NLB

Annual Report • Apr 17, 2018

Pripravljeni na spremembe

Letno porocilo 2017

Letno poročilo NLB Skupine 2017

Kazalo

Ključni finančni podatki za NLB in NLB Skupino	10
Opredelitve in slovar izbranih izrazov	12
Poslovno poročilo	14
Nagovor Uprave NLB	16
Poročilo Nadzornega sveta NLB	20
Ključni poudarki NLB Skupine	24
Makroekonomsko okolje	27
Pregled finančne uspešnosti NLB Skupine v letu 2017	34
Strategija NLB Skupine	47
Regulativno okolje	50
Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	62
Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji	68
Strateški tuji trgi	75
Finančni trgi	90
Nestrateški trgi in dejavnosti	101
Operativno poslovanje	104
Upravljanje tveganj	106
Korporativno upravljanje	114
Skladnost poslovanja in krepitev integritete	132
Notranja revizija	134
Upravljanje s kadri	135
Izjave o korporativnem upravljanju	140
Korporativna in družbena odgovornost	168
Razkritja po GRI standardih 2017 za NLB	172
Dogodki po zaključku poslovnega leta 2017	177
Finančno poročilo	178
Shema NLB Skupine na dan 31. december 2017	345
Organizacijska struktura NLB na dan 31. december 2017	348
Imenik NLB Skupine	350

Pregled strateških članic NLB Skupine

NLB Skupina

350 Število poslovalnic

1.822.569 Število aktivnih komitentov

225 Rezultat po davkih (v mio EUR)

12.238 Bilančna vsota (v mio EUR)

Slovenija Bosna in Hercegovina

NLB, Ljubljana

108 Število poslovalnic

692.525 23,0 %

Število aktivnih komitentov

189,1 Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Skladi, Ljubljana

1.202 29,9 % Sredstva v upravljanju

(v mio EUR)

1 Tržni delež

3,7 Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Vita, Ljubljana

Sredstva kritnih skladov brez lastnih virov (v mio EUR)

6,9

Rezultat po davkih (v mio EUR) 8.713 Bilančna vsota (v mio EUR)

Tržni delež glede na bilančno vsoto

(vzajemni skladi)

NLB Banka, Banja Luka

58 Število poslovalnic

214.558 Število aktivnih komitentov

23,7 Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Banka, Sarajevo

39 Število poslovalnic

137.210 Število aktivnih komitentov

8,3 Rezultat po davkih (v mio EUR)

Opomba: Zgornji podatek rezultata po davkih prikazuje rezultat članic Skupine na solo osnovi in ne njihovega prispevka h konsolidiranemu rezultatu po davkih. Aktiven komitent je komitent, ki vsaj en mesec uporablja kakršnokoli naložbeno ali varčevalno storitev s pozitivnim stanjem ali ima sklenjeno posojilo/depozit/garancijo ali zavarovalni posel ali ki je v zadnjih treh mesecih vsaj opravil vsaj eno transakcijo na debetnem bančnem računu ali s kreditno kartico.

• 1. Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih
• 1. Tržni delež v tradicionalnih življenjskih zavarovanjih
• 1. Tržni delež v Republiki Srpski po stanju na dan 30. septembra 2017
• 1. Tržni delež v Federaciji BiH po stanju na dan 30. septembra 2017
• 1. Tržni delež po stanju na dan 30. septembra 2017

670 Bilančna vsota (v mio EUR)

31

Število poslovalnic

Srbija

3,7

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Število aktivnih komitentov

52

Število poslovalnic

384.685

NLB Banka, Skopje

Makedonija

40,0

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Število aktivnih komitentov

133.351

NLB Banka, Beograd

371

18

Število poslovalnic

59.888

NLB Banka, Podgorica

Črna gora

5,4

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Število aktivnih komitentov

44

Število poslovalnic

Kosovo

NLB Banka, Priština

200.497

14,2

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Število aktivnih komitentov 457

11,0 %

Tržni delež glede na bilančno vsoto

Bilančna vsota (v mio EUR)

584

15,7 %

Tržni delež glede na bilančno vsoto

Bilančna vsota (v mio EUR)

1,2 %

Tržni delež glede na bilančno vsoto ⁵

Bilančna vsota (v mio EUR)

1.236

Bilančna vsota (v mio EUR)

16,4 %

Tržni delež glede na bilančno vsoto

18,9 %

3 Tržni delež glede na bilančno vsoto

531 Bilančna vsota (v mio EUR)

5,3 % Tržni delež glede na bilančno vsoto ⁴

446 13,5 % Tržni delež²

Srbija

NLB Banka, Beograd

31 Število poslovalnic

108

Število poslovalnic

Število aktivnih komitentov

NLB, Ljubljana

189,1

NLB Skladi, Ljubljana

Rezultat po davkih (v mio EUR)

3,7

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Sredstva v upravljanju (v mio EUR)

6,9

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Sredstva kritnih skladov brez lastnih virov (v mio EUR)

NLB Vita, Ljubljana

692.525 23,0 %

1.202 29,9 %

446 13,5 %

Tržni delež²

1

Tržni delež (vzajemni skladi)

Tržni delež glede na bilančno vsoto

8.713 Bilančna vsota (v mio EUR)

58

Slovenija Bosna in Hercegovina

Število poslovalnic

Število aktivnih komitentov

23,7

Rezultat po davkih (v mio EUR)

39

Število poslovalnic

8,3

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Število aktivnih komitentov

137.210

NLB Banka, Sarajevo

531

670

18,9 %

Tržni delež glede na bilančno vsoto

3

Bilančna vsota (v mio EUR)

5,3 %

Tržni delež glede na bilančno vsoto ⁴

Opomba: Zgornji podatek rezultata po davkih prikazuje rezultat članic Skupine na solo

osnovi in ne njihovega prispevka h konsolidiranemu rezultatu po davkih. Aktiven komitent je komitent, ki vsaj en mesec uporablja kakršnokoli naložbeno ali varčevalno storitev s pozitivnim stanjem ali ima sklenjeno posojilo/depozit/garancijo ali zavarovalni posel ali ki je v zadnjih treh mesecih vsaj opravil vsaj eno transakcijo na

1. Tržni delež v Republiki Srpski po stanju na dan 30. septembra 2017 4. Tržni delež v Federaciji BiH po stanju na dan 30. septembra 2017

debetnem bančnem računu ali s kreditno kartico.

1. Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih 2. Tržni delež v tradicionalnih življenjskih zavarovanjih

2. Tržni delež po stanju na dan 30. septembra 2017

Bilančna vsota (v mio EUR)

214.558

NLB Banka, Banja Luka

133.351

Število aktivnih komitentov

3,7

Rezultat po davkih (v mio EUR)

1,2 %

Tržni delež glede na bilančno vsoto ⁵

Črna gora

NLB Banka, Podgorica

18 Število poslovalnic

59.888

Število aktivnih komitentov

5,4

Rezultat po davkih (v mio EUR)

11,0 %

Tržni delež glede na bilančno vsoto

Makedonija

NLB Banka, Skopje

52

Število poslovalnic

384.685

Število aktivnih komitentov

40,0

Rezultat po davkih (v mio EUR)

1.236 Bilančna vsota (v mio EUR)

16,4 % Tržni delež glede na bilančno vsoto

Kosovo

NLB Banka, Priština

44 Število

poslovalnic

200.497

Število aktivnih komitentov

14,2 Rezultat po davkih (v mio EUR)

584 Bilančna vsota (v mio EUR)

Tržni delež glede na bilančno vsoto

Tabela 1a: Ključni finančni podatki za NLB Skupino in NLB

	2017		2016		2015
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Kazalci izkaza poslovnega izida (v mio EUR)
Čiste obresti	309	159	317	175	340	208
Čisti neobrestni prihodki	179	113	158	109	143	105
Čisti neobrestni prihodki brez enkratnih dogodkov	166	103	145	96	150	102
Stroški skupaj	-285	-176	-290	-181	-298	-187
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	204	96	186	103	186	126
Oslabitve in rezervacije	30	31	-61	-64	-83	-88
Čisti dobički/izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in JV družb	4	58	5	29	4	14
Rezultat pred davki	237	185	131	68	107	52
Rezultat manjšinskih lastnikov	8	-	6	-	3	-
Rezultat po davkih	225	189	110	64	92	44
Kazalci izkaza finančnega položaja (v mio EUR)
Bilančna vsota	12.238	8.713	12.039	8.778	11.822	8.707
Kredit nebančnemu sektorju (bruto)	7.641	4.987	7.901	5.434	8.351	5.915
Oslabitve finančnih sredstev	-647	-317	-903	-505	-1.263	-695
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	6.995	4.670	6.997	4.929	7.088	5.221
Finančna sredstva (vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti)	2.963	2.460	2.778	2.295	2.578	2.087
Depoziti nebančnega sektorja	9.879	6.812	9.439	6.617	9.026	6.298
Kapital	1.654	1.381	1.495	1.265	1.423	1.242
Kapital manjšinskih lastnikov	35	-	30	-	28	-
Obseg zunajbilančnega poslovanja	3.880	3.390	2.934	2.502	3.181	2.779
Ključni finančni kazalci
a) Kapitalska ustreznost
Količnik skupnega kapitala *	15,9 %	21,8 %	17,0 %	23,4 %	16,2 %	22,6 %
Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 količnik) *	15,9 %	21,8 %	17,0 %	23,4 %	16,2 %	22,6 %
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1 količnik) *	15,9 %	21,8 %	17,0 %	23,4 %	16,2 %	22,6 %
Skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) (v mio EUR)	8.547	5.234	7.862	4.882	7.927	5.028
Skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) / Bilančna vsota	69,8 %	60,1 %	65,3 %	55,6 %	67,1 %	57,7 %
b) Kvaliteta aktive
Stopnja pokritja slabih posojil (oslabitve za posojila / bruto slaba posojila)	77,5 %	67,8 %	76,1 %	71,7 %	72,2 %	67,9 %
Stopnja pokritja slabih posojil (oslabitve za slaba posojila / bruto slaba posojila)	62,2 %	56,0 %	64,6 %	60,8 %	62,8 %	59,1 %
Obseg slabih posojil (v mio EUR)	844	478	1.299	753	1.896	1.101
Delež slabih posojil (bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	9,2 %	8,1 %	13,8 %	11,9 %	19,3 %	16,5 %
Delež neto slabih posojil (neto slaba posojila (NPL) / neto posojila)	3,8 %	3,8 %	5,4 %	5,1 %	8,3 %	7,6 %
Delež nedonosne izpostavljenosti (NPE) - definicija EBA	6,7 %	5,8 %	10,0 %	8,5 %	14,3 %	12,1 %
Kreditne slabitve in rezervacije / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA)	-0,5 %	-0,8 %	0,3 %	0,3 %	0,6 %	0,6 %
c) Profitabilnost
Obrestna marža*	2,6 %	1,8 %	2,7 %	2,0 %	2,9 %	2,4 %
Marža finančnega posredništva	4,1 %	3,8 %	4,0 %	3,6 %	4,1 %	3,8 %

	2017		2016		2015
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Donos na kapital pred davki (ROE b. t.)	14,8 %	14,1 %	8,6 %	5,3 %	7,6 %	4,2 %
Donos na sredstva pred davki (ROA b. t.)	2,0 %	2,1 %	1,1 %	0,8 %	0,9 %	0,6 %
Donos na kapital po davkih (ROE a. t.)	14,4 %	14,4 %	7,4 %	5,0 %	6,6 %	3,6 %
Donos na sredstva po davkih (ROA a. t.)	1,9 %	2,2 %	0,9 %	0,7 %	0,8 %	0,5 %
d) Stroški poslovanja
Operativni stroški / povprečna aktiva	2,4 %	2,0 %	2,4 %	2,1 %	2,5 %	2,2 %
Stroški / neto prihodki (CIR)	58,3 %	53,3 %	60,9 %	57,9 %	61,6 %	57,2 %
Stroški brez stroškov prestrukturiranja / redni neto prihodki (normaliziran CIR)	58,9 %	53,6 %	61,8 %	59,2 %	60,0 %	56,8 %
Stroški / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA)	3,3 %	3,4 %	3,7 %	3,7 %	3,8 %	3,7 %
Stroški / bilančna vsota	2,3 %	2,0 %	2,4 %	2,1 %	2,5 %	2,2 %
e) Likvidnost
Likvidna sredstva / kratkoročne finančne obveznosti do nebančnega sektorja	54,5 %	61,6 %	55,7 %	63,3 %	57,3 %	61,0 %
Likvidna sredstva / povprečna aktiva	41,4 %	46,6 %	40,7 %	45,6 %	39,3 %	41,4 %
f) Drugo
Tržni delež glede na bilančno vsoto	-	23,0 %	-	23,7 %	-	23,3 %
Krediti nebančnemu sektorju / depoziti nebančnega sektorja (LTD)**	70,8 %	68,6 %	74,2 %	74,5 %	75,1 %	78,0 %
Prihodki / tveganjem prilagojena aktiva (RWA) ***	5,6 %	6,1 %	5,9 %	6,1 %	6,2 %	6,4 %
Ključni kazalci na delnico
Število delničarjev	-	1	-	1	-	1
Število delnic	-	20.000.000	-	20.000.000	-	20.000.000
Knjigovodska vrednost (v EUR)	82,7	69,1	74,8	63,2	71,1	62,1
Mednarodne bonitetne ocene
S&P	BB		BB-		BB
Fitch	BB		BB-		B+
Moody's ****	Ba1		Ba3		B2
Capital Inteligence	BBB-		BB+		BB+
Zaposleni
Število zaposlenih	6.029	2.789	6.175	2.885	6.372	3.028

* Izračunana na podlagi povprečne aktive

** Brez DUTB obveznice

*** Samo redni prihodki

**** Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov

***** Predvideva izplačilo 100 % čistega dobička banke (189,1 mio EUR)

Tabela 1b: Informacije o količniku likvidnostnega kritja (LCR)

		Q1 2017		Q2 2017		Q3 2017		v tisoč EUR Q4 2017
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Količnik likvidnostnega kritja	361 %	383 %	337 %	355 %	311 %	324 %	301 %	314 %
Likvidnostni blažilnik	2.344.910	2.192.072	2.380.347	2.231.134	2.318.111	2.171.685	2.322.374	2.169.728
Neto likvidnostni odlivi	654.877	579.569	726.639	649.022	758.166	680.701	782.524	700.414

Opredelitve in slovar izbranih izrazov

ALM	Upravljanje bilance
BDP	Bruto domači proizvod
BRRD	Direktiva o sanaciji in reševanju bank
BS	Banka Slovenije
CAR	Količnik kapitalske ustreznosti
CEO	Predsednik uprave
CET 1	Navaden lastniški temeljni kapital
CFO	Član uprave, zadolžen za finančno področje
CIP	Center inovativnega podjetnišva
CIR	Razmerje med stroški in prihodki
CMO	Član uprave, zadolžen za bančništvo na drobno in pri
	vatno bančništvo ter korporativno bančništvo
COO	Član uprave, zadolžen za področje operativnega poslovanja
CRD	Direktiva o kapitalskih zahtevah
CRO	Član uprave, zadolžen za področje tveganj
CRR	Uredba o kapitalskih zahtevah
CSR	Korporativna družbena odgovornost
CVA	Prilagoditve kreditnega vrednotenja
DCA	Namenski denarni račun
DGS	Sistem jamstva za vloge
DUTB	Družba za upravljanje terjatev bank
EBA	Evropski bančni organ
ECB	Evropska centralna banka
EK	Evropska komisija
EMIR	Uredba o infrastrukturi evropskega trga
EMN	Enotni mehanizem nadzora
EU	Evropska unija
FX	Tuje valute
GDPR	Splošna uredba o varstvu podatkov
HICP	Harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin
ICAAP	Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
ILAAP	Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti
IMF	Mednarodni denarni sklad

JVE	Jugovzhodna Evropa
KDD	Centralna klirinško depotna družba
KPI	Ključni kazalniki poslovanja
LCR	Količnik likvidnostnega kritja
LTD	Razmerje med krediti in depoziti
MBDP	Makedonska banka za spodbujanje razvoja
MiFID II	Direktiva o trgih finančnih instrumentov
MiFIR	Uredba o trgih finančnih instrumentov
MREL	Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti
MRS 39	Mednarodni računovodski standard 39
MSP	Mala in srednje velika podjetja
MSRP 9	Mednarodni standard računovodskega poročanja 9
NLB ali Banka	NLB d.d.
NOM	Neto obrestna marža
NPE	Nedonosne izpostavljenosti
NPL	Slaba posojila
OCR	Celotna kapitalska zahteva
PD	Verjetnost neplačila
POS	Prodajna mesta
PSD2	Direktiva o plačilnih storitvah
QR	Hitri odziv
REAM	Upravljanje naložbenih nepremičnin
ROE	Donos na kapital
RORAC	Tveganju prilagojena donosnost kapitala
RS	Republika Slovenija
RWA	Tveganju prilagojena aktiva
SDH	Slovenski državni holding
SFRJ	Socialistična federativna republika Jugoslavija
Skupina	NLB Skupina
SREP	Proces nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja
SRF	Enotni sklad za reševanje
STP	Postopki avtomatskega procesiranja
T2S	TARGET2-Securities
ZBan-2	Zakon o bančništvu
ZDIJZ-1	Zakon o dostopu do informacij javnega značaja
ZGD-1	Zakon o gospodarskih družbah
ZPotK-2	Zakon o potrošniških kreditih
ZPPDFT-1	Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
ZSDH-1	Zakon o Slovenskem državnem holdingu
ZTFI	Zakon o trgu finančnih instrumentov

Poslovno poročilo

Poglavje 1

Nagovor Uprave NLB

Leto 2017 je bilo za NLB Skupino prelomno. Rezultat neprekinjenega trenda stabilnega in dobičkonosnega poslovanja je bil rekorden neto dobiček Skupine v višini 225,1 mio EUR, močno izboljšana kakovost sredstev in stroškovna učinkovitost ter ponovno pridobljena vloga vodilnega ponudnika sodobnih in trendovskih rešitev za stranke na ciljnih trgih. Vse strateške članice so poročale o rastočem dobičku in znatno prispevale k rezultatu Skupine, kar potrjuje pomen trgov JVE in poudarja našo strateško zavezanost prebivalstvu in podjetjem na tem območju. Verjamemo, da smo z uresničevanjem strategije oblikovanja inovativnih rešitev in produktov na podlagi potreb strank postavili trdne temelje za dobičkonosno prihodnost, v kateri se bo ustvarjala dodana vrednost.

Skupina se je razvila v vzdržnega dobičkonosnega, k strankam usmerjenega ponudnika univerzalnih finančnih storitev, ki je osredotočen na Slovenijo in regijo JVE s ciljem postati sodobna, konkurenčna in učinkovita Skupina. V jedru naše strategije je zavezanost strankam, da smo jim s pravimi rešitvami na voljo kadarkoli in kjerkoli. To je v skladu z ambicijo Skupine, da vedno bolj digitalno naravnanim strankam zagotovi uporabniško izkušnjo na visoki ravni, ki jo lahko dobijo samo pri nas. Leta 2017 smo dosegli nekatere pomembne mejnike za izpolnitev te zaveze, kar potrjujeta rastoče število strank, ki uporabljajo digitalne rešitve, in visoka raven zadovoljstva strank.

Neto dobiček v višini 225,1 mio EUR je bil najvišji, odkar Skupina obstaja. Vse bančne članice v Sloveniji in v tujini so bile dobičkonosne in so leta 2017 izboljšale svoje stabilno pozitivno poslovanje. Odvisne bančne članice so zabeležile 87,2 mio EUR neto dobička (leta 2016: 57,6 mio EUR) in prispevale 39 % k rezultatu Skupine (52 % leta 2016). Skupina je sledila strategiji krepitve svojega položaja kot specialista za regijo ter ohranjanja dobre prepoznavnosti in zaupanja na trgih JVE. Prvič je bilo dobičkonosno tudi poslovanje nestrateških članic, ki so k rezultatu Skupine prispevale zelo zadovoljivih 31,3 mio EUR.

Uspešnost Skupine je rezultat stalne osredotočenosti na odnose s strankami, inovacije, tržne raziskave in proaktivno iskanje novih poslovnih priložnosti. Ker razumemo ključne trende v bančništvu in širšem okolju, se lahko pripravimo na prihodnje izzive, razvijemo ustrezne rešitve in zagotavljamo pravočasne storitve svetovanja z dodano vrednostjo strankam v celotni regiji.

Zmanjšali smo obseg oslabitev in delež slabih posojil ter še izboljšali strukturo portfelja. To smo dosegli s sklopom kratkoročnih in dolgoročnih strateških pobud ter neprekinjenim izboljševanjem praks in procesov upravljanja tveganj.

Slovenija in države JVE lahko še naprej izkoriščajo pozitivne trende v širšem makroekonomskem okolju. Kljub temu se bančni sistem v evrskem območju in zunaj njega še naprej sooča z nizkimi obrestnimi merami in splošno presežno likvidnostjo. Dodatno skupino izzivov so predstavljale regulatorne zahteve in zahteve glede poročanja, skladnost z zahtevami EK in priprava na privatizacijo. Kljub vsemu naštetemu je Skupina uspešno nadaljevala začrtano pot, kar so z izboljšanjem ocene Banke potrdile tudi bonitetne agencije (Fitch in Standard and Poor's sta dvignila oceno banke na BB, Moody's pa na Ba1). Tudi napoved ostaja stabilna oziroma pozitivna.

Zavzeti zaposleni zagotavljajo, da se bomo sposobni spopasti z izzivi potrebnega tehnološkega razvoja in digitalizacije. Neodvisni nizozemski inštitut (Top Employers Institute) nam je tako že drugič zapored podelil certifikat za najboljšega delodajalca »Top Employer« za inovacije in izboljšave na področju kadrovskih procesov.

Ponosni smo na dosežke Skupine v letu 2017. Z jasno vizijo, zavzetim izpolnjevanjem strateških ciljev in močno osredotočenostjo na stranke smo dobro opremljeni za soočenje z vsemi prihodnjimi izzivi. Nadaljevali bomo s krepitvijo položaja Banke kot inovativnega, sodobnega in prilagodljivega ponudnika univerzalnih finančnih storitev, izpolnili svojo strateško obljubo o uvajanju inovativnih rešitev na podlagi potreb strank ter okrepili svojo organizacijo in ravnanje, da bi spodbudili močno kulturo uspešnosti. Kot osredotočen regionalni specialist bomo še naprej krepili svojo sistemsko vlogo v regiji JVE z visokim potencialom rasti, hkrati pa ohranjali vodilni položaj v Sloveniji.

V letu 2017 smo znatno napredovali in naredili pomembne korake za zagotovitev uspeha v prihodnosti in trdno smo prepričani, da smo pripravljeni na spremembe pred nami.

Do konca leta 2017 je Banka izpolnila vse zaveze in ukrepe, predvidene v celovitem in zahtevnem načrtu prestrukturiranja v postopku državne pomoči. Zato smo dobro pripravljeni na pričakovano privatizacijo in kot regionalna sistemska ustanova ostajamo v celoti zavezani k zagotavljanju vrednosti za naše ključne deležnike in družbo.

član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

Archibald Kremser član uprave

Andreas Burkhardt član uprave

Poglavje 2

Poročilo Nadzornega sveta NLB

Če so bančni temelji visoke kakovosti in če banka deluje v spodbudnem gospodarskem okolju, bi morali njeno strokovno usmerjanje, nadzor in podrobno spremljanje voditi do izključno pozitivnih rezultatov.

Z makroekonomskega vidika se bomo leta 2017 spominjali kot dobrega. Kreditni krč je popustil in/ali skoraj izginil, ponovni optimizem pa je spodbudil domačo potrošnjo, ki je prispevala k rasti BDP. Brezposelnost ni več strukturni problem in država je začela uživati pozitivne učinke presežkov na ravni tekočega računa države in njene trgovinske bilance. Kreditiranje prebivalstva je dobilo nov, relativno velik zagon in masovno razdolževanje nefinančnega sektorja se je ustavilo. Poleg tega je bila na vseh strateških regionalnih neevrskih trgih Skupine zabeležena precej strma rast. To so samo nekatere od ugodnih okoliščin, ki so prispevale k rekordni uspešnosti Skupine v letu 2017.

1. Ob predpostavki izplačila dividend v vrednosti 100 % neto dobička Banke po davkih (189,1 mio EUR).

Pri tem pa obrestne mere ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh, konkurenca na bančnem trgu se še zaostruje, politično in regulatorno okolje ter razvoj dogodkov v zvezi s prihodnjim lastništvom Banke pa v poslovanje slednje vnašajo določeno negotovost.

Ob upoštevanju tega sem izredno ponosen na to, kar je Skupina leta 2017 prinesla vsem svojim ključnim deležnikom (komitentom, delničarjem, zaposlenim in družbi). Skupina je namreč uspela še nadgraditi pozitivne rezultate in ugodne trende na področjih finančnega vzvoda sredstev, upravljanja bilance, navzkrižne prodaje, obvladovanja stroškov in stroškov tveganj.

V poslovnem letu 2017 je Banka dosegla neto dobiček v višini 189,1 mio EUR, neto dobiček Skupine pa je znašal 225,1 mio EUR. Skupina je tako v letu 2017 realizirala 14,4 % ROE po davkih. Poslovanje Banke in Skupine je bilo vseskozi podprto s trdnim likvidnostnim in kapitalskim položajem, pri čemer je njun CAR znašal 21,8 % oziroma 15,9 %1 .

Ob povečani osredotočenosti Skupine na digitalne inovacije je bila, v sicer manj tveganem segmentu posojil prebivalstvu dosežena skoraj 10 % absolutna neto rast, pri čemer Skupina posluje z 1,8 mio aktivnimi komitenti na področju poslovanja s prebivalstvom v celotni

regiji ter z več tisoč aktivnimi komitenti v segmentu podjetij. Hkrati z izboljšano poslovno aktivnostjo in razvojem poslovanja je poslovodstvo nadaljevalo tudi z racionalizacijo poslovanja Skupine na vseh poslovnih področij, z jasno usmeritvijo v stroškovno učinkovitost.

Nadzorni svet NLB je prepričan, da bo Skupina v naslednjih petih letih dosegla vse svoje strateške cilje in da bo ostala zavezana ustvarjanju vrednosti v vseh strateških poslovnih segmentih.

Drugače povedano, Skupina je na dobri poti in z nje ne bo skrenila.

Leto 2017 je prineslo spremembe, vendar Banke nič ni odvrnilo od pozitivne smeri, v katero gre.

Leta 2017 se je sestava Nadzornega sveta spremenila. Na začetku leta 2017 je imela Banka popoln devetčlanski Nadzorni svet, kot določa statut, v katerem so bili: predsednik Primož Karpe, namestnica predsednika Sergeja Slapničar in člani: Uroš Ivanc, Andreas Klingen, László Urbán, David E. Simon, David Kastelic, Matjaž Titan in Alexander Bayr. Zaradi treh odstopov in enega izteka štiriletnega mandata so bili na Skupščini delničarjev 8. septembra 2017 imenovani trije novi člani nadzornega sveta. Od takrat Nadzorni svet svoje naloge opravlja v osemčlanski zasedbi: predsednik Primož Karpe, namestnik predsednika Andreas Klingen in člani: Alexander Bayr, David Eric Simon, László Urbán, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek in Peter Groznik.

Nadzorni svet NLB spremlja in nadzoruje upravljanje in poslovanje Skupine. Pri tem deluje na podlagi brezkompromisnih načel strokovnosti in profesionalnosti ter velike predanosti integriteti, etiki in poštenju. Skozi leto je Nadzorni svet ohranjal uravnotežen profesionalni odnos z Upravo in bil deležen pravočasnih, celovitih in s podatki podprtih informacij z njene strani, kar mu je omogočalo sprejemanje

odločitev v skladu s poslovnimi interesi Banke, bančnimi predpisi in statutarnimi pristojnostmi.

Postopkovno je Nadzorni svet svoje delo opravljal v skladu s pristojnostmi in Poslovnikom o delu nadzornega sveta NLB. Svojo funkcijo zagotavljanja učinkovitega nadzora nad Upravo banke in Skupine ter svojo dolžnost skrbnega in natančnega delovanja je opravljal na podlagi svojih pristojnosti, kot so določene v veljavnem zakonu in drugih predpisih ter v internih aktih Banke. Nadzorni svet je pri opravljanju svojih dolžnosti upošteval tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb in Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

Člani nadzornega sveta imajo ustrezno in komplementarno znanje, izkušnje in spretnosti za opravljanje svojih dolžnosti, imajo pa različne strokovne, nacionalne in izobrazbene podlage. Nadzorni svet sestavlja uravnotežena skupina strokovnjakov, ki se medsebojno dopolnjujejo in osredotočajo na učinkovitost opravljanja svojih osnovnih funkcij. Vsi člani nadzornega sveta imajo osebno integriteto in strokovno etičnost, ki sta potrebni za njihov položaj, kar je bilo potrjeno s pozitivno oceno ustreznosti pred njihovim imenovanjem leta 2017. S tem je zagotovljeno, da lahko svoje nadzorniške vloge opravljajo odgovorno in sprejemajo odločitve v korist Banke. Sprejemanje kritičnih in odločnih mnenj je bilo in bo ostalo temeljno načelo našega postopka sprejemanja odločitev, ki temelji tudi na pričakovanju aktivnega sodelovanja vseh članov v vsakem trenutku.

V skladu z zavezami, ki jih je RS dala EK decembra 2013 (in kot so bile spremenjene maja 2017), je Nadzorni svet na vse svoje seje povabil predstavnika KPMG, poslovno svetovanje d.o.o., Ljubljana, ki deluje kot skrbnik za spremljanje.

Leto 2017 je bilo zelo dejavno z vidika korporativnega upravljanja, saj je Nadzorni svet izvedel pet rednih in deset korespondenčnih sej. Nadzorni svet je prejemal tudi strokovno pomoč štirih operativnih komisij, in sicer Komisije za revizijo, Komisije za tveganja, Komisije za imenovanja in Komisije za prejemke, katerih sestava in naloge so predstavljene v poglavju o korporativnem upravljanju v tem letnem poročilu.

V celotnem letu so člani nadzornega sveta sprejemali preventivne ukrepe, da bi preprečili morebitna navzkrižja interesov, ki bi lahko vplivala na njihove odločitve. Nadzorni svet je aktivno upravljal navzkrižja interesov svojih članov in dajal članom soglasja za prevzem položajev v nadzornih svetih nepovezanih družb.

Nadzorni svet je v skladu z drugim odstavkom 282. člena ZGD-1 sestavil to pisno letno poročilo, da bi točno in verodostojno predstavil dejavnosti nadzornega sveta v tem letu.

Nadzorni svet na podlagi 272. člena in člena 281.a ZGD-1 in zgornjega poročila ugotavlja in zagotavlja, da je redno in temeljito spremljal poslovanje Banke in Skupine v letu 2017 v okviru svojih pristojnosti, pri čemer je ustrezno nadzoroval upravljanje in poslovanje Banke in Skupine ter nadzoroval notranjo revizijo NLB.

Preveritev in potrditev Letnega poročila NLB Skupine za leto 2017

Uprava banke je Nadzornemu svetu predložila Letno poročilo NLB Skupine za leto 2017, ki vključuje poslovno poročilo z revidiranimi računovodskimi izkazi Banke, revidirane konsolidirane računovodske izkaze Skupine in mnenje revizorja. Po mnenju revizorja računovodski izkazi s pojasnili resnično in verodostojno odražajo finančno stanje Banke ter Skupine na dan 31. decembra 2017 ter finančni izid in denarne tokove za leto 2017 in so skladni z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU. Ugotovljena je bila tudi vsebinska skladnost informacij o poslovnem delu letnega poročila z revidiranimi računovodskimi izkazi Banke in Skupine.

Skladno s 34. členom Statuta NLB je Nadzorni svet preveril predloženo letno poročilo, na podlagi česar bo predložil poročilo skupščini delničarjev. Nadzorni svet ni imel pripomb k poročilu revizijske družbe Ernst & Young, Ljubljana. Po skrbni preveritvi Letnega poročila NLB Skupine za leto 2017 Nadzorni svet k poročilu ni imel pripomb in ga je soglasno potrdil.

S spoštovanjem,

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Poglavje 3

Ključni poudarki NLB Skupine

Skupina je največja bančna in finančna skupina v Sloveniji z izključno strateško osredotočenostjo na izbrane trge JVE. Prisotna je na trgih s skupno približno 17,4 mio prebivalcev. Skupina je sestavljena iz NLB kot glavne družbe v Sloveniji, šestih hčerinskih bank v JVE in več družb, ki opravljajo druge storitve (upravljanje premoženja, zavarovanje, upravljanje nepremičnin itn.), ter omejenega števila nestrateških odvisnih družb, ki so v postopku nadzorovanega zapiranja. NLB je v 100-odstotni lasti RS.

Največja bančna in finančna skupina v Sloveniji

Največja banka v Sloveniji s 108 poslovalnicami, preko 692.000 aktivnih strank in 23-odstotnim tržnim deležem glede na bilančno vsoto.

Velik obseg prejetih depozitov prebivalstva, ki predstavlja 30,7-odstotni tržni delež.

Vodilni na trgu na področju bančnih produktov in osrednji ponudnik produktov upravljanja sredstev in življenjskih zavarovanj.

Izboljšanje bonitete v letu 2017 s strani vseh štirih bonitetnih agencij. Fitch je dvignil boniteto iz BB- na BB (obeti: stabilni), Standard and Poor's iz BB- na BB (obeti: pozitivni), Capital Intelligence je dvignil boniteto iz BB+ na BBB- (obeti: stabilni), ter Moody's za 2 stopnji iz Ba3 na Ba1 (obeti: pozitivni).

• 1. Ob predpostavki izplačila dividend v vrednosti 100 % neto dobička Banke po davkih (189,1 mio EUR).
• 1. Ob predpostavki izplačila dividend v vrednosti 100 % neto dobička Banke po davkih (189,1 mio EUR).
• 1. Delež slabih posojil je bil znižan iz 13,8 % v letu 2016 na 9,2 % v letu 2017.

Vodilni položaj na izbranih trgih JVE s pomembnim potencialom rasti

Trgi JVE beležijo stabilno rast BDP nad povprečjem evrskega območja.

Samostojne, dobičkonosne in dobro kapitalizirane odvisne družbe, ki se v veliki meri same financirajo.

Odvisne družbe v petih državah JVE (Makedonija, Kosovo, dve odvisni družbi v Bosni in Hercegovini, Črna gora in Srbija), pri čemer tržni delež v štirih državah presega 10 %.

Velika osredotočenost na poslovanje s prebivalstvom z 242 poslovalnicami in 1,1 mio aktivnih komitentov bančnih članic v JVE (brez NLB).

Velik obseg izplačil dividend strateških odvisnih družb matični banki.

Preverjeno stabilno in dobičkonosno poslovanje Skupine v preteklosti

Povečana dobičkonosnost že četrto zaporedno leto, največja, odkar Skupina obstaja.

ROE v višini 14,4 % ob doseženem CET 1 v višini 15,9 %2 v letu 2017.

Rast prihodkov, kot posledica stabilne neto obrestne marže in naraščajočih prihodkov od opravnin.

Stalno zmanjševanje stroškov.

Sproščanje oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja (ang. cost of risk) zaradi ugodnih gospodarskih okoliščin in uspešnih izterjav slabih posojil.

Velik porast prispevka strateških tujih trgov k prihodkom in dobičkonosnosti.

Samofinancirano in dobro kapitalizirano poslovanje

Močan likvidnostni položaj ter stabilna in raznolika struktura financiranja z LTD v višini 70,8 %.

Trden količnik CET 1 v višini 15,9 %3 podpira stabilno dividendo v prihodnje.

100 % neto dobička Banke za leto 2016 je bilo leta 2017 izplačanega RS v obliki dividend.

Stalno izboljševanje kakovosti sredstev

Močno izboljšana struktura kreditnega portfelja z nizkim deležem novih slabih posojil (2017: 0,6 % bruto posojil, kar znaša 58 mio EUR).

Količnik NPE, kot jo opredeljuje EBA, se je znatno zmanjšal, z 10,0 % leta 2016 na 6,7 % leta 20174 , pri čemer je stopnja pokritja slabih posojil stabilna in znaša 62,2 %.

Celostna strategija zniževanja nedonosnih izpostavljenosti, ki vključuje različne ukrepe za zniževanje.

Nadaljevanje odprodaje nestrateških članic Skupine in nestrateških kreditnih portfeljev.

Pripravljeni na spremembe

Kot odločen dolgoročen strateški odgovor na digitalizacijo Banka izvaja sprejeto petletno poslovno in informacijsko strategijo.

Cilj strategije je ustvariti inovativno banko s preprostimi, k strankam usmerjenimi rešitvami, oblikovanimi na podlagi podatkov, z uporabo digitalnih in mobilnih tehnologij.

NLB z uvajanjem novih bančnih storitev in funkcionalnosti, ki temeljijo na digitalizaciji produktov in procesov ter uporabniški izkušnji, izvaja pomembne poslovne spremembe, ki bodo spremenile njeno poslovanje in kulturo.

Na ravni Skupine NLB poglablja svojo izključno strateško usmerjenost v države JVE.

Skupina je trdno zavezana doseganju svojih srednjeročnih finančnih ciljev, ki vključujejo: ROE > 10 %, CIR približno 50 %, razmerje NPE < 5 %, in 70-odstotno razmerje izplačila dividend iz dobička Skupine.

Poglavje 4

Makroekonomsko okolje

Pozitivni gospodarski trendi iz druge polovice leta 2016 so se nadaljevali v celotnem letu 2017, ko je globalno gospodarstvo dobilo zagon.

Globalno gospodarstvo se je v letu 2017 nadalje okrepilo, izboljšanja napovedi rasti so bila stalna tema skozi leto, ko se je globalna gospodarska rast povečala na 3,7 %, kar predstavlja najvišjo gospodarsko rast v več kot petih letih. Preobrat gospodarskih pogojev je bil izreden, globalno gospodarstvo je prešlo v široko in usklajeno okrevanje, ki je veliko bolj uravnoteženo kot v prejšnjih letih. Tržne skrbi glede upočasnjene globalne trgovine, šibkih investicij, tveganja deflacije, počasnega ustvarjanja novih delovnih mest in stagnacije pri rasti plač so se znatno zmanjšale, vendar inflacija še vedno stagnira. Ob nadaljevanju gospodarske rasti in sočasnemu krčenju proizvodnih vrzeli, je pričakovana oživitev inflacijskih pritiskov. Gospodarstvo ZDA je zagotovilo še eno povišanje ključne obrestne mere s strani FED, še tri povišanja pa so pričakovana v letu 2018. Ob nadaljevanju pozitivnih trendov v ameriškem gospodarstvu, se še naprej pojavljajo vprašanja glede dolžine in trajnosti sedanjega gospodarskega cikla. Občutna potrošnja, rast investicij in oživitev globalne trgovine, so pozitivno vplivali na gospodarstva Azije. Na Kitajskem vlada sprejema ukrepe za omejitev ravni zadolževanja v zasebnem sektorju za izboljšanje dolgoročnih obetov v državi. Ob nadaljevanju občutnih kapitalskih prilivov je v azijsko-pacifiško regiji pričakovana

nadaljnja pozitivna gospodarska rast. Občutna rast cen industrijskih kovin in nafte v drugi polovici leta, pri čemer se je indeks London Metal Exchange Index povišal za več kot 25 % z junijskih ravni, je še en pomemben pozitiven kazalnik inflacijske dinamike in gospodarske dejavnosti v srednjeročnem obdobju. Ob koncu leta bi gospodarske razmere težko bile boljše, glavna tveganja za rožnate prihodnje izglede pa so, kot v predhodnem letu, politične narave.

Gospodarstvo v evrskem območju je v letu poraslo za 2,3 % in se nahaja v »zlatem ciklu«, kot ga imenujejo udeleženci finančnih trgov, z močno gospodarsko in kreditno rastjo, omejenimi inflacijskimi pritiski in okoljem nizkih obresti. Na splošno se zdi, da je regija v zdravi fazi novega gospodarskega cikla, pri čemer so se številna politična vprašanja skozi leto umirila, ob pojenjanju globalnega populističnega vala. Proizvodni rezultati in zaupanje potrošnikov so še naprej presegali pričakovanja, povzpeli so se namreč na ravni, ki jim nismo bili priča že desetletja. Rast posojil prebivalstvu je bila ob koncu leta kar dvakrat višja kot ob pričetku leta 2016, medtem ko je bila rast podjetniških posojil v enakem obdobju kar petkrat višja. Letna rast potrošniških cen v evrskem območju je v letu 2017 dosegla 1,5 %, občutno več kot 0,2 % v preteklem letu, vendar temeljna inflacija, ki je še naprej nihala okoli enega odstotka, še vedno ni kazala znakov oživitve. Pričakuje se, da bo monetarna politika v srednjeročnem obdobju ostala

Gospodarska rast v Sloveniji je leta 2017 narasla na 5,0 %. Zunanjetrgovinska dinamika je ponovno presegla pričakovanja in je skupaj z okrevanjem bruto naložb v kapital pospešila gospodarsko rast.

spodbujevalna, v prihodnjih letih pa se pričakuje zelo postopno prenehanje. Poleg občutne rasti vrednosti evra ostaja heterogenost gospodarskega okrevanja v regiji pomemben dejavnik pri omejevanju inflacijskih pritiskov. Ker inflacija v ključnih državah počasi začenja presegati ciljne ravni, inflacija v perifernih državah pa še naprej zaostaja, bodo začeli pritiski na ECB naraščati, čeprav se trenutno ne pričakujejo spremembe ključnih obrestnih mer v letu 2018. Trenutno soglasje na finančnih trgih je, da je evrsko območje v zgodnji fazi gospodarskega cikla. Znaten zagon regijskega gospodarstva bo omogočil, da se bo prebrodilo morebitne tvegane dogodke v prihajajočih letih.

Globalni gospodarski obeti so se v primerjavi s prejšnjim letom okrepili. Mednarodni denarni sklad pričakuje gospodarsko rast v višini 3,9 % v letih 2018 in 2019, glede na trenuten gospodarski zagon pa nadaljnja izboljšanja pričakovanj v letu 2018 ne bi bila presenečenje. Glede na trenutno fazo cikla bo evropsko gospodarstvo še nekaj let doživljalo pozitivno rasto, medtem ko se ZDA znašajo v znatno poznejši fazi tega cikla, pri čemer neizogibna sprememba smeri navzdol pomeni tveganje za trenutno zelo pozitivne globalne gospodarske obete. Napovedi šibke gospodarske rasti in negotovost glede odhoda iz Evropske unije zastirajo obete Združenega kraljestva in pomenijo potencialno tveganje za evropsko gospodarstvo, poleg zdaj nekoliko zmanjšanih političnih tveganj v regiji. Medtem ko je bilo leto 2017 z gospodarskega vidika za svet prehodno leto, je lahko leto 2018 leto preobrazbe za okolje obrestnih mer. Na račun krčenja presežnih kapacitet v globalnem gospodarstvu ob nadaljnji širitvi gospodarskega okrevanja, bi lahko na pozitivni strani presenetili inflacijski pritiski. Postopen preobrat rastočega evropskega trga obveznic bi lahko bil kratkoročno pester, vendar bo verjetno na daljši rok samo postopen, saj se bo ECB borila za ohranjanje stopenj in stroškov regionalnega državnega zadolževanja na stabilni ravni, ko se bo porajajoči gospodarski zagon nadaljeval in se bo zaključil program kupovanja obveznic.

Slovenija

Ob podpori pozitivnih trendov iz zunanjega okolja je gospodarstvo Slovenije v letu 2017 doživelo pospešitev gospodarske rasti v višini 5,0 % na letni ravni. Zunanjetrgovinska dinamika je ponovno presegla pričakovanja, saj sta izvoz in uvoz letno narasla za 10,6 % oz. 10,1 %, kar je vodilo do sedmega zaporednega leta presežka tekočega računa. Okrevanje bruto naložb v kapital je bil še en opazen dejavnik, ki je prispeval k pospešeni gospodarski rasti v tem letu. Letna rast kazalnika se je povečala na 8,4 %, k njej pa je prispevala rast gradbenih naložb ter naložb v stroje in opremo. Izkoriščanje kapacitet bo še naprej pomembno gonilo rasti naložb, pri čemer je industrijska proizvodnja lani zabeležila letno rast v višini 5,7 %. Kljub izboljšanju investicijske dinamike skupne ravni ostajajo občutno pod ravnmi pred krizo in kažejo na nadaljnjo možnost rasti. Dinamika rasti potrošnje je še naprej prispevala k nadaljevanju gospodarskega okrevanja, pri tem pa je maloprodaja dosegla najvišje ravni v več letih. Zaupanje potrošnikov je doseglo najvišje ravni od uvedbe indeksa leta 1996, s čimer je bil še poudarjen gospodarski napredek, dosežen v obdobju po krizi, in kar napoveduje nadaljnjo možnost rasti potrošnje v srednjeročnem obdobju. Nadaljnja krepitev trga dela naj bi še naprej koristila domačemu gospodarstvu. Anketna stopnja brezposelnosti se je znižala za 1,4

odstotni točki na 6,6 %, do konca leta 2018 pa je napovedano nadaljnjo zmanjšanje za 0,6 odstotne točke. Kot v nekaterih vzhodnoevropskih državah je bila posledica krepitve trga dela v Sloveniji pospešitev rasti plač, pri čemer je bilo letno povprečje rasti kazalnika 2,7 % v primerjavi z 1,8-odstotno rastjo v prejšnjem letu. Okrevanje v nepremičninskem sektorju se je nadaljevalo skozi leto. Rast cen nepremičnin se je pospešila v drugi polovici leta 2016 in je v letu 2017 dosegla 10,0 % glede na 3,3 % v prejšnjem letu, medtem ko je število zaključenih transakcij naraslo za 1,3 %. Letna realna rast v sektorju gradbeništva je znašala 17,8 % in je odražala povečano nepremičninsko dejavnost in večje investicije. Ta okrevajoča gospodarska panoga se je torej vrnila na približno 68,6 % ravni pred krizo in bo še rasla. Po negativni rasti cen v prejšnjih dveh letih je inflacija HICP rasla s povprečno letno stopnjo 1,4 %, k povečanju pa so prispevale večinoma naraščajoče cene hrane in naftnih derivatov. Primanjkljaj v državnem proračunu, kot odstotek BDP, se je zmanjšal zaradi večje količine prejetih davkov in socialnih prispevkov, in sicer zmanjšal se je na 0,0 % z -1,9 % v prejšnjem letu. Javni dolg kot odstotek BDP je ob koncu leta dosegel 73,6 % oziroma 5,0 odsotne točke manj kot ob koncu preteklega leta. Ob izboljšanju gospodarskega stanja v ključnih trgovskih partnericah in pričetku novega investicijskega cikla so prihodnji obeti za slovensko gospodarstvo trenutno pozitivni.

Tabela 2: Gibanje makroekonomskih kazalnikov v Sloveniji ter v gospodarski in denarni uniji

	2017	2016	2015	2014	2013
Slovenija
BDP (realna rast v %)	5,0	3,1	2,3	3,0	-1,1
Povprečna letna inflacija-HICP (v %)	1,6	-0,2	-0,8	0,4	1,9
Stopnja anketne brezposelnosti – LFS (v %)	6,6	8,0	9,0	9,7	10,1
Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)	6,51	5,2	4,4	5,8	4,4
Javni dolg (v % BDP)	73,6	78,5	82,6	80,3	70,4
Proračunski primanjkljaj/presežek (v % BDP)	0,0	-1,9	-2,9	-5,3	-14,7
EMU
BDP (realna rast v %)	2,3	1,8	2,1	1,3	-0,3
Povprečna letna inflacija-HICP (v %)	1,5	0,2	0,0	0,4	1,3
Stopnja anketne brezposelnosti – LFS (v %)	9,1	10,0	10,9	11,6	12,0
Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)	1,13	3,4	3,2	2,4	2,2
Javni dolg (v % BDP)2	88,12	88,9	89,9	91,8	89,4
Proračunski primanjkljaj/presežek (v % BDP)3	-0,32	-1,5	-2,1	-2,6	-3,0

3,7 % Globalna gospodarska rast

2,3 % Gospodarska rast evroobmočja

5,0 % Gospodarska rast Slovenije

1. Lastni izračun (podatki ECB, Eurostat in Statistični urad RS)

2. Podatek za Q3 2017

3. Podatek za Q4 2017

Viri: Eurostat, Statistični urad RS, ECB

Slika 1: Rast gospodarskih kazalnikov

Vir: Statistični urad RS

Bančni sistem v Sloveniji

Preteklo leto predstavlja mejnik v okrevanju slovenskega bančnega sistema, portfelj podjetniških posojil je namreč prvič po letu 2008 ponovno zabeležil rast. V primerjavi s preteklim letom se je kumulativni dobiček bančnega sistema povečal za 27,1 % in tako znašal 422,6 mio EUR, donos na kapital pa je dosegel 9,5 %. Izzivi okolja nizkih obrestnih mer so nadalje vplivali na poslovni rezultat bančnega sistema, vendar so posojilne obrestne mere pokazale učinke stabilizacije skozi leto. Obrestne mere na hipotekarna posojila ter pri nekaterih segmentih podjetniških kreditov so na letni ravni namreč zabeležile rast. Neto obrestni prihodek se je zmanjšal v manjši meri v primerjavi s prejšnjimi leti, in sicer za 7,5 %. Dinamika rasti posojil se je še krepila, pri čemer se je portfelj podjetniških posojil povečal za 2,2 % na letni ravni. Ob koncu leta je bil portfelj podjetniških posojil višji za 7,9 % glede na najnižjo raven po krizi v septembru 2016. Letna rast portfelja kreditov prebivalstvu je znašala 6,8 %. K njej so prispevali pozitivni trendi v nepremičninskem sektorju in rastoča potrošnja. Kljub omenjenim spodbudnim trendom kreditne rasti je rast depozitov ob podpori visoke stopnje varčevanja ter zunanjetrgovinskega presežka v letu ponovno presegla rast kreditiranja. Razmerje med krediti in depoziti v bančnem sektorju je še naprej kazalo znake stabilizacije, ob koncu leta pa je znašalo 78,2 %, kar je predstavljalo znižanje za 0,4 odstotne točke, krčenje se je glede na predhodna leta še naprej zmanjševalo. Pozitivni trendi v smislu kakovosti kreditnega portfelja so se nadaljevali skozi leto. Delež slabih posojil se je zmanjšal na 3,7 %, kar je predstavljalo padec za 1,8 odstotne točke.

Obeti za slovenski bančni sistem ostajajo pozitivni. Pričakuje se, da bo obsežno okrevanje globalnega gospodarstva še naprej prispevalo k pozitivnim trendom v slovenskem gospodarstvu, kar bo koristilo slovenskemu bančnemu sistemu. Izkoriščanje zmogljivosti in izboljšanje dejavnosti v sektorju gradbeništva naj bi bila v podporo

Slika 2: Letna rast posojil v slovenskem bančnem sistemu

Slika 3: Potrošnja gospodinjstev in zaupanje potrošnikov

Kazalnik zaupanja potrošnikov (v odstotnih točkah)

Vir: Statistični urad RS

portfelju podjetniških kreditov, rekordno zaupanje potrošnikov, realna rast plač in okrevanje nepremičninskega trga pa bodo prispevali k nadaljnji rasti portfelja kreditov prebivalstvu. Kljub pričakovani občutni rasti posojil v srednjeročnem obdobju bo razmerje med posojili in depoziti najverjetneje še naprej stagniralo, k depozitom pa bodo še naprej prispevali presežek tekočega računa

in visoke stopnje varčevanja. Stabilizacija domačega ter regijskega obrestnega okolja, skupaj s stabilizacijo regijskih gospodarstev, kaže na precejšen potencial za rast obrestnih prihodkov bančnega sistema na srednji rok. Vendar visoka stopnja konkurenčnih pritiskov ter presežna likvidnost ostajata ključna izziva, ki bosta tudi nadalje omejevala rast obrestnih prihodkov.

Trgi JVE

Na JVE še naprej pozitivno vplivajo pozitivni trendi v širšem makroekonomskem okolju, zlasti v oživljenem evropskem gospodarstvu. Z rastjo potrošnje in izboljšanjem zunanjih položajev so se lahko pohvalile države na območju poslovanja Skupine, saj so se stopnje brezposelnosti nižale, povpraševanje iz zunanjega okolja pa je raslo. Po znatnih deflacijskih pritiskih v preteklem letu, ko so tri države zabeležile negativno rast cen, se je inflacija v regiji v letu 2017 znova okrepila. Ker je v srednjem roku pričakovano nadaljevanje pozitivnega evropskega makroekonomskega cikla, so se obeti za gospodarstva JVE in nadaljnjo gospodarsko rast v letu znatno izboljšali. Ob občutnem izboljšanju makroekonomske slike v regiji, je pred kratkim izdana strategija za zahodni Balkan s strani EK, ponovno obudila upanja za evropsko integracijo, kar bo pričakovano pozitivno vplivalo na prihodnje ekonomske izglede ter dolgoročno stabilnost regije.

Gospodarska rast v Srbiji se je leta 2017 umirila in je dosegla letno stopnjo 1,9 %, medtem ko je prejšnje leto znašala 2,8 %. Upočasnitev gospodarske rasti, ki je posledica vremenskih dejavnikov, bo po pričakovanjih začasna. V srednjeročnem obdobju naj bi se rast vrnila na raven nad 3,0 %, k čemur naj bi pripomogla nadaljnja uspešnost v zunanji trgovini in proizvodnji. Na račun omenjenih dejavnikov ter znatnega in neprestanega izboljševanja fiskalnih kazalnikov v državi so bonitetne agencije Standard and Poor's, Moody's in Fitch državi izboljšale bonitetne ocene. Izboljšane makroekonomske razmere so še naprej privabljale tuje naložbe, kar je ustvarilo precejšen pritisk na rast vrednosti valute in je zahtevalo znižanje ključnih obrestnih mer s strani centralne banke kar dvakrat v drugi polovici leta. Bančni sistem države je beležil močno povečanje dobičkonosnosti, ki je ob koncu tretjega četrtletja porastla za 63,1 % v primerjavi s prejšnjim letom, donos na kapital pa je znašal 11,0 %. Kljub pozitivnim

gospodarskim trendom je rast podjetniških kreditov še naprej stagnirala, saj so nanjo vplivali odpisi slabih posojil, medtem ko je bila pri kreditih prebivalstvu dosežena precejšnja rast v višini 7,8 % na letni ravni. Kakovost celotnega kreditnega portfelja se je občutno izboljšala, delež slabih posojil pa se je ob koncu tretjega četrtletja zmanjšal za 4,8 odstotnih točk na 12,2 %.

Kosovsko gospodarstvo, podprto z rastočimi naložbami in močnim izvozom, je v prvih treh kvartalih obravnavanega leta zabeležilo rast v višini 3,8 %, kar je ena najvišjih stopenj rasti v regiji. Ob nadaljnji podpori potrošnje in rasti zasebnih investicij je pričakovana več kot 4-odstotna srednjeročna gospodarska rast. Nakazila diaspore in rast kreditiranja bodo še naprej pozitivno vplivali na domače gospodarstvo, medtem ko bo izvoz igral pomembno vlogo pri rasti bruto domačega proizvoda. Med glavnimi tveganji v državi še naprej v ospredju ostaja politično tveganje. V obravnavanem letu se je zaradi nezaupnice zamenjala vlada, pričakujejo pa se nadaljnja trenja zaradi nerazrešenih vprašanj, povezanih s črnogorsko mejo. Vendar pa splošna makroekonomska slika države ostaja pozitivna. Dobro poslovanje bančnega sistema iz preteklih let se je v letu 2017 nadaljevalo, pri čemer je donos na kapital znašal 21,3 %. Nadaljevala se je tudi visoka rast kreditiranja. Obseg kreditiranja podjetij in prebivalstva se je tako na letni ravni povečal za 10,7 % oziroma 12,7 %.

Po ciklu rasti, ki so ga poganjale naložbe, je v ekonomsko ospredje prišla rastoča zasebna poraba, podprta s pozitivnimi trendi na trgu dela in ugodnejšimi kreditnimi pogoji, ki je pripeljala gospodarsko rast v Črni gori v prvih treh četrtletjih na 4,3 %. Dobri rezultati v turizmu, prihodi turistov so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 18,1 %, in naraščajoč izvoz mineralnih surovin so skupaj z manjšim obsegom uvoza, povezanega z naložbami, pozitivno vplivali na občutno izboljšanje neto izvoza in posledično na znižanje

Poudarki:

• • Srbski bančni sistem je zabeležil močno povečanje dobičkonosnosti, ki je porastla za 63,1 % v prvih treh četrtletjih leta, donos na kapital je znašal 11,0 %.
• • Kosovsko gospodarstvo je v prvih treh četrtletjih porastlo za 3,8 %, kar je ena najvišjih stopenj rasti v regiji.
• • Gospodarska rast v Črni gori v prvih treh četrtletjih leta povečala na 4,3 %. Po ciklu rasti, ki so jo poganjale investicije, je rastoča zasebna potrošnja postala osrednji dejavnik rasti, podprta je bila s pozitivnimi trendi na trgu dela in ugodnejšimi kreditnimi pogoji.
• • V Makedoniji je na gospodarski segment ter zaupanje vlagateljev pozitivno vplivala razrešitev političnih napetosti, obseg gospodarstva v državi je v letu ostal nespremenjen.
• • Gospodarstvo BiH se je v prvih treh četrtletjih leta 2017 povečalo za 3,0 %, gospodarsko rast pa je poganjala trdna dinamika potrošnje.

		BDP (realna rast v %)		Povprečna inflacija (v %)		Stopnja brezposelnosti (v %)		Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)			Proračunski primanjkljaj / presežek (v % BDP)
	2017	2016	2015	2017	2016	2015	2017	2016	2015	2017	2016	2015	2017	2016	2015
BiH	3,01	3,1	3,1	1,3	-1,1	-1,0	20,5	25,4	27,7	-4,52 3	-5,1	-5,7	n,a,	1,2	0,7
Črna gora	4,31	2,9	3,4	2,4	-0,3	1,5	14,81	17,7	17,6	n,a,	-19,0	-13,3	-2,41	-3,4	-8,1
Makedonija	0,0	2,9	3,9	1,4	-0,2	-0,3	22,4	23,7	26,1	-1,33	-2,8	-1,9	-0,9	-2,6	-3,5
Srbija	1,9	2,8	0,8	3,1	1,1	1,4	13,5	15,3	17,7	-5,7	-3,1	-4,7	0,8	-0,2	-2,8
Kosovo	3,81	4,1	4,1	1,5	0,3	-0,5	30,41	27,5	32,9	-3,11 3	-8,33	-8,63	0,11 3	-1,13	-1,63

Tabela 3: Trendi ključnih makroekonomskih kazalnikov izbranih držav v JVE

Vir: Aktualni podatki statističnih uradov, Centralne banke držav

1. Podatek za prva tri četrtletja 2017.

2. Podatek za prvo polovico leta 2017.

3. Lastni izračun.

JVE še naprej uživa pozitivne trende v širšem makroekonomskem okolju, zlasti v oživljenem evropskem gospodarstvu.

primanjkljaja v tekočem računu plačilne bilance. Zunanjetrgovinska pozicija naj bi se v bodoče še izboljšala in ublažila eno primarnih skrbi glede državnega gospodarstva. Turistična dejavnost ostaja ključno gonilo gospodarskega razvoja, hkrati pa ob morebitni upočasnitvi dejavnosti predstavlja tudi ključno tveganje. Dobičkonosnost bančnega sistema države se je v obravnavanem letu znatno izboljšala in je dosegla donos na kapital v višini 8,2 % ob koncu tretjega četrtletja, z letno rastjo v višini 27,1 %. Rast posojil gospodarstvu še vedno zavirajo odprta vprašanja iz krize in zmanjševanje slabih posojil. Zabeležena je bila rast v višini 2,4 %. Občutna rast obsega posojil prebivalstvu v višini 10,4 % je ublažila nižjo rast obsega posojil gospodarstvu. Deleži slabih posojil so še naprej strmo padali in so se do konca tretjega četrtletja zmanjšali na 7,1 %, kar predstavlja zmanjšanje za 3,2 odstotne točke.

Na gospodarsko rast Makedonije je negativno vplivalo nadaljevanje političnih težav preteklih let, kar je privedlo do krčenja gospodarstva v prvi polovici leta 2017, predvsem na račun precejšnjega upada investicijske dejavnosti. Oblikovanje nove vlade v juniju je bil prelomen trenutek za gospodarstvo države, saj je razrešitev političnih napetosti pozitivno vplivala na gospodarski segment ter zaupanje vlagateljev, kar je privedlo do pospešene gospodarske rasti v drugi polovici leta, na račun katere je obseg gospodarstva v letu ostal nespremenjen. Zasebna potrošnja je ob podpori pozitivnih trendov na trgu dela ter rasti osebnih dohodkov ostala na visokih ravneh skozi celotno leto. Ob nadaljnji krepitvi naložb v srednjeročnem obdobju se pričakuje, da bo gospodarska rast ponovno pričela presegati vrednost 3 %. Dobičkonosnost bančnega sistema se je v prvih treh četrtletjih leta zmanjšala za 7,5 %, tako da je donos na kapital znašal 12,6 %. Na portfelj kreditov gospodarstvu so vplivale že omenjene politične napetosti. Zmanjševal se je v celotni prvi polovici leta, vendar je začel ponovno rasti po koncu napetosti, ob koncu leta pa je bil 2,8 % večji. Rast segmenta kreditov prebivalstvu je ostala stabilna in se je v prvi polovici leta le malo zmanjšala, na letni ravni pa se je kreditni portfelj povečal za 9,2 %. Obseg slabih posojil se je v prvih treh četrtletjih leta zmanjšal za 1,5 odstotne točke na 3,4 %.

Gospodarstvo Bosne in Hercegovine

je na letni ravni v prvih treh četrtletjih zabeležilo porast za 3.0 %, gospodarsko rast je poganjala stabilna dinamika potrošnje. Pričakuje se, da bodo nadaljnji prihodki iz nakazil diaspore podprli domačo potrošnjo v srednjeročnem obdobju. Zaradi upočasnjenega napredka pri sprejetju reform je IMF zadržal načrtovano izplačilo sredstev, zato se je v letu ustavil pričetek ključnih infrastrukturnih projektov. Kljub temu je ob koncu leta državi uspelo skleniti dogovor s skladom, kar bo ob izplačilu omenjenih sredstev v letu 2018 pozitivno vplivalo na gospodarsko rast. Kompleksnost političnega sistema ter počasnost sprejemanja reform ostajata ključni tveganji za nadaljevanje gospodarskega razvoja. Dobičkonosnost bančnega sistema države se je v letu porastla za 58,3 % v primerjavi s prejšnjim letom, donos na kapital pa je znašal 11,7 %. Tako krediti gospodarstvu kot krediti prebivalstvu so se močno povečali in so bili na koncu leta višji za 8,0 % oz. 6,7 %, kakovost kreditnega portfelja pa se je izboljšala z upadom slabih posojil na 10,0 %, kar je pomenilo zmanjšanje za 1,8 odstotnih točk v obravnavanem letu.

Poglavje 5

Pregled finančne uspešnosti NLB Skupine v letu 2017

Neto dobiček Skupine je znašal 225,1 mio EUR, tj. 105 % (oziroma 115,1 mio EUR) več kot leta 2016, kar je najboljši rezultat Skupine v njeni zgodovini. Dober rezultat je odraz rasti poslovanja ob stabilnih maržah in izjemno negativnemu strošku tveganja.

• 1. Ob predpostavki izplačila dividend v vrednosti 100 % neto dobička Banke po davkih (189,1 mio EUR).
• 1. Strateški trgi in dejavnosti vključujejo korporativno bančništvo v Sloveniji, poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, finančne trge v Sloveniji in strateške tuje trge.
• 7 Enkratni prihodki so vključevali prodajo nestrateške kapitalske udeležbe (+ 9,5 mio EUR), sodno poravnavo z Zavarovalnico Triglav (+ 1,2 mio EUR) in prodajo nestrateške češke odvisne družbe NLB Factoring v likvidaciji (+ 1,6 mio EUR).
• 1. Ključna področja poslovanja vključujejo poslovanje s ključnimi, srednjimi in malimi podjetji v Sloveniji, poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji in strateške tuje trge.
• Vse bančne članice Skupine so poročale o rastočih dobičkih v letu 2017 in so k rezultatu Skupine prispevale 39 %, kar je predstavljalo pomemben delež kumulativnega neto dobička. Posojila iz ključnih aktivnosti poslovanja so rasla 1 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, zlasti v segmentu poslovanja s prebivalstvom (7 % glede na leto 2016).
• Nadaljnje zniževanje stroškov je vodilo do padca razmerja med stroški in prihodki (CIR) na 58,3 %.
• Manjši obseg oslabitev in rezervacij je pomembno prispeval k neto dobičku.
• Tudi družbe na nestrateških trgih in dejavnostih so zabeležile dobiček, zahvaljujoč uspešnim izterjavam in dezinvestiranju.
• Raven slabih posojil se je znižala za 35 %, tako da je delež slabih posojil padel na 9,2 % (s 13,8 % leta 2016); izpostavljenost iz naslova slabih posojil je že pri 6,7 % (z 10,0 % leta 2016). Zelo majhen obseg slabih posojil iz naslova novih poslov (2017: 0,6 % bruto posojil, kar znaša 58 mio EUR).
• Kazalniki likvidnosti in kapitalske ustreznosti5 so stabilni in so podlaga za nadaljnjo rast; ROE znaša 14,4 %, RORAC po davkih (izračunan na podlagi 14,75 % RWA) pa 19,0 %.

Dobičkonosni strateški trgi in dejavnosti6 Skupine, z znatnim prispevkom strateških tujih trgov in izboljšanim poslovanjem nestrateškega dela Skupine

Ključne aktivnosti poslovanja so v letu 2017 dosegle dobiček pred davki v višini 169,7 mio EUR, kar je 48 % več kot v letu 2016. Strateški tuji trgi so prispevali največji delež k pozitivnemu poslovanju z dobičkom pred davki v višini 102,0 mio EUR, dobiček se je povečal tudi na segmentu prebivalstva (52 %) in v zdravem delu poslovanja korporativnega bančništva (+33 %). V nestrateškem delu Skupine je bilo leta 2017 doseženo znatno izboljšanje, ki je posledica uspešnih izterjav in enkratnih prihodkov.7

Strateški trgi in dejavnosti: znatno izboljšanje pri vseh ključnih področjih poslovanja8 Skupine

Ključna področja poslovanja so v letu 2017 povečala rezultat pred davki s 114,4 mio EUR na 169,7 mio EUR.

Tako segment poslovanja s podjetji kot segment poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji izkazujeta dober rezultat, pri čemer zlasti segment poslovanja s prebivalstvom kaže zdravo rast in pozitivne obete za prihodnost. Največ so k rasti dobičkonosnosti prispevali strateški tuji trgi z rekordno dobrim rezultatom v Makedoniji in uspešnim poslovanjem odvisnih družb na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini.

Slika 4: Neto dobiček NLB Skupine/ROE po davkih

Slika 5: Dobiček pred davki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Znaten napredek je viden na srbskem trgu, dobri rezultati so bili zabeleženi tudi na trgu v Črni gori. Solidna rast kreditiranja prebivalstva s še vedno privlačnimi maržami je bila zabeležena na vseh trgih.

Rezultat segmenta finančnih trgov odraža nižje donose ponovno investiranih vrednostnih papirjev. Ker Banka ohranja konzervativen profil investiranja, in sicer zlasti v vrednostne papirje držav in finančnih institucij naložbenega razreda, so se donosi v zadnjih letih, kot tudi v letu 2017, močno zmanjšali.

Nestrateški trgi in dejavnosti: pozitivno poslovanje in nadaljnje dezinvestiranje

Nestrateški segment je v primerjavi z letom 2016 dosegel znatno izboljšanje, ki je temeljilo na uspešni izterjavi slabih posojil, enkratnih prihodkih iz naslova dezinvestiranja kapitalskih izpostavljenosti in uspešnem dezinvestiranju nestrateških odvisnih družb. Tudi upravljanje nepremičnin je pozitivno prispevalo k neobrestnim prihodkom segmenta.

Druge dejavnosti

Druge dejavnosti zajemajo kategorije v Banki s poslovnimi rezultati, ki jih ni mogoče dodeliti posameznim segmentom, stroške prestrukturiranja in odhodke, povezane s praznimi poslovnimi prostori. V letu 2017 so ta segment obremenile rezervacije za zaposlene v višini 8,4 mio EUR v Banki v okviru izvajanja strategije, ostali stroški prestrukturiranja v višini 1,8 mio EUR in odhodki iz naslova tožb v znesku 2,2 mio EUR.

v mio EUR

Izkaz poslovnega izida

Tabela 4: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine in NLB

	NLB Skupina			NLB
	2017	2016	Sprememba	2017	2016	Sprememba
Čiste obresti	309,3	317,3	-3 %	158,8	174,9	-9 %
Čiste opravnine	155,4	145,7	7 %	98,5	95,3	3 %
Prejete dividende	0,2	1,2	-86 %	0,1	1,1	-96 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	26,7	19,9	35 %	17,0	13,3	28 %
Čisti drugi prihodki	-3,0	-8,3	-64 %	-2,4	-0,9	171 %
Čisti neobrestni prihodki	179,3	158,4	13 %	113,1	108,8	4 %
Skupaj čisti prihodki	488,6	475,7	3 %	271,9	283,7	-4 %
Stroški dela	-164,5	-165,4	-1 %	-103,7	-103,2	0 %
Drugi administrativni stroški	-92,4	-95,8	-4 %	-54,2	-58,9	-8 %
Amortizacija	-27,8	-28,3	-2 %	-18,0	-18,9	-5 %
Stroški skupaj	-284,7	-289,5	-2 %	-175,9	-181,0	-3 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	203,9	186,2	9 %	96,0	102,7	-7 %
Oslabitev finančnih sredstev, RZP in HDZ	0,0	-0,3	-95 %	0,0	-0,3	-95 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	43,5	-26,1	-266 %	41,5	-15,2	-372 %
Oslabitve naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	0,0	-12,3	-100 %	-0,7	-37,6	-98 %
Druge oslabitve in rezervacije	-13,9	-22,0	-37 %	-10,1	-10,8	-6 %
Oslabitve in rezervacije	29,5	-60,6	-149 %	30,7	-64,0	-148 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov1	3,9	5,0	-23 %	58,2	28,9	101 %
Dobiček iz rednega poslovanja	237,3	130,6	82 %	184,9	67,7	173 %
Davek iz dohodka	-4,0	-15,0	-73 %	4,2	-3,9	-207 %
Rezultat manjšinskih lastnikov	-8,2	-5,6	47 %	0,0	0,0	-
Čisti dobiček obdobja	225,1	110,0	105 %	189,1	63,8	196 %

1. NLB vključuje dividende odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov

Slika 6: Dobiček po obdavčitvi NLB Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

* Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov.

Dober rezultat je odraz rasti poslovanja ob stabilnih obrestnih maržah in negativnem strošku tveganja.

Neto dobiček v letu 2017 je znašal 225,1 mio EUR oz. 105 % ali 115,1 mio EUR več kot leta 2016.

Rezultat Skupine temelji na naslednjih ključnih dejavnikih:

• Večje povpraševanje po kreditiranju prebivalstva v Sloveniji in visoka rast poslovanja, zlasti na področju strateških tujih trgov, kar se odraža v 1-odstotni rasti kreditnega portfelja glede na leto 2016 za vse ključne aktivnosti poslovanja.
• Neto obrestni prihodki Banke so bili delno nadomeščeni z rastjo na področju strateških tujih trgov.
• Znatna rast prihodkov od opravnin in provizij ter pozitiven rezultat iz enkratnih dogodkov9 .
• Nenehno zmanjševanje stroškov je omogočilo dodatne prihranke, predvsem pri splošnih in administrativnih stroških (-4 % v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem). Leta 2017 je Banka zaposlenim izplačala 3,0 mio EUR nagrad za uspešnost.
• Občutno manjši obseg oslabitev in rezervacij, kar je pomembno prispevalo k neto dobičku.

Vse banke v Skupini so zabeležile višji dobiček po obdavčitvi v primerjavi z letom 2016 kljub izjemno nizkim in delno negativnim obrestnim meram, visokim presežkom likvidnosti in hudi konkurenci pri financiranju kvalitetnih projektov.

Rezultat Banke se je povečal za 196 % v primerjavi z letom 2016, na 189,1 mio EUR, ter zajema dividende strateških odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb v višini 58,1 mio EUR. Aprila 2017 je Banka lastniku izplačala dividende v višini 63,8 mio EUR.

NLB Banka Priština

NLB Banka Sarajevo

NLB Banka Podgorica

NLB Banka Beograd

Slika 8: Dobiček NLB Skupine pred oslabitvami in rezervacijami (v mio EUR)

NLB Banka Banja Luka

NLB NLB Banka Skopje

2016 2017

1. Enkratni dogodki v letu 2017: pozitivni učinki prodaje nestrateške kapitalske udeležbe (+9,5 mio EUR), sodne poravnave z Zavarovalnico Triglav (+1,2 mio EUR) in prodaje nestrateške članice NLB Factoring v likvidaciji (+1,6 mio EUR) ter negativni učinki stroškov prestrukturiranja (-1,8 mio EUR) in izplačila nagrade za poslovno uspešnost (-3,0 mio EUR) v Banki.

Slika 7: Dobiček po obdavčitvi bank NLB Skupine (samostojno) – primerjava na letni ravni (v mio EUR)

Slika 10: Dobiček NLB Skupine pred oslabitvami in rezervacijami v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

Dobiček Skupine pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 203,9 mio EUR, kar je 17,7 mio EUR več kot v letu 2016 in vključuje regulatorne izdatke v znesku 16,0 mio EUR, od katerih za DGS 13,4 mio EUR in za SRF 2,6 mio EUR.

Z izključitvijo enkratnih dogodkov v letih 201610 in 201711 je izid pred oslabitvami in rezervacijami narasel za 10 %, kar je v večini vplivalo na znižanje rednih stroškov (-2 % v primerjavi z letom 2016), višji redni neto neobrestni prihodki (+14 % v primerjavi z letom 2016) in opazen padec neto obrestnih prihodkov (-3 % glede na leto 2016).

Neto obrestni prihodki

NOM na ravni Skupine je ostala stabilna pri 2,57 %. Marža strateških bank na trgih JVE je nad ravnijo za leto 2016. Povečanje obrestne marže Banke in Skupine v drugi polovici leta 2017 je mogoče v velikem delu pripisati zapadlosti obveznice Banke v mesecu juliju v višini 300 mio EUR (izdana julija 2014).

Delež neto obrestnih prihodkov v vseh prihodkih Skupine je znašal 63 %. Neto obrestni prihodki so se glede na leto 2016 zmanjšali za 3 % na 309,3 mio EUR, vendar so se v zadnjih kvartalih leta že

• 1. V letu 2016 so bili enkratni dogodki povezani s pozitivnimi učinki prodaje nestrateške naložbe (Trimo) z dobičkom v višini 5,5 mio EUR in delnic Vise z dobičkom v višini 7,8 mio EUR ter negativnimi učinki stroškov prestrukturiranja v višini 3,8 mio EUR.
• 1. Enkratni dogodki v letu 2017: pozitivni učinki prodaje nestrateške kapitalske udeležbe (+9,5 mio EUR), sodne poravnave z Zavarovalnico Triglav (+1,2 mio EUR) in prodaje nestrateške članice NLB Factoring v likvidaciji (+2,5 mio EUR) ter negativni učinki stroškov prestrukturiranja (-1,8 mio EUR) in izplačila nagrade za poslovno uspešnost (-3,0 mio EUR).

Slika 9: Neto obrestna marža (v %)

Slika 11: Neto obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Slika 12: Neto obrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Slika 13: Neto obrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR) – primerjava po četrtletjih

Padec obrestne marže v Sloveniji je bil delno nadomeščen z izboljšanimi maržami na trgih JVE.

kazali znaki okrevanja. Skupina je še naprej zelo aktivno upravljala obrestne odhodke, odplačala je nekaj najetih kreditov oziroma dosegla nove cene le-teh ter stalno prilagajala cene depozitov okolju s prevladujočimi nizkimi obrestnimi merami in s tem bistveno zmanjšala obrestne odhodke (-23 % v primerjavi z letom 2016). Kot odziv na negativne obrestne mere depozitov s strani ECB Banka zaračunava nadomestilo za upravljanje premoženja za večje depozite podjetij v Sloveniji od konca leta 2016.

Neto obrestni prihodki na ključnih področjih poslovanja so se zvišali za 5 % na letni ravni kljub stalnemu pritisku na maržo, zlasti v Sloveniji.

Pri ključnih/srednjih/malih podjetjih v Sloveniji so se glede na leto 2016 neto obrestni prihodki nekoliko zvišali, za 2,0 mio EUR oziroma 6 %, in odražajo povečanje obsega posojil, ki so še vedno pod močnim cenovnim pritiskom.

Posojila segmentu prebivalstva v Sloveniji so se v primerjavi z letom 2016 povečala za 7 % zaradi izboljšanega makro okolja, ki je pomagalo stabilizirati marže v tem segmentu. Obrestni prihodki so se povečali za 2 % v primerjavi s prejšnjim letom.

Na strateških tujih trgih so se neto obrestni prihodki povečali za 7,7 mio EUR oziroma 6 %, in sicer zaradi večjega obsega posojil za 8 % oziroma 203,4 mio EUR glede na konec leta 2016 ter stabilnih obrestnih marž v regiji JVE (0,03 odstotne točke več v primerjavi z enakim obdobjem lani).

Neto obrestni prihodki v segmentu finančnih trgov so se zmanjšali predvsem zaradi okolja z zgodovinsko nizkimi donosi in nadaljnjega reinvestiranja portfelja vrednostnih papirjev z nižjim donosom in zapadlosti vrednostnih papirjev z višjim donosom, prejetih od DUTB (300 mio EUR konec leta 2016). Kljub temu je v drugi polovici leta 2017 prišlo do rahlega preobrata v trendu neto obrestnih prihodkih zaradi zapadlosti obveznice Banke v mesecu juliju, izdane na mednarodnih kapitalskih trgih.

Neto obrestni prihodki na nestrateških trgih in dejavnostih so v letu 2017 znašali 16,8 mio EUR (2016: 15,4 mio EUR), kar predstavlja 9-odstotno rast glede na leto 2016 zaradi uspešnega reševanja slabih posojil.

Neto neobrestni prihodki

Neto neobrestni prihodki Skupine so bili 20,9 mio EUR oziroma 13 % višji kot leta 2016 in so znašali 179,3 mio EUR (2016: 158,4 mio EUR). Neto neobrestni prihodki so bili v tretjem četrtletju 2017 višji zaradi pozitivnega učinka enkratnega dogodka prodaje češke nestrateške odvisne družbe NLB Factoring v likvidaciji (+2,5 mio EUR).

Na neto neobrestne prihodke so vplivali regulatorni stroški v skupnem znesku 16,0 mio EUR, od tega v Sloveniji (SRF in DGS) v višini 7,3 mio EUR in na strateških tujih trgih (DGS) v višini 8,7 mio EUR.

Redni neto neobrestni prihodki (brez enkratnih dogodkov12) so se povečali za 14 % oziroma 20,9 mio EUR, nanje pa so vplivali naslednji dejavniki:

Slika 14: Neto neobrestni prihodki (v mio EUR)

Slika 15: Neto neobrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Slika 16: Neto opravnine NLB Skupine po segmentih (v mio EUR) – primerjava po četrtletjih

K rasti dobička je prispevalo povečanje neto neobrestnih prihodkov, zlasti neto prihodkov iz opravnin in provizij.

Slika 14: Neto neobrestni prihodki (v mio EUR)

• 10,3 mio EUR višje neto opravnine, od tega 6,9 mio EUR iz naslova povečanja transakcijskih poslov, kot so plačilne kartice, bankomati, plačila in transakcijski računi, ter 4,0 mio EUR iz naslova drugih bančnih storitev, kot sta bančno zavarovalništvo in investicijski skladi.
• 7,5 mio EUR višji neto dobiček iz finančnega poslovanja, od tega 2,2 mio EUR iz naslova prodaje portfelja obveznic, v letu 2016 pa je rezultat vključeval negativne učinke predčasnih poplačil medbančnih virov financiranja v višini 3,0 mio EUR.
• 4,1 mio EUR višji neto drugi prihodki zaradi pozitivnih učinkov nižjih plačil za SRF (-1,2 mio EUR glede na enako obdobje lani), nižjih stroškov, povezanih z ovrednotenjem naložbenih nepremičnin (-6,8 mio EUR), ter višjim prispevkom iz naslova nepremičninskih dejavnosti (5,3 mio EUR leta 2017).

Neto neobrestni prihodki ključnih področij poslovanja še naprej naraščajo tako v Sloveniji kot na strateških tujih trgih.

Neto neobrestni prihodki na finančnih trgih v Sloveniji so se v letu 2017 povečali na 7,2 mio EUR v primerjavi z negativnimi neto neobrestnimi prihodki v višini 0,8 mio EUR v letu 2016, ko je rezultat vključeval negativne učinke v višini 3,0 mio EUR iz predčasnih poplačil medbančnih virov financiranja. V letu 2017 se je močno povečal tudi prihodek iz investicijskega bančništva/poslovanja z vrednostnimi papirji.

Nestrateški trgi in dejavnosti so pomembno prispevali k neto neobrestnim prihodkom

Skupine (24,1 mio EUR), največ iz naslova enkratnih dogodkov. Pomemben napredek je bil dosežen pri prispevku k neobrestnim prihodkom iz upravljanja nepremičnin, in sicer v višini 5,3 mio EUR.

Ostale dejavnosti vključujejo kategorije v Banki, katerih rezultatov poslovanja ne moremo pripisati posameznim segmentom. Čisti neobrestni prihodki segmenta so bili nižji za 14,0 mio EUR glede na leto 2016, predvsem zaradi enkratnega dogodka povezanega s transakcijo z delnicami Visa EU v višini 7,8 mio EUR, ki je pozitivno vplival na rezultat v 2016.

Neto opravnine (nadomestila in provizije)

Najpomembnejši vir neto neobrestnih prihodkov so neto opravnine, ki so bile višje za 9,8 mio EUR. Do povečanja je prišlo pri večini segmentov in produktov, pri čemer je bila rast razmeroma velika v segmentu prebivalstva v Sloveniji in pri strateških tujih trgih zaradi prizadevanj za povečanje prihodkov iz transakcijskih dejavnosti, kot so kreditne kartice, bankomati, plačila in transakcijski računi, ter iz upravljanja sredstev.

Nižji operativni stroški

Stroški so znašali 284,7 mio EUR (od tega 1,8 mio EUR enkratni stroški, povezani s prestrukturiranjem in privatizacijo, in 3,0 mio EUR nagrade za uspešnost v banki) in so bili v letu 2017 za 2 % nižji kot v letu 2016. Posebna pozornost je bila namenjena drugim administrativnim stroškom, zaradi uspešnih ukrepov optimizacije stroškov pa so bili doseženi prihranki v višini 4 %. Skupina je znatno izboljšala operativno učinkovitost tako, da se je osredotočala na prehod na obdelavo STP prek spletnih kanalov, kar je pomenilo nadaljnjo racionalizacijo tradicionalne mreže, zaposlenih in drugih administrativnih stroškov. Trend zniževanja stroškov je prisoten v večini članic Skupine, še posebej v Banki in nestrateških članicah.

Stroški amortizacije so se v primerjavi z letom 2016 znižali za 2 %, stroški dela pa so ostali stabilni. Stroški dela, brez 3,0 mio EUR nagrad za uspešnost razdeljenih zaposlenim v Banki v okviru kolektivne pogodbe, so znašali 3,9 mio EUR ali 2 % manj v primerjavi s prejšnjim letom zaradi 2-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih leta 2017 – večinoma v Banki in nestrateških odvisnih družbah. Skupina je oblikovala tudi rezervacije za zaposlene v višini 8,6 mio EUR (v računovodskih izkazih prikazano pod »drugimi rezervacijami«), od katerih 8,4 mio EUR v Banki.

Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) je tako znašal 58,3 %, kar predstavlja precejšnje izboljšanje v primerjavi z letom 2016 (2,6 odstotne točke).

1. Enkratni dogodki v letu 2016: pozitivni učinki prodaje nestrateške naložbe (Trimo) z dobičkom v višini 5,5 mio EUR in delnic Vise z dobičkom v višini 7,8 mio EUR. Enkratni dogodki v letu 2017: prodaja nestrateške kapitalske udeležbe (+ 9,5 mio EUR), sodna poravnava z Zavarovalnico Triglav (+ 1,2 mio EUR) in prodaja nestrateške češke odvisne družbe NLB Factoring v likvidaciji (+ 2,5 mio EUR).

Slika 17: Struktura neto opravnin NLB Skupine (v mio EUR)

Slika 18: Skupaj stroški NLB Skupine – gibanje v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

• Amortizacija Drugi administrativni stroški
• Stroški dela

Slika 19: Kreditne oslabitve in rezervacije, stroški tveganja NLB Skupine (v b.t.)

Sprostitev neto oslabitev in rezervacij

Negativen strošek tveganja ob podpori dobrih makroekonomskih razmer v Sloveniji je posledica ugodnega kreditnega okolja na večini trgov, na katerih poslujejo bančne članice Skupine.

Skupina je sprostila neto oslabitve in rezervacije v višini 29,5 mio EUR zaradi uspešnih izterjav, reševanja slabih terjatev in izboljšanja kakovosti strukture kreditnega portfelja, zaradi česar je prišlo tudi do sproščanja skupinskih rezervacij v prvem polletju leta 2017. Skupina namreč preračunava PD za skupinske oslabitve enkrat letno, celotni učinek te spremembe pa je bil vključen v rezultat prvega polletja 2017. Pozitivni trendi v gospodarskem okolju in s tem povezano manjše število prehodov rednih plačnikov med neplačnike v letih 2016 in 2015 so prispevali k znižanju stopenj verjetnosti neplačil ter posledično k nižjim skupinskim oslabitvam in rezervacijam, predvsem na segmentu korporativnega bančništva. Učinek sproščanja oslabitev na segmentu pravnih oseb na ravni Skupine je znašal približno 21 mio EUR. Na drugi strani so bile v letu 2016 oblikovane dodatne oslabitve, povezane s prodajo nedonosnega portfelja, v višini 25,8 mio EUR. V skladu s tem se je neto strošek tveganja zmanjšal z 38 na -62 bazičnih točk.

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v neto višini 13,9 mio EUR, med katerimi največji delež predstavljajo rezervacije za zaposlene (8,6 mio EUR).

Izkaz finančnega položaja

Tabela 5: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine in NLB

	NLB Skupina			NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	Sprememba	31. 12. 2017	31. 12. 2016	Sprememba
AKTIVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.256,5	1.299,0	-3 %	570,0	617,0	-8 %
Krediti bankam	510,1	435,5	17 %	462,3	408,1	13 %
Krediti strankam	6.994,5	6.997,4	0 %	4.669,6	4.928,9	-5 %
Bruto krediti	7.641,2	7.900,8	-3 %	4.986,7	5.433,7	-8 %
- gospodarstvo	3.705,0	3.917,4	-5 %	2.502,5	2.769,1	-10 %
- prebivalstvo	3.470,2	3.190,7	9 %	2.121,2	1.990,2	7 %
- država	466,0	792,7	-41 %	363,1	674,4	-46 %
Oslabitve	-646,8	-903,4	-28 %	-317,1	-504,7	-37 %
Finančna sredstva	2.963,4	2.778,0	7 %	2.460,3	2.295,2	7 %
- namenjena trgovanju	72,2	87,7	-18 %	72,2	87,7	-18 %
- razpoložljiva za prodajo, v posesti do zapadlosti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.891,2	2.690,3	7 %	2.388,1	2.207,6	8 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	43,8	43,2	1 %	356,9	346,7	3 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	240,2	280,5	-14 %	96,3	98,6	-2 %
Neopredmetena sredstva	35,0	34,0	3 %	23,9	23,3	2 %
Druga sredstva	194,4	171,4	13 %	73,5	60,0	23 %
SKUPAJ SREDSTVA	12.237,7	12.039,0	2 %	8.712,8	8.778,0	-1 %
PASIVA
Depoziti strank	9.879,0	9.439,2	5 %	6.811,6	6.617,4	3 %
- gospodarstvo	2.260,1	2.182,6	4 %	1.434,7	1.442,3	-1 %
- prebivalstvo	7.362,9	6.905,1	7 %	5.252,3	4.943,5	6 %
- država	256,0	351,5	-27 %	124,7	231,7	-46 %
Depoziti bank in centralnih bank	40,6	42,3	-4 %	72,1	75,0	-4 %
Izdani vrednostni papirji	0,0	277,7	-100 %	0,0	277,7	-100 %
Krediti	353,9	455,4	-22 %	266,5	342,7	-22 %
Druge obveznosti	248,7	271,6	-8 %	181,5	200,3	-9 %
Podrejene obveznosti	27,4	27,1	1 %	-	-	-
Kapital	1.653,6	1.495,3	11 %	1.381,2	1.264,8	9 %
Kapital manjšinskih lastnikov	34,6	30,3	14 %	-	-	-
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	12.237,7	12.039,0	2 %	8.712,8	8.778,0	-1 %

Slika 20: Bilančna vsota po državah (v %) ¹³

Slovenija 68 % 10 % 10 % 5 % 4 % 3 % Bosna in Hercegovina 0 % Kosovo Črna gora Srbija Ostalo Makedonija

1. Geografska analiza glede na lokacijo sredstev Skupine. papirjev in najetih kreditov.

Bilančna vsota se je v letu 2017 povečala za 198,7 mio EUR in je znašala 12.237,7 mio EUR. Povečanje zaradi nenehnega priliva depozitov se je deloma izravnalo z znižanjem obsega izdanih vrednostnih

v mio EUR

Bruto krediti na ključnih področjih poslovanja so narasli za 66,6 mio EUR oziroma 1 % glede na konec leta 2016. Znižanje bruto kreditov na segmentu poslovanja s ključnimi podjetji v Sloveniji je bilo deloma nevtralizirano z močnim povečanjem obsega na segmentu srednjih in malih podjetij v Sloveniji (10 % glede na konec prejšnjega leta), na segmentu poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji (7 % glede na konec prejšnjega leta) in na strateških tujih trgih (8 % glede na konec prejšnjega leta) z rekordno rastjo v Srbiji, Makedoniji in na Kosovu.

Zaradi stalnih prizadevanj za zmanjšanje nestrateških izpostavljenosti se je obseg bruto kreditov še dodatno zmanjšal, na 448,5 mio EUR (-34 % glede na enako obdobje lani) in znaša približno 6 % bruto kreditov Skupine (9 % leta 2016). V letu 2017 se je še naprej zmanjševal obseg slabih posojil v nestrateškem segmentu, na 279,7 mio EUR (2016: 588,3 mio EUR). Segment vključuje 142,0 mio EUR bruto lizinških pogodb NLB Leasing d.o.o., Ljubljana (v likvidaciji), ki se pravilno izpolnjujejo.

Slika 21: Bilančna vsota NLB Skupine – struktura (v mio EUR)

Finančna sredstva 31. 12. 2015 31. 12. 2016 31. 12. 2017 Ostalo Krediti strankam

1.593,8 1.734,6 1.766,6

Denar v blagajni, stanje na računih pri CB, vpogledne vloge pri bankah in krediti bankam

Slika 22: Bruto krediti NLB Skupine komitentom po strateških segmentih (v mio EUR)

Ključna področja kreditiranja

Ključna, srednja in mala podjetja Prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb

Slika 23: Bruto krediti NLB Skupine komitentom po nestrateških segmentih (v mio EUR)

Obveznosti so se nekoliko povečale in so znašale 10.549,6 mio EUR. Depoziti so se povečali na 94 % celotnih virov Skupine. Depoziti prebivalstva in gospodarstva so se povečali, in sicer za 7 % oziroma 4 %, na drugi strani pa je prišlo do znižanja obveznosti iz naslova zapadle izdane obveznice NLB (282,0 mio EUR julija 2017) in nižjih depozitov države (95,5 mio EUR).

Konec decembra 2017 je LTD (neto) znašalo 70,8 % na ravni Skupine, kar je 3,3 odstotne točke manj kot konec decembra 2016. Nižji LTD je rezultat večjega obsega depozitov v primerjavi z rastočim, vendar še vedno zmernim povpraševanjem po posojilih.

Kapital in kapitalska ustreznost

OCR vključuje zahtevo prvega stebra (ki jo predpisuje uredba CRR) in zahtevo drugega stebra (banki lastna, določi jo regulator) – ki skupaj predstavljata skupno kapitalsko zahtevo SREP (»TSCR«) – ter veljavno zahtevo po skupnem blažilniku (ki jo delno predpisuje zakon, delno pa določa regulator; »CBR«), ki jo mora banka izpolniti, da lahko brez omejitev izplača diskrecijska izplačila (npr. dividende). Za leto 2017 je celotna kapitalska zahteva za Banko na konsolidirani ravni znašala 12,75 % in je obsegala:

• skupno kapitalsko zahtevo SREP (TSCR) v višini 11,50 % (zahteva prvega stebra v višini 8 % in zahteva drugega stebra v višini 3,50 %) in
• zahtevo po skupnem blažilniku (CBR) v višini 1,25 % (varovalni kapitalski blažilnik v višini 1,25 % in proticiklični blažilnik v višini 0 %).

Veljavna OCR zahteva za leto 2018 je povišana na 13,375 % (edini razlog za povečanje je postopno uvajanje varovalnega kapitalskega blažilnika, kot ga predpisuje zakon).

Slika 24: Skupaj obveznosti NLB Skupine – struktura (v mio EUR)

Slika 25: Kapital CET 1 (v mio EUR) in količnik CET 1 (v %) NLB Skupine

1. Predvideno izplačilo dividend v višini 100 % neto dobička po davkih banke (189 mio EUR).

	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2015	Sprememba
Skupna izpostavljenost tveganju (RWA)	8.546	7.862	7.927	8,7 %
Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju	7.096	6.865	6.850	3,4 %
Skupna izpostavljenost tržnemu tveganju + CVA	501	105	147	378,6 %
Skupna izpostavljenost operativnemu tveganju	950	893	931	6,4 %

Tabela 6: Skupna izpostavljenost tveganju (v mio EUR) NLB Skupine

Kapitalska ustreznost Skupine in Banke ob koncu leta 2017 je ostala trdna, na ravni, ki pokriva vse trenutne in napovedane regulativne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in drugimi trenutno znanimi zahtevami, ter smernice drugega stebra. Poleg tega je v okviru navedene omejitve glede pripravljenosti za prevzemanje tveganj in nad povprečjem EU, kot ga objavlja EBA.

Leta 2017 je kapital Banke in Skupine vseboval zgolj najbolj kakovostne sestavine kapitala CET 1 (brez podrejenih instrumentov, ki bi spadali v nižje kategorije kapitala), zato so vsi trije kapitalski količniki (količnik CET 1, kapitalski količnik Tier 1 in skupni kapitalski količnik) enaki.

Konec decembra 2017 so količniki kapitalske ustreznosti za Skupino znašali 15,9 %14 (ali 1,1 odstotne točke manj kot konec leta 2016) in za Banko 21,8 % (ali 1,6 odstotne točke manj kot konec leta 2016). Kapitalska ustreznost Skupine je nižja zaradi zvišanja RWA. RWA iz naslova kreditnega tveganja se je povečala za 231,7 mio EUR, predvsem na področju izpostavljenosti prebivalstva (209,7 mio EUR) zaradi rasti stanovanjskih in potrošniških kreditov. RWA za tržno tveganje in CVA sta se povečala za 395,9 mio EUR, še zlasti zaradi zahtevanega popravka15 obravnavanja devizne pozicije na konsolidirani ravni in obravnavanja kapitalskih naložb v odvisnih bankah zunaj evrskega območja. Zahtevani popravek se nanaša na strukturne pozicije, ki izhajajo iz poslovanja neevrskih odvisnih bančnih članic Skupine. Te pozicije so

dolge, netrgovalne in načrtovane. Na konsolidirani ravni se devizne prevedbene valutne razlike iz teh pozicij pripoznavajo v konsolidiranem kapitalu in ne vplivajo na izkaz uspeha Skupine. Z ohranjanjem svoje odprte strukturne pozicije Skupina vzdržuje kapitalski količnik, ki ni občutljiv na gibanje tujih valut. Banka bo v prihodnje poskušala delno ali v celoti izključiti ta položaj iz odprte valutne pozicije (z odobritvijo regulatorja). Povečanje RWA za operativno tveganje (56,7 mio EUR) izhaja iz višjega triletnega povprečja prihodka, ki je podlaga za izračun.

Nadaljnje informacije glede kapitala in kapitalske ustreznosti so na voljo v pojasnilu 5.23 k revidiranim letnim računovodskim izkazom.

Dobra likvidnostna situacija

Likvidnostne rezerve Skupine ostajajo na zelo visoki ravni, velik znesek likvidnostnih rezerv predstavljajo denarna sredstva in stanja na računu pri centralni banki (710 mio EUR16), vrednostni papirji (2.974 mio EUR), stanja na računih pri bankah (694 mio EUR) in posojila, primerna za zastavo pri ECB (718 mio EUR). Skupina izkazuje dober likvidnostni položaj na ravni Skupine in na ravni posameznih bančnih članic, kar v precejšnji meri presega ciljni profil pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

• 1. Ob predpostavki izplačila dividend v vrednosti 100 % neto dobička Banke po davkih (189,1 mio EUR).
• 1. ECB zahteva.

^16. Razen obvezne rezerve pri CB.

Poglavje 6

Strategija NLB Skupine

Po obdobju prestrukturiranja po finančni krizi se je Skupina razvila v vzdržno, dobičkonosno, k strankam usmerjeno bančno skupino, ki se osredotoča na strateške trge v Sloveniji in JVE in katere glavni cilj je postati sodobna, konkurenčna, učinkovita in uspešna banka. Skupina se popolnoma zaveda prihodnjih poslovnih izzivov, zato se na te izzive pripravlja z vrsto kratkoročnih in srednjeročnih strateških pobud ter s preoblikovanjem svojih informacijskih sistemov. Da bi bili pri doseganju svojih strateških ciljev čim bolj učinkoviti, zaposleni v Skupini pridobivajo nova znanja in sposobnosti skupaj z uvajanjem novega načina dela.

Strategija Skupine do leta 2020

Vizija Skupine 2020 je postati inovativna banka, ki ustvarja enostavne rešitve po meri strank, z izključno strateško osredotočenostjo na Slovenijo in države JVE.

Strategija Skupine postavlja v ospredje sklop strateških pobud s kratkoročnimi in srednjeročnimi učinki za posodobitev in izboljšanje poslovanja Skupine vključujoč povečanje prihodkov, zmanjšanje stroškov in izboljšanje obetov rasti. Ključne prednostne naloge v strategiji Skupine so:

Inovativne rešitve, ki naslavljajo potrebe strank

• Vsekanalna prodaja storitev.
• Celovite rešitve za stranke v okviru ekosistema storitev.
• Partnerski programi za krepitev odnosov s strankami z oblikovanjem dodatnih storitev zanje.

Zagovornik enostavnosti

• Preproste in razumljive storitve, hitri postopki z nizkimi stroški.
• Učinkoviti nabavni postopki, izboljšanje učinkovitosti pri upravljanju nepremičnin in druge racionalizacije stroškov.
• Celovito preoblikovanje procesov in avtomatizacija enostavnejših nalog.
• Preoblikovanje in posodobitev IT sistemov Skupine.

Vizija NLB Skupine 2020 je postati inovativna banka, ki ustvarja enostavne rešitve po meri strank, z izključno strateško osredotočenostjo na Slovenijo in države JVE.

Regionalni specialist

• Strateška osredotočenost na vzpostavitev in krepitev položaja Skupine kot regionalnega specialista.
• Rezultati za leto 2017 postavljajo Skupino na vrh v ciljnih državah JVE pod novo poenoteno blagovno znamko.
• Strateške tuje bančne članice Skupine se same financirajo in so dobičkonosne, z visoko kapitalsko ustreznostjo.

Potreba po strateškem odzivu na digitalizacijo

Skupina je zgodaj prepoznala pomen digitalne preobrazbe ter oblikovala celovit strateški odgovor. Prizadevanja Skupine za digitalizacijo zajemajo interno poslovanje Banke vključujoč digitalizacijo delovnega okolja in avtomatizacijo. Za uspešno digitalizacijo so potrebni znatna prenova IT infrastrukture in zmogljivosti ter spremembe inovacijskih in razvojnih procesov vključujoč spremembo podjetniške kulture.

Načrt celovite digitalne preobrazbe Skupine je bil oblikovan na podlagi temeljitega razmisleka o vplivu digitalizacije na njenem domačem trgu v Sloveniji in v JVE upoštevajoč strateške izbire, ki so na voljo.

Celovita strategija IT postavlja tehnološke temelje za digitalno preobrazbo NLB

Banka je temeljito analizirala svojo aplikativno arhitekturo s treh glavnih vidikov: ravni poslovne podpore, zrelosti IT arhitekture in (stroškovne) učinkovitosti. Banka je na podlagi rezultatov teh analiz izbrala različico tehnološkega preoblikovanja, pri čemer ima prednost izboljšanje uporabniške izkušnje: najprej krepitev in gradnja manjkajočih zmogljivosti za poslovanje s strankami, izboljšanje upravljanja informacij ter nato osredotočenje na racionalizacijo in konsolidacijo obstoječih sistemov IT.

NLB vlaga v ključne zmogljivosti za digitalno bančništvo

Digitalna preobrazba zahteva učinkovito obvladovanje integracije, upravljanja podatkov in zmogljivosti digitalnih poti, ki lahko temeljito spremenijo poslovni model finančnih ustanov. Skupina se je na te izzive odzvala tako, da je omenjene zahteve vključila v svoje strateške cilje ter pripravila več strateških projektov za njihovo uresničitev:

• platforma za oblikovanje digitalnih rešitev v podporo vsekanalni strategiji,
• rešitve za upravljanje odnosov s strankami,
• sposobnosti integracije,
• plačila (brezstična, takojšnja, mobilna in različna mikro plačila),
• obvladovanje podatkov s posebnim poudarkom na upravljanju podatkov in napredni analitiki,
• upravljanje dokumentov z zmogljivostmi za inteligentno upravljanje procesov.

Te strateške pobude tesno sledijo panožnim arhitekturnim standardom za vzpostavitev prožnih rešitev, nadgradljivosti in sodobnih

razvojnih zmogljivosti, ki bodo na voljo vsaki članici Skupine.

Skupina namenja poseben poudarek ukrepom za izboljšanje kibernetske varnosti.

Nov način dela in pripravljenost na spremembe

Skupina je spoznala, da so za izvajanje njenega strateškega načrta preobrazbe potrebne nadaljnje spremembe v celotni organizaciji.

Spremembe inovacijskih in razvojnih procesov

Banka aktivno raziskuje možnosti za izboljšanje svojih procesov razvoja IT, da bi lahko sledila zahtevam digitalne preobrazbe. To vključuje predvideno sprejetje agilnih razvojnih modelov ter korake v smeri odprtih inovacijskih modelov s sodelovanjem z zagonskimi podjetji, podjetniškimi inkubatorji in pospeševalniki.

Sprememba kulture

Skupina mora za izvajanje strateškega načrta pridobiti nove zmogljivosti in uvesti nove načine dela. Prvič, Skupina je začela spreminjati kulturo tako, da je zaposlene naprej obsežno seznanila s cilji preobrazbe, s poudarkom na potrebnih novih znanjih in sposobnostih, da bi jih dosegli. Drugič, Banka je uvedla orodja za digitalizacijo delovnega okolja, ki podpirajo nove, sodelovalne načine dela. Tretjič, Banka uvaja nove organizacijske modele za učinkovitejše projektno delo.

Srednjeročni strateški in finančni cilji

Banka je na podlagi zgornjih ukrepov in možnosti določila naslednje srednjeročne finančne cilje za Skupino:

2,7 % neto obrestna marža

< 95 % razmerje med krediti in depoziti

~ 16 % količnik kapitalske ustreznosti

~ 50 % CIR

< 100 b. t. strošek tveganja

< 5 % delež NPE

10 % ROE

70 % izplačilo dividend (kot odstotek v dobičku Skupine)

Skupina je v letu 2017 nadaljevala s trendom dobičkonosnega poslovanja in je že izpolnila velik del srednjeročnih strateških in finančnih ciljev. Kljub temu bo treba za vzdrževanje in nadaljnje izboljšanje dobičkonosnosti stalno izboljševati rast prihodkov in stroškovno učinkovitost.

