Annual Report • Apr 9, 2021
Preview not available for this file type.
Download Source FilePredvidevanja, napovedi in izjave o prihodnjem dogajanju, ki jih vsebuje to poročilo, temeljijo na predpostavkah in so odvisni od številnih dejavnikov, ki se bodo pojavili v prihodnosti. Posledično bo lahko dejanska situacija drugačna.
| Letno poročilo 2020 | Stran |
|---|---|
| Nagovor uprave NLB | 5 |
| Nagovor predsednika Nadzornega sveta NLB | 8 |
| Pregled strateških članic | 11 |
| Ključni poudarki | 13 |
| Ključni dogodki | 17 |
| Makroekonomsko okolje | 18 |
| Regulativno okolje | 22 |
| Poslovno poročilo | 24 |
| Prevzem Komercijalne banke a.d. Beograd | 25 |
| Strategija | 26 |
| Dejavniki tveganja in napoved | 28 |
| Trajnostno poslovanje | 30 |
| Pregled finančnega poslovanja | 32 |
| Segmentna analiza | 42 |
| Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji | 43 |
| Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji | 47 |
| Strateški tuji trgi | 51 |
| Finančni trgi v Sloveniji | 53 |
| Nestrateške članice | 56 |
| Upravljanje tveganj | 58 |
| IT in kibernetska varnost | 69 |
| Upravljanje kadrov | 71 |
| Korporativno upravljanje | 73 |
| Skladnost poslovanja in krepitev integritete | 80 |
| Notranja revizija | 81 |
| Izjave o korporativnem upravljanju | 83 |
| Razkritja o delnicah in delničarjih NLB | 91 |
| Dogodki po zaključku poslovnega leta 2020 | 92 |
| Finančno poročilo | 94 |
| Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja | 176 |
| Organigram NLB Skupine | 185 |
| Organizacijska struktura NLB | 186 |
| Imenik NLB Skupine | 187 |
| Opredelitve in slovar izbranih izrazov | 189 |
je na voljo v Poročilu NLB Skupine o trajnostnem poslovanju za leto 2020.
Dom je tam, kjer so ljudje, ki nam pomenijo največ. Naš dom je v tej regiji. Z vami, med vami.
NLB Skupina, s sedežem v Ljubljani, je največja bančna in finančna skupina v Sloveniji, ki se strateško osredotoča na izbrane trge v JVE – naši domači regiji. Pokriva tržišča s populacijo okoli 17 milijoni prebivalcev. Skupino sestavljajo NLB kot matična družba v Sloveniji in devet odvisnih bančnih članic v JVE, več družb za pomožne storitve (upravljanje sredstev, upravljanje nepremičnin, leasing itd.) in manjše število nestrateških odvisnih podjetij, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja.
NLB ima bonitetno oceno S&P investicijske stopnje in je javna delniška družba v lasti različnih vlagateljev, pri čemer je največji delničar RS s 25-odstotnim deležem in eno delnico. S prevzemom Komercijalne Banke, Beograd decembra 2020 je Skupina še okrepila svoj strateški in sistemski položaj v regiji ter je zdaj med prvimi tremi vodilnimi bankami na šestih od sedmih trgov, na katerih posluje.
NLB je prva banka v Sloveniji, ki je podpisala Načela Organizacije združenih narodov (OZN) za odgovorno bančništvo in je tudi kot Skupina že izvedla odločilne korake na poti k trajnostnemu bančništvu, tudi z izpolnjevanjem zavez, danih EBRD in MIGA. Skupina ima ambicijo trajnostnega poslovanja zasidrano v svojem osnovnem poslanstvu, zato zagotavlja, da njene storitve in produkti izpolnjujejo potrebe sedanje generacije ter hkrati ohranjajo priložnosti za prihodnje generacije.
Zaposleni v Skupini delajo v družini prijaznem okolju. Banka pa je prejela mednarodni certifikat »Top Employer« že šesto leto zapored. Skupina se ponaša z enim najobsežnejših programov družbene odgovornosti v regiji, saj podpira številne človekoljubne projekte, kulturo in mlade športnike, s ciljem izboljšati kakovost življenja v domači regiji.
V Skupini bomo poskrbeli za finančne potrebe svojih strank in izboljšali kakovost življenja v domači regiji.
V Skupini cenimo in razumemo svojo domačo regijo ter stremimo k njenemu izboljšanju in razvoju za vse generacije.
Pandemija covida-19 je povzročila gospodarsko recesijo, po drugi strani pa nam je prinesla tudi nekatere pozitivne premike. Bolj smo pozorni na dogajanje v okolju in se sprašujemo, kako s svojimi dejanji vplivamo nanj. Pri tem nas navdušuje iskanje trajnostnih, predvsem lokalnih rešitev. Eden najbolje sprejetih in odmevnih projektov leta 2020 v celotni regiji JVE je zagotovo projekt #OkvirPomoči. Z njim smo kar 274 podjetnikom, kmetom ter mikro in malim podjetjem ponudili naš lastni oglaševalski prostor, ki bi si ga sami v teh časih sicer težko privoščili. S tem smo jim pomagali doseči potencialne stranke in pomembno prispevali h krepitvi domačih malih in mikro podjetij.
Omeniti velja tudi nekaj ključnih mejnikov. Sredi leta smo, denimo, kot zadnjo od zelo omejujočih zavez, danih EK zaradi pridobitve državne pomoči, zaključili proces dezinvestiranja hčerinske zavarovalnice NLB Vita. S tem smo tudi uradno sklenili postopek državne pomoči, kar nam je omogočilo, da smo lahko po več letih znova začeli izkoriščati vse svoje potenciale in se spet posvetili poslovnim priložnostim, ki prinašajo rast. Tako smo leto zelo ponosno zaključili s prevzemom Komercijalne banke a.d. Beograd (Komercijalna Banka, Beograd) in tako še bolj utrdili prisotnost NLB Skupine na trgih JVE, torej v naši domači regiji.
Visoka raven odgovornosti, znanje, izkušnje, strokovnost in nenazadnje tudi trden tržni položaj Skupine kot regionalnega igralca so se tudi v krizi zaradi pandemije covida-19 pokazali kot izredno učinkoviti. Uspešno smo se odzvali na nove okoliščine, pri čemer smo prednost ves čas dajali skrbi za zdravje naših zaposlenih. V poslovnih prostorih smo zagotovili zaščitno opremo, čim večjemu številu zaposlenih pa smo omogočili delo od doma. Slednje smo v tem obdobju vzpostavili tudi kot redno obliko dela, ki je zaposlenim na voljo, če je le mogoče in obojestransko sprejemljivo. Kot prednostno nalogo smo si zadali tudi zaščito zdravja naših strank, zato smo v poslovalnicah skrbno zagotavljali preventivne ukrepe, hkrati pa omogočili precej boljšo dostopnost in kakovost naših ključnih storitev preko spletnih kanalov.
Stranke NLB v Sloveniji lahko tako najamejo gotovinski kredit, zaprosijo za limit na računu ali za izdajo kreditne kartice ter naročijo katere koli druge storitve 24/7 v naši mobilni banki Klikin brez neposrednega osebnega stika. V Klikinu lahko tudi digitalno podpišejo katero koli pogodbo z Banko, kar je edinstvena izkušnja. Vse naše storitve so tudi 24/7 podprte z možnostjo klepeta in videoklepeta s strokovnjaki našega kontaktnega centra, ki lahko večino storitev tudi izvedejo. S tem je NLB že presegla raven uporabniške izkušnje, ki so jo stranke vajene pri večini drugih finančno-tehnoloških (angl. »FinTech«) izzivalcih na trgu. Poleg tega imamo tudi jasen načrt za nadaljnje izboljšave in širjenje opisanega modela storitev na vseh naših trgih.
Po obdobju hibernacije gospodarstva v večjem delu prve polovice leta 2020 so različni dejavniki pripomogli k vnovični oživitvi dejavnosti vse do zaključka leta. Posledično je Skupina v drugem polletju beležila prihodke na ravni pred covidom-19 in ustvarila 141,3 mio EUR čistega dobička. Vse hčerinske banke v JVE so ustvarile dobiček in k rezultatu Skupine po davkih prispevale 36 %.
Takšen rezultat je jasna posledica hitre in odločne podpore vlad in regulatorjev z ukrepi, ki so pomagali stabilizirati gospodarsko okolje, pa tudi zelo proaktivnega odziva celotne Skupine. V obdobju 2008–2014 smo osvojili precej lekcij, zato se dobro zavedamo, da zlasti v kriznih časih največ odtehtajo konkretna dejanja. Tako smo se že takoj na začetku pandemije odločno posvetili potrebam strank, obenem pa ocenili njene potencialne posledice. Na primer: stabilnost likvidnosti smo zagotavljali z uvedbo znatnih linij za financiranje obratnih sredstev ključnih podjetij, ohranjanjem redne kreditne dejavnosti in sproščanjem občasno izkazanih likvidnostnih težav vseh segmentov strank prek moratorijev.
kreditnega portfelja, oblikovali skupinske oslabitve in rezervacije ter previdne napovedi glede stroška tveganja. Vendar pa se je v drugi polovici leta izkazalo, da so gospodarstvo in stranke v boljši kondiciji, tako da dejanski strošek tveganja ni odražal prvotne ocene. To je jasen dokaz, da so bila merila in prakse pri sklepanju poslov, ki smo jih uvedli leta 2013, zelo odporne v vseh gospodarskih ciklih.
Nasprotno pa so se izzivi strukturne dobičkonosnosti le stopnjevali. Omejitve gibanja in znižanje potrošnje ter vladni ukrepi za zaščito delovnih mest in povečanje dohodkov prebivalstva ter velik priliv vlog so močno negativno vplivali na ustvarjanje obrestnih prihodkov. Ta vpliv smo uspeli delno ublažiti z osredotočanjem na dodatne prihodke od opravnin, s čimer smo zaščitili maržo finančnega posredništva, čeprav je postalo očitno, da na evrskem slovenskem trgu ni druge možnosti kot slediti logiki vlog podjetij in uvesti nadomestila za stanja na računih prebivalstva. Zato smo sprejeli odločitev, da se nadomestilo za stanja na računu, ki presegajo 250.000 EUR, začne zaračunavati 1. aprila 2021, z namero, da ta prag znižamo na 100.000 EUR v drugi polovici leta 2021.
Z dezinvestiranjem hčerinske družbe NLB Vita smo izpolnili zadnjo od zelo omejujočih zavez, danih EK zaradi pridobitve državne pomoči. Skupina lahko tako odslej po več letih znova izkorišča vse svoje potenciale. Visoka raven odgovornosti, znanje, izkušnje, strokovnost in nenazadnje tudi trden tržni položaj Skupine kot regionalnega igralca so se tudi v krizi zaradi pandemije covida-19 pokazali kot izredno učinkoviti.
Občutno smo izboljšali dostopnost in kakovost naših ključnih storitev preko spletnih kanalov. leto 2020 je bilo izredno zahtevno in v marsičem tudi prelomno, zato ga ne bomo kmalu pozabili. V več pogledih je bilo nepozabno tudi za NLB Skupino, čeprav še zdaleč ne samo zaradi pandemije covida-19 in njenih posledic, kot bi morda utegnili pomisliti. Pandemija je seveda vplivala na naše poslovanje in vsakodnevno delo, vendar pa so se nam v spomin še bolj vtisnile lekcije, ki smo se jih naučili, in nove prakse, ki smo jih v tem obdobju vpeljali.
Z izvedbo ukrepov za izboljšanje kapitalskega položaja, vključitvijo dveh podrejenih obveznic (Tier 2) in nerazporejenega dobička za leto 2019 v kapital (ker je BS prepovedala izplačilo dividend v letu 2020 na podlagi priporočila ECB), je NLB Skupina kljub izvedbi obsežnega prevzema leto 2020 zaključila z raznoliko kapitalsko strukturo in trdnim kapitalskim položajem, ki presega regulatorne zahteve in interni blažilnik. Poleg zelo visokih likvidnostnih rezerv nam to zagotavlja trdno osnovo za prihodnje poslovanje ter vnovično izplačevanje dividend v skladu z obeti, takoj ko bodo regulatorne omejitve prenehale veljati. Podobnega stališča je tudi bonitetna agencija Moody’s, ki je zvišala bonitetno oceno dolgoročnih depozitov Banke v domači in tuji valuti z Baa2 na Baa1.
Kljub pandemiji in številnimi z njo povezanimi izzivi, ukrepi, aktivnostmi in dosežki smo z uspešnim prevzemom Komercijalne Banke, Beograd Skupini utrdili položaj na najpomembnejšem rastočem trgu v regiji. S tem smo si zagotovili edinstven položaj – smo med tremi največjimi bankami z več kot 10-odstotnim tržnim deležem na šestih od sedmih trgov, kjer deluje naša Skupina. Poleg tega smo s podporo izbranim čezmejnim poslovnim projektom v večji meri prisotni na mednarodnih trgih, z odprtjem odvisne družbe NLB Lease&Go pa smo okrepili tudi storitve leasinga v Sloveniji, pri čemer je naša ambicija, da storitev razširimo v regijo. Sprejeli smo konsistentno in odločno IT strategijo, katere cilj je ustvariti najboljšo digitalno banko in IT ekipo v JVE, s posebnim poudarkom na kibernetski varnosti. Uresničili smo tudi več pobud in ukrepov za strateško optimizacijo stroškov in rast prodaje, med drugim tudi ambiciozno strategijo prodajnih poti z nadaljnjo hitro digitalizacijo, brezpapirnim poslovanjem, optimizacijo poslovnih nepremičnin itd.
Skupina je leto 2020 zaključila v zelo dobri kondiciji. Spoznali smo, da nam je kriza ponudila veliko priložnosti za diferenciacijo na trgu in krepitev odnosov z našimi strankami tako, da zanje ostanemo oziroma postanemo pomembni. Rezultat enega od teh uvidov je prvi družbeno odgovoren projekt z jasno opredeljeno trajnostno komponento – #OkvirPomoči. Z njim smo pokazali svoja pristna prizadevanja za izboljšanje kakovosti življenja v regiji, kjer poslujemo in jo pojmujemo kot svoj dom. Podpiramo ljudi s podjetniškim duhom in ustvarjalnimi idejami, ki oblikujejo nove produkte in storitve ter pri tem upoštevajo trajnostni vidik in so vpeti v lokalna okolja.
V preteklem letu smo prepoznali prizadevanja mnogih in 274 podjetnikom, kmetom ter mikro in malim podjetjem z vseh trgov zagotovili ne samo finančno svetovanje in strokovno podporo, ampak tudi oglaševalski prostor, ki si ga sicer ne bi mogli privoščiti.
platformo, ki bo pomembno pozitivno vplivala na okolje in družbo ter hkrati služila kot zgled na področju upravljanja. Na ta način si prizadevamo postati ena najpomembnejših družb in eden najbolj zaželenih delodajalcev v naši regiji. V okviru teh prizadevanj želimo sklepati partnerstva s podobno mislečimi strankami, združenji in drugimi organizacijami, da bi ustvarili ekosistem ključnih storitev, ki se izvajajo na trajnosten način.
Vsega tega ni mogoče zagotoviti brez predanih sodelavcev, ki jim je resnično mar za naše stranke in naše poslanstvo ter so se pripravljeni še posebej potruditi, ko je treba. Leto 2020 je bilo resnično izjemno, zato je na mestu tako priznanje kolegom za njihova izjemna prizadevanja kot izraz velike hvaležnosti. Naučili smo se, da lahko v obdobju velike negotovosti in zaskrbljenosti vse tisto, kar se je nekoč zdelo neizvedljivo, neželeno ali celo nesprejemljivo, postane mogoče.
Leta 2020 je Nadzorni svet NLB dobil nove člane, ki jih je imenoval Svet delavcev, in s tem omogočil vključitev zaposlenih v strateško upravljanje Skupine. Nadzorni svet je prepoznal prizadevanja ekipe in je izkazal zaupanje Upravi s podaljšanjem mandatov predsedniku (CEO in CMO), ter članoma uprave, zadolženima za področja tveganj (CRO) in financ (CFO) do julija 2026.
V letu 2021 nameravamo še naprej ravnati odgovorno, da bo covid-19 čim prej postal stvar preteklosti. Povečati želimo svoje zmogljivosti na področju dobrega poznavanja strank, da jim lahko ponudimo še ustreznejše, personalizirane storitve – kadar koli in kjer koli. Naš cilj ni več zgolj biti odličen ponudnik univerzalnih finančnih storitev, ampak predvsem ena najbolj ambicioznih, tehnološko podprtih bančnih skupin v domači regiji, ki svojim obstoječim in prihodnjim strankam zagotavlja vrhunsko uporabniško izkušnjo.
Resnično verjamemo, da za Skupino najboljše šele prihaja, in se z zaupanjem veselimo prihodnjih izzivov. Prepričani smo, da jih ne bomo le premagali, ampak se iz njih tudi nekaj naučili in postali še močnejši. Z motivacijo in energijo bomo Skupino popeljali na naslednjo raven kot eno najpomembnejših družb v regiji z velikim pozitivnim vplivom na okolje in družbo, v kateri živimo. To je naš dom, zato ga spoštujemo. Podpirali ga bomo, negovali, vlagali vanj in poskrbeli, da je pripravljen – za vse, kar sledi.
S spoštovanjem,
Uprava NLB
je še okrepil prisotnost NLB Skupine na vseh naših trgih v JVE. Naš cilj je vzpostaviti regionalno trajnostno platformo s pomembnim pozitivnim vplivom na okolje in družbo.
| čistega dobička, vključno s 137,9 mio EUR negativnega dobrega imena iz prevzema Komercijalne Banke, Beograd, medtem ko bi bil čisti dobiček | 141,3 | 269,7 | mio | EUR |
|---|---|---|---|---|
| Archibald Kremser | član |
|---|---|
| Andreas Burkhardt | član |
| Petr Brunclík | član |
| Blaž Brodnjak | predsednik |
Kot je svetovalna družba McKinsey utemeljeno izpostavila, kriza zaradi
covida-19 v nasprotju z mnogimi preteklimi pretresi ni bančna kriza,
temveč kriza realnega gospodarstva, ki jo je povzročil droben virus.
Banke bodo seveda prav tako prizadete, saj se kreditne izgube vse bolj
kopičijo v njihovih bilancah. Vseeno pa problemi niso nastali sami od
sebe. NLB Skupina je v krizo vstopila izredno dobro kapitalizirana in
bolje pripravljena, kot je bila pred 12 leti. Upam si trditi, da smo z vidika
kapitalske pozicije dejansko v najboljši formi doslej.
Vendar pot v prihodnost ni toliko zaznamovana s kreditnimi oslabitvami in
rezervacijami kot predvsem z realno nevarnostjo izgube bodočih bančnih
prihodkov za tiste, ki se ne bodo prilagodili. Z vsem srcem verjamem, da
bodo tradicionalne banke, ki bodo učinkovito obvladovale svoje stroške
in učinkovito digitalizirale svoje storitve, nazadnje zmagale. Družbe z
razvejano ponudbo produktov bodo uspešnejše od tistih, ki ponujajo eno
samo vrsto produktov. Ta trditev na nek način najde svojo potrditev tudi
v nenehnem negativnem denarnem toku fin-tech podjetij, ki nastopajo
izključno v bančništvu.
A lahko ste prepričani, da se je NLB Skupina na začetek krize odzvala
izjemno učinkovito, poskrbela za varnost zaposlenih in strank ter
ohranjala delovanje finančnega sistema na vseh naših strateških trgih. Še
več, leto 2020 je bilo v znamenju naših prizadevanj, da dosežemo strateške
cilje in izpolnimo obljube, ki smo jih dali tako zaposlenim kot tudi družbi.
Spoštovani delničarji! Povečali smo kapital in prevzeli Komercijalno banko
a.d. Beograd (Komercijalna Banka, Beograd), kar je po našem mnenju
pomembna transakcija, ki bo v naslednjih nekaj letih povečala potencial višine
dividende na delnico (DPS) in dobička na delnico (EPS) za več kot 30 %
oz. 20 %, ter s tem prispevala k večji vrednosti banke. Poleg tega vidimo
priložnosti tako pri števcu kot tudi imenovalcu donosa na kapital - torej
ne samo v aktivnostih upravljanja kapitala, ki jih redno izvajamo, na
primer uporaba in optimizacija tveganju prilagojene aktive, temveč zlasti
v povečanju produktivnosti. Predvsem pa se premikamo proti bistvu naše
strategije, in sicer postati magnet za iskalce zaposlitve, ki se spoznajo na
tehnologijo in vedenje potrošnikov.
Nadaljevali bomo kot doslej in hkrati krepili svoj edinstveni način
poslovanja. Še naprej se bomo osredotočali na svojo strateško regijo, kjer
nas geografska razdrobljenost včasih postavlja pred svojevrstne izzive trga,
obenem pa nas prav to varuje pred konkurenco večine drugih regionalnih
bank na trgu. S prevzemom Komercijalne Banke, Beograd bomo pridobili
pomembne tržne deleže na vseh strateških trgih. Zdaj moramo nadaljevati
z osredotočanjem na svojo zmožnost izplačila dividend kot glavno
ponudbo vrednosti za delničarje.
Primož Karpe
predsednik
Nadzornega sveta
Preprosta izjava »nismo samo preživeli, ampak smo zdaj
tudi vitkejši, v boljši formi in bolje pripravljeni na vse,
kar je pred nami in kar se še lahko zgodi« bi verjetno dobro
opisala darvinizem tega trenutka. Dejansko pa opisuje
leto 2020 in poslovni model naše banke, naše NLB.
Glede na to, da se zavedamo, da moramo: (i) pospešiti digitalno
preobrazbo, (ii) hitreje zmanjševati stroške, (iii) osredotočiti se pri
poslovanju s prebivalstvom na t. i. poslovno politiko »zaračunaj ali
spremeni«, (iv) nadalje povečati razmerje med opravninami in čistimi
obrestmi z raznoliko alternativno ponudbo pri poslovanju s podjetji,
(v) hitro integrirati Komercijalno Banko, Beograd in jo optimizirati ter
nenazadnje (vi) povečati produktivnost zaposlenih, ste lahko prepričani,
da se zavedamo prihodnjih izzivov. Še bolj pa se zavedamo svoje
osredotočenosti na ustvarjanje vrednosti. Nadzori svet je zavezan k
spodbujanju in nadzoru vpeljave konceptov trajnostnega upravljanja
v Skupini, ter posveča posebno pozornost povečevanju nivoja splošne
odpornosti na področju kibernetske varnosti.
V tem smislu tudi verjamem, da bo NLB Skupina izpolnila svoje obljube,
ki jih je dala vsem ključnim deležnikom (delničarjem, komitentom,
zaposlenim in družbi), ne samo v letu 2021, ampak tudi v srednjeročnem
in dolgoročnem obdobju.
Smer svetovnega gospodarstva v letu 2020 je začrtala pandemija
covida-19, ki se ji regija, v kateri posluje Skupina, ni mogla izogniti, enako
pa velja za njene posledice na gospodarstvo. Gospodarska rast Skupine v
regiji je močno upadla, čeprav so posledice pandemije covida-19 različno
prizadele države v regiji, predvsem zaradi razlik v izpostavljenosti do
najbolj prizadetih sektorjev. Tako so na primer ukrepi za zajezitev širjenja
covida-19 v večji meri prizadeli države, ki so močno odvisne od turizma. Na splošno je do krčenja gospodarstva prišlo predvsem zaradi padca povpraševanja, pri čemer so omejevalni ukrepi za zajezitev epidemije negativno vplivali na vse elemente povpraševanja, razen državne potrošnje, ki je te vplive deloma ublažila. Fiskalni ukrepi, katerih cilj je bil omiliti posledice covida-19 na področju gospodarstva, so ustvarjali pritiske na fiskalne bilance in javne dolgove, medtem ko so na izvozni sektor vplivali omejitveni ukrepi v tujini.
Ne glede na to pa je pandemija sprožila ali pospešila nekatere strukturne premike, ki so bili najopaznejši v digitalizaciji dela in potrošnji, to pa se je odrazilo v rasti spletnih nakupov in dela od doma. Tako je svet zaradi pandemije covida-19 postal precej bolj digitalen.
Naj bo digitalno ali nedigitalno, omejitvam regulatorjev (ECB in BS) na področju izplačila dividend se nismo mogli izogniti, zato je Skupščina delničarjev 15. junija 2020 sprejela odločitev, da bilančni dobiček iz leta 2019 v višini 228,04 mio EUR ostane nerazporejen in predstavlja preneseni dobiček. Naš cilj je, da bi v letošnjem letu v primeru pridobitve soglasja regulatorjev trend obrnili z obsežnim izplačilom dividend.
V poslovnem letu 2020 smo se vsi znašli v okolju, polnem izzivov zaradi že omenjene pandemije covida-19 in v posledični hibernaciji gospodarstva. Za nas pa je bilo to tudi leto, ki je v našo poslovno zgodbo vneslo novo energijo. Skupina je s prevzemom Komercijalne Banke, Beograd še okrepila svoj položaj na trgih JVE, s čimer je povečala svojo bilančno vsoto na skoraj 20 mrd EUR, svoj delež na srbskem trgu pa na več kot 12 %.
Skupina je uspela ohraniti tudi stabilno raven dobička pred oslabitvami in rezervacijami v višini 210,5 mio EUR, kar je bilo podprto tudi z enkratnim prihodkom iz prodaje NLB Vite in obveznic. Dobiček po davkih je znašal zavidljivih 269,7 mio EUR, nanj pa je močno vplival prevzem Komercijalne Banke, Beograd, s pozitivnim vplivom negativnega dobrega imena v znesku 137,9 mio EUR. Brez omenjenega prevzema bi dobiček po davkih Skupine znašal solidnih 141,3 mio EUR, kar bi bilo manj kot leto poprej, in sicer zaradi dodatnih oslabitev in rezervacij kot posledice pandemije covida-19.
Banka je zabeležila dobiček po davkih v višini 114,0 mio EUR, prav tako manj kot leto poprej, predvsem po zaslugi neizplačanih dividend v bančnih članicah Skupine ter oblikovanih oslabitev in rezervacij – oboje je bilo povezano s pandemijo. Vse članice Skupine v JVE so leto zaključile z dobičkom in tako znatno prispevale k rezultatu Skupine.
Poslovanje Skupine je bilo podprto z močnim likvidnostnim in kapitalskim položajem, pri čemer je količnik skupnega kapitala znašal 16,6 % in s tem presegel regulatorne zahteve ter potrdil finančno odpornost Skupine. V teh okoliščinah, zaznamovanih s covidom-19, je Skupina v očeh komitentov delovala kot varno zavetje, zato se je vse bolj soočala s presežkom likvidnosti. Vplivi pandemije niso povzročili večjih likvidnostnih odlivov.
Opredeljen profil pripravljenosti za prevzemanje tveganj Skupine ostaja zmerno konzervativen. Kljub krizi je količnik slabih posojil (definicija EBA) Skupine ostal pod 5 %, kar kaže na odpornost Skupine. Prevzeta skupina Komercijalne Banke ima podoben poslovni model kot obstoječa NLB Skupina in zato je bil njen vpliv na profil tveganja Skupine zmeren. Splošna upočasnitev gospodarstva, kot posledica epidemije covida-19, je imela določene negativne učinke na kreditni portfelj, vendar je ta ostal solidne kakovosti in pa dobro razpršen. Strošek tveganja se je povečal zaradi vpliva poslabšanja makroekonomskega okolja, vendar ostaja v okviru napovedi.
Nadzorni svet je opravljal svoje delo v skladu z veljavnimi zakoni (predvsem, vendar ne izključno, z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakonom o bančništvu (Zban-2)) kakor tudi skladno s pristojnostmi in postopki, ki jih določata Statut NLB in Poslovnik o delu Nadzornega sveta NLB. Izvajal je funkcijo zagotavljanja učinkovitega nadzora nad upravljanjem NLB in NLB Skupine, pri čemer je svojo funkcijo opravljal preudarno in skrbno, pri tem pa dosledno spoštoval interne akte NLB.
Pri opravljanju svojih nalog je Nadzorni svet sledil tudi priporočilom enega kodeksa korporativnega upravljanja, in sicer Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Izjava o upravljanju NLB, ki jo je Nadzorni svet sprejel na svoji seji 18. februarja 2021, pojasnjuje odstopanja od omenjenega kodeksa ter predstavlja ključne vidike korporativnega upravljanja Banke, zlasti sestavo in delo Uprave NLB in Nadzornega sveta NLB ter njegovih komisij, internih nadzornih mehanizmov in internih nadzornih funkcij (notranja revizija, upravljanje tveganj, skladnost, informacijska varnost in funkcija PPDFT). Prav tako vsebuje opis izvajanja Politike zagotavljanja raznolikosti v zvezi z zastopanjem v upravljavskih in nadzornih organih ter višjem vodstvu. Ta izjava je objavljena v poslovnem delu tega letnega poročila.
Nadzorni svet je sprejel odločitve o ustanovitvi novih družb, čezmejnem financiranju in mednarodnem sindiciranem financiranju, velikih izpostavljenostih, prodaji terjatev, odpisu terjatev, dezinvestiranju družb v Skupini, pravnih postopkih, v katere so vključene NLB in članice Skupine, poslih z osebami v posebnem razmerju z Banko itd. Nadzorni svet je potrdil trajnostne programe skupaj s časovnico ključnih aktivnosti v srednjeročnem obdobju.
Poleg tega je Nadzorni svet potrdil dosežke Uprave in predlagal nove cilje za Upravo, sprejemal odločitve o načrtovanju nasledstva članov Uprave ter se seznanil z novimi kandidati za člane Nadzornega sveta. Poleg že imenovanega Petra Brunclíka je Nadzorni svet na seji v mesecu novembru 2020 ponovno imenoval Blaža Brodnjaka za predsednika (CEO in CMO), Archibalda Kremserja za člana uprave, zadolženega za področje financ (CFO) in Andreasa Burkhardta za člana uprave, zadolženega za področje tveganj (CRO) Banke.
Nadzorni svet se je seznanil z rednimi poročili o dokumentih, prejetih od regulatorjev BS in ECB, ter o izvajanju njihovih zahtev, potrdil spremembe Politike korporativnega upravljanja NLB in druge spremembe internih aktov.
Leto 2020 je bilo izjemno zahtevno tudi z vidika korporativnega upravljanja, saj je NLB kot prva banka v Sloveniji implementirala sklep Ustavnega sodišča RS iz junija 2019, ki dopušča imenovanje delavcev v organe upravljanja banke. V ta namen so bile na letni Skupščini junija 2020 sprejete spremembe Statuta NLB, s katerimi se je spremenila sestava Nadzornega sveta, ki ima sedaj 12 članov, med katerimi je 8 predstavnikov kapitala in 4 predstavniki zaposlenih.
Ob koncu leta 2020 je imel Nadzorni svet NLB 11 članov, med katerimi je bilo 8 predstavnikov delničarjev (poleg Primoža Karpeta in Andreasa Klingna so člani tudi Gregor Rok Kastelic, Mark William Lane Richards, Shrenik Dhirajlal Davda, Peter Groznik, David Eric Simon in Verica Trstenjak), 3 članice pa so bile predstavnice zaposlenih (Sergeja Kočar, Bojana Šteblaj in Janja Žabjek Dolinšek). Postopek izbire še enega predstavnika oziroma predstavnice zaposlenih v Nadzornem svetu do konca leta 2020 še ni bil zaključen.
Nadzorni svet je vse leto ohranjal uravnotežen in korekten odnos z Upravo, ki mu je pravočasno dostavljala celovite in s podatki podprte informacije ter mu tako omogočala sprejemanje odločitev skladno s poslovnimi interesi Banke ter zagotavljanje stalne skladnosti z bančnimi predpisi in zakonskimi pooblastili.
Nadzorni svet je ves čas ravnal v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, ob upoštevanju preprečevanja navzkrižja interesov. V preteklem letu je Nadzorni svet zaznal nekaj potencialnih navzkrižij interesov, ki pa jih je skrbno obravnaval in ustrezno upravljal. Člani Nadzornega sveta so sprejemali previdnostne ukrepe, da bi se izognili navzkrižju interesov, ki bi lahko vplivalo na njihove odločitve.
Kljub izredno zahtevnim časom med pandemijo covida-19, Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo poslovanje NLB v letu 2020 trdno in stabilno, delovanje Uprave NLB pa uspešno in zaupanja vredno. Posebna zahvala gre Upravi in vsem zaposlenim za njihove prispevke in dosežke. Poleg tega je potrebno izpostaviti tudi prostovoljno znižanje plač Nadzornega sveta, Uprave in zaposlenih z individualnimi pogodbami, zaredi vpliva covida-19 na poslovanje.
Nadzorni svet je na seji 18. februarja 2021 pregledal Letno poročilo NLB Skupine za leto 2020 in nerevidirane računovodske izkaze NLB Skupine. Zunanji revizor, Ernst & Young d.o.o., Ljubljana, je poročal Komisiji za revizijo o ugotovitvah in postopkih revizije za leto 2020 na seji Nadzornega sveta 11. marca 2021.
Uprava NLB je Nadzornemu svetu NLB do zakonskega roka predložila Letno poročilo NLB Skupine za leto 2020, ki vključuje poslovno poročilo in finančno poročilo z revidiranimi računovodskimi izkazi Banke, revidiranimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine in mnenjem revizorja. Nadzorni svet je omenjena poročila obravnaval 8. aprila 2021.
Po mnenju revizorja računovodski izkazi s pojasnili v vseh pomembnih vidikih resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje Banke in Skupine na dan 31. decembra 2020 ter finančni izid in denarne tokove za isto leto v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU. Revizor ugotavlja tudi vsebinsko skladnost informacij v poslovnem delu Letnega poročila z revidiranimi računovodskimi izkazi Banke in Skupine.
Za sejo dne 8. aprila 2021 je Nadzorni svet pripravil tudi pisno poročilo o rezultatih preverjanja za letno Skupščino. Poročilo je bilo pripravljeno v skladu s 34. členom Statuta NLB in drugim odstavkom 282. člena ZGD-1. Na koncu svojega poročila je Nadzorni svet navedel, da na podlagi opravljenega preverjanja nima pripomb na Letno poročilo NLB Skupine za leto 2020, zato ga je potrdil in poročilo je bilo sprejeto.
S spoštovanjem!
Nadzorni svet NLB
Primož Karpe
| Poslovalnice | Aktivne stranke | Bilančna vsota (v mio EUR) | Neto krediti strankam (v mio EUR) | Rezultat po davkih (v mio EUR) | Depoziti strank (v mio EUR) | Tržni delež po bilančni vsoti | BDP (realna rast v %) | Stopnja brezposelnosti (v %) | Povprečna inflacija (v %) | Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | Proračunski primanjkljaj / presežek (v % BDP) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 298 | 1.874.804 | 19.566 | 9.645 | 16.397 | 269,7 | 5,5 | 34 | - | - | - |
| Bosna in Hercegovina | - | 668.270 | 11.027 | 4.595 | 8.851 | 114,0 | 24,7 % | - | - | - | - |
V tej regiji smo doma, zato razumemo njeno poslovno okolje, navade in zlasti ljudi. S predanostjo, znanjem in inovativnimi rešitvami Skupina na najboljši možen način skrbi za svoje stranke ter tako ustvarja boljše življenje in boljšo prihodnost za vse nas. Dobrodošli v našem domu.
| 417.298 | 1.586 | 957 | 24 | 1.289 | 19,2 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 51 | 214.634 | 796 | 431 | 634 | 10,1 | 18,6 % |
| 36 | 136.511 | 647 | 399 | 522 | 5,9 | |
| 34 | 231.490 | 879 | 559 | 748 | 13,3 | |
| 19 | 64.735 | 538 | 367 | 432 | 1,4 | |
| 28 | 141.866 | 687 | 472 | 496 | 2,6 |
| -5,5 | -0,3 | 4,9 | -4,5 | 1,2 | 16,4 |
|---|---|---|---|---|---|
| -7,0 | 0,2 | 26,5 | 7,3 | -3,5 | -7,5 |
| -8,5 | -6,0 | 0,2 | 15,5 | -4,7 | -7,7 |
| -8,1 | -5,2 | -1,0 | 18,0 | -4,9 | -4,6 |
| -6,7 | -13,0 | -0,3 | 18,0 | -15,4 | -9,9 |
| -1,0 | 1,6 | 9,0 | -4,3 | -8,1 |
Skupina NLB, Ljubljana
Slovenija
Severna Makedonija
Bosna in Hercegovina
Kosovo
Srbija
| NLB Skladi, Ljubljana | NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Banja Luka | NLB Banka, Priština | NLB Banka, Sarajevo | NLB Banka, Podgorica | NLB Banka, Beograd | Komercijalna Banka, Beograd | Kombank INvest, Beograd |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Črna gora | 5,3 % (vi) | 19 | 46.173 | 236 (viii) | 155 (viii) | 153 (viii) | 0,7 (viii) | |
| Komercijalna Banka, Banja Luka | 5,5 % (v,ix) | 11,7 % | 1,9 % (vii) | 203 | 849.488 | 3.907 (viii) | 1.630 (viii) | 3.194 (viii) |
| 24,9 (viii) | 10,2 % (vii, ix) | 1 (viii) | 19 | 15.491 | 155 (viii) | 104 (viii) | 120 (viii) | 0,5 (viii) |
| Komercijalna Banka, Podgorica | 3,4 % (vii, ix) | 17,2 % | 16,5 % | 34,9 % (iv) | ||||
| 1.874.804 | ||||||||
| NLB, Ljubljana | NLB Banka, Priština | NLB Banka, Skopje |
Za Vedrana Grebo in Samro Čomor, lastnika turistične agencije CoolTour Sarajevo, se je posel z zaprtjem meja v času pandemije covida-19 popolnoma ustavil. S predstavitvijo pohodniškega izleta do vasi Lukomir sta osredotočenost preusmerila na lokalni in regionalni trg.
Posebnost tega izleta je v ustvarjanju personalizirane izkušnje z izkušenimi lokalnimi vodniki, katerih korenine izvirajo iz vasi, njihovi družinski člani pa še zmeraj živijo na tem območju. Nove razmere so znatno zmanjšale njihova sredstva in potrebne naložbe v promocijo. Projekt #OkvirPomoči je Vedranu in Samri pomembno pomagal pri doseganju širše javnosti in pri tem, da sta postala priznana kot avtentična ponudnika turističnih izkušenj na lokalni in regionalni ravni.
Dedek Samre Čomor
CoolTour, Bosna in Hercegovina
Dobro poslovanje s prihodki iz kreditiranja in opravnin v enakem obsegu kot pred covidom-19.
Dobro poslovanje navkljub zahtevnim razmeram
Okrepljen tržni položaj v Srbiji
Kakovost kreditnega portfelja
Dobro razpršen portfelj
Močan kapitalski položaj krepko presega regulatorne zahteve
Hitra prilagoditev poslovanja, proaktiven odziv na stranke
Zavezani k uresničevanju strateških ciljev
Dezinvestiranje zavarovalne družbe NLB Vita (29. maja je Banka prodala svoj 50-odstotni delež v kapitalu družbe v skupnem prodajnem postopku s KBC) je pomenilo izpolnitev še zadnje zaveze EK, s čimer se je postopek zaradi pridobitve državne pomoči uradno zaključil.
Prevzem Komercijalne Banke, Beograd je prispeval 4,3 mrd EUR v bilanco stanja Skupine, s čimer je ta prodrla med tri največje banke na srbskem trgu.
Čeprav je poslovanje v letu 2020 potekalo v znamenju covida-19, so rezultati Skupine pokazali trdnost in odpornost njenega trajnostnega poslovnega modela.
Močna depozitna osnova izkazuje zaupanje strank v Skupino.
Širši nabor digitalnih rešitev (povečano število digitalnih uporabnikov in digitalnih plačil) in izboljšana uporabniška izkušnja strank.
Zdrava produkcija stanovanjskih kreditov.
Nove poslovne priložnosti za ustvarjanje dodatnih prihodkov.
Velik delež kreditov prebivalstvu v strukturi kreditnega portfelja – pozitiven vpliv na razpršenost in kakovost kreditnega portfelja.
Pandemija covida-19 je vplivala na realiziran strošek tveganja (62 b.t. 2), vendar ta ostaja v okviru postavljenih napovedi.
Stabilen 2,3-odstotni delež nedonosnih izpostavljenosti NPE (def. EBA), z dokaj visoko stopnjo pokritosti 57,3 %.
portfelja slabih posojil.
je izključena iz izračuna. Kapitalski položaj precej nad regulatornimi zahtevami (količnik skupnega kapitala –TCR 16,6 % , za 0,3 o.t. višji na letni ravni). Zaradi prevzema Komercijalne Banke, Beograd se je TCR znižal za 5,7 o.t. Ustrezna višina in struktura kapitala skozi celo leto 2020 zaradi vključitve podrejenih obveznic (Tier 2) v kapital, nerazporejenega dobička za 2019, manjšinskega kapitala in drugih ukrepov, ki so ugodno vplivali na kapitalski položaj.
Likvidnostni položaj Skupine ostaja zelo močan, z visokim obsegom razpoložljivih likvidnostnih rezerv. Takojšnja prilagoditev procesov za zagotovitev povečane dostopnosti in uporabe digitalnih kanalov– širši nabor digitalnih rešitev 24/7 za stranke.
Podpora strankam v času krize z odobritvijo moratorijev (2,4 mrd EUR) in novih financiranj (148,9 mio EUR), ki so v večini odobrena v okviru javnih jamstvenih shem (134,6 mio EUR). Večina odobrenih moratorijev (81 %) se je že iztekla.
Zaradi pozitivnih izkušenj in učinkov med covidom-19 bo Banka nadaljevala s pobudo za delo od doma tudi v prihodnje. Vključitev skupine Komercijalne Banke omogoča izkoristek sinergij.
Poseben poudarek na stabilnih prihodkih in nadaljnji optimizaciji stroškov. Izplačilo dividend v letu 2021 bo odvisno od regulatornih zahtev in zmožnosti NLB. Želimo postati regionalni prvak, pri čemer stranke ostajajo na prvem mestu.
Več informacij glede definicij določenih kazalcev v tej tabeli je na voljo v poglavju Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja.
(i) Podatki za leti 2019 in 2018 so prilagojeni spremenjenim shemam, predpisanih s strani BS (prestavitev nekaterih postavk iz čistih drugih prihodkov v splošne in administrativne stroške). Več podrobnosti se nahaja v pojasnilu 2.3. v Revidiranih računovodskih izkazih NLB Skupine in NLB d.d. tega poročila.
(ii) Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami NLB Skupine za leto 2020 ne vključuje Slabega imena.
(iii) Posojila brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog.
(iv) Posojila vključno z denarnimi sredstvi pri centralnih bankah ter drugimi vpoglednimi vlogami.
(v) Izračunana na podlagi povprečne aktive.
(vi) Izračunana kot Čisti prihodki iz operativnega poslovanja (Čiste obresti - Tier 2 odhodki + Čiste opravnine + Redni čisti prihodki iz finančnih poslov) / Povprečna aktiva.
(vii) Po delniški knjigi KDD. Delnice kotirajo na Ljubljanski borzi. Banka New York Mellon (»depozitar GDR«), ki je v delniški knjigi KDD navedena kot upravičeni imetnik, ni dejanski lastnik delnic; delnice ima zaradi svoje vloge depozitarja GDR za imetnike GDR. GDR, ki predstavljajo delnice, so izdane na podlagi deponiranih delnic in kotirajo na Londonski borzi. Zato številka upravičenih lastnikov v registru delnic KDD ne predstavlja vseh upravičenih lastnikov delnic Banke. Pravice na podlagi deponiranih delnic lahko imetniki GDR uveljavljajo le prek depozitarja GDR, posamezni imetniki GDR pa nimajo neposredne pravice do udeležbe na skupščini delničarjev Banke ali do uveljavljanja glasovalnih pravic na podlagi deponiranih delnic.
(viii) Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov.
| 2020 | 2019 | 2018 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NLB Skupina | NLB | NLB Skupina | NLB | ||||
| Čisti obrestni prihodki | 300 | 139 | 318 | 158 | 313 | 158 | |
| Čisti neobrestni prihodki (i) | 205 | 173 | 199 | 197 | 184 | 167 | |
| Čisti neobrestni prihodki (BS) (i) | 360 | 180 | 219 | 204 | 206 | 175 | |
| Stroški skupaj (i) | -294 | -180 | -305 | -191 | -292 | -180 | |
| Operativni stroški (BS) (i) | -311 | -188 | -321 | -198 | -309 | -189 | |
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami (ii) | 211 | 131 | 212 | 164 | 205 | 144 | |
| Oslabitve in rezervacije | -71 | -17 | -1 | 14 | 23 | 33 | |
| Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov | 1 | - | 4 | - | 5 | - | |
| Rezultat pred davki | 278 | - | 114 | 215 | 178 | 233 | 177 |
| Rezultat manjšinskih lastnikov | 3 | - | 8 | - | 8 | - | |
| Rezultat po davkih | 270 | 114 | 194 | 176 | 204 | 165 |
| 2020 | 2019 | 2018 | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Bilančna vsota | 19.566 | - | 11.027 | 14.174 | 9.802 | 12.740 | 8.811 | ||||||
| Bruto krediti strankam | 10.033 | 4.753 | 7.938 | 4.718 | 7.627 | 4.704 | |||||||
| Oslabitve in odmiki od poštene vrednosti | -388 | -158 | -334 | -129 | -479 | -226 | |||||||
| Neto krediti strankam | 9.645 | - | 4.595 | 7.605 | 4.589 | 7.148 | 4.478 | ||||||
| Finančna sredstva | 5.120 | - | 3.017 | 3.830 | 3.169 | 3.399 | 2.869 | ||||||
| Depoziti strank | 16.397 | - | 8.851 | 11.612 | 7.761 | 10.464 | 7.033 | ||||||
| Kapital | 1.953 | 1.451 | 1.686 | 1.333 | 1.616 | 1.295 | |||||||
| Kapital manjšinskih lastnikov | 170 | - | 45 | - | 41 | - | |||||||
| Obseg zunajbilančnega poslovanja | - | 4.671 | - | 3.684 | - | 4.222 | - | 3.644 | - | 3.996 | - | 3.473 |
| Količnik skupnega kapitala | 16,6 % | - | 27,1 % | 16,3 % | 22,6 % | 16,7 % | 24,1 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 količnik) | 14,2 % | - | 22,3 % | 15,8 % | 21,8 % | 16,7 % | 24,1 % |
| Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1 količnik) | 14,1 % | - | 22,3 % | 15,8 % | 21,8 % | 16,7 % | 24,1 % |
| Tveganju prilagojena aktiva (RWA) (v mio EUR) | 12.421 | - | 6.029 | 9.186 | 5.225 | 8.678 | 5.024 |
| Tveganju prilagojena aktiva (RWA) / Bilančna vsota | 63,5 % | - | 54,7 % | 64,8 % | 53,3 % | 68,1 % | 57,0 % |
| Stopnja pokritja slabih posojil 1 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila) | 81,8 % | - | 76,0 % | 89,2 % | 76,2 % | 77,1 % | 65,8 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stopnja pokritja slabih posojil 2 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila) | 57,3 % | - | 57,9 % | 65,0 % | 56,7 % | 64,6 % | 57,1 % |
| Stopnja pokritja slabih posojil (EBA definicija) (ii) | 56,9 % | - | 55,3 % | 64,5 % | 55,5 % | 63,7 % | 55,0 % |
| Stopnja pokritja slabih posojil (EBA definicija) (BS) (iv) | 56,9 % | - | 55,3 % | 64,5 % | 55,5 % | 63,7 % | 55,0 % |
| NPL – obseg slabih posojil (v mio EUR) | 475 | - | 208 | 375 | 169 | 622 | 343 |
| Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila) |
| Delež neto NPL (interna definicija: neto slaba posojila (NPL) / neto posojila) | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|
| 3,5 % | 3,0 % | 3,8 % | |
| Delež NPL (EBA definicija) | 1,5 % | 1,3 % | 1,4 % |
| Delež NPL (EBA definicija) (BS) | 4,5 % | 4,0 % | 4,6 % |
| Delež NPL (EBA definicija) (BS) | 3,4 % | 2,8 % | 3,8 % |
| Delež NPE (EBA definicija) | 2,3 % | 1,9 % | 2,7 % |
| Prejeta zavarovanja / nedonosna posojila | 60,7 % | 65,8 % | 66,6 % |
| Prejeta zavarovanja / obseg nedonosnih posojil (EBA definicija) | 42,4 % | 43,5 % | 35,4 % |
| Kreditne oslabitve in rezervacije / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) | 0,5 % | 0,1 % | -0,1 % |
| c) Profitabilnost | |||
| Neto obrestna marža (BS) | 2,0 % | 1,3 % | 2,4 % |
| Marža finančnega posredništva (BS) | 4,4 % | 3,1 % | 4,0 % |
| Marža operativnega poslovanja | 3,2 % | 2,5 % | 3,8 % |
| Donos na kapital pred davki (ROE pred davki) | 15,4 % | 8,2 % | 12,7 % |
| Donos na sredstva pred davki (ROA pred davki) | 1,8 % | 1,1 % | 1,6 % |
| Donos na kapital po davkih (ROE po davkih) | 15,4 % | 8,2 % | 11,7 % |
| Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih) | 1,8 % | 1,1 % | 1,5 % |
| d) Stroški poslovanja | |||
| Operativni stroški / povprečna aktiva (BS) | 2,1 % | 1,8 % | 2,4 % |
| Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) | 58,3 % | 57,9 % | 59,0 % |
| Stroški / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) | 2,4 % | 3,0 % | 3,3 % |
| Stroški / bilančna vsota | 1,5 % | 1,6 % | 2,2 % |
| e) Likvidnost | |||
| Likvidna sredstva / kratkoročne finančne obveznosti do nebančnega sektorja | 56,1 % | 65,8 % | 54,7 % |
| Likvidna sredstva / povprečna aktiva | 51,8 % | 54,9 % | 44,7 % |
| f) Drugo | |||
| Tržni delež glede na bilančno vsoto | - 24,7 % | - 23,8 % | - 22,7 % |
| Razmerje med krediti in depoziti (LTD) | 58,8 % | 51,9 % | 65,5 % |
| Čisti prihodki / tveganjem prilagojena aktiva (RWA) | 4,1 % | 5,2 % | 5,6 % |
| Ključni kazalci na delnico | |||
| Število delničarjev | - 2.455 | - 2.100 | - 1.716 |
| Število delnic | - 20.000.000 | - 20.000.000 | - 20.000.000 |
| Pripadajoči znesek ene delnice (v EUR) | - 10 | - 10 | - 10 |
| Knjigovodska vrednost (v EUR) | 97,6 | 72,5 | 84,3 |
| Mednarodne bonitetne ocene | S\&P | BBB- | BBB- |
| Fitch | BB+ | BB+ | BB+ |
| Moody's | Baa1 | Baa2 | Baa2 |
| Zaposleni | Število zaposlenih | 8.792 | 2.591 |
| 5.878 | 2.659 | ||
| 5.887 | 2.690 |
| 2020 | 2019 |
|---|---|
| NLB Skupina |
| NLB Skupina | Neto krediti strankam (v mio EUR) | 9.645 | 7.778 | 7.605 |
|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva (v mio EUR) | 5.120 | 3.755 | 3.830 | |
| Depoziti strank (v mio EUR) | 16.397 | 12.954 | 11.612 | |
| Donos na kapital po davkih (ROE po davkih) | 15,4 % | 8,1 % | 11,7 % | |
| Stopnja pokritja slabih posojil 1 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila) | 81,8 % | 86,9 % | 89,2 % | |
| Stopnja pokritja slabih posojil 2 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila) | 57,3 % | 62,6 % | 65,0 % | |
| NPL – obseg slabih posojil (v mio EUR) | 475 | 435 | 375 | |
| Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila) | 3,5 % | 3,9 % | 3,8 % | |
| Delež NPE (EBA definicija) | 2,3 % | 2,6 % | 2,7 % |
| NLB Skupina | NLB | Skupna NLB | NLB | Skupna NLB | NLB | Skupna NLB | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Količnik likvidnostnega kritja (LCR) | 333,4 % | 381,5 % | 321,3 % | 370,1 % | 311,4 % | 357,8 % | 302,9 % | 351,2 % |
| Likvidnostni blažilnik | 3.538.373 | 3.274.751 | 3.853.203 | 3.553.904 | 4.187.441 | 3.857.502 | 4.493.341 | 4.119.661 |
| Neto likvidnostni odlivi | 1.066.212 | 864.163 | 1.208.445 | 967.226 | 1.353.319 | 1.083.882 | 1.495.611 | 1.177.269 |
| Čisti prihodki | 504,5 mio EUR | > 600 mio EUR | > 700 mio EUR |
|---|---|---|---|
| Stroški | 293,9 mio EUR | \~ 430 mio EUR | (i) < 400 mio EUR |
| ROE po davkih | 8,1 % | (ii) visoko enomestno število | > 10 % (RORAC (iii) > 12 %) |
| Rast bruto kreditov | 3 % | (ii) srednje enomestno število | visok enomesten CAGR (2021-2023) |
| Strošek tveganja | 62 b.t. | (ii) 70-90 b.t. | 40-60 b.t. |
| Izplačilo dividend | / 92,2 mio EUR | > 300 mio EUR | (iv) |
(i) Tabela 2 ponazarja vrednosti in podatke za vsako od štirih koledarskih četrtletij. Izračunane so kot enostavno povprečje opazovanj na zadnji koledarski dan posameznega meseca za obdobje 12 mesecev pred iztekom vsakega četrtletja.
(i) Začetno povišanje obsega stroškov v letu 2021; napoved vključuje stroške prestrukturiranja.
(ii) Skupina Komercijalne Banke je izključena zaradi zagotavljanja primerljivosti s prejšnjimi leti.
(iii) RORAC izračunan: rezultat po davkih brez stroška podrejenih obveznic (Tier 2) deljen s povprečno tveganju prilagojeno aktivo in upoštevajoč 15,25 % kapitalsko zahtevo.
(iv) Kumulativno v obdobju 2021–2023.
(i) (v tisoč EUR)
Delnice Banke so uvrščene v Prvokotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (ISIN SI0021117344, trgovalni simbol delnice na Ljubljanski borzi: NLBR); GDR, ki predstavljajo delnice, so uvrščeni na glavni trg Londonske borze (ISIN: US66980N2036 in US66980N1046, trgovalni simbol GDR na Londonski borzi: NLBin 55VX). P et GDR predstavlja eno delnico NLB.
Pandemija covida-19 je močno vplivala na delnice bančnega sektorja v 2020. Po letnem vrhuncu sredine februarja 2020 so tečaji delnic evropskega bančnega sektorja zaradi širjenja pandemije covida-19 močno upadli. Poleti je sledila zmerna rast, vendar pa so delnice bančnega sektorja z jesenjo spet padle na raven iz srede marca 2020. Kljub dvigu vrednosti na koncu leta so še vedno beležile zmanjšanje vrednosti na letni ravni za okrog 25 %.
Gibanje tečajev delnic NLB se ni dosti razlikovalo od gibanja delnic evropskega bančnega sektorja. Vrednost delnic NLB je v letu 2020 upadla za približno 25 %. Razlika je v tem, da se je vrednost delnic NLB znižala hitreje preko poletja in raven, podobno tisti v marcu 2020, dosegla že ob koncu avgusta 2020. Ne glede na to pa je naknadno izboljšanje povzročilo, da je bilo gibanje tečaja delnic Banke do začetka septembra 2020 relativno sinhronizirano z gibanjem tečajev delnic evropskega bančnega sektorja. Podobno kot delnice evropskega bančnega sektorja se je tudi tečaj delnic NLB dvignil v zadnjih dveh mesecih 2020. Vseeno je potrebno omeniti, da zaradi hudega padca v obdobju februar – marec tečaj ni uspel doseči prejšnje ravni.
Informacije so pridobljene iz delniške knjige NLB, dostopne prek spletne storitve KDD (Centralna Klirinško depotna družba) in na voljo članom KDD. Podatki o pomembnih deležih temeljijo na samoprijavi s strani posameznih imetnikov v skladu z veljavnimi določbami slovenskega prava, ki zahteva, da imetniki delnic družbe, ki kotirajo na borzi, obvestijo družbo, kadar njihovi neposredni in/ali posredni deleži prestopijo določene pragove, in sicer 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 1/3, 50 % ali 75 %. V tabeli so navedeni vsi samoprijavljeni imetniki pomembnih deležev, katerih obvestila so bila prejeta. Glede na to obveznost imetnikov pomembnih deležev Banka predpostavlja, da nobena druga pravna ali fizična oseba ni imetnik neposredno in/ali posredno 10 ali več odstotkov delnic Banke.
Bank of New York Mellon ima delnice v vlogi depozitarja (depozitar GDR) za imetnike GDR in ni upravičeni lastnik teh delnic. Imetniki GDR imajo pravico zamenjati GDR za delnice. Imetniki GDR lahko pravice iz naslova deponiranih delnic uveljavljajo samo preko depozitarja GDR in se nimajo pravice neposredno udeležiti skupščine delničarjev ali izvrševati glasovalnih pravic iz naslova deponiranih delnic.
Informacija o lastništvu GDR temelji na samoprijavi s strani posameznih imetnikov GDR na podlagi določil slovenskega prava. Vir: Ljubljanska borza.
Delnice Banke so vključene v več kazalnikov: SBIT OP index in ADRIA prime index Ljubljanske borze, FTSE Frontier Index, MSCI Frontier in MSCI Slovenija, S&P Eastern Europe BMI, S&P Emerging Frontier Super Composite BMI, S&P Extended Frontier 150, S&P Frontier BMI, S&P Frontier Ex-GCC BMI, S&P Slovenija BMI, STOXX All Europe Total Market, STOXX Balkan Total Market, STOXX Balkan Total Market ex Greece & Turkey, STOXX EU Enlarged Total Market, STOXX Eastern Europe 300, STOXX Eastern Europe 300 Banks, STOXX Eastern Europe Large 100, STOXX Eastern Europe Total Market, STOXX Eastern Europe Total Market Small, STOXX Global Total Market in STOXX Slovenija Total Market.
Od novembra 2018, ko so se delnice in GDR Banke uvrstili na borzo, se je pomen funkcije odnosov z vlagatelji občutno povečal in vključuje komunikacijo z vlagatelji in širšo skupnostjo. Banka je uporabljala različne vrste komunikacije, kot so sestanki z vlagatelji, klici in konference, kar odraža raznolikost lastništva Banke. Odkrita in redna komunikacija z vlagatelji in analitiki je krepila dialog o strateških dogodkih, pa tudi o aktualnem finančnem poslovanju Skupine. Banka je spodbujala večjo obveščenost in razumevanje operativnega poslovanja, novosti in dogodkov, ki vplivajo na gibanje cene delnic Banke.
Del spletne strani Banke, namenjen odnosom z vlagatelji, je pomemben komunikacijski kanal, ki zagotavlja celovite informacije o Skupini in gibanju tečaja delnice Banke. Poleg tega omogoča učinkovito podajanje informacij trgu na jasen in dosleden način. Predstavitve v okviru odnosov z vlagatelji, finančna poročila in pomembne informacije se redno nalagajo na spletno stran Banke, v skladu s Finančnim koledarjem.
Od uvrstitve delnice na borzo so štirje analitiki izdali svoja raziskovalna poročila o Skupini. Delnico Banke obravnavajo analitiki iz JP Morgan, Deutsche Bank, Wood & Company, Citi, InterCapital in Raiffeisen Bank International.
| Število delnic | Odstotek delnic | |
|---|---|---|
| Bank of New York Mellon v imenu imetnikov GDR (ii) | 11.769.972 | 58,85 |
| od tega Brandes Investment Partners, L.P. (iii) | / | >5 in <10 |
| od tega EBRD (iii) | / | >5 in <10 |
| od tega Schroders plc (iii) | / | >5 in <10 |
| Republika Slovenija (RS) | 5.000.001 | 25,00 |
|---|---|---|
| Ostali delničarji | 3.230.027 | 16,15 |
| Skupaj | 20.000.000 | 100,00 |
(i)
(i)
Ni trgovanja dne 31. decembra 2020.
Skupno število izdanih delnic: 20.000.000
Najvišji zaključni tečaj (v 2020): 65,0 EUR
Najnižji zaključni tečaj (v 2020): 34,1 EUR
Zaključni tečaj dne 30. decembra 2020: (i) 45,8 EUR
Knjigovodska vrednost NLB Skupine na delnico: 97,6 EUR
Dobiček NLB Skupine na delnico (EPS): 13,5 EUR
Tečaj/knjigovodska vrednost NLB Skupine (P/B): 0,47
Dividenda na delnico (za predhodno poslovno leto) / Tržna kapitalizacija: (i) 916.000.000 EUR
| 0,00 | 2,00 | 4,00 | 6,00 | 8,00 | 10,00 | 12,00 | 14,00 | 16,00 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| jan. 2020 | feb. 2020 | mar. 2020 | apr. 2020 | maj 2020 | jun. 2020 | jul. 2020 | avg. 2020 | sep. 2020 | okt. 2020 | nov. 2020 | dec. 2020 |
| 0,00 | 10,00 | 20,00 | 30,00 | 40,00 | 50,00 | 60,00 | 70,00 | 80,00 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| jan. 2020 | feb. 2020 | mar. 2020 | apr. 2020 | maj 2020 | jun. 2020 | jul. 2020 | avg. 2020 | sep. 2020 | okt. 2020 | nov. 2020 | dec. 2020 |
Banke so okrepila in optimizirala svojo kapitalsko strukturo. 25. marca je Banka pridobila dovoljenje ECB za vključitev instrumenta v izračun dodatnega kapitala (Tier 2).
februarja je NLB sklenila pogodbo o nakupu delnic z Republiko Srbijo za pridobitev 83,23-odstotnega navadnega lastniškega deleža v Komercijalni Banki, Beograd za 387 mio EUR.
marca je Banka pridobila dovoljenje ECB za vključitev podrejenih obveznic (Tier 2; 10NC5) v vrednosti 120 mio EUR, ki jih je Banka izdala 19. novembra 2019 (koda ISIN: XS2080776607), v izračun dodatnega kapitala (Tier 2).
Marca je pandemija covida-19 prerasla v globalni pojav z obsežnimi in daljnosežnimi posledicami tako za globalni kot regionalni bančni sektor ter s tem tudi za Skupino.
aprila je Banka razkrila spremenjen sklep o sestavi dodatne kapitalske zahteve v okviru 2. stebra (P2R) na podlagi veljavnega sklepa o določitvi bonitetnih zahtev (SREP). Sklep je stopil v veljavo retroaktivno z 12. marcem 2020.
aprila je Banka prejela odločbo BS o zahtevi MREL, ki znaša 15,56 % vsote kapitala in vseh obveznosti (TLOF) na subkonsolidirani ravni Skupine za potrebe reševanje "NLB Resolution Group" (ki sestoji iz Banke in nestrateškega dela Skupine). Zahteva MREL mora biti izpolnjena do 31. decembra 2021 in od tega dne dalje tudi stalno zagotovljena.
Ustanovljen je bil NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine, Ljubljana (v sodni register je bil vpisan 16. aprila 2020), katerega namen je upravljanje umetniške zbirke NLB.
maja je ECB dala soglasje k imenovanju Petra Brunclíka za člana Uprave Banke odgovornega za operativno poslovanje banke (COO). Petr Brunclík, ki ga je Nadzorni svet Banke imenoval ob koncu novembra 2019, se je NLB pridružil februarja 2020.
maja je Banka, ko je izpolnila vse odložene pogoje iz prodajne pogodbe z dne 27. decembra 2019, prodala svoj 50-odstotni kapitalski delež NLB Vite d.d. v skupnem prodajnem postopku s KBC.
maja je Banka objavila, da je bila na slovenskem trgu ustanovljena nova družba NLB Lease&Go, članica Skupine, ki ponuja storitve leasinga. Podjetje ponuja leasing osebnih vozil in tovornjakov, autobusov ter kmetijskih in gradbenih strojev.
junija je Svet delavcev NLB izvolil in imenoval Petro Kakovič Bizjak, Sergejo Kočar in Bojano Šteblaj za članice Nadzornega sveta ter predstavnice zaposlenih.
junija so se delničarji Banke sestali na 35. Skupščini NLB, kjer je bilo prisotnih 56,85 % delnic z glasovalno pravico. Primož Karpe in David Eric Simon sta bila ponovno izvoljena za nov mandat, dodatno pa je bila kot nova članica Nadzornega sveta izvoljena Verica Trstenjak.
junija so člani Nadzornega sveta Banke že drugič zapored izvolili Primoža Karpeta za predsednika Nadzornega sveta. Andreas Klingen ostaja njegov namestnik.
junija je Banka sklenila pogodbe z MIGA (del Svetovne banke) v znesku 303,1 mio EUR s ciljem optimizacije tveganju prilagojenih sredstev.
V obdobju od 14. do 18. avgusta so člani uprave NLB Blaž Brodnjak, CEO & CMO, Andreas Burkhardt, CRO, Archibald Kremser, CFO, in Petr Brunclík, COO, skupaj kupili 1.382 lotov navadnih delnic NLB (ISIN: SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR) v skupnem znesku 51.031,20 EUR.
Ob koncu septembra se je NLB kot prva banka v Sloveniji pridružila več kot 180 bankam po vsem svetu in podpisala Načela OZN za odgovorno bančništvo.
December
V zvezi s sklenitvijo posla, opredeljenega v kupoprodajni pogodbi glede nakupa 83,23 % navadnih delnic Komercijalne Banke, Beograd z dne 26. februarja 2020 (»SPA«), ki sta jo sklenila Republika Srbija kot prodajalec in NLB kot kupec, je Banka 22. decembra sporočila, da je pridobila vsa zahtevana regulatorna soglasja, opredeljena v kupoprodajni pogodbi. 30. decembra je Banka zaključila prevzem.
| JANUAR | FEBRUAR | MAREC | APRIL | MAJ | JUNIJ | NOVEMBER | JULIJ | DECEMBER | AVGUST | SEPTEMBER | OKTOBER |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Podpis SPA | covida-19 za nakup Komercijalne Banke, Beograd | NLB se je zavezala | Izbruh | Certifikat »Top Employer« | Ustanovitev NLB Lease\&Go | 35. Skupščina delničarjev | Moody’s zvišal bonitetno oceno na Baa1 | Zaključena prodaja NLB Vite | Načelom OZN za odgovorno bančništvo | Prevzem Komercijalne Banke, Beograd |
Svetovno in evropsko gospodarstvo Smer svetovnega gospodarstva v letu 2020 je začrtala pandemija covida-19, ki je povzročila krčenje brez primere. Vlade so bile prisiljene izvajati drastične ukrepe, da bi omejile pandemijo kljub hudim gospodarskim posledicam.
Šok zaradi covida-19 je prekinil proizvodne verige po vsem svetu, ko se je predelovalna industrija na Kitajskem ustavila. To je povzročilo motnje v dobavi, ukrepi zajezitve pa so ohranili povpraševanje s precejšnjim vplivom na zasebno potrošnjo. Po znatnem upadu v drugem četrtletju 2020 sta se svetovna vinarska in proizvodnja opomogli, ko je Kitajska okrevala.
Ker so ukrepi za zajezitev širjenja virusa sektor prizadeli nesorazmerno, so nastala velika razhajanja med proizvodnimi in storitvenimi sektorji. Proizvodni sektor je ostal nekako odporen na nadaljnje valove, medtem pa se je storitveni sektor krčil zaradi ponovne uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije.
Da bi ublažile negativne vplive pandemije, so vlade in centralne banke zagotovile obsežno podporo in sproščale denarno politiko, ki sta se vzajemno okrepili. Obsežna skalna podpora in likvidnostna pomoč sta bili zagotovljeni gospodarstvom, da se izognejo množičnemu odpuščanju, ohranijo prihodke in zaščitijo podjetja. Lahko jih razvrstimo v (i) sheme za ohranjanje delovnih mest, (ii) finančne podpore prebivalstvu in samozaposlenim, (iii) oprostitve in odlog plačila davkov in posojil ter (iv) likvidnostne garancije.
V EU je skalne ukrepe, sprejete na nacionalni ravni, dopolnil skupni evropski paket reševanja, ki je vključeval (i) preventivne kreditne linije za države članice, (ii) program financiranja posojil podjetij in (iii) program podpore delovnim mestom. Namen sporazuma o načrtu okrevanja Next Generation EU in dolgoročnega proračuna EU je zagotoviti podporo najhuje prizadetim državam članicam in okrepiti rast v naslednjih letih.
Nacionalne oblasti so izvedle tudi makrobonitetne ukrepe vezane na kapital, likvidnost in posojilojemalce, s čimer so želele podpreti banke, ki spodbujajo realni sektor. ECB je zagotovila izdatna likvidna sredstva in izvedla obsežne odkupe sredstev, s ciljem, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja in tekoče delovanje transmisijskega mehanizma denarne politike.
ECB je tekom leta 2020 uvedla in večkrat ponovno opredelila obstoječe in nove instrumente denarne politike. Ključne obrestne mere pa so vseeno ostale nespremenjene. Najpomembneje, ECB je uvedla in večkrat ponovno opredelila izredni program odkupa vrednostnih papirjev zaradi pandemije (PEPP). Tekom leta je bil obseg PEPP povečana na skupno 1.850 milijard EUR, trajanje programa pa je bilo podaljšano do marca 2022.
ECB je ponovno opredelila tretjo serijo ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO-III) in uvedla nove izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (PELTRO).
V ZDA je centralna banka FED pospešila svoj program odkupa sredstev, da bi preprečila finančno krčenje na trgih, ter spremenila denarno politiko, ki začasno dovoljuje preseganje inflacije po obdobju inflacije, nižje od ciljne vrednosti.
zaslužni začasni dejavniki, npr. cene energije in znižanje DDV v Nemčiji. Sveto vno gospodarstvose bo po pričakovanjih pono vno okrepilo v letu 2021. Vendar pa bodo države po vsem svetu verjetno nadaljevale z izmeničnim zategovanjem in popuščanjem ukrepov, dokler ne bo množična uporaba cepiva omogočila obsežnejše sproščanje ukrepov. Pričakuje se, da bo rast gospodarstva v evrskem območju v letu 2021 4-odstotna. Ponovna rast v evrskem območju bi morala biti podprta s skalnimi ukrepi tako na nacionalnih kot na evropski ravni ter z ohlapno denarno politiko.
Oživitev zasebne potrošnje in zadušenega povpraševanja, podprtima z ohranjenimi stabilnimi prihodki in postopnim porabljanjem prihrankov s strani prebivalstva, bi moralo biti pomembno gonilo ponovne gospodarske rasti v evrskem območju. Inacija naj bi se v letu 2021 zvišala, saj bodo gonila deacije v letu 2020 postala gonila reacije v letu 2021. Gospodarsko okrevanje bi moralo tudi odigrati svojo vlogo glede pritiska na zvišanje cen. Vendar pa je pričakovati, da bo inacija ostala pod nadzorom zaradi ogromne vrzeli v proizvodnji, kot tudi višje brezposelnosti v primerjavi s predkrizno ravnijo.
Stroške obvladovanja pandemije bo čutiti tudi v letu 2021, čeprav se bodo pritiski na javne finance predvidoma stabilizirali. Pričakuje se, da se bodo skalni primanjkljaji skrčili zaradi povečevanja proračunskih prihodkov kot posledice rasti, postopnega sproščanja izrednih ukrepov zaradi pandemije ter predvidenega okrevanja gospodarske dejavnosti. Javni dolgovi se bodo predvidoma gibali v skladu z vse manjši skalnimi primanjkljaji in ponovno gospodarsko rastjo.
| gospodarska rast v Sloveniji leta 2020 | -6,6 % |
|---|---|
| gospodarska rast v regiji Skupine leta 2020 | -5,5 % |
| gospodarska rast na evrskem območju leta 2020 | -6,0 % |
Regija, v kateri posluje Skupina, se ni mogla izogniti pandemiji covid-19 in njenim posledicam na gospodarstvo. Zaradi tega je gospodarska rast v regiji Skupine močno upadla. Vendar pa so se posledice pandemije covid-19 na gospodarstva v regiji Skupine razlikovale od države do države, predvsem zaradi razlik v značilnostih njihovih gospodarstev. Države, ki so močno odvisne od sektorja turizma, so bile hudo prizadete zaradi omejitev domačih in mednarodnih potovanj. Prekinitev v svetovnih nabavnih verigah in zmanjšanje nakazil in prilivov od neposrednih tujih investicij sta prav tako pritiskala na gospodarstva. Najmanjše krčenje letne rasti je bilo zabeleženo v Srbiji, največje pa v Črni gori. Na splošno je bila inflacija nižja zaradi pritiska na znižanje cen izdelkov v širši potrošnji kot posledice skromnejšega domačega povpraševanja in nižjih cen nafte. Fiskalne bilance in javni dolg so bili pod vplivom izvedenih skalnih ukrepov, katerih cilj je bil ublažiti posledice covida-19 na gospodarstvo. Tekoči računi so se poslabšali in financiranje deficitov je moralo biti podprto z zunanjimi posojili, predvsem zaradi zmanjšanja rednih virov financiranja, t.j. tujih neposrednih investicij in nakazil.
V Sloveniji je gospodarska rast beležila podobno pot kot druga gospodarstva v evrskem območju tekom leta 2020. Po hudem krčenju v prvi polovici leta 2020 zaradi omejitvenih ukrepov, ki so negativno vplivali na vse elemente povpraševanja, razen državne potrošnje, si je gospodarstvo precej opomoglo v tretjem četrtletju 2020. Vendar pa je ponovna uvedba strogih omejitvenih ukrepov zaradi izbruha okužb s covidom-19 prekinila gospodarsko okrevanje v zadnjem četrtletju 2020. Trg dela so podprli nekateri politični ukrepi, tako da so bile izgube zaposlitev zaščitene pred velikim padcem BDP, in precej manjše od pričakovanih. Izvedeni ukrepi so prav tako preprečili povečanje primerov plačilne nesposobnosti. Obsežni skalni ukrepi, katerih namen je bil podpreti gospodarstvo in izgubljene prihodke, so se odrazili v velikem javnem finančnem primanjkljaju in povišanem javnem dolgu.
V Črni gori je pandemija covid-19 na gospodarstvo vplivala uničujoče, predvsem zaradi njene izredne ranljivosti za zunanje šoke in zaradi izpostavljenosti najhuje prizadetim sektorjem. Tako pandemija kot omejitev potovanj sta močno vplivala na črnogorski turizem. Sektor turizma je posledično vplival na domačo potrošnjo in vlaganja, kar je skupaj z oslabljeno zunanjim povpraševanjem močno oteževalo gospodarsko rast.
V Severni Makedoniji je bilo zabeleženo precejšnje krčenje gospodarstva, ko se je proizvodnja zmanjšala zaradi nižje zasebne potrošnje, pri čemer je bila potrošnja prebivalstva pod močnim negativnim vplivom upada nakazil, zunanji sektor pa je utrpel posledice omejitvenih ukrepov v tujini. Kljub skalnim ukrepom in ublaženim vplivom na trg dela je bilo domače povpraševanje zadušeno.
V Srbiji je gospodarstvo utrpelo zmerno krčenje, kar je posledica hitrih in obsežnih skalnih ter denarnih podpornih ukrepov. Med dejavniki je tudi osnovna značilnost gospodarstva, ki je manj izpostavljeno sektorjem, kjer so bile posledice pandemije najhujše v primerjavi s podobnimi državami v regiji Skupine. Do krčenja je prišlo predvsem zaradi zmanjšanja zasebne potrošnje, ki je bila le deloma izražena s povečanjem državne potrošnje in neto izvoza.
BiH je pandemija covida-19 pahnila v recesijo, ki sta jo spremljala upad domačega in zunanjega povpraševanja ter zmanjšanje nakazil.
Kosovo je utrpelo hude posledice pandemije covid-19 na gospodarstvo, predvsem zaradi slabosti njenega na potrošnjem temelječega modela rasti. Gospodarstvo se je skrčilo zaradi manjšega izvoza storitev kot posledice manjšega števila obiskov izseljencev ter upada zasebne potrošnje in vlaganj zaradi negotovosti in omejitvenih ukrepov. Obsežni prilivi nakazil so uspeli ublažiti nekaj posledic pandemije.
Vir: Statistični uradi držav, Focus Economics.
Opomba: NLB napovedi so sivo označene.
Vir: Statistični uradi držav, Focus Economics.
Opomba: Napovedi Consensus Forecasts so sivo osenčene.
| BDP (realna rast v %) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Evroobmočje | Slovenija | BiH | Črna gora | S. Makedonija | Srbija | Kosovo | ||||
| 1,9 | 4,4 | 3,1 | 5,1 | 2,8 | 4,5 | 3,8 | ||||
| 1,3 | 3,2 | 2,9 | 4,1 | 3,2 | 4,2 | 4,9 | ||||
| -6,6 | -5,5 | -5,2 | -13,0 | -4,5 | -1,0 | -7,0 | ||||
| 4,0 | 4,5 | 3,5 | 6,5 | 4,5 | 4,5 | 5,0 | ||||
| 3,5 | 4,0 | 3,5 | 4,5 | 3,5 | 4,0 | 5,0 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Evroobmočje | Slovenija | BiH | Črna gora | S. Makedonija | Srbija | Kosovo |
| 2,9 | 5,8 | -3,3 | -17,0 | -0,1 | -4,8 | -7,6 |
| 2,3 | 6,5 | -3,0 | -15,0 | -2,8 | -6,9 | -5,7 |
| 2,2 | 7,3 | -4,9 | -15,4 | -3,5 | -4,3 | -7,5 |
| 2,4 | 5,3 | -4,6 | -14,0 | -3,0 | -5,6 | -6,1 |
| 2,4 | 5,3 | -3,9 | -12,4 | -2,8 | -5,4 | -5,8 |
V Sloveniji se bo gospodarska dejavnost v letu 2021 predvidoma ponovno okrepila, tudi zaradi rasti zasebne potrošnje. Vendar pa bo stopnja varčevanja prebivalstva predvidoma še naprej visoka v letu 2021, saj bo prebivalstvo le postopoma porabljalo svoje prihranke. Na področju vlaganj bo rast podprta z obsežnimi javnimi vlaganji in oživitvijo zasebnih vlaganj. Neto izvoz bo po pričakovanjih pozitivno vplival na rast. Vseeno pa bo trajnostno okrevanje odvisno od uporabe cepiva in omejevanja pandemije.
V Črni gori naj bi gospodarstvo v letu 2021 okrevalo zaradi vlaganj v gradbenem sektorju ter oživitve zasebne potrošnje kot posledice večjega obsega nakazil in bančnih posojil.
V Severni Makedoniji bo ponoven dvig gospodarske rasti povzročilo okrepljeno domače povpraševanje, pri čemer bo povečanje nakazil spodbujalo tudi večjo potrošnjo.
V Srbiji se okrevanje na predkrizno raven pričakuje že v letu 2021. Ponovna rast gospodarstva naj bi bila posledica vlaganj in zasebne potrošnje, pozitiven prispevek neto izvoza pa je odvisen od okrevanja v EU.
V BiH se bo gospodarstvo v letu 2021 predvidoma okrepilo kot posledica oživitve domačega povpraševanja in postopnega sproščanja omejitvenih ukrepov zaradi covida-19 na glavnih izvoznjih trgih – kar je dobra napoved za zunanji sektor.
Na Kosovu bo gospodarstvo v letu 2021 pričakovano okrevalo zaradi ponovnega dviga povpraševanja sočasno s sproščanjem domačih omejitev, zunanji sektor pa naj bi bil podprt s postopnim odpiranjem gospodarstev.
Gospodarska rast v regiji Skupine bo leta 2021 okrog 4,8 %. Ponovna rast v gospodarstvih v regiji, kjer posluje Skupina, naj bi bila posledica oživljene potrošnje prebivalstva in vlaganj, pod predpostavko, da se zaupanje potrošnikov in podjetij ponovno vzpostavi, ko bo pandemija pod nadzorom.
Postopno rahljanje omejitev zaradi covida-19 po vsem svetu bi moralo spodbuditi zunanje povpraševanje in sprostiti omejitve potrošnje, kar bo v državah, ki so odvisne od turizma, povzročilo robustnejše okrevanje. Ne glede na to pa dolgotrajna negotovost glede poteka pandemije in uvedbe cepiva na splošno zamegljuje pogled v prihodnost. Gospodarska rast v regiji Skupine je odvisna tudi od hitrosti okrevanja v EU, saj vpliva na zunanjo trgovino in določa prilive nakazil, ki podpirajo pomemben del potrošnje v več državah v regiji.
države v regiji Skupine dosegle visoko rast depozito v podjetij in prebivalstv a. Depoziti podjetij so se najbolj povečali v Srbiji; sledita ji Slovenija in BiH. Depoziti prebivalstv a so beležili najvišjo letno rast na Kosovu; sledita mu Srbija in Slovenija. Neto obrestna marža je bila najvišja na Kosovu in v Črni gori. V Sloveniji je upad neto obrestne marže po vzročil zmanjšanje kreditne rasti in vse nižji donos na sredstva. Količnik NPL kot merilo kako vosti bančnega portfelja se je izboljšal v Sloveniji, BiH, Severni Makedoniji in Srbiji, medtem ko se je v Čr ni gori in na Kosovu poslabšal. Izboljšanje količnika NPL bi lahko bilo za vajajoče zaradi makrobonitetnih ukrepo v , ki so jih uvedle regulatorne in nadzorne institucije, npr. odlog plačila. Kapitalska ustreznost bančnih sistemov v ostaja trdna in odpor na na vse večja tveganja, pri čemer bančni sistemi ostajajo dobro kapitalizirani. Kapitalska ustreznost se je bodisi izboljšala bodisi stagnirala v skoraj vseh državah v regiji Skupine, z izjemo Srbije.
Vir: Statistični uradi držav, centralne banke, NLB.
Opomba: Neto obrestna marža, izračunana na obrestonosni aktivi; neto obrestna marža za Srbijo izračunana na povprečju vseh sredstev; (i) podatki za Q3 2020.
| Posojila podjetjem | Posojila gospodinjstvom | Depoziti podjetij | Depoziti gospodinjstev | Neto obrestna marža | NPL | CAR | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v mio EUR | ∆ % YoY | v mio EUR | ∆ % YoY | v mio EUR | ∆ % YoY | v mio EUR | ∆ % YoY | 2019, v % | 2020, v % | v % ∆ pp YoY | v % ∆ pp YoY | |||
| Slovenija | 8.750 | -1,4 | 10.712 | 0,1 | 8.031 | 18,8 | 22.437 | 10,2 | 1,8 | 1,6 | 2,6 | -0,3 | 18,3 | -0,2 |
| BiH | 4.392 | -4,9 | 5.059 | -0,8 | 2.407 | 16,1 | 7.036 | 3,9 | 2,6 | 2,4 (i) | 6,6 (i) | -1,1 | 18,3 (i) | 0,2 |
| Črna gora | 1.186 | 1,7 | 1.411 | 2,7 | 1.277 | -5,5 | 1.750 | -1,3 | 4,5 | 4,3 (i) | 5,5 | 0,7 | 18,5 | 0,8 |
| S. Makedonija | 2.761 | 1,1 | 3.021 | 8,0 | 2.004 | 10,1 | 4.638 | 4,6 | 3,4 | 3,2 (i) | 3,4 (i) | -1,6 | 16,9 (i) | 0,0 |
| Srbija | 14.856 | 10,9 | 9.544 | 13,8 | 9.600 | 26,3 | 14.897 | 12,4 | 3,3 | 3,0 | 3,7 | -0,4 | 22,4 (i) | -1,2 |
| Kosovo | 2.055 | 7,2 | 1.180 | 7,1 | 943 | 15,1 | 2.844 | 13,2 | 4,8 | 4,5 | 2,7 | 0,7 | 16,5 | 0,8 |
Razmerje med krediti in depoziti (LTD) se je po večalo v Čr ni gori, v ostalih državah v regiji Skupine pa se je znižalo. Dobičkonosnost bančnih sistemo v regiji Skupine ni bila imuna na gospodar ske posledice pandemije, zato se je donosnost lastniškega kapitala (ROE) zmanjšala v vseh državah v regiji, z izjemo Sever ne Makedonije.
Vir: ECB, nacionalne centralne banke, NLB.
Opomba: Podatki iz Q3 2020 za Srbijo.
Vir: ECB, nacionalne centralne banke.
Opomba: Donosnost povprečnega lastniškega kapitala (ROAE), uporabljena za BiH; podatki iz Q3 2020 za BiH, S. Makedonijo in evrsko območje.
Vir: Nacionalne centralne banke, nacionalni statistični uradi.
Opomba: Za BiH in Kosovo na letno raven preračunani podatki za Q3 2020.
| 2020 | 2019 | Evr obmo čje | Slo venija | Srb ija | BiH | S. Maked onija | Črna Gora | Kosovo | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 % | 10 % | 20 % | 30 % | 40 % | 50 % | 60 % | 70 % | 80 % | 90 % | 100 % |
| 2020 | 2019 | Evr obmo čje | Slo venija | Srb ija | BiH | S. Maked onija | Črna Gora | Kosovo | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 % | 3 % | 6 % | 9 % | 12 % | 15 % | 18 % | 21 % |
Vpogled v posojila nenančnim družbam in posojila prebivalstvu kot delež BDP kaže, da ima celotna Skupina potencial za nadaljnjo rast v primer ja vi z evrskim območjem. Pričakovana ponovna rast gospodarstev v regiji Skupine v letu 2021 naznanja dober potencial posojil. Gospodarsko okrevanje bi morala po vzročiti ponovna oživitev zasebne potrošnje in ksne naložbe (pomembna elementa potenciala posojil), oboje pa se bo predvidoma po večalo v letu 2021 – po padcu v 2020 zaradi pandemije. Zasebna potrošnja kot najmočnejši element BDP se bo po napovedih pov ečala od približno 3,3 % v BiH do 6,2 % v Čr ni gori. Fiksne naložbe naj bi se po predvidevanjih pov ečale od približno 5,3 % v Čr ni gori do 8,9 % v Srbiji. Napo vedana rast drža vne potrošnje bi morala, kljub temu da bo nižja v primerja vi z letom 2020, spodbuditi pričakovano ponovno gospodarsko rast v letu 2021.
spodbuja. Kot nančna institucija, ki ponuja referenčne produkte, Banka izpolnjuje svoje obveznosti v skladu z Uredbo 2016/1011 (BMR) in redno spremlja dogajanje na tem področju, pri čemer svoje poslovanje prilagaja zahtevam regulatorjev in industrije.
Zaradi nenehne skrbi za interese svojih strank, zlasti na področju zaščite njihovih podatkov, je za Banko enako pomembna tudi zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov. Banka vestno izpolnjuje svoje obveznosti, ki ji jih nalaga GDPR v Sloveniji in na ravni Skupine. Ker slovenski zakon, ki bi nadalje dopolnil uredbo, v letu 2020 ni bil sprejet, se bo Banka lahko soočila z novimi obveznostmi, ko bo ta zakon sprejet.
Kot ponudnica storitev in produktov na področju finančnih trgov, Banka izpolnjuje določbe MIFIR/MIFID 2 o transakcijah na finančnih trgih, krepitvi zaščite vlagateljev, preglednosti in obveznosti poročanja.
Skupina tudi upošteva in izpolnjuje predpise na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. V letu 2020 je bila sprejeta sprememba Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je AMLD 5 prenesla v slovensko zakonodajo. Na koncu 2020 je bila predlagana nova sprememba zakona.
V letu 2020 je bilo sprejetih več kot 100 sprememb v EU in slovenskem pravnem okviru, ki so znatno vplivale tako na Banko kot Skupino. Skupina si prizadeva k popolni skladnosti z obstoječimi in novimi zahtevami. V nadaljevanju razkrivamo najpomembnejše spremembe v zakonodaji in regulativi, ki so vplivale na Skupino.
Skladnost z zakonodajo o plačilnih storitvah (PSD2) in regulativnimi tehničnimi standardi, ki so odprto bančništvo uvedli v finančno okolje, je zahtevala velike spremembe v informacijskih sistemih Banke. Banka nenehno spremlja nove regulativne zahteve, ki jih postavlja regulator, in se jim prilagaja, pri čemer upošteva najboljšo uporabniško izkušnjo.
Zaradi epidemije covida-19 v letu 2020 je RS sprejela več interventnih zakonov in ukrepov, ki so na Banko večinoma vplivali na področju odlogov plačil posojil. Banka je bila v gospodarske ukrepe vključena tudi kot posojilodajalka z državnimi garancijami na posojila.
Stalna dejavnost še iz leta 2019 je vključevala spreminjanje politik in pogodb zaradi EBA Smernic o zunanjem izvajanju, ki jasno opredeljujejo zunanje izvajanje in merila za ocenjevanje, ali je dejavnost, storitev, postopek ali funkcija (ali del nje), ki ga Banka odda v zunanje izvajanje, ključna ali pomembna.
V kontekstu politike EU v okviru Evropskega zelenega dogovora, je "trajnostno financiranje" razumljeno kot financiranje z namenom podpreti gospodarsko rast, pri tem pa zmanjšati pritiske na okolje ter upoštevati družbene in upravljavske vidike. Banka je vse bliže razvoju celovite politike o trajnostnem financiranju, ki vključuje akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti in sledi zakonodajnemu okviru EU z ESG področja.
V zvezi s prihodnjo zakonodajo na področju korporativnega upravljanja je v postopku sprejema sprememba ZGD-1, ki bo na Banko vplivala predvsem na področju odnosov z delničarji in uresničevanjem delničarskih pravic ter informacij o korporativnih akcijah (v skladu s SRD2).
Regulativno okolje v preostalem delu regije, kjer Skupina posluje, je bilo zaznamovano z zakonodajnimi in regulatornimi spremembami v zvezi s pandemijo covida-19 ter omilitvijo njenih posledic v finančnem sektorju in gospodarstvih nasploh. Sprejeti so bili tudi lokalni regulatorni ukrepi (za varno poslovanje in makroekonomski ukrepi), katerih namen je bil zagotoviti stabilno delovanje finančnih sistemov.
V BiH so bile izvedene pomembne spremembe v zvezi z uvedbo zakona o faktoringu ter spremembe sistema jamstva za vloge (DGS) in delovno-pravne zakonodaje. Lokalni regulator je sprejel tudi številne predpise, povezane s spremembami v pravilih regulatornega poročanja in upravljanja tveganj (likvidnost, operativno tveganje, vrednotenje zavarovanj, zunanje izvajanje, ICAAP/ILAAP, LCR).
Črna gora je bila zelo dejavna in je poleg ukrepov, povezanih s covidom-19, spremenila tudi bančne zakone (in številne podzakonske akte) ter zakon o sanaciji in reševanju bank (in številne podzakonske akte), uveljavitev katerih je bila nato preložena na 1. januar 2022. Poleg tega je spremenila še zakon o stečaju in likvidaciji, zakon o sistemu jamstva za vloge (DGS; s številnimi podzakonskimi akti) ter zakon o gospodarskih družbah.
Na Kosovu je lokalna centralna banka sprejela številna regulatorna pravila o poročanju, upravljanju IT, oglaševanju finančnih storitev, izdajanju elektronskega denarja in sistemih elektronskega plačevanja, upravljanju kreditnih tveganj, slabih naložbah in bonitetni obravnavi prestrukturiranih terjatev.
Srbija je opravila pomembne zakonodajne korake k izvedbi FATCA, nadalje uvedla spremembe v pravilih centralne banke o regulatornem poročanju in upravljanju tveganj (likvidnost, operativno tveganje, vrednotenje zavarovanj, zunanje izvajanje, ICAAP/ILAAP, LCR, FX transakcije). Srbija je spremenila tudi zakonska področja davkov od dohodkov pravnih oseb in osebne dohodnine ter zakon o DDV, uvedla zakon o digitalni lastnini in spremenila zakon s področja preprečevanja pranja denarja v zvezi z digitalnimi sredstvi.
decfe Jcp
SHIMMPO je ekipa mladih ljudi pod vodstvom kiparja Bogdana Darmanovića, zbrana okoli ideje uporabnega kiparstva. Njihovo izhodišče je, da združujejo starodavne tehnike s sodobno estetiko in tako ponujajo novo dimenzijo keramičnih izdelkov za popoln užitek ob mizi. Vsi krožniki in skodelice so narejeni v studiu v Podgorici iz 100-odstotno naravnih materialov. Vsak kos je ročno oblikovan, pečen in glaziran do najlepšega sijaja. Zahvaljujoč projektu #OkvirPomoči postajajo njihovi izdelki vse bolj priljubljeni v restavracijah in hotelih. Hvaležni so za tako radodarno podporo.
Bogdan Darmanović
SHIMMPO, Črna gora
NLB Skupina je 30. decembra 2020 dosegla še en ključni mejnik z uspešnim prevzemom 83,23-odstotneg kapitalskega deleža v Komercijalni banki a.d. Beograd (Komercijalna Banka, Beograd) na srbskem trgu. Nakupna cena je bila 394,7 mio EUR. Kot rezultat prevzema Komercijalne Banke, Beograd je Skupina dobila štiri nove članice iz skupine Komercijalne Banke:
S prevzemom je Skupina okrepila svojo dolgoletno prisotnost v regiji JVE ter si s tem zagotovila strateški in sistemski položaj na vseh trgih, kjer posluje. NLB Skupino sedaj sestavlja devet bančnih članic, ki so lokalno še močneje prisotne kot pomembne finančne ustanove in vodilne na trgu v različnih poslovnih segmentih. Strateški cilj v naslednjih dveh letih je združiti tri pare bank, ki poslujejo na istem trgu, in s tem poenostaviti upravljanje Skupine ter ustvarjati koristi za stranke in delničarje.
Srbija je že dolgo strateško pomemben trg za Skupino v okviru njene strategije, da postane vodilna mednarodna banka s sedežem v regiji JVE, na katero osredotoča svoje poslovanje. Prevzem je pomembno povečal prisotnost NLB Skupine v Srbiji, ki je med najhitreje rastočimi trgi v regiji in bo ponujala priložnosti za dolgoročno rast, dobičkonosnost in doprinos regiji zaradi stabilnega obsega vlog in dobrega kapitalskega položaja. Po prevzemu je NLB postala tretja največja bančna skupina v Srbiji, katere tržni delež se je povečal z 1,9 % pred prevzemom na več kot 12 % po njem (merjeno po bilančni vsoti).
Komercijalna Banka, Beograd obstoječemu poslovanju Skupine prinaša več kot 800.000 aktivnih strank iz segmenta prebivalstva in 203 poslovalnice, kar predstavlja največjo poslovno mrežo v Srbiji. Poslovanje NLB Skupine v Srbiji bo (poleg slovenskega trga) največje in najbolj pomembno. Preko hčerinskih bank Komercijalne Banke, Beograd v BiH in Črni gori je NLB Skupina še nadalje utrdila svoj že tako močan položaj na obeh trgih.
Razširjena Skupina bo imela koristi od razpršenosti portfelja in, glede na izboljšano ponudbo produktov Komercijalne Banke, Beograd v kombinaciji z lokalnim strokovnim znanjem zaposlenih v NLB Skupini, tudi od stroškovnih in zmogljivostnih sinergij, ki jih bodo prinesle združitve znotraj Skupine. Ocenjuje se, da bodo učinki sinergij od leta 2023 znašali preko 20 mio EUR letno. Poleg klasičnih bančnih produktov bo lahko Skupina razširila tudi svoj nabor produktov in storitev na srbskem trgu, tako da bo v ponudbo vključila tudi zavarovalne produkte in upravljanje premoženja. Poleg tega bo izboljšanje čezmejnega poslovanja znotraj Skupine doseženo s pomočjo neizkoriščenega potenciala izboljšane medregionalne trgovine na območju zahodnega Balkana.
Od sklenitve posla 30. decembra 2020 so bili v izkaz poslovnega izida Skupine za leto 2020 vključeni samo negativno dobro ime v znesku 137,9 mio EUR in 12-mesečne pričakovane kreditne izgube donosnega portfelja v znesku 13,4 mio EUR (delni vpliv tudi na davke iz dohodka in rezultat manjšinskih lastnikov). To je prispevalo k visokemu rezultatu NLB Skupine v letu 2020 (269,7 mio EUR čistega dobička).
NLB Skupina je postala tretja največja banka na obetavnem srbskem trgu. Skupina Komercijalne Banke je prispevala 4.252,2 mio EUR v bilanco NLB Skupine, katere bilančna vsota je znašala 19.565,9 mio EUR ob koncu leta 2020. To je blizu 20 mrd EUR, in predstavlja mejnik, ki ga je NLB Skupina enkrat že dosegla, vendar tokrat s precej bolje razpršenim tveganjem ter močnejšim kapitalom in likvidnostnim položajem. Prevzem je povzročil povečanje bruto kreditov strankam NLB Skupine za 1.877,3 mio EUR (NLB Skupina: 10.033,3 mio EUR) in vlog za 3.443,5 mio EUR (NLB Skupina: 16.397,2 mio EUR). Prevzeta Komercijalna Banka, Beograd s podobnim poslovnim modelom, kot ga ima obstoječa NLB Skupina, ima zgolj zmeren vpliv na prol tv eganja Skupine in strošek tveganja. Količnik skupnega kapitala Skupine po prevzemu (16,6 %) je ostal nad regulatornimi zahtevami in internim ciljnim količnikom skupnega kapitala. Pričakuje se, da bo prevzem pozitivno vplival na doseganje napovedi Skupine.
| Srbija | Republika Srbska | Črna gora | |
|---|---|---|---|
| 10,2 % | 5,5 % | 3,4 % | |
| Krediti | 7,5 % | 5,9 % | 3,6 % |
| Depoziti | 12,0 % | 4,9 % | (ii) |
| 3,7 % |
(i) Podatki centralnih bank in lastni izračuni na dan 30. septembra 2020.
(ii) Vključuje depozite bank.
Letno poročilo 2020
Skupina si prizadeva nadalje okrepiti svojo vlogo kot sistemsko pomembna finančna institucija v regiji JVE ter postati vodilna na vseh svojih ključnih trgih. Z zaključkom prevzema Komercialne Banke, Beograd leta 2020 je Skupina naredila pomemben korak v tej smeri. Skupina verjame, da se v tem prevzemu skriva velik potencial za celotno regijo, ki izhaja iz dopolnjene ponudbe produktov Komercialne Banke, Beograd v kombinaciji s poslovnimi sinergijami na področju stroškov in zmogljivosti, ki jih prinaša združitev prevzete banke s Skupino. Pričakujemo lahko, da bodo od leta 2023 dalje učinki sinergije dosegali več kot 20 mio EUR na letni ravni.
V poslovanju s prebivalstvom si Banka prizadeva približati se strankam s ključnimi produkti in personaliziranimi, čim bolj dostopnimi digitalnimi storitvami (npr. večkanalnost, trgovine z aplikacijami), ki ustrezajo njihovemu življenjskemu slogu. V poslovanju s podjetji želi Banka pokrivati kompleksnejše, čezmejne produkte in storitve ter najti nove vstopne točke za zadovoljevanje vseh njihovih finančnih potreb. Celotna Skupina si prizadeva, da bi igrala pomembno vlogo v razvoju regije.
Eden od ciljev, ki jim namenja največ truda, je izboljšati dosegljivost za vse stranke. Skupina je postala dostopna kjerkoli in kadarkoli s pomočjo močnega kontaktnega centra in nadgradnjo svojega portfelja digitalnih prodajnih poti. Te sedaj ponujajo vse širši nabor bančnih produktov in storitev, tako za prebivalstvo kot podjetja. Zaradi izbruha covida-19 je to postalo zelo pomembno vprašanje.
Skupina si močno prizadeva zaščititi in okrepiti svoj tržni položaj kot sistemska banka v domači regiji. Trudi se tudi aktivno sodelovati v pričakovani rasti in konsolidaciji trga, pri čemer se osredotoča na povečevanje dobičkonosnosti na podlagi k strankam usmerjenega pristopa in digitalizacije.
Pomembna strateška poslovna prizadevanja so usmerjena k doseganju poslovnih sinergij v vsej Skupini, tako z vidika stroškov kot učinkovitosti poslovanja. Skupina verjame, da te lahko pomagajo ublažiti pomembne negativne gospodarske učinke pandemije covida-19 na prihodnje poslovne rezultate Skupine. Banka zasleduje rast z vstopom v izbrane sorodne segmente oz. krepitvijo svoje prisotnosti v njih (npr. leasing, bančno zavarovalništvo) ter horizontalnim širjenjem svojih storitev. Z javno objavo prevzemne ponudbe vseh preostalih rednih in prednostnih delnic Komercijalne Banke, Beograd smo v banki še dodatno potrdili svoje prepričanje v smiselnost in kakovost te kapitalske naložbe, katere cilj je zagotoviti sinergijski potencial. Banka obenem spremlja dodatne priložnosti za prevzem ali pripojitev (znotraj procesa konsolidacije v bančnih sektorjih JVE), ki pa niso del kratkoročnega strateškega načrta.
Skupina kljub izzivov polnemu in negotovemu gospodarskemu okolju zaradi pandemije covida-19 ni zavila z začrtane poti in še naprej zasleduje svojo strategijo, s poudarkom na zaščiti in krepitvi tržnega položaja v domači regiji ter aktivnega spodbujanja rasti in konsolidacije trga. Digitalizacija, osredotočanje na stranke in stroškovna učinkovitost ostajajo med ključnimi strateškimi usmeritvami za doseganje poslanstva in vizije Skupine.
Nadaljevanje preobrazbe
spremembe združena v enem krovnem strateškem programu preobrazbe.
Hrbtenica strategije je krepitev osredotočenosti na stranke z vzpostavitvijo strankam prilagojenega upravljanja trga, izboljšanjem razumevanja strank, iskanjem novih digitalnih poti za stranke in pospeševanjem inovacij za zagotavljanje storitev povezanih z življenjskim slogom in vrednostno verigo, z namenom ohranjanja poslovnih odnosov.
Program preobrazbe je namenjen tudi povečanju učinkovitosti poslovanja in upravljanja stroškov ter izboljšanju uporabe kapitala Skupine. Obenem se povečujejo operativne zmogljivosti z izboljšanjem človeškega kapitala, optimizacijo IT, digitalizacijo internih procesov in povečanjem informacijskega kapitala. Za pospešitev preobrazbe je bila vzpostavljena nova platforma za upravljanje sprememb.
Pandemija covida-19 se je ponovno pojavila v drugi polovici leta 2020 in drugi val je bil še močnejši od prvega v prvi polovici leta. To je ponovno povzročilo gospodarsko negotovost po vsej Evropi. Vendar pa je Skupina v krizo vstopila dobro kapitalizirana in pripravljena, zato so rezultati za leto 2020 pokazali njeno odpornost z vidika ustvarjanja dobička.
Banka se je uspešno odzvala na pandemijo covida-19 in je ves čas postavljala na prvo mesto skrb za zdravje svojih zaposlenih in strank. Strankam je ponudila še širši nabor digitalnih rešitev dostopnih 24/7 ter zagotavljala nemoteno delovanje poslovalnic in oskrbe z gotovino. Ves čas je podpirala svoje stranke, njihova podjetja in gospodinjstva ter jim omogočila moratorije na plačilo obveznosti ter likvidnostne linije, kjer je bilo to potrebno.
Po prejemu vseh pomembnih zakonskih dovoljenj je Banka konec decembra 2020 uspešno zaključila uradni postopek prevzema Komercialne Banke, Beograd. To je pomemben korak k uspešnemu izpolnjevanju naše vizije in poslanstva. Prevzem je popolnoma usklajen s strateško usmeritvijo Skupine ter ji omogoča, da utrdi in okrepi strateški položaj v vodilne banke na trgu v regiji JVE. Poleg tega bo Skupina lahko razširila nabor produktov in storitev na srbskem trgu ter omogočila večjo čezmejno dejavnost znotraj Skupine.
Nadaljnje informacije so na voljo v poglavju Prevzem Komercialne banke a.d. Beograd.
Skupina pod močnim vplivom pandemije covida-19 nadaljuje z obsežnimi in pomembnimi strateškimi prizadevanji za digitalno preobrazbo. Nove okoliščine, povezane s pandemijo in gospodarsko negotovostjo, še naprej vplivajo na rast in sprejetje digitalnih prodajnih poti na strani naših strank. Skupina je bila pripravljena na tovrsten trend na trgu, ker je bila že pred izbruhom pandemije vodilni ponudnik storitev in inovator na svojih ključnih trgih.
Obenem si Skupina prizadeva poenostaviti in avtomatizirati postopke, da bi zmanjšala stroške na najmanjšo možno mero in uporabila digitalizacijo kot glavno orodje. Namen usmeritve v digitalizacijo je omogočiti hitrejšo in boljšo storitev za stranke, učinkovitejše notranje procese in dodatne prihranke pri stroških.
Skupina bo še naprej veliko vlagala v svojo IT infrastrukturo in zmogljivosti. Osredotočila se bo na izboljšanje hitrosti, s katero lahko IT z uvedbo načel agilne metodologije zagotavlja rezultate, ponujanje in izvajanje najboljše spletne izkušnje za stranke v JVE ter povečanje zmogljivosti na področjih obdelave podatkov in modeliranja kot tudi na ustreznost storitev za stranke.
Skupina ima pomembno poslanstvo družbene odgovornosti, in sicer prispevati k višji kakovosti življenja vseh prebivalcev v okolju, kjer posluje. Banka prepozna svojo odgovornost do strank, svojih zaposlenih, družbe in okolja kot celote.
Trajnost je postala pobuda, ki se širi po vsej Skupini. V letu 2020 smo razvili osnovo za intenzivno vključitev ESG meril v poslovni model Skupine. Poleg tega je NLB prva banka v Sloveniji, ki se je zavezala trajnosti s podpisom Načel OZN za odgovorno bančništvo. Z izpolnjevanjem potreb in pričakovanj deležnikov ter ustvarjanjem poslovne vrednosti s trajnostnim poslovanjem bo Banka okrepila svoja prizadevanja za uresničitev strategije do leta 2025.
Ker je fokus poslovanja Skupine omejen zgolj na regijo JVE, se ocenjuje, da brexit ne bo bistveno vplival na poslovno uspešnost Skupine.
Zaradi pozitivnih učinkov dela na daljavo med pandemijo covida-19, bo Banka nadaljevala s pobudo dela od doma tudi v prihodnje ter s tem omogočila več prožnosti svojim zaposlenim in povečala stroškovno učinkovitost.
Ker je EK sprostila omejitve vezane na prejeto državno pomoč, so prizadevanja Skupine za ponovno uvedbo nekaterih ključnih finančnih storitev, za katere so prej veljale omejitve, že v polnem zamahu (leasing, faktoring itd.).
Skupina si tudi prizadeva oživiti čezmejno kreditno dejavnost. Dobro poznavanje regije in prisotnost na tem trgu Skupini odpira nove priložnosti.
Dejavniki tveganja, ki vplivajo na poslovne napovedi, so (med drugim):
Gospodarski zagon v regiji, kjer Skupina posluje, se je zaradi pandemije covida-19, ki je izbruhnila na koncu prvega četrtletja 2020, poslabšal. Vlade v regiji so izvajale različne omilitvene ukrepe, da bi ublažile negativne vplive pandemije. V letu 2021 se pričakuje ponovna rast v regiji zaradi oživitve zasebne in investicijske potrošnje, ob predpostavki, da se bo ob uspešni zajezitvi pandemije zaupanje potrošnikov in vlagateljev povrnilo.
Na podlagi sprejetih ukrepov v vladi v Sloveniji in drugih državah zaradi covida-19 je Skupina odobrila moratorije vsem upravičenim posojilojemalcem. Le-ti se ne obravnavajo kot povod za znatno povečanje kreditnega tveganja. V skladu s smernicami EBA vse stranke, ki zaprosijo za moratorij na plačilo obveznosti, skrbno spremljamo, saj bi njihovo finančno stanje in ugotovljeno poslabšanje kreditne sposobnosti povzročilo prerazporeditev v nižji bonitetni razred in torej vplivalo na razvrščanje v skupine skladno z MSRP 9. Tem komitentom status prestrukturiranja ni dodeljen avtomatično.
Skupina redno preverja in ocenjuje kreditno kakovost izpostavljenosti, pri katerih so se uveljavili omenjeni ukrepi, in ocenjuje morebitno povečano verjetnost nastopa neplačila. V letu 2020 je Skupina dodatno pregledala metodologijo za oblikovanje rezervacij po MSRP 9 s testiranjem nabora relevantnih makroekonomskih scenarijev, tako da le-ti ustrezno odražajo trenutne okoliščine in z njimi povezane vplive v prihodnosti.
Gospodarska upočasnitev je ponekod negativno vplivala na kakovost obstoječega kreditnega portfelja s povečanjem izpostavljenosti v Skupini 2 in Skupini 3 in s tem povezanega stroška tveganja. Poleg tega je upočasnitev vplivala tudi na odobravanje novih kreditov. Na začetku izbruha v prvem četrtletju 2020 se je širitev kreditnih pribitkov, ki izhaja iz portfelja obveznic, ki ga ima Skupina za potrebe likvidnostnih rezerv, odrazila v negativnih učinkih vrednotenja. Po intervenciji ECB konec marca 2020 je padec tržnih donosov povzročil pozitivne učinke vrednotenja. V skladu s tem se je strategija investiranja Skupine prilagodila pričakovanim tržnim trendom v okviru opredeljene nagnjenosti za prevzemanje tveganj. Pričakovati je, da bo likvidnostni položaj Skupine ostal zelo močan; vpliv pandemije ni povzročil materialnih likvidnostnih odlivov.
V zvezi s tem Skupina natančno spremlja makroekonomske kazalce, ki so relevantni za njeno poslovanje:
Skupina je pripravila sklop novih makroekonomskih scenarijev, ki temeljijo na izhodiščnem, blagem in zaostrenem scenariju s strani ECB za začetno obdobje od leta 2020 do leta 2022. Za nadaljnje dvoletno obdobje od leta 2023 do leta 2024 je bila uporabljena običajna metodologija (brez učinkov pandemije covida-19) in napovedi MDS. Omenjeni scenariji, ki trenutno temeljijo na pričakovani krizi v obliki črke U (izrazito poslabšanje makroekonomskih kazalcev v 2020 in zmerna pozitivna rast v naslednjih letih), so že vključeni v izračun pričakovanih kreditnih izgub skladno z MSRP 9.
Skupina je vzpostavila obsežen okvir stresnega testiranja in sisteme zgodnjega opozarjanja za različna področja tveganj z vgrajenimi dejavniki tveganja, ki so relevantni za poslovni model Skupine. Okvir stresnega testiranja je vgrajen v opredelitev prevzemanja tveganj (Risk Appetite), ICAAP, ILAAP in Plan reševanja (Recovery Plan), da bi preverili, kako lahko nepričakovane in močno zaostrene spremembe v poslovnem in makroekonomskem okolju vplivajo na kapitalsko ustreznost ali likvidnostno pozicijo Skupine. Oba, okvir stresnega testiranja in Plan reševanja, podpirata proaktivno upravljanje celotnega portfelja tveganj Skupine v teh okoliščinah, vključno s kapitalskimi in likvidnostnimi pozicijami z vidika prihodnosti.
Razpoložljivi ukrepi za obvladovanje tveganj na ravni Skupine so opredeljeni v različnih internih politikah ter se lahko uporabijo, kadar je to potrebno. Poleg tega izbira in uporaba razpoložljivih mitigacijskih ukrepov temelji na večplastnem pristopu, ki upošteva izvedljivost ukrepa, vpliv ukrepa na poslovni model Skupine ter jakost učinka izbranega ukrepa.
| 2023 | 2021 |
|---|---|
| > 600 mio EUR | < 400 mio EUR |
| \~ 430 mio EUR | visoko enomestno število |
| > 10 % (RORAC > 12 %) | srednje enomestno število |
| visok enomesten CAGR (2021–2023) | 70–90 b.t. |
| 40–60 b.t. | 92,2 mio EUR |
| > 300 mio EUR |
Sveto vno gospodarstvo se bo po pričakovanjih ponovno okrepilo v letu 2021. Vendar pa bodo države po vsem svetu verjetno nadaljevale z izmeničnim zategovanjem in popuščanjem ukrepov, dokler ne bo množična uporaba cepiva omogočila obsežnejše sproščanje ukrepov. Glede na ocene Banke se bo gospodarstvo v evrskem območju v letu 2021 okrepilo za 4,0 %. BDP bi v Sloveniji lahko zrasel za okrog 4,5 %, v JVE, kjer Skupina posluje, pa za 4,8 %. Ponovno rast bi morali podpreti s skalnimi ukrepi tako na nacionalni kot evropski ravni, s prilagodljivo denarno politiko ter postopnim odpiranjem gospodarstev. Glavno gonilo rasti bi morala biti oživljena potrošnja prebivalstva in investicije. Ponovna rast gospodarstev v regiji, kjer posluje Skupina, bi morala biti podprta z oživljeno potrošnjo prebivalstva in vlaganj, obenem pa tudi s postopnim sproščanjem omejitev zaradi covida-19 po vsem svetu, kar bi povečalo zunanje povpraševanje in sprostilo omejitve pri potovanjih. Ne glede na to pa dolgotrajna negotovost glede poteka pandemije in uvedbe cepiva na splošno zamegljuje napovedi. Tempo okrevanja v trgovinskih partnericah EU je še en pomemben dejavnik, ki bo vplival na okrevanje regije, v kateri posluje Skupina.
Med covidom-19 je Skupina sprejela potrebne ukrepe za zaščito svojih strank in zaposlenih, tako da je zagotovila ustrezne varnostne pogoje in poskrbela za nemoteno opravljanje storitev v celotni Skupini. Ker se pandemija covid-19 še naprej nadaljuje, je težko napovedati celoten obseg in trajanje tako poslovnih kot tudi gospodarskih posledic. Z namenom ustrezne prilagoditve na trenutne pogoje je osnovni cilj Skupine zagotavljanje podpore svojim strankam tudi s pomočjo kontinuiranega razvoja na področju digitalnih tržnih poti ter prilagojenega obsega storitev, ki jim jih ponujamo.
Po stagnaciji v letu 2020 in v skladu z gospodarskim okrevanjem se v letu 2021 v Sloveniji pričakuje zmerna rast kreditov v segmentu Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji, s poudarkom na stanovanjskih kreditih in počasnem okrevanju potrošniških kreditov. Segment Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji se bo po pričakovanjih okrepil, pri čemer bodo prevladovala čezmejna posojila. Rast segmenta Strateških tujih trgov bo ostala trdna in se bo močno izboljšala s prevzemom Komercijalne Banke, Beograd. Vloge prebivalstva bodo ostale na visoki ravni. Prihodki se bodo predvidoma izboljšali, pri čemer se bo rast opravnin povrnila na raven pred covidom-19. Vendar pa bodo čisti prihodki še naprej pod pritiskom zaradi nižanja marž na vseh trgih ter visokega stanja virov likvidnosti z nizkim donosom. Skupina si še naprej prizadeva za nadaljnjo rast marž s spodbujanjem rasti kreditov (zlasti prebivalstvu) in iskanjem novih priložnosti.
Poleg tega je Banka s 1. aprilom 2021 začela zaračunavati nadomestilo za vloge prebivalstva, ki presegajo 250 tisoč EUR; posledično se pričakuje prenos določenega dela vlog prebivalstva v produkte s področja upravljanja sredstev in za varčevanje.
elemente drugih stroškov. Kljub temu naj bi se stroški v letu 2021 zmerno po večali zaradi pritiska na inacijo stroško v dela v celotni regiji in nadaljnjih vlaganj v nadg radnjo informacijske tehnologije ob naraščajočem pomenu digitalnega bančništva ter nenazadnje stroška integracije, pov ezaneg a s prevzemom Komer cijalne Banke, Beograd.
P o nekaj letih, ko je Skupina beležila negativni strošek tv eg anja, se je v ečletni trend upadanja slabih posojil usta vil. Podobno kot lani ocenjujemo, da bo strošek tveganja v letu 2021 ostal v okviru napovedi za r edno poslovanje, saj je enkratne učinke težko napovedati. Ključne okoliščine, ki vplivajo na strošek tveganja, so trajanje in jakost negativnih vplivov co vida-19 na poslovanje podjetij in potrošnjo prebivalstva ter vpliv izra vnalnih ukre po v, ki jih sprejemajo vlade.
Nadaljnja negotovost in s tem pov ezana gospodarska recesija lahko še dodatno negativno vplivata na kvaliteto kreditnega portfelja, in sicer z morebitnim po večanjem izpostavljenosti v Skupini 2 in Skupini 3. Vendar pa zaradi precej stabilne kako vosti portfelja v letu 2020 ter drugih previdnostnih ukr e po v za minimiziranje potencialnih prihodnjih izgub, s poudarkom na neprekinjenemu izvajanju storitev za stranke in njiho vem spremljanju, ta vpliv ne bi smel biti prekomeren.
Na področju likvidnosti Skupina ni zabeležila v ečjih likvidnostnih odlivo v, ravno nasprotno, stanje vlog na niv oju Skupine še vedno narašča (v Banki kot tudi bančnih članicah). Tudi v primeru uresničitve zelo neugodnega stresnega scenarija ima Skupina zadostne likvidnostne rezerv e v obliki plasmajev pri ECB, prvovrstnih dolžniških vrednostnih papir jev in plasmaje v na denar nem trgu. Vendar pa znatni prilivi depozitov ustv ar jajo dodaten pritisk na dobičkonosnost.
Kapitalski položaj predstavlja dobro osnov o za izpolnjevanje vseh regula tor nih kapitalskih zahtev, vključno s kapitalskimi blažilniki in drugimi trenutno znanimi zahtevami, kot tudi kapitalskih smernic v okviru 2. stebra, tudi v poslabšanih okoliščinah pandemije covida-19. Skupina bo tudi v letu 2021 nadaljevala z dejavnostmi za nadaljnjo krepitev kapitalskega položaja, zlasti z ukrepi za zmanjšanje tveganju prilagojene aktive.
Glavni namen Banke g lede dividendne politike je izplačev anje dividend v obsegu presežka ciljnega količnika skupnega kapitala Skupine, ki trenutno znaša 15,75 %. Dividendna politika Banke predvideva vsakoletno izplačilo dividend v višini približno 70 % dobička Skupine ob hkratnem izpolnjevanju vseh regulativnih zahtev, vključno z napotki kapitalske smernice v okviru 2. stebra.
Zaradi priporočila ECB o razdelitvi dividend v času pandemije covida-19 za evr opske banke ter omejitve BS glede razdelitve dividend, ki v elja za slovenske banke z namenom zmanjšanja vpliva in posledic pandemije covida-19, Banka v letu 2020 ni izplačala dividend.
V skladu s priporočilom ECB z dne 15. decembra 2020 bi moralo izplačilo dividend v letu 2021 ostati preudarno in pod 15 % kumulativnega dobička za leti 2019 in 2020 ter ne višje od 20 b. t. količnika CET1 za leto 2020 na konsolidirani osnovi, karkoli od tega je nižje, pri čemer je za izplačilo potrebno pridobiti predhodno soglasje ECB. Preudar na razdelitev za NLB na konsolidirani osno vi znaša približno 25 mio EUR in nadzorniška skupina JST soglaša s takšnim načrtom izplačila dividend.
V skladu s sklepom BS iz aprila 2020 o makrobonitetni omejitvi razdelite v dobičkov imajo banke v Sloveniji prepo ved izplačila dividend do aprila 2021. Na podlagi no vega sklepa BS iz februarja 2021 o makrobonitetni omejitvi razdelitev dobičko v je Banki do voljeno izplačati dividende samo v primeru pozitivnega kumula tivnega a dobička, ki ga doseže v prvem četrtletju 2021, medtem ko znesek izplačil ne sme preseči 15 % kumulativnega dobička banke na posamični podlagi iz poslo vnih let 2019 in 2020 ali 0,2 % količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke na posamični podlagi po stanju konec leta 2020, izplačilo pa je potrebno predhodno najaviti BS.
Posledično to pomeni, da bo predviden odobren znesek dividende skladno z ECB pripor očilom razdeljen v dveh tranšah, pri čemer bo druga tranša izplačana po odpravi Sklepa BS in upoštevaje regulator ne zahtev e. P oleg trenutno do voljenega načrta izplačila dividend, Banka nato v skladu z regulativnimi zahtevami predvidev a izplačilo dodatne dividende v letu 2021, da bi dosegla kumula tivni količnik izplačil v višini 70 % dobička Skupine v letu 2020 (brez upoštev anja vpliva negativnega dobrega imena), kar skupaj znaša 92,2 mio EUR. Banka v obdobju 2021–2023 predvideva kumulativno izplačilo dividend preko 300 mio EUR.
Na dan 31. decembra 2020 je bilančni dobiček Banke znašal 341.992.219,43 EUR in je vključeval neto dobiček poslovnega leta 2020 v višini 113.952.339,70 EUR ter zadržane dobičke iz preteklih let v višini 228.039.879,73 EUR.
Izvajanje trajnostnega poslovanja v poslovnem modelu Skupine
Z uvedbo programa trajnostnega poslovanja Skupine konec leta 2020 je Banka iz faze dvigovanja ozaveščenosti prešla v fazo aktivnega vključevanja elementov trajnostnega poslovanja v poslovni model. Cilj te pobude na ravni celotne organizacije je zagotoviti trajnostno finančno uspešnost Banke z upoštevanjem družbenih in okoljskih tveganj in priložnosti v poslovanju ter aktivno prispevati k bolj uravnoteženemu in vključevalnemu gospodarskemu in družbenemu sistemu.
Banka je v zadnjih letih podpisala okvirne sporazume z EBRD, v letu 2020 pa tudi garancijsko pogodbo z MIGA. Na podlagi teh dogovorov morata Banka in odvisne družbe Skupine razviti ESMS in delovati skladno z nekaterimi zahtevami na področju okolja in družbe (E&S). V letu 2020 je bil dosežen pomemben napredek na področju vzpostavitve osnovnega mehanizma za izvajanje E&S pregleda. Poleg tega so bili imenovani pooblaščenci za ESMS v bančnih članicah Skupine. Potekajo nadaljnje dejavnosti za krepitev ESMS.
Dne 4. septembra je Banka podpisala Načela OZN za odgovorno bančništvo (in postala članica UNEP FI), ki je edinstven okvir za zagotavljanje, da je strategija in praksa bank podpisnic skladna z vizijo družbe za prihodnost, opredeljene v Ciljih trajnostnega razvoja in v Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah. Pridružilo se je več kot 200 bank, ki skupaj predstavljajo približno tretjino svetovne bančne industrije, da bi se podale na pot v prihodnost, v kateri bančna skupnost pozitivno prispeva k dobrobiti ljudi in planeta, skladno s pričakovanji družbe.
V letu 2020 se je Skupina podala na pot intenzivnejšega vključevanja trajnostnega poslovanja v bančno poslovanje. Do tega leta je bilo mogoče zaznati dejavnosti bank v slovenskem finančnem sektorju v smeri bolj ekološko in družbeno prilagodljivega poslovanja; pandemija covida-19 pa je okrepila agende bank v zvezi z upravljanjem okoljskega in družbenega tveganja in s tem celovitejše izvedbe dejavnikov trajnosti (ESG). Družbena vloga Skupine je opredeljena v Družbeni in okoljski politiki, ki je tlakovala pot za več kot desetletje dela na področju trajnostnega poslovanja. Cilj Banke je stalna osredotočenost na vključitev trajnostnega poslovanja in njegova pretvorba v realno dodano vrednost.
Prehod na trajnostno poslovanje zahteva prilagajanje večine procesov v skupini ter spremembe v bančni kulturi. Skupina je skozi vse leto sistematično in sproti izvajala predpise EU na področju trajnostnega poslovanja, hkrati pa je redno spremljala priporočila in smernice vodilnih finančnih ustanov in organov, kot sta ECB in EBA. Pripravljeni so načrti vključitve novih predpisov v poslovanje Skupine z namenom izpolnitve pričakovanj ključnih deležnikov.
Družbena odgovornost (CSR) Skupine se stalno nadgrajuje s projekti, ki sledijo Ciljem trajnostnega razvoja OZN (UN SDG). Prvi regionalni projekt Skupine na tem področju je bil uveden spomladi 2020. Projekt #OkvirPomoči se intenzivno ukvarja z vlogo Banke na okoljskem in družbenem področju na vseh trgih Skupine, saj je cilj vzpostaviti regionalno platformo trajnostnega poslovanja. Projekt zagotavlja oglaševalski prostor izbranim lokalnim podjetnikom, kmetom, mikro in malim podjetjem ter jim tako pomaga pri okrevanju njihovega poslovanja po pandemiji covida-19.
Največji del proračuna Banke, namenjenega CSR, je bil uporabljen za ublažitev posledic pandemije covida-19. Od marca 2020 so medicinske ekipe brez prestanka rešavale življenja bolnikov, okuženih z virusom, ki se je hitro širil v vse regije, kjer posluje Skupina; vse članice Skupine so sodelovale pri financiranju ali nakupu medicinske opreme.
Več informacij o družbeni odgovornosti ter uvedbi trajnostnega poslovanja v poslovni model Skupine (skupaj z informacijami o standardih GRI) je na voljo v Poročilu NLB Skupine o trajnostnem poslovanju za leto 2020.
Septembra je Banka podpisala Načela OZN za odgovorno bančništvo.
Eden pomembnejših projektov v CSR v Banki je bil zagotavljanje pomoči mladim družinam na poti k nakupu prvega doma s strokovnim svetovanjem in materialnimi spodbudami za več sto posojilojemalcev. Naključno je bilo izbranih sto mladih družin, ki so prejele pomoč pri najemu stanovanjskega posojila, in sicer v obliki plačila treh mesečnih obrokov v skupni višini največ tisoč evrov za vsako družino. Konec leta je Banka razdelila še 140 tisoč EUR posojilojemalcem mlajšim od 40 let.
