Annual Report (ESEF) • Apr 14, 2023
Preview not available for this file type.
Download Source FileSpoštovani delničarji, partnerji in sodelavci!
V letu 2022 smo v skupini Krka ob nenehnih spremembah in hitrih preobratih na svetovnem trgu dosegli dobre rezultate. Dinamično je bilo za Krko, farmacevtsko industrijo in gospodarstvo nasploh, zato nas veseli, da je leto minilo v znamenju rasti in napredka. Z dobrim poslovnim modelom in nenehnim prilagajanjem na različnih področjih poslovanja smo bili kos različnim poslovnim izzivom.
Skupina Krka je ustvarila 1 milijardo 717,5 milijona EUR prodaje, kar je 10 % več kot v letu 2021. Na trgih zunaj Slovenije smo realizirali 94 % prodaje. Količinsko smo prodali 4 % več izdelkov. Na številnih velikih trgih se uvrščamo med vodilne generične ponudnike zdravil, v marsikateri terapevtski skupini celo na najvišje mesto.
Na ukrajinskem trgu smo drugi med tujimi ponudniki generičnih zdravil v lekarniškem segmentu. V regiji Srednja Evropa smo ob 4-odstotni rasti prodali za 364,2 milijona EUR izdelkov. Prodajno rast smo dosegli na vseh trgih razen na Madžarskem. Vrednostno in relativno je bila rast največja na Češkem. Na Poljskem, največjem regijskem in obenem enem od Krkinih ključnih trgov, smo prodali za 168,2 milijona EUR izdelkov, kar je 1 % več kot v letu 2021. Smo tretji med tujimi ponudniki generičnih zdravil. Na Češkem, ki je prav tako Krkin ključni trg, je bila prodaja s 55,8 milijona EUR 16 % večja kot v letu 2021. Uvrstili smo se na četrto mesto med tujimi ponudniki generičnih zdravil. Med Krkine ključne trge spada tudi Madžarska, kjer smo prodali za 47,1 milijona EUR izdelkov, kar je 6 % manj kot v letu 2021. Po tržnem deležu se uvrščamo na drugo mesto med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil. Na Slovaškem, kjer smo četrti med vsemi ponudniki generičnih zdravil, je prodaja v vrednosti 40,5 milijona EUR nekoliko zrasla.
Med Krkine ključne trge uvrščamo tudi regijo Zahodna Evropa, kjer smo prodali za 327,3 milijona EUR izdelkov in v primerjavi z letom 2021 dosegli 7-odstotno rast. Največji trgi so bili Nemčija, skandinavske države, Francija in Italija. Na zahodnoevropskih trgih smo eden od vodilnih ponudnikov sartanov in pomemben generični ponudnik zdravil iz številnih drugih terapevtskih skupin. V Nemčiji, kjer smo osmi med tujimi ponudniki generičnih zdravil v lekarniškem segmentu, smo prodali za 88,6 milijona EUR izdelkov in v primerjavi z letom 2021 dosegli 10-odstotno rast.
Prodaja izdelkov v regiji Jugovzhodna Evropa je dosegla 224,5 milijona EUR, kar je dobrih 7 % več kot v letu 2021. Rast smo dosegli na vseh trgih, največjo absolutno rast pa na Hrvaškem, v Romuniji in Srbiji. V Romuniji, enem od Krkinih ključnih trgov, smo šesti med tujimi ponudniki generičnih zdravil. Prodali smo za 63,2 milijona EUR izdelkov, kar je 8 % več kot v letu 2021. Na Hrvaškem, kjer smo tretji med tujimi ponudniki generičnih zdravil, smo prodali za 41 milijonov EUR izdelkov oziroma 14 % več kot v letu 2021.
V regiji Čezmorska tržišča smo ustvarili prodajo v vrednosti 66,1 milijona EUR, kar je 23 % več kot v letu 2021. Na Kitajskem povečujemo prodajo prek odvisne družbe Ningbo Krka Menovo. Prodali smo za 12,8 milijona EUR izdelkov in tako več kot podvojili prodajo v letu 2021. Rasli smo tudi na trgih Srednjega vzhoda, Daljnega vzhoda in Afrike ter srednjeameriških trgih.
Na domačem trgu, ki je prav tako eden od Krkinih ključnih trgov, smo prodali za 103 milijone EUR izdelkov in storitev. Vrednost prodaje izdelkov je znašala 60,5 milijona EUR, kar predstavlja 7-odstotno rast. Prodaja zdraviliško-turističnih storitev je znašala 42,6 milijona EUR in je bila 17 % večja kot leta 2021, kar je znatno prispevalo k skupni 11-odstotni rasti prodaje na domačem trgu.
V letu 2022 smo se podjetja soočala s številnimi izzivi na prodajnih in nabavnih trgih. Prav tako zahtevne so bile razmere na trgu dela. Z dobrim poslovnim modelom in nenehnim prilagajanjem na različnih področjih poslovanja smo bili kos tudi tem izzivom. Ustvarili smo največji čisti dobiček do zdaj, 363,7 milijona EUR, kar je 18 % več kot v letu 2021. Donosnost kapitala (ROE) je znašala 17,9 %.
Še naprej bomo krepili in optimizirali vertikalno integrirani poslovni model, ki se je pokazal kot ključna konkurenčna prednost. Z njim v veliki meri sami obvladujemo poslovne procese od razvoja in proizvodnje surovin in končnih izdelkov do njihovega trženja in prodaje. Zato se lahko hitro odzivamo na dogajanje na trgih, obenem pa dosegamo visoke standarde kakovosti, varnosti in učinkovitosti naših izdelkov.
V letu 2022 smo pridobili registracije za 11 novih izdelkov, od tega za 9 zdravil na recept in 2 izdelka brez recepta. Veliko pozornosti namenjamo tudi upravljanju življenjskega cikla izdelkov, ki so se med odjemalci naših zdravil najbolj uveljavili. Zdravila stalno vrednotimo, jih lansiramo na nove trge ter dodajamo nove jakosti, farmacevtske oblike in fiksne kombinacije. Nadgrajujemo jih v skladu s smernicami aktualnih znanstvenih dognanj ter usklajujemo z regulatornimi in tržnimi zahtevami. Lansko leto smo tako prejeli potrditev za več kot 28.000 regulatornih variacij.
V letu 2022 smo vložili 14 patentnih prijav za nove tehnološke rešitve, za katere smo ocenili, da so inovativne v globalnem merilu. Na podlagi t. i. prioritetnih prijav iz leta 2021 smo vložili 9 mednarodnih prijav. Podeljeni so nam bili 3 patenti v različnih državah. Skupno so Krkine tehnološke rešitve zaščitene z več kot 200 patenti.
Tudi v prihodnje bomo dajali poudarek zdravilom za zdravljenje kroničnih bolezni sodobnega časa. Danes več kot 50 % naše prodaje zdravil na recept predstavljajo zdravila za srčno-žilne bolezni, sledijo zdravila za bolezni osrednjega živčevja in zdravila za bolezni prebavil. Osredotočamo pa se tudi na druga zdravila, zlasti za zdravljenje sladkorne bolezni in onkološka zdravila ter tudi na protibolečinska in druga. Načrtujemo pa tudi dopolnitev ponudbe izdelkov brez recepta in veterinarskih izdelkov.
Zavedamo se, da je dolgoročna rast odvisna tako od upravljanja življenjskega cikla obstoječih izdelkov kot od stalnega povečevanja ponudbe, ki jo bomo tudi v prihodnje dopolnjevali z lastnimi inovativnimi razvojno-raziskovalnimi rešitvami. Za razvoj in raziskave namenjamo okoli 10 % od letne prodaje. Naš razvojni portfelj obsega več kot 170 izdelkov.
V letu 2022 smo proizvedli 4 % več končnih izdelkov kot v letu 2021 in dosegli svoj rekord. Uspešno povezujemo razvoj in raziskave s proizvodnjo in upravljanem kakovosti, s čimer pospešujemo prenos novih izdelkov v proizvodnjo. Lani smo še bolj optimizirali tehnološke procese in uvedli veliko alternativnih virov materialov. S tem smo omogočili nemoteno proizvodnjo in zagotovili dolgoročno količinsko rast ter še zmanjševali tveganje zaradi razmer na nabavnih trgih.
dodatne visokoavtomatizirane in robotizirane pakirne linije in ga tehnološko popolnoma opremili. Za to naložbo smo porabili 39,2 milijona EUR, skupna vrednost dosedanjih naložb v Notol 2 pa je 259 milijonov EUR. V razvojno-kontrolnih centrih smo končali več naložb v posodobitev razvojno-raziskovalnih in analiznih zmogljivosti. Zanje smo porabili 8,3 milijona EUR.
Med prihodnjimi naložbami izpostavljamo predvsem tovarno Sinteza 2 in nov Kemijsko-analitski center v Krškem, ki bosta pomembno povečala Krkine zmogljivosti za razvoj in proizvodnjo učinkovin. Njuna predračunska vrednost znaša 163 milijonov EUR.
Krkina delnica je bila tudi v letu 2022 najprometnejši vrednostni papir na Ljubljanski borzi, saj je povprečni dnevni promet z njo znašal 0,76 milijona EUR. Obenem dosega eno od največjih dividendnih donosnosti v panogi. Delničarjem smo lani izplačali dividende v višini 5,63 EUR bruto na delnico, kar je 12,6 % več kot leto prej. Bruto dividendna donosnost je znašala 6,1 %. Za dividende vsako leto namenimo vsaj 50 % čistega dobička večinskih lastnikov kapitala iz preteklega leta, upoštevamo pa tudi finančne potrebe skupine Krka za naložbe in morebitne prevzeme.
Krkino uspešno poslovno zgodbo predstavljamo tudi vlagateljem. V letu 2022 smo sodelovali na 16 investicijskih konferencah z vlagatelji iz več kot 15 držav. Prek konferenčnih klicev smo se pogovarjali z več kot 100 delničarji.
Zavedamo se, da bomo le s kombinacijo učinkovite organizacije, zavzetega delovanja na vseh področjih in vrhunskega znanja lahko uresničevali začrtano strategijo. V skupini Krka ima 51 % zaposlenih najmanj univerzitetno stopnjo izobrazbe. Stalno skrbimo za čim večjo usposobljenost in motiviranost svojih zaposlenih. V letu 2022 smo prejeli srebrni certifikat TOP investitor v izobraževanje, kar nas uvršča med podjetja, ki nadpovprečno vlagajo v izobraževanje in razvoj zaposlenih. Krka je tudi prejemnica prestižnega priznanja MEGA pospešek 2022 za izjemne dosežke v medgeneracijskih aktivnostih, povezovanju in sodelovanju v delovnem okolju.
Smo raznolik in zelo povezan kolektiv. Naši zaposleni prihajajo iz 49 držav. Delež zaposlenih za nedoločen čas je 88,1-odstoten, delež žensk na vodilnih mestih pa je 50,8-odstoten.
V Krki je trajnost že desetletja temelj stabilne rasti in presega zgolj skrben odnos do naravnega okolja. Naš trajnostni vpliv je še posebno pomemben na družbenem področju in vključuje sistem celovite kakovosti poslovanja ter zagotavljanje kakovostnih, varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil. V duhu trajnostnega razvoja si prizadevamo privabljati in zadrževati talente, uporabljamo dobre prakse vodenja in upravljanja, obvladujemo svoj vpliv na planet in podnebne spremembe ter zagotavljamo skladnost, integriteto in transparentnost poslovanja.
V zadnjem obdobju smo trajnostno upravljanje skupine Krka nadgradili, saj želimo svoje pristope na bistvenih trajnostnih področjih izboljšati, zmanjšati trajnostna tveganja ter povečati pozitivne učinke trajnostnega razvoja. S trajnostno politiko smo tudi formalno začrtali smernice trajnostnega razvoja in jih nadgradili s strateškimi cilji. Oba dokumenta, tako Trajnostno politiko skupine Krka kot Trajnostno strategijo skupine Krka, v kateri so določeni merljivi cilji, ki jih nameravamo doseči do leta 2026, sta novembra 2022 sprejela uprava in nadzorni svet. Z njihovim uresničevanjem bomo prispevali k doseganju stabilnih dolgoročnih poslovnih rezultatov in povečevali svoje konkurenčne prednosti.
Zavedamo se svoje odgovornosti, da zagotavljamo zdravila več kot 50 milijonom bolnikov, predvsem tistim s kroničnimi boleznimi. Eden od naših strateških ciljev je zagotavljati čim širše zdravljenje z našimi zdravili za srčno-žilne bolezni in s tem neposredno prispevati k uresničevanju enega od ciljev Agende Združenih narodov – do leta 2030 za eno tretjino zmanjšati smrtnost zaradi nenalezljivih bolezni.
Številna dodatna razkritja s tega področja smo vključili tudi v to letno poročilo. Do konca leta 2023 pa bomo v sodelovanju z neodvisnimi presojevalci pridobili bonitetno oceno o trajnostnem poslovanju.
Razmere na trgih so kljub številnim spremembam ugodne, povpraševanje po naših izdelkih pa je dobro. V državah, kjer smo že dolgo prisotni, imamo eno najmočnejših trženjsko-prodajnih mrež med farmacevtskimi podjetji. Tudi večino zahodnoevropskih trgov obvladujemo z lastno mrežo. Izzive, s katerimi se podjetja soočamo pri poslovanju v Ukrajini in Ruski federaciji, ustrezno obvladujemo, zato naše aktivnosti potekajo razmeroma nemoteno. Pri tem nam pomagajo skoraj 60-letne izkušnje s poslovanjem na teh trgih.
Vlade in zdravstvene zavarovalnice v številnih državah zaradi varčevalnih ukrepov na področju zdravstvene oskrbe spodbujajo uporabo generičnih izdelkov. Povpraševanje po njih se povečuje, prav tako se nekateri trgi na tem področju šele razvijajo.
V skupini Krka za leto 2023 načrtujemo prodajo izdelkov in storitev v višini 1 milijarde 755 milijonov EUR, kar izhaja iz naše strategije razvoja za obdobje 2022–2026, temelji pa na pričakovanjih, ocenah in napovedih ter drugih podatkih, ki so bili na voljo ob pripravi načrta novembra leta 2022. Do leta 2026 je naš cilj dosegati najmanj 5-odstotno povprečno prodajno rast in vsaj 25-odstotno maržo EBITDA.
Trdno verjamem, da so to jamstva, s katerimi bomo tudi v prihodnje ohranjali dobro kondicijo skupine Krka, lastnikom zagotavljali plemenitenje premoženja, zaposlenim omogočali nove poklicne izzive, hkrati pa uresničevali pričakovanja širše družbene skupnosti.
Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 1.717.453 | 1.565.802 | 1.534.941 | 1.493.409 | 1.331.858 |
| – od tega prihodki od prodaje iz pogodb s kupci izdelkov in storitev | 1.708.542 | 1.560.288 | 1.529.959 | 1.489.080 | 1.326.747 |
| Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) | 488.895 | 463.625 | 502.432 | 385.437 | 343.280 |
| Dobiček iz poslovanja (EBIT) | 381.211 | 354.788 | 390.744 | 274.195 | 232.686 |
| Dobiček pred davkom (EBT) | 433.073 | 362.417 | 338.992 | 284.368 | 202.573 |
| Čisti dobiček | 363.662 | 308.150 | 288.949 | 244.272 | 174.008 |
| Nekratkoročna sredstva (konec leta) | 1.125.025 | 1.075.052 | 990.998 | 1.041.833 | 1.010.811 |
| Kratkoročna sredstva (konec leta) | 1.562.475 | 1.461.936 | 1.244.544 | 1.142.785 |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|
| 2.138.509 | 1.919.085 | 1.751.812 | 1.667.516 | 1.540.270 |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|
| 132.130 | 162.674 | 172.796 | 160.905 | 123.058 |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|
| 416.861 | 455.229 | 310.934 | 356.197 | 321.741 |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|
| 162.580 | 154.559 | 153.447 | 152.421 | 130.700 |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|
| 105.974 | 66.386 | 76.613 | 112.568 | 96.293 |
| Indikator | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|---|
| Delež EBITDA v prihodkih od prodaje | 28,5 % | 29,6 % | 32,7 % | 25,8 % | 25,8 % |
| Delež EBIT v prihodkih od prodaje | 22,2 % | 22,7 % | 25,5 % | 18,4 % | 17,5 % |
| Delež EBT v prihodkih od prodaje | 25,2 % | 23,1 % | 22,1 % | 19,0 % | 15,2 % |
| Delež čistega dobička v prihodkih od prodaje | 21,2 % | 19,7 % | 18,8 % | 16,4 % | 13,1 % |
| Donosnost kapitala (ROE) | 17,9 % | 16,8 % | 16,9 % |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|
| 15,2 % | 11,5 % | 13,9 % | 12,9 % | 13,1 % |
| 11,7 % | 8,9 % | Obveznosti/kapital | 0,257 | 0,322 |
| 0,276 | 0,310 | 0,289 | Delež stroškov razvijanja v prihodkih od prodaje | 9,5 % |
| 9,9 % | 10,0 % | 10,2 % | 9,8 % |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Konec leta | 11.598 | 11.511 | 11.677 | 11.696 | 11.390 |
| Povprečje | 11.569 | 11.581 | 11.631 | 11.484 | 11.129 |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupno število izdanih delnic | 32.793.448 | 32.793.448 | 32.793.448 | 32.793.448 | 32.793.448 |
| Čisti dobiček na delnico v EUR | 11,69 | 9,92 | 9,27 | 7,73 | 5,46 |
| Bruto dividenda na delnico v EUR | 5,63 | 5,00 | 4,25 | 3,20 | 2,90 |
| Tečaj delnice konec obdobja v EUR na Ljubljanski borzi | 92,00 |
| enota mere | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| OKOLJSKI PODATKI | ||||||
| Porabljena voda (skupaj) | m3 | 1.461.617 | 1.461.024 | 1.623.046 | 1.399.303 | 1.341.333 |
| pitna voda | m3 | 676.482 |
| Tečaj/čisti dobiček na delnico (P/E) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|---|
| 7,87 | 11,90 | 9,86 | 9,47 | 10,59 | |
| Knjigovodska vrednost delnice v EUR | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
| 65,21 | 58,52 | 53,42 | 50,85 | 46,97 | |
| Tečaj/knjigovodska vrednost delnice (TV/KV) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
| 1,41 | 2,02 | 1,71 | 1,44 | 1,23 | |
| Tržna kapitalizacija v tisoč EUR (konec leta) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
| 3.016.997 | 3.869.627 | 2.997.321 | 2.400.480 | 1.895.461 |
| rečna voda | m3 | 643.965 | 684.950 | 613.919 | 655.837 | 785.135 | 817.059 | 938.096 | 785.384 | 685.496 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| električna energija | GJ | 1.010.667 | 953.366 | 969.833 | 956.577 | 961.319 | ||||
| zemeljski plin | GJ | 361.190 | 330.453 | 344.957 | 356.610 | 344.983 | ||||
| utekočinjeni naftni plin | GJ | 584.480 | 601.041 | 604.287 | 580.048 | 595.739 | ||||
| ekstra lahko kurilno olje | GJ | 0 | 17.750 | 20.564 | 19.409 | 20.214 | ||||
| Pridobljena električna energija – alternativni viri (skupaj) | GJ | 64.997 | 4122 | 26 | 510 | 383 | ||||
| iz sončne elektrarne | GJ | 29.315 | 53.337 | 48.294 | 39.482 | 46.909 | ||||
| iz soproizvodnje | GJ | 275 | 266 | 280 | 252 | 223 |
| 3 | MJ/EUR | 1,52 | 1,62 | 1,62 | 1,66 | 1,88 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 3 | TJ/mrd kos | 77,4 | 78,1 | 78,1 | 82,6 | 86,6 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 4 | m3 | 1.305.619 | 1.266.494 | 1.388.829 | 1.225.003 | 1.150.578 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| m3 | 424.261 | 407.807 | 517.090 | 392.490 | 298.137 |
|---|---|---|---|---|---|
| m3 | 881.358 | 858.687 | 871.739 | 832.513 | 852.441 |
|---|---|---|---|---|---|
| t | 7,0 | 11,8 | 10,3 | 23,9 | 16,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| t | 3,6 | 3,1 | 7,0 | 6,9 | 5,0 |
|---|---|---|---|---|---|
| t | 48,0 | 41,4 | 42,1 |
|---|---|---|---|
| – dušik | 57,5 | 38,4 | |||
|---|---|---|---|---|---|
| – fosfor | 6,2 | 5,1 | 2,9 | 4,9 | 4,8 |
| t | 6786 | 6480 | 7329 | 6047 | 5491 |
|---|---|---|---|---|---|
| t | 871 | 808 | 889 | 789 | 670 |
|---|---|---|---|---|---|
| t | 5915 | 5672 | 6440 | 5258 | 4821 |
|---|---|---|---|---|---|
| t | 5146 | 4889 | 5183 | 5044 | 4821 |
|---|---|---|---|---|---|
| t | 665 | 763 | 791 | 802 | 824 |
|---|---|---|---|---|---|
| Vrsta | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Biomasa (kompostiranje) | 1447 | 1231 | 1618 | 1308 | 1187 |
| Reciklirni odpadki (skupaj) | 2532 | 2381 | 2327 | 2422 | 2422 |
| – papir | 1303 | 1243 | 1273 | 1221 | 1191 |
| – plastika | 513 | 421 | 380 | 401 | 432 |
| – steklo | 113 | 110 | 135 | 136 | 125 |
| – kovine | 188 | 186 | 150 | 239 | 201 |
| – les | 398 | 421 | 389 | 425 | 473 |
| Električna in elektronska oprema | 17 | 19 | 20 | 23 | 17 |
| enota mere | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|---|
| OKOLJSKI PODATKI | |||||
| Emisije v zrak | |||||
| energijsko povezan CO2 – neposredno | 33.475 | 35.046 | 34.709 | 33.332 | 34.242 |
| energijsko povezan CO2 – posredno | 0 | 0 | 45.707 | 47.251 | 45.710 |
| energijsko povezan SO2 | 3,7 | 1 | 1 | 1 | 1 |
| energijsko povezan NOx | 35,9 | 28,0 | 27,9 | 26,8 | 27,6 |
| ozonu škodljive snovi in fluorirani toplogredni plini | 1174 | 1277 | 2501 | 1744 | 1954 |
| Skladnost | |||||
| izredni dogodki, povezani z vplivi na okolje | 0 | 0 | 0 | 0 |
| v tisoč EUR | 11.968 | 11.599 | 10.056 | 7.672 | 6.738 |
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 7.701 | 6.258 | 6.357 | 5.517 | 5.107 |
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 4.267 | 5.301 | 3.699 | 2.155 | 1.631 |
|---|---|---|---|---|---|
| 6320 | 6228 | 6191 | 5907 | 5496 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 5763 | 5690 | 5679 | 5386 | 4995 |
| predstavništva v tujini | 557 | 538 | 512 | 521 | 501 |
| število nezgod | 32 | 22 | 21 | 27 | 19 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| število nezgod, ki imajo za posledico | 3 ali več dni bolniške odsotnosti, | na 1 milijon opravljenih delovnih ur | 3,3 | 2,4 | 2,3 | 2,8 | 1,9 |
| delež delovnih invalidov | % | 5,0 | 5,0 | 4,9 | 5,3 | 5,4 |
Skupino Krka poleg obvladujoče družbe Krka, d. d., Novo mesto sestavlja odvisna družba v Sloveniji Terme Krka, d. o. o., Novo mesto in 32 odvisnih družb v tujini.
Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in zdraviliško-turističnih storitev.
Proizvodnja izdelkov poteka v obvladujoči družbi v Sloveniji in v Krkinih odvisnih družbah v Ruski federaciji, na Poljskem, Hrvaškem in v Nemčiji. V navedenih odvisnih družbah, razen v družbi Krka-Rus v Ruski federaciji, se poleg proizvodnje ukvarjajo tudi s trženjem in prodajo. Na Kitajskem proizvodnja poteka v najetih proizvodnih zmogljivostih. Ostale odvisne družbe zunaj Slovenije se ukvarjajo s trženjem in/ali prodajo in nimajo proizvodnih zmogljivosti.
Družba Terme Krka, d. o. o., Novo mesto se ukvarja z zdraviliško-turistično dejavnostjo in združuje poslovne enote Terme Dolenjske Toplice, Terme Šmarješke Toplice, Hoteli Otočec in Talaso Strunjan. Družba Terme Krka je tudi večinska lastnica družbe Golf Grad Otočec, d. o. o.
V letu 2022 je bila v Združenih arabskih emiratih ustanovljena družba Krka GCC L.L.C., ki je v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe.
| Krka, d. d., Novo mesto | |
|---|---|
| Sedež | Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, Slovenija |
| Telefon | (07) 331 21 11 |
| Telefaks | (07) 332 15 37 |
| E-naslov | info\@krka.biz |
| Spletni naslov | www.krka.si |
| Osnovna dejavnost | proizvodnja farmacevtskih preparatov |
| Šifra dejavnosti | 21.200 |
| Leto ustanovitve | 1954 |
| Registrski vložek |
Davčna številka: 82646716
Identifikacijska številka za DDV: SI82646716
Matična številka: 5043611000
Osnovni kapital: 54.732.264,71 EUR
Število izdanih delnic: 32.793.448 navadnih kosovnih delnic
V nadaljevanju uporabljamo krajše nazive družb.
OOO KRKA-RUS
OOO KRKA FARMA
Poljska: KRKA - POLSKA, Sp. z o.o.
Madžarska: KRKA Magyarország Kft.
KRKA, d. d., Novo mesto
TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto
Španija: KRKA FARMACÉUTICA, S.L.
Švedska: Krka Sverige AB
Irska: KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED
Portugalska: KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda.
Nemčija: TAD Pharma GmbH
Avstrija: KRKA Pharma GmbH, Wien
Slovaška: KRKA Slovensko, s.r.o.
Češka: KRKA ČR, s. r. o.
Hrvaška: KRKA-FARMA d.o.o.
Srbija: KRKA-FARMA DOO BEOGRAD
Severna Makedonija: KRKA-FARMA DOOEL Skopje
Romunija: KRKA ROMANIA S.R.L.
Bosna in Hercegovina: KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo
Litva: UAB KRKA Lietuva
| TOV KRKA UKRAJINA | Latvija | SIA KRKA Latvija |
|---|---|---|
| Italija | KRKA FARMACEUTICI MILANO S.R.L. | Francija |
| KRKA France Eurl a capital variable | Belgija | KRKA Belgium, SA |
| Kazahstan | TOO KRKA Kazakhstan | |
| Presečni datum prikaza je 31. 12. 2022. | ostale odvisne družbe v tujini | proizvodno-distribucijske družbe |
| Kitajska | Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd. | Bolgarija |
| KRKA Bulgaria EOOD | Čezmorska tržišča | Združeno kraljestvo |
| KRKA UK LTD | Finska | KRKA Finland Oy |
| ZDA | KRKA USA LLC | skupna družba za razvoj, proizvodnjo in distribucijo |
| Grčija | KRKA HELLAS E.P.E. | Nemčija |
| 123 Acurae Pharma GmbH | ZAE | Krka GCC L.L.C |
| Slovenija | zdraviliško-turistična družba |
Dogodek po zaključku obračunskega obdobja ni vplival na računovodske izkaze za leto 2022.
Od 1. januarja 2023 do 20. marca 2023 smo pridobili 25.852 lastnih delnic. Konec tega obdobja je imela Krka 1.811.701 lastnih delnic (5,525 % vseh delnic).
V Krki deluje upravljanje po dvotirnem sistemu, po katerem vodi družbo uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Temelji na zakonodaji Republike Slovenije, slovenski in mednarodni dobri praksi, javno objavljeni Politiki upravljanja družbe ter internih aktih družbe.
V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Vsaka delnica, razen lastnih, predstavlja na skupščini en glas. Družba Krka ima eno vrsto delnic, in sicer navadne kosovne delnice.
Uprava skliče redno skupščino delničarjev praviloma enkrat na leto, in sicer vsaj 30 dni pred dnem zasedanja. Celotno gradivo je od sklica do skupščine na vpogled na sedežu družbe.
Pravico do udeležbe na skupščini in glasovalno pravico imajo vsi delničarji, vpisani v delniško knjigo na presečni dan, objavljen ob sklicu, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci.
Uprava družbe daje delničarjem na skupščini vse potrebne informacije za presojo dnevnega reda, pri čemer upošteva zakonske ali morebitne druge omejitve glede razkrivanja informacij.
Družba je v skladu s točko 8.2 veljavnega Kodeksa upravljanja javnih delniških družb v sklicu skupščine za leto 2022 večje delničarje pozvala, naj javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja naložb v družbi, zlasti s politiko glasovanja, vrsto in pogostostjo izvajanja upravljavskih aktivnosti ter dinamiko komuniciranja z organi vodenja in nadzora družbe.
Na 28. skupščini delničarjev, ki je bila 7. julija 2022, so se delničarji:
V letu 2023 bo v skladu s finančnim koledarjem redna letna skupščina delničarjev 6. julija. Sklic se objavi vsaj 30 dni pred skupščino, in sicer na spletni strani AJPES-a. Objavi se tudi v tiskanem ali elektronskem glasilu družbe, če ga družba ima v času sklica, ter na spletni strani družbe. Objavi se tudi na način, kot ga predpisuje zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov.
V poglavju Delničarji in trgovanje z delnico so navedeni podrobnejši podatki o imetnikih delnic in glasovalnih pravicah.
Nadzorni svet nadzoruje poslovanje in vodenje poslov družbe ter izbere in imenuje člane uprave. Sestaja se najmanj štirikrat na leto. V skladu z določili statuta da upravi družbe predhodno soglasje za sprejem letnega poslovno-finančnega načrta in strategije družbe. V skladu z ZGD-1 opravlja tudi druge naloge, zlasti daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje notranje revizije, k aktu, ki ureja namen, pomen in naloge notranje revizije, ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije. Seznani se tudi z letnim poročilom notranje revizije. Predsednik nadzornega sveta podpisuje pogodbe z zunanjim revizorjem. Uprava lahko le s soglasjem nadzornega sveta v sklicu skupščine določi, da se delničarji lahko skupščine udeležijo in glasujejo na njej, tudi če niso fizično prisotni (točka statuta 6.21).
Sestava nadzornega sveta je določena s statutom. Nadzorni svet sestavlja 9 članov, 6 jih izvoli skupščina delničarjev družbe, 3 člane, predstavnike delavcev družbe, izvoli svet delavcev družbe. Predsednik nadzornega sveta je vedno izvoljen izmed članov, ki jih izvoli skupščina delničarjev. Člani so izvoljeni za obdobje 5 let in so lahko ponovno izvoljeni.
Nadzornemu svetu predseduje Jože Mermal. Njegova namestnika sta predstavnik delničarjev Matej Lahovnik in predstavnik zaposlenih Franc Šašek. Predsednika nadzornega sveta v primeru odsotnosti nadomešča predstavnik delničarjev, če je odsoten tudi on, ga nadomešča predstavnik zaposlenih.
Delo nadzornega sveta poteka v skladu z zakonodajo, priporočili strokovnih združenj, zlasti Združenja nadzornikov Slovenije, in ostalimi priporočili dobre prakse, predvsem s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb.
o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Krka, ki ga obravnava skupščina delničarjev. Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejemajo fiksno plačilo za opravljanje funkcije ter doplačila (za članstvo v komisijah, za funkcijo predsednika nadzornega sveta ali njegovega namestnika, za predsedovanje komisijam in za posebne naloge). Višina vseh vrst njihovih prejemkov je bila določena s sklepi 27. redne skupščine delničarjev leta 2021.
Člani nadzornega sveta družbo in pristojne inštitucije obveščajo o pridobivanju ali odsvojevanju delnic družbe, Krka pa te informacije javno objavlja. V poglavju Posli s povezanimi osebami je predstavljeno, koliko delnic družbe imajo v lasti člani nadzornega sveta.
Področje nasprotja interesov članov nadzornega sveta poleg ZGD-1 operativno ureja poslovnik nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta pri svojem delovanju upoštevajo cilje družbe in jim podrejajo morebitne drugačne osebne interese ali posamične interese tretjih oseb. Vsi člani nadzornega sveta so izpolnili vprašalnik o nasprotju interesov, ki je dostopen na Krkinih spletnih straneh. Ravnanje članov, če pride do nasprotja interesov, je opredeljeno v poslovniku nadzornega sveta, ki je dostopen na spletnih straneh (http://www.krka.si/sl/za-vlagatelje/arhivi/dokumenti-o-upravljanju-druzbe/).
Nasprotje interesov lahko predstavlja zadržek pri glasovanju. Obstoj bistvenega nasprotja interesov, ki ni zgolj začasne narave, je lahko v razmerju do posameznega člana nadzornega sveta razlog za prenehanje njegovega mandata in se presoja že ob pripravi predloga za njegovo izvolitev.
Delo nadzornega sveta in njegovih komisij je natančneje predstavljeno v Poročilu nadzornega sveta Krke, d. d., Novo mesto za leto 2022, ki je objavljeno istočasno z Letnim poročilom 2022 na spletnem portalu Ljubljanske borze SEOnet (http://seonet.ljse.si), na Varšavski borzi prek sistema ESPI ter na Krkinih spletnih straneh.
predsednik nadzornega sveta
Jože Mermal, rojen leta 1954, iz Ljubljane, univerzitetni diplomirani ekonomist, je leta 2019, ko je družba BTC prešla na enotirni sistem upravljanja, postal predsednik upravnega odbora družbe. Pred tem je kot predsednik uprave več kot 26 let uspešno vodil družbo BTC, v kateri na različnih odgovornih funkcijah ustvarja in deluje že od leta 1978.
Bil je pobudnik in vodja projekta prestrukturiranja in preobrazbe nekdanjih javnih skladišč v uspešno, dinamično in hitrorastočo gospodarsko družbo ter hkrati v enega od največjih poslovnih, nakupovalnih, zabaviščnih, rekreativnih, kulturnih in inovacijskih centrov v Evropi BTC City. Kot utemeljitelj in strateg sodobne družbe BTC stremi k nenehnemu vlaganju v razvoj, ki vodi k dolgoročnemu cilju, ta pa je »BTC – odprta družba, družba prihodnjih generacij«. Pod njegovim vodstvom je prek številnih dejavnosti povezana z dolgoročnimi poslovnimi partnerji in postaja svojevrsten ekosistem, ki pri iskanju poslovnih priložnosti vidi izzive v širši družbi, v globalizaciji, inovacijah in trajnostnem razvoju.
V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana je aktivno sodeloval tudi pri nastajanju 230 ha velikega urbanističnega projekta mesta Ljubljana »Partnerstvo Šmartinska«, v okviru katerega so bili zgrajeni Kristalna palača, Radisson Blu Plaza Hotel in Ikea. Skupaj z mestno občino Ljubljana je sodeloval tudi pri nastajanju Intermodalnega logističnega terminala Ljubljana.
Pod njegovim vodstvom je bilo leta 2015 ustanovljeno podjetje ABC pospeševalnik, katerega temeljno poslanstvo je razvoj start-up ekosistema. Ključne vodstvene funkcije opravlja tudi v športnih organizacijah in v okviru mednarodnih športnih dogodkov.
Družba BTC je pod njegovim vodstvom prejela številne nagrade in priznanja za projekte v širšem okolju. Vključuje se tudi v dogodke na kulturnem, športnem, izobraževalnem, humanitarnem in znanstvenem področju, ki jih osebno podpira in se pri tem tudi angažira.
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi leta 1997 nagrado manager leta in leta 2001 strokovno priznanje Slovenskega društva za odnose z javnostmi in komunikacijsko odličnost Primus. Zaradi podpiranja kulture je prejel naziv mecen leta 2011 v kulturi. Za vizionarsko vodenje in ustvarjanje v družbi BTC je leta 2012 prejel nagrado Vision Manager, ki jo podeljujejo strokovnjaki za odnose z javnostjo iz Jugovzhodne Evrope. Leta 2013 mu je Mestna občina Ljubljana podelila nagrado Marjana Rožanca za dosežke na športnem področju. Prejel je tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v kategoriji velikih podjetij za leto 2013. Pod njegovim vodstvom je družba BTC postala prvo in do danes edino slovensko podjetje, katerega delnice so kotirale na Londonski borzi.
Leta 2015 je prejel zlato plaketo Združenja Manager za več kot dve desetletji podpore združenju, leta 2016 pa častitljivo nagrado naj menedžer Jugovzhodne Evrope, ki jo podeljuje Evropska neodvisna agencija. Za zasluge za ugled, pomen in razvoj občine Ljubljana ter razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov je leta 2017 prejel najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana, naziv častni meščan Ljubljane. Po izboru najboljših menedžerjev in podjetij iz Srednje in Jugovzhodne Evrope je leta 2019 prejel nagrado evropski naj menedžer in naj podjetje, ki jo podeljujejo za življenjsko delo. Leta 2020 je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo na področju menedžmenta.
namestnik predsednika nadzornega sveta
Matej Lahovnik, doktor ekonomskih znanosti, je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je zaposlen od leta 1995. Kot raziskovalec, pedagog in mentor se ukvarja s strateškim upravljanjem, združitvami in prevzemi, organizacijo ter poslovnimi spretnostmi. Dvakrat je bil minister za gospodarstvo v vladi Republike Slovenije. Med pogajanji za vstop Slovenije v OECD je vodil pogajalski skupini za korporativno upravljanje in naložbe.
predsednik komisije za kadrovska vprašanja
Boris Žnidarič, doktor družbenih znanosti in magister prava, je bil do upokojitve član uprave Kapitalske družbe. Pred tem je uspešno delal na številnih področjih v Skupini Triglav. Opravljal je funkcijo pomočnika predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, kjer je poleg vodenja in usmerjanja direktorjev organizacijskih enot vodil strateško področje kadrovskega menedžmenta v odvisnih družbah. Bil je član uprave zagrebškega Triglav osiguranja. Vodil je celjsko območno enoto Zavarovalnice Triglav ter centralno službo za preprečevanje in odkrivanje zavarovalniških goljufij. Pred tem je bil svetovalec člana uprave za strateško področje kadrovskega menedžmenta v Skupini Triglav ter pomočnik direktorja za pravne, kadrovske in splošne zadeve v ljubljanski območni enoti. Ima potrdilo o usposobljenosti za člana nadzornih svetov. Poleg raznolikega dela v zavarovalništvu je tudi habilitiran visokošolski učitelj.
predsednik revizijske komisije
Borut Jamnik, rojen leta 1970, iz Ljubljane, je po končanem študiju teoretične matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani karierno pot začel v Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo in po opravljenem pripravništvu vodil številne projekte lastninskega preoblikovanja podjetij. Po kratkem obdobju dela na Agenciji za trg vrednostnih papirjev je v Kapitalski družbi prevzel vodenje oddelka za analize in informacijsko tehnologijo, ki se ukvarja z vrednotenjem naložb in pripravo podlag za upravljavske odločitve. Vodil je projekt ustanavljanja prvega pokojninskega sklada v Sloveniji. Leta 2000 je nastopil mandat člana uprave Kapitalske družbe, pristojnega za finance, analize, informacijsko tehnologijo in dejavnosti, povezane z upravljanjem pokojninskih skladov. V obdobjih 2003–2005 in 2008–2011 je bil predsednik uprave Kapitalske družbe, v vmesnem obdobju član uprave v družbi Hit, pristojen za finance in upravljanje skupine, ter sprva svetovalec in nato član uprave v Probankini družbi za upravljanje. V tem obdobju je vodil projekt spojitve dveh hotelskih podjetij (HITAlpinea in Kompas Hoteli KG) in pogajanja s strateškim partnerjem Harrah’s Entertaiment. Vodil je upravni odbor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), prvega sklada naložb v podjetja v težavah, in to do prenehanja obstoja družbe po pripojitvi Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), kjer je bilo izvedenih nekaj postopkov finančnega in poslovnega prestrukturiranja ter prodaj podjetij. Leta 2011 je prevzel vodenje uprave Modre zavarovalnice, kjer je odgovoren za področja upravljanja premoženja, skladnosti poslovanja, planiranja in kontrolinga ter pravnih in kadrovskih zadev.
Od leta 1999 je bil član ali predsednik številnih organov upravljanja v različnih podjetjih (Telekom Slovenije, Pivovarna Laško, Zavarovalnica Triglav, NLB, Luka Koper, Comet, Swaty, Lesnina, Žito, Krka itd.). Do leta 2018 je bil član upravnega odbora Evropskega združenja pokojninskih skladov javnega sektorja (EAPSPI). Do 4. januarja 2023 je bil član nadzornega sveta in revizijske komisije v Novi KBM.
V Združenju nadzornih svetov (ZNS), ki mu je v obdobju 2008–2020 tudi predsedoval, je aktivno sodeloval pri razvoju stroke in prakse korporativnega upravljanja ter delovanja nadzornih svetov in upravnih odborov. Od leta 2020 je predsednik strokovnega sveta ZNS. Bil je predsednik sveta Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ), kjer nadaljuje mandat kot član sveta.
Kot poslovodja in član nadzornih svetov sodeluje pri različnih oblikah zapletenih korporativnih akcij ter z dolgoletnimi izkušnjami in pogajalskimi sposobnostmi prispeva k reševanju zahtevnih poslovnih izzivov.
Mojca Osolnik Videmšek, rojena leta 1966, univerzitetna diplomirana ekonomistka, je članica uprave Gorenjske banke, d. d., odgovorna za področje upravljanja tveganj. V Gorenjski banki deluje od leta 2014, najprej kot članica uprave (2014–2019), nato kot članica poslovodstva odvisne družbe GB Leasing, d. o. o. (2019–2022). Poleg upravljanja tveganj je bila pristojna za finančno upravljanje, podporo poslovanju, skladnost poslovanja, kadre in organizacijo ter pravne zadeve.
Preden se je zaposlila v Gorenjski banki, je pokrivala različna delovna področja v NLB, d. d., povezana predvsem s korporativnim upravljanjem NLB Skupine. Kot direktorica Sektorja za upravljanje kapitalskih naložb in nadzor je bila članica več nadzornih svetov in revizijskih komisij v odvisnih družbah v Sloveniji in tujini. Opravljala je tudi funkcijo direktorice kabineta uprave in nato generalne sekretarke NLB.
Izkušnje z vodenjem in upravljanjem je pridobila tudi na področju javne uprave. Od septembra 1994 do aprila 1999 je bila vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije, med letoma 2001 in 2003 direktorica Urada predsednika vlade Republike Slovenije, v letu 2000 pa krajši čas generalna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve. Ima certifikat Združenja nadzornikov Slovenije in je tri mandate aktivno sodelovala v njegovem upravnem odboru.
priznane farmacevtske nanotehnologe. Leta 2021 ji je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport podelilo Zoisovo nagrado za življenjsko delo, leta 2022 pa je prejela naziv zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani za pomemben prispevek k razvoju farmacevtske znanosti in predano opravljanje pedagoškega in znanstvenega dela.
V svoji karieri opravljala številne vodstvene funkcije – bila je prodekanja, predstojnica Katedre za farmacevtsko tehnologijo, dekanja Fakultete za farmacijo in prorektorica na Univerzi v Ljubljani (po dva mandata). Kot članica vseskozi deluje v številnih pomembnih komisijah in odborih na državni in univerzitetni ravni. Od leta 2021 je aktivna v svetu Nacionalne agencije RS za kakovost visokega šolstva, v Združenju nadzornikov Slovenije, v Slovenskem farmacevtskem društvu in Odboru RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke.
Življenjsko poslanstvo profesorice Julijane Kristl je raziskovanje, generiranje znanja ter prenašanje odkritij na študente, znanstveno skupnost in v gospodarstvo. Za svoje profesionalno ustvarjanje si postavlja visoke cilje in je vedno usmerjena v prihodnost in družbeno korist. Njeno znanje in osebne kompetence, samostojnost in neodvisnost so dobra osnova za uspešno delovanje v Krkinem nadzornem svetu.
namestnik predsednika nadzornega sveta
Franc Šašek, rojen leta 1967, univerzitetni diplomirani organizator, je v Krki zaposlen od leta 1984 in je vodja Tehnične službe. Že od začetka deluje na področju inženiringa in tehničnih storitev, kjer je med ostalim opravljal dela tehnologa, vodje tehnično-tehnološke priprave in kasneje samostojnega strokovnega sodelavca na področju vzdrževanja in projektnega vodenja.
V letu 2004 je kot vodja projektne skupine SAP PM-vzdrževanje aktivno sodeloval pri vpeljavi informacijskega sistema za podporo poslovnim procesom podjetja (SAP) in bil kasneje imenovan za lastnika procesov vzdrževanja v skupini Krka. V letu 2021 je bil kot lastnik procesa imenovan v projektno skupino za vpeljavo novega sistema SAP S/4HANA, ponovno kot vodja projektne skupine za področje vzdrževanja.
Od leta 1999 dela na področju kakovosti kot pooblaščena oseba za kakovost in izvajalec usposabljanj, v vlogi registriranega notranjega presojevalca pa je v obdobju 2000–2013 izvajal interne presoje integriranega sistema kakovosti. Na področju inženiringa in tehničnih storitev je bil leta 2007 imenovan za pooblaščeno osebo za informacijsko varnost, leta 2019 pa še za pooblaščeno osebo za neprekinjeno poslovanje. S tem je soodgovoren za vzdrževanje integriranega sistema kakovosti, skladnost delovanja in neprekinjeno poslovanje v organizacijski enoti in podjetju.
Pri Združenju članov nadzornih svetov Slovenije se je leta 2009 usposobil za člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb. Za mandatni obdobji 2009–2013 in 2014–2018 ter ponovno za mandatno obdobje 2019–2022 je bil izvoljen za predsednika sveta delavcev Krke, tretji mandat člana nadzornega sveta pa je kot predstavnik zaposlenih nastopil 21. junija 2019.
Dr. Mateja Vrečer, rojena leta 1966, je v Krki zaposlena od leta 1990. Zaposlila se je kot diplomirana inženirka farmacije, nato pa je naredila strokovni izpit za diplomirano inženirko farmacije ter magisterij in doktorat iz farmacevtskih znanosti. Najprej je delala v Sektorju za razvoj in raziskave, kjer je pripravljala možnostne študije za predlagane nove izdelke, po njihovi odobritvi pa je projekte vodila do registracije in lansiranja v Sloveniji. Od leta 1997 je delala na področju upravljanja kakovosti kot namestnica direktorice Sektorja za upravljanje kakovosti in od marca 2007 tudi kot vodja Službe za zagotavljanje kakovosti na mednarodnem področju. Septembra 2011 je prevzela vodenje Upravljanja kakovosti.
Funkcijo članice nadzornega sveta Krke je kot predstavnica zaposlenih opravljala že v mandatnih obdobjih 2005–2009 in 2009–2014, tretji mandat pa je nastopila junija 2014. Svet delavcev jo je kot predstavnico zaposlenih izvolil tudi za novo mandatno obdobje, ki se je začelo 21. junija 2019.
Mag. Tomaž Sever, rojen leta 1967, je magistriral iz poslovodenja in organizacije, po osnovni izobrazbi pa je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. V Krki je zaposlen od leta 1995. Je namestnik direktorja Prodaje z zadolžitvami direktorja Regije Srednja Evropa. Področja njegovega delovanja so skrb za raziskavo trgov, predlaganje in razvijanje Krkinega nastopa na posameznih trgih, definiranje prodajne ponudbe, predlaganje cenovne strategije za posamezne trge, sodelovanje pri načrtovanju promocijskih dejavnosti, oblikovanje, razvijanje in upravljanje distribucijskih poti, sodelovanje pri ustvarjanju prodajne mreže v tujini. Pred zaposlitvijo v Krki je od leta 1992 do leta 1995 delal v podjetju IBM Slovenija, d. o. o., kjer je bil najprej prodajni zastopnik za informacijske sisteme, kasneje pa je vodil projekte uvajanja informacijskih sistemov.
Funkcijo člana nadzornega sveta Krke je kot predstavnik zaposlenih opravljal že v mandatnem obdobju 2005–2009, leta 2009 je bil ponovno izvoljen za 5 let, junija 2014 je nastopil tretje mandatno obdobje. Svet delavcev ga je kot predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu izvolil tudi za novo mandatno obdobje, ki se je začelo 21. junija 2019.
V skladu z 280. členom ZGD-1 je nadzorni svet v revizijsko komisijo imenoval neodvisnega strokovnjaka za računovodstvo ali revizijo Boruta Šterbenca. Imenovani ni član nadzornega sveta družbe.
neodvisni strokovnjak za računovodstvo ali revizijo, član revizijske komisije
Uprava ima zlasti naslednje naloge:
Upravo sestavlja 5 članov:
Predsednik in ostali člani Krkine uprave v letu 2022 niso bili član organov vodenja ali nadzora zunaj skupine Krka.
Mandat članov uprave traja 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Proces kandidiranja in izbire članov uprave je potekal v letu 2021, ko je nadzorni svet imenoval upravo za mandatno obdobje, ki se je začelo 1. januarja 2022.
Delovanje uprave ter razdelitev področij in nalog med posameznimi člani določa Poslovnik o delu uprave. Način delovanja je usklajevanje mnenj in soglasno odločanje. V skladu s Pravili organiziranosti in Poslovnikom o delu uprave imajo člani uprave tudi operativne naloge na področju vodenja. Vsak je odgovoren za določeno število organizacijskih enot, s čimer je omogočeno neposredno sodelovanje med upravo in direktorji organizacijskih enot.
Upravi pri njenem delu pomagajo naslednji organi:
Odbore sestavljajo člani uprave, vodstveni delavci in strokovnjaki za posamezna področja v Krki. Odbori pripravljajo poslovno politiko in strateške usmeritve za posamezna področja in imajo nekatere pristojnosti za odločanje o izvajanju letnih načrtov. Nekateri odbori imajo tudi pristojnosti na področju upravljanja tveganj. Odbor za trajnost deluje od 1. januarja 2023.
Plačila, povračila in druge ugodnosti članov uprave so določena s pogodbami o opravljanju dela, sklenjenimi med nadzornim svetom in posameznim članom uprave. V skladu z zahtevami ZGD-1 obravnavajo politike prejemkov uprav skupščine delničarjev s posvetovalnim sklepom. Določilo se uporablja za skupščine, ki potekajo od 24. avgusta 2021.
Plačila članom uprave v letu 2022 so bila izplačana v denarju. Podatki o tem so objavljeni v računovodskem poročilu v pojasnilih Posli s povezanimi osebami in v poročilu o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Krka, ki ga je obravnavala skupščina delničarjev 7. julija 2022.
Člani uprave in z njimi povezane osebe družbo in pristojne inštitucije obveščajo o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi delnic družbe ali z njo povezane družbe. Krka te informacije javno objavlja.
Dolžnosti članov uprave glede obvladovanja morebitnih nasprotij interesov ureja ZGD-1, operativno pa še poslovnik uprave, ki temelji na dobri praksi, zlasti Kodeksu upravljanja javnih delniških družb. Poslovnik poudarja, da morajo biti člani uprave na vseh področjih lojalni družbi. Nemudoma, najkasneje v treh dneh po nastopu morebitnega nasprotja interesov, ga morajo razkriti nadzornemu svetu in upravi. Med opravljanjem funkcije morajo spoštovati prepoved konkurence.
Članstvo v nadzornih svetih družb zunaj skupine Krka lahko v skladu s poslovnikom sprejmejo šele po predhodnem obvestilu nadzornega sveta in pridobitvi njegovega soglasja. Noben član uprave družbe Krka v letu 2022 ni bil član nadzornih organov družb zunaj skupine Krka. Nasprotje interesov članov uprave se presoja že ob njihovem imenovanju.
V zvezi s pooblastili uprave je 26. skupščina delničarjev, ki je bila 9. julija 2020, upravo za 36 mesecev pooblastila za pridobivanje lastnih delnic, pri čemer skupni delež vseh lastnih delnic ne sme preseči 10 % osnovnega kapitala družbe, kar vključuje tudi delnice, ki jih ima družba že v lasti. Družba je glede programa nakupov lastnih delnic javnost obvestila na spletnem portalu Ljubljanske borze SEOnet (http://seonet.ljse.si).
V nadaljevanju predstavljamo življenjepise članov uprave, ki so pod vodstvom Jožeta Colariča delali v upravi družbe v šestletnem mandatnem obdobju od 1. januarja 2016 do vključno 31. decembra 2021. Nadzorni svet je upravo v enaki sestavi imenoval tudi za naslednje šestletno mandatno obdobje, ki se je začelo 1. januarja 2022.
Rodil se je leta 1955 v Brežicah. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in študij končal leta 1979.
V Krki je zaposlen od leta 1982. Začel je v Finančnem sektorju, kjer je bil najprej vodja Oddelka za devizno-plačilni promet in nato pomočnik direktorja. Leta 1989 je prevzel vodenje Službe izvoza v Eksport-import sektorju in čez dve leti postal namestnik direktorja sektorja.
V začetku leta 1993 je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja za trženje in finance, septembra istega leta pa je prevzel še vodenje sektorja Marketing in prodaja.
Leta 1997 je bil imenovan za člana uprave. Naslednje leto ga je nadzorni svet podjetja imenoval za namestnika predsednika uprave, leta 2002 pa ga je evidentiral kot bodočega predsednika uprave in mandatarja za pripravo predloga nove uprave.
Na seji 12. julija 2004 ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja. Petletni mandat je nastopil 1. januarja 2005. Na seji 21. januarja 2009 ga je nadzorni svet imenoval za naslednji mandat, ki se je začel 1. januarja 2010 in je trajal šest let. Pod njegovim vodstvom je Krka postala ena od vodilnih generičnih farmacevtskih družb na svetu in si ustvarila dobro podlago za rast. Delovanje Jožeta Colariča temelji na domačem znanju, novih izdelkih, vsakoletnem vlaganju, zaposlovanju in stalnem izplačevanju dividend. Člani Krkinega nadzornega sveta so ga zato leta 2015 soglasno imenovali za predsednika uprave in generalnega direktorja za novo šestletno mandatno obdobje, ki se je začelo 1. januarja 2016. Po poteku tega mandata so ga ponovno imenovali za predsednika uprave in generalnega direktorja za novo šestletno mandatno obdobje, ki ga je nastopil 1. januarja 2022. Soglasno so za mandatno obdobje 2022–2027 potrdili tudi upravo, ki jo je predlagal Jože Colarič, ter članico uprave – delavsko direktorico, ki jo je predlagal svet delavcev. Sestava uprave v mandatnem obdobju 2022–2027 tako ostaja nespremenjena.
Rodil se je leta 1960 v Zadru na Hrvaškem. Na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer farmacija, je diplomiral leta 1984, sedem let kasneje pa magistriral. Leta 1993 je končal mednarodni študij MBA na IEDC, Brdo. Na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani je doktoriral leta 2000.
V Krki se je zaposlil leta 1984 v Oddelku za stabilnost. Leta 1991 je postal vodja Oddelka za farmacevtsko tehnologijo, dve leti kasneje pa je prevzel vodenje Službe za razvoj farmacevtike v Sektorju za raziskave in razvoj. Leta 1998 je bil imenovan za namestnika direktorja omenjenega sektorja, leta 1999 pa za njegovega direktorja.
Za člana uprave je bil imenovan leta 2001, drugi mandat je nastopil 31. julija 2002 ter bil ponovno imenovan za obdobje od 31. julija 2007 do 31. decembra 2009. Od leta 2002 je direktor Razvoja in raziskav. Nadzorni svet družbe ga je na seji 29. julija 2009 znova imenoval za člana uprave za šestletno mandatno obdobje, ki se je začelo 1. januarja 2010. Aleš Rotar je odločilno pomagal razvijati znanje ter vzpostaviti poslovne funkcije za Krkin lastni razvoj in raziskave. Zaradi uspešnega dela ga je nadzorni svet na predlog Jožeta Colariča novembra 2015 soglasno imenoval za člana uprave za mandatno obdobje 2016–2021, v katerem je uspešno združil razvojne in proizvodne procese v eno izmed Krkinih največjih organizacijskih enot Razvoj in proizvodnja zdravil. Zaradi številnih sinergij med strokovnjaki v razvoju in proizvodnji sta se posledično izboljšala prenos tehnologij in upravljanje življenjskega cikla izdelkov, zaradi česar se je povečala tudi proizvodnja. Med njegovim delovanjem je Krka skoraj podvojila število lansiranih izdelkov.
Na predlog Jožeta Colariča ga je nadzorni svet v letu 2021 soglasno imenoval za člana uprave tudi v novem šestletnem mandatu, ki se je začel 1. januarja 2022.
Rodil se je leta 1971 v Novem mestu. Gimnazijo je končal v Novem mestu. Na Fakulteti za farmacijo je diplomiral leta 1996 in dobil naziv magister farmacije. Strokovni izpit je opravil leta 1998, leta 2010 pa doktoriral na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.
V Krki se je leta 1997 zaposlil kot pripravnik v Službi skladišč in transporta v Oskrbi z izdelki. V letu 1998 je delal kot tehnolog skladiščenja in nato še kot samostojni tehnolog skladiščenja. Leta 2000 je prevzel delo pomočnika vodje Službe skladišč in transporta, v letu 2002 pa je postal namestnik vodje Logističnega centra v Oskrbi z izdelki. S 1. februarjem 2004 je bil imenovan za direktorja Krkinega predstavništva v Bangaloreju v Indiji. V Slovenijo se je vrnil 1. julija 2005 in prevzel delo vodje Logističnega centra v Oskrbi z izdelki. Za namestnika direktorja Oskrbe z izdelki je bil imenovan 1. decembra 2008, za direktorja Oskrbe z izdelki pa 1. januarja 2010.
Nadzorni svet družbe ga je na seji 29. julija 2009 imenoval za člana uprave za šestletno mandatno obdobje, ki ga je začel 1. januarja 2010. Krkina pomembna konkurenčna prednost je, da sama proizvaja velik del potrebnih zdravilnih učinkovin in surovin, zato dosega boljšo ekonomiko izdelkov in krajše odzivne čase. Vinko Zupančič je ključno prispeval k uspehu te strategije. Na predlog Jožeta Colariča ga je nadzorni svet leta 2015 soglasno imenoval za člana uprave za mandatno obdobje 2016–2021. V njem je uspešno vodil razvoj in proizvodnjo surovin ter oskrbno verigo. Z vidika končnih izdelkov je bila posebej pomembna njegova vloga pri obvladovanju preskrbovalne verige od izboljševanja ekonomike surovin do optimizacije procesov. Stalno je izboljševal tudi izkoriščenost skladiščnih zmogljivosti ter optimiziral uporabo cestnega in drugega transporta.
Na predlog Jožeta Colariča ga je nadzorni svet v letu 2021 soglasno imenoval za člana uprave za nov šestletni mandat, ki se je začel 1. januarja 2022.
David Bratož, univerzitetni diplomirani ekonomist, se je rodil leta 1976 v Novem mestu. Po končani novomeški gimnaziji je šolanje nadaljeval na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2000 diplomiral na poslovnem oddelku, smer finance.
Kariero v Krki je začel leta 2001 v Finančnem sektorju, kjer je izpeljal več pomembnih projektov. Leta 2003 je začel delati v Prodaji, v Regiji Srednja Evropa, zadolžen pa je bil predvsem za poljski trg. Zaradi uspešnega dela je leta 2007 postal direktor družbe Krka - Polska in operativno vodil marketing, prodajo, proizvodnjo in distribucijo. Dve leti zatem je postal predsednik upravnega odbora.
Skupaj s sodelavci je Krko - Polsko razvil v eno od Krkinih največjih in najuspešnejših odvisnih družb. Med njegovim vodenjem sta se na Poljskem podvojili tako prodaja kot količina proizvedenih izdelkov, kar je njemu in Krki - Polski prineslo številne nagrade.
David Bratož podrobno pozna delovanje vseh poslovnih funkcij velikega podjetja. Na predlog Jožeta Colariča ga je nadzorni svet leta 2015 prvič imenoval za člana uprave za mandatno obdobje 2016–2021. V njem je imel pomembno vlogo pri prenovi Krkine razvojne strategije, zadolžen pa je bil tudi za obvladovanje financ, ekonomike mednarodnega in domačega poslovanja, kontroling skupine Krka, poslovno informiranje in razvoj poslovne informatike. Vzpostavil je področje skladnosti poslovanja in korporativne integritete ter varstva osebnih podatkov. Med njegovim mandatom je Krka še pospešila digitalizacijo in uporabo oblačnih tehnologij ter nadgradila področje informacijske varnosti. Vodi strokovno skupino, ki v Krki nadgrajuje področje trajnostnega upravljanja. Kot član uprave uspešno sodeluje s svetom delavcev in sindikatoma, pokriva pa tudi področja, povezana z rekreacijo, prehrano in stanovanjsko problematiko zaposlenih ter Krkina društva.
Je član Nadzornega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Na predlog Jožeta Colariča ga je nadzorni svet v letu 2021 soglasno imenoval za člana uprave za nov šestletni mandat, ki se je začel 1. januarja 2022.
Milena Kastelic, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, se je rodila leta 1968 v Novem mestu. Novomeško gimnazijo je končala leta 1986 in se vpisala na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, smer živilska tehnologija. Njena diplomska naloga z naslovom Vrednotenje glukoamilazne aktivnosti kvasovke Saccharomyces diastaticus je bila leta 1991 nagrajena s Prešernovo nagrado za študente. Leta 1993 je končala še usposabljanje na nemškem inštitutu za organizacijo dela REFA.
V Krki uspešno dela od leta 1992, njena poklicna pot je že skoraj tri desetletja tesno povezana z zdravilnimi rastlinami in proizvodnjo izdelkov brez recepta oziroma izdelkov na recept za uporabo v humani in veterinarski medicini. Pripravništvo je opravljala v Programu pomožnih zdravil in zelišč ter ga uspešno končala z nalogo o tehnologiji sušenja rastlinskih surovin. Pet let je delala kot proizvodna tehnologinja in leta 1996 postala vodja Obrata za proizvodnjo zelenih zdravil, ki ga je po preimenovanju v Obrat Bršljin uspešno vodila do aprila 2018. Od januarja 2016 do julija 2021 je vodila tudi Proizvodnjo poltrdnih, tekočih in ostalih oblik, julija 2021 pa je prevzela naloge namestnice direktorice Proizvodnje zdravil za področje in opravlja naloge s področja izobraževanja zaposlenih.
Kot Krkina notranja presojevalka je 15 let prispevala k izboljševanju poslovnih procesov v družbi. Na ta način je spoznala tudi delo drugih organizacijskih enot in pomen trdnih povezav med njimi ter rezultate vzajemnega sodelovanja. Svet delavcev jo je leta 2015 predlagal za delavsko direktorico, nadzorni svet pa jo je novembra 2015 prvič imenoval za članico uprave – delavsko direktorico za mandatno obdobje 2016–2021. Med zaposlenimi uživa veliko zaupanje, zato jo je svet delavcev leta 2021 ponovno izvolil za delavsko direktorico.
V skladu s tem jo je nadzorni svet v letu 2021 soglasno imenoval za članico uprave – delavsko direktorico za nov šestletni mandat, ki se je začel 1. januarja 2022.
Interna razdelitev področij dela članov uprave je objavljena na https://www.krka.si/sl/o-krki/kdo-je-kdo/uprava. V skladu z dobro prakso dodajamo, da strokovno skupino, ki v Krki nadgrajuje področje trajnostnega upravljanja, po sklepu uprave vodi njen član David Bratož.
Uprava in nadzorni svet sta že v letu 2020 sprejela dokument Politika raznolikosti in ga objavila na spletnih straneh družbe. Pri pripravi sta sledila priporočilom Združenja nadzornikov Slovenije za prostovoljno doseganje spolne raznolikosti v organih vodenja in nadzora. Do leta 2026 se želita postopno približati modelu 40/33/2026 (40 % manj zastopanega spola v nadzornem svetu ter 33 % v upravi in nadzornem svetu skupaj). V nadzornem svetu je v letu 2022 delalo 33 % članic, v upravi in nadzornem svetu skupaj pa 29 % članic.
Ključna področja politike raznolikosti so spolna, generacijska in strokovna raznolikost, cilj pa je zagotavljati uravnoteženo zastopanost spolov, primerno interdisciplinarnost in generacijski razpon za prenos izkušenj in znanja. Obravnava zlasti raznolikost uprave in nadzornega sveta, družba pa jo smiselno uporablja na vseh ravneh vodenja.
so komisija za kadrovska vprašanja nadzornega sveta, nadzorni svet, uprava, svet delavcev, morebitne komisije, ki so vključene v postopke izbire članov organov vodenja in nadzora, ter Kadrovski sektor družbe Krka.
Skupino Krka sestavljajo obvladujoča družba Krka ter odvisne družbe v Sloveniji in zunaj nje. Odvisne družbe so praviloma v 100-odstotni lasti družbe Krka in so organizirane kot družbe z omejeno odgovornostjo.
Za vse družbe v skupini Krka veljajo enotna pravila upravljanja, organiziranosti in delovanja, razen če lokalna zakonodaja zahteva drugače. Obvladujoča družba postavlja strateške usmeritve in cilje za vse odvisne družbe in spremlja uresničevanje njihovih načrtov. Zaradi boljše povezave in nadzora poslovanja odvisnih družb uprava obvladujoče družbe Krka praviloma predstavlja skupščino odvisnih družb.
Pomembnejša izjema glede na navedeno je skupno podjetje Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd. na Kitajskem, v katerem ima Krka 60-odstotni lastniški delež, kitajski partner Ningbo Menovo pa 40-odstotnega. V tričlanskem odboru direktorjev te družbe ima Krka dva predstavnika, eden od njiju je predsednik odbora.
Področja korporativne integritete, skladnosti in transparentnosti delovanja so bila v Krki vedno pomembna in vključujejo vse ravni delovanja in poslovanja, zaposlenih in tretjih oseb. Nenehno si prizadevamo še izboljševati etično kulturo ter varovati Krkin ugled in premoženje. Vodilo vseh zaposlenih pri opravljanju del in nalog je ravnanje v skladu z etičnimi načeli poštenosti, lojalnosti in profesionalnosti, veljavnimi predpisi in Krkinimi internimi akti. Stalno povečujemo ozaveščenost zaposlenih o znakih prevar, neskladij ali morebitnih drugih kršitev ter načinih njihovega obvladovanja, odgovornosti pri prepoznavanju in poročanju o njih.
Kodeks ravnanja Krke je kot zapis načel in pravil etičnega ravnanja ter dobrih poslovnih običajev in standardov ravnanja krovni dokument področja. Uprava ga je sprejela leta 2018 za skupino Krka, posodobljen je bil leta 2020, preverja in po potrebi posodablja se na dve leti. Nazadnje je bil pregledan januarja 2023. Objavljen je na Krkinih spletnih straneh oziroma spletnih straneh Krkinih odvisnih družb in je na voljo v 29 jezikih. Pri odvisnih družbah upoštevamo posebnosti lokalne zakonodaje.
Vsi zaposleni so zavezani k upoštevanju kodeksa.
Na ravni skupine Krka skrbimo za izobraževanje in zavedanje zaposlenih o pomenu skladnosti poslovanja in korporativne integritete. Znanje o tem obnavljajo vsaki dve leti prek eCampusa, zaposleni v Marketingu pa na internih strokovnih srečanjih.
Kupce, dobavitelje in poslovne partnerje preverjajo različne Krkine strokovne službe. Tako za zdaj upravljamo tudi tveganja s področja skladnosti poslovanja in korporativne integritete. Novozaposlene s tem seznanjamo na uvajalnih seminarjih, dobijo pa tudi pisno kopijo kodeksa. Opravljeno izobraževanje se evidentira s seznami prisotnosti oziroma v eCampusu.
Obravnavo kršitev Kodeksa ravnanja Krke ter morebitne sume prevarantskega, koruptivnega ali drugega neskladnega ravnanja v škodo Krke urejajo Direktiva (EU) 1937/2019 oziroma na njeni podlagi sprejeta lokalna zakonodaja, interno pa še Krkin Pravilnik o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju prevar.
Vzpostavili smo javni naslov [email protected], kjer lahko zaposleni v skupini Krka prijavijo sume nepravilnosti. Krkine družbe z več kot 250 zaposlenimi so po enakem zgledu vzpostavile lastne kanale. Prijave obravnava pooblaščenec, ki praviloma za vsak obravnavani primer imenuje delovno skupino s strokovnjaki za konkretno področje. Prijaviteljem zagotavljamo anonimnost ter poskrbimo za njihovo ustrezno zaščito pred morebitnimi povračilnimi ukrepi. Po zaključku primera sprejmemo korektivne ukrepe, kadar so utemeljeni.
Od 1. maja 2018, ko je začel veljati Kodeks ravnanja Krke, je na javni naslov pooblaščenca [email protected] prispelo 72 prijav – 8 v letu 2022, 15 v letu 2021, 25 v letu 2020, 10 v letu 2019, 14 v letu 2018. Na tej podlagi smo sprejeli korektivne ukrepe, s katerimi smo še izboljšali notranje kontrole.
Na ravni skupine Krka je imenovan pooblaščenec za skladnost poslovanja, ki mu je zaupana samostojna in neodvisna funkcija nadzora korporativne integritete. Sodeluje s pravno službo, z zaposlenimi iz posameznih organizacijskih enot, ki mu svetujejo pri urejanju skladnosti poslovanja na posameznih področjih, in s sodelavko za strokovno in administrativno pomoč. Pooblaščenec za skladnost s svojimi aktivnostmi seznanja nadzorni svet prek načrta aktivnosti (Načrt integritete), ki ga nadzorni svet obravnava vsaki dve leti, nazadnje v letu 2022. O vseh aktivnostih enkrat na leto poroča upravi.
V letu 2020 smo na podlagi dobre prakse (Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države) prvič pripravili Načrt integritete, ki popisuje tveganja na področju integritete, etike in skladnosti pri poslovanju ter predlaga izboljšave. Posodabljamo ga vsako leto in predstavlja zavezo k stalnemu izboljševanju skladnosti pri poslovanju na navedenih področjih.
Verjetnost in posledice nastanka škodljivih dogodkov so ovrednotene kot majhne, srednje velike in velike. Ocena posameznega tveganja je določena ob upoštevanju velikosti možne škode in verjetnosti njenega nastanka. Glede na velikost tveganja ter vzpostavljeno notranjo kontrolo se po potrebi predvidijo dodatni ukrepi za izboljševanje.
Krkine družbe v Ruski federaciji, na Poljskem in v Ukrajini so svoj načrt integritete pripravile že v letu 2021, v Nemčiji in Termah Krka pa v letu 2022.
V letu 2022 na nobenem od navedenih področij niso bila zaznana velika tveganja.
Krkina podjetja pri marketinških aktivnostih upoštevajo nacionalno zakonodajo in kodeks promocije. Aktivnosti, ki jih pri trženju zdravil na recept izvajajo zaposleni, podrobneje določajo še Krkin kodeks promocije in operativna navodila glede obiskov zdravstvenih delavcev ter izvedbe strokovnih srečanj, izobraževanj in obiskov podjetja. Sodelovanje z zdravstveno skupnostjo se nanaša zlasti na zdravstvene delavce, zdravstvene organizacije, bolnike in društva bolnikov.
Omenjeni interni pravilniki se redno posodabljajo. Prevedeni so tudi v jezike držav, v katerih ima Krka marketinško mrežo. Zaposleni, ki se ukvarjajo z marketinškimi aktivnostmi, se z učenjem prek eCampusa ter na internih cikličnih srečanjih in marketinških usposabljanjih seznanijo z vsebino omenjenih pravil in se zavežejo delovati v skladu z njimi.
Načela nediskriminiranja so opredeljena v dveh krovnih dokumentih, in sicer v Kodeksu ravnanja Krke in v Načrtu integritete, ki je izvedbeni dokument.
Prijav sumov diskriminacije na podlagi rasne pripadnosti, barve kože, spola, veroizpovedi, političnih prepričanj, nacionalnosti ali družbenega izvora doslej ni bilo.
Podjetja v skupini Krka so včlanjena v tista interesna združenja, ki so obvezna ali članstvo v njih predstavlja tržno prakso.
Krka razkriva prenose sredstev zdravstvenim delavcem, zdravstvenim organizacijam in društvom bolnikov. Razkritja objavi na spletnih straneh vsako leto do 30. junija za preteklo leto.
Področje sponzorstev in donacij se obvladuje v kontekstu aktivnosti trajnostnega poslovanja skupine Krka. Operativne aktivnosti v zvezi s sponzorstvi in donacijami se izvajajo v skladu s Sponzorskim priročnikom skupine Krka. V skladu s svojim poslanstvom Živeti zdravo življenje namenjamo večino sponzorskih in donatorskih sredstev projektom, ki so povezani z zdravjem in kakovostjo življenja. Največ sredstev namenjamo športu, kulturi, zdravstvu, znanosti, izobraževanju in humanitarnim dejavnostim. Več o tem pišemo v poglavju Trajnostni razvoj.
Krka je 31. maja 2019 podpisala Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, katere pobudnik je bilo Ministrstvo za zunanje zadeve. Podpisalo jo je 18 večjih slovenskih podjetij. Na državni ravni to področje ureja Nacionalni akcijski načrt Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu.
Pogodbe, ki jih Krka sklepa s poslovnimi subjekti, še ne vsebujejo določb o spoštovanju človekovih pravic, je pa njihovo spoštovanje določeno v Kodeksu ravnanja Krke. V državah, v katerih poslujemo, upoštevamo vse zakonske predpise in standarde s področja človekovih pravic.
Kadrovsko področje je del Načrta integritete, ki ga posodabljamo vsako leto, nazadnje junija 2022.
Notranja revizija svoje delo v skupini Krka izvaja na osnovi srednjeročnega in letnega načrta dela ter v skladu s pravili (Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Etičnim kodeksom).
V skladu z načrtom dela za leto 2022 je bilo opravljenih 17 rednih notranjerevizijskih pregledov. Vsi so potekali po metodologiji COSO (The Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission).
Omenjena metodologija je svetovno priznana in je podlaga za celovito spremljanje upravljanja tveganj. Na osnovi te metodologije notranji revizorji ugotavljajo doseganje revizijskih ciljev v kategorijah delovanja, poročanja in skladnosti s predpisi vsakega revizijskega področja.
Notranjerevizijski pregledi so bili opravljeni na naslednjih področjih: razvoj in raziskave učinkovin, razvoj analitike, zagotavljanje kakovosti materiala in učinkovin, prodaja, digitalni marketing in obvladovanje promocijskih materialov, obvladovanje varstva okolja in skladiščenja nevarnih snovi ter upravljanje informacijske tehnologije. Opravljene so bile tudi redne notranje revizije v več odvisnih družbah in predstavništvih v tujini in v Sloveniji. V skladu z omenjenimi standardi so notranji revizorji izvajali tudi svetovalno dejavnost. V letu 2022 je notranja revizija sodelovala zlasti pri pripravi trajnostne (ESG) politike in strategije.
Notranji revizorji so za omenjena področja revidiranja zagotovili, da je sistem notranjih kontrol za doseganje postavljenih ciljev v revidiranih enotah in procesih vzpostavljen, deluje in je učinkovit. Obstajajo pa možnosti za njegovo izboljšanje, zato so predlagali priporočila, ki so jih kategorizirali po posameznih stopnjah tveganj, ter redno preverjali njihovo uresničevanje.
Notranji revizorji sodelujejo s Krkinim nadzornim svetom in njegovo revizijsko komisijo ter z zunanjimi revizorji. Glede na določila standardov so bile do sedaj izvedene že tri neodvisne zunanje presoje kakovosti delovanja notranje revizije. Pridobljena so bila pozitivna mnenja.
Notranje kontrole so usmeritve in postopki, ki jih je skupina Krka vzpostavila in jih izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovala tveganja, ki so povezana z računovodskim in davčnim poročanjem. Namen notranjih kontrol je zagotoviti zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavno zakonodajo ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Uvajanje poenotenih informacijskih sistemov v odvisne družbe in razvoj poslovne informatike povečujeta učinkovitost izmenjave računovodskih podatkov med odvisnimi družbami in obvladujočo družbo in s tem kontrolo teh informacij.
Računovodske kontrole, vključno z notranjimi davčnimi kontrolami, temeljijo na načelih resničnosti in delitve odgovornosti, na kontroli izvajanja poslov, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti.
Dokumenta Davčna strategija skupine Krka in Kodeks davčnega ravnanja skupine Krka določata politiko, cilje, usmeritve in načela obvladovanja davčnega področja, vključno s področjem transfernih cen, ki temeljijo na načelih in pravilih etičnega ravnanja ter na dobrih poslovnih običajih in standardih ravnanja, opredeljenih v Kodeksu ravnanja Krke.
odločitvam, ob spremembah oziroma pred uvedbo novih poslovnih modelov oziroma poslov preveriti tudi davčni vidik, spremljati spremembe davčne zakonodaje in stalno usposabljati zaposlene, ki so vključeni v davčni proces, sodelovati z davčnimi organi in skrbeti za odprto, korektno in konstruktivno sodelovanje ter vzdrževati partnerski odnos. Vse to pa zagotavljati z ustrezno organiziranostjo in delovanjem davčne funkcije v skupini Krka ter z jasno opredelitvijo odgovornosti.
Računovodske in davčne kontrole so tesno povezane s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov. Ustreznost delovanja in vzpostavitev potrebnih kontrol v okviru informacijskih sistemov vsako leto preverjajo pooblaščeni zunanji izvajalci.
Tveganja, vezana na konsolidirane računovodske izkaze skupine Krka, obvladujemo z usmerjanjem in nadzorovanjem izvajanja aktivnosti v okviru računovodske funkcije v odvisnih družbah in z revizijo letnih računovodskih izkazov vseh odvisnih družb, ki sestavljajo skupino Krka.
Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe in konsolidiranih računovodskih izkazov skupine Krka izvaja revizijska družba KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d. o. o., ki so jo za revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 imenovali delničarji na 28. skupščini delničarjev Krke 7. julija 2022. Zunanji revizor v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta.
Posli družbe Krka z revizijsko družbo KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d. o. o., in posli družb v skupini s posameznimi revizorskimi družbami so predstavljeni v pojasnilih k računovodskim izkazom Posli z revizorsko družbo.
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje |
|---|---|---|
| Jože Mermal | predsednik | 2015 |
| Borut Jamnik | član | 2017 |
| Matej Lahovnik | namestnik predsednika | 2020 |
| Julijana Kristl | članica | 2010 |
| Boris Žnidarič | član | 2016 |
| Mojca Osolnik Videmšek | članica | 2019 |
| Franc Šašek | namestnik predsednika | 2009 |
| Mateja Vrečer | članica | 2005 |
| Tomaž Sever | član | 2005 |
| Predstavnik | Trajanje trenutnega mandata | Udeležba na sejah | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba in strokovni profil |
|---|---|---|---|---|---|---|
| kapitala | 2025 | 6/7 | moški | slovensko | 1954 | univerzitetni diplomirani ekonomist |
| kapitala | 2027 | 7/7 | moški | slovensko | 1970 | |
| kapitala | 2025 | 7/7 | moški | slovensko | 1971 | |
| kapitala | 2025 | 7/7 | ženski | slovensko | 1953 | |
| kapitala | 2025 | 7/7 | moški | slovensko | 1948 | |
| kapitala | 2024 | 7/7 | ženski | slovensko | 1966 | |
| kapitala | 2024 | 6/6 | moški | slovensko | 1967 | |
| zaposlenih | 2024 | 6/6 | ženski | slovensko | 1966 | |
| zaposlenih | 2024 | 6/6 | moški | slovensko | 1967 |
| da | da | da | da | da | da | da | da | da |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Za nobenega člana ali članico v letu 2022 ni obstajalo trajno in relevantno nasprotje interesov. Izjave o neodvisnosti so objavljene na spletnih straneh družbe.
| Predsednik revizijske komisije | Član revizijske komisije | Članica komisije za kadrovska vprašanja |
|---|---|---|
| Predsednik komisije za kadrovska vprašanja | Članica revizijske komisije | Član revizijske komisije |
| Članica komisije za kadrovska vprašanja | Član komisije za kadrovska vprašanja |
Člani nadzornega sveta družbe, predvsem predstavniki kapitala, prevzemajo zadolžitve tudi v organih nadzora ali vodenja drugih družb, vendar ne v obsegu, ki bi vplival na njihovo delo v nadzornem svetu družbe Krka. Pri tem upoštevajo določila Zakona o gospodarskih družbah.
večkrat nagrajen za vizionarsko delo v gospodarstvu in za aktivnosti na kulturnem, športnem, izobraževalnem in humanitarnem področju
kot dolgoletni predsednik Združenja nadzornikov Slovenije je pomembno prispeval k razvoju stroke in prakse korporativnega upravljanja
avtor ali soavtor številnih znanstvenih prispevkov o strateškem upravljanju in z bogatimi mednarodnimi izkušnjami na področju upravljanja in oblikovanja gospodarskih politik
dolgoletna profesorica in dekanja Fakultete za farmacijo, med njene izredne dosežke spadata razvoj in uveljavitev farmacevtske nanotehnologije v Sloveniji ter raziskovanje in poučevanje na področju dostopnega zdravljenja
| Ime in priimek | Funkcija | Udeležba na sejah | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba in strokovni profil | Neodvisnost po Kodeksu upravljanja | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Borut Šterbenc | neodvisni zunanji strokovnjak revizijske komisije po 280. členu ZGD-1 | 6/6 | moški | slovensko | 1978 | univerzitetni diplomirani ekonomist z izkušnjami na področju načrtovanja, vodenja in izvajanja zahtevnejših revizij, imetnik licence za pooblaščenega revizorja, vpisan v register pooblaščenih revizorjev pri Agenciji za nadzor nad revidiranjem | da | član odbora kritnih skladov Pokojninske družbe A, d. d. |
| Ime in priimek | Funkcija | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje v upravo | Trajanje trenutnega mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | predsednik | marketing, prodaja, kadri, naložbe, odnosi z javnostjo, pravno področje, deloma novi izdelki, del splošnih služb | 1997 | do konca leta 2027 | moški | slovensko | 1955 |
| Aleš Rotar | član | razvoj in proizvodnja končnih izdelkov, novi izdelki, upravljanje kakovosti, varnost in zdravje pri delu | 2001 | moški | slovensko | 1960 | |
| Vinko Zupančič | član | razvoj in proizvodnja učinkovin oz. surovin, upravljanje oskrbne verige | 2010 | moški | slovensko | 1971 | |
| David Bratož | član | ekonomika, finance, informacijska tehnologija, trajnostno poslovanje, odnosi s sindikatoma in svetom delavcev, del splošnih služb | 2016 | moški | slovensko | 1976 | |
| Milena Kastelic | članica, delavska direktorica | zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj | 2016 | ženski | slovensko |
univerzitetni diplomirani ekonomist
doktor farmacevtskih znanosti
doktor farmacevtskih znanosti
univerzitetni diplomirani ekonomist
univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije
| z družbo nepovezanih družb | ne | ne | ne | ne |
|---|---|---|---|---|
dolgoletne vodstvene izkušnje, številne nagrade za vodenje velike družbe, velik ugled dobrega gospodarstvenika, pod njegovim vodstvom se je Krka razvila v enega od vodilnih mednarodnih generikov
znanje in dolgoletne izkušnje na področju razvoja in proizvodnje kakovostnih izdelkov za dostopno zdravljenje (vodenje področij razvoja, raziskav, proizvodnje zdravil, novih izdelkov)
vodenje oskrbne verige in s tem prispevek k zagotavljanju stalne razpoložljivosti zdravil na trgih in k odpornemu in prilagodljivemu vertikalno integriranemu poslovnemu modelu
vodenje skupine za trajnost v Krki, prispevek k razvoju lokalne skupnosti (Krkina društva), prispevek k davčni transparentnosti in transparentnosti poročanja (pokrivanje pristojne organizacijske enote)
učinkovito zastopanje interesov delavcev na področju kadrovskih in socialnih vprašanj ter varnosti in zdravja pri delu
Da. Neodvisnost članov uprave se presoja pri imenovanju. V skladu s poslovnikom uprave so člani dolžni nemudoma razkriti morebitno nasprotje interesov. Poslovnik predvideva ukrepe za njihovo obvladovanje.
V letu 2022 je bil referenčni kodeks za Krko Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju Kodeks), ki sta ga 9. decembra 2021 sprejela Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije. Veljati je začel 1. januarja 2022, objavljen je na spletni strani Ljubljanske borze.
Uprava in nadzorni svet Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto izjavljata, da so posamezni člani uprave in nadzornega sveta ter tudi uprava in nadzorni svet kot organa delniške družbe v letu 2022 spoštovali načela in priporočila Kodeksa. Nekaterih priporočil nismo popolnoma uresničili, smo se pa temu vselej trudili približati in zagotoviti primeren način za njihovo uresničitev. V nadaljevanju pojasnjujemo posamezna odstopanja od Kodeksa.
Nadzorni svet lahko v okviru samoocene določi letni načrt usposabljanja svojih članov in okvirne stroške izobraževanja. V letu 2022 dodatno izobraževanje ni bilo predlagano, zato načrt ni bil sprejet (točka 15.1 Kodeksa).
Vrednotenje dela nadzornega sveta opravijo člani sami in pri tem popolnoma sledijo metodologiji in Priročniku za vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta, ki ga je pripravilo Združenje nadzornikov Slovenije. Postopek vrednotenja je potekal strokovno in objektivno, zato v letu 2022 ni bilo potrebe po zunanji strokovni podpori in tudi ni bila opravljena zunanja presoja dela nadzornega sveta v sodelovanju s specializirano inštitucijo oziroma drugimi strokovnjaki (točki 16.2 in 16.4 Kodeksa). Naj omenimo, da Krkina Služba notranje revizije spremlja postopke, povezane s korporativnim upravljanjem, v obsegu, ki ga od notranjih revizorjev zahtevajo mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.