NLB Skupina dosledno izvaja obširno paleto strateških pobud za spopadanje s svojimi ključnimi poslovnimi izzivi. Prešli smo z načrtovanja sprememb k njihovemu izvajanju. Skupina izpolnjuje svojo strateško obljubo, da bo pospešeno uvajala inovativne rešitve za izpolnitev potreb komitentov. Poleg tega se odziva na digitalizacijo in prenavlja ter nadgrajuje številne informacijske sisteme. Skupina uvaja nove načine dela, spodbuja sodelovanje med funkcijami v organizaciji in postaja prilagodljivejša. Glede na te dosežke sta motivacija in sposobnost celotne organizacije, da se razvija, očitni. Pripravljeni smo na spremembe.

Luka Repanšek direktor, Strategija in poslovni razvoj

Poglavje 7

Regulativno okolje

Leta 2017 je bilo sprejetih več regulativnih zahtev EU in Slovenije, ki izhajajo iz različnih potekajočih regulativnih reform. To poglavje se osredotoča na bistvene spremembe.

Na področju plačilnih storitev se pričakujejo nadaljnje spremembe nacionalne zakonodaje v zvezi z izvajanjem Direktive 2015/2366 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD2). Ta direktiva med drugim razširja obseg plačilnih storitev in njihovih ponudnikov, jasneje opredeljuje izjeme teh pravil, izboljšuje sodelovanje in izmenjavo informacij med organi ter uvaja strožje varnostne zahteve za elektronska plačila. Banka je leta 2017 že začela izvedbene dejavnosti in spremljala snovanje nacionalne zakonodaje za izvajanje PSD2 ter več neposredno veljavnih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki nadalje urejajo zahteve PSD2, ki jih bo treba izpolnjevati in ki se med drugim nanašajo na razpoložljivost upravljanja vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) v okviru sistema PSD2. Zato so bile izvedbene aktivnosti Banke osredotočene tudi na spremljanje osnutkov zahtev regulativnih tehničnih standardov (RTS) za močno avtentikacijo stranke ter skupno in varno komunikacijo, izvedbenih tehničnih standardov (ITS) o podrobnostih in strukturi informacij, ki jih pristojni organi vnesejo v svoje javne registre in uporabijo pri obveščanju EBA, ter regulativnih tehničnih standardov v zvezi s tehničnimi zahtevami glede razvoja, upravljanja in vzdrževanja elektronskega centralnega

registra ter dostopa do informacij, ki jih vsebuje.

V letu 2017 se je Banka uskladila z novim ZPPDFT-1, s katerim je prenesena Direktiva (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in predpisi, ki podrobneje opredeljujejo te regulativne zahteve. Te spremembe predstavljajo velik korak naprej v izboljšanju učinkovitosti znotraj EU pri boju proti pranju denarja in boju proti financiranju terorističnih dejavnosti, med drugim z izvajanjem tveganju prilagojenega pristopa, ki vodi do večje učinkovitosti izvajanja ukrepov na osebni ravni ter tudi na nacionalni in evropski ravni. Ta pristop uvaja širšo opredelitev politično izpostavljenih oseb in poleg oseb iz tujih držav vključuje tudi domače politično izpostavljene osebe, zmanjšuje prag za poročanje o gotovinskih transakcijah s 30.000 EUR na 15.000 EUR in uvaja nacionalni centralni register dejanskih lastnikov, da bi se zagotovila preglednost lastniške strukture poslovnih subjektov, ter izboljšuje sistem nadzora in sankcioniranja z novimi inšpekcijskimi pooblastili Urada za preprečevanje pranja denarja.

EK je leta 2017 sprejela tudi predlog spremembe CRD, uredbe o CRR in BRRD. Predlagane spremembe med drugimi ukrepi vključujejo krepitev odpornosti finančnih ustanov EU in finančne stabilnosti, podporo bančnemu kreditiranju gospodarstva EU ter pospeševanje vloge bank pri doseganju

globljih in bolj likvidnih kapitalskih trgov EU za oblikovanje unije kapitalskih trgov EU.

Z Zakonom o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je začel veljati 3. marca 2017, so bili uvedeni minimalni standardi za vodstvene delavce v postopku kreditiranja, politiko njihovega nagrajevanja in poslovne strategije ter za zagotavljanje informativnega izračuna kreditnih stroškov potrošniku na enotnem standardnem obrazcu (ESIS).

Banka je v letu 2017 opravljala več izvedbenih dejavnosti za zagotovitev pravočasnega izvajanja Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (GDPR), ki je bila objavljena že maja 2016 in se bo uporabljala od maja 2018. GDRP reformira področje varstva podatkov v EU, da bi sledili intenzivnemu razvoju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, obsegu, pogostosti in prenosu osebnih podatkov (npr. razvoju in razširitvi uporabe računalništva v oblaku, družbenih omrežij in pametnih telefonov), vse to pa zahteva prilagoditev in posodobitev zakonodajnega okvira EU. Edinstvena in posodobljena zakonodaja o varstvu podatkov je bistvena za zagotovitev temeljnih pravic posameznikov do varstva osebnih podatkov, razvoja digitalnega gospodarstva in krepitve boja proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu. GDRP ureja pravice fizičnih oseb, katerih osebni podatki se obdelujejo. Uvaja tudi obveznost oseb, ki so odgovorne za

Leta 2017 je bilo sprejetih več regulativnih zahtev EU in Slovenije, ki izhajajo iz različnih potekajočih regulativnih reform.

obdelavo podatkov, v zvezi z zagotavljanjem preglednih in lahko dostopnih informacij posameznikom o obdelavi njihovih podatkov. GDRP določa tudi splošne obveznosti subjektov in oseb, ki obdelujejo osebne podatke v imenu obdelovalcev. Te obveznosti vključujejo obveznosti za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov in obveščanje zadevnih zainteresiranih oseb o kršitvah osebnih podatkov. Med drugim ta uredba namenja večji poudarek (predhodni) analizi učinkov varstva osebnih podatkov v primeru incidentov, kot je izguba osebnih podatkov, in vzpostavlja obveznost poročanja nadzornemu organu in v nekaterih primerih tudi vsem prizadetim posameznikom. Nacionalna zakonodaja, ki bo določala nadaljnja pravila na podlagi GDPR, bo po pričakovanjih sprejeta v prvih mesecih leta 2018.

Na področju finančnih trgov je Banka leta 2017 nadaljevala izvedbene dejavnosti za zagotovitev pravočasnega izvajanja pravil iz MiFID II in MiFIR, skupaj s številnimi delegiranimi regulativnimi akti o transakcijah na finančnih trgih, povečanem varstvu vlagateljev, preglednosti in obveznostih poročanja. Z direktivo MiFID II je bilo uvedenih več novih ukrepov, ki so namenjeni prenovi obstoječih pravil za tržne infrastrukture (vključno z uporabo regulativnih zahtev v novi kategoriji multilateralnih, diskrecijskih mest trgovanja za nelastniške vrednostne papirje, tj. sistem organiziranega trgovanja), povečanju preglednosti v zahtevah po poročanju o transakcijah, izboljšanju obstoječega izvrševanja poslovnih zahtev in nadzorniških izvršilnih pooblastil, povečanju urejenosti poslovanja s surovinami in uvajanju novih pravil za podjetja iz tretjih držav, ki dostopajo do trgov EU. Nove zahteve uvajajo več sprememb v tržno strukturo in izvrševanje pravil bančnega sektorja (vključno z izboljšanimi zahtevami glede stabilnosti) ter nove ukrepe za zaščito vlagateljev, vključno z zahtevami glede upravljanja produktov. Nacionalna zakonodaja, s katero bo prenesena direktiva MiFID II,

bo po pričakovanjih sprejeta v letu 2018, Banka pa se bo pravočasno prilagodila novim zahtevam nacionalne zakonodaje ter različnim regulativnim in izvedbenim tehničnim standardom in drugim regulativnim aktom EU.

Banka se je leta 2017 soočala s številnimi zapletenimi in zahtevnimi regulativnimi spremembami na različnih področjih. Pričakuje se, da bosta leta 2018 v slovensko zakonodajo preneseni direktivi MiFID II in PSD2 ter da bodo sprejeti zakoni o podrobnejši ureditvi pravil iz GDPR. Leta 2017 je Banka prepoznala prek 170 različnih zanjo pomembnih regulativnih sprememb, v Skupini pa je ta številka še veliko višja.

Tedenski kolegij pri Blažu Brodnjaku, predsedniku uprave pristojnemu za Strategijo in poslovni razvoj, Pravne zadeve in sekretariat, Komuniciranje, Upravljanje kadrov in razvoj organizacije, Upravljanje NLB Skupine, ter Bančništvo na drobno in privatno bančništvo ter Korporativno bančništvo

52 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Blaž Brodnjak predsednik uprave

54 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Jana Benčina Henigman direktorica, Upravljanje NLB Skupine

Jana Benčina Henigman direktorica, Upravljanje NLB Skupine Tanja Piškur direktorica, Razvoj in upravljanje prodaje

56 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Vincenc Jamnik direktor, Poslovanje s srednje velikimi podjetji

Nada Drobnič direktorica, NLB Kontaktni center

Andrej Lasič direktor, Poslovanje s ključnimi komitenti

Helena Belingar direktorica, Trgovinsko bančništvo

58 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Andrej Lasič

direktor, Poslovanje s ključnimi komitenti

Lotti Natalija Zupančič direktorica, Privatno bančništvo

60 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Vesna Vodopivec direktorica, Upravljanje s kadri in razvoj organizacije

Letno poročilo NLB Skupine 2017 61

Andrej Krajner direktor, Komuniciranje Poglavje 8

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Banka je ohranila vodilno mesto na slovenskem trgu, ker je osredotočena na izboljšanje digitalne izkušnje in zadovoljstva strank. Inovativnost in digitalna usmerjenost sta Banki omogočili nadaljnjo krepitev odnosov s stranko in doseganje rasti na vseh poslovnih področjih. Banka je ob tem uspela znižati stroške in optimizirati notranje procese.

Osnovne in standardizirane storitve se poenostavljajo in bodo postopoma dostopne strankam digitalno 24 ur na dan 7 dni v tednu, medtem ko so osebni stiki v poslovalnicah namenjeni zapletenejšim transakcijam in svetovanju.

Poslovanje s prebivalstvom ostaja trdni steber Banke. Z vodilnimi tržnimi deleži pri kreditih in depozitih na področju poslovanja s prebivalstvom, široko mrežo poslovalnic ter stalnim razvijanjem novih produktov in storitev je Banka pripravljena na prihodnje izzive.

Dobiček pred davki segmenta poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji je znašal 41,7 mio EUR in je bil 52 % višji v primerjavi s prejšnjim letom. Rast je temeljila na povečanju neto neobrestnih prihodkov in manjšemu strošku tveganja.

Neto obrestni prihodki so bili v makroekonomskem okolju nizkih tržnih obrestnih mer pod pritiskom, a so navkljub temu ostali stabilni zaradi rasti portfelja kreditov prebivalstvu. Leta 2017 so bili stroški stabilni, strošek tveganja pa je ostal nizek.

Krediti prebivalstvu v Sloveniji so se povečali za 130,4 mio EUR ali 7 % v primerjavi s prejšnjim letom. Posebej opazno je bilo povečanje obsega stanovanjskih kreditov.

Vodilna banka na trgu na področju poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji

Banka je ohranila vodilni položaj na trgu s tržnim deležem 23,4 % pri kreditih prebivalstvu in 30,7 % na področju depozitov. V primerjavi z letom 2016 so se tržni deleži zmanjšali za 0,1 odstotne točke pri kreditiranju, pri depozitih pa so se povečali za 0,3 odstotne točke. Tržni delež obsega novo odobrenih stanovanjskih kreditov se je v letu 2017 povečal na 27 % (leta 2016 je znašal 24 %).

Banka ima največjo poslovno mrežo v državi. Njena poslovna mreža je še vedno glavna prodajna pot, saj obsega 108 poslovalnic in največjo mrežo bankomatov (557 bankomatov je na dan 31. decembra 2017 predstavljalo 33,8-odstotni tržni delež).

NLB Kontaktni center je največji bančni kontaktni center v Sloveniji. Usposobljeni svetovalci so na voljo strankam 24 ur na dan 7 dni v tednu.

Približno četrtina komitentov Banke ima osebnega svetovalca. Izkušeni in usposobljeni svetovalci zagotavljajo visoko kakovostne izkušnje strank, pri čemer je osebno svetovanje na voljo komitentu in njegovim družinskim članom. Njihovo strokovnost in raven storitev potrjuje indeks zadovoljstva strank, ki je nadpovprečen v primerjavi s konkurenco.

Vodilno mesto med ponudniki privatnega bančništva z najboljšimi svetovalnimi storitvami in upravljanjem premoženja

Privatno bančništvo v banki deluje že 15 let in Banka ima vodilni položaj med ponudniki privatnega bančništva v Sloveniji, število komitentov pa narašča (8,4 % v primerjavi s prejšnjim letom). Ekipi privatnega bančništva z visoko usposobljenimi svetovalci je zaupano premoženje komitentov v višini 747 mio EUR (34,8 % povečanje v primerjavi s prejšnjim letom).

Dopolnitev bančnih storitev z upravljanjem premoženja in zavarovalnimi produkti

NLB Skladi, katerih produkti se prodajajo izključno prek poslovne mreže Banke, so vodilni na trgu z 29,93-odstotnim tržnim deležem (povečanje za 2,71 odstotne točke v primerjavi s prejšnjim letom).

Poslovanje NLB Skladov se je še naprej povečevalo: neto prilivi v vzajemne sklade so znašali 93,2 mio EUR, v storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti pa 32,3 mio EUR. Konec leta 2017 so skupna sredstva v upravljanju zrasla na 1,2 mrd EUR (konec leta 2016 je bila ta vrednost 1,1 mrd EUR).

Tabela 7: Rezultat segmenta poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji

	v mio EUR na konsolidirani osnovi Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji
	2017	2016	Sprememba
Čiste obresti	72,8	71,2	2 %
Čisti neobrestni prihodki	68,0	62,4	9 %
Skupaj čisti prihodki	140,7	133,6	5 %
Stroški skupaj	-100,8	-101,1	0 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	40,0	32,4	23 %
Oslabitve in rezervacije	-2,9	-10,2	-71 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov	4,6	5,2	-10 %
Rezultat pred davki	41,7	27,4	52 %
Neto krediti NBS	2.083,9	1.952,7	7 %
Bruto krediti NBS	2.122,5	1.992,1	7 %
Stanovanjski krediti	1.324,6	1.227,4	8 %
Potrošniški krediti	525,0	486,8	8 %
Ostalo	272,9	277,8	-2 %
Depoziti NBS	5.537,1	5.224,3	6 %
Obseg slabih posojil (bruto)	47,8	49,9	-4 %

Slika 26: Pregled tržnih deležev na področju poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji

Vir: Združenje bank Slovenije, letna poročila

1. Podatki z dne 30. junij 2017.

2. NLB z dne 31. decembra 2017, Nova KBM, SKB in Intesa Sanpaolo iz decembra 2016, Abanka iz junija 2017.

Poudarki:

• • Banka upravlja največjo poslovno mrežo v državi, ki obsega 108 poslovalnic in 557 bankomatov.
• • Banka je uveljavljena na področju svetovanja strankam in upravljanja odnosov s strankami, kar potrjuje indeks splošnega zadovoljstva strank, ki je nad povprečjem v primerjavi s konkurenco.
• • Banka je prva na slovenskem trgu, ki je strankam omogočila dostop prek spletnega klepeta in video klica, uporabo brezstičnih bankomatov in pridobitev potrošniškega kredita prek mobilne aplikacije (brezpapirna rešitev).
• • Velika dostopnost prek vsekanalnega pristopa s klasičnimi in vsestranskimi digitalnimi bančnimi storitvami, podprtimi z največjim kontaktnim centrom na slovenskem trgu, ki deluje 24 ur na dan 7 dni v tednu.
• • Banka je vodilna med ponudniki privatnega bančništva.
• • NLB Skladi so največji upravljavec vzajemnih skladov na slovenskem trgu s tržnim deležem blizu 30 %.
• • NLB Vita je uspešno povečala pokrivanje bančnih komitentov z zavarovalnimi produkti, pri čemer je Banka leta 2017 posredovala pri več kot 70 % vseh polic življenjskega zavarovanja prodanih prek bank.

Slika 27: Sredstva v upravljanju in število strank privatnega bančništva

Slika 28: Rast tržnih deležev NLB Skladov in NLB Vite (klasična življenjska zavarovanja)

Slika 29: Portfelj stanovanjskih kreditov (v mio EUR)

Tudi tržni delež klasičnih življenjskih zavarovanj zavarovalnice NLB Vita se je povečal in dosegel 13,5 %, konec leta 2016 pa je bil ta delež 12,5 %. Njeni zavarovalni produkti se prav tako prodajajo ekskluzivno prek poslovne mreže Banke.

V letu 2017 je NLB Vita obračunala 70,8 mio EUR kosmate premije (v letu 2016 63,8 mio EUR), njena bilančna vsota na dan 31. decembra 2017 pa je dosegla 462,9 mio EUR (409,5 mio EUR konec leta 2016). S širitvijo ponudbe produktov in naraščajočim zavedanjem o pomenu ustreznega zavarovalnega kritja je NLB Vita uspešno povečala pokritost bančnih komitentov z zavarovanji.

Banka v sodelovanju z GENERALI Zavarovalnico d.d. komitentom zagotavlja premoženjska zavarovanja, in sicer avtomobilska in stanovanjska zavarovanja. Leta 2017 je bilo sklenjenih 22,1 % več polic. Bruto obračunana premija za leto 2017 je znašala 3 mio EUR, kar je bilo 36,4 % več kot v prejšnjem letu.

Rast portfelja kreditov prebivalstvu

Obseg v letu 2017 novo odobrenih kreditov se je povečal za 14 % v primerjavi s preteklim letom, bruto kreditni portfelj pa je narasel na 2.122,5 mio EUR (povečanje za 7 % v primerjavi s stanjem predhodnega leta). Najvišja rast je bila dosežena pri portfelju stanovanjskih kreditov, ki je konec leta 2017 znašal 1.324,6 mio EUR (konec leta 2016 je znašal 1.227,4 mio EUR). V primerjavi z letom poprej je bilo v letu 2017 odobrenih 21 % več novih stanovanjskih kreditov.

Velika dostopnost prek vsekanalnega pristopa

V letu 2017 smo pridobili 19.571 novih uporabnikov NLB Klika in 55.625 novih uporabnikov Klikina. Proces digitalizacije se odvija hitro. Leta 2017 je pokritost mobilne aplikacije Klikin dosegla 16,4 %.

Približevanje bančne izkušnje pričakovanjem strank

Področje poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji zagotavlja storitve prek 743.000 komitentom, ki so segmentirani glede na njihov življenjski cikel in finančno moč. Banka je izboljšala poznavanje življenjskega sloga in obnašanja strank, da bi jim ustrezneje prilagodila bančne produkte, storitve in cenovne modele.

Banka se osredotoča na preproste, učinkovite in inovativne storitve, da bi zadovoljila potrebe strank. Razvoj teh področij, kot ga dojemajo stranke, se spremlja in meri v okviru letne raziskave zadovoljstva strank. Rezultati kažejo, da je zadovoljstvo strank v povprečju višje kot leta 2016. Poleg tega je splošna stopnja

Slika 30: Pokritost Klikina (v %) in število uporabnikov

Slika 31: Skupni indeks zadovoljstva strank v segmentu prebivalstva v Sloveniji

• rezultat NLB 2017 rezultat NLB 2016
• povprečje konkurenčnih bank 2017

Prebivalstvo

743.606 skupno število vseh komitentov

653.801 aktivnih komitentov

481.284

komitentov, ki prejemajo plačo

24.261 novih komitentov, ki so se pridružili NLB v letu 2017

Kontaktni center

1.795.504 obravnavanih zadev

80,6 % dohodnih telefonskih klicev

19,4 % dohodnih digitalnih stikov

5.521 dohodnih stikov prek klepetalnice in video klica

Privatno bančništvo

8,4 % več strank privatnega bančništva kot leta 2016

1.168 strank privatnega bančništva

34,8 % povečanje obsega sredstev v upravljanju

746,9 mio EUR sredstev v upravljanju

Digitalne storitve

34,4 % digitalnih uporabnikov

91 % digitalnih plačil

94,7 % več uporabnikov mobilne banke kot leta 2016

34,4 % brezstičnih plačil zadovoljstva nad povprečjem konkurenčnih bank. Odnos zaposlenih v Banki do strank ostaja konkurenčna prednost; stranke cenijo osebni pristop, zanesljivost in profesionalnost. Zaupanje NLB se ujema s povprečjem konkurenčnih bank, medtem ko se nadaljuje trend rahlega povečevanja ugleda Banke.

Inovativne rešitve glede na potrebe strank

Banka je osredotočena na razvoj in izvajanje novih in inovativnih rešitev z uporabo digitalnih in mobilnih tehnologij za zadovoljevanje potreb strank in za prilagajanje na spreminjajoče se okolje. V skladu s Strategijo NLB Skupine 2020 se Banka osredotoča na razvoj vsekanalnih rešitev. Uvedenih je bilo več novih rešitev za izboljšanje izkušnje uporabnika, kot so spletni klepet in video klic, nadgradnje mobilne banke Klikin in spletne banke NLB Klik, kakor tudi izboljšanje funkcionalnosti kartic in bankomatov.

• Banka je uvedla spletni in video klepet s posebnim bančnim specialistom/ svetovalcem, ki je na voljo 24 ur na dan 7 dni v tednu prek kontaktnega centra Banke, s čimer v digitalni dobi ohranja človeški stik in premaguje časovne ali krajevne omejitve. Spletni klepet je namenjen splošnim informacijam o ponudbi Banke in povpraševanju strank, medtem ko je spletni video klic namenjen tudi za zagotavljanje nekaterih storitev, kot so na primer finančne transakcije do 15.000 EUR. Spletni klepet in video klici so brezplačni in na voljo vsem strankam.

Banka se zaveda naraščajočih zahtev uporabnikov glede digitalnih rešitev. Zato aktivno iščemo nove priložnosti, da zagotovimo boljšo izkušnjo strank.

• Kot prva Banka na slovenskem trgu, je strankam omogočila odobritev Hitrega kredita z uporabniku prijazno mobilno aplikacijo (Klikin), ki je na voljo 24 ur na dan 7 dni v tednu, v samo nekaj minutah brez obiska poslovalnice. Celotni kreditni postopek se izvede prek mobilne aplikacije, od naročila do podpisa dokumenta z uporabo digitalnega potrdila v oblaku. Posodobitve aplikacije Klikin se odražajo tudi v znatnem povečanju števila uporabnikov, s pokritostjo 16,4 % strank Banke.
• Posodobitve mobilne banke Klikin v letu 2017 so omogočile funkcionalnosti, ki se osredotočajo na potrebe uporabnikov, ki poenostavljajo vsakdanje bančno poslovanje. Uvedeni so bili novi modeli za stranke (varčevanje in depoziti, krediti), izboljšave pri transakcijah in plačilih, prijava z uporabo prstnega odtisa ter druge nadgradnje funkcionalnosti in izkušnje stranke.
• Z nadgradnjo e-banke NLB Klik (ki deluje že 18 let) lahko stranke zdaj sklepajo nekatera zavarovanja NLB Vita.
• Banka je kot prva v Sloveniji uvedla brezstične bankomate za brezstične bankomatske transakcije (dvig gotovine in informacija o stanju) z brezstičnimi karticami.
• Vse mednarodno sprejete kartice (Maestro, MasterCard in Visa) se izdajajo samo kot brezstične kartice.

Na bančno poslovanje in strankine navade vplivajo digitalizacija in nove tehnologije. Poslovalnice postajajo mesto za bolj poglobljene in posebne osebne svetovalne storitve. Na eni strani Banka aktivno upravlja mrežo poslovalnic (leta 2017 je bilo zaprtih pet poslovalnic; trenutno jih je 108), na drugi strani pa prostorsko razporeditev in videz poslovalnic prilagaja z uvajanjem

koncepta odprtega prostora (leta 2017 v 15 poslovalnicah).

Poslovna varnost je izziv

Banka za izboljšanje digitalne izkušnje in zadovoljstva komitentov posveča posebno pozornost informacijski/kibernetski varnosti ter s tem zagotavljanju zaupnosti, integritete in razpoložljivosti podatkov, informacij in informacijskih sistemov, vključno z bančnimi storitvami in produkti za stranke. Informacijska/kibernetska varnost v Banki se stalno testira in nadgrajuje z aplikacijami in ocenjevanji varnosti omrežja, testiranjem pokritosti in samoocenjevanjem na področju kibernetske varnosti.

Banka se zaveda, da visoke stopnje kibernetske varnosti ni mogoče doseči samo z izvajanjem tehničnih in organizacijskih ukrepov. Zato se Banka osredotoča tudi na izobraževanje vseh zaposlenih o pomenu informacijske/kibernetske varnosti, testiranje zavedanja zaposlenih o socialnem inženiringu ter zagotavljanje varnostnih obvestil zaposlenim in strankam, zlasti ob pojavu incidentov v (globalnem) okolju, ki lahko vplivajo na delovanje informacijskih sistemov Banke in/ali na storitve in produkte Banke.

Zagovornik enostavnosti

Banka se v skladu s Strategijo NLB Skupine 2020 osredotoča na razvoj preprostih in razumljivih produktov in hitrih postopkov z nizkimi stroški. Nekateri od projektov, ki so bili dokončani leta 2017:

• NLB Stanovanjski kredit brez zavarovanja z najdaljšo ročnostjo 120 mesecev in v najvišjem znesku 50.000 EUR. Pri tem je bil postopek za najem stanovanjskega kredita za stranke NLB za manjše zneske poenostavljen in jim omogoča lažje doseganje ciljev.

• Za zdravstveno zavarovanje v tujini je v NLB Vita Tujina vključena predplačniška kartica MasterCard, ki omogoča takojšnje povračilo stroškov zdravstvene oskrbe do 150 EUR.
• Namesto več različnih varčevalnih načrtov je na voljo nov, prilagodljivejši NLB Skladi Varčevalni načrt, pri katerem ni potreben začetni polog. Varčevalni načrt je primeren za dosego dolgoročnih varčevalnih ciljev, kot je varčevanje za dodatno pokojnino (ali zgodnjo upokojitev), za potrebe otrok v prihodnosti ali za nakup nepremičnine.
• V okviru naložbenih življenjskih zavarovanj NLB Naložba Vita Multi in NLB Naložba Vita Multi Senior so bili uvedeni novi naložbeni paketi z delnimi jamstvi v paketih NLB Vita Globalni delniški 2, NLB Vita Razvita Evropa 3 in NLB Vita južna, srednja in vzhodna Evropa. Zagotavljajo dolgoročne

naložbe z nizkim tveganjem z možnostjo višjih donosov in vključenim življenjskim zavarovanjem.

• Za lažji postopek obnove življenjskega zavarovanja v primeru smrti imetnika police NLB Vita Odgovorna imetnikom polic ponuja sklenitev zavarovanja v povezavi s kreditom ali brez. Poleg tega je bilo uvedeno zavarovanje NLB Vita Varčevanje+, novo univerzalno zavarovanje (vseživljenjsko krovno naložbeno življenjsko zavarovanje), ki ga je mogoče prilagoditi vsem življenjskim situacijam in njihovim zahtevam.
• Obseg plačil prek spleta in mobilnih naprav se je povečal, in sicer za 15,1 % v primerjavi z letom 2016, predvsem zaradi uvedbe novih funkcionalnosti Klikina in povečanja števila uporabnikov, tako spletne banke NLB Klik kot mobilne banke Klikin.

108 poslovalnic

557 bankomatov (33,8-odstotni tržni delež)

15,1 % povečanje obsega plačil prek spleta in mobilnih naprav

Predani smo svojim strankam. Digitalizacija in inovacije nam omogočajo boljše poznavanje naših strank in predvidevanje njihovih prihodnjih potreb. Aktivno iščemo nove priložnosti za izboljšanje uporabniške izkušnje in dodatno krepitev odnosov z našimi strankami.

Tanja Piškur

direktorica, Razvoj in upravljanje prodaje

Poglavje 9

Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Korporativno bančništvo

Ker Banka razume potrebe strank in ključne trende v bančništvu in širšem okolju ter razvija partnerske odnose, je še naprej zanesljiv partner vsem segmentom podjetij. Banka svojim komitentom ponuja celoten spekter finančnih storitev, kar vključuje kreditiranje, upravljanjem z denarnimi sredstvi, plačilne storitve, storitve trgovinskega bančništva in svetovanje pri poslih na kapitalskih trgih. Strateška osredotočenost ostaja uspešen razvoj ustreznih in učinkovitih rešitev, ki so usmerjene k strankam in temeljijo na tehnologiji.

Leta 2017 je segment poslovanja s podjetji v Sloveniji ustvaril dobiček pred davki v višini 52,8 mio EUR, kar je bilo 90 % več kot v prejšnjem letu, na podlagi večje sprostitve oslabitev posojil in rasti prihodkov od opravnin. Na rezultat sta kljub temu še vedno vplivala okolje nizkih obrestnih mer in na splošno zelo visoka likvidnost na trgu.

Strošek tveganja je bil negativen (tj. oslabitve in rezervacije so bile sproščene na neto podlagi), kar je bil rezultat nadaljnje uspešnosti pri prestrukturiranju in upravljanju problematičnih naložb ter pozitivnih trendov v gospodarskem okolju. Zaradi izboljšane kakovosti kreditnega portfelja so bile sproščene skupinske rezervacije.

Krediti v segmentu ključnih, srednjih in malih podjetij v Sloveniji so se leta 2017 zmanjšala za 267,2 mio EUR (-12 % v primerjavi s prejšnjim letom), na kar so vplivala predčasna odplačila in poplačila velikih izpostavljenosti do državnih institucij, medtem ko je bil portfelj naložb v prestrukturiranju in upravljanju problematičnih naložbah zmanjšan za 55,6 mio EUR zaradi uspešnih procesov prestrukturiranja in odpisov. Z upoštevanjem zmanjšanja (v skladu s strateško usmerjenostjo Banke) kreditnega portfelja države (-53 % v primerjavi s prejšnjim letom) ter naložb v prestrukturiranju in upravljanju problematičnih naložb (-24 % v primerjavi s prejšnjim letom) je bil portfelj v segmentu poslovanja s podjetji stabilen (+0,4 % v primerjavi s prejšnjim letom). Depoziti podjetij so se leta 2017 zmanjšali za 71 mio EUR (-6 % v primerjavi s prejšnjim letom). Banka od konca leta 2016 zaračunava nadomestilo za visoka stanja depozitov podjetij.

Vodilni na trgu, odločno osredotočeni na potrebe strank

NLB je vodilna banka v Sloveniji na področju poslovanja s podjetji in ima daleč največjo bazo komitentov, saj opravlja storitve za več kot 47.000 podjetij in ohranja trden položaj na vseh segmentih komitentov. Zlasti je aktivna in uspešna na področju poslovanja s ključnimi

komitenti/velikimi podjetji, ker jim nudi širok nabor, tudi najzahtevnejših storitev ter s prilagojenim modelom storitev za srednje velika in mala podjetja, ki temelji na poenostavljeni in bolj standardizirani ponudbi.

Podjetja podpira skozi ves njihov poslovni cikel s celotno paleto bančnih storitev, zagotovljenih s strokovnim svetovanjem Bančnih strokovnjakov. Banka v sodelovanju z drugimi članicami Skupine stalno išče sinergije, ki najbolj ustrezajo komitentom in poslovanju v JVE.

Kljub močni konkurenci je Banka ohranila vodilni položaj z 20,8-odstotnim tržnim deležem (leta 2016: 22,6 %) pri kreditih podjetjem in 25,6 % pri trgovinskem bančništvu (leta 2016: 26,9 %).

Glavna pozornost pri novih poslih s ključnimi slovenskimi podjetji je namenjena kompleksnim transakcijam, ki zahtevajo več časa, znanja, izkušenj in strokovnih storitev. Pri takih poslih so izredno pomembne sinergije Skupine in celovit pristop do posameznih podjetij v skupini podjetij.

Pri malih podjetjih je največja pozornost namenjena spletnemu bančništvu in preprostim produktom in storitvam, medtem ko je eden od najpomembnejših elementov uspešnega sodelovanja z velikimi in srednjimi podjetji osebni pristop. Poleg tega Banka trdno verjame v poglobljeno razumevanje komitentov, medsebojni razvoj in učenje. Tako so leta 2017 poslovni skrbniki opravili 7.282 obiskov komitentov. Prav tako se je nadaljevala vrsta zelo dobro sprejetih lokalnih dogodkov za srednja podjetja v sodelovanju z lokalnimi gospodarskimi subjekti.

Poleg tega so bili leta 2017 organizirani uspešni dogodki, kot je »Kako optimizirati poslovanje družbe z različnimi pristopi«, v sodelovanju z regionalnimi gospodarskimi zbornicami.

Tabela 8: Rezultat segmenta korporativnega bančništva v Sloveniji

	v mio EUR na konsolidirani osnovi Korporativno bančništvo v Sloveniji
	2017	2016	Sprememba
Čiste obresti	42,9	45,9	-7 %
Čisti neobrestni prihodki	31,0	29,2	6 %
Skupaj čisti prihodki	73,9	75,0	-1 %
Stroški skupaj	-43,6	-44,6	-2 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	30,3	30,5	-1 %
Oslabitve in rezervacije	22,5	-2,7	-
Rezultat pred davki	52,8	27,8	90 %
Neto krediti NBS	2.026,3	2.307,4	-12 %
Bruto krediti NBS	2.188,6	2.511,3	-13 %
- gospodarstvo	1.939,3	1.985,2	-2 %
- od tega Prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb	168,6	221,4	-24 %
- država	248,7	526,2	-53 %
Depoziti NBS	1.080,9	1.152,0	-6 %
Obseg slabih posojil (bruto)	262,8	346,2	-24 %

Opomba: NBS - nebančni sektor

Slika 32: Pregled tržnih deležev na področju poslovanja s podjetji v Sloveniji

Vir: Podatki družb

1. Podatki za NLB z dne 31. december 2017, za Novo KBM z dne 30. junij 2017 in za druge banke z dne 30. september 2017.

Poudarki:

• • Izbrana Banka za podjetja, ki se vedno bolj osredotoča na segment MSP ter s široko paleto finančnih produktov.
• • Storitve, osredotočene na digitalizacijo in posodobitev.
• • NLB CIP predstavlja dobro bančno prakso pri oblikovanju podpornega podjetniškega okolja.
• • Podjetja lahko z Banko komunicirajo/ poslujejo prek različnih prodajnih poti 24 ur na dan 7 dni na teden.

Slika 33: Spremembe v obsegu poslovanja/segment (v mio EUR)

Slika 34: Spremembe v obsegu poslovanja - mala, srednja in velika podjetja (v mio EUR)

Bruto krediti gospodarstvu Bruto krediti državi

Slika 35: Pokritost Klikpro (v %) in število uporabnikov

Za pomoč podjetnikom pri lažjem razumevanju njihovih financ, je bil na spletni strani Banke objavljen kalkulator za načrtovanje in spremljanje denarnih tokov.

Pregled poslovanja s pravnimi osebami v Sloveniji

Stanje kreditov se je na splošno znižalo, medtem ko sta atraktivna podsegmenta srednjih in malih podjetij ter podjetnikov narasla za 8 % oz. 19 % v primerjavi s prejšnjim letom.

V letu 2017 je Banka pridobila 2.391 novih uporabnikov spletne banke NLB Proklik in 8.112 novih uporabnikov mobilne banke Klikpro. Klikpro je dosegel izjemno, skoraj trojno povečanje števila uporabnikov in v samo letu in pol delovanja dosegel odlično 25,0-odstotno pokritost.

Pridobivanje trgovcev na področju kartičnega poslovanja je bilo leta 2017 še naprej solidno. Na prodajnih mestih trgovcev, ki jih je Banka pridobila, je bilo zabeleženo večje število transakcij (6,3 %) in povečanje obsega transakcij (5,1 %).

Izboljšanje zadovoljstva in zvestobe strank

Konec leta 2017 izvedena raziskava zadovoljstva strank potrjuje, da so poslovne stranke v povprečju bolj zadovoljne kot leta 2016. Povečanje zadovoljstva je najbolj opazno v kontekstu uporabniške izkušnje (zlasti digitalne uporabe storitev), informiranja in servisiranja strank ter bančnih produktov (pri čemer so najbolje ocenjene vsakodnevne bančne storitve). Izboljšala se je tudi sprejemljivost ponujenih cen Banke.

Odnos do strank ostaja na visoki ravni. Stranke še posebej cenijo osebni pristop, zanesljivost, profesionalizem in poznavanje strank. Zaupanje v Banko je stabilno, na področju ugleda pa se kaže pozitiven trend. Večina strank je izjavila, da bo Banki ostala zvesta tudi v prihodnje.

Inovativne rešitve glede na potrebe strank

Na podlagi Strategije NLB Skupine 2020 se Banka osredotoča na razvoj vsekanalne rešitve za segmente podjetij. Banka se osredotoča na poenostavitev in digitalizacijo rešitev za mala podjetja in razvoj osebnega in strokovnega pristopa s prilagojenimi rešitvami za srednja in velika podjetja.

• Med najpomembnejšimi razvojnimi rešitvami, ustvarjenimi za stranke, zlasti mala podjetja, so nadgradnje mobilne banke Klikpro, ki omogoča prijavo s prstnim odtisom (Touch ID) za uporabnike naprav Apple in Android, uporabo kode QR s funkcionalnostjo Slikaj in plačaj, ter analitičnih orodij za spremljanje in izboljšanje uporabniške izkušnje. Stalne izboljšave mobilne banke Klikpro se odražajo v bistvenem povečanju povprečnega števila mesečnih mobilnih transakcij za skoraj petkrat v primerjavi z 2016.
• Ponudba produktov za mikro in mala podjetja ter za samostojne podjetnike je standardizirana in optimizirana s ciljem, da se zagotovijo hitre in enostavne rešitve. Najpogosteje dnevno uporabljeni produkti so uvrščeni v produktne pakete, s čimer komitentom zagotavljamo izboljšano uporabniško izkušnjo.
• Izboljšave so bile narejene tudi v zvezi s tradicionalnimi bančnimi storitvami, kot so depoziti in krediti. Konkretno bodo te izboljšave pomagale strankam pri vlaganju njihovih presežnih sredstev v bolj dobičkonosne naložbe. Pripravljena je bila nova ponudba produkta NLB Naložbeni par za pravne osebe, ki je kombinacija sočasnega vplačila v dolgoročni depozit in izbran produkt družbe NLB Skladi. Z uvedbo Hitrega kredita in Hitrega limita je strankam v segmentu malih podjetij omogočena hitra in enostavna pridobitev potrebnih kratkoročnih sredstev financiranja. Z optimizacijo procesa in odzivnega časa za sklepanje teh produktov lahko sedaj stranke, ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dobijo denar v nekaj urah.
• CIP je s svojim delovanjem primer dobre bančne prakse oblikovanja podpornega podjetniškega okolja. V letu 2017 je bilo organiziranih 243 podjetniških in poslovnih dogodkov. V podjetniški galeriji CIP (razstavni prostor) smo gostili 54 različnih podjetnikov in njihovih produktov.

Bančni strokovnjaki spremljajo podjetja skozi njihov celoten poslovni cikel s popolno paleto bančnih storitev.

Naša strateška osredotočenost ostaja razvoj ustreznih rešitev in poglobljeno razumevanje potreb naših komitentov. Banka je še naprej zanesljiv partner podjetij v vseh segmentih.

Andrej Lasič direktor, Poslovanje s ključnimi komitenti

Pravne osebe

Digitalne storitve

47.101 skupno število vseh komitentov

38.724 aktivnih komitentov

4.603 novih komitentov, ki so se NLB pridružili v letu 2017

Tržni delež

20,8 % tržni delež kreditov podjetjem

25,6 % tržni delež trgovinskega bančništva 92,4 % digitalnih uporabnikov

224,5 % več uporabnikov mobilne banke kot leta 2016

94,5 % POS terminalov, ki omogočajo brezstično plačevanje

34,9 % tržna pokritost s POS terminali

Investicijsko bančništvo in storitve na področju vrednostnih papirjev

Banka je nadalje okrepila svojo vlogo vodilnega ponudnika storitev investicijskega bančništva in storitev na področju vrednostnih papirjev v Sloveniji ter močno povečala promet in prihodke na vseh segmentih. Banka v polnem obsegu nadaljuje zagotavljanje storitev podjetjem in institucionalnim investitorjem na trgih dolžniškega in lastniškega kapitala, združitev in prevzemov ter svetovalnih in zakladniških storitev. Po dokazani uspešnosti poslovanja v Sloveniji se Investicijsko bančništvo širi v regijo, kjer deluje Skupina. Leta 2017 je Banka uspešno podpisala prodajno pogodbo za prodajo makedonske družbe Nov penziski fond AD Skopje, ki bo referenca za prihodnje posle na teh trgih.

V 2017 je bila zabeležena krepka rast prihodkov investicijskega bančništva. K izboljšanju rezultata je največ prispevala rast prihodkov iz naslova prodaje izvedenih finančnih instrumentov za zaščito pred valutnim in obrestnim tveganjem.

Tabela 9: Uspešnost poslovanja investicijskega bančništva in skrbniških storitev v Slovenijia

		v mio EUR na konsolidirani osnovi Investicijsko bančništvo
	2017	2016	Sprememba
Čisti neobrestni prihodki	9,3	6,8	36 %
Stroški skupaj	-5,8	-5,6	3 %
Rezultat pred davki	4,1	1,6	166 %

Opomba: Rezultat za investicijsko bančništvo v Sloveniji je vključen v rezultat segmenta finančnih trgov v Sloveniji v revidiranih računovodskih izkazih NLB in NLB Skupine, ki so del letnega poročila.

Svetovanje pri izvajanju storitev na kapitalskih trgih in pri različnih oblikah kapitalskih povezav

V letu 2017 je Banka svojim največjim strankam nudila celoten nabor storitev podjetniških financ. Med drugim:

• Mnogim družbam je pomagala razširiti bazo virov financiranja z organizacijo izdaje dolgoročnih in kratkoročnih finančnih instrumentov na trgih dolžniškega kapitala, v skupni višini 61 mio EUR. Banka je uspešno organizirala prvo izdajo t.i. zelenih obveznic v Sloveniji za izdajatelja GEN-I Sonce d.o.o., v skupni višini 14 mio EUR. Pogoji izdaje zelenih obveznic zavezujejo izdajatelja, da bo sredstva na podlagi zelenih obveznic uporabil za projekte, ki imajo pozitiven okoljski vpliv.
• Bila je vodilna banka na trgu pri organizaciji sindiciranih posojil v skupni višini skoraj 570 mio EUR.
• Bila je dejavna na področju svetovanja pri različnih oblikah kapitalskih povezovanj ter drugega finančnega svetovanja. Kot edini finančni svetovalec je uspešno organizirala postopek prodaje makedonske družbe Nov penziski fond AD Skopje. Banka je uspešno organizirala štiri prevzeme in dva iztisnitvi manjšinskih delničarjev.

Borzno posredovanje in zakladniški produkti za stranke

Banka ima glede na število in vrednost sredstev na trgovalnih računih strank vodilno vlogo na področju borznega posredovanja. Borznoposredniške storitve zagotavlja na domačem in tujih trgih, namenjene pa so tako institucionalnim investitorjem kot tudi podjetjem in prebivalstvu. Skupni promet na področju posredništva v letu 2017 je znašal 895 mio EUR, medtem ko je vrednost sredstev komitentov na trgovalnih računih presegla 9,2 mrd EUR, kar predstavlja 5-odstotno rast v primerjavi z letom 2016.

Banka podjetjem in institucionalnim komitentom ponuja standardne zakladniške produkte. Poleg promptnih valutnih poslov (FX) Banka trguje tudi z izvedenimi finančnimi instrumenti za varovanje pred valutnimi in obrestnimi izpostavljenostmi. V letu 2017 je celoten obseg teh transakcij presegel 2,4 mrd EUR, kar pomeni 80-odstotno rast v primerjavi z letom 2016. Visoka rast transakcij je rezultat intenzivnih prodajnih aktivnosti in ugodnih tržnih pogojev. Zaradi nestabilnega in nepredvidljivega poslovnega okolja je bila posebna pozornost namenjena pravnim osebam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi varovanja pred tveganji na področju obrestnih mer in valutnimi tveganji. V letu 2017 se je ta segment povečal za več kot 200 %, merjeno z obsegom transakcij, in dosegel vrednost 1,5 mrd EUR.

Ob uspešnem prehodu na novo okolje T2S je NLB edina banka v Sloveniji, ki zagotavlja komitentom storitve plačilne banke, s katerimi podpira njihove posle z vrednostnimi papirji in korporacijskimi dejanji na slovenskem trgu.

Skrbništvo

Banka ostaja eden od najpomembnejših slovenskih akterjev na področju skrbniških storitev za slovenske in mednarodne komitente, s krepitvijo položaja depozitarja za investicijske in pokojninske sklade in od leta 2016 tudi za alternativne investicijske sklade.

Sredstva v skrbništvu so se povečala za približno 2,5 mrd EUR na skupaj 14,7 mrd EUR. Zaradi zagotavljanja celostne ponudbe svojim komitentom Banka predstavlja tudi vstopno točko v regijo preko lastne mreže in partnerskih institucij. Ob uspešnem prehodu na novo okolje T2S Banka kot edina v Sloveniji zagotavlja komitentom storitve plačilne banke, s katerimi podpira njihove posle z vrednostnimi papirji in korporacijskimi dejanji na slovenskem trgu.

Najboljši rezultat vseh časov

Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve so dosegle rekordne prihodke, zabeležena je bila več kot 36 % rast čistih neobrestnih prihodkov v primerjavi z lanskim letom.

Osredotočenost se preusmerja na regijo in uspešen posel prevzema in združitve v Makedoniji je odlična referenca za prihodnje posle na teh trgih.

Andrej Meža direktor, Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve

507 mio EUR znesek organiziranih sindiciranih kreditov

200 % rast obsega poslov varovanja obrestnih mer in tujih valut

14,7

mrd EUR skupni znesek vrednostnih papirjev v skrbništvu

Poglavje 10

Strateški tuji trgi

Strateški del NLB Skupine na tujih trgih sestavlja šest bank in dve namenski družbi (SPV-ja za prenesena slaba posojila bančnih članic). Banke imajo dober ugled, stabilen tržni položaj in stalno povečujejo svojo pomembnost v Skupini z vidika finančnega poslovanja. Na štirih od šestih trgov bančne članice presegajo 10 % tržni delež. Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju je bilo leto 2017 uspešno za vse strateške članice NLB Skupine na tujih trgih – vse so zabeležile dobiček pred davki in skupaj prispevale 102,0 mio EUR (2016: 67,6 mio EUR) k dobičku NLB Skupine pred davki, kar predstavlja 51-odstotno povečanje glede na leto 2016. Uspešno poslovanje je rezultat intenzivnega kreditiranja zlasti na segmentu prebivalstva, boljše stroškovne učinkovitosti in nižjih stroškov tveganja. Izboljšanje korporativnega upravljanja, koordinacije in nadzora izvajanja strateških projektov in pobud na ravni Skupine, izmenjava dobrih praks in izkoriščanje sinergij med bankami so prispevali k stabilnim finančnim rezultatom. Odvisne družbe bodo še naprej izvajale strategijo lokalne organske rasti in krepitve odličnosti poslovanja in storitev, tudi z izvajanjem pobud na ravni Skupine.

Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju je bilo leto 2017 uspešno za vse strateške članice NLB Skupine na tujih trgih – vse so zabeležile dobiček pred davki v skupni višini 102,0 mio EUR (2016: 67,6 mio EUR), vključno z rezultatom manjšinskih delničarjev. Njihov prispevek k rezultatu skupine strateških tujih članic je znašal 43 % (2016: 52 %). Rezultat poslovanja se je glede na leto 2016 izboljšal predvsem zaradi višjih prihodkov iz poslovanja ter nižjih oslabitev in rezervacij.

NLB Banka, Skopje, NLB Banka, Banja Luka in NLB Banka, Priština nadaljujejo uspešno zgodbo. Omenjene banke in NLB Banka, Sarajevo so zabeležile najvišji čisti dobiček doslej. NLB Banka, Podgorica in NLB Banka, Beograd sta zabeležili dobiček tretje leto zapored, z uvedbo sprememb na področju izboljšanja učinkovitosti in dokončanja izvajanja programa prestrukturiranja, katerega cilji so bili zmanjšanje stroškov in deleža slabih posojil, pa postavili osnovo za dolgoročno dobičkonosno rast.

Vse bančne članice na tujih trgih so nadaljevale z intenzivnim kreditiranjem. Bruto posojila so se tako v letu 2017 povečala za 8 % (zlasti v Srbiji, Makedoniji in na Kosovu), pri čemer je strošek tveganja v vseh družbah ostal izjemno nizek.

Leta 2017 so se vse odvisne banke osredotočile na operativno učinkovitost in racionalizacijo postopkov, kar je vplivalo na CIR, ki je znašal 48 % oz. se je zmanjšal za 2,6 odstotne točke.

Odvisne banke se osredotočajo zlasti na segmente prebivalstva ter srednjih, malih in mikro podjetij.

Doseženi rezultati v letu 2017 predstavljajo trdno osnovo za nadaljnje nove poslovne priložnosti in zadovoljevanje potreb strank s sodobnimi in z inovativnimi storitvami in pristopi. V večini držav, kjer deluje Skupina, so bile uvedene spremembe regulativnega okvirja, katerih namen je približanje poslovanja bančnim pravilom EU.

Skupina bo tudi v bodoče izvajala aktivnosti za nadaljevanje izkoriščanja sinergij med članicami Skupine na različnih področjih, predvsem na področju kadrov in poslovnega razvoja, pri osredotočenosti na stranke, uvajanju sodobnih tehnologij in digitalizacije, poslovne odličnosti, stroškovne učinkovitosti in dobičkonosnosti ter zagotavljanju doslednih in učinkovitih sistemov notranjih kontrol.

Tabela 10: Rezultati segmenta strateških tujih trgov (v mio EUR na konsolidirani ravni)

	v mio EUR na konsolidirani osnovi Strateški tuji trgi
	2017	2016	Sprememba
Čiste obresti	144,6	136,9	6 %
Čisti neobrestni prihodki	47,1	42,5	11 %
Skupaj čisti prihodki	191,7	179,4	7 %
Stroški skupaj	-97,2	-95,5	2 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	94,5	83,9	13 %
Oslabitve in rezervacije	7,6	-16,3	-146 %
Rezultat pred davki	102,0	67,6	51 %
od tega Rezultat manjših lastnikov	8,2	5,6	47 %
Neto krediti NBS	2.393,5	2.148,0	11 %
Bruto krediti NBS	2.660,6	2.457,2	8 %
Depoziti NBS	3.078,3	2.824,4	9 %
Obseg slabih posojil (bruto)	252,0	312,1	-19 %

Poudarki:

• • 1,1 mio komitentov na šestih trgih.
• • Razvejana mreža z 242 poslovalnicami.
• • Skupen prispevek 102,0 mio EUR ali 43 % (v letu 2016: 67,6 mio EUR ali 52 %) k dobičku Skupine pred davki.
• • Izplačilo dividend v višini 48,7 mio EUR (2016: 21,9 mio EUR), kar pomeni povečanje za 123 % v primerjavi z 2016.

Slika 36: Dobiček po davkih (v mio EUR)

Slika 39: Stroški poslovanja (v mio EUR) Slika 40: CIR (v %)

Slika 37: ROE po obdavčitvi (v %) Slika 38: Neto obrestni prihodki (v mio EUR)

Vir: Razkritja podjetja

Opomba: Številke predstavljajo enostavno vsoto podatkov po Strateških tujih bančnih članicah (SPV v Srbiji in Črni Gori sta izključena), pri čemer so konsolidacijske prilagoditve izključene; 1. Republika Srbska; 2. Federacija BiH.

Vir: Razkritja podjetja

Opomba: Številke predstavljajo enostavno vsoto podatkov po Strateških tujih bančnih članicah (SPV v Srbiji in Črni Gori sta izključena), pri čemer so konsolidacijske prilagoditve izključene; 1. Republika Srbska; 2. Federacija BiH.

Ambiciozni cilji, okrepljeno sodelovanje in izmenjava najboljših praks v Skupini ter skrbno izvajanje strateških pobud na ravni Skupine, za kar so zadolžene predane lokalne in regionalne ekipe, je vodilo v rekordne neto dobičke strateških članic in največjemu doprinosu k rezultatu Skupine v obliki izplačanih dividend članic do sedaj. Vsa ta prizadevanja so podlaga za nadaljnji razvoj uspešnega poslovanja Skupine v regiji.

Jana Benčina Henigman direktorica, Upravljanje NLB Skupine

NLB Banka, Skopje

Leto 2017 je bilo za NLB Banko AD Skopje zelo dinamično, polno izzivov in hkrati zelo uspešno. Banka je uspešno krmarila v težavnih tržnih razmerah, ob pozitivnih impulzih politične stabilizacije in prizadevanjih države, da bi postala članica EU.

Banka je zabeležila dobiček po davkih v višini 40,0 mio EUR (2016: 25,0 mio EUR), ROE 27,8 % in CIR 37,4 %. Rezultate je omogočilo odlično poslovanje na področjih kreditiranja prebivalstva, kartičnega poslovanja, izvajanja plačilnih storitev in posredovanje zavarovalnih produktov, ob doseganju dobre obrestne marže in rednega odplačevanja posojil prebivalstva.

Za ohranitev dolgoročnega partnerstva s strankami temelječega na zaupanju, je banka uvedla nove produkte in storitve, izvedla tehnološke spremembe ter optimizirala postopke in podporo odobravanja kreditov.

Soočena z močno vendar zdravo konkurenco na bančnem trgu, je banka izboljšala svoj konkurenčni položaj tudi z investicijami v nadgradnjo informacijskega sistema in s tem izboljšala tehnično podporo digitalnih storitev. Ker se dobro banka zaveda, da je digitalizacija realnost in prihodnost, je v letu 2017 uvedla »mProklik« – novo mobilno aplikacijo za pravne osebe, prvo te vrste na domačem trgu. Prav tako je uvedla partnersko kreditno kartico »Happy« z ugodnostmi za stranke.

Uspeh banke temelji na sprejemanju nove organizacijske kulture ob hkratni oživitvi osnovnih vrednot, še večji zavzetosti in pripravljenosti vseh zaposlenih za uvajanje sprememb s ciljem ustvarjanja novih priložnosti kot temelja za doseganje pozitivnih izkušenj strank.

Leta 2017 je banka prejela nagrado »Kristalni zvon«, ki jo podeljuje makedonska borza vrednostnih papirjev za

Poudarki:

• • 3. največja banka po bilančni vsoti na močno koncentriranem trgu.
• • Kontinuirano dobičkonosno poslovanje in zmožnost rednega izplačevanja dividend.
• • Razvejana in razpršena mreža poslovalnic, bankomatov in POS terminalov.

Ključne prednosti in strateški ukrepi:

• • Banka z dobrim upravljanjem, ki jo okolje vidi kot zanesljivo, odgovorno in moderno banko.
• • Usmerjena na trg, z inovativnimi produkti, storitvami in različnimi prodajnimi potmi, vodilna na področju digitalizacije in z dostopom do regionalnih in mednarodnih finančnih trgov prek mreže Skupine.
• • Motivirani zaposleni, ki strmijo k odličnosti pri izpolnjevanju pričakovanj komitentov in sposobnosti zagotavljanja kakovostnih produktov in storitev.

Tabela 11: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Skopje

Kazalci izkaza poslovega izida	2017	2016	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	49.665	46.327	7,2 %
Čisti neobresti prihodki	12.846	12.297	4,5 %
Stroški skupaj	-23.381	-22.250	5,1 %
Oslabitve in rezeracije	5.481	-8.747	-
Rezultat pred davki	44.611	27.627	61,5 %
Rezultat po davkih	40.004	24.997	60,0 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	1.235.914	1.153.091	7,2 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	796.678	743.341	7,2 %
Vloge nebančnega sektorja	1.005.282	938.496	7,1 %
Kapital	156.609	129.083	21,3 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	14,4 %	13,9 %	0,5 o.t.
Obrestna marža	4,9 %	4,7 %	0,2 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	27,8 %	20,8 %	7,0 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	3,5 %	2,3 %	1,2 o.t.
Stroški v neto prihodki (CIR)	37,4 %	38,0 %	-0,6 o.t.
Slaba posojila	53.800	55.911	-3,8 %
Delež slabih posojil v celotnih posojilih (risk metodologija)	5,2 %	5,7 %	-0,5 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	16,4 %	16,2 %	0,2 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto)/ depoziti nebančnega sektorja (LTD)	79,2 %	79,2 %	0,0 o.t.

preglednost poslovanja in dosežen največji obseg transakcij. Poleg tega je bila, kot edina v segmentu financ, nagrajena tudi mobilna aplikacija NLB mKlik.

Banka je bila aktivna na področju korporativne in družbene odgovornosti in tudi na tak način krepila odnose s strankami in javnostjo.

Poslovanje s prebivalstvom in podjetji

V segmentu poslovanja s prebivalstvom je banka ohranila tržni delež na področju kreditov v višini 21,1 % in zabeležila rahlo rast na depozitnem področju, kjer je dosegla 19,2 % tržni delež. Pri tem se je osredotočila na krepitev kreditne dejavnosti, bodisi neposredno ali prek posojilnih posrednikov za masovne kreditne produkte, izpolnjevanju potreb strank, podporo strankam pri najemanju stanovanjskih posojil, trženje nebančnih storitev in široko uporabo plačilnih storitev.

Aktivnosti so bile usmerjene tudi v nadaljnje izboljšanje odnosa s strankami, kar je banka dosegla tudi s pomočjo novih orodji IT, ki banki pomagajo bolje razumeti potrebe svojih strank.

Banka je s svojimi aktivnostmi podpirala ugodno poslovno okolje za mikro, mala in srednja podjetja ter bila zanesljiv partner velikim družbam tudi s pomočjo odličnosti prodajnega osebja, s ciljem ustvarjanja uspešnih poslovnih strategij in izkoriščanje novih priložnosti za stranke. Banka bo svojim komitentom še naprej zagotavljala celoten spekter finančnih storitev, kar vključuje kreditiranje, upravljanje denarnih sredstev, plačilne storitve, storitve trgovinskega bančništva, čezmejne finančne storitve strankam, ki delujejo na trgih, kjer je prisotna Skupina, standardizirane finančne storitve za izvozna podjetja in svetovanje pri poslih na kapitalskih trgih. Leta 2017 je bila ponudba banke razširjena z novimi storitvami za financiranje projektov v okviru programa »Ženske v poslovnem svetu« prek kreditne linije EBRD ter za mikro, mala in srednja podjetja prek MBDP.

Antonio Argir Predsednik uprave

Leto 2017 smo zaključili z dobičkom na letni ravni v višini 40,0 mio EUR zahvaljujoč izjemnim rezultatom na področju prodaje bančnih in nebančnih produktov ter uspešnem upravljanju slabih posojil in stroškov. Ohranjamo močan timski duh in smo zavzeto in ambiciozno pripravljeni tako na prihodnje izzive digitalizacije kot na naraščajoča pričakovanja komitentov.

Slika 43: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

NLB Banka, Banja Luka

NLB Banka, Banja Luka posluje pozitivno in uspešno že vse od ustanovitve. Leta 2017 je banka zabeležila uspešno poslovanje na vseh segmentih, zmanjšala stroške tveganj in dosegla rekorden dobiček.

Leta 2017 je neto dobiček znašal 23,7 mio EUR (2016: 14,1 mio EUR), banka je še dodatno izboljšala stroškovno učinkovitost (CIR 46,1 %; 2016: 47,2 %). Neto neobrestni prihodki so se povečali za 9,3 % v primerjavi z letom 2016. Delež slabih posojil se je dodatno znižal na 3,7 % (2016: 5,1 %). Neto posojila nebančnemu sektorju so se povečala za 6,6 %, vloge pa za 7,5 %.

Da bi se še bolj približala potrebam strank, je banka nadaljevala z izboljšavami svojih poslovnih procesov ter razvojem novih produktov. Poleg osredotočenosti na prodajne aktivnosti, zaradi katerih se je obseg posojil povečal za 6,6 %, je bila posebna pozornost namenjena aktivnemu spremljanju strank in upravljanju tveganj.

Zavezanost banke k stalni optimizaciji svojega poslovanja in še boljši dostopnosti in razvoju storitev strankam, se odraža tudi v rasti aktivnih uporabnikov elektronskega in mobilnega bančništva za 35 %. Banka bo s ciljem pripravljenosti na bodoče izzive izvajala vse potrebne aktivnosti za trajnostno rast ter zaupanje svojih strank tudi s pomočjo stalnega razvoja zaposlenih in ohranjanjem njihove visoke ravni zavzetosti.

Poudarki:

• • 3. največja banka v Republiki Srpski po bilančni vsoti*, z 58 poslovalnicami.
• • Dosežen rekorden dobiček in visoka kakovost portfelja.
• • Rast števila uporabnikov E- in M-bančništva.
• • Rast deleža posojil prebivalstvu v strukturi portfelja.
• * Najnovejši podatki na dan 30. september 2017.

Ključne prednosti in strateški ukrepi:

• • Trajnostna rast, povečanje aktivnosti na področju poslovanja s prebivalstvom, in visoka kakovost portfelja.
• • Banka prepoznana kot zanesljiva in zaupanja vredna med široko bazo strank.
• • Modernizacija prodajnih poti, procesov in storitev.
• • Izkoriščanje sinergij na nivoju Skupine.

Tabela 12: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Banja Luka

Kazalci izkaza poslovega izida	2017	2016	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	18.146	18.255	-0,6 %
Čisti neobresti prihodki	9.636	8.819	9,3 %
Stroški skupaj	-12.803	-12.788	0,1 %
Oslabitve in rezeracije	10.579	1.994	-
Rezultat pred davki	25.558	16.280	57,0 %
Rezultat po davkih	23.694	14.117	67,8 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	669.949	634.501	5,6 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	349.102	327.430	6,6 %
Vloge nebančnega sektorja	532.546	495.438	7,5 %
Kapital	84.440	74.607	13,2 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	15,3 %	16,3 %	-1,0 o.t.
Obrestna marža	2,8 %	2,9 %	-0,1 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	29,3 %	20,0 %	9,3 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	3,6 %	2,3 %	1,3 o.t.
Stroški v neto prihodki (CIR)	46,1 %	47,2 %	-1,1 o.t.
Slaba posojila	20.151	27.940	-27,9 %
Delež slabih posojil v celotnih posojilih (risk metodologija)	3,7 %	5,1 %	-1,4 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	18,9 %1	18,9 %	0,0 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto)/ depoziti nebančnega sektorja (LTD)	65,6 %	66,1 %	-0,5 o.t.

1. po stanju na 30. september 2017

Poslovanje s prebivalstvom in podjetji

Banka je ohranila pozitivne trende iz prejšnjih let in dosegla skoraj dvomestno rast posojil prebivalstvu ter solidno rast v vseh ostalih segmentih poslovanja. V sodelovanju s segmentom podjetij in z namenom povečanja navzkrižne prodaje so bile ponudbe posojil prilagojene tako, da so ustrezale tudi potrebam ostalih segmentov strank. Banka je nadaljevala z izboljševanjem procesov in infrastrukture za uvedbo novih prodajnih poti, kar se že kaže na povečani uporabi digitalnih rešitev .

Osredotočenost na segment MSP se je še povečala z ohranitvijo obstoječih in pridobivanjem novih strank, kar je banka dosegla s konkurenčnimi in potrebam strank prilagojenimi storitvami. Izkoriščanje sinergij v Skupini so odprle nove poslovne priložnosti ter omogočile izvedbo novih poslov. Pomemben razvoj je bil narejen tudi na področju digitalnih rešitev banke za podjetja, kjer poteka stalen razvoj za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob sočasni ohranitvi visoke ravni varnosti.

.

Radovan Bajić predsednik uprave

V letu 2017 smo dosegli rekorden dobiček v višini 23,7 mio EUR, h kateremu so prispevali prav vsi poslovni segmenti. Trdna zavezanost k preoblikovanju in razvoju, nas usmerja k stalni optimizaciji poslovanja in razvoju prodajnih poti za nadaljnje izboljšanje izkušnje strank.

Slika 44: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

NLB Banka, Sarajevo

Leto 2017 je bilo zaznamovano z dobičkonosnim rezultatom in uspešnim poslovanjem ter izvajanjem nove strategije, s katero se nadaljuje vključevanje naprednih bančnih storitev za podjetja in zasebnike. Banka je zgradila močan ugled in prepoznavnost blagovne znamke, pri tem pa je posebno pozornost namenila razvoju novih bančnih storitev ter izboljšanju izkušnje strank in dostopnosti banke za svoje stranke.

Leta 2017 je neto dobiček znašal 8,3 mio EUR (2016: 5,4 mio EUR) ob izboljšani stroškovni učinkovitosti (CIR 54,8 %; 2016: 57,1 %). Čiste obresti so se povečale za 6,7 % in neto neobrestni prihodki za 6,1 % v primerjavi z letom 2016. V primerjavi z letom 2016 se je bistveno zmanjšal obseg slabih posojil, in sicer za 12,8 mio EUR (delež slabih posojil je bil 6,9 %; 2016: 9,9 %).

Kljub veliki konkurenci v bančni industriji je banki uspelo doseči rast bilančne vsote za 6,7 % in povečati neto obrestno maržo za 0,1 odstotne točke v primerjavi z letom 2016 – s proaktivnim prodajnim pristopom in marketinškimi aktivnostmi je banka ohranila stabilno bazo strank in uvedla nove produkte in storitve, kot so: izboljšana ponudba posojil - nova aplikacija mobilnega bančništva za prebivalstvo in celovit pristop k malim in srednje velikim ter velikim podjetjem.

Prepoznavnost banke se je krepila skozi vse leto tudi s stalnimi prizadevanji na področju marketinga in odnosa z medijih. Banka je skozi dejavnosti korporativne in družbene odgovornosti še naprej pozitivno vplivala na skupnost.

Razvoj zaposlenih in upravljanje talentov sta bila ključnega pomena tudi za podporo stalnim izboljšavam procesov, s katerimi banka zagotavlja zadovoljitev različnih potreb svojih strank.

Poudarki:

• • Povečana stabilnost in dobičkonosnost CAR 15,2 % in ROE po davkih 12,8 %.
• • Stabilen tržni delež. 6. mesto na trgu Federacije BiH po bilančni vsoti*.
  • * Najnovejši podatki na dan 30. september 2017.

Ključne prednosti in strateški ukrepi:

• • Visoka prepoznavnost blagovne znamke in zaupanje v BiH.
• • Sprejeta nova poslovna strategija z osredotočenjem na izkušnje strank in sinergije Skupine.
• • Sinergije na vseh poslovnih področjih NLB Banke a.d., Banja Luka za zagotavljanje večje prepoznavnosti v BiH.

Tabela 13: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Sarajevo

Kazalci izkaza poslovega izida	2017	2016	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	18.059	16.927	6,7 %
Čisti neobresti prihodki	7.453	7.026	6,1 %
Stroški skupaj	-13.973	-13.670	2,2 %
Oslabitve in rezeracije	-2.000	-4.286	-53,3 %
Rezultat pred davki	9.539	5.998	59,0 %
Rezultat po davkih	8.300	5.357	54,9 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	531.016	497.861	6,7 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	332.557	312.012	6,6 %
Vloge nebančnega sektorja	427.932	406.940	5,2 %
Kapital	69.086	60.780	13,7 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	15,2 %	14,2 %	1,0 o.t.
Obrestna marža	3,5 %	3,4 %	0,1 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	12,8 %	9,1 %	3,7 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	1,6 %	1,1 %	0,5 o.t.
Stroški v neto prihodki (CIR)	54,8 %	57,1 %	-2,3 o.t.
Slaba posojila	34.014	46.854	-27,4 %
Delež slabih posojil v celotnih posojilih (risk metodologija)	6,9 %	9,9 %	-3,0 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti1	5,3 %	5,3 %	0,0 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto)/ depoziti nebančnega sektorja (LTD)	77,7 %	76,7 %	1,0 o.t.

1. po stanju na 30. september

Poslovanje s prebivalstvom in podjetji

Zavezanost poslovanju s prebivalstvom se ne odraža le v strateški viziji, ampak tudi v predanosti odnosom s strankami, kreditnim postopkom, strogemu upravljanju tveganj in nadaljnjim investicijam v tehnologijo, ki so skupaj prispevali k odličnemu poslovanju v tem letu. Posloven pristop pri poslovanju s podjetji temelji na načelu osredotočenosti na potrebe strank. Zavzete ekipe s poglobljenim strokovnim znanjem na področju poslovanja s podjetji se v celoti posvetijo odnosu z vsako posamezno stranko, zaradi česar se baza strank stalno širi.

Ena od doseženih prioritet zadanih v letu 2017, je bila zagotovitev enostavne in varne dostopnosti do banke 24/7 z inovativnimi storitvami,. Uvedena je bila nova in izboljšana različica NLB M-Bank, ki strankam omogoča dostop do računov, preverjanje stanja, izvajanje prenosov, plačevanje računov itn. S ciljem poenostavitve postopka oddaje zahtevka za novo posojilo in kartice, je banka strankam ponudila možnost oddaje zahtevka preko svoje spletne strani. V sodelovanju z družbama MasterCard in Visa je banka izvedla posebne marketinške akcije in uvedla nove kartične produkte. Banka je konec leta 2017 lansirala nov produkt »gotovinsko posojilo«.

Da bi se še bolj približala potrebam podjetij, je bil optimiziran postopek odobravanja posojil za izboljšanje likvidnosti in načrtovanje naložb. Povečana uporaba alternativnih tržnih poti, kot so POS terminali, brezstične kartice in E-bančništvo, je dodatno izboljšala kakovost in dostopnost storitev za stranke. Banka je s prilagojeno rešitvijo sodelovala v največjih projektih sindiciranih posojil na domačem trgu in v državi, s čimer je izkazala svojo strokovnost in pridobila zaupanje podjetij.

Lidija Žigić predsednica uprave

Leto 2017 je bilo najbolj dobičkonosno doslej, saj je bil ustvarjen čisti dobiček v višini 8,3 mio EUR, in bilo je leto pomembne rasti na vseh segmentih poslovanja. Prilagojene storitve, pobude digitalizacije, novi produkti in izboljšane storitve predstavljajo močne temelje za prihodnja leta.

Slika 45: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

NLB Banka, Priština

Ob svoji 10. obletnici delovanja na Kosovu je NLB Banka, Priština zabeležila izjemne rezultate. V občutljivem gospodarskem okolju hiter odziv z osredotočenostjo na dolgoročno ustvarjanje vrednosti ostaja ključni dejavnik uspeha za odličnost na področju servisiranja baze strank in ustvarjanja dodane vrednosti. Dejstvo, da je banka del Skupine, izboljšuje prepoznavnost blagovne znamke in zaupanje strank ter zagotavlja močno prisotnost na trgu in pripravljenost na soočenje s prihodnjimi izzivi. Strategija v središče postavlja ohranitev statusa preproste banke, osredotočene na stranko, ki raste odgovorno s pomočjo digitalnih rešitev, hkrati pa banki omogoča ohranitev položaja med največjimi kosovskimi finančnimi ustanovami. Banka ostaja predana razvoju zaposlenih, ki je očitno eden najpomembnejših gonilnih sil uspeha.

Neto dobiček je znašal 14 mio EUR (2016: 11 mio EUR), kar predstavlja povečanje za 26 %, izboljšala pa se je tudi stroškovna učinkovitost (CIR 38,7 %; 2016: 40,1 %). Delež slabih posojil se je zmanjšal na 2,9 % (2016: 3,6 %), medtem ko se je stopnja pokritja z rezervacijami povečala za 8,9 odstotne točke (2016: 176,6 %). Neto posojila nebančnemu sektorju so se povečala za 17,4 %, vloge pa za 14,6 %.

Poudarki:

• • Nadaljevanje dobičkonosnega poslovanja v vseh letih obstoja, leta 2017 je ROE po davkih presegel 22,2 %.
• • 3. največja banka po bilančni vsoti, s 44 podružnicami.
• • Kvalitetna sredstva z 2,9 % deležem slabih posojil.

Ključne prednosti in strateški ukrepi:

• • Povečana raba alternativnih prodajnih poti (POS, brezstične kartice, M-bančništvo, E-bančništvo).
• • Znatna zmožnost izplačila dividend.
• • Uporabnikom prijazna E-bančna platforma, ki strankam zagotavlja stalno razpoložljivost storitev.

Tabela 14: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Priština

Kazalci izkaza poslovega izida	2017	2016	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	24.471	23.545	3,9 %
Čisti neobresti prihodki	4.611	4.213	9,4 %
Stroški skupaj	-11.242	-11.118	1,1 %
Oslabitve in rezeracije	-2.176	-4.088	-46,8 %
Rezultat pred davki	15.664	12.552	24,8 %
Rezultat po davkih	14.197	11.263	26,0 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	584.086	516.115	13,2 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	386.804	329.608	17,4 %
Vloge nebančnega sektorja	506.672	442.095	14,6 %
Kapital	66.705	62.845	6,1 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	15,9 %	16,6 %	-0,7 o.t.
Obrestna marža	4,9 %	5,0 %	-0,1 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	22,2 %	18,9 %	3,3 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	2,6 %	2,4 %	0,2 o.t.
Stroški v neto prihodki (CIR)	38,7 %	40,1 %	-1,4 o.t.
Slaba posojila	14.804	15.845	-6,6 %
Delež slabih posojil v celotnih posojilih (risk metodologija)	2,9 %	3,6 %	-0,7 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	15,7 %	14,9 %	0,8 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto)/ depoziti nebančnega sektorja (LTD)	76,3 %	74,6 %	1,7 o.t.

Poslovanje s prebivalstvom in podjetji

Rast prodaje na področju poslovanja s prebivalstvom se kaže zlasti v povečanju števila strank, v rasti portfelja osebnih kreditov in uporabnikov elektronskega bančništvva. Banka ostaja osredotočena predvsem na izboljšanje kakovosti obstoječih ter promocijo novih produktov in storitev. V zadnjem času so bile vse poslovalnice opremljene z bankomati, ki strankam omogočajo polog gotovine, kar je primer stalne skrbi za stranke na področju izboljševanja kakovosti in dostopnosti storitev.

Banka še naprej ostaja zanesljiv partner vsem segmentom podjetij, s strateško osredotočenostjo na MSP. Ponudba produktov za segment mikro in malih podjetij ter samostojnih podjetnikov je bila standardizirana in optimizirana s ciljem zagotavljanja hitrih in preprostih rešitev. Dodatno je banka oblikovala različne paketne ponudbe, ki privabljajo več pomembnih velikih podjetij. Banka je optimizirala določanje profila tveganj s strogim nadziranjem kreditnega portfelja.

Albert Lumezi predsednik uprave

Z zabeleženim čistim dobičkom v višini 14 mio EUR je bilo leto 2017 še eno izjemno leto v poslovanju banke. Nadaljevali smo z odgovorno rastjo, osredotočeni na stranke in dolgoročne cilje naših delničarjev.

Slika 46: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

NLB Banka, Podgorica

Banka je druga največja banka v Črni gori, s tržnim deležem 11,0 % po bilančni vsoti. Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju je že četrto leto zapored zabeležila stabilno in pozitivno poslovanje, kar je omogočilo osnovo za izplačilo redne in izredne dividende.

Banka je zabeležila čisti dobiček v višini 5,4 mio EUR (2016: 5,3 mio EUR) in v letu 2017 zagotavljala podporo lokalnemu gospodarstvu z novimi posli, ki so na področju posojil prebivalstvu znašali 50 mio EUR (tržni delež 15,7 %), na področju posojil podjetjem/državi pa več kot 50 mio EUR. V segmentu garancij je njena izpostavljenost znašala 30 mio EUR (9,3 %). Prodajna strategija banke, ki združuje inovativen pristop k oblikovanju ponudbe, ki bo zadovoljevala potrebe strank na podlagi aktualnih razvojnih trendov in dolgoročne izkušnje banke v bančnem okolju v Črni gori, daje dobre rezultate. Izboljšana je bila kakovost portfelja sredstev, kar je razvidno iz zmanjšanja deleža slabih posojil s 14,7 % na 8 %, medtem ko se je stopnja pokritja z rezervacijami povečala za 14 odstotnih točk (2016: 57,1 %).

Banka je uvedla več inovativnih produktov za prebivalstvo (prva ponudba stanovanjskih posojil banke na domačem trgu s kombinacijo fiksne in spremenljive obrestne mere). Osredotočenost banke na potrebe in pričakovanja strank je bila nagrajena z visokim indeksom zadovoljstva strank, ki se je povišal že tretje leto zapored in je bil nad povprečjem nacionalnega bančnega sistema.

Poudarki:

• • 2. največja banka po bilančni vsoti, z 18 poslovalnicami in celovitim geografskim in pokritjem ter z dolgoletnimi izkušnjami v Črni gori.
• • Izboljšana kakovost kreditnega portfelja, ki se odraža v znižanju stopnje slabih posojil s 14,7 % na 8 %.
• • Vodilna banka na trgu na področju stanovanjskih posojil (27 % obstoječih in 23 % novih posojil).

Ključne prednosti in strateški ukrepi:

• • Preoblikovanje v banko, osredotočeno na poslovanje s prebivalstvom, z učinkovito poslovno mrežo in stalnimi inovacijami.
• • Dobro prepoznavna blagovna znamka med črnogorskim prebivalstvom.
• • Potencial rasti poslovanja v dejavnosti turizma, gradnji avtocest in energetskem sektorju s selektivnim pristopom k izboru projektov.

Tabela 15: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Podgorica

Kazalci izkaza poslovega izida	2017	2016	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	16.416	17.162	-4,3 %
Čisti neobresti prihodki	5.110	4.243	20,4 %
Stroški skupaj	-12.414	-12.570	-1,2 %
Oslabitve in rezeracije	-3.807	-3.505	8,6 %
Rezultat pred davki	5.305	5.330	-0,5 %
Rezultat po davkih	5.385	5.318	1,3 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	457.236	473.058	-3,3 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	265.062	255.888	3,6 %
Vloge nebančnega sektorja	359.736	361.201	-0,4 %
Kapital	66.975	75.787	-11,6 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	14,9 %	15,0 %	-0,1 o.t.
Obrestna marža	4,1 %	4,3 %	-0,2 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	7,0 %	7,3 %	-0,3 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	1,1 %	1,1 %	0,0 o.t.
Stroški v neto prihodki (CIR)	57,7 %	58,7 %	-1,0 o.t.
Slaba posojila	31.054	58.516	-46,9 %
Delež slabih posojil v celotnih posojilih (risk metodologija)	8,0 %	14,7 %	-6,7 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	11,0 %	12,5 %	-1,5 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto)/ depoziti nebančnega sektorja (LTD)	73,7 %	70,8 %	2,9 o.t.

Kot specialist za stanovanjska posojila s 27-odstotnim tržnim deležem je banka dokazala, da ji stranke zaupajo in da jim bo pomagala skozi pomemben proces nakupa nepremičnine.

Banka je izvajala tudi številne korporativne družbene dejavnosti in podpirala pomembne projekte, da bi tako prispevala k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Črne gore.

Poslovanje s prebivalstvom in podjetji

NLB Banka AD Podgorica je ohranila položaj vodilne banke na področju poslovanja s prebivalstvom z visokim deležem – 15,9 % in rastočim portfeljem posojil (7,9 % na letni ravni) v letu 2017. Izboljšala je ponudbo za segment upokojencev (srebrno posojilo) in uvedla številne optimizacije procesa na področju ponudbe kartičnega poslovanja in okvirnih kreditov. Banka je podprla več pomembnih stanovanjskih projektov in izboljšala obstoječo ponudbo stanovanjskih posojil s ponudbo posojil s kombiniranimi obrestnimi merami. S preoblikovanjem procesa odobravanja posojil je banka digitalizirala kreditno dokumentacijo. Banka je sprožila številne pobude in izvedla velike investicije v digitalne poti. Vse to je vodilo v nadaljnje izboljšanje zadovoljstva strank, merjeno z raziskavo izvedeno s strani Gfk (B2C - med podjetjem in stranko: banka 86, konkurenca 78).

Na področju poslovanja s podjetji se je osredotočenost preusmerila na segment MSP , kjer je banka ponudila strankam nove produkte in optimizirane postopke odobravanja kreditov. Banka je tudi organizira različne javne diskusije za stranke. Banka je veliko časa in energije vložila v izobraževanje kadrov in sprožila pomembne pobude za digitalizacijo ter s tem izboljšanje postopka odobravanja posojil in številnih novih produktov, kot je Visa poslovni revolving kredit.

Martin Leberle predsednik uprave

Preoblikovali smo se v finančno ustanovo, osredotočeno na prebivalstvo. S čistim dobičkom v višini 5,4 mio EUR leta 2017 ter z uvedbo novih in inovativnih produktov smo dokazali, da smo sposobni doseči ambiciozno zastavljene cilje in zagotoviti pripravljenost na prihodnost.

Slika 47: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

NLB Banka, Beograd

Leto 2017 je bilo ugodno za NLB Banko, Beograd, ki je ustvarila 3,73 mio EUR dobička po davkih (leta 2016: 2,15 mio EUR). Kljub težkim razmeram na trgu, kot so pritiski na obrestne mere, vedno strožje regulatorne zahteve in močna konkurenca smo dosegli več kot 20-odstotno rast v vseh ključnih poslovnih segmentih. Banka je zagotavljala podporo segmentoma poslovanja s prebivalstvom in podjetji v Srbiji v obliki kreditnih produktov v višini več kot 238 mio EUR, zaradi česar se je njena bilanca povečala za 95 mio EUR (34,4 % na letni ravni). Takšno rast je ustvarilo pospešeno povečevanje portfelja donosnih posojil za 50 % (79 mio EUR). Hkrati so se vloge prebivalstva povečale za 36,7 % (70 mio EUR). Delež slabih posojil je znašal 5,1 % (povprečje srbskega bančnega sektorja je 12 %), medtem ko je bil leta 2016 10,3 %.

Banka si prizadeva izboljšati izkušnjo strank skladno s potrebami sodobnega komitenta, ki pričakuje nemoteno prehajanje med različnimi uporabljenimi načini kontakta z banko. Leta 2017 so bile ključne poslovne prednostne naloge izboljšanje zadovoljstva strank in njihovih izkušenj s pomočjo ekipe predanih strokovnjakov. S tega vidika je banka še naprej prilagajala svojo ponudbo za izpolnjevanje potreb strank, med drugim tudi z nadaljnjim razvojem aplikacije za gotovinska posojila, uvedla pa je tudi spletno aplikacijo za posojila kmetijskemu segmentu. Glede na najnovejše trende v bančni industriji je banka uvedla številne inovativne komunikacijske in prodajne poti, in sicer z modernizacijo svojega kontaktnega centra, spletne klepetalnice ter aplikacij za M-bančništvo in E-bančništvo.

Banka je razširila prodajno ekipo z uvedbo mreže prodajnih agentov, s katerimi je dosegla tiste regije države, ki jih ne pokriva njena mreža poslovalnic.

Zaradi prizadevanj banke, da bi zadovoljila potrebe svojih strank, sta se močno povečala

Poudarki:

• • Univerzalna banka, osredotočena na zasebnike, segment kmetijstva, MSP, velika podjetja in mednarodne družbe.
• • Mreža 31 poslovalnic po vsej Srbiji in 1,2 % tržni delež po bilančni vsoti*.
• • Doseganje organske in vzdržne poslovne rasti v vseh segmentih.
• * Najnovejši podatki na dan 30. september 2017.

Ključne prednosti in strateški ukrepi:

• • Močan poudarek na izboljšanju strankine izkušnje in zagotavljanju odličnih storitev vsaki stranki, z razvijanjem inovativnih prodajnih in komunikacijskih strategij, tako digitalnih kot tradicionalnih.
• • Izboljšanje ugleda blagovne znamke in ozaveščenosti o banki kot zanesljivem partnerju.
• • Navdušena in motivirana ekipa strokovnjakov, ki si želi premikov naprej.

Tabela 16: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Beograd

Kazalci izkaza poslovega izida	2017	2016	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	17.984	14.748	21,9 %
Čisti neobresti prihodki	3.015	2.612	15,4 %
Stroški skupaj	-16.336	-16.980	-3,8 %
Oslabitve in rezeracije	-919	1.808	-
Rezultat pred davki	3.744	2.191	70,9 %
Rezultat po davkih	3.731	2.152	73,4 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	370.806	275.798	34,4 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	238.795	159.363	49,8 %
Vloge nebančnega sektorja	259.755	189.962	36,7 %
Kapital	61.443	45.525	35,0 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	20,1 %	19,1 %	1,0 o.t.
Obrestna marža	6,1 %	6,0 %	0,1 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	6,7 %	4,7 %	2,0 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	1,2 %	0,9 %	0,3 o.t.
Stroški v neto prihodki (CIR)	77,8 %	97,8 %	-20,0 o.t.
Slaba posojila	15.184	21.891	-30,6 %
Delež slabih posojil v celotnih posojilih (risk metodologija)	5,1 %	10,3 %	-5,2 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	1,2 %1	1,0 %	0,2 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto)/ depoziti nebančnega sektorja (LTD)	91,9 %	83,9 %	8,0 o.t.

1. po stanju na 30. september 2017

zadovoljstvo strank in zaupanje v banko, kar je potrdila tudi izvedena anketa Gfk (B2C - med podjetjem in stranko: banka 84, konkurenca 77).

Banka je prav tako nadaljevala z vlaganjem v programe izobraževanja in usposabljanja z namenom krepitve potenciala zaposlenih in razvijanja sposobnosti učenja in delovanja tima ter splošnega izboljšanja izkušnje zaposlenih. Zahvaljujoč vsem tem prizadevanjem se je okrepila zavzetost zaposlenih in izboljšala korporativna kultura, kar so potrdile tudi ustrezne ankete.

Poslovanje s prebivalstvom in podjetji

V letu 2017 je bila banka ena najhitreje rastočih bank na trgu v segmentu poslovanja s prebivalstvom. Na letni ravni je dosegla rast gotovinskih posojil v višini 43 % in skupaj odobrila posojila v vrednosti 61 mio EUR. K celotnemu obsegu gotovinskih posojil so digitalne trženjske akcije prispevale 19 %, prodajni agenti v poslovni mreži banke pa 11 %.

Kljub dejstvu, da srbski bančni sektor ni zabeležil rasti posojil v segmentu kreditiranja podjetij, je banki uspelo plasirati 35 % več posojil kot v letu 2016, tako da je njen portfelj v segmentu neto donosnih posojil dosegel 93 mio EUR.

Rezultati v segmentu kmetijstva iz leta 2016 so bili leta 2017 bistveno preseženi, saj se je portfelj v tem segmentu povečal za 116 %. Banka je dosegla 10-odstotni tržni delež, vrednost odobrenih posojil pa je znašala 47 mio EUR (2016: 22 mio EUR). Leta 2017 je bila banka med vodilnimi na trgu na področju posojil kmetijstvu, ki jih subvencionira vlada. Da bi gradila odnose s strankami in delovala v skladu s svojim geslom »NLB na polju«, je banka nadaljevala z organizacijo različnih dejavnosti in dogodkov za kmete. Udeležila se je lokalnih in mednarodnih sejmov ter krepila poslovne odnose v tem segmentu, vključno z najpomembnejšim dogodkom te panoge – mednarodnim kmetijskim sejmom v Novem Sadu.

Branko Greganović predsednik uprave

Leta 2017 smo zabeležili stabilnih 3,73 mio EUR čistega dobička. Prizadevamo si izboljšati izkušnje strank in jih uskladiti s potrebami sodobnega komitenta, ki pričakuje nemoteno prehajanje med različnimi potmi.

Poglavje 11

Finančni trgi 17

Segment vključuje prihodke iz naslova likvidnostnih rezerv ter presežek iz internih transfernih cen v drugih poslovnih segmentih v Sloveniji. Kljub negativnim obrestnim meram in nizkim donosom na mednarodnem trgu obveznic so finančni trgi v Sloveniji zabeležili dobiček pred obdavčitvijo v višini 23,0 mio EUR.

Neto obrestni prihodki na finančnih trgih v Sloveniji so se leta 2017 zmanjšali za 34 % zaradi upada donosov portfelja vrednostnih papirjev, zapadlosti nekaterih sredstev z visokimi donosi in višjih stroškov zaradi povečane stopnje presežne likvidnosti. Znatno nižji donosi reinvestiranega portfelja so negativno vplivali na neto obrestne prihodke segmenta. Padajoči LTD je prispeval k višjim pozicijam denarnih sredstev z negativnim donosom. Cilj upravljanja strukture in obsega portfelja vrednostnih papirjev bančne knjige in izvedenih finančnih instrumentov za obrestno varovanje je optimizacija neto obrestnih prihodkov, na katere bo pozitivno vplivalo pričakovano izboljšanje razmer na trgu obrestnih mer.

globalnimi partnerji. Kot so vključeni v segment finančnih trgov v Sloveniji. 17.

Na negativne neto neobrestne prihodke na finančnih trgih v Sloveniji so v letu 2017 vplivali regulatorni stroški v zvezi s plačilom v SRF, medtem ko rezultat za leto 2016 vključuje negativne učinke zapiranja izvedenih finančnih instrumentov in nadomestila povezana s predčasnim plačilom izbranih medbančnih kreditov v skupni višini 3,0 mio EUR.

ALM Skupine

Namen ALM procesa Skupine je upravljanje bilance Skupine z vidika obrestnega, valutnega in likvidnostnega tveganja, ob hkratnem upoštevanju sprememb makroekonomskega okolja in dogajanja na finančnih trgih. V skladu s politiko Skupine funkcija ALM zagotavlja podporo poslovnim delom Skupine in jim omogoča, da se lahko v celoti osredotočijo na komercialne naloge in upravljanje kreditnega tveganja. Metodologija transfernih cen omogoča poslovnim delom Skupine prenos bilančnih tveganj v ALM, tako da niso pod vplivom tržnih gibanj obrestnih mer ali likvidnostnih razmikov.

Banka ima dolgoletne izkušnje na področju trgovanja s finančnimi instrumenti in visoko raven strokovnega znanja ter se stalno uči in prilagaja spreminjajočemu se tržnemu okolju in potrebam strank. Banka prispeva k vzdrževanju svoje konkurenčne prednosti pri zagotavljanju kakovostnih storitev na področju finančnih instrumentov z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z

Glavni gradniki dejavnosti poslovnega segmenta Finančnih trgov so:

• Upravljanje vrednostnih papirjev bančne knjige za Banko. Glavni cilj tega portfelja je zagotavljanje likvidnosti, skupaj s stabilizacijo obrestne marže in upravljanjem obrestnega tveganja.
• Upravljanje operativne likvidnosti Banke, vključno s transakcijami na medbančnem trgu, kot so plasmaji in depoziti, valutne zamenjave, nakup in prodaja vrednostnih papirjev in repo posli. Likvidnostno pozicijo Banke se lahko upravlja tudi preko operacij odprtega trga ECB, če je to potrebno, kar omogoča obsežen portfelj naložb v bančni knjigi, ki so ECB primerne.
• Skupina pridobiva vire financiranja tudi na grosističnih trgih z namenom razpršitve virov financiranja, izboljšanja strukturne likvidnosti in izpolnjevanja regulativnih zahtev.
• Upravljanje valutnega in obrestnega tveganja Banke prek transakcij na medbančnem trgu, vključno s promptnimi in terminskimi valutnimi posli, obrestnimi zamenjavami in medvalutnimi obrestnimi zamenjavami.
• Trgovalne dejavnosti Banke vključujejo trgovanje za lasten račun, delovanje kot primarni vpisnik za obveznice, ki jih izda RS, in zakladne menice, ustvarjanje trga za slovenske evro obveznice, soorganizacijo izdaj obveznic ESM/EFSF in posle z gotovino.
• Banka omogoča dostop do trga pravnim osebam, finančnim institucijam in Skupini (instrumenti denarnega trga, dolžniški vrednostni papirji, tuje valute in obrestni izvedeni finančni instrumenti).

Tabela 17: Poslovanje segmenta finančnih trgov v Sloveniji

	v mio EUR na konsolidirani osnovi Finančni trgi v Sloveniji
	2017	2016	Sprememba
Čiste obresti	31,9	48,3	-34 %
Čisti neobrestni prihodki	-2,1	-7,7	72 %
Skupaj čisti prihodki	29,8	40,6	-27 %
Stroški skupaj	-6,7	-6,6	1 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	23,1	34,1	-32 %
Oslabitve in rezervacije	0,0	0,0	-
Rezultat pred davki	23,0	34,2	-33 %
Bruto krediti NBS	221,1	254,7	-13 %
Krediti	260,7	616,2	-58 %

Opomba: Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve, kot del segmenta finančnih trgov v Sloveniji, sta predstavljena v ločenem poglavju.

pri ECB kot zavarovanje (likvidna sredstva).

Slika 49: Bilanca stanja NLB Skupine na dan 31. decembra 2017

NLB Skupina 31. 12. 2017

Sredstva Obveznosti

Skupina je dobro kapitalizirana (količnik CET1 15,9 %18) in samofinancirana (LTD 70,8 %) ter ima stabilno depozitno bazo, ki zagotavlja trdno likvidnostno pozicijo (likvidna sredstva v višini 5,45 mrd EUR)

Skupina je kljub okolju nizkih obrestnih mer uspela ohraniti močno in stabilno bazo depozitov, v kateri prevladujejo vloge na vpogled. To dokazuje, da so odnosi med Skupino in njenimi komitenti trdni, kar prispeva k dobro razpršenim virom financiranja Skupine. Za ohranitev konservativnega profila tveganja so likvidnostne blažilnike Skupine predstavljala predvsem visoko kakovostna likvidna sredstva, ki tvorijo zadostno likvidnostno rezervo za financiranje rasti kreditiranja Skupine v prihodnje.

Struktura financiranja Skupine je ostala preprosta; ob povečanju depozitov strank so se zmanjšali grosistični viri. Skupni obseg posojil nebančnemu sektorju ni sledil dinamiki sprememb obsega depozitov nebančnega sektorja, večinoma zaradi razdolževanja v segmentu poslovanja s podjetji.

Z vidika obrestnega tveganja je okolje nizkih obrestnih mer prispevalo k večjemu povpraševanju po kreditih s fiksno obrestno mero. Povečalo se je tudi trajanje portfelja vrednostnih papirjev. Z namenom znižanja izpostavljenosti obrestnemu tveganju je Skupina povečala obseg sklenjenih izvedenih finančnih instrumentov in uspela rahlo znižati vrzel v trajanju obrestno občutljivih sredstev in obveznosti, na 1,76 leta v primerjavi z 1,85 leta v letu 2016. Pozicije so precej skladne s konservativnim profilom tveganja Skupine ter v okviru regulativnih in internih omejitev. Izpostavljenost obrestnemu tveganju in tveganju osnove se skrbno spremlja z vidika prihodkov kot tudi ekonomske vrednosti. Upravlja se prek odzivnih transfernih cen in politike določanja cen za nebančni sektor.

Ob predpostavki izplačila dividend v vrednosti 100 % neto dobička Banke po davkih (189,1 mio EUR). 18.

Po potrebi se uporabljajo tudi izvedeni finančni instrumenti, večinoma klasične zamenjave obrestnih mer (»plain vanilla interest rate swap«) z uporabo pravil obračunavanja varovanja pred tveganjem.

Aktivno upravljanje donosnosti je bilo podprto z izjemno disciplinirano politiko oblikovanja cen depozitov, ki je omogočala odziv na zelo konkurenčen trg posojil v vseh državah, kjer posluje Skupina.

Aktivna optimizacija strukture obveznosti

Skupina pridobiva vire financiranja tudi na grosističnih trgih z namenom razpršitve virov financiranja, izboljšanja strukturne likvidnosti in izpolnjevanja regulativnih zahtev.

Zaradi trdne likvidnostne pozicije v letu 2017 Banka in članice Skupine niso najemale novih dolgoročnih grosističnih virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih oz. izdajale dolžniških instrumentov. Julija 2017 je zapadla nezavarovana obveznica, ki jo je izdala

Banka v višini 300 mio EUR. Skupina je bila aktivna pri upravljanju in optimizaciji dolgoročnih obveznosti z izvedbo predčasnih odplačil, dogovori o izboljšanju finančnih pogojev in s podaljšanji izbranih virov. Zaradi usklajenosti in doseganja optimalnih pogojev, vse dejavnosti za izposojanje in optimizacijo financiranja članic Skupine na mednarodnih finančnih trgih usklajuje Banka.

Banka in članice Skupine so leta 2017 prek Odnosov z vlagatelji vodile aktivni dialog z obstoječo bazo vlagateljev in s številnimi udeleženci mednarodnih kapitalskih trgov.

Banka redno spremlja regulativne spremembe in vodi stalen dialog z regulatorjem o prihodnjih zahtevah, vključno z zahtevo MREL, ki bo verjetno vplivala na prihodnje dejavnosti Banke na finančnih trgih. V tem okviru je bila že leta 2017 sprejeta večina ukrepov za prilagoditev nekaterih obstoječih dolgoročnih obveznosti Banke za izpolnitev kriterijev primernosti za MREL.

Slika 50: Ključne spremembe virov in kapitala NLB Skupine v letu 2017 (v mio EUR)

Baza depozitov, ki ni cenovno občutljiva, in struktura kreditnega portfelja Skupini omogočata, da izkoristi trend naraščanja obrestnih mer

Skupina je kljub zgodovinsko nizkim ravnem obrestnih mer uspela optimizirati vire financiranja s pridobivanjem segmentov strateških strank, zaradi česar so se povečali depoziti strank, ki so na dan 31. decembra 2017 predstavljali 81 % bilančne vsote Skupine, 31. decembra 2016 pa 78 %. Kot posledica okolja nizkih obrestnih mer je bila glavna sprememba v strukturi financiranja prehajanje vezanih depozitov v vpogledne, na kar se je Skupina odzvala s previdnim upravljanjem likvidnostnih rezerv. Delež vpoglednih depozitov v bilančni vsoti se je povečal na 74 %, vendar se je izkazal za zelo stabilnega glede na interno metodologijo.

12.238 mio EUR bilančna

vsota NLB Skupine

80,7 %

depoziti nebančnega sektorja (delež skupnih obveznosti in kapitala)

44,6 %

likvidna sredstva (delež bilančne vsote)

Slika 51: Razvoj strukture financiranja potrjuje stabilno bazo depozitov v NLB Skupini (v mio EUR, konec leta)

Slika 52: Padajoče povprečje pasivnih obrestnih mer v NLB in NLB Skupini

¹Q 14 2Q 14 3Q 14 4Q 14 1Q 15 2Q 15 3Q 15 4Q 15 1Q 16 2Q 16 3Q 16 4Q 16 1Q 17 2Q 17 3Q 17 4Q 17

12.039,0 12.237,7 -15,8 74,6 185,4 -318,9 280,4 35,6 -42,5 Krediti prebivalstvu Krediti gospodarstvu Krediti državi Denar, sredstva pri CB in vpogledne vloge pri bankah Finančne investicije Vezane vloge pri bankah in krediti bankam Ostala sredstva 31. 12. 2016 31. 12. 2017

Slika 53: Ključne spremembe sredstev NLB Skupine v letu 2017 (v mio EUR)

Slika 54: Razvoj likvidnih sredstev NLB Skupine odraža trdno likvidnostno pozicijo (v mio EUR), ki zagotavlja podlago za prihodnjo strateško rast (konec leta)

Skupina je kljub okolju nizkih obrestnih mer uspela ohraniti močno in stabilno bazo depozitov, v kateri prevladujejo vloge na vpogled.

Slika 55: Portfelj bančne knjige NLB Skupine glede na bonitetno oceno agencije Fitch, vrsto sredstev in geografsko strukturo na dan 31. decembra 2017

Opomba: »Ostalo« v razdelitvi portfelja glede na bonitetno oceno predstavlja pretežno izpostavljenost do enot centralne ravni domačih držav bančnih subsidiark.

Likvidnostne rezerve Skupine (41 % bilančne vsote) delujejo kot varnostna rezerva v primeru hudih pretresov na trgu

Bilančna vsota je bila skozi leto 2017 stabilna. Zaradi predčasnega odplačila ali zapadlosti nekaterih posojil z visokimi zneski, ki niso bila v celoti nadomeščena z novimi posli, so se posojila strankam zmanjšala. Skupina vzdržuje močno likvidnostno pozicijo z likvidnimi sredstvi, ki predstavljajo 44,6 % bilančne vsote.

Likvidna sredstva Skupine so vključevala denar, stanje na računih pri centralnih bankah, stanje na računih pri bankah, portfelj dolžniških vrednostnih papirjev in kreditne terjatve, primerne za operacije zavarovanega financiranja pri centralni banki. Majhen delež likvidnih sredstev je zastavljen za operativne in regulatorne namene. Likvidnostne rezerve sestavljajo likvidna sredstva, ki niso zastavljena in se lahko v prihodnosti uporabijo za financiranje strateške rasti.

Nizke obrestne mere in obsežna likvidnost skozi celotno leto 2017 so povzročili določen pritisk na finančno uspešnost NLB Skupine. V središču je bila zato optimizacija sestave likvidnostnih rezerv in doseganje donosa. Portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige Skupine je bil še bolj razpršen glede na vrsto sredstev

(podjetniške obveznice), da bi se izognili tveganju koncentracije, in geografsko z vključitvijo nekaterih držav JVE z nižjo bonitetno oceno za povečanje dobičkonosnosti portfelja. Investicijska strategija je večinoma ostala konservativna in se je osredotočala na primerno ročnost in bonitetno strukturo.

Enostavna bilanca stanja, podprta z močno kapitalsko pozicijo, stabilnim financiranjem in trdno likvidnostjo, postavlja Skupino na pot prihodnjega razvoja.

Uršula Kovačič Košak direktorica, Finančni trgi

Archibald Kremser član uprave

96 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Andreja Stražišar direktorica, Kontroling Andrej Meža direktor, Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve

Letno poročilo NLB Skupine 2017 97

Andreja Stražišar direktorica, Kontroling

Anica Knavs direktorica, Finančno računovodstvo

98 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Jovica Jakovac direktor, Upravljanje z naložbenimi nepremičninami NLB Skupine

Letno poročilo NLB Skupine 2017 99

Anica Knavs

direktorica, Finančno računovodstvo

Poglavje 12

Nestrateški trgi in dejavnosti

Nestrateški trgi in dejavnosti vključujejo posle, namenjene dezinvestiranju v skladu z načrtom prestrukturiranja, ki obsegajo posle nestrateških članic skupine, nestrateški del portfelja Banke ter nekatere nestrateše lastniške naložbe Banke. Skupina je uspešno realizirala načrtovane cilje z izvedbo ukrepov, kot so prodaja družb, portfelja in premoženja ter izterjava ali prestrukturiranje posameznih terjatev, kot tudi z zapiranjem odvisnih družb. Leta 2017 je segment zabeležil pozitiven rezultat, ki je bil podkrepljen z uspešno izterjavo slabih posojil, prihodki iz naslova dezinvestiranja lastniških izpostavljenosti in uspešnega dezinvestiranja nestrateških odvisnih družb.

Rezultat nestrateškega segmenta pred davki je leta 2017 znašal 31,2 mio EUR (2016: -18,9 mio EUR). Znatno izboljšanje na eni strani temelji na aktivnem upravljanju slabih posojil in izboljšanju stroška tveganja (12,9 mio EUR sproščenih oslabitev in rezervacij, predvsem na račun uspešne izterjave; leta 2016 je rezultat vključeval oslabitve zaradi prodaje dela portfelja slabih posojil v višini 7,0 mio EUR), na drugi strani pa na ustvarjenih enkratnih prihodkih19 (13,2 mio EUR; leta 2016 je rezultat vključeval učinke prodaje lastniške naložbe v višini 4,9 mio EUR).

Leta 2017 je nestrateški segment prvič pozitivno prispeval k rezultatu Banke.

K neobrestnim prihodkom so prispevale tudi aktivnosti iz upravljanja nepremičnin (5,3 mio EUR).

Dodatno je k rezultatu segmenta prispevalo znatno zmanjšanje stroškov poslovanja, ki so se na letni ravni zmanjšali za 10 %, in sicer na 21,7 mio EUR (2016: 24,2 mio EUR).