Podjetje Agro Krusha prihaja iz kmetijske vasi Krusha e Madhe v občini Rahovec na Kosovu. Vodi ga Emire Duraku, podjetnica, ki skupaj s svojo družino dela na približno 15 hektarih zemlje, zasajene z zelenjavo za pridelavo ajvarja in vložnin. Ko je covid-19 prizadel državo, je podjetje zaradi zmanjšanja povpraševanja utrpelo velik upad prodaje, čeprav je imelo rezerve iz časov dobrega poslovanja v preteklosti. Ker se je zavedala pomembnosti oglaševanja, se je Emire odločila pridružiti projektu #OkvirPomoči, ki ji ga je predstavil bančni svetovalec, od takrat pa je prejela številne ponudbe za sodelovanje.
Emire Duraku
B.K.M Agro Krusha, Kosovo
s pozitivnim učinkom negativnega dobrega imena v znesku 137,9 mio EUR. Brez prevzema bi dobiček Skupine znašal 141,3 mio, kar je za 27 % manj na letni ravni, predvsem zaradi vpliva dodatnih oslabitev in rezervacij, povezanih z izbruhom covida-19.
| 2016 | 110,0 | 7,4 % ROE po davkih | |
|---|---|---|---|
| 2017 | 225,1 | 14,4 % | 11,8 % |
| 2018 | 203,6 | 11,7 % | |
| 2019 | 193,6 | 8,1 % | |
| 2020 | 141,3 | 128,4 |
(i) Prispevek prevzema Komercialne Banke, Beograd k rezultatu po davkih; učinki prevzema so izključeni iz izračuna ROE.
Več informacij je na voljo v poglavju "Prevzem Komercialne banke a.d. Beograd".
Komercijalna Banka, Beograd; Komercijalna Banka, Banja Luka; Komercijalna Banka, Podgorica; Kombank Invest, Beograd.
Skupina Komercijalne Banke je izključena iz izračuna zaradi zagotavljanja primerljivosti s prejšnjimi leti.
brez učinka prevzema Komercialne Banke, Beograd.
čistega dobička, vključno s 137,9 mio EUR negativnega dobrega imena iz prevzema Komercialne Banke, Beograd, medtem ko bi bil čisti dobiček 141,3 mio EUR.
Dober rezultat dosežen v vseh strateških segmentih Skupine. Strateški segmenti so dosegli rezultat pred davki v višini 282,5 mio EUR. Strateški tuji trgi so prispevali največji delež k rezultatu pred davki v znesku 178,8 mio EUR zaradi prevzema Komercialne Banke, Beograd in njegovega pozitivnega učinka negativnega dobrega imena v znesku 137,9 mio EUR. Dobiček pred davki v segmentu Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji je znašal 42,4 mio EUR, v segmentu Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji 42,0 mio EUR in v segmentu Finančni trgi v Sloveniji 30,8 mio EUR. Segment Ostalo je beležil izgubo pred davki v znesku 11,5 mio EUR, predvsem zaradi oblikovanja rezervacij za pravna tveganja (3,8 mio EUR) in kadrovskih rezervacij (3,5 mio EUR).
Segment Strateški tuji trgi je dosegel najvišje čiste obrestne prihodke v znesku 159,3 mio EUR, sledita Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji z 81,4 mio EUR ter Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji s 34,0 mio EUR. Segment Finančni trgi v Sloveniji je prispeval 23,5 mio EUR k čistim obrestnim prihodkom Skupine.
Čisti neobrestni prihodki so bili najvišji v segmentu Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji z 89,0 mio EUR, medtem ko so v segmentih Strateški tuji trgi znašali 49,8 mio EUR ter Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji 41,2 mio EUR.
Bilančna vsota Nestrateških članic se je zmanjšala za 38,3 mio EUR in segment je ustvaril 4,6 mio EUR izgube pred davki, kar je v skladu z načrtom prestrukturiranja.
| Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji | Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji | Strateški tuji trgi | Finančni trgi v Sloveniji | Nestrateške članice | Ostalo |
|---|---|---|---|---|---|
| 159,3 | 34,0 | 178,8 | 30,8 | -11,5 | |
| Čisti obrestni prihodki | Čisti neobrestni prihodki | Rezultat pred davki | |||
| 89,0 | 204,9 | 42,4 |
| i | v mio EUR | NLB Skupina | 2020 | 2019 | Letna sprememba | Q4 2020 | Q3 2020 | Q2 2020 | Q1 2020 | Q4 2019 | Sprememba v zadnjem kvartalu | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 299,6 | 318,5 | -18,9 | -6 % | 75,1 | 74,4 | 72,7 | 77,4 | 79,7 | 0,6 | 1 % | |
| Čiste opravnine | 170,3 | 170,3 | -0,1 | 0 % | 45,1 | 43,7 | 39,0 | 42,4 | 43,5 | 1,5 | 3 % | |
| Prejete dividende | 0,1 | 0,2 | -0,1 | -47 % | 0,0 | 0,0 | 0,1 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | -50 % | |
| Čisti prihodki iz finančnih poslov | 32,0 | 33,8 | -1,9 | -6 % | 2,0 | 5,7 | 20,5 | 3,8 | 5,8 | -3,7 | -65 % | |
| Čisti drugi prihodki | 2,6 | -5,7 | 8,3 | - | -1,0 | -0,5 | 3,9 | 0,2 | 0,8 | -0,5 | -99 % | |
| Čisti neobrestni prihodki | 204,9 | 198,7 | 6,2 | 3 % | 46,1 | 48,9 | 63,5 | 46,4 | 50,1 | -2,8 | -6 % | |
| Skupaj čisti prihodki | 504,5 | 517,2 | -12,7 | -2 % | 121,2 | 123,3 | 136,2 | 123,8 | 129,8 | -2,2 | -2 % | |
| Stroški dela | -165,0 | -171,2 | 6,2 | 4 % | -42,0 | -40,2 | -39,8 | -42,9 | -48,0 | -1,9 | -5 % | |
| Drugi administrativni stroški | -97,3 | -102,8 | 5,6 | 5 % | -27,6 | -23,5 | -22,5 | -23,7 | -32,3 | -4,2 | -18 % | |
| Amortizacija | -31,7 | -31,0 | -0,8 | -2 % | -8,0 | -7,8 | -7,9 | -8,1 | -7,7 | -0,2 | -2 % |
| Stroški skupaj | -293,9 | -305,0 | 11,0 | 4 % | -77,7 | -71,4 | -70,2 | -74,6 | -88,0 | -6,2 | -9 % | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami | 210,5 | 212,2 | -1,7 | -1 % | 43,5 | 51,9 | 66,0 | 49,2 | 41,9 | -8,4 | -16 % | |
| Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja | -62,3 | 13,3 | -75,6 | - | -13,2 | -16,3 | -4,6 | -28,2 | -2,3 | 3,0 | 19 % | |
| od tega KB | -13,4 | -13,4 | - | - | -13,4 | -13,4 | - | - | - | - | - | |
| Druge oslabitve in rezervacije | -9,1 | -14,3 | 5,2 | 37 % | -7,9 | -0,7 | -0,3 | -0,2 | -8,4 | -7,2 | - | |
| Oslabitve in rezervacije | -71,4 | -1,0 | -70,4 | - | -21,1 | -17,0 | -4,9 | -28,3 | -10,7 | -4,1 | -24 % | |
| Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov | 0,9 | 4,2 | -3,3 | -79 % | 0,0 | 0,5 | 0,2 | 0,2 | 0,0 | -0,5 | - | |
| Negativno dobro ime | 137,9 | - | 137,9 | - | 137,9 | -137,9 | - | - | - | - | ||
| Rezultat pred davki | 277,9 | 215,4 | 62,5 | 29 % | 160,2 | 35,4 | 61,3 | 21,0 | 31,2 | 124,9 | - | |
| Davek iz dohodka | -5,2 | -13,6 | 8,4 | 62 % | 3,8 | -3,4 | -3,9 | -1,6 | 2,2 | 7,2 | - | |
| Rezultat manjšinskih lastnikov | 3,0 | 8,2 | -5,2 | -63 % | -1,1 | 1,0 | 2,0 | 1,2 | 2,0 | -2,1 | - | |
| Rezultat po davkih | 269,7 | 193,6 | 76,1 | 39 % | 165,1 | 31,0 | 55,4 | 18,3 | 31,3 | 134,1 | - | |
| Rezultat po davkih brez KB | 141,3 | 193,6 | -52,3 | -27 % | 36,6 | - | 31,0 | 55,4 | 18,3 | 31,3 | 5,6 | 18 % |
Podatki za 2019 so prilagojeni spremenjenim shemam, kot predpisuje BS (prerazporeditev nekaterih postavk z neto drugih prihodkov na druge splošne in administrativne stroške). Več podrobnosti je na voljo v pojasnilu 2.3. Revidiranih računovodskih izkazov NLB Skupine in NLB d.d.
| (i) | Dobički, zmanjšani za izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb. |
|---|---|
| (ii) | Na učinek delno vpliva tudi davek iz dohodka in rezultat manjšinskih lastnikov. |
| 2019 | 2020 | brez KB | 2020 | Letna sprememba | Q4 2020 | Q3 2020 | Q2 2020 | Q1 2020 | Q4 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 193,6 | 141,3 | 269,7 | -27 % | 34,5 | 33,6 | 33,6 | 37,2 | 39,1 |
| Čiste opravnine | -18,9 | 0,1 | - | - | 27,3 | 26,9 | 24,2 | 26,1 | 25,9 |
| Prejete dividende | 6,3 | 71,2 | -65,0 | -91 % | 5,5 | 0,7 | 0,0 | 0,0 | 4,8 |
| Čisti prihodki iz finančnih poslov | 28,1 | 24,0 | 4,2 | 17 % | 3,0 | 3,6 | 18,3 | 3,2 | 2,6 |
| Čisti drugi prihodki | 33,9 | -2,6 | 36,6 | - | 1,5 | 0,8 | 30,0 | 1,6 | 0,8 |
| Čisti neobrestni prihodki | 172,8 | 196,5 | -23,7 | -12 % | 37,4 | 31,9 | 72,5 | 31,0 | 29,9 |
| Skupaj čisti prihodki | 311,7 | 354,7 | -43,0 | -12 % | 72,0 | 65,5 | 106,1 | 68,1 | 69,1 |
| Stroški dela | -102,6 | -108,6 | 6,0 | 5 % | -25,4 | -25,1 | -24,9 | -27,1 | -31,2 |
| Drugi administrativni stroški | -60,0 | -64,5 | 4,5 | 7 % | -17,0 | -14,4 | -14,1 | -14,5 | -21,8 |
| Amortizacija | -17,8 | -18,0 | 0,2 | 1 % | -4,3 | -4,4 | -4,5 | -4,7 | -4,6 |
| Stroški skupaj | -180,5 | -191,1 | 10,7 | 6 % | -46,8 | -43,8 | -43,5 | -46,3 | -57,6 |
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami | 131,2 | 163,5 | -32,3 | -20 % | 25,2 | 21,6 | 62,6 | 21,8 | 11,5 |
| Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja | -9,0 | 17,1 | -26,1 | - | -8,5 | -2,8 | -0,6 | -14,2 | 2,2 |
| Druge oslabitve in rezervacije | -8,3 | -2,8 | -5,5 | -193 % | -7,9 | 0,1 | -0,5 | 0,0 | -6,2 |
| Oslabitve in rezervacije | -17,4 | 14,2 | -31,6 | - | -0,6 | -2,7 | -1,1 | -14,2 | -4,0 |
| Rezultat pred davki | 113,9 | 177,7 | -63,9 | -36 % | 25,8 | 18,9 | 61,5 | 7,6 | 7,4 |
| Davek iz dohodka | 0,1 | -1,6 | 1,7 | - | -2,6 | -1,2 | -1,2 | -0,1 | 5,7 |
| Rezultat po davkih | 114,0 | 176,1 | -62,2 | -35 % | 28,4 | 17,7 | 60,3 | 7,5 | 13,2 |
• Nižji čisti obrestni prihodki, 18,9 mio EUR na letni ravni (6 %), se nanašajo zlasti na manjše donose zaradi reinvestiranja dolžniških vrednostnih papirjev (realiziran enkratni dobiček v višini 17,1 mio EUR v Banki), večji obseg denarja in denarnih sredstev pri centralni banki ter izdane podrejene obveznice (Tier 2). Pritisk na obrestne marže v Banki in bančnih članicah v JVE se nadaljuje. Zmanjšanje je bilo delno izravnano z rastjo obsega kreditov in rastjo čistih obrestnih prihodkov v nekaterih članicah (NLB Banka, Priština, NLB Banka, Podgorica in NLB Banka, Beograd).
• Nespremenjeni čisti prihodki od opravin na letni ravni, na katere je vplival izbruh covida-19 in njegov negativni učinek na kartično poslovanje in plačilni promet, vendar se je le-ta izravnal s povečanjem nadomestil za pakete, višjimi nadomestili za upravljanje sredstev in storitve bančnega zavarovanja ter doseženimi nižjimi odhodki na področju kartičnega poslovanja.
• Na enkratne čiste prihodke iz finančnih poslov je vplivala prodaja dolžniških vrednostnih papirjev Banke (17,1 mio EUR); v 2019 delno poplačilo velike izpostavljenosti merjene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, 5,1 mio EUR, in prevrednotenje nestrateškega lastniškega deleža v višini 6,3 mio EUR. Na enkratne čiste druge prihodke je vplivala prodaja NLB Vite maja 2020 s pozitivnim učinkom v višini 11,0 mio EUR.
• Stroški so bili nižji za 11,0 mio EUR (4 %) na letni ravni, zlasti zaradi stroškov zaposlenih in pozitivnih učinkov upravljanja denarnih sredstev in brezpapirnih projektov ter stroškov storitev (svetovanje). Stroški ostajajo pod nadzorom v vseh stroškovnih kategorijah in na geografskih ozemljih.
• Negativno dobro ime v višini 137,9 mio EUR je posledica prevzema Komercijalne Banke, Beograd konec leta.
• Dodatne čiste oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v znesku 71,4 mio EUR, od tega 18,4 mio EUR zaradi spremembe makroekonomskih parametrov, ki vključujejo ocenjene vplive izbruha covida-19, in 13,4 mio EUR za pričakovane kreditne izgube donosnega portfelja za skupino Komercijalne Banke.
oblikovanih oslabitev in rezervacij, predvsem zaradi izbruha covida-19.
71,4 mio EUR in Banke.
dobiček na letni ravni je bil zabeležen v vseh bankah, zlasti zaradi oblikovanja kreditnih oslabitev in rezervacij, po vezanih z izbruhom co vida-19.
Poslovni izid Banke se je glede na leto prej znižal za 35 % na 114,0 mio EUR, in sicer s 176,1 mio EUR, doseženih v letu 2019. Odvisne banke niso izplačevale dividend zaradi omejitev v povezavi s covidom-19, oblikovane pa so bile dodatne oslabitve in rezervacije, povezane z izbruhom covida-19, kar je imelo velik vpliv na končni rezultat. Prodaja NLB Vite in dolžniških vrednostnih papirjev kot tudi učinkovito upravljanje s stroški sta delno nevtralizirala učinke covida-19.
Čisti obrestni prihodki Skupine so znašali 59 % celotnih čistih prihodkov v Skupine (2019: 62 %) in so se na letni ravni zmanjšali za 6 % na 299,6 mio EUR. Znižanje obrestnih prihodkov je bilo povezano zlasti z manjšimi prihodki od finančnih sredstev zaradi reinvestiranja v dolžniške vrednostne papirje z nižjimi stopnjami donosa, višjimi obsegi denarnih sredstev in stanj pri centralni banki (z negativnimi obrestmi skladno z ekspanzivno denarno politiko) in nadaljnjimi pritiski na obrestne mere, dosežene v kreditnem portfelju v Banki in bančnih članicah v JVE. Višji obrestni odhodki so povezani s podrejenimi obveznicami (Tier 2), ki jih je Banka izdala za optimiziranje kapitalske strukture, medtem ko so se obrestni odhodki za depozite strank znižali.
Na čiste obrestne prihodke so negativno vplivali nižji donosi na vrednostne papirje, presežna likvidnost pri centralni banki in večji obseg obveznosti, zlasti podrejenega dolga. Po drugi strani pa so bili zabeleženi pozitivni učinki povečanja obrestnih prihodkov iz naslova kreditov posameznikom (zaradi povečanja obsega, kljub nižjim obrestnim meram) ter zmanjšanja odhodkov za depozite (zaradi nižjih obrestnih mer, kljub povečanemu obsegu).
Dobiček Skupine pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 210,5 mio EUR, kar je 1,7 mio EUR oz. 1 % manj na letni ravni. V drugem četrtletju 2020 je bil rezultat pred oslabitvami in rezervacijami višji zaradi enkratnih čistih neobrestnih prihodkov (prodaja NLB Vite in dolžniških vrednostnih papirjev Banke), vendar je bil delno oslabljen z regulatornimi stroški v Banki (1,7 mio EUR za SRF (Enotni sklad za reševanje) in 5,5 mio EUR za DGS (Sistem jamstev za vloge)).
Neto obrestna marža v Skupini se je zmanjšala za 0,37 o.t. na letni ravni in je znašala 2,11 %. Obrestna marža Banke in bančnih članic Skupine v JVE se je na letni ravni znižala na 1,44 % oziroma 3,33 %. Bistveno znižanje obrestne marže na letni ravni je bilo zabeleženo zaradi:
| Banka | 2019 | 2020 | ||
|---|---|---|---|---|
| Q4 2019 | Q1 2020 | Q2 2020 | Q4 2020 | |
| NLB | 176,1 | 114,0 | 32,9 | 19,2 |
| NLB Banka, Skopje | 17,1 | 10,1 | 9,0 | 5,9 |
| NLB Banka, Banja Luka | 19,5 | 13,3 | 7,6 | 1,4 |
| NLB Banka, Sarajevo | 4,1 | 2,6 | ||
| NLB Banka, Priština | ||||
| NLB Banka, Podgorica | ||||
| NLB Banka, Beograd |
| 2019 | 318,5 | 364,8 | -46,3 |
|---|---|---|---|
| 2020 | 299,6 | 355,2 | -55,6 |
| Q4 2020 | 75,1 | 89,3 | -14,2 |
| Q3 2020 | 74,4 | 88,6 | -14,2 |
| Q4 2019 | 79,7 | 92,1 | -12,4 |
| -6 % | +1 % | -6 % |
|---|---|---|
| 1 - 12 20 19 | 2,48 % | 3,59 % | 1,85 % |
|---|---|---|---|
| 1 - 3 20 20 | 2,29 % | 3,43 % | 1,65 % |
| 1 - 6 20 20 | 2,19 % | 3,37 % | 1,54 % |
| 1 - 9 20 20 | 2,14 % | 3,35 % | 1,47 % |
| 1 - 12 20 20 | 2,11 % | 3,33 % | 1,44 % |
| 2019 | 318,5 | 299,6 |
|---|---|---|
| -5,5 | -0,8 | -1,6 | 3,7 | -0,6 | -9,6 | 2,6 | -6,8 | -0,3 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| bankam | Krediti podjetjem | Krediti prebivalstvu | Krediti državi | Vrednostni papirji | Depoziti strank | Refinanciranje | Ostalo |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Čisti neobrestni prihodki so znašali 204,9 mio EUR in so se na letni ravni po večali za 6,2 mio EUR oz. 3 %. Na dinamiko na letni ravni so vplivali naslednji dejavniki:
Slika 14: Čisti neobrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)
(i)
(i)
Glej opombo (i) pod Tabelo 10.
Stroški so znašali 293,9 mio EUR in so bili na letni ravni nižji za 11,0 mio EUR ali 4 %. Znižanje je bilo zabeleženo zaradi nižjih stroškov dela (manj poslovalnic in zaposlenih, zlasti v Banki), pozitivnih učinkov upravljanja denarnih sredstev in projektov brezpapirnega poslovanja ter nižjih stroškov storitev (svetovanje). Po drugi strani pa je Skupina zabeležila višje stroške IT, materiala (zlasti zaradi zaščitnega materiala v zvezi s covidom-19) ter stroškov nadzora v Banki.
CIR je znašal 58,3 %, kar je 0,7 o.t. manj kot prejšnje leto.
Skupina je oblikovala 71,4 mio EUR čistih oslabitev in rezervacij, od tega 18,4 mio EUR zaradi spremembe makroekonomskih parametrov, ki vključujejo ocenjene vplive izbruha covida-19. Poleg tega so bile ustvarjene pričakovane kreditne izgube donosnega portfelja skupine Komercijalne Banke v višini 13,4 mio EUR.
Strošek tveganja Skupine je bil pozitiven (62 b.t.), enako tudi v vseh drugih bančnih članicah Skupine. To lahko pripišemo zlasti oblikovanim rezervacijam, povezanimi z izbruhom covida-19, ki so bile sicer nekoliko nevtralizirane z uspešnim reševanjem poslovnih primerov v prestrukturiranju in izterjavi (neto sproščanje približno 18 mio EUR v Banki).
Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 9,1 mio EUR, od česar rezervacije za pravne spore (4,2 mio EUR v Banki in 1,3 mio EUR v NLB Banki, Podgorica) ter kadrovske rezervacije (3,5 mio EUR v Banki).
Slika 15: Stroški NLB Skupine (v mio EUR)
(i)
Slika 16: NLB Skupina – oslabitve in rezervacije (mio EUR)
(i)
Glej opombo (i) pod Tabelo 10.
| Dividende | Izredni ostali čisti neobrestni prihodki | Čiste opravnine | Redni ostali čisti neobrestni prihodki | |
|---|---|---|---|---|
| 2019 | 198,7 | 170,3 | 4,0 | 24,1 |
| 2020 | 204,9 | 170,3 | 33,7 | 0,8 |
| Q4 2020 | 46,1 | 45,1 | ||
| Q3 2020 | 48,9 | 43,7 | ||
| Q4 2019 | 50,1 | 43,5 | 2,6 | 4,0 |
| 1,8 | 3,4 | 2,1 | -1,1 | |
| 0,2 | 0,1 | +3 % | -6 % | |
| -8 % |
Amortizacija Stroški dela Drugi administrativni stroški
| 2019 | 2020 |
|---|---|
| -1,0 | -48,9 |
| -14,3 | -13,4 |
| 13,3 | -71,4 |
| -9,1 | -21,1 |
| -7,9 | -13,4 |
| 0,2 |
| Q4 2020 | Q3 2020 | Q4 2019 |
|---|---|---|
| 77,7 | 71,4 | 88,0 |
| 42,0 | 40,2 | 48,0 |
| 27,6 | 23,5 | 32,3 |
| 8,0 | 7,8 | 7,7 |
| +9 % | -12 % | -4 % |
|---|---|---|
| -17,0 | -16,3 | -0,7 |
|---|---|---|
| -10,7 | -2,3 | -8,4 |
|---|---|---|
| v mio EUR | NLB |
|---|---|
| 31. dec. 2020 | 30. sep. 2020 | 30. jun. 2020 | 31. mar. 2020 | 31. dec. 2019 | Sprememba v zadnjem kvartalu | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| AKTIVA | Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 2.261,5 | 1.292,2 | 969,3 | 75 % | 2.261,5 | ||
| 2.179,3 | 2.239,9 | 1.355,9 | 1.292,2 | 82,2 | 4 % | |||
| Krediti bankam | 158,3 | 144,4 | 14,0 | 10 % | 158,3 | |||
| 187,8 | 214,2 | 160,3 | 144,4 | -29,5 | -16 % | |||
| Neto krediti strankam | 4.595,1 | 4.589,2 | 5,9 | 0 % | 4.595,1 | |||
| 4.554,0 | 4.526,2 | 4.682,7 | 4.589,2 | 41,1 | 1 % | |||
| Bruto krediti strankam | 4.753,1 | 4.718,0 | 35,0 | 1 % | 4.753,1 | |||
| 4.697,5 | 4.671,4 | 4.834,1 | 4.718,0 | 55,6 | 1 % | |||
| - gospodarstvo | 2.168,5 | 2.154,5 | 14,0 | 1 % | 2.168,5 | |||
| 2.143,7 | 2.178,3 | 2.303,4 | 2.154,5 | 24,8 | 1 % | |||
| - prebivalstvo | 2.411,9 | 2.376,8 | 35,2 | 1 % | 2.411,9 | |||
| 2.381,0 | 2.317,6 | 2.354,2 | 2.376,8 | 31,0 | 1 % | |||
| - država | 172,6 | 186,8 | -14,2 | -8 % | 172,6 | |||
| 172,8 | 175,5 | 176,4 | 186,8 | -0,2 | 0 % | |||
| Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam | -158,0 | -128,9 | -29,1 | -23 % | -158,0 | |||
| -143,5 | -145,3 | -151,4 | -128,9 | -14,5 | -10 % | |||
| Finančna sredstva | 3.017,2 | 3.168,6 | -151,4 | -5 % | 3.017,2 | |||
| 3.123,4 | 2.847,6 | 3.053,2 | 3.168,6 | -106,2 | -3 % | |||
| - trgovalna knjiga | 18,8 | 24,1 | -5,3 | -22 % | 18,8 | |||
| 17,0 | 22,7 | 25,6 | 24,1 | 1,9 | 11 % | |||
| - bančna knjiga | 2.998,4 | 3.144,5 | -146,1 | -5 % | 2.998,4 | |||
| 3.106,5 | 2.824,9 | 3.027,6 | 3.144,5 | -108,1 | -3 % | |||
| Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige | 750,7 | 353,2 | 397,5 | 113 % | 750,7 | |||
| 356,3 | 356,3 | 353,2 | 353,2 | 394,5 | 111 % | |||
| Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine | 100,0 | 99,2 | 0,8 | 1 % | 100,0 | |||
| 95,6 | 97,5 | 98,5 | 99,2 | 4,4 | 5 % | |||
| Neopredmetena sredstva | 28,1 | 26,0 | 2,1 | 8 % | 28,1 | |||
| 23,7 | 24,2 | 24,4 | 26,0 | 4,4 | 19 % | |||
| Druga sredstva | 115,6 | 128,8 | -13,2 | -10 % | 115,6 | |||
| 118,7 | 142,8 | 217,6 | 128,8 | -3,1 | -3 % | |||
| SKUPAJ SREDST VA | 11.026,6 | 9.801,6 | 1.225,0 | 12 % | 11.026,6 | |||
| 10.638,8 | 10.448,5 | 9.945,9 | 9.801,6 | 387,8 | 4 % | |||
| PASIVA | Depoziti strank | 8.850,8 | 7.760,7 | 1.090,0 | 14 % | 8.850,8 | ||
| 8.405,6 | 8.266,3 | 7.834,7 | 7.760,7 | 445,2 | 5 % | |||
| - gospodarstvo | 1.916,6 | 1.674,9 | 241,7 | 14 % | 1.916,6 | |||
| 1.750,0 | 1.640,7 | 1.576,0 | 1.674,9 | 166,6 | 10 % | |||
| - prebivalstvo | 6.812,4 | 5.985,0 | 827,4 | 14 % | 6.812,4 | |||
| 6.529,6 | 6.516,5 | 6.146,1 | 5.985,0 | 282,7 | 4 % | |||
| - država | 121,8 | 100,9 | 20,9 | 21 % | 121,8 | |||
| 125,9 | 109,2 | 112,7 | 100,9 | -4,1 | -3 % | |||
| Depoziti bank in centralnih bank | 41,6 | 89,8 | -48,2 | -54 % | 41,6 | |||
| 110,6 | 89,5 | 102,3 | 89,8 | -69,0 | -62 % | |||
| Krediti | 143,5 | 164,1 | -20,6 | -13 % | 143,5 | |||
| 151,6 | 152,7 | 163,6 | 164,1 | -8,1 | -5 % | |||
| Druge obveznosti | 251,4 | 243,1 | 8,3 | 3 % | 251,4 | |||
| 266,5 | 263,5 | 239,8 | 243,1 | -15,1 | -6 % | |||
| Podrejene obveznosti | 288,3 | 210,6 | 77,8 | 37 % | 288,3 | |||
| 290,0 | 287,4 | 286,6 | 210,6 | -1,7 | -1 % | |||
| Kapital | 1.451,0 | 1.333,2 | 117,8 | 9 % | 1.451,0 | |||
| 1.414,4 | 1.389,2 | 1.318,9 | 1.333,2 | 36,5 | 3 % | |||
| SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL | 11.026,6 | 9.801,6 | 1.225,0 | 12 % | 11.026,6 | |||
| 10.638,8 | 10.448,5 | 9.945,9 | 9.801,6 | 387,8 | 4 % |
| 31. dec. 2020 | 30. sep. 2020 | 30. jun. 2020 | 31. mar. 2020 | 31. dec. 2019 | Sprememba v zadnjem kvartalu | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| AKTIVA | Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 3.961,8 | 2.101,3 | 1.860,5 | 89 % | 3.961,8 | |
| 3.010,9 | 3.084,6 | 2.095,4 | 2.101,3 | 950,9 | 32 % | ||
| Krediti bankam | 197,0 | 93,4 | 103,6 | 111 % | 197,0 | ||
| 112,5 | 94,9 | 93,6 | 93,4 | 84,5 | 75 % | ||
| Neto krediti strankam | 9.644,9 | 7.604,7 | 2.040,3 | 27 % | 9.644,9 | ||
| 7.749,0 | 7.686,7 | 7.759,8 | 7.604,7 | 1.895,9 | 24 % | ||
| Bruto krediti strankam | 10.033,3 | 7.938,3 | 2.095,0 | 26 % | 10.033,3 | ||
| 8.111,1 | 8.048,9 | 8.125,6 | 7.938,3 | 1.922,2 | 24 % | ||
| - gospodarstvo | 4.631,7 | 3.646,3 | 985,5 | 27 % | 4.631,7 | ||
| 3.702,4 | 3.751,7 | 3.823,6 | 3.646,3 | 929,3 | 25 % | ||
| - prebivalstvo | 5.027,6 | 4.013,5 | 1.014,1 | 25 % | 5.027,6 | ||
| 4.119,4 | 4.002,6 | 4.016,1 | 4.013,5 | 908,2 | 22 % | ||
| - država | 374,0 | 278,6 | 95,5 | 34 % | 374,0 | ||
| 289,3 | 294,7 | 286,0 | 278,6 | 84,7 | 29 % | ||
| Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam | -388,4 | -333,6 | -54,8 | -16 % | -388,4 | ||
| -362,1 | -362,2 | -365,8 | -333,6 | -26,3 | -7 % | ||
| Finančna sredstva | 5.119,5 | 3.829,7 | 1.289,8 | 34 % | 5.119,5 | ||
| 3.783,8 | 3.504,8 | 3.711,2 | 3.829,7 | 1.335,8 | 35 % |
| trgovalna knjiga | 84,9 | 24,0 | 60,8 | - | 84,9 | 16,8 | 22,6 | 25,6 | 24,0 | 68,1 | - | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| bančna knjiga | 5.034,7 | 3.805,7 | 1.229,0 | 32 % | 5.034,7 | 3.767,0 | 3.482,2 | 3.685,6 | 3.805,7 | 1.267,7 | 34 % | |
| Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige | 8,0 | 7,5 | 0,5 | 7 % | 8,0 | 7,7 | 7,9 | 7,7 | 7,5 | 0,3 | 3 % | |
| Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine | 304,0 | 247,9 | 56,0 | 23 % | 304,0 | 240,0 | 243,6 | 245,4 | 247,9 | 63,9 | 27 % | |
| Neopredmetena sredstva | 61,7 | 39,5 | 22,1 | 56 % | 61,7 | 37,5 | 37,6 | 37,9 | 39,5 | 24,2 | 65 % | |
| Druga sredstva | 268,9 | 250,0 | 19,0 | 8 % | 268,9 | 204,2 | 231,7 | 337,2 | 250,0 | 64,7 | 32 % | |
| SKUPAJ SREDST VA | 19.565,9 | 14.174,1 | 5.391,8 | 38 % | 19.565,9 | 15.145,7 | 14.891,9 | 14.288,3 | 14.174,1 | 4.420,1 | 29 % |
| Depoziti strank | 16.397,2 | 11.612,3 | 4.784,9 | 41 % | 16.397,2 | 12.408,8 | 12.190,8 | 11.652,9 | 11.612,3 | 3.988,4 | 32 % | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| - gospodarstvo | 3.949,1 | 2.772,0 | 1.177,2 | 42 % | 3.949,1 | 2.915,0 | 2.781,2 | 2.641,7 | 2.772,0 | 1.034,1 | 35 % | ||
| - prebivalstvo | 12.023,5 | 8.582,9 | 3.440,6 | 40 % | 12.023,5 | 9.197,2 | 9.146,9 | 8.728,6 | 8.582,9 | 2.826,3 | 31 % | ||
| - država | 424,5 | 257,4 | 167,1 | 65 % | 424,5 | 296,5 | 262,7 | 282,5 | 257,4 | 128,0 | 43 % | ||
| Depoziti bank in centralnih bank | 72,6 | 42,8 | 29,8 | 70 % | 72,6 | 49,7 | 54,3 | 63,1 | 42,8 | 23,0 | 46 % | ||
| Krediti | 249,8 | 234,8 | 14,9 | 6 % | 249,8 | 218,6 | 220,9 | 232,5 | 234,8 | 31,2 | 14 % | ||
| Druge obveznosti | 434,9 | 342,6 | 92,3 | 27 % | 434,9 | 359,0 | 360,1 | 328,4 | 342,6 | 76,0 | 21 % | ||
| Podrejene obveznosti | 288,3 | 210,6 | 77,8 | 37 % | 288,3 | 290,0 | 287,4 | 286,6 | 210,6 | -1,7 | -1 % | ||
| Kapital | 1.952,8 | 1.685,9 | 266,9 | 16 % | 1.952,8 | 1.770,8 | 1.730,6 | 1.678,9 | 1.685,9 | 182,0 | 10 % | ||
| Kapital manjšinskih lastnikov | 170,3 | 45,0 | 125,2 | - | 170,3 | 48,9 | 47,7 | 45,9 | 45,0 | 121,3 | - | ||
| SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL | 19.565,9 | 14.174,1 | 5.391,8 | 38 % | 19.565,9 | 15.145,7 | 14.891,9 | 14.288,3 | 14.174,1 | 4.420,1 | 29 % |
podrejenega dolga (77,8 mio EUR). Presežna likvidna sredstva so bila plasirana na račun pri centralni banki, medtem ko bi se neto krediti strankam po večali za 173,3 mio EUR, zlasti prebivalstvu. Velik del prodanih ob veznic bančne knjige v prvi polovici 2020 (323,5 mio EUR) je bil že reinv estiran v tretjem četrtletju (284,8 mio EUR), temu pa je sledilo zmer no razdolževanje v četrtem četrtletju (30,0 mio EUR).
Geografska analiza glede na lokacijo članice Skupine.
Vključno z denarnimi sredstvi za nakup Komercijalne Banke, Beograd.
Vključno z bruto posojili podjetjem in državi.
51,8 % vseh sredstev se je nanašalo na članice Skupine v Sloveniji (2019: 66,0 %). Sprememba v strukturi je posledica večjega deleža sredstev v Srbiji (s 4,5 % na 25,4 %), zaradi prevzema Komercijalne Banke, Beograd.
Skupina je zabeležila 26-odstotno rast bruto kredito v strankam, ki so znašali 10.033,3 mio EUR, od česar je 1.877,3 mio EUR odpadlo na prevzem Komercijalne Banke, Beograd. Kljub izbruhu covid-19 in negativnem vplivu makrobonitetnih ukrepov na potrošniške kredite, sprejetih novembra 2019, kar je neugodno vplivalo na novo prodajo kreditov prebivalstvu, bi se portfelj kreditov v prebivalstvu brez kreditov skupine Komercijalne Banke na letni ravni povečal (164,7 mio EUR ali 4 %), zlasti na področju stanovanjskih kreditov. Brez vključitve skupine Komercijalne Banke bi Skupina zabeležila 66,4 mio EUR ali 2-odstotno povečanje portfelja kreditov v gospodarstvu na letni ravni, in sicer izključno zaradi vpliva pandemije na zagotavljanje likvidnosti (financiranje obratnega kapitala in limiti za zagotavljanje dnevne likvidnosti) v prvem in četrtem četrtletju 2020, medtem ko je bilo v drugem in tretjem četrtletju zabeleženo zmanjšanje obsega nezapadlih kreditov.
Ključne dejavnosti poslovanja so zabeležile 28-odstotno povečanje bruto kreditov strankam na letni ravni, in sicer na 9.673,7 mio EUR, zlasti na Strateških tujih trgih, kot posledica prevzema Komercijalne Banke, Beograd. Brez tega bi ključne dejavnosti poslovanja zabeležile 3-odstotno povečanje na letni ravni, prav tako zlasti zaradi povečanja na Strateških tujih trgih (195,3 mio EUR oz. 6 %). Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji je zabeležilo povečanje za 40,5 mio EUR (2 %), Ključna/srednja in mala podjetja ter področje čezmejnega poslovanja pa so ostali na isti ravni, z rahlim povišanjem v višini 0,9 mio EUR.
| 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | |
|---|---|---|
| Slovenija | 66,0 % | 51,8 % |
| Srbija | 4,5 % | 25,4 % |
| S. Makedonija | 10,2 % | 8,1 % |
| BiH | 9,7 % | 7,3 % |
| Kosovo | 5,6 % | 4,5 % |
| Ostalo | 0,2 % | 0,1 % |
| Črna Gora | 3,8 % | 2,9 % |
| 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | |
|---|---|---|---|
| brez KB | 2.194,7 | 4.158,8 | 9.644,9 |
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah, vpogledne vloge pri bankah in krediti bankam | 7.604,7 | 5.119,5 | 642,6 |
| Finančna sredstva | 3.829,7 | 19.565,9 | |
| Druga sredstva | 544,9 |
| 31. dec. 2020 | konsolidirano | 31. dec. 2020 | brez KB | 31. dec. 2020 | prispevek KB | 31. dec. 2019 | Letna sprememba | brez KB |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti bankam | 197,0 | 150,1 | 46,9 | 93,4 | 56,7 | 61 % | ||
| Neto krediti strankam | 9.644,9 | 7.777,9 | 1.867,0 | 7.604,7 | 173,3 | 2 % | ||
| Bruto krediti strankam | 10.033,3 | 8.156,0 | 1.877,3 | 7.938,3 | 217,7 | 3 % | ||
| - gospodarstvo | 4.631,7 | 3.712,7 | 919,0 | 3.646,3 | 66,4 | 2 % | ||
| - prebivalstvo | 5.027,6 | 4.178,2 | 849,4 | 4.013,5 | 164,7 | 4 % | ||
| - država | 374,0 | 265,1 | 108,9 | 278,6 | -13,4 | -5 % | ||
| Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam | -388,4 | -378,0 | -10,3 | -333,6 | -44,4 | -13 % | ||
| Finančna sredstva | 5.119,5 | 3.755,5 | 1.364,1 | 3.829,7 | -74,2 | -2 % | ||
| - trgovalna knjiga | 84,9 | 18,5 | 66,4 | 24,0 | -5,5 | -23 % | ||
| - bančna knjiga | 5.034,7 | 3.737,0 | 1.297,7 | 3.805,7 | -68,7 | -2 % | ||
| Depoziti strank | 16.397,2 | 12.953,7 | 3.443,5 | 11.612,3 | 1.341,4 | 12 % | ||
| - gospodarstvo | 3.949,1 | 3.110,5 | 838,6 | 2.772,0 | 338,6 | 12 % | ||
| - prebivalstvo | 12.023,5 | 9.577,2 | 2.446,3 | 8.582,9 | 994,3 | 12 % | ||
| - država | 424,5 | 265,9 | 158,6 | 257,4 | 8,5 | 3 % |
Na dan 31. decembra 2020, po prevzemu Komercialne Banke, Beograd, ni bilo večjih sprememb v strukturi kreditnega portfelja podjetij in prebivalstva. Kreditni portfelj je ostal dobro razpršen in v nobeni panogi ali segmentu komitento ni visoke koncentracije. Delež posojil prebivalstvu v celotnem kreditnem portfelju je precejšen, še vedno pa prevladuje segment hipotekarnih posojil. Večina kreditnega portfelja je denominirana v evro valuti, medtem ko preostanek izhaja iz lokalnih valut bančnih članic Skupine. Z vidika obrestne mere se za več kot 60 % kreditnega portfelja uporablja fiksna obrestna mera, za preostali del portfelja pa spremenljiva obrestna mera (večinoma Euribor kot referenčna mera).
Obveznosti Skupine so se povečale in so znašale 17.442,8 mio EUR. V celotnih virih Skupine prevladujejo depoziti strank, ki znašajo 84 %, med katerimi prevladujejo vpogledne vloge (85 % v primerjavi s 81 % konec leta 2019). Večino depozitov strank (73 %) predstavljajo depoziti prebivalstva. 54 % depozitov je bilo zbranih v Sloveniji (konec leta 2019 67 %), 24 % v Srbiji (bistveno povečanje zaradi Komercialne Banke, Beograd) in preostanek v drugih bančnih članicah Skupine v JVE.
Depoziti strank so se povečali za 41 % na letni ravni oz. 12 % brez upoštevanja depozitov skupine Komercialne Banke. Povečanje brez upoštevanja skupine Komercialne Banke je bilo zabeleženo na področju depozitov prebivalstva (994,3 mio EUR oz. 12 %), gospodarstva (338,6 mio EUR oz. 12 %) in države (8,5 mio EUR oz. 3 %). Zaradi vključitve skupine Komercialne Banke se je obseg depozitov v Skupini povečal za 3.443,5 mio EUR, od tega predstavljajo depoziti prebivalstva 2.446,3 mio EUR.
Aktivnosti grosističnega financiranja v Skupini se izvajajo z namenom razpršitve, izboljšanja strukture likvidnosti, kapitalskega položaja in izpolnitve regulatornih zahtev. Banka je februarja izdala podrejene obveznice (Tier 2) v višini 120,0 mio EUR za krepitev in optimizacijo kapitalskega položaja. Dve bančni članici Skupine sta skupaj zbrali sredstva v višini 10 mio EUR.
Količnik LTD (neto) je na ravni Skupine znašal 58,8 %; to pomeni znižanje za 6,7 o.t., od tega je skupina Komercialne Banke prispevala k zmanjšanju LTD za 1,2 o.t.
(i) po segmentih, geografsko, po valutah in vrsti obrestne mere (v mio EUR)
(i) Kreditni portfelj vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah.
(ii) Država vključuje izpostavljenost do centralnih bank.
(iii) Največji del predstavljajo članice EU.
(iv) Segmentacija je skladna z velikostjo podjetij, definirana v zakonu o gospodarskih družbah posamezne države v regiji.
| Mala in srednja podjetja | 2.045 | Mala in srednja podjetja | 2.687 |
|---|---|---|---|
| Velika podjetja | 2.235 | Velika podjetja | 1.876 |
| Stanovanjski krediti prebivalstvu | 2.273 | Stanovanjski krediti prebivalstvu | 2.729 |
| Potrošniški krediti prebivalstvu | 1.907 | Potrošniški krediti prebivalstvu | 2.300 |
| Država (ii) | 2.661 | Država (ii) | 3.290 |
| 11,1 mrd EUR | 13,7 mrd EUR | ||
| Institucije | 299 | po segmentih (iv) | Institucije |
6.412
1.100
660
736
518
1.156
478
1.345
2.771
745
656
1.156
604
60 %
80 %
5 %
5 %
8 %
40 %
2 %
| 4 % | 6 % | 7 % | 5 % | 10 % |
|---|---|---|---|---|
| 58 % | 47 % | 10 % | 8 % | 5 % |
| 5 % | 4 % | 20 % | 3 % | 24 % |
| 17 % | 17 % | 21 % | 20 % | 16 % |
| 3 % | 20 % | 24 % | 17 % | 18 % |
| 10 % | 7.865,6 | 2.337,3 | 261,1 | 347,0 |
| 15,1 | 256,5 | 1.657,4 | 12.740,0 | 31. dec. 2018 |
| Podrejeni dolg | Kapital |
|---|---|
| Depoziti države | Ostale obveznosti |
| Depoziti gospodarstva | Depoziti prebivalstva |
| Krediti bank ter depoziti bank in centralnih bank | +38 % |
| +11 % | |
| brez KB | 40 % |
| 42 % | |
| 65 % | |
| 23 % |
Od 1. januarja 2020 mora NLB ohranjati Celotno kapitalsko zahtev o (OCR) v višini 14,25 % na konsolidirani osnovo, ki jo sestavljajo:
Zaradi boljše celotne SREP ocene se je zahteva 2. stebra znižala za 0,5 o.t. na 2,75 %. Kapitalske smernice v okviru 2. stebra (P2G) ostajajo 1,0 % CET1.
Za leto 2021 je NLB dolžna vzdrževati enako višino OCR z nespremenjeno strukturo, ki znaša 14,25 % na konsolidirani osnovi.
ECB je sprejela številne ukrepe v povezavi s covidom-19. ECB je 12. marca 2020 spremenila veljaven sklep za NLB v povezavi s strukturo zahtev iz 2. stebra, tako da je minimalna zahteva iz 2. stebra sestavljena iz 56,25 % kapitala CET1 in 75 % kapitala Tier 1 in ne v celoti iz kapitala CET1, kot je bilo zahtevano v prejšnjih letih. Poleg tega je "hitri ukrep" CRR (Uredba o kapitalskih zahtevah) z dne 26. junija 2020, Skupini omogočil, da izkoristi znižane kapitalske zahteve.
Kapital Banke in Skupine izpolnjuje vse sedanje in tudi napovedane regulatorne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in ostalimi trenutno znanimi zahtevami ter kapitalskimi smernicami v okviru 2. stebra (P2G).
Banka je v letu 2020 še naprej krepila in optimizirala svojo kapitalsko strukturo. Dne 5. februarja 2020 je Banka izdala podrejene obveznice (Tier 2; 10NC5) v znesku 120 mio EUR. Dne 25. marca 2020 je Banka prejela dovoljenje ECB, da jih vključi v kapital in tako so bile podrejene obveznice vključene v kapital 31. marca 2020. Dne 4. marca 2020 je Banka pridobila tudi dovoljenje ECB, da v kapital vključi podrejene obveznice (Tier 2; 10NC5), ki jih je izdala novembra 2019, v znesku 120 mio EUR. Manjšinski kapital je bil v kapital vključen z junijem 2020 v višini 31,7 mio EUR in z decembrom 2020 v skupni višini 99,0 mio EUR (od tega 66,1 mio EUR zaradi prevzema Komercialne Banke, Beograd).
| Od | 2019 | 2018 | ||
|---|---|---|---|---|
| od 12. marca 2020 dalje | od 1. januarja do 11. marca 2020 | 2019 | 2018 | |
| CET1 | 4,5 % | 4,5 % | 4,5 % | 4,5 % |
| Zahteva 1. stebra (P1R) | AT 1 1,5 % | 1,5 % | 1,5 % | 1,5 % |
| T2 | 2,0 % | 2,0 % | 2,0 % | 2,0 % |
| Zahteva 2. stebra (P2R) | Skupni kapital 2,75 % | 2,75 % | 3,25 % | 3,50 % |
| CET1 | 6,05 % | 7,25 % | 7,75 % | 8,00 % |
| Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR) | Temeljni kapital 8,06 % | 8,75 % | 9,25 % | 9,50 % |
| Skupni kapital 10,75 % | 10,75 % | 11,25 % | 11,50 % | |
| Zahteva po skupnem blažilniku (CBR) | Varovalni kapitalski blažilnik CET1 2,5 % | 2,5 % | 2,5 % | 1,875 % |
| DSPI blažilnik CET1 | 1,0 % | 1,0 % | 1,0 % | 0,0 % |
| Proticiklični blažilnik CET1 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % |
| CET1 | 9,55 % | 10,75 % | 11,25 % | 9,875 % |
| Celotna kapitalska zahteva (OCR) = MDA prag | Temeljni kapital 11,56 % | 12,25 % | 12,75 % | 11,375 % |
| Skupni kapital 14,25 % | 14,25 % | 14,75 % | 13,375 % | |
| Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (P2G) | CET1 1,0 % | 1,0 % | 1,0 % | 1,5 % |
| OCR + P2G CET1 | 10,55 % | 11,75 % | 12,25 % | 11,375 % |
junijem 2020 v višini 31,7 mio EUR in z decembrom 2020 v skupni višini 99,0 mio EUR (od tega 66,1 mio EUR zaradi prevzema Komercialne Banke, Beograd). Poleg tega so bile z MIGA sklenjene pogodbe o omilitvi tveganj z namenom zmanjšanja tveganju prilagojene aktive na konsolidirani osnovi v skupnem znesku do 303,1 mio EUR z veljavnostjo od 31. julija 2020.
Skupni kapitalski količnik Skupine je znašal 16,6 % (oz. 0,3 o.t. več kot konec leta 2019), za NLB pa 27,1 % (4,4 o.t. več kot konec leta 2019). Dne 31. decembra 2020 je količnik CET1 znašal 14,1 % (zmanjšanje za 1,7 o.t. v letu 2020). Višja kapitalska ustreznost NLB Skupine v primerjavi s koncem leta 2019 je posledica višjega kapitala (po višanje za 569,7 mio EUR na letni ravni), ki se je izravnalo s povečanjem obsega tveganju prilagojene aktive za 3.235,5 mio EUR na letni ravni za Skupino. Tveganju prilagojena aktiva se je povečala zaradi prevzema Komercialne Banke, Beograd. Celotni kapital se je povečal zlasti zaradi vključitve podrejenih obveznic (Tier 2; 240,0 mio EUR), vključitve nerazporejenega dobička za leto 2019 (157,5 mio EUR), delne vključitve dobička za leto 2020 (63,6 mio EUR) in vključitve manjšinskih deležev v izračun kapitala od junija 2020 (99,0 mio EUR na dan 31. decembra 2020).
| Tier 1: | 2,06 % |
|---|---|
| Tier 1: | 2,75 % |
| Skupaj SREP (TSCR) | |
| CET1: | 6,05 % |
| Tier 1: | 8,06 % |
| Skupni kapital: | 10,75 % |
| Tier 2: | 2,00 % |
| Pillar 1 | |
| Pillar 2 | |
| AT1: | 1,50 % |
| CET1: | 4,50 % |
| Količnik CET1 OCR = MDA prag (Skupni kapital) | 13,75 % |
|---|---|
| 14,75 % | |
| 14,25 % | |
| 14,75 % | |
| 15,75 % | |
| 15,25 % | |
| 16,75 % | |
| 16,75 % | |
| 16,28 % | |
| 15,80 % | |
| 14,12 % | |
| 16,63 % |
| 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 |
|---|---|---|
Likvidnost Skupine ostaja na visoki ravni, z visokim deležem likvidnih sredstev v bilančni vsoti (49,8 %), kar se odraža v količniku LCR, ki je znašal 257,5 % v primerjavi s 324,9 % dne 31. decembra 2019 (znižanje LCR je bilo posledica prevzema skupine Komercialne Banke, zaradi česar so se precej povečali odlivi na račun izjemno povečanega obsega depozitov v Narodne banke Srbije). Likvidnostni položaj Skupine je ostal trden tako na ravni Skupine kot tudi na ravni posameznih hčerinskih bank, in sicer precej nad ciljno opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj.
| v mio EUR | Stanje na dan | Sprememba | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2020 brez KB | 30. sep. 2020 | 31. dec. 2019 | v letu | v kvartalu |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tveganju prilagojena aktiva (RWA) | 12.421,0 | 9.014,6 | 8.863,2 | 9.185,5 | 3.235,5 | 3.557,8 | ||
| Tveganju prilagojena aktiva za kreditno tveganje | 10.222,9 | 7.546,3 | 7.374,4 | 7.720,2 | 2.502,7 | 2.848,6 | ||
| Enote centralne ravni držav ali centralnih bank | 1.892,2 | 977,9 | 878,3 | 1.234,6 | 657,6 | 1.013,9 | ||
| Enote regionalne ali lokalne ravni držav | 135,5 | 64,1 | 62,6 | 58,9 | 76,5 | 72,9 | ||
| Subjekti javnega sektorja | 248,8 | 99,6 | 101,8 | 102,1 | 146,7 | 147,0 | ||
| Institucije | 311,7 | 243,4 | 235,5 | 208,1 | 103,6 | 76,1 | ||
| Podjetja | 2.224,2 | 1.898,3 | 1.869,3 | 2.044,9 | 179,4 | 354,9 | ||
| Izpostavljenosti na drobno | 3.891,8 | 3.067,9 | 3.055,5 | 2.934,4 | 957,4 | 836,2 | ||
| Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine | 355,7 | 349,2 | 363,8 | -8,1 | 6,4 | |||
| Nedonosne izpostavljenosti | 231,5 | 156,9 | 140,0 | 91,5 | 74,6 | |||
| Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem | 344,2 | 256,0 | 204,3 | 139,9 | 88,2 | |||
| Krite obveznice | 40,9 | 40,9 | 41,6 | 39,6 | 1,3 | -0,7 | ||
| Kolektivni naložbeni podjemi | 18,7 | 13,0 | 12,5 | 13,3 | 5,4 | 6,2 | ||
| Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov | 47,1 | 25,0 | 35,4 | 11,7 | 22,1 | |||
| Druge izpostavljenosti | 480,9 | 354,9 | 330,2 | 340,9 | 140,0 | 150,7 | ||
| Tveganju prilagojena aktiva za tržno tveganje + CVA | 1.250,8 | 520,9 | 534,7 | 523,7 | 727,1 | 716,0 | ||
| Tveganju prilagojena aktiva za operativno tveganje | 947,3 | 947,3 | 954,1 | 941,6 | 5,7 | -6,8 |
začasno obravnavo javnega dolga, izdanega v valuti druge države članice. Nadalje je vključitev Srbije na sezname tretjih držav, katerih nadzorniške in regulativne zahteve štejejo kot enakovredne tistim v državah EGP, pomembno prispevala k znižanju tveganju prilagojene aktive na začetku leta 2020 (100,0 mio EUR). Tveganju prilagojena aktiva se je zmanjšala tudi zaradi prodaje NLB Vite in zaradi večjega obsega oblikovanih rezervacij za donosni portfelj zaradi poslabšanih makroekonomskih napovedi v povezavi s covidom-19. Po drugi strani pa se je tveganju prilagojena aktiva povečala zaradi odobrenih novih posojil podjetjem in prebivalstvu, vključno z novimi posojili na področju projektnega financiranja. Prav tako so k povišanju tveganju prilagojene aktive prispevale nove zamude in spremenjena obravnava neopredmetenih sredstev. Tveganju prilagojena aktiva za tržna tveganja in prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA) se je na letni ravni povišala (za 727,1 mio EUR), zlasti zaradi dokončanega postopka prevzema Komercijalne Banke, Beograd. Povičanje tveganju prilagojene aktive za operativna tveganja (5,7 mio EUR) izhaja iz višjega povprečnega triletnega upoštevanega prihodka, kot je opredeljen v 316. členu CRR, ki predstavlja osnovo za izračun.
Več informacij o kapitalu in kapitalski ustreznosti je na voljo v pojasnilu 5.22 k revidiranim letnim finančnim izkazom in v razkritjih po 3. stebru.
| 31. dec. 2019 | 1.496 | 16,3 % |
|---|---|---|
| Novi T2 instrumenti | 240 | 2,6 % |
| Vključitev manjšinskih deležev | 33 | 0,4 % |
| Vpliv RWA | n.p. | 0,4 % |
| Vključitev manjšinskih deležev KB | 66 | 0,7 % |
| Pred nakupom KB | 2.018 | 22,4 % |
| Drugo KB | 19 | -0,2 % |
| 31. dec. 2020 | 2.065 | 16,6 % |
| Vpliv RWA KB | n.p. |
| Datum | Likvidnostni blažilnik | Neto likvidnostni odliv | LCR |
|---|---|---|---|
| 31. dec. 2019 | 3.9 | 85 | 1.2 |
| 31. mar. 2020 | 3.9 | 74 | 1.3 |
| 30. jun. 2020 | 4.7 | 38 | 1.5 |
| 30. sep. 2020 | 4.7 | 10 | 1.5 |
| 31. dec. 2020 | 5.0 | 03 | 1.9 |
Vključitev rezultata
Drugo
0,3 %
32 4,9 %
30 3,8 %
29 7,2 %
30 3,1 %
25 7,5 %
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
7.000
8.000
vključuje poslovanje s prebivalstvom in mikro podjetji, upravljanje premoženja (NLB Skladi), del nove družbe NLB Lease&Go, ki vključuje poslovanje s prebivalstvom, in prispevek k poslovanju pridružene družbe Bankart (v 2019 je vključeno tudi poslovanje skupno obvladovane družbe NLB Vita (ii) ter v 2020 realiziran dobiček ob prodaji te naložbe).
Nestrateški vključuje poslovanje s ključnimi, srednjimi in malimi podjetji ter področje čezmejnega financiranja, investicijsko bančništvo in skrbniške storitve, prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb ter del nove družbe NLB Lease&Go, ki vključuje poslovanje s podjetji.
Makedonija, BiH, Kosovo, Črna gora in Srbija). Kot rezultat prevzema Komercijalne Banke, Beograd na koncu leta 2020 je NLB Skupina bogatejša še za tri banke: Komercijalna Banka, Beograd, Komercijalna Banka, Podgorica in Komercijalna Banka, Banja Luka ter investicijski sklad Kombank INvest, Beograd.
Vključujejo zakladništvo in trgovanje s finančnimi instrumenti, prikazujejo pa tudi rezultat upravljanja bilance banke (ALM).
Vključuje kategorije Banke, katerih poslovnih rezultatov ni mogoče razporediti v posamezne segmente, ter novo družbo NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine.
Vključuje poslovanje nestrateških članic Skupine, in sicer članice REAM in leasing družbe – razen NLB Lease&Go, NLB Srbija in NLB Črna gora.
| Dobiček pred davki (v mio EUR) | Prispevek k dobičku pred davki Skupine | Bilančna vsota | % bilančne vsote | CIR | Strošek tveganja (b.t.) |
|---|---|---|---|---|---|
| 42,0 | 42,4 | 178,8 | 30,8 | -4.6 | -11,5 |
| 2.554 | 67,0 % | 15 % | 15 % | 64 % | 11% |
| -4 % | -2 % | 131 | 1 % | 147,4 % | 19,6 % |
| 52,1 % | 55,6 % | 236,2 % | -396 | 1 % | 27 % |
| 48 % | 10 % | 9.346 | 5.218 | 273 | 2.043 |
| 13 % | 63 | 140 | (i) | -44 |
(i) NLB Skupina
Podatki za 2019 so prilagojeni novi shemi skladno s predpisi BS (premik nekaterih postavk iz čistih drugih prihodkov v druge administrativne stroške), posledično prihaja do razlik med nekaterimi objavljenimi podatki in podatki, ki so prikazani v nadaljevanju. Zato se lahko tudi CIR razlikuje od objavljenega v letu 2019. Podrobne informacije so v pojasnilu 2.3. v R evidiranih računovodskih izkazih NLB Skupine in NLB d.d. v nadaljevanju tega poročila.
(i) Skupina Komercijalne Banke je iz izračuna izključena.
Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji
vodilni položaj na trgu. Pri poslovanju s prebivalstvom si Banka prizadeva približati se strankam z glavnimi produkti in s ponudbo personaliziranih digitalnih storitev, prilagojenimi njihovemu življenjskemu slogu. Z uspešnim odzivom na situacijo v obdobju pandemije covida-19 je Banka ponovno dokazala svojo učinkovitost in dobro poznavanje svojih strank, ki so pričele bolj uporabljati digitalne prodajne poti, te pa so na voljo 24 ur, vse dni v tednu. Strankam, ki pa želijo še naprej poslovati na tradicionalen način in ohranjati osebne stike, je Banka še naprej na voljo preko svoje mreže poslovalnic in nove mobilne poslovalnice.
Dobiček segmenta pred davki je znašal 42,0 mio EUR, kar pomeni 12-odstotno znižanje na letni ravni; to znižanje je bilo povezano zlasti z višjimi oslabitvami za kreditne izgube in nižjo depozitno maržo, kar je bilo delno nadomeščeno z učinki prodaje NLB Vita.
Čisti obrestni prihodki so bili na letni ravni nižji za 7 %. Zaradi presežne likvidnosti Banke je politika zmanjševanja depozitov sprožila znižanje marže na depozite prebivalstva po interni transferni ceni (ITC) v višini 8,5 mio EUR na letni ravni. Obrestni prihodki iz naslova kreditov prebivalstvu so bili na letni ravni za 2,5 mio EUR višji, in sicer zaradi večjega obsega in višje obrestne marže. Na novo prodajo kreditov v prebivalstvu sta leta 2020 vplivala izbruh covida-19 in sprememba zakonodaje, ki je zaostrila pogoje na področju potrošniškega kreditiranja prebivalstva. Obseg prodaje novih potrošniških kreditov v letu 2020 je znašal 196,7 mio EUR in je bil manjši kot leta 2019 (368,6 mio EUR). Nižje stanje potrošniških kreditov na letni ravni (za 36,6 mio EUR) je rezultat manjšega obsega prodaje novih potrošniških kreditov v prvi polovici leta 2020, medtem ko je bilo v drugi polovici leta zaznano okrevanje (zaradi številnih aktivnosti – trženjske akcije, akcije individualiziranih predodobrenih kreditov, izboljšave procesa). Znižanje je bilo zabeleženo tudi na limitih na osebnih računih in karticah (32,2 mio EUR na letni ravni).
tržni delež pri stanovanjskih posojilih. sredstev v upravljanju predstavlja pomemben mejnik Privatnega bančništva.
22,5 % Več kot 1 mrd EUR 27 % 43 % 15 % Rezultat pred davki Čisti neobrestni prihodki Čisti obrestni prihodki Prispevek k rezultatu NLB Skupine.
| 2020 | 2019 | Letna sprememba | ||
|---|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 81,4 | 87,4 | -6,0 -7 % | |
| Čisti obrestni prihodki iz sredstev (i) | 78,4 | 75,9 | 2,5 3 % | |
| Čisti obrestni prihodki iz obveznosti (i) | 3,0 | 11,5 | -8,5 -74 % | |
| Čisti neobrestni prihodki | 89,0 | 78,3 | 10,7 14 % | |
| od tega čiste opravnine | 82,7 | 81,9 | 0,8 1 % | |
| Skupaj čisti prihodki | 170,4 | 165,7 | 4,7 3 % | |
| Stroški skupaj | -114,1 | -118,0 | 3,9 3 % | |
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami | 56,2 | 47,7 | 8,5 18 % | |
| Oslabitve in rezervacije | -15,1 | -4,4 | -10,7 - | |
| Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov | 0,9 | 4,2 | -3,3 -79 % | |
| Rezultat pred davki | 42,0 | 47,5 | -5,5 -12 % | |
| 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | Letna sprememba | ||
| Neto krediti strankam | 2.415,4 | 2.385,1 | 30,3 1 % | |
| Bruto krediti strankam | 2.450,7 | 2.410,2 | 40,5 2 % | |
| Stanovanjski krediti | 1.534,7 | 1.425,0 | 109,6 8 % | |
| Obrestna mera na stanovanjskie kredite | 2,51 % | 2,54 % | -0,03 o.t. | |
| Potrošniški krediti | 651,7 | 688,3 | -36,6 -5 % | |
| Obrestna mera na potrošniške kredite | 6,43 % | 6,33 % | 0,10 o.t. |
Obseg prodaje novih stanovanjskih kreditov je znašal 303,1 mio EUR (2019: 242,6 mio EUR) kot posledica ugodnejše ponudbe za stranke in odmevnih trženjskih akcij, zaradi česar se je obseg portfelja povečal (109,6 mio EUR na letni ravni).
Segment je zabeležil čiste neobrestne prihodke v višini 89,0 mio EUR oz. 10,7 mio EUR (14 %) več kot lani, in sicer zaradi prodaje NLB Vite s pozitivnim učinkom v višini 11,0 mio EUR.
Čiste oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 15,1 mio EUR, predvsem zaradi dodatnih kreditnih oslabitev in rezervacij, povezanih z izbruhom COVID-19.
Bistveno se je povečal obseg depozitov strank, namreč za 900,6 mio EUR (14 %).
| Ostalo | 264,3 | 296,9 | -32,6 | -11 % |
|---|---|---|---|---|
| Depoziti strank | 7.356,8 | 6.456,2 | 900,6 | 14 % |
| Obrestna mera na depozite | 0,04 % | 0,05 % | -0,01 | o.t. |
| Obseg slabih posojil (bruto) | 52,4 | 40,8 | 11,6 | 28 % |
| Strošek tveganja (v b.t.) | 63 | 19 | 44 | |
| CIR | 67,0 % | 71,2 % | -4,2 | o.t. |
| Obrestna marža | 1,75 % | 2,04 % | -0,29 | o.t. |
(i) Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo ITC.
%) na letni ravni, zlasti zaradi negotovega makroekonomskega okolja, zaradi česar se je zmanjšala potrošnja, poleg tega pa so nanj vplivali tudi prejeti socialni transferji zaradi sprejetih ukrepov v povezavi s covidom-19.
V segmentu so bili v povezavi s covidom-19 odobreni moratoriji za izpostavljenosti v višini 123,3 mio EUR, od katerih se jih je 20,0 % že izteklo do konca leta 2020.
Glavna prodajna pot Banke ostaja njena poslovna mreža z 80 poslovalnicami, ki jo dopolnjuje največja mreža bankomatov (552 ali 39,2-odstotni tržni delež v Sloveniji), od katerih jih je 74 % brezstičnih. Da bi izboljšala izkušnjo strank, je Banka nadaljevala s prenovo poslovalnic, pri čemer je dve preselila na drugo lokacijo. Poleg tega je Banka uvedla drugačno vrsto poslovalnice – prvo mobilno poslovalnico v Sloveniji –, ki bančne storitve približa lokalnemu prebivalstvu, ki nimajo možnosti stopiti v stik z Banko preko sodobnih prodajnih poti.
Digitalne prodajne poti se vse bolj uveljavljajo, prav tako je Banka dostopna strankam tudi preko na slovenskem trgu vodilnega NLB Kontaktnega centra, ki je na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Privatno bančništvo zaseda vodilni položaj med ponudniki privatnega bančništva v Sloveniji že skoraj 20 let. Obseg sredstev v upravljanju se povečuje, s čimer Banka dopolnjuje upravljanje sredstev v vodilne družbe na trgu, NLB Skladi. Njen tržni delež in letni neto prilivi se iz leta v leto povečujejo. Obseg bančnega zavaro valništva v letu 2020 je Banko ponovno postavil na vodilno mesto med bankami ponudnicami za varčevalne produkte.
Banka ohranja vodilni tržni položaj na področju plačil, saj je zanesljiva in zaupanja vredna ponudnica plačilnih storitev, pri čemer se osredotoča na pozitivno uporabniško izkušnjo, kar se odraža v visokem tržnem deležu Banke v zadnjih letih. Konkurenca na tem trgu je neizprosna, uporabniki pa zahtevajo vse večjo prilagodljivost storitev.
V skladu z Načeli OZN za odgovorno bančništvo se je Banka pridružila tudi nacionalni zvezi za zeleno, pametno in tehnološko napredno Slovenijo. Ponudba Banke odraža to pot, usmerjeno v novo trajnostno strategijo, in sicer s postopnim prehajanjem na čim obsežnejše brezpapirno bančništvo, kar je eden od ukrepov za ohranjanje trajnostnega okolja.
Kljub pandemiji covida-19 je Banka uspela zagotoviti podporo strankam 24 ur, vse dni v tednu, tako da je izboljšala razpoložljivost digitalnih prodajnih poti in prilagodila poslovanje v obdobju omejitve gibanja. Banka je svoj prodajni proces hitro prilagodila novim razmeram in spremenila svojo ponudbo, in sicer je bila odobritev novih izrednih limitov na voljo preko digitalnih prodajnih poti, podaljšanje izrednih limitov je bilo možno brez osebne prisotnosti stranke, hkrati pa je strankam omogočila pristop k m-banki in e-banki preko videoklica. Število plačil preko e-banke in m-banke se je povečalo, kar kaže, da se stranke vse bolj odločajo za digitalna plačila in vse manj za osebna plačila v poslovalnicah.
Da bi lahko poslovali neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v tednu, je bil NLB Kontaktni center »čez noč« preseljen na več lokacij, s čimer se je operativno tveganje razpršilo. Stranke so se na nastale razmere odzvale tako, da so vse bolj uporabljale spletne in mobilne bančne storitve.
Intervencijski zakon, ki je bil sprejet konec marca in podaljšan konec decembra ter je posojilojemalcem omogočil zamik plačilnih obveznosti z odlogom do 12 mesecev, je strankam pomagal ublažiti učinke pandemije covida-19. Banka je pripravila ustrezne ukrepe, skupaj z vsemi potrebnimi navodili in postopki.
Več informacij je na voljo v Poročilu NLB Skupine o trajnostnem poslovanju za leto 2020.
NLB je edina banka v Sloveniji, ki ponuja videoklice; na letni ravni se je njihovo število povečalo za 132 %. Sedaj, s širšo ponudbo produktov in storitev, omogoča tudi digitalno podpisovanje vseh dokumentov in je tako postala prava poslovalnica.
| Videoklic | M-banka | Klikin |
|---|---|---|
| 31. dec. 2018 | 23,2 % | 30,3 % |
| 31. dec. 2019 | 23,1 % | 30,5 % |
| 31. dec. 2020 | 23,4 % | 31,3 % |
| 22,2 % | 25,2 % | |
| 21,8 % | 26,2 % | |
| 22,5 % | 26,4 % |
| Tržni delež stanovanjskih kreditov | 7 % |
|---|---|
| Tržni delež potrošniških kreditov | 9 % |
| Tržni delež depozitov strank | 1 % |
| Tržni delež kreditov strankam | 3 % |
Dne 1. januarja 2021 79 poslovalnic.
Banka ostaja vodilna na slovenskem trgu zaradi svojega znanja, izkušenj in razumevanja potreb strank, zaradi česar ponuja veliko rešitev, ki utirajo pot novim strankam in spreminjajo njihove navade. Izkušnje strank so vsako leto potrjene s kazalnikom zadovoljstva strank (za 6 točk višji na letni ravni). Kljub pandemiji covida-19 je Banka stopila še korak bliže svojim strankam in izboljšala njihovo zadovoljstvo na vseh opazovanih področjih. Stranke so še posebej zadovoljne z odnosom do strank, vključno s sodobnimi bančnimi produkti in vključenimi produkti ter uporabniško izkušnjo, vključno z digitalnimi storitvami. Po večal se je ugled Banke in zaupanje vanjo, katerega kazalnik je presegel povprečje konkurenčnih bank. Z izboljšanjem zadovoljstva sta se povečala tudi raven zvestobe in delež priporočil (Raziskava zadovoljstva strank, Valicon, 2020).
| Prejeti klici | Klepet | Video klic |
|---|---|---|
| 2019 | 481.464 | 75.247 |
| 2020 | 501.453 | 115.071 |
| NLB 2018 | NLB 2019 | Povprečje konkurenčnih bank 2020 | NLB 2020 |
|---|---|---|---|
| 87 | 79 | 83 | 80 |
Trendi digitalizacije poudarjajo uporabo mobilnih telefonov, zato se Banka osredotoča na izboljšanje uporabniške izkušnje preko mobilnih naprav. Za veliko opravil, kjer je še do nedavnega veljalo, da druge možnosti razen osebnega obiska poslovalnice ne obstajajo, so se hitro pojavile učinkovite, uporabniku prijazne rešitve. Ne gre samo za podpisovanje obrazcev, ampak predvsem za celovito umestitev poslovanja v digitalni svet, ki omogoča poslovanje na daljavo, zlasti od doma. Obsežna nadgradnja m-banke Klikin je prinesla nove funkcionalnosti za naročanje storitev in oddaljeno podpisovanje vseh otvoritvenih dokumentov, finančnih transakcij in posojil. To je pomemben mejnik v razvoju procesov digitalizacije, s tem pa Klikin vse bolj postaja podoben pravi poslovalnici.
V okviru projekta WEBSI Spletni prvaki, je Klikin osvojil dve prvi mesti za digitalne dosežke; eno mu je podelila strokovna žirija, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz finančnega sektorja, drugo, ki je še pomembnejše, pa mu je podelila javnost.
se še naprej po večuje in je na letni ravni doseglo skoraj 9 % rast. Število uporabnikov v m-banke Klikin in e-banke NLB Klik je beležilo rast na letni ravni, in sicer za 17 % (+38.300 uporabnikov) oz. 5 % (+10.655 uporabnikov).
Rast skupnega obsega in števila plačil, izvedenih v e-banki in m-banki, je bila na letni ravni 13-odstotna oz. 15-odstotna, kar ponovno dokazuje, da stranke vedno raje uporabljajo digitalna plačila kot osebna plačila v poslovalnici.
| Datum | Klikin | NLB Klik |
|---|---|---|
| 31. dec. 2016 | 34,5 % | 30,4 % |
| 31. dec. 2017 | 34,6 % | 35,9 % |
| 31. dec. 2018 | 37,9 % | 8,6 % |
| 31. dec. 2019 | 16,4 % | 27,4 % |
| 31. dec. 2020 | 35,4 % | 41,7 % |
Mobilno denarnico oz. aplikacijo NLB Pay si je naložilo več kot 18 tisoč uporabnikov z operacijskim sistemom Android ter več kot 8 tisoč uporabnikov z operacijskim sistemom iOS, ki so na letni ravni opravili za 33 % več transakcij, skupen obseg pa se je povečal za 55 %. Število digitaliziranih kartic se je na letni ravni povečalo za 46 %, število uporabnikov pa za 43,5 % (+5.575 uporabnikov). V drugih bančnih članicah Skupine je uvedba NLB Pay skoraj zaključena.
NLB Pay vključuje novo plačilno metodo takojšnjih plačil "F lik", ki omogoča plačevanje med osebnimi računi strank različnih bank, prek stikov, shranjenih v imeniku mobilne naprave. Osebna različica aplikacije NLB Pay s funkcionalnostjo F lik je na voljo tudi uporabnikom z operacijskim sistemom iOS. V skladu z zahtevami PSD2 NLB Pay omogoča potrjevanje spletnih nakupov, kar bo nadomestilo avtentikacijo z enkratnim geslom prejetim s SMS sporočilom. Če ima naprava uporabnika NLB Pay pravo vrsto funkcionalnosti, pa se lahko potrditev opravi tudi z biometrično prepoznavo.
Tržni delež Banke na področju kartic še vedno predstavlja 26,5 % (2019: 27,2 %) slovenskega trga. Obseg plačilnih transakcij in dvigov gotovine z osebnimi debetnimi in kreditnimi karticami je kljub dvema obdobjema omejitve gibanja ostal na približno enaki ravni kot leta 2019.
NLB je prva banka v Sloveniji, ki strankam za vse nove NLB kartice (Maestro, Mastercard in Visa) številko PIN pošlje s SMS sporočilom. Stranke prav tako ne prejmejo več novih številk PIN ob obnovi NLB kartice v brezstično različico, saj njihova obstoječa številka PIN ostane veljavna.
Obdobje nakupov na obroke s karticami z odloženim plačilom je bilo s 24 mesecev podaljšano na 60 mesecev.
Banka je upoštevala evropsko in slovensko plačilno infrastrukturo, da bi lahko zagotavljala čezmejna in domača takojšnja plačila ter izboljšala uporabniško izkušnjo svojih strank. Na domačem trgu so bila uspešno uvedena takojšnja plačila F lik, t. j. plačila, ki se izvedejo v zgolj nekaj sekundah; obseg teh plačil se povečuje. Z izpolnjevanjem zahtev PSD2 je zagotovljeno tudi učinkovitejše preprečevanje prevar in boljša zaščita plačil.
| 2020 | 2019 |
|---|---|
| Obseg transakcij (in 000 EUR) | Št. transakcij |
| 2.879 | 10.883 |
| 7.357 | 142.286 |
| 457.780 | 348.529 |
Privatno bančništvo se že skoraj 20 let uvršča med vodilne ponudnike privatnega bančništva v Sloveniji. V letu 2020 se je njegovo vodilni položaj celo okrepil, saj je bil dosežen pomemben mejnik, in sicer več kot 1 mr d EUR sredstev v upravljanju. Z dodajanjem ustreznih produktov in storitev je Banka dokazala, da dobro pozna svoje stranke in njihov življenjski slog, navade, cilje in izzive ter da za njihovo premoženje skrbi s predanostjo in znanjem. Z rastjo sredstev v upravljanju (za 18 % na letni ravni) se je povečalo tudi število strank (za 21 % na letni ravni).
Tržni delež družbe NLB Skladi se je povečal na 34,9 % (31. decembra 2019: 34,0 %). Družba je med primerljivimi slovenskimi družbami na prvem mestu, saj je delež neto prilivov na trgu dosegel 69,6 %, znesek neto prilivov pa je v letu znašal 101,9 mio EUR. Družba ostaja največja družba za upravljanje sredstev in druga največja družba za upravljanje vzajemnih skladov v Sloveniji. Skupna sredstva v upravljanju so znašala 1.625,5 mio EUR (31. december 2019: 1.513,8 mio EUR), od tega je 1.125,5 mio EUR v vzajemnih skladih (31. december 2019: 1.023,8 mio EUR) in 500,0 mio EUR v sredstvih gospodarjenja s finančnimi instrumenti (31. december 2019: 490,0 mio EUR).
Za zavarovalnico Vita ostaja strateška partnerica Banke. Preko poslovne mreže Banka prodaja njena naložbena zavarovanja ter rizična, nezgodna in zdravstvena zavarovanja.
Neživljenjska zavarovanja, ki vključujejo avtomobilska in stanovanjska zavarovanja, so strankam na voljo v sodelovanju z GENERALI Zavarovalnico. Kljub razmeram, polnim izzivov, so bili doseženi spodbudni rezultati, saj so se bruto obračunane premije na letni ravni povečale za 5 %, število polic avtomobilskega in stanovanjskega zavarovanja pa za 6 % oz. 5 %.
| Sredstva v upravljanju (mio EUR) | Št. strank |
|---|---|
| 31. dec. 2018 | 752,5 |
| 31. dec. 2019 | 911,1 |
| 31. dec. 2020 | 1.075,1 |
| 31. dec. 2016 | 554,0 |
| 31. dec. 2017 | 746,9 |
3,7 %4,9 %6,5 %7,5 %8,3 %12,9 %13,4 %14,0 %14,9 %15,2 %1,2 %1,5 %1,5 %1,7 %1,9 %
NLB Skladi Generali
Banka želi okrepiti svoj tržni položaj kot sistemski igralec v domači regiji ter dejavno sodelovati pri rasti trga s podporo velikih infrastrukturnih projektov, pri čemer je trajnost v središču njenega prihodnjega poslovnega modela. Kot vodilna na trgu želi Banka pokrivati kompleksnejše, čezmejne potrebe strank in najti vstopne točke za zadovoljitev njihovih potreb. Prav tako želi Banka pospešiti rast s svojo prisotnostjo na mednarodnih finančnih trgih ter tako storitve za svoje stranke še bolj razvejati. V premagovanju in zajezitvi vpliva covida-19 se je Banka odzvala z ustreznimi ukrepi, kar dokazuje, da je široka paleta njenih storitev strankam na voljo tudi v oteženih razmerah.
Dobiček segmenta pred davki je znašal 42,4 mio EUR, kar je 14,4 mio EUR oz. 25 % manj kot prejšnje leto. Znižanje je predvsem posledica manjšega sproščanja kreditnih oslabitev in rezervacij ter manjših čistih prihodkov iz poslovanja.
Čisti obrestni prihodki so se na letni ravni kljub večjemu obsegu depozitov (188,3 mio EUR) znižali za 3,3 mio EUR, zlasti zaradi znižanja marže na depozite podjetij po interni transferni ceni (ITC). Ključna, srednja in mala podjetja ter področje čezmejnega poslovanja so zabeležila rast bruto kreditov v višini 8,2 mio EUR na letni ravni, in sicer zaradi precejšne rasti na področju čezmejnega financiranja (67,3 mio EUR) ter srednjih in malih podjetjih (17,8 mio EUR), medtem ko so ključna podjetja zabeležila precejšnje zmanjšanje (76,9 mio EUR) zaradi zapadlosti nekaterih večjih kreditov. K povečanju portfelja bruto kreditov segmenta je bistveno prispevala tudi novoustanovljena družba NLB Lease&Go (17,8 mio EUR).
| Rezultat pred davki | Čisti neobrestni prihodki | Čisti obrestni prihodki |
|---|---|---|
| 11 % | 20 % | 15 % |
Tržni delež pri garancijah in akreditivih, sindiciranih posojil. Organizacija izdanih instrumentov na trgih dolžniškega kapitala.
31,4 % 178,9 mio EUR 191,4 mio EUR
| 2020 | 2019 | Letna sprememba | ||
|---|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 34,0 | 37,3 | -3,3 | -9 % |
| Čisti obrestni prihodki iz sredstev (i) | 36,8 | 37,4 | -0,6 | -2 % |
| Čisti obrestni prihodki iz obveznosti (i) | -2,8 | -0,1 | -2,7 | |
| Čisti neobrestni prihodki | 41,2 | 43,0 | -1,8 | -4 % |
| od tega čiste opravnine | 33,2 | 32,4 | 0,8 | 3 % |
| Skupaj čisti prihodki | 75,2 | 80,2 | -5,0 | -6 % |
| Stroški skupaj | -41,8 | -44,5 | 2,7 | 6 % |
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami | 33,4 | 35,8 | -2,4 | -7 % |
| Oslabitve in rezervacije | 9,0 | 21,0 | -12,1 | -57 % |
| Rezultat pred davki | 42,4 | 56,8 | -14,4 | -25 % |
| Neto krediti strankam | 2.047,1 | 2.049,6 | -2,5 | 0 % |
|---|---|---|---|---|
| Bruto krediti strankam | 2.167,5 | 2.150,9 | 16,7 | 1 % |
| Gospodarstvo | 2.006,4 | 1.976,8 | 29,5 | 1 % |
| Ključna/srednja/mala podjetja in področje čezmejnega poslovanja | 1.827,6 | 1.819,3 | 8,2 | 0 % |
| Obrestna mera na kredite ključnih/srednjih/malih podjetij in področja čezmejnega poslovanja | 1,79 % | 1,82 % | -0,03 | o.t. |
| Investicijsko bančništvo | 0,2 | 0,1 | 0,1 | 57 % |
| Prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb |
| 2020 | 2019 | Letna sprememba | ||
|---|---|---|---|---|
| 160,8 | 157,4 | 3,4 | 2 % | |
| NLB Lease\&Go | 17,8 | 17,8 | - | |
| Država | 160,7 | 173,6 | -12,9 | -7 % |
| Obrestna mera na kredite državi | 2,20 % | 1,88 % | 0,32 o.t. | |
| Depoziti strank | 1.487,4 | 1.299,1 | 188,3 | 14 % |
| Obrestna mera na depozite | 0,06 % | 0,07 % | -0,01 o.t. | |
| Obseg slabih posojil (bruto) | 156,0 | 128,7 | 27,4 | 21 % |
| Strošek tveganja (v b.t.) | -44 | -102 | 59 | |
| CIR | 55,6 % | 55,4 % | 0,2 o.t. | |
| Obrestna marža | 1,90 % | 2,20 % | -0,30 o.t. |
Na področju čistih opravin je bilo zabeleženo rahlo, 3-odstotno povečanje na letni ravni, medtem ko so se stroški zmanjšali za 2,7 mio EUR (6 %) na letni ravni.
rezervacije, po vezane z izbruhom co vida-19. Segment Investicijsko bančništvo in skrbniške storitv e je zabeležil čiste neobrestne prihodke v višini 9,4 mio EUR, kar pomeni povečanje za 0,5 mio EUR na letni ra vni. Rast celotnih prihodkov je posledica večjega obsega transakcij in višjih marž. Skupna vrednost premoženja v skrbništvu, skupaj s storitvami upravljanja skladov, se je pov ečala na 16,2 mrd EUR (konec leta 2019: 14,8 mrd EUR).
V segmentu so bili v po vezavi s covidom-19 odobreni moratoriji za izpostavljenosti v višini 366,5 mio EUR, od katerih se jih je 34,8 % že izteklo do konca leta 2020.
Banka ostaja vodilna banka na podr očju poslovanja s podjetji v Slo veniji, z daleč največjo baz o strank, pri čemer svojo prednost ohranja v vseh segmentih strank. Ima 17,3-odstotni tržni delež pri kreditih podjetjem (konec leta 2019: 17,5 %) in 31,4-odstotni delež (konec leta 2019: 30,0 %) pri garancijah in akreditivih (vključno z garancijskimi linijami). Banka se vse bolj osredotoča na majhna in srednje velika podjetja.
Banka ohranja odnose z različnimi slo venskimi institucijami, kot sta SID banka in Slovenski podjetniški sklad, med drugim tudi na področju dolgoročnega kreditiranja mikro, malih in srednje ve likih podjetij terizdaj garancij.
Več informacij o tej in povezanih vsebinah je na voljo v Poročilu NLB Skupine o trajnostnem poslovanju za leto 2020.
Veliki infrastruktur ni projekti so zaradi m ultiplikativnih učinkov na celotno gospodarstvo izjemno pomembni. Banka je sodelovala pri nanciranju izgradnje drugeg a železniškega tira v Slo veniji z dolgoročnim posojilom v vrednosti 112,5 mio EUR.
Gospodarstvo in družba se lahko preobrazita in usmerita k bolj trajnostni rasti. Na podlagi trajnostne strategije Banke se njen poslo vni model spreminja in vpliva na razvoj trajnostneg a portfelja produktov. P oslovne priložnosti, kot sta energijska obnova stavb in nanciranje podjetij, kjer bo plinska tehnologija zamenjala obstoječo premogovno, samo še okrepijo občutek sodelo vanja pri usmerjanju gospodar stva in drža ve k trajnostnem u razvoju.
Na izbruh pandemije covida-19 se je Banka odzvala s priprav o in sprejetjem ustreznih ukrepov za preprečitev nančnih in likvidnostih teža v strank. Banka je v celoti izvedla ustrezne intervencijske zakone z uvedbo posebnih postopko v, pri čemer je odlog plačil obv eznosti strank možen tudi v okviru redne ponudbe Banke.
Za mikro in mala podjetja, kot pomemben steber slo venskega gospodarstva, je pričakovati, da bodo najbolj občutila posledice ohlajanja gospodarstva zaradi pandemije co vida-19. Banka jih je podprla s projektom #OkvirPomoči, ki ga je pripravila skupaj s partnerji s ciljem podjetjem dati spodbudo in jim pomagati pri ponovnem zagonu poslovanja.
P ozitivna izkušnja z digitalnim podpiso vanjem v prvem obdobju omejitv e gibanja je privedla do njego ve uvedbe v redne postopke, kar omogoča brezpapirno, hitrejše in enosta vnejše sodelov anje s strankami.
P onudbanančnih storitev Banke, vključno s kreditiranjem, upra vljanjem denar nih sredste v, plačilnimi storitvami ter storitvami sv etovanja o kapitalskih trgih, podpira različne potrebe strank.
NLB je vodilna slov enska banka na področju trgo vinskega bančništva, saj njeni produkti podpirajo tudi izvozno gospodarstvo, ki predsta vlja pomemben del slo venskega gospodarstva. Nabor produktov trgo vinskega bančništva in prilagojenih rešitev vsebuje vse od tradicionalnih produkto v do drugih sodobnih mehanizmov, ki zagota vljajo varno nanciranje v celotni dobavni verigi. Kot članica F actor Chain International Banka izv oznikom in uv oznikom nudi mednar oden odkup terjatev ter jim omogoča sodoben, hiter in preprost način nanciranja, kar je še dodatna spodbuda za mednar odno poslo vanje.
Banka posebno pozornost namenja garancijam, s katerimi podpira velike infrastruktur ne pr ojekte v Slo veniji in širši domači r egiji. Močnejši položaj na trgu jetudi rezultat aktivnega sv etovalneg a pristopa k strankam Skupine.
| 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | |
|---|---|---|---|
| Tržni delež garancij in akreditivov | 18,2 % | 17,5 % | 17,3 % |
| Tržni delež depozitov strank | 14,9 % | 16,5 % | 17,0 % |
| 24,5 % | 30,0 % | 31,4 % |
Slika 38: Tržni delež NLB v segmentu poslovanje s podjetji v Sloveniji za segment malih in mikro podjetij.
49
(eksibilna posojila do 10 let).
Banka je vodilna na področju pridobivanja prodajnih mest, saj sprejema vse glavne kartice in ima sodobno brezstično mrežo POS terminalov; njen tržni delež v pridobivanju trgovcev pa znaša 37,9 %.
Banka je pozdravila naraščajoče povpraševanje trgovcev po spletnem poslovanju na področju plačil s karticami. Skupaj z Bankartom je uvedla novo, sodobno spletno platformo (t. j. Payment Gateway – PGW), ki trgovcem omogoča sodobno in konkurenčno podporo spletnem poslovanju s kartičnimi plačili, sočasno pa zagotavlja prijaznejšo uporabniško izkušnjo pri plačilu strank s karticami. Tržni pogoji in omejitveni ukrepi trgovce vse bolj spodbujajo k širitvi poslovanja na splet, s čimer svojim strankam omogočijo preprosto, varno in brezgotovinsko nakupovanje v zavetju doma. To se je odrazilo tudi v rasti števila in obsega transakcij na letni ravni, in sicer za 156 % oz. 230 %, ter v višjem povprečnem znesku nakupov (za 29 % na letni ravni).
Da bi zadostila naraščajočim potrebam in zahtevam svojih poslovnih strank na področju plačil, je Banka uvedla storitev Global Payments Innovation (GPI), ki omogoča večjo preglednost stroškov, hitrejšo izvedbo plačil in enostavnejše sledenje mednarodnim plačilnim transakcijam. NLB je edina slovenska banka, ki svojim strankam v mednarodnih plačilih ponuja takšno storitev. Kljub posebnim okoliščinam zaradi COVID-19 je obseg poslovanja ostal stabilen, saj je Skupina izvedla 154 milijonov transakcij v skupni vrednosti 304,5 mrd EUR. Skupina je iz naslova nadomestil plačil in gotovinskega poslovanja ustvarila več kot 50 mio EUR.
Banka je svojo ponudbo na področju domačih plačil obogatila z uvedbo storitve takojšnjih plačil P2M (plačilo pri trgovcu), ki podjetjem omogoča izboljšati upravljanje in usklajevanje likvidnosti, obenem pa je storitev stroškovno učinkovitejša.
Cilj Skupine je okrepiti zaupanje in zadovoljstvo strank tudi na osnovi proaktivne podpore in sodelovanja med bančnimi članicami Skupine. Takšno timsko delo ustvarja priložnosti z dodano vrednostjo, ki omogočajo uresničitev načrtov strank v domači regiji Skupine v JVE.
Od leta 2019, ko se je Banka ponovno vključila v financiranje v mednarodnem poslovanju, je bilo za projekte v domači regiji odobrenih skupno za 170,5 mio EUR posojil (2020: 54,5 mio EUR), v katerih je Banka sodelovala s 142,0 mio EUR (2020: 33,0 mio EUR), druge članice Skupine pa z 28,5 mio EUR (2020: 21,5 mio EUR).
Vstop Banke na velik evropski trg sindiciranih posojil podjetjem (preko sekundarnega trga) je povečal njeno prepoznavnost med mednarodnimi bankami in možnosti za novo sodelovanje v podobnih transakcijah. Banka je tudi uspešno vstopila na trg zadolžnic.
Popolnoma digitalizirana in uporabniku prijazna aplikacija NLB Odkup terjatev strankam omogoča digitalizirano rešitev za financiranje terjatev (vključno z možnostjo financiranja obratnih sredstev, financiranja domačih in čezmejnih terjatev, tako uvoznih kakor tudi izvoznih). Ta rešitev je dobro vključena v okvir lajšanja potencialnih likvidnostnih težav v strank.
Število uporabnikov v m-banke Klikpro stalno narašča (za 10 % na letni ravni), kar kaže na to, da se stranke vse bolj privajajo digitalnemu bančništvu. Nenehne posodobitve izboljšujejo izkušnje strank, aplikacija Klikpro pa je sedaj na voljo tudi v Huawei spletni trgovini aplikacij.
Mobilna denarnica oz. aplikacija NLB Pay strankam omogoča brezstična, enostavna, hitra in varna plačila z NLB Poslovno MasterCard in NLB Poslovno Maestro kartico na brezstičnih POS terminalih (v Sloveniji in tujini), omogoča pa tudi obročna plačila.
Po prvem obdobju omejitve gibanja je moralo veliko podjetij svoje poslovne prakse prilagoditi spremenjenemu vedenju, navadam in pričakovanjem strank. Digitalna preobrazba prinaša nove priložnosti za zadovoljevanje potreb strank in prilagajanje prodajnih poti.
Banka je kot vodilni organizator uspešno organizirala sindicirana posojila v skupni višini 178,9 mio EUR ter kot vodilni ali so-organizator na domačem in mednarodnih trgih dolžniškega kapitala izdajo finančnih instrumentov v skupni višini 191,4 mio EUR.
V okviru borznoposredniških storitev je Banka izvršila naročila strank v skupnem znesku 941,3 mio EUR (2019: 979,5 mio EUR), na področju trgovanja s finančnimi instrumenti pa je sklenila valutne terminske posle v skupni višini 724,0 mio EUR (2019: 777,8 mio EUR) ter posle z izvedenimi finančnimi instrumenti v višini 242,6 mio EUR (2019: 309,6 mio EUR). Krčenje obsega svetovne trgovine in recesija sta povzročila zmanjšanje obsega valutnih poslov in poslov z valutnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, izredno nizke in celo negativne obrestne mere pa so se izkazale kot neprivlačne za sklepanje poslov z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti.
Banka ostaja vodilni ponudnik na področju skrbniških storitev za slovenske in mednarodne stranke. Skupna vrednost sredstev v skrbništvu, skupaj s storitvami skrbniške banke, je 16,2 mrd EUR (2019: 14,8 mrd EUR).
| 1.803 | 2016 |
|---|---|
| 1.894 | 2017 |
| 2.054 | 2018 |
| 2.261 | 2019 |
| 2.395 | 2020 |
| +33 % |
Jal)uk
ioo*
Domačija Vrhovac se nahaja v vasi Mravica blizu kraja Prnjavor in se ukvarja s proizvodnjo sokov. Najprej so proizvajali hruškov sok, saj so imeli sadovnjak z več kot 3.000 drevesi. Po odličnih odzivih na hruškov sok, so paleti proizvodov kmalu dodali sokove iz jabolk, kutin, aronije, robidnic, malin, grozdja in drena. Osnovna ideja je ustvariti kakovosten domači proizvod z uporabo le najkakovostnejših surovin ter tako začeti uspešen družinski posel v popolnoma naravnem okolju.
Projekt #OkvirPomoči je takoj pritegnil njihovo pozornost. Kot razvijajoče se podjetje, ki še nima možnosti za resno promocijo po tradicionalnih in digitalnih poteh, so tako lahko dosegli veliko število potencialnih kupcev. S tem ko so sodelovali v projektu, so jih ljudje prepoznali kot zanesljivega proizvajalca, to pa je njihovi zgodbi dalo potrebno spodbudo.
Marko Vrhovac
Domačija Vrhovac, Republika Srbska, Bosna in Hercegovina
S prevzemom Komercijalne Banke, Beograd konec leta 2020 so bile v strateški del Skupine na tujih trgih dodatno vključene tri banke in družba za upravljanje investicijskih skladov; strateški del tako sestoji iz devetih bank in družbe za upravljanje investicijskih skladov. Nove članice so lokalno še močneje prepoznane kot pomembne finančne ustanove in/ali vodilne na trgu v različnih poslovnih segmentih. Vse bančne članice Skupine imajo stabilen tržni položaj in so si pridobile močan ugled. Tržni deleži po bilančni vsoti hčerinskih bank na petih od šestih trgov presegajo 10 %.
Dobiček segmenta pred davki je bil 178,8 mio EUR, kar je 92 % več kot prejšnje leto. Najpomembnejši pozitiven učinek na rezultat je imelo negativno dobro ime iz naslova prevzema Komercialne Banke, Beograd (137,9 mio EUR), medtem ko so nanj negativno vplivale oblikovane oslabitve in rezervacije (59,1 mio EUR), zlasti zaradi izbruha covida-19. Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami je bil 4 % nižji na letni ravni.
Čisti obrestni prihodki so se povečali za 1,7 mio EUR (1 %) na letni ravni, in sicer zaradi večjega obsega (bruto krediti strankam so bili na letni ravni za 6 % višji, brez vključitve kreditov skupine Komercijalne Banke) in kljub padajočemu trendu obrestnih marž. Čisti neobrestni prihodki so se zmanjšali za 4,7 mio EUR ali 9 % na letni ravni, zlasti zaradi izgub iz naslova sprememb pogodbenih denarnih tokov pri kreditih, ki so predmet covid-19 moratorijev (2,1 mio EUR v NLB Banki, Skopje in 1,1 mio EUR v NLB Banki, Beograd). Čiste opravnine so se nekoliko znižale na letni ravni (0,9 mio EUR) zaradi negativnega vpliva covida-19 na kartično poslovanje in plačilni promet. Stroški so se na letni ravni znižali (za 1,2 mio EUR oz. 1 %).
| Čisti obrestni prihodki | Čisti neobrestni prihodki | Rezultat pred davki |
|---|---|---|
| 64 % | 53 % | 24 % |
Več informacij je na voljo v dokumentu Strateški tuji trgi NLB Skupine – dodatne informacije, ki vključuje podrobnosti o:
Rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki
| 2020 | 2019 | Letna sprememba | ||
|---|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 159,3 | 157,5 | 1,7 | 1 % |
| Obrestni prihodki | 182,6 | 182,5 | 0,1 | 0 % |
| Obrestni odhodki | -23,3 | -24,9 | 1,6 | 6 % |
| Čisti neobrestni prihodki | 49,8 | 54,5 | -4,7 | -9 % |
| od tega čiste opravnine | 54,1 | 55,0 | -0,9 | 0 % |
| Skupaj čisti prihodki | 209,1 | 212,1 | -3,0 | -1 % |
| Stroški skupaj | -109,0 | -107,8 | -1,2 | -1 % |
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami | 100,1 | 104,2 | -4,2 | -4 % |
| Oslabitve in rezervacije | -59,1 | -11,3 | -47,8 | |
| od tega KB | -13,4 | |||
| Negativno dobro ime (KB) | 137,9 | 137,9 |
| 178,8 | 92,9 | 85,9 | 92 % | |
|---|---|---|---|---|
| od tega Rezultat manjšinskih lastnikov | 3,0 | 8,2 | -5,2 | -63 % |
| Neto krediti strankam | 5.052,4 | 3.185,4 | 3.024,6 | 160,7 | 5 % |
|---|---|---|---|---|---|
| Bruto krediti strankam | 5.234,8 | 3.357,4 | 3.162,1 | 195,3 | 6 % |
| Prebivalstvo | 2.592,9 | 1.743,5 | 1.603,8 | 139,6 | 9 % |
| Obrestna mera na kredite prebivalstva | - | 6,28 % | 6,71% | -0,43 o.t. | |
| Gospodarstvo | 2.443,7 | 1.524,7 | 1.470,3 | 54,4 | 4 % |
| Obrestna mera na kredite podjetij | - | 4,15 % | 4,49 % | -0,34 o.t. | |
| Država | 198,1 | 89,2 | 88,0 | 1,3 | 1 % |
| Obrestna mera na kredite državi | - | 3,53 % | 4,00 % | -0,47 o.t. | |
| Depoziti strank | 7.552,2 | 4.108,8 | 3.856,7 | 252,1 | 7 % |
| Obrestna mera na depozite | - | 0,43 % | 0,53 % | -0,10 o.t. | |
| Obseg slabih posojil (bruto) | 195,0 | 155,1 | 111,6 | 43,5 | 39 % |
| Strošek tveganja (v b.t.) | 140 | 17 | 123 |
|---|---|---|---|
| CIR | 52,1 % | 50,9 % | 1,3 o.t. |
| Obrestna marža | 3,33 % | 3,59 % | -0,26 o.t. |
(i) Strošek tveganja za 2019 je prilagojen novi metodologiji.
Obliko vane so bile čiste oslabitve in rezervacije v višini 59,1 mio EUR, večinoma v po vezavi z izbruhom covida-19, in za pričako vane kreditne izgube donosnega portfelja skupine Komercijalne Banke (13,4 mio EUR).
Bruto krediti strankam so se na letni ra vni v vseh bančnih članicah skupaj po večali za 2.072,7 mio EUR ali 195,3 mio EUR (6 %) brez vključitve pridobljenih kreditov skupine Komercijalne Banke; največja rast na letni ra vni je bila zabeležena v NLB Banki, Beograd (63,0 mio EUR), NLB Banki, Skopje (52,1 mio EUR), NLB Banki, Priština (29,0 mio EUR) in NLB Banki, Podgorica (27,3 mio EUR). Brez vključitve skupine Komercijalne Banke je bilo na področju kreditov prebivalstvu zabeleženo solidno 9-odstotno povečanje na letni ravni, zlasti zaradi povečanja obsega stanovanjskih kreditov, kjer je bila zabeležena dvomestna rast (18 %), medtem ko se je obseg potrošniških kreditov povečal za 5 % na letni ravni. Nekoliko manjše, vendar še vedno zadostljivo povečanje v višini 4 % na letni ravni, je bilo zabeleženo na področju kreditov podjetjem in državi.
Zaradi vključitve skupine Komercijalne Banke v ta segment se je obseg bruto kreditov strankam v Skupini povečal za 1.877,3 mio EUR (1.616,3 mio EUR od Komercijalne Banke, Beograd, 155,4 mio EUR od Komercijalne Banke, Banja Luka in 105,7 mio EUR od Komercijalne Banke, Podgorica).
Depoziti strank so se povečali za 3.695,6 EUR, od česar 3.443,5 mio EUR zaradi vključitve prevzetih bank. Brez te vključitve bi se depoziti povečali za 7 %, in sicer enakomerno porazdeljeno med prebivalstvo in podjetja ter državo, 6 % oz. 7 %.
Banke na strateških tujih trgih so odobrile moratorije v vrednosti 1.941,4 mio EUR, več kot polovico od tega srbske banke zaradi ukrepov v povezavi s covidom-19 na državni ravni. Kar 93,1 % moratorijev, ki so jih odobrile bančne članice Skupine v regiji JVE, je že poteklo do konca leta 2020.
Zapadlost moratorijev je običajno kumulativno od 3 do 9 mesecev. Po tem, ko je EBA decembra ponovno aktivirala smernice glede moratorijev, je srbska centralna banka uvedla nove zakonodajne ukrepe v zvezi s tem in odobrila kumulativno obdobje 11 mesecev.
Inovativnost na področju digitalizacije je v času pandemije covida-19 bankam pomagala pri prilagajanju poslovanja in pomembno pripomogla k izboljšanju učinkovitosti in doseganju dobičkonosne rasti v okviru rednega poslovanja. Kljub izbruhu covida-19 so vse banke zabeležile močno rast na področju odobravanja kreditov, zlasti v segmentu stanovanjskih kreditov prebivalstvu, kjer je bila dosežena dvomestna rast. Bančne članice Skupine so v letu 2020 še dodatno nadgradile ponudbo strankam prijaznih digitalnih rešitev, izboljšale proces upravljanja talentov in proaktivno izvajale program trajnostnega poslovanja in družbene odgovornosti NLB Skupine.
Kljub turbulentnemu okolju so banke ohranile močno likvidnostno pozicijo in kapitalske kazalnike nad minimalnimi zahtevami. Uvedba sodobnih tehnologij je bankam omogočila hitro prilagoditev na nove okoliščine in neprekinjeno zagotavljanje vseh bančnih aktivnosti. Vse banke so uvedle potrebne zaščitne ukrepe za komitente v poslovalnicah, organizirale delo od doma, kjer je to bilo mogoče in prilagodile pravila za varno poslovanje. Osrednja pozornost poslovanja s strankami je bila v tem obdobju usmerjena na zagotavljanje zdravja strank in doseganje pozitivne uporabniške izkušnje.
Da bi pomagale mikro in malim podjetjem, ki so pomemben steber lokalnih gospodarstev in ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, so vse bančne članice Skupine v letu 2020 začele z izvajanjem projekta #OkvirPomoči kot dela akcije trajnostnega poslovanja (ESG).
Aktivna angažiranost v dejavnostih s področja družbene odgovornosti v Skupini, je še bolj okrepila odnos z zaposlenimi, strankami in skupnostjo. Vse bančne članice so sprejele odločne ukrepe na poti zagotavljanja trajnostnega bančnega poslovanja kot pobude na ravni celotne Skupine, ob upoštevanju Načel OZN za odgovorno bančništvo in izpolnjevanje zavez, danih EBRD in MIGA. Julija 2020 so vse banke imenovale skrbnike ESMS, ki so odgovorni za celotno upravljanje in nadziranje sistema upravljanja z okoljskimi in družbenimi dejavniki oziroma tveganji (ESMS).
Nadaljnje informacije na to temo so na voljo v Poročilu NLB Skupine o trajnostnem poslovanju za leto 2020.
| Prebivalstvo | Gospodarstvo in država |
|---|---|
| 1.430 | 1.434 |
| 1.843,5 | 2.864 |
| 31. dec. 2018 | 31. dec. 2018 |
| 1.558 | 1.604 |
| 3.162 | 3.162 |
| 31. dec. 2019 | 31. dec. 2019 |
| 1.614 | 1.743 |
| 3.357 | 3.357 |
| 31. dec. 2020 | 31. dec. 2020 |
| brez KB | 2.642 |
| 2.593 | |
| 5.235 |
| brez KB | 70 % | 62 % | 4 % | 9 % |
|---|---|---|---|---|
| 2020 | brez KB | 4,11 % | 6,28 % | |
| 2019 | 4,46 % | 6,71 % | ||
| 2018 | 4,88 % | 7,09 % |
| 1.095 | 2.343 | 1,843,5 | 3.438 | |
|---|---|---|---|---|
| 31. dec. 2018 | 1.259 | 2.598 | 3.857 | |
| 31. dec. 2019 | 1.344 | 2.765 | 4.109 | |
| 31. dec. 2020 | brez KB | 2.341 | 5.211 | 7.552 |
| brez KB | 86 % | 101 % | 7 % | 6 % |
|---|---|---|---|---|
| 2020 | brez KB | 0,35 % | 0,47 % | |
| 2019 | 0,41 % | 0,58 % | ||
| 2018 | 0,41 % | 0,71 % |
V zahtevnem okolju nizkih obrestnih mer na finančnih trgih je bil poudarek še naprej na preudarnem upravljanju likvidnostnih rezerv. Skupina pridobiva vire financiranja tudi na grosističnih trgih, zlasti z namenom krepitve kapitalskega položaja Skupine. Segment vključuje prihodke iz naslova likvidnostnih rezerv ter presežek iz internih transfernih cen (ITC) v drugih poslovnih segmentih v Sloveniji.
Finančni trgi v Sloveniji so zabeležili dobiček pred davki v višini 30,8 mio EUR, kar je 11-odstotno povečanje na letni ravni. Čisti obrestni prihodki so se na letni ravni znižali za 10,1 mio EUR (30 %), zlasti zaradi unovčenja visoko donosnih dolžniških vrednostnih papirjev bodisi zaradi njihove zapadlosti bodisi (in še posebej) zaradi prodaje, ob zaznanem višjem tveganju nekaterih izpostavljenosti v času pandemije covida-19 v prvi polovici leta 2020. Ta sredstva so bila pozneje reinvestirana z nižjimi donosi v različne vrste sredstev z namenom nadaljnjega povečanja razpršenosti portfelja.
Zaradi prodaje visoko donosnih dolžniških vrednostnih papirjev v prvi polovici leta 2020 so bili čisti neobrestni prihodki višji, in sicer 14,1 mio EUR na letni ravni. Skupen učinek na izkaz poslovnega izida iz naslova prodanih vrednostnih papirjev v prvi polovici leta je znašal 17,1 mio EUR.
Stanja na računih centralne banke so se povečala (953,9 mio EUR na letni ravni), medtem ko se je obseg vrednostnih papirjev bančne knjige zmanjšal za 147,8 mio EUR zaradi pomanjkanja privlačnih in dobičkonosnih kratkoročnih naložb ob koncu leta (odpoveda vkcij zakladnih menic s strani RS).
Namen ALM procesa Skupine je upravljanje bilance Skupine z vidika obrestnega, valutnega in likvidnostnega tveganja, ob hkratnem upoštevanju sprememb makroekonomskega okolja in dogajanja na finančnih trgih. Izpostavljenost Skupine tržnemu tveganju se spremlja in upravlja decentralizirano. Vzpostavljene so enotne usmeritve in limiti za posamezne vrste tveganj po posameznih članicah. Metodologije so usklajene z regulatornimi zahtevami na posamični in konsolidirani ravni, tekoče poročanje regulatorju na konsolidirani ravni pa se izvaja po standardiziranem pristopu.
Skladno s politikami so članice Skupine dolžne spremljati in upravljati izpostavljenost tržnim tveganjem ter o tem poročati Banki. Redno se izvajata spremljanje in poročanje izpostavljenosti posameznih članic Skupine v okviru Odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO Skupine).
Z vidika obrestnega tveganja je presežna likvidnost Skupine prispevala k nadaljnji rasti obsega kreditov s kisno obrestno mero, zlasti stanovanjski kreditov in naložb v visokokakovostne dolžniške vrednostne papirje. Z vidika financiranja so se depoziti nebančnega sektorja še naprej povečali v obliki vpoglednih vlog in varčevalnih računov. Razvoj pandemije covid-19 je.
| 2020 | 2019 | Letna sprememba | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 23,5 | 33,6 | -10,1 | -30 % | ||
| od tega ALM | 16,5 | 29,3 | -12,8 | -44 % | ||
| Čisti neobrestni prihodki | 16,2 | 2,0 | 14,1 | - | ||
| Skupaj čisti prihodki | 39,6 | 35,6 | 4,0 | 11 % | ||
| Stroški skupaj | -7,6 | -7,5 | -0,1 | -1 % | ||
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami | 32,0 | 28,1 | 3,9 | 14 % | ||
| Oslabitve in rezervacije | -1,3 | -0,5 | -0,8 | -167 % | ||
| Rezultat pred davki | 30,8 | 27,6 | 3,1 | 11 % |
| 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | Letna sprememba | ||
|---|---|---|---|---|
| Stanje na računih CB | 1.998,1 | 1.044,1 | 953,9 | 91 % |
| Dolžniški vrednostni papirji bančne knjige | 2.945,8 | 3.093,6 | -147,8 | -5 % |
| Obrestna mera na dolžniške vrednostne papirje bančne knjige | 0,77 % | 1,03 % | -0,26 o.t. | |
| Grosistični viri | 143,5 | 161,6 | -18,1 | -11 % |
| Obrestne mere na grosistične vire | 0,54 % | 0,50 % | 0,04 o.t. | |
| Podrejeni dolg | 288,3 | 210,6 | 77,8 | 37 % |
Obrestna mera na podrejeni dolg 3,64 % 4,03 % -0,39 o.t.
prispeval k izdatnemu povečanju nagnjenosti k varčevanju in posledično k
po večanju že tako močne baze depozito v. Skupina upravlja obr estne pozicije in stabilizira obrestno maržo z aktivnim prilagajanjem ceno vne politike in zaračuna vanjem ležarin, za upravljanje izposta vljenosti obrestnemu tv eganju pa uporablja klasične izvedene nančne instrumente (plain vanila), v skladu s konzerva tivnim pristopom Skupine za prevzemanje tv eganj. Izpostavljenost obrestnem u tveganju se dodatno upra vlja prek inter nih transfer nih cen in politike določanja ekster nih cen. Aktivno upra vljanje donosnosti je bilo podprto z izjemno disciplinirano politiko oblikovanja cen depozitov, ki je omogočala odziv na zelo konkurenčen trg kreditov na vseh stra teških trgih, kjer posluje Skupina.
Valutno tveganje Skupine se meri in upra vlja s kombinacijo analiz občutljivosti, VaR in scenarijev stresnih testo v.
Z vidika upra vljanja likvidnostneg a tveganja je vsaka članica Skupine odgo vor na za zagota vljanje primer ne likvidnosti s potrebnimi viri nanciranja ter njihovo ustrezno razpršitev, kot tudi za upra vljanje likvidnih sredstev in upoštevanje zahte v predpisov s podr očja likvidnosti.
Na podlagi skrbnega pregleda in začetne komunikacije, prevzem Komercijalne Banke, Beog rad ne spreminja tren utneg a koncepta bilance stanja NLB Skupine.
Upravljanje likvidnosti v Skupini je osredotočeno na zagotavljanje ustr ezne ra vni likvidnih sredstev za poravna vanje vseh zapadlih obv eznosti, minimizacijo stroško v za potrebe vzdrževanja likvidnosti, optimizacijo strukture likvidnostnih rez erv, zagotavljanje ustr ezne ravni likvidnosti za različne situacije in stresne scenarije ter predvide vanje nujnih in kriznih pogojev in izvajanje ustreznih kriznih načrtov.
Upravljanje likvidnostnih rezerv v Skupini se izvaja decentralizirano. Vsaka posamezna bančna članica je odgovor na za svoj portfelj, Finančni tr gi v Sloveniji pa upra vljajo likvidna sredstva Banke. Likvidnostni položaj skupine Komercijalne Banke je zelo močan, upra vljanje likvidnostnih rezerv pa bo vključeno v obstoječi okvir Skupine.
Likvidna sredstva Skupine so bila konec leta sestavljena iz denar nih sredste v (4.089,9 mio EUR), portfelja dolžniških vrednostnih papirjev (5.077,6 mio EUR) in kreditov, primer nih za operacije za varo vanega nanciranja pri centralni banki (583,0 mio EUR). Portfelj likvidnih sredstev pr edsta vlja 49,8 % vseh sredstev oz. 9.750,5 mio EUR (2019: 45,8 %). Manjši del likvidnih sredstev (1.030,0 mio EUR) je bil zasta vljen za operativne in regula tor ne namene. Likvidnostne rezerve pr edsta vljajo likvidna sredstva, ki niso zastavljena in se lahko v prihodnosti uporabijo za nanciranje strateške rasti.
Dolžniški vrednostni papirji bančne knjige so predstavljali 51.4 % likvidnih sredstev Skupine. Namen vrednostnih papirjev v bančni knjigi je zagota vljanje likvidnosti skupaj s stabilizacijo obrestne marže in upravljanjem obrestnega tveganja. Pri upravljanju portfelja Skupina upošteva konzerv ativna načela, še posebej glede sestav e portfelja po vrstah sredstev.
P ortfelj je dobro razpršen tako geografsko kot tudi z vidika vrste sredstev, preudarnost g lede r očnosti naložbe pa prav tako odraža konzerv ativni pristop Skupine k prevzemanju tveganj. Leta 2020 se je Skupina osredotočila na no v in hitro razvijajoči se trg obveznic ESG. T e obveznice trenutno predsta vljajo relativno majhen delež v celotnem portfelju (56,9 mio EUR), pričakuje pa se, da bo le-ta v prihodnosti rasel.
| mio EUR | 1.0 00 | 0 | 2.0 00 | 3.0 00 | 4.0 00 | 5.0 00 | 6.0 00 | 7.0 00 | 8.0 00 | 9.0 00 | 10.000 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 49,8 % | Krediti primerni za zastavo pri ECB | Denar in stanje na računu pri centralni banki | Vloge pri bankah | Vrednostni papirji namenjeni trgovanju | Vrednostni papirji bančne knjige | Zastavljena sredstva | |||||
| 44,6 % | 5.4 | 54,6 | 13,2 % | 19,6 % | 12,7 % | 1,1 % | |||||
| 53,4 % | 31. dec. 2017 | 40,6 % | 5.1 | 72,3 | 2,7 % | 26,8 % | 6,1 % | 0,9 % | |||
| 63,4 % | 31. dec. 2018 | 45,8 % | 6.4 | 87,6 | 8,4 % | 29,4 % |
| 31. dec. 2019 | 4,4 % | 0,1 % | 57,7 % | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. dec. 2020 | 49,2 % | 7,5 | 23,6 | 7,7 % | 38,9 % | 3,8 % | 0,0 % | 49,5 % |
| 31. dec. 2020 | 9,7 | 50,5 | 6,0 % | 37,5 % | 4,4 % | 0,7 % | 51,4 % |
| 2021 | 2022-2023 | 2024-2025 | 2026+ | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Domači vrednostni papirji (Strateški trgi Skupine) | 579,2 | 923,6 | 647,9 | 602,5 | 2.753,2 |
| - Slovenija | 252,6 | 57,3 | 227,6 | 298,1 | 835,6 |
| - Druge države JVE | 326,6 | 866,3 | 420,3 | 304,4 | 1.917,6 |
| 268,3 | 651,9 | 558,3 | 777,2 | 2.255,7 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 847,5 | 1.575,5 | 1.206,2 | 1.379,7 | 5.008,8 |
Razporeditev vrste sredstev v portfelju vrednostnih papirjev bančne knjige kaže, da je delež državnih vrednostnih papirjev (vključno z obveznicami z državno garancijo - GGB) znašal 82 % (brez skupine Komercijalne Banke: 76 %), medtem ko sta deleža navadnih nezavarovanih obveznic in kritih obveznic znašala 8 % oz. 7 % (brez skupine Komercijalne banke: 11 % in 10 %). Z vidika geografske strukture je devet največjih izpostavljenosti, brez skupine Komercijalne Banke, do Slovenije (22 %), Severne Makedonije (9 %), Francije (8 %), Belgije (5 %), Nizozemske (5 %), Nemčije (5 %), Avstrije (4 %), BiH (3 %) in Finske (3 %). Delež ostalih je 35 %.
Povprečna ročnost vrednostnih papirjev bančne knjige je bila približno 3,65 leta (brez skupine Komercijalne Banke: 2020: 3,98 leta in 2019: 4,09 leta). Prol zapadlosti vrednostnih papirjev bančne knjige Skupine se je zmanjšal zlasti zaradi prevzema konec leta 2020. Brez skupine Komercijalne Banke se prol zapadlosti bistveno razlikuje le v eni postavki »ostale države JVE«, kjer v letu 2021 zapade 175 mio EUR, v letih 2022–2023 248 mio EUR, v letih 2024–2025 129 mio EUR in od leta 2026 92 mio EUR.
Povprečni donos vrednostnih papirjev Skupine brez skupine Komercialne Banke je znašal 0,9 % (konec leta 2019: 1,2 %).
Aktivnosti grosističnega financiranja v Skupini se izvajajo z namenom razpršitve, izboljšanja strukturne likvidnosti, kapitalskega položaja in izpolnitve regulatornih zahtev. Banka je pridobila 120 mio EUR grosističnega financiranja v obliki podrejenih obveznic (Tier 2) na mednarodnih kapitalskih trgih za krepitev in optimizacijo kapitalskega položaja. Do voljenje ECB za vključitev obveznic v izračun dodatnega kapitala (Tier 2) je bilo prejeto marca. Dve bančni članici Skupine sta skupaj zbrali sredstva v višini 10 mio EUR.
| 0 % | 5 % | 10 % | 15 % | 20 % | 25 % | 30 % | 35 % | 40 % | 50 % | 60 % | 70 % | 80 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ostale države | Srbija | Slovenija | S. Makedonija | Francija | Belgija | Nizozemska | Nemčija | BiH | Avstrija |
| 0 % | 10 % | 20 % | 30 % | 40 % | 50 % | 60 % | 70 % | 80 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Državni vrednostni papirji | Navadne nezavarovane obveznice | Krite obveznice | Obveznice z državno garancijo | Agencije | Podjetniške obveznice | |||
| 27 % | 26 % | 16 % | 7 % | 6 % | 4 % | 4 % | 3 % | 3 % |
| 78 % | 8 % | 7 % | 3 % | 2 % | 0 % | 3 % |
Banke, ki ga sestavljajo slabi krediti tujim komitentom in omejeno število preostalih kapitalskih deležev v lasti Banke, ki bodo prodani. Glavni cilj nestrateškega segmenta je strogo zmanjšanje vseh portfeljev in posledično znižanje stroškov. Zmanjšanje se je izvajalo z različnimi ukrepi, vključno s prodajo portfeljev, prodajo nestrateških družb, prodajo posameznih sredstev, izterjavo ali prestrukturiranjem posameznih sredstev in aktivnim upravljanjem nepremičnin. Segment je zabeležil 4,6 mio EUR izgube pred davki. Nižji čisti neobrestni prihodki so tudi posledica pozitivnega učinka iz naslova pogodbenekazni (1,3 mio EUR) v letu 2019.
Znižanje bilančne vsote segmenta na letni ravni (38,3 mio EUR) je v skladu s strategijo dezinvestiranja nestrateškega segmenta, zaradi česar so se čisti prihodki zmanjšali za 6,0 mio EUR.
Zmanjšanje nestrateške kreditne izpostavljenosti se je nadaljevalo. Banka je (delno ali v celoti) razrešila več večjih izpostavljenosti na Hrvaškem, v Bolgariji, na Slovaškem, v Srbiji in Črni gori, s čimer je prispevala k procesu zniževanja slabih posojil in drugih zunajbilančnih likvidacij, kar je pozitivno vplivalo na poslovni izid.
V obdobju od 2015–2020 je bil začet likvidacijski postopek v vseh nestrateških odvisnih družbah na področju leasinga in faktoringa ter nekaterih nepremičninskih družbah: v 2020 za NLB Leasing d.o.o., Sarajevo in BH-RE d.o.o., Sarajevo. Postopek dezinvestiranja se je izvajal s premišljenim upravljanjem stroškov in dobrimi postopki izterjave, zaradi katerih so bili v letu 2020 dezinvestirani NLB Leasing Sarajevo – v likvidaciji, NLB Leasing Podgorica – v likvidaciji ter NLB Vita, Ljubljana (zaradi zavez, danih EK).
V vseh nestrateških članicah Skupine, ki so bile v postopku likvidacije, je bilo ustavljeno novo poslovanje. Zmanjšanje celotnega portfelja nestrateških odvisnih družb se nadaljuje skozi celoten proces rednih poplačil in ukrepov izterjave.
Konec leta 2020 je bil celoten obseg sredstev kapitalske udeležbe 0,28 mio EUR (2019: 0,31 mio EUR).
Postopek dezinvestiranja preostalih izpostavljenosti iz naslova slabih naložb v Banki ali v nestrateških družbah vodi posebna ekipa za zaseg, upravljanje in dezinvestiranje za varovane nepremičnine. Ta nudi strokovno svetovanje in storitve članicam Skupine, jim pomaga pri izvajanju najučinkovitejšega načina dezinvestiranja preostalega dela portfelja slabih naložb ali zasega za varovane nepremičnine.
Glavna naloga je zagotavljanje strategij za ohranitev vrednosti pri upravljanju nepremičnin oziroma vrednosti za varovanje terjatev iz problematičnih naložb z začasnim odvzemom nepremičnin ali zagotavljanjem ohranjanja vrednosti v procesu dezinvestiranja nepremičnine ali terjatev. V obdobju 2015–2020 so bili izvedeni ali podprti nepremičninski posli s celotnim obsegom prodaje prek 168,7 mio EUR, kar je neposredno ali posredno prispevalo k zmanjšanju portfelja slabih posojil v višini 500,1 mio EUR, od tega samo v 2020 29,6 mio EUR.
| 2020 | 2019 | Letna sprememba | |
|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 1,2 | 2,7 | -1,5 -56 % |
| Čisti neobrestni prihodki | 4,2 | 8,7 | -4,5 -51 % |
| Skupaj čisti prihodki | 5,4 | 11,5 | -6,0 -53 % |
| Stroški skupaj | -12,9 | -14,5 | 1,6 11 % |
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami | -7,4 | -3,0 | -4,4 -148 % |
| Oslabitve in rezervacije | 2,9 | -0,1 | 3,0 |
| Rezultat pred davki | -4,6 | -3,1 | -1,5 -47 % |
| Sredstva segmenta | 131,2 | 169,5 | -38,3 -23 % |
|---|---|---|---|
| Neto krediti strankam | 45,0 | 67,4 | -22,4 -33 % |
| Bruto krediti strankam | 95,0 | 137,2 | -42,2 -31 % |
| Naložbene nepremičnine in opredmetena osnovna sredstva prejeta za poplačilo terjatev | 70,2 | 75,6 | -5,4 -7 % |
| Ostala aktiva | 16,0 | 26,5 | -10,5 -40 % |
| Obseg slabih posojil (bruto) | 71,3 | 93,6 | -22,4 -24 % |
| Strošek tveganja (v b.t.) | -396 | -231 | -165 |
|---|---|---|---|
| CIR | 236,2 % | 126,0 % | 110,2 o.t. |
29,6
42,2
mio EUR
mio EUR
znaša celotna vrednost poslov prodaje nepremičnin, pri katerih je v letu 2020 sodelovala ali pomagala ekipa nepremičninskih strokovnjakov.
Veliko je mladih, ki želijo aktivno prispevati h kakovostnejšemu okolju. Če je v njih vsaj malo podjetniškega duha, se rodijo zanimive podjetniške ideje. Tina Turk, 21-letna študentka ekonomije, je oblikovala trajnostno blagovno znamko Skripsi. Njena osnovna ideja je, da z nakupom Skripsija kupci ne dobijo le lepega lesenega pisala, temveč se v njihovem imenu posadi tudi drevo. Tina je tako navdušena nad svojo idejo, da je v njen razvoj vložila celo svojo štipendijo. Ravno v času vstopa na trg je mlada poslovna ženska utrpela hud udarec – razglašena je bila pandemija. V novih razmerah je bila prisiljena zmanjšati potrebno naložbo v oglaševanje, vendar je kljub temu nadaljevala in postala še bolj dejavna na družbenih omrežjih. Projekt #OkvirPomoči ji je pomagal pri nadaljnjem osvajanju trga.