Krka uporablja digitalno aplikacijo za varno distribucijo gradiva za seje nadzornega sveta. S člani nadzornega sveta ob nastopu njihovega mandata ne podpisuje sporazumov o dostopu do arhiva tudi po prenehanju mandata (točki 14.2 in 14.6 Kodeksa), kar je skladno s Krkino politiko varovanja informacij.
Poslovnik o delu nadzornega sveta Krke določa, da ima predsednik nadzornega sveta dva namestnika – eden je predstavnik delničarjev, drugi pa predstavnik zaposlenih. To je potrebno za zagotavljanje vključenosti predstavnikov zaposlenih tudi v najodgovornejše aktivnosti organov. Poslovnik tudi določa, da predsednika nadomešča namestnik iz vrst delničarjev, v primeru njegove odsotnosti pa namestnik, ki je predstavnik zaposlenih. Tako od Kodeksa, ki je določal, da sme biti namestnik predsednika nadzornega sveta samo predstavnik delničarjev, ne odstopamo bistveno (točka 17.4 Kodeksa).
Krkino Izjavo o upravljanju v letu 2022 je presodil zunanji revizor v okviru redne revizije. Dodatna zunanja presoja ustreznosti izjave ni bila opravljena (točka 5.6 Kodeksa).
Krka v svojem letnem poročilu v Izjavi o upravljanju v letu 2022 v poenotenih tabelah (prilogi C1 in C2 veljavnega Kodeksa) ne navaja članstva članov uprave in nadzornega sveta v organih upravljanja ali nadzora nepovezanih družb. Člani uprave namreč ne opravljajo funkcij vodenja in nadzora zunaj skupine Krka, informacije o funkcijah, ki jih zunaj Krke opravljajo člani nadzornega sveta, pa so zbrane v njihovih življenjepisih v letnem poročilu (točka 5.5 Kodeksa). Variabilni prejemki se vedno izplačajo kot akontacija ob polletju in kot poračun po seji nadzornega sveta, na kateri je potrjeno letno poročilo, vedno skupaj z naslednjo plačo (točka 23.2 Kodeksa).
Nadzorni svet je merila za variabilne prejemke uprave doslej posodabljal v letih 2012, 2014, 2016 in 2018, ko so tako narekovale dodatne naloge uprave iz poslovne strategije ali spremembe poslovnega okolja ali trendov nagrajevanja. Politiko prejemkov je znatno posodobil tudi v letu 2022 in jo je v odobritev posredoval skupščini delničarjev. Meril ni določal vsako leto posebej, kot priporoča točka 14.11 Kodeksa, saj izhajajo iz dolgoročne razvojne strategije skupine Krka.
Poslovnik uprave določa, da lahko član uprave članstvo v nadzornih svetih z družbo nepovezanih družb sprejme šele potem, ko je o tem obvestil nadzorni svet družbe in pridobil njegovo soglasje. To delno odstopa od člena 21.6 Kodeksa, ki govori o vseh družbah, ne le o nepovezanih.
Krka na spletni strani javno objavlja kontaktne podatke za vlagatelje in javnost, ne pa imen oseb (točka 31.2 Kodeksa), in sicer zato, ker je oseb več in pokrivajo različna področja.
Krka je javno objavila Poslovnik o delu nadzornega sveta Krke, v Izjavi o upravljanju v letu 2022 pa sestavo, pristojnosti in ostale vidike delovanja organov družbe ter s tem vse bistvene informacije o korporativnem upravljanju. Ostali operativni dokumenti v zvezi z delovanjem organov v letu 2022 niso bili javno objavljeni (točka 32.7 Kodeksa).
Dva člana nadzornega sveta, in sicer predstavnika zaposlenih, bi se po nekaterih merilih lahko štela kot pripadnika širšega poslovodstva (13. člen Kodeksa), čeprav ne moreta samostojno sprejemati odločitev o razporejanju finančnih virov in zaposlovanju kot tudi ne v celoti določati strategije dela na svojem področju.
Izpolnjujemo tudi 73 % določil veljavnega kodeksa Best Practice for GPW Listed Companies, ki se nanaša na družbe, ki kotirajo na Varšavski borzi. Odstopanja pojasnjujemo v ločenem dokumentu, objavljenem v sistemu obveščanja, veljavnem za Varšavsko borzo.
Novo mesto, 28. marec 2023
Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor
Jože Mermal
predsednik nadzornega sveta
Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar
član uprave
dr. Vinko Zupančič
član uprave
David Bratož
član uprave
Milena Kastelic
članica uprave – delavska direktorica
Uprava Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto (v nadaljevanju družba Krka) izjavlja, da v vseh družbah v skupini Krka upoštevamo politike skupine Krka, ki se nanašajo na socialno in kadrovsko področje, spoštovanje človekovih pravic in raznolikosti, upravljanje na področju preprečevanja korupcije in podkupovanja ter okoljsko področje. Izjava o nefinančnem poslovanju se nanaša na vse družbe v skupini Krki, torej tako na družbo Krka kot na celotno skupino Krka.
Skupina Krka deluje po poslovnem modelu, ki je opisan v poglavju Poslovni model skupine Krka, spremljamo pa tudi njeno umeščenost v različna okolja. Več o tem navajamo v poglavju Upravljanje tveganj.
V družbi Krka in skupini Krka smo zavezani visokim etičnim standardom. V Kodeksu ravnanja Krke so zbrana načela in pravila etičnega ravnanja ter dobrih poslovnih običajev in standardov ravnanja v skupini Krka, ki so zavezujoča za vse zaposlene. Na kodeksu temeljijo tudi vsa druga interna pravila v družbi Krka in skupini Krka. Osnovno vodilo je dosledno ravnanje po najvišjih moralnih načelih, načelih poštenosti, lojalnosti in profesionalnosti ter dosledno spoštovanje predpisov in smernic mednarodnih organizacij na področju farmacevtske industrije ter internih aktov. Kodeks je javno objavljen na Krkinih spletnih straneh. Z njim se lahko seznanijo vsi naši poslovni partnerji, od katerih pričakujemo, da ga bodo pri poslovanju z vsemi družbami v skupini Krka spoštovali.
V družbi Krka in skupini Krka dajemo velik poudarek socialnemu področju in kadrom. Zavedamo se, da so zaposleni in njihovo znanje, izkušnje in sodelovanje ključni vir za doseganje načrtovanih rezultatov. Naš uspeh je odvisen od zavzetosti zaposlenih, dobrih in konstruktivnih medsebojnih odnosov ter sodobnih in stabilnih načinov vodenja, ki zaposlene usmerjajo v učinkovito delo, proaktivnost, napredovanje in razvoj ter tako podpirajo Krkine vrednote. Prizadevamo si, da bi naše celotno delovanje odražalo odgovornost do zaposlenih, okolja in deležnikov. Krkine vrednote nas usmerjajo pri postavljanju ciljev in doseganju rezultatov ter sodelovanju z zaposlenimi, njihovem vodenju in razvoju njihovih potencialov. Skupaj gradimo kulturo medsebojnega zaupanja, spoštovanja, sodelovanja in timskega dela, nenehnega učenja ter odgovornega, učinkovitega in trajnostnega delovanja. Za zaposlene v družbi Krka in skupini Krka je značilno, da so lojalni, inovativni, prilagodljivi, prizadevni in osredotočeni na doseganje poslovnih ciljev in rezultatov. Več o tem navajamo v poglavjih Odgovornost do zaposlenih in Odgovornost do družbenega okolja.
Zagotavljamo varno in zdravo delovno okolje ter redno sprejemamo ukrepe za zmanjševanje in odpravljanje morebitnega tveganja za zdravje in nastanek nesreč. Upoštevamo vse predpise in interne akte s področja varnosti in zdravja pri delu. Na vseh lokacijah v družbi Krka in skupini Krka je prepovedano kajenje.
V vseh državah, v katerih delujemo, upoštevamo vse zakonske predpise in standarde o človekovih pravicah. Spoštujemo dostojanstvo in osebno integriteto posameznika ter njegovo zasebnost. Spoštujemo tudi svobodo govora in izražanja mnenj in smo pri tem vselej spoštljivi do drugih. Z zaposlenimi odkrito komuniciramo ne glede na izobrazbo in vodstveni položaj. Prepovedane so vse oblike nepoštenega in nedovoljenega dela. Vsaka diskriminacija zaposlenih je prepovedana.
Zaposlene obravnavamo enako ne glede na narodnost, raso ali etnični izvor, nacionalno ali socialno pripadnost, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.
Prepovedana je vsaka oblika nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Skrbimo za ustrezne delovne pogoje in za delovno okolje, ki je odprto za novosti in ustvarjalnost. Zagotavljamo delovno okolje, v katerem ni nihče izpostavljen psihičnemu pritisku in spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, ki bi ga izvajali sodelavci, nadrejeni ali tretje osebe. Vsi zaposleni smo se dolžni vzdržati neprimernega ravnanja, ki ogroža dostojanstvo druge osebe. Vsak zaposleni lahko prijavi mobing enemu od pooblaščencev za obravnavo mobinga.
Odgovornost zaposlenih pri njihovem prepoznavanju in morebitno ukrepanje urejamo s Pravilnikom o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju prevar, ki je javno objavljen in velja za družbo Krka in skupino Krka. Na področju preprečevanja prevar in korupcije ter skladnosti poslovanja upoštevamo načelo ničelne tolerance, kar pomeni, da ne dopuščamo nobenega neetičnega, neprofesionalnega ali nezakonitega ravnanja zaposlenih in poslovnih partnerjev. Krkinih poslovnih priložnosti, njenega premoženja in informacij ne izrabljamo za pridobitev osebnih in ekonomskih koristi ali koristi tretjih oseb. Ne obljubljamo nobenih koristi in ne dajemo daril, da bi tako vplivali na odločitve državnih organov, uradnih oseb, poslovnih partnerjev ali kogarkoli, prav tako ne sprejemamo daril ali kakršnihkoli koristi, ki bi vplivale na odločitve v okviru opravljanja dela.
Skrbimo, da so osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij, seznanjene s stopnjo zaupnosti in občutljivosti informacij. Imamo veljavne interne akte o trgovanju s finančnimi instrumenti družbe in vzpostavljene mehanizme za nadzor nad zaposlenimi in tretjimi osebami, ki s temi informacijami razpolagajo, ter tako preprečujemo morebitne zlorabe in trgovanje na podlagi notranjih informacij. Za vse osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij, je določeno obdobje, v katerem ne smejo trgovati s finančnimi instrumenti družbe. Več o tem pišemo v Kodeksu ravnanja in Izjavi o upravljanju družbe Krka, podpoglavje Skladnost poslovanja in korporativna integriteta.
V letu 2022 ni bilo zaznanih ali potrjenih primerov koruptivnih dejanj.
Skrbimo za okolje in spoštujemo okoljske predpise ter pri tem sodelujemo z ožjo in širšo lokalno skupnostjo. Odgovornost do naravnega okolja smo opredelili v svoji okoljski politiki in se s tem zavezali, da bomo tudi v prihodnje skrbeli za okolje v skladu z zahtevami nove izdaje standarda ISO 14001:2015 in v največji možni meri preprečevali oziroma zmanjševali svoj vpliv nanj. Več o tem navajamo v poglavju Odgovornost do naravnega okolja.
Tveganja, politike in skrbni pregledi, povezani z nefinančnim poslovanjem družbe Krka in skupine Krka, so opisani v poglavjih Upravljanje tveganj in Trajnostni razvoj, nefinančni kazalniki oziroma rezultati opisanih politik pa v poglavju Trajnostni razvoj in v tabeli Kazalniki trajnostnega razvoja za družbo Krka v uvodnem delu Letnega poročila.
V letu 2022 smo v skladu s Ključnimi strateškimi cilji skupine Krka do leta 2026 naredili nov pomemben korak pri integriranju trajnostnih vidikov v strateško načrtovanje in poslovanje. Z rezultati opredeljevanja bistvenosti smo uskladili politike ključnih področij in na najpomembnejših trajnostnih področjih sprejeli strateške cilje. Usmeritve za trajnostno poslovanje smo zapisali v Trajnostno politiko skupine Krka (ESG-politiko), ki je osrednji dokument strateškega trajnostnega upravljanja skupine na okoljskem (E) in družbenem (S) področju ter na področju korporativnega upravljanja (G).
Politika opredeljuje upravljavske pristope na bistvenih trajnostnih področjih, določa temeljna načela in prizadevanja za trajnostno poslovanje, ki jim skupina Krka sledi pri svojem poslovanju v celotni verigi ustvarjanja vrednosti ter v odnosih z različnimi skupinami deležnikov, od dobaviteljev do kupcev ter odvisnih družb v skupini. Osnovni cilj vključevanja trajnostnih načel in pristopov trajnostnega upravljanja skupine Krka v upravljavske procese in poslovne odločitve je boljše prepoznavanje trajnostnih tveganj in priložnosti, ki lahko dolgoročno vplivajo na uspešnost Krkinega poslovanja in izboljšanje njihovega upravljanja.
V Izjavi o upravljanju družbe Krka v podpoglavju Skladnost poslovanja in korporativna integriteta opisujemo svoje aktivnosti na naslednjih področjih: skladnost poslovanja in korporativna integriteta ter izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v zvezi s tem, obravnava sumov nepravilnosti, vloga pooblaščenca za skladnost in korporativno integriteto v družbi, načrt integritete, upravljavski pristop k nediskriminaciji in spoštovanje človekovih pravic pri poslovanju.
Uredba o taksonomiji (EU) 2020/852 (v nadaljevanju Uredba o taksonomiji) opredeljuje klasifikacijski sistem za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti in predstavlja pomemben korak k doseganju okoljske nevtralnosti v skladu s podnebnimi cilji EU do leta 2050.
Taksonomsko upravičena oziroma za taksonomijo sprejemljiva gospodarska dejavnost je gospodarska dejavnost, opisana v delegiranih aktih, ki dopolnjujejo Uredbo o taksonomiji. Pri tem ni pomembno, ali opredeljena gospodarska dejavnost izpolnjuje katerokoli ali vsa tehnična merila za pregled, določena v teh delegiranih aktih. EU je 4. junija 2021 sprejela Delegirano uredbo Komisije o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 (v nadaljevanju Delegirana uredba).
Gospodarska dejavnost je usklajena s taksonomijo, če je v skladu s tehničnimi merili za pregled, ki so opredeljeni v delegiranem aktu o podnebju, in se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi glede človekovih in potrošniških pravic, boja proti korupciji in podkupovanju, obdavčevanja in poštene konkurence.
Da bi v družbi Krka in skupini Krka spremljali gospodarske dejavnosti, ki so usklajene s taksonomijo, je bila na ravni skupine Krka ustanovljena interdisciplinarna projektna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki za varstvo okolja, inženiring, tehnične storitve, energetiko, transport, korporativno ekonomiko in finance.
Razkritja smo pripravili na podlagi proučitve navedenih taksonomskih dokumentov, našega razumevanja in razpoložljivih podatkov. Glede na to, da se bo Delegirana uredba nadgrajevala, bomo nadaljnje razlage in zahteve sproti proučevali ter upoštevali njihov vpliv na razkrivanje podatkov družbe Krka in skupine Krka. Prav tako bomo v prehodnem obdobju poročanja (za leti 2022 in 2023) glede na priporočila različnih regulatorjev izpopolnili sisteme poročanja in poročila, tako da bodo zagotavljala celovita razkritja v skladu z Delegirano uredbo.
Uredba o taksonomiji daje prednost sektorjem, ki znatno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, zato farmacevtska dejavnost za zdaj ni vključena v področje uporabe, navedeno v Prilogi 1 in Prilogi 2 k Delegirani uredbi. Prav tako v okviru sedanje taksonomije še ni bila opravljena tehnična analiza za prepoznavanje ostalih gospodarskih dejavnosti, ki bi bile lahko vključene v taksonomijo. Opravljena ni bila niti tehnična analiza za prepoznavanje gospodarskih dejavnosti, ki verjetno ne bodo bistveno prispevale k blažitvi podnebnih sprememb, hkrati pa ni verjetno, da bi povzročile znatno škodo.
šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi ali prilagajanju podnebnim spremembam, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev.
Glede na sedanjo Uredbo o taksonomiji večina dejavnosti družbe Krka in skupine Krka ni opredeljena za poročanje v okviru EU taksonomije. Vključene so dejavnosti, ki v Krki predstavljajo manjši del izključno podpornih dejavnosti. Na podlagi pregleda so vključene in s taksonomijo usklajene naslednje Krkine dejavnosti:
Ključni kazalniki uspešnosti za prihodke in naložbe v osnovna sredstva (CapEx) ter naložbe v obratna sredstva (OpEx) so izračunani na podlagi razumevanja definicij v Prilogi 1 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178. Ob analizi gospodarskih dejavnosti smo pri vseh treh kategorijah ključnih kazalnikov uspešnosti opredelili za taksonomijo ustrezne in s taksonomijo usklajene gospodarske dejavnosti tako na ravni obvladujoče družbe Krka kot na ravni skupine Krka.
Poslovna strategija skupine Krka je trajnostno naravnana. Trajnostno poslovanje je od njenih ključnih strateških smernic, kar je natančneje opredeljeno v Trajnostni strategiji skupine Krka za obdobje 2023-2026 in Trajnostni politiki skupine Krka. Uprava in nadzorni svet družbe Krka sta trajnostno strategijo in politiko sprejela v letu 2022. Trajnostno poslovanje razumemo kot odgovorno upravljanje ekonomsko-upravljavskih, družbenih in okoljskih vplivov svojega poslovanja. Načela trajnosti v največji možni meri vključujemo v svoje poslovanje, izdelke in storitve. Pri tem sledimo ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (UN SDG) kot ključne vsebine Agende 2030 in v skladu z ESG-smernicami skrbimo za ustrezno prepoznavanje in upravljanje trajnostnih tveganj in priložnosti.
Ena od pomembnih strateških zavez in ciljev skupine Krka je tudi zmanjševanje ogljičnega odtisa. Zato bomo tudi v prihodnje uresničevali akcijski načrt za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, da bi tako dosegali cilje zelenega prehoda. Pričakujemo, da bo zaradi dopolnitve seznama taksonomskih dejavnosti še večji del naših prihodkov ter naložb v osnovna in obratna sredstva spadal med dejavnosti, ki ustrezajo EU-taksonomiji ali so usklajene z njo. O trajnostnem poslovanju, vključno s kazalniki trajnostnega razvoja, podrobneje poročamo v v tabeli Kazalniki trajnostnega razvoja na str. 8–9 in v poglavju Trajnostni razvoj.
V nadaljevanju navajamo ključne kazalnike uspeha, ki veljajo za družbo Krka in skupino Krka in so v skladu s Prilogo 1 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178.
Poslovni prihodki skupine Krka so v letu 2022 znašali 1.726.650 tisoč EUR in vključujejo prihodke od prodaje in druge poslovne prihodke. Prikazani so v izkazu poslovnega izida in opisani v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom skupine Krka 4 – Prihodki iz pogodb s kupci in 5 – Drugi poslovni prihodki. Poslovni prihodki povezani z gospodarskimi dejavnostmi, ki so usklajene s taksonomijo, so znašali 435 tisoč EUR, kar je 0,03 % vseh poslovnih prihodkov. 1.726.215 tisoč EUR prihodkov je bilo iz dejavnosti, ki so nesprejemljive za taksonomijo, kar predstavlja 99,97 % vseh poslovnih prihodkov. Največ prihodkov, povezanih z dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, je prispevalo ločeno zbiranje nenevarnih odpadkov in njihov prevoz (oznaka NACE E38.11) – 336.000 EUR oziroma 0,02 % poslovnih prihodkov skupine Krka. Čiščenje tehnoloških odpadnih vod (oznaka NACE E37.00) je prispevalo 80 tisoč EUR oziroma 0,005 % poslovnih prihodkov, druga proizvodnja električne energije (oznaka NACE D35.11) pa 19 tisoč EUR oziroma 0,001 % poslovnih prihodkov skupine Krka.
Poslovni prihodki družbe Krka so v letu 2022 znašali 1.558.213 tisoč EUR in vključujejo prihodke od prodaje in druge poslovne prihodke. Prikazani so v izkazu poslovnega izida in opisani v pojasnilih k računovodskim izkazom družbe Krka 3 – Prihodki iz pogodb s kupci in 4 – Drugi poslovni prihodki. Poslovni prihodki povezani z gospodarskimi dejavnostmi, ki so usklajene s taksonomijo, so znašali 435 tisoč EUR, kar je 0,03 % vseh poslovnih prihodkov. 1.557.778 tisoč EUR prihodkov je bilo iz dejavnosti, ki so nesprejemljive za taksonomijo, kar predstavlja 99,97 % vseh poslovnih prihodkov. Največ prihodkov, povezanih z dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, je predstavljalo ločeno zbiranje nenevarnih odpadkov in njihov prevoz (oznaka NACE E38.11) – 336.000 EUR oziroma 0,02 % poslovnih prihodkov družbe Krka. Čiščenje tehnoloških odpadnih vod (oznaka NACE E37.00) je prispevalo 80 tisoč EUR oziroma 0,005 % poslovnih prihodkov, druga proizvodnja električne energije (oznaka NACE D35.11) pa 19 tisoč EUR oziroma 0,001 % poslovnih prihodkov družbe Krka.
Naložbe v osnovna sredstva v dejavnostih, ki so nesprejemljive za taksonomijo, so znašale 108.333 tisoč EUR, kar je 98,82 % naložb v osnovna sredstva skupine Krka. Največ naložb v dejavnostih, usklajenih s taksonomijo, je bilo pri čiščenju tehnoloških odpadnih vod (oznaka NACE E37.00), in sicer 550 tisoč EUR oziroma 0,50 % naložb v osnovna sredstva skupine Krka. Naložbe v obnovo stavb (oznaka NACE F41, F43) so znašale 389 tisoč EUR oziroma 0,35 % naložb, naložbe v prenos in distribucijo električne energije (oznaka NACE D35.12, D35.13) pa 350 tisoč EUR oziroma 0,32 % naložb v osnovna sredstva skupine Krka.
Naložbe družbe Krke, ki so osnova za izračun kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva, so v letu 2022 znašale 81.458 tisoč EUR. Vključujejo pridobitve nepremičnin, naprav in opreme, skupaj z aktiviranimi najetimi sredstvi, in pridobitve neopredmetenih sredstev. Prikazane so v gibanjih v pojasnilih k računovodskim izkazom družbe Krka 10 – Nepremičnine, naprave in oprema in 11 – Neopredmetena sredstva. Naložbe v osnovna sredstva v dejavnostih, ki so usklajene s taksonomijo, so znašale 830 tisoč EUR, kar je 1,01 % naložb v osnovna sredstva družbe Krka. Naložbe v osnovna sredstva v dejavnostih, ki so nesprejemljive za taksonomijo, so znašale 80.633 tisoč EUR, kar je 98,99 % naložb v osnovna sredstva družbe Krka. Največ naložb v dejavnostih, ki so usklajene s taksonomijo, je bilo pri obnovi stavb (oznaka NACE F41, F43), in sicer 389 tisoč EUR oziroma 0,48 % naložb v osnovna sredstva družbe Krka. Naložbe v prenos in distribucijo električne energije (oznaka NACE D35.12, D35.13) so znašale 350 tisoč EUR oziroma 0,43 %, naložbe v čiščenje tehnoloških odpadnih vod (oznaka NACE E37.00) pa 90 tisoč EUR oziroma 0,11 % naložb v osnovna sredstva družbe Krka.
Naložbe v obratna sredstva, ki zajemajo celotne odhodke iz poslovanja, znižane za strošek amortizacije, so v skupini Krka v letu 2022 znašale 1.237.755 tisoč EUR. Odhodki iz poslovanja so prikazani v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom skupine Krka, in sicer v pojasnilu 6 – Stroški po naravnih vrstah. Naložbe v obratna sredstva v dejavnostih, ki so usklajene s taksonomijo, so znašale 8.410 tisoč EUR, kar je 0,68 % naložb v obratna sredstva skupine Krka. Naložbe v obratna sredstva v dejavnostih, ki so nesprejemljive za taksonomijo, so znašale 1.229.345 tisoč EUR, kar je 99,32 % naložb v obratna sredstva skupine Krka. Največ naložb v obratna sredstva v dejavnostih, ki so usklajene s taksonomijo, je bilo pri čiščenju tehnoloških odpadnih vod (oznaka NACE E37.00), in sicer 2.350 tisoč EUR oziroma 0,19 % obratnih sredstev skupine Krka. Sledile so naložbe v prenos in distribucijo električne energije (oznaka NACE D35.12, D35.13), ki so znašale 1.943 tisoč EUR oziroma 0,16 % obratnih sredstev, in naložbe v oskrbo s paro in vročo vodo (oznaka NACE D35.30), ki so znašale 1.818 tisoč EUR oziroma 0,15 % obratnih sredstev skupine Krka.
Naložbe v obratna sredstva, ki zajemajo celotne odhodke iz poslovanja, znižane za strošek amortizacije, so v družbi Krka v letu 2022 znašale 1.118.127 tisoč EUR. Odhodki iz poslovanja so prikazani v pojasnilih k računovodskim izkazom družbe Krka, in sicer v pojasnilu 5 – Stroški po naravnih vrstah. Naložbe v obratna sredstva v dejavnostih, ki so usklajene s taksonomijo, so znašale 8.002 tisoč EUR, kar je 0,72 % naložb v obratna sredstva družbe Krka. Naložbe v obratna sredstva v dejavnostih, ki so nesprejemljive za taksonomijo, so znašale 1.110.125 tisoč EUR, kar je 99,28 % naložb v obratna sredstva družbe Krka. Največ naložb v obratna sredstva v dejavnostih, ki so usklajene s taksonomijo, je bilo pri čiščenju tehnoloških odpadnih vod (oznaka NACE E37.00), in sicer 2.246 tisoč EUR oziroma 0,20 % obratnih sredstev družbe Krka. Sledile so naložbe v prenos in distribucijo električne energije (oznaka NACE D35.12, D35.13), ki so znašale 1.943 tisoč EUR oziroma 0,17 % obratnih sredstev, in naložbe v oskrbo s paro in vročo vodo (oznaka NACE D35.30), ki so znašale 1.818 tisoč EUR oziroma 0,16 % obratnih sredstev družbe Krka.
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Delež prihodkov, usklajenih s taksonomijo leto N | Delež prihodkov, usklajenih s taksonomijo leto N-1 |
|---|---|---|---|
| 1 | 2 | 3 | 4 |
| 5 | 6 | 7 | 8 |
| Oznake | Vrednost prihodkov | Delež prihodkov |
|---|---|---|
| Blažitev podnebnih sprememb | ||
| Prilagajanje podnebnim spremembam | ||
| Vodni in morski viri | ||
| Krožno gospodarstvo | ||
| Onesnaževanje | ||
| Biološka raznovrstnost in ekosistemi | ||
| Blažitev podnebnih sprememb | ||
| Prilagajanje podnebnim spremembam | ||
| Vodni in morski viri | ||
| Krožno gospodarstvo | ||
| Onesnaževanje | ||
| Biološka raznovrstnost in ekosistemi | ||
| Minimalni zaščitni ukrepi | 2022 | 2021 |
| Kategorija (omogočitvena dejavnost) | ||
| Kategorija (prehodna dejavnost) | ||
| v milijonih EUR | ||
| % | ||
| % | ||
| % | ||
| % | ||
| % | ||
| % | ||
| DA/NE | ||
| DA/NE | ||
| DA/NE | ||
| DA/NE | ||
| DA/NE | ||
| DA/NE | ||
| DA/NE | ||
| % | ||
| % |
| (usklajene s taksonomijo) | Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | D35.11 | 0,02 | 0,00 | 100 | DA | DA | 0,00 | 0,00 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih vod | E37.00 | 0,08 | 0,01 | 100 | DA | DA | 0,01 | 0,00 | |
| Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru | E38.11 | 0,34 | 0,02 | 100 | DA | DA | 0,02 | 0,00 | |
| Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 0,44 | 0,03 | 0,03 | 0,00 | |||||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (neusklajene s taksonomijo) | / | Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (neusklajenih s taksonomijo) (A.2) | - | 0,00 | 0,00 | 0,00 | |||
| Skupaj (A.1 + A.2) | 0,44 | 0,03 | 0,03 | 0,00 | |||||
| B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 1.726,22 | 99,97 | ||||||
| Skupaj (A + B) | 1.726,65 | 100,00 |
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Delež naložb, usklajenih s taksonomijo leto N | Delež naložb, usklajenih s taksonomijo leto N-1 |
|---|---|---|---|
| 1 | Gospodarske dejavnosti | Oznake | Vrednost naložb |
| 2 | Blažitev podnebnih sprememb | Delež naložb | 2022 |
| 3 | Prilagajanje podnebnim spremembam | 2021 | |
| 4 | Vodni in morski viri | ||
| 5 | Krožno gospodarstvo | ||
| 6 | Onesnaževanje | ||
| 7 | Biološka raznovrstnost in ekosistemi | ||
| 8 | Blažitev podnebnih sprememb | ||
| 9 | Prilagajanje podnebnim spremembam | ||
| 10 | Vodni in morski viri | ||
| 11 | Krožno gospodarstvo | ||
| 12 | Onesnaževanje | ||
| 13 | Biološka raznovrstnost in ekosistemi | ||
| 14 | Minimalni zaščitni ukrepi |
| Prenos in distribucija električne energije | D35.12, D35.13 | 0,35 | 0,32 | 100 | DA | DA | 0,32 | 0,00 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih vod | E37.00 | 0,55 | 0,50 | 100 | DA | DA | 0,50 | 0,00 |
| Obnova obstoječih stavb | F41, F43 | 0,39 | 0,35 | 100 | DA | DA | 0,35 | 0,00 |
| Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 1,29 | 1,18 | 1,18 | 0,00 |
| 0,00 | / | ||
|---|---|---|---|
| Naložbe od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 108,33 | 98,82 |
|---|---|---|
| Skupaj (A + B) | 109,62 | 100,00 |
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Delež naložb, usklajenih s taksonomijo leto N | Delež naložb, usklajenih s taksonomijo leto N-1 |
|---|---|---|---|
| 1 | 2 | 3 | 4 |
| 5 | 6 | 7 | 8 |
| 9 | 10 | 11 | 12 |
| 13 | 14 | 15 | 16 |
| 17 | 18 | 19 | 20 |
| 21 |
| 2022 | 2021 | Kategorija (omogočitvena dejavnost) | Kategorija (prehodna dejavnost) | v milijonih EUR | % | % | % | % | % | % | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | % | % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | D35.11 | 0,01 | 0,00 | 100 | DA | DA | 0,00 | 0,00 | |||||||||
| Prenos in distribucija električne energije | D35.12, D35.13 | 1,94 | 0,16 | 100 | DA | DA | 0,16 |
| 0,00 | D35.30 | 1,82 | 0,15 | 100 | DA | DA | 0,15 | 0,00 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Proizvodnja toplote/hladu z uporabo odpadne toplote | D35.30 | 0,59 | 0,05 | 100 | DA | DA | 0,05 | 0,00 | |
| Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih vod | E37.00 | 2,35 | 0,19 | 50 | 50 | DA | DA | 0,19 | 0,00 |
| Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru | E38.11 | 1,70 | 0,14 | 100 | DA | DA | 0,14 | 0,00 | |
| Prevozi z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili | H49.32, H49.39 | 0,01 | 0,00 | 100 | DA | DA | 0,00 | 0,00 | |
| Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 8,41 | 0,68 | 0,68 | 0,00 | |||||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (neusklajene s taksonomijo) | 0,00 | / |
| Naložbe od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 1.229,35 | 99,32 |
|---|---|---|
| Skupaj (A + B) | 1.237,76 | 100,00 |
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Delež prihodkov, usklajenih s taksonomijo leto N | Delež prihodkov, usklajenih s taksonomijo leto N-1 |
|---|---|---|---|
| 1 | 2 | 3 | 4 |
| 5 | 6 | 7 | 8 |
| 9 | 10 | 11 | 12 |
| 13 | 14 | 15 | 16 |
| 17 | 18 | 19 | 20 |
| 21 |
| Oznake | Vrednost prihodkov | Delež prihodkov |
|---|---|---|
| Blažitev podnebnih sprememb | ||
| Prilagajanje podnebnim |
| 2022 | 2021 | Kategorija (omogočitvena dejavnost) | Kategorija (prehodna dejavnost) | v milijonih EUR | % | % | % | % | % | % | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | % | % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | D35.11 | 0,02 | 0,00 | 100 | DA | DA | 0,00 | 0,00 | |||||||||
| Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih vod | E37.00 | 0,08 | 0,01 | 100 | DA | DA | 0,01 |
| 0,00 | Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru | E38.11 | 0,34 | 0,02 | 100 | DA | DA | 0,02 | 0,00 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 0,44 | 0,03 | 0,03 | 0,00 | |||||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (neusklajene s taksonomijo) | / | Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (neusklajenih s taksonomijo) (A.2) | - | 0,00 | 0,00 | 0,00 | |||
| Skupaj (A.1 + A.2) | 0,44 | 0,03 | 0,03 | 0,00 | |||||
| B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 1.557,78 | 99,97 | ||||||
| Skupaj (A + B) | 1.558,21 | 100,00 |
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Delež naložb, usklajenih s taksonomijo leto N | Delež naložb, usklajenih s taksonomijo leto N-1 |
|---|---|---|---|
| 1 | 2 | 3 | 4 |
| Oznake | Vrednost naložb | Delež naložb |
|---|---|---|
| Blažitev podnebnih sprememb | v milijonih EUR | % |
| Prilagajanje podnebnim spremembam | ||
| Vodni in morski viri | v milijonih EUR | % |
| Krožno gospodarstvo | ||
| Onesnaževanje | v milijonih EUR | % |
| Biološka raznovrstnost in ekosistemi | ||
| Minimalni zaščitni ukrepi | 2022 | % |
| 2021 | % | |
| Kategorija (omogočitvena dejavnost) | ||
| Kategorija (prehodna dejavnost) |
| Prenos in distribucija električne energije | D35.12, D35.13 | 0,35 | 0,43 | 100 | DA | DA | 0,43 | 0,00 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih vod | E37.00 | 0,09 | 0,11 | 100 | DA | DA | 0,11 | 0,00 |
| Obnova obstoječih stavb | F41, F43 | 0,39 | 0,48 | 100 | DA | DA | 0,48 | 0,00 |
| Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 0,83 | 1,01 | 1,01 | 0,00 |
| 0,00 | / | |||
|---|---|---|---|---|
| Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (neusklajenih s taksonomijo) (A.2) | 0,00 | 0,00 | 0,00 |
| 0,83 | 1,01 | 1,01 | 0,00 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 80,63 | 98,99 |
|---|---|---|
Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki so usklajene s taksonomijo, za družbo Krka
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Delež naložb, usklajenih s taksonomijo leto N | Delež naložb, usklajenih s taksonomijo leto N-1 |
| --------------------------- | ------------------------------------ | --------------------------------------------- | ----------------------------------------------- |
| 1 | Gospodarske dejavnosti | Oznake | Vrednost naložb |
| 2 | Blažitev podnebnih sprememb | | |
| 3 | Prilagajanje podnebnim spremembam | | |
| 4 | Vodni in morski viri | | |
| 5 | Krožno gospodarstvo | | |
| 6 | Onesnaževanje | | |
| 7 | Biološka raznovrstnost in ekosistemi | | |
| 8 | Blažitev podnebnih sprememb | | |
| 9 | Prilagajanje podnebnim spremembam | | |
| 10 | Vodni in morski viri | | |
| 11 | Krožno gospodarstvo | | |
| 12 | Onesnaževanje | | |
| 13 | Biološka raznovrstnost in ekosistemi | | |
| 14 | Minimalni zaščitni ukrepi | 2022 | 2021 |
| 15 | Kategorija | (omogočitvena | |
| Kategorija (prehodna dejavnost) | v milijonih EUR | % | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | D35.11 | 0,01 | 0,00 | 100 | DA | DA | 0,00 |
| Prenos in distribucija električne energije | D35.12, D35.13 | 1,94 | 0,17 | 100 | DA | DA | 0,17 |
| Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | D35.30 | 1,82 | 0,16 | 100 | DA | DA | 0,16 |
| Proizvodnja toplote/hladu z uporabo odpadne toplote | D35.30 | 0,59 | 0,05 | 100 | DA | DA | 0,05 |
| E37.00 | 2,25 | 0,20 | 50 | 50 | DA | DA | 0,20 | 0,00 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru | E38.11 | 1,40 | 0,12 | 100 | DA | DA | 0,12 | 0,00 |
| Prevozi z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili | H49.32, H49.39 | 0,01 | 0,00 | 100 | DA | DA | 0,00 | 0,00 |
| Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 8,00 | 0,72 | 0,72 | 0,00 | ||||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (neusklajene s taksonomijo) | - | 0,00 | / | |||||
| Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (neusklajenih s taksonomijo) (A.2) | - | 0,00 | 0,00 | 0,00 | ||||
| Skupaj (A.1 + A.2) | 8,00 | 0,72 | 0,72 | 0,00 |
| Naložbe od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 1.110,13 | 99,28 |
|---|---|---|
| Skupaj (A + B) |
Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar
član uprave
dr. Vinko Zupančič
član uprave
David Bratož
član uprave
Milena Kastelic
članica uprave – delavska direktorica
Veljavna razvojna strategija skupine Krka, ki jo je pripravila uprava, novembra 2021 pa potrdil tudi Krkin nadzorni svet, zajema obdobje petih let, in sicer od 2022 do 2026. Temelji na doseganju največje dodane vrednosti tako za skupino Krka kot za vlagatelje in vključuje vsa področja delovanja skupine Krka s poudarkom na osnovni farmacevtsko-kemijski dejavnosti. Skupino Krka obravnava kot mednarodno podjetje, saj zajema njeno delovanje prek odvisnih družb in predstavništev v tujini ter sodelovanje s partnerji povsod, kjer je prisotna, in vse poslovne procese od razvoja prek proizvodnje do trženja in prodaje, vključno s podpornimi procesi. Skupina Krka razvojno strategijo posodablja vsaki dve leti, naslednja posodobitev je predvidena jeseni 2023.
Živeti zdravo življenje.
Utrjujemo položaj enega vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij v svetu.
Izhodišča za razvojno strategijo predstavlja poglobljena analiza Krkinega položaja v svetovni generični farmacevtski industriji. V njej so predstavljene značilnosti originatorske in generične farmacevtske industrije, napovedi rasti generičnega trga ter umestitev Krke v mednarodno generično farmacevtsko industrijo. Na tej osnovi so se izoblikovale možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj ter samostojni obstoj v prihodnosti.
Poleg izhodišč vsebuje tri vsebinske sklope: strategijo in cilje na ravni skupine Krka, cilje po regijah oziroma območjih s strategijo ponudbe izdelkov in strategije posameznih poslovnih funkcij oziroma procesov. Vsebuje tudi okvirni razvojni, finančni in investicijski načrt poslovanja.
Del strategije je tudi obvladovanje tveganj, ki je vključeno v vse poslovne procese skupine Krka. Za obvladovanje tveganj uporabljamo register tveganj. To je celovit prikaz tveganj na ravni skupine, namenjen pravočasnemu odkrivanju in obvladovanju dejavnikov, ki lahko ogrozijo doseganje ciljev, opredeljenih v razvojni strategiji. Pri vsakem posodabljanju strategije se posodobi tudi register tveganj. Več o tveganjih je v poglavju Obvladovanje tveganj.
V strategijo je vpeta tudi trajnostna naravnanost skupine Krka, saj želimo trajnostne vidike še bolj vključevati v korporativno upravljanje in poslovne odločitve ter tako ohranjati ekonomsko, socialno in naravovarstveno odgovornost do okolja, v katerem poslujemo.
Uspešnost uresničevanja strateških ciljev spremljamo z merili uspešnosti, ki so določena na ravni skupine Krka, na ravni skupin izdelkov in storitev ter na ravni poslovnih funkcij. Uspešnost meril na ravni skupine obravnava uprava, uspešnost meril na ravni posameznih skupin izdelkov in storitev ter meril na ravni poslovnih funkcij pa pristojni odbori (prodajni odbor, razvojni odbor, odbor za ekonomiko in finance, odbor za informacijske tehnologije, odbor za kadre, odbor za kakovost, odbor za korporativno pojavljanje v javnosti in odbor za trajnost). Ključno vodilo pri upravljanju sistema meril je povečevanje konkurenčnosti celotne skupine in posameznih družb znotraj skupine.
Za ohranjanje in izboljševanje položaja skupine Krka v mednarodnih okvirih izkoriščamo vse zunanje priložnosti, kar najbolj pa tudi vse notranje prednosti, predvsem usklajeno in sinergijsko delovanje organizacijskih enot, povezanih v skupino Krka, ter kakovostno upravljanje vseh poslovnih povezav v verigi ustvarjanja dodane vrednosti.
23 GRI 3-3
Dosegati količinsko/vrednostno rast prodaje v višini najmanj 5 % povprečno na leto. Pri tem dosegati nadpovprečne stopnje rasti prodaje glede na dinamiko trgov ter ostati ali se uvrstiti med vodilna generična farmacevtska podjetja z lastnimi blagovnimi znamkami na posameznih trgih in v izbranih terapevtskih skupinah.
Krepiti in optimizirati vertikalno integrirani poslovni model, ki se je pokazal kot učinkovita strateška usmeritev in ima primerjalno prednost. Zagotavljati visoke standarde kakovosti, varnosti in učinkovitosti izdelkov.
Ohraniti usmerjenost v dolgoročno dobičkonosnost prodanih izdelkov vse od razvoja in proizvodnje do marketinga in prodaje, vključno z vsemi drugimi funkcijami skupine Krka, in dosegati povprečno maržo EBITDA vsaj v višini 25 %.
Poleg obstoječe ponudbe izdelkov, ki predstavljajo t. i. zlati standard, v skupni prodaji zagotavljati čim večji delež novih izdelkov in vertikalno integriranih izdelkov. Kot inovativno generično podjetje ponuditi izdelke iz novih terapevtskih skupin in vstopati na nova terapevtska področja in specialnosti ter razvijati kompleksne izdelke, vključno s podobnimi biološkimi izdelki.
Ob organski rasti zagotoviti tudi rast z dolgoročnimi poslovnimi povezavami in s ciljno usmerjenimi prevzemi. Njihov primarni cilj je povečevati prodajo z dodatnimi trgi in izdelki.
Za razvoj in raziskave namenjati 10 % prihodkov od prodaje, za naložbe pa okvirno znesek obračunane amortizacije, v povprečju 110 milijonov EUR na leto.
Voditi stabilno dividendno politiko in pri določitvi deleža čistega dobička za izplačilo dividend v posameznem letu upoštevati tudi finančne potrebe skupine za naložbe in prevzeme, za dividende pa izplačati najmanj 50 % čistega dobička večinskih lastnikov.
Nadgrajevati trajnostno kulturo skupine Krka, trajnostne vidike vključevati v korporativno upravljanje in poslovne odločitve ter ohranjati ekonomsko, socialno in naravovarstveno odgovornost do okolja, v katerem poslujemo. V letu 2022 zagotoviti razkrivanje trajnostnih tem po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja (GRI), v letu 2023 pa pridobiti ustrezno trajnostno bonitetno oceno (ESG rating).
Izkoriščati potenciale digitalizacije v vseh fazah poslovanja.
Ostati samostojni.
Utrjevati in krepiti prisotnost na naših tradicionalnih trgih, se pravi na trgih vzhodne, jugovzhodne in srednje Evrope ter Slovenije, in povečevati prisotnost na zahodnoevropskih in azijskih trgih.
Čim bolj izkoristiti prodajni potencial v vseh šestih prodajnih regijah in se usmeriti predvsem na ključne trge (Ruska federacija, Poljska, Ukrajina, Nemčija, Slovenija, Romunija, Madžarska, Češka, Slovaška, Hrvaška), ključne kupce in ključne izdelke.
Okrepiti položaj med 5 vodilnimi generičnimi podjetji na vseh tradicionalnih trgih, kar pomeni povečati prodajo in tržne deleže, še posebej v terapevtskih skupinah, kjer smo že močno prisotni (zdravljenje srčno-žilnih bolezni, bolezni osrednjega živčevja, bolezni prebavil, bolečine), ter v skupinah, kjer so še možnosti za rast (sladkorna bolezen, rakave bolezni).
Na trgih zahodne Evrope krepiti Krkino prepoznavnost (blagovni znamki Krka in TAD) in tržni položaj prek odvisnih družb in nepovezanih partnerjev ter položaj med 10 vodilnimi generičnimi podjetji na vseh zahodnoevropskih trgih.
Na trgih regije Čezmorska tržišča tržiti izdelke pod lastnimi blagovnimi znamkami v okviru partnerskih povezav z lastniško nepovezanimi podjetji in prek lastnih odvisnih družb. Na Kitajskem nadaljevati aktivnosti za registracijo in prodajo izdelkov ter uspešno nastopati na javnih razpisih, za kar je potrebna neposredna prisotnost na tem trgu.
Vstopati v segmente kompleksnih generičnih izdelkov. Na ključnih terapevtskih področjih uvajati inovativne izdelke – kombinirana zdravila, nove jakosti, farmacevtske oblike in dostavne sisteme. Povečati ponudbo zdravil v sterilnih farmacevtskih oblikah.
Na področju podobnih bioloških zdravil s strateškimi partnerji vrednotiti posamezne projekte na evropskih trgih s poudarkom na regulatorni in prodajno-marketinški vlogi. Prednostno obravnavati področji sladkorne bolezni in imunoloških bolezni.
Povečati ponudbo izdelkov brez recepta, katerih povpraševanje ni odvisno od sezonskih vplivov. Ponudbo dopolnjevati z izdelki, ki so komplementarni s ključnimi terapevtskimi področji, opredeljenimi pri zdravilih na recept. Osredotočiti se na trge vzhodne Evrope, Slovenije in jugovzhodne Evrope.
Osredotočiti se na najbolj perspektivno področje pri veterinarskih izdelkih – to so izdelki za ljubiteljske živali, ki predstavljajo več kot 60 % prodaje veterinarskih izdelkov. Ponudbo antiparazitikov in zdravil za lajšanje bolečine povečati z dermatološkimi zdravili ter zdravili za zdravljenje bolezni srca in žilja. Hkrati ohranjati proizvodnjo in prodajo izdelkov za rejne živali. Osredotočiti se na ključne trge, vse trge zahodne Evrope in ovrednotiti vstop na trg ZDA.
Krepiti stroškovno učinkovito vertikalno integracijo od razvoja izdelka prek njegove proizvodnje do prodaje.
Razvijati generična zdravila in pripraviti ustrezno registracijsko dokumentacijo pred potekom podatkovne zaščite ter pridobiti registracijo za vstop na trg med prvimi generiki pred potekom produktnega patenta oziroma marketinške zaščite.
Zagotavljati stroškovno konkurenčnost in upravljati nadaljnjo rast prodaje že uveljavljenih izdelkov po načelih upravljanja življenjskega cikla izdelkov in ob upoštevanju regulatornih novosti s področja varnosti in kakovosti zdravil ter s pridobivanjem dodatnih dovoljenj za promet na novih trgih.
Obvladovati razvoj in proizvodnjo vertikalno integriranih učinkovin, ki jih po lastnih tehnologijah proizvajamo sami in pri pogodbenih partnerjih, ter zagotavljati zadostne količine kakovostnih in stroškovno konkurenčnih učinkovin za vgradnjo v lastne končne izdelke.
Stabilno in optimalno vlagati v proizvodne, razvojne in infrastrukturne zmogljivosti.
Nadaljevati digitalizacijo poslovanja, učinkovito in v skladu z regulatornimi standardi upravljati informacijsko tehnologijo ter zagotoviti visoko razpoložljivost in informacijsko varnost uvedenih informacijskih rešitev.
Krepiti strokovno in stroškovno sinergijo v okviru skupine Krka ter maksimalno izkoristiti konkurenčne prednosti poslovnih okolij, v katerih delujejo naše odvisne družbe v tujini.
Zagotoviti ustrezne kadre s kontinuiranim izobraževanjem zaposlenih v njihovi celotni karieri v Krki.
Z upravljanjem potencialov zaposlenih v mednarodnem okolju krepiti internacionalizacijo skupine Krka in zagotoviti aktiviranje vseh kadrovskih potencialov za doseganje strateških in operativnih ciljev skupine.
Učinkovito prepoznavati in obvladovati trajnostna tveganja in priložnosti ter tako še povečati Krkino konkurenčno prednost in dolgoročno ohranjati sposobnost doseganja strateških ciljev in ustvarjanja vrednosti za deležnike.
Krepiti prepoznavnost in pozitivno podobo skupine Krka pri vseh deležnikih.
Zagotavljati visoko stopnjo poslovne etike in integritete ter transparentnosti in skladnosti poslovanja.
Na tradicionalnih trgih (Slovenija, jugovzhodna Evropa, srednja Evropa in vzhodna Evropa) utrjevati ugledno in prepoznavno blagovno znamko Krka med splošnimi zdravniki, izbranimi specialisti in farmacevti ter večino izdelkov še naprej tržiti pod lastnimi blagovnimi znamkami. Graditi ugled in prepoznavnost pri ciljnih skupinah zdravnikov specialistov, ki jim bomo ponudili izdelke z novejših terapevtskih področij.
Na zahodnoevropskih trgih povečevati svojo prepoznavnost (blagovnih znamk Krka in TAD) in svoj tržni položaj prednostno prek odvisnih družb in tudi nepovezanih partnerjev. Izkoriščati potencial obstoječe ponudbe izdelkov, širiti ponudbo izdelkov na obstoječih terapevtskih področjih in vstopati na nova terapevtska področja ter krepiti položaj pri farmacevtih in izbranih ciljnih skupinah zdravnikov.
Na čezmorskih trgih tržiti svoje izdelke pod lastnimi blagovnimi znamkami, prihajati na nove trge s prevzemi in ustanavljanjem specializiranih lokalnih podjetij v mešani lasti, v katerih bomo imeli prevladujoč delež (registracije, trženje itd.), ter nadaljevati trženje prek lastniško nepovezanih partnerjev.
Ključna terapevtska področja bodo še naprej zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja, osrednjega živčevja, prebavil ter zdravila za lajšanje bolečine, dodajamo pa zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni.
Na ključnih terapevtskih področjih bomo poleg generičnih paralel v svetu vodilnih zdravil uvajali tudi inovativne izdelke (inovativna kombinirana zdravila, nove jakosti, farmacevtske oblike, dostavne sisteme).
Dopolnjevali bomo ponudbo kombiniranih zdravil (z dvema ali tremi učinkovinami) za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in srčnega popuščanja ter lajšanje bolečine.
Z novimi izdelki bomo dopolnili ponudbo zdravil za antiagregacijsko in antikoagulantno zdravljenje ter ponudbo onkoloških zdravil.
Vstopamo na področje zdravljenja avtoimunskih bolezni, in sicer s svojimi prvimi izdelki za zdravljenje multiple skleroze. Ovrednotili pa bomo tudi možnosti vstopa na področje revmatskih obolenj in bolezni prebavil.
Z lastnimi izdelki ali izdelki lastniško nepovezanih partnerjev (tretji vir) bomo zagotavljali pestro ponudbo zdravil z drugih terapevtskih področij.
Ponudbo zdravil bomo povečali z vstopom na področje kompleksnih peptidov in podobnih bioloških zdravil.
Izdelke z najnovejših terapevtskih področij bomo lansirali na več trgov.
Prodajno ključne izdelke bomo zagotavljali z vertikalno integriranim modelom.
Za ključne prodajne izdelke bomo z optimizacijo formulacij in tehnoloških postopkov ter stroškovno učinkovito proizvodnjo zagotavljali cenovno konkurenčnost in dobičkonosnost. Za nove izdelke bomo optimalne formulacije in postopke ter cenovno konkurenčnost zagotavljali že med lansiranjem.
Z izdelki z večjim prodajnim potencialom bomo vstopali na trge med prvimi generiki – takoj po padcu patenta.
Registracije zdravil in njihova imena (blagovne znamke in imena zdravil, sestavljena iz mednarodnega nelastniškega imena in imena imenitnika dovoljenja za promet – international nonproprietary name, marketing autorisation holder, INN MAH) bomo prilagajali razmeram na trgih in zahtevam regulatornih oblasti.
Vsako leto bomo lansirali najmanj eno zdravilo z večjim in nekaj zdravil z manjšim prodajnim potencialom.
Vsako leto bomo na vsakem ključnem trgu lansirali vsaj eno zdravilo z večjim prodajnim potencialom.
Naša ključna terapevtska področja so izdelki za lajšanje bolečine, izdelki z učinkom na prebavila in presnovo, izdelki za lajšanje prehlada in kašlja ter vazoprotektivi.
Pri izdelkih za lajšanje bolečine, izdelkih za lajšanje prehlada in kašlja ter vazoprotektivih bomo krovne blagovne znamke dopolnjevali z izdelki z novimi sestavami in farmacevtskimi oblikami.
Ponudbo bomo dopolnjevali z izdelki, ki so povezani s ključnimi terapevtskimi področji, opredeljenimi pri zdravilih na recept, in izdelki, pri katerih bo možen preklop s statusa zdravila na recept v status zdravila brez recepta (sinergija pri promociji), ter z izdelki iz drugih/novih kategorij, ki bodo tržno zanimivi.
Osredotočeni bomo na trge vzhodne Evrope, Slovenije in jugovzhodne Evrope.
Ključno terapevtsko področje so izdelki za ljubiteljske živali (antiparazitiki in zdravila za lajšanje bolečine).
Z dermatološkimi zdravili ter zdravili za zdravljenje srčno-žilnih bolezni bomo obogatili ponudbo izdelkov za ljubiteljske živali.
Z novimi kombiniranimi zdravili, farmacevtskimi oblikami in tehnologijami bomo dopolnili ponudbo izdelkov za ljubiteljske živali.
Z obstoječimi izdelki bomo vzdrževali ponudbo izdelkov za rejne živali.
Osredotočeni bomo na trge zahodne Evrope in na izbrane tradicionalne trge, ob tem pa bomo tehtali tudi možnosti za vstop na nove trge.
Dosegati vsaj 3-odstotno povprečno letno rast prihodkov od prodaje ter izboljševati dobičkonosnost.
V strukturi gostov dosegati tretjinski delež tujih gostov.
Ohraniti vodilni tržni delež med slovenskimi naravnimi zdravilišči na področju zdravstvene dejavnosti.
Skupina Krka je v letu 2022 ustvarila 1 milijardo 717,5 milijona EUR prodaje, kar je 10 % več kot v letu 2021 in 6 % več od načrtovanega. Prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje izdelkov in storitev znašajo 1 milijardo 708,5 milijona EUR, razliko pa predstavljajo ostali prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje materiala ter ostali prihodki od prodaje.
Razpršenost prodaje med prodajnimi regijami Slovenija, Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa in Čezmorska tržišča je dobra. Največja regija po prodaji je bila Vzhodna Evropa, Ruska federacija pa je ostala največji posamični trg.
Delež prodaje na trgih zunaj Slovenije je znašal 94 %, kar smo načrtovali.
Prodajno najpomembnejša skupina izdelkov so bila zdravila na recept z 82-odstotnim deležem v skupni prodaji, kar je v skladu z načrtovanim.
Čisti dobiček je znašal 363,7 milijona EUR in je bil večji od načrtovanega.
Število zaposlenih v skupini Krka je bilo za 0,8 % večje kot konec leta 2021.
Prodaja izdelkov in storitev bo predvidoma dosegla 1 milijardo 755 milijonov EUR.
Delež prodaje na trgih zunaj Slovenije bo predvidoma 94-odstoten.
Najpomembnejša skupina izdelkov bodo ostala zdravila na recept z 82-odstotnim deležem v prodaji.
Dobiček bo predvidoma znašal okoli 300 milijonov EUR.
Predvidevamo povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, skupaj za 2 %.
Načrtovane naložbe v vrednosti 130 milijonov EUR bodo namenjene predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture.
Trajnostno upravljanje skupine Krka
V strateškem obdobju 2022–2026 bomo poslovno uspešnost skupine Krka krepili z upoštevanjem trajnostnih načel pri njenem upravljanju. Z vpeljavo celovitega procesa trajnostnega upravljanja želimo dosegati napredek in povečevati vrednost celotne skupine Krka.
Na začetku leta 2022 smo člana uprave Davida Bratoža imenovali za odgovornega za področje trajnosti in vpeljavo ESG-sistema v poslovanje, Finančni sektor pa smo opredelili za nosilca vključevanja trajnostnih vidikov (ESG-vidikov) v strategijo. Delo je začela tudi interdisciplinarna projektna skupina za trajnost. Njene naloge bo prevzel odbor za trajnost, ki bo na ravni skupine Krka skrbel za trajnostne vidike poslovanja, njegovo delovanje pa je opredeljeno s krovno ESG-politiko. Trajnostni model upravljanja smo obravnavali na strateških sestankih vodstev vseh organizacijskih enot.
Med strateške cilje smo vključili nadgrajevanje trajnostnega vidika upravljanja, kar bodo dopolnile prenovljene področne politike in razširjeni kazalniki poslovne uspešnosti.
V vključujočem procesu, ki ga je vodila interdisciplinarna projektna skupina za trajnost, smo posodobili pregled naših osrednjih deležnikov in na novo opredelili bistvene trajnostne teme skupine Krka (ESG-teme), ki jih je s sklepom potrdila tudi uprava družbe. Njihovo zamejitev smo preverili v strukturiranih pogovorih s predstavniki osrednjih deležniških skupin o razumevanju, vrednotenju in pričakovanih razkritjih. Izsledke bomo uporabili tudi kot usmeritev za nadaljnje izboljšave.
njihovega opredeljevanja smo upoštevali interese ključnih deležnikov in njihova pričakovanja do panoge in skupine Krka, regulatorne zahteve in zahteve strokovnih smernic in standardov, medijske analize ter prihajajoča tveganja in priložnosti, povezane z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi vidiki. Dvojno matriko bistvenosti, izdelano na tej osnovi, podrobneje predstavljamo v poglavju Trajnostni razvoj.
Mednarodna razpršenost poslovanja in vertikalno integrirani poslovni model skupini Krka omogočata stabilno poslovanje kljub različnim razmeram na posameznih ključnih prodajnih trgih. Evropsko gospodarstvo se je v letu 2022 prilagajalo novim razmeram, ki sta jih povzročila pandemija covida-19 in razmere v Ukrajini. Po zagonu, ki se je pojavil ob odpiranju gospodarstva po pandemiji v letu 2021, in živahni gospodarski aktivnosti v prvi polovici leta 2022 se je gospodarska rast poleti upočasnila. Inflacijski pritiski so bili prisotni v celotnem gospodarstvu. Zaradi rasti cen potrošniki zmanjšujejo porabo in podjetja prelagajo naložbene načrte, kar pomeni, da se verjetnost recesije povečuje. V letu 2023 bo veliko odvisno od zime v Evropi in vpliva sankcij proti Ruski federaciji na cene energentov. Zaskrbljenost glede ekonomske in energetske varnosti bo vodila v kratkoročne državne intervencije, kar bo povečevalo fiskalne, socialne in politične izzive, še posebno v državah, kjer bodo imeli volitve. Zaostrovanje finančnih pogojev poslovanja bo zviševalo tveganje recesije v Evropi. Predvideva se, da bo kombinacija nižje gospodarske rasti, naraščajoče brezposelnosti in izboljšane situacije v dobavnih verigah povzročila umirjanje inflacije v naslednjih dveh letih. Oblikovalci makroekonomskih politik so zaradi sedanjih razmer v težkem položaju.
| Država | Napoved rasti trga zdravil (v %) | Napoved vrednosti trga zdravil – veleprodajne cene (v milijonih EUR) | Devizni tečaj (valuta/EUR) | Letna sprememba BDP-ja (v %) | Letna stopnja inflacije (v %) |
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 7 | 920 | evroobmočje | 1,0 | 6,1 |
| Hrvaška | 9 | 1.700 | evroobmočje | 1,2 | 6,5 |
| Romunija | 9 |
Viri za napovedi za trg zdravil so ocene ponudnikov tržnih podatkov (kot npr. IQVIA), podatkovna baza Evaluate® European Market Outlook in interne ocene. Viri za ostale napovedi so poročila bank in Evropske komisije.
V prvi polovici leta 2022 se je nadaljevala močna gospodarska rast iz leta 2021, zato je bila v celem letu 2022 visoka, čeprav se je gospodarska aktivnost konec leta zmanjšala. V letu 2023 se bo gospodarska rast upočasnila, predvsem zaradi slabšega zunanjega okolja, velike negotovosti in slabših pogojev financiranja. Zaradi erozije realnih dohodkov naj bi bila rast potrošnje gospodinjstev skromna. Še vedno naj bi primanjkovalo delovne sile. Opaznejša pa naj bi bila realna rast plač. Kljub intervenciji vlade in omejitvi cen pogonskih goriv je inflacija v tretjem četrtletju leta 2022 dosegla vrh, v zadnjem četrtletju pa se je nekoliko umirila. Javnofinančni primanjkljaj se je v letu 2022 zmanjšal zaradi rasti davčnih prihodkov, a naj bi se v letu 2023 spet povečal predvsem zaradi državnih pomoči podjetjem za blažitev vpliva visokih stroškov energije. Javni dolg je v letu 2022 padel pod 70 % BDP-ja, postopno upadanje se pričakuje tudi v naslednjih letih. Postopna konsolidacija javnih financ se pričakuje, ko se bodo državne podpore za blažitev visokih stroškov energije postopoma ukinile in se bo gospodarska rast povečala. Makroekonomske razmere bodo lahko boljše od projekcij, odvisno od napovedane revizije javnega sistema plač in davčne reforme v letu 2023.
V letu 2022 je bila gospodarska rast visoka zaradi rasti izvoza, investicij in potrošnje gospodinjstev, kar je temeljilo na okrevanju turizma. Pričakuje se, da bosta naraščajoča inflacija in upadanje zaupanja potrošnikov zaradi nestabilne geopolitične situacije poslabšala gospodarske obete in javne finance v letih 2023 in 2024. Vstop v schengensko območje in uvedba evra pa naj bi pozitivno vplivala na gospodarsko aktivnost. V letu 2024 je predvideno blago okrevanje rasti BDP-ja. Trg dela naj bi ostal odporen proti šibkejši rasti zaposlovanja in nadaljnjemu pomanjkanju delovne sile. V letu 2023 se pričakuje nadpovprečna stopnja inflacije, vendar naj bi se v naslednjem letu umirila. Vlada je že uvedla številne ukrepe za zajezitev visokih cen energentov. Podobno se pričakuje tudi v letu 2023. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se v letih 2023 in 2024 povečal zaradi pričakovanega dodatnega povečanja plač v javnem sektorju in socialnih transferjev. Leta 2022 se je javni dolg zaradi močne rasti BDP-ja znatno zmanjšal, v naslednjih letih pa naj bi se zmanjševanje zaradi nižje gospodarske rasti umirilo.
Ocenjujemo, da se bo vrednost hrvaškega trga zdravil v letu 2023 povečala za 9 % glede na lansko leto in bo znašala okrog 1,7 milijarde EUR.
Po močni gospodarski rasti v letu 2022 se v naslednjih letih pričakuje rast med 2 % in 3 %. Nižja rast bo posledica višje inflacije, slabših pogojev financiranja in negativnega vpliva razmer v Ukrajini ter upočasnitve drugih gospodarstev v EU. V letu 2022 se je stopnja brezposelnosti normalizirala in naj bi bila zaradi gospodarske rasti stabilna. Predvideno je dolgotrajnejše ohlajanje inflacije, umirila naj bi se v letu 2024. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se z leti postopno zmanjševal zaradi visokih davčnih prihodkov, zmanjševanja tekočih izdatkov in visoke gospodarske rasti. Zaradi volitev v letu 2024 pa bo lahko večji od pričakovanega. Javni dolg naj bi bil stabilen. Makroekonomska tveganja v prihodnjih letih so povezana z morebitnimi zamudami implementacije mehanizma za okrevanje in odpornost, kar lahko zmanjša investicije in zniža gospodarsko rast.
Ocenjujemo, da se bo vrednost trga zdravil v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 povečala za 9 % in bo dosegla 5,6 milijarde EUR.
Krčenje gospodarske aktivnosti v letu 2022 je bilo precej manjše od pričakovanega. Pričakuje pa se, da se bo nadaljevalo tudi v letu 2023. Situacija v Ukrajini bo povzročila manj drastično, vendar dolgotrajnejšo recesijo. Gospodarska rast naj bi se vrnila leta 2024, vendar ne bo dovolj visoka, da bi gospodarska aktivnost dosegla raven pred letom 2022. V naslednjih letih se pričakuje postopno okrevanje gospodarstva, podobno kot po finančni krizi leta 2008. Gospodarska aktivnost naj bi se na raven pred letom 2022 vrnila šele na začetku leta 2025. Konec leta 2022 se je rast cen umirila zaradi upada gospodarske aktivnosti. V letu 2023 se pričakuje nadaljevanje postopnega umirjanja inflacije, tudi zaradi velikih zalog gospodinjstev in podjetij. Rusko gospodarstvo je v preteklosti prosperiralo zaradi izvoza energentov in integracije v svetovno gospodarstvo, kar bo v naslednjih letih okrnjeno. Omejitev izvoza nafte in padajoče cene nafte lahko povzročijo dodatne izzive za fiskalno politiko, kar lahko privede do povečanja javnofinančnega primanjkljaja in črpanja sredstev iz Sklada narodne blaginje.
Pričakujemo, da bo vrednost trga zdravil v letu 2023 dosegla 1.975 milijard RUB in bo v lokalni valuti zrasla za 5 % glede na leto 2022.
V letu 2022 se je gospodarska aktivnost strmo zmanjšala zaradi vojaških aktivnosti, predvsem na vzhodu Ukrajine, od koder se je izselilo več milijonov ljudi. Zato se je hitro in močno povečal javnofinančni primanjkljaj. V letu 2022 se je financiral predvsem iz domačih virov, za leto 2023 pa vlada načrtuje, da bo zagotovila zunanje vire financiranja, in sicer od Mednarodnega denarnega sklada, ZDA in EU. V letu 2022 se je stopnja inflacije vsak mesec občutno zvišala, tudi zaradi pomanjkanja številnih dobrin. V letu 2023 se pričakuje zviševanje inflacije, umirjati naj bi se začela proti koncu leta. Zaradi velike negotovosti in nedostopnosti tekočih makroekonomskih podatkov je zelo težko oblikovati makroekonomske napovedi. Oblikovalci makroekonomske politik imajo omejene možnosti za obvladovanje kriznega stanja, vendar pa jim pri tem pomagajo mednarodni donatorji.
Ocenjujemo, da se bo vrednost trga zdravil v letu 2023 spremenila za –5 % do 0 % in bo znašala med 2,5 milijarde in 3 milijardami EUR.
Po visoki gospodarski rasti v letu 2022 je v letu 2023 zaradi negotovosti, zaostrovanja pogojev financiranja in prilagajanja gospodarstva višjim cenam surovin pričakovati šibkejšo gospodarsko aktivnost. Ob akutnem pomanjkanju delovne sile in upočasnjevanju gospodarske aktivnosti se pričakuje zmanjšanje rasti plač. Zvišana stopnja inflacije se pričakuje tudi v letu 2023, saj se višji stroški storitev in proizvodni stroški zaradi velikega povpraševanja prenašajo v višje maloprodajne cene. V naslednjem letu pa naj bi se inflacijski pritiski umirili. Zaradi izdatkov za socialno pomoč beguncem iz Ukrajine, dodatnih izdatkov za nacionalno varnost in ukrepov za omilitev energetske krize je pričakovati nadaljnje poglabljanje javnofinančnega primanjkljaja. Pričakuje se, da bo leta 2024 večina izrednih fiskalnih ukrepov za pomoč gospodarstvu ukinjena. Rast javnega dolga umirja visoka rast BDP-ja. Javni dolg naj bi se v prihodnjih letih še povečeval.
Vrednost trga zdravil bo v letu 2023 ob pričakovani 9-odstotni rasti znašala okrog 8 milijard EUR.
surovin in vse težjimi pogoji financiranja. Zato se bo gospodarska aktivnost v letu 2023 verjetno močno upočasnila, pričakuje se tudi zmanjšanje zasebne potrošnje in investicij. Ker ima Madžarska omejene možnosti za nadomeščanje uvoza energentov iz Ruske federacije, imajo lahko morebitne težave z dobavo energentov velik negativen vpliv na gospodarstvo. Vladni ukrepi delno blažijo vpliv naraščajočih cen energentov in hipotekarnih obrestnih mer na gospodinjstva. Zaradi zmanjševanja gospodarske rasti se rast nezaposlenosti ne pričakuje, zaradi visoke inflacije pa se pričakuje padec realnih plač. V letu 2023 naj bi inflacija ostala visoka tudi zaradi depreciacije lokalne valute, umirila pa naj bi se v naslednjem letu. Fiskalna politika bo z ekspanzivnimi ukrepi blažila vpliv visokih cen energije. Za leto 2023 se pričakuje zmanjšanje proračunskega primanjkljaja zaradi dodatnih enkratnih davčnih prihodkov, ki pa naj bi v letu 2024 večinoma usahnili. Javni dolg naj bi se v naslednjih letih postopno zmanjševal. Tveganje za fiskalno politiko predstavlja morebitno poslabšanje pogojev financiranja javnega dolga in omejen dostop do mehanizma za okrevanje in odpornost. Pričakujemo, da bo vrednost trga zdravil v letu 2023 ob 3-odstotni rasti dosegla 2,4 milijarde EUR.
V letu 2022 se je visoka gospodarska rast iz leta 2021 umirila. Upadala naj bi tudi v letu 2023, in sicer zaradi negotovosti v zvezi z razmerami v Ukrajini, višjih stroškov energije in zaostrovanja finančnih pogojev. Krčenje zasebne potrošnje, ki se je začelo konec leta 2022, se pričakuje tudi v letu 2023. Stopnja brezposelnosti naj bi bila nizka, vendar se lahko v naslednjih letih nekoliko zviša, ker bodo na trg dela vstopali begunci iz Ukrajine. Inflacija je konec leta 2022 dosegla vrh in inflacijski pritiski so se začeli zmanjševati. Za leto 2023 se pričakuje umirjanje inflacije zaradi protiinflacijskih ukrepov vlade. Izdatki za te ukrepe sicer povečujejo javnofinančni primanjkljaj, vendar pa se pričakuje, da ga bodo dodatni davčni prihodki v letih 2023 in 2024 postopno zmanjšali. Javni dolg je v primerjavi z ostalimi članicami EU majhen, vendar se v zadnjih letih nadpovprečno povečuje. Povečevanje se pričakuje tudi v naslednjih letih. Na Češkem pričakujemo 4-odstotno rast trga zdravil, njegova vrednost pa naj bi bila okrog 3,1 milijarde EUR.
V letu 2023 se pričakuje primerljiva gospodarska rast kot v letu 2022. Subvencionirane cene energentov naj bi spodbudile gospodarsko rast, čeprav globalno zmanjševanje povpraševanja negativno vpliva na gospodarsko aktivnost. Za doseganje gospodarske rasti bo ključno črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU in mehanizma za okrevanje in odpornost. Stopnja brezposelnosti naj bi ostala dokaj stabilna, saj primanjkuje kvalificirane delovne sile. Inflacija naj bi se zaradi prelivanja rasti cen energentov v cene končnih dobrin, predvsem hrane, občutno zvišala v letu 2023. Znižala naj bi se šele v letu 2024. V letu 2023 naj bi se javnofinančni primanjkljaj povečal zaradi ukrepov za blažitev visokih cen energentov in drugih napovedanih vladnih ukrepov ter kljub višjim davčnim prihodkom. Zaradi manjših inflacijskih pritiskov naj bi se v naslednjem letu primanjkljaj zmanjšal. Po vrhuncu v letu 2021 se javni dolg zaradi močne nominalne rasti gospodarstva postopno zmanjšuje, čeprav sta se proračunski primanjkljaj in javni dolg povečala. Ocenjuje se, da se bo vrednost slovaškega trga zdravil v letu 2023 povečala za 6 % in bo znašala 1,75 milijarde EUR.
V letu 2022 je bilo padanje gospodarske aktivnosti manjše, kot se je sprva pričakovalo. Zaostrovanje monetarnih politik naj bi se v letu 2023 nadaljevalo, zaradi česar se bo povpraševanje zmanjšalo, ravno ko naj bi bile odpravljene težave v dobavnih verigah. V letu 2023 se pričakuje blaga gospodarska rast zaradi kratkoročnega optimizma. Rast plač, ki je bila do sedaj razmeroma umirjena, naj bi v letu 2023 dobila zagon, vendar naj bi bila rast realnih dohodkov nižja od stopnje inflacije. Inflacija naj bi vrh dosegla konec leta 2022 in naj bi se začela umirjati v drugi polovici leta 2023. Pričakuje se, da se bo inflacija v naslednjih letih umirila in se znižala pod ciljno stopnjo. Za leto 2023 se pričakuje nevtralna fiskalna politika. Naraščajoči stroški financiranja javnofinančnega primanjkljaja in ponovna aktivacija fiskalnih pravil lahko omejijo podporo povpraševanju in gospodarski aktivnosti. Ocenjuje se, da se bo vrednost zahodnoevropskega trga zdravil v letu 2023 povečala za 3 % in bo znašala 270 milijard EUR.
Obvladovanje tveganj je v skladu z zakonodajo in dobro prakso naloga in odgovornost uprave, ki o tveganjih ter sprejetih ukrepih redno poroča revizijski komisiji in nadzornemu svetu. Ob vsakokratni analizi poslovnih rezultatov se revizijska komisija in nadzorni svet seznanita z obvladovanjem operativnih in finančnih tveganj. Njuno delo na področju obvladovanja tveganj je opisano v Poročilu nadzornega sveta Krke, d. d., Novo mesto za leto 2022. V skupini Krka vsak dan spremljamo izpostavljenost različnim vrstam tveganj in sprejemamo ukrepe za njihovo obvladovanje.
Določene pristojnosti za obvladovanje tveganj imajo tudi naslednji odbori in pooblaščenci uprave:
družba centralizirano na ravni skupine, poslovna tveganja pa obvladujejo odvisne družbe samostojno glede na smernice obvladujoče družbe. Uporabljamo več kot 2700 standardnih operativnih postopkov v okviru sistemov kakovosti ter druge interne predpise in navodila, v katerih so opredeljene aktivnosti in odgovornosti, ki nam omogočajo nemoteno poslovanje in zmanjševanje tveganj.
Kot pomoč pri obvladovanju tveganj uporabljamo:
Trajnostna tveganja na okoljskem in socialnem področju ter področju korporativnega upravljanja (Environment, Social, Governance, ESG) obvladujemo v okviru več vrst tveganj in so vključena v procese njihovega upravljanja, upravljavski pristopi pri posameznih bistvenih ESG-temah pa so opredeljeni tudi v Trajnostni politiki skupine Krka (ESG-politiki), ki sta jo sprejela uprava in nadzorni svet Krke. Konec leta je bil ustanovljen odbor za trajnost, ki bo skupaj z nadzornim svetom, upravo, koordinatorjem za trajnost in pooblaščenci za trajnost, opredeljenimi za posamezna za trajnost ključna organizacijska področja, skrbel za trajnostno upravljanje družbe.
V nadaljevanju povzemamo pomembnejša tveganja, s katerimi se srečujemo pri poslovanju, in opisujemo način njihovega obvladovanja. Vsako tveganje je ocenjeno na podlagi ocene velikosti škode in ocene verjetnosti nastanka. Končna ocena posameznega tveganja je določena ob hkratnem upoštevanju velikosti škode in verjetnosti nastanka, pri čemer je že upoštevan vpliv kontrolnih aktivnosti. Predhodna ocena, razvidna iz tabele Vrste operativnega tveganja in neprekinjenost poslovanja, je bila določena v predhodnem registru tveganja.
| Področje tveganja | Opis tveganja | Kontrolne aktivnosti | Predhodna ocena tveganja | Zadnja ocena tveganja |
|---|---|---|---|---|
| razpoložljivost kritičnih virov za zagotavljanje proizvodnje in prodaje ključnih izdelkov | nenačrtovane zaustavitve oz. nedosegljivost ključnih virov za zagotavljanje proizvodnje in prodaje končnih izdelkov (zaposleni, stavbe, oprema, različen material, mediji, informacije, epidemiološke razmere) | sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja, analiza vplivov na poslovanje, zahteve za razpoložljivost kritičnih virov oz. storitev, analize tveganja po posameznih področjih, ukrepi za povečanje odpornosti procesov proti motnjam in zmanjševanje posledic incidentov, nadzor nad izvajanjem higienskih, organizacijskih in tehničnih ukrepov za omejevanje širjenja zdravstvenih okužb, načrti neprekinjenega poslovanja kritičnih procesov, usposabljanje, preverjanje, vaje | zmerno | zmerno |
tveganje zagotavljanja pravočasne oskrbe z repromaterialom in končnimi izdelki ter učinkovite izrabe proizvodnih sredstev
skrbno načrtovanje oskrbne verige ob upoštevanju ekonomskih, zdravstvenih in političnih razmer v svetu, pandemije, naravne nesreče, eksplozije ipd., skrbno načrtovanje zalog repromateriala, vzdrževanje varnostnih zalog, zagotavljanje več virov z različnih lokacij, zagotavljanje ustreznih proizvodnih zmogljivosti na Krkinih in na alternativnih lokacijah pri pogodbenih proizvajalcih, prisotnost naših strokovnjakov na nekaterih proizvodnih lokacijah pogodbenih proizvajalcev, vzpostavitev prenosa tehnologije na daljavo, hitro prilagajanje nenadnim povečanim potrebam po izdelkih z vzpostavitvijo dodatnih virov in prilagoditvijo prioritet, vzpostavitev alternativnih transportnih poti za repromaterial in končne izdelke
tveganje izgube dovoljenja za proizvodnjo, distribucijo in promet z zdravili
spremljanje zakonskih in regulatornih zahtev ter uvajanje vseh aktivnosti v tiste procese v skupini Krka, ki so kritični z vidika dobrih praks
tveganje ustrezne oskrbe procesov z energetskimi in uporabnimi mediji ter tveganje ustreznosti tehničnega vzdrževanja
nadomestni viri energetske oskrbe, robustno načrtovani sistemi za oskrbo z mediji, rezervne zmogljivosti sistemov in opreme, zagotavljanje kritičnih rezervnih delov in skrbno načrtovani procesi vzdrževanja
tveganje motenj v poslovnih procesih zaradi motenj na področju informacijskih virov
neodvisni varnostni pregledi in predvideni ukrepi za odpravo motenj, ocene za različne vrste tveganja, načrt neprekinjenega delovanja informacijske tehnologije, postopki za obnovo po večjih incidentih in katastrofah
| Področje tveganja | Opis tveganja | Kontrolne aktivnosti | Predhodna ocena tveganja | Zadnja ocena tveganja |
|---|---|---|---|---|
| epidemije, pandemije | preverjanje tehnoloških postopkov, sistem ocenjevanja tveganosti delovnega mesta, preventivni ukrepi, uvedba previdnostnih ukrepov – sanitarnih, zdravstvenih in organizacijskih, ki preprečujejo vnos in širjenje morebitnih okužb in hkrati omogočajo nemoteno izvajanje vseh delovnih procesov | zmerno | zmerno | |
| varovanje premoženja | nevarnost odtujitve in uničenja premoženja | načrt varovanja, sistematično ocenjevanje ogroženosti in izvajanje potrebnih ukrepov | zmerno | zmerno |
| razvoj in raziskave | tveganje učinkovitosti razvojnih procesov, ustreznosti regulatornih postopkov in zagotavljanja novih izdelkov | skrbno načrtovanje razvojnih projektov in upravljanje regulatornih procesov | zmerno | zmerno |
| prodaja in trženje | tveganje regulacije mednarodnega poslovnega okolja in prodajnih trgov ter ustreznosti trženjskih aktivnosti | odziv na spremenjene geopolitične in zakonske pogoje poslovanja na trgih, oblikovanje standardiziranih, skladnih in transparentnih prodajnih in trženjskih aktivnosti, kontinuirano izobraževanje in |
| tveganje kršitve pravic iz naslova intelektualne lastnine drugih subjektov ali neupravičenega izkoriščanja Krkine intelektualne lastnine | zmerno | zmerno |
|---|---|---|
| spremljanje patentne situacije, dosledno upoštevanje pravic intelektualne lastnine drugih subjektov ter oblikovanje rezervacij za morebitne odškodnine, kadar je to utemeljeno | zmerno | zmerno |
| tveganje zamika obravnav in posledično odločitev, kadar moramo za vstop na trg razveljaviti t. i. sekundarne patente tretjih oseb | dodatno presojanje tveganj in oblikovanje rezervacij za morebitne odškodnine, kadar je to možno | |
| upravljanje kakovosti | tveganje ustrezne kakovosti razvojnega in proizvodnega procesa, zagotavljanje ustrezne kakovosti izdelkov ter vzdrževanja veljavnosti dovoljenj za proizvodnjo in certifikatov DPP | zmerno |
| spremljanje zakonskih in regulatornih zahtev, načrtovanje kontrole in zagotavljanja kakovosti, redno vrednotenje in ocenjevanje tveganj s področja kakovosti, nadzor nad zagotavljanjem kakovosti izdelkov, procesov, uvajanje izboljšav in zakonskih novosti v redne delovne procese, načrt neprekinjenega poslovanja | zmerno | |
| varstvo okolja | tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, tveganje na področju odpreme odpadkov, tveganje obremenitve okolja z nevarnimi snovmi ob izrednih dogodkih, tveganje odstopa od zakonskih zahtev in izgube ugleda zaradi prevelikega obremenjevanja okolja | zmerno |
| učinkovito obvladovanje procesa upravljanja okolja, stalen nadzor izpustov, uporaba najboljših razpoložljivih tehnik za zmanjševanje vplivov na okolje, sodelovanje z več kakovostnimi poslovnimi partnerji na področju ravnanja z odpadki | zmerno | |
| investicijski projekti | tveganje odločitev o investicijah v proizvodne in |
| Področje tveganja | Opis tveganja | Način obvladovanja | Predhodna ocena tveganja | Zadnja ocena tveganja |
|---|---|---|---|---|
| spremembe deviznih tečajev | možnost večjih finančnih izgub zaradi neugodnega gibanja deviznih tečajev | spremljanje finančnih trgov in valutne izpostavljenosti, sodelovanje z vodilnimi svetovnimi finančnimi inštitucijami, spremljanje novih praks ščitenja deviznega tveganja, uporaba finančnih instrumentov, naravno ščitenje | veliko | veliko |
| spremembe obrestnih mer | tveganje neugodnega gibanja obrestnih mer | spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanja s kreditnimi inštitucijami, varovanje z uporabo ustreznih finančnih instrumentov | majhno | majhno |
| kreditno tveganje | tveganje neplačila kupcev in s tem povezanih odpisov terjatev | izračunavanje bonitetnih ocen, omejevanje največje izpostavljenosti do posamičnih kupcev, aktivno upravljanje terjatev, uporaba instrumentov za zavarovanje plačil in terjatev pri kreditni zavarovalnici | zmerno | zmerno |
|---|---|---|---|---|
| likvidnost | možnost pomanjkanja likvidnih sredstev za servisiranje poslovnih in finančnih obveznosti | vnaprej dogovorjene kreditne linije, načrtovanje potreb po likvidnih sredstvih, združevanje denarnih sredstev | zmerno | zmerno |
| nevarnost škode na premoženju | nevarnost škode na premoženju zaradi rušilnega delovanja naravnih sil in drugih dejavnikov tveganja | sistematične ocene ogroženosti objektov, ukrepi v skladu s študijami varstva pred požarom, sklepanje ustreznih zavarovanj | zmerno | zmerno |
| nevarnost odškodninskih zahtevkov in civilnih tožb | nevarnost odškodninskih zahtevkov tretjih oseb zaradi škodnih dogodkov, ki jih družba povzroči nehote in naključno s svojo dejavnostjo, posestjo stvari in dajanjem izdelkov na trg | zavarovanje civilne, delodajalčeve in ekološke odgovornosti, zavarovanje produktne odgovornosti ter odgovornosti za klinična testiranja | zmerno | zmerno |
| nevarnost finančne izgube zaradi obratovalnega zastoja | nastanek finančne škode kot posledice prekinitve proizvodnje zaradi škode na premoženju | zavarovanje stroškov dela, amortizacije, ostalih poslovnih stroškov in dobička iz poslovanja, organizacijsko-tehnični ukrepi za zmanjšanje posledic obratovalnega zastoja | zmerno | zmerno |
Večji izredni dogodki, ki bi za daljši čas prekinili proizvodnjo in prodajo izdelkov, lahko ogrozijo obstoj skupine Krka. Z analizo vpliva na poslovanje ocenjujemo kritičnost procesov in tveganja, ki ogrožajo njihovo delovanje. Rezultat teh aktivnosti so Analiza vplivov na poslovanje, Ocena tveganja in Strategija upravljanja neprekinjenega poslovanja. Pripravi jih pooblaščenec za neprekinjeno poslovanje v sodelovanju z osebami, ki sodelujejo v kritičnih procesih, obravnava in sprejme pa jih uprava družbe. Ti dokumenti se obnavljajo najmanj na 5 let oziroma ob vsaki večji tehnološki in/ali organizacijski spremembi, pojavu novih groženj ali povečanju obstoječih.