Bilančna vsota v segmentu nestrateških trgov in dejavnosti NLB Skupine je konec leta 2017 znašala 391,3 mio EUR. Segment vključuje 141,1 mio EUR neto lizinških pogodb NLB Leasing d.o.o., Ljubljana (v likvidaciji), ki se pravilno izpolnjujejo. V primerjavi s koncem leta 2016 je bila 111,3 mio EUR neto manjša, v skladu s Planom prestrukturiranja in strategijo dezinvestiranja nestrateških dejavnosti. Veliko večino nestrateških sredstev predstavlja kreditna izpostavljenost (približno 69 %), manjši delež pa odpade na naložbene nepremičnine in opredmetena osnovna sredstva prejeta za poplačilo terjatev (približno 21 %), izpostavljenosti iz naslova lastniških naložb (približno 1 %) ter druga sredstva.

Aktivnosti zapiranja nestrateškega segmenta so v letu 2017 vključevale:

• zmanjšanje kreditnega poslovanja Banke s tujimi komitenti,
• dezinvestiranje nestrateških članic NLB Skupine,
• prodajo lastniških deležev Banke in
• aktivno upravljanje nepremičnin.

V letu 2017 je Skupina uspešno realizirala strategijo in cilje iz Plana prestrukturiranja v zvezi z zapiranjem nestrateškega segmenta skladno z zavezami EK.

Zmanjšanje kreditnega poslovanja Banke s tujimi komitenti

Banka ne sklepa novih kreditnih poslov s podjetji, ki imajo sedež izven Slovenije in niso člani skupine podjetij s sedežem ali končnim upravičencem v Sloveniji. Zato se je v letu 2017 nadaljevalo zapiranje preostalega portfelja v skladu z načrtom prestrukturiranja. Banka je v letu 2017 razrešila več pomembnih hrvaških terjatev, na podlagi česar se je izpostavljenost zmanjšala za 36,1 mio EUR. Z dokončno razrešitvijo nedonosnih izpostavljenosti do več bosanskih komitentov pa se je izpostavljenost dodatno zmanjšala za 91,2 mio EUR.

Enkratni dogodki so zlasti vključevali prodajo nestrateških lastniških udeležb (+9,5 mio EUR), sodno poravnavo (+1,2 mio EUR) in prodaje češke faktoring družbe v likvidaciji (+2,5 mio EUR). 19.

Tabela 18: Rezultati segmenta nestrateških trgov in dejavnosti

	v mio EUR na konsolidirani osnovi Nestrateški trgi in dejavnosti
	2017	2016	Sprememba
Čiste obresti	16,8	15,4	9 %
Čisti neobrestni prihodki	24,1	10,9	120 %
Skupaj čisti prihodki	40,9	26,3	55 %
Stroški skupaj	-21,7	-24,2	-10 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	19,2	2,1	784 %
Oslabitve in rezervacije	12,9	-20,9	-162 %
Rezultat pred davki	31,2	-18,9	264 %
Sredstva segmenta	391,3	502,6	-22 %
Neto krediti NBS	269,9	325,1	-17 %
Bruto krediti NBS	448,5	675,9	-34 %
Naložbene nepremičnine in opredmetena osnovna sredstva prejeta za poplačilo terjatev	81,6	113,7	-28 %
Ostala aktiva	39,9	63,8	-38 %
Depoziti NBS	10,2	26,5	-61 %
Obseg slabih posojil (bruto)	279,7	588,3	-52 %

Glavni dosežki nestrateških segmentov v letu 2017:

• • Realizacija strategije in ciljev iz Plana prestrukturiranja v zvezi z zapiranjem nestrateškega segmenta skladno z zavezami EK.
• • Prodaja nestrateških lastniških naložb (preostali del nestrateškega portfelja lastniških naložb je 0,9 mio EUR) in prodaja češke nestrateške družbe NLB Factoring, ki je bila v likvidaciji. Celotni izkupiček teh transakcij je znašal 11,1 mio EUR.
• • Prodaja posameznnih izpostavljenosti do hrvaških komitentov, kar je prispevalo k zmanjšanju obsega slabih posojil.
• • Bistveno zmanjšanje stroškov poslovanja, in sicer za 10 % na 21,7 mio EUR (2016: 24,2 mio EUR).

Dezinvestiranje nestrateških članic NLB Skupine

Nestrateške članice Skupine (ki večinoma opravljajo dejavnosti lizinga, faktoringa in upravljanja nepremičnin) so prenehale s sklepanjem novih poslov, portfelj pa se zmanjšuje z rednimi poplačili, izterjavo, prestrukturiranjem, prodajo itn. Leta 2017 je bila začeta likvidacija v preostalih nestrateških članicah (ki so navedene spodaj), z izjemo lizing družbe v Bosni in Hercegovini. Poleg tega je bila prodana češka faktoring družba v likvidaciji.

Seznam družb, v katerih je bila likvidacija uvedena v letu 2017:

• NLB Propria, Ljubljana
• NLB Leasing, Ljubljana
• Prospera Plus, Ljubljana
• NLB InterFinanz, Praga
• NLB InterFinanz, Beograd
• Prvi faktor, Beograd

Seznam družb, prodanih v letu 2017:

• NLB Factoring Brno, v likvidaciji

Nestrateške odvisne družbe so prenehale s sklepanjem novih poslov, uvedeni so bili postopki likvidacije, portfelj pa se zmanjšuje z rednimi poplačili, izterjavo, prestrukturiranjem, prodajo itn.

Pregledna in učinkovita optimizacija in prodaja nepremičnin z vzpostavitvijo posebne skupine strokovnjakov ter programske opreme za upravljanje nepremičnin.

Prodaja lastniških udeležb NLB

Banka je nadaljevala z odprodajo svojih lastniških naložb, s čimer se je do konca leta 2017 vrednost tega portfelja znižala z 21,7 mio EUR na 0,9 mio EUR. Rezultat teh prodaj je bil pozitiven učinek na izkaz uspeha v višini 9,8 mio EUR.

Banka in Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana sta, na podlagi postopka iztisnitve Banke kot enega od manjšinskih delničarjev družbe Pozavarovalnica Triglav RE d.d., dosegli sodno poravnavo in se dogovorili, da bo Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana Banki plačala dodatnih 1,2 mio EUR.

Aktivno upravljanje nepremičnin

Postopek dezinvestiranja preostalih slabih naložb podpira posebna skupina za prevzem nepremičnin, danih v zavarovanje, ter njihovo upravljanje in prodajo. Članicam Skupine zagotavlja strokovno znanje in storitve, da lahko tako kar najučinkoviteje dezinvestirajo preostale slabe naložbe ali prevzamejo nepremičnine, dane v zavarovanje. Poleg centralne službe v okviru NLB, REAM Skupino sestavljajo lokalne družbe za upravljanje, in sicer na štirih pomembnih trgih: Slovenija, Hrvaška, Srbija in Črna gora, ki nudijo tudi lokalno podporo drugim trgom, na katerih deluje Skupina.

Glavna naloga teh ekip za upravljanje je zagotavljanje strategij za ohranitev vrednosti lastniških nepremičnin oziroma vrednosti nepremičnin, zastavljenih kot zavarovanje terjatev iz problematičnih naložb bodisi z njihovim začasnim prevzemom bodisi z zagotavljanjem procesa dezinvestiranja, ki ohranja vrednosti

nepremičnine oz. terjatve. V obdobju od 2015 do 2017 je skupina izvedla ali nudila pomoč pri izvedbi nepremičninskih transakcij v skupni vrednosti več kot 100 mio EUR in tako neposredno ali posredno prispevala 350 mio EUR k zmanjšanju slabih naložb, od tega 160 mio EUR v letu 2017.

V zadnjem četrtletju 2017 je Skupina digitalizirala poslovanje z uvedbo celovite nepremičninske programske opreme, ki je bila vgrajena v posebej za to namenjeno spletno stran (www.nlbrealestate.com). Ta nudi informacije v realnem času o dejanskih ponudbah za stranke, vključno z analizo kazalnikov uspešnosti poslovanja na področju nepremičnin in scenariji za zahtevnejše vlagatelje.

Slika 56: Gibanje sredstev po dejavnosti (v mio EUR)

1. NLB Factoring - prodano v juliju 2017, NLB Propria, NLB Prospera Plus, LHB AG

182,5 mio EUR znižanje bruto posojil tujim strankam v letu 2017

Več kot

100

mio EUR celotna prodajna vrednost nepremičninskih poslov, ki jih je Skupina izvedla ali pri njihovi izvedbi pomagala, v obdobju od 2015 do 2017

Operativno poslovanje

Hitro zaznavanje tržnih trendov, ki jih narekuje digitalizacija, in nenehno prizadevanje za nadaljnjo optimizacijo procesov sta postala bistveni in stalni nalogi Banke za izboljšanje uporabniške izkušnje.

Ohranitev položaja vodilnega ponudnika plačilnih storitev na trgu, z največjim zaupanjem in izkušnjami, poznavanjem trga in hitrim odzivanjem na trenutne in prihajajoče izzive

Skupina je zabeležila večji obseg obdelanih plačilnih transakcij kot v prejšnjem letu (povečanje števila transakcij za 1,5 % in povečanje vrednosti transakcij za 12,5 %) in obdržala svoj tržni delež na področju plačilnih storitev. NLB je uspela zadržati svoj položaj vodilnega in zaupanja vrednega ponudnika storitev na trgu s stabilnim tržnim deležem v višini 23,9 % v Sloveniji. Ta pozitiven rezultat potrjuje stalno zavezanost kakovosti, zanesljivosti in varnosti plačilnih storitev v Skupini.

Nenehno spreminjajoče se okolje plačilnih storitev zahteva fleksibilnost, natančno oceno sprememb in ustrezen odziv na tržne in regulatorne izzive (npr. predpisi, standardi in pravila). Med številnimi prilagoditvami zaradi sprememb zunanjega okolja je Banka uspešno uvedla QR kodo za plačilne naloge na vseh tržnih poteh, ki omogočajo poenostavljeno odreditev plačilnih nalogov za stranke. Ker se številni izdajatelji plačilnih nalogov (računov) v Sloveniji še pripravljajo (ali so ravno začeli

prvo fazo) na uvedbo uporabe kode QR, se širša uporaba QR kode na plačilnih nalogih pričakuje v letu 2018.

Banka sledi trendom na področju plačilnih storitev kot so digitalni plačilni instrumenti, izboljšane tehnične naprave in STP, zato je bila zelo proaktivna pri razvoju rešitve za takojšnja plačila, ki naj bi jo uvedel Bankart (nacionalna klirinška organizacija) za slovenski plačilni trg v zadnji četrtini leta 2018. Nacionalna shema za takojšnja plačila (na podlagi standardov SEPA) je naslednji pomemben korak za prilagoditev vedno večjim zahtevam strank. V skladu s pravili te sheme bodo plačila obdelana v realnem času 24 ur dnevno 365 dni na leto, in sicer v manj kot 5 sekundah.

V okviru projekta takojšnjih plačil v Banki je bilo zato začetih več aktivnosti, s katerimi bomo zagotovili pravočasno izvedbo potrebnih prilagoditev tehnične podpore in poslovnih procesov pred uvedbo storitev takojšnjih plačil.

Največji gotovinski center v Sloveniji

Gotovinske storitve so pomemben del ponudbe Banke, ki je usmerjena v zadovoljitev potreb strank. Stalno povečevanje avtomatizacije ter digitalizacije poslovnih procesov in papirne dokumentacije izboljšuje kakovost storitev, kar ostaja tudi v prihodnje naša osrednja naloga.

Banka je največji vsestranski ponudnik storitev za podporo gotovinskemu

Banka z zavzetostjo in predanostjo zagotavlja strokovne storitve strankam ter si prizadeva za razvoj najboljših izkušenj strank.

poslovanju v Sloveniji. Storitve zagotavlja za 13 od 15 komercialnih bank (vključno z NLB). Z visoko stopnjo avtomatizacije tehnološkega procesa in specializiranim znanjem, ki temelji na obsežnih izkušnjah, Banka ponuja storitve visoke kakovosti, prepoznane s strani večine bank v Sloveniji, ki so ji zaupale svoje gotovinsko poslovanje.

Trezor in oskrba z gotovino s svojim voznim parkom oklepnih vozil obdeluje in zagotavlja gotovino za Banko in druge banke, ki poslujejo v Sloveniji, vključujoč skoraj 500 bančnih poslovalnic in preko 950 bankomatov. Banka z naprednim informacijskim sistemom napovedovanja ocenjuje prihodnjo porabo gotovine na vsaki gotovinski točki, ki jo oskrbuje, ob upoštevanju številnih dejavnikov, od katerih sta odvisna povpraševanje po gotovini in njena volatilnost. To omogoča prilagodljivost, prožnost in učinkovitost pri upravljanju in logistiki oskrbe z gotovino v banki.

Stalno spreminjajoče se okolje plačilnih storitev zahteva prožnost, točno oceno in ustrezen odziv na tržne in regulativne izzive.

Novo okolje za poravnave poslov z vrednostnimi papirji in zakonodajni izzivi na finančnih trgih

Največji izziv spremljave poslov finančnih trgov leta 2017 je bila vključitev slovenskega kapitalskega trga v T2S okolje. Poleg uvedbe novega procesa za poravnave poslov z vrednostnimi papirji na domačem trgu prek DCA za Banko so bila s T2S okoljem uvedena usklajena evropska pravila za izvajanje korporacijskih dejanj, v skladu s katerimi morajo članice KDD izvajati vsa korporacijska dejanja za svoje stranke. Zaradi tega je Banka leta 2017 izvedla skoraj 35.000 korporacijskih dejanj za svoje borznoposredniške stranke s trgovalnimi računi.

Banka je kot najpomembnejša finančna ustanova v državi tudi edina banka v Sloveniji, ki ponuja dostop do DCA v T2S drugim strankam in tako zagotavlja posredni dostop do denarne poravnave udeležencem, ki je ne morejo izvajati sami (borznoposredniške in zavarovalne družbe). Leta 2017 je Banka obdelala več kot 1.500 prenosov na DCA in iz njega v okviru svoje vloge kot plačilna banka T2S.

Zaradi pomembnih sprememb zakonodaje in novih zahtev je bilo leto 2017 polno izzivov, vključno z izvajanjem zahtev glede izmenjave zavarovanj in prenovljenih zahtev glede poročanja izvedenih finančnih instrumentov v okviru uredbe EMIR, uvedbo novega celovitega poročanja o vseh

NLB ima največji tržni delež plačilnih storitev in storitev oskrbe z gotovino v Sloveniji. To je rezultat stalne zavezanosti h kakovosti, zanesljivosti in varnosti plačilnih storitev v Skupini. Naša prihodnja prizadevanja so osredotočena na dodatno izboljšanje zadovoljstva strank z nadaljnjo optimizacijo obdelav, ki temelji na podrobnem pregledu tržnih trendov, ki jih narekuje digitalizacija.

finančnih instrumentih v okviru uredbe MiFIR in pripravo na nov mednarodni računovodski standard MSRP 9. Potrebne prilagoditve, ki izhajajo iz zgornjih sprememb zakonodajnih zahtev, so bile izvedene s stalno optimizacijo procesov ter uvedbo več izboljšav in avtomatizacij.

Banka z zavzetostjo in predanostjo zagotavlja strokovne storitve strankam ter si prizadeva za nenehen razvoj najboljših izkušenj strank.

Podpora bančnemu poslovanju:

Učinkovito procesiranje prispeva h kakovosti plačilnih storitev Banke.

23,9 % tržni delež plačilnih storitev v Sloveniji

1.450 gotovinskih točk NLB oskrbuje z gotovino v Sloveniji

35.000 izvedenih korporacijskih dejanj za borznoposredniške stranke

Irena Dolinar direktorica, Plačilni sistemi

Alenka Korče direktorica, Trezor in oskrba z gotovino Dražen Bundalo direktor, Zaledne storitve za posle finančnih trgov

Poglavje 14

Upravljanje tveganj

V letu 2017 se je nadaljevala močna kapitalska in likvidnostna pozicija. Skupina je celovito vgradila okvir upravljanja tveganj v procese sprejemanja poslovnih odločitev upravljanja in omilitve tveganj in tako proaktivno podprla svoje poslovanje. Področje upravljanja tveganj v Skupini je pristojno za vodenje, spremljanje in upravljanje tveganj v Banki, ki je matična družba v Sloveniji, obenem pa je tudi kompetenčni center za šest odvisnih bančnih članic Skupine. Poleg tega je odgovorno za več družb, ki opravljajo komplementarne nebančne storitve, ter nestrateške odvisne družbe, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja.

Kakovost kreditnega portfelja se je dodatno izboljšala v letu 2017, s poudarkom na kakovosti novih plasmajev, ki vodijo v razpršenost kreditnega portfelja, in nadaljnjih trdnih zavezah za zmanjševanje obsega nedonosnih izpostavljenosti, ki se že približuje povprečni ravni bank v EU. Poleg tega stopnja pokritja slabih posojil ostaja visoka in omogoča nadaljnje zmanjševanje nedonosnih izpostavljenosti brez pomembnejšega vpliva na strošek tveganja v naslednjih letih. V celotni regiji, v kateri posluje Skupina, so opazni pozitivni trendi, ki se odražajo v izboljšanem zaupanju komitentov glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezani potrošnji in okrevanju nepremičninskega trga. Zaradi ugodnega ekonomskega razvoja in drugih enkratnih dogodkov je bil strošek tveganja negativen, njegov razvoj skozi leto pa zelo stabilen in

v celoti skladen s strateškimi poslovnimi usmeritvami in pričakovanji.

V okolju negativnih tržnih obrestnih mer se je Skupina soočala z visoko presežno likvidnostjo, zaradi česar je veliko pozornosti posvečala strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv, upoštevaje potencialno možna neugodna gibanja na finančnih trgih. Presežna likvidnost in povpraševanje na trgu po produktih s fiksno obrestno mero sta povzročila povečanje izpostavljenosti tveganju obrestne mere, ki je ostala v okviru relativno nizke do zmerne tolerance za to tveganje. Skupina je bila vključena v stresni test ECB 2017 – obrestno tveganje bančne knjige, kar se je odrazilo v znižanju kapitalske smernice v okviru drugega stebra (ang. Pillar 2 capital guidance), ki predstavlja del splošnih SREP zahtev. Skupina je v letu 2017 izkazovala stabilno kapitalsko likvidnostno pozicijo na konsolidirani ravni in na ravni posameznih bančnih članic, kar v precejšnji meri presega ciljni profil pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

Načela upravljanja tveganj

Banka je kot sistemsko pomembna banka vključena v EMN, v okviru katerega izvaja nadzor enotna nadzorniška skupina, ki vključuje predstavnike ECB in BS. Vse članice Skupine poslujejo skladno z regulativo ECB, obenem pa odvisne družbe Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, delujejo skladno s pravili, ki jih določajo lokalni regulatorji. Spremljanje in upravljanje tveganj v Skupini se izvaja na poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice Skupine, v skladu s Standardi upravljanja tveganj v Skupini.

Skupina daje velik poudarek in pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Glavna načela glede prevzemanja in upravljanja tveganj so opredeljena v Strategiji prevzemanja in upravljanja tveganj v Skupini, ki je sestavljena skladno s poslovno strategijo in usmeritvami glede prevzemanja tveganj. Poseben poudarek je na opredelitvi pripravljenosti za prevzemanje tveganj, vključitvi analize tveganj v proces sprejemanja odločitev na strateški in operativni ravni, razpršenosti s ciljem omejevanja visoke koncentracije, optimalni porabi kapitala in njegovi alokaciji, ustrezni, tveganjem prilagojeni cenovni politiki ter zagotavljanju skladnosti poslovanja z notranjimi akti in z zadevno regulativo.

Temeljni cilji na področju upravljanja tveganj so ocenjevanje, spremljanje in upravljanje tveganj v Skupini v skladu z Opredelitvijo prevzemanja tveganj in Strategijo za prevzemanje in upravljanje tveganj, ki predstavljata temeljna dokumenta na področju upravljanja tveganj v Skupini. Skupina nenehno nadgrajuje svoj sistem upravljanja tveganj z namenom zagotavljanja ustrezne podpore v procesu sprejemanja poslovnih odločitev, celovitega sistema upravljanja in blaženja tveganj, tudi z vključitvijo procesov ICAAP in ILAAP, Načrta sanacije in drugega internega testiranja izjemnih situacij.

Proaktivno upravljanje tveganj v letu 2017

Aktivnosti v zvezi z MSRP 9, ki je začel veljati v začetku leta 2018, so bile v celoti izvedene že v letu 2017, vključno z metodološkimi prilagoditvami, oceno pričakovanih kvantitativnih učinkov, interno validacijo ter zunanjim metodološkim

pregledom. Glede na zelo ugodna makroekonomska gibanja in izboljšano kakovost kreditnega portfelja so bili zabeleženi pozitivni učinki na ravni Skupine (kot razlika med MSRP 9 in MRS 39), medtem ko so učinki, ki izhajajo predvsem iz naslova skupinskih oslabitev, okrepili kapitalsko osnovo Skupine. Več informacij o učinkih prehoda na MSRP 9 je razkritih v računovodskem delu letnega poročila v pojasnilu 2.34.

Eden izmed ključnih ciljev upravljanja tveganj je ohranjanje preudarne ravni kapitalske ustreznosti Skupine. Skupina sledi ravni kapitalske ustreznosti, opredeljeni v okviru vzpostavljenega procesa ICAAP, na ravni Skupine in posameznih bančnih članic, upoštevaje normalne pogoje poslovanja in stresne razmere. Skupina po stanju na 31. december 2017 izkazuje visoko raven kapitalske ustreznosti (CET 1) v višini 15,9 %20, kar je skladno tudi z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj in je nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga je objavila EBA. Skupina izpolnjuje obe kapitalski zahtevi določeni za leto 2018 kot tudi kapitalski zahtevi brez upoštevanja prehodnega obdobja (t.j. kapitalski zahtevi vključujoč skupni blažilnik v polnem znesku, ne glede na zakonsko določeno prehodno uvedbo).

V primerjavi z letom 2016 se je kapitalska ustreznost zmanjšala za 1,1 odstotne točke, pri čemer se je za 0,8 odstotne

• • Portfelj slabih posojil se je v zadnjih štirih letih zmanjšal za več kot 68,5 %.
• • Skupina je podedovan portfelj slabih posojil v obdobju od 2014 do 2017 zmanjšala z 2.687 mio EUR na 844 mio EUR, in sicer na podlagi proaktivne strategije zmanjševanja slabih posojil, medtem ko so slaba posojila iz naslova novih posojil zelo nizka zaradi izboljšanih standardov odobravanja posojil in nadgradnje drugih orodij za upravljanje tveganj.

točke zmanjšala zaradi zahtevanega popravka obravnave izračuna odprte valutne pozicije na konsolidirani ravni in obravnave kapitalskih naložb v neevrskih odvisnih bančnih članicah. Zahtevani popravek se nanaša na strukturne pozicije, ki izhajajo iz poslovanja neevrskih odvisnih bančnih članic Skupine. Te pozicije so dolge, netrgovalne in načrtovane. Na konsolidirani ravni se devizne prevedbene valutne razlike iz teh pozicij pripoznavajo v konsolidiranem kapitalu in ne vplivajo na izkaz uspeha Skupine. Z ohranjanjem odprte strukturne pozicije Skupina vzdržuje kapitalski količnik, ki ni občutljiv na gibanje tujih valut. Banka bo v prihodnje poskušala delno ali v celoti izključiti ta položaj iz odprte valutne pozicije (v primeru odobritve regulatorja).

pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah.

Drugi ključni cilj je ohranjati visoko raven in stabilno strukturo likvidnosti. Skupina izkazuje dober likvidnostni položaj na konsolidirani ravni in ravni posameznih bančnih članic, kar se odraža tudi v preseganju mejne vrednosti LCR (po delegiranem aktu), ki znaša 276 %, upoštevaje pripravljenost za prevzemanje tveganj), ter višini razpoložljivih rezerv, ki znaša 5.026 mio EUR. Tudi v primeru nastopa stresnega scenarija Skupina razpolaga z zadostno višino likvidnostnih rezerv v obliki plasmajev pri ECB, prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev in naložb na denarnem trgu. Financiranje

Tudi v letu 2017 je Skupina zagotavljala močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo.

Skupine in posameznih bank članic temelji predvsem na nebančnih depozitih, kar se odraža v LTD kazalniku v višini 70,8 %, ki omogoča Skupini potencial za nadaljnje povečanje obsega kreditiranja.

Zagotavljanje ustrezne kakovosti kreditnega portfelja je najpomembnejši cilj na področju tveganj, s poudarkom na kakovosti novo odobrenih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Skupina je aktivno prisotna na trgu prek financiranja obstoječih in novih kreditno sposobnih komitentov. Nižja zadolženost podjetij v Sloveniji in njihovo uspešno razdolževanje sta pozitivno vplivala na odobravanje novih kreditov. V segmentu prebivalstva so v celotni regiji, v kateri posluje Skupina, opazni pozitivni trendi, ki se odražajo v izboljšanem zaupanju komitentov glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezani potrošnji in okrevanju nepremičninskega trga. Zaradi prizadevanj, ki izhajajo iz izboljšanih standardov za odobravanje posojil, se je kumulativno zelo zmanjšal delež novih slabih posojil (2017: 0,6 % bruto posojil,

Opomba: Bruto izpostavljenost vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo

Slika 57: Struktura kreditnega portfelja

Ob predpostavki izplačila dividend v vrednosti 100 % neto dobička Banke po davkih (189,1 mio EUR). 20.

Slika 58: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po boniteti komitentov (v mio EUR) konec leta

2.623 1.896 1.299

Slika 59: Obseg slabih posojil NLB Skupine (v mio EUR)

kar znaša 58 mio EUR). Zaradi ugodnega makroekonomskega okolja v regiji je bil strošek dodatnih rezervacij za kreditna tveganja negativen, njegov razvoj skozi leto pa zelo stabilen in v celoti skladen s strateškimi usmeritvami.

2014 2015 2016 2017

Na slovenskem trgu se Banka osredotoča na zagotavljanje celovitih storitev za segmente poslovanja s prebivalstvom, srednje velikimi in malimi podjetji, v segmentu poslovanja z velikimi podjetji pa vzpostavlja sodelovanje z izbranimi podjetji (preko zagotavljanja različnih vrst kreditiranja/ investicijskih instrumentov). Vse druge bančne članice v JVE, kjer je prisotna Skupina, so univerzalne banke, ki se osredotočajo predvsem na segment srednje velikih in malih podjetij ter na poslovanje s prebivalstvom. Eden od ključnih ciljev je zagotavljanje celovitih storitev strankam ob sočasnem preudarnem prevzemanju tveganj. V obstoječi strukturi kreditnega portfelja (bruto posojila) znaša delež danih naložb prebivalstvu 38 %, delež naložb velikim podjetjem 20 %, delež naložb MSP ter mikro družbam 24 %, preostanek portfelja pa predstavljajo druge likvidne naložbe.

Skupina precejšnjo pozornost namenja novemu financiranju podjetij in prebivalstva, vzdržni volatilnosti kreditnega tveganja z vidika strukture in stroška tveganja ter zagotavljanju vzdržne rasti odvisnih bank. Poleg tega Skupina stalno

razvija širok razpon naprednih pristopov, ki so podprti z matematičnimi in statističnimi modeli na področju ocene kreditnih tveganj skladno z najboljšimi bančnimi praksami, in sicer z namenom nadaljnje nadgradnje obstoječih orodij za upravljanje tveganj in sočasnega zagotavljanja hitrejše odzivnosti do strank.

V preteklosti vzpostavljeni pristopi k prestrukturiranju so osredotočeni na zgodnje odkrivanje strank s potencialnimi finančnimi težavami ter njihovo proaktivno reševanje. Strukturiran pristop in uspešna uporaba raznih orodij prestrukturiranja sta omogočila ozdravitev številnih komitentov v preteklih letih in prenos teh komitentov nazaj v poslovni del. Poleg tega je bil dosežen precejšen napredek pri prestrukturiranju naložb prebivalstva, pri čemer se banka osredotoča na sistematičen pristop in proaktivno uporabo standardiziranih orodij za pravočasno prestrukturiranje izpostavljenosti do fizičnih oseb.

Trdna zavezanost NLB Skupine k proaktivnemu zniževanju obsega nedonosnih izpostavljenosti se je nadaljevala tudi v letu 2017. Natančno opredeljeni cilji in stalno spremljanje izvajanja so omogočili precejšnje dodatno zmanjšanje obsega nedonosnega portfelja. Obseg obstoječega nedonosnega kreditnega portfelja v Skupini se je zmanjšal s 1.299 mio EUR na 844 mio EUR na letni ravni,

Slika 60: Delež nedonosne izpostavljenosti NLB Skupine (% NPE po definiciji EBA) in delež NPL

po EBA metodologiji

Slika 61: Stopnja pokritja

Delež slabih posojil (bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)

Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila

Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila

s čimer so bili preseženi načrtovani cilji. Vsi učinki skupaj so povzročili zmanjšanje deleža slabih posojil s 13,8 % na 9,2 % na letni ravni, medtem ko se je ta delež po mednarodno bolj primerljivem razmerju NPE po metodologiji EBA zmanjšal z 10,0 % na 6,7 %.

Pomembna prednost Skupine je visoka stopnja pokritja slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila, ki je znašala 77,5 % (povečanje za 1,4 odstotne točke). Stopnja pokritja slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila je znašala 62,2 %, kar je precej nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga je objavila EBA (44,7 % za tretje četrtletje 2017). To omogoča dodatno zmanjšanje slabih posojil brez pomembnega vpliva na strošek dodatnih rezervacij v naslednjih letih. Prav tako pa tudi dokazuje, da je bilo zmanjšanje v preteklosti v povprečju izvedeno brez negativnega vpliva na izkaz uspeha.

Pri obravnavi tržnih tveganj se Skupina ravna po tem, da ta tveganja ne smejo imeti znatnega vpliva na poslovanje posamezne članice ali celotne Skupine. Izpostavljenost iz naslova trgovanja je dovoljena samo v NLB kot matični družbi. Posledično je zelo omejena, zato ne predstavlja pomembnega tveganja v sklopu poslovanja Skupine.

Skupina opravlja glavnino poslovnih dejavnosti v evrih, odvisne bančne članice pa v svojih domačih valutah in delno tudi v evrih; evro je valuta poročanja za celotno Skupino. Neto odprta devizna pozicija Skupine iz naslova transakcijskega tveganja je zelo nizka in predstavlja manj kot 1,74 % kapitala, izvzemši strukturno pozicijo odvisnih družb izven EU.

Posledično je izpostavljenost Skupine obrestnemu tveganju razmeroma majhna, vendar se je v zadnjem času po pričakovanjih nekoliko povečala zaradi presežne likvidnosti in okolja, zaznamovanega z nizkimi obrestnimi merami. Skupina je bila vključena v stresni test ECB 2017 – osredotočen na analizo občutljivosti in različne vrste obrestnega tveganja v bančni knjigi. To se je odrazilo v znižanju kapitalske smernice v okviru drugega stebra (ang. Pillar 2 capital guidance), ki predstavlja del splošnih SREP zahtev. Občutljivost neto obrestnih prihodkov Skupine bi v primeru povišanja Euriborja za 50 bazičnih točk znašala 10 mio EUR, medtem ko bi bila občutljivost v primeru znižanja manjša zaradi uporabe pogodbene klavzule, ki vključuje obrestno dno. Z ekonomskega vidika BPV občutljivost za 200 bazičnih točk znaša 5,73 % kapitala Skupine.

Na področju operativnih tveganj si je Skupina dodatno prizadevala za proaktivno preprečevanje in zmanjševanje morebitnih potencialnih škod v prihodnosti. Posebna pozornost je bila namenjena vzpostavitvi sistema stresnega testiranja, ki temelji na modeliranju škodnih dogodkov in analizi scenarijev, ki se nanašajo na potencialne malo verjetne dogodke, katerih učinek pa je lahko velik. Poleg tega so bili vzpostavljeni ključni kazalniki tveganj, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja za širše področje operativnih tveganj, s ciljem izboljšanja obstoječih notranjih kontrol in zagotavljanja pravočasnega odziva, ko je to potrebno.

Skupina je preudarno upravljala tudi druga nefinančna tveganja v okviru procesa ICAAP, kot so strateško tveganje, tveganje ugleda, kapitalsko tveganje in tveganje dobičkonosnosti. Poleg enotnega stresnega testiranja je bil dodatno nadgrajen okvir, ki vključuje interno razvite modele, glede na pomembne pričakovane makroekonomske dejavnike. Takšen okvir stresnega testiranja je predmet postopkov rednih internih preverjanj in testiranj za nazaj.

Stalna nadgradnja okvira za upravljanje s tveganji, proaktivno upravljanje tveganj, ugodno makroekonomsko okolje in zmerno prevzemanje tveganj je obrodilo rezultate nad pričakovanji.

276 % LCR Skupine

6,7 % delež nedonosnih izpostavljenosti Skupine po EBA

• 62 b. t. sproščanje že oblikovanih oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja (ang. cost of risk)

Igor Zalar direktor, Tveganja

110 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Rok Šturm direktor, Vrednotenje in kontrola

Letno poročilo NLB Skupine 2017 111

Andreas Burkhardt član uprave

Peter Zelen direktor, Prestrukturiranje

Nataša Simčič direktorica, Kreditne analize pravnih in fizičnih oseb

112 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Vesna Pogačar direktorica, Upravljanje problematičnih naložb in izterjava

Nataša Simčič

Vesna Pogačar

naložb in izterjava

direktorica, Upravljanje problematičnih

direktorica, Kreditne analize pravnih in fizičnih oseb

Polona Kurtevski direktorica, Notranja revizija Poglavje 15

Korporativno upravljanje

Korporativno upravljanje Banke temelji na veljavni zakonodaji, Statutu Banke ter pravicah in odgovornostih organov upravljanja Banke, ki upoštevajo načela odgovornega upravljanja in/ ali nadzorovanja vseh dejavnosti Banke in Skupine. Banka ima v skladu s slovensko zakonodajo dvotirni sistem upravljanja, v okviru katerega so odnosi med posameznimi organi vzpostavljeni na podlagi medsebojne delitve pravic in odgovornosti. Organi upravljanja in nadzora Banke so Skupščina delničarjev, Nadzorni svet in Uprava.

Skupščina banke

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zvezi z zadevami Banke na skupščini Banke. Pravice Republike Slovenije (RS) kot edinega delničarja Banke na skupščini zastopa SDH.

Skupščina banke sprejema odločitve skladno z zakonodajo in Statutom banke. Skupščina banke ima pristojnosti, kot jih določajo Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o bančništvu in Statut banke. Med odločitve Skupščine banke med drugim sodijo sprejetje in spremembe Statuta, uporaba bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in nadzornemu svetu, spremembe osnovnega kapitala Banke, imenovanje in razreševanje članov nadzornega sveta.

Skupščina delničarjev Banke se je leta 2017 sestala dvakrat.

Dne 7. aprila 2017 je bila izvedena 28. Skupščina delničarjev banke, na kateri je pravice RS kot edinega delničarja Banke zastopal SDH. Skupščina se je med drugim seznanila z Letnim poročilom NLB Skupine za leto 2016 in odločila o uporabi bilančnega dobička za leto 2016, pri čemer je sprejela sklep o dodelitvi 63,78 mio EUR bilančnega dobička za leto 2016 edinemu delničarju Banke (3,189 EUR na delnico). Skupščina se je seznanila s Poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila, z informacijo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta v letu 2016 in s spremembami Pravilnika o določanju drugih pravic iz pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb oz. drugih aktov Banke. Skupščina banke se je seznanila z letnim poročilom Centra notranje revizije za leto 2016 in s pozitivnim mnenjem Nadzornega sveta NLB.

Skupščina banke je članom uprave in nadzornega sveta podelila razrešnico za poslovno leto 2016. Z zaključkom skupščine se je članu nadzornega sveta Urošu Ivancu iztekel štiriletni mandat. Nadzorni svet je nadaljeval svoje delo v sedemčlanski zasedbi. Na skupščini je delničar zahteval dodatno točko dnevnega reda in predlagal spremembo Statuta, s katero je bila natančneje opredeljena neodvisnost članov nadzornega sveta, in spremembo Statuta v zvezi z dovoljenjem za prenos delnic.

Dne 8. septembra 2017 je potekala 29. skupščina delničarjev. Pravice RS kot edinega delničarja Banke na skupščini je zastopal SDH. Na predlog, ki ga je

predstavil Nadzorni svet banke, je skupščina imenovala naslednje tri nove člane nadzornega sveta: Vido Šeme Hočevar, Simono Kozjek in Petra Groznika. V postopku izbire, ki je bil izveden v skladu z regulativnimi zahtevami in internimi pravili, je Banka opravila oceno primernosti kandidatov. V skladu z bančnimi predpisi je Komisija za imenovanja nadzornega sveta banke izdala pozitivno oceno primernosti kandidatov, ki je vključevala oceno vseh ključnih meril primernosti kandidatov, vključno z izjavo o potencialnih navzkrižjih interesov in neodvisnosti kandidatov. To je odobril tudi Nadzorni svet banke. Vsi trije kandidati so bili ocenjeni kot primerni za funkcijo.

Nadzorni svet banke ima trenutno osem članov (nadaljnje informacije o sedanji sestavi nadzornega sveta so prestavljene v poglavju o nadzornem svetu).

Splošne informacije o sklicu zasedanja skupščine delničarjev, udeležbi na skupščini delničarjev in metodi odločanja na skupščini delničarjev, kot so zahtevane na podlagi 70. člena, 5. odstavka (5. točka) Zakona o gospodarskih družbah, so podane v poglavju »Izjava o upravljanju NLB«.

Korporativno upravljanje Skupine

NLB kot nadrejena banka v Skupini upravlja in nadzoruje članice Skupine skladno z zakonodajo EU in Republike Slovenije, lokalno zakonodajo in regulativnimi zahtevami, ki veljajo za posamezne članice Skupine, ob hkratnem upoštevanju internih pravil, zavez EK, ECB in drugih regulatorni zahtev.

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zvezi z zadevami Banke na Skupščini banke. Pravice RS kot edinega delničarja Banke na skupščini zastopa SDH.

NLB kot nadrejena banka v Skupini upravlja in nadzoruje članice Skupine skladno z zakonodajo Republike Slovenije in zakonodajami držav, v katerih delujejo članice Skupine, hkrati pa upošteva interna pravila ter določila, ki izhajajo iz zavez, danih Evropski komisiji, in regulative Evropske centralne banke.

Vloge, pristojnosti in odgovornosti posameznih organov in organizacijskih enot ter zagotavljanje njihovega enotnega delovanja za uresničevanje poslovnih ciljev celovito ureja Politika korporativnega upravljanja NLB Skupine. V Banki je sektor Upravljanje Skupine glavni partner Uprave banke pri upravljanju strateških in nestrateških članic Skupine ter je odgovoren za ustrezno korporativno upravljanje, usklajevanje strategij in doseganje ciljev odvisnih družb.

• Skupino upravljamo: Skladno s temeljnimi korporacijskimi pravili prek organov članic Skupine:
  • z glasovanjem na skupščinah članic Skupine,
  • s predlogi za imenovanje vodstev članic Skupine,
  • s predlogi za imenovanje predstavnikov NLB v nadzorne organe,
  • z izvajanjem nadzora prek nadzornih organov članic Skupine,
  • s sodelovanjem predstavnikov Banke v različnih odborih in komisijah članic Skupine.
• Z mehanizmi, ki zagotavljajo učinkovit poslovni nadzor po vseh poslovnih področjih, harmonizacijo standardov poslovanja ter medsebojno informiranje članic Skupine po poslovnih področjih (oziroma po t. i. načelu »business line«).
• Z dodatnim nadzorom članic Skupine, ki ga izvajajo Center notranje revizije NLB, Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete NLB in zunanji nadzorniki (ECB, BS, zunanji revizorji, lokalni regulatorji).

V zadnjih letih smo nadgradili koncept korporativnega upravljanja Skupine in okrepili vlogo članov uprave NLB ter vodstev članic Skupine. Vzpostavili smo tudi ciljne sestave nadzornih organov članic Skupine, optimizirali delovanje nadzornih organov ter poenostavili poročanje in standarde na področju harmonizacije poslovanja. V skladu s strateškimi cilji je bil uveden koncept »regionalnih managerje« (Country Managers), katerih glavni cilj je podpirati in usmerjati članice. Predstavljajo tudi močno povezavo med članicami in NLB ter pospešujejo izmenjavo dobre prakse na različnih ravneh. Konec leta 2017 je en regionalni manager pokrival Srbijo in Črno goro, drugi pa obe Banki v Bosni in Hercegovini.

Pristojnosti organov upravljanja banke, Statut banke in druge informacije glede korporativnega upravljanja, so na voljo na spletni strani: https://www.nlb.si/ corporate-governance.

Nadzorni svet

Naš najvišji cilj predstavlja sledenje strateškim usmeritvam ter zaupanje lastnika in poslovnih partnerjev v delovanje Banke.

Nadzorni svet NLB opravlja svoje naloge skladno z določili zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb, ter Statutom NLB.

Na začetku leta 2017 je imela Banka popoln devetčlanski Nadzorni svet, kot določa Statut. Sestavljali so ga: predsednik Primož Karpe, namestnica predsednika Sergeja Slapničar in naslednji člani: Uroš Ivanc, Andreas Klingen, László Urbán, David E. Simon, David Kastelic, Matjaž Titan in Alexander Bayr.

Sergeja Slapničar je 13. marca 2017 podala odstopno izjavo. Na podlagi soglasja Nadzornega sveta banke ji je funkcija prenehala 20. marca 2017. Z zaključkom 28. Skupščine banke z dne 7. aprila 2017 se je članu nadzornega sveta NLB Urošu Ivancu iztekel štiriletni mandat. Dne 21. aprila 2017 se je Nadzorni svet banke seznanil z odstopno izjavo Matjaža Titana in njegovim predlogom za skrajšanje odpovednega roka. Na podlagi soglasja Nadzornega sveta banke mu je funkcija prenehala 21. aprila 2017.

Dne 7. aprila 2017 je Nadzorni svet banke imenoval Andreasa Klingena za novega namestnika predsednika, 11. maja 2017 pa je sprejel sklep o imenovanju članov svojih komisij.

Dne 7. septembra 2017 se je Nadzorni svet e seznanil z odstopno izjavo Davida Kastelica in njegovim predlogom za skrajšanje odpovednega roka. Na podlagi soglasja Nadzornega sveta banke mu je funkcija prenehala 8. septembra 2017.

1. Skupščina delničarjev je dne 8. septembra 2017 imenovala tri nove člane Nadzornega sveta banke. Trenutno ga sestavlja osem članov, in sicer Primož Karpe, predsednik, Andreas Klingen, namestnik predsednika, in naslednji člani: Alexander Bayr, David Eric Simon, László Urbán, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek in Peter Groznik (člani).

V skladu z dvotirnim sistemom upravljanja Banke in pristojnostmi za nadzor nad Upravo banke daje Nadzorni svet banke soglasje Upravi banke pri določanju poslovne politike in finančnega načrta Banke, soglasje k strategiji Banke in bančne skupine, organizaciji sistema notranjih kontrol, okvirnemu letnemu programu dela notranje revizije in izvajanju vseh finančnih poslov (npr. izdaji lastnih vrednostnih papirjev, kapitalski udeležbi v družbah in drugih pravnih osebah), hkrati pa tudi nadzira delovanje notranje revizije. Nadzorni svet ravna v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja ob upoštevanju preprečevanja navzkrižja interesov.

Dodatne informacije o delu in pooblastilih nadzornega sveta so na voljo v poglavju »Izjava o upravljanju NLB«.

Naš najvišji cilj je sledenje strateškim usmeritvam ter zaupanje lastnika in poslovnih partnerjev v delovanje Banke.

Mag. Primož Karpe

predsednik nadzornega sveta Mandat: 2016-2020

Izobrazba:

• Magisterij Univerze v San Diegu (Master of Science – Business Administration)
• Univerzitetna diploma iz ekonomije, smer Finance – Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Karierna pot:

• Direktor Angler Ltd., Koprivnica, Hrvaška (od 2015)
• Partner (pasivni vlagatelj) v Blue Sea Capital SCSp, Luksemburg (2011– )
• Partner (aktivni operativni) v Blue Sea Capital SCSp, Luksemburg/Zagreb (2011–2015)
• Soustanovitelj, vodilni partner v podjetju Vafer Ltd. (2008–2010)
• Direktor družbe Publikum Korpfin d.o.o. (2007–2008)
• Vodja službe za razvoj poslovanja (pripojitve in prevzemi) Telekoma Slovenije d.d. (2006–2007)
• Pomočnik generalnega direktorja v družbi Mobitel d.d. (2002–2006)
• Operativni direktor v Eon d.o.o. (2000–2002)
• Devizni trgovec/direktor Sektorja za upravljanje z bilanco pri SKB banki d.d. (1996–2000)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Partner v skladu zasebnega kapitala, ki vlaga v mala in srednje velika podjetja, ki poslujejo v tradicionalno stabilnih ali hitro razvijajočih se panogah znotraj regije nekdanje Jugoslavije (prvenstveno zdravstvene storitve, prehrana in nišna proizvodnja)
• Specializacija na delovnih področjih priprave, ocenjevanja ter strukturiranja kompleksnih kapitalskih in dolžniških transakcij ter prestrukturiranja/ upravljanja podjetij

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za imenovanja (predsednik)
• Komisija za revizijo (član)
• Komisija za prejemke (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Angler d.o.o. – direktor

Mag. Andreas Klingen

namestnik predsednika nadzornega sveta Mandat: 2015-2019

Izobrazba:

• Zaključil študij MBA na Poslovni šoli v Rotterdamu, Nizozemska
• Magisterij iz fizike na Tehnični univerzi v Berlinu, Nemčija

Karierna pot:

• Neodvisni bančni svetovalec, podjetnik, Berlin, Nemčija (od 2014)

• Namestnik predsednika uprave, finančni direktor, vodja zakladništva in korporativnega bančništva v PC Erste Bank, Kijev, Ukrajina (2010–2013)
• Vodja strateškega razvoja skupine v Erste Group Bank, Dunaj, Avstrija (2005–2010)
• Višji podpredsednik, Investicijsko bančništvo, skupina finančnih inštitucij v JP Morgan, London, Združeno Kraljestvo (1998–2005)
• Višji sodelavec v Lazard, Frankfurt/ Pariz/London (1993–1998)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Član nadzornega sveta pri Kyrgyz Investment and Credit Bank (od decembra 2016)
• Član nadzornega sveta pri Credit Bank of Moscow (od novembra 2016)
• Član odbora direktorjev Komercialne banke Beograd a.d. (od novembra 2014)
• Član nadzornih svetov bank v srednji in vzhodni Evropi in Rusiji (2005–2013)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za imenovanja (namestnik predsednika)
• Komisija za tveganja (predsednik)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Jih ni.

Alexander Bayr

član nadzornega sveta Mandat: 2016-2020

Izobrazba:

• Ekonomska fakulteta v Innsbrucku (1985)

Karierna pot:

• Direktor sektorja za poslovanje s podjetji in nepremičnine, BAWAG PSK, Dunaj (od 2013)
• Generalni direktor, BAWAG banka d.d., Ljubljana (2009–2012)
• Nepremičninski projekti, BAWAGPSK, Dunaj (2008–2012)
• Član uprave, Istrobanka a.s. Bratislava, Slovaška (BAWAG) (2004–2008)
• Član uprave, Ludova banka a.s., Bratislava, Slovaška (Volksbank) (2000–2004)
• Vodja prodaje, Ascom Austria (1998–2000)
• Namestnik direktorja sektorja za velika podjetja, Deutsche Bank, Avstrija (1997–1998)
• Skrbnik ključnih strank, Österreichische Volksbanken AG (1987–1997)
• Vodja prodaje, Unilever (1985–1987)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Član upravnega odbora Avstrijskoslovaške trgovinske zbornice (2000–2012)
• Član nadzornega sveta WKBG Bank, Avstrija (od 2016)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za revizijo (namestnik predsednika)
• Komisija za imenovanja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• WKBG Bank, Dunaj; član nadzornega sveta (od 2016)

David Eric Simon

član nadzornega sveta Mandat: 2016-2020

Izobrazba:

• IFS School of Finance (1974)
• City of London College, Združeno kraljestvo (1970)

Karierna pot:

• Izvršni direktor za prestrukturiranje in svetovalec generalnemu direktorju, Czech Export Bank a.s. (2013–2014)
• Svetovalec, PricewaterhouseCoopers, Praga (2012–2013)
• Svetovalec (1994–2004), direktor sektorja prestrukturiranja (2004–2007), vodja enote za slaba posojila v srednji Evropi (od 2007) in višji referent za prestrukturiranje (2007–2014), Ceskoslovenska Obchodni Banka a.s.
• Neodvisni bančni svetovalec, sodeloval z USAID in EBRD (1992–1994)
• Mednarodni bančni svetovalec, Morgan Grenfell & Co (1993–1994)
• Pomočnik generalnega direktorja pri Tijari Finance Limited (odvisna družba

v 100-odstotni lasti Commercial Bank of Kuwait), (1988–1992)

• Direktor poslovalnice, Byblos Bank Sal, London (1986–1988)
• Pomočnik podpredsednika, American Express Bank, London (1980–1986)
• Višji kreditni analitik, Manufacturers Hanover Trust, London (1978–1980)
• National Westminster Bank, London (1971–1977)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Strokovnjak predvsem za kredite, prestrukturiranje in slabe kredite

Članstvo v komisijah

nadzornega sveta NLB:

• Komisija za revizijo (predsednik)
• Komisija za tveganja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Jihlavan a.s., predsednik nadzornega sveta
• Czech Aerospace industries sro, pravni zastopniki
• Central Europe Industry Partners a.s., član nadzornega sveta

Dr. László Urbán

Član nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

• Zaključil napredni poslovni program na Poslovni šoli v Harvardu, Harvard Business School, Cambridge, MA (2000)

• Doktoriral na Ekonomski univerzi v Budimpešti, Madžarska (1985)
• Magistriral na Ekonomski univerzi v Budimpešti, Madžarska (1982)

Karierna pot:

• Izredni profesor na Central European University Business School (od 2012)
• Član nadzornega sveta pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD; 2010–2011)
• Finančni direktor in član uprave pri OTP Bank (2007–2009)
• Direktor generalnega sekretariata v Narodni banki Madžarske (2005–2006)
• Podpredsednik in direktor poslovnega načrtovanja družbe Citigroup, New York (2000–2005)
• Namestnik generalnega direktorja in član uprave v Postalbank, Madžarska (1998–2000)
• Direktor načrtovanja in glavni ekonomist pri ABN - AMRO Bank, Madžarska (1996–1998)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Gostujoči profesor in ekonomist pri Svetovni banki, Washington DC (1995–1996)
• Poslanec v parlamentu, Madžarska (1993–1994)
• Izredni profesor na univerzi v Budimpešti (1985–1992)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za tveganja (namestnik predsednika)

• Komisija za prejemke (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Jih ni.

Dr. Vida Šeme Hočevar

članica nadzornega sveta Mandat: 2017-2021

Izobrazba:

• Doktorica pravnih znanosti Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru (2006)
• Magistrica znanosti Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani (1996)
• Diplomirana pravnica Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani (1991)

Karierna pot:

• Pooblaščenka uprave Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana (od 2017)
• Generalna sekretarka/izvršna direktorica – Banka Slovenije, Ljubljana (2006–2017)
• Podsekretarka, članica vodstva urada Urad za preprečevanje pranja denarja, Ministrstvo za finance, Ljubljana (2004–2006)
• A13 pravna svetovalka v Pravnem oddelku – Mednarodni denarni sklad (MDS), Washington D.C., ZDA (2003–2004)
• Svetovalka vlade, Vodja oddelka za preprečevanje in nadzor Urada za preprečevanje pranja denarja, Ministrstvo za finance, Ljubljana (1997–2003)
• Svetovalka ministra Ministrstvo za finance, Ljubljana – Davčni oddelek mednarodne zadeve (1995–1997)
• Višja svetovalka Ministrstvo za finance, Ljubljana – Oddelek za mednarodne odnose (1993–1995)
• Vršilka dolžnosti kabineta ministra – Ministrstvo za finance, Ljubljana (1992–1993)
• Pravnica Center inovativnega podjetništva, Ljubljana (1991–1992)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• članica Agencije za zavarovalni nadzor, Odbor za ključne funkcije (od 2017)
• delo v sodelovanju z IMF, WB, OECD, FATF, EBRD, EIB, ECB, UNO
• članica skupine EGMONT (1997–2006)
• članica in ocenjevalka odbora CoE MONEYVAL (1997–2006)
• leta 1994 je opravila podiplomski individualni tečaj o pravnih zadevah (en trimester) (del magistrskega študija prava), štipendija British Council - Chevening Scholarship – Pravna fakulteta, Univerza v Cambridgeu, Združeno kraljestvo (Gonville and Caius College; Jesus College)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za prejemke (predsednica)
• Komisija za imenovanja (članica)
• Komisija za revizijo (članica)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Jih ni.

Mag. Simona Kozjek

članica nadzornega sveta Mandat: 2017-2021

Izobrazba:

• Magistrica znanosti Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (2007)
• Diplomirala na Ekonomski fakulteti, Univerza v Ljubljani (1999)

Karierna pot:

• Predsednica uprave Nama d.d. (od 1. februarja 2017)
• Direktorica službe za spremljavo poslovanja – Zavarovalnica Triglav d.d. (2013–2017)
• Upravljavka premoženja koordinacija hčerinskih družb – Zavarovalnica Triglav d.d. (2010–2013)
• Upravljavka premoženja Zavarovalnica Triglav d.d. (2004–2010)
• Analitičarka Zavarovalnica Triglav d.d. (2000–2004)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• leta 2010 je opravila usposabljanje za funkcijo članice nadzornih svetov in upravnih odborov družb, ki jih je ali jih bo predlagala v te organe vlada RS kot zastopnica lastnice Republike Slovenije
• leta 2014 je pri Slovenskem inštitutu za revizijo pridobila naziv »pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij«

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za prejemke (namestnica predsednice)
• Komisija za tveganja (članica)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb v preteklosti:

• Predsednica nadzornega sveta Avrigo, d.o.o.
• Članica nadzornega sveta Triglav naložbe, finančna družba d.d.
• Članica nadzornega sveta Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o.
• Članica nadzornega sveta Nama d.d.

Dr. Peter Groznik

član nadzornega sveta Mandat: 2017-2021

Izobrazba:

• Doktor znanosti Kelley School of Business, Indiana University Bloomington, ZDA (2003)
• Magister poslovnih znanosti Kelley School of Business, Indiana University Bloomington, ZDA (2001)
• Diplomirani ekonomist Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (1996)

Karierna pot:

• Lastnik in direktor NorthGrant, svetovanje d.o.o., Ljubljana (od 2017)
• Član uprave Gorenje d.d. (2012–2017)
• Lastnik in direktor NorthGrant, svetovanje d.o.o., Ljubljana (2010–2012)
• Predsednik uprave KD Skladi d.o.o., Ljubljana (2009–2010)
• Direktor naložbenega sektorja KD, NPD do 2008, KD Skladi in KD Holding od 2008 do 2009 (2005–2009)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za imenovanja (član)
• Komisija za tveganja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Jih ni.

Komisije nadzornega sveta banke

Nadzorni svet imenuje komisije, ki pripravljajo predloge sklepov Nazornega sveta banke, zagotavljajo njihovo izvajanje in opravljajo druge strokovne naloge. Konec leta 2017 je imel Nadzorni svet banke štiri delujoče komisije.

Komisija za revizijo

spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet s področja računovodskega poročanja, notranjih kontrol in obvladovanja tveganj, notranje revizije, skladnosti poslovanja in zunanje revizije ter nadzoruje izvrševanje ukrepov regulatorja.

Na začetku leta 2017 so Komisijo sestavljali naslednji člani: Sergeja Slapničar (predsednica), Uroš Ivanc (namestnik predsednice), Primož Karpe in Alexander Bayr (člana).

Zaradi odstopa s funkcije enega člana v marcu in enega člana v aprilu 2017 ter izteka mandata enega člana nadzornega sveta v aprilu 2017 je Nadzorni svet 7. aprila 2017 Davida E. Simona izvolil za predsednika. Dne 11. maja 2017 je Nadzorni svet imenoval novo sestavo Komisije za revizijo, in sicer: David E. Simon (predsednik), László Urbán, (namestnik predsednika), Primož Karpe in Alexander Bayr (člana).

Na 29. skupščini delničarjev dne 8. septembra 2017 so bili izvoljeni trije novi člani nadzornega sveta. Dne 6. oktobra 2017 je Nadzorni svet imenoval novo sestavo Komisije za revizijo, in sicer: David E. Simon (predsednik), Alexander Bayr (namestnik predsednika), Primož Karpe in Vida Šeme Hočevar (člana). Komisija za revizijo se je v letu 2017 sestala petkrat.

Komisija za tveganja

spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet za vsa tveganja, pomembna za poslovanje Banke. Svetuje glede sedanje in prihodnje pripravljenosti banke za prevzemanje tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije upravljanja tveganj.

Na začetku leta 2017 so Komisijo sestavljali naslednji člani: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (namestnik predsednika), Sergeja Slapničar in David E. Simon (člana).

Zaradi odstopa enega člana v marcu 2017 je Nadzorni svet 7. aprila 2017 Alexandra Bayrja imenoval za novega člana. Dne 11. maja 2017 je Nadzorni svet imenoval novo sestavo Komisije za tveganja, in sicer: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (namestnik predsednika), Alexander Bayr in David E. Simon (člana).

Na 29. skupščini delničarjev dne 8. septembra 2017 so bili izvoljeni trije novi člani nadzornega sveta. Dne 6. oktobra 2017 je Nadzorni svet imenoval novo sestavo Komisije za tveganja, in sicer: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (namestnik predsednika), Simona Kozjek, Peter Groznik in David E. Simon (člani). Komisija za tveganja se je v letu 2017 sestala petkrat.

Komisija za imenovanja

pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet na področjih imenovanja in razreševanja članov uprave, priporoči Skupščini delničarjev kandidate za člane nadzornega sveta, priporoči Nadzornemu svetu razrešitev članov uprave in nadzornega sveta, pripravi vsebino individualnih pogodb predsednika in članov uprave, oceni uspešnost delovanja uprave in nadzornega sveta ter oceni znanje, veščine in izkušnje posameznih članov uprave in nadzornega sveta ter organa kot celote. Komisija predlaga spremembe politike Uprave glede izbire in imenovanja primernih kandidatov za člane višjega vodstva Banke.

Na začetku leta 2017 so Komisijo sestavljali naslednji člani: Primož Karpe (predsednik), David Kastelic (namestnik predsednika), Andreas Klingen in Matjaž Titan (člana).

Zaradi odstopa enega člana v aprilu 2017 je Nadzorni svet 11. maja 2017 imenoval novo sestavo Komisije za imenovanja, in sicer: Primož Karpe (predsednik), David Kastelic (namestnik predsednika) in Andreas Klingen (član).

En član nadzornega sveta je svoj odstop ponudil 4. septembra 2017. Na 29. Skupščini delničarjev dne 8. septembra 2017 so bili izvoljeni trije novi člani nadzornega sveta. Dne 6. oktobra 2017 je Nadzorni svet potrdil novo sestavo Komisije za imenovanja, in sicer: Primož Karpe (predsednik), Andreas Klingen (namestnik predsednika), Alexander Bayr, Vida Šeme Hočevar in Peter Groznik (člani). Komisija za imenovanja se je v letu 2017 sestala petkrat.

Komisija za prejemke

izvaja strokovne in neodvisne ocene politik in praks prejemkov ter na tej podlagi oblikuje pobude za ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj Banke, kapitala in likvidnosti Banke, pripravlja predloge odločitev za Nadzorni svet v zvezi s prejemki ter nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja.

Na začetku leta 2017 so Komisijo sestavljali naslednji člani: Uroš Ivanc (predsednik), Matjaž Titan (namestnik predsednika), David Kastelic in David E. Simon (člana).

Zaradi odstopa enega člana v aprilu 2017 ter izteka mandata enega člana nadzornega sveta v aprilu 2017 je Nadzorni svet 11. maja 2017 potrdil novo sestavo Komisije za prejemke, in sicer: Primož Karpe (predsednik), David Kastelic (namestnik predsednika) ter Andreas Klingen in David E. Simon (člana).

En član nadzornega sveta je svoj odstop ponudil 7. septembra 2017. Na 29. skupščini delničarjev dne 8. septembra 2017 so bili izvoljeni trije novi člani nadzornega sveta. Dne 6. oktobra 2017 je Nadzorni svet imenoval novo sestavo Komisije za prejemke, in sicer: Vida Šeme Hočevar (predsednica), Simona Kozjek (namestnica predsednice), Primož Karpe in László Urbán (člani). Komisija za prejemke se je v letu 2017 sestala štirikrat.

Uprava banke

Uprava NLB vodi, predstavlja in zastopa Banko samostojno in na lastno odgovornost, za kar ima vsa pooblastila skladno z zakonom in Statutom banke. Odločitve, ki sodijo v pristojnost Uprave banke, sprejemajo člani uprave banke praviloma soglasno, v primeru če soglasja ni ali je s statutom določeno drugače, pa z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov odloča glas predsednika uprave banke.

Uprava banke ima lahko skladno s statutom od tri do šest članov (predsednika uprave in do pet članov). Predsednika in člane uprave banke imenuje Nadzorni svet za obdobje petih let, lahko so ponovno imenovani, lahko pa so tudi predčasno odpoklicani skladno z zakonom in statutom. Pri izbiri sledi ne le zakonskim pogojem, ampak tudi internim aktom ter priporočenim nacionalnim in evropskim smernicam dobre prakse. Vsak član mora ustrezati strokovnemu profilu, ki se pripravi pred postopkom izbora.

V letu 2017 so Upravo banke sestavljali Blaž Brodnjak, član od 1. decembra 2012, namestnik predsednika uprave od 5. februarja 2016 in CEO od 6. julija 2016, in člani Archibald Kremser kot član uprave pristojen za CFO od 31. julija 2013, Andreas Burkhardt, kot član uprave pristojen za področje CRO od 18. septembra 2013 in László Pelle kot član uprave pristojen za področje operativnega poslovanja (COO) od 26. oktobra 2016. Predsedniku uprave Blažu Brodnjaku ter članoma uprave Archibaldu Kremserju in Andreasu Burkhardtu se 5-letni mandat izteče 6. julija 2021, članu uprave Lászlu Pelleju pa 26. oktobra 2021.

V letu 2017 si je Banka aktivno prizadevala izpolniti (spremenjene) zaveze, ki jih je RS dala EK v zvezi z odobreno državno pomočjo Banki (v nadaljevanju: zaveze) decembra 2013. Ob pomoči internega projektnega teama in zunanjih pravnih

svetovalcev je bila Uprava banke aktivno vključena v proces privatizacije, ki ga je vodil SDH. Junija 2017 je RS sprejela odločitev, da je predlagana minimalna cena oziroma razpon cene za delnico NLB prenizek, zato je ustavil aktivnosti v zvezi s privatizacijo Banke. Na podlagi končnega poročila skrbnika za spremljanje za obdobje, ki se je končalo 30. junija 2017, je največja neskladnost z zavezami zabeležena v zvezi z zavezo o zmanjšanju deleža države v NLB. Tako je praktično edina zaveza, ki je ostala neizpolnjena, zgoraj omenjena zaveza, za katero je v celoti odgovorna in pristojna RS in ne Banka.

Ker RS ni zmanjšala svojega deleža v Banki za vsaj 50 % do 31. decembra 2017 skladno z navedeno zavezo, je morala EK v odobritev predložiti seznam ene ali več oseb, ki jo predlaga za imenovanje na položaj skrbnika za dezinvestiranje (za prodajo šestih tujih odvisnih bančnih družb Banke) do konca novembra 2017. RS teh zahtev ni izpolnila. Dne 21. decembra 2017 je RS uradno obvestila EK glede zahteve za spremembo zavez.

Zavedamo se svojih nalog pri vodenju in predstavljanju Banke. Njeno poslovanje usmerjamo tako, da bo še uspešnejša in pripravljena na jutri. Odgovorni smo družbi, njenim delničarjem in strankam.

Blaž Brodnjak predsednik uprave Mandat: 2016–2021

Izobrazba:

• MBA, IEDC poslovna šola Bled (2009)
• Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (1998)

Karierna pot:

• Predsednik uprave, CEO in CMO v NLB (Julij 2016-), namestnik predsednika uprave (2016), član uprave v NLB (2012-2016)
• Vodja divizije za poslovanje z gospodarskimi družbami in javnim sektorjem v celovški Hypo Alpe-Adria (2010–2012)
• Pooblaščenec uprave Zavarovalnice Triglav (2009–2010)
• Član uprave Bawag banke (2005–2009)
• Vodja poslovanja z gospodarskimi družbami v Raiffeisen Krekovi banki (2004–2005)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Bil je predsednik ali član nadzornih odborov v 11 bankah, treh zavarovalnicah, enem podjetju za upravljanje premoženja in enem proizvodnem podjetju

Neposredna odgovornost:

• Strategija in poslovni razvoj
• Pravne zadeve in sekretariat
• Komuniciranje
• Upravljanje kadrov in razvoj organizacije
• Upravljanje NLB Skupine
• Bančništvo na drobno in privatno bančništvo ter Korporativno bančništvo

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Predsednik nadzornega sveta:
  • NLB Banka, Sarajevo
  • NLB Banka, Banja Luka
  • NLB Banka, Skopje
• Član nadzornega sveta:
  • NLB Skladi, Ljubljana (do 10. januarja 2017)
  • NLB Vita, Ljubljana
• Predsednik Združenja bank Slovenije (od 1. novembra 2017)

Andreas Burkhardt član uprave Mandat: 2016–2021

Izobrazba:

• Stopnja MBA, Univerza v Daytonu (1999)
• Univerza v Augsburgu, diploma Fakultete za poslovno upravljanje in ekonomijo »Diplom-Kaufmann« (1999)

Karierna pot:

• CRO v NLB (2013-)
• Vodja obvladovanja tveganj pri Volksbank na Madžarskem, vključen v nadgradnjo in racionalizacijo izterjave in postopka prestrukturiranja podjetja (do januarja 2013)
• Član uprave v banki Volksbank v Romuniji, odgovoren za področje financ ter prestrukturiranje in izterjavo (2010–2011)
• Član uprave v banki Volksbank Bosna in Hercegovina v Sarajevu, odgovoren za finančni del poslovanja in tveganj (2003–2009)
• Od leta 2000 je bil na drugih funkcijah v zgoraj navedeni banki

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• 16-letne izkušnje na področju bančništva, predvsem na območju srednje Evrope

Neposredna odgovornost:

• Notranja revizija
• Skladnost poslovanja in krepitev integritete
• Področje tveganj (CRO)

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Predsednik odbora direktorjev:
  • NLB Banka, Podgorica
• Član nadzornega sveta:
  • NLB Banka, Sarajevo
  • NLB Banka, Banja Luka

Archibald Kremser član uprave Mandat: 2016–2021

Izobrazba:

• MBA (INSEAD, Francija), specializacija iz vodenja bank in podjetniških financ (2004)
• Univ. dipl. ing. strojništva, Tehnična univerza na Dunaju (1997)

Karierna pot:

• CFO v NLB (2013-)
• osem let na različnih vodilnih položajih in direktorskih mestih v skupini Dexia/ Kommunalkredit (prej v lasti Dexia SA in Volksbanken Austria AG)
  • nadziral vzpostavitev in poslovanje hčerinskih družb banke Dexia Kommunalkredit Bank v SV Evropi s skupno bilanco stanja približno 10 mrd EUR (2005–2008)
  • vodil prizadevanja za prestrukturiranje skupine Kommunalkredit z ustanovitvijo »slabe banke« in zapiranjem in dezinvestiranjem nestrateških sredstev in podjetij (2008–2011)
  • vodil prizadevanja za ponovno uveljavitev Kommunalkredit Austria kot infrastrukturne banke, specializirane za svetovanja pri pripravah na njeno nadaljnjo privatizacijo (2011–2013)
• Delal v vodilnih mednarodnih svetovalnih podjetjih Ernst & Young / Cap Gemini (1997–2004), Bain & Company (2004–2005) in tam vodil IT in projekte izboljšanja učinkovitosti v vodilnih finančnih ustanovah v Avstriji, Nemčiji, Švici in celotni SV Evropi

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Več kot 18 let izkušenj v panogi finančnih storitev v Avstriji, SV in JVE z osredotočanjem na upravljanje financ in premoženja, strategijo in razvoj podjetij ter naloge izboljševanja uspešnosti

Neposredna odgovornost: :

• Finančno računovodstvo
• Kontroling
• Finančni trgi
• Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve
• Upravljanje naložbenih nepremičnin NLB Skupine
• Finančna operativa (do 31. decembra 2017)

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Predsednik odbora direktorjev:
  • NLB Banka, Beograd
  • NLB Banka, Priština
  • NLB Banka, Podgorica

László Pelle član uprave Mandat: 2016–2021

Izobrazba:

• Magister elektrotehniških znanosti, Tehnološka univerza v Budimpešti (1991)
• Diplomirani inženir elektrotehnike, Visoka šola za elektrotehniko Kandó Kálmán v Budimpešti (1988)

Karierna pot:

• COO v NLB (2016-)
• COO, odgovoren za IT, poslovanje, prostore in nabavo v ERSTE Bank Zrt., Madžarska (2009–2015)
• COO v HSBC CEE (PL, CZ, SK, HU), odgovoren za regionalno poslovanje HSBC Premier v srednji in vzhodni Evropi. Uvedba regionalne platforme za IT in poslovanje OneBank. HSBC JVE, Češka republika (2007–2009)
• Direktor za operacije in tehnologijo v banki za podjetja in potrošnike, odgovoren za upravljanje celotnega poslovanja, IT procesov, storitev za stranke. Začel v skupnem storitvenem centru Citi v Citibank Rt v Budimpešti, Madžarska (2002–2007)
• Direktor za operacije in tehnologijo v banki za potrošnike, odgovoren za upravljanje poslovanje in tehnologijo. Vzpostavitev začetne bančne infrastrukture za kreditne kartice in potrošniško bančništvo v Citibank Handlowy v Varšavi, Poljska (1997–2002)
• Direktor za regionalno poslovno načrtovanje in analize za kartične produkte, vodil funkcijo poslovnega načrtovanja in analiz (pacifiške države in države SV Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike – CEEMEA) v Citibank N.A. azijsko-pacifiška regionalna poslovalnica CEEMEA, Singapur (1996–1997)
• Direktor kartičnega poslovanja, sistemski razvoj in podpora uporabi, uvedba platform banke za prebivalstvo in kartične produkte (Diners Club) v svetovni potrošniški banki Citibank Budapest Rt, Madžarska (1994–1996)
• Vodja oddelka za kartice, vodja projekta za izvedbo VISA, začel program kartice VISA na Madžarskem. Uvedba omrežja bankomatov in POS v poslovalnicah Postbank and Savings Bank Corporation na Madžarskem (1992–1994)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• 23 let izkušenj na področju vodenja bančnih operacij in IT v različnih državah Srednje in JVE

Neposredna odgovornost:

• Upravljanje inovacij in poslovna analiza
• Nabava in upravljanje nepremičnin
• Razvoj informacijskih sistemov, upravljanje podatkov, infrastruktura IT
• Plačilni sistemi
• Trezor in oskrba z gotovino
• Zaledne storitve za posle finančnih trgov
• Zaledne storitve za posle s pravnimi osebami
• Zaledne storitve za posle s fizičnimi osebami

Dodatne informacije o delu in pooblastilih uprave so na voljo v poglavju »Izjava o upravljanju NLB«.

Kolektivni organi odločanja

Uprava banke lahko imenuje različne odbore, komisije, svete in druga delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz pristojnosti Uprave banke.

Kreditni odbor za pravne osebe

sprejema odločitve o razvrščanju in prerazvrščanju, ter odobravanju naložbenih poslov komercialnega bančništva. Odbor sprejema odločitve, ki presegajo pooblastila direktorjev ali pododbora kot tudi odločitve v okviru naložbene politike in poslovnega načrta Banke, skladno z zakonskimi pooblastili s področij poslovanja s pravnimi osebami NLB, (vsa podjetja, banke in finančne institucije), s komitenti prestrukturiranja in problematičnih naložb ter poslovanja z nestrateškimi komitenti.

Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor ima sedem članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za CRO.

Kreditni pododbor za pravne osebe

sprejema odločitve o razvrščanju, prerazvrščanju in odobravanju naložbenih poslov komercialnega bančništva nad pooblastili direktorjev na nivoju B-1. Pododbor sprejema odločitve, ki sodijo v okvir bančne naložbene politike in poslovnega načrta kot tudi zakonskih pooblastil.

Pododbor se sestane enkrat na teden. Pododbor ima štiri člane. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za CRO.

Odbor za upravljanje bilance NLB Skupine

spremlja razmere makroekonomskega okolja, analizira stanja, spremembe in trende v bilancah NLB in članic Skupine ter oblikuje sklepe in usmeritve za doseganje strukture bilance NLB in članic Skupine. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat mesečno. Odbor ima štiri člane. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za CFO.

Odbor za upravljanje naložbenih nepremičnin NLB Skupine

je pristojen za izdajanje mnenj o prevzemni/nakupni ceni nepremičnin in dodatnih naložbah v nepremičnine, ki so zastavljene kot zavarovanje za problematične naložbe, o prodajni ceni lastnih nepremičnin in prevzemni/nakupni ceni za zastavljene nepremičnine pri prodaji terjatev. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor ima tri člane. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za CFO.

Odbor za preoblikovanje banke

je pristojen za sprejemanje odločitev s področja razvojnih projektov z namenom preoblikovanja Banke in odločitev v zvezi s sprejemanjem razvojnih smernic. Odbor ima štiri člane. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat mesečno. Predsednik odbora je CEO.

Razvojni svet

sprejema odločitve s področja portfelja razvoja z IT komponento. Sestaja se praviloma enkrat na mesec. Šteje šest članov. Predseduje mu član uprave, zadolžen za COO.

Kolegij prodaje

sprejema odločitve o upravljanju ponudbe produktov in storitev ter odnosov s strankami na področju prodaje. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor šteje 10 članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za CMO.

Odbor za operativna tveganja NLB

je odgovoren za spremljanje, usmerjanje in nadzor upravljanja operativnega tveganja v Banki ter prenos metodologije v članice NLB Skupine. Odbor se praviloma sestane vsaka dva meseca. Šteje 15 članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za CRO.

Kreditni odbor za fizične osebe NLB

sprejema odločitve o posojilih in drugih naložbenih predlogih, katerih pogoji odstopajo od standardnih pogojev za bančne produkte in storitve in ki predstavljajo dodatno tveganje za Banko. Seje odbora se praviloma skličejo po potrebi. Odbor ima pet članov. Predseduje mu direktor Kreditnih analiz pravnih in fizičnih oseb.

Posvetovalna telesa Uprave

Odbor za spremljanje komitentov na opazovalnem seznamu

je posvetovalno telo, ki se seznanja z aktivnostmi, povezanimi s komitenti na opazovalnem seznamu. Seje odbora so praviloma četrtletno. Odbor ima sedem članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za CRO.

Odbor za tveganja

spremlja in redno pregleduje zadeve, povezane s tveganjem in poslovnim tveganjem, ter pripravlja gradiva za sklepe uprave. Šteje 12 članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za CRO.

Za posamezne naloge je Uprava imenovala delovne organe, ki delujejo na nižji ravni, in sicer:

• Odbor za nove in obstoječe produkte,
• Pododbor odbora za upravljanje z naložbenimi nepremičninami NLB Skupine,
• Odbor za preprečevanje pranja denarja.

Poglavje 16

Skladnost poslovanja in krepitev integritete

Skupina stalno krepi funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja in dolžno skrbnost pri poslovanju. Politike skladnosti poslovanja Skupine temeljijo na okviru mednarodno priznanih standardov upravljanja skladnosti poslovanja. Ključni element za dolgotrajen uspeh Skupine je upoštevanje razumnih pravil in dogovorjenih vrednot. To je zaveza celotne Skupine.

Banka stalno gradi, krepi in podpira kulturo skladnosti poslovanja in dolžne skrbnosti v Banki in Skupini. Poslovanje družb v bančnem in drugih finančnih sektorjih je strogo regulirano, zaradi česar postaja iz dneva v dan zahtevnejše. Skupina se s temi izzivi spopada s sistematičnim pristopom k zmanjševanju tveganj skladnosti. Pomembno je zagotoviti, da zaposleni in tisti, ki sprejemajo odločitve, poznajo in razumejo namen in cilje predpisov. Sistematično spremljanje pravnega in regulativnega okolja ter vrednotenje njegovega vpliva na Banko sta zato pomemben del vsakdanjega poslovanja banke.

Upravljanje tveganj regulativne skladnosti

Leta 2017 se je Banka soočila z zahtevnim procesom prilagoditve novemu regulativnem okolju in kompleksnim zahtevam na področju GDPR, plačilnih storitev (PSD2), trga finančnih instrumentov (MiFIDII, MiFIR) in drugih relevantnih predpisov. Stalno spreminjajoče se regulativno okolje je zahtevalo mnoge dejavnosti uvedbe tudi v Skupini. Za zagotavljanje dobrega pretoka informacij in reševanja zadev funkcija skladnosti poroča Upravi in Nadzornemu svetu Banke. Funkcije skladnosti v ključnih članicah Skupine zagotavljajo četrtletna poročila Skladnosti in integriteti Banke. Vodstveni delavci in drugi zaposleni so bili pravočasno obveščeni o zadevah regulativne skladnosti, in sicer v obliki rednih mesečnikov na področju skladnosti in integritete, ki zagotavljajo ustrezne informacije za dvigovanje ozaveščenosti o etiki in integriteti.

Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Banka spoštuje nacionalno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s smernicami BS. RS je članica EU in zato zanjo veljajo standardi Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in evropska zakonodaja, sprejeta na njihovi podlagi, in sicer Direktiva EU 2015/849 na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT).

V skladu s slovenskim Zakonom o PPDFT mora Banka zagotoviti, da njene poslovalnice in odvisne družbe v njeni večinski lasti s sedežem v tretjih državah izvajajo enake ukrepe. V letu 2017 je bil javno razkrit primer iz let 2009 in 2010 v zvezi s stranko iranskega porekla. Banka in državni organi so se z zadevo ukvarjali v letih 2010 in 2011. V naslednjih letih je bil sistem PPDFT temeljito reorganiziran in izboljšan z vidika kadrov, organizacije in informacij. Sistem PPDFT se stalno nadgrajuje in Banki omogoča uspešno zmanjševanje tveganj na področju PPDFT. Skladno s Politiko PPDFT Banke plačila v prepovedane države/zakonodaje niso dovoljena in Banka ne sodeluje s komitenti iz takih držav. Članice Skupine morajo v celoti spoštovati slovensko zakonodajo o PPDFT in Standarde Skupine (podlaga za vzpostavitev skladnosti v Skupini so Standardi za skladnost poslovanja in krepitev integritete, ki so bili prenovljeni leta 2017). Usklajevanje izvajanja sistema PPDFT v Skupini vključuje tudi nadzor in pregled sistema PPDFT. S tem pristopom in nadgradnjo sistema PPDFT v zadnjih letih Banka in Skupina učinkovito upravljata tveganja PPDFT in izpolnjujeta svoje obveznosti skladno z mednarodnimi standardi in drugimi predpisi.

Krepitev standardov etike in integritete na ravni Skupine

V okviru programa zagotavljanja skladnosti poslovanja se Skupina ukvarja tudi z etiko in integriteto organizacije. Tak program spodbuja zaposlene in druge deležnike k poslovanju, ki je skladno z močno pozitivno organizacijsko kulturo. Leta 2017 je bil Kodeks ravnanja v NLB Skupini spremenjen in prenovljen, tako da je zagotovljena enotna uporaba na ravni Skupine, ki temelji na okviru dobrih praks mednarodnih finančnih skupin in velja za vse zaposlene v Skupini na enak način. S tem ciljem je bil kodeks objavljen interno in javno v obliki e-knjige. Z namenom zagotovitve jasnejših pravil in usmeritev za reševanje nasprotij interesov in preprečevanje korupcije je bila leta 2017 sprejeta nova Politika za upravljanje nasprotij interesov in preprečevanje korupcije, ki se trenutno prenaša tudi v članice Skupine.

Banka stalno gradi, krepi in podpira kulturo skladnosti poslovanja in dolžne skrbnosti v Banki in Skupini.

Osredotočanje na preventivne dejavnosti

Leta 2017 je funkcija Skladnosti pripravila več delavnic in obveznih e-izobraževanj o etiki, preprečevanju korupcije, nasprotju interesov, varstvu osebnih podatkov, PPDFT in drugih zadevnih temah v zvezi z vsakdanjim delom. Skupina veliko pozornosti posveča preprečevanju škodljivega ravnanja in incidentov v banki. Leta 2017 so vse ravni prejele informacije o usposabljanju o preprečevanju škodljivega ravnanja, postopkih in kanalih za prijavo kršiteljev. V Skupini se uvaja tudi posebno IT orodje za prijavitelje, imenovano Whistler, vzpostavljen in delujoč pa je tudi postopek notranjih preiskav. Zaposleni

banke so se dolžni vsakoletno usposabljati in izobraževati na področju skladnosti.

Posebna pozornost je namenjena svetovalnemu osebju, ki se srečuje z dilemami pri vprašanjih skladnosti. Leta 2017 je Skladnost poslovanja in krepitev integritete več kot 1.300 ur namenila svetovalnim dejavnostim, kar je bistveno povečanje v primerjavi s 1.000 urami v letu 2016.

Leta 2017 je bila prvič izvedena splošna ocena tveganj skladnosti na ravni Skupine skladno z metodologijo, ki jo je Banka pripravila že leta 2016. Ocenjevanje Skupini omogoča, da stalno zmanjšuje tveganja skladnosti in integritete z že pripravljenimi ukrepi za njihovo zmanjševanje. Kot del programa skladnosti Skladnost poslovanja in krepitev integritete med drugim sodeluje tudi pri ocenah tveganj v zvezi z novimi in spremenjenimi produkti, ocenah sposobnosti in primernosti za ključne nosilce funkcij ter ocenah tveganj, povezanih z zunanjimi sodelavci in

dobavitelji; tudi v letu 2017 je bil poudarek na teh področjih.

Pomen skladnosti poslovanja in kulture tveganja

V NLB je skladnost vgrajena v vsakodnevno poslovanje Banke in tako pripomore k močnemu internemu kontrolnemu okolju ter zagotavlja zmanjševanje tveganj skladnosti.

Skladnost in integriteta podpirata prihodnjo rast in razvoj. Zato neprestano krepimo funkcijo skladnosti in skrbnost poslovanja, ki temelji na mednarodno priznanih standardih upravljanja skladnosti.

1.300

in več ur namenjenih svetovanju v zvezi z vprašanji skladnosti

170

in več ugotovljenih in spremljanih regulativnih sprememb v zvezi z Banko leta 2017

20

in več različnih vrst usposabljanja organiziranih leta 2017 za različne ciljne skupine z različnimi temami na področju skladnosti v Banki

Rok Praprotnik direktor, Skladnost poslovanja in krepitev integritete

Poglavje 17

Notranja revizija

Notranja revizija spremlja proces odločanja na vseh področjih Skupine, pregleduje ključna tveganja pri poslovanju, svetuje poslovodstvu na vseh ravneh in poglablja razumevanje poslovanja Banke. Daje neodvisna in nepristranska zagotovila glede upravljanja ključnih tveganj, upravljanja Banke in delovanja notranjih kontrol ter s tem krepi in ščiti vrednost Banke.

Notranja revizija je neodvisno, objektivno in svetovalno orodje za sistematično in profesionalno ocenjevanje učinkovitosti postopkov upravljanja tveganj, popolnosti in funkcionalnosti sistemov notranjih kontrol ter vodenja poslovanja Skupine. Upravi in Nadzornemu svetu daje zagotovila, da so tveganja na ključnih področjih Banke, tj. upravljanje s tveganji, kreditni proces, oblikovanje rezervacij, slaba posojila, IT in kibernetska varnost, ILAAP, dezinvestiranje nestrateških dejavnosti, funkcija skladnosti poslovanja, korporativno upravljanje in druga, ustrezno obvladovana.

Izvedene revizije

Notranja revizija svoje naloge in odgovornosti izvaja po lastni presoji in v skladu z letnim načrtom revizij, ki ga odobri Uprava in potrdi Nadzorni svet. Na podlagi

V letu 2017 je ena izmed največjih štirih mednarodnih revizijskih družb potrdila, da Notranja revizija deluje skladno z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Rezultati so bili nad primerjalnim povprečjem. interne metodologije in celovitega načrta analize tveganj za leto 2017 je Notranja revizija v NLB načrtovala 35 revizijskih pregledov, od katerih jih je opravila 32, tri pa odložila zaradi objektivnih razlogov. Opravljenih je bilo tudi pet izrednih revizijskih pregledov in ena svetovalna naloga s področja kibernetske varnosti.

Izvajanje enotnih pravil

Notranja revizija ves čas izboljšuje svojo učinkovitost. Osredotoča se na spremljanje izvrševanja revizijskih priporočil, usposabljanje in izobraževanje, prenovo priročnika za notranje revidiranje, svetovanje poslovodstvu ter zagotavljanje visoko kakovostnega in profesionalnega delovanja funkcije notranje revizije v Skupini. Notranja revizija uvaja tudi enotna pravila delovanja funkcije notranje revizije v Skupini in redno nadzoruje njihovo spoštovanje.

Upoštevani so bili najvišji standardi

Notranja revizija in druge notranje revizijske službe v Skupini delujejo v skladu z:

• mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju,
• zakonom o bančništvu ali drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje članice Skupine,
• kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in
• kodeksom načel notranjega revidiranja.

19.993

ur, porabljenih za preglede

662

ur, porabljenih za svetovalne storitve

21

strokovnjakov Notranje revizije

38

rednih in izrednih revizijskih pregledov in posvetovanj je opravila Notranja revizija

Poglavje 18

Upravljanje s kadri

Z nadgradnjami in implementacijo inovativnih praks spodbujamo zavzetost zaposlenih in doseganje odličnih poslovnih rezultatov. Z namenom spodbujanja organizacijskih in kulturnih sprememb uvajamo nove koncepte, modele in postopke v Banki, ki sledijo najmodernejšim kadrovskim trendom. Glavna osredotočenost je razvoj ključnih zaposlenih, uvajanje vitkih procesov in uvajanje praks za dvig učinkovitosti zaposlenih. Sem sodijo predvsem razvojne aktivnosti, ki podpirajo izmenjavo izkušenj, sodelovanje ter medsebojno učenje.

Na dobri poti do vitkejše in učinkovitejše organizacije

V zadnjih letih je Skupina znatno napredovala pri izboljšanju funkcije upravljanja kadrov z uvedbo sistema ciljnega vodenja, razvojnih načrtov, načrtov nagrajevanja, organizacijske kulture, voditeljske znamke in programa za aktivno upravljanje talentov, pri čemer so vsi zaposleni deležni rednega usposabljanja za pridobitev ustreznih kvalifikacij. Stalno se dodajajo nove dobre prakse s ciljem spreminjanja organizacijske kulture.

Skupina že od leta 2012 z odločnimi in kompleksnimi ukrepi postopoma zmanjšuje število zaposlenih kot del reorganizacije. V zadnjih petih letih je Skupina zmanjšala število zaposlenih za 19,5 % (1.175 zaposlenih), sama Banka pa za 21,9 % (783 zaposlenih). Ta strateški korak je bil izveden z največjo odgovornostjo do zaposlenih in v dialogu s predstavniki zaposlenih. Članice Skupine so tako razvile celovite kadrovske strategije.

Banka ohranja odnose in sodeluje s sindikatoma, svetom delavcev ter drugimi deležniki.

Krepitev zavzetosti zaposlenih

Mnoge spremembe v poslovnem okolju, ki izhajajo iz pospešenega razvoja digitalizacije na področju bančništva, zahtevajo stalno prilagajanje in učenje zaposlenih. Vizija in strateški cilji, ki si jih je zadala Skupina, zahtevajo visoko raven zavzetosti zaposlenih, ki so odločilni dejavnik pri uspešni implementaciji strategije. Skupina se zaveda pomena zaposlenih in njihovega vpliva na delovanje organizacije, zaradi česar je uvedla projekt »Krepitev zavzetosti zaposlenih za rezultate«, s katerim učinkovito vzdržuje visoko raven zavzetosti zaposlenih z namenom:

• Spodbujanja sodelovanja in transparentne komunikacije v delovnem okolju, s ciljem boljšega motiviranja zaposlenih in povečanja njihove vključenosti pri razvoju Skupine.
• Oblikovanja raznolikih možnosti za izboljšanje sposobnosti in veščin zaposlenih.
• Spodbujanja kulture sodelovanja v celotni Skupini.

Zaposleni so odločilni dejavnik za uspešno doseganje strateških ciljev in razvoja Skupine.

= 1 zaposlen

Tabela 19: Zaposleni v NLB Skupini po državah

Država	Število zaposlenih (na dan 31. decembra 2017)
Slovenija1	2.922 (NLB: 2.789, ostalo: 133)
Srbija	447
Bosna in Hercegovina (Republika Srbska, Federacija Bosne in Hercegovine)	942
Črna gora	319
Makedonija	901
Kosovo	481
Nemčija	1
Švica	4
Hrvaška	12
Skupaj (Skupina)	6.029

1. Brez družb Bankart, Prvi Faktor, NLB Vita, Skupna PD in Sisbon.

Slika 62: : Primerjava zavzetosti zaposlenih v NLB v letih 2014-2017

Za uspešno izvedbo projekta je ključna dobra informacijska podpora, ki bo izboljšala postopek odločanja, nadgradila obstoječe kadrovske prakse ter okrepila analitične sposobnosti z namenom izboljšanja preglednosti za deležnike in krepitve zavzetosti zaposlenih. Projekt bo najprej uveden v Banki, nato pa še v Skupini.

Z namenom vzpostavitve vitkejše organizacije in optimizacije postopkov je bil uveden »Projekt vitke organizacije«, v okviru katerega so določeni prednostni procesi za racionalizacijo in nadgradnjo upravljanja v Banki in pozneje v Skupini.

Ponosni na to, da smo ena redkih družb v Sloveniji z mednarodnim certifikatom »Top Employer«

Banka je že drugič zapored sodelovala v postopku mednarodne certifikacije »Top Employer« in je ponosna imetnica certifikata za leto 2016 in 2017. »Top Employer« je priznanje za katerega si prizadevajo delodajalci po celem svetu, ki ustvarjajo optimalne pogoje za svoje zaposlene za njihov poklicni in osebni razvoj. Za ohranitev certifikata mora delodajalec vsako leto izboljševati svoje kadrovske procese in prakse. Samo v preteklem letu je bilo izvedenih več kot

60 relevantnih izboljšav. Leta 2017 so bile implementirane pomembnejše spremembe na področju upravljanja talentov, uvajanja novo zaposlenih in oblikovanja novih razvojnih aktivnosti.

Nadaljevanje dolge tradicije izobraževanja zaposlenih

Izobraževalni center Banke deluje že več kot 40 let. Izobraževalni center v veliki meri ustvarja organizacijsko kulturo in pomaga pri vzpostavitvi najboljših poslovnih praks na podlagi strategije Skupine. Zaposlenim omogoča, da dosegajo poslovne cilje Skupine, ravnajo socialno odgovorno v odnosu do deležnikov in se usmerjeno osebno razvijajo ter posledično dosegajo osebne delovne cilje. Poseben poudarek je na vodenju, prodaji, mentorstvu, coachingu in »peer skupinah« za izmenjavo izkušenj v kombinaciji z e-učenjem.

Leta 2017 je Banka razvila in vpeljala sistematične programe usposabljanja zaposlenih za spodbujanje in motiviranje zaposlenih z razvojem posebnih sposobnosti in veščin za posamezna delovna mesta. V programih, ki so jih večinoma izvajali notranji strokovnjaki in izbrani zunanji strokovnjaki, je sodelovalo 35.674 udeležencev (leta 2016: 31.925).

Intenzivni razvoj talentov za prihodnje izzive

V okviru progama »Upravljanja s talenti« v Skupini se je nadaljeval razvoj ugotovljenih potencialov talentov, s poudarkom na njihovo karierno orientacijo. Leta 2017 so bili vzpostavljeni posebni razvojni okviri za krepitev vodstvenih in drugih pomembnih strokovnih veščin in sposobnosti zaposlenih. Izobraževalne dejavnosti so vključevale delavnice in druge programe usposabljanja za učinkovito komunikacijo in retoriko, kreativno razmišljanje, strateško vodenje in tuje jezike.

Skupina bo nadaljevala z raznolikimi razvojnimi dejavnostmi za zagotavljanje intenzivnega razvoja potencialov v prihodnje in si prizadevala pripraviti najboljše talente za prihodnje izzive.

Sistem nagrajevanja kot motivacija za zavzete in predane zaposlene

Plača zaposlenega je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni znesek se določi na podlagi zahtevnosti dela na delovnem mestu, variabilni del pa je odvisen od uspešnosti zaposlenega oz. doseganja zastavljenih ciljev. Ocenjevanje uspešnosti izvede vodja organizacijske enote zaposlenega na podlagi pristopa od zgoraj navzdol, z ocenjevanjem rezultatov zaposlenega za posamezno ocenjevalno obdobje (četrtletje ali polletje).

Cilje se postavi po metodi »SMART«, kar pomeni, da morajo biti jasni, merljivi, izzivalni in realni ter opredeljeni s časovnim okvirom.

Družini prijazno podjetje

Banka poudarja spodbujanje zdravega življenjskega sloga in preventivne medicine, programa medgeneracijskega prenosa znanja ter ustrezno obveščenost vodstva in ostalih zaposlenih o ukrepih družini prijaznega podjetja in zdrave banke.

Banka je prejela polni certifikat »Družini prijazno podjetje« decembra 2014 za obdobje treh let in se tako pridružila podjetjem in organizacijam, ki se zavedajo pomembnosti uravnoteženega poslovnega in družinskega življenja in s svojimi zaposlenimi ravnajo kot družbeno odgovorna podjetja. Število zaposlenih, ki so deležni ukrepov, vsako leto narašča.

Leta 2017 je Banka izvajala različne dejavnosti za obnovitev certifikata:

• Dodatne delavnice za zdrav življenjski slog in v skladu z načrtom za obdobje 2015–2017.

• Izvedba programa za oživitev medgeneracijskega sodelovanja mentorstvo; Banka je med starejšimi delavci poiskala strokovne mentorje v vseh organizacijskih enotah, izvedla izobraževanje za uspešno izvajanje mentorstva ter povezala 10 parov mentorjev in mentorirancev, in sicer dva para z novimi pripravniki in osem parov z novimi zaposlenimi in zaposlenimi, ki so bili prerazporejeni znotraj družbe.

Vedno boljša organizacijska klima in zavzetost zaposlenih

Organizacijska klima obravnava zaznavanje in odnos posameznika do njegovega okolja. Banka redno izvaja raziskave o organizacijski klimi in zavzetosti zaposlenih, s katerimi oceni raven motiviranosti zaposlenih in njihovo pripravljenost, da pri doseganju svojih ciljev vložijo več dodatnega napora, kot je pričakovano. Raziskava leta 2017 je pokazala nadaljevanje pozitivnega trenda, in sicer rast deleža zavzetih zaposlenih za 5 % v primerjavi z letom 2016 in 12 % v primerjavi z letom 2015.

134.147 ur izobraževanja v 2017

105

izvedenih programov v 2017

460

udeležencev dejavnosti »Zdrave banke« za izboljšanje zdravja na delovnem mestu in kakovosti življenja

56 %

zavzetih zaposlenih skladno z merjenjem zavzetosti zaposlenih

nad 60

uvedenih ustreznih izboljšav na področju kadrovskih praks

Poslovni uspeh Skupine je odvisen od organizacijske sposobnosti in njenega glavnega gradnika - zavzetih zaposlenih.

Vesna Vodopivec direktorica, Upravljanje s kadri in razvoj organizacije

Poglavje 19

Izjave o korporativnem upravljanju

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava potrjuje navedbe v poslovnem poročilu, ki so skladne s priloženimi računovodskimi izkazi po stanju na dan 31. decembra 2017 ter predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja Banke in Skupine ter izidov njunega poslovanja

za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2017.

Uprava potrjuje, da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja Banke in Skupine ter njunega

finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim Banka in družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.

Uprava NLB

član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

Vrste storitev, za opravljanje katerih ima NLB dovoljenje

NLB ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev po 5. členu ZBan-221. Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

Banka ima pooblastilo za opravljanje vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev. Banka lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 5. členu ZBan-2:

• 1. sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev;
• 1. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
• potrošniške kredite,
• hipotekarne kredite,
• odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),
• financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
• 1. plačilne storitve;
• 1. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke;
• 1. izdajanje garancij in drugih jamstev;
• 1. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
• z instrumenti denarnega trga,
• s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
• s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
• z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,
• s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
• 1. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem;
• 1. svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;
• 1. denarno posredništvo na medbančnih trgih;
• 1. upravljanje naložb in svetovanje v zvezi s tem;
• 1. hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo;
• 1. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti;
• 1. oddajanje sefov;
• 1. investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po ZTFI.

Banka lahko opravlja naslednje dodatne finančne storitve po 6. členu ZBan-2:

• 1. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
• 1. skrbniške storitve po zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov in družb za upravljanje,
• 1. kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih.

Pooblastilo za opravljanje bančnih storitev je objavljeno na uradni strani BS (https://www.bsi.si/en/ financial-stability/institutions-undersupervision/banks-in-slovenia/8/ nova-ljubljanska-banka-dd-ljubljana).

Izjava o upravljanju NLB

Skladno s petim odstavkom 70. člena ZGD-122, NLB izdaja naslednjo Izjavo o upravljanju, ki je del poslovnega poročila, vključenega v Letno poročilo.

1. SKLICEVANJE NA KODEKSE, PRIPOROČILA IN DRUGE NOTRANJE PREDPISE O KORPORATIVNEM UPRAVLJANJU

Upoštevajoč dejstvo, da je bil maja 2016 prvič sprejet Kodeks upravljanja za nejavne družbe, si morajo nejavne družbe23 prizadevati, da upoštevajo priporočila kodeksa in razkrijejo razloge za odstopanja v Izjavi o upravljanju. Ker NLB že več kot desetletje uporablja Kodeks upravljanja javnih delniških družb, sta Uprava in Nadzorni svet decembra 2017 sprejela popravljeno različico Politike korporativnega upravljanja NLB, s katero je NLB sprejela odločitev o uporabi Kodeksa upravljanja javnih delniških družb tudi v prihodnje. Razlog za to je ta, da je bila do sredine leta 2017 NLB javna družba (skladno z določili 99. člena Zakona o trgovanju z vrednostnimi papirji) in da bo ta status najverjetneje ohranila tudi v bližnji prihodnosti. S tem želi NLB zagotoviti večjo preglednost in boljšo primerljivost skladnosti s priporočili.

Pri nadaljnjem razvoju preglednega, jasnega in uspešnega sistema korporativnega upravljanja si je NLB v letu 2017 prizadevala, kolikor je bilo v njeni moči, delovati skladno z regulativnimi predpisi in najvišjimi standardi odgovornega in dodelanega sistema korporativnega upravljanja, kot ga določa navedeni kodeks, s čimer je dodatno okrepila zaupanje vlagateljev, strank, upnikov in zaposlenih banke.

Poleg tega je NLB kot družba, v kateri ima lastniški delež RS, delovala tudi skladno

s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

Namen kodeksa je določiti standarde upravljanja in nadzora družb v državni lasti ter zagotoviti, da take družbe razvijejo pregleden in celovit sistem korporativnega upravljanja, s ciljem zagotavljanja uspešne in trajne rasti sredstev. Kodeks je bil delno spremenjen maja 2017, in sicer z namenom uskladitve s spremembami ustrezne regulative RS, kakor tudi z namenom vključitve z leti pridobljenih praktičnih izkušenj.

Zaradi potrebe po regulaciji določenih zadev v zvezi z s korporativnim upravljanjem, ki velja za upravljanje sredstev države, ki pa jih pravna regulativa ne pokriva, je SDH izdal Priporočila in pričakovanja SDH ter jih vsebinsko dopolnil maja 2017.

Leta 2017 je NLB pri svojem poslovanju delovala v skladu z naslednjimi priporočenimi standardi:

• Kodeks upravljanja javnih delniških družb (trenutno veljavna različica je bila sprejeta 27. oktobra 2016, veljati je pričela 1. januarja 2017; Kodeks je objavljen na spletni strani Ljubljanske borze http://www.ljse.si);
• Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet maja 2017; na voljo na spletni strani http://www.sdh.si) in
• Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta maja 2017; na voljo so na spletni strani http://www. sdh.si).

Pri izvajanju korporativnega upravljanja NLB deluje na način, da izpolnjuje zaveze, ki jih je RS dala EK v zvezi z

državno pomočjo, ki jo je NLB prejela decembra 2013. Javna različica celotnega Kataloga zavez z dne 18. decembra 2013 je na voljo na spletni strani EK (http:// ec.europa.eu/competition/state_aid/ cases/245268/245268_1518816_267_7. pdf), sprememba sklepa o prestrukturiranju NLB z dne 11. maja 2017 pa je na voljo na naslovu http:// ec.europa.eu/competition/state_aid/ cases/269184/269184_1911771_145_2.pdf.

Upravljanje NLB je opredeljeno tudi v Statutu NLB (ki ga je sprejela skupščina dne 7. aprila 2017) in Politiki korporativnega upravljanja NLB (3. različica, sprejeta 3. novembra 2017). V okviru korporativnega upravljanja Skupine v letu 2017 so NLB in članice Skupine uporabljale Politiko korporativnega upravljanja NLB Skupine (prenovljena novembra 2017). V odvisnih družbah Skupine, banke večinoma sledijo načelom in priporočilom obeh omenjenih kodeksov na podlagi Politike korporativnega upravljanja NLB Skupine (minimalni standardi po posameznih poslovnih področjih), upoštevajo pa tudi lokalno zakonodajo, regulatorne zahteve in načelo sorazmernosti (npr. organizacijske zmožnosti družb).

Sistem korporativnega upravljanja je pojasnjen na spletni strani NLB (http:// www.nlb.si/corporate-governance). Dokumenti, navedeni v tem odstavku, so na voljo na omenjeni spletni strani.

• 1. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD- 1; Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – sklep Ustavnega sodišča, 82/13, 55/15 in 15/17);
• 1. Družba, katere delnice niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, torej družba, ki ne kotira na borzi.

2. KORPORATIVNO UPRAVLJANJE NLB ODSTOPA OD NASLEDNJIH DOLOČB:

Posebna odstopanja od omenjenih kodeksov in priporočil ter njihove utemeljitve so razložene v nadaljevanju.

A) Kodeks upravljanja javnih delniških družb

Priporočilo št. 4.3: Politika raznolikosti ne določa konkretnih ciljev raznolikosti za vsak organ in načina izvajanja teh ciljev ter vplivov na kadrovske postopke in druge procese v družbi.

Priporočilo št. 8.5: V utemeljitvi predlogov za Skupščino NLB za posameznega predlaganega kandidata ne navaja preteklega članstva v drugih organih vodenja ali nadzora niti morebitnih nasprotij interesov (ti so vključeni v postopek ocenjevanja primernosti kandidata).

Priporočilo št. 8.7: Nagrajevanje članov uprave je skladno z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev. Nagrajevanje članov uprave je omejeno s Sklepom EK o državni pomoči SA.33229 (2012/C) (ex 2011/N) – Prestrukturiranje NLB – Slovenija, ki jo Slovenija namerava odobriti NLB, in urejeno skladno z omenjenimi zavezami.

Politika nagrajevanja uprave sledi ZGD-1 in določbam tega kodeksa. Glede specifikacije največjega deleža nagrade, ki se lahko izplača v delnicah, opcijah ali primerljivih finančnih instrumentih (zadnja alineja tega priporočila), skupaj z omejitvami teh plačil, Politika nagrajevanja upošteva tudi Smernice BS z dne 22. novembra 2016 v zvezi z uporabo načela sorazmernosti in izvedbe politik nagrajevanja. Omejitve izplačil vodstvenim delavcem po našem mnenju niso utemeljene.

Priporočilo št. 10.1: Pri presoji ustreznosti kandidata za člana Nadzornega sveta se upoštevajo zakonski pogoji, vendar pa kandidati nimajo certifikata, ki dokazuje njihove specializirane strokovne kompetence za članstvo v Nadzornem svetu, kot je to certifikat Združenja nadzornikov Slovenije ali drug ustrezen certifikat.