Tina Turk
Skripsi, Slovenia
Do svoje blagovne znamke s pomočjo štipendije
Področje upravljanja tveganj v Skupini je pristojno za upravljanje, ocenjevanje in spremljanje izpostavljenosti tveganjem v Banki, ki je matična družba v Sloveniji, obenem pa tudi kompetenčni center za devet odvisnih bančnih družb. Po prevzemu Komercialne Banke, Beograd poteka proces integracije, ki je na področju upravljanja tveganj osredotočen zlasti na implementacijo enotnih standardov v Skupine.
Po prevzemu skupine Komercialne Banke, medtem ko je bilo nadaljnje zmanjšanje rezultat izvedenih aktivnosti na področju izterjave. Poleg tega ostaja stopnja pokritja visoko nad povprečjem EU, sicer nekoliko nižje zaradi učinkov prevzema, kar omogoča dodatno zmanjševanje nedonosnih izpostavljenosti brez večjega vpliva na strošek tveganja v prihodnjih letih.
V okoliščinah, ki so posledica covida-19, Skupina velja za varno zavetje, zaradi česar se povečuje njena presežna likvidnost, vplivi pandemije pa niso povzročili pomembnih likvidnostnih odlivov. Veliko pozornosti je bilo namenjene strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv, vključujoč tudi sistem zgodnjega obveščanja v primeru potencialno neugodnih gibanj na trgu.
Zaradi presežne likvidnosti in povpraševanja po produktih s kasno obrestno mero, se je nekoliko povečala izpostavljenost obrestnemu tveganju, ki je ostala znotraj opredeljene pripravljenosti za prevzemanje tega tveganja. Poleg tega je kapitalski in likvidnostni položaj Skupine ostal močan tako na ravni Skupine kot tudi na ravni posameznih odvisnih bank, vključno z novo prevzeto skupino Komercijalne Banke.
Kot sistemska banka je Banka vključena v enotni mehanizem nadzora, v okviru katerega nadzor izvaja skupna nadzorna skupina ECB in BS. NLB Skupina deluje v skladu z ECB regulativo, odvisne družbe Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, pa hkrati spoštujejo pravila, ki jih določajo lokalni regulatorji. Na ravni Skupine se tveganja ocenjujejo, spremljajo, upravljajo ali blažijo na enoten način, kot je opredeljeno v standardih upravljanja tveganj Skupine, upoštevajoč tudi posebnosti trgov, na katerih poslujejo posamezne članice Skupine. Po prevzemu skupine Komercialne Banke je v teku proces usklajevanja na področju upravljanja tveganj.
Upravljanje tveganj in kontrola se izvaja prek jasne organizacijske strukture z opredeljenimi vlogami in odgovornostmi. Organizacija in razmejitev pristojnosti sta zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov ter zagotavljata pregleden in dokumentiran postopek sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij na vzgor in na vzdol. V NLB je poslovno področje Upravljanja tveganj, ki obsega več strokovnih področij, zadolženo za: oblikovanje in preverjanje politik Skupine na področju upravljanja tveganj, določanje limitov, nadziranje usklajenosti, redno spremljanje izpostavljenosti tveganjem in limitov, ki temelji na centraliziranem poročanju na ravni Skupine.
Skupina daje velik poudarek kulturi upravljanja tveganj in ozaveščenosti o njej v celotni Skupini. Okvir upravljanja tveganj Skupine je usmerjen v prihodnost, prilagojen njenemu poslovnemu modelu in temu ustrezno opredeljenemu profilu tveganosti. Glavna načela in omejitve so določene v Strategiji prevzemanja in upravljanja tveganj v Skupini, ki je zasnovana skladno s poslovno strategijo.
Poseben poudarek je na vključitvi analize tveganj v postopek odločanja na Model financiranja, ki temelji na zagotavljanju lastnih virov, močna likvidnost in trden kapitalski položaj so se nadaljevali tudi v letu 2020 in potrjevali finančno odpornost Skupine. Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri zagotavljanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Skupina je celovito vgradila robusten okvir upravljanja tveganj v svoje postopke odločanja, upravljanja in zmanjšanja tveganj, da bi zagotovila proaktivno podporo svojega poslovanja.
Na podlagi poslovne strategije Skupine prevladuje kreditno tveganje, ki ji sledijo obrestno tveganje v bančni knjigi, likvidnostno in operativno tveganje. Upravljanje kreditnega tveganja se osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj. Skupina je omejila izpostavljenost do omenjenih tveganj, medtem ko je toleranca za prevzemanje likvidnostnega tveganja nizka. Tržno tveganje in druga nenančna tveganja imajo z vidika materialnosti manjšo vlogo.
Splošna upočasnitev gospodarstva kot posledica pandemije covida-19 ob koncu prvega četrtletja 2020 je imela nekatere negativne učinke na kakovost obstoječega kreditnega portfelja posojil in odobravanje novih posojil. Kakovost kreditnega portfelja Skupine je ostala zelo dobra zaradi stabilne bonitetne strukture in razpršenosti portfelja. Povečan obseg posojil Skupine je zlasti rezultat prevzema skupine Komercialne Banke. Strošek tveganja se je povišal zaradi poslabšanja makroekonomskega okolja, njegova pomembnost in vpliv na kakovost kreditnega portfelja v prihodnosti pa bo odvisna zlasti od dolžine in jakosti motenj v poslovanju podjetij in povprečnih dohodkov v prebivalstvu (več informacij je na voljo v poglavju Dejavniki tveganja in Napoved).
V letu 2020 je Skupina revidirala metodologijo za oblikovanje rezervacij po MSRP 9 s testiranjem nabora ustreznih makroekonomskih scenarijev, da le-ti ustrezno vključujejo trenutne okoliščine in s tem povezane bodoče vplive. Obseg slabih posojil se je nekoliko povečal, zlasti zaradi vplivov covida-19.
| TCR | 16,6 % |
|---|---|
| Količnik CET1 | 14,1 % |
| LCR | 257,5 % |
| NSFR | 165,7 % |
| Strošek tveganja | 62 b.t. |
| NPL (def. EBA) | 4,5 % |
| NPE (def. EBA) | 2,3 % |
| Obrestno tveganje (EVE) | -7,3 % |
(i) Skupina Komercijalne Banke je izključena iz izračuna.
Enoten okvir stresnega testiranja, ki vključuje interne razvite modele, stresne scenarije in analize občutljivosti, je bil dodatno nadgrajen. Takšen okvir stresnega testiranja je podvržen rednemu ciklu internega potrjevanja in s tem povezanih postopkov. Skupina je vzpostavila tudi celosten okvir za izvedbo validacij. Skupina namreč podpira robusten proces potrjevanja in preverjanja uporabljenih izbranih pristopov in notranjih modelov za presojo tveganj.
Poslovno in operativno okolje, pomembno za poslovanje Skupine, se spreminja skupaj s trendi, kot so spremembe vedenja strank, razvoj novih tehnologij in konkurentov ter vedno večji obseg regulativnih zahtev. Skladno s tem se stalno prilagaja in nadgrajuje sistem upravljanja tveganj, predvsem z namenom odkrivanja in upravljanja novih potencialnih tveganj.
v višini 16,6%. Kapital se je po večal pre dvsem zaradi vključitv e podrejenih obv eznic (Tier 2; 240 mio EUR), nerazdeljenega dobička iz leta 2019 (157,5 mio EUR) in manjšinskeg a kapitala (99,0 mio EUR),tudi za namen pre vzema. Kljub implementaciji »hitr eg a ukr e pa« CRR in drugih kapitalskih ukrepo v se je zaradi po večanja obsega tveganju prilagojene aktive iz naslo va pre vzema skupine Komercijalne Banke konec leta 2020 zmanjšal količnik skupnega kapitala Skupine. K oličnik CET1, ki predstavlja kapital najvišje kakov osti, je znašal 14,1 %.Na dan 31. decembra 2020 je Skupina v celoti izpolnje vala vse regulativnezahteve. P oleg tega je izboljšano celo vito upra vljanje v zadnjih dv eh letih privedlo do znižanja zahte ve 2. stebra (P2R), in sicer s 3,5 % v letu 2018 na 2,75 %, kivelja za leti 2020 in 2021, medtem ko zahteva kapitalskih smernic v okviru 2. stebraostaja nizka v višini 1 %.
MREL zahteva za NLB Skupino temelji na pristopu rešev anja z več vstopnimi točkami (MPE). Trenutno je opredeljena kot odstote k TLOF na podkonsolidirani ra vni NLB Skupine za reševanje (Banka in nestrateški del Skupine). Trenutno velja vni sklep, ki ga je izdala BS, določa MREL zahtevo na ravni 15,56 % TLOF na podkonsolidirani ra vni NLB Skupine zareševanje, ki jo je potrebno izpolnjevati od 31. decembra 2021 dalje. TL OF skladno s popravljeno metodologijo za MREL zahtevo ne bo več predstavljal osnove za njen izračun; namesto tega se bo uporabljala TREA osnova (na podlagi tveganju prilagojene aktive in količnika vzvoda). Pričakuje se, da bo no vo obdobje za izpolnjevanje zahtev e od 1. januarja 2022 (kot zavezujoč vmesni strateških in operativnih ravneh, razpršitvi v izogib velikim koncentracijam, optimalni rabi kapitala in njegovem dodeljevanju, ustrezni cenovni politiki, ki vključuje prevzeta tveganja, ter zagotavljanju splošne skladnosti z notranjimi akti in zadevnimipredpisi.
Upravljanje tveganj je osr edotočeno na upra vljanje in blaženje tveganj skladno z Opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj in Strategijo upravljanja tveganj Skupine, ki pr edstavljata temelj okvira upra vljanja tveganj Skupine. V tem okviru Skupina spremlja različne kazalnike tveganj in tako zagotavlja, da je pr ol tveganosti Skupine skladen z njeno pripravljenostjo za prevzemanje tveganj. Poleg tega Skupina nenehno nadgrajuje svoj sistem upravljanja tveganj, pri čemer je ključno vključevanje procesov ICAAP in ILAAP, Planareševanja in drugega internega testiranja izjemnih situacij v sistem upravljanja tveganj. P oleg tega Skupina posveča veliko pozornosti njihovi integraciji v celovit sistem upravljanja tveganj z namenom zagotavljanja proaktivne podpore pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Slika 64: Upravljanje tveganj NLB Skupine
| Slika 65: Razvoj zahteve 2. stebra za NLB Skupino | |
|---|---|
| 3,50 % | 2017 |
| 3,50 % | 2018 |
| 3,25 % | 2019 |
| 2,75 % | 2020 |
| 2,75 % | 2021 |
Cilj s prehodnim obdobjem do leta 2024. Skupina pričakuje, da bo prejela sklep o MREL zahtev v prvi polovici leta 2021, posledično pa bo MREL zahteva vključena v okvir opredelitve pripravljenosti Skupine za prevzemanje tveganj. MREL zahtevo sicer Skupina redno analizira in spremlja.
(i) Kreditni portfelj vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah.
C: dobičkonosni komitenti s povečanim tveganjem, ki bi lahko imeli v prihodnosti težave z odplačevanjem obveznosti; Boniteti D in E pomenita slabe naložbe: Komitenti v zamudi (178. člen CRR), vključno s komitenti, ki zamujajo več kot 90 dni, in drugimi komitenti, za katere obstaja "mala verjetnost plačila", ki zamujajo manj kot 90 dni. Zaradi zaokrožanja se številke morda ne ujemajo 100-odstotno.
(iii) Država vključuje izpostavljenosti do centralnih bank.
Ohranitev ustrezne kakovosti kreditnega portfelja je najpomembnejši cilj, s poudarkom na preudarnem prevzemanju tveganj in kakovosti novih posojil, kar vodi do razpršenega portfelja strank. Skupina stalno razvija širši nabor naprednih pristopov v segmentu ocene kreditnih tveganj skladno z najboljšimi bančnimi praksami, in sicer z namenom nadaljnje krepitve obstoječih orodij za upravljanje tveganj in sočasno omogočanje večje odzivnosti do strank.
Pristopi k prestrukturiranju v Skupini so osredotočeni na zgodnje odkrivanje strank s potencialnimi finančnimi težavami ter njihovo proaktivno reševanje. Od začetka pandemije covida-19 je Skupina v celoti spoštovala usmeritve EBA o moratorijih na plačila v zvezi z restrukturiranimi izpostavljenostmi, pogosto ocenjevala posojilojemalce in zagotavljala učinkovite sisteme zgodnjega opozarjanja. Sistemi spremljave so bili tako nadgrajeni z namenom odkrivanja kakršnihkoli bistvenih povečanj kreditnih tveganj že v zgodnji fazi.
Vse ustrezne informacije so bile ves čas in pogosteje kot pred krizo na voljo organom upravljanja z namenom zagotovitve ustreznega in pravočasnega nadzora ključnih elementov upravljanja kreditnega tveganja in po potrebi tudi izvajanja omilitvenih ukrepov.
Kreditna strategija Skupine je osredotočena na ključne trge prebivalstva, MSP in izbrana velika podjetja v regiji in EU. Na slovenskem trgu se Banka osredotoča na zagotavljanje ustreznih rešitev za segmente poslovanja s prebivalstvom, srednje velikimi in malimi podjetji, v segmentu poslovanja z velikimi podjetji pa je vzpostavila sodelovanje z izbranimi podjetji (z različnimi vrstami instrumentov kreditiranja/investicijskih instrumentov).
| 100 % | 150 % | 200 % | 250 % | 300 % | 350 % | 400 % | 450 % | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. jan. 2020 | 31. dec. 2019 | 29 Feb 2020 | 31. mar. 2020 | 30. apr. 2020 | 31. maj 2020 | 30. jun. 2020 | 31. jul. 2020 | 31. avg. 2020 | 30. sep. 2020 | 31. okt. 2020 | 30. nov. 2020 | 31. dec. 2020 |
| (i) | (bruto krediti) po segmentih (v mio EUR) in po bonitetni oceni | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A | 1 8 | 2 3 | 2 5 | 2 8 | 3 0 | 2 8 | 3 3 | ||
| B | 6 | 5 | 5 | 4 | 3 | 3 | 4 | ||
| C | 7 | 6 | 5 | 3 | 2 | 2 | 2 | ||
| D |
| Slaba posojila | NPL | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 31. dec. 2016 | 31. dec. 2017 | 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 brez KB | 31. dec. 2020 v % |
| Mala in srednja podjetja | 2.687 | ||||
| Velika podjetja | 2.235 | ||||
| Stanovanjski krediti prebivalstvu | 2.729 | 13,7 mrd EUR | |||
| Država (iii) | 3.290 | ||||
| Institutcije | 446 | ||||
| Potrošniki krediti prebivalstvu | 2.300 |
Naslednji pomemben cilj na področju tveganj je ohranitev stabilne ravni in strukture likvidnosti. Likvidnostni položaj Skupine je ostal zelo stabilen, vplivi pandemije niso povzročili večjih likvidnostnih odlivov. Skupina ohranja zelo močan likvidnostni položaj na ravni Skupine in tudi posameznih hčerinskih bank. Zelo ugoden je tudi likvidnostni položaj skupine Komercialne Banke.
Zaradi prevzema se je LCR zmanjšal na 257,5 % (za 45 o.t. v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020), še vedno pa je ostal precej nad stopnjo pripravljenosti za prevzemanje tveganj. Čeprav je Skupina s prevzemom Komercialne Banke, Beograd pridobila 1,5 mrd EUR visokokakovostnih likvidnih sredstev (HQLA), se lahko del teh sredstev posamezne bančne članice vključijo v izračun konsolidiranega LCR (le znesek HQLA, ki pokriva likvidnostne odlive v isti valuti).
Poleg tega se je HQLA zmanjšal tudi na ravni Banke zaradi plačane kupnine. Kljub temu se je raven neobremenjenih primerljivih likvidnih sredstev povečala na 8.720,5 mio EUR, kar predstavlja 44,6 % bilančne vsote. Tudi v primeru uresničitve kombiniranega neugodnega stresnega scenarija ima NLB Skupina na voljo likvidnostnih rezerv v obliki plasmanov pri ECB, prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev in naložb na denarnem trgu.
Vse bančne članice izpolnjujejo minimalne zahteve glede likvidnostnih rezerv in bi preživele vsaj 3 mesece takega stresnega scenarija. Financiranje Skupine na ravni Skupine in posameznih odvisnih bank temelji predvsem na depozitih strank v segmentu poslovanja s prebivalstvom, kar predstavlja zelo stabilno bazo, ki stalno raste.
| Potrošniški krediti prebivalstvu | 46 % |
|---|---|
| Stanovanjski krediti |
| Potrošniški krediti | prebivalstvu | 54 % |
|---|---|---|
| Stanovanjski krediti | prebivalstvu | 46 % |
| Segment prebivalstva brez KB | Segment podjetij po panogah | NLB Skupina brez KB % | NLB Skupina % ∆ | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Storitve - Gostinstvo, Hoteli | 112,6 | 2,9 % | 141,2 | 2,9 % | 28,6 | ||
| Druge raznovrstne poslovne dejavnosti | 108,5 | 2,8 % | 121,8 | 2,5 % | 13,3 | ||
| Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov | 164,1 | 4,2 % | 288,7 | 5,9 % | 124,6 | ||
| Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti | 18,1 | 0,5 % | 21,0 | 0,4 % | 2,9 | ||
| Gradbeništvo | 267,8 | 6,8 % | 373,8 | 7,6 % | 106,0 | ||
| Izobraževanje | 13,5 | 0,3 % | 14,1 | 0,3 % | 0,6 | ||
| Oskrba z elektriko, plinom, paro in klima | 170,9 | 4,4 % | 258,1 | 5,2 % | 87,2 | ||
| Finance | 150,1 | 3,8 % | 167,7 | 3,4 % | 17,6 | ||
| Zdravstvo in socialno varstvo | 38,9 | 1,0 % | 50,0 | 1,0 % | 11,1 | ||
| Informacijske in komunikacijske dejavnosti | 164,4 | 4,2 % | 233,9 | 4,8 % | 69,5 | ||
| Industrija | 873,8 | 22,3 % | 986,1 | 20,0 % | 112,3 | ||
| Rudarstvo in pridobivanje kamnin | 32,4 | 0,8 % | 80,0 | 1,6 % | 47,6 | ||
| Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti | 148,8 | 3,8 % | 171,6 | 3,5 % | 22,9 | ||
| Javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti | 132,8 | 3,4 % | 219,4 | 4,5 % | 86,5 | ||
| Poslovanje z nepremičninami | 182,4 | 4,7 % | 221,6 | 4,5 % | 39,1 | ||
| Storitve | 12,1 | 0,3 % | 13,9 | 0,3 % | 1,9 | ||
| Promet in skladiščenje | 555,2 | 14,2 % | 592,1 | 12,0 % | 36,9 | ||
| Oskrba z vodo | 28,3 | 0,7 % | 41,1 | 0,8 % | 12,8 | ||
| Trgovina na debelo in drobno | 744,5 | 19,0 % | 923,1 | 18,8 % | 178,6 | ||
| Drugo | 1,2 | 0,0 % | 1,8 | 0,0 % | 0,7 | ||
| Skupaj podjetja | 3.920,3 | 100,0 % | 4.921,0 | 100,0 % | 1.000,7 |
| 92 % | Prebivalstvo | 38 % | Država | 26 % | Institucije | 3 % | Podjetja | 33 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
4 %
3 %
0 %
Vse druge bančne članice v regiji JVE, kjer je prisotna Skupina, so univerzalne banke, ki se v glavnem osredotočajo na segmente poslovanja s prebivalstvom ter srednje velikimi in malimi podjetji. Njihov glavni cilj je komitentom zagotavljati celovite storitve ob upoštevanju načel preudarnega upravljanja tveganj. Prevzeta Komercijalna Banka, Beograd se trenutno osredotoča predvsem na poslovanje s prebivalstvom in velikimi podjetji. Njena prihodnja strategija bo osredotočena predvsem na poslovanje s prebivalstvom in segment malih in srednje velikih podjetij.
V obstoječi strukturi kreditnega portfelja (bruto posojila) znaša delež danih naložb prebivalstvu 36,7 %, delež naložb velikim podjetjem 16,3 %, delež naložb malim in srednje velikim podjetjem ter mikro družbam 19,6 %, preostanek portfelja pa predstavljajo druge likvidne naložbe. Na dan 31. decembra 2020, s prevzemom Komercijalne Banke, Beograd, ni bilo večjih sprememb v strukturi kreditnega portfelja podjetij in prebivalstva. Kreditni portfelj ostaja dobro razpršen in v nobeni panogi ali segmentu komitentov ni visoke koncentracije. Delež posojil prebivalstvu v celotnem kreditnem portfelju je precejšen, še vedno pa prevladuje segment hipotekarnih posojil.
Večina kreditnega portfelja Skupine je razporejena v 1. skupino (92,4 %), preostali del pa v 2. skupino (4,1%) in v 3. skupino ter skupino kredito v merjenih po pošteni vrednost i skozi izkaz poslovnega izida (3,5 %). Po pravilih MSRP 3 sevsa sredstva pr evzete K omercijalne Banke, Beograd na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti v računovodskih izkazih Skupine. Tako so bila vsa posojila ustr ezno razporejena bodisi v 1. skupino (donosni portfelj) ali v 3. skupino (nedonosni portfelj). Za posojila iz 3. skupine veljajo posebna pravila, saj so pripoznana kot slabe naložbe že na začetku in so pripo znana po pošteni vrednosti brez dodatnih popravkov vrednosti za kreditne izgube.
| Skupina | Skupina 1 | Skupina 2 | Skupina 3 & PV krediti | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kreditni portfelj (v mio EUR) | Delež v portfelju | Sprememba v letu | Kreditni portfelj (v mio EUR) | Delež v portfelju | Sprememba v letu | Kreditni portfelj (v mio EUR) | Delež v portfelju | Sprememba v letu | |
| 1 |
| Delež v portfelju | Sprememba v letu | Obseg oslabitev | Pokritje z oslabitvami | Obseg oslabitev | Pokritje z oslabitvami | Obseg oslabitev in sprememb PV | Pokritje z oslabitvami in spremembami PV |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj NLB Skupina | 12.650,8 | 92,4 % | 3.703,1 | 560,1 | 4,1 % | 89,0 | 475,7 |
| od tega podjetja | 4.135,7 | 84,0 % | 928,5 | 426,8 | 8,7 % | 59,5 | 358,6 |
| od tega prebivalstvo | 4.779,2 | 95,0 % | 957,0 | 133,3 | 2,7 % | 29,6 | 117,1 |
| od tega država | 3.290,1 | 100,0 % | 1.658,0 | - | - | - | - |
| od tega institucije | 445,8 | 100,0 % | 159,6 | - | - | - | - |
| Skupina 1 | Skupina 2 | Skupina 3 & PV krediti | |
|---|---|---|---|
| Kreditni portfelj | Delež v portfelju | Sprememba v letu | |
| Skupaj NLB Skupina brez KB | 10.065,6 | 91,0 % | 1.117,9 |
| od tega podjetja | 3.169,6 | 80,9 % | -37,6 |
| od tega prebivalstvo | 3.935,5 | 94,1 % | 113,3 |
| od tega država | 2.661,2 | 100,0 % | 1.029,0 |
| od tega institucije | 299,4 | 100,0 % | 13,2 |
Na podlagi sprejetih ukrepo v vlade RS in drugih držav je Skupina zaradi covida-19 odobrila moratorije vsem upravičenim posojilojemalcem, ki se niso obra vnavali kot sprožilec za bistveno po večanje kreditnega tveganja. Kljub temu pa se vsi komitenti, ki so koristili moratorije, skrbno spremljajo, saj bosta njiho v nančni položaj in ugotovljeno poslabšanje kreditne sposobnosti pomenila prerazporeditev v nižjo boniteto in bosta vplivala na razvrstitev po MSRP 9.
Moratorij velja za veliko skupino dolžnikov, ki so bili predhodno določeni na podlagi široko opr edeljenih meril, in predvideva le spremembo časo vnice odplačevanja bodisi z odlogom ali zamrznitvijo glavnice, obr esti ali celotnih obrokov za vnaprej določeno in omejeno obdobje. Moratoriji so bili odobreni za obdobje od 3 do 12 mesecev, upoštevajoč v eljavne vladne ukrepe.
Decembra 2020, po drugem valu covida-19, se je EBA odločila pono vno aktivirati svoje smer nice o zakonskih in zasebnih moratorijih. S to ponovno aktivacijo je zagotovila, da so se krediti, ki prej niso bili predmet mora torijev, sedaj lahko poslužili tega ukrepa. P opravljene smernice EBA v eljajo do 31. marca 2021. Na nekaterih trgih, kjer delujejo članice Skupine, sta lokalna vlada ali regulator obno vila ali podaljšala moratorije na odplačila. Kljub tem u bodo članice Skupine upoštevale smernice EBA glede moratorije v. Skladno s temi smer nicami se moratorijem, odobr enim po obdobju, ki g a je določila EBA, dodeli status restrukturiranja na podlagi presoje vsakega posameznega komitenta.
| Covid-19 moratoriji | ||
|---|---|---|
| Članica NLB Skupine | Število komitentov | Izpostavljenost | Od tega: | EBA skladni moratoriji | Od tega: | iztekli do 31. dec. 2020 | % od izpostavljenosti | % od Izpostavljenosti (brez pretečenih moratorijev) | Število komitentov | Izpostavljenost | Od tega: | iztekli do 31. dec. 2020 | Od tega: | predmet državne jamstvene sheme | % od izpostavljenosti | Izpostavljenost | Od tega: | iztekli do 31. dec. 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NLB, Ljubljana | 3.915,0 | 489.950,9 | 390.262,6 | 152.108,6 | 7,2 % | 5,0 % | 96,0 | 20.766,1 | 0,0 | 12.766,9 | 0,3 % | 510.717,0 | 152.108,6 | ||||||
| Prebivalstvo | 3.553,0 | 123.330,9 | 106.749,4 | 24.613,3 | 1,8 % | 1,5 % | 20,0 | 396,0 | 0,0 | 50,2 | 0,0 % | 123.726,9 | 24.613,3 | ||||||
| od tega Stanovanjska posojila | 1.279,0 | 79.519,8 | 69.654,8 | 14.595,9 | 1,2 % | 1,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 79.519,8 | 14.595,9 | ||||||
| od tega Potrošniška posojila | 2.625,0 | 43.811,1 | 37.094,5 | 10.017,5 | 0,7 % | 0,5 % | 20,0 | 396,0 | 0,0 | 50,2 | 0,0 % | 44.207,1 | 10.017,5 | ||||||
| Nefinančne družbe | 360,0 | 366.536,3 | 283.429,6 | 127.495,2 | 5,4 % | 3,5 % | 76,0 | 20.370,1 | 0,0 | 12.716,8 | 0,3 % | 386.906,4 | 127.495,2 | ||||||
| od tega zavarovano | 200,0 | 305.803,8 | 224.577,6 | 86.796,2 | 4,5 % | 3,2 % | 25,0 | 14.067,0 | 0,0 | 12.716,8 | 0,2 % | 319.870,8 | 86.796,2 | ||||||
| od tega nezavarovano | 202,0 | 60.732,5 | 58.852,0 | 40.699,0 | 0,9 % | 0,3 % | 52,0 | 6.303,2 | 0,0 | 0,0 | 0,1 % | 67.035,6 | 40.699,0 | ||||||
| Ostalo | 2,0 | 83,7 | 83,7 | 0,0 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 83,7 | 0,0 | ||||||
| NLB Banka, Beograd | 39.227,0 | 251.797,6 | 251.797,6 | 251.797,6 | 41,7 % | 0,0 % | 248,0 | 56.935,7 | 12.722,7 | 56.935,7 | 7,3 % | 308.733,4 | 264.520,4 | ||||||
| Prebivalstvo | 38.633,0 | 159.486,4 | 159.486,4 | 159.486,4 | 26,4 % | 0,0 % | 29,0 | 1.958,7 | 471,9 | 1.958,7 | 0,3 % | 161.445,0 | 159.958,3 | ||||||
| od tega Stanovanjska posojila | 825,0 | 28.645,6 | 28.645,6 | 28.645,6 | 4,7 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 28.645,6 | 28.645,6 | ||||||
| od tega Potrošniška posojila | 38.159,0 | 130.840,8 | 130.840,8 | 130.840,8 | 21,7 % | 0,0 % | 29,0 | 1.958,7 | 471,9 | 1.958,7 | 0,3 % | 132.799,5 | 131.312,7 | ||||||
| Nefinančne družbe | 592,0 | 92.294,6 | 92.294,6 | 92.294,6 | 15,3 % | 0,0 % | 219,0 | 54.977,0 | 12.250,8 | 54.977,0 | 7,1 % | 147.271,7 | 104.545,4 | ||||||
| od tega zavarovano | 132,0 | 41.427,5 | 41.427,5 | 41.427,5 | 6,9 % | 0,0 % | 219,0 | 54.977,0 | 12.250,8 | 54.977,0 | 7,1 % | 96.404,5 | 53.678,3 | ||||||
| od tega nezavarovano | 508,0 | 50.867,2 | 50.867,2 | 50.867,2 | 8,4 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 50.867,2 | 50.867,2 | ||||||
| Ostalo | 2,0 | 16,6 | 16,6 | 16,6 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 16,6 | 16,6 | ||||||
| NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana | 159,0 | 3.615,2 | 0,0 | 3.331,9 | 14,6 % | 1,1 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 3.615,2 | 3.331,9 | ||||||
| Prebivalstvo | 94,0 | 1.084,4 | 0,0 | 952,2 | 4,4 % | 0,5 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 1.084,4 | 952,2 | ||||||
| od tega Stanovanjska posojila | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | ||||||
| od tega Potrošniška posojila | 94,0 | 1.084,4 | 0,0 | 952,2 | 4,4 % | 0,5 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 1.084,4 | 952,2 | ||||||
| Nefinančne družbe | 65,0 | 2.530,9 | 0,0 | 2.379,7 | 10,2 % | 0,6 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 2.530,9 | 2.379,7 | ||||||
| od tega zavarovano | 65,0 | 2.529,8 | 0,0 | 2.378,6 | 10,2 % | 0,6 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 2.529,8 | 2.378,6 | ||||||
| od tega nezavarovano | 1,0 | 1,1 | 0,0 | 1,1 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 1,1 | 1,1 | ||||||
| Ostalo | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| Članica NLB Skupine | Število komitentov | Izpostavljenost | Od tega: | EBA skladni moratoriji | Od tega: | iztekli do 31. dec. 2020 | % od izpostavljenosti | % od Izpostavljenosti (brez pretečenih moratorijev) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NLB banka, Podgorica | 7.601,0 | 165.046,9 | 165.046,9 | 165.046,9 | 35,1 % | 0,0 % | 7,0 | 492,4 |
| Prebivalstvo | 7.373,0 | 118.981,7 | 118.981,7 | 118.981,7 | 25,3 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega Stanovanjska posojila | 1.758,0 | 69.147,7 | 69.147,7 | 69.147,7 | 14,7 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega Potrošniška posojila | 6.200,0 | 49.833,9 | 49.833,9 | 49.833,9 | 10,6 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| Nefinančne družbe | 226,0 | 42.853,2 | 42.853,2 | 42.853,2 | 9,1 % | 0,0 % | 7,0 | 492,4 |
| od tega zavarovano | 136,0 | 36.508,3 | 36.508,3 | 36.508,3 | 7,8 % | 0,0 % | 2,0 | 100,0 |
| od tega nezavarovano | 130,0 | 6.344,9 | 6.344,9 | 6.344,9 | 1,4 % | 0,0 % | 5,0 | 392,4 |
| Ostalo | 2,0 | 3.212,1 | 3.212,1 | 3.212,1 | 0,7 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| NLB Banka, Banja Luka | 155,0 | 20.946,1 | 8.673,6 | 17.443,6 | 3,6 % | 0,6 % | 36,0 | 2.722,9 |
| Prebivalstvo | 126,0 | 2.200,7 | 359,4 | 1.939,8 | 0,4 % | 0,0 % | 15,0 | 353,3 |
| od tega Stanovanjska posojila | 33,0 | 1.221,3 | 217,0 | 1.075,2 | 0,2 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega Potrošniška posojila | 99,0 | 979,4 | 142,4 | 864,7 | 0,2 % | 0,0 % | 15,0 | |
| Nefinančne družbe | 28,0 | 11.730,5 | 1.299,2 | 8.488,8 | 2,0 % | 0,6 % | 21,0 | 2.369,6 |
| od tega zavarovano | 23,0 | 11.682,4 | 1.254,6 | 8.440,7 | 2,0 % | 0,6 % | 8,0 | 1.760,1 |
| od tega nezavarovano | 6,0 | 48,0 | 44,6 | 48,0 | 0,0 % | 0,0 % | 13,0 | 609,4 |
| Ostalo | 1,0 | 7.015,0 | 7.015,0 | 7.015,0 | 1,2 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| NLB Banka, Skopje | 76.912,0 | 347.350,6 | 347.350,6 | 292.042,4 | 27,6 % | 4,4 % | 3,0 | 123,9 |
| Prebivalstvo | 76.328,0 | 282.459,2 | 282.459,2 | 236.966,0 | 22,5 % | 3,6 % | 0,0 | |
| od tega Stanovanjska posojila | 2.126,0 | 83.408,3 | 83.408,3 | 65.578,9 | 6,6 % | 1,4 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega Potrošniška posojila | 75.291,0 | 199.050,9 | 199.050,9 | 171.387,0 | 15,8 % | 2,2 % | 0,0 | 0,0 |
| Nefinančne družbe | 583,0 | 64.884,7 | 64.884,7 | 55.069,8 | 5,2 % | 0,8 % | 3,0 | 123,9 |
| od tega zavarovano | 177,0 | 50.472,3 | 50.472,3 | 42.872,5 | 4,0 % | 0,6 % | 3,0 | 123,9 |
| od tega nezavarovano | 443,0 | 14.412,4 | 14.412,4 | 12.197,3 | 1,2 % | 0,2 % | 0,0 | 0,0 |
| Ostalo | 1,0 | 6,6 | 6,6 | 6,6 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| NLB Banka, Sarajevo | 1.431,0 | 35.157,2 | 35.152,3 | 26.799,2 | 6,5 % | 1,5 % | 0,0 | |
| Prebivalstvo | 1.363,0 | 12.564,3 | 12.564,3 | 11.852,3 | 2,3 % | 0,1 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega Stanovanjska posojila | 73,0 | 1.728,3 | 1.728,3 | 1.681,5 | 0,3 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega Potrošniška posojila | 1.322,0 | 10.836,0 | 10.836,0 | 10.170,8 | 2,0 % | 0,1 % | 0,0 | |
| Nefinančne družbe | 67,0 | 20.770,3 | 20.765,4 | 13.124,3 | 3,8 % | 1,4 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega zavarovano | 33,0 | 16.027,8 | 16.027,8 | 10.105,7 | 3,0 % | 1,1 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega nezavarovano | 39,0 | 4.742,5 | 4.737,6 | 3.018,5 | 0,9 % | 0,3 % | 0,0 | 0,0 |
| Ostalo | 1,0 | 1.822,6 | 1.822,6 | 1.822,6 | 0,3 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| NLB Banka, Priština | 5.883,0 | 249.283,2 | 249.283,2 | 190.121,7 | 32,3 % | 7,7 % | 0,0 | 0,0 |
| Prebivalstvo | 4.646,0 | 49.594,5 | 49.594,5 | 48.881,0 | 6,4 % | 0,1 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega Stanovanjska posojila | 2.024,0 | 37.530,7 | 37.530,7 | 36.897,2 | 4,9 % | 0,1 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega Potrošniška posojila | 3.884,0 | 12.063,8 | 12.063,8 | 11.983,9 | 1,6 % | 0,0 % | 0,0 | |
| Nefinančne družbe | 1.232,0 | 199.623,9 | 199.623,9 | 141.175,9 | 25,9 % | 7,6 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega zavarovano | 1.218,0 | 199.536,1 | 199.536,1 | 141.088,4 | 25,9 % | 7,6 % | 0,0 | 0,0 |
| od tega nezavarovano | 26,0 | 87,8 | 87,8 | 87,6 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| Ostalo | 5,0 | 64,7 | 64,7 | 64,7 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 |
| Članica NLB Skupine | Število komitentov | Izpostavljenost | Od tega: | EBA skladni moratoriji | Od tega: | iztekli do 31. dec. 2020 | % od izpostavljenosti | % od Izpostavljenosti (brez pretečenih moratorijev) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Komercijalna Banka, Beograd | 143.880,0 | 798.057,7 | 798.057,7 | 34,3 % | 0,0 % | 1.736,0 | 64.893,3 | 20.406,5 |
| Prebivalstvo | 141.509,0 | 542.859,1 | 542.859,1 | 23,3 % | 0,0 % | 897,0 | 16.523,3 | 5.262,1 |
| od tega Stanovanjska posojila | 9.827,0 | 234.781,0 | 234.781,0 | 10,1 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| od tega Potrošniška posojila | 136.737,0 | 308.078,1 | 308.078,1 | 13,2 % | 0,0 % | 897,0 | 16.523,3 | 5.262,1 |
| Nefinančne družbe | 2.334,0 | 254.366,5 | 254.366,5 | 10,9 % | 0,0 % | 838,0 | 48.357,3 | |
| od tega zavarovano | 328,0 | 117.414,8 | 117.414,8 | 5,0 % | 0,0 % | 813,0 | 48.119,7 | 15.131,7 |
| od tega nezavarovano | 2.112,0 | 136.951,8 | 136.951,8 | 5,9 % | 0,0 % | 26,0 | 237,6 | 0,0 |
| Ostalo | 37,0 | 832,0 | 832,0 | 0,0 % | 0,0 % | 1,0 | 12,7 | 12,7 |
| Komercijalna Banka, Podgorica | 935,0 | 41.664,3 | 41.253,6 | 34,3 % | 3,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| Prebivalstvo | 783,0 | 18.398,9 | 18.361,2 | 15,1 % | 0,6 % | 0,0 | 0,0 | |
| od tega Stanovanjska posojila | 271,0 | 10.594,4 | 10.594,4 | 8,7 % | 0,2 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| od tega Potrošniška posojila | 600,0 | 7.804,5 | 7.766,8 | 6,4 % | 0,5 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| Nefinančne družbe | 152,0 | 23.265,5 | 22.892,4 | 19,1 % | 2,4 % | 0,0 | 0,0 | |
| od tega zavarovano | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| od tega nezavarovano | 152,0 | 23.265,5 | 22.892,4 | 19,1 % | 2,4 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| Ostalo | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| Komercijalna Banka, Banja Luka | 183,0 | 32.073,8 | 0,0 | 16,3 % | 2,3 % | 4,0 | 2.976,5 | 1.346,1 |
| Prebivalstvo | 124,0 | 2.658,1 | 0,0 | 1,4 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| od tega Stanovanjska posojila | 48,0 | 1.531,9 | 0,0 | 0,8 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| od tega Potrošniška posojila | 78,0 | 1.126,1 | 0,0 | 0,6 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| Nefinančne družbe | 51,0 | 14.999,0 | 0,0 | 7,6 % | 2,3 % | 4,0 | 2.976,5 | 1.346,1 |
| od tega zavarovano | 28,0 | 7.382,0 | 0,0 | 3,8 % | 1,6 % | 4,0 | 2.976,5 | 1.346,1 |
| od tega nezavarovano | 29,0 | 7.617,0 | 0,0 | 3,9 % | 0,7 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| Ostalo | 8,0 | 14.416,7 | 0,0 | 7,3 % | 0,0 % | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| 280.281,0 | 2.434.943,6 | 2.286.878,1 | 1.962.404,6 | 17,8 % | 3,5 % | 2.130,0 | 148.910,9 | 34.644,0 | 134.596,0 | 0,8 % | 2.583.854,5 | 1.997.048,5 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Na ravni Skupine je bilo do zdaj odobrenih za 2.434,9 mio EUR moratorijev, 44,9 % nenančnim družbam in 53,9 % prebivalstvu. Znesek predstavlja 17,8 % skupnega bruto portfelja. Moratoriji so bili odobreni za obdobje od 3 do 12 mesecev. Do konca leta 2020 se je izteklo 80,6 % odobrenih moratorijev, medtem ko se jih je 51,8 % izteklo že do konca tretjega četrtletja 2020. Od izteka moratorija se 93,5 % izpostavljenosti odplačuje brez pomembnih zamud, moratoriji, ki se še niso iztekli, pa so bili v 2020 že ustrezno prerazporejeni na podlagi prihodnjih pričakovanj. Med moratoriji, ki se še niso iztekli, se jih bo 55,2 % izteklo v naslednjih treh mesecih.
V Sloveniji je bilo odobrenih za 493,6 mio EUR moratorije, od tega je bilo konec leta 2020 nezapadlih še 338,1 mio EUR, kar je manj kot 4,8 % celotnega portfelja. Banke na strateških tujih trgih so odobrile moratorije v vrednosti 1.941,4 mio EUR, več kot polovica od tega srbske banke, in sicer kot posledica ukrepov v povezavi s covidom-19 na državni ravni. Konec leta 2020 je poteklo skupaj 93,1 % moratorijev, ki so jih odobrile strateške bančne članice v Skupini v regiji JVE.
Kombinacija visokokakov ostneg a portfelja, zakonskih možnosti glede covida-19 in negotove makroekonomske situacije je povzročila nastanek novih slabih posojil v višini 148 mio EUR, kar je 1,1 % celotnega portfelja. Te številke ne vključujejo na novo prevzete Komercialne Banke, Beograd, so pa njena slaba posojila ob koncu leta 2020 vključena v obseg slabih posojil Skupine. Dodatno je makroekonomski položaj v regiji, na katerega je vplivala upočasnitev gospodarstva v tekočem letu, povzročil povečanje stroška tveganja. Njegov nadaljnji trend je v veliki meri odvisen od gospodarskih okoliščin, ki so posledica pandemije covida-19.
Natančno določeni cilji v Strategiji slabih naložb Skupine in različni pristopi k izterjavi so omogočali proaktivno upravljanje nedonosnega portfelja. Pristop Skupine k upravljanju slabih posojil namenja velik poudarek prestrukturiranju z uporabo drugih orodij za aktivno upravljanje slabih posojil, kot so unovčenje zavarovanja ter prodaja terjatev in zastavljenega premoženja. Zaradi izbruha covida-19 se je ustavil večletni trend zniževanja obsega portfelja nedonosnih posojil. Nedonosni kreditni portfelj v Skupini se je konec leta 2020 povečal na 474,7 mio EUR v primerjavi s koncem leta 2019 (konec leta 2019: 374,7 mio EUR). Povečanje slabih posojil je bilo zlasti posledica poslabšanja kakovosti sredstev, povezanih s pandemijo covida-19, spremenjene obravnave pripisanih obresti in prevzema Komercialne Banke, Beograd, medtem ko so različni ukrepi prestrukturiranja (odplačila, izterjava in poplačila iz starih portfeljev) pozitivno vplivali na obseg slabih posojil.
Zaradi kombiniranega rezultata vseh učinkov je delež slabih posojil znašal 3,5 %, mednarodno bolj primerljiv količnik NPE, na podlagi metodologije EBA, pa je bil 2,3 %. Kazalnik Skupine – bruto količnik slabih posojil, ki ga opredeljuje EBA, je znašal 4,5 % in je pod regulatorno določeno mejo za vzpostavitev okvira strategije upravljanja slabih posojil.
Zaradi bogatih izkušenj iz zadnjih nekaj let pri obravnavi komitentov v finančnih težavah, ki izhajajo zlasti iz preteklih portfeljev, je Skupina razvila obsežno bazo znanja tako na področju preprečevanja finančnih težav v komitentih z namenom prestrukturiranja ustreznih komitentov, kjer je to smiselno in potrebno, kot tudi pri obravnavi izpostavljenosti, pri katerih ni realno pričakovati poplačil. Ta obsežna baza znanja je na voljo v celotni Skupini, enote za upravljanje tveganj, prestrukturiranje in izterjavo pa so ustrezno kadrovsko zapolnjene in imajo zadostne zmogljivosti, da lahko po potrebi obvladujejo povečane obsege dela na strokoven in učinkovit način.
Zaradi tega in zaradi uvedenih orodij za hitro obveščanje ter učinkovitih mehanizmov v analize in poročanja, ki Skupini omogočajo proaktivno identifikacijo in obravnavo posojilojemalcev z morebitnimi finančnimi težavami, Skupina ocenjuje, da je dobro pripravljena za proaktivno reševanje morebitnih dolžnikov v težavah, tudi v kontekstu covida-19, z ustreznim.
| 2015 | 1,2 % | 123 | 15 | 77 | 31 |
|---|---|---|---|---|---|
| 2016 | 1,4 % | 31 | 32 | 64 | 128 |
| 2017 | 0,7 % | 37 | 21 | 2 | |
| 2018 | 0,7 % | 36 | 16 | 12 | |
| 2019 | 0,6 % | 35 | 20 | 56 | |
| 2020 | 1,1 % | 10 | 60 | 78 | 148 |
| 10 | 20 | 30 | 40 | 50 | 60 | 70 | 80 | 90 | 100 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 500 | 1.000 | 1.500 | 2.000 | 2.500 | 3.000 | 3.500 | 4.000 |
| 31. dec. 2012 | 31. dec. 2013 | 31. dec. 2014 | 31. dec. 2015 | 31. dec. 2016 | 31. dec. 2017 | 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3,684 | 2,623 | 475 | 375 | 622 | 844 | 1,299 | 1,896 | 2,798 |
| 28,2 % | 59,3 % | 69,7 % | 25,6 % | 25,1 % | 19,3 % | 13,8 % | 9,2 % | 6,9 % | 3,5 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 81,8 % | 89,2 % | 77,1 % | 77,5 % | 76,1 % | 72,2 % | 68,7 % | 3,8 % |
| Obseg slabih posojil (NPL) | 31. dec. 2020 | Delež NPL | 31. dec. 2020 | Stopnja pokritja slabih posojil | 31. dec. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| NLB, Ljubljana | 208.426,1 | 3,0 % | 57,9 % | ||
| NLB Banka, Skopje | 63.177,1 | 5,1 % | 69,0 % | ||
| NLB Banka, Podgorica | 27.279,5 | 5,8 % | 50,9 % | ||
| NLB Banka, Sarajevo | 24.690,8 | 4,5 % | 68,9 % | ||
| NLB Banka, Priština | 17.518,9 | 2,3 % | 81,2 % | ||
| NLB Banka, Banja Luka | 13.702,8 | 2,3 % | 63,6 % | ||
| NLB Banka, Beograd | 8.718,3 | 1,4 % | 59,8 % |
| Komercijalna Banka, Beograd | 35.219,8 | 1,5 % | 0,0 % |
|---|---|---|---|
| Komercijalna Banka, Banja Luka | 1.165,9 | 0,6 % | 0,0 % |
| Komercijalna Banka, Podgorica | 3.558,9 | 2,7 % | 0,0 % |
| Skupaj banke NLB Skupine | 403.458,1 | 2,9 % | 55,4 % |
| Skupaj NLB Skupina | 474.748,9 | 3,5 % | 57,3 % |
Razliko vanjem med dolžniki, ki so sposobni preživeti, in tistimi, ki niso, da bi tako čimbolj zmanjšala vpliv na kakovost svojega kreditnega portfelja.
Pomembna prednost Skupine je stopnja pokritja slabih posojil 1 (pokritje bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila), ki ostaja na visoki ravni 81,8 %. Poleg tega je stopnja pokritja slabih posojil 2 (pokritost bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila) v Skupini znašala 57,3 %, kar je precej nad povprečjem EU, ki ga objavlja EBA (44,9 % za četrto četrtletje leta 2020). To omogoča dodatno zmanjšanje slabih posojil brez pomembnega vpliva na strošek tveganja v naslednjih letih.
Na poslabšanje kazalnikov pokritja v četrtem četrtletju 2020 je vplivala posebna obra vnava slabih posojil v prevzetih družbah. Slaba posojila skupine Komercijalne Banke se na dan prevzema pripoznajo po pošteni vrednosti brez dodatnih popravkov vrednosti za kreditne izgube.
Skupina teži k temu, da bi zagotovila najboljše za varovanje za dolgoročne naložbe, največkrat z zavarovanjem nepremičnin. Tako je zastava nepremičnin najpogostejša oblika zavarovanja posojil pravnim in fizičnim osebam. Pri posojilih podjetjem temu sledijo državna jamstva in garancije podjetij. Pri posojilih prebivalstvu so druge najpogostejše oblike zavarovanja posojil zavarovalnicah in s poroki.
Skupina upošteva napotke ECB bankam glede slabih posojil v zvezi z vrednotenjem za zavarovanje. Tržna vrednost za zavarovanje za slaba posojila se določi z vrednotenjem na individualni osnovi, ko je določen status slabega posojila. Vrednost zavarovanja se nato redno spremlja in posodablja na letni ravni, bodisi z neodvisnim vrednotenjem (nad predpisanim pragom) bodisi z uporabo statistične ponovne ocene za manjše vrednosti slabih posojil.
Za statistično ponovno ocenjevanje se uporabljajo indeksi vladne agencije ali drugi ustrezni uradni viri podatkov. Vrednost zavarovanja je s statističnim pristopom vedno popravljena le na vzdol, nikoli na vzgor. Popravek navzgor se naredi le, če se višja vrednost zavarovanja ugotovi na podlagi individualne ocene. Če bi podatki iz statistike pokazali znaten padec nepremičninskega trga, bi se opravljale individualne ocene take vrste nepremičnin in ustrezno popravljale vrednosti.
Pri tržnih tveganjih v trgovalni knjigi Skupina zasleduje nizko stopnjo pripravljenosti za prevzemanje tržnih tveganj v trgovalni knjigi. Po CRR je izpostavljenost zaradi trgovanja dovoljena samo v matični banki kot glavnem subjektu Skupine in je zelo omejena. S prevzemom konec leta 2020 se je pozicija trgovalne knjige povečala zaradi pozicije skupine Komercijalne Banke, ki zadeva predvsem likvidnostne dolžniške vrednostne papirje Republike Srbije.
Kljub vsem namerava Banka nadalje ohranjati majhen trgovalni portfelj, predvsem za spremljanje tržnih signalov na globalnih trgih. Ta ne predstavlja pomembnega tveganja za poslovanje Skupine, njena toleranca do obrestnega tveganja in tveganja iz naslova kreditnih pribitkov v trgovalni knjigi pa je zelo nizka.
Skupina opravlja glavnice poslovnih dejavnosti v evrih, odvisne bančne članice pa v svojih domačih valutah in tudi v evrih; evro je valuta poročanja za celotno Skupino. Neto odprta devizna pozicija Skupine, ki izhaja iz transakcijskega tveganja, je majhna in predstavlja manj kot 1,7 % kapitala.
Glede strukturnih valutnih pozicij na konsolidirani osnovi se sredstva in obveznosti v tujini pretvorijo v valuto evro z uporabo zaključnega tečaja na datum bilance. Tečajne razlike sredstev in obveznosti, ki niso izražene v evrih, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in tako vplivajo na delniški kapital in kapital CET1. S prevzemom Komercijalne Banke, Beograd so se povečale strukturne devizne pozicije Skupine in s tem obseg tveganju prilagojene aktive Skupine za tržna tveganja.
posojil sksno obrestno mer o in dolgoročnih vrednostnih papirjev v bančni knjigi na strani aktive ter preoblikov anje vezanih depozito v v depozite na vpogled, kar je bila posledica nizkih obrestnih mer in presežne likvidnosti. Na pozicije obrestnih mer Skupine so nekoliko vplivali moratoriji v letu 2020, ki so bili večinoma kra tkoročni, od 3 do 6 mesecev , in posledično brez pomembnih učinkov . Skupina presežno likvidnost večinoma plasira v vrednostne papirje bančne knjige s ksno obrestno mero , v trenutnem okolju negativnih obrestnih mer pa je tudi večje povprašev anje po produktih s ksno obrestno mero. Izposta vljenost obrestnemu tveganju ostaja zmer na, v okviru omejitev pripra vljenosti za prevzemanje tveganj. Če bi se obrestne mere zvišale , bi to pozitivno vplivalo na neto obrestne prihodke Skupine , če pa bi se znižale , bi bili neg ativni učinki manjši zaradi kla vzul o ničelnem obrestnem dnu, ki so vključene v številne kreditne pogodbe. Za ocenjev anje občutljivosti ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE) članice Skupine uporabljajo različne scenarije. Za večino članic je najslabši regulatorni scenarij v primeru po večanja obrestnih mer za 200 b.t. Z vidika ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE) ocena občutljivosti v primeru spremembe vrednosti bazične točke za 200 znaša -7,3 % kapitala Skupine (vključno s prevzeto skupino Komercijalne Banke).
Na področju upravljanja operativnega tveganja, kjer je Skupina vzposta vila robustno kulturo upra vljanja operativnih tveganj, se glavne kv alitativne deja vnosti nanašajo na poročanje škodnih dogodkov ter identikacijo, ocenjevanje in ob vladovanje opera tivnih tveganj. Na tej podlagi se stalno izboljšujejo kontrolni mehanizmi, postopki in/ali org anizacija. P oleg tega se Skupina osredotoča tudi na proaktivno ublažitev , preprečev anje in minimiziranje potencialne škode. Posebna po zor nost je namenjena sistemu str esneg a testiranja, ki temelji na analizi scenarijev , ki se nanašajo na potencialne malo verjetne dogodke, in modeliranju podatkov o škodnih dogodkih. Nadalje se redno spremljajo, analizirajo in poročajo ključni kazalniki tveganj, ki so vzpostavljeni z namenom zagotavljanja zgodnjega obv eščanja za širše področje operativnih tveganj (na področjih kot so kadri, procesi, sistemi in zunanje razmer e), in sicer z namenom izboljšanja obstoječih notranjih kontrol in za omogočanje pravočasnega odziva.
Na podlagi kazalniko v izbruha pandemije covida-19 v Slo veniji in v regiji JVE je Skupina sprejela vse potrebne ukr e pe za zaščito sv ojih strank in zaposlenih z zagota vljanjem ustreznih var nih pogojev , hkrati pa je zagoto vila izvajanje storitev Skupine brez prekinitev . Skupina je komitentom neprekinjeno zagotavljala storitve , zlasti prek digitalnih poti (mobilno bančništvo, video klici, telefonsko bančništv o), ki jih Skupina še naprej pospešeno razvija. Vzposta vljena je bila ekipa za krizno upravljanje v Banki in drugih bančnih članicah, v kateri so sodelovali vsi člani Uprav e. P osebna pozornost je bila namenjena stalnemu zagota vljanju storitev komitentom, njiho vemu spremljanju, ukrepom za varovanje zdra vja in preprečev anje kiber netskih prevar.
Skupina je preudarno upravljala tudi druga nenančna tveganja, ki se nanašajo na njen poslovni model ali izhajajo iz zunanjih okoliščin, v okviru vzposta vljeneg a ICAAP procesa.
Skupina prispeva k trajnostnem u poslovanju z vključe vanjem tveganj na področju okolja, družbe in upravljanja (ESG) v svoje poslo vne strategije, okvir upra vljanja tveganj in ureditev notranjega upravljanja. Upravljanje ESG tveganj tako sledi smernicam ECB in EBA in bo celostno vključeno v vse relevantne procese.
Več infor macij o upravljanju tv eganj je na voljo v pojasnilu 6 k revidiranim letnim nančnim izkazom in v razkritjih po 3. stebru.
| -8,0% | -6,0% | -4,0% | -2,0% | 0,0 % |
|---|---|---|---|---|
| -7,0% | 31. dec. 2018 | -7,2% | 31. mar. 2019 | -5,5% |
| 30. jun. 2019 | -7,2% | 30. sep. 2019 | -6,1% | 31. dec. 2019 |
| -4,8% | 31. mar. 2020 | -6,1% | 30. sep. 2020 | -7,3% |
| 31. dec. 2020 | -3,7% | 30. jun. |
Kot veterinar in velik ljubitelj avtohtonih pasem domačih živali je Sergej Ivanov pred 15 leti na Stari planini začel gojiti balkanske osle. Želel je ohraniti to pasmo, katere število se je zaradi propadanja vasi v tem delu Srbije močno zmanjšalo. Na kmetiji, na kateri dela celotna družina, prideluje osličje mleko, ki je izjemno zdravo, zlasti pri boleznih dihal, in je najbolj podobno materinemu mleku. Projekt #OkvirPomoči, ki je potekal v obdobju, ko je zaradi pandemije covida-19 veliko ljudi začelo iskati naravne vire imunosti, mu je prinesel več obiskov spletnega mesta, povečal zanimanje za to zdravo mleko in njegovo prodajo ter na koncu omogočil izboljšanje kmetije s povečanjem črede.
Sergej Ivanov
PG MAGI, Srbija
poenotiti upravljanje, aplikacije in infrastruktur o. Banka je uvedla učinkovito rešitev za spletno sodelovanje in omogočila večini zaposlenih delo od doma brez prekinitve poslovanja. Zaradi splošnega povečanja kibernetskih tveganj je bil poseben poudarek namenjen zagotavljanju splošne odpornosti na področju kibernetske varnosti.
Učinkovitost dela vanja IT se spremlja prek niza ustreznih kazalnikov v sklopu vodenja sistema uravnoteženih kazalnikov. Kazalniki kažejo visoko učinkovitost dela vanja IT in uspešno obvladovanje tveganj na tem področju. Razpoložljivost informacijskega sistema Banke je na zelo visoki ravni 99,92 % (2019: 99,93 %), delež nenačrtovanih prekinitev pa je zelo majhen 0,08 % (2019: 0,02 %). Leta 2020 je bilo število dni brez prekinitve dela vanja sistema/storitev na ravni 78,5 % (2019: 83 %). Z uporabniki informacijskega sistema so vzpostavljene usklajene pogodbe o ravni storitev, ki jih banka uspešno izpolnjuje v visokem deležu. Visoko raven učinkovitosti dela vanja so beležile tudi članice Skupine.
Glavni poudarek je bil na preoblikovanju področja IT z vidika organizacije, procesov, ljudi in tehnologije. IT je podpiral agilnejši način poslovanja za boljše sodelovanje s poslovnim delom in zagotavljanje večje učinkovitosti in uspešnosti. Prav tako se je najelo nove strokovnjake na strateških položajih. Pristop k razvoju na področju IT je bil spremenjen s poudarkom na angažiranju notranjih virov in ohranjanju strateškega znanja in virov znotraj institucije. Prav tako je bilo začetih več pobud, od centralnega računalnika do distribuiranih sistemov, od lokalnega k poslovanju v oblaku, od plačljivih k odprtokodnim sistemom, kjer je to mogoče, ter premik virov iz podpore zalednih sistemov v podporo uporabniških vmesnikov.
Slika 72: Digitalna pokritost v bankah Skupine (brez skupine Komercijalne Banke) digitalnih uporabnikov v Skupini.
| NLB Banka, Beograd | 12,8 % |
|---|---|
| NLB Banka, Podgorica | 8,3 % |
| NLB Banka, Priština | 16,1 % |
| NLB Banka, Banja Luka | 7,2 % |
| NLB Banka, Skopje | 55,2 % |
| NLB | 45,1 % |
| NLB Banka, Sarajevo | 15,0 % |
Poleg tega so bili pregledani projekti v teku, da bi zagotovili pravočasen razvoj, hkrati pa preverjena razmerja s ključnimi ponudniki s ciljem znižanja stroškov. Ocenjena je bila aplikativna arhitektura na ravni Skupine, in sicer z vidika odsotnosti rešitev/zrelosti, ter potencial Skupine na področju sinergij, kar je bilo tudi vključeno v strategijo Skupine na področju IT. Močno so bile povečane zmogljivosti na ravni Skupine (zlasti v kompetenčnem centru Skupine v Beogradu, Srbija) za novo digitalno bančno platformo, integracijsko platformo in razvoj platforme za upravljanje poslovnih procesov v regiji ter skupine za kibernetsko varnost in infrastrukturo. V prihodnosti je načrtovan nadaljnji razvoj na tem področju.
Konec leta je bila sprejeta posodobljena Strategija IT, ki vključuje tudi kro vni pogled na dejavnosti Skupine.
Izjava o viziji poudarja izg radnjo najboljše digitalne bančne ekipe IT v regiji JVE.
Upravljanje kadrov vpeljuje izboljšave in uvaja inovativne prakse z namenom spodbujanja visoke zavzetosti zaposlenih in dobrih poslovnih rezultatov. Po mnenju Skupine so naložbe v zaposlene ključni gonilo sprememb. Kot strateški partner poslovanja se Upravljanje kadrov osredotoča na potrebo po organizacijskem in kulturnem razvoju. Zaradi pandemije covida-19 je bilo največ pozornosti namenjene zdravju in zagotavljanju varnega okolja. V obdobjih razglašene pandemije je v povprečju 43 % zaposlenih Banke delalo od doma, za tiste, ki so delo opravljali na svojem.
Skupina posebno pozornost posveča kibernetski varnosti in posledično zagotavljanju zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti podatkov ter informacij in sistemov IT, ki podpirajo bančne storitve in produkte za stranke. Kibernetska varnost v Skupini se stalno preverja in nadgrajuje z ocenjevanjem varnosti, neodvisnimi pregledi in varnostnim testiranjem. Kibernetsko varnost redno obravnavajo Nadzorna skupina za informacijsko varnost Banke, Odbor za operativna tveganja in Uprava na svojih sejah. Leta 2020, je bila varnost v Banki dodatno okrepljena z uvedbo orodij, kot so Information Technology Asset Management, Document Classification and protection, Web Application Firewalls, Multi Factor Authentication in Mobile Device Management. Banka je okrepila uporabo orodij za izboljšanje varnosti. V prihodnosti jih bo uvedla tudi v Skupino.
Vsi zaposleni v Skupini se stalno izobražujejo o pomembnosti informacijske/kibernetske varnosti in tehnikah socialnega inženiringa. Bančne članice Skupine svojim zaposlenim in strankam zagotavljajo varnostna obvestila, zlasti v primeru nevarnosti v (globalnem) okolju, ki bi lahko vplivala na sisteme IT banko in njihove produkte, storitve in stranke. Banka tudi preverja ozaveščenost svojih zaposlenih s simulacijami napadov socialnega inženiringa.
delovnem mestu, pa je bilo zagotovljeno varno okolje in potrebna zaščitna oprema. Razvojne aktivnosti so bile večinoma prestavljene v spletno okolje. Nekateri programi so bili osredotočeni na našo novo realnost; vodenje na daljavo, MS Teams, zdravstveno in mentalno dobro počutje, medtem ko so bili drugi namenjeni razvoju znanja in veščin v povezavi z vodstvenimi in prodajnimi profili, vitkimi procesi, dejavnostmi socialnega učenja in izvedbi praks za okrepitev učinkovitosti zaposlenih. Skupina verjame, da so investicije v zaposlene ključne pri uspešnem uvajanju sprememb.
| Država | 31. december 2020 | 31. december 2019 |
|---|---|---|
| Slovenija | 2.691 (NLB: 2.591, drugi: 100) | 2.750 (NLB: 2.659, drugi: 91) |
| Srbija (i) | 3.198 | 494 |
| BiH (i) | 1.086 | 934 |
| Črna gora (i) | 467 | 312 |
| Severna Makedonija | 877 | 903 |
| Kosovo | 463 | 474 |
| Nemčija | 1 | 1 |
| Švica | 2 | 3 |
| Hrvaška | 7 | 7 |
| Skupaj (Skupina) | 8.792 | 5.878 |
(i) Prevzem Komercijalne Banke, Beograd, in njenih odvisnih družb decembra 2020.
Skupina še naprej razvija svoje kadrovske prakse na podlagi povratnih informacij priznanih ustanov in primerjav z najboljšimi kadrovskimi praksami v globalnem okolju. Banka je ponovno, že šesto leto zapored, prejela priznanje »Top Employer«, ki ga podeljuje nizozemski Top Employer inštitut. Banka si bo prizadevala tudi v prihodnje zagotavljati še bolj stimulativno okolje.
Skrb za naše zaposlene je ključna vrednota pri številnih dejavnostih in priložnostih, ki jih ponujamo vsem našim zaposlenim. Organizacijska kultura se spreminja z udejstvovanjem na različnih področjih, vključevanjem družb članic, omogočanjem mobilnosti zaposlenih, prenosom delovnega okolja, spodbujanjem razmišljanja izven okvira in zagotavljanju osebnega razvoja. S spreminjanjem vedenja se spreminja tudi organizacijska kultura.
Ključni del tega procesa je motivacija in zavzetost zaposlenih, ki se stalno izboljšuje. V drugi polovici 2020 je bila izmerjena zavzetost zaposlenih. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 72,3 % zaposlenih. Nadpovprečen odstotek zaposlenih (43 %) je zavzet (zvest in psihološko predan organizaciji).
Zaradi pandemije covida-19 je bilo poslovanje organizirano na način, da so vsi zaposleni, pri katerih je to omogočal opis del in nalog ter druge okoliščine, delali od doma (na daljavo). Skupina je zagotavljala nemoteno delovanje ključnih poslovnih funkcij in procesov kljub nenadni spremembi v načinu poslovanja bank. Vse odločitve na področju zdravja in varnosti so bile pravočasne in skladne z epidemiološkimi okoliščinami.
| Zavzeti | Aktivno nezavzeti | Niso zavzeti |
|---|---|---|
| 43 % | 42 % | 15 % |
Pripravljenost za spopadanje s prihodnjimi izzivi
Skupina si prizadeva za visoko kakovost in skladnost s standardi sodobne učne se organizacije. Namen različnih dejavnosti usposabljanja je dvigniti ozaveščenost in spodbuditi zaposlene, da sprejemajo spremembe, ki nam jih je leto 2020 prineslo res veliko. Namen teh dejavnosti je usposobiti zaposlene, da se bodo znali organizirati v novih okoliščinah, ki so posledica covida-19, da bodo dosegali svoje poslovne cilje in posledično izpolnili svoja osebna pričakovanja, na način, da v odnosih z vsemi deležniki izkazujejo družbeno odgovornost.
Zaradi covida-19 je bila večina usposabljanj (od marca dalje) izvedena prek spleta. Poudarek je bil na programih, osredotočenih na delo na daljavo (delo od doma), vodenje na daljavo ter fizično in mentalno zdravje. Cilj je bil izboljšati tudi znanje o digitalizaciji, raziskati in razumeti sodobne tehnološke trende ter se prilagoditi novim načinom dela in učenja v digitalnem svetu.
Konec leta so bili vloženi dodatni napori v smeri zagotavljanja učnih vsebin preko spleta, in sicer z vzpostavitvijo sodelovanja s ponudnikom, s pomočjo katerega bodo lahko imeli vsi zaposleni dostop do več kot 7.000 tečajev, s katerimi bodo pokrili svoje razvojne potrebe glede znanja in veščin.
Skupina je zavezana k posredovanju znanja o zdravem načinu življenja ter ustvarjanju delovnega okolja, ki omogoča kakovostne medsebojne odnose in spodbuja dejavnosti za krepitev dobrega zdravja in zadovoljstva zaposlenih. V času pandemije je bil poudarek na razvoju zdravih življenjskih navad, o čemer smo dnevno obveščali vse zaposlene prek internega komunikacijskega portala NLB Net. Zaradi spremenjenega delovnega okolja so se morali zaposleni prilagoditi novim ukrepom na področju zdravja in varstva pri delu. Banka je zagotovila potrebno zaščitno opremo (maske, rokavice, razkužila) in poskrbela za ustrezno varnostno razdaljo. Delo na daljavo in delo od doma je bilo omogočeno večini zaposlenih v Skupini.
za posamezno ocenjevalno obdobje (četrtletje ali polletje). Cilji so določeni po metodi »SMART«, kar pomeni, da morajo biti jasni, merljivi, izzivalni in realni ter opredeljeni s časovnim okvirom.
Glede na izjemno zahtevno okolje v letu 2020 je Banka sprejela neka tere ukrepe za nagrajevanje zaposlenih, ki so bili v tem obdobju izpostavljeni, in jim odobrila dodatek za delovno obremenitev kot dodaten v ariabilni delež plače.
Za zaposlene s posebno naravo dela je na ra vni Skupine sprejeta Politika nagrajevanja. P olitika nagrajevanja vsebuje določbe glede izplačila variabilnega dela plače in opredeljuje okoliščine za naknadno prilagoditev glede na tveganja, ki obv ezno zmanjšujejo odložen variabilni del plače na nič (zadržanje) ali okoliščine, ki potencialno zmanjšujejo odložen variabilni del plače na nič (vračilo).
Zaradi oteženega položaja poslo vanja v letu 2020 se je Upra va Banke odločila, da se obdobju od 1. maja 2020 do 31. decembra 2020 plača člano v Uprav e zmanjša za 15 %, plača zaposlenih z individualnimi pogodbami pa za 10 %.
Tudi članom Nadzornega sveta so se znižala izplačila v višini 15 % za obdobje od 1. maja 2020 do 31. decembra 2020.
BS je sprejela Sklep o makrobonitetni omejitvi razdelitev dobičkov bank z namenom zagotovitve rob ustnosti in večje odpor nostinančnega sistema, ob preprečevanju kakršnih koli motenj v nančnem sistemu in zmanjševanje sistemskih tveganj, hkrati pa je uv edla tudi začasne ukrepe za razdelitev dobičkov bank.
Vzpostavljena je bila začasna prepo ved izplačila variabilnega dela plače ali vzpostavitev obveznosti za v ariabilni del plače ali posebnih pokojninskih ugodnosti za zaposlene s posebno naravo dela. Makrobonitetni ukrep, ki ga je s skle pom uvedla BS, je velja ven eno leto (od aprila 2020 do aprila 2021).
Upoštevajoč te ukr epe Banka ni mogla izplačati odloženega variabilnega dela plače zaposlenim s posebno naravo dela za leto 2016, niti variabilnega dela plače za leto 2019, ali izplačila neodloženega dela plače.
zaposlenih v družini Skupine.
zaposlenih Banke je v povprečju delalo od doma v obdobju razglašene pandemije.
8.792
43 %
Poleg omenjenih zakonskih določil, Banka deluje tudi po načelih Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (ki velja od 1. januarja 2017). Odstopanja od priporočil omenjenega kodeksa so obja vljena v Izjavi o upravljanju NLB, ki je pripravljena skladno s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 in je del poslovnega poročila v okviru Letnega poročila NLB Skupine. Ta izjava je objavljena tudi na spletni strani Banke: https://www.nlb.si/korporativno-upravljanje.
Banke, je Politika upravljanja NLB (november 2020), v kateri se za vežeta in javno razkrijeta delničarjem, strankam, upnikom, zaposlenim in drugim deležnikom kot celota, kako bosta upravljala in nadzirala Banko, kakor tudi sprejmeta odločitev o tem, kateri kodeks korporativnega upravljanja bo Banka uporabljala. Omenjena politika je bila spremenjena novembra 2020 (objavljena na spletni strani: https://www.nlb.si/korporativno-upravljanje), in sicer zaradi prenehanja veljavnosti za vez EK, ki so bile uveljavljene zaradi prejema državne pomoči decembra 2013, sprememb Statuta NLB (Statut) ter sprememb predpisov, ki urejajo korporativno in družbeno odgovornost.
Politiko korporativnega upravljanja NLB je potrebno brati skupaj s Politiko korporativnega upravljanja NLB Skupine, v kateri so določena načela in mehanizmi korporativnega upravljanja v članicah Skupine (razen NLB).
V 2020 je NLB, kot prva banka v RS, realizirala odločbo Ustavnega sodišča RS o sodelovanju zaposlenih v organih upravljanja bank. 13. junija 2019 je namreč Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladnost četrtega odstavka 33. člena ZBan-2, ki je izključeval sodelovanje delavcev v organih upravljanja banke. Zato je Skupščina banke 15. junija 2020 sprejela spremembe Statuta, ki Svetu delavcev omogočajo imenovanje štirih predstavnikov v Nadzorni svet in možnost imenovanja kandidata za delavskega direktorja.
Korporativno upravljanje Banke temelji na zakonodaji RS, zlasti (a ne izključno) na določbah ZGD-1 in ZBan-2, Sklepa BS o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, kakor tudi Smernic EBA o notranjem upravljanju, Smernic EBA o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij, kakor tudi Smernic EBA o praksah nagrajevanja.
Poleg dobrih in stabilnih rezultatov v NLB, kot sistemski akter na trgih JVE, upošteva tudi okoljske in družbene vplive svojega poslovanja, in sicer z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja Banke in Skupine. V 2020 je Banka nadgradila svoje dejavnosti v okviru družbene odgovornosti banke (CSR) s pristopom k implementaciji Agende 2030 OZN na področju trajnostnega razvoja, ki je zaenkrat najcelovitejši ukrep poziva k dejanjem, saj opredeljuje 17 konkretnih ciljev, ki naj bi bili doseženi do leta 2030. Dejavnosti CSR v Banki bodo postopoma nadgrajene, tako da bo vsaka družbeno odgovorna dejavnost zasledovala vsaj enega od 17 ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja, posledično pa bodo imele dolgoročen vpliv na družbo in okolje.
Ob koncu septembra 2020 se je NLB kot prva banka v Sloveniji pridružila več kot 180 bankam po vsem svetu in podpisala Načela OZN za odgovorno bančništvo. Dodatne informacije o trajnostnem razvoju in trajnostnem bančništvu so vključene v Poročilu NLB Skupine o trajnostnem poslovanju za leto 2020, ki je objavljeno na spletnih straneh banke (www.nlb.si).
| Skupščina | Nadzorni svet | Uprava |
|---|---|---|
Skupščina banke dne 15. junija 2020 je sprejela sklep, s katerim se je seznanila z Letnim poročilom NLB Skupine za leto 2019, ki ga je sprejel Nadzorni svet, sprejela poročilo Nadzornega sveta o rezultatih pregleda Letnega poročila NLB Skupine za leto 2019, se seznanila s Poročilom Notranje revizije za leto 2019 in sprejela informacijo o nagrajevanju članov v Upravi in Nadzornem svetu za zadnje leto. Delničarji so odločali tudi o uporabi bilančnega dobička za leto 2019.
Bilančni dobiček za leto 2019 v višini 228.039.879,73 EUR, ki je bil sestavljen iz neto dobička za leto 2019 v višini 176.148.615,15 EUR in zadržanega dobička iz preteklih let v višini 51.891.264,58 EUR, je ostal nerazporejen in predstavlja prenesen dobiček iz preteklih let, in sicer zaradi omejitev, ki jih je uvedla BS na podlagi sklepa o makrobonitetnih omejitvah glede distribucije bančnih dobičkov, z namenom zmanjšanja vpliva in posledic epidemije covida-19. Namen ukrepov je ohraniti kapital in s tem zagotoviti, da bo bančni sistem bolj odporen na potencialne izgube ter bo tako še naprej zagotavljal posojila gospodarstvu in prebivalstvu.
V nadaljevanju je Skupščina podelila razrešnico članom organov upravljanja in nadzora za leto 2019. Skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS sprejeto junija 2019 je skupščina sprejela predlagane spremembe Statuta v zvezi s sodelovanjem delavcev v organih upravljanja. Sprejete spremembe Statuta Svetu delavcev tako omogočajo imenovanje štirih predstavnikov delavcev v Nadzorni svet banke in možnost imenovanja delavskega direktorja. Statut je bil tako spremenjen tudi v členu, ki določa število članov Uprave.
izvolila t udi člane Nadzornega sveta. Manda t članov Lászla Urbána in Alexandra Ba yrja je prenehal, medtem kosta bila Primož Karpe in David Eric Simon pono vno izvoljena. K ot no va članica Nadzornega sveta je bila izvoljena Verica T r stenjak (v eč infor macij o izv olitvi člano v Nadzor nem svetu je na v oljo v naslednjem podpoglavju o Nadzor nem svetu).
Skupščina je prav tako sprejela sklep , ki omogoča Upravi, da skliče Skupščino z uporabo elektronskih sredstev , kar pomeni, da lahko delničarji sodelujejo tudi brezzične prisotnosti na Skupščini.
Sprejeti sklepi, vključno z rezultati glasovanja, so zainteresiranim strankam na voljo na spletni strani SEO-net Ljub ljanske borze (https:// seonet.ljse.si).
Skupščina delničarjev (Skupščina) je najvišji organ Banke, prek katerega delničarji uveljavljajo svoje pravice, ki med drugim vključujejo: odločitve o korporativnih spremembah (spremembe Statuta, povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala) in pravno prestrukturiranje (združitve, prevzemi); odločitve o vseh zakonskih zadevah v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo članov Nadzornega sveta (predstavnikov kapitala) ter imenovanjem revizorja; delitvijo bilančnega dobička; ter podelitvijo razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu. Skupščina ima pristojnosti, kot jih določajo ZGD-1, ZBan-2 in Statut.
Andreas Klingen
namestnik
predsednika
mag. Sergeja Kočar
članica
Mark William
Lane Richards
dr. Peter
Groznik
mag. Janja
Nadzorni svet NLB (Nadzorni svet) opravlja svoje naloge skladno z določili prej omenjenih zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb ter Statutom. V skladu z dvotirnim sistemom upravljanja banke Nadzorni svet nadzoruje delo Uprave. Med drugim je pristojen za:
Nadzorni svet ravna v skladu z najvišjimi etičnimi standardi in sprejema ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov.
V 2020 je Banka realizirala odločbo Ustavnega sodišča o sodelovanju predstavnikov delavcev pri upravljanju banke. Skladno z zgoraj omenjenimi spremembami Statuta, ki so bile sprejete na Skupščini dne 15. junija 2020, je Nadzorni svet sestavljen iz 12 članov, od tega je osem predstavnikov kapitala, štirje člani pa so predstavniki delavcev, ki jih izvoli in imenuje Svet delavcev NLB.
V letu 2020 se je štirim članom Nadzornega sveta mandat iztekel. Tako sta bila na Skupščini dne 15. junija 2020 Primož Karpe in David Eric Simon ponovno izvoljena za nov mandat, kot nova članica Nadzornega sveta pa je bila dodatno izvoljena Verica Trstenjak.
Dne 9. junija 2020 je Svet delavcev NLB izvolil in imenoval Petro Kako vič Bizjak, Sergejo Kočarin in Bojano Šteblaj za članice Nadzornega sveta - predstavnice zaposlenih. Njihov štiriletni mandat se je začel z dnem vpisa sprememb Statuta v sodni register (17. junija 2020). Dne 1. septembra 2020 je Banka prejela odstopno izjavo Petre Kako vič Bizjak. Njen mandat je prenehal 10. septembra 2020.
Dne 20. novembra 2020 je Banka prejela informacijo Sveta delavcev o izvolitvi Janje Žabjek Dolinšek za članico Nadzornega sveta Banke - predstavnico zaposlenih. Njen mandat se je začel 20. novembra 2020.
Dodatne informacije o delu in sestavi Nadzornega sveta so na voljo v poglavju Izjava o korporativnem upravljanju NLB.
Na dan 31. decembra 2020 je Nadzorni svet deloval v naslednji sestavi:
predsednik
mandat: 2016-2020, podaljšan za obdobje 2020-2024
namestnik predsednika
mandat: 2015-2019, podaljšan za obdobje 2019-2023
član
mandat: 2016-2020, podaljšan za obdobje 2020-2024
član
mandat: 2017-2021
član
mandat: 2019-2023
član
mandat: 2019-2023
član
mandat: 2019-2023
Nadzornega sveta NLB:
Nadzornega sveta NLB:
Nadzornega sveta NLB:
Nadzornega sveta NLB:
Nadzorni svet imenuje komisije, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, zagotavljajo njihovo izvajanje in opravljajo druge strokovne naloge. Nadzorni svet Banke ima pet kolektivnih odločevalskih in svetovalnih organov, in sicer:
Dodatne informacije o delu in sestavi komisij Nadzornega sveta so na voljo v poglavju Izjava o korporativnem upravljanju NLB.
Bojana Šteblaj
Shrenik
CEO in CMO), Archibald Kremser (CFO), Andreas Burkhardt (CRO) in László Pelle (COO). László Pelle se je z Nadzornim svetom dogovoril o prekinitvi mandata z dnem 31. januarja 2020. Za zagotovitev nadaljevanja funkcije COO je Nadzorni svet imenoval Petra Brunclíka za člana Uprave. Petr Brunclík je funkcijo COO začel opravljati 18. maja 2020, potem ko je prejel soglasje ECB dne 13. maja 2020. Dne 12. novembra 2020 je Nadzorni svet ponovno imenoval Blaža Brodnjaka kot CEO & CMO, Archibalda Kremserja kot CFO in Andreasa Burkhardta kot CRO Banke, in sicer za petletni mandat od zaključka njihovega sedanjega mandata dne 6. julija 2021.
Uprava NLB (Uprava) vodi, predstavlja in zastopa Banko samostojno in na lastno odgovornost, za kar ima vsa pooblastila skladno z določili zakonov in Statutom banke. Skladno s prej omenjenimi spremembami Statuta ima Uprava banke tri do sedem članov (predsednik in največ šest članov, od katerih je lahko eden delavski direktor), ki jih imenuje in razrešuje Nadzorni svet. Predsednik in člani Uprave so imenovani za obdobje petih let, lahko so ponovno imenovani, lahko pa so tudi predčasno odpoklicani skladno z določili zakonov in Statutom Banke. Konec leta 2020 je bila sestava Uprave naslednja:
so na voljo v poglavju Izjava o korporativnem upravljanju NLB.
Predsednik (CEO & CMO)
mandat: 2016-2021, podaljšan za obdobje 2021-2026
član (CRO)
mandat: 2016-2021, podaljšan za obdobje 2021-2026
član (CFO)
mandat: 2016-2021, podaljšan za obdobje 2021-2026
član (COO)
mandat: 2020-2025
Uprava lahko imenuje različne odbore, komisije, telesa in delo vne organe za izvajanje posameznih nalog, ki sodijo v njeno pristojnost.
Uprava je imenovala delovne organe, ki delujejo na nižji ravni, in sicer:
Predsednik: član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CR O)
komitentov ter odobrava naložbe na področju komercialnega bančništva in limite, ki so zunaj pristojnosti direktorjev. Odbor sprejema odločitve, ki presegajo pooblastila direktorjev, kot tudi odločitve o naložbah na področju komercialnega bančništva skladno z zakonskimi pooblastili za poslovanje Banke s podjetji (vse družbe, banke in finančne ustanove), o poslovanju s komitenti prestrukturiranja in problematičnih naložb. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor ima osem članov.
Predsednik: predsednik Uprave (CEO)
Odbor je pristojen za sprejemanje odločitev s področja razvoja z namenom preoblikovanja Banke in odločitev v zvezi s sprejemanjem razvojnih smernic. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat mesečno. Odbor ima štiri člane.
Predsednik: član Uprave, zadolžen za področje financ (CFO)
Odbor spremlja razmere makroekonomskega okolja, analizira stanja, spremembe in trende v bilancah Banke in članic Skupine ter oblikuje sklepe in usmeritve za doseganje strukture bilance stanja Banke in Skupine. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat mesečno, sestavljajo pa ga štirje člani.
Predsednik: član Uprave, zadolžen za področje financ (CFO)
Odbor je pristojen za izdajanje mnenj o prevzemni/nakupni ceni nepremičnin in dodatnih naložbah v nepremičnine, ki so zastavljene kot zavarovanje za problematične naložbe, o prodajni ceni lastnih nepremičnin in prevzemni/nakupni ceni za zastavljene nepremičnine pri prodaji terjatev. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor ima tri člane.
Predsednik: član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO)
Odbor je odgovoren za spremljanje, usmerjanje in nadzor upravljanja operativnega tveganja v Banki ter prenos metodologije v članice Skupine. Odbor se praviloma sestane vsaka dva meseca. Odbor šteje petnajst članov.
Predsednik: član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO)
Odbor za spremljanje komitentov na opazovalnem seznamu je posvetovalno telo, ki se seznanja s potekom aktivnosti komitentov na opazovalnem seznamu (WL). Seje odbora so praviloma sklicane četrtletno. Odbor ima sedem članov.
Predsednik: član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO)
Odbor za tveganja spremlja in redno pregleduje zadeve, povezane s tveganjem in poslovnim tveganjem, ter pripravlja gradiva za sklepe Uprave. Odbor šteje enajst članov.
Kolegij prodaje sprejema odločitve o upravljanju ponudbe produktov in storitev ter odnosov s komitenti na področju prodaje. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor šteje enajst članov.
Predsednik: direktor Kreditnih analiz pravnih in fizičnih oseb
Kultura skladnosti je vgrajena v vsakodnevno poslovanje Banke in tako pripomore k močnemu internemu kontrolnemu okolju ter zagotavlja zmanjševanje tveganj skladnosti. Leta 2020 je bilo v Skladnosti poslovanja in krepitvi integritete zaposlenih 10 dodatnih sodelavcev z namenom dodatne okrepitve zmogljivosti.
V okviru programa zagotavljanja skladnosti poslovanja se Skupina ukvarja tudi z etiko in integriteto organizacije. Tak program spodbuja zaposlene in druge deležnike k poslovanju, ki je skladno z močno pozitivno organizacijsko kulturo. Vrednote Skupine, ki jih vsebuje Kodeks ravnanja Skupine, podajajo smernice in načela pričakovanega vedenja glede etičnega obnašanja ter predpisujejo ustrezno obnašanje zaposlenih na vseh ravneh organizacije, vključno s pogodbenimi izvajalci.
Skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), Uredbo o zlorabi trga (MAR) in drugimi ustreznimi predpisi je Banka vzpostavila sistem na ravni Banke in Skupine za upravljanje in javno razkrivanje notranjih informacij na način, ki ji omogoča zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, povezanimi z identifikacijo notranjih informacij in razkritjem, skladno z vsakokrat veljavnimi pravili in predpisi. Banka ima poleg tega vzpostavljen sistem izvajanja režima preprečevanja zlorabe trga skladno z MAR, in sicer z namenom preprečevanja trgovanja na podlagi notranjih informacij, tržnih manipulacij in nezakonitega razkritja notranjih informacij.
Skupina se z izzivi stroge regulative in regulativnih zahtev spopada s sistematičnim pristopom k zmanjševanju tveganj skladnosti. Pomembno je zagotoviti, da zaposleni in nosilci odločanja poznajo in razumejo namen ter cilje predpisov. Skupina stalno krepi funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja in dolžno skrbnost pri poslovanju.
Banka spoštuje nacionalno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT), vključno s smernicami BS. RS je članica EU, zato zanjo veljajo standardi Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in evropska zakonodaja, sprejeta na njihovi podlagi. Za Skupino je uspešno zmanjševanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma izjemnega pomena. Zaradi tega za pravila, postopke in tehnologijo na področju PPDFT veljajo strogi in enotni standardi/politike. Enak pristop se uporablja za preverjanje sankcij in embargov. Ekipa Skupine na področju preprečevanja pranja denarja je uvedla nadaljnje izboljšave upravljanja preprečevanja pranja denarja na ravni Skupine skladno z usmeritvami BS. Na sedežih družb se stalno spremljata izvajanje in skladnost s standardi na ravni Skupine na mestu samem in na daljavo.
Banka spremlja kazalnike PPDFT in po potrebi poroča transakcije pristojnim nacionalnim organom skladno z zakonodajo na področju PPDFT. Nadalje so bila po potrebi prekinjena poslovna razmerja, če so bila izpolnjena ustrezna merila. Banka je z novimi vrstami kazalnikov v PPDFT sprejela dodatne ukrepe za zaznavanje neobičajnega poslovanja. Po širitvi skupine za PPDFT v letih 2018 in 2020 je Banka skupino razširila z dodatnimi viri.
| Vzpostavljenih s standardi za skladnost poslovanja in krepitev integritete za Skupino ter spremljanja z analizo podatkov in obiski na terenu. | pregledanih novih zakonov, osnutkov zakonov, predpisov in drugih informacij o regulatornem okolju Banke. | dodatnih novih zaposlenih v Skladnosti poslovanja in krepitvi integritete. | preiskanih primerov. |
|---|---|---|---|
| 10 | 66 | 426 |
primernosti (v delu ocene ugleda, finančnega položaja, časovne razpoložljivosti in nasprotja interesov)
Področje informacijske varnosti se med drugim osredotoča na izvajanje ukrepov za dviganje ravni informacijske/kibernetske varnosti ter preskušanje odpornosti sistemov (pen-testi). Nadalje je bilo skladno z načrtom izvedenih več notranjih ocen/pregledov v skladnosti na podlagi ISO 27001:2013 in ISO 27002:2013, tudi v zvezi z zunanjimi ponudniki storitev (tj. obdelovalci podatkov in zunanjimi ponudniki programske opreme). Pripravljeno je bilo posebno obvezno e-usposabljanje za vse zaposlene na področju informacijske varnosti, ki mu je sledil preizkus ozaveščenosti o socialnem inženiringu, in sicer vse v okviru preventivnih ukrepov na tem področju.
V letu 2020 je bila pono vno opravljena interna raziskava na področju etike in skladnosti, katere namen je bil razumeti utrip in zaznavanje teh tem med zaposlenimi. Sprejete so bile ugotovitve in odločitve o izboljšavah na podlagi teh ugotovitev. V kombinaciji z oceno tveganj skladnosti (tako imenovana ECRA - ocena tveganja za integriteto in skladnost poslovanja) je vodstvo Banke načrtovalo dejavnosti skupaj s Skladnostjo poslovanja in krepitvijo identitete; vse z namenom ublažitve ali zmanjšanja tveganj na področju skladnosti in integritete.
Kot del programa skladnosti, Skladnost poslovanja in krepitev integritete med drugim sodeluje tudi pri ocenah tveganj v zvezi z novimi in spremenjenimi produkti, ocenah ustreznosti in primernosti za ključne nosilce funkcij, zunanjem izvajanju in drugih spremembah, ki pomembno vplivajo na poslovanje Banke.
Funkcija skladnosti je, kot ustaljeno, pripravila več delavnic in obveznih usposabljanj o etiki, preprečevanju korupcije, nasprotju interesov, varstvu osebnih podatkov, PPDFT, informacijske varnosti, zičnega varovanja ter drugih zadevnih temah v zvezi z vsakdanjim delom. Za vse zaposlene so obvezna letna e-usposabljanja o temah, kot so preprečevanje trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržnih manipulacij, etika, preprečevanje korupcije, preprečevanje nasprotij interesov, zaščita osebnih podatkov, informacijska varnost in podobno.
Skupina spodbuja poslovno kulturo, ki omogoča skladnost poslovanja in stalno dvig ozaveščenost, na primer z obveščanjem prek mesečnika o skladnosti poslovanja, ki ne vsebuje zgolj informacij o pomembnih regulativnih spremembah, temveč tudi najnovejše informacije in študije primerov o različnih temah, povezanih s skladnostjo poslovanja in etiko.
Notranja revizija je neodvisno, objektivno in svetovalno orodje za sistematično in profesionalno ocenjevanje učinkovitosti postopkov upravljanja tveganj, popolnosti in funkcionalnosti sistemov notranjih kontrol ter vodenja poslovanja Skupine. Notranja revizija je podala nepristranska zagotovila Upravi in Nadzornemu svetu glede upravljanja tveganj na ključnih področjih, in sicer glede kibernetske varnosti, ustreznosti projektov IT, procesov moratorijev na posojila podjetij in prebivalstva ter kontrolnih dejavnosti, podatkov o strankah in upravljanja kakovosti podatkov, organizacije in najemanja zunanjih sodelavcev na področju IT, izračuna tveganju prilagojene aktive za kreditno in operativno tveganje, upravljanja kreditnega tveganja (sistem zgodnjega obveščanja, oblikovanje individualnih rezervacij, bonitete in upravljanje kreditnih zavarovanj), upravljanje denarnih sredstev v poslovalnicah in drugih.
Notranja revizija svoje naloge in odgovornosti izvaja po lastni presoji in v skladu z letnim načrtom revizij, ki ga odobri Uprava in potrdi Nadzorni svet. Na podlagi interne metodologije in celovite analize tveganj za leto 2020 je Notranja revizija v Banki izvedla 50 revizijskih pregledov (od tega štiri na ravni skupine), štiri pa odložila zaradi objektivnih razlogov. Nadalje so revizorji opravili preglede 32 poslovalnic, tri skupne preglede z lokalnimi revizorji in dva pregleda kakovosti notranje revizije, oba v Skupini. Prav tako so revizorji opravili dva nenačrtovana pregleda in sodelovali kot svetovalci pri več strateških projektih. Večina priporočil, danih v letu 2020, je bila izvršena v dogovorjenih rokih.
Notranja revizija ves čas izboljšuje učinkovitost. Osredotoča se na spremljanje izvrševanja revizijskih priporočil, usposabljanje in izobraževanje, prenovo priročnika in listine za notranje revidiranje, svetovanje poslovodstvu ter zagotavljanje visokokakovostnega in profesionalnega delovanja funkcije notranje revizije v Skupini. Notranja revizija uvaja tudi enotna pravila delovanja notranjerevizijske funkcije v Skupini in redno nadzoruje njihovo spoštovanje.
Notranja revizija in druge notranjerevizijske službe v Skupini delujejo v skladu z:
Notranja revizija pregleduje ključna tveganja pri poslovanju, svetuje poslovodstvu na vseh ravneh in poglablja razumevanje poslovanja Banke. Daje neodvisna in nepristranska zagotovila glede upravljanja ključnih tveganj, upravljanja Banke in delovanja notranjih kontrol ter s tem krepi in ščiti vrednost Banke.
opravljenih načrtovanih in izrednih revizij v Banki.
strokovnjakov Notranje revizije.
50
TERMONET je vodilno podjetje v prodaji integriranih sistemov in izdelkov za sončno energijo, vodovodne ter ogrevalne sisteme. Ne le da se zaveda kompleksnosti in različnih zahtev trga, temveč nudi tudi tehnično strokovnost in znanje z več desetletnimi izkušnjami.
Tako kot za mnoge druge, je bilo tudi za njih preteklo leto polno izzivov. Zanimanje kupcev se je znatno zmanjšalo, prodaja se ni niti približala želenim rezultatom, pri vsakodnevnem poslovanju pa so se soočali s težavami. Ko so izvedeli za projekt NLB #OkvirPomoči, so prepoznali priložnost za izboljšanje situacije in dobili podporo takrat, ko so jo najbolj potrebovali. Prek oglasov so navezali kontakte za nadaljnje sodelovanje. Poleg tega je projekt potrdil njihovo prepričanje, da smo skupaj močnejši in da v krizi prepoznamo prave partnerje.
Toni Gerasimovski
TERMONET, Severna Makedonija
Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev
Skladno z določbami 14. člena (1. odstavek) Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 69/17, 73/19 in 164/20), ki ga je sprejela BS na podlagi pooblastil iz 93. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, s spremembami, v nadaljevanju »ZBan-2«), NLB v nadaljevanju navaja vse vrste bančnih storitev, ki jih je, v skladu z dovoljenjem BS, izvajala v obdobju, za katero je bilo pripravljeno poslovno poročilo. NLB ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev skladno s 5. členom ZBan-2.
Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun. Banka ima dovoljenje za opravljanje vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev.
Opravljala lahko naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 5. členu ZBan-2, in sicer:
Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev je objavljeno na uradni spletni strani BS: BS.
Skladno z določbami 134. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, Uprava potrjuje navedbe v poslovnem poročilu, ki so skladne s priloženimi računovodskimi izkazi po stanju na dan 31. decembra 2020 ter predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Banke in NLB Skupine ter izidov njunega poslovanja za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2020.
Uprava potrjuje, da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz dogodkov in izidov poslovanja Banke in Skupine ter njunega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim Banka in družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.
Ljubljana, 23. marec 2021
Uprava NLB
Archibald Kremer, član
Andreas Burkhardt, član
Petr Brunclík, član
Blaž Brodnjak, predsednik
Ustreznost mehanizmov notranjih kontrol je določena na podlagi neodvisnosti, kakovosti in veljavnosti:
Notranje kontrole morajo biti vzpostavljene na vseh ravneh organizacijske strukture Banke, zlasti na ravneh komercialnih, kontrolnih in podpornih funkcij ter vseh finančnih storitev Banke. Banka v vsakodnevnem poslovanju uporablja interni akt Sistem notranjih kontrol, ki določa sistem notranjih kontrol v NLB in odgovornosti za njegovo vzpostavitev, neprekinjeno delovanje in nadgrajevanje. Banka je na organizacijski ravni vzpostavila spremljanje poslovanja in zaledne pisarne.
Funkcije notranjih kontrol so del sistema notranjega upravljanja Banke. Funkcije notranjih kontrol vključujejo:
Funkcija Notranje revizije je organizirana skladno z Listino o delovanju Notranje revizije v NLB, ki jo je Uprava sprejela 13. novembra 2018 (in dopolnila 13. avgusta 2019) v soglasju z Nadzornim svetom NLB (30. novembra 2018 in 6. septembra 2019).
Listina o delovanju Notranje revizije v NLB je kroven dokument o razumevanju in vlogi notranje revizije v Banki, ki opredeljuje namen, pristojnosti, odgovornosti in naloge Notranje revizije v NLB, skladno z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Omenjena listina določa položaj Notranje revizije v organizaciji, vključno z naravnanjem funkcijske odgovornosti vodje Notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila notranjim revizorjem za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, ki so pomembni za izvajanje njihovih nalog, ter opredeljuje področje in dejavnosti Notranje revizije.
Uprava NLB je vzpostavila neodvisno notranjerevizijsko funkcijo, ki daje zagotovila in svetuje na področjih upravljanja tveganj, notranjega kontrolnega sistema in upravljanja Banke. Poslanstvo in glavna naloga Notranje revizije sta krepitev in zaščita vrednosti Banke s podajanjem objektivnih zagotovil na podlagi ocene tveganj, s svetovanjem in poglobljenim razumevanjem delovanja Banke. Poleg tega Notranja revizija izvaja reden nadzor nad kakovostjo delovanja ostalih notranjerevizijskih služb v Skupini ter skrbi za nenehen razvoj funkcije notranjega revidiranja.
Skladno z zakonskimi določili je Banka organizirala Notranjo revizijo kot neodvisno organizacijsko enoto, ki je primarno odgovorna Nadzornemu svetu NLB, sekundarno pa Upravi NLB. Nadzorni svet NLB obvezno poda soglasje k imenovanju, nagrajevanju in razrešitvi direktorja Notranje revizije, s čimer se zagotavlja njegova neodvisnost in s tem tudi neodvisnost delovanja Notranje revizije.
Funkcija upravljanja tveganj je organizirana skladno z Listino o delovanju funkcije upravljanja tveganj v NLB, ki jo je Uprava sprejela 6. novembra 2015 v soglasju z Nadzornim svetom NLB. Listina o delovanju funkcije upravljanja tveganj v NLB predstavlja kroven dokument o razumevanju in vlogi funkcije upravljanja tveganj; opredeljuje namen, veljavnost in način delovanja ter pooblastila in odgovornosti funkcije upravljanja tveganj skladno z zahtevami Zakona o bančništvu (ZBan-2) ter Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice.
Funkcija upravljanja tveganj je pomemben del celotnega procesa vodenja in upravljanja Skupine. Funkcija upravljanja tveganj je v NLB organizirana v okviru Področja tveganj, ki ga pokriva član Uprave, odgovoren za tveganja (CRO). Področje tveganj vključuje naslednje organizacijske enote:
Funkcijo upravljanja tveganj opravlja sektor Tveganja. Pristojnosti, pooblastila in odgovornosti Tveganj zastopa direktor sektorja. Funkcionalno in organizacijsko je sektor Tveganj ločen od drugih funkcij, kjer se sprejemajo poslovne odločitve in pri katerih lahko prihaja do potencialnega nasprotja interesov s funkcijo upravljanja tveganj. V okviru funkcije upravljanja tveganj ima neposreden dostop do Uprave NLB, hkrati pa tudi neoviran in neodvisen dostop do Nadzornega sveta NLB in Komisije za tveganja pri Nadzornem svetu NLB.
Funkcija upravljanja tveganj je v posameznih članicah NLB Skupine urejena skladno z lokalno zakonodajo, upoštevajoč izhodišča za postavitev, organizacijo ter aktivnosti na področju upravljanja tveganj v članicah, kot je opredeljeno v dokumentu »Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini«. Opisani standardi na področju upravljanja tveganj pomenijo za članice Skupine osnovna izhodišča, katerim morajo prilagoditi svojo organizacijo, strateške smernice za prevzemanje tveganj, interne politike, metodologije ter sistem poročanja.
Upravljanje tveganj in kontrola se izvajata prek jasne organizacijske strukture z opredeljenimi vlogami in odgovornostmi.
V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 NLB podaja Izjavo o upravljanju, ki je del poslovnega poročila, vključenega v Letno poročilo NLB Skupine za leto 2020.
Informacije v tej točki predstavljajo »Izjavo o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb«, kot je opredeljena v Pravilih Ljubljanske borze vrednostnih papirjev z dne 27. aprila 2020 (24. člen).
Poleg zavezujočega zakonskega okvira (predvsem, vendar ne izključno ZGD-1, ZBan-2 in Smernic EBA) Banka kot javna družba sledi tudi priporočilom o najboljših korporativnih praksah iz Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga skupaj sprejela Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije dne 27. oktobra 2016 (v veljavo je stopil 1. januarja 2017).
tujih vlagateljev, zaposlenih, drugih deležniko v (regulatorji, doba vitelji itd.) in tudi širše javnosti. K odeks je obja vljen na spletni strani Ljubljanske borze (http://www.ljse.si). Odločitev, katerem u kodeksu bo Banka sledila, sprejmeta skupaj Uprava in Nadzor ni svet Banke s spre jetjem P olitike upravljanja NLB (november 2020).
Skladnost z omenjenim kodeksom je v tej Izjavi o upravljanju NLB predsta vljena na podlagi načela »upoštevaj ali pojasni«, v kateri Banka pojasni razloge za odstopanja ali pa utemelji, zakaj določenih priporočil ne upošteva. Izjava se nanaša na sistem upravljanja Banke od začetka do konca poslovnega leta, ki pa sta enaka tudi začetku in koncu koledarskega leta (od 1. januarja do 31. decembra). Izjava o upravljanju NLB je, skladno s 70. členom (peti odstavek) ZGD-1 vključena v poslovni del Letnega poročila NLB Skupine 2020 (obja vljeno na https://www.nlb.si/nancna-por ocila), prav tako pa je objavljena tudi na splet ni strani Banke pod poglavjem o korporativnem upravljanju (https://www.nlb.si/kor porativno-upravljanje).
NLB si prizadeva dvigniti ra ven transparentnosti poslovanja ter obvešča svoje delničarje in drugo str okovno javnost skladno s Priporočili ja vnim družbam za ob veščanje (Ljubljanska borza, v velja vi od 23. novembra 2020) v elektronskem sistemu obv eščanja Ljubljanske borze (SEOnet), skladno s Pra vili Luksemburške borze ter skladno s Pravili Londonske borze prek regulativne poročevalske službe Londonske borze (RNS).
Sistem korporativnega upravljanja Banke in vse pomembne informacije o upra vljanju Banke, ki presegajo zahtev e 70. člena ZGD-1, so objavljeni v P olitiki upravljanja NLB (november 2020) ter v drugih dokumentih, ki so posredno dani deležnikom in drugim zainteresiranim osebam tako, da so objavljeni na spletni strani NLB (http://www.nlb.si/korporativno-upravljanje).
Banka ne upošteva naslednjih pripor očil (ali jih samo deloma izvaja):
Priporočilo št. 10.1: Pri ocenjev anju primer nosti kandida ta za člana Nadzornega sveta se uporabljajo zakonsko določena merila, vendar kandidati nimajo posebnega potrdila o svoji specializirani str okovni usposobljenosti za članstvov Nadzor nem sv etu, kot je na primer certifikat Združenja nadzor nikov Slovenije ali druga primerna listina. Morajo pa izpolnjevati vse str oge pogoje v skladu z bančno zakonodajo.
Priporočilo št. 12.2: V Poslovniku o delu Nadzornega sveta NLB niso navedene vse vrste transakcij, za katere Uprava potrebuje predhodno odobritev Nadzornega sveta, ampak le sklicevanje na 24. člen Statuta. Omenjeni poslovnik prav tako ne vključuje ocenjevanja, izobraževanja in usposabljanja članov Nadzor nega svet a. Te določbe so del drugih inter nih dokumento v ali sklepov organov upravljanja.
Priporočilo št. 12.3: V Poslovniku o delu Nadzornega sveta NLB ni pregleda nabora vsebin in časovnega okvira, ki ju mora Uprava spoštovati pri svojem rednem poročanju Nadzornemu sv etu. V endar pa sta pregled vsebin in časovni okvir rednega poročanja Nadzor nemu svetu vključena v letni Akcijski načrt Nadzornega sveta ter v Statut. Stroko vne službe Banke skrbijo, da Nadzorni svet prav časno prejme informacije.
Priporočilo št. 15.3: NLB odstopa od tega pripor očila, ker je predsednik Nadzornega sveta hkrati tudi predsednik Komisije za imenovanja.
Priporočilo št. 17.1: Člani Nadzor nega sv eta ne prejemajo sejnine, ampak so upravičeni do plačila za opravljanje funkcije.
Priporočilo št. 25.3: Banka odstopa od pripor očila glede rotacije zunanjih revizorjev (vsaj na sedem let), upošteva pa določilo ZBan-2, ki dopušča daljše obdobje. V endar pa je revizor zamenjal revizorskega partnerja, ki je bil odgov oren revizijoračunovodskih izkazov NLB in NLB Skupine za leto 2020.
Priporočilo št. 27.4: NLB priprav i svoj nančni koledar, ki je obja vljen na njeni spletni strani (https://www.nlb.si/nancni-koledar) in vsebuje informacije o pričakovanih datumih skupščin, ne vsebuje pa informacij o datumu izplačila dividend. Ta je naved en v objavi dnevnega reda in predlaganih sklepov, ki naj bi jih sprejela letna Skupščina (oba dokumenta sta obja vljena na https://www.nlb.si/skupscine). Datum izplačila dividend se določi na podlagi Pravil poslovanja KDD (Centralna klirinško depotna družba).
Priporočilo št. 29.3: NLB nima programa odkupa svojih lastnih delnic (leta 2020 NLB ni odkupila svojih delnic, zato tudi ni potrebovala programa za odkup lastnih delnic). V kolikor bo NLB morala odkupiti lastne delnice (npr. za namen plačila variabilnih nagrad v obliki lastnih delnic svojim identificiranim zaposlenim), bo pripravila program.
Priporočilo št. 29.9: NLB na svojem spletnem mestu ne obja vlja poslovnikov svojih teles (Uprav e, Nadzornega sveta in Skupščine). V endar pa Banka vsako leto razkrije sestavo, kompetence in delo svojih organov upravljanja v »Izjavi o upravljanju NLB« in jo objavi v Letnem poročilu NLB Skupine ter na svoji spletni strani.
NLB mora upoštevati določbe Zakona o bančništvu (ZBan-2) in Skle pa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem or g anu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, ki med drugim ureja obveznost Banke, da vzpostavi in vzdržuje ustrezne sisteme notranje kontrole in upravljanja tveganj. Zaradi na vedenega je NLB razvila trden in zanesljiv sistem notranjega upravljanja, ki obsega:
(4. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1)
Banka ni izdala nobenih vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
(i) omejitvah glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov, (ii) rokih za izvajanje glasovalnih pravic, in (iii) dogovorih, pri katerih so s sodelovanjem družbe finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev
(6. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1)
Delnice Banke so prosto prenosljive skladno z določbami Statuta Banke, ki zahteva odobritev Nadzornega sveta, in sicer za prenos delnic Banke, s katerim delež pridobitelja, skupaj z delnicami, ki jih že ima v lasti pred novo pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe za račun pridobitelja, preseže 25% delnic Banke z glasovalno pravico. Odobritev za prenos delnic izda Nadzorni svet.
Banka zavrne zahtevo za dovoljenje za prenos delnic, če pridobitelj skupaj z delnicami, katerih imetnik je bil pred pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe za račun pridobitelja, prekorači delež 25 % delnic Banke z glasovalno pravico, povečan za eno delnico.
Ne glede na navedeno v prvem odstavku pa dovoljenje za prenos delnic ni potrebno, če je pridobitelj delnice pridobil za račun tretje osebe. Tako ni upravičen izvrševati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, hkrati pa se Banki zaveže, da na podlagi navodil posamezne tretje osebe, za račun katere je imetnik delnic, ne bo izvrševal glasovalnih pravic, če od te osebe skupaj z navodili za glasovanje ne prejme pisnega zagotovila, da ima ta oseba delnice za svoj račun in da hkrati ni, neposredno ali posredno, imetnica več kot 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.
Pridobitelj, ki prekorači delež 25 % delnic Banke z glasovalno pravico in ne zahteva izdaje dovoljenja za prenos delnic ali ne prejme dovoljenja Banke, sme uresničevati glasovalno pravico iz 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.
Poleg zgoraj navedenih in splošnih omejitev, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje, ni drugih omejitev.
(8. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1)
Imenovanje ali zamenjava članov organov vodenja ali nadzora
Uprava je sestavljena iz treh do sedmih članov, od katerih se eden imenuje za predsednika Uprave, eden pa je lahko delavski direktor. Število članov v Upravi določi Nadzorni svet Banke s sklepom. Predsednika in druge člane Uprave imenuje in razrešuje Nadzorni svet, pri čemer lahko predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu imenovanje ali razrešitev posameznega ali preostalega člana Uprave. Vendar pa lahko Svet delavcev Banke predlaga Nadzornemu svetu, da imenuje ali razreši delavskega direktorja.
Predsednik in člani Uprave se imenujejo za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani Uprave so lahko predčasno razrešeni v skladu z veljavnimi zakoni in Statutom Banke. Vsak član Uprave se lahko predčasno odpošlje s svojim mandatom z odpovednim rokom treh mesecev. Pisno odpoved je treba poslati predsedniku Nadzornega sveta. Odpovedni rok je lahko krajši od treh mesecev, če v pisni odpovedi tako zahteva član Uprave, ki odstopa, in če s tem soglaša Nadzorni svet.
Za člana Uprave je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana Uprave po zakonu, ki ureja bančništvo, in ki je pridobila dovoljenje BS ali ECB, kadar izvaja pristojnosti in naloge nadzora iz člena 4(1)(e) Uredbe (EU) št. 1024/2013 za opravljanje funkcije člana Uprave Banke po zakonu, ki ureja bančništvo. Banka vsakega kandidata pred imenovanjem na položaj oceni na podlagi Politike ocenjevanja primernosti.
Člane, ki zastopajo interese zaposlenih, izvoli in razreši Svet delavcev Banke. Člane Nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, izvolijo delničarji z navadno večino glasov. Člani Nadzornega sveta se izvolijo za obdobje, ki prične teči z dnem njihove izvolitve in traja do zaključka letne Skupščine, ki odloča o uporabi bilančnega dobička za četrto poslovno leto od njihove izvolitve, če ni ob imenovanju posameznih članov določeno drugače.
Skupščina lahko tudi pred potekom mandata razreši posamezne ali vse člane Nadzornega sveta (predstavnike delničarjev). Sklep o razrešitvi je veljaven, če je sprejet z večino najmanj treh četrtin oddanih glasov.
Nadzorni svet na svoji prvi seji po imenovanju izvoli izmed svojih članov predsednika in najmanj enega namestnika predsednika Nadzornega sveta. Član, ki zastopa interese zaposlenih, ne more biti izvoljen za predsednika ali namestnika predsednika Nadzornega sveta Banke. Vsi člani Nadzornega sveta morajo biti neodvisni strokovnjaki, kot je določeno v Statutu.
Za sprejetje kakršnih koli sprememb Statuta je potrebna kvalificirana večina najmanj 75 % oddanih glasov delničarjev na Skupščini Banke.
(9. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1)
Skupščina je 10. junija 2019 sprejela sklep, s katerim je pooblastila Upravo za odkup lastnih delnic v obdobju 36 mesecev od sprejetja sklepa na Skupščini. Skladno z določili Zakona o bančništvu (ZBan-2) mora NLB izplačati variabilni del nagrade določenim zaposlenim (delno) v delnicah NLB. Pooblastilo velja do pridobitve največ 36.542 lastnih delnic NLB, medtem ko celoten delež delnic, pridobljenih na podlagi tega pooblastila, skupaj z delnicami, ki jih ima NLB že v lasti, ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala NLB (2.000.000 delnic). Pri prodaji lastnih delnic, ki jih je NLB pridobila na podlagi tega pooblastila, je prednostna pravica obstoječih delničarjev do nakupa delnic v celoti izključena v primeru, če so lastne delnice prodane za namen izplačila variabilnega dela nagrade zaposlenim NLB v delnicah NLB.
Skupščina ima pristojnosti, kot jih določajo ZGD-1, ZBan-2 in Statut. Skupščina je organ Banke, prek katerega delničarji uveljavljajo svoje pravice, ki med drugim vključujejo: odločitve o korporativnih spremembah (spremembe Statuta, povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala) in pravno prestrukturiranje (združitve, prevzemi), sprejemanje odločitev o vseh zakonskih pristojnostih, zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov ter zagotavljata pregleden in dokumentiran proces sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij navzgor in navzdol.
V NLB je poslovno področje Upravljanja tveganj, ki obsega več strokovnih področij, zadolženo za: oblikovanje in preverjanje politik Skupine na področju upravljanja tveganj, določanje omejitev, nadziranje usklajevanja ter redno spremljanje izpostavljenosti tveganjem in omejitev, ki temeljijo na centraliziranem poročanju na ravni Skupine. Nasprotno pa glavno odgovornost za upravljanje prevzetih tveganj, v članicah NLB Skupine, v okviru centraliziranih omejitev, nosi uprava vsake članice Skupine.
Skupina daje velik poudarek kulturi upravljanja tveganj in ozaveščenosti o njej v celotni Skupini. Okvir upravljanja tveganj Skupine je usmerjen v prihodnost ter prilagojen poslovnemu modelu in ustreznemu profilu tveganj.
Skladnost poslovanja in krepitev integritete v Skupini v svoji vlogi funkcije notranje kontrole izvaja kontrolne dejavnosti na naslednjih področjih:
Skladnost poslovanja in krepitev integritete je organizacijska enota Banke, ki je glede na organizacijsko strukturo umeščena neposredno pod Upravo Banke. Banka je sprejela Politiko o integriteti in skladnosti poslovanja v NLB in NLB Skupini (različica 1, december 2016), ki ureja način in obseg dejavnosti funkcije skladnosti v Banki. Ločene politike urejajo različna področja, ki so organizirana v okviru Skladnosti poslovanja in krepitev integritete v NLB.
Nadzor nad skladnostjo poslovanja je v pristojnosti Skladnosti poslovanja in krepitev integritete. Na tak način je zagotovljeno neodvisno delovanje Skladnosti poslovanja in krepitev integritete od ostalih služb v Banki. Direktor Skladnosti poslovanja in krepitev integritete v Banki ne opravlja nobene druge funkcije, ki bi lahko predstavljala kakršnekoli možnosti za nastanek nasprotja interesov. Za zagotavljanje te neodvisnosti direktor poroča Upravi in določenemu članu Uprave Banke, odgovornemu za skladnost (vključno s funkcijami informacijske varnosti in PPDFT), s čimer je dodatno zagotovljena neodvisnost delovanja Skladnosti poslovanja in krepitev integritete.
Za zagotovitev ustreznih postopkov v računovodskem poročanju Skupina sledi sprejeti Politiki računovodskega kontroliranja. Računovodsko kontroliranje se zagotavlja prek delovanja celotne računovodske funkcije, njegov namen pa je zagotavljanje kvalitetnih in zanesljivih računovodskih informacij ter s tem pravilnega in pravočasnega finančnega poročanja. Najpomembnejša identificirana tveganja na tem področju se obvladujejo z ustreznim sistemom pooblastil, razmejitvijo dolžnosti, upoštevanjem računovodskih pravil, dokumentiranjem vseh poslovnih dogodkov, sistemom skrbništva, knjiženjem na dan poslovnega dogodka, vgrajenimi kontrolnimi mehanizmi v virnih aplikacijah ter arhiviranjem skladno z zakonodajo in internimi pravilniki. Poleg tega politika natančno opredeljuje primarno računovodsko kontroliranje, ki se v največji meri izvaja v analitičnih knjigovodstvih, ter sekundarno računovodsko kontroliranje, katerega namen je preverjanje učinkovitosti izvajanja primarnih računovodskih kontrol. Z učinkovitim kontrolnim mehanizmom na področju računovodskega poročanja Skupina zagotavlja:
Pojasnilo glede pomembnega neposrednega in posrednega lastništva vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme (3. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1)
| Delničar | Število delnic | Odstotek delnic | Vrsta lastništva |
|---|---|---|---|
| RS | 5.000.001 | 25,00 | delnice |
| Brandes Investment Partners, L.P. | / > 5 in < 10 GDR | ||
| EBRD | / > 5 in < 10 GDR | ||
| Schroders plc | / > 5 in < 10 GDR |
Več informacij o lastniškem kapitalu Banke je na voljo na spletni strani: https://www.nlb.si/lastniski-kapital.
Nagovor UB Nagovor NS Ključni poudarki Prevzem KB Dejavniki tveganja in napoved Pregled finančnega poslovanja Upravljanje tveganj Finančno poročilo VSEBINA
Ker spremenjeni Statut dovoljuje do štiri predstavnike zaposlenih v Nadzornemu svetu NLB, je Svet delavcev NLB objavil poziv za izvolitev in imenovanje še enega člana – predstavnika zaposlenih. Medtem ko je ta postopek potekal, je Banka 1. septembra 2020 prejela odstopno izjavo Petre Kakovič Bizjak, članice Nadzornega sveta – predstavnice zaposlenih. V dogovoru z Nadzornim svetom se je njen mandat sporazumno zaključil 10. septembra 2020. Postopek izbire še enega člana – predstavnika/ce zaposlenih v Nadzornem svetu konec decembra 2020 še ni bil zaključen.
Dne 20. novembra 2020 je Banka prejela informacijo Sveta delavcev, da je izvolil Janjo Žabjek Dolinšek za članico Nadzornega sveta Banke – predstavnico delavcev. Njen mandat se je pričel 20. novembra 2020 in bo trajal do zaključka Skupščine NLB, ki bo odločala o uporabi čistega dobička za četrto finančno leto po njeni izvolitvi, pri čemer se leto, v katerem je bila imenovana, šteje kot prvo. Postopek izbire še enega predstavnika zaposlenih v Nadzornem svetu konec decembra 2020 še ni bil zaključen.
Leta 2020 se je Nadzorni svet sestal na sedmih rednih in dvanajstih korespondenčnih sejah in se seznanil z ali sprejel naslednje ključne odločitve oz. dokumente:
• Pripravljenost NLB Skupine za prevzemanje tveganj; Strategija tveganj NLB Skupine; Redna poročila o tveganjih za NLB in NLB Skupino; Upravljanje tveganj in kapitala – redna razkritja v okviru 3. stebra; Plan reševanja NLB Skupine za 2020; Poročilo o 50 največjih komitentih po izpostavljenosti v NLB Skupini; Poročilo o 20 največjih postopkih prestrukturiranja; Upravljanje največjih primerov restrukturiranja; Pregled priporočil, izdanih zunanjim izvajalcem; Informacije o statusu informacijske varnosti v NLB; Pravilnik o odnosih med NLB in Komisijo za revizijo ter revizijsko družbo; ILAAP – proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti;
• Načrt Notranje revizije (za 2021 in dolgoročen načrt); Spremenjeni načrt Notranje revizije za 2020; Splošno mnenje Notranje revizije za 2019; Načrt ukrepanja Skladnosti in integritete za 2021; Letna ocena tveganj na področju skladnosti in integritete za NLB in NLB Skupino; Redna obdobna poročila o notranji reviziji, skladnosti in varnosti ter o zagotavljanju informacijske varnosti v NLB;
• Poročilo o prejetih dokumentih BS in ECB, poročilo o izpolnjevanju zahtev BS in ECB ter o izvajanju zahtev;
• Doseženi cilji Uprave v letu 2019 in opredeljeni cilji Uprave za leto 2020, Ocena Uprave – metoda 360; Seznam kandidatov za člane Nadzornega sveta glede na oceno primernosti (Fit & Proper); Ocena kandidata za člana Nadzornega sveta glede na oceno primernosti (Fit & Proper) – predstavnik zaposlenih; Samoocenjevanje zaposlenih s posebno naravo dela; Načrt usposabljanja za 2020;
• Statusno poročilo Sveta dela vcev NLB o sodelovanju zaposlenih v upravljanju predlaganih ukrepov;
• Končno poročilo skrbnika spremljanja zavez EK za obdobje poročanja julij–december 2019;
• Spremembe Politike korporativnega upravljanja NLB; Spremembe Poslovnika Komisije za tveganja; Spremembe Poslovnika Komisije za operativo in IT;
• Strategija IT; Strategija CBS; Posodobitev Strategije Podatkovnega centra; Projekt upravljanja podatkov NLB Skupine; Status človeških virov v IT; Informacije o aktivnostih za zagotavljanje informacijske varnosti v NLB; Načrt za KB; Infrastruktura IT v hčerinskih družbah;
• Odločitve o sklepanju pravnih poslov z agencijo MIGA, Washington, o ustanovitvi novih družb (NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine), velikih izpostavljenostih, prodaji terjatev, odpisu terjatev, dezinvestiranju družb NLB (Vita d.d., BH-RE d.o.o., Sarajevo), glavnih pravnih postopkih, v katerese vključene NLB in članice NLB Skupine, odobritvi poslov z osebami v posebnem razmerju z Banko itd.
Sestava in zneski nagrad članom Nadzornega sveta so opisani v Prilogah C.2 in C.4 te izjave.
Vseh pet komisij Nadzornega sveta deluje kot posvetovalna telesa Nadzornega sveta NLB, ki obravnavajo gradiva in predloge Uprave NLB s posameznega področja za seje Nadzornega sveta. Nadzorni svet ima naslednje komisije:
Komisije so sestavljene iz najmanj treh članov Nadzornega sveta. Svet dela vcev lahko predlaga enega člana Nadzornega sveta – predstavnika delavcev v vsako komisijo. Predsednik komisije je lahko imenovan samo izmed članov Nadzornega sveta. Predsednik, namestnik in člani komisij so lahko imenovani najdlje za čas njihovega mandata v Nadzornem svetu.
Sestava zgoraj navedenih komisij v letu 2020 je podrobno opisana v Prilogi C.2 te izjave.
Komisija za revizijo spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet s področja računovodskega poročanja, notranjih kontrol in obvladovanja tveganj, notranje revizije, skladnosti poslovanja in zunanje revizije ter nadzira izvajanje regulativnih ukrepov.
Od 1. januarja 2020 je bila sestava komisije naslednja: David Eric Simon (predsednik), Alexander Bayr (namestnik predsednika), Primož Karpe, Shrenik Dhirajlal Davda in Gregor Rok Kastelic (člani). Od 26. junija 2020 je bila sestava komisije naslednja: David Eric Simon (predsednik), Shrenik Dhirajlal Davda (namestnik predsednika), Primož Karpe, Gregor Rok Kastelic, Verica Trstenjak (odstopila s funkcije v Komisiji za revizijo 18. decembra 2020) in Petra Kakovič Bizjak (do 20. septembra 2020) – člani.
Komisija za revizijo opravlja naloge, določene z zakonom, Statutom Banke, poslovnikom Komisije za revizijo Nadzornega sveta NLB, sklepi Nadzornega sveta in drugimi predpisi, pri čemer komisija predvsem spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet z naslednjih področij:
zadevah v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo članov Nadzornega sveta (predstavniki delničarjev) ter imenovanjem revizorja in delitvijo dobička (delitev bilančnega dobička), podelitvijo razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu.
Skupščino sklicuje Uprava. Skupščino lahko skliče tudi Nadzorni svet v primeru, ko Uprava Skupščine ne skliče pravočasno ali ko je sklic potreben za nemoteno delovanje Banke. Nadzorni svet lahko dopolni dnevni red sklicane Skupščine v skladu s Statutom.
Praviloma je Skupščina Banke sklicana v kraju sedeža Banke, lahko pa tudi v drugem kraju, ki ga določi sklicatelj. Skupščina sprejema sklepe z navadno večino oddanih glasov, razen če zakon ali Statut ne določata višje večine ali drugih pogojev.
predkupno pravico do vpisa novih delnic v primeru dokapitalizacije, pravico do udeležbe v dobičku (dividende) in pravico do udeležbe v presežku v primeru likvidacije ali stečaja Banke ter pravico do obveščanja.
Na podlagi 296. člena ZGD-1, NLB obvešča delničarje o njihovih pravicah, ki jih imajo kot delničarji, v Informacijah o pravicah delničarjev, ki so objavljene med dokumenti o sklicu vsake Skupščine (tj. v razširjenem dnevnem redu, predlogih delničarjev, predlogih za glasovanje delničarjev in pravicah delničarjev glede obveščenosti).
Skupaj z zadnjimi spremembami Statuta je bila na Skupščini sprejeta tudi sprememba, ki delničarjem omogoča udeležbo na Skupščini brez fizične prisotnosti.
Sestava Uprave
Uprava predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava banke vodi banko v dobro banke samostojno in neodvisno, sprejema poslovne odločitve, sprejema strategijo razvoja, zagotavlja trdno in učinkovito upravljanje tveganj, pri čemer deluje z najvišjo stopnjo profesionalne integritete, varuje poslovne skrivnosti in odgovarja za zakonitost poslovanja Banke v okvirih, ki jih določajo zakonski predpisi.