Izvajamo učinkovite ukrepe za zaščito zaposlenih, premoženja in drugih ključnih virov ter preprečevanje izrednih dogodkov. Za primer izrednih dogodkov imamo pripravljene načrte in ukrepe za reševanje in zmanjšanje neposredne škode ter načrte za delovanje v izrednih razmerah do vrnitve v normalno poslovanje. Na osnovi Strategije upravljanja neprekinjenega poslovanja se za vsak kritični proces ali storitev pripravi načrt neprekinjenega poslovanja. Za pripravo in vzdrževanje teh načrtov se v dogovoru s pooblaščencem za neprekinjeno poslovanje imenujejo osebe, ki so odgovorne za kritične procese. Načrte potrjujejo vodje kritičnih procesov ali storitev in pooblaščenec za neprekinjeno poslovanje.
Ustreznost načrtov se najmanj enkrat na leto preverja in usklajuje s politiko in strategijo neprekinjenega poslovanja. Ključni del preizkušanja izvajanja posameznih ukrepov neprekinjenega poslovanja so vaje oziroma treningi. Ustreznost izvajanja teh načrtov enkrat na leto obravnava odbor za kakovost. Uprava družbe je leta 2021 v Strategijo upravljanja neprekinjenega poslovanja vključila tudi ukrepe v primeru pandemije. Pandemija lahko povzroči tveganje na več področjih, na primer prekinitev oskrbne verige, povečano odsotnost zaposlenih, motnje pri zagotavljanju storitev zunanjih izvajalcev.
Z določitvijo in izvajanjem primernih preventivnih in drugih ukrepov zagotavljamo ustrezno razpoložljivost kritičnih virov za zagotavljanje proizvodnje in prodaje ključnih izdelkov.
V skladu s standardnim operativnim postopkom nenehno spremljamo nabavni trg, dobavitelje in cene repromateriala ter v skladu z letnim in mesečnim planom proizvodnje zagotavljamo potrebne količine. S skrbnim načrtovanjem zalog in vzdrževanjem varnostnih zalog si zagotavljamo stalen dostop do repromateriala, ki ga potrebujemo za proizvodnjo končnih izdelkov.
Na osnovi izdelanih meril ocenjujemo in izbiramo dobavitelje ter jih redno preverjamo. Odbor za kakovost dvakrat na leto obravnava ugotovitve preteklih presoj, kazalnike, oceno tveganj dobaviteljev in plan presoj za naslednje obdobje. Redno presojo dobaviteljev izvajamo na tri leta. V primeru izrednih dogodkov in odstopanj nemudoma izvedemo oceno tveganj in presojo. Pri izbiri pogodbenih partnerjev so ključni parametri ustrezna specifikacija materiala, regulatorna skladnost, zagotovljeni pogoji kakovosti in okoljevarstva, cenovna konkurenčnost in zanesljivost dobav.
Izbiro in vrednotenje pogodbenega partnerja za proizvodnjo končnih izdelkov ter izvedbo in obvladovanje prenosa urejajo tudi ustrezni standardni operativni postopki, ki so del sistema kakovosti, opisanega v poglavju Tveganja upravljanja kakovosti. Več informacij o izvedenih presojah in rednih kontrolah je v podpoglavju Inšpekcije in presoje sistema vodenja kakovosti v poglavju Kakovost.
Pravočasno dobavo končnih izdelkov zagotavljamo z obvladovanjem planiranja in spremljanjem realizacije vseh faz oskrbe z izdelki. Načrtovanje zalog repromateriala temelji na prodajnih napovedih. Stanje zalog redno pregledujemo, za strateško pomemben repromaterial imamo varnostne zaloge. Za ključne izdelke imamo vzpostavljenih več neodvisnih virov oskrbe z učinkovinami in repromaterialom.
Skrbno načrtujemo optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in merimo učinkovitost proizvodnje. Na osnovi tega uvajamo ukrepe za nenehno izboljševanje procesov. Z nabavo nove opreme in z novimi naložbami sledimo prodajnim zahtevam, povečujemo lastne proizvodne zmogljivosti in širimo obseg pogodbenega sodelovanja.
Pri proizvodnji sledimo dobri proizvodni praksi in zagotavljamo ustrezno proizvodno okolje. Z rednim in preventivnim vzdrževanjem zagotavljamo zanesljivo in kakovostno delovanje proizvodne opreme. Ob večjih izrednih dogodkih lahko zagotavljamo proizvodnjo ključnih izdelkov na različnih proizvodnih linijah v več obratih na Krkinih lokacijah in pri pogodbenih proizvajalcih.
Pri skladiščenju repromateriala, polizdelkov in končnih izdelkov upoštevamo dobro skladiščno in proizvodno prakso. Ob večjih izrednih dogodkih imamo možnost skladiščenja v več dislociranih skladiščih. Transport repromateriala in izdelkov organiziramo z lastnimi vozili in vozili izbranih partnerjev. Vsa vozila imajo opremo za zagotavljanje ustreznih pogojev in varnosti transporta. Na globalni ravni imamo vzpostavljenih več transportnih poti (ladijske, letalske, cestne), kar nam tudi ob izrednih dogodkih omogoča nemoteno dostavo materiala.
Med tveganja tehnične oskrbe uvrščamo tveganja na področju oskrbe z energetskimi in uporabnimi mediji, zagotavljanje delovanja tehničnih sistemov aktivne požarne zaščite ter varovanja premoženja, zanesljivosti delovanja in razpoložljivosti tehničnih sistemov in opreme ter tveganja na področju meroslovnega obvladovanja merilno-regulacijske opreme in nadzornih sistemov.
neprekinjenega poslovanja in Načrta neprekinjenega poslovanja prepoznali potencialno tveganje zadostne oskrbe s pitno vodo za potrebe proizvodnje. Na osrednji proizvodni lokaciji v Novem mestu, kjer se proizvede velika večina izdelkov skupine Krka, je po izboljšani javni infrastrukturi v letu 2021 kratkoročna, srednjeročna in dolgoročna vodooskrba ustrezna in tveganje majhno. Ob izpadu oskrbe iz glavnega vira zaradi višje sile je možen priklop na alternativni vodni vir javne infrastrukture. Drugih tveganj in priložnosti zaradi klimatskih sprememb nismo prepoznali.
Tveganje neustreznosti proizvodnje in distribucije energetskih in procesnih medijev (električne energije, pare, ogrevne vode, komprimiranega zraka, hlajene vode, rečne vode, farmacevtskih in procesnih vod) zmanjšujemo z nadomestno kritično opremo, načrtovanjem robustnih sistemov, računalniškim nadzorom, kontrolo kakovosti procesnih medijev, rednim preventivnim vzdrževanjem in testiranjem sistemov ter zalogo kritičnih rezervnih delov. Zaposlene redno izobražujemo ter preverjamo njihovo znanje in usposobljenost.
Klimatske sisteme ustrezno preventivno in načrtno vzdržujemo. Za obvladovanje upravljanja in vzdrževanja imamo organizirano in usposobljeno lastno vzdrževalno službo, ki uporablja centralni nadzorni računalniški sistem za hitro alarmiranje in ugotavljanje okvar ter skrbi za zalogo rezervnih delov. Nekritična oprema je razpršena, tako da posamezen izpad nima ključnega vpliva na proizvodne zmogljivosti, kritična oprema pa je podvojena. Vsi sistemi in energetski mediji za klimatizacijo sistemskih prostorov informacijske tehnologije so podvojeni in tehnično varovani ter jih redno testiramo na možne izpade.
Tveganje zanesljivosti delovanja in razpoložljivosti tehničnih sistemov aktivne požarne zaščite ter varovanja premoženja zmanjšujemo s stalnim računalniškim nadzorom, rednim preventivnim vzdrževanjem in testiranjem sistemov, nadomestno kritično opremo, načrtovanjem robustnih sistemov in izboljšavami. Zaposlene redno izobražujemo ter preverjamo njihovo znanje in usposobljenost.
Tveganje zanesljivosti delovanja in razpoložljivosti tehničnih sistemov in opreme zmanjšujemo s stalnim nadzorom delovanja, preventivnimi vzdrževalnimi pregledi, servisi, izboljšavami opreme in uvajanjem sodobnih vzdrževalnih pristopov s sodobno diagnostično opremo. Odpravljanje okvar in zastojev izvajamo v skladu z načrtovanimi postopki in navodili. Za hitro in učinkovito odpravljanje okvar in zastojev imamo usposobljene lastne ekipe vzdrževalcev ter zalogo rezervnih delov, ki jo redno pregledujemo in obnavljamo. Zaposlene, ki nadzirajo, upravljajo in vzdržujejo tehnične sisteme in opremo, redno izobražujemo, njihovo znanje in strokovnost pa preverjamo.
Meroslovje, ki je ključno za zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti izdelkov in storitev, temelji na sledljivosti meritev in s tem mednarodni primerljivosti. Zato imamo vzpostavljen prepoznaven, dobro delujoč in racionalen sistem obvladovanja nadzorne in merilne opreme na najvišji industrijski ravni. Ob upoštevanju GXP-kritičnosti izvajamo periodične meritve in kalibracije ter vzdržujemo nadzorno in merilno opremo po odobrenih postopkih in v skladu z najnovejšimi standardi, s čimer želimo minimizirati tveganje morebitnih odstopov.
Zanesljivost delovanja in razpoložljivost tehničnih sistemov in opreme zagotavljamo z lastnimi viri in v sodelovanju z zunanjimi pogodbenimi partnerji.
Tveganja na področju informacijske varnosti obvladujemo v skladu z metodologijo sistema vodenja varovanja informacij (SVVI) po standardu ISO 27001. SVVI je samostojen poslovni proces v okviru Krkinega sistema kakovosti. Uprava družbe je imenovala pooblaščenca za informacijsko varnost, ki vodi proces SVVI, v katerega so vključene ključne organizacijske enote in poslovni procesi v matični družbi. V letu 2022 smo končali prenovo SVVI v odvisnih družbah v skupini Krka. Pooblaščenec za informacijsko varnost o SVVI redno četrtletno poroča članu uprave Davidu Bratožu. Več informacij o SVVI je v poglavju Kakovost. Celovito poročilo o informacijski varnosti v skupini Krka enkrat na leto obravnava odbor za informacijske tehnologije.
Kritičnost informacijskih virov (informacijskih sistemov oziroma storitev) v Krki določamo na osnovi vsakoletne ocene kritičnosti poslovnih procesov in ocene kritičnosti informacijskega vira za izvajanje poslovnega procesa. Stopnjo kritičnosti poslovnih storitev povzemajo vsi informacijski sistemi, tudi infrastrukturni. Glede na kritičnost pri načrtovanju, izgradnji in uporabi informacijskih sistemov izvajamo in implementiramo vse ustrezne elemente informacijske in kibernetske varnosti.
Za vse kritične informacijske vire (informacijske sisteme, opremo, prostore in zaposlene, ki uporabljajo informacijske sisteme) imamo prepoznane grožnje in tveganja glede na razpoložljivost, zaupnost in celovitost virov. Ocene tveganj po posameznih procesih pregledajo in odobrijo vodje oziroma direktorji organizacijskih enot, v katerih se izvajajo ti procesi. Na osnovi teh ocen organizacijske enote izvajajo ukrepe za odpravo nesprejemljivih tveganj. Kot metodo prepoznavanja nevarnosti izvajamo tudi neodvisne varnostne preglede informacijskih virov. Notranje presoje s področja informacijske varnosti izvajamo tudi po organizacijskih enotah. Vse ugotovljene neskladnosti zunanjih in notranjih presoj oziroma pregledov dosledno odpravljamo.
Na področju informacijskih tehnologij izvajamo celovite varnostne preglede vsaki dve leti, delne varnostne preglede pa večkrat na leto in ob tem odpravljamo morebitne pomanjkljivosti. Za zmanjšanje tveganja ob večjih izrednih dogodkih zagotavljamo podvojene računalniške zmogljivosti vseh kritičnih informacijskih virov na dveh ločenih lokacijah na sedežu družbe Krka, vzpostavljen je center za testiranje postopkov obnove podatkov po katastrofi (disaster recovery center, DRC), na primerno oddaljeni lokaciji pa vsak dan poteka varnostno shranjevanje vseh kritičnih podatkov.
Posebno pozornost namenjamo varovanju osebnih podatkov, ki jih moramo kot mednarodna skupina obvladovati v skladu z zakonodajami vseh držav, v katerih delujejo naše odvisne družbe in predstavništva. Uprava družbe je imenovala pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov na ravni družbe Krka in skupine Krka, ki skrbi, da se osebni podatki varujejo v skladu s predpisi EU oziroma z veljavno lokalno zakonodajo, če ta predpisuje drugačna ali strožja pravila.
sprejemamo ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje in zmanjševanje. Učinkovitost obvladovanja tveganj preverja in potrjuje uprava družbe.
Na področju varnosti in zdravja pri delu z lastno metodologijo ocenjujemo tveganja na delovnih mestih, to je verjetnost nastanka določenega nezgodnega dogodka in njegovih posledic ter verjetnost nastanka zdravstvenih okvar na posameznem delovnem mestu. Tveganja ocenjujemo periodično in jih s primernimi varstvenimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni.
Poleg tega pooblaščeni strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu ter odgovorni tehnologi ocenjujejo tudi tveganja, ki izhajajo iz posameznih tehnoloških postopkov. Ocene tveganja izvajamo za vse nove tehnološke postopke in ob vsaki njihovi spremembi v procesih razvoja in proizvodnje. Rezultat tega procesa je soglasje k tehnološkemu postopku z oceno tveganja. Izdamo ga za vsak tehnološki postopek, ki ga izvajamo v pilotnem ali proizvodnem merilu. Metodologija ocenjevanja tveganj temelji na prepoznavanju različnih tveganj v zvezi z izvajanjem vsakega tehnološkega postopka.
Nevarnosti prepoznavamo za vsako tehnološko fazo. Na osnovi območja poklicne izpostavljenosti (occupational exposure band, OEB), časa izpostavljenosti in stopnje nevarnosti določimo strategijo varnostnih ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti zaposlenih, ki izvajajo določen tehnološki postopek. Ustreznost in optimalnost tehničnih in organizacijskih ukrepov ter osebne varovalne opreme stalno praktično preverjamo z ustreznimi meritvami pri izvajanju tehnoloških operacij.
Ob nevarnosti zdravstvenih okužb (epidemija, pandemija) izvajamo vrsto sanitarnih, zdravstvenih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja morebitnih okužb, ob tem pa skrbimo, da hkrati zagotavljamo nemoteno izvajanje vseh delovnih procesov. Med zaposlenimi promoviramo zdravje in krepimo zavedanje o pomenu varnosti in zdravja pri delu.
Prepoznavanje ključnih in perspektivnih strokovnih kadrov v vseh delovnih procesih nam omogoča, da lahko na ključnih delovnih mestih zagotavljamo zamenljivost. Način izobraževanja in zasedanja delovnih mest v vseh organizacijskih enotah omogoča hitro izmenjavanje zaposlenih na sorodnih delovnih mestih, če v določeni organizacijski enoti pride do pomanjkanja kadra zaradi daljše odsotnosti ali povečanega obsega dela.
Ogroženost posameznih objektov in premoženja v njih redno in sistematično ocenjujemo v skladu z Načrtom varovanja (18 vrst groženj). Na osnovi ocene predpišemo ukrepe za fizično in/ali tehnično varovanje ter druge načine in smernice za izvajanje varovanja, katerih cilj je preprečiti izredne dogodke oziroma ob njihovem nastanku pravilno ukrepati.
Izdelki skupine Krka morajo biti kakovostni, varni in učinkoviti, njihove zahtevane lastnosti pa potrjene z ustreznimi raziskavami in podatki, ki so usklajeni z regulatornimi zahtevami in standardi. Tveganja na področju izdelkov ali tehnologij so lahko znanstvenoraziskovalne ali tehnološko-tehnične narave. Zmanjšujemo jih s sodobnimi pristopi in metodologijami ter lastnim in pridobljenim znanjem oziroma izkušnjami z razvojno-raziskovalnega in tehnološkega področja.
Tveganja (tako poslovna kot strokovna) na področju razvoja izdelkov in tehnologij obvladujemo matrično in na več ravneh spremljanja in odločanja, pri čemer je jasno določena odgovornost vključenih vodij, organizacijskih enot oziroma delovnih procesov.
Za vsak projekt imenujemo projektno skupino z vodjem ter vodimo vse ključne aktivnosti, jih nadziramo in dokumentiramo. Predloge za razvoj novih izdelkov potrjuje razvojni odbor na osnovi možnostnih študij, v katerih se predlagani projekt obravnava z regulatornih, razvojnih, varnostnih, stroškovnih in drugih vidikov. Razvojni odbor ob ključnih razvojnih mejnikih spremlja tudi vse razvojne projekte, da se lahko ustrezno odziva na morebitne tržne, razvojne ali regulatorne spremembe, ki zahtevajo spremembo ali prilagoditev razvojnega scenarija. Odbor zaseda večkrat na leto. V vmesnem obdobju (med sejami odbora) projekte spremljamo na več organizacijskih ravneh (projekt, produktni sestanki, projektni sestanki) ter s tem zagotavljamo ustrezno kontrolo in usmerjanje aktivnosti.
Ključne organizacijske enote z natančno definirano odgovornostjo posameznika v fazi razvoja izdelkov so Sektor za nove izdelke, Razvoj in raziskave zdravil, Razvoj in raziskave učinkovin, Upravljanje kakovosti, Proizvodnja učinkovin, Proizvodnja zdravil in Služba za industrijsko lastnino.
Navedena izdelčna in tehnološka tveganja že v zgodnjih razvojnih fazah zmanjšujemo s posodabljanjem procesov, uvajanjem sodobnih tehnologij in prilagajanjem regulatornim zahtevam, z uspešnim delom visokoizobraženih strokovnjakov, nenehnim nadgrajevanjem znanja in uporabo najsodobnejše opreme. Pomemben je predvsem vertikalno integrirani model razvoja in proizvodnje, s katerim nadzorujemo celoten proces od surovine do končnega izdelka.
Z vlaganji, vsakoletnimi dosežki in razvojno-raziskovalnimi rezultati ohranjamo vertikalno integrirani model razvoja:
Skupina Krka ima široko razvejano trženjsko-prodajno mrežo, saj je z izdelki neposredno prisotna v 73 državah po vsem svetu. Posluje v različnih geopolitičnih in makroekonomskih razmerah ter pravnih in konkurenčnih okoljih, zato je izpostavljena različnim ter različno intenzivnim prodajnim in trženjskim tveganjem.
Krkini ključni prednosti v primerjavi s konkurenco na posameznih trgih ostajata hitro odzivanje na spremenjene pogoje poslovanja, še posebno v povezavi z dogodki na vzhodu Evrope, ter hitro prilagajanje trženjskih in prodajnih aktivnosti.
Razmere na trgih (predvsem aktivnosti konkurenčnih generičnih proizvajalcev in lokalne farmacevtske industrije), pravno ureditev na področju pretoka blaga in storitev ter trženja zdravil in sistemsko urejanje področja cen in javnofinančnih povračil stroškov nakupa zdravil (v posameznih državah tudi z zakonsko reguliranim delnim financiranjem zdravstvenih proračunov, ki poteka prek dobaviteljev zdravil, t. i. zahteva za vračilo, angl. clawback) redno spremljamo s svojimi strokovnimi službami in prek neodvisnih virov podatkov.
Skrbimo za ustrezno oglaševanje zdravil, posebno pozornost namenjamo organizaciji in nadzoru dela zaposlenih v trženjski mreži. Redno jih usposabljamo in preverjamo njihovo znanje, veščine in poznavanje navodil za delo, zakonodaje in veljavnih predpisov. Pri trženju dosledno upoštevamo zakonodajo, priporočila mednarodnega združenja Zdravila za Evropo (Medicines for Europe) in etične norme o oglaševanju farmacevtskih izdelkov. Te vsebine vključujemo v izobraževanje zaposlenih in preverjanje njihovega znanja. Posebna pozornost je namenjena skladnosti poslovanja, zato je trženje vključeno v Načrt integritete podjetja, ki ga obravnava uprava. Tudi pri trženju in prodaji dosledno skrbimo za skladnost z zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov.
Spremljamo tveganja na obstoječih trgih in tveganja, povezana z vstopi na nove trge in na nova terapevtska področja, ter tveganja, ki izhajajo iz spremenjenega načina predpisovanja in/ali izdajanja in/ali reimbursacije zdravil. Vstope na nove trge sistematično obravnavamo na letnih sestankih, kjer določamo, kje bodo posamezni izdelki registrirani. Pred sklenitvijo prodajnih dogovorov od kupca pridobimo dokazila, da je njihova dejavnost ustrezno registrirana. Posebej spremljamo tveganja, povezana s posameznim tržnim okoljem in gospodarstvom, tveganja poslovanja s posameznimi kupci, zlasti tveganje njihove insolventnosti in stečaja, tveganja, ki temeljijo na plačilnih rokih, ter druga tveganja, povezana s spoštovanjem pogodbenih določil.
Stalno spremljamo razmere na trgih, jih analiziramo in po potrebi prilagajamo plačilne pogoje, tveganje neplačil pa tudi zavarujemo. Prav tako sistematično spremljamo stopnjo zadovoljstva neposrednih odjemalcev. Poročilo za posamezno leto obravnava odbor za kakovost na ravni družbe Krka. Prodajo spremljamo na primarni ravni (prodaja neposrednim kupcem, večinoma veledrogerijam), kjer je to mogoče, pa tudi na sekundarni (prodaja veledrogerij njihovim kupcem, večinoma lekarnam) in terciarni ravni (prodaja končnim uporabnikom v lekarnah), ter skrbimo za optimiziranje in primernost zalog v celotni distribucijski verigi. Skrbno spremljamo lekarniške mreže in spremembe po posameznih trgih ter prilagajamo svoje aktivnosti. Vse navedeno se redno obravnava na sejah prodajnega odbora.
Redno vrednotimo tržni potencial posameznih terapevtskih področij in izdelkov znotraj njih. Prek različnih zunanjih virov ter lastnih tržnih raziskav in analiz spremljamo svetovne, regijske in lokalne trende in preskrbljenost trgov s posameznimi izdelki ter v skladu z njimi določamo ponudbo izdelkov in aktivnosti glede na trenutne tržne pozicije posameznih učinkovin in vizijo njihovega razvoja. Sistematične analize gibanja pozicij in tržnih deležev naših izdelkov v posameznih terapevtskih skupinah obravnavamo najmanj dvakrat na leto. Zaradi manjšega števila pomembnih novih učinkovin, ki so generičnim proizvajalcem že ali pa še bodo na voljo za trženje, iščemo svoje priložnosti v novih inovativnih fiksnih kombinacijah obstoječih učinkovin in na novih terapevtskih področjih ter si stalno prizadevamo za še večje uveljavljanje svojih izdelkov z obstoječimi učinkovinami. Učinkovitost trženjskih strategij in taktik spremljamo s kazalniki uspešnosti, sistematično nadziramo tudi trženjske aktivnosti, ki jih ciklično načrtujemo, izvajamo in analiziramo, kar vključuje tudi skladnost našega ravnanja v trženju in prodaji. Kazalnike na ravni skupine Krka enkrat na leto obravnava prodajni odbor, v sklopu kazalnikov uspešnosti izvajanja strategije podjetja pa tudi uprava družbe. Podrobnejše kazalnike na ravni posameznega trga pa obravnavajo nadzorni organi odvisnih družb in predstavništev na svojih rednih sejah.
Spoštovanje veljavnih pravic intelektualne lastnine tretjih oseb, predvsem patentnih pravic, je eno od temeljnih načel poslovanja skupine Krka. Če ocenimo, da so rezultati našega razvojnega dela novi in inovativni, jih zaščitimo s patenti. Zato že na začetku razvoja novega izdelka analiziramo stanje in obseg veljavnih patentnih pravic tretjih oseb in ugotavljamo, katere tehnične rešitve so patentno zaščitene. Glede na to določimo in usmerjamo razvojno delo ter ocenimo, ali s tehnološko-tehničnimi rešitvami, ki so rezultat našega razvojnega dela, ne kršimo veljavnih pravic tretjih. Ves čas od začetka razvoja do lansiranja izdelka spremljamo stanje in morebitne spremembe na področju patentne zaščite.
Kadar ocenimo, da so patenti tretjim osebam podeljeni neupravičeno, torej predmet patenta ni izum (rešitev ni nova in inovativna), in taki patenti za nas predstavljajo morebitno oviro, uporabimo z zakonodajo določena pravna sredstva za njihovo razveljavitev. Tako preprečimo, da bi imetnik v sodnih postopkih uveljavljal kršitve teh patentov proti nam.
V skupini Krka tveganja na področju upravljanja kakovosti vrednotimo z vidika kakovosti in varnosti izdelkov ter poslovanja skupine. Pri oceni tveganj uporabljamo splošno znane metodologije, ki jih izvajamo v skladu z zahtevami tretjega dela načel dobre proizvodne prakse (ICH Q9 Obvladovanje tveganj na področju kakovosti).
Kakovost izdelkov je opredeljena že v fazi njihovega razvoja in določena z registracijsko dokumentacijo. V proizvodnem procesu sledimo predpisanim postopkom in zahtevam od nabave različnih vhodnih materialov in drugih nabav ter proizvodnih procesov do izdelave končnih izdelkov, kontrole kakovosti, skladiščenja, distribucije. S tem zagotavljamo skladnost izdelkov s predpisanimi standardi kakovosti in z registracijsko dokumentacijo. Ko je zdravilo na trgu, s sistemom farmakovigilance ugotavljamo, vrednotimo in se odzivamo na nova spoznanja o neželenih učinkih in drugih varnostnih vidikih zdravil, s sistemom obravnavanja povratnih informacij kupcev in s stalnimi notranjimi izboljšavami, ki jih izvajamo po načelu PDCA (plan/planiraj, do/izvedi, check/preveri in act/ukrepaj), pa nadgrajujemo in izboljšujemo procese in izdelke.
Obvladovanje kakovosti izdelkov je primarna aktivnost, ki združuje elemente zagotavljanja kakovosti. Posebno pozornost namenjamo ustrezni kakovosti vhodnih materialov (zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi in embalažnih materialov) ter s pomočjo ocen tveganja kategoriziramo tveganja, ki so povezana z različnimi materiali in dobavitelji. Na podlagi ugotovitev načrtujemo presoje in ostale aktivnosti v okviru vrednotenja GXP-partnerjev.
S postopki kvalifikacije in validacije opreme, proizvodnih prostorov, proizvodnega okolja, proizvodnih procesov, računalniških sistemov, postopkov čiščenja, s kalibracijami, kvalifikacijami instrumentov in vzdrževalnimi postopki zagotavljamo ustreznost proizvodno-kontrolne opreme ter proizvodnih prostorov in s tem onemogočamo neželene vplive na proces proizvodnje in kakovost izdelkov. Za zagotavljanje kakovosti izdelkov so izjemnega pomena sistematični pristopi, nadzor in dokumentiranost procesov, postopkov in kontrol. Zaradi tega sistem kakovosti redno preverjamo, obnavljamo, nadgrajujemo in izboljšujemo ter skrbimo za pravilno izvajanje sprememb. Več o sistemu kakovosti je v podpoglavju Usmeritve sistema kakovosti v poglavju Kakovost.
Pri upravljanju kakovosti posebno pozornost namenjamo zagotavljanju integritete podatkov in s tem zmanjšujemo tveganje neprimerne uporabe rezultatov testiranj pri odločanju o ustreznosti surovin, ovojnine, procesov in končnih izdelkov. S stalnim spremljanjem zakonodajnih novosti in pravočasnim uvajanjem novih zahtev zmanjšujemo tveganje neustreznosti sistema kakovosti in s tem ogrožanja vzdrževanja dovoljenj za izdelavo in trženje ter certifikatov dobre proizvodne prakse (DPP/GMP).
Z rednim ozaveščanjem in usposabljanjem zaposlenih zagotavljamo ustrezno izvajanje postopkov, predpisanih za proizvodnjo in kontrolo izdelkov. S kontrolami proizvodnih procesov, medizdelkov, polizdelkov, končnih izdelkov ter proizvodnega okolja potrjujemo ustreznost in skladnost izdelkov z zahtevami lokalne zakonodaje ter načeli dobre proizvodne prakse v EU in ostalih državah, kjer tržimo svoje izdelke.
V primeru neskladnih izdelkov (odstopi, reklamacije) imamo vpeljane mehanizme kontrole, preverjanja in iskanja vzrokov ter uvedbe preventivnih in korektivnih ukrepov za preprečevanje neskladnosti v prihodnje.
V okviru upravljanja tveganj na področju kakovosti preprečujemo tveganje izgube dovoljenj za proizvodnjo zdravil, certifikatov dobre proizvodne prakse in ostalih sistemov vodenja v Krkinih proizvodno-distribucijskih enotah. Z zunanjim (inšpekcije agencij in regulatornih organov, presoje partnerjev in certifikacijskih organov) in notranjim preverjanjem (notranje presoje, notranja revizija, odbor za kakovost, kazalniki kakovosti) redno in sistematično preverjamo učinkovitost in uspešnost delovanja sistema kakovosti v skupini Krka in uvajamo potrebne izboljšave, s katerimi sistem kakovosti stalno nadgrajujemo ter tako učinkovito upravljamo tveganja na področju kakovosti izdelkov in storitev.
Tveganja na področju varstva okolja prepoznavamo in obvladujemo v skladu z zahtevami standarda ISO 14001 in upravljanjem sistema neprekinjenega poslovanja. Vsako leto pregledamo vse okoljske vidike delovanja ter z njimi povezana tveganja in izredne dogodke in ovrednotimo njihove vplive na okolje. Tveganja in izredne dogodke s področja varstva okolja, ravnanja z nevarnimi kemikalijami in tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, ocenjujemo in obvladujemo na sejah Komisije za spremljanje okoljskih vidikov najmanj dvakrat na leto ter v sklopu rednih aktivnosti posameznih organizacijskih enot oziroma poslovnih procesov. Vsa prepoznana tveganja so vključena v Poročilo o izvajanju sistema upravljanja okolja, ki ga enkrat na leto obravnava odbor za kakovost.
Z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik pri proizvodnji, skladiščenju, čiščenju odpadnih vod, čiščenju odpadnega zraka in ravnanju z odpadki, z zadrževalnimi sistemi razlitij in požarnih vod, s preventivnimi pregledi in vzdrževanjem opreme, z izobraževanjem zaposlenih, usposobljeno lastno industrijsko gasilsko enoto za ukrepanje ob nesrečah ter vajami za pravilno ukrepanje ob izrednih dogodkih zmanjšujemo tveganje in svoj vpliv na okolje.
Tveganje pri odpremi odpadkov obvladujemo z dodatnimi zmogljivostmi za skladiščenje odpadnih topil ter razpršitvijo tokov odpadkov in pogodbenega sodelovanja na več zbiralcev in odstranjevalcev odpadkov. Tveganja, povezana z razlitji nevarnih kemikalij, ter tveganja, povezana s požarnimi vodami, obvladujemo z dograditvijo zadrževalnih sistemov za razlitja in požarne vode. Izpopolnili smo tudi sistem nadzora nad ravnanjem z nevarnimi snovmi.
V letu 2022 nismo zabeležili izrednih dogodkov ali nesreč s škodljivim vplivom na okolje.
Preverjamo upravičenost morebitnih sprememb ter njihov vpliv na stroške in terminske načrte. Stalno spremljamo stroške, tako redne kot tiste, ki so nastali zaradi naknadnih sprememb v projektu.
Posebno pozornost namenjamo ključnim kadrom, ki so pomembni za doseganje ciljev skupine Krka in so tudi ciljna skupina konkurenčnih podjetij.
Izobraževanje in razvoj zaposlenih načrtujemo in redno spremljamo, hkrati povečujemo njihovo odgovornost na delovnih mestih ter spodbujamo prevzemanje novih zadolžitev in razporejanje na nova delovna mesta. Izobraževanje in razvoj zaposlenih planiramo v letnem planu izobraževanja, ki ga pripravijo organizacijske enote v sodelovanju s Kadrovsko službo ter Izobraževanjem in razvojem kadrov. Odbor za kakovost dvakrat na leto obravnava plan in realizacijo izobraževanja o Krkinem sistemu kakovosti. Odbor za kadre pa trikrat na leto obravnava plan in realizacijo ostalih izobraževanj, kot so študij zaposlenih ob delu, Krkina mednarodna šola vodenja, pridobivanje certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacije. Skupaj z različnimi motivacijskimi ukrepi krepimo pripadnost skupini Krka in s tem zmanjšujemo možnost odhoda zaposlenih.
Tveganje v zvezi s pomanjkanjem strokovnih kadrov na trgu dela obvladujemo z aktivno prisotnostjo na trgu dela, ustvarjanjem prepoznavnosti podjetja kot uglednega delodajalca, sodelovanjem s fakultetami in šolami ter tudi s štipendiranjem. Tako zagotavljamo bodoče sodelavce, s katerimi bomo uresničevali načrtovane strateške, razvojne in prodajne cilje. Zaposlene sistematično izobražujemo in usposabljamo tudi za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije.
Skupina Krka finančna tveganja obvladuje centralizirano v okviru Finančnega sektorja obvladujoče družbe v Sloveniji. V odvisnih družbah in predstavništvih v tujini izvajajo operativne naloge obvladovanja finančnih tveganj v skladu s predpisanimi smernicami obvladujoče družbe. Med ključna finančna tveganja spadajo kreditna tveganja, tržna tveganja, tveganje likvidnosti in tveganja, povezana z zavarovalništvom.
Najpomembnejše tržno tveganje skupine Krka je tveganje sprememb deviznih tečajev. Tveganje obrestnih mer spremljamo, vendar zaradi nizke izpostavljenosti spremembam obrestnih mer v letu 2022 nismo izvajali ukrepov. Tveganje sprememb tržnih vrednosti surovin in tveganje sprememb tržnih vrednosti delnic in obveznic nimata pomembnejšega vpliva na neto finančni izid skupine Krka, zato pri navedenih tveganjih spremljamo gibanje izpostavljenosti, ne izvajamo pa ukrepov obvladovanja tveganj.
Skupina Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih.
Valutna izpostavljenost izhaja iz različne vrednosti sredstev in obveznosti v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja skupine Krka ter različne višine poslovnih prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarjamo v posameznih valutah.
Ključne kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev, likvidna finančna sredstva v tujih valutah, izvedeni finančni instrumenti, namenjeni zavarovanju valutnih tveganj, financiranje odvisnih družb, ki ga zagotavlja obvladujoča družba, in evidentirana nabavna naročila.
Ruski rubelj je imel ob koncu leta 2022 z 39 % največji delež v valutni poziciji skupine Krka. Pozicija v rubljih se je v primerjavi z začetkom leta 2022 povečala. Od aprila 2022 valutne pozicije v rubljih ni bilo več mogoče zmanjševati z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar je bil ključni razlog za njeno povečevanje. Pozicija v rubljih izvira iz naslova terjatev do kupcev na ruskem trgu, deloma pa tudi iz naslova financiranja, ki ga obvladujoča družba namenjena odvisnim družbam v Ruski federaciji.
Pomembnost ruskega prodajnega trga, višina valutne izpostavljenosti in nestanovitna vrednost ruskega rublja so razlogi, da obvladovanju tveganja ruskega rublja namenjamo posebno pozornost. Zaradi slabše razpoložljivosti finančnih instrumentov smo dali v letu 2022 večji poudarek naravnim metodam zmanjševanja izpostavljenosti.
| EUR | RUB | PLN | USD | RON | ostale valute |
|---|---|---|---|---|---|
| 42 % | 23 % | 10 % | 5 % | 4 % | 16 % |
Upoštevajoč likvidna finančna sredstva v ameriških dolarjih in terminske pogodbe za nakup dolarjev, ki skupaj nevtralizirajo kratko valutno pozicijo iz poslovanja, je izpostavljenost v ameriških dolarjih ob koncu leta 2022 predstavljala približno 5 % celotne valutne izpostavljenosti skupine Krka.
Izpostavljenost romunskemu leju, ki je ob koncu leta 2022 predstavljala 15 % valutne pozicije, izvira iz terjatev do kupcev, ki so posledica daljših plačilnih rokov v državi. Izpostavljenost poljskemu zlotu je rezultat terjatev do kupcev in proizvodnih zmogljivosti, ki jih imamo na Poljskem, predstavlja pa 13 % valutne pozicije.
Ostale valute, med katere spadajo švedska krona, makedonski denar, kazahstanski tenge, srbski dinar, britanski funt, češka krona, ukrajinska grivna in madžarski forint, so skupaj predstavljale 28 % valutne pozicije skupine Krka.
V letu 2022 so visoke cene energentov, rastoča inflacija, tveganje zastoja globalne gospodarske rasti in zaostrovanje monetarnih politik najpomembnejših svetovnih centralnih bank povečevali nestanovitnost deviznih tečajev.
Evropska centralna banka je v tretjem četrtletju 2022 prvič po enajstih letih zvišala ključno obrestno mero. Še hitreje je v letu 2022 obrestne mere zviševala ameriška centralna banka. Obrestne mere so se zvišale tudi na drugih pomembnih Krkinih prodajnih trgih, kot so Poljska, Madžarska, Romunija in Češka. Neenakomerna rast obrestnih mer je dodatno povečala nestanovitnost tečajev valut omenjenih držav.
Ruska centralna banka je po interventnem dvigu v prvem četrtletju 2022 ključno obrestno mero do konca leta znižala na 7,5 %. Kljub uvedbi zahodnih gospodarskih sankcij proti Ruski federaciji se je vrednost rublja po padcu v prvem četrtletju v nadaljevanju leta stabilizirala in zvišala. V zadnjem četrtletju je ponovno padla. Vrednost rublja, izražena v evrih, se je od začetka do konca leta 2022 zvišala za 8,8 %, v povprečju je bila 18,7 % višja kot leta 2021.
Vrednost ameriškega dolarja, izražena v evrih, se je od začetka do konca leta 2022 zvišala za 6,2 %, v povprečju je bila 12,3 % višja kot leta 2021. Ameriški dolar se je okrepil predvsem zato, ker je ameriška centralna banka agresivno dvigovala obrestne mere. Vpliv spremembe vrednosti ameriškega dolarja na neto finančni izid skupine Krka je bil nevtraliziran s finančnimi instrumenti.
Ukrajinska grivna je od začetka ruske invazije na Ukrajino izgubila približno 20 % vrednosti v primerjavi z evrom. Makroekonomske razmere v državi ostajajo negotove, kar se bo tudi v prihodnje odražalo v gibanju valute.
Poljski zlot je bil dokaj stabilen, njegova vrednost se je od začetka do konca leta 2022 znižala za 1,8 %, povprečna vrednost pa je bila 2,6 % nižja kot leta 2021. Romunski lej in hrvaška kuna, ki je bila leta 2022 v mehanizmu ERM, sta bila zelo stabilna. Vrednost britanskega funta se je od začetka do konca leta 2022 znižala za 5,3 %. Prispevek teh valut k neto finančnemu izidu skupine Krka je bil majhen.
Skupina Krka valutna tveganja praviloma odpravlja z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturira prodajo. Kadar to ni mogoče, uporabimo finančne instrumente ali pa tveganje ostane nezavarovano. Za zavarovanje praviloma uporabljamo terminske pogodbe.
V letu 2022 smo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja in ameriškega dolarja s finančnimi instrumenti. Tveganje ruskega rublja smo imeli v prvem četrtletju 2022 delno zavarovano s terminskimi pogodbami, od aprila 2022 dalje pa to ni bilo več mogoče. Zaradi krepitve vrednosti rublja v evrih smo ustvarili neto pozitivne tečajne razlike.
Naraščajoča izpostavljenost iz poslovanja in za Krko ugodna obrestna razlika med evrom in ameriškim dolarjem sta ključna razloga, da smo tudi v letu 2022 del izpostavljenosti v ameriških dolarjih varovali s finančnimi instrumenti. Krepitev dolarja ima zaradi kratke valutne pozicije neugoden finančni vpliv na rezultat skupine Krka, vendar je bil v letu 2022 nevtraliziran s prihodki iz naslova instrumentov zavarovanja ameriškega dolarja.
Iz naslova ostalih valut smo v letu 2022 ustvarili neto negativne tečajne razlike. Tveganja ostalih valut nismo zavarovali. Za ukrajinsko grivno, kazahstanski tenge, srbski dinar in nekatere druge valute, ki so v strukturi valutne izpostavljenosti skupine Krka manj pomembne, ni na voljo finančnih instrumentov za odpravo valutnih tveganj.
Rezultat valutnih tveganj je bil v letu 2022 pozitiven in je znašal 52,7 milijona EUR. Neto finančni izid skupine Krka, ki poleg rezultata iz valutnih tveganj vključuje še prihodke in odhodke iz obresti ter ostale finančne prihodke in odhodke, je znašal 51,9 milijona EUR.
| Datum | RUB | HRK | RON | PLN | USD |
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2021 | 85,30 | 7,53 | 4,95 | ||
| 31. 1. 2022 | 78,43 | 7,54 | 4,95 | ||
| 28. 2. 2022 | 55,77 | 7,50 | 4,82 | ||
| 31. 3. 2022 | 157,72 | 7,58 | 4,95 | ||
| 30. 4. 2022 | 73,43 | 7,53 | 4,93 | ||
| 31. 5. 2022 | |||||
| 30. 6. 2022 | |||||
| 31. 7. 2022 | |||||
| 31. 8. 2022 | |||||
| 30. 9. 2022 | |||||
| 31. 10. 2022 | |||||
| 30. 11. 2022 | |||||
| 31. 12. 2022 |
| Valuta | Najnižja vrednost | Najvišja vrednost | Povprečna vrednost | Standardni odklon | Koeficient variabilnosti* |
|---|---|---|---|---|---|
| RUB | 85,30 | 78,43 | 55,77 | 157,72 | 73,43 |
| HRK | 7,53 | 7,54 | 7,50 | 7,58 | 7,53 |
| RON | 4,95 | 4,95 | 4,82 | 4,95 | 4,93 |
| 0,02 | 0,5 % | PLN | 4,60 | 4,68 | 4,49 | 4,95 | 4,69 | 0,09 | 1,8 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| CZK | 24,86 | 24,12 | 24,12 | 25,87 | 24,57 | 0,26 | 1,1 % | ||
| HUF | 369,19 | 400,87 | 352,92 | 430,65 | 391,15 | 19,84 | 5,1 % | ||
| UAH | 30,87 | 37,93 | 29,30 | 39,49 | 34,18 | 2,94 | 8,6 % | ||
| RSD | 117,44 | 117,29 | 116,84 | 117,73 | 117,30 | 0,17 | 0,1 % | ||
| USD | 1,13 | 1,07 | 0,96 | 1,15 | 1,05 | 0,05 | 4,8 % | ||
| GBP | 0,84 | 0,89 | 0,82 | 0,90 | 0,85 | 0,02 | 1,9 % |
Tveganje sprememb obrestnih mer opredeljujemo kot nevarnost, da skupina Krka zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi povečanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali zmanjšanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj skupine.
Če bo prišlo do najema dolgoročnih posojil ali do dolgoročnih finančnih naložb, s čimer bi se izpostavili tveganju spremembe obrestne mere, bomo proučili možnosti za odpravo tega tveganja z ustreznimi finančnimi instrumenti.
Ključno kreditno tveganje skupine Krka izhaja iz terjatev do kupcev. To je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Centraliziran proces kreditne kontrole na ravni skupine Krka je vzpostavljen že od leta 2004. Vanj so vključeni vsi kupci s kreditnimi limiti, višjimi od 20.000 EUR. Ob koncu leta 2022 je bilo takšnih kupcev več kot 670 in so predstavljali več kot 95 % terjatev do kupcev. Kontrola nad manjšimi kupci, ki predstavljajo manj kot 5 % vseh terjatev do kupcev, poteka decentralizirano v prodajni mreži in pod stalnim nadzorom obvladujoče družbe.
Proces obvladovanja kreditnega tveganja poteka v dveh korakih. Prvi korak je ocenjevanje kreditnega tveganja kupcev, določitev instrumentov zavarovanja in dodelitev kreditnega limita. Ocenimo vsakega novega kupca, dvakrat na leto pa obnovimo ocene vseh kupcev. Oceno kreditnega tveganja vsakega kupca sestavlja veliko različnih finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki so razdeljeni v 4 sklope, vsak od njih pa ima v končni oceni različno težo.
Na podlagi dosežene kreditne ocene in predvidene dinamike odprem blaga in plačil se vsakemu kupcu dodeli individualni kreditni limit.
Drugi korak v procesu kreditne kontrole je redno dinamično spremljanje plačilne discipline kupcev. V informacijske sisteme vseh družb v skupini Krka, ki izvajajo prodajo, je vključena kontrola prostega limita in zapadlih terjatev, ki se izvede ob vsaki odpremi izdelkov kupcem. Kupcem, ki zamujajo s plačili ali pri katerih terjatve, skupaj z novo odpremo, presegajo odobreni kreditni limit, se odprema avtomatično ustavi, prodajno osebje pa mora sprožiti postopek izterjave ali zagotoviti zavarovanje plačil.
Proces kreditne kontrole in pooblastila za dodeljevanje kreditnih limitov kupcem so opredeljena z internimi akti. V okviru kreditne kontrole je vzpostavljen tudi sistem rednega poročanja o terjatvah do kupcev in njihovi plačilni disciplini, ki omogoča pravočasno zaznavo kupcev s povečanim tveganjem neplačila in zagotavlja učinkovito obvladovanje kreditnih tveganj.
Proces kreditne kontrole temelji na enotnih pravilih za vse kupce. Zaradi posebnosti prodajnih trgov so v posameznih odvisnih družbah uvedene dodatne lokalne kontrole. Procese kreditne kontrole redno prilagajamo spremembam na prodajnih trgih.
Kreditna kontrola zagotavlja stalen nadzor kakovosti portfelja terjatev do kupcev. Rezultat je majhen delež odpisov in oslabitev terjatev glede na prodajo skupine Krka.
Majhna vrednost odpisov in oslabitev terjatev je tudi posledica razpršenosti terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter dejstva, da je glavnina terjatev odprta do kupcev, s katerimi ima Krka dolgoletne poslovne izkušnje.
V letu 2022 so bile razmere na področju kreditnih tveganj zelo zahtevne, zaradi izzivov, povezanih s pandemijo covida-19, in zaradi zaostrenih razmer v Ukrajini, Ruski federaciji in Belorusiji. Tem trgom smo namenili posebno pozornost in dodatno okrepili aktivnosti za obvladovanje terjatev do kupcev. Rezultat obvladovanja kreditnih tveganj je bil v letu 2022 ugoden.
Ob koncu leta je bila vrednost terjatev do kupcev 14 % nižja kot na začetku leta, znesek zapadlih in neplačanih terjatev pa je ostal v za Krko sprejemljivih okvirih.
Znesek na novo oblikovanega popravka vrednosti terjatev je presegel znesek odpravljenega popravka. Vpliv neto oslabitev in odpisov terjatev na končni rezultat skupine Krka v letu 2022 je znašal manj kot 0,11 % prodaje.
| 30 % | 20 % | 35 % | 15 % |
|---|---|---|---|
| ocena dobičkovnosti, plačilnih navad in plačilne discipline kupca | ocena finančnih izkazov kupca | kvalitativna ocena prodajnega osebja | ocena deželnega tveganja |
Skupina Krka od leta 2009 del terjatev do kupcev zavaruje pri kreditni zavarovalnici. V drugem četrtletju 2020 smo zavarovanje terjatev vsebinsko razširili in nadgradili. Ob koncu leta 2022 je bilo zavarovanih 96,1 % terjatev do kupcev, ob upoštevanju lastne udeležbe pa 86,7 %. Zavarovanje plačil z bančnimi garancijami in akreditivi uporabljamo le izjemoma.
Struktura terjatev po prodajnih regijah je stabilna in je v skladu s strukturo prodaje in plačilnimi roki v posameznih državah.
Starostna struktura terjatev ostaja stabilna. Odstotek zapadlih terjatev glede na skupne terjatve do kupcev je bil tudi konec leta 2022 majhen.
| 31. 12. 2018 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 132 | 124 | 6 | 8 | 17 |
| 306 | 311 | 377 | 460 | 385 |
| 0 | 50 | 100 | 150 | 200 |
| 250 | 300 | 350 | 400 | 450 |
| 500 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 12 | 13 | 9 | 12 | 12 |
| 74 | 72 | 76 | 80 | 79 |
| 165 | 186 | 168 | 241 | 144 |
| 73 | 74 | 62 | 58 | 73 |
| 111 | 86 | 64 | 72 | 91 |
| 4 | 4 | 3 | 5 | 6 |
| 0 | 50 | 100 | 150 | 200 |
| v milijonih EUR | Slovenija | Jugovzhodna Evropa | Vzhodna Evropa | Srednja Evropa | Zahodna Evropa | Čezmorska tržišča |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2018 | 421 | 420 | 375 | 457 | 394 | 14 |
| 2019 | 11 | 4 | 7 | 7 | 1 | 1 |
| 2020 | 2 | 2 | 0 | 3 | 1 | 1 |
| 2021 | 0 | 1 | 0 | 2 | 1 | 1 |
| 2022 | 0 | 1 | 0 | 1 | 0 | 2 |
V letu 2023 bomo nadaljevali utečene aktivnosti na področju obvladovanja kreditnih tveganj. Ob podaljšanju pogodbe o zavarovanju terjatev, ki se izteče sredi leta 2023, bomo proučili možnosti za nadaljnjo optimizacijo pogojev zavarovanja terjatev. Kot doslej bomo več pozornosti namenjali kupcem s prodajnih trgov s slabšim makroekonomskim okoljem in trgov, na katerih zaznavamo povečana tveganja pri distribuciji zdravil. Pri posameznih kupcih, pri katerih zaznavamo izpostavljenost nad sprejemljivimi ravnmi, bomo uvedli individualne ukrepe za postopno zmanjšanje izpostavljenosti. Cilj ostaja ohranjanje majhne vrednosti oslabitev in odpisov terjatev na ravni skupine Krka.
Krka je med poslovnimi partnerji znana po vzorni plačilni disciplini in stabilnih denarnih tokovih. Tudi v letu 2022 smo vse obveznosti poravnavali redno. Likvidnostno tveganje skupine Krka je bilo majhno.
V letu 2022 nismo najemali kratkoročnih kreditov ali črpali denarnih sredstev iz naslova rezervnih kreditnih linij pri bankah. Ob koncu leta 2022 je imela skupina Krka povečana denarna in likvidna sredstva, pretežno v obliki denarja na bančnih računih ali v depozitih pri prvovrstnih poslovnih bankah. Rast presežkov likvidnih sredstev v letu 2022 je posledica presežka pozitivnega denarnega toka iz poslovanja in naložbenja nad porabo za financiranje.
Evropska centralna banka je v drugem polletju 2022 začela postopno zviševati ključne obrestne mere. Denarne naložbe z majhnim tveganjem so s tem začele prinašati pozitivne donose. V skladu z internimi pravili razpršitve naložb in ob upoštevanju obrestnega, likvidnostnega, kreditnega in valutnega tveganja smo večino denarnih presežkov deponirali pri poslovnih bankah.
Obvladujoča družba centralizirano obvladuje likvidnostno tveganje v skupini Krka. Odvisne družbe se financirajo interno, prek obvladujoče družbe, pri kateri deponirajo morebitne presežke sredstev. Presežki vseh družb se združujejo na krovnem računu obvladujoče družbe v obliki dnevnega avtomatskega združevanja denarnih sredstev (cash pooling) ali v obliki neavtomatskih bančnih nakazil. Tako optimiziramo upravljanje denarja, zmanjšujemo valutna tveganja, imamo pregled nad likvidnostjo vseh družb v skupini Krka in zagotavljamo večjo varnost denarnih transakcij.
| v milijonih EUR | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 | 5-letno povprečje |
|---|---|---|---|---|---|---|
| kratkoročni koeficient | 3,75 | 3,21 | 4,00 | 3,21 | 3,03 | 3,44 |
| pospešeni koeficient | 2,42 | 2,21 | 2,54 | 2,02 | 1,89 | 2,22 |
| hitri koeficient | 1,37 | 0,69 | 1,04 | 0,62 | 0,38 | 0,82 |
| prihodki od prodaje/povprečne terjatve | 3,70 | 3,45 | 3,50 | 3,21 | 2,68 | 3,31 |
kratkoročni koeficient = kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti
pospešeni koeficient = (kratkoročna sredstva − zaloge)/kratkoročne obveznosti
hitri koeficient = (finančne naložbe + denar in denarni ustrezniki)/kratkoročne obveznosti
V letu 2023 bomo z obvladovanjem denarnih tokov znotraj skupine Krka in s skrbnim ravnanjem s preseženo likvidnostjo zagotavljali ustrezno plačilno sposobnost vseh družb v skupini.
Skupina Krka pri domačih in tujih zavarovalnicah zavaruje svoje premoženje, odgovornost in finančne izgube, ki bi lahko nastale zaradi obratovalnega zastoja. Zavarovanje je eno od orodij za obvladovanje tveganj. Vrste zavarovanj in njihove karakteristike so določene v interni Politiki zavarovanj v skupini Krka.
Odločitve glede vrste zavarovanja in obsega kritja so sprejete na podlagi materialnosti tveganja in cene zavarovanja. Materialnost tveganja se določa na podlagi ocen verjetnosti uresničitve in velikosti potencialne škode ter vpliva na poslovanje. Skupina Krka primarno vlaga v preventivo, saj je učinek na upravljanje tveganj bolj optimalen kot nakup zavarovanja. Med osnovami za sklenitev zavarovanja je tudi zakonodaja, ki lahko zahteva sklenitev določenih vrst zavarovanj.
Skupina Krka obseg zavarovanja in kritij prilagaja rasti poslovanja, višini premoženja in razmeram na mednarodnih zavarovalniških trgih. Pri zavarovanju ekološke ali produktne odgovornosti se na primer upoštevajo tudi interesi širše družbene skupnosti in deležnikov pri poslovanju.
V grafu niso vključena avtomobilska in osebna zavarovanja
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 3,21 | 3,75 | 1,89 | 2,02 | 2,54 |
| 2,21 | 2,42 | 0,38 | 0,62 | 1,04 |
| 0,69 | 1,37 | 0,0 | 0,5 | 1,0 |
| 1,5 | 2,0 | 2,5 | 3,0 | 3,5 |
| 4,0 |
Varovanje premoženja, predvsem pred katastrofičnimi tveganji (požari, potresi, poplavami, neurji, eksplozijami), obratovalni zastoj proizvodnih lokacij ter produktna in ostale oblike odgovornosti.
Obvladujoča družba ureja zavarovanja za vse družbe v skupini Krka, razen lokalnih avtomobilskih zavarovanj, ki jih spremlja in zanje daje usmeritve. Celotna skupina Krka je zavarovana v skladu z enotnimi načeli. Konkurenčnost in varnost posameznih zavarovalnic se preverjata vsako leto. Pri izbiri zavarovalnic se upoštevajo kakovost kritij, višina premije, reference, finančna varnost (bonitetne ocene in kapitalska ustreznost) in lokalna zakonodaja. Ključno merilo za ocenjevanje uspešnosti je delež plačane zavarovalne premije v celotnih prihodkih skupine Krka. Dodatno se skušajo doseči čim nižje premijske stopnje ter zaostajanje rasti premij za rastjo osnov za njihov obračun.
V okviru izboljšav zavarovalnega programa smo v letu 2022 nadaljevali raziskavo mednarodnega trga zavarovanj. Vsako leto uvajamo postopne izboljšave ter hkrati prevzemamo del tveganj, in sicer z lastno udeležbo pri škodi ali z ukinitvijo zavarovanj, povezanih z manjšimi tveganji. V skupini Krka so bile lani izvedene štiri zavarovalne inšpekcije, vendar ni bilo kritičnih priporočil.
V Krki sistemsko vlagamo v preprečevanje škodnih dogodkov. Objekte načrtujemo tako, da je njihova ogroženost čim manjša. Vanje vgrajujemo sisteme aktivne zaščite, na primer javljalnike požara in hlapov, razpršilnike, požarne lopute, varnostno razsvetljavo. Organiziramo redne preventivne preglede in požarne straže. Zaposlene teoretično in praktično usposabljamo za pravilen odziv ob izrednih dogodkih.
Zaradi načrtnega preventivnega dela in sklepanja ustreznih zavarovanj se je v zadnjih letih zmanjševal obseg premoženjskih škod.
| Zaključni tečaj Krkine delnice na Ljubljanski borzi | v EUR | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| najvišji v letu | 120,00 | 120,00 | 92,60 | 74,60 | 59,80 | |
| najnižji v letu | 80,80 | 91,20 | 54,00 | 56,80 | 53,60 | |
| 31. december | 92,00 | 118,00 | 91,40 | 73,20 | 57,80 | |
| letna sprememba (v %) | –22,0 | 29,1 | 24,9 | 26,6 | 0,5 |
Tečaj Krkine delnice se je v letu 2021 zvišal za dobrih 29 %, v letu 2022 pa se je znižal za 22 %.
Vir: Ljubljanska borza in S&P Dow Jones Indices LLC
O predlogu višine dividend odloči skupščina delničarjev. V letu 2022 smo za dividende namenili 54,9 % konsolidiranega čistega dobička lastnikov kapitala obvladujoče družbe, ustvarjenega v letu 2021, rast bruto dividende na delnico pa je znašala 12,6 %. Pri določitvi deleža čistega dobička za izplačilo dividend se v posameznem letu upošteva dolgoročna dividendna politika družbe, pri čemer se za dividende izplača najmanj 50 % čistega dobička večinskih lastnikov kapitala, upoštevajo pa se tudi finančne potrebe skupine za naložbe in prevzeme.
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 | dobiček na delnico |
|---|---|---|---|---|---|
| 1 | (v EUR) | 11,69 | 9,92 | 9,27 | 7,73 | 5,46 | bruto dividenda na delnico |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2 | (v EUR) | 5,63 | 5,00 | 4,25 | 3,20 | 2,90 | stopnja izplačila dividend |
| 3 | (v %) | 56,6 | 53,6 | 54,3 | 58,2 | 60,8 | dividendna donosnost |
| 4 | (v %) | 6,1 | 4,2 | 4,6 | 4,4 | 5,0 |
Krkine delnice so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze, od aprila 2012 pa vzporedno kotirajo tudi na Varšavski borzi.
Vse Krkine delnice, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi oziroma Varšavski borzi, so istega razreda – navadne in prosto prenosljive. Vsaka delnica, razen lastnih, prinaša pri glasovanju na skupščini delničarjev en glas. S Krkino delnico se prosto trguje prek borznoposredniških hiš in bank, ki so članice Ljubljanske borze ali Varšavske borze.
Vir: Ljubljanska borza in Varšavska borza
Krkina delnica je najprometnejši vrednostni papir na Ljubljanski borzi. V letu 2022 je povprečni dnevni promet s Krkino delnico na Ljubljanski borzi znašal 0,76 milijona EUR ali 7600 delnic, vključno s svežnji.
27 GRI 102-5, 102-10
| Število delnic | Delež v številu izdanih delnic (v %) | |
|---|---|---|
| KAPITALSKA DRUŽBA, D. D. | 3.493.030 | 10,65 |
| SDH, D. D. | 2.949.876 | 9,00 |
| REPUBLIKA SLOVENIJA | 2.366.121 | 7,22 |
| OTP BANKA D. D. | 1.547.420 | 4,72 |
| ERSTE GROUP BANK AG-PBZ CROATIA OSIGURANJE | 1.331.938 | 4,06 |
| CLEARSTREAM BANKING SA | 1.086.939 | 3,31 |
| LUKA KOPER, D. D. | 433.970 | 1,32 |
| STATE STREET BANK AN TRUST | 377.959 | 1,15 |
| KDPW | 345.055 | 1,05 |
| PRIVREDNA BANKA ZAGREB D.D. | 318.434 | 0,97 |
| Skupaj | 14.250.742 | 43,46 |
1 delnice so na skrbniških računih navedenih bank in so v lasti njihovih strank
Konec leta 2022 je imela Krka 47.170 delničarjev, kar je skoraj odstotek več kot konec leta 2021.
Vir: KDD
V letu 2022 je družba na organiziranem trgu pridobila 101.941 lastnih delnic v skupni vrednosti 10.009 tisoč EUR in je imela 31. 12. 2022 v lasti 1.785.849 lastnih delnic.
Skupina Krka je v letu 2022 ustvarila 1 milijardo 717,5 milijona EUR prodaje (od tega znašajo prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje izdelkov in storitev 1 milijardo 708,5 milijona EUR, razliko pa predstavljajo prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje materiala ter ostali prihodki od prodaje), kar je 151,7 milijona EUR oziroma 10 % več kot v letu 2021. V zadnjem petletnem obdobju je bila povprečna letna stopnja količinske rasti prodaje 4,4-odstotna, povprečna letna stopnja vrednostne rasti prodaje pa 6,3-odstotna. Drugi poslovni prihodki skupine Krka so znašali 9,2 milijona EUR.
Družba Krka je v letu 2022 ustvarila 1 milijardo 553,5 milijona EUR prodaje (od tega znašajo prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje izdelkov in storitev 1 milijardo 356,1 milijona EUR, prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje materiala 188,3 milijona EUR in ostali prihodki od prodaje 9,1 milijona EUR), kar je 172,1 milijona EUR oziroma 12 % več kot v letu 2021. Drugi poslovni prihodki so znašali 4,7 milijona EUR.
Poslovni odhodki skupine Krka, ki so znašali 1 milijardo 345,4 milijona EUR, so bili za 123,0 milijonov EUR oziroma 10 % večji kot v letu 2021. Poslovni odhodki družbe Krka so znašali 1 milijardo 200,3 milijona EUR in so bili 8 % večji kot v letu 2021.
Med poslovnimi odhodki skupine Krka so proizvajalni stroški prodanih proizvodov znašali 743,1 milijona EUR, stroški prodajanja 349,1 milijona EUR, stroški razvijanja 162,6 milijona EUR, stroški splošnih dejavnosti pa 90,7 milijona EUR. Delež poslovnih odhodkov v prodaji je bil 78-odstoten, v zadnjih petih letih pa se je gibal med 75 % v letu 2020 in 83 % v letih 2018 in 2019.
Največji delež v strukturi poslovnih odhodkov skupine Krka predstavljajo proizvajalni stroški prodanih proizvodov, ki so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 10 %. Njihov delež v prodaji je znašal 43,3 %, v letu 2021 pa 43,1 %. Stroški prodajanja so se povečali za 14 %, njihov delež v prodaji pa je znašal 20,3 %, kar je 0,8 odstotne točke več kot v letu.
| 31. 12. 2018 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 39,2 | 38,5 | 38,2 | 38,8 | 40,4 |
| 27,2 | 27,1 | 27,1 | 27,1 | 27,1 |
| 7,7 | 7,6 | 6,8 | 6,8 | 6,1 |
| 2,7 | 3,8 | 4,7 | 5,1 | 5,5 |
| 23,2 | 23,0 | 23,2 | 22,2 | 20,9 |
Med poslovnimi odhodki družbe Krka so proizvajalni stroški prodanih proizvodov znašali 663,3 milijona EUR, stroški prodajanja 301,3 milijona EUR, stroški razvijanja 158,3 milijona EUR, stroški splošnih dejavnosti pa 77,4 milijona EUR.
| 1.232 | 1.390 | 1.447 | 1.381 | 1.554 | 1.332 | 1.493 | 1.535 | 1.566 | 1.717 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 200 | 400 | 600 | 800 | 1.000 | 1.200 | 1.400 | 1.600 | 1.800 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
v milijonih EUR
družba Krka skupina Krka
Največji delež v strukturi poslovnih odhodkov družbe Krka predstavljajo proizvajalni stroški prodanih proizvodov, ki so se povečali za 8 %. Njihov delež v prodaji je znašal 42,7 % in je bil za 1,8 odstotne točke večji kot v letu 2021. Stroški prodajanja so se povečali za 11 %, njihov delež v prodaji pa je znašal 19,4 %, kar je 0,2 odstotne točke manj kot v letu 2021. Stroški razvijanja so znašali 10,2 % prodaje (0,7 odstotne točke manj kot v letu 2021) in so se povečali za 5 %. Stroški splošnih dejavnosti so znašali 5,0 % prodaje in so bili 1 % manjši, njihov delež v prodaji pa je za 0,7 odstotne točke manjši kot v letu 2021.
| v tisoč EUR | Skupina Krka | Družba Krka |
|---|---|---|
| 2022 | 57.668 | 57.744 |
| 2021 | 19.711 | 24.714 |
| 2020 | 23.259 | 31.786 |
| 2019 | 24.987 | 34.410 |
| 2018 | 5.935 | 17.382 |
| Finančni prihodki | ||
| Finančni odhodki | –5.806 | –12.082 |
| –75.011 | –14.814 | –36.048 | –3.356 | –12.083 | –72.837 | –14.751 | –33.891 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 51.862 | 7.629 | –51.752 | 10.173 | –30.113 | 54.388 | 12.631 | –41.051 |
| 19.659 | –16.509 |
Neto finančni izid skupine Krka je v letu 2022 znašal 51,9 milijona EUR, neto finančni izid družbe Krka pa 54,4 milijona EUR.
Skupina Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih. Rezultat valutnih tveganj v letu 2022 v skupini Krka je znašal 52,7 milijona EUR. Več o tveganju sprememb deviznih tečajev je na straneh 70–73.
Med finančnimi prihodki skupine Krka predstavljajo neto tečajne razlike 43,6 milijona EUR, prihodki od izvedenih finančnih instrumentov 9,1 milijona EUR, prihodki od obresti 3,8 milijona EUR, prihodki iz dividend 0,7 milijona EUR, drugi finančni prihodki pa 0,5 milijona EUR. Med finančnimi odhodki predstavljajo odhodki za obresti 1,3 milijona EUR, drugi finančni odhodki pa 4,5 milijona EUR.
Med finančnimi prihodki družbe Krka predstavljajo neto tečajne razlike 45,1 milijona EUR, prihodki od izvedenih finančnih instrumentov 9,1 milijona EUR, prihodki od obresti 2,4 milijona EUR, prihodki iz dividend in drugih deležev v dobičku 0,7 milijona EUR, drugi finančni prihodki pa 0,5 milijona EUR. Med finančnimi odhodki predstavljajo odhodki za obresti 1,7 milijona EUR, drugi finančni odhodki pa 1,6 milijona EUR.
| Dobiček iz poslovanja (EBIT) in čisti dobiček v letu | |||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 199 | 264 | 339 | 273 | 358 | 163 | 249 | 258 | 245 | 348 | 233 | 274 | 391 | 355 | 381 | 174 | 244 | 289 | 308 | 364 |
Dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine Krka v višini 381,2 milijona EUR je bil 26,4 milijona EUR oziroma 7 % večji kot v letu 2021. Dobiček iz poslovanja skupine Krka, povečan za amortizacijo (EBITDA), v višini 488,9 milijona EUR se je povečal za 25,3 milijona EUR oziroma 5 %.
Dobiček iz poslovanja (EBIT) družbe Krka je znašal 357,9 milijona EUR, dobiček iz poslovanja družbe Krka, povečan za amortizacijo (EBITDA), pa 440,1 milijona EUR.
Dobiček pred davkom skupine Krka se je v letu 2022 povečal za 70,7 milijona EUR oziroma 19 % in je znašal 433,1 milijona EUR. Efektivna davčna stopnja skupine Krka je bila 16,0-odstotna. Dobiček pred davkom družbe Krka je znašal 412,3 milijona EUR.
Čisti dobiček skupine Krka je znašal 363,7 milijona EUR in je bil 55,5 milijona EUR oziroma 18 % večji kot v letu 2021. Čisti dobiček družbe Krka je znašal 348,2 milijona EUR.
| Sredstva | Skupina Krka | Delež (v %) | 2021 | Delež (v %) | Indeks 2022/21 | Družba Krka | Delež (v %) | 2021 | Delež (v %) | Indeks 2022/21 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna sredstva | 1.125.025 | 41,9 | 1.075.052 | 42,4 | 105 | 1.123.594 | 44,6 | 1.094.724 | 45,1 | 103 |
| Nepremičnine, naprave in oprema | 779.336 | 29,0 | 773.657 | 30,5 | 101 | 566.780 | 22,5 | 569.391 | 23,5 | 100 |
| Neopredmetena sredstva |
| 102.550 | 3,8 | ||
|---|---|---|---|
| 104.301 | 4,1 | ||
| 98 | 24.960 | 1,0 | |
| 25.628 | 1,1 | ||
| 97 | Finančne naložbe | 188.309 | 7,0 |
| 149.183 | 5,9 | ||
| 126 | 522.545 | 20,7 | |
| 486.336 | 20,0 | ||
| 107 | Ostalo | 54.830 | 2,1 |
| 47.911 | 1,9 | ||
| 114 | 9.309 | 0,4 | |
| 13.369 | 0,5 | ||
| 70 | Kratkoročna sredstva | 1.562.475 | 58,1 |
| 1.461.936 | 57,6 | ||
| 107 | 1.392.950 | 55,4 | |
| 1.332.521 | 54,9 | ||
| 105 | Zaloge | 553.332 | 20,6 |
| 455.707 | 18,0 | ||
| 121 | 492.978 | 19,6 | |
| 394.323 | 16,2 | ||
| Terjatve do kupcev | 402.730 | 15,0 | |
| 467.764 | 18,4 | ||
| 86 | 357.889 | 14,2 | |
| 424.588 |
| v tisoč EUR | Skupina Krka | Družba Krka | 2022 | Delež |
|---|---|---|---|---|
| 17,5 | 84 | Ostalo | 606.413 | 22,5 |
| 538.465 | 21,2 | 113 | 542.083 | 21,6 |
| 513.610 | 21,2 | 106 | Skupaj sredstva | 2.687.500 |
| 100,0 | 2.536.988 | 100,0 | 106 | 2.516.544 |
| 100,0 | 2.427.245 | 100,0 | 104 |
Konec leta 2022 so sredstva skupine Krka znašala 2 milijardi 687,5 milijona EUR in so bila 150,5 milijona EUR oziroma 6 % večja kot konec leta 2021. Razmerje med nekratkoročnimi in kratkoročnimi sredstvi v strukturi sredstev se je v primerjavi s koncem leta 2021 spremenilo, saj se je delež nekratkoročnih sredstev zmanjšal za 0,5 odstotne točke in je znašal 41,9 %.
Sredstva družbe Krka so konec leta 2022 znašala 2 milijardi 516,5 milijona EUR in so bila 89,3 milijona EUR oziroma 4 % večja kot konec leta 2021. Razmerje med nekratkoročnimi in kratkoročnimi sredstvi v strukturi sredstev se je v primerjavi s koncem leta 2021 spremenilo, saj se je delež nekratkoročnih sredstev zmanjšal za 0,5 odstotne točke in je znašal 44,6 %.
Nekratkoročna sredstva skupine Krka v skupni vrednosti 1 milijarde 125,0 milijonov EUR so bila 50,0 milijonov EUR oziroma 5 % večja kot konec leta 2021. Najpomembnejšo postavko, vredno 779,3 milijona EUR oziroma 29,0 % vseh sredstev skupine Krka, predstavljajo nepremičnine, naprave in oprema (od tega je nepremičnin, naprav in opreme družbe Krka za 566,8 milijona EUR oziroma 73 % nepremičnin, naprav in opreme skupine Krka). Neopredmetena sredstva v vrednosti 102,6 milijona EUR imajo v celotnih sredstvih 3,8-odstotni delež (od tega je sredstev družbe Krka 25,0 milijonov EUR, kar je 24 % neopredmetenih sredstev skupine Krka). Dana nekratkoročna posojila skupine Krka so znašala 77,5 milijona EUR oziroma 2,9 % vseh sredstev skupine Krka.
Kratkoročna sredstva skupine Krka so znašala 1 milijardo 562,5 milijona EUR in so bila 100,5 milijona EUR oziroma 7 % večja kot konec leta 2021. Terjatve do kupcev zunaj skupine Krka so znašale 402,7 milijona EUR, kar je 15 % vseh sredstev, zaloge pa 553,3 milijona EUR oziroma 21 % vseh sredstev skupine Krka. Terjatve do kupcev so se zmanjšale za 65,0 milijonov EUR oziroma 14 %, zaloge pa so se povečale za 97,6 milijona EUR oziroma 21 %. Dana kratkoročna posojila skupine Krka so znašala 6,3 milijona EUR, kar je 0,2 % sredstev skupine Krka. Denar in denarni ustrezniki so znašali 518,9 milijona EUR, kar je 359,1 milijona EUR več kot konec leta 2021, in so predstavljali 19,3 % sredstev skupine Krka.
Nekratkoročna sredstva družbe Krka v skupni vrednosti 1 milijarde 123,6 milijona EUR so bila 28,9 milijona EUR oziroma 3 % večja kot konec leta 2021. Najpomembnejšo postavko, vredno 566,8 milijona EUR oziroma 23 % vseh sredstev družbe Krka, predstavljajo nepremičnine, naprave in oprema. Naložbe v odvisne družbe so znašale 355,8 milijona EUR oziroma 14 % sredstev družbe Krka. Neopredmetena sredstva v vrednosti 25,0 milijonov EUR imajo v celotnih sredstvih 1-odstotni delež. Dana nekratkoročna posojila družbe Krka so znašala 56,0 milijonov EUR oziroma 2 % vseh sredstev družbe Krka.
| (v %) | 2021 | Delež (v %) | Indeks 2022/21 | 2022 | Delež (v %) |
|---|---|---|---|---|---|
| Kapital | 2.138.509 | 79,6 | 111 | 2.060.792 | 81,9 |
| Nekratkoročne obveznosti | 132.130 | 4,9 | 81 | 102.333 | 4,1 |
| Kratkoročne obveznosti | 416.861 | 15,5 | 92 | 353.419 | 14,0 |
| Skupaj kapital in obveznosti | 2.687.500 | 100,0 | 106 | 2.516.544 | 100,0 |
Kapital skupine Krka je bil 31. 12. 2022 glede na konec leta 2021 večji za 219,4 milijona EUR oziroma 11 %. Na njegovo povečanje so vplivali čisti dobiček skupine Krka v višini 363,7 milijona EUR, drugi vseobsegajoči donosi po davku v skupni višini 34,7 milijona EUR in vplačila neobvladujočega deleža v višini 6,2 milijona EUR. Na zmanjšanje kapitala sta vplivala izplačilo dividend v višini 175,0 milijonov EUR in nakup lastnih delnic v višini 10,0 milijonov EUR.
zaslužke 96,0 milijonov EUR, rezervacije za tožbe 10,6 milijona EUR in ostale rezervacije 0,7 milijona EUR) in so bile 18,9 milijona EUR oziroma 15 % manjše kot konec leta 2021. Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke so se zmanjšale za 28,3 milijona EUR, ostale rezervacije so se zmanjšale za 0,6 milijona EUR, rezervacije za tožbe pa so se povečale za 10,0 milijonov EUR.
Med kratkoročnimi obveznostmi skupine Krka so se poslovne obveznosti povečale za 10,8 milijona EUR (od tega obveznosti do dobaviteljev v tujini za 1,8 milijona EUR in obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji za 9,0 milijonov EUR). Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci so se povečale za 33,0 milijonov EUR (od tega so se bonusi in količinski popusti povečali za 31,1 milijona EUR, obveznosti iz pogodb so bile večje za 3,1 milijona EUR, pravica do povračila pa se je zmanjšala za 1,2 milijona EUR). Druge kratkoročne obveznosti so se zmanjšale za 103,7 milijona EUR, od tega so se obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) zmanjšale za 102,2 milijona EUR in druge obveznosti za 3,3 milijona EUR, obveznosti do zaposlenih pa so se povečale za 1,8 milijona EUR.
Kapital družbe Krka je bil 31. 12. 2022 glede na konec leta 2021 večji za 184,7 milijona EUR oziroma 10 %. Na njegovo povečanje je vplival čisti dobiček družbe Krka v višini 348,2 milijona EUR in drugi vseobsegajoči dohodki po davku v skupni višini 21,5 milijona EUR, na zmanjšanje pa izplačilo dividend v višini 175,0 milijonov EUR in nakup lastnih delnic v višini 10,0 milijonov EUR.
Rezervacije družbe Krka so znašale 96,6 milijona EUR (od tega obveznosti za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke 86,1 milijona EUR in rezervacije za tožbe 10,5 milijona EUR). Glede na konec leta 2021 so bile 16,5 milijona EUR oziroma 15 % manjše, kar je bila posledica zmanjšanja rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke za 26,5 milijona EUR in povečanja rezervacij za tožbe za 10,0 milijonov EUR.
Med kratkoročnimi obveznostmi družbe Krka so se poslovne obveznosti povečale za 16,0 milijonov EUR. Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci so se povečale za 2,2 milijona EUR, druge kratkoročne obveznosti pa so se zmanjšale za 106,6 milijona EUR, od tega obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) za 102,2 milijona EUR. Družba Krka je imela konec leta 2022 53,4 milijona EUR kratkoročnih posojil, prejetih od odvisnih družb.
| Skupina Krka | Družba Krka | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 467.651 | 386.097 | 407.733 | 348.239 | |
| Čisti denarni tok iz naložbenja | 76.414 | –372.637 | 105.073 | –338.401 | |
| Čisti denarni tok iz financiranja | –187.022 | –169.850 | –189.807 | –163.901 | |
| Čista sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 357.043 | –156.390 | 322.999 | –154.063 |
Čista sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (brez vpliva spremembe menjalnih tečajev) skupine Krka je v letu 2022 znašala 357,0 milijonov EUR, saj je bil pozitivni denarni tok iz poslovanja in naložbenja večji od negativnih denarnih tokov iz financiranja.
Na pozitivni denarni tok iz naložbenja v višini 76,4 milijona EUR so vplivali predvsem neto prejemki iz naslova danih kratkoročnih posojil v višini 189,6 milijona EUR in prejemki od prodaje kratkoročnih finančnih naložb v višini 153,8 milijona EUR. Na negativni denarni tok iz financiranja v višini 187,0 milijonov EUR pa so najbolj vplivala izplačila dividend in drugih deležev v dobičku v višini 175,0 milijonov EUR ter nakup lastnih delnic v višini 10,0 milijonov EUR.
| 25,9 | 19,8 | 17,8 | 13,4 | 10,6 | 28,3 | 23,0 | 22,4 | 17,7 | 14,1 | 29,6 | 22,7 | 19,7 | 16,8 | 12,9 | 28,5 | 22,2 | 21,2 | 17,9 | 13,9 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
0
5
10
15
20
25
30
35
delež EBITDA v prodaji delež EBIT v prodaji delež čistega dobička v prodaji ROE ROA v % družba Krka 2021 družba Krka 2022 skupina Krka 2021 skupina Krka 2022
| Skupina Krka | Družba Krka | |
|---|---|---|
| 2022 | 1.717.453 | 1.553.514 |
| 2021 | 1.565.802 | |
| 2020 | 1.534.941 | |
| 2019 | 1.493.409 | |
| 2018 | 1.331.858 |
| Year | Value | Percentage of Sales |
|---|---|---|
| 1 | 488.895 | 28,5 % |
| 2 | 463.625 | 29,6 % |
| 3 | 502.432 | 32,7 % |
| 4 | 385.437 | 25,8 % |
| 5 | 343.280 | 25,8 % |
| 6 | 440.086 | 28,3 % |
| 7 | 358.188 | 25,9 % |
| 8 | 424.028 | 29,3 % |
| 9 | 345.929 | 24,9 % |
| 10 | 282.493 | 22,9 % |
| Year | Value | Percentage of Sales |
|---|---|---|
| 1 | 381.211 | 22,2 % |
| 2 | 354.788 | 22,7 % |
| 3 | 390.744 | 25,5 % |
| 4 | 274.195 | 18,4 % |
| 5 | 232.686 | 17,5 % |
| 6 | 357.870 | 23,0 % |
| 7 | 273.325 | 19,8 % |
| 8 | 338.882 | 23,4 % |
| 9 | 263.852 | 19,0 % |
| 10 | 199.305 | 16,2 % |
| Value | Percentage of Sales |
|---|---|
| 363.662 | 21,2 % |
| 308.150 | |
| 288.949 | |
| 244.272 | |
| 174.008 | |
| 348.215 | |
| 245.216 | |
| 258.474 | |
| 249.411 | |
| 163.329 |
| 19,7 % | 18,8 % | 16,4 % | 13,1 % | 22,4 % | 17,8 % | 17,9 % | 17,9 % | 13,3 % | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva | 2.687.500 | 2.536.988 | 2.235.542 | 2.184.618 | 1.985.069 | 2.516.544 | 2.427.245 | 2.208.379 | 2.129.960 | 1.916.065 | |
| ROA | 3 | 13,9 % | 12,9 % | 13,1 % | 11,7 % | 8,9 % | 14,1 % | 10,6 % | 11,9 % | 12,3 % | 8,7 % |
| Kapital | 2.138.509 | 1.919.085 | 1.751.812 | 1.667.516 | 1.540.270 | 2.060.792 | 1.876.142 | 1.791.850 | 1.664.178 | 1.552.300 | |
| ROE | 4 | 17,9 % | 16,8 % | 16,9 % | 15,2 % | 11,5 % | 17,7 % | 13,4 % | 15,0 % | 15,5 % | 10,7 % |
Skupina Krka je v letu 2022 ustvarila 1 milijardo 717,5 milijona EUR prodaje, kar je 10 % več kot v letu 2021. Od tega znašajo prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje izdelkov in storitev 1 milijardo 708,5 milijona EUR, razliko pa predstavljajo ostali prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje materiala ter ostali prihodki iz prodaje. Prodaja na trgih zunaj Slovenije je znašala 1 milijardo 605,5 milijona EUR in predstavlja 94 % prodaje skupine Krka. Količinsko smo prodali 4 % več izdelkov.
Največjo prodajo v višini 623,4 milijona EUR oziroma 36,5 % celotne prodaje skupine Krka je ustvarila regija Vzhodna Evropa. Sledila ji je regija Srednja Evropa s 364,2 milijona EUR in deležem v višini 21,3 %. Tretje območje po doseženi prodaji je bila regija Zahodna Evropa s 327,3 milijona EUR oziroma 19,2 %. V regiji Jugovzhodna Evropa smo prodali za 224,5 milijona EUR (13,1-odstotni delež), v regiji Čezmorska tržišča pa za 66,1 milijona EUR (3,9-odstotni delež). Na domačem trgu smo prodali za 103,0 milijone EUR, kar je 6 % celotne prodaje skupine Krka.
| Prodaja skupine Krka in družbe Krka po regijah | v tisoč EUR | Skupina Krka | Družba Krka | 2022 | 2021 | Indeks 2022/21 | 2022 | 2021 | Indeks 2022/21 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 103.047 | 60.503 | 92.880 | 56.421 | 111 | 107 | |||
| Jugovzhodna Evropa | 224.523 | 220.624 | 209.166 | 205.491 | 107 | 107 | |||
| Vzhodna Evropa | 623.377 | 387.489 | 547.778 | 320.973 | 114 | 121 | |||
| Srednja Evropa | 364.154 | 351.191 | 351.501 | 336.699 | 104 | 104 | |||
| Zahodna Evropa | 327.343 | 284.593 | 305.246 | 246.350 | 107 | 116 | |||
| Čezmorska tržišča | 66.098 | 53.717 |
| Regija | 2022 | 2021 | 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje | 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 23.432 | 25.988 | 27.780 | 25.847 | 18.270 | 23.502 | 27.033 | 24.075 | ||
| Jugovzhodna Evropa | 60.310 | 58.951 | 53.575 | 51.687 | 53.276 | 58.990 | 51.900 | 45.000 |
| 1.708.542 | 1.560.288 | 1.356.075 | 1.211.494 |
|---|---|---|---|
| 6,0 % | 13,1 % | 36,5 % | 21,3 % | 19,2 % | 3,9 % |
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Jugovzhodna Evropa | Vzhodna Evropa | Srednja Evropa | Zahodna Evropa | Čezmorska tržišča |
|---|---|---|---|---|---|
| Vzhodna Evropa | 146.700 | 140.983 | 126.464 | 209.230 | 132.122 | 144.401 | 121.226 | 150.029 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Srednja Evropa | 99.620 | 96.443 | 84.824 | 83.267 | 97.805 | 91.098 | 82.955 | 79.643 |
| Zahodna Evropa | 84.595 | 83.941 | 73.837 | 84.970 | 80.535 | 79.087 | 69.334 | 76.290 |
| Čezmorska tržišča | 15.991 | 16.486 | 16.611 | 17.010 | 12.515 | 14.945 | 14.298 | 11.959 |
| Skupaj | 430.648 | 422.792 | 383.091 | 472.011 | 394.523 | 412.023 | 366.746 | 386.996 |
Na domačem trgu, ki je eden od Krkinih ključnih trgov, smo v letu 2022 prodali za 103 milijone EUR izdelkov in storitev.