Priporočilo št. 12.2: Poslovnik nadzornega sveta NLB (april 2016) ne vključuje seznama vseh vrst poslov, za katere Uprava potrebuje predhodno soglasje Nadzornega sveta, na podlagi sklepa Nadzornega sveta in Statuta družbe ter prav tako ne vsebuje določb glede sistema najemanja zunanjih izvajalcev, za namene Nadzornega sveta in ocenjevanja, izobraževanja in usposabljanja članov Nadzornega sveta. Omenjene določbe so del drugih internih dokumentov ali sklepov vladnih organov.

Priporočilo št. 12.3: Poslovnik nadzornega sveta ne določa natančnega nabora vsebin in rokov, ki jih pri rednem obveščanju Nadzornega sveta upošteva Uprava. Za to skrbijo strokovne službe banke, ki zagotavljajo, da Nadzorni svet prejme informacije pravočasno.

Priporočilo št. 12.4: Nadzorni svet bo obravnaval poročilo Sveta delavcev, o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, na eni od svojih naslednjih sej.

Priporočilo št. 12.5: Gradivo za redne seje Nadzornega sveta se ne zagotavlja s pomočjo informacijske tehnologije, ampak po elektronski pošti.

Priporočilo št. 12.11: Poročilo nadzornega sveta skupščini ne vključuje informacij o tem, kako je samoocenjevanje Nadzornega sveta pripomoglo k izboljšanju njegovega delovanja.

Priporočilo št. 14: Ocenjevanje Nadzornega sveta bo izvedeno v naslednjih mesecih. Priporočila od 14.1 do 14.3 za leto 2017 bodo izpolnjena v letu 2018.

Priporočilo št. 15.3: NLB odstopa od tega priporočila, ker je predsednik Nadzornega sveta tudi predsednik Komisije za imenovanja.

Priporočilo št. 16.2: Sekretarka

Nadzornega sveta ni podpisala ločene izjave, s katero se zavezuje, da bo varovala zaupnost informacij na enaki ravni kot člani Nadzornega sveta. Določbe o zaupnosti so vključene v njeno pogodbo o zaposlitvi.

Priporočilo št. 17: Po naši oceni Banka, v tem delu, ne zagotavlja ustreznega plačila nadzornikom, glede na odgovornosti, ki jih ti prevzemajo ter glede na predvidene kazni v ZBan-2.

Priporočilo št. 20.1: Sestava predloga načrta nasledstva uprave v letu 2017 ni bila potrebna.

Priporočili št. 21 in 21.1: NLB odstopa od predlagane določbe Kodeksa, saj Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (»ZPPOGD«) omejuje plačila direktorjem, kar predstavlja veliko oviro pri pridobivanju in ohranjanju primernega osebja. Rezultat tega je povečano operativno tveganje, kar je po mnenju Banke ena največjih ovir za uspešno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva (in družb v državni lasti). Banka bo nadaljevala s spodbujanjem javne razprave in prizadevanji za ukinitev omejitev.

Priporočila št. 21.4 do 21.6: NLB nima zagotovljenega variabilnega dela nagrade v obliki delnic, prav tako opcijski načrti in primerljivi finančni instrumenti ne predstavljajo pretežnega dela variabilnih prejemkov člana uprave. NLB upošteva Smernice BS z dne 22. novembra 2016, v zvezi z uporabo načela sorazmernosti in izvedbe politik nagrajevanja.

Priporočilo št. 27.4: NLB pred začetkom leta izdela finančni koledar, ki je objavljen na spletni strani banke, vendar pa ne vsebuje informacij o predvidenih datumih skupščine delničarjev, objavi presečnega datuma za izplačilo dividend ali datuma izplačila dividend.

Priporočilo št. 29.7: NLB razkrije prejemke vsakega posameznega člana Uprave in Nadzornega sveta, razčlenjene na vse postavke, kot so vsebovane v preglednicah, ki sta v prilogi C.3 in C.4 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (glej tabelo 22 in 23) (razen Priloge C.3 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, kjer NLB ne razkrije bruto variabilnih prihodkov članov uprave na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril, ampak le kot skupni znesek).

Priporočilo št. 29.9: NLB na svoji spletni strani nima javno objavljenih poslovnikov svojih organov (organa vodenja, organa nadzora in skupščine).

B) Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države

Priporočilo št. 5.1.1.: Priporočilo je v celoti izpolnjeno v delu, ki se nanaša na poslovanje. Želimo pa izpostaviti anomalijo in zapostavljeni položaj NLB, saj menimo, da ni izpolnjeno priporočilo Kodeksa o enakih poslovnih pogojih za NLB kot za ostale družbe, ki niso v državni lasti, saj za NLB veljajo številne omejitve ali dodatne obveznosti, ki ne veljajo za družbe v zasebni lasti (omejeni prejemki upravljavskih organov in obveznost poročanja nekaterih zaupnih informacij v skladu z določili ZDIJZ-1).

Priporočilo št. 6.3.1.: Kot sistemsko pomembna banka je NLB prilagodila poročanje Nadzornega sveta kompleksni zakonodaji, upoštevajoč Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije za poročanje nadzornim svetom.

Priporočilo št. 6.4.1.: Kompetenčni profil Nadzornega sveta ni bil objavljen na spletni strani banke. Sektorsko sestavo, ki jo predvideva 2. odstavek 21. člena ZSDH-1, je najverjetneje predvidel SDH.

Priporočilo št. 6.6: V letu 2017 se noben od članov v prejšnji sestavi Nadzornega sveta NLB (prvi del leta 2017) ni opredelil za odvisnega. V izjavah o neodvisnosti nove sestave Nadzornega sveta (izvoljenega 8. septembra 2017) so vsi člani Nadzornega sveta NLB izjavili, da so neodvisni. Lahko bi se pojavila morebitna nasprotja interesov v zvezi z njihovimi predhodnimi funkcijami, ki pa bodo ustrezno rešena v vsakem primeru posebej.

Priporočili št. 6.7 in 6.7.1: Na zadnjih volitvah članov nadzornega sveta na skupščini banke (8. september 2017) je Nadzorni svet NLB pojasnil, da za banko kot regulirano kreditno institucijo veljajo strožje zahteve in pravila za predlaganje kandidatov za člane nadzornega sveta, upoštevajoč dejstvo, da 35. člen ZBan-2 predpisuje ocenjevanje primernosti kandidatov. Skladno z bančno zakonodajo je Komisija za imenovanja nadzornega sveta izdala pozitivno oceno primernosti kandidatov, ki je vključevala oceno vseh ključnih meril primernosti kandidatov, posebej pa tudi izjavo o potencialnih navzkrižjih interesov in neodvisnosti kandidatov, ki jo je potrdil Nadzorni svet NLB. Skladno z navedenim je Nadzorni svet NLB, v utemeljitvi svojih predlogov, vključil le podatke, ki jih zahteva člen 297 a) ZGD-1.

Priporočilo št. 6.8.4.: Komisija za imenovanja ne sprejema uradnega sklepa o določitvi profilov iskanih članov nadzornega sveta, vendar pa upošteva vsebino, pri čemer uporablja merila iz Kodeksa.

Priporočilo št. 6.8.5.: Upoštevajoč pojasnilo iz prejšnje točke si Komisija za imenovanja prizadeva upoštevati to priporočilo, hkrati pa upoštevati način izbora in predlogov, predloženih SDH kot edinemu delničarju NLB.

Priporočilo št. 6.9: Upoštevajoč pojasnilo iz prejšnje točke si Komisija za imenovanja prizadeva upoštevati to priporočilo, hkrati pa upoštevati način izbora in predlogov, predloženih SDH kot edinemu delničarju NLB.

Priporočila št. 6.12 do 6.12.3: Zaradi dejstva, da so bile v letu 2017 narejene številne spremembe v sestavi Nadzornega sveta, ocena nove sestave Nadzornega sveta v 2017 ni bila izvedena. Postopek ocenjevanja Nadzornega sveta za leto 2017 bo izveden v letu 2018.

Priporočilo št. 6.15.1.: V letu 2017 predsednik Nadzornega sveta ni bil hkrati tudi predsednik Komisije za revizijo, bil pa je predsednik Komisije za imenovanja.

Priporočilo št. 7.2.1.: NLB deluje skladno s Priporočili za poročanje nadzornim svetom (Združenje nadzornikov Slovenije 25. oktober 2011 in 10. marec 2014), z nekaterimi odstopanji od določenih priporočil.

Priporočilo št. 8.3: V Letnem poročilu NLB Skupine za leto 2017 bo NLB razkrila prejemke in druge pravice članov Nadzornega sveta skladno s prilogo 6 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (glej tabelo 22). Pri razkritju prihodkov članov uprave ni razkrit bruto variabilni prihodek na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril, ampak le kot skupni znesek. Nagrade članic NLB Skupine niso objavljene v Letnem poročilu NLB Skupine.

Priporočilo št. 8.5: NLB na svoji spletni strani objavi finančni koledar, ki vsebuje predvidene datume objav letnih nerevidiranih finančnih izkazov, objav letnih in polletnih ter dveh vmesnih poročil. Finančni koledar ne vključuje datumov skupščine in datumov izplačil dividend, saj so ti določeni skladno z usmeritvami lastnika (SDH). Finančni koledar je objavljen na: https://www.nlb. si/financial-calendar.

Priporočilo št. 9.2.7.: Praviloma se priporočila izvršujejo v okviru postavljenih rokov. Uprava in Nadzorni svet redno, trimesečno spremljata status revizijskih priporočil in razloge za zamude pri izvrševanju.

Priporočilo št. 9.3.1.: SDH je redno obveščen o tveganjih ter vseh odprtih zadevah in predlogih za njihovo obvladovanje na četrtletnih sestankih Uprave.

C) Priporočila in pričakovanja SDH

NLB se opredeljuje tudi do sprejetih Priporočil in pričakovanj SDH.

Priporočilo št. 1.1: NLB si prizadeva izpolniti pričakovanja tega priporočila pravočasno, upoštevajoč veljavno zakonodajo in skladno s postopkom načrtovanja Skupine, ki temelji na zadnjih razpoložljivih podatkih o poslovanju NLB in Skupine. NLB predloži osnutek plana, ki vsebuje vse potrebne kazalnike poslovanja družbe/skupine, skladno z dogovorom z SDH in časovnico, ki je skladna s pričakovanji SDH.

Priporočilo št. 1.2: NLB poskuša pravočasno izpolniti pričakovanja v tem priporočilu ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Skladno z dogovorom in usmeritvami SDH, NLB predloži načrt kazalnikov družbe/skupine skladno z veljavnimi Merili za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.

Priporočilo št. 1.3: NLB poskuša pravočasno izpolniti pričakovanja v tem priporočilu ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Priporočilo št. 3.7: NLB ima sklenjenih nekaj pavšalnih pogodb z zunanjimi izvajalci za različne potrebe, vendar pri tem sledi stroškovni optimizaciji in vsakokratnem znižanju stroškov zunanjih izvajalcev.

NLB ima osem takih pogodb za odvetniške storitve in eno za zdravstvene storitve. Pavšalna pogodba je pogodba, podpisana z odvetnikom, v kateri je določeno mesečno plačilo za nedoločeno količino storitev; vendar pa mora odvetnik izdati mesečni račun (ali račun za drugačno obdobje, če je tako dogovorjeno), skupaj s specifikacijo storitev, zagotovljenih v takem mesecu ali obdobju, ter morebitne nadure skladno s podpisano pogodbo. Odvetniki zagotavljajo storitve pravnega svetovanja na področju poslovanja z Banko.

Banka ima prav tako podpisanih več pogodb za dobavo strojne in programske opreme, katerih glavni predmet je dobava take opreme. Poleg plačila za opremo se dogovori višina mesečnega pavšalnega plačila za vzdrževanje dobavljene opreme (npr. plačilo vključuje delo, rezervne dele, popravila hroščev v programski opremi itd.), v nekaterih primerih pa tudi manjšo količino dodatnega razvoja dobavljene programske opreme skladno s potrebami banke.

Priporočilo št. 4.4: V sistemu COGNOS je bil vzpostavljen sistem poročanja za Skupino o izvedenih plačilih iz točke 4.3.2. Podatki o izvedenih plačilih še niso bili objavljeni na intranetni strani banke.

Priporočilo št. 4.5: Ker sta obe veljavni kolektivni pogodbi javno dostopni na spletni strani Sindikata NLB, ki zastopa zaposlene v Banki, Banka besedila kolektivnih pogodb ne objavlja na svoji spletni strani. NLB ne objavlja zavezujočih kolektivnih pogodb ali pogodb s predstavniki delavcev odvisnih družb.

Priporočila št. 5.1 do 5.4: Zaradi aktivnosti v povezavi s spremembami poslovne in IT/digitalne strategije, samoocenjevanje po preizkušenem evropskem modelu odličnosti še ni bilo izvedeno. Z namenom izboljšanja kakovosti nova strategija uvaja nove pobude na področju vitke organizacije in procesov. Banka je najprej začela uvajati lastništvo procesov in doseganja ciljev KPI

v smeri optimizacije in s ciljem izboljšanja kakovosti.

V banki potekajo številni procesi; eden od njih je uvedba celovitega lastništva (E2E) in zrelosti procesov. Na podlagi analize bosta projekt in 2. faza izvedena po načelu tako imenovane »Vitke optimizacije procesov«. Najprej bo izbranih 5 do 7 procesov, pozneje pa bodo vsi prenovljeni.

Priporočilo št. 6.2: V zadnjih letih je bila skupščina sklicana v dogovoru s SDH.

Priporočilo št. 6.3: Trenutno Banka na spletni strani objavi le sklic, razlogi za sklic pa se pošljejo delničarju najprej po elektronski pošti, nato še po kurirju. Takšen poseben način obveščanja je možen zato, ker je SDH edini delničar.

Priporočilo št. 6.4: Če bi imel edini delničar kakšna vprašanja, jih NLB ne bi objavila, vodstvo pa bi pripravilo odgovore za skupščino.

Priporočilo št. 6.6: NLB je prejel nasprotni predlog na aprilski skupščini, in sicer na dan skupščine, zaradi česar predlog ni bil objavljen.

3. GLAVNE ZNAČILNOSTI NOTRANJIH KONTROL IN SISTEMA UPRAVLJANJA TVEGANJ V ZVEZI S FINANČNIM POROČANJEM

Za NLB veljajo določbe ZGD-1 in določbe ZBan-2, ki ureja med drugim tudi obveznost bank, da morajo vzpostavili in vzdrževati ustrezen sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj. Prav tako posebne podzakonske predpise na to temo izdaja BS kot nadzorni organ bank, pri čemer NLB upošteva vsakokrat veljavne predpise. Banka spoštuje tudi zaveze dane EK skladno s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2013 o državni pomoči SA.33229 (2012/C) – Prestrukturiranje NLB – Slovenija in spremembe sklepa o prestrukturiranju NLB z dne 11. maja 2017.

Skladno z navedenim si NLB prizadeva vzdrževati in uresničevati trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega:

• jasen organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti na ravni NLB in Skupine;
• učinkovite in celovite postopke upravljanja tveganj, vključno s postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in upravljanja tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila Skupina izpostavljena pri svojem poslovanju;
• takojšnje potrebno ukrepanje pristojnih služb za odpravo morebitnih ugotovljenih nepravilnosti;
• ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje natančno določene računovodske postopke (poročanja, delovne postopke, odgovornosti ter avtomatske in ročne kontrole v vseh fazah računovodskega procesa).

Funkcija upravljanja tveganj je pomemben del celotnega procesa vodenja in upravljanja Skupine. Skupina daje velik poudarek in pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Temeljni cilj na področju upravljanja tveganj je ocenjevanje, spremljanje in upravljanje tveganj v Skupini v skladu z Opredelitvijo prevzemanja tveganj in Strategijo za prevzemanje in upravljanje tveganj, ki predstavljata temeljna dokumenta na področju upravljanja tveganj v Skupini. Skupina je celovito vgradila Okvir upravljanja tveganj v procese sprejemanja poslovnih odločitev upravljanja in omilitve tveganj ter tako proaktivno podprla svoje poslovanje. Kljub temu pa Skupina nenehno krepi sistem upravljanja tveganj.

NLB je kot sistemsko pomembna banka vključena v EMN, ki ga nadzira enotna nadzorniška skupina (JST) ECB in BS.

Vse članice Skupine poslujejo skladno z zahtevami ECB in drugih ustreznih regulatorjev, obenem pa odvisne družbe Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, delujejo skladno s pravili, ki jih določajo lokalni regulatorji. Spremljanje in upravljanje tveganj v Skupini se izvaja na poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice Skupine, v skladu s Standardi upravljanja tveganj v Skupini.

Skupina načrtuje poslovanje v skladu s sprejetimi dolgoročnimi načeli o pripravljenosti za prevzemanje tveganj in dobičkonosnosti, kar vključuje delovanje skladno z zakonskimi zahtevami. Ključne strateške dokumente o upravljanju tveganj in druge politike tveganj Skupine potrjujeta Uprava in Nadzorni svet NLB. Skupina redno spremlja svoj ciljni profil prevzemanja tveganj, ki je ključna sestavina postopka zmanjševanja tveganj. Profili tveganj omogočajo natančno spremljanje in proaktivno upravljanje ter redno poročanje uporabe limitov in morebitnih odstopanj ustreznim komisijam in/ali Upravi banke, Komisiji za tveganja nadzornega sveta in Nadzornemu svetu banke. Poleg tega je Skupina vzpostavila sisteme zgodnjega obveščanja na različnih področjih tveganj, in sicer z namenom krepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega ukrepanja, kadar je to potrebno.

Nadzorni svet banke daje, skladno z dvotirnim sistemom upravljanja banke, med drugim soglasje k organizaciji sistema notranjih kontrol, okvirnemu letnemu programu dela notranje revizije in izvajanju vseh finančnih poslov (npr. izdaji lastnih vrednostnih papirjev, kapitalski udeležbi v družbah in drugih pravnih osebah). Poleg tega tudi nadzira delovanje notranje revizije. Na ravni Nadzornega sveta, Komisija za revizijo spremlja in pripravlja sklepe za Nadzorni svet.

Poleg tega ima NLB skladno z zakonom tudi posebno službo notranje revizije, ki glede na svoje pristojnosti opravlja

preglede, daje predloge in sestavlja poročila ter poleg tega poroča tudi Skupščini delničarjev o opravljenem delu. Notranja revizija spremlja proces odločanja v vseh segmentih Skupine, pregleduje ključna tveganja, ki jim je Banka izpostavljena pri svojem poslovanju, svetuje poslovodstvu na vseh ravneh in omogoča poglobljeno razumevanje poslovanja Banke. Poleg tega daje neodvisna in nepristranska zagotovila glede upravljanja ključnih tveganj, korporativnega upravljanja Banke in delovanja notranjih kontrol ter s tem krepi in varuje vrednote Banke. Notranja revizija je odgovorna za sistematično in strokovno ocenjevanje uspešnosti postopkov upravljanja tveganj ter popolnost in funkcionalnost sistemov notranjih kontrol. Upravi in Nadzornemu svetu daje zagotovila, da se tveganja na ključnih področjih Banke, tj. upravljanje tveganj, kreditiranje, prestrukturiranje, slaba posojila, IT in varnost IT, dezinvestiranje nestrateških dejavnosti, skladnost poslovanja, korporativno upravljanje in druga, upravljajo ustrezno.

NLB posebno pozornost namenja sistemu notranjih kontrol in upravljanju tveganj v Skupini ter skladno s Politiko korporativnega upravljanja NLB Skupine stalno nadgrajuje sistem notranjih kontrol v Skupini. Korporativno upravljanje Skupine je predstavljeno v poglavju Korporativno upravljanje NLB, podpoglavje Korporativno upravljanje NLB Skupine. Profil tveganosti Skupine v povezavi s poslovno strategijo je predstavljen v sklopu Upravljanje tveganj v računovodskem delu Letnega poročila.

3.1. Finančno poročanje

Za zagotovitev ustreznih postopkov računovodskega poročanja NLB sledi sprejeti Politiki računovodskega kontroliranja. Računovodsko kontroliranje se zagotavlja preko delovanja celotne računovodske funkcije, njegov namen pa je zagotavljanje kvalitetnih in zanesljivih računovodskih informacij ter s tem pravilnega in pravočasnega finančnega

poročanja. Najpomembnejša identificirana tveganja na tem področju se obvladujejo z ustreznim sistemom pooblastil, razmejitvijo dolžnosti, upoštevanjem računovodskih pravil, dokumentiranjem vseh poslovnih dogodkov, sistemom skrbništva, knjiženjem na dan poslovnega dogodka, vgrajenimi kontrolnimi mehanizmi v virnih aplikacijah ter arhiviranjem skladno z zakonodajo in internimi pravilniki. Poleg tega politika natančno opredeljuje primarno računovodsko kontroliranje, ki se v največji meri izvaja v analitičnih knjigovodstvih ter sekundarno računovodsko kontroliranje, katerega namen je preverjanje učinkovitosti izvajanja primarnih računovodskih kontrol. Z učinkovitim kontrolnim mehanizmom na področju računovodskega poročanja NLB zagotavlja:

• zanesljiv sistem za podporo poslovanju in odločanju,
• pravilne, popolne in pravočasne računovodske podatke ter posledično računovodska in druga poročila Banke,
• skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami.

4. INFORMACIJE O 4. TOČKI, 5. ODSTAVKA, 70. ČLENA ZGD-1 glede podatkov iz 3., 4., 6., 8. in 9. točke, 6. odstavka tega člena

Pojasnilo o pomembnem neposrednem in posrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme (3. točka, 6. odstavka, 70. člena ZGD-1)

Dne 31. decembra 2017 je osnovni kapital NLB znašal 200 mio EUR in je bil razdeljen na 20 mio kosovnih delnic. NLB je izdala samo en razred prosto prenosljivih delnic, ki dajejo enake pravice. Pravice imetnikov navadnih delnic so določene v zadevni zakonodaji. RS je 100-odstotni delničar NLB od 18. decembra 2013.

Pojasnilo o imetnikih vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice (4. točka, 6. odstavka, 70. člena ZGD-1)

Delnice NLB ne zagotavljajo nobenih posebnih kontrolnih pravic.

Pojasnilo o vseh omejitvah glasovalnih pravic, zlasti: (i) omejitvah glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov, (ii) rokih za izvajanje glasovalnih pravic in (iii) dogovorih, pri katerih so s sodelovanjem družbe finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev (6. točka, 6 odstavka, 70. člena ZGD-1)

V skladu s členom 5 a Statuta NLB (z dne 7. aprila 2017) je potrebno soglasje Banke za kakršenkoli prenos delnic banke, s katerimi pridobitelj preseže 25 % delnic z glasovalno pravico skupaj z delnicami, ki jih je imel pred tako pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe v imenu takega pridobitelja. Soglasje za prenos delnic poda Nadzorni svet. Banka lahko izdajo soglasja za prenos delnic zavrne, če pridobitelj doseže 25 % delnic z glasovalno pravico plus eno delnico skupaj z delnicami, ki jih je imel pred tako pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe v imenu takega pridobitelja.

Ne glede na zgornjo določbo soglasje za prenos delnic ni potrebno, če pridobitelj delnice pridobi v imenu tretjih oseb in kot tak nima pooblastila za uveljavljanje glasovalnih pravic po lastni presoji, pri tem pa se Banki zaveže, da ne bo uveljavljal glasovalnih pravic na podlagi teh delnic po navodilih zadevne tretje osebe, v imenu katere ima te delnice, če od te osebe skupaj z navodili ne prejme pisne zaveze, da ima ta oseba te delnice za lastni račun in da hkrati nima, neposredno ali posredno, več kot 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.

Pridobitelj, ki prekorači delež 25 % delnic Banke z glasovalno pravico, in ne zahteva

izdaje dovoljenja za prenos delnic, ali ne prejeme dovoljenja Banke, sme uresničevati glasovalno pravico iz 25 % delnic z glasovalno pravico.

Pojasnilo o pravilih družbe o (i) imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora in (ii) spremembah statuta (8. točka, 6. odstavka, 70. člena ZGD-1)

Uprava

V skladu s Statutom NLB Nadzorni svet imenuje in odpokliče predsednika in druge člane Uprave. Predsednik Uprave lahko imenuje enega od članov Uprave za svojega namestnika ob predhodnem soglasju Nadzornega sveta.

Predsednik in drugi člani Uprave banke so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani.

Predsednik in člani Uprave banke so lahko odpoklicani pred potekom mandata, v skladu za veljavnimi zakoni in Statutom NLB.

Vsak član Uprave banke se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev.

Nadzorni svet

Člane Nadzornega sveta izvoli skupščina delničarjev, za obdobje štirih let, v skladu s Statutom NLB. Nadzorni svet banke, na svoji prvi seji po imenovanju, izmed svojih članov izvoli predsednika in najmanj enega namestnika predsednika Nadzornega sveta banke.

Članstvo članov Nadzornega sveta se konča ob poteku njihovih mandatov ali na podlagi sklepa o odpoklicu, ki ga sprejme skupščina delničarjev. Člani Nadzornega sveta lahko odstopijo kadarkoli, s trimesečnim odpovednim rokom.

Spremembe Statuta

V skladu z določbami ZGD-1 in 18. členom Statuta NLB je za sprejetje in spremembe Statuta banke potrebna kvalificirana večina vsaj 75 % glasov delničarjev.

Pojasnilo o pooblastilih članov poslovodstva, zlasti pooblastilih za izdajo ali nakup lastnih delnic (9. točka, 6. odstavka, 70. člena ZGD-1)

V skladu z ZGD-1 soglasje skupščine za nakup lastnih delnic banke ni bilo sprejeto.

5. INFORMACIJE O DELOVANJU IN KLJUČNIH PRISTOJNOSTIH SKUPŠČINE DELNIČARJEV TER OPIS PRAVIC DELNIČARJEV IN NAČINA NJIHOVEGA UVELJAVLJANJA

Skupščina ima pristojnosti, kot so določene v veljavni zakonodaji. Skupščina banke tudi sprejema sklepe o vseh ostalih zadevah, za katere je pristojna v skladu z veljavnimi predpisi in Statutom banke.

Skupščino skliče Uprava. Skupščino lahko skliče Nadzorni svet, zlasti če je Uprava ne skliče ali če je njen sklic potreben za nemoteno delovanje Banke. Nadzorni svet lahko spremeni dnevni red sklicane seje skupščine v skladu s Statutom.

Skupščina banke se praviloma skliče na sedežu banke, vendar se lahko skliče tudi na drugem mestu, ki ga določi sklicatelj.

Skupščina delničarjev sklepe sprejema z navadno večino oddanih glasov, razen če veljavna zakonodaja ali Statut banke določa širšo večino ali druge pogoje.

6. INFORMACIJE O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVIH KOMISIJ

Podroben opis sestave organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij je podan v prilogi C.1 in C.2 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (glej tabela 20 in 21) k tej izjavi.

Nadzorni svet

Nadzorni svet svoje naloge opravlja v skladu z določili veljavnih zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb, Statutom banke in svojim poslovnikom. Nadzorni svet lahko najame pravne in druge svetovalce ter institucije, ki jih potrebuje sam ali ki jih potrebujejo njegove komisije za opravljanje svojih nalog.

Nadzorni svet poleg z zakonom določenih primerov daje soglasje k odločitvam Uprave banke v primerih, ki so opredeljeni v 24. členu Statuta banke. Uprava praviloma pridobi soglasje Nadzornega sveta, preden sprejme omenjene odločitve ali izvede določene transakcije ali dejanja, za katera, v skladu s trenutno zakonodajo ali sklepi Nadzornega sveta, potrebuje soglasje.

Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in vsaj enega namestnika predsednika, ki ima v primeru odsotnosti predsednika vse njegove pristojnosti. Predsednik oz. namestnik predsednika Nadzornega sveta lahko odstopi s položaja, vendar njegovo članstvo v Nadzornem svetu zaradi tega ne preneha.

Uprava

Uprava je organ odločanja in zastopanja banke. Upravlja družbo, samostojno in neodvisno sprejema poslovne odločitve, sprejema razvojno strategijo, zagotavlja trdno in učinkovito upravljanje tveganj, deluje z največjo strokovno integriteto, varuje poslovne skrivnosti in je odgovorna za zakonitost poslovanja banke v okviru omejitev iz zadevnih predpisov.

V skladu s Statutom NLB ima Uprava od tri do šest članov, od katerih je eden imenovan za predsednika Uprave banke.

Predsednika in druge člane Uprave banke imenuje in odpokliče Nadzorni svet banke. Predsednik uprave banke lahko predlaga

predsedniku Nadzornega sveta banke, naj imenuje ali odpokliče posameznega člana ali ostale člane Uprave banke.

Predsednik in člani Uprave banke so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani Uprave banke so lahko odpoklicani pred potekom mandata v skladu za veljavnimi zakoni in Statutom banke.

Vsak član Uprave banke se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev.

Član Uprave banke je lahko samo oseba, ki izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje za člana uprave v skladu z zakonom o bančništvu in ki je pridobil dovoljenje BS ali ECB v skladu s Statutom.

Odločitve v okviru pristojnosti Uprave banke sprejemajo člani Uprave banke praviloma soglasno, v primeru nesoglasja pa, če ni s Statutom določeno drugače, z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov odloča glas predsednika Uprave banke. Banko skupaj zastopata dva člana Uprave.

Podrobnejša pravila o načinu delovanja Uprave so določena v Poslovniku uprave, ki ga sprejme Nadzorni svet banke.

Komisije nadzornega sveta

Vse štiri delovne komisije nadzornega sveta (Komisija za strategijo in razvoj v letu 2017 ni delovala) delujejo kot posvetovalni organi Nadzornega sveta NLB, obravnavajo materiale in predloge Uprave NLB za seje Nadzornega sveta v zvezi z določenim področjem.

Vse štiri komisije vključujejo vsaj tri člane Nadzornega sveta. Predsednik komisije je lahko imenovan samo izmed članov Nadzornega sveta.

Predsednik, namestnik in člani komisije so imenovani s sklepom Nadzornega sveta. Predsednik, namestnik predsednika in

član komisije je lahko imenovan najdlje za čas svojega mandata v Nadzornem svetu. Nadzorni svet lahko odpokliče predsednika, namestnika predsednika ali člana komisije predčasno brez navedbe razloga.

Komisija za revizijo nadzornega sveta NLB

Leta 2017 je imela Komisija za revizijo nadzornega sveta sestavo, kot je podrobneje opredeljena v prilogi C.2 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (glej tabelo 21).

Naloge Komisije za revizijo so opredeljene z zakonom, Statutom banke, Poslovnikom Komisije za revizijo nadzornega sveta NLB (6. izdaja, april 2016), sklepi Nadzornega sveta in drugimi uredbami. Komisija zlasti spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet na področju:

• računovodskega poročanja,
• notranje kontrole in upravljanja tveganja,
• notranje revizije,
• skladnosti poslovanja,
• zunanje revizije.

Komisija za tveganja nadzornega sveta NLB

Leta 2017 je imela Komisija za tveganja nadzornega sveta NLB sestavo, kot je podrobneje opredeljena v prilogi C.2 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (glej tabelo 21).

V skladu s Poslovnikom Komisije za tveganja nadzornega sveta NLB (6. izdaja, april 2016) Komisija za tveganja spremlja in pripravlja osnutke sklepov za Nadzorni svet za vse segmente tveganj, ki so pomembni za poslovanje Banke, zlasti:

• Svetovanje glede splošne sedanje in prihodnje pripravljenosti za prevzemanje tveganj ter glede strategije upravljanja tveganj.
• Pomoč pri nadzorovanju višjega vodstva glede izvajanja strategije upravljanja tveganj.
• Brez poseganja v dolžnosti Komisije za prejemke, preverjanje, ali se pri spodbudah v okviru sistema nagrajevanja upoštevajo tveganje, kapital, likvidnost in verjetnost ter razpored prihodkov banke za oblikovanje skrbnih politik in praks nagrajevanja.
• Preverjanje, ali so cene produktov Banke povsem združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj Banke ter – v primeru ugotovljenih razhajanj – priprava predloga ukrepov za njihovo odpravo ter posredovanje teh predlogov Upravi in Nadzornemu svetu banke.

Komisija za imenovanja nadzornega sveta NLB

Leta 2017 je imela Komisija za imenovanja nadzornega sveta NLB sestavo, kot je podrobneje opredeljena v prilogi C.2 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (glej tabelo 21).

V skladu s Poslovnikom Komisije za imenovanja nadzornega sveta NLB (6. izdaja, april 2016) je Komisija za imenovanja dolžna:

• Identificirati in priporočati Nadzornemu svetu kandidate za člane Uprave ter identificirati in priporočati Skupščini banke kandidate za člane Nadzornega sveta ob upoštevanju smernic o izbiri ustreznih kandidatov.
• Ugotavljati in priporočati Nadzornemu svetu razrešitev članov Uprave in Nadzornega sveta.
• Določati dolžnosti in zahtevane pogoje za nekatera imenovanja, vključno z oceno časa, ki je po pričakovanjih potreben za opravljanje funkcije.
• Določiti metodo iskanja in izbire kandidatov za predsednika in člane Uprave.
• Določiti profil novih kandidatov za člane Nadzornega sveta in sestaviti seznam primernih kandidatov za člane Nadzornega sveta.
• Oblikovati vsebino pogodb o delu s predsednikom in člani Uprave.
• Opredeliti ciljno zastopanost spolov v Upravi in Nadzornem svetu, pripraviti politiko o tem, kako povečati število zastopnikov spola, ki ni dovolj zastopan v Upravi in Nadzornem svetu.
• Vsaj enkrat letno oceniti strukturo, velikost, sestavo in uspešnost Uprave in Nadzornega sveta ter pripraviti poročila v zvezi z morebitnimi spremembami.
• Vsaj enkrat letno oceniti znanje, spretnosti in izkušnje posameznih članov Uprave in Nadzornega sveta in organa kot celote ter ustrezno poročati Nadzornemu svetu in Upravi.
• Redno pregledovati politiko Uprave o izbiri in imenovanju primernih kandidatov za višje vodstvo Banke ter pripravljati poročila o morebitnih spremembah.
• Redno prispevati k izvajanju odgovornosti Banke, da sprejme ustrezne politike glede ocenjevanja primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta banke.

Komisija za prejemke nadzornega sveta NLB

Leta 2017 je imela Komisija za prejemke nadzornega sveta NLB sestavo, kot je podrobneje opredeljena v prilogi C.2 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (glej tabelo 21).

V skladu s Poslovnikom Komisije za prejemke nadzornega sveta NLB (6. izdaja, april 2016) je Komisija za prejemke med drugim odgovorna za naslednje v zvezi s politiko prejemkov:

• Pripravo predlogov splošnih načel politike prejemkov, vključno z oblikovanjem mnenj o posameznih vidikih politike prejemkov.
• Ocenjevanje primernosti vzpostavljenih metodologij, na podlagi katerih sistem nagrajevanja spodbuja ustrezno upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti.
• Pripravo priporočil za Nadzorni svet glede izvajanja politike prejemkov.
• Pripravo osnutkov sklepov o nagrajevanju zaposlenih, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganja Banke in njihovo upravljanje.
• Ocenjevanje ustreznosti zunanjega svetovalca, katerega storitve je Nadzorni svet naročil za določitev politike prejemkov Banke.
• Proučevanje ustreznosti splošnih načel politike prejemkov in njihovega izvajanja.
• Proučevanje skladnost politike prejemkov s poslovno politiko Banke v dolgoročnem obdobju.
• Neposredni nadzor nagrajevanja kategorij zaposlenih s posebno naravo dela v sistemu notranjih kontrol in drugih nadzornih funkcij.

7. OPIS POLITIKE RAZNOLIKOSTI

Nadzorni svet

Politika raznolikosti nadzornega sveta je bila sprejeta na 27. skupščini delničarjev dne 4. avgusta 2016. Z omenjeno politiko je NLB v skladu s členom 34 ZBan-2 vzpostavila okvir, ki omogoča in spodbuja sestavo Nadzornega sveta banke, na podlagi katere ima ta kot kolektivni organ ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki se štejejo za potrebne za poglobljeno razumevanje aktivnosti Banke in tveganj, ki jim je izpostavljena, ter za uresničitev ciljev strategije.

Cilj politike raznolikosti je izbira članov Nadzornega sveta, ki predvsem dosegajo visoke etične in strokovne standarde ter izkazujejo najvišjo raven skrbnosti, pri tem pa sestavljajo najustreznejšo skupino z vidika raznolikosti. Ob ustreznem upoštevanju te politike bi moral biti Nadzorni svet sestavljen iz posameznikov z raznolikim znanjem in izkušnjami, tako da ima ta organ kot celota ustrezen nabor znanja, spretnosti in izkušenj članov, ki so potrebni glede na velikost, kompleksnost in profil tveganja Banke. Politika spodbuja tudi doseganje raznolikosti v sestavi Nadzornega sveta, vključno s ciljno zastopanostjo obeh spolov. Raznolika sestava Nadzornega sveta je tako prepoznana kot ključna poslovna prednost Banke.

Kot je podrobno opisano v poglavju Korporativno upravljanje, so bili na skupščini 8. septembra 2017 izvoljeni trije novi člani Nadzornega sveta. V skladu z zgodaj navedeno politiko sta dve od njih ženski. Dne 31. decembra 2017 so bili v Nadzornem svetu naslednji člani: predsednik Primož Karpe, namestnik predsednika Andreas Klingen in člani Alexander Bayr, David E. Simon, László Urbán, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek in Peter Groznik.

Uprava

Politiko za izbiro primernih kandidatov za člane uprave banke je Nadzorni svet NLB sprejel 28. avgusta 2015. V skladu s členom 34 ZBan-2 nadzorni svet z navedeno politiko določa okvir, ki omogoča, da ima Uprava banke kot celota ustrezen nabor znanja, spretnosti in izkušenj članov. Politika določa strokovna merila za izbiro in strokovno vodene postopke izbire kandidatov, ki nadzornemu svetu omogočajo položiti temelje za izbor in opraviti skrbni pregled v skladu z najvišjimi etičnimi standardi in skrbnostjo pri izbiri članov uprave.

Cilj zgoraj navedene politike je zagotoviti, da je Uprava banke sestavljena iz posameznikov, ki imajo uravnotežen nabor spretnosti, znanja in izkušenj ter ustrezne kvalifikacije kot ekipa glede na velikost, kompleksnost in profil tveganja Banke. Strokovno vodeni procesi niso samo v interesu Banke, temveč tudi v interesu izbranih kandidatov, ker odpravljajo dvom glede njihove strokovnosti in referenc ter glede ustreznosti njihovega izbora. Politika spodbuja tudi doseganje raznolikosti v sestavi Uprave, vključno s ciljno zastopanostjo obeh spolov.

Nadzorni svet in Uprava imata celoten nabor znanja, spretnosti in izkušenj iz slovenskega in mednarodnega bančnega okolja, upošteva pa se tudi priporočilo glede zastopanosti obeh spolov v organih upravljanja.

Leta 2017 ni bilo sprememb v sestavi Uprave. Dne 31. decembra 2017 so bili v Upravi banke Blaž Brodnjak, predsednik uprave (CEO in CMO) in naslednji člani uprave: Archibald Kremser (CFO), Andreas Burkhardt (CRO) in László Pelle (COO).

8. KORPORATIVNA INTEGRITETA

Skladno z določili priporočila 3.4.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države NLB v Izjavi o upravljanju podaja tudi opis sistema korporativne integritete v družbi.

V skladu s Slovenskimi smernicami korporativne integritete iz januarja 2014 je Banka nadaljevala s krepitvijo programa skladnosti in integritete. Leta 2017 smo izvajali sistem prepoznavanja, spremljanja in ocenjevanja tveganj skladnosti in integritete v NLB in Skupini. Izvajali smo novo Politiko o skladnosti poslovanja in krepitvi integritete v NLB in strateških bančnih članicah Skupine ter sprejeli nov Kodeks ravnanja NLB Skupine, ki se uporablja za Skupino in je na voljo tudi v formatu e-knjige, ki je tudi javno dostopna. Uspešno smo izvedli tudi ocenjevanje tveganja skladnosti poslovanja v strateških bančnih članicah Skupine ter prenovili politike na področju upravljanja navzkrižij interesov in preprečevanja korupcije. Izvedli smo več usposabljanj v živo in v elektronski obliki na področju skladnosti in integritete ter tveganj v Banki in s predstavniki članic Skupine (s posebnim poslovnim področjem skladnosti poslovanja in krepitve integritete) ter organizirali več dejavnosti, da bi prispevali k nadaljnjemu osveščanju o tveganjih v NLB in Skupini.

NLB se zato lahko poistoveti z vsemi navedbami v preambuli, prav tako lahko sprejme splošno zavezo glede korporativne integritete in ničelne tolerance do

nezakonitega in neetičnega ravnanja v smislu, da zaznane kršitve ustrezno obravnava ter primerno in sorazmerno ukrepa.

V okviru preventivnega in razvojnega stebra funkcije skladnosti poslovanja smo združili: (i) upravljanje skladnosti z zakonodajo, (ii) postopek preventivnih pregledov procesov in nadaljevanje letnega ocenjevanja, (iii) splošnega ocenjevanja sistema ocenjevanja tveganja

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Uprava NLB

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

integritete in skladnosti (SOTIS), (iv) izvajali metodologijo SOTIS v strateških bančnih članicah Skupine in tretje leto organizirali (v) raziskavo o skladnosti in etiki. Nadaljevali smo dejavnosti preiskav in drugih preventivnih dejavnosti na področju upravljanja tveganja prevar, varstva informacij in osebnih podatkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Banka pripravlja letno samoocenjevanje korporativne integritete, ki vključuje primerjavo, poročilo o napredku in opis trenutnega stanja.

Ta Izjava o upravljanju je javno objavljena na spletni strani NLB: https://www.nlb.si/ corporate-governance.

Ljubljana, 13. april 2018

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Področje dela v upravi	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata		Državljanstvo Letnica rojstva		Izobrazba Strokovni profil	Članstvo v nadzornih organih in nepovezanih podjetjih
Blaž Brodnjak	predsednik	CEO	6. 7. 2016	5. 7. 2021	Slovenije	1974	MBA	bančništvo / finance	Združenje bank Slovenije (od 1. 11. 2017)
Andreas P. Burkhardt	član	CRO	13. 9. 2013	5. 7. 2021	Nemčije	1971	MBA	bančništvo / finance
Archibald Kremser	član	CFO	31. 7. 2013	5. 7. 2021	Avstrije	1971	MBA	bančništvo / finance
László Pelle	član	COO	26. 10. 2016	26. 10. 2021	Madžarske	1966	Mag.	bančno poslovanje in upravljanje informacijske tehnologije

Tabela 20: Sestava Uprave banke v poslovnem letu 2017 (C.1)

Tabela 21: Sestava Nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2017 (C.2)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS (npr. 5/7) glede na posameznikov mandat	Spol
David Kastelic	član	4. 8. 2016	8. 9. 2017	Ne	5/6	moški
Sergeja Slapničar	namestnica predsednika	11. 6. 2013	20. 3. 2017	Ne	2/6	ženski
Uroš Ivanc	član	11. 6. 2013	7. 4. 2017	Ne	2/6	moški
Matjaž Titan	član	4. 8. 2016	21. 4. 2017	Ne	3/6	moški
Primož Karpe	predsednik	10. 2. 2016	2020	Ne	6/6	moški
Andreas Klingen	namestnik predsednika (od 7. aprila 2017)	22. 6. 2015	2019	Ne	5/6	moški
Alexander Bayr	član	4. 8. 2016	2020	Ne	6/6	moški
David E. Simon	član	4. 8. 2016	2020	Ne	6/6	moški
László Urbán	član	10. 2. 2016	2020	Ne	6/6	moški
Vida Šeme Hočevar	član	8. 9. 2017	2021	Ne	1/6	ženski
Simona Kozjek	član	8. 9. 2017	2021	Ne	1/6	ženski
Peter Groznik	član	8. 9. 2017	2021	Ne	1/6	moški

Tabela 20: Sestava Uprave banke v poslovnem letu 2017 (C.1)

Področje dela v upravi

Tabela 21: Sestava Nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2017 (C.2)

Prvo imenovanje na funkcijo

László Pelle član COO 26. 10. 2016 26. 10. 2021 Madžarske 1966 Mag.

Zaključek funkcije /

Blaž Brodnjak predsednik CEO 6. 7. 2016 5. 7. 2021 Slovenije ¹⁹⁷⁴ MBA bančništvo

Andreas P. Burkhardt član CRO 13. 9. 2013 5. 7. 2021 Nemčije ¹⁹⁷¹ MBA bančništvo

Archibald Kremser član CFO 31. 7. 2013 5. 7. 2021 Avstrije ¹⁹⁷¹ MBA bančništvo

mandata Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil

Članstvo v nadzornih organih in nepovezanih podjetjih

Združenje bank Slovenije (od 1. 11. 2017)

/ finance

/ finance

/ finance

bančno poslovanje in upravljanje informacijske tehnologije

Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS (npr. 5/7) glede na

Funkcija (predsednik, član)

Ime in priimek

Članstvo v nadzornih organih drugih podjetij ali institucij	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Strokovni profil	Izobrazba	Letnica rojstva	Državljanstvo
jedrski bazen	DA	DA	finance / zavarovalništvo	Univerzitetna diploma	1966	Slovenije
	DA	DA	bančništvo / finance	Dr.	1971	Slovenije
Adriatic Fund B.V., Amsterdam, Nizozemska	DA	DA	finance / zavarovalništvo	Mag.	1975	Slovenije
	NE	DA	pravo	Univerzitetna diploma	1980	Slovenije
	NE	DA	bančništvo / finance	Mag.	1970	Slovenije
Kyrgyz Investment and Credit Bank, Credit Bank of Moscow, Komercialna banka Beograd a.d., banke v centralni in vzhodni Evropi in Rusiji	DA	DA	bančništvo / finance	MBA	1964	Nemčije
WKBG Bank, Dunaj	NE	DA	bančništvo / finance	Univerzitetna diploma	1960	Avstrije
Jihlavan a.s., Central Europe Industry Partners a.s.	NE	DA	bančništvo / finance	Univerzitetna diploma	1948	Velike Britanije
	NE	DA	bančništvo / finance	Dr.	1959	Madžarske
	NE	DA	finance / zavarovalništvo	Dr.	1967	Slovenije
Triglav Skladi, Ljubljana	DA	DA	finance / zavarovalništvo	Mag.	1975	Slovenije
	NE	DA	finance, industrija, investicijsko bančništvo	Dr.	1971	Slovenije

Ime in priimek	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke, itd.)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij (npr. 5/7) glede na posameznikov mandat
Uroš Ivanc	Komisija za prejemke	26. 8. 2016	7. 4. 2017	predsednik	3/4
Matjaž Titan	Komisija za prejemke	26. 8. 2016	21. 4. 2017	namestnik predsednika	3/4
David Kastelic	Komisija za prejemke	26. 8. 2016	8. 9. 2017	član	3/4
David E. Simon	Komisija za prejemke	26. 8. 2016	5. 10. 2017	član	3/4
Vida Šeme Hočevar	Komisija za prejemke	6. 10. 2017	2021	predsednik	1/4
Simona Kozjek	Komisija za prejemke	6. 10. 2017	2021	namestnica predsednika	1/4
Primož Karpe	Komisija za prejemke	15. 4. 2017	2020	član	1/4
László Urbán	Komisija za prejemke	6. 10. 2017	2020	član	1/4
Primož Karpe	Komisija za imenovanja	15. 4. 2017		predsednik	5/5
David Kastelic	Komisija za imenovanja	26. 8. 2016	8. 9. 2017	namestnik predsednika	4/5
Matjaž Titan	Komisija za imenovanja	26. 8. 2016	21. 4. 2017	član	3/5
Andreas Klingen	Komisija za imenovanja	19. 2. 2016		član/namestnik predsednika (od 6. 10. 2017)	4/5
Alexander Bayr	Komisija za imenovanja	6. 10. 2017		član	1/5
Vida Šeme Hočevar	Komisija za imenovanja	6. 10. 2017		član	1/5
Peter Groznik	Komisija za imenovanja	6. 10. 2017		član	1/5
David E. Simon	Komisija za revizijo	7. 4. 2017		predsednik	3/5
Uroš Ivanc	Komisija za revizijo	25. 6. 2013	7. 4. 2017	namestnik predsednika (od 4. 3. 2016)	2/5
Sergeja Slapničar	Komisija za revizijo	25. 6. 2013	20. 3. 2017	predsednik	1/5
Alexander Bayr	Komisija za revizijo	26. 8. 2016		namestnik predsednika	5/5
Primož Karpe	Komisija za revizijo	19. 2. 2016		član	4/5
Vida Šeme Hočevar	Komisija za revizijo	6. 10. 2017		član	1/5
Uroš Ivanc	Komisija za tveganja	25. 6. 2013	7. 4. 2017	predsednik	0/5
Andreas Klingen	Komisija za tveganja	19. 2. 2016		predsednik	4/5
László Urbán	Komisija za tveganja	26. 8. 2016		član/namestnik predsednika (od 6. 10. 2017)	5/5
Alexander Bayr	Komisija za tveganja	7. 4. 2017	5. 10. 2017	član	2/5
Simona Kozjek	Komisija za tveganja	6. 10. 2017		član	1/5
Peter Groznik	Komisija za tveganja	6. 10. 2017		član	1/5
David E. Simon	Komisija za tveganja	26. 8. 2016		član	5/5

Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke, itd.) - Zakon o bančništvu (ZBan-2), ki je začel veljati 13. maja 2015 vsebuje določbo, ki določa, da so, ne glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), v komisije NS lahko imenovani samo člani NS.

Ime in priimek	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij (npr. 5/7)	Spol	Izobrazba	Letnica rojstva	Strokovni profil	Članstvo v nadzornih organih in nepovezanih podjetjih
nihče

Tabela 22: Sestava in višina prejemkov1 članov Uprave banke v poslovnem letu 2017 (C.3)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Fiksni prejemki - bruto (1)	na podlagi kvantitativnih meril	na podlagi kvalitativnih meril	Skupaj (2)	Odloženi prejemki (3)	Odpravnine (4)	Bonitete (5)	Vračilo izplačane nagrade (6)	Skupaj bruto (1+2+3+ 4+5-6)	Skupaj neto
Blaž Brodnjak	predsednik	140.564,64			20.446,57	0,00	0,00	2.349,19	0,00	163.360,40	76.386,25
Archibald Kremser	član	140.564,64			20.446,57	0,00	0,00	18.753,31	0,00	179.764,52	71.131,06
Andreas P. Burkhardt	član	140.564,64			20.446,57	0,00	0,00	20.372,25	0,00	181.383,46	70.132,01
László Pelle	član	140.564,64			2.035,56	0,00	0,00	29.379,39	0,00	171.979,59	53.366,66

1. Tabela ne vključuje drugih ugodnosti in povračil stroškov.

Tabela 23: Sestava in višina prejemkov članov Nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2017 (v EUR) (C.4)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije)	Plačilo za opravljanje funkcije - bruto letno (1)	Sejnine NS in komisij - bruto letno (2)	Skupaj bruto (1+2)	Skupaj neto1	Potni stroški
Primož Karpe	predsednik	37.661,29	6.270,00	43.931,29	43.931,29	5.795,50
László Urbán	član	21.149,19	5.610,00	26.759,19	17.501,79	6.276,11
Uroš Ivanc	član	7.072,92	2.310,00	9.382,92	6.824,17	44,00
Sergeja Slapničar	član	6.116,94	1.430,00	7.546,94	5.488,89	345,11
Andreas Klingen	namestnik predsednika	28.857,93	5.335,00	34.192,93	22.398,84	10.356,24
Alexander Bayr	član	21.489,58	5.830,00	27.319,58	17.870,94	10.206,35
David Eric Simon	član	27.092,07	6.490,00	33.582,07	21.996,40	16.916,09
Matjaž Titan	član	6.937,50	2.805,00	9.742,50	7.085,72	44,00
David Kastelic	član	15.500,00	4.015,00	19.515,00	14.184,08	0,00
Simona Kozjek	član	6.482,52	1.155,00	7.637,52	5.463,58	0,00
Vida Šeme Hočevar	član	8.256,72	1.595,00	9.851,72	7.073,98	151,36
Peter Groznik	član	6.482,52	1.375,00	7.857,52	5.623,59	90,14

1. Znesek, ki ga družba nakaže na račun posameznika kot plačilo po akonaciji dohodnine, ki pa ne upošteva morebitnih naknadnih doplačil dohodnine posameznika.

Izjava o upravljanju tveganj

Uprava in Nadzorni svet NLB izdajata strnjeno Izjavo o upravljanju tveganj skladno s 17. členom Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Ur. l. RS, št. 73/2015, 49/2016 in 68/2017) ter Uredbo EU 575/2013 (datum objave 27. junij 2013, s kasneje dodanimi dopolnitvami (2. avgust 2013, 30. november 2013, 25. januar 2017)), 435. člen (Cilji in politike upravljanja tveganj), točki (e) in (f), ter Smernice EBA o zahtevah za razkritje (EBA GL/2016/11).

Področje upravljanja tveganj v NLB in Skupini je organizirano v skladu z uveljavljenimi internimi politikami in postopki, ki upoštevajo evropske bančne predpise, predpise BS, trenutne smernice EBA ter dobre bančne prakse na tem področju. Skupina daje velik poudarek in pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine.

Funkcija upravljanja tveganj je pomemben del celotnega procesa vodenja in upravljanja Skupine. Okvir upravljanja s tveganji v Skupini je opredeljen in organiziran glede na opredeljeni poslovni profil in profil tveganosti skupine, upoštevaje dolgoročno naravnanost in usmerjenost v prihodnost pri doseganju internih ciljev in izpolnjevanju vseh zunanjih zahtev. Proaktivno upravljanje tveganj in sistem internih kontrol temeljijo na usmeritvah strategije za prevzemanje tveganj (angl. risk strategy), ki je skladna z opredelitvijo pripravljenosti banke na prevzemanje tveganj (angl. risk appetite) in poslovno strategijo ter osredotočena na zgodnje prepoznavanje in učinkovito upravljanje tveganj. Vzpostavljen sistem upravljanja in različna orodja za obvladovanje tveganj omogočajo ustrezen nadzor nad profilom tveganosti Skupine. Poleg tega je sistem upravljanja vpet v sprejemanje poslovnih odločitev, tudi preko

opredeljenih pristojnosti in odgovornosti ter s tem povezanih postopkov, ter različnih opredeljenih mer za blaženje tveganj, kadar je to potrebno. Poleg tega Skupina stalno nadgrajuje in dopolnjuje obstoječe pristope in procese na vseh področjih upravljanja tveganj.

Skupina načrtuje svoje poslovanje v skladu z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj s ciljem doseganja, optimalno porabo kapitala in dobičkonosno poslovanje na dolgi rok, ob upoštevanju prevzetih tveganj. Poslovna strategija, opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj, strategija prevzemanja tveganj in ključne interne politike o tveganjih Skupine, ki jih potrjujeta Uprava in Nadzorni svet NLB, določajo strateške cilje in smernice glede prevzemanja tveganj, pristope in metodologije, spremljanje, upravljanje in blaženje vseh vrst tveganj. Poleg tega so ključne strateške smernice glede prevzemanja tveganj vključene v proces letne revizije poslovnega načrta in proces finančnega planiranja. Skupina redno spremlja svoj ciljni profil tveganosti, ki predstavlja ključno orodje v procesu upravljanja oz. blaženja tveganj. Profil tveganosti omogoča podrobno spremljanje in proaktivno upravljanje tveganj. O spremljanju izpostavljenosti znotraj opredeljenih limitov oziroma ciljnih vrednosti ter morebitnih odstopanjih se redno poroča pristojnim odborom in/ ali Upravi banke, Komisiji za tveganja nadzornega sveta in Nadzornemu svetu banke.

Poleg tega je Skupina vzpostavila celovit okvir stresnega testiranja in druge sisteme zgodnjega opozarjanja (early warning system) na različnih področjih tveganj, in sicer z namenom krepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega ukrepanja, kadar je to potrebno. Robusten in enoten okvir stresnega testiranja

vključuje vse pomembne vrste tveganj in več relevantnih stresnih scenarijev upoštevaje ranljivost poslovnega modela Skupine. Integriran je v opredelitev pripravljenosti na prevzemanje tveganj, ICAAP in ILAAP proces ter Načrt sanacije z namenom zagotavljanja proaktivnega in celostnega upravljanja profila tveganosti Skupine, predvsem z vidika dolgoročnega zagotavljanja ustreznega nivoja kapitalske ustreznosti in zadostne likvidnostne pozicije. Poleg tega Skupina izvaja tudi druge delne ocene tveganj, ki so izvedene na podlagi analize občutljivosti ter relevantnih parametrov stresnega tveganja.

Skupina kot največja slovenska bančna in finančna skupina želi v skladu z Izjavo o opredelitvi za prevzemanje tveganj biti dolgoročno dobičkonosna bančna skupina, ki posluje predvsem s komitenti na strateških trgih. Izjava o pripravljenosti za prevzemanje tveganj Skupine je opredeljena tudi na ravni strateških članic Skupine, ob upoštevanju odobrenih sorazmernih usmeritev. Na podlagi poslovne strategije Skupine so ključna tveganja kreditno tveganje, obrestno tveganje v bančni knjigi, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, tržno tveganje in druga nefinančna tveganja. Redna identifikacija tveganj in njihovo ocenjevanje se izvajata v okviru procesa ICAAP s ciljem zagotavljanja celovitega nadzora in proaktivnega upravljanja tveganj.

Upravljanje kreditnega tveganja, ki predstavlja najpomembnejše tveganje v Skupini, se osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj – razpršen kreditni portfelj, zagotavljanje ustrezne kakovosti kreditnega portfelja, vzdržni nivo stroška tveganja in zagotavljanje optimalnega donosa glede na prevzeta tveganja. Toleranca do likvidnostnega tveganja je nizka. Skupina mora stalno zagotavljati

ustrezno raven likvidnosti, da lahko zagotavlja tekočo poravnavo svojih kratkoročnih obveznosti, tudi v primeru če bi prišlo do realizacije stresnega scenarija. Poleg tega se z namenom minimizacije tega tveganja Skupina namenja posebno pozornost tudi ustrezni strukturi virov financiranja. Na področju valutnega tveganja Skupina tako zasleduje cilj nizke do zmerne izpostavljenosti. Osnovna usmeritev Skupine pri upravljanju obrestnega tveganja je preprečevanje negativnih dohodkovnih učinkov, ki bi izhajali iz spremenjenih tržnih obrestnih mer, zato je toleranca do tega tveganja razmeroma nizka. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB je omejeno predvsem na servisiranje strank in varovanje lastnih odprtih pozicij pred tveganji. Ob prevzemanju operativnih tveganj Skupina sledi usmeritvi, da takšno tveganje ne sme bistveno vplivati na njeno poslovanje, zato je pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj nizka do zmerna. Toleranca do vseh drugih vrst tveganj, kamor sodijo tudi sodijo tudi nefinančna tveganja (kot na primer tveganja ugleda, tveganja za dobičkonosnost in druge vrste tveganj) je nizka, z osredotočenostjo na minimiziranje njihovih možnih vplivov na poslovanje Skupine.

Ključni poudarki v sklopu opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj v Skupini so:

• Ohranjanje preudarne ravni kapitalske ustreznosti, vključno z vsemi regulativnimi zahtevami in kapitalskimi blažilniki.
• Zagotavljanje visokega (ustrezno preudarnega) nivoja likvidnosti ter ustrezne strukture likvidnostnih rezerv.
• Depoziti strank predstavljajo glavni vir financiranja.
• Zagotavljanje ustrezne kakovosti kreditnega portfelja, vzdržna višina stroškov dodatnih rezervacij, zagotavljanje vzdržne volatilnosti iz naslova kreditnih tveganj in omejen obseg projektnega financiranja.
• Razpršenost tveganj iz naslova izpostavljenosti do bank in držav.
• Omejena izpostavljenost obrestnemu tveganju v bančni knjigi in valutnemu tveganju na konsolidirani ravni (transakcijsko tveganje).
• Zagotavljanje dolgoročno vzdržne dobičkonosnosti.
• Zagotavljanje vzdržne velikosti družb v Skupini.

Vrednosti ključnih kazalnikov glede pripravljenosti za prevzemanje tveganj (angl. risk appetite indicators) Skupine konec leta 2017, ki odražajo povezanost med poslovno strategijo, strategijo prevzemanja tveganj in ciljnim profilom tveganosti, so bile konec leta 2017 sledeče:

• CET 1: 15,9 %,
• strošek tveganja < 62 b. t.,
• delež nedonosnih izpostavljenosti po EBA: 6,7 %,
• LTD: 70,8 %,
• LCR: 276 %,
• količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR): 149 %,
• obrestna občutljivost (BPV 200 bazičnih točk): 5,7 % kapitala.

Skupina je leto 2017 končala znotraj opredeljenega okvira profila tveganosti, ki se odraža v močnem kapitalskem in likvidnostnem položaju.

Strnjena izjava Uprave o tveganjih je objavljena na intranetu NLB, in sicer z namenom, da bi zaposleni Banke to dosledno upoštevajo pri vsakodnevnem opravljanju nalog drugih poslovnih aktivnosti, še posebej z vidika prevzemanja tveganj v sklopu sprejemanja poslovnih odločitev.

Ljubljana, 13. april 2018

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Uprava NLB

for

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Izjava o ureditvi notranjega upravljanja

NLB uresničuje ureditev notranjega upravljanja, vključno s korporativnim upravljanjem, skladno z zakonodajo, veljavno v RS, ob hkratnem upoštevanju svojih internih aktov.

Pri tem NLB v celoti upošteva akte iz drugega odstavka 9. člena ZBan-224.

Z namenom krepitve ureditve notranjega upravljanja pri svojem poslovanju zlasti upoštevamo:

• 1. določbe veljavnega ZBan-2, ki opredeljujejo ureditev notranjega upravljanja, zlasti določbe poglavja 3.4 (Sistem upravljanja banke) ter poglavja 6 (Ureditev notranjega upravljanja in ustrezni notranji kapital), v delu zahtev, ki veljajo za banko/hranilnico ali za člane upravljalnega organa,
• 1. Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice25 in
• 1. Smernice organa EBA, ki urejajo notranje upravljanje, ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij ter politike in prakse prejemkov, na podlagi ustreznih sklepov BS o uporabi teh smernic26.

S podpisom te izjave se tudi zavezujemo k nadaljnjemu proaktivnemu delovanju za krepitev in promocijo ustrezne ureditve notranjega upravljanja in korporativne integritete v širši strokovni, finančni, gospodarski in drugi javnosti.

V Ljubljani, 13. april 2018

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Uprava NLB

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

• 1. Zakon o bančništvu (ZBan-2), Uradni list RS, št. 25/15, 44/16, 77/16 in 41/17.
• 1. Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Uradni list RS, št. 73/15, 49/16 in 68/17.
• 1. https://www.bsi.si/financna-stabilnost/predpisi/ seznam-predpisov/ureditev-notranjega-upravljanja

Izjava o nefinančnem poslovanju

Skladno s členom 70.c ZGD-127 je Banka Izjavo o nefinančnem poslovanju vključila v svoje Poročilo družbene odgovornosti za leto 2017, ki je objavljeno ločeno od Letnega poročila NLB Skupine za leto 2017.

1. Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – sklep Ustavnega sodišča, 82/13, 55/15 in 15/17.

László Pelle član uprave

162 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Andreja Opec direktorica, Zaledne storitve za posle s pravnimi osebami

László Pelle član uprave

Andreja Opec

direktorica, Zaledne storitve za posle s pravnimi osebami

Nina Kerčmar direktorica, Razvoj informacijskih sistemov

Mitja Učakar direktor, Upravljanje inovacij in poslovna analiza

164 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Dražen Bundalo direktor, Zaledne storitve za posle finančnih trgov

Andraž Kramer direktor, Nabava in upravljanje nepremičnin

Letno poročilo NLB Skupine 2017 165

Mitja Učakar direktor, Upravljanje inovacij in poslovna analiza

Alenka Korče direktorica, Trezor in oskrba z gotovino

Sonja Kostevc direktorica, Zaledne storitve za posle s fizičnimi osebami

166 Letno poročilo NLB Skupine 2017

Goran Golubović direktor, Upravljanje podatkov Irena Dolinar direktorica, Plačilni sistemi

Goran Golubović

direktor, Upravljanje podatkov

Letno poročilo NLB Skupine 2017 167

Pavel Car direktor, IT infrastruktura

Poglavje 20

Korporativna in družbena odgovornost

Banka ima pomembno poslanstvo družbene odgovornosti, in sicer da ustvarja dobre poslovne rezultate in prispeva k višji kakovosti življenja vseh prebivalcev. Banka in Skupina sta odgovorni strankam, zaposlenim in družbenemu okolju, z namenom postati skrbni mentor. Posebna pozornost je namenjena znanju in vseživljenjskemu učenju. Ključni stebri korporativne družbene odgovornosti v Banki so: spodbujanje podjetništva, finančna pismenost, podpora športu mladih, ohranitev umetnosti in kulturne dediščine ter skrb za zaposlene v Banki.

Spodbujanje podjetništva

Banka zelo aktivno spodbuja podjetništvo. Z ustanovitvijo CIP leta 2015 je dejavno prispevala k poslovni klimi in finančnemu mentorstvu v Sloveniji. CIP je postal primer dobre bančne prakse in osrednja točka pri oblikovanju podpornega podjetniškega okolja. Banka prispeva in družbi vrača v obliki brezplačnega najema svojih praznih poslovnih prostorov malim podjetnikom in z organizacijo javnih dogodkov.

Leta 2017 je CIP organiziral 243 poslovnih dogodkov in usposabljanje z različnimi temami, ki se jih je udeležilo 7.754 ljudi. Najpomembnejši projekti so bili: Poletna šola kulturnega vodenja, Poletna šola SEI ameriške ambasade, »Bytes of Banking«, program finančne pismenosti za mlade in sodelovanje Banke v projektu »Štartaj Slovenija«, odskočni deski za mlade slovenske podjetnike in njihove poslovne znamke.

Program finančne pismenosti za boljšo prihodnost

Z organizacijo dogodkov za izboljšanje finančne pismenosti Banka pomaga mladim razumeti finance, doseči finančno neodvisnost in ravnati odgovorno. Zelo pomembno je, da se tovrstno učenje začne čim bolj zgodaj. Banka je uvedla celovit program finančne pismenosti za otroke in mladostnike, za katerega je prejela slovensko nagrado Horus za družbeno odgovornost v letu 2017. Nagrada Horus je del nacionalnega programa pobude

NLB Skupina je skrben mentor in sponzor:

• • Podpora poslovnemu okolju.
• • Izboljšanje finančne pismenosti.
• • Spodbujanje mladih, naj bodo aktivni.
• • Finančna podpora porodnišnicam.

ozaveščanja o splošni korporativni družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju.

Program finančne pismenosti je namenjen predšolskim otrokom, učencem, dijakom, študentom in srednješolskim učiteljem. S prilagojenimi programi izkušeni bančniki mladim predstavljajo svet financ. V programu je sodelovalo več kot 6.000 otrok, študentov in srednješolskih učiteljev.

Podobna pobuda ki je zagotovila donacije za šolsko opremo in mlade ljudi izobraževala na poti k doseganju finančne neodvisnosti, je bila uvedena v NLB Banki Podgorica,

Skrb za zaposlene

Projekt »Zdrava banka« je bil ustanovljen pred leti za povečanje ozaveščenosti o zdravju in spodbujanje zdravega življenjskega sloga med zaposlenimi. Poudarek je na preventivi, prepoznavanju potencialnih bolezenskih simptomov in spremembah življenjskega sloga.

Banka zaposlenim nudi široko paleto izobraževalnih programov in je zavezana k visokim standardom kakovosti kot učeča se organizacija.

Banka je že tretje leto zapored prejela certifikat »Družini prijazno podjetje«. Banka tudi omogoča zaposlenim, da uravnavajo razmerje med delom in družino, tako da jim nudi številne ugodnosti.

Dodatne informacije o teh temah so na voljo v poglavju o kadrih.

Podpiranje profesionalnih športnikov in spodbujanje športa mladih

Banka nadaljuje podporo slovenskim vrhunskim športnikom, ki so največji ambasadorji Slovenije. Kot zlati sponzor slovenske alpske smučarske reprezentance Banka že dvajseto leto zapored deluje kot zanesljiv podpornik in omogoča zgodbe o uspehu, kot je na primer svetovna smučarska prvakinja Ilka Štuhec. V zadnjih štirih letih je Banka zagotovila sponzoriranje drugih pomembnih športnih zvez. Leta 2017 je Banka postala sponzor slovenske nogometne reprezentance in uradni sponzor rokometne zveze Slovenije. Banka je že več let tudi sponzor jadralne in namiznoteniške zveze Slovenije.

Dolgoletna podpora Banke športu, z velikim poudarkom na športu za mlade, se je v letu 2017 še okrepila s pobudo »Šport NLB mladih«, ki spodbuja odgovorno izobraževanje na področju športa mladih na regionalni ravni. Banka se je povezala s 35 športnimi klubi za mlade različnih disciplin po regijah v Sloveniji in jih finančno podprla. V okviru projekta »Šport NLB mladih« Banka sponzorira 13 športnih disciplin v 26 različnih občinah, vključno z naslednjimi: rokomet, nogomet, odbojka, košarka, hokej na ledu, alpsko smučanje, alpinizem, plavanje, badminton, ples, karate in rafting.

V sodelovanju z lokalnimi športnimi klubi Banka zagotavlja dobro delovanje v lokalnih skupnostih. Ta pobuda podpira izobraževanje o pošteni igri, spodbuja odgovorno ravnanje in poudarja pomen vadbe na splošno. Program je bil ustanovljen tudi zato, da bi povezal različne lokalne skupnosti v Sloveniji in dvignil raven vključevanja ljudi v športne dejavnosti ter spodbujal družbeno odgovorne prakse.

Pobudi so se pridružile tudi odvisne bančne družbe. NLB Banka Sarajevo je zbirala sredstva za projekt »Otroci in šport« kot partner v »Zvezni ligi – Mikasa NLB Banka – Sloboda«.

Humanitarni projekti

Banka je posebej ponosna na tradicijo podpore številnim humanitarnim projektom v sodelovanju s komitenti in zaposlenimi.

V letu 2017 je Banka nadaljevala s projektom »Majhni koraki spreminjajo svet na bolje«. S pomočjo komitentov Banke je vseh sedem porodnišnic v Sloveniji prejelo sredstva za nakup nujne medicinske opreme ali obnovo porodnih sob. S povezovanjem komitentov s humanitarnega vidika je Banka donirala sredstva za vsako stanovanjsko posojilo, ki je bilo prodano v juniju, in zbrala 67.095 EUR. Banka je prav tako donirala 20.000 EUR Centru za pomoč otrokom z rakom v Sloveniji in projektu »Prvi koraki«.

Zaposleni v Banki so s sprejemanjem telefonskih klicev v Klicnem centru NLB sodelovali tudi v akciji Rdečega križa, imenovani »Peljimo jih na morje« in »Lepo je deliti«.

Banka je ponosna na svoje zaposlene, ki sodelujejo v družbeno odgovornih dejavnostih, kot je na primer prenova zunanjih in notranjih prostorov lokalnih športnih objektov in izgradnja otroškega vrtca v Moravskih Toplicah. Udeleženci vodstvene konference NLB so tudi kupili in zavili novoletna darila za socialno ogrožene otroke v Makedoniji.

V okviru projekta »NLB Šport mladih« Banka sponzorira 13 športnih disciplin v 26 različnih občinah: rokomet, nogomet, odbojka, košarka, hokej na ledu, alpsko smučanje, alpinizem, plavanje, badminton, ples, karate in rafting.

Z organizacijo takih dogodkov Banka pomaga mladim razumeti svet financ, doseči finančno neodvisnost in ravnati odgovorno.

Odvisne bančne družbe so s podobnimi projekti sodelovale v skupnem projektu podpore zdravstveni oskrbi otrok. Najbolj odmevni med njimi so bili:

• Donacija NLB Banke Sarajevo Družinskemu domu za otroke z rakom v Tuzli in donacija Univerzitetnemu pediatričnemu kliničnemu centru v Tuzli.
• Donacija medicinske opreme NLB Banke Beograd porodnišnici v Kruševcu.
• NLB Banka Priština je organizirala projekt zbiranja sredstev »Skrb za otroke Kosova« za otroke z rakom, ki ga je podprla Pobuda Skupnosti EBRD, prav tako pa so donirali sredstva pediatrični in ginekološki kliniki v Prištini.
• Donacija NLB Banke Banja Luka Ginekološkemu univerzitetnemu kliničnemu centru; banka je poleg

tega zbirala sredstva za medicinsko opremo za pediatrično kliniko združenja »Drobtinice« za starše prezgodaj rojenih otrok.

• NLB Banka Podgorica se je z donacijo porodnišnici v Podgorici pridružila kampanji »Majhni koraki spreminjajo svet na bolje«.

Umetnost in kulturna dediščina

Leta 2017 so bile dobro obiskane štiri razstave, ki so bile organizirane in postavljene na ogled v galeriji NLB Avla. Ob 50. obletnici avtorjeve smrti je bila organizirana Retrospektiva fotografij Boža Štajerja. V sodelovanju z Višjo strokovno šolo v Sežani in Mednarodnim literarnim festivalom Vilenica je bila v galeriji na ogled razstava »Niti Vilenice«. Ob odprtju 58. jazzovskega festivala je bila predstavljena spremljajoča razstava plakatov Slavimira Stojanovića »Zapletaj preprosto«. Banka upravlja tudi umetniško zbirko NLB. V galeriji je bila organizirana razstava »Pionirke slovenskega oblikovanja in arhitekture«.

7.754

udeležencev različnih izobraževalnih in poslovnih dogodkov, ki jih je gostil CIP NLB

NLB Skupina bo z zavezanostjo k odgovornemu in trajnostnemu razvoju še naprej pozitivno prispevala k dobrobiti naših deležnikov in družbe.

Andrej Krajner Direktor, Komuniciranje

Poglavje 21

Razkritja po GRI standardih 2017 za NLB

Ekonomski

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
	201-1: Neposredna ustvarjena in razdeljena gospodarska vrednost		V Letnem poročilu NLB Skupine za leto 2017.
	a. Neposredna ustvarjena in razdeljena gospodarska vrednost (EVG&D) na podlagi razmejitev, vključno z osnovnimi sestavinami za globalne operacije organizacije, kot so naštete spodaj. Če so podatki predstavljeni na osnovi denarnih sredstev, naj poročilo vsebuje tudi utemeljitev te odločitve, poleg naslednjih osnovnih sestavin:
	i. Neposredna ustvarjena gospodarska vrednost: prihodki;
GRI 201 – Ekonomska uspešnost	ii. Razdeljena gospodarska vrednost: stroški poslovanja, plače in nadomestila zaposlenih, plačila ponudnikom kapitala, plačila vladam po državah in naložbe v skupnost;
	iii. Zadržana gospodarska vrednost: »neposredna ustvarjena gospodarska vrednost« minus »razdeljena gospodarska vrednost«.
	b. Kjer je to pomembno, poročajte o EVG&D ločeno na ravni države, regije ali trga ter o merilih, ki ste jih uporabili za opredelitev pomembnosti.
	202-2: Delež višjega vodstva, najetega iz lokalne skupnosti		Postopek kadrovanja: V primeru, da NLB oceni, da v naboru talentov ni primernega kandidata za prosto višje vodstveno delovno mesto, NLB pripravi razpis. Razpis se objavi na spletni strani Banke in v prostorih Zavoda za zaposlovanje. S prijavljenimi kandidati se opravi več razgovorov za delo, prav tako morajo opraviti izbirne teste. Kandidati dobijo tudi oceno Fit & Proper. Izbrani kandidati se zaposlijo v Banki za nedoločen čas, s 6-mesečno poskusno dobo.
GRI 202 – Prisotnost na trgu	a. Odstotek višjega vodstva na pomembnih lokacijah delovanja, najetega iz lokalne skupnosti.	99 %
	b. Definicija »višjega vodstva«.		Višje vodstvo: Glavni direktorji, ki so neposredno podrejeni Upravi (B-1), direktorji, ki so podrejeni glavnim direktorjem na ravni B-2, drugi zaposleni, ki imajo individualno pogodbo o zaposlitvi (svetovalec, namestnik direktorja, vodja enote).
	c. Geografska definicija pojma »lokalen« v organizaciji.		RS
	d. Definicija »pomembne lokacije delovanja«.		RS in lokacije članic NLB Skupine.

Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
205-2: Komunikacije in usposabljanje na področju protikorupcijskih politik in postopkov
a. Skupno število in odstotek članov organov vodenja, ki so jim bile sporočene protikorupcijske politike in postopki organizacije, po regijah.	Uprava NLB: 4 člani (100 %) Nadzorni svet NLB: 8 članov (100 %)	Člani nadzornega sveta NLB so bili seznanjeni s to temo v okviru posebnega izobraževanja s področja skladnosti poslovanja in integritete, v okviru katerega so bila 18. septembra 2017 predstavljena tveganja korupcije in interne ureditve področja.
b. Skupno število in odstotek zaposlenih, ki so jim bile sporočene protikorupcijske politike in postopki organizacije, po kategorijah zaposlenih in regijah.	2.789 (100 %) trenutno zaposlenih
d. Skupno število in odstotek članov organov vodenja, ki so se usposabljali na področju protikorupcijskih politik, po regijah.	Uprava NLB: 4 člani (100 %) Nadzorni svet NLB: 8 članov (100 %)	Člani nadzornega sveta NLB so bili seznanjeni s to temo v okviru posebnega izobraževanja s področja skladnosti poslovanja in integritete, v okviru katerega so bila septembra 2017 predstavljena tveganja korupcije in interne ureditve področja.
e. Skupno število in odstotek zaposlenih, ki so se usposabljali na področju protikorupcijskih politik, po kategorijah zaposlenih in regijah.	V 2017 uspešno opravljeno izobraževanje: 2.087 zaposlenih, kar je 76 % vseh zaposlenih oz. 80 % zaposlenih prisotnih na delu (brez bolniških, poročniških,itn.).	Izobraževanje je obvezno za vse zaposlene.
205-3: Potrjeni primeri korupcije in izvedeni ukrepi		To vključuje primere korupcije (vključno s podkupovanjem, poneverbo in pranjem denarja) ter izvedene ukrepe.
a. Skupno število in narava potrjenih primerov korupcije.	6 skupno število pregledanih primerov korupcije: 1 potrjen primer korupcije podkupovanje za odobritev posojila 2 nepotrjeni primeri korupcije 3 tekoči primeri, ki niso še zaključeni
b. Skupno število potrjenih primerov, v katerih so bili zaposleni odpuščeni ali v disciplinskem postopku zaradi korupcije.	1
c. Skupno število potrjenih primerov, ko so bile pogodbe s poslovnimi partnerji prekinjene ali se niso podaljšale zaradi kršitev, povezanih s korupcijo.	0
d. Javni pravni primeri, povezani s korupcijo, ki so bili sproženi proti organizaciji ali njenim zaposlenim v obdobju poročanja, in izidi teh primerov.	0

Okoljski

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
	301-1: Teža ali količina uporabljenih materialov
	a. Skupna teža ali količina materialov, uporabljenih za proizvodnjo ali pakiranje glavnih proizvodov in storitev organizacije v obdobju poročanja, in sicer:
GRI 301 – Materiali	ii. uporabljeni obnovljivi materiali	34,38 A4 strani papirja na zaposlenega na delovni dan	Podatek pomeni uporabljene strani papirja A4 formata na zaposlenega na delovni dan. Število strani se nenehno zmanjšuje od leta 2014 (42). V primerjavi z letom 2016 se je količina uporabljenega papirja ponovno znižala (z 39,6 strani na 34,4 strani v letu 2017).
	302-1: Poraba energije v organizaciji
GRI 302 – Energija	i. poraba elektrike v kWh	12.912.381,00	V letu 2017 smo nadaljevali z zmanjševanjem porabe električne energije, ki je bila za 5,2 % nižja kot v letu 2016.
GRI 306 – Odplake in odpadki	306-2: Odpadki po vrstah in načinih odstranjevanja		Odpadke predeluje najeta družba za ravnanje z odpadki.
GRI 307 – Okoljska skladnost	307-1: Neupoštevanje okoljske zakonodaje in predpisov		NLB ni prejela nobenih glob ali kazni zaradi neupoštevanja okoljske zakonodaje.

Družbeni

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
	401-1: Nove zaposlitve in fluktuacija zaposlenih
	a. Skupno število in delež novih zaposlitev v obdobju poročanja, glede na starost, spol in regijo.	Skupno 104 zaposleni v letu 2017. 34 je bilo mlajših od 30 let, 69 med 30 in 50 let ter 1 starejši od 50 let. Vsi zaposleni so bili iz RS.	Glejte poglavje Zaposleni v Poročilu CSR za 2017, Struktura novih zaposlitev po spolu, str. 20 (https://www.nlb.si/druzbena odgovornost-letna-porocila-dop-2017).
	b. Skupno število in delež fluktuacije zaposlenih v obdobju poročanja, glede na starost, spol in regijo.	V letu 2017 je NLB zapustilo skupaj 200 zaposlenih. 8 je bilo mlajših od 30 let, 81 med 30 in 50 let ter 111 starejših od 50 let.	Glejte poglavje Zaposleni v Poročilu CSR za 2017, Struktura novih zaposlitev po spolu, str. 21 (https://www.nlb.si/druzbena odgovornost-letna-porocila-dop-2017).
GRI 401 – Zaposlovanje	401-2: Ugodnosti, ki so predvidene za delavce, zaposlene s polnim delovnim časom, in niso predvidene za delavce, zaposlene za določen čas oziroma s krajšim delovnim časom.		Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, sta urejena z zakoni, kolektivnimi pogodbami in internimi akti. Vsi zaposleni imajo pravice, ki jim pripadajo po zakonu, kolektivnih pogodbah in internih aktih.
	401-3: Starševski dopust
	a. Skupno število zaposlenih, ki so bili upravičeni do starševskega dopusta.	83 zaposlenih
	b. Skupno število zaposlenih, ki so izkoristili starševski dopust.	83 zaposlenih
	c. Skupno število zaposlenih, ki so se vrnili na delo v obdobju poročanja po zaključku starševskega dopusta, po spolu.	83 zaposlenih (100 %)
	d. Skupno število zaposlenih, ki so se vrnili na delo po zaključku starševskega dopusta in so bili zaposleni še 12 mesecev po vrnitvi na delo.	83 zaposlenih (100 %)
	e. Vrnitev na delo in stopnja ohranitve delovnega mesta po starševskem dopustu.	100 %
GRI 402 – Odnos delovna sila/vodstvo	402-1: Minimalni roki za izdajo obvestil v zvezi z operativnimi spremembami		Način sodelovanja s sindikati in delavskim svetom je opredeljen v kolektivnih pogodbah, v Aktu o zaposlenih in vodstvu ter v Pogodbi o sodelovanju delavskega sveta in delodajalca. Rok za obveščanje sindikatov in delavski svet je najmanj 30 dni.
	403-1: Zastopanje zaposlenih v formalnih skupnih odborih delavcev in vodstva za zdravje in varnost
	a. Najmanjše število obvestil, ki jih delavci in njihovi zastopniki običajno prejmejo pred izvedbo pomembnih operativnih sprememb, ki lahko pomembno vplivajo nanje.	Najmanj 4 tedne pred izvedbo novih operativnih sprememb s pomembnim vplivom.
GRI 403 – Zdravje in varnost na delovnem mestu	403-4: Teme zdravja in varnosti, ki so zajete v formalnih sporazumih s trgovinskimi združenji
	a. Ali formalni sporazumi (lokalni ali globalni) s trgovinskimi združenji zajemajo zdravje in varnost?	Splošni sporazum s sindikatom.
	b. Če je odgovor pritrdilen, obseg, v odstotkih, v katerem ti sporazumi zajemajo različne teme zdravja in varnosti.	100 %

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
GRI 404 – Usposabljanje in izobraževanje GRI 405 – Raznolikost in enake možnosti	404-1: Povprečno število ur izobraževanj na leto na zaposlenega
	a. Povprečno število ur izobraževanj, ki so jih opravili zaposleni v organizaciji v obdobju poročanja.	21,6 ur na zaposlenega v letu 2017.	V letu 2017 je 8.960 zaposlenih sodelovalo na internih predavanjih in delavnicah ter 1.096 na zunanjih usposabljanjih.
	404-2: Programi za nadgradnjo znanj zaposlenih in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost zaposlenih
	a. Vrsta in obseg izvedenih programov ter ponujene pomoči za nadgradnjo znanj zaposlenih.	Interno izobraževanje (predavanja in delavnice), e-izobraževanja, zunanja usposabljanja, tečaji za nove zaposlene.	Vsake 3 mesece kadrovska služba objavi seznam vseh usposabljanj in izobraževalnih programov za naslednje obdobje. Vključuje povprečno 30 različnih izobraževalnih programov.
	b. Programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost zaposlenih in jim pomagajo pri upravljanju s kariernimi zaključki zaradi upokojitve ali prenehanja zaposlitve.	Zagotovljeni so vsem zaposlenim v primeru prenehanja zaposlitve zaradi strukturnega zmanjšanja obsega zaposlenih.
	404-3: Odstotek zaposlenih, ki prejemajo redne preglede njihove uspešnosti in poklicnega napredovanja
	a. Odstotek vseh zaposlenih, ki so bili vključeni v redne razgovore o uspešnosti in poklicnem napredovanju v obdobju poročanja, glede na spol in kategorijo zaposlenih.	100 % zaposlenih prisotnih na delu (brez bolniških, poročniških, itn.).	Cilj organizacije je bil, da vsi zaposleni dobijo reden pregled svoje uspešnosti in poklicnega napredovanja.
	405-1: Raznolikost organov vodenja in zaposlenih
	a. Odstotek posameznikov v organih vodenja organizacije v vsaki od naslednjih kategorij raznolikosti:		Kot organe vodenja v organizaciji štejemo Upravo NLB in Nadzorni svet NLB.
	Spol:	16,7 % žensk 83,3 % moških	Uprava ima 4 člane, vsi so moški. Nadzorni svet ima 8 članov – 6 moških in 2 ženski.
	Starostna skupina: manj kot 30 let, 30–50 let, več kot 51 let;	Manj kot 30 let: 0 % 30–50 let: 58,3 % Več kot 50 let: 41,7 %	Manj kot 30 let: 0 članov 30–50 let: 7 članov Več kot 50 let: 5 članov
	b. Odstotek zaposlenih po kategorijah zaposlenih v vsaki od naslednjih kategorij raznolikosti:		Glejte poglavje Zaposleni v Poročilu CSR za 2017, str. 16–21 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost letna-porocila-dop-2017).
	Spol:
	Starostna skupina: manj kot 30 let, 30–50 let, več kot 51 let;
	406-1: Primeri diskriminacije in izvedeni korektivni ukrepi		NLB ima politiko ničelne tolerance do kakršnekoli oblike diskriminacije in nasilja.
GRI 406 – Nediskriminacija	a. Skupno število primerov diskriminacije v obdobju poročanja.	0

Poglavje 22

Dogodki po zaključku poslovnega leta 2017

V zvezi s postopkom zaradi državne pomoči (za več podrobnosti glej Korporativno upravljanje) je 26. januarja 2018 EK obvestila RS, da je sprožila uradni postopek preiskave zaradi predlaganih sprememb Zavez, ki jih je predlagala RS (odločba EK 'SA.33229 (2018/C) (ex 2017/N-3) – Slovenia – Amendment of the restructuring commitments of Nova Ljubljanska banka d.d.'; »Odločba«). RS je bila pozvana k predložitvi svojih komentarjev na ugotovitve EK v Odločbi, ki so bili predloženi v začetku marca 2018. Dne 6. aprila 2018 je bila objavljena verzija Odločbe, v kateri so bili zakriti zaupni podatki, in vse zainteresirane osebe so bile pozvane k predložitvi svojih komentarjev.

Banka je 1. februarja 2018 že tretje leto zapored pridobila certifikat »Top Employer«, ki ga podeljuje neodvisni nizozemski inštitut (Top Employers Institute) za inovacije in izboljšave na področju kadrovskih procesov.

Z dnem 23. februar 2018 je bilo prekinjeno delovno razmerje z izvršnim direktorjem NLB Banke Podgorica Robertom Kleindienstom.

Makedonska Agencija za nadzor nad polno financiranimi pokojninskimi zavarovanji je dne, 26. februarja 2018 podala soglasje k prodaji 100 % delnic družbe NLB Nov penziski fond a.d., Skopje med NLB, NLB Banko Skopje kot prodajalcema in Pozavarovalnico Sava d.d. kot kupcem. Prodajni postopek družbe NLB Nov penziski fond a.d., Skopje je bil zaključen dne, 14. marca 2018.

Dne 5. marca 2018 je NLB prejela dopis ECB, v katerem jo je ECB obvestila o svoji nameri za sprejem odločitve o omejitvi delitve dobička delničarjem NLB in o pozivu k predložitvi izrednega kapitalskega načrta, v katerem opiše načrtovane ukrepe za zvišanje kapitalskih količnikov banke v primeru, da bi bili izpolnjeni kriteriji za oblikovanje rezervacij za še neodločene tožbe proti NLB v Republiki Hrvaški. Več podrobnosti o pravnih vprašanjih je razkritih v pojasnilu 5.17 k Revidiranim letnim finančnim izkazom.

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Finančno poročilo

Revidirani finančni izkazi NLB Skupine in NLB

Kazalo

	Poročilo neodvisnega revizorja	182
	Izjava o odgovornosti poslovodstva	187
	Izkaz poslovnega izida	189
	Izkaz vseobsegajočega donosa	190
	Izkaz finančnega položaja	191
	Izkaz sprememb lastniškega kapitala	193
	Izkaz denarnih tokov	194
	Pojasnila k računovodskim izkazom	196
1.	Osnovni podatki	196
2.	Pomembnejše računovodske usmeritve	196
2.1.	Izjava o skladnosti	196
2.2.	Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov	196
2.3.	Primerjalne informacije	196
2.4.	Konsolidacija	196
2.5.	Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	197
2.6.	Dobro ime in izpogajani nakup	197
2.7.	Poslovne združitve družb pod skupnim upravljanjem	197
2.8.	Prevedba tujih valut	197
2.9.	Obrestni prihodki in odhodki	198
	2.10. Prihodki in odhodki pri opravninah (provizijah)	198
	2.11. Prihodki iz dividend	198
	2.12. Finančni instrumenti	198
	2.13. Oslabitev finančnih sredstev	201
	2.14. Restrukturirana posojila	202
	2.15. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev	202
	2.16. Pobot	203
	2.17. Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev	203
	2.18. Opredmetena osnovna sredstva	203
	2.19. Neopredmetena sredstva	203
	2.20. Naložbene nepremičnine	203
	2.21. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	203
	2.22. Računovodsko obračunavanje najemov	204
	2.23. Denar in denarni ustrezniki	204
	2.24. Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji z lastnostmi dolga	204
	2.25. Drugi izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala	204
	2.26. Rezervacije za prevzete obveznosti in stroške	205
	2.27. Prevzete finančne obveznosti	205
	2.28. Davki	205
	2.29. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun	206
	2.30. Ugodnosti zaposlenih	206
	2.31. Delniški kapital	206
	2.32. Poročanje po segmentih	207
	2.33. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene	207
	2.34. Implementacija novih računovodskih standardov	209
3.	Spremembe v sestavi NLB Skupine	215
4.	Razkritja k izkazu poslovnega izida	217
4.1.	Obrestni prihodki in odhodki	217
4.2.	Prihodki iz dividend	218

4.3.	Prihodki in odhodki pri opravninah	218
4.4.	Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz
	poslovnega izida	219
4.5.	Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	220
4.6.	Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	220
4.7.	Drugi poslovni prihodki	221
4.8.	Drugi poslovni odhodki	221
4.9.	Administrativni stroški	222
	4.10. Amortizacija	223
	4.11. Rezervacije	223
	4.12. Oslabitve	224
	4.13. Čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	225
	4.14. Davek iz dohodka	225
	4.15. Dobiček na delnico	226
5.	Razkritja k izkazu finančnega položaja	226
5.1.	Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	226
5.2.	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	227
5.3.	Finančni instrumenti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	228
5.4.	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	229
5.5.	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	230
5.6.	Krediti in terjatve	232
5.7.	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	235
5.8.	Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	236
5.9.	Opredmetena osnovna sredstva	237
	5.10. Naložbene nepremičnine	239
	5.11. Neopredmetena sredstva	240
	5.12. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	241
	5.13. Druga sredstva	247
	5.14. Gibanje popravkov vrednosti kreditov bankam, strankam, ki niso banke, in drugih finančnih sredstev	247
	5.15. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	250
	5.16. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	250
	5.17. Rezervacije	253
	5.18. Odloženi davek	257
	5.19. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	259
	5.20. Druge obveznosti	260
	5.21. Kapital banke	260
	5.22. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos in rezerve	260
	5.23. Kapitalska ustreznost	261
	5.24. Zunajbilančne obveznosti	264
	5.25. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun	265
6.	Upravljanje tveganj	267
6.1.	Kreditna tveganja	270
6.2.	Tržna tveganja	294
6.3.	Likvidnostno tveganje	306
6.4.	Upravljanje nefinančnih tveganj	319
6.5.	Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti	320
6.6.	Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti	329
7.	Segmentna analiza NLB Skupine	330
8.	Razkritja glede povezanih oseb	334
9.	Dogodki po obdobju poročanja	342

Poročilo neodvisnega revizorja

-

Letno poročilo NLB Skupine 2017 185

Letno poročilo NLB Skupine 2017

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava potrjuje računovodske izkaze NLB Skupine in NLB za leto končano na dan 31. decembra 2017, ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila NLB Skupine in NLB skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, ter z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu, tako

da to prikazuje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja NLB Skupine in NLB ter izidov njunega poslovanja za leto, končano na dan 31. decembra 2017.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi NLB Skupine in NLB skupaj s pojasnili izdelani na podlagi

predpostavke o nadaljnjem poslovanju ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Uprava NLB

član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

Izkaz poslovnega izida

	Pojasnila	NLB Skupina			v tisoč evrih NLB
		2017	2016	2017	2016
Prihodki iz obresti in podobni prihodki	4.1.	363.733	388.494	188.255	215.550
Odhodki za obresti in podobni odhodki	4.1.	(54.417)	(71.189)	(29.466)	(40.672)
Čiste obresti		309.316	317.305	158.789	174.878
Prihodki iz dividend	4.2.	179	1.238	50	1.144
Prihodki iz opravnin (provizij)	4.3.	207.908	194.371	127.749	123.014
Odhodki za opravnine (provizije)	4.3.	(52.490)	(48.706)	(29.240)	(27.728)
Čiste opravnine (provizije)		155.418	145.665	98.509	95.286
Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	4.4.	12.242	14.788	11.711	14.639
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	4.5.	13.067	6.921	7.065	336
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida		75	235	-	-
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji	5.5.a)	(813)	(3.239)	(813)	(2.437)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	4.6.	2.149	1.158	(1.007)	738
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja sredstev		1.748	867	249	252
Drugi poslovni prihodki	4.7.	26.424	24.442	12.172	12.267
Drugi poslovni odhodki	4.8.	(29.411)	(33.204)	(15.249)	(13.176)
Administrativni stroški	4.9.	(256.907)	(261.160)	(157.877)	(162.083)
Amortizacija	4.10.	(27.802)	(28.345)	(18.010)	(18.880)
Rezervacije	4.11.	(5.251)	(4.357)	(7.344)	482
Oslabitve	4.12.	34.781	(56.288)	38.008	(64.433)
Čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	4.13.	3.852	5.006	58.171	28.915
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo		(1.756)	(432)	451	(220)
DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA		237.311	130.600	184.875	67.708
Davek iz dohodka	4.14.	(3.997)	(14.975)	4.219	(3.925)
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA		233.314	115.625	189.094	63.783
Lastnikov obvladujoče banke		225.069	110.017	189.094	63.783
Manjšinskih lastnikov		8.245	5.608	-	-
Dobiček na delnico/popravljeni dobiček na delnico (v EUR na delnico)	4.15.	11,3	5,5	9,5	3,2

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz vseobsegajočega donosa

					v tisoč evrih
	Pojasnila	NLB Skupina		NLB
		2017	2016	2017	2016
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi		233.314	115.625	189.094	63.783
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi		(3.100)	6.331	(8.882)	2.740
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Aktuarski čisti dobiček/(izguba) zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki		(810)	1.515	(950)	1.466
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi		(11)	(6)	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	5.19.	89	(191)	90	(191)
Postavke, ki se lahko prerazvrstijo v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto		3.035	(1.910)	-	-
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja		3.035	(1.910)	-	-
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov		-	2.703	-	2.703
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	5.5.c)	-	(343)	-	(343)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	5.5.c)	-	3.046	-	3.046
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo		(7.261)	3.899	(9.904)	171
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	5.4.c)	4.955	18.529	1.781	14.652
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	4.4. in 4.12.	(12.216)	(14.630)	(11.685)	(14.481)
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi		236	2.731	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	5.19.	1.622	(2.410)	1.882	(1.409)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi		230.214	121.956	180.212	66.523
Lastnikov obvladujoče banke		221.852	116.383	180.212	66.523
Manjšinskih lastnikov		8.362	5.573	-	-

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz finančnega položaja v tisoč evrih

		NLB Skupina		NLB
	Pojasnila	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Denar v blagajni, stanje na računih pri centalnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	1.256.481	1.299.014	570.010	617.039
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	5.2.	72.189	87.699	72.180	87.693
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	5.3.a)	5.003	6.694	634	2.011
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	5.4.a)	2.276.493	2.072.153	1.777.762	1.594.094
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	5.5.b)	1.188	217	1.188	217
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji		82.133	85.315	82.133	85.315
- krediti bankam	5.6.a)	510.107	435.537	462.322	408.056
- krediti strankam, ki niso banke	5.6.b)	6.912.333	6.912.067	4.587.477	4.843.594
- druga finančna sredstva	5.6.c)	66.077	61.014	38.389	36.151
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	5.7.	609.712	611.449	609.712	611.449
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem		719	678	719	678
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	5.8.	11.631	4.263	2.564	1.788
Opredmetena osnovna sredstva	5.9.	188.355	196.849	87.051	90.496
Naložbene nepremičnine	5.10.	51.838	83.663	9.257	8.151
Neopredmetena sredstva	5.11.	34.974	33.970	23.911	23.345
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb	5.12.a)	-	-	349.945	339.693
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	5.12.b)	43.765	43.248	6.932	7.031
Terjatve za davek iz dohodka		2.795	2.888	2.196	2.124
Terjatve za odloženi davek	5.18.	18.603	7.735	19.758	10.622
Druga sredstva	5.13.	93.349	94.558	8.692	8.419
Skupaj sredstva		12.237.745	12.039.011	8.712.832	8.777.966
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	5.15.	9.502	18.791	9.398	18.787
Finančne obveznosti, pripozanane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	5.3.b)	635	2.011	635	2.011
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	5.5.b)	25.529	29.024	25.529	29.024
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	5.16.a)	40.602	42.334	72.072	74.977
- krediti bank in centralnih bank	5.16.b)	279.616	371.769	260.747	338.467
- depoziti strank, ki niso banke	5.16.a)	9.878.378	9.437.147	6.810.967	6.615.390
- krediti strank, ki niso banke	5.16.b)	74.286	83.619	5.726	4.274
- izdani vrednostni papirji	5.16.c)	-	277.726	-	277.726
- podrejene obveznosti	5.16.d)	27.350	27.145	-	-
- druge finančne obveznosti	5.16.e)	111.019	110.295	71.534	68.784
Obveznosti, razvrščene v skupino za odtujitev v posesti za prodajo	5.8. b)	440	-	-	-
Rezervacije	5.17.	88.639	100.914	70.817	79.546
Obveznosti za davek iz dohodka		2.894	3.146	-	-
Obveznosti za odloženi davek	5.18.	1.096	727	-	-
Druge obveznosti	5.20.	9.596	8.703	4.181	4.186
Skupaj obveznosti		10.549.582	10.513.351	7.331.606	7.513.172
Delniški kapital
Osnovni kapital	5.21.	200.000	200.000	200.000	200.000
Kapitalske rezerve	5.22.	871.378	871.378	871.378	871.378
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	5.22.	26.752	29.969	25.699	34.581
Rezerve iz dobička	5.22.	13.522	13.522	13.522	13.522
Zadržani dobiček		541.901	380.444	270.627	145.313
		1.653.553	1.495.313	1.381.226	1.264.794
Kapital manjšinskih lastnikov		34.610	30.347	-	-
Skupaj kapital		1.688.163	1.525.660	1.381.226	1.264.794
Skupaj obveznosti in kapital		12.237.745	12.039.011	8.712.832	8.777.966

Uprava Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila.

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Ljubljana, 27. marec 2018

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

								v tisoč evrih
NLB Skupina	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Kapital lastnikov obvladujoče banke	Kapital manjšinskih lastnikov	Skupaj kapital
Stanje 1. januarja 2016	200.000	871.378	23.603	13.522	314.307	1.422.810	27.573	1.450.383
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	110.017	110.017	5.608	115.625
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	6.366	-	-	6.366	(35)	6.331
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	6.366	-	110.017	116.383	5.573	121.956
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	(43.880)	(43.880)	(2.799)	(46.679)
Stanje 31. decembra 2016	200.000	871.378	29.969	13.522	380.444	1.495.313	30.347	1.525.660
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	225.069	225.069	8.245	233.314
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(3.217)	-	-	(3.217)	117	(3.100)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(3.217)	-	225.069	221.852	8.362	230.214
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	(63.780)	(63.780)	(3.752)	(67.532)
Drugo	-	-	-	-	168	168	(347)	(179)
Stanje 31. decembra 2017	200.000	871.378	26.752	13.522	541.901	1.653.553	34.610	1.688.163

V 2017 se postavka drugo nanaša na transakcije z manjšinskimi lastniki in stroške

povezane s povečanjem udeležbe v kapitalu odvisne družbe.

						v tisoč evrih
NLB	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Skupaj kapital
Stanje 1. januarja 2016	200.000	871.378	31.841	13.522	125.410	1.242.151
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	63.783	63.783
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	2.740	-	-	2.740
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	2.740	-	63.783	66.523
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	(43.880)	(43.880)
Stanje 31. decembra 2016	200.000	871.378	34.581	13.522	145.313	1.264.794
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	189.094	189.094
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(8.882)	-	-	(8.882)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(8.882)	-	189.094	180.212
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	(63.780)	(63.780)
Stanje 31. decembra 2017	200.000	871.378	25.699	13.522	270.627	1.381.226

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz denarnih tokov

	NLB Skupina		v tisoč evrih NLB
	2017	2016	2017	2016
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti	383.615	413.337	210.292	240.789
Plačane obresti	(60.165)	(78.401)	(33.714)	(44.510)
Prejete dividende	179	1.233	50	1.139
Prejete provizije	206.100	192.295	125.760	119.296
Plačane provizije	(56.855)	(51.996)	(29.385)	(27.056)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	12.455	13.296	11.883	13.147
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	(40)	-	(40)
Čisti dobički/(izgube) iz trgovanja	9.421	3.246	3.646	(2.785)
Plačila zaposlencem in dobaviteljem	(254.877)	(262.202)	(160.484)	(165.579)
Drugi prejemki	27.135	26.352	12.391	13.256
Drugi izdatki	(28.775)	(26.132)	(15.075)	(14.857)
Plačani davek iz dohodka pravnih oseb	(10.557)	(19.991)	(509)	(14.489)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti	227.676	210.997	124.855	118.311
(Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev	(227.829)	(139.839)	45.391	30.540
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju	9.001	163.609	9.001	164.609
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	1.801	1.026	1.487	2.795
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(228.936)	(344.588)	(216.235)	(353.677)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov	(18.524)	37.715	250.062	214.615
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev	8.829	2.399	1.076	2.198
Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti	86.953	197.351	(130.582)	101.342
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	(1.487)	(2.801)	(1.487)	(2.801)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti	361.928	227.842	145.241	130.815
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	(274.200)	(26.913)	(274.200)	(26.913)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti	712	(777)	(136)	241
Neto denarni tokovi pri poslovanju	86.800	268.509	39.664	250.193
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju	112.661	77.903	129.259	98.095
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	37.274	5.536	75	400
Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih družb	38	-	38	-
Prejemki iz dividend odvisnih in pridruženih družb	4.215	3.587	58.012	28.915
Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	238	-	238	-
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	493	128	493	128
Prejemki ob unovčitvi finančnih sredstev v posesti do zapadlosti	70.403	68.652	70.403	68.652
Izdatki pri naložbenju	(96.991)	(153.178)	(99.762)	(161.064)
Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	(10.793)	(17.896)	(5.776)	(10.990)
Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev	(10.801)	(6.981)	(7.605)	(4.466)
Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb in dokapitalizacija odvisnih družb	(1.596)	-	(12.580)	(17.307)
Dokapitalizacija pridruženih družb in skupnih podvigov	-	(12.250)	-	(12.250)
Izdatki za nakup finančnih naložb v posesti do zapadlosti	(73.801)	(116.051)	(73.801)	(116.051)
Neto denarni tokovi pri naložbenju	15.670	(75.275)	29.497	(62.969)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Izdatki pri financiranju	(67.557)	(46.655)	(63.780)	(43.880)
Plačane dividende	(67.512)	(46.655)	(63.780)	(43.880)
Druga izplačila, povezana s financiranjem	(45)	-	-	-
Neto denarni tokovi pri financiranju	(67.557)	(46.655)	(63.780)	(43.880)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike	(8.474)	693	(13.644)	1.507
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov	34.913	146.579	5.381	143.344
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja	1.449.275	1.302.003	670.682	525.831
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja	1.475.714	1.449.275	662.419	670.682

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz denarnih tokov

					v tisoč evrih
		NLB Skupina		NLB
	Pojasnila	2017	2016	2017	2016
Denar in denarni ustrezniki obsegajo:
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	1.256.481	1.299.014	570.010	617.039
Krediti bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev		148.784	85.103	92.409	53.643
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, z originalno zapadlostjo do treh mesecev		70.449	65.158	-	-
Skupaj		1.475.714	1.449.275	662.419	670.682

Pojasnila k računovodskim izkazom

1. Osnovni podatki

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. NLB Skupino sestavljajo NLB in odvisne družbe v devetih državah.