Na začetku leta 2020 so Upravo Banke sestavljali Blaž Brodnjak (CEO), Archibald Kremser (CFO), Andreas Burkhardt (CRO) in László Pelle (COO). László Pelle se je z Nadzornim svetom dogovoril o prenehanju mandata z dne 31. januarja 2020. Za zagotovitev nadaljevanja funkcije COO je Nadzorni svet imenoval Petra Brunclíka kot člana Uprave, ki se je pridružil NLB 2. februarja 2020, in sicer v funkciji izvršnega asistenta Uprave. Funkcijo COO je začel opravljati 18. maja 2020, torej po prejemu soglasja ECB z dne 13. maja 2020. Dne 12. novembra 2020 je Nadzorni svet ponovno imenoval Blaža Brodnjaka kot CEO, Archibalda Kremserja kot CFO in Andreasa Burkhardta kot CRO NLB.
Na podlagi omenjene odločbe Ustavnega sodišča iz junija 2019 mora Banka omogočiti delavcem, da sodelujejo v njenih upravljavskih organih. V ta namen je bila na Skupščini dne 15. junija 2020 sprejeta sprememba Statuta, ki zaposlenim Banke daje pravico do enega člana Uprave (dela vsaki direktor).
Delo Uprave
Po uspešno zaključenem postopku privatizacije NLB in izpolnitvi zelo omejujočih zavez, danih EK do konca leta 2019, je Uprava v letu 2020 začela ustvarjati nove priložnosti za nadaljnjo rast, tako da je Banka lahko okrepila aktivnosti v zvezi z digitalizacijo in modernizacijo postopkov in storitev v celotne NLB Skupine, razširila ponudbo storitev za komitente in izboljšala učinkovitost.
Od februarja 2020 Uprava izvaja vse potrebne ukrepe, da bi zmanjšala vpliv in posledice pandemije covida-19. Skozi leto se je Uprava posvečala aktivnostim, ki so pripeljale do prevzema Komercialne banke a.d. Beograd (Komer cijalna Banka, Beograd) v decembru 2020.
Podrobne informacije o sestavi in znesku nagrad Upravi so v Prilogah C.1 in C.3 te izjave.
Nadzorni svet Banke, v skladu z dvotirnim sistemom upravljanja, med drugim podaja soglasja Upravi Banke v zvezi s poslovno politiko in finančnim načrtom Banke, potrjuje strategijo Banke in Skupine ter organizacijo sistema notranjih kontrol, letni načrt dela notranje revizije, kakor tudi finančne transakcije, ki so opredeljene v Statutu. Nadzorni svet ravna v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja ob upoštevanju preprečevanja nasprotja interesov. Nadzorni svet opravlja svoje naloge v skladu z določili veljavnih zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb, Statutom Banke in Poslovnikom dela Nadzornega sveta. Nadzorni svet lahko najame pravne in druge svetovalce in institucije, ki jih on ali njegovo komisije potrebujejo za opravljanje svojih nalog.
Sestava Nadzornega sveta
Ker je mandat štirih članov Nadzornega sveta NLB v letu 2020 potekel, je Skupščina 15. junija 2020 sprejela sklep o izvolitvi novih članov. Primož Karpe in David Eric Simon sta bila ponovno izvoljena za še en mandat, medtem ko se je mandat članov Lászla Urbána in Alexandra Bayra iztekel. Poleg tega je bila za članico Nadzornega sveta izvoljena Verica Trstenjak. Vsi trije člani so bili imenovani za štiriletni mandat, ki se je pričel z dnem imenovanja in se konča z zaključkom letne Skupščine NLB, ki odloča o uporabi bilančnega dobička za četrto poslovno leto od njihove izvolitve, pri čemer je prvo leto poslovno leto, v katerem so bili imenovani.
Na tej Skupščini so delničarji potrdili spremembe Statuta, ki na podlagi sklepa Ustavnega sodišča iz junija 2019 omogoča sodelovanje delavcev pri upravljanju banke. Z omenjenim sklepom je Ustavno sodišče razveljavilo četrti odstavek 33. člena ZBan-2, ki določa, da določila Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, v delu, ki omogoča sodelovanje delavcev v organih upravljanja, ne veljajo za sodelovanje delavcev v organih upravljanja banke. Skladno s spremenjenim Statutom je Nadzorni svet sestavljen iz 12 članov, od tega je osem predstavnikov kapitala ter štirje predstavniki zaposlenih (ki jih je izvolil in imenoval Svet dela zaposlenih NLB).
Junija 2020 je Svet dela zaposlenih NLB izvolil in imenoval Petro Kakovič Bizjak, Sergejo Kočar in Bojano Šteblaj za članice Nadzornega sveta NLB – predstavnice zaposlenih. Njihov štiriletni mandat se je začel z dnem vpisa sprememb Statuta v sodni register (17. junija 2020).
Pristojnosti komisije so opredeljene v Poslovniku o delu Komisije za prejemke Nadzornega sveta NLB.
Komisija spremlja in pripravlja osnutke sklepov za Nadzorni svet, pri čemer so njene glavne naloge: spremljanje izvajanja Strategije IT, Strategije informacijske varnosti in Operativne strategije, spremljanje ključnih operacij in ključnih kazalnikov uspešnosti IT ter kazalnikov kakovosti storitev, spremljanje ključnih tveganj na področju operacij, IT in varnosti, spremljanje priporočil za zagotavljanje in povečanje ravni informacijske/kibernetske varnosti, ki jih izdaja informacijski varnostni vodja (CISO), obravnavanje poročila o morebitnih kršitvah, dogodkih in incidentih na področju informacijske varnosti ter spremljanje izvajanja ciljnega operativnega modela na področju IT, operacijskega sistema varnosti, kompetenčnega centra in operative.
Od 1. januarja 2020 je bila sestava komisije naslednja: Mark William Lane Richards (predsednik), Shrenik Dhirajlal Davda (namestnik predsednika), Primož Karpe, Andreas Klingen in László Urbán (člani). Od 26. junija 2020 je bila sestava komisije naslednja: Mark William Lane Richards (predsednik), Shrenik Dhirajlal Davda (namestnik predsednika), Primož Karpe, Andreas Klingen in Bojana Šteblaj (člani).
Komisija za operativno in IT se je v letu 2020 sestala petkrat. Komisija za operativo in IT se je seznanila z naslednjim:
Pristojnosti komisije so opredeljene v Poslovniku o delu Komisije za operativo in IT.
Druga verzija Politike raznolikosti upravljalnega organa in višjega vodstva je bila sprejeta na Skupščini dne 10. junija 2019. Z omenjeno politiko je NLB postavila okvir na področju raznolikosti ustreznega zastopanja obeh spolov glede izobrazbe, strokovnega znanja, veščin in izkušenj, starosti, spola in mednarodnih izkušenj. Politika za zagotavljanje raznolikosti članov v Nadzornem svetu je veljavna tudi za člane Uprave, medtem ko se cilji politike smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje raznolikosti višjega vodstva.
V praksi se raznolikost zagotavlja s postopki za predlag anje in imenovanje članov organov upravljanja in nadzora. Merila raznolikosti so bila izpolnjena, razen merila zastopanosti obeh spolov, ker v prvi polovici leta 2020 v Nadzornem svetu ni bilo predstavnic ženskega spola. Kljub temu da je bil proces izbire štirih novih članov Nadzornega sveta odprt za kandidate obeh spolov, je Skupščina dne 15. junija 2020 izvolila samo eno predstavnico ženskega spola kot članico Nadzornega sveta NLB. Vendar pa je na podlagi zadnjih sprememb na področju sodelovanja delavcev v upravljavskih organih bank, Svet delavcev 17. junija 2020 izvolil tri predstavnice zaposlenih. Ker je ena predstavnica zaposlenih odstopila, je Svet delavcev izvolil drugo predstavnico ženskega spola 20. novembra 2020 (po zaključku poslovnega leta 2020 pa tudi tretjo predstavnico dne 22. januarja 2021). Trenutno je od dvanajstih članov v Nadzornem svetu pet predstavnic ženskega spola.
Na začetku leta 2020 so bili v Upravi Banke štirje predstavniki moškega spola. Čeprav je en član odstopil in je bil postopek izbire odprt za predstavnike obeh spolov, ga je maja 2020 nadomestil moški predstavnik. V letu 2021 se načrtuje postopek izbire predstavnika zaposlenih v Upravi v skladu s sklenjenim sporazumom med Upravo in Svetom delavcev, ki bo odprt za kandidate obeh spolov.
Politiko za zagotavljanje raznolikosti članov pregleda Komisija za imenovanja Nadzornega sveta, medtem ko Uprava pregleda politiko za zagotavljanje raznolikosti članov višjega vodstva.
Ljubljana, 8. april 2021
Nadzorni svet NLB
Primož Karpe
predsednik
Uprava NLB
Archibald Krems er
član
Andreas Burkhardt
član
Petr Brunclík
član
Blaž Brodnjak
predsednik
Komisija za revizijo je imela v letu 2020 sedem rednih in tri korespondenčne seje. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za revizijo:
Pristojnosti komisije so opredeljene v Poslovniku o delu Komisije za revizijo Nadzornega sveta NLB.
Komisija za tveganja spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet na vseh področjih tveganj, ki so pomembna za poslovanje Banke. Svetuje glede sedanje in prihodnje pripravljenosti Banke za prevzemanje tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije upravljanja tveganj.
Od 1. januarja 2020 je bila sestava komisije naslednja: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (namestnik predsednika), Peter Groznik, Mark William Lane Richards in David Eric Simon (člani). Od 26. junija 2020 je bila sestava komisije naslednja: Andreas Klingen (predsednik), Peter Groznik (namestnik predsednika), Mark William Lane Richards, Gregor Rok Kastelic in David Eric Simon (člani).
Komisija za tveganja se je v letu 2020 sestala na petih rednih sejah. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za tveganja:
Komisija za imenovanja pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet na področjih imenovanja in razreševanja članov v Upravi, priporoči kandidate za člane Nadzornega sveta, priporoči Nadzornemu svetu razrešitev članov Uprave in Nadzornega sveta, pripravi vsebino individualnih pogodb predsednika in članov Uprave, oceni uspešnost delovanja Uprave in Nadzornega sveta ter oceni znanje, veščine in izkušnje posameznih članov v Upravi in Nadzornega sveta ter organa kot celote.
Od 1. januarja 2020 je bila sestava komisije naslednja: Primož Karpe (predsednik), Andreas Klingen (namestnik predsednika), Alexander Bayr, Peter Groznik in Mark William Lane Richards (člani). Od 26. junija 2020 je bila sestava komisije naslednja: Primož Karpe (predsednik), Andreas Klingen (namestnik predsednika), Verica Trstenjak, Peter Groznik in Sergeja Kočar (člani).
Komisija za imenovanja je imela v 2020 osem rednih in eno korespondenčno sejo. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za imenovanja:
Pristojnosti komisije so opredeljene v Poslovniku o delu Komisije za imenovanja Nadzornega sveta NLB.
Komisija za prejemke izvaja strokovne in neodvisne ocene politik in praks prejemkov ter oblikuje pobude za ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj Banke, kapitala in likvidnosti Banke, pripravlja predloge odločitev za Nadzorni svet v zvezi s prejemki ter nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravljajo funkciji upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja.
Od 1. januarja 2020 je bila sestava komisije naslednja: Alexander Bayr (predsednik), László Urbán (namestnik predsednika), Shrenik Dhirajlal Davda in Gregor Rok Kastelic (člana). Od 26. junija 2020 je bila sestava komisije naslednja: Gregor Rok Kastelic (predsednik), Mark William Lane Richards (namestnik predsednika), Shrenik Dhirajlal Davda, Sergeja Kočar in Peter Groznik (člani).
Komisija za prejemke se je v letu 2020 sestala petkrat. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za prejemke:
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Področje dela, ki ga pokriva v okviru uprave | Prvo imenovanje na to funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Državljanstvo | Leto rojstva | Kvalifikacija | Strokovni profil | Članstvo v nadzornih organih družb, ki niso povezane z družbo |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Blaž Brodnjak | predsednik | CEO | 6. julij 2016 | 5. julij 2021 | slovensko | 1974 | MBA | bančništvo, finance | Združenje bank Slovenije, AmCham Slovenija, Rokometna zveza Slovenije |
| Andreas Burkhardt | član | CRO | 18. september 2013 | 5. julij 2021 | nemško | 1971 | MBA | bančništvo, finance | |
| Archibald Kremser | član | CFO | 31. julij 2013 | 5. julij 2021 | avstrijsko | 1971 | MBA | bančništvo, finance | |
| Petr Brunclík | član | COO | 18. maj 2020 | 17. maj 2025 | češko | 1979 | Magister znanosti | informacijska tehnologija in uporabna informatika | |
| László Pelle | član | COO | 26. oktober 2016 | 31. januar 2020 | madžarsko | 1966 | Magister znanosti | bančno poslovanje in upravljanje informacijske tehnologije | (i) |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitalske sestave družbe/zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS (na primer 5/7), ki se nanaša na njegov/njen mandat | Spol | Državljanstvo | Leto rojstva | Kvalifikacija | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE) | Obstoj nasprotja interesov, v poslovnem letu (DA/NE) | Članstvo v nadzornih organih drugih družb ali institucij |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Primož Karpe | predsednik | 10. februar 2016 | 2024 | Predstavnik kapitalske sestave družbe | 7/7 | moški | slovensko | 1970 | magister znanosti | bančništvo/ finance | DA | DA | |
| Andreas Klingen | namestnik predsednika | 22. junij 2015 | 2023 | Predstavnik kapitalske sestave družbe | 6/7 | moški | nemško | 1964 | univerzitetna diploma | bančništvo/ finance | DA | NE | Kyrgyz Investment and Credit Bank, CISC, Credit Bank of Moscow, PJSC, Nepi Rockcastle plc |
| Alexander Bayr | član | 4. avgust 2016 | 15. junij 2020 | Predstavnik kapitalske sestave družbe | 4/4 | moški | avstrijsko | 1960 | univerzitetna diploma | bančništvo/ finance | DA | NE | WKBG Bank, Dunaj |
| David Eric Simon | član | 4. avgust 2016 | 2024 | Predstavnik kapitalske sestave družbe | 7/7 | moški | britansko | 1948 | diploma prve stopnje iz poslovnih študij | bančništvo/ finance | DA | NE | Jihlavan a.s., Central Europe Industry Partners a.s. |
| László Urban | član | 10. februar 2016 | 15. junij 2020 | Predstavnik kapitalske sestave družbe | 3/4 | moški | madžarsko | 1959 | doktorat | bančništvo/ finance | DA | NE | Ukreximbank, Ukrajina |
| Peter Groznik | član | 8. september 2017 | 2021 | Predstavnik kapitalske sestave družbe | 7/7 | moški | slovensko | 1971 | doktorat | finance, industrija, investicijsko bančništvo | DA | NE | MSIN d.o.o., Ljubljana, CETIS d.d., Ljubljana |
| Mark William Lane Richards | član | 10. junij 2019 | 2023 | Predstavnik kapitalske sestave družbe | 7/7 | moški | britansko | 1966 | magister znanosti | bančništvo/ finance | DA | NE | CIB Bank Egypt, Sheffield Haworth Ltd, Vencap International |
| Shrenik Dhirajlal Davda | član | 10. junij 2019 | 2023 | Predstavnik kapitalske |
| Ime in priimek | Položaj | Datum začetka | Datum konca | Vrsta predstavnika | Udeležba | Spol | Nacionalnost | Leto rojstva | Izobrazba | Ali je članica? | Ali je član? | Delovno mesto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Gregor Rok Kastelic | član | 10. junij 2019 | 2023 | Predstavnik kapitalske sestave družbe | 7/7 | moški | britansko | 1960 | magister znanosti finance | DA | NE | Ukrgasbank, Kijev, Ukrajina, Meghraj Capital Ltd, Kenija |
| Verica Trstenjak | članica | 15. junij 2020 | 2024 | Predstavnik kapitalske sestave družbe | 3/3 | ženska | slovensko | 1962 | doktorat pravo | DA | NE | Agencija EU za temeljne pravice, Dunaj |
| Petra Kakovič Bizjak | članica | 17. junij 2020 | 10. september 2020 | Predstavnica zaposlenih | 2/2 | ženska | slovensko | 1985 | univerzitetna diploma IT | DA | NE | |
| Sergeja Kočar | članica | 17. junij 2020 | 2024 | Predstavnica zaposlenih | 3/3 | ženska | slovensko | 1968 | magistra znanosti management | DA | NE | |
| Bojana Šteblaj | članica | 17. junij 2020 | 2024 | Predstavnica zaposlenih | 3/3 | ženska | slovensko | 1962 | magistra znanosti management | DA | NE | |
| Janja Žabjek Dolinšek | članica | 20. november 2020 | 2024 | Predstavnica zaposlenih | 0/0 | ženska | slovensko | 1957 | magistra znanosti IT | DA | NE |
| Ime in priimek | Funkcija (predsed- nik, član) | Fiksni prejemki – bruto (1) | Variabilni prejemki – bruto | Zadržani prejemki (3) | Odpravnine (4) | Bonitete (5) | Odtegljaj (6) | Skupni bruto (1+2+3+4+5-6) | Skupaj neto (i) | na podlagi kriterijev kvantitete | na podlagi kriterijev kvantitete Skupaj (2) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Blaž Brodnjak | predsednik | 384.734,20 | 0,00 | 2.250,22 | 0,00 | 386.984,42 | 166.906,55 | ||||
| Archibald Kremser | član | 366.483,83 | 0,00 | 24.331,19 | 0,00 | 390.815,02 | 169.095,43 | ||||
| Andreas Burkhardt | član | 352.795,83 | 0,00 | 17.861,15 | 0,00 | 370.656,98 | 161.243,90 | ||||
| László Pelle | član | 57.623,68 | 258.750,00 | 4.343,14 | 0,00 | 61.966,82 | 178.294,80 | ||||
| Petr Brunclík | član | 170.516,86 | 0,00 | 20.647,48 | 0,00 | 191.164,34 | 82.200,15 |
(i) Ta pregled ne vsebuje drugih ugodnosti in povračil stroškov.
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije) | Plačilo za opravljanje storitev – bruto na leto (1) | Sejnine za NS in komisije – bruto na leto (2) | Skupaj bruto (1+2) | Skupaj neto (i) | Potni stroški |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Primož Karpe | predsednik | 89.583,34 | 89.583,34 | 69.427,09 | 8.234,86 | |
| Andreas Klingen | namestnik predsednika | 84.000,00 | 84.000,00 | 84.000,00 | 2.690,20 | |
| László Urbán | član | 31.875,00 | 31.875,00 | 20.997,65 | 1.455,56 | |
| Alexander Bayr | član | 36.000,00 | 36.000,00 | 27.900,00 | 2.799,18 | |
| David Eric Simon | član | 75.000,00 | 75.000,00 | 49.406,24 | 6.455,10 | |
| Peter Groznik | član | 66.000,00 | 66.000,00 | 48.001,76 | 429,26 | |
| Mark William Lane Richards | član | 75.000,00 | 75.000,00 | 49.406,24 | 3.617,40 | |
| Shrenik Dhirajlal Davda | član | 66.000,00 | 66.000,00 | 43.477,52 | 3.917,12 | |
| Gregor Rok Kastelic | član | 70.625,00 | 70.625,00 | 46.524,21 | 4.239,12 | |
| Verica Trstenjak | članica | 33.933,34 | 33.933,34 | 22.353,60 | 0,00 | |
| Sergeja Kočar | članica | 5.661,92 | 5.661,92 | 4.117,91 | 152,70 | |
| Bojana Šteblaj | članica | 5.255,08 | 5.255,08 | 3.822,01 | 457,20 | |
| Janja Žabjek Dolinšek | članica | 169,48 | 169,48 | 123,26 | 0,00 | |
| Petra Kakovič Bizjak | članica | 7.302,20 | 7.302,20 | 5.310,88 | 177,51 |
| Predsednik/član | Udeležba na sejah komisije NS glede na skupno število sej NS (glede na njegov/njen mandat) |
|---|---|
| László Urbán | Komisija za prejemke 6. oktober 2017 - 15. junij 2020 član/namestnik predsednika 3/3 |
| Alexander Bayr | Komisija za prejemke 1. marec 2019 - 15. junij 2020 predsednik 3/3 |
| Shrenik Dhirajlal Davda | Komisija za prejemke 28. junij 2019 - 2023 član 6/6 |
| Gregor Rok Kastelic | Komisija za prejemke 28. junij 2019 - 2023 član/predsednik 6/6 |
| Mark William Lane Richards | Komisija za prejemke 26. junij 2020 - 2024 namestnik predsednika 3/3 |
| Peter Groznik | Komisija za prejemke 26. junij 2020 - 2024 član 3/3 |
| Sergeja Kočar | Komisija za prejemke 26. junij 2020 - 2024 članica 3/3 |
| Primož Karpe | Komisija za imenovanja 15. april 2016 - 2024 predsednik 8/8 |
| Andreas Klingen | Komisija za imenovanja 19. februar 2016 - 2023 namestnik predsednika 7/8 |
| Alexander Bayr | Komisija za imenovanja 6. oktober 2017 - 15. junij 2020 član 4/4 |
| Peter Groznik | Komisija za imenovanja 6. oktober 2017 - 2021 član 8/8 |
| Mark William Lane Richards | Komisija za imenovanja 28. junij 2019 - 26. junij 2020 član 4/4 |
| Verica Trstenjak | Komisija za imenovanja 26. junij 2020 - 2024 članica 4/4 |
| Sergeja Kočar | Komisija za imenovanja 26. junij 2020 - 2024 članica 4/4 |
| David Eric Simon | Komisija za revizijo 7. april 2016 - 2024 predsednik 7/7 |
| Alexander Bayr | Komisija za revizijo 26. avgust 2016 - 15. junij 2020 namestnik predsednika 3/3 |
| Primož Karpe | Komisija za revizijo 15. april 2016 - 2024 član 7/7 |
| Shrenik Dhirajlal Davda | Komisija za revizijo 28. junij 2019 - 2023 član/namestnik predsednika 7/7 |
| Gregor Rok Kastelic | Komisija za revizijo 28. junij 2019 - 2023 član 7/7 |
| Petra Kakovič Bizjak | Komisija za revizijo 26. junij 2020 - 10. september 2020 članica 1/2 |
| Verica Trstenjak | Komisija za revizijo 26. junij 2020 - 18. december 2020 članica 3/4 |
| Andreas Klingen | Komisija za tveganja 19. februar 2016 - 2023 predsednik 4/5 |
| László Urbán | Komisija za tveganja 26. avgust 2016 - 15. junij 2020 namestnik predsednika 3/3 |
| Peter Groznik | Komisija za tveganja 6. oktober 2017 - 2021 član/namestnik predsednika 5/5 |
| David Eric Simon | Komisija za tveganja 7. april 2016 - 2024 član 5/5 |
| Mark William Lane Richards | Komisija za tveganja 28. junij 2019 - 2023 član 5/5 |
| Gregor Rok Kastelic | Komisija za tveganja 26. junij 2020 - 2023 član 2/2 |
| Mark William Lane Richards | Komisija za operativno poslovanje in IT 28. junij 2019 - 2023 predsednik 5/5 |
| Shrenik Dhirajlal Davda | Komisija za operativno poslovanje in IT 28. junij 2019 - 2023 namestnik predsednika 5/5 |
| László Urbán | Komisija za operativno poslovanje in IT 28. junij 2019 - 15. junij 2020 član 3/3 |
| Andreas Klingen | Komisija za operativno poslovanje in IT 28. junij 2019 - 2023 član 4/5 |
| Primož Karpe | Komisija za operativno poslovanje in IT 15. april 2016 - 2024 član 5/5 |
| Bojana Šteblaj | Komisija za operativno poslovanje in IT 26. junij 2020 - 2024 članica 2/2 |
Zunanji član v komisijah (za revizijo, imenovanja, prejemke itd.) - Zakon o bančništvu (ZBan-2), ki je pričel veljati 13. maja 2015, vsebuje določbo, ki pravi, da je ne glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v komisije nadzornega sveta mogoče imenovati samo člane nadzornega sveta.
Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Upravljanje kreditnega tveganja, ki je najpomembnejše tveganje v Skupini, se osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj – razpršen kreditni portfelj, ustrezna kakovost kreditnega portfelja, vzdržen strošek tveganj in zagotavljanje optimalnega donosa glede na prevzeta tveganja. Toleranca do likvidnostnega tveganja je nizka. Skupina mora ves čas ohranjati ustrezno raven likvidnosti, da lahko poravna svoje kratkoročne obveznosti, če se uresniči določen stresni scenarij. Poleg tega se z namenom zmanjšanja tveganja Skupina osredotoča na zagotavljanje ustrezne strukture virov financiranja. Skupina je omejila izpostavljenost do tveganja iz naslova kreditnega pribitka, ki izhaja iz tveganja vrednotenja portfelja dolžniških vrednostnih papirjev, ki služijo za potrebe likvidnostnih rezerv, na zmerno raven. Temeljna usmeritev Skupine pri upravljanju obrestnih tveganj je omejevanje nepričakovanih negativnih učinkov na prihodke in kapital, ki izvirajo iz spremenjenih obrestnih mer na trgu, zato je toleranca do tega tveganja zmerna. Pri prevzemanju operativnih tveganj Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja ne smejo pomembno vplivati na njeno poslovanje. Pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj je nizka do zmerna, s poudarkom na mitigaciji pomembnih tveganj in ključnih kazalnikov tveganj, ki služijo kot sistem zgodnjega obveščanja. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB je omejeno predvsem na servisiranje strank in varovanje lastnih postavk pred tveganji. Na področju valutnega tveganja Skupina tako zasleduje cilj nizke do zmerne izpostavljenosti. Toleranca do prevzemanja vseh ostalih vrst tveganj, vključno z nenančnimi, je nizka, s poudarkom na minimizaciji njihovega morebitnega vpliva na poslovanje Skupine. ESG tveganja ne predstavljajo nove kategorije tveganj, temveč dodatne dejavnike v okviru obstoječih vrst tveganj, ter so predmet upravljanja v okviru vzpostavljenega okvira za obvladovanje tveganj.
| količnik skupnega kapitala (TCR) | 16,6 % |
|---|---|
| količnik temeljnega kapitala (Tier 1) | 14,2 % |
| količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (količnik CET1) | 14,1 % |
| količnik finančnega vzvoda | 7,8 % |
| strošek tveganja | 62 b.t. |
| delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) po EBA | 2,3 % |
• stopnja pokritja slabih naložb (NPL CR) 57,3 %
• razmerje med posojili in de poziti (LTD) 58,8 %
• količnik likvidnostnega kritja (LCR) 257,5 %
• količnik neto stabilnih viro v nanciranja (NSFR) 165,7 %
• občutljivost vrednosti lastniškega kapitala (EVE) (200 b.t.) -7,3 % kapitala
• transakcijsko valutno tveganje v višini 1,2 % kapitala
• neto izgube iz naslova opera tivneg a tv eganja v višini 8,0 % kapitalske zahteve za opera tivno tveganje
Skupina (vključno s skupino Komercijalne Banke) je zaključila leto 2020 kot bančna skupina, katere nanciranje temelji na lastnih virih ter ima močan likvidnostni in trden kapitalski položaj, kar potrjujenančno odpor nost Skupine. Pr evzeta skupina Komercijalne Banke ima podoben poslovni model kot obstoječa NLB Skupina, posledično je imela zmeren vpliv na prol tv eg anosti Skupine. Poleg pre vzema ni bilo drugih poslov, ki bi bili materialno pomembni in bi vplivali na prol tveganosti NLB Skupine ali porazdelitev tveganj na ravni Skupine.
Strnjena izjava Uprave o tveganjih je obja vljena na intranetu NLB, in sicer z namenom, da bi zaposleni Banke pri vsakodnevnih opra vilih strogo upoštevali opredelitv e in pomen doslednosti pri prevzemanju tv eg anj ter načine upoštevanja le-teh pri sprejemanju vsakodnevnih poslo vnih odločitev.
Ljubljana, 8. april 2021
Nadzorni svet NLB
Primož K arpe
predsednik
Uprava NLB
Archibald Kr emser
član
Andreas Burkhardt
član
P etr Brunclík
član
Blaž Brodnjak
predsednik
Uprava in Nadzor ni svet NLB izdajat a strnjeno izjavo o upra vljanju tveganj skladno s 17. členom Sklepa o ureditvi notranjega upra vljanja, upra vljalnem organu in procesu ocenje vanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Ur . l. RS, št. 73/15, 49/16, 68/17, 33/18 in 81/18), točkama (e) in (f) člena 435 (Cilji in politike upravljanja tveganj) Uredbe EU 575/2013 (datum obja ve 21. december 2015) in povezanimi spremembami Ur edbe o kapitalskih zahtevah in Druge uredbe o kapitalskih zahtevah (Ur edba (EU) 2020/873) ter Smernicami EBA o zahtevah po razkritju (EBA GL/2016/11).
Upravljanje tveganj, ki v Skupini predstavlja pomemben element celostnega korporativnega upravljanja Skupine, je organizirano v skladu s strateškimi usmeritvami, uveljavljenimi inter nimi politikami in postopki, ki upoštev ajo evropskebančne predpise, predpise BS, trenutne smernice EBA ter ustrezne dobre bančne prakse. Skupina upošteva pre dpise EU, med tem ko članice Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, spoštujejo tudi pravila, ki jih določajo lokalni regulatorji. Skupina pripisuje velik pomen kulturi prevzemanja in upra vljanja tveganj ter zav edanju o tveganjih znotraj celotne Skupine.
Zagotavljanje ozaveščenosti o tveganjih je sestavni del poslovne strategije Skupine. Poslo vno in operativno okolje, pomembno za poslovanje Skupine, se spreminja skupaj s trendi, kot so spremembe vedenja strank, razv oj novih tehnologij in konkurento v, trajnostno nanciranje ter v edno večji obseg regulativnih zahtev. Zato se način upra vljanja tveganj stalno spreminja, in sicer z namenom identikacije in upra vljanja potencialnih novihtveganj.
Splošna upočasnitev gospodarstva kot posledica pandemije co vida-19 je imela nekater e negativne učinke na kako vost kreditnega portfelja posojil in odobra vanje novih posojil. Od začetka pandemije co vida-19 Skupina deluje skladno z usmeritv ami EB A o moratorijih na plačila v zvezi z r estrukturiranimi izpostavljenostmi. Skupina je pogosto ocenjevala kreditno sposobnost posojilojemalcev in zagota vljala učinkovite sisteme zgodnjega opozarjanja. Vse ustrezne informacije so bile ves čas na voljo organom upravljanja, pogosteje kot pred krizo, za zagotovitev ustreznega in prav očasnega nadzora ključnih elementov upravljanja kreditnega tveganja in po potrebi izvajanja omilitvenih ukrepov. Nasprotno, pr esežna likvidnost Skupine se povečuje, vplivi pandemije pa niso po vzročili večjih likvidnostnih odlivo v.
Skupina kot pomemben element internega upravljanja uporablja koncept »treh obrambnih linij«, pri čemer je funkcija upra vljanja tveganj druga obrambna linija. Okrepljeno celostno korporativno upravljanje se odraža v znižanju SREP zahteve v preteklih letih. R obusten in celo vit okvir upravljanjatveganj je opredeljen in organiziran glede na pričako vani prihodnji poslovni prol in prol tveganosti Skupine ter zasleduje doseganje interno zastavljenih strateških cilje v in izpolnjevanje vseh zunanjih zahte v.
Proaktivno upra vljanje tveganj in kontrolni sistem temeljita predvsem na Opredelitvi pripravljenosti za prevzemanje tv eganj in Strategiji prevzemanja in upravljanja tv eganj, ki sta skladni s Poslo vno strategijo Skupine ter osredotočeni na zgodnje odkrivanje in učinkovito obvlado vanje tveganj.
s prispevanjem k trajnostnemu poslovanju z vključevanjem tveganj na področju okolja, družbe in upravljanja (ESG) v svoje poslovne strategije, okvir upravljanja tveganj in ureditev notranjega upravljanja. Upravljanje ESG tveganj tako sledi ECB in EBA smernicam in bo celostno vključeno v vse relevantne procese.
Skupina načrtuje preudaren prol tveganosti, optimalno porabo kapitala in dobičkonosno poslovanje na dolgi rok, ob upoštevanju prevzetih tveganj. Poslovna strategija, Opredelitev pripravljenost za prevzemanje tveganj, Strategija tveganj in ključne interne politike na področju tveganj Skupine, ki jih potrjujeta Uprava in Nadzorni svet NLB, določajo strateške cilje in smernice o prevzemanju tveganj, pristopih in metodologijah, merjenju, mitigaciji in upravljanju vseh vrst tveganj na različnih ravneh upravljanja.
Poleg tega so ključne strateške smernice glede prevzemanja tveganj dosledno vgrajene v redni pregled poslovne strategije, proces finančnega planiranja in druge strateške odločitve, pri čemer je zagotovljeno ustrezno sprejemanje poslovnih odločitev. Skupina redno spremlja svoj ciljni prol nagnjenosti k prevzemanju tveganj in porabo internega kapitala, ki predstavljata ključna elementa proaktivnega upravljanja. Izpostavljenost tveganjem in morebitna odstopanja od limitov ali ciljnih vrednosti se redno poročajo ustreznim komisijam in/ali Upravi Banke, Komisiji za tveganja Nadzornega sveta in Nadzornemu svetu Banke.
Skupina je poleg tega vzpostavila celovit okvir stresnega testiranja in druge sisteme zgodnjega obveščanja na različnih področjih tveganj, in sicer z namenom zagotavljanja podpore pri oblikovanju in uresničevanju poslovne strategije Skupine ter sprejemanju poslovnih odločitev, krepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega ukrepanja, kadar je to potrebno. Okvir stresnega testiranja vključuje vse pomembne vrste tveganj in več različnih stresnih scenarijev ali analiz občutljivosti v skladu z ranljivostjo poslovnega modela Skupine. Stresno testiranje igra pomembno vlogo pri ocenjevanju odpornosti Skupine na stresne okoliščine, in sicer z vidika pričakovane dobičkonosnosti, kapitalske ustreznosti in likvidnosti. Kot takšno je kot pomemben element preudarnega upravljanja tveganj vključeno v sistem upravljanja tveganj Skupine, in sicer v okviru opredelitve pripravljenosti na prevzemanje tveganj, procesa ICAAP in ILAAP ter Plan reševanja. Poleg internega stresnega testiranja Skupina kot sistemsko pomembna banka sodeluje tudi v regulaturno opredeljenih stresnih testiranjih, ki jih izvaja ECB.
Skupina je največja slovenska bančna in finančna skupina, ki je pomemben akter tudi na trgih regije JVE. Prevzem Komercialne Banke, Beograd je bil zaključen 30. decembra 2020. Usklajevanje sistema upravljanja tveganj in enotnega načina poročanja podatkov, na podlagi Standardov upravljanja tveganj v NLB Skupini, je v teku.
Skupina ima dobro diverzificiran poslovni model. Skladno s svojimi strateškimi usmeritvami namerava biti vzdržno dobičkonosna in sodelovati predvsem s komitenti na strateških trgih, ki jim zagotavlja inovativne, vendar enostavne rešitve, osredotočene na stranko. Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Na podlagi poslovne strategije Skupine prevladuje kreditno tveganje, ki mu sledijo tveganje vrednotenja, ki se nanaša na portfelj vrednostnih papirjev v bančni knjigi, obrestno tveganje v bančni knjigi, operativno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje in druga nenančna tveganja. Redna identifikacija tveganj in njihovo ocenjevanje se izvajata v okviru procesa ICAAP s ciljem zagotavljanja stalnega in celostnega nadzora nad tveganji in njihovega učinkovitega upravljanja.
Skupina Komercijalne Banke je izključena iz izračuna.
Po začetnem pripoznanju so bile slabe naložbe skupine Komercijalne Banke pripoznane po pošteni vrednosti, brez dodatnih popravkov za kreditne izgube (skladno z MSRP 3).
Banka je izdala le navadne imenske kosovne delnice, katerih imetniki imajo glasovalno pravico, pravico do udeležbe na Skupščini delničarjev, predkupno pravico do vpisa novih delnic v primeru dokapitalizacije, pravico do dela dobička (dividende), pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju Banke in pravico do obveščenosti. Vse delnice so istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki.
Informacije o strukturi delničarjev NLB (na dan 31. decembra 2020) so na voljo v poglavju "Ključni poudarki" pod naslovom "Delniška struktura NLB".
Delnice Banke so prosto prenosljive skladno z določbami Statuta Banke, ki zahteva odobritev Nadzornega sveta, in sicer za prenos delnic Banke, s katerim delež pridobitelja, skupaj z delnicami, ki jih že ima v lasti pred novo pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe za račun pridobitelja, preseže 25 % delnic Banke z glasovalno pravico. Odobritev prenosa delnic izda Nadzorni svet.
Banka zavrne zahtevo za dovoljenje za prenos delnic, če bi pridobitelj skupaj z delnicami, katerih imetnik je bil pred pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe za račun pridobitelja, presegel delež 25 % delnic Banke z glasovalno pravico, po večan za eno delnico.
Ne glede na navedeno v prvem odstavku pa do voljenje za prenos delnic ni potrebno, če je pridobitelj delnice pridobil za račun tretjih oseb, tako da ni upravičen izvrševati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, hkrati pa se Banki zaveže, da na podlagi navodil posamezne tretje osebe, za račun katere je imetnik delnic, ne bo izvrševal glasovalnih pravic, če od te osebe skupaj z navodili za glasovanje ne prejme pisnega zagotovila, da ima ta oseba delnice za svoj račun in da hkrati ni, neposredno ali posredno, imetnica več kot 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.
Pridobitelj, ki preseže 25 % delež delnic Banke z glasovalno pravico in ne zahteva izdaje dovoljenja za prenos delnic ali ne prejme dovoljenja Banke, sme uresničevati glasovalno pravico iz 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.
Poleg zgoraj navedenih in splošnih omejitev, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje, ni drugih omejitev.
Informacije so predstavljene v poglavju »Izjava o korporativnem upravljanju NLB«.
Informacije so predstavljene v poglavju »Izjava o korporativnem upravljanju NLB«.
Politika nagrajevanja za zaposlene s posebno naravo dela opredeljuje plačila v oblikah finančnih instrumentov skladno z veljavnim ZBan-2, vendar pa v 2020 zaradi regulatornih omejitev BS ni bilo izplačil.
Informacije so predstavljene v poglavju »Izjava o korporativnem upravljanju NLB«.
Banki tovrstni dogovori niso znani.
Informacije so predstavljene v poglavju »Izjava o korporativnem upravljanju NLB«.
Informacije so predstavljene v poglavju »Izjava o korporativnem upravljanju NLB«.
Ni pomembnih dogovorov, v katerih je Banka stranka in pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v Banki, ki je posledica ponudbe.
V skladu s pogodbami o zaposlitvi so člani Uprave v primeru predčasne prekinitve mandata zaradi razrešitve na podlagi »drugih poslovnih in ekonomskih razlogov« upravičeni do izplačila zneska kot nadomestila za predčasno prenehanje mandata. Član Uprave ni upravičen do nadomestila za predčasno prenehanje mandata, če ostane po prenehanju mandata še naprej zaposlen v Banki ali Skupini. V primeru odstopa člani Uprave nimajo pravice do nadomestila zaradi predčasnega prenehanja mandata, razen če Nadzorni svet ne odloči drugače.
Banka je spremenila način poročanja o zadevah na področju okolja, družbe in upravljanja (ESG), da bi se tako bolje odzvala na potrebe deležnikov. Skladno s 70.c členom ZGD-1 Banka poroča nenančne informacije ločeno od Letnega poročila NLB Skupine za leto 2020. Banka pripravlja razkritja nenančnih informacij v obliki Poročila NLB Skupine o trajnostnem poslovanju za leto 2020, ki je priloženo letnemu poročilu, in zagotavlja prva prizadevanja v smeri povzetkov o trajnostnem poslovanju Banke, ki temeljijo na podatkih. Poročilo NLB Skupine o trajnostnem poslovanju za leto 2020 je objavljeno na spletni strani Banke.
trajnostnem poslovanju za leto 2020
Januarja 2021 je Svet delavcev NLB izvolil Tadejo Žbontar Rems za članico Nadzornega sveta Banke ter predstavnico delavcev. Njen mandat se je pričel 22. januarja 2021 in bo trajal do zaključka letne Skupščine NLB, ki bo odločala o uporabi bilančnega dobička za četrtonančno leto po njeni izvolitvi, pri čemer se leto, v katerem je bila imenovana, šteje kot prvo.
Januarja 2021 je neodvisna mednarodna družba za certificiranje Top Employers Institute že šesto leto zapored nagradila Banko s priznanim certifikatom »Top Employer« Slovenija.
Od 1. aprila 2021 Banka zaračunava mesečno nadomestilo v višini 0,04 % za povprečna mesečna stanja sredstev strank nad 250 tisoč EUR – upošteval se bo seštevek stanj na NLB Osebnih računih in paketih, NLB Varčevalnih računih, NLB Postopnih varčevanjih in NLB Depozitih (pri varčevalnih računih, postopnih varčevanjih in depozitih bodo upoštevani le sklenjeni po 27. juliju 2020).
| Ime člana Nadzornega sveta | Število | % |
|---|---|---|
| Primož Karpe | 936 | 0,005 % |
| Andreas Klingen | 1.198 | 0,006 % |
| David Eric Simon (i) | 582 | 0,003 % |
| Peter Groznik (ii) | 1.210 | 0,006 % |
| Gregor Rok Kastelic | — | — |
| Shrenik Dhirajlal Davda | — | — |
| Mark William Lane Richards | — | — |
| Verica Trstenjak | — | — |
| Sergeja Kočar | — | — |
| Bojana Šteblaj | — | — |
| Janja Žabjek Dolinšek | — | — |
| Ime člana Uprave | Število | % |
|---|---|---|
| Blaž Brodnjak | 1.400 | 0,007 % |
| Archibald Kremser | 691 | 0,003 % |
| Andreas Burkhardt | 451 | 0,002 % |
| Petr Brunclík | 278 | 0,001 % |
(i) David Eric Simon ima v lasti 2.910 GDR, kar pomeni 582 delnic (ker ena delnica predstavlja 5 GDR).
(ii) Peter Groznik ima delnice Banke v posredni lasti prek družbe v celotni lasti Petra Groznika.
Banka nima opcijskih pogodb v zvezi z delnicami, ki kotirajo na borzi.
Slovenski izplačevalec mora odtegniti in zadržati znesek slovenskega davka od dohodka fizičnih ali pravnih oseb iz naslova izplačil dividend določenim kategorijam prejemnikov plačil:
Obstajajo določene izjeme v primerih, ko se dividende plačajo posrednikom in pravnim osebam.
Za namene slovenske davčne zakonodaje se depozitar GDR šteje kot posrednik. Zato so dividende, ki jih skrbnik plača depozitarju GDR, predmet odtegnitve in plačila slovenskega davka v višini 27,5 %. Imetnik, lastnik GDR ali dejanski lastnik lahko v dovoljenem obsegu zahteva vračilo plačanega davka.
Če prejemnik plačila ni posrednik, lahko slovenski davčni organi odobrijo uporabo nižje davčne stopnje, kot jo opredeljuje konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med RS in državo rezidentstva prejemnika plačila, če slovenski plačnik predloži določene informacije in potrdilo, ki ga izda davčni organ zadevne države, da je prejemnik plačil rezident za namene obdavčitve v tej državi.
Če je bil slovenski davek odtegnjen in plačan po višji stopnji, kot bi veljala, če bi slovenski izplačevalec dividende plačal neposredno taki osebi kot prejemniku plačila, ali višji stopnji, kot je navedena v pogodbi o izogibanju dvojni obdavčitvi, lahko prejemnik plačila iz naslova dividende zahteva povračilo preveč plačanega davka. Za vračilo davka je treba vložiti zahtevek Finančni upravi RS.
Višina davka, ki je bil odtegnjen pri izplačilu dividend, ki ga je prejela fizična oseba, predstavlja končno višino slovenske dohodnine v povezavi z izplačilom teh dividend.
Ker je projekt #OkvirPomoči že sam po sebi trajnostne narave, je postal prvi družbeno-okoljski projekt NLB Skupine, ki prinaša poslovno vrednost našim strankam in celotni NLB Skupini. Rezultati projekta #OkvirPomoči so presegli pričakovanja – tako za NLB Skupino kot za naše stranke. Zato to ni konec, ampak začetek novega obdobja. Nadaljevanje projekta bo temeljilo na vseh pridobljenih izkušnjah ter dosežkih in se bo začelo spomladi 2021.
| 43 | nove strank |
|---|---|
| 37 | različnih panog |
| 171 | prijavljenih podjetij |
| 76 | Največji delež s področja storitev, turizma in kmetijstva |
| 80 | prijavljenih podjetij |
| 223 | izbranih podjetij |
| 101 | |
| 17 | nove strank |
| 15 | različnih panog |
| 115 | Največji delež s področja proizvodnje hrane, transporta in storitev |
| Severna Makedonija | 6 novih strank |
|---|---|
| Srbija | 5 novih strank |
| Slovenija | 14 različnih poslovnih dejavnosti |
| Bosna in Hercegovina | 37 |
| Črna gora | Različne poslovne dejavnosti – večinoma prodaja, strežba hrane in restavracije |
| Kosovo | 1 nova stranka, saj je bil razpis osredotočen na obstoječe stranke |
| 83 | izbranih podjetij |
|---|---|
| 20 | izbranih podjetij |
| 20 | izbranih |
| 20 | izbranih |
|---|---|
| 30 |
122
123
123
125
125
126
127
131
131
134
135
137
139
139
139
139
140
141
141
142
143
153
153
155
155
157
163
164
169
169
171
175
Namenjeno delnicarjem Nove Ljubljanske Banke, d.d.
Revidirali smo priložene posamezne računovodske izkaze Nove Ljubljanske Banke d.d. (v nadaljevanju 'banka') in skupinske računovodske izkaze MLE Skupine (v nadaljevanju "skupina"), ki vključujejo izkaz finančnega položaja, skupinski izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2020, izkaz poslovnega izida, skupinski izkaz poslovnega izida, izkaz druge vseobsegajoče donosa, skupinski izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala in skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala ter izkaz denarnih tokov in skupinski izkaz denarnih tokov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2020 ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne informacije.
Po našem mnenju so priloženi posamezni in skupinski računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja banke in skupine na dan 31. decembra 2020 in njenega poslovnega izida ter denarnih tokov za leto, ki se je končalo, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejel EU;
Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 6. aprila 2014 o posebnih zahtevah za obvezno revizijo subjektov javnega interesa (Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta). Naša odgovornost je na podlagi teh pravil: Opisane v tem poročilu, v skladu z Revizorjevo odgovornostjo za revizijo posameznih in skupinskih računovodskih izkazov. V skladu z Mednarodnim kodeksom etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo posameznih in skupinskih računovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od banke in skupine ter, da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Ključne revizijske zadeve so tiste, ki so po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji posameznih in skupinskih računovodskih izkazov tekočega obdobja. Te zadeve smo upoštevali pri reviziji posameznih in skupinskih računovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju našega mnenja o teh posameznih in skupinskih računovodskih izkazih in o teh ključnih revizijskih zadevah ne izražamo ločenega mnenja. Za vsako zadevo, ki jo posebej navajamo v nadaljevanju, v tem smislu opisujemo njeno obravnavo v okviru revizije.
Izpolnili smo vse svoje obveznosti, ki so opisane v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo posameznih in skupinskih računovodskih izkazov, vključno tistimi, ki so povezane s temi zadevami: Zalo je revizija vključovala izvedbo postopkov, ki smo jih določili na podlagi naše ocene tveganja pomembne napačne navedbe v posameznih in skupinskih računovodskih izkazih. Rezultati naših revizijskih postopkov, vključno s postopki, ki smo jih opravili v zvezi z zadevami, ki jih navajamo v nadaljevanju, služijo kot podlaga za naše revizijsko mnenje o priloženih posameznih in skupinskih računovodskih izkazih.
Beograd, December 2020
Banka zaključila poslopek akvin rvizije locenih kcnsclidiranih prevzema Komercijalne banke a.d., Beograd racunovcdskih izkazov: poravnala kupnino visini 395 milijcrov evrov.
SMIOpreucili rajpomembrejze pravre dokumente, ki se abdobju prevzema je bila dclotera razporeditev nanasajo prevzein Komnercijalne banke a.d. Beograd namen oFredelltve posebnih dolocil, ki vplivajo na dolpcanje in pripoznanje kupnine: Zaradi cesarje banka pripoznala 137,9 milijona evrov negativnege dobrega imena izkazu poslounega usjeha kot opisano Fojasrilu 5.126.
Prebrali pridobili Smo razumevanje sklepov pooblastil uprave. Za pridobitev dokazov slanju na datum prevzema kol dolotajo pogoji Frevzema smo podrobneje izvedli ustrezne revizijske postopke. Ocenili smo sodila opisane racunovadske metode pn poslovnih zdnuzibvah.
Zaradi pomambnosli transakcije in pomembre presoje pomozjo cenilcev vescakov smo ocenili uporabljene acena poslavadstva skupine colotitvi nacina prislape za dolozanje postene vrednosti erdobljenih razporedilve kupnine ted pridobljena sredstva.
Prevzete obveznosti, osnovne prevzele obvezrosll smo opredelitev menenie predpostavke matemalicno pravilnosi opravljenih Kcnercijalne banke a.d. Beograd dolccili za pamembno izracunow.
Pri tem smo upostevali Predvsem ustreznast razporedilve kupnine mac pridobljena sredstva in prevzete ozveznosti, kct je opisano pojasrilu 5.12b k racunovodskim izkazom Pridobitev Komercijalne banke a.d. Beograd.
Preverill smc kvalitatiune in kvantilalivne Informacije pojasnilih h konsolidirenim racunouodskim Izkazom ocenili ustrezncst razkritij pojasrilu 5.2b.
Pridobitev Komercijalne banke a.d. Beograd Ipcenim konsolidirahim raCunovodskim izkazom, pripravljenin v skladu Mednarodnimi standardi racunovodskega porotanja kat jih je sprejela Evropska Unija.
Pomemben del postapka prpoznanja prihockov banke Revizijeke postopke 3mo osrecotocil tiste in skupine iz naslova obresli in provizij je veliki meri infonacijske sisteme in konlrole ki: comembni za odvisen 0J avlomaliziranih procescv inkontrol sislemu pnpoznanje prhodxov 0d cbreati in provizi banke ter povezanin zajemanjem, shranjevanjem skupine.
Glede na to, da kompleksnost sistemov IT in pridobivanjem informacij: Temeijna sestavina teh sama narava programskega nadzora zahtevaia procesov in konlrol je obstoj in upostevanje ustreznih specificno slrokovno znanje.
Smo pridobili pamoc protckolav uporabniskega dostopa upravijanja vescaka podrotja inforinacijske tchnclogije. Med sprememb, drugim smo preizkusili Foslopke IT aplikativne kantrole nad pripoznanjem prihodkov ed obresti.
Ti protokoll sc pomembni; ker zagotavljajo poobren in provizij informacijskih sistemih banke in skupinc: Na ustrezen dostop in vnog sprememb in 2 njlmi covezanlh podlagl cenlka produktov panke smo prelzkusili podatkov sisteme IT algoritme, uporabljena izracunu prihodkov od obresti.
ckviru revizije smo Zeleli zagotovili visoko stopnjo in provizij zanesljivosti sistemov IT In programskega nadzcra nad Pridobili SmO ruzurevanje in ocenlli celolro kontrolno pripoznanjem prinodkkav; zatc Smo temu poirocju okolje infcmacijekega sistema in obslojece kontrole namenili pomembno pozornost.
Okviru nase celatne vkijucno tistimi; ki zagotavljajo nadzor nad dostopom revizije: Zaradi kompleksnasti sistemov IT narave DD Sisiemov pozaikov (erpmogocajo sprerembe programskega nadzora sma pridobili pamoc vescaka in sislcma.
Poslovodstvo je pri pripravi posamiznih in skupinskih računovodskih izkazov banke skupine odgovorno za oceno njene sposobnosti, da nadaljuje kot delujoče podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem in uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje; razen če namerava poslovodstvo banko skupina likvidirati ali zaustaviti poslovanje ali nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo.
Revizijska komisija in nadzorni svet sta odgovorna za nadzor nad pripravo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov. Nadzorni svet je odgovoren za potrditev revidiranega letnega poročila.
Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so posamični in skupinski računovodski izkazi kot celota brez pomembnih napačnih navedb zaradi prevare ali napake; in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo nudi visoko stopnjo zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija opravljena v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja vedno odkrila pomembno napačno navedbo. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake ter se smatrajo za pomembne; če je upravičeno pričakovati, da posamično ali skupaj vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov.
Med izvajanjem revidiranja v skladu s pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Priznamo in ocenimo tveganja pomembnih napačnih navedb posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih bodisi zaradi napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, če ne bomo odkrili napačne navedbe, izvira iz prevare, je višje kot tveganje, povezano z napako, saj prevara lahko vključuje skrivne dogovore, ponarejanje dokumentov, napačno razlago ali izogibanje notranjim kontrolam.
Pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okolju primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol banke in skupine; presojamo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter njihovo povezano razkritje poslovodstva.
Na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov in okoliščin, ki zbujajo dvom sposobnosti banke in skupine, da nadaljujeta kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti poslovne uporabe predpostavke delujočega podjetja kot podlage računovodenja. Če sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila. Vendar kasnejši dogodki ali okoliščine lahko povzročijo prenehanje banke in skupine kot delujočega podjetja.
Ovradnotimo glavno predstavitev, strukturo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov, vključno z razkritji in ali posamični in skupinski računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežena poštena predstavitev; pridobimo zadostne in ustrezne revizijske dokaze v zvezi s finančnimi informacijami podjetij poslovnih dejavnosti skupine; izrazimo mnenje o skupinskih računovodskih izkazih. Odgovorni smo za ugledno usmerjanje, nadzor in izvedbo revizije skupine. Obenem smo tudi sami odgovorni za naše revizijsko mnenje.
Poskvodstvu druzbe Nova Ljubljanska Banka, d.d.
Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila o tem ali so loceni in konsolidirani racunovodski izkazi, vsebovani v letnem porocilu banke Nova Ljubljanska Banka, d.d. (v nadaljevanju: banka) za poslovno leto, končano 31. decembra 2020, pripravljeni upoštevajoč zahteve Delegirane uredbe komisije (EU) 2019/815 o enotni elektronski obliki poročanja v povezavi z računovodskimi izkazi (Uredba ESEF), veljavne za leto 2020.
Poslovodstvo banke je odgovorno za pripravo locenih konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z zahtevami Uredbe ESEF, veljavnimi za leto 2020. Med drugim, je poslovodstvo družbe odgovorno za:
Naša odgovornost je, da na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov izrazimo sklep o tem ali so loceni in konsolidirani računovodski izkazi, vsebovani v letnem poročilu, v vseh pomembnih pogledih usklajeni z zahtevami Uredbe ESEF, veljavnimi za leto 2020. Posel dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili v skladu s prenovljenim Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000. Posli dajanja zagotovil razen revizij, vključujejo preiskave računovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3200). Narava, časovni razpored in obseg izbranih postopkov so odvisni od revizorjeve strokovne presoje. Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da preverjanje, izvedeno v skladu z zgoraj navedenim standardom, v vseh primerih razkrije kakršno koli pomembno (ne) materialno neskladnost z zahtevami Uredbe ESEF.
| Pojasnila | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz obresti pripoznani po efektivni obrestni meri | 347.639 | 357.412 | 167.616 | 175.598 |
| Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere | 7.549 | 7.406 | 7.488 | 7.310 |
| Prihodki iz obresti in podobni prihodki | 355.188 | 364.818 | 175.104 | 182.908 |
| Odhodki za obresti in podobni odhodki | (55.615) | (46.331) | (36.217) | (24.782) |
| Čiste obresti | 299.573 | 318.487 | 138.887 | 158.126 |
| Prihodki iz dividend | 111 | 208 | 6.259 | 71.231 |
| Prihodki iz opravnin (provizij) | 232.432 | 234.979 | 136.691 | 137.898 |
| Odhodki za opravnine (provizije) | (62.152) | (64.640) | (32.234) | (33.943) |
| Čiste opravnine (provizije) | 170.280 | 170.339 | 104.457 | 103.955 |
| Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 17.689 | 4.643 | 16.970 | 4.512 |
| Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje | 9.794 | 10.465 | 4.741 | 3.335 |
| Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 6.598 | 18.765 | 6.815 | 16.289 |
| Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji | 720 | (555) | 720 | (555) |
| Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik | 739 | 706 | (1.108) | 396 |
| Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov | (471) | (111) | - | (1) |
| Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev | 1.300 | 3.355 | 12 | 432 |
| Drugi čisti poslovni dobički/(izgube) | 7.549 | 7.851 | 5.794 | 4.544 |
| Administrativni stroški | (262.226) | (274.014) | (162.613) | (173.098) |
| Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog | (16.674) | (16.223) | (7.103) | (7.034) |
| Amortizacija | (31.715) | (30.964) | (17.848) | (18.046) |
| Čisti dobički/(izgube) ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev | (3.577) | (182) | - | - |
| Rezervacije za kreditne izgube | (482) | (312) | 599 | 368 |
| Druge rezervacije | (8.077) | (11.135) | (7.645) | (5.586) |
| Oslabitve finančnih sredstev | (61.799) | 13.630 | (9.633) | 16.661 |
| Oslabitve nefinančnih sredstev | (996) | (3.177) | (685) | 2.795 |
| Slabo ime | 137.858 | - | - | - |
| Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne podvige (obračunani z uporabo kapitalske metode) | 874 | 4.197 | - | - |
| Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo | 10.853 | (576) | 35.234 | (578) |
| Dobiček iz rednega poslovanja | 277.921 | 215.397 | 113.853 | 177.746 |
| Davek iz dohodka | (5.165) | (13.579) | 99 | (1.597) |
| Čisti dobiček poslovnega leta | 272.756 | 201.818 | 113.952 | 176.149 |
| Lastnikov obvladujoče banke | 269.707 | 193.576 | 113.952 | 176.149 |
| Manjšinskih lastnikov | 3.049 | 8.242 | - | - |
| Dobiček na delnico/popravljeni dobiček na delnico (v EUR na delnico) | 13,5 | 9,7 | 5,7 | 8,8 |
Uprava potrjuje računovodske izkaze NLB Skupine in NLB za leto, končano na dan 31. decembra 2020, ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.
Uprava je odgovorna za pripravo Letnega poročila NLB Skupine in NLB skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, ter z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu, tako da to prikazuje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja NLB Skupine in NLB ter izidov njunega poslovanja za leto, končano na dan 31. decembra 2020.
Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi NLB Skupine in NLB skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Archibald Kremsner, član
Andreas Burkhardt, član
Petr Brunclík, član
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 5.1. | 3.961.812 | 2.101.346 | 2.261.533 | 1.292.211 | |||
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 5.2.a) | 84.855 | 24.038 | 18.831 | 24.085 | |||
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 5.3.a) | 42.393 | 25.359 | 35.106 | 23.287 | |||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 5.4. | 3.514.290 | 2.141.428 | 1.716.351 | 1.656.657 | |||
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | 5.6. | |||||||
| - dolžniški vrednostni papirji | 5.6.a) | 1.503.087 | 1.653.848 | 1.277.880 | 1.485.166 | |||
| - krediti bankam | 5.6.b) | 197.005 | 93.403 | 158.320 | 144.352 | |||
| - krediti strankam, ki niso banke | 5.6.c) | 9.619.860 | 7.589.724 | 4.564.178 | 4.568.599 | |||
| - druga finančna sredstva | 5.6.d) | 113.138 | 97.415 | 54.503 | 67.279 | |||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 5.5.b) | - | 788 | - | 788 | |||
| Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem | 5.5.c) | 13.844 | 8.991 | 13.844 | 8.991 | |||
| Naložbe v kapital odvisnih družb | 5.12.a) | - | - | 749.060 | 351.883 | |||
| Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov | 5.12.c) | 7.988 | 7.499 | 1.662 | 1.366 | |||
| Opredmetena sredstva | ||||||||
| Opredmetena osnovna sredstva | 5.8.a) | 249.117 | 195.605 | 91.675 | 89.904 | |||
| Naložbene nepremičnine | 5.9. | 54.842 | 52.316 | 8.300 | 9.303 | |||
| Neopredmetena sredstva | 5.10. | 61.668 | 39.542 | 28.105 | 25.980 | |||
| Terjatve za davek iz dohodka | 4.369 | 6.284 | 1.923 | 5.463 | ||||
| Terjatve za odloženi davek | 5.17. | 31.789 | 29.500 | 29.214 | 29.569 | |||
| Druga sredstva | 5.13. | 97.140 | 63.811 | 11.664 | 11.142 | |||
| Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo | 5.7.a) | 8.658 | 43.191 | 4.454 | 5.532 | |||
| Skupaj sredstva | 19.565.855 | 14.174.088 | 11.026.603 | 9.801.557 | ||||
| Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | 5.2.b) | 15.485 | 17.903 | 15.500 | 17.892 | |||
| Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 5.3.b) | - | 7.998 | - | 7.746 | |||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | ||||||||
| - depoziti bank in centralnih bank | 5.15.a) | 72.633 | 42.840 | 41.635 | 89.820 | |||
| - krediti bank in centralnih bank | 5.15.b) | 158.225 | 170.385 | 143.464 | 161.564 | |||
| - depoziti strank, ki niso banke | 5.15.a) | 16.397.167 | 11.612.317 | 8.850.755 | 7.760.737 | |||
| - krediti strank, ki niso banke | 5.15.b) | 91.560 | 64.458 | 13 | 2.537 | |||
| - podrejene obveznosti | 5.15.c) | 288.321 | 210.569 | 288.321 | 210.569 | |||
| - druge finančne obveznosti | 5.15.d) | 207.300 | 158.484 | 101.273 | 98.342 | |||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 5.5.b) | 61.161 | 49.507 | 61.161 | 49.507 | |||
| Rezervacije | 5.16. | 125.059 | 88.414 | 63.790 | 60.384 | |||
| Obveznosti za davek iz dohodka | 1.002 | 2.271 | - | - | ||||
| Obveznosti za odloženi davek | 5.17. | 4.475 | 2.833 | - | - | |||
| Druge obveznosti | 5.19. | 20.427 | 15.212 | 9.697 | 9.234 | |||
| Skupaj obveznosti | 17.442.815 | 12.443.191 | 9.575.609 | 8.468.332 | ||||
| Delniški kapital | ||||||||
| Osnovni kapital | 5.20. | 200.000 | 200.000 | 200.000 | 200.000 | |||
| Kapitalske rezerve | 5.21.a) | 871.378 | 871.378 | 871.378 | 871.378 | |||
| Akumulirani drugi vseobsegajoči donos | 5.21.b) | 21.127 | 26.493 | 24.102 | 20.285 | |||
| Rezerve iz dobička | 5.21.a) | 13.522 | 13.522 | 13.522 | 13.522 | |||
| Zadržani dobiček | 846.762 | 574.489 | 341.992 | 228.040 | ||||
| Skupaj kapital | 2.123.040 | 1.730.897 | 1.450.994 | 1.333.225 | ||||
| Skupaj obveznosti in kapital | 19.565.855 | 14.174.088 | 11.026.603 | 9.801.557 |
Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazo v.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi | 272.756 | 201.818 | 113.952 | 176.149 | |
| Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi | (2.147) | 19.040 | 3.817 | 4.446 | |
| Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | |||||
| Aktuarski čisti dobiček/(izguba) zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki | 878 | (1.777) | 700 | (1.523) | |
| Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 5.4.c) | 3.809 | 284 | 202 | 213 |
| Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi | (41) | 1.233 | - | - | |
| Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa | 5.18. | (534) | (146) | (171) | 104 |
| Postavke, ki so bile ali bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid | |||||
| Pretvorba v tujo valuto | (703) | 1.299 | - | - | |
| Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja | (703) | 1.299 | - | - | |
| Dobički/(izgube), v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 6.555 | 13.129 | 3.810 | 6.977 | |
| Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja | 5.4.c) | 7.733 | 16.526 | 7.522 | 11.202 |
| 4.4. | 4.14. | (1.178) | (3.397) | (3.712) | (4.225) |
|---|---|---|---|---|---|
| (11.026) | 8.440 | - | - |
|---|---|---|---|
| 5.18. | (1.085) | (3.422) | (724) | (1.325) |
|---|---|---|---|---|
| 270.609 | 220.858 | 117.769 | 180.595 |
|---|---|---|---|
| 266.907 | 212.266 | 117.769 | 180.595 |
|---|---|---|---|
| 3.702 | 8.592 | - | - |
|---|---|---|---|
| Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Tečajne razlike | Drugo | Rezerve iz dobička | Zadržani dobiček | Kapital lastnikov obvladujoče banke | Kapital manjšinskih lastnikov | Skupaj kapital | Pojasnila |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 200.000 | 871.378 | 47.880 | (17.055) | (4.332) | 13.522 | 574.489 | 1.685.882 | 45.015 | 1.730.897 |
| - Čisti dobiček obdobja | - | - | - | - | - | 269.707 | 269.707 | - | 3.049 | 272.756 |
| - Drugi vseobsegajoči donos | - | - | (2.833) | (669) | 702 | - | - | (2.800) | 653 | (2.147) |
| Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi | - | - | (2.833) | (669) | 702 | - | 269.707 | 266.907 | 3.702 | 270.609 |
| Pridobitev odvisnih družb | - | - | - | - | - | - | - | 121.534 | 121.534 | |
| Prenos presežka iz prevrednotenja | - | - | (2.551) | - | (15) | - | 2.566 | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2020 | 200.000 | 871.378 | 42.496 | (17.724) | (3.645) | 13.522 | 846.762 | 1.952.789 | 170.251 | 2.123.040 |
| Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Tečajne razlike | Drugo | Rezerve iz dobička | Zadržani dobiček | Kapital lastnikov obvladujoče banke | Kapital manjšinskih lastnikov | Skupaj kapital | Pojasnila |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2019 | 200.000 | 871.378 | 28.702 | (18.275) | (2.604) | 13.522 | 523.493 | 1.616.216 | 41.228 | 1.657.444 |
| - Čisti dobiček obdobja | - | - | - | - | - | 193.576 | 193.576 | - | 8.242 | 201.818 |
| - Drugi vseobsegajoči donos | - | - | 19.178 | 1.220 | (1.708) | - | 18.690 | 350 | 19.040 | |
| Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi | - | 19.178 | 1.220 | (1.708) | - | 193.576 | 212.266 | 8.592 | 220.858 | |
| Izplačilo (obračun) dividend | - | - | - | - | - | (142.600) | (142.600) | (4.805) | (147.405) | |
| Prenos aktuarskih dobičkov | - | - | - | - | (20) | - | 20 | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2019 | 200.000 | 871.378 | 47.880 | (17.055) | (4.332) | 13.522 | 574.489 | 1.685.882 | 45.015 | 1.730.897 |
član
član
član
predsednik
v tisoč EUR
| NLB Skupina | NLB | Pojasnila | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | Prejete obresti | 372.903 | 407.372 | 207.188 | 228.618 | ||
| Plačane obresti | (52.921) | (44.062) | (31.881) | (21.335) | |||
| Prejete dividende | 787 | 2.985 | 6.261 | 71.229 | |||
| Prejete provizije | 232.607 | 232.860 | 133.743 | 134.530 | |||
| Plačane provizije | (65.728) | (68.000) | (32.972) | (34.041) | |||
| Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 17.993 | 4.644 | 17.274 | 4.513 | |||
| Čisti dobički/(izgube) iz trgovanja | 10.919 | 10.776 | 5.634 | 4.072 | |||
| Plačila zaposlencem in dobaviteljem | (260.301) | (265.572) | (164.600) | (170.530) | |||
| Drugi prejemki | 13.642 | 18.378 | 8.627 | 7.859 | |||
| Drugi izdatki | (20.629) | (23.126) | (9.490) | (11.375) | |||
| (Plačani)/vrnjeni davek iz dohodka pravnih oseb | (6.645) | (34.225) | 3.779 | (23.283) | |||
| Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti | 242.627 | 242.030 | 143.563 | 190.257 | |||
| (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev | (366.831) | (575.987) | (105.859) | (229.476) | |||
| Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju | 1.838 | 44.214 | 1.838 | 44.214 | |||
| Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | (12.667) | 29.084 | (12.564) | 25.948 | |||
| Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | (150.006) | (250.506) | (77.098) | (126.152) | |||
| Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov merjenih po odplačni vrednosti | (207.260) | (411.170) | (18.357) | (173.964) | |||
| Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev | 1.264 | 12.391 | 322 | 478 | |||
| Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti | 1.338.820 | 1.067.045 | 1.044.033 | 679.366 | |||
| Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti | 1.338.633 | 1.067.440 | 1.044.297 | 679.366 | |||
| Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti | 187 | (395) | (264) | - | |||
| Neto denarni tokovi pri poslovanju | 1.214.616 | 733.088 | 1.081.737 | 640.147 | |||
| DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU | Prejemki pri naložbenju | 478.251 | 251.424 | 402.729 | 224.834 | ||
| Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 5.341 | 6.556 | 2.258 | 3.684 | |||
| Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih družb | - | 8 | - | 3.437 | |||
| Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo | 39.078 | 269 | 39.078 | 269 | |||
| Prejemki ob prodaji dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti | 433.832 | 244.591 | 361.393 | 217.444 | |||
| Izdatki pri naložbenju | 108.232 | (500.106) | (602.939) | (448.106) | |||
| Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | (27.626) | (19.257) | (15.089) | (10.787) | |||
| Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev | (15.020) | (13.311) | (10.663) | (9.125) | |||
| Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb, zmanjšani za denarne ustreznike in dokapitalizacija odvisnih družb | 5.12.b) | 452.770 | - | (397.729) | (1.744) | ||
| Izdatki pri nakupu pridruženih družb in skupnih podvigov | (326) | - | (326) | - | |||
| Izdatki pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti | (301.566) | (467.538) | (179.132) | (426.450) | |||
| Neto denarni tokovi pri naložbenju | 586.483 | (248.682) | (200.210) | (223.272) | |||
| DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU | Prejemki pri financiranju | 119.222 | 208.321 | 119.222 | 208.321 | ||
| Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti | 5.15.c) | 119.222 | 208.321 | 119.222 | 208.321 | ||
| Izdatki pri financiranju | (45.000) | (162.246) | (45.000) | (142.600) | |||
| Plačane dividende | - | (147.244) | - | (142.600) | |||
| Odplačila podrejenih obveznosti | 5.15.c) | (45.000) | (15.002) | (45.000) | - | ||
| Neto denarni tokovi pri financiranju | 74.222 | 46.075 | 74.222 | 65.721 | |||
| Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike | (2.176) | 3.693 | (2.080) | 1.189 | |||
| Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov | 1.875.321 | 530.481 | 955.749 | 482.596 | |||
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja | 2.263.267 | 1.729.093 | 1.308.122 | 824.337 | |||
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja | 4.136.412 | 2.263.267 | 2.261.791 | 1.308.122 |
| Pojasnila | 5.20. | 5.21.a) | 5.21.b) | 5.21.b) | 5.21.a) | 5.20. | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 200.000 | 871.378 | 24.444 | (4.159) | 13.522 | 228.040 | 1.333.225 |
| - Čisti dobiček obdobja | - | - | - | - | 113.952 | 113.952 | |
| - Drugi vseobsegajoči donos | - | - | 3.250 | 567 | - | 3.817 | |
| Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi | - | 3.250 | 567 | - | 113.952 | 117.769 | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 200.000 | 871.378 | 27.694 | (3.592) | 13.522 | 341.992 | 1.450.994 |
v tisoč EUR
| NLB | Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Drugo | Rezerve iz dobička | Zadržani dobiček | Skupaj kapital | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pojasnila | 5.20. | 5.21.a) | 5.21.b) | 5.21.b) | 5.21.a) | 5.20. | ||
| Stanje 1. januarja 2019 | 200.000 | 871.378 | 18.620 | (2.781) | 13.522 | 194.491 | 1.295.230 | |
| - Čisti dobiček obdobja | - | - | - | - | 176.149 | 176.149 | ||
| - Drugi vseobsegajoči donos | - | - | 5.824 | (1.378) | - | 4.446 | ||
| Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi | - | 5.824 | (1.378) | - | 176.149 | 180.595 | ||
| Izplačilo (obračun) dividend | - | - | - | - | - | (142.600) | (142.600) | |
| Stanje 31. decembra 2019 | 200.000 | 871.378 | 24.444 | (4.159) | 13.522 | 228.040 | 1.333.225 |
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. NLB Skupino sestavljajo NLB in odvisne družbe v devetih državah, v glavnini v Sloveniji in na trgih JV Evrope. Sestava NLB Skupine je razkrita v pojasnilu 5.12. Druge informacije v zvezi s povezanimi osebami so razkrite v pojasnilu 8.
NLB je registrirana in ima sedež v Sloveniji. Poslovni naslov NLB je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, Ljubljana. Delnice NLB kotirajo na Ljubljanski borzi, globalna potrdila o lastništvu (»GDR«), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa kotirajo na Londonski borzi. Pet GDR predstavlja eno delnico NLB.
Na dan 31. decembra 2020 in 31. decembra 2019 je največji delničar Banke, ki ima pomemben vpliv, Republika Slovenija, ki ima v lasti 25,00 % plus eno delnico Banke.
Vsi zneski v računovodskih izkazih in spremnih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni navedeno drugače.
Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju. Usmeritve so bile dosledno uporabljene za predstavljeni leti, razen za spremembe računovodskih usmeritev, ki izhajajo iz uporabe novih standardov ali sprememb standardov.
Posamični in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju: EU). Kjer je potrebno, so dodana pojasnila skladno z zahtevami lokalne zakonodaje.
Posamični in konsolidirani računovodski izkazi obsegajo izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov, pomembnejše računovodske usmeritve ter pojasnila.
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju in modela nabavne vrednosti ter so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, finančnih sredstev in finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti in varovanimi postavkami v razmerjih računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji pri varovanju poštene vrednosti, in vrednotenje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo ter naložbenih nepremičnin.
Priprava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na poročevalski datum ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. NLB Skupina uporabljene računovodske ocene in predpostavke sproti posodablja, pri čemer se popravki pripoznajo v obdobju spremembe. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene so predstavljene v pojasnilu 2.33.
Ta dokument vsebuje posamične računovodske izkaze NLB in konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine. Predstavljene računovodske usmeritve veljajo za oba sklopa računovodskih izkazov, z izjemo usmeritev, opisanih v pojasnilih 2.4. in 2.5., ki se nanašajo samo na konsolidirane računovodske izkaze in usmeritve, predstavljene v pojasnilu 2.6., kjer so opisane razlike v računovodski obravnavi naložb v odvisne, pridružene družbe in skupne podvige med posamičnimi in konsolidiranimi računovodskimi izkazi.
Podatki, ki se nanašajo na posamične računovodske izkaze imajo oznako »NLB«, medtem ko imajo podatki, ki se nanašajo na konsolidirane računovodske izkaze, oznako »NLB Skupina«.
Vsi podatki so razkriti s primerjalnimi podatki, razen kadar standard ali dopolnitve dovoljujejo oziroma določajo drugače. Skladno z uporabo MRS 8 so primerjalni podatki prilagojeni spremembam, ki se nanašajo na podatke v tekočem letu.
V primerjavi s predstavitvijo računovodskih izkazov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2019, se je spremenila shema za prikaz Izkaza poslovnega izida skladno s predpisi Banke Slovenije. Tem spremembam je NLB Skupina prilagodila tudi predstavitev primerjalnih podatkov.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2019 | Stara predstavitev | Nova predstavitev | Sprememba | Stara predstavitev | Nova predstavitev | Sprememba | ||||
| Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov | - | (111) | (111) | - | (1) | (1) | ||||
| Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo | (687) | (576) | 111 | (579) | (578) | 1 | ||||
| Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog | - | (16.223) | (16.223) | - | (7.034) | (7.034) | ||||
| Drugi poslovni prihodki | 16.270 | - | (16.270) | 8.508 | - | (8.508) | ||||
| Drugi poslovni odhodki | (28.214) | - | 28.214 | (12.347) | - | 12.347 |
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Pojasnila | 2020 | 2019 | |||
| Denar in denarni ustrezniki obsegajo: | |||||
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 5.1. | 3.962.686 | 2.101.871 | ||
| Krediti bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev | 146.223 | 85.369 | |||
| Dolžniški vrednostnih papirji, merjeni po odplačni vrednosti z originalno zapadlostjo do treh mesecev | - | 10.007 | |||
| Dolžniški vrednostnih papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, z originalno zapadlostjo do treh mesecev | 27.503 | 66.020 | |||
| Skupaj | 4.136.412 | 2.263.267 | |||
| 2.261.791 | 1.308.122 |
Drugi čisti poslovni dobički/(izgube) - 7.851 7.851 - 4.544 4.544
Administrativni stroški (270.442) (274.014) (3.572) (171.749) (173.098) (1.349)
Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov se v posamičnih računovodskih izkazih (NLB) vodijo po naložbeni metodi. Dividende odvisnih družb, pridruženih družb ali skupnih podvigov se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica NLB do prejetja dividende.
Naložbe v kapital pridruženih družb so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi. Pridružene družbe so praviloma tiste, v katerih ima NLB Skupina neposredno ali posredno med 20 % in 50 % glasovalnih pravic ter ima v njih pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje.
Skupni podvigi so družbe, ki jih NLB Skupina na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje. V konsolidiranih računovodskih izkazih so naložbe v skupne podvige obračunane po kapitalski metodi.
Pripadajoči dobiček ali izguba pridruženih družb in skupnih podvigov se pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Pripadajoči učinki, ki so vključeni v drugi vseobsegajoči donos pridružene družbe in skupnega podviga, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu.
Naložba v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov je prilagojena glede na pripoznane učinke. Ko pripadajoča izguba preseže vrednost naložbe v konsolidiranem izkazu finančnega položaja, se izguba ne pripoznava več, razen če bi iz tega naslova nastala obveznost, ki bi jo NLB Skupina morala poravnati.
NLB Skupina začne ponovno pripoznavati svoj delež dobička naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov šele po tem, ko delež dobička doseže znesek nepriznane izgube (pojasnilo 5.12.c).
Seznam odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov je v pojasnilu 5.12.
Pripojitve družb znotraj NLB Skupine se štejejo za poslovno združitev pod skupnim upravljanjem. Članice NLB Skupine za take pripojitve uporabljajo združitveno metodo, in sicer združijo knjigovodsko vrednost prevzete in prevzemne družbe, kot se o njih poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih. Ob pripojitvi družb znotraj NLB Skupine se ne pripozna dobro ime.
Pripojitev družb znotraj NLB Skupine ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.
Funkcijska in predstavitvena valuta. Postavke, prikazane v računovodskih izkazih posameznih družb članic NLB Skupine, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, kjer družba posluje (funkcijska valuta). Računovodski izkazi so izkazani v valuti, ki je predstavitvena valuta NLB Skupine.
Prevedba poslovnih dogodkov in postavk. Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi takih transakcij in prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen kadar so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu kot uspešno varovanje denarnega toka pred tveganjem.
Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so kapitalski instrumenti, razvrščeni v skupino nančnih instrumento v, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega izida kot del čistih dobičko v oziroma izgub iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so kapitalski instrumenti, razvrščeni v skupino nančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se prikažejo skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobse gajočem donosu, ki se akumulira v kapitalu.
Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki »Čisti dobički oziroma izgube iz nančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju«.
Računovodski izkazi članic NLB Skupine, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se pretvorijo v predstavitveno valuto na naslednji način:
Dobro ime in prilagoditve prevzetega premoženja tuje odvisne družbe na pošteno vrednost se obravnavajo enako kot sredstva in obveznosti tuje odvisne družbe ter se prevedejo v predstavitveno valuto po končnem tečaju.
V konsolidiranih računovodskih izkazih se tečajne razlike, povezane s pretvorbo čiste naložbe v družbo v tujini, pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Ko NLB Skupina izgubi nadzor nad družbo v tujini, se prejšnje pripoznane tečajne razlike, ki so nastale zaradi pretvorbe v predstavitveno valuto, prerazvrstijo iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida. Pri delni prodaji odvisne družbe, pri kateri NLB Skupina ne izgubi nadzora, je povezan delež akumuliranih prevedbenih tečajnih razlik prerazvrščen v kapital manjšinskih lastnikov.
Obrestni prihodki in odhodki iz nančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, in nančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse.
Učinki iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov, ki so zunaj področja merjenja MSRP 5, so vključeni v ločeno postavko izkaza poslovnega izida, pred spremembo pa so bili vključeni v postavki »Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo«.
Stroški vzvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog so vključeni v ločeno postavko izkaza poslovnega izida, pred spremembo pa so bili vključeni v postavki »Drugi poslovni odhodki«.
Odhodki, povezani s plačili davkov, drugih dajatev ter članarine in podobni odhodki se vključujejo v postavko »Administrativni stroški«, pred spremembo so bili vključeni v postavki »Drugi poslovni odhodki«.
»Drugi poslovni prihodki« in »Drugi poslovni odhodki«, ki so bili pred spremembo shemeporočani kot ločeni postavki izkaza poslovnega izida, se vključujejo v postavko »Drugi čisti poslovni dobički/(izgube)«.
Odvisne družbe, ki jih neposredno ali posredno usmerja oziroma obvladuje NLB, so v konsolidirane računovodske izkaze (NLB Skupina) vključene po metodi polne konsolidacije. Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve nadzora oziroma obvladovanja.
NLB družbo obvladuje, če so izpolnjeni vsi trije elementi obvladovanja:
NLB ponovno oceni, ali obvladuje družbo, v kateri ima naložbo, če dejstva in okoliščine kažejo, da se je spremenil en ali več od treh elementov v obvladovanja. Če NLB ne obvladuje več odvisne družbe, je ta izključena iz konsolidacije z datumom izgube nadzora oziroma obvladovanja.
Računovodske usmeritve odvisnih družb so za potrebe zagotovitve skladnosti poenotene z računovodskimi usmeritvami NLB. Računovodski izkazi konsolidiranih odvisnih družb so pripravljeni na poročevalski datum NLB.
Kapital manjšinskih lastnikov je predstavljen v konsolidiranem izkazu sprememb lastniškega kapitala. Delež manjšinskih lastnikov je tisti del čistega poslovnega izida in kapitala odvisne družbe, v katerem NLB nima neposrednega ali posrednega deleža v kapitalu. NLB Skupina se za vsako transakcijo posebej odloča, ali meri delež manjšinskih lastnikov po pošteni vrednosti ali pa glede na delež manjšinskih lastnikov v čistih sredstvih odvisne družbe.
Medsebojne transakcije, stanja in nerealizirani dobički s transakcijami v NLB Skupini so izločeni. Nerealizirane izgube iz medsebojnih transakcij so izločene, razen če se ob prenosu sredstev pokaže potreba po oslabitvi.
V NLB Skupini se transakcije z manjšinskimi lastniki obravnavajo enako kot transakcije z drugimi lastniki v NLB Skupini. Pri nakupih deležev odvisnih družb od manjšinskih lastnikov se razlika med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto premoženju odvisne družbe poračuna prek kapitala. Dobički oziroma izgube, ki nastanejo pri prodaji manjšinskim lastnikom, se pripoznajo v kapitalu. Ravno tako se pri prodaji manjšinskim lastnikom v kapitalu pripoznajo razlike med prejetim nadomestilom in ustreznim deležem manjšinskih lastnikov. Vsi omenjeni učinki se prikažejo v posebni postavki kapitala – kapital manjšinskih lastnikov.
pridobljeni niz deja vnosti in sredstev ustreza opredelitvi poslovnega subjekta in je nadzorprenesen na NLB Skupino. Pri ugotavljanju, ali se določen niz dejavnosti in sredstev šteje za poslovni subjekt, NLB Skupina ocenjuje, ali le-ta vključuje najmanj vložek in bistven postopek ter ali ima sposobnost ustvarjanja izložkov. Pridobljeni postopek se šteje za bistvenega, če je ključnega pomena za nadaljnje ustvarjanje izložkov, pridobljeni vložki pa vključujejo organizirano delovno silo s potrebnimi spretnostmi, znanjem ali izkušnjami za izvajanje tega procesa ali znatno prispevajo k sposobnosti nadaljnje proizvodnje izložkov in se šteje za edinstvenega ali redkega ali ga ni mogoče nadomestiti brez znatnih stroškov, prizadevanj ali zamud pri sposobnosti nadaljnje proizvodnje izložkov.
Dano nadomestilo se meri kot vsota poštenih vrednosti danih sredstev, izdanih kapitalskih instrumentov, nastalih ali prevzetih obveznosti, vključno s pošteno vrednostjo sredstev ali obveznosti iz pogojnih nadomestil in pošteno vrednostjo vseh obstoječih lastniških deležev v odvisni družbi. Dano nadomestilo ne vključuje zneskov, povezanih s poravnavo že obstoječih razmerij, ki se pripoznajo v poslovnem izidu. Stroški, ki so neposredno povezani z izvedbo poslovne združitve, kot so stroški svetovanja, pravnih stroškov, stroškov cenilcev in stroškov drugih svetovalcev, se ravno tako pripoznajo v poslovnem izidu. Transakcijski stroški, povezani z izdajo kapitalskih instrumentov, se obračunajo kot odbitek od kapitala, medtem ko se vsi drugi stroški, neposredno povezani s poslovno združitvijo, pripoznajo kot odhodek.
V poslovni združitvi pridobljena opredeljiva sredstva in prevzete obveznosti se, z nekaterimi izjemami, ob začetnem pripoznanju merijo po njihovi pošteni vrednosti na datum prevzema. Pogojno nadomestilo, razvrščeno kot lastniški kapital, se ne sme ponovno meriti in njegovo kasnejšo poravnavo je treba obračunati v okviru lastniškega kapitala. Drugo pogojno nadomestilo, razvrščeno kot sredstvo ali obveznost, ki je finančni instrument in spada v področje uporabe MSRP 9 Finančni instrumenti, je treba meriti po pošteni vrednosti na vsak datum poročanja, spremembe poštene vrednosti pa je treba pripoznati v poslovnem izidu v skladu z MSRP 9. Drugo pogojno nadomestilo, ki ne spada v področje uporabe MSRP 9, je treba meriti po pošteni vrednosti na vsak datum poročanja, spremembe poštene vrednosti pa je treba pripoznati v poslovnem izidu.
Za vsako poslovno združitev se NLB Skupina odloči, ali bo neobvladujoče deleže v prevzetem podjetju merila po pošteni vrednosti ali po sedanjem sorazmernem deležu lastniških instrumentov v pripoznanih zneskih opredeljivih neto sredstev prevzetega podjetja na dan prevzema. Vse druge sestavine neobvladujočih deležev se merijo po pošteni vrednosti na datum prevzema, razen če MSRP zahtevajo drugo podlago za merjenje.
Dobro ime se pripozna kot presežek vsote prenesenega nadomestila, merjenega po pošteni vrednosti, zneska neobvladujočega deleža v prevzetem podjetju in poštene vrednosti predhodnega kapitalskega deleža v prevzetem podjetju na datum prevzema nad čistim zneskom pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je razlika negativna, se pred pripoznanjem dobička iz izpogajanega nakupa ("slabo ime") ponovno preveri, ali je NLB Skupina pri merjenju zajela vsa pridobljena sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti ter uporabila ustrezne postopke merjenja, in šele nato se dobiček v celoti pripozna v izkazu poslovnega izida.
Dobro ime je predmet letnega preizkusa oslabitve. Za namene preizkusa oslabitve se dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi, od datuma prevzema.
če dividenda očitno predstavlja povračilo dela nabavne vrednosti naložbe. V tem primeru se takšni dobički prikažejo v drugem vseobsegajočem donosu. Drugi čisti dobički in izgube se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in se nikoli ne prerazporedijo v poslovni izid. V NLB Skupini je najpomembnejši kapitalski instrument, ki je nepreklicno določen kot sredstvo, merjeno po FV OCI, naložba v Nacionalni sklad za reševanje (pojasnilo 5.4.a). NLB Skupina se je za to predstavitveno alternativo odločila, ker je bil sklad ustanovljen na zakonski podlagi in ker ima izrazito regulirano naložbeno strategijo z namenom zagotovitve varnosti, nizkega tveganja in visoke likvidnosti sklada.
Vsa druga finančna sredstva je treba meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, med drugim tudi finančna sredstva iz drugih poslovnih modelov, ki se upravljajo na podlagi poštene vrednosti ali so namenjena trgovanju, in finančna sredstva s pogodbenimi denarnimi tokovi, ki ne predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Čisti dobički in izgube, vključno z obrestmi ali prihodki od dividend, se pripoznajo v poslovnem izidu.
MSRP 9 omogoča pripoznavo finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če to odpravi ali bistveno zmanjša nedoslednost pri merjenju ali pripoznavanju, ki bi sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti oziroma pripoznavanja z njimi povezanih dobičkov in izgub na različnih podlagah.
merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če to odpravi ali bistveno zmanjša nedoslednost pri merjenju ali pripoznavanju, ki bi sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti oziroma pripoznavanja z njimi po vezanih dobičkov ali izgub na različnih podlagah, ali če so obveznosti del skupine finančnih instrumentov, ki se upravlja, njena uspešnost pa vrednoti na podlagi poštene vrednosti v skladu z dokumentirano strategijo obvladovanja tveganj ali naložbeno strategijo.
Spremembe poštenevrednosti finančnih obveznosti, določenih kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen gibanja poštene vrednosti, ki se nanaša na spremembo kreditnega tveganja NLB Skupine. Takšne spremembe so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu brez poznejše prerazporeditve v izkaz poslovnega izida.
Drugenančne obveznosti se po začetnem pripoznanju merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti. Odhodki za obresti ter dobički in izgube iz tečajnih razlik se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dobiček ali izguba ob odpravi pripoznanja finančne obveznosti se pripozna v poslovnem izidu. V primeru odprave pripoznanja finančnih obveznostih, merjenih po odplačni vrednosti, se dobički in izgube pripoznajo v postavki »Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«. Ravno tako so ločeno razkriti dobički in izgube pri odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, od tistih, ki so namenjene trgovanju.
NLB Skupina je svoj poslovni model opredelila ločeno za vsako enoto poročanja v NLB Skupini. Njen poslovni model temelji na dostopnih dejavnikih za različne portfelje, ki najbolje odražajo, kako NLB Skupina upravlja skupine finančnih sredstev z namenom doseganja svojega poslovnega cilja, in ki zajemajo:
Ocena poslovnega modela temelji na utemeljeno pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih scenarijev. Na splošno lahko oceno poslovnega modela NLB Skupine povzamemo, kot sledi:
Kar zadeva dolžniške vrednostne papirje v poslovnem modelu za posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov, so dovoljene prodaje, povezana s povečanjem kreditnega tveganja izdajatelja oz. koncentracijo tveganja, prodaja blizu končne zapadlosti ali prodaja zaradi izpolnjevanja likvidnostnih potreb po stresnem scenariju. Prodaje, ki niso povezane s povečanjem kreditnega tveganja, so lahko prav tako skladne s poslovnim modelom, katerega cilj je posedovanje finančnih sredstev z namenom pridobivanja pogodbenih tokov, če so postranske glede na skupni poslovni model in:
Provizije vključujejo zlasti provizije od kartičnega in bankomatskega poslovanja, transakcijskih računov strank, plačilnega prometa, upravljanja pooblaščenih in investicijskih družb ter provizije od garancij. Skupina pripoznava provizije v znesku, ki odraža pričakovano nadomestilo, do katerega je upravičena, v zameno za opravljeno storitev. Izvršitvene obveze kot tudi časovni okvir izpolnjevanja le-teh so opredeljene in določene na začetku pogodbenega razmerja. Skupina nima pogodb o provizijah, ki bi vključevale več izvršitvenih obvez.
Ko Skupina opravi storitev za stranke, se nadomestilo zaračuna in praviloma plača takoj po izpolnitvi storitve v določenem trenutku. Kadar se storitev izpolnjuje postopoma, se nadomestilo zaračuna in plača skladno s pogodbenimi določbami.
V splošnem je Skupina v svojih pogodbah o provizijah principal, ker nadzira storitve, preden jih prenese na stranko.
Provizije, ki so vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva ali finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.
Prihodki iz dividend so pripoznani v izkazu poslovnega izida, v postavki "Prihodki iz dividend", ko nastane pravica NLB Skupine do prejetja plačila in obstaja verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane s transakcijo. V konsolidiranih računovodskih izkazih dividende, prejete od pridruženih družb in skupnih podvigov, zmanjšujejo knjigovodsko vrednost naložbe.
Ob začetnem pripoznanju se finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, ki ji je, če gre za finančno sredstvo ali finančno obveznost, pri merjenju po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, treba prišteti ali odšteti tudi transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega instrumenta. Kasnejše merjenje je odvisno od razvrstitve instrumenta.
Finančna sredstva
Vsa dolžniška finančna sredstva se ocenjujejo na podlagi kombinacije poslovnega modela NLB Skupine za upravljanje sredstev in njihove značilnosti pogodbenih denarnih tokov. Kategorije merjenja finančnih sredstev so:
Finančna sredstva se merijo po odplačni vrednosti, če spadajo v okvir poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov (v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov) ter če denarni tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na neporačunani znesek glavnice. Po začetnem pripoznanju se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti in so predmet oslabitev. Prihodki iz obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obrestnih mer, dobički in izgube iz tečajnih razlik ter oslabitve se pripoznajo v poslovnem izidu. Vsaka izmed teh je prikazana kot ločena postavka v izkazu poslovnega izida. Dobiček ali izguba zaradi odprave pripoznanja se pripozna v poslovnem izidu v postavki "Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida".
MSRP 9 zahteva uporabo modela pričakovanih izgub, ki zagotavlja nepristranske in z verjetnostjo tehtane ocene kreditnih izgub z o vrednotenjem obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Za kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje, se lahko nepreklicno določi, da se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa brez poznejše prerazvrstitve dobička ali izgube v izkaz poslovnega izida. Dividende se pripoznajo kot prihodki v izkazu poslovnega izida, razen.
Način pripoznanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument zavarovanja pred tveganjem, in od vrste zavarovanja. NLB Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za:
Računovodsko obračunavanje zavarovanja pred tveganji se uporablja, kadar so izpolnjeni določeni pogoji. NLB Skupina in NLB sta izbrali politiko, ki jo kot možnost ponuja MSRP 9, da nadaljujeta z uporabo zahtev glede obračunavanja zavarovanja pred tveganjem iz MRS 39. Ne glede na to pa so predstavljena razkritja skladno s spremenjenimi zahtevami MSRP 7 "Finančni instrumenti: razkritja", ki so bile uvedene v povezavi s spremembo MSRP 9.
Ob uvedbi zavarovanja pred tveganjem NLB Skupina izdela formalni dokument, v katerem opiše razmerje med zavarovano postavko in instrumentom za zavarovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologijo vrednotenja in strategijo zavarovanja. Prav tako dokumentira oceno uspešnosti instrumentov za zavarovanje pred tveganjem ob izpostavljenosti spremembam poštene vrednosti zavarovane postavke ali zavarovanih denarnih tokov posla, ki se pripisujejo zavarovanju pred tveganjem. NLB Skupina oceni uspešnost zavarovanja ob sklenitvi posla in nato v obdobju trajanja zavarovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost zavarovanja vedno gibati v razponu od 80 % do 125 %.
Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za zavarovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri zavarovani postavki, ki jo je mogoče pripisati zavarovanju tveganju. Ob uspešnem zavarovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za zavarovanje in z njimi povezanih zavarovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki "Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju zavarovanj pred tveganji". Neučinkovito zavarovanje iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je v izkazu poslovnega izida prikazano v postavki "Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju".
Če zavarovalno razmerje ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje zavarovanj pred tveganji, se prilagodite v knjigovodske vrednosti zavarovanega finančnega instrumenta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti zavarovanega lastniškega vrednostnega papirja se vključi v izkaz poslovnega izida ob prodaji.
Del dobička ali izgube iz instrumenta za zavarovanje denarnih tokov pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno zavarovanje pred tveganjem, se pripozna neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Neuspešni del dobička ali izgube se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida.
Zneski, pripoznani neposredno v kapitalu, se iz drugega vseobsegajočega donosa prerazvrstijo v poslovni izid v tistih obdobjih, ko zavarovanje predvidenega posla vpliva na poslovni izid.
Ko instrument za zavarovanje pred tveganjem preneha veljati, ko se proda ali ko zavarovanje pred tveganjem ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje zavarovanj pred tveganji, ostane nabrani dobiček ali izguba iz instrumenta za zavarovanje pred tveganjem posebej pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu in se akumulira v kapitalu, dokler ni v izkazu poslovnega izida pripoznan napovedani posel. Če se ne pričakuje več, da se bo predvideni posel uresničil, se z njim povezan nabrani dobiček ali izguba, ki je bila pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, takoj prenese v izkaz poslovnega izida.
vrste možnih izidov, ki vključujejo tudi napovedi prihodnjih gospodarskih razmer. Skladno z modelom pričakovanih izgub mora NLB Skupina pripoznati ne samo kreditne izgube, ki so že nastale, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube je treba pripoznati za vsa posojila in druga dolžniška finančna sredstva, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, skupaj z obvezami iz posojil in pogodbami o finančnem poroštvu.
V splošnem modelu popravek vrednosti temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačila (PD) v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja; v tem primeru popravek vrednosti temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva (LECL). NLB Skupina na podlagi primernih in dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali prizadevanj, določi, ali se je tveganje neplačila znatno povečalo od začetnega pripoznanja. To zajema kvalitativne in kvantitativne informacije ter analizo na podlagi preteklih informacij, izkušenj in strokovnih kreditnih ocen ter v prihodnost usmerjene informacije. V letu 2020 se je zaradi pandemije covida-19 število kazalnikov povečalo, da se okrepi verjetnost zaznavanja pomembnega povečanja kreditnega tveganja za stranke z moratoriji na covid-19.
NLB Skupina je pripravila metodologijo za pričakovane kreditne izgube, ki opredeljuje merila za razvrščanje v skupine ter prehod med njimi, razvila je modele za izračun kazalnikov tveganj in scenarijev za ugotavljanje njihovih vrednosti v prihodnje ter vzpostavila validiranje modelov. Skupina razvršča finančne instrumente v skupino 1, skupino 2 in skupino 3 na podlagi uporabljene metodologije oslabitev, kot je opisano v nadaljevanju:
tokovi povzročili več kot zanemarljivo izpostavljenost tveganju, ki ni v skladu z osnovnimi posojilnimi značilnostmi, se finančno sredstvo obvezno meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
NLB Skupina preverja portfelj sredstev "v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov" ali "v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokovin prodaje" za standardizirane produkte na ravni produkta ter za nestandardizirane produkte na ravni posameznih izpostavljenosti. NLB Skupina je uvedla postopek za test SPPI v sklopu rednega naložbenega postopka ter opredelila odgovornosti za primarni in sekundarni nadzor nad izvajanjem tega testa. Poseben poudarek je na novih in nestandardiziranih posojilnih pogodbah.
Ob spremembi pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva NLB Skupina oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere, da se finančno sredstvo bistveno spremeni, tj. postane novo. Za ocenitev se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:
Če sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba iz odprave pripoznanja, če izguba zaradi oslabitve še ni bila evidentirana. Če pa sprememba ne povzroči bistveno drugačnih denarnih tokov, posledično tudi ne povzroči odprave pripoznanja. V takih primerih NLB Skupina preračuna bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva in v poslovnem izidu pripozna dobiček ali izgubo iz naslova spremembe. Bruto knjigovodska vrednost se ponovno izračuna kot sedanja vrednost ponovno dogovorjenih ali spremenjenih pogodbenih denarnih tokov, ki se diskontirajo po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva (oz. po kreditnemu tveganju prilagojeni efektivni obrestni meri za kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo).
Finančna sredstva se lahko prerazvrstijo samo v primeru, če se spremeni poslovni model NLB Skupine za upravljanje finančnih sredstev. V primeru prerazvrstitve finančnih sredstev je treba prerazvrstitev uporabljati za naprej od datuma prerazvrstitve. Pričakuje se, da bodo take spremembe zelo redke. V predstavljenih obdobjih ni bilo nobene prerazvrstitve. Prerazvrstitve finančnih obveznosti niso dopustne.
Najboljši dokaz poštene vrednosti ob začetnem pripoznanju je transakcijska cena (tj. poštena vrednost danega ali prejetega nadomestila), razen če je pošteno vrednost mogoče dokazati z drugimi primerljivimi trenutnimi tržnimi transakcijami z enakim instrumentom (tj. brez njegovega spreminjanja ali ponovnega opredeljevanja) ali če temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo zgolj podatki, ki jih je mogoče pridobiti na trgu.
Kadar se nabavna cena finančnega instrumenta na nedelujočem trgu razlikuje od cene primerljivih transakcij z enakim instrumentom ali od cene, ugotovljene na podlagi metode vrednotenja, ki upošteva izključno tržne vhodne podatke, NLB Skupina takoj pripozna razliko med nabavno ceno in pošteno vrednostjo v izkazu poslovnega izida ("Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju").
življenjsko dobo transakcije, v nekaterih primerih se pripozna v tren utku, ko je mogoče določiti pošteno vrednost, v nekaterih primerih pa šele na koncu oziroma ob poravnavi posla.
Pripoznanje nančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje merila za odpravo pripoznanja. Pripoznanje finančne obveznosti se odpravi samo, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljenja ali zastarana.
NLB Skupina delno ali v celoti odpisuje finančna sredstva, ko je izčrpala vsa praktična prizadevanja za njihovo izterjavo in glede izterjave več nima razumnih pričakovanj. Merila, ki določajo, da pričakovanja, vezana na izterjavo, niso razumna, vključujejo obdobje zamude, kako dolgo traja varovanje in različne stopnje izvršilnih postopkov. NLB Skupina lahko odpiše finančna sredstva, ki so še v postopku izvrševanja, vendar to ne vpliva na njene pravice v izvršilnih postopkih. NLB Skupina si še vedno prizadeva v celoti izterjati vse zneske, do katerih je zakonito upravičena. Odpis zmanjša bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva in popravek vrednosti zaradi oslabitve. Poznejše izterjave se evidentirajo kot znižanje kreditnih izgub. Odpisi in poplačila odpisanih finančnih sredstev so razkriti v pojasnilu 5.14.a).
Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, temelji na ceni, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali prenosu obveznosti (izhodna cena) na datum izkaza finančnega položaja, to je na ceni, ki predstavlja najboljše po v praševanje brez upoštevanja transakcijskih stroškov. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali na podlagi cenovnega modela. Pri uporabi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov se denarni tokovi določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega instrumenta s primerljivimi lastnostmi na zadnji dan poročevalskega obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja.
tveganju in vkaterem se pričako vane izgube ne bi zmanjšale z ukrepi za obvladovanje tveganj.
Skupina vključuje informacije, usmerjene v prihodnost, tako v oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja kot v merjenje pričakovanih kreditnih izgub.
Makroekonomski scenarij za namen izračunavanja pričakovanih kreditnih izgub v sklopu MSRP 9 so izpeljani iz obstoječega programa stresnega testiranja NLB Skupine. Scenariji v sklopu tega programa so redno predstavljeni, izzvani in obravnavani s strani Odbora za upravljanje kapitala, Odbora za upravljanje likvidnosti, odborov ALCO in RICO, Odbora za operativne rizike ter Uprave banke. Scenariji in statistični modeli so enaki za vse članice NLB Skupine, lokalne posebnosti v posameznih članicah pa so zajete preko procesa kalibracije rezultatov scenarijev.
Scenariji v okviru MSRP 9 temeljijo na napovedih institucij (UMAR, EK, MDS, ECB). Na tej osnovi se oblikujejo trije v prihodnost usmerjeni scenariji makroekonomskega razvoja (tj. osnovni, optimističen in pesimističen scenarij). Verjetnostno tehtani pričakovani scenarij je uporabljen kot podlaga pri izračunu pričakovanih kreditnih izgub v okviru MSRP 9. Po trenutno uporabljenem modelu NLB Skupina uporablja stopnje rasti BDP kot napovedovalno spremenljivko za parameter tveganja verjetnosti nastanka neplačila (PD) in rast cen nepremičnin za parameter tveganja izgube v primeru neplačila (LGD).
gibanj NLB Skupine. Za prvotno obdobje med letoma 2020 in 2022 uporabljamo osnovni, optimističen in pesimističen scenarij ECB za Slovenijo. Za dvoletno obdobje med 2023 in 2024 pa uporabimo ustaljeno metodologijo, kjer se zanašamo na projekcije MDS. Slednje predstavljajo osnovni scenarij. Z uporabo interne metodologije za stresne scenarije pridobimo optimističen in pesimističen scenarij, temelječa na odmikih od osnovnega scenarija. Rast cen nepremičnin je ocenjena na podlagi internega ekonometričnega modela, pri čemer se kot pojasnjevalna spremenljivka uporabi stopnja rasti BDP.
| Kazalnik tveganja | Scenarij | Verjetnost scenarija* | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| PD | Osnovni | 60 % | -6,50 | 4,90 | 3,60 | 2,80 | 2,50 |
| Optimistični | 20 % | -3,90 | 6,70 | 4,60 | 2,88 | 2,58 | |
| Pesimistični | 20 % | -10,00 | 0,40 | 4,00 | 2,33 | 1,76 | |
| Tehtano povprečje | - | -6,68 | 5,31 | 3,88 | 2,67 | 2,37 |
| Kazalnik tveganja | Scenarij | Verjetnost scenarija* | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| LGD** | Tehtano povprečje | - | -5,20 | 10,90 | 8,99 | 7,36 | 6,96 |
** Tehtano povprečje rasti BDP je bilo uporabljeno v inter nem ekonometričnem modelu za napovedovanje rast cen nepremičnin.
Vsi parametri tveganj se izračunavajo enkrat letno oziroma pogosteje, če se gospodarske napovedi spremenijo občutneje v primerjavi s predhodnimi napovedmi; v tem primeru se parametri preračunajo glede na nove napovedi. Leta 2020 je bil zaradi spreminjajočih se makroekonomskih napovedi izveden drugi izračun po stanju 30. septembra 2020.
V letu 2020, poslabšanje makroekonomskega okolja zaradi krize covid-19 najbolj vpliva na povečanje pričakovanih kreditnih izgub. Sprememba makroekonomskih scenarijev vpliva na nove vrednosti parametrov tveganja, ki vključujejo ocenjeni vpliv izbruha covid-19.
NLB Skupina je zaradi nastale covid-19 krize uvedla covid-19 pribitek na LGD (do 10 %). Pribitek za covid-19 lahko članica NLB skupine uporabi zaradi konservativnosti in posebnosti lokalnega trga. Za leto 2020 uporabljen pribitek covid-19 nima pomembnega vpliva na povečanje pričakovanih kreditnih izgub.
Vplivi spremenjenih kazalnikov tveganja na znesek pričakovanih kreditnih izgub so razkriti v pojasnilih 5.14. in 5.16.b).
NLB Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva, ki so razvrščena v skupino 3; preostala finančna sredstva slabi skupinsko. Meja materialnosti za posamične slabitve v NLB znaša 0,5 milijona EUR za pravne in 0,1 milijona EUR za fizične osebe, medtem ko so meje v članicah ustrezno nižje glede na velikost njihovega portfelja. Vsa ostala finančna sredstva se slabijo skupinsko.
Višina izgube se oceni kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva ter neto sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov, ki so diskontirani na presečni datum ocenjevanja. Scenarij ocene pričakovanih kreditnih izgub lahko temelji na predpostavki delujočega podjetja (»going concern«), kjer:
Banka je svojo denicijo kreditno oslabljenih sredstev po MSRP 9 uskladila z novo denicijo nedonosnih kreditov (NPL) Evropskega bančnega organa (EBA) na dan 31. decembra 2020. Banka uporablja enotno denicijo zamujenih in nedonosnih terjatev; nedonosne terjatve so na podlagi internega sistema razvrščanja razporejene v bonitetni razred D, DF oz. E in vključujejo tako terjatve v zamudi nad 90 dni kot tudi terjatve z majhno verjetnostjo poplačila (»unlikely to pay«). Vse terjatve v segmentu fizičnih oseb imajo enotno bonitetno oceno.
Znatno povečanje kreditnega tveganja se predvideva:
okoliščin covid-19, analizirane kot del rednega kreditnega procesa z uporabo številnih finančnih in nenančnih kazalnikov, so bile prerazvrščene v slabši bonitetni razred ali uvrščene na opazovalni seznam, če je bilo zaznano povečanje kreditnega tveganja.
Metodologija bonitetnega razvrščanja bank in držav je odvisna od obstoja oz. neobstoja bonitetne ocene mednarodnih bonitetnih hiš Fitch, Moody's ali S&P. Bonitetne ocene se določijo na podlagi povprečne mednarodne bonitetne ocene. Če mednarodnih bonitetnih ocen ni, se za razvrstitev uporabi interna metodologija NLB Skupine.
Razvrščanje v skupine se izvaja na ravni posameznega finančnega sredstva, vendar pa se pojav zamud na enem od finančnih sredstev komitenta lahko razprši še na preostala finančna sredstva istega komitenta. Ko so indikatorji, ki odražajo povečanje kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, odpravljeni, se terjatve lahko ponovno uvrsti v ugodnejšo skupino, vendar šele po poteku prehodnega obdobja.
Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v skupini 1 se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v 12 mesecih ali krajšem obdobju, če je preostala zapadlost finančnega sredstva krajša od 1 leta. Verjetnost neplačila v 12 mesecih že vključuje učinek makroekonomskih napovedi. Izgube zaradi oslabitev v skupini 1 odražajo izgube, ki so že nastale v donosnem portfelju, vendar še niso identificirane.
Pričakovane kreditne izgube iz skupine 2 se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v celotnem obdobju trajanja sredstva, ker se je njegovo kreditno tveganje znatno povečalo od začetnega pripoznanja. Izračun temelji na večjem številu ekonomskih scenarijev za prepoznavanje verjetnosti izgub, ki so usmerjene v prihodnost in povezane s predvidenimi makroekonomskimi napovedmi.
Finančni instrumenti v skupini 3 se obravnavajo kot oslabljeni finančni instrumenti. Za izpostavljenosti, ki ne dosegajo praga materialnosti, se oblikujejo skupinske oslabitve in rezervacije ob upoštevanju 100-odstotne verjetnosti neplačila. Finančni instrumenti se prerazvrstijo iz skupine 3, ko ne izpolnjujejo več meril za oslabljena finančna sredstva po poskusni dobi.
Posebna obravnava je namenjena finančnim sredstvom, oslabljenim ob nakupu ali izdaji (POCI), pri katerih se popravki vrednosti pripoznajo samo za kumulativne spremembe pričakovanih izgub v celotnem obdobju trajanja od začetnega pripoznanja naprej.
Oslabitve na skupinski ravni se izračunajo tako, da se izpostavljenost ob neplačilu (EAD) konec vsakega meseca pomnoži z ustrezno verjetnostjo neplačila in izgubo ob neplačilu (LGD). Pridobljeni rezultat za posamezni mesec je diskontiran z originalno efektivno diskontno stopnjo posla. Za finančna sredstva v skupini 1 se za pričakovane kreditne izgube upošteva obdobje prvih 12 mesecev, medtem ko se za skupini 2 in 3 upoštevajo vse pričakovane izgube do konca življenjske dobe.
Izpostavljenost ob neplačilu (EAD) odraža pričakovano stanje finančnih sredstev v primeru nastopa neplačila in se izračuna kot seštevek bilančnih izpostavljenosti in zunajbilančnih izpostavljenosti, pomnoženih s kreditnim konverzijskim faktorjem (CCF); slednji se izračuna na podlagi preteklih izkušenj Banke s podobnimi produkti.
PD odraža verjetnost nastanka neplačila v danem časovnem obdobju. Ocena se pripravi ločeno po skupinah produktov oziroma segmentih komitentov. Povprečni PD za obdobje celotnega gospodarskega cikla se nadgradi z informacijami, usmerjenimi v prihodnost na osnovi večjega števila scenarijev.
LGD odraža pričakovano izgubo, ki bo nastala v primeru neplačila. Kazalnik se oceni na podlagi zgodovinskih podatkov o poplačilih iz naslova različnih tipov zavarovanj ter iz drugih virov, kot so na primer redna/delna poplačila, poplačila v pravnih postopkih, prodaja terjatev in podobno. Povprečni LGD za obdobje celotnega gospodarskega cikla je nadgrajen z vidika pričakovanih sprememb v prihodnjem obdobju.
Podatke za izračun kazalnikov tveganja prispeva vsaka posamezna odvisna družba, medtem ko izračuni in razvoj modelov potekajo centralno. V primeru nezadostnega števila podatkov so za kazalnike določene mejne vrednosti, ki temeljijo na regulatornih kazalnikih ali drugih primerljivih vrednostih.
sredstev, odpra va oslabitve pa med prihodki iz odpra ve oslabitv e drugih sredstev.
Finančna sredstvain obveznosti so v izkazu nančnega položaja pobotani, če za to obstajat a pravna pravica in namen neto pora vnav e ali sočasna realizacija sredstev in poravna va obveznosti.
Vrednostni papirji, ki so pr edmet pogodbe o začasni prodaji nančnih sredstev (re po posli), ostanejo pripoznani v izkazu nančnega položaja, z njimi pove zane obveznostipa so izkazane med nančnimi obveznostmi, merjenimi po odplačni vrednosti. Začasno prodani vrednostni papir ji so v izkazu nančnega položaja prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima naspro tna stranka pogodbeno pravico te vr ednostne papir je proda ti ali jih nadalje zastaviti. Začasno kupljeni vrednostni papirji (obratni r e po posli) so v izkazu nančnega položaja prikazani kot dano posojilo.
Razlika med prodajno ceno in ceno pono vnega odkupa se v računo vodskih izkazih obra vnava kot obresti, ki se obračuna vajo v celotnem obdobju trajanja pogodbe ob uporabi efektivne obrestne mere.
Opredmetena osno vna sredstva se začetno pripoznajo po naba vni vrednosti. P ozneje se opredmetena osno vna sredstva vodijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijski popra vek vrednosti in oslabitve. Vsako leto NLB Skupina oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabitev osnovnih sredstev. Če se ugoto vi, da taka znamenja obstajajo, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za str oške prodaje, upošteva pa se tista, ki je večja. Če je nadomestljiva vrednost v ečja od knjigov odske vrednosti, se sredstva ne oslabijo, sicer pa se pripozna izguba v izkazu poslovnega izida v višini razlike med nadomestljivo in knjigovodsko vr ednostjo.
Osnovna sredstva, ki ne ustv arjajo individualnih denarnih tokov, se vključijo v denar ustvarjajoče enote in se nato kot celota prev er jajo za mor ebitne oslabitve.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana pometodi enakomerneg a časovnega amortiziranja v ocenjenem obdobju njiho ve koristnosti. Uporabljene letne stopnje amortizacije so:
| NLB Skupina in NLB v % | Gradbeni objekti | Vlaganja v tuje objekte | Računalniška oprema | Pohištvo in oprema | Motorna vozila |
|---|---|---|---|---|---|
| 2 - 5 | 5 - 25 | 14,3 - 50 | 10 - 33,3 | 12,5 - 25 |
Opredmetena osno vna sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo. Preostala vrednost in doba koristnosti sr edstva se pregledujeta na vsak datum izkaza nančnega položaja in se ustrezno prilagodita, če so pričakov anja drugačna od prejšnjih oce n. Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osno vnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in knjigov odsko vrednostjo sredstev ter se pripoznajo v izkazu poslo vneg a izida.
Neopredmetena sredstva vključujejo licence za programsko opremo, dobro ime (pojasnilo 2.5.) in opredeljiva neopredmetena sredstva, pridobljena v poslovni združitvi. Neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, imajo končno dobo koristnosti in so v izkazu finančnega položaja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve. Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob uporabi takih amortizacijskih stopenj, da je vrednost neopredmetenih sredstev razporejena v stroške v ocenjeni življenjski dobi sredstva. Amortizacijska doba osnovne bančne programske opreme je deset let in amortizacijska doba druge programske opreme od tri do pet let. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.
Opredeljiva neopredmetena sredstva, pridobljena v poslovni združitvi in pripoznana ločeno od dobrega imena, se na datum prevzema pripoznajo po pošteni vrednosti, če je neopredmeteno sredstvo ločljivo ali izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva, pridobljena v poslovni združitvi, merijo v skladu z MRS 38 Neopredmetena sredstva. Dodatno opredeljiva neopredmetena sredstva, pridobljena v poslovni združitvi v decembru 2020 (pojasnilo 5.12.b), se nanašajo na stabilne depozite in blago vno znamko. Njihova uporabna doba je ocenjena na 5 let.
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih NLB Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem ali povečanja vrednosti dolgoročnih naložb. Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost temelji na trenutnih tržnih cenah. Dobički in izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti se vključujejo v izkaz poslovnega izida.
Med nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo spadajo sredstva, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana zlasti s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Pogoj za uvrstitev v kategorijo nekratkoročnih sredstev in skupine za odtujitev v posesti za prodajo je izpolnjen zgolj takrat, ko je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Poslovodstvo je za vezano prodajnemu načrtu, ki mora biti praviloma izpeljan v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo se merijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.
NLB Skupina meri pridobljeno nekratkoročno sredstvo (ali skupino za odtujitev) v poslovni združitvi, ki je razvrščeno med sredstva za prodajo na datum prevzema v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje. Se upoštevajo denarni tokovi iz rednega delovanja kakor tudi iz naslova prodaje za zavarovanje, če ta niso ključna za prihodnje poslovanje. V primeru predpostavke prenehanja poslovanja (»going concern«) se pričakujejo poplačila izključno iz naslova prodaje za zavarovanje. Višina poplačil iz naslova zavarovanja temelji na oceni tržne vrednosti zavarovanja in odbitka od tržne vrednosti skladno z Metodologijo odbitkov in na diskontni stopnji. Zunajbilančne obveznosti se prav tako ocenjujejo posamično, pripadajoče pričakovane kreditne izgube pa se evidentirajo na strani obveznosti.
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, se zmanjša v dobro popravka vrednosti, izguba pa se pripozna v izkazu poslovnega izida v vrstici »Oslabitve finančnih sredstev«. Če se znesek popravka za pričakovane kreditne izgube pozneje zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve (npr. odplačilo v postopku izterjave, ki presega ocenjeno pričakovano plačilo iz zavarovanja), se odprava izgube pripozna v breme popravka vrednosti, dobiček pa se pripozna v isti vrstici izkaza poslovnega izida kot izguba. Za zunajbilančne izpostavljenosti se znesek pričakovane kreditne izgube pripozna v izkazu finančnega položaja v vrstici »Rezervacije« in v izkazu poslovnega izida v vrstici »Rezervacije za kreditne izgube«.
Pričakovane kreditne izgube za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ne zmanjšujejo knjigovodske vrednosti finančnih sredstev v izkazu finančnega položaja, ki ostajajo pripoznana po pošteni vrednosti. Namesto tega je znesek, če naknadno popravku vrednosti, ki bi nastal, če bi se sredstva merila po odplačni vrednosti, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu kot nabrana vrednost oslabitve, z ustrezno breme v poslovnem izidu. Nabrana izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, se prenese v poslovni izid ob odpravi pripoznanja sredstev ali ko se znesek popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve.
V nekaterih primerih se terjatev poplača tako, da se zaseže zastavljeno sredstvo. NLB Skupina pripozna zasežena sredstva ob začetnem pripoznanju v svojih računovodskih izkazih po njihovih poštenih vrednostih in jih razvrsti v ustrezno kategorijo sredstev glede na njihov namen. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, poskuša NLB Skupina prodati takoj, ko je to izvedljivo, zato da zmanjšuje izpostavljenost (pojasnilo 6.1.l). Po začetnem pripoznanju se sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, merijo in obračunavajo skladno z usmeritvami, ki veljajo za posamezno kategorijo sredstev. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev kot posledica unovčenih zavarovanj, so večinoma nepremičnine; te NLB Skupina uvršča med naložbene nepremičnine, ki se merijo skladno z MRS 40 Naložbene nepremičnine (pojasnilo 2.20.), ter med druga sredstva, ki se merijo skladno z MRS 2 Zaloge.
Nepremičnine, pridobljene za poplačilo posojil in terjatev, ki so razvrščene med druga sredstva, se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (iztržljiva vrednost), pri čemer se lahko upoštevajo zgolj neposredni stroški prodaje. Ob poznejšem merjenju se iztržljiva vrednost preverja najmanj enkrat letno. Cenitve poštenih vrednosti izvajajo pooblaščeni cenilci nepremičnin. Če knjigovodska vrednost presega iztržljivo vrednost, se nepremičnine oslabijo. Učinek oslabitve se izkaže med oslabitvami drugih.
Drugi izdani finančni instrumenti se ob začetnem pripoznanju delno ali v celoti razvrstijo kot kapitalski instrument, če so pogodbene značilnosti instrumenta take, da ga mora NLB Skupina razvrstiti kot kapitalski instrument skladno z MRS 32 Finančni instrumenti: razkrivanje in predstavljanje. Izdani finančni instrument se šteje kot kapitalski instrument samo, če ne pomeni nobene pogodbene obveznosti plačila.
Izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala, se v izkazu finančnega položaja pripozna v kategoriji lastniškega kapitala. Stroški, neposredno povezani z izdajo teh instrumentov, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. Pripadajoče obresti se pripoznavajo neposredno iz rezerv iz dobička.
Celotna knjigovodska vrednost izdanega finančnega instrumenta, ki ima lastnosti kapitala, je razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala v kategoriji drugi kapitalski instrumenti.
Rezervacije se pripoznajo, če ima NLB Skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveznosti mogoče zanesljivo izmeriti. Rezervacije se pripoznajo v znesku, ki je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan izkazovanja položaja obstoječe obveze. Ko je učinek časovne vrednosti denarja bistven, NLB Skupina določi raven rezervacij z diskontiranjem pričakovanih denarnih tokov po stopnji pred obdavčitvijo, ki odraža trenutne tržne stopnje, značilne za obveznost.
Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. Izdane so bankam, drugim finančnim institucijam in drugim strankam kot oblika zavarovanja za kredite, limite in druge bančne storitve.
Storitvene garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker izvajalec storitev ni izpolnil pogodbenih obveznosti.
Finančne in storitvene garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je navadno evidentirana kot znesek prejetih provizij. Prejete provizije se prenašajo v izkaz poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripoznanju se izdane garancije v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini, ki je višja od:
Dokumentarni (in »stand by«) akreditiv pomeni pisno nepreklicno obveznost akreditivne (otvoritvene) banke v imenu nalogodajalca (uvoznika), da bo plačala upravičencu (izvozniku) vrednost dokumentov v okviru določenega roka:
Obveznost se lahko prevzame tudi v obliki konfirmacije (potrditve) akreditiva, ki jo običajno na zahtevo ali po pooblastilu akreditivne (otvoritvene) banke prevzame potrditvena banka. Potrditvena banka dodatno k obveznosti akreditivne banke samostojno prevzame obveznost do upravičenca, in sicer pod določenimi pogoji.
Med druge prevzete finančne obveznosti sodijo še prevzete obveznosti iz nečrpanih kreditov, nepokriti dokumentarni akreditivi in drugo. Nominalne pogodbene vrednosti garancij, dokumentarnih akreditivov in nečrpanih kreditov, ki so sklenjeni po tržnih pogojih, se ne zavedajo v izkazu finančnega položaja.
Pogojna obveznost, pripoznana v poslovni združitvi, se na začetku pripozna po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se izkazuje po višjem od naslednjih zneskov:
Davek od dohodka je sestavljen iz tekočega in odloženega davka od dohodka. Tekoči davek od dohodka v NLB Skupini je obračunan po trenutno veljavnih davčnih stopnjah od ugotovljenih pozitivnih davčnih osnov posameznih članic. Davčna stopnja v Sloveniji za leto 2020 znaša 19 % (2019: 19 %).
Tekoči in odloženi davek sta pripoznana v izkazu poslovnega izida, razen v primeru davka, ki se nanaša na poslovne združitve in na postavke, evidentirane neposredno v kapitalu (odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev po pošteni vrednosti, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, z varovanjem denarnih tokov v pred tveganjem in aktuarskimi dobički ali izgubami zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu).
Odloženi davki se obračunavajo po metodi obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo v predvidljivi prihodnosti pojavil razpoložljiv obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.
Terjatve in obveznosti za odloženi davek so obračunane po davčnih stopnjah, ki so veljavne ali odločilno veljavne ob koncu poročevalskega obdobja in za katere se pričakuje, da bodo uporabljene v obdobju, ko bo terjatev povrnjena in obveznost poravnana. Pri tem NLB Skupina na vsak datum izkaza finančnega položaja pregleda knjigovodsko vrednost terjatev za odložene.
Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se znjo prenaša pravica do obvladovanja uporabe določenega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Posledično MSRP 16 zahteva določitev, ali gre pri pogodbi za najemno pogodbo oziroma ali vsebuje najem.
NLB Skupina na datum začetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe (tj. pravica do uporabe sredstva) in obveznost iz najema. To velja za vse najeme razen za kratkoročne in najeme majhne vrednosti. Kot kratkoročni najemi so opredeljeni tisti, ki imajo na datum začetka najema trajanje najema največ 12 mesecev brez možnosti nakupa osnovnega sredstva. Najemi osnovnega sredstva z vrednostjo, nižjo ali enako 5 tisoč EUR, so opredeljeni kot najemi majhne vrednosti. V teh primerih se najemnine obravnavajo kot strošek na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema.