Vrednost prodaje izdelkov je znašala 60,5 milijona EUR, kar predstavlja 7-odstotno vrednostno rast. Največji delež, 74 %, so prispevala zdravila na recept. Delež izdelkov brez recepta je znašal 22 %, preostale 3 % pa so prispevali izdelki za veterinarsko uporabo. Z doseženim 7,4-odstotnim tržnim deležem je Krka vrednostno ohranila vodilno mesto med generičnimi ponudniki zdravil na slovenskem trgu.
Prodaja zdraviliško-turističnih storitev je znašala 42,6 milijona EUR in je bila 17 % večja kot leta 2021, kar je prav tako prispevalo k skupni 11-odstotni rasti prodaje na domačem trgu.
K prodaji zdravil na recept so največ prispevala zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja, bolečine, bolezni prebavil in bolezni osrednjega živčevja. V vseh ključnih terapevtskih skupinah zdravil na recept smo tržne deleže povečali.
V najbolj prodajani skupini zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja izpostavljamo Prenewel (perindopril, indapamid), Prenesso (perindopril), Amlesso (perindopril, amlodipin) in Amlewel (perindopril, amlodipin, indapamid). Med zdravili za uravnavanje holesterola smo prodali največ Sorvaste (rosuvastatin) ter povečali prepoznavnost blagovne znamke Sorvitimb (rosuvastatin, ezetimib). Utrjevali smo prepoznavnost blagovne znamke Roxiper, ki združuje učinkovine perindopril, indapamid in rosuvastatin, ter kombiniranega zdravila Roxampex (perindopril, amlodipin, rosuvastatin).
za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja so bile naše najbolj prepoznavne blagovne znamke Asentra (sertralin), Mirzaten (mirtazapin), Dulsevia (duloksetin), Kventiax (kvetiapin), Parnido (paliperidon) in Memaxa (memantin). Ponudbo zdravil smo dopolnili z imunomodulatorjem Lenalidomid Krka (lenalidomid), onkološkima zdraviloma Sunitinib Krka (sunitinib) in Abirateron Krka (abirateron) ter antihiperglikemičnim zdravilom Maysiglu (sitagliptin).
V skupini izdelkov brez recepta je bil prodajno vodilni Magnezij Krka, sledila sta mu izdelka Nalgesin S (naproksen) in Septabene (benzidamin, cetilpiridinijev klorid). Med veterinarskimi izdelki smo prodali največ vitaminsko-mineralnega izdelka Grovit in Florona (florfenikol).
S 7,4-odstotnim tržnim deležem smo prvi med vsemi ponudniki generičnih zdravil. Vsako peto prodano zdravilo je Krkino.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z alprazolamom, atorvastatinom, ciprofloksacinom, deksametazonom, doksazosinom, donepezilom, enalaprilom, esomeprazolom, gliklazidom, indapamidom, karvedilolom, kvetiapinom, losartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, z memantinom, metronidazolom, naproksenom, omeprazolom, pantoprazolom, perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom, z ramiprilom, rosuvastatinom, sertralinom, simvastatinom, tramadolom v kombinaciji s paracetamolom, valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, in z venlafaksinom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z aripiprazolom, duloksetinom, etorikoksibom, olanzapinom in tamsulozinom.
Nalgesin (naproksen), Nolpaza (pantoprazol), Sorvasta (rosuvastatin), Prenewel (perindopril, indapamid), Prenessa (perindopril) in Doreta (tramadol, paracetamol).
Prodaja izdelkov v regiji Jugovzhodna Evropa je dosegla 224,5 milijona EUR, kar je dobrih 7 % več kot v letu 2021. Rast smo dosegli na vseh regijskih trgih, največjo absolutno rast pa na Hrvaškem, kjer smo prodali skoraj za 5 milijonov EUR več kot leta 2021. Po absolutni rasti prodaje sta sledili Romunija, kjer smo prodali za 4,5 milijona EUR več, in Srbija, kjer smo prodali za 2 milijona EUR več kot v letu 2021.
Dobrih 85 % regijske prodaje smo ustvarili z zdravili na recept, z dobrimi 11 % so sledili izdelki brez recepta. Veterinarski izdelki so predstavljali nekaj več kot 3 % skupne prodaje regije. V skupini zdravil na recept smo glede na leto 2021 dosegli 6-odstotno rast. Prodaja izdelkov brez recepta je bila 27 % večja, prodaja veterinarskih izdelkov pa je za prodajo v letu 2021 zaostala za dobre 3 %.
V Romuniji, enem od Krkinih ključnih trgov in največjem regijskem trgu, je bila prodaja v vrednosti 63,2 milijona EUR 8 % večja kot v letu 2021. Z 1,6-odstotnim tržnim deležem in več kot 4,6-odstotnim količinskim tržnim deležem smo bili šesti med tujimi ponudniki generičnih zdravil. Prodajno najpomembnejša zdravila so bila Atoris (atorvastatin), Co-Prenessa (perindopril, indapamid), Doreta (tramadol, paracetamol), Roswera (rosuvastatin) in Nolpaza (pantoprazol). Med izdelki brez recepta izpostavljamo najbolj prodajani Bilobil (izvleček ginka), izdelke blagovne znamke Herbion in Nalgesin (naproksen). Med veterinarskimi izdelki so večinski del prodaje prispevali izdelki za zdravljenje malih živali, med katerimi izpostavljamo Fypryst, Milprazon (milbemicin, prazikvantel) in Selehold (selamektin).
Tržna pozicija skupine Krka v Romuniji
Z 1,6-odstotnim tržnim deležem smo šesti med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo vodilni ponudnik zdravil s ciprofloksacinom, duloksetinom, enalaprilom, lansoprazolom, losartanom, mirtazapinom, naproksenom, norfloksacinom, perindoprilom v kombinaciji z amlodipinom, pramipeksolom, ropinirolom, sulfasalazinom, telmisartanom, tramadolom, vključno s kombinacijo s paracetamolom, in venlafaksinom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z aripiprazolom, ivabradinom, izvlečkom ginka, kombinacijo perindoprila in indapamida ter kombinacijo perindoprila, indapamida in amlodipina.
Hrvaška je po doseženi prodaji drugi regijski trg, ki ga prav tako uvrščamo med Krkine ključne trge. Prodaja v vrednosti 41 milijonov EUR je bila 14 % večja kot v letu 2021. Na tem trgu smo na petem mestu med vsemi ponudniki generičnih zdravil in na drugem mestu med proizvajalci veterinarskih zdravil. Beležili smo dvoštevilčno rast prodaje zdravil na recept in izdelkov brez recepta, veterinarskih zdravil pa smo prodali manj kot leto prej.
V skladu z načrti smo vrednostno prodali največ zdravil na recept, med katerimi izpostavljamo Emanero (esomeprazol), Atoris (atorvastatin), Co-Perinevo (perindopril, indapamid), Co-Dalnevo (perindopril, amlodipin, indapamid), Roswero (rosuvastatin), Valsacombi (valsartan, hidroklorotiazid), Helex (alprazolam), Dalnevo (perindopril, amlodipin) in Doreto (tramadol, paracetamol). Med izdelki brez recepta sta bila prodajno v ospredju izdelka Nalgesin (naproksen) in Septolete duo (benzidamin, cetilpiridinijev klorid). Med veterinarskimi izdelki smo prodali največ Fyprysta in Enroxila (enrofloksacin).
S 3,3-odstotnim tržnim deležem smo tretji med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
V letu 2022 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga.
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
tramadolom v kombinaciji s paracetamolom ter valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom. Smo vodilni generični ponudnik zdravil z desloratadinom, gliklazidom, perindoprilom v kombinaciji z amlodipinom, perindoprilom v kombinaciji z amlodipinom in indapamidom, valsartanom v kombinaciji z amlodipinom, valsartanom v kombinaciji z amlodipinom in hidroklorotiazidom ter s simvastatinom.
Srbija se je s prodajo v vrednosti 32,2 milijona EUR in 7-odstotno rastjo uvrstila na tretje mesto med regijskimi trgi. K nadaljevanju hitre rasti tržnega deleža je ključno prispevala uspešna prodaja zdravil na recept v lekarnah. Njihov delež je ob 5-odstotni vrednostni rasti dosegel 86 %, ključni izdelki pa so bili Nolpaza (pantoprazol), Co-Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid), Roxera (rosuvastatin), Co-Prenessa (perindopril, indapamid), Atoris (atorvastatin) in Valsacor (valsartan). Nolpaza (pantoprazol) s količinsko prodajo 6 milijonov pakiranj ostaja eno od petih najbolje prodajanih zdravil v Srbiji.
Med izdelki brez recepta, katerih prodajo iz leta 2021 smo presegli za 30 %, so bili najpomembnejši Nalgesin (naproksen), Bilobil (izvleček ginka) in Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid). Prodaja veterinarskih izdelkov je bila nekoliko manjša kot v letu 2021. V ospredju so bili Fypryst, Dehinel, Enroxil (enrofloksacin) in Calfoset.
V Bolgariji je bila prodaja v vrednosti 25,6 milijona EUR na ravni prodaje v letu 2021. K skupni prodaji so največ prispevala zdravila na recept, med njimi Co-Valsacor (valsartan, hidroklorotiazid), Valsacor (valsartan), Roswera (rosuvastatin), Co-Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid), Nolpaza (pantoprazol) in Wamlox (valsartan, amlodipin). Prodaja izdelkov brez recepta je za 24 % presegla prodajo v letu 2021, prodaja veterinarskih izdelkov pa je beležila 13-odstotno rast.
V Severni Makedoniji prodaja raste že osemnajsto leto zapored. Njena vrednost je dosegla 25,7 milijona EUR, kar je dobrih 5 % več kot v letu 2021. Krka ostaja vodilni tuji ponudnik generičnih zdravil na tem trgu. Ključna je bila prodaja zdravil na recept, med njimi Roswere (rosuvastatin), Nolpaze (pantoprazol), Enapa (enalapril), Co-Prenesse (perindopril, indapamid), Tanyza (tamsulozin), Atorisa (atorvastatin) in Loriste (losartan). Med izdelki brez recepta, katerih prodajo iz leta 2021 smo presegli za 4 %, so bili najpomembnejši Septanazal (ksilometazolin, dekspantenol), Daleron (paracetamol), Bilobil (izvleček ginka), Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) in izdelki blagovne znamke Herbion. K 13-odstotni rasti prodaje veterinarskih izdelkov sta največ prispevala Floron (florfenikol) in Fypryst. Med izdelki, ki smo jih na severnomakedonskem trgu začeli tržiti v letu 2022, izpostavljamo Maysiglu (sitagliptin) in Maymetsi (sitagliptin, metformin) iz skupine zdravil na recept.
V Bosni in Hercegovini smo s prodajo v vrednosti 20,7 milijona EUR beležili 2-odstotno rast, kar nas ponovno uvršča na vodilno mesto med tujimi generičnimi ponudniki zdravil na trgu. K skupni prodaji so največ prispevala zdravila na recept. Najbolje prodajani so bili Enap-H in Enap-HL (enalapril, hidroklorotiazid), Roswera (rosuvastatin), Lexaurin (bromazepam), Amlewel (perindopril, amlodipin, indapamid), Nolpaza (pantoprazol), Atoris (atorvastatin) in Enap (enalapril). V tej skupini smo ob koncu leta lansirali dva nova izdelka, Maysiglu (sitagliptin) in Maymetsi (sitagliptin, metformin). Med izdelki brez recepta so bili v ospredju Nalgesin (naproksen), Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid), Panatus (butamirat), B-complex in Bilobil (izvleček ginka). Ključna veterinarska izdelka sta bila Fypryst in Rycarfa (karprofen). Kljub izzivom zaradi omejevanja tujih proizvajalcev na določenih reimbursnih listah smo tudi v tem poslovnem letu ohranili stabilen položaj in tržni delež.
Na Kosovu smo beležili nekaj manj kot 8-odstotno prodajno rast, kar nas uvršča med vodilne ponudnike zdravil na tem trgu. Vrednost prodaje je znašala 8,5 milijona EUR. Glavnino prodaje smo dosegli z zdravili na recept, med katerimi izstopajo Lorista H (losartan, hidroklorotiazid), Atoris (atorvastatin) in Roswera (rosuvastatin). V Albaniji je prodaja dosegla 3,8 milijona EUR in se glede na leto 2021 povečala za 6 %. Glavnino prodaje smo po pričakovanjih dosegli z zdravili na recept, med katerimi izpostavljamo Ultop (omeprazol), Atoris (atorvastatin) in Nolpazo (pantoprazol). V Črni gori smo zabeležili 13-odstotno rast in prodajo v višini 2,3 milijona EUR. K skupni prodaji so največ prispevala zdravila na recept, med njimi Nolpaza (pantoprazol), Roswera (rosuvastatin) ter Lorista H in Lorista HD (losartan, hidroklorotiazid). Med izdelki brez recepta, pri katerih smo prodajo iz leta 2021 presegli za dobrih 54 %, sta bila najpomembnejša izdelka Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) in Nalgesin (naproksen). Med izdelki, ki smo jih na črnogorskem trgu začeli tržiti v letu 2022, izpostavljamo Xerdoxo (rivaroksaban). V Grčiji smo v drugem letu, odkar sami tržimo svoje izdelke, ponudbo razširili na področje zdravljenja diabetesa in v letu 2022 prodali za 1,5 milijona EUR izdelkov. Prodajno so bila v ospredju zdravila na recept, predvsem Pitavador (pitavastatin), Zalasta (olanzapin), Marixino (memantin), Rosuvador (rosuvastatin), Esolib (esomeprazol) in Co-Valsareta (valsartan, hidroklorotiazid).
Regija Vzhodna Evropa je v letu 2022 ostala Krkina prodajno vodilna regija, saj je s 623,4 milijona EUR za 14 % presegla prodajo v letu 2021. Rast smo beležili na vseh trgih v regiji razen v Ukrajini. Največjo absolutno rast smo dosegli v Ruski federaciji, kjer je bila prodaja dobrih 54 milijonov EUR večja kot v letu 2021, in v Uzbekistanu, kjer smo prodali za dobrih 8 milijonov EUR izdelkov več. Največjo relativno rast smo dosegli v Turkmenistanu.
Co-Dalneva (perindopril, amlodipin, indapamid) ter Lorista H in Lorista HD (losartan, hidroklorotiazid). Uspešno smo lansirali izdelke Roxera Plus (rosuvastatin, ezetimib), Roxatenz-Amlo (rosuvastatin, perindopril, amlodipin) ter prva dva izdelka za zdravljenje diabetesa Asiglia (sitagliptin) in Asiglia Met (sitagliptin, metformin). Krka je vodilni ponudnik zdravil na recept za zdravljenje bolezni srca in žilja v Ruski federaciji.
Z izdelki brez recepta smo v letu 2022 dosegli prodajo v vrednosti 60 milijonov EUR, kar je 56 % oziroma 21,6 milijona EUR več kot v letu 2021. Najbolj so izstopali Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid), izdelki blagovne znamke Herbion ter Nalgesin (naproksen). Uspešno smo tržili Panatus (butamirat), Flebaven (diosmin, hesperidin) in Sleepzone (doksilamin).
V programu veterinarskih izdelkov smo dosegli 48-odstotno rast in prodajo v vrednosti 27 milijonov EUR. Vodilni izdelki so bili Selafort (selamektin), Milprazon (milbemicin, prazikvantel) in Enroxil (enrofloksacin). Uspešno smo lansirali izdelek Cladaxxa (amoksicilin, klavulanska kislina).
Povečujemo tudi proizvodne zmogljivosti tovarne Krka-Rus, ki je v letu 2022 pokrivala več kot 70 % vseh potreb po Krkinih izdelkih v Ruski federaciji.
Z 1,8-odstotnim tržnim deležem smo tretji med tujimi ponudniki generičnih zdravil. V letu 2022 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga. Smo vodilni ponudnik zdravil na recept za bolezni srca in žilja. Smo vodilni generični ponudnik izdelkov na recept v lekarniškem segmentu.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z aripiprazolom, atorvastatinom, enalaprilom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, losartanom, vključno s kombinacijama z amlodipinom in hidroklorotiazidom, naproksenom, norfloksacinom, olanzapinom, pantoprazolom in valsartanom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z escitalopramom, esomeprazolom, duloksetinom, ivabradinom, klopidogrelom, perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom, ramiprilom, rosuvastatinom in telmisartanom.
V Ukrajini, ki je eden od Krkinih ključnih trgov, je prodaja zdravil nasploh v minulih letih stagnirala, v letu 2022 pa zaradi izrednih razmer padala. Prodaja v vrednosti 95,2 milijona EUR predstavlja 99 % realizacije prejšnjega leta. S 3,4-odstotnim tržnim deležem smo okrepili svoj položaj in se uvrstili na drugo mesto med tujimi ponudniki generičnih zdravil v lekarniškem segmentu. V vodilni skupini zdravil na recept, ki je dosegla enako prodajo kot leta 2021, izpostavljamo Co-Prenesso (perindopril, indapamid), Co-Amlesso (perindopril, amlodipin, indapamid), Valsacor (valsartan) in Nolpazo (pantoprazol).
V skupini izdelkov brez recepta, katerih prodaja je padla za 16 %, smo prodali največ izdelkov blagovne znamke Herbion, Nalgesina (naproksen) in Septolet total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid). Prodaja veterinarskih izdelkov je bila 38 % večja kot v letu 2021. Vodilni izdelki so bili Enroxil (enrofloksacin), Milprazon (milbemicin, prazikvantel) in Ecocid S.
S 3,4-odstotnim tržnim deležem smo drugi med tujimi ponudniki generičnih zdravil v lekarniškem segmentu. V letu 2022 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z atorvastatinom, deksametazonom, enalaprilom v kombinaciji s hidroklorotiazidom, z izvlečkom ginka, karvedilolom, klaritromicinom, losartanom v kombinaciji s hidroklorotiazidom, naproksenom, pantoprazolom, perindoprilom v kombinaciji z indapamidom, rosuvastatinom, simvastatinom in valsartanom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z betametazonom, enalaprilom, perindoprilom, kombinacijo perindoprila in amlodipina ter kombinacijo perindoprila, amlodipina in indapamida.
Na območju, ki zajema Belorusijo, Mongolijo, Armenijo in Azerbajdžan, smo prodali za 49,1 milijona EUR izdelkov in dosegli 12-odstotno rast. V Mongoliji, Azerbajdžanu in Armeniji smo dosegli dvomestno številčno rast.
EUR, prodajno vodilni izdelek je bil Trisulfon (sulfamonometoksin, trimetoprim). V Mongoliji smo s prodajo v vrednosti 14,7 milijona EUR dosegli 17-odstotno rast in ohranili položaj vodilnega tujega ponudnika zdravil na trgu. K rasti prodaje zdravil na recept je ključno prispevala velika rast prodaje zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja in antibiotikov. Prodaja vsakega od izdelkov Nolpaza (pantoprazol), Zyllt (klopidogrel), Lorista (losartan), Amlessa (perindopril, amlodipin) in Fromilid (klaritromicin) je presegla 1 milijon EUR. Izpostavljamo veliko rast prodaje novejših izdelkov Vamloset (valsartan, amlodipin) in Emanera (esomeprazol). K rasti prodaje izdelkov brez recepta so prispevali predvsem Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid), izdelki blagovne znamke Herbion in Nalgesin (naproksen).
V Azerbajdžanu smo prodali za 7,5 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 15-odstotno rast glede na leto 2021 in nas s 3-odstotnim tržnim deležem uvršča na vodilno mesto med proizvajalci generičnih zdravil na tem trgu. Rast prodaje v vodilni skupini zdravil na recept je dosegla 14 %. Prodaja izdelkov brez recepta je po nekaj letih padanja z 61-odstotno rastjo dosegla 5-odstotni delež v skupni prodaji. Prodaja veterinarskih izdelkov je podobno kot v letu 2021 dosegla 0,2 milijona EUR.
V Armeniji smo prodali za 5,8 milijona EUR izdelkov, kar je 32 % več kot v letu 2021. Kljub veliki rasti se je tržni delež zmanjšal na 3,5 %, med generičnimi ponudniki zdravil pa smo se uvrstili na drugo mesto. 85 % prodaje smo ustvarili z zdravili na recept, predvsem s Co-Amlesso (perindopril, amlodipin, indapamid), Atorisom (atorvastatin) in Kaptoprilom (kaptopril). Pri prodaji izdelkov brez recepta smo zabeležili 57-odstotno rast. Najbolje prodajani so bili Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) in izdelki blagovne znamke Herbion.
V Kazahstanu, Moldaviji in Kirgizistanu smo prodali za 38,7 milijona EUR izdelkov, kar je 19 % več kot leto prej. Rast smo dosegli na vseh trgih tega območja.
V Kazahstanu smo prodali za 20,2 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 27-odstotno rast glede na leto 2021. 66 % prodaje smo ustvarili z zdravili na recept. Glavnino so prispevali izdelki Nolpaza (pantoprazol), Ulcavis (bizmutov oksid), Valodip (valsartan, amlodipin) in Atoris (atorvastatin). Prodaja izdelkov brez recepta je dosegla 5,9 milijona EUR in 42-odstotno rast. Najbolje so se prodajali izdelki blagovnih znamk Herbion, Septolete in Pikovit. Prodaja veterinarskih izdelkov je znašala 1 milijon EUR in beležila 14-odstotno rast. Vodilna izdelka sta bila Trisulfon (sulfamonometoksin, trimetoprim) in Enroxil (enrofloksacin).
V Moldaviji smo prodali za 13,2 milijona EUR izdelkov, kar je 15 % več kot v letu 2021. Uspelo nam je ohraniti velik tržni delež in ostati vodilni ponudnik zdravil na recept, s katerimi smo ustvarili 73 % prodaje in dosegli 9-odstotno rast. Glavnino prodaje smo ustvarili z izdelki Valsacor (valsartan), Lorista (losartan) in Roswera (rosuvastatin). Prodaja izdelkov brez recepta je dosegla 3,3 milijona EUR in 38-odstotno rast. Najbolje prodajani so bili Septanazal (ksilometazolin, dekspantenol), izdelki blagovnih znamk Herbion in Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid). Veterinarskih izdelkov smo prodali za 0,4 milijona EUR, to je 33 % več kot v letu 2021. Tržiti smo začeli nove izdelke Dekenor (deksketoprofen) v obliki tablet, Dulsevia (duloksetin), KontrDiar (nifuroksazid) in Rivaroxia (rivaroksaban).
V Kirgizistanu smo s prodajo v vrednosti 5,3 milijona EUR beležili 4-odstotno rast ter dosegli 3,2-odstotni tržni delež in tretje mesto med generičnimi ponudniki zdravil. Največji, 72-odstotni prodajni delež so prispevala zdravila na recept, najbolje pa so se prodajali Lorista (losartan), Atoris (atorvastatin) in Nolpaza (pantoprazol). Med izdelki brez recepta smo prodali največ Septolet total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) ter izdelkov blagovnih znamk Herbion in Pikovit.
V državah območja U, kamor spadajo Uzbekistan, Gruzija, Tadžikistan in Turkmenistan, smo ob 26-odstotni rasti prodali za 53,3 milijona EUR izdelkov. Rast smo dosegli na vseh trgih tega območja.
V Uzbekistanu smo prodali za 39,5 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 27-odstotno rast glede na leto 2021. To nas uvršča na prvo mesto med vsemi ponudniki zdravil na uzbekistanskem trgu in na vodilno mesto med ponudniki zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja. V skupini zdravil na recept smo prodali največ Loriste (losartan), Amlesse (perindopril, amlodipin), Co-Amlesse (perindopril, amlodipin, indapamid) in Valodipa (valsartan, amlodipin). Med izdelki brez recepta so bili ključni Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) in izdelki blagovne znamke Pikovit.
V Gruziji smo prodali za 8 milijonov EUR izdelkov, kar predstavlja 14-odstotno rast glede na leto 2021. S 4,5-odstotnim tržnim deležem se uvrščamo na peto mesto med vsemi ponudniki zdravil na tem trgu. Prodajno najpomembnejša so bila zdravila na recept, zlasti Lorista H in Lorista HD (losartan, hidroklorotiazid), Amlessa (perindopril, amlodipin), Co-Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid) in Atoris (atorvastatin). Med izdelki brez recepta so bili ključni izdelki blagovne znamke Herbion.
V Turkmenistanu smo prodali za 2,9 milijona EUR izdelkov in prodajo v letu 2021 presegli skoraj za 60 %. V vodilni skupini zdravil na recept sta se najbolje prodajali Nolpaza (pantoprazol) in Amlessa (perindopril, amlodipin), v skupini izdelkov brez recepta pa izdelki blagovnih znamk Pikovit in Herbion.
V Tadžikistanu smo dosegli prodajo v višini 2,9 milijona EUR, kar predstavlja 30-odstotno rast glede na leto 2021. Zdravilo brez recepta Pikovit je še vedno Krkin najbolje prodajani izdelek na tem trgu. Od novejših izdelkov sta k rasti prodaje največ prispevali Nolpaza (pantoprazol) in Co-Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid).
Prodajno so bila v ospredju zdravila na recept, predvsem z reimbursne liste. Pomemben delež so prispevala novejša zdravila, ki smo jih začeli tržiti v preteklih letih.
Največ pozornosti smo namenili skupini zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja, kjer smo prodajo kljub izrednim pritiskom na trgu ohranili na ravni iz leta 2021 in ostali vodilni ponudnik v tej skupini. Med novimi zdravili, ki smo jih dali na trg v zadnjih letih, izpostavljamo Valtricom (amlodipin, valsartan, hidroklorotiazid), s katerim smo se konec leta 2020 kot prvi generik uvrstili na reimbursno listo. Prodaja v letu 2022 je bila v primerjavi z letom 2021 večja za 59 %. Izpostavljamo tudi Co-Roswero (rosuvastatin, ezetimib), katere prodajo smo glede na leto 2021 podvojili. Z zdravili za zniževanje holesterola, predvsem z Atorisom (atorvastatin) in Roswero (rosuvastatin), smo kljub zaostreni konkurenci in cenovnim pritiskom ohranili mesto vodilnega ponudnika zdravil. Z Doreto (tramadol, paracetamol) smo z več kot 55-odstotnim tržnim deležem vodilni ponudnik zdravil za lajšanje bolečine s to kombinacijo učinkovin. Izpostavljamo tudi več kot 15-odstotno rast v skupini zdravil za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja, h kateri je pomembno prispevala Dulsevia (duloksetin), katere prodaja se je povečala za 34 %. Na listi zdravil na recept za bolnike, starejše od 75 let, smo ohranili vodilni položaj med vsemi ponudniki, saj imamo na njej največ zdravil.
Prodaja izdelkov brez recepta se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 63 %. Vodilni so bili izdelki blagovne znamke Septolete. Sledil jim je Septanazal (ksilometazolin, dekspantenol), katerega prodaja se je v primerjavi s preteklim letom več kot podvojila.
Prodaja veterinarskih izdelkov je s 6,1 milijona EUR dosegla 2-odstotno rast. Najbolje prodajana ostajata Milprazon (milbemicin, prazikvantel) s 33-odstotno rastjo in Floron (florfenikol), katerega prodaja pa se je za 18 % zmanjšala.
Z 2,1-odstotnim tržnim deležem smo tretji med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z atorvastatinom, celekoksibom, duloksetinom, esomeprazolom, etorikoksibom, kandesartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, z lansoprazolom, losartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, z norfloksacinom, rabeprazolom, rosuvastatinom, sulfasalazinom, s tramadolom v kombinaciji s paracetamolom, telmisartanom v kombinaciji z amlodipinom in z valsartanom, vključno s kombinacijama s hidroklorotiazidom ter z amlodipinom in hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z gliklazidom, ivabradinom in perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom.
Na Češkem, ki je prav tako Krkin ključni trg, je bila prodaja s 55,8 milijona EUR 16 % večja kot v letu 2021. Z 1,4-odstotnim tržnim deležem smo se uvrstili na četrto mesto med tujimi ponudniki generičnih zdravil. Vodilno vlogo so ohranila zdravila na recept, predvsem Atoris (atorvastatin), Sorvasta (rosuvastatin), Lexaurin (bromazepam), Doreta (tramadol, paracetamol), Asentra (sertralin), Tonanda (perindopril, amlodipin, indapamid), Nolpaza (pantoprazol), Elicea (escitalopram), Pragiola (pregabalin), Tonarssa (perindopril, amlodipin) in Kventiax (kvetiapin).
Prodaja izdelkov brez recepta se je povečala za 53 %. Poleg Nalgesina S (naproksen) smo prodali največ izdelkov blagovnih znamk Septolete in Bisacodyl (bisakodil). Prodaja veterinarskih izdelkov se je povečala za 14 %, naša ključna izdelka pa sta bila Dehinel in Fypryst.
Tržna pozicija skupine Krka na Češkem
Z 1,4-odstotnim tržnim deležem smo četrti med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
V letu 2022 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga.
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
S hidroklorotiazidom, in z ziprazidonom. Smo vodilni generični ponudnik zdravil z aripiprazolom, atorvastatinom, escitalopramom, levocetirizinom, olanzapinom, pantoprazolom, perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom.
Madžarska, prav tako ključni trg, se je s prodajo v vrednosti 47,1 milijona EUR, ki je bila 6 % manjša kot v letu 2021, uvrstila na tretje mesto med regijskimi trgi, Krka pa z 1,8-odstotnim tržnim deležem na drugo mesto med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil na madžarskem trgu. Glavnino prodaje so prispevala zdravila na recept, med katerimi izpostavljamo Co-Prenesso (perindopril, indapamid), Roxero (rosuvastatin), Emanero (esomeprazol), Valsacor (valsartan), Atoris (atorvastatin) in Zyllt (klopidogrel).
Prodaja v skupini izdelkov brez recepta je znašala 3,6 milijona EUR, kar predstavlja 5-odstotno rast glede na leto 2021. Najpomembnejši izdelki so bili Bilobil (izvleček ginka), Septolete extra (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) ter Flebaven (diosmin). V skupini veterinarskih izdelkov smo beležili padec prodaje. Najbolje prodajana sta bila Milprazon (milbemicin, prazikvantel) in Fypryst.
Z 1,8-odstotnim tržnim deležem smo drugi med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil. Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z amlodipinom v kombinaciji s telmisartanom, indapamidom, izvlečkom ginka, klaritromicinom, klopidogrelom, losartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, mirtazapinom, pramipeksolom, razagilinom in valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom. Smo vodilni generični ponudnik zdravil z aripiprazolom in gliklazidom.
Na Slovaškem, ki je Krkin ključni, po velikosti pa četrti regijski trg, smo v letu 2022 prodali za 40,5 milijona EUR izdelkov. Med najbolje prodajanimi izdelki v vodilni skupini zdravil na recept izpostavljamo Nolpazo (pantoprazol), Co-Prenesso (perindopril, indapamid), Atoris (atorvastatin), Co-Amlesso (perindopril, amlodipin, indapamid), Prenesso (perindopril) in Amlesso (perindopril, amlodipin). Prodaja izdelkov brez recepta se je povečala za 32 %, najbolje prodajani pa so bili Nalgesin S (naproksen) in izdelki blagovne znamke Septolete. Pri veterinarskih izdelkih smo beležili 4-odstotno rast, največja pa je bila prodaja Enroxila (enrofloksacin) in Fyprysta.
V Litvi je prodaja v letu 2022 dosegla 25 milijonov EUR, kar je 16 % več kot v letu 2021. Glavnino so prispevala zdravila na recept, predvsem Atoris (atorvastatin), Nolpaza (pantoprazol), Kaptopril (kaptopril), Roswera (rosuvastatin), Escadra (esomeprazol) in Ravalsyo (rosuvastatin, valsartan). Prodaja izdelkov brez recepta se je povečala za 59 %. Ključna izdelka sta bila Septabene (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) in Nalgesin S (naproksen). Prodaja veterinarskih izdelkov je bila z 1,5 milijona EUR na enaki ravni kot v letu 2021.
delež prispevala zdravila na recept, predvsem Sorvasta (rosuvastatin), Nolpaza (pantoprazol), Prenewel (perindopril, indapamid), Atoris (atorvastatin) in Co-Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid). Prodaja izdelkov brez recepta je bila z 2,7 milijona EUR 98 % večja kot v letu 2021. Vodilna izdelka sta bila Septanazal (ksilometazolin, dekspantenol) in Septabene (benzidamin, cetilpiridinijev klorid). Prodaja veterinarskih izdelkov se je zmanjšala za 16 %.
V Estoniji je prodaja znašala 10,6 milijona EUR in je za 8 % presegla prodajo v letu 2021. Glavnino smo tudi tokrat ustvarili z zdravili na recept, med katerimi izpostavljamo predvsem Roswero (rosuvastatin), Co-Prenesso (perindopril, indapamid), Atoris (atorvastatin), Co-Dalnesso (perindopril, amlodipin, indapamid) in Prenesso (perindopril). Prodaja izdelkov brez recepta je bila 53 % večja kot v letu 2021. Vodilni ostajajo Septolete omni (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) in izdelki blagovne znamke Herbion. Prodaja veterinarskih izdelkov se je povečala za 4 %.
Prodaja izdelkov na trgih regije Zahodna Evropa, ki jih kot celoto uvrščamo med Krkine ključne trge, je v letu 2022 dosegla 327,3 milijona EUR, kar je 7 % več kot v letu 2021. Prodajno vodilni trgi so bili Nemčija, skandinavske države, Francija in Italija. Prodaja prek odvisnih družb je znašala 259,8 milijona EUR in je bila 11 % večja kot v letu 2021. S prodajo prek nepovezanih podjetij smo ustvarili 21 % regijske prodaje.
V vodilni skupini zdravil na recept je prodaja dosegla 280 milijonov EUR, kar je 6 % več kot v letu 2021 in 86 % skupne prodaje na regijskih trgih. V ospredju so bili izdelki z esomeprazolom, valsartanom, kandesartanom, losartanom in pantoprazolom. Še naprej ostajamo eden od vodilnih ponudnikov sartanov na zahodnoevropskih trgih.
Prodaja veterinarskih izdelkov se je povečala za 7 % in je k skupni prodaji regije prispevala 11 %. V letu 2022 smo dosegli 23-odstotno rast prodaje prek povezanih podjetij, ki dosega že 58 % skupne prodaje veterinarskih izdelkov v Zahodni Evropi. Na področju izdelkov za ljubiteljske živali so bili prodajno najuspešnejši antiparazitiki s kombinacijo milbemicina in prazikvantela v obliki tablet z okusom. Na področju rejnih živali smo prodali največ izdelkov, ki vsebujejo flubendazol in toltrazuril.
Delež prodaje izdelkov brez recepta se je ob 64-odstotni rasti povečal na 3 %. Največ smo prodali izdelkov s paracetamolom, izdelkov blagovne znamke Septolete in izdelkov z diosminom.
Aktivnosti in prodajo v regiji spremljamo v okviru ključnega trga Nemčija ter znotraj štirih območij: Jug, Kontinentalni zahod, Skandinavija in Zahod. V evropske države, ki niso uvrščene v nobeno od območij, večino izdelkov prodamo prek nepovezanih podjetij. V letu 2022 je ob 37-odstotni rasti ta prodaja dosegla 11,5 milijona EUR.
V Nemčiji, ki ostaja najpomembnejši regijski in samostojni ključni trg, smo prodali za 88,6 milijona EUR, kar je 10 % več kot v letu 2021. Prodaja prek odvisnih družb TAD Pharma in 123 Acurae je znašala 83,7 milijona EUR. Prodajno najpomembnejši so bili izdelki za zdravljenje bolezni srca in žilja ter bolezni prebavil in presnove, sledili so izdelki za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja. Ostajamo eden vodilnih ponudnikov sartanov na nemškem trgu. V letu 2022 smo uspešno lansirali izdelke iz družine gliptinov za zdravljenje diabetesa, sicer pa smo največjo prodajo dosegli z zdravili s kandesartanom, valsartanom, ramiprilom in pantoprazolom.
Z 1,6-odstotnim generičnim tržnim deležem smo osmi med tujimi ponudniki generičnih zdravil v lekarniškem segmentu. V letu 2022 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga.
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Po izteku patenta smo bili v zadnjem četrtletju vodilni generični ponudnik izdelkov z gliptini z 10-odstotnim količinskim tržnim deležem.
Smo vodilni ponudnik zdravil z enalaprilom, kandesartanom v kombinaciji s hidroklorotiazidom, z losartanom v kombinaciji s hidroklorotiazidom, s prasugrelom, valsartanom v kombinaciji z amlodipinom in hidroklorotiazidom ter s tramadolom v kombinaciji s paracetamolom.
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil z bisoprololom v kombinaciji z amlodipinom, z esomeprazolom, ivabradinom, kandesartanom, karvedilolom, losartanom, olmesartanom v kombinaciji z amlodipinom in hidroklorotiazidom, s pramipeksolom, ramiprilom v kombinaciji z amlodipinom, z valsartanom v kombinaciji s hidroklorotiazidom in z ziprazidonom.
V območju, ki združuje Italijo, Portugalsko in Španijo, smo prodali za 79,8 milijona EUR izdelkov in glede na leto 2021 dosegli 4-odstotno rast. Prodaja izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami je predstavljala 72 % celotne prodaje območja.
V Italiji se je vrednost prodaje glede na leto 2021 povečala za 1 % in dosegla 31,1 milijona EUR. Prodaja izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami predstavlja 70 % prodaje. Povečali smo predvsem prodajo izdelkov brez recepta. Med vodilnimi zdravili na recept izpostavljamo izdelke s pantoprazolom, klopidogrelom, atorvastatinom, gliklazidom in kvetiapinom.
prispevale vse skupine izdelkov, največjo absolutno rast pa smo dosegli z izdelki na recept in tako ohranili več kot 6-odstotni generični tržni delež. Med vodilnimi zdravili na recept izpostavljamo izdelke s kombinacijo rosuvastatina in ezetimiba, z esomeprazolom, olanzapinom ter s kombinacijo perindoprila in indapamida.
V Španiji se je vrednost prodaje izdelkov glede na leto 2021 zmanjšala za 7 % in dosegla 21 milijonov EUR. Prodaja prek naše odvisne družbe se je zmanjšala za 2 %, a kljub padcu predstavljala 4 odstotne točke večji delež celotne prodaje na španskem trgu kot pred letom. Povečali smo prodajo izdelkov brez recepta. Prodajno najuspešnejša so bila zdravila z donepezilom, pramipeksolom, galantaminom, memantinom in deksametazonom.
Skupna prodaja na trgih Francije in Beneluksa, ki jih obravnavamo kot območje Kontinentalni zahod, je bila 1 % večja kot v letu 2021 in je dosegla 55,5 milijona EUR. Delež prodaje prek odvisnih družb na teh trgih je ob 6-odstotni rasti znašal 49 %.
V Franciji je prodaja dosegla 34,5 milijona EUR, kar je 8 % manj kot leta 2021. 66 % prodaje smo ustvarili prek nepovezanih podjetij, predvsem z zdravili z esomeprazolom, gliklazidom ter z veterinarskim izdelkom s kombinacijo milbemicina in prazikvantela. Prek odvisne družbe Krka France smo beležili 11-odstotni padec prodaje glede na leto 2021, kar je predvsem posledica slabše pokritosti terena zaradi pomanjkanja strokovnih sodelavcev. Glavnino prodaje smo ustvarili z zdravili na recept, med katerimi izpostavljamo tadalafil, sildenafil ter emtricitabin v kombinaciji s tenofovirjem. Med izdelki brez recepta izstopajo izdelki s paracetamolom, ki so bili v letu 2022 najbolje prek povezane družbe prodajani izdelki. Pri veterinarskih izdelkih izpostavljamo prodajo antiparazitikov za ljubiteljske živali, predvsem izdelke s kombinacijo milbemicina in prazikvantela.
V državah Beneluksa je bila rast prodaje 21-odstotna in je znašala 21 milijonov EUR. Izpostavljamo povečano prodajo izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami, glede na leto 2021 je bila 24 % večja. Največ smo prodali zdravil z valsartanom, losartanom, emtricitabinom v kombinaciji s tenofovirjem in z milbemicinom v kombinaciji s prazikvantelom.
V območju Skandinavija smo dosegli prodajo v vrednosti 53,7 milijona EUR. Vodilni trg ostaja Švedska, sledijo Finska, Norveška, Danska in Islandija. Prodaja prek odvisne družbe Krka Sverige se je povečala za 6 %, prek odvisne družbe Krka Finland pa za 19 %. Skupni delež prodaje prek odvisnih družb je dosegel 98 %. Najbolje prodajana so bila zdravila z esomeprazolom, losartanom, venlafaksinom, sertralinom in kandesartanom. Na Norveškem smo ohranili vodilni položaj s številnimi zdravili, med katerimi izpostavljamo zdravila z esomeprazolom, pantoprazolom in losartanom. Na Finskem smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci zdravil z venlafaksinom, etorikoksibom in duloksetinom, na Švedskem zdravil s paracetamolom in sertralinom, na Danskem pa zdravil z losartanom in losartanom v kombinaciji s hidroklorotiazidom. Na Islandiji smo prvič prodali za več kot 2 milijona EUR izdelkov.
Skupna prodaja na trgih Združenega kraljestva, Irske in Avstrije, ki jih obravnavamo kot območje Zahod, je bila 6 % večja kot v letu 2021 in je dosegla 38,2 milijona EUR. Delež prodaje prek odvisnih družb na teh trgih je ob 36-odstotni rasti znašal 95 %.
V Združenem kraljestvu je bila prodaja 5 % večja kot v letu 2021 in je dosegla 14,8 milijona EUR. Med najbolje prodajanimi izpostavljamo zdravila z milbemicinom v kombinaciji s prazikvantelom ter losartan. Prodaja prek odvisne družbe Krka UK je bila 123 % večja kot v letu 2021.
Na Irskem smo prodali za 12,7 milijona EUR izdelkov in za 9 % presegli prodajo v letu 2021. Prodaja prek odvisne družbe Krka Pharma Dublin se je povečala za 10 % in predstavlja 87 % celotne prodaje na tem trgu. Na Irskem smo med vodilnimi generičnimi ponudniki zdravil z esomeprazolom, tadalafilom, venlafaksinom, kandesartanom, valsartanom, indapamidom in duloksetinom.
V Avstriji je vrednost prodaje ob 3-odstotni rasti dosegla 10,8 milijona EUR. Največ smo prodali zdravil s pregabalinom, valsartanom in duloksetinom. Delež prodaje prek odvisne družbe Krka Pharma Wien je ob 3-odstotni rasti znašal 95 %.
V Regiji Čezmorska tržišča smo ustvarili prodajo v vrednosti 66,1 milijona EUR, kar je 23 % več kot v letu 2021. Rast smo dosegli v vseh štirih prodajnih pisarnah. Ključen je bil delež zdravil na recept, ki jih večinoma tržimo pod lastnimi blagovnimi znamkami in predstavljajo več kot devet desetin celotne regijske prodaje.
Na trgih Srednjega vzhoda je prodaja predvsem zaradi rasti prodaje v Iran, ki ostaja največji regijski trg, dosegla 27 milijonov EUR in je bila 12 % večja kot v letu 2021. Največjo relativno rast prodaje smo beležili v Savdski Arabiji, kjer tudi v prihodnje pričakujemo visoke stopnje rasti. Začeli smo prodajo izdelkov v Kuvajtu in uspešno nadaljevali konec leta 2020 začeto prodajo v Bahrajnu. Najbolje prodajani izdelki na trgih Srednjega vzhoda so bili Asentra (sertralin), Nolpaza (pantoprazol), Valsacor (valsartan), Zyllt (klopidogrel) in Yasnal (donepezil).
Na trgih Daljnega vzhoda in Afrike smo prodali za 24,6 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 13-odstotno rast glede na leto 2021. Najbolje prodajana zdravila so bili izdelki z gliklazidom, lansoprazolom, tramadolom v kombinaciji s paracetamolom, doksazosinom in esomeprazolom. V Vietnamu, ki ostaja največji posamični trg tega območja in tretji največji trg v regiji, je prodaja zrasla za 22 %. Največjo relativno rast prodaje smo dosegli na Filipinih in v Maleziji. Izdelke smo začeli prodajati tudi v Avstralijo.
povečujemo prodajo izdelkov prek skupnega podjetja Ningbo Krka Menovo, ki uspešno prodaja izdelek s pregabalinom. Lansirali smo izdelke z losartanom, atorvastatinom in rosuvastatinom. V prodajni pisarni Ameriki ostajajo v ospredju srednjeameriški trgi, na katerih smo prodali za 1,6 milijona EUR izdelkov, kar je 15 % več kot v letu 2021. Najbolje prodajani so bili Valsaden (valsartan, hidroklorotiazid), Valsacor (valsartan), Rawel (indapamid) in Yasnal (donepezil).
Prodaja zdravil na recept je v letu 2022 predstavljala 81,4 % prodaje, prodaja izdelkov brez recepta 10,7 %, prodaja veterinarskih izdelkov 5,4 % in prodaja zdraviliško-turističnih storitev 2,5 %.
Prodaja skupine Krka se je v letu 2022 povečala za 10 %. Prodaja zdravil na recept se je povečala za 7 %, prodaja izdelkov brez recepta za 33 %, prodaja veterinarskih izdelkov za 15 % in prodaja zdraviliško-turističnih storitev za 17 %.
| zdravila na recept | 81,4 % |
|---|---|
| izdelki brez recepta | 10,7 % |
| veterinarski izdelki | 5,4 % |
| zdraviliško-turistične storitve | 2,5 % |
| Skupina Krka | Družba Krka | 2022 | 2021 | Indeks 2022/21 | 2022 | 2021 | Indeks 2022/21 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izdelki za humano uporabo | 1.572.949 | 1.442.566 | 109 | 1.267.805 | 1.135.800 | 112 | |
| – zdravila na recept | 1.390.972 | 1.305.316 | 107 | 1.104.323 | 1.017.273 | 109 | |
| – izdelki brez recepta | 181.977 | 137.250 | 133 | 163.482 | 118.527 | 138 | |
| Veterinarski izdelki | 93.041 | 81.257 | 115 | 88.270 |
| Skupina izdelkov in storitev | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| 1. četrtletje | 400.342 | 368.010 |
| 2. četrtletje | 386.472 | 380.236 |
| 3. četrtletje | 348.348 | 334.098 |
| 4. četrtletje | 437.787 | 360.222 |
| Skupaj | 1.708.542 | 1.560.288 |
| Četrtletje | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| 1. četrtletje | 353.099 | 340.921 |
| 2. četrtletje | 356.073 | 348.208 |
| 3. četrtletje | 303.471 | 298.556 |
| 4. četrtletje | 378.329 | 317.631 |
| Četrtletje | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| 1. četrtletje | 47.243 | 27.089 |
| 2. četrtletje | 30.399 | 32.028 |
| 3. četrtletje | 44.877 | 35.542 |
| 4. četrtletje | 59.458 | 42.591 |
| Četrtletje | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| 1. četrtletje | 21.930 | 21.656 |
| 2. četrtletje | 25.278 | |
| 3. četrtletje | 22.174 | |
| 4. četrtletje | 23.659 |
| milbemicin ± prazikvantel (MILPRAZON) | 0 |
|---|---|
| telmisartan ± hidroklorotiazid ± amlodipin (TOLURA*) | 20 |
| kandesartan ± hidroklorotiazid ± amlodipin (KARBIS*) | 40 |
| HERBION | 60 |
| tramadol ± paracetamol (DORETA*) | 80 |
| enalapril ± hidroklorotiazid ± lerkanidipin (ENAP) | 100 |
| naproksen (NALGESIN*) | 120 |
| SEPTOLETE | 140 |
| esomeprazol (EMANERA*) | 160 |
| atorvastatin ± amlodipin (ATORIS) | 180 |
| rosuvastatin ± ezetimib (ROSWERA*) | |
| pantoprazol (NOLPAZA*) | |
| losartan ± hidroklorotiazid ± amlodipin (LORISTA*) | |
| valsartan ± hidroklorotiazid ± amlodipin ± rosuvastatin (VALSACOR) | |
| perindopril ± indapamid ± amlodipin ± rosuvastatin (PRENESSA*) |
v milijonih EUR
Prodaja novih izdelkov, torej tistih, ki smo jih na posameznih trgih začeli tržiti v zadnjih petih letih, je v letu 2022 predstavljala 23 % prodaje skupine Krka, kar je 1 odstotno točko manj kot leta 2021.
V letu 2022 smo začeli tržiti več novih izdelkov z novimi generičnimi učinkovinami in njihovimi kombinacijami, obstoječim blagovnim znamkam pa smo dodali nove farmacevtske oblike ali pakiranja in številne začeli tržiti na novih trgih.
Skupina Krka je v letu 2022 prodala za 1 milijardo 391,0 milijonov EUR zdravil na recept, kar je 6,6 % več kot v letu 2021. K rasti so največ prispevale Ruska federacija, Nemčija in Uzbekistan. Dobri prodajni rezultati so bili posledica prodaje naših uveljavljenih zdravil na recept s ključnih terapevtskih področij, ki dosegajo velike tržne deleže.
| 0 | 25 | 50 | 75 | 100 | 125 | 150 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 50 | 100 | 150 | 200 | 250 | 300 |
| Ruska federacija | Poljska |
| Država | Indeks 2022/21 |
|---|---|
| Nemčija | 56,4 % |
| Ukrajina | 12,4 % |
| Romunija | 11,9 % |
| Skandinavske države | 5,7 % |
| Češka | 3,6 % |
| Slovenija | 2,1 % |
| Madžarska | 7,9 % |
| Slovaška |
| Sartani | Kombinacije z diuretikom | Kombinacije z zaviralcem kalcijevih kanalčkov | Kombinacije z diuretikom in zaviralcem kalcijevih kanalčkov | Kombinacije s statinom |
|---|---|---|---|---|
| valsartan (Valsacor*) | valsartan, hidroklorotiazid (Valsacombi*) | valsartan, amlodipin (Wamlox*) | valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid (Valtricom*) |
| valsartan, rosuvastatin | (Valarox*) |
|---|---|
| losartan | (Lorista*) |
| losartan, hidroklorotiazid | (Lorista H*) |
| losartan, amlodipin | (Tenloris*) |
| telmisartan | (Tolura*) |
| telmisartan, hidroklorotiazid | (Tolucombi*) |
| telmisartan, amlodipin | (Teldipin*) |
| kandesartan | (Karbis*) |
| kandesartan, hidroklorotiazid | (Karbicombi*) |
| kandesartan, amlodipin | (Camlocor*) |
| olmesartan | (Olimestra*) |
| olmesartan, hidroklorotiazid | (Co-Olimestra) |
| olmesartan, amlodipin | (Olssa*) |
| olmesartan, amlodipin, hidroklorotiazid | (Olsitri*) |
| irbesartan | (Ifirmasta*) |
| irbesartan, hidroklorotiazid | (Ifirmacombi*) |
Valsartan je naš najpomembnejši sartan. Zdravila s to učinkovino so bila v letu 2022 na drugem mestu po prodaji med Krkinimi zdravili. Prodali smo več kot 1,3 milijarde tablet z valsartanom. Skupino sestavlja pet izdelkov – Valsacor (valsartan), Valsacombi (valsartan, hidroklorotiazid), Wamlox (valsartan, amlodipin), Valtricom (valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid) in Valarox (valsartan, rosuvastatin). Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo z več kot 40-odstotnim tržnim deležem vodilni generični proizvajalec zdravil z valsartanom. Skoraj dva od treh bolnikov, ki so na tem območju zdravljeni z valsartanom, jemljeta Krkino zdravilo, to je 4 milijone bolnikov. Na Poljskem, v Ruski federaciji in na več drugih trgih smo vodilni proizvajalec zdravil z valsartanom. Wamlox in Valtricom sta na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope vodilni tovrstni kombinaciji z več kot 40-odstotnim tržnim deležem. V Nemčiji smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci obeh kombinacij, na Češkem, v Kazahstanu in na nekaterih drugih trgih smo edini ponudnik trojne kombinacije. Valtricom smo leta 2022 začeli tržiti v Bosni in Hercegovini in kot prvi generik v Azerbajdžanu in Kazahstanu. Valarox*, ki se uporablja za zdravljenje lipitenzije, je tudi v letu 2022 ostal edino kombinirano zdravilo s sartanom in statinom v Evropi.
Losartan je naš drugi najpomembnejši sartan. Zdravila s to učinkovino so bila v letu 2022 na tretjem mestu po prodaji med Krkinimi zdravili. Prodali smo več kot 1,6 milijarde tablet z losartanom. V to skupino spadajo Lorista (losartan), Lorista H (losartan, hidroklorotiazid) in Tenloris (losartan, amlodipin). V primerjavi z letom prej se je njihova prodaja povečala za več kot 15 %, glede na absolutno rast prodaje se uvrščajo med Krkina vodilna zdravila. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Krka v letu 2022 z več kot 55-odstotnim tržnim deležem ohranila mesto vodilnega proizvajalca zdravil z losartanom. V Ruski federaciji, Uzbekistanu in na nekaterih drugih vzhodnoevropskih trgih je Lorista skupaj s kombinacijami vodilna med vsemi sartani. Losartan uspešno tržimo v zahodni Evropi, v Nemčiji smo vodilni generični proizvajalec zdravil z losartanom in edini ponudnik kombinacije losartana in amlodipina. V letu 2022 smo se uvrstili med vodilne generične proizvajalce losartana v Evropi. V letu 2022 smo ga prek odvisne družbe ponudili tudi na Kitajskem.
Naš tretji sartan po prodaji je kandesartan. Tržimo Karbis (kandesartan), Karbicombi (kandesartan, hidroklorotiazid) in Camlocor* (kandesartan, amlodipin). Največ kandesartana prodamo v zahodni Evropi, v Nemčiji se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce kandesartana in njegovih kombinacij. Na Poljskem in v Litvi smo vodilni med vsemi konkurenti.
V letu 2022 je med našimi sartani najhitreje rasla prodaja zdravil s telmisartanom, med katera spadajo Tolura (telmisartan), Tolucombi (telmisartan, hidroklorotiazid) in Teldipin* (telmisartan, amlodipin). Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo svoj tržni delež povečali skoraj na 20 % in se uvrstili na mesto vodilnega proizvajalca zdravil s telmisartanom na tem območju. Na Hrvaškem, v Sloveniji in Latviji tržni delež presega 40 %. V letu 2022 smo vsa tri zdravila začeli tržiti v Uzbekistanu.
| zaviralci angiotenzinske konvertaze | kombinacije z diuretikom | kombinacije z zaviralcem kalcijevih kanalčkov | kombinacije z diuretikom in zaviralcem kalcijevih kanalčkov | kombinacije s statinom |
|---|---|---|---|---|
| perindopril (Prenessa*) | perindopril, indapamid (Co-Prenessa*) | perindopril, amlodipin (Amlessa*) | perindopril, amlodipin, indapamid (Co-Amlessa*) | perindopril, indapamid, rosuvastatin (Roxiper*) |
| perindopril, amlodipin, rosuvastatin (Roxampex) | enalapril (Enap) | enalapril, hidroklorotiazid (Enap-H*) | enalapril, lerkanidipin (Elernap*) | ramipril (Ampril*) |
| ramipril, hidroklorotiazid (Ampril HL*) | ramipril, amlodipin (Rameam*) | cilazapril (Cazaprol) | kaptopril (Blocordil*) |
V letu 2022 smo se ponovno uvrstili na mesto vodilnega generičnega proizvajalca zdravil s perindoprilom v Evropi.
Čeprav so v naši promociji v ospredju novejši zaviralci angiotenzinske konvertaze, ostaja med Krkinimi desetimi vodilnimi zdravili po prodaji v letu 2022 Enap (enalapril), vključno s kombinacijami z enalaprilom. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo z več kot 30-odstotnim tržnim deležem vodilni proizvajalec zdravil z enalaprilom. Med vodilne proizvajalce teh zdravil se uvrščamo v Nemčiji.
Naša najpomembnejša zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka spadajo v skupino zaviralcev angiotenzinske konvertaze in sartanov. Poleg teh zdravil so v naši ponudbi še zaviralec kalcijevih kanalčkov Tenox (amlodipin), diuretik Rawel SR (indapamid), zaviralci adrenergičnih receptorjev Coryol (karvedilol), Bloxazoc (metoprolol), Niperten (bisoprolol) in Nolibeta (nebivolol) ter kombinacija Sobycombi* (bisoprolol, amlodipin). Skupaj tržimo več kot 40 zdravil za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka v več kot 150 jakostih. V letu 2022 smo metoprolol ponudili v Grčiji.
| Statini in drugi hipolipemiki | Kombinacije hipolipemikov | Kombinacije z zaviralcem kalcijevih kanalčkov | Kombinacije z drugimi zdravili za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka |
|---|---|---|---|
| rosuvastatin (Roswera*) | rosuvastatin, ezetimib (Co-Roswera*) | perindopril, indapamid, rosuvastatin (Roxiper*) | perindopril, amlodipin, rosuvastatin (Roxampex*) |
| rosuvastatin, valsartan (Valarox*) | atorvastatin (Atoris*) | atorvastatin, amlodipin (Atordapin*) | simvastatin (Vasilip) |
| simvastatin, ezetimib (Ezesimin*) | pitavastatin (Pitavador*) | ezetimib (Ezoleta*) | rosuvastatin, ezetimib (Co-Roswera*) |
| simvastatin, ezetimib (Ezesimin*) |
Roswera (rosuvastatin) je bila v letu 2022 naš najpomembnejši statin, uvršča se med Krkinih pet vodilnih izdelkov po prodaji. Njena prodaja se je v letu 2022 povečala za več kot 15 %, glede na absolutno rast se prav tako uvršča med Krkina vodilna zdravila. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je z več kot 20-odstotnim tržnim deležem ohranila mesto vodilnega rosuvastatina. Med vsemi statini je pred njo le Krkin Atoris. Med vsemi konkurenti na tem območju se je prodaja Roswere v absolutnem smislu najbolj povečala. V letu 2022 smo rosuvastatin prek odvisne družbe ponudili tudi na Kitajskem. Roswero dopolnjuje kombinacija Co-Roswera* (rosuvastatin, ezetimib), ki smo jo v letu 2022 začeli tržiti na petih novih trgih, med drugimi v Ruski federaciji, Srbiji in Azerbajdžanu.
Ezoleta* (ezetimib). V Sloveniji, Srbiji in na pribaltskih trgih je v letu 2022 ostala vodilni ezetimib. V tem letu smo jo ponudili še v Vietnamu in Združenih arabskih emiratih.
Statini so tudi del naših kombiniranih zdravil. Med njimi so hipolipemični kombinaciji z ezetimibom Co-Roswera in Ezesimin (simvastatin, ezetimib) ter več kombinacij za zdravljenje lipitenzije, ki vsebujejo učinkovine za zdravljenje hiperlipidemije in zvišanega krvnega tlaka. Med njimi so Valarox (valsartan, rosuvastatin) s statinom in sartanom ter Roxiper (perindopril, indapamid, rosuvastatin) in Roxampex* (perindopril, amlodipin, rosuvastatin) s statinom in perindoprilom.
Poleg zdravil za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in hipolipemikov tržimo Bravadin (ivabradin), ki se uporablja za zdravljenje stabilne angine pektoris in kroničnega srčnega popuščanja, ter diuretik Apleria (eplerenon), ki se prav tako uporablja za zdravljenje srčnega popuščanja. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Bravadin* z več kot 20-odstotnim tržnim deležem vodilni generični ivabradin, v Nemčiji pa se uvršča med vodilne generične izdelke z ivabradinom. V Litvi in Estoniji smo edini ponudnik eplerenona.
| duloksetin (Dulsevia*) | agomelatin (Lamegom*) | escitalopram (Elicea*) | venlafaksin (Alventa*) | sertralin (Asentra) | mirtazapin (Mirzaten) |
|---|---|---|---|---|---|
Med našimi najpomembnejšimi antidepresivi je Dulsevia (duloksetin). Za zdravljenje depresije je na voljo v kapsulah po 30 mg in 60 mg, na Hrvaškem, Češkem in več drugih trgih pa kot edini proizvajalec ponujamo tudi duloksetin v 90-miligramski jakosti. Dulsevia je v letu 2022 dosegla več kot 60-odstotni delež v Romuniji, Litvi in na Slovaškem. Uspešno jo tržimo v zahodni Evropi. V Nemčiji smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci duloksetina, na Irskem in v Avstriji smo na prvem mestu med vsemi konkurenti. V letu 2022 smo jo ponudili v Moldaviji. Dulsevia* je na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope vodilno zdravilo z duloksetinom. V letu 2022 je še utrdila svoje mesto, saj se je tržni delež povečal na več kot 35 %.
V letu 2022 je med našimi antidepresivi največjo, skoraj 50-odstotno rast prodaje dosegla Elicea (escitalopram). Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je še povečala svoj tržni delež in tako utrdila mesto vodilnega generičnega escitaloprama. Na tem območju sta vodilna med generiki tudi naša antidepresiva Asentra (sertralin) in Lamegom (agomelatin), med vsemi konkurenti je vodilni Mirzaten (mirtazapin). Uspešno ga tržimo v Nemčiji, kjer se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce mirtazapina. Našo ponudbo antidepresivov dopolnjuje Alventa (venlafaksin), ki je v Romuniji, Kazahstanu, na Irskem in več drugih trgih vodilni antidepresiv z venlafaksinom.
| aripiprazol (Aryzalera*) | paliperidon (Parnido*) | olanzapin (Zalasta*) | risperidon (Torendo*) | kvetiapin (Kventiax*) | ziprazidon (Zypsilan*) |
|---|---|---|---|---|---|
Naš najpomembnejši antipsihotik je Kventiax (kvetiapin), ki ga tržimo v obliki tablet in tablet s podaljšanim sproščenjem, skupaj v desetih jakostih. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je s skoraj 15-odstotnim tržnim deležem vodilni kvetiapin. V Latviji, Sloveniji in na Slovaškem smo dosegli več kot 45-odstotni tržni delež. V Ruski federaciji smo vodilni proizvajalec kvetiapina v obliki tablet s podaljšanim sproščenjem. V letu 2022 smo Kventiax ponudili v Belorusiji.
Prodaja Aryzalere* povečala za več kot 30 % in je v absolutnem smislu največ prispevala k rasti prodaje naših antipsihotikov.
Med naše najnovejše antipsihotike spada Parnido (paliperidon), ki je v zahodni Evropi in na več drugih trgih edini generični paliperidon v obliki tablet. V letu 2022 smo ostali vodilni generični proizvajalec paliperidona v tej farmacevtski obliki v Evropi. Med vodilne generike v Evropi se uvršča tudi naš Zypsilan (ziprazidon).
Med našimi zdravili za zdravljenje Parkinsonove bolezni so Oprymea (pramipeksol), Rolpryna SR (ropinirol) in Rasagea (razagilin). Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce teh zdravil. Na Madžarskem smo z več kot 15-odstotnim tržnim deležem vodilni med vsemi proizvajalci, vodilni generik pa smo na Poljskem in v Litvi.
Največ zdravil za zdravljenje Parkinsonove bolezni prodamo v zahodni Evropi, kjer smo med vodilnimi proizvajalci pramipeksola v Nemčiji, v Španiji pa smo vodilni generični proizvajalec pramipeksola in ropinirola. Vsa naša zdravila iz te skupine so vodilni generiki na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Na Madžarskem smo vodilni med vsemi proizvajalci razagilina. Na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji in na več drugih trgih je Rolpryna SR* vodilni ropinirol.
Za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni se uporabljajo štiri peroralna zdravila in vsa so v naši ponudbi. Tržimo Yasnal (donepezil), Marixino (memantin), Galsyo (galantamin) in Nimvastid (rivastigmin). Na voljo so v obliki tablet in kapsul, Yasnal in Nimvastid tudi v obliki orodisperzibilnih tablet. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo edini proizvajalec rivastigmina v tej obliki. Na tem območju smo se v letu 2022 uvrstili med vodilne generične proizvajalce zdravil za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.
Posebno uspešno jih tržimo v Sloveniji, kjer smo vodilni generik, in na Slovaškem, kjer smo vodilni med vsemi proizvajalci. Na obeh trgih smo v letu 2022 povečali svoj tržni delež in se uvrstili na vodilno mesto med ponudniki donepezila in galantamina, v Sloveniji in Litvi smo vodilni proizvajalec memantina.
V letu 2022 smo začeli tržiti Lacosabil (lakozamid), ki se uporablja za zdravljenje različnih oblik epilepsije. Ponudili smo ga v Nemčiji, Španiji, Italiji, na Irskem in v Skandinaviji. V Nemčiji smo se uvrstili med vodilne generične proizvajalce lakozamida, na Irskem smo edini generični proizvajalec. V skupino antiepileptikov spada tudi Pragiola (pregabalin), ki pa se uporablja predvsem za zdravljenje nevropatske bolečine.
Zaviralce protonske črpalke tržimo že več kot 30 let. Krkini zaviralci protonske črpalke so na voljo v več kot 60 državah.
| pantoprazol (Nolpaza*) | rabeprazol (Gelbra*) | esomeprazol (Emanera*) | omeprazol (Ultop) | lansoprazol (Lanzul*) |
|---|---|---|---|---|
Nolpaza (pantoprazol) je na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope z več kot 12-odstotnim tržnim deležem vodilni zaviralec protonske črpalke. Je naše najpomembnejše zdravilo iz te skupine in se uvršča med Krkinih pet vodilnih izdelkov po prodaji. V letu 2022 smo prodali več kot 1 milijardo tablet Nolpaze, skoraj 100 milijonov več kot v letu prej.
V Ruski federaciji, Litvi in Uzbekistanu je njen delež med zdravili s pantoprazolom večji od 70 %. Na teh in številnih drugih trgih je Nolpaza vodilno zdravilo s to učinkovino. Med vsemi zaviralci protonske črpalke predstavlja več kot tretjino trga v Sloveniji, Srbiji in na Slovaškem, na več kot desetih trgih je vodilno zdravilo iz te skupine. Pantoprazol tržimo tudi kot zdravilo brez recepta.
Emanera* (esomeprazol) je naše drugo najpomembnejše zdravilo iz te skupine in se uvršča med Krkinih 10 vodilnih zdravil po prodaji. Na Poljskem, Češkem, Irskem in številnih drugih trgih je vodilno zdravilo z esomeprazolom, na sedmih trgih ima več kot 50-odstotni tržni delež. Uspešno jo tržimo v zahodni Evropi, na Irskem je vodilni zaviralec protonske črpalke, v Nemčiji se uvršča med vodilne generike. Kot v letu prej smo se tudi v letu 2022 uvrstili med vodilne generične proizvajalce esomeprazola v Evropi. Naš esomeprazol je na nekaterih trgih na voljo kot zdravilo brez recepta.
| nesteroidna protivnetna in protirevmatska zdravila | opioidi in njihove kombinacije | drugi analgetiki | druga zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje nevropatske bolečine |
|---|---|---|---|
| naproksen (Nalgesin*) | tramadol (Tadol) | tramadol, paracetamol (Doreta*, Doreta* SR) | metamizol (Algominal) |
| pregabalin (Pragiola*) | diklofenak (Naklofen duo*) | oksikodon, nalokson (Adolax*) | duloksetin (Dulsevia*) |
| deksketoprofen (Dekenor) | etorikoksib (Roticox*) | celekoksib (Aclexa*) |
Naš najpomembnejši analgetik na recept je Doreta (tramadol, paracetamol). Tržimo dve jakosti tablet, na Madžarskem in v Bolgariji smo edini ponudnik kombinacije s 75 mg tramadola in 650 mg paracetamola. Kot edini proizvajalec v Evropi smo v letu 2021 začeli tržiti tablete s podaljšanim sproščanjem, v letu 2022 pa smo ponudbi dodali še disperzibilne tablete. Kot edini proizvajalec smo jih ponudili na Poljskem in Slovaškem. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Doreta v letu 2022 še utrdila mesto vodilne kombinacije tramadola in paracetamola. Tržni delež se je v primerjavi z letom prej še povečal in je presegel 50 %. Ta analgetik uspešno tržimo tudi v zahodni Evropi, v Nemčiji smo vodilni proizvajalec te kombinacije. Doreto* smo v letu 2022 ponudili na novem trgu, kot edini ponudnik te kombinacije učinkovin smo jo začeli tržiti v Litvi.
Nalgesin (naproksen) je naš drugi najpomembnejši analgetik. Spada v skupino nesteroidnih protivnetnih in protirevmatskih zdravil. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je vodilno zdravilo z naproksenom z več kot 60-odstotnim tržnim deležem, ki smo ga v letu 2022 še povečali. V Sloveniji je vodilni nesteroidni antirevmatik, med vodilne se uvršča na Hrvaškem in Slovaškem. Prodaja Nalgesina se je v letu 2022 povečala za več kot 35 %, uvrstil se je med Krkinih deset vodilnih zdravil. Tržimo ga tudi kot zdravilo brez recepta.
V skupino nesteroidnih protivnetnih in protirevmatskih zdravil spadata še Naklofen duo (diklofenak) in Dekenor (deksketoprofen) ter analgetika iz podskupine koksibov Roticox (etorikoksib) in Aclexa (celekoksib). Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope sta oba naša koksiba vodilna generika v svoji skupini. V letu 2022 se je tržni delež Roticoxa še povečal. Na Poljskem, Madžarskem in več drugih trgih je vodilni med vsemi konkurenti, v Nemčiji se uvršča med vodilne generike. V letu 2022 smo ga začeli tržiti v Azerbajdžanu.
Dulsevia (duloksetin), ki spada med antidepresive, in Pragiola (pregabalin), ki spada med antiepileptike, se pogosto uporabljata za zdravljenje nevropatske bolečine. Pragiola je v Sloveniji, Avstriji, Moldaviji in na Slovaškem vodilno generično zdravilo s pregabalinom, v Estoniji pa je z več kot 50-odstotnim tržnim deležem na prvem mestu med vsemi konkurenti. V letu 2022 smo na Poljskem in v Estoniji ponudili Pragiolo v novih jakostih. Ponudbo naših analgetikov dopolnjujeta Algominal (metamizol) in Adolax* (oksikodon, nalokson).
V letu 2022 smo začeli tržiti novi sodobni zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni, Maysiglu (sitagliptin) in kombinacijo Maymetsi (sitagliptin, metformin). Sitagliptin spada med zaviralce dipeptidil peptidaze 4. Gre za sodobna zdravila, ki se lahko uporabljajo že v najzgodnejših fazah sladkorne bolezni, samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravili. Imajo zelo dober varnostni profil, ne povzročajo hipoglikemije, ne vplivajo na telesno maso in ne povečujejo tveganja za okužbe sečil kot zdravila iz nekaterih drugih skupin. V letu 2022 smo Maysiglu in Maymetsi med prvimi generiki v Evropi ponudili na več kot 20 trgih, med drugim v Nemčiji, Ruski federaciji, na Poljskem in v Romuniji.
Gliclada* (gliklazid) spada med sulfonilsečnine. V letu 2022 je na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, kjer smo vodilni generični proizvajalec sulfonilsečnin, ohranila mesto vodilnega generičnega gliklazida in je edini gliklazid, ki je na voljo v treh jakostih. V letu 2022 smo gliklazid ponudili tudi v Združenem kraljestvu.
Naše vodilno zdravilo iz te skupine je Zyllt (klopidogrel), ki spada med antiagregacijska zdravila. Tržimo ga v več kot 40 državah. Na številnih trgih je vodilni generični klopidogrel, na Madžarskem in v Kirgizistanu je vodilno zdravilo s klopidogrelom in ima več kot 40-odstotni tržni delež. Na prvem mestu je tudi v Uzbekistanu. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Zyllt vodilni generični klopidogrel, njegov tržni delež se je v letu 2022 še povečal.
Med naša novejša zdravila iz te skupine spadata antiagregacijski zdravili Eliskardia (prasugrel), ki smo jo začeli tržiti leta 2019, in Atixarso (tikagrelor), ki smo ga ponudili leta 2021. Eliskardia se je v letu 2022 uvrstila na mesto vodilnega generičnega prasugrela v Sloveniji, na prvo mesto med vsemi zdravili s prasugrelom pa v Nemčiji in na Slovaškem.
Med najsodobnejše antikoagulante spada Xerdoxo* (rivaroksaban), ki smo ga med prvimi generiki v Evropi začeli tržiti leta 2020. V letu 2022 smo ga ponudili še v Moldaviji, Črni gori in na Kosovu.
V naši ponudbi so antibiotiki iz različnih skupin – makrolidi, betalaktamski antibiotiki, fluorokinoloni in drugi. Tako kot že vrsto let smo v letu 2022 na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ostali vodilni proizvajalec fluorokinolonov in med vodilnimi proizvajalci makrolidnih antibiotikov. Fromilid (klaritromicin), ki je naš najpomembnejši makrolidni antibiotik, je že več let vodilni generični klaritromicin na tem območju, vodilni generik je Moloxin (moksifloksacin) iz skupine fluorokinolonov. Iz iste skupine sta Ciprinol (ciprofloksacin) in Nolicin (norfloksacin), ki sta pred vsemi konkurenti s tema učinkovinama. Med fluorokinoloni tržimo tudi Levalox (levofloksacin), makrolide dopolnjuje Azibiot (azitromicin). Med betalaktamskimi antibiotiki tržimo Furocef (cefuroksim) in Betaklav (amoksicilin, klavulanska kislina).
Tržimo tudi štiri zdravila za zdravljenje okužbe s HIV, to so Emtenovo (emtricitabin, dizoproksiltenofovirat), Efavemten (emtricitabin, dizoproksiltenofovirat, efavirenz), Darunasta (darunavir) in Atazam (atazanavir). V letu 2022 smo se v Nemčiji uvrstili med vodilne generične proizvajalce kombinacije emtricitabina in dizoproksiltenofovirata ter kombinacije emtricitabina, dizoproksiltenofovirata in efavirenza.
Za zdravljenje benigne hiperplazije prostate tržimo Tanyz in Tanyz ERAS (tamsulozin), Dutrys (dutasterid) in Finpros (finasterid) ter najnovejši zdravili Sidarso (silodosin) in Tadusta (dutasterid, tamsulozin). Za zdravljenje erektilne disfunkcije se uporabljajo Vizarsin (sildenafil), Tadilecto (tadalafil) in Viavardis (vardenafil), za zdravljenje inkontinence pa Asolfena (solifenacin) in Loxentia (duloksetin). Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci kombinacije dutasterida in tamsulozina in vodilni generični proizvajalec vardenafila. V Nemčiji smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci silodosina in dutasterida, na Irskem in Slovaškem pa vodilni proizvajalec duloksetina. Na posameznih trgih dosegamo vodilna mesta med generiki tudi z drugimi zdravili za zdravljenje bolezni sečil.
V zadnjih letih smo začeli tržiti 12 onkoloških zdravil, ki smo jim v letu 2022 dodali še štiri – Lenabdor (lenalidomid), Abiratel (abirateron), Sunitad* (sunitinib) in Bortezomib Krka (bortezomib).
Lenabdor* se uporablja predvsem za zdravljenje bolnikov z diseminiranim plazmocitomom. V letu 2022 smo ga med prvimi generiki začeli tržiti v Nemčiji, Italiji, na Poljskem in drugje, skupaj na 13 trgih. V Nemčiji, Ruski federaciji, na Poljskem in več drugih trgih se je uvrstil med vodilna generična zdravila z lenalidomidom.
Abiratel* se uporablja za zdravljenje metastatskega raka prostate. Med prvimi generiki smo ga ponudili v Nemčiji, Franciji, Španiji in še na desetih drugih trgih. V Nemčiji, na Finskem in Slovaškem smo se uvrstili med vodilne generične ponudnike abiraterona.
Sunitad* smo začeli tržiti na osmih trgih, med drugim v Nemčiji, Franciji in Sloveniji. Uporablja se predvsem za zdravljenje bolnikov z metastatskim karcinomom ledvičnih celic in gastrointestinalnih stromalnih tumorjev. V Nemčiji, na Finskem in v Sloveniji se je uvrstil med vodilna generična zdravila s sunitinibom.
Bortezomib Krka v obliki praška za raztopino za injiciranje se uporablja za zdravljenje bolnikov z diseminiranim plazmocitomom. Ponudili smo ga na Irskem, v Skandinaviji in državah Beneluksa.
V tem letu smo širili trženje drugih onkoloških zdravil. Everofin (everolimus) smo ponudili v Avstriji, Franciji, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem, Dasatinib Krka (dasatinib) v Romuniji. V Nemčiji in na Finskem se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce dasatiniba, v Sloveniji in na Slovaškem smo edini generik z dasatinibom. Everofin se uvršča med vodilne na Češkem, Švedskem in nekaterih drugih trgih. Meaxin (imatinib) je med vodilnimi generiki na Poljskem, v Bolgariji in drugje, v Sloveniji je vodilni generik, v Bosni in Hercegovini pa vodilni med vsemi konkurenti.
Našo ponudbo onkoloških zdravil dopolnjujejo Gefitinib Krka (gefitinib), Ecansya (kapecitabin), Lortanda (letrozol), Escepran* (eksemestan) in druga.
Zdravljenje z onkološkimi zdravili, ki delujejo neposredno na rakave celice, dopolnjujejo nekatera komplementarna zdravila. Deksametazon Krka se uporablja v onkologiji in hematologiji, pa tudi na drugih področjih. Tržimo ga v obliki tablet in raztopine za injiciranje. V Nemčiji, Španiji, Avstriji in na številnih drugih trgih smo edini proizvajalec, ki ponuja deksametazon v obliki tablet po 40 mg. Na teh trgih in na celotnem območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo v letu 2022 ostali vodilni proizvajalec deksametazona.
Skupina Krka je v letu 2022 prodala za 182,0 milijonov EUR izdelkov brez recepta, kar je 33 % več kot v letu 2021. Prodaja se je najbolj povečala v Ruski federaciji, Romuniji in na Poljskem. S sproščanjem ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19, se je spet povečala pogostost prehladnih obolenj in s tem povpraševanje po izdelkih za prehlad in kašelj, ki so naša najpomembnejša skupina izdelkov brez recepta.
V večini držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope tržimo izdelke brez recepta prek lastne trženjsko-prodajne mreže. Po prodaji vodilne blagovne znamke Krkinih izdelkov brez recepta so Septolete, Herbion, Nalgesin in Bilobil.
Zaradi sproščanja ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19, se je v letu 2022 prodaja izdelkov za prehlad in kašelj bistveno povečala. Med te izdelke spadajo Septolete, ki so bile v letu 2022 Krkina vodilna blagovna znamka izdelkov brez recepta. Po prodaji se uvrščajo med Krkinih 10 vodilnih izdelkov. Glede na absolutno rast prodaje so na drugem mestu med Krkinimi izdelki, prodaja v letu 2022 se je povečala za več kot 60 %. Večino prodaje blagovne znamke predstavljajo Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid), ki so na voljo v obliki pršila in pastil. Pastile ponujamo v treh okusih – po evkaliptu, po limoni in bezgu ter po limoni in medu. V letu 2022 so bile Septolete total v Sloveniji, Litvi, Belorusiji in Uzbekistanu najbolje prodajani izdelek brez recepta v kategoriji izdelkov z učinkom na žrelo. Tržiti smo jih začeli na Islandiji, v Nemčiji pa smo jih ponudili obliki pršila.
| 0 | 25 | 50 | 75 | 100 | 125 | 150 | 175 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 10 | 20 | 30 | 40 | 50 | 60 | 70 | ||
| Ruska federacija | Slovenija | Ukrajina | Uzbekistan | Romunija | Kazahstan | Poljska | Slovaška | Belorusija | Hrvaška |
| indeks | prodaja v milijonih EUR |
|---|---|
| 2018 | 51,0 % |
| 2019 | 18,6 % |
| 2020 | 10,5 % |
| 2021 | 6,8 % |
| 2022 | 6,4 % |
| 3,1 % | |
| 3,6 % |
izdelki za prehlad in kašelj
analgetiki
vitaminsko-mineralni izdelki
izdelki z učinkom na prebavila in presnovo
izdelki za izboljšanje cerebralnega in perifernega obtoka
vazoprotektivi
drugo
Skupina Krka je v letu 2022 prodala za 93,0 milijonov EUR veterinarskih izdelkov, kar je 15 % več kot v letu 2021. K rasti prodaje so največ prispevali Ruska federacija, Združeno kraljestvo in države Beneluksa.
Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ter na večini trgov zahodne Evrope tržimo veterinarske izdelke prek lastne trženjsko-prodajne mreže, na drugih zahodnoevropskih in čezmorskih trgih pa prek partnerjev.
Po prodaji v letu 2022 je bila Krkin vodilni veterinarski izdelek kombinacija milbemicina in prazikvantela (Milprazon). Sledili so izdelki s fipronilom (Fypryst, Fypryst Combo), selamektinom (Selehold), enrofloksacinom (Enroxil) ter s pirantelom in prazikvantelom (Dehinel, Dehinel* Plus).
| 0 | 25 | 50 | 75 | 100 | 125 | 150 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 25 | 50 | 75 | 100 | 125 | 150 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| --- | ||||||
| # Letno poročilo 2022 – Poslovno poročilo |
| Ruska federacija | Združeno kraljestvo | Francija | Poljska | Beneluks | Nemčija | Ukrajina | Češka | Portugalska | Hrvaška |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| indeks | prodaja v milijonih EUR | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | indeks 2022/21 | ||
| 55,8 % | 7,5 % | 2,8 % | 21,4 % | 5,5 % | 7,0 % |
Naši veterinarski izdelki so namenjeni ljubiteljskim in rejnim živalim. Prodajno rast dosegamo predvsem z izdelki za ljubiteljske živali, ki predstavljajo več kot 60 % prodaje.
Milprazon (milbemicin, prazikvantel) je naš najpomembnejši veterinarski izdelek za ljubiteljske živali in vodilni veterinarski izdelek po prodaji. V letu 2022 smo začeli tržiti novo obliko, filmsko obložene tablete z okusom Milprazon Chewable za pse in mačke. Dodana naravna aroma poveča palatabilnost in s tem izboljša sodelovanje živali pri zdravljenju. Novi izdelek smo začeli tržiti v Sloveniji, Nemčiji, Združenem kraljestvu, Romuniji in drugje, skupaj na več kot 15 trgih. Celotna prodaja Milprazona* se je v letu 2022 povečala več kot za 30 %. V letu 2022 smo ga ponudili tudi v Švici.
Pomemben del prodaje veterinarskih izdelkov za ljubiteljske živali so izdelki v obliki raztopine za kožni nanos (spot-on). Najpomembnejša blagovna znamka med temi izdelki in druga najpomembnejša po prodaji med vsemi Krkinimi veterinarskimi izdelki je Fypryst (fipronil), ki ga dopolnjuje kombinacija Fypryst Combo (fipronil, S-metopren). Fypryst* tržimo v obliki raztopine za kožni nanos in v obliki dermalnega pršila. Največ izdelkov prodamo v zahodni Evropi, zlasti v Združenem kraljestvu.
V skupino antiparazitikov za ljubiteljske živali spada tudi Krkin endektocid Selehold* (selamektin), prav tako v obliki raztopine za kožni nanos. Uporablja se za zdravljenje in preprečevanje okužb z notranjimi in zunanjimi zajedavci. Tržiti smo ga začeli leta 2019, v letu 2022 pa se je uvrstil med Krkine tri vodilne veterinarske izdelke. Njegova prodaja se je več kot podvojila, glede na absolutno prodajno rast se uvršča med naše vodilne veterinarske izdelke.
Tudi Prinocate* (imidakloprid, moksidektin) je endektocid in je prav tako na voljo v obliki raztopine za kožni nanos. Prvič smo ga ponudili leta 2020, v letu 2022 se je prodaja povečala skoraj za 50 %. Največ ga prodamo v Združenem kraljestvu in na drugih trgih v zahodni Evropi. Leta 2022 smo ga ponudili na Portugalskem.
Med izdelki v obliki raztopine za kožni nanos je še antiparazitik Ataxxa (permetrin, imidakloprid), ki vsebuje dve učinkovini za odpravljanje zunanjih zajedavcev pri psih. V letu 2022 smo Ataxxo začeli tržiti v Grčiji in na Finskem, na številnih trgih smo dodali novo indikacijo, repelentno delovanje proti klopom, komarjem in peščenim muham. Oboje je prispevalo k veliki rasti prodaje, v letu 2022 se je povečala skoraj za 70 %.
Med našimi antiparazitiki za zdravljenje ljubiteljskih živali so izdelki blagovne znamke Dehinel, ki se po prodaji uvršča med Krkinih pet vodilnih blagovnih znamk veterinarskih izdelkov. Tržimo Dehinel Plus (febantel, pirantel, prazikvantel) za manjše pse in Dehinel Plus XL za večje. Za pse tržimo še tablete z okusom Dehinel Plus Flavour, za mačke pa tablete Dehinel* (pirantel, prazikvantel).
(marbofloksacin, klotrimazol, deksametazonacetat) v obliki ušesnih kapljic. Tudi Marfloxin* (marbofloksacin) je protimikrobno zdravilo. V obliki tablet se uporablja za zdravljenje ljubiteljskih živali, v obliki injekcij pa za zdravljenje rejnih živali.
Ponudbo zdravil za ljubiteljske živali smo v letu 2022 razširili z antibiotično kombinacijo Cladaxxa (amoksicilin, klavulanska kislina). V obliki žvečljivih tablet v treh jakostih se uporablja za zdravljenje bakterijskih okužb kože, dlesni, dihal, sečil in črevesja pri psih in mačkah. Tržiti smo jo začeli v Združenem kraljestvu, Ruski federaciji, na Portugalskem in drugje, skupaj na več kot 15 trgih. Uvršča se med Krkine veterinarske izdelke, ki so v letu 2022 največ prispevali k absolutni rasti prodaje.