NLB je registrirana in locirana v Sloveniji. Poslovni naslov NLB je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, Ljubljana. Delnice NLB ne kotirajo na borzi.

Končni obvladujoči delničar NLB je Republika Slovenija, ki je edini delničar na dan 31. decembra 2017 in na dan 31. decembra 2016.

Vsi zneski v računovodskih izkazih in spremnih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni navedeno drugače.

2. Pomembnejše računovodske usmeritve

Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju. Usmeritve so bile dosledno uporabljene za predstavljeni leti.

2.1. Izjava o skladnosti

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju: EU). Kjer je potrebno, so dodana pojasnila skladno z zahtevami lokalne zakonodaje.

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi obsegajo izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov, pomembnejše računovodske usmeritve ter pojasnila.

2.2. Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju in modela nabavne vrednosti ter so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, finančnih sredstev in finančnih obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, izvedenih finančnih instrumentov ter naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti.

Priprava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na poročevalski datum ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. NLB Skupina uporabljene računovodske ocene in predpostavke sproti posodablja, pri čemer se popravki pripoznajo v obdobju spremembe. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene so predstavljene v pojasnilu 2.33.

2.3. Primerjalne informacije

Vsi podatki so razkriti s primerjalnimi podatki, razen kadar standard ali dopolnitve dovoljujejo oziroma določajo drugače. Skladno z uporabo MRS 8 so primerjalni podatki prilagojeni spremembam, ki se nanašajo na podatke v tekočem letu. V primerjavi z letom 2016 je NLB Skupina leta 2017 spremenila način evidentiranja odloženih terjatev za davek, in sicer je v preteklih obdobjih NLB Skupina pripoznala odložene terjatve za davek za vse začasne razlike in jih zmanjšala na višino, za katero ob upoštevanju ocen prihodnjih dobičkov pričakuje, da bo odpravljena v predvidljivi

prihodnosti (to je v petih letih). V letu 2017 je NLB Skupina evidentirala odložene terjatve za davek za vse začasne razlike, razen za oslabitve ne-strateških kapitalskih naložb, pri katerih je odložena terjatev za davek pripoznana v znesku, da ob upoštevanju ostalih evidentiranih odloženih terjatev za davek doseže skupni znesek odloženih terjatev za davek v višini, za katero se pričakuje, da bo odpravljena v petih letih. Odložene terjatve za davek za davčno izgubo niso evidentirane.

2.4. Konsolidacija

Odvisne družbe, ki jih neposredno ali posredno usmerja oziroma obvladuje NLB, so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po metodi polne konsolidacije. Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve nadzora oziroma obvladovanja.

NLB družbo obvladuje, če so izpolnjeni vsi trije elementi obvladovanja:

• ima vpliv na družbo;
• je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v družbi in
• lahko prek svojega vpliva na družbo vpliva na znesek svojega donosa.

NLB ponovno oceni, ali obvladuje družbo, v katero naloži, če dejstva in okoliščine kažejo, da se je spremenil en ali več od treh elementov obvladovanja. Če NLB več ne obvladuje odvisne družbe, je ta izključena iz konsolidacije z datumom izgube nadzora oziroma obvladovanja.

Računovodske politike odvisnih družb so za potrebe zagotovitve skladnosti poenotene z računovodskimi usmeritvami NLB. Računovodski izkazi konsolidiranih odvisnih družb so pripravljeni na poročevalski datum NLB. Kapital manjšinskih lastnikov je predstavljen v konsolidiranem izkazu sprememb

Letno poročilo NLB Skupine 2017 197

lastniškega kapitala. Delež manjšinskih lastnikov je tisti del čistega poslovnega izida in kapitala odvisne družbe, v katerem NLB nima neposrednega ali posrednega deleža v kapitalu. NLB Skupina se za vsako transakcijo posebej odloča, ali meri delež manjšinskih lastnikov po pošteni vrednosti ali pa glede na delež manjšinskih lastnikov v čistih sredstvih odvisne družbe.

Medsebojne transakcije, stanja in nerealizirani dobički s transakcijami v NLB Skupini so izločeni. Nerealizirane izgube iz medsebojnih transakcij so izločene, razen če se ob prenosu sredstev pokaže potreba po oslabitvi.

V NLB Skupini se transakcije z manjšinskimi lastniki obravnavajo enako kot transakcije z drugimi lastniki v NLB Skupini. Pri nakupih deležev odvisnih družb od manjšinskih lastnikov se razlika med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto premoženju odvisne družbe poračuna prek kapitala. Dobički oziroma izgube, ki nastanejo pri prodaji manjšinskim lastnikom, se pripoznajo v kapitalu. Ravno tako se pri prodaji manjšinskim lastnikom v kapitalu pripoznajo razlike med prejetim nadomestilom in ustreznim deležem manjšinskih lastnikov. Vsi omenjeni učinki se prikažejo v posebni postavki kapitala kapital manjšinskih lastnikov.

2.5. Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov se v posamičnih računovodskih izkazih vodijo po naložbeni metodi. Dividende odvisnih družb, pridruženih družb ali skupnih podvigov se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica NLB do prejetja dividende.

Naložbe v kapital pridruženih družb so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi. Pridružene družbe so praviloma tiste, v katerih ima NLB Skupina neposredno ali posredno med 20 % in 50 % glasovalnih

pravic ter ima v njih pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje.

Skupni podvigi so družbe, ki jih NLB Skupina na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje. V konsolidiranih računovodskih izkazih so naložbe v skupne podvige obračunane po kapitalski metodi.

Pripadajoči dobiček ali izguba pridruženih družb in skupnih podvigov se pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Pripadajoči učinki, ki so vključeni v drugi vseobsegajoči donos pridružene družbe in skupnega podviga, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Naložba v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov je prilagojena glede na pripoznane učinke. Ko pripadajoča izguba preseže vrednost naložbe v konsolidiranem izkazu finančnega položaja, se izguba ne pripozna več, razen če bi iz tega naslova nastala obveznost, ki bi jo NLB Skupina morala poravnati. NLB Skupina začne ponovno pripoznavati svoj delež dobička naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov šele po tem, ko delež dobička doseže znesek nepriznane izgube (pojasnilo 5.12.b).

Seznam odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov je v pojasnilu 5.12.

2.6. Dobro ime in izpogajani nakup

Dobro ime se pripozna kot presežek vsote danega nadomestila, merjenega po pošteni vrednosti, zneska neobvladujočega deleža v prevzetem podjetju in poštene vrednosti predhodnega kapitalskega deleža v prevzetem podjetju na datum prevzema nad čistim zneskom pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je razlika negativna, se pred pripoznanjem dobička iz izpogajanega nakupa ponovno preveri, ali je NLB Skupina pri merjenju zajela vsa pridobljena sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti vključno z izračuni in postopki računovodskega evidentiranja, in šele nato se dobiček v celoti pripozna v izkazu poslovnega izida.

Dano nadomestilo se meri kot vsota poštenih vrednosti danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov, izdanih kapitalskih instrumentov in poštene vrednosti pogojnih nadomestil. Dano nadomestilo ne vključuje stroškov svetovanja, pravnih stroškov, stroškov cenilcev in stroškov drugih svetovalcev, ki so neposredno povezani z izvedbo poslovne združitve. Stroški, povezani z izdajo kapitalskih instrumentov, se pripoznajo neposredno v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. Vsi drugi stroški, neposredno povezani s poslovno združitvijo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Dobro ime za pridružene družbe in skupne podvige je vključeno v knjigovodsko vrednost naložbe.

2.7. Poslovne združitve družb pod skupnim upravljanjem

Pripojitve družb znotraj NLB Skupine se štejejo za poslovno združitev pod skupnim upravljanjem. Članice NLB Skupine za take pripojitve uporabljajo združitveno metodo, in sicer združijo knjigovodske vrednosti prevzete in prevzemne družbe, kot se o njih poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih. Ob pripojitvi družb znotraj NLB Skupine se ne pripozna dobro ime.

Pripojitev družb znotraj NLB Skupine ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

2.8. Prevedba tujih valut Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke, prikazane v računovodskih izkazih posameznih družb članic NLB Skupine, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, kjer družba posluje (funkcijska valuta). Računovodski izkazi so izkazani v evrih, ki je predstavitvena valuta NLB Skupine.

Prevedba poslovnih dogodkov in postavk

Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi takih transakcij in prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen kadar so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu kot uspešno varovanje denarnega toka pred tveganjem.

Tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti denarnih postavk v tuji valuti, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega izida kot del čistih dobičkov oziroma izgub iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu, ki se akumulira v kapitalu.

Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički oziroma izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Članice NLB Skupine

Računovodski izkazi članic NLB Skupine, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se pretvorijo v predstavitveno valuto na naslednji način:

• sredstva in obveznosti se pretvorijo po končnem tečaju na datum izkaza finančnega položaja;
• prihodki, odhodki in stroški se pretvorijo po povprečnem tečaju;
• sestavine kapitala se pretvorijo po izvirnem tečaju.

Dobro ime in prilagoditve prevzetega premoženja tuje odvisne družbe na pošteno vrednost se obravnavajo enako kot sredstva in terjatve tuje odvisne družbe ter se prevedejo v predstavitveno valuto po končnem tečaju.

V konsolidiranih računovodskih izkazih se tečajne razlike, povezane s pretvorbo čiste naložbe v družbo v tujini, pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Ko NLB Skupina izgubi nadzor nad družbo v tujini, se prejšnje pripoznane tečajne razlike, ki so nastale zaradi pretvorbe v predstavitveno valuto, prerazvrstijo iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida. Pri delni prodaji odvisne družbe, pri kateri NLB Skupina ne izgubi nadzora, je povezan delež akumuliranih prevedbenih tečajnih razlik prerazvrščen v kapital manjšinskih lastnikov.

2.9. Obrestni prihodki in odhodki

Obrestni prihodki in odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške instrumente ob uporabi metode efektivne obrestne mere. Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter porazdelitve obrestnih prihodkov ali odhodkov skozi ustrezno obdobje. Efektivna obrestna mera je tista, ki natančno razobresti ocenjene prihodnje denarne tokove v pričakovani življenjski dobi (oziroma v krajšem obdobju, če je to bolj primerno) finančnega sredstva ali finančne obveznosti. Obrestni prihodki vključujejo obresti od naložb s fiksnim donosom in finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, ter obračunane diskonte in premije pri obveznicah. V izračun efektivne obrestne mere se vključijo vsa plačila med strankami, vključno s transakcijskimi stroški, vendar brez upoštevanja prihodnjih izgub zaradi kreditnega tveganja. Ko je finančno sredstvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev oslabljena, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za namene izračuna oslabitve.

2.10. Prihodki in odhodki pri opravninah (provizijah)

Provizije se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Provizije vključujejo zlasti provizije od kartičnega in bankomatskega poslovanja, transakcijskih računov strank, plačilnega prometa, dana jamstva ter

provizije od garancij. Provizije, ki so vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva ali finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.

2.11. Prihodki iz dividend

Prihodki iz dividend so pripoznani v izkazu poslovnega izida, ko nastane pravica NLB Skupine do prejetja plačila in obstaja verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane s transakcijo. Dividende od odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov so vključene v postavko čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov, medtem ko so preostale dividende vključene v postavko prihodki iz dividend. V konsolidiranih računovodskih izkazih dividende, prejete od pridruženih družb in skupnih podvigov, zmanjšujejo knjigovodsko vrednost naložbe.

2.12. Finančni instrumenti a) Razvrščanje

Razvrščanje finančnih instrumentov ob začetnem pripoznanju je odvisno od namena pridobitve posameznega finančnega instrumenta in njegovih značilnosti. V splošnem pa NLB Skupina sledi naslednjim pravilom:

Finančni instrumenti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

Ta kategorija vključuje dve skupini: finančne instrumente, namenjene trgovanju, in finančne instrumente, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Finančni instrument se razvrsti v to kategorijo, če je bil pridobljen izključno z namenom nadaljnje prodaje v kratkem času oziroma ustvarjanja dobičkov na kratek rok ali če se je za to klasifikacijo odločilo poslovodstvo.

NLB Skupina razvršča finančne instrumente v skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• z razvrstitvijo v to skupino se odpravi oziroma pomembno

zmanjša nedoslednost merjenja ali pripoznavanja, ki bi sicer izhajala iz vrednotenja finančnih sredstev in obveznosti na različnih podlagah; ali

• NLB Skupina upravlja in spremlja uspešnost finančnih sredstev oziroma obveznosti na podlagi njihove poštene vrednosti ter ima to strategijo ustrezno dokumentirano in na tej podlagi tudi poroča poslovodstvu ali
• finančni instrument vsebuje enega ali več vstavljenih izvedenih finančnih instrumentov, ki lahko pomembno vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta.

Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, razen če gre za uspešne instrumente varovanja pri uporabi računovodskih pravil za obračunavanje varovanj pred tveganji.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, razen (a) tistih, ki jih NLB Skupina namerava prodati takoj ali kratkoročno in se razvrstijo kot namenjena trgovanju, ali tistih, ki jih NLB Skupina po začetnem pripoznanju označi kot pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida; (b) tistih, ki jih NLB Skupina po začetnem pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo; ali (c) tistih, za katere NLB Skupina morda ne dobi popolnoma povrnjene celotne pripoznane začetne naložbe, vendar ne zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so kotirajoče neizvedene finančne naložbe z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki jih NLB Skupina nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Naložba ni razvrščena v skupino finančna sredstva v posesti do zapadlosti, če ima NLB Skupina pravico zahtevati, da izdajatelj vrne ali odkupi finančno sredstvo pred zapadlostjo v plačilo, ker plačilo za prodajno možnost pri finančnem sredstvu ni skladno z izraženim namenom posedovati ga do zapadlosti.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizvedena finančna sredstva, ki jih NLB Skupina namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen.

b) Merjenje in pripoznavanje

Finančna sredstva, razen finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, transakcijski stroški pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida.

Nakupi in prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, finančnih sredstev v posesti do zapadlosti ter finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo, ko se strankam zagotovijo denarna sredstva.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se akumulirani dobički in izgube zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti prikažejo v drugem vseobsegajočem donosu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko se za finančno sredstvo odpravi pripoznanje ali pa je oslabljeno. Obresti, izračunane z metodo efektivne obrestne mere, in tečajne razlike iz denarnih postavk, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za

prodajo, pa so pripoznane neposredno v izkazu poslovnega izida.

Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti.

c) Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju

Najboljši dokaz poštene vrednosti ob začetnem pripoznanju je transakcijska cena, ki predstavlja pošteno vrednost danega oziroma prejetega nadomestila, razen če je pošteno vrednost mogoče dokazati z drugimi primerljivimi tržnimi transakcijami ali na podlagi tehnike vrednotenja, ki temelji na izključno tržnih predpostavkah.

Kadar se nabavna cena finančnega instrumenta na nedelujočem trgu razlikuje od cene primerljivih transakcij z enakim instrumentom ali od cene, ugotovljene na podlagi metode vrednotenja, ki upošteva izključno tržne vhodne podatke, NLB Skupina takoj pripozna razliko med nabavno ceno in pošteno vrednostjo v izkazu poslovnega izida (»Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju«).

Če vsi vhodni podatki, potrebni za vrednotenje, ne izhajajo s trga, se dobiček oziroma izguba ob začetnem pripoznanju v izkazu poslovnega izida ne pripozna takoj. O načinu začetnega pripoznanja odloženega dobička oziroma izgube se odloča za vsak primer posamično. V nekaterih primerih se začetni dobiček oziroma izguba prenaša v izkaz poslovnega izida postopno skozi življenjsko dobo transakcije, v nekaterih primerih se pripozna v trenutku, ko je mogoče določiti pošteno vrednost, v nekaterih primerih pa šele na koncu oziroma ob poravnavi posla.

d) Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami

Če zaradi spremembe namena instrumenta ni več ustrezno uvrstiti finančnega instrumenta v skupino za trgovanje ter je instrument primeren za uvrstitev v skupino posojila in terjatve, je prerazvrščanje dopustno. Finančni instrumenti, ki ne

ustrezajo razvrstitvi v skupino posojila in terjatve, so lahko iz skupine za trgovanje prerazvrščeni samo v izjemnih primerih. Prerazporeditve iz skupine finančnih instrumentov, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, niso dopustne.

e) Odprava pripoznanja

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje merila za odpravo pripoznanja. Pripoznanje finančne obveznosti se odpravi samo, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

f) Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti

Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, temelji na ceni, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali prenosu obveznosti (izhodna cena) na datum izkaza finančnega položaja, to je na ceni, ki predstavlja najboljše povpraševanje brez upoštevanja transakcijskih stroškov. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali na podlagi cenovnega modela.

Pri uporabi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov se denarni tokovi določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega instrumenta s primerljivimi lastnostmi na zadnji dan poročevalskega obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja.

g) Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji

Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in terminskimi pogodbami, zamenjavami ter opcijami, so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po

pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi cenovnih modelov. V izkazu finančnega položaja so pripoznani kot sredstvo ob pozitivni pošteni vrednosti oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.

Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od vrste varovanja. NLB Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za:

• varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev, obveznosti ali trdnih obvez;
• varovanje prihodnjih denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznim pripoznanim sredstvom, obveznostim ali zelo verjetnim predvidenim poslom; ali
• varovanje neto naložbe v družbo v tujini.

Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja, kadar so izpolnjeni določeni pogoji.

Ob uvedbi varovanja pred tveganjem NLB Skupina izdela formalni dokument, v katerem opiše razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako dokumentira oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem ob izpostavljenosti spremembam poštene vrednosti varovane postavke ali varovanih denarnih tokov posla, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. NLB Skupina oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v obdobju trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu od 80 % do 125 %.

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem

Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se

pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. Neučinkovito varovanje iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je v izkazu poslovnega izida prikazano v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Če varovalno razmerje ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, se prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega finančnega instrumenta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se vključi v izkaz poslovnega izida ob prodaji.

Varovanje denarnih tokov pred tveganjem

Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, se pripozna neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Neuspešni del dobička ali izgube se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida v okviru postavke čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Zneski, pripoznani neposredno v kapitalu, se iz drugega vseobsegajočega donosa prerazvrstijo v poslovni izid v tistih obdobjih, ko varovanje predvidenega posla vpliva na poslovni izid.

Ko instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati, ko se proda ali ko varovanje pred tveganjem ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, ostane nabrani dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem posebej pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu in se akumulira kapitalu, dokler ni v izkazu poslovnega izida pripoznan napovedani posel. Če se ne pričakuje več, da se bo predvideni posel uresničil, se z njim povezani nabrani dobiček ali izguba, ki je bila pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, takoj prenese v izkaz poslovnega izida v postavko spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji.

Varovanje neto naložbe v družbo v tujini Varovanje neto naložbe v družbo v tujini pred tveganjem se v konsolidiranih računovodskih izkazih obračuna podobno kot varovanje denarnih tokov pred tveganjem. Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje, se pripozna neposredno v kapitalu. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela, se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pripoznajo v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju. Dobički in izgube, ki so akumulirani v drugem vseobsegajočem donosu, se vključijo v izkaz poslovnega izida ob odtujitvi poslovanja v tujini kot del dobičkov ali izgub ob odtujitvi.

V posamičnih računovodskih izkazih se varovanje neto naložb v tujini obravnava po načelu varovanja poštene vrednosti pred tveganjem.

2.13. Oslabitev finančnih sredstev a) Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

NLB Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva, pri katerih so zaznani znaki o oslabitvi teh sredstev; preostala finančna sredstva slabi skupinsko. Po Sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja Banke Slovenije se kot posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah šteje celotna izpostavljenost do enega dolžnika, katere vrednost presega 0,5 % kapitala banke. V letu 2017 so kot posamično

pomembne terjatve, ki jih je treba ocenjevati individualno, opredeljene vse izpostavljenosti do bank, vse izpostavljenosti do drugih pravnih oseb, ki presegajo 500 tisoč EUR, ter vse izpostavljenosti do fizičnih oseb, katerih višina presega 100 tisoč EUR. Če NLB Skupina ugotovi, da pri individualno ocenjenem finančnem sredstvu ni znakov oslabitve, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja, ki jih slabi skupinsko.

Za posamično pomembna finančna sredstva NLB Skupina na vsak poročevalski datum izkaza finančnega položaja oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva kot posledica dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

Merila, na podlagi katerih NLB Skupina oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, vključujejo:

• zamude pri poravnavi pogodbeno določenih obresti ali glavnice;
• kršenje drugih pogodbenih določil;
• finančne težave posojilojemalca;
• restrukturiranje finančnih obveznosti posojilojemalca, pri čemer se pripozna materialna izguba;
• začetek stečajnega ali insolvenčnega postopka in
• druge dogovore, ki poslabšujejo položaj banke oziroma družbe.

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo do izgube zaradi oslabitve pri posojilu ali finančnem sredstvu v posesti do zapadlosti, se znesek oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z oblikovanjem popravka vrednosti in se prikaže kot izguba v izkazu poslovnega izida. Če je pri komitentih, ki so neplačniki, poplačilo obstoječih obveznosti mogoče le iz unovčenja zavarovanja, se pri oblikovanju oslabitev upošteva pričakovano poplačilo iz zavarovanja. Ta se izračuna na podlagi

ocenjene tržne vrednosti zavarovanja in uporabljenega diskonta, kot ga predvideva Priročnik za zavarovanje naložb. Prevzete zunajbilančne obveznosti do dolžnika, kjer obstaja dokaz o slabitvi, morajo biti prav tako ocenjene individualno, morebitne rezervacije pa se pripoznajo kot obveznost.

Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitev NLB Skupina uporablja prehodne matrike, ki prikazujejo pričakovane prehode med bonitetnimi razredi. Verjetnost prehodov je ocenjena na podlagi izkušenj iz preteklih let, in sicer letnih prehodnih matrik za različne vrste/segmente komitentov. Ti podatki se lahko ustrezno prilagodijo za predvidena gibanja v prihodnosti, saj pretekle izkušnje ne odražajo vedno aktualnih razmer v gospodarstvu. Izpostavljenost do fizičnih oseb se dodatno analizira tudi z vidika vrste posla. Oslabitve se ocenijo na podlagi pričakovanih prehodov komitentov in s tem terjatev iz dobrih bonitetnih skupin v bonitetni skupini D in E (kamor spadajo neplačniki) ter individualno ocenjene povprečne izterljivosti terjatev do komitentov D in E.

Če se pozneje znesek izgube zaradi oblikovane oslabitve zmanjša kot posledica dogodka, ki je nastopil po pripoznani oslabitvi (na primer poplačilo iz prejetega zavarovanja v postopku izterjave presega ocenjeno pričakovano poplačilo iz zavarovanja), se odprava oslabitve izvede z zmanjšanjem popravka vrednosti.

NLB Skupina dokončno odpiše finančno sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti, če med izterjavo oceni, da ne bo več povrnjeno, in so izpolnjeni pogoji za prenehanje pripoznavanja tega sredstva.

b) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Ob koncu vsakega poročevalskega obdobja NLB Skupina oceni, ali se pojavljajo znaki, da so finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, oslabljena. Pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko

pomeni nepristranski dokaz o oslabitvi. Če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, se nabrana izguba prerazvrsti iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida kot odhodek zaradi oslabitve. Odprava oslabitve pri lastniškem instrumentu se ne izvede prek izkaza poslovnega izida. Poznejše povečanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu.

Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razpoložljivega za prodajo, poveča in je povečanje mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve, se odprava oslabitve izvede prek izkaza poslovnega izida.

NLB Skupina na podlagi spodaj navedenih meril presoja, ali so dolžniški instrumenti oslabljeni:

• zamude pri odplačevanju obresti ali glavnice;
• likvidnostne težave izdajatelja;
• kršenje pogodbenih določil;
• začetek stečajnega postopka izdajatelja;
• poslabšanje tržnega položaja izdajatelja in
• znižanje bonitetne ocene pod sprejemljivo mejo.

Oslabitev v izkazu poslovnega izida predstavlja razliko med knjigovodsko in manjšo trenutno pošteno vrednostjo. Trenutno pošteno vrednost predstavlja aktualna tržna cena, če pa ta ne obstaja, se vrednost določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih tokov.

2.14. Restrukturirana posojila

Restrukturirana terjatev nastane kot posledica nezmožnosti odplačevanja dolga po prvotno dogovorjenih pogojih, bodisi s spremembo pogojev prvotne pogodbe (z aneksom) ali z novo pogodbo (refinanciranje), s katero se pogodbeni stranki dogovorita za delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga. Ko imajo terjatve do komitenta status

restrukturiranja, mora biti dolžnik razvrščen v bonitetni razred C, D ali E.

Definicija restrukturiranih posojil je usklajena z definicijo Evropskega bančnega nadzornega organa (EBA). Cilj definicije je celovito kritje izpostavljenosti, za katero je razširjena uvedba ukrepov restrukturiranja.

Računovodska obravnava restrukturiranih posojil je odvisna od vrste restrukturiranja. Ob pristopu k restrukturiranju s spremembami pogojev odplačevanja, ki izhajajo iz podaljšanja roka vračila glavnice in/ali obresti ali odloga vračila glavnice in/ali obresti, NLB Skupina popravi knjigovodsko vrednost restrukturiranega finančnega sredstva na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek zaradi oslabitev. Ob zmanjšanju terjatve do dolžnika zaradi znižanja višine terjatve kot posledice pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega prestrukturiranja ali konverzije terjatev v naložbo v kapital dolžnika NLB Skupina odpravi pripoznanje terjatve v delu, ki se nanaša na odpis oziroma pogodbeno dogovorjeni odpust dolga. Nova ocena prihodnjih denarnih tokov za preostali del še neodpisane terjatve temelji na osveženi oceni verjetnosti izgube. Pri tem NLB Skupina upošteva spremenjeni položaj dolžnika, ekonomska pričakovanja in zavarovanja za restrukturirano finančno sredstvo. Če NLB Skupina pristopi k restrukturiranju terjatev s prevzemom drugih sredstev (opredmetenih osnovnih sredstev, vrednostnih papirjev in drugih finančnih sredstev), vključno z naložbami v kapital dolžnikov, pridobljenih s konverzijo bančnih terjatev do teh dolžnikov, pridobljena sredstva pripozna v izkazu finančnega položaja po pošteni vrednosti ter razliko med izkazano pošteno vrednostjo tega sredstva in knjigovodsko vrednostjo izknjižene terjatve pripozna v izkazu poslovnega izida.

Restrukturirane izpostavljenosti so lahko identificirane tako v donosnem kot v nedonosnem delu portfelja. Če

je restrukturirana terjatev uvrščena v nedonosni del portfelja, se lahko ta prerazvrsti v donosni del, če uvedba restrukturiranja ne vodi v pripoznanje oslabitev ali neplačil, če je od uvedbe ukrepov restrukturiranja minilo eno leto in če v obdobju restrukturiranja ni bilo zapadlih neplačanih zneskov ali dvomov o celotnem odplačilu izpostavljenosti. Odsotnost dvomov se potrdi tudi z analizo finančnega položaja dolžnika.

Oznaka, da je terjatev restrukturirana, se umakne, ko:

• analiza dolžnikovega finančnega položaja pokaže, da dolžnik ne izpolnjuje več pogojev, ko bi se izpostavljenost štela za nedonosno;
• je od trenutka, ko se je restrukturirana izpostavljenost štela za donosno, minilo vsaj dveletno poskusno obdobje;
• so se vsaj polovico poskusnega obdobja izvajala redna plačila glavnice ali obresti v znatnem skupnem znesku;
• nobena izpostavljenost do dolžnika ni več kot 30 dni v zamudi ob koncu poskusnega obdobja.

2.15. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

V nekaterih primerih se terjatev poplača tako, da se zaseže zastavljeno sredstvo. NLB Skupina pripozna zasežena sredstva ob začetnem pripoznanju v svojih računovodskih izkazih po njihovih poštenih vrednostih in jih razvrsti v ustrezno kategorijo sredstev glede na njihov namen. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, poskuša NLB Skupina prodati takoj, ko je to izvedljivo, zato da zmanjšuje izpostavljenost (pojasnilo 6.1.o). Po začetnem pripoznanju se sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, merijo skladno z usmeritvami teh kategorij sredstev, tako se jih tudi obračunava. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev kot posledica unovčenih zavarovanj, so večinoma nepremičnine; te NLB Skupina uvršča med naložbene nepremičnine, ki se merijo skladno z MRS 40 Naložbene nepremičnine (pojasnilo 2.20.), ter med druga sredstva, ki se merijo skladno z MRS 2 Zaloge.

Nepremičnine, pridobljene za poplačilo posojil in terjatev, ki so razvrščene med druga sredstva, se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (iztržljiva vrednost), pri čemer se lahko upoštevajo zgolj neposredni stroški prodaje. Ob poznejšem merjenju se iztržljiva vrednost preverja najmanj enkrat letno. Cenitve poštenih vrednosti izvajajo pooblaščeni cenilci nepremičnin. Če knjigovodska vrednost presega iztržljivo vrednost, se nepremičnine oslabijo. Učinek oslabitve se izkaže med oslabitvami drugih sredstev, odprava oslabitve pa med prihodki iz odprave oslabitve drugih sredstev.

2.16. Pobot

Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, če za to obstajata pravna pravica in namen neto poravnave ali sočasna realizacija sredstva in poravnava obveznosti.

2.17. Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev

Vrednostni papirji, ki so predmet pogodbe o začasni prodaji finančnih sredstev (repo posli), ostanejo pripoznani v izkazu finančnega položaja, z njimi povezane obveznosti pa so izkazane med finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja. Začasno prodani vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka pogodbeno pravico te vrednostne papirje prodati ali jih nadalje zastaviti. Začasno kupljeni vrednostni papirji (obratni repo posli) so v izkazu finančnega položaja prikazani kot dano posojilo.

Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega odkupa se v računovodskih izkazih obravnava kot obresti, ki se obračunavajo v celotnem obdobju trajanja pogodbe ob uporabi efektivne obrestne mere.

2.18. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Pozneje se opredmetena osnovna sredstva vodijo

po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.

Vsako leto NLB Skupina oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabitev osnovnih sredstev. Če se ugotovi, da taka znamenja obstajajo, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, upošteva pa se tista, ki je večja. Če je nadomestljiva vrednost večja od knjigovodske vrednosti, sredstev ni treba oslabiti, sicer pa se pripozna izguba v izkazu poslovnega izida v višini razlike med nadomestljivo in knjigovodsko vrednostjo.

Osnovna sredstva, ki ne ustvarjajo individualnih denarnih tokov, se vključijo v denar ustvarjajoče enote in se nato kot celota preverjajo za morebitne oslabitve.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjenem obdobju njihove koristnosti.

Uporabljene letne stopnje amortizacije so:

NLB Skupina in NLB	v %
Gradbeni objekti	2 - 5
Vlaganja v tuje objekte	5 - 25
Računalniška oprema	14,3 - 50
Pohištvo in oprema	10 - 33,3
Motorna vozila	12,5 - 25

Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

Preostala vrednost in doba koristnosti sredstva se pregledujeta na vsak datum izkaza finančnega položaja in se ustrezno prilagodita, če so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen. Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tekoča vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. Vlaganja v obstoječe gradbene objekte in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev. Če se je ob tem del osnovnega sredstva zamenjal, se za ta del odpravi pripoznanje.

2.19. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva vključujejo programsko opremo in dobro ime (pojasnilo 2.6.). V izkazu finančnega položaja so pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.

Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob uporabi takih amortizacijskih stopenj, da je vrednost neopredmetenih sredstev razporejena v stroške v ocenjeni življenjski dobi sredstva. Amortizacijska doba osnovne bančne programske opreme je deset let in amortizacijska doba druge programske opreme od tri do pet let.

Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

2.20. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih NLB Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem ali povečanja vrednosti dolgoročne naložbe. Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost temelji na trenutnih tržnih cenah. Dobički in izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti se vključujejo v izkaz poslovnega izida.

2.21. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo

V nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo sodijo sredstva, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana zlasti s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Pogoj za uvrstitev v kategorijo

nekratkoročnih sredstev in skupine za odtujitev v posesti za prodajo je izpolnjen zgolj takrat, ko je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Poslovodstvo je zavezano prodajnemu načrtu, ki mora biti praviloma izpeljan v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo se merijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

Pri skupini za odtujitev so ob poznejšem merjenju sredstva in obveznosti, ki so zunaj področja merjenja MSRP 5, merjeni skladno z veljavnimi standardi (na primer terjatve za odloženi davek, sredstva iz zaslužkov zaposlencev, finančni instrumenti, naložbene nepremičnine, merjene po pošteni vrednosti, in pogodbene pravice iz zavarovalnih pogodb). Opredmetena in neopredmetena sredstva se ne amortizirajo. Učinki zaradi prodaje in vrednotenja so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

Obveznosti, ki so neposredno povezane s skupino za odtujitev, so v izkazu finančnega položaja razvrščene in predstavljene ločeno.

2.22. Računovodsko obračunavanje najemov

Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjeni čas. Najemne pogodbe se računovodsko vodijo kot finančni ali poslovni najem skladno s svojo začetno razvrstitvijo. Ključni dejavnik pri razvrstitvi najemov je obseg, v okviru katerega se tveganja in koristi, povezani z lastništvom predmeta najema, prenesejo z najemodajalca na najemnika.

NLB Skupina v vlogi najemnika

Najemi, pri katerih večino tveganj in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, nosi najemodajalec, se obravnavajo kot poslovni najemi. Pri poslovnih najemih so dana plačila vključena v izkaz poslovnega

izida sorazmerno s časom trajanja pogodbe. Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v obdobju prekinitve pogodbe.

Finančni najem se pripozna kot sredstvo in dolg v višini poštene vrednosti najetega sredstva, ali če je ta manjša, sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin. Amortizacija najetega sredstva je usklajena z računovodskimi usmeritvami lastnih amortiziranih sredstev, pri čemer je obdobje amortiziranja krajše od dobe koristnosti predmeta najema ali pogodbeno določenega obdobja najema. Plačane najemnine se porazdelijo med obrestne odhodke in zmanjšanje dolga tako, da se dobi stalna obrestna mera za preostalo stanje dolga.

NLB Skupina v vlogi najemodajalca

Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine vključene med prihodke sorazmerno s časom trajanja pogodbe. Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja prikazana med naložbenimi nepremičninami ali opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Kadar je večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom predmeta najema, prenesena z najemodajalca na najemnika, se najem razvrsti kot finančni najem. Pri sredstvu, danem v finančni najem, se sedanja vrednost prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega najema. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivne obrestne mere v celotni življenjski dobi najema. Terjatve iz finančnega najema so prikazane v višini neto naložbe v finančni najem vključno z nezajamčeno preostalo vrednostjo.

Prodaja in povratni najemi

NLB Skupina nastopa tudi kot najemodajalec v transakcijah prodaj in povratnih najemov, na podlagi katerih od najemnika najprej odkupi predmet najema in ga ponudi nazaj v najem. Omenjene pogodbe se razvrstijo kot finančni oziroma

poslovni najem glede na pogodbena določila posameznega najema.

2.23. Denar in denarni ustrezniki

V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki prikazujejo denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah, dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju, posojila bankam in dolžniški vrednostni papirji, ki niso v posesti za trgovanje, z originalno zapadlostjo do 90 dni. Denar in denarni ustrezniki so razkriti v izkazu denarnih tokov.

2.24. Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji z lastnostmi dolga

Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se ob začetnem pripoznanju pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je navadno enaka nabavni vrednosti, zmanjšani za transakcijske stroške. Ob poznejšem merjenju se merijo po odplačni vrednosti, razlika med vrednostjo ob začetnem pripoznanju in končno vrednostjo se v izkazu poslovnega izida pripozna med obrestnimi odhodki ob uporabi efektivne obrestne mere.

Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti v izkazu finančnega položaja. Razlika med knjigovodsko vrednostjo in ceno, po kateri je bil lastni dolg odkupljen, se prikaže v izkazu poslovnega izida.

2.25. Drugi izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala

Drugi izdani finančni instrumenti se ob začetnem pripoznanju delno ali v celoti razvrstijo kot kapitalski instrument, če so pogodbene značilnosti instrumenta take, da ga mora NLB Skupina skladno z MRS 32 Finančni instrumenti: razkrivanje in predstavljanje razvrstiti kot kapitalski instrument. Izdani finančni instrument se šteje kot kapitalski instrument, samo če ne pomeni nobene pogodbene obveze plačila.

Izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala, se v izkazu finančnega položaja pripoznavajo kot kategorija

lastniškega kapitala. Stroški, neposredno povezani z izdajo teh instrumentov, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. Pripadajoče obresti se pripoznavajo neposredno iz rezerv iz dobička.

Celotna knjigovodska vrednost izdanega finančnega instrumenta, ki ima lastnosti kapitala, je razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala v kategoriji drugi kapitalski instrumenti.

2.26. Rezervacije za prevzete obveznosti in stroške

Rezervacije za prevzete obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima NLB Skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

2.27. Prevzete finančne obveznosti Finančne in storitvene garancije

Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. Izdane so bankam, drugim finančnim institucijam in drugim strankam kot oblika zavarovanja za kredite, limite in druge bančne storitve.

Storitvene garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker izvajalec storitev ni izpolnil pogodbenih obveznosti.

Finančne in storitvene garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je navadno evidentirana kot znesek prejetih provizij. Prejete provizije se prenašajo v izkaz poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripoznanju se izdane garancije v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini, ki je višja od:

• višine nerazmejene provizije ali
• višine ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo obveznosti po pogodbi.

Dokumentarni akreditivi

Dokumentarni (in »stand by«) akreditiv pomeni pisno nepreklicno obvezo akreditivne (otvoritvene) banke v imenu nalogodajalca (uvoznika), da bo plačala upravičencu (izvozniku) vrednost dokumentov v okviru določenega roka:

• če je akreditiv plačljiv na vpogled, bo plačala na vpogled;
• če je akreditiv plačljiv z odloženim plačilom, bo plačala na dan zapadlosti pod pogojem, da upravičenec (izvoznik) predloži banki dokumente, ki so skladni s pogoji in roki, predpisanimi v akreditivu.

Obveznost se lahko prevzame tudi v obliki konfirmacije (potrditve) akreditiva, ki jo običajno na zahtevo ali po pooblastilu akreditivne (otvoritvene) banke prevzame potrdilna banka. Potrdilna banka dodatno k obvezi akreditivne banke samostojno prevzame obveznost do upravičenca, in sicer pod določenimi pogoji.

Druge prevzete finančne obveznosti

Med druge prevzete finančne obveznosti sodijo še prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov, nepokriti dokumentarni akreditivi in drugo.

2.28. Davki

Davek od dohodka je sestavljen iz tekočega in odloženega davka od dohodka.

Tekoči davek od dohodka v NLB Skupini je obračunan po trenutno veljavnih davčnih stopnjah od ugotovljenih pozitivnih davčnih osnov posameznih članic. Davčna stopnja v Sloveniji za leto 2017 znaša 19 % (2016: 17 %).

Odloženi davki se obračunavajo po metodi obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo v predvidljivi prihodnosti pojavil razpoložljiv obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev po pošteni vrednosti, ki so uvrščena v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, z varovanjem denarnih tokov pred tveganjem in aktuarskimi dobički ali izgubami zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Terjatve in obveznosti za odloženi davek so obračunane po davčnih stopnjah, ki so ali bodo veljavne ob koncu poročevalskega obdobja in za katere se pričakuje, da bodo uporabljene v obdobju, ko bo terjatev povrnjena in obveznost poravnana. Pri tem NLB Skupina na vsak datum izkaza finančnega položaja pregleda knjigovodsko vrednost terjatev za odložene davke in oceni razpoložljivost prihodnjega dobička, v korist katerega se lahko začasne razlike poračunajo.

Terjatve za odloženi davek se pri začasnih razlikah iz naložb v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige pripoznajo le, če je verjetno, da:

• bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in
• bo na razpolago obdavčljiv dobiček.

Slovenska davčna zakonodaja ne določa omejitev oziroma roka za uveljavljanje nepokrite davčne izgube.

Plačana nadomestila za opravljene finančne storitve so v Sloveniji obdavčena z davkom na finančne storitve. Davčna stopnja znaša 8,5 % (2016: 8,5 %), davek pa se plačuje mesečno. Ker je davek na finančne storitve prometni davek, v računovodskih izkazih znižuje obračunane prihodke.

2.29. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

NLB Skupina ponuja svojim strankam tudi storitve upravljanja premoženja. Ta sredstva niso vključena v izkaz finančnega položaja NLB Skupine, saj ne predstavljajo sredstev NLB Skupine. Za te storitve se strankam zaračuna provizija, ki je razčlenjena po posameznih postavkah v pojasnilu 4.3.b. Podrobnosti o poslovanju

v tujem imenu in za tuj račun so predstavljene v pojasnilu 5.25.

Dodatno so skladno s slovensko zakonodajo v pojasnilu 5.25. za storitve sprejemanja in posredovanja naročil, izvrševanja naročil, gospodarjenja s finančnimi instrumenti in skrbništva finančnih instrumentov, opravljenih za stranke, razčlenjeni podatki o terjatvah in obveznostih računov, na

katerih NLB Skupina vodi finančna sredstva strank iz posredniškega poslovanja.

2.30. Ugodnosti zaposlenih

Ugodnosti zaposlenih vključujejo jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, so:

		NLB
2017	2016	2017	2016
0,8 % - 3,1 %	0,8 % - 6,0 %	1,0 %	0,8 %
1,6 % - 4,0 %	1,6 % - 4,0 %	2,5 %	2,5 %
5.442	5.584	2.779	2.876
		NLB Skupina

Analiza občutljivosti znatnih aktuarskih predpostavk

31. 12. 2017		NLB Skupina				NLB
		Diskontna stopnja		Rast plač	Diskontna stopnja			Rast plač
	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.
Vpliv na rezervacije za ugodnosti zaposlenih iz naslova odpravnin (v %)	(5,7)	6,2	6,1	(5,7)	(5,8)	6,3	6,2	(5,7)

Skladno z zakonodajo se zaposleni upokojijo po 35–40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja v banki.

Te obveznosti so izmerjene v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, upoštevaje rasti prihodnjih plač in druge pogoje, ki se porazdelijo na ugodnosti za zaposlene iz pretekle in prihodnje delovne dobe.

Stroški službovanja so v izkaz poslovnega izida v postavko administrativni stroški vključeni kot stroški dela, medtem ko so

obresti za obveznosti iz odpravnin ob upokojitvi pripoznane v vrstici odhodki za obresti in podobni odhodki. Te obresti pomenijo spremembo sedanje vrednosti obveznosti, ki nastane zaradi približevanja zapadlosti v plačilo. Aktuarski dobički ali izgube zaradi sprememb aktuarskih predpostavk in izkustvene prilagoditve (razlike med dejanskimi in predvidenimi izplačili iz aktuarskih izračunov) pa so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu v vrstici aktuarski čisti dobički/ izgube za pokojninske programe in niso nikoli prerazvrščeni v izkaz poslovnega izida.

NLB Skupina plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje skladno z lokalno zakonodajo. Prispevki NLB znašajo 8,85 % bruto plače. Razen plačila prispevkov NLB Skupina nima nobenih dodatnih obveznosti. Prispevki pomenijo stroške v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida prikazani v okviru stroškov dela.

2.31. Delniški kapital

Dividende na navadne delnice

Dividende na navadne delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki NLB.

Lastne delnice

Če NLB ali druga članica NLB Skupine z nakupom pridobi delnice NLB, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. Pri poznejši prodaji lastnih delnic se dobički in izgube pripoznajo v kapitalu. Za delnice NLB, ki jih pridobi bodisi NLB sama bodisi druga družba, članica NLB Skupine, oblikuje NLB rezerve za lastne deleže v kapitalu.

Stroški izdaje novih delnic

Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv.

2.32. Poročanje po segmentih

O poslovnih segmentih se poroča na način, skladen notranjemu poročanju upravi banke, ki je izvršni organ in sprejema odločitve o porazdelitvi sredstev ter ocenjuje uspešnost posameznega segmenta.

Transakcije med organizacijskimi enotami (OE) so vodene po običajnih pogojih poslovanja. Obrestni prihodki so med OE znotraj matične banke (NLB) razporejeni ob uporabi internih transfernih cen in prikazani v postavki neto obrestni prihodki posamezne OE. Neto neobrestni prihodki se pripišejo OE, ki dejansko opravi storitev, iz katere prihodki izhajajo. Direktni stroški se pripišejo segmentu, ki je neposredno povezan z opravljeno storitvijo, indirektni stroški storitev, ki jih storitveni centri opravljajo za profitne centre, se prav tako pripišejo segmentu, za katerega je storitev opravljena, režijski stroški pa se delijo po dogovorjenih splošnih ključih. Eksterni neto prihodki so neto prihodki NLB Skupine v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Davek iz dohodka se ne razporeja med segmente (pojasnilo 7.a).

Skladno z MSRP 8 se poslovanje NLB Skupine razvršča v naslednje segmente: korporativno bančništvo v Sloveniji, poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, finančni trgi v Sloveniji, strateški tuji trgi, nestrateški trgi in dejavnosti ter ostale dejavnosti.

2.33. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene

Za pripravo računovodskih izkazov NLB Skupine so potrebne usmeritve, predpostavke in ocene poslovodstva. NLB Skupina sprejema usmeritve in predpostavke, ki bodo vplivale na izkazana sredstva in obveznosti v prihodnjem obračunskem letu. Vse ocene in predpostavke so skladno z MSRP najboljše ocene, izvedene v skladu z veljavnimi standardi. Ocene in predpostavke temeljijo na načelu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji glede prihodnjih dogodkov.

a) Oslabitve posojil in terjatev

NLB Skupina spremlja in preverja kakovost portfelja posojil, tako na posamični kot portfeljski ravni, zaradi tekočega ocenjevanja potrebne višine oslabitve. Za posamično pomembna finančna sredstva, za katera obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, NLB Skupina oblikuje individualne oslabitve. Dokazi temeljijo na informaciji o poslabšanju plačilne sposobnosti ali finančnih težavah dolžnika ali drugih pomembnih dejstvih, opredeljenih v točki 2.13. Individualne ocene so pripravljene na podlagi pričakovanih diskontiranih denarnih tokov iz poslovanja in/ali pričakovanih poplačil iz zavarovanja, ki jih preverja področje za kreditne analize pravnih in fizičnih oseb.

Finančna sredstva, kjer ni nepristranskega dokaza o oslabitvi, in manjši zneski izpostavljenosti se preverjajo skupinsko. Prihodnji denarni tokovi v tej skupini finančnih sredstev se ocenjujejo na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo kreditno tveganje, podobno kot sredstva v skupini. Metodologija in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, se redno preverjajo, zato da bi bila ocena dejanskih izgub čim bolj realna.

Obremenitveni test kreditnega tveganja ob predvidevanju vpliva neugodnih makroekonomskih razmer na stopnjo neplačila in stopnje izgub Stresni scenarij predvideva upočasnitev gospodarske rasti, katere rezultat je povečanje stopnje neplačila (»default rate«), in tudi stopnje izgube (»loss rate«). Povezava med makroekonomskimi dejavniki in dejavniki tveganja je ocenjena na podlagi zgodovinskih izkušenj, ocenjeni pribitki pa so uporabljeni na obstoječe izpostavljenosti z namenom ocenitve dodatnih oslabitev in rezervacij, ki so potrebne za pokritje tveganj. Predpostavka obeh scenarijev je, da se izpostavljenost med letom ne spreminja.

Rezultat stresnega scenarija za NLB Skupino prikazuje povečanje oslabitev za 70,4 mio EUR (2016: 84,2 mio EUR) in povišanje stopnje pokritja kreditnega portfelja z oslabitvami za 0,63 odstotne točke (2016: 0,73 odstotne točke).

b) Poštene vrednosti finančnih instrumentov

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na podlagi objavljene tržne cene na datum poročanja, to je na podlagi cene, ki pomeni najboljše povpraševanje po finančnih sredstvih, oziroma na podlagi cene, ki pomeni najboljšo ponudbo za finančne obveznosti.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z modeli vrednotenja. Ti vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih transakcijah, uporabo modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov, vrednotenje na podlagi primerljivih podjetij in druge najpogostejše metode vrednotenja. Ti modeli vrednotenja po kar najboljši oceni odražajo tržne razmere na dan merjenja, ki pa se lahko razlikujejo od tržnih razmer pred tem dnem ali po njem. Na datum izkaza finančnega položaja je poslovodstvo preverilo vse uporabljene modele, da bi zagotovilo, da ustrezno odražajo tržne razmere – vključno z upoštevanjem relativne likvidnosti trga

in ustreznosti uporabljenih kreditnih pribitkov. Spremembe ocene glede teh dejavnikov bi lahko vplivale na poročano pošteno vrednost finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, in finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo.

Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se določajo na podlagi tržnih podatkov, skladno s sprejeto metodologijo vrednotenja finančnih instrumentov NLB Skupine. Pri vrednotenju so uporabljeni tržni tečaji valut, tržne obrestne mere, krivulje donosov in krivulje volatilnosti po načelu preseka trga (»Market Snapshot«). Dnevno se ob 16. uri shranijo tržni podatki, ki so pozneje uporabljeni za izračun poštenih vrednosti (»Market Value«, NPV) finančnih instrumentov. Za vrednotenje NLB Skupina uporablja tržne krivulje donosov, upošteva pa tudi kreditno tveganje nasprotne stranke.

Hierarhija finančnih instrumentov glede na določitev poštenih vrednosti je razkrita v pojasnilu 6.5.

c) Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo

Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo, so oslabljeni, če pride do pomembnega ali dolgotrajnega upada njihove poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Odločitev, kaj pomeni pomemben ali dolgotrajen upad poštene vrednosti, temelji na ocenah. Pri pripravi teh ocen, poleg drugih dejavnikov, NLB Skupina upošteva volatilnost cen lastniških instrumentov. Oslabitev potrjujejo tudi dokazi o poslabšanju finančnega položaja izdajatelja instrumenta, poslabšanje uspešnosti panoge, spremembe v tehnologiji ter zmanjšanje poslovnih in finančnih denarnih tokov.

Če bi se vsi upadi poštene vrednosti pod nabavno vrednost šteli za pomembne ali dolgotrajne, bi NLB Skupina v letu 2017 realizirala dodatne izgube iz oslabitev v višini 119 tisoč EUR (2016: 257 tisoč EUR), NLB pa bi realizirala dodatne izgube iz oslabitev v višini 18 tisoč EUR (2016: 0 EUR) s prerazvrstitvijo

negativnega vrednotenja iz izkaza vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida tekočega leta.

d) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

NLB Skupina v skupino finančnih sredstev v posesti do zapadlosti razvršča neizvedene finančne naložbe z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo. Pred razvrstitvijo NLB Skupina preveri namen in sposobnost držati takšne naložbe do njihove zapadlosti. Če NLB Skupina ne bi bila sposobna držati naložbe do zapadlosti, bi posledično morala celotno skupino prerazvrstiti med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. V tem primeru bi morali naložbe prevrednotiti na pošteno vrednost, kar bi vplivalo na povečanje vrednosti naložb in posledično kapitala za 48.317 tisoč EUR (31. december 2016: povečanje za 59.895 tisoč EUR).

e) Oslabitev naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

Proces identifikacije in ocenjevanja oslabitev je po svoji zasnovi negotov, saj napovedovanje denarnih tokov zahteva izdatno uporabo ocen, ki so kot take občutljive za vključene predpostavke. Pregled oslabitev pomeni kar najboljšo oceno poslovodstva o naslednjih predpostavkah in dejstvih:

• Prihodnji denarni tokovi posameznih naložb so ocenjeni denarni tokovi za obdobja, za katera obstajajo sprejeti poslovni plani. Ocenjeni denarni tokovi za strateške članice temeljijo na petletnih poslovnih planih, za nestrateške članice pa na obdobju, skladnem s strategijo dezinvestiranja. Poslovni plani posameznih družb temeljijo na oceni prihodnjih gospodarskih razmer, ki bodo vplivale na poslovanje in kakovost kreditnega portfelja posamezne članice.
• Stopnja stabilne rasti denarnih tokov v obdobju, ki sledi sprejetim poslovnim planom, je ocenjena na 1 do 1,5 %.
• Ciljne stopnje kapitalske ustreznosti posamezne banke so predvidene v višini od 13 do 17 %.
• Diskontna stopnja, ki je bila pridobljena po modelu CAPM (»Capital Asset Pricing Model«) in se je uporabila za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov, temelji na konceptu stroškov kapitala posamezne naložbe. Diskontna stopnja izraža vpliv vrste finančnih in gospodarskih spremenljivk, vključno z netvegano obrestno mero in premijo za tveganje. Vrednosti uporabljenih spremenljivk v času nihajo in so zunaj nadzora poslovodstva. Diskontne stopnje so uporabljene v višini od 9,66 do 19,07 % (31. december 2016: od 9,52 do 18,78 %).

Za strateške članice NLB Skupine v letih 2017 in 2016 niso bili ugotovljeni znaki oslabitve kapitalskih naložb.

NLB je v letu 2017 oslabila kapitalske naložbe v nestrateške družbe, v skupni vrednosti 731 tisoč EUR.

f) Dobro ime

V konsolidiranih računovodskih izkazih je dobro ime izkazano na denar ustvarjajočih enotah (denar ustvarjajoče enote so najnižja raven v NLB Skupini, na kateri poslovodstvo spremlja sredstva). Vsaka posamezna članica NLB Skupine je ločena denar ustvarjajoča enota. Nadomestljiva vrednost vsake denar ustvarjajoče enote je določena na podlagi izračuna vrednosti v uporabi.

NLB Skupina je ob koncu leta izvedla pregled oslabitve dobrega imena za vse odvisne družbe. Pregled oslabitve dobrega imena temelji na enakih predpostavkah in dejstvih kot pri oslabitvah naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov (pojasnilo 2.33.e).

g) Davki

NLB Skupina posluje v državah z različno zakonodajo. Podlaga za pripoznanje odloženih terjatev za davke po stanju na dan 31. decembra 2017 so napovedi prihodnjih dobičkov in način, s katerim

si bo NLB Skupina povrnila naložbo v sredstvo, to je nadaljnja uporaba, prodaja ali likvidacija. Sprememba predpostavk glede predvidene povrnitve naložbe lahko pomeni pripoznanje terjatev za odložene davke ali odpravo terjatev za odložene davke, ki jih je NLB Skupina oblikovala v preteklosti. Če se predpostavke o prihodnjem poslovanju spremenijo, bo NLB Skupina ustrezno prilagodila terjatve za odloženi davek (pojasnili 4.14. in 5.18.).

h) Razvrstitev izdanih finančnih instrumentov med finančne obveznosti ali kapital

NLB Skupina izdaja neizvedene finančne instrumente, kjer je potrebna posebna presoja o njihovi razvrstitvi med finančne obveznosti ali sestavine kapitala. Kadar je plačilo v denarju odvisno od prihodnjih dogodkov, na katere poslovodstvo nima vpliva, ter poslovodstvo pričakuje, da je uresničitev takšnih dogodkov izredno neobičajna in obstaja majhna verjetnost, da se bodo zgodili, se takšni finančni instrumenti razvrstijo kot sestavina kapitala.

2.34. Implementacija novih računovodskih standardov

V poslovnem letu je NLB Skupina vpeljala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki sta jih izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju: OMRS) in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: OPMSRP), katerih uporaba je obvezna za letno poročevalsko obdobje, ki se začne s 1. januarjem 2017.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki veljajo od vključno 1. januarja 2017 ter jih je EU potrdila in NLB Skupina vpeljala

• MRS 12 (dopolnitev) – Pripoznavanje odloženih davkov za nerealizirane izgube velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Dopolnitev pojasnjuje, da mora podjetje preučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v breme katerega lahko odpravi odbitne

začasne razlike. Nadalje dopolnitev pojasnjuje, kako naj podjetje določi prihodnje obdavčljive dobičke in opisuje okoliščine, v katerih lahko podjetje dobiček pri izterjavi nekaterih sredstev nad njihovo neodpisano vrednostjo vključi v postavko obdavčljivi dobiček. Dopolnitve standarda ne vplivajo na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine, ker NLB že evidentira odložene davke, obračunane na podlagi začasnih razlik, v višini, za katero se ob upoštevanju ocen prihodnjih dobičkov pričakuje, da bo odpravljena v predvidljivi prihodnosti petih let.

• MRS 7 (dopolnitev) – Spodbuda razkritja – dopolnitev MRS 7 Izkaz denarnih tokov velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Dopolnitve zahtevajo od podjetij, da zagotovijo informacije o spremembah v svojih aktivnostih financiranja, vključno s spremembami denarnih tokov in negotovinskimi spremembami (kot so dobički/izgube iz tečajnih razlik). Trenutno dopolnitve nimajo vpliva na predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov NLB Skupine, ker ni sprememb v aktivnostih financiranja.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih je EU potrdila in jih NLB Skupina ni predčasno vpeljala

• MSRP 9 Finančni instrumenti

Julija 2014 je Odbor za Mednarodne standarde računovodskega poročanja izdal MSRP 9 Finančni instrumenti, ki je nadomestil MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. MSRP 9 uvaja nov pristop glede razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov ter nov model pričakovanih izgub, ki je bolj usmerjen v prihodnost in spreminja zahteve za obračunavanje varovanja pred tveganji. Uporaba MSRP 9 je obvezna za letna obdobja, ki se pričanejo 1. januarja 2018 ali kasneje z možnostjo predčasne uporabe. Oktobra 2017 je bila izdana sprememba

MSRP 9: Lastnosti predplačil z negativnim nadomestilom, ki prične veljati s 1. januarjem 2019 z možnostjo predčasne uporabe. Dopolnitev omogoča, da se določena finančna sredstva, ki vsebujejo možnost predčasnega odplačila za razumno negativno nadomestilo izmerijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v kolikor znesek predplačila predstavlja izključno plačilo neodplačane glavnice in obresti ter razumno nadomestilo. Razumno nadomestilo je lahko pozitivno ali negativno. Pred to spremembo finančna sredstva z negativnim nadomestilom za predčasno poplačilo ne bi prestala kriterija plačila izključno glavnice in obresti (SPPI testa) ter bi bila obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. EU te dopolnitve še ni potrdila, ne glede na to, pa sprememba ne bo imela vpliva na računovodske izkaze NLB Skupine.

Glede na razsežnosti zahtev MSRP 9 in njegov vpliv na celotni bančni sistem uvedbo standarda centralno vodi matična banka. Projekt je organiziran tako, da v njem sodelujejo različne delovne skupine, ki pokrivajo razne vidike MSRP 9. Za razvrščanje in merjenje je zadolženo Finančno računovodstvo, medtem ko so za oslabitve odgovorna Tveganja. Drugi relevantni sektorji imajo podporno vlogo. Sponzorja projekta sta člana uprave za področje financ in za področje tveganj. Imenovana je bila tudi nadzorna skupina projekta za notranje spremljanje napredka pri izvajanju ter sprejemanje ustreznih odločitev. Nadzorna skupine se sestane vsaj enkrat četrtletno.

NLB Skupina in NLB sta novi standard uvedli 1. januarja 2018 z izjemo zgoraj omenjene spremembe, ki prične veljati s 1. januarjem 2019 oz. po potrditvi s strani EU.

V skladu z zahtevami glede prehoda na MRSP 9 primerjalni podatki niso bili preračunani. Prilagoditev zaradi sprejetja MSRP 9 je bila pripoznana v zadržanem dobičku in drugem vseobsegajočem donosu na dan 1. januar 2018. Zaradi prehoda

na zahteve MSRP 9 se je kapital NLB Skupine povečal za 43,8 milijona EUR in delniški kapital NLB za 27,7 milijona EUR. Količnik temeljnega kapitala NLB Skupine se je povečal za 0,4 odstotne točke. NLB Skupina ob uvedbi modela pričakovanih izgub ne bo uporabila možnosti postopnega vpliva na regulatorni kapital, ki jo omogoča Uredba (EU) 2017/2395.

Razvrščanje in merjenje v skladu z MSRP 9

Z vidika razvrščanja in merjenja MSRP 9 predpisuje, da se vsa dolžniška finančna sredstva ocenjujejo na podlagi kombinacije poslovnega modela NLB Skupine za upravljanje sredstev in njihove značilnosti pogodbenih denarnih tokov. Kategorije merjenja finančnih sredstev po MRS 39 so nadomestile naslednje skupine:

• finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti,
• finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa,
• finančna sredstva v posesti za trgovanje in
• finančna sredstva, ki niso namenjena trgovanju, obvezno pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Finančna sredstva se merijo po odplačni vrednosti, če sodijo v okvir poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov (v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov) ter če denarni tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.

Finančna sredstva se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, če sodijo v okvir poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov in prodajo (v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov in prodaje) ter če denarni tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Pri modelu po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se dolžniški finančni instrumenti pripoznajo po pošteni vrednosti v izkazu finančnega

položaja in po odplačni vrednosti v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, razen pričakovanih kreditnih izgub in tečajnih razlik, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, dokler ni pripoznanje odpravljeno. Ob odpravi pripoznanja dolžniškega finančnega instrumenta se kumulativni dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.

Za kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje, se lahko nepreklicno določi, da se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa brez poznejše prerazvrstitve dobička ali izgube v izkaz poslovnega izida, razen dividend, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Vsa druga finančna sredstva je treba meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, med drugim tudi finančna sredstva iz drugih poslovnih modelov, ki se opravljajo na podlagi poštene vrednosti ali so namenjena trgovanju in finančna sredstva s pogodbenimi denarnimi tokovi, ki ne predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti.

Kot MRS 39 tudi MSRP 9 omogoča pripoznavo finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če to odpravi ali bistveno zmanjša nedoslednost pri merjenju ali pripoznavanju, ki bi sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti oziroma pripoznavanja z njimi povezanih dobičkov in izgub na različnih podlagah.

Obračunavanje finančnih obveznosti je ostalo enako kot pri zahtevah MRS 39, z izjemo dobička in izgube, ki izhaja iz lastnega kreditnega tveganja banke za obveznosti, ki so merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Takšna gibanja se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu brez poznejše prerazporeditve v izkaz poslovnega izida.

NLB Skupina in NLB sta izbrali politiko, ki jo kot možnost ponuja MSRP 9, namreč da se uporabljajo zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz MRS 39. Ne

glede na to pa bo NLB Skupina uvedla spremenjeno zahtevo MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« v letnem poročilu 2018, ki je bila uvedena v povezavi s spremembo MSRP 9 glede obračunavanja varovanja pred tveganjem. V skladu z MSRP 9 se vgrajeni izvedeni finančni instrumenti ne ločijo več od gostiteljskega instrumenta. Namesto tega se finančna sredstva razvrstijo na podlagi poslovnega modela in njihovih pogodbenih pogojev. Obračunavanje izvedenih finančnih instrumentov, vgrajenih v finančne obveznosti in nefinančne gostiteljske pogodbe, se ni spremenilo.

Ocena poslovnega modela NLB Skupine

NLB Skupina je svoj poslovni model opredelila ločeno za vsako enoto poročanja v NLB Skupini in temelji na dostopnih dejavnikih za različne portfelje, ki najbolje odražajo, kako NLB Skupina upravlja skupine finančnih sredstev z namenom doseganja svojega poslovnega cilja in ki zajemajo:

• način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o tem ključnemu poslovodnemu osebju;
• tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela, in zlasti način, kako se navedena tveganja obvladujejo;
• način določanja nadomestil ključnega poslovodstva, odgovornega za te posle (na primer, ali nadomestila temeljijo na pošteni vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov);
• pričakovano pogostost, vrednost in čas prodaj.

Ocena poslovnega modela temelji na utemeljeno pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih scenarijev. Na splošno lahko oceno poslovnega modela NLB Skupine povzamemo, kot sledi:

• dana posojila in depoziti so vključeni v poslovni model »v posesti z namenom prejemanja pogodbenih denarnih

tokov«, saj je v zvezi s kreditnim portfeljem glavni namen NLB Skupine prejemanje pogodbenih denarnih tokov.

• dolžniški vrednostni papirji so razdeljeni v tri osnovne modele, in sicer:
  • dolžniški vrednostni papirji »v posesti za trgovanje«;
  • dolžniški vrednostni papirji v okviru modela »v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov in prodajo« z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje finančnih sredstev ter je del likvidnostnih rezerv Skupine;
  • dolžniški vrednostni papirji v okviru poslovnega modela »v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov".

Kar zadeva dolžniške vrednostne papirje v poslovnem modelu za posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov, so dovoljene prodaja, povezana s povečanjem kreditnega tveganja izdajatelja, koncentracijo tveganja, prodaja blizu končne zapadlosti ali prodaja zaradi izpolnjevanja likvidnostnih potreb po stresnem scenariju. Prodaje, ki niso povezane s povečanjem kreditnega tveganja, so lahko prav tako skladne s poslovnim modelom, katerega cilj je posedovanje finančnih sredstev z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov, če so postranske glede na skupni poslovni model in

• če so zanemarljive vrednosti, tako posamično kot skupaj, tudi če so pogoste ali
• če so občasne, tudi če so velike vrednosti.

Pregled značilnosti pogodbenih denarnih tokov instrumentov (test SPPI – izključno plačilo glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice)

Drugi korak pri razvrščanju finančnih sredstev v portfelje, katerih cilj je »posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov« ali »posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje«, se nanaša na oceno, ali so pogodbeni denarni

tokovi skladni s testom SPPI. Glavnica predstavlja pošteno vrednost finančnega sredstva ob začetnem pripoznanju, zmanjšano za poznejše spremembe, npr. zaradi odplačila. Obresti morajo zajemati samo nadomestilo za časovno vrednost denarja, kreditno tveganje, druga osnovna tveganja povezana z dajanjem posojil in maržo, skladno z osnovnimi lastnostmi posojila. Če bi denarni tokovi povzročili več kot zanemarljivo izpostavljenost tveganju ali prek poslovnega izida.

NLB Skupina je pregledala portfelj sredstev »v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov« ali »v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje« za standardizirane produkte na ravni vzorčnih pogodb ter za nestandardizirane produkte na ravni posamezne izpostavljenosti. NLB Skupina je uvedla postopek za ugotavljanje SPPI testa v sklopu rednega naložbenega postopka in opredelila odgovornosti za primarni in sekundarni nadzor nad izvajanjem tega testa. Poseben poudarek je na novih in nestandardiziranih posojilnih pogodbah.

Ob prehodu na MSRP 9 s 1. januarjem 2018 je NLB Skupina ugotovila le nekaj izpostavljenosti, ki niso prestale SPPI testa in se zato merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Politika računovodske obravnave spremenjeni finančnih sredstev

Politika računovodske obravnave spremenjenih finančnih sredstev razlikuje med spremembami pogodbenih denarnih tokov iz komercialnih razlogov NLB Skupine in spremembami, ki izhajajo iz finančnih težav dolžnika. Spremenjena finančna sredstva iz naslova komercialnih razlogov vodijo v odpravo pripoznanja. Za spremenjena finančna sredstva, ki izhajajo iz finančnih težav dolžnika, pa pomembne spremembe vodijo v odpravo pripoznanja, tiste, ki niso pomembne (kjer se izpostavljenost tveganjem bistveno ne spreminja), pa ne. Za slednje NLB Skupina pripozna dobiček ali izgubo zaradi spremembe pogodbenih določil.

Oslabitev finančnih instrumentov

V skladu z MSRP 9 je NLB Skupina prešla z modela nastalih izgub na model pričakovanih izgub, ki zagotavlja nepristranske in z verjetnostjo tehtane ocene kreditnih izgub z ovrednotenjem vrste možnih izidov, ki vključujejo tudi napovedi prihodnjih gospodarskih razmer. NLB Skupina mora pripoznati ne samo kreditne izgube, ki so že nastale, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube je treba pripoznati za vsa posojila in druga dolžniška finančna sredstva, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, skupaj z obvezami iz posojil in pogodbami o finančnem poroštvu.

Popravek vrednosti temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačila (PD) v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja; v tem primeru popravek vrednosti temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva (LECL). Skupina na podlagi primernih in dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali prizadevanj, določi, ali se je tveganje neplačila znatno povečalo od začetnega pripoznanja. To zajema kvalitativne in kvantitativne informacije ter analizo na podlagi preteklih informacij, izkušenj in strokovnih kreditnih ocen ter v prihodnost usmerjene informacije.

Razvrščanje v skupine

NLB Skupina je pripravila metodologijo za pričakovane kreditne izgube, ki opredeljuje merila za razvrščanje v skupine, prehod med njimi, izračun kazalnikov tveganj in validiranje modelov. Skupina razvršča finančne instrumente v 1. skupino, 2. skupino in 3. skupino na podlagi uporabljene metodologije oslabitev, kot je opisano v nadaljevanju:

• 1. skupina – donosni portfelj: od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, NLB Skupina pripozna popravek

vrednosti na podlagi 12-mesečnega obdobja,

• 1. skupina nedonosni portfelj: od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, NLB Skupina pripozna popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva in
• 1. skupina oslabljeni portfelj: NLB Skupina pripoznava popravek vrednosti v celotnem obdobju trajanja teh finančnih sredstev. Definicija neplačila je usklajena s smernicami EBA.

Znatno povečanje kreditnega tveganja se predvideva:

• ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem pripoznanju,
• kadar je finančno sredstvo v zamudi s plačilom več kot 30 dni (dnevi zamude so vključeni tudi pri določitvi bonitetne ocene),
• če NLB ali NLB Skupina namerava odobriti kreditojemalcu restrukturiranje ali
• če se kredit uvrsti na opazovalni seznam ('watch list').

Metodologija bonitetnega razvrščanja bank in držav sta odvisni od obstoja oz. neobstoja bonitetne ocene mednarodnih bonitetnih hiš Fitch, Moody's ali S&P. Bonitetne ocene se določijo na podlagi povprečne mednarodne bonitetne ocene. V kolikor mednarodnih bonitetnih ocen ni, se za razvrstitev uporabi interna metodologija NLB Skupine.

Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 1. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v 12 mesecih ali krajšem obdobju, če je zapadlost finančnega sredstva krajša od 1 leta. Verjetnost neplačila v 12 mesecih že vključuje učinek makroekonomskih napovedi. Izgube zaradi oslabitev v 1. skupini odražajo izgube, ki so že nastale v donosnem portfelju, vendar še niso identificirane.

Pričakovane kreditne izgube iz 2. skupine se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v celotnem obdobju trajanja sredstva, ker se je njegovo kreditno tveganje znatno povečalo od začetnega pripoznanja. Izračun prav tako temelji na večjem številu ekonomskih scenarijev za prepoznavanje verjetnosti izgub, ki so usmerjene v prihodnost in povezane s predvidenimi makroekonomskimi napovedmi.

Finančni instrumenti v 3. skupini se obravnavajo enako kot oslabljeni finančni instrumenti v skladu z MRS 39. Za izpostavljenosti, ki ne dosegajo praga materialnosti, se oblikujejo skupinske oslabitve in rezervacije ob upoštevanju 100 % verjetnosti neplačila. Finančni instrumenti se prerazvrstijo iz 3. skupine, ko ne izpolnjujejo več meril za oslabljena finančna sredstva po poskusni dobi. Posebna obravnava je namenjena finančnim sredstvom oslabljenim ob nakupu ali izdaji (POCI), pri katerih se popravki vrednosti pripoznajo samo za pričakovane izgube v obdobju od začetnega pripoznanja naprej.

Oslabitve na skupinski ravni se izračunajo tako, da se izpostavljenost ob neplačilu (EAD) konec vsakega meseca pomnoži z ustrezno verjetnostjo neplačila in izgubo ob neplačilu (LGD). Izpostavljenost ob neplačilu je vsota bilančnih izpostavljenosti in zunajbilančnih izpostavljenosti, pomnožena s kreditnim konverzijskim faktorjem (CCF). Rezultat za posamezni mesec se diskontira na sedanjost. Pri izpostavljenostih iz 1. skupine se pričakovana kreditna izguba nanaša samo na 12 mesecev, pri izpostavljenostih iz 2. skupine pa so vključene celotne pričakovane izgube do datuma zapadlosti.

Za namen ocenjevanja izgub ob neplačilu (LGD) NLB uporablja odbitek pri vrednotenju zavarovanja (HC) za vsako vrsto zavarovanja in stopnjo poplačila za nezavarovano izpostavljenost (URR), za posamezni segment komitentov, v skladu s Smernicami Banke Slovenije. Oba parametra se izračunavata na podlagi zgodovinskih podatkov banke o poplačilih. Pričakovana življenjska doba Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub mora NLB Skupina upoštevati najdaljše pogodbeno obdobje v katerem je izpostavljena kreditnemu tveganju. Za določene revolving izpostavljenosti iz naslova odobrenih kreditnih linij, ki so brez končnega roka zapadlosti, se pričakovano obdobje za izračun oslabitev določi na podlagi obdobja, v katerem je banka izpostavljena kreditnem tveganju in v katerem se pričakovane izgube ne bi zmanjšale z ukrepi za obvladovanje tveganj.

Informacije, usmerjene v prihodnost Skupina vključuje informacije, usmerjene v prihodnost, tako v oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja kot v merjenje pričakovanih kreditnih izgub. Skupina upošteva informacije, usmerjene v prihodnost, kot so makroekonomski dejavniki (npr. stopnja brezposelnosti, rast BDP, obrestne mere in cene stanovanj) ter ekonomske napovedi. Izhodiščni scenarij je verjetnejši izid običajnega finančnega načrtovanja Skupine, medtem ko boljši in najslabši možni scenariji napovedujejo bolj optimističen oziroma pesimističen izid (podobno kot v ICAAP).

Vsi parametri tveganj se izračunavajo enkrat letno oziroma pogosteje, če se gospodarske napovedi spremenijo občutneje v primerjavi s predhodnimi napovedmi; v tem primeru se parametri preračunajo glede na nove napovedi.

Predstavitev učinkov prehoda na MSRP 9 s 1. januarjem 2018

Na podlagi predstavljenega poslovnega modela, značilnosti pogodbenih denarnih tokov dolžniških instrumentov in uvedbe modela pričakovanih kreditnih izgub je spodaj predstavljena primerjava kategorij merjenja po MRS 39 in MSRP 9 skupaj z učinki prehoda na MSRP 9 na dan 1. januarja 2018:

	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB
Kategorije merjenja po MRS 39
Sredstva	11.811.926	8.150.393
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.256.481	570.010
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	5.003	634
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.276.493	1.777.762
Krediti in terjatve	7.570.650	5.170.321
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	609.712	609.712
Terjatve za davek	21.398	21.954
Obveznosti	102.860	75.633
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	635	635
Rezervacije	88.639	70.817
Obveznosti za davek	3.990	-
Druge obveznosti	9.596	4.181
	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB
Kategorije merjenja po MSRP 9
Sredstva	11.870.917	8.179.895
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.255.824	569.943
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	31.404	31.239
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.656.365	1.285.276
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti	8.834.791	6.273.119
Terjatve za davek	20.344	20.318
Obveznosti	115.737	77.469
Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	5.815	5.166
Rezervacije	93.989	67.232
Obveznosti za davek	6.466	1.014
Druge obveznosti	9.467	4.057
Vpliv na kapital ob prehodu na MSRP 9 1. januarja 2018	46.114	27.666
Podrobnosti učinka prehoda na MSRP 9,
pripoznane v kapitalu:
	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB
Vpliv na kapital ob prehodu na MSRP 9 - podrobnosti
Sprememba metodologije za oslabitve in rezervacije	58.743	37.319
Prevrednotenje kreditov na pošteno vrednost	36	(687)

Prevrednotenje kreditov na pošteno vrednost	36	(687)
Pripoznanje izgub spremenjenih finančnih sredstev	(1.049)	(1.049)
Prerazvrstitev in prevrednotenje vrednostnih papirjev	(7.504)	(5.267)
Davek iz dohodka ob prehodu	(4.112)	(2.650)
Skupaj	46.114	27.666
Delež manjšinskih lastnikov	(2.281)	-
Skupaj vpliv na pripadajoči kapital lastnikov	43.833	27.666

• MSRP 15 (nov standard) Prihodki iz pogodb s strankami velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Standard nadomešča obstoječe zahteve MSRP glede prihodkov (MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 18 Prihodki, OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev, OPMSRP 15 Dogovori o izgradnji nepremičnin, OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev in SOP 31 Prihodki – transakcije neposredne zamenjave, ki vključujejo storitve oglaševanja) in velja za vse prihodke iz pogodb s strankami. Standard določa načela merjenja in pripoznanja prihodkov. Osnovno načelo standarda je, da se prihodki pripoznajo v višini, ki odraža znesek kupnine, ki ga družba pričakuje v zameno za prenos blaga ali storitev h kupcu. NLB Skupina ocenjuje vpliv sprejetja standarda na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
• MSRP 15 (dopolnitev) Pojasnila k prihodkom iz pogodb s strankami velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnitve k standardu Prihodki ne spreminjajo temeljnih načel standarda, ampak pojasnjujejo, kako je treba ta načela uporabljati. Dopolnila pojasnjujejo, kako prepoznati izvršitveno obvezo v pogodbi, določiti, ali je podjetje naročnik, in ali prihodke iz izdane licence pripoznati v trenutku ali v daljšem časovnem obdobju. Poleg pojasnil dopolnitve vključujejo tudi dve dodatni olajšavi za zmanjšanje stroškov in kompleksnosti za družbe, ki prvič uporabljajo nov standard. NLB Skupina ne pričakuje materialnega vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.
• MSRP 4 (dopolnitev) Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnila obravnavajo pomisleke, ki izhajajo iz uporabe novega standarda o finančnih

instrumentih MSRP 9, pred uvedbo novega nadomestnega standarda MSRP 4. Dopolnitve uvajajo dva pristopa: prekrivni pristop in začasno izjemo od uporabe MSRP 9. NLB Skupina ne pričakuje vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.

• MSRP 16 (nov standard) – Najemi velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. MSRP 16 nadomešča obstoječ računovodski standard MRS 17 Najemi. MSRP 16 določa usmeritve za pripoznavanje, merjenje, predstavitev in razkrivanje najema. Standard od najemnika zahteva, da pripozna vse najeme v okviru bilančnih postavk, podobno kot pri obračunu finančnega najema skladno z MRS 17. Vključuje dve izjemi od pripoznanja s strani najemnika, in sicer pri najemu sredstev »nizke vrednosti« in pri kratkoročnih najemih. Na dan začetka najema mora najemnik pripoznati obveznost za plačilo najemnine in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva med trajanjem najema. Skladno z MSRP 16 ostaja računovodska obravnava najema s strani najemodajalca v bistvu enaka, kot je v obstoječem MRS 17. NLB Skupina ocenjuje vpliv sprejetja standarda na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih EU še ni potrdila

• MSRP 17 (nov standard) – Zavarovalne pogodbe velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Novi standard zagotavlja celovit okvir za merjenje in predstavitev vseh zavarovalnih pogodb. Standard bo nadomestil MSRP 4 Zavarovalne pogodbe in zahteva, da se zavarovalne pogodbe merijo z upoštevanjem trenutnih dejanskih denarnih tokov in da se prihodki pripoznajo skozi celotno obdobje izvajanja storitve. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

• Pojasnilo OPMSRP 22 Transakcije v tuji valuti in predplačilo kupnine velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Pojasnilo obravnava uporabo menjalnega tečaja pri poslih, ki vključujejo predčasno plačilo ali prejem predplačila v tuji valuti. Zadeva transakcije v tuji valuti, kadar podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost iz naslova plačila ali prejema predplačila, pred pripoznanjem s tem povezanih sredstev, odhodkov ali prihodkov. To pa ne velja, če podjetje pri prvotnem pripoznanju izmeri povezana sredstva, odhodke ali prihodke po pošteni vrednosti. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
• Pojasnilo OPMSRP 23 Negotovost pri obračunavanju davka iz dobička (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje). Pojasnilo obravnava obračunavanje davka iz dobička takrat, ko morda ni jasno, kako se davčna zakonodaja uporablja za določeno transakcijo ali okoliščino oziroma ali bo davčni organ sprejel davčno obravnavo družbe. MRS 12 - Davek iz dobička določa, kako obračunati tekoči in odloženi davek, ne pa kako odraziti učinke negotovih davčnih obravnav. OPMSRP 23 uvaja smernice, ki v MRS 12 dodajajo določila, kako odraziti učinke negotovosti pri obračunavanju davka iz dobička. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
• MSRP 2 (dopolnitev) Razvrščanje in merjenje plačilnih transakcij z delnicami velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnitve pojasnjujejo, kako obravnavati določene vrste plačilnih transakcij z delnicami. Zagotavljajo zahteve, ki se nanašajo na tri glavna področja: računovodsko obravnavo učinkov odmernih pogojev in pogojev, ki niso odmerni, pri merjenju z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami, razvrstitev plačilnih

transakcij z delnicami na podlagi sodil za neto poravnavo davčnega odtegljaja in računovodsko obravnavo sprememb pogojev plačilne transakcije z delnicami, ki imajo za posledico prerazvrstitev postavke v kapital. NLB Skupina nima plačilnih transakcij z delnicami.

• Letne dopolnitve MSRP 2014-2016. Dopolnitve so manjše spremembe, ki pojasnjujejo, popravljajo ali odstranjujejo odvečno besedilo v standardih. Dopolnitve se nanašajo na tri standarde: MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja ter MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige veljata za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.
• MRS 40 (dopolnitev) Prenos naložbenih nepremičnin velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnitve pojasnjujejo zahteve ob prenosu na ali z naložbenih nepremičnin. Družba naj bi prenesla nepremičnino na ali z naložbenih nepremičnin, ko in samo ko obstaja dokaz o spremembi uporabe. Sprememba uporabe nastane, če nepremičnina izpolnjuje ali ne izpolnjuje več definicije naložbene nepremičnine. Samo spremenjena namera poslovodstva glede uporabe nepremičnine še ne predstavlja dokazila o spremembi uporabe. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
• MRS 28 (dopolnitev) Dolgoročne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Dopolnitev pojasnjuje, da MSRP 9 Finančni instrumenti veljajo za dolgoročne naložbe v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki so po vsebini sestavni del »čiste naložbe« v pridruženi družbi ali skupnem

podvigu, v kolikor se zanje ne uporablja kapitalska metoda. NLB Skupina ne pričakuje vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.

• Letne dopolnitve MSRP 2015-2017. Dopolnitve so sestavljene iz vsebinskih sprememb in pojasnil ter so veljavne za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Dopolnitve MSRP 3 pojasnjujejo, da kadar podjetje pridobi nadzor nad podjetjem, ki je skupno delovanje, ponovno izmeri prej navedene deleže v tem podjetju. Dopolnitve MSRP 11 pojasnjujejo, da kadar podjetje pridobi skupni nadzor nad podjetjem, ki je skupno delovanje, podjetje ne izmeri ponovno prej navedenih deležev v tem podjetju. Dopolnitve MRS 12 pojasnjujejo, da je treba vse davčne posledice dividend pripoznati v poslovnem izidu, ne glede na to, kako davek nastane. Dopolnitve MRS 23 pojasnjujejo, da v kolikor prejeto posojilo ostane neodplačano, potem ko je z njim povezano sredstvo že pripravljeno za njegovo nameravano uporabo ali prodajo, to posojilo postane del najetih sredstev za potrebe izračunavanja stopnje kapitalizacije prejetih posojil. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
• MSRP 14 (nov standard) Razmejitve, ki izhajajo iz reguliranih storitev je neobvezen standard in velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Evropska komisija se je odločila, da ne začne postopka odobritve tega vmesnega standarda, temveč da počaka na končni standard. Standard omogoča, da se ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v večji meri nadaljuje obračunavanje razmejitev, ki izhajajo iz reguliranih storitev skladno s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Za obstoječe pripravljavce računovodskih izkazov skladno z MSRP je uporaba tega standarda prepovedana. Standard nima

vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

• MSRP 10 in MRS 28 (dopolnitev) – Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti dopolnitev standardov glede Prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom odložil za nedoločen čas. Dopolnitev standarda obravnava neskladje med zahtevami MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Skladno z dopolnitvijo družba celoten znesek dobička ali izgube pri prodaji pripozna, kadar gre za poslovanje, ne glede na to, ali je del odvisne družbe ali ne. Delni dobiček ali izgubo družba pripozna, kadar je v posel vključeno sredstvo, ki ne predstavlja poslovanja, tudi če so sredstva del odvisne družbe. NLB Skupina ne pričakuje vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.

3. Spremembe v sestavi NLB Skupine

Spremembe v letu 2017 Spremembe kapitala:

• Povečanje kapitala z denarjem v NLB Banko Beograd, REAM d.o.o., Beograd in REAM d.o.o., Zagreb v višini 10.909 tisoč EUR za zagotavljanje večjega obsega poslovanja.
• Povečanje kapitala z denarjem v CBS Invest, Sarajevo v višini 75 tisoč EUR zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije.
• NLB je od manjšinskih delničarjev odkupila delnice NLB Banke, Podgorica in s tem povečala lastniški delež v banki z 99,36 % na 99,83 %. Povečanje kapitalske naložbe je bilo pripoznano v višini 125 tisoč EUR.
• Povečanje kapitala z denarjem v Prvi Faktor d.o.o., Beograd – v likvidaciji v višini 212 tisoč EUR za zagotavljanje kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije. S tem je NLB pridobila 5-odstotni neposredni lastniški delež v družbi.

Druge spremembe:

• V družbi Kreditni biro SISBON je bil zaključen postopek likvidacije. Skladno s sklepom sodišča je bila družba izbrisana iz sodnega registra.
• Ustanovljena je bila družba SPV 2 d.o.o., Novi Sad, ki bo upravljala določene nepremičnine v NLB Skupini. NLB ima v njej 100-odstotni delež. V avgustu 2017 je bil sedež družbe prestavljen v Beograd. Družba se po novem imenuje SPV 2 d.o.o., Beograd.
• NLB je v juliju 2017 prodala kapitalsko naložbo v nestrateški odvisni družbi NLB Factoring – »v likvidaci«, Brno.
• Družbi NLB Prospera d.o.o., Ljubjana - v likvidaciji in NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana sta formalno v postopku likvidacije.

Spremembe v letu 2016

Spremembe kapitala:

• Povečanje kapitala z denarjem v višini 2.503 tisoč EUR v SR-RE d.o.o., Beograd, REAM d.o.o., Podgorica in REAM d.o.o., Beograd zaradi povečanja obsega poslovanja.
• Povečanje kapitala z denarjem v višini 13.050 tisoč EUR v NLB Leasing Podgorica, Podgorica, NLB Lizing, Skopje in Prvi faktor Ljubljana zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije.
• Povečanje kapitala s konverzijo kredita v višini 1.719 tisoč EUR v NLB Leasing Beograd zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije.
• Povečanje kapitala z denarjem v višini 7.004 tisoč EUR v NLB Leasing, Ljubljana za nadomestitev izgube iz naslova prodaje portfelja slabih posojil (»projekt Pine«) ter v višini 7.000 tisoč EUR za zagotavljanja kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije v družbi Optima Leasing, Zagreb.

Druge spremembe:

• FIN-DO, Domžale in PRO-Avenija, Ljubljana sta se pripojila k PRO-REM, Ljubljana. Vpis pripojitve v sodni register je bil izveden 1. julija 2016 z obračunskim dnem 31. decembra 2015.

• Ustanovljena je bila družba BH-RE d.o.o., Sarajevo, ki bo upravljala določene nepremičnine v NLB Skupini. PRO-REM d.o.o., Ljubljana ima v njej 100-odstotni delež.
• Družbe Kreditni biro SISBON d.o.o., Ljubljana, Optima Leasing, Zagreb, NLB Leasing, Beograd, NLB Lizing Skopje, PRO-REM, Ljubljana, OL Nekretnine, Zagreb, NLB Leasing Podgorica, Podgorica in NLB InterFinanz Zürich so formalno začele z likvidacijo, NLB Propria, Ljubljana pa s 1. januarjem 2017.
• V družbah Prvi faktor, Skopje in NLB Leasing Sofija sta bila zaključena postopka likvidacije. Skladno s sklepom sodišča sta bili družbi izbrisani iz sodnega registra.

4. Razkritja k izkazu poslovnega izida

4.1. Obrestni prihodki in odhodki

Razčlenitev po vrstah sredstev in obveznosti

	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB
	2017	2016	2017	2016
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
Krediti in terjatve strankam, ki niso banke	311.581	327.055	148.229	166.718
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	26.476	31.426	14.045	17.881
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	16.446	17.997	16.446	17.997
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	6.801	9.180	6.801	9.273
Krediti in terjatve bankam in centralnim bankam	1.548	1.249	2.304	2.407
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	831	-	831
Vloge pri centralnih bankah in bankah	881	755	430	442
Druga finančna sredstva	-	1	-	1
Skupaj	363.733	388.494	188.255	215.550
Odhodki za obresti in podobni odhodki
Depoziti strank, ki niso banke	29.476	40.797	8.852	15.281
Izdani vrednostni papirji	4.357	9.376	4.357	9.376
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	5.896	5.923	5.896	5.923
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	6.249	5.688	6.249	5.688
Krediti bank in centralnih bank	2.243	3.699	1.670	2.713
Krediti strank, ki niso banke	1.561	1.857	-	10
Podrejene obveznosti	1.593	1.840	-	-
Negativne obresti	2.436	1.429	2.115	1.307
Odhodki za obresti za ugodnosti zaposlenih (pojasnili 2.30. in 5.17.c)	242	357	110	205
Depoziti bank in centralnih bank	220	75	166	70
Druge finančne obveznosti	144	148	51	99
Skupaj	54.417	71.189	29.466	40.672
Čiste obresti	309.316	317.305	158.789	174.878

V letu 2017 obračunani obrestni prihodki na individualno oslabljene kredite v NLB Skupini znašajo 26.541 tisoč EUR (2016: 31.059 tisoč EUR), medtem ko v NLB znašajo 11.984 tisoč EUR (2016: 15.940 tisoč EUR).

Postavka negativne obresti vključuje obresti iz depozitov pri bankah in centralnih bankah v višini 2.107 tisoč EUR za NLB Skupino (2016: 1.429 tisoč EUR) in 1.786 tisoč EUR za NLB (2016: 1.307 tisoč EUR) ter obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo z negativno efektivno obrestno mero kupljenih s premijo v višini 329 tisoč EUR za NLB Skupino in NLB (2016: 0 EUR).

4.2. Prihodki iz dividend

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2017	2016	2017	2016
Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	179	1.238	50	1.144
Skupaj	179	1.238	50	1.144

4.3. Prihodki in odhodki pri opravninah

a) Prihodki in odhodki pri opravninah v zvezi s posli za lasten račun

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Prihodki iz opravnin
Prihodki iz opravnin iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	60.976	55.798	39.459	37.568
Transakcijski računi strank	43.485	39.878	32.699	31.015
Drugi prihodki iz opravnin
Plačilni promet	56.997	54.987	28.408	28.149
Upravljanje pooblaščenih investicijskih družb	17.070	13.831	5.000	3.615
Dana jamstva	11.111	12.225	7.306	8.250
Posredovanje zavarovalnih produktov	4.073	3.321	4.060	3.302
Druge storitve	5.810	6.008	3.900	4.399
Skupaj	199.522	186.048	120.832	116.298
Odhodki za opravnine
Odhodki za opravnine iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	38.064	34.539	22.980	21.430
Drugi odhodki iz opravnin
Plačilni promet	5.675	5.363	812	775
Zavarovanje imetnikov osebnih računov in zlatih kartic	1.465	2.108	983	1.427
Investicijsko bančništvo	1.433	1.018	345	279
Prejeta jamstva	231	354	170	290
Druge storitve	2.891	3.038	1.210	1.361
Skupaj	49.759	46.420	26.500	25.562
Čiste opravnine iz poslov za lasten račun	149.763	139.628	94.332	90.736

Prihodki iz drugih storitev vključujejo prihodke iz storitve hrambe, administrativne storitve ter druge posredniške in komisijske posle. V letu 2017 so prihodki iz drugih storitev vključevali tudi prihodke iz naslova upravljanja terjatev, prodanih v višini 184 tisoč EUR (2016: 1.543 tisoč EUR).

b) Prihodki in odhodki pri opravninah v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za stranke

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Prihodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke
Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	1.171	1.250	1.153	1.231
Gospodarjenje s finančnimi instrumenti	1.351	1.502	-	-
Izvedba prvih in nadaljnjih prodaj brez obveznosti odkupa	123	184	123	184
Skrbništvo in sorodne storitve	5.090	4.190	4.979	4.104
Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank	613	549	613	549
Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij	38	648	49	648
Skupaj	8.386	8.323	6.917	6.716
Odhodki za opravnine v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke
Opravnine v zvezi s KDD in njej podobnimi organizacijami	2.697	2.241	2.706	2.121
Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami	34	45	34	45
Skupaj	2.731	2.286	2.740	2.166
Čiste opravnine iz investicijskih storitev in poslov za stranke	5.655	6.037	4.177	4.550
Skupaj prihodki iz opravnin	207.908	194.371	127.749	123.014
Skupaj odhodki za opravnine	52.490	48.706	29.240	27.728
Skupaj a) in b)	155.418	145.665	98.509	95.286

4.4. Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

			v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
- dobički	12.455	14.861	11.883	14.712
- izgube	(213)	(33)	(172)	(33)
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- izgube	-	(40)	-	(40)
Skupaj	12.242	14.788	11.711	14.639

V februarju 2017 je NLB Skupina uspešno zaključila prodajo svojega lastniškega deleža v nestrateški naložbi in pri tem realizirala dobiček v višini 9.534 tisoč EUR.

4.5. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2017	2016	2017	2016
Lastniški vrednostni papirji in deleži
- dobički	-	26	-	26
- izgube	-	(26)	-	(26)
Nakup in prodaja tujih valut
- dobički	19.469	23.023	11.243	15.767
- izgube	(8.851)	(13.244)	(7.093)	(12.415)
Dolžniški vrednostni papirji
- dobički	1.093	4.474	1.093	4.474
- izgube	(1.135)	(6.862)	(1.135)	(6.862)
Izvedeni finančni instrumenti
- valutni	1.232	506	1.698	288
- obrestni	1.170	(1.238)	1.170	(1.178)
- valutno-obrestni	(77)	(29)	(77)	(29)
- na vrednostne papirje	166	291	166	291
Skupaj	13.067	6.921	7.065	336

4.6. Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Finančna sredstva in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	(381)	1.449	(892)	1.014
Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 5.12.)	2.614	-	-	-
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	(177)	(246)	(177)	(246)
Drugo	93	(45)	62	(30)
Skupaj	2.149	1.158	(1.007)	738

4.7. Drugi poslovni prihodki

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Prihodki od nebančnih storitev	12.099	14.552	8.255	9.911
- storitve informacijske tehnologije	3.531	5.208	3.531	5.208
- storitve prevoza gotovine	3.617	3.608	3.617	3.608
- poslovni najem premičnin	2.798	3.132	439	484
- drugo	2.153	2.604	668	611
Najemnine od naložbenih nepremičnin	5.440	5.942	381	260
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost (pojasnilo 5.10.)	2.242	155	396	22
Prodaja naložbenih nepremičnin	1.821	6	62	-
Drugi poslovni prihodki	4.822	3.787	3.078	2.074
Skupaj	26.424	24.442	12.172	12.267

4.8. Drugi poslovni odhodki

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Jamstva vlog vlagateljev	13.393	13.134	4.732	4.567
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost (pojasnilo 5.10.)	3.396	8.067	2.382	484
Enotni sklad za reševanje	2.590	3.894	2.590	3.894
Drugi davki in dajatve	2.993	3.055	1.093	1.026
Odhodki, povezani z izdajo storitvenih garancij	589	1.728	589	1.728
Članarine in podobno	1.122	889	700	317
Odhodki povezani s tožbami hrvaških varčevalcev (pojasnilo 5.17.)	2.202	-	2.202	-
Drugi poslovni odhodki	3.126	2.437	961	1.160
Skupaj	29.411	33.204	15.249	13.176

Drugi poslovni odhodki vključujejo predvsem odhodke, povezane z licencami, donacijami in škodami.

4.9. Administrativni stroški

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2017	2016	2017	2016
Stroški dela
Bruto plače, nadomestila in druge kratkoročne koristi	139.918	140.961	88.429	88.277
Dajatve za pokojninsko zavarovanje	11.323	11.460	6.718	6.639
Dajatve za socialno zavarovanje	9.195	9.028	5.503	5.441
Ugodnosti zaposlenih (pojasnilo 5.17.c)	4.049	3.930	3.046	2.843
Odpravnine	94	379	462	473
Drugi zaslužki zaposlencev	3.955	3.551	2.584	2.370
Skupaj	164.485	165.379	103.696	103.200
Splošni in administrativni stroški
Stroški materiala	5.413	5.865	2.488	2.679
Stroški storitev	25.957	28.884	15.032	17.636
Stroški intelektualnih storitev	10.317	12.505	5.660	8.258
Stroški opravljanja nadzora	2.542	2.337	1.176	1.031
Stroški drugih storitev	13.098	14.042	8.196	8.347
Stroški za službena potovanja	1.189	1.101	419	387
Stroški marketinga	7.031	5.845	3.739	2.655
Stroški zgradb in opreme	26.609	26.123	14.087	14.959
Stroški energije	4.124	4.201	2.117	2.224
Najemnine in zakupnine	6.070	6.105	1.256	1.240
Stroški vzdrževanja zgradb, vozil in druge opreme	6.211	5.505	4.597	4.469
Stroški varovanja zgradb	3.499	3.517	1.441	1.396
Stroški zavarovanja za osnovna sredstva	2.725	2.661	1.722	1.510
Drugi obratovalni stroški	3.980	4.134	2.954	4.120
Stroški tehnologije	15.492	16.897	10.873	12.493
Vzdrževanje strojne in programske opreme	8.355	8.268	5.493	5.154
Stroški licenc	2.950	4.005	2.560	3.817
Stroški dostopa do podatkovnih baz	1.904	1.897	1.262	1.396
Drugi stroški tehnologije	2.283	2.727	1.558	2.126
Stroški komunikacij	8.505	9.192	6.055	6.685
Stroški poštnih storitev	4.322	4.549	3.880	4.074
Stroški telekomunikacij in interneta	2.178	2.513	874	1.176
Stroški drugih komunikacijskih storitev	2.005	2.130	1.301	1.435
Drugi splošni in administrativni stroški	2.226	1.874	1.488	1.389
Skupaj	92.422	95.781	54.181	58.883
Adminstrativni stroški skupaj	256.907	261.160	157.877	162.083
Število zaposlenih	6.029	6.175	2.789	2.885

Stroški drugih storitev vključujejo stroške prevoza gotovine, stroške arhiviranja, stroške zavarovanja oseb, davčno

nepriznane stroške ter sodne stroške in takse.

V predstavljenih letih sta NLB Skupina in NLB plačali naslednje stroške zakonitemu revizorju:

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Stroški plačil revizorjem
Revidiranje letnega poročila	559	566	198	200
Druge storitve revidiranja	361	236	361	236
Druge nerevizijske storitve	253	-	253	-
Skupaj	1.173	802	812	436

4.10. Amortizacija

			v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2017	2016	2017	2016
Amortizacija neopredmetenih sredstev (pojasnilo 5.11.)	10.916	11.694	8.555	9.657
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 5.9.)	16.886	16.651	9.455	9.223
Skupaj	27.802	28.345	18.010	18.880

4.11. Rezervacije

	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Rezervacije za prevzete obveznosti (pojasnilo 5.17.b)	(3.460)	(10.432)	(2.296)	(9.897)
Rezervacije za reorganizacijo (pojasnilo 5.17.d)	8.588	10.644	8.400	9.377
Rezervacije za pravne tožbe (pojasnilo 5.17.e)	682	4.252	1.831	145
Druge rezervacije (pojasnilo 5.17.f)	(559)	(107)	(591)	(107)
Skupaj	5.251	4.357	7.344	(482)

4.12. Oslabitve

2017 Oslabitve finančnih sredstev Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (pojasnilo 5.4.b) 23 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (pojasnilo 5.7.b) (10) Krediti bankam (pojasnilo 5.14.b) 187 Krediti državi (pojasnilo 5.14.b) (7.706) Krediti finančnim organizacijam (pojasnilo 5.14.b) (2.244)	2016 198 83 74 (2.604) (14.842) 12.800 2.587	2017 23 (10) - (1.891) (15.569) 2.968	2016 198 83 (196) (163) (5.005)
Krediti fizičnim osebam (pojasnilo 5.14.a) 8.916			10.245
Okvirni krediti 2.157		1.513	2.303
Stanovanjski krediti (1.072)	4.436	97	5.495
Potrošniški krediti 4.408	3.261	(18)	1.930
Drugi 3.423	2.516	1.376	517
Krediti drugim strankam (pojasnilo 5.14.b) (40.284)	40.526	(25.289)	19.909
Krediti velikim podjetjem (34.422)	(16.052)	(22.068)	5.065
Krediti malim in srednjim podjetjem (5.862)	56.578	(3.221)	14.844
Druga finančna sredstva (pojasnilo 5.14.c) 1.130	625	587	356
Skupaj (39.988)	36.860	(39.181)	25.427
Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov
Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb -	-	674	25.334
Oslabitve naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov -	12.250	19	12.313
Skupaj -	12.250	693	37.647
Oslabitve drugih sredstev
Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.9.) 717	3.307	390	1.127
Druga sredstva 4.490	3.871	90	232
Skupaj 5.207	7.178	480	1.359
Oslabitve skupaj (34.781)	56.288	(38.008)	64.433

NLB je v letu 2017 slabila kapitalske naložbe v nestrateške odvisne družbe in pridruženo družbo v skupni vrednosti 731 tisoč EUR in odpravila oslabitev v višini 38 tisoč EUR zaradi prodaje nestrateške odvisne družbe. Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb in pridruženih družb so vključene v segment Nestrateški trgi in dejavnosti.