Na datum začetka najema NLB Skupina izmeri pravico do uporabe sredstva po nabavni vrednosti, zmanjšano za nabrano amortizacijo, izgube zaradi oslabitve, ter prilagojeno za vsako ponovno merjenje obveznosti iz najema. Vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem, začetne neposredne stroške, ki so nastali pri najemniku, in oceno stroškov, ki bodo nastali pri najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot se zahteva v pogojih najema. Po datumu začetka najema NLB Skupina meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, z uporabo modela nabavne vrednosti in ga amortizira na podlagi enakomerne časovne metode skozi ocenjeno dobo najema. Ločeno pripozna tudi obresti na obveznost iz najema. Pravica do uporabe sredstva je v izkazu finančnega položaja prikazana v vrstici »Opredmetena osnovna sredstva«.
Na datum začetka najema NLB Skupina izmeri obveznosti iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta datum še niso plačane. Najemnine zajemajo nespremenljive najemnine, spremenljive najemnine, zneske, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost, izpolnitveno ceno možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema odraža, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema. Po datumu začetka najema se obveznost iz najema meri tako, da:
Obveznosti iz najema so v izkazu finančnega položaja prikazane v vrstici »Druga finančna obveznosti«.
Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine vključene med prihodke sorazmerno s časom trajanja pogodbe. Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja prikazana med naložbenimi nepremičninami ali opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Kadar je večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom predmeta najema, prenesena z najemodajalca na najemnika, se najem razvrsti kot finančni najem. Pri sredstvu, danem v finančni najem, se sedanji vrednost prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega najema. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivne obrestne mere v celotni življenjski dobi najema. Terjatve iz finančnega najema so prikazane v višini neto naložbe v finančni najem, vključno z nezajamčeno preostalo vrednostjo.
NLB Skupina nastopa tudi kot najemodajalec v transakcijah prodaj in povratnih najemov (pri katerih je NLB Skupina večinoma najemodajalec), na podlagi katerih od najemnika najprej odkupi predmet najema in ga ponudi nazaj v najem. Omenjene pogodbe se razvrstijo kot finančni oziroma poslovni najem glede na pogodbeno določila posameznega najema.
Pri vseh najemih, pridobljenih v poslovni združitvi, je prevzeto podjetje najemnik. Za take najeme NLB Skupina uporablja določbe MSRP 16 o začetnem merjenju (z izjemo najemov, s preostalim trajanjem najema 12 mesecev ali manj in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, sredstvo majhne vrednosti) in pripozna prevzeto obveznost iz najema kot da bi bila najemna pogodba nov najem na datum prevzema. Sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, se meri v znesku, ki je enak pripoznani obveznosti iz najema. Ugodnih ali neugodnih pogojev najema v primerjavi s tržnimi pogoji, ki bi zahtevali prilagoditev sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, ni.
V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki prikazujejo denar v blagajni in stanja na računih pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah, dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju, posojila bankam in dolžniški vrednostni papirji, ki niso v posesti za trgovanje, z originalno zapadlostjo do treh mesecev. Denar in denarni ustrezniki so razkriti v izkazu denarnih tokov.
Skladno z MSRP 8 se poslovanje NLB Skupine razvršča v naslednje segmente: poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji, strateški tuji trgi, finančni trgi v Sloveniji, nestrateške družbe in ostale dejavnosti.
Za pripravo računovodskih izkazov v NLB Skupine so potrebne usmeritve, predpostavke, ocene in presoja poslovodstva. NLB Skupina sprejema usmeritve in predpostavke, ki bodo vplivale na izkazana sredstva in obveznosti v prihodnjem obračunskem letu. Vse ocene in predpostavke so skladno z MSRP najboljše ocene, izvedene v skladu z veljavnimi standardi. Ocene in predpostavke temeljijo na načelu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji glede prihodnjih dogodkov.
NLB Skupina spremlja in preverja kakovost portfelja posojil, tako na posamični kot portfeljski ravni, zaradi tekočega ocenjevanja potrebne višine popravkov vrednosti za pričakovane kreditne izgube. Za posamično pomembna finančna sredstva, razvrščena v skupino 3, NLB Skupina oblikuje individualne oslabitve. Razvrstitev temelji na informacijah o poslabšanju plačilne sposobnosti ali finančnih težavah dolžnika ali drugih pomembnih dejstvih. Individualne ocene so pripravljene na podlagi pričakovanih diskontiranih denarnih tokov iz poslovanja in/ali pričakovanih poplačil iz zavarovanja.
Finančna sredstva, ki so razvrščena v skupino 1 ali 2 oziroma v skupino 3, vendar ne presegajo meje materialnosti, se slabijo skupinsko. Pričakovane kreditne izgube se v tej skupini finančnih sredstev ocenjujejo na podlagi pričakovanih vrednosti kazalnikov tveganja, ki so ocenjeni na podlagi zgodovinskih podatkov in prihodnjih makroekonomskih napovedi. Modeli, ki se uporabljajo za ocenjevanje pričakovanih vrednosti kazalnikov tveganja, se redno preverjajo na podatkih preteklega leta (»backtesting«) in testirajo (»validation«), z namenom, da so ocene izgub čim bolj realne.
NLB Skupina izvaja redna testiranja izjemnih situacij kot del normativnega pristopa k postopku ICAAP, kjer se triletni finančni plan preizkuša za neugodne okoliščine. Izbrani stresni scenarij napoveduje neugodne gospodarske razmere v luči pandemije covida-19.
Kar zadeva kreditno tveganje, ima scenarij neugoden vpliv na verjetnost nastanka neplačila (prenos sredstev iz donosnih v nedonosna) in stopnjo izgube (pričakovane izgube po nastanku neplačila). Poleg tega je predvideno poslabšanje kreditne kakovosti znotraj skupine donosnih sredstev. Na podlagi obstoječih izpostavljenosti (predpostavka statične bilance stanja) se oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije za pričakovane kreditne izgube na obstoječem nedonosnem portfelju in novem nedonosnem portfelju ter na preostalem delujočem portfelju.
Rezultati stresnega scenarija za NLB Skupino kažejo povečanje oslabitev v prvem letu stresa za 97,7 milijona EUR; od tega se 20,4 milijona EUR nanaša na novo pridobljeno skupino Komercialna banka (primerljivi scenarij v 2019: 68,1 milijona EUR) in povečanje pokritja kreditnega portfelja z oslabitvami za 0,71 odstotne točke (2019: 0,70 odstotne točke).
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na podlagi objavljene tržne cene na datum poročanja, to je na podlagi cene, ki pomeni najboljše povpraševanje po finančnih sredstvih, oziroma na podlagi cene, ki pomeni najboljšo ponudbo za finančne obveznosti.
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z modeli vrednotenja. Ti vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih transakcijah, uporabo modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov, vrednotenje na podlagi primerljivih podjetij in druge najpogostejše metode vrednotenja. Ti modeli vrednotenja po kar najboljši oceni odražajo tržne razmere na dan merjenja, ki pa se lahko razlikujejo od tržnih razmer pred tem dnem ali po njem. Na datum izkaza finančnega položaja je poslovodstvo preverilo vse uporabljene modele, da bi zagotovilo, da ustrezno odražajo tržne razmere – vključno z upoštevanjem relativne likvidnosti trga in ustreznosti uporabljenih kreditnih pribitkov. Spremembe ocene glede teh dejavnikov bi lahko vplivale na poročano pošteno vrednost finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, in finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
vrednostnih papirjev je za NLB Skupino znašal 17.815 tisoč EUR in za NLB 17.096 tisoč EUR (pojasnilo 4.4.).
Zaradi povečane pogostosti in vrednosti prodaj vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, je NLB Skupina ponovno ocenila, ali je prišlo do sprememb poslovnega modela upravljanja finančnih sredstev. Prodaje so bile izvršene zaradi povečanja kreditnega tveganja finančnih sredstev in so skladne s poslovnim modelom, katerega cilj je posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov. Kreditno tveganje finančnega sredstva je namreč pomembno za presojo sposobnosti pridobivanja pogodbenih denarnih tokov. Aktivnosti upravljanja kreditnega tveganja, namenjene minimiziranju potencialnih kreditnih izgub zaradi poslabšanja kreditne kvalitete, so vključene v to vrstni poslovni model.
Vse prodaje so bile izvedene kot odziv na razmere v zvezi s covidom-19, povečani obseg prodaje pa se v bodoče ne pričakuje. Prihodnji obseg prodaj bo predvidoma nižji tako po pogostosti kot tudi po vrednosti. Posledično ni bilo narejenih sprememb v poslovnem modelu.
P oštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se določajo na podlagi tržnih podatkov v skladu s sprejeto metodologijo vrednotenja finančnih instrumentov NLB Skupine. Pri vrednotenju so uporabljeni tržni tečaji valut, tržne obrestne mere, krivulje donosov in krivulje volatilnosti po načelu preseka trga (»Market Snapshot«). Dnevno se ob 16. uri shranijo tržni podatki, ki se pozneje uporabijo za izračun poštenih vrednosti (»Market Value«, NPV) finančnih instrumentov. Za vrednotenje NLB Skupina uporablja tržne krivulje donosov, upošteva pa tudi kreditno tveganje nasprotne stranke.
Hierarhija finančnih instrumentov glede na določitev poštenih vrednosti je razkrita v pojasnilu 6.5.
davke in oceni razpoložljivost prihodnjega dobička, v korist katerega se lahko začasne razlike poračunajo.
Terjatve za odložene davke se pri začasnih razlikah iz oslabitev v naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige pripoznajo le, če je verjetno, da:
Slovenska davčna zakonodaja ne določa roka za uveljavljanje nepokrite davčne izgube.
V primeru poslovnih združitev se učinki odloženih davkov pripoznajo, če so povezani z začasnimi razlikami in prenosi v naslednja obdobja na dan prevzema podjetja ali če nastanejo zaradi prevzema. Odloženi davki se pripoznajo skladno z MRS 12.
Plačana nadomestila za predpisane opravljene finančne storitve (finančne storitve, ki so oproščene plačila davka na dodano vrednost (z izjemo transakcij z vrednostnimi papirji) ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov) so v Sloveniji obdavčene z davkom na finančne storitve. Davčna stopnja znaša 8,5 % (2019: 8,5 %), davek se plačuje mesečno. Ker je davek na finančne storitve prometni davek, v računovodskih izkazih znižuje obračunane prihodke.
NLB Skupina ponuja svojim strankam tudi storitve upravljanja premoženja. Ta sredstva niso vključena v izkaz finančnega položaja NLB Skupine, saj ne predstavljajo sredstev NLB Skupine. Prihodki oziroma odhodki iz opravin v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko je storitev opravljena (pojasnilo 2.10.). Za te storitve se strankam zaračuna provizija, ki je razčlenjena po posameznih postavkah v pojasnilu 4.3.b). Podrobnosti o poslovanju v tujem imenu in za tuj račun so predstavljene v pojasnilu 5.24.
Dodatno so skladno s slovensko zakonodajo v pojasnilu 5.24. za storitve sprejemanja in posredovanja naročil, izvrševanja naročil, gospodarjenja s finančnimi instrumenti in skrbništva finančnih instrumentov, opravljenih za stranke, razčlenjeni podatki o terjatvah in obveznostih računov, na katerih NLB Skupina vodi finančna sredstva strank iz posredniškega poslovanja.
Ugodnosti zaposlenih vključujejo:
Kratkoročni zaslužki zaposlenih se pripoznajo v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida pripoznani v postavki »Administrativni stroški«. Med drugim vključujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki skladno z lokalno zakonodajo (za delodajalca) znašajo 8,85 % bruto plače.
Skladno z zakonodajo se zaposleni upokojijo po 35–40 letih službovanja in so takrat, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja v NLB.
Te obveznosti so izmerjene v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, upoštevaje rast prihodnjih plač in druge pogoje, ki se porazdelijo na ugodnosti za zaposlene iz pretekle in prihodnje delovne dobe.
Aktuarski dobički in izgube, ki se nanašajo na druge ugodnosti zaposlenih, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot stroški dela. Obveznosti za kratkoročne zaslužke zaposlenih so v izkazu finančnega položaja vključene v postavko "Drugi kratkoročne obveznosti", medtem ko so obveznosti za zaposlitvene ugodnosti in druge zaposlitvene ugodnosti (jubilejne nagrade) vključene v postavko "Rezervacije".
Zaslužki zaposlenih se v primeru poslovne združitve pripoznajo in izmerijo v skladu z MRS 19 Zaslužki zaposlenih in ne po pošteni vrednosti.
Dividende na navadne delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki NLB.
Lastne delnice
Če NLB ali druga članica NLB Skupine z nakupom pridobi delnice NLB, se dano nadomestilo prikaže kot lastne delnice in znižuje kapital. Pri poznejši prodaji lastnih delnic se prejeto nadomestilo pripozna v kapitalu. Za delnice NLB, ki jih pridobi bodisi NLB sama bodisi druga družba, članica NLB Skupine, oblikuje NLB rezerve za lastne deleže v kapitalu.
Stroški izdaje novih delnic
Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv.
O poslovnih segmentih se poroča na način, skladen notranjemu poročanju Upravi Banke, ki je izvršni organ in sprejema odločitve o porazdelitvi sredstev ter ocenjuje uspešnost posameznega segmenta.
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Pozaposlitvene ugodnosti | 10,5 - 18,7 | 10,7 - 19,1 | 11,1 | 11,5 |
NLB Skupina posluje v državah z različno zakonodajo. Podlaga za pripoznanje odloženih terjatev za davke po stanju na dan 31. decembra 2020 so napovedi prihodnjih dobičkov in način, s katerim si bo NLB Skupina povrnila naložbo v sredstvo. Spremembe predpostavk glede predvidenih povrnitev naložbe ali spremembe v napovedih dobička lahko pomenijo pripoznanje terjatev za odložene davke ali odpravo terjatev za odložene davke, ki jih je NLB Skupina oblikovala v preteklosti. Če bi se napovedi dobička za NLB, uporabljene za oceno zneska odloženih terjatev za davek, za katere se pričakuje, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti (to je v petih letih) spremenile za 10 %, bi se ocenjeni znesek odloženih terjatev za davek spremenil za približno 6 milijonov EUR (pojasnili 4.16. in 5.17.).
V poslovnem letu je NLB Skupina vpeljala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki sta jih izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju: OMRS) in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov v računovodskem poročanju (v nadaljevanju: OPMSRP), ki jih je EU potrdila in katerih uporaba je obvezna za letno poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2020.
• MSRP 16 (dopolnitev) – Koncesije za najemnine, povezane s CO VID-19 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. junija 2020 ali pozneje. Dopolnitev omogoča najemniku uporabo izjeme, da koncesije za najemnine, ki so neposredna posledica pandemije covida-19 in izpolnjujejo določene pogoje, ni treba obračunati kot spremembe najema. Najemnik, ki uporabi izjemo, mora računovodsko obravnavati koncesije za najemnine, povezane s covidom-19, na enak način, kot če ne bi šlo za spremembo najema. Podjetje, ki uporabi to izjemo, mora razkriti ali je le-to uporabilo za vse oprostitve plačil najemnin, ali, če je ni uporabilo za vse oprostitve plačil najemnin, informacije o naravi pogodb, pri katerih je uporabilo to izjemo, ter znesek, pripoznan v poslovnem izidu v zvezi s koncesijami za najemnine, povezane s covidom-19. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih je EU potrdila in jih NLB Skupina ni predčasno vpeljala. Novih in dopolnjenih računovodskih standardov in pojasnil, ki jih je EU potrdila in katerih uporaba ni obvezna za letno poročevalsko obdobje, ki se.
Proces identifikacije in ocenjev anja oslabitev odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov je po svoji zasnovi negotov, saj napovedovanje denarnih tokov zahteva izdatno uporabo ocen, ki so kot take občutljive za vključene predpostavke. Pregled oslabitev pomeni kar najboljšo oceno poslovodstva o naslednjih predpostavkah in dejstvih:
Za strateške članice NLB Skupine v letih 2020 in 2019 niso bili ugotovljeni znaki oslabitve kapitalskih naložb. NLB je v letu 2020 oslabila kapitalske naložbe v nestrateške družbe v skupni vrednosti 582 tisoč EUR.
Obveznosti za nekatere ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, so:
| NLB Skupina | NLB | ||
|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
| Aktuarske predpostavke | Diskontna stopnja | 0,3 % - 4,0 % | 0,2 % - 3,2 % |
| Rast plač v skladu s koeficientom inflacije, napredovanji in rastjo plač glede na pretečeno delovno dobo | 1,0 % - 4,0 % | 1,8 % - 3,7 % | |
| 2,6 % - 3,0 % | 3,0 % - 3,3 % | ||
| Ostale predpostavke | Število zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti | 7.996 | 5.010 |
| 2.572 | 2.608 |
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | Diskontna stopnja | Rast plač | Diskontna stopnja | Rast plač | |
| +0,5 o.t. | -0,5 o.t. | +0,5 o.t. | -0,5 o.t. | +0,5 o.t. | -0,5 o.t. |
| Vpliv na rezervacije za ugodnosti zaposlenih iz naslova odpravnin (v %) | (4,9) | 3,8 | 5,3 | (4,8) | |
| (5,2) | 3,4 | 5,6 | (5,3) |
Upošteva se, da je najnižja diskontna stopnja 0 %. Analiza je pripravljena na način, da upošteva spremembo ene predpostavke v višini 0,5 odstotne točke, medtem ko vse ostale predpostavke ostanejo nespremenjene.
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih aktuarskih predpostavk | 606 | (1.425) | 473 | (1.160) | |
| Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe demografskih aktuarskih predpostavk | 134 | (86) | 200 | (129) | |
| Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj | 138 | (266) | 27 | (234) | |
| Skupaj aktuarski dobički in izgube v obdobju | 878 | (1.777) | 700 | (1.523) |
Spremembe v letu 2020
• Decembra 2020 je NLB pridobila 83,23-odstotni delež navadnih delnic Komercijalne banke a.d. Beograd, kar predstavlja 81,42 % celotnega deleža v banki.
• Decembra 2020 je NLB pridobila 1 navadno delnico Komercijalne banke a.d. Banja Luka, ki predstavlja 0,002 odstotno udeležbo v njenem kapitalu.
• Decembra 2020 je NLB v družbi Bankart d.o.o., Ljubljana povečala svoj poslovni delež z 39,44 % na 40,08 %.
• Povečanje kapitala s konverzijo dolga v višini 1.800 tisoč EUR v NLB Leasing Podgorica d.o.o. – v likvidaciji.
• Aprila 2020 je NLB ustanovila nenančno družbo NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine, Ljubljana.
• Maja 2020 je NLB ustanovila nančno družbo NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana.
• Maja 2020 so bili izpolnjeni vsi odložni pogoji, določeni v pogodbi, ki je bila podpisana v decembru 2019 v okviru skupnega prodajnega postopka NLB in KBC Insurance NV, s katero je NLB prodala svoj 50-odstotni delež v družbi NLB Vita d.d., Ljubljana (pojasnilo 4.14.).
• Decembra 2020 je bil za družbo BH-RE d.o.o., Sarajevo v sodni register vpisan pričetek postopka likvidacije.
• Decembra 2020 je NLB prodala svoji odvisni družbi NLB Leasing d.o.o., Sarajevo – v likvidaciji in NLB Leasing d.o.o. Podgorica – v likvidaciji.
• Januarja 2019 je bilo v NLB Leasing d.o.o. Sarajevo registrirano zmanjšanje osnovnega kapitala v višini 3.324 tisoč EUR. Od marca 2019 je družba formalno v postopku likvidacije.
• Povečanje kapitala z denarjem v REAM d.o.o., Podgorica v višini 1.740 tisoč EUR za zagotavljanje rednega poslovanja.
• Januarja 2019 se je družba REAM d.o.o., Beograd združila s SR-RE d.o.o., Beograd. Aprila 2019 se je družba SR-RE d.o.o., Beograd preimenovala v REAM d.o.o., Beograd.
• Od 1. januarja 2019 se NLB Srbija d.o.o., Beograd in NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica uvrščata med nestrateške članice.
• Junija 2019 je bil v družbah Prospera plus d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji in NLB Internanz Praha s.r.o., Praga – v likvidaciji zaključen postopek likvidacije. Skladno s sklepom sodišča sta bili družbi izbrisani iz sodnega registra.
• Junija 2019 je NLB prodala svojo odvisno družbo CBS Invest d.o.o., Sarajevo.
• Decembra 2019 sta NLB in KBC Insurance NV v okviru skupnega prodajnega postopka podpisali pogodbo o prodaji življenjske zavarovalnice NLB Vita d.d., Ljubljana. Glede na to, da obstaja pričakovanje, da bo prodaja v enem letu po datumu poročanja izpolnila pogoje za pripoznanje kot dokončana prodaja, je bila naložba v skupni podvig NLB Vita d.d., Ljubljana prenesena iz vrstice »Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov« v vrstico »Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo«.
začne 1. januarja 2020, NLB Skupina ni predčasno vpeljala. Pričakuje se, da ti standardi ter dopolnitve in pojasnila ne bodo pomembno vplivali na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine v prihodnjih poročevalskih obdobjih in na predvidene prihodnje transakcije. NLB Skupina načrtuje sprejetje novih in dopolnjenih računovodskih standardov ter pojasnil, navedenih v nadaljevanju, za letno poročevalsko obdobje, ki se bo začelo z datumom začetka veljavnosti le-teh ali pozneje.
– Zavarovalne pogodbe – začasna izjema uporabe MSRP 9 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Trenutno MSRP 4 zahteva, da za zavarovalnice uporabljajo MSRP 9 Finančni instrumenti od 1. januarja 2021, dopolnitev pa jim omogoča odložitev uporabe MSRP 9, in sicer do letnega obdobja, ki se začne 1. januarja 2023 ali pozneje. Dopolnitev ne bo imela vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
• MSRP 17 (nov standard) – Zavarovalne pogodbe velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Novi standard zagotavlja celovit okvir za merjenje in predstavitev v vseh zavarovalnih pogodbah. Standard bo nadomestil MSRP 4 Zavarovalne pogodbe in zahteva, da se zavarovalne pogodbe merijo z upoštevanjem trenutnih dejanskih denarnih tokov in da se prihodki pripoznajo skozi celotno obdobje izvajanja storitve. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.
• MRS 1 (dopolnitev in odlog datuma uveljavitev) – Predstavljanje računovodskih izkazov: razvrščanje obveznosti med kratkoročne ali nekrtkoročne velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Dopolnitev pojasnjuje, da so obveznosti razvrščene med kratkoročne ali dolgorčne, odvisno od pravic, ki obstajajo na koncu poročevalskega obdobja. Na razvrstitev ne vplivajo pričakovanja poslovodstva ali dogodki po datumu poročanja. Dopolnitev tudi pojasnjuje, kaj pomeni MRS 1, ko se nanaša na »poravna obveznosti«. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.
Spremembe pojasnjujejo tudi obstoječe smernice za pogojna sredstva.
Prihodki pred predvideno uporabo veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje. Dopolnitev prepoveduje, da se od nabavne vrednosti postavke opredmetenih osnovnih sredstev odšteje kakršnekoli prihodke od prodaje proizvedenih predmetov, medtem ko se sredstvo pripravlja za nameravano uporabo. Prihodki od prodaje takih predmetov in stroški njihove izdelave se pripoznajo v poslovnem izidu. Dopolnitev tudi pojasnjuje, da podjetje pri oceni tehnične inženirske učinkovitosti sredstva »preizkuša, ali sredstvo pravilno deluje«. Finančna uspešnost sredstva za to oceno ni pomembna. Dopolnitev dodatno zahteva ločeno razkritje zneskov prihodkov in stroškov v zvezi s proizvedenimi postavkami, ki niso rezultat običajnih dejavnosti podjetja. Razkriti je treba tudi vrstico v izkazu vseobsegajočega donosa, kjer je vključen izkupiček. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.
Kočljive pogodbe - stroški izpolnjevanja pogodbe veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje. Dopolnitve spreminjajo standard glede stroškov, ki jih mora podjetje vključiti kot stroške izpolnjevanja pogodbe pri oceni, ali je pogodba kočljiva. Dopolnitve pojasnjujejo, da »stroški izpolnjevanja pogodbe« vključujejo »stroške, ki se nanašajo neposredno na pogodbo«. Ti stroški so lahko dodatni stroški izpolnitve pogodbe ali razporeditev drugih stroškov, ki se nanašajo neposredno na izpolnjevanje pogodb. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.
veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje. Dopolnitev MSRP 9 pojasnjuje, katere provizije in stroške je treba vključiti v test »10 odstotkov« za odpravo pripoznanjančne obveznosti. Dopolnitev MSRP 16 Najemi iz primera odstrani ponazoritev po vračila najemodajalcu izboljšav sredstev v najemu, da bi odpravili morebitno zmedo glede obračunavanja spodbud za najem. Dopolnitev MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja dovoljuje odvisni družbi, ki prvič začne uporabljati MSRP pozneje kot obvladujoče podjetje, da meri kumulativne tečajne razlike z uporabo zneskov, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze obvladujočega podjetja, na podlagi datuma prehoda obvladujočega podjetja na MSRP. Dopolnitev MRS 41 Kmetijstvo odpravlja zahtevo po izključitvi denarnih tokov v obdavčitvi pri merjenju poštene vrednosti biološkega sredstva z uporabo tehnike sedanje vrednosti. Slednje bo zagotovilo skladnost z zahtevami MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.
| NLB Skupina | NLB | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 83 | 111 | - | - | ||
| - naložbe v lasti ob koncu obdobja | 83 | 111 | - | - | ||
| Naložbe v odvisne družbe | - | - | 5.561 | 68.353 | ||
| Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige | - | - | 670 | 2.781 | ||
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 28 | 97 | 28 | 97 | ||
| Skupaj | 111 | 208 | 6.259 | 71.231 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
| Prihodki iz opravnin | ||||
| Prihodki iz opravnin iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | ||||
| Kartično in bankomatsko poslovanje | 63.940 | 69.423 | 35.634 | 39.369 |
| Transakcijski računi strank | 66.311 | 60.686 | 49.566 | 45.606 |
| Drugi prihodki iz opravnin | ||||
| Plačilni promet | 50.325 | 54.697 | 21.109 | 23.477 |
| Upravljanje pooblaščenih investicijskih družb | 19.286 | 17.621 | 5.931 | 5.506 |
| Dana jamstva | 11.781 | 11.282 | 7.282 | 7.192 |
| Posredovanje zavarovalnih produktov | 6.338 | 6.384 | 5.241 | 4.832 |
| Druge storitve | 4.639 | 5.619 | 3.434 | 4.141 |
| Skupaj | 222.620 | 225.712 | 128.197 | 130.123 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| Odhodki za opravnine | ||||
| Odhodki za opravnine iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | ||||
| Kartično in bankomatsko poslovanje | 46.473 | 49.685 | 25.581 | 28.261 |
| Drugi odhodki iz opravnin | ||||
| Plačilni promet | 6.134 | 6.605 | 909 | 875 |
| Zavarovanje imetnikov osebnih računov in zlatih kartic | 1.034 | 955 | 760 | 771 |
| Investicijsko bančništvo | 2.272 | 1.989 | 524 | 487 |
| Prejeta jamstva | 778 | 114 | 712 | 30 |
| Druge storitve | 2.528 | 2.529 | 817 | 753 |
| Skupaj | 59.219 | 61.877 | 29.303 | 31.177 |
163.401 163.835 98.894 98.946
| NLB Skupina | NLB | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Prihodki iz obresti in podobni prihodki | ||||||
| Prihodki iz obresti pripoznani po efektivni obrestni meri | 347.639 | 357.412 | 167.616 | 175.598 | ||
| Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti | 312.695 | 311.541 | 140.203 | 141.345 | ||
| Vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti | 16.165 | 23.215 | 12.736 | 19.119 | ||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 18.180 | 20.606 | 10.704 | 11.656 | ||
| Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti | 386 | 1.235 | 3.887 | 3.065 | ||
| Vpogledne vloge pri bankah in centralnih bankah | 213 | 815 | 86 | 413 | ||
| Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere | 7.549 | 7.406 | 7.488 | 7.310 | ||
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 5.408 | 6.097 | 5.408 | 6.097 | ||
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 1.800 | 1.300 | 1.739 | 1.204 | ||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | - | 9 | - | 9 | ||
| Drugo | 341 | - | 341 | - | ||
| Skupaj | 355.188 | 364.818 | 175.104 | 182.908 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| Odhodki za obresti pripoznani po efektivni obrestni meri | 41.208 | 32.072 | 21.883 | 10.612 |
| Depoziti strank, ki niso banke | 20.541 | 23.111 | 3.835 | 4.317 |
| Krediti bank in centralnih bank | 880 | 1.285 | 774 | 1.110 |
| Krediti strank, ki niso banke | 941 | 940 | - | - |
| Podrejene obveznosti | 10.040 | 2.716 | 10.040 | 2.271 |
| Depoziti bank in centralnih bank | 78 | 216 | 27 | 298 |
| Obveznosti iz najema (pojasnilo 5.11.a) | 294 | 316 | 39 | 38 |
| Odhodki za obresti brez uporabe efektivne obrestne mere | 14.407 | 14.259 | 14.334 | 14.170 |
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 9.439 | 8.969 | 9.439 | 8.969 |
| Negativne obresti | 8.434 | 3.488 | 7.168 | 2.578 |
| Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | - | 4.789 | 5.100 | 4.789 |
| Odhodki za obresti za ugodnosti zaposlenih (pojasnili 2.30., 5.16.c) | 100 | 184 | 30 | 96 |
| Drugo | 79 | 6 | 76 | 5 |
| Skupaj | 55.615 | 46.331 | 36.217 | 24.782 |
299.573 318.487 138.887 158.126
P ostavka negativne obresti vključuje obresti iz depozitov pri bankah in centralnih bankah v višini 7.178 tisoč EUR za NLB Skupino (2019: 2.970 tisoč EUR) in 5.912 tisoč EUR za NLB (2019: 2.060 tisoč EUR), obresti iz depozitov pri nančnih organizacijah v višini 411 tisoč EUR za NLB Skupino in NLB (2019: 0 EUR) ter tudi obresti na vrednostne papirje z negativnim donosom, kupljene s premijo v višini 845 tisoč EUR za NLB Skupino in NLB (2019: 518 tisoč EUR).
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Nakup in prodaja tujih valut | ||||
| - dobički | 31.628 | 24.102 | 23.022 | 16.058 |
| - izgube | (21.139) | (12.574) | (18.623) | (11.338) |
| Dolžniški vrednostni papirji | ||||
| - dobički | 797 | 1.455 | 797 | 1.455 |
| - izgube | (392) | (1.459) | (392) | (1.459) |
| Izvedeni finančni instrumenti | ||||
| - valutni | (170) | 363 | 867 | 41 |
| - obrestni | (909) | (1.900) | (909) | (1.900) |
| - na vrednostne papirje | (21) | 478 | (21) | 478 |
| Skupaj | 9.794 | 10.465 | 4.741 | 3.335 |
Prihodki iz obresti so v izkazu poslo vneg a izida vključeni v vrstico »Prihodki iz obresti in podobni prihodki« in odhodki iz obresti v vrstico »Odhodki za obresti in podobni odhodki« (pojasnilo 4.1.).
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Lastniški vrednostni papirji | ||||
| - dobički | 4.003 | 9.277 | 3.043 | 8.061 |
| - izgube | (2.656) | (945) | (1.587) | (945) |
| Dolžniški vrednostni papirji | ||||
| - dobički | 14 | 6 | - | - |
| - izgube | (49) | (66) | - | - |
| Krediti strankam, ki niso banke | ||||
| - dobički | 5.286 | 10.493 | 5.359 | 9.173 |
| Skupaj | 6.598 | 18.765 | 6.815 | 16.289 |
Prihodki iz obresti so v izkazu poslo vneg a izida vključeni v vrstico »Prihodki iz obresti in podobni prihodki« (pojasnilo 4.1.).
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Finančna sredstva in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 836 | 662 | (1.011) | 372 | |
| Prodaja odvisne družbe | - | 19 | - | - | |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | (131) | 39 | (131) | 39 | |
| Drugo | 34 | (14) | 34 | (15) | |
| Skupaj | 739 | 706 | (1.108) | 396 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Prihodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke | ||||
| Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil | 1.583 | 1.281 | 1.435 | 1.227 |
| Gospodarjenje s finančnimi instrumenti | 1.237 | 1.513 | - | - |
| Izvedba prvih in nadaljnjih prodaj brez obveznosti odkupa | 327 | 256 | 327 | 256 |
| Skrbništvo in sorodne storitve | 4.842 | 4.877 | 4.909 | 4.953 |
| Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank | 1.797 | 1.162 | 1.797 | 1.162 |
| Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij | 26 | 178 | 26 | 177 |
| Skupaj | 9.812 | 9.267 | 8.494 | 7.775 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| Odhodki za opravnine v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke | ||||
| Opravnine v zvezi s KDD in njej podobnimi organizacijami | 2.876 | 2.711 | 2.874 | 2.714 |
| Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami | 57 | 52 | 57 | 52 |
| Skupaj | 2.933 | 2.763 | 2.931 | 2.766 |
Čiste opravnine iz investicijskih storitev in poslov za stranke 6.879 6.504 5.563 5.009
Skupaj prihodki iz opravnin 232.432 234.979 136.691 137.898
Skupaj odhodki za opravnine 62.152 64.640 32.234 33.943
Skupaj a) in b) 170.280 170.339 104.457 103.955
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | - dobički | 5.244 | 4.528 | 4.525 | 4.397 |
| - izgube | (178) | (1) | (178) | (1) | |
| Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti | - dobički | 12.749 | 116 | 12.749 | 116 |
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - izgube | (126) | - | (126) | - |
| Skupaj | 17.689 | 4.643 | 16.970 | 4.512 |
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Stroški dela | |||||
| Bruto plače, nadomestila in druge kratkoročne ugodnosti | 145.878 | 151.634 | 90.063 | 95.934 | |
| Dajatve za pokojninsko zavarovanje | 10.297 | 10.484 | 6.689 | 6.826 | |
| Dajatve za socialno zavarovanje | 8.236 | 8.317 | 5.546 | 5.591 | |
| Ugodnosti zaposlenih (pojasnilo 5.16.c) | 545 | 741 | 304 | 218 | |
| Odpravnine | 423 | 447 | 239 | 54 | |
| Drugi zaslužki zaposlencev | 122 | 294 | 65 | 164 | |
| Skupaj | 164.956 | 171.176 | 102.602 | 108.569 | |
| Splošni in administrativni stroški | |||||
| Stroški materiala | 4.529 | 4.562 | 2.117 | 1.834 | |
| Stroški storitev | 28.136 | 31.082 | 18.484 | 21.402 | |
| Stroški intelektualnih storitev | 10.176 | 13.516 | 6.194 | 9.502 | |
| Stroški opravljanja nadzora | 3.926 | 3.494 | 2.257 | 1.931 | |
| Stroški drugih storitev | 14.034 | 14.072 | 10.033 | 9.969 | |
| Davki in druge dajatve | 2.688 | 2.757 | 1.002 | 1.027 | |
| Članarine in podobno | 852 | 815 | 337 | 322 | |
| Stroški za službena potovanja | 399 | 1.205 | 136 | 512 | |
| Stroški marketinga | 8.131 | 9.625 | 5.086 | 5.985 | |
| Stroški zgradb in opreme | 20.996 | 20.818 | 11.952 | 12.189 | |
| Stroški energije | 4.045 | 4.113 | 2.277 | 2.230 | |
| Najemnine in zakupnine | 1.916 | 1.899 | 390 | 528 | |
| Stroški vzdrževanja zgradb, vozil in druge opreme | 6.500 | 6.975 | 4.714 | 5.049 | |
| Stroški varovanja zgradb | 3.599 | 3.669 | 1.791 | 1.619 | |
| Stroški zavarovanja za osnovna sredstva | 930 | 631 | 167 | 240 | |
| Drugi obratovalni stroški | 4.006 | 3.531 | 2.613 | 2.523 | |
| Stroški tehnologije | 21.979 | 20.466 | 14.655 | 13.765 | |
| Vzdrževanje strojne in programske opreme | 10.184 | 9.526 | 7.164 | 6.740 | |
| Stroški licenc | 7.961 | 7.061 | 5.054 | 4.514 | |
| Stroški dostopa do podatkovnih baz | 1.998 | 2.096 | 1.383 | 1.503 | |
| Drugi stroški tehnologije | 1.836 | 1.783 | 1.054 | 1.008 | |
| Stroški komunikacij | 8.259 | 9.305 | 5.509 | 6.002 | |
| Stroški poštnih storitev | 4.027 | 5.215 | 3.581 | 4.001 | |
| Stroški telekomunikacij in interneta | 2.152 | 2.002 | 724 | 751 | |
| Stroški drugih komunikacijskih storitev | 2.080 | 2.088 | 1.204 | 1.250 | |
| Drugi splošni in administrativni stroški | 1.301 | 2.203 | 733 | 1.491 | |
| Skupaj | 97.270 | 102.838 | 60.011 | 64.529 | |
| Administrativni stroški skupaj | 262.226 | 274.014 | 162.613 | 173.098 | |
| Število zaposlenih | 8.792 | 5.878 | 2.591 | 2.659 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Drugi poslovni prihodki | ||||
| Prihodki od nebančnih storitev | 6.390 | 6.605 | 5.595 | 5.694 |
| - storitve prevoza gotovine | 2.994 | 3.170 | 2.994 | 3.170 |
| - poslovni najem premičnin | 1.003 | 985 | 470 | 455 |
| - storitve informacijske tehnologije | 438 | 455 | 891 | 863 |
| - drugo | 1.955 | 1.995 | 1.240 | 1.206 |
| Najemnine od naložbenih nepremičnin | 2.572 | 4.124 | 471 | 697 |
| Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost (pojasnilo 5.9.) | 1.006 | 849 | 884 | 11 |
| Prodaja naložbenih nepremičnin | 234 | 361 | 164 | 220 |
| Drugi poslovni prihodki | 2.728 | 4.331 | 1.508 | 1.886 |
| Skupaj | 12.930 | 16.270 | 8.622 | 8.508 |
| Drugi poslovni odhodki | ||||
| Odhodki, povezani z izdajo storitvenih garancij | 1.328 | 2.477 | 1.328 | 2.477 |
| Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost (pojasnilo 5.9.) | 136 | 541 | 87 | 86 |
| Drugi poslovni odhodki | 3.917 | 5.401 | 1.413 | 1.401 |
| Skupaj | 5.381 | 8.419 | 2.828 | 3.964 |
| Drugi čisti poslovni dobički/(izgube) | 7.549 | 7.851 | 5.794 | 4.544 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|
| Bruto knjigovodska vrednost finančnih sredstev, katerih popravek vrednosti za izgubo se je spremenil v znesek 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub | 1.690 | - | - |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 2020 | 2019 | NLB | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za prevzete obveznosti (pojasnilo 5.16.b) | 482 | 312 | (599) | (368) | ||
| Rezervacije za reorganizacijo (pojasnilo 5.16.d) | 3.500 | 5.478 | 3.500 | 5.500 | ||
| Rezervacije za pravna tveganja (pojasnilo 5.16.e) | 4.696 | 5.696 | 4.230 | 191 | ||
| Druge rezervacije (pojasnilo 5.16.f) | (119) | (39) | (85) | (105) | ||
| Skupaj | 8.559 | 11.447 | 7.046 | 5.218 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 2020 | 2019 | NLB | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Oslabitve finančnih sredstev | ||||||
| Stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 344 | 63 | 124 | 46 | ||
| Krediti fizičnim osebam, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.14.a) | 29.007 | 8.010 | 13.219 | 3.772 | ||
| Krediti pravnim osebam, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.14.a) | 26.019 | (23.856) | (4.597) | (21.606) | ||
| Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnilo 5.14.b) | 3.888 | 1.130 | 635 | 171 | ||
| Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.14.b) | 547 | 237 | 224 | 293 | ||
| Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.14.a) | 1.994 | 786 | 28 | 663 | ||
| Skupaj | 61.799 | (13.630) | 9.633 | (16.661) | ||
| Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov | ||||||
| Naložbe v kapital odvisnih družb | - | - | 552 | (2.843) | ||
| Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov | - | - | 30 | 1 | ||
| Skupaj | - | - | 582 | (2.842) | ||
| Oslabitve drugih sredstev | ||||||
| Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.8.) | 204 | 171 | - | - | ||
| Druga sredstva | 792 | 3.006 | 103 | 47 | ||
| Skupaj | 996 | 3.177 | 103 | 47 | ||
| Oslabitve skupaj | 62.795 | (10.453) | 10.318 | (19.456) |
Oslabitvenančnih sredstev vključujejo 13.447 tisoč EUR 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub nančnih sredstev v skupini 1, pridobljenih s poslovno združitvijo (pojasnilo 5.12.b). Od tega se 10.434 tisoč EUR nanaša na nančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, 2.932 tisoč EUR nanančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in 81 tisoč EUR na stanja na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah.
NLB je v letu 2020 slabila kapitalske naložbe v nestrateške odvisne družbe in pridruženo družbo v skupni vrednosti 582 tisoč EUR (2019: 591 tisoč EUR). V letu 2020 NLB ni sproščala oslabitev kapitalskih naložb (2019: 3.433 tisoč EUR, v največji meri zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala v nestrateški odvisni družbi in posledično povračilo sredstev NLB).
Stroški drugih storitev vključujejo stroške prevo za gotovine, stroške arhiviranja, stroške za varovanje oseb ter sodne stroške in takse.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 2020 | 2019 | NLB | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški plačil revizorjem | ||||||
| Revidiranje letnega poročila | 542 | 570 | 211 | 211 | ||
| Druge storitve revidiranja | 55 | 10 | 55 | 10 | ||
| Druge nerevizijske storitve | 42 | - | 42 | - | ||
| Skupaj | 639 | 580 | 308 | 221 |
Poleg storitev, ki so vključene v zgorajnjo tabelo, je zakoniti revizor opravil tudi določene storitve, vezane na izdaje podrejenih instrumentov v letu 2020, in sicer v višini 75 tisoč EUR (2019: 330 tisoč EUR). Ta plačila so vključena v izračun efektivne obrestne mere izdanih podrejenih instrumentov.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 2020 | 2019 | NLB | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vplačila v sistem zajamčenih vlog | 15.022 | 14.173 | 5.451 | 4.984 | |||
| Vplačila v sklad za reševanje | 1.652 | 2.050 | 1.652 | 2.050 | |||
| Skupaj | 16.674 | 16.223 | 7.103 | 7.034 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 2020 | 2019 | NLB | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija neopredmetenih sredstev (pojasnilo 5.10.) | 10.112 | 9.994 | 6.908 | 7.348 | |||
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev: | |||||||
| - lastna opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.8.b) | 17.062 | 16.393 | 10.092 | 9.922 | |||
| - pravica do uporabe sredstev (pojasnilo 5.11.a) | 4.541 | 4.577 | 848 | 776 | |||
| Skupaj | 31.715 | 30.964 | 17.848 | 18.046 |
| 2020 | 2019 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NLB Skupina | |||||||||
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | |||||||||
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | |||||||||
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | |||||||||
| Skupaj 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | |||||||||
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | |||||||||
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | |||||||||
| Skupaj | |||||||||
| Finančna sredstva, spremenjena v obdobju poročanja | Odplačna vrednost pred spremembo | 416.341 | 27.798 | 8.756 | 452.895 | 734 | 1.821 | 3.861 | 6.416 |
| Čisti dobički/(izgube) iz naslova spremembe | (3.094) | (357) | (126) | (3.577) | (24) | (49) | (109) | (182) |
Skupini se gibljejo med 9 % in 32 %.
V Sloveniji za leto 2020 velja 19-odstotna davčna stopnja (2019: 19 %).
NLB je v letu 2020 od italijanske davčne uprave prejela vračilo davka od dobička v znesku 3.569 tisoč EUR in obresti v znesku 341 tisoč EUR. Vračilo je posledica zaprtja Podružnice Trst (uradno je bila podružnica zaprta v letu 2017) in se nanaša na davčno nepriznane slabitve ter jatev, ki jih je podružnica oblikovala v letu 2013. Postopek za vračilo davka, ki je bil začet v letu 2016, je bil uspešno zaključen v letu 2020.
Večina neobdavčenih prihodkov v NLB Skupine se nanaša na dobiček pri izpogajanem nakupu (slabo ime) Komercijalne banke Beograd. Neobdavčeni prihodki NLB se nanašajo predvsem na prihodke od prodaje družbe NLB Vita, ki so po slovenski davčni zakonodaji 50 % neobdavčeni in prihodke iz dividend. NLB je iz davčne osnove za leto 2020 izvzela 16.841 tisoč EUR prihodkov od prodaje NLB Vita in 5.947 tisoč EUR prihodkov iz dividend (2019: 67.605 tisoč EUR).
Učinki iz nepripoznanih odloženih davkov za oslabitve naložb za družbe v NLB Skupini predstavljajo pretežno znižanje davčne osnove NLB zaradi uveljavljanja v preteklosti davčno nepriznanih odhodkov za oslabitev družb v Skupini, ki so bile v preteklosti odtujene.
NLB evidentira odložene terjatve, obračunane na podlagi začasnih razlik, v višini, za katero ob upoštevanju ocen prihodnjih dobičkov pričakuje, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti (to je v petih letih). Zaradi določenih negotovosti, povezanih z zunanjimi dejavniki (regulatorno okolje, tržne razmere itn.) je bil za namene izračuna odloženih terjatev pri oceni odprave začasnih razlik upoštevan nižji obseg pričakovanih poslovnih rezultatov.
Ocena odloženih terjatev za davek, ki bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti, se v letu 2020 ni spremenila in ostaja enaka, kot je bila ocenjena v letu 2019, ko je NLB povečala pripoznane terjatve za odloženi davek za 6.739 tisoč EUR (vključeno v Spremembe v pripoznanju in merjenju odloženih davkov).
NLB ni evidentirala odloženih terjatev za davek za davčno izgubo. NLB je evidentirala odložene terjatve za davek za vse začasne razlike, razen za oslabitve nestrateških kapitalskih naložb, za katere je evidentirala odložene terjatve v takšni višini, da ob upoštevanju ostalih evidentiranih odloženih terjatev doseže skupno stanje terjatev, ki bo predvidoma odpravljeno v petih letih. Iz tega izračuna so izključene terjatve, v zvezi s katerimi se istočasno evidentirajo odložene obveznosti za davek (npr. odložene terjatve za začasno davčno nepriznane odhodke za oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in odložene terjatve iz naslova varovanja finančnih instrumentov).
Preostale članice NLB Skupine niso pripoznale odloženih davkov za davčne izgube, ker obstaja negotovost glede porabe davčne izgube zaradi negotovosti prihodnjih dobičkov, v korist katerih bi se lahko odloženi davki za davčne izgube porabili.
Davčni inšpekcijski pregled, ki lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni, se praviloma lahko začne kadarkoli v roku od 4 do 6 letih od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, ali od leta, v katerem bi bilo treba davek odmeriti. NLB ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
V letu 2018 je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) NLB podelila poseben davčni status za obdobje treh let. Namen statusa je vzpostavljanje sodelovanja med FURS in davčnimi zavezanci s ciljem spodbujanja prosto voljnega izpolnjevanja obveznosti in zmanjšanja administrativnih bremen nadzora. FURS sodeluje z NLB in se hitro odziva pri reševanju težav, povezanih z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, kar znižuje davčno tveganje in negotov davčni položaj.
Efektivna davčna stopnja NLB Skupine, ki se nanaša na poslovanje v letu 2020, izračunana kot razmerje med odhodkom za davek iz dohodka in dobičkom pred obdavčitvijo, znaša 1,9 % (2019: 6,3 %). Dobiček NLB Skupine pred obdavčitvijo vključuje neobdavčeni dobiček pri izpogajanem nakupu (slabo ime), ki znaša 137.858 tisoč EUR. Brez tega enkratnega dogodka bi efektivna davčna stopnja NLB Skupine znašala 3,7 %. Efektivna davčna stopnja NLB znaša –0,1 % (2019: 0,9 %).
Dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čistega poslovnega izida s tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic, znižanih za lastne delnice. Čisti popravljeni dobiček na delnico je enak kot osnovni čisti dobiček na delnico za NLB Skupino in NLB, saj podrejeni krediti in izdani dolžniški vrednostni papirji nimajo pravice za zamenjavo za kapital in posledično ne predstavljajo potencialno novih navadnih delnic.
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Čisti dobiček lastnikov obvladujoče banke (v tisoč EUR) | 269.707 | 193.576 | 113.952 | 176.149 |
| Tehtano povprečno število navadnih delnic (v tisočih) | 20.000 | 20.000 | 20.000 | 20.000 |
| Osnovni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico) | 13,5 | 9,7 | 5,7 | 8,8 |
| Popravljeni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico) | 13,5 | 9,7 | 5,7 | 8,8 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Čisti dobički/(izgube) od odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov | 11.006 | - 35.454 | - | |
| Pripadajoči čisti dobički/(izgube) iz osnovnih sredstev | (153) | (576) | (220) | (578) |
| Skupaj | 10.853 | (576) | 35.234 | (578) |
Maja 2020 so bili izpolnjeni vsi odložni pogoji, določeni v pogodbi, ki je bila podpisana v decembru 2019 v okviru skupnega prodajnega postopka NLB in KBC Insurance NV, s katero je NLB prodala svoj 50-odstotni delež v družbi NLB Vita. Učinek prodaje je vključen v segment »Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji.«
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
| Davek iz dohodka | 11.972 | 21.620 | 4.010 | 10.153 |
| Davek iz prejšnji let | (3.569) | - | (3.569) | - |
| Odloženi davek (pojasnilo 5.17.) | (3.238) | (8.041) | (540) | (8.556) |
| Skupaj | 5.165 | 13.579 | (99) | 1.597 |
Davek iz dohodka se od davka, ugotovljenega ob uporabi predpisane davčne stopnje v Sloveniji, razlikuje, kot sledi:
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
| Dobiček pred obdavčitvijo | 277.921 | 215.397 | 113.853 | 177.746 |
| Davek, izračunan po predpisani davčni stopnji 19 % | 52.805 | 40.925 | 21.632 | 33.772 |
| Neobdavčeni prihodki | (26.300) | (3.102) | (4.359) | (13.632) |
| Davčno nepriznani odhodki | 3.838 | 3.829 | 1.662 | 627 |
| Učinki iz nepripoznanih odloženih davkov za oslabitve naložb za družbe v NLB Skupini | (9.016) | (2.112) | (8.652) | (2.650) |
| Davčne olajšave | (1.902) | (2.929) | (1.649) | (1.864) |
| Učinek iz nepripoznanih odloženih davkov za davčno izgubo | (4.351) | (8.531) | (4.985) | (9.155) |
| Učinek različnih davčnih stopenj med državami | (6.273) | (9.110) | - | - |
| Spremembe v pripoznanju in merjenju odloženih davkov | - | (8.393) | - | (8.393) |
| Prenos terjatev za davek po odbitku med odhodke | 114 | 2.870 | 114 | 2.870 |
| Davek iz prejšnjih let | (3.457) | 113 | (3.569) | 3 |
| Drugo | (293) | 19 | (293) | 19 |
| Skupaj | 5.165 | 13.579 | (99) | 1.597 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 13.932 | 17.238 | 13.947 | 17.238 |
| - valutne | 777 | 1.983 | 792 | 1.983 |
| - obrestne | 13.155 | 15.255 | 13.155 | 15.255 |
| Opcijske pogodbe | - | 3 | - | 3 |
| - obrestne | - | 3 | - | 3 |
| Terminski posli | 1.553 | 662 | 1.553 | 651 |
| - valutni | 1.553 | 662 | 1.553 | 651 |
| Skupaj | 15.485 | 17.903 | 15.500 | 17.892 |
Pogodbene vrednosti izvedenih nančnih instrumentov so navedene v pojasnilu 5.23.b).
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
| Sredstva | 4.171 | 3.167 | 4.171 | 2.716 |
| Investicijski skladi | 10.989 | 5.475 | - | - |
| Obveznice | 2.157 | 1.756 | - | - |
| Krediti podjetjem | 25.076 | 14.961 | 30.935 | 20.571 |
| Skupaj | 42.393 | 25.359 | 35.106 | 23.287 |
| - kotirajo na borzi | 2.157 | 2.207 | - | - |
| od tega lastniški vrednostni papirji | - | 451 | - | - |
| od tega dolžniški vrednostni papirji | 2.157 | 1.756 | - | - |
| - ne kotirajo na borzi | 15.160 | 8.191 | 4.171 | 2.716 |
| od tega lastniški vrednostni papirji | 15.160 | 8.191 | 4.171 | 2.716 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
| Obveznosti | - | 7.998 | - | 7.746 |
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Stanje na računih in obvezne rezerve pri centralnih bankah | 3.149.775 | 1.569.753 | 1.998.297 | 1.044.255 | |
| Blagajna | 507.970 | 339.897 | 192.405 | 164.725 | |
| Vpogledne vloge pri bankah | 304.941 | 192.221 | 71.089 | 83.365 | |
| Skupaj | 3.962.686 | 2.101.871 | 2.261.791 | 1.292.345 | |
| Popravki vrednosti | (874) | (525) | (258) | (134) | |
| Skupaj | 3.961.812 | 2.101.346 | 2.261.533 | 1.292.211 |
Slovenske banke morajo izpolnjevati obvezno rezervo na računu pri Banki Slovenije, katere višina je odvisna od obsega in strukture prejetih depozitov. Druge banke članice NLB Skupine imajo obvezno rezervo opredeljeno z lokalnimi predpisi, ki se med državami razlikujejo. Banke članice NLB Skupine in NLB izpolnjujejo obvezno rezervo.
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | 13.597 | 18.169 | 13.932 | 18.216 | |
| - valutne | 400 | 2.056 | 735 | 2.103 | |
| - obrestne | 13.197 | 16.113 | 13.197 | 16.113 | |
| Opcijske pogodbe | 786 | 810 | 786 | 810 | |
| - obrestne | - | 3 | - | 3 | |
| - na vrednostne papirje | 786 | 807 | 786 | 807 | |
| Terminski posli | 1.666 | 734 | 1.663 | 734 | |
| - valutni | 1.666 | 734 | 1.663 | 734 | |
| Skupaj izvedeni finančni instrumenti | 16.049 | 19.713 | 16.381 | 19.760 | |
| Vrednostni papirji | Obveznice | 68.806 | 4.325 | 2.450 | 4.325 |
| - Republika Slovenija | - | 1.041 | - | 1.041 | |
| - druge članice EU | - | 40 | - | 40 | |
| - Republika Srbija | 66.356 | - | - | - | |
| - druge nečlanice EU | 2.450 | 3.244 | 2.450 | 3.244 | |
| Skupaj vrednostni papirji | 68.806 | 4.325 | 2.450 | 4.325 | |
| Skupaj | 84.855 | 24.038 | 18.831 | 24.085 | |
| - kotirajo na borzi | 68.806 | 4.325 | 2.450 | 4.325 | |
| od tega dolžniški vrednostni papirji | 68.806 | 4.325 | 2.450 | 4.325 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Stanje 1. januarja | 2.141.428 | 1.898.079 | 1.656.657 | 1.528.314 |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (312) | 977 | - | - |
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 1.284.895 | - | - | - |
| Povečanja | 1.856.445 | 1.958.648 | 1.045.700 | 802.625 |
| Prodaje in zapadlosti | (1.793.394) | (1.767.198) | (999.844) | (711.020) |
| Neto prihodki od obresti | 17.370 | 20.142 | 9.894 | 11.192 |
| Tečajne razlike, ki nastanejo pri denarnih postavkah | (10.895) | 1.135 | (11.007) | 1.268 |
| Sprememba poštene vrednosti | 18.753 | 29.645 | 14.951 | 24.278 |
| Stanje 31. decembra | 3.514.290 | 2.141.428 | 1.716.351 | 1.656.657 |
NLB Skupina in NLB na dan 31. decembra 2020 nimata pripoznanih lastniških vrednostnih papirjev, prejetih za poplačilo terjatev, med svojimi finančnimi sredstvi, merjenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (NLB Skupina na dan 31. decembra 2019: 3.289 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.l).
Lastniški vrednostni papir, prejet za poplačilo terjatev v znesku 3.289 tisoč EUR, je bil v letu 2020 zaradi neizpolnjevanja pogojev v stečajnega postopka prerazporejen nazaj v postavko "Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti". Ob prerazporeditvi je NLB Skupina prenesla 1.002 tisoč EUR iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v zadržani dobiček.
V letih 2020 in 2019 NLB Skupina in NLB nista realizirali nobenega dobička ali izgube s prodajo lastniških finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Stanje 1. januarja | 48.316 | 28.861 | 24.444 | 18.620 | |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | 48 | 29 | - | - | |
| Neto dobiček/(izguba) zaradi sprememb poštene vrednosti | 11.526 | 16.782 | 7.724 | 11.415 | |
| Prenos dobičkov/izgub v izkaz poslovnega izida ob prodaji (pojasnilo 4.4.) | (5.066) | (4.527) | (4.347) | (4.396) | |
| Oslabitve (pojasnilo 4.14.) | 3.888 | 1.130 | 635 | 171 | |
| Prenos dobičkov/izgub v zadržane dobičke | (1.002) | - | - | - | |
| Odloženi davek (pojasnilo 5.17.) | (1.486) | (1.859) | (762) | (1.366) | |
| Delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih družb in skupnih podvigov | (12.574) | 7.900 | - | - | |
| Stanje 31. decembra | 43.650 | 48.316 | 27.694 | 24.444 | |
| - dolžniški vrednostni papirji | 39.924 | 43.933 | 27.242 | 24.156 | |
| - lastniški vrednostni papirji | 3.726 | 4.383 | 452 | 288 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Obveznice | 3.260.940 | 1.913.623 | 1.598.760 | 1.509.559 |
| - držav | 2.527.240 | 1.330.137 | 879.856 | 930.561 |
| - Republika Slovenija | 417.238 | 434.168 | 334.819 | 362.694 |
| - druge članice EU | 384.474 | 557.783 | 370.484 | 528.359 |
| - Republika Srbija | 1.258.775 | 84.118 | - | 9.801 |
| - druge nečlanice EU | 466.753 | 254.068 | 174.553 | 29.707 |
| - bank | 716.459 | 561.596 | 701.663 | 561.596 |
| - drugih izdajateljev | 17.241 | 21.890 | 17.241 | 17.402 |
| Delnice | 22.925 | 4.936 | 273 | 259 |
| Sklad za reševanje bank | 44.874 | 44.687 | 44.874 | 44.687 |
| Zakladne menice | 135.102 | 112.162 | 72.444 | 102.152 |
| - Republika Slovenija | 57.531 | 93.184 | 45.007 | 87.170 |
| - druge članice EU | 24.015 | 14.982 | 7.011 | 14.982 |
| - Republika Srbija | 8.483 | - | - | - |
| - druge nečlanice EU | 45.073 | 3.996 | 20.426 | - |
| Komercialni zapisi | 50.449 | 66.020 | - | - |
| Skupaj | 3.514.290 | 2.141.428 | 1.716.351 | 1.656.657 |
| Popravek vrednosti | (9.482) | (5.597) | (3.141) | (2.512) |
| - kotirajo na borzi | 3.307.103 | 1.952.920 | 1.671.204 | 1.611.711 |
| od tega lastniški vrednostni papirji | 703 | 3.288 | - | - |
| od tega dolžniški vrednostni papirji | 3.306.400 | 1.949.632 | 1.671.204 | 1.611.711 |
| - ne kotirajo na borzi | 207.187 | 188.508 | 45.147 | 44.946 |
| od tega lastniški vrednostni papirji | 67.096 | 46.335 | 45.147 | 44.946 |
| od tega dolžniški vrednostni papirji | 140.091 | 142.173 | - | - |
varo vana postavka, raz en za makro varo vanje poštene vrednosti. V primeru makro varovanja poštene vrednosti so v arovane posta vke prikazane v postavki »Finančna sr edstva, mer jena po odplačni vrednosti«, akum ulirana sprememba poštene vrednosti pa je prikazana v posebni posta vki »Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih posta vk pred obrestnim tveganjem«.
v tisoč EUR
| 2020 | 2019 | ||||
| Knjigovodska vrednost varovane postavke | Akumulirana sprememba poštene vrednosti varovane postavke | Knjigovodska vrednost varovane postavke | Akumulirana sprememba poštene vrednosti varovane postavke | ||
| Mikro varovanje poštene vrednosti | 498.397 | 43.571 | 479.098 | 35.668 | |
| Krediti podjetjem s fiksno obrestno mero merjeni po odplačni vrednosti | 2.667 | 165 | 3.582 | 293 | |
| Obveznice s fiksno obrestno mero merjene po odplačni vrednosti | 117.839 | 14.182 | 117.811 | 13.378 | |
| Obveznice s fiksno obrestno mero merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 377.891 | 29.224 | 357.705 | 21.997 | |
| Makro varovanje poštene vrednosti | 154.050 | 13.844 | 149.198 | 8.991 | |
| Krediti prebivalstvu s fiksno obrestno mero | 154.050 | 13.844 | 149.198 | 8.991 |
NLB Skupina pozorno spremlja razvoj reforme referenčnih obrestnih mer in se aktivno pripravlja na spr emembe, ki jih nalaga zakonodaja. V letu 2018 je NLB obliko vala posebno delovno skupino, ki se ukv ar ja s priprav ami na ukinitev nekaterih pomembnih refer enčnih obrestnih mer in o tem poroča na ALCO NLB Skupine.
NLB Skupina ne ponuja več novih produkto v, ki bi bili vezani na referenčne obrestne mere, ki so v postopku prenehanja. Izjema so produkti, povezani z EURIBOR, za katerega ukinitev ni predvidena. Zato je pozornost NLB Skupine v tej fazi usmerjena na spreminjanje novih pogodbenih razmerij s strankami, v katerih se poja vlja EURIBOR, in spremembo obstoječih pogodbenih razmerij s strankami, pri katerih se pojavljajo druge referenčne obrestne mere, ki so v postopku ukinitve.
Ker se predpisi na podr očju reforme referenčnih obrestnih mer še vedno spreminjajo in ker dobra bančna praksa še ni v celoti vzpostavljena, se NLB Skupina proaktivno pripravlja in prilagaja spreminjajočim se okoliščinam.
Poleg časovnice in osnovnih elementov reforme ostajajo ključna področja, na katera se osredotoča NLB Skupina, naslednja:
Kot nadzorov ani subjekt, mora NLB upoštevati uredbe o refer enčnih obrestnih merah in mora kot uporabnik referenčnih obrestnih mer izdelati in vzdrževati Akcijski načrt, ki določa ukrepe, ki jih NLB izvede, če se referenčna obrestna mera bistv eno spremeni ali jo prenehajo obja vljati. NLB je pripravila načrt, ki vsebuje neizčr pen povz etek seznama ukrepov, in bo še naprej pozorno sledila tržnim standardom, da bi določila nadomestne referenčne obr estne mere, ki bi jih bilo mogoče uporabiti namesto obstoječih referenčnih obrestnih mer.
Člen 28(2) Uredbe (EU) 2016/1011 zahteva, da subjekti, ki jih nadzoruje EU in so uporabniki referenčnih obrestnih mer, v svojih načrtih ukrepo v ob nepredvidljivih dogodkih imenujejo ustrezne alternative referenčnih obrestnih mer. Pričakuje se tudi vključitev stabilnih in ustreznih nadomestnih klavzul v pogodbeno dokumentacijo. NLB je v skladu s trenutnim tržnim konsenzom o nadomestnih klavzulah ugotovila morebitne nadomestne klavzule za EURIBOR na osnovo €STR in namerava nadaljevati z aktivnostmi za vključitev nadomestnih klavzul za EURIBOR v vse nove pogodbe, ki temeljijo na EURIBOR.
V naslednjem koraku se pričakuje, da bo Banka vključila nadomestne klavzule tudi v starejše pogodbe z jasnim poudarkom, da bodo prve na vrsti izpostavljenosti LIBOR. Časovno bo to odvisno od zakonodajnega razvoja, saj je sprememba uredbe o prenovi referenčnih obrestnih mer še v zakonodajnem postopku.
Načrtovane aktivnosti NLB Skupine za vpeljavo nadomestnih klavzul v obstoječih pogodbah s spremenljivo obrestno mero s strankami so naslednje:
Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju članice NLB Skupine uporabljajo metodo obrestnih razmiko v, hkrati pa izračuna vajo občutljivost bilančnih in zunajbilančnih postavk tudi z vidika ekonomske vrednosti kapitala. Pri upravljanju vrednostnih papirjev v bančni knjigi se kot mera tveganja uporablja trajanje (»duration«) portfelja.
Odprte pozicije v posameznem časovnem že pku članice NLB Skupine zapirajo z različnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so obrestne zamenjave (IRS) in valutno-obrestne zamenjave (CIRS). Pri tem uporabljajo mikro- in makro varovanja poštene vrednosti, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz nespremenljive v spremenljivo obrestno mero, ter tudi mikro varovanja denarnih tokov, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz spremenljive v nespremenljivo obrestno mero. Vsa varovanja denarnih tokov so se izvedla pri varovanju pasivnih postavk, varovanja poštene vrednosti pa na strani pasivnih in tudi aktivnih postavk.
Pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (varovanja poštene vrednosti in denarnega toka) se uporabljajo pri varovanju obrestnega tveganja z obrestnimi zamenjavami. Ta varovana razmerja so oblikovana tako, da se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke ujemajo (»principal terms match«). Hkrati se redno meri retrospektivna učinkovitost varovanja z dolarsko nadomestitveno metodo (»dollar-offset method«). Pri makro varovanjih, kjer se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke v varovanem razmerju ne ujemajo popolnoma, se redno izvajajo tudi prospektivni testi učinkovitosti varovanja, pri katerih se primerja sprememba poštene vrednosti obeh postavk ob premiku krivulje donosnosti.
Pri varovanju s CIRS se pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji niso uporabljala, učinki vrednotenja se zato izkazujejo v izkazu poslovnega izida v postavki »Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju«.
Morebitni viri neučinkovitosti varovanja so med drugim lahko posledica diskontnih obrestnih mer, ki se uporabljajo za vrednotenje instrumenta varovanja po pošteni vrednosti, razlik v glavnicah (nominalah) varovane postavke in instrumenta varovanja, kot tudi razlik v samem amortizacijskem načrtu varovane postavke in instrumenta varovanja. Učinkovitost varovanja pred tveganjem se ocenjuje mesečno s primerjavo sprememb poštene vrednosti varovane postavke, ki jih je mogoče pripisati varovanemu tveganju, in sprememb poštene vrednosti instrumenta varovanja.
| NLB Skupina in NLB | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Varovanje poštene vrednosti | 720 | (555) |
| Neto učinki iz instrumentov za varovanje | (12.348) | (19.482) |
| - obrestna zamenjava za mikro varovanje | (7.537) | (12.968) |
| - obrestna zamenjava za makro varovanje | (4.811) | (6.514) |
| Neto učinki iz varovanih postavk | 13.068 | 18.927 |
| - krediti merjeni po odplačni vrednosti - mikro varovanje | (128) | (153) |
| - obveznice merjene po odplačni vrednosti - mikro varovanje | 1.116 | (257) |
| - obveznice merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - mikro varovanje | 7.227 | 12.864 |
| - krediti merjeni po odplačni vrednosti - makro varovanje | 4.853 | 6.473 |
V obeh predstavljenih letih so bila vsa varovanja poštenih vrednosti učinkovita, z dejanskimi izidi varovanja v razponu 80–125 %, zato v nobenem primeru ni bilo treba prenehati z obračunavanjem varovanja pred tveganjem.
Na dan 31. decembra 2020 in na dan 31. decembra 2019 NLB Skupina in NLB nimata sklenjenih instrumentov za varovanje denarnih tokov ali za varovanje neto naložbe v družbo v tujini. NLB Skupina je v letih 2011 in 2012 uporabila varovanje neto naložbe v družbo v tujini in je v drugem vseobsegajočem donosu pripoznala 754 tisoč EUR dobička iz instrumenta varovanja (pojasnilo 5.21.b). Ta dobiček bo vključen v konsolidirani izkaz poslovnega izida ob odtujitvi poslovanja v tujini kot del dobičkov ali izgub ob odtujitvi.
| Pogodbena vrednost | Poštena vrednost | NLB Skupina in NLB | Sredstvo | Obveznost |
|---|---|---|---|---|
| Varovanje poštene vrednosti | 31. 12. 2020 | 573.753 | - | 61.161 |
| 31. 12. 2019 | 561.500 | 788 | 49.507 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Krediti | 9.809 | 2.213 | 95.070 | 81.633 |
| Vezane vloge | 128.074 | 91.076 | 63.405 | 62.651 |
| Začasno kupljeni vrednostni papirji | 59.263 | - | - | - |
| Odkupljene terjatve | - | 209 | - | 209 |
| Skupaj | 197.005 | 93.403 | 158.320 | 144.352 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Krediti | 9.490.734 | 7.408.374 | 4.501.991 | 4.446.843 |
| Okvirni krediti | 322.622 | 328.947 | 152.487 | 179.381 |
| Terjatve iz finančnega najema | 49.517 | 49.017 | - | - |
| Posojilne kartice | 125.725 | 122.730 | 52.156 | 60.688 |
| Terjatve iz danih jamstev | 3.542 | 3.100 | 916 | 452 |
| Skupaj | 9.619.860 | 7.589.724 | 4.564.178 | 4.568.599 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Država | 368.400 | 271.389 | 170.742 | 182.582 |
| Finančne organizacije | 158.871 | 100.054 | 177.198 | 131.442 |
| Gospodarstvo | 4.159.496 | 3.280.246 | 1.838.468 | 1.901.950 |
| Fizične osebe | 4.933.093 | 3.938.035 | 2.377.770 | 2.352.625 |
| Skupaj | 9.619.860 | 7.589.724 | 4.564.178 | 4.568.599 |
| 2020 | 2019 | |||
|---|---|---|---|---|
| Nominalna vrednost (v tisoč EUR) | Tehtana povprečna zapadlost (v letih) | Nominalna vrednost (v tisoč EUR) | Tehtana povprečna zapadlost (v letih) | |
| Obrestna zamenjava EURIBOR (3-mesečni) | 186.471 | 5,18 | 186.472 | 6,23 |
| EURIBOR (6-mesečni) | 374.254 | 7,83 | 375.028 | 8,95 |
| USD LIBOR (6-mesečni) | 13.028 | 1,99 | - | - |
| NLB Skupina | NLB | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |||
| Dolžniški vrednostni papirji | 1.503.087 | 1.653.848 | 1.277.880 | 1.485.166 | ||
| Krediti bankam | 197.005 | 93.403 | 158.320 | 144.352 | ||
| Krediti strankam, ki niso banke | 9.619.860 | 7.589.724 | 4.564.178 | 4.568.599 | ||
| Druga finančna sredstva | 113.138 | 97.415 | 54.503 | 67.279 | ||
| Skupaj | 11.433.090 | 9.434.390 | 6.054.881 | 6.265.396 |
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||
| Država | 1.173.718 | 1.285.540 | 953.881 | 1.115.335 | |
| Gospodarstvo | 86.946 | 81.350 | 79.732 | 81.350 | |
| Banke | 220.988 | 264.323 | 220.988 | 264.323 | |
| Finančne organizacije | 25.120 | 25.775 | 25.120 | 25.775 | |
| Skupaj | 1.506.772 | 1.656.988 | 1.279.721 | 1.486.783 |
| NLB Skupina | NLB | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |||
| Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.b) | (3.685) | (3.140) | (1.841) | (1.617) |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Opredmetena osnovna sredstva | 8.658 | 4.308 | 4.454 | 2.123 |
| Naložba v skupni podvig | - | 38.883 | - | 3.409 |
| Skupaj nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo | 8.658 | 43.191 | 4.454 | 5.532 |
Postavka »Opredmetena osnovna sredstva« vključuje poslovne objekte in sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, ki so v postopku prodaje. V letu 2019 sta NLB Skupina in NLB razvrstili skupni podvig NLB Vita kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo zaradi pričakovane prodaje v letu 2020 (pojasnilo 3.). Maja 2020 so bili izpolnjeni vsi odložni pogoji, določeni v pogodbi, ki je bila podpisana v decembru 2019 v okviru skupnega prodajnega postopka NLB in KBC Insurance NV, s katero je NLB prodala svoj 50-odstotni delež v družbi NLB Vita. Učinek prodaje je vključen v segment »Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji.«
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Stanje 1. januarja | 43.191 | 4.349 | 5.532 | 1.720 |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb (3) | 21 | - | - | - |
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 1.969 | - | - | - |
| Povečanja | 89 | - | - | - |
| Prenos iz/(na) opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.8.) | 2.779 | 1.328 | 2.626 | 1.249 |
| Prenos iz/(na) druga sredstva | - | 85 | - | - |
| Prenos iz naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov | - | 38.883 | - | 3.409 |
| Prenos iz/(na) naložbene nepremične (pojasnilo 5.9.) | (17) | (550) | - | - |
| Zmanjšanja | (39.089) | (320) | (3.484) | (248) |
| Vrednotenje | (261) | (605) | (220) | (598) |
| Stanje 31. decembra | 8.658 | 43.191 | 4.454 | 5.532 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Lastna opredmetena osnovna sredstva | 223.598 | 179.060 | 88.495 | 87.120 |
| Pravica do uporabe sredstev (pojasnilo 5.11.) | 25.519 | 16.545 | 3.180 | 2.784 |
| Skupaj | 249.117 | 195.605 | 91.675 | 89.904 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Terjatve v obračunu in drugi začasni računi | 32.484 | 28.697 | 15.906 | 25.825 |
| Terjatve iz kartičnega poslovanja | 20.260 | 18.497 | 11.383 | 12.194 |
| Terjatve do kupcev | 6.316 | 6.360 | 1.307 | 1.525 |
| Terjatve za opravnine | 6.563 | 5.315 | 2.871 | 3.524 |
| Terjatve do poravnalnega računa, BPD in drugih za prodajo vrednostnih papirjev in skrbniških poslov | 611 | 612 | 610 | 610 |
| Razmejeni prihodki | 1.327 | 515 | 1.296 | 529 |
| Terjatve za dividende | - | 46 | - | 46 |
| Terjatve za dane finančne predujme | 447 | 38 | - | - |
| Druga finančna sredstva | 50.683 | 42.241 | 22.460 | 24.867 |
| 118.691 | 102.321 | 55.833 | 69.120 | |
| Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.a) | (5.553) | (4.906) | (1.330) | (1.841) |
| Skupaj | 113.138 | 97.415 | 54.503 | 67.279 |
Terjatve v obračunu so terjatve prehodnega značaja, ki bodo na ustrezne postavke prenesene v naslednjih dneh po nastanku. Druga finančna sredstva vključujejo terjatve do pokojninskega sklada za predčasno izplačane pokojnine, terjatve do zavarovalnic, terjatve v pravni izterjavi, terjatve za prodajo vrednostnih papirjev in skrbniških poslov, terjatve iz naslova refundacij, plačane takse in sodne stroške.
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Banke | 35.431 | 21.749 | ||
| Država | 41.576 | 25.500 | 22.537 | 24.905 |
| Finančne organizacije | 14.488 | 10.810 | 7.257 | 6.920 |
| Gospodarstvo | 3.912 | 3.857 | 580 | 1.506 |
| Fizične osebe | 17.731 | 35.499 | ||
| Skupaj | 113.138 | 97.415 | 54.503 | 67.279 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Stanje 1. januarja | 1.859 | 683 | 365 | 548 |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb (2) | 2 | - | - | - |
| Unovčene garancije | 2.376 | 1.828 | 2.261 | 278 |
| Plačane garancije | (1.932) | (397) | (1.723) | (204) |
| Odpisi | (463) | (257) | (463) | (257) |
| Stanje 31. decembra | 1.838 | 1.859 | 440 | 365 |
| NLB Skupina | NLB | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča in gradbeni objekti | Računalniška oprema | Druga oprema | Zemljišča in gradbeni objekti | Računalniška oprema | Druga oprema | |||||||
| Skupaj | ||||||||||||
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2019 | 312.458 | 64.026 | 99.521 | 6.804 | 482.809 | 198.180 | 41.813 | 55.414 | 5.208 | 300.615 | |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | 222 | 56 | 122 | - | 400 | - | - | - | - | - | ||
| Povečanja | 4.561 | 11.453 | 4.732 | 363 | 21.109 | 2.952 | 6.251 | 1.851 | 363 | 11.417 | ||
| Zmanjšanja | (700) | (4.751) | (8.361) | (981) | (14.793) | - | (3.429) | (5.637) | (130) | (9.196) | ||
| Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.) | (473) | - | - | - | (473) | - | - | - | - | - | ||
| Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.) | (2.900) | - | - | - | (2.900) | (2.819) | - | - | - | (2.819) | ||
| Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.) | - | (40) | (341) | - | (381) | - | - | - | - | |||
| Stanje 31. decembra 2019 | 313.168 | 70.744 | 95.673 | 6.186 | 485.771 | 198.313 | 44.635 | 51.628 | 5.441 | 300.017 | ||
| Popravek vrednosti in oslabitve | Stanje 1. januarja 2019 | 168.665 | 47.427 | 84.843 | 4.470 | 305.405 | 132.296 | 29.646 | 47.818 | 3.921 | 213.681 | |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | 80 | 44 | 108 | - | 232 | - | - | - | - | - | ||
| Zmanjšanja | (241) | (4.738) | (7.604) | (604) | (13.187) | (1) | (3.422) | (5.631) | (82) | (9.136) | ||
| Amortizacija (pojasnilo 4.11.) | 7.010 | 6.115 | 2.509 | 759 | 16.393 | 4.603 | 3.216 | 1.575 | 528 | 9.922 | ||
| Oslabitev (pojasnilo 4.14.) | 171 | - | - | - | 171 | - | - | - | - | - | ||
| Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.) | (350) | - | - | - | (350) | - | - | - | - | - | ||
| Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.) | (1.572) | - | - | - | (1.572) | (1.570) | - | - | - | (1.570) | ||
| Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.) | - | (40) | (341) | - | (381) | - | - | - | - | |||
| Stanje 31. decembra 2019 | 173.763 | 48.808 | 79.515 | 4.625 | 306.711 | 135.328 | 29.440 | 43.762 | 4.367 | 212.897 | ||
| Neodpisana vrednost | Stanje 31. decembra 2019 | 139.405 | 21.936 | 16.158 | 1.561 | 179.060 | 62.985 | 15.195 | 7.866 | 1.074 | 87.120 | |
| Stanje 1. januarja 2019 | 143.793 | 16.599 | 14.678 | 2.334 | 177.404 | 65.884 | 12.167 | 7.596 | 1.287 | 86.934 |
Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina na dan 31. decembra 2020 pripoznala med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi, znaša 13.268 tisoč EUR (31. december 2019: 1.440 tisoč EUR), za NLB pa znaša 7 tisoč EUR (31. december 2019: 7 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.l).
| NLB Skupina | NLB | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča in gradbeni objekti | Računalniška oprema | Druga oprema | Zemljišča in gradbeni objekti | Računalniška oprema | Druga oprema | |
| Skupaj |
| Stanje 1. januarja 2020 | 313.168 | 70.744 | 95.673 | 6.186 | 485.771 | 198.313 | 44.635 | 51.628 | 5.441 | 300.017 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (101) | (20) | (40) | - | (161) | - | - | - | - | - |
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 40.173 | 1.773 | 3.249 | - | 45.195 | - | - | - | - | - |
| Povečanja | 5.888 | 10.254 | 6.945 | 1.255 | 24.342 | 5.299 | 5.378 | 3.356 | 104 | 14.137 |
| Zmanjšanja | (5.843) | (961) | (6.955) | (3.132) | (16.891) | (13) | (433) | (5.629) | (2.031) | (8.106) |
| Oslabitev (pojasnilo 4.14.) | (43) | - | - | - | (43) | - | - | - | - | - |
| Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.) | (756) | - | - | - | (756) | - | - | - | - | - |
| Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.) | (6.717) | - | - | - | (6.717) | (6.556) | - | - | (6.556) | - |
| Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.) | - | (61) | (34) | - | (95) | - | - | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2020 | 345.769 | 81.729 | 98.838 | 4.309 | 530.645 | 197.043 | 49.580 | 49.355 | 3.514 | 299.492 |
| Stanje 1. januarja 2020 | 173.763 | 48.808 | 79.515 | 4.625 | 306.711 | 135.328 | 29.440 | 43.762 | 4.367 | 212.897 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (25) | (17) | (40) | - | (82) | - | - | - | - | - |
| Zmanjšanja | (2.427) | (948) | (6.651) | (2.349) | (12.375) | - | (431) | (5.600) | (2.031) | (8.062) |
| Amortizacija (pojasnilo 4.11.) | 6.271 | 6.040 | 4.103 | 648 | 17.062 | 3.945 | 3.896 | 1.782 | 469 | 10.092 |
| Oslabitev (pojasnilo 4.14.) | 161 | - | - | - | 161 | - | - | - | - | - |
| Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.) | (401) | - | - | - | (401) | - | - | - | - | - |
| Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.) | (3.938) | - | - | - | (3.938) | (3.930) | - | - | - | (3.930) |
| Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.) | - | (61) | (30) | - | (91) | - | - | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2020 | 173.404 | 53.822 | 76.897 | 2.924 | 307.047 | 135.343 | 32.905 | 39.944 | 2.805 | 210.997 |
| Stanje 31. decembra 2020 | 172.365 | 27.907 | 21.941 | 1.385 | 223.598 | 61.700 | 16.675 | 9.411 | 709 | 88.495 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 139.405 | 21.936 | 16.158 | 1.561 | 179.060 | 62.985 | 15.195 | 7.866 | 1.074 | 87.120 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Programska oprema | Dobro ime | Skupaj | ||||
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2020 | 228.692 | - | 32.336 | 261.028 | 192.581 |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (34) | - | - | (34) | - | |
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 4.921 | 13.200 | - | 18.121 | - | |
| Povečanja | 14.150 | - | - | 14.150 | 9.033 | |
| Odpisi | (844) | - | - | (844) | - | |
| Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.) | (198) | - | - | (198) | - | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 246.687 | 13.200 | 32.336 | 292.223 | 201.614 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 192.679 | - | 28.807 | 221.486 | 166.601 | |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (22) | - | - | (22) | - | |
| Amortizacija (pojasnilo 4.11.) | 10.112 | - | - | 10.112 | 6.908 | |
| Odpisi | (826) | - | - | (826) | - | |
| Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.) | (195) | - | - | (195) | - | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 201.748 | - | 28.807 | 230.555 | 173.509 |
| Stanje 31. decembra 2020 | Stanje 1. januarja 2020 | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 44.939 | 36.013 | ||
| NLB Skupina | 13.200 | - | ||
| 3.529 | 3.529 | |||
| 61.668 | 39.542 | |||
| 28.105 | 25.980 |
Druga neopredmetena sredstva v višini 13.200 tisoč EUR predstavljajo dodatno opredeljena neopredmetena sredstva v poslovni združitvi, in sicer stabilne depozite in blagovno znamko (pojasnilo 5.12.b). Uporabna doba je ocenjena na 5 let.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |||
| Stanje 1. januarja | 52.316 | 58.644 | 9.303 | 12.026 | ||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (24) | 84 | - | - | ||
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 19.643 | - | - | - | ||
| Povečanja | 717 | 1.024 | - | 923 | ||
| Zmanjšanja | (2.493) | (8.417) | (2.031) | (3.571) | ||
| Prenos z/(na) opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.8.) | 355 | 123 | - | - | ||
| Prenos z/(na) nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.) | 17 | 550 | - | - | ||
| Prenos z/(na) druga sredstva | (16.559) | - | 231 | - | ||
| Vrednotenje (pojasnilo 4.8.) | 870 | 308 | 797 | (75) | ||
| Stanje 31. decembra | 54.842 | 52.316 | 8.300 | 9.303 |
Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med naložbenimi nepremičninami, znaša 36.130 tisoč EUR (31. december 2019: 32.465 tisoč EUR), za NLB pa znaša 4.079 tisoč EUR (31. december 2019: 3.464 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.l).
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | ||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Oddane v najem | 1.157 | 1.135 | 383 | 456 |
| Niso oddane v najem | 242 | 235 | 194 | 175 |
| Skupaj | 1.399 | 1.370 | 577 | 631 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
| Amortizacija pravice do uporabe sredstev (pojasnilo 4.11.) | Zemljišča in gradbeni objekti | 3.299 | 441 | 425 |
| Motorna vozila | 571 | 391 | 349 | |
| Pohištvo in oprema | 671 | 16 | 2 | |
| Skupaj | 4.541 | 848 | 776 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
| Odhodki za obresti | (294) | (316) | (39) | (38) |
| Odhodki za kratkoročne najeme (vključeno v administrativne stroške) | (719) | (506) | (266) | (375) |
| Odhodki za najeme sredstev z nizko vrednostjo, ki zgoraj niso prikazani kot kratkoročni najemi (vključeno v administrativne stroške) | (771) | (787) | (151) | (151) |
| Prihodki iz podnajema sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe (vključeno v druge poslovne prihodke) | 92 | 114 | - | - |
Skupni denarni odliv, vezan na najeme, je v letu 2020 v NLB Skupini znašal 4.865 tisoč EUR (2019: 4.914 tisoč EUR) in v NLB 897 tisoč EUR (2019: 752 tisoč EUR).
NLB Skupina ima v najemu nekater e pisar ne, poslo valnice, v ozila in drugo opremo, ki jih uporablja pri svojem poslovanju. Najemne pogodbe za pisarne in poslovalnice so običajno sklenjene za obdobje od 5 do 20 let, medtem ko so nekatere najemne pogodbe sklenjene za nedoločen čas. Pogodbe za nedoločen čas so vključene v pripoznanje obveznosti iz najema skladno s planskimi ocenami. Običajno se predvideva najemno obdobje med 3 in 5 let, razen za poslovne prostore na strateških lokacijah, za katere poslovodstvo oceni drugačen (daljši) najemni rok. Najemi vozil in druge opreme so običajno sklenjeni za obdobje od 1 do 5 let. Več najemnih pogodb vključuje možnost podaljšanja in možnost odpovedi najema. O teh možnostih se dogovori poslovodstvo skladno s poslovnimi potrebami NLB Skupine. Najemnine v obdobjih, za katere velja možnost podaljšanja najema, so vključene v merjenje obveznosti iz najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil.
Pogoji posameznega najema se dogovorijo za vsak primer posebej in vsebujejo različne pogoje. Razen zavez, ki v povezavi z najetimi sredstvi nudijo zaščito najemodajalcu, najemne pogodbe ne vključujejo nobenih drugih zavez. Najeta sredstva ne smejo biti uporabljena kot zavarovanje za najete kredite.
NLB Skupina ima v najemu tudi določeno opremo z dobo najema 12 mesecev ali manj in opremo majhne vrednosti. Za te najeme NLB Skupina uporablja izvzetje iz obveznosti pripoznanja za kratkoročne najeme in za najeme majhnih vrednosti. Najemnine za kratkoročne najeme in najeme predmetov majhne vrednosti se pripoznajo kot strošek na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema.
Za izračun neto sedanje vrednosti prihodnjih najemnin NLB Skupina kot diskontno stopnjo uporablja interno transferno ceno za depozite prebivalstva.
NLB Skupina in NLB nimata stroškov v zvezi s spremenljivimi najemninami in dobički ali izgubami, ki bi izhajale iz transakcij prodaje s povratnim najemom.
Analiza zapadlosti najemnih obveznosti je razkrita v pojasnilu 6.3.f).
Večina pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemodajalec, se nanaša na pogodbe o finančnem in poslovnem najemu vozil ter na pogodbe o poslovnem najemu poslovnih prostorov in POS terminalov. Največji del najemnih pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemodajalec, so pogodbe o finančnem najemu (pogodbe o poslovnem najemu pomenijo manj kot 10 % vseh pogodb o najemu). Večina pogodb o finančnem najemu je sklenjena za nepreklicno obdobje od 48 do 60 mesecev. S plačilom zadnjega obroka najemnine ob koncu pogodbe postane predmet najema last najemnika. Terjatve iz finančnega najema so zavarovane s predmetom najema. NLB Skupina nima pogodb o finančnem najemu s spremenljivimi najemninami.
Naložbene nepremičnine so dane v najem najemnikom po pogodbi o operativnem najemu z mesečnimi najemninami. NLB Skupina nima spremenljivih najemnin, odvisnih od indeksa ali stopnje. Naložbene nepremičnine se običajno oddajajo v najem za obdobje od 2 do 10 let. Nekatere pogodbe so sklenjene za nedoločen čas.
Popravki vrednosti kreditov vključujejo tudi popravke vrednosti za neizterljive terjatve iz finančnega najema, in sicer na dan 31. decembra 2020 znašajo 884 tisoč EUR (na dan 31. decembra 2019: 4.505 tisoč EUR).
| Programska oprema | Dobro ime | Skupaj | Programska oprema | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2019 | 214.343 | 32.336 | 246.679 | 182.708 |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | 109 | - | 109 | - | |
| Povečanja | 14.534 | - | 14.534 | 9.937 | |
| Odpisi | (69) | - | (69) | (64) | |
| Prodaja odvisne družbe | (225) | - | (225) | - |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | ||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Pravica do uporabe sredstev | ||||
| Zemljišča in gradbeni objekti | 22.758 | 13.481 | 2.240 | 1.691 |
| Motorna vozila | 959 | 1.256 | 912 | 1.049 |
| Pohištvo in oprema | 1.802 | 1.808 | 28 | 44 |
| Skupaj | 25.519 | 16.545 | 3.180 | 2.784 |
| Obveznosti iz najema | 26.359 | 16.713 | 3.212 | 2.784 |
Pravica do uporabe sredstev je v izkazu nančnega položaja vključena v postavko »Opr edmetena osnovna sredstva«, obveznosti iz najema pa v postavko »Drugenančne obveznosti«.
| Dejavnost | Sedež | Velikost kapitala družbe na dan 31.12.2020 | Poslovni izid družbe v 2020 | Udeležba NLB v kapitalu % | Delež glasovalnih pravic NLB v % | Udeležba NLB Skupine v kapitalu % | Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NLB Banka a.d., Skopje | Bančništvo | Severna Makedonija | 229.777 | 19.222 | 86,97 | 86,97 | 86,97 |
| NLB Banka a.d., Podgorica | Bančništvo | Črna gora | 68.556 | 1.387 | 99,83 | 99,83 | 99,83 |
| NLB Banka a.d., Banja Luka | Bančništvo | Bosna in Hercegovina | 99.872 | 10.122 | 99,85 | 99,85 | 99,85 |
| NLB Banka sh.a., Priština | Bančništvo | Kosovo | 98.335 | 13.334 | 81,21 | 81,21 | 81,21 |
| NLB Banka d.d., Sarajevo | Bančništvo | Bosna in Hercegovina | 89.808 | 5.895 | 97,34 | 97,35 | 97,34 |
| NLB Banka a.d., Beograd | Bančništvo | Srbija | 74.205 | 2.598 | 99,997 | 99,997 | 99,997 |
| Komercijalna banka a.d. Beograd | Bančništvo | Srbija | 609.943 | (9.050) | 81,42 | 83,23 | 81,42 |
| Komercijalna banka a.d. Banja Luka | Bančništvo | Bosna in Hercegovina | 31.045 | (1.309) | 0,002 | 0,002 | 100 |
| Komercijalna banka a.d. Podgorica | Bančništvo | Črna gora | 20.689 | (1.224) | - | - | 100 |
| KomBank Invest a.d. Beograd | Finance | Srbija | 1.342 | - | - | - | 100 |
| NLB Skladi d.o.o., Ljubljana | Finance | Slovenija | 10.487 | 5.490 | 100 | 100 | 100 |
| NLB Lease\&Go, leasing d.o.o., Ljubljana | Finance | Slovenija | - | 1.938 | (1.062) | 100 | 100 |
| NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine, Ljubljana | Upravljanje kulturne dediščine | Slovenija | 378 | 368 | 100 | 100 | 100 |
| NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana | Finance | Slovenija | 17.568 | 720 | 100 | 100 | 100 |
| Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji" | Finance | Hrvaška | 1.346 | (996) | - | - | 100 |
| NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji | Finance | Srbija | 5.940 | 19 | 100 | 100 | 100 |
| Tara Hotel d.o.o., Budva | Nepremičnine | Črna gora | 17.025 | (204) | 12,71 | 12,71 | 100 |
| PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji | Nepremičnine | Slovenija | 20.870 | 353 | 100 | 100 | 100 |
| OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji | Nepremičnine | Hrvaška | 1.409 | (127) | - | - | 100 |
| BH-RE d.o.o., Sarajevo - u likvidaciji | Nepremičnine | Bosna in Hercegovina | 7 | (14) | - | - | 100 |
| REAM d.o.o., Podgorica | Nepremičnine | Črna gora | 1.652 | (166) | 100 | 100 | 100 |
| REAM d.o.o., Beograd | Nepremičnine | Srbija | 1.762 | (145) | 100 | 100 | 100 |
| SPV 2 d.o.o., Beograd | Nepremičnine | Srbija | 820 | 8 | 100 | 100 | 100 |
| S-REAM d.o.o, Ljubljana | Nepremičnine | Slovenija | 1.349 | (236) | 100 | 100 | 100 |
| REAM d.o.o., Zagreb | Nepremičnine | Hrvaška | 2.108 | - | - | 100 | 100 |
| NLB Srbija d.o.o., Beograd | Nepremičnine | Srbija | 32.046 | 1.149 | 100 | 100 | 100 |
| NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica | Nepremičnine | Črna gora | 755 | 139 | 100 | 100 | 100 |
| NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation | Finance | Švica | 10.783 | 986 | 100 | 100 | 100 |
| NLB InterFinanz d.o.o., Beograd | Finance | Srbija | 3 | (3) | - | - | 100 |
| LHB AG, Frankfurt | Finance | Nemčija | 1.732 | (432) | 100 | 100 | 100 |
Krediti strankam, ki niso banke, v NLB Skupini vključujejo terjatve iz nančnega najema.
| NLB Skupina | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Manj kot eno leto | 23.287 | 25.351 |
| Eno do dve leti | 11.506 | 13.119 |
| Dve do tri leta | 7.734 | 7.317 |
| Tri do štiri leta | 5.159 | 3.632 |
| Štiri do pet let | 3.243 | 1.758 |
| Več kot pet let | 2.719 | 1.860 |
| Skupaj nediskontirana terjatev iz najema | 53.648 | 53.037 |
| Nezasluženi finančni prihodki | (4.131) | (4.020) |
| Čista naložba v najem | 49.517 | 49.017 |
NLB Skupina
| NLB | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Manj kot eno leto | 3.082 | 1.855 | 399 | 405 | |
| Eno do dve leti | 1.863 | 1.447 | 364 | 392 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|---|
| Banke | 671.880 | 277.160 | |
| Druge finančne organizacije | 21.819 | 18.819 | |
| Nefinančne družbe | 55.361 | 55.904 | |
| Skupaj | 749.060 | 351.883 |
V NLB Skupini prihodki iz najemnin naložbenih nepremičnin znašajo 2.572 tisoč EUR (2019: 4.124 tisoč EUR), iz najemnin od premičnin pa 1.003 tisoč EUR (2019: 985 tisoč EUR). V NLB prihodki iz najemnin naložbenih nepremičnin znašajo 471 tisoč EUR (2019: 697 tisoč EUR), iz najemnin od premičnin pa 470 tisoč EUR (2019: 455 tisoč EUR) (pojasnilo 4.8).
| 1.497 | 1.200 | 341 | 315 | |
|---|---|---|---|---|
| Dve do tri leta | 1.411 | 484 | 333 | 293 |
| Tri do štiri leta | 1.308 | 445 | 331 | 285 |
| Štiri do pet let | 1.759 | 697 | 243 | 326 |
| Več kot pet let | 10.920 | 6.128 | 2.011 | 2.016 |
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Priština | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Delež udeležbe manjšinskih lastnikov v kapitalu v % | 13,03 | 13,03 | 18,79 | 18,79 | |
| Delež glasovalnih pravic manjšinskih lastnikov v % | 13,03 | 13,03 | 18,79 | 18,79 |
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Priština | |||
|---|---|---|---|---|
| Prihodki | 81.673 | 84.105 | 47.699 | 45.066 |
| Čisti dobiček/(izguba) poslovnega leta | 19.222 | 32.877 | 13.334 | 19.545 |
| Manjšinskih lastnikov | 2.505 | 4.284 | 2.505 | 3.673 |
| Drugi vseobsegajoči donos | 898 | 1.092 | 74 | 1.025 |
| Skupaj vseobsegajoči donos | 20.120 | 33.969 | 13.408 | 20.570 |
| Manjšinskih lastnikov | 2.622 | 4.426 | 2.519 | 3.865 |
| Plačane dividende manjšinskim lastnikom | - | 3.139 | - | 1.396 |
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Priština | |||
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna sredstva | 690.387 | 668.866 | 443.289 | 379.090 |
| Dolgoročna sredstva | 895.265 | 793.433 | 435.775 | 421.995 |
| Kratkoročne obveznosti | 1.176.539 | 1.049.358 | 689.776 | 597.505 |
| Dolgoročne obveznosti | 179.336 | 203.277 | 90.953 | 118.653 |
| Kapital | 229.777 | 209.664 | 98.335 | 84.927 |
| Manjšinskih lastnikov | 29.940 | 27.319 | 18.477 | 15.958 |
Poleg NLB Banke, Skopje in NLB Banke, Priština je tudi Komercialna banka odvisna družba s pomembnim deležem manjšinskih lastnikov, z manjšinskim deležem v kapitalu 18,58 % in manjšinskim deležem v glasovalnih pravicah 16,77 %. Ker je bil zaključek pridobitve končan 30. decembra 2020, so v izkazu poslovnega izida NLB Skupine za leto 2020 vključene le 12-mesečne pričakovane kreditne izgube v višini 13.447 tisoč EUR in pripadajoči odloženi davki v višini 1.864 tisoč EUR. Izguba, ki se nanaša na manjšinski delež, znaša 2.149 tisoč EUR, dobiček manjšinskih lastnikov, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, pa znaša 463 tisoč EUR. Kapital manjšinskih lastnikov na dan 31. decembra 2020 znaša 119.848 tisoč EUR.
NLB je 30. decembra 2020 pridobila 83,23-odstotni delež navadnih delnic Komercijalne banke a.d. Beograd, kar predstavlja 81,42 % celotnega kapitala v banki. Pridobljena banka ima tri odvisne družbe:
| Odvisne družbe | V lasti Komercijalne banke Beograd | Neposredno lastništvo NLB |
|---|---|---|
| Komercijalna banka a.d. Podgorica, Črna gora | 100 % | - |
| Komercijalna banka a.d. Banja Luka, Bosna in Hercegovina | 99,998 % | 0,002 % |
| Družba za investicijsko upravljanje KomBank Invest a.d. Beograd, Srbija | 100 % | - |
Srbija je že dolgo strateško pomembno tržišče za NLB Skupino, ki je odločena postati vodilna mednarodna banka s sedežem in fokusom na področju jugovzhodne Evrope. Medtem ko se v vseh državah, v katerih posluje, NLB Skupina uvršča na eno od prvih treh mest, je bila do izvedbe te transakcije prisotnost v Srbiji (največjem od naših trgov po številu prebivalcev) skromna.
S to transakcijo je NLB postala tretja največja bančna skupina v Srbiji, saj se je njen tržni delež po bilančni vsoti na dan 30. september 2020 povečal s približno 2 % na več kot 12 %. Obseg poslovanja NLB Skupine v Srbiji bo tako (poleg slovenskega tržišča) največji in najpomembnejši, saj je Skupina s tem pridobila več kot 800.000 aktivnih strank na področju poslovanja s fizičnimi osebami in največjo poslovno mrežo v državi s kar 203 poslovalnicami.
| Dejavnost | Sedež | Velikost kapitala družbe na dan 31.12.2019 | Poslovni izid družbe 2019 | Udeležba NLB v kapitalu % | Delež glasovalnih pravic NLB v % | Udeležba NLB Skupine v kapitalu % | Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NLB Banka a.d., Skopje | Bančništvo | Severna Makedonija | 209.664 | 32.877 | 86,97 | 86,97 | 86,97 |
| NLB Banka a.d., Podgorica | Bančništvo | Črna gora | 67.532 | 7.565 | 99,83 | 99,83 | 99,83 |
| NLB Banka a.d., Banja Luka | Bančništvo | Bosna in Hercegovina | 88.745 | 17.101 | 99,85 | 99,85 | 99,85 |
| NLB Banka sh.a., Priština | Bančništvo | Kosovo | 84.927 | 19.545 | 81,21 | 81,21 | 81,21 |
| NLB Banka d.d., Sarajevo | Bančništvo | Bosna in Hercegovina | 81.499 | 9.047 | 97,34 | 97,35 | 97,34 |
| NLB Banka a.d., Beograd | Bančništvo | Srbija | 72.954 | 4.142 | 99,997 | 99,997 | 99,997 |
| NLB Skladi d.o.o., Ljubljana | Finance | Slovenija | 10.509 | 5.512 | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nestrateške družbe | NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana | Finance | Slovenija | 16.786 | 1.332 | 100 | 100 | 100 | |||
| Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji" | Finance | Hrvaška | 2.373 | (502) | - | - | 100 | 100 | |||
| NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - "u likvidaciji" | Finance | Črna gora | (1.558) | (1.662) | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji | Finance | Srbija | 5.930 | 430 | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| NLB Leasing d.o.o., Sarajevo | Finance | Bosna in Hercegovina | 632 | (365) | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| Tara Hotel d.o.o., Budva | Nepremičnine | Črna gora | 17.618 | 480 | 12,71 | 12,71 | 100 | 100 | |||
| PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji | Nepremičnine | Slovenija | 20.518 | 141 | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji | Nepremičnine | Hrvaška | 1.556 | (161) | - | - | 100 | 100 | |||
| BH-RE d.o.o., Sarajevo | Nepremičnine | Bosna in Hercegovina | 18 | (13) | - | - | 100 | 100 | |||
| REAM d.o.o., Podgorica | Nepremičnine | Črna gora | 1.818 | (89) | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| REAM d.o.o., Beograd | Nepremičnine | Srbija | 1.912 | (267) | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| SPV 2 d.o.o., Beograd | Nepremičnine | Srbija | 814 | (57) | 100 | - | 100 | 100 | |||
| S-REAM d.o.o, Ljubljana | Nepremičnine | Slovenija | 1.585 | (168) | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| REAM d.o.o., Zagreb | Nepremičnine | Hrvaška | 2.045 | 458 | - | - | 100 | 100 | |||
| NLB Srbija d.o.o., Beograd | Nepremičnine | Srbija | 30.933 | 557 | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica | Nepremičnine | Črna gora | 615 | 165 | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation | Finance | Švica | 9.817 | 2.302 | 100 | 100 | 100 | 100 | |||
| NLB InterFinanz d.o.o., Beograd | Finance | Srbija | (21) | (1) | - | - | 100 | 100 | |||
| LHB AG, Frankfurt | Finance | Nemčija | 2.164 | (275) | 100 | 100 | 100 | 100 |
ime so trenutne tržne razmere, kjer so banke v ečinoma vrednotene pod njihov o neto knjigovodsko vr ednostjo.
| v tisoč EUR | |
|---|---|
| Kratkoročne garancije | 19.431 |
| - finančne | 15.437 |
| - storitvene | 3.994 |
| Dolgoročne garancije | 88.123 |
| - finančne | 34.467 |
| - storitvene | 53.656 |
| Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov | 266.832 |
| Nepokriti dokumentarni akreditivi | 1.440 |
| Drugo | 1.535 |
| Skupaj | 377.361 |
Stroški v zvezi s prevzemom so v letu 2020 znašali 1.643 tisoč EUR in so vključeni v administrativne stroške (2019: 3.305 tisoč EUR).
NLB je pridobila vse potrebne informacije za merjenje poštenih vrednosti, zato niso bili izmerjeni in pripoznani nobeni začasni zneski.
Kupnina je znašala 394.718 tisoč EUR in je bila v celoti plačana v denarju. Dogovorov o pogojnih plačilih ni. Denarna sredstva v pridobljenih družbah so na dan prevzema znašala 847.488 tisoč EUR, neto priliv denarnih sredstev je znašal 452.770 tisoč EUR (vključeno v izkaz denarnih tokov med Izdatke pri naložbenju).
| v tisoč EUR | |
|---|---|
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 836.408 |
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 66.356 |
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 5.628 |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnilo 5.4.b) | 1.284.895 |
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | |
| - dolžniški vrednostni papirji | 7.214 |
| - krediti bankam | 46.981 |
| - krediti strankam, ki niso banke | 1.877.349 |
| - druga finančna sredstva | 23.250 |
| Opredmetena sredstva | |
| Opredmetena osnovna sredstva (pojasnili 5.8.b in 5.11.a) | 54.771 |
| Naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.) | 19.643 |
| Neopredmetena sredstva (pojasnilo 5.10.) | 18.121 |
| Terjatve za davek iz dohodka | 153 |
| Terjatve za odloženi davek | 1.125 |
| Druga sredstva | 17.604 |
| Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.b) | 1.969 |
| Skupaj sredstva | 4.261.467 |
| - depoziti bank in centralnih bank | 35.895 |
| - krediti bank in centralnih bank | 8.788 |
| - depoziti strank, ki niso banke | 3.443.478 |
| - krediti strank, ki niso banke | 29.295 |
| - druge finančne obveznosti | 49.072 |
| Rezervacije (pojasnilo 5.16.) | 34.537 |
| Obveznosti za davek iz dohodka | 4 |
| Obveznosti za odloženi davek | 2.112 |
| Druge obveznosti | 4.176 |
| Skupaj obveznosti | 3.607.357 |
Pridobljena neto opredeljiva sredstva (100%) 654.110
zmanjšano: kapital manjšinskih lastnikov (121.534)
Neto pridobljena sredstva (delež NLB Skupine) 532.576
Dano nadomestilo 394.718
Izpogajani nakup (slabo ime) 137.858
NLB Skupina je pripoznala kapital manjšinskih lastnikov v Komercijalni banki Beograd po sorazmer nem deležu opredeljivih neto sredstev v prevzete družbe.
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost lastniškega deleža | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
| Druge finančne organizacije | 7.988 | 7.499 | 1.382 | 1.056 |
| Nefinančne družbe | - | - | 280 | 310 |
| Skupaj | 7.988 | 7.499 | 1.662 | 1.366 |
V letu 2020 je NLB prodala svoj 50-odstotni delež v družbi NLB Vita (pojasnilo 4.15.), ki je bila v letu 2019 razvrščena med nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo.
| Dejavnost | Sedež | Udeležba v kapitalu v % | Delež glasovalnih pravic v % | Udeležba v kapitalu v % | Delež glasovalnih pravic v % |
|---|---|---|---|---|---|
| Bankart d.o.o., Ljubljana | Kartično poslovanje | 40,08 | 40,08 | 39,44 | 39,44 |
| ARG - Nepremičnine d.o.o., Horjul | Nepremičnine | 75,00 | 75,00 | 75,00 | 75,00 |
NLB v ARG-Nepremičnine, Horjul na podlagi družbene pogodbe med lastniki nima obvladujočega, temveč le pomemben vpliv, zato družbo računovodsko obravnava kot pridruženo družbo.
| 2020 | 2019 | |
|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine | 7.988 | 7.499 |
| Delež NLB Skupine - v dobičku poslovnega leta | 874 | 1.036 |
| - v drugem vseobsegajočem donosu | (41) | (81) |
| - v vseobsegajočem donosu | 833 | 955 |
NLB Skupina v letu 2020 ni pripoznala dobička pridružene družbe v višini 21 tisoč EUR (2019: nepripoznani dobiček 5 tisoč EUR), ker kumulativno nepripoznani delež izgub iz pridružene družbe na dan 31. decembra 2020 znaša 2.274 tisoč EUR (31. december 2019: 2.295 tisoč EUR).
| Dejavnost | Sedež | Delež glasovalnih pravic v % | Delež glasovalnih pravic v % |
|---|---|---|---|
| NLB Vita d.d., Ljubljana | Zavarovalništvo | - | 50 |
| Skupina Prvi faktor, Ljubljana | Finance | 50 | 50 |
NLB Skupina v letu 2020 ni pripoznala izgube skupnega podviga v višini 243 tisoč EUR (2019: nepripoznana izguba 199 tisoč EUR). Kumulativno nepripoznani delež izgub iz skupnega podviga na dan 31. decembra 2020 znaša 14.946 tisoč EUR (31. december 2019: 14.704 tisoč EUR).
Pristop diskontiranega denarnega toka: Ker gre za donosna posojila, je bilo predpostavljeno, da bodo odplačana z bodočimi denarnimi tokovi v skladu z amortizacijskimi načrti. Kreditno tveganje je bilo upoštevano pri posojilih, ki so v lokalnih računovodskih izkazih Komercijalne banke razvrščeni v stopnjo 2, z ustreznim zmanjšanjem prihodnjih denarnih tokov. Ocenjeno je bilo tudi tveganje predplačil pri dveh produktih za prebivalstvo, in sicer potrošniških in stanovanjskih kreditih, ki imajo najdaljšo zapadlost. Kot diskontna stopnja je bila uporabljena povprečna tehtana obrestna mera za nove transakcije na trgu za iste produkte, valute in vrste (sektor) strank. Vir je bila statistična baza podatkov srbske centralne banke (NBS), ki je zagotovila zgodovino podatkov o obrestnih merah po različnih produktih, valutah, zapadlosti, vrsti obrestnih mer in velikosti kupcev za nova posojila.
Pristop diskontiranega denarnega toka: Ker gre za nedonosna posojila, na splošno ni mogoče domnevati, da bodo poplačana z denarnimi tokovi iz rednega poslovanja stranke. Namesto tega je bilo uporabljeno načelo nedelujočega podjetja, pri čemer je bila kot pričakovani denarni tok upoštevana likvidacijska vrednost zavarovanja s premoženjem. Za oceno likvidacijske vrednosti zavarovanja, ki je bilo nato diskontirano za obdobje štirih let, z zahtevanim donosom 20 %, so bili uporabljeni ustrezni odbitki glede na starost ocen, vrsto zavarovanja, vrsto lokacije in vrsto nepremičnine. Le izjemoma so bili upoštevani tudi denarni tokovi iz rednega poslovanja, tudi znižani z zahtevanim donosom 20 %.
Poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščene na 1. raven hierarhije poštene vrednosti, so bile določene na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identičnega sredstva. Za potrebe vrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščenih na 2. raven, je bil uporabljen na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost. Pri vrednotenju dolžniških vrednostnih papirjev so bile uporabljene vrednosti netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).
Pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin so bili uporabljeni trije načini - na donosu zasnovan način, način tržnih primerjav in pristop preostale vrednosti zemljišča. Vsak način vrednotenja obravnava z različnih vidikov in upošteva podatke iz različnih virov. Najprimernejši način je odvisen od značilnosti in uporabe posamezne nepremičnine.
Na donosu zasnovan način: vrednost nepremičnine ocenjuje glede na znesek dohodka, ki ga lahko ustvari. Vrednost nepremičnine se izračuna s pretvorbo pričakovanega dohodka od nepremičnine v oceno sedanje vrednosti dohodka s pomočjo tržne kapitalizacije. Ta metoda se običajno uporablja za vrednotenje nepremičnin, ki ustvarjajo dohodek.
je metoda za izračun vrednosti zemljišč za namene razvoja. Izvede se tako, da se od skupne vrednosti razvojnega projekta odštejejo vsi stroški, povezani z razvojnim projektom, vključno z dobičkom, vendar brez stroška zemljišča. Velja samo za zemljišča za namene razvoja in gradbena zemljišča.
Pridobljeni stabilni depoziti običajno nudijo kupcu stroškovno ugoden vir financiranja. V kolikor bi kupec želel pravočasno nadomestiti te uveljavljene, cenovno ugodne depozitne račune, bi bila njena alternativa uporaba dražjih virov financiranja po trenutnih tržnih merah. Vrednost stabilnih depozitov se meri s sedanjo vrednostjo razlike ali razmika med tekočimi stroški stabilnih depozitov in stroški nadomestitve le-teh na trgu.
Blagovna znamka je bila vrednotena z uporabo metode oprostitve plačila licenčnin po dohodkovnem pristopu. Ta metoda temelji na uporabi ustrezne stopnje licenčnine za posamezne prihodke za oceno poštene vrednosti blagovne znamke. Metoda predpostavlja, da podjetju, ki si lasti blagovno znamko, le-te ni potrebno najemati.
Pristop diskontiranega denarnega toka: Združeni prihodnji denarni tokovi so bili diskontirani z uporabo tržnih obrestnih mer za vezane vloge. Prihodnji denarni tokovi so bili razvrščeni v 11 skupin glede na vrsto stranke in valuto. Kot diskontna stopnja je bila uporabljena povprečna tehtana obrestna mera za nove transakcije na trgu v letu 2020.
P oštena vrednost pridobljenih kreditov strankam, ki niso banke, znaša 1.877.349 tisoč EUR, od tega se 1.836.970 tisoč EUR nanaša na donosni portfelj in 40.379 tisoč EUR na nedonosnega. Slednji je bil pripoznan kot pridobljenonančno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo (POCI).
Bruto pogodbeni znesek donosnih kreditov strankam, ki niso banke, znaša 1.827.721 tisoč EUR in za te kredite so bile pripoznane 12-mesečne pričakovane kreditne izgube v višini 10.349 tisoč EUR v izkazu poslovnega izida. Bruto pogodbeni znesek nedonosnih kreditov strankam, ki niso banke znaša 149.654 tisoč EUR. Ob tem je pričakov ati, da približno 75 milijonov EUR pogodbenih denarnih tokov ne bo zbranih.
| Stanje 1. januarja 2020 | Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | Prenosi | Povečanja/(Zmanjšanja) | Odpisi | Spremembe modelov/parametrov tveganja | Tečajne razlike in druga gibanja | Prodaja odvisne družbe | Stanje 31. decembra 2020 | Poplačila odpisanih terjatev | 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti fizičnim osebam | 21.613 | (22) | 12.806 | (9.062) | (1) | (290) | 25.044 | ||||
| Krediti pravnim osebam | 35.210 | (10) | 5.004 | 7.865 | (6) | 1.582 | (18) | 49.616 | |||
| Druga finančna sredstva | 177 | (1) | 63 | 80 | (22) | (21) | 276 | ||||
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Krediti fizičnim osebam | 6.103 | (3) | (11.149) | 7.250 | (3) | 5.925 | 28 | 8.151 | ||
| Krediti pravnim osebam | 27.076 | (2) | (8.675) | 4.955 | (4) | 9.334 | (2) | 32.682 | |||
| Druga finančna sredstva | 27 | 1 | (17) | (143) | (4) | 166 | 30 | ||||
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Krediti fizičnim osebam | 47.737 | (22) | (1.610) | 29.353 | (20.159) | 1.689 | 4.317 | 61.305 | 5.858 | |
| Krediti pravnim osebam | 184.800 | 67 | 3.624 | 11.750 | (31.254) | 98 | 27.584 | (1.046) | 195.623 | 9.565 | |
| Druga finančna sredstva | 4.702 | (9) | (46) | 2.395 | (2.258) | 16 | 485 | (38) | 5.247 | 499 | |
| Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva | Krediti pravnim osebam | 1.887 | (568) | 1.319 | |||||||
| Druga finančna sredstva | 3 | 1 | 4 |
Stolpec P povečanja/(Zmanjšanja) vključuje tudi 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane ob pridobitvi Komercialne banke v višini 2.150 tisoč EUR za kredite fizičnim osebam, v višini 8.198 tisoč EUR za kredite pravnim osebam in v višini 54 tisoč EUR za druga finančna sredstva (pojasnili 4.14. in 5.12.b).
| Stanje 1. januarja 2019 | Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | Prenosi | Povečanja/(Zmanjšanja) | Odpisi | Spremembe modelov/parametrov tveganja | Tečajne razlike in druga gibanja | Prodaja odvisne družbe | Stanje 31. decembra 2019 | Poplačila | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti fizičnim osebam | 17.162 | 50 | 11.754 | (7.474) | - | 120 | 1 | - | 21.613 | - |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti pravnim osebam | 24.416 | 18 | 9.598 | 4.184 | (197) | (2.825) | 16 | - | 35.210 | - |
| Druga finančna sredstva | 182 | 2 | 20 | 11 | (31) | (7) | - | - | 177 | - |
| Krediti fizičnim osebam | 8.263 | 1 | (8.321) | 3.980 | (3) | 2.182 | 1 | - | 6.103 | - |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti pravnim osebam | 27.274 | 22 | (1.317) | (1.369) | (38) | 2.510 | (6) | - | 27.076 | - |
| Druga finančna sredstva | 58 | (1) | (63) | 24 | (2) | 11 | - | - | 27 | - |
| Krediti fizičnim osebam | 59.054 | 189 | (3.433) | 13.661 | (21.117) | (638) | 21 | - | 47.737 | 3.821 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti pravnim osebam | 317.524 | 1.000 | (8.281) | (12.839) | (112.266) | (18) | (320) | - | 184.800 | 13.499 |
| Druga finančna sredstva | 7.956 | (3) | 43 | 795 | (2.073) | 8 | (4) | (2.020) | 4.702 | 56 |
| Krediti pravnim osebam | 2.184 | - | - | (298) | - | - | 1 | - | 1.887 | - |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druga finančna sredstva | 1 | - | - | 2 | - | - | - | - | 3 | - |
| NLB Skupina | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 7.499 | 37.147 |
| Povečanje deleža v kapitalu | 326 | - |
| Delež v poslovnih rezultatih pred obdavčitvijo | 1.036 | 5.051 |
| Delež v davkih | (162) | (854) |
| Neto dobički/(izgube), pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu | (41) | 7.819 |
| Prejete dividende | (670) | (2.781) |
| Prenos na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.b) | - | (38.883) |
| Stanje 31. decembra | 7.988 | 7.499 |
| NLB Skupina | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | NLB | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev (pojasnilo 6.1.l) | 76.017 | 51.322 | 4.926 | 5.292 | ||
| Nevračunani stroški | 9.157 | 6.005 | 5.976 | 4.935 | ||
| Zaloge | 7.858 | 2.513 | 180 | 378 | ||
| Terjatve za davke | 2.949 | 2.021 | 467 | 435 | ||
| Terjatve za dane predujme | 1.159 | - | 1.950 | 115 | 102 | |
| Skupaj | 97.140 | 63.811 | 11.664 | 11.142 |
v tisoč EUR
| NLB Skupina | Stanje 31. decembra 2020 | ||||||
| Stanje 1. januarja 2020 | Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | Prenosi | Povečanja/(Zmanjšanja) | Spremembe modelov/parametrov tveganja | Tečajne razlike in druga gibanja | ||
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti | 3.140 | (2) | - | 343 | 204 | - 3.685 |
| Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 4.757 | 2 | - | 4.156 | (253) | (6) 8.656 | |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 42 | - | - | (6) | (9) | 1 28 |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 798 | - | - | - | - | - 798 |
Stolpec P povečanja/(Zmanjšanja) vključuje tudi 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane ob pridobitvi Komercialne banke v višini 32 tisoč EUR za dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti in v višini 2.932 tisoč EUR in za dolžniške vrednostne papirje, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnili 4.14. in 5.12.b).
NLB Skupina
| Stanje 1. januarja 2019 | Stanje 31. decembra 2019 | ||||||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | Prenosi | Povečanja/(Zmanjšanja) | Spremembe modelov/parametrov tveganja | Tečajne razlike in druga gibanja | |||
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti | 2.898 | 4 | - | 292 | (55) | 1 3.140 |
| Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 3.597 | (4) | 19 | 1.332 | (188) | 1 4.757 | |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 75 | - | (19) | (24) | 10 | - 42 |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 798 | - | - | - | - | - 798 |
| Poplačila odpisanih terjatev | 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti fizičnim osebam | 7.195 | 6.107 | (6.509) | (1) | 2.181 | - | 8.973 | - |
| Krediti pravnim osebam | 13.670 | 3.254 | (3.356) | (6) | 3.285 | (28) | 16.819 | - |
| Druga finančna sredstva | 55 | 68 | (22) | (2) | (25) | (1) | 73 | - |
| Krediti fizičnim osebam | 1.396 | (4.953) | 3.422 | (3) | 2.491 | (2) | 2.351 | - |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti pravnim osebam | 9.792 | (3.261) | (2.516) | (4) | 4.925 | - | 8.936 | - |
| Druga finančna sredstva | 9 | (1) | (7) | - | 1 | - | 2 | - |
| Krediti fizičnim osebam | 15.576 | (1.154) | 14.318 | (6.227) | (365) | 707 | 22.855 | 2.319 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti pravnim osebam | 71.277 | 7 | (2.677) | (7.159) | (119) | 22.264 | 83.593 | 4.139 |
| Druga finančna sredstva | 1.777 | (67) | 411 | (864) | (2) | - | 1.255 | 328 |
| Krediti pravnim osebam | 1.856 | - | (537) | - | - | - | 1.319 | - |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druga finančna sredstva | 3 | - | 1 | - | - | - | 4 | - |
| Poplačila odpisanih terjatev | 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti fizičnim osebam | 6.355 | 3.991 | (2.377) | - | (775) | 1 | 7.195 | - |
| Krediti pravnim osebam | 10.511 | 2.036 | 728 | (5) | 380 | 20 | 13.670 | - |
| Druga finančna sredstva | 27 | 15 | 25 | (4) | (8) | - | 55 | - |
| Krediti fizičnim osebam | 1.255 | (2.875) | 1.854 | (3) | 1.164 | 1 | 1.396 | - |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti pravnim osebam | 11.405 | 6.433 | (8.882) | (34) | 870 | - | 9.792 | - |
| Druga finančna sredstva | 6 | (2) | 4 | - | 1 | - | 9 | - |
| Krediti fizičnim osebam | 18.347 | (1.116) | 5.833 | (6.962) | (545) | 19 | 15.576 | 1.382 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Krediti pravnim osebam | 154.763 | (8.469) | (7.892) | (66.998) | (139) | 12 | 71.277 | 6.671 |
| Druga finančna sredstva | 1.855 | (13) | 659 | (722) | (2) | - | 1.777 | 16 |
| Krediti pravnim osebam | 2.145 | - | (290) | - | - | 1 | 1.856 | - |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druga finančna sredstva | 1 | - | 2 | - | - | - | 3 | - |
postane kreditno oslabljeno in je razvrščeno v skupino 3, se obrestni prihodki izračunajo z uporabo efektivne obrestne mere na neto odplačno vrednost nančnega sredstva. Del pogodbenozapadlih obresti za izposta vljenosti v skupini 3, ki niso vključene v izkaz poslovnega izida (t. i. izključene obresti), je bil v preteklih obdobjih predsta vljen kot zmanjšanje bruto knjigovodske vrednostinančnih sredstev. Banka Slovenije je v letu 2020 spremenila navodila za poročanje monetarnih nančnih institucij in obra vnava izključene obresti kot del bruto knjigovodske vrednosti, čeprav v izkazu poslovnega izida niso pripoznane. Vsled tega je NLB Skupina na dan 31. decembra 2020 spremenila predstavitev in po večala bruto knjigovodsko vrednost in oslabitve za 33.990 tisoč EUR na ravni Skupine in 25.112 EUR na ravni NLB (od tega se 4.347 tisoč EUR na ravni NLB Skupine in 705 tisoč EUR na ravni NLB nanaša na kredite zičnim osebam, merjene po odplačni vrednosti, in 27.389 tisoč EUR na ravni NLB Skupine in 22.284 tisoč EUR na ravni NLB na kredite pravnim osebam, merjene po odplačni vrednosti). To je povečalo delež NPE skladno z metodologijo EBA za 0,15 odstotne točke za NLB Skupino in 0,20 odstotne točke za NLB. Primerjalne informacije glede tega niso bile prilagojene.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Skupaj | 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Skupaj | |
| Stanje 1. januarja 2020 | 7.092.324 | 471.017 | 348.827 | 7.912.168 | 4.350.549 | 189.426 | 147.389 | 4.687.364 |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (2.427) | (198) | (126) | (2.751) | - | - | - | - |
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 1.836.970 | - | 40.379 | 1.877.349 | - | - | - | - |
| Prenosi | (258.846) | 153.780 | 105.066 | - | (151.114) | 113.827 | 37.287 | - |
| Povečanja/(Zmanjšanja) | 334.625 | (64.104) | (39.581) | 230.940 | 81.181 | (44.558) | (22.784) | 13.839 |
| Odpisi | (7) | (7) | (51.413) | (51.427) | - | (7) | (7) | (13.386) |
| Tečajne razlike | (2.151) | (90) | (57) | (2.298) | (2.946) | (178) | (118) | (3.242) |
| Izključene obresti | - | 30 | 31.706 | 31.736 | - | - | 22.989 | 22.989 |
| Izgube iz naslova sprememb pogodbenih pogojev (pojasnilo 4.12.) | (3.094) | (357) | (126) | (3.577) | - | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2020 | 8.997.394 | 560.071 | 434.675 | 9.992.140 | 4.277.663 | 258.510 | 171.377 | 4.707.550 |
V letu 2019 so se popravki vrednosti kreditov strankam, ki niso banke na ravni NLB Skupine znižali za 131.123 tisoč EUR in na ravni NLB za 83.794 tisoč EUR, ne glede na to, da se je bruto knjigovodska vrednost povečala za 333.968 tisoč EUR na ravni NLB Skupine in 33.328 tisoč EUR na ravni NLB. Največje znižanje bruto knjigovodske vrednosti je bilo realizirano v skupinah 2 in 3 z vseživljenjskimi pričakovanimi kreditnimi izgubami, povečanje pa v skupini 1 z 12-mesečnimi pričakovanimi kreditnimi izgubami. Spodnja tabela prikazuje, kako so spremembe bruto knjigovodske vrednosti kreditov strankam, ki niso banke, v letu 2019 prispevale k spremembam popravka vrednosti.
| Skupaj | 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube | - ne kreditno oslabljene | Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube | - kreditno oslabljene | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2019 | 6.426.820 | 577.935 | 573.445 | 7.578.200 | 4.146.744 | 208.191 | 299.101 | 4.654.036 |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | 4.896 | 587 | 2.110 | 7.593 | - | - | - | - |
| Prenosi | (6.887) | (17.381) | 24.268 | - | (12.370) | 9.872 | 2.498 | - |
| Povečanja/(Zmanjšanja) | 666.201 | (90.126) | (116.619) | 459.456 | 213.446 | (28.728) | (80.394) | 104.324 |
| Odpisi | (197) | (41) | (133.383) | (133.621) | (5) | (37) | (73.960) | (74.002) |
| Tečajne razlike | 1.515 | 92 | (885) | 722 | 2.734 | 128 | 144 | 3.006 |
| Izgube iz naslova sprememb pogodbenih pogojev (pojasnilo 4.12.) | (24) | (49) | (109) | (182) | - | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2019 | 7.092.324 | 471.017 | 348.827 | 7.912.168 | 4.350.549 | 189.426 | 147.389 | 4.687.364 |
v tisoč EUR
| Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti | 1.617 | 16 | 208 | - | 1.841 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.714 | - | 626 | 9 | (6) | 2.343 |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 798 | - | - | - | 798 |
| Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti | 1.323 | 342 | (49) | 1 | 1.617 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.541 | - | 182 | (11) | 2 | 1.714 |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 798 | - | - | - | 798 |
knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov prispevale k spremembam popravka vrednosti za izgubo
V letu 2020 se je brutoknjigov odska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, na NLB Skupini zmanjšala za 150.216 tisoč EUR (2019: povečanje za 225.128 tisoč EUR) in na NLB zmanjšala za 207.062 tisoč EUR (2019: povečanje za 210.482 tisoč EUR). Vsi so uvrščeni v skupino 1, zato vpliv na stanje popravkov vrednosti ni bil materialen. Na NLB Skupini so se popravki vrednosti povečali za 545 tisoč EUR (2019: povečanje za 242 tisoč EUR) in na NLB povečali za 224 tisoč EUR (2019: povečanje za 294 tisoč EUR). Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, so se na NLB povečali zgolj za 59.493 tisoč EUR (2019: povečanje za 128.129 tisoč EUR), medtem ko so se na NLB Skupini povečali za 1.354.686 tisoč EUR (2019: povečanje za 242.787 tisoč EUR), v glavnini zaradi pridobitve Komercijalne banke Beograd. Posledično so se popravki vrednosti na NLB povečali zgolj za 629 tisoč EUR (2019: povečanje za 173 tisoč EUR), medtem ko so se na NLB Skupini povečali za 3.885 tisoč EUR (2019: povečanje za 1.127 tisoč EUR).