Med izdelki za rejne živali je vodilni antibiotik Enroxil (enrofloksacin), ki je eden od naših vodilnih veterinarskih izdelkov. Med Krkinih 10 vodilnih veterinarskih izdelkov po prodaji se uvrščata antibiotika Floron (florfenikol) in Doxatib (doksiciklin). Ponudbo protimikrobnih zdravil dopolnjujejo Trisulfon (trimetoprim, sulfamonometoksin), Amatib (amoksicilin) in Tuloxxin (tulatromicin), ki smo ga v letu 2022 ponudili v Ruski federaciji.
Med Krkinimi antiparazitiki za rejne živali sta najpomembnejša Toltarox (toltrazuril) in Flimabend (flubendazol). Oba se uvrščata med Krkinih 10 vodilnih veterinarskih izdelkov po prodaji. Med Krkinih 10 vodilnih veterinarskih izdelkov se uvršča še razkužilo Ecocid* S, ki smo ga v letu 2022 uspešno tržili tudi kot izdelek za zaščito prašičev pred afriško prašičjo kugo.
Leta 2022 smo v družbi Terme Krka ustvarili 42,6 milijona EUR prihodkov od prodaje, kar je 17 % več kot leta 2021. V letu postopnega okrevanja po pandemiji covida-19 smo imeli 321.996 nočitev. Ponovno so k nam prišli tujci, ki so ustvarili 13-odstotni delež v prodaji storitev. Največ je bilo gostov iz Italije in ostalih sosednjih držav. S povprečno 67-odstotno letno zasedenostjo hotelskih zmogljivosti smo ta kazalnik izboljšali za 7 odstotnih točk.
V prodajni strukturi storitev za individualne goste so bili v ospredju številni sprostitveni programi, za skupine pa termalni oddih in poslovna srečanja. Tretjino vseh ustvarjenih prihodkov smo ustvarili s prodajo zdravstvenih storitev.
V Termah Krka nenehno sistematično izboljšujemo storitve za oddih, zdraviliško rehabilitacijo, zdravstveni velnes in gostinske storitve, pri čemer imamo v mislih predvsem zdravje in dobro počutje naših gostov. Med novostmi leta 2022 izpostavljamo temeljito prenovo butičnega turističnega kompleksa Laguna v Strunjanu, s katero smo poudarili njegovo izjemno lego v krajinskem parku. Pridobili smo sodobne elegantno urejene sobe, apartmaje in suite ter restavracijo, ki izražajo sredozemski značaj in zagotavljajo intimo, s tem pa gostom omogočajo večjo sproščenost.
Med novosti v tem kompleksu spada tudi vila višjega namestitvenega razreda, ki ima tri spalnice, kuhinjo, savno ter veliko zasebno teraso z bazenom in vrtom, od koder je čudovit pogled na morje. Nova Laguna s svojim butičnim slogom ustreza potrebam zahtevnejših gostov po individualnosti in stiku z naravo.
| Učinkovina | Blagovne znamke |
|---|---|
| agomelatin | Lamegom, Agomaval |
| amlodipin | Tenox, Hipres, Alneta |
| amoksicilin, klavulanska kislina | Betaklav, Hiconcil combi |
| aripiprazol | Aryzalera, Aripipan, Arisppa, Zylaxera |
| atorvastatin | Atoris, Atoridor |
| atorvastatin, amlodipin | Atordapin, Atorcombo |
| bisoprolol | Niperten, Sobycor, Sobyc, Zonsiloc |
| bisoprolol, amlodipin | Sobycombi, Niperten Combi, Bisodipin |
| bizmutov subcitrat | Ulcavis, Ulcamed |
| cefuroksim | Furocef, Ricefan |
| celekoksib | Aclexa, Dilaxa |
| diklofenak | Naklofen duo, Naklofen |
| donepezil | Yasnal, Yasnoro |
| duloksetin | Dulsevia, Duloxalta, Dulovesic, Loxentia |
| dutasterid |
| Dutrys, Dutascar, Dortilla | dutasterid, tamsulozin |
|---|---|
| Tadusta, Dutastam, Dutamyz, Tadustix | eksemestan |
| Escepran, Etadron | enalapril, hidroklorotiazid |
| Enap-H, Enap-HL | enalapril, lerkanidipin |
| Elernap, Elyrno, EnaCanpin | eplerenon |
| Apleria, Enplerasa | escitalopram |
| Elicea, Ecytara, Escitalex, Anxila | esomeprazol |
| Emanera, Emozul, Escadra | etorikoksib |
| Roticox, Bericox, Etoxib, Etoriax | ezetimib |
| Ezoleta, Ezetad | finasterid |
| Finpros, Finascar TAD | galantamin |
| Galsya SR, Galnora | gliklazid |
| Gliclada, Glyclada | imatinib |
| Meaxin, Neopax, Meapax, Itivas, Yntam | irbesartan |
| Ifirmasta, Irabel, Firmasta, Iracor, Irbecor | irbesartan, hidroklorotiazid |
| Ifirmacombi, Co-Irabel, Firmasta H, Firmasta HD, Irbecor comp | ivabradin |
| Bravadin, Bixebra, Brivecor, Ivabalan | kandesartan |
| Karbis, Candecor, Canocord | kandesartan, amlodipin |
| Camlocor, Candecam | kandesartan, hidroklorotiazid |
| Karbicombi, Cancombino, Canocombi | kapecitabin |
| Ecansya, Cansata | klopidogrel |
| Zyllt, Kardogrel | kvetiapin |
| Kventiax, Quentiax | lakozamid |
| Lacosabil, Lydraso | lansoprazol |
| Lanzul, Lansoptol | letrozol |
| Lortanda, Likarda | levofloksacin |
| Levalox, Levnibiot, Leviaben, Levaxela | losartan |
| Lorista, Lavestra | losartan, amlodipin |
| Tenloris, Alortia, Lortenza, Losamlo | losartan, hidroklorotiazid |
| Lorista H, Lavestra H, Lorista HL, Lavestra HL, Lorista HD, Lavestra HD | memantin |
| Marixino, Memando, Maruxa, Memaxa, Mentixa, Maryzola | metoprolol |
| Bloxazoc, Metazero |
Moloxin, Moflaxa, Moxibiot, Moflaxya
Nalgesin, Analgesin, Naldorex
Adolax, Oxycaloxon, Oxynador
Zalasta, Zolrix
Olimestra, Olmecor
Olssa, Olmeamlo, Olmira
Olsitri, OlmeAmlo HCT
Parnido, Inpalix
Nolpaza, Appryo
Prenessa, Perineva
Amlessa, Dalnessa, Tonarssa, Dalneva
Co-Amlessa, Co-Dalnessa, Co-Dalneva, Amlewel, Dalnecombi, Tonanda
Co-Prenessa, Co-Perineva, Prenewel
Roxiper, Triemma
Eliskardia, Prasillt, Sigrada
Pragiola, Pregabador, Pregabio
Gelbra, Zulbex
Ampril, Amprilan
Rameam, Ramidipin
Ampril HL, Amprilan HL, Ampril HD, Amprilan HD
Rasagea, Ralago, Raglysa
Torendo, Rorendo
Xerdoxo, Rivaroxia, Rivarolto
Rolpryna SR, Ralnea SR
Roswera, Rosuvador, Roxera, Sorvasta
Co-Roswera, Coroswera, Sorvasta Plus
Asentra, Sertrone, Sertra TAD
Vizarsin, Sildegra
Sidarso, Silbesan
Ezesimin, Vasitimb
Asiglia, Maysiglu, Sitagavia
Asiglia-Met, Maymetsi, Sitagavia-Met
| tadalafil | Tadilecto, Tadagis |
|---|---|
| tamsulozin | Tanyz, Tadin |
| telmisartan | Tolura, Telmista |
| telmisartan, amlodipin | Telassmo, Tamloset, Teldipin |
| telmisartan, hidroklorotiazid | Tolucombi, Telmista H |
| tramadol, paracetamol | Doreta, Tramabian |
| valsartan | Valsacor, Valsareta |
| valsartan, amlodipin | Wamlox, Vamloset, Valodip, Amlo-Valsacor |
| valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid | Valtricom, Valsamtrio, Co-Vamloset |
| valsartan, hidroklorotiazid | Valsacombi, Co-Valsacor, Valsacor H, Valsacor HD, Valsaden, Janartan, Co-Valsareta |
| valsartan, rosuvastatin | Valarox, Ravalsyo |
| vardenafil | Viavardis, Vardegin |
| venlafaksin | Alventa, Olwexya |
| vildagliptin | Glypvilo, Vildabetes |
| vildagliptin, metformin | Vildakombi, Vimetso |
| ziprazidon | Zypsilan, Zypsila, Ypsila |
| Učinkovina | Blagovne znamke |
|---|---|
| benzidamin, cetilpiridinijev klorid | Septolete, Septabene, Septafar |
| diosmin; diosmin, hesperidin | Flebaven, Fladios, Flebazol, Flabien |
| esomeprazol | Emanera, Escadra, Emozul, Esozoll |
| izvleček bršljana | Herbion bršljanov sirup, Herbihelix |
| izvleček ginka | Bilobil, Gingonin |
| izvleček islandskega lišaja | Herbion islandski lišaj, Herbisland |
| ksilometazolin, dekspantenol | Septanazal, Septanasal |
| magnezij | Magnezij Krka, Magnesol |
| naproksen | Nalgesin, Analgesin, Nalgedol, Ilgesin |
| pantoprazol | Nolpaza Control, Sedipanto, Panto TAD |
| Učinkovina | Blagovne znamke |
|---|---|
| enrofloksacin | Enroxil, Enrox, Enroxal |
| febantel, pirantelijev embonat, prazikvantel | Dehinel Plus, Anthelmin Plus, Wormscreen |
Razvojno-raziskovalna dejavnost je del Krkinega vertikalno integriranega poslovnega modela in je ključna za oblikovanje in zagotavljanje konkurenčnosti Krkine ponudbe. Vertikalna integracija ter povezovanje razvojnega in proizvodnega znanja sta ključni prednosti naše razvojne strategije. Obvladovanje celotnega procesa nam omogoča pravočasno uvajanje kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil na več kot 70 trgov.
Z razvojno strategijo in projektnim pristopom obvladujemo izdelke v vseh fazah življenjskega cikla in za vse trge. Razvojni in raziskovalni rezultati ter poznavanje regionalne in lokalne zakonodaje nam omogočajo pripravo in obvladovanje zahtevne registracijske dokumentacije, vodenje učinkovitih registracijskih postopkov ter pravočasno registracijo izdelkov. To pomeni, da že v najzgodnejših fazah razvoja predvidimo potrebne lastnosti izdelka za posamezen trg ter prilagodimo razvojno delo in zahtevane študije. Tako lahko kot družbenoodgovorno podjetje na vseh naših trgih (tudi v državah oziroma regijah z nizkimi in srednjimi prihodki) bolnikom zagotavljamo, da lahko do sodobnih zdravil dostopajo v najkrajšem možnem času. V državah s srednjim in nizkim dohodkom med drugim tržimo več kot 40 zdravil s seznama nujno potrebnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO Essential medicine list, 2021).
Spremljanje trendov in znanstvenih dosežkov na strokovnih področjih (medicine, farmacije, kemije idr.) in njihovo vključevanje v naše razvojno delo nam omogočata hitro in ustrezno odzivanje na razvojne izzive, tržne zahteve, možnosti in priložnosti. Zaradi vedno strožjih regulatornih zahtev je treba uvajati nove, dodatne in izpopolnjene razvojne pristope in metode ter izvajati nove študije. Pri tem sodelujemo tudi z zunanjimi partnerji, tako s specializiranimi podjetji kot z izobraževalnimi in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami doma in v tujini, s čimer neprestano nadgrajujemo lastno znanje in izboljšujemo razvojne rezultate.
Razvojno-raziskovalni procesi vključujejo obsežne in zahtevne tehnološke, analizne, predklinične in klinične raziskave, ki nam omogočajo razvoj kompleksnih izdelkov v inovativnih farmacevtskih oblikah. Med kompleksnimi lahko izpostavimo izdelke, ki vsebujejo kombinacijo dveh ali več zdravilnih učinkovin in s katerimi lahko bolnikom omogočimo dvojno ali trojno zdravljenje z enim samim odmerkom zdravila. Poleg generičnih razvijamo tudi nove, inovativne fiksne kombinacije obstoječih učinkovin. Zaradi velikega števila vedno novih kombinacijskih izdelkov v svoji ponudbi povečujemo število dvoplastnih tablet, saj lahko v njih združimo dve ali več sicer nezdružljivih učinkovin.
Vsi novi izdelki so podprti s študijami, ki dokazujejo varnost in učinkovitost, večinoma gre za bioekvivalenčne študije. Vsa klinična preizkušanja izvajamo v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, smernicami dobrih praks, Helsinško deklaracijo in Evropsko uredbo 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. To zagotavlja varnost udeležencev, transparentnost, etičnost in visoko kakovost raziskav, kar potrjujejo tudi regulatorni in inšpekcijski organi.
Že v najzgodnejših fazah razvoja poskrbimo za kakovost naših izdelkov, saj sledimo vodilu, da je kakovost v izdelek vgrajena že med razvojem. Skladnost vseh razvojnih aktivnosti zagotavljamo z vpeljanimi sistemi kakovosti. Vse te sisteme stalno posodabljamo in nadgrajujemo ter izboljšujemo postopke in prakse, kar potrjujejo uspešno opravljene presoje in inšpekcije, s katerimi pristojni organi redno preverjajo skladnost z zahtevami.
Med razvojem stremimo k enostavnim in energijsko učinkovitim tehnološkim postopkom, kar prispeva k dostopni ceni novih izdelkov. Razvoj poteka v skladu z našo okoljsko politiko in standardom ISO 14001. Skrbimo, da tehnološki postopki minimalno vplivajo na okolje, da zmanjšujemo ogljični odtis, porabo vode in količino organskih topil, s čimer se približujemo ciljem krožnega gospodarstva.
Ob koncu leta 2022 smo imeli več kot 450 registriranih izdelkov v različnih farmacevtskih oblikah. V različnih razvojnih fazah je okoli 170 projektov, s katerimi bomo dopolnili ponudbo izdelkov za zdravljenje najpogostejših civilizacijskih bolezni, na primer zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka v inovativnih kombinacijah, za zdravljenje motenj strjevanja krvi, sladkorne bolezni in rakavih obolenj. S tem bomo še bolj prispevali k najpomembnejšim ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable Development Goals, SDG).
Razvoj naših novih izdelkov temelji na lastnih in inovativnih razvojno-raziskovalnih rešitvah. Tako smo v zadnjih letih z različnimi pristopi omogočili razvoj novih izdelkov. Poleg inovativnih tehnoloških pristopov razvijamo tudi inovativne izdelke v kompleksnih farmacevtskih oblikah in z dodano vrednostjo za bolnike. Za nove izdelčne rešitve smo v letu 2022 vložili 14 patentnih prijav.
Na področju kompleksnih izdelkov, vključno s peptidi, smo tudi v letu 2022 vlagali v znanje in laboratorijsko opremo za razvojno fizikalno-kemijsko analitiko in celične teste, kar nam je omogočilo razvoj lastnih analiznih metod in drugo razvojno delo na tem področju. Znanje in kompetence smo nadgradili s sodelovanjem z različnimi partnerji, ključne razvojne korake pa potrdili na strokovnih posvetih z regulatornimi agencijami.
Na področju razvoja in raziskav smo nadaljevali digitalizacijo zajema podatkov, njihove obdelave in poročanja ter informacij in podatkov iz projektno-regulatornih procesov. Tako zagotavljamo njihovo skladnost s proizvodnimi procesi, hkrati pa se aktivno prilagajamo spremembam regulatornih smernic in drugim zahtevam zunanjih deležnikov.
Nadaljevali smo tudi robotizacijo posameznih analiznih in izvedbenih procesov, s čimer smo izboljšali ponovljivost izvedbe, v naslednji fazi pa bomo optimizirali še stroškovno učinkovitost. V letu 2022 smo pridobili regulatorne potrditve petih analiznih postopkov z avtomatsko pripravo vzorcev.
Obsežne razvojne študije na uveljavljenih izdelkih in ustrezno prilagajanje razvojnih dejavnosti, povezovanje razvojnih in proizvodnih aktivnosti ter poznavanje regulatornih in tržnih zakonitosti nam še naprej omogočajo vstopanje na nov strateški trg, na Kitajsko, kjer smo v letu 2022 registrirali dva nova izdelka.
V letu 2022 smo vložili 14 patentnih prijav za nove tehnološke rešitve, za katere smo ocenili, da so inovativne v globalnem merilu. Na osnovi t. i. prioritetnih prijav iz leta 2021 smo vložili devet mednarodnih prijav. Podeljeni so nam bili trije patenti v različnih državah. Skupno so Krkine tehnološke rešitve zaščitene z več kot 200 veljavnimi patenti.
V Sloveniji smo vložili 79 prijav Krkinih blagovnih znamk. Vložili smo tudi 43 mednarodnih in 10 nacionalnih prijav blagovnih znamk. Skupno imamo v različnih državah več kot 1100 lastnih blagovnih znamk.
V letu 2022 smo pridobili registracije za 11 novih izdelkov, med katerimi izpostavljamo registracije za izdelka z novima učinkovinama teriflunomid in ranolazin na trgih EU ter za izdelka z učinkovinama dabigatranetaksilat in dapagliflozin v Ruski federaciji. Iz skupine kombiniranih zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja smo na evropskih trgih registrirali zdravilo z argininijevim perindoprilatom in amlodipinom ter zdravilo s terc-butilaminijevim perindoprilatom in indapamidom za kitajski trg. Na Kitajskem smo pridobili še registracijo zdravila z valsartanom. Z novimi izdelki smo dopolnili tudi ponudbo izdelkov za samozdravljenje.
Krkino ponudbo smo razširili v vseh regijah ter na novo registrirali ključne in sodobne izdelke s pomembnih indikacijskih področij, kot so zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, antitrombotiki in zdravila za lajšanje bolečine.
V letu 2022 smo na različnih trgih zaključili 490 registracijskih postopkov, in sicer 358 za zdravila na recept, 22 za izdelke za samozdravljenje in prehranska dopolnila ter 110 za veterinarske izdelke.
Registrirali smo devet novih zdravil na recept.
Registrirali smo Aregalu/Teriflago (teriflunomid) v obliki filmsko obloženih tablet, ki je izbirno zdravilo za večino bolnikov z recidivno remitentno multiplo sklerozo.
Z novimi znanstvenimi študijami na področju sinteznih postopkov in analiznih metod smo razvili nov proces priprave učinkovine tapentadol, ki je vgrajena v izdelek Apeneta/Adoben/Tapendolor (tapentadol) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem. Uporablja se za lajšanje močnejše kronične bolečine pri odraslih.
Ponudbo zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja smo dopolnili z novim izdelkom Tezulix (ranolazin) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem. Ateroskleroza ostaja najpogostejši vzrok srčno-žilne obolevnosti in umrljivosti. Ranolazin se skupaj z drugimi zdravili uporablja pri bolnikih z napredovalo aterosklerozo, ki imajo stabilno angino pektoris.
Razvili in registrirali smo antitrombotik Dabiksom (dabigatranetaksilat) v obliki trdih kapsul. Uporablja se za zdravljenje in preprečevanje aterotrombotičnih in trombemboličnih dogodkov pri odraslih bolnikih z različnimi boleznimi srca in žilja. Zdravilo smo registrirali v Ruski federaciji. Je vertikalno integrirano, sinteza učinkovine in formulacija sta rezultat lastnega znanja.
Pridobili smo registracijo za nov izdelek na osnovi argininijevega perindoprilata. Skupino izdelkov z novo soljo perindoprila smo prvič registrirali lani, letos pa smo jo dopolnili s kombiniranim zdravilom Neoamlessini/Amlessa/Amlessa NEO/Aramlessa/Tonarssa NEO/Dalnessaneo/Dalnessa AS/Aperneva (argininijev perindoprilat, amlodipin). Argininijev perindoprilat je Krkina vertikalno integrirana učinkovina. Razvoj in proizvodnja sta rezultat lastnega znanja in potekata v Krkinih zmogljivostih. Nova oblika učinkovine omogoča prilagajanje potrebam posameznega trga.
Nadaljevali smo z novimi registracijami Krkinih izdelkov na Kitajskem. Na podlagi rezultatov dodatnih raziskav in bioekvivalenčnih preizkušanj, skladnih z zahtevami kitajskih regulatornih organov, smo registrirali zdravilo z valsartanom v obliki filmsko obloženih tablet in kombinirano zdravilo s terc-butilaminijevim perindoprilatom in indapamidom v obliki tablet. Uporabljata se za zdravljenje bolezni srca in žilja.
Razvili in registrirali smo Vitamin D3 Krka (holekalciferol) v novi jakosti po 7000 i.e. v obliki tablet, ki omogoča jemanje enkrat na teden.
Na dodatnih trgih smo pridobili nove registracije za izdelke iz pomembnih uveljavljenih in perspektivnih skupin, zlasti antidiabetikov, antitrombotikov ter zdravil za bolezni srca in žilja.
Na evropskih trgih smo širili registracije kombiniranega zdravila za zdravljenje odpornejših hiperlipidemij Rosazimib/Co-Rosuvador (rosuvastatin, ezetimib) v obliki filmsko obloženih tablet.
Po decentraliziranem postopku smo pridobili dodatne registracije kombiniranega zdravila Asigefort (sitagliptin, metformin) v obliki filmsko obloženih tablet, ki se uporablja za zdravljenje sladkorne bolezni.
Širili smo registracije za onkološko zdravilo Imatinib Krka (imatinib) v obliki filmsko obloženih tablet. Dodatno smo pridobili dovoljenja za promet za antipsihotik Arisppa (aripiprazol) v obliki tablet. Končali smo registracijske postopke za Amlodipin Krka (amlodipin) v obliki tablet za zdravljenje visokega krvnega tlaka, Fromilid UNO (klaritromicin) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem za zdravljenje sistemskih okužb, Fluconazol Krka (flukonazol) v obliki trdih kapsul za zdravljenje glivičnih okužb ter Monkasto (montelukast) v obliki filmsko obloženih tablet za preprečevanje in zdravljenje kronične bronhialne astme in simptomov sezonskega alergijskega rinitisa.
V vzhodni Evropi so bile pomembne širitve zdravil s ključnih področij, zlasti antitrombotikov, antidiabetikov, zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja, onkoloških zdravil in ostalih zdravil iz uveljavljenih terapevtskih skupin. Pridobili smo novo dovoljenje za promet za sodoben antitrombotik Rivaroxia (rivaroksaban) v obliki filmsko obloženih tablet.
Ponudbo antidiabetikov smo povečali z registracijo zdravila Asiglia (sitagliptin) v obliki filmsko obloženih tablet, kombiniranega zdravila Asiglia-Met (sitagliptin, metformin) v obliki filmsko obloženih tablet in Glipvilo (vildagliptin) v obliki tablet.
Ponudbo zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja smo dopolnili s kombiniranimi zdravili. Skupino zdravil z rosuvastatinom smo dopolnili z novimi registracijami izdelkov Roxatenz-amlo (rosuvastatin, perindopril, amlodipin) v obliki filmsko obloženih tablet, Roxera plus/Sorvitimb (rosuvastatin, ezetimib) v obliki filmsko obloženih tablet ter Ravalsyo (valsartan, rosuvastatin) v obliki filmsko obloženih tablet. Na vzhodnoevropskih trgih smo registrirali Teldipin (telmisartan, amlodipin) v obliki tablet in tako dopolnili skupino zdravil s telmisartanom. Pridobili smo dovoljenje za promet za kombinirano zdravilo Ramladio (ramipril, amlodipin) v obliki kapsul. Registrirali smo tudi Bisoprolol Krka (bisoprolol) v obliki filmsko obloženih tablet.
Onkološko ponudbo smo dopolnili z registracijo zdravila Lenalidomid Krka (lenalidomid) v obliki trdih kapsul, ki se uporablja za zdravljenje redkih bolnikov z diseminiranim plazmocitomom, ter zdravil Erlotinib Krka (erlotinib) in Ecansya (kapecitabin) v obliki filmsko obloženih tablet.
V skupini analgetikov smo registrirali Dexiax (deksketoprofen), Etoriax (etorikoksib) in Doreto (tramadol, paracetamol) v obliki filmsko obloženih tablet.
Pridobili smo nova dovoljenja za promet za zdravila za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja Pregabio (pregabalin) v obliki trdih kapsul in Dulsevia (duloksetin) v obliki gastrorezistentnih kapsul.
Na vzhodnoevropskih trgih smo ponudbo antibiotikov dopolnili z registracijo zdravila Linezolid Krka (linezolid) v obliki filmsko obloženih tablet in raztopine za infundiranje.
V jugovzhodni Evropi smo povečali ponudbo zdravil z novejšimi učinkovinami iz več pomembnih terapevtskih skupin. Pridobili smo dovoljenje za trženje zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni Maysiglu (sitagliptin) in Maymetsi (sitagliptin, metformin) v obliki filmsko obloženih tablet ter Gliclada (gliklazid) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem.
Ponudbo zdravil za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja smo dopolnili z registracijo izdelka Aryzalera (aripiprazol) v obliki tablet.
Pridobili smo dovoljenja za promet za sodobne antitrombotike Aboxoma (apiksaban), Xerdoxo (rivaroksaban) in Atixarso (tikagrelor) v obliki filmsko obloženih tablet. Dodatno smo registrirali protibolečinsko zdravilo Apeneta (tapentadol) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem.
Pridobili smo tudi dovoljenje za promet za onkološki zdravili Bortezomib Krka (bortezomib) v obliki praška za raztopino za injiciranje in Abirateron Krka (abirateron) v obliki filmsko obloženih tablet.
Na čezmorskih trgih smo z registracijo deksametazona v obliki raztopine za injiciranje prvič vstopili na avstralski trg. Deksametazon je uveljavljeno zdravilo, ki postaja čedalje pomembnejše, saj se uporablja pri zdravljenju različnih avtoimunih bolezni, pri raku blaži znake bolezni, deluje antiemetično, v zadnjih letih pa je postal del zdravljenja bolnikov s covidom-19.
V skupini zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja smo pridobili registracijo zdravil Olimestra (olmesartan) in Ifirmasta (irbesartan) v obliki filmsko obloženih tablet. Registrirali smo kombinirana zdravila Amaloris (amlodipin, atorvastatin) v obliki filmsko obloženih tablet, Vasitimib (ezetimib, simvastatin) v obliki tablet, Tolucombi (telmisartan, hidroklorotiazid) v obliki tablet, Telassmo (telmisartan, amlodipin) v obliki tablet, Wamlox (amlodipin, valsartan) v obliki filmsko obloženih tablet, Ifirmacombi (irbesartan, hidroklorotiazid) v obliki filmsko obloženih tablet in Tenloris (losartan, amlodipin) v obliki filmsko obloženih tablet.
Na novo smo med drugim registrirali Ezoleto (ezetimib) v obliki tablet, Roswero (rosuvastatin) v obliki filmsko obloženih tablet, Nolpazo (pantoprazol) v obliki gastrorezistentnih tablet in praška za raztopino za injiciranje, Emanero (esomeprazol) v obliki gastrorezistentnih kapsul, Monkasto/Montelukast TAD (montelukast) v obliki filmsko obloženih tablet in žvečljivih tablet, Mirzaten (mirtazapin) in Torendo Q-Tab (risperidon) v obliki orodisperzibilnih tablet ter Oprymeo (pramipeksol) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem.
Pridobili smo tudi registracije za Linezolid Krka (linezolid) v obliki filmsko obloženih tablet, Tadilas (tadalafil) v obliki filmsko obloženih tablet ter Doreto (tramadol, paracetamol) v obliki filmsko obloženih tablet.
Na področju učinkovin smo pridobili nova certifikata ustreznosti monografiji evropske farmakopeje (CEP) za učinkovini losartan in rivaroksaban, ki ustrezata merilom najvišje kakovosti.
Skupino izdelkov za samozdravljenje smo dopolnili z novima izdelkoma ter širitvijo registracij že uveljavljenih izdelkov na nove trge. Ponudbo smo dopolnili z Magnezijem Krka 400 v obliki zrnc za pripravo napitka. Novi izdelek je prehransko dopolnilo, ki vsebuje magnezij v obliki citrata in vitamin B2. Obe učinkovini prispevata k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter k normalnemu delovanju živčevja, magnezij v obliki magnezijevega citrata pa tudi k delovanju mišic. Izdelek je brez konzervansov, umetnih barvil, arom in sladil ter ne vsebuje glutena in laktoze.
Pridobili smo svojo prvo registracijo sildenafila, ki se izdaja brez recepta. Zdravilo se uporablja pri motnjah erekcije, z novim statusom izdaje pa smo omogočili, da bo zdravilo bolj dostopno uporabnikom.
V Evropski uniji smo še povečali ponudbo uveljavljenih izdelkov. V Sloveniji smo pridobili registracijo izdelka Dasselta control (desloratadin) v obliki filmsko obloženih tablet, ki se izdaja brez recepta. Na izbranih trgih smo registrirali Esozoll (esomeprazol) v obliki trdih gastrorezistentnih kapsul in Dekenor (deksketoprofen) v obliki filmsko obloženih tablet. Na nov trg smo uvedli tudi Magnesol 300 v obliki zrnc za pripravo napitka.
Z ustreznimi študijami smo potrdili protivirusno delovanje izdelka Septabene/Septolete total (benzidaminijev klorid, cetilpiridinijev klorid) proti različnim virusom, tudi iz skupine koronavirusov.
V državah vzhodne Evrope je bila pomembna registracija izdelka Herbion islandski lišaj v obliki sirupa v Ruski federaciji. Gre za našo prvo registracijo, pridobljeno s postopkom medsebojnega priznavanja v Evrazijski gospodarski uniji (EAEU).
Na dodatnih vzhodnoevropskih trgih smo registrirali Vitamin D3 Krka (holekalciferol) v obliki tablet in Pikovit v obliki sirupa. Pridobili smo tudi dovoljenja za promet za Desloratadin Krka (desloratadin) in Sleepzone (doksilamin) v obliki filmsko obloženih tablet ter za analgetika Dexiax (deksketoprofen) v obliki filmsko obloženih tablet in Nalgesin (naproksen) v obliki filmsko obloženih tablet po 220 mg.
V jugovzhodni Evropi smo na novih trgih registrirali zeliščni izdelek Herbion islandski lišaj v obliki sirupa.
Za nosno pršilo Septanazal (ksilometazolin, dekspantenol) ter pršilo in pastile Septolete total (benzidaminijev klorid, cetilpiridinijev klorid) smo nove registracije pridobili tudi v regiji Čezmorska tržišča.
V letu 2022 smo obogatili ponudbo veterinarskih izdelkov ključnih blagovnih znamk in jih uvedli na nove trge. Ponudbo izdelkov za rejne živali smo povečali z novimi registracijami Tuloxxina (tulatromicin) v obliki raztopine za injiciranje za zdravljenje okužb dihal pri govedu in prašičih ter vitaminsko-mineralnega tonika Catobevit (butafosfan, cianokobalamin) v obliki raztopine za injiciranje za podporo pri zdravljenju presnovnih obolenj pri govedu, prašičih, konjih in drobnici. Širili smo trge za Doxatib (doksiciklin) v obliki praška za pripravo medicirane pitne vode za zdravljenje okužb prašičev in brojlerjev ter Floron (florfenikol) v obliki raztopine za injiciranje za zdravljenje okužb dihal pri govedu in prašičih.
Za izdelke za ljubiteljske živali smo pridobili nove registracije na dodatnih trgih. V državah EU in regije Vzhodna Evropa smo ponudbo dopolnili s kombiniranim zdravilom Cladaxxa (amoksicilin, klavulanska kislina) v obliki žvečljivih tablet v treh jakostih. Namenjeno je zdravljenju bakterijskih okužb kože, dlesni, dihal, sečil in črevesja pri psih in mačkah.
Ključni cilj proizvodnje in oskrbne verige je pravočasno in stroškovno učinkovito zagotavljanje zadostnih količin kakovostnih izdelkov v skladu s potrebami trgov. To nam uspeva zaradi hitre odzivnosti naših procesov na spreminjajoče se zahteve trgov, nenehnega izboljševanja procesov, s katerimi skrajšujemo pretočne čase v celotni oskrbni verigi, ter integracije oskrbnih procesov v vseh odvisnih družbah skupine Krka in na drugih pogodbenih proizvodnih mestih.
Z intenzivnim uvajanjem naprednih tehnoloških procesov v proizvodnjo učinkovin in končnih izdelkov sledimo zahtevam za proizvodnjo novih izdelkov in zakonodaji s tega področja. Povečujemo proizvodne zmogljivosti in izboljšujemo stroškovno učinkovitost procesov v Sloveniji in v odvisnih družbah. Z obvladovanjem vseh faz življenjskega cikla izdelkov se lažje in učinkoviteje prilagajamo vse zahtevnejšim razmeram na trgih.
Uspešno povezujemo razvoj in raziskave ter proizvodnjo učinkovin in zdravil ter s tem vplivamo na hitrejši in uspešnejši prenos novih izdelkov iz razvoja v redno proizvodnjo. Pospešili smo reševanje tehnoloških problemov, optimizirali tehnološke procese in uvedli številne alternativne vire materialov, s tem pa omogočili nemoteno proizvodnjo in zagotovili dolgoročno količinsko rast.
Z dobro organizacijo dela, pravočasno uvedbo številnih preventivnih ukrepov in osredotočenostjo na najpomembnejše naloge in izdelke smo zmogljivosti ohranili na isti ravni kot pred pandemijo.
Z nenehnimi procesnimi izboljšavami smo občutno skrajšali povprečni čas od naročila do dobave kupcu ter tako povečali svojo odzivnost in fleksibilnost procesov v oskrbni verigi. Nadaljujemo optimizacijo zalog surovin in končnih izdelkov.
Ob optimalni uporabi razpoložljivih virov v obvladujoči družbi in odvisnih družbah ter v sodelovanju s pogodbenimi partnerji smo v letu 2022 proizvedli in zapakirali 16,8 milijarde izdelkov, kar je 4 % več kot v letu 2021. Tako smo sledili dolgoletnemu trendu in strateškemu cilju rasti količin. Realizacija proizvodnje izdelkov je sledila načrtovanim potrebam trgov.
Povečevanje števila izdelkov in proizvodnih mest, spreminjanje zahtev trgov, zahteve po embalaži v lokalnih jezikih in druge zahteve se kažejo v naraščajočem številu končnih izdelkov in polizdelkov. Z dobrim načrtovanjem in učinkovito proizvodnjo uspešno zadostimo različnim zahtevam kupcev.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 14,3 | 15,2 | 16,5 | 16,2 | 16,8 |
Nenehno izboljšujemo izvajanje poregistracijskih postopkov za pripravo embalažnega materiala in tehnološke dokumentacije za proizvodnjo v Sloveniji, v naših odvisnih družbah v tujini in pri pogodbenih proizvajalcih, da bi tako zagotovili pravočasno realizacijo in odziv na prodajne potrebe.
Za svoje izdelke uporabljamo surovine, ki jih proizvajamo sami, kupujemo pa jih tudi na trgu. V letu 2022 se je predvsem iz ekoloških in finančnih razlogov ter razlogov, povezanih z dobro proizvodno prakso, še naprej zmanjševalo število proizvajalcev surovin. Tako pomanjkanje surovin kot tudi okrnjene transportne poti so bile izziv. Kljub nestabilnim razmeram, velikemu pomanjkanju vhodnih materialov, zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti pri partnerjih zaradi energetske draginje in oteženemu transportu smo zagotovili zadostno količino surovin za nemoteno proizvodnjo končnih izdelkov po nespremenjenih cenah. Povečali smo transparentnost nabavnega procesa surovin in embalaže ter nadgradili sistem obvladovanja nabavnih pogodb in usklajevanja specifikacij surovin z dobavitelji.
Kljub zelo velikim spremembam cen na nabavnem trgu surovin nam je uspelo pri dobaviteljih doseči manjša zvišanja cen, kot so bila napovedana. Še naprej smo uvajali kakovostno enakovredne in cenovno sprejemljivejše alternativne vire zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi in embalaže. S tem smo zmanjševali tveganje zaradi spremenljivih razmer, ki vplivajo na dobavo.
Povečali smo integracijo odvisnih družb in optimizirali nabavne procese. Izboljševali smo tudi partnerske odnose z dobavitelji.
V nabavnih in transportnih pogodbah dobavitelje in izvajalce zavezujemo k delovanju v skladu z njihovo lokalno in mednarodno zakonodajo. Sodelujemo s 76 dobavitelji z veljavnim standardom ISO 45001 ter z 202 dobaviteljema z veljavnim standardom ISO 14001. Dobavitelje tudi redno presojamo. Na leto izvedemo približno 148 presoj.
Veliko dodano vrednost predstavlja visoka stopnja vertikalne integracije v proizvodnem procesu. To pomeni, da velik delež učinkovin, ki jih vgrajujemo v končne izdelke, proizvedemo in tehnološko nadzorujemo sami na različnih proizvodnih mestih v Sloveniji in tujini. Tako v ključnem segmentu preskrbovalne verige zmanjšujemo odvisnost od zunanjih dobaviteljev.
Cenovno učinkovitost proizvodnje ključnih intermediatov in surovin izboljšujemo z optimizacijo proizvodnih procesov na vseh proizvodnih mestih. S prenosom dodatnih tehnologij (izdelkov) smo povečali zmogljivost Sinteze 1 v Krškem in bistveno povečali zmogljivosti za proizvodnjo učinkovin za vertikalno integrirane izdelke. Načrtujemo še dodatno povečanje zmogljivosti. Nadaljevali smo intenzivno proizvodnjo učinkovin in intermediatov v lastnih obratih v Novem mestu in Krškem. V letu 2022 smo proizvodne načrte uspešno realizirali.
V proizvodnjo farmacevtskih izdelkov vgrajujemo dodatno opremo in vpeljujemo sodobne visokotehnološke rešitve. Pomemben del proizvodnih zmogljivosti predstavlja Notol 2. Gre za proizvodni obrat z najsodobnejšo tehnologijo, visoko stopnjo avtomatizacije in robotizacije, podprto z naprednimi računalniškimi sistemi. V letu 2022 smo mu dodali več pakirnih linij, granulacijsko linijo s prostornino 1200 litrov, tabletirko, oblagalni kotel in drobilnik. Zdaj je popolnoma tehnološko opremljen. S takšnim pristopom utrjujemo svojo konkurenčnost na zahtevnih svetovnih trgih. V letu 2022 smo v Notolu 2 proizvedli več kot eno tretjino vseh izdelkov v skupini Krka.
Proizvodnjo smo povečali tudi v proizvodnih obratih v tujini. S tem smo še bolj utrdili položaj lokalnega proizvajalca in zagotovili vse potrebne izdelke za lokalne trge, na katerih ti predstavljajo pomembno prednost za odjemalce.
Z nadgradnjami in obnovami smo zagotovili ustrezno stroškovno učinkovitost proizvodnih procesov in omogočili višjo stopnjo digitalizacije. Pomembna je tudi vpeljava elektronske proizvodne dokumentacije, povezana z avtomatizacijo in brezpapirnim poslovanjem, ki je v letu 2022 predstavljala velik delež naših aktivnosti v številnih proizvodnih obratih.
Da bi se še hitreje odzivali na vse večje količinske potrebe po naših izdelkih ter dosegli večjo internacionalizacijo in zmanjšali tveganje v proizvodnem procesu, smo nadaljevali aktivnosti, povezane s prenosom proizvodnih tehnologij k pogodbenim partnerjem in s širitvijo mreže pogodbenih proizvajalcev izdelkov.
Zaradi kontinuiranega izobraževanja in zagotavljanja kakovosti dela smo v proizvodnji zdravil nadgradili center za praktično usposabljanje za delo na opremi v vseh ključnih proizvodnih procesih. Usposabljanje temelji na izkušnjah in znanju mentorjev, ki so izbrani izmed naših najboljših zaposlenih, ter na sodobnih metodah prenosa znanja z videoposnetki in učenjem v realnem delovnem okolju. Sistem je učinkovit, saj je uvajanje hitrejše in učinkovitejše, redno delo pa bolj kakovostno.
Z optimizacijo procesov, uvedbo novih možnosti v računalniških sistemih in optimizacijo zalog v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami smo izboljšali izkoriščenost skladiščnih zmogljivosti. Uspešno uporabljamo novo večnamensko skladišče.
Pri distribuciji izdelkov smo povečali uporabo ekološko ustreznih tovornih vozil in zmanjšali povprečno porabo goriva. Povečevali smo uporabo ladijskega prevoza, ki ustreza temperaturnim zahtevam. Tudi v letu 2022 smo zaradi zaostrenih razmer poiskali nove možnosti in uspešno opravili cestne prevoze, ki so alternativa ustaljenim transportnim potem. Učinkovito zagotavljamo vse potrebne oblike prevoza za povečan obseg prodaje.
Na področju carinjenja imamo status pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO). To nam omogoča hitrejši pretok blaga in lažje pridobivanje dovoljenj za poenostavljene carinske postopke. Tranzitno garancijo smo v skladu z zakonodajo, ki nam je to omogočila, razširili na Ukrajino.
Naši dolgoročni odnosi s poslovnimi partnerji in dobavitelji (dobavitelji opreme ter surovin in osnovnih materialov, pogodbenimi izvajalci in partnerji) temeljijo na spoštovanju, zaupanju, iskrenosti, poštenosti in pravičnosti. V vseh fazah nabavnega procesa so zaposleni zavezani postopkom, ki so opredeljeni s Krkinimi smernicami, mednarodnimi sporazumi in lokalnimi predpisi. V nabavnih aktivnostih (od opredeljevanja uporabnikovih potreb, izvajanja razpisov, izbire dobaviteljev in sklepanja pogodb do naročila) imamo natančno opredeljene vloge in odgovornosti.
V skladu s Krkinimi dolgoročnimi cilji, trajnostno usmeritvijo in temeljnimi usmeritvami so pri izbiri potencialnih dobaviteljev odločilni naslednji dejavniki:
Presojo dobaviteljev opravljamo na podlagi določil standardov kakovosti in Krkinih smernic. Upoštevamo ceno, kakovost, rok dobave, zanesljivost, skladnost z regulatornimi predpisi in Krkinimi smernicami ter družbenoodgovorno naravnanost dobavitelja. Politiko in prakso vključevanja lokalnih dobaviteljev in izvajalcev del uveljavljamo takrat, kadar so poleg primerne cene bistveni tudi hiter odziv, fleksibilnost in pogosta ali celo stalna vključenost v investicijske in servisne procese. V letu 2022 je bil delež v Sloveniji nabavljenega blaga in storitev 15 % celotne nabave družbe Krka.
V skupini Krka smo v letu 2022 za naložbe namenili 106,0 milijonov EUR, od tega 79,5 milijona EUR v obvladujoči družbi in 26,5 milijona EUR v odvisnih družbah. Vlagali smo predvsem v povečanje in tehnološko posodobitev proizvodnje in razvoja, v zagotavljanje kakovosti in lastne proizvodno-distribucijske centre po svetu.
V Sloveniji in tujini so potekale številne naložbe v novo proizvodno opremo ter posodobitve sistemov in naprav, s katerimi smo še povečali proizvodne zmogljivosti in izboljšali kakovost izdelkov. Predvsem zaradi daljših postopkov pri pridobivanju dovoljenj smo v letu 2022 za naložbe porabili manj od načrtovanega. Delno je k manjši investicijski porabi prispevalo tudi pomanjkanje elektronskih komponent na svetovnih trgih, zaradi česar se podaljšuje dobava nekaterih strojev in naprav.
V Krki dajemo velik poudarek vrednotam trajnostnega razvoja, zato pri vseh naložbenih projektih upoštevamo okoljske standarde ter posredne in neposredne vplive na okolje. Izbrana oprema ustreza najboljši razpoložljivi tehnologiji s področja varstva okolja in energetske učinkovitosti, hkrati pa zagotavlja varno in učinkovito delovanje.
V letu 2022 je bil največji delež naložb namenjen proizvodnji končnih izdelkov ter dokumentacijsko-informacijskim sistemom, neopredmetenim osnovnim sredstvom in infrastrukturi. S takimi naložbami dosegamo usklajeno delovanje razvojno-raziskovalnih in proizvodno-kontrolnih funkcij, ki so bistvena prednost našega vertikalno integriranega poslovnega modela. Delež naložb v ustvarjenih prihodkih od prodaje je v letu 2022 znašal 6,2 %.
| Leto | Naložbe (v milijonih EUR) | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Delež v % | Skupaj | ||||
| 2018 | 0 | 106 | |||
| 2019 | 2 | 113 | |||
| 2020 | 4 | 77 | |||
| 2021 | 6 | 66 | |||
| 2022 | 10 | 106 |
Posodabljanje proizvodnje in povečanje zmogljivosti
V starejšem delu obrata Notol smo po dobrih 20 letih obratovanja nadgradili vodne sisteme in v skladu s smernicami cGMP posodobili avtomatizirane sisteme pranja. Obnovili smo pralnico formatnega orodja, v letu 2023 pa načrtujemo še zamenjavo dveh izrabljenih pralnikov. Za čiščenje odpadnega zraka smo postavili napravo za termično oksidacijo, vredno 2,4 milijona EUR. V skladu s strategijo bomo v prihodnjih dveh letih zamenjali in posodobili izrabljene pakirne linije, za kar bomo namenili 38,2 milijona EUR. Poleg tega bomo v Notolu s 6,1 milijona EUR vredno naložbo povečali zmogljivosti na proizvodnih linijah, za posodobitev in povečanje zmogljivosti za granulacijo pa bomo namenili 11,3 milijona EUR. Posodobili bomo tudi logistični sistem, za kar bomo v naslednjih dveh letih namenili 12 milijonov EUR.
V obratu za proizvodnjo trdnih oblik zdravil (OTO) poteka 26 milijonov EUR vredna naložba v dodatne zmogljivosti za pripravo zmesi in granulacijo pri tabletiranju ter v logistične zmogljivosti. Za ureditev prostorov in nakup tehnološke opreme smo porabili 17 milijonov EUR.
V razvojno-kontrolnih centrih smo končali več naložb v posodobitev razvojno-raziskovalnih in analiznih zmogljivosti. Zanje smo porabili 8,3 milijona EUR.
V obratu v Ljutomeru smo povečali proizvodne zmogljivosti za granulacijo in pakiranje. V starem delu obrata začenjamo naložbo za ureditev zračnih zapor za osebje in material. Skupna vrednost naložbe je ocenjena na 16,4 milijona EUR.
V obratu Beta v Šentjerneju smo posodobili sisteme in naprave ter povečali proizvodne zmogljivosti za pripravo suhega granulata. Za naložbo smo skupaj porabili 2,4 milijona EUR.
Aprila smo začeli pripravljalna dela za gradnjo večnamenskega objekta Paviljon 3 v Novem mestu. V njem bodo prostori za širitev mikrobiološkega laboratorija ter dodatni prostori za Plansko-operativni center in druge organizacijske enote. Gradnja 6-etažnega objekta je ocenjena na 19,3 milijona EUR.
V Krškem bomo zgradili nove zmogljivosti za razvoj in proizvodnjo učinkovin. Na podlagi projektne dokumentacije in presoje vplivov na okolje smo pridobili gradbeno dovoljenje za Sintezo 2 in Kemijsko-analitski center. Pridobili smo tudi okoljevarstveno dovoljenje, po njegovi pravnomočnosti pa bomo začeli gradnjo. Sinteza 2 bo drugi obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin v Krškem. Zgradili bomo še manjše tehnološke in infrastrukturne objekte, ki so potrebni za nemoten proizvodni proces. Naložba, ki je v skladu s strategijo vertikalne integracije od razvoja izdelka do njegove proizvodnje, je ocenjena na 163 milijonov EUR.
V proizvodno-distribucijskem centru v Jastrebarskem na Hrvaškem bomo z vgradnjo sekundarne pakirne linije povečali zmogljivosti za proizvodnjo veterinarskih izdelkov v trdnih farmacevtskih oblikah. V okviru naložbe v nadgradnjo objektov in sistemov bomo zagotovili nadomestne prostore za potrebe Upravljanja kakovosti in Informacijske tehnologije. Vrednost naložb je ocenjena na 3,5 milijona EUR.
V odvisni družbi TAD Pharma v Nemčiji bomo energetsko obnovili stari del upravnega objekta ter uredili konferenčno dvorano in recepcijo. Za naložbo bomo namenili 1,7 milijona EUR.
V fazi projektiranja je 29 milijonov EUR vredna naložba v novo proizvodno linijo za sterilne raztopine. V Obratu za proizvodnjo sterilnih izdelkov bomo podvojili zmogljivosti za proizvodnjo veterinarskih izdelkov.
Na lokaciji Ločna bomo uredili kontroliran dostop do parkirišč pred upravno stavbo, na severnem vhodu in za Notolom. V okviru projekta bomo zgradili tudi zadrževalni bazen požarnih vod (ZD4).
V Strunjanu smo v celoti prenovili nastanitveni objekt v sklopu Hotela Laguna. Rekonstruirali smo stavbo, obnovili restavracijo in recepcijo, šest sob nad restavracijo pa preuredili v apartmaje. Konferenčno dvorano smo preuredili v namestitveni objekt višjega cenovnega razreda. Za naložbo smo porabili 3,2 milijona EUR.
V Dolenjskih Toplicah načrtujemo 2,5 milijona EUR vredno rekonstrukcijo 4. in 5. nadstropja hotela Vital, v Šmarjeških Toplicah pa 6 milijonov EUR vredno naložbo v novi Vitarium in prenovo bazenov. Odvisna družba Terme Krka je v letu 2022 za naložbe namenila 5,2 milijona EUR.
Osnovna strateška usmeritev na področju kakovosti je zagotavljanje kakovosti z nenehnim izboljševanjem izdelkov, procesov in storitev. To dosegamo z učinkovitim delovanjem sistema kakovosti, ki združuje odgovorno ravnanje na področju varnosti, zdravja in okolja, varovanje informacij in varstvo osebnih podatkov, integriteto podatkov in neprekinjeno poslovanje. S fleksibilnostjo, hitrim prilagajanjem novostim, potrebam trgov in zakonodaji, z investicijami, naprednimi sistemi dela in ustreznimi metodami nadzora izpolnjujemo zahteve različnih odjemalcev ter dokazujemo stalno ustreznost izdelkov, procesov in storitev. Sistematično obravnavamo tveganja in priložnosti, povezane s kakovostjo, naš cilj pa je doseganje trajnostnega razvoja. Premišljeno načrtovanje, kultura kakovosti zaposlenih in stalen napredek nam odpirajo nove priložnosti za izboljšave.
V Krki obvladujemo različne vidike poslovanja na enoten način, kar omogoča učinkovito delovanje procesov in izvajanje storitev. S tem izkazujemo svoj odnos do kakovosti, okolja, varnosti in zdravja, varovanja informacij, varstva osebnih podatkov in neprekinjenega poslovanja družbe. Sistem kakovosti temelji na načelih dobrih farmacevtskih praks (GXP), zahtevah standardov ISO 9001, ISO 14001, ISO 45001, ISO/IEC 27001 in ISO 22301 ter načel HACCP in MDR. Njegov glavni cilj je zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti izdelkov.
Kredibilnost družbe in s tem zaupanje svojih kupcev zagotavljamo z inšpekcijami regulatornih organov, presojami partnerjev in rednim certificiranjem sistemov pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ). V letu 2022 smo nadaljevali nadgrajevanje sistema v skladu z zakonodajo in smernicami. Skladnost vzpostavljenega sistema smo potrdili z obnovljenimi certifikati.
Delovanje sistema kakovosti podpira centraliziran informacijsko-dokumentacijski sistem, ki ga z digitalizacijo in drugimi ukrepi nenehno izboljšujemo, da tako zagotavljamo verodostojnost podatkov v dokumentih in elektronskih zapisih, boljšo dostopnost in zaščito podatkov ter transparentnejši pregled nad procesi in izdelki. Tak pristop omogoča pripravo analiz in trendov, s čimer zagotavlja podporo za izboljševanje učinkovitosti procesov in storitev ter kakovosti izdelkov. Sistem upravljanja podatkov temelji na etičnem pristopu, ki poudarja osebno integriteto posameznika in njegovo odgovornost za kakovostno opravljeno delo, na krovnih usmeritvah glede kakovosti ter na operativnih postopkih in kontrolah, ki so integrirane v informacijske sisteme in organizacijske procese.
Nenehne izboljšave, ki nam jih narekujejo načela, standardi in smernice kakovosti ter pristop PDCA (plan/planiraj, do/izvedi, check/preveri in act/ukrepaj), so gonilna sila napredka in stalnega izboljševanja na vseh področjih delovanja družbe. Sistematično in v skladu z vertikalnim poslovnim modelom obvladujemo procese od nabave, razvoja in raziskav, proizvodnje učinkovin in končnih izdelkov, distribucije, prodaje in trženja do spremljanja zadovoljstva odjemalcev. Zadovoljstvo naših odjemalcev in stalno doseganje poslovnih uspehov bosta naša ključna cilja tudi v prihodnje. Kakovost je vpeta v celoten življenjski cikel naših izdelkov in storitev ter je zaveza, ki ji sledimo vsi zaposleni, kar je naša ključna prednost ter temelj uspešnega zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti izdelkov.
Osnovna izhodišča za vzpostavitev in razvoj sistema kakovosti so določena v Načelih kakovosti skupine Krka, ki so krovni dokument kakovosti, ter smernicah in navodilih skupine Krka, ki temeljijo na zakonodaji, dobrih praksah in standardih, pri katerih spremljamo novosti in jih sistematično uvajamo v naše procese. Stalna naloga je nadgradnja sistema kakovosti, s čimer nenehno izboljšujemo učinkovitost procesov in storitev.
področij prepoznavamo priložnosti za izboljšave, iščemo inovativne pristope in uvajamo novosti. Ključni za delovanje procesov so primerni objekti oziroma stavbe. Pred začetkom novega investicijskega projekta oziroma pred uporabo rekonstruiranega objekta preverimo, ali ustreza vsem zahtevam dobrih praks. V nekaterih primerih (novi investicijski projekti, nekatere večje rekonstrukcije) Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) pred začetkom uporabe izvede še verifikacijo. Veliko število projektov kaže na intenzivno investicijsko aktivnost (novi obrati in oddelki, novi ali rekonstruirani prostori, nova proizvodna in laboratorijska oprema itd.). V letu 2022 so bili največji projekti Pakirnica 2 v Notolu 2, selitev maloserijske proizvodnje in povečanje zmogljivosti za proizvodnjo polizdelkov v Notolu 2 ter ureditev novih laboratorijev za plinsko in tankoplastno kromatografijo.
Ustrezne pogoje za delovanje vseh procesov zagotavljamo s kvalifikacijami in validacijami investicijskih in računalniških projektov, tehnološke in laboratorijske opreme, medijev, klimatizacijskih sistemov, tehnoloških postopkov in procesov čiščenja ter transportnih pogojev pa tudi s kalibracijami in vzdrževanjem opreme. Zagotavljamo verodostojnost podatkov z vidika celovitosti, trajnosti, razpoložljivosti, čitljivosti, točnosti, izvornosti in opisljivosti, da so skladni z regulatornimi zahtevami. Posebno pozornost namenjamo razvoju in uvajanju informacijskih sistemov ter vpeljavi in obvladovanju laboratorijske in proizvodne opreme, kjer verodostojnost izvornih podatkov zagotavljamo z validacijami in kvalifikacijami opreme, nadzorovanimi spremembami in obvladovanjem morebitnih odstopanj med procesi.
Za kakovost, varnost in učinkovitost izdelka je pomembno, da je kakovost vključena v faze razvoja in raziskav. Novosti v zakonodaji pravočasno vključujemo v delovne procese in s tem že v razvojni fazi izdelka zagotavljamo upoštevanje dobrih praks. Pri proizvodnji zdravil za klinične raziskave z novimi orodji in strokovnim znanjem zagotavljamo ustrezno in z zakonodajo zahtevano varnost bolnikov in prostovoljcev.
Vzpostavljen imamo sistem zagotavljanja kakovosti izvedbe kliničnih raziskav ter varnosti bolnikov in prostovoljcev, ki sodelujejo v njih. Kakovost zagotavljamo z usposobljenim osebjem, uporabo ustrezne opreme in računalniških sistemov, obvladovanjem tveganj, izbiro pogodbenih partnerjev, nadzorom izvedbe kliničnih raziskav, poročanjem o varnosti bolnikov in vseh drugih udeležencev v kliničnih raziskavah ter s sistemom obravnave ugotovljenih odstopanj.
Varnost zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini zagotavljamo z vzpostavljenim sistemom farmakovigilance, v skladu z zakonskimi zahtevami v EU in tretjih državah ter z internim sistemom kakovosti. Skrbno zbiramo in medicinsko vrednotimo vse neželene dogodke, domnevno povezane s Krkinimi zdravili, v vseh državah, kjer imamo dovoljenje za promet in zdravila v kliničnem preizkušanju. Redno analiziramo podatke ter ocenjujemo razmerje med koristjo in tveganjem pri zdravljenju s posameznim zdravilom. Nove ugotovitve, ki so pomembne za varno jemanje zdravila, vključimo v informacijo o zdravilu ali pa izvedemo druge ukrepe za zmanjšanje tveganja. Podatke in ugotovitve sporočamo regulatornim organom.
Na področju zdravilnih učinkovin in ostalih vhodnih materialov imamo vzpostavljen sistem kakovosti, ki sledi standardom dobrih praks. Skladnost vhodnih materialov zagotavljamo z registracijsko dokumentacijo ter internimi predpisi in postopki za kemijsko proizvodnjo. Sistematičen pristop k obvladovanju kakovosti pri dobaviteljih se kaže v majhnem številu reklamiranih serij vhodnih materialov. Kljub negotovim razmeram na področju vhodnih materialov smo zagotavljali zanesljivo oskrbo z njimi.
Proizvodnja končnih izdelkov in učinkovin temelji na lastnih tehnologijah. Z nadzorom kritičnih faz proizvodnega procesa ter s pregledom in oceno dokumentacije vsake serije izdelka potrjujemo, da so naši izdelki proizvedeni v skladu z registracijskimi zahtevami, predpisanimi postopki in smernicami dobre proizvodne prakse. Ustreznost tehnoloških postopkov za polizdelke, postopkov za pakiranje končnih izdelkov in čiščenja proizvodne opreme zagotavljamo s procesnimi validacijami ter validacijami pakiranja in čiščenja. Za izdelke vzpostavljamo kontrolne strategije, v katerih določimo atribute kakovosti, ki so relevantni za zagotavljanje ustrezne in ponovljive kakovosti naših izdelkov. Atribute kakovosti spremljamo in vrednotimo ter tako učinkovito prepoznavamo morebitna tveganja. Za proizvedene izdelke pripravljamo letne preglede kakovosti (Product Quality Review, PQR) in poročila o kontinuiranih procesnih verifikacijah, ki temeljijo na vrednotenju proizvodnih procesov in atributov kakovosti izdelka. Pri tem sledimo najnovejšim standardom in smernicam na področju farmacevtske proizvodnje ter uporabljamo sodobna statistična orodja in poročilne sisteme.
Varnost zdravil je ena od ključnih lastnosti, ki jih zagotavljamo s kakovostjo učinkovin in končnih izdelkov. Regulatorne oblasti, predvsem v EU, se intenzivno ukvarjajo s tem področjem, v zadnjem času posebno s potencialno rakotvornimi nečistotami, ter izdajajo smernice in postopoma uvajajo ukrepe za posamezne učinkovine oziroma izdelke. V Krki sledimo vsem usmeritvam in ukrepom, da bi zagotovili ustreznost svojih izdelkov.
Zahteve glede preprečevanja vdora ponarejenih zdravil v zakonito distribucijsko verigo imamo implementirane že od februarja 2019. Na zdravila nameščamo zaščitne elemente, ki jih sestavljata edinstvena oznaka (serializacija) za preprečevanje izdaje ponarejenega zdravila in pripomoček za zaščito pred poseganjem v zdravilo, s katerim se lahko preveri morebitno poseganje v ovojnino zdravila. Poleg serializacije se za nekatere države zahteva označevanje transportnih škatel in palet (agregacija), kar zagotavlja še boljšo sledljivost in nadzor nad zdravili na poti od proizvajalca do uporabnika.
Pred certificiranjem oziroma sprostitvijo serije materiala ali končnega izdelka izvedemo laboratorijsko kontrolo kakovosti vzorcev teh serij. Analize vzorcev v okviru rednega nadzora izvajajo usposobljeni zaposleni s kalibrirano oziroma kvalificirano laboratorijsko opremo in v skladu z validiranimi oziroma verificiranimi analiznimi metodami. S tem zagotavljamo verodostojnost in celovitost analiznih rezultatov, ki jih potrjujemo z notranjimi postopki preverjanja. Letno število analiziranih vzorcev je usklajeno s proizvodnimi načrti, ki so povezani s povpraševanjem na trgu, in se je v letu 2022 v primerjavi s predhodnim letom povečalo.
V skladu s prodajnimi in proizvodnimi potrebami skrbno načrtujemo in usklajujemo dejavnosti za pravočasno certificiranje materialov in končnih izdelkov. Vsako serijo, ki gre na trg, pred sprostitvijo certificira odgovorna oseba za sproščanje zdravil, ki jo odobri JAZMP. Spremljamo tudi stabilnost zdravilnih učinkovin in trženih izdelkov ter potrjujemo, da v celotnem roku uporabnosti ustrezajo specifikaciji.
Uspešnost svojega dela preverjamo z rednim spremljanjem kazalnikov kakovosti. Eden od pomembnejših je odziv naših kupcev oziroma uporabnikov. Reklamacije, mnenja ali predloge spremljamo, poglobljeno raziščemo in kupcem oziroma uporabnikom čim prej odgovorimo. Rezultati zadnjih petih let kažejo, da je delež reklamiranih serij glede na število sproščenih serij končnih izdelkov zelo majhen in da se kljub povečanemu obsegu proizvodnje ne povečuje.
Prav tako se v zadnjih petih letih ni povečalo število odpoklicev. V letu 2022 smo izvedli tri. Čeprav ni šlo za pomemben vpliv na kakovost, varnost in učinkovitost zdravil, smo se za odpoklic odločili, ker se zavedamo odgovornosti, da uporabnikom vedno zagotovimo visokokakovostna zdravila. Pri odpoklicih sodelujemo z imetniki dovoljenja za promet z zdravilom (MAH) in organi, pristojnimi za zdravila v posamezni državi. Učinkovitost postopka odpoklica preverjamo z njegovo simulacijo.
Kakovost izdelkov na trgu stalno spremljamo, podatke o varnosti zdravila zbiramo in vrednotimo v celotnem življenjskem ciklu zdravila, v obdobju pred pridobitvijo dovoljenja za promet z zdravilom in po njem oziroma pri vsakodnevni uporabi zdravila. Neprestano izvajamo ukrepe za obvladovanje tveganj in zagotavljamo ustrezne informacije za zdravnike in uporabnike.
Sistem kakovosti nadzorujejo pristojni regulatorni organi in naši partnerji. Sami ga preverjamo z notranjimi presojami. Krka proizvaja in trži izdelke na številnih trgih, zato nas preverjajo različni regulatorni organi oziroma inšpektorati. V Sloveniji področje zdravil in medicinskih pripomočkov za trge EU nadzoruje JAZMP, področje kozmetičnih izdelkov, živil in prehranskih dopolnil pa Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (ZIRS). Biocidni proizvodi so pod nadzorom Urada Republike Slovenije za kemikalije, ki preverja tudi skladnost z načeli dobre laboratorijske prakse. Krmni dodatki in distribucija zdravil za uporabo v veterinarski medicini so pod nadzorom Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Urad Republike Slovenije za meroslovje (MIRS) preverja merila v uporabi in v prometu ter predpakirane izdelke.
V letu 2022 je bilo v skupini Krka skupno število inšpekcij in presoj na podobni ravni kot prejšnja leta. JAZMP, ki redno preverja proces proizvodnje zdravil in zdravilnih učinkovin, distribucije zdravil, izvajanja kliničnih študij in farmakovigilance, je izvedla verifikaciji proizvodnje novih učinkovin, verifikacijo novih prostorov fizikalno-kemijskih laboratorijev ter redne nadzore proizvodnje sterilnih, poltrdnih, trdnih in tekočih oblik ter laboratorijev za kontrolo kakovosti in razvoj analitike.
Na podlagi rednih nadzorov vzdržujemo certifikate o dobri proizvodni praksi (GMP-certifikate) in dobri distribucijski praksi (GDP-certifikate), ki potrjujejo, da proizvodnja in distribucija zdravil in učinkovin potekata v skladu z načeli in smernicami dobrih praks. Z rednimi nadzori Urada Republike Slovenije za kemikalije potrjujemo skladnost z zahtevami načel dobre laboratorijske prakse (GLP).
Zdravila tržimo tudi zunaj EU, kjer moramo izpolnjevati lokalne zahteve. Posamezne države ne priznavajo evropskih GMP-certifikatov, zato pristojni lokalni regulatorni organi izvajajo svoje inšpekcije. V letu 2022 smo uspešno opravili inšpekcije regulatornih organov iz Jemna in Ruske federacije. Na podlagi inšpekcij, ki jih je opravil ruski inštitut GILS i NP, smo pridobili nove GMP-certifikate, ki veljajo za celotno Evrazijsko ekonomsko unijo (EAEU). Izdani EAEU-certifikati veljajo za proizvodnjo zdravil in učinkovin ter nam omogočajo pridobitev dovoljenj za promet z zdravili in njihovo trženje v državah članicah EAEU.
Sodelujemo tudi pri pripravi na inšpekcije (evropskih držav, držav EAEU, Kitajske itd.) v odvisnih družbah in pri ključnih pogodbenih partnerjih, saj so nadzor nad delovanjem in obvladovanjem kakovosti pri proizvodnji, preizkušanju in distribuciji Krkinih izdelkov, nadzor nad izvajanjem kliničnih preizkušanj ter farmakovigilančni nadzor ključnega pomena za celovito obvladovanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti ter obvladovanje tveganj na vseh področjih.
V družbah skupine Krka vsako leto potekajo tudi presoje partnerjev, ki preverjajo skladnost z dobrimi praksami, ustreznost farmakovigilančnega sistema in izpolnjevanje pogodbenih zahtev.
Vse inšpekcije in presoje v letu 2022 smo v skupini Krka uspešno končali in pridobili ustrezna dovoljenja oziroma certifikate. Organi, pristojni za zdravila, izvajajo tudi kontrolo kakovosti izdelkov na trgu. Vsako leto izvedejo kontrolo določenega števila izdelkov in preverijo njihovo kakovost. Rezultati vseh kontrol, izvedenih v letu 2022, so bili ustrezni, kar potrjuje učinkovitost notranjih kontrol vzpostavljenega sistema kakovosti.
presojami, revizijskimi pregledi in inšpekcijami. V letu 2022 smo uspešno opravili obnovitveno presojo sistema in s tem podaljšali veljavnost certifikata do leta 2025. Redno ocenjujemo tveganja informacijskih virov in z naprednimi tehnologijami zagotavljamo zaščito pred zunanjimi napadi. Politiko varovanja informacij in pravila o varstvu osebnih podatkov na podlagi usmeritev obvladujoče družbe intenzivno uvajamo v Krkine odvisne družbe. Tako zagotavljamo enoten SVVI v celotni skupini.
Na področju varstva osebnih podatkov redno spremljamo nekatere procese njihove obdelave in jih usklajujemo z najnovejšo prakso nadzornih organov v Sloveniji, državah EU ter državah zunaj EU (npr. redno posodabljanje osebnih podatkov v bazah v vseh Krkinih odvisnih družbah v EU, obdelava geolokacije določenih skupin zaposlenih, piškotki na spletnih straneh). Pripravili in uvedli smo sistem notranje kontrole skladnosti z zahtevami uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR). S temi aktivnostmi zmanjšujemo tveganje za kršitve in povečujemo skladnost z veljavno zakonodajo in prakso.
Osnova za uspešno izvajanje SVVI je ozaveščanje zaposlenih, ki je vključeno v redno in stalno usposabljanje. V letu 2022 smo na ravni skupine Krka pozornost posvetili ozaveščanju glede t. i. phishinga. Pri simulacijah smo primere prilagodili aktualnim razmeram.
Prav tako zagotavljamo visoko raven razpoložljivosti kritičnih sistemov, kot so poslovni sistem, proizvodni sistem, dokumentacijski sistem, elektronska pošta in nadzorni sistemi. Pričakovana minimalna razpoložljivost kritičnih sistemov (proizvodnega, dokumentacijskega, poslovnega in elektronske pošte) je 99,5-odstotna. Krka ima podvojen podatkovni center ter druge ukrepe za zaščito podatkov in razpoložljivost sistemov, ki skupaj z osnovnim podatkovnim centrom zagotavljajo visoko raven redundantnosti v skladu z zahtevami po visoki stopnji razpoložljivosti in varnosti podatkov. Za vse računalniške sisteme, aplikacije in podatke zagotavljamo varnostne kopije v realnem času na oddaljeni lokaciji zunaj Novega mesta.
| število inšpekcij | |
|---|---|
| 2018 | 0 |
| 2019 | 5 |
| 2020 | 10 |
| 2021 | 15 |
| 2022 | 20 |
Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) temelji na zahtevah standarda ISO 22301. Njegov cilj je pripraviti in vaditi ukrepe in postopke, s katerimi tudi ob večjih incidentih in katastrofah zagotavljamo neprekinjenost proizvodnje in prodaje ključnih izdelkov. SUNP izvajamo v skladu s sprejeto strategijo in politiko ter ga nenehno posodabljamo. Njegovi pomembni sestavni deli so tudi postopki za optimizacijo odpornosti Krke proti neželenim incidentom, postopki ukrepanja ob incidentih ter načrti neprekinjenega poslovanja za obvladovanje kriznih situacij. SUNP je sestavni del celovitega obvladovanja tveganj v Krki. V letu 2022 smo ga uvedli tudi v Krkine proizvodne odvisne družbe. Sistem redno preverjamo z notranjimi presojami in inšpekcijami.
V letu 2022 smo pri preverjanju izvajanja Strategije SUNP posebno pozornost posvetili zagotavljanju zanesljivosti ključnih virov v dislociranih obratih. Z rednimi vajami in zahtevnimi treningi smo preverjali izvedljivost in učinkovitost predvidenih ukrepov za zagotavljanje neprekinjenosti poslovanja v vseh devetih kritičnih procesih, prepoznanih v analizi vplivov na poslovanje. S tem smo še povečali usposobljenost zaposlenih, ki so ob incidentih zadolženi za vodenje in izvedbo aktivnosti za omejevanje negativnih posledic ter za čim hitrejšo normalizacijo procesov. Na podlagi analiz treningov smo v načrte neprekinjenega poslovanja vnesli potrebne izboljšave oziroma potrdili ustreznost predvidenih ukrepov.
TRAJNOSTNI RAZVOJ
Delovanje na področju trajnostnega razvoja, ki vključuje okoljska in socialna vprašanja ter vprašanja s področja korporativnega upravljanja (environmental, social and corporate governance issues, ESG), je pomemben dejavnik Krkine sposobnosti za dolgoročno ustvarjanje vrednosti in uspešno uresničevanje poslovnih strategij. Zavedamo se, da so za deležnike skupine Krka vse pomembnejši obvladovanje trajnostnih vprašanj in doseganje z njimi povezanih ciljev ter transparentno poročanje, zato trajnostne vidike postopno in celovito vključujemo v strategijo in poslovanje.
na področju varovanja narave, zdravja in varnosti ter sodelovali pri razvoju družbenega okolja.
Zaupanje deležnikov gradimo z njihovim vključevanjem, razumevanjem in obravnavanjem njihovih pričakovanj in informacij, ki jih pridobimo z njihovimi odzivi in pobudami. Te upoštevamo v svojih strateških usmeritvah in vsakodnevnem poslovanju, ki je usmerjeno v ustvarjanje trajne vrednosti za deležnike.
K prepoznavanju bistvenosti pristopamo integrirano v okviru upravljanja tveganj skupine Krka in strateškega načrtovanja, pri čemer sodelujejo številni strokovnjaki z različnih področij (finance, odnosi z vlagatelji, skladnost, upravljanje kakovosti, varnost in zdravje pri delu, varstvo okolja, odnosi z javnostmi, kadri, marketing, prodaja, razvoj in raziskave zdravil, korporativna ekonomika, nabava, informacijska tehnologija, notranja revizija, energetika).
Da bi prepoznali trajnostne teme, ki so posebej relevantne za Krko, naše deležnike in širše družbeno okolje, smo v letu 2021 prvič izvedli poglobljeno ocenjevanje. V procesu, ki ga je vodila interdisciplinarna projektna skupina za trajnost, smo posodobili pregled naših osrednjih deležnikov in na novo opredelili bistvene ESG-teme skupine Krka. Njihovo zamejitev in prihodnja pričakovanja smo preverili v poglobljenih pogovorih s 17 strokovnjaki, predstavniki deležniških skupin. Tako smo v sistematično spremljanje njihovih interesov vnesli novo razsežnost in pridobili dodaten zunanji vpogled v zaznavanje prihajajočih gibanj in tem. Na podlagi analiz smo opredelili šest sklopov, ki jih je sestavljalo 33 bistvenih ESG-tem. Vse navedeno je obravnavala in potrdila uprava Krke. Opisane rezultate predstavljamo v Matriki bistvenosti skupine Krka v nadaljevanju.
V letu 2022 smo v skladu s Ključnimi strateškimi cilji skupine Krka do leta 2026 naredili nov pomemben korak pri integriranju ESG-vidikov v strateško načrtovanje in poslovanje. Z rezultati procesa opredelitve bistvenosti smo uskladili politike ključnih področij in na najpomembnejših trajnostnih področjih sprejeli strateške cilje. Osnovni cilj vključevanja trajnostnih načel in pristopov trajnostnega upravljanja skupine Krka v upravljavske procese in poslovne odločitve je boljše prepoznavanje trajnostnih tveganj in priložnosti, ki lahko dolgoročno vplivajo na izboljšanje njihovega upravljanja in uspešnosti Krkinega poslovanja.
Sprejeta Trajnostna politika skupine Krka (ESG-politika) se nanaša na matično družbo in vse odvisne družbe, opredeljuje naša prednostna področja in upravljavske pristope. Predstavlja zavezo za uresničevanje trajnostnih načel in spodbujanje njihovega vključevanja v poslovne procese znotraj celotne Krkine verige ustvarjanja vrednosti. Obravnavala in sprejela sta jo nadzorni svet in uprava. Javno je bila objavljena prek informacijskega sistema SEOnet Ljubljanske borze, ESPI Varšavske borze ter na Krkinih spletnih straneh.
Zaradi dinamičnih gibanj v okolju in utrjevanja trajnostne kulture smo v drugi polovici leta posodobili vrednotenje bistvenih Krkinih ESG-vplivov na deležnike in zunanjih vplivov na Krkino poslovanje. Med finančnimi analitiki smo izvedli kvalitativno raziskavo, v skupini Krka pa kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 1200 zaposlenih. V ocenjevanje smo vključili rezultate rednega spremljanja zadovoljstva končnih odjemalcev in interakcij s ključnimi deležniki. V projektni skupini za trajnost smo izvedli notranje vrednotenje zunanjih vplivov, pri katerem je sodelovalo 20 strokovnjakov za osrednja področja poslovanja. Opisani proces in prenovljeno vrednotenje bistvenosti z vidika zunanjih vplivov na naše poslovanje in z vidika naših vplivov na ključne deležnike je po soglasju interdisciplinarne projektne skupine za trajnost na pobudo člana uprave, zadolženega za področje trajnosti, obravnavala in sprejela uprava.
Posledice sprememb v okolju so prinesle novi trajnostni temi, zaznamovale pa so tudi nekatera gibanja. Iz matrike bistvenosti so razvidne dvostranske ocene vplivov in gibanja bistvenih ESG-tem. Z bistvenimi temami smo uskladili tudi obseg in vsebino povezanih razkritij.
V razkritja letnega poročila smo celovito vključili kazalnike globalnega standarda trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative) ter nekatere kazalnike trajnostnega računovodskega standarda SASB (Sustainability Accounting Standards Board) za farmacevtsko panogo. Razkrivamo jih na več mestih v povezanih poglavjih, kar je razvidno iz sprotnih opomb in GRI-kazala. Ob tem smo prepoznali najpomembnejše cilje trajnostnega razvoja (Sustainability Development Goals, SDG) Združenih narodov, h katerim pripomoremo s svojim poslovanjem. Osrednjega pomena je 3. cilj (zdravje in dobro počutje), h kateremu lahko s svojo temeljno dejavnostjo največ prispevamo.
Vsebino integriranega letnega poročila pripravljajo strokovne službe, odgovorne za posamezno področje, nosilci njegove priprave pa so Finančni sektor, Korporativna ekonomika in Služba za odnose z javnostmi. Trajnostni GRI-kazalniki veljajo predvsem za družbo Krka, ponekod tudi za vse odvisne družbe v skupini Krka, kar je v besedilu posebej pojasnjeno. Kazalnike bomo v prihodnje nadgrajevali in njihovo uporabo razširili tudi v odvisne družbe v skupini. Poročanje se nanaša na posamezno koledarsko leto, pri tem večjih sprememb podatkov iz predhodnih poročil ni bilo, posamezne spremembe in odstopanja pa pojasnjujemo v drugih poglavjih.
| Deležniške skupine | Oblike njihovega vključevanja |
|---|---|
| Pacienti | • odgovorno in strokovno komuniciranje o izdelkih, tudi prek družbenih omrežij in digitalnih medijev |
| Zdravstveni delavci, ponudniki zdravstvene oskrbe in neposredni kupci | • dolgoročno partnersko sodelovanje • letna spletna raziskava o zadovoljstvu z najpomembnejšimi vidiki poslovanja (splošno zadovoljstvo, zadovoljstvo z izdelki, prodajnim osebjem, obravnavo in izpolnjevanjem naročil, obravnavo reklamacij in pritožb) • pridobivanje predlogov za izboljšave • redno seznanjanje z informacijami o izdelkih v tiskani in elektronski obliki • neposredni stiki prek strokovnih sodelavcev v 40 državah • organizacija ali podpora strokovnih in izobraževalnih srečanj • napredne digitalne vsebine za izobraževanje strokovne javnosti • povratne informacije in mnenja v vsakodnevnih stikih in tržnih raziskavah |
| Zaposleni, potencialni zaposleni in sindikalne organizacije | • mednarodne konference za zaposlene (različne teme) • merjenje organizacijske klime • svet delavcev • zbori delavcev |
| Regulatorji in vladne organizacije | • dolgoročno sodelovanje in zagotavljanje verodostojne dokumentacije |
| Izobraževalne in znanstveno‐raziskovalne ustanove | • sodelovanje s srednjimi šolami, univerzami in znanstvenimi inštituti • sodelovanje v okviru Sklada Krkinih nagrad za mlade raziskovalce |
| Delničarji, finančne ustanove in drugi deležniki na finančnih trgih | • srečanja z vlagatelji na sedežu družbe • srečanje finančnih analitikov z vodstvom družbe • udeležba na konferencah za vlagatelje • predstavitveni sestanki v finančnih središčih po svetu • konferenčni klici s finančnimi analitiki ob objavah poslovnih rezultatov • redne skupščine delničarjev • komuniciranje s finančnimi mediji |
| Strateški partnerji in dobavitelji | • sodelovanje prek razpisov in natečajev • delovni sestanki • izvajanje presoj |
| Lokalne skupnosti, nevladne in humanitarne organizacije | • prepoznavanje potreb lokalnega in družbenega okolja z donatorsko in sponzorsko dejavnostjo, na letnem srečanju s klubi in društvi ter v okviru Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva • odprt dialog in izmenjava mnenj na srečanju z okoliškimi prebivalci (vključuje načrtovanje okoljskih ciljev in trajnostne skrbi za okolje) • sodelovanje z okoljevarstvenimi organizacijami |
| Mediji | • pregledne informacije o poslovanju in dogodkih v sporočilih za javnost in v odgovorih na vprašanja medijev • novinarske konference in srečanja s predstavniki medijev • objava informacij na spletnih mestih |
| Strokovna in interesna združenja | • povezovanje s specializiranimi razvojnimi ustanovami in podjetji |
| Tematski sklopi | Teme |
|---|---|
| Kakovost izdelkov in varnost pacientov | * kakovost, varnost in učinkovitost zdravil ter učinkovin |
| * sistem celovite kakovosti poslovanja | |
| * pošteno razkrivanje neželenih učinkov, označevanje zdravil in preprečevanje ponarejanja zdravil | |
| * dobrobit živali | |
| Privabljanje in zadržanje talentov | - zaposlovanje, razvoj in upravljanje talentov |
| - raznovrstnost, vključevanje in sodelovanje zaposlenih | |
| - zdravje, varnost in dobro počutje zaposlenih | |
| Dobre prakse vodenja in upravljanja | * odporen in prilagodljiv vertikalno integrirani poslovni model |
| * skladnost poslovanja z zakonodajnimi in regulatornimi zahtevami | |
| * raznolikost sestave, strokovna neodvisnost in usposobljenost vodstva | |
| * sistem nagrajevanja, ki upošteva trajnostne rezultate | |
| * informacijska varnost | |
| * uspešno poslovanje in finančna čvrstost | |
| * oskrbna veriga in zagotavljanje neprekinjenega poslovanja | |
| * prispevek k razvoju lokalne skupnosti | |
| Dostopno zdravljenje | - pacientom prilagojena ponudba zdravil |
| - cenovna dostopnost izdelkov | |
| - razvoj in raziskave ter kultura inovativnosti | |
| - učinkoviti registracijski postopki | |
| - strokovna podpora zdravstvenim delavcem | |
| - pobude za večjo ozaveščenost o zdravem življenjskem slogu in prepoznavanje razširjenih bolezni | |
| - zagotavljanje stalne razpoložljivosti zdravil | |
| Planet in podnebne spremembe | * obvladovanje emisij ogljika |
| * ravnanje z odpadki | |
| * učinkovita raba energije in naravnih virov | |
| * upravljanje nevarnih snovi | |
| * obvladovanje celotnega življenjskega cikla izdelkov | |
| Skladnost, integriteta in transparentnost | - etičnost v kliničnih preizkusih, razvoju in raziskavah |
| - protikorupcijsko delovanje | |
| - celovito in dostopno poročanje | |
| - odgovorna prodaja in trženje izdelkov | |
| - spoštovanje človekovih pravic | |
| - davčna politika in transparentnost |
Odgovoren odnos do zaposlenih razumemo kot skrbno in strokovno ravnanje z zaposlenimi od začetka do konca njihove zaposlitve v Krki. Ustvarjamo spodbudno okolje, v katerem posameznikove cilje in potrebe povezujemo s cilji skupine ter zaposlenim omogočamo razvoj veščin, kompetenc in kariere. Posebno pozornost namenjamo privabljanju in zadržanju talentov, s čimer zagotavljamo dolgoročno uspešno poslovanje.
Za izjemne dosežke v medgeneracijskih aktivnostih, povezovanju in sodelovanju v delovnem okolju smo prejeli prestižno priznanje MEGA pospešek 2022. Na vseslovenskem natečaju je naš projekt Širši program spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja prejel najvišje priznanje.
Prejeli smo tudi certifikat TOP investitor v izobraževanje, ki ga podeljujeta Planet GV in Sofos – inštitut za upravljanje znanja in razvoj talentov za nadpovprečno vlaganje v izobraževanje in razvoj zaposlenih.
Nadaljevali smo zaposlovanje in sprejeli več kot 1600 novih zaposlenih. Povečali smo izobraževalne aktivnosti in število ur izobraževanja na zaposlenega. Kljub obsežnemu programu za zagotavljanje zdravja in varnosti zaposlenih se je število poškodb pri delu v primerjavi z letom prej malenkost povečalo, vendar je šlo večinoma za lažje poškodbe.
Skupina Krka deluje na več kot 70 trgih v raznovrstnih kulturnih okoljih. Zaposlenim zagotavljamo enake možnosti ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, narodno pripadnost in druge kulturne razlike. Skupno kulturo gradimo na načelih raznovrstnosti, vključevanja in sodelovanja. Spoštujemo človekove pravice, ki so zajete v mednarodno priznanih načelih in smernicah, vključno z deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah. Povsod, kjer delujemo, upoštevamo zakonske predpise in standarde s področja človekovih pravic. Zavezani smo visokim etičnim standardom. Vsi zaposleni se izobražujejo o Kodeksu ravnanja, ki določa naša načela in pravila etičnega ravnanja ter dobrih poslovnih običajev in standardov ravnanja. Zavezujoča so za vse zaposlene v Krki in v njenih odvisnih družbah. Z jasno določenimi pravili in postopki zagotavljamo hiter odziv na zaznano neprimerno ravnanje v medsebojnih odnosih in preprečujemo mobing v vseh oblikah.
Napredek, ki ga prikazujemo v nadaljevanju, se nanaša predvsem na družbo Krka. Skupne smernice, upravljavske pristope in politike ter dobro prakso prenašamo tudi v delovne procese odvisnih družb v skupini Krka. S tem širimo tudi zajem podatkov, kar bomo v naslednjih letih nadaljevali.