4.13. Čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Dividende iz naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	58.012	28.915
Čiste izgube iz odprave pripoznanja odvisnih družb in pridruženih družb	(930)	(153)	159	-
Pripadajoči čisti dobički iz naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi (pojasnilo 5.12.c)	4.782	5.159	-	-
Skupaj	3.852	5.006	58.171	28.915

4.14. Davek iz dohodka

	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Davek iz dohodka	12.688	14.758	2.945	7.008
Odloženi davek (pojasnilo 5.18.)	(8.691)	217	(7.164)	(3.083)
Skupaj	3.997	14.975	(4.219)	3.925

Davek iz dohodka se od davka,

ugotovljenega ob uporabi predpisane davčne stopnje v Sloveniji, razlikuje, kot sledi:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2017	2016	2017	2016
Dobiček pred obdavčitvijo	237.311	130.600	184.875	67.708
Davek, izračunan po predpisani davčni stopnji 19 % (v 2016: 17 %)	45.089	22.202	35.126	11.510
Učinek spremembe davčne stopnje	-	(1.666)	-	(2.006)
Neobdavčeni prihodki	(2.089)	(2.935)	(11.133)	(5.831)
Davčno nepriznani odhodki	3.238	5.510	(1.007)	3.396
Učinki iz nepripoznanih odloženih davkov za oslabitve naložb za družbe v NLB Skupini	(14.810)	(2.083)	(14.202)	3.375
Davčne olajšave	(1.550)	(1.391)	(1.436)	(1.032)
Učinek iz nepripoznanih odloženih davkov za davčno izgubo	(10.919)	(2.319)	(4.589)	(6.225)
Učinek različnih davčnih stopenj med državami	(9.081)	(4.543)	-	-
Spremembe v pripoznanju in merjenju odloženih davkov	(5.066)	1.462	(6.734)	-
Prenos terjatev za davek po odbitku med odhodke	2.302	974	2.302	974
Davek iz prejšnjih let	(2.688)	842	(2.117)	842
Drugo	(429)	(1.078)	(429)	(1.078)
Skupaj	3.997	14.975	(4.219)	3.925

Davčne stopnje v NLB Skupini se gibljejo med 9 in 32 %. V Sloveniji za leto 2017 velja 19-odstotna davčna stopnja (2016: 17 %).

Večina neobdavčenih prihodkov se nanaša na prihodke iz dividend in prihodke, podobne dividendam. NLB je iz davčne osnove za leto 2017 izvzela 57.053 tisoč

EUR prihodkov iz dividend in dividendam podobnih prihodkov (2016: 29.592 tisoč EUR).

Učinki iz nepripoznanih odloženih davkov za oslabitve naložb za družbe v NLB Skupini predstavljajo pretežno znižanje davčne osnove NLB zaradi uveljavljanja v preteklosti davčno nepriznanih odhodkov za oslabitev družbe v Skupini, ki je bila leta 2017 odtujena.

NLB evidentira odložene terjatve, obračunane na podlagi začasnih razlik, v višini, za katero ob upoštevanju ocen prihodnjih dobičkov pričakuje, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti (to je v petih letih). Zaradi določenih negotovosti, povezanih z zunanjimi dejavniki (regulatorno okolje, tržne razmere itd.) je bil za namene izračuna odloženih terjatev pri oceni odprave začasnih razlik upoštevan nižji obseg pričakovanih poslovnih rezultatov. NLB ni evidentirala odloženih terjatev za davek za davčno izgubo. NLB je evidentirala odložene terjatve za davek za vse začasne razlike, razen za

oslabitve nestrateških kapitalskih naložb, na katere je evidentirala odložene terjatve v takšni višini, da ob upoštevanju ostalih evidentiranih odloženih terjatev doseže skupno stanje terjatev, ki bo predvidoma odpravljeno v petih letih.

Preostale članice NLB Skupine niso pripoznale odloženih davkov za davčne izgube, kjer obstaja negotovost glede porabe davčne izgube zaradi negotovosti prihodnjih dobičkov, v korist katerih bi se lahko odloženi davki za davčne izgube porabili, in kjer je uveljavljanje davčne izgube omejeno na obdobje pet let.

NLB na začasne razlike iz oslabitev strateških kapitalskih naložb v odvisne družbe, za katere ni verjetno, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti, ni pripoznala odloženih davkov, ki na dan 31. decembra 2017 znašajo 322.186 tisoč EUR (31. december 2016: 530.302 tisoč EUR).

Oslabitve nestrateških kapitalskih naložb, na katere NLB ni pripoznala odloženih terjatev za davek zaradi preseganja skupnega stanja terjatev, ki bo predvidoma odpravljeno v petih letih, znašajo 382.462 tisoč EUR (31. december 2016: 297.214 tisoč EUR).

4.15. Dobiček na delnico

Dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čistega poslovnega izida s tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic, znižanih za lastne delnice.

Čisti popravljeni dobiček na delnico je enak kot osnovni čisti dobiček na delnico za NLB Skupino in NLB, saj podrejeni krediti in izdani dolžniški vrednostni papirji nimajo pravice za zamenjavo za kapital in posledično ne predstavljajo potencialno novih navadnih delnic.

	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Čisti dobiček lastnikov obvladujoče banke (v tisoč EUR)	225.069	110.017	189.094	63.783
Tehtano povprečno število navadnih delnic (v tisočih)	20.000	20.000	20.000	20.000
Osnovni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico)	11,3	5,5	9,5	3,2
Popravljeni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico)	11,3	5,5	9,5	3,2

5. Razkritja k izkazu finančnega položaja

5.1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Blagajna	269.696	260.612	143.726	128.519
Stanje na računih in obvezne rezerve pri centralnih bankah	798.758	776.648	350.804	375.561
Vpogledne vloge pri bankah	188.027	261.754	75.480	112.959
Skupaj	1.256.481	1.299.014	570.010	617.039

Slovenske banke morajo izpolnjevati obvezno rezervo na računu pri Banki Slovenije, katere višina je odvisna od obsega in strukture prejetih depozitov. Druge banke članice NLB Skupine imajo obvezno rezervo opredeljeno z lokalnimi predpisi, ki

se med državami razlikujejo. Banke članice NLB Skupine in NLB izpolnjujejo obvezno rezervo.

5.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	11.739	15.185	11.734	15.179
- valutne	384	397	379	391
- obrestne	11.355	14.551	11.355	14.551
- valutno-obrestne	-	237	-	237
Opcijske pogodbe	847	405	847	405
- obrestne	276	-	276	-
- na vrednostne papirje	571	405	571	405
Terminski posli	439	3.352	435	3.352
- valutni	439	3.352	435	3.352
Skupaj izvedeni finančni instrumenti	13.025	18.942	13.016	18.936
Vrednostni papirji
Obveznice	4.117	19.735	4.117	19.735
- Republike Slovenije	-	19.735	-	19.735
- drugih izdajateljev	4.117	-	4.117	-
Zakladne menice - Republike Slovenije	55.047	30.012	55.047	30.012
Komercialni zapisi - tuje banke	-	19.010	-	19.010
Skupaj vrednostni papirji	59.164	68.757	59.164	68.757
Skupaj	72.189	87.699	72.180	87.693
- kotirajo na borzi	59.164	49.747	59.164	49.747
od tega dolžniški vrednostni papirji	59.164	49.747	59.164	49.747
- ne kotirajo na borzi	-	19.010	-	19.010
od tega dolžniški vrednostni papirji	-	19.010	-	19.010

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so predstavljene v pojasnilu 5.24.b.

V letu 2009 je NLB Skupina oziroma NLB prerazvrstila določene obveznice iz skupine finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, v skupino posojil in terjatev. Predmet prerazporeditve so bile obveznice podjetij z visoko boniteto, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu. NLB Skupina oziroma NLB z obveznicami ne bo trgovala ali jih prodajala v kratkem času, temveč jih namerava držati do dospetja, ter ustrezajo kategoriji posojil in terjatev.

Prikaz knjigovodske in poštene vrednosti prerazporejenih obveznic:

		v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
na datum prerazporeditve		69.766
na dan 31. december 2009	72.030	65.278
na dan 31. december 2010	75.928	67.000
na dan 31. december 2011	84.429	55.922
na dan 31. december 2012	86.501	53.958
na dan 31. december 2013	80.218	55.260
na dan 31. december 2014	87.667	72.986
na dan 31. december 2015	85.009	76.258
na dan 31. december 2016	85.315	78.953
na dan 31. december 2017	82.133	79.974

Efektivna obrestna mera, določena na datum prerazporeditve obveznic, je bila med 4,15 in 4,23 %.

NLB Skupina in NLB Obrestni prihodki v obdobju 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 Prerazporejena finančna sredstva (obveznice) 2.060 2.079 2.053 2.103 2.153 2.449 3.446 4.471 2.836

NLB Skupina in NLB Dobički/(izgube), ki bi bili pripoznani, če sredstva ne bi bila prerazporejena						v tisoč EUR
	2017	2016	2015	2014	2013	2012	2011	2010	2009
Prerazporejena finančna sredstva (obveznice)	1.021	2.695	3.272	17.726	1.302	(52)	(11.078)	1.722	(4.647)

5.3. Finančni instrumenti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

a) Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Naložbe sklada tveganega kapitala	634	2.011	634	2.011
Druge naložbe	4.369	4.683	-	-
Skupaj	5.003	6.694	634	2.011

v tisoč EUR

b) Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

		v tisoč EUR
	NLB Skupina in NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Strukturiran depozit	635	2.011
Skupaj	635	2.011

V NLB so naložbe sklada tveganega kapitala v višini 634 tisoč EUR (31. december 2016: 2.011 tisoč EUR) pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida zaradi odpravljanja oziroma znatnega zmanjšanja nedoslednosti pri merjenju finančnih sredstev, ki bi sicer izhajale iz merjenja na različnih podlagah. Finančne obveznosti,

pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 635 tisoč EUR (31. december 2016: 2.011 tisoč EUR), so strukturirani depoziti strank, za katere so donosi odvisni od donosov naložb v sklade tveganega kapitala, ki so razvrščeni kot finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

V NLB Skupini so, poleg zgoraj omenjenega, finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, tudi naložbe v druge sklade, ki se upravljajo in ocenjujejo na podlagi poštene vrednosti.

5.4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

		NLB Skupina		v tisoč EUR
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Obveznice	1.805.250	1.619.228	1.554.565	1.262.363
- držav	1.210.080	1.146.150	959.395	789.285
- Republika Slovenija	377.612	442.802	377.612	380.411
- druge članice EU	571.669	405.655	571.669	405.655
- nečlanice EU	260.799	297.693	10.114	3.219
- bank	548.623	453.179	548.623	453.179
- drugih izdajateljev	46.547	19.899	46.547	19.899
Blagajniški zapisi	-	199	-	-
Delnice	8.670	29.050	2.334	22.737
Sklad za reševanje bank	44.514	44.570	44.514	44.570
Zakladne menice	136.182	104.617	40.070	55.093
- Republika Slovenija	40.070	57.096	40.070	55.093
- nečlanice EU	96.112	47.521	-	-
Komercialni zapisi	281.877	274.489	136.279	209.331
Skupaj	2.276.493	2.072.153	1.777.762	1.594.094
- kotirajo na borzi	1.816.373	1.533.697	1.595.115	1.334.925
od tega lastniški vrednostni papirji	3.598	24.312	480	20.927
od tega dolžniški vrednostni papirji	1.812.775	1.509.385	1.594.635	1.313.998
- ne kotirajo na borzi	460.120	538.456	182.647	259.169
od tega lastniški vrednostni papirji	49.586	49.308	46.368	46.380
od tega dolžniški vrednostni papirji	410.534	489.148	136.279	212.789

b) Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	2.072.153	1.737.191	1.594.094	1.248.359
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	3.564	(2.048)	-	-
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.b)	(3.790)	-	-	-
Povečanja	2.105.251	1.766.455	881.646	666.304
Prodaje in zapadlosti	(1.911.882)	(1.463.553)	(695.299)	(336.736)
Neto prihodki od obresti (pojasnilo 4.1.)	26.148	31.426	13.716	17.881
Tečajne razlike	(4.454)	1.260	(3.253)	594
Sprememba poštene vrednosti	(10.474)	1.620	(13.119)	(2.110)
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	(23)	(198)	(23)	(198)
- oslabitve lastniških vrednostnih papirjev	(23)	(198)	(23)	(198)
Stanje 31. decembra	2.276.493	2.072.153	1.777.762	1.594.094

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med svojimi finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, znaša na dan 31. decembra 2017 3.536 tisoč EUR (31. december 2016: 24.162 tisoč EUR), za NLB pa 480 tisoč EUR

(31. december 2016: 20.832 tisoč EUR), (pojasnilo 6.1.o).

S prodajo lastniških finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, je NLB Skupina realizirala čisti dobiček v višini 9.964 tisoč EUR (2016: 13.478 tisoč EUR), NLB pa

9.835 tisoč EUR (2016: 13.472 tisoč EUR), ki je vključen v postavko realizirani čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (pojasnilo 4.4.).

c) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	53.001	48.321	37.218	37.996
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(2)	(3)	-	-
Neto dobiček/(izguba) zaradi sprememb poštene vrednosti	4.957	18.532	1.781	14.652
Prenos dobičkov/izgub v izkaz poslovnega izida ob prodaji ali oslabitvi vrednostnih papirjev	(12.216)	(14.630)	(11.685)	(14.481)
Odloženi davek (pojasnilo 5.18.)	1.657	(1.207)	1.882	(949)
Delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih družb in skupnih podvigov	201	1.988	-	-
Stanje 31. decembra	47.598	53.001	29.196	37.218
- dolžniški vrednostni papirji	43.865	41.989	28.346	28.574
- lastniški vrednostni papirji	3.733	11.012	850	8.644

5.5. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju

Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju članice NLB Skupine uporabljajo metodo obrestnih razmikov, hkrati pa izračunavajo občutljivost bilančnih in zunajbilančnih postavk tudi z vidika ekonomske vrednosti kapitala. Pri

upravljanju vrednostnih papirjev v bančni knjigi se kot mera tveganja uporablja trajanje (»duration«) portfelja.

Odprte pozicije v posameznem časovnem žepku članice NLB Skupine zapirajo z različnimi izvedenimi finančnimi

instrumenti, kot so obrestne zamenjave (IRS) in valutno-obrestne zamenjave (CIRS). Pri tem uporabljajo mikro- in makrovarovanja poštene vrednosti, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz nespremenljive v spremenljivo obrestno mero, ter tudi mikrovarovanja

denarnih tokov, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz spremenljive v nespremenljivo obrestno mero. Vsa varovanja denarnih tokov so se izvedla pri varovanju pasivnih postavk, varovanja poštene vrednosti pa na strani pasivnih in tudi aktivnih postavk.

Pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (varovanja poštene vrednosti in denarnega toka) se uporabljajo pri varovanju obrestnega tveganja z

obrestnimi zamenjavami. Ta varovana razmerja so oblikovana tako, da se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke ujemajo (»principal terms match«). Hkrati se redno meri retrospektivna učinkovitost varovanja z dolarsko nadomestitveno metodo (»dollar-offset method«). Pri makrovarovanjih, kjer se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke v varovanem razmerju ne ujemajo popolnoma, se redno izvajajo tudi prospektivni testi učinkovitosti varovanja,

pri katerih se primerja sprememba poštene vrednosti obeh postavk ob premiku krivulje donosnosti.

Pri varovanju s CIRS se pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji niso uporabljala, učinki vrednotenja se zato izkazujejo v izkazu poslovnega izida v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

a) Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji, pripoznana v izkazu poslovnega izida

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2017	2016	2017	2016
Varovanje poštene vrednosti	(813)	(770)	(813)	32
Neto učniki iz instrumentov za varovanje	5.599	715	5.599	715
Neto učinki iz varovanih postavk	(6.412)	(1.485)	(6.412)	(683)
Varovanje denarnih tokov	-	(2.469)	-	(2.469)
Prenos iz drugega vseobsegajočega donosa	-	(2.469)	-	(2.469)
Skupaj	(813)	(3.239)	(813)	(2.437)

Na dan 31. december 2017 in 2016 NLB Skupina in NLB nimata sklenjenih instrumentov za varovanje denarnih tokov.

b) Pogodbene vrednosti za obrestne zamenjave

	Pogodbena vrednost	Poštena vrednost	v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB		Sredstvo	Obveznost
Varovanje poštene vrednosti
31. 12. 2017	406.218	1.188	25.529
31. 12. 2016	108.554	217	29.024

c) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z varovanjem denarnih tokov

NLB Skupina in NLB 2017 2016 Stanje 1. januarja - (2.243) Neto izguba iz naslova instrumentov za varovanje - (343) Prenos v izkaz poslovnega izida - 3.046 Odloženi davek (pojasnilo 5.18.) - (460) Stanje 31. decembra - -

V obravnavanem obdobju ni prišlo do neučinkovitosti varovanja, ki bi jo NLB ali NLB Skupina morala pripoznati v izkazu poslovnega izida.

5.6. Krediti in terjatve

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dolžniški vrednostni papirji (gospodarstvo)	82.133	85.315	82.133	85.315
Krediti bankam	510.107	435.537	462.322	408.056
Krediti strankam, ki niso banke	6.912.333	6.912.067	4.587.477	4.843.594
Druga finančna sredstva	66.077	61.014	38.389	36.151
Skupaj	7.570.650	7.493.933	5.170.321	5.373.116

a) Krediti bankam

Razčlenitev po vrstah kreditov

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Krediti	2.856	945	23.390	19.399
Vezane vloge	506.322	433.883	437.427	387.599
Odkupljene terjatve	1.505	1.058	1.505	1.058
	510.683	435.886	462.322	408.056
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.b)	(576)	(349)	-	-
Skupaj	510.107	435.537	462.322	408.056

b) Krediti strankam, ki niso banke

Razčlenitev po vrstah kreditov

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Krediti	6.958.796	7.198.486	4.661.317	5.098.336
Terjatve iz finančnega najema	169.806	192.923	-	-
Okvirni krediti	305.600	298.351	176.171	178.899
Posojilne kartice	115.225	112.106	59.394	60.338
Terjatve iz danih jamstev	9.658	13.577	7.658	10.744
Začasno kupljeni vrednostni papirji	-	25	-	25
	7.559.085	7.815.468	4.904.540	5.348.342
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.)	(646.752)	(903.401)	(317.063)	(504.748)
Skupaj	6.912.333	6.912.067	4.587.477	4.843.594

Razčlenitev kreditov po sektorjih

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Država	457.080	775.986	358.675	668.300
Finančne organizacije	77.202	74.344	268.184	273.310
Gospodarstvo	3.006.105	2.970.229	1.878.056	1.950.869
Fizične osebe	3.371.946	3.091.508	2.082.562	1.951.115
Skupaj	6.912.333	6.912.067	4.587.477	4.843.594

Finančni najem

Krediti strankam, ki niso banke, v NLB Skupini vključujejo terjatve iz finančnega najema:

		v tisoč EUR
NLB Skupina	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Bruto naložbe v finančni najem po zapadlosti
- do 1 leta	57.816	71.291
- od 1 do 5 let	121.986	127.319
- nad 5 let	8.550	12.808
	188.352	211.418
Dolgoročno razmejeni prihodki iz finančnega najema	(18.548)	(18.495)
Neto naložbe v finančni najem	169.804	192.923
- sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin	169.804	192.923
Neto naložbe v finančni najem po zapadlosti
- do 1 leta	51.539	64.337
- od 1 do 5 let	110.277	116.944
- nad 5 let	7.988	11.642
Skupaj	169.804	192.923

Posli finančnega in poslovnega najema se v okviru NLB Skupine izvajajo prek odvisnih družb, ki so specializirane za izvajanje lizinške dejavnosti in ponujajo lizing osebnih vozil, komercialne in proizvodne opreme ter drugo.

Največji del najemnih pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemodajalec, so pogodbe o finančnem najemu (pogodbe o poslovnem najemu pomenijo manj kot 10 % vseh). Večina omenjenih pogodb je sklenjena za nepreklicno obdobje od 48 do 60 mesecev, pri čemer nezajamčeni del preostale vrednosti običajno predstavlja odkupni obrok v višini od 1 do 2 % bruto naložbe.

Popravki vrednosti kreditov vključujejo tudi popravke vrednosti za neizterljive terjatve

iz finančnega najema, in sicer na dan 31. decembra 2017 znašajo 23.240 tisoč EUR (31. december 2016: 42.511 tisoč EUR).

Večina pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemnik, se nanaša na pogodbe o poslovnem in finančnem najemu službenih vozil ter na pogodbe o poslovnem najemu poslovnih prostorov.

c) Druga finančna sredstva

Razčlenitev po vrstah drugih finančnih sredstev

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Terjatve iz kartičnega poslovanja	24.522	21.961	19.642	17.375
Terjatve v obračunu	13.398	13.235	10.467	11.481
Terjatve do kupcev	8.018	11.934	1.029	929
Terjatve za opravnine	6.170	7.311	4.723	5.699
Terjatve za dane finančne predujme	2.204	2.217	-	-
Terjatve iz naslova kupoprodajnih pogodb za lastniške vrednostne papirje	163	164	163	164
Druga finančna sredstva	23.307	19.645	5.556	4.274
	77.782	76.467	41.580	39.922
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.c)	(11.705)	(15.453)	(3.191)	(3.771)
Skupaj	66.077	61.014	38.389	36.151

Terjatve v obračunu so terjatve prehodnega značaja, ki bodo na ustrezne postavke prenesene v naslednjih dneh po nastanku.

Druga finančna sredstva vključujejo terjatve do pokojninskega sklada za predčasno izplačane pokojnine, terjatve do zavarovalnic, terjatve v pravni izterjavi, terjatve za prodajo vrednostnih papirjev in skrbniških poslov, terjatve iz naslova refundacij, plačane takse in sodne stroške.

Razčlenitev drugih finančnih sredstev po sektorjih

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Banke	16.519	14.058	10.308	8.377
Država	14.819	13.708	1.761	1.753
Finančne organizacije	13.855	10.969	9.222	8.364
Gospodarstvo	5.387	6.632	2.157	3.168
Fizične osebe	15.497	15.647	14.941	14.489
Skupaj	66.077	61.014	38.389	36.151

d) Gibanje unovčenih storitvenih garancij

NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
2017	2016	2017	2016
4.229	5.678	3.509	4.838
12	(13)	-	-
4.101	2.520	1.167	1.595
(4.062)	(1.525)	(508)	(493)
(2.905)	(2.431)	(2.905)	(2.431)
1.375	4.229	1.263	3.509

5.7. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

	NLB Skupina in NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Obveznice	609.785	611.532
- držav	560.565	591.468
- Republika Slovenija	353.634	411.914
- druge članice EU	206.931	179.554
- bank	45.885	16.729
- drugi izdajatelji	3.335	3.335
	609.785	611.532
Popravki vrednosti	(73)	(83)
Skupaj	609.712	611.449
- kotirajo na borzi	609.712	611.449

b) Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

	NLB Skupina in NLB
	2017	2016
Stanje 1. januarja	611.449	565.535
Nakupi	74.108	116.897
Znižanja	(91.071)	(88.897)
Prihodki od obresti (pojasnilo 4.1.)	16.446	17.997
Oslabitev (pojasnilo 4.12.)	10	(83)
Tečajne razlike	(1.230)	-
Stanje 31. decembra	609.712	611.449

v tisoč EUR

5.8. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo

a) Razčlenitev po vrstah nekratkoročnih sredstev in skupine za odtujitev v posesti za prodajo

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Opredmetena osnovna sredstva	4.105	4.263	1.483	1.788
Kapitalska naložba	-	-	1.081	-
Sredstva skupine za odtujitev v posesti za prodajo	7.526	-	-	-
Skupaj sredstva v posesti za prodajo	11.631	4.263	2.564	1.788
Skupaj obveznosti skupine za odtujitev v posesti za prodajo	440	-	-	-

Postavka opredmetena osnovna sredstva vključuje poslovne objekte, stanovanja in sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, ki so v postopku prodaje. NLB je v skupino za odtujitev v posesti za prodajo razvrstila odvisno družbo, NLB Nov Penziski Fond, Skopje, zaradi pričakovane prodaje v drugem četrtletju 2018. Postavki sredstva in obveznosti skupine za odtujitev v posesti za prodajo vključujeta sredstva in pripadajoče obveznosti NLB Nov Penziski Fond, Skopje.

b) Pomembnejše postavke skupine za odtujitev v posesti za prodajo

	v tisoč EUR
NLB Skupina	31. 12. 2017
Sredstva
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	3.790
Krediti bankam	3.354
Druga finančna sredstva	180
Opredmetena osnovna sredstva	20
Neopredmetena sredstva	44
Druga sredstva	138
Skupaj sredstva v posesti za prodajo	7.526
Obveznosti
Druge finančne obveznosti	335
Rezervacije	61
Druge obveznosti	44
Skupaj obveznosti v posesti za prodajo	440
NETO SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO	7.086
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
Čisti dobički, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala (kumulativni)	42
Vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	65

c) Gibanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	4.263	4.629	1.788	1.776
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	104	(53)	-	-
Prenos iz/(na) opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.9.)	2.588	481	67	418
Prenos iz/(na) druga sredstva	67	-	67	-
Prenos iz/(na) naložbene nepremične (pojasnilo 5.10.)	(201)	-	(201)	-
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo	7.526	-	1.081	-
Zmanjšanja	(745)	(217)	(493)	(128)
Vrednotenje	(1.971)	(577)	255	(278)
Stanje 31. decembra	11.631	4.263	2.564	1.788

5.9. Opredmetena osnovna sredstva

	NLB Skupina				NLB
2017	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2017	327.240	73.525	108.068	508.833	201.618	50.659	59.276	311.553
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	1.410	217	463	2.090	-	-	-	-
Povečanja	3.269	5.254	5.555	14.078	2.057	3.982	2.098	8.137
Zmanjšanja	(351)	(8.955)	(8.512)	(17.818)	(9)	(7.632)	(3.310)	(10.951)
Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.10.)	(5.846)	-	-	(5.846)	(5.825)	-	-	(5.825)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.b) in c)	(4.010)	(101)	(113)	(4.224)	(175)	-	-	(175)
Stanje 31. decembra 2017	321.712	69.940	105.461	497.113	197.666	47.009	58.064	302.739
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2017	162.455	57.006	92.523	311.984	127.710	39.580	53.767	221.057
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	416	170	365	951	-	-	-	-
Zmanjšanja	(190)	(8.289)	(7.522)	(16.001)	(6)	(7.631)	(3.309)	(10.946)
Amortizacija (pojasnilo 4.10.)	7.732	4.954	4.200	16.886	5.161	3.387	907	9.455
Oslabitev (pojasnilo 4.12.)	717	-	-	717	390	-	-	390
Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.10.)	(4.163)	-	-	(4.163)	(4.160)	-	-	(4.160)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.b) in c)	(1.422)	(84)	(110)	(1.616)	(108)	-	-	(108)
Stanje 31. decembra 2017	165.545	53.757	89.456	308.758	128.987	35.336	51.365	215.688
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2017	156.167	16.183	16.005	188.355	68.679	11.673	6.699	87.051
Stanje 1. januarja 2017	164.785	16.519	15.545	196.849	73.908	11.079	5.509	90.496

	NLB Skupina				NLB
2016	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2016	329.096	73.285	123.775	526.156	202.303	51.279	65.307	318.889
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(674)	(91)	(207)	(972)	-	-	-	-
Povečanja	1.845	7.260	3.528	12.633	1.548	4.168	1.245	6.961
Zmanjšanja	(949)	(6.929)	(19.028)	(26.906)	(823)	(4.788)	(7.276)	(12.887)
Oslabitev (pojasnilo 4.12.)	(754)	-	-	(754)	(150)	-	-	(150)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.)	(1.324)	-	-	(1.324)	(1.260)	-	-	(1.260)
Stanje 31. decembra 2016	327.240	73.525	108.068	508.833	201.618	50.659	59.276	311.553
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2016	153.877	63.148	101.401	318.426	122.884	45.059	56.376	224.319
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(205)	(71)	(172)	(448)	-	-	-	-
Zmanjšanja	(606)	(10.733)	(13.016)	(24.355)	(572)	(8.601)	(3.447)	(12.620)
Amortizacija (pojasnilo 4.10.)	7.679	4.662	4.310	16.651	5.263	3.122	838	9.223
Oslabitev (pojasnilo 4.12.)	2.553	-	-	2.553	977	-	-	977
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.)	(843)	-	-	(843)	(842)	-	-	(842)
Stanje 31. decembra 2016	162.455	57.006	92.523	311.984	127.710	39.580	53.767	221.057
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2016	164.785	16.519	15.545	196.849	73.908	11.079	5.509	90.496
Stanje 1. januarja 2016	175.219	10.137	22.374	207.730	79.419	6.220	8.931	94.570

NLB Skupina in NLB na dan 31. decembra 2017 nimata sredstev, pridobljenih na podlagi finančnega najema (31. december 2016: NLB Skupina 6 tisoč EUR, NLB 0 EUR).

Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina na dan 31. decembra 2017 pripoznala med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi, znaša 1.355 tisoč EUR (31. december 2016: 1.523 tisoč EUR), za NLB pa znaša 7 tisoč EUR (31. december 2016: 7 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.o).

NLB Skupina na dan 31. decembra 2017 izkazuje knjigovodsko vrednost sredstev, ki so dana v poslovni najem, v višini 2.913 tisoč EUR (31. december 2016: 2.842 tisoč EUR). Pri tem se 58,2 % vseh sredstev, danih v poslovni najem, nanaša

na motorna vozila (31. december 2016: 61,9 %).

5.10. Naložbene nepremičnine

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	83.663	93.513	8.151	8.613
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	94	-	-	-
Povečanja	1.277	2.632	-	-
Zmanjšanja	(34.743)	(4.661)	(60)	-
Prenos iz/(na) opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 5.9.)	1.683	-	1.665	-
Prenos iz/(na) nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.c)	201	-	201	-
Prenos iz/(na) druga sredstva	817	91	1.286	-
Vrednotenje (pojasnilo 4.7. in 4.8.)	(1.154)	(7.912)	(1.986)	(462)
Stanje 31. decembra	51.838	83.663	9.257	8.151

Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med naložbenimi nepremičninami, znaša 40.809 tisoč EUR (31. december 2016:

48.658 tisoč EUR) za NLB pa znaša 4.286 tisoč EUR (31. december 2016: 3.750 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.o).

Poslovni odhodki za naložbene nepremičnine:

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Oddane v najem	1.076	965	323	297
Niso oddane v najem	27	40	3	9
Skupaj	1.103	1.005	326	306

Prihodnji minimalni prihodki iz poslovnega najema iz naložbenih nepremičnin:

		v tisoč EUR
NLB Skupina	2017	2016
Prihodki, ki zapadejo do enega leta	2.429	3.775
Prihodki, ki zapadejo od enega leta do petih let	1.614	6.004
Prihodki, ki zapadejo v več kot petih letih	97	197
Skupaj	4.140	9.976

Pričakovani prihodnji prihodki iz poslovnega najema, poročani v 2017, so nižji zaradi prodaje naložbenih nepremičnin v 2017.

Prihodki iz najemnin naložbenih nepremičnin v NLB Skupini znašajo 5.440 tisoč EUR (2016: 5.942 tisoč EUR), v NLB pa znašajo 381 tisoč EUR (2016: 260 tisoč EUR) (pojasnilo 4.7.).

5.11. Neopredmetena sredstva

	NLB Skupina			v tisoč EUR NLB
2017	Programska oprema	Dobro ime		Skupaj Programska oprema
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2017	222.605	32.336	254.941	196.455
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	340	-	340	-
Povečanja	15.246	-	15.246	12.466
Prenos iz/(na) nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.b)	(293)	-	(293)	-
Odpisi	(5.602)	-	(5.602)	(5.179)
Stanje 31. decembra 2017	232.296	32.336	264.632	203.742
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2017	192.164	28.807	220.971	173.110
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	233	-	233	-
Amortizacija (pojasnilo 4.10.)	10.916	-	10.916	8.555
Prenos iz/(na) nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.b)	(249)	-	(249)	-
Odpisi	(2.213)	-	(2.213)	(1.834)
Stanje 31. decembra 2017	200.851	28.807	229.658	179.831
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2017	31.445	3.529	34.974	23.911
Stanje 1. januarja 2017	30.441	3.529	33.970	23.345

2016		NLB Skupina
	Programska oprema	Dobro ime		Skupaj Programska oprema
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2016	216.723	32.336	249.059	193.080
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(124)	-	(124)	-
Povečanja	6.418	-	6.418	3.375
Odpisi	(412)	-	(412)	-
Stanje 31. decembra 2016	222.605	32.336	254.941	196.455
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2016	180.925	28.807	209.732	163.453
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(90)	-	(90)	-
Amortizacija (pojasnilo 4.10.)	11.694	-	11.694	9.657
Odpisi	(365)	-	(365)	-
Stanje 31. decembra 2016	192.164	28.807	220.971	173.110
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2016	30.441	3.529	33.970	23.345
Stanje 1. januarja 2016	35.798	3.529	39.327	29.627

5.12. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

a) Razčlenitev po vrstah naložb v odvisne družbe

Skupaj	349.945	339.693
Nefinančne družbe	53.966	52.722
Druge finančne organizacije	18.819	19.900
Banke	277.160	267.071
NLB	31. 12. 2017	31. 12. 2016
		v tisoč EUR

V letu 2017 je NLB Skupina prodala svojo nestrateško odvisno družbo NLB Factoring – 'v likvidaci', Ostrava. Ob prodaji je NLB Skupina pripoznala dodatno izgubo iz naslova odprave pripoznanja v višini 928 tisoč EUR, ki je prikazana v postavki čisti dobički/izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov ter prenesla akumulirane pozitivne tečajne razlike iz kapitala v izkaz poslovnega izida v višini 2.614 tisoč EUR.

Podatki odvisnih družb, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine na dan 31. decembra 2017:

v tisoč EUR

	Dejavnost	Sedež	Velikost kapitala družbe na dan 31. 12. 2017	Poslovni izid družbe v 2017	Udeležba NLB v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB v %	Udeležba NLB Skupine v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Republika Makedonija	156.609	40.004	86,97	86,97	86,97	86,97
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Republika Črna gora	66.975	5.385	99,83	99,83	99,83	99,83
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	84.440	23.694	99,85	99,85	99,85	99,85
NLB Banka sh.a., Priština	Bančništvo	Republika Kosovo	66.705	14.197	81,21	81,21	81,21	81,21
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	69.086	8.300	97,34	97,35	97,34	97,35
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	Republika Srbija	61.443	3.731	99,997	99,997	99,997	99,997
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	30.582	1.484	100	100	100	100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	8.744	3.747	100	100	100	100
NLB Nov penziski fond a.d., Skopje	Zavarovalništvo	Republika Makedonija	7.513	1.218	51	51	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	1.320	82	100	100	100	100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	11.119	951	100	100	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji"	Finance	Republika Hrvaška	3.821	(967)	-	-	100	100
NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - "u likvidaciji"	Finance	Republika Črna gora	558	(295)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Republika Srbija	5.181	489	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Sarajevo	Finance	Republika Bosna in Hercegovina	6.011	6.730	100	100	100	100
NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje - vo likvidacija	Finance	Republika Makedonija	981	101	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Republika Črna gora	16.927	154	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Republika Slovenija	21.025	1.213	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji	Nepremičnine	Republika Hrvaška	538	(124)	-	-	100	100
BH-RE d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	12	(12)	-	-	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Republika Hrvaška	665	(114)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	309	(133)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	231	(77)	100	100	100	100
SR-RE d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	2.349	426	100	100	100	100
SPV 2 d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	1.613	(25)	100	100	100	100
NLB Propria d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Republika Slovenija	398	(483)	100	100	100	100
CBS Invest d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	55	(38)	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation	Finance	Švica	7.750	(1.771)	100	100	100	100
NLB InterFinanz Praha s.r.o., Praga	Finance	Češka republika	209	302	-	-	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	Republika Srbija	(16)	(17)	-	-	100	100
Prospera plus d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Turizem in gostinstvo	Republika Slovenija	185	(240)	100	100	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Republika Nemčija	6.412	3.916	100	100	100	100

Podatki odvisnih družb, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine na dan 31. decembra 2016:

v tisoč EUR

	Dejavnost	Sedež	Velikost kapitala družbe na dan 31. 12. 2016	Poslovni izid družbe 2016	Udeležba NLB v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB v %	Udeležba NLB Skupine v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Republika Makedonija	129.083	24.997	86,97	86,97	86,97	86,97
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Republika Črna gora	75.787	5.318	99,36	98,00	99,36	98,00
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	74.607	14.117	99,85	99,85	99,85	99,85
NLB Banka sh.a., Priština	Bančništvo	Republika Kosovo	62.845	11.263	81,21	81,21	81,21	81,21
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	60.780	5.357	97,34	97,35	97,34	97,35
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	Republika Srbija	45.526	2.152	99,997	99,997	99,997	99,997
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	27.906	555	100	100	100	100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	7.948	2.951	100	100	100	100
NLB Nov penziski fond a.d., Skopje	Zavarovalništvo	Republika Makedonija	6.155	979	51	51	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	1.238	305	100	100	100	100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o., Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	10.112	(18.316)	100	100	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji"	Finance	Republika Hrvaška	4.716	(3.115)	-	-	100	100
NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - "u likvidaciji"	Finance	Republika Črna gora	853	(754)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Republika Srbija	4.495	(215)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Sarajevo	Finance	Republika Bosna in Hercegovina	(724)	(150)	100	100	100	100
NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje - vo likvidacija	Finance	Republika Makedonija	873	8	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Republika Črna gora	16.899	(5.946)	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Republika Slovenija	19.812	(216)	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji	Nepremičnine	Republika Hrvaška	653	(173)	-	-	100	100
BH-RE d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	3	(9)	-	-	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Republika Hrvaška	37	(90)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	443	(83)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	105	(104)	100	100	100	100
SR-RE d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	1.837	(163)	100	100	100	100
NLB Propria d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Republika Slovenija	880	67	100	100	100	100
CBS Invest d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	12	(40)	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation	Finance	Švica	8.976	(4.716)	100	100	100	100
NLB InterFinanz Praha s.r.o., Praga	Finance	Češka republika	(94)	23	-	-	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	Republika Srbija	1	(40)	-	-	100	100
Prospera plus d.o.o., Ljubljana	Turizem in gostinstvo	Republika Slovenija	373	6	100	100	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Republika Nemčija	2.316	(428)	100	100	100	100
NLB Factoring a.s. - "v likvidaci", Brno	Finance	Češka republika	93	(280)	100	100	100	100

Spremembe lastniških deležev NLB Skupine v odvisnih družbah v letih 2017 in 2016 so pojasnjene v poglavju 3.

Podatki odvisnih družb s pomembnim deležem manjšinskih lastnikov pred izločenimi transakcijami z odvisnimi družbami

				v tisoč EUR
	NLB Banka, Skopje		NLB Banka, Priština
	2017	2016	2017	2016
Delež udeležbe manjšinskih lastnikov v kapitalu v %	13,03	13,03	18,79	18,79
Delež glasovalnih pravic manjšinskih lastnikov v %	13,03	13,03	18,79	18,79
Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa
Prihodki	82.983	80.036	34.741	32.815
Čisti dobiček/(izguba) iz poslovnega leta	40.004	24.997	14.197	11.263
Manjšinskih lastnikov	5.213	3.257	2.668	2.116
Drugi vseobsegajoči donos	1.311	(427)	(183)	88
Skupaj vseobsegajoči donos	41.315	24.570	14.014	11.351
Manjšinskih lastnikov	5.383	3.201	2.633	2.133
Plačane dividende manjšinjskim lastnikom	1.795	1.233	1.908	1.547
Izkaz finančnega položaja
Kratkoročna sredstva	657.436	574.520	320.580	297.485
Dolgoročna sredstva	578.475	578.569	263.506	218.630
Kratkoročne obveznosti	871.453	810.619	430.501	363.590
Dolgoročne obveznosti	207.849	213.387	86.880	89.680
Kapital	156.609	129.083	66.705	62.845
Manjšinskih lastnikov	20.406	16.820	12.534	11.809

b) Razčlenitev po vrstah naložb v pridružene družbe in skupne podvige

				v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31.12. 2017	31.12. 2016
Druge finančne organizacije	43.765	43.008	6.600	6.600
Nefinančne družbe	-	240	332	431
Skupaj	43.765	43.248	6.932	7.031

Pridružene družbe NLB Skupine

						v tisoč EUR
			2017		2016
	Dejavnost	Sedež	Udeležba v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %	Udeležba v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %
Bankart d.o.o., Ljubljana	Kartično poslovanje	Republika Slovenija	39,44	39,44	39,44	39,44
Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana	Zavarovalništvo	Republika Slovenija	28,13	28,13	28,13	28,13
ARG - Nepremičnine d.o.o., Horjul	Nepremičnine	Republika Slovenija	75,00	75,00	75,00	75,00
Kreditni biro SISBON, d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Kreditni biro	Republika Slovenija	-	-	29,68	29,68

NLB v ARG-Nepremičnine, Horjul na podlagi družbene pogodbe med lastniki nima obvladujočega, temveč le pomemben vpliv, zato družbo računovodsko obravnavamo kot pridruženo družbo.

Knjigovodska vrednost deležev v pridruženih družbah, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine

		v tisoč EUR
	2017	2016
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	11.781	13.009
Delež NLB Skupine
- v dobičku poslovnega leta	1.338	1.462
- v drugem vseobsegajočem donosu	40	(234)
- v vseobsegajočem donosu	1.378	1.228

NLB Skupina v letu 2017 ni pripoznala dobička pridružene družbe v višini 65 tisoč EUR (2016: nepripoznani dobiček 48 tisoč EUR), ker kumulativno nepripoznani delež izgub iz pridružene družbe na dan 31. decembra 2017 znaša 2.337 tisoč EUR (31. december 2016: 2.402 tisoč EUR).

Skupni podvigi NLB Skupine

			2017	2016
	Dejavnost	Sedež	Delež glasovalnih pravic v %	Delež glasovalnih pravic v %
NLB Vita d.d., Ljubljana	Zavarovalništvo	Republika Slovenija	50	50
Skupina Prvi faktor, Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	50	50

NLB Skupina v letu 2017 ni pripoznala dobička skupnega podviga v višini 2.949 tisoč EUR, ker kumulativno nepripoznani delež izgub iz skupnega podviga na dan 31. decembra 2017 znaša 14.371 tisoč EUR (31. december 2016: 17.320 tisoč EUR).

Povzetek finančnih informacij pomembnega skupnega podviga NLB Vita, Ljubljana, ki je vključen v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine:

		v tisoč EUR
NLB Vita d.d., Ljubljana	2017	2016
Prihodki	80.747	74.342
Prihodki iz obresti	7.310	7.038
Odhodki za obresti	(2)	(1)
Stroški amortizacije	(212)	(241)
Davek iz dohodka	(1.520)	(1.422)
Čisti dobiček poslovnega leta	6.889	7.394
Drugi vseobsegajoči donos	298	4.434
Skupaj vseobsegajoči donos	7.186	11.828
Delež NLB Skupine
- v dobičku poslovnega leta	3.444	3.697
- v drugem vseobsegajočem donosu	149	2.216
	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Skupaj sredstva	453.028	409.513
Denar in denarni ekvivalenti	28	2.541
Skupaj obveznosti	389.060	349.035
Kapital	63.968	60.478
Delež NLB Skupine v kapitalu skupnih podvigov, vključenih v konsolidirane izkaze NLB Skupine	31.984	30.239
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	31.984	30.239

c) Gibanje naložb v pridružene družbe in skupne podvige

		v tisoč EUR
NLB Skupina	2017	2016
Stanje 1. januarja	43.248	39.696
Delež v poslovnih rezultatih pred obdavčitvijo	5.585	6.097
Delež v davkih	(803)	(938)
Neto dobički/(izgube), pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu	189	1.982
Prejete dividende	(4.215)	(3.587)
Likvidacija pridružene družbe	(239)	-
Drugo	-	(2)
Stanje 31. decembra	43.765	43.248

5.13. Druga sredstva

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev (pojasnilo 6.1.o)	77.500	79.059	4.811	4.263
Zaloge	8.879	8.913	335	460
Nevračunani stroški	4.324	4.597	2.886	3.096
Terjatve za davke	1.675	1.305	375	389
Terjatve za dane predujme	971	684	285	211
Skupaj	93.349	94.558	8.692	8.419

Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev in zaloge na NLB Skupini v višini 76.222 tisoč EUR (31. december 2016: 76.416 tisoč EUR) in na NLB v višini 4.811 tisoč EUR (31. december 2016: 4.263 tisoč EUR), predstavljajo nepremičnine.

5.14. Gibanje popravkov vrednosti kreditov bankam, strankam, ki niso banke, in drugih finančnih sredstev a) Popravki vrednosti kreditov fizičnim osebam

					v tisoč EUR
NLB Skupina	Okvirni krediti	Stanovanjski krediti	Potrošniški krediti	Drugi krediti	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	18.556	49.351	53.401	21.511	142.819
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(32)	(49)	(123)	3	(201)
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	2.587	4.436	3.261	2.516	12.800
Odpisi	(4.973)	(21.900)	(20.369)	(10.241)	(57.483)
Poplačila odpisanih terjatev	-	-	199	1.143	1.342
Tečajne razlike	-	29	2	(87)	(56)
Drugo	-	-	(5)	-	(5)
Stanje 31. decembra 2016	16.138	31.867	36.366	14.845	99.216
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	40	84	252	(413)	(37)
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	2.157	(1.072)	4.408	3.423	8.916
Odpisi	(4.725)	(1.405)	(1.546)	(4.421)	(12.097)
Poplačila odpisanih terjatev	823	210	235	750	2.018
Tečajne razlike	-	(236)	(3)	434	195
Drugo	-	-	-	(4)	(4)
Stanje 31. decembra 2017	14.433	29.448	39.712	14.614	98.207

					v tisoč EUR
NLB	Okvirni krediti	Stanovanjski krediti	Potrošniški krediti	Drugi krediti	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	14.960	33.432	17.808	1.976	68.176
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	2.303	5.495	1.930	517	10.245
Odpisi	(4.509)	(20.513)	(13.527)	(811)	(39.360)
Tečajne razlike	-	8	-	-	8
Stanje 31. decembra 2016	12.754	18.422	6.211	1.682	39.069
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	1.513	97	(18)	1.376	2.968
Odpisi	(1.817)	(976)	(456)	(359)	(3.608)
Poplačila odpisanih terjatev	-	20	-	354	374
Tečajne razlike	-	(198)	-	-	(198)
Stanje 31. decembra 2017	12.450	17.365	5.737	3.053	38.605

b) Popravki vrednosti kreditov pravnim osebam

NLB Skupina	Krediti državi	Krediti bankam	Krediti finančnim organizacijam	Krediti velikim podjetjem	Krediti malim in srednjim podjetjem	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	19.872	242	45.383	329.224	725.537	1.120.258
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(7)	(1)	-	(318)	(703)	(1.029)
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	(2.604)	74	(14.842)	(16.052)	56.578	23.154
Odpisi	(690)	(1)	(710)	(72.990)	(273.891)	(348.282)
Poplačila odpisanih terjatev	110	35	-	3.354	7.581	11.080
Tečajne razlike	-	-	4	(719)	241	(474)
Drugo	(5)	-	(2)	-	(166)	(173)
Stanje 31. decembra 2016	16.676	349	29.833	242.499	515.177	804.534
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	14	4	3	(465)	(249)	(693)
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	(7.706)	187	(2.244)	(34.422)	(5.862)	(50.047)
Odpisi	(352)	-	(22.596)	(45.633)	(141.024)	(209.605)
Poplačila odpisanih terjatev	318	36	22	2.659	10.842	13.877
Tečajne razlike	(10)	-	(22)	742	1.609	2.319
Prodaja odvisne družbe	-	-	-	(4.153)	(6.898)	(11.051)
Drugo	-	-	-	-	(213)	(213)
Stanje 31. decembra 2017	8.940	576	4.996	161.227	373.382	549.121

NLB	Krediti državi	Krediti bankam	Krediti finančnim organizacijam	Krediti velikim podjetjem	Krediti malim in srednjim podjetjem	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	6.799	197	56.231	200.000	363.512	626.739
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	(163)	(196)	(5.005)	5.065	14.844	14.545
Odpisi	(689)	(1)	(446)	(39.415)	(138.831)	(179.382)
Poplačila odpisanih terjatev	110	-	-	1.486	2.149	3.745
Tečajne razlike	-	-	17	6	9	32
Stanje 31. decembra 2016	6.057	-	50.797	167.142	241.683	465.679
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	(1.891)	-	(15.569)	(22.068)	(3.221)	(42.749)
Odpisi	-	-	(23.522)	(40.580)	(84.507)	(148.609)
Poplačila odpisanih terjatev	210	-	-	1.617	2.383	4.210
Tečajne razlike	-	-	(22)	(21)	(30)	(73)
Stanje 31. decembra 2017	4.376	-	11.684	106.090	156.308	278.458

c) Popravki vrednosti drugih finančnih sredstev

	NLB Skupina	NLB
Stanje 1. januarja 2016	27.078	5.123
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	43	-
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	625	356
Odpisi	(12.417)	(1.726)
Tečajne razlike	(39)	(1)
Poplačila odpisanih terjatev	165	19
Drugo	(2)	-
Stanje 31. decembra 2016	15.453	3.771
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	65	-
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	1.130	587
Odpisi	(5.043)	(1.189)
Tečajne razlike	(17)	-
Poplačila odpisanih terjatev	117	22
Stanje 31. decembra 2017	11.705	3.191

v tisoč EUR

5.15. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	8.855	15.555	8.751	15.552
- valutne	367	328	263	325
- obrestne	8.488	15.227	8.488	15.227
Opcijske pogodbe	276	-	276	-
- obrestne	276	-	276	-
Terminski posli	371	3.236	371	3.235
- valutni	371	3.236	371	3.235
Skupaj	9.502	18.791	9.398	18.787

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so navedene v pojasnilu

5.24.b.

5.16. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Depoziti bank in centralnih bank	40.602	42.334	72.072	74.977
Krediti bank in centralnih bank	279.616	371.769	260.747	338.467
Depoziti strank, ki niso banke	9.878.378	9.437.147	6.810.967	6.615.390
Krediti strank, ki niso banke	74.286	83.619	5.726	4.274
Izdani vrednostni papirji	-	277.726	-	277.726
Podrejene obveznosti	27.350	27.145	-	-
Druge finančne obveznosti	111.019	110.295	71.534	68.784
Skupaj	10.411.251	10.350.035	7.221.046	7.379.618

a) Depoziti bank in centralnih bank in strank, ki niso banke

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Vloge na vpogled
- bank in centralnih bank	36.331	34.828	71.383	74.434
- strank, ki niso banke	7.332.344	6.415.927	5.455.657	4.781.616
- države	203.228	200.629	80.325	83.745
- finančne organizacije	156.713	124.918	140.379	101.536
- gospodarstvo	1.692.840	1.584.892	1.042.298	1.015.371
- fizične osebe	5.279.563	4.505.488	4.192.655	3.580.964
Prejeti depoziti
- bank in centralnih bank	4.271	7.506	689	543
- strank, ki niso banke	2.546.034	3.021.220	1.355.310	1.833.774
- države	52.727	150.835	44.343	147.914
- finančne organizacije	129.030	122.401	66.826	78.767
- gospodarstvo	281.527	350.431	185.156	246.584
- fizične osebe	2.082.750	2.397.553	1.058.985	1.360.509
Skupaj	9.918.980	9.479.481	6.883.039	6.690.367

b) Krediti bank in centralnih bank in strank, ki niso banke

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Krediti
- bank in centralnih bank	279.616	371.769	260.747	338.467
- strank, ki niso banke	74.286	83.619	5.726	4.274
- države	17.058	20.063	-	-
- finančne organizacije	49.257	56.728	-	-
- gospodarstvo	7.971	6.828	5.726	4.274
Skupaj	353.902	455.388	266.473	342.741

NLB Skupina in NLB na dan 31. decembra 2017 izkazujeta 341.691 tisoč EUR odobrenih nečrpanih kreditov (31. december 2016: 347.434 tisoč EUR).

c) Izdani vrednostni papirji

		v tisoč EUR
	NLB Skupina in NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Knjigovodska vrednost izdanih obveznic
- s katerimi se trguje na aktivnih trgih	-	277.726
Obveznice (v %)
- s fiksno obrestno mero	-	100,00

d) Podrejene obveznosti

NLB Skupina			31. 12. 2017		v tisoč EUR 31. 12. 2016
	Valuta	Datum zapadlosti	Obrestna mera	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost
Podrejeni krediti
	EUR	30. 6. 2018	6-mesečni EURIBOR + 5 % p. a.	12.221	12.000	12.103	12.000
	EUR	30. 6. 2020	6-mesečni EURIBOR + 7,7 % p. a.	5.132	5.000	5.151	5.000
	EUR	26. 6. 2025	6-mesečni EURIBOR + 6,25 % p. a.	9.997	10.000	9.891	10.000
Skupaj				27.350	27.000	27.145	27.000

e) Druge finančne obveznosti

NLB Skupina NLB 31. 12. 2017 31. 12. 2016 31. 12. 2017 31. 12. 2016 36.578 32.704 32.132 29.350 20.931 28.671 4.393 8.499 11.343 13.382 4.456 5.593 14.826 11.781 11.146 8.393 9.665 8.537 6.662 6.583 1.682 1.440 1.627 1.398 15.994 13.780 11.118 8.968 111.019 110.295 71.534 68.784				v tisoč EUR
	Obveznosti po plačilnih karticah
	Obveznosti za neizvršena izplačila
	Vnaprej vračunani stroški
	Obveznosti do dobaviteljev
	Obveznosti za plače
	Obveznosti za opravnine
	Druge finančne obveznosti
	Skupaj

Druge finančne obveznosti vključujejo obveznosti do zavarovalnic, obveznosti do zaposlenih, prejete varščine, obveznosti za nakup vrednostnih papirjev in skrbniških poslov.

5.17. Rezervacije

a) Razčlenitev po vrstah rezervacij

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Rezervacije za finančne garancije (pojasnilo 5.24.a)	9.497	25.327	7.806	23.131
Rezervacije za storitvene garancije (pojasnilo 5.24.a)	19.724	22.745	19.069	21.777
Rezervacije za ostale prevzete finančne obveznosti (pojasnilo 5.24.a)	7.694	5.609	7.382	4.957
Rezervacije za ugodnosti zaposlenih	20.440	19.758	16.712	15.384
Rezervacije za reorganizacijo	15.284	10.014	14.687	8.750
Rezervacije za pravne tožbe	15.786	15.194	4.958	3.282
Druge rezervacije	214	2.267	203	2.265
Skupaj	88.639	100.914	70.817	79.546

Rezervacije za pravne tožbe so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida tožb.

Proti NLB Skupini je na dan 31. decembra 2017 vloženih 38 materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov (31. december 2016: 41) v skupni višini 585.406 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2016: 631.918 tisoč EUR). Na dan 31. decembra 2017 je proti NLB vloženih 19 materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov (31. december 2016: 19) v skupni višini 399.824 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2016: 417.041 tisoč EUR).

Največji znesek med materialno pomembnimi tožbenimi zahtevki predstavljajo tožbeni zahtevki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebačke banke (ZaBa) proti NLB, ki se nanašajo na stare devizne vloge varčevalcev v LB Glavni Filiali Zagreb, ki so bile prenesene na ti dve banki in znašajo v približnem glavničnem znesku 167,1 mio EUR. Zaradi dolgotrajnosti postopkov skupni znesek obresti že presega glavnico. NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, zato z navajanjem številnih procesnih in vsebinskih razlogov tem zahtevkom vselej nasprotuje. Ključna razloga sta, da NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, saj je bila ustanovljena šele z ustavnim zakonom 27. julija 1994 (NLB v času, ko so bile vloge položene pri LB

Glavni Filiali Zagreb, še ni obstajala), in da NLB ni prevzela nobenih obveznosti iz tega naslova. Poleg tega gre za sukcesijsko vprašanje nekdanje Jugoslavije, saj sta se vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške z Memorandumom o soglasju, ki je bil podpisan leta 2013, dogovorili, da se rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke na Hrvaškem (LB) najde na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva ter da bo Republika Hrvaška do dokončne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami začeli PBZ in ZaBa.

Kljub dogovoru v Memorandumu o soglasju (Memorandum) o ustavitvi začetih sodnih postopkov je v treh postopkih, kot podrobneje obrazloženo spodaj, drugostopenjsko sodišče Županijski sud v Zagrebu odločilo v korist tožeče stranke. NLB je zoper pravnomočno sodbo iz maja 2017 vložila ustavno pritožbo na Ustavno sodišče Republike Hrvaške ter zoper sodbi z dne 26. september 2017 (prejeta 16. novembra 2017) in 21. november 2017 (prejeta 26. januarja 2018) izredno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče Republike Hrvaške. O drugih primerih, glede katerih tečejo zgoraj opisani postopki, še niso bile izdane pravnomočne sodbe.

Nasprotno pa je bil v enem izmed primerov tožbeni zahtevek PBZ pravnomočno končan v korist NLB. Revizija na

Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške ki jo je vložila tožeča stranka, je bila 16. junija 2015 s strani Vrhovnega sodišča zavržena.

Drugostopenjsko sodišče Županijski sud v Zagrebu je maja 2015 odločilo, da se pritožbi LB in NLB zavrneta ter da je tožeča stranka PBZ upravičena do plačila glavničnega zneska 254,76 EUR in stroškov postopka v znesku 15.781,25 HRK, oboje skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. NLB je zoper to pravnomočno sodbo vložila ustavno pritožbo, saj meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

NLB je 16. novembra 2017 prejela sodbo Županijskega suda v Zagrebu, ki je kot sodišče druge stopnje odločilo, da spremeni sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek zoper NLB, in sicer tako, da je naložilo toženima strankama NLB in LB da solidarno plačata tožeči stranki ZaBa glavnični znesek v višini 492.430,53 EUR s pripadajočimi obrestmi, ki presegajo glavnico in stroške postopka v višini približno 99 tisoč EUR z zamudnimi obrestmi. LB in NLB sta skladno s sodbo dolžni plačati navedene zneske kot solidarni dolžnici. Glede na dejstvo, da je sodba pravnomočna in izvršljiva ter ob upoštevanju osnovnih načel Evropske Unije glede medsebojnega priznavanja sodb, je bilo treba plačilo izvršiti do 1. decembra

1. Ne glede na to NLB sodbo izpodbija z revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške in kasneje, če bo to potrebno, jo bo izpodbijala tudi z vsemi ostalimi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, saj obveznosti starega deviznega varčevanja v skladu s slovenskim ustavnim zakonom niso obveznosti NLB.

V drugi zadevi je Županijski sud v Zagrebu kot sodišče druge stopnje s sodbo z dne 21. novembra 2017 potrdilo sodbo sodišča

prve stopnje z dne 21. januarja 2014, ki je odločilo, da se toženima strankama NLB in LB naloži, da solidarno plačata tožeči stranki Privredni banki Zagreb, Zagreb glavnični znesek 220.115,98 EUR s pripadajočimi obrestmi in stroške postopka v znesku približno 93 tisoč EUR z zamudnimi obrestmi. LB in NLB sta skladno s pravnomočno sodbo dolžni plačati navedene zneske kot solidarni dolžnici. V skladu s pravnomočno sodbo bi bilo plačilo treba izvršiti do vključno

1. februarja 2018. NLB sodbo izpodbija z revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške in kasneje, če bo to potrebno, jo bo izpodbijala tudi z vsemi ostalimi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, saj obveznosti starega deviznega varčevanja v skladu s slovenskim ustavnim zakonom niso obveznosti NLB.

Rezervacije iz tožbenih zahtevkov PBZ in ZaBa niso oblikovane, saj NLB meni, da za tožbe ni pravne podlage.

b) Gibanje rezervacij za prevzete obveznosti Finančne garancije

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	25.327	47.737	23.131	44.583
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	11	(16)	-	-
Oblikovane/ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	(2.587)	(4.521)	(2.069)	(3.565)
Porabljene rezervacije	(13.254)	(17.894)	(13.254)	(17.894)
Tečajne razlike	(3)	21	(2)	7
Stanje 31. decembra	9.494	25.327	7.806	23.131

Storitvene garancije

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	22.745	31.034	21.777	29.863
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	4	(2)	-	-
Oblikovane/ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	(3.024)	(8.295)	(2.716)	(8.093)
Tečajne razlike	(1)	8	8	7
Stanje 31. decembra	19.724	22.745	19.069	21.777

Druge prevzete finančne obveznosti

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	5.609	3.228	4.957	3.197
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	2	(1)	-	-
Oblikovane/ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	2.151	2.384	2.489	1.761
Tečajne razlike	(65)	(2)	(64)	(1)
Stanje 31. decembra	7.697	5.609	7.382	4.957

c) Gibanje rezervacij za ugodnosti zaposlenih

Odpravnine

			v tisoč EUR
NLB Skupina			NLB
2017	2016	2017	2016
13.130	14.205	10.886	11.786
9	(2)	-	-
(9)	-
559	594	462	473
(465)	(215)	-	-
188	274	93	171
(90)	(210)	(53)	(78)
822	(1.516)	950	(1.466)
14.144	13.130	12.338	10.886

Drugi zaslužki zaposlencev

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	6.628	7.060	4.498	4.773
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	11	(2)	-	-
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo	(52)	-	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.9.)	4.131	4.065	2.584	2.628
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.9.)	(176)	(514)	-	(258)
Odhodki za obresti (pojasnilo 4.1.)	54	83	17	34
Porabljene rezervacije	(4.300)	(4.064)	(2.725)	(2.679)
Stanje 31. decembra	6.296	6.628	4.374	4.498

Drugi zaslužki zaposlencev vključujejo obveznosti NLB Skupine za jubilejne nagrade in neizkoriščene dopuste.

d) Gibanje rezervacij za reorganizacijo

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	10.014	3.477	8.750	3.429
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	5	(3)	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.11.)	8.588	10.644	8.400	9.377
Porabljene rezervacije	(3.323)	(4.104)	(2.463)	(4.056)
Stanje 31. decembra	15.284	10.014	14.687	8.750

NLB Skupina je sprejela novo poslovno strategijo ter začela s ključnimi pobudami prestrukturiranja v smeri vitkejše organizacije, optimizacije procesov, implementacije nove strategije na področju informacijske tehnologije s poudarkom na digitalizaciji in poenostavitvi ter prilagoditve organizacijske strukture. Te pobude se bodo posledično odrazile v nižjem številu zaposlenih v prihodnjih letih. Oblikovane rezervacije bodo za izplačilo odpravnin porabljene predvidoma v naslednjih treh letih.

v tisoč EUR

e) Gibanje rezervacij za pravne tožbe

	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	15.194	13.465	3.282	5.075
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	175	(74)	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.11.)	4.940	5.291	1.831	401
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	(4.258)	(1.039)	-	(256)
Porabljene rezervacije	(245)	(2.462)	(155)	(1.949)
Tečajne razlike	(20)	13	-	11
Stanje 31. decembra	15.786	15.194	4.958	3.282

f) Gibanje drugih rezervacij

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2017	2016	2017	2016
Stanje 1. januarja	2.267	2.433	2.265	2.431
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.11.)	32	-	-	-
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	(591)	(107)	(591)	(107)
Porabljene rezervacije	(1.494)	(59)	(1.471)	(59)
Stanje 31. decembra	214	2.267	203	2.265

5.18. Odloženi davek

a) Razčlenitev po vrstah odloženih davkov

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Terjatve za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	25.513	19.301	25.475	19.424
Oslabitev kreditov in terjatev	170	387	2	2
Rezervacije za obveznosti in stroške	4.018	3.208	3.432	2.736
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	976	1.113	162	175
Skupaj terjatve za odloženi davek	30.677	24.009	29.071	22.337
Obveznosti za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov	10.077	12.233	9.067	11.463
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	1.097	1.278	246	252
Oslabitev kreditov in terjatev	1.996	3.471	-	-
Drugo	-	19	-	-
Skupaj obveznosti za odloženi davek	13.170	17.001	9.313	11.715
Neto terjatve za odloženi davek	18.603	7.735	19.758	10.622
Neto obveznosti za odloženi davek	(1.096)	(727)	-	-
		NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Vključeno v izkaz poslovnega izida	8.691	(217)	7.164	3.083
- vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	6.710	2.503	6.565	2.428
- oslabitev kreditov in terjatev	1.214	(3.505)	-	(6)
- rezervacije za obveznosti in stroške	724	1.016	606	681
- amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	37	(239)	(7)	(20)
- drugo	6	8	-	-
Vključeno v drugi vseobsegajoči donos	1.747	(1.858)	1.972	(1.600)
- prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	1.657	(1.207)	1.882	(949)
- varovanje denarnih tokov	-	(460)	-	(460)
- aktuarske predpostavke in izkustvo	90	(191)	90	(191)

NLB ima na dan 31. decembra 2017 pripoznanih 29.071 tisoč EUR terjatev za odloženi davek (31. december 2016: 22.337 tisoč EUR). Znesek nepripoznanih terjatev za odloženi davek znaša 277.325 tisoč EUR (31. december 2016: 265.149 tisoč EUR) in se nanaša na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova davčne izgube v višini 204.657 tisoč EUR (31. december 2016: 208.678 tisoč EUR) ter na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova oslabitev nestrateških kapitalskih

naložb v višini 72.668 tisoč EUR (31. december 2016: 56.471 tisoč EUR).

b) Gibanje odloženih davkov

Terjatve za odloženi davek

					v tisoč EUR
NLB Skupina	Rezervacije za obveznosti in stroške	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Oslabitev kreditov in terjatev	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	2.385	17.479	1.130	554	21.548
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(2)	(1)	(1)	(4)	(8)
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	1.016	2.488	(16)	(163)	3.325
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	(191)	(665)	-	-	(856)
Stanje 31. decembra 2016	3.208	19.301	1.113	387	24.009
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	-	7	6	13
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo	(4)	-	-	-	(4)
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	724	6.607	(144)	(223)	6.964
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	90	(395)	-	-	(305)
Stanje 31. decembra 2017	4.018	25.513	976	170	30.677

NLB Rezervacije za obveznosti in stroške Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev Oslabitev kreditov in terjatev Skupaj Stanje 1. januarja 2016 2.246 17.550 182 8 19.986 V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida 681 2.413 (7) (6) 3.081 V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa (191) (539) - - (730) Stanje 31. decembra 2016 2.736 19.424 175 2 22.337 V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida 606 6.462 (13) - 7.055 V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa 90 (411) - - (321) Stanje 31. decembra 2017 3.432 25.475 162 2 29.071

Obveznosti za odloženi davek

					v tisoč EUR
NLB Skupina	Oslabitev kreditov in terjatev	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Drugo	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	129	11.249	1.056	27	12.461
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	(3)	(1)	-	(4)
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	3.342	(15)	223	(8)	3.542
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	-	1.002	-	-	1.002
Stanje 31. decembra 2016	3.471	12.233	1.278	19	17.001
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	1	7	-	-	8
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo	-	(8)	-	(13)	(21)
Prodaja odvisne družbe	(39)	-	-	-	(39)
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	(1.437)	(103)	(181)	(6)	(1.727)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	-	(2.052)	-	-	(2.052)
Stanje 31. decembra 2017	1.996	10.077	1.097	-	13.170

NLB	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	10.608	239	10.847
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	(15)	13	(2)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	870	-	870
Stanje 31. decembra 2016	11.463	252	11.715
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	(103)	(6)	(109)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	(2.293)	-	(2.293)
Stanje 31. decembra 2017	9.067	246	9.313

5.19. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

	NLB Skupina			v tisoč EUR NLB
2017	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Aktuarski dobički in izgube	(810)	90	(720)	(950)	90	(860)
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	(7.261)	1.657	(5.604)	(9.904)	1.882	(8.022)
Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov	225	(36)	189	-	-	-
Skupaj	(7.846)	1.711	(6.135)	(10.854)	1.972	(8.882)

	NLB Skupina			NLB
2016	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Aktuarski dobički in izgube	1.515	(191)	1.324	1.466	(191)	1.275
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	3.899	(1.207)	2.692	171	(949)	(778)
Varovanje denarnih tokov	2.703	(460)	2.243	2.703	(460)	2.243
Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov	2.725	(743)	1.982	-	-	-
Skupaj	10.842	(2.601)	8.241	4.340	(1.600)	2.740

5.20. Druge obveznosti

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Obveznosti za davke	3.409	3.699	2.770	3.049
Odloženi prihodki	3.101	2.964	1.034	661
Obveznosti za prejete predujme	3.086	2.040	377	476
Skupaj	9.596	8.703	4.181	4.186

5.21. Kapital banke

V letu 2017 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu NLB, ki znaša 200.000 tisoč EUR. Sestavljen je iz 20.000.000 navadnih kosovnih delnic z nominalno vrednostjo 10,0 EUR na delnico. Vse izdane delnice so v celoti vplačane in NLB nima neizdanih odobrenih delnic. Na dan 31. decembra 2017 in na dan 31. decembra 2016 je edini delničar NLB Republika Slovenija. NLB Skupina nima lastnih delnic.

Knjigovodska vrednost delnice na konsolidirani ravni na dan 31. decembra 2017 znaša 82,7 EUR (31. december 2016: 74,8 EUR), na ravni NLB pa 69,1 EUR (31. december 2016: 63,2 EUR). Izračunana je kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala brez izdanih drugih kapitalskih instrumentov in številom izdanih delnic.

Bilančni dobiček na dan 31. decembra 2017 znaša 270.627 tisoč EUR (31. december 2016: 145.313 tisoč EUR) ter je sestavljen iz čistega dobička leta 2017 v višini 189.094 tisoč EUR (2016: 63.783 tisoč EUR) in prenesenega dobička iz preteklih let v višini 81.533 tisoč EUR. O njegovi uporabi bo odločala skupščina banke.

NLB je v letu 2017 izplačala dividende za preteklo leto v višini 3.189 EUR na delnico (2016: 2.194 EUR), kar je znižalo zadržani dobiček za 63.780 tisoč EUR (2016: 43.880 tisoč EUR).

5.22. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos in rezerve

a) Rezerve

Kapitalske rezerve na dan 31. decembra 2017 in na dan 31. decembra 2016 vključujejo 822.173 tisoč EUR vplačanega presežka kapitala in 49.205 tisoč EUR iz odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Rezerve iz dobička v višini 13.522 tisoč EUR se na dan 31. decembra 2017 in na dan 31. decembra 2016 v celoti nanašajo na zakonske rezerve skladno z Zakonom o gospodarskih družbah.

b) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

		v tisoč EUR NLB
31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
43.860	41.954	28.346	28.574
3.735	11.017	850	8.644
(4.349)	(3.617)	(3.497)	(2.637)
(17.248)	(20.139)	-	-
754	754	-	-
26.752	29.969	25.699	34.581
		NLB Skupina

5.23. Kapitalska ustreznost

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Vplačani kapitalski instrumenti	200.000	200.000	200.000	200.000
Vplačani presežek kapitala	871.378	871.378	871.378	871.378
Zadržani dobički iz preteklih let	296.773	246.656	81.533	81.530
Priznani dobiček tekočega leta	29.280	49.890	-	-
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	(11.450)	(6.053)	(20)	5.205
Druge rezerve	13.522	13.522	13.522	13.522
Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednotenju (AVA)	(2.389)	(2.213)	(1.886)	(1.734)
(-) Dobro ime	(3.529)	(3.529)	-	-
(-) Druga neopredmetena sredstva	(31.445)	(30.397)	(23.911)	(23.345)
(-) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izvirajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti	-	(3.013)	-	(4.626)
NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL (CET1)	1.362.140	1.336.241	1.140.616	1.141.930
Dodatni temeljni kapital (AT1)	-	-	-	-
TEMELJNI KAPITAL (T1)	1.362.140	1.336.241	1.140.616	1.141.930
Dodatni kapital (T2)	-	-	-	-
KAPITAL Skupaj	1.362.140	1.336.241	1.140.616	1.141.930
Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju	7.096.413	6.864.737	4.369.557	4.292.262
Skupna izpostavljenost tržnemu tveganju	499.726	104.175	269.988	27.975
Skupna izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja	850	463	850	463
Skupna izpostavljenost operativnemu tveganju	949.493	892.753	593.750	561.091
SKUPNA IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU (RWA)	8.546.482	7.862.128	5.234.145	4.881.791
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (količnik CET1)	15,9 %	17,0 %	21,8 %	23,4 %
Količnik temeljnega kapitala (količnik Tier 1)	15,9 %	17,0 %	21,8 %	23,4 %
Količnik skupnega kapitala	15,9 %	17,0 %	21,8 %	23,4 %

* Priznani dobiček tekočega leta in količniki kapitala predvidevajo izplačilo dividend v višini 100 % dobička po davkih NLB (189 mio EUR)

Evropska bančna kapitalska zakonodaja, ki vključuje uredbo CRR in direktivo CRD IV, temelji na smernicah Basel III. Zakonodaja predpisuje izpolnjevanje treh količnikov kapitalske ustreznosti, ki izražajo različno kakovost kapitala:

• količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (razmerje med navadnim (CET1) kapitalom in tehtano izpostavljenostjo tveganjem (RWA), ki mora znašati vsaj 4,5 %;
• količnik temeljnega kapitala (razmerje med temeljnim (T1) kapitalom in RWA), ki mora znašati vsaj 6 %;
• količnik skupnega kapitala (razmerje med celotnim kapitalom in RWA), ki mora znašati vsaj 8 %.

Poleg navedenih količnikov, ki tvorijo zahtevo 1. stebra, mora banka izpolnjevati tudi druge zahteve in priporočila, ki jih posamezni banki lahko predpiše nadzorna institucija ali pa so predpisane že z zakonodajo:

• zahteva 2. stebra (SREP zahteva): banki lastna obvezna zahteva, določena s strani nadzorne institucije v okviru SREP procesa (skupaj z zahtevami iz 1. stebra predstavlja skupno kapitalsko zahtevo SREP – TSCR (Total SREP capital requirement);
• veljavna zahteva po skupnem blažilniku (CBR – Combined buffer requirement): sistem kapitalskih blažilnikov, ki se jih doda nad zahtevo TSCR – neizpolnjevanje CBR ni kršitev kapitalskih zahtev, temveč sproži

omejitve v razdelitvi dividend in drugih izplačilih iz dobička. Nekateri blažilniki so zakonsko predpisani za vse banke, nekateri pa so specifični za posamezno banko, predpisani s strani nadzorne institucije (CBR in TSCR skupaj tvorita celotno kapitalsko zahtevo – OCR – Overall capital requirement);

• priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (Pillar 2 Guidance): banki lastno kapitalsko priporočilo nad zahtevo OCR, določeno s strani nadzorne institucije skozi SREP proces. Kot priporočilo ni obvezno, neizpolnjevanje ne vpliva na razdelitev dividend ali druga izplačila iz dobička, vendar lahko vodi v okrepljen nadzor in naložitev ukrepov za povrnitev ustrezne ravni kapitala.

Tabela 24: Predpisana celotna kapitalska zahteva na konsolidirani osnovi za 2017

Zahteva po skupnem blažilniku (CBR) • Dir 2013/36/EU (CRD IV)/ZBan-2 • samo CET1 • veljavni blažilniki: - varovalni kapitalski blažilnik – CCB (1,25 %) - proticiklični blažilnik (0 %) - DSPB blažilnik (1 % od 2019)

Zahteva 2. stebra (P2R)

• Reg 1024/2013
• dodatna, banki lastna kapitalska zahteva določena s strani ECB (SREP odločba: 3,50 %) • samo CET1

Zahteva 1. stebra (P1)

• minimalna kapitalska zahteva
• min količniki določeni v Reg 575/2013 (CRR) za vse EU banke:
• količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1): min 4,5 %
• količnik temeljnega kapitala (T1): min 6 %
• količnik skupnega kapitala: min 8 %

Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR) Celotna kapitalska zahteva (OCR) Od 1. januarja 2017 je morala NLB na konsolidirani osnovi izpolnjevati OCR v višini 12,75 % in na konsolidirani osnovi dosegati naslednje kapitalske zahteve:

• 9,25 % količnik navadnega lastniškega kapitala (prehodno),
• 10,75 % količnik temeljnega kapitala (prehodno),
• 12,75 % količnik skupnega kapitala (prehodno).

Za leto 2018 mora NLB na konsolidirani osnovi ohranjati celotno kapitalsko zahtevo v višini 13,375 % RWA. Povečanje zahteve v primerjavi z letom 2017 je posledica postopnega uvajanja zakonsko predpisanega varovalnega kapitalskega blažilnika.

Vsi kapitalski količniki vključujejo 3,5 % zahtevo 2. stebra (P2R) in 1,25 % varovalni kapitalski količnik (CCB). Skladno z direktivo CRD IV in Zakonu o bančništvu (ZBan-2), varovalni kapitalski količnik linearno narašča in bo dosegel polno vrednost 2,5 % v 2019, medtem ko Banka Slovenije od NLB zahteva uporabo DSPB blažilnika na konsolidirani ravni v višini 1 % od leta 2019 dalje.

Kapitalska ustreznost NLB Skupine in NLB ob koncu leta 2017 ostaja visoka, na stopnji, ki pokriva vse trenutne in napovedane kapitalske zahteve, vključno z zahtevami glede kapitalskih količnikov in preostalimi trenutno znanimi zahtevami, ter priporočila v okviru 2. stebra (Pillar 2 Guidance). Poleg tega je v okviru začrtanih mej pripravljenosti za prevzemanje tveganj in nad EU povprečjem, ki ga je objavila EBA.

Kapital NLB Skupine in NLB je v letu 2017 sestavljen zgolj iz sestavin najkakovostnejšega kapitala CET1 (brez podrejenih instrumentov, ki bi se vključevali v nižje kategorije kapitala), zaradi česar so tudi vsi trije kapitalski količniki enaki. V okviru regulatornih tveganj, kamor sodijo kreditna, operativna in tržna tveganja, NLB Skupina uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja, medtem ko

se izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja izvaja po enostavnem pristopu. Za izračun kapitalskih zahtev za NLB na solo osnovi se uporabljajo isti pristopi, razen za izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja, kjer se uporablja standardiziran pristop.

Konec leta 2017 znašajo količniki kapitalske ustreznosti za NLB Skupino 15,9 % (ali 1,1 odstotne točke nižje kakor konec 2016) in za NLB 21,8 % (ali 1,6 odstotne točke nižje kakor konec 2016). Znižanje kapitalske ustreznosti NLB Skupine izhaja iz povišanja skupne izpostavljenosti tveganjem (RWA). RWA za kreditna tveganja se je povečala za 231,7 mio EUR predvsem na segmentu poslovanja s prebivalstvom kot posledica rasti potrošniških in stanovanjskih posojil. Povečanje RWA za tržna tveganja in CVA za 395,9 mio EUR izhaja zlasti iz zahtevanega popravka obravnave valutnih pozicij na konsolidirani ravni in obravnave kapitalskih naložb v ne-evrskih podrejenih bankah. Zahtevan popravek regulatorja se nanaša na strukturne pozicije, ki izhajajo iz poslovanja ne-evrskih podrejenih bank NLB Skupine. Te pozicije so dolge, ne-trgovalne in namensko vzpostavljene. Na konsolidirani ravni so tečajne razlike, ki izhajajo iz naložb v tuje odvisne družbe, pripoznane v kapitalu in ne vplivajo na poslovni izid NLB Skupine. Z odprtimi strukturnimi pozicijami NLB Skupina ohranja kapitalske količnike neobčutljive na gibanje valutnih tečajev. Banka si bo prizadevala delno ali popolnoma izključiti te pozicije iz odprtih valutnih pozicij (s pridobitvijo odobritve regulatorja) in izničiti ta vpliv na zmanjšanje kapitalske ustreznosti na konsolidiranem in posamičnem nivoju. Povečanje RWA za operativna tveganja (+56,7 mio EUR) izhaja iz višjega triletnega povprečja prihodkov, ki predstavlja osnovo za izračun.

Pri pripravi interne ocene kapitalskih potreb (ICAAP) NLB Skupina prepoznava tveganja, ki niso vključena v izračun po regulatornem pristopu (zahteve 1. stebra), vendar pomembno vplivajo na njeno poslovanje. V okvir dodatnih kreditnih tveganj sodi tveganje koncentracije, ki se

nanaša na posamezne komitente oziroma na skupine povezanih oseb in dejavnosti. NLB Skupina izračunava kapitalsko zahtevo za nefinančna tveganja (kamor se uvrščajo tveganje dobičkonosnosti, strateško tveganje, pravno tveganje, tveganje iz naslova dezinvestiranja in tveganje ugleda), če oceni, da je posamezno tveganje ključno za NLB Skupino. Poleg tega so v okvir tveganj po zahtevah 2. stebra zajeti tudi učinki stresnih scenarijev za kreditno (poslabšanje bonitetne strukture, znižanje tržnih vrednosti nepremičnin), valutno, likvidnostno tveganje, obrestno tveganje v bančni knjigi, tveganje iz naslova kreditnih pribitkov ter tržna tveganja.

Marca 2018 je NLB prejela pismo ECB, o nameri, da sprejme sklep glede omejitve za delitev dobička med svoje delničarje in predložitvi izrednega kapitalskega načrta, v katerem opiše načrtovane ukrepe za zvišanje kapitalskih količnikov v primeru, da bi bila izpolnjena sodila za pripoznavanje rezervacij za tožbene zahtevke, ki potekajo proti NLB pred sodišči v Republiki Hrvaški. Podrobnejše informacije glede tožbenih zahtevkov so razkrite v pojasnilu 5.17.

5.24. Zunajbilančne obveznosti

a) Razčlenitev pogodbenih vrednosti zunajbilančnih finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kratkoročne garancije	188.104	162.535	109.885	87.957
- finančne	105.420	109.412	50.978	49.611
- storitvene	82.684	53.123	58.907	38.346
Dolgoročne garancije	553.436	586.895	408.119	447.125
- finančne	209.091	222.869	127.357	140.031
- storitvene	344.345	364.026	280.762	307.094
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	1.130.250	1.075.940	898.927	881.198
Nepokriti dokumentarni akreditivi	14.614	17.485	375	3.761
Drugo	4.109	8.329	69	118
	1.890.513	1.851.184	1.417.375	1.420.159
Rezervacije (pojasnilo 5.17.b)	(36.915)	(53.681)	(34.257)	(49.865)
Skupaj	1.853.598	1.797.503	1.383.118	1.370.294

Prihodki iz opravnin za vse izdane storitvene garancije so v NLB Skupini znašali 5.240 tisoč EUR (2016: 5.643 tisoč

EUR), medtem ko so v NLB znašali 4.617 tisoč EUR (2016: 5.224 tisoč EUR).

b) Razčlenitev pogodbenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov po vrstah

NLB Skupina NLB 31. 12. 2017 31. 12. 2016 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Zamenjave 158.109 1.696.447 57.188 810.972 141.137 1.696.447 57.188 810.972 - valutne 158.109 - 57.188 - 141.137 - 57.188 - - obrestne - 1.696.447 - 808.898 - 1.696.447 - 808.898 - valutno-obrestne - - - 2.074 - - - 2.074 Opcijske pogodbe 11.262 26.125 10.703 1.495 11.262 26.125 10.703 1.495 - obrestne - 26.125 - 1.495 - 26.125 - 1.495 - na vrednostne papirje 11.262 - 10.703 - 11.262 - 10.703 - Terminski posli 67.918 29.927 192.950 7.468 67.329 29.927 191.280 7.468 - valutni 67.918 29.927 192.950 7.468 67.329 29.927 191.280 7.468 Terminske pogodbe - - 2.400 - - - 2.400 - - valutne - - 2.400 - - - 2.400 - Skupaj 237.289 1.752.499 263.241 819.935 219.728 1.752.499 261.571 819.935 1.989.788 1.083.176 1.972.227 1.081.506

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, znašajo za NLB Skupino oziroma NLB 406.218 tisoč EUR (31. december 2016: 108.554 tisoč EUR). Izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.

Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v pojasnilih 5.2., 5.5. in 5.15.

c) Obveznosti iz poslovnega najema

V primeru, kjer je NLB oziroma družba iz NLB Skupine najemnik, so minimalna prihodnja plačila iz naslova nepreklicnega najema naslednja:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Nepremičnine
Obveznosti, ki zapadejo do enega leta	1.534	1.775	801	957
Obveznosti, ki zapadejo od enega leta do petih let	5.471	6.283	2.982	3.668
Obveznosti, ki zapadejo v več kot petih letih	1.367	1.666	1.399	1.709
Drugo
Obveznosti, ki zapadejo do enega leta	758	383	342	259
Obveznosti, ki zapadejo od enega leta do petih let	810	772	531	373
Skupaj	9.940	10.879	6.055	6.966

d) Prihodnje obveznosti

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Prihodnje obveznosti za nakup:
- osnovnih sredstev	129	179	129	92
- neopredmetenih sredstev	3.023	1.363	2.855	1.260
Skupaj	3.152	1.542	2.984	1.352

5.25. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

NLB Skupina sredstva, ki jih upravlja v tujem imenu in za tuj račun, vodi ločeno od svojih sredstev, prihodki in stroški pa pripadajo nalogodajalcu oziroma bremenijo nalogodajalca. NLB Skupina za svoje storitve zaračunava opravnino.

Sredstva, upravljana v tujem imenu in za tuj račun

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Posredniško poslovanje	24.638.065	21.511.615	23.532.746	20.518.240
Poravnalno poslovanje in ostali posli	1.684.218	1.509.864	1.647.375	1.482.693
Skupaj	26.322.283	23.021.479	25.180.121	22.000.933

Posredniško poslovanje

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Sredstva
Terjatve poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank	24.596.576	21.452.329	23.498.114	20.463.466
- iz finančnih instrumentov	24.591.369	21.444.586	23.493.388	20.456.016
- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	9.802.973	9.292.661	9.200.568	8.786.845
- gospodarjenje s finančnimi instrumenti	422.222	380.344	-	-
- skrbniški posli	14.366.174	11.771.581	14.292.820	11.669.171
- do KDD oziroma obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente	685	820	204	527
- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (kupcev)	4.522	6.923	4.522	6.923
Denarna sredstva strank	41.489	59.286	34.632	54.774
- na poravnalnem računu za sredstva strank	12.789	33.940	5.932	29.428
- na transakcijskih računih strank	28.700	25.346	28.700	25.346
Obveznosti
Obveznosti poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank	24.638.065	21.511.615	23.532.746	20.518.240
- do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov	24.634.743	21.500.968	23.530.705	20.508.917
- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	9.807.819	9.297.620	9.205.414	8.791.804
- gospodarjenje s finančnimi instrumenti	428.279	383.825	-	-
- skrbniški posli	14.398.645	11.819.523	14.325.291	11.717.113
- do KDD oziroma obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente	225	75	225	75
- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (dobaviteljev)	2.670	10.030	1.389	8.706
- do banke oziroma poravnalnega računa banke za provizije, stroške ipd.	427	542	427	542

Prihodki iz opravnin od poslov v tujem imenu in za tuj račun

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Posredniško poslovanje (pojasnilo 4.3.b)	8.386	8.323	6.917	6.716
Poravnalno poslovanje in ostali posli	1.296	796	943	633
Skupaj	9.682	9.119	7.860	7.349

6. Upravljanje tveganj

NLB Skupina namenja veliko pozornost in pomembnost kulturi tveganj in zavedanju o vseh pomembnih tveganjih znotraj celotne NLB Skupine. Upravljanje tveganj se v NLB Skupini izvaja v skladu z uveljavljenimi notranjimi politikami in postopki, ki upoštevajo evropske bančne predpise, predpise Banke Slovenije, veljavne smernice EBA in ustrezne dobre bančne prakse. Poleg tega NLB Skupina stalno izboljšuje in dopolnjuje obstoječe metode in procese v vseh segmentih upravljanja tveganj.

Funkcija upravljanja tveganj predstavlja pomemben del celostnega sistema korporativnega upravljanja NLB Skupine. Okvir za upravljanje tveganj NLB Skupine je opredeljen in organiziran glede na poslovni model in profil tveganosti Skupine. Je dolgoročno usmerjen k doseganju notranjih ciljev in izpolnjevanju vseh zunanjih zahtev. Okvir za upravljanje tveganj Skupine podpira poslovno odločanje na strateški in operativni ravni, celovito upravljanje in proaktivno obvladovanje tveganj ter vključuje:

• izjavo o pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»Risk appetite«) in usmeritve glede prevzemanja posameznih vrst tveganj (»Risk strategy«),
• letni pregled strateških ciljev, pripravo poslovnega plana in proces načrtovanja kapitala,
• proces notranjega ocenjevanja ustreznosti kapitala (ICAAP) in proces notranjega ocenjevanja likvidnosti (ILAAP),
• aktivnosti na področju sanacije in reševanja,
• druge aktivnosti za testiranje zmogljivosti v stresnih situacijah in celovite analize tveganj.

Vzpostavljen sistem upravljanja tveganj ter različna orodja za obvladovanje tveganj omogočajo ustrezen nadzor nad profilom tveganosti Skupine. Poleg tega tak okvir podpira proaktivno sprejemanje poslovnih odločitev in omogoča učinkovito obvladovanje tveganj z opredelitvijo pristojnosti in odgovornosti v okviru odločevalskega procesa kakor tudi različnih ukrepov za obvladovanje tveganj, kadar je to potrebno.

a) Strategije in procesi na področju upravljanja tveganj

Temeljni cilj na področju upravljanja tveganj je proaktivno upravljanje, spremljanje in merjenje izpostavljenosti tveganjem na ravni NLB Skupine. Dobro in celovito razumevanje upravljanja tveganj je vgrajeno znotraj celotne organizacije in je osredotočeno na zaznavanje tveganj v zelo zgodnji fazi, učinkovito obvladovanje tveganj in njihovo ublažitev z namenom zagotoviti preudarno in gospodarno porabo kapitala. Ključne strateške usmeritve NLB Skupine na področju tveganj so opredeljene v nagnjenosti oziroma pripravljenosti prevzemanja tveganj (»Risk appetite«) in usmeritvah glede prevzemanja posameznih vrst tveganj (»Risk strategy«), upoštevaje poslovni model Skupine. Usmeritve temeljijo na začrtani strategiji ter so predmet redne revizije in nadgradnje. Strategija NLB Skupine, pripravljenost prevzemanja tveganj, strategija prevzemanja tveganj ter ključne interne politike NLB Skupine, ki jih potrdita uprava in nadzorni svet, opredeljujejo strateške cilje in usmeritve za prevzemanje tveganj ter pristope in metodologije spremljanja, merjenja in obvladovanja vseh vrst tveganj z namenom doseganja notranjih ciljev in izpolnjevanja vseh zunanjih zahtev. Poleg tega so glavne strateške usmeritve glede prevzemanja tveganj vključene v letni pregled strateških poslovnih ciljev in proces planiranja.

NLB Skupina načrtuje preudaren profil tveganosti, optimalno porabo kapitala in donosno poslovanje na dolgi rok ob upoštevanju prevzetih tveganj. Upravljanje kreditnega tveganja, ki predstavlja najpomembnejše tveganje v NLB Skupini, se osredotoča na sprejemanje zmernih tveganj – diverzificiran kreditni portfelj, ustrezna kakovost kreditnega portfelja, dolgoročno vzdržen obseg dodatno oblikovanih oslabitev in rezervacij ter

zagotavljanje optimalnega donosa glede na prevzeta tveganja. Kar zadeva likvidnostno tveganje, je pripravljenost za prevzemanje tega tveganja nizka, medtem ko so aktivnosti usmerjene v nenehno zagotavljanje ustrezne ravni tako kratkoročne kot dolgoročne likvidnosti. Pri prevzemanju tržnih in operativnih tveganj NLB Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja ne smejo pomembno vplivati na njeno poslovanje. Toleranca do sprejemanja vseh preostalih vrst tveganj je nizka, s poudarkom na minimizaciji njihovega možnega vpliva na poslovanje celotne Skupine.

Banka tekoče spremlja ciljni profil tveganosti, tako na ravni NLB kot tudi na ravni NLB Skupine, ki predstavlja ključno orodje v procesu upravljanja oziroma ublažitve tveganj. Profil tveganosti tako na strateški kot operativni ravni omogoča podrobno spremljanje in proaktivno upravljanje izpostavljenosti iz naslova kreditnega, tržnega, obrestnega, likvidnostnega in operativnega tveganja, medtem ko se upravljanje nefinančnih tveganj izvaja v okviru procesa ICAAP. O spremljanju izpostavljenosti znotraj opredeljenih limitov oziroma ciljnih vrednosti ter morebitnih odstopanjih se redno poroča pristojnim odborom in/ali upravi banke. Celovito poročilo o izpostavljenosti tveganjem celotne Skupine četrtletno obravnavajo uprava banke, Komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet banke. Tak pristop spremljanja ciljnega profila tveganosti je vzpostavljen tudi v posameznih bančnih članicah NLB Skupine. Upravljanje in različna orodja za obvladovanje tveganj omogočajo ustrezen in učinkovit nadzor nad profilom tveganosti Skupine. Integriran je v sistem upravljanja in sprejemanja odločitev preko opredeljenih pristojnosti in odgovornosti ter s tem povezanih postopkov, ter različnih opredeljenih mer za blaženje tveganj, kadar je to potrebno. Poleg tega je Skupina vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja (»early warning system«) na različnih segmentih tveganj z namenom okrepitve obstoječih notranjih

kontrol in pravočasnega odziva, kadar je to potrebno.

NLB Skupina za potrebe učinkovitega upravljanja oziroma ublažitve tveganj uporablja enotne standarde na področju zavarovanj naložb fizičnih in pravnih oseb, ki predstavljajo sekundarni vir poplačila obveznosti, z namenom učinkovitega upravljanja kreditnega tveganja kot tudi racionalnejše porabe kapitala. Skupina ima vzpostavljen sistem spremljanja in poročanja zavarovanj po pošteni (tržni) vrednosti skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). Primernost zavarovanj po vrstah in zahtevano razmerje pokritosti temeljijo na merilih preudarnega kreditiranja ter so opredeljeni v okviru internih usmeritev za kreditiranje. Načela in pravila za zmanjšanje kreditnega tveganja v NLB Skupini so bolj podrobno opisana v poglavju »Kreditno tveganje«. NLB Skupina upošteva pri varovanju tržnih tveganj (predvsem obrestnem in valutnem tveganju) opredeljeno pripravljenost za prevzemanje tveganj. To izvaja prek načela nevtralizacije tveganj, ki temelji na upravljanju pozicij prek sklepanja finančnih poslov (»natural hedge«) ali uporabi izvedenih finančnih instrumentov, upoštevaje računovodska načela varovanja (»hedge accounting principles«).

NLB Skupina je vzpostavila celovit sistem stresnega testiranja in drugih sistemov zgodnjega opozarjanja na različnih področjih tveganja z namenom okrepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega odziva, kadar je to potrebno. Robusten in enoten okvir stresnega testiranja vključuje vse pomembne vrste tveganj in izbrane relevantne stresne scenarije, upoštevaje ranljivost poslovnega modela Skupine. Sistem stresnega testiranja je vgrajen v opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj, ICAAP, ILAAP in načrt sanacije. Kot tak zagotavlja podporo za proaktivno in celostno upravljanje profila tveganosti Skupine, predvsem dolgoročno zagotavljanje ustreznega obsega kapitala in likvidnostne pozicije. Poleg tega so druge delne ocene tveganj zajete

v analizah občutljivosti, ki temeljijo na relevantnih stresnih parametrih.

b) Struktura in organizacija področja za upravljanje tveganj NLB Skupina

Robusten okvir za upravljanje tveganj je celovito vključen v procese odločanja, vodenja in ublažitve tveganj znotraj Skupine z namenom, da lahko dejavno podpira poslovanje. Upravljanje s tveganji v NLB Skupini je zadolženo za upravljanje, ocenjevanje in spremljanje tveganj znotraj NLB kot glavne enote v Sloveniji in kompetenčnega centra za šest odvisnih bank. Poleg tega je NLB Skupina odgovorna tudi za upravljanje in spremljanje tveganj v več podjetjih, ki izvajajo pomožne storitve, ter številnih nestrateških podjetjih, ki so v postopku nadzorovane likvidacije.

Organizacija in razmejitev pristojnosti področja upravljanja tveganj NLB Skupine sta zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov ter zagotavljata pregleden in dokumentiran proces sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij navzgor in navzdol. Upravljanje tveganj v NLB Skupini je centralizirano v okviru specializiranega področja za tveganja (»Business Line Risk«), v katerega je vključenih več organizacijskih enot (Tveganja, Kreditne analize pravnih in fizičnih oseb ter Vrednotenje in kontrola), ki poročajo Odboru za upravljanje z bilanco (ALCO) ter Komisiji za tveganja nadzornega sveta. To področje je pristojno za oblikovanje politik upravljanja tveganj NLB Skupine in nadzor nad njihovim izvajanjem, nadziranje usklajevanja teh politik v NLB Skupini, spremljanje izpostavljenosti NLB Skupine tveganjem ter pripravo zunanjih in notranjih poročil. »Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini« predstavljajo usmeritve, ki so osnova za vzpostavitev in organizacijo upravljanja tveganj ter ostale aktivnosti na področju tveganj v članicah NLB Skupine. Ti standardi glede upravljanja kreditnih, tržnih, likvidnostnih, operativnih in ostalih nefinančnih tveganj predstavljajo osnovo za poslovne politike

članic NLB Skupine, njihovo organizacijsko strukturo, delovne postopke in sisteme poročanja. NLB opredeljuje metodologije in postopke ter upravlja in izvaja nadzor NLB Skupine v skladu z evropsko bančno zakonodajo in zakonodajo Banke Slovenije. Obenem morajo članice NLB Skupine izpolnjevati tudi zahteve, ki so določene v lokalni zakonodaji.

Vse članice NLB Skupine, ki se vključujejo v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine, o izpostavljenosti tveganjem poročajo pristojnim strokovnim službam v okviru specializiranega področja za tveganja. Slednje nato poroča vse ustrezne informacije o tveganjih Odboru za upravljanje z bilanco ter Komisiji za tveganja nadzornega sveta, kjer uprava in nadzorni svet sprejemata odločitve in ustrezne ukrepe.

Bonitetno razvrščanje materialno pomembnih komitentov NLB Skupine in oblikovanje mnenj o kreditnih tveganjih se izvajata centralizirano, prek Kreditnega odbora NLB. Postopek poteka po načelu soodločanja, pri čemer kreditni odbor zadevne članice Skupine najprej sprejme odločitev, nato poda mnenje še kreditni odbor NLB. Sklep Kreditnega odbora NLB je sprejet na podlagi vse razpoložljive dokumentacije, vključno z bonitetnim mnenjem, ki ni zavezujoče in ga pripravijo v enoti Kreditne analize v NLB. Enako načelo in proces se uporabljata tudi za kreditne izpostavljenosti do materialno pomembnih komitentov NLB Skupine.

Članice NLB Skupine

Za upravljanje tveganj, ki jih prevzemajo članice NLB Skupine v okviru svoje opredeljene strategije poslovanja, je v prvi vrsti odgovorno vodstvo vsake članice, ki mora, skladno z usmeritvami na ravni NLB Skupine, zasledovati strateške cilje in dosegati načrtovane poslovne rezultate NLB Skupine, pri tem pa tudi spremljati in obvladovati tveganja. V ta namen mora vsaka članica NLB Skupine sprejeti ustrezno politiko upravljanja tveganj, ki jo potrdi nadzorni svet zadevne članice. Nadzorni svet vsake članice NLB Skupine tudi spremlja uresničevanje politik za upravljanje tveganj članice in ocenjuje implementiranost v praksi.

Spremljanje tveganj v članicah NLB Skupine poteka centralizirano, v okviru samostojne in/ali ločene organizacijske enote. Centralizirano spremljanje tveganj zagotavlja uveljavitev standardiziranih in sistemsko urejenih pristopov upravljanja tveganj ter s tem celovit pogled na dogajanja v izkazu finančnega položaja NLB Skupine in posamezne članice. Skladno s Standardi upravljanja tveganj NLB Skupine je spremljanje tveganj v vsaki članici NLB Skupine organizirano tako, da je spremljanje tveganj ločeno od njene upravljalske in/ali poslovne funkcije, z namenom ohraniti objektivnost, ki je potrebna pri presojanju poslovnih odločitev. Organizacijska enota za upravljanje tveganj je odgovorna neposredno upravi oziroma njenim odborom (kreditnemu odboru, odboru za upravljanje z bilanco banke in odboru za operativna tveganja), ta pa nadzornemu organu (odboru za tveganja pri nadzornem svetu ali upravnem odboru).

c) Merjenje in poročanje tveganj

NLB je kot sistemsko pomembna banka vključena v enotni nadzorni mehanizem (SSM), katerega nadzor je v pristojnosti skupne nadzorniške skupine (»Joint Supervisory Team«) v okviru Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Vse članice NLB Skupine poslujejo skladno z določili regulative ECB, obenem pa hčerinske družbe NLB Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, delujejo tudi skladno s pravili, ki jih določajo lokalni regulatorji.

Sistemi merjenja ter načela upravljanja tveganj v NLB Skupini so sestavni del politik upravljanja tveganj, ki so za potrebe nadzora na konsolidirani ravni usklajene z vsemi regulatornimi zahtevami Evropske centralne banke in Banke Slovenije, upoštevaje določila direktive (CRD), Uredbe (CRR) ter smernice EBA. NLB Skupina na področju kapitalske ustreznosti uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja ter enostavni pristop (enostavni pristop z manjšo zahtevo po razčlenjenosti podatkov) za operativna tveganja, z izjemo NLB, ki uporablja standardizirani pristop.

Ocenjevanje in upravljanje tveganj v NLB Skupini se izvaja na poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice NLB Skupine v skladu s Standardi upravljanja tveganj NLB Skupine. Za potrebe merjenja izpostavljenosti kreditnim, tržnim, obrestnim, operativnim in nefinančnim tveganjem v NLB Skupini se poleg regulatornih uporabljajo tudi interne metodologije, ki omogočajo podrobnejše spremljanje in upravljanje tveganj. Interne metodologije so usklajene z baselskimi smernicami in smernicami EBA ter splošno uveljavljenimi metodološkimi pristopi v bančni praksi.

Poročanje o tveganjih v NLB Skupini poteka skladno z internimi usmeritvami, ki glede vsebine in pogostosti poročanja poleg internih potreb upoštevajo zahteve Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Na ravni posamezne članice NLB Skupine se upoštevajo tudi zahteve njihove lokalne regulative. Poročanje o tveganjih poteka v obliki standardiziranih poročil. Slednja omogočajo smiselno poenotene politike upravljanja tveganj z metodologijami za merjenje in uravnavanje izpostavljenosti tveganjem, ustrezno vzpostavljene baze podatkov ter avtomatizacijo priprave poročil na ravni Skupine, kar zagotavlja tudi njihovo kakovost in zmanjšuje možnosti napak.

d) Ključni poudarki na področju obvladovanja tveganj v letu 2017

NLB Skupina je dodatno okrepila robustnost sistema za obvladovanje tveganj, ki vključuje vse relevantne vrste tveganj, z namenom njihovega proaktivnega, celostnega in preudarnega upravljanja. Glavni poudarek je na prepoznavanju tveganj v zelo zgodnji fazi, učinkovitem upravljanju in ublažitvi tveganj. Nadgrajen je bil tudi enotni okvir za stresno testiranje, ki vključuje interno razvite modele v povezavi s pričakovanimi prihodnjimi gibanji relevantnih makroekonomskih

dejavnikov. Poleg tega so bili vzpostavljeni tudi drugi sistemi zgodnjega opozarjanja na različnih področjih tveganja z namenom krepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega odzivanja, v kolikor bi bilo le to potrebno. Na področju presoje kreditnega tveganja Skupina stalno razvija širšo paleto naprednih pristopov, ki so podprti z matematičnimi in statističnimi modeli, v skladu z najboljšimi bančnimi praksami. Tako želi dodatno izboljšati obstoječa orodja za obvladovanje tveganj, hkrati pa zagotoviti tudi hitrejšo odzivnost do komitentov. Aktivnosti v zvezi z MSRP 9, ki je pričel veljati v začetku leta 2018, so bile v celoti izvedene, vključno z metodološkimi prilagoditvami in izračunom kvantitativnih učinkov.

Najpomembnejše tveganje v NLB Skupini, upoštevaje strateške usmeritve, ostaja kreditno tveganje. NLB Skupina daje velik poudarek izboljševanju kakovosti naložbenega (kreditnega) portfelja, kjer sta ključna cilja kakovost novo odobrenih poslov na segmentu podjetij in prebivalstva ter razpršenost kreditnega portfelja. Skupina je uspela dodatno zmanjšati obseg nedonosnih izpostavljenosti, s čimer se je približala povprečju na ravni EU bančnega sistema. Poleg tega ostaja razmerje pokritosti nedonosnih izpostavljenosti z oslabitvami in rezervacijami visoko, kar omogoča nadaljnje zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti brez znatnega vpliva na odhodke iz naslova oslabitev in rezervacij v prihodnjih letih. Pozitivni trendi so bili zabeleženi v celotni regiji, kar se odraža v večjem zaupanju glede nadaljnjih pozitivnih makroekonomskih razmer, oživitvi potrošnje in trga nepremičnin. Ugodne makroekonomske razmere in drugi enkratni dogodki so se odrazili v sproščanju oslabitev in rezervacij na ravni Skupine, katerih razvoj je bil sicer tekom leta zelo stabilen in v skladu s strateškimi usmeritvami in pričakovanji.