Spremembe bruto knjigovodske vrednosti kreditov bankam niso povzročile pomembnih sprememb popravkov vrednosti. Bruto knjigovodska vrednost kreditov bankam se je na NLB Skupini povečala za 103.648 tisoč EUR (2019: zmanjšanje za 25.324 tisoč EUR), popravki vrednosti pa za 46 tisoč EUR (2019: zmanjšanje za 31 tisoč EUR); medtem, ko se je bruto knjigovodska vrednost kreditov bankam na NLB povečala za 13.982 tisoč EUR (2019: povečanje za 34.119 tisoč EUR), popravki vrednosti pa za 14 tisoč EUR (2019: povečanje za 64 tisoč EUR). Povečanje bruto knjigovodske vrednosti zaradi pridobitve odvisnih družb je znašalo 46.981 tisoč EUR.
Popravki vrednosti za druga finančna sredstva so se v letu 2020 gibali skladno z bruto knjigovodsko vrednostjo in so se na ravni NLB Skupine povečali za 647 tisoč EUR, na ravni NLB pa zmanjšali za 511 tisoč EUR. V letu 2019 je bilo zmanjšanje popravkov vrednosti drugih finančnih sredstev v višini 3.290 tisoč EUR na NLB Skupini v glavnem posledica zmanjšanja knjigovodske vrednosti zaradi odtujitve odvisne družbe (2.020 tisoč EUR) in odpisa v (2.106 tisoč EUR). Popravek vrednosti drugih finančnih sredstev se je na NLB zmanjšal le za 47 tisoč EUR.
V letu 2020 je bila največja sprememba popravkov vrednosti pri kreditih strankam, ki niso banke, saj so se le-ti na ravni NLB Skupine povečali za 49.836 tisoč EUR (19.047 tisoč EUR se nanaša na fizične osebe in 30.789 tisoč EUR na pravne osebe) in na ravni NLB za 24.607 tisoč EUR (10.012 tisoč EUR se nanaša na fizične osebe in 14.595 tisoč EUR na pravne osebe). Glavni razlogi za to povečanje so spremenjeni parametri tveganja, ki so povečali popravke vrednosti za 18.338 tisoč EUR na ravni NLB Skupine (7.324 tisoč EUR fizične osebe in 11.014 tisoč EUR pravne osebe) in za 12.398 tisoč EUR na ravni NLB (4.307 tisoč EUR fizične osebe in 8.091 tisoč EUR pravne osebe), in povečanje bruto knjigovodske vrednosti. Na ravni NLB Skupine se je bruto knjigovodska vrednost povečala za 2.079.972 tisoč EUR (1.014.105 tisoč EUR fizične osebe in 1.065.867 tisoč EUR pravne osebe), predvsem zaradi pridobitve odvisnih družb, na ravni NLB pa se je povečala za 20.186 tisoč EUR (povečanje kreditov fizičnim osebam za 35.157 tisoč EUR in zmanjšanje kreditov pravnim osebam za 14.971 tisoč EUR).
Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) je k bruto knjigovodski vrednosti kreditov strank, ki niso banke, na ravni NLB Skupine prispevala 1.877.349 tisoč EUR. Od tega se 849.428 tisoč EUR nanaša na fizične osebe in 1.027.921 tisoč EUR na pravne osebe. Za donosni del tega portfelja so bile pripoznane 12-mesečne pričakovane kreditne izgube v višini 10.349 tisoč EUR.
| Valuta | Datum zapadlosti | Obrestna mera | Knjigovodska vrednost | Nominalna vrednost | Knjigovodska vrednost | Nominalna vrednost |
|---|---|---|---|---|---|---|
| EUR | 06. 05. 2029 | 4,2 % do 06. 05. 2024, potem 5Y MS + 4,159 % p.a. | 45.867 | 45.000 | 45.826 | 45.000 |
| EUR | 19. 11. 2029 | 3,65 % do 19. 11. 2024, potem 5Y MS + 3,833 % p.a. | 119.480 | 120.000 | 119.376 | 120.000 |
| EUR | 05. 02. 2030 | 3,4 % do 05. 02. 2025, potem 5Y MS + 3,658 % p.a. | 122.974 | 120.000 | - | - |
| EUR | 20. 09. 2029 | 3,826 % do 20. 09. 2024, potem 5Y IRS + 4,21 % p.a. | - | - | 45.367 | 45.000 |
| Skupaj | 288.321 | 285.000 | 210.569 | 210.000 |
Vse izdane podrejene obveznice predstavljajo nekonvertibilne instrumente dodatnega kapitala (pojasnilo 5.22.). Podrejene obveznosti iz instrumentov dodatnega kapitala se v primeru stečaja ali likvidacije izdajatelja poplačajo:
NLB je septembra 2019 sklenila pogodbo o najemu podrejenega posojila v višini 45 milijonov EUR za vključitev v dodatni kapital z namenom okrepitve in optimizacije kapitalske strukture. NLB mora za vključitev kredita v izračun dodatnega kapitala v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti predhodno dovoljenje ECB. Ker do 23. 12. 2019 dovoljenje ni bilo izdano in njegove izdaje ni bilo mogoče utemeljeno pričakovati v bližnji prihodnosti, je NLB napovedala predčasno odplačilo kredita, ki je bilo izvedeno v januarju 2020.
| NLB Skupina | NLB | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 210.569 | 15.050 | 210.569 | - | ||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja | - | 6 | - | - | ||
| Denarne postavke: | 67.383 | 192.807 | 67.383 | 208.321 | ||
| - novo izdane podrejene obveznosti | 119.222 | 208.321 | 119.222 | 208.321 | ||
| - poplačila podrejenih obveznosti | (45.000) | (15.002) | (45.000) | - | ||
| - poplačila obresti | (6.839) | (512) | (6.839) | - | ||
| Nedenarne postavke: | 10.369 | 2.706 | 10.369 | 2.248 | ||
| - razmejene obresti | 10.243 | 2.818 | 10.243 | 2.374 | ||
| - drugo | 126 | (112) | 126 | (126) | ||
| Stanje 31. decembra | 288.321 | 210.569 | 288.321 | 210.569 |
| Razčlenitev po vrstah finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti | NLB Skupina | NLB | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Depoziti bank in centralnih bank | 72.633 | 42.840 | 41.635 | 89.820 | ||
| Krediti bank in centralnih bank | 158.225 | 170.385 | 143.464 | 161.564 | ||
| Depoziti strank, ki niso banke | 16.397.167 | 11.612.317 | 8.850.755 | 7.760.737 | ||
| Krediti strank, ki niso banke | 91.560 | 64.458 | 13 | 2.537 | ||
| Podrejene obveznosti | 288.321 | 210.569 | 288.321 | 210.569 | ||
| Druge finančne obveznosti | 207.300 | 158.484 | 101.273 | 98.342 | ||
| Skupaj | 17.215.206 | 12.259.053 | 9.425.461 | 8.323.569 |
| NLB Skupina | NLB | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Vloge na vpogled |
| 31.12.2020 | 31.12.2019 | 31.12.2020 | 31.12.2019 | |
|---|---|---|---|---|
| bank in centralnih bank | 52.250 | 31.298 | 41.635 | 86.366 |
| strank, ki niso banke | 13.633.889 | 9.463.888 | 8.128.950 | 6.917.810 |
| države | 307.082 | 214.472 | 86.276 | 69.855 |
| finančne organizacije | 192.224 | 134.735 | 137.204 | 114.836 |
| gospodarstvo | 3.223.612 | 2.212.002 | 1.551.952 | 1.352.522 |
| fizične osebe | 9.910.971 | 6.902.679 | 6.353.518 | 5.380.597 |
| Skupaj | 16.469.800 | 11.655.157 | 8.892.390 | 7.850.557 |
| NLB Skupina | NLB | 31.12.2020 | 31.12.2019 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Krediti | bank in centralnih bank | 158.225 | 170.385 | 143.464 | 161.564 |
| strank, ki niso banke | 91.560 | 64.458 | 13 | 2.537 | |
| države | 20.183 | 16.657 | - | - | |
| finančne organizacije | 70.956 | 44.157 | - | - | |
| gospodarstvo | 421 | 3.644 | 13 | 2.537 | |
| Skupaj | 249.785 | 234.843 | 143.477 | 164.101 |
ki je bil podpisan leta 2013, dogovorili, da se rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke na Hrvaškem (LB) najde na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva ter da bo Republika Hrvaška do dokončne rešitve tega vprašanja zagotovila usta vitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami začeli PBZ in ZaBa.
Kljub dogovoru v Memorandumu o soglasju (Memorandum) o ustavitvi začetih sodnih postopkov je v šestih postopkih, kot je podrobneje obrazloženo spodaj, drugostopenjsko sodišče Županijski sud v Zagrebu odločilo v korist tožeče stranke. V treh primerih je NLB vložila ustavno tožbo na Ustavno sodišče Republike Hrvaške potem, ko je bila neuspešna z izrednim pravnim sredstvom pred Vrhovnim sodiščem Republike Hrvaške, v treh pa je vložila izredno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče Republike Hrvaške.
Nasprotno z zgoraj navednimi odločitvami sodišča pa je bil v enem izmed primerov tožbeni zahtevek PBZ pravnomočno končan v korist NLB. Revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške, ki jo je vložila tožeča stranka, je Vrhovno sodišče 16. junija 2015 zavrnilo. V drugih primerih, glede katerih tečejo zgoraj opisani postopki, še niso bile izdane pravnomočne sodne odločbe.
| Datum sodbe | Tožeča stranka | Glavnični znesek | Stroški postopka v HRK | Izvedeni ukrepi s strani NLB |
|---|---|---|---|---|
| Maj 2015 | PBZ | 254,76 EUR | 15.781,25 HRK | Vložitev ustavne tožbe, saj NLB meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in ustavnimi načeli ter sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ustavno sodišče Republike Hrvaške je dne 21.5.2018 zavrnilo ustavno tožbo NLB d.d. |
| April 2018 | PBZ | 222.426,39 EUR | 253.283,37 HRK | Vložitev ustavne tožbe proti sodnim odločbam (vključno z odločitvijo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške v revizijskem postopku), saj NLB meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in ustavnimi načeli ter sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. |
| September 2017 | ZaBa | 492.430,53 EUR | 748.583,75 HRK | Vložitev ustavne tožbe proti sodnim odločbam (vključno z odločitvijo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške v revizijskem postopku), saj NLB meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in ustavnimi načeli ter sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. |
| November 2017 | PBZ | 220.115,98 EUR | 688.268,12 HRK | NLB sodbe spodbija z revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške in kasneje, če bo to potrebno, jih bo izpodbijala tudi z vsemi ostalimi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, saj obveznosti starega deviznega varčevanja v skladu s slovenskim ustavnim zakonom niso obveznosti NLB. |
| December 2018 | PBZ | 375.938,42 EUR | 679.926,08 HRK | |
| Marec 2019 | PBZ | 9.185.141,76 USD | 3.198.760,00 HRK | NLB sodbo izpodbija z revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške in kasneje, če bo to potrebno, jo bo izpodbijala tudi z vsemi ostalimi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, saj obveznosti starega deviznega varčevanja v skladu s slovenskim ustavnim zakonom niso obveznosti NLB. |
Skupščina NLB je podala navodila Upravi za ra vnanje v primeru obstoječih in morebitnih bodočih pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč proti LB in NLB v zvezi s prenesenimi starimi deviznimi vlogami, še posebej, da NLB prostovoljno ne poravna dosojenih zneskov, in podala dodatne usmeritve glede uporabe pravnih sredstev in glede upravljanja premoženja s tega vidika.
Dne 19. julija 2018 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKNNLB), ki je začel veljati 14. avgusta 2018. V skladu z ZVKNNLB Sklad za nasledstvo, javni sklad (v nadaljevanju: Sklad), nadomesti NLB zneske, ki so prisilno izterjani od nje na podlagi pravnomočnih sodnih odločb sodišč Republike Hrvaške, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge, in sicer znesek glavnice, pripadajočih obresti, sodnih, odvetniških in drugih stroškov nasprotne stranke, stroško v prisilnega poplačila in zneske pripadajočih obresti od navedenega, ne pa tudi lastnih stroškov v NLB ali razlike med knjižno vrednostjo njenega premoženja, prodanega v postopkih izvršbe, in ceno, doseženo za to premoženje v postopkih izvršbe. Prav tako se ne nadomestijo zneski, ki jih NLB plača prostovoljno.
V skladu z ZVKNNLB in pogodbo med NLB in Skladom, kot jo predvideva ZVKNNLB (ki je bila sklenjena 14. avgusta 2018), mora NLB aktivno nasprotovati zahtevkom, postavljenim v sodnih postopkih zoper njo v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, ter zoper NLB neugodne sodne odločbe izkoristiti vsa smiselna pravna sredstva ter še naprej nadaljevati z aktivnim izpodbijanjem sodnih odločb sodišč Republike Hrvaške v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, na podlagi katerih je prišlo do prisilne izpolnitve, zaradi katere je na podlagi ZVKNNLB prišlo do nadomestitve od NLB prisilno izterjanih zneskov. V zgoraj opisanem primeru sodbe iz maja 2015 je Sklad NLB že povrnil znesek, ki je bil prisilno izterjan od NLB.
Vsi postopki, vezani na terjatve PBZ in ZaBa, ter pogled NLB na to zadevo so bili obravnavani tudi z ECB kot nadzornikom obeh hrvaških bank.
| NLB | Skupina NLB | |
|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 46.395 | 4.412 |
| 31. 12. 2019 | 24.124 | 4.960 |
| 22.883 | 24.092 | 20.135 | 20.014 |
|---|---|---|---|
| 20.993 | 21.600 | 15.768 | 16.259 |
|---|---|---|---|
| 26.359 | 16.713 | 3.212 | 2.784 |
|---|---|---|---|
| 21.314 | 17.848 | 10.635 | 10.481 |
|---|---|---|---|
| 19.068 | 13.011 | 9.807 | 9.666 |
|---|---|---|---|
| 6.137 | 3.784 | 2.497 | 2.455 |
|---|---|---|---|
| 1.100 | 1.736 | 967 | 1.660 |
|---|---|---|---|
| 2.459 | 433 | 2.443 | 181 |
|---|---|---|---|
| 40.592 | 35.143 | 31.397 | 29.882 |
|---|---|---|---|
| 207.300 | 158.484 | 101.273 | 98.342 |
|---|---|---|---|
Drugenančne obveznosti vključujejo obveznosti do zavarovalnic, prejete varščine ter obveznosti za nakup vrednostnih papirjev in obveznosti iz skrbniških poslov.
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Rezervacije za prevzete obveznosti (pojasnilo 5.23.a) | 42.174 | 39.421 | 28.543 | 29.163 |
| Skupina 1 | 15.796 | 12.909 | 7.510 | 6.145 |
| Skupina 2 | 2.767 | 2.444 | 732 | 653 |
| Skupina 3 | 23.611 | 24.068 | 20.301 | 22.365 |
| Rezervacije za ugodnosti zaposlenih | 20.707 | 17.704 | 14.220 | 14.743 |
| Rezervacije za reorganizacijo | 15.565 | 14.500 | 15.354 | 14.182 |
| Rezervacije za pravna tveganja | 46.602 | 16.627 | 5.673 | 2.211 |
| Druge rezervacije | 11 | 162 | - | 85 |
| Skupaj | 125.059 | 88.414 | 63.790 | 60.384 |
Rezervacije za prevzete obveznosti predstavljajo pričakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9, rezervacije za ugodnosti zaposlenih se pripoznajo v skladu z MRS 19, vse ostale rezervacije pa v skladu z MRS 37.
Rezervacije za pravna tveganja so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida sodnih postopkov. Proti NLB Skupini je na dan 31. decembra 2020 vloženih 39 (31. december 2019: 31) materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov v skupni višini 292.098 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2019: 340.492 tisoč EUR). Na dan 31. decembra 2020 je proti NLB vloženih 18 materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov (31. december 2019: 16) v skupni višini 179.996 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2019: 177.075 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | NLB | Stanje 1. januarja 2020 | Prenosi | Povečanja/(Zmanjšanja) | Spremembe modelov/parametrov tveganja | Tečajne razlike in druga gibanja | Stanje 31. decembra 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Prevzete obveznosti | 6.145 | 193 | 947 | 228 | 7.510 | |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 653 | 136 | (418) | 363 | 732 | |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 22.365 | (329) | (1.622) | (97) | (16) | 20.301 |
| Od tega: Kupljene kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 1.984 | - | 1.838 | - | (14) | 3.808 |
| v tisoč EUR | NLB | Stanje 1. januarja 2019 | Prenosi | Povečanja/(Zmanjšanja) | Spremembe modelov/parametrov tveganja | Tečajne razlike in druga gibanja | Stanje 31. decembra 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Prevzete obveznosti | 4.071 | 513 | 2.223 | (663) | 1 | 6.145 |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 821 | (261) | 28 | 65 | - | 653 |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 24.624 | (252) | (2.013) | (8) | 22.365 | |
| Od tega: Kupljene kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 688 | - | 1.296 | - | - | 1.984 |
| Odpravnine | v tisoč EUR | NLB | Skupina NLB | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 15.320 | 13.157 | 13.165 | 11.588 | |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (2) | 2 | - | - | |
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 3.374 | - | - | ||
| Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.9.) | 983 | 1.155 | 672 | 724 | |
| Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.9.) | (560) | (708) | (433) | (670) | |
| Odhodki za obresti (pojasnilo 4.1.) | 76 | 147 | 27 | 85 | |
| Porabljene rezervacije (izplačila) | (151) | (210) | (36) | (85) | |
| Aktuarski dobički in izgube | (878) | 1.777 | (700) | 1.523 | |
| Stanje 31. decembra | 18.162 | 15.320 | 12.695 | 13.165 |
Rezervacije za pravna tveganja iz tožbenih zahtevkov PBZ in ZaBa niso oblikovane, saj NLB na podlagi dejanske in pravne presoje meni, da je več možnosti, da bodo sodni postopki zaključeni v korist NLB kot nasprotno.
V zvezi z negativno sodbo NLB Skupina v računovodskih izkazih ni pripoznala negativnega učinka na rezultat glede na zaščito, ki jo zagotavlja ZVKNNLB. Za končne sodbe je NLB Skupina pripoznala obveznosti in s tem povezana sredstva, ki trenutno znašajo približno 21 milijonov EUR. Vključene so med druge finančne sredstva (pojasnilo 5.6.d) in druge finančne obveznosti (pojasnilo 5.15.d).
| v tisoč EUR | NLB | Skupina NLB | Stanje 1. januarja 2020 | Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | Pridobitev odvisnih družb | Prenosi | Povečanja/(Zmanjšanja) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Prevzete obveznosti | 12.909 | (4) | 1.049 | 659 | 1.863 | (676) | (4) | 15.796 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 2.444 | (5) | - | (300) | (99) | 727 | - | 2.767 |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 24.068 | 1 | 1.249 | (359) | (1.293) | (40) | (15) | 23.611 |
| Od tega: Kupljene kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 1.984 | - | 1.249 | - | 1.838 | - | (14) | 5.057 |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | Prenosi | Povečanja/(Zmanjšanja) | Spremembe modelov/parametrov tveganja | Tečajne razlike in druga gibanja | Stanje 31. decembra 2019 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Prevzete obveznosti | 9.044 | 8 | 2.318 | 2.596 | (1.058) | 1 | 12.909 |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 3.264 | 1 | (1.721) | 655 | 245 | - | 2.444 |
| Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 26.774 | 3 | (597) | (2.114) | (12) | 14 | 24.068 |
| Od tega: Kupljene kreditno oslabljene | Prevzete obveznosti | 688 | - | - | 1.296 | - | - | 1.984 |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
| Stanje 1. januarja | 162 | 209 | 85 | 198 |
| Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.13.) | 34 | 66 | - | - |
| Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.13.) | (153) | (105) | (85) | (105) |
| Porabljene rezervacije | (32) | (8) | - | (8) |
| Stanje 31. decembra | 11 | 162 | - | 85 |
| NLB Skupina | NLB | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||
| Terjatve za odloženi davek | 55.699 | 42.392 | 41.875 | 40.378 | ||
| Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb | 37.729 | 36.286 | 37.650 | 36.244 | ||
| Oslabitev finančnih sredstev | 3.190 | 910 | 947 | 784 | ||
| Rezervacije za obveznosti in stroške | 8.489 | 4.109 | 3.138 | 3.196 | ||
| Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev | 4.063 | 1.087 | 140 | 154 | ||
| Prilagoditve na pošteno vrednost finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti | 938 | - | - | - | ||
| Davčne olajšave | 1.179 | - | - | - | ||
| Drugo | 111 | - | - | - | ||
| Obveznosti za odloženi davek | 28.385 | 15.725 | 12.661 | 10.809 | ||
| Vrednotenje finančnih instrumentov | 21.023 | 11.159 | 11.871 | 10.131 | ||
| Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev | 1.515 | 1.296 | 193 | 201 | ||
| Oslabitev finančnih sredstev | 3.271 | 3.270 | 597 | 477 | ||
| Prilagoditve na pošteno vrednost finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti | 592 | - | - | - | ||
| Drugo | 1.984 | - | - | - | ||
| Neto terjatve za odloženi davek | 31.789 | 29.500 | 29.214 | 29.569 | ||
| Neto obveznosti za odloženi davek | (4.475) | (2.833) | - | - |
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
| Stanje 1. januarja | 2.384 | 2.247 | 1.578 | 1.570 |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | - | (1) | 2 | - |
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 179 | - | - | - |
| Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.9.) | 234 | 329 | 103 | 164 |
| Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.9.) | (112) | (35) | (38) | - |
| Odhodki za obresti (pojasnilo 4.1.) | 24 | 37 | 3 | 11 |
| Porabljene rezervacije | (163) | (196) | (121) | (167) |
| Stanje 31. decembra | 2.545 | 2.384 | 1.525 | 1.578 |
Drugi zaslužki zaposlencev vključujejo obveznosti NLB Skupine za jubilejne nagrade.
| NLB Skupina | NLB | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |||
| Stanje 1. januarja | 14.500 | 12.363 | 14.182 | 11.942 | |||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | - | (1) | - | - | |||
| Prodaja odvisne družbe | (50) | - | - | - | |||
| Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.13.) | 3.500 | 5.523 | 3.500 | 5.500 | |||
| Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.13.) | - | (45) | - | - | |||
| Porabljene rezervacije | (2.384) | (3.341) | (2.328) | (3.260) | |||
| Stanje 31. decembra | 15.565 | 14.500 | 15.354 | 14.182 |
NLB Skupina je sprejela poslovno strategijo ter začela s ključnimi pobudami prestrukturiranja v smeri vitkejše organizacije, optimizacije procesov, implementacije nove strategije na področju informacijske tehnologije s poudarkom na digitalizaciji in poenostavitvi ter prilagoditve organizacijske strukture. Te pobude se bodo posledično odrazile v nižjem številu zaposlenih v prihodnjih letih.
| NLB Skupina | NLB | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Stanje 1. januarja | 16.627 | 13.076 | 2.211 | 2.180 | ||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | - | (8) | 24 | - | ||
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 28.686 | - | - | - | ||
| Prodaja odvisne družbe | (119) | - | - | - | ||
| Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.13.) | 6.355 | 5.837 | 4.411 | 251 | ||
| Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.13.) | (1.659) | (141) | (181) | (60) | ||
| Porabljene rezervacije | (3.280) | (2.168) | (768) | (160) | ||
| Tečajne razlike | - | - | - | - | ||
| Stanje 31. decembra | 46.602 | 16.627 | 5.673 | 2.211 |
| v tisoč EUR | NLB | Rezervacije za obveznosti in stroške | Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb | Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev | Oslabitev finančnih sredstev | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2019 | 2.915 | 25.747 | 157 | 697 | 29.516 | |
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | 136 | 8.190 | (3) | 87 | 8.410 | |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | 145 | 2.307 | 2.452 | |||
| Stanje 31. decembra 2019 | 3.196 | 36.244 | 154 | 784 | 40.378 | |
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | 75 | 188 | (14) | 163 | 412 | |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | (133) | 1.218 | 1.085 | |||
| Stanje 31. decembra 2020 | 3.138 | 37.650 | 140 | 947 | 41.875 |
| Obveznosti za odloženi davek | v tisoč EUR | NLB Skupina | Oslabitev finančnih sredstev | Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb | Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev | Drugo | Prilagoditve na pošteno vrednost finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2019 | 3.305 | 7.205 | 1.179 | 11.689 | ||||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | 6 | 2 | 2 | 10 | ||||
| V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida | (95) | (115) | 115 | (95) | ||||
| V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa | 54 | 4.067 | 4.121 | |||||
| Stanje 31. decembra 2019 | 3.270 | 11.159 | 1.296 | 15.725 | ||||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (7) | - | (2) | (9) | ||||
| V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida | (861) | (120) | 180 | (801) | ||||
| V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa | 696 | 2.030 | 2.726 | |||||
| Pridobitev odvisnih družb | 173 | 7.954 | 41 | 1.984 | 592 | 10.744 | ||
| Stanje 31. decembra 2020 | 3.271 | 21.023 | 1.515 | 1.984 | 592 | 28.385 |
| v tisoč EUR | NLB | Oslabitev finančnih sredstev | Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb | Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2019 | 444 | 6.606 | 232 | 7.282 | |
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | - | (115) | (31) | (146) | |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | 33 | 3.640 | 3.673 | ||
| Stanje 31. decembra 2019 | 477 | 10.131 | 201 | 10.809 | |
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | - | (120) | (8) | (128) | |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | 120 | 1.860 | 1.980 | ||
| Stanje 31. decembra 2020 | 597 | 11.871 | 193 | 12.661 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Vključeno v izkaz poslovnega izida | 3.238 | 8.041 | 540 | 8.556 | ||
| - vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb | 308 | 8.305 | 308 | 8.305 | ||
| - oslabitev finančnih sredstev | 3.108 | 100 | 163 | 87 | ||
| - rezervacije za obveznosti in stroške | 54 | 293 | 75 | 136 | ||
| - amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev | (336) | (657) | (6) | 28 | ||
| - drugo | 104 | - | - | - | ||
| Vključeno v drugi vseobsegajoči donos | (1.619) | (1.714) | (895) | (1.221) | ||
| - prevrednotenje in oslabitev finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | (1.486) | (1.859) | (762) | (1.366) | ||
| - aktuarske predpostavke in izkustvo | (133) | 145 | (133) | 145 |
na dan 31. decembra 2020 znašajo 922.898 tisoč EUR (31. december 2019: 949.136 tisoč EUR). Slovenska davčna zakonodaja ne določa roka za uveljavljanje nepokrite davčne izgube, vendar pa je uporaba davčne izgube omejena na 50 % tekoče davčne osnove. Oslabitve nestrateških kapitalskih naložb, na katere niso pripoznane odložene terjatve za davek zato, ker presegajo skupno stanje terjatev, ki bo predvidoma odpravljeno v petih letih, znašajo 242.861 tisoč EUR (31. december 2019: 291.357 tisoč EUR).
Poleg NLB ima pomemben znesek davčnih izgub, na katere ni pripoznanih odloženih terjatev, tudi Komercialna banka Beograd. Te davčne izgube, ki potečejo leta 2021, na dan 31. decembra 2020 znašajo 73.898 tisoč EUR. NLB Skupina ni pripoznala odloženih davkov na začasne razlike iz oslabitev kapitalskih naložb v odvisne družbe, za katere ni verjetno, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti. Začasne razlike iz teh oslabitev znašajo 347.040 tisoč EUR (31. december 2019: 322.077 tisoč EUR).
| Terjatve za odloženi davek | v tisoč EUR | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NLB Skupina | Rezervacije za obveznosti in stroške | Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb | Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev | Oslabitev finančnih sredstev | Davčne olajšave | Prilagoditve na pošteno vrednost finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti | Drugo | Skupaj | |
| Stanje 1. januarja 2019 | 3.671 | 25.834 | 1.627 | 905 | - | - | - | 32.037 | |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | - | - | 2 | - | - | - | 2 | - | |
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | 293 | 8.190 | (542) | 5 | - | - | - | 7.946 | |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | 145 | 2.262 | - | - | - | - | 2.407 | - | |
| Stanje 31. decembra 2019 | 4.109 | 36.286 | 1.087 | 910 | - | - | - | 42.392 | |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | 4 | - | - | 2 | - | - | 6 | - | |
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | 54 | 188 | (156) | 2.247 | - | - | 104 | 2.437 | |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | (133) | 1.240 | - | - | - | - | 1.107 | - | |
| Pridobitev odvisnih družb | 4.455 | 15 | 3.132 | 31 | 1.179 | 938 | 7 | 9.757 | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 8.489 | 37.729 | 4.063 | 3.190 | 1.179 | 938 | 111 | 55.699 |
Delnice dajejo imetnikom tudi pravico do obveščenosti, prednostno pravico do sorazmernega deleža novih delnic ob povečanju osnovnega kapitala, pravico do sorazmernega dela preostanka premoženja v primeru stečaja ali likvidacije NLB in pravico do dividend. NLB v letu 2020 ni izplačala dividend za preteklo leto (2019: 7,13 EUR, kar je znižalo zadržani dobiček za 142.600 tisoč EUR).
Na dan 31. decembra 2020 in 31. decembra 2019 NLB ni imetnica lastnih delnic. V juniju 2019 je Skupščina NLB pooblastila Upravo, da lahko v obdobju 36 mesecev od sprejema skupščinskega sklepa kupuje lastne delnice Banke za izplačilo variabilnih prejemkov določenim zaposlenim skladno z zahtevo Zakona o bančništvu in drugimi ustreznimi predpisi. Pri odsvajanju lastnih delnic, ki jih bo NLB pridobila na podlagi tega pooblastila, je prednostna pravica dosedanjih delničarjev do pridobitve delnic v celoti izključena, če so lastne delnice odsvojene za izplačilo variabilnih prejemkov zaposlenim NLB v obliki delnic NLB.
Kapitalske rezerve na dan 31. decembra 2020 in 31. decembra 2019 vključujejo 822.173 tisoč EUR vplačanega presežka kapitala in 49.205 tisoč EUR odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Rezerve iz dobička v višini 13.522 tisoč EUR se na dan 31. decembra 2020 in na dan 31. decembra 2019 v celoti nanašajo na zakonske rezerve skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. V letu 2020 je imela NLB 113.952 tisoč EUR čistega dobička (2019: čisti dobiček 176.149 tisoč EUR), ki je na dan 31. decembra 2020 vključen v zadržane dobičke.
| NLB | Skupina NLB | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - dolžniški vrednostni papirji | 38.852 | 45.040 | 27.242 | 24.156 | ||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - lastniški vrednostni papirji | 3.644 | 2.840 | 452 | 288 | ||
| Aktuarski pokojninski načrti z določenimi zaslužki | (4.399) | (5.086) | (3.592) | (4.159) | ||
| Tečajne razlike | (17.724) | (17.055) | - | - | ||
| Varovanje neto naložbe v družbe v tujini | 754 | 754 | - | - | ||
| Skupaj | 21.127 | 26.493 | 24.102 | 20.285 |
| NLB | Skupina NLB | 2020 | Pred davki | Davek | Po davkih | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aktuarski dobički in izgube | 878 | (133) | 745 | 700 | (133) | 567 |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 10.364 | (1.486) | 8.878 | 4.012 | (762) | 3.250 |
| Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov | (11.067) | - | (11.067) | - | - | - |
| Skupaj | 175 | (1.619) | (1.444) | 4.712 | (895) | 3.817 |
| NLB | Skupina NLB | 2019 | Pred davki | Davek | Po davkih | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aktuarski dobički in izgube | (1.777) | 145 | (1.632) | (1.523) | 145 | (1.378) |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 13.413 | (1.859) | 11.554 | 7.190 | (1.366) | 5.824 |
| Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov | 9.673 | (1.854) | 7.819 | - | - | - |
| Skupaj | 21.309 | (3.568) | 17.741 | 5.667 | (1.221) | 4.446 |
| NLB | Skupina NLB | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odloženi prihodki | 12.364 | 9.012 | 5.391 | 6.142 | ||
| Obveznosti za davke | 5.009 | 4.209 | 4.107 | 3.039 | ||
| Obveznosti za prejete predujme | 2.195 | 1.991 | 199 | 53 | ||
| Druge obveznosti | 859 | - | - | - | ||
| Skupaj | 20.427 | 15.212 | 9.697 | 9.234 |
V letu 2020 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu NLB, ki znaša 200.000 tisoč EUR. Sestavljen je iz 20.000.000 navadnih kosovnih delnic z nominalno vrednostjo 10,0 EUR na delnico. Vse izdane delnice so v celoti vplačane in NLB nima neizdanih odobrenih delnic. Na dan 31. decembra 2020 je največji delničar NLB, ki ima pomemben vpliv, Republika Slovenija, ki ima v lasti 25,00 % delnic plus eno delnico.
Knjigovodska vrednost delnice na konsolidirani ravni na dan 31. decembra 2020 znaša 97,6 EUR (31. december 2019: 84,3 EUR), na ravni NLB pa 72,5 EUR (31. december 2018: 66,7 EUR). Izračunana je kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala brez izdanih drugih kapitalskih instrumentov in številom izdanih delnic.
strani regulatorjev, pripravljenost za prevzemanje tveganj in ciljno kapitalsko ustreznost na ravni NLB Skupine ter dejansko prevladujočo kapitalsko pozicijo v času podanega predloga.
| SREP zahteva | od 1. 1. 2020 do 11. 3. 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|
| Zahteva 1. stebra (P1R) | CET1 | 4,5 % | 4,5 % |
| AT 1 | 1,5 % | 1,5 % | |
| T2 | 2,0 % | 2,0 % | |
| Zahteva 2. stebra (SREP zahteva - P2R) | CET1 | 1,55 % | 0,0 % |
| Temeljni kapital | 2,06 % | 0,0 % | |
| Skupni kapital | 2,75 % | 3,25 % | |
| Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR) | CET1 | 6,05 % | 7,75 % |
| Temeljni kapital | 8,06 % | 9,25 % | |
| Skupni kapital | 10,75 % | 11,25 % | |
| Zahteva po skupnem blažilniku (CBR) | Varovalni kapitalski blažilnik CET1 | 2,5 % | 2,5 % |
| DSPB blažilnik CET1 | 1,0 % | 1,0 % | |
| Proticiklični blažilnik CET1 | 0,0 % | 0,0 % | |
| Celotna kapitalska zahteva (OCR) = MDA prag | CET1 | 9,55 % | 11,25 % |
| Temeljni kapital | 11,56 % | 12,75 % | |
| Skupni kapital | 14,25 % | 14,75 % | |
| Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2.stebra (P2G) | CET1 | 1,0 % | 1,0 % |
| OCR + P2G CET1 | 10,55 % | 12,25 % |
Celotna kapitalska zahteva (OCR) znaša 14,25 % na konsolidirani osnovi, kar vključuje:
Veljavna zahteva OCR za leto 2020 se je znižala s 14,75 % na 14,25 % zaradi znižanja zahteve 2. stebra za 0,5 o.t. na 2,75 %, in sicer zaradi boljše celotne ocene SREP. Kapitalske smernice v okviru 2. stebra ostajajo relativno nizke na 1,00 % in morajo biti v celoti sestavljene iz CET1 kapitala.
V letu 2021 mora NLB izpolnjevati Celotno kapitalsko zahtevo v isti višini 14,25 % na konsolidirani osnovi, v isti sestavi.
Banka je tudi v 2020 nadaljevala s krepitvijo in optimizacijo kapitalske strukture, tako je 5. februarja 2020 izdala podrejene T2 obveznice (10NC5) v skupnem nominalnem znesku 120 mio EUR. Dne 25. marca 2020 je NLB pridobila dovoljenje ECB za njegovo vključitev v kapital, tako da je instrument vključen v kapital od 31. marca 2020 dalje.
Prav tako je Banka 4. marca 2020 pridobila dovoljenje ECB za vključitev v kapital za Tier 2 obveznice, izdane v novembru 2019 v znesku 120 mio EUR. Tako so sedaj vsi obstoječi Tier 2 instrumenti v skupnem znesku 284,6 mio vključeni v kapital.
Manjšinski kapital odvisnih družb (neobvladujoči delež) je bil vključen v kapital – prvič z junijem 2020 v višini 31,7 mio EUR in na dan 31. decembra 2020 v višini 99,0 mio EUR (od tega 66,1 mio EUR zaradi nakupa Komercijalne banke Beograd). Poleg tega je Banka z MIGA sklenila pogodbe o zmanjšanju tveganj, kar je znižalo RWA na konsolidirani osnovi v skupni višini 303,1 mio EUR od 31. julija 2020 dalje.
Kapitalska ustreznost NLB in NLB Skupine ob koncu leta 2020 ostaja visoka v skladu z usmeritvami pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»risk appetite«), tj. na stopnji, ki pokriva vse trenutne in napovedane kapitalske zahteve, vključno z zahtevami glede kapitalskih količnikov in preostalimi trenutno znanimi zahtevami, vključno s kapitalskimi smernicami v okviru 2. stebra (Pillar 2 Guidance).
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Vplačani kapitalski instrumenti | 200.000 | 200.000 | 200.000 | 200.000 |
| Vplačani presežek kapitala | 871.378 | 871.378 | 871.378 | 871.378 |
| Zadržani dobički - iz preteklih let | 552.146 | 358.648 | 228.040 | 51.891 |
| Priznani dobiček tekočega leta | 63.635 | 35.000 | 21.658 | 8.166 |
| Akumulirani drugi vseobsegajoči donos | 21.588 | 14.364 | 24.102 | 20.285 |
| Druge rezerve | 13.522 | 13.522 | 13.522 | 13.522 |
| Manjšinski deleži | 71.562 | - | - | - |
| Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednotenju (AVA) | (3.632) | (2.194) | (1.755) | (1.701) |
| (-) Dobro ime | (3.529) | - | (3.529) | - |
| (-) Druga neopredmetena sredstva | (33.222) | (36.013) | (9.914) | (25.980) |
| 1.753.448 | 1.451.176 | 1.347.031 | 1.137.561 |
|---|---|---|---|
| 14.614 | - | - | - |
|---|---|---|---|
| 14.614 | - | - | - |
|---|---|---|---|
| 1.768.062 | 1.451.176 | 1.347.031 | 1.137.561 |
|---|---|---|---|
| 284.595 | 44.595 | 284.595 | 44.595 |
|---|---|---|---|
| 12.806 | - | - | - |
|---|---|---|---|
| 297.401 | 44.595 | 284.595 | 44.595 |
|---|---|---|---|
| 2.065.463 | 1.495.771 | 1.631.626 | 1.182.156 |
|---|---|---|---|
| 10.222.923 | 7.720.232 | 4.805.127 | 4.344.829 |
|---|---|---|---|
| 1.250.563 | 523.050 | 657.088 | 274.025 |
|---|---|---|---|
| 200 | 663 | 200 | 663 |
|---|---|---|---|
| 947.342 | 941.594 | 566.385 | 605.581 |
|---|---|---|---|
| 12.421.028 | 9.185.539 | 6.028.800 | 5.225.098 |
|---|---|---|---|
| 14,1 % | 15,8 % | 22,3 % | 21,8 % |
|---|---|---|---|
| 14,2 % | 15,8 % | 22,3 % | 21,8 % |
|---|---|---|---|
| 16,6 % | 16,3 % | 27,1 % | 22,6 % |
|---|---|---|---|
Evropska bančna kapitalska zakonodaja, ki vključuje uredbo CRR in direktivo CRD IV, temelji na smernicah Basel III. Zakonodaja predpisuje izpolnjevanje treh količnikov kapitalske ustreznosti, ki izražajo različno kakovost kapitala:
Poleg navedenih količnikov, ki tvorijo zahtevo 1. stebra, mora NLB izpolnjevati tudi druge zahteve in priporočila, ki jih posamezni banki lahko predpiše nadzorna institucija ali pa so predpisane že z zakonodajo:
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| Datum | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
| Kratkoročni | Dolgoročni | Kratkoročni | Dolgoročni | |
| Zamenjave | 99.420 | 1.425.765 | 42.736 | 1.706.073 |
| - valutne | 99.420 | 6.068 | 42.736 | 69.328 |
| - obrestne | - | 1.419.697 | - | 1.636.745 |
| Opcijske pogodbe | 12.811 | 27.000 | 12.864 | 28.875 |
| - obrestne | - | 27.000 | - | 28.875 |
| - na vrednostne papirje | 12.811 | - | 12.864 | - |
| Terminski posli | 91.309 | 41.423 | 108.640 | 28.298 |
| - valutni | 91.309 | 41.423 | 108.640 | 28.298 |
| Skupaj | 203.540 | 1.494.188 | 164.240 | 1.763.246 |
Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji, znašajo za NLB Skupino oziroma NLB 573.753 tisoč EUR (31. december 2019: 561.500 tisoč EUR) (pojasnilo 5.5.b). Izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.
P poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v pojasnilih 5.2. in 5.5.
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Datum | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Prihodnje obveznosti za nakup: | - opredmetenih osnovnih sredstev | 2.433 | 7.286 | 2.429 | 7.201 |
| - neopredmetenih sredstev | 9.566 | 2.122 | 9.403 | 2.084 | |
| Skupaj | 11.999 | 9.408 | 11.832 | 9.285 |
NLB Skupina sredstva, ki jih upravlja v tujem imenu in za tuj račun, vodi ločeno od svojih sredstev, prihodki in stroški pa pripadajo nalogodajalcu oziroma bremenijo nalogodajalca. NLB Skupina za svoje storitve zaračunava opravnino.
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| Datum | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
| Posredniško poslovanje | 25.713.799 | 24.495.725 | 24.466.910 | 23.259.665 |
| Poravnalno poslovanje in ostali posli | 971.600 | 1.012.492 | 907.132 | 980.964 |
| Skupaj | 26.685.399 | 25.508.217 | 25.374.042 | 24.240.629 |
Konec leta 2020 znaša količnik skupnega kapitala za NLB Skupino 16,6 % (ali 0,3 o. t. višje kakor konec leta 2019) in za NLB 27,1 % (ali 4,4 o. t. višje kakor konec leta 2019). Količnik temeljnega kapitala znaša konec leta 2020 14,1 % (1,7 o.t. nižje kakor konec leta 2019). Povečanje skupne kapitalske ustreznosti glede na konec leta 2019 izhaja iz višjega kapitala (+569,7 mio EUR), ki je kompenziralo povečanje skupne izpostavljenosti tveganju (RWA, +3.235,5 mio EUR) za NLB Skupino. Povečanje skupne izpostavljenosti tveganjem izhaja iz nakupa Komercijalne banke Beograd.
Skupni kapital se je povečal predvsem zaradi vključitve Tier 2 instrumentov v kapital (240,0 mio EUR), vključitve nerazdeljenega dobička iz leta 2019 (157,5 mio EUR), delne vključitve rezultata za leto 2020 (63,6 mio EUR) in vključitve manjšinskih deležev v izračun kapitala od junija 2020 napr. (99,0 mio EUR na dan 31. decembra 2020).
RWA za kreditna tveganja se je v letu 2020 povečala za 2.502,7 mio EUR, predvsem zaradi zaključka nakupa Komercijalne banke Beograd. Ob izločitvi vpliva nakupa se je RWA za kreditna tveganja znižala za 173,9 mio EUR kot rezultat sprememb CRR predpisov in sklenitve MIGA garancij za obvezne rezerve v bančnih članicah NLB Skupine. "Hitri popravek" CRR je prinesel ugodnejšo obravnavo MSP (spremembe faktorja podpore za MSP) in začasno obravnavo javnega dolga, izdanega v valuti druge države članice. Nadalje je vključitev Srbije na seznam držav, katerih nadzorne in zakonodajne zahteve so enako vredne državam EGP, znatno prispevala k znižanju RWA v pričetku leta 2020 (100,0 mio EUR). Zaradi spremenjene obravnave neopredmetenih sredstev, ki so bila predhodno v celoti odbita od kapitala, sedaj pa so delno vključena v izračun RWA, se je RWA povečala za 24,9 mio EUR.
Povečanje RWA za tržna tveganja in CVA (727,1 mio EUR v 2020) izhaja predvsem iz nakupa Komercijalne banke Beograd. Povečanje RWA za operativna tveganja (5,7 mio EUR) izhaja iz višjega triletnega povprečja ustreznih prihodkov, določenih v členu 316 CRR, ki predstavljajo osnovo za izračun.
Najpomembnejši cilj procesa ocenjev anja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP) v NLB Skupini, implementiranega v skladu s smernicami ECB, je zagotavljanje ustrezne višine kapitala ter dolgoročno preudarnega in vzdržnega poslovanja. Namen tega postopka je oblikovanje zanesljivih, učinkovitih in celovitih strategij ter procesov za dolgoročno zagotavljanje notranjega kapitala ter ustrezno interno distribucijo kapitala za kritje tveganj, ki jim je NLB Skupina izpostavljena oziroma jim bo lahko izpostavljena v prihodnosti. Poleg tega daje NLB Skupina velik poudarek celo vključenosti koncepta notranjega kapitala v sistem upravljanja tveganj z namenom zagotavljanja proaktivne in celostne podpore pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Nor mativni vidik je v ečletna ocena NLB Skupine, ki kaže na njeno sposobnost izpolnjevanja vseh kapitalskih regulativnih in nadzornih zahtev ter pripravljenosti za prevzemanje tveganj v NLB Skupini. V okviru teh kapitalskih omejitev NLB Skupina določa svoj interni blažilnik oziroma pribitek, ki je opredeljen v okviru pripravljenosti za prevzemanje tveganj nad regulativnimi in nadzorniškimi zahtevami ter potrebami po notranjem kapitalu, kar NLB Skupini omogoča, da uresničuje svojo dolgoročno poslovno strategijo. Nor mativni vidik vključuje več stresnih scenarijev, ki so vključeni v letni proces načrtovanja NLB Skupine.
a) Razčlenitev pogodbenih vrednosti zunajbilančnih finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti v tisoč EUR
| NLB Skupina | NLB | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||||
| Kratkoročne garancije | 222.440 | 210.469 | 122.136 | 112.461 | |||
| - finančne | 119.309 | 111.526 | 61.322 | 58.920 | |||
| - storitvene | 103.131 | 98.943 | 60.814 | 53.541 | |||
| Dolgoročne garancije | 904.002 | 705.989 | 567.532 | 502.012 | |||
| - finančne | 359.787 | 272.071 | 196.681 | 171.989 | |||
| - storitvene | 544.215 | 433.918 | 370.851 | 330.023 | |||
| Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov | 1.816.441 | 1.346.012 | 1.306.791 | 1.072.458 | |||
| Nepokriti dokumentarni akreditivi | 21.794 | 22.871 | 2.256 | 6.243 | |||
| Drugo | 10.293 | 8.742 | 5.865 | 14.106 | |||
| Skupaj | 2.932.796 | 2.254.662 | 1.976.037 | 1.678.117 |
Rezervacije (pojasnilo 5.16.b) (42.174) (39.421) (28.543) (29.163)
Prihodki iz opravnin za vse izdane storitvene garancije so v NLB Skupini znašali 4.910 tisoč EUR (2019: 4.801 tisoč EUR), medtem ko so v NLB znašali 4.397 tisoč EUR (2019: 4.375 tisoč EUR).
Upravljanje tveganj se v NLB Skupini izvaja v skladu z opredeljenimi strateškimi smernicami, uveljavljenimi notranjimi politikami in postopki, ki upoštevajo evropske bančne predpise, predpise Banke Slovenije, veljavne smernice EBA in ustrezne dobre bančne prakse. Poleg tega NLB Skupina stalno izboljšuje in dopolnjuje obstoječe metode in procese v vseh segmentih upravljanja tveganj z namenom proaktivne in celostne podpore pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Skupina je celovito vgradila okvir upravljanja tveganj v svoje postopke odločanja, upravljanja in zmanjšanja tveganj. NLB Skupina namenja veliko pozornosti kulturi tveganj in zavedanju o vseh pomembnih tveganjih znotraj celotne NLB Skupine.
Okvir za upravljanje tveganj NLB Skupine podpira poslovno odločanje na strateški in operativni ravni, celovito upravljanje in proaktivno obvladovanje tveganj ter njihovo zmanjševanje. Okvir vključuje:
NLB Skupina je vzpostavila koncept »treh obrambnih linij«, ki predstavlja pomemben del sistema upravljanja Skupine, kjer funkcija upravljanja tveganj predstavlja drugo obrambno linijo. Vzpostavljeni sistem upravljanja tveganj ter različna orodja za obvladovanje tveganj omogočajo ustrezen nadzor nad prolom tveganosti Skupine. Poleg tega tak okvir podpira proaktivno sprejemanje poslovnih odločitev in omogoča učinkovito obvladovanje tveganj z opredelitvijo pristojnosti in odgovornosti v okviru odločevalskega procesa, kakor tudi različnih ukrepov za obvladovanje tveganj, kadar je to potrebno.
Temeljni cilj na področju upravljanja tveganj so proaktivno upravljanje, spremljanje in merjenje izpostavljenosti tveganjem na ravni NLB Skupine. Dobro in celovito razumevanje upravljanja tveganj je vgrajeno znotraj celotne organizacije in je osredotočeno na zaznavanje tveganj v zelo zgodnji fazi, učinkovito obvladovanje tveganj in njihovo ublažitev z namenom zagotoviti preudarno in gospodarno porabo kapitala ter ustrezno likvidnostno strukturo, ki zagotavlja ustrezno finančno moč Skupine.
Ključne strateške usmeritve NLB Skupine na področju tveganj so opredeljene v nagnjenosti oziroma pripravljenosti prevzemanja tveganj (»Risk appetite«) in usmeritvah glede prevzemanja posameznih vrst tveganj (»Risk strategy«), upoštevaje poslovni model Skupine ter s tem povezane bodoče strateške usmeritve. Strategija NLB Skupine, pripravljenost za prevzemanje tveganj, strategija prevzemanja tveganj ter ključne interne politike NLB Skupine, ki jih potrdita Uprava in Nadzorni svet, opredeljujejo strateške cilje in usmeritve za prevzemanje tveganj ter pristope in metodologije spremljanja, merjenja in obvladovanja vseh vrst tveganj z namenom doseganja notranjih strateških ciljev in izpolnjevanja vseh zunanjih zahtev.
Poleg tega so glavne strateške usmeritve glede prevzemanja tveganj celostno vključene v postopke sprejemanja poslovnih odločitev, vključno letni pregled strateških poslovnih ciljev in proces planiranja.
NLB Skupina načrtuje preudaren prol tveganosti in optimalno porabo kapitala kot pomemben element poslovne strategije in z njo povezanih srednjeročnih finančnih ciljev. Upravljanje kreditnega tveganja, ki predstavlja najpomembnejše tveganje v NLB Skupini, se osredotoča na sprejemanje zmernih tveganj – diverzificiran kreditni portfelj, ustrezna kakovost kreditnega portfelja, dolgoročno vzdržen obseg stroška tveganja ter zagotavljanje optimalnega donosa glede na prevzeta tveganja.
Kar zadeva likvidnostno tveganje, je pripravljenost za prevzemanje tega tveganja nizka, medtem ko so aktivnosti usmerjene v nenehno zagotavljanje ustrezne ravni likvidnosti. Skupina je omejila tudi izpostavljenost iz naslova vrednotenja, ki izhaja iz portfelja dolžniških vrednostnih papirjev, katerega namen je zagotavljanje ustreznih likvidnostnih rezerv, na zmerno raven. Temeljna usmeritev pri obvladovanju obrestnega tveganja je omejevanje potencialnih negativnih učinkov na prihodke in kapital, zato je opredeljena toleranca za to tveganje zmerna.
Na področju operativnih tveganj Skupina zasleduje opredelitev, da tovrstna tveganja ne smejo imeti pomembnega vpliva na njeno poslovanje. Na tej osnovi so bile izvedene spremembe kontrolnih mehanizmov, procesov in/ali organizacije. Poleg tega je Skupina osredotočena na pravočasno aktivacijo ukrepov za blaženje, preprečevanje in zmanjševanje potencialnih škod. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB je omejeno predvsem na servisiranje strank in varovanje lastnih pozicij banke.
Na področju valutnega tveganja NLB Skupina sledi ciljem nizke do zmerne izpostavljenosti. Toleranca do drugih vrst tveganj je nizka in se osredotoča na zmanjšanje možnih vplivov na celotno poslovanje NLB Skupine. Okoljska, družbena in upravljalska (»ESG«) tveganja ne predstavljajo nove kategorije tveganj, temveč dodatne dejavnike v okviru obstoječih vrst tveganj, ter so predmet upravljanja v okviru vzpostavljenega okvira za obvladovanje tveganj.
za prevzemanje tveganj. O spremljanju izpostavljenosti znotraj opr edeljenih limitov o ziroma ciljnih vrednosti ter morebitnih odstopanjih se redno poroča pristojnim odborom in/ ali Upravi Banke. Tak pristop spremljanja in upravljanja ciljnega profila tveganosti je vzpostavljen tudi v posameznih bančnih članicah NLB Skupine.
NLB Skupina je vzpostavila celovit sistem stresnega testiranja in drugih sistemov zgodnjega opozarjanja na različnih področjih tveganja z namenom okrepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega odziva, kadar je to potrebno. Robustnen in enoten okvir stresnega testiranja vključuje vse pomembne vrste tveganj in izbrane relevantne stresne scenarije, upoštevaje ranljivost poslovnega modela Skupine. Sistem stresnega testiranja je vgrajen v opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj, ICAAP, ILAAP, plan reševanja in proces planiranja. Kot tak zagotavlja podporo za proaktivno in celostno upravljanje profilom tveganosti Skupine, predvsem pa dolgoročno zagotavljanje ustreznega obsega kapitala in likvidnostne pozicije. Skupina izvaja tudi povratni stresni test (»reverse stress test«), kjer testira maksimalno zmogljivost za potrebe plana reševanja. Poleg tega izvaja tudi druge delne ocene tveganj, ki so zajete v analizah občutljivosti, ki temeljijo na ustreznih stresnih parametrih ter so vgrajene v proces določanja limitov na področju tveganj.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva | ||||||
| Terjatve poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank | 25.633.706 | 24.431.766 | 24.396.203 | 23.202.008 | ||
| - iz finančnih instrumentov | 25.630.244 | 24.431.355 | 24.392.773 | 23.201.641 | ||
| - sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil | 9.194.539 | 9.574.811 | 8.502.331 | 8.930.064 | ||
| - gospodarjenje s finančnimi instrumenti | 528.206 | 522.263 | - | - | ||
| - skrbniški posli | 15.907.499 | 14.334.281 | 15.890.442 | 14.271.577 | ||
| - do KDD oziroma obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente | 49 | 124 | 17 | 80 | ||
| - do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (kupcev) | 3.413 | 287 | 3.413 | 287 | ||
| Denarna sredstva strank | 80.094 | 63.959 | 70.707 | 57.657 | ||
| - na poravnalnem računu za sredstva strank | 42.029 | 28.250 | 32.642 | 21.948 | ||
| - na transakcijskih računih strank | 38.065 | 35.709 | 38.065 | 35.709 | ||
| Obveznosti | ||||||
| Obveznosti poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank | 25.713.799 | 24.495.725 | 24.466.910 | 23.259.665 | ||
| - do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov | 25.707.581 | 24.492.746 | 24.461.033 | 23.258.161 | ||
| - sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil | 9.230.406 | 9.606.633 | 8.538.198 | 8.961.886 | ||
| - gospodarjenje s finančnimi instrumenti | 537.283 | 527.134 | - | - | ||
| - skrbniški posli | 15.939.892 | 14.358.979 | 15.922.835 | 14.296.275 | ||
| - do KDD oziroma obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente | 72 | 83 | 72 | 83 | ||
| - do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (dobaviteljev) | 5.755 | 2.514 | 5.414 | 1.039 | ||
| - do banke oziroma poravnalnega računa banke za provizije, stroške ipd. | 391 | 382 | 391 | 382 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Posredniško poslovanje (pojasnilo 4.3.b) | 9.812 | 9.267 | 8.494 | 7.775 | ||
| Poravnalno poslovanje in ostali posli | 925 | 1.435 | 864 | 1.185 | ||
| Skupaj | 10.737 | 10.702 | 9.358 | 8.960 |
članice NLB Skupine upoštevajo tudi zahteve njihove lokalne regulative. Poročanje o tveganjih poteka v obliki standardiziranih poročil. Slednja omogočajo smiselno poenotenje politike upravljanja tveganj z metodologijami za merjenje in uravnavanje izpostavljenosti tveganjem, vzpostavljene standardizirane strukture podatkovnih baz znotraj podatkovnega skladišča (DWH), celostno zagotavljanje kakovosti podatkov prek vzpostavljenih kontrol ter avtomatizirane priprave poročil, kar zagotavlja tudi njihovo kakovost in zmanjšuje možnosti napak.
Večina podatkov, ki jih Skupina uporablja za potrebe upravljanja tveganj, se pripravi v podatkovnih skladiščih Banke in bančnih članic Skupine. Vzpostavljen proces zagotavlja integrirane informacije v enotni referenčni strukturi, kjer lahko poslovni uporabniki do njih dostopajo v formatu, ki je dosleden in predmetno usmerjen. Podatki se tekoče preverjajo in so predmet redne validacije. Podatki, uporabljeni za interne ocene in analize tveganj ter s tem povezano upravljanje in poročanje, so identični podatkom, ki jih NLB Skupina uporablja za regulatorno poročanje.
novih potencialnih tveganj. P oseben poudarek je na vključitvi analize tveganj v postopek odločanja na strateški in operativni ravni, diverzifikaciji (z namenom preprečevanja nastopa visoke koncentracije), optimalni porabi internega kapitala, ustrezni cenovni politiki, ki upošteva tudi obseg prevzetih tveganj, rednem izobraževanju/usposabljanju na vseh vodstvenih ravneh ter zagotavljanju splošne skladnosti z notranjimi akti in zadevno regulativo.
Splošna upočasnitev gospodarstva, ki jo je povzročila pandemija covida-19, je imela nekaj negativnih vplivov na kakovost kreditnega portfelja in odobravanje novih posojil. Kljub temu je bonitetna struktura kreditnega portfelja ostala razmeroma stabilna in tudi ustrezno diverzificirana. Strošek tveganja se je povečal zaradi vpliva poslabšanega makroekonomskega okolja, katerega materialnost in vpliv na kakovost kreditnega portfelja bosta v prihodnosti v največji meri odvisna od dolžine in jakosti negativnih učinkov na poslovanje podjetij in povprečnega dohodka fizičnih oseb. Ob nastopu pandemije covida-19 je NLB Skupina upoštevala EBA smernice o moratorijih v povezavi z restrukturiranimi izpostavljenostmi, in sicer prek ažurnega preverjanja bonitetne ocene posojilojemalcev in zagotavljanja učinkovitega sistema zgodnjega opozarjanja. Nasprotno pa se je Skupina soočala z naraščajočo presežno likvidnostjo, saj učinki pandemije niso povzročili nobenih pomembnih likvidnostnih odlivov. Na podlagi znakov izbruha covida-19 v Sloveniji in JVE je Skupina sprejela potrebne ukrepe za zaščito svojih strank in zaposlenih z zagotavljanjem ustreznih varnostnih pogojev in zagotavljanjem, da se storitve, ki jih ponuja Skupina, izvajajo brez motenj. Vse potrebne informacije so bile na voljo organom upravljanja bolj pogosto kot pred krizo, da bi zagotovili ustrezen in pravočasen nadzor nad ključnimi elementi upravljanja tveganj in po potrebi implementirali ukrepe za blaženje.
Dne 30. decembra 2020 se je zaključil prevzem Komercialne banke Beograd. NLB Skupina, ki vključuje tudi skupino Komercijalna banka Beograd, je leto 2020 zaključila kot bančna skupina, katere financiranje temelji na lastnih virih in ki ima močan likvidnostni in trden kapitalski položaj, kar potrjuje finančno odpornost Skupine. Prevzeta skupina Komercialna banka ima podoben poslovni model kot obstoječa NLB Skupina, posledično je imela zmeren vpliv na profil tveganosti Skupine. Usklajevanje sistema upravljanja tveganj in enotnega načina poročanja podatkov na podlagi Standardov upravljanja tveganj v NLB Skupini, je v teku.
NLB Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena zlasti kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do Skupine, zato ga proaktivno spremlja in celostno ocenjuje. Pri tem NLB Skupina sledi Mednarodnim standardom računovodskega poročanja in zakonodaji Evropske centralne banke ali Banke Slovenije, upoštevaje smernice EBA. Natančneje je področje urejeno z internimi metodologijami in postopki, zapisanimi v internih aktih.
NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da le-te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno s standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, tako da so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki na konsolidirani ravni.
Upravljanje kreditnih tveganj v NLB Skupini poteka na dveh ravneh:
T o izvaja prek načela nevtralizacije tveganj, ki temelji na upravljanju pozicij prek sklepanja nančnih poslov (»natural hedge«) ali uporabi izvedenihnančnih instrumentov, upoštevaje računovodska načela varovanja (»hedge accounting principles«).
NLB Skupina je vzpostavila okvir korporativnega upravljanja, ki temelji na načelih dobrega in odgovornega upravljanja, v skladu z veljavnou zakonodajo Republike Slovenije, zlasti z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o bančništvu (ZBan-2), Uredbe o dogovorih o notranjem upravljanju, upravnem organu in postopku notranjega ocenjevanja kapitalske ustreznosti zabanke in hranilnice, smernicami EBA o notranjem upravljanju, smernicami EBA o oceni primernosti članov organa upravljanja in nosilcev ključnih funkcij ter smernicami EBA o praksah nagrajevanja. Več ravni upravljanja zagotavlja celovito korporativno upravljanje na področju tveganj v NLB Skupini.
NLB Skupina je vzpostavila koncept treh obrambnih linij z namenom učinkovitega obvladovanja tveganj. Koncept treh obrambnih linij zagotavlja jasno delitev aktivnosti ter opredeljuje pristojnosti in odgovornosti za obvladovanje tveganj na različnih ravneh znotraj Skupine. Tveganja v Skupini delujejo kot druga obrambna linija, ki je pristojna za upravljanje, ocenjevanje, spremljanje in poročanje o izpostavljenosti tveganjem v Banki, ki je matična družba v Sloveniji, obenem pa tudi kompetenčni center za devet odvisnih bančnih članic Skupine. Poleg tega je odgovorna tudi za več družb, ki opravljajo pomožne storitve, in nestrateške odvisne družbe, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja. Dne 30. decembra 2020 se je zaključil prevzem Komercijalne banke Beograd. Usklajevanje sistema upravljanja tveganj in enotnega načina poročanja podatkov na podlagi Standardov upravljanja tveganj v NLB Skupini je v teku.
Organizacija in razmejitev pristojnosti področja upravljanja tveganj NLB Skupine sta zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov ter zagotavljata pregleden in dokumentiran proces sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij navzgor in navzdol. Tveganja v NLB Skupini se upravljajo v okviru specializiranega področja za tveganja (»Business Line Risk«), v katerega je vključenih več organizacijskih enot (Tveganja, Kreditne analize pravnih in fizičnih oseb ter Vrednotenje in kontrola), ki poročajo Odboru za upravljanje bilance (ALCO) ter Komisiji za tveganja Nadzornega sveta. To področje je pristojno za oblikovanje politik upravljanja tveganj NLB Skupine in nadzor nad njihovim izvajanjem, nadziranje usklajevanja teh politik v NLB Skupini, opredelitev limitov, vzpostavitev metodologij, izvajanje nadzora glede usklajevanja politik na področju tveganj, spremljanje izpostavljenosti NLB Skupine tveganjem ter pripravo zunanjih in notranjih poročil.
Vse članice NLB Skupine, ki se vključujejo v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine, o izpostavljenosti tveganjem poročajo pristojnim strokovnim službam v okviru specializiranega področja za tveganja. Slednje nato poroča vse ustrezne informacije o tveganjih Odboru za upravljanje bilance (ALCO) ter Komisiji za tveganja Nadzornega sveta, kjer Uprava in Nadzorni svet sprejemata odločitve in ustrezne ukrepe.
Bonitetno razvrščanje materialno pomembnih komitentov v NLB Skupini in oblikovanje mnenj o kreditnih tveganjih se izvajata centralizirano, prek Kreditnega odbora NLB. Postopek poteka po načelu soodločanja, pri čemer kreditni odbor zadeve članice Skupine najprej sprejme odločitev, nato poda mnenje še Kreditni odbor NLB. Sklepi Kreditnega odbora NLB se sprejmejo na podlagi celotne razpoložljive dokumentacije, vključno z bonitetnim mnenjem, ki ni zavezujoče in ga pripravi enota Kreditne analize v NLB. Enako načelo in proces se uporabljata tudi za kreditne izpostavljenosti do materialno pomembnih komitentov NLB Skupine.
Spremljanje tveganj v članicah NLB Skupine poteka v okviru samostojne in/ali ločene organizacijske enote, kar zagotavlja uveljavitev standardiziranih in sistemsko urejenih pristopov upravljanja tveganj ter s tem celovit pogled na dogajanja v izkazunančnega položaja NLB Skupine in posamezne članice. Skladno s strateškimi usmeritvami in internimi politikami upravljanja tveganj na ravni NLB Skupine je spremljanje tveganj v vsaki članici NLB Skupine organizirano tako, da je spremljanje tveganj ločeno od njene upravljavske in/ali poslovne funkcije z namenom ohraniti objektivnost, ki je potrebna pri presojanju poslovnih odločitev. Organizacijska enota za upravljanje tveganj je odgovorna neposredno Upravi oziroma njenim odborom (Kreditnem odboru, Odboru za upravljanje bilance Banke in Odboru za operativna tveganja), ta pa nadzornemu organu (Odboru za tveganja pri Nadzornem svetu ali Upravnemu odboru).
Kot sistemsko pomembna bančna skupina je NLB Skupina vključena v enotni nadzorni mehanizem (SSM), katerega nadzor je v pristojnosti skupne nadzorniške skupine (»Joint Supervisory Team«) v okviru Evropske centralne banke in Banke Slovenije. NLB Skupina posluje skladno z določili predpisov ECB, medtem ko hčerinske družbe NLB Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, delujejo tudi skladno s pravili, ki jih določajo lokalni regulatorji. NLB Skupina na področju kapitalske ustreznosti, upoštevaje določila Direktive (CRD) in Uredbe (CRR), uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja ter enostavni pristop (enostavni pristop z manjšo zahtev o razčlenjenosti podatkov) za operativna tveganja, z izjemo NLB, ki uporablja standardizirani pristop.
pristopov uporablja tudi interne metodologije, ki omogočajo podrobnejše spremljanje in upravljanje tveganj. Interne metodologije so usklajene z ECB, EBA in Baselskimi smernicami ter splošno uveljavljenimi metodološkimi pristopi v bančni praksi. Po prevzemu skupine Komercijalna banka je v teku postopek uskladitve sistema upravljanja tveganj.
Poročanje o tveganjih v NLB Skupini poteka skladno z internimi usmeritvami, ki glede vsebine in pogostosti poročanja poleg internih potreb upoštevajo zahteve Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Na ravni posamezne
kreditnega portfelja Skupine ostala stabilna s precej solidno bonitetno strukturo in razpršeno strukturo portfelja. Velik poudarek je bil namenjen intenzivnemu in proaktivnemu ravnanju s problematičnimi komitenti ter sistemu zgodnjega opozarjanja za odkrivanje povečanega kreditnega tveganja v zelo zgodnji fazi. Obseg nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je zmerno povečal, predvsem zaradi vplivov covida-19 in prevzema skupine Komercijalna banka, nadaljnje zmanjšanje pa je posledica aktivnega pristopa k upravljanju problematičnih naložb. Zmanjševanje slabih posojil na ravni Skupine je bilo tudi v letu 2020 pomembna prednostna naloga. Na dan 31. decembra 2020 je delež nedonosnih izpostavljenosti po metodologiji EBA za NLB Skupino znašal 2,8 % (primerljiv z 2,7 % konec leta 2019). Stopnja pokritosti z oslabitvami NLB Skupine ostaja visoka in znaša 57,3 %, kar je precej nad povprečjem EU, ki ga objavlja EBA (45,3 % v zadnjem četrtletju leta 2020).
| NLB Skupina | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |||
|---|---|---|---|---|---|
| EUR | EUR | EUR | EUR | ||
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 3.961.812 | 2.101.346 | 2.261.533 | 1.292.211 | |
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 84.855 | 24.038 | 18.831 | 24.085 | |
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 27.233 | 16.717 | 30.935 | 20.571 | |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 3.446.491 | 2.091.805 | 1.671.204 | 1.611.711 | |
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | |||||
| Dolžniški vrednostni papirji | 1.503.087 | 1.653.848 | 1.277.880 | 1.485.166 | |
| Krediti državi | 368.400 | 271.389 | 170.742 | 182.582 | |
| Krediti bankam | 197.005 | 93.403 | 158.320 | 144.352 | |
| Krediti finančnim organizacijam | 158.871 | 100.054 | 177.198 | 131.442 | |
| Krediti fizičnim osebam | 4.933.093 | 3.938.035 | 2.377.770 | 2.352.625 | |
| Krediti drugim strankam | 4.159.496 | 3.280.246 | 1.838.468 | 1.901.950 | |
| Druga finančna sredstva | 113.138 | 97.415 | 54.503 | 67.279 | |
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | - | 788 | - | 788 | |
| Skupaj neto finančna sredstva | 18.953.481 | 13.669.084 | 10.037.384 | 9.214.762 | |
| Garancije | 1.126.442 | 916.458 | 689.668 | 614.473 | |
| Finančne garancije | 479.096 | 383.597 | 258.003 | 230.909 | |
| Storitvene garancije | 647.346 | 532.861 | 431.665 | 383.564 | |
| Odobreni krediti | 1.816.441 | 1.346.012 | 1.306.791 | 1.072.458 | |
| Druge potencialne obveznosti | 32.087 | 31.613 | 8.121 | 20.349 | |
| Skupaj pogojne obveznosti | 2.974.970 | 2.294.083 | 2.004.580 | 1.707.280 | |
| Skupaj maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju | 21.928.451 | 15.963.167 | 12.041.964 | 10.922.042 |
Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja prikaz izpostavljenosti NLB Skupine kreditnemu tveganju, ločeno po posameznih vrstah finančnih sredstev in pogojnih obveznosti. Izpostavljenosti, navedene v zgornji preglednici, so za bilančne postavke prikazane v višini njihove neto knjigovodske vrednosti, kot so poročane v izkazu finančnega položaja, za zunajbilančne postavke pa v višini njihove nominalne vrednosti.
Glede na okoliščine v zvezi s covidom-19 leta 2020 se je začelo podrobno spremljanje transakcij, povezanih s covidom-19. Banka spremlja moratorije odobrene zaradi razmer v povezavi s covidom-19 glede na vrsto moratorija (zakonodajni, nezakonodajni ali zasebni), dolžino odobrenega moratorija in obnašanje posojil po izteku mirovanja.
Poleg statične analize celotnega portfelja je ključno spremljanje novih poslov, ki omogoča ugotavljanje konservativnosti standardov kreditiranja, ki morajo zagotavljati, da se kvaliteta portfelja ohranja v okvirih, ki jih predpisuje "Risk Appetite" Skupine.
Poleg tveganja neplačila ("default risk") se na kreditnem portfelju spremlja tudi tveganje posamečne koncentracije in koncentracije v dejavnostih, tveganje migracije ter tveganje posojil v tuji valuti. Vedno večji poudarek je tudi na izvajanju stresnih scenarijev, s katerimi se ocenjujejo učinki, ki bi jih neugodne makroekonomske razmere imele na raven slabitev in rezervacij ter na kapitalsko ustreznost. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje v NLB Skupini se izračunava po standardiziranem pristopu za namen prvega stebra, medtem ko se za potrebe drugega stebra uporablja interni IRB pristop, s pomočjo katerega izvajamo izračun tehtane tvegane aktive za tveganje neplačila, tveganje poslabšanja kreditne kvalitete ("migration risk") in financiranja v tuji valuti. Pribitki za tveganje posamečne koncentracije so ocenjeni na podlagi metode Granularnega pribitka ("Granularity adjustment methodology"), za koncentracijo podejavnosti pa so z uporabo indeksov koncentracije HHI.
Višino izgub iz kreditnega tveganja NLB in članice NLB Skupine posamično ocenjujejo za pomembne terjatve oziroma na skupinski ravni za preostali del portfelja.
Posamična ocena pričakovanih kreditnih izgub se pripravlja za finančna sredstva iz skupine 3, ki so bila ocenjena kot nedonosna na podlagi informacij o pomembnih finančnih težavah komitenta, o dejanskem kršenju pogodbenih zavez, kot je zamuda pri poravnavi obveznosti do Banke, o dejstvu, da bo zaradi ekonomskih ali pravnih razlogov prišlo do restrukturiranja finančnih sredstev ter o obstoju verjetnosti, da bo komitent šel v stečaj ali finančno reorganizacijo. Pri posamičnem pregledu se tako ocenjujejo pričakovani prihodnji denarni tokovi (iz rednega poslovanja in morebitnega unovčenja zavarovanj), in če njihova diskontirana vrednost odstopa od knjigovodske vrednosti finančnega sredstva, je treba priznati kreditno izgubo.
Izračun pričakovanih kreditnih izgub temelji na prihodnji verjetnosti prehoda med neplačnike (»probability of default« – PD) in glede na povprečno stopnjo nepoplačljivosti (»loss given default« – LGD) slabih terjatev. Kazalnika tveganj sta ocenjena na podlagi preteklih podatkov, statističnih modelov ter napovedi makroekonomskih parametrov. Pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub za prevzete obveznosti na skupinski ravni se na podlagi empiričnih podatkov o unovčevanju garancij v preteklosti določi tudi verjetnost unovčenja garancij, ki se upošteva pri oblikovanju skupinskih rezervacij. Modeli, ki se uporabljajo za ocenjevanje pričakovanih vrednosti parametrov tveganja, se redno testirajo in preverjajo z namenom zagotavljanja čim bolj pravilne ocene izgub.
V okviru stalne nadgradnje in dopolnjevanja obstoječega sistema za obvladovanje kreditnih tveganj se NLB Skupina osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj, sočasno pa tudi na doseganje optimalne donosnosti glede na prevzeta tveganja. Zagotavljanje ustrezne strukture in kvalitete kreditnega portfelja predstavlja najpomembnejši cilj na področju upravljanja tveganj s poudarkom na kakovosti novih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Skupina je aktivno prisotna na trgu v regiji in financira obstoječe in nove kreditno sposobne stranke. Skupina stalno razvija širšo paleto naprednih pristopov, ki so podprti z matematičnimi in statističnimi modeli, v skladu z najboljšimi bančnimi praksami. Tako želi dodatno izboljšati obstoječa orodja za obvladovanje tveganj, hkrati pa komitentom zagotoviti tudi hitrejšo odzivnost.
Rast posojil v segmentu podjetij je ostala zmerna, zlasti v trenutnih posebnih okoliščinah. Poleg tega je položaj v zvezi s covidom-19 prispeval k začasni upočasnitvi rasti maloprodajnega segmenta. Na dan 30. decembra 2020 s prevzemom Komercialne banke ni prišlo do večjih sprememb v strukturi kreditnega portfelja podjetij in prebivalstva. Kreditni portfelj ostaja dobro razpršen brez visoke koncentracije v posamičnih panogah ali segmentih strank. Delež portfelja prebivalstva v celotnem kreditnem portfelju je precejšen, še vedno prevladuje segment stanovanjskih posojil.
Od marca 2020 je bila zaradi širitev pandemije covida-19 v Evropi (vključno s strateškimi trgi Banke) v večini držav v JV Evropi sprejeta nova zakonodaja, ki spodbuja odobravanje moratorijev strankam (tako fizičnim kot pravnim osebam), ki jih je pandemija prizadela. Na trgih, kjer ima Banka sedež, so bile odobrene različne vrste predpisov (načela »opt-in/opt-out«). Poleg tega so se nekatere vlade med letom, ko je pandemija napredovala, odločile za drugi ali celo tretji sveženj zakonodaje, ki je od bank zahteval podaljšanje ali odobritev novih moratorijev svojim obstoječim strankam. NLB Skupina je sledila zakonodajnim pravilom in odobrila moratorije za pomemben del portfelja, vendar so se konec leta 2020 obdobja mirovanja iztekla za večji del poslov.
Banka si močno prizadeva za ustrezen nadzor strank, ki potrebujejo moratorij. Na podlagi smernic EBA za zakonodajne in nezakonodajne moratorije za covid-19, Banka ni upoštevala covid-19 moratorija kot ukrep prestrukturiranja (»forbearance«), če je bil ta odobren pred 30. septembrom 2020 ali če je bil odobren po tem datumu, vendar kumulativno obdobje moratorija ni preseglo 9 mesecev. Kljub temu je bil vsak posamičen moratorij, odobren zaradi situacije v zvezi s covidom-19, ki ni usklajen z zakonodajnimi ali nezakonodajnimi standardi, preverjen glede statusa prestrukturiranja.
Poleg tega so bile stranke, ki jim je bil odobren moratorij covid-19 ali novo financiranje na podlagi okoliščin, povezanih s covidom-19, analizirane kot del rednega kreditnega procesa z uporabo številnih finančnih in nenančnih kazalnikov in so bile prerazvrščene v slabši bonitetni razred ali uvrščene na opazovalni seznam, če je bilo zaznano povečanje kreditnega tveganja.
Poleg moratorijev vladi v Srbiji in Sloveniji zagotavljata javne garancijske sheme za novo financiranje strank, katerih poslovanje je bilo močno oškodovano zaradi pandemije covida-19. Garancija pokriva do 30 % financiranja v Srbiji in v razponu od 70 % do 80 % v Sloveniji. Kljub temu je odločitev o odobritvi takšnih posojil prepuščena presoji vsake posamezne banke, zato se redni pregled strank izvaja v skladu s standardi bančnega posojanja.
| v tisoč EUR | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve | Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | |
| Neto vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | Neto vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | |
| Krediti državi | 3.219 | 6.405 | - | - |
| Krediti fizičnim osebam | 18.101 | 42.505 | 6.948 | 1.954 |
| Krediti drugim strankam | 21.683 | 94.608 | 10.585 | 22.802 |
| Druga finančna sredstva | 9 | 1.519 | 352 | 39 |
| Skupaj | 43.012 | 145.037 | 17.885 | 24.795 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | |||
|---|---|---|---|---|
| V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||
| Poštena vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | Poštena vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | |
| Krediti, obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 25.076 | 47.725 | 14.961 | 28.981 |
| v tisoč EUR | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||
| Poštena vrednost kreditov in terjatev | 30.935 | 45.407 | 20.571 | 25.085 |
NLB Skupina uporablja enotne standarde za zavarovanje naložb fizičnih in pravnih oseb, ki so jih članice vzpostavile v skladu z regulatornimi zahtevami. Krvni dokument, ki ureja zavarovanje naložb v NLB Skupini, je Politika za zavarovanje naložb v NLB d.d. in NLB Skupini. Politiko je sprejela Uprava NLB Skupine. Politika vsebuje osnovne smernice, ki jih morajo upoštevati zaposleni v Banki pri sprejemanju, vrednotenju, spremljanju in poročanju zavarovanj z namenom zmanjševanja kreditnega tveganja.
Skladno s politiko je primarni vir poplačila naložb plačilna sposobnost dolžnika, sprejeta zavarovanja pa predstavljajo sekundarni vir poplačila v primeru, da dolžnik preneha z odplačevanjem pogodbenih obveznosti. NLB Skupina prednostno sprejema zavarovanja, ki izpolnjujejo zahteve Basla II, s čimer želimo doseči tako izboljšano upravljanje kreditnega tveganja kot tudi racionalnejšo porabo kapitala. V skladu z Baslom II sprejemamo in spremljamo zavarovanja z zastavo depozitov, jamstvom države, garancijami bank, dolžniškimi vrednostnimi papirji, izdanimi pri enotah centralne ravni držav in centralnih bankah, in dolžniškimi vrednostnimi papirji bank ter zastavo nepremičnin (za priznanje učinkovitosti na kapital mora biti med drugim lokacija nepremičnine v Evropskem gospodarskem prostoru).
Za zavarovanje naložb na področju pravnih oseb in zasebnikov se sprejemajo tudi druge oblike zavarovanj (na primer zastava premičnin, zastava kapitalskega deleža, in vesticijskih kuponov, zavarovanje z zastavo/odstopom terjatev …), če se oceni, da bi lahko, če bi bilo treba, kot sredstvo sekundarnega poplačila ustvarila denarni tok. V primeru manjše verjetnosti, da bo tako zavarovanje ustvarilo denarni tok, se uporabi konservativni pristop, kar pomeni, da se lahko tako zavarovanje sprejme, vendar je za namene poročanja njegova vrednost nič.
NLB Skupina je v skladu z zakonodajo vzpostavila sistem spremljanja in poročanja zavarovanj po pošteni (tržni) vrednosti.
v tisoč EUR
| Neto vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | Neto vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | |
|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | ||||
| Krediti fizičnim osebam | 33.375 | 132.532 | 20.822 | 5.922 |
| Krediti drugim strankam | 78.426 | 532.990 | 45.161 | 55.545 |
| Druga finančna sredstva | 149 | 2.338 | 1.478 | 89 |
| Skupaj | 111.950 | 667.860 | 67.461 | 61.556 |
v tisoč EUR
| Neto vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | Neto vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | |
|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | ||||
| Krediti državi | 3.219 | 6.405 | 1.273 | - |
| Krediti fizičnim osebam | 26.984 | 88.119 | 12.786 | 9.161 |
| Krediti drugim strankam | 45.571 | 274.472 | 26.457 | 66.348 |
| Druga finančna sredstva | 177 | 4.055 | 992 | 93 |
| Skupaj | 75.951 | 373.051 | 41.508 | 75.602 |
v tisoč EUR
| Neto vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | Neto vrednost kreditov in terjatev | Poštena vrednost zavarovanj | |
|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | ||||
| Krediti fizičnim osebam | 17.359 | 45.756 | 11.431 | 2.672 |
| Krediti drugim strankam | 30.058 | 116.073 | 6.081 | 20.757 |
| Druga finančna sredstva | 7 | 448 | 70 | 44 |
| Skupaj | 47.424 | 162.277 | 17.582 | 23.473 |
• zastav a kapitalskega deleža: netržni kapitalski deleži s kreditno oceno vsaj B so ustrezni;
• zastav a oz. odstop terjatev kot za varo vanje: denarne terjatv e morajo imeti daljšo ročnost, kot je r očnost naložbe, ne smejo biti zapadle in ne smejo biti plačane;
• druge oblike stvarnih zavar ovanj posojil (police življenjskega za varov anja, zastavljene Banki itn.): Banka spr ejema produkte V ite, življenjske zav arovalnice d.d. Ljub ljana – zastava police naložbenega življenjskega zav arovanja in police življenjskega zavaro vanja z zajamčenim donosom, ki poleg zavarovanja vključuje v arčevanje.
Osebno kreditno za varov anje je vr sta zmanjševanja kr editneg a tveganja, kjer se tretja oseba za veže, da bo plačala dolgo vani znesek v primeru neizpolnitve obveznosti osnovnega dolžnika (kreditojemalca).
NLB Skupina sprejema naslednja osebna kreditna zavaro vanja:
• solidar na poroštv a komitentov s področja prebivalstva in podjetij: za zav arovanje posojil posameznikom so ustrezni poroki zaposleni ali upokojenci. Ti pa ne smejo biti v postopku osebnega stečaja. Odgovarjajo za poplačilo dolžnikovih ob veznosti za posojila z dobo odplačevanja, ki ni daljša od 60 mesecev. Za zavar ovanje naložb pra vnih oseb so primer ni poroki pra vne osebe, posamezniki ali zasebniki;
• garancije bank;
• garancije nacionalnih ali regionalnih razvojnih agencij, s katerimi ima Banka pogodbo o sprejemanju garancij (npr. Slov enski podjetniški sklad);
• druga osebna kreditna zav aro vanja.
Zelo pogosto je tudi zav arov anje naložb s kombinacijo različnih oblik zav arovanja.
Splošna priporočila glede zavaro vanosti naložb so opredeljena z internimi navodili in vključujejo v nadaljevanju nav edene elemente. Odločitev o vrsti zav arovanja in pokritosti naložbe z za varo vanjem je odvisna predvsem od kreditne kakovosti dolžnika (bonitete) in ročnosti naložbe. Razlikuje se g lede na to, ali je naložba odobrena zični ali pra vni osebi.
V NLB je na področju za varo vanj naložb z nepremičninami v okviru postopka sklepanja zavar ovanj vzposta v ljena spletna poveza va z Geodetsko uprav o Republike Slovenije, ki omogoča ne posredno in takojšnje pr everjanje obstoja nepremičnine.
NLB Skupina teži k temu, da bi zagotovila najboljše zavar ovanje za dolgoročne naložbe, največkrat z zasta vo nepremičnin. T ako je zastava nepremičnin najpogostejša oblika zavarov anja naložb pravnih in zičnih oseb. Pri naložbah pravnim osebam temu sledijo drža vna jamstva in garancije podjetij. Pri posojilih zičnim osebam temu sledijo poroki.
Pri odobravanju naložb je ključneg a pomena kreditno tve ganje komitenta oziroma nasprotne stranke v poslu. Zavar ovanje predsta vlja sekundar ni vir poplačila obveznosti, zato sprejemanje odločitev o odobritvi naložbe primarno ne temelji le na kakovosti pr ejetega zavar ovanja. Zavaro vanja imajo sicer pomembno vlogo v procesu odobravanja naložb in so potrebna glede na kreditno sposobnost komitenta. NLB Skupina ima predpisana minimalna razmerja med vrednostjo zavar ovanja in naložbe, vezano na vrsto prejetega zavarovanja in kr editno sposobnost komitenta. K oličniki so določeni na podlagi izkušenj in regulatornih usmeritev, predpisani pa so v P oslovnih pravilih.
V obstoječih tržnih razmerah NLB Skupina še posebno pozorno in skrbno spremlja pošteno vrednost prejetih zavaro vanj. Prejeta za varov anja redno in neodvisno vrednoti, upoštevaje mednarodne standarde na področju cenitev. Hkrati je s podrobnim pr eg ledom vseh prejetih za varo vanj zagotovljeno, da se upoštevajo le tista zavaro vanja, iz katerih je realno pričako vati poplačilo ob unovčenju.
NLB Skupina ima največjo koncentracijo iz naslova zavar ovanj na podr očju hipotek na zastavljenih nepremičninah, ki pr edstavljajo razmeroma zanesljivo in kako vostno vrsto zavarovanja. NLB Skupina zaradi trenda upadanja tržne vrednosti nepremičnin v preteklem obdobju skrbno spremlja pošteno vrednost prejetih zavaro vanj. Kjer je potrebno, oblikuje v ečje oziroma dodatne oslabitve in rezervacije na podlagi ocenjenih diskonto v vrednosti nepremičnin, katerih realizacija je pričakovana v postopku prodaje (tako imenov ano pričakovano poplačilo iz za varov anja). Prednost imajo nepremičnine, pri katerih je zastavna pra vica Banke vpisana kot prva, nepremičnine pa so že v lasti dolžnika in/ali zastavitelja. Za nepremičnine mora obstajati trg, kjer se prodaja lahko izvede v razumnem roku.
Zav arovanje z vr ednostnimi papir ji vključuje izpostavljenost tržnim tveganjem, še zlasti tveganjem spremembe cene vr ednostnih papir jev na kapitalskih trgih. Da bi omejili obseg to vr stnih tveganj ozir oma možnost, da bi vrednost instrumentov, prejetih v zav arov anje, padla pod vr ednost naložbe, so v Pravilniku o določanju zastavnih količniko v za zavar ovanje naložb na osnovi zasta ve vrednostnih papirjev natančno predpisana minimalna razmerja med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev. Odstopanje od določil pravilnika je mogoče le ob predhodnem sog lasju pristojnih organov odločanja v Banki. Razmerje med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev se določa glede na likvidnost papirjev, njihov o ročnost in stopnjo korelacije z gibanji tržnih indekso v, torej glede na ključne lastnosti, ki odražajo stopnjo uktuacije tržne vrednosti papirjev in zmožnost njegov e prodaje po tržni ceni.
Pri zav arovanju s por oštvi pravnih oseb, poroštvi zičnih oseb in garancijami bank se pojavlja kreditno tveganje do dajalca tega zavar ovanja. NLB Skupina višino prejetega poroštva všteva v limit za odobravanje naložb poroka oziroma garanta, pri čemer se poroštva upoštevajo le v višini njiho ve kreditne sposobnosti.
Priročnik za zavaro vanje naložb opredeljuje, ka tere vrste zavaro vanj so sprejemljive in ka tere pogoje mora izpolnjevati posamezna vrsta zav arovanja, da ta predstavlja ustrezno in sprejemljiv o obliko prejetega zav arovanja.
Tržno vrednost zastavljenih nepremičnin pridobimo iz cenitvenih por očil cenilcev z ustreznimi licencami. Tržno vrednost zastavljenih pr emičnin pa iz cenitvenih poročil cenilcev z ustreznimi licencami oziroma kupopr odajnih pogodb. Tako cenitvena poročila kot kupopr odajne pogodbe ne smejo biti starejše od enega leta. V NLB in članicah NLB Skupine se poročila o oceni vrednosti nepremičnin zunanjih cenilcev kontr olirajo. Kontrole izvajajo notranji cenilci. Predmet kontr ole so vsebina, vrednost, obseg in oblika poročila, njegova skladnost z mednarodnimi standardi vr ednotenja in ocenjena vrednost. Če so ugoto vljena odstopanja, se oceni potreben poprav ek vrednosti zunanje ocene (v %) in popravi vr ednost zunanje ocene. Popravek vrednosti je lahko samo negativ en in se lahko uporabi samo v omejenem obsegu. Za namene poslovnih odločitev ter izračun potrebnih oslabitev in rezervacij se uporabijo dodatni odbitki (»hair-cuts«) od potencialno prilagojene tržne vrednosti glede na vrsto zav aro vanja.
Pri zav arovanju z nepremičninami znašajo odbitki za oceno likvidacijske vrednosti med 30 in 70 %, odvisno od vrste in lokacije nepremičnine, pri premičninah pa znašajo med 50 in 100 %, odvisno od vrste premičnine.
ki ne kotirajo na borzi (tovrstna za varo vanja se uporabljajo izjemoma in v majhnem obsegu na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom), pa se tržna oz. poštena vrednost določi v skladu z interno metodologijo.
NLB ima obliko van referenčni seznam cenilcev nepremičnin z ustreznimi licencami. Vse cenitve morajo biti opravljene za namen zavarovanega posojanja in v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSO V, EVS, RICS). Cenitve na področju kreditiranja fizičnih oseb Banka praviloma naroča pri cenilcih, s katerimi ima sklenjeno pogodbo za izdelavo ocen vrednosti nepremičnin. Cenitve na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom praviloma predložijo komitenti. Če komitent predloži cenitev, ki je ni izdelal cenilec z referenčnega seznama Banke, jo preveri strokovna služba Banke, ki ima zaposlene ocenjevalce vrednosti nepremičnin z ustreznimi licencami (sodni cenilci gradbene stroke z licencami Ministrstva za pravosodje ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin z licencami Slovenskega inštituta za revizijo). V pristojnosti omenjene strokovne službe je tudi pregledovanje cenitev nepremičnin, ki se uporabijo za zavarovanje naložb v večjih vrednostih.
V preostalih članicah NLB Skupine vrednotenje izvajajo pri njih zaposleni cenilci in zunanji cenilci, oboji z ustreznimi licencami. NLB Skupina ima oblikovan poseben referenčni seznam cenilcev za izvajanje cenitev nepremičnin z lokacijo zunaj Republike Slovenije. Cenitve se izvajajo v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Za večja posojila mora cenitve nepremičnin pregledati notranji cenilec, ki ima ustrezno licenco ter pozna lokalni trg nepremičnin. Če cenitev ni skladna z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ali če je popravek vrednosti večji od določene meje, se cenitev zavrne kot neustrezna.
Pri zagotavljanju zavarovanja NLB Skupina upošteva notranje akte, ki opredeljujejo minimalno stopnjo zavarovanja oz. zastavne količnike. NLB Skupina si prizadeva za pridobitev zavarovanja v višji vrednosti, kot je zadevna izpostavljenost (glede na boniteto dolžnika, ročnost naložbe itd.), s ciljem zmanjšati negativne posledice ob vsakem večjem nihanju tržnih cen zastavljenega premoženja. Pri zavarovanju z zastavo nepremičnin, premičnin in finančnih instrumentov velja usmeritev, da mora biti zastavna pravica Banke vpisana z najboljšim vrstnim redom. Izjemoma, v primeru dovolj velike vrednosti zastavljene nepremičnine, je lahko zastavna pravica vpisana z drugačnim vrstnim redom.
NLB Skupina spremlja vrednost zavarovanja v odplačilni dobi naložb v skladu z zakonsko obveznimi obdobji in internimi navodili. Tako na primer se vrednost za zavarovanje z zastavo nepremičnin spreminja letno, bodisi z izdelavo individualnih cenitev bodisi z uporabo interne metodologije za izdelavo lastne ocene vrednosti nepremičnin (velja za Republiko Slovenijo in za segment stanovanj v Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini), ki temelji na javnih podatkih oziroma indeksih vrednosti nepremičnin, ki jih objavljajo pristojne državne ustanove (v Republiki Sloveniji je to Geodetska uprava Republike Slovenije). Vrednost zastavljenih premičnin se spremlja enkrat letno (v NLB avtomatsko, z linearno amortizacijo za preostanek življenjske dobe).
NLB Skupina za zavarovanje naložb sprejema različne oblike stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj.
S stvarnimi kreditnimi zavarovanji pridobimo v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani dolžnika (kreditojemalca) pravico prodati določeno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve, pravico obdržati določeno nedenarno premoženje ali denarne zneske ter pravico zmanjšati oziroma pobotati znesek izpostavljenosti za znesek terjatve nasprotne stranke do Banke.
NLB Skupina sprejema naslednje vrste stvarnih kreditnih zavarovanj:
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB |
|---|---|---|
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | 31. 12. 2019 | |
| Vseživljenske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | ||
| Vseživljenske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | ||
| Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva | ||
| Skupaj |
| Dolžniški vrednostni papirji po odplačni vrednosti | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A | 1.316.405 | - | - | - | 1.316.405 | 1.316.405 | - | - | 1.316.405 |
| B | 340.583 | - | - | - | 340.583 | 170.378 | - | - | 170.378 |
| Popravek vrednosti | (3.140) | - | - | - | (3.140) | (1.617) | - | - | (1.617) |
| Knjigovodska vrednost | 1.653.848 | - | - | - | 1.653.848 | 1.485.166 | - | - | 1.485.166 |
| Krediti in terjatve bankam po odplačni vrednosti | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A | 68.270 | - | - | - | 68.270 | 144.392 | - | - | 144.392 |
| B | 24.728 | - | - | - | 24.728 | 101 | - | - | 101 |
| C | 500 | - | - | - | 500 | - | - | - | - |
| Popravek vrednosti | (95) | - | - | - | (95) | (141) | - | - | (141) |
| Knjigovodska vrednost | 93.403 | - | - | - | 93.403 | 144.352 | - | - | 144.352 |
| Krediti in terjatve strankam po odplačni vrednosti | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A | 4.887.014 | 47.299 | - | - | 4.934.313 | 3.173.430 | 10.940 | - | 3.184.370 | |
| B | 2.180.375 | 132.989 | - | - | 2.313.364 | 1.155.231 | 38.324 | - | 1.193.555 | |
| C | 24.935 | 290.729 | - | - | 315.664 | 21.888 | 140.162 | - | 162.050 | |
| D in E | - | - | 344.050 | 4.777 | 348.827 | - | - | 143.605 | 3.784 | 147.389 |
| Popravek vrednosti | (56.728) | (33.179) | (230.650) | (1.887) | (322.444) | (20.724) | (11.188) | (84.997) | (1.856) | (118.765) |
| Knjigovodska vrednost | 7.035.596 | 437.838 | 113.400 | 2.890 | 7.589.724 | 4.329.825 | 178.238 | 58.608 | 1.928 | 4.568.599 |
| Druga finančna sredstva po odplačni vrednosti | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A | 71.271 | 33 | - | - | 71.304 | 59.971 | 6 | - | - | 59.977 |
| B | 24.439 | 49 | - | - | 24.488 | 6.720 | 18 | - | - | 6.738 |
| C | 192 | 466 | - | - | 658 | 179 | 88 | - | - | 267 |
| D in E | - | - | 5.855 | 16 | 5.871 | - | - | 2.129 | 9 | 2.138 |
| Popravek vrednosti | (177) | (27) | (4.699) | (3) | (4.906) | (55) | (9) | (1.774) | (3) | (1.841) |
| Knjigovodska vrednost | 95.725 | 521 | 1.156 | 13 | 97.415 | 66.815 | 103 | 355 | 6 | 67.279 |
| Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A | 1.631.116 | - | - | - | 1.631.116 | 1.504.437 | - | - | - | 1.504.437 |
| B | 460.427 | 262 | - | - | 460.689 | 107.274 | - | - | - | 107.274 |
| Popravek vrednosti | (4.757) | (42) | (798) | - | (5.597) | (1.714) | - | (798) | - | (2.512) |
| Prevzete obveznosti | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A | 982.227 | 3.442 | - | - | 985.669 | 782.113 | 806 | - | - | 782.919 |
| B | 1.108.696 | 43.620 | - | - | 1.152.316 | 781.518 | 20.201 | - | - | 801.719 |
| C | 17.348 | 65.554 | - | - | 82.902 | 11.580 | 41.422 | - | - | 53.002 |
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Vseživljenske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene | Vseživljenske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene | Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Dolžniški vrednostni papirji po odplačni vrednosti | A | 1.118.700 | - | - | 1.118.700 |
| B | 388.072 | - | - | 388.072 | |
| Popravek vrednosti | (3.685) | - | - | (3.685) | |
| Knjigovodska vrednost | 1.503.087 | - | - | 1.503.087 | |
| Krediti in terjatve bankam po odplačni vrednosti | A | 67.862 | - | - | 67.862 |
| B | 128.784 | - | - | 128.784 | |
| C | 500 | - | - | 500 | |
| Popravek vrednosti | (141) | - | - | (141) | |
| Knjigovodska vrednost | 197.005 | - | - | 197.005 | |
| Krediti in terjatve strankam po odplačni vrednosti | A | 5.809.837 | 76.453 | - | 5.886.290 |
| B | 2.964.808 | 198.112 | - | 3.162.920 | |
| C | 222.630 | 285.588 | - | 508.218 | |
| D in E | - | - | 390.921 | 434.712 | |
| Popravek vrednosti | (74.518) | (40.834) | (255.603) | (372.280) | |
| Knjigovodska vrednost | 8.922.757 | 519.319 | 135.318 | 9.619.860 | |
| Druga finančna sredstva po odplačni vrednosti | A | 64.691 | 28 | - | 64.719 |
| B | 46.382 | 55 | - | 46.437 | |
| C | 223 | 438 | - | 661 | |
| D in E | - | - | 5.655 | 6.874 | |
| Popravek vrednosti | (276) | (30) | (5.243) | (5.553) | |
| Knjigovodska vrednost | 111.020 | 491 | 412 | 113.138 | |
| Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | A | 1.596.443 | - | - | 1.596.443 |
| B | 1.849.818 | 230 | - | 1.850.048 |
| Popravek vrednosti | (8.656) | (28) | (798) | - | (9.482) | (2.343) | - | (798) | - | (3.141) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prevzete obveznosti | A | 1.285.492 | 843 | - | - | 1.286.335 | 984.496 | 238 | - | - | 984.734 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| B | 1.490.929 | 53.326 | - | - | 1.544.255 | 889.669 | 41.654 | - | - | 931.323 | |
| C | 48.329 | 49.781 | - | - | 98.110 | 22.253 | 31.363 | - | - | 53.616 | |
| D in E | - | - | 31.474 | 14.796 | 46.270 | - | - | 27.855 | 7.052 | 34.907 |
| Popravek vrednosti | (15.796) | (2.767) | (18.554) | (5.057) | (42.174) | (7.510) | (732) | (16.493) | (3.808) | (28.543) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | 2.808.954 | 101.183 | 12.920 | 9.739 | 2.932.796 | 1.888.908 | 72.523 | 11.362 | 3.244 | 1.976.037 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | NLB Skupina | Vse restrukturirane izpostavljenosti | Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti |
|---|---|---|---|
| 31. 12. 2019 | Bruto knjigovodska vrednost | Donosne | Nedonosne |
| Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti) | 278.449 | 65.090 | 213.359 |
| Država | 5.945 | - | 5.945 |
| Druge finančne organizacije | 1.959 | 24 | 1.935 |
| Nefinančne organizacije | 237.588 | 53.970 | 183.618 |
| Gospodinjstva | 32.957 | 11.096 | 21.861 |
| Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje | 278.449 | 65.090 | 213.359 |
| Dane obveze iz posojil | 2.414 | 1.520 | 894 |
| Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja | 280.863 | 66.610 | 214.253 |
| v tisoč EUR | NLB | Vse restrukturirane izpostavljenosti | Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti |
|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | Bruto knjigovodska vrednost | Donosne | Nedonosne |
| Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti) | 148.251 | 21.976 | 103.287 |
| Druge finančne organizacije | 2.397 | 22 | 2.375 |
| Nefinančne organizacije | 117.671 | 9.522 | 85.161 |
| Gospodinjstva | 28.183 | 12.432 | 15.751 |
| Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje | 148.251 | 21.976 | 103.287 |
| Dane obveze iz posojil | 1.560 | 920 | 640 |
| Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja | 149.811 | 22.896 | 103.927 |
razredi, od katerih jih 9 predstavlja donosne komitente in 3 nedonosne komitente.
Bonitetna skupina A (bonitetni razredi AAA do A) zajema najboljše komitente z nizko stopnjo verjetnosti neplačila, ki jih odlikuje visoka pokritost nančnih obveznosti s pr ostim denar nim tokom. Naložbena strategija bonitetne skupine A je »investiraj«.
Skupina B (bonitetni razredi BBB do B) zajema komitente z nizkim kreditnim tveganjem, ki je za stopnjo nižje od kreditnega tveg anja komitentov v skupini A. K omitenti poslujejo uspešno, imajo sprejemljiv e nančne kazalnike in kvalitativne elemente ter zadostno ra ven denarnega toka za poravnavanje obveznosti, v endar so bolj občutljivi na spremembe v panogi ali gospodarstvu. Naložbena strategija bonitetne skupine B vključuje strategijo »investiraj« za bonitetni razred BBB in strategijo »in vestiraj pazljivo« v primeru bonitetnih razredov BB in B.
podpora pozitivne učinke, toda na splošno za bonitetno skupino C velja, da predstavlja znatno tveganje. Banka sodelovanje s takimi komitenti smiselno omejuje in zmanjšuje izpostavljenost do njih.
Bonitetni skupini D (bonitetna razreda D in DF) in E zajemata nedonosne komitente, ki veljajo za neplačnike. Komitenti v bonitetnih razredih D, DF in E so praviloma preneseni na specializirane enote za prestrukturiranje (ki izvajajo poslovno in finančno prestrukturiranje s ciljem zmanjšati izgube ali povrniti komitenta med donosne komitente) ali upravljanje problematičnih naložb in izterjavo (s ciljem zmanjšati izgube zaradi neplačila).
Leta 2020 je NLB Skupina uvedla novo opredelitev neplačila, ki temelji na smernicah EBA, kjer je prag materialnosti zamud določen v absolutnem in relativnem smislu (100 EUR za segment bančništva na drobno in 500 EUR za segment podjetij ter 1 % od celotne izpostavljenosti na ravni stranke). Hkrati se je nadgradilo ocenjevanje bonitete za fizične osebe z vzpostavitvijo enotne ocene na ravni stranke.
Standardna metodologija za bonitetno razvrščanje komitentov v skladu s predpisanim sklopom parametrov (kvalitativnih in kvantitativnih) se uporablja v vseh članicah NLB Skupine. Skupine povezanih komitentov se obravnavajo kot materialno pomembne za NLB Skupino, če izpostavljenost presega 7 mio EUR. Materialno pomembni komitenti so v pristojnosti obravnave Kreditnega odbora NLB.
NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno z minimalnimi standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. S tem so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki upravljanja in poročanja kreditnega tveganja na konsolidirani ravni.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vse restrukturirane izpostavljenosti | Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti | ||||||
| 31. 12. 2020 | Bruto knjigovodska vrednost | ||||||
| Donosne | Nedonosne | Donosne restrukturirane izpostavljenosti | Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti | Zavarovanja in finančna poroštva, prejeta za restrukturirane izpostavljenosti | Oslabljene | Neplačane | |
| Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti) | 303.802 | 55.354 | 223.376 | 248.448 | (5.761) | (141.372) | 142.714 |
| Država | 1.342 | 1.050 | 292 | 292 | (5) | (292) | - |
| Druge finančne organizacije | 2.425 | 50 | 2.375 | 2.375 | - | (2.375) | 50 |
| Nefinančne organizacije | 254.947 | 33.882 | 195.993 | 221.065 | (4.739) | (129.550) | 114.395 |
| Gospodinjstva | 45.088 | 20.372 | 24.716 | 24.716 | (1.017) | (9.155) | 28.269 |
| Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje | 303.802 | 55.354 | 223.376 | 248.448 | (5.761) | (141.372) | 142.714 |
| Dane obveze iz posojil | 1.586 | 942 | 644 | 644 | (4) | (37) | 1.332 |
| Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja | 305.388 | 56.296 | 224.020 | 249.092 | (5.765) | (141.409) | 144.046 |
NLB Skupina oziroma NLB izkazuje na dan poročanja naslednja sredstva, prejeta za poplačilo terjatev:
| Vrsta sredstva | Neto vrednost | Neto vrednost | Neto vrednost | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Lastniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnilo 5.4.b) | - | 3.289 | - | - |
| Naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.) | 36.130 | 32.465 | 4.079 | 3.464 |
| Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.8.) | 13.268 | 1.440 | 7 | 7 |
| Naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb | - | - | 2.412 | 2.442 |
| Nepremičnine (pojasnilo 5.13.) | 75.151 | 50.467 | 4.926 | 5.292 |
| Druga sredstva (pojasnilo 5.13.) | 866 | 855 | - | - |
| Skupaj | 125.415 | 88.516 | 11.424 | 11.205 |
| Dejavnost | Bruto krediti | Popravek vrednosti | Neto krediti | v % | Bruto krediti | Popravek vrednosti | Neto krediti | v % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Banke | 197.146 | (141) | 197.005 | 1,98 | 93.498 | (95) | 93.403 | 1,20 |
| Finance | 116.593 | (3.126) | 113.467 | 1,14 | 93.479 | (2.763) | 90.716 | 1,16 |
| Elektrika, plin in voda | 298.612 | (6.971) | 291.641 | 2,93 | 178.504 | (4.352) | 174.152 | 2,23 |
| Gradbeništvo | 361.494 | (27.548) | 333.946 | 3,35 | 236.394 | (29.669) | 206.725 | 2,65 |
| Industrija | 952.671 | (44.446) | 908.225 | 9,12 | 857.269 | (42.368) | 814.901 | 10,45 |
| Izobraževanje | 13.883 | (1.111) | 12.772 | 0,13 | 10.762 | (559) | 10.203 | 0,13 |
| Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov | 91.780 | (7.023) | 84.757 | 0,85 | 61.261 | (6.770) | 54.491 | 0,70 |
| Javna uprava | 301.205 | (5.737) | 295.468 | 2,97 | 184.435 | (4.533) | 179.902 | 2,31 |
| Prebivalstvo | 5.027.648 | (94.555) | 4.933.093 | 49,55 | 4.013.488 | (75.453) | 3.938.035 | 50,52 |
| Rudarstvo | 79.662 | (1.230) | 78.432 | 0,79 | 18.441 | (1.596) | 16.845 | 0,22 |
| Samostojni podjetniki | 314.276 | (7.268) | 307.008 | 3,08 | 151.217 | (3.609) | 147.608 | 1,89 |
| Storitve | 725.020 | (71.133) | 653.887 | 6,57 | 599.180 | (55.871) | 543.309 | 6,97 |
| Transport in komunikacije | 811.517 | (25.029) | 786.488 | 7,90 | 745.260 | (18.099) | 727.161 | 9,33 |
| Trgovina | 874.235 | (75.309) | 798.926 | 8,03 | 752.835 | (75.264) | 677.571 | 8,69 |
| Zdravstvo in socialno varstvo | 48.620 | (1.794) | 46.826 | 0,47 | 24.604 | (1.538) | 23.066 | 0,30 |
| Druga finančna sredstva | 118.691 | (5.553) | 113.138 | 1,14 | 102.321 | (4.906) | 97.415 | 1,25 |
| Skupaj | 10.333.053 | (377.974) | 9.955.079 | 100,00 | 8.122.948 | (327.445) | 7.795.503 | 100,00 |
Vse restrukturirane izpostavljenosti
| Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti | 31. 12. 2019 | Bruto knjigovodska vrednost | Donosne | Nedonosne | Donosne restrukturirane izpostavljenosti | Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti | Zavarovanja in finančna poroštva, prejeta za restrukturirane izpostavljenosti | Oslabljene | Neplačane |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti) | 168.852 | 45.830 | 123.022 | 123.022 | (2.910) | (69.783) | 92.366 | ||
| Država | 5.627 | - | 5.627 | 5.627 | - | (2.407) | 3.219 | ||
| Druge finančne organizacije | 1.959 | 24 | 1.935 | 1.935 | - | (1.935) | 24 | ||
| Nefinančne organizacije | 137.872 | 37.670 | 100.202 | 100.202 | (2.610) | (62.157) | 71.389 | ||
| Gospodinjstva | 23.394 | 8.136 | 15.258 | 15.258 | (300) | (3.284) | 17.734 | ||
| Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje | 168.852 | 45.830 | 123.022 | 123.022 | (2.910) | (69.783) | 92.366 | ||
| Dane obveze iz posojil | 2.389 | 1.495 | 894 | 894 | (7) | (835) | 1.283 | ||
| Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja | 171.241 | 47.325 | 123.916 | 123.916 | (2.917) | (70.618) | 93.649 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 31. 12. 2020 | Do 3 mesecev | Od 3 do 6 mesecev | Od 6 do 12 mesecev | Nad 12 mesecev |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Donosne izpostavljenosti | 13.455 | 9.963 | 1.858 | 24.317 | ||
| Nedonosne izpostavljenosti | 32.950 | 1.786 | 7.140 | 65.200 | ||
| Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja | 46.405 | 11.749 | 8.998 | 89.517 |
| Donosne izpostavljenosti | 5.745 | 3.819 | 8.166 | 42.420 |
|---|---|---|---|---|
| Nedonosne izpostavljenosti | 3.759 | 1.286 | 1.967 | 70.114 |
| Do 3 mesecev | Od 3 do 6 mesecev | Od 6 do 12 mesecev | Nad 12 mesecev | |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 9.504 | 5.105 | 10.133 | 112.534 |
| Donosne izpostavljenosti | 8.304 | 931 | 1.398 | 9.821 |
| Nedonosne izpostavljenosti | 3.969 | 942 | 5.513 | 42.553 |
| Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja | 12.273 | 1.873 | 6.911 | 52.374 |
| 31. 12. 2019 | ||||
| Donosne izpostavljenosti | 3.298 | 309 | 5.083 | 34.230 |
| Nedonosne izpostavljenosti | 3.129 | 967 | 722 | 48.421 |
| Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja | 6.427 | 1.276 | 5.805 | 82.651 |
| Država | Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | Finančna sredstva, namenjena trgovanju | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Izvedeni finančni instrumenti |
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 305.697 | - | 484.875 | - | 14.498 |
| Druge države Evropske unije | 930.258 | - | 978.504 | 111 | 672 |
| - Avstrija | 78.720 | - | 73.959 | - | - |
| - Belgija | 121.657 | - | 78.858 | - | - |
| - Bolgarija | 36.910 | - | 3.255 | - | - |
| - Češka | 1.025 | - | 16.420 | - | - |
| - Danska | - | - | 15.976 | - | - |
| - Finska | 38.515 | - | 81.905 | - | - |
| - Francija | 151.981 | - | 155.580 | - | 80 |
| - Nemčija | 63.155 | - | 104.967 | - | 120 |
| - Madžarska | 20.907 | - | 9.924 | - | - |
| - Irska | 45.576 | - | 36.464 | - | - |
| - Italija | 7.088 | - | 11.048 | 111 | - |
| - Latvija | 22.112 | - | 749 | - | - |
| - Litva | 11.626 | - | 18.385 | - | - |
| - Luksemburg | 71.821 | - | 37.853 | - | - |
| - Nizozemska | 50.409 | - | 133.360 | - | 90 |
| - Poljska | 26.432 | - | 17.023 | - | - |
| - Portugalska | 45.937 | - | 19.377 | - | - |
| - Romunija | 23.600 | - | 5.599 | - | - |
| - Slovaška | 21.662 | - | 36.350 | - | - |
| - Španija | 66.622 | - | 53.201 | - | - |
| - Švedska | 8.072 | - | 59.424 | - | - |
| - Drugo | 16.431 | - | 8.827 | - | 382 |
| ZDA | 9.786 | 2.450 | 79.543 | 2.046 | - |
| Drugo | 257.346 | 66.356 | 1.903.569 | - | 879 |
| - Severna Makedonija | 204.455 | - | 143.059 | - | 7 |
| - Črna gora | 20.386 | - | 18.649 | - | - |
| Država | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 4.360.051 | 4.405.416 | 4.354.155 | 4.401.362 |
| Srbija | 2.146.793 | 454.299 | 134.303 | 103.458 |
| Druge države Evropske unije | 157.557 | 180.385 | 73.252 | 100.261 |
| Drugo | 3.290.678 | 2.755.403 | 246.226 | 195.720 |
| Skupaj | 9.955.079 | 7.795.503 | 4.807.936 | 4.800.801 |
| Dejavnost | Bruto krediti | Popravek vrednosti | Neto krediti | v % | Bruto krediti | Popravek vrednosti | Neto krediti | v % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Banke | 158.475 | (155) | 158.320 | 3,29 | 144.493 | (141) | 144.352 | 3,01 |
| Finance | 135.040 | (4.405) | 130.635 | 2,72 | 125.521 | (3.441) | 122.080 | 2,54 |
| Elektrika, plin in voda | 157.515 | (2.892) | 154.623 | 3,22 | 138.587 | (2.497) | 136.090 | 2,83 |
| Gradbeništvo | 63.025 | (8.463) | 54.562 | 1,13 | 67.427 | (11.545) | 55.882 | 1,16 |
| Industrija | 519.880 | (14.445) | 505.435 | 10,51 | 557.861 | (13.994) | 543.867 | 11,33 |
| Izobraževanje | 5.197 | (38) | 5.159 | 0,11 | 6.078 | (56) | 6.022 | 0,13 |
| Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov | 15.099 | (865) | 14.234 | 0,30 | 14.714 | (809) | 13.905 | 0,29 |
| Javna uprava | 95.930 | (1.793) | 94.137 | 1,96 | 92.924 | (1.689) | 91.235 | 1,90 |
| Prebivalstvo | 2.411.949 | (34.179) | 2.377.770 | 49,46 | 2.376.791 | (24.166) | 2.352.625 | 49,00 |
| Rudarstvo | 8.580 | (74) | 8.506 | 0,18 | 6.495 | (47) | 6.448 | 0,13 |
| Samostojni podjetniki | 52.216 | (3.014) | 49.202 | 1,02 | 49.732 | (1.604) | 48.128 | 1,00 |
| Storitve | 454.154 | (44.827) | 409.327 | 8,51 | 398.059 | (29.139) | 368.920 | 7,68 |
| Transport in komunikacije | 589.269 | (4.965) | 584.304 | 12,15 | 645.791 | (3.822) | 641.969 | 13,37 |
| Trgovina | 204.343 | (22.190) | 182.153 | 3,79 | 217.068 | (24.849) | 192.219 | 4,00 |
| Zdravstvo in socialno varstvo | 26.288 | (1.222) | 25.066 | 0,52 | 10.887 | (1.107) | 9.780 | 0,20 |
| Druga finančna sredstva | 55.833 | (1.330) | 54.503 | 1,13 | 69.120 | (1.841) | 67.279 | 1,40 |
| Skupaj | 4.952.793 | (144.857) | 4.807.936 | 100,00 | 4.921.548 | (120.747) | 4.800.801 | 100,00 |
Druge države Evropske unije v postavki »Drugo« predstavljajo Malto, Ciper, Grčijo in Hrvaško.
Druge države v postavki »Drugo« predstavljajo Izrael, Kazahstan in Rusijo.
Nagovor UB
Nagovor NS
Ključni poudarki
Prevzem KB
Dejavniki tveganja in napoved
Pregled finančnega poslovanja
Upravljanje tveganj
Finančno poročilo
| NLB Skupina | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | NLB | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A | 73,56 | 74,14 | 73,75 | 74,27 | |||
| B | 15,35 | 16,34 | 15,24 | 16,26 | |||
| C | 10,90 | 9,52 | 10,82 | 9,47 | |||
| D in E | 0,19 | 0,00 | 0,19 | 0,00 | |||
| Skupaj | 100,00 | 100,00 | 100,00 | 100,00 |
Izvedeninančni instrumenti za bančno knjigo so sklenjeni s strankami z dobro zunanjo bonitetno oceno.
Izvedeninančni instrumenti, ki jih NLB Skupina sklepa za potrebe servisiranja strank, večinoma nimajo zunanje bonitetne ocene, vendar pa so vsi taki posli takoj zaprti z nasprotnim poslom s tretjo stranko, ki ima dobro zunanjo bonitetno oceno.
| NLB Skupina | A | B | C | D | Skupaj | NLB | A | B | C | D | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | - | 14.796 | - | - | 14.796 | - | - | - | - | - | - | |
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | - krediti bankam | - | - | - | - | 67.128 | - | - | - | 67.128 | ||
| - krediti strankam, ki niso banke | - | - | - | - | - | - | 5.858 | - | 5.858 | |||
| Skupaj | - | 14.796 | - | - | 14.796 | 67.128 | - | 5.858 | - | 72.986 |
| NLB Skupina | A | B | C | D | Skupaj | NLB | A | B | C | D | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | - dolžniški vrednostni papirji | 523 | - | - | - | 523 | 523 | - | - | 523 | ||
| - krediti bankam | - | - | - | - | - | 67.167 | - | - | - | 67.167 | ||
| - krediti strankam, ki niso banke | - | - | - | - | - | - | 5.915 | - | 5.915 | |||
| Skupaj | 523 | - | - | - | 523 | 67.690 | - | 5.915 | - | 73.605 |
| Izvedeni finančni instrumenti | Slovenija | 417.611 | 1.041 | 535.160 | - | 13.278 | 417.611 | 1.041 | 457.671 | 13.278 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druge države Evropske unije | 976.304 | - | 40 | 1.103.666 | 1.391 | 6.416 | 976.304 | 40 | 1.074.241 | 6.416 | |
| - Avstrija | 79.096 | - | 34.066 | - | - | 79.096 | - | 34.066 | - | ||
| - Belgija | 124.649 | - | 62.276 | - | 16 | 124.649 | - | 57.515 | 16 | ||
| - Bolgarija | 35.880 | - | 3.301 | - | - | 35.880 | - | 3.301 | - | ||
| - Češka | 1.024 | - | 19.180 | - | - | 1.024 | - | 19.180 | - | ||
| - Danska | - | - | 18.288 | - | - | - | - | 18.288 | - | ||
| - Finska | 41.312 | - | 80.712 | 625 | - | 41.312 | - | 79.645 | - | ||
| - Francija | 164.488 | 10 | 234.174 | - | 622 | 164.488 | 10 | 223.049 | 622 | ||
| - Nemčija | 120.107 | 10 | 91.484 | 302 | 426 | 120.107 | 10 | 88.479 | 426 | ||
| - Velika Britanija | 1.193 | - | 79.053 | - | 4.941 | 1.193 | - | 79.053 | 4.941 | ||
| - Madžarska | 27.252 | - | 1.841 | - | - | 27.252 | - | 1.841 | - | ||
| - Irska | 40.754 | 10 | 56.834 | - | - | 40.754 | 10 | 51.425 | - | ||
| - Italija | 8.720 | - | 15.463 | 109 | - | 8.720 | - | 15.463 | - | ||
| - Latvija | 13.534 | - | 12.123 | - | - | 13.534 | - | 12.123 | - | ||
| - Litva | 9.082 | - | 24.654 | - | - | 9.082 | - | 24.654 | - | ||
| - Luksemburg | 78.891 | - | 48.042 | 355 | - | 78.891 | - | 48.042 | - | ||
| - Nizozemska | 50.642 | - | 99.586 | - | 3 | 50.642 | - | 99.586 | 3 | ||
| - Poljska | 13.873 | - | 43.741 | - | - | 13.873 | - | 43.741 | - | ||
| - Portugalska | 44.704 | - | 22.863 | - | - | 44.704 | - | 22.863 | - | ||
| - Romunija | 18.161 | - | 5.239 | - | - | 18.161 | - | 5.239 | - | ||
| - Slovaška | 21.721 | - | 42.630 | - | - | 21.721 | - | 42.630 | - | ||
| - Španija | 63.600 | 10 | 51.105 | - | - | 63.600 | 10 | 47.047 | - | ||
| - Švedska | 8.091 | - | 42.029 | - | - | 8.091 | - | 42.029 | - | ||
| - Drugo | 9.530 | - | 14.982 | - | 408 | 9.530 | - | 14.982 | 408 | ||
| ZDA | 46.724 | 3.244 | 36.442 | - | - | 46.724 | 3.244 | 16.678 | - | ||
| Drugo | 213.209 | - | 416.537 | 365 | 807 | 44.527 | - | 63.121 | 854 | ||
| - Severna Makedonija | 141.909 | - | - | 99.914 | - | - | - | - | 2 | ||
| - Črna gora | 26.773 | - | 24.852 | - | - | - | - | 3.271 | - | ||
| - Srbija | - | - | 84.118 | - | - | - | - | 9.801 | 45 | ||
| - Kosovo | - | - | 70.140 | - | 807 | - | - | - | 807 | ||
| - Bosna in Hercegovina | - | - | 87.464 | - | - | - | - | - | - | ||
| - Kanada | 14.052 | - | 29.156 | - | - | 14.052 | - | 29.156 | - | ||
| - Islandija | 5.070 | - | - | - | - | 5.070 | - | - | - | ||
| - Norveška | 6.304 | - | 17.706 | - | - | 6.304 | - | 17.706 | - | ||
| - Drugo | 19.101 | - | 3.187 | 365 | - | 19.101 | - | 3.187 | - | ||
| Skupaj | 1.653.848 | 4.325 | 2.091.805 | 1.756 | 20.501 | 1.485.166 | 4.325 | 1.611.711 | 20.548 |
Druge države Evropske unije v postavki »Drugo« predstavljajo Ciper in Hrvaško.