Zaposleni so zelo zavzeti in čutijo veliko pripadnost podjetju ter tako soustvarjajo pozitivno delovno okolje in organizacijsko klimo pa tudi dobre poslovne rezultate. Njihovo mnenje o delu v Krki ugotavljamo z rednim merjenjem organizacijske klime. Analize pridobljenih ugotovitev nam pomagajo pripraviti izboljšave, ki prispevajo k bolj učinkovitemu in ustvarjalnemu okolju. Tudi zadnje merjenje organizacijske klime je pokazalo pripadnost zaposlenih Krki in njihovo veliko zavzetost za doseganje ciljev. Potrdilo je, da skupina Krka ravna odgovorno do družbe in sledi visokim etičnim standardom. Pridobljene ugotovitve smo uporabili za nove izboljšave, ki bodo prispevale k bolj učinkovitemu in ustvarjalnemu delovnemu okolju.
| 31. 12. 2022 | Število redno zaposlenih | 11.598, od tega 54,8 % v Sloveniji |
|---|---|---|
| Število agencijskih delavcev | 994 (7,9 % vseh zaposlenih) | |
| Delež zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe | 62 % | |
| Povprečna starost | 39,1 leta | |
| Delež zaposlenih žensk | 60,1 % | |
| Delež žensk na vodilnih mestih | 50,8 % | |
| Delež zaposlenih za nedoločen čas | 88,1 % (87,4 % žensk, 89,2 % moških) |
| Indeks 2022/21 | Družba Krka v Sloveniji | 101 |
|---|---|---|
| Predstavništva družbe Krka v tujini | 104 | |
| Družba Krka | 101 |
Zaposlili smo 1639 ljudi, kar je 13 % vseh zaposlenih v skupini Krka. Fluktuacija v skupini Krki je bila 11-odstotna.
| Starostne skupine | Delež novozaposlenih |
|---|---|
| Do 30 let | 47,5 % |
| Od 30 do 50 let | 48,9 % |
| Nad 50 let | 3,6 % |
| Spol | Delež |
|---|---|
| Moški | 38 % |
| Ženski | 62 % |
| Regije | Delež |
|---|---|
| Slovenija (skupaj s Termami Krka) | 32,3 % |
| Jugovzhodna Evropa | 10,9 % |
| Vzhodna Evropa | 30,5 % |
| Srednja Evropa | 18,6 % |
| Zahodna Evropa | 7,4 % |
| Čezmorska tržišča | 0,3 % |
| Slovenija (s Termami Krka) | 58 % |
|---|---|
| Jugovzhodna Evropa | 6 % |
| Vzhodna Evropa | 22 % |
| Srednja Evropa | 10 % |
| Zahodna Evropa | 4 % |
| Čezmorska tržišča | 0 % |
Med zaposlenimi v skupini Krka je 200 doktorjev znanosti ter 389 magistrov znanosti in specialistov. Najmanj univerzitetno izobrazbo ima 51 % oziroma 5944 zaposlenih. Stalno izboljševanje izobrazbene strukture je ena od najpomembnejših usmeritev Krkine kadrovske politike, saj se z visokousposobljenimi strokovnjaki lahko hitro in učinkovito odzivamo na zahteve izjemno konkurenčnega trga.
Razvojne potrebe opredeljujejo nadgrajevanje znanja in izpopolnjevanje veščin. Ugotavljamo jih prek sistema kompetenc za delovna področja. Kompetence so izhodišče za izbiro novih zaposlenih ter za oblikovanje in vrednotenje izobraževalnih programov in usposabljanj. Zaposlenim omogočamo nenehno izpopolnjevanje in usposabljanje na zelo različnih strokovnih področjih, kot so vodenje, kakovost, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij, osebni razvoj in učenje tujih jezikov, zlasti angleščine in ruščine. Spodbujamo vseživljenjsko izobraževanje za uspešno opravljanje dela, karierno napredovanje ter strokovni in osebni razvoj. Izobraževanje in usposabljanje je načrtno in sistematično.
Med področji pridobivanja znanja v letu 2022 je bila v ospredju kakovost, ki smo ji namenili 156.732 ur izobraževanja. Najnovejše in najzahtevnejše znanje pridobivajo zaposleni tudi na fakultetah, inštitutih in v drugih izobraževalnih ustanovah doma in v tujini. Ob delu je študiralo 506 zaposlenih, od tega 37 na podiplomskem študiju za pridobitev specializacije, magisterija ali doktorata.
Edini v Sloveniji izvajamo šest programov nacionalne poklicne kvalifikacije za farmacevtsko industrijo, v katere se vključujejo tudi zaposleni v lekarnah in drugih farmacevtskih podjetjih. V letu 2022 je preverjanje in potrjevanje znanja (IV. stopnja izobrazbe) uspešno končalo 127 krkašev. Od leta 2004 je bilo izdanih že 1827 certifikatov – 1685 zaposlenim v Krki in 142 zaposlenim v drugih podjetjih in lekarnah.
Pomembno orodje za učinkovito vodenje, prepoznavanje potenciala, motivacijo in razvoj zaposlenih v skupini Krka je Krkin pogovor, ki omogoča obojestransko izmenjavo informacij in znanja. Vodja in zaposleni pregledata postavljene cilje, se odkrito pogovorita o ključnih nalogah in pričakovanjih glede dela in poklicnega razvoja ter načrtujeta nadaljnje delo in strokovni razvoj.
Za uspešno uveljavljanje Krkine strategije in prenos dobrih praks na trge skrbi več kot 60 internih trenerjev v marketinško-prodajnI mreži. Zaposlenim in vodjem pomagajo na rednih izobraževanjih in treningih ter individualno na terenu. Veliko pozornosti namenjamo pripravi izobraževalnih vsebin o delu z ljudmi, reševanju konfliktov ter učinkovitem in spoštljivem komuniciranju.
Klasične oblike izobraževanja dopolnjujemo s spletnim učenjem in preverjanjem znanja, kar je zaradi Krkine mednarodne razvejanosti izrednega pomena. Zaposleni lahko dostopajo do spletne videoknjižnice, v kateri so na voljo najrazličnejše vsebine za strokovni in osebni razvoj (jezikovni tečaji, upravljanje časa, postavljanje prioritet, upravljanje projektov, krepitev odpornosti itd.).
| 2022 | Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega | 44,8 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Delež prihodkov, namenjenih za izobraževanje | 0,40 % | |||||
| Povprečni strošek izobraževanja na zaposlenega (v EUR) | 588 | |||||
| Število ur izobraževanja o človekovih pravicah | 1787 | |||||
| Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje o človekovih pravicah | 28 % |
Pri sistematičnem razvoju ključnih in perspektivnih zaposlenih se osredotočamo na njihovo zgodnje odkrivanje. Za prevzemanje najzahtevnejših in najodgovornejših nalog jih pripravljamo z izobraževanjem, mentorstvom in coachingom.
Izstopajoče perspektivne zaposlene, ki so v podjetju manj kot eno leto, povabimo na delavnico, da se preizkusijo v različnih individualnih in skupinskih nalogah. Tak način vrednotenja motiviranosti, vpogleda in sposobnosti povezovanja uporabljamo tudi pri izbiri zaposlenih za zahtevnejša delovna mesta in pri internih premestitvah.
Prepoznani ključni in perspektivni zaposleni ter mladi talenti lahko izbirajo med več programi za individualni razvoj. Vsebino programov v Krkini šoli vodenja dopolnjujeta coaching in akcijsko učenje.
Na ravni skupine izvajamo tudi program, namenjen strokovnim in projektnim timom, s poudarkom na komunikacijskih veščinah, timskem in projektnem delu, spoznavanju in izmenjavi Krkinih dobrih praks, povezovanju zaposlenih iz različnih okolij in njihovem osebnem razvoju. Mentorstvo je del uvajanja novozaposlenih in zaposlenih, ki prevzemajo odgovornejše naloge, v posebni obliki pa se uporablja pri razvoju perspektivnih zaposlenih za delovanje v mednarodnem okolju.
Vsi zaposleni v skupini Krka so vključeni v sisteme nagrajevanja, prek katerih prepoznavamo dobro opravljeno delo in uspešnost zaposlenih. Z njimi spodbujamo zavzetost zaposlenih, jih motiviramo ter nagrajujemo njihovo odličnost in zvestobo.
Na tradicionalnem Dnevu Krkinih priznanj najboljšim in najzvestejšim zaposlenim podeljujemo priznanja in nagrade, tudi jubilejne nagrade in posebna priznanja. V letu 2022, po dveh letih omejitev zbiranja, smo ponovno organizirali skupno slovesnost ter nagradili najboljše sodelavce in najboljše vodje v organizacijskih enotah in na ravni skupine Krka. Nagrade so prejeli tudi najboljši sodelavci v marketinško-prodajni mreži ter na področju registracij in drugih področjih dela.
V letu 2022 so zaposleni dali 380 koristnih predlogov in predlogov za izboljšave. 373 nagrajenih predlogov je podalo 365 predlagateljev.
Predlogi in izboljšave zagotavljajo stalne izboljšave sistema kakovosti in s tem integriranega sistema vodenja, ustvarjajo prihranke in povečujejo učinkovitost. Zaposlene usmerjamo k reševanju izzivov na gospodarskem, proizvodnem, logističnem, tehnološkem, tehničnem, administrativnem, okoljevarstvenem, poslovnem in informacijskem področju, na področju kakovosti ter varnosti in zdravja pri delu. Pomembni so tako preprosto izvedljivi koristni predlogi kot izvedbeno zahtevnejše izboljšave z večjim učinkom.
Množično inovativno dejavnost spodbujamo s kampanjami, srečanji, priznanji in nagradami. Najboljše predloge izpostavimo tudi na Dnevu Krkinih priznanj.
Kadrovski informacijski sistem nadgrajujemo z uvajanjem novih rešitev. V letu 2022 smo se pri optimizaciji in digitalizaciji osredotočili na procese, ki so enoviti v celotni skupini Krka.
Digitaliziran proces upravljanja delovnega časa smo dopolnili s sistemom za oddajanje in potrjevanje zahtevkov za odsotnost in izhode med delovnim časom ter ga postopno uvedli v vseh organizacijskih enotah. V družbah na Hrvaškem in Madžarskem smo uspešno uvedli elektronsko kadrovanje. Nadaljevali smo tudi digitalizacijo letnega pogovora ter razvoja in izobraževanja zaposlenih.
in tehnološke rešitve vključujemo najnovejša dognanja s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Uprava je v skladu s Krkinimi strateškimi cilji sprejela politiko varnosti in zdravja pri delu. Sistem varnosti in zdravja pri delu je vpeljan in certificiran v skladu s standardom ISO 45001 ter je v celoti vključen v integrirani sistem vodenja. Njegovo učinkovitost vsako leto preverjajo zunanji presojevalci, redno potekajo tudi notranje presoje. Na ravni družbe Krka deluje skupina za varnost in zdravje pri delu. Odgovorna je za pripravo ključnih ciljev in programov, ki jih potrjuje uprava, ter za njihovo uresničevanje in redno poročanje upravi. V organizacijskih enotah in obratih delujejo delovne skupine za varnost in zdravje pri delu, v njihovem okviru pa pooblaščeni strokovni sodelavec iz Službe za varnost in zdravje pri delu.
Letno poročilo 2022 – Trajnostni razvoj
Tveganja na delovnih mestih obvladujemo z rednimi varnostnimi ukrepi za nenehno izboljševanje delovnih razmer. Ocene tveganja pripravljamo tudi za vse nove ali spremenjene tehnološke postopke. Več o tveganjih na področju varnosti in zdravja pri delu je v podpoglavju Tveganja, povezana z zaposlenimi v poglavju Obvladovanje tveganj.
Redna usposabljanja za varno in zdravo delo, ki so obvezna za vse zaposlene, izvajamo med delovnim časom, njihove stroške pa v celoti krije družba Krka. Informacije o tovrstnih vsebinah so vsem zaposlenim na voljo v internih medijih. Program in trajanje usposabljanja določimo na podlagi ocen tveganja oziroma nevarnosti, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni zaposleni. Na delovnih mestih s povečanim tveganjem usposabljanje poteka najmanj vsaki dve leti. Izvajajo ga interni pooblaščeni strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu ter mentorji, ki so zadolženi za uvajanje v pravilno in varno delo. Znanje preverjamo tudi pisno in/ali ustno. Vsa usposabljanja potekajo v jeziku, ki ga delavci razumejo. Učinkovitost usposabljanja spremljamo z rednimi varnostnimi pregledi v vseh organizacijskih enotah oziroma obratih. Dodatne informacije pridobimo z obvladovanjem varnostnih incidentov, skoraj dogodkov in nezgod. Če zaznamo odstopanja, poskrbimo za vse potrebne korektivne in preventivne ukrepe.
Proces obvladovanja nezgod pri delu in varnostnih incidentov poteka po internih navodilih za obravnavo nevarnih pojavov in nezgod pri delu, s katerimi so seznanjeni vsi zaposleni, agencijski delavci in študentje. Druge osebe, ki opravljajo delo v družbi Krka, so seznanjene s povzetkom ključnih informacij iz internih varnostnih dokumentov. Skrb za zdravje je skupna naloga vseh zaposlenih, vodij, strokovnih služb in izvajalcev medicine dela. Vanjo so vključeni tudi svet delavcev in oba sindikata. Načrt promocije zdravja posodabljamo vsako leto. Nastaja dinamično, ob upoštevanju predlogov in pobud vseh zaposlenih, agencijskih delavcev in študentov. Vsi se lahko prostovoljno vključujejo v športne dejavnosti v okviru Trim kluba Krka, v promocijo zdrave prehrane, merjenje zadovoljstva in drugo. Te dejavnosti potekajo med delavnikom in v prostem času, izvajajo pa jih strokovne službe in zunanji izvajalci.
V skupini Krka potekajo zelo različne dejavnosti za obvladovanje bolniške odsotnosti. Za preprečevanje vnosa in omejevanje širjenja virusnih okužb smo določili več sanitarnih, zdravstvenih in organizacijskih ukrepov ter s tem omogočili nemotene delovne procese. V letu 2022 je bila bolniška odsotnost 7,8-odstotna oziroma 0,9 odstotne točke večja kot leto prej. Več je bilo bolniških odsotnosti zaradi bolezni in nege otrok. Odsotnost zaradi porodniškega in starševskega dopusta, ki ga zaposleni izkoristijo v skladu z lokalno zakonodajo, je bila 5,1-odstotna.
Med zaposlenimi v družbi Krka je 5,0 % invalidov. S prilagoditvijo delovnih mest njihovim zmožnostim jim omogočamo primerno delo, ki je v skladu z zakonodajo in predpisi ter omejitvami zaradi invalidnosti. Možnost za nastanek novih
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 1000 | 2000 | 3000 | 4000 |
| 5000 | 6000 | 7000 | ||
| zaposleni | agencijski delavci | študentje |
invalidskih ali zdravstvenih omejitev zmanjšujemo z različnimi preventivnimi ukrepi. Če zaposleni svojega dela ne morejo več opravljati, poskrbimo za primerno prekvalifikacijo.
Pogostost nezgod na delovnem mestu spremljamo s kazalnikom LTIFR (Lost Time Injury Frequency Rate). Prikazuje število delovnih nezgod, ki so zahtevale tri ali več dni bolniške odsotnosti, na milijon opravljenih ur). Smrtnih nezgod in poklicnih bolezni v letu 2022 nismo zabeležili, kazalnik pa je dosegel vrednost 4,06 oziroma 19 % več kot leto prej. Večina nezgod je bilo lažjih (udarci, ureznine, zdrsi), ena pa je povzročila več kot 6-mesečno odsotnost zaposlenega. Med poškodovanimi je bilo 70 % moških in 30 % žensk, nobena starostna skupina ni bistveno izstopala.
V letu 2022 ni bilo večjih varnostnih incidentov, zaradi katerih bi prišlo do požara, večjega razlitja nevarnih kemikalij ali vplivov na proizvodnjo.
Zaposlene stalno usposabljamo na področju varstva pred požarom. Organizirali smo 65 vaj, pri petih večjih smo sodelovali z Gasilsko-reševalnim centrom Novo mesto, lokalnimi gasilskimi društvi in ekipami nujne medicinske pomoči. Z vajami smo prikazali tveganja in ocenili realne možnosti za nastanek izrednih dogodkov ter njihov vpliv na stabilnost in neprekinjenost Krkinega poslovanja. Preverili smo tudi usklajenost in učinkovitost delovanja notranjih in zunanjih interventnih ekip, zdravstvene službe ter Krkine ekipe za prvo pomoč. Ob izrednem dogodku se aktivirata Oddelek za varstvo pred požarom in Industrijska gasilska enota.
| 3,06 | 3,91 | 3,27 | 3,41 | 4,06 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | |||
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
V odvisnih družbah v tujini je sistem varnosti in zdravja pri delu urejen v skladu z lokalno zakonodajo. Z internimi navodili, varnostnimi dokumenti ter politiko varnosti in zdravja pri delu pa postopno uvajamo enotne smernice.
Z vključujočim komuniciranjem skrbimo za redno izmenjavo informacij ter ustvarjamo produktivno delovno okolje z močno organizacijsko kulturo in pripadnimi zaposlenimi.
Vezni člen med zaposlenimi in vodstvom so člani sveta delavcev, ki zastopajo vse organizacijske enote. Zaposleni svoje pobude in vprašanja posredujejo prek svojih predstavnikov v svetu, predsednika sveta ali delavske direktorice.
Na vsakoletnih zborih delavcev predsednik uprave, člani uprave in predstavniki sveta delavcev zaposlene seznanijo z rezultati poslovanja v preteklem letu, načrti za tekoče leto, strategijo razvoja in drugimi aktualnimi informacijami. Zaposleni jim lahko postavljajo vprašanja in povedo svoje predloge.
Vsak zaposleni lahko s predsednikom uprave kadarkoli komunicira prek elektronske pošte, po predhodnem dogovoru pa tudi osebno.
poteka sočasno prek različnih internih medijev in z različnimi orodji.
Zaposlene seznanjamo s pomembnejšimi usmeritvami podjetja na internih dogodkih in prireditvah ter s komunikacijskimi kampanjami. S pobudo Vaša učinkovitost šteje spodbujamo iskanje rešitev za bolj kakovostno in učinkovito opravljanje dela, z Mobilnostnim načrtom Krke pa uporabo alternativnih in za okolje manj škodljivih načinov prihoda na delo.
Med novejšimi orodji korporativnega komuniciranja so Krkini uradni profili na družbenih medijih, kjer objavljamo ključne informacije, zlasti pa družbene vplive poslovanja.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 51 | 61 | 45 | 49 | 65 |
| 0 | ||||
| 10 | ||||
| 20 | ||||
| 30 | ||||
| 40 | ||||
| 50 | ||||
| 60 | ||||
| 70 |
Interno komuniciranje zunaj Slovenije poteka prek lokalnih izdaj Utripa (Puls) in Biltena (Bulletin), ki izhajata v lokalnih jezikih, ter prek četrtletnega elektronskega glasila KRKA Bulletin, ki izhaja v angleškem in ruskem jeziku ter je namenjeno vsem trgom brez svojih lokalnih izdaj. Zaposlene z lokalnimi in pomembnejšimi korporativnimi novicami in kampanjami seznanjamo prek elektronske pošte in Krkaneta. Na ključnih trgih imamo intranetne portale (Krkanet) v lokalnih jezikih. Na manjših trgih so za komuniciranje z zaposlenimi zadolženi direktorji odvisnih družb in predstavništev, na ključnih trgih pa sodelavci za marketinško komuniciranje.
Kakovost učinkovin, pomožnih snovi in vstopnih materialov ter končnih izdelkov preverjamo s številnimi laboratorijskimi testiranji ter najsodobnejšimi in validiranimi analiznimi metodami, napravami in postopki. Vsa naša zdravila na recept in vsi izdelki brez recepta so preverjeni in skladni z vsemi predpisanimi postopki. Tržimo samo izdelke, ki so odobreni in skladni z zahtevami in predpisi.
Prepričani smo, da je klinična preizkušenost zdravil zelo pomembna, zato njihovo učinkovitost, varnost in kakovost spremljamo med registracijskim postopkom in tudi po pridobitvi dovoljenja za promet. Izvajamo številne bioekvivalenčne in predregistracijske raziskave ter podpiramo poregistracijske klinične raziskave. Klinične raziskave s Krkinimi zdravili pomembno pripomorejo k pravim in zanesljivim odločitvam zdravstvenih delavcev, uspešnosti zdravljenja in splošnemu napredku medicine. Visoko kakovost, transparentnost in etičnost kliničnih raziskav zagotavljamo s spoštovanjem zakonskih predpisov, smernic dobre klinične prakse in Helsinške deklaracije.
Uporabnike naših izdelkov razvrščamo v dve skupini: pacienti (končni uporabniki) ter zdravstveni delavci, ponudniki zdravstvene oskrbe in neposredni kupci. Njihovo zaupanje ohranjamo z odgovornim in strokovnim komuniciranjem ter zagotavljanjem vseh potrebnih informacij o izdelkih. Pri tem upoštevamo ustrezne zakonske predpise.
Podrobne informacije o Krkinih izdelkih redno objavljamo na izdelčnih, korporativnih in tematskih spletnih straneh, ki so dostopne v več kot 30 jezikih. Na izbranih terapevtskih področjih se usmerjamo v razvoj digitalnih vsebin in orodij za pomoč pri lajšanju simptomov. Prizadevamo si za optimizacijo digitalnih komunikacijskih poti in za izboljšanje kakovosti vsebin, s katerimi odgovarjamo na vprašanja in potrebe končnih uporabnikov. S številnimi digitalnimi vsebinami spodbujamo tudi zdrav način življenja. Pri pripravi vseh informacij o naših izdelkih upoštevamo ustrezne predpise. Preden informacije objavimo, jih odobri pristojni organ (na primer v Sloveniji JAZMP). Tudi v letu 2022 ni bila ugotovljena nobena neskladnost zaradi informiranja o izdelkih.
Sisteme varovanja zdravja, varnosti in varstva pacientov in drugih končnih uporabnikov uveljavljamo z jasnimi smernicami, ki so vključene v naše delovanje. Temelj sistema upravljanja tveganj na teh področjih je izpolnjevanje zakonskih predpisov. Naš sistem zbiranja informacij o tveganjih za zdravje pacientov ali javno zdravje zaradi zdravil na recept in izdelkov brez recepta, znanstveno vrednotenje vseh informacij, proučitev možnosti za zmanjševanje in preprečevanje tveganj ter sprejemanje primernih ukrepov, ki so potrebni za varno jemanje zdravil, so usklajeni z evropsko zakonodajo in predpisi v drugih državah, v katerih imamo dovoljenje za promet z zdravili.
V klinične raziskave so vključeni le bolniki, ki se za to odločijo svobodno in prostovoljno. Raziskovalci jih obvestijo o poteku raziskave in možnih tveganjih. Ključnega pomena sta skrb za varnost bolnikov ter ohranjanje zasebnosti in zaupnosti podatkov, ki ga zagotavljamo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Kršitev s področja obdelave osebnih podatkov v letu 2022 ni bilo. Pri spremljanju neželenih dogodkov in poročanju o njih sledimo smernicam dobre farmakovigilančne prakse. Transparentnost kliničnih raziskav je bila zagotovljena tudi z objavo rezultatov v Evropskem registru kliničnih raziskav (EU Clinical Trials Register).
V več kot 150 poregistracijskih kliničnih raziskav naših ključnih zdravil z najpomembnejših terapevtskih področij je bilo vključeno več kot 350.000 bolnikov iz 27 držav. V letu 2022 je bilo pripravljeno zaključno poročilo mednarodne randomizirane intervencijske klinične raziskave Blossom s pregabalinom (Pragiola) in duloksetinom (Dulsevia). Potekala je v petih državah, vanjo pa je bilo vključeno 254 bolnikov z bolečo diabetično periferno nevropatijo. Glede na zbrane podatke je bilo potrjeno, da Pragiola in Dulsevia lajšata bolečino pri bolnikih z nevropatsko bolečino ter pripomoreta k izboljšanju simptomov nespečnosti in z njimi povezanega stresa. Potrjeno je bilo tudi, da bolniki obe zdravili dobro prenašajo.
Pri razvoju, proizvodnji, prodaji in trženju izdelkov sodelujemo s številnimi ustanovami, zdravstvenimi zavarovalnicami in drugimi organi, ki se ukvarjajo z zdravili in drugimi izdelki, ki jih proizvajamo. Pri upoštevanju zakonsko predpisanih postopkov v ospredje postavljamo ažurno zagotavljanje verodostojne dokumentacije, kar dosegamo z ustreznimi postopki ter sistematično urejeno, pregledno in celovito dokumentacijo. Oglaševanje farmacevtskih izdelkov je strogo regulirano in nadzorovano. V letu 2022 nismo prejeli pritožb glede neskladnosti trženjskih aktivnosti s predpisi in etičnimi standardi.
Med neposredne kupce naših izdelkov uvrščamo distributerje, lekarniške mreže, bolnišnice in druga farmacevtska podjetja. Njihovo zadovoljstvo redno merimo s spletno anketo, v kateri preverjamo splošno zadovoljstvo, zadovoljstvo z izdelki, prodajnim osebjem, obravnavo in izpolnjevanjem naročil ter obravnavo reklamacij. Ocene in predloge podrobno proučimo, postavimo merljive cilje, določimo ukrepe in ob naslednjem merjenju preverimo njihovo učinkovitost.
Na našo anketo o zadovoljstvu se je v letu 2022 odzvalo 83 % kupcev (3 odstotne točke manj kot leto prej). Indeks zadovoljstva je z nekaj manj kot 93 % dosegel največjo vrednost v zadnjem petletnem obdobju. Po mnenju kupcev so bila najpomembnejša področja izpolnjevanje naročil, dejanski dobavni časi in hitrost našega odziva na pritožbe. Tudi na drugih področjih smo izmerili visoke povprečne ocene.
Posredni kupci oziroma strokovna javnost (zdravniki, veterinarji, farmacevti), ki vsakodnevno predpisujejo, priporočajo in izdajajo naše izdelke, so pomembna vez s pacienti in drugimi končnimi uporabniki. Z ažurnimi informacijami o naših izdelkih jim omogočamo strokovno odločitev o najprimernejšem izdelku za njihove paciente in uporabnike. S to skupino deležnikov smo v neposrednih stikih v 42 državah, z informacijami pa jih seznanjamo tudi v tiskani in elektronski obliki.
V vseh stikih s strokovno javnostjo ravnamo odgovorno in spoštujemo veljavne zakonske in druge predpise, ki urejajo poslovanje, vključno s predpisi glede trženja izdelkov in zagotavljanja varstva osebnih podatkov. Spoštujemo tudi dobro poslovno prakso, priporočila združenja Medicines for Europe in etični kodeks za promocijo.
K strokovnemu usposabljanju zdravnikov, farmacevtov in veterinarjev prispevamo s prirejanjem ali podpiranjem strokovnih in izobraževalnih srečanj, na katerih nadgrajujejo znanje, spoznavajo nove smernice ter izmenjujejo mnenja in izkušnje. Srečanja potekajo v različnih državah, kjer smo prisotni s svojimi izdelki. V letu 2022 smo se na večini srečanj ponovno dobili v živo, deloma pa smo ohranili izvajanje v spletni in hibridni obliki.
Za zagotavljanje kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil in učinkovin pridobivamo povratne informacije in mnenja z vsakodnevnimi stiki in neodvisnimi tržnimi raziskavami. Na Poljskem, našem drugem največjem trgu, smo po podatkih podjetja IQVIA vodilno podjetje po skupni opaženosti pri kardiologih in med vodilnimi podjetji pri zdravnikih specialistih z 18 področij medicine ter pri splošnih zdravnikih. V Ruski federaciji, na našem največjem trgu, smo po podatkih podjetja Ipsos Comcon pri splošnih zdravnikih in kardiologih vodilni po pogostosti predpisovanja zdravil.
Z delovanjem v različnih strokovnih in industrijskih združenjih v Sloveniji, na ravni EU in na drugih trgih aktivno sodelujemo pri spremembah v strokovnem, znanstvenem in regulatornem okolju.
Kot mednarodna farmacevtska skupina in ena največjih gospodarskih družb v Sloveniji se zavedamo družbenih vplivov svojega poslovanja. Obvladujemo jih odgovorno, v skladu s strateškimi usmeritvami in politikami. Spodbujamo vključujoč in odgovoren razvoj družbene skupnosti, znanstveno raziskovanje, večgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje, udejanjanje načel raznolikosti in zdrav življenjski slog. Podpiramo projekte, ki so povezani z zdravjem in kakovostjo življenja ljudi. Ohranjamo dolgoročna partnerstva v športu, kulturi, zdravstvu, znanosti in izobraževanju ter humanitarnih dejavnostih.
Družbene potrebe prepoznavamo prek rednih stikov, dolgoročnih partnerstev, letnih srečanj s partnerji in ob pripravi novih sponzorskih in donacijskih pogodb. Prejete predloge za sponzoriranje ali donacije obravnava komisija za sponzorstva in donacije. V letu 2022 smo izpolnili vse dogovorjene obveznosti.
Za sponzorstva in donacije smo namenili 0,20 % prihodkov od prodaje in pri uresničevanju ciljev pomagali več kot 450 ustanovam, društvom in organizacijam.
Krkino ime je nosilo 17 športnih in kulturnih klubov in društev, v 7 drugih klubih in društvih pa je bila Krka glavna pokroviteljica. S priznanjem Krkin talent leta smo nagradili 3 izjemne mlade posameznike ter razglasili tudi 15 prejemnikov Krkinih priznanj. Zahvale smo podelili 9 zaslužnim predstavnikom klubov, društev in ustanov.
Podpiramo projekte, ki omogočajo napredek izobraževalnim in znanstvenim ustanovam ter razvoj vrhunskih strokovnjakov. To zajema izboljšanje infrastrukture, štipendije, nadstandardno delo z učenci, raziskovalno delo ter udeležbo na domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Mlade raziskovalne talente pritegujemo tudi s Krkinimi nagradami, ki smo jih v 52 letih podelili že 3044. Prek Sveta Sklada Krkinih nagrad prispevamo k širjenju priljubljenosti raziskovalnega dela med študenti, dijaki in mentorji v izobraževalnih ustanovah. Na razpis za Krkine nagrade za srednješolske raziskovalne naloge je prispelo 42 nalog, za katere smo dijakom podelili 19 Krkinih nagrad in 23 Krkinih priznanj. Na razpis za Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela je prispela 101 naloga. Krkine nagrade smo podelili 31 mladim raziskovalcem, med njimi jih je 5 prejelo veliko Krkino nagrado za raziskovalno nalogo. Študentom smo podelili tudi 35 posebnih pohval in 35 Krkinih priznanj. Med nagrajenci je bilo 20 doktorjev znanosti. Kakovost raziskovalnih nalog, ki vključujejo teoretično in eksperimentalno delo ter večdisciplinarni pristop, se nenehno izboljšuje, veča se tudi pestrost raziskovalnih področij.
V letu 2022 smo podprli večje projekte 10 osnovnih šol in vrtcev ter prispevali v šolske sklade za nadarjene učence in za izvedbo številnih zaključnih srečanj osnovnošolcev in srednješolcev. Petič zapored smo bili tudi med podporniki Štipendijskega sklada dr. Janeza Drnovška.
Prostovoljstvo in dobrodelnost sta del naše organizacijske kulture. Od leta 2012 dobrodelne dejavnosti združujemo v Krkinem tednu humanosti in prostovoljstva. Prirejamo ga v vseh državah, kjer imamo svoje družbe in predstavništva. Leta 2022 se ga je udeležilo 850 prostovoljcev.
Z dobrimi dejanji je sodelovalo 9181 krkašic in krkašev prostovoljcev. Zbrali smo 29,4 tone oblačil, hrane, knjig, igrač, higienskih pripomočkov in drugih potrebščin za Rdeči križ in Slovensko karitas. Darovali smo 1013 litrov krvi. Družili smo se z varovanci 12 ustanov in društev ter osnovnih šol za učence s prilagojenim programom. Družili smo se s stanovalci 37 domov starejših občanov, zanje organizirali delavnice in kulturni program. Na Rdečem križu in Karitasu smo pripravili več kot 6900 (54 ton) prehrambnih paketov in pomagali razvrstiti 6 ton oblačil. Zbrali smo skoraj 3,7 tone hrane za male živali, pomagali v zavetiščih in ZOO. V Krki smo gostili skoraj 19.000 obiskovalcev ter krkašic in krkašev.
ustanovitve pred 42 leti, in novomeško Osnovno šolo Dragotina Ketteja za otroke s posebnimi potrebami, v kateri je Krkin pokroviteljski odbor praznoval 45 let delovanja.
Priznanje Krkin prostovoljec leta smo v letu 2022 podelili že enajstič zapored. Zahvalili smo se tudi 152 krkašicam in krkašem, ki so kri darovali od 10- do 100-krat.
Med našimi temeljnimi cilji je zagotavljanje zdravil za pogoste bolezni današnjega časa. Široko ponudbo zdravil stalno dopolnjujemo in nadgrajujemo glede na druge potrebe bolnikov in izzive pri njihovem zdravljenju.
Dostopnejše zdravljenje omogočamo tudi z donacijami zdravstvenim ustanovam v okviru zakonskih možnosti. S sredstvi za nakup sodobnih medicinskih naprav prispevamo h kakovosti zdravstvenih storitev ter omogočamo boljšo diagnostiko in zdravljenje bolnikov.
Ambulantam družinske medicine v Sloveniji smo letos donirali 32 prenosnih obposteljnih ultrazvokov, v dveh letih pa skupno 82. Zagotovili smo tudi ustrezno izobraževanje zdravnikov.
Kliničnemu oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana smo podarili dva inkubatorja. Najsodobnejši napravi zagotavljata varnejšo oskrbo najbolj nezrelih in najhuje bolnih novorojenčkov ter lajšata delo zaposlenim. Vrednost donacije presega 100.000 EUR.
Sodelujemo z združenji in društvi bolnikov, saj s svojim delovanjem prispevajo h kakovosti zdravljenja in varnosti bolnikov. Med drugim podpiramo projekta Za kaj ti bije srce, ki ga vodita Združenje za arterijsko hipertenzijo in Združenje kardiologov Slovenije, ter Nevropatska bolečina, ki se izvaja pod vodstvom Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine.
S podporo številnim športnim dejavnostim spodbujamo zdrav življenjski slog. Največkrat podpiramo klube in društva v lokalnem okolju, zlasti tiste, ki mladim omogočajo vključevanje v rekreativni ali tekmovalni šport. Šolam in drugim organizacijam, ki spodbujajo zdrav način življenja, omogočamo nakup športne opreme.
Naši dolgoletni partnerji v športu so Atletski klub Krka Novo mesto, Gimnastično društvo Novo mesto, Golf klub Grad Otočec, Kegljaško društvo Krka Novo mesto, Kolesarski klub Adria Mobil Novo mesto, Konjeniški klub Krka - Grm Novo mesto, Košarkarski klub Krka, Moški odbojkarski klub Krka Novo mesto, Moški rokometni klub Krka, Namiznoteniški klub Krka Novo mesto, Nogometni klub Krka, Odbojkarski klub TPV Volley Novo mesto, Planinsko društvo Krka Novo mesto, Smučarsko društvo Krka Rog, Šahovsko društvo Krka Novo mesto, Teniški klub Krka Otočec, Ženski košarkarski klub Krka Novo mesto in Ženski rokometni klub Krka. Že vse od ustanovitve Društva upokojencev Krka leta 2000 podpiramo tudi njegove rekreativne in športne dejavnosti.
Z akcijo V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove smo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije poskrbeli za vzdrževanje in označevanje 17 Krkinih planinskih poti ter s tem za večjo varnost planincev.
S pokroviteljstvom svetovnega prvenstva v Planici smo potrdili naše 37-letno sodelovanje. V letu 2022 smo otrokom že petič omogočili ogled priprav na veliki finale sezone. Pod Ponce smo peljali 443 otrok iz petih osnovnih šol s prilagojenim programom in štirih podružničnih šol ter njihove spremljevalce iz okolice Novega mesta.
Podprli smo tekme FIS svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem, dogodke, ki sta jih organizirali Teniška zveza Slovenije in Gimnastična zveza Slovenije, ter Maraton Franja BTC City, ki je največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji.
Kulturo približujemo svojim zaposlenim ter lokalnemu in širšemu okolju. V letu 2022 smo podprli izdajo 10 knjig in priredili štiri kulturne večere. V cerkvi, ki je del Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, smo že šestnajstič organizirali Krkin kulturni večer.
Krkine kulturne dogodke sta s svojimi nastopi obogatili pianistka Meta Fajdiga in violinistka Patricija Avšič, ki smo ju podprli na njuni umetniški poti. V okviru večletnega sodelovanja s Cankarjevim domom smo omogočili gostovanje orkestra Berlinskih filharmonikov, ki je eden od najboljših svetovnih sestavov.
Podprli smo več kulturnih društev, ustanov in dogodkov, med drugim Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Pihalni orkester Krka, Anton Podbevšek Teater, Festival Ljubljana, društvo Bralna značka Slovenije, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, 54. mednarodno srečanje pisateljev v organizaciji Slovenskega centra Pen in izbor Cankarjeva nagrada.
Posebno vlogo v širjenju kulture ima Kulturno umetniško društvo Krka, ki je svojo 50-letnico med drugim praznovalo z nastopom Mešanega pevskega zbora in Okteta Krka. Pripravilo je tudi 43. Dolenjski knjižni sejem, 18 razstav domačih in tujih avtorjev ter 8 srečanj gledališkega kluba.
Vsako leto podpremo številne nepridobitne, nevladne in nepolitične organizacije in njihove pobude, med njimi pobude Rdečega križa in Slovenske karitas.
Že vrsto let smo glavni pokrovitelj Sklada za pomoč ljudem v stiski Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto. V sodelovanju s humanitarnimi organizacijami smo z večjimi donacijami pomagali 15 družinam in posameznikom v stiski.
Finančna sredstva za družino s tremi mladoletnimi otroki iz Novega mesta so prek Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto darovali tudi vodstveni delavci. Skupaj z novomeškim Društvom prijateljev mladine Mojca smo omogočili novoletno obdaritev več kot 2500 otrok iz treh dolenjskih občin in otrok krkašev.
Sodelovali smo v Verigi dobrih ljudi Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, ki pomaga družinam v stiski iz vse Slovenije. Veliko let sodelujemo z Varstveno-delovnim centrom Novo mesto, katerega varovanci so ponovno izdelali naša novoletna darila.
Z materialnimi in finančnimi sredstvi pomagamo gasilskim društvom. Tako smo prispevali sredstva 16 društvom in organizacijam iz vse Slovenije za nakup novih gasilskih vozil in opreme ter obnovo gasilskih domov, 46 gasilskim društvom pa smo s promocijskimi materiali olajšali pridobitev sredstev. Bili smo tudi pokrovitelji praznovanja 100-letnice delovanja Gasilske brigade Ljubljana, ki je največja in najstarejša poklicna gasilska enota v Sloveniji, in srebrni pokrovitelji gasilske olimpijade Celje 2022, ki jo je organizirala Gasilska zveza Slovenije. Na njej sta uspešno nastopili tudi ekipi Krkinih gasilk in gasilcev.
Med gasilkami in gasilci, ki so se julija spopadali s požarom na Krasu, so bili tudi člani Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Krka (PIGD Krka). Obsežni akciji so se pridružili kot člani lokalnih enot prostovoljnih gasilskih društev. Poleg več deset krkašev prostovoljcev je na terenu delovalo osem poklicnih gasilcev iz Industrijske gasilske enote Krka.
Za več informacij o družbenoodgovornih projektih pišite na elektronski naslov [email protected] ali na Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto, Služba za odnose z javnostmi, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto.
Vplive svoje dejavnosti na naravno okolje stalno zmanjšujemo z vpeljevanjem trajnostnih rešitev v celotni življenjski cikel izdelkov. Zavezani smo blažitvi in prilagajanju podnebnim spremembam, racionalni rabi energije in vseh naravnih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, zmanjševanju emisij in količine odpadkov ter ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Na osnovi teh usmeritev zagotavljamo zdravo življenjsko okolje za zaposlene in širšo okolico. V letu 2022 smo naredili nove korake na področju okoljske trajnosti. Z optimizacijo navodil za uporabo zdravil smo zmanjšali porabo papirja, vzpostavili smo oskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, izboljšali smo sistem ločenega zbiranja odpadkov, zmanjšali smo količino odloženih odpadkov in z večjim dobaviteljem vzpostavili sistem vračljive embalaže. Usmeritve na področju odgovornega ravnanja z naravnim okoljem upoštevamo v celotni skupini Krka.
Postavili smo si strateške ESG-cilje, ki nas med drugim zavezujejo k zmanjševanju ogljičnega odtisa, povečevanju obnovljivih virov energije, zmanjševanju specifičnih količin odpadkov ter zagotavljanju učinkovite rabe energije, vode in ostalih naravnih virov.
V letu 2022 smo v predelavo in energetsko izrabo predali več kot 94 % vseh odpadkov, količino ločeno zbranih reciklirnih odpadkov smo povečali za 6 %, količino odloženih odpadkov pa smo zmanjšali za 13 %. V primerjavi z letom 2021 smo skupno količino odpadkov povečali za 5 %, kar pa je primerljivo s povečanim obsegom proizvodnje. Skupno količino porabljene vode smo ohranili na ravni leta 2021. Porabili smo 676.482 m3 pitne vode, kar je 4,8 % več kot leto prej, in 785.135 m3 rečne vode, kar je 3,9 % manj kot leto prej. Zaradi povečanega obsega proizvodnje se je skupna količina odpadnih vod povečala za 3 %, skupne količine enot obremenitve (EO) pri čiščenju odpadnih vod pa so bile 13,5 % večje kot leta 2021.
pričakujejo tudi naši deležniki. V letu 2022 je minilo 21 let od vzpostavitve celovitega sistema upravljanja okolja (environmental management system, EMS), skladnega z okoljskim standardom ISO 14001. S pridobitvijo tega okoljskega certifikata smo se zavezali k zmanjševanju vseh svojih vplivov na okolje. Z upoštevanjem zahtev nove izdaje standarda ISO 14001:2015 smo skrb za okolje še celoviteje vključili v najzgodnejše razvojne aktivnosti in projekte. Izboljševanje stanja na vseh področjih naših vplivov na okolje potrjujejo tudi uspešno opravljene presoje.
V celovit sistem upravljanja okolja, ki je podrobneje predstavljen v internem dokumentu Sistem upravljanja z okoljem, so vključeni vsi zaposleni. Operativne naloge varovanja okolja izvajajo zaposleni v Službi varstva okolja (SVO). Cilji sistema so visoka raven varovanja okolja v celotnem življenjskem ciklu izdelka, nenehno izboljševanje okoljskega učinka ter doseganje skladnosti in naših okoljskih ciljev. Odpadne snovi, ki nastajajo na koncu nekaterih procesov in jih zaradi strogih zahtev farmacevtske proizvodnje ne smemo ponovno uporabiti, obvladujemo z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (best available techniques, BAT). Načelo previdnosti uporabljamo, ko z oceno tveganja, izračunom nevarnosti za vodno okolje ali možnostno študijo ugotovimo, da lahko uvajanje nove tehnologije, proizvodnega postopka ali izdelka povzroči resno onesnaženje okolja. Izdelke, pri katerih že pred razvojem predvidimo tako tveganje, opustimo. Pri izdelkih v razvojni fazi proučimo možnosti za zamenjavo snovi, ki so za okolje najbolj nevarne, pri izdelkih v proizvodni fazi pa vplive na okolje zmanjšujemo z dodatnimi ukrepi.
Podatke o sistemu upravljanja okolja zbiramo in analiziramo z različnimi metodami. Uporabljamo vse razpoložljive vire, kot so rezultati meritev procesov in dejavnosti, ki lahko pomembno vplivajo na okolje, ugotovitve notranjih in zunanjih presoj, notranjih revizij, varnostnih pregledov in inšpekcij, reklamacije kupcev in analize tveganj. Tako dokazujemo ustreznost in učinkovitost sistema ter odkrivamo priložnosti za izboljšave.
O okoljskih podatkih poročamo vodstvu podjetja, državnim ustanovam (poročila o monitoringu emisij v okolje za Agencijo RS za okolje, ARSO), Združenju kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (poročilo o odgovornem ravnanju, POR) in drugim zainteresiranim deležnikom. Okoljske podatke v letnem poročilu pripravljamo v skladu s standardi trajnostnega poročanja GRI, kar bomo nadgrajevali tudi v prihodnje.
K okoljsko odgovornemu delovanju nas zavezujeta tudi okoljska in trajnostna politika skupine Krka. Za spremljanje napredka smo si postavili merljive strateške cilje. Obe politiki in strateški cilji na ESG-področju, ki vključujejo tudi okoljske cilje, so javno dostopni na spletni strani www.krka.si.
Vse naše aktivnosti dosledno sledijo zahtevam Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) in ostalih podzakonskih predpisov. Prenesene so tudi v okoljevarstvena dovoljenja za posamezne proizvodne lokacije. V skladu z zakonodajo redno pripravljamo obračune okoljskih dajatev in jih posredujemo pristojnim ustanovam. Okoljska zakonodaja je obsežen del evropskega pravnega reda, zato v interni knjižnici vodimo sezname za 21 področij te zakonodaje. Dopolnjujemo jih najmanj dvakrat na leto in objavljamo na internih spletnih straneh. Periodično ocenjevanje izpolnjevanja zakonskih in drugih zahtev, ki smo se jih zavezali izpolnjevati, obravnava Komisija za spremljanje okoljskih vidikov (KSOV). Če so zaradi zakonskih sprememb potrebne dodatne aktivnosti, določi odgovorne osebe in roke za implementacijo. Preverjanje uresničevanja ciljev in programov je vključeno v vodstveni pregled. Komisija je odgovorna tudi za obdobno prepoznavanje okoljskih vidikov, ki zajemajo vplive naših izdelkov in storitev v njihovem celotnem življenjskem ciklu. V okviru okoljskega načrtovanja skupaj s SVO ocenjuje prepoznana okoljska tveganja, ki so vključena tudi v tveganja neprekinjenega poslovanja in kakovosti ter v analizo tveganja pri pogodbenih partnerjih.
Letno poročilo 2022 – Trajnostni razvoj
Skladnost poslovanja z zakonodajnimi in regulatornimi zahtevami ter okoljevarstvenimi dovoljenji preverjamo z rednimi monitoringi emisij v zrak, vode in tla, z monitoringom hrupa in elektromagnetnega sevanja, ocenami odpadkov ter z rednimi pregledi rezervoarjev, opreme in prevoza nevarnih snovi. Morebitna odstopanja obravnavamo v skladu z internimi standardi in po potrebi izvedemo korektivne ukrepe.
Lokalni skupnosti in ostalim deležnikom je na voljo delujoč sistem za pritožbe, vprašanja in predloge o varstvu okolja. Informacije o varstvu okolja in kontakti, namenjeni javnosti, so objavljeni na spletni strani www.krka.si, ki je bila v letu 2022 popolnoma prenovljena in dopolnjena s trajnostnimi temami.
Vse Krkine dejavnosti so usklajene z okoljsko zakonodajo, okoljevarstvenimi dovoljenji, okoljskim standardom ISO 14001 ter smernicami in direktivami EU. Okoljsko skladnost preverjamo z rednimi monitoringi vseh vplivov na okolje. V letu 2022 smo pri odvajanju odpadnih vod zabeležili 5 odstopov od zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti. Vse smo v skladu z okoljskim programom in internimi standardi ustrezno obravnavali in s korektivnimi ukrepi obremenitve zmanjšali pod dovoljene mejne vrednosti.
Inšpektorat RS za okolje in prostor je izvedel inšpekcijski pregled naše lokacije v Krškem. Nepravilnosti ali neskladnosti z zakonskimi zahtevami niso ugotovili. Na podlagi rezultatov monitoringov odpadnih vod na lokacijah v Ločni in Ljutomeru pa nam je inšpektorat poslal poziv za razjasnitev glede trajnih meritev pretoka in števila izvedenih meritev. Na podlagi naših pojasnil sta bila izdana sklepa o ustavitvi postopkov. Po nobenem inšpekcijskem postopku nismo prejeli ureditvenih odločb, prav tako niso nastali nobeni stroški.
Prejeli smo odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za lokacijo Šentjernej, v kateri so določeni pogoji za odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijo. Glede na zahteve ZVO-2 vodimo okoljevarstvene postopke za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za lokacijo Ločna.
Za varovanje okolja smo v zadnjih petih letih porabili več kot 48 milijonov EUR, od tega samo v letu 2022 12 milijonov EUR. Neposredni stroški so znašali 7,7 milijona EUR in so vključevali stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ravnanja z odpadki, čiščenja odpadnega zraka, obvladovanja hrupa, monitoringov in okoljskih dajatev ter druge neposredne stroške, povezane z varstvom okolja. V okoljevarstvene programe smo vložili 4,3 milijona EUR, kar bo prispevalo k nadaljnjemu zmanjševanju vplivov na okolje.
Za proizvodnjo kakovostnih farmacevtskih izdelkov je ključna pitna voda, ki mora ustrezati visokim zahtevam kemijske in mikrobiološke čistosti. Na svojih proizvodnih lokacijah zato veliko dejavnosti usmerjamo v ohranjanje kakovosti vodnih teles. Na kakovost pitne vode vplivajo tudi nihanja, ki so odvisna od letnega časa in količine padavin. Višino vode podrobno spremljamo, da bi zagotovili optimalno delovanje naprav za pripravo farmacevtskih vod in kakovost pitne vode znotraj dovoljenih vrednosti. Sisteme vseh vod obvladujemo v skladu z dobro proizvodno prakso in sistemom HACCP. Okvare na sistemih zmanjšujemo z načrtovanim preventivnim vzdrževanjem, ki temelji na priporočilih proizvajalcev opreme, lastnih izkušnjah, zakonskih zahtevah in standardih.
Kot glavne vire vode uporabljamo:
Rabo pitne vode spremljamo z računalniškim nadzorom, ki beleži trenutni skupni pretok, skupno rabo ob vstopu v tovarno in na ključnih odvzemnih mestih. Tako opazimo vsako povečanje rabe pitne vode oziroma odstopanje, raziščemo vzroke in po potrebi ukrepamo. O porabi pitne vode pripravljamo mesečna poročila. Zaposlene spodbujamo, da pijejo vodo iz pipe ali pitnikov, priključenih na pitno vodo. Z regulatorji vodnega curka na pipah v povprečju prihranimo 10 % pitne vode.
Zaradi strogih farmakopejskih zahtev za pripravo vod v proizvodnji farmacevtskih izdelkov uporabljamo izključno uradno preverjeno pitno vodo iz vodovodnega omrežja. Glede na namen uporabe jo dodatno prečistimo, večinoma z najsodobnejšimi membranskimi tehnologijami. S preventivnim vzdrževanjem, spremljanjem delovanja naprav in tehnološkimi izboljšavami zagotavljamo stalno kakovost vod, podaljšujemo življenjsko dobo naprav, zmanjšujemo porabo vode in kemikalij ter količino odpadkov.
V letu 2022 smo v družbi Krka skupno porabo vode kljub povečanju proizvodnje ohranili na ravni leta 2021. Porabili smo 3,9 % manj rečne vode in 4,8 % več pitne vode kot v preteklem letu. V obratu Notol smo posodobili avtomatske pralne sisteme ter tako povečali učinkovitost rabe pitne vode in uporabljenih detergentov.
Porabo rečne vode smo glede na preteklo leto zmanjšali za 3,9 %. Približno polovico je porabimo za hlajenje prek različnih toplotnih prenosnikov, zlasti v proizvodnji učinkovin, preostanek pa za pripravo tehnoloških vod za potrebe energetike in proizvodnje. V letu 2022 smo 6955 m3 oziroma 4,3 % rečne vode za hladilne sisteme nadomestili z deževnico, kar je 1,3 % več kot leto prej.
GRI 303-3, 303-5
| 685 | 785 | 938 | 817 | 785 | 656 | 614 | 685 | 644 | 676 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kot glavne vire energije uporabljamo:
Z električno energijo se oskrbujemo iz javnega elektroenergetskega omrežja, z lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov (sončna elektrarna) ter iz soproizvodnje toplotne in električne energije na zemeljski plin.
Strategija upravljanja energije (SUE) je del Krkinega integriranega sistema vodenja. Oblikovana je po smernicah standarda Sistem upravljanja z energijo ISO 50001. Integrirana je v strategijo podjetja in obsega različne aktivnosti in ukrepe za doseganje stroškovnih in okoljskih ciljev. Za periodično prepoznavanje energetskih vidikov skrbi KSOV, ki pri tem upošteva okoljski standard ISO 14001 ter interne pravilnike in politike. Tako celovito obvladujemo procese in jih stalno nadgrajujemo v skladu s smernicami trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva, kar zagotavlja visoko raven varovanja okolja.
V SUE so neposredno vključeni:
Ključno informacijsko orodje za podporo sistemu upravljanja energije je energetski nadzorni informacijski sistem, ki dopolnjuje sistem računalniškega nadzora in vodenja. V letu 2022 smo ga začeli posodabljati na najnovejšo verzijo, ki vključuje tudi strojno učenje (machine learning). Več o tem je v podpoglavju Projekti za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Pri izračunu povprečne enostavne vračilne dobe upoštevamo samo ukrepe, ki smo jih izvedli izključno zaradi ekonomske upravičenosti. V letu 2022 so se enostavne vračilne dobe projektov v primerjavi z zadnjim 5-letnim obdobjem občutno skrajšale.
72 GRI 3-3
Specifično rabo energije prikazujemo kot porabo energije glede na proizvajalne stroške in fizični obseg proizvodnje. S številnimi dejavnostmi na področju učinkovite rabe energije, energetsko učinkovitega investiranja in vzdrževanja smo v letu 2022 specifično rabo energije glede na proizvajalne stroške zmanjšali, in sicer za 10 % glede na leto 2021.
S številnimi dejavnostmi na področju učinkovite rabe energije, energetsko učinkovitega investiranja in vzdrževanja smo v letu 2022 specifično rabo energije glede na obseg proizvodnje zmanjšali, in sicer za 2 % glede na leto 2021.
| 0 | 500 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | ||
| v letih | v MWh, | v tisoč EUR | povprečni letni prihranek izvedenih ukrepov (v MWh) | skupna investicija izvedenih ukrepov (v tisoč EUR) | povprečna enostavna vračilna doba izvedenih ukrepov (v letih) |
| 1,80 | 1,60 | 1,55 | 1,55 | 1,41 | 1,88 | 1,66 | 1,62 | 1,62 | 1,52 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0,0 | 0,2 | 0,4 | 0,6 | 0,8 | 1,0 | 1,2 | 1,4 | 1,6 | 1,8 | 2,0 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | ||||||
| v MJ/EUR proizvajalnih stroškov | specifična raba energije glede na proizvajalne stroške – LHV | specifična raba energije glede na proizvajalne stroške – HHV | ||||||||
| 83 | 79 | 75 | 75 | 72 | 87 | 83 | 78 | 78 | 77 | |
| 0 | 10 | 20 | 30 | 40 | 50 | 60 |
Posebno pozornost posvečamo energetski učinkovitosti, kar se kaže v nenehnem izboljševanju specifične rabe energije. Z izboljšavami, ki so rezultat večletnih sistematičnih aktivnosti in investicij, povprečno prihranimo več kot 50 GWh električne energije in zemeljskega plina oziroma 17.000 ton emisij ekvivalenta CO2 na leto. Z vsemi projekti za izboljšanje energetske učinkovitosti smo v letu 2022 prihranili 2360 MWh in s tem proizvedli 320 ton manj emisij ekvivalenta CO2.
Končali smo vpeljavo novega sistema reverzibilne termične oksidacije, v katerem smo prvič izrabili stransko toploto dimnih plinov, kar se je pokazalo kot primerno. Ocenjujemo, da bomo z dodatnim sistemom prihranili 1500 MWh zemeljskega plina.
Začeli smo nadgradnjo energetskega nadzornega informacijskega sistema, ki bo omogočila še naprednejše analize in natančnejše spremljanje uresničevanja okoljskih ciljev. Med ključnimi vidiki nadgradnje je vpeljava strojnega učenja v energetske procese. Z napredno tehnološko rešitvijo bomo lažje nadzorovali učinkovitost proizvodnje in procesov ter porabo energetskih in drugih medijev v velikem sistemu, v katerem je 2000 merilnih mest. Pridobili bomo tudi nov vpogled v energetsko učinkovitost posameznih procesov in se hitreje odzvali na nepričakovane spremembe.
Toploto, ki nastaja kot stranski produkt različnih procesov (npr. iz kompresorske postaje, dimnih plinov parnih kotlov in različnih odpadkov parnega sistema, kondenzacijsko toploto hladilnih agregatov ter iz soproizvodnje toplote in električne energije), izrabljamo za pripravo ogrevne vode. S tem porabo zemeljskega plina za pripravo toplote zmanjšamo kar za 54 % (24 GWh). Do nepredvidene okvare je prišlo na sistemu soproizvodnje toplote in električne energije, zaradi česar se je povečal odjem električne energije iz elektroenergetskega omrežja, delež koristne izrabe stranske toplote pa se je zmanjšal.
Pripravili smo interno strategijo prehoda na svetilke LED v skupini Krka. Svetilke FLUO smo delno ali v celoti zamenjali s svetilkami LED. V Ločni smo s posodobitvijo izboljšali osvetljenost prostorov in delovnih površin. Na letni ravni bomo s tem prihranili 300 MWh električne energije.
Slovenija spada med države z največjo biotsko raznovrstnostjo v EU. Na prostoru, ki obsega samo 0,004 % površine Zemlje, živi več kot 1 % vseh znanih živečih vrst in več kot 2 % kopenskih. Na vseh Krkinih proizvodnih lokacijah spremljamo in upoštevamo vse smernice in zahteve evropske in nacionalne zakonodaje s tega področja ter zagotavljamo ekološko, biotsko in krajinsko ohranjanje naravnega bogastva.
Na internih izobraževanjih zaposlene ozaveščamo o pomenu biotske raznovrstnosti. Pri obstoječih objektih in pri gradnji novih upoštevamo najstrožje okoljevarstvene zahteve. V Sloveniji še ni sistematičnega ovrednotenja z vidika biotske raznovrstnosti vodotokov kot ekosistemov, zato v Krki spremljamo publikacije in poročila, ki jih izdajajo ARSO, Zavod RS za varstvo narave, Statistični urad RS in druge strokovne ustanove.
Območje reke Krke je ekološko pomembno območje (EPO) in del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, saj je pomemben prostor številnih vodnih in obvodnih rastlinskih in živalskih vrst, zlasti rib, dvoživk in ptic. EPO je po Zakonu o ohranjanju narave območje, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, Natura 2000 pa je družbena zaveza, da bomo varovali naravno dediščino slovenskega in evropskega pomena. Obveznosti so zelo jasno opredeljene z Direktivo o pticah in Direktivo o habitatih. Na območju reke Krke so ogrožene vrste ribe bolen, sulec in platnica, školjka navadni škržek, človeška ribica, bober in vidra. Zajem rečne vode in izpust očiščenih odpadnih vod iz naše čistilne naprave ne ogrožata pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter pogojev, ki biotop povezuje.
V letu 2022 smo organizirali več kot 11.000 prevozov končnih izdelkov, surovin in embalaže. Z lastnimi vozili smo prevozili več kot 2,1 milijona kilometrov in porabili 585.000 litrov goriva. Nadaljevali smo posodabljanje voznega parka in izobraževanje voznikov.
Za dostavo blaga s cestnim prevozom uporabljamo najsodobnejša vozila z ekološko ustreznimi motorji. Za bolj oddaljene trge večinoma uporabljamo ladijski in letalski prevoz. Prevoze organiziramo prek svojega transportnega oddelka z lastnimi vozili in prek pogodbenih prevoznikov. Večino svojih izdelkov dostavljamo na evropske in azijske trge. Za zagotavljanje nemotene oskrbe z zdravili smo nadaljevali cestne prevoze na relaciji Šanghaj–Novo mesto, ki so se pokazali kot dobra alternativa letalskim prevozom. Kljub dodatnim omejitvam v tranzitnih državah in izzivom v letalskem in ladijskem prometu smo uspešno opravili vse prevoze. Proti koncu leta, ko so razmere dopuščale, smo se preusmerili na ladijski prevoz.
Podrobno in redno spremljamo ter izpolnjujemo zahteve zakonodaje s področja prevoza zdravil ter skrbimo, da so z njimi in drugimi posebnostmi seznanjeni tudi vsi pogodbeni prevozniki in njihovi vozniki. Državni organi, pristojni za nadzor prevoza, v preteklem letu niso ugotovili zakonodajnih kršitev.
Pogodbene prevoznike skrbno izbiramo in tudi pri njih spodbujamo uporabo sodobnih vozil, ki ustrezajo najvišjim okoljskim standardom. V voznem parku imajo tudi vozila na utekočinjeni zemeljski plin.
Krkin vozni park sestavlja 19 vozil. V letu 2022 smo ga posodobili s tremi novimi vozili s prikolico, naročili pa smo še tri vlačilce s polpriklopniki, ki bodo dobavljeni v prvi polovici leta 2023. Vsa vozila izpolnjujejo predpisane zahteve za voznike in so varnostno in okoljsko izpopolnjena. Nova vozila imajo vgrajene najsodobnejše pripomočke (npr. radarski tempomat, zaviranje v sili, spremljanje konfiguracije terena, opozarjanje na mrtvi kot), ki še dodatno prispevajo k večji prometni varnosti. V avtoparku imamo 14 električnih osebnih vozil in dve hibridni. V skladu s strategijo nabave električnih vozil načrtujemo, da bomo do leta 2025 najmanj 20 izrabljenih vozil na dizelski in bencinski pogon zamenjali z električnimi.
Na dveh lokacijah imamo 8 polnilnic za električna vozila. Kadar je mogoče, službene poti nadomeščamo s tele- in videokonferencami ter tako še dodatno prispevamo k zmanjševanju porabe goriva in emisij v zrak.
Že sedmo leto zapored smo se z akcijo Krkin dan brez avtomobila pridružili dejavnostim ob evropskemu tednu mobilnosti. V letu 2022 je sodelovalo že 11 Krkinih odvisnih družb. Trajnostni način prihoda na delo za številne krkaše postaja navada.
V Krki v Sloveniji je 40 % zaposlenih od službe oddaljenih več kot 40 kilometrov. Vse več se jih na delo pripelje s skupnimi prevozi, s čimer prispevajo k manjši obremenitvi okolja, večji prometni varnosti in boljši kakovosti zraka. Zelena mobilnost mora biti tudi varna, zato zaposlene redno ozaveščamo o priporočilih in ukrepih za varovanje zdravja in varnost tudi na poti na delo. Da bi čim več zaposlenih na delo prihajalo s kolesi, smo na vseh svojih lokacijah v Sloveniji uredili parkirna mesta za kolesa. V Ločni, kjer je 50 parkirnih mest, bomo v letu 2023 postavili novo kolesarnico. S tem bomo prostor za kolesa povečali za več kot 40 %, zagotovili pa bomo tudi večjo varnost parkiranih koles. Uporabo alternativnih in za okolje manj škodljivih načinov prihoda na delo spodbujamo tudi v okviru Mobilnostnega načrta Krke.
Za celovito in učinkovito čiščenje odpadnih vod uporabljamo vrsto fizikalnih, kemijskih in bioloških postopkov, s katerimi iz odpadnih vod odstranjujemo različne vrste onesnaževal. Delujemo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, katere zahteve so zajete v okoljevarstvenih dovoljenjih (OVD) za posamezno proizvodno lokacijo. Monitoring odpadnih vod na vseh lokacijah opravlja pooblaščeni zunanji izvajalec, pogostost in obseg sta določena v posameznih OVD.
Ugotovitve študij kažejo, da je delež farmacevtskih učinkovin, ki prehajajo v vode iz farmacevtske proizvodnje, majhen v primerjavi z deležem, ki ga povzročijo končni uporabniki. Kljub temu smo dobro obvladovano področje čiščenja odpadnih vod še nadgradili z ocenami nevarnosti posameznih učinkovin in snovi za vodno okolje, ki so del širše ocene tveganja (risk assessment). Na podlagi izračunane nevarnosti, ki temelji na fizikalno-kemijskih, ekotoksikoloških in toksikoloških podatkih za posamezno učinkovino ter podatkih o znanem vodnem okolju, opredelimo načine ravnanja z odpadnimi vodami, dodatne ukrepe, če so potrebni, in način ravnanja z odpadki. Izračune redno spremljamo in posodabljamo, pri ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki pa upoštevamo tudi rezultate novih raziskav ter druge strokovne in verodostojne informacije. Za nekatere farmacevtske učinkovine, ki predstavljajo večje tveganje za okolje, smo s pomočjo zunanjih partnerjev razvili zahtevne analizne metode, s katerimi spremljamo vsebnost ostankov učinkovine v odpadnih vodah.
Količino in onesnaženost industrijskih odpadnih vod zmanjšujemo v vseh fazah proizvodnega procesa. Že pri razvoju izdelka upoštevamo zahteve OVD in zakonodaje ter izbiramo tehnologije z najmanjšo možno porabo vode. V proizvodnji uporabljamo sodobne tehnologije priprave vod, zaprte hladilne sisteme in druge načine varčevanja z vodo. Kjer je mogoče, uporabimo za vode manj škodljive surovine in pomožne materiale. V postopkih pranja v proizvodnji količine detergentov zmanjšujemo na najnižjo možno raven. Na vseh proizvodnih lokacijah zagotavljamo čiščenje odpadnih vod in doseganje zakonsko določenih parametrov iztokov pred izpustom v površinske vode. Odpadne vode v Ločni čistimo na lastni sodobni industrijski čistilni napravi, ki izpolnjuje zahteve, določene na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij na tem področju. Odpadne vode v dislociranih obratih čistimo na sodobnih skupnih komunalnih čistilnih napravah.
odpadnih vod, kar je 11.730 m3 več kot leto prej. Dosegli smo 92,6-odstotno odstranitev organskega onesnaženja, izraženega s parametrom KPK (kemijska potreba po kisiku), in 99-odstotno odstranitev organskega onesnaženja, izraženega s parametrom BPK5 (biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh). Hladilnih odpadnih vod je bilo 422.761 m3, kar je 16.454 m3 več kot leta 2021.
V obratu Bršljin nastajajo industrijske in komunalne odpadne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na skupni komunalni čistilni napravi v Novem mestu. V letu 2022 je bila skupna količina odpadnih vod 22.092 m3.
V obratu Šentjernej nastajajo industrijske in komunalne odpadne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na skupni komunalni čistilni napravi v Šentjerneju. V letu 2022 je bila skupna količina odpadnih vod 16.250 m3.
V obratu Ljutomer nastajajo industrijske, komunalne in hladilne odpadne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na skupni komunalni čistilni napravi v Ljutomeru. V letu 2022 je bila skupna količina odpadnih vod 22.057 m3.
V obratu Krško nastajajo industrijske, komunalne in odpadne vode iz energetske oskrbe, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na čistilni napravi Vipap v Krškem. V letu 2022 je bila skupna količina odpadnih vod 30.411 m3. Na tej lokaciji načrtujemo gradnjo lastne čistilne naprave, za katero smo že pripravili projektno dokumentacijo. Projekt je v fazi potrditve pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja, ki je pogoj za začetek gradnje.
Skupna količina enot obremenitve (EO) se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 213 EO oziroma 13,5 %, kar pripisujemo večjemu obsegu proizvodnje in s tem večji obremenjenosti odpadnih vod, ki smo jih odvedli na čistilne naprave.
Skupne EO predstavljajo predpisani matematični izračun onesnaženja na vseh iztokih odpadnih vod (Ločna, Šentjernej, Bršljin, Ljutomer, Krško). Pri izračunu upoštevamo letni pretok odpadnih vod, organsko onesnaženje, obremenitve z dušikom, fosforjem in neraztopljenimi snovmi ter učinek čiščenja čistilne naprave.
Z odpadki ravnamo v skladu z načrtom gospodarjenja z odpadki in navodili, ki vključujejo zakonske zahteve, tehnične in organizacijske ukrepe ter cilje na področju ravnanja z odpadki. Zakonsko predpisano proizvajalčevo razširjeno odgovornost vključujemo v skupne načrte ravnanja z odpadnimi zdravili in odpadno embalažo. Zagotavljamo zbiranje in ustrezno predelavo embalaže ter varno odstranitev izdelkov, ki jih končni uporabniki ne uporabijo.
Upoštevamo zakonsko predpisano hierarhijo ravnanja z odpadki in zavezo okoljskega standarda ISO 14001:2015 za trajno zmanjševanje vplivov na okolje. Naša prioriteta je preprečevanje nastajanja odpadkov, kar zagotavljamo z:
V letu 2022 smo z optimizacijo navodil za uporabo izdelkov porabo papirja zmanjšali za 9 ton, s čimer smo emisije zmanjšali za 2,6 tone ekvivalenta CO2. Neprestano optimiziramo tudi dimenzije embalaže in gramaturo embalažnih materialov ter tako zmanjšujemo nabavne stroške in količino odpadne embalaže. Z našim večjim dobaviteljem smo v letu 2022 vzpostavili sistem vračljive embalaže. Tako bomo 42 ton embalaže, ki bi sicer postala odpadek, po načelih krožnega gospodarstva predali v ponovno uporabo in emisije zmanjšali za 111 ton ekvivalenta CO2.
Obravnavamo jih kot pomemben vir surovin in energije, zato jih zbiramo ločeno že na mestu, kjer nastanejo, in jih pripravljamo za ponovno uporabo. Tudi s tem prispevamo k načelom krožnega gospodarstva. Vzpostavili smo sistem ločenega zbiranja posameznih vrst odpadkov, v katerega so vključeni vsi zaposleni. Uporabljamo sodobno opremo za ločeno zbiranje, stiskanje in prevoz odpadkov. V letu 2022 smo zbrali 492 ton kompozitnih materialov iz aluminija in plastike, iz katerih je pooblaščeni predelovalec pridobil 206 ton aluminija in 255 ton plastike, ki jih je kot surovino predal v predelavo. V predelavo smo predali 108 ton odpadkov organskega izvora, ki so bili predelani v obnovljivi vir energije, s čimer smo emisije zmanjšali skoraj za 1 tono ekvivalenta CO2.
GRI 3-3, 306-1, 306-2, SDG 12
| Letno poročilo 2022 – Trajnostni razvoj | |
|---|---|
| 2018 | 1286 |
| 2019 | 1737 |
| 2020 | 1241 |
| 2021 | 1371 |
| 2022 | 1584 |
| 0 | 200 |
| 400 | 600 |
| 800 | 1000 |
| 1200 | 1400 |
| 1600 | 1800 |
V primerjavi z letom 2021 smo količino odpadkov, odloženih na odlagališče, kljub povečanemu obsegu proizvodnje zmanjšali za 13 % (98 ton), delež odpadkov, predanih v reciklažo, pa smo povečali za 6 % (151 ton). Tudi v letu 2022 so se v Sloveniji nadaljevala tveganja, povezana s prevzemom in odstranjevanjem nekaterih vrst odpadkov. Za njihovo obvladovanje smo razpršili tokove ravnanja z odpadki ter poslovno sodelovanje razširili na več slovenskih in tujih zbiralcev in odstranjevalcev teh odpadkov.
Dobre rezultate lahko dosegamo le z odgovornim delom vseh, zato je pomemben del naših aktivnosti tudi redno izobraževanje zaposlenih o ravnanju z odpadki.
| Odpadki, predani v reciklažo | 79 |
|---|---|
| Odpadki, predani v biološko obdelavo in predelavo | 80 |
GRI 306-4
| v tonah | |
|---|---|
| 2018 | 1187 |
| 2019 | 1308 |
| 2020 | 1618 |
| 2021 | 1231 |
| 2022 | 1447 |
| 0 | 200 |
Odpadki, predani v sežig
Majhne emisije hrupa zagotavljamo z ustrezno opremo, namestitvijo opreme v zaprte prostore, protihrupnimi zaščitami, električnim napajanjem agregatov za hlajenje tovornih vozil in njihovo premestitvijo v notranjost proizvodnega območja. Meritve v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, izvajamo vsaka tri leta in ob vsaki večji spremembi, ki bi lahko povzročila povečanje hrupa. Rezultati monitoringov hrupa, ki so jih pooblaščeni zunanji izvajalci v Krki opravili v letu 2022, dokazujejo uspešnost ukrepov in skladnost ravni hrupa z zakonodajo. Prejeli smo eno pritožbo glede hrupa na lokaciji v Ljubljani, o čemer poročamo v podpoglavju Okoljska skladnost.
Učinkovito zmanjševanje emisij v zrak spada med naše prednostne naloge za varovanje okolja in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb. Upoštevamo ukrepe EU za uresničevanje zelenega dogovora, zakonske zahteve in stroge zahteve.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 400 | 600 | 800 | 1000 | 1200 |
| 1400 | 1600 | 1800 | 2018 | 2019 |
| 2020 | 2021 | 2021 |
| Odpadki, odloženi na odlagališče | Odpadki, predani v sežig |
|---|---|
| 81 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 5491 | 6047 | 7329 | 6480 | 6786 |
za preprečevanje navzkrižne kontaminacije v farmacevtski industriji. Emisije zmanjšujemo s čistilnimi napravami na vseh izpustih, ki so potencialni vir onesnaževanja. Z učinkovitimi odpraševalnimi sistemi, filtri, vodnimi pralniki, kondenzacijskimi kolonami in napravami za termično oksidacijo odpadnih plinov emisije zmanjšujemo pod zakonsko določene mejne vrednosti oziroma do ravni, ki nam jo omogoča najboljša razpoložljiva tehnika.
Organske snovi v odpadnem zraku čistimo na sodobnih napravah za termično oksidacijo. V letu 2022 smo v Ločni zagnali že četrto tovrstno napravo. V Krškem smo napravo za termično oksidacijo zamenjali s sodobnejšo in zmogljivejšo ter v proizvodnji nadgradili razvod za zbiranje odpadnega zraka.
V Sloveniji je velika težava občasna čezmerna onesnaženost zraka z delci PM10 in nekaterimi drugimi onesnaževali (z delci PM2,5, dušikovim dioksidom, ozonom, benzo(a)pirenom), ki povzročajo številne zdravstvene težave. V Krki z absolutno filtracijo zraka na vseh prašnih izpustih v zrak zagotavljamo več kot 99,7-odstotno odstranitev vseh prašnih delcev.
V letu 2022 smo prvič pripravili izračun ogljičnega odtisa za skupino Krka v obsegu 1 (Scope 1) in obsegu 2 (Scope 2) po protokolu o toplogrednih plinih (Greenhouse Gas Protocol, GHG) za obdobje od 1. januarja 2019 do vključno 31. decembra 2021.
V letih 2019 in 2020 so največji delež emisij toplogrednih plinov (TGP) (53,4 % v letu 2019 in 53,1 % v letu 2020) predstavljale posredne emisije zaradi odjema električne energije iz elektroenergetskega omrežja. Sledile so emisije TGP, ki nastanejo pri zgorevanju goriv v stacionarnih napravah v lasti skupine Krka (31,7 % v letu 2019 in 34,4 % v letu 2020). Tretji najpomembnejši vir emisij TGP je zgorevanje goriv v prevoznih sredstvih (tovornjakih, kombijih, osebnih vozilih) v lasti skupine Krka (12,9 % v letu 2019 in 9,8 % v letu 2020). V letu 2021 smo občutno zmanjšali skupne emisije TGP, predvsem na račun obsega 2. To je posledica prehoda na brezogljični vir električne energije v letu 2021, s čimer smo letne emisije ekvivalenta CO2 v povprečju zmanjšali za 45.000 ton. Glavnino emisij ekvivalenta CO2 v letu 2022 so predstavljale neposredne (obseg 1) emisije iz zgorevanja goriv in izpusti ozonu škodljivih snovi iz hladilnih naprav. Te so bile kljub povečani proizvodnji 9 % manjše kot v letu 2021.
Od leta 2021 vse porabnike električne energije v Krki v Sloveniji oskrbujemo izključno z električno energijo iz brezogljičnih virov. Še naprej želimo zmanjševati skupne emisije CO2 v zrak (obseg 1 in obseg 2 po GHG) ter tako zagotavljati čim večjo ogljično nevtralnost naših procesov.
Lokacija Ločna je vključena v trgovanje z emisijskimi kuponi CO2, zato moramo v skladu z zakonodajo o emisijah o tem poročati Ministrstvu RS za okolje in prostor.
V letu 2022 smo na ravni skupine Krka v zrak izpustili 49 % manj emisij CO2 kot v referenčnem letu 2019. Glede na leto 2021 smo emisije obsega 1 zmanjšali za 11 % po GHG, emisije obsega 2 pa za 2 %.
Zaradi izjemnih razmer na energetskih trgih in potrebe EU po zapolnitvi plinskih skladišč pred začetkom zime v letu 2022 smo v skupini Krka pristopili k zmanjšanju odjema zemeljskega plina. To smo storili na lokacijah, kjer smo imeli možnost prehoda na alternativno gorivo. S tem smo bistveno zmanjšali odjem zemeljskega plina ter tako neposredno prispevali k priporočilu EU o načrtnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina. To se odraža v občutno večji porabi ekstra lahkega kurilnega olja, posledično pa tudi v večjih emisijah SO2 in NOx v zrak.
83 GRI 305-1, 305-2
84 GRI 305-5
Ogljični odtis skupine Krka v obdobju 2019–2022 glede na prihodke, število zaposlenih in obseg proizvodnje
| leto | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Ogljični odtis | 0,042 | 0,051 | 0,089 | 0,096 |
| leto | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Ogljični odtis | 6,28 | 6,90 | 11,78 | 12,48 |
| leto | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Ogljični odtis | 4326,5 | 4930,9 | 8304,1 | 9428,4 |
| leto | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| emisije TGP v zrak v t ekv. CO2 | 66.225 | 63.672 | 64.192 | 57.059 |
| obseg 1 | 77.067 | 73.345 | 15.688 | 15.625 |
Za zmanjševanje emisij CO2 in doseganje podnebno nevtralne EU do leta 2050 smo na podlagi izračuna ogljičnega odtisa v obsegu 1 in 2 pripravili akcijski načrt skupine Krka za zmanjševanje emisij TGP do let 2025, 2030 in 2050.
GRI 305-4
Do leta 2050 je cilj skupine Krka razogljičiti sektor prevozov in transporta ter postati ogljično nevtralno podjetje glede oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom. Akcijski načrt za zmanjšanje skupnega ogljičnega odtisa bomo prilagajali razvoju novih tehnologij in virov energije (OVE, vodik idr.).
V Krki redno spremljamo zakonodajo s tega področja in izvajamo zahtevane meritve. Elektromagnetno sevanje je sicer sestavni del naravnega in življenjskega okolja, z elektrifikacijo pa se je pojavilo elektromagnetno sevanje tehničnega izvora in velikih jakosti, ki opazno učinkuje tudi na organizme.
Na lokaciji v Ločni smo prepoznali vire visoko- in nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja pri:
Rezultati prvih meritev in monitoringov dokazujejo, da so obremenitve sevanj na prepoznanih virih pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. Na ostalih Krkinih proizvodnih in poslovnih lokacijah v Sloveniji ni baznih postaj za mobilno telefonijo, zato so energetsko manj intenzivne.
Na Krkinih proizvodnih in poslovnih lokacijah v Sloveniji z zunanjo razsvetljavo osvetljujemo parkirne, prometne (notranje ceste in peš poti), transportne in skladiščne površine. Vir svetlobe so tudi svetlobni napisi in oglasne površine. Zunanja razsvetljava ter svetlobni napisi in panoji se vklopijo prek astronomske ure. Na večjih lokacijah izvajamo ločene meritve porabe električne energije za zunanjo razsvetljavo.
Zavedamo se pomena svetlobnega onesnaževanja, zato smo pred sedmimi leti odgovorno pristopili k posodabljanju zunanje razsvetljave in v tem času bistveno zmanjšali skupno nazivno električno moč. Skupna nazivna električna moč za vse lokacije v Sloveniji je leta 2022 znašala 25 kW, kar je 17 % manj, kot je leta 2014 znašala samo na lokaciji v Ločni.
Zmanjšanje ogljičnega odtisa za 71 % do leta 2030 glede na izhodiščno leto 2019
| Skupne emisije TGP | znašajo | 143.312 t ekv. CO2 |
|---|---|---|
| Skupne emisije TGP | znašajo | 72.686 t ekv. CO2 |
| Zmanjšanje skupnih emisij TGP | za | 1.290 t ekv. CO2 |
| Zmanjšanje skupnih emisij TGP | za | 11.270 t ekv. CO2 |
| 2019 | 2022 |
Usmeritve in dobre prakse na področju varovanja okolja s stalnim sodelovanjem, izmenjavo informacij in investiranjem prenašamo v vse odvisne družbe. Pri tem dosledno upoštevamo zahteve lokalnih zakonodaj. Vzpostavili smo učinkovite sisteme ločenega zbiranja odpadkov, ki jih predajamo samo preverjenim pooblaščenim zbiralcem.
V obratu v Jastrebarskem na Hrvaškem odpadne vode iz proizvodnje visokoaktivnih učinkovin čistimo na lastni čistilni napravi z naprednim oksidacijskim postopkom, s katerim dosežemo 99,9-odstotno razgradnjo učinkovin. V družbi Krka-Rus v Ruski federaciji odpadne vode prečiščujemo na lastni membranski biološki čistilni napravi, ki jo bomo v letu 2023 posodobili. Odpadne vode iz drugih obratov in odvisnih družb odvajamo na sodobne skupne komunalne čistilne naprave.
Na vire emisij prašnih delcev vgrajujemo visokoučinkovite absolutne filtracijske naprave. V odvisne družbe prenašamo tudi dobre prakse pri racionalni rabi energije in vode. V preteklem letu smo v odvisni družbi Terme Krka opravili podroben energetski pregled, na podlagi katerega smo določili potencial prihrankov v višini 1579 MWh, kar predstavlja skupno letno zmanjšanje emisij za 599 ton ekvivalenta CO2. Povprečna enostavna vračilna doba predlaganih investicij je le 3 leta.
K dobrim okoljevarstvenim rezultatom prispevajo vsi zaposleni, zato jih nenehno spodbujamo k nadgradnji znanja in ozaveščenemu ravnanju z okoljem. Z interno komunikacijsko kampanjo Vaša skrb za okolje šteje jih spodbujamo k varčevanju z energijo, vodo in papirjem ter k ločevanju odpadkov.
Vsebine o odgovornem okoljskem ravnanju smo vključili v program uvajalnega seminarja za novozaposlene in v programe za pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije. V Krkin katalog izobraževalnih programov smo poleg vsebin, povezanih z odpadki, odpadnimi vodami, hrupom, emisijami v zrak in svetlobnim onesnaževanjem, umestili vsebine o celovitem upravljanju okolja ter trajnostne teme, povezane z okoljem. Leta 2022 se je izobraževanj, povezanih z okoljem, udeležil 2801 zaposleni v Krki v Sloveniji. Namensko izobraževanje smo pripravili za 74 strokovnjakov iz farmacevtskega razvoja, saj lahko največje učinke dosežemo prav pri razvoju izdelka in izbiri surovin, ki manj obremenjujejo okolje, ter v proizvodnji.
Vse s to temo povezane vsebine smo zaradi pandemije prenesli na elektronske medije. Po novem bodo v izobraževanje o varstvu okolja in trajnostnem razvoju vključeni tudi zaposleni v tujini. V letu 2022 smo zanje pripravili različne elektronske jezikovne različice vsebin.
Javnost s svojimi dejavnostmi za varovanje okolja seznanjamo z objavami v medijih ter na seminarjih, posvetovanjih in okroglih mizah. Dejavno se vključujemo v pripravo okoljske zakonodaje ter smo soustanovitelji in dejavni člani Sekcije za okolje in energijo pri Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine. Sodelujemo tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami doma in v tujini.
Družbeno in okoljsko odgovorno ravnanje vključuje tudi kakovostne odnose z deležniki v lokalnem okolju, še posebno z najbližjimi sosedi, na katere s svojim delovanjem najbolj vplivamo. Dobri odnosi z njimi so rezultat stalnega in odprtega dialoga. Tradicionalno vsako drugo leto organiziramo srečanje, na katerem jih seznanimo z dejavnostmi, rezultati in načrti, povezanimi z varstvom okolja. Njihova mnenja in pridobljene informacije upoštevamo pri načrtovanju okoljskih ciljev in programov. Zadnje takšno srečanje je bilo leta 2019. V letu 2021 ga zaradi pandemije covida-19 nismo mogli organizirati, zato smo pripravili informacijski snopič Utrip okolja. Naslednje srečanje načrtujemo v letu 2023.
Skupina Krka je poročala v skladu s standardi GRI (Global Reporting Initiative) za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
| GRI 1 v uporabi | GRI 1 – Osnova 2021 |
|---|---|
| Relevantni sektorski standardi | Med pripravo poročila še ni bilo relevantnih sektorskih standardov. |
| Standard | GRI | Opis razkritij | Stran | Poglavje | Opuščene zahteve in pojasnila |
|---|---|---|---|---|---|
| GRI 2 – Splošna razkritja 2021 | Organizacija in njene prakse poročanja | 2-1 | Podatki o organizaciji |
Za zunanjo preveritev poročanja po standardu GRI se še nismo odločili.
Ne poročamo o 2-7-b-iii, ker za skupino Krka ni relevantno.
Objavljeno je na spletnih straneh družbe Krka.