V okolju zelo nizkih obrestnih mer se je NLB Skupina soočala z naraščajočo presežno likvidnostjo, pri čemer je bila precejšnja pozornost namenjena strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv

ob upoštevanju morebitnih neugodnih negativnih gibanj na trgu. Presežna likvidnost in povpraševanje po produktih s fiksno obrestno mero sta povzročila zmerno povečanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju, ki je sicer skladno z nizko do zmerno opredeljeno toleranco do tega tveganja. Skupina je bila vključena v ECB stresni test na področju obrestnega tveganja v bančni knjigi, kar je privedlo do ugodne prilagoditve »Pillar II guidance-P2G", ki predstavlja eno od komponent SREP regulatornih zahtev. Poleg tega je Skupina tudi v letu 2017 izkazovala močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo, tako na ravni Skupine kot na ravni odvisnih bank, in sicer precej nad ciljnim profilom tveganosti.

Velik poudarek je bil tudi na upravljanju operativnih tveganj, pri čemer NLB Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja nimajo znatnega vpliva na njeno poslovanje. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju sistema stresnega testiranja, ki je zasnovan na modeliranju podatkov ter analizah scenarijev za dogodke z visokim učinkom in nizko pogostostjo pojavljanja. Poleg tega so bili vpeljani ključni kazalniki tveganj kot sistem zgodnjega opozarjanja pred tveganji, s ciljem izboljševanja obstoječih internih kontrol in pravočasnega ukrepanja, kadar je to potrebno.

6.1. Kreditna tveganja a) Uvodni del

NLB Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena zlasti kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do Skupine, zato ga proaktivno spremlja in celostno ocenjuje. Pri tem NLB Skupina sledi Mednarodnim standardom računovodskega poročanja in zakonodaji Banke Slovenije, upoštevaje smernice EBA. Natančneje je področje urejeno z internimi metodologijami in postopki, zapisanimi v internih aktih.

NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno s standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, tako da so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki na konsolidirani ravni.

Upravljanje kreditnih tveganj v NLB Skupini poteka na dveh ravneh:

• na ravni posameznega komitenta, kjer se izvajajo ustrezni postopki v različnih fazah odnosa s komitentom pred sklenitvijo pogodbe, ob njej in po njej. Pred sklenitvijo pogodbe se presojata komitentova uspešnost poslovanja in njegovo finančno stanje oziroma morebitno preteklo sodelovanje z banko, kar se uporablja tudi kot podlaga za bonitetno razvrstitev. Poleg tega je pomembna tudi pridobitev kakovostnih zavarovanj, ki pa ne vpliva na bonitetno razvrstitev komitenta. Temu sledijo različne oblike spremljanja komitenta, zlasti presoja zmožnosti dolgoročnega generiranja zadostnega denarnega toka za redno odplačevanje obveznosti in izpolnjevanje pogodbenih zavez. Z vidika zgodnjega zaznavanja tveganj je pomembna redna spremljava komitentov v okviru sistema zgodnjega zaznavanja poslabšanega poslovanja (EWS). Z namenom celovite objektivne presoje poslovanja komitenta poteka tudi razvoj internih točkovalnih modelov za posamezen segment komitentov;
• na ravni celotnega portfelja NLB oziroma NLB Skupine, kjer se aktivno spremlja in analizira kvaliteta naložbenega (kreditnega) portfelja, ki vključuje bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti, se izvajata tekoče spremljanje in analiziranje trendov. Celovite analize, ki obsegajo vidik segmentacije komitentov (glede na vrsto in velikost komitenta), bonitetno strukturo, zamude oziroma obseg nedonosnih/zapadlih in restrukturiranih terjatev, pokritost z oslabitvami in rezervacijami, prejeta zavarovanja, valutno izpostavljenost ter druge kazalnike tveganosti naložbenega (kreditnega) portfelja, se redno izvajajo. Velik poudarek je na tekočem

spremljanju oziroma analizi novih poslov ter drugih sprememb oziroma trendov s poudarkom na zgodnjem zaznavanju povečanih tveganj in njihovi optimizaciji v povezavi z donosnostjo. NLB Skupina zasleduje ustrezno diverzifikacijo portfelja, da bi tako zmanjševala specifične komponente kreditnega tveganja (to je tveganje, ki izhaja iz poslovanja s posameznim komitentom, panog, pozicij v finančnih instrumentih ali drugih specifičnih dogodkov). Vedno večji je tudi poudarek na stresnih scenarijih, ki napovedujejo vpliv neugodnih makroekonomskih gibanj na portfelj, na obseg dodatno potrebnih oslabitev in rezervacij ter s tem povezano porabo kapitala po notranjem pristopu. Izračun kapitalske zahteve za kreditna tveganja v okviru prvega stebra se izvaja po standardiziranem pristopu, v okviru drugega stebra pa se izračunata pribitek h kreditnemu tveganju in ocena tveganja koncentracije. Z vidika dolgoročne naravnanosti, predvsem zasledovanja strateških ciljev in morebitnega nastopa zaostrenih makroekonomskih razmer, so upoštevani tudi rezultati stresnih scenarijev v okviru lastne ocene zahtev drugega stebra.

Višino izgub iz kreditnega tveganja NLB in članice NLB Skupine posamično ocenjujejo za pomembne terjatve oziroma na skupinski ravni za preostali del portfelja.

Pri posamičnem pregledu se ugotavlja obstoj nepristranskih dokazov o oslabitvi, ki med drugim vključujejo informacije o pomembnih finančnih težavah komitenta, dejanskem kršenju pogodbenih zavez, kot je zamuda pri poravnavi obveznosti do banke, o dejstvu, da bo zaradi ekonomskih ali pravnih razlogov prišlo do restrukturiranja finančnih sredstev, o obstoju verjetnosti, da bo komitent šel v stečaj ali finančno reorganizacijo. Pri posamičnem pregledu se tako ocenjujejo pričakovani prihodnji denarni tokovi (iz rednega poslovanja in morebitnega unovčenja zavarovanj), in če njihova diskontirana vrednost odstopa od knjigovodske vrednosti finančnega

sredstva, je treba pripoznati oslabitev. Če nepristranski dokazi o oslabitvi ne obstajajo, se višina izgub ocenjuje na skupinski ravni.

Za preostali del portfelja, ki ni posamično ocenjen, se oslabitve oblikujejo skupinsko. Portfelj je v ta namen porazdeljen v skupine podobnih terjatev in nato še v podskupine glede na bonitetno razvrstitev. Tu se oslabitve oblikujejo glede na verjetnost prehoda med neplačnike (»probability of default« – PD) in glede na povprečno stopnjo nepoplačljivosti (»loss given default« – LGD) slabih terjatev. Verjetnost prehoda med neplačnike je opredeljena na podlagi matrik prehodov komitentov med bonitetnimi skupinami, v katerih se uporablja netehtana drseča povprečna letna prehodna matrika. Povprečna stopnja nepoplačljivosti oziroma obseg izgube ob neplačilu, ki pove, koliko bomo v povprečju izgubili, ko terjatev postane slaba, se določi na podlagi višine oslabitev za slabe terjatve kot netehtano povprečje stopnje nepoplačljivosti. Pri oblikovanju rezervacij za prevzete obveznosti na skupinski ravni se na podlagi empiričnih podatkov o unovčevanju garancij v preteklosti določi tudi verjetnost unovčenja garancij, ki se upošteva pri oblikovanju skupinskih rezervacij.

NLB Skupina je v okviru MSRP 9 projekta pripravila celostno nadgradnjo metodologije skupinskih oslabitev na podlagi zahtev MSRP 9. NLB je razvila sistem prehoda terjatev med skupinami, ki temelji na ocenjenem povečanju kreditnega tveganja posamične izpostavljenosti od začetnega pripoznanja. Poleg tega je NLB razvila bolj izpopolnjene modele za merjenje parametrov tveganja, pripravila izračun pričakovanih kreditnih izgub na podlagi novih regulativnih zahtev ter razvila model validacije in koncept testiranja za nazaj. Prehod na zahteve po MSRP 9 je bil v celoti izveden s 1.1.2018 na ravni NLB Skupine. NLB Skupina je z implementacijo nove metodologije zabeležila pozitivne učinke, ki izhajajo predvsem iz sproščanja skupinskih oslabitev, kot posledica zelo ugodnih pričakovanih makroekonomskih razmer (pojasnilo 2.34.).

b) Ključni poudarki v letu 2017

V okviru stalne nadgradnje in dopolnjevanja obstoječega sistema za obvladovanje kreditnih tveganj se NLB Skupina osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj, sočasno pa tudi na doseganje optimalne donosnosti glede na prevzeta tveganja. Skupina daje velik poudarek novemu financiranju podjetij in prebivalstva, kvaliteti kreditnega portfelja ter s tem povezanih odhodkov iz naslova oslabitev in rezervacij, vključno z vzdržno velikostjo odvisnih bank. Skupina stalno razvija širšo paleto naprednih pristopov, ki so podprti z matematičnimi in statističnimi modeli, v skladu z najboljšimi bančnimi praksami. Tako želi dodatno izboljšati obstoječa orodija za obvladovanje tveganj, hkrati pa komitentom zagotoviti tudi hitrejšo odzivnost.

Zagotavljanje ustrezne strukture in kvalitete kreditnega portfelja predstavlja najpomembnejši cilj na področju upravljanja tveganj, s poudarkom na kakovosti novih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. NLB Skupina daje velik poudarek financiranju obstoječih in novih kreditno sposobnih strank. Na odobravanje novih posojil sta pozitivno vplivala nižja zadolženost slovenskih podjetij in njihovo uspešno prestrukturiranje. Na področju prebivalstva se pozitivni trendi odražajo prek izboljšanega zaupanja glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezane potrošnje in okrevanja na trgu nepremičnin. Prizadevanja za zniževanje slabih posojil, ki izhajajo iz izboljšanih kreditnih standardov, so se odrazila v zelo nizkem obsegu novih slabih posojil. Ugodne makroekonomske razmere in drugi enkratni dogodki so se odrazili v sproščanju rezervacij na ravni Skupine, katerih razvoj je bil sicer zelo stabilen in v skladu s strateškimi usmeritvami in pričakovanji.

Pristopi prestrukturiranja, vzpostavljeni v preteklosti, so osredotočeni na zgodnje odkrivanje strank s potencialnimi

finančnimi težavami in njihovo proaktivno reševanje. Trdna zavezanost k zmanjšanju nedonosnih izpostavljenosti (NPE) iz preteklega obdobja na ravni Skupine se je nadaljevala tudi v letu 2017. Natančno določeni cilji in stalno spremljanje realizacije so pripomogli k nadaljnjemu znatnemu zmanjšanju obsega nedonosnih izpostavljenosti. Na dan 31. decembra 2017 je delež nedonosnih izpostavljenosti po metodologiji EBA za NLB Skupino znašal 6,7 % (zmanjšan z 10,0 % konec leta 2016). Stopnja pokritosti NLB Skupine ostaja visoka in znaša 62,2 %, kar je precej nad povprečjem EU, ki ga objavlja EBA (44,7 % v tretjem četrtletju leta 2017).

c) Interni bonitetni sistem in pooblastila

								v tisoč EUR
	31. 12. 2017			31. 12. 2016
NLB Skupina	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %
A	4.952.528	60,7	24.149	0,5	4.872.072	58,4	23.763	0,5
B	1.972.025	24,2	57.310	2,9	1.852.289	22,2	60.619	3,3
C	393.247	4,8	47.711	12,1	410.975	4,9	64.451	15,7
D in E	837.455	10,3	518.158	61,9	1.201.333	14,4	754.917	62,8
Skupaj	8.155.255	100,0	647.328	7,9	8.336.669	100,0	903.750	10,8

*Druga finančna sredstva niso vključena.

								v tisoč EUR
	31. 12. 2017			31. 12. 2016
NLB	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %
A	3.493.876	64,1	10.889	0,3	3.581.311	61,3	11.653	0,3
B	1.320.299	24,2	28.653	2,2	1.087.449	18,6	24.464	2,2
C	163.861	3,0	16.614	10,1	454.477	7,8	45.873	10,1
D in E	470.959	8,6	260.907	55,4	718.476	12,3	422.758	58,8
Skupaj	5.448.995	100,0	317.063	5,8	5.841.713	100,0	504.748	8,6

*Druga finančna sredstva niso vključena.

Bonitetno razvrščanje komitentov v NLB Skupini temelji na interno razviti metodologiji. Ta temelji tako na internih statističnih analizah in dobrih bančnih praksah kot tudi na predpisih Banke Slovenije, ECB in EBA usmeritvah in predpisih. Metodologija bonitetnega razvrščanja se uporablja v celotni NLB Skupini. Zajema enotno bonitetno lestvico z 12 bonitetnimi razredi, od katerih jih 9 predstavlja donosne komitente in 3 razredi nedonosne komitente. Bonitetna skupina A (bonitetni razredi AAA do A) zajema najboljše komitente z nizko stopnjo verjetnosti neplačila, ki jih odlikujeta visoka kapitalska ustreznost in visoka pokritost finančnih obveznosti s prostim denarnim tokom. Naložbena strategija bonitetne skupine A je »investiraj«.

Skupina B (bonitetni razredi BBB do B) zajema komitente z nizkim kreditnim tveganjem, ki je za stopnjo višje od kreditnega tveganja komitentov v skupini A. Komitenti poslujejo uspešno, imajo sprejemljive finančne kazalnike

in kvalitativne elemente ter zadostno raven denarnega toka za poravnavanje obveznosti, vendar so bolj občutljivi na spremembe v panogi ali gospodarstvu. Naložbena strategija bonitetne skupine B vključuje strategijo »investiraj« za bonitetni razred BBB in strategijo »investiraj pazljivo« v primeru bonitetnih razredov BB in B.

Bonitetna skupina C (bonitetni razredi CCC do C) zajema komitente, ki izkazujejo zvišano in nadpovprečno stopnjo kreditnega tveganja. Banka komitente z bonitetno oceno CCC financira le v primeru, če ima takšna podpora pozitivne učinke, toda na splošno za bonitetno skupino C velja, da predstavlja znatno tveganje. Banka sodelovanje s takimi komitenti smiselno omejuje in zmanjšuje izpostavljenost do njih.

Bonitetni skupini D (bonitetna razreda D in DF) in E zajemata nedonosne komitente, ki veljajo za neplačnike. Komitenti v bonitetnih razredih D, DF in E so

praviloma preneseni na specializirane enote za prestrukturiranje (ki izvajajo poslovno in finančno prestrukturiranje s ciljem zmanjšati izgube ali povrniti komitenta med donosne komitente) ali upravljanje problematičnih naložb in izterjavo (s ciljem zmanjšati izgube zaradi neplačila).

Standardna metodologija za bonitetno razvrščanje komitentov s predpisanim sklopom parametrov (kvalitativnih in kvantitativnih) se uporablja v vseh članicah NLB Skupine. Skupine povezanih komitentov se obravnavajo kot materialno pomembne za NLB Skupino, če izpostavljenost presega 5 mio EUR. Materialno pomembni komitenti so v pristojnosti obravnave kreditnega (pod) odbora NLB.

NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno z minimalnimi standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. S tem so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki upravljanja in spremljanja kreditnega tveganja na konsolidirani ravni.

d) Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju brez upoštevanja prejetih zavarovanj

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.256.481	1.299.014	570.010	617.039
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	85.315	82.133	85.315
Krediti državi	457.080	775.986	358.675	668.300
Krediti bankam	513.461	435.537	462.322	408.056
Krediti finančnim organizacijam	77.202	74.344	268.184	273.310
Krediti fizičnim osebam	3.371.946	3.091.508	2.082.562	1.951.115
Okvirni krediti	176.769	182.322	140.209	147.779
Stanovanjski krediti	1.740.167	1.589.762	1.307.246	1.208.996
Potrošniški krediti	1.217.349	1.090.120	519.213	480.626
Drugo	237.661	229.304	115.894	113.714
Krediti drugim strankam	3.006.105	2.970.229	1.878.056	1.950.869
Krediti velikim podjetjem	1.479.627	1.534.628	1.216.085	1.296.126
Krediti malim in srednjim podjetjem	1.526.478	1.435.601	661.971	654.743
Druga finančna sredstva	66.257	61.014	38.389	36.151
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	72.189	87.699	72.180	87.693
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	102	734	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.227.099	1.998.533	1.730.914	1.526.787
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	609.712	611.449	609.712	611.449
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	217	1.188	217
Skupaj neto finančna sredstva	11.740.955	11.491.579	8.154.325	8.216.301
Garancije	741.540	749.430	518.004	535.082
Finančne garancije	314.511	332.281	178.335	189.642
Storitvene garancije	427.029	417.149	339.669	345.440
Odobreni krediti	1.130.250	1.075.940	898.927	881.198
Druge potencialne obveznosti	18.723	25.814	444	3.879
Skupaj pogojne obveznosti	1.890.513	1.851.184	1.417.375	1.420.159
Skupaj maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju	13.631.468	13.342.763	9.571.700	9.636.460

Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja prikaz izpostavljenosti NLB Skupine kreditnemu tveganju, ločeno po posameznih vrstah finančnih sredstev in pogojnih obveznosti. Izpostavljenosti, navedene v zgornji preglednici, so za bilančne postavke prikazane v višini njihove neto knjigovodske vrednosti, kot so poročane v izkazu finančnega položaja, za

zunajbilančne postavke pa v višini njihove nominalne vrednosti.

NLB Skupina ima 94,5 % (31. december 2016: 92,9 %) kreditov, ki niso niti v zamudi niti oslabljeni, pri 1,5 % (31. december 2016: 1,7 %) kreditov obstajajo zamude, a oslabitve niso bile oblikovane, in 3,9 % (31. december 2016: 5,4 %) je individualno oslabljenih kreditov. NLB ima 95,5 % (31.

december 2016: 94,5 %) kreditov, ki niso niti v zamudi niti oslabljeni, pri 0,7 % (31. december 2016: 0,5 %) kreditov obstajajo zamude, a oslabitve niso bile oblikovane, in 3,8 % (31. december 2016: 5,0 %) je individualno oslabljenih kreditov.

e) Zavarovanja kreditov in terjatev

	NLB Skupina
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve	Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
31. 12. 2017	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	82.133	-	-
Krediti državi	160.860	226.325	296.220	6.979
Krediti bankam	-	-	513.461	-
Krediti finančnim organizacijam	27.812	68.696	49.390	366
Krediti fizičnim osebam	2.024.762	3.748.858	1.347.184	73.767
Okvirni krediti	-	-	176.769	1.104
Stanovanjski krediti	1.508.710	2.971.950	231.457	49.014
Potrošniški krediti	459.670	674.486	757.679	10.849
Drugo	56.382	102.422	181.279	12.800
Krediti drugim strankam	1.773.629	4.142.117	1.232.476	384.075
Krediti velikim podjetjem	874.246	1.626.037	605.381	195.289
Krediti malim in srednjim podjetjem	899.383	2.516.080	627.095	188.786
Druga finančna sredstva	421	19.429	65.836	551
Skupaj	4.069.617	8.287.558	3.504.567	465.738

v tisoč EUR

	NLB Skupina
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve	Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
31. 12. 2016	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	85.315	-	-
Krediti državi	251.551	317.715	524.435	33
Krediti bankam	6	14	435.531	532
Krediti finančnim organizacijam	19.431	71.350	54.913	296
Krediti fizičnim osebam	1.908.266	3.568.947	1.183.242	82.845
Okvirni krediti	-	-	182.322	958
Stanovanjski krediti	1.372.758	2.759.543	217.004	60.596
Potrošniški krediti	479.756	710.314	610.364	9.643
Drugo	55.752	99.090	173.552	11.648
Krediti drugim strankam	1.782.319	4.175.647	1.187.910	403.571
Krediti velikim podjetjem	898.439	1.659.912	636.189	155.478
Krediti malim in srednjim podjetjem	883.880	2.515.735	551.721	248.093
Druga finančna sredstva	659	7.634	60.355	355
Skupaj	4.047.547	8.226.622	3.446.386	487.632

NLB

31. 12. 2017		V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	82.133	-	-
Krediti državi	157.829	171.317	200.846	3.528
Krediti bankam	-	-	462.322	-
Krediti finančnim organizacijam	27.364	64.781	240.820	205
Krediti fizičnim osebam	1.572.108	2.614.244	510.454	26.702
Okvirni krediti	-	-	140.209	-
Stanovanjski krediti	1.194.249	2.197.811	112.997	25.918
Potrošniški krediti	377.675	413.519	141.538	782
Drugo	184	2.914	115.710	2
Krediti drugim strankam	1.077.102	2.075.580	800.954	285.985
Krediti velikim podjetjem	712.545	1.124.947	503.540	168.676
Krediti malim in srednjim podjetjem	364.557	950.633	297.414	117.309
Druga finančna sredstva	22	1.996	38.367	487
Skupaj	2.916.558	5.010.051	2.253.763	316.907

	NLB
31. 12. 2016		V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	85.315	-	-
Krediti državi	223.474	230.986	444.826	-
Krediti bankam	-	-	408.056	77
Krediti finančnim organizacijam	18.826	68.974	254.484	-
Krediti fizičnim osebam	1.491.043	2.463.534	460.072	41.862
Okvirni krediti	-	-	147.779	-
Stanovanjski krediti	1.089.934	2.018.702	119.062	41.214
Potrošniški krediti	401.096	444.816	79.530	648
Drugo	13	16	113.701	-
Krediti drugim strankam	1.128.371	2.196.939	822.498	320.580
Krediti velikim podjetjem	745.588	1.188.052	550.538	139.999
Krediti malim in srednjim podjetjem	382.783	1.008.887	271.960	180.581
Druga finančna sredstva	82	2.429	36.069	285
Skupaj	2.947.111	5.048.177	2.426.005	362.804

f) Politika na področju zavarovanj

V NLB Skupini veljajo enotni standardi na področju zavarovanj naložb fizičnih in pravnih oseb, ki so jih članice vzpostavile v okviru projekta harmonizacije zavarovanj. Krovni dokument, ki v NLB Skupini ureja zavarovanja naložb, je Politika za zavarovanje naložb v NLB Skupini in NLB. Politiko je sprejela uprava NLB, v preostalih članicah NLB Skupine pa nadzorni organ posamezne članice. Politika povzema temeljne usmeritve, ki jih morajo bančni delavci upoštevati pri sklepanju, vrednotenju, spremljavi in poročanju zavarovanj z namenom zmanjševanja kreditnega tveganja.

NLB Skupina prioritetno sprejema zavarovanja, ki izpolnjujejo zahteve Basla II, s čimer želimo doseči izboljšano upravljanje kreditnega tveganja in tudi racionalnejšo porabo kapitala. Skladno z Baslom II sprejemamo in spremljamo zavarovanja z zastavo depozitov, jamstvom države, garancijami bank, dolžniškimi vrednostnimi papirji, izdanimi pri enotah centralne ravni držav in centralnih bankah, in dolžniškimi vrednostnimi papirji bank ter zastavo nepremičnin (za priznanje učinkov na kapital mora biti lokacija nepremičnine v Evropskem gospodarskem prostoru).

Za zavarovanje naložb na področju pravnih oseb in zasebnikov se sprejemajo tudi druge oblike zavarovanj (na primer zastava premičnin, zastava kapitalskega deleža, zavarovanje z zastavo/odstopom terjatev), če se oceni, da bi lahko, če bi bilo potrebno, kot sredstvo sekundarnega poplačila ustvarilo denarni tok. Če se oceni, da obstaja majhna možnost, da bo katero od tovrstnih zavarovanj ustvarilo denarni tok, sledimo konservativnemu načelu, takšno zavarovanje sicer sprejmemo, vendar za poročanje upoštevamo vrednost nič.

g) Procesi za vrednotenje zavarovanja s premoženjem

Skladno z zakonodajo je NLB Skupina vzpostavila sistem spremljanja in poročanja zavarovanj po pošteni (tržni) vrednosti.

Tržno vrednost zastavljenih nepremičnin in premičnin pridobimo iz cenitvenih poročil cenilcev z ustreznimi licencami ali, pri zavarovanju naložb manjših vrednosti, iz kupoprodajnih pogodb, ki ne smejo biti starejše od enega leta. Tržno vrednost finančnih instrumentov v NLB Skupini pridobimo na organiziranem trgu – borzi, če finančni instrument kotira na borzi, oziroma se določi skladno z interno metodologijo, če finančni instrument ne kotira na borzi (tovrstna zavarovanja se uporabljajo izjemoma in v majhnem obsegu na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom).

NLB ima oblikovan referenčni spisek primernih cenilcev z ustreznimi licencami za opravljanje cenitev nepremičnin. Vse cenitve morajo biti opravljene za namen zavarovanega posojanja in skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). Cenitve na področju kreditiranja fizičnih oseb banka praviloma naroča pri cenilcih, s katerimi ima sklenjeno pogodbo za izdelavo ocen vrednosti nepremičnin. Cenitve na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom praviloma predložijo komitenti. Če komitent predloži cenitev, ki je ni izdelal cenilec z referenčnega spiska banke, jo preveri strokovna služba banke, ki ima zaposlene ocenjevalce z ustreznimi licencami (sodni cenilci gradbene stroke z licencami Ministrstva za pravosodje ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin z licencami Slovenskega inštituta za revizijo). V pristojnosti omenjene strokovne službe je tudi pregledovanje cenitev nepremičnin, ki služijo za zavarovanje naložb večjih vrednosti.

V preostalih članicah NLB Skupine vrednotenje izvajajo pri njih zaposleni cenilci in zunanji cenilci z ustreznimi licencami. NLB Skupina ima oblikovan poseben referenčni spisek primernih cenilcev za izvajanje cenitev nepremičnin z lokacijo zunaj Slovenije. Cenitve morajo biti opravljene skladno z MSOV. Za večja posojila mora cenitve nepremičnin pregledati notranji cenilec, ki ima ustrezno licenco in dobro pozna lokalni trg nepremičnin.

Pri pridobivanju zavarovanj NLB Skupina upošteva interna pravila, ki določajo minimalne varnostne oziroma zastavne količnike. V NLB Skupini težimo k sklepanju zavarovanj na način, da je vrednost sklenjenega zavarovanja večja od zavarovane izpostavljenosti (v odvisnosti od bonitete dolžnika, ročnosti naložbe in drugega), s ciljem zmanjšati negativne posledice ob večjem nihanju tržnih cen zastavljenega premoženja. Ob zmanjšanju vrednosti zavarovanja in/ali poslabšanju bonitete dolžnika se po potrebi in skladno s pogodbenimi določili skuša pridobiti dodatno zavarovanje.

Pri zavarovanju z zastavo nepremičnin, premičnin in finančnih instrumentov velja usmeritev, da mora biti zastavna pravica banke vpisana z najboljšim vrstnim redom. Izjemoma, ob dovolj veliki vrednosti zastavljene nepremičnine, je lahko zastavna pravica vpisana z drugačnim vrstnim redom.

Spremljava vrednosti zavarovanj v odplačilni dobi naložb je v NLB Skupini vzpostavljena skladno z zakonsko predpisanimi roki in internimi navodili. Tako na primer se vrednost zavarovanj z zastavo nepremičnin spremlja letno, bodisi z izdelavo individualnih cenitev bodisi z interno metodologijo za izdelavo lastne ocene vrednosti nepremičnin (velja za Slovenijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino), ki temelji na javnih podatkih oziroma indeksih vrednosti nepremičnin, ki jih objavljajo pristojne državne institucije (v Sloveniji je to Geodetska uprava Republike Slovenije).

h) Glavne vrste zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema banka

NLB Skupina na področju zavarovanja naložb sprejema različne oblike stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj.

S stvarnimi kreditnimi zavarovanji pridobimo ob dolžnikovem (kreditojemalčevem) neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti pravico prodati določeno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve, pravico obdržati določeno nedenarno premoženje ali denarne zneske ter pravico zmanjšati oziroma pobotati znesek izpostavljenosti za znesek terjatve nasprotne stranke do banke.

NLB Skupina sprejema naslednja stvarna kreditna zavarovanja:

• zavarovanje s premoženjem:
  • zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami;
  • zavarovanje s premičninami;
• zavarovanje z denarnimi terjatvami;
• zavarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge ali denarju podobni instrumenti, dolžniški vrednostni papirji različnih izdajateljev, enote investicijskih skladov, lastniški vrednostni papirji ali zamenljive obveznice);
• zastava kapitalskega deleža;
• zastava oziroma odstop terjatev v zavarovanje;
• drugo stvarno kreditno zavarovanje (police naložbenega življenjskega zavarovanja, zastavljene banki).

Osebno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, kjer se tretja oseba zaveže, da bo plačala dolgovani znesek ob neizpolnitvi osnovnega dolžnika (kreditojemalca). NLB Skupina sprejema naslednja osebna kreditna zavarovanja:

• solidarna poroštva fizičnih in pravnih oseb;
• garancije bank;
• jamstva države (na primer Republike Slovenije);
• jamstva regionalnih in nacionalnih razvojnih agencij;
• zavarovanje pri zavarovalnici.

Zelo pogosto je tudi zavarovanje naložb s kombinacijo različnih oblik zavarovanja.

Splošna priporočila glede zavarovanosti naložb so opredeljena z internimi navodili in vključujejo v nadaljevanju navedene elemente. Odločitev o vrsti zavarovanja in pokritosti naložbe z zavarovanjem je

odvisna od analize podatkov o dolžniku (bonitete in kreditne sposobnosti dolžnika) in ročnosti naložbe ter se razlikuje glede na to, ali je naložba odobrena fizični ali pravni osebi. Pravne osebe in zasebniki so ob odobritvi naložbe dolžni predložiti menice z menično izjavo za posamezno naložbo.

V NLB je na področju zavarovanj naložb z nepremičninami v okviru postopka sklepanja zavarovanj vzpostavljena spletna povezava z Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki omogoča neposredno in takojšnje preverjanje obstoja nepremičnine.

NLB Skupina teži k temu, da bi bile zlasti dolgoročne naložbe v kar največji meri zavarovane, seveda z ustreznimi zavarovanji, največkrat z zastavo nepremičnin. Tako je zastava nepremičnin najpogostejša oblika zavarovanja naložb pravnih in fizičnih oseb. Na področju naložb pravnih oseb ji sledijo poroštvo države in v nadaljevanju poroštva pravnih oseb. Na področju fizičnih oseb pa zavarovanje pri zavarovalnici in zavarovanje s poroki.

i) Tveganja, ki izhajajo iz vrednotenja prejetih zavarovanj

Pri odobravanju naložb je ključnega pomena kreditno tveganje komitenta oziroma nasprotne stranke v poslu. Zavarovanje predstavlja sekundarni vir poplačila obveznosti, zato sprejemanje odločitev o odobritvi naložbe primarno ne temelji le na kakovosti prejetega zavarovanja. Zavarovanja imajo sicer pomembno vlogo v procesu odobravanja naložb in so potrebna glede na kreditno sposobnost komitenta. NLB Skupina ima predpisana minimalna razmerja med vrednostjo zavarovanja in naložbe, vezano na vrsto prejetega zavarovanja in kreditno sposobnost komitenta. Količniki so določeni na podlagi izkušenj in regulatornih usmeritev, predpisani so v Priročniku za zavarovanje naložb.

V obstoječih tržnih razmerah NLB Skupina še posebno pozorno in skrbno spremlja pošteno vrednost prejetih zavarovanj. Prejeta zavarovanja redno in neodvisno

vrednoti, upoštevaje mednarodne standarde na področju cenitev. Hkrati je s podrobnim pregledom vseh prejetih zavarovanj zagotovljeno, da se upoštevajo le tista zavarovanja, iz katerih je realno pričakovati poplačilo ob unovčenju.

NLB Skupina ima največjo koncentracijo iz naslova zavarovanj na področju hipotek na zastavljenih nepremičninah, ki predstavljajo razmeroma zanesljivo in kakovostno vrsto zavarovanja. NLB Skupina zaradi trenda upadanja tržne vrednosti nepremičnin v preteklem obdobju skrbno spremlja pošteno vrednost prejetih zavarovanj. Kjer je potrebno, oblikuje večje oziroma dodatne oslabitve in rezervacije na podlagi ocenjenih diskontov vrednosti nepremičnin (opredeljenih v Priročniku za zavarovanje naložb), katerih realizacija je pričakovana v postopku prodaje (tako imenovano pričakovano poplačilo iz zavarovanja).

Zavarovanje z vrednostnimi papirji vključuje izpostavljenost tržnim tveganjem, še zlasti tveganjem spremembe cene vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih. Da bi omejili obseg tovrstnih tveganj oziroma možnost, da bi vrednost instrumentov, prejetih v zavarovanje, padla pod vrednost naložbe, so v Pravilniku o določanju zastavnih količnikov za zavarovanje naložb na osnovi zastave vrednostnih papirjev natančno predpisana minimalna razmerja med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev. Odstopanje od določil pravilnika je mogoče le ob predhodnem soglasju pristojnih organov odločanja v banki. Razmerje med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev se določa glede na likvidnost papirjev, njihovo ročnost, stopnjo korelacije z gibanji tržnih indeksov, torej glede na ključne lastnosti, ki odražajo stopnjo fluktuacije tržne vrednosti papirjev in zmožnost njihove prodaje po tržni ceni. Hkrati se pri določenih vrstah papirjev razmerje določa tudi glede na boniteto izdajatelja, ki odraža kreditno tveganje zavarovanja z vrednostnim papirjem. Ob neugodnih gibanjih na kapitalskih trgih se lahko razmerje med vrednostjo zavarovanja in naložbe zniža pod predpisano mejo, takrat se od dolžnika

zahteva zagotavljanje dodatnih vrednostnih papirjev oziroma drugih vrst zavarovanj.

Pri zavarovanju s poroštvi pravnih oseb, poroštvi fizičnih oseb in garancijami bank se pojavlja kreditno tveganje do

j) Neto krediti in terjatve, ki niso niti v zamudi niti oslabljeni

Priročnik za zavarovanje naložb opredeljuje, katere vrste zavarovanj so sprejemljive in katere pogoje mora izpolnjevati posamezna vrsta zavarovanja, da ta predstavlja ustrezno in spremenljivo obliko prejetega zavarovanja.

	NLB Skupina						NLB
31. 12. 2017	A	B	C	D in E	Skupaj	A	B	C	D in E	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	-	-	82.133	82.133	-	-	-	82.133
Krediti državi	289.716	152.180	7.460	11	449.367	282.201	72.564	244	-	355.009
Krediti bankam	397.689	115.001	751	-	513.441	341.512	120.559	251	-	462.322
Krediti finančnim organizacijam	45.448	17.955	13.692	-	77.095	40.522	180.631	46.933	-	268.086
Krediti fizičnim osebam	3.219.833	38.474	27.055	159	3.285.521	2.019.919	2.446	12.308	-	2.034.673
Okvirni krediti	164.326	1.550	4.420	-	170.296	129.903	200	4.183	-	134.286
Stanovanjski krediti	1.681.992	10.515	10.581	-	1.703.088	1.274.361	1.813	5.935	-	1.282.109
Potrošniški krediti	1.163.595	22.310	7.853	37	1.193.795	507.963	76	601	-	508.640
Drugo	209.920	4.099	4.201	122	218.342	107.692	357	1.589	-	109.638
Krediti drugim strankam	861.666	1.557.306	270.397	6.334	2.695.703	700.560	912.760	82.940	4.218	1.700.478
Krediti velikim podjetjem	614.105	664.577	95.488	2.193	1.376.363	596.106	506.763	34.279	733	1.137.881
Krediti malim in srednjim podjetjem	247.561	892.729	174.909	4.141	1.319.340	104.454	405.997	48.661	3.485	562.597
Druga finančna sredstva	42.706	13.147	1.342	72	57.267	26.432	9.740	810	1	36.983
Skupaj	4.939.191	1.894.063	320.697	6.576	7.160.527	3.493.279	1.298.700	143.486	4.219	4.939.684

dajalca tega zavarovanja. NLB Skupina višino prejetega poroštva všteva v limit za odobravanje naložb poroka oziroma garanta, pri čemer se poroštva upoštevajo le v višini njihove kreditne sposobnosti.

		NLB Skupina						NLB
31. 12. 2016	A	B	C	D in E	Skupaj	A	B	C	D in E	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	-	-	85.315	85.315	-	-	-	85.315
Krediti državi	566.017	186.441	15.020	20	767.498	541.763	117.206	3.208	-	662.177
Krediti bankam	337.639	97.798	81	-	435.518	320.201	87.774	81	-	408.056
Krediti finančnim organizacijam	38.473	4.562	30.300	-	73.335	33.873	2.096	236.541	-	272.510
Krediti fizičnim osebam	2.922.528	31.441	24.684	90	2.978.744	1.878.392	2.710	15.531	-	1.896.633
Okvirni krediti	168.673	1.576	3.844	-	174.093	137.655	221	3.658	-	141.534
Stanovanjski krediti	1.529.074	7.563	12.389	3	1.549.029	1.169.230	2.003	10.392	-	1.181.625
Potrošniški krediti	1.028.158	18.250	5.539	11	1.051.958	468.478	128	926	-	469.532
Drugo	196.624	4.052	2.912	76	203.664	103.029	358	555	-	103.942
Krediti drugim strankam	853.188	1.433.753	241.794	33.353	2.562.089	689.070	850.513	148.625	30.146	1.718.354
Krediti velikim podjetjem	622.397	689.474	77.223	15.493	1.404.587	603.429	546.134	27.984	13.920	1.191.467
Krediti malim in srednjim podjetjem	230.792	744.279	164.571	17.860	1.157.502	85.641	304.379	120.641	16.226	526.887
Druga finančna sredstva	44.634	9.996	1.847	56	56.533	25.229	7.629	1.602	-	34.460
Skupaj	4.847.794	1.763.991	313.726	33.519	6.959.030	3.573.843	1.067.928	405.588	30.146	5.077.505

v tisoč EUR

k) Neto krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso individualno oslabljeni

								v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
31. 12. 2017	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj
Krediti državi	2.059	1.936	-	3.995	-	-	-	-
Krediti bankam	20	-	-	20	-	-	-	-
Krediti finančnim organizacijam	15	-	-	15	6	-	-	6
Krediti fizičnim osebam	27.979	16.180	827	44.986	16.447	5.242	8	21.697
Okvirni krediti	2.284	1.079	31	3.394	2.033	1.044	-	3.077
Stanovanjski krediti	6.777	4.076	410	11.263	4.346	1.800	-	6.146
Potrošniški krediti	8.617	5.264	128	14.009	6.088	1.522	-	7.610
Drugo	10.301	5.761	258	16.320	3.980	876	8	4.864
Krediti drugim strankam	33.298	10.309	15.287	58.894	1.451	242	10.730	12.423
Krediti velikim podjetjem	6.306	3.174	10.752	20.232	-	-	10.730	10.730
Krediti malim in srednjim podjetjem	26.992	7.135	4.535	38.662	1.451	242	-	1.693
Druga finančna sredstva	6.768	118	46	6.932	10	16	4	30
Skupaj	70.139	28.543	16.160	114.842	17.914	5.500	10.742	34.156

		NLB Skupina			NLB
31. 12. 2016	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj
Krediti državi	401	1.345	-	1.746	-	-	-	-
Krediti bankam	19	-	-	19	-	-	-	-
Krediti finančnim organizacijam	207	-	2	209	-	-	-	-
Krediti fizičnim osebam	56.097	10.782	1.216	68.095	21.758	4.229	-	25.987
Okvirni krediti	3.856	1.141	26	5.023	2.204	1.057	-	3.261
Stanovanjski krediti	10.040	2.212	174	12.426	4.889	1.115	-	6.004
Potrošniški krediti	22.567	4.850	549	27.966	6.028	1.484	-	7.512
Drugo	19.634	2.579	467	22.680	8.637	573	-	9.210
Krediti drugim strankam	40.889	8.203	5.600	54.692	2.378	106	24	2.508
Krediti velikim podjetjem	5.361	474	323	6.158	124	-	24	148
Krediti malim in srednjim podjetjem	35.528	7.729	5.277	48.534	2.254	106	-	2.360
Druga finančna sredstva	2.136	46	170	2.352	54	2	1	57
Skupaj	99.749	20.376	6.988	127.113	24.190	4.337	25	28.552

* Krediti in terjatve, ki so razkriti v zgornjih preglednicah niso individualno oslabljeni, saj so v celoti zavarovani ali nadzavarovani.

l) Individualno oslabljeni krediti in terjatve

			v tisoč EUR
Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
8.652	(4.934)	3.718	6.107	(2.441)	3.666
2.899	(2.807)	92	2.899	(2.807)	92
107.917	(66.478)	41.439	49.882	(23.690)	26.192
9.134	(6.055)	3.079	7.416	(4.570)	2.846
46.904	(21.088)	25.816	32.562	(13.571)	18.991
36.253	(26.708)	9.545	6.332	(3.369)	2.963
15.626	(12.627)	2.999	3.572	(2.180)	1.392
695.443	(443.935)	251.508	397.123	(231.968)	165.155
208.288	(125.256)	83.032	157.383	(89.909)	67.474
487.155	(318.679)	168.476	239.740	(142.059)	97.681
10.278	(8.220)	2.058	3.938	(2.562)	1.376
825.189	(526.374)	298.815	459.949	(263.468)	196.481
		NLB Skupina			NLB

		NLB Skupina			NLB
31. 12. 2016	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Krediti državi	12.556	(5.814)	6.742	9.260	(3.137)	6.123
Krediti finančnim organizacijam	26.261	(25.461)	800	26.229	(25.429)	800
Krediti fizičnim osebam	113.027	(68.358)	44.669	52.059	(23.564)	28.495
Okvirni krediti	10.974	(7.768)	3.206	7.925	(4.941)	2.984
Stanovanjski krediti	50.730	(22.423)	28.307	35.152	(13.785)	21.367
Potrošniški krediti	35.351	(25.155)	10.196	7.484	(3.902)	3.582
Drugo	15.972	(13.012)	2.960	1.498	(936)	562
Krediti drugim strankam	1.008.733	(655.285)	353.448	600.636	(370.629)	230.007
Krediti velikim podjetjem	323.493	(199.610)	123.883	252.848	(148.337)	104.511
Krediti malim in srednjim podjetjem	685.240	(455.675)	229.565	347.788	(222.292)	125.496
Druga finančna sredstva	14.225	(12.096)	2.129	4.746	(3.112)	1.634
Skupaj	1.174.802	(767.014)	407.788	692.930	(425.871)	267.059

m) Razčlenitev neto kreditov in terjatev

	NLB Skupina
31. 12. 2017	Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	-	82.133
Krediti državi	449.367	3.995	3.718	457.080
Krediti bankam	513.441	20	-	513.461
Krediti finančnim organizacijam	77.095	15	92	77.202
Krediti fizičnim osebam	3.285.521	44.986	41.439	3.371.946
Okvirni krediti	170.296	3.394	3.079	176.769
Stanovanjski krediti	1.703.088	11.263	25.816	1.740.167
Potrošniški krediti	1.193.795	14.009	9.545	1.217.349
Drugo	218.342	16.320	2.999	237.661
Krediti drugim strankam	2.695.703	58.894	251.508	3.006.105
Krediti velikim podjetjem	1.376.363	20.232	83.032	1.479.627
Krediti malim in srednjim podjetjem	1.319.340	38.662	168.476	1.526.478
Druga finančna sredstva	57.267	6.932	2.058	66.257
Skupaj	7.160.527	114.842	298.815	7.574.184

v tisoč EUR

31. 12. 2016		NLB Skupina
	Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	-	85.315
Krediti državi	767.498	1.746	6.742	775.986
Krediti bankam	435.518	19	-	435.537
Krediti finančnim organizacijam	73.335	209	800	74.344
Krediti fizičnim osebam	2.978.744	68.095	44.669	3.091.508
Okvirni krediti	174.093	5.023	3.206	182.322
Stanovanjski krediti	1.549.029	12.426	28.307	1.589.762
Potrošniški krediti	1.051.958	27.966	10.196	1.090.120
Drugo	203.664	22.680	2.960	229.304
Krediti drugim strankam	2.562.089	54.692	353.448	2.970.229
Krediti velikim podjetjem	1.404.587	6.158	123.883	1.534.628
Krediti malim in srednjim podjetjem	1.157.502	48.534	229.565	1.435.601
Druga finančna sredstva	56.533	2.352	2.129	61.014
Skupaj	6.959.032	127.113	407.788	7.493.933

		NLB
31. 12. 2017	Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	-	82.133
Krediti državi	355.009	-	3.666	358.675
Krediti bankam	462.322	-	-	462.322
Krediti finančnim organizacijam	268.086	6	92	268.184
Krediti fizičnim osebam	2.034.673	21.697	26.192	2.082.562
Okvirni krediti	134.286	3.077	2.846	140.209
Stanovanjski krediti	1.282.109	6.146	18.991	1.307.246
Potrošniški krediti	508.640	7.610	2.963	519.213
Drugo	109.638	4.864	1.392	115.894
Krediti drugim strankam	1.700.478	12.423	165.155	1.878.056
Krediti velikim podjetjem	1.137.881	10.730	67.474	1.216.085
Krediti malim in srednjim podjetjem	562.597	1.693	97.681	661.971
Druga finančna sredstva	36.983	30	1.376	38.389
Skupaj	4.939.684	34.156	196.481	5.170.321

v tisoč EUR

31. 12. 2016	Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	-	85.315
Krediti državi	662.177	-	6.123	668.300
Krediti bankam	408.056	-	-	408.056
Krediti finančnim organizacijam	272.510	-	800	273.310
Krediti fizičnim osebam	1.896.633	25.987	28.495	1.951.115
Okvirni krediti	141.534	3.261	2.984	147.779
Stanovanjski krediti	1.181.625	6.004	21.367	1.208.996
Potrošniški krediti	469.532	7.512	3.582	480.626
Drugo	103.942	9.210	562	113.714
Krediti drugim strankam	1.718.354	2.508	230.007	1.950.869
Krediti velikim podjetjem	1.191.467	148	104.511	1.296.126
Krediti malim in srednjim podjetjem	526.887	2.360	125.496	654.743
Druga finančna sredstva	34.460	57	1.634	36.151
Skupaj	5.077.505	28.552	267.059	5.373.116

NLB

n) Restrukturirani krediti

	NLB Skupina
31. 12. 2017			Vse restrukturirane izpostavljenosti	Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
		Donosne		Nedonosne			Zavarovanja in finančna poroštva,
	Skupaj		Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti)	606.884	78.035	528.849	528.849	(9.110)	(317.912)	194.738
Država	7.522	-	7.522	7.522	-	(3.882)	3.640
Druge finančne organizacije	2.944	48	2.896	2.896	(3)	(2.806)	2
Nefinančne organizacije	558.775	67.871	490.904	490.904	(7.969)	(299.399)	176.317
Velika podjetja	230.371	37.392	192.979	192.979	(4.553)	(107.985)	73.083
Mala in srednja podjetja	328.404	30.479	297.925	297.925	(3.416)	(191.414)	103.234
Gospodinjstva	37.643	10.116	27.527	27.527	(1.138)	(11.825)	14.779
Okvirni krediti	675	663	12	12	(95)	(7)	-
Stanovanjski krediti	21.998	6.050	15.948	15.948	(695)	(5.651)	4.346
Potrošniški krediti	10.629	2.531	8.098	8.098	(294)	(3.467)	6.005
Drugo	4.341	872	3.469	3.469	(54)	(2.700)	4.428
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	606.884	78.035	528.849	528.849	(9.110)	(317.912)	194.738
Dane obveze iz posojil	10.638	1.128	9.510	9.510	-	-	3.421
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	617.522	79.163	538.359	538.359	(9.110)	(317.912)	198.159

v tisoč EUR

	NLB Skupina
31. 12. 2016	Vse restrukturirane izpostavljenosti				Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
			Nedonosne				Zavarovanja in finančna poroštva,
	Skupaj	Donosne	Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti)	922.883	114.786	808.097	808.097	(16.288)	(492.158)	279.935
Država	10.759	1.490	9.269	9.269	(498)	(3.175)	6.089
Druge finančne organizacije	31.012	6.287	24.725	24.725	(574)	(23.933)	639
Nefinančne organizacije	838.843	91.363	747.480	747.480	(13.342)	(453.526)	259.025
Velika podjetja	331.545	43.492	288.053	288.053	(5.816)	(180.993)	91.450
Mala in srednja podjetja	507.298	47.871	459.427	459.427	(7.526)	(272.533)	167.575
Gospodinjstva	42.269	15.646	26.623	26.623	(1.874)	(11.524)	14.182
Okvirni krediti	123	94	29	29	(10)	(18)	-
Stanovanjski krediti	24.518	11.078	13.440	13.440	(1.344)	(5.009)	4.235
Potrošniški krediti	11.554	3.334	8.220	8.220	(426)	(3.418)	6.258
Drugo	6.074	1.140	4.934	4.934	(94)	(3.079)	3.689
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	922.883	114.786	808.097	808.097	(16.288)	(492.158)	279.935
Dane obveze iz posojil	23.636	1.151	22.485	22.485	-	-	15.399
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	946.519	115.937	830.582	830.582	(16.288)	(492.158)	295.334

	NLB
31. 12. 2017	Vse restrukturirane izpostavljenosti				Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
		Donosne	Nedonosne				Zavarovanja in finančna poroštva,
	Skupaj		Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti)	398.889	57.609	341.280	341.280	(5.762)	(186.782)	139.111
Država	6.017	-	6.017	6.017	-	(2.373)	3.643
Druge finančne organizacije	2.944	48	2.896	2.896	(3)	(2.806)	2
Nefinančne organizacije	365.879	50.535	315.344	315.344	(4.962)	(174.989)	125.712
Velika podjetja	188.022	33.283	154.739	154.739	(3.850)	(80.692)	62.447
Mala in srednja podjetja	177.857	17.252	160.605	160.605	(1.112)	(94.297)	63.265
Gospodinjstva	24.049	7.026	17.023	17.023	(797)	(6.614)	9.754
Okvirni krediti	675	663	12	12	(95)	(7)	-
Stanovanjski krediti	19.948	5.404	14.544	14.544	(618)	(5.306)	3.037
Potrošniški krediti	2.332	478	1.854	1.854	(54)	(896)	4.113
Drugo	1.094	481	613	613	(30)	(405)	2.604
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	398.889	57.609	341.280	341.280	(5.762)	(186.782)	139.111
Dane obveze iz posojil	9.490	1.118	8.372	8.372	-	-	2.951
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	408.379	58.727	349.652	349.652	(5.762)	(186.782)	142.062

	NLB
	Vse restrukturirane izpostavljenosti				Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
			Nedonosne				Zavarovanja in finančna poroštva,
31. 12. 2016	Skupaj	Donosne	Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti)	620.593	80.696	539.897	539.897	(8.085)	(321.083)	199.626
Država	9.161	-	9.161	9.161	-	(3.071)	6.089
Kreditne institucije	247	247	-	-	-	-	-
Druge finančne organizacije	31.012	6.287	24.725	24.725	(574)	(23.933)	639
Nefinančne organizacije	552.812	61.940	490.872	490.872	(6.050)	(287.971)	184.600
Velika podjetja	268.096	35.884	232.212	232.212	(4.107)	(140.078)	79.862
Mala in srednja podjetja	284.716	26.056	258.660	258.660	(1.943)	(147.893)	104.738
Gospodinjstva	27.361	12.222	15.139	15.139	(1.461)	(6.108)	8.298
Okvirni krediti	123	94	29	29	(10)	(18)	-
Stanovanjski krediti	22.307	10.114	12.193	12.193	(1.235)	(4.472)	2.292
Potrošniški krediti	2.897	1.029	1.868	1.868	(134)	(958)	2.333
Drugo	2.034	985	1.049	1.049	(82)	(660)	3.673
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	620.593	80.696	539.897	539.897	(8.085)	(321.083)	199.626
Dane obveze iz posojil	22.488	1.141	21.347	21.347	-	-	15.072
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	643.081	81.837	561.244	561.244	(8.085)	(321.083)	214.698

Restrukturirane izpostavljenosti glede na obdobje restrukturiranja

				v tisoč EUR
	NLB Skupina
31. 12. 2017	Do 3 mesecev	Od 3 do 6 mesecev	Od 6 do 12 mesecev	Nad 12 mesecev
Donosne izpostavljenosti	3.656	910	2.259	62.100
Nedonosne izpostavljenosti	12.313	6.054	17.189	175.381
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	15.969	6.964	19.448	237.481
31. 12. 2016
Donosne izpostavljensoti	3.877	11.611	19.078	63.932
Nedonosne izpostavljenosti	6.130	38.624	10.282	260.903
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	10.007	50.235	29.360	324.835

				v tisoč EUR
	NLB
31. 12. 2017	Do 3 mesecev	Od 3 do 6 mesecev	Od 6 do 12 mesecev	Nad 12 mesecev
Donosne izpostavljenosti	2.950	420	1.446	47.031
Nedonosne izpostavljenosti	11.512	5.311	14.717	122.958
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	14.462	5.731	16.163	169.989
31. 12. 2016
Donosne izpostavljenosti	1.745	6.593	18.352	45.921
Nedonosne izpostavljenosti	4.368	25.018	7.705	181.723
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	6.113	31.611	26.057	227.644

NLB Skupina in NLB uporabljata v največji meri naslednje možnosti restrukturiranja: podaljšanje ročnosti, znižanje obrestne mere, prevzem

unovčenega zavarovanja za delno poplačilo terjatev in druge ukrepe prestrukturiranja in sicer, ali kot samostojni ukrep ali pa kot kombinacijo naštetih.

o) Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev NLB Skupina oziroma NLB izkazuje na dan poročanja naslednja sredstva, prejeta za poplačilo terjatev:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Vrsta sredstva	Neto vrednost		Neto vrednost
Vrednostni papirji (pojasnilo 5.4.b)	3.536	24.162	480	20.832
Naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.10.)	40.809	48.658	4.286	3.750
Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.9.)	1.355	1.523	7	7
Naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb	-	-	2.464	2.484
Nepremičnine (pojasnilo 5.13.)	76.222	76.416	4.811	4.263
Druga sredstva (pojasnilo 5.13.)	1.278	2.643	-	-
Skupaj	123.200	153.402	12.048	31.336

p) Analiza kreditov in terjatev po dejavnostih

NLB Skupina		31. 12. 2017	v tisoč EUR 31. 12. 2016
Dejavnost	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %
Banke	514.037	(576)	513.461	6,78	435.886	(349)	435.537	5,81
Finance	60.485	(3.065)	57.420	0,76	132.156	(27.863)	104.293	1,39
Elektrika, plin in voda	155.911	(8.846)	147.065	1,94	176.230	(19.754)	156.476	2,09
Gradbeništvo	236.617	(69.045)	167.572	2,21	260.537	(109.189)	151.348	2,02
Industrija	819.887	(79.497)	740.390	9,78	852.257	(168.205)	684.052	9,13
Izobraževanje	14.230	(872)	13.358	0,18	15.314	(696)	14.618	0,20
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	52.168	(8.264)	43.904	0,58	43.309	(9.515)	33.794	0,45
Javna uprava	314.481	(6.285)	308.196	4,07	364.764	(12.270)	352.494	4,70
Prebivalstvo	3.470.153	(98.207)	3.371.946	44,52	3.190.724	(99.216)	3.091.508	41,25
Rudarstvo	15.404	(1.675)	13.729	0,18	31.913	(6.300)	25.613	0,34
Samostojni podjetniki	128.534	(5.585)	122.949	1,62	99.715	(6.642)	93.073	1,24
Storitve	662.657	(123.226)	539.431	7,12	962.743	(156.285)	806.458	10,76
Transport in komunikacije	839.171	(35.281)	803.890	10,61	869.779	(39.908)	829.871	11,07
Trgovina	840.189	(204.457)	635.732	8,39	873.406	(242.743)	630.663	8,42
Zdravstvo in socialno varstvo	31.331	(2.447)	28.884	0,38	27.936	(4.815)	23.121	0,31
Druga finančna sredstva	77.962	(11.705)	66.257	0,87	76.467	(15.453)	61.014	0,81
Skupaj	8.233.217	(659.033)	7.574.184	100,00	8.413.136	(919.203)	7.493.933	100,00

v tisoč EUR

Dejavnost	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %
Banke	462.322	-	462.322	8,94	408.056	-	408.056	7,59
Finance	251.303	(9.150)	242.153	4,68	341.644	(45.910)	295.734	5,50
Elektrika, plin in voda	109.457	(3.498)	105.959	2,05	112.083	(6.279)	105.804	1,97
Gradbeništvo	111.832	(41.618)	70.214	1,36	136.071	(71.294)	64.777	1,21
Industrija	551.816	(30.004)	521.812	10,09	569.022	(88.472)	480.550	8,94
Izobraževanje	8.779	(33)	8.746	0,17	10.643	(54)	10.589	0,20
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	15.087	(958)	14.129	0,27	15.437	(1.223)	14.214	0,26
Javna uprava	199.650	(1.710)	197.940	3,83	248.993	(2.265)	246.728	4,59
Prebivalstvo	2.121.167	(38.605)	2.082.562	40,28	1.990.184	(39.069)	1.951.115	36,31
Rudarstvo	7.454	(626)	6.828	0,13	25.332	(5.297)	20.035	0,37
Samostojni podjetniki	50.923	(2.040)	48.883	0,95	46.148	(2.587)	43.561	0,81
Storitve	494.815	(74.158)	420.657	8,14	782.110	(91.419)	690.691	12,85
Transport in komunikacije	747.971	(17.192)	730.779	14,13	777.964	(17.903)	760.061	14,15
Trgovina	304.589	(96.358)	208.231	4,03	366.587	(131.753)	234.834	4,37
Zdravstvo in socialno varstvo	11.830	(1.113)	10.717	0,21	11.439	(1.223)	10.216	0,19
Druga finančna sredstva	41.580	(3.191)	38.389	0,74	39.922	(3.771)	36.151	0,67
Skupaj	5.490.575	(320.254)	5.170.321	100,00	5.881.635	(508.519)	5.373.116	100,00

NLB 31. 12. 2017 31. 12. 2016

q) Geografska analiza neto kreditov

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
Država	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Republika Slovenija	4.469.598	4.633.952	4.478.793	4.663.239
Druge države Evropske unije	484.919	468.887	428.772	393.858
Drugo	2.619.667	2.391.094	262.756	316.019
Skupaj	7.574.184	7.493.933	5.170.321	5.373.116

r) Geografska analiza dolžniških vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov

31. 12. 2017			NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
Država	Krediti in terjatve	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti	Krediti in terjatve	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti
Republika Slovenija	82.133	55.047	-	507.643	356.896	8.395	82.133	55.047	432.494	356.896	8.395
Druge države Evropske unije	-	-	102	1.257.881	252.816	5.238	-	-	1.257.881	252.816	5.238
- Italija	-	-	-	46.196	-	-	-	-	46.196	-	-
- Irska	-	-	-	48.639	-	-	-	-	48.639	-	-
- Francija	-	-	102	156.078	47.443	1	-	-	156.078	47.443	1
- Belgija	-	-	-	55.131	26.120	75	-	-	55.131	26.120	75
- Nizozemska	-	-	-	118.611	27.180	313	-	-	118.611	27.180	313
- Avstrija	-	-	-	40.911	48.858	29	-	-	40.911	48.858	29
- Nemčija	-	-	-	177.541	57.785	79	-	-	177.541	57.785	79
- Finska	-	-	-	56.876	12.500	-	-	-	56.876	12.500	-
- Švedska	-	-	-	64.406	-	-	-	-	64.406	-	-
- Danska	-	-	-	42.487	-	-	-	-	42.487	-	-
- Luksemburg	-	-	-	69.382	31.907	-	-	-	69.382	31.907	-
- Velika Britanija	-	-	-	120.749	-	4.632	-	-	120.749	-	4.632
- Poljska	-	-	-	49.459	-	-	-	-	49.459	-	-
- Slovaška	-	-	-	45.025	-	-	-	-	45.025	-	-
- Španija	-	-	-	31.357	-	-	-	-	31.357	-	-
- Drugo	-	-	-	135.033	1.023	109	-	-	135.033	1.023	109
ZDA	-	4.117	-	17.229	-	-	-	4.117	17.229	-	-
Drugo	-	-	-	444.346	-	580	-	-	23.310	-	571
- Makedonija	-	-	-	171.751	-	4	-	-	-	-	-
- Srbija	-	-	-	56.615	-	5	-	-	-	-	-
- Bosna in Hercegovina	-	-	-	78.421	-	-	-	-	-	-	-
- Črna gora	-	-	-	49.401	-	-	-	-	-	-	-
- Kosovo	-	-	-	64.848	-	571	-	-	-	-	571
- Drugo	-	-	-	23.310	-	-	-	-	23.310	-	-
Skupaj	82.133	59.164	102	2.227.099	609.712	14.213	82.133	59.164	1.730.914	609.712	14.204

31. 12. 2016 Država	NLB Skupina							NLB
	Krediti in terjatve	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti	Krediti in terjatve	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti
Republika Slovenija	85.315	49.747	-	544.187	415.165	13.347	85.315	49.747	479.792	415.165	13.347
Druge države Evropske unije	-	19.010	734	1.031.073	196.284	5.399	-	19.010	1.031.073	196.284	5.399
- Italija	-	-	-	42.203	-	-	-	-	42.203	-	-
- Irska	-	-	471	35.935	-	-	-	-	35.935	-	-
- Francija	-	-	103	149.327	48.720	10	-	-	149.327	48.720	10
- Belgija	-	-	-	45.511	16.031	98	-	-	45.511	16.031	98
- Nizozemska	-	-	-	102.420	26.123	240	-	-	102.420	26.123	240
- Avstrija	-	19.010	-	29.609	40.878	1	-	19.010	29.609	40.878	1
- Nemčija	-	-	-	200.358	43.533	146	-	-	200.358	43.533	146
- Finska	-	-	-	39.220	3.247	-	-	-	39.220	3.247	-
- Švedska	-	-	160	64.610	-	-	-	-	64.610	-	-
- Danska	-	-	-	67.722	-	-	-	-	67.722	-	-
- Luksemburg	-	-	-	57.222	16.729	-	-	-	57.222	16.729	-
- Velika Britanija	-	-	-	113.675	-	4.904	-	-	113.675	-	4.904
- Poljska	-	-	-	17.173	-	-	-	-	17.173	-	-
- Slovaška	-	-	-	20.583	-	-	-	-	20.583	-	-
- Španija	-	-	-	25.930	-	-	-	-	25.930	-	-
- Drugo	-	-	-	19.575	1.023	-	-	-	19.575	1.023	-
ZDA	-	-	-	9.074	-	-	-	-	9.074	-	-
Drugo	-	-	-	414.199	-	413	-	-	6.848	-	407
- Makedonija	-	-	-	159.993	-	-	-	-	-	-	-
- Srbija	-	-	-	54.568	-	6	-	-	-	-	-
- Bosna in Hercegovina	-	-	-	72.384	-	-	-	-	-	-	-
- Črna gora	-	-	-	54.765	-	-	-	-	-	-	-
- Kosovo	-	-	-	65.641	-	405	-	-	-	-	405
- Drugo	-	-	-	6.848	-	2	-	-	6.848	-	2
Skupaj	85.315	68.757	734	1.998.533	611.449	19.159	85.315	68.757	1.526.787	611.449	19.153

Druge države Evropske unije v postavki drugo predstavljajo Romunijo, Češko, Madžarsko, Bolgarijo, Ciper, Hrvaško, Litvo, Latvijo in Portugalsko.

s) Struktura dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige glede na bonitetno oceno agencije Fitch

	NLB Skupina				NLB
	31. 12. 2017		31. 12. 2016		31. 12. 2017		31. 12. 2016
	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %
Boniteta
AAA	365.985	12,6	271.157	10,1	365.985	15,1	271.157	12,2
AA	373.302	12,8	349.839	13,0	373.302	15,4	349.839	15,7
A	1.486.656	51,0	1.455.975	54,0	1.411.405	58,3	1.455.401	65,5
BBB	200.019	6,9	138.526	5,1	200.019	8,3	132.254	5,9
Drugo	489.294	16,8	480.534	17,8	72.048	3,0	14.900	0,7
Skupaj	2.915.256	100,0	2.696.031	100,0	2.422.759	100,0	2.223.551	100,0

t) Struktura dolžniških vrednostnih papirjev trgovalne knjige glede na bonitetno oceno agencije Fitch

	31. 12. 2017		31. 12. 2016
NLB Skupina in NLB	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %
Boniteta
A	-	-	49.747	72,4
AAA	4.117	7,0	-	-
F1	15.016	25,4	-	-
Drugo	40.031	67,7	19.010	27,6
Skupaj	59.164	100,0	68.757	100,0

u) Interna bonitetna ocena strank, s katerimi ima NLB Skupina sklenjene izvedene finančne instrumente

	31. 12. 2017	31. 12. 2016
NLB Skupina in NLB	v %	v %
A	71,47	76,66
B	28,24	22,17
C	0,29	0,11
D in E	0,00	1,06
Skupaj	100,00	100,00

Izvedeni finančni instrumenti za bančno knjigo so sklenjeni s strankami z dobro zunanjo bonitetno oceno.

Izvedeni finančni instrumenti, ki jih NLB Skupina sklepa za potrebe servisiranja strank, večinoma nimajo zunanje bonitetne ocene, vendar pa so vsi taki posli takoj zaprti z nasprotnim poslom s tretjo stranko, ki ima dobro zunanjo bonitetno oceno.

v tisoč EUR

v) Naložbe v dolžniške finančne instrumente, ki pri izdajateljih predstavljajo podrejene obveznosti

								v tisoč EUR
31. 12. 2017	NLB Skupina				NLB
Interna bonitetna ocena	A	B	C	Skupaj	A	B	C	Skupaj
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	581	-	-	581	581	-	-	581
Krediti in terjatve
- krediti bankam	-	-	-	-	10.962	-	-	10.962
- krediti strankam, ki niso banke	-	-	-	-	-	-	5.506	5.506
Skupaj	581	-	-	581	11.543	-	5.506	17.049

NLB Skupina				NLB
A	B	C	Skupaj	A	B	C	Skupaj
583	-	-	583	583	-	-	583
-	-	-	-	10.961	3.989	-	14.950
-	-	-	-	-	-	5.898	5.898
583	-	-	583	11.544	3.989	5.898	21.431

w) Predstavitev neto finančnih instrumentov po računovodskih kategorijah

	NLB Skupina
31. 12. 2017	Sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva za prodajo	Krediti in terjatve	Finančni najemi	Sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	1.256.481	-	-	-	1.256.481
Vrednostni papirji	59.164	5.003	2.280.283	82.133	-	609.712	-	3.036.295
- Obveznice	4.117	102	1.809.040	82.133	-	609.712	-	2.505.104
- Delnice	-	-	53.184	-	-	-	-	53.184
- Komercialni zapisi	-	-	281.877	-	-	-	-	281.877
- Zakladne menice	55.047	-	136.182	-	-	-	-	191.229
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	634	-	-	-	-	-	634
- Druge naložbe	-	4.267	-	-	-	-	-	4.267
Izvedeni finančni instrumenti	13.025	-	-	-	-	-	1.188	14.213
Krediti in terjatve	-	-	-	7.279.228	146.566	-	-	7.425.794
- Krediti državi	-	-	-	448.198	8.882	-	-	457.080
- Krediti bankam	-	-	-	513.461	-	-	-	513.461
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	77.121	81	-	-	77.202
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	3.295.336	76.610	-	-	3.371.946
Okvirni krediti	-	-	-	176.769	-	-	-	176.769
Stanovanjski krediti	-	-	-	1.740.167	-	-	-	1.740.167
Potrošniški krediti	-	-	-	1.217.349	-	-	-	1.217.349
Drugo	-	-	-	161.051	76.610	-	-	237.661
- Krediti drugim strankam	-	-	-	2.945.112	60.993	-	-	3.006.105
Krediti velikim podjetjem	-	-	-	1.473.055	6.572	-	-	1.479.627
Krediti malim in srednjim podjetjem	-	-	-	1.472.057	54.421	-	-	1.526.478
Druga finančna sredstva	-	-	-	66.257	-	-	-	66.257
Skupaj finančna sredstva	72.189	5.003	2.280.283	8.684.099	146.566	609.712	1.188	11.799.040

	NLB Skupina
31. 12. 2016	Sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva za prodajo	Krediti in terjatve	Finančni najemi	Sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	1.299.014	-	-	-	1.299.014
Vrednostni papirji	68.757	6.694	2.072.153	85.340	-	611.449	-	2.844.393
- Obveznice	19.735	734	1.619.228	85.315	-	611.449	-	2.336.461
- Delnice	-	-	73.620	-	-	-	-	73.620
- Komercialni zapisi	19.010	-	274.489	-	-	-	-	293.499
- Blagajniški zapisi	-	-	199	-	-	-	-	199
- Zakladne menice	30.012	-	104.617	-	-	-	-	134.629
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	2.011	-	-	-	-	-	2.011
- Začasno kupljeni vrednostni papirji	-	-	-	25	-	-	-	25
- Druge naložbe	-	3.949	-	-	-	-	-	3.949
Izvedeni finančni instrumenti	18.942	-	-	-	-	-	217	19.159
Krediti in terjatve	-	-	-	7.197.167	150.412	-	-	7.347.579
- Krediti državi	-	-	-	765.154	10.832	-	-	775.986
- Krediti bankam	-	-	-	435.537	-	-	-	435.537
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	74.312	32	-	-	74.344
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	3.027.652	63.856	-	-	3.091.508
Okvirni krediti	-	-	-	182.322	-	-	-	182.322
Stanovanjski krediti	-	-	-	1.589.762	-	-	-	1.589.762
Potrošniški krediti	-	-	-	1.090.120	-	-	-	1.090.120
Drugo	-	-	-	165.448	63.856	-	-	229.304
- Krediti drugim strankam	-	-	-	2.894.512	75.692	-	-	2.970.204
Krediti velikim podjetjem	-	-	-	1.530.194	4.409	-	-	1.534.603
Krediti malim in srednjim podjetjem	-	-	-	1.364.318	71.283	-	-	1.435.601
Druga finančna sredstva	-	-	-	61.014	-	-	-	61.014
Skupaj finančna sredstva	87.699	6.694	2.072.153	8.642.535	150.412	611.449	217	11.571.159

	NLB
31. 12. 2017	Sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva	za prodajo Krediti in terjatve	Sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	570.010	-	-	570.010
Vrednostni papirji	59.164	634	1.777.762	82.133	609.712	-	2.529.405
- Obveznice	4.117	-	1.554.565	82.133	609.712	-	2.250.527
- Delnice	-	-	46.848	-	-	-	46.848
- Komercialni zapisi	-	-	136.279	-	-	-	136.279
- Zakladne menice	55.047	-	40.070	-	-	-	95.117
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	634	-	-	-	-	634
Izvedeni finančni instrumenti	13.016	-	-	-	-	1.188	14.204
Krediti in terjatve	-	-	-	5.049.799	-	-	5.049.799
- Krediti državi	-	-	-	358.675	-	-	358.675
- Krediti bankam	-	-	-	462.322	-	-	462.322
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	268.184	-	-	268.184
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	2.082.562	-	-	2.082.562
Okvirni krediti	-	-	-	140.209	-	-	140.209
Stanovanjski krediti	-	-	-	1.307.246	-	-	1.307.246
Potrošniški krediti	-	-	-	519.213	-	-	519.213
Drugo	-	-	-	115.894	-	-	115.894
- Krediti drugim strankam	-	-	-	1.878.056	-	-	1.878.056
Krediti velikim podjetjem	-	-	-	1.216.085	-	-	1.216.085
Krediti malim in srednjim podjetjem	-	-	-	661.971	-	-	661.971
Druga finančna sredstva	-	-	-	38.389	-	-	38.389
Skupaj finančna sredstva	72.180	634	1.777.762	5.740.331	609.712	1.188	8.201.807

	NLB
31. 12. 2016	Sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva	za prodajo Krediti in terjatve	Sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	617.039	-	-	617.039
Vrednostni papirji	68.757	2.011	1.594.094	85.340	611.449	-	2.361.651
- Obveznice	19.735	-	1.262.363	85.315	611.449	-	1.978.862
- Delnice	-	-	67.307	-	-	-	67.307
- Komercialni zapisi	19.010	-	209.331	-	-	-	228.341
- Zakladne menice	30.012	-	55.093	-	-	-	85.105
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	2.011	-	-	-	-	2.011
- Začasno kupljeni vrednostni papirji	-	-	-	25	-	-	25
Izvedeni finančni instrumenti	18.936	-	-	-	-	217	19.153
Krediti in terjatve	-	-	-	5.251.625	-	-	5.251.625
- Krediti državi	-	-	-	668.300	-	-	668.300
- Krediti bankam	-	-	-	408.056	-	-	408.056
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	273.285	-	-	273.285
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	1.951.115	-	-	1.951.115
Okvirni krediti	-	-	-	147.779	-	-	147.779
Stanovanjski krediti	-	-	-	1.208.996	-	-	1.208.996
Potrošniški krediti	-	-	-	480.626	-	-	480.626
Drugo	-	-	-	113.714	-	-	113.714
- Krediti drugim strankam	-	-	-	1.950.869	-	-	1.950.869
Krediti velikim podjetjem	-	-	-	1.296.126	-	-	1.296.126
Krediti malim in srednjim podjetjem	-	-	-	654.743	-	-	654.743
Druga finančna sredstva	-	-	-	36.151	-	-	36.151
Skupaj finančna sredstva	87.693	2.011	1.594.094	5.990.155	611.449	217	8.285.619

Na dan 31. decembra 2017 in na dan 31. decembra 2016 so vse obveznosti NLB Skupine, razen izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju, in finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, merjene po odplačni vrednosti.

6.2. Tržna tveganja

Banka definira tržno tveganje kot tveganje potencialnih finančnih izgub, ki izhajajo iz neugodnih sprememb obrestnih mer in/ ali tržnih cen (deviznih tečajev, kreditnih razmikov, tečajev vrednostnih papirjev itd.) ali parametrov, ki vplivajo na cene

(korelacija, stopnja volatilnosti). Izgube lahko neposredno vplivajo na poslovni rezultat, na primer v primeru pozicij iz trgovalne knjige, medtem ko se v primeru pozicij iz bančne knjige odražajo v presežku iz prevrednotenja. Izpostavljenost do tržnih tveganj je do določene stopnje vgrajena v bančništvo ter ponuja priložnost za ustvarjanje finančnih rezultatov in vrednosti.

Organizacijska enota Tveganja v NLB je neodvisna od trgovalnih aktivnosti in poroča odboru ALCO banke ter spremlja in upravlja izpostavljenost do tržnih tveganj, ločeno za bančno in trgovalno knjigo. Izpostavljenosti in limiti za tržna

tveganja se spremljajo dnevno ter se tekoče poročajo odboru ALCO.

Banka uporablja širok nabor kvantitativnih in kvalitativnih orodij za merjenje, upravljanje in poročanje tržnih tveganj kot so: »value-at-risk« (VaR), analize občutljivosti, stresni testi, back-testing, scenariji, drugi blažilci tržnih tveganj (koncentracija izpostavljenosti, gap limiti, stop-loss limiti itd.), občutljivost neto obrestnih prihodkov (»net interest income sensitivity«), ekonomska vrednost delnic ter ekonomski kapital. Stresni testi opozarjajo na potencialne izgube, ki bi se lahko zgodile ob izjemnih tržnih pogojih.

Na področju valutnega tveganja NLB Skupina zasleduje cilj nizke izpostavljenosti. NLB tekoče spremlja odprte pozicije NLB Skupine v tuji valuti. Osnovna usmeritev NLB Skupine pri upravljanju obrestnega tveganja je preprečevanje negativnih dohodkovnih učinkov, ki bi izhajali iz spremenjenih tržnih obrestnih mer. Skladno s tem je toleranca do tega tveganja postavljena nizko. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB je omejeno na servisiranje strank in varovanje lastnih odprtih pozicij pred tveganji. Skladno z določbami Strategije trgovanja s finančnimi instrumenti v NLB Skupini so aktivnosti trgovanja v drugih članicah v NLB Skupini zelo omejene. Tako je NLB edina članica v skupini, ki ima trgovalno knjigo skladno z zahtevami CRR.

Upravljanje tržnih tveganj v NLB Skupini poteka decentralizirano. Vzpostavljeni so enotne usmeritve in limiti za posamezne vrste tveganj po posameznih članicah. Metodologije so usklajene z zahtevami regulatorjev na posamični in konsolidirani ravni, tekoče poročanje regulatorju na konsolidirani ravni pa se izvaja po standardiziranem pristopu. Skladno s politikami so članice dolžne spremljati in upravljati izpostavljenost tržnim tveganjem ter o tem poročati NLB. Redno se izvajata spremljanje in poročanje o izpostavljenosti posameznih članic v okviru odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO Skupine).

6.2.1. Valutno tveganje

Valutno tveganje banke predstavlja tveganje potencialnih izgub iz odprtih pozicij v tuji valuti zaradi spremembe deviznih tečajev. Vpliv izpostavljenosti NLB do gibanja deviznih tečajev se odrazi v finančni poziciji in denarnih tokovih banke. Banka meri in upravlja valutno tveganje s kombinacijo analiz občutljivosti, VaR, scenarijev in stresnih testov.

V trgovalni knjigi se, tako kot preostala tržna tveganja, upravlja na podlagi limitov VaR, ki jih sprejme uprava banke in skladno s sprejeto Politiko upravljanja tržnih tveganj v trgovalni knjigi NLB. FX

pozicije v trgovalni knjigi upravljamo na integrirani osnovi na ravni portfelja.

NLB spremlja in upravlja valutno tveganje v bančni knjigi skladno s Politiko upravljanja valutnih tveganj NLB. Ta politika je sestavljena zlasti zaradi varovanja temeljnega kapitala (»Common Equity Tier 1«) pred negativnimi učinki spremenljivosti deviznih tečajev in limitiranjem spremenljivosti izkaza poslovnega izida. FX pozicija iz bančne knjige izhaja predvsem iz osnovnih bančnih poslov.

Članice NLB Skupine valutna tveganja upravljajo decentralizirano. Vsaka članica skladno z lokalno regulativo ter smernicami in standardi, ki jih je določila matična banka, sprejme svojo politiko upravljanja valutnih tveganj, v kateri so opredeljeni tudi limitni sistemi in jih potrdi lokalna uprava ali nadzorni svet. NLB izpostavljenost valutnim tveganjem na ravni celotne skupine spremlja in upravlja mesečno.

Bančne članice NLB Skupine sledijo Smernicam za obvladovanje FX kreditiranja v NLB Skupini. Cilj Smernic je obravnava tveganj, ki izhajajo iz potencialnih dodatnih rasti FX kreditiranja, prepoznati potencialna skrita tveganja in tveganja malo verjetnih dogodkov, ki so povezana z FX kreditiranjem, ublažiti potencialne učinke iz teh tveganj, da bi upoštevali zadevne stroške in vzdrževali zadostne kapitalske rezerve za kritje potencialnih tveganj.

Dnevno se spremljajo pozicije vseh valut v izkazu finančnega položaja NLB, za katere je določen dnevni limit. Odprta devizna pozicija se upravlja dnevno po posameznih valutah tako, da je ta vedno znotraj limitov.

V zvezi s strukturnimi FX pozicijami na konsolidirani ravni banka prevede sredstva in obveznosti v tujih valutah v evro valuto po FX zaključnem tečaju na dan izkaza finančnega stanja. Tečajne razlike neevrskih sredstev in obveznosti proti evru so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in tako vplivajo na lastniški kapital in CET1 kapital. Decembra 2017 je ECB

za izračunavanje tveganju prilagojene aktive zahtevala popravek obravnave devizne pozicije na konsolidirani ravni in kapitalskih naložb izven evrskega območja (pojasnilo 5.23.). ALM NLB Skupine uporablja strategije za upravljanje te vrste FX izpostavljenosti, vključno z ujemanjem financiranja sredstev in obveznosti.

Izpostavljenost valutnim tveganjem se obravnava na vsakodnevnih likvidnostnih posvetih in mesečno na sejah Odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO) in kvartalno na konsolidirani ravni.

a) Analiza finančnih instrumentov glede na izpostavljenost po valutah

	v tisoč EUR NLB Skupina
31. 12. 2017	EUR	USD	CHF	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	824.534	33.545	41.046	357.356	1.256.481
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	68.067	4.117	-	5	72.189
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	5.003	-	-	-	5.003
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.996.373	26.908	3.056	250.156	2.276.493
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	-	-	-	1.188
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	-	-	82.133
- krediti bankam	359.268	103.836	-	47.003	510.107
- krediti strankam, ki niso banke	5.952.008	30.474	69.381	860.470	6.912.333
- druga finančna sredstva	43.162	111	27	22.777	66.077
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	600.328	9.384	-	-	609.712
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	719	-	-	-	719
Skupaj finančna sredstva	9.932.783	208.375	113.510	1.537.767	11.792.435
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.398	-	-	104	9.502
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	635	-	-	-	635
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	-	-	-	25.529
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	20.091	4.677	6.555	9.279	40.602
- krediti bank in centralnih bank	247.326	18.425	13.865	-	279.616
- depoziti strank, ki niso banke	8.443.684	185.880	71.900	1.176.914	9.878.378
- krediti strank, ki niso banke	74.206	-	-	80	74.286
- podrejene obveznosti	27.350	-	-	-	27.350
- druge finančne obveznosti	93.128	1.058	1.930	14.903	111.019
Skupaj finančne obveznosti	8.941.347	210.040	94.250	1.201.280	10.446.917
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	991.436	(1.665)	19.260	336.487	1.345.518
Valutni izvedeni finančni instrumenti	11.906	-	(12.818)	(8.014)	(8.926)
Neto valutna izpostavljenost	1.003.342	(1.665)	6.442	328.473	1.336.592
31. 12. 2016
Skupaj finančna sredstva	9.851.121	228.678	132.544	1.359.494	11.571.837
Skupaj finančne obveznosti	8.986.936	226.191	102.137	1.084.597	10.399.861
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	864.185	2.487	30.407	274.897	1.171.976
Valutni izvedeni finančni instrumenti	26.519	2.077	(21.417)	(13.954)	(6.775)
Neto valutna izpostavljenost	890.704	4.564	8.990	260.943	1.165.201

	NLB
31. 12. 2017	EUR	USD	CHF	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	511.551	15.735	10.305	32.419	570.010
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	68.063	4.117	-	-	72.180
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	634	-	-	-	634
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.751.068	24.342	-	2.352	1.777.762
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	-	-	-	1.188
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	-	-	82.133
- krediti bankam	378.241	58.393	-	25.688	462.322
- krediti strankam, ki niso banke	4.482.928	25.834	70.369	8.346	4.587.477
- druga finančna sredstva	38.260	64	1	64	38.389
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	600.328	9.384	-	-	609.712
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	719	-	-	-	719
Skupaj finančna sredstva	7.915.113	137.869	80.675	68.869	8.202.526
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.398	-	-	-	9.398
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	635	-	-	-	635
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	-	-	-	25.529
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	36.352	15.255	9.292	11.173	72.072
- krediti bank in centralnih bank	228.457	18.425	13.865	-	260.747
- depoziti strank, ki niso banke	6.623.766	104.325	43.688	39.188	6.810.967
- krediti strank, ki niso banke	5.726	-	-	-	5.726
- druge finančne obveznosti	69.858	409	269	998	71.534
Skupaj finančne obveznosti	6.999.721	138.414	67.114	51.359	7.256.608
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	915.392	(545)	13.561	17.510	945.918
Valutni izvedeni finančni instrumenti	11.906	-	(12.818)	(8.014)	(8.926)
Neto valutna izpostavljenost	927.298	(545)	743	9.496	936.992
31. 12. 2016
Skupaj finančna sredstva	7.947.091	169.016	99.948	70.242	8.286.297
Skupaj finančne obveznosti	7.140.090	169.184	78.138	42.028	7.429.440
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	807.001	(168)	21.810	28.214	856.857
Valutni izvedeni finančni instrumenti	26.519	2.077	(21.417)	(13.954)	(6.775)
Neto valutna izpostavljenost	833.520	1.909	393	14.260	850.082

b) Analiza valutne občutljivosti

Scenariji		NLB Skupina in NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016
USD	+/-6 %	+/-8 %
CHF	+/-5 %	+/-4 %
CZK	+/-3 %	+/-1 %
RSD	+/-2 %	+/-2 %
MKD	+/-3 %	+/-1 %
JPY	+/-7 %	+/-12,5 %
AUD	+/-7 %	+/-11 %
HUF	+/-3 %	+/-5 %
HRK	+/-2 %	+/-2 %
BAM	+/-0 %	+/-0 %

v tisoč EUR NLB Skupina NLB 31. 12. 2017 Vpliv na izkaz poslovnega izida Vpliv na drugi vseobsegajoči donos Vpliv na izkaz poslovnega izida Vpliv na drugi vseobsegajoči donos Apreciacija USD 221 - 92 - CHF (308) 211 26 - CZK 2 - 1 - RSD 7 2.125 8 - MKD 47 5.412 64 - Druge valute (72) 338 6 - Učinek na vseobsegajoči donos (103) 8.086 197 - Depreciacija USD (196) - (82) - CHF 281 (192) (24) - CZK (2) - (1) - RSD (7) (2.046) (8) - MKD (44) (5.048) (60) - Druge valute 70 (327) (6) - Učinek na vseobsegajoči donos 102 (7.613) (181) -

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
31. 12. 2016	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos
Apreciacija
USD	271	-	79	-
CHF	(205)	227	13	-
CZK	(8)	23	2	-
RSD	(3)	1.567	2	-
MKD	1	1.425	1	-
Druge valute	(16)	251	70	-
Učinek na vseobsegajoči donos	40	3.493	167	-
Depreciacija
USD	(229)	-	(67)	-
CHF	187	(208)	(12)	-
CZK	7	(22)	(2)	-
RSD	2	(1.506)	(2)	-
MKD	(1)	(1.390)	(1)	-
Druge valute	23	(243)	(60)	-
Učinek na vseobsegajoči donos	(11)	(3.369)	(144)	-

6.2.2. Upravljanje tržnih tveganj v trgovalni knjigi

Tržno tveganje v trgovalni knjigi nastane ob spremembi vrednosti kot posledica spremembe obrestnih mer, kreditnih razmikov, deviznih tečajev in cen delnic.

Uprava vsako leto določi skupni apetit tveganj in limite po vrstah tveganj. Te limite oddelek Tržna in likvidnostna tveganja spremlja dnevno.

Na področju tržnih tveganj NLB uporablja interni model VaR (Value at Risk), ki temelji na variančno-kovariančni metodi. Dnevni izračun vrednosti VaR je prilagojen zahtevam baselskih standardov (99-odstotni interval zaupanja, opazovalno obdobje 250 delovnih dni, 10-dnevno obdobje ohranjanja pozicije).

6.2.3. Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je tveganje spremembe ekonomske vrednosti kapitala in tveganje spremembe obrestnih prihodkov NLB Skupine zaradi spremembe tržnih obrestnih mer. Upravljanje obrestnega

tveganja v NLB Skupini poteka na podlagi upravljanja obrestne zapadlosti bilančnih in zunajbilančnih obrestno občutljivih sredstev in obveznosti, ki so v skladu z regulativo razvrščene v bančno in trgovalno knjigo. Pri tem so upoštevani vsi posli po vseh valutah, prilagojeni kreditnemu tveganju. Upravljanje obrestnega tveganja NLB Skupine je oblikovano skladno s strategijo in temelji na splošnih baselskih standardih upravljanja obrestnega tveganja v bančni knjigi (IRRBB; v nadaljevanju Standardi) in smernicah Evropskega bančnega organa (EBA – European Banking Authority).

Obrestno tveganje se v trgovalni knjigi upravlja na osnovi sprejete Politike upravljanja tržnih tveganj v trgovalni knjigi v NLB, in sicer na osnovi metode VaR in metode ekonomske vrednosti (Basis Point Value – BPV).

Obrestno tveganje v bančni knjigi se meri in spremlja skladno s Politiko upravljanja obrestnega tveganja, kjer so opredeljene metodologije, modeli in limitni sistemi. Skupina upravlja izpostavljenost

obrestnemu tveganju z uporabo dveh glavnih metod merjenja:

• Mera ekonomske vrednosti z uporabo metode BPV, ki meri spremembo neto sedanje vrednosti pozicije bančne knjige zaradi spremembe tržnih obrestnih mer glede na izbran scenarij.
• Mera neto obrestnih prihodkov z uporabo metode EaR (Earnings at Risk), ki meri spremembo gibanja obrestnih prihodkov v prihodnjem enoletnem obdobju kot posledico spremembe obrestnih mer, ob predpostavki nespremenjenega obsega in strukture bilance banke.

NLB Skupina redno meri izpostavljenost obrestnemu tveganju v bančni knjigi na podlagi različnih standardiziranih in dodatnih scenarijev spremembe višine in naklona krivulje obrestnih mer, hkrati pa za pozicije brez zapadlosti in pozicije z vgrajenimi opcijami uporablja pristop modeliranja denarnih tokov. Posledično je bila v skladu z novimi Standardi v letu 2017 prenovljena metodologija alokacije depozitov brez zapadlosti in uvedena Metodologija predčasnega odplačila kreditov.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri, spremlja in upravlja znotraj predpisanih limitov in kontrol. Skupina upravlja obrestne pozicije in stabilizira obrestno maržo preko obrestne politike in sistema internih transfernih cen. Pomembno vlogo pri upravljanju obrestnega tveganja ima tudi portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige, katerega glavni namen je vzdrževanje likvidnostnih rezerv, hkrati pa zagotavlja večjo stabilizacijo obrestne marže, zaradi česar banka v model merjenja obrestnega tveganja vključuje tudi tveganje ponovne določitve vrednosti vrednostnih papirjev bančne knjige.

NLB upravlja obrestno tveganje tudi s sklepanjem klasičnih izvedenih finančnih instrumentov (obrestne zamenjave, obrestne zamenjave čez noč, medvalutne zamenjave obrestnih mer in dogovori o terminski obrestni meri), ki se po večini obravnavajo po načelu računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji (hedge accounting). Obrestno tveganje izhaja predvsem iz bilančnih postavk bančne knjige, zlasti v trenutnem okolju nizkih obrestnih mer, kjer NLB Skupina na aktivni strani bilance beleži povečanje obsega kreditov z nespremenljivo obrestno mero in dolgoročnih vrednostnih papirjev bančne knjige ter transformacijo vezanih depozitov v depozite na vpogled na pasivni strani bilance.

Upravljanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju v NLB Skupini je decentralizirano. Vsaka članica NLB Skupine v skladu z lokalno regulativo in smernicami ter standardi, ki jih določa matična banka, sprejme politiko upravljanja obrestnega tveganja, v kateri so opredeljeni tudi limitni sistemi. NLB redno spremlja izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine skladno s sprejetimi Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, kjer so opredeljene usmeritve, ki zagotavljajo učinkovit in hkrati poenoten pristop bančne skupine k upravljanju obrestnega tveganja.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri, spremlja in poroča v primeru NLB tedensko s strani Tveganj, medtem ko je njegovo upravljanje v pristojnosti Finančnih trgov; na ravni NLB Skupine pa mesečno. Izpostavljenost NLB obrestnemu tveganju se obravnava na ALCO mesečno na ravni NLB in kvartalno na konsolidirani ravni.

a) Analiza finančnih instrumentov glede na izpostavljenost obrestnemu tveganju

Prikazane so knjigovodske vrednosti

finančnih instrumentov, razvrščene glede na

preostalo obdobje, v katerem se skladno s

pogodbo spremeni obrestna mera oziroma

zapade finančni instrument.

	NLB Skupina
31. 12. 2017	Skupaj	Neobre	stovano Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.256.481	531.414	725.067	725.067	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	72.189	13.025	59.164	-	55.060	5	2.438	1.661
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	5.003	4.901	102	-	-	102	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.276.493	53.184	2.223.309	100.425	143.970	538.822	818.030	622.062
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	1.188	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	82.133	-	-	1.896	-	80.237
- krediti bankam	510.107	18	510.089	176.384	28.839	304.676	190	-
- krediti strankam, ki niso banke	6.912.333	49.484	6.862.849	1.657.695	1.188.308	2.473.342	1.072.627	470.877
- druga finančna sredstva	66.077	66.077	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	609.712	-	609.712	38.070	40.228	6.874	260.537	264.003
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	719	719	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	11.792.435	720.010	11.072.425	2.697.641	1.456.405	3.325.717	2.153.822	1.438.840
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.502	9.502	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	635	635	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	25.529	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	40.602	5.788	34.814	34.573	-	-	241	-
- krediti bank in centralnih bank	279.616	-	279.616	4.681	78.127	177.165	19.459	184
- depoziti strank, ki niso banke	9.878.378	58.429	9.819.949	7.777.903	489.698	1.140.149	407.809	4.390
- krediti strank, ki niso banke	74.286	-	74.286	850	2.685	9.069	36.099	25.583
- podrejene obveznosti	27.350	-	27.350	326	12.054	14.970	-	-
- druge finančne obveznosti	111.019	111.019	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	10.446.917	210.902	10.236.015	7.818.333	582.564	1.341.353	463.608	30.157
Neto obrestna izpostavljenost				(5.120.692)	873.841	1.984.364	1.690.214	1.408.683

	NLB Skupina
31. 12. 2016	Skupaj	Neobre	stovano Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.299.014	450.644	848.370	848.370	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.699	18.942	68.757	284	49.085	9.168	10.220	-
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	6.694	5.960	734	-	-	-	734	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.072.153	73.620	1.998.533	110.145	267.093	494.924	759.436	366.935
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	217	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	85.315	-	-	1.891	-	83.424
- krediti bankam	435.537	7	435.530	114.962	42.138	276.794	1.636	-
- krediti strankam, ki niso banke	6.912.067	54.612	6.857.455	1.816.432	1.387.083	2.524.693	840.204	289.043
- druga finančna sredstva	61.014	61.014	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449	-	611.449	37.691	63.047	16.866	264.360	229.485
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	678	678	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	11.571.837	665.694	10.906.143	2.927.884	1.808.446	3.324.336	1.876.590	968.887
Finančna obveznost
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.791	18.791	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	2.011	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	29.024	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	42.334	332	42.002	41.439	563	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	371.769	-	371.769	6.779	134.777	203.215	26.381	617
- depoziti strank, ki niso banke	9.437.147	61.672	9.375.475	7.035.752	572.913	1.342.213	417.065	7.532
- krediti strank, ki niso banke	83.619	-	83.619	1.298	8.769	26.878	40.966	5.708
- izdani vrednostni papirji	277.726	-	277.726	-	-	277.726	-	-
- podrejene obveznosti	27.145	-	27.145	200	11.938	15.007	-	-
- druge finančne obveznosti	110.295	110.295	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	10.399.861	222.125	10.177.736	7.085.468	728.960	1.865.039	484.412	13.857
Neto obrestna izpostavljenost				(4.157.584)	1.079.486	1.459.297	1.392.178	955.030

	NLB
31. 12. 2017	Skupaj	Neobre	stovano Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	570.010	143.725	426.285	426.285	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	72.180	13.016	59.164	-	55.060	5	2.438	1.661
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	634	634	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.777.762	46.848	1.730.914	18.190	50.856	384.130	663.277	614.461
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	1.188	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	82.133	-	-	1.896	-	80.237
- krediti bankam	462.322	9	462.313	105.616	23.889	325.375	7.433	-
- krediti strankam, ki niso banke	4.587.477	44.318	4.543.159	1.354.311	1.019.785	1.615.885	309.278	243.900
- druga finančna sredstva	38.389	38.389	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	609.712	-	609.712	38.070	40.228	6.874	260.537	264.003
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	719	719	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	8.202.526	288.846	7.913.680	1.942.472	1.189.818	2.334.165	1.242.963	1.204.262
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.398	9.398	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	635	635	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	25.529	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	72.072	-	72.072	72.072	-	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	260.747	-	260.747	85	77.786	170.702	12.174	-
- depoziti strank, ki niso banke	6.810.967	-	6.810.967	5.866.793	348.703	514.937	78.363	2.171
- krediti strank, ki niso banke	5.726	-	5.726	-	-	2	5.716	8
- druge finančne obveznosti	71.534	71.534	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	7.256.608	107.096	7.149.512	5.938.950	426.489	685.641	96.253	2.179
Neto obrestna izpostavljenost				(3.996.478)	763.329	1.648.524	1.146.710	1.202.083

	NLB
31. 12. 2016	Skupaj	Neobre	stovano Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	617.039	128.519	488.520	488.520	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.693	18.936	68.757	284	49.085	9.168	10.220	-
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	2.011	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.594.094	67.307	1.526.787	27.709	195.730	371.601	569.219	362.528
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	217	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	85.315	-	-	1.891	-	83.424
- krediti bankam	408.056	7	408.049	77.061	28.596	302.392	-	-
- krediti strankam, ki niso banke	4.843.594	43.021	4.800.573	1.422.972	1.316.675	1.682.375	227.870	150.681
- druga finančna sredstva	36.151	36.151	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449	-	611.449	37.691	63.047	16.866	264.360	229.485
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	678	678	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	8.286.297	296.847	7.989.450	2.054.237	1.653.133	2.384.293	1.071.669	826.118
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.787	18.787	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	2.011	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	29.024	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	74.977	-	74.977	74.977	-	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	338.467	-	338.467	4.708	133.117	186.846	13.796	-
- depoziti strank, ki niso banke	6.615.390	-	6.615.390	5.281.645	408.851	744.327	174.193	6.374
- krediti strank, ki niso banke	4.274	-	4.274	-	-	-	4.265	9
- izdani vrednostni papirji	277.726	-	277.726	-	-	277.726	-	-
- druge finančne obveznosti	68.784	68.784	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	7.429.440	118.606	7.310.834	5.361.330	541.968	1.208.899	192.254	6.383
Neto obrestna izpostavljenost				(3.307.093)	1.111.165	1.175.394	879.415	819.735

b) Analiza dohodkovnega in

ekonomskega vidika obrestnega tveganja Analiza občutljivosti obrestnih prihodkov predpostavlja premik tržnih obrestnih

mer v višini 50 bazičnih točk v enoletnem obdobju, ob predpostavki, da struktura bilance oziroma pozicije ostanejo nespremenjene. Ocena vpliva spremembe obrestne mere za 50 bazičnih točk na višino neto obrestnih prihodkov za pozicijo bančne knjige:

2017		NLB Skupina		NLB
	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Občutljivost neto obrestnih prihodkov
EUR	11.682	9.027	14.764	10.729	7.867	13.486
USD	464	378	544	308	234	380
CHF	171	134	226	174	134	227
Drugo	1.293	953	1.641	33	24	41

2016		NLB Skupina		NLB
	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Občutljivost neto obrestnih prihodkov
EUR	12.009	11.154	13.121	12.025	11.155	12.699
USD	417	319	507	311	182	407
CHF	161	78	247	166	83	248
Drugo	1.238	1.058	1.390	45	31	50

Vrednosti v preglednici so bile izračunane na podlagi mesečnih izračunov kratkoročnih obrestnih razmikov, kjer aplicirani vzporedni premik krivulje donosnosti za 50 bazičnih točk za banko pomeni zmeren in verjeten scenarij. »Povprečna vrednost« je aritmetično povprečje mesečnih izračunov vrednosti, »visoka vrednost« in »nizka vrednost« pa so minimalne in maksimalne vrednosti, izračunane v navedenem obdobju. Banka je v letu 2017 (od 31. 7. 2017 dalje) spremenila metodološki pristop izračuna občutljivosti neto obrestnih prihodkov, ki se izvaja v novi tehnološki podpori.

Metoda BPV (Basis Point Value) je mera občutljivosti vrednosti finančnih instrumentov za tržne obrestne mere, to je spremembo zahtevane donosnosti. Na podlagi metode ocenimo, za koliko bi se spremenila vrednost pozicije, če bi se tržne obrestne mere spremenile za +/- 200 bazičnih točk. Pri omenjeni metodi predpostavljamo vzporeden premik krivulje donosnosti. Vrednost bazične točke BPV je mera spremembe tržne vrednosti pozicije ob predvideni spremembi tržnih obrestnih mer za določeno število bazičnih točk in je izražena v denarnih enotah. V banki tedensko izračunavamo absolutno vrednost potencialnih negativnih ekonomskih učinkov, ki bi izhajali iz vzporednega premika obrestne mere za 200 bazičnih točk.

Ocena vpliva spremembe obrestne mere za 200 bazičnih točk na ekonomske vrednosti pozicije bančne knjige:

v tisoč EUR

		NLB Skupina		NLB
2017	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV	210.157	193.355	225.787	159.149	149.053	172.964
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV kot % od kapitala	15,82 %	14,47 %	16,94 %	14,00 %	13,05 %	15,14 %

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
2016	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV	162.224	145.727	198.017	120.515	105.469	153.501
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV kot % od kapitala	12,59 %	11,36 %	14,82 %	10,60 %	9,29 %	13,48 %

Vrednosti v preglednici so bile izračunane na podlagi tedenskih (za NLB) oziroma mesečnih (na ravni NLB Skupine) izračunov obrestnih razmikov, kjer apliciramo vzporedni premik krivulje donosnosti za 200 bazičnih točk. »Povprečna vrednost« je aritmetično povprečje, »visoka vrednost« in »nizka vrednost« pa so minimalne in maksimalne vrednosti, izračunane v navedenem obdobju. Izračun ne upošteva razporeditve stabilnega dela vpoglednih depozitov.

Izpostavljenost obrestnim tveganjem bančne knjige je v glavnem izhajala iz portfelja dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev in kreditov z nespremenljivo obrestno mero ter transformacije vezanih depozitov na vpogledne depozite. Dolgoročne obrestne pozicije preostalih članic NLB Skupine, od koder izvira glavnina njihovega obrestnega tveganja z ekonomskega vidika, izhajajo zlasti iz portfelja dolgoročnih nepremičninskih kreditov z nespremenljivo obrestno mero.

6.2.4. Upravljanje tveganja spremembe cen za portfelj lastniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi

V okviru Strategije poslovanja s finančnimi instrumenti v NLB Skupini so na področju investicijskega bančništva pripravljene usmeritve za članice NLB Skupine z namenom učinkovitega upravljanja tveganj, ki pri tem nastajajo. Odvisnim družbam ni dovoljeno trgovati z lastniškimi vrednostnimi papirji, izvajajo se le aktivnosti borznega posredovanja.

Za naložbe v lastniške vrednostne papirje je NLB sprejela politike upravljanja naložb, ki sta jih potrdila uprava in nadzorni svet. Politike se nanašajo na dovoljeno sestavo naložb v portfelju, njihovo razpršitev, spremljanje in upravljanje tveganj. Za spremljanje in merjenje tveganja delniškega portfelja uporablja NLB poleg standardizirane metodologije tudi notranji model, prilagojen zahtevam baselskih standardov.

Knjigovodska vrednost portfelja lastniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi v NLB Skupini in NLB je prikazana v pojasnilu 5.4.

6.3. Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da NLB Skupina pravočasno ne poravna vseh svojih obstoječih in potencialnih plačilnih obveznosti in obveznosti iz zavarovanj, kot tudi tveganje, da NLB Skupina ne financira rasti svoje aktive v določenem trenutku oziroma po ugodni ceni.

Obstajata dve vrsti tveganja:

• Likvidnostno tveganje financiranja je tveganje neizpolnitve pričakovanih in nepričakovanih obstoječih in bodočih denarnih odlivov ali potrebnih zavarovanj zaradi nezadostnih razpoložljivih denarnih sredstev. To

tveganje vpliva na dnevno poslovanje Skupine ali njeno pozicijo.

• Likvidnostno tržno tveganje je tveganje, da Skupina ne more prodati naložb pravočasno in za primerno ceno zaradi nezadostne globine trga (nezadostna ponudba in povpraševanje) ali tržnih negotovosti. Tržno tveganje vključuje občutljivost na likvidnostno vrednost portfelja zaradi spremenjenih pribitkov in tržne vrednosti.

Likvidnostno tveganje je definirano kot eno pomembnejših tveganj v NLB Skupini, ki ga je treba skrbno upravljati. NLB Skupina ima celovit sistem upravljanja likvidnostnega tveganja, ki pripomore k vzdrževanju nizke tolerance do likvidnostnega tveganja. Vzpostavljen je sklop likvidnostnih metrik in limitov za upravljanje likvidnostne pozicije. NLB Skupina ohranja stabilnost virov financiranja, omejuje odvisnost od medbančnega trga in vzdržuje zadostne likvidne rezerve ter ohranja robustno likvidnostno pozicijo, tudi v primeru stresnih situacij.

Uprava banke potrjuje Politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki določa ključna načela upravljanja likvidnostnega tveganja banke. ALCO redno prejema poročilo o likvidnostnem položaju glede na odobrene limite in cilje. ALCO nadzoruje financiranje in likvidnostno pozicijo NLB Skupine in se odloča o likvidnostni situaciji NLB Skupine.