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | - | - | 2.261.533 | 2.261.533 |
| Vrednostni papirji | 2.450 | 4.171 | 1.716.351 | 3.000.852 |
| - Obveznice | 2.450 | - | 1.598.760 | 2.879.090 |
| - Delnice | - | 4.171 | 45.147 | 49.318 |
| - Zakladne menice | - | - | 72.444 | 72.444 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 16.381 | - | - | 16.381 |
| Krediti in terjatve | - | 30.935 | - | 4.753.433 |
| - Krediti državi | - | - | 170.742 | 170.742 |
| - Krediti bankam | - | - | 158.320 | 158.320 |
| - Krediti finančnim organizacijam | - | - | 177.198 | 177.198 |
| - Krediti fizičnim osebam | - | - | 2.377.770 | 2.377.770 |
| - Krediti drugim strankam | - | 30.935 | 1.838.468 | 1.869.403 |
| Druga finančna sredstva | - | - | 54.503 | 54.503 |
| Skupaj finančna sredstva | 18.831 | 35.106 | 1.716.351 | 10.086.702 |
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti | Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | - | - | 1.292.211 | - | 1.292.211 |
| Vrednostni papirji | 4.325 | 2.716 | 1.656.657 | 3.148.864 | |
| - Obveznice | 4.325 | - | 1.509.559 | 2.971.037 | |
| - Delnice | - | 2.716 | 44.946 | 47.662 | |
| - Komercialni zapisi | - | - | 28.013 | 28.013 | |
| - Zakladne menice | - | - | 102.152 | 102.152 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | 19.760 | - | - | 20.548 | |
| Krediti in terjatve | - | 20.571 | 4.712.951 | 4.733.522 | |
| - Krediti državi | - | - | 182.582 | 182.582 | |
| - Krediti bankam | - | - | 144.352 | 144.352 | |
| - Krediti finančnim organizacijam | - | - | 131.442 | 131.442 | |
| - Krediti fizičnim osebam | - | - | 2.352.625 | 2.352.625 | |
| - Krediti drugim strankam | 20.571 | - | 1.901.950 | 1.922.521 | |
| Druga finančna sredstva | - | - | 67.279 | 67.279 | |
| Skupaj finančna sredstva | 24.085 | 23.287 | 1.656.657 | 9.262.424 |
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti | Finančni najemi | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | - | - | 3.961.812 | - | 3.961.812 |
| Vrednostni papirji | 68.806 | 17.317 | 3.514.290 | 1.503.087 | 5.103.500 |
| - Obveznice | 68.806 | 2.157 | 3.260.940 | 1.480.478 | 4.812.381 |
| - Delnice | - | 4.171 | 67.799 | - | 71.970 |
| - Komercialni zapisi | - | - | 50.449 | - | 50.449 |
| - Zakladne menice | - | - | 135.102 | 22.609 | 157.711 |
| - Investicijski skladi | - | 10.989 | - | - | 10.989 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 16.049 | - | - | - | 16.049 |
| Krediti in terjatve | - | 25.076 | - | 9.768.232 | 9.841.941 |
| - Krediti državi | - | - | - | 365.339 | 368.400 |
| - Krediti bankam | - | - | 197.005 | - | 197.005 |
| - Krediti finančnim organizacijam | - | - | 158.845 | 26 | 158.871 |
| - Krediti fizičnim osebam | - | - | 4.913.793 | 19.300 | 4.933.093 |
| - Krediti drugim strankam | - | 25.076 | 4.133.250 | 26.246 | 4.184.572 |
| Druga finančna sredstva | - | - | 113.138 | - | 113.138 |
| Skupaj finančna sredstva | 84.855 | 42.393 | 3.514.290 | 15.346.269 | 19.036.440 |
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti | Finančni najemi | Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | - | - | 2.101.346 | - | - | 2.101.346 |
| Vrednostni papirji | 4.325 | 10.398 | 2.141.428 | 1.653.848 | - | 3.809.999 |
| - Obveznice | 4.325 | 1.756 | 1.913.623 | 1.617.272 | - | 3.536.976 |
| - Delnice | - | 3.167 | 49.623 | - | - | 52.790 |
| - Komercialni zapisi | - | - | 66.020 | 28.013 | - | 94.033 |
| - Zakladne menice | - | - | 112.162 | 8.563 | - | 120.725 |
| - Investicijski skladi | - | 5.475 | - | - | - | 5.475 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 19.713 | - | - | - | - | 20.501 |
| Krediti in terjatve | - | 14.961 | - | 7.638.615 | 44.512 | 7.698.088 |
| - Krediti državi | - | - | - | 267.796 | 3.593 | 271.389 |
| - Krediti bankam | - | - | 93.403 | - | - | 93.403 |
| - Krediti finančnim organizacijam | - | - | 100.010 | 44 | - | 100.054 |
| - Krediti fizičnim osebam | - | - | 3.914.839 | 23.196 | - | 3.938.035 |
| - Krediti drugim strankam | - | 14.961 | 3.262.567 | 17.679 | - | 3.295.207 |
| Druga finančna sredstva | - | - | 97.415 | - | - | 97.415 |
| Skupaj finančna sredstva | 24.038 | 25.359 | 2.141.428 | 11.491.224 | 44.512 | 13.727.349 |
| NLB Skupina | 31. 12. 2020 | EUR | USD | CHF | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva | Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 3.017.875 | 46.572 | 101.712 | 795.653 | 3.961.812 | |
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 40.910 | 2.450 | - | 41.495 | 84.855 | ||
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 32.104 | 4.579 | - | 5.710 | 42.393 | ||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 2.395.335 | 206.985 | 14.796 | 897.174 | 3.514.290 | ||
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | - dolžniški vrednostni papirji | 1.285.569 | 11.408 | - | 206.110 | 1.503.087 | |
| - krediti bankam | 74.422 | 47.796 | 11.065 | 63.722 | 197.005 | ||
| - krediti strankam, ki niso banke | 7.816.698 | 36.337 | 49.276 | 1.717.549 | 9.619.860 | ||
| - druga finančna sredstva | 52.010 | 20.445 | 41 | 40.642 | 113.138 | ||
| Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem | 13.844 | - | - | - | 13.844 | ||
| Skupaj finančna sredstva | 14.728.767 | 376.572 | 176.890 | 3.768.055 | 19.050.284 |
| Finančne obveznosti | EUR | USD | CHF | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | 15.485 | - | - | 15.485 | ||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 61.161 | - | - | 61.161 | ||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | 28.242 | 7.668 | 5.574 | 31.149 | 72.633 |
| - krediti bank in centralnih bank | 140.358 | 11.889 | 5.978 | - | 158.225 | |
| - depoziti strank, ki niso banke | 13.228.655 | 328.533 | 161.887 | 2.678.092 | 16.397.167 | |
| - krediti strank, ki niso banke | 91.560 | - | - | - | 91.560 | |
| - podrejene obveznosti | 288.321 | - | - | - | 288.321 | |
| - druge finančne obveznosti | 123.362 | 23.139 | 1.836 | 58.963 | 207.300 | |
| Skupaj finančne obveznosti | 13.977.144 | 371.229 | 175.275 | 2.768.204 | 17.291.852 |
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja: 751.623, 5.343, 1.615, 999.851, 1.758.432
Valutni izvedeni finančni instrumenti: 30.748, 651, (2.303), (43.314), (14.218)
Neto valutna izpostavljenost: 782.371, 5.994, (688), 956.537, 1.744.214
| Skupaj finančna sredstva | 11.460.626 | 260.127 | 105.818 | 1.909.769 | 13.736.340 |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj finančne obveznosti | 10.487.637 | 232.710 | 91.618 | 1.522.496 | 12.334.461 |
| Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja | 972.989 | 27.417 | 14.200 | 387.273 | 1.401.879 |
| Valutni izvedeni finančni instrumenti | 16.442 | (14.336) | (4.232) | (7.707) | (9.833) |
| Neto valutna izpostavljenost | 989.431 | 13.081 | 9.968 | 379.566 | 1.392.046 |
NLB opredeljuje tržno tveganje kot tveganje potencialnih nančnih izgub, ki izhajajo iz neugodnih sprememb obrestnih mer in/ ali tržnih cen (deviznih tečajev, kreditnih razmikov in tečaje v vrednostnih papir jev) ali parametr ov, ki vplivajo na cene (korelacija, stopnja volatilnosti). Izgube lahko neposredno vplivajo na poslo vni rezultat, na primer v primeru pozicij iz trgovalne knjige, medtem ko se v primeru pozicij iz bančne knjige odražajo v presežku iz prevrednotenja. Izposta vljenost do tržnih tveganj je do določene stopnje vgrajena v bančništvo ter ponuja priložnost za ustvarjanjenančnih rezultatov in vrednosti.
Organizacijska enota Tveganja v NLB je neodvisna od trgovalnih aktivnosti in poroča odboru ALCO Banke ter spremlja in upravlja izposta vljenost tržnim tveganjem, ločeno za bančno in trgovalno knjigo. Izposta vljenosti in limiti se spremljajo dnevno ter se tekoče poročajo odboru ALCO.
Banka uporablja širok nabor kvantitativnih in kvalitativnih orodij za merjenje, upra vljanje in poročanje tržnih tveganj, kot so: »value-at-risk« (VaR), analize občutljivosti, stresni testi, »back-testing«, scenariji, drugi blažilci tržnih tveganj (koncentracija izposta vljenosti, gap limiti, stop-loss limiti itn.), občutljivost neto obrestnih prihodkov (»net interest income sensitivity«), ekonomska vrednost delnic ter ekonomski kapital. Stresni testi opozarjajo na potencialne izgube, ki bi se lahko zgodile v izjemnih tržnih pogojih.
Na področju valutnega tveganja NLB Skupina zasleduje cilj nizke do srednje izpostavljenosti. NLB tekoče spremlja odprte pozicije NLB Skupine v tuji valuti. Osnovna usmeritev NLB Skupine pri upravljanju obrestnega tveganja je preprečevanje negativnih dohodkovnih učinkov, ki bi izhajali iz spremenjenih tržnih obrestnih mer. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB je omejeno na servisiranje strank in varovanje lastnih odprtih pozicij pred tveganji. Skladno z določbami Strategije trgovanja s finančnimi instrumenti v NLB Skupini so aktivnosti trgovanja v drugih članicah v NLB Skupini zelo omejene.
V NLB Skupini so vzpostavljene enotne usmeritve in limiti za posamezne vrste tveganj po posameznih članicah. Metodologije so usklajene z zahtevami regulatorjev na posamični in konsolidirani ravni, tekoče poročanje regulatorju na konsolidirani ravni pa se izvaja po standardiziranem pristopu. Skladno s politikami so članice dolžne spremljati in upravljati izpostavljenost tržnim tveganjem ter o tem poročati NLB. Redno se izvajata spremljanje in poročanje o izpostavljenosti posameznih članic v okviru Odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO NLB Skupine).
pozicij v tuji valuti zaradi spremembe deviznih tečajev. Vpliv izpostavljenosti NLB do gibanja deviznih tečajev se odrazi v nančni poziciji in denarnih tokovih Banke. Banka meri in upravlja valutno tveganje s kombinacijo analiz občutljivosti, VaR, scenarijev in stresnih testov.
V trgovalni knjigi se, tako kot preostala tržna tveganja, upravlja na podlagi limitov VaR, ki jih sprejme Uprava Banke, in skladno s sprejeto Politiko upravljanja tržnih tveganj v trgovalni knjigi NLB. Devizne (FX) pozicije v trgovalni knjigi upravljamo na integrirani osnovi na ravni portfelja.
NLB spremlja in upravlja valutno tveganje v bančni knjigi skladno s Politiko upravljanja valutnih tveganj NLB. Ta politika je sestavljena zlasti zaradi varovanja temeljnega kapitala (»Common Equity Tier 1«) pred negativnimi učinki spremenljivosti deviznih tečajev in limitiranjem spremenljivosti izkaza poslovnega izida. FX pozicija iz bančne knjige izhaja predvsem iz osnovnih bančnih poslov.
Vsaka članica skladno z lokalno regulativo ter smernicami in standardi, ki jih je določila matična banka, sprejme svojo politiko upravljanja valutnih tveganj, v kateri so opredeljeni tudi limitni sistemi in ki jo potrdi lokalna Uprava ali Nadzorni svet. NLB mesečno spremlja in upravlja izpostavljenost valutnim tveganjem na ravni celotne NLB Skupine.
Bančne članice NLB Skupine sledijo Smernicam za obvladovanje FX kreditiranja v NLB Skupini. Cilji Smernic so obravnavati tveganja, ki izhajajo iz potencialnih dodatnih rasti FX kreditiranja, prepoznati potencialna skrita tveganja in tveganja malo verjetnih dogodkov, ki so povezana z FX kreditiranjem, ter ublažiti potencialne učinke iz teh tveganj, da bi upoštevali zadevne stroške in vzdrževali zadostne kapitalske rezerve za kritje potencialnih tveganj.
Dnevno se spremljajo pozicije vseh valut v izkazu finančnega položaja NLB, za katere je določen dnevni limit. Odprta devizna pozicija se upravlja dnevno po posameznih valutah tako, da je vedno znotraj limitov.
V zvezi s strukturnimi FX pozicijami na konsolidirani ravni Banka prevede sredstva in obveznosti v tujih valutah v evro valuto po FX zaključnem tečaju na dan izkazanančnega stanja. Tečajne razlike neevrskih sredstev in obveznosti proti evru so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in tako vplivajo na lastniški kapital in CET1 kapital. ALM NLB Skupine uporablja strategije za upravljanje te vrste FX izpostavljenosti, vključno z ujemanjem financiranja sredstev in obveznosti.
| Scenariji | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| USD | +/-7 % | +/-4 % |
| CHF | +/-4 % | +/-3 % |
| CZK | +/-8 % | +/-3 % |
| RSD | +/-1 % | +/-2 % |
| MKD | +/-3 % | +/-2 % |
| JPY | +/-8 % | +/-5 % |
| AUD | +/-10 % | +/-5 % |
| HUF | +/-9 % | +/-4 % |
| HRK | +/-2 % | +/-1 % |
| BAM | +/-0 % | +/-0 % |
| NLB Skupina | NLB | 31. 12. 2020 | Vpliv na izkaz poslovnega izida | Vpliv na drugi vseobsegajoči donos | Vpliv na izkaz poslovnega izida | Vpliv na drugi vseobsegajoči donos |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Apreciacija | USD | (345) | - | (97) | (11) | |
| CHF | (293) | 231 | (32) | - | ||
| CZK | (4) | - | (4) | - | ||
| RSD | 9 | 7.096 | 22 | - | ||
| MKD | 4 | 7.663 | 19 | - | ||
| Druge valute | 85 | 91 | 89 | - | ||
| Učinek na vseobsegajoči donos | (544) | 15.081 | (3) | (11) | ||
| Depreciacija | USD | 295 | - | 83 | 10 | |
| CHF | 270 | (213) | 29 | - | ||
| CZK | 3 | - | 3 | - | ||
| RSD | (9) | (6.959) | (22) | - | ||
| MKD | (4) | (7.151) | (18) | - | ||
| Druge valute | (68) | (89) | (70) | - | ||
| Učinek na vseobsegajoči donos | 487 | (14.412) | 5 | 10 |
| NLB | 31. 12. 2020 | EUR | USD | CHF | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva | Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 2.188.898 | 11.345 | 14.042 | 47.248 | 2.261.533 | |
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 16.381 | - | - | - | 18.831 | ||
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 30.527 | 4.579 | - | - | 35.106 | ||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.589.855 | 96.888 | - | 29.608 | 1.716.351 | ||
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | - dolžniški vrednostni papirji | 1.266.472 | 11.408 | - | - | 1.277.880 | |
| - krediti bankam | 158.215 | 105 | - | - | 158.320 | ||
| - krediti strankam, ki niso banke | 4.482.044 | 31.245 | 49.111 | 1.778 | 4.564.178 | ||
| - druga finančna sredstva | 34.136 | 19.751 | - | 616 | 54.503 | ||
| Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem | 13.844 | - | - | - | 13.844 | ||
| Skupaj finančna sredstva | 9.780.372 | 177.771 | 63.153 | 79.250 | 10.100.546 |
| Finančne obveznosti | 31. 12. 2020 | EUR | USD | CHF | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | 15.500 | - | - | - | 15.500 | |
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 61.161 | - | - | - | 61.161 | |
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | 5.945 | 9.675 | 6.456 | 19.559 | 41.635 |
| - krediti bank in centralnih bank | 8.635.809 | 129.809 | 47.542 | 37.595 | 8.850.755 | |
| - depoziti strank, ki niso banke | 125.597 | 11.889 | 5.978 | - | 143.464 | |
| - krediti strank, ki niso banke | 13 | - | - | - | 13 | |
| - podrejene obveznosti | 288.321 | - | - | - | 288.321 | |
| - druge finančne obveznosti | 79.721 | 19.908 | 39 | 1.605 | 101.273 | |
| Skupaj finančne obveznosti | 9.212.067 | 171.281 | 60.015 | 58.759 | 9.502.122 |
| 568.305 | 6.490 | 3.138 | 20.491 | 598.424 |
|---|---|---|---|---|
| 4.136 | (2.491) | (3.299) | (12.169) | (13.823) |
|---|---|---|---|---|
| 572.441 | 3.999 | (161) | 8.322 | 584.601 |
|---|---|---|---|---|
| Skupaj finančna sredstva | 8.957.777 | 176.516 | 66.028 | 71.094 | 9.271.415 |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj finančne obveznosti | 8.142.363 | 142.395 | 61.999 | 51.957 | 8.398.714 |
| Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja | 815.414 | 34.121 | 4.029 | 19.137 | 872.701 |
| Valutni izvedeni finančni instrumenti | 21.804 | (21.784) | (2.760) | (7.168) | (9.908) |
| 837.218 | 12.337 | 1.269 | 11.969 | 862.793 |
|---|---|---|---|---|
je vzdrževanje likvidnostnih rezerv, hkrati pa zagotavlja večjo stabilizacijo obrestne marže, zaradi česar Banka v model merjenja obrestnega tveganja vključuje tudi tveganje ponovne določitve vrednosti vrednostnih papirjev bančne knjige.
NLB upravlja obrestno tveganje tudi s sklepanjem klasičnih izvedenih finančnih instrumentov (obrestne zamenjave, obrestne zamenjave čez noč, medvalutne zamenjave obrestnih mer in dogovori o terminski obrestni meri), ki se večinoma obravnavajo po načelu računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji (»hedge accounting«). Obrestno tveganje izhaja predvsem iz bilančnih postavk bančne knjige, zlasti v trenutnem okolju nizkih obrestnih mer, kjer NLB Skupina na aktivni strani bilance beleži povečanje obsega kreditov z nespremenljivo obrestno mero in dolgoročnih vrednostnih papirjev bančne knjige ter transformacijo vezanih depozitov v depozite na vpogled na pasivni strani bilance.
Vsaka članica NLB Skupine v skladu z lokalno regulativo in smernicami ter standardi, ki jih določa matična banka, sprejme politiko upravljanja obrestnega tveganja, v kateri so opredeljeni tudi limitni sistemi. NLB redno spremlja izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine skladno s sprejetimi Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, kjer so opredeljene usmeritve, ki zagotavljajo učinkovit in hkrati poenoten pristop bančne skupine k upravljanju obrestnega tveganja.
Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri, spremlja in poroča v primeru NLB tedensko s strani Tveganj, medtem ko je njegovo upravljanje v pristojnosti Finančnih trgov; na ravni NLB Skupine pa mesečno. Izpostavljenost NLB obrestnemu tveganju se obravnava na ALCO mesečno na ravni NLB in kvartalno na konsolidirani ravni.
Prikazane so knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov, razvrščene glede na preostalo obdobje, v katerem se skladno s pogodbo spremeni obrestna mera oziroma zapade finančni instrument.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 31. 12. 2020 | Skupaj | Neobrestovano | Obrestovano | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva | Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 3.961.812 | 1.255.642 | 2.706.170 | 2.706.170 | - | - | - | - | - |
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 84.855 | 16.049 | 68.806 | 15.170 | - | 44.775 | 8.861 | - | - | |
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 42.393 | 15.160 | 27.233 | 709 | 11.192 | 13.879 | 1.171 | 282 | ||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 3.514.290 | 67.799 | 3.446.491 | 193.663 | 89.570 | 408.497 | 2.008.154 | 746.607 | ||
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | - dolžniški vrednostni papirji | 1.503.087 | - | 1.503.087 | 76.716 | 45.405 | 76.178 | 695.030 | 609.758 | |
| - krediti bankam | 197.005 | 8.643 | 188.362 | 148.527 | 36.127 | 3.708 | - | - | ||
| - krediti strankam, ki niso banke | 9.619.860 | 69.958 | 9.549.902 | 2.328.747 | 1.383.720 | 2.781.228 | 2.106.629 | 949.578 | ||
| - druga finančna sredstva | 113.138 | 113.138 | - | - | - | - | - | - | ||
| Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem | 13.844 | 13.844 | - | - | - | - | - | - | ||
| Skupaj finančna sredstva | 19.050.284 | 1.560.233 | 17.490.051 | 5.469.702 | 1.566.014 | 3.328.265 | 4.819.845 | 2.306.225 | ||
| Finančne obveznosti | Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | 15.485 | 15.485 | - | - | - | - | - | - | |
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 61.161 | 61.161 | - | - | - | - | - | |||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | 72.633 | 1.103 | 71.530 | 51.534 | 19.610 | 163 | 223 | ||
| - krediti bank in centralnih bank | 158.225 | - | 158.225 | 2.777 | 8.043 | 134.364 | 13.041 | |||
| - depoziti strank, ki niso banke | 16.397.167 | 102.981 | 16.294.186 | 14.106.104 | 419.267 | 1.071.490 | 686.051 | 11.274 | ||
| - krediti strank, ki niso banke | 91.560 | - | 91.560 | 18.581 | 3.868 | 7.064 | 26.329 | 35.718 | ||
| - podrejene obveznosti | 288.321 | - | 288.321 | - | 3.690 | 1.759 | 282.872 | - | ||
| - druge finančne obveznosti | 207.300 | 207.270 | 30 | 5 | - | 11 | 14 | - | ||
| Skupaj finančne obveznosti | 17.291.852 | 388.000 | 16.903.852 | 14.179.001 | 454.478 | 1.214.851 | 1.008.530 | 46.992 | ||
| Neto obrestna izpostavljenost | (8.709.299) | 1.111.536 | 2.113.414 | 3.811.315 | 2.259.233 |
Tržno tveganje v trgovalni knjigi nastane ob spremembi vrednosti kot posledica spremembe obrestnih mer, kreditnih razmikov, deviznih tečajev in cen delnic.
Uprava vsako leto določi skupno pripravljenost za prevzemanje tveganj in limite po vrstah tveganj. Te limite oddelek Tržna in likvidnostna tveganja spremlja dnevno.
Na področju tržnih tveganj NLB uporablja interni model VaR (Value at Risk), ki temelji na variančno-kovariančni metodi. Dnevni izračun vrednosti VaR je prilagojen zahtevam baselskih standardov (99-odstotni interval zaupanja, opazovalno obdobje 250 delovnih dni, 10-dnevno obdobje ohranjanja pozicije).
Obrestno tveganje je tveganje spremembe ekonomske vrednosti kapitala in tveganje spremembe obrestnih prihodkov NLB Skupine zaradi spremembe tržnih obrestnih mer. Upravljanje obrestnega tveganja v NLB Skupini poteka na podlagi upravljanja obrestne zapadlosti bilančnih in zunajbilančnih obrestno občutljivih sredstev in obveznosti, ki so v skladu z regulativo razvrščene v bančno in trgovalno knjigo. Pri tem so upoštevani vsi posli po vseh valutah. Upravljanje obrestnega tveganja NLB Skupine je oblikovano skladno s strategijo in temelji na splošnih baselskih standardih upravljanja obrestnega tveganja v bančni knjigi (IRRBB; v nadaljevanju Standardi) in končnih smernicah Evropskega bančnega organa (EBA – European Banking Authority).
Obrestno tveganje se v trgovalni knjigi upravlja na osnovi sprejete Politike upravljanja tržnih tveganj v trgovalni knjigi v NLB, in sicer na osnovi metode VaR in metode ekonomske vrednosti (Basis Point Value – BPV).
Obrestno tveganje v bančni knjigi se meri in spremlja skladno s Politiko upravljanja obrestnega tveganja, kjer so opredeljene metodologije, modeli in limitni sistemi. Skupina upravlja izpostavljenost obrestnemu tveganju z uporabo dveh glavnih metod merjenja:
NLB Skupina redno meri izpostavljenost obrestnemu tveganju v bančni knjigi na podlagi različnih standardiziranih in dodatnih scenarijev spremembe višine in naklona krivulje obrestnih mer ob upoštevanju vedenjskih predpostavk in predpostavk modeliranja. Del depozitov brez zapadlosti, obravnavanih kot stabilni del, se z uporabo metode replikacijskega modela razporeja v dolgoročne pozicije. Opcijsko tveganje v večji meri izhaja iz vedenjskih opcij, ki se odražajo v predčasnih plačilih kreditov in predčasnih razvezah depozitov, in vgrajenih opcij, kot so obrestno dno in obrestna kapica. Poleg tega se, v luči upoštevanja prihodnjih denarnih tokov, v merjenje obrestnega tveganja vključujejo tudi nedonosne izpostavljenosti in izvzenbilančne postavke. Modeli za merjenje opcijskega tveganja v večji meri temeljijo na osnovi linearne regresije ob upoštevanju pretekle časovne vrste.
| v tisoč EUR | NLB | 31. 12. 2020 | Skupaj | Neobrestovano | Obrestovano | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva | 10.100.546 | 369.201 | 9.731.345 | 3.298.172 | 1.004.481 | 1.854.301 | 1.938.321 | 1.636.070 | |||
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 2.261.533 | 192.405 | 2.069.128 | 2.069.128 | - | - | - | - | |||
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 18.831 | 16.381 | 2.450 | - | 1 | 2.449 | - | ||||
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 35.106 | 4.171 | 30.935 | 1.515 | 14.900 | 14.112 | 126 | 282 | |||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.716.351 | 45.147 | 1.671.204 | 91.312 | 19.936 | 185.583 | 867.674 | 506.699 | |||
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | |||||||||||
| - dolžniški vrednostni papirji | 1.277.880 | - | 1.277.880 | 66.893 | 13.792 | 41.502 | 556.444 | 599.249 | |||
| - krediti bankam | 158.320 | 3 | 158.317 | 7.363 | 22.824 | 109.853 | 3.274 | 15.003 | |||
| - krediti strankam, ki niso banke | 4.564.178 | 42.747 | 4.521.431 | 1.061.961 | 933.029 | 1.503.250 | 508.354 | 514.837 | |||
| - druga finančna sredstva | 54.503 | 54.503 | - | - | - | - | - | ||||
| Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem | 13.844 | 13.844 | - | - | - | - | - | ||||
| Finančne obveznosti | 9.502.122 | 177.904 | 9.324.218 | 8.490.996 | 165.601 | 306.436 | 360.465 | 720 | |||
| Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | 15.500 | 15.500 | - | - | - | - | - | ||||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 61.161 | 61.161 | - | - | - | - | - | ||||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | |||||||||||
| - depoziti bank in centralnih bank | 41.635 | - | 41.635 | 41.635 | - | - | - | - | |||
| - krediti bank in centralnih bank | 143.464 | - | 143.464 | 85 | 2.816 | 128.674 | 11.889 | - | |||
| - depoziti strank, ki niso banke | 8.850.755 | - | 8.850.755 | 8.449.271 | 159.095 | 175.979 | 65.690 | 720 | |||
| - krediti strank, ki niso banke | 13 | - | 13 | - | - | 13 | - | - | |||
| - podrejene obveznosti | 288.321 | - | 288.321 | - | 3.690 | 1.759 | 282.872 | - | |||
| - druge finančne obveznosti | 101.273 | 101.243 | 30 | 5 | - | 11 | 14 | - | |||
| Neto obrestna izpostavljenost | (5.192.824) | 838.880 | 1.547.865 | 1.577.856 | 1.635.350 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 31. 12. 2019 | Skupaj | Neobrestovano | Obrestovano | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva | 13.736.340 | 901.438 | 12.834.902 | 3.397.675 | 1.654.262 | 2.728.005 | 2.978.344 | 2.076.616 | |||
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 2.101.346 | 644.013 | 1.457.333 | 1.457.333 | - | - | - | - | |||
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 24.038 | 19.713 | 4.325 | 1.040 | 21 | 37 | - | 3.227 | |||
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 25.359 | 8.642 | 16.717 | 7.165 | 3.760 | 1.728 | 3.781 | 283 | |||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 2.141.428 | 49.623 | 2.091.805 | 112.049 | 238.266 | 177.088 | 996.792 | 567.610 | |||
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | |||||||||||
| - dolžniški vrednostni papirji | 1.653.848 | - | 1.653.848 | 100.245 | 106.742 | 103.961 | 561.810 | 781.090 | |||
| - krediti bankam | 93.403 | 533 | 92.870 | 65.918 | 23.860 | 2.188 | 902 | 2 | |||
| - krediti strankam, ki niso banke | 7.589.724 | 71.720 | 7.518.004 | 1.653.925 | 1.281.613 | 2.443.003 | 1.415.059 | 724.404 | |||
| - druga finančna sredstva | 97.415 | 97.415 | - | - | - | - | - | ||||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 788 | 788 | - | - | - | - | - | ||||
| Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem | 8.991 | 8.991 | - | - | - | - | - | ||||
| Finančne obveznosti | 12.334.461 | 313.775 | 12.020.686 | 9.921.265 | 367.099 | 1.017.925 | 682.330 | 32.067 | |||
| Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | 17.903 | 17.903 | - | - | - | - | - | ||||
| Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 7.998 | 7.998 | - | - | - | - | - | ||||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 49.507 | 49.507 | - | - | - | - | - | ||||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | |||||||||||
| - depoziti bank in centralnih bank | 42.840 | 805 | 42.035 | 34.576 | 2.552 | 4.907 | - | - | |||
| - krediti bank in centralnih bank | 170.385 | - | 170.385 | 2.845 | 5.559 | 146.993 | 14.838 | 150 | |||
| - depoziti strank, ki niso banke | 11.612.317 | 79.124 | 11.533.193 | 9.837.184 | 356.977 | 856.938 | 479.620 | 2.474 | |||
| - krediti strank, ki niso banke | 64.458 | - | 64.458 | 1.287 | 2.011 | 7.322 | 24.395 | 29.443 | |||
| - podrejene obveznosti | 210.569 | - | 210.569 | 45.367 | - | 1.754 | 163.448 | - | |||
| - druge finančne obveznosti | 158.484 | 158.438 | 46 | 6 | - | 11 | 29 | - | |||
| Neto obrestna izpostavljenost | (6.523.590) | 1.287.163 | 1.710.080 | 2.296.014 | 2.044.549 |
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Občutljivost neto obrestnih prihodkov | 13.852 | 14.689 | 7.493 | 8.488 | |
| Občutljivost neto obrestnih prihodkov - kot % od kapitala | 0,78 % | 1,01 % | 0,55 % | 0,75 % |
Vrednosti v preglednici so bile izračunane na podlagi kratkoročnih obrestnih razmikov, kjer uporabljeni vzporedni premik krivulje donosnosti za –50/100 bazičnih točk za Banko pomeni zmeren in verjeten scenarij. Izračuni občutljivosti neto obrestnih prihodkov se izvajajo v tehnološki podpori.
Metoda EVE (»Economic Value of Equity«) je mera občutljivosti ekonomske vrednosti finančnih instrumentov na spremembo tržnih obrestnih mer. Omenjena metoda predstavlja sedanjo vrednost prihodnjih neto denarnih tokov in hkrati zagotavlja celovit pregled dolgoročnih učinkov na spremembo tržnih obrestnih mer. V Banki se vrednost potencialnih negativnih ekonomskih učinkov meri na osnovi šestih scenarijev šoka tržnih obrestnih mer ali več, če je potrebno glede na tržna dogajanja. V izračun so vključene tako vedenjske in avtomatske opcije kot tudi razporeditev stabilnega dela vpoglednih depozitov.
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Obrestno tveganje v bančni knjigi - EVE | 128.370 | 88.355 | 82.116 | 71.979 | |
| Obrestno tveganje v bančni knjigi - EVE kot % od kapitala | 7,27 % | 6,09 % | 5,98 % | 6,33 % |
Pri izračunu se upošteva vzporedni premik tržnih obrestnih mer za 200 bazičnih točk, ki za NLB Skupino hkrati predstavlja najslabšega od predpisanih scenarijev. Izračun vključuje razporeditev stabilnih vpoglednih depozitov in ostale vedenjske predpostavke.
Izpostavljenost obrestnim tveganjem bančne knjige v glavnem izhaja iz portfelja dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev in kreditov z nespremenljivo obrestno mero ter transformacije vezanih depozitov v vpogledne depozite kot posledice trenutne ravni nizkih obrestnih mer. Dolgoročne obrestne pozicije preostalih članic NLB Skupine, od koder izvira glavnina njihovega obrestnega tveganja z ekonomskega vidika, izhajajo zlasti iz portfelja dolgoročnih nepremičninskih kreditov z nespremenljivo obrestno mero.
Likvidnostno tveganje je tveganje, da NLB Skupina ne bo pravočasno poravnala vseh svojih obstoječih in potencialnih plačilnih obveznosti in obveznosti iz zavarovanj, kot tudi tveganje, da NLB Skupina ne bo financirala rasti svoje aktive v določenem trenutku oziroma po ugodni ceni.
Obstajata dve vrsti tveganja:
Likvidnostno tveganje je opredeljeno kot eno izmed pomembnejših tveganj v NLB Skupini, ki ga je treba skrbno upravljati. NLB Skupina ima celovit sistem upravljanja likvidnostnega tveganja, ki pripomore k vzdrževanju nizke tolerance do likvidnostnega tveganja. Vzpostavljen je sklop likvidnostnih metrik in limitov za upravljanje likvidnostne pozicije. NLB Skupina ohranja stabilnost virov financiranja, omejuje odvisnost od medbančnega trga in vzdržuje zadostne likvidne rezerve ter ohranja robustno likvidnostno pozicijo, tudi v primeru stresnih situacij.
Uprava Banke potrjuje Politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki določa ključna načela upravljanja likvidnostnega tveganja Banke. ALCO redno prejema poročilo o likvidnostnem položaju glede na odobrene limite in cilje. ALCO nadzoruje financiranje in likvidnostno pozicijo NLB Skupine in se odloča o likvidnostnem položaju NLB Skupine.
Toleranca do likvidnostnega tveganja je v NLB Skupini nizka, zato NLB Skupina skladno s strateškimi usmeritvami vedno zagotavlja ustrezno raven likvidnosti za potrebe izpolnjevanja svojih kratkoročnih obveznosti, tudi ob uresničitvi katerega izmed opredeljenih stresnih scenarijev. NLB Skupina meri in upravlja likvidnostno tveganje v treh korakih:
| NLB | 31. 12. 2019 | Skupaj | Neobrestovano | Obrestovano | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva | |||||||||
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih |
| 1.292.211 | 164.725 | 1.127.486 | 1.127.486 | - | - | - | - | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 24.085 | 19.760 | 4.325 | 1.040 | 21 | 37 | - | 3.227 | |
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 23.287 | 2.716 | 20.571 | 7.845 | 6.610 | 2.821 | 3.012 | 283 | |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.656.657 | 44.946 | 1.611.711 | 25.798 | 186.222 | 115.877 | 795.629 | 488.185 | |
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | - dolžniški vrednostni papirji | 1.485.166 | - | 1.485.166 | 97.672 | 73.519 | 84.662 | 453.767 | 775.546 |
| - krediti bankam | 144.352 | 18 | 144.334 | 15.880 | 12.010 | 97.210 | 4.124 | 15.110 | |
| - krediti strankam, ki niso banke | 4.568.599 | 49.123 | 4.519.476 | 1.086.078 | - | 1.022.248 | 1.557.001 | 440.464 | 413.685 |
| - druga finančna sredstva | 67.279 | 67.279 | - | - | - | - | - | - | |
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | - | 788 | 788 | - | - | - | - | - | |
| Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem | 8.991 | 8.991 | - | - | - | - | - | ||
| Skupaj finančna sredstva | 9.271.415 | - | 358.346 | 8.913.069 | 2.361.799 | 1.300.630 | 1.857.608 | 1.696.996 | 1.696.036 |
| Finančne obveznosti | - | - | - | - | - | - | - | - | |
| Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | 17.892 | 17.892 | - | - | - | - | - | ||
| Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 7.746 | 7.746 | - | - | - | - | - | ||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | - | 49.507 | 49.507 | - | - | - | - | - | |
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | 89.820 | - | 89.820 | 89.820 | - | - | - | |
| - krediti bank in centralnih bank | 161.564 | - | 161.564 | 85 | 5.559 | 142.871 | 13.049 | - | |
| - depoziti strank, ki niso banke | 7.760.737 | - | 7.760.737 | 7.233.733 | - | 194.230 | 256.289 | 74.580 | 1.905 |
| - krediti strank, ki niso banke | 2.537 | - | 2.537 | - | - | 32 | 2.505 | - | |
| - podrejene obveznosti | 210.569 | - | 210.569 | 45.367 | - | 1.754 | 163.448 | - | |
| - druge finančne obveznosti | 98.342 | 98.296 | 46 | 6 | - | 11 | 29 | - | |
| Skupaj finančne obveznosti | 8.398.714 | - | 173.441 | 8.225.273 | 7.369.011 | 199.789 | 400.957 | 253.611 | 1.905 |
| Neto obrestna izpostavljenost | (5.007.212) | 1.100.841 | - | 1.456.651 | - | 1.443.385 | - | 1.694.131 |
Denarni tokovi so prikazani ob upoštevanju njiho ve pogodbene zapadlosti in v skladu z amortizacijskim načrtom. Finančni instrumenti brez zapadlosti, kot so vpogledne vloge in zapadlinančni instrumenti, kot so nedonosna posojila, so prikazani v prvi vrzeli, ne glede na njihov e značilnosti in pričakovanja Banke. Za namene obvlado vanja tveganj Banke se uporabljajo različne tehnike modeliranja denarnih tokov.
| NLB Skupina | NLB | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||
| Denar v blagajni, sredstva pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah | 3.961.812 | 2.101.346 | 2.261.533 | 1.292.211 | |
| Vezane vloge pri bankah | 128.074 | 91.076 | 63.405 | 62.651 | |
| Vrednostni papirji trgovalne knjige | 68.806 | 4.325 | 2.450 | 4.325 | |
| Vrednostni papirji bančne knjige | 5.008.841 | 3.745.653 | 2.949.084 | 3.096.877 | |
| ECB primerna posojila | 582.986 | 545.247 | 582.986 | 545.247 | |
| Skupaj likvidnostne naložbe | 9.750.519 | 6.487.647 | 5.859.458 | 5.001.311 |
P ortfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige na ravni NLB Skupine je pretežno sesta vljen iz 81,8 % (31. december 2019: 78,9 %) državnih vrednostnih papirjev (vključujoč obveznice z državno garancijo – GGB) in 8,4 % senior nezavarovanih obveznic (31. december 2019: 7,8 %).
S pridobitvijo skupine Komercijalna banka, se struktura likvidnostnih naložb ni bistveno spremenila, medtem ko se je znesek likvidnostih naložb povečal za 2.226.951 tisoč EUR.
P ortfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige je namenjen sočasnemu zagotavljanju likvidnosti, stabilizaciji obrestne marže in upravljanju obrestnega tveganja Banke. Pri upravljanju portfelja NLB Skupina upošteva konservativna načela poslovanja, še zlasti glede sestave portfelja po boniteti in sektorju izdajateljev. Okvir za upravljanje vrednostnih papirjev bančne knjige sestavlja ta Politika upravljanja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige v Finančnih trgih in Politika upravljanja domačih (slovenskih) podjetniških dolžniških vrednostnih papirjev v organizacijski enoti Poslovanje s ključnimi komitenti, kjer so jasno opredeljeni cilji in značilnosti portfelja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige.
Med ECB primerna posojila so vključena vsa posojila, ki izpolnjujejo visoka merila ECB; za domača posojila so ta merila določena v Splošnih pogojih o izvajanju okvira denarne politike (4. del) Banke Slovenije. NLB je v okviru NLB Skupine edina članica, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med primerne nasprotne stranke Evrosistema. Zaradi tega se med likvidnostne rezerve štejejo navedena ECB primerna posojila.
Članice NLB Skupine decentralizirano upravljajo lastne likvidnostne naložbe, in sicer skladno z lokalno likvidnostno regulativo in veljavnimi politikami NLB Skupine.
| NLB Skupina | NLB | |||
|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev | Poštena vrednost obremenjenih sredstev | Knjigovodska vrednost neobremenjenih sredstev | Poštena vrednost neobremenjenih sredstev | |
| Krediti na odpoklic | 991.649 | - | 2.462.193 | - |
| Lastniški vrednostni papirji | 708 | 708 | 82.251 | 80.949 |
| Dolžniški vrednostni papirji | 52.336 | 55.519 | 4.968.205 | 5.017.867 |
| Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic | 80.204 | - | 9.874.875 | - |
| Druga sredstva | - | - | 1.053.435 | - |
| Skupaj | 1.124.897 | 18.440.959 | 227.737 | 10.798.866 |
Spremljanje in upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini in njenih članicah ima naslednje cilje:
Celovita ocena likvidnostne pozicije NLB Skupine je ocenjena skozi interni proces ocenjevanja ustreznosti likvidnosti (ILAAP), ki se opravi vsaj enkrat letno za NLB Skupino in vključuje jasno formalno izjavo o ustreznosti likvidnosti ter je podprta z analizo ILAAP zaključkov. NLB Skupina vzdržuje velik obseg likvidnostnih rezerv v obliki zelo kakovostnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki omogočajo refinanciranje pri ECB/centralni banki ali na medbančnem trgu. V danih razmerah poskuša NLB Skupina v čim večji meri slediti tudi dolgoročnemu trendu razpršitve tveganj tako na strani virov kot naložb.
NLB Skupina tekoče preverja odpornost proti likvidnostnemu tveganju z likvidnostnimi stresnimi scenariji, na podlagi katerih spremlja odlive in razpoložljivost likvidnostnih rezerv v različnih stresnih situacijah. Poleg tega posebno pozornost namenja tudi izpolnjevanju likvidnostne zakonodaje (Direktiva CRR/CRD), ki vključuje spremljanje in poročanje kazalnika likvidnostnega kritja (LCR) skladno z delegiranim aktom in kazalnika stabilnega financiranja (NSFR), ter doseganju njunih predpisanih vrednosti. To vključuje tudi spremljanje in poročanje dodatnih likvidnostnih poročil (ALMM) na ravni Banke ter na konsolidirani ravni. Skladno z zakonodajo EU (CRR) NLB Skupina redno spremlja in četrtletno poroča regulatorju o zastavljenih sredstvih.
V okviru rednih likvidnostnih stres testov NLB Skupina mesečno pripravlja statične likvidnostne razmike po preostali zapadlosti in dinamične projekcije likvidnosti ob upoštevanju različnih scenarijev prilivov in odlivov, da zagotavlja ustrezen nadzor likvidnosti pri posamezni članici NLB Skupine. NLB Skupina upravlja likvidnost na dnevni ravni (upravljanje likvidnosti v obdobju enega dne), za nekaj dni oziroma tednov vnaprej, in sicer na podlagi spremljanja in načrtovanja denarnih tokov. Vsaka članica NLB Skupine je odgovorna za svoj likvidnostni položaj, pri čemer izvaja naslednje dejavnosti:
NLB Skupina upošteva značilnosti za poravnavo plačil pri aktivnem upravljanju likvidnosti znotraj enega dne, da zagotovi pravočasno poravnavo zapadlih obveznosti ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja plačilnega prometa in izrednih likvidnostnih razmer.
NLB Skupina ima opredeljen načrt upravljanja likvidnosti v izjemnih okoliščinah, ki postavlja smernice in načrt dejavnosti za prepoznavanje težav, iskanje rešitev in ravnanje v izjemnih okoliščinah ter vzpostavitev sistema upravljanja likvidnosti, ki zagotavlja ohranjanje likvidnosti NLB Skupine ter varovanje poslovnih interesov komitentov in lastnikov Banke.
Upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini je pod strogim nadzorom NLB kot matične banke. Poročanje matični banki s strani vseh članic Skupine se izvaja dnevno. Tveganja pa izdajajo smernice in določajo minimalne standarde za članice NLB Skupine glede likvidnostnega tveganja v dokumentu Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. Vsaka članica mora sama zagotoviti likvidnost z zbiranjem potrebnih virov financiranja ter poskrbeti za njihovo ustrezno razpršenost in ročnost, ob tem pa upravljati likvidne rezerve in izpolnjevati zahteve regulatorja. Izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine likvidnostnemu tveganju se redno spremlja in poroča na ALCO in na lokalnih odborih za upravljanje bilance.
rezerve, zmanjšane za obvezno rezervo in nujen obseg stanj za nemoteno delovanje plačilnega prometa, ter zastavljeni vrednostni papirji in/ali bančna posojila za različne namene (zavarovano financiranje).
Minimalni obseg likvidnostnih rezerv je določen na podlagi metodologije za likvidnostne stres teste. Obseg predstavlja znesek likvidnostnih rezerv, ki bi omogočile preživetje močnega stresa v obdobju treh mesecev, z upoštevanjem kombiniranega scenarija.
| Vrednostni papirji | Bančna posojila | Obvezna rezerva | Minimalni obseg |
|---|---|---|---|
Spodnji preglednici prikazujeta pogodbene denarne tokove iz neizvedenih finančnih instrumentov glede na preostalo zapadlost ob koncu leta. Razkriti so pogodbeni nediskontirani denarni zneski, določeni na podlagi tržnih tečajev, velja vnih na datum izkaza nančnega položaja.
v tisoč EUR
| NLB Skupina | 31. 12. 2020 | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | ||
| Finančne in pogojne obveznosti | Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - | 52.434 | 19.813 | 558 | 491 | - | 73.296 | |
| - krediti bank in centralnih bank | 666 | 727 | 18.146 | 130.821 | - | 10.273 | 160.633 | ||
| - depoziti strank, ki niso banke | 14.111.895 | - | 379.127 | 1.080.487 | 848.237 | 19.059 | 16.438.805 | ||
| - krediti strank, ki niso banke | 1.041 | 2.899 | 9.719 | 43.382 | 39.743 | - | 96.784 | ||
| - podrejene obveznosti | - | 4.426 | 6.803 | 41.400 | 328.352 | 380.981 | |||
| - druge finančne obveznosti | 137.463 | - | 8.762 | 14.402 | 42.917 | - | 3.756 | 207.300 | |
| Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju | 563.821 | - | 226.551 | 703.691 | 408.880 | 424.681 | 2.327.624 | ||
| Storitvene garancije | 25.177 | 67.127 | - | 154.766 | 334.078 | 66.198 | 647.346 | ||
| Skupaj | 14.892.497 | - | 709.432 | 1.988.572 | 1.850.206 | 892.062 | 20.332.769 | ||
| Skupaj finančna sredstva | 5.228.895 | - | 651.541 | 2.434.589 | 7.867.386 | 4.621.083 | 20.803.494 |
v tisoč EUR
| NLB Skupina | 31. 12. 2019 | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |
| Finančne in pogojne obveznosti | Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | - | 129 | 96 | 7.773 | - | 7.998 | |
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | 34.762 | 3.171 | 4.728 | 179 | - | 42.840 | |
| - krediti bank in centralnih bank | 829 | 713 | 20.183 | 132.649 | 19.175 | 173.549 | ||
| - depoziti strank, ki niso banke | 9.748.905 | 310.184 | 923.914 | - | 646.400 | 11.446 | 11.640.849 | |
| - krediti strank, ki niso banke | 547 | 2.384 | 6.592 | 29.818 | 28.387 | - | 67.728 | |
| - podrejene obveznosti | 45.447 | - | 6.801 | 25.080 | 194.798 | 272.126 | ||
| - druge finančne obveznosti | 99.576 | 7.984 | 13.629 | 34.037 | - | 3.258 | 158.484 | |
| Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju | 519.894 | - | 141.560 | 542.244 | 291.615 | 265.909 | 1.761.222 | |
| Storitvene garancije | 26.319 | 47.942 | - | 146.477 | - | 244.240 | 67.883 | 532.861 |
| Skupaj | 10.476.279 | - | 514.067 | 1.664.664 | - | 1.411.791 | 590.856 | 14.657.657 |
| Skupaj finančna sredstva | 3.089.393 | 766.986 | 1.897.395 | - | 5.418.262 | 3.864.711 | 15.036.747 |
v tisoč EUR
| NLB Skupina | NLB | 2019 | Knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev | Poštena vrednost obremenjenih sredstev | Knjigovodska vrednost neobremenjenih sredstev | Poštena vrednost neobremenjenih sredstev | |||
| Krediti na odpoklic | 443.953 | - | 1.317.496 | - | 86.302 | - | 1.041.184 | - | |
| Lastniški vrednostni papirji | - | - | 58.265 | 58.265 | - | - | 47.662 | 47.662 | |
| Dolžniški vrednostni papirji | 50.944 | - | 57.697 | 3.700.790 | 3.755.463 | 50.944 | 57.697 | 3.050.258 | 3.101.857 |
| 71.105 | - | 7.724.398 | - | 64.711 | - | 4.736.090 | - |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druga sredstva | - | - | 807.137 | - | - | 724.406 | - |
| Skupaj | 566.002 | 13.608.086 | 201.957 | 9.599.600 | - | - | - |
Nominalna vrednost prejetega zavarovanja ali lastnih izdanih obveznic, ki niso razpoložljive za zastavo, je prikazana v preglednici spodaj:
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | ||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Lastniški vrednostni papirji | 268.249 | 197.157 | 198.874 | 176.532 |
| Dolžniški vrednostni papirji | 10.438 | - | - | - |
| Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic | 146.750 | 111.726 | 20.165 | 20.249 |
| Druga sredstva | 10.679.630 | 7.361.858 | 3.809.244 | 3.703.078 |
| Skupaj | 11.105.067 | 7.670.741 | 4.028.283 | 3.899.859 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||||||
| Zavarovana obveznost | Sredstva, dana v zavarovanje | Zavarovana obveznost | Sredstva, dana v zavarovanje | Zavarovana obveznost | Sredstva, dana v zavarovanje | Zavarovana obveznost | Sredstva, dana v zavarovanje | ||
| Izvedeni finančni instrumenti | 76.187 | 91.250 | 65.056 | 78.174 | 76.187 | 91.250 | 65.056 | 78.174 | |
| Depoziti | 5.978 | 12.055 | 8.955 | 14.553 | - | 5.978 | 12.055 | 8.955 | 14.553 |
| Drugi viri obremenitve | 3.875 | 1.021.592 | 4.107 | 473.274 | - | 124.433 | - | 109.230 | |
| Skupaj | 86.040 | 1.124.897 | 78.118 | 566.001 | 82.165 | 227.738 | 74.011 | 201.957 |
v tisoč EUR
| NLB Skupina | 31. 12. 2020 | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 3.961.812 | - | - | - | - | 3.961.812 | ||
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 16.046 | 15.173 | 1 | 47.223 | 6.412 | 84.855 | ||
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 6.067 | 120 | 24.954 | 1.171 | 10.081 | 42.393 | ||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 352.474 | 57.055 | 337.298 | 1.960.192 | 807.271 | 3.514.290 | ||
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | - dolžniški vrednostni papirji | 74.540 | 47.087 | 76.672 | 695.030 | 609.758 | 1.503.087 | |
| - krediti bankam | 154.686 | 36.706 | 4.375 | 1.238 | - | 197.005 | ||
| - krediti strankam, ki niso banke | 538.078 | 421.665 | 1.733.251 | 4.252.968 | 2.673.898 | 9.619.860 | ||
| - druga finančna sredstva | 80.692 | 8.319 | 3.380 | 20.597 | 150 | 113.138 | ||
| Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem | - | - | - | 885 | 12.959 | 13.844 | ||
| Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo | - | - | 8.658 | - | - | 8.658 | ||
| Opredmetena osnovna sredstva | - | - | - | 78.847 | 170.270 | 249.117 | ||
| Naložbene nepremičnine | - | - | - | 41.501 | 13.341 | 54.842 | ||
| Neopredmetena sredstva | - | - | - | 32.274 | 29.394 | 61.668 | ||
| Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov | - | - | - | - | 7.988 | 7.988 | ||
| Terjatve za davek iz dohodka | 1.656 | 22 | 2.691 | - | - | 4.369 | ||
| Terjatve za odloženi davek | 327 | - | - | 28.759 | 2.703 | 31.789 | ||
| Druga sredstva | 24.548 | 9.109 | 54.992 | 8.337 | 154 | 97.140 | ||
| Skupaj sredstva | 5.210.926 | 595.256 | 2.246.272 | 7.169.022 | 4.344.379 | 19.565.855 | ||
| Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | 15.485 | - | - | - | - | 15.485 | ||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 61.161 | - | - | - | - | 61.161 | ||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | 52.434 | 19.813 | 163 | 223 | - | 72.633 | |
| - krediti bank in centralnih bank | 658 | 717 | 17.468 | 129.215 | 10.167 | 158.225 | ||
| - depoziti strank, ki niso banke | 14.109.959 | 375.751 | 1.069.785 | 825.076 | 16.596 | 16.397.167 | ||
| - krediti strank, ki niso banke | 977 | 2.731 | 9.120 | 41.072 | 37.660 | 91.560 | ||
| - podrejene obveznosti | - | 3.690 | 1.759 | - | 282.872 | 288.321 | ||
| - druge finančne obveznosti | 136.371 | 7.703 | 9.552 | 25.970 | 1.345 | 180.941 | ||
| - obveznosti iz najema | 1.092 | 1.059 | 4.850 | 16.947 | 2.411 | 26.359 | ||
| Rezervacije | 8.507 | 1.183 | 32.785 | - | 79.159 | 3.425 | 125.059 | |
| Obveznosti za davek iz dohodka | 644 | 358 | - | - | - | 1.002 | ||
| Obveznosti za odloženi davek | 763 | - | - | 3.301 | 411 | 4.475 | ||
| Druge obveznosti | 9.467 | 412 | 2.690 | 1.521 | 6.337 | 20.427 | ||
| Skupaj obveznosti | 14.397.518 | 413.417 | - | 1.148.172 | 1.122.484 | 361.224 | 17.442.815 | |
| Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju | - | - | 563.821 | 226.551 | 703.691 | 408.880 | 424.681 | 2.327.624 |
| Storitvene garancije | 25.177 | 67.127 | 154.766 | 334.078 | - | 66.198 | 647.346 | |
| Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti | 14.986.516 | - | 707.095 | 2.006.629 | 1.865.442 | 852.103 | 20.417.785 |
v tisoč EUR
| NLB | 31. 12. 2020 | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |
| Finančne in pogojne obveznosti | Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | 41.635 | - | - | - | 41.635 | |
| - krediti bank in centralnih bank | 85 | 704 | 13.547 | 121.751 | 9.561 | 145.648 | ||
| - depoziti strank, ki niso banke | 8.412.546 | 108.942 | 184.159 | 143.115 | 4.775 | 8.853.537 | ||
| - krediti strank, ki niso banke | - | - | 13 | - | - | 13 | ||
| - podrejene obveznosti | - | 4.426 | 6.803 | 41.400 | 328.352 | 380.981 | ||
| - druge finančne obveznosti | 70.217 | 6.134 | 582 | 23.813 | 527 | 101.273 | ||
| Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju | - | - | 478.872 | 143.562 | 418.866 | 261.282 | 270.333 | 1.572.915 |
| Storitvene garancije | 18.203 | 41.599 | 90.299 | 245.158 | 36.406 | 431.665 | ||
| Skupaj | 9.021.558 | 305.367 | 714.269 | 836.519 | 649.954 | 11.527.667 | ||
| Skupaj finančna sredstva | 2.800.273 | 217.309 | 1.008.108 | 3.878.926 | 2.904.506 | 10.809.122 |
| v tisoč EUR | NLB | 31. 12. 2019 | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne in pogojne obveznosti | Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | - | - | - | - | - | - | - |
| - depoziti bank in centralnih bank | 89.820 | - | - | - | 89.820 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| - krediti bank in centralnih bank | 85 | 713 | 17.004 | 128.181 | 18.537 | 164.520 | |
| - depoziti strank, ki niso banke | 7.192.671 | 138.709 | 274.599 | 148.107 | 10.017 | 7.764.103 | |
| - krediti strank, ki niso banke | - | - | 32 | 2.505 | - | 2.537 | |
| - podrejene obveznosti | 45.447 | - | 6.801 | 25.080 | - | 194.798 | 272.126 |
| - druge finančne obveznosti | 63.098 | - | 6.403 | 3.053 | 25.707 | 81 | 98.342 |
| 462.738 | 112.337 | 357.075 | 198.855 | 192.711 | 1.323.716 |
|---|---|---|---|---|---|
| 19.401 | 37.667 | - | 92.882 | 197.417 | 36.197 | 383.564 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 7.873.260 | 295.829 | 751.446 | 733.598 | 452.341 | 10.106.474 |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.835.982 | 455.148 | 1.027.315 | 3.627.280 | 3.080.579 | 10.026.304 |
|---|---|---|---|---|---|
Pri ugotavljanju razmika mednančnimi obveznostmi in nančnimi sredstvi v razredu ročnosti do enega meseca je treba upoštevati dejstv o, da so med nančne obveznosti vključene vpogledne vloge v celotnem znesku, medtem ko lahko NLB pri izpolnjevanju regula tive centralne banke pri izračunu likvidnostne pozicije upošteva vpogledne vloge z utežjo stabilnosti 60 %.
NLB Skupina oziroma NLB je za zagota vljanje likvidnosti že v preteklih letih s svojim pristopom k sprejemanju tveganj oblikovala v elik obseg zelo kakovostnih likvidnih naložb, v ečinoma v obliki državnih vrednostnih papirjev in izbranih kreditov, ki spadajo med primer no nančno premoženje po merilih ECB.
161
Letno poročilo 2020
Nagovor UB Nagovor NS Ključni poudarki Prevzem KB Dejavniki tveganja in napoved Pregled finančnega poslovanja Upravljanje tveganj Finančno poročilo VSEBINA
v tisoč EUR
NLB
31. 12. 2020 Do 1 meseca
Od 1 do 3
mesecev
Od 3 mesecev
do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih
bankah in vpogledne vloge pri bankah
2.261.533 - - - - 2.261.533
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 16.381 - 1 2.449 - 18.831
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
526 158 26.084 3.885 4.453 35.106
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa
91.312 19.936 185.583 867.674 551.846 1.716.351
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji 66.893 13.792 41.502 556.444 599.249 1.277.880
- krediti bankam 392 22.824 50.274 28.990 55.840 158.320
- krediti strankam, ki niso banke 322.669 141.946 609.404 2.029.791 1.460.368 4.564.178
- druga finančna sredstva 33.661 218 40 20.584 - 54.503
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih
postavk pred obrestnim tveganjem
- - - 885 12.959 13.844
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo - - 4.454 - - 4.454
Opredmetena osnovna sredstva - - - 22.173 69.502 91.675
Naložbene nepremičnine - - - 8.300 - 8.300
Neopredmetena sredstva - - - 13.058 15.047 28.105
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih
družb in skupnih podvigov
- - 1.719 65.140 683.863 750.722
Terjatve za davek iz dohodka - - 1.923 - - 1.923
Terjatve za odloženi davek - - - 29.214 - 29.214
Druga sredstva 6.558 - 5.106 - - 11.664
Skupaj sredstva 2.799.925 198.874 926.090 3.648.587 3.453.127 11.026.603
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 15.500 - - - - 15.500
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 61.161 - - - - 61.161
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank 41.635 - - - - 41.635
- krediti bank in centralnih bank 85 704 12.948 120.260 9.467 143.464
- depoziti strank, ki niso banke 8.412.510 108.772 183.709 141.077 4.687 8.850.755
- krediti strank, ki niso banke - - 13 - - 13
- podrejene obveznosti - 3.690 1.759 - 282.872 288.321
- druge finančne obveznosti 70.144 6.006 - 21.899 12 98.061
- obveznosti iz najema 73 128 582 1.914 515 3.212
Rezervacije 495 669 19.463 41.533 1.630 63.790
Druge obveznosti 5.064 94 421 1.487 2.631 9.697
Skupaj obveznosti 8.606.667 120.063 218.895 328.170 301.814 9.575.609
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju 478.872 143.562 418.866 261.282 270.333 1.572.915
Storitvene garancije 18.203 41.599 90.299 245.158 36.406 431.665
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti 9.103.742 305.224 728.060 834.610 608.553 11.580.189
v tisoč EUR
NLB Skupina
31. 12. 2019 Do 1 meseca
Od 1 do 3
mesecev
Od 3 mesecev
do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih
bankah in vpogledne vloge pri bankah
2.101.346 - - - - 2.101.346
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 20.753 21 37 - 3.227 24.038
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
600 461 2.428 12.945 8.925 25.359
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa
246.264 220.646 157.256 956.226 561.036 2.141.428
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji 74.571 108.115 127.645 562.425 781.092 1.653.848
- krediti bankam 63.799 24.393 2.764 2.440 7 93.403
- krediti strankam, ki niso banke 487.218 367.641 1.420.888 3.185.043 2.128.934 7.589.724
- druga finančna sredstva 73.005 1.012 912 22.486 - 97.415
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 788 - - - - 788
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih
postavk pred obrestnim tveganjem
- - - 903 8.088 8.991
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo - - 43.191 - - 43.191
Opredmetena osnovna sredstva - - - 28.441 167.164 195.605
Naložbene nepremičnine - - - 40.760 11.556 52.316
Neopredmetena sredstva - - - 11.147 28.395 39.542
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih
družb in skupnih podvigov
| Terjatve za davek iz dohodka | 202 | 29 | 6.053 | - | 6.284 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve za odloženi davek | - | - | 29.419 | 81 | 29.500 | ||||
| Druga sredstva | 18.684 | 8.282 | 29.249 | 7.596 | - | 63.811 | |||
| Skupaj sredstva | 3.087.230 | 730.600 | 1.790.423 | 4.859.831 | 3.706.004 | 14.174.088 | |||
| Finančne obveznosti, namenjene trgovanju | 17.903 | - | - | - | - | 17.903 | |||
| Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | - | 129 | 96 | 7.773 | - | 7.998 | |||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 49.507 | - | - | - | - | 49.507 | |||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | 34.762 | 3.171 | 4.728 | 179 | - | 42.840 | ||
| - krediti bank in centralnih bank | 815 | 705 | 19.393 | 130.528 | 18.944 | 170.385 | |||
| - depoziti strank, ki niso banke | 9.747.598 | 307.696 | 913.343 | 632.382 | 11.298 | 11.612.317 | |||
| - krediti strank, ki niso banke | 485 | 2.202 | 5.980 | 27.547 | 28.244 | 64.458 | |||
| - podrejene obveznosti | 45.367 | - | 1.754 | - | 163.448 | 210.569 | |||
| - druge finančne obveznosti | 99.205 | 7.300 | 11.001 | 24.265 | - | 141.771 | |||
| - obveznosti iz najema | 371 | 684 | 2.628 | - | 9.772 | 3.258 | 16.713 | ||
| Rezervacije | 10.559 | 641 | 32.464 | - | 42.888 | 1.862 | 88.414 | ||
| Obveznosti za davek iz dohodka | 1.798 | 473 | - | - | - | 2.271 | |||
| Obveznosti za odloženi davek | - | - | - | 2.478 | 355 | 2.833 | |||
| Druge obveznosti | 8.653 | 544 | - | 1.397 | 4.000 | 618 | 15.212 | ||
| Skupaj obveznosti | 10.017.023 | 323.545 | 992.784 | 881.812 | 228.027 | 12.443.191 | |||
| Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju | - | - | 519.894 | 141.560 | 542.244 | 291.615 | 265.909 | 1.761.222 | |
| Storitvene garancije | 26.319 | - | - | 47.942 | 146.477 | 244.240 | 67.883 | 532.861 | |
| Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti | 10.563.236 | 513.047 | - | 1.681.505 | 1.417.667 | 561.819 | 14.737.274 |
Spodnja preglednica prikazuje denarne tokove iz izvedenih finančnih instrumentov, razvrščene v ustrezna obdobja glede na preostalo zapadlost. Prikazani so nediskontirani pogodbeni denarni tokovi, določeni na podlagi tržnih tečajev, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja.
v tisoč EUR
| NLB Skupina | |||||||
| 31. 12. 2020 | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |
| Valutni izvedeni finančni instrumenti | |||||||
| - Terminski (forward) posli | -24.456 | -28.334 | -65.976 | -13.817 | - | -132.583 | |
| - Priliv | 24.494 | 28.368 | 66.041 | 13.828 | - | 132.731 | |
| - Zamenjave (swap) | -20.709 | -49.105 | -36.055 | - | - | -105.869 | |
| - Priliv | 20.297 | 49.112 | 36.034 | - | - | 105.443 | |
| Obrestni izvedeni finančni instrumenti | |||||||
| - Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave | -692 | -2.962 | -11.378 | -42.239 | -18.643 | -75.914 | |
| - Priliv | 73 | 718 | 4.394 | 8.777 | 2.348 | 16.310 | |
| Skupaj odliv | -45.857 | -80.401 | -113.409 | -56.056 | -18.643 | -314.366 | |
| Skupaj priliv | 44.864 | 78.198 | 106.469 | 22.605 | 2.348 | 254.484 |
v tisoč EUR
| NLB Skupina | |||||||
| 31. 12. 2019 | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |
| Valutni izvedeni finančni instrumenti | |||||||
| - Terminski (forward) posli | -28.609 | -79.443 | -7.913 | -20.868 | - | -136.833 | |
| - Priliv | 28.636 | 79.494 | 7.919 | 20.886 | - | 136.935 | |
| - Zamenjave (swap) | -34.425 | -3.893 | -73.630 | - | - | -111.948 | |
| - Priliv | 34.370 | 3.897 | 73.797 | - | - | 112.064 | |
| Obrestni izvedeni finančni instrumenti | |||||||
| - Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave | -1.170 | -2.772 | -12.146 | -44.445 | -23.811 | -84.344 | |
| - Priliv | 94 | 1.024 | 6.359 | 15.742 | 14.139 | 37.358 | |
| - Obrestne kapice in obrestna dna | - | - | - | -4 | - | -4 | |
| - Priliv | - | - | - | 4 | - | 4 | |
| Skupaj odliv | -64.204 | -86.108 | -93.689 | -65.317 | -23.811 | -333.129 | |
| Skupaj priliv | 63.100 | 84.415 | 88.075 | 36.632 | 14.139 | 286.361 |
v tisoč EUR
| NLB | |||||||
| 31. 12. 2019 | Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |
| Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah | 1.292.211 | - | - | - | - | 1.292.211 | |
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | 20.800 | - | 21 | 37 | 3.227 | 24.085 | |
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 365 | 144 | 785 | 18.994 | 2.999 | 23.287 | |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 25.798 | 186.222 | 115.877 | 795.629 | 533.131 | 1.656.657 | |
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | |||||||
| - dolžniški vrednostni papirji | 74.400 | - | 73.519 | 107.934 | 453.767 | 775.546 | |
| - krediti bankam | 8.925 | - | 12.011 | 48.149 | 8.358 | 66.909 | |
| - krediti strankam, ki niso banke | 360.469 | - | 162.053 | 659.576 | 1.937.129 | 1.449.372 | 4.568.599 |
| - druga finančna sredstva | 43.901 | - | 314 | 600 | 22.464 | - | 67.279 |
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | 788 | - | - | - | - | 788 | |
| Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem | - | - | - | 903 | 8.088 | 8.991 | |
| Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo | - | - | 5.532 | - | - | 5.532 | |
| Opredmetena osnovna sredstva | - | - | - | 19.637 | 70.267 | 89.904 | |
| Naložbene nepremičnine | - | - | - | 9.303 | - | 9.303 | |
| Neopredmetena sredstva | - | - | - | 10.199 | 15.781 | 25.980 | |
| Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov | - | - | 1.719 | 65.170 | 286.360 | 353.249 | |
| Terjatve za davek iz dohodka | - | 23 | 5.440 | - | - | 5.463 | |
| Terjatve za odloženi davek | - | - | - | 29.569 | - | 29.569 | |
| Druga sredstva | 5.472 | - | 5.670 | - | - | 11.142 |
| 1.833.129 | 434.307 | 951.319 | 3.374.349 | 3.208.453 | 9.801.557 |
|---|---|---|---|---|---|
| 17.892 | - | - | - | - | 17.892 |
|---|---|---|---|---|---|
| - | - | 7.746 | - | 7.746 |
|---|---|---|---|---|
| 49.507 | - | - | - | - | 49.507 |
|---|---|---|---|---|---|
| - depoziti bank in centralnih bank | 89.820 | - | - | - | 89.820 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| - krediti bank in centralnih bank | 85 | 705 | 16.296 | 126.165 | 18.313 | 161.564 |
| - depoziti strank, ki niso banke | 7.192.603 | 138.492 | 273.855 | 145.898 | 9.889 | 7.760.737 |
| - krediti strank, ki niso banke | - | - | 32 | 2.505 | - | 2.537 |
| - podrejene obveznosti | 45.367 | - | 1.754 | - | 163.448 | 210.569 |
| - druge finančne obveznosti | 63.067 | 6.269 | 2.452 | 23.770 | - | 95.558 |
| - obveznosti iz najema | 31 | 134 | 601 | 1.937 | 81 | 2.784 |
| 231 | 309 | 22.313 | 37.531 | - | 60.384 |
|---|---|---|---|---|---|
| 3.949 | 333 | 334 | 4.000 | 618 | 9.234 |
|---|---|---|---|---|---|
| 7.462.552 | 146.242 | 317.637 | 349.552 | 192.349 | 8.468.332 |
|---|---|---|---|---|---|
| 462.738 | - | 112.337 | 357.075 | 198.855 | 192.711 | 1.323.716 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 19.401 | 37.667 | - | 92.882 | 197.417 | 36.197 | 383.564 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 7.944.691 | - | 296.246 | 767.594 | 745.824 | 421.257 | 10.175.612 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Ob prevzemanju operativnih tveganj NLB Skupina sledi usmeritvi, da takšno tveganje ne sme materialno vplivati na njeno poslovanje, zato je pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj nizka do zmerna. Tveganje se postopoma zmanjšuje tudi na način zmanjšanja kompleksnosti poslovanja v NLB Skupini, in sicer z načrtovanim zapiranjem nestrateških dejavnosti in optimizacijo notranjih procesov.
V NLB Skupini so za izvedbo kvalitativnega upravljanja operativnega tveganja vzpostavljeni sistem zbiranja podatkov o škodnih dogodkih ter identikacija, ocenjevanje in obvladovanje operativnih tveganj, vse s ciljem zagotavljanja kvalitetnega upravljanja operativnega tveganja. Slednje je v veljavi zlasti v strateških bančnih članicah.
Bančne članice NLB Skupine spremljajo zgornjo mejo tolerance do operativnega tveganja, opredeljeno kot limit v višini neto škode, ki jo posamezna članica še dopušča v svojem poslovanju. Če vsota neto škode preseže tolerančno mejo, je potrebna posebna obravnava največjih škodnih dogodkov in po potrebi izvajanje dodatnih ukrepov za preprečitev ali druge načine obvladovanja istega ali podobnih škodnih dogodkov.
Opredeljeni sta tudi opozorilna in kritična meja škodnih dogodkov, ki ob preseganju zahtevata proces eskalacije poročanja in sprejem morebitnih dodatnih ukrepov obvladovanja tveganja. Poleg tega Banka določenih tveganj ne dopušča v svojem poslovanju – za tovrstna tveganja je opredelila t. i. ničelno toleranco.
Za spremljanje določenih pomembnejših kazalnikov tveganj, ki bi kot sistem zgodnjega opozarjanja lahko nakazovali morebitno povečevanje operativnega tveganja, je Banka razvila posebno metodologijo. Tovrstna tveganja se obdobno spremljajo na različnih področjih poslovanja, rezultati pa se obravnavajo na Odboru za operativna tveganja. Ta je bil imenovan kot najvišji odločitveni organ na področju upravljanja operativnega tveganja v NLB.
Ustrezni odbori za operativna tveganja so imenovani tudi v bankah NLB Skupine, v preostalih družbah pa v tej vlogi deluje uprava družbe. Glavne naloge omenjenih organov so obravnava najpomembnejših operativnih tveganj in škodnih dogodkov ter spremljanje in zagotavljanje učinkovite podpore pri upravljanju operativnega tveganja v posamezni entiteti.
Vse družbe, ki se konsolidirajo, so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB. Ti dokumenti se v bančnih članicah skladno z razvojem upravljanja operativnega tveganja redno posodabljajo. V celotni NLB Skupini se uporablja enotna aplikativna podpora, ki se redno nadgrajuje.
Poročana nastala neto izguba na podlagi škodnih dogodkov v letu 2020 je bila v NLB Skupini višja kot leto poprej, delno tudi zaradi pandemije covida-19. Kljub temu poročana neto škoda ostaja znotraj postavljene tolerančne meje za operativno tveganje.
V splošnem se veliko pozornosti namenja poročanju škodnih dogodkov, ukrepom za njihovo obvladovanje in opredelitvi operativnih tveganj v vseh segmentih. Z namenom ustrezne in čimprejšnje obravnave najpomembnejših ter največjih škodnih dogodkov je Banka vpeljala lestvico eskalacije poročanja večjih oz. pomembnejših škodnih dogodkov najvišjim ravnem odločanja v NLB ter Nadzornemu svetu NLB.
Dodatna pozornost se namenja poročanju potencialnih škodnih dogodkov, in sicer s ciljem izboljševanja notranjih kontrol ter minimiziranja verjetnosti nastanka teh in podobnih dogodkov. Poleg tega je vzpostavljena metodologija za spremljanje, analizo in poročanje ključnih kazalnikov tveganja, ki deluje kot sistem zgodnjega opozarjanja. Cilj je izboljšanje poslovnih in podpornih procesov ter na ta način omogočanje takojšnjega odziva.
S celovito identikacijo operativnih tveganj se ugotavljajo, ocenjujejo in ustrezno obvladujejo možne prihodnje izgube. Najpomembnejša operativna tveganja se aktivno obvladujejo z ukrepi zmanjševanja. Na podlagi izvedene identikacije operativnih tveganj se enkrat letno izdela profil operativne tveganosti Banke. Posebna pozornost se posveča najbolj aktualnim tveganjem, med katerimi so v ospredju zlasti tista, ki imajo majhno verjetnost nastanka in zelo velik možen finančni vpliv.
V ta namen je Banka razvila tudi metodologijo stresnega testiranja za področje operativnega tveganja kot kombinacijo modeliranja podatkov o škodnih dogodkih in analize scenarijev izjemnih, a vendar verjetnih dogodkov. Slednje se izdelajo na podlagi izkušenj in znanja strokovnjakov posameznih kritičnih področij.
Kapitalska zahteva za operativno tveganje se na ravni NLB Skupine izračunava po enostavnem pristopu, v NLB pa po standardiziranem pristopu.
Upravljanje neprekinjenega poslovanja se v NLB Skupini izvaja z namenom obvarovanja življenj, dobrin in ugleda. Za primere naravnih nesreč, nesreč na področju IT in neželenih vplivov okolja so pripravljeni načrti neprekinjenega poslovanja, ki omilijo posledice nesreč.
Načrt aktivnosti, ki se pripravi vsako leto, je zasnovan tako, da aktivnosti pripomorejo k nadgradnji oziroma izboljšanju sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja. Izhodišče za posodobitev načrtov neprekinjenega poslovanja je vsakoletna redna analiza vpliva na poslovanje (BIA). Na njeni podlagi se preveri vzdržnost načrtov za poslovne stavbe in načrtov IT.
Najboljši kazalnik vzdržnosti načrtov neprekinjenega poslovanja so testiranja. V letu 2020 so bili v NLB izvedeni le 4 testi ročnih postopkov in IT test, pri katerih ni bilo ugotovljeno večjih neskladij. Testiranja evakuacij niso bila izvedena zaradi pandemije covida-19.
nestrateških članic, ki so v postopku dezin vestiranja). Družbe so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB, in jih posodabljajo skladno z razvojem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Aktivnosti članic se spremljajo skozi vse leto, prav tako se jim po potrebi nudi strokovna pomoč.
Za učinkovitejše delovanje sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja v NLB Skupini se izvajajo tudi izobraževanja in obiski posameznih bančnih članic. V letu 2020 zaradi pandemije covida-19 članic nismo obiskali, smo pa članicam posredovali vse preventivne mere/ukrepe za zaustavitev pandemije – v smislu enotnega odziva NLB Skupine na pandemijo.
Ob nesrečah/prekinitvah na področju IT je Banka uspešno uporabila načrte IT in navodila za ročne postopke ter tako zagotovila poslovanje tudi v izrednih razmerah.
Na podlagi podatkov in informacij ob izbruhu covida-19 v Sloveniji in JVE je NLB Skupina sprejela ukrepe za zaščito svojih strank in zaposlenih, na primer (vendar ne omejeno na) zagotavljanje ustreznih varnostnih pogojev in zagotavljanje, da se storitve, ki jih ponuja Skupina, zagotavljajo brez motenj. NLB Skupina je strankam nenehno ponujala potrebne storitve, zlasti prek digitalnih kanalov (mobilno bančništvo, video klici, telefonsko bančništvo), ki jih NLB Skupina še naprej pospešeno razvija. V Banki in drugih bančnih članih je bil s polnim sodelovanjem članov Upravne aktiviran Krizni štab (najvišji organ odločanja v času krize). Posebna pozornost je
| Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Valutni izvedeni finančni instrumenti | |||||||
| - Terminski (forward) posli | - (23.685) | (31.650) | (65.976) | (13.817) | - | (135.128) | |
| 23.715 | 31.685 | 66.041 | 13.828 | - | 135.269 | ||
| - Zamenjave (swap) | - (24.874) | (53.580) | (6.063) | - | - | (84.517) | |
| 24.821 | 53.592 | 6.068 | - | - | 84.481 | ||
| Obrestni izvedeni finančni instrumenti | |||||||
| - Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave | - (692) | (2.962) | (11.378) | (42.239) | (18.643) | (75.914) | |
| 73 | 718 | 4.394 | 8.777 | 2.348 | 16.310 | ||
| Skupaj | odliv | (49.251) | (88.192) | (83.417) | (56.056) | (18.643) | (295.559) |
| Skupaj | priliv | 48.609 | 85.995 | 76.503 | 22.605 | 2.348 | 236.060 |
| Do 1 meseca | Od 1 do 3 mesecev | Od 3 mesecev do 1 leta | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Valutni izvedeni finančni instrumenti | |||||||
| - Terminski (forward) posli | - (27.908) | (79.443) | (7.913) | (20.868) | - | (136.132) | |
| 27.935 | 79.494 | 7.919 | 20.886 | - | 136.234 | ||
| - Zamenjave (swap) | - (36.436) | (7.021) | (78.099) | - | - | (121.556) | |
| 36.380 | 7.019 | 78.228 | - | - | 121.627 | ||
| Obrestni izvedeni finančni instrumenti | |||||||
| - Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave | - (1.170) | (2.772) | (12.146) | (44.445) | (23.811) | (84.344) | |
| 94 | 1.024 | 6.359 | 15.742 | 14.139 | 37.358 | ||
| - Obrestne kapice in obrestna dna | - | - | - | (4) | - | (4) | |
| - | - | - | 4 | - | 4 | ||
| Skupaj | odliv | (65.514) | (89.236) | (98.158) | (65.317) | (23.811) | (342.036) |
| Skupaj | priliv | 64.409 | 87.537 | 92.506 | 36.632 | 14.139 | 295.223 |
| NLB Skupina | NLB | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj poštena vrednost | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj poštena vrednost | |
| Finančna sredstva | Finančni instrumenti za trgovanje | 2.450 | 81.619 | 786 | 84.855 | 2.450 | 15.595 | 786 | 18.831 |
| Dolžniški instrumenti | 2.450 | 66.356 | - | 68.806 | 2.450 | - | - | 2.450 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | 15.263 | 786 | 16.049 | - | 15.595 | 786 | 16.381 | |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 2.068.317 | 1.444.146 | 1.827 | 3.514.290 | 1.663.619 | 52.458 | 274 | 1.716.351 | |
| Dolžniški instrumenti | 2.060.346 | 1.385.245 | 900 | 3.446.491 | 1.663.619 | 7.585 | - | 1.671.204 | |
| Lastniški instrumenti | 7.971 | 58.901 | 927 | 67.799 | - | 44.873 | 274 | 45.147 | |
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 13.146 | - | 29.247 | 42.393 | - | 7.947 | 27.159 | 35.106 | |
| Dolžniški instrumenti | 2.157 | - | - | 2.157 | - | - | - | - | |
| Lastniški instrumenti | 10.989 | - | 4.171 | 15.160 | - | - | 4.171 | 4.171 | |
| Krediti | - | - | 25.076 | 25.076 | - | 7.947 | 22.988 | 30.935 | |
| Finančne obveznosti | Finančni instrumenti za trgovanje | - | 15.485 | - | 15.485 | - | 15.500 | - | 15.500 |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | 15.485 | - | 15.485 | - | 15.500 | - | 15.500 | |
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | - | 61.161 | - | 61.161 | - | 61.161 | - | 61.161 | |
| Nefinančna sredstva | Naložbene nepremičnine | - | 22.632 | 32.210 | 54.842 | - | 8.300 | - | 8.300 |
| Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo | - | 8.658 | - | 8.658 | - | 4.454 | - | 4.454 | |
| Med letom oslabljena nefinančna sredstva | Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva | - | 3.897 | - | 3.897 | - | - | - | |
| Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov | - | - | - | - | - | 280 | 4.670 | 4.950 |
Tveganja, ki niso vključena v regulatorni izračun kapitalske zahtev e (po standardiziranem pristopu), vendar so za prol tveganosti NLB Skupine prav tako pomembna, se redno ocenjujejo, spremljajo in upravljajo. Poleg tega je njihovo upravljanje integrirano v proces ocenjevanja notranjega kapitala (proces ICAAP). NLB Skupina je vzpostavila interne metodologije za identikacijo in ocenjevanje posameznih vrst tveganj, ki se nanašajo na poslovni model Skupine ali na druge zunanje okoliščine. Če je določeno tveganje ocenjeno kot materialno pomembno tveganje, se uporabijo ustrezni preventivni in blažilni ukrepi, vključno z rednim spremljanjem njihove učinkovitosti. Na tej osnovi je opredeljen oz. alociran interni kapital, redno pa se spremlja tudi njegova poraba.
Poštena vrednost je določena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na glavnem ali najugodnejšem trgu na datum merjenja. NLB Skupina za določitev poštene vrednosti uporablja različne metode vrednotenja. MSRP 13 določa hierarhijo poštenih vrednosti glede na vhodne podatke in predpostavke, uporabljene pri merjenju finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti. Tržni vhodni podatki izhajajo iz neodvisnih virov, netržni vhodni podatki pa so posledica predvidevanj NLB Skupine. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo vrednost tržni vhodni podatki, kadar so na voljo, najmanjšo vrednost pa netržni vhodni podatki. NLB Skupina pri vrednotenju sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, to zahtevo dosledno upošteva.
Hierarhija poštenih vrednosti ima naslednje ravni:
na voljo. Netržni vhodni podatki izražajo predpostavke, ki bi jih pri določanju poštene vrednosti uporabili tudi drugi udeleženci na trgu. Ta raven vključuje na primer netržne delnice, obveznice in z njimi povezane izvedene finančne instrumente ter druga sredstva in obveznosti, za katere na podlagi tržnih vhodnih podatkov ni mogoče določiti poštene vrednosti.
Kjer je mogoče, je poštena vrednost določena na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identična sredstva in obveznosti. Delujoči trg je trg, na katerem se izvajajo transakcije med udeleženci na trgu dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno pridobivajo informacije o cenah.
Sredstva in obveznosti, ki se merijo po poštenih vrednostih in so uvrščena na delujoči trg, se določijo kot tržna cena ene enote (na primer delnice) na datum merjenja, pomnožena s številom enot (na primer delnic) v lasti NLB Skupine. Za tista sredstva in obveznosti, ki nimajo delujočega trga, se poštena vrednost določi ob uporabi različnih tehnik vrednotenja. Tehnike vrednotenja vsebujejo različne stopnje jakosti ocen in predpostavk, odvisno od razpoložljivosti tržnih vhodnih podatkov za sredstvo ali obveznost, ki je predmet ocenjevanja. Ocene in predpostavke so netržni vhodni podatki ter so take, kakršne bi upoštevali tudi drugi udeleženci na trgu.
Politika prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja NLB Skupine je predstavljena v spodnji preglednici.
| Izvedeni finančni instrumenti | Raven hierarhije | Delnice | Kapitalski deleži | Skladi | Dolžniški vrednostni papirji | Posojila |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Delnice, kapitalski deleži | Valutni | Obrestni | 1 | vrednotenje po tržnih tečajih | tekoča objava vrednosti sklada od DZU | |
| 2 | model vrednotenja | model vrednotenja | (osnovni instrument na 1. ravni) | |||
| 3 | model vrednotenja | model vrednotenja | model vrednotenja | model vrednotenja | model vrednotenja | (osnovni instrument na 3. ravni) |
| Prenosi | s 1. na 3. raven | s 1. na 3. raven | s 1. na 2. raven | z 2. na 3. raven | z 2. na 3. raven | |
| ko je delnica umaknjena z organiziranega trga | s prenehanjem tekoče objave vrednosti sklada | ko je dolžniški vrednostni papir umaknjen z organiziranega trga | komitent se prerazvrsti iz redne obravnave v nedonosne komitente (NPL) | |||
| ko je osnovni instrument umaknjen z organiziranega trga | s 1. na 3. raven | s 3. na 1. raven | s 1. na 2. raven | s 3. na 2. raven | s 3. na 2. raven | |
| v primeru začetka insolvenčnega postopka | z začetkom tekoče objave vrednosti sklada | ko dolžniški vrednostni papir postane nelikviden (ni trgovanja 6 mesecev) | nedonosni komitent (NPL) se prerazvrsti med donosne | |||
| ko je osnovni instrument uvrščen na organizirani trg | s 1. na 3. raven | s 1. na 3. in z 2. na 3. raven | v primeru začetka insolvenčnega postopka | v primeru začetka insolvenčnega postopka | ||
| s 3. na 1. raven | z 2. na 1. in s 3. na 1. raven | ko je delnica uvrščena na organizirani trg | ko se z obveznico začne aktivno trgovati na organiziranem trgu | s 3. na 2. raven |
V letih 2020 in 2019 NLB Skupina oziroma NLB pri nančnih instrumentih, ki so v računovodskih izkazih merjeni po pošteni vrednosti, ni imela pomembnejših prenoso v med ravnmi vrednotenja.
Finančne instrumente, uvrščene na 2. raven hierarhije poštene vrednosti, za NLB Skupino oziroma NLB predstavljajo:
Nefinančna sredstva na 2. ravni določanja poštene vrednosti v NLB Skupini in NLB vključujejo naložbene nepremičnine.
Za potrebe vrednotenja obveznic, uvrščenih na 2. raven, NLB Skupina uporablja na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost.
Pri vrednotenju dolžniških finančnih sredstev so bile uporabljene vrednosti netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2019 | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj poštena vrednost | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj poštena vrednost | ||
| Finančna sredstva | Finančni instrumenti za trgovanje | 4.325 | 18.906 | 807 | 24.038 | 4.325 | 18.953 | 807 | 24.085 | |
| Dolžniški instrumenti | 4.325 | - | - | 4.325 | 4.325 | - | - | 4.325 | ||
| Izvedeni finančni instrumenti | - | 18.906 | 807 | 19.713 | - | 18.953 | 807 | 19.760 | ||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | - | 788 | - | 788 | - | 788 | - | 788 | ||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.847.901 | 289.418 | 4.109 | 2.141.428 | 1.603.904 | 52.494 | 259 | 1.656.657 | ||
| Dolžniški instrumenti | 1.847.739 | 244.066 | - | 2.091.805 | 1.603.904 | 7.807 | - | 1.611.711 | ||
| Lastniški instrumenti | 162 | 45.352 | 4.109 | 49.623 | - | 44.687 | 259 | 44.946 | ||
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 7.682 | - | 17.677 | 25.359 | - | 7.516 | 15.771 | 23.287 | ||
| Dolžniški instrumenti | 1.756 | - | - | 1.756 | - | - | - | - | ||
| Lastniški instrumenti | 5.926 | - | 2.716 | 8.642 | - | - | 2.716 | 2.716 | ||
| Krediti | - | - | 14.961 | 14.961 | - | 7.516 | 13.055 | 20.571 | ||
| Finančne obveznosti | Finančni instrumenti za trgovanje | - | 17.903 | - | 17.903 | - | 17.892 | - | 17.892 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | 17.903 | - | 17.903 | - | 17.892 | - | 17.892 | ||
| Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju | - | 49.507 | - | 49.507 | - | 49.507 | - | 49.507 | ||
| Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | - | - | 7.998 | 7.998 | - | - | 7.746 | 7.746 | ||
| Nefinančna sredstva | Naložbene nepremičnine | - | 23.383 | 28.933 | 52.316 | - | 9.303 | - | 9.303 | |
| Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo | - | 43.191 | - | 43.191 | - | 5.532 | - | 5.532 | ||
| Med letom oslabljena nefinančna sredstva | Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva | - | 4.299 | - | 4.299 | - | - | - | - | |
| Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov | - | - | - | - | - | 310 | 5.222 | 5.532 |
| v tisoč EUR | Finančni instrumenti za trgovanje | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida |
|---|---|---|---|---|
| NLB Skupina | Izvedeni finančni instrumenti | Dolžniški instrumenti | Lastniški instrumenti | Lastniški instrumenti |
| Krediti in druga finančna sredstva | Skupaj finančna sredstva | Krediti in druge finančne obveznosti | ||
| Stanje 1. januarja 2019 | 329 | - | 3.960 | 1.923 |
| 23.800 | 30.012 | 4.190 | ||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | - | - | 106 | - |
| Vrednotenje: | - v izkazu poslovnega izida | 478 | - | - |
| - 7.128 | 14.291 | 21.897 | 3.798 | |
| - v drugem vseobsegajočem donosu | - | - | 43 | - |
| Tečajne razlike | - | - | - | - |
| Povečanja | - | - | - | 7.147 |
| Zmanjšanja | - | - | (6.935) | (30.277) |
| Prenos v 3. raven vrednotenja | - | - | 600 | - |
| Stanje 31. decembra 2019 | 807 | - | 4.109 | 2.716 |
| 14.961 | 22.593 | 7.998 | ||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | - | - | 53 | - |
| Nove odvisne družbe | - | 900 | 85 | - |
| Vrednotenje: | - v izkazu poslovnega izida | (21) | - | 1.642 |
| (2.720) | (1.099) | (8.006) | ||
| - v drugem vseobsegajočem donosu | - | - | 21 | - |
| Tečajne razlike | - | - | - | (187) |
| Povečanja | - | - | - | 20.399 |
| Zmanjšanja | - | (3.341) | - | (7.516) |
| Stanje 31. decembra 2020 | 786 | 900 | 927 | 4.171 |
| 25.076 | 31.860 | - |
Scholes). Netržni vhodni podatek je poštena vrednost osnovnega instrumenta, ki je določena z modelom vrednotenja. Vir tržnih vhodnih podatkov je sistem Bloomberg;
Nenančna sredstva na 3. ravni določanja poštene vrednosti v NLB Skupini vključujejo naložbene nepremičnine.
Za vrednotenje lastniških finančnih sredstev iz prve alineje zgoraj NLB Skupina uporablja tri metode ocenjevanja vrednosti, in sicer:
NLB Skupina izbere model vrednotenja in vrednosti netržnih vhodnih podatkov v razumno mogočem obsegu, izbere pa tiste, za katere meni, da bi jih izbrali tudi drugi neodvisni udeleženci na trgu.
Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin se uporablja najmanj eden izmed treh načinov ocenjevanja vrednosti. Večina cenitev tržne vrednosti nepremičnin je opravljena po na donosu zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kjer se ocenjuje sedanja vrednost prihodnjih pričakovanih donosov. Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije, ki je sestavljena iz netvegane donosnosti, premije za tveganje in premije za ohranitev kapitala.
Nagovor UB
Nagovor NS
Ključni poudarki
Prevzem KB
Dejavniki tveganja in napoved
Pregled finančnega poslovanja
Upravljanje tveganj
Finančno poročilo
| NLB Skupina | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 2019 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Lastniški vrednostni papirji | Lastniški vrednostni papirji | Krediti in druga finančna sredstva | Krediti in druge finančne obveznosti | |
| Postavke izkaza poslovnega izida | Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje | 478 | - | - | - |
| Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | - | 845 | 14.291 | (3.798) | |
| Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik | - | - | - | (10) | |
| Postavke drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | - | 43 | - | - |
| NLB | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, namenjena trgovanju | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 2020 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Lastniški vrednostni papirji | Lastniški vrednostni papirji | Krediti in druga finančna sredstva | Krediti in druge finančne obveznosti | |
| Postavke izkaza poslovnega izida | Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje | (21) | - | - | - |
| Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | - | 1.642 | (2.831) | 7.754 | |
| Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik | - | (187) | (48) | (8) | |
| Postavke drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti |
| - | - | - | - | - | - |
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | NLB | Finančna sredstva, namenjena trgovanju | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida |
| 2019 | Izvedeni finančni instrumenti | Lastniški vrednostni papirji | Lastniški vrednostni papirji | Krediti in druga finančna sredstva | Krediti in druge finančne obveznosti |
| Postavke izkaza poslovnega izida | Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje | 478 | - | - | - |
| Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | - | 845 | 13.346 | (3.755) | - |
| Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik | - | - | - | - | (10) |
| Postavke drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | - | 11 | - | - |
| v tisoč EUR | Finančni instrumenti za trgovanje | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | NLB |
| Izvedeni finančni instrumenti | Lastniški instrumenti | Lastniški instrumenti | Krediti in druga finančna sredstva | Skupaj finančna sredstva | Krediti in druge finančne obveznosti |
| Stanje 1. januarja 2019 | 329 | 248 | 1.923 | 21.596 | 24.096 |
| 3.981 | |||||
| Vrednotenje: | - v izkazu poslovnega izida | 478 | - | 7.128 | |
| - v drugem vseobsegajočem donosu | - | 11 | - | - | |
| Tečajne razlike | - | - | - | - | - |
| Povečanja | - | - | - | 7.146 | 7.146 |
| Zmanjšanja | - | - | (6.935) | (29.033) | (35.968) |
| - | - | - | - | ||
| Prenos v 3. raven vrednotenja | - | - | 600 | - | 600 |
| Stanje 31. decembra 2019 | 807 | 259 | 2.716 | 13.055 | 16.837 |
| Vrednotenje: | - v izkazu poslovnega izida | (21) | - | 1.642 | (2.831) |
| (1.210) | (7.754) | ||||
| - v drugem vseobsegajočem donosu | - | 15 | - | - | 15 |
| Tečajne razlike | - | - | (187) | (48) | (235) |
| 8 |
| 19.833 | 19.833 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | (7.021) | (7.021) | ||||
| Stanje 31. decembra 2020 | 786 | 274 | 4.171 | 22.988 | 28.219 |
NLB Skupina in NLB pripoznata učinke vrednotenja instrumentov v posesti za trgovanje v postavki izkaza poslovnega izida »Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje«, učinke vrednotenja kapitalskih instrumentov, ki niso v posesti za trgovanje in posojil, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v vrstici izkaza poslovnega izida »Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje«, in učinke vrednotenja za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa, pripoznana v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu, v postavki »Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa«.
NLB Skupina in NLB sta v letih 2020 in 2019 pripoznali naslednje nerealizirane dobičke in izgube za finančne instrumente, ki so po stanju na dan 31. decembra uvrščeni na 3. raven:
| v tisoč EUR | NLB Skupina | Finančna sredstva, namenjena trgovanju | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida |
|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | Izvedeni finančni instrumenti | Lastniški vrednostni papirji | Lastniški vrednostni papirji | Krediti in druga finančna sredstva | Krediti in druge finančne obveznosti |
| Postavke izkaza poslovnega izida | Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje | (21) | - | - | - |
| Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | - | 1.642 | (2.720) | 8.006 | |
| Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik | - | (187) | (48) | (8) | |
| Postavke drugega vseobsegajočega donosa | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | - | 21 | - | - |
Depoziti in krediti od strank, ki niso banke
Poštena vrednost vpoglednih vlog in depozitov čez noč je izkazana v višini njihove odplačne (knjigovodske) vrednosti. Dejansko pa je njihova vrednost za NLB Skupino, ki te vloge prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov v teh depozitih, od višine trenutnih obrestnih mer na trgu in kreditnega tveganja same depozitne ustanove. Del vpoglednih depozitov so namreč stabilne vloge, podobno kot vezane vloge, zato je njihova ekonomska vrednost dejansko drugačna od knjigovodske vrednosti.
Ocenjena poštena vrednost preostalih depozitov in prejetih kreditov od strank temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih z upoštevanjem tržne obrestne mere, ki bi jo morala NLB Skupina trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo.
Knjigovodska vrednost drugih finančnih sredstev in obveznosti je približek njihove poštene vrednosti, saj večino predstavljajo kratkoročne terjatve in obveznosti.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | NLB | 31. 12. 2020 | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj poštena vrednost |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | - dolžniški vrednostni papirji | 1.267.437 | 288.484 | 7.182 | 1.563.103 | ||
| - krediti bankam | - | 197.220 | - | 197.220 | |||
| - krediti strankam, ki niso banke | - | 9.873.137 | - | 9.873.137 | |||
| - druga finančna sredstva | - | 113.138 | - | 113.138 | |||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | - | 72.648 | - | 72.648 | ||
| - krediti bank in centralnih bank | - | 155.673 | - | 155.673 | |||
| - depoziti strank, ki niso banke | - | 16.414.382 | - | 16.414.382 | |||
| - krediti strank, ki niso banke | - | 93.020 | - | 93.020 | |||
| - podrejene obveznosti | 234.629 | 46.372 | - | 281.001 | |||
| - druge finančne obveznosti | - | 207.300 | - | 207.300 |
| NLB Skupina | NLB | 31. 12. 2019 | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj poštena vrednost |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | - dolžniški vrednostni papirji | 1.464.677 | 250.673 | - | 1.715.350 | |
| - krediti bankam | 93.503 | - | 93.503 | |||
| - krediti strankam, ki niso banke | - | 7.775.128 | - | 7.775.128 | ||
| - druga finančna sredstva | 97.415 | - | 97.415 | |||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | - depoziti bank in centralnih bank | 42.690 | - | 42.690 | ||
| - krediti bank in centralnih bank | - | 178.374 | - | 178.374 | ||
| - depoziti strank, ki niso banke | 11.630.157 | - | 11.630.157 | |||
| - krediti strank, ki niso banke | 63.868 | - | 63.868 | |||
| - podrejene obveznosti | 166.349 | 45.540 | - | 211.889 | ||
| - druge finančne obveznosti | 158.484 | - | 158.484 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | Naložbene nepremičnine | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 28.933 | 32.208 | ||
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | (24) | 84 | ||
| Pridobitev odvisnih družb (pojasnilo 5.12.b) | 19.643 | - | ||
| Povečanja | 609 | - | ||
| Zmanjšanja | (189) | (4.188) | ||
| Prenos z/(na) opredmetena osnovna sredstva | (62) | (363) | ||
| Prenos z/(na) nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo | 17 | 550 | ||
| Prenos z/(na) druga sredstva | (16.790) | - | ||
| Vrednotenje | 73 | 642 | ||
| Stanje 31. decembra | 32.210 | 28.933 |
Finančni instrumenti, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti, se ne upoštevajo na podlagi poštenih vrednosti. Za te instrumente se poštene vrednosti izračunajo samo za namene razkritij in ne vplivajo na izkaz finančnega položaja ali izkaz poslovnega izida NLB Skupine.
| NLB Skupina | NLB | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost |
| Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | ||||||||||
| - dolžniški vrednostni papirji | 1.503.087 | 1.563.103 | 1.653.848 | 1.715.350 | 1.277.880 | 1.333.840 | 1.485.166 | 1.543.518 | ||
| - krediti bankam | 197.005 | 197.220 | 93.403 | 93.503 | 158.320 | 165.966 | 144.352 | 150.520 | ||
| - krediti strankam, ki niso banke | 9.619.860 | 9.873.137 | 7.589.724 | 7.775.128 | 4.564.178 | 4.674.069 | 4.568.599 | 4.713.622 | ||
| - druga finančna sredstva | 113.138 | 113.138 | 97.415 | 97.415 | 54.503 | 54.503 | 67.279 | 67.279 | ||
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | ||||||||||
| - depoziti bank in centralnih bank | 72.633 | 72.648 | 42.840 | 42.690 | 41.635 | 41.635 | 89.820 | 89.820 | ||
| - krediti bank in centralnih bank | 158.225 | 155.673 | 170.385 | 178.374 | 143.464 | 140.702 | 161.564 | 169.312 | ||
| - depoziti strank, ki niso banke | 16.397.167 | 16.414.382 | 11.612.317 | 11.630.157 | 8.850.755 | 8.860.267 | 7.760.737 | 7.768.365 | ||
| - krediti strank, ki niso banke | 91.560 | 93.020 | 64.458 | 63.868 | 13 | 13 | 2.537 | 2.548 | ||
| - podrejene obveznosti | 288.321 | 281.001 | 210.569 | 211.889 | 288.321 | 281.001 | 210.569 | 211.889 | ||
| - druge finančne obveznosti | 207.300 | 207.300 | 158.484 | 158.484 | 101.273 | 101.273 | 98.342 | 98.342 |
Ocenjena poštena vrednost temelji na diskontiranih denarnih tokovih z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in s podobno preostalo zapadlostjo. Poštena vrednost depozitov čez noč je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 2020 | Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji | Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji | Strateški tuji trgi | Finančni trgi v Sloveniji | Nestrateške družbe | Ostale dejavnosti | Nerazporejeno | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Celotni neto prihodki | 170.358 | 75.185 | 209.091 | 39.633 | 5.445 | 7.958 | - | 507.670 | |||
| Eksterni neto prihodki | 184.758 | 81.124 | 213.881 | 12.713 | 4.537 | 7.472 | - | 504.484 | |||
| Neto prihodki med segmenti | (14.400) | (5.939) | (4.790) | 26.921 | 908 | 486 | - | 3.186 | |||
| Celotni neto obrestni prihodki | 81.395 | 34.007 | 159.261 | 23.471 | 1.199 | 240 | - | 299.573 | |||
| Eksterni neto obrestni prihodki | 96.357 | 40.873 | 163.255 | (3.126) | 2.012 | 203 | - | 299.573 | |||
| Neto obrestni prihodki med segment | (14.962) | (6.866) | (3.994) | 26.598 | (813) | 37 | - | - | |||
| Administrativni stroški | (102.089) | (37.878) | (94.862) | (6.972) | (11.848) | (11.047) | - | (264.696) | |||
| Amortizacija | (12.043) | (3.911) | (14.162) | (619) | (1.011) | (685) | - | (32.431) | |||
| Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami | 56.226 | 33.396 | 100.067 | 32.042 | (7.414) | (3.774) | - | 210.543 | |||
| Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov | 874 | - | - | - | - | - | - | 874 | |||
| Slabo ime | - | - | 137.858 | - | - | - | - | 137.858 | |||
| Oslabitve in rezervacije | (15.069) | 8.982 | (59.084) | (1.267) | 2.854 | (7.770) | - | (71.354) | |||
| Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja | 42.031 | 42.378 | 178.841 | 30.775 | (4.560) | (11.544) | - | 277.921 | |||
| Lastnikov obvladujoče banke | 42.031 | 42.378 | 175.792 | 30.775 | (4.560) | (11.544) | - | 274.872 | |||
| Manjšinskih lastnikov | - | - | 3.049 | - | - | - | - | 3.049 | |||
| Davek iz dohodka | - | - | - | - | - | - | (5.165) | (5.165) | |||
| Dobiček poslovnega leta | 269.707 | ||||||||||
| Sredstva segmenta | 2.545.714 | 2.043.324 | 9.346.255 | 5.218.038 | 131.204 | 273.332 | - | 19.557.867 | |||
| Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige | 7.988 | - | - | - | - | - | - | 7.988 | |||
| Obveznosti segmenta | 7.367.145 | 1.519.067 | 7.879.089 | 557.402 | - | 4.571 | 115.540 | 17.442.815 | |||
| Povečanje nekratkoročnih sredstev | 15.679 | 6.047 | 13.517 | 418 | 695 | 2.941 | - | 39.298 |
NLB Skupina ima z nekaterimi bankami in podjetji sklenjene bilateralne sporazume o pobotu poravnav valutnih poslov, na podlagi katerih izvaja pobote na način, da se za vse valutne posle s posamezno banko ali podjetjem na dan zapadlosti izvrši poravna va v eni valuti z enim samim (neto) denarnim tokom. Podobno je v primeru pora vnave obrestnih zamenja v, kjer se na dan poravnave pobota izvede pobot obeh nog/delo v transakcije. V izkazunančnega položaja sredstva in obv eznosti niso pobotani, saj neto poravnava velja za posamezne denarne tokov e in ne za celotno nančno sredstvo oziroma obveznost.
Poleg navedenega je NLB Skupina v letu 2013 nekatere standardizirane posle z izvedeniminančnimi instrumenti (nekater e obrestne zamenjav e) prenesla na klirinško hišo ozir oma centralno nasprotno stranko. S sistemom dnevne pora vnave začetnih in gib ljivih kritij so doseženi tako pobot in zav arovanje izposta vljenosti kot tudi poravna ve rednih dnevnih zapadlosti neto zneskov v določeni valuti.
Banka ima za poslovanje z izvedenimi nančnimi instrumenti s tujimi bankami podpisane krovne ISD A pogodbe z dodatki ter slov ensko različico okvirne pogodbe s podjetji, ki Banki omogočajo dnevno vrednotenje in izmenjav o zavar ovalnih kritij.
| Finančna sredstva/obveznosti | Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti | Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori | Zavarovanje s finančnimi instrumenti | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Izvedeni finančni instrumenti - sredstva | 15.820 | 608 | 594 | 14.618 |
| Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti | 76.646 | 608 | 74.861 | 1.177 |
| Finančna sredstva/obveznosti | Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti | Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori | Zavarovanje s finančnimi instrumenti | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Izvedeni finančni instrumenti - sredstva | 19.695 | 4.061 | 16 | 15.618 |
| v tisoč EUR | 67.399 | 4.061 | 59.657 | 3.681 |
|---|---|---|---|---|
Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
| Finančna sredstva/obveznosti | Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti | Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori | Zavarovanje s finančnimi instrumenti | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Izvedeni finančni instrumenti - sredstva | 16.189 | 623 | 594 | 14.972 |
| Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti | 76.661 | 623 | 74.861 | 1.177 |
Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
| Finančna sredstva/obveznosti | Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti | Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori | Zavarovanje s finančnimi instrumenti | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Izvedeni finančni instrumenti - sredstva | 19.742 | 4.061 | 16 | 15.665 |
| Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti | 67.399 | 4.061 | 59.657 | 3.681 |
Podatki za leto 2019 so prilagojeni spremenjenim shemam, ki jih je predpisala Banka Slovenije (prenos nekaterih vsebin iz drugih čistih poslovnih dobičko v/(izgub) med druge splošne in administrativne stroške), zaradi česar se lahko podatki, prikazani v nadaljevanju, razlikujejo od že predhodno poročanih (pojasnilo 2.3.).
NLB Skupina je zlasti finančna skupina in glavnino njenih prihodkov predstavljajo neto obrestni prihodki. Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki. NLB Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov NLB Skupine.
Geografska analiza vključuje razdelitev postavk glede na državo, kjer se nahaja posamezna družba članica NLB Skupine.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | Prihodki | Neto prihodki | Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja | Davek iz dohodka |
|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | Slovenija | 322.128 | 290.376 | 93.362 | (1.154) |
| 2019 | Slovenija | 332.511 | 297.134 | 114.711 | (2.821) |
| 2020 | Jugovzhodna Evropa | 265.600 | 214.486 | 184.266 | (3.963) |
| 2019 | Jugovzhodna Evropa | 266.923 | 218.126 | 100.034 | (10.692) |
| 2020 | Severna Makedonija | 81.710 | 64.466 | 21.008 | (1.566) |
| 2019 | Severna Makedonija | 84.134 | 66.701 | 36.216 | (3.211) |
| 2020 | Srbija | 35.240 | 28.046 | 130.912 | 1.323 |
| 2019 | Srbija | 33.578 | 26.143 | 4.997 | (172) |
| 2020 | Črna gora | 31.291 | 25.033 | 2.741 | (426) |
| 2019 | Črna gora | 33.121 | 28.321 | 8.353 | (1.909) |
| 2020 | Hrvaška | 42 | 454 | (1.019) | (12) |
| 2019 | Hrvaška | 63 | 799 | (105) | (100) |
| 2020 | Bosna in Hercegovina | 69.616 | 57.079 | 15.776 | (1.572) |
| 2019 | Bosna in Hercegovina | 70.975 | 58.945 | 28.738 | (2.857) |
| 2020 | Kosovo | 47.701 | 39.408 | 14.848 | (1.710) |
| 2019 | Kosovo | 45.052 | 37.217 | 21.835 | (2.443) |
| 2020 | Zahodna Evropa | 3 | (378) | 665 | (48) |
| 2019 | Zahodna Evropa | 571 | 1.911 | 293 | (66) |
| 2020 | Nemčija | 2 | 7 | 55 | (433) |
| 2019 | Nemčija | 2 | 7 | 55 | (276) |
| 2020 | Švica | 1 | 564 | 726 | (48) |
| 2019 | Švica | 1 | 564 | 726 | (66) |
| 2020 | Češka | - | - | 1 | (13) |
| Skupaj | 587.731 | 504.484 | 277.921 | (5.165) |
V stolpcu Prihodki so vključeni prihodki iz obresti in podobni prihodki, prihodki iz dividend in prihodki iz opravnin (provizij).
V stolpcu Neto prihodki so vključeni čisti obrestni prihodki, prihodki iz dividend, čiste opravnine, učinki iz finančnih instrumentov, čiste tečajne razlike, učinki iz odprave pripoznanja sredstev, čisti poslovni prihodki ter čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.
| v tisoč EUR | NLB Skupina | Nekratkoročna sredstva | Skupaj sredstva | Število zaposlenih |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | Slovenija | 153.671 | 10.142.675 | 2.691 |
| 31. 12. 2019 | Slovenija | 151.934 | 9.350.558 | 2.750 |
| 31. 12. 2020 | Jugovzhodna Evropa | 219.886 | 9.411.671 | 6.098 |
| 31. 12. 2019 | Jugovzhodna Evropa | 142.870 | 4.811.617 | 3.124 |
| 31. 12. 2020 | Severna Makedonija | 37.181 | 1.576.941 | 877 |
| 31. 12. 2019 | Severna Makedonija | 34.971 | 1.448.179 | 903 |
| 31. 12. 2020 | Srbija | 109.167 | 4.587.600 | 3.198 |
| 31. 12. 2019 | Srbija | 25.549 | 639.351 | 494 |
| 31. 12. 2020 | Črna gora | 17.934 | 709.797 | 467 |
| 31. 12. 2019 | Črna gora | 30.089 | 533.849 | 312 |
| 31. 12. 2020 | Hrvaška | 381 | 4.390 | 7 |
| 31. 12. 2019 | Hrvaška | 2.045 | 12.497 | 7 |
| 31. 12. 2020 | Bosna in Hercegovina | 39.576 | 1.654.026 | 1.086 |
| 31. 12. 2019 | Bosna in Hercegovina | 34.246 | 1.381.718 | 934 |
| 31. 12. 2020 | Kosovo | 15.647 | 878.917 | 463 |
| 31. 12. 2019 | Kosovo | 15.970 | 796.023 | 474 |
| 31. 12. 2020 | Zahodna Evropa | 58 | 11.509 | 3 |
| 31. 12. 2019 | Zahodna Evropa | 158 | 11.913 | 4 |
| 31. 12. 2020 | Nemčija | 58 | 1.648 | 1 |
| 31. 12. 2019 | Nemčija | 152 | 1.787 | 1 |
| 31. 12. 2020 | Švica | - | 9.861 | 2 |
| 31. 12. 2019 | Švica | 6 | 10.126 | 3 |
| Skupaj | 373.615 | 19.565.855 | 8.792 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | 2019 | Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji | Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji | Strateški tuji trgi | Finančni trgi v Sloveniji | Nestrateške družbe | Ostale dejavnosti | Nerazporejeno | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Celotni neto prihodki | 165.689 | 80.236 | 212.072 | 35.612 | 11.484 | 14.051 | - | 519.143 | ||
| Eksterni neto prihodki | 172.730 | 85.002 | 214.841 | 19.227 | 11.382 | 13.991 | - | 517.172 | ||
| Neto prihodki med segmenti | (7.041) | (4.766) | (2.769) | 16.385 | 102 | 60 | - | (1.971) | ||
| Celotni neto obrestni prihodki | 87.409 | 37.264 | 157.543 | 33.604 | 2.740 | (73) | - | 318.487 | ||
| Eksterni neto obrestni prihodki | 94.829 | 41.348 | 160.463 | 17.703 | 4.277 | (133) | - | 318.487 | ||
| Neto obrestni prihodki med segmenti | (7.420) | (4.084) | (2.920) | 15.901 | (1.537) | 60 | - | - | ||
| Administrativni stroški | (106.454) | (40.518) | (94.912) | (6.888) | (13.170) | (13.400) | - | (275.342) | ||
| Amortizacija | (11.546) | (3.937) | (12.931) | (621) | (1.300) | (1.271) | - | (31.607) | ||
| Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami | 47.689 | 35.780 | 104.229 | 28.103 | (2.986) | (621) | - | 212.194 |
| odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov | 4.197 | - | - | - | - | - | - | 4.197 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Oslabitve in rezervacije | (4.382) | 21.043 | (11.295) | (475) | (108) | (5.776) | - | (994) | |
| Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja | 47.504 | - | 56.823 | 92.934 | 27.628 | (3.094) | (6.397) | - | 215.397 |
| Lastnikov obvladujoče banke | 47.504 | 56.823 | - | 84.692 | 27.628 | (3.094) | (6.397) | - | 207.155 |
| Manjšinskih lastnikov | - | - | 8.242 | - | - | - | - | 8.242 | |
| Davek iz dohodka | - | - | - | - | - | (13.579) | - | (13.579) | |
| Dobiček poslovnega leta | 193.576 |
| 2.551.708 | 2.042.200 | - | 4.731.350 | 4.412.561 | 169.456 | 259.314 | - | 14.166.589 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| - | 7.499 | - | - | - | - | - | 7.499 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 6.464.417 | 1.341.878 | - | 4.043.172 | 465.168 | 8.791 | 119.766 | - | 12.443.191 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 13.310 | - | 4.618 | 13.994 | 342 | 291 | 4.111 | - | 36.667 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Segmenti poslovanja NLB Skupine so opredeljeni skladno s strategijo in organizacijsko strukturo NLB Skupine, ki se uporablja za interno finančno poročanje rezulta tov poslovanja. Segmenti poslovanja NLB Skupine so enote, ki se osredotočajo na različne stranke in trge ter se zaradi različnih strategij in vodenja obravnavajo ločeno.
Poslovanje NLB Skupine se razvršča v več segmentov; obrestni prihodki in odhodki so razporejeni med segmenti ob uporabi internih transfernih cen (ITC). Druge članice NLB Skupine se v segmentno analizo glede na svojo dejavnost uvrščajo tako, da se prispevek vsake članice uvršča izključno v en sam segment, razen pri NLB Lease&Go, ki se glede na področje poslovanja uvršča v dva segmenta.
Povezana oseba je podjetje ali posameznik, povezan z NLB Skupino na način, da jo obvladuje ali skupno obvladuje, ima pomemben vpliv ali je član ključnega poslovodstva NLB Skupine. Med povezane osebe NLB Skupine oziroma NLB so zajeti ključno poslovodstvo (Uprava, ostalo ključno poslovodstvo ter njihovi družinski člani), člani Nadzornega sveta, podjetja, ki jih člani Uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo ali imajo nanje pomemben vpliv, največji delničar Banke, ki ima pomemben vpliv, odvisne in pridružene družbe ter skupni podvigi.
V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami. Obseg bančnih poslov s povezanimi strankami je naslednji:
| NLB Skupina in NLB | Člani Uprave in ostalo ključno poslovodstvo | Družinski člani Uprave in ostalega ključnega poslovodstva | Podjetja, ki jih člani Uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv | Člani Nadzornega sveta | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Dani krediti | Stanje 1. januarja | 2.119 | 1.903 | 520 | 347 | 130 | 231 | 248 | 413 |
| Povečanja | 1.476 | 1.192 | 184 | 492 | 90 | 245 | 109 | 43 | |
| Zmanjšanja | (1.311) | (976) | (260) | (319) | (220) | (346) | (52) | (208) | |
| Stanje 31. decembra | 2.284 | 2.119 | 444 | 520 | - | 130 | 305 | 248 | |
| Prihodek iz obresti | 40 | 41 | 8 | 8 | 1 | 3 | 7 | 5 | |
| Prejeti depoziti | Stanje 1. januarja | 1.579 | 1.732 | 871 | 447 | 193 | 102 | 198 | 341 |
| Povečanja | 1.392 | 1.367 | 826 | 1.175 | 207 | 265 | 277 | 158 | |
| Zmanjšanja | (1.361) | (1.520) | (741) | (751) | (264) | (174) | (152) | (301) | |
| Stanje 31. decembra | 1.610 | 1.579 | 956 | 871 | 136 | 193 | 323 | 198 | |
| Odhodek za obresti | (4) | (4) | - | - | - | - | - | - | |
| Druga finančna sredstva | 2 | - | - | - | - | - | - | - | |
| Druge finančne obveznosti | 2.759 | 2.759 | - | - | 8 | 4 | - | - | |
| Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze | 242 | 246 | 78 | 82 | 6 | 91 | 33 | 18 | |
| Prihodek iz prejetih opravnin | 15 | 11 | 7 | 6 | 101 | 5 | 1 | 2 | |
| Drugi prihodki | 16 | 20 | - | - | - | - | - | - | |
| Drugi odhodki | (11) | (8) | - | - | (76) | (54) | - | - |
Uspešnost ključnega poslovodstva se ugotavlja na podlagi finančnih in nenančnih meril. Pripada mu letni variabilni del plače, ki se izplača v odvisnosti od doseganja finančnih in nenančnih ciljev, kar obsega cilje NLB Skupine oziroma NLB, cilje organizacijske enote in osebne cilje ključnega poslovodstva s posebno naravo dela.
Članom Uprave pripada pogodbeno dogovorjena bruto plača, ki je v celoti skladna z omejitvami iz slovenske zakonodaje (ZBan-2). V zvezi z variabilnim delom prejemka za uspešnost se uporablja vsakokrat veljavna Politika prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela v NLB d.d., ki ureja prejemke članov v Uprave oz. zaposlenih s posebno naravo dela in se nanaša na obdobje, na katero se nanaša variabilni del prejemka za uspešnost.
Članom Uprave po pogodbi pripada variabilni del prejemka za uspešnost na podlagi finančnih ciljev NLB Skupine, finančnih ciljev na področju, ki je v pristojnosti posameznega člana Uprave, in na podlagi osebnih ciljev člana Uprave Banke. Cilje in kriterije posameznega člana Uprave določi Nadzorni svet Banke vsako leto ob sprejetju letnega poslovnega načrta Banke.
Variabilni del prejemka za uspešnost za določeno poslovno leto ne sme presegati 8 povprečnih bruto mesečnih plač člana Uprave v poslovnem letu. Člani Uprav e so upravičeni do variabilnega dela prejemka za uspešnost.
| NLB Skupina | Prihodki | Neto prihodki | Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja | Davek iz dohodka | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
| Slovenija | 341.092 | 415.437 | 328.302 | 372.613 | 120.806 | 185.857 | (1.221) | (2.926) |
| Jugovzhodna Evropa | 265.889 | 267.546 | 211.337 | 216.145 | 44.271 | 99.862 | (3.949) | (10.635) |
| Severna Makedonija | 81.673 | 84.105 | 62.658 | 65.151 | 20.788 | 36.088 | (1.566) | (3.211) |
| Srbija | 35.318 | 33.798 | 28.386 | 26.869 | (6.761) | 4.919 | 1.337 | (115) |
| Črna gora | 31.376 | 33.381 | 24.356 | 28.236 | 187 | 8.368 | (426) | (1.909) |
| Hrvaška | 145 | 142 | 468 | 772 | (1.019) | (105) | (12) | (100) |
| Bosna in Hercegovina | 69.678 | 71.054 | 56.791 | 58.264 | 16.032 | 28.604 | (1.572) | (2.857) |
| Kosovo | 47.699 | 45.066 | 38.678 | 36.853 | 15.044 | 21.988 | (1.710) | (2.443) |
| Zahodna Evropa | 335 | 1.688 | (144) | 2.886 | 588 | 2.033 | (34) | (6) |
| Nemčija | 2 | 2 | 81 | 56 | (432) | (275) | - | - |
| Švica | 333 | 1.686 | (225) | 2.830 | 1.020 | 2.308 | (34) | (6) |
| Češka | - | - | - | 1 | - | (13) | - | - |
| Član | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Blaž Brodnjak 01. 12. 2012 | * Kratkoročne ugodnosti: | |
| * * bruto plače in regres: 384.734 | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: 2.250 | ||
| Povračila stroškov: 1.304 | ||
| * Dolgoročne ugodnosti: | ||
| * * druga ugodnosti: 940 | ||
| * variabilni del prejemkov: - | ||
| Skupaj: 389.228 | - Kratkoročne ugodnosti: | |
| - * bruto plače in regres: 433.882 | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: 2.173 | ||
| Povračila stroškov: 1.016 | ||
| - Dolgoročne ugodnosti: | ||
| - * druga ugodnosti: 1.409 | ||
| * variabilni del prejemkov: 45.497 | ||
| Skupaj: 483.977 | ||
| Andreas Burkhardt 18. 09. 2013 | * Kratkoročne ugodnosti: | |
| * * bruto plače in regres: 352.796 | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: 17.861 | ||
| Povračila stroškov: 1.212 | ||
| * Dolgoročne ugodnosti: | ||
| * * druga ugodnosti: 940 | ||
| * variabilni del prejemkov: - | ||
| Skupaj: 372.809 | - Kratkoročne ugodnosti: | |
| - * bruto plače in regres: 397.291 | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: 18.515 | ||
| Povračila stroškov: 1.047 | ||
| - Dolgoročne ugodnosti: | ||
| - * druga ugodnosti: 1.409 | ||
| * variabilni del prejemkov: 45.497 | ||
| Skupaj: 463.759 | ||
| Archibald Kremser 31. 07. 2013 | * Kratkoročne ugodnosti: | |
| * * bruto plače in regres: 366.484 | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: 24.331 | ||
| Povračila stroškov: 1.248 | ||
| * Dolgoročne ugodnosti: | ||
| * * druga ugodnosti: 940 | ||
| * variabilni del prejemkov: - | ||
| Skupaj: 393.003 | - Kratkoročne ugodnosti: | |
| - * bruto plače in regres: 412.973 | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: 25.393 | ||
| Povračila stroškov: 1.028 | ||
| - Dolgoročne ugodnosti: | ||
| - * druga ugodnosti: 1.409 | ||
| * variabilni del prejemkov: 45.497 | ||
| Skupaj: 486.300 | ||
| Petr Brunclík 18. 05. 2020 | * Kratkoročne ugodnosti: | |
| * * bruto plače in regres: 170.517 | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: 20.647 | ||
| Povračila stroškov: 710 | ||
| * Dolgoročne ugodnosti: | ||
| * * druga ugodnosti: 705 | ||
| * variabilni del prejemkov: - | ||
| Skupaj: 192.579 | - Kratkoročne ugodnosti: | |
| - * bruto plače in regres: - | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: - | ||
| Povračila stroškov: - | ||
| - Dolgoročne ugodnosti: | ||
| - * druga ugodnosti: - | ||
| * variabilni del prejemkov: - | ||
| Skupaj: - | ||
| László Pelle 26. 10. 2016 - 31. 01. 2020 | * Kratkoročne ugodnosti: | |
| * * bruto plače in regres: 57.624 | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: 4.343 | ||
| Povračila stroškov: 129 | ||
| * Dolgoročne ugodnosti: | ||
| * * odpravnine: 258.750 | ||
| * druga ugodnosti: 117 | ||
| * variabilni del prejemkov: - | ||
| Skupaj: 320.963 | - Kratkoročne ugodnosti: | |
| - * bruto plače in regres: 355.473 | ||
| * bonitete in druge kratkoročne ugodnosti: 30.364 | ||
| Povračila stroškov: 1.261 | ||
| - Dolgoročne ugodnosti: | ||
| - * odpravnine: - | ||
| * druga ugodnosti: 1.409 | ||
| * variabilni del prejemkov: 25.000 | ||
| Skupaj: 413.507 |
samo v sorazmernem delu glede na dejanski čas zaposlitve (trajanje mandata) v Banki v obdobju, na katerega se variabilni del prejemka za uspešnost nanaša.
Neodloženi variabilni del prejemka za uspešnost se izplača najkasneje tri mesece po tem, ko je sprejeto letno poročilo NLB d.d. za poslovno leto, na katerega se variabilni del nanaša. Variabilni prejemek zaposlenega s posebno naravo dela za posamezno poslovno leto se, če ne presega 50 tisoč EUR bruto in če je to v skladu z ustreznimi predpisi dopustno, dodeli in izplača v denarju.
Če variabilni prejemek zaposlenega s posebno naravo dela za posamezno poslovno leto presega 50 tisoč EUR in če je to v skladu z relevantnimi predpisi obvezno, mora biti najmanj 50 odstotkov variabilnega prejemka vsakega posameznika sestavljenih iz instrumentov, pri čemer lahko pridobitelj te instrumente prenese le z dovoljenjem Banke, ki se lahko izda šele po poteku najmanj dveh let od pridobitve, kar se nanaša tako na neodloženi kakor tudi na odloženi del variabilnega prejemka.