Objavljeno je na spletnih straneh družbe Krka.
Objavljeno je na spletnih straneh družbe Krka.
| 27–28 | 30 | 50 | 158 |
|---|---|---|---|
| 28 | 30 | 158 |
|---|---|---|
158
28
| 135 | 159 |
|---|---|
30
| 81 | 141 | 153 |
|---|---|---|
144
Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost
Pomembnejši podatki o poslovanju skupine Krka
Obveznosti iz pokojninskega načrta
Razvoj in vpliv pomembnejših infrastrukturnih vlaganj in storitev, ki jih podpira organizacija
Pomembnejši posredni ekonomski vplivi
Delež nabavljenega blaga pri lokalnih dobaviteljih
28
Ne poročamo o številu ur.
28
Poročamo o številu prijavljenih sumov nepravilnosti.
28
221
31
31
31
31
84
Poročamo o efektivni davčni stopnji.
161
8
Poročamo o številu presoj po vseh merilih.
Poročamo o deležu zaposlenih, ki so izkoristili porodniški in starševski dopust.
| GRI 403 – Varnost in zdravje pri delu 2018 | 3-3 | Obvladovanje bistvenih tem | 148–151 | |
|---|---|---|---|---|
| 403-1 | Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu | 148–151 | ||
| 403-2 | Proces identificiranja nevarnosti, povezanih z delom | 148–151 | ||
| 403-3 | Storitve medicine dela | 148–151 | ||
| 403-4 | Zastopanost zaposlenih v razvoju, implementaciji in evalvaciji sistema varnosti in zdravja pri delu | 148–151 | ||
| 403-5 | Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu | 148–151 | ||
| 403-6 | Promocija zdravja | 148–151 | ||
| 403-7 | Preprečevanje in blažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, neposredno povezanih s storitvami in izdelki podjetja | 148–151 | ||
| 403-9 | Število in stopnja poškodb pri delu | 150 |
| GRI 404 – Izobraževanje 2016 | 3-3 | Obvladovanje bistvenih tem | 146 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| 404-1 | Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega, po spolu in po kategorijah zaposlenih | 147 | |||
| O kazalniku ne poročamo po spolu in kategoriji zaposlenih. | |||||
| 404-3 | Delež zaposlenih, ki so vključeni v redne preglede uspešnosti in razvoja poklicne kariere, po spolu | 146 |
| 405-1 | Struktura organov upravljanja in struktura zaposlenih po kategorijah (spol, starost, pripadniki manjšin, drugi relevantni kazalniki različnosti) | 32 | 34 | 144 |
|---|---|---|---|---|
| Sestava nadzornega sveta družbe Krka 31. 12. 2022 | ||||
| Sestava uprave družbe Krka 31. 12. 2022 | ||||
| Odgovornost do zaposlenih | ||||
| O strukturi zaposlenih poročamo po spolu in izobrazbi. |
| 406-1 | Število primerov diskriminacije in sprejeti ukrepi | 29 |
|---|---|---|
| 413-1 | Dejavnosti, pri katerih so bili skupaj z lokalno skupnostjo preverjeni potencialni negativni vplivi | 159 |
|---|---|---|
| 414-1 | Število dobaviteljev, ki so bili preverjeni po družbenih merilih | 128 |
|---|---|---|
Poročamo o številu presoj po vseh kriterijih.
| 415-1 | Vrednost prispevkov organizacije v politične namene | 29–30 |
|---|---|---|
| 416-2 | Število primerov neskladnosti z zakonodajo in prostovoljnimi kodeksi, ki se |
|---|---|
Računovodski del letnega poročila sestavljata dve vsebinsko zaokroženi poglavji. Prvo poglavje obsega konsolidirane računovodske izkaze s pojasnili skupine Krka, drugo poglavje pa računovodske izkaze s pojasnili Krke, d. d., Novo mesto (v nadaljevanju družba Krka). Po sklepu 11. skupščine delničarjev Krke, d. d., Novo mesto z dne 6. 7. 2006 so vsi izkazi pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe Krka in skupine Krka so sestavljeni v evrih in so zaokroženi na tisoč enot. So sestavni del Letnega poročila 2022, ki je objavljeno prek sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet, prek sistema ESPI na Varšavski borzi in na Krkinih spletnih straneh (http://www.krka.si/sl/za-vlagatelje/financna-porocila/).
Revizijska družba KPMG Slovenija, d. o. o. je revidirala vsak sklop izkazov posebej in pripravila dve ločeni poročili, ki sta vključeni vsako v svoje poglavje.
Uprava Krke, d. d., Novo mesto je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe Krka in skupine Krka ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe Krka in njenih odvisnih družb v letu 2022.
Uprava izjavlja:
Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe Krka in skupine Krka, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, kadarkoli preverijo poslovanje družbe. To lahko povzroči dodatne obveznosti za plačilo davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Novo mesto, 28. marec 2023
Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar
član uprave
dr. Vinko Zupančič
član uprave
David Bratož
član uprave
Milena Kastelic
članica uprave – delavska direktorica
v tisoč EUR
| Pojasnila | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | Indeks 2022/21 | |
| Sredstva | Nepremičnine, naprave in oprema | 779.336 | 773.657 | 101 |
| Neopredmetena sredstva | 102.550 | 104.301 |
| 13 | 77.539 | 40.300 |
|---|---|---|
| 14 | 110.770 | 108.883 |
|---|---|---|
| 15 | 53.770 | 46.883 |
|---|---|---|
| 1.060 | 1.028 | |
|---|---|---|
| 103 | 1.125.025 | 1.075.052 |
|---|---|---|
| 105 | 41 | 41 |
|---|---|---|
| 16 | 553.332 | 455.707 |
|---|---|---|
| 121 | 946 | 1.214 |
|---|---|---|
| 17 | 402.730 | 467.764 |
|---|---|---|
| 17 | 27.728 | 29.564 |
|---|---|---|
| 13 | 6.327 | 192.360 |
|---|---|---|
| 14 | 52.437 | 155.448 |
|---|---|---|
| 18 | 518.934 | 159.838 |
|---|---|---|
| 107 | 1.562.475 | 1.461.936 |
|---|---|---|
| 2.687.500 | 2.536.988 | 106 |
|---|---|---|
| Osnovni kapital | 19 | 54.732 | 54.732 | 100 |
|---|---|---|---|---|
| Lastne delnice | 19 | -124.566 | -114.541 | 109 |
| Rezerve | 19 | 192.204 | 145.077 | 132 |
| Zadržani dobički | 19 | 1.996.246 | 1.819.937 | 110 |
| Kapital, pripisan lastnikom kapitala v obvladujoči družbi, skupaj | 2.118.616 | 1.905.205 | 111 | |
| Neobvladujoči deleži v okviru kapitala | 19 | 19.893 | 13.880 | 143 |
| Kapital skupaj | 2.138.509 | 1.919.085 | 111 |
| Rezervacije | 21 | 107.235 | 126.153 | 85 |
|---|---|---|---|---|
| Odloženi prihodki | 22 | 6.048 | 6.875 | 88 |
| Poslovne obveznosti | 23 | 0 | 10.000 | 0 |
| Obveznosti iz najemov | 27 | 8.089 | 8.724 | 93 |
| Odložene obveznosti za davek | 15 | 10.758 | 10.922 | 98 |
| Nekratkoročne obveznosti skupaj |
| 2022 | 2021 | Indeks 2022/21 | |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 1.717.453 | 1.565.802 | 110 |
| - prihodki iz pogodb s kupci | 1.712.530 | 1.562.266 | 110 |
| - ostali prihodki od prodaje | 4.923 | 3.536 | 139 |
| Proizvajalni stroški prodanih proizvodov | -743.060 | -674.594 |
| 2022 | 2021 | ||
|---|---|---|---|
| Obveznosti iz najemov | 3.752 | 3.433 | |
| Obveznosti za davek od dobička | 28.194 | 7.023 | |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 157.710 | 124.730 | |
| Druge kratkoročne obveznosti | 86.368 | 190.032 | |
| Kratkoročne obveznosti skupaj | 416.861 | 455.229 | |
| Obveznosti skupaj | 548.991 | 617.903 | |
| Kapital in obveznosti skupaj | 2.687.500 | 2.536.988 |
| Bruto dobiček | 974.393 | 891.208 | |
|---|---|---|---|
| Drugi poslovni prihodki | 5 | 9.197 | 11.376 |
| Stroški prodajanja | -349.111 | -305.870 | |
| - od tega neto oslabitve in odpisi terjatev | -1.875 | -1.048 | |
| Stroški razvijanja | -162.580 | -154.559 | |
| Stroški splošnih dejavnosti | -90.688 | -87.367 | |
| Dobiček iz poslovanja | 381.211 | 354.788 | |
| Finančni prihodki | 9 | 57.668 | 19.711 |
| Finančni odhodki | 9 | -5.806 | -12.082 |
| Neto finančni izid | 51.862 | 7.629 | |
| Dobiček pred davkom | 433.073 | 362.417 | |
| Davek od dobička | 10 | -69.411 | -54.267 |
| Čisti dobiček | 363.662 | 308.150 | |
| Od tega: | - lastniki kapitala obvladujoče družbe | 363.296 | 309.214 |
| - neobvladujoči deleži | 366 | -1.064 |
| 2022 | 2021 | Indeks 2022/21 | ||
|---|---|---|---|---|
| Čisti dobiček | 363.662 | 308.150 | 118 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu | ||||
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida | Prevedbena rezerva | 11.850 | 14.503 | 82 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida | 11.850 | 14.503 | 82 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida | Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev | 128 | 5.441 | 2 |
| Preračun pozaposlitvenih zaslužkov | 26.099 | 6.759 | 386 | |
| Vpliv odloženih davkov | -3.417 | -1.622 | 211 | |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida | 22.810 | 10.578 | 216 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 34.660 | 25.081 | 138 | |
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 398.322 | 333.231 | 120 |
Popravljeni dobiček na delnico (v EUR)
20
11,69
9,92
118
| Osnovni kapital | Lastne delnice | Rezerve | Zadržani dobički | Kapital, pripisan lastnikom kapitala v obvladujoči družbi, skupaj | Neobvladujoči deleži v okviru kapitala | Kapital skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 54.732 | -114.541 | 114.541 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | -22.077 |
| -98.274 | 1.370.902 | 155.083 | 293.952 | 1.905.205 |
| 1.919.085 | Vnos čistega dobička | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 363.296 | 363.296 | 366 | 363.662 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 24.747 | 12.355 | 0 | -1.937 | 0 | 35.165 | -505 | 34.660 |
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 24.747 | 12.355 | 0 | -1.937 | 363.296 | 398.461 | -139 | 398.322 |
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu | Oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu skupščine | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 71.800 | -71.800 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 293.952 | -293.952 | 0 | 0 | 0 |
| - | - | - |
- | - | - | - | - | - | ------- | -------- | - | - | - |
| 0 | -10.025 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -10.025 | 0 | -10.025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 10.025 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -10.025 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -175.025 | 0 | -175.025 | 0 | -175.025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|
| --- | ||
| # Letno poročilo 2022 - Računovodsko poročilo |
| Osnovni kapital | Lastne delnice | Rezerve | Zadržani dobički | Kapital, pripisan lastnikom kapitala v obvladujoči družbi, skupaj | Neobvladujoči deleži v okviru kapitala | Kapital skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 6.152 | 6.152 | Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu, skupaj | 0 | -10.025 | 10.025 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 71.800 | 47.127 | -303.977 | -185.050 |
| 6.152 | -178.898 | Stanje 31. 12. 2022 | 54.732 | -124.566 | 124.566 | 105.897 |
| 14.990 | 30.000 | 2.670 | -85.919 | 1.442.702 | 200.273 | 353.271 |
| 2.118.616 | 19.893 | 2.138.509 |
| Vrsta rezerve | Stanje 1. 1. 2021 | Vnos čistega dobička | Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) |
|---|---|---|---|
| za lastne delnice | 54.732 | 0 | 0 |
| Kapitalske rezerve | -99.279 | 0 | 0 |
| Zakonske rezerve | 99.279 | 0 | 0 |
| Statutarne rezerve | 105.897 | 0 | 0 |
| Rezerva za pošteno vrednost | 14.990 | 0 | 0 |
| Prevedbena rezerva | 30.000 | 0 | 12.982 |
| Druge rezerve iz dobička | -35.059 | 0 | 13.238 |
| Preneseni dobiček | -111.512 | 0 | 0 |
| Dobiček v letu | 1.280.090 | 0 | -2.404 |
| Skupaj | 138.705 | 309.214 | 23.816 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 1.743.333 | -1.064 | 308.150 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 12.982 | 13.238 | 0 | -2.404 | 309.214 | 333.030 | 201 | 333.231 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 90.812 | -90.812 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 265.490 | -265.490 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | -15.262 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -15.262 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| -15.262 | 0 | 0 | 15.262 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| -15.262 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -155.896 |
| 0 | -155.896 | 0 | -155.896 | Vplačila neobvladujočega deleža | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5.200 |
| 5.200 | Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu, skupaj | 0 | -15.262 | 15.262 | 0 | 0 | 0 | 0 | 90.812 |
| 18.782 | -280.752 | -171.158 | 5.200 | -165.958 | Stanje 31. 12. 2021 | 54.732 | -114.541 | 114.541 | 105.897 |
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | Čisti dobiček | 363.662 | 308.150 |
| Prilagoditve za: | 188.618 | 198.711 | |
| - amortizacijo | 107.684 | 108.837 | |
| - neto tečajne razlike | -224 | 4.828 | |
| - neto odpise in popravke vrednosti zalog | 20.321 | 20.738 | |
| - neto oslabitve in odpise terjatev | 1.875 | 1.048 | |
| - prihodke od naložbenja | -15.817 | -5.699 | |
| - odhodke od naložbenja | 89 | 13.199 | |
| - prihodke od financiranja | 0 | -39 | |
| - odhodke za obresti in ostale finančne odhodke | 5.279 | 1.532 | |
| - davek od dobička | 69.411 | 54.267 | |
| Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev | 552.280 | 506.861 | |
| Sprememba stanja poslovnih terjatev | 63.898 | -84.752 | |
| Sprememba stanja zalog | 16 | -117.946 | |
| Sprememba stanja poslovnih obveznosti |
| Prejete obresti | 3.115 | 718 | |
|---|---|---|---|
| Prejete dividende | 631 | 668 | |
| Prejemki od odtujitve nepremičnin, naprav in opreme | 4.949 | 3.700 | |
| Nakup nepremičnin, naprav in opreme | 11 | ||
| -87.905 | -65.914 | ||
| Pridobitev neopredmetenih sredstev | 12 | ||
| -6.827 | -6.213 | ||
| Prejemki iz naslova odplačil danih nekratkoročnih posojil | 2.542 | 1.439 | |
| Izdatki iz naslova danih nekratkoročnih posojil | -42.690 | -26.674 | |
| Neto prejemki/izdatki iz naslova danih kratkoročnih posojil | 189.589 | -137.277 | |
| Prejemki od prodaje nekratkoročnih finančnih naložb | 4.950 | 24 | |
| Izdatki iz naslova pridobitev nekratkoročnih finančnih naložb | -32.970 | -92.138 | |
| Prejemki od prodaje kratkoročnih finančnih naložb | 153.804 | 102.292 | |
| Izdatki iz naslova pridobitev kratkoročnih finančnih naložb | -121.621 | -144.805 | |
| Prejemki iz naslova izvedenih finančnih instrumentov | 8.847 | 2.002 | |
| Izdatki iz naslova izvedenih finančnih instrumentov | 0 | -10.459 |
| Izdatki za dane obresti | -4.179 |
|---|---|
| Izdatki iz naslova najemov | -3.926 |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | -175.044 |
| Nakup lastnih delnic | -10.025 |
| Prejemki od vplačil deležev neobvladujočih lastnikov | 6.152 |
| Čisti denarni tok iz financiranja | -187.022 |
| Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 357.043 |
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta | 159.838 |
| Učinki sprememb menjalnih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike | 2.053 |
| Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 518.934 |
Pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Krka, d. d., Novo mesto je obvladujoča družba skupine Krka s sedežem na Šmarješki cesti 6, 8501 Novo mesto, Slovenija.
Družba je bila vpisana pri Okrožnem sodišču Novo mesto 13. 7. 1989, številka registracijskega vložka 1/00097/00.
Matična številka družbe je 5043611000.
Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. 12. 2022, se nanašajo na skupino Krka, ki jo sestavljajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe v Sloveniji in v tujini. Seznam odvisnih družb v skupini Krka je naveden v pojasnilu 31 – Družbe v skupini Krka.
Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in zdraviliško-turističnih storitev.
Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija, v skladu s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z dodatnimi določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Uprava družbe Krka je konsolidirane računovodske izkaze odobrila 28. marca 2023.
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 2 – Poštena vrednost.
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe Krka. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na tisoč enot.
Priprava računovodskih izkazov temelji tudi na določenih ocenah in predpostavkah uprave obvladujoče družbe, ki vplivajo tako na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti skupine Krka kot tudi na izkazane prihodke in odhodke obračunskega obdobja.
Ocena med drugim vključuje določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, prihodke iz pogodb s kupci, popravke vrednosti zalog in terjatev, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z določenimi zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun morebitnih rezervacij za tožbe, predpostavke in ocene za oslabitev dobrega imena in blagovne znamke TAD Pharma, predpostavke in ocene za preizkus oslabitve denar ustvarjajoče enote Terme Krka ter oceno trajanja najema in uporabljeno obrestno mero.
Ne glede na to, da uprava obvladujoče družbe med pripravo predpostavk skrbno prouči vse dejavnike, ki na to lahko vplivajo, je možno, da se dejanske posledice poslovnih dogodkov razlikujejo od ocenjenih. Zato je treba pri računovodskih ocenah uporabiti presojo ter upoštevati morebitne spremembe poslovnega okolja, nove poslovne dogodke, dodatne informacije in izkušnje. Skupina Krka vsako leto preveri potrebo po oslabitvi dobrega imena, ki je nastalo pri prevzemu družbe TAD Pharma.
Glavne ocene in predpostavke na dan izkaza finančnega položaja, ki so vezane na prihodnje poslovanje in bi lahko povzročile vrednostno pomembnejše popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, so navedene v nadaljevanju.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je uprava obvladujoče družbe pripravila v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v pojasnilih.
Obvladujoča družba najmanj enkrat na leto preveri, ali obstajajo indikatorji za oslabitev za posamezne denar ustvarjajoče enote, pri čemer se nadomestljiva vrednost nefinančnih sredstev ugotavlja na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, kar temelji na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote kot tudi določitvi primerne diskontne stopnje.
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na podlagi določil posamezne prodajne pogodbe s kupcem, in sicer ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega skupina Krka meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve. Pri oceni variabilnega nadomestila skupina Krka posebej obravnava vračila, pri čemer upošteva določila pogodb o prodaji izdelkov in storitev kupcem, zakonsko predpisana določila in poslovno prakso v danem okolju. Pri tem mora uporabiti bodisi metodo pričakovane vrednosti bodisi metodo najverjetnejšega zneska, odvisno od tega, katera bolje predvidi znesek nadomestila, do katerega bo skupina Krka upravičena.
Glede na veliko število pogodb s kupci je skupina Krka določila metodo pričakovane vrednosti kot najustreznejšo za oceno variabilnega nadomestila pri prodaji izdelkov s pravico do vračila.
Pred vključitvijo kakršnegakoli zneska variabilnega nadomestila v transakcijsko ceno skupina Krka presodi, ali je znesek variabilnega nadomestila omejen. Na podlagi preteklih izkušenj, poslovnih napovedi in trenutnih gospodarskih razmer je skupina Krka določila, da ocene variabilnega nadomestila niso omejene.
Skupina Krka prodaja izdelke, za katere se lahko na nekaterih trgih uporabljajo plačilni pogoji, ki so daljši od enega leta. Za tovrstne prodaje na podlagi ustrezne diskontne stopnje pripozna prihodke in odhodke iz financiranja.
Obvladujoča družba najmanj enkrat na leto preveri kriterije oslabitve dobrega imena. Določitev sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov od uprave obvladujoče družbe zahteva oceno pričakovanih denarnih tokov denar ustvarjajočih enot, na katere je bilo alocirano dobro ime, kot tudi določitev primerne diskontne stopnje in drugih pomembnih predpostavk, ki so navedene v tem pojasnilu.
Ob pripravi računovodskih izkazov (četrtletnih in letnih) posamezne družbe skupine Krka oblikujejo popravek vrednosti oziroma oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za skupino Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje kvantitativna in kvalitativna merila, ki so združena v štiri sklope: analiza dosedanjega poslovanja s kupcem, analiza računovodskih izkazov kupca, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo zaposleni, zadolženi za prodajo, in ocena deželnega tveganja kupca.
V okviru obvez za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih je evidentirana sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi. Pripoznane so na podlagi aktuarskih izračunov, ki temeljijo na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračunov in se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.
Zoper skupino Krka se lahko pojavijo tožbe oziroma zahtevki zaradi očitane kršitve intelektualne lastnine (patentnih pravic oziroma konkurenčnega prava) in z drugih civilnopravnih področij. Rezervacija je pripoznana, ko ima družba v skupini Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa skupina Krka ne more vplivati. Uprava obvladujoče družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Skupina Krka uporablja enake računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih. Družbe v skupini Krka uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam skupine. Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju, izjema so na novo sprejeti standardi in pojasnila. Oboji so navedeni v nadaljevanju in so bili upoštevani pri pripravi računovodskih izkazov, če je imela skupina Krka navedene dogodke za poročano obdobje.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. UOMRS je objavil naslednje omejene dopolnitve MSRP.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje niso pomembno vplivale.
Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.
Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine Krka. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da ni dokaza o oslabitvi.
Posli (transakcije in stanja), izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družb skupine Krka po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na datum poročanja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Nedenarne postavke in obveznosti, katerih izvirna vrednost je izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju, ko je določena poštena vrednost. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Nedenarne postavke, merjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju, ki je veljal na dan transakcije.
Sredstva in obveznosti družb v tujini, vključno z dobrim imenom in popravkom poštene vrednosti ob konsolidaciji, se preračunajo v evre po menjalnem tečaju, ki velja na datum poročanja. V evre se preračunajo tudi prihodki in odhodki družb v tujini. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se neposredno pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu – prevedbenih rezervah. Pri odtujitvi družbe v tujini (delni ali celotni) se obravnavani znesek v prevedbeni rezervi prenese v izkaz poslovnega izida.
Dobiček iz poslovanja je opredeljen kot dobiček pred obdavčitvijo in finančnimi postavkami. Finančne postavke zajemajo obresti od denarnih sredstev na računih v bankah ter obresti od depozitov in naložb, namenjenih za prodajo, plačane obresti od posojil, dobiček ali izgubo od prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ter pozitivne in negativne tečajne razlike od prevedbe vseh monetarnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.
Glede na računovodske usmeritve skupine Krka in zahtevana razkritja je treba v številnih primerih določiti pošteno vrednost tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti.
Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost v redni transakciji med udeleženci na trgu. Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:
Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je skupina Krka določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti skupine Krka.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se za vrednostne papirje določi glede na zaključni tečaj na dan poročanja. Za naložbe v dolžniške vrednostne papirje po odplačni vrednosti se poštena vrednost za potrebe poročanja izračuna na podlagi zaključnega tečaja, ki se poveča za natečene obresti na dan poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Finančni instrument je vsaka pogodba, na podlagi katere nastaneta finančno sredstvo enega podjetja in finančna obveznost ali kapitalski instrument drugega podjetja.
Finančna sredstva skupine Krka vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve, izvedene finančne instrumente, posojila in finančne naložbe.
Skupina Krka finančna sredstva ob začetnem pripoznanju razvrsti kot naknadno izmerjena po odplačni vrednosti, pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa in pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
finančne komponente ali za katere je skupina Krka uporabila praktično korist, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP15 (gl. računovodske usmeritve Prihodki iz pogodb s kupci).
Za razvrstitev in merjenje finančnega sredstva po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa mora finančno sredstvo ustvariti denarne tokove, ki so »izključno plačila glavnice in obresti (solely payments of principal and interest, SPPI)« na znesek preostale glavnice. Ocena se imenuje test SPPI in se izvaja na ravni posameznega instrumenta.
Poslovni model skupine Krka za upravljanje finančnih sredstev določa, kako skupina Krka obvladuje svoja finančna sredstva, da zagotovi denarne tokove. Določa torej, ali bodo denarni tokovi posledica zbiranja pogodbenih denarnih tokov ali prodaje finančnih sredstev ali obojega.
Če skupina Krka izbere poslovni model, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov, svoja finančna sredstva (dolžniške instrumente) vrednoti po odplačni vrednosti. Če pridobi finančna sredstva (dolžniške instrumente) z namenom zbiranja pogodbenih denarnih tokov in prodaje, jih vrednoti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa z recikliranjem kumulativnih dobičkov in izgub. Če skupina Krka ne izbere nobenega od naštetih poslovnih modelov, svoja finančna sredstva (dolžniške instrumente) vrednoti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Finančna sredstva, ki so v skladu z MRS 32 – Finančni instrumenti kapitalski instrumenti in niso namenjeni trgovanju, nepreklicno razvrsti v skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa brez recikliranja kumulativnih dobičkov in izgub po odpravi pripoznanja.
Nakup ali prodaja finančnih sredstev, ki zahteva dobavo sredstev v roku, določenem z uredbo ali konvencijo na trgu (redni promet), se pripozna na datum trgovanja, to je na dan, ko skupina Krka sprejme zavezo o nakupu ali prodaji.
Skupina Krka odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.
Po prvotnem merjenju so finančna sredstva razvrščena v štiri kategorije:
Denar in denarni ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne visokolikvidne naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj. Slednje je zlahka mogoče pretvoriti v znane zneske denarnih sredstev, pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Denarni tokovi tega instrumenta so izključno plačila obresti in glavnice, zato so razvrščena kot finančna sredstva po odplačni vrednosti.
Dana posojila skupine Krka so na podlagi testa lastnosti instrumenta razvrščena kot finančna sredstva po odplačni vrednosti, saj so denarni tokovi tega instrumenta izključno plačila obresti in glavnice.
Naložbe skupine Krka v dolžniške vrednostne papirje, ki vključujejo izključno državne obveznice z nizkim kreditnim tveganjem, so razvrščene kot finančna sredstva po odplačni vrednosti.
Finančna sredstva skupine Krka po odplačni vrednosti vključujejo tudi terjatve iz poslovanja. Po začetnem pripoznanju se te naložbe merijo z uporabo metode efektivnih obresti in so predmet oslabitve. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi teh sredstev.
Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Prihodki iz obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in se izračunajo na enak način kot pri finančnih sredstvih, izmerjenih po odplačni vrednosti. Vse ostale spremembe poštene vrednosti se pripoznajo prek drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, prenese v poslovni izid.
Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba ne prenese v poslovni izid.
ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni finančni instrumenti, vključno z ločenimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, so razvrščeni v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen če gre za instrumente učinkovitega varovanja pred tveganjem. Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove, ki niso le plačila glavnice in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ne glede na poslovni model.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida so v izkazu finančnega položaja izkazana po pošteni vrednosti z neto spremembami poštene vrednosti, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida. Oslabitev finančnih sredstev je opisana v razdelku Oslabitve sredstev – finančna sredstva.
Finančne obveznosti v največji meri zajemajo posojila, obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti. Obveznosti iz najema in zaslužki zaposlenih so obravnavani ločeno (gl. računovodske usmeritve Najemi in Zaslužki zaposlenih). Skupina Krka vse finančne obveznosti na začetku pripozna po pošteni vrednosti na datum trgovanja, ko postane pogodbeno stranka v zvezi z instrumentom.
Ob začetnem pripoznanju družba neizvedene finančne obveznosti razvrsti kot naknadno izmerjene po odplačni vrednosti, izvedene finančne obveznosti pa po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti iz naslova posojil merijo z metodo efektivnih obresti. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi ali spremembi teh obveznosti. Skupina Krka odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.
Nepremičnine, naprave in oprema so izkazane po svoji nabavni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgubo, nabrano zaradi oslabitve (gl. računovodske usmeritve Oslabitve sredstev). Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev.
Nabavna vrednost v skupini Krka izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, (po potrebi) začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitve mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja.
Nabavljeno programsko opremo, ki pomembno prispeva k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del opreme. Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna sredstva.
Dobiček ali izguba ob odsvojitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva in njegovo knjigovodsko vrednostjo ter izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi poslovnimi prihodki oziroma med drugimi poslovnimi odhodki.
Skupina Krka v nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme všteva tudi stroške izposojanja, ki jih je možno neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo ali izgradnjo zadevnih sredstev se usredstvijo, če so povezani z nabavo pomembnega sredstva in če izgradnja zadevnih sredstev oziroma priprava za njihovo uporabo traja več kot šest mesecev.
Skupina Krka v knjigovodski vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ob nastanku pripoznava tudi stroške zamenjave posameznega dela tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva oziroma njegovih sestavnih delov. Zemljišča in sredstva v pridobivanju se ne amortizirajo.
Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:
najemna oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Skupina Krka določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
Skupina Krka na datum začetka najema izmeri in pripozna obveznost iz najema po sedanji vrednosti vseh najemnin, ki bodo plačane v ocenjeni dobi najema. Najemnine, zajete pri merjenju obveznosti iz najema, vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem, spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje, in zneske, za katere se pričakuje, da jih bo skupina Krka plačala na podlagi jamstev za preostalo vrednost. Obveznost iz najema vključuje tudi izpolnitveno ceno možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo skupina Krka izrabila to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema odraža, da bo skupina Krka izrabila možnost odpovedi najema.
Spremenljive najemnine, ki niso zajete pri merjenju obveznosti iz najema v obdobju, v katerem nastopi dogodek ali pogoj, ki sproži plačila, oziroma ki niso odvisne od indeksa ali stopnje, skupina Krka po datumu začetka najema pripozna v poslovnem izidu.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin skupina Krka uporabi obrestno mero izposojanja, ki temelji na ocenjeni donosnosti obveznic, če bi se zadolžila na finančnih trgih, upoštevajoč ročnost pogodbe, če obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti.
Obveznost iz najema se po začetnem pripoznanju poveča za natečene obresti in zmanjša za izvedena plačila najemnin. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema je ponovno izmerjena ob spremembi dobe trajanja najema, spremembi višine najemnine (npr. spremembi prihodnjih zneskov najemnine kot posledici spremembe indeksa ali stopnje za določanje višine najemnin) ali spremembi ocene možnosti nakupa najetega sredstva.
Za kratkoročne najeme in najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, uporablja skupina Krka praktično rešitev, ki jo omogoča standard, in najemnine pripozna kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode, ki velja celotno obdobje trajanja najema. Praktična rešitev se uporablja za najeme, krajše od enega leta, in najeme, pri katerih je vrednost novega sredstva, ki je predmet najema, manjša od 5.000 EUR.
Skupina Krka na datum začetka najema (tj. na dan, ko je sredstvo v najemu na razpolago za uporabo) pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema.
Sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, skupina Krka meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve sredstev, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Nabavna vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki še niso plačane, začetne neposredne stroške, plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem in oceno stroškov, ki bodo nastali pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva v stanje, kot se zahteva v pogojih najema.
Sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, skupina Krka amortizira po enakomerni časovni metodi v ocenjeni dobi najema ali ocenjeni dobi koristnosti sredstev, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše.
Skupina Krka kot najemodajalec vse najeme razvršča med poslovne najeme, saj se z najemom ne prenesejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ki je predmet najema. Najemnine iz poslovnega najema so v izkazu poslovnega izida pripoznane kot prihodki na podlagi enakomerne časovne metode. Začetne neposredne stroške, ki so nastali pri pridobitvi poslovnega najema iz naslova pogajanj ali dogovarjanj, skupina Krka prišteje h knjigovodski vrednosti sredstva, ki je predmet najema, in te stroške pripozna kot odhodek v celotnem obdobju trajanja najema na enaki podlagi kot prihodke iz najema.
Dobro ime, nastalo ob prevzemu odvisne družbe, se nanaša na presežek oziroma razliko med stroškom nabave in deležem skupine Krka v čisti pošteni vrednosti ugotovljenih sredstev, obveznosti in pogojnih obveznosti prevzete družbe. Dobro ime se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno izgubo zaradi oslabitve. Preizkus oslabitve dobrega imena se izvaja enkrat na leto.
Blagovno znamko TAD Pharma skupina Krka obravnava kot neopredmeteno sredstvo z dobo koristnosti 50 let, pri čemer vsako leto preverja potrebo po oslabitvi.
Stroški razvoja niso usredstveni, ker skupina Krka ne razlikuje med fazo raziskovanja in fazo razvoja. Vsi stroški, povezani z lastnim razvojno-raziskovalnim delom, se v poslovnem izidu pripoznajo kot odhodek ob nastanku.
Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški, vključno s stroški, ki nastanejo v zvezi z znotraj skupine Krka ustvarjenim dobrim imenom in blagovnimi znamkami, so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, tako hitro, ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena) in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za programsko opremo, licence in druge pravice so od 2 do 10 let, za blagovno znamko TAD Pharma pa 50 let.
V izkazu finančnega položaja se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost se določi po prodajni vrednosti na datum poročanja, zmanjšani za prodajne stroške in morebitne ostale splošne stroške, ki so običajno povezani s prodajo. Skupina Krka enkrat na leto na dan finančnega položaja preveri čisto iztržjivo vrednost zalog. Če knjigovodska vrednost zalog presega njihovo čisto iztržjivo vrednost, se opravi oslabitev zalog prek poslovnega izida.
Zaloge surovin in materiala ter pomožnega in embalažnega materiala so ovrednotene po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog materiala skupina Krka uporablja drsečo nabavno ceno. Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in končnih izdelkov se vrednotijo po standardnih cenah, ki poleg neposrednih stroškov materiala vključujejo tudi proizvajalne stroške ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev, in sicer neposredne stroške dela, neposreden strošek amortizacije, neposredne stroške storitev, energetskih virov, vzdrževanja, kakovosti. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po proizvajalnih stroških.
Količinske enote trgovskega blaga so ovrednotene po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave, zmanjšani za morebitne popuste. Pri izkazovanju zalog trgovskega blaga skupina Krka uporablja drseče nabavne cene.
Skupina Krka pripozna popravek pričakovanih kreditnih izgub za vse dolžniške instrumente, ki niso izkazani po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere skupina Krka pričakuje, da jih bo prejela, diskontiranimi na približek prvotne efektivne obrestne mere. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja ali drugih povečanj kreditov, ki so sestavni del pogodbenih pogojev.
Popravki pričakovanih kreditnih izgub se priznavajo v dveh fazah. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih po začetnem pripoznanju ni bilo znatnega povečanja kreditnega tveganja, se popravki pričakovanih kreditnih izgub pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil in so možne v naslednjih 12 mesecih (12-mesečni popravek pričakovanih kreditnih izgub). Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, mora skupina Krka pripoznati popravek iz naslova izgube, ki jo pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila (vseživljenjska pričakovana izguba).
Za terjatve iz poslovanja in sredstva iz pogodb skupina Krka uporablja poenostavljen pristop za izračun pričakovane kreditne izgube. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja oziroma za katere skupina Krka uporablja praktično rešitev (pogodbe, ki trajajo leto ali manj), se merijo po transakcijski ceni, določeni v skladu z MSRP 15, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.
Zato skupina Krka ne spremlja sprememb v kreditnem tveganju, temveč namesto tega priznava popravek za izgube, ki temelji na vseživljenjski pričakovani kreditni izgubi na vsak datum poročanja. Skupina Krka je oblikovala matriko rezervacij, ki temelji na njenih preteklih izkušnjah s kreditno izgubo, prilagojeno za morebitne prihodnje dejavnike, ki so značilni za dolžnike in gospodarsko okolje. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za skupino Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca.
Ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se nanašajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala.
Dividende se v računovodskih izkazih skupine Krka pripoznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Skupina Krka je v skladu z lokalnimi zakonskimi predpisi držav, v katerih se nahajajo obvladujoča družba in odvisne družbe, zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlenim in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije.
Rezervacije so oblikovane v vrednosti ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na datum poročanja, za zaposlene v tistih državah, kjer obstaja zakonska obveza za izplačilo odpravnin in jubilejnih nagrad.
V izračunu so upoštevani stroški odpravnin ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Pri izračunu je uporabljena metoda projicirane enote. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem vseobsegajočem donosu.
Skupina Krka izkazuje rezervacije za tožbe, ki potekajo in so povezane z domnevnimi kršitvami patentov. Vsako leto preveri upravičenost oblikovanih rezervacij glede na stanje spora in verjetnost ugodne ali neugodne rešitve spora. Višina rezervacij se določi glede na znano višino škodnega zahtevka ali glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan.
Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in materiala ter zdraviliško-turističnih storitev. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na podlagi določil posamezne kupoprodajne pogodbe ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega skupina Krka meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve. Obvladovanje blaga ali storitev je odvisno od določil kupoprodajne pogodbe, do prenosa pa praviloma pride v trenutku, ko kupec blago prevzame ali ko je storitev opravljena. Običajni rok plačila je od 30 do 120 dni.
Skupina Krka presodi, ali pogodba vsebuje tudi druge obljube, ki predstavljajo ločene izvršitvene obveze, na katere mora razvrstiti del transakcijske cene. Pri ugotavljanju transakcijske cene prodanih izdelkov skupina upošteva učinke variabilnega nadomestila ter obstoj pomembnih sestavin financiranja v pogodbi.
Če je pogodbeno nadomestilo variabilno, skupina Krka oceni znesek nadomestila, do katerega bo upravičena v zameno za prenos blaga oziroma storitve na kupca. Omejeno variabilno nadomestilo, ki ga skupina Krka oceni ob začetku pogodbe, ostane omejeno, dokler ni več zelo verjetno, da ne bo prišlo do pomembnega zmanjšanja zneska pripoznanih skupnih prihodkov, ko bo naknadno odpravljena negotovost, povezana z variabilnim nadomestilom. Po nekaterih pogodbah za prodajo izdelkov imajo kupci pravico do vračila ter bonusov in količinskih popustov. Posledica pravice do vračila, bonusov in količinskih popustov je variabilno nadomestilo.
Nekatere pogodbe kupcem zagotavljajo pravico do vračila blaga iz naslova poteka roka uporabnosti. Skupina Krka oceni vrednost blaga, ki ga kupec ne bo vrnil, z uporabo metode pričakovane vrednosti, ki zagotavlja najzanesljivejšo napoved variabilnega nadomestila, do katerega bo skupina upravičena. Zahteve v MSRP 15 pri omejeni oceni variabilnega nadomestila veljajo tudi za določitev zneska variabilnega nadomestila, ki ga skupina Krka lahko vključi v transakcijsko ceno. Za blago, za katero se pričakuje, da bo vrnjeno namesto prihodkov, skupina Krka pripozna obveznost povračila. Pravica do vračila sredstev (in ustrezna prilagoditev stroškov prodanih proizvodov) se prav tako pripozna za pravico do prejema izdelkov od kupca.
Skupina Krka določenim kupcem naknadno odobri bonuse in količinske popuste, ko količina ali vrednost kupljenih izdelkov ali storitev v določenem obdobju preseže mejno vrednost, določeno v pogodbi. Popusti se pobotajo z zneski, ki jih je dolžan poravnati kupec. Variabilno nadomestilo za naknadno odobritev pričakovanih bonusov in količinskih popustov skupina oceni na podlagi pogodbenih določil in kriterijev oziroma elementov, ki so osnova za priznavanje bonusov in količinskih popustov.
Pri ocenjevanju skupina Krka uporabi metodo najverjetnejše vrednosti ali metodo pričakovane vrednosti. Izbrana metoda, ki najbolje predvideva vrednost bonusov in količinskih popustov, temelji na številu mejnih vrednosti v pogodbi. Skupina Krka poleg popustov končnim kupcem odobri tudi popuste za javna naročila državam, ministrstvom oziroma zavarovalnicam v posameznih državah, in sicer na podlagi dogovorjenih razpisnih pogojev ali pogodbenih določb ter dejansko realiziranih prodajnih naročil.
Skupina Krka v nekaterih primerih od svojih kupcev prejme kratkoročne predujme. Na podlagi praktične rešitve iz 63. člena MSRP 15 ne prilagodi obljubljenega zneska nadomestila zaradi učinkov pomembne sestavine financiranja, ker ob začetku pogodbe pričakuje, da bo obdobje od prenosa obljubljenega blaga ali storitve na kupca do plačila nadomestila za to blago ali storitev krajše od enega leta.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Če skupina blago ali storitve prenese na kupca, preden ta plača nadomestilo ali preden nadomestilo zapade v plačilo, se nadomestilo pripozna kot pogojno sredstvo iz pogodbe. Po zaključku posla in potrditvi kupca se sredstva iz pogodbe prerazvrstijo med terjatve do kupcev.
Terjatev predstavlja pravico skupine do brezpogojnega zneska nadomestila. Nadomestilo torej v določenem roku zapade v plačilo (gl. računovodske usmeritve za pripoznanje finančnih instrumentov).
se obveznost iz pogodbe pripozna na dan poravnave ali na dan zapadlosti v plačilo (kar nastopi prej). Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko skupina izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Sredstva iz naslova pravice do povračila predstavljajo pravico skupine Krka do prejema blaga, za katerega pričakuje, da ga bo kupec vrnil.
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
Sredstvo se izmeri po prejšnji knjigovodski vrednosti zaloge, zmanjšani za vse pričakovane stroške prejema blaga, vključno z morebitnim zmanjšanjem vrednosti vrnjenega blaga. Skupina Krka redno preverja vrednost sredstva z vidika morebitnih sprememb pričakovanega vračila in morebitnega dodatnega zmanjšanja vrednosti vrnjenih izdelkov.
Obveznost povračila je obveznost vračila dela nadomestil ali vseh prejetih nadomestil (ali terjatev do kupca). Izhaja iz naslova bonusov in količinskih popustov. Izmeri se v znesku, za katerega skupina Krka pričakuje, da ga bo morala vrniti kupcu.
Skupina Krka ob zaključku vsakega poročevalskega obdobja ponovno preveri svojo oceno obveznosti povračil (in s tem povezano spremembo transakcijske cene). Opisana računovodska usmeritev velja tudi za variabilno nadomestilo.
Prihodki iz naslova državnih podpor se v začetku pripoznajo, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo skupina Krka prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Prihodki, prejeti za kritje stroškov, se dosledno pripoznavajo kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo stroški, ki naj bi jih ti prihodki nadomestili. S sredstvi povezani prihodki se v izkazu poslovnega izida dosledno pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Finančni prihodki obsegajo obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki od obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se pripišejo nepremičninam, opremi in napravam v gradnji ali pripravi.
Davek od dobička poslovnega leta vključuje odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v delu, ki je povezan s postavkami, izkazanimi neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek se obračuna od obdavčljivega dobička za poslovno leto po davčnih stopnjah, ki veljajo na datum poročanja, in od morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti po izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter vrednostmi za potrebe davčnega poročanja. Pri tem so izvzete naslednje začasne razlike: začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslu, pri katerem ne gre za poslovne združitve in ki ne vpliva niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček, in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti vrednosti, za katero obstaja verjetnost, da v predvidljivi prihodnosti ne bo popravljena. Odloženi davek se prav tako ne izkaže, ko gre za obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju dobrega imena. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka in če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Odložena terjatev za davek se pripozna v vrednosti verjetnega razpoložljivega prihodnjega obdavčljivega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Skupina Krka izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki jo izračuna tako, da dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku na delnico, ker skupina Krka ni izdala instrumentov, ki bi razvodenili ali pogojno razvodenili kapital.
Poslovni odsek je prepoznavni sestavni del skupine Krka, ki se ukvarja z izdelki in storitvami v posebnem, geografsko definiranem gospodarskem okolju. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Poročanje skupine Krka po odsekih temelji na sistemu notranjega poročanja, ki ga uprava obvladujoče družbe uporablja pri odločanju.
Odseki skupine Krka so Evropska unija (vse države EU), Jugovzhodna Evropa (Srbija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Črna gora, Kosovo, Albanija), Vzhodna Evropa (Ruska federacija in ostale države nekdanje Sovjetske zveze razen pribaltskih držav) in ostalo (države, ki ne spadajo v prej navedene odseke).
Prihodki odsekov skupine Krka so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev. Podatki se izračunavajo na podlagi prihodkov in odhodkov ter stanja sredstev in obveznosti, ki se neposredno nanašajo na posamezni trg skupine Krka. Izločitve se nanašajo na poslovne dogodke med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami in na poslovne dogodke med odvisnimi družbami samimi.
Naložbe odseka v nekratkoročna sredstva obsegajo celotne stroške, nastale v obdobju iz naslova pridobitve nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev.
V nadaljevanju so predstavljeni standardi, dopolnitve in pojasnila standardov, ki do priprave računovodskih izkazov družbe Krka še niso začeli veljati. Skupina Krka jih bo upoštevala pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Skupina Krka ni sprejela nobenega od navedenih standardov, dopolnitev in pojasnil pred začetkom njihove uveljavitve.
Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dopolnitve obravnavajo znano neskladje med zahtevami MSRP 10 in MRS 28 pri obravnavi prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna posledica dopolnitev je, da podjetje pripozna celoten znesek dobička ali izgube, kadar transakcija vključuje poslovanje (ne glede na to, ali se nahaja v hčerinski družbi ali ne). Za transakcije s sredstvi, ki jih podjetje ne uporablja pri poslovanju, podjetje pripozna le del dobička ali izgube, tudi če se sredstva nahajajo v hčerinski družbi. Decembra 2015 je UOMRS datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas v pričakovanju rezultatov projekta raziskave obračunavanja sredstev po kapitalski metodi. EU dopolnitev še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivale.
Dopolnitve so prvotno veljale za letna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba je bila dovoljena. V odgovor na pandemijo covida-19 je UOMRS odložil datum začetka veljavnosti dopolnil za eno leto, do 1. januarja 2024, da bi podjetjem zagotovil dovolj časa za izvedbo sprememb v razvrstitvi obveznosti. Dopolnitve so podjetjem v pomoč pri odločanju, ali naj v izkazu finančnega položaja dolg in druge obveznosti z negotovim datumom poravnave razvrstijo med kratkoročne ali nekratkoročne obveznosti in tako zagotovijo večjo doslednost pri upoštevanju zahtev standarda. Dopolnitve vplivajo na predstavitev obveznosti v izkazu finančnega položaja, ne spreminjajo pa obstoječih zahtev, povezanih z merjenjem ali obdobjem pripoznanja sredstev, obveznosti, prihodkov ali odhodkov ali informacij, ki jih podjetje razkrije o teh postavkah. Prav tako pojasnjujejo zahteve, povezane z razvrstitvijo dolgov, ki jih lahko podjetje poravna z izdajo lastnih kapitalskih instrumentov. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Določajo smernice za presojo pomembnosti pri razkritju računovodskih usmeritev in nadomeščajo zahtevo po razkritju »bistvenih« računovodskih usmeritev z zahtevo po razkritju »pomembnih« računovodskih usmeritev. Stališče obenem vsebuje napotke in nazorne primere kot pomoč pri uporabi koncepta pomembnosti pri presoji razkritja računovodskih usmeritev. EU dopolnitve še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Obravnavajo spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ob začetku tega obdobja ali kasneje in opredeljujejo računovodske ocene kot denarne zneske v računovodskih izkazih, s katerimi je povezana negotovost z vidika njihovega merjenja. Prav tako pojasnjujejo, kaj so spremembe računovodskih ocen in kako se te razlikujejo od sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak. EU dopolnitve še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Dopolnitve vplivajo na to, kako prodajalec – najemnik obračunava spremenljive najemnine pri prodaji in povratnem najemu. Uvajajo nov računovodski model za spremenljiva plačila in od prodajalcev – najemnikov zahtevajo, da ponovno ocenijo in morebiti popravijo posle iz naslova prodaje in povratnega najema, sklenjene od leta 2019.
Dopolnitve potrjujejo naslednje:
Prodajalec – najemnik lahko sprejme različne pristope, ki izpolnjujejo nove zahteve za naknadno merjenje. Te dopolnitve ne spreminjajo obračunavanja najemov, razen tistih, ki nastanejo pri poslih prodaje in povratnega najema. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivale.
Skupina Krka poroča po geografsko določenih odsekih. Prihodki odsekov so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev. Podatki se izračunavajo na podlagi prihodkov in odhodkov ter stanja sredstev in obveznosti, ki se nanašajo na posamezni trg skupine Krka. Izločitve se nanašajo na poslovne dogodke med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami in na poslovne dogodke med odvisnimi družbami samimi.
| v tisoč EUR | Evropska unija | Jugovzhodna Evropa | Vzhodna Evropa | Odseki poročanja skupaj | Ostalo | Izločitve | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 904.135 | 93.316 | 623.549 | 1.621.000 | 96.453 | ||
| 2021 | 851.210 | 88.481 | 547.916 | 1.487.607 |
| Prihodki od prodaje kupcem znotraj skupine | 382.540 | 333.268 | 60.170 | 56.414 | 605.779 | 537.934 | 1.048.489 | 927.616 | 36.933 | 17.219 | –1.085.422 | –944.835 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje skupaj | 1.286.675 | 1.184.478 | 153.486 | 144.895 | 1.229.328 | 1.085.850 | 2.669.489 | 2.415.223 | 133.386 | 95.414 | –1.085.422 | –944.835 |
| Drugi poslovni prihodki | 7.985 | 11.005 | 54 | 46 | 416 | 307 | 8.455 | 11.358 | 742 | 18 | 9.197 | 11.376 |
| Stroški poslovanja | –754.190 | –713.409 | –64.222 | –61.607 | –454.408 | –386.483 | –1.272.820 | –1.161.499 | –72.619 | –60.891 | –1.345.439 | –1.222.390 |
| Stroški poslovanja znotraj skupine, vključno z izločitvami dobičkov | –382.541 | –333.268 | –60.170 | –56.414 | –605.778 | –537.934 |
| 157.929 | 148.806 | 29.148 | 26.920 | 169.558 | 161.740 | 356.635 | 337.466 | 24.576 | 17.322 | 0 | 0 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 381.211 | 354.788 | Prihodki od obresti | 2.127 | 249 | 7 | 4 | 787 | 216 | 2.921 | 469 | 890 | 351 | 3.811 | 820 |
| Prihodki od obresti znotraj skupine | 995 | 544 | 0 | 0 | 0 | 0 | 995 | 544 | 0 | 1 | –995 | –545 | ||
| Odhodki za obresti | –1.114 | –366 | –15 | –11 | –127 | –113 | –1.256 | –490 | –5 | –5 | –1.261 | –495 | ||
| Odhodki za obresti znotraj skupine | –995 | –545 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | –995 | –545 | 0 | 0 | 995 | 545 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Davek od dobička | –31.076 | –26.730 | –5.237 | –3.963 | –30.101 | –21.634 | –66.414 | –52.327 |
| Čisti dobiček | 125.604 | 120.972 | 23.958 | 22.802 | 185.732 | 145.997 | 335.294 | 289.771 |
| 28.368 | 18.379 | 0 | 0 | 363.662 | 308.150 | |||
| Naložbe | 90.600 | 54.623 | 579 | 363 | 14.627 | 10.619 | 105.806 | 65.605 |
| 168 | 781 | 105.974 | 66.386 | |||||
| Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme | 70.443 | 71.651 | 2.073 | 2.004 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2.828 | 2.502 | 110 | 105 | 660 | 600 | 3.598 | 3.207 |
| 87 | 66 | 3.685 | 3.273 |
| 4.182 | 4.261 | 334 | 351 | 2.249 | 1.989 | 6.765 | 6.601 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 300 | 274 | 7.065 | 6.875 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2.069.151 | 1.917.518 | 64.802 | 57.976 | 463.008 | 492.729 | 2.596.961 | 2.468.223 |
| 90.539 | 68.765 | 2.687.500 | 2.536.988 |
| 922.872 | 898.811 | 5.357 |
|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci izdelkov | 1.665.990 | 1.523.823 |
| Prihodki iz pogodb s kupci zdraviliško-turističnih storitev | 42.552 | 36.465 |
| Prihodki iz pogodb s kupci materiala | 3.988 | 1.978 |
| Prihodki iz pogodb s kupci skupaj | 1.712.530 | 1.562.266 |
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Slovenija | 60.495 | 56.415 |
| Jugovzhodna Evropa | 224.523 | 209.166 |
| Vzhodna Evropa | 623.377 | 547.778 |
| Srednja Evropa | 364.154 | 351.501 |
| Zahodna Evropa | 327.343 | 305.246 |
| Čezmorska tržišča | 66.098 | 53.717 |
| Skupina izdelkov | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Zdravila na recept | 1.390.972 | 1.305.316 |
| Izdelki brez recepta | 181.977 | 137.250 |
| Veterinarski izdelki | 93.041 | 81.257 |
| Skupaj | 1.665.990 | 1.523.823 |
V Ukrajini, ki je naš četrti največji trg, smo v letu 2022 prodali za 95.213 tisoč EUR izdelkov (v letu 2021 96.419 tisoč EUR), kar predstavlja 5,6 % celotne prodaje skupine Krka.
V Ruski federaciji, ki je Krkin največji posamični trg, smo v letu 2022 prodali za 387.017 tisoč EUR izdelkov (v letu 2021 332.899 tisoč EUR), kar predstavlja 22,7 % celotne prodaje skupine Krka. Povpraševanje po naših izdelkih je primerno.
Terjatve do kupcev so opisane v pojasnilu 17 – Terjatve do kupcev in druge terjatve, pripoznane obveznosti iz pogodb s kupci pa v pojasnilu 24 – Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci. Skupina je pripoznala sredstva iz pogodb s kupci v višini 420 tisoč EUR (437 tisoč EUR v letu 2021) in obveznosti iz pogodb v višini 10.858 tisoč EUR (7.766 tisoč EUR v letu 2021). Pripoznana sredstva in obveznosti iz pogodb s kupci so navedeni v konsolidiranem izkazu finančnega položaja.
Skupina Krka je pripoznala obveznosti iz naslova pravice do povračila v vrednosti 146.853 tisoč EUR (116.965 tisoč EUR v letu 2021).
| Vrsta prihodka | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Odprava nekratkoročnih rezervacij | 2.256 | 5.116 |
| Odprava odloženih prihodkov | 1.118 | 1.229 |
| Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev | 1.736 | 1.161 |
| Ostali poslovni prihodki | 4.087 | 3.870 |
9.197
11.376
Med ostale poslovne prihodke so vključeni tudi prihodki iz državnih podpor za zajezitev pandemije covida-19 v višini 235 tisoč EUR (618 tisoč EUR v letu 2021) in pomoči zaradi dviga cen energentov v višini 656 tisoč EUR (v letu 2021 te podpore ni bilo).
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stroški blaga in materiala | 540.206 | 394.891 |
| Stroški storitev | 249.574 | 229.106 |
| Stroški dela | 469.576 | 441.476 |
| Amortizacija | 107.684 | 108.837 |
| Neto odpisi in popravki vrednosti zalog | 20.321 | 20.738 |
| Neto oslabitve in odpisi terjatev | 1.875 | 1.048 |
| Oblikovanje rezervacij za tožbe | 20 | 563 |
| Drugi poslovni odhodki | 34.923 | 34.716 |
| Stroški skupaj | 1.424.179 | 1.231.375 |
| Sprememba vrednosti zalog nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov | –78.740 | –8.985 |
| Skupaj | 1.345.439 | 1.222.390 |
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stroški bruto plač in nadomestil | 364.441 | 339.342 |
| Stroški prispevkov socialnih zavarovanj | 26.368 | 25.003 |
| Stroški prispevkov pokojninskih zavarovanj | 51.187 | 46.601 |
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Donacije in pomoči za humanitarne in druge namene | 1.752 | 1.548 |
| Izdatki za varstvo okolja | 6.025 | 5.161 |
| Druge dajatve | 21.933 | 21.264 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki pri nepremičninah, napravah in opremi ter neopredmetenih sredstvih | 965 | 2.754 |
| Ostali poslovni odhodki | 4.248 | 3.989 |
| Drugi poslovni odhodki skupaj | 34.923 | 34.716 |
Med drugimi dajatvami je za 18.125 tisoč EUR (17.320 tisoč EUR v letu 2021) različnih davkov na zdravila in pristojbin za opravljanje promocijskih dejavnosti strokovnih sodelavcev, ki jih skupina Krka plačuje v posameznih državah.
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Neto tečajne razlike | 43.586 | 15.145 |
| Prihodki od obresti | 3.811 | 820 |
| Prihodki iz izvedenih finančnih instrumentov | 9.096 | 2.968 |
| – realizirani prihodki | 8.847 | 2.002 |
| – sprememba poštene vrednosti | 249 | 966 |
| 702 | 691 |
|---|---|
| 473 | 87 |
|---|---|
| 57.668 | 19.711 |
|---|---|
| –1.261 | –495 | ||
|---|---|---|---|
| – plačane obresti | –960 | –199 | |
| – obresti iz najemov | –301 | –296 |
| 0 | –10.459 | |
|---|---|---|
| – realizirani odhodki | 0 | –10.459 |
| –4.545 | –1.128 |
|---|---|
| –5.806 | –12.082 |
|---|---|
| 51.862 | 7.629 |
|---|---|
211
Neto finančni izid v letu 2022 je bil predvsem zaradi boljšega izida iz neto tečajnih razlik večji za 44.233 tisoč EUR. V letu 2022 se je nadaljevala politika delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja in ameriškega dolarja s finančnimi instrumenti. Največji vpliv je imel tečaj rublja (končni tečaj 31. 12. 2022: 1 EUR = 78,4308 RUB; 31. 12. 2021: 1 EUR = 85,3004 RUB). Več o tveganju sprememb deviznih tečajev je v pojasnilu 29 - Finančni instrumenti in finančna tveganja.
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Odmerjeni davek | 79.477 | 53.767 |
| Odloženi davek | –10.066 | 500 |
| 69.411 | 54.267 | |
|---|---|---|
| Dobiček pred davkom | 433.073 | 362.417 |
| Davek, za obe leti obračunan po 19-odstotni stopnji | 82.284 | 68.859 |
| Davek od zmanjšanja prihodkov | -3.252 | -3.231 |
| Davek od nepriznanih odhodkov | 4.518 | 3.190 |
| Davek od davčnih olajšav | -19.336 | -16.028 |
| Davek od povečanja/zmanjšanja odhodkov za davčne namene | 2.855 | 2.071 |
| Vpliv različnih davčnih stopenj | 1.631 | 603 |
| Drugo | 711 | -1.197 |
| Davek od dobička skupaj | 69.411 | 54.267 |
| Efektivna davčna stopnja | 16,0 % | 15,0 % |
Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v raziskave in razvoj ter olajšave za naložbe.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Zemljišča | 40.721 | 40.590 |
| Zgradbe | 356.784 | 359.244 |
| Oprema | 294.308 | 313.227 |
| Nepremičnine, naprave in oprema v pridobivanju | 76.139 | 48.833 |
| Pravica do uporabe sredstev | 11.384 | 11.763 |
| Nepremičnine, naprave in oprema skupaj |
V letu 2022 smo v obvladujoči družbi med naložbami največ namenili za povečanje zmogljivosti obrata OTO, in sicer 15.162 tisoč EUR (2.548 tisoč EUR v letu 2021), za obnovo pakirnice v Notolu pa 6.712 tisoč EUR (nova naložba v letu 2022). Za projekte na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij smo namenili 4.999 tisoč EUR (3.606 tisoč EUR v letu 2021), za naložbo v novo pakirnico v Notolu 2 3.958 tisoč EUR (1.265 tisoč EUR v letu 2021), za menjavo oblagalnih kotlov v Notolu pa 3.406 tisoč EUR (nova naložba v letu 2022).
V odvisnih družbah smo med naložbami največ namenili za povečanje proizvodnih zmogljivosti v odvisni družbi Krka-Rus v Ruski federaciji, in sicer 13.218 tisoč EUR (5.564 tisoč EUR v letu 2021). Za obnovo nastanitvenega objekta v okviru Hotela Laguna v skupini Terme Krka smo namenili 3.300 tisoč EUR (179 tisoč EUR v letu 2021).
Večino pravic do uporabe sredstev predstavlja pravica do uporabe sredstev iz naslova zgradb v vrednosti 8.033 tisoč EUR (8.487 tisoč EUR v letu 2021).
| Zemljišča | Zgradbe | Oprema | NNO v pridobivanju | Pravica do uporabe sredstev | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 40.290 | 848.025 | 1.209.544 | 41.727 | 16.508 | 2.156.094 | |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 61.125 | 0 | 61.125 |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju | 336 | 8.165 | 45.356 | –53.857 | 0 | 0 |
| Aktiviranje – najemi MSRP 16 | 0 | 0 | 0 |
| Odtujitve, oslabitve, manki, viški | –80 | –723 | –18.310 | –907 | –1.135 | –21.155 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prevedbena razlika | 44 | 4.087 | 5.214 | 776 | 172 | 10.293 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 0 | –8 | –31 | 0 | –39 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 40.590 | 859.554 | 1.241.796 | 48.833 | 19.416 | 2.210.189 |
| Stanje 1. 1. 2022 | 40.590 | 859.554 | 1.241.796 | 48.833 | 19.416 | 2.210.189 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 99.147 | 0 | 99.147 |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju | 102 | 21.885 | 50.382 | –72.369 | 0 | 0 |
| Aktiviranje – najemi MSRP 16 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Odtujitve, oslabitve, manki, viški | –19 | –1.805 | –23.883 | 0 | –1.327 | –27.034 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Oslabitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Prevedbena razlika | 48 | 4.656 | 3.879 | 570 | 77 | 9.230 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | –240 | 301 | –42 | 0 | 19 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 40.721 | 884.050 | 1.272.475 | 76.139 | 21.814 | 2.295.199 |
| Popravek vrednosti | 0 | –471.898 | –872.122 | 0 | –4.945 | –1.348.965 |
| Amortizacija | 0 | –27.560 | –71.129 | 0 | –3.273 | –101.962 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 423 | 17.835 | 0 | 641 |
| 0 | 0 | 5 | 0 | 0 | 5 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | –1.275 | –3.158 | 0 | –76 | –4.509 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | –500.310 | –928.569 | 0 | –7.653 | –1.436.532 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | –500.310 | –928.569 | 0 | –7.653 | –1.436.532 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | –26.874 | –70.060 | 0 | –3.685 | –100.619 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 1.363 | 22.946 | 0 | 919 | 25.228 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | –25 | –40 | 0 | 0 | –65 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | –1.420 | –2.444 | 0 | –11 | –3.875 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2021 | Stanje 31. 12. 2021 | Stanje 1. 1. 2022 | Stanje 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 40.290 | 40.590 | 40.590 | 40.721 |
| –527.266 | 376.127 | 359.244 | 359.244 | 356.784 |
| –978.167 | 337.422 | 313.227 | 313.227 | 294.308 |
| 0 | 41.727 | 48.833 | 48.833 | 76.139 |
| –10.430 | 11.563 | 11.763 | 11.763 | 11.384 |
| –1.515.863 | 807.129 | 773.657 | 773.657 | 779.336 |
V letu 2022 skupina Krka ni izvedla investicij, ki bi izpolnjevale merila za pripis stroškov izposojanja.
Vse nepremičnine, naprave in oprema so proste bremen. Stanje znanih prihodnjih obveznosti, povezanih s pridobivanjem nepremičnin, naprav in opreme, je razkrito v pojasnilu 26 – Pogojne obveznosti in zaveze.
Gibanje in stanje obveznosti iz najema ter zneski, pripoznani v poslovnem izidu, so predstavljeni v pojasnilih 27 – Najemi in 29 – Finančni instrumenti in tveganja.
Skupina ima proizvodne in distribucijske zmogljivosti v Ruski federaciji, kjer se proizvodnja izvaja v družbi Krka RUS, medtem ko se distribucija izvaja prek družbe Krka Farma. Obe družbi skupaj predstavljata denar ustvarjajočo enoto (DUE) Ruska federacija. Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme, alociranih na DUE, znaša 86.527 tisoč EUR (74.461 tisoč EUR v letu 2021).
Rusko-ukrajinske razmere so povečale negotovost, kar je na finančnih trgih povzročilo bistveno povečanje tehtanih povprečnih stroškov kapitala. Posledično je poslovodstvo ocenilo nadomestljivo vrednost sredstev, razporejenih na DUE Ruska federacija. Nadomestljiva vrednost DUE temelji na vrednosti pri uporabi, izračunani z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov, ustvarjenih z nadaljnjo uporabo DUE. Trenutna strategija skupine ne predvideva prodaje proizvodnih zmogljivosti v Ruski federaciji in ne predvideva izplačila dividend v bližnji prihodnosti.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Dobro ime | 42.644 | 42.644 |
| Blagovna znamka | 34.047 | 34.918 |
| Premoženjske pravice | 14.685 | 15.216 |
| Druga neopredmetena sredstva | 7.468 | 7.590 |
| – Dolgoročno odloženi stroški poslovanja | 715 | 645 |
| – Projekti razvijanja | 5.738 | 6.633 |
| – Emisijski kuponi | 1.015 | 312 |
| Neopredmetena sredstva v pridobivanju | 3.706 | 3.933 |
| Neopredmetena sredstva skupaj | 102.550 | 104.301 |
Dobro ime izhaja iz naslova nakupa odvisnih družb TAD Pharma v Nemčiji (42.277 tisoč EUR) in Krke Pharma v Avstriji (367 tisoč EUR). Blagovna znamka se nanaša predvsem na blagovno znamko TAD Pharma (33.922 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | Dobro ime | Blagovna znamka | Premoženjske pravice | Druga NS | NS v pridobivanju | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 42.644 | 42.629 | 72.383 | 62.772 | 4.487 | 224.915 |
| Nabava | 0 |
| 0 | 0 | 3.548 | 1.317 | –4.865 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | Odtujitve, manki, viški | 0 | 0 | –55 | –596 | –952 | –1.603 |
| 0 | Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 0 | –6 | 0 | 2 | –4 |
| 0 | Prevedbena razlika | 0 | 0 | 37 | 209 | 0 | 246 |
| 42.644 | 42.629 | 75.907 | 63.702 | 3.933 | 228.815 |
|---|---|---|---|---|---|
| 42.644 | 42.629 | 75.907 | 63.702 | 3.933 | 228.815 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 6.827 | 6.827 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 3.893 |
|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2021 | Stanje 1. 1. 2022 | Amortizacija | Odtujitve, manki, viški | Prenosi, prekvalifikacije | Prevedbena razlika | Stanje 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | –7.711 | –7.711 | –871 | 0 | 0 | 0 | –8.582 |
| 0 | –60.691 | –60.691 | –4.486 | 833 | –43 | 0 | –64.440 |
| 0 | –56.112 | –56.112 | –1.708 | 722 | 101 | –53 | –57.124 |
| 0 | –124.514 | –124.514 | –7.065 | 0 | 0 | –127 | –130.146 |
| 0 | 1.555 | 58 | 0 | ||||
| 0 | –180 |
| Stanje | 1. 1. 2021 | 31. 12. 2021 | 1. 1. 2022 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 1 | 42.644 | 42.644 | 42.644 | 42.644 |
| 2 | 35.788 | 34.918 | 34.918 | 34.047 |
| 3 | 15.948 | 15.216 | 15.216 | 14.685 |
| 4 | 8.504 | 7.590 | 7.590 | 7.468 |
| 5 | 4.487 | 3.933 | 3.933 | 3.706 |
| Skupaj | 107.371 | 104.301 | 104.301 | 102.550 |
Za potrebe preizkusa oslabitve bilo dobro ime, ki je nastalo s prevzemom družbe TAD Pharma in znaša 42.277 tisoč EUR, razporejeno na dve denar ustvarjajoči enoti (DUE), in sicer 30.989 tisoč EUR na DUE TAD Pharma, 11.288 tisoč EUR pa na DUE Krka (obvladujoča družba).
Nadomestljiva vrednost DUE TAD Pharma temelji na njeni vrednosti pri uporabi, izračunani z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov, ustvarjenih z nadaljnjo uporabo denar ustvarjajoče enote. Uporabljeni so bili petletni finančni načrti DUE TAD Pharma, v katerih so načrtovana povprečna petletna rast poslovnega izida pred obrestmi, davki in amortizacijo v višini 1,7 % (v preteklem letu je bila načrtovana povprečna petletna rast v višini: 10,0 %), diskontna stopnja v višini 6,6 % (v letu 2021 v višini 6,8 %) in letna stopnja rasti prostega denarnega toka v preostali vrednosti v višini 2,0 % (tudi v letu 2021 v višini 2,0 %). Letna stopnja rasti prostega denarnega toka je bila določena na podlagi dolgoročnih ocen inflacije.
Vrednosti, določene za ključne predpostavke, predstavljajo najboljšo oceno poslovodstva o prihodnjih trendih v panogi in temeljijo na zgodovinskih podatkih, pridobljenih iz notranjih in zunanjih virov.
Ocenjena nadomestljiva vrednost DUE presega njeno knjigovodsko vrednost, zato ni potrebe po oslabitvi DUE.
rasti prostega denarnega toka je bila določena na podlagi dolgoročnih ocen inflacije. Vrednosti, določene za ključne predpostavke, predstavljajo najboljšo oceno poslovodstva o prihodnjih trendih v panogi in temeljijo na zgodovinskih podatkih, pridobljenih iz notranjih in zunanjih virov.
Ocenjena nadomestljiva vrednost DUE presega njeno knjigovodsko vrednost, zato ni potrebe po oslabitvi DUE.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Nekratkoročno dana posojila | 77.539 | 40.300 |
| – posojila, dana drugim | 47.539 | 40.300 |
| – dani depoziti bankam | 30.000 | 0 |
| Kratkoročno dana posojila | 6.327 | 192.360 |
| – del nekratkoročnega posojila, ki zapade v prihodnjem letu | 4.559 | 1.826 |
| – posojila, dana drugim | 23 | 321 |
| – dani depoziti bankam | 2 | 190.264 |
| – kratkoročne terjatve za obresti | 1.743 | –51 |
| Dana posojila skupaj | 83.866 | 232.660 |
V okviru nekratkoročno danih posojil so dano posojilo odvisne družbe na Kitajskem za graditev proizvodnega obrata v vrednosti 35.335 tisoč EUR (31. 12 2021 27.798 tisoč EUR) ter stanovanjska posojila, ki jih obvladujoča družba in nekatere odvisne družbe dajejo zaposlenim v skladu z internimi akti. Posojilo na Kitajskem ima rok zapadlosti 7 let od prvega nakazila, prehodno obdobje za vračanje posojila pa je 2,5 leta od nakazila prvega obroka. Posojilo je zavarovano z garancijo družbe Ningbo Menovo Pharmaceutical Co. Ltd, ki je lastnica družbe posojilojemalke Ningbo Menovo Tiankang Pharmaceutical Co., Ltd., in hipoteko na nepremičnino posojilojemalke.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne naložbe | 110.770 | 108.883 |
| – finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (lastniški instrumenti) | 15.989 | 15.861 |
| – finančne naložbe po odplačni vrednosti (dolžniški instrumenti) | 94.781 | 93.022 |
| Kratkoročne finančne naložbe, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti | 52.437 | 155.448 |
| – finančne naložbe po odplačni vrednosti (dolžniški instrumenti) | 50.697 | 113.987 |
|---|---|---|
| – izvedeni finančni instrumenti | 1.740 | 1.491 |
| – druge kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (dolžniški instrumenti) | 0 | 39.970 |
| Finančne naložbe skupaj | 163.207 | 264.331 |
Med finančnimi sredstvi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa je bilo za 877 tisoč EUR naložb v delnice in deleže družb v Sloveniji (1.002 tisoč EUR konec leta 2021), za 15.112 tisoč EUR pa naložb v delnice družb v tujini (14.859 tisoč EUR konec leta 2021). Med finančnimi naložbami po odplačni vrednosti je bilo za 6.533 tisoč EUR (4.455 tisoč EUR konec leta 2021) naložb v slovenske državne obveznice, za 138.945 tisoč EUR (202.554 tisoč EUR konec leta 2021) pa naložb v tuje državne obveznice.
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančne naložbe po odplačni vrednosti | Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2021 | 10.420 | 0 | 0 |
| Povečanje | 0 | 205.946 | 40.000 |
| Tečajne razlike | 0 | 1.063 | 0 |
| Prilagoditev na tržno vrednost | 5.441 | / | -30 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 15.861 | 207.009 |
Stanje 1. 1. 2022
15.861
207.009
39.970
0
54.083
0
0
–119.265
–40.000
0
3.651
0
128
/
30
Stanje 31. 12. 2022
15.989
145.478
0
Povečanje finančnih sredstev zajema nove pridobitve in pripisane obresti, zmanjšanje pa prejete kupone, pripisane obresti in odtujitve zaradi dospelosti naložbe. Prilagoditev vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu v višini 128 tisoč EUR (5.441 tisoč EUR v letu 2021). Tečajne razlike finančnih naložb po odplačni vrednosti v višini 3.651 tisoč EUR (1.063 tisoč EUR v letu 2021) so pripoznane v finančnih prihodkih.
| v tisoč EUR | Terjatve | Obveznosti | ||
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Naložbe, nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva | 332 | 367 | 11.925 | 12.316 |
| Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.708 | 1.727 | 2.490 | 2.466 |
| Zaloge | 34.540 | 24.378 | 0 | -37 |
| Terjatve | 11.766 | 10.242 |
| Dividende | Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | Prenos davčne izgube | Skupaj | Pobotanje | Neto |
|---|---|---|---|---|---|
| 33 | 8.704 | 344 | 57.427 | –3.657 | 53.770 |
| 19 | 13.398 | 575 | 50.706 | –3.823 | 46.883 |
| 0 | 0 | 0 | 14.415 | –3.657 | 10.758 |
| 0 | 0 | 0 | 14.745 | –3.823 | 10.922 |
v tisoč EUR
| Stanje | 1. 1. 2021 | Pripoznano v izkazu poslovnega izida | Prevedbena rezerva | Pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu | Stanje | 31. 12. 2021 | Pripoznano v izkazu |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje | 31. 12. 2022 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe, nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva | –12.206 | 296 | –39 | 0 | –11.949 | 417 | –61 | 0 | –11.593 |
| Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 295 | 0 | 0 | –1.034 | –739 | –19 | 0 | –24 | –782 |
| Zaloge | 30.547 | –6.208 | 76 | 0 | 24.415 | 10.218 | –93 | 0 | 34.540 |
| Terjatve | 4.693 | 5.290 | 259 | 0 | 10.242 | 967 | 557 | 0 | 11.766 |
| Dividende |
| 13.642 | 347 | –3 | –588 | 13.398 | –1.300 | –1 | –3.393 | 8.704 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prenos davčne izgube | 805 | –230 | 0 | 0 | 575 | –231 | 0 | 0 | 344 |
| Skupaj | 37.790 | –500 | 293 | –1.622 | 35.961 | 10.066 | 402 | –3.417 | 43.012 |
Nepripoznani odloženi davki iz naslova davčnih izgub odvisnih družb so konec leta 2022 znašali 484 tisoč EUR (850 tisoč EUR konec leta 2021). Nepripoznane obveznosti iz odloženih davkov iz naslova neizplačanih dividend odvisnih družb znašajo 13.675 tisoč EUR (za leto 2021 pa 10.831 tisoč EUR).
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Material | 230.094 | 188.994 |
| Nedokončana proizvodnja | 125.925 | 104.640 |
| Končni izdelki | 169.510 | 152.597 |
| Trgovsko blago |
Povečanje zalog je posledica prilagajanja negotovim razmeram na trgu. S skrbnim načrtovanjem zalog in vzdrževanjem varnostnih zalog si zagotavljamo stalen dostop do repromateriala, ki ga potrebujemo za proizvodnjo končnih izdelkov. Načrtovanje zalog repromateriala temelji na prodajnih napovedih. Prav tako skrbimo za optimalne in primerne zaloge končnih izdelkov v celotni distribucijski verigi.
Neto odpisi in popravki vrednosti zalog, ki so izkazani v poslovnih odhodkih, so v letu 2022 znašali 20.321 tisoč EUR, v letu 2021 pa 20.738 tisoč EUR.
Skupina nima zastavljenih zalog kot jamstvo za obveznost.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev | 402.730 | 467.764 | |
| Kratkoročne terjatve do drugih | 27.728 | 29.564 | |
| Terjatve skupaj | 430.458 | 497.328 |
V letu 2022 je bilo neto oslabitev in odpisov terjatev, ki so izkazane v poslovnih odhodkih, za 1.875 tisoč EUR, v letu 2021 pa za 1.048 tisoč EUR.
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
Pri kreditni zavarovalnici je bilo zavarovanih 96,1% terjatev do kupcev, ob upoštevanju lastne udeležbe pa 86,7 %. (31. 12. 2021 je bilo zavarovanih 98,5 %, ob upoštevanju lastne udeležbe pa 89,8 %).
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek vrednosti terjatev | Čista vrednost | 31. 12. 2022 | Čista vrednost | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev v državi | 11.605 | 39 | 11.566 | 12.212 | |||
| Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini | 432.180 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Gotovina v blagajni | 64 | 30 |
| Denarna sredstva v banki | 518.870 | 159.808 |
| Denar in denarni ustrezniki skupaj | 518.934 | 159.838 |
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe Krka v vrednosti 54.732 tisoč EUR je razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Obstaja le en razred delnic. Osnovni kapital je v celoti vplačan.
Lastne delnice
Družba Krka lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in sicer po vsakokratni tržni ceni. Lahko jih pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev. Pri pridobivanju delnic na organiziranem ali neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev nakupna cena delnic ne sme biti nižja od knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka. Nakupna cena delnice prav tako ne sme biti višja od 25-kratnika čistega dobička večinskih lastnikov na delnico, izračunanega na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka.
Družba lahko v skladu s 3. in 4. odstavkom 381. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) osnovni kapital zmanjša z umikom vseh lastnih delnic po poenostavljenem postopku in v breme drugih rezerv iz dobička.
Izvedeni nakupi lastnih delnic obvladujoče družbe
| Tehtana povprečna cena delnice (v EUR) | Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) | ||
|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | 1.541.774 | 99.279 | |
| Nakupi v letu 2021 | 142.134 | 107,38 | 15.262 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 1.683.908 | 114.541 | |
| Nakupi v letu 2022 | 101.941 | 98,35 | 10.025 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 1.785.849 | 124.566 |
Izvedeni nakupi lastnih delnic prikazujejo nakupe, knjižene v posameznem letu. V tehtani povprečni ceni delnic je vključena tudi provizija pri nakupu. Plačani znesek, vključno s provizijo, se odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo.
Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2022 po dnevih so prikazani v Pojasnilu 35 k Računovodskim izkazom Krke, d. d., Novo mesto – Nakupi lastnih delnic.
Rezerve skupine Krka sestavljajo rezerve za lastne delnice, kapitalske, zakonske in statutarne rezerve, rezerva za pošteno vrednost in prevedbene rezerve.
Rezerve za lastne delnice so 31. 12. 2022 znašale 124.566 tisoč EUR in so se v letu 2022 iz naslova oblikovanja zaradi dodatnega nakupa lastnih delnic povečale za 10.025 tisoč EUR.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. 31. 12. 2022 so znašale 105.897 tisoč EUR in so vključevale splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 90.659 tisoč EUR, ki je bil ob prehodu na MSRP vključen v kapitalske rezerve, 10.844 tisoč EUR kapitalskih rezerv, oblikovanih v skladu s posebno uredbo v postopku lastninskega preoblikovanja obvladujoče družbe, in 4.394 tisoč EUR kapitalskih rezerv, nastalih z zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi umika lastnih delnic. Znesek se lahko uporabi zgolj za povečanje osnovnega kapitala. Kapitalske rezerve se v letu 2022 niso spremenile.
Zakonske rezerve se lahko oblikujejo do višine 30 % osnovnega kapitala za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub. 31. 12. 2022 so znašale 14.990 tisoč EUR in se v letu 2022 niso spremenile.
Statutarne rezerve so 31. 12. 2022 znašale 30.000 tisoč EUR in se glede na stanje konec leta 2021 niso spremenile. Skupina Krka jih lahko oblikuje v vrednosti do 30.000 tisoč EUR. Uporabi jih lahko za pokrivanje izgube, oblikovanje rezerv za lastne delnice, zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic in uravnavanje dividendne politike. Statutarne rezerve so na razpolago za izplačilo.
Rezerva za pošteno vrednost vključuje kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev in pozaposlitvenih zaslužkov. Rezerva za pošteno vrednost se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 24.747 tisoč EUR in je 31. 12. 2022 znašala 2.670 tisoč EUR. Skupna sprememba je posledica povečanja poštene vrednosti finančnih sredstev (kapitalskih instrumentov) prek drugega vseobsegajočega donosa za 128 tisoč EUR, zmanjšanja za vpliv odloženih davkov za 3.417 tisoč EUR in povečanja zaradi preračuna pozaposlitvenih zaslužkov za 28.036 tisoč EUR.
Zadržani dobički so se povečali za dobiček večinskega lastnika v višini 363.296 tisoč EUR, zmanjšali pa so se zaradi uporabe bilančnega dobička za izplačilo dividend po sklepu 28. skupščine delničarjev, ki je bila 7. 7. 2022, v višini 175.025 tisoč EUR, dodatnega oblikovanja rezerv za lastne delnice zaradi nakupa lastnih delnic obvladujoče družbe v letu 2022 v višini 10.025 tisoč EUR in spremembe za rezervacije za odpravnine v višini 1.937 tisoč EUR.
Znesek izplačanih dividend, prikazan v izkazu denarnih tokov, se od zneska, ki ga je potrdila skupščina in je vključen v izkaz gibanja kapitala, razlikuje za znesek dividend, izplačanih za pretekla leta, v višini 19 tisoč EUR (11 tisoč EUR v letu 2021).
V letu 2022 je deklarirana bruto dividenda na delnico znašala 5,63 EUR, v letu 2021 pa 5,00 EUR.
V družbi Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd. ima družba Krka 60-odstotni delež, 40-odstotni delež pa Ningbo Menovo Pharmaceutical Co., Ltd. Naslednja tabela povzema informacije o družbi pred morebitnimi izločitvami znotraj skupine. V letu 2022 sta družbenika dokapitalizirala družbo v višini 15.380 tisoč EUR, sorazmerno z deležem njihovega lastništva.
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Neobvladujoči delež | 40 % | 40 % |
| Nekratkoročna sredstva | 40.521 | 33.813 |
| Kratkoročna sredstva | 20.626 | 5.082 |
| Nekratkoročne obveznosti | 0 | –7 |
| Kratkoročne obveznosti | –11.416 | –4.189 |
| Neto sredstva | 49.731 | 34.699 |
| Neto sredstva, ki pripadajo neobvladujočem deležu | 19.893 | 13.879 |
| Prihodki od prodaje | 29.634 | 14.543 |
| Čisti dobiček | 915 | –2.661 |
| Drugi vseobsegajoči donosi | 0 | 0 |
| Vseobsegajoči donosi skupaj | 915 | –2.661 |
| Čisti dobiček, ki pripada neobvladujočem deležu | 366 | –1.064 |
| Drugi vseobsegajoči donosi, ki pripadajo neobvladujočem deležu |
Osnovni dobiček na delnico je v letu 2022 znašal 11,69 EUR in je bil za 18 % večji kot v letu 2021, ko je znašal 9,92 EUR. Pri izračunu je bil upoštevan dobiček, ki pripada večinskim lastnikom, v višini 363.296 tisoč EUR (309.214 tisoč EUR v letu 2021). Za obe leti je bilo upoštevano tehtano povprečje števila delnic, in sicer 31.070.960 delnic za leto 2022 in 31.185.323 delnic za leto 2021. Povprečno število delnic je izračunano iz dnevnega števila delnic v posameznem letu, pri čemer so lastne delnice izvzete. Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku na delnico, ker skupina Krka ni izdala instrumentov, ki bi razvodenili ali pogojno razvodenili kapital.
Gibanje rezervacij v letu 2022
| v tisoč EUR | Stanje 31. 12. 2021 | Prenos | Oblikovanje | Koriščenje | Odprava | Prevedbena rezerva | Stanje 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za tožbe | 577 | 10.000 | 20 | 0 | 0 | 0 | 10.597 |
| Obveznosti za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih | 104.429 | 0 | –18.966 | –3.898 | –1.807 | –8 | 79.750 |
| Obveznosti za druge dolgoročne zaslužke | 19.854 | 0 | –1.857 | –1.442 | –341 | –5 | 16.209 |
| Ostale rezervacije | 1.293 | 0 | 719 |
| Stanje | 31. 12. 2020 | Oblikovanje | Koriščenje | Odprava | Prevedbena rezerva | Stanje | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za tožbe | 2.164 | 563 | –12 | –2.138 | 0 | 577 | |
| Obveznosti za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih | 109.698 | 854 | –4.699 | –1.421 | –3 | 104.429 | |
| Obveznosti za druge dolgoročne zaslužke | 20.512 | 1.243 | –1.584 | –315 | –2 | 19.854 | |
| Ostale rezervacije | 2.312 | 629 | –406 | –1.242 | 0 | 1.293 | |
| Rezervacije skupaj | 134.686 | 3.289 | –6.701 |
Višina rezervacij za spore s področja intelektualne lastnine je določena glede na višino škodnega zahtevka ali ocenjena glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan. Pri določitvi pričakovane možne višine uprava sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki za spore na področju intelektualne lastnine in vsako leto preveri izračunani znesek rezervacije za posamezno tožbo, ki še poteka.