Toleranca do likvidnostnega tveganja je v NLB Skupini nizka, zato NLB Skupina skladno s strateškimi usmeritvami vedno zagotavlja ustrezno raven likvidnosti za potrebe izpolnjevanja svojih kratkoročnih obveznosti, tudi ob uresničitvi katerega izmed opredeljenih stresnih scenarijev. NLB Skupina meri in upravlja likvidnostno tveganje v treh korakih:

• trenutna izpostavljenost in izpolnjevanje limitov;
• pogled naprej in stresno testiranje;
• likvidnost v izjemnih okoliščinah.

Spremljanje in upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini in njenih članicah ima naslednje cilje:

• zagotavljati zadostna likvidna sredstva;
• minimizirati stroške vzdrževanja likvidnosti;
• optimizirati stanje likvidnostnih rezerv;
• zagotavljati ustrezno raven likvidnosti za različne primere in stopnje stresnih položajev;
• predvidevati nastop izrednih okoliščin oziroma kriznih razmer in izvajati sprejete krizne načrte, če se pojavijo izredne okoliščine;
• priprava dinamičnih projekcij likvidnosti z upoštevanjem več scenarijev denarnih tokov banke;
• priprava predlogov za vzpostavitev dodatnega finančnega premoženja za zavarovano financiranje.

Celovita ocena likvidnostne pozicije NLB Skupine je ocenjena skozi interni proces ocenjevanja ustreznosti likvidnosti (ILAAP), ki se opravi vsaj enkrat letno za NLB Skupino in vključuje jasno formalno izjavo o ustreznosti likvidnosti banke ter je podprta z analizo ILAAP zaključkov. NLB Skupina vzdržuje velik obseg likvidnostnih rezerv v obliki zelo kakovostnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki omogočajo refinanciranje pri ECB / centralni banki ali na medbančnem trgu. V danih razmerah poskuša NLB Skupina v čim večji meri slediti tudi dolgoročnemu trendu razpršitve tveganj, tako na strani virov kot naložb. NLB Skupina tekoče

preverja odpornost proti likvidnostnemu tveganju z likvidnostnimi stresnimi scenariji, na podlagi katerih spremlja odlive in razpoložljivost likvidnostnih rezerv v različnih stresnih situacijah. Poleg tega posebno pozornost namenja tudi izpolnjevanju likvidnostne zakonodaje (direktiva CRR/CRD), ki vključuje spremljanje in poročanje kazalnika likvidnostnega kritja (LCR) skladno z Delegiranim aktom in kazalnika stabilnega financiranja (NSFR), ter doseganju njunih predpisanih vrednosti. To vključuje tudi spremljanje in poročanje dodatnih likvidnostnih poročil (ALMM) na ravni banke ter na konsolidirani ravni. Skladno z zakonodajo EU (CRR) NLB Skupina redno spremlja in četrtletno poroča regulatorju o zastavljenih sredstvih.

NLB Skupina mesečno pripravlja statične likvidnostne razmike po preostali zapadlosti in dinamične projekcije likvidnosti ob upoštevanju različnih scenarijev prilivov in odlivov, da zagotavlja ustrezen nadzor likvidnosti pri posamezni članici NLB Skupine.

NLB Skupina upravlja likvidnost na dnevni ravni (upravljanje likvidnosti v obdobju enega dne), za nekaj dni oziroma tednov vnaprej, na podlagi spremljanja in načrtovanja denarnih tokov. Upravljanje likvidnosti na operativni ravni poteka v NLB Skupini decentralizirano, vsaka članica NLB Skupine je odgovorna za svoj likvidnostni položaj, pri čemer izvaja naslednje dejavnosti:

• upravlja likvidnost znotraj enega dne;
• spremlja in načrtuje denarne tokove;
• spremlja in zagotavlja izpolnjevanje regulative centralne banke s področja likvidnosti;
• sprejema poslovne odločitve;
• oblikuje in upravlja portfelj likvidnostnih rezerv;
• izvaja likvidnostne stres teste za določitev likvidnostnih potreb za nemoteno delovanje plačilnih sistemov v stresnih okoliščinah.

Banka upošteva značilnosti za poravnavo plačil pri aktivnem upravljanju likvidnosti znotraj enega dne, da zagotovi pravočasno poravnavo zapadlih obveznosti ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja plačilnega prometa in izrednih likvidnostnih razmer.

NLB Skupina ima opredeljen načrt upravljanja likvidnosti v izjemnih okoliščinah, ki postavlja smernice. in načrt dejavnosti za prepoznavanje težav, iskanje rešitev in ravnanje v izjemnih okoliščinah ter vzpostavitev sistema upravljanja likvidnosti, ki zagotavlja ohranjanje likvidnosti NLB Skupine ter varovanje poslovnih interesov komitentov in lastnikov banke.

Upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini je decentralizirano in pod strogim nadzorom NLB kot matične banke. Poročanje matični banki s strani vseh članic Skupine se izvaja dnevno, Tveganja pa izdajajo smernice in določajo minimalne standarde za članice NLB Skupine glede likvidnostnega tveganja v dokumentu Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. Decentralizacija upravljanja likvidnostnega tveganja pomeni, da mora vsaka članica sama zagotoviti likvidnost z zbiranjem potrebnih virov financiranja ter poskrbeti za njihovo ustrezno razpršenost in ročnost, ob tem pa upravljati likvidne rezerve in izpolnjevati zahteve regulatorja. Izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine likvidnostnemu tveganju se redno spremlja in poroča na ALCO in na lokalnih odborih za upravljanje bilance.

a) Upravljanje likvidnostnih rezerv v NLB Skupini

NLB Skupina ima za pokrivanje zapadlih in potencialnih obveznosti na razpolago likvidnostne rezerve, pri čemer morajo biti te na voljo v zelo kratkem časovnem obdobju. Likvidnostne rezerve sestavljajo gotovina, sredstva na poravnalnem računu pri centralni banki, vpogledne in kratkoročne vloge pri bankah, dolžniški vrednostni papirji in posojila, primerna za zavarovanje Evrosistemovih operacij povečevanja likvidnosti v obtoku, na

podlagi katerih lahko banka v vsakem trenutku pride do potrebne likvidnosti. Razpoložljive likvidnostne rezerve so likvidnostne rezerve, zmanjšane za obvezno rezervo, nujen obseg stanj za nemoteno delovanje plačilnega prometa, zastavljeni

vrednostni papirji in/ali bančna posojila za različne namene (zavarovano financiranje).

Minimalni in optimalni obseg likvidnostnih rezerv je določen na podlagi metodologije za likvidnostne stres teste. Obseg predstavlja znesek likvidnostnih rezerv, ki

bi omogočile preživetje močnega stresa v obdobju treh mesecev in z upoštevanjem kombiniranega scenarija.

Struktura likvidnostnih rezerv je prikazana v naslednji preglednici.

v tisoč EUR

Likvidnostne naložbe

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Likvidnostne naložbe
Denar v blagajni, sredstva pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah	1.256.481	1.299.014	570.010	617.039
Naložbe pri bankah	506.322	433.883	437.427	387.599
Vrednostni papirji trgovalne knjige	59.164	68.757	59.164	68.757
Vrednostni papirji bančne knjige	2.915.154	2.695.297	2.422.759	2.223.551
ECB primerna posojila	717.503	849.080	717.503	849.080
Skupaj likvidnostne naložbe	5.454.624	5.346.031	4.206.863	4.146.026

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige na ravni NLB Skupine je pretežno sestavljen iz 74,6 % (31. december 2016: 75,8 %) državnih vrednostnih papirjev (vključujoč obveznice z državno garancijo – GGB) in 18,0 % senior nezavarovanih obveznic (31 December 2016: 20,8 %).

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige je namenjen sočasnemu zagotavljanju likvidnosti, stabilizaciji obrestne marže in upravljanju obrestnega tveganja banke. Pri upravljanju portfelja NLB Skupina upošteva konservativna načela poslovanja, še zlasti glede sestave portfelja po boniteti in sektorju izdajateljev. Okvir za upravljanje vrednostnih papirjev bančne knjige sta Politika upravljanja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige v Finančnih trgih in Politika upravljanja domačih (slovenskih) podjetniških dolžniških vrednostnih papirjev v organizacijski enoti Poslovanje s ključnimi komitenti, kjer so jasno opredeljeni cilji in značilnosti portfelja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige.

Med ECB primerna posojila so vključena vsa posojila, ki izpolnjujejo visoka merila ECB; za domača posojila so ta merila določena v Splošnih pogojih o izvajanju okvira denarne politike (4. del) Banke Slovenije. NLB je v okviru NLB Skupine edina članica, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med primerne nasprotne stranke Evrosistema. Zaradi tega se med likvidnostne rezerve štejejo navedena ECB primerna posojila.

Članice NLB Skupine decentralizirano upravljajo lastne likvidnostne naložbe, skladno z lokalno likvidnostno regulativo in veljavnimi politikami NLB Skupine.

b) Obremenjena/prosta sredstva banke

								v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
2017	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev
Vloge na vpogled	-	-	986.785	-	-	-	426.284	-
Lastniški vrednostni papirji	-	-	58.085	58.085	-	-	47.482	47.482
Dolžniški vrednostni papirji	63.341	69.441	2.911.079	2.951.137	62.625	68.725	2.419.298	2.459.356
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	58.763	-	7.429.754	-	53.964	-	5.034.224	-
Druga sredstva	-	-	729.938	-	-	-	668.955	-
Skupaj	122.104		12.115.641		116.589		8.596.243

v tisoč EUR

		NLB Skupina			NLB
2016	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev
Vloge na vpogled	-	-	1.038.402	-	-	-	488.520	-
Lastniški vrednostni papirji	-	-	79.580	79.580	-	-	69.318	69.318
Dolžniški vrednostni papirji	94.340	102.049	2.670.448	2.716.271	94.340	102.049	2.197.968	2.243.792
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	44.557	-	7.364.061	-	37.987	-	5.249.814	-
Druga sredstva	-	-	747.623	-	-	-	640.019	-
Skupaj	138.897		11.900.114		132.327		8.645.639

c) Prejeto zavarovanje

Nominalna vrednost prejetega zavarovanja ali lastnih izdanih obveznic, ki niso

razpoložljivi za zastavo, je prikazana v

preglednici spodaj:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2017	2016	2017	2016
Lastniški vrednostni papirji	193.439	174.680	180.034	161.636
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	118.179	127.851	29.024	39.846
Druga sredstva	7.415.905	7.380.987	3.763.844	3.755.558
Skupaj	7.727.523	7.683.518	3.972.902	3.957.040

d) Obremenjena sredstva/prejeto zavarovanje in povezane obveznosti

	NLB Skupina NLB				v tisoč EUR
	2017		2016		2017		2016
	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje
Izvedeni finančni instrumenti	33.529	53.964	35.755	37.987	33.529	53.964	35.755	37.987
Depoziti in posojila	5.277.263	63.341	5.099.974	94.340	5.276.547	62.625	5.099.974	94.340
Drugi viri obremenitve	4.570	4.799	6.570	6.570	-	-	-	-
Skupaj	5.315.362	122.104	5.142.299	138.897	5.310.076	116.589	5.135.729	132.327

NLB Skupina in NLB po stanju 31. decembra 2017 izkazujeta velik delež razpoložljivih likvidnih sredstev, ki so prosta oziroma niso zastavljena. Stanje zastavljenih sredstev na ravni NLB Skupine znaša 122,1 mio EUR in se nanaša zlasti na zahteve iz jamstvene sheme za prejete vloge, preostali del pa na najeto zavarovano financiranje s strani mednarodnih finančnih organizacij.

e) Denarni tokovi iz neizvedenih finančnih instrumentov

Spodnji preglednici prikazujeta pogodbene denarne tokove iz neizvedenih finančnih instrumentov glede na preostalo zapadlost

ob koncu leta. Razkriti so pogodbeni nediskontirani denarni zneski, določeni na podlagi tržnih tečajev, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja.

	NLB Skupina
31. 12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	635	-	-	635
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	40.270	-	91	241	-	40.602
- krediti bank in centralnih bank	1.713	1.054	24.459	84.451	172.238	283.915
- depoziti strank, ki niso banke	7.731.796	410.400	1.083.863	633.462	60.026	9.919.547
- krediti strank, ki niso banke	968	3.207	9.413	42.712	24.499	80.799
- podrejene obveznosti	-	470	13.331	7.951	11.511	33.263
- druge finančne obveznosti	96.322	4.367	10.330	-	-	111.019
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	559.723	169.374	398.157	224.571	111.659	1.463.484
Storitvene garancije	33.400	36.611	108.823	174.670	73.525	427.029
Skupaj	8.464.192	625.483	1.649.102	1.168.058	453.458	12.360.293
Skupaj finančna sredstva	2.369.713	623.597	2.198.452	4.662.531	3.158.566	13.012.859

	NLB Skupina
31. 12. 2016	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	1.457	554	-	2.011
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	41.947	167	-	222	-	42.336
- krediti bank in centralnih bank	4.984	7.015	172.540	137.280	56.492	378.311
- depoziti strank, ki niso banke	6.912.469	461.621	1.349.330	704.753	59.223	9.487.396
- krediti strank, ki niso banke	1.343	3.276	10.960	45.228	30.170	90.977
- izdani vrednostni papirji	-	-	282.348	-	-	282.348
- podrejene obveznosti	-	532	2.193	23.569	12.013	38.307
- druge finančne obveznosti	98.829	3.522	7.668	276	-	110.295
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	511.700	185.749	402.635	242.572	91.378	1.434.034
Storitvene garancije	17.217	38.617	103.531	191.815	65.970	417.150
Skupaj	7.588.489	700.499	2.332.662	1.346.269	315.246	12.283.165
Skupaj finančna sredstva	2.422.252	744.482	2.308.621	4.488.567	2.782.468	12.746.390

31. 12. 2017	NLB
	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	635	-	-	635
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	72.072	-	-	-	-	72.072
- krediti bank in centralnih bank	85	700	18.127	73.935	171.768	264.615
- depoziti strank, ki niso banke	5.798.144	256.865	570.680	137.951	53.610	6.817.250
- krediti strank, ki niso banke	-	-	2	5.716	8	5.726
- druge finančne obveznosti	67.530	3.703	301	-	-	71.534
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	470.604	151.287	266.874	140.326	48.615	1.077.706
Storitvene garancije	27.411	29.058	83.344	155.612	44.244	339.669
Skupaj	6.435.846	441.613	939.963	513.540	318.245	8.649.207
Skupaj finančna sredstva	1.147.586	385.419	1.445.862	3.269.949	2.656.192	8.905.008

31. 12. 2016	NLB
	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	1.457	554	-	2.011
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	74.977	-	-	-	-	74.977
- krediti bank in centralnih bank	3.173	5.211	161.423	118.333	55.868	344.008
- depoziti strank, ki niso banke	5.205.105	314.863	780.567	270.662	55.392	6.626.589
- krediti strank, ki niso banke	-	-	-	4.265	9	4.274
- izdani vrednostni papirji	-	-	282.348	-	-	282.348
- druge finančne obveznosti	65.854	2.930	-	-	-	68.784
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	437.335	165.656	274.160	166.079	31.489	1.074.719
Storitvene garancije	14.225	32.702	83.194	171.579	43.740	345.440
Skupaj	5.800.669	521.362	1.583.149	731.472	186.498	8.823.150
Skupaj finančna sredstva	1.250.372	534.380	1.614.007	3.317.296	2.248.475	8.964.530

Pri ugotavljanju razmika med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi v razredu ročnosti do enega meseca je treba upoštevati dejstvo, da so med finančne obveznosti vključene vpogledne vloge v celotnem znesku, medtem ko NLB pri izpolnjevanju regulative centralne banke lahko pri izračunu likvidnostne pozicije upošteva vpogledne vloge z utežjo stabilnosti 60 %. NLB Skupina oziroma NLB je za zagotavljanje likvidnosti že v preteklih letih s svojim pristopom k sprejemanju tveganj oblikovala velik obseg zelo kakovostnih likvidnih naložb, večinoma v obliki državnih vrednostnih papirjev in izbranih kreditov, ki sodijo med primerno finančno premoženje po merilih ECB.

Finančne in pogojne obveznosti so prikazane v časovnih žepkih glede na preostale pogodbene zapadlosti.

f) Analiza izkaza finančnega položaja po preostali zapadlosti

	NLB Skupina
31. 12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.256.481	-	-	-	-	1.256.481
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	13.025	55.060	5	2.438	1.661	72.189
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	102	-	-	4.901	5.003
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	209.496	122.418	471.898	804.389	668.292	2.276.493
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	-	-	-	-	1.188
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	1.896	-	80.237	82.133
- krediti bankam	176.371	28.837	304.431	468	-	510.107
- krediti strankam, ki niso banke	600.801	338.179	1.226.362	2.967.158	1.779.833	6.912.333
- druga finančna sredstva	64.608	91	1.160	218	-	66.077
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	4.512	40.233	18.024	282.908	264.035	609.712
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	98	-	-	352	269	719
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	11.631	-	-	11.631
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	17.708	170.647	188.355
Naložbene nepremičnine	-	-	-	45.300	6.538	51.838
Neopredmetena sredstva	-	-	-	14.036	20.938	34.974
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	43.765	43.765
Terjatve za davek iz dohodka	-	-	2.795	-	-	2.795
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	18.389	214	18.603
Druga sredstva	5.862	1.128	32.988	53.221	150	93.349
Skupaj sredstva	2.332.442	586.048	2.071.190	4.206.585	3.041.480	12.237.745
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.502	-	-	-	-	9.502
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	635	-	-	635
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	-	-	-	-	25.529
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	40.270	-	91	241	-	40.602
- krediti bank in centralnih bank	1.655	1.012	23.474	82.015	171.460	279.616
- depoziti strank, ki niso banke	7.729.809	406.897	1.069.764	613.155	58.753	9.878.378
- krediti strank, ki niso banke	863	2.917	8.395	39.665	22.446	74.286
- podrejene obveznosti	-	167	12.213	5.000	9.970	27.350
- druge finančne obveznosti	96.322	4.367	10.330	-	-	111.019
Obveznosti, razvrščene v skupino za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	440	-	-	440
Rezervacije	1.104	561	36.437	49.994	543	88.639
Obveznosti za davek iz dohodka	1.062	564	1.268	-	-	2.894
Obveznosti za odloženi davek	670	-	111	198	117	1.096
Druge obveznosti	5.728	173	2.817	878	-	9.596
Skupaj obveznosti	7.912.514	416.658	1.165.975	791.146	263.289	10.549.582
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	559.723	169.374	398.157	224.571	111.659	1.463.484
Storitvene garancije	33.400	36.611	108.823	174.670	73.525	427.029
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	8.505.637	622.643	1.672.955	1.190.387	448.473	12.440.095

	NLB Skupina
31. 12. 2016	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.299.014	-	-	-	-	1.299.014
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	19.226	49.085	9.168	10.220	-	87.699
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	3.949	-	-	734	2.011	6.694
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	200.080	243.215	454.698	735.882	438.278	2.072.153
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	-	-	-	-	217
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	1.891	-	83.424	85.315
- krediti bankam	115.030	42.157	276.758	1.592	-	435.537
- krediti strankam, ki niso banke	682.223	301.455	1.372.325	2.858.422	1.697.642	6.912.067
- druga finančna sredstva	58.801	281	1.460	472	-	61.014
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	4.471	63.056	17.200	297.206	229.516	611.449
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	164	-	-	180	334	678
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	4.263	-	-	4.263
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	23.368	173.481	196.849
Naložbene nepremičnine	-	-	-	43.999	39.664	83.663
Neopredmetena sredstva	-	-	-	10.818	23.152	33.970
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	240	-	43.008	43.248
Terjatve za davek iz dohodka	490	244	2.124	30	-	2.888
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	7.553	182	7.735
Druga sredstva	40.419	655	23.257	27.314	2.913	94.558
Skupaj sredstva	2.424.084	700.148	2.163.384	4.017.790	2.733.605	12.039.011
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.791	-	-	-	-	18.791
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	1.457	554	-	2.011
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	-	-	-	-	29.024
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	41.947	165	-	222	-	42.334
- krediti bank in centralnih bank	4.855	6.920	171.008	133.715	55.271	371.769
- depoziti strank, ki niso banke	6.909.677	456.725	1.331.996	681.072	57.677	9.437.147
- krediti strank, ki niso banke	1.298	2.987	9.868	41.616	27.850	83.619
- izdani vrednostni papirji	-	-	277.726	-	-	277.726
- podrejene obveznosti	-	166	177	16.938	9.864	27.145
- druge finančne obveznosti	98.829	3.522	7.668	276	-	110.295
Rezervacije	912	827	35.886	62.474	815	100.914
Obveznosti za davek od dohodka	1.522	284	1.340	-	-	3.146
Obveznosti za odloženi davek	-	-	-	614	113	727
Druge obveznosti	6.975	152	1.093	483	-	8.703
Skupaj obveznosti	7.113.830	471.748	1.838.219	937.964	151.590	10.513.351
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	511.700	185.749	402.635	242.572	91.379	1.434.035
Storitvene garancije	17.217	38.617	103.531	191.815	65.969	417.149
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	7.642.747	696.114	2.344.385	1.372.351	308.938	12.364.535

	NLB
31. 12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	570.010	-	-	-	-	570.010
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	13.016	55.060	5	2.438	1.661	72.180
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	-	-	634	634
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	18.190	50.856	384.130	663.277	661.309	1.777.762
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	-	-	-	-	1.188
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	1.896	-	80.237	82.133
- krediti bankam	105.585	23.902	314.626	7.257	10.952	462.322
- krediti strankam, ki niso banke	404.586	199.815	638.382	1.947.576	1.397.118	4.587.477
- druga finančna sredstva	37.639	91	509	150	-	38.389
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	4.512	40.233	18.024	282.908	264.035	609.712
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	98	-	-	352	269	719
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	2.564	-	-	2.564
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	12.453	74.598	87.051
Naložbene nepremičnine	-	-	-	9.257	-	9.257
Neopredmetena sredstva	-	-	-	13.225	10.686	23.911
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	31.532	325.345	356.877
Terjatve za davek iz dohodka	-	-	2.196	-	-	2.196
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	19.758	-	19.758
Druga sredstva	3.547	-	5.145	-	-	8.692
Skupaj sredstva	1.158.371	369.957	1.367.477	2.990.183	2.826.844	8.712.832
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.398	-	-	-	-	9.398
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	635	-	-	635
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	-	-	-	-	25.529
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	72.072	-	-	-	-	72.072
- krediti bank in centralnih bank	85	666	17.312	71.687	170.997	260.747
- depoziti strank, ki niso banke	5.797.927	256.230	568.109	136.144	52.557	6.810.967
- krediti strank, ki niso banke	-	-	2	5.716	8	5.726
- druge finančne obveznosti	67.530	3.703	301	-	-	71.534
Rezervacije	358	437	25.024	44.998	-	70.817
Druge obveznosti	3.072	10	221	878	-	4.181
Skupaj obveznosti	5.975.971	261.046	611.604	259.423	223.562	7.331.606
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	470.604	151.287	266.874	140.326	48.615	1.077.706
Storitvene garancije	27.411	29.058	83.344	155.612	44.244	339.669
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	6.473.986	441.391	961.822	555.361	316.421	8.748.981

	NLB
31. 12. 2016	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	617.039	-	-	-	-	617.039
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	19.220	49.085	9.168	10.220	-	87.693
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	-	-	2.011	2.011
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	27.709	195.730	371.601	569.219	429.835	1.594.094
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	-	-	-	-	217
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	1.891	-	83.424	85.315
- krediti bankam	76.786	28.708	289.795	1.816	10.951	408.056
- krediti strankam, ki niso banke	481.337	177.014	832.452	2.080.704	1.272.087	4.843.594
- druga finančna sredstva	35.400	29	492	230	-	36.151
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	4.471	63.056	17.200	297.206	229.516	611.449
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	164	-	-	180	334	678
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	1.788	-	-	1.788
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	16.588	73.908	90.496
Naložbene nepremičnine	-	-	-	8.151	-	8.151
Neopredmetena sredstva	-	-	-	9.883	13.462	23.345
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	79	38.361	308.284	346.724
Terjatve za davek iz dohodka	-	-	2.124	-	-	2.124
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	10.622	-	10.622
Druga sredstva	3.423	-	4.996	-	-	8.419
Skupaj sredstva	1.265.766	513.622	1.531.586	3.043.180	2.423.812	8.777.966
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.787	-	-	-	-	18.787
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	1.457	554	-	2.011
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	-	-	-	-	29.024
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	74.977	-	-	-	-	74.977
- krediti bank in centralnih bank	3.167	5.140	160.295	115.212	54.653	338.467
- depoziti strank, ki niso banke	5.204.618	313.155	776.673	266.779	54.165	6.615.390
- krediti strank, ki niso banke	-	-	-	4.265	9	4.274
- izdani vrednostni papirji	-	-	277.726	-	-	277.726
- druge finančne obveznosti	65.854	2.930	-	-	-	68.784
Rezervacije	166	475	25.730	53.175	-	79.546
Druge obveznosti	3.626	7	70	483	-	4.186
Skupaj obveznosti	5.400.219	321.707	1.241.951	440.468	108.827	7.513.172
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	437.335	165.656	274.160	166.079	31.489	1.074.719
Storitvene garancije	14.225	32.702	83.194	171.579	43.740	345.440
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	5.851.779	520.065	1.599.305	778.126	184.056	8.933.331

g) Denarni tokovi iz izvedenih

finančnih instrumentov

Spodnja preglednica prikazuje denarne tokove iz izvedenih finančnih instrumentov, razvrščene v ustrezna obdobja glede na preostale zapadlosti. Prikazani so nediskontirani pogodbeni denarni tokovi, določeni na podlagi tržnih tečajev, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja.

v tisoč EUR

31. 12. 2017	NLB Skupina
	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni derivativi
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(7.112)	(14.222)	(76.426)	-	-	(97.760)
- Priliv	7.120	14.240	76.483	-	-	97.843
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(83.863)	(57.151)	-	-	-	(141.014)
- Priliv	83.904	57.233	-	-	-	141.137
Obrestni derivativi
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.156)	(2.160)	(8.995)	(44.240)	(36.237)	(92.788)
- Priliv	330	1.006	4.341	26.782	39.799	72.258
- Obrestne kapice in obrestna dna
- Odliv	-	-	-	(277)	-	(277)
- Priliv	-	-	-	277	-	277
Skupaj odliv	(92.131)	(73.533)	(85.421)	(44.517)	(36.237)	(331.839)
Skupaj priliv	91.354	72.479	80.824	27.059	39.799	311.515

		NLB Skupina
31. 12. 2016	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni derivativi
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(118.175)	(11.542)	(70.553)	-	-	(200.270)
- Priliv	118.256	11.541	70.625	-	-	200.422
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(52.543)	(3.205)	(1.329)	-	-	(57.077)
- Priliv	52.656	3.202	1.330	-	-	57.188
- Terminske (sintetične in futures) pogodbe
- Odliv	(2.386)	-	-	-	-	(2.386)
- Priliv	2.400	-	-	-	-	2.400
Obrestni derivativi
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(809)	(1.411)	(9.409)	(29.866)	(18.562)	(60.057)
- Priliv	348	957	6.205	13.729	10.018	31.257
Skupaj odliv	(173.913)	(16.158)	(81.291)	(29.866)	(18.562)	(319.790)
Skupaj priliv	173.660	15.700	78.160	13.729	10.018	291.267

	NLB
31. 12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni derivativi
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(6.718)	(14.115)	(76.345)	-	-	(97.178)
- Priliv	6.727	14.131	76.399	-	-	97.257
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(83.863)	(57.151)	-	-	-	(141.014)
- Priliv	83.904	57.233	-	-	-	141.137
Obrestni derivativi
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.156)	(2.160)	(8.995)	(44.240)	(36.237)	(92.788)
- Priliv	330	1.006	4.341	26.782	39.799	72.258
- Obrestne kapice in obrestna dna
- Odliv	-	-	-	(277)	-	(277)
- Priliv	-	-	-	277	-	277
Skupaj odliv	(91.737)	(73.426)	(85.340)	(44.517)	(36.237)	(331.257)
Skupaj priliv	90.961	72.370	80.740	27.059	39.799	310.929

	NLB
31. 12. 2016	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni derivativi
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(116.500)	(11.542)	(70.553)	-	-	(198.595)
- Priliv	116.581	11.541	70.625	-	-	198.747
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(52.543)	(3.205)	(1.329)	-	-	(57.077)
- Priliv	52.656	3.202	1.330	-	-	57.188
- Terminske (sintetične in futures) pogodbe
- Odliv	(2.386)	-	-	-	-	(2.386)
- Priliv	2.400	-	-	-	-	2.400
Obrestni derivativi
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(809)	(1.411)	(9.409)	(29.866)	(18.562)	(60.057)
- Priliv	349	957	6.205	13.729	10.018	31.258
Skupaj odliv	(172.238)	(16.158)	(81.291)	(29.866)	(18.562)	(318.115)
Skupaj priliv	171.986	15.700	78.160	13.729	10.018	289.593

6.4. Upravljanje nefinančnih tveganj a) Operativno tveganje

Ob prevzemanju operativnih tveganj NLB Skupina sledi usmeritvi, da takšno tveganje ne sme materialno vplivati na njeno poslovanje, zato je pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj nizka do zmerna. Trenutno ima NLB Skupina zmerno kompleksnost poslovanja, ki se postopoma zmanjšuje prek dezinvestiranja nestrateških dejavnosti. V Skupini so za izvedbo kakovostnega upravljanja operativnega tveganja vzpostavljeni sistem zbiranja podatkov o škodnih dogodkih ter identifikacije, ocenjevanja in obvladovanja operativnih tveganj.

Vse strateške članice NLB Skupine spremljajo zgornjo mejo tolerance do operativnega tveganja, opredeljeno kot limit v višini neto škode, ki jo posamezna članica še dopušča v svojem poslovanju. Če vsota neto škode preseže tolerančno mejo, je potrebna posebna obravnava največjih škodnih dogodkov in po potrebi izvajanje dodatnih ukrepov za preprečitev istega ali podobnih škodnih dogodkov. Opredeljena je tudi kritična meja škodnih dogodkov, ki označuje mejo, nad katero članica presodi o morebitnem povišanju kapitalske zahteve za operativno tveganje v okviru notranjega kapitala in morebitnih dodatnih ukrepih za upravljanje tveganja. Ključni kazalniki tveganja so predmet rednega spremljanja (vsaj četrtletno) v okviru profila tveganosti NLB Skupine. Poleg tega je banka razvila posebno metodologijo za spremljanje pomembnejših kazalnikov tveganja na ravni banke, ki bi lahko nakazovali povečevanje operativnega tveganja.

Kot najvišji odločitveni organ na področju upravljanja operativnega tveganja v NLB je imenovan odbor za operativna tveganja. Ustrezni odbori za operativna tveganja so imenovani tudi v bankah NLB Skupine, v preostalih družbah pa v tej vlogi deluje uprava družbe. Glavne naloge omenjenih organov so obravnava najpomembnejših operativnih tveganj in škodnih dogodkov, spremljanje učinkovitega upravljanja operativnega tveganja v posamezni članici in zagotavljanje podpore pri

tem. Vse družbe, ki se konsolidirajo, so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB. Ti dokumenti se v strateških članicah skladno z razvojem upravljanja operativnega tveganja redno posodabljajo. V celotni NLB Skupini se uporablja enotna aplikativna podpora, ki se redno nadgrajuje.

Poročana nastala neto izguba na podlagi škodnih dogodkov v letu 2017 je bila v NLB Skupini nižja kot leto poprej in predstavlja razmeroma majhen del v primerjavi s kapitalsko zahtevo za operativno tveganje. V splošnem se veliko pozornosti namenja poročanju škodnih dogodkov in opredelitvi operativnih tveganj v vseh segmentih. Z namenom ustrezne in čimprejšnje obravnave najpomembnejših ter največjih škodnih dogodkov je banka vpeljala lestvico eskalacije poročanja o škodnih dogodkih najvišjim ravnem odločanja v NLB ter nadzornemu svetu NLB. Dodatna pozornost se namenja poročanju potencialnih škodnih dogodkov, in sicer s ciljem izboljševanja notranjih kontrol ter minimiziranja verjetnosti nastanka teh in podobnih dogodkov.

S celovito identifikacijo operativnih tveganj se ugotavljajo, ocenjujejo in ustrezno obvladujejo možne prihodnje izgube. Najpomembnejša operativna tveganja se aktivno obvladujejo z ukrepi zmanjševanja. Na podlagi izvedene identifikacije operativnih tveganj se enkrat letno izdela profil operativne tveganosti banke. Posebna pozornost se posveča najbolj aktualnim tveganjem, med katerimi so v ospredju zlasti tista, ki imajo majhno verjetnost nastanka in zelo velik možen finančni vpliv. V ta namen je banka razvila tudi metodologijo stresnega testiranja za področje operativnega tveganja kot kombinacijo modeliranja podatkov o škodnih dogodkih in analize scenarijev izjemnih, a vendar verjetnih dogodkov. Slednje se izdelajo na podlagi izkušenj in znanja strokovnjakov posameznih kritičnih področij.

Kapitalska zahteva za operativno tveganje se na nivoju NLB Skupine izračunava

po enostavnem pristopu, v NLB pa po standardiziranem pristopu.

b) Upravljanje neprekinjenega poslovanja Upravljanje neprekinjenega poslovanja se v NLB Skupini izvaja z namenom obvarovanja življenj, dobrin in ugleda. Za primere naravnih nesreč, nesreč na področju IT in neželenih vplivov okolja so pripravljeni načrti neprekinjenega poslovanja, ki omilijo posledice nesreč.

Načrt aktivnosti, ki se pripravi vsako leto, je zasnovan tako, da aktivnosti pripomorejo k nadgradnji oziroma izboljševanju sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja. Izhodišče za posodobitev načrtov neprekinjenega poslovanja je vsakoletna redna analiza vpliva na poslovanje (BIA). Na njeni podlagi se preveri vzdržnost načrtov za poslovne stavbe in načrtov IT. Najboljši kazalnik vzdržnosti načrtov neprekinjenega poslovanja so testiranja. V letu 2017 je bilo v NLB izvedenih 38 testiranj (32 internih in 6 z zunanjimi poslovnimi partnerji), pri katerih niso bila ugotovljena večja neskladja.

V NLB Skupini poteka prenos znanj in metodologij na njene članice (razen malih družb). Družbe so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB, in jih posodabljajo skladno z razvojem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Aktivnosti članic se spremljajo skozi vse leto, prav tako se jim po potrebi nudi strokovna pomoč. Za učinkovitejše delovanje sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja v NLB Skupini se izvajajo tudi izobraževanja in obiski posameznih bančnih članic. V letu 2017 je bilo tako v NLB izvedeno izobraževanje za člane kriznega štaba, člane kriznih skupin poslovnih stavb in glavnega koordinatorja neprekinjenega poslovanja v NLB Beograd. Ob nesrečah/prekinitvah na področju IT in »ne-IT« nesrečah (poplave, orkanski veter) je banka uspešno uporabila načrte IT, navodila za ročne postopke in načrte neprekinjenega poslovanja za poslovne stavbe ter tako zagotovila poslovanje tudi v izrednih razmerah.

c) Upravljanje drugih vrst nefinančnih tveganj – kapitalsko in strateško tveganje, tveganje ugleda in dobičkonosnosti Tveganja, ki niso vključena v izračun kapitalske zahteve po regulatornem pristopu, vendar so za NLB Skupino prav tako pomembna, so ustrezno obravnavana v okviru procesa ocenjevanja notranjega kapitala (proces ICAAP). NLB ima za posamezne vrste nefinančnih tveganj (kapitalsko, strateško tveganje, tveganje ugleda, tveganje dobičkonosnosti in tveganje dezinvestiranja) vzpostavljene ustrezne metodologije za njihovo identifikacijo in oceno, ki jih redno nadgrajuje. Izračun interne ocene kapitalskih potreb za nefinančna tveganja se izvaja četrtletno na ravni NLB Skupine. Če je neko tveganje ocenjeno kot ključno, se zanj oblikuje kapitalska zahteva. Individualne kapitalske zahteve za nefinančna tveganja ocenjujejo oziroma izračunavajo tudi bančne članice NLB Skupine. Če pride pri individualnih izračunih kapitalskih zahtev posameznih bančnih članic NLB Skupine do pomembnejših oziroma materialnih sprememb pri oceni teh tveganj, se lahko po vsebinski presoji kapitalska zahteva na ravni NLB Skupine ustrezno poviša.

6.5. Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti

Poštena vrednost je določena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na glavnem ali najugodnejšem trgu na datum merjenja. NLB Skupina za določitev poštene vrednosti uporablja različne metode vrednotenja. MSRP 13 določa hierarhijo poštenih vrednosti glede na vhodne podatke in predpostavke, uporabljene pri merjenju finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti. Tržni vhodni podatki izhajajo iz neodvisnih virov, netržni vhodni podatki pa so posledica predvidevanj NLB Skupine. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo vrednost tržni vhodni podatki, kadar so na voljo, najmanjšo vrednost pa netržni vhodni podatki. NLB Skupina pri vrednotenju sredstev in obveznosti,

merjenih po pošteni vrednosti, to zahtevo dosledno upošteva. Hierarhija poštenih vrednosti ima naslednje ravni:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga. Ta raven vključuje na primer delnice, obveznice, izvedene finančne instrumente, ki kotirajo na aktivnih trgih, točke investicijskih skladov ter druge neprilagojene tržne cene sredstev in obveznosti. Kadar je sredstva in obveznosti mogoče izmenjati na več delujočih trgih, je treba določiti glavni trg za sredstva in obveznosti, če glavnega trga ni, pa najugodnejši trg.
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih. Vhodni podatki na tej ravni vključujejo na primer kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih ter kotirane cene za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih. Vir drugih tržnih podatkov za finančne instrumente, kot so krivulje donosnosti, kreditni pribitki, valutni tečaji, volatilnost obrestnih mer in tečajev, sta sistema Reuters in Bloomberg.
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Netržni vhodni podatki se uporabljajo, kadar ustrezni tržni vhodni podatki niso na voljo. Netržni vhodni podatki izražajo predpostavke, ki bi jih pri določanju poštene vrednosti uporabili tudi drugi udeleženci na trgu. Ta raven vključuje na primer netržne delnice, obveznice in z njimi povezane izvedene finančne instrumente ter druga sredstva in obveznosti, za katere na podlagi tržnih vhodnih podatkov ni mogoče določiti poštene vrednosti.

Kjer je mogoče, je poštena vrednost določena na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identična sredstva in obveznosti. Delujoči trg je trg, na katerem se izvajajo transakcije med udeleženci na trgu dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno pridobivajo informacije o cenah. Sredstva in obveznosti, ki se merijo po poštenih vrednostih in so uvrščeni na delujoči trg, se določijo kot tržna cena

ene enote (na primer delnice) na datum merjenja, pomnožena s številom enot (na primer delnic) v lasti NLB Skupine. Za tista sredstva in obveznosti, ki nimajo delujočega trga, se poštena vrednost določi ob uporabi različnih tehnik vrednotenja. Tehnike vrednotenja vsebujejo različne stopnje jakosti ocen in predpostavk, odvisno od razpoložljivosti tržnih vhodnih podatkov za sredstvo ali obveznost, ki je predmet ocenjevanja. Ocene in predpostavke so netržni vhodni podatki ter so take, kakršne bi upoštevali tudi drugi udeleženci na trgu.

Za nefinančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, ki niso uvrščena na 1. raven, se poštena vrednost določi na podlagi cenitvenih poročil neodvisnih ocenjevalcev vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV).

a) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti, vrednoteni po pošteni vrednosti, glede na raven določanja poštene vrednosti

	NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
31. 12. 2017	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva
Finančni instrumenti za trgovanje	59.164	12.454	571	72.189	59.164	12.445	571	72.180
Dolžniški instrumenti	59.164	-	-	59.164	59.164	-	-	59.164
Izvedeni finančni instrumenti	-	12.454	571	13.025	-	12.445	571	13.016
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	1.188	-	1.188	-	1.188	-	1.188
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	5.003	-	-	5.003	634	-	-	634
Dolžniški instrumenti	102	-	-	102	-	-	-	-
Lastniški instrumenti	4.901	-	-	4.901	634	-	-	634
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.915.634	355.428	5.431	2.276.493	1.586.927	188.982	1.853	1.777.762
Dolžniški instrumenti	1.914.963	308.346	-	2.223.309	1.586.447	144.467	-	1.730.914
Lastniški instrumenti	671	47.082	5.431	53.184	480	44.515	1.853	46.848
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti za trgovanje	-	9.502	-	9.502	-	9.398	-	9.398
Izvedeni finančni instrumenti	-	9.502	-	9.502	-	9.398	-	9.398
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	25.529	-	25.529	-	25.529	-	25.529
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	635	-	635	-	635	-	635
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	51.838	-	51.838	-	9.257	-	9.257
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	11.631	-	11.631	-	2.564	-	2.564
Med letom oslabljena nefinančna sredstva
Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva	-	6.867	-	6.867	-	436	-	436
Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	-	332	413	745

	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2016	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva
Finančni instrumenti za trgovanje	49.747	37.547	405	87.699	49.747	37.541	405	87.693
Dolžniški instrumenti	49.747	19.010	-	68.757	49.747	19.010	-	68.757
Izvedeni finančni instrumenti	-	18.537	405	18.942	-	18.531	405	18.936
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	217	-	217	-	217	-	217
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	6.694	-	-	6.694	2.011	-	-	2.011
Dolžniški instrumenti	734	-	-	734	-	-	-	-
Lastniški instrumenti	5.960	-	-	5.960	2.011	-	-	2.011
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.648.721	417.527	5.903	2.072.151	1.330.150	262.134	1.810	1.594.094
Dolžniški instrumenti	1.627.608	370.924	-	1.998.532	1.309.223	217.564	-	1.526.787
Lastniški instrumenti	21.113	46.603	5.903	73.619	20.927	44.570	1.810	67.307
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti za trgovanje	-	18.791	-	18.791	-	18.787	-	18.787
Izvedeni finančni instrumenti	-	18.791	-	18.791	-	18.787	-	18.787
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	29.024	-	29.024	-	29.024	-	29.024
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	2.011	-	2.011	-	2.011	-	2.011
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	83.662	-	83.662	-	8.151	-	8.151
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	4.263	-	4.263	-	1.788	-	1.788
Med letom oslabljena nefinančna sredstva
Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva	-	4.762	-	4.762	-	967	-	967
Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	-	16.663	20.198	36.861

b) Pomembnejši prenosi finančnih

sredstev med ravnmi vrednotenja

Politika prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja NLB Skupine je

predstavljena v spodnji preglednici.

Raven hierarhije poštene vrednosti	Delnice	Kapitalski deleži	Skladi	Obveznice	Delnice, kapitalski deleži	Valutni	Obrestni
1	vrednotenje po tržnih tečajih		tekoča objava vrednosti sklada od DZU	vrednotenje po tržnih tečajih
2				model vrednotenja	model vrednotenja (osnovni instrument na 1. ravni)	model vrednotenja	model vrednotenja
3	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja (osnovni instrument na 3. ravni)
Prenosi	s 1. na 3. raven		s 1. na 3. raven	s 1. na 2. raven	z 2. na 3. raven
	ko je delnica umaknjega z organiziranega trga		s prenehanjem tekoče objave vrednosti sklada	ko je obveznica umaknjena z organiziranega trga	ko je osnovni instrument umaknjen z organiziranega trga
	s 1. na 3. raven		s 3. na 1. raven	s 1. na 2. raven	s 3. na 2. raven
	v primeru začetka insolvenčnega postopka		z začetkom tekoče objave vrednosti sklada	ko obveznica postane nelikvidna (ni trgovanja 6 mesecev)	ko je osnovni instrument uvrščen na organizirani trg
	s 3. na 1. raven			s 1. na 3. in z 2. na 3. raven
	ko je delnica uvrščena na organizirani trg			v primeru začetka insolvenčega postopka
				z 2. na 1. in s 3. na 1. raven
				ko se z obveznico začne aktivno trgovati na organiziranem trgu
				s 3. na 2. raven
				ob potrditvi predpostavk modela za vrednotenje (najmanj kvartalno)

V letih 2017 in 2016 v NLB Skupini oziroma NLB ni bilo pomembnejših prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja.

c) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 2. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti Finančne instrumente, uvrščene na 2. raven hierarhije poštene vrednosti, za NLB Skupino oziroma NLB predstavljajo:

• dolžniški vrednostni papirji: večinoma obveznice, ki ne kotirajo na delujočih organiziranih trgih in se vrednotijo po modelu;

• izvedeni finančni instrumenti: izvedeni finančni instrumenti, razen terminskih poslov in opcij na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu;
• sklad za reševanje bank in
• strukturirani depozit.

Za potrebe vrednotenja obveznic, uvrščenih na 2. raven, NLB Skupina uporablja na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost.

Pri vrednotenju dolžniških finančnih sredstev so bile uporabljene vrednosti netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).

Izvedeni finančni instrumenti

Za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se uporablja model diskontiranih denarnih tokov skupaj z netvegano krivuljo donosnosti, za vrednotenje opcij pa se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes).

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin se uporablja najmanj eden izmed treh načinov ocenjevanja vrednosti. Večina cenitev tržne vrednosti nepremičnin je bila opravljena po

na donosu zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kjer se ocenjuje sedanja vrednost prihodnjih pričakovanih donosov. Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije, ki je sestavljena iz netvegane donosnosti, premije za tveganje, premije za nelikvidnost, premije za gospodarjenje z naložbo in premije za ohranitev kapitala. Tržne najemnine so pridobljene iz različnih virov, kot so podatki od samih najemnikov in najemodajalcev, spletnih portalov in lastnih zbirk podatkov. NLB Skupina za vse naložbene nepremičnine razpolaga s tržnimi podatki. Če NLB Skupina ne bi razpolagala s primerljivimi tržnimi podatki iz ožje okolice ocenjevane naložbene nepremičnine, bi uporabila podatke iz širše okolice in jih ustrezno prilagodila.

Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo predstavljajo sredstva, prerazvrščena iz opredmetenih osnovnih sredstev. Skupina za odtujitev v posesti za prodajo se nanaša na odvisno družbo NLB Nov Penziski Fond, Skopje (pojasnilo 5.8).

d) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 3. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti Finančne instrumente, uvrščene na 3. raven hierarhije poštene vrednosti, predstavljajo:

• dolžniški vrednostni papirji: strukturirani dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na delujočih trgih;
• lastniški vrednostni papirji: lastniški vrednostni papirji pretežno slovenskih gospodarskih in finančnih družb, ki ne kotirajo na organiziranih trgih;
• izvedeni finančni instrumenti: terminski posli in opcije na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu. Poštena vrednost terminskih poslov se izračuna po modelu diskontiranih denarnih tokov. Za vrednotenje opcij se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes). Netržni vhodni podatek je poštena vrednost osnovnega

instrumenta, ki je določena z modelom vrednotenja. Vir tržnih vhodnih podatkov je sistem Reuters.

Za vrednotenje lastniških finančnih sredstev iz druge alineje zgoraj NLB Skupina uporablja tri metode ocenjevanja vrednosti, in sicer na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti in na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti.

Najpogosteje uporabljen je na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost. Eden ključnih elementov ocenjevanja vrednosti je projekcija denarnih tokov, ki jih je družba sposobna ustvariti v prihodnje. V ta namen se izdelajo projekcije izkazov poslovnega izida in izkazov finančnega položaja, iz katerih se izpeljejo projekcije denarnih tokov za daljše obdobje. Med ključne spremenljivke, ki vplivajo na višino denarnih tokov in tako na ocenjeno pošteno vrednost finančnega sredstva, spada tudi predpostavka o dolgoročni marži EBITDA. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja diskontna stopnja, ki je primerna za tveganja, povezana z uresničitvijo teh koristi. Diskontna stopnja se določi kot tehtani strošek kapitala. Napovedovanje prihodnjih denarnih tokov in izračun tehtanega stroška kapitala se izvedeta zlasti za obdobje natančnega napovedovanja (praviloma 10 let po datumu napovedovanja vrednosti) in za obdobje po obdobju natančnega napovedovanja. Za obdobje po obdobju natančnega napovedovanja se uporabi predpostavka dolgoročne stabilne rasti v višini 2,5 %.

NLB Skupina lahko izbere vrednosti netržnih vhodnih podatkov v razumno mogočem obsegu, izbere pa tiste, za katere meni, da bi jih izbrali tudi drugi neodvisni udeleženci na trgu.

Gibanje finančnih sredstev in obveznosti, uvrščenih na 3. raven

				v tisoč EUR
	Finančni instrumenti za trgovanje		Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Skupaj finančna sredstva
NLB Skupina	Dolžniški instrumenti	Izvedeni finančni instrumenti	Lastniški instrumenti
Stanje 1. januarja 2016	993	114	9.960	11.067
Tečajne razlike	(37)	-	29	(8)
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	-	291	(178)	113
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	1.431	1.431
Povečanja	-	-	1.066	1.066
Zmanjšanja	(956)	-	(6.405)	(7.361)
Stanje 31. decembra 2016	-	405	5.903	6.308
Tečajne razlike	-	-	(271)	(271)
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	-	166	(26)	140
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	235	235
Zmanjšanja	-	-	(410)	(410)
Stanje 31. decembra 2017	-	571	5.431	6.002

	Finančni instrumenti za trgovanje		Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Skupaj finančna sredstva
NLB	Dolžniški instrumenti	Izvedeni finančni instrumenti	Lastniški instrumenti
Stanje 1. januarja 2016	993	114	6.874	7.981
Tečajne razlike	(37)	-	-	(37)
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	-	291	(178)	113
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	453	453
Povečanja	-	-	1.066	1.066
Zmanjšanja	(956)	-	(6.405)	(7.361)
Stanje 31. decembra 2016	-	405	1.810	2.215
Vrednotenje:

Stanje 31. decembra 2016	-	405	1.810	2.215
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	-	166	(26)	140
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	241	241
Zmanjšanja	-	-	(172)	(172)
Stanje 31. decembra 2017	-	571	1.853	2.424

Za finančne instrumente, namenjene trgovanju, so učinki vrednotenja za NLB Skupino in NLB pripoznani v postavki izkaza poslovnega izida čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, in tečajne razlike v postavki izkaza poslovnega izida čiste

(izgube)/dobički iz tečajnih razlik. Za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so učinki iz vrednotenja pripoznani v postavki izkaza poslovnega izida oslabitve in v postavki drugega vseobsegajočega donosa čisti dobički, pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem

donosu v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo.

V letu 2017 sta NLB Skupina in NLB pripoznali naslednje nerealizirane dobičke in izgube za finančne instrumente, ki so po

stanju na dan 31. decembra 2017 uvrščeni na 3. raven:

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
31. 12. 2017	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	166	-	166	-
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo	-	337	-	334

			v tisoč EUR
		NLB
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
291	-	291	-
-	178	-	178
-	1.364	-	386
		NLB Skupina

e) Poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti

	NLB Skupina				NLB
	31. 12. 2017		31. 12. 2016		31. 12. 2017		31. 12. 2016
	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	82.133	79.974	85.315	78.953	82.133	79.974	85.315	78.953
- krediti bankam	510.107	523.943	435.537	434.958	462.322	468.599	408.056	415.771
- krediti strankam, ki niso banke	6.912.333	6.494.021	6.912.067	6.962.419	4.587.477	4.584.217	4.843.594	4.884.828
- druga finančna sredstva	66.077	66.077	61.014	61.014	38.389	38.389	36.151	36.151
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	609.712	658.029	611.449	671.344	609.712	658.029	611.449	671.344
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	40.602	40.608	42.334	42.314	72.072	72.072	74.977	74.977
- krediti bank in centralnih bank	279.616	287.165	371.769	377.037	260.747	267.866	338.467	348.331
- depoziti strank, ki niso banke	9.878.378	9.892.052	9.437.147	9.461.925	6.810.967	6.817.618	6.615.390	6.626.851
- krediti strank, ki niso banke	74.286	74.677	83.619	83.851	5.726	5.728	4.274	4.258
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	277.726	280.278	-	-	277.726	280.278
- podrejene obveznosti	27.350	26.923	27.145	28.777	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	111.019	111.019	110.295	110.295	71.534	71.534	68.784	68.784

Krediti bankam

Ocenjena poštena vrednost temelji na diskontiranih denarnih tokovih z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo. Poštena vrednost depozitov čez noč je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.

Krediti strankam, ki niso banke

Pri izračunu poštenih vrednosti je NLB Skupina uporabila pristop ocenjenih diskontiranih denarnih tokov. To pomeni, da izračun temelji na pričakovanih pogodbenih denarnih tokovih, ki so diskontirani po trenutnih tržnih obrestnih merah za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo.

Depoziti in krediti od strank, ki niso banke

Poštena vrednost vpoglednih vlog in depozitov čez noč je izkazana v višini njihove odplačne (knjigovodske) vrednosti. Dejansko pa je njihova vrednost za NLB Skupino, ki te vloge prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov teh depozitov, od višine trenutnih obrestnih mer na trgu in kreditnega tveganja same depozitne ustanove. Del vpoglednih depozitov so namreč stabilne vloge, podobno kot vezane vloge, zato je njihova ekonomska vrednost dejansko drugačna od knjigovodske vrednosti.

Ocenjena poštena vrednost preostalih depozitov in prejetih kreditov od strank temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih z upoštevanjem tržne obrestne mere, ki bi jo morala NLB Skupina trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti in izdani vrednostni papirji

Poštena vrednost finančnih sredstev v posesti do zapadlosti in izdanih vrednostnih papirjev temelji na objavljeni tržni ceni ali izračunu z metodo diskontiranja prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere.

Druga finančna sredstva in obveznosti Knjigovodska vrednost drugih finančnih sredstev in obveznosti je približek njihove poštene vrednosti, saj večino predstavljajo kratkoročne terjatve in obveznosti.

								v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2017	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	79.974	-	79.974	-	79.974	-	79.974
- krediti bankam	-	523.943	-	523.943	-	468.599	-	468.599
- krediti strankam, ki niso banke	-	6.494.021	-	6.494.021	-	4.584.217	-	4.584.217
- druga finančna sredstva	-	66.077	-	66.077	-	38.389	-	38.389
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	658.029	-	-	658.029	658.029	-	-	658.029
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	40.608	-	40.608	-	72.072	-	72.072
- krediti bank in centralnih bank	-	287.165	-	287.165	-	267.866	-	267.866
- depoziti strank, ki niso banke	-	9.892.052	-	9.892.052	-	6.817.618	-	6.817.618
- krediti strank, ki niso banke	-	74.677	-	74.677	-	5.728	-	5.728
- podrejene obveznosti	-	26.923	-	26.923	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	-	111.019	-	111.019	-	71.534	-	71.534

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti glede na raven določanja poštene vrednosti

								v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2016	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	78.953	-	78.953	-	78.953	-	78.953
- krediti bankam	-	434.958	-	434.958	-	415.771	-	415.771
- krediti strankam, ki niso banke	-	6.962.419	-	6.962.419	-	4.884.828	-	4.884.828
- druga finančna sredstva	-	61.014	-	61.014	-	36.151	-	36.151
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	671.344	-	-	671.344	671.344	-	-	671.344
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	42.314	-	42.314	-	74.977	-	74.977
- krediti bank in centralnih bank	-	377.037	-	377.037	-	348.331	-	348.331
- depoziti strank, ki niso banke	-	9.461.925	-	9.461.925	-	6.626.851	-	6.626.851
- krediti strank, ki niso banke	-	83.851	-	83.851	-	4.258	-	4.258
- dolžniški vrednostni papirji	280.278	-	-	280.278	280.278	-	-	280.278
- podrejene obveznosti	-	28.777	-	28.777	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	-	110.295	-	110.295	-	68.784	-	68.784

6.6. Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

NLB Skupina ima z nekaterimi bankami in podjetji sklenjene bilateralne sporazume o pobotu poravnav valutnih poslov, na podlagi katerih izvaja pobote na način, da se za vse valutne posle s posamezno banko ali podjetjem na dan zapadlosti izvrši poravnava v eni valuti z enim

samim (neto) denarnim tokom. V izkazu finančnega položaja sredstva in obveznosti niso pobotani, saj neto poravnava velja za posamezne denarne tokove in ne za celotno finančno sredstvo oziroma obveznost.

Poleg navedenega je NLB Skupina v letu 2013 skladno z uredbo EMIR nekatere standardizirane posle z izvedenimi

finančnimi instrumenti prenesla na klirinško hišo oziroma centralno nasprotno stranko. S sistemom dnevne poravnave začetnih in gibljivih kritij so doseženi tako pobot in zavarovanje izpostavljenosti kot tudi poravnave rednih dnevnih zapadlosti neto zneskov v določeni valuti.

		NLB Skupina in NLB
31. 12. 2017		Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	13.633	4.301	875	8.457
Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti	34.253	4.301	29.267	685
		NLB Skupina in NLB		v tisoč EUR
31. 12. 2016		Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	18.746	5.335	300	13.111

Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti 39.663 5.335 31.180 3.148

NLB Skupina in NLB nimata pobotanih finančnih sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja.

7. Segmentna analiza NLB Skupine

a) Segmenti

		NLB Skupina
2017	Korporativno bančništvo v Sloveniji	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Finančni trgi v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Nestrateški trgi in dejavnosti	Ostale	dejavnosti Nerazporejeno	Skupaj
Celotni neto prihodki	73.919	140.719	39.645	191.655	40.904	4.307	-	491.149
Eksterni neto prihodki	78.301	141.059	30.880	193.264	40.717	4.416	-	488.638
Neto prihodki med segmenti	(4.383)	(340)	8.764	(1.609)	187	(109)	-	2.511
Celotni neto obrestni prihodki	42.888	72.768	32.490	144.585	16.785	(201)	-	309.316
Eksterni neto obrestni prihodki	47.271	73.440	23.694	146.596	18.419	(103)	-	309.316
Neto obrestni prihodki med segmenti	(4.383)	(672)	8.796	(2.011)	(1.633)	(98)	-	-
Administrativni stroški	(39.287)	(90.455)	(11.414)	(87.881)	(20.447)	(9.933)	-	(259.418)
Amortizacija	(4.295)	(10.310)	(999)	(9.322)	(1.280)	(1.595)	-	(27.802)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami	30.337	39.954	27.232	94.452	19.177	(7.221)	-	203.929
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	4.621	159	-	(928)	-	-	3.852
Oslabitve in rezervacije	22.475	(2.923)	(55)	7.552	12.930	(10.449)	-	29.530
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	52.811	41.652	27.336	102.004	31.179	(17.670)	-	237.311
Lastnikov obvladujoče banke	52.811	41.652	27.336	93.759	31.179	(17.670)	-	229.066
Manjšinskih lastnikov	-	-	-	8.245	-	-	-	8.245
Davek iz dohodka	-	-	-	-	-	-	(3.997)	(3.997)
Dobiček poslovnega leta								225.069
Sredstva segmenta	2.055.734	2.204.045	3.508.467	3.851.214	391.308	183.212	-	12.193.980
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	-	43.765	-	-	-	-	-	43.765
Obveznosti segmenta	1.122.742	5.542.818	501.609	3.264.781	19.287	98.346	-	10.549.582
Povečanje nekratkoročnih sredstev	5.357	12.768	778	8.722	1.357	1.627	-	30.609

	NLB Skupina
2016	Korporativno bančništvo v Sloveniji	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Finančni trgi v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Nestrateški trgi in dejavnosti	Ostale	dejavnosti Nerazporejeno	Skupaj
Celotni neto prihodki	75.043	133.584	47.703	179.370	26.243	17.831	-	479.775
Eksterni neto prihodki	83.335	126.269	43.186	179.370	29.433	18.181	-	479.773
Neto prihodki med segmenti	(8.292)	7.315	4.518	-	(3.190)	(351)	-	-
Celotni neto obrestni prihodki	45.891	71.222	48.536	136.909	15.404	(656)	-	317.305
Eksterni neto obrestni prihodki	54.183	63.907	44.018	136.909	18.594	(306)	-	317.305
Neto obrestni prihodki med segmenti	(8.292)	7.315	4.518	-	(3.190)	(351)	-	-
Administrativni stroški	(40.159)	(90.794)	(11.118)	(87.477)	(21.884)	(13.758)	-	(265.191)
Amortizacija	(4.394)	(10.350)	(1.035)	(8.013)	(2.290)	(2.262)	-	(28.345)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami	30.490	32.440	35.550	83.880	2.069	1.812	-	186.239
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	5.159	-	-	(153)	-	-	5.006
Oslabitve in rezervacije	(2.680)	(10.245)	53	(16.290)	(20.857)	(10.626)	-	(60.645)
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	27.810	27.354	35.602	67.590	(18.941)	(8.815)	-	130.600
Lastnikov obvladujoče banke	27.810	27.354	35.602	61.982	(18.941)	(8.815)	-	124.992
Manjšinskih lastnikov	-	-	-	5.608	-	-	-	5.608
Davek iz dohodka	-	-	-	-	-	-	(14.975)	(14.975)
Dobiček poslovnega leta								110.017
Sredstva segmenta	2.338.698	2.074.736	3.375.667	3.540.474	502.610	163.577	-	11.995.763
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	-	43.248	-	-	-	-	-	43.248
Obveznosti segmenta	1.198.058	5.229.761	907.159	3.038.921	57.935	81.518	-	10.513.351
Povečanje nekratkoročnih sredstev	2.305	7.286	363	7.882	2.928	463	-	21.227

Segmenti poslovanja NLB Skupine so opredeljeni skladno s strategijo in organizacijsko strukturo skupine, ki se uporablja za interno finančno poročanje rezultatov poslovanja.

Segmenti poslovanja NLB Skupine so enote, ki se osredotočajo na različne stranke in trge ter se zaradi različnih strategij in vodenja obravnavajo ločeno.

Druge članice NLB Skupine se v segmentno analizo glede na svojo dejavnost uvrščajo tako, da se prispevek vsake članice uvršča izključno v en sam segment. Poslovanje NLB se razvršča v več segmentov. Obrestni prihodki so razporejeni med segmenti ob uporabi multiplih internih transfernih cen (ITC).

Opis segmentov NLB Skupine:

• Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji vključuje poslovanje s fizičnimi osebami v NLB in dejavnost upravljanja premoženja – družbo NLB Skladi. Zajema še deleže v rezultatu skupnega podviga NLB Vita ter pridruženih družb Skupna pokojninska družba in Bankart.
• Korporativno bančništvo v Sloveniji vključuje poslovanje z velikimi (ključnimi), srednjimi, malimi in mikro podjetji ter področje za intenzivno obravnavo/prestrukturiranje podjetij in problematične naložbe.
• Finančni trgi v Sloveniji vključujejo dejavnosti zakladništva, upravljanje bilance banke, trgovanje s finančnimi instrumenti, posredništvo in skrbništvo vrednostnih papirjev ter finančno svetovanje.
• Strateški tuji trgi vključujejo celotno poslovanje družb NLB Skupine na

strateških trgih (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija), razen lizinških družb.

• Nestrateški trgi in dejavnosti vključujejo celotno poslovanje družb NLB Skupine na nestrateških trgih (Hrvaška, Nemčija, Švica, Češka) in vse lizinške družbe. Zajemajo še rezultate poslovanja nefinančnih družb NLB Propria in Prospera plus ter poslovanja Področja nestrateških dejavnosti v NLB.
• Ostale dejavnosti vključujejo kategorije izkaza poslovnega izida NLB, ki jih ni mogoče razporediti v posamezne segmente.

NLB Skupina je zlasti finančna skupina in glavnino njenih prihodkov predstavljajo neto obrestni prihodki. Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega

segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki.

NLB Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov NLB Skupine.

b) Informacije o geografskih območjih Geografska analiza vključuje razdelitev postavk glede na državo, kjer se nahaja posamezna družba članica NLB Skupine.

v tisoč EUR

		Prihodki		Neto prihodki		Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja		Davek iz dohodka
NLB Skupina	2017	2016	2017	2016	2017	2016	2017	2016
Slovenija	328.111	348.961	289.894	297.495	121.015	70.094	5.008	(7.854)
Jugovzhodna Evropa	243.213	234.014	195.934	176.148	112.403	60.900	(8.999)	(7.115)
Makedonija	86.397	83.364	66.214	61.824	46.261	28.533	(4.756)	(2.755)
Srbija	25.401	21.585	23.784	18.822	5.180	1.733	(59)	(152)
Črna gora	28.629	30.186	21.900	16.484	4.766	(794)	386	(116)
Hrvaška	137	181	337	(125)	(1.208)	(3.250)	-	(1)
Bosna in Hercegovina	67.908	65.882	54.578	51.698	41.796	22.098	(3.103)	(2.802)
Bolgarija	-	-	-	-	-	84	-	-
Kosovo	34.741	32.816	29.121	27.445	15.608	12.496	(1.467)	(1.289)
Zahodna Evropa	494	1.127	(159)	2.105	2.018	(137)	(6)	(6)
Nemčija	8	19	96	474	3.915	(248)	-	-
Švica	486	1.108	(255)	1.631	(1.897)	111	(6)	(6)
Češka	2	1	2.969	(4)	1.875	(257)	-	-
Skupaj	571.820	584.103	488.638	475.744	237.311	130.600	(3.997)	(14.975)

V stolpcu Prihodki so vključeni prihodki iz obresti in podobni prihodki, prihodki iz dividend in prihodki iz opravnin (provizij).

V stolpcu Neto prihodki so vključeni čisti obrestni prihodki, prihodki iz dividend, čiste opravnine, učinki iz finančnih instrumentov, čiste tečajne razlike, učinki iz odprave pripoznanja sredstev, čisti poslovni prihodki ter čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

			Skupaj sredstva		v tisoč EUR Število zaposlenih
	Nekratkoročna sredstva
NLB Skupina	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Slovenija	189.928	225.643	8.293.381	8.393.754	2.922	3.065
Jugovzhodna Evropa	128.768	130.949	3.913.015	3.602.358	3.102	3.104
Makedonija	32.320	33.448	1.235.163	1.147.375	901	891
Srbija	24.394	24.822	406.959	316.023	447	424
Črna gora	29.686	29.476	466.155	478.682	319	342
Hrvaška	1.923	2.568	29.312	27.164	12	16
Bosna in Hercegovina	26.876	27.222	1.190.435	1.116.169	942	942
Kosovo	13.569	13.413	584.991	516.945	481	489
Zahodna Evropa	236	247	31.140	39.742	5	6
Nemčija	218	222	1.876	2.782	1	1
Švica	18	25	29.264	36.960	4	5
Češka	-	891	209	3.157	-	-
Skupaj	318.932	357.730	12.237.745	12.039.011	6.029	6.175

Spodnja preglednica prikazuje podatke članic NLB Skupine pred izločitvijo transakcij z odvisnimi družbami in konsolidacijskimi knjižbami.

	Prihodki		Neto prihodki		Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja		Davek iz dohodka
	2017	2016	2017	2016	2017	2016	2017	2016
Slovenija	398.851	390.240	353.327	333.099	191.115	52.829	3.167	(4.554)
Jugovzhodna Evropa	243.566	234.257	179.911	179.677	98.698	66.530	(8.005)	(7.083)
Makedonija	86.447	83.422	65.520	61.078	46.079	28.739	(4.756)	(2.755)
Srbija	25.570	21.748	23.523	19.235	5.076	2.304	935	(119)
Črna gora	28.680	30.199	7.633	21.073	(8.693)	4.456	386	(116)
Hrvaška	192	152	(50)	(695)	(1.205)	(3.378)	-	(1)
Bosna in Hercegovina	67.936	65.921	54.203	51.228	41.777	22.087	(3.103)	(2.803)
Bolgarija	-	-	-	-	-	(230)	-	-
Kosovo	34.741	32.815	29.082	27.758	15.664	12.552	(1.467)	(1.289)
Zahodna Evropa	650	1.197	(569)	1.455	2.151	(4.958)	(6)	(6)
Nemčija	9	20	87	466	3.916	(247)	-	-
Švica	641	1.177	(656)	989	(1.765)	(4.711)	(6)	(6)
Češka	1	107	294	2	189	(257)	-	-
Skupaj	643.068	625.801	532.963	514.233	292.153	114.144	(4.844)	(11.643)

8. Razkritja glede povezanih oseb

Povezana oseba je podjetje ali posameznik, povezan z NLB Skupino na način, da jo obvladuje ali skupno obvladuje, ima pomemben vpliv ali je član ključnega poslovodstva NLB Skupine. Med povezane osebe NLB Skupine oziroma NLB so zajeti ključno poslovodstvo (uprava, ostalo ključno poslovodstvo ter njihovi družinski člani), člani nadzornega sveta, podjetja, ki jih člani uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo ali imajo nanje pomemben vpliv, končno

obvladujoče podjetje, odvisne in pridružene družbe ter skupni podvigi.

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami. Obseg bančnih poslov s povezanimi strankami je naslednji:

		Člani uprave in ostalo ključno poslovodstvo		Družinski člani uprave in ostalega ključnega poslovodstva		Podjetja, ki jih člani uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv		Člani nadzornega sveta
NLB Skupina in NLB
Dani krediti
Stanje 1. januarja	2.110	1.953	492	468	371	375	-	2
Povečanja	1.180	1.367	245	445	385	368	500	-
Zmanjšanja	(1.269)	(1.210)	(324)	(421)	(514)	(372)	(65)	(2)
Stanje 31. decembra	2.021	2.110	413	492	242	371	435	-
Prihodek iz obresti	36	41	8	9	7	9	10	-
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	2.079	2.158	697	729	480	106	130	223
Povečanja	2.653	3.038	692	725	504	464	660	146
Zmanjšanja	(2.751)	(3.117)	(620)	(757)	(391)	(90)	(550)	(239)
Stanje 31. decembra	1.981	2.079	769	697	593	480	240	130
Odhodek za obresti	(9)	(14)	(3)	(4)	-	-	-	(1)
Druge finančne obveznosti	2.408	1.536	-	-	7	2	-	-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	224	248	76	83	116	147	31	3
Prihodek iz prejetih opravnin	11	13	4	6	10	9	2	-
Drugi prihodki	-	2	-	-	-	-	-	-
Drugi odhodki	(5)	(2)	-	-	(77)	-	-	-

Končni obvladujoči delničar NLB je Republika Slovenija.

	NLB Skupina			v tisoč EUR NLB
	Končni obvladujoči delničar			Končni obvladujoči delničar
	2017	2016	2017	2016
Dani krediti
Stanje 1. januarja	178.589	227.341	173.160	220.646
Povečanja	5.531	7.520	5.416	7.355
Zmanjšanja	(56.339)	(56.272)	(54.917)	(54.841)
Stanje 31. decembra	127.781	178.589	123.659	173.160
Prihodek iz obresti	4.137	5.896	4.022	5.732
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	70.005	110.001	70.005	110.001
Povečanja	5	12.803.693	5	12.803.693
Zmanjšanja	(70.010)	(12.843.689)	(70.010)	(12.843.689)
Stanje 31. decembra	-	70.005	-	70.005
Odhodek za obresti	(5)	(5)	(5)	(5)
Naložbe v vrednostne papirje
Stanje 1. januarja	934.336	891.576	869.941	845.039
Tečajne razlike na otvoritvena stanja	1	-	-	-
Povečanja	768.063	390.860	692.835	366.845
Zmanjšanja	(803.950)	(345.457)	(739.302)	(339.544)
Vrednotenje	3.061	(2.643)	2.888	(2.399)
Stanje 31. decembra	901.511	934.336	826.362	869.941
Prihodek iz obresti	21.130	28.019	20.891	27.224
Druga finančna sredstva	18	153	18	1
Druge finančne obveznosti	8	6	8	6
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	932	849	932	849
Prihodek iz prejetih opravnin	174	129	174	129
Odhodek za dane opravnine	(41)	(39)	(41)	(39)
Drugi prihodki	58	5	58	5
Drugi odhodki	(106)	(1)	(106)	(1)

NLB Skupina in NLB razkrivata vse transakcije s končnim obvladujočim delničarjem. Za transakcije z drugimi z državo povezanimi podjetji NLB Skupina razkriva le posamično pomembne transakcije.

NLB Skupina in NLB	Znesek pomembnih transakcij, sklenjenih med letom		v tisoč EUR Število pomembnih transakcij, sklenjenih med letom
	2017	2016	2017	2016
Dani krediti	117.924	158.136	1	1
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	-	140.000	-	2

	Stanje vseh pomembnih poslov konec leta		Število pomembnih poslov konec leta
	2017	2016	2017	2016
Dani krediti	575.024	770.407	5	5
Dolžniški vrednostni papirji, uvrščeni med kredite	82.133	85.315	1	1
Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi	135.006	135.020	2	3
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	-	140.000	-	2

Učinki v izkazu poslovnega uspeha med letom

	2017	2016
Prihodki iz obresti od danih kreditov	4.933	3.796
Prihodki od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščenih med kredite	(526)	16.425
Odhodki za obresti od dolgoročnih prejetih kreditov, vezanih vlog in poslovni računi	(93)	(225)
Prihodki iz obresti od prevzetih obveznosti iz odobrenih kreditov	-	894

	Pridružene družbe		Skupni podvigi
NLB Skupina	2017	2016	2017	2016
Dani krediti
Stanje 1. januarja	1.418	1.625	19.857	93.823
Povečanja	134	124	210	109.548
Zmanjšanja	(256)	(331)	(15.734)	(183.514)
Stanje 31. decembra	1.296	1.418	4.333	19.857
Prihodek iz obresti	42	48	59	932
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	22	16	1.767	9.730
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	5.838	1.179	5.198	6.036
Tečajne razlike na otvoritvena stanja	-	-	31	(37)
Povečanja	3.030	6.945	139.077	182.990
Zmanjšanja	(3.910)	(2.286)	(137.450)	(183.791)
Stanje 31. decembra	4.958	5.838	6.856	5.198
Odhodek za obresti	-	-	(19)	(25)
Izdani vrednostni papirji	-	-	-	-
Odhodek za obresti	-	(17)	-	-
Druga finančna sredstva	27	30	347	141
Prihodki/(odhodki) iz oslabitev	-	-	(1)	(1)
Druge finančne obveznosti	1.109	927	103	92
Odhodek za obresti	-	-	(43)	-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	38	40	29	28
Prihodek iz prejetih opravnin	140	126	4.155	3.689
Odhodek za dane opravnine	(11.547)	(11.502)	(1.894)	(2.055)
Drugi prihodki	224	233	132	580
Drugi odhodki	(1.004)	(1.092)	(13)	(89)

					v tisoč EUR
	Odvisne družbe		Pridružene družbe		Skupni podvigi
NLB	2017	2016	2017	2016	2017	2016
Dani krediti
Stanje 1. januarja	320.724	381.746	1.418	1.625	19.822	93.799
Povečanja	250.537	105.439	134	124	140	109.508
Zmanjšanja	(293.197)	(166.461)	(256)	(331)	(15.690)	(183.485)
Stanje 31. decembra	278.064	320.724	1.296	1.418	4.272	19.822
Prihodek iz obresti	6.369	7.453	42	48	57	931
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	17.697	(9.272)	22	16	1.767	9.730
Dani depoziti
Stanje 1. januarja	28.431	3.438	-	-	-	-
Povečanja	451.462	298.795	-	-	-	-
Zmanjšanja	(443.423)	(273.802)	-	-	-	-
Stanje 31. decembra	36.470	28.431	-	-	-	-
Prihodek iz obresti	30	9	-	-	-	-
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	54.556	59.407	5.838	1.179	4.443	3.438
Povečanja	12.988.335	11.271.052	3.030	6.945	75.571	77.034
Zmanjšanja	(12.986.762)	(11.275.903)	(3.910)	(2.286)	(75.159)	(76.029)
Stanje 31. decembra	56.129	54.556	4.958	5.838	4.855	4.443
Odhodek za obresti	(88)	(29)	-	-	(3)	-
Izdani vrednostni papirji	-	-	-	-	-	-
Odhodek za obresti	-	-	-	(17)	-	-
Druga finančna sredstva	730	723	27	30	347	140
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	-	11	-	-	(1)	(1)
Druge finančne obveznosti	61	296	1.008	849	25	1
Odhodek za obresti	-	-	-	-	(43)	-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	25.718	26.729	38	40	28	27
Prihodki/(odhodki) iz rezervacij za garancije in odobrene kredite	(322)	442	-	-	-	-
Prejeti odobreni krediti in finančne garancije	1.000	500	-	-	-	-
Prihodek iz prejetih opravnin	5.723	4.336	140	126	4.041	3.419
Odhodek za dane opravnine	(45)	(75)	(10.178)	(10.182)	(983)	(1.427)
Drugi prihodki	525	527	224	233	132	540
Drugi odhodki	(1.298)	(2.830)	(754)	(845)	(13)	(89)

Člani uprave, zaposleni na podlagi individualne pogodbe, in člani nadzornega sveta

Uspešnost ključnega poslovodstva se ugotavlja na podlagi finančnih in nefinančnih meril. Pripada mu letni variabilni del plače, ki se izplača v odvisnosti od doseganja finančnih in nefinančnih ciljev, kar obsega cilje NLB Skupine oziroma NLB, cilje organizacijske enote in osebne cilje ključnega poslovodstva s posebno naravo dela.

Članom uprave pripada pogodbeno dogovorjena bruto plača, ki je v celoti skladna z omejitvami iz zakonodaje.

Obenem članom uprave po pogodbi pripada dodatek za uspešnost na podlagi kriterijev, ki jih določi nadzorni svet banke. Nadzorni svet banke določi navedena merila nagrajevanja vsako leto ob sprejetju letnega poslovnega načrta banke. Nadzorni svet banke dodatek za uspešnost določi s sklepom na koncu vsakega poslovnega leta. Letni dodatek za uspešnost v nobenem primeru ne more presegati 30 odstotkov izplačanih bruto plač članov uprave v poslovnem letu, skladno z omejitvami iz zakonodaje. Poleg tega so člani uprave upravičeni do dodatka za uspešnost samo v sorazmernem delu, glede na dejanski čas zaposlitve v banki v obdobju, na

katerega se dodatek za uspešnost nanaša. Prvih 50 odstotkov dodatka za uspešnost zapade v plačilo v 15 dneh po skupščini banke, ki je odločala o uporabi dobička za preteklo leto in podelitvi razrešnice upravi. Izplačilo preostalih 50 odstotkov dodatka za uspešnost se odloži skladno z omejitvami iz zakonodaje.

Člani nadzornega sveta banke na podlagi odločitve skupščine delničarjev prejemajo plačilo za opravljanje svoje funkcije in sejnine, pri čemer so zgornji zneski omejeni na podlagi skupščinske odločitve in v celoti skladni z veljavnimi priporočili korporacijskega upravljanja.

v tisoč EUR

		Člani uprave		Zaposleni na podlagi individualne pogodbe		Člani nadzornega sveta
NLB Skupina in NLB	2017	2016	2017	2016	2017	2016
Kratkoročne ugodnosti	633	504	4.686	4.866	237	245
Povračila stroškov	5	4	105	112	50	74
Dolgoročne ugodnosti
- odpravnine	-	-	25	-	-	-
- druge ugodnosti	6	5	73	76	-	-
- variabilni del prejemkov	63	78	673	499	-	-
Skupaj	707	591	5.562	5.553	287	319

Kratkoročne ugodnosti vključujejo:

• denarne ugodnosti (bruto plače, dodatna zavarovanja, regres in druge bonitete);
• nedenarne ugodnosti (avtomobili, zdravstvena oskrba, stanovanja in podobno).

Povračila stroškov vključujejo prehrano med delom ter prevoz na delo in z dela.

Izplačani prejemki članom uprave

			v EUR
Član		2017	2016
Blaž Brodnjak 01.12.2012	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	140.565	137.586
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	2.349	3.049
	Povračila stroškov	1.193	1.267
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.410
	- variabilni del prejemkov	20.447	19.621
	Skupaj	165.963	162.933
Andreas Burkhardt	Kratkoročne ugodnosti:
18.09.2013	- bruto plače in regres	140.565	137.586
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	20.372	26.148
	Povračila stroškov	1.077	1.157
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.410
	- variabilni del prejemkov	20.447	19.621
	Skupaj	183.870	185.922
Archibald Kremser 31.07.2013	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	140.565	137.586
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	18.753	19.150
	Povračila stroškov	1.132	1.151
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.410
	- variabilni del prejemkov	20.447	19.621
	Skupaj	182.306	178.918
Laszló Pelle 26.10.2016	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	140.565	13.570
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	29.379	3.278
	Povračila stroškov	1.224	115
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	470
	- variabilni del prejemkov	2.036	-
	Skupaj	174.613	17.433
Janko Medja 2.10.2012 - 5.2.2016	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	-	25.033
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	-	166
	Povračila stroškov	-	538
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	-	235
	- variabilni del prejemkov	-	19.621
	Skupaj	-	45.593

Zgornja preglednica prikazuje izplačane prejemke v letu, ko je bil posameznik član uprave.

Izplačani prejemki članom nadzornega sveta

			v EUR
Član		2017	2016
Andreas Klingen 22.06.2015	sejnine	5.335	7.370
	plačilo za opravljanje funkcije	28.858	25.744
	povračila stroškov	10.356	13.833
Primož Karpe	sejnine	6.270	6.600
11.02.2016	plačilo za opravljanje funkcije	37.661	28.585
	povračila stroškov	5.796	5.591
Laszlo Zoltan Urban	sejnine	5.610	5.280
11.02.2016	plačilo za opravljanje funkcije	21.149	16.563
	povračila stroškov	6.276	5.341
Alexander Bayr	sejnine	5.830	1.650
04.08.2016	plačilo za opravljanje funkcije	21.490	7.440
	povračila stroškov	10.206	3.564
David Eric Simon	sejnine	6.490	1.375
04.08.2016	plačilo za opravljanje funkcije	27.092	8.750
	povračila stroškov	16.916	1.958
Peter Groznik	sejnine	1.375	-
08.09.2017	plačilo za opravljanje funkcije	6.483	-
	povračila stroškov	90	-
Simona Kozjek	sejnine	1.155	-
08.09.2017	plačilo za opravljanje funkcije	6.483	-
	povračila stroškov	-	-
Vida Šeme Hočevar	sejnine	1.595	-
08.09.2017	plačilo za opravljanje funkcije	8.257	-
	povračila stroškov	151	-
David Kastelic 4.8.2016 - 8.9.2017
	sejnine	4.015	1.155
	plačilo za opravljanje funkcije	15.500	8.750
	povračila stroškov	-	-
Matjaž Titan	sejnine	2.805	1.430
4.8.2016 - 21.4.2017	plačilo za opravljanje funkcije	6.937	8.750
	povračila stroškov	44	-
	sejnine	2.310	6.930
Uroš Ivanc 12.6.2013 - 7.4.2017	plačilo za opravljanje funkcije	7.073	25.096
	povračila stroškov	44	404

			v EUR
Član		2017	2016
Sergeja Slapničar 12.6.2013 - 20.3.2017	sejnine	1.430	7.370
	plačilo za opravljanje funkcije	6.117	27.547
	povračila stroškov	345	898
Tit A. Erker 12.6.2013 - 3.8.2016	sejnine	-	5.720
	plačilo za opravljanje funkcije	-	14.826
	povračila stroškov	-	38.598
Janko Gedrih	sejnine	-	1.045
10.2.2016 - 15.4.2016	plačilo za opravljanje funkcije	-	6.261
	povračila stroškov	-	180
Anton Macuh	sejnine	-	1.485
10.2.2016 - 15.4.2016	plačilo za opravljanje funkcije	-	3.324
	povračila stroškov	-	60
Anton Ribnikar 10.2.2016 - 15.4.2016	sejnine	-	1.705
	plačilo za opravljanje funkcije	-	4.499
	povračila stroškov	-	267
Miha Košak 12.6.2013 - 10.2.2016	sejnine	-	1.210
	plačilo za opravljanje funkcije	-	3.950
	povračila stroškov	-	3.536
Gorazd Podbevšek	sejnine	-	1.210
12.6.2013 - 10.2.2016	plačilo za opravljanje funkcije	-	3.362
	povračila stroškov	-	-

Zgornja preglednica prikazuje izplačane prejemke v letu, ko je bil posameznik član nadzornega sveta.

9. Dogodki po obdobju poročanja

Marca 2018 je NLB prejela pismo ECB, o nameri, da sprejme sklep glede omejitve za delitev dobička med svoje delničarje in predložitvi izrednega kapitalskega načrta. Podrobnosti so razkrite v pojasnilu 5.23.

Marca 2018 je NLB Skupina prodala naložbo v NLB Nov Penziski Fond, Skopje in pri tem na NLB Skupini realizirala dobiček v višini 12 mio EUR in na NLB v višini 9 mio EUR.

Letno poročilo NLB Skupine 2017 345

Shema NLB Skupine na dan 31. december 2017

Finančne institucije

100 % 100 %

50 % 50 %

100 % 100 % Nestrateške članice

90 % 95 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

0 % 0 %

Družbe Slovenija

NLB Propria, Ljubljana

Prospera plus, Ljubljana

BH-RE, Sarajevo

ARG Nepremičnine, Horjul

OL Nekretnine, Zagreb

Tujina

PRO-REM, Ljubljana

v likvid.

CBS Invest, Sarajevo

REAM, Podgorica

REAM, Beograd

REAM, Zagreb

SR-RE, Beograd

SPV 2 DOO Beograd

Tara Hotel, Budva

v likvid.

v likvid.

v likvid.

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

75 % 75 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

12,71 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

Slovenija

Optima Leasing, Zagreb

Prvi faktor, Beograd v likvid.****

Prvi faktor, Sarajevo

Prvi faktor, Zagreb

NLB Leasing, Ljubljana

v likvid.

Prvi faktor, Ljubljana

v likvid.

v likvid.

NLB InterFinanz, Zürich

v likvid.

NLB Lizing, Skopje

NLB Leasing, Sarajevo

NLB Leasing, Beograd

NLB Leasing, Podgorica

LHB AG, Frankfurt

Sophia Portfolio BV*

NLB InterFinanz, Beograd

Tujina

NLB InterFinanz Praha, Prague v likvid.**

v likvid.

v likvid.

v likvid.

v likvid.

v likvid.

v likvid.

V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah. V skupino so vključene osebe po definiciji iz Zakon o finančnih konglomeratih (2. člen).

Pridružene družbe Skupaj obvladovane družbe Odvisne banke/družbe

Ime družbe	%
	%

neposredna udeležba

posredna udeležbe na ravni NLB Skupine

Opombe:

* Udeležba NLB d.d. pri upravljanju družbe na podlagi pogodbe.

** NLB InterFinanz Praha od 1. januarja 2018 v likvidaciji

*** NLB Nov penziski fond, Skopje - dne 12. decembra 2017 je bil podpisan sporazum o prodaji in nakupu delnic, dne 14. marca 2018 zaključen prodajni postopek **** 90 % neposredno lastništvo Prvi Faktor, Ljubljana v likvidaciji, 5 % NLB, 5 % SID banka d.d.

Nestrateške članice

Finančne institucije
Slovenija
NLB Leasing, Ljubljana	100 %
v likvid.	100 %
Optima Leasing, Zagreb		100 %
v likvid.		100 %
Prvi faktor, Ljubljana	50 %
v likvid.	50 %
Prvi faktor, Beograd		90 %
v likvid.****		95 %
Prvi faktor, Sarajevo		100 %
v likvid.		100 %

100 %

Tujina

v likvid.

NLB InterFinanz, Zürich 100 % v likvid. 100 %
NLB InterFinanz, Beograd v likvid.		100 % 100 %
NLB InterFinanz Praha, Prague v likvid.**		100 % 100 %
NLB Lizing, Skopje 100 % v likvid. 100 %
NLB Leasing, Sarajevo 100 % 100 %
NLB Leasing, Beograd 100 % v likvid. 100 %
NLB Leasing, Podgorica 100 % v likvid. 100 %
LHB AG, Frankfurt 100 % 100 %
Sophia Portfolio BV*	0 % 0 %

Opombe:

Ime družbe

Odvisne banke/družbe

* Udeležba NLB d.d. pri upravljanju družbe na podlagi pogodbe. ** NLB InterFinanz Praha od 1. januarja 2018 v likvidaciji

**** 90 % neposredno lastništvo Prvi Faktor, Ljubljana v likvidaciji, 5 % NLB, 5 % SID banka d.d.

% %

*** NLB Nov penziski fond, Skopje - dne 12. decembra 2017 je bil podpisan sporazum o prodaji in nakupu delnic, dne 14. marca 2018 zaključen prodajni postopek

posredna udeležbe na ravni NLB Skupine

V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah. V skupino so vključene osebe po definiciji iz Zakon o finančnih konglomeratih (2. člen).

Pridružene družbe Skupaj obvladovane družbe

neposredna udeležba

Banke Finančne institucije

99,997 % 99,997 %

99,83 %

81,21 % 81,21 %

99,85 % 99,85 %

86,97 % 86,97 %

97,35 %

NLB Banka, Beograd

NLB Banka, Prishtina

NLB Banka, Banja Luka

NLB Banka, Skopje

NLB Banka, Podgorica 99,83 %

NLB Banka, Sarajevo 97,35 %

Slovenija

NLB Skladi, Ljubljana

NLB Vita, Ljubljana

Skupna pokojninska družba, Ljubljana

NLB Nov penziski fond,

49 %

Skopje***

Tujina Slovenija

100 % 100 %

50 % 50 %

28,13 % 28,13 %

51 %

100 %

Strateške članice

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Družbe

Tujina

Bankart, Ljubljana

NLB Srbija, Beograd

NLB Crna Gora, Podgorica

39,44 % 39,44 %

100 % 100 %

100 % 100 %

Tujina

Družbe

Slovenija

	NLB Propria, Ljubljana	100 %
v likvid.		100 %
	Prospera plus, Ljubljana	100 %
v likvid.		100 %
	PRO-REM, Ljubljana	100 %
v likvid.		100 %
	BH-RE, Sarajevo		100 %
			100 %
	OL Nekretnine, Zagreb		100 %
	v likvid.		100 %
	ARG Nepremičnine, Horjul	75 %
		75 %

Tujina

CBS Invest, Sarajevo	100 % 100 %
REAM, Podgorica	100 % 100 %
REAM, Beograd	100 % 100 %
REAM, Zagreb	100 % 100 %
SR-RE, Beograd	100 % 100 %
Tara Hotel, Budva	12,71 % 100 %
SPV 2 DOO Beograd	100 % 100 %

Organizacijska struktura NLB na dan 31. december 2017

Podružnica Primorska, Goriška in Notranjska

Razumevanje nalog in pristojnosti Sektorja za tveganja, Centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete ter Centra notranja revizije se upošteva skladno z opredelitvami po (vsakokratnem veljavnem) Zban.

Imenik NLB Skupine

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 39 00/ +386 1 477 20 00 Faks: +386 1 252 24 22 E-pošta: info@nlb.si www.nlb.si Blaž Brodnjak, predsednik uprave Archibald Kremser, član uprave Andreas Burkhardt, član uprave László Pelle, član uprave

Slovenska mreža

Podružnica Osrednjeslovenska - Jug Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 23 30 Faks: +386 1 252 26 45

Podružnica Osrednjeslovenska - Sever Celovška 89 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 57 02 Faks: +386 1 519 53 16

Podružnica Domžale, Kamnik, Zasavje

Ljubljanska cesta 62 1230 Domžale, Slovenija Tel.: +386 1 724 55 01 Faks: +386 1 724 53 09

Podružnica Savinjsko-Koroška

Glavni trg 30 2380 Slovenj Gradec, Slovenija Tel.: +386 2 884 9150 Faks: +386 2 884 9245

Podružnica Podravsko-Pomurska

Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel.: +386 2 234 45 04 Faks: +386 2 234 45 34

Podružnica Dolenjska, Bela Krajina in Posavje

Seidlova cesta 3 8000 Novo mesto, Slovenija Tel.: +386 7 339 14 56 Faks: +386 7 339 13 84

Podružnica Primorska, Goriška in

Notranjska Pristaniška 45 6000 Koper, Slovenija Tel.: +386 5 610 30 10 Faks: +386 5 627 65 08

Privatno bančništvo

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 23 66 Faks: +386 1 476 23 33

Mala podjetja (sedež)

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 21 02 Faks: +386 1 476 23 26

Poslovni center Osrednja Slovenija

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 52 15 Faks: +386 1 476 23 26

Poslovni center Zahodnoslovenska regija

Koroška cesta 21 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386 4 287 41 17 Faks: +386 4 287 41 40

Poslovni center Severovzhodna regija

Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel.: +386 2 234 45 44 Faks: +386 2 234 45 55

Poslovni center Jugovzhodna regija Trg Matije Gubca 1 8270 Krško, Slovenija Tel.: +386 7 490 46 05 Faks: +386 7 490 46 42

Poslovni center mobilnega bančništva

Nove Fužine 33 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 587 41 25 Faks: +386 1 477 46 39

Center inovativnega podjetništva

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 31 49 Faks: +386 1 476 23 26

Poslovanje s srednje velikimi podjetji

Centralna regija

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 26 11 Faks: +386 1 251 05 72

Severovzhodna regija

Ljubljanska cesta 62 1230 Domžale, Slovenija Tel.: +386 1 724 54 75 Faks: +386 1 724 55 08

Jugozahodna regija

Pristaniška ulica 45 6000 Koper, Slovenija Tel.: +386 5 610 30 29 Faks: +386 5 610 30 75

Podravsko-Pomurska regija

Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel.: +386 2 234 45 00 Faks: +386 2 234 45 53

Savinjsko-Koroška regija

Kocenova 1 3000 Celje, Slovenija Tel.: +386 3 424 01 11 Faks: +386 3 544 24 66

Ključni komitenti

Poslovni center za poslovanje z državo in institucionalnimi investitorji

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 24 92 Faks: +386 1 252 24 61

Poslovni center za poslovanje s ključnimi komitenti

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 26 92 Faks: +386 1 425 51 90

Članice NLB Skupine

NLB Banka a.d., Beograd

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 22 25 100 Faks: +381 11 22 25 194 E-pošta: info@nlb.rs www.nlb.rs Branko Greganović, predsednik izvršnega odbora Vlastimir Vuković, član izvršnega odbora Dejan Janjatović, član izvršnega odbora

NLB Banka a.d., Podgorica

Bulevar Stanka Dragojevića 46 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 402 000 Faks: +382 20 402 038 E-pošta: info@nlb.me www.nlb.me Martin Leberle, predsednik uprave Robert Kleindienst, izvršni direktor Dino Redžepagić, izvršni direktor

NLB Banka sh.a., Priština

Rr. Ukshin Hoti nr. 124 10000 Priština, Kosovo Tel.: +381 38 240 230 100 Faks: +381 38 610 113 E-pošta: info@nlb-kos.com http://nlbprishtina-kos.com/ Albert Lumezi, predsednik uprave Bogdan Podlesnik, član uprave Lavdim Koshutova, član uprave

NLB Banka a.d. Banja Luka

Milana Tepića 4 78000 Banja Luka, Republika Srbska Bosna in Hercegovina Tel.: +387 51 248 588 Faks: +387 51 221 623 E-pošta: helpdesk@nlbbl.com www.nlb.ba Radovan Bajić, predsednik uprave Marjana Usenik, članica uprave Dragan Injac, član uprave

NLB Banka AD, Skopje

Majka Tereza 1 1000 Skopje, Makedonija Tel.: +389 2 5 100 600 Faks: +389 2 3 105 681 E-pošta: info@nlb.mk www.nlb.mk Antonio Argir, predsednik uprave Ljube Rajevski, član uprave (do 31. decembra 2017) Damir Kuder, član uprave

NLB Banka d.d., Sarajevo

Džidžikovac 1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 720 300 Faks: +387 35 302 802 E-pošta: info@nlb.ba www.nlb.ba Lidija Žigić, predsednica uprave Denis Hasanić, član uprave Jure Peljhan, član uprave

NLB Leasing d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji

Šlandrova ulica 2 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 586 29 10 Faks: +386 1 586 29 40 E-pošta: info@nlbleasing.si www.nlbleasing.si Andrej Pucer, likvidacijski upravitelj Anže Pogačnik, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing d.o.o. Beograd – u likvidaciji

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 222 01 01 Faks: +381 11 222 01 02 E-pošta: info@nlbleasing.rs Veljko Tanić, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing Podgorica d.o.o. u likvidaciji

Bulevar Stanka Dragojevića 44a 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 81 667 655 Faks: +382 81 667 656 E-pošta: info@nlbleasing.me Milan Marković, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing d.o.o. Sarajevo

Trg solidarnosti 2a 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 789 345 Faks: +387 33 789 346 E-pošta: info@nlbleasing.ba Denis Silajdžić, direktor Tanja Ibišbegović, izvršna direktorica

NLB Lizing dooel, Skopje – vo likvidacija

Majka Tereza 1 1000 Skopje, Makedonija Tel.: +389 2 329 05 50 Faks: +389 2 329 05 51 E-pošta: info@nlblizing.com.mk www.nlblizing.com.mk Ana Narašanova, likvidacijska upraviteljica

Optima Leasing d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Miramarska 24 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 61 77 225 Faks: +385 1 61 77 228 E-pošta: info@optima-leasing.hr Vjekoslav Budimir, likvidacijski upravitelj Vito Cigoj, prokurist

Prvi faktor d.o.o., v likvidaciji, Ljubljana

Slovenska cesta 17 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 200 54 10 Faks: +386 1 200 54 30 E-pošta: klemen.hauko@prvifaktor.si E-pošta: marcel.osti@prvifaktor.si Klemen Hauko, likvidacijski upravitelj Marcel Mišanović Osti, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor – faktoring d.o.o., Beograd – u likvidaciji

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Novi Beograd, Srbija Tel.: +381 11 222 54 00 Faks: +381 11 222 54 44 E-pošta: zeljko.atanaskovic@prvifaktor.rs Željko Atanasković, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor d.o.o. Sarajevo – u likvidaciji

Mis Irbina 26/1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 61 066 055 E-pošta: denan.bogdanic@prvifaktor.ba Đenan Bogdanić, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Hektorovičeva 2 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 6165 000 Faks: +385 1 6176 629 E-pošta: jure.hartman@prvifaktor.hr E-pošta: marko.ugarkovic@prvifaktor.hr Jure Hartman, likvidacijski upravitelj Marko Ugarković, likvidacijski upravitelj

NLB InterFinanz AG in Liquidation, Zürich

Beethovenstrasse 48 8002 Zürich, Švica Tel.: +41 44 283 17 17 E-pošta: info@nlbinterfinanz.ch Jean-David Barnezet Llort, likvidacijski upravitelj Polona Žižmund, likvidacijska upraviteljica

NLB InterFinanz d.o.o., Beograd – u likvidaciji

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 22 25 350 Faks: +381 11 22 25 354 Vladan Tekić, likvidacijski upravitelj

NLB InterFinanz Praha s.r.o., v likvidaci (od 1. januarja 2018)

Muchova 240/6, Dejvice 160 00 Praga 6, Češka republika CZECH DTMR Partners s.r.o., likvidacijski upravitelj

NLB Vita d.d., Ljubljana

Trg republike 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 58 00 Faks: +386 1 476 58 18 E-pošta: info@nlbvita.si www.nlbvita.si Irena Prelog, predsednica uprave Tine Pust, član uprave

Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana

Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 470 08 40 Faks: +386 1 470 08 53 E-pošta: info@skupna.si www.skupna.si Aljoša Uršič, predsednik uprave Peter Krassnig, član uprave

NLB Nov penziski fond AD, Skopje (prodano 14. marca 2018)

Majka Tereza 1 1000 Skopje, Makedonija Tel.: +389 2 5100 285 Faks: +389 2 3236 989 E-pošta: kontakt@npf.com.mk www.npf.com.mk Davor Vukadinović, predsednik uprave Mira Šekutkovska, članica uprave

NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Ljubljana

Tivolska cesta 48 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 52 70 Faks: +386 1 476 52 99 E-pošta: info@nlbskladi.si www.nlbskladi.si Kruno Abramovič, predsednik uprave Aleksandra Brdar Turk, članica uprave

Bankart d.o.o., Ljubljana

Celovška cesta 150 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 583 42 02 Faks: +386 1 583 41 96 E-pošta: info@bankart.si www.bankart.si Aleksander Kurtevski, direktor Miran Vičič, direktor

LHB Aktiengesellschaft, Frankfurt am Main

Große Bockenheimer Str. 33-35 60313 Frankfurt, Nemčija Tel.: +49 69 21 06 816 Faks: +49 69 21 06 199 E-pošta: info@lhb.de www.lhb.de Markus Buzov, uprava (do 31. marca 2018) Matjaž Jevnišek, uprava (od 15. januarja 2018)

NLB Propria d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji

Železna cesta 18 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 28 32 Mateja Uršič, likvidacijska upraviteljica Boris Anže Dugar, likvidacijski upravitelj

Prospera plus d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji

Šmartinska cesta 132 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 524 82 91 E-pošta: info@prospera-plus.si Mateja Uršič, likvidacijska upraviteljica Boris Anže Dugar, likvidacijski upravitelj

CBSinvest d.o.o., Sarajevo

Džidžikovac 1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 61 162 618 Eldin Teskeredžić, direktor

PRO-REM d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji

Čopova 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 586 29 16 E-pošta: info@prorem.si www.nlbrealestate.com Jovica Jakovac, likvidacijski upravitelj Jaka Medvešček, likvidacijski upravitelj

REAM d.o.o., Podgorica

Bul. Džordža Vašingtona br. 102 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 674 900 E-pošta: gligor.bojic@nlb.me Gligor Bojić, direktor Marko Furlan, pooblaščeni zastopnik

REAM d.o.o., Beograd – Novi Beograd

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 60 34 96 923 E-pošta: office@ream-srb.com Vladimir Vasilijević, direktor Veljko Tanić, direktor

REAM d.o.o., Zagreb

Miramarska 24/6 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 56 25 914 Tel.: +385 1 56 25 918 E-pošta: lamija.hadziosmanovic@ream-cro. com E-pošta: klemen.fajmut@ream-cro.com Lamija Hadžiosmanović, direktorica Klemen Fajmut, director

OL Nekretnine d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Miramarska 24/6 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 56 25 914 Faks: +385 1 56 25 918 E-pošta: lamija.hadziosmanovic@ream-cro. com E-pošta: ivan.strek@ream-cro.com Lamija Hadžiosmanović, likvidacijska upraviteljica Ivan Štrek, likvidacijski upravitelj

SR-RE d.o.o., Beograd – Novi Beograd

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 60 34 96 923 E-pošta: office@ream-srb.com Vladimir Vasilijević, direktor Veljko Tanić, direktor

SPV2 d.o.o., Beograd – Novi Beograd

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 60 34 96 923 E-pošta: office@ream-srb.com Vladimir Vasilijević, direktor

Hotel Tara d.o.o., Budva

Bečići, Budva Uradni poštni naslov: Bulevar Džordža Vašingtona 102 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 675 900 E-pošta: gligor.bojic@nlb.me Gligor Bojić, direktor

BH-RE d.o.o., Sarajevo

Ul. Danijela Ozme 2 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 720 304 Faks: +387 35 302 802 E-pošta: admir.pejkusic@nlb.ba Admir Pejkušić, director

NLB Srbija d.o.o., Beograd

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 22 25 369 Faks: +381 11 22 25 365 E-pošta: office@nlbsrbija.co.rs www.nlbsrbija.co.rs Vladan Tekić, direktor

NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica

Bulevar Džorža Vašingtona 102, I sprat/20 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 675 900 E-pošta: gligor.bojic@nlb.me E-pošta: goran.lalicevic@nlb.me Gligor Bojić, izvršni direktor Goran Lalićević, namestnik direktorja

Podružnice in zastopništva članic NLB Skupine zunaj države sedeža

NLB InterFinanz AG v likvidaciji

Podružnica Ljubljana Puharjeva ulica 3 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: info@nlbinterfinanz.ch Marko Čelebić, direktor

NLB d.d., Ljubljana Trg republike 2 1000 Ljubljana Slovenija

T: (01) 476 3900 F: (01) 252 2422 E-pošta: info@nlb.si Internet: nlb.si SWIFT: LJBASI2X Reuter: LB LJ

IBAN SI56 0290 0000 0200 020 Številka računa: 02900-0000200020 Identifikacijska številka za DDV: SI91132550

Teksti: NLB d.d. Produkcija: Gigodesign d.o.o. in Taktik d.o.o. Fotografije: Primož Korošec in arhivi NLB Skupine

Letno poročilo je dostopno tudi na nlb.si. Ponatis in razmnoževanje nista dovoljena.

Ljubljana, april 2018