Odloženi del variabilnega dela prejemka za uspešnost se odloži skladno z določili ZBan-2 oz. za obdobje najmanj 3 in največ 5 let od dne, ko je izplačan neodloženi del tega variabilnega prejemka.
Člani Nadzornega sveta Banke na podlagi odločitve Skupščine delničarjev prejemajo plačilo za opravljanje svoje funkcije, pri čemer so zgornji zneski omejeni na podlagi odločitve Skupščine delničarjev in v celoti skladni z veljavnimi priporočili korporacijskega upravljanja.
| Člani Uprave | Zaposleni na podlagi individualne pogodbe | Člani Nadzornega sveta | NLB Skupina in NLB | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne ugodnosti | 1.401 | 5.501 | 5.064 | 649 | 357 | ||||
| Povračila stroškov | 4 | 95 | 86 | 34 | 85 |
| Odpravnine | 259 | 108 | - | - | - | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Druge ugodnosti | 4 | 6 | 49 | 72 | - | |
| Variabilni del prejemkov | - | 162 | - | 1.316 | - | |
| Skupaj | 1.668 | 1.848 | 5.753 | 6.538 | 683 | 442 |
| Član | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| László Zoltan Urbán | 11. 02. 2016 - 15. 06. 2020 | |
| sejnine | - | 5.445 |
| plačilo za opravljanje funkcije | 31.875 | 33.384 |
| povračila stroškov | 1.456 | 6.759 |
| Alexander Bayr | 04. 08. 2016 - 15. 06. 2020 | |
| sejnine | - | 6.765 |
| plačilo za opravljanje funkcije | 36.000 | 38.758 |
| povračila stroškov | 2.799 | 15.992 |
| Simona Kozjek | 08. 09. 2017 - 28. 02. 2019 | |
| sejnine | - | 935 |
| plačilo za opravljanje funkcije | - | 3.750 |
| povračila stroškov | - | - |
| Vida Šeme Hočevar | 08. 09. 2017 - 28. 02. 2019 | |
| sejnine | - | 1.155 |
| plačilo za opravljanje funkcije | - | 5.000 |
| povračila stroškov | - | 22 |
| v tisoč EUR | NLB Skupina | Pridružene družbe | Skupni podvigi | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dani krediti | Stanje 1. januarja | 1.066 | 1.176 | 1.205 | 2.981 | |
| Povečanja | 165 | 112 | 11 | 37 | ||
| Zmanjšanja | (125) | (222) | (365) | (1.813) | ||
| Stanje 31. decembra | 1.106 | 1.066 | 851 | 1.205 | ||
| Prihodek iz obresti | 32 | 34 | 11 | 21 | ||
| (Odhodki)/prihodki iz oslabitev | 27 | 21 | (23) | 66 | ||
| Prejeti depoziti | Stanje 1. januarja | 842 | 722 | 8.455 | 4.424 | |
| Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb | - | - | (3) | 17 | ||
| Povečanja | 4.461 | 1.920 | 90.966 | 92.618 | ||
| Zmanjšanja | (1.330) | (1.800) | (95.984) | (88.604) | ||
| Stanje 31. decembra | 3.973 | 842 | 3.434 | 8.455 | ||
| Odhodek za obresti | - | - | (62) | (66) | ||
| Druga finančna sredstva | 19 | 18 | 1 | 539 | ||
| Druge finančne obveznosti | 596 | 1.294 | - | 250 | ||
| Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze | 38 | 31 | 21 | 26 | ||
| Prihodek iz prejetih opravnin | 15 | 9 | 983 | 4.985 | ||
| Odhodek za dane opravnine | (13.977) | (14.101) | (952) | (2.138) | ||
| Drugi prihodki | 177 | 192 | 144 | 134 | ||
| Drugi odhodki | (699) | (545) | (37) | (23) |
| Član | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Andreas Klingen | 22. 06. 2015 | |
| sejnine | - | 5.940 |
| plačilo za opravljanje funkcije | 84.000 | 41.136 |
| povračila stroškov | 2.690 | 17.200 |
| Primož Karpe | 11. 02. 2016 | |
| sejnine | - | 7.260 |
| plačilo za opravljanje funkcije | 89.583 | 48.980 |
| povračila stroškov | 8.235 | 9.698 |
| David Eric Simon | 04. 08. 2016 | |
| sejnine | - | 6.380 |
| plačilo za opravljanje funkcije | 75.000 | 36.994 |
| povračila stroškov | 6.455 | 16.770 |
| Peter Groznik | 08. 09. 2017 | |
| sejnine | - | 5.720 |
| plačilo za opravljanje funkcije | 66.000 | 32.214 |
| povračila stroškov | 429 | 4.056 |
| Gregor Rok Kastelic | 10. 06. 2019 | |
| sejnine | - | 1.980 |
| plačilo za opravljanje funkcije | 70.625 | 21.901 |
| povračila stroškov | 4.239 | 4.406 |
| Shrenik Dhirajlal Davda | 10. 06. 2019 | |
| sejnine | - | 2.200 |
| plačilo za opravljanje funkcije | 66.000 | 23.072 |
| povračila stroškov | 3.917 | 6.136 |
| Mark William Lane Richards | 10. 06. 2019 | |
| sejnine | - | 2.200 |
| Ime in priimek | Datum | Plačilo za opravljanje funkcije | Povračila stroškov | Sejnine |
|---|---|---|---|---|
| Verica Trstenjak | 15. 06. 2020 | 75.000 | 3.617 | - |
| Sergeja Kočar | 17. 06. 2020 | 33.933 | - | - |
| Bojana Šteblaj | 17. 06. 2020 | 5.662 | 153 | - |
| Janja Žabjek Dolinšek | 20. 11. 2020 | 5.255 | 457 | - |
| Petra Kakovič Bizjak | 17. 06. 2020 - 10. 09. 2020 | 7.302 | 178 | - |
Obseg bančnih poslov z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv, je bil konec leta naslednji:
| NLB Skupina | NLB | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||||
| Dani krediti | Stanje 1. januarja | 28.206 | 79.156 | 28.206 | 76.374 | ||
| Povečanja | 1.607 | 3.320 | 1.607 | 3.270 | |||
| Zmanjšanja | (6.594) | (54.270) | (6.594) | (51.438) | |||
| Stanje 31. decembra | 23.219 | 28.206 | 23.219 | 28.206 | |||
| Prihodek iz obresti | 720 | 1.563 | 720 | 1.513 | |||
| Naložbe v vrednostne papirje | Stanje 1. januarja | 850.965 | 908.263 | 778.088 | 855.872 | ||
| Povečanja | 866.414 | 767.386 | 758.140 | 630.949 | |||
| Zmanjšanja | (1.026.883) | (836.044) | (940.974) | (720.857) | |||
| Vrednotenje | 1.372 | 11.360 | 1.869 | 12.124 | |||
| Stanje 31. decembra | 691.868 | 850.965 | 597.123 | 778.088 | |||
| Prihodek iz obresti | 8.219 | 13.014 | 8.681 | 14.047 | |||
| Druga finančna sredstva | 807 | 651 | 807 | 651 | |||
| Druge finančne obveznosti | 6 | 22 | 6 | 22 | |||
| Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze | 1.241 | 1.168 | 1.241 | 1.168 | |||
| Prihodek iz prejetih opravnin | 194 | 144 | 194 | 144 | |||
| Odhodek za dane opravnine | (30) | (35) | (30) | (35) | |||
| Drugi prihodki | 206 | 181 | 206 | 181 | |||
| Drugi odhodki | (6) | (5) | (6) | (5) | |||
| Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 14.660 | 2.809 | 14.660 | 2.809 | |||
| Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/obveznosti v posesti za trgovanje | 43 | (360) | 43 | (360) |
NLB Skupina in NLB razkrivata vse transakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv. Za transakcije z drugimi z državo po vezanimi podjetji NLB Skupina razkriva le posamično pomembne transakcije.
| NLB | Odvisne družbe | Pridružene družbe | Skupni podvigi | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |||
| Dani krediti | Stanje 1. januarja | 160.634 | 187.744 | 1.066 | 1.176 | 1.174 | 2.940 | |
| Povečanja | 98.221 | 95.047 | 165 | 112 | 10 | 35 | ||
| Zmanjšanja | (89.679) | (122.157) | (125) | (222) | (333) | (1.801) | ||
| Stanje 31. decembra | 169.176 | 160.634 | 1.106 | 1.066 | 851 | 1.174 | ||
| Prihodek iz obresti | 5.007 | 4.694 | 32 | 34 | 10 | 19 | ||
| (Odhodki)/prihodki iz oslabitev | (1.835) | 1.461 | 27 | 21 | (23) | 66 | ||
| Dani depoziti | Stanje 1. januarja | 70.469 | 56.784 | - | - | - | - | |
| Povečanja | 658.253 | 376.939 | - | - | - | - | ||
| Zmanjšanja | (659.336) | (363.254) | - | - | - | - | ||
| Stanje 31. decembra | 69.386 | 70.469 | - | - | - | - | ||
| Prihodek iz obresti | 21 | 34 | - | - | - | - | ||
| Prihodki iz oslabitev | 4 | (12) | - | - | - | - | ||
| Prejeti depoziti | Stanje 1. januarja | 80.806 | 40.313 | 842 | 722 | 5.418 | 2.588 | |
| Povečanja | 7.934.453 | 13.862.854 | 4.461 | 1.920 | 86.850 | 82.911 | ||
| Zmanjšanja | (7.995.844) | (13.822.361) | (1.330) | (1.800) | (91.984) | (80.081) | ||
| Stanje 31. decembra | 19.415 | 80.806 | 3.973 | 842 | 284 | 5.418 | ||
| Odhodek za obresti | (21) | (228) | - | - | - | - | ||
| Izvedeni finančni instrumenti | Poštena vrednost | 354 | 47 | - | - | - | - | |
| Pogodbena vrednost | 12.424 | 9.743 | - | - | - | - | ||
| Druga finančna sredstva | 948 | 984 | 19 | 18 | 1 | 539 | ||
| Druge finančne obveznosti | 800 | 235 | 480 | 1.174 | - | 116 | ||
| Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze | 55.068 | 32.727 | 38 | 31 | 21 | 26 | ||
| Prihodki/(odhodki) iz rezervacij za garancije in odobrene kredite | (53) | (461) | - | - | - | - | ||
| Prejeti odobreni krediti in finančne garancije | 6.692 | 3.297 | - | - | - | - | ||
| Prihodek iz prejetih opravnin | 6.857 | 6.276 | 15 | 9 | 925 | 4.847 | ||
| Odhodek za dane opravnine | (25) | (19) | (11.140) | (11.918) | (332) | (771) | ||
| Drugi prihodki | 780 | 533 | 177 | 192 | 144 | 133 | ||
| Drugi odhodki | (1.065) | (443) | (664) | (542) | (37) | (23) | ||
| Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/obveznosti v posesti za trgovanje | 1.208 | (225) | - | - | - | - | ||
| Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev obvezno merjenih po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje | 436 | (419) | - | - | - | - |
NLB je objavila prevzemno ponudbo za odkup vseh preostalih rednih delnic Komercialne banke Beograd (to je 2.820.270 rednih delnic oziroma 16,77 % te vrste delnic) po ceni 3.315,47 RSD za eno delnico in vseh prednostnih delnic Komercialne banke Beograd (to je 373.510 prednostnih delnic oziroma 100 % te vrste delnic) po ceni 934,72 RSD za eno delnico. Prevzemna ponudba je veljavna 30 dni, začenši z 11. marcem 2021.
| NLB Skupina in NLB | Znesek pomembnih transakcij, sklenjenih med letom | Število pomembnih transakcij, sklenjenih med letom | ||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | Dani krediti | - 57.113 | - 1 |
| Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi | - 179.309 | - 2 |
| Stanje vseh pomembnih poslov konec leta | Število pomembnih poslov konec leta | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | Dani krediti | 516.058 | 582.081 | 6 | 6 |
| Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti | 76.396 | 78.014 | 1 | 1 | ||
| Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi | 70.006 | 115.500 | 1 | 2 |
| Učinki v izkazu poslovnega izida med letom | ||||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | Prihodki iz obresti od danih kreditov | 3.669 | 3.175 |
| Prihodki iz opravnin | 27 | 175 | ||
| Prihodki iz obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti | 1.166 | 2.139 | ||
| Odhodki za obresti od prejetih kreditov, vezanih vlog in poslovni računi | (290) | (849) |
| Banka | 2020 | 2019 | ||
|---|---|---|---|---|
| Števec | Imenovalec | Števec | Imenovalec | |
| NLB Banka, Skopje | 26,5 | 62,7 | 26,8 | 65,2 |
| NLB Banka, Banja Luka | 13,9 | 30,1 | 13,5 | 30,7 |
| NLB Banka, Sarajevo | 15,1 | 26,7 | 14,8 | 27,6 |
| NLB Banka, Priština | 12,3 | 38,7 | 11,8 | 36,9 |
| NLB Banka, Podgorica | 13,6 | 24,3 | 13,8 | 26,6 |
| NLB Banka, Beograd | 20,4 | 26,6 | 19,8 | 25,2 |
Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR)
CIR za 2019 je prilagojen novi shemi skladno s predpisi BS.
FVTPL – nančna sredstva obv ezno pripoznana po pošteni vrednosti preko poslovnega izida niso razvrščena v skupine in so posledično prikazana ločeno (pred znižanjem za pošteno vrednost iz naslova kreditnega tveganja; kreditov s pogodbenim denarnim tokom, kjer niso izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice).
| Leto | Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) | |
|---|---|---|
| v 1. skupini | Skupni bruto obseg kreditov | |
| 2020 | 12.650,8 | 13.686,6 |
| 2019 | 8.947,7 | 9.793,5 |
| 2018 | 7.816,7 | 9.017,2 |
Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino:
Banka predstavlja te alternativne kazalnike uspešnosti, ker se tudi sicer pogosto uporabljajo v bančništvu ali pri vlagateljih in so zato uporabni pri razkritju. Uporabljajo se interno za spremljavo in upravljanje poslovanja Banke in Skupine ter niso neposredno primerljivi s podobnimi ključnimi kazalniki uspešnosti, ki jih predstavljajo druge družbe. V nadaljevanju so predstavljeni alternativni kazalniki uspešnosti Banke z definicijami.
| Banka | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Kreditne oslabitve in rezervacije | 47,6 | -14,5 |
| Povprečni neto krediti strankam | 7.696,1 | 7.339,4 |
| Strošek tveganja | 62 | -20 |
(i) Interni podatki NLB. Kreditne oslabitve in rezervacije so anualizirane, izračunane kot vse oblikovane in sproščane oslabitve posojil in rezervacije za zunajbilanco (iz izkaza poslovnega izida) v obdobju deljene s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnoženo z 12. Oblikovane čiste kreditne oslabitve in rezervacije posojil so prikazane s pozitivnim predznakom, čiste sproščene kreditne oslabitve in rezervacije posojil pa so prikazane z negativnim predznakom.
deljena s (t+1).
(iii)
Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) – pokazatelj stroško vne učinkovitosti, izračunan kot razmerje med stroški in čistimi prihodki.
| NLB Skupina | NLB | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Stroški skupaj | 293,9 | 305,0 | 292,3 | 180,5 | 191,1 | 180,3 |
| Imenovalec | Skupaj čisti prihodki | 504,5 | 517,2 | 496,9 | 311,7 | 354,7 | 324,8 |
| Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) | 58,3 % | 59,0 % | 58,8 % | 57,9 % | 53,9 % | 55,5 % |
| NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | ||||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | ||||
| Števec | Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 3. skupini | 435,3 | ||
| Imenovalec | Skupni bruto obseg kreditov | 11.061,0 | ||
| Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino | 3,9 % |
| NLB Skupina | NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | ||
|---|---|---|---|
| 2020 | 2020 | ||
| Števec | Skupni obseg kreditov podjetjem (merjenih po odplačni vrednosti) v 1. skupini | 4.135,7 | 3.169,6 |
| Imenovalec | Skupni bruto obseg kreditov podjetjem | 4.921,0 | 3.920,3 |
| Podjetja - Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino | 84,0 % | 80,9 % |
| NLB Skupina | NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | ||
|---|---|---|---|
| 2020 | 2020 | ||
| Števec | Skupni obseg kreditov podjetjem (merjenih po odplačni vrednosti) v 2. skupini | 426,8 | 426,8 |
| Imenovalec | Skupni bruto obseg kreditov podjetjem | 4.921,0 | 3.920,3 |
| Podjetja - Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino | 8,7 % | 10,9 % |
| NLB Skupina | NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | ||
|---|---|---|---|
| 2020 | 2020 | ||
| Števec | Skupni obseg kreditov podjetjem (merjenih po odplačni vrednosti) v 3. skupini | 358,6 | 324,0 |
| Imenovalec | Skupni bruto obseg kreditov podjetjem | 4.921,0 | 3.920,3 |
| Podjetja - Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino | 7,3 % | 8,3 % |
| NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | ||
|---|---|---|
| 2020 | ||
| Števec | Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 1. skupini | 10.065,6 |
| Imenovalec | Skupni bruto obseg kreditov | 11.061,0 |
| Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino | 91,0 % |
| NLB Skupina | ||||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 2. skupini | 560,1 | 471,1 | 577,9 |
| Imenovalec | Skupni bruto obseg kreditov | 13.686,6 | 9.793,5 | 9.017,2 |
| Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino | 4,1 % | 4,8 % | 6,4 % |
| NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | ||
|---|---|---|
| 2020 | ||
| Števec | Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 2. skupini | 560,1 |
| Imenovalec | Skupni bruto obseg kreditov | 11.061,0 |
| Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino | 5,1 % |
| NLB Skupina | ||||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 3. skupini | 475,7 | 348,6 | 573,3 |
| Imenovalec | Skupni bruto obseg kreditov | 13.686,6 | 9.793,5 | 9.017,2 |
| Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino | 3,5 % | 3,6 % | 6,4 % |
| NLB Skupina | 31. dec. 2020 | 30. nov. 2020 | 31. okt. 2020 | 30. sep. 2020 | 31. avg. 2020 | 31. jul. 2020 | 30. jun. 2020 | 31. maj. 2020 | 30. apr. 2020 | 31. mar. 2020 | 29. feb. 2020 | 31. jan. 2020 | 31. dec. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec Likvidnostni blažilnik | 5.003,0 | 4.849,5 | 4.746,2 | 4.710,4 | 4.730,0 | 4.726,0 | 4.737,7 | 4.449,6 | 4.292,4 | 3.974,2 | 3.901,5 | 3.799,7 | 3.985,0 |
| Imenovalec Neto likvidnostni odliv | 1.943,1 | 1.586,9 | 1.555,4 | 1.553,9 | 1.569,3 | 1.616,3 | 1.594,0 | 1.439,9 | 1.457,0 | 1.308,0 | 1.231,2 | 1.092,4 | 1.226,4 |
| LCR | 257,5 % | 305,6 % | 305,1 % | 303,1 % | 301,4 % | 292,4 % | 297,2 % | 309,0 % | 294,6 % | 303,8 % | 316,9 % | 347,8 % | 324,9 % |
Na podlagi delegiranega akta EK o LCR.
| NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | 31. dec. 2020 |
|---|---|
| Števec Likvidnostni blažilnik | 4.703,5 |
| Imenovalec Neto likvidnostni odliv | 1.642,1 |
| LCR | 286,4 % |
Na podlagi delegiranega akta EK o LCR.
– izračunano kot razmerje med neto krediti strankam in depoziti strank. Ni zakonsko določenih omejitev glede kazalnika LTD, vendar je namen tega kazalnika omejitev preobsežne rasti kreditnega portfelja.
| NLB Skupina | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2018 | NLB | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2018 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec Neto krediti strankam | 9.644,9 | 7.604,7 | 7.148,4 | 4.595,1 | 4.589,2 | 4.478,1 | |
| Imenovalec Depoziti strank | 16.397,2 | 11.612,3 | 10.464,0 | 8.850,8 | 7.760,7 | 7.033,4 | |
| Razmerje med neto krediti in depoziti (LTD) | 58,8 % | 65,5 % | 68,3 % | 51,9 % | 59,1 % | 63,7 % |
| NLB Skupina | NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | 2020 | 2020 |
|---|---|---|---|
| Števec Skupni obseg kreditov prebivalstvu (merjenih po odplačni vrednosti) v 1. skupini | 4.779,2 | 3.935,5 | |
| Imenovalec Skupni bruto obseg kreditov prebivalstvu | 5.029,7 | 4.180,2 | |
| Prebivalstvo - Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino | 95,0 % | 94,1 % |
| NLB Skupina | NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | 2020 | 2020 |
|---|---|---|---|
| Števec Skupni obseg kreditov prebivalstvu (merjenih po odplačni vrednosti) v 2. skupini | 133,3 | 133,3 | |
| Imenovalec Skupni bruto obseg kreditov prebivalstvu | 5.029,7 | 4.180,2 |
2,7 % 3,2 %
| Skupine in NLB Skupine (brez skupine Komercijalne Banke) | (v mio EUR in %) | NLB Skupina | NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | 2020 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Skupni obseg kreditov prebivalstvu (merjenih po odplačni vrednosti) v 3. skupini | 117,1 | 111,4 | ||
| Imenovalec | Skupni bruto obseg kreditov prebivalstvu | 5.029,7 | 4.180,2 |
Prebivalstvo - Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino 2,3 % 2,7 %
Količnik likvidnostnega kritja- LCR se nanaša na visoko likvidna sredstva, ki jih imanančna institucija za kritje neto odliv ov likvidnosti v obdobju 30 koledarskih dni stresnega obdobja.
| Bančne članice NLB Skupine v JVE skupaj | 1-12 2020 | 1-9 2020 | 1-6 2020 | 1-3 2020 | 1-12 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Čisti obrestni prihodki (i) | 159,3 | 159,1 | 158,0 | 160,1 | 157,5 |
| Imenovalec | Povprečna obrestonosna aktiva (ii) | 4.782,3 | 4.744,2 | 4.694,1 | 4.669,5 | 4.390,9 |
| Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo | 3,33 % | 3,35 % | 3,37 % | 3,43 % | 3,59 % |
(i) (ii) glej opombo pod tabelo 47a.
| NLB | 1-12 2020 | 1-9 2020 | 1-6 2020 | 1-3 2020 | 1-12 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Čisti obrestni prihodki (i) | 138,9 | 139,4 | 142,4 | 149,5 | 158,1 |
| Imenovalec | Povprečna obrestonosna aktiva (ii) | 9.620,4 | 9.455,8 | 9.270,4 | 9.078,1 | 8.537,9 |
| Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo | 1,44 % | 1,47 % | 1,54 % | 1,65 % | 1,85 % |
(i) (ii) glej opombo pod tabelo 47a.
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Banja Luka | NLB Banka, Sarajevo | NLB Banka, Priština | NLB Banka, Podgorica | NLB Banka, Beograd | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1-12 2020 | 1-12 2019 | 1-12 2020 | 1-12 2019 | 1-12 2020 | 1-12 2019 | 1-12 2020 | 1-12 2019 | 1-12 2020 | 1-12 2019 | 1-12 2020 | 1-12 2019 | ||
| Števec | Čisti obrestni prihodki (i) | 48,1 | 49,0 | 18,6 | 18,5 | 17,8 | 18,0 | 32,3 | 31,0 | 20,6 | 20,3 | 21,8 | 20,7 |
| Imenovalec | Povprečna obrestonosna aktiva (ii) | 1.453,0 | 1.338,5 | 756,7 | 738,9 | 611,9 | 608,1 | 817,7 | 715,8 | 499,9 | 475,2 | 643,1 | 514,4 |
| Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo | 3,3 % | 3,7 % | 2,5 % | 2,5 % | 2,9 % | 3,0 % | 3,9 % | 4,3 % | 4,1 % | 4,3 % | 3,4 % | 4,0 % |
(i) (ii) glej opombo pod tabelo 47a.
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Banja Luka | NLB Banka, Sarajevo | NLB Banka, Priština | NLB Banka, Podgorica | NLB Banka, Beograd | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | ||
| Števec | Neto krediti strankam | 956,9 | 915,1 | 430,7 | 411,7 | 399,2 | 399,3 | 559,2 | 540,1 | 367,3 | 346,3 | 472,2 | 412,0 |
| Imenovalec | Depoziti strank | 1.288,8 | 1.175,6 | 633,5 | 618,1 | 521,6 | 515,2 | 748,3 | 685,4 | 431,7 | 436,5 | 496,3 | 437,3 |
| Razmerje med neto krediti in depoziti (L TD) | 74,2 % | 77,8 % | 68,0 % | 66,6 % | 76,5 % | 77,5 % | 74,7 % | 78,8 % | 85,1 % | 79,3 % | 95,1 % | 94,2 % |
Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo – izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in povprečno obrestonosno aktivo.
| (v mio EUR in %) | 1-12 2020 | 1-9 2020 | 1-6 2020 | 1-3 2020 | 1-12 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Čisti obrestni prihodki (i) | 299,6 | 299,9 | 301,8 | 311,2 | 318,5 |
| Imenovalec | Povprečna obrestonosna aktiva (ii) | 14.492,7 | 14.009,2 | 13.791,1 | 13.560,3 | 12.845,9 |
| Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo | 2,07 % |
(i) Čisti obrestni prihodki so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v obdobju, deljena s številom dni v obdobju in pomnoženo s številom dni v letu.
(ii) Interni podatki NLB. Povprečna obrestonosna aktiva za NLB Skupino in bančne članice v JVE je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1). Povprečna obrestonosna aktiva za NLB je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in dnevnih stanj v obdobju (od 1. januarja do dneva d– zadnji dan poročanega meseca) deljena z (d+1).
| (v mio EUR in %) | NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | 1-12 2020 |
|---|---|---|
| Števec | Čisti obrestni prihodki (i) | 299,6 |
| Imenovalec | Povprečna obrestonosna aktiva (ii) | 14.187,6 |
| Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo | 2,11 % |
vrednosti za popra vke vrednosti za pričakovane kreditne izgube o ziroma oslabitve; kazalnik izraža bruto vrednost. Slaba posojila vključujejo posojila do D in E bonitetno razvrščenih komitentov, posojila z zapadlostjo najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavaro vanj (pred znižanjem za popra vke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve). Delež slabih posojil je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim NLB Skupina spremlja kakov ost portfelja.
| NLB | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|
| Števec | Skupen obseg slabih posojil | 208,4 | 169,5 | 342,9 |
| Imenovalec | Skupen obseg bruto kreditov | 6.980,8 | 5.989,9 | 5.455,5 |
| Odstotek slabih posojil | 3,0 % | 2,8 % | 6,3 % |
| NLB Skupina | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Skupen obseg slabih posojil | 474,7 | 374,7 | 622,3 | 844,5 | 1.299,2 | 1.895,5 | 2.623,4 | 2.797,7 | 3.683,6 |
| Imenovalec | Skupen obseg bruto kreditov | 13.686,6 | 9.793,5 | 9.017,2 | 9.130,4 | 9.443,7 | 9.829,2 | 10.432,6 | 10.936,6 | 13.083,8 |
| Odstotek slabih posojil | 3,5 % | 3,8 % | 6,9 % | 9,2 % | 13,8 % | 19,3 % | 25,1 % | 25,6 % | 28,2 % |
| NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | 2020 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Skupen obseg slabih posojil | 434,8 | |||||
| Imenovalec | Skupen obseg bruto kreditov | 11.061,0 | |||||
| Odstotek slabih posojil | 3,9 % |
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Banja Luka | NLB Banka, Sarajevo | NLB Banka, Priština | NLB Banka, Podgorica | NLB Banka, Beograd | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||||||||
| Števec | Skupen obseg slabih posojil | 63,2 | 48,3 | 13,7 | 7,6 | 24,7 | 18,6 | 17,5 | 10,9 | 27,3 | 18,1 | 8,7 | 8,0 |
| Imenovalec | Skupen obseg bruto kreditov | 1.239,1 | 1.147,1 | 590,2 | 598,0 | 553,4 | 563,8 | 768,2 | 714,4 | 470,0 | 455,3 | 605,5 | 512,9 |
| Odstotek slabih posojil | 5,1 % | 4,2 % | 2,3 % | 1,3 % | 4,5 % | 3,3 % | 2,3 % | 1,5 % | 5,8 % | 4,0 % | 1,4 % | 1,6 % |
Neto obrestna marža na celotno akti vo – izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in po vprečno aktivo.
| NLB Skupina | NLB | 1-12 2020 | 1-12 2019 | 1-12 2018 | 1-12 2020 | 1-12 2019 | 1-12 2018 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Čisti obrestni prihodki (i) | 299,6 | 318,5 | 312,9 | 138,9 | 158,1 | 158,0 |
| Imenovalec | Povprečna aktiva (ii) | 15.086,4 | 13.311,7 | 12.515,5 | 10.336,2 | 9.206,3 | 8.870,9 |
| Neto obrestna marža na celotno aktivo | 2,0 % | 2,4 % | 2,5 % | 1,3 % | 1,7 % | 1,8 % |
(i) Čisti obrestni prihodki so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v obdobju, deljena s številom dni v obdobju in pomnoženo s številom dni v letu.
(ii) Interni podatki NLB. Povprečna aktiva za NLB Skupino je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1). Povprečna aktiva za NLB je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in dnevnih stanj v obdobju (od 1. januarja do dneva d – zadnji dan poročanega meseca) deljena z (d+1).
NPE – Nedonosne izpostavljenosti vključujejo tv egano izpostavljenost do D in E bonitetno razvrščenih komitentov (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, ki so vključene v poročilo Finrep 18; pred znižanjem za popra vke vrednosti za pričakovane kreditne izgube). Nedonosne izpostavljenosti, ki so merjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida (FVTPL), so upoštevane po pošteni vrednosti povečani za znesek negativnih sprememb poštene vrednosti za kreditno tveganje.
pričakovane kreditne izgube). Delež nedonosne izpostavljenosti je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim NLB Skupina spremlja kakovost portfelja. V nadaljevanju predstavljamo izračune na podlagi notranjega vira podatkov.
| NLB | NLB Skupina | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2020 | 2019 | 2018 | |||
| Števec | Skupen obseg nedonosne bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti v Finrep18 | 235,1 | 221,0 | 384,7 | 513,0 | 432,7 | 674,8 | |
| Imenovalec | Skupen obseg bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti vključene v poročilo Finrep18 | 12.223,1 | 11.087,8 | 9.763,5 | 22.042,3 | 16.228,5 | 14.410,5 | |
| Odstotek nedonosne izpostavljenosti | 1,9 % | 2,0 % | 3,9 % | 2,3 % | 2,7 % | 4,7 % |
| NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | ||||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | ||||
| Števec | Skupen obseg nedonosne bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti v Finrep18 | 464,8 | ||
| Imenovalec | Skupen obseg bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti vključene v poročilo Finrep18 | 17.738,6 | ||
| Odstotek nedonosne izpostavljenosti | 2,6 % |
| NLB | NLB Skupina | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2020 | 2019 | 2018 | |||
| Števec | Oslabitve za slaba posojila | 120,7 | 96,2 | 195,8 | 272,1 | 243,7 | 402,0 | |
| Imenovalec | Skupen obseg slabih posojil | 208,4 | 169,5 | 342,9 | 474,7 | 374,7 | 622,3 | |
| Stopnja pokritja slabih posojil 2 (NPL CR 2) | 57,9 % | 56,7 % | 57,1 % | 57,3 % | 65,0 % | 64,6 % |
| NLB Skupina (brez skupine Komercijalne Banke) | ||
|---|---|---|
| 2020 | ||
| Števec | Oslabitve za slaba posojila | 272,0 |
| Imenovalec | Skupen obseg slabih posojil | 434,8 |
| Stopnja pokritja slabih posojil 2 (NPL CR 2) | 62,6 % |
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Banja Luka | NLB Banka, Sarajevo | NLB Banka, Priština | NLB Banka, Podgorica | NLB Banka, Beograd | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | ||
| Števec | Oslabitve za slaba posojila | 43,6 | 33,7 | 8,7 | 6,0 | 17,0 | 15,4 | 14,2 | 9,4 | 13,9 | 9,9 | 5,2 | 3,8 |
| Imenovalec | Skupen obseg slabih posojil | 63,2 | 48,3 | 13,7 | 7,6 | 24,7 | 18,6 | 17,5 | 10,9 | 27,3 | 18,1 | 8,7 | 8,0 |
| Stopnja pokritja slabih posojil 2 (NPL CR 2) | 69,0 % | 69,7 % | 63,6 % | 78,8 % | 68,9 % | 82,9 % | 81,2 % | 86,0 % | 50,9 % | 54,8 % | 59,8 % | 47,1 % |
| Komercijalna Banka, Beograd | Komercijalna Banka, Banja Luka | Komercijalna Banka, Podgorica | ||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | ||||
| Števec | Oslabitve za slaba posojila | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
| Imenovalec | Skupen obseg slabih posojil | 35,2 | 1,2 | 3,6 |
| Stopnja pokritja slabih posojil 2 (NPL CR 2) | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % |
Delež neto slabih posojil v celotnem obsegu neto posojil: slaba posojila po znižanju za popravke vrednosti na portfelju slabih posojil izražen kot odstotek v vseh posojilih komitentom po znižanju za popravke vrednosti; neto količnik. Spodaj predstavljeni izračuni so pripravljeni na podlagi notranjih virov podatko v.
| Komercijalna Banka, Beograd | Komercijalna Banka, Banja Luka | Komercijalna Banka, Podgorica | ||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | ||||
| Števec | Skupen obseg slabih posojil | 35,2 | 1,2 | 3,6 |
| Imenovalec | Skupen obseg bruto kreditov | 2.315,1 | 198,4 | 130,0 |
| Odstotek slabih posojil | 1,5 % | 0,6 % | 2,7 % |
P okritje portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila. Prikazuje stopnjo kreditnih rezervacij, ki jih družba že pripoznala v izkazu uspeha glede na skupen obseg slabih posojil. Kazalnik stopnje pokritja slabih posojil 1 je izračunan na podlagi notranjega vira podatko v, s katerim NLB Skupina spremlja kako vost kreditnega portfelja.
| NLB | ||||
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Oslabitve za vsa posojila | 158,4 | 129,2 | 225,8 |
| Imenovalec | Skupen obseg slabih posojil | 208,4 | 169,5 | 342,9 |
| Stopnja pokritja slabih posojil 1 (NPL CR 1) | 76,0 % | 76,2 % | 65,8 % |
| NLB Skupina | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |
| Števec | Oslabitve za vsa posojila | 158,4 | 129,2 | 225,8 |
| Oslabitve za vsa posojila | 388,4 | 334,2 | 479,6 | 654,8 | 988,7 | 1.368,1 | 1.801,8 | 1.948,9 | 2.184,1 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Imenovalec | Skupen obseg slabih posojil | 474,7 | 374,7 | 622,3 | 844,5 | 1.299,2 | 1.895,5 | 2.623,4 | 2.797,7 | 3.683,6 |
| Stopnja pokritja slabih posojil 1 (NPL CR 1) | 81,8 % | 89,2 % | 77,1 % | 77,5 % | 76,1 % | 72,2 % | 68,7 % | 69,7 % | 59,3 % |
| 2020 | Števec | Oslabitve za vsa posojila | 378,0 |
|---|---|---|---|
| Imenovalec | Skupen obseg slabih posojil | 434,8 | |
| Stopnja pokritja slabih posojil 1 (NPL CR 1) | 86,9 % |
| NLB | NLB Skupina | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Bruto znesek slabih posojil in drugih fin. sredstev | 199,1 | 164,3 | 328,4 | 466,0 | 372,9 | 613,9 |
| Imenovalec | Bruto znesek posojil in drugih fin. sredstev iz poročila Finrep18 | 7.028,2 | 6.050,9 | 5.482,4 | 13.795,3 | 9.888,1 | 9.087,0 |
| Bruto delež slabih posojil (%) | 2,8 % | 2,7 % | 6,0 % | 3,4 % | 3,8 % | 6,8 % |
Stopnja pokritja slabih posojil (po def. EBA) – stopnja pokritja slabih posojil in drugih finančnih sredstev je razmerje med akumuliranim zneskom oslabitev oziroma negativnimi spremembami poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in obsegom slabih posojil in drugih finančnih sredstev v skladu z metodologijo EBA (poročilo Finrep18). Kratkoročna sredstva v posesti za prodajo, stanje denarnih sredstev pri centralnih bankah ter druge vpogledne vloge so izključeni iz izračuna, tako v števcu kot tudi imenovalcu.
| NLB | NLB Skupina | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Znesek popravkov vrednosti za pričakovane kreditne izgube pri slabih posojilih in drugih finančnih sredstvih (i) | 110,1 | 91,2 | 180,7 | 265,3 | 240,4 | 391,2 |
| Imenovalec | Bruto znesek slabih posojil in drugih finančnih sredstev (i) | 199,1 | 164,3 | 328,4 | 466,0 | 372,9 | 613,9 |
| Stopnja pokritja slabih posojil (%) | 55,3 % | 55,5 % | 55,0 % | 56,9 % | 64,5 % | 63,7 % |
(i) Brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanja denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog.
Stopnja pokritja slabih posojil (po def. EBA) (BS) – stopnja pokritja slabih posojil in drugih finančnih sredstev je razmerje med akumuliranim zneskom oslabitev oziroma negativnimi spremembami poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in obsegom slabih posojil in drugih finančnih sredstev v skladu z metodologijo EBA (poročilo Finrep18). Izračun vključuje tudi stanje denarnih sredstev pri centralnih bankah ter druge vpogledne vloge.
| NLB | NLB Skupina | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Znesek popravkov vrednosti za pričakovane kreditne izgube pri slabih posojilih in drugih finančnih sredstvih | 110,1 | 91,2 | 180,7 | 265,3 | 240,4 | 391,2 |
| Imenovalec | Bruto znesek slabih posojil in drugih finančnih sredstev | 199,1 | 164,3 | 328,4 | 466,0 | 372,9 | 613,9 |
| Stopnja pokritja slabih posojil (%) | 55,3 % | 55,5 % | 55,0 % | 56,9 % | 64,5 % | 63,7 % |
Prejeta zavarovanja / slaba posojila (po def. EBA) – količnik zavarovanj slabih posojil in drugih finančnih sredstev je količnik med prejetimi zavarovanji za slaba posojila in druga finančna sredstva in bruto knjigovodsko vrednostjo zavarovanih slabih posojil in drugih finančnih sredstev v skladu z metodologijo EBA (poročilo Finrep18). Izračun je pripravljen na osnovi posameznega posojila. V izračun so vključena posojila, pri katerih znesek prejetega zavarovanja presega neto izpostavljenost posameznega posojila.
| NLB | NLB Skupina | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Neto obseg slabih posojil | 87,8 | 73,3 | 147,1 | 202,7 | 131,0 | 220,2 |
| Imenovalec | Skupen obseg neto kreditov | 6.822,4 | 5.860,7 | 5.229,7 | 13.298,2 | 9.459,2 | 8.537,5 |
| Neto odstotek količnika slabih posojil (% neto NPL) | 1,3 % | 1,3 % | 2,8 % | 1,5 % | 1,4 % | 2,6 % |
Prejeta zavarovanja za slaba posojila / slaba posojila – Pokritje bruto portfelja slabih posojil z zavarovanji za slaba posojila. Pri tem izračunu se upošteva tržna vrednost zavarovanja.
Spodaj predstavljeni izračuni so pripravljeni na podlagi notranjega vira podatkov.
| NLB | NLB Skupina | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Bruto obseg slabih posojil pokritih z zavarovanjem | 137,2 | 122,1 | 243,8 | 288,1 | 249,7 | 419,3 |
| Imenovalec | Skupen obseg slabih posojil | 208,4 | 169,5 | 342,9 | 474,7 | 374,7 | 622,3 |
| Prejeta zavarovanja za slaba posojila / slaba posojila | 65,8 % | 72,0 % | 71,1 % | 60,7 % | 66,6 % | 67,4 % |
ne pričakuje brez uno včenja zavaro vanj (pred popra vki vrednosti za pričakovane kreditne izgube).
bruto delež slabih posojil je razmerje med bruto knjigovodsko vrednostjo slabih posojil in drugih nančnih sredstev ter skupno bruto vrednostjo posojil in drugih nančnih sredstev v skladu z metodologijo EBA (poročilo Finrep18). V ta izračun niso vključena kratkoročna sr edstva v posesti za prodajo, stanje denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog, tako v števcu kot tudi imenov alcu. Spodnji izračuni so pripravljeni na osnovi internih viro v podatkov.
| NLB | NLB Skupina | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2020 | 2019 | 2018 | ||
| Števec | Bruto znesek slabih posojil brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog | 199,1 | 164,3 | 328,4 | 466,0 | 372,9 | 613,9 |
| Imenovalec | Bruto znesek posojil iz poročila Finrep18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog | 4.958,8 | 4.923,3 | 4.840,6 | 10.340,6 | 8.127,5 | 7.811,0 |
| Bruto delež slabih posojil (%) | 4,0 % | 3,3 % | 6,8 % | 4,5 % | 4,6 % | 7,9 % |
Marža operativnega poslovanja (MOP) – izračunana kot razmerje med anualiziranimi operativnimi poslovnimi čistimi prihodki in povprečnimi sredstvi.
| NLB Skupina | NLB | |
|---|---|---|
| 2020 | 490,3 | 257,7 |
| 2019 | 502,1 | 268,6 |
| 2018 | 484,0 | 262,2 |
| Števec | Operativni poslovni čisti prihodki (i) | |
| Imenovalec | Povprečna sredstva (ii) | |
| 2020 | 15.086,2 | 10.336,3 |
| 2019 | 13.311,7 | 9.215,3 |
| 2018 | 12.515,5 | 8.847,4 |
| MOP | 3,2 % | 2,5 % |
(i) Operativni poslovni čisti prihodki so anualizirani, izračunani kot operativni poslovni čisti prihodki v obdobju deljeni s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnoženi z 12. Operativni poslovni čisti prihodki vključujejo čiste obrestne prihodke (izključeni obrestni odhodki iz vrednostnih papirjev), čiste opravnine in čiste dobičke/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju iz naslova nakupov in prodaj tujih valut.
(ii) Interni podatki NLB. Povprečna sredstva so izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročevalnega meseca t deljena s (t+1).
Donos na kapital pred davki (ROE pred davki) - izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom pred davki in povprečnim kapitalom skupaj (vključno s kapitalom manjšinskih lastnikov).
| NLB Skupina | NLB | |
|---|---|---|
| 2020 | 277,9 | 113,9 |
| 2019 | 215,4 | 177,7 |
| 2018 | 233,3 | 177,5 |
| Števec | Rezultat pred davki (i) | |
| Imenovalec | Povprečni kapital skupaj (ii) | |
| 2020 | 1.808,1 | 1.384,6 |
| 2019 | 1.700,7 | 1.328,7 |
| 2018 | 1.768,7 | 1.426,8 |
| ROE pred davki | 15,4 % | 8,2 % |
(i) Rezultat pred davki je anualiziran, izračunan kot rezultat pred davki v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.
(ii) Interni podatki NLB. Povprečni kapital skupaj (vključno s kapitalom manjšinskih lastnikov) je izračunan kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročevalnega meseca t deljena s (t+1).
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih) – izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom po davkih in povprečnim kapitalom.
| NLB Skupina | NLB | |
|---|---|---|
| 2020 | 269,7 | 114,0 |
| 2019 | 193,6 | 176,1 |
| 2018 | 203,6 | 165,3 |
| Števec | Rezultat po davkih (i) | |
| Imenovalec | Povprečni kapital (ii) | |
| 2020 | 1.751,2 | 1.384,6 |
| 2019 | 1.658,0 | 1.328,7 |
| 2018 | 1.729,9 | 1.426,8 |
| ROE po davkih | 15,4 % | 8,2 % |
(i) Rezultat po davkih je anualiziran, izračunan kot rezultat po davkih v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.
(ii) Interni podatki NLB. Povprečni kapital je izračunan kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročevalnega meseca t deljena s (t+1).
| NLB | NLB Skupina | |
|---|---|---|
| 2020 | 38,6 | 61,3 |
| 2019 | 12,9 | 23,9 |
| 2018 | 23,4 | 46,4 |
| Števec | Znesek prejetih zavarovanj do knjigovodske vrednosti posameznega posojila | |
| Imenovalec | Bruto znesek zavarovanega slabega posojila | |
| 2020 | 88,8 | 144,6 |
| 2019 | 38,2 | 67,4 |
| 2018 | 58,7 | 112,5 |
| Stopnja zavarovanja slabih posojil (%) | 43,5 % | 42,4 % |
nanciranja, v skladu s trenutnimi smernicami Baselskega odbora za bančni nadzor. Količnik mora v vsakem trenutku znaša ti vsaj 100 %. »Razpoložljivi stabilni virinanciranja« so opredeljeni kot zanesljiv delež kapitala in obveznosti znotraj časo vnega obdobja vključenega v izračun količnika neto stabilnih viro v nanciranja, kar znaša eno leto. Zahtevan znesek to vrstnih stabilnih viro v nanciranja za posamezno institucijo predstavlja funkcijo njenih likvidnostnih značilnosti ter preostale dospelosti različnih sredstev, kakor tudi izvenbilančnih izposta vljenosti. Spodnji izračuni so pripravljeni na osnovi internih virov podatkov.
| NLB Skupina | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | |
|---|---|---|---|
| Števec | Znesek razpoložljivih stabilnih virov financiranja | 16.514,6 | 11.957,9 |
| Imenovalec | Zahtevan znesek stabilnih virov financiranja | 9.966,8 | 7.495,5 |
| NSFR | 165,7 % | 159,5 % |
Metodo ekonomske vrednosti lastnišk ega kapitala (EVE – Economic Value of Equity) se uporablja za merjenje vpliva sprememb tržnih obrestnih mer na ekonomsko vrednost nančnih instrumentov. Ekonomska vrednost lastniškega kapitala (EVE) predstavlja sedanjo vrednost prihodnjih neto denarnih tokov ter zagotavlja celosten pogled na potencialne dolgoročne učinke sprememb obr estnih mer na osnovi šestih standardnih scenarijev šoka tržnih obrestnih mer, ali več če je potrebno, glede na stanje na nančnih tr gih. V izračun so vključene tako vedenjske kot tudi avtomatske opcije ter razporeditev stabilnega dela vpoglednih depozitov.
| NLB Skupina | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2018 | 31. mar. 2019 | 30. jun. 2019 | 30. sep. 2019 | 31. mar. 2020 | 30. jun. 2020 | 30. sep. 2020 | 31. dec. 2020 brez KB | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Obrestno tveganje v bančni knjigi – ekonomska vrednost lastniškega kapitala (EVE) | -128.370 | -88.355 | -102.397 | -105.256 | -77.841 | -102.319 | -68.129 | -59.547 | -98.185 | -110.838 |
| Imenovalec | Kapital (Temeljni - Tier I) | 1.765.000 | 1.451.176 | 1.458.318 | 1.460.078 | 1.425.298 | 1.424.020 | 1.426.936 | 1.616.921 | 1.622.945 | 1.765.000 |
| EVE v % od Kapitala | -7,3 % | -6,1 % | -7,0 % | -7,2 % | -5,5 % | -7,2 % | -4,8 % | -3,7 % | -6,1 % | -6,3 % |
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih) – izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom po davkih in povprečnimi sredstvi.
| NLB Skupina | 2019 | 2018 | NLB | 2019 | 2018 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Rezultat po davkih (i) | 269,7 | 193,6 | 203,6 | 114,0 | 176,1 | 165,3 |
| Imenovalec | Povprečna sredstva (ii) | 15.086,2 | 13.311,7 | 12.515,5 | 10.336,3 | 9.215,3 | 8.847,4 |
| ROA po davkih | 1,8 % | 1,5 % | 1,6 % | 1,1 % | 1,9 % | 1,9 % |
(i) Rezultat po davkih je anualiziran, izračunan kot rezultat po davkih v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.
(ii) Interni podatki NLB. Povprečna sredstva so izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1).
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Banja Luka | NLB Banka, Sarajevo | NLB Banka, Priština | NLB Banka, Podgorica | NLB Banka, Beograd | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Rezultat po davkih (i) | 19,2 | 32,9 | 10,1 | 17,1 | 5,9 | 9,0 | 13,3 | 19,5 | 1,4 | 7,6 | 2,6 | 4,1 |
| Imenovalec | Povprečna sredstva (ii) | 1.507,2 | 1.377,1 | 784,9 | 759,3 | 639,3 | 620,0 | 824,9 | 720,6 | 541,0 | 520,3 | 662,8 | 537,1 |
| ROA po davkih | 1,3 % | 2,4 % | 1,3 % | 2,3 % | 0,9 % | 1,5 % | 1,6 % | 2,7 % | 0,3 % | 1,5 % | 0,4 % | 0,8 % |
(i) (ii) glej opombo pod tabelo 66a.
Količnik skupnega kapitala je izračunan kot razmerje med skupnim kapitalom institucije in skupno izpostavljenostjo tveganjem.
| NLB Skupina | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2018 | NLB | 31. dec. 2020 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2018 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Skupni kapital | 2.065,5 | 1.495,8 | 1.453,4 | 1.631,6 | 1.182,2 | 1.208,3 |
| Imenovalec | Skupna izpostavljenost tveganju | 12.421,0 | 9.185,5 | 8.677,6 | 6.028,8 | 5.225,1 | 5.023,6 |
| Količnik skupnega kapitala | 16,6 % | 16,3 % | 16,7 % | 27,1 % | 22,6 % | 24,1 % |
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Banja Luka | NLB Banka, Sarajevo | NLB Banka, Priština | NLB Banka, Podgorica | NLB Banka, Beograd | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Števec | Skupni kapital | 190,6 | 188,4 | 78,4 | 70,1 | 74,7 | 68,9 | 103,2 | 98,2 | 52,1 | 46,1 | 84,5 | 81,1 |
| Imenovalec | Skupna izpostavljenost tveganju | 1.212,5 | 1.149,2 | 452,3 | 439,9 | 416,4 | 431,1 | 579,7 | 599,1 | 321,5 | 308,1 | 443,1 | 416,3 |
| Količnik skupnega kapitala | 15,7 % | 16,4 % | 17,3 % | 15,9 % | 17,9 % | 16,0 % | 17,8 % | 16,4 % | 16,2 % | 15,0 % | 19,1 % | 19,5 % |
| Števec | Rezultat po davkih (i) | Imenovalec | Povprečni kapital (ii) | ROE po davkih | |
|---|---|---|---|---|---|
| NLB Banka, Skopje | 19,2 | 219,4 | 8,8 % | ||
| NLB Banka, Banja Luka | 10,1 | 93,3 | 10,8 % | ||
| NLB Banka, Sarajevo | 5,9 | 84,3 | 7,0 % | ||
| NLB Banka, Priština | 13,3 | 92,1 | 14,5 % | ||
| NLB Banka, Podgorica | 1,4 | 68,2 | 2,0 % | ||
| NLB Banka, Beograd | 2,6 | 74,2 | 3,5 % |
(i) (ii) glej opombo pod tabelo 64a.
| Števec | Rezultat pred davki (i) | Imenovalec | Povprečna sredstva (ii) | ROA pred davkih |
|---|---|---|---|---|
| NLB Skupina | 277,9 | 15.086,2 | 1,8 % | |
| 215,4 | 13.311,7 | 1,6 % | ||
| 233,3 | 12.515,5 | 1,9 % | ||
| NLB | 113,9 | 10.336,3 | 1,1 % | |
| 177,7 | 9.215,3 | 1,9 % | ||
| 177,5 | 8.847,4 | 2,0 % |
(i) Rezultat pred davki je anualiziran, izračunan kot rezultat pred davki v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.
| NLB Skladi, Ljubljana | 100 % |
|---|---|
| NLB Lease\&Go, Ljubljana | 100 % |
| Bankart, Ljubljana | 40,08 % |
| NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine | 100 % |
| NLB Leasing, Ljubljana | v likvidaciji |
| Optima Leasing, Zagreb | 100 % |
| Prvi faktor, Ljubljana | 50 % |
| Prvi faktor, Beograd | 90 % |
| Prvi faktor, Sarajevo | 100 % |
| Prvi faktor, Zagreb | 100 % |
| NLB InterFinanz, Zürich | v likvidaciji |
| NLB InterFinanz, Beograd | 100 % |
| NLB Leasing, Beograd | 100 % |
| LHB AG, Frankfurt | 100 % |
| REAM, Zagreb | 100 % |
| PRO-REM, Ljubljana | v likvidaciji |
| BH-RE, Sarajevo | 100 % |
| OL Nekretnine, Zagreb | v likvidaciji |
| REAM, Podgorica | 100 % |
| REAM, Beograd | 100 % |
| SPV 2, Beograd | 12,71 % |
| Tara Hotel, Budva | 100 % |
| Pridruženebanke/družbe | V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah. V skupino so vključene osebe po definiciji iz Zakona o finančnih konglomeratih (2. člen). |
|---|---|
| Skupaj obvladovane banke/družbe | Odvisne banke/družbe |
| 99,997 % | NLB Banka, Beograd |
| 99,83 % | NLB Banka, Podgorica |
| 97,35 % | NLB Banka, Sarajevo |
| 81,21 % | NLB Banka, Prishtina |
| 99,85 % | NLB Banka, Banja Luka |
| 86,97 % | NLB Banka, Skopje |
| 83,23 % | Komercijalna Banka, Beograd |
| 99,998 % | Komercijalna Banka, Banja Luka |
| (iii) | 100 % |
| Komercijalna Banka, Podgorica | 100 % |
| Kombank INvest, Beograd | (i) |
| 90 % neposredno lastništvo | Prvi Faktor, Ljubljana v likvidaciji, 5 % NLB, 5 % SID banka d.d. |
| (ii) | Abanka se je pripojila k Novi KBM, ki ima 29,22 % delež. To je nad 25 %, kar je prag, ki ga lahko po pogodbi o ustanovitvi preseže le NLB. |
| (iii) | 99,998 % neposredna udeležba Komercijalna Banka, Beograd, 0,002 % NLB. |
Rr. Ukshin Hoti nr. 124
10000 Priština, Kosovo
Tel: +383 38 744 000
E-mail: [email protected]
https://nlb-kos.com/
Albert Lumezi, predsednik uprave
Gem Maloku, član uprave
Lavdim Koshutova, član uprave
Milana Tepića 4
78000 Banja Luka, Republika Srbska, Bosna in Hercegovina
Tel: +387 51 248 588
E-mail: [email protected]
www.nlb.ba
Radovan Bajić, predsednik uprave
Marjana Usenik, članica uprave
Dragan Injac, član uprave
Majka Tereza 1
1000 Skopje, Severna Makedonija
Tel: +389 2 5 100 865
E-mail: [email protected]
www.nlb.mk
Antonio Argir, predsednik uprave
Günter Friedl, član uprave
Peter Zelen, član uprave
Igor Dačevski, član uprave
Ul. Koševo br. 3, 71000 Sarajevo - Centar
71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Tel: +387 33 720 300
E-mail: [email protected]
www.nlb.ba
Lidija Žigić, predsednica uprave
Denis Hasanić, član uprave
Jure Peljhan, član uprave
Svetog Save 14, 11000 Beograd, Srbija
Tel: +381 11 30 80 100
E-mail: [email protected]
www.kombank.com
Vladimir Medan, predsednik uprave
Una Sikimič, članica uprave
Miroslav Perić, član uprave
Pavle Marjanović, član uprave
Dragiša Stojanović, član uprave
Ulica Cetinjska 12, 81000 Podgorica, Črna gora
Tel: +382 20 426 300
E-mail: [email protected]
www.kombank.me
Mirko Marojević, predsednik uprave
Veselin Vuković, član uprave
Srđan Savić, član uprave
Jevrejska 69, 78000 Banja Luka, Republika Srbska, Bosna in Hercegovina
Tel: +387 51 244 700
E-mail: [email protected]
www.kombank-bl.com
Boško Mekinjič, predsednik uprave
Siniša Smiljanić, član uprave
Dragana Vujičić Stefanović, članica uprave
Kralja Petra 19, 11000 Beograd, Srbija
Tel.: +381 11 330 8310
E-mail: [email protected]
www.kombankinvest.com
Šlandrova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 586 29 10
E-mail: [email protected]
www.nlbleasego.si
Andrej Pucer, direktor
Anže Pogačnik, direktor
Šlandrova ulica 2
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 586 29 10
E-mail: [email protected]
Anže Pogačnik, likvidacijski upravitelj
Bulevar Mihajla Pupina 165 v
11070 Beograd, Srbija
Tel: +381 11 222 01 01
E-mail: [email protected]
Veljko Tanić, likvidacijski upravitelj
Miramarska 24
10000 Zagreb, Hrvatska
Tel: +385 1 61 77 225
E-mail: [email protected]
Vjekoslav Budimir, likvidacijski upravitelj
Slovenska cesta 17
1000 Ljubljana, Slovenija
E-mail: [email protected]
Klemen Hauko, likvidacijski upravitelj
Bulevar Mihajla Pupina 165 v
11070 Novi Beograd, Srbija
Tel: +381 11 222 54 00
E-mail: [email protected]
Željko Atanasković, likvidacijski upravitelj
Mis Irbina 26/1
71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Tel: +387 61 066 055
E-mail: [email protected]
Đenan Bogdanić, likvidacijski upravitelj
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 39 00, +386 1 477 20 00
E-mail: [email protected]
www.nlb.si
Blaž Brodnjak, predsednik uprave
Archibald Kremsar, član uprave
Andreas Burkhardt, član uprave
Petr Brunclík, član uprave
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 23 30
Ljubljanska cesta 62
1230 Domžale, Slovenija
Tel: +386 1 724 55 01
Titova cesta 2
2000 Maribor, Slovenija
Tel: +386 2 234 45 04
Seidlova cesta 3
8000 Novo mesto, Slovenija
Tel: +386 7 339 14 56
Cesta Zore Perello - Godina 7
6000 Koper, Slovenija
Tel: +386 5 610 30 10
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 23 66
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 50 01
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 44 39
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 31 49
Trg republike 2
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: +386 1 476 49 52
Titova cesta 2
2000 Maribor, Slovenija
Tel.: +386 2 234 45 09
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel.: +386 1 476 26 11
Ljubljanska cesta 62
1230 Domžale, Slovenija
Tel.: +386 1 724 54 75
Cesta Zore Perello - Godina 7
6000 Koper, Slovenija
Tel.: +386 5 610 30 29
Titova cesta 2
2000 Maribor, Slovenija
Tel.: +386 2 234 45 00
Kocenova 1
3000 Celje, Slovenija
Tel.: +386 3 424 01 11
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 26 18
Poslovanje z državo in institucionalnimi investitorji
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 24 92
Trg republike 2
1520 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 26 92
Bulevar Mihajla Pupina 165 v
11070 Beograd, Srbija
Tel: +381 11 71 51 522
E-mail: [email protected]
www.nlb.rs
Branko Greganović, predsednik izvršnega odbora
Vlastimir Vuković, član izvršnega odbora
Bulevar Stanka Dragojevića 46
81000 Podgorica, Črna gora
Tel: +382 20 402 000
E-mail: [email protected]
www.nlb.me
Martin Leberle, predsednik uprave
Marko Popovič, izvršni direktor
Dino Redžepagić, izvršni direktor
Goran Babić je član uprave od 1. januarja 2021.
Vlastimir Vuković je predsednik uprave od 4. februarja 2021.
Dejan Janjatović je član uprave od 4. februarja 2021.
Do 4. februarja 2021.
Do 4. februarja 2021.
Do 22. marca 2021.
Do 31. marca 2021.
Martin Mavrič je član uprave od 23. marca 2021.
Do 22. marca 2021.
Claus-Peter Martin Mueller je direktor od 1. januarja 2021.
Od 1. marca 2021 sta likvidacijska upravitelja France Zupan in Iztok Zupanc.
Od 18. maja 2020.
Jelena Živković je članica izvršnega odbora od 5. januarja 2021.
Do 4. januarja 2021.
Hektoro vičeva 2
10000 Zagreb, Hrvaška
Tel: +385 1 6165 000
E-mail: [email protected]
Jure Hartman, likvidacijski upravitelj
Beethovenstrasse 48
8002 Zürich, Švica
Tel: +41 44 283 17 15
E-mail: [email protected]
Jean-David Barnezet Llort, likvidacijski upravitelj
Polona Žižmund, likvidacijska upraviteljica
Bulevar Mihajla Pupina 165 v
11070 Beograd, Srbija
Tel: +381 11 22 25 351
Liljana Zoraja, likvidacijska upraviteljica
Tivolska cesta 48
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 476 52 70
E-mail: [email protected]
www.nlbskladi.si
Kruno Abramovič, predsednik uprave
Blaž Bračič, član uprave
Celovška cesta 150
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 583 42 02
E-mail: [email protected]
www.bankart.si
Aleksander Kurtevski, direktor
Jure Kvaternik, direktor
Rainer Schamberger, direktor
Große Bockenheimer Str. 33-35
60313 Frankfurt, Nemčija
Tel: +49 69 21 65 78 20
E-mail: [email protected]
Matjaž Jevnišek, predsednik uprave
Čopova 3
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 586 29 16
E-mail: [email protected]
www.nlbrealestate.com
Jovica Jakovac, likvidacijski upravitelj
Lamija Hadžiosmanović, likvidacijska upraviteljica
Bul. Džordža Vašingtona br. 102, I. sprat/20,
81000 Podgorica, Črna gora
Tel: +382 20 674 900
E-mail: [email protected]
Gligor Bojić, direktor
Marko Furlan, pooblaščeni zastopnik
Miramarska 24/6
10000 Zagreb, Hrvaška
Tel: +385 1 56 25 914
E-mail: [email protected]
E-mail: [email protected]
Lamija Hadžiosmanović, direktorica
Julijana Milić, direktorica
Miramarska 24
10000 Zagreb, Hrvaška
Tel: +385 1 56 25 914
E-mail: [email protected]
E-mail: [email protected]
Lamija Hadžiosmanović, likvidacijska upraviteljica
Ivan Štrek, likvidacijski upravitelj
Bulevar Mihaila Pupina 165 v
Tel: +381 11 22 25 374
E-mail: [email protected]
Vladimir Vasilijević, direktor
Veljko Tanić, direktor
SPV2 d.o.o., Beograd – Novi Beograd
Bulevar Mihaila Pupina 165 v
11070 Beograd, Srbija
Tel: +381 11 22 25 374
E-mail: [email protected]
Vladimir Vasilijević, direktor
Tara Hotel d.o.o., Budva
Bulevar Džordža Vašingtona 102, Podgorica
81000 Podgorica, Crna Gora
E-mail: [email protected]
Gligor Bojić, direktor
BH-RE d.o.o., Sarajevo u likvidaciji
Trg solidarnosti br. 2a
71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina
E-mail: [email protected]
E-mail: [email protected]
Denis Silajdžić, direktor
NLB Srbija d.o.o., Beograd
Bulevar Mihajla Pupina 165 v
11070 Beograd, Srbija
Tel: +381 11 22 25 366
E-mail: [email protected]
www.nlbsrbija.co.rs
Veljko Tanić, direktor
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica
Bulevar Džorža Vašingtona 102, I sprat/20
81000 Podgorica, Crna Gora
Tel: +382 686 661 553
E-mail: [email protected]
Marko Čelebić, izvršni direktor
Barbara Šink, pooblaščena zastopnica
Goran Laličević, pooblaščen zastopnik
S-REAM d.o.o., Ljubljana
Čopova 3
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)41 307 759
E-mail: [email protected]
www.nlbrealestate.com
Jovica Jakovac, direktor
Lamija Hadžiosmanović, direktorica
Podružnice in zastopništva članic NLB Skupine zunaj države sedeža
NLB InterFinanz AG v likvidaciji
Podružnica Ljubljana v likvidaciji
Puharjeva ulica 3
1000 Ljubljana, Slovenija
Marko Čelebić, direktor
Podružnica Komercijalne banke
Kosovska Mitrovica
Čika Jovina 11, 38 220 Kosovska Mitrovica
Goran Dželajlija, direktor
ECB
EGP
EK
EPS
E&S
ESG
ESMS
EU
EVE
FATCA
FVTPL
GDPR
GDR
HQLA
ICAAP
ILAAP
JVE
KB
KDD
LCR
LGD
NLB d.d., Ljubljana
nlb.si
Besedilo: NLB d.d.
Produkcija: Gigodesign, Taktik
Fotografije: Primož Korošec, Arhiv NLB
Vse pravice pridržane: NLB d.d., Ljubljana
| NLB Banka, Skopje | NLB Banka, Banja Luka | NLB Banka, Sarajevo | NLB Banka, Priština | NLB Banka, Podgorica | NLB Banka, Beograd | Skupina Komercijalne Banke |
|---|---|---|---|---|---|---|
NLB Banka, Skopje
NLB Banka, Banja Luka
NLB Banka, Sarajevo
NLB Banka, Priština
NLB Banka, Podgorica
NLB Banka, Beograd
Skupina Komercijalne Banke
| Kazalci izkaza poslovnega izida | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| (i) | v tisoč EUR |
Banka je tretja največja banka v Severni Makedoniji s tržnim deležem po bilančni vsoti 16,5 % (na dan 31. decembra 2020). Bančne storitve za stranke zagotavlja z mrežo 50 poslovalnic, 172 bankomatov, s platformami za spletno in mobilno bančništvo, kreditnimi posredniki in kontaktnim centrom. Na svojem lokalnem trgu je uvrščena v skupino sistemsko pomembnih bank.
Banka je v letu 2020 praznovala svojo 35. obletnico delovanja. Glavna prednost banke je odlično razvito in razširjeno poslovanje s prebivalstvom, seveda pa banka ponuja celoten obseg finančnih storitev za prebivalstvo in podjetja. Na trgu je prepoznana kot vodilna banka pri uvajanju digitalnih platform za prodajo izdelkov retail strankam, ki jih uporabljajo kreditni posredniki, prav tako je vodilna banka pri posredovanju produktov v življenjskih zavarovanjih. Je tudi prva banka v državi, ki je na voljo prek Viberja, inovatorja na področju digitalnih rešitev pa je banka potrdila z uvedbo avtomatiziranega procesa (E2E) odobravanja kreditov v mobilni banki mKlik.
Glavne priložnosti, kot jih ocenjuje banka, so nadaljnja rast kreditov, depozitov in plačilnih storitev, s poudarkom na visoko donosnih tržnih produktih za prebivalstvo in obogatitvi ponudbe nebančnih produktov s poudarkom na bančnem zavarovalništvu. Na strani podjetij namerava banka uvesti nove kreditne produkte in pakete namenjene na vzkrižni prodaji, oblikovati ponudbo storitev glede na specifiko (industrijskih) panog in ponudbo za nova, start-up podjetja s kombinirano paleto finančnih produktov ter gradnjo močne regionalne blagovne znamke z aktivno udeležbo v čezmejnem sodelovanju s članicami Skupine. Mobilno in elektronsko bančništvo že predstavljata pomemben prodajni kanal.
| Čisti obrestni prihodki | 48.140 | 49.022 | -1,8% |
|---|---|---|---|
| Čisti neobrestni prihodki | 14.518 | 16.129 | -10,0% |
| Stroški skupaj | -26.497 | -26.839 | 1,3% |
| Oslabitve in rezervacije | -15.373 | -2.224 | - |
| Rezultat pred davki | 20.788 | 36.088 | -42,4% |
| Rezultat po davkih | 19.222 | 32.877 | -41,5% |
| Bilančna vsota | 1.585.652 | 1.462.306 | 8,4% |
|---|---|---|---|
| Neto krediti strankam | 956.931 | 915.149 | 4,6% |
| Bruto krediti strankam | 1.021.276 | 969.213 | 5,4% |
| Depoziti strank | 1.288.824 | 1.175.612 | 9,6% |
| Kapital | 229.777 | 209.664 | 9,6% |
| Količnik skupnega kapitala | 15,7% | 16,4% | -0,7 o.t. |
|---|---|---|---|
| Čista obrestna marža | 3,3% | 3,7% | -0,3 o.t. |
| ROE po davkih | 8,8% | 16,2% | -7,5 o.t. |
| ROA po davkih | 1,3% | 2,4% | -1,1 o.t. |
| CIR | 42,3% | 41,2% | 1,1 o.t. |
| NPL - obseg slabih posojil | 63.177 | 48.311 | 30,8% |
| Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila) | 5,1% | 4,2% | 0,9 o.t. |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 16,5% | 16,0% | 0,5 o.t. |
| LT D | 74,2% | 77,8% | -3,6 o.t. |
| Datum | Rezultat pred davki | Čisti obrestni prihodki | Čisti neobrestni prihodki |
|---|---|---|---|
| 31. dec. 2018 | - | - | - |
| 31. dec. 2019 | - | - | - |
| 31. dec. 2020 | - | - | - |
Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.
| tržni delež po bilančni vsoti. | rezultat pred davki. |
|---|---|
| 16,5% | 20,8 mio EUR |
| -6,0 | -3,0 |
| 0,0 | 3,0 |
| 6,0 |
| 2020 | 2021 | 2019 |
|---|---|---|
| 0,0 | 0,5 | 1,0 |
| 1,5 | 2,0 | |
| 12,0 | 14,0 | 16,0 |
| 18,0 |
V Severni Makedoniji se je dinamika krčenja gospodarstva v tretjem četrtletju 2020 precej omilila, saj je sprostitev omejevalnih ukrepov omogočila okrepitev dejavnosti. V zadnjem četrtletju 2020 pa je ponovna uvedba omejitev poskrbela za podaljšanje zahtevnih pogojev.
Industrijska proizvodnja in prodaja na drobno sta upadli, kar kaže na zadržano trošenje kapitala in gospodinjstev.
Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 19,2 mio EUR (2019: 32,9 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 36,2 mio EUR (2019: 38,3 mio EUR). Izguba, ki je nastala zaradi moratorijev na kredite zaradi sprejetih ukrepov za omilitev pandemije, se je negativno odrazila tudi v ROE po davkih, ki se je znižal na 8,8 % (2019: 16,2 %) in CIR, ki se je povečal na 42,3 % (2019: 41,2 %). Količnik skupnega kapitala ostaja stabilen na 15,7 % (2019: 16,4 %). Dosežen rezultat je bil posledica stabilnega obsega kreditiranja prebivalstva in plačilnih storitev. Bilančna vsota banke je zrasla za 8 % ob 5-odstotni rasti bruto kreditov strankam in 10-odstotni rasti depozitov strank. Delež NPL je znašal 5,1 % (2019: 4,2 %).
Upoštevajoč ukrepe, ki jih je sprejela vlada v Severni Makedoniji za namene omilitve negativnih posledic covida-19 na gospodarstvo, je banka izvedla javno ponudbo za prvi in drugi odlog plačil kreditov za prebivalstvo (prvi odlog je sprejelo 68,9 % strank s kreditno izpostavljenostjo, in sicer 56,6 % kreditnega portfelja in 60,6 % portfelja kreditnih kartic, medtem ko je drugi odlog sprejelo 2,1 % strank, ki so izpolnjevale pogoje za odlog, kar je predstavljalo 8,0 % celotnega kreditnega portfelja). Banka je uspešno izvedla vladno pobudo za izdajo domačih plačilnih kartic; 105.000 kartic je bilo odposlanih na domače naslove strank, s čimer je banka pridobila več kot 30.000 novih strank. Banka je svojim strankam stala ob strani tudi tako, da je podaljšala rok za uvedbo sklepa o spremembah (dvigu) nadomestil za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe, odložila plačilo mesečnega nadomestila za uporabo POS ter minalo v na prodajnih mestih z nezadostnim prometom za obdobje treh mesecev (od marca do maja) in da je zvišala znesek za brezstična plačila brez vnosa številke PIN na POS terminalih banke. V podporo podjetjem, ki so se morala prilagoditi na novo okolje zaradi covida-19, je banka ponudila brezplačno uporabo plačilne platforme E-poslovanje, ki zagotavlja izjemno uporabniško izkušnjo in visoko stopnjo varnosti.
Banka je izvedla zaščitne ukrepe za stranke v poslovalnicah in za vse zaposlene (promocijsko gradivo za svetovanje in zaščito, označevanje poslovalnic z oznakami za ohranjanje razdalje, vzdrževanje razdalje v poslovalnicah in okoli njih, omejitev vstopa maksimalnega hkratnega vstopa strank, razkužila itd.), ter prilagodila delovni čas poslovalnic na način, da je zagotovila nemoteno opravljanje bančnih aktivnosti. Banka je izplačilo pokojninske in socialne pomoči prejemnikom razporedila v nekaj zaporednih dni, s ciljem zmanjšanja gneče in prejemnike aktivno preusmerjala na bankomate – kar je pomembno povečalo uporabo bankomatov (delež uporabe bankomatov je prek 90 %). Z intenzivnim komuniciranjem prednosti uporabe digitalnih poti s ciljem spremeniti vedenja strank, je banka pripravila video izobraževanja in nasvete za uporabo elektronskih storitev in s takim pristopom povečala število uporabnikov mobilnega bančništva za 33 %, število plačilnih nalogov prebivalstva, opravljenih z uporabo teh poti pa celo za 101 %. Razvite so bile nove funkcionalnosti e/m banke in spletnega portala banke, kot so: dodane nove možnosti izvajanja plačil v mobilni banki mKlik »Plačaj prijatelju« in »Razdeli račun«, odobritev kredita v mKlik in možnost posodobitve osebnih podatkov strank prek mobilnega bančništva in spletnega portala banke. Hkrati je banka digitalizirala tudi svoje poslovanje in uvedla različne rešitve za digitalno poslovanje in sodelovanje, kot je na primer uporaba digitalnih podpisov, brezpapirnih sestankov in nasploh spodbujala različne oblike digitalne komunikacije.
Na področju poslovanja s prebivalstvom je banka povečala obseg bruto kreditov (9 %) in depozitov (8 %). V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali potrošniški krediti (55,2 % bruto kreditov prebivalstvu), medtem ko so stanovanjski krediti obsegali 35,8 % bruto kreditov prebivalstvu. Obrestna marža v segmentu prebivalstva je še vedno visoka, vendar pod občutnim pritiskom konkurentov, ki ponujajo nižje obrestne mere in manjše zahteve glede varovanja. Rast bruto kreditov prebivalstvu je bila dosežena pretežno s povečanjem obsega stanovanjskih kreditov (16,5 %). Ključno gonilo rasti prihodkov so bili novi krediti ter poslovanje preko elektronskega in mobilnega bančništva. Glavni poudarek v letu 2020 je bil na prilagoditvi ponudbe storitev za dosego večje konkurenčnosti, digitalizacija in modernizacija ter aktivnosti za povečanje uporabe digitalnih storitev. Ob 35. obletnici banke je bil uveden stanovanjski kredit z odplačilno dobo 35 let (edinstveno na trgu) in nizko obrestno mero za prvih 10 let, ter potrošniški kredit s nizko obrestno mero za obdobje 35 mesecev. Banka je v sodelovanju z EBRD ponudila nove kreditne produkte za energetsko učinkovite projekte.
194 NLB Banka, Skopje
NLB Banka, Banja Luka
NLB Banka, Sarajevo
NLB Banka, Priština
NLB Banka, Podgorica
NLB Banka, Beograd
Skupina Komercijalne Banke
| 2020 | 2019 | Sprememba | |
|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 18.589 | 18.547 | 0,2% |
| Čisti neobrestni prihodki | 11.477 | 12.105 | -5,2% |
| Stroški skupaj | -13.874 | -13.517 | -2,6% |
| Oslabitve in rezervacije | -5.009 | 1.535 | |
| Rezultat pred davki | 11.183 | 18.670 | -40,1% |
| Rezultat po davkih | 10.122 | 17.101 | -40,8% |
| 2020 | 2019 | Sprememba | |
|---|---|---|---|
| Bilančna vsota | 796.486 | 773.410 | 3,0% |
| Neto krediti strankam | 430.713 | 411.739 | 4,6% |
| Bruto krediti strankam | 450.708 | 426.844 | 5,6% |
| Depoziti strank | 633.507 | 618.095 | 2,5% |
| Kapital | 99.872 | 88.745 | 12,5% |
| 2020 | 2019 | Sprememba | |
|---|---|---|---|
| Količnik skupnega kapitala | 17,3% | 15,9% | 1,4 o.t. |
| Čista obrestna marža | 2,5% | 2,5% | -0,1 o.t. |
| ROE po davkih | 10,8% | 19,9% | -9,0 o.t. |
| ROA po davkih | 1,3% | 2,3% | -1,0 o.t. |
| CIR | 46,1% | 44,1% | 2,0 o.t. |
| NPL - obseg slabih posojil | 13.703 | 7.620 | 79,8% |
| Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila) | 2,3% | 1,3% | 1,1 o.t. |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 18,6% | 18,8% | -0,2 o.t. |
| LT D | 68,0% | 66,6% | 1,4 o.t. |
Banka je tretja največja banka v Republiki Srbski z 18,6-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti (na dan 30. septembra 2020). Bančne storitve zagotavlja prek široke mreže 51 poslovalnic in 73 bankomatov. Banka je praznovala svojo 24. obletnico delovanja. Glavni prednosti banke sta njen položaj na trgu v segmentu poslovanja s podjetji in prebivalstvom ter zelo močna depozitna baza. Z uvedbo rešitve mobilnega bančništva, je banka zaokrožila digitalno ponudbo za pravne osebe. Rešitev ponuja polno funkcionalnost, sodobno biometrično avtentikacijo in potisna sporočila, namenjena kot dopolnitev elektronskemu bančništvu. Mobilna banka bo eden od stebrov digitalnega bančništva v prihodnosti. Kljub pandemiji covida-19 je banka precej okrepila svoje prodajne aktivnosti s prodajnimi akcijami individualnih paketov z gotovinskimi krediti. Vzporedno je potekala stalna nadgradnja informacijskega sistema banke tako z vidika novih funkcionalnosti kot stalnega izboljšanja varnosti in zaščite.
Glavne priložnosti po predvidevanjih banke so krepitev potrošniških kreditov, avtomatizacija procesov in nadaljnji razvoj digitalnega poslovanja.
| 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | |
|---|---|---|---|
| Tržni delež kreditov prebivalstvu | 18,3% | 18,8% | 18,6% |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 15,4% | 14,8% | 14,2% |
| Tržni delež kreditov gospodarstvu | 16,1% | 16,4% | 17,3% |
| Tržni delež depozitov strank | 20,1% | 20,3% | 6% |
(i) Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.
18,6%
11,2 mio EUR (i)
Podatki o tržnih deležih za 2020 so na dan 30. septembra 2020.
| -6,0 | -3,0 | 0,0 | 3,0 | 6,0 |
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2021 | 2019 | ||
| -1,0 | -0,5 | 0,0 | 0,5 | 1,0 |
| 12,0 | 14,0 | 16,0 | 18,0 | |
| 2020 | 2021 | 2019 |
V BiH se je dinamika krčenja gospodarstva nekoliko umirila v tretjem četrtletju 2020, potrošnja gospodinjstev in naložbene dejavnosti so se le zmerno zmanjšale, upadanje obsega izvoza se je precej umirilo. V zadnjem četrtletju 2020 se je gospodarstvo še naprej krepilo, industrijska proizvodnja je zmerno upadla, izvoz blaga pa se je zmanjševal počasneje, kar kaže na stabilizacijo aktivnosti zasebnega sektorja in močnejše tuje povpraševanje.
Pričakuje se, da se bo gospodarstvo v letu 2021 ponovno vrnilo k rasti, ki bo podprta z oživitvijo potrošnje gospodinjstev in investicij ter zunanjim povpraševanjem, k čemur bo pripomoglo sproščanje ukrepov po vsem svetu.
Prispevek k rezultatu NLB Skupine (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)
Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 10,1 mio EUR (2019: 17,1 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 16,2 mio EUR (2019: 17,1 mio EUR). Banka je oblikovala višje oslabitve in rezervacije zaradi pandemije covid-19 in učinkov spremenjenega sklepa Agencije za bančništvo Republike Srbske (BARS) na področju upravljanja kreditnega tveganja. ROE po davkih je znašal 10,8 % (2019: 19,9 %), CIR se je povečal na 46,1 % (2019: 44,1 %). Količnik skupnega kapitala se je prav tako povečal na 17,3 % (2019: 15,9 %). Ključni dejavniki tega rezultata so bili čisti obrestni prihodki, medtem ko je banka zabeležila padec čistih neobrestnih prihodkov za 5 % glede na leto prej, zlasti pri čistih prihodkih iz finančnih poslov, zaradi covida-19. Čisti neobrestni prihodki predstavljajo 38,2 % skupnih prihodkov, kar je največ med vsemi hčerinskimi bankami Skupine. Bilančna vsota banke je zrasla za 3 % ob 5-odstotni rasti neto kreditov strankam, zlasti prebivalstvu, in 2-odstotni rasti depozitov strank. Zaradi covida-19 se je obseg NPL povečal, a kljub temu ostaja nizek zaradi na splošno konzervativnega pristopa h kreditiranju. Delež NPL se je povečal na 2,3 % (2019: 1,3 %).
Banka je ustanovila Odbor za krizno upravljanje, ki spremlja, analizira in predlaga ukrepe za zaščito premoženja, zaposlenih in strank pred posledicami pandemije covid-19. Zaposleni so redno prek intranetne strani banke obveščeni o ugotovitvah Odbora in Uprave, povezanih z varnostnimi ukrepi med delovnim časom poslovalnic.
Banka je zelo hitro omogočila delo od doma večjemu številu zaposlenih skladno s standardi Skupine, kar je omogočilo nemoteno poslovanje na vseh področjih. Med pandemijo je banka zagotovila nemoteno poslovanje in skladno z epidemiološko situacijo pravočasno sprejemala odločitve. Med krizno situacijo se je večina poslovanja preusmerila v elektronske kanale, kar je povzročilo veliko povečanje števila uporabnikov elektronskih storitev in zagotavljanje nemotenega poslovanja strank v obdobju omejevalnih ukrepov.
Banka je zabeležila povečano število uporabnikov e-storitev med prebivalstvom in podjetji ter povečano število uporabnikov mobilnega bančništva. Akcija e-storitev je bila uspešno uvedena z namenom okrepitve komuniciranja s strankami prek digitalnih kanalov in za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja banke v obdobju omejevalnih ukrepov. Največja rast na letni ravni je bila dosežena pri številu uporabnikov e-storitev, in sicer mobilnega bančništva (46 %) in elektronskega bančništva za prebivalstvo (23 %). Okrepljena komunikacija in brezplačna promocijska uporaba je privabila nove uporabnike tudi v segmentu pravnih oseb, kjer je bila zabeležena 7-odstotna letna rast, medtem ko se je bistveno povečalo število transakcij na letni ravni, in sicer za 48 % pri prebivalstvu in 5 % pri pravnih osebah. V zadnjem četrtletju je bilo uvedeno mobilno bančništvo, ki je še dodatno povečalo uporabo digitalnih kanalov.
Poslovanje s prebivalstvom je zabeležilo dvomestno rast na področju bruto kreditov (10 %), depoziti so zrasli za 6 %. V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali stanovanjski krediti (51,9 % bruto kreditov prebivalstvu), medtem ko so potrošniški krediti znašali 43,5 % bruto kreditov prebivalstvu. Zabeležena je bila rast bruto kreditov prebivalstvu, večinoma zaradi povečanja potrošniških kreditov (8 %) in stanovanjskih kreditov (13 %). Ključni gonilni sili rasti prihodkov sta bili novi krediti in kartične transakcije. Glavni poudarek ostaja na navzkrižni prodaji med podjetji in prebivalstvom. Banka je bila še posebej uspešna v sodelovanju z lokalnimi investitorji v nepremičnine, ki so kupcem stanovanj banko priporočali kot kreditodajalca.
NLB Banka, Skopje
NLB Banka, Banja Luka
NLB Banka, Sarajevo
NLB Banka, Priština
NLB Banka, Podgorica
NLB Banka, Beograd
Skupina Komercijalne Banke
| Kazalci izkaza poslovnega izida | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| (i) | v tisoč EUR |
| Čisti obrestni prihodki | 17.826 | 17.962 | -0,8% |
|---|---|---|---|
| Čisti neobrestni prihodki | 8.902 | 9.668 | -7,9% |
| Stroški skupaj | -15.113 | -14.809 | -2,1% |
| Oslabitve in rezervacije | -5.063 | -2.486 | -103,7% |
| Rezultat pred davki | 6.552 | 10.335 | -36,6% |
| Rezultat po davkih | 5.895 | 9.047 | -34,8% |
| Bilančna vsota | 647.150 | 637.739 | 1,5% |
|---|---|---|---|
| Neto krediti strankam | 399.146 | 399.299 | 0,0% |
| Bruto krediti strankam | 420.274 | 420.236 | 0,0% |
| Depoziti strank | 521.639 | 515.230 | 1,2% |
| Kapital | 89.808 | 81.499 | 10,2% |
| Količnik skupnega kapitala | 17,9% | 16,0% | 1,9 o.t. |
|---|---|---|---|
| Čista obrestna marža | 2,9% | 3,0% | 0,0 o.t. |
| ROE po davkih | 7,0% | 11,2% | -4,2 o.t. |
| ROA po davkih | 0,9% | 1,5% | -0,5 o.t. |
| CIR | 56,5% | 53,6% | 2,9 o.t. |
| NPL - obseg slabih posojil | 24.691 | 18.582 | 32,9% |
| Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila) | 4,5% | 3,3% | 1,2 o.t. |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 5,3% | 5,1% | 0,2 o.t. |
| LT D | 76,5% | 77,5% | -1,0 o.t. |
Banka je šesta največja banka v Federaciji BiH s 5,3-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti (na dan 30. septembra 2020). Raznolike bančne storitve zagotavlja prek šir oke mreže 36 poslo valnic in 83 bankomato v. Glavna prednost banke so potrošniški krediti in razv oj inova tivnih produktov za prebivalstvo, ki pomembno prispevajo k visokem u deležu neto neobrestnih prihodkov (33,3 %). Izboljšanje uporabniške izkušnje strank je banka doseg la tudi z uvedbo novih digitalnih produkto v in rešitev.
Glavne priložnosti po predvidevanjih banke so v kreditiranju segmenta malih in srednje v elikih podjetij, stanovanjskem kreditiranju pr ebivalstva in bančno za varo valnih produktih.
| 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | ||
|---|---|---|---|---|
| Tržni delež kreditov prebivalstvu | 5,2% | 5,1% | 5,3% | |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 4,9% | 5,3% | 5,1% | |
| Tržni delež kreditov gospodarstvu | 6,1% | 6,1% | 6,2% | |
| Tržni delež depozitov strank | 5,3% | 5,3% | 5,4% |
(i) Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.
mio
EUR
(i)
Podatki o tržnih deležih za 2020 so na dan 30. septembra 2020.
| Prispevek k rezultatu NLB Skupine | -6,0 | -3,0 | 0,0 | 3,0 | 6,0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2021 | 2019 | 2020 | 2021 | 2019 |
| -1,0 | -0,5 | 0,0 | 0,5 | 1,0 | |
| 12,0 | 14,0 | 16,0 | 18,0 |
V BiH se je dinamika krčenja gospodarstva nekoliko umirila v tretjem četrtletju 2020, in sicer se je potrošnja gospodinjstev in naložbene dejavnosti le zmerno zmanjšala, pa tudi upadanje obsega izvoza se je precej umirilo. V zadnjem četrtletju 2020 se je gospodarstvo še naprej krepilo, industrijska proizvodnja je zmerno upadla, izvoz blaga pa se je zmanjševal počasneje, kar kaže na stabilizacijo aktivnosti zasebnega sektorja in močnejše tuje povpraševanje.
Pričakuje se, da se bo gospodarstvo v letu 2021 ponovno vrnilo k rasti, ki bo podprta z oživitvijo potrošnje gospodinjstev in kapitala ter zunanjim povpraševanjem, k čemur bo pripomoglo sproščanje ukrepov po vsem svetu.
Slika 49: Rast BDP, inflacija, brezposelnost
Slika 50: Prispevek k rezultatu NLB Skupine (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)
Slika 51: 3-letni razvoj tržnega deleža
Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 5,9 mio EUR (2019: 9,0 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 11,6 mio EUR (2019: 12,8 mio EUR). Na dobiček so najbolj vplivale posledice pandemije covida-19, kot je zmanjšanje neobrestnih prihodkov, upočasnitev novo-odobrenih kreditov in višje oslabitve in rezervacije. ROE po davkih se je zmanjšal na 7,0 % (2019: 11,2 %), CIR pa se je povečal na 56,5 % (2019: 53,6 %). Čisti obrestni prihodki so bili na isti ravni kot leta 2019, neto obrestna marža pa je ostala stabilna (2,9 %) kljub vztrajnemu trendu padanja le-te na trgu BiH (2,4 % na dan 30. septembra 2020). Čisti neobrestni prihodki so bili nižji kot prejšnje leto, zlasti zaradi manjših čistih prihodkov iz naslova finančnega poslovanja. Banka je okrepila poslovanje z manj tveganimi produkti, kot je dokumentarno poslovanje, in z dobrimi rezultati nadomestila manjkajoče obrestne prihodke. Količnik skupnega kapitala banke je bil 17,9 %, kar je nad zahtevanim zakonskim minimumom. Bilančna vsota banke je zrasla za 1 % ob 3-odstotni rasti neto kreditov prebivalstvu in eno-odstotni rasti depozitov v strank. Delež NPL se je povečal na 4,5 % (2019: 3,3 %).
Agencija za bančništvo Federacije BiH (FBA) je sprejela začasne ukrepe, ki so jih banke uvedle s ciljem okrevanja po negativnih gospodarskih posledicah virusne bolezni covid-19. Stranke so lahko zaprosile za uveljavljanje moratorija in druge posebne ukrepe do 31. decembra 2020. Banka je uvedla zaščitne ukrepe za stranke v poslovalnicah in prilagodila delovni čas za zagotovitev nemotenega poslovanja. Za bančne uslužbence je delo na domu postalo nova realnost, ki še traja, hkrati je banka veliko sredstev investirala v zagotavljanje preventivnih in ostalih potrebnih ukrepov v povezavi s covidom-19.
Banka je uvedla avtomatiziran proces aktiviranja elektronskega in mobilnega bančništva in skrajšala obdobje na 30 minut od trenutka podpisa pogodbe. Ustvarjena je bila enotna aplikacija za elektronsko in mobilno bančništvo za pravne in fizične osebe. Stranka uporablja storitve kot fizična ali kot pravna oseba z eno prijavo in v eni aplikaciji. Uvedeni so bili tudi prvi brezstični bankomati, ki bodo v kratkem predstavljali okoli 40 % celotne bankomatske mreže.
Obstoječa aplikacija NLB Pay (za Mastercard) je bila nadgrajena z dodatnimi varnostnimi funkcionalnostmi, NLB Pay za kartice Visa je v načrtu za uvedbo v drugem četrtletju 2021.
Obseg poslov s prebivalstvom je zrasel na področju bruto kreditov (3 %) in depozitov (4 %). Rast bruto kreditov prebivalstvu se je okrepila zaradi večjega obsega stanovanjskih in potrošniških kreditov. Visoka stopnja rasti stanovanjskih kreditov (25 %) je bila posledica trženjske akcije kreditiranja, izvedene konec leta 2019. Banka je nadaljevala z dejavnostmi, usmerjenimi v povečanje števila aktivnih uporabnikov elektronskega in mobilnega bančništva, ki se je v letu 2020 povečalo za 124 %, število transakcij pa celo za 148 %.
Pandemija covida-19 je bistveno upočasnila dejavnost kreditiranja podjetij. Segment poslovanja s podjetji je zabeležil padec na področju bruto kreditov (5 %) in rast depozitov (3 %). Leta 2020 je bila posebna pozornost namenjena ohranitvi kakovosti portfelja. Banka je uporabila sredstva garancijskega sklada, ki ga je zagotovila vlada Federacije BiH, in selektivno podprla komitente, ki jih je prizadela pandemija covida-19, ter s tem poskusila doseči selektivno rast kreditov in dodatno zavarovanje (50 % kreditnega tveganja se prenese na vlado Federacije BiH, zavarovano z garancijami).
Banka je okrepila sodelovanje z NLB Banko, Banja Luka v segmentu podjetij, kar je privedlo do večje izpostavljenosti in prihodka od skupnega financiranja komitentov na trgu BiH.
| Kazalci izkaza poslovnega izida | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
Banka je tretja najv ečja banka na Koso vu s tržnim deležem po bilančni vsoti 17,2 % (na dan 31. decembra 2020). Raznolike bančne storitve zagota vlja prek šir oke mreže 34 poslovalnic in 99 bankomatov. Na svojem lokalnem trgu je banka vodilna z nadpovprečno rastjo v letu 2020.
Glavna prednost banke je zagotavljanje celo vite ponudbe nančnih storitev za prebivalstvo in podjetja ter vodilno mesto na podr očju inovacij v lokalnem bančnem sektorju. Opaženo je bilo pomembno pov ečanje uporabe elektronskih bančnih storitev, kar je privedlo do 26,2-odstotnega zvišanja števila uporabniko v e-bančništva.
Banka vidi glavne priložnosti za rast v prihodnosti v segmentih pr ebivalstva in podjetij, razvoju kmetijskega segmenta, na vzkrižni prodaji in nadaljnji nadgradnji uporabniške izkušnje.
| Čisti obrestni prihodki | 32.286 | 31.014 | 4,1% |
|---|---|---|---|
| Čisti neobrestni prihodki | 6.392 | 5.839 | 9,5% |
| Stroški skupaj | -12.289 | -11.796 | -4,2% |
| Oslabitve in rezervacije | -11.345 | -3.069 | - |
| Rezultat pred davki | 15.044 | 21.988 | -31,6% |
| Rezultat po davkih | 13.334 | 19.545 | -31,8% |
| Bilančna vsota | 879.064 | 801.085 | 9,7% |
|---|---|---|---|
| Neto krediti strankam | 559.223 | 540.073 | 3,5% |
| Bruto krediti strankam | 596.076 | 567.103 | 5,1% |
| Depoziti strank | 748.315 | 685.385 | 9,2% |
| Kapital | 98.335 | 84.927 | 15,8% |
| Količnik skupnega kapitala | 17,8% | 16,4% | 1,4 o.t. |
|---|---|---|---|
| Čista obrestna marža | 3,9% | 4,3% | -0,4 o.t. |
| ROE po davkih | 14,5% | 25,1% | -10,6 o.t. |
| ROA po davkih | 1,6% | 2,7% | -1,1 o.t. |
| CIR | 31,8% | 32,0% | -0,2 o.t. |
| NPL - obseg slabih posojil | 17.519 | 10.939 | 60,2% |
| Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila) | 2,3% | 1,5% | 0,8 o.t. |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 17,2% | 17,6% | -0,4 o.t. |
| LT D | 74,7% | 78,8% | -4,1 o.t. |
| 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | |
|---|---|---|---|
| Tržni delež kreditov prebivalstvu | 11 % | 5 % | 2 % |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 17,2% | 17,6% | - |
| Tržni delež kreditov gospodarstvu | - | - | - |
| Tržni delež depozitov strank | - | - | - |
| mio | EUR | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| -8,0 | -4,0 | 0,0 | 4,0 | 8,0 | |||
| 2020 | 2021 | 2019 | |||||
| 0,0 | 1,0 | 2,0 | 3,0 | 22,0 | 24,0 | 26,0 | 28,0 |
| 2020 | 2021 | 2019 |
Na Kosovu se je krčenje gospodarstva v tretjem četrtletju 2020 precej omililo, a kljub temu ostajajo razmere resne. Izboljšanje je bilo opaženo na področju rasti domače potrošnje kot posledice upada cen, stabilnih nakazil iz tujine in rasti potrošniških kreditov. V zadnjem četrtletju 2020 se je rast potrošnje gospodinjstev oslabila kljub pospešeni rasti nakazil iz tujine, saj se je umirila rast potrošniških kreditov.
Gospodarstvo bo po padcu zaradi pandemije skladno s pričakovanji ponovno začelo rasti v letu 2021. Pričakuje se, da bo sproščanje ukrepov podprlo gospodarsko dejavnost in sprostilo zadušeno povpraševanje.
Finančni rezultat banke je ostal dober kljub vplivu covida-19. Čisti dobiček je znašal 13,3 mio EUR (2019: 19,5 mio EUR), dobiček pred oslabitvami in rezervacijami pa se je povečal na 26,4 mio EUR (2019: 25,1 mio EUR). R OE po da vkih je znašal 14,5 % (2019: 25,1 %), CIR pa se je izboljšal na 31,8 % (2019: 32,0 %) in je najnižji v Skupini. Količnik skupnega kapitala se je nadalje okrepil na 17,8 % (2019: 16,4 %). Ključni dejavnik rezultata je bilo zlasti povečanje obsega poslovanja. Bilančna vsota banke se je povečala za 9,7 %, pri čemer je bil glavni dejavnik obseg neto kreditov in depozitov strank. Delež NPL se je poslabšal na 2,3 % (2019: 1,5 %).
Od objave prvotnih ukrepov v povezavi s pandemijo v prvi polovici marca 2020, je bilo v bančni industriji mogoče opaziti takojšen odziv na situacijo. Takoj je reagirala tudi centralna banka Republike Kosovo (CBK). Uvedeni so bili moratoriji na obveznosti do bank, z namenom začasne prekinitve odplačevanja obrokov kreditov in zaračunavanja zamudnih obresti (za nepravočasna plačila) v obdobju od 16. marca do 30. aprila 2020. CBK je objavila informacijo, da se lahko to obdobje na osnovi presoje posameznega primera tudi podaljša; CBK je pozneje podaljšala ukrepe v zvezi s covidom-19 do 30. septembra, komitenti pa so lahko zaprosili za podaljšanje moratorija za 12 mesecev. Dne 4. decembra je parlament sprejel Zakon o paketu za okrevanje gospodarstva.
Banka je izpolnila vse zahteve centralne in lokalne vlade ter sprejela potrebne ukrepe za zaščito svojih vlagateljev, strank in zaposlenih z vzpostavitvijo varnih pogojev in zagotavljanjem storitev brez prekinitev.
V letu 2020 je banka aktivno pristopila k digitalizaciji poslovanja z namenom povečanja števila storitev za stranke, ki ne zahtevajo fizičnega stika. Uvedla je novo napredno platformo mobilnega bančništva, ki zagotavlja funkcionalnosti, ki strankam dajejo boljši vpogled v njihov finančni položaj; nadgradila NLB Pay denarnico še z Visa karticami; povečala limit pri brezstičnih transakcijah s 15 EUR na 40 EUR; uvedla možnost oddaje vlog za kredite prek spletnega portala banke; in uvedla orodja za klepet prek spleta ali prek Viberja kot dodatni kanal za komunikacijo med komitenti in banko.
Banka je podpisala garancijsko pogodbo s Kosovskim kreditnim jamstvenim skladom za garancijo, ki je na voljo okolju in družbi prijaznim družbam (del ukrepov vladnega odziva na covid-19), za zavarovanje do 80 % kreditov mikro in malim podjetjem. Ukrep je namenjen pospeševanju gospodarske rasti s spodbujanjem kreditiranja primernih projektov iz segmentov proizvodnje, ženskega podjetništva, kmetijstva, storitev in trgovine.
Kljub covidu-19 je poslovanje s prebivalstvom zraslo na področju bruto kreditov (6 %) in depozitov (14 %). V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali stanovanjski krediti (68,7 % bruto kreditov prebivalstvu), medtem ko so potrošniški krediti obsegali 23,3 % bruto kreditov prebivalstvu. Zabeležena je bila rast bruto kreditov prebivalstvu, večinoma zaradi povečanja obsega stanovanjskih kreditov (13-odstotna rast), ki so bili tudi ključna gonilna sila rasti prihodkov.
Rast na področju poslovanja s prebivalstvom je v največji meri posledica več partnerskih dogovorov z gradbenimi in trgovskimi podjetji za financiranje njihovih produktov. Prav tako so bile uvedene nove funkcionalnosti mobilne banke m-Klik.
V segmentu poslovanje s podjetji je bila zabeležena rast bruto kreditov (4 %), večinoma zaradi navzkrižne prodaje produktov prek obstoječih poslovnih strank, s pomočjo katerih je banka skušala doseči tudi nove stranke iz segmenta prebivalstva ter malih in srednje velikih podjetij. Obseg depozitov je ostal na enaki ravni kot je bil konec leta 2019. Ključna gonilna sila rasti prihodkov so bili krediti za osnovna sredstva in limiti.
NLB Banka, Skopje
NLB Banka, Banja Luka
NLB Banka, Sarajevo
NLB Banka, Priština
NLB Banka, Podgorica
NLB Banka, Beograd
Skupina Komercijalne Banke
| Kazalci izkaza poslovnega izida | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| (i) | v tisoč EUR |
Banka je peta največja banka v Črni gori s tržnim deležem po bilančni vsoti 11,7 % (na dan 31. decembra 2020). Bančne storitve zagotavlja prek mreže 19 poslovalnic in 61 bankomatov. Na lokalnem trgu je uvrščena med sistemsko pomembne banke.
Prevladujoča prednost banke je v segmentu stanovanjskih in potrošniških kreditov prebivalstvu, kjer je banka pomemben igralec na lokalnem trgu in dosega najvišjo raven rasti stanovanjskih kreditov v letu 2020 med vsemi lokalnimi bankami. Večja osredotočenost je bila v segmentu poslovanja s podjetji dosežena s pomočjo digitalnih rešitev.
Glavne priložnosti za prihodnost so v segmentu malih in srednje velikih podjetij v turizmu, potrošniških kreditih prebivalstvu, izboljšanju podpore za stranke s pomočjo novih paketov v sodelovanju z zavarovalnicami ter izboljšanju uporabniške izkušnje v vseh segmentih. Slednje bo doseženo s pomočjo inovativne ponudbe produktov, ki jo podpirajo sodobne e-poti in izkušeni zaposleni v prodaji, ki lahko strankam svetujejo pri odločanju.
| Čisti obrestni prihodki | 20.598 | 20.276 | 1,6% |
|---|---|---|---|
| Čisti neobrestni prihodki | 3.741 | 6.288 | -40,5% |
| Stroški skupaj | -13.622 | -13.792 | 1,2% |
| Oslabitve in rezervacije | -8.887 | -3.808 | -133,4% |
| Rezultat pred davki | 1.830 | 8.964 | -79,6% |
| Rezultat po davkih | 1.387 | 7.565 | -81,7% |
| Bilančna vsota | 537.629 | 548.483 | -2,0% |
|---|---|---|---|
| Neto krediti strankam | 367.168 | 346.299 | 6,0% |
| Bruto krediti strankam | 386.525 | 359.180 | 7,6% |
| Depoziti strank | 431.657 | 436.545 | -1,1% |
| Kapital | 68.556 | 67.532 | 1,5% |
| Količnik skupnega kapitala | 16,2% | 15,0% | 1,2 o.t. |
|---|---|---|---|
| Čista obrestna marža | 4,1% | 4,3% | -0,1 o.t. |
| ROE po davkih | 2,0% | 11,2% | -9,2 o.t. |
| ROA po davkih | 0,3% | 1,5% | -1,2 o.t. |
| CIR | 56,0% | 51,9% | 4,0 o.t. |
| NPL - obseg slabih posojil | 27.280 | 18.129 | 50,5% |
| Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila) | 5,8% | 4,0% | 1,8 o.t. |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 11,7% | 11,9% | -0,2 o.t. |
| LT D | 85,1% | 79,3% | 5,7 o.t. |
| 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | |
|---|---|---|---|
| Tržni delež kreditov prebivalstvu | 11,1% | 11,9% | 11,7% |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 7,6% | 8,3% | 8,7% |
| Tržni delež kreditov gospodarstvu | 16,0% | 16,9% | 18,1% |
| Tržni delež depozitov strank | 11,3% | 12,6% | 12,8% |
11,7%
1,8 mio EUR
| -14,0 | -7,0 | 0,0 | 7,0 | 14,0 |
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2021 | 2019 |
V Črni gori se je gospodarstvo v tretjem četrtletju 2020 krčilo hitreje, ker je močno prizadet zunanji sektor več kot izničil okrevanje domače dejavnosti. V zadnjem četrtletju 2020 je izboljšanje industrijske proizvodnje odražalo določeno stopnjo okrevanja poslovne dejavnosti, medtem ko je blažji padec prodaje na drobno kazal na izboljšanje potrošnje gospodinjstev. Slednje bi lahko ublažila naraščajoča brezposelnost.
Pričakuje se, da se bo gospodarstvo bistveno izboljšalo v letu 2021 kot posledica okrevanja tujega povpraševanja in okrepitev domače dejavnosti, ki jo do neke mere podpirajo ukrepi fiskalnih spodbud.
NLB Banka, Skopje
NLB Banka, Banja Luka
NLB Banka, Sarajevo
NLB Banka, Priština
NLB Banka, Podgorica
NLB Banka, Beograd
Skupina Komercijalne Banke
Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 1,4 mio EUR (2019: 7,6 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 10,7 mio EUR (2019: 12,8 mio EUR). Čisti dobiček se je zmanjšal zaradi dodatnih rezervacij iz naslova pravnih sporov in vpliva covida-19 na rezervacije in opravnine.
ROE po davkih se je znižal na 2,0 % (2019: 11,2 %), CIR pa se je povečal na 56,0 % (2019: 51,9 %). Količnik skupnega kapitala se je povečal na 16,2 % (2019: 15,0 %). Ključni dejavnik tega rezultata je bila dvomestna rast portfelja kreditov prebivalstvu in posledično generiranje čistih obrestnih prihodkov.
Bilančna vsota se je zmanjšala za 2 %, zlasti zaradi zmanjšanja depozitov v banki in strank. Leta 2020 se je obseg slabih kreditov v banki povečal zaradi vpliva covida-19, delež NPL se je zvišal na 5,8 % (2019: 4,0 %).
V času izbruha pandemije covida-19 je banka sledila ukrepom, ki jih je zahteval nacionalni koordinacijski organ. Hkrati je uvedla tudi interna pravila (dezinfekcija, ograje, maske, merjenje temperature, delo od doma), da bi zavarovala zdravje zaposlenih, strank in njihovih družin, brez prekinitev v poslovnih procesih.
Kriza covida-19 je povzročala težave pri uporabi standardnih storitev v poslovalnicah banke, kar je stranke še bolj preusmerilo na obstoječe digitalne kanale. Banka je bila pripravljena na komunikacijo s strankami prek kontaktnega centra in digitalnih poti (mobilno/elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, viber in splet). Poenostavljen postopek oddaje vloge za pridobitev gotovinskega kredita prebivalstvu je omogočil oddajo vloge in odobritev kredita na prodajnem mestu v le nekaj minutah, brez obiska poslovalnice banke. Poleg tega je banka uvedla digitalno denarnico NLB Pay in tako še dodatno olajšala plačila in uporabo kartic za vse svoje stranke.
Na področju poslovanja s prebivalstvom je bila zabeležena rast bruto kreditov (10 %) ob sočasnem padcu depozitov (2 %), zlasti zaradi šibke turistične sezone. V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali stanovanjski krediti (57,8 % bruto kreditov prebivalstvu), medtem ko so potrošniški krediti obsegali 40,1 % bruto kreditov prebivalstvu. Rast bruto kreditov prebivalstvu je bila zabeležena zlasti zaradi povečanja obsega stanovanjskih kreditov za 17 %, ob tem so potrošniški krediti zrasli za 2 %, tudi ob podpori prodajne akcije v zadnjem četrtletju, kljub padcu povpraševanja in ob makrobonitetnih ukrepih, ki jih je uvedla centralna banka.
Banka je nadgradila in poenostavila postopek oddaje vloge za gotovinski kredit, s čimer je omogočila oddajo vloge in odobritev kredita na prodajnem mestu brez administrativnih postopkov in obiska banke. Poleg tega je banka uvedla tudi digitalno denarnico NLB Pay, da bi še dodatno olajšala dostop do gotovine vsem svojim strankam.
Segment poslovanja s podjetji je bil v porastu pri bruto kreditih (9 %) in depozitih (1 %). V portfelju kreditov so prevladovala velika podjetja. Zabeležena je bila rast bruto kreditov, večinoma zaradi povečanja kreditov MSP za 10 %. Povečanje obrestnih prihodkov v segmentu poslovanja s podjetji je posledica povečanja obsega poslovanja.
Da bi podprla črnogorsko gospodarstvo in svoje komitente v segmentu podjetij, je banka konec oktobra sklenila pogodbo z EBRD z namenom zagotavljanja podpore poslovanju na področju mednarodnega dokumentarnega poslovanja.
| Kazalci izkaza poslovnega izida | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 21.822 | 20.722 | 5,3% |
|---|---|---|---|
| Čisti neobrestni prihodki | 4.812 | 4.515 | 6,6% |
| Stroški skupaj | -20.351 | -19.845 | -2,5% |
| Oslabitve in rezervacije | -3.591 | -1.254 | -186,4% |
| Rezultat pred davki | 2.692 | 4.138 | -34,9% |
| Rezultat po davkih | 2.598 | 4.142 | -37,3% |
| Bilančna vsota | 686.693 | 614.268 | 11,8% |
|---|---|---|---|
| Neto krediti strankam | 472.170 | 412.046 | 14,6% |
| Bruto krediti strankam | 482.552 | 419.521 | 15,0% |
| Depoziti strank | 496.288 | 437.268 | 13,5% |
| Kapital | 74.205 | 72.954 | 1,7% |
| Količnik skupnega kapitala | 19,1% | 19,5% | -0,4 o.t. |
|---|---|---|---|
| Čista obrestna marža | 3,4% | 4,0% | -0,6 o.t. |
| ROE po davkih | 3,5% | 5,9% | -2,4 o.t. |
| ROA po davkih | 0,4% | 0,8% | -0,4 o.t. |
| CIR | 76,4% | 78,6% | -2,2 o.t. |
| NPL - obseg slabih posojil | 8,718 | 8,004 | 8,9% |
| Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila) | 1,4% | 1,6% | -0,1 o.t. |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 1,9% | 1,8% | 0,1 o.t. |
| LT D | 95,1% | 94,2% | 0,9 o.t. |
Banka je 16. največja banka v Srbiji z 1,9-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti (na dan 30. septembra 2020). Bančne storitve zagotavlja prek mreže poslovalnic z 28 poslovalnicami in 63 bankomati.
Glavna prednost banke je poslovanje s kmetijskim sektorjem, segmentom, kjer obvladuje 13,6 % (2019: 13,1 %) trga.
Glavne priložnosti so na področju navzkrižne prodaje trenutne baze strank ter v nadaljevanju zelo uspešnega dela v kmetijskem segmentu. Ključne prednostne naloge nadaljnjega razvoja so dokumentarno poslovanje, stalna nadgradnja uporabniške izkušnje strank, prenova poslovalnic, izboljšane rešitve elektronskega in mobilnega bančništva. Na srednji rok obstajajo priložnosti na področju sodelovanja in integracije dveh bančnih članic Skupine, ki delujeta na srbskem trgu, in posledično izkoriščanje pričakovanih sinergij.
| 31. dec. 2018 | 31. dec. 2019 | 31. dec. 2020 | |
|---|---|---|---|
| Tržni delež kreditov prebivalstvu | 1,8% | 1,9% | 2,0% |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 1,4% | 2,0% | 1,5% |
| Tržni delež kreditov gospodarstvu | 1,9% | 1,9% | |
| Tržni delež depozitov strank | 7% | 1% | 2% |
| Rezultat pred davki | 2,7 mio EUR |
|---|---|
(i) Podatki na posamični podlagi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.
| 2020 | 2021 | 2019 |
|---|---|---|
| 0,0 | ||
| 0,5 | ||
| 1,0 | ||
| 1,5 | ||
| 2,0 | ||
| 6,0 | ||
| 8,0 | ||
| 10,0 | ||
| 12,0 |
Slika 58: Rast BDP, inflacija, brezposelnost
V Srbiji je bilo v tretjem četrtletju 2020 zabeleženo bistveno manjše krčenje gospodarstva, k čemur je pripomogel padec domačega povpraševanja, saj sta se javna in zasebna potrošnja le malo zmanjšali, kljub opazno povečani brezposelnosti. V zadnjem četrtletju 2020 je gospodarstvo izgubilo zagon, saj so se v proizvodni dejavnosti pokazale nekatere slabosti, umirila pa se je tudi rast prodaje na drobno.
V letu 2021 je pričakovati vrnitev gospodarske rasti. Pričakuje se, da se bo gospodarstvo okrepilo po padcu zaradi covida-19, okrevanje pa bo podprlo okrepljeno agregatno povpraševanje kot posledica ponovnega zagona gospodarstva.
Slika 59: Prispevek k rezultatu NLB Skupine (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)
NLB Banka, Skopje
NLB Banka, Banja Luka
NLB Banka, Sarajevo
NLB Banka, Priština
NLB Banka, Podgorica
NLB Banka, Beograd
Skupina Komercijalne Banke
Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 2,6 mio EUR (2019: 4,1 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 6,3 mio EUR (2019: 5,4 mio EUR). R OE po davkih je znašal 3,5 % (2019: 5,9 %), CIR se je znižal na 76,4 % (2019: 78,6 %), količnik skupnega kapitala pa se je znižal na 19,1 % (2019: 19,5 %). Ključna dejavnika rezultata sta bila povečanje obsega poslovanja in strošek tveganja. Bilančna vsota banke se je povečala za 12 %, pri čemer so imeli osrednjo vlogo novo odobreni krediti. Delež NPL se je zmanjšal na 1,4 % (2019: 1,6 %).
V času pandemije covida-19 je bila glavna prednostna naloga zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih. Posledično je banka že od samega začetka pandemije izvajala zaščitne in varnostne ukrepe v svojih poslovalnicah, organizirala delo od doma in določila pravila varovanja poslovanja. Banka se je učinkovito odzvala na potrebe strank za dodatno podporo in skladno z odločitvami regulatorja, omogočila uporabo moratorijev za vse kreditne produkte pravnih oseb in prebivalstva ter tako podprla program kreditiranja skladno s Sklepom o vzpostavitvi programa jamstvene sheme.
Leta 2020 se je bolj kot kdaj koli doslej pokazal pomen digitalizacije, zaradi česar se je močno povečalo število uporabnikov v mobilnega in elektronskega bančništva ter vseh vrst brezstičnih plačil. Banka se je učinkovito odzvala na potrebe svojih strank glede uporabe digitalnih storitev in poti poslovanja na daljavo. Svojim strankam je omogočila aktivacijo računa mobilnega bančništva brez obiska banke. Prav tako jim je ponudila plačilno kartico, ki poleg revolving kredito v in možnosti odloženega plačila brez obresti do 45 dni, omogoča tudi brezstično plačevanje. Banka je omogočila izvajanje takojšnjih plačil z uporabo kode QR, kar je nov korak v razvoju enostavnih in lahko dostopnih plačil, ter se na tak način učinkovito odzvala na potrebe svojih strank. Nenazadnje pa je banka omogočila tudi uporabo digitalne denarnice NLB Pay, ki je na voljo vsem njenim strankam, ki uporabljajo mobilne telefone z operacijskim sistemom android.
V segmentu poslovanja s prebivalstvom je prišlo do rasti bruto kreditov (15 %), medtem ko so depoziti ostali na ravni iz leta 2019. V portfelju kreditov prebivalstvu so v letu 2020 prevladovali potrošniški krediti (69,5 % bruto kreditov prebivalstvu), medtem ko so stanovanjskih krediti znašali 28,5 % bruto kreditov prebivalstvu. Krediti v lokalni valuti (RSD) so zajemali 71,1 % kreditnega portfelja, depoziti pa so bili večinoma (78,6 %) v tujih valutah. Obrestna marža v segmentu poslovanja s prebivalstvom je še vedno visoka, vendar pod občutnim pritiskom konkurentov. Zabeležena je bila rast bruto kreditov prebivalstvu (15 %), večinoma zaradi visoke rasti obsega stanovanjskih in potrošniških kreditov, pri čemer potrošniški krediti prav tako močno prispevajo k povečanim nominalnim vrednostim. Ključni gonilni sili rasti prihodkov sta bili obseg novih kreditov in spremembe obrestnih mer za kredite.
Z namenom diverzifikacije ponudbe se je banka še naprej osredotočala na prodajo stanovanjskih kreditov (povečanje deleža za 7 o.t. v primerjavi z enakim obdobjem lani na 28,5 %), kar predstavlja tržni segment z dobrimi obeti in s priložnostmi za navzkrižno prodajo.
Poslovanje s podjetji je zraslo na področju bruto kreditov (16 %) in depozitov (30 %). Krediti v EUR so predstavljali 77,8 % portfelja kreditov, depoziti so bili večinoma (73,3 %) v lokalni valuti (RSD). Večje povpraševanje po kreditih v tuji valuti je posledica nižjih nominalnih obrestnih mer, zato se je delež kreditov v RSD v novih kreditih znižal v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Zabeležena je bila rast bruto kreditov, večinoma zaradi novih kreditov za mala in srednje velika podjetja. Ključni gonilni sili rasti prihodkov sta bili obseg novih kreditov in garancije.
| Kazalci izkaza poslovnega izida | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 102.649 | 106.953 | -4,0% |
| Čisti neobrestni prihodki | 41.465 | 45.215 | -8,3% |
| Stroški skupaj | -97.896 | -93.880 | -4,3% |
| Oslabitve in rezervacije | -9.118 | 20.583 | -144,3% |
| Rezultat pred davki | 35.660 | 70.157 | -49,2% |
| Rezultat po davkih | 24.909 | 75.987 | -67,1% |
| 2020 | 2019 | Sprememba | |
|---|---|---|---|
| Bilančna vsota | 3.907,356 | 3.676,930 | 6,3% |
| Neto krediti strankam | 1.630,308 | 1.578,919 | 3,2% |
| Depoziti strank | 3.194,307 | 2.873,889 | 11,1% |
|---|---|---|---|
| Kapital | 630.096 | 645.041 | -2,3% |
| Količnik skupnega kapitala | 32,5% | 30,8% | |
| Neto obrestna marža (i) | 2,7% | 3,0% | |
| ROE po davkih | 3,9% | 12,7% | |
| ROA po davkih | 0,7% | 2,2% | |
| CIR | 67,9% | 61,7% | |
| NPL - obseg slabih posojil | 133.798 | 118.757 | |
| Delež NLP | 7,8% | 7,2% | |
| Tržni delež po bilančni vsoti | 10,2% (ii) | 10,6% | |
| LTD | 51,0% | 54,9% | |
| Število zaposlenih | 2.669 | 2.744 |
Informacije o prevzemu skupine Komercijalne Banke in njenem prispevku k NLB Skupini so na voljo v poglavju »Prevzem Komercijalne banke a.d. Beograd«. V nadaljevanju predstavljamo ključne finančne podatke, pridobljene neposredno iz izkazov posameznih družb skupine Komercijalne Banke.
Na vkljub izbruhu covida-19 so rezultati poslovanja skupine Komercijalne Banke, Beograd ostali dobri, banka pa je ohranila visoko likvidnost in trden kapitalski položaj.
Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 24,9 mio EUR (2019: 76,0 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 44,8 mio EUR (2019: 49,6 mio EUR). Kljub nižjim čistim obrestim (kot posledica znižanja obrestnih mer) in opravinam (zaradi pandemije covida-19) so imele na poslovni izid največji učinek oblikovane oslabitve in rezervacije, ki so vplivale na ROE po davkih, saj je ta padel na 3,9 % (2019: 12,7 %). Rast stroškov, ki je bila predvsem posledica spremenjene metodologije za pripoznavanje nagrad zaposlenih (v preteklih letih so bile pripoznane neposredno v kapitalu na podlagi skupščinskega sklepa o delitvi dobička, v letu 2020 pa preko izkaza poslovnega izida za tekoče in preteklo leto), je pomembno povečala CIR, ki je znašal 67,9 % (2019: 61,7 %).
Bilančna vsota banke se je povečala za 6,3 %, predvsem zaradi večjega obsega depozitov strank.
Količnik skupnega kapitala se je okrepil na 32,5 % (2019: 30,8 %) zaradi povečanja rezerv iz naslova dobička v prvi polovici leta 2020.
Razmerje NPL se je povečalo na 7,8 % (2019: 7,2 %), predvsem zaradi rasti NPL v segmentu velikih podjetij, medtem ko je v segmentu prebivalstva ostal nizek in stabilen.
Menjalni tečaj 31. december 2019 (poslovni izid): EUR = 117,8593 RSD.
Menjalni tečaj 31. december 2019 (finančni položaj): EUR = 117,5928 RSD.
Menjalni tečaj 31. december 2020 (poslovni izid): EUR = 117,5780 RSD.
Menjalni tečaj 31. december 2020 (finančni položaj): EUR = 117,5802 RSD.
(i) Čisti obrestni prihodki/povprečna neto sredstva.
| Kazalci izkaza poslovnega izida | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 5.350 | 5.247 | 2,0% |
| Čisti neobrestni prihodki | 1.562 | 1.643 | -5,1% |
| Stroški skupaj | -6.232 | -5.963 | -4,5% |
| Oslabitve in rezervacije | -376 | 343 | -211,8% |
| Rezultat pred davki | 740 | 1.295 | -42,9% |
| Rezultat po davkih | 681 | 1.185 | -43% |
| 2020 | 2019 | Sprememba | |
|---|---|---|---|
| Bilančna vsota | 235.749 | 250.100 | -5,8% |
| Neto krediti strankam | 155.385 | 151.000 | 2,9% |
| Depoziti strank | 152.689 | 177.300 | -13,9% |
| Kapital | 32.077 | 35.311 | -9,1% |
| 2020 | 2019 | |
|---|---|---|
| Količnik skupnega kapitala | 22,1% | 20,8% |
| Neto obrestna marža (i) | 2,3% | 2,2% |
| ROE po davkih | 2,3% | 3,8% |
| ROA po davkih | 0,3% | 0,6% |
| Kazalci izkaza poslovnega izida | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| Čisti obrestni prihodki | 5.190 | 4.820 | 7,7% |
| Čisti neobrestni prihodki | 1.490 | 1.530 | -2,6% |
| Stroški skupaj | -5.610 | -5.330 | -5,3% |
| Oslabitve in rezervacije | -890 | -730 | 21,9% |
| Rezultat pred davki | 560 | 1.032 | -45,7% |
| Rezultat po davkih | 507 | 1.009 | -49,8% |
| Kazalci izkaza finančnega položaja | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| Bilančna vsota | 154.272 | 155.760 | -0,6% |
| Neto krediti strankam | 104.000 | 88.000 | 18,2% |
| Depoziti strank | 119.900 | 124.531 | -3,7% |
| Kapital | 21.600 | 21.900 | -1,4% |
| Kazalec | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Količnik skupnega kapitala | 15,8% | 16,5% |
| Neto obrestna marža (i) | 3,3% | 3,3% |
| ROE po davkih | 2,6% | 4,8% |
| ROA po davkih | 0,4% | 0,7% |
| CIR | 84,0% | 83,9% |
| NPL - obseg slabih posojil | 6.043 | 5.438 |
| Delež NLP | 5,7% | 5,8% |
| Tržni delež po bilančni vsoti (ii) | 3,4% | 3,4% |
| LTD | 87,0% | 71,0% |
| Število zaposlenih | 148 | 148 |
| Kazalci izkaza poslovnega izida | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| Skupaj čisti prihodki | 6 | 24 | -75,0% |
| Stroški skupaj | -246 | -231 | 6,5% |
| Rezultat po davkih | 10 | 42 | -76,0% |
| Kazalci izkaza finančnega položaja | 2020 | 2019 | Sprememba |
|---|---|---|---|
| Bilančna vsota | 1.482 | 1.441 | 2,8% |
| Finančna sredstva | 1.298 | 1.263 | 2,8% |
| Kapital | 1.341 | 1.327 | 0,9% |
| Kazalec | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| ROE po davkih | 0,4% | 1,8% |
| CIR | 97,7% | 90,4% |
| Število zaposlenih | 5 | 5 |
Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 0,7 mio EUR (2019: 1,2 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 1,1 mio EUR (2019: 1,0 mio EUR). ROE po davkih je znašal 2,3 % (2019: 3,8 %), CIR pa 90,2 % (2019: 86,6 %). Količnik skupnega kapitala se je okrepil na 22,1 % (2019: 20,8 %). Rezultat je predvsem posledica omejitev kreditne in drugih aktivnosti zaradi pandemije covida-19. Bilančna vsota se je zmanjšala za 6 % zaradi manjšega obsega depozitov strank. Glavni razlog je bil vpliv pandemije covida-19. Delež NPL se je še nadalje zmanjšal na 2,1 % (2019: 5,8 %).
Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 0,5 mio EUR (2019: 1,0 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 1,2 mio EUR (2019: 1,8 mio EUR). ROE po davkih je znašal 2,6 % (2019: 4,8 %), CIR pa je ostal na približno enaki ravni s 84,0 % (2019: 83,9 %). Količnik skupnega kapitala se je znižal na 15,8 % (2019: 16,5 %). Bilančna vsota banke se je zmanjšala za 0,6 %, predvsem zaradi manjšega obsega depozitov. Delež NPL se je še nadalje zmanjšal na 5,7 % (2019: 5,8 %).
Menjalni tečaj: EUR = 1,95583 BAM.
(i) Čisti obrestni prihodki/povprečna neto sredstva.
(ii) Tržni delež v Republiki Srbski.
(iii) Na dan 30. septembra 2020.
(i) Čisti obrestni prihodki/povprečna neto sredstva.
(ii) Na dan 30. septembra 2020.
Menjalni tečaj 31. december 2019 (poslovni izid): EUR = 117,8593 RSD.
Menjalni tečaj 31. december 2019 (finančni položaj): EUR = 117,5928 RSD.
Menjalni tečaj 31. december 2020 (finančni položaj): EUR = 117,5802 RSD.
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.