Evropska komisija je leta 2014 ugotovila, da naj bi Krka kršila določbo 101. člena Pogodbe o delovanju EU in s tem povzročila izkrivljanje konkurence na trgu perindoprila v EU, zato je Krki naložila plačilo kazni v višini 10.000 tisoč EUR. Krka je izrečeno kazen plačala v roku, ki ga je določila Komisija. Ker pa je menila, da s svojim ravnanjem ni kršila pravil konkurenčnega prava, je zoper odločbo vložila tožbo na Splošno sodišče EU, in to je decembra 2018 odločilo v korist Krke.
Odločba Splošnega sodišča še ni pravnomočna, Komisija je zoper njo v pritožbenem roku vložila pritožbo, o kateri bo odločalo Evropsko sodišče. V letu 2022 je Krka prenesla vrednost z nekratkoročnih poslovnih obveznosti na rezervacije za tožbe.
Družba Krka in njene odvisne družbe so bile v letu 2022 vključene v spore s področja intelektualne lastnine in drugih pravnih področij (civilnopravne, delovnopravne, upravne spore itd.). Skupna vrednost tožbenih zahtevkov proti Krki je ocenjena na 1.324 tisoč EUR. Za ta namen ima skupina Krka oblikovane rezervacije v vrednosti 597 tisoč EUR. Odprava rezervacij je prikazana v pojasnilu 5 – Drugi poslovni prihodki.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlenih iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 104.429 | 109.698 |
| Stroški sprotnega službovanja (CSC) | 5.824 | 6.602 |
| Stroški obresti (IC) | 1.300 | 796 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | –3.897 | –4.526 |
| Odhodi zaposlenih (odprava) | –1.807 | –1.382 |
–26.099
–6.759
– sprememba finančnih predpostavk
–28.492
–7.973
– izkustvo
2.393
1.214
Stanje 31. 12.
79.750
104.429
| Diskontna stopnja | Rast plač | Sprememba v odstotni točki | odstotni točki | Sprememba za |
|---|---|---|---|---|
| 0,5 | –0,5 | Vpliv na stanje obveznosti (v tisoč EUR) | –4.879 | 5.358 |
| 5.435 | –4.990 |
| Stanje 31. 12. 2021 | Prejeti novi odloženi prihodki | Odprava odloženih prihodkov | Stanje 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz proračuna Republike Slovenije za projekt Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 | 1.058 | 0 | –215 | 843 |
| Sredstva, prejeta iz proračuna za zdravilišči Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice ter za Golf Grad Otočec | 3.320 | 266 | –355 | 3.231 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (Farma GRS) | 2.376 | 0 | –521 |
| 3 | 0 | –1 | 2 |
|---|---|---|---|
| 12 | 13 | –12 | 13 |
|---|---|---|---|
| 10 | 10 | –10 | 10 |
|---|---|---|---|
| 93 | 0 | –1 | 92 |
|---|---|---|---|
| 3 | 0 | –1 | 2 |
|---|---|---|---|
| 0 | 2 | –2 | 0 |
|---|---|---|---|
| 6.875 | 291 | –1.118 | 6.048 |
|---|---|---|---|
Projekta Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 in Farma GRS delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt Notol se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost: prednostne usmeritve 1.1.: Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost. Projekt Farma GRS je bil upravičen do sofinanciranja stroškov iz naslova razvojno-raziskovalnih projektov, vključno z vodenjem projektov ter investicijami v razvojno in proizvodno dejavnost.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | 0 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji | 55.799 | 46.767 |
| Obveznosti do dobaviteljev zunaj Slovenije | 85.038 | 83.244 |
| Poslovne obveznosti skupaj | 140.837 | 130.011 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Obveznost povračila | 146.853 | 116.965 |
| – bonusi in količinski popusti | 145.924 | 114.795 |
| – pravica do povračila | 929 | 2.170 |
| Obveznosti iz pogodb | 10.857 | 7.765 |
| – obveznosti iz pogodb – razmejeni prihodki | 1.290 | 1.101 |
| – obveznosti iz pogodb – predujmi drugih kupcev | 9.567 | 6.664 |
| Skupaj kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci | 157.710 | 124.730 |
Bonusi in količinski popusti vključujejo popuste, do katerih so kupci upravičeni ob izpolnitvi dogovorjenih pogojev in jim niso priznani v letu, ko je realizirana prodaja, na katero se nanašajo.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Obveznosti do zaposlenih – bruto plače, drugi prejemki in dajatve | 69.812 | 67.978 |
| Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) | 0 | 102.234 |
| Drugo | 16.556 | 19.820 |
| Druge kratkoročne obveznosti skupaj | 86.368 | 190.032 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Dane garancije | 17.291 | 16.019 |
| Drugo | 1.935 | 976 |
| Pogojne obveznosti skupaj | 19.226 | 16.995 |
Med danimi garancijami predstavljajo največje postavke garancija za izvedbo dobav izdelkov, s katerimi smo bili izbrani na javnih razpisih v Italiji, v višini 12.000 tisoč EUR in garancija za kreditno linijo družbe TAD Pharma v višini 3.000 tisoč EUR.
Skupina Krka ima sklenjene najemne pogodbe za različna sredstva: poslovne in parkirne prostore ter skladišča, zemljišča, stanovanja, avtomobile in opremo.
Obdobje trajanja najema ocenjuje glede na vrsto najema:
Skupina Krka najetih sredstev ne daje v podnajem.
Skupina Krka je za najem različne proizvajalne in neproizvajalne opreme ter začasnih poslovnih prostorov in parkirišč sklenila pogodbe, krajše od enega leta, ter zanje uporabila praktično rešitev, ki jo omogoča standard.
| v tisoč EUR | |
|---|---|
| Stanje 1. 1. 2021 | 11.833 |
| Povečanja/zmanjšanja | 3.473 |
| Obresti | 296 |
| Plačilo najemnin | –3.515 |
| Prevedbena rezerva | 70 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 12.157 |
| – Kratkoročne obveznosti iz najemov | 3.433 |
| – Nekratkoročne obveznosti iz najemov |
Stanje 1. 1. 2022
Povečanja/zmanjšanja
Obresti
Plačilo najemnin
Prevedbena rezerva
Stanje 31. 12. 2022
– Kratkoročne obveznosti iz najemov
– Nekratkoročne obveznosti iz najemov
Analiza zapadlosti obveznosti iz najemov je prikazana v pojasnilu 29 – Finančni instrumenti in finančna tveganja.
v tisoč EUR
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stroški amortizacije sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe | 3.685 | 3.273 |
| Stroški obresti od obveznosti iz najema | 301 | 296 |
| Odhodki iz naslova kratkoročnih najemnin | 1.134 | 1.357 |
| Skupaj pripoznano v izkazu poslovnega izida | 5.120 | 4.926 |
v tisoč EUR
| Stanje 31. 12. 2021 | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Ostalo | Stanje 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Dividende | 1.322 | –175.044 | 175.025 | 0 | 1.303 |
| Najemi | 12.157 | –3.926 | 3.309 |
Ključno kreditno tveganje skupine Krka izhaja iz terjatev do kupcev. To je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Centraliziran proces kreditne kontrole na ravni skupine Krka je vzpostavljen že od leta 2004. Vanj so vključeni vsi kupci s kreditnimi limiti, višjimi od 20.000 EUR. Ob koncu leta 2022 jih je bilo več kot 670 in so predstavljali več kot 95 % terjatev do kupcev. Kontrola nad manjšimi kupci, ki predstavljajo manj kot 5 % vseh terjatev do kupcev, poteka decentralizirano v prodajni mreži in pod stalnim nadzorom obvladujoče družbe.
Proces obvladovanja kreditnega tveganja poteka v dveh korakih. Prvi korak je ocenjevanje kreditnega tveganja kupcev, določitev instrumentov zavarovanja ter dodelitev kreditnega limita. Ocenimo vsakega novega kupca, dvakrat na leto pa obnovimo ocene vseh kupcev. Oceno kreditnega tveganja vsakega kupca sestavlja veliko različnih finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki so razdeljeni v 4 sklope (ocena dobičkovnosti, plačilnih navad in plačilne discipline kupca, ocena finančnih izkazov kupca, kvalitativna ocena prodajnega osebja in ocena deželnega tveganja), vsak od njih pa ima v končni oceni različne težo.
Na podlagi dosežene kreditne ocene in predvidene dinamike odprem blaga in plačil se vsakemu kupcu dodeli individualni kreditni limit.
| Gibanje obveznosti iz financiranja v letu 2021 | v tisoč EUR | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Ostalo | Stanje 31. 12. 2021 | |
| Dividende | 1.335 | –155.907 | 155.896 | –2 | 1.322 |
| Najemi | 11.833 | –3.515 | 3.543 | 296 | 12.157 |
| Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) | 0 | 102.292 | 0 | –58 | 102.234 |
| Skupaj | 13.168 | –57.130 | 159.439 | 236 | 115.713 |
Drugi korak v procesu kreditne kontrole je redno dinamično spremljanje plačilne discipline kupcev. V informacijske sisteme vseh družb v skupini Krka, ki izvajajo prodajo, je vključena kontrola prostega limita in zapadlih terjatev, ki se izvede ob vsaki odpremi izdelkov kupcem. Kupcem, ki zamujajo s plačili ali pri katerih terjatve, skupaj z novo odpremo, presegajo odobreni kreditni limit, se odprema avtomatično ustavi, prodajno osebje pa mora sprožiti postopek izterjave ali zagotoviti zavarovanje plačil.
Proces kreditne kontrole in pooblastila za dodeljevanje kreditnih limitov kupcem so opredeljena z internimi akti. V okviru kreditne kontrole je vzpostavljen tudi sistem rednega poročanja o terjatvah do kupcev in njihovi plačilni disciplini, ki omogoča pravočasno zaznavo kupcev s povečanim tveganjem neplačila in zagotavlja učinkovito obvladovanje kreditnih tveganj.
Proces kreditne kontrole temelji na enotnih pravilih za vse kupce. Zaradi posebnosti prodajnih trgov so v posameznih odvisnih družbah uvedene dodatne lokalne kontrole. Procese kreditne kontrole redno prilagajamo spremembam na prodajnih trgih.
Kreditna kontrola zagotavlja stalen nadzor kakovosti portfelja terjatev do kupcev. Rezultat je majhen delež odpisov in oslabitev terjatev glede na prodajo skupine Krka.
Majhna vrednost odpisov in oslabitev terjatev je tudi posledica razpršenosti terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter dejstva, da je glavnina terjatev odprta do kupcev, s katerimi ima Krka dolgoletne poslovne izkušnje.
V letu 2022 so bile razmere na področju kreditnih tveganj zaradi izzivov, povezanih s pandemijo covida-19, in zaostrenih razmer v Ukrajini, Ruski federaciji in Belorusiji zelo zahtevne. Tem trgom smo namenili posebno pozornost, dodatno smo okrepili aktivnosti za obvladovanje terjatev do kupcev. Rezultat obvladovanja kreditnih tveganj je bil v letu 2022 ugoden.
Ob koncu leta je bila vrednost terjatev do kupcev 14 % manjša kot na začetku leta, znesek zapadlih in neplačanih terjatev pa je ostal v okvirih, ki so za Krko sprejemljivi.
Znesek na novo oblikovanega popravka vrednosti terjatev je presegel znesek odpravljenega popravka. Vpliv neto oslabitev in odpisov terjatev na končni rezultat skupine Krka v letu 2022 je znašal manj kot 0,11 % prodaje.
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila na datum poročanja naslednja:
| v tisoč EUR | Pojasnila | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Dana posojila | 13 | 83.866 | 232.660 | |
| Finančne naložbe po odplačni vrednosti (dolžniški instrumenti) | 14 | 145.478 | 207.009 | |
| Terjatve do kupcev | 17 | 402.730 | 467.764 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 18 | 518.934 | 159.838 | |
| Skupaj | 1.151.008 | 1.067.271 |
Med finančnimi sredstvi, izpostavljenimi kreditnemu tveganju, posebej prikazujemo dana posojila in terjatve do kupcev. Posojila vključujejo 30.000 tisoč EUR depozita z ročnostjo nad enim letom pri slovenski banki z visoko bonitetno oceno. Posojilo v višini 35.335 tisoč EUR za proizvodne zmogljivosti na Kitajskem in stanovanjska posojila za zaposlene v Krki predstavljajo omejeno kreditno tveganje za skupino Krka.
Finančne naložbe po odplačni vrednosti (dolžniški instrumenti) predstavljajo naložbe v nekratkoročne in kratkoročne obveznice držav EU. Razvrščene so med finančen instrument z nizkim kreditnim tveganjem, ker je njihova ocena kreditnega tveganja enakovredna globalno razumljivi definiciji "naložbenega razreda", kar je enakovredno bonitetni oceni Baa2 ali več po Moody's ali BBB– ali več po Standard & Poor's.
| Regija | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Slovenija | 43.817 | 101.727 |
| Jugovzhodna Evropa | 107 | 114 |
| Vzhodna Evropa | 163 | 159 |
| Srednja Evropa | 199 | 262 |
| Zahodna Evropa | 381 | 102.302 |
| Čezmorska tržišča | 39.199 | 28.096 |
| Skupaj | 83.866 | 232.660 |
| Regija | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Slovenija | 11.568 | 12.214 |
| Jugovzhodna Evropa | 78.859 | 80.178 |
| Vzhodna Evropa | 143.635 | 240.641 |
| Srednja Evropa | 72.534 | 58.109 |
| Zahodna Evropa | 90.545 | 71.966 |
| Čezmorska tržišča | 5.589 | 4.656 |
| Skupaj | 402.730 | 467.764 |
Do ukrajinskih kupcev je bilo na dan 31. 12. 2022 odprtih 132 tisoč EUR terjatev (31. 12. 2021 je bilo odprtih terjatev za 39.159 tisoč EUR, ki so bile tekom leta 2022 torej skoraj v celoti zaprte s plačili kupcev). V letu 2022 smo se z vsemi ukrajinskimi kupci dogovorili za avansna plačila.
Vrednost terjatev do ruskih kupcev na dan 31. 12. 2022 je znašala 120.137 tisoč EUR, 31. 12. 2021 pa 181.661 tisoč EUR. Nižje stanje terjatev je posledica faktoringa, ki ga ruska odvisna družba OOO Krka Farma izvaja z ruskimi bankami.
v tisoč EUR
| Bruto vrednost | 31. 12. 2021 | Popravek | 31. 12. 2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 83.861 | 0 | 232.650 | 0 | |
| Že zapadlo do 20 dni | -1 | 0 | 0 | 0 | |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 1 | 0 | 1 | 0 | |
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 1 | 0 | 2 | 0 | |
| Že zapadlo več kot 180 dni | 4 | 0 | 7 | 0 | |
| Skupaj | 83.866 | 0 | 232.660 | 0 |
| Bruto vrednost | 31. 12. 2022 | Popravek | 31. 12. 2022 | Neto vrednost | 31. 12. 2022 | Bruto vrednost | 31. 12. 2021 | Popravek | 31. 12. 2021 | Neto vrednost | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 394.575 | 685 | 393.890 | 457.944 | 487 | 457.457 | |||||
| Že zapadlo do 20 dni | 6.618 | 45 | 6.573 | 7.011 |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 372 | 16 | 356 | 2.341 | 80 | 2.261 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 862 | 58 | 804 | 95 | 46 | 49 |
| Že zapadlo več kot 180 dni | 38.862 | 37.755 | 1.107 | 37.922 | 36.897 | 1.025 |
| Skupaj | 441.289 | 38.559 | 402.730 | 505.313 | 37.549 | 467.764 |
Skupina Krka določenim kupcem podaljšuje plačilne roke. Če do podaljševanja rokov ne bi prihajalo, bi bil 31. 12. 2022 znesek nezapadlih terjatev 364.673 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 400.150 tisoč EUR), zapadlih terjatev do 20 dni 21.125 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 43.046 tisoč EUR), od 21 do 50 dni 10.136 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 22.462 tisoč EUR), od 51 do 180 dni 2.806 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 104 tisoč EUR) in zapadlih terjatev za več kot 180 dni 3.458 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 1.610 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | Bruto vrednost 31. 12. 2022 | Popravek 31. 12. 2022 | Neto vrednost 31. 12. 2022 | Bruto vrednost 31. 12. 2021 | Popravek 31. 12. 2021 | Neto vrednost 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 120.406 | 269 | 120.137 | 181.813 | 178 |
| 0 | 0 | 0 | 26 | 0 | 26 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 120.406 | 269 | 120.137 | 181.839 | 178 | 181.661 |
|---|---|---|---|---|---|
Zaradi znižanja terjatev do kupcev v Ruski federaciji, visokega deleža zavarovanih terjatev, ki je znašal 90,9 %, ob upoštevanju lastnega deleža pa 72,4 % (31. 12. 2021 so bile zavarovane vse terjatve, ob upoštevanju lastne udeležbe pa 90 %), in dobre plačilne discipline kupcev se popravek do ruskih kupcev ni povečal glede na leto 2021. Vse terjatve so bile na dan 31. 12. 2022 nezapadle.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 37.549 | 37.286 |
| Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | 2.054 | 1.550 |
| Odpis terjatev v breme popravkov | –700 | –957 |
| Odprava popravka vrednosti | –352 | –334 |
| Izterjane odpisane terjatve | –1 | –16 |
| Učinek tečajnih razlik | 9 | 20 |
| Stanje 31. 12. | 38.559 | 37.549 |
Krka je med poslovnimi partnerji znana po vzorni plačilni disciplini in stabilnih denarnih tokovih. Tudi v letu 2022 smo vse obveznosti poravnavali redno. Likvidnostno tveganje skupine Krka je bilo majhno.
Skupina Krka ima pri dveh bankah sklenjene pogodbe o limitu za dovoljeno negativno stanje na transakcijskih računih v skupni vrednosti 5.688 tisoč EUR (v letu 2021 je imela pri dveh bankah sklenjene pogodbe v skupni vrednosti 5.415 tisoč EUR). Ker 31. 12. 2022 na transakcijskih računih ni bilo negativnih stanj, je bil limit v celoti neizkoriščen.
Skupina Krka je imela na dan 31. 12. 2022 odobren nečrpan kredit v vrednosti 20.000 tisoč EUR (31. 12 .2021 v vrednosti 20.000 tisoč EUR).
Ob koncu leta 2022 je imela skupina Krka povečana denarna in likvidna sredstva, pretežno v obliki denarja na bančnih računih ali v depozitih pri poslovnih bankah z visoko bonitetno oceno. Rast presežkov likvidnih sredstev v letu 2022 je posledica presežka pozitivnega denarnega toka iz poslovanja in naložbenja nad porabo za financiranje.
Evropska centralna banka je v drugem polletju leta 2022 začela postopno zviševati ključne obrestne mere. Denarne naložbe z majhnim tveganjem so s tem začele prinašati pozitivne donose. V skladu z internimi pravili razpršitve naložb in ob upoštevanju obrestnega, likvidnostnega, kreditnega in valutnega tveganja smo večino denarnih presežkov deponirali pri poslovnih bankah.
Obvladujoča družba centralizirano obvladuje likvidnostno tveganje v skupini Krka. Odvisne družbe se financirajo interno, prek obvladujoče družbe, pri kateri deponirajo morebitne presežke sredstev. Presežki vseh družb se združujejo na krovnem računu obvladujoče družbe v obliki dnevnega avtomatskega združevanja denarnih sredstev (cash pooling) ali v obliki neavtomatskih bančnih nakazil. Tako optimiziramo upravljanje denarja, zmanjšujemo valutna tveganja, imamo pregled nad likvidnostjo vseh družb v skupini Krka in zagotavljamo večjo varnost denarnih transakcij.
Skupina Krka je tudi ob koncu leta 2022 izkazovala ugodne in stabilne kazalnike likvidnosti.
V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne obveznosti glede na rok zapadlosti.
| v tisoč EUR | Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi Skupaj | Do pol leta | Pol leta do 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let | 5–10 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti | Obveznosti iz najemov | 11.841 | 12.406 | 1.980 | 1.923 | 2.842 | 4.771 | 890 |
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 140.837 | 140.837 | 140.837 | 0 | 0 | 0 | ||
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov | 145.924 | 145.924 | 145.924 | 0 | 0 |
| 7.478 | 7.478 | 7.478 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 306.080 | 306.645 | 296.219 | 1.923 | 2.842 | 4.771 | 890 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 306.080 | 306.645 | 296.219 | 1.923 | 2.842 | 4.771 | 890 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj | Do pol leta | Pol leta do 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let | 5–10 let |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti | 12.157 | 12.805 | 1.838 | 1.778 | 3.152 | 4.620 | 1.417 |
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 130.011 | 130.011 | 130.011 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci |
| brez predujmov | 114.795 | 114.795 | 114.795 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) | 102.234 | 102.234 | 102.234 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter brez predujmov | 3.546 | 3.546 | 3.546 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Finančne obveznosti skupaj | 362.743 | 363.391 | 352.424 | 1.778 | 3.152 | 4.620 | 1.417 |
| Izvedene finančne obveznosti skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 362.743 | 363.391 | 352.424 | 1.778 | 3.152 | 4.620 | 1.417 |
Skupina Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih.
Valutna izpostavljenost izhaja iz različne vrednosti sredstev in obveznosti v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja skupine Krka ter različne višine poslovnih prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarjamo v posameznih valutah.
Ključne kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev, likvidna finančna sredstva v tujih valutah, izvedeni finančni instrumenti, namenjeni zavarovanju valutnih tveganj, in evidentirana nabavna naročila.
Ruski rubelj je imel ob koncu leta 2022 z 39 % največji delež v valutni poziciji skupine Krka. Pozicija v rubljih se je v primerjavi z začetkom leta 2022 povečala. Od aprila 2022 valutne pozicije v rubljih ni bilo več mogoče zmanjševati z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar je bil ključni razlog za njeno povečevanje. Pozicija v rubljih izvira iz naslova terjatev do kupcev na ruskem trgu.
da obvladovanju tveganja ruskega rublja namenjamo posebno pozornost. Zaradi slabše razpoložljivosti finančnih instrumentov smo dali v letu 2022 večji poudarek naravnim metodam zmanjševanja izpostavljenosti.
V nasprotju z ostalimi valutami izkazujemo v ameriških dolarjih iz rednega poslovanja presežek obveznosti nad sredstvi, to je kratko valutno pozicijo. Izpostavljenost ameriškemu dolarju izvira pretežno iz nabave surovin in materiala. Upoštevajoč likvidna finančna sredstva v ameriških dolarjih in terminske pogodbe za nakup dolarjev, ki skupaj nevtralizirajo kratko valutno pozicijo iz poslovanja, je izpostavljenost v ameriških dolarjih ob koncu leta 2022 predstavljala približno 5 % celotne valutne izpostavljenosti skupine Krka.
Izpostavljenost romunskemu leju, ki je ob koncu leta 2022 predstavljala 15 % valutne pozicije, izvira iz terjatev do kupcev, ki so posledica daljših plačilnih rokov v državi. Izpostavljenost poljskemu zlotu je rezultat terjatev do kupcev in proizvodnih zmogljivosti, ki jih imamo na Poljskem, predstavlja pa 13 % valutne pozicije.
Ostale valute, med katere spadajo švedska krona, makedonski denar, kazahstanski tenge, srbski dinar, britanski funt, češka krona, ukrajinska grivna in madžarski forint, so skupaj predstavljale 28 % valutne pozicije skupine Krka.
Vrednost rublja, izražena v evrih, se je od začetka do konca leta 2022 zvišala za 8,8 %, v povprečju je bila 18,7 % višja kot leta 2021.
Vrednost ameriškega dolarja, izražena v evrih, se je od začetka do konca leta 2022 zvišala za 6,2 %, v povprečju je bila 12,3 % višja kot leta 2021. Vpliv spremembe vrednosti ameriškega dolarja na neto finančni izid skupine Krka je bil nevtraliziran s finančnimi instrumenti.
Ukrajinska grivna je od začetka ruske invazije na Ukrajino izgubila približno 20 % vrednosti v primerjavi z evrom. Valutnim tveganjem v Ukrajini neposredno nismo izpostavljeni, ker prodajamo v evrih.
Poljski zlot je bil dokaj stabilen, njegova vrednost se je od začetka do konca leta 2022 znižala za 1,8 %, povprečna vrednost pa je bila 2,6 % nižja kot leta 2021. Romunski lej in hrvaška kuna, ki je bila leta 2022 v mehanizmu ERM, sta bila zelo stabilna. Vrednost britanskega funta se je v letu 2022 znižala. Prispevek teh valut k neto finančnemu izidu skupine Krka je bil majhen.
Skupina Krka valutna tveganja praviloma odpravlja z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturira prodajo. Kadar to ni mogoče, uporabimo finančne instrumente ali pa tveganje ostane nezavarovano. Za zavarovanje praviloma uporabljamo terminske pogodbe.
V letu 2022 smo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja in ameriškega dolarja s finančnimi instrumenti. Tveganje ruskega rublja smo imeli v prvem četrtletju 2022 delno zavarovano s terminskimi pogodbami, od aprila 2022 pa to ni bilo več mogoče. Zaradi krepitve vrednosti rublja v evrih smo ustvarili neto pozitivne tečajne razlike.
Naraščajoča izpostavljenost iz poslovanja in za Krko ugodna obrestna razlika med evrom in ameriškim dolarjem sta ključna razloga, da smo tudi v letu 2022 del izpostavljenosti v ameriških dolarjih varovali s finančnimi instrumenti. Krepitev dolarja ima zaradi kratke valutne pozicije neugoden finančni vpliv na rezultat skupine Krka, vendar je bil v letu 2022 nevtraliziran s prihodki iz naslova instrumentov zavarovanja ameriškega dolarja.
Za varovanje tveganja sprememb valutnega para EUR/USD ter za zavarovanje dodatnih tveganj v letu 2023 so bile ob koncu leta 2022 odprte terminske pogodbe obvladujoče družbe v višini glavnice 45.000 tisoč USD in z ročnostjo manj kot 2 meseca.
| v tisoč EUR | EUR | RUB | PLN | USD | RON |
|---|---|---|---|---|---|
| Dana posojila | 44.244 | 86 | 17 | 0 | 31 |
| Terjatve do kupcev | 101.451 | 137.966 | 50.293 | 5.819 | 46.991 |
| Denar in denarni ustrezniki | 454.565 | 29.846 | 2.674 | 7.682 |
| -109.248 | -4.385 | -1.914 | -9.753 | -485 | |
|---|---|---|---|---|---|
| EUR* | RUB | PLN | USD | RON | |
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2021 | 491.012 | 163.513 | 51.069 | 3.748 | 47.075 |
| Dana posojila | 204.071 | 69 | 211 | 0 | 31 |
| Terjatve do kupcev | 118.062 | 198.121 | 44.803 | 5.093 | 44.213 |
| Denar in denarni ustrezniki | 87.416 | 6.497 | 3.104 | 44.169 | 1.075 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | -10.000 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | -101.305 | -8.566 | -2.058 | -9.129 | -283 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja (neto) | 298.244 | 196.121 | 46.060 | 40.133 | 45.037 |
| Povprečni tečaj* | Končni tečaj* | |
|---|---|---|
| 2022 | ||
| 2021 | ||
| RUB |
| RUB | PLN | USD | RON |
|---|---|---|---|
| 73,43 | 4,69 | 1,05 | 4,93 |
| 87,15 | 4,57 | 1,18 | 4,92 |
| 78,43 | 4,68 | 1,07 | 4,95 |
| 85,30 | 4,60 | 1,13 | 4,95 |
Navedeni tečaji, ki so bili uporabljeni pri preračunu bilančnih postavk na dan 31. 12., so enaki referenčnemu tečaju Evropske centralne banke na dan 31. 12. Od konca marca 2022 je za preračun tečaja ruskega rublja uporabljen Bloombergov tečaj.
Sprememba vrednosti navedenih valut za 1 % glede na evro na dan 31. 12. 2022 oziroma 31. 12. 2021 bi poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da razen tečaja vse spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečajev navedenih valut je upoštevano stanje terjatev, obveznosti, posojil ter denarja in denarnih ustreznikov, ki so nominirani v lokalnih valutah.
| Sprememba navedene valute za | +1 % | –1 % | +1 % | –1 % |
|---|---|---|---|---|
| RUB | 1.635 | –1.635 | 1.961 | –1.961 |
| PLN | 511 | –511 | 461 | –461 |
| USD | 37 | –37 | 401 | –401 |
| RON | 471 | –471 | 450 | –450 |
Vsaka nadaljnja sprememba navedenih valut za 1 % glede na evro bi pomenila dodatno spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj skupine. Skupina Krka v letu 2022 ni imela prejetih dolgoročnih posojil.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Finančni instrumenti po fiksni obrestni meri | 485.123 | 232.701 |
| Finančna sredstva | 485.123 | 232.701 |
| Finančne obveznosti | 0 | 0 |
| Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri | 30.000 | 10 |
| Finančna sredstva | 30.000 | 10 |
| Finančne obveznosti | 0 | 0 |
Zvišanje variabilne obrestne mere za leto 2022 za 100 bazičnih točk na poslovni izid bi poslovni izid za leto 2021 povečalo za 300 tisoč EUR (znižanje obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid zmanjšalo za 300 tisoč EUR). Zvišanje variabilne obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid za leto 2021 povečalo za 0,1 tisoč EUR (znižanje obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid zmanjšalo za 0,1 tisoč EUR). Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem devizni tečaj, ostanejo nespremenjene.
Primarni cilj upravljanja kapitala skupine Krka je zagotavljanje visokega kreditnega ratinga in ustreznih kazalnikov financiranja, s čimer zagotavlja ustrezen razvoj svojega poslovanja in ustvarja čim večjo vrednost za svoje delničarje. Skupina Krka želi z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje enkrat na leto v skladu s strateško usmeritvijo povečevanja dividend. Skupina Krka nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nobenega programa delniških opcij. V letih 2022 in 2021 ni prišlo do sprememb v načinu upravljanja kapitala.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Poslovne in druge kratkoročne obveznosti | 384.915 | 454.773 |
| Denar in denarni ustrezniki | 518.934 | 159.838 |
| Neto zadolženost | –134.019 | 294.935 |
| Kapital | 2.138.509 | 1.919.085 |
| Kapital in neto zadolženost | 2.004.490 | 2.214.020 |
–6,7 %
13,3 %
Poštena vrednost
V tabeli v nadaljevanju so prikazane knjigovodske in poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti. V tabelo niso vključena razkritja glede poštenih vrednosti finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjena po pošteni vrednosti, ko je knjigovodska vrednost dovolj dober približek pošteni vrednosti.
v tisoč EUR
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |||
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | |
| Nekratkoročna finančna sredstva | ||||
| Dana posojila | 77.539 | 40.300 | ||
| Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajoče donosa | 15.989 | 15.989 | 15.861 | 15.861 |
| Finančne naložbe po odplačni vrednosti | 94.781 | 93.022 | ||
| Kratkoročna finančna sredstva | ||||
| Dana posojila | 6.327 | 192.360 | ||
| Finančne naložbe prek poslovnega izida | 0 | 0 | 39.970 | 39.970 |
| Finančne naložbe po odplačni vrednosti | 50.697 | 113.987 | ||
| Izvedeni finančni instrumenti | 1.740 | 1.740 | 1.491 | 1.491 |
| Terjatve do kupcev | 402.730 | 467.764 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | 518.934 | 159.838 | ||
| Nekratkoročne finančne obveznosti | ||||
| Poslovne obveznosti | 0 | –10.000 | ||
| Obveznosti iz najemov | –8.089 | –8.724 | ||
| Kratkoročne finančne obveznosti | ||||
| Obveznosti iz najemov | –3.752 | –3.433 | ||
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov |
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov | –140.837 |
|---|---|
| Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) | –145.924 |
| Ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov | –7.478 |
| Skupaj | 862.657 |
Sredstva in obveznosti glede na izračun njihove poštene vrednosti uvrščamo v tri ravni:
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| 1. raven | 14.602 | 14.474 |
| 2. raven | 0 | 0 |
| 3. raven | 1.387 | 1.387 |
| Skupaj | 15.989 | 15.861 |
| Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajoče donosa | 0 | 39.970 |
|---|---|---|
| Finančne naložbe prek poslovnega izida | 0 | 0 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 0 |
Konec leta 2022 so imeli člani uprave obvladujoče družbe v lasti 37.040 delnic družbe Krka, kar predstavlja 0,1129 % celotnega kapitala družbe in 0,1195 % glasovalnih pravic, člani nadzornega sveta obvladujoče družbe 3347 delnic, kar predstavlja 0,0102 % celotnega kapitala družbe in 0,0108 % glasovalnih pravic, direktorji odvisnih družb pa 4207 delnic ali 0,0128 % celotnega kapitala oziroma 0,0136 % glasovalnih pravic.
| Ime | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Število delnic | Delež v kapitalu (v %) | Delež v glasovalnih pravicah (v %) | Število delnic | Delež v kapitalu (v %) | Delež v glasovalnih pravicah (v %) | |
| Jože Colarič | 22.500 | 0,0686 | 0,0726 | 22.500 | 0,0686 | 0,0723 |
| Aleš Rotar | 13.915 | 0,0424 | 0,0449 | 13.915 | 0,0424 | 0,0447 |
| Vinko Zupančič | 120 | 0,0004 | 0,0004 | 120 | 0,0004 |
| David Bratož | 0 | / | / |
|---|---|---|---|
| Milena Kastelic | 505 | 0,0015 | 0,0016 |
| Člani uprave skupaj | 37.040 | ||
| 0,1129 | 0,1195 | 37.040 | 0,1129 |
| 0,1191 |
| Jože Mermal | 0 | / | / |
|---|---|---|---|
| Matej Lahovnik | 600 | 0,0018 | 0,0019 |
| Julijana Kristl | 230 | 0,0007 | 0,0007 |
| Borut Jamnik | 0 | / | / |
| Mojca Osolnik Videmšek | 617 | 0,0019 | 0,0020 |
| Boris Žnidarič | 0 | / | / |
| Franc Šašek | 1.400 | 0,0043 | 0,0045 | 1.400 | 0,0043 | 0,0045 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Sever | 500 | 0,0015 | 0,0016 | 500 | 0,0015 | 0,0016 |
| Mateja Vrečer | 0 | / | / | 0 | / | / |
| Člani nadzornega sveta skupaj | 3.347 | 0,0102 | 0,0108 | 3.347 | 0,0102 | 0,0108 |
| Skupaj | 40.387 | 0,1232 | 0,1302 | 40.387 | 0,1232 | 0,1298 |
Pri izračunu deleža v glasovalnih pravicah so bile izločene lastne delnice (1.785.849 na dan 31. 12. 2022 in 1.683.908 na dan 31. 12. 2021).
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Člani uprave obvladujoče družbe | 4.163 | 3.560 |
| Direktorji odvisnih družb | 2.839 | 2.682 |
| Člani nadzornega sveta obvladujoče družbe | 274 | 303 |
| Člani nadzornih svetov in upravnih odborov odvisnih družb | 1 | 1 |
| Bruto prejemki skupin oseb skupaj | 7.277 | 6.546 |
| Ime | Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Skupaj | Bruto | Neto izplačilo | Neto bonitete in drugi prejemki | Bruto | Neto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 521 | 214 | 19 | 849 | 341 | 1.370 | 574 | |
| Aleš Rotar | 390 | 165 | 15 | 549 | 221 | 939 | 401 | |
| Vinko Zupančič | 311 | 132 | 16 | 457 | 184 | 768 | 332 | |
| David Bratož | 333 | 142 | 16 | 449 | 181 | 782 | 339 | |
| Milena Kastelic | 219 | 94 | 13 | 85 | 35 | 304 | 142 | |
| Prejemki članov uprave skupaj | 1.774 | 747 |
v tisoč EUR
| Menedžersko zavarovanje | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Jubilejne nagrade | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 10,00 | 2,89 | 3,18 | 1,19 | 0,04 | 1,92 | 19,23 |
| Aleš Rotar | 5,00 | 2,89 | 0,00 | 3,87 | 1,02 | 1,92 | 14,70 |
| Vinko Zupančič | 5,00 | 2,89 | 0,00 | 5,31 | 0,84 | 1,92 | 15,97 |
| David Bratož | 5,00 | 2,89 | 0,00 | 5,59 | 1,03 | 1,92 | 16,43 |
| Milena Kastelic | 5,00 | 2,89 | 1,92 | 0,06 | 1,09 | 1,92 | 12,88 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 30,00 | 14,45 | 5,11 |
| Ime in priimek | Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Skupaj | Bruto | Neto izplačilo | Neto bonitete in drugi prejemki | Bruto | Neto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 430 | 178 | 7 | 734 | 306 | 1.164 | 491 | |
| Aleš Rotar | 342 | 141 | 11 | 465 | 194 | 807 | 346 | |
| Vinko Zupančič | 289 | 120 | 13 | 387 | 161 | 676 | 294 | |
| David Bratož | 283 | 120 | 11 | 380 | 159 | 663 | 290 | |
| Milena Kastelic | 170 | 78 | 6 | 80 | 34 | 250 | 118 | |
| Prejemki članov uprave skupaj |
| Neto bonitete in drugi prejemki | Menedžersko zavarovanje | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Jubilejne nagrade | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 1,79 | 0,05 | 1,98 | 6,64 |
| Aleš Rotar | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 4,80 | 1,05 | 1,98 | 10,65 |
| Vinko Zupančič | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 7,15 | 0,91 | 1,98 | 12,86 |
| David Bratož | 0,00 | 2,82 | 1,34 | 3,59 | 1,08 | 1,98 | 10,81 |
| Milena Kastelic | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 0,44 | 1,08 | 1,98 | 6,32 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 0,00 |
Druge bonitete vključujejo boniteto, povezano z uporabo službenega osebnega vozila tudi v zasebne namene, in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vključujejo povračila za stroške prevoza na delo in prehrane med delom. Za opravljanje funkcije v nadzornih svetih ali upravnih odborih odvisnih družb člani uprave ne prejemajo sejnin ali drugih plačil.
| Osnovno plačilo za opravljanje funkcije | Sejnine | Potni stroški | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto | |
| Jože Mermal | 30,00 | 21,82 | 1,65 | 1,20 | 0,00 | 0,00 | 31,65 | 23,02 |
| Matej Lahovnik | 27,75 | 20,18 | 2,75 | 2,00 | 0,85 | 0,62 | 31,35 | 22,80 |
| Borut Jamnik | 28,13 | 20,46 | 3,25 | 2,36 | 0,00 | 0,00 | 31,38 | 22,82 |
| Julijana Kristl | 26,25 | 19,09 | 2,59 | 1,88 | 0,41 | 0,30 | 29,25 | 21,27 |
| Mojca Osolnik Videmšek | 26,25 | 19,09 | 3,25 |
| Prejemki članov nadzornega sveta, predstavnikov zaposlenih | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Boris Žnidarič | 28,13 | 20,46 | 2,59 | 1,88 | 0,43 | 0,31 |
| Franc Šašek | 27,75 | 20,18 | 3,25 | 2,36 | 0,00 | 0,00 |
| Tomaž Sever | 26,25 | 19,09 | 2,59 | 1,88 | 0,43 | 0,32 |
| Mateja Vrečer | 26,25 | 19,09 | 2,31 | 1,68 | 0,00 | 0,00 |
| Prejemki članov nadzornega sveta skupaj | 246,76 | 179,46 | 24,23 | 17,60 | 2,55 | 1,86 |
je ne glede na prej navedeno in ne glede na število udeležb na sejah NS in komisij v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, dokler skupni znesek sejnin za udeležbo na sejah NS in komisij ne doseže 75 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS na letni ravni.
Član NS poleg sejnin prejme osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 15.000,00 EUR bruto na leto. Predsednik NS je upravičen tudi do doplačila v višini 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS, podpredsednik oziroma namestnik predsednika NS pa do doplačila v višini 10 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS. Člani komisije NS prejmejo doplačilo v višini 25 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS. Predsednik komisije je upravičen do doplačila v višini 37,5 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS. Član komisije NS je ne glede na zgoraj navedeno in ne glede na število komisij, katerih član je ali ki jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil za opravljanje funkcije, dokler njihov skupni znesek ne doseže 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS na letni ravni. Če je mandat člana NS krajši od poslovnega leta, je član komisije NS ne glede na zgoraj navedeno in ne glede na število komisij, katerih član je ali ki jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil za opravljanje funkcije, dokler njihov skupni znesek ne doseže 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS glede na upravičena izplačila za obdobje njegovega mandata v poslovnem letu.
Člani NS so upravičeni tudi do doplačila za posebne naloge. Posebne naloge so tiste, pri katerih gre za opravljanje neobičajnih in dlje časa trajajočih nadpovprečno zahtevnih nalog, ki praviloma trajajo vsaj en mesec. NS je pooblaščen, da ob soglasju člana NS odloči o dodelitvi posebnih nalog temu članu, trajanju posebnih nalog ter doplačilu za posebne naloge v skladu s tem sklepom skupščine. NS je prav tako pooblaščen, da odloči o doplačilu članom NS za posebne naloge zaradi objektivnih okoliščin v družbi. Doplačila za posebne naloge so dopustna le za čas, ko se posebne naloge dejansko opravljajo. NS lahko o tem izjemoma odloči tudi za nazaj (zlasti v primeru posebnih nalog zaradi objektivnih okoliščin v družbi), vendar največ za preteklo poslovno leto. Doplačila za posebne naloge, ki jih član lahko prejme v posameznem letu, lahko znašajo največ 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS (ne glede na število posebnih nalog). Pri določanju višine doplačila se upošteva zahtevnost posebne naloge ter s tem povezano povečanje obremenitve in odgovornosti. Doplačilo se preračuna glede na čas dejanskega opravljanja posebne naloge.
Člani NS prejemajo osnovno plačilo, doplačilo za opravljanje funkcije in doplačilo za posebne naloge v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo in/ali posebno nalogo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Glede na okoliščine se doplačilo za posebne naloge lahko izvede tudi v enkratnem skupnem znesku, ko je posebna naloga končana.
Omejitev višine skupnih izplačil sejnin in izplačil doplačil članu NS v ničemer ne vpliva na njegovo dolžnost, da se aktivno udeležuje vseh sej NS in sej komisij, katerih član je, ter na njegovo zakonsko določeno odgovornost.
Člani NS so upravičeni do povračila stroškov prevoza in stroškov prenočevanja, ki nastanejo v zvezi z njihovim delom v NS, in sicer do višine, določene v predpisih, ki urejajo povračilo stroškov v zvezi z delom in drugimi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (določbe, ki veljajo za prevoz na službenem potovanju in prenočevanje na službenem potovanju). Znesek, ki po navedenem predpisu pripada članu NS, se poveča za ustrezne dajatve, tako da neto izplačilo predstavlja povračilo dejanskih potnih stroškov. Za določitev kilometrine se upoštevajo razdalje med kraji, izračunane na javni spletni strani AMZS. Stroški za prenočevanje se lahko povrnejo le, če je stalno ali začasno prebivališče člana NS oziroma člana komisije NS od kraja dela organa oddaljeno najmanj 100 kilometrov, če se ni mogel vrniti, ker po voznem redu ni bila več predvidena nobena vožnja javnega prevoznega sredstva, ali zaradi drugih objektivnih razlogov.
| v tisoč EUR | Stanje | Odplačila v letu | |||
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 2022 | 2021 | ||
| Člani uprave obvladujoče družbe | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Direktorji odvisnih družb | 26 | 37 | 37 | 10 | |
| Člani nadzornega sveta obvladujoče družbe | 0 | 0 | 0 | ||
| Člani nadzornih svetov in upravnih odborov odvisnih družb | 0 | 0 | 0 |
Posojila zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so 31. 12. 2022 znašala 152 tisoč EUR (179 tisoč EUR na dan 31. 12. 2021). Odplačila posojil zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, pa so v letu 2022 znašala 27 tisoč EUR (26 tisoč EUR v letu 2021).
| Obvladujoča družba | Delež lastništva | Vrednost osnovnega kapitala 31. 12. 2022 v tisoč | Valuta | Število zaposlenih 31. 12. 2022 | Število zaposlenih 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| KRKA, d. d., Novo mesto | 100 % | 54.732 | EUR | 6320 | 6228 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto* | 100 % | 14.753 | EUR | 592 | 548 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 100 % | 143.027 | HRK | 204 | 184 |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 100 % | 37 | RON | 160 | 144 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 100 % | 65 | RSD | 93 | 77 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Severna Makedonija | 100 % | 49.021 | MKD |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 100 % | 20 | BGN |
|---|---|---|---|
| KRKA HELLAS E.P.E., Atene, Grčija | 100 % | 10 | EUR |
| KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina | 100 % | 20 | BAM |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 100 % | 5.361.375 | RUB |
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 100 % | 753.875 | RUB |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 100 % | 100 | UAH |
| TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan | 100 % | 14 | USD |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 100 % | 17.490 | PLN |
| KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika | 100 % | 100 | CZK |
| KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska | 100 % | 44.880 | HUF |
| KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška | 100 % | 10 |
| EUR | 121 | 113 | UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva | 100 % | 10 |
|---|---|---|---|---|---|
| EUR | 53 | 55 | SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 100 % | 10 |
| EUR | 37 | 39 | TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 100 % | 6.650 |
| EUR | 200 | 215 | KRKA Sverige AB, Stockholm, Švedska | 100 % | 150 |
| SEK | 6 | 7 | KRKA Pharma GmbH, Dunaj, Avstrija | 100 % | 37 |
| EUR | 20 | 21 | KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 100 % | 10 |
| EUR | 48 | 46 | Krka FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 100 % | 10 |
| EUR | 64 | 62 | KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano Italija | 100 % | 10 |
| EUR | 62 | 69 | Krka France Eurl, Pariz, Francija | 100 % | 10 |
| EUR | 35 | 41 | KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 100 % | 1 |
| EUR | 9 | 11 | KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 100 % |
| 300 | EUR | 17 | 21 | KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 100 % |
|---|---|---|---|---|---|
| 3 | EUR | 16 | 17 | KRKA UK LTD, London, Združeno kraljestvo | 100 % |
| 1 | GBP | 16 | 14 | 123 Acurae Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 100 % |
| 25 | EUR | 0 | 0 | Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd., Kitajska | 60 % |
| 455.642 | CNY | 19 | 17 | KRKA USA LLC, Wilmington, ZDA | 100 % |
| 10 | USD | 0 | 0 | KRKA GCC L.L.C., Dubaj, Združeni arabski emirati* | 100 % |
| - | AED | 0 | 0 | Skupaj | |
| 11.598 | 11.511 |
Odvisna družba KRKA GCC L.L.C. v Dubaju v Združenih arabskih emiratih je bila registrirana 14. 9. 2022, osnovni kapital v vrednosti 36.700 AED (9 tisoč EUR) pa je bil vplačan 12. 1. 2023.
Poslovne aktivnosti v Ukrajini in Ruski federaciji, ki spadata v prodajno regijo Vzhodna Evropa, izvajamo prek treh odvisnih družb in obvladujoče družbe Krka, d. d., Novo mesto.
Krkina odvisna družba v Ukrajini se ukvarja samo s trženjem. Distribucijskih in proizvodnih dejavnosti ne izvaja, zato ni imela terjatev do kupcev zunaj skupine, je pa imela za 1.658 tisoč EUR ostalih sredstev (31. 12. 2021 je imela za 2.492 tisoč EUR ostalih sredstev), med katerimi so največja sredstva nepremičnine, naprave in oprema (poslovni prostori in vozila). Skupina Krka ni pomembno izpostavljena kreditnem tveganju (pojasnilo 29 – Kreditno tveganje) in tudi ne tečajnemu tveganju (pojasnilo 29 – Tveganje sprememb deviznih tečajev). Konec leta 2022 je bilo v odvisni družbi v Ukrajini 367 zaposlenih, konec leta 2021 pa 395. Ukrajina je naš četrti največji trg (pojasnilo 4 – Prihodki iz pogodb s kupci).
Družbi imata različne oblike stvarnega premoženja – poslovne in proizvodne prostore, opremo, vozila, zaloge surovin in materialov ter zaloge končnih izdelkov in ostalo. Ker so obstajali indikatorji za oslabitev, je bil v zvezi s sredstvi izveden preizkus oslabitve (pojasnilo 11 – Nepremičnine, naprave in oprema). Pokazal je, da vrednosti sredstev ni treba oslabiti.
Sredstva skupine Krka (brez terjatev do kupcev) v obeh Krkinih odvisnih družbah v Ruski federaciji so 31. 12. 2022 znašala 172.461 tisoč EUR, 31. 12. 2021 pa 133.968 tisoč EUR. Razmere pozorno spremljamo in se jim na različnih področjih poslovanja sproti prilagajamo. Povpraševanje po naših izdelkih je primerno. Vzpostavili smo dodatne kontrole terjatev in pozorno spremljamo likvidnost svojih poslovnih partnerjev, da lahko ob morebitnih zamudah plačil takoj prilagodimo aktivnosti (pojasnilo 29 – Kreditno tveganje).
V skladu z načrtom neprekinjenega poslovanja smo takoj začeli izvajati potrebne aktivnosti, da bomo nemoteno proizvodnjo zagotavljali tudi v prihodnje. Največje povečanje glede na preteklo leto je v postavkah zaloge, osnovna sredstva in denar. 31. 12. 2022 je bilo v odvisnih družbah v Ruski federaciji 1925 zaposlenih, konec leta 2021 pa 1952. Izpostavljenost tveganju deviznih tečajev je prikazana v pojasnilu 29 – Tveganje spremembe deviznih tečajev.
V letu 2022 so bila vsa plačila med odvisnima družbama v Ruski federaciji in obvladujočo družbo izvedena brez posebnosti. Izplačilo dividend iz družb v Ruski federaciji ni prepovedano, so pa za to določeni pogoji oziroma potrebni dolgotrajni postopki. Potrebni so posebni zahtevki, ki jih ruska vlada (ministrstvo za finance) v zvezi z odvisno družbo, ki naj bi dividende izplačala, obravnava v skladu z načelom delujočega podjetja (going concern principle). Glede na to, da gre za farmacevtski družbi, ocenjujemo, da ima Ruska federacija interes za njuno nadaljnje delovanje.
| 2022 | 2021 | Povprečno število zaposlenih | Delež (v %) | Povprečno število zaposlenih | Delež (v %) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Doktorji znanosti | 204 | 1,8 | 206 | 1,8 | |||
| Magistri znanosti | 390 | 3,4 | 397 | 3,4 | |||
| Univerzitetna izobrazba | 5330 | 46,1 | 5313 | 45,9 | |||
| Visokostrokovna izobrazba | 1773 | 15,3 | 1727 | 14,9 | |||
| Višješolska izobrazba | 313 | 2,7 | 306 | 2,6 | |||
| Srednješolska izobrazba | 2591 | 22,4 | 2613 | 22,6 |
| Kvalificirani delavci | 833 | 7,2 |
|---|---|---|
| Nekvalificirani delavci | 135 | 1,1 |
| Skupaj (povprečje leta) | 11.569 | 100,0 |
Pogodbena vrednost storitev revidiranja v skupini Krka v letu 2022 je bila 557 tisoč EUR (494 tisoč EUR v letu 2021).
Pogodbena vrednost storitev revizije računovodskih izkazov, ki jih je za družbo Krka v letu 2022 opravila revizorska družba KPMG Slovenija, d. o. o., je bila 118 tisoč EUR in vključuje tudi preveritev skladnosti računovodskih izkazov v elektronski obliki z zahtevami Delegirane uredbe št. 2019/815 o enotni elektronski obliki poročanja (ESEF). KPMG Slovenija opravlja tudi preveritev Poročila o prejemkih članov vodenja in nadzora, ki mora biti preverjeno v skladu z zahtevami zakonodaje.
Pogodbena cena storitve preveritve poročila o Prejemkih uprave znaša 9 tisoč EUR. Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki so jih družbe v okviru mreže KPMG opravile za konsolidirane računovodske izkaze skupine Krka, znaša 207 tisoč EUR.
Dogodek po zaključku obračunskega obdobja ni vplival na računovodske izkaze za leto 2022.
Nakup lastnih delnic: Od 1. januarja 2023 do 20. marca 2023 smo pridobili 25.852 lastnih delnic. Konec tega obdobja je imela Krka 1.811.701 lastnih delnic (5,525 % vseh delnic).
Poročilo neodvisnega revizorja
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | Indeks 2022/21 | |
|---|---|---|---|
| Nepremičnine, naprave in oprema | 566.780 | 569.391 | 100 |
| Neopredmetena sredstva | 24.960 | 25.628 | 97 |
| Naložbe v odvisne družbe | 355.763 | 346.444 | 103 |
| Dana posojila | 56.013 | 31.010 | 181 |
| Finančne naložbe | 110.769 | 108.882 | 102 |
| Odložene terjatve za davek | 8.666 | 12.742 | 68 |
| Druga nekratkoročna sredstva | 643 | 627 | 103 |
| Nekratkoročna sredstva skupaj | 1.123.594 | 1.094.724 | 103 |
| Sredstva, namenjena prodaji | 41 | 41 | 100 |
| Zaloge | 492.978 | 394.323 | 125 |
| Sredstva iz pogodb s kupci | 0 | 300 | 0 |
| Terjatve do kupcev | 357.889 | 424.588 | 84 |
| Druge terjatve |
| Nekratkoročne obveznosti skupaj | 102.333 | 128.783 | 79 | |
|---|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | 24 | 194.143 | 178.143 | 109 |
| Prejeta posojila | 21 | 53.524 | 55.092 | 97 |
| Obveznosti iz najemov | 1.033 | 987 | 105 | |
| Obveznosti za davek od dobička | 25.660 | 4.611 | 556 | |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 25 | 21.687 | 19.477 | 111 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 26 | 57.372 | 164.010 | 35 |
| Kratkoročne obveznosti skupaj | 353.419 | 422.320 | 84 | |
| Obveznosti skupaj | 455.752 | 551.103 | 83 | |
| Kapital in obveznosti skupaj | 2.516.544 | 2.427.245 | 104 |
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| 2022 | 2021 | Indeks 2022/21 | |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 1.553.514 | 1.381.367 | 112 |
| – prihodki iz pogodb s kupci | 3 |
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 | Indeks 2022/21 |
|---|---|---|---|
| Čisti dobiček | 348.215 | 245.216 | 142 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida | |||
| Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev | 14 | 128 | 5.441 |
| Preračun pozaposlitvenih zaslužkov | 22 | 24.691 | 6.438 |
| Vpliv odloženih davkov | 15 | –3.334 | –1.645 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida | 21.485 | 10.234 | 210 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 21.485 | 10.234 | 210 |
| Vsobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 369.700 | 255.450 | 145 |
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Osnovni kapital | Lastne delnice | Rezerve | Zadržani dobički | Kapital |
|---|---|---|---|---|
| skupaj | za lastne delnice | Kapitalske rezerve | Zakonske rezerve | Statutarne rezerve | Rezerva za pošteno vrednost | Druge rezerve iz dobička | Preneseni dobiček | Dobiček v letu | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2022 | 54.732 | –114.541 | 114.541 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –19.004 | 1.370.902 | 88.671 | 229.954 | 1.876.142 |
| Vnos čistega dobička | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 348.215 | 348.215 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 23.311 | 0 | –1.826 | 0 | 21.485 | |
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 23.311 |
| 0 | –1.826 | 348.215 | 369.700 |
|---|---|---|---|
| Oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu skupščine | 0 | 0 | 0 |
| Prenos dobička preteklih obdobij v preneseni dobiček | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 |
| 229.954 | –229.954 | 0 | Nakup lastnih delnic |
| 0 | –10.025 | 0 | 0 |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice | 0 | 0 | 10.025 |
| 0 | 0 | 0 | 0 |
| –10.025 | 0 | Izplačilo dividend | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 |
| –175.025 | 0 | –175.025 |
| Osnovni kapital | Lastne delnice | Rezerve | Zadržani dobički | Kapital skupaj | Rezerve za lastne delnice | Kapitalske rezerve | Zakonske rezerve | Statutarne rezerve | Rezerva za pošteno vrednost | Druge rezerve iz dobička | Preneseni dobiček | Dobiček v letu |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 54.732 | –99.279 | 99.279 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –31.379 | ||||||
| Stanje 31. 12. 2022 | 54.732 | –124.566 | 124.566 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | 4.307 | 1.442.702 | ||||
| 69.974 | 338.190 | 2.060.792 |
| 102.773 | 234.747 | 1.791.850 |
|---|---|---|
| Vnos čistega dobička | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 245.216 | 245.216 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 |
| 12.375 | 0 | –2.141 |
| 0 | 10.234 | Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 12.375 | 0 |
| –2.141 | 245.216 | 255.450 |
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu | Oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu skupščine | 0 |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 234.747 |
| –234.747 |
| –15.262 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –15.262 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice | 0 | 0 | 15.262 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –15.262 | 0 |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –155.896 | 0 | –155.896 | |
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu, skupaj | 0 | –15.262 | 15.262 | 0 | 0 | 0 | 0 | 90.812 | –11.961 | –250.009 | –171.158 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 54.732 | –114.541 | 114.541 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –19.004 | 1.370.902 | 88.671 | 229.954 | 1.876.142 |
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | ||
| Čisti dobiček | 348.215 | 245.216 |
| Prilagoditve za: | 145.291 | 143.567 |
| – amortizacijo | 82.216 | 84.863 |
| – neto tečajne razlike | –6.490 | –3.634 |
| – neto odpise in popravke vrednosti zalog | 14.194 | 17.287 |
| – neto oslabitve in odpise terjatev | 1.548 | 50 |
| – prihodke od naložbenja | –12.990 | –10.118 |
| – odhodke od naložbenja | –60 | 12.951 |
| – prihodke od financiranja | 0 | –3 |
| – odhodke za obresti in ostale finančne odhodke | 2.830 | 1.431 |
| – davek od dobička | 64.043 | 40.740 |
| Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev | 493.506 | 388.783 |
| Sprememba stanja poslovnih terjatev | 70.231 | –10.847 |
| Sprememba stanja zalog | –112.849 | –22.432 |
| Sprememba stanja poslovnih obveznosti | 7.501 | 41.785 |
| Sprememba stanja rezervacij | –3.289 | –1.128 |
| Sprememba stanja odloženih prihodkov | –730 | –841 |
| Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti | –4.386 | 2.567 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| –42.251 | –49.648 |
| 407.733 | 348.239 |
|---|---|
| Prejete obresti | 1.656 | 403 |
|---|---|---|
| Prejete dividende | 631 | 668 |
| Prejeti dobički | 0 | 5.419 |
| Prejemki od odtujitve nepremičnin, naprav in opreme | 2.971 | 1.391 |
| Nakup nepremičnin, naprav in opreme | 10 | –61.771 |
| –48.851 | ||
| Pridobitev neopredmetenih sredstev | 11 | –6.570 |
| –4.836 | ||
| Nakup odvisnih družb in deleža manjšinskih lastnikov brez pridobljenih finančnih sredstev | 12 | –9.319 |
| –7.824 | ||
| Vračila naknadnih vplačil v odvisne družbe | 12 | 0 |
| 992 | ||
| Prejemki iz naslova odplačil danih nekratkoročnih posojil | 5.726 | 6.670 |
| Izdatki iz naslova danih nekratkoročnih posojil | –31.708 | –2.795 |
| Neto prejemki/izdatki iz naslova danih kratkoročnih posojil | 190.432 | –137.558 |
| Prejemki od prodaje nekratkoročnih finančnih naložb | 4.941 | 20 |
| Izdatki iz naslova pridobitev nekratkoročnih finančnih naložb | –32.946 | –92.155 |
| Prejemki od prodaje kratkoročnih finančnih naložb | 153.804 | 102.292 |
| Izdatki iz naslova pridobitev kratkoročnih finančnih naložb | –121.621 | –153.780 |
| Prejemki iz naslova izvedenih finančnih instrumentov | 8.847 | 2.002 |
| Izdatki iz naslova izvedenih finančnih instrumentov | 0 | –10.459 |
| 105.073 | –338.401 |
|---|---|
| Izdatki za dane obresti | –1.856 | –444 | |
|---|---|---|---|
| Neto izdatki/prejemki iz naslova prejetih kratkoročnih posojil | 29 | –1.758 | 8.703 |
| Izdatki iz naslova najemov | 28 | –1.124 | –991 |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 29 | –175.044 | –155.907 |
| Nakup lastnih delnic | 34 | –10.025 | –15.262 |
| Čisti denarni tok iz financiranja | –189.807 | –163.901 | |
| Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 322.999 | –154.063 | |
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta | 144.981 | 296.398 | |
| Učinki sprememb menjalnih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike | 2.317 | 2.646 | |
| Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 470.297 | 144.981 |
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Krka, d. d., Novo mesto je obvladujoča družba skupine Krka s sedežem na Šmarješki cesti 6, 8501 Novo mesto, Slovenija.
Družba je bila vpisana pri Okrožnem sodišču Novo mesto 13. 7. 1989, številka registracijskega vložka 1/00097/00.
Matična številka družbe je 5043611000.
Računovodski izkazi družbe Krka se nanašajo na leto, ki se je končalo 31. 12. 2022.
Družba Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta) in veterinarskih izdelkov.
Računovodski izkazi družbe Krka so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija, v skladu s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP, v nadaljevanju Odbor) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z dodatnimi določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Uprava družbe Krka je računovodske izkaze odobrila 28. marca 2023.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih, finančnih instrumentih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 2 – Poštena vrednost.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe Krka. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na tisoč enot.
Priprava računovodskih izkazov temelji tudi na določenih ocenah in predpostavkah uprave, ki vplivajo tako na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti družbe Krka kot tudi na izkazane prihodke in odhodke obračunskega obdobja.
opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, prihodke iz pogodb s kupci, popravke vrednosti zalog in terjatev, popravke vrednosti naložb, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z določenimi zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun morebitnih rezervacij za tožbe, ter oceno trajanja najema in uporabljeno obrestno mero. Ne glede na to, da uprava družbe Krka med pripravo predpostavk skrbno prouči vse dejavnike, ki na to lahko vplivajo, je možno, da se dejanske posledice poslovnih dogodkov razlikujejo od ocenjenih. Zato je treba pri računovodskih ocenah uporabiti presojo ter upoštevati morebitne spremembe poslovnega okolja, nove poslovne dogodke, dodatne informacije in izkušnje.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je uprava družbe Krka pripravila v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v pojasnilih:
Glede na veliko število pogodb s kupci je družba Krka določila metodo pričakovane vrednosti kot najustreznejšo za oceno variabilnega nadomestila pri prodaji izdelkov s pravico do vračila. Pri oceni variabilnega nadomestila pri prodaji izdelkov s količinskim popustom je kot najustreznejšo določila kombinacijo metode najverjetnejše vrednosti in metode pričakovane vrednosti. Metodo, ki najbolje predvidi znesek variabilnega nadomestila, je izbrala predvsem zaradi številnih količinskih omejitev v pogodbah, zakonskih določil ter poslovne prakse v različnih okoljih. Metoda najverjetnejšega zneska je najprimernejša pri pogodbah z enotnim količinskim pragom, medtem ko je metoda pričakovane vrednosti najprimernejša za pogodbe z več kot enim količinskim pragom.
Pred vključitvijo kakršnegakoli zneska variabilnega nadomestila v transakcijsko ceno družba Krka presodi, ali je znesek variabilnega nadomestila omejen. Na podlagi preteklih izkušenj, poslovnih napovedi in trenutnih gospodarskih razmer je družba Krka določila, da ocene variabilnega nadomestila niso omejene. Družba Krka prodaja izdelke, za katere se lahko na nekaterih trgih uporabljajo plačilni pogoji, ki so daljši od enega leta. Za tovrstne prodaje na podlagi ustrezne diskontne stopnje pripozna prihodke in odhodke iz financiranja.
- Pojasnilo 12 – Preizkus oslabitve naložb v odvisne družbe
Obvladujoča družba najmanj enkrat na leto preveri, ali obstajajo indikatorji za oslabitve naložb v odvisne družbe. Za naložbe, za katere tveganje oslabitve obstaja, se poštena vrednost ugotavlja na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, kar temelji na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote in določitvi primerne diskontne stopnje. Družba Krka je ugotovila, da na dan 31. 12. 2022 ni bilo potrebe po oslabitvi naložb v odvisne družbe.
- Pojasnilo 17 – Preizkus oslabitev terjatev
Ob pripravi računovodskih izkazov (četrtletnih in letnih) družba Krka oblikuje popravek vrednosti oziroma oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za skupino Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje kvantitativna in kvalitativna merila, ki so združena v štiri sklope: analiza dosedanjega poslovanja s kupcem, analiza računovodskih izkazov kupca, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo zaposleni, zadolženi za prodajo, in ocena deželnega tveganja kupca. Za vse kupce, katerih terjatve so zavarovane pri zavarovalnici ali z drugim prvovrstnim zavarovanjem, se zavarovanje upošteva pri oceni zneska oslabitev. Na podlagi algoritma, ki vključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.
- Pojasnilo 22 – Pozaposlitveni zaslužki zaposlenih
V okviru obvez za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih je evidentirana sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi. Pripoznane so na podlagi aktuarskega izračuna, ki temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, in se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.
- Pojasnilo 22 – Rezervacije za tožbe in pogojne obveznosti
Zoper družbo Krka se lahko pojavijo tožbe oziroma zahtevki zaradi očitane kršitve intelektualne lastnine (patentnih pravic oziroma konkurenčnega prava) in z drugih civilnopravnih področij. Rezervacija je pripoznana, ko ima družba Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom.
dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba Krka ne more vplivati. Uprava družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Družba Krka uporablja enake računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih. Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju, izjema so na novo sprejeti standardi in pojasnila. Oboji so navedeni v nadaljevanju in so bili upoštevani pri pripravi računovodskih izkazov, če je imela družba Krka navedene dogodke za poročano obdobje.
Dopolnitve MSRP 3 – Poslovne združitve, MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva, MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva ter Letne izboljšave 2018–2020. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. UOMRS je objavil naslednje omejene dopolnitve MSRP.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje niso pomembno vplivale.
Posli (transakcije in stanja), izraženi v tuji valuti, se preračunajo v evre (funkcijsko valuto družbe Krka) po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na datum poročanja, se preračunajo v evre po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Nedenarne postavke in obveznosti, katerih izvirna vrednost je izražena v tuji valuti, se pretvorijo v evre po menjalnem tečaju na datum poročanja. Nedenarne postavke in obveznosti, izražene v tuji valuti in vrednotene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v evre po menjalnem tečaju na dan, ko je bila določena poštena vrednost. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Nedenarne postavke, merjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju, ki je veljal na dan transakcije.
Glede na računovodske usmeritve družbe Krka in zahtevana razkritja je treba v številnih primerih določiti pošteno vrednost tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost v redni transakciji med udeleženci na trgu. Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:
Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba Krka določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznostim družbe Krka.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se za vrednostne papirje določi glede na zaključni tečaj na dan poročanja. Za naložbe v dolžniške vrednostne papirje se poštena vrednost po odplačni vrednosti za potrebe poročanja izračuna na podlagi zaključnega tečaja, ki se poveča za natečene obresti na dan poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Finančni instrument je vsaka pogodba, na podlagi katere nastaneta finančno sredstvo enega podjetja in finančna obveznost ali kapitalski instrument drugega podjetja.
Finančna sredstva družbe Krka vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve, izvedene finančne instrumente, posojila, finančne naložbe in naložbe v odvisne družbe (gl. računovodske usmeritve Naložbe v odvisne družbe).
Družba Krka finančna sredstva ob začetnem pripoznanju razvrsti kot naknadno izmerjena po odplačni vrednosti, pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Razvrstitev finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju je odvisna od značilnosti pogodbenega denarnega toka finančnega sredstva in poslovnega modela družbe Krka za njihovo upravljanje. Razen za terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je uporabila praktično korist, družba Krka ob prvotnem pripoznanju finančno sredstvo izmeri po pošteni vrednosti, ki je v primeru finančnega sredstva, ki ni pripoznano po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, povečana za stroške transakcije. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je družba Krka uporabila praktično korist, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15 (gl. računovodske usmeritve Prihodki iz pogodb s kupci).
Za razvrstitev in merjenje finančnega sredstva po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa mora finančno sredstvo ustvariti denarne tokove, ki so "izključno plačila glavnice in obresti (solely payments of principal and interest, SPPI)" na znesek preostale glavnice. Ocena se imenuje test SPPI in se izvaja na ravni posameznega instrumenta.
Poslovni model družbe Krka za upravljanje finančnih sredstev določa, kako družba Krka obvladuje svoja finančna sredstva, da zagotovi denarne tokove. Določa torej, ali bodo denarni tokovi posledica zbiranja pogodbenih denarnih tokov ali prodaje finančnih sredstev ali obojega.
Če družba Krka izbere poslovni model, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov, svoja finančna sredstva (dolžniške instrumente) vrednoti po odplačni vrednosti. Če pridobi finančna sredstva (dolžniške instrumente) z namenom zbiranja pogodbenih denarnih tokov in prodaje, jih vrednoti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa z recikliranjem kumulativnih dobičkov in izgub. Če družba Krka ne izbere nobenega od naštetih poslovnih modelov, svoja finančna sredstva (dolžniške instrumente) vrednoti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Finančna sredstva, ki so v skladu z MRS 32 – Finančni instrumenti kapitalski instrumenti in niso namenjeni trgovanju, nepreklicno razvrsti v skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa brez recikliranja kumulativnih dobičkov in izgub po odpravi pripoznanja.
Nakup ali prodaja finančnih sredstev, ki zahteva dobavo sredstev v roku, določenem z uredbo ali konvencijo na trgu (redni promet), se pripozna na datum trgovanja, to je na dan, ko družba Krka sprejme zavezo o nakupu ali prodaji.
Družba Krka odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.
Po prvotnem merjenju so finančna sredstva razvrščena v štiri kategorije:
Denar in denarni ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne visokolikvidne naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj. Slednje je zlahka mogoče pretvoriti v znane zneske denarnih sredstev, pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Denarni tokovi tega instrumenta so izključno plačila obresti in glavnice, zato so razvrščena kot finančna sredstva po odplačni vrednosti.
Dana posojila družbe Krka so na podlagi testa lastnosti instrumenta razvrščena kot finančna sredstva po odplačni vrednosti, saj so denarni tokovi tega instrumenta izključno plačila obresti in glavnice.
Naložbe družbe Krka v dolžniške vrednostne papirje, ki vključujejo izključno državne obveznice z nizkim kreditnim tveganjem, so razvrščene kot finančna sredstva po odplačni vrednosti.
Finančna sredstva družbe Krka po odplačni vrednosti vključujejo tudi terjatve iz poslovanja.
Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba ne prenese v poslovni izid.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida vključujejo finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali finančna sredstva, ki jih mora podjetje izmeriti po pošteni vrednosti. Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni finančni instrumenti, vključno z ločenimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, so razvrščeni v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen če gre za instrumente učinkovitega varovanja pred tveganjem. Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove, ki niso le plačila glavnice in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ne glede na poslovni model.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida so v izkazu finančnega položaja izkazana po pošteni vrednosti z neto spremembami poštene vrednosti, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida. Oslabitev finančnih sredstev je opisana v Oslabitve sredstev – finančna sredstva.
Finančne obveznosti v največji meri zajemajo posojila, obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti. Obveznosti iz najema in zaslužki zaposlenih so obravnavani ločeno (gl. računovodske usmeritve Najemi in Zaslužki zaposlenih). Družba Krka vse finančne obveznosti na začetku pripozna po pošteni vrednosti na datum trgovanja, ko postane pogodbeno stranka v zvezi z instrumentom. Ob začetnem pripoznanju neizvedene finančne obveznosti razvrsti kot naknadno izmerjene po odplačni vrednosti, izvedene finančne obveznosti pa po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti iz naslova posojil merijo z metodo efektivnih obresti. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi ali spremembi teh obveznosti. Družba Krka odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.
Nekratkoročne finančne naložbe v kapital odvisnih družb, ki so vključene v konsolidirane računovodske izkaze, se vrednotijo po nabavni vrednosti. Udeležba v dobičku odvisne družbe je pripoznana v poslovnem izidu obvladujoče družbe, ko je sprejet ustrezen sklep o razporeditvi dobička. Če je zaradi izgube odvisne družbe potrebna oslabitev naložbe, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov.
Nepremičnine, naprave in oprema so izkazane po svoji nabavni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgubo, nabrano zaradi oslabitve (gl. računovodske usmeritve Oslabitve sredstev).
Nepremičnine, naprave in oprema, ki so bile na svojo pošteno vrednost prevrednotene 1. januarja 2004 oziroma na dan prehoda na MSRP, se izmerijo na podlagi svoje poštene vrednosti na ta datum.
Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Nabavna vrednost v družbi Krka izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, (po potrebi) začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitve mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja. Nabavljeno programsko opremo, ki pomembno prispeva k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del opreme.
Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna sredstva. Dobiček ali izguba ob odsvojitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva in njegovo knjigovodsko vrednostjo ter izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi poslovnimi prihodki oziroma med drugimi poslovnimi odhodki.
Družba Krka v nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme všteva tudi stroške izposojanja, ki jih je možno neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo ali izgradnjo zadevnih sredstev se usredstvijo, če so povezani z nabavo pomembnega sredstva in izgradnja oziroma priprava za njihovo uporabo zadevnih sredstev traja več kot šest mesecev.
Družba Krka v knjigovodski vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ob nastanku pripoznava tudi stroške zamenjave posameznega dela tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva oziroma njegovih sestavnih delov. Zemljišča in sredstva v pridobivanju se ne amortizirajo.
Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:
Družba Krka ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Družba Krka določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
Družba Krka na datum začetka najema izmeri in pripozna obveznost iz najema po sedanji vrednosti vseh najemnin, ki bodo plačane v ocenjeni dobi najema. Najemnine, zajete pri merjenju obveznosti iz najema, vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem, spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje, in zneske, za katere se pričakuje, da jih bo družba Krka plačala na podlagi jamstev za preostalo vrednost. Obveznost iz najema vključuje tudi izpolnitveno ceno možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo družba Krka izrabila to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema odraža, da bo družba Krka izrabila možnost odpovedi najema.
Spremenljive najemnine, ki niso zajete pri merjenju obveznosti iz najema v obdobju, v katerem nastopi dogodek ali pogoj, ki sproži plačila, oziroma ki niso odvisne od indeksa ali stopnje, družba Krka po datumu začetka najema pripozna v poslovnem izidu.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin družba Krka uporabi obrestno mero izposojanja, ki temelji na ocenjeni donosnosti obveznic, če bi se zadolžila na finančnih trgih, upoštevajoč ročnost pogodbe, če obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti.
Obveznost iz najema se po začetnem pripoznanju poveča za natečene obresti in zmanjša za izvedena plačila najemnin. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema je ponovno izmerjena ob spremembi dobe trajanja najema, spremembi višine najemnine (npr. spremembi prihodnjih zneskov najemnine kot posledici spremembe indeksa ali stopnje za določanje višine najemnin) ali spremembi ocene možnosti nakupa najetega sredstva.
Za kratkoročne najeme in najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti uporablja družba Krka praktično rešitev, ki jo omogoča standard, in najemnine pripozna kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode, ki velja celotno obdobje trajanja najema. Praktična rešitev se uporablja za najeme, krajše od enega leta, in najeme, pri katerih je vrednost novega sredstva, ki je predmet najema, manjša od 5.000 EUR.
Družba Krka na datum začetka najema (tj. na dan, ko je sredstvo v najemu na razpolago za uporabo) pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema.
Sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, družba Krka meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve sredstev, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Nabavna vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki še niso plačane, začetne neposredne stroške, plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem in oceno stroškov, ki bodo nastali pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva v stanje, kot se zahteva v pogojih najema.
Sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, družba Krka amortizira po enakomerni časovni metodi v ocenjeni dobi najema ali ocenjeni dobi koristnosti sredstev, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše.
Družba Krka kot najemodajalec vse najeme razvršča med poslovne najeme, saj se z najemom ne prenesejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ki je predmet najema. Najemnine iz poslovnega najema so v izkazu poslovnega izida pripoznane kot prihodki na podlagi enakomerne časovne metode. Začetne neposredne stroške, ki so nastali pri pridobitvi poslovnega najema iz naslova pogajanj ali dogovarjanj, družba Krka prišteje h knjigovodski vrednosti sredstva, ki je predmet najema, in te stroške pripozna kot odhodek v celotnem obdobju trajanja najema na enaki podlagi kot prihodke iz najema.
Stroški razvoja niso usredstveni, ker družba Krka ne razlikuje med fazo raziskovanja in fazo razvoja. Vsi stroški, povezani z lastnim razvojno-raziskovalnim delom, se v poslovnem izidu pripoznajo kot odhodek ob nastanku.
Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takooj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za programsko opremo, licence in druge pravice so od 2 do 10 let.
V izkazu finančnega položaja se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost se določi po prodajni vrednosti na datum poročanja, zmanjšani za prodajne stroške in morebitne ostale splošne stroške, ki so običajno povezani s prodajo. Družba Krka enkrat na leto na dan finančnega položaja preveri čisto iztržjivo vrednost zalog. Če knjigovodska vrednost zalog presega njihovo čisto iztržjivo vrednost, se opravi oslabitev zalog prek poslovnega izida.
Zaloge surovin in materiala ter pomožnega in embalažnega materiala so ovrednotene po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog materiala družba Krka uporablja drsečo nabavno ceno. Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in končnih izdelkov se vrednotijo po standardnih cenah, ki poleg neposrednih stroškov materiala vključujejo tudi proizvajalne stroške ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev, in sicer neposredne stroške dela, neposreden strošek amortizacije, neposredne stroške storitev, energetskih virov, vzdrževanja, kakovosti. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po proizvajalnih stroških.
Količinske enote trgovskega blaga so ovrednotene po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave, zmanjšani za morebitne popuste. Pri izkazovanju zalog trgovskega blaga družba Krka uporablja drseče nabavne cene.
Družba Krka pripozna popravek pričakovanih kreditnih izgub za vse dolžniške instrumente, ki niso izkazani po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba Krka pričakuje, da jih bo prejela, diskontiranimi na približek prvotne efektivne obrestne mere. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja ali drugih povečanj kreditov, ki so sestavni del pogodbenih pogojev.
Popravki pričakovanih kreditnih izgub se priznavajo v dveh fazah. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih po začetnem pripoznanju ni bilo znatnega povečanja kreditnega tveganja, se popravki pričakovanih kreditnih izgub pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil in so možne v naslednjih 12 mesecih (12-mesečni popravek pričakovanih kreditnih izgub). Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, mora družba Krka pripoznati popravek iz naslova izgube, ki jo pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila (vseživljenjska pričakovana izguba).
Za terjatve iz poslovanja in sredstva iz pogodb družba Krka uporablja poenostavljen pristop za izračun pričakovane kreditne izgube. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja oziroma za katere družba Krka uporablja praktično rešitev (pogodbe, ki trajajo leto ali manj), se merijo po transakcijski ceni, določeni v skladu z MSRP 15, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.
Zato družba Krka ne spremlja sprememb v kreditnem tveganju, temveč namesto tega priznava popravek za izgube, ki temelji na vseživljenjski pričakovani kreditni izgubi na vsak datum poročanja. Družba Krka je oblikovala matriko rezervacij, ki temelji na njenih preteklih izkušnjah s kreditno izgubo, prilagojeno za morebitne prihodnje dejavnike, ki so značilni za dolžnike in gospodarsko okolje. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za družbo Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca.
Za finančne naložbe, ki vključujejo državne obveznice merjene po odplačni vrednosti, družba enkrat na leto izmeri pričakovane kreditne izgube.
Razen v primerih, ko je pripoznana 12-mesečna pričakovana kreditna izguba, družba pripozna popravek vrednosti za izgube v znesku, ki je enak pričakovani kreditni izgubi v celotni dobi trajanja finančnega instrumenta. 12-mesečna pričakovana kreditna izguba je pripoznana za:
Družba meni, da ima dolžniški vrednostni papir nizko kreditno tveganje, če je njegova ocena kreditnega tveganja enakovredna globalno razumljivi definiciji »naložbenega razreda« oziroma kar je enakovredno bonitetni oceni Baa2 ali več po Moody's ali BBB– ali več po Standard & Poor's.
Družba Krka ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost svojih nefinančnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je večja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za potrebe preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše denar ustvarjajoče enote. To so najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo finančne pritoke, v veliki meri neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi na sredstva enote (skupine enot), in to sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Izgube zaradi oslabitve sredstev v preteklih obdobjih družba Krka na datum poročanja ovrednoti in tako ugotovi, ali so se zmanjšale oziroma ali celo ne obstajajo več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba Krka določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena, potem ko se odšteje amortizacijski odpis, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se nanašajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala.
Dividende se v računovodskih izkazih družbe Krka pripoznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih. Družba Krka je v skladu z zakonskimi predpisi zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlenim in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v vrednosti ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na datum poročanja, za zaposlene v tistih državah, kjer obstaja zakonska obveza za izplačilo odpravnin in jubilejnih nagrad. V izračunu so upoštevani stroški odpravnin ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Pri izračunu je uporabljena metoda projicirane enote. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem vseobsegajočem donosu.
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba Krka določi rezervacije z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tveganja, ki so značilna za obveznost.
Družba Krka izkazuje rezervacije za tožbe, ki potekajo in so povezane z domnevnimi kršitvami patentov. Vsako leto preveri upravičenost oblikovanih rezervacij glede na stanje spora in verjetnost ugodne ali neugodne rešitve spora. Višina rezervacij se določi glede na znano višino škodnega zahtevka ali glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan.
Družba Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in materiala. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na podlagi določil posamezne kupoprodajne pogodbe ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega družba Krka meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve.
Obvladovanje blaga ali storitev je odvisno od določil kupoprodajne pogodbe, do prenosa pa praviloma pride v trenutku, ko kupec blago prevzame ali ko je storitev opravljena. Običajni rok plačila je od 30 do 120 dni.
Družba Krka presodi, ali pogodba vsebuje tudi druge obljube, ki predstavljajo ločene izvršitvene obveze, na katere mora razvrstiti del transakcijske cene. Pri ugotavljanju transakcijske cene prodanih izdelkov družba Krka upošteva učinke variabilnega nadomestila ter obstoj pomembnih sestavin financiranja v pogodbi.
Če je pogodbeno nadomestilo variabilno, družba Krka oceni znesek nadomestila, do katerega bo upravičena v zameno za prenos blaga na kupca. Omejeno variabilno nadomestilo, ki ga družba Krka oceni ob začetku pogodbe, ostane omejeno, dokler ni več zelo verjetno, da ne bo prišlo do pomembnega zmanjšanja zneska pripoznanih skupnih prihodkov, ko bo naknadno odpravljena negotovost, povezana z variabilnim nadomestilom. Po nekaterih pogodbah za prodajo izdelkov imajo kupci pravico do vračila ter bonusov in količinskih popustov. Posledica pravice do vračila, bonusov in količinskih popustov je variabilno nadomestilo.
Nekatere pogodbe kupcem zagotavljajo pravico do vračila blaga iz naslova poteka roka uporabnosti. Družba Krka oceni vrednost blaga, ki ga kupec ne bo vrnil, z uporabo metode pričakovane vrednosti, ki zagotavlja najzanesljivejšo napoved variabilnega nadomestila, do katerega bo družba Krka upravičena. Zahteve v MSRP15 pri omejeni oceni variabilnega nadomestila veljajo tudi za določitev zneska variabilnega nadomestila, ki ga družba Krka lahko vključi v transakcijsko ceno. Za blago, za katero se pričakuje, da bo vrnjeno namesto prihodkov, družba Krka pripozna obveznost povračila. Pravica do vračila sredstev (in ustrezna prilagoditev stroškov prodanih proizvodov) se prav tako pripozna za pravico do prejema izdelkov od kupca.
Družba Krka določenim kupcem naknadno odobri bonuse in količinske popuste, ko količina ali vrednost kupljenih izdelkov v določenem obdobju preseže mejno vrednost, določeno v pogodbi. Popusti se pobotajo z zneski, ki jih je dolžan poravnati kupec. Variabilno nadomestilo za naknadno odobritev pričakovanih bonusov in količinskih popustov družba Krka oceni na podlagi pogodbenih določil in kriterijev oziroma elementov, ki so osnova za priznavanje bonusov in količinskih popustov. Pri ocenjevanju družba uporabi metodo najverjetnejše vrednosti ali metodo pričakovane vrednosti. Izbrana metoda, ki najbolje predvideva vrednost bonusov in količinskih popustov, temelji na številu mejnih vrednosti v pogodbi. Razkritja o uporabi ocen in presoj v zvezi z oceno variabilnega nadomestila so navedena v poglavju Podlage za pripravo računovodskih izkazov.
Družba Krka v nekaterih primerih od svojih kupcev prejme kratkoročne predujme. Na podlagi praktične rešitve iz 63. člena MSRP 15 ne prilagodi obljubljenega zneska nadomestila zaradi učinkov pomembne sestavine financiranja, ker ob začetku pogodbe pričakuje, da bo obdobje od prenosa obljubljenega blaga ali storitve na kupca do plačila nadomestila za to blago ali storitev krajše od enega leta.
Družba Krka je imela v preteklih obdobjih pri prodaji odvisni družbi Krka-Rus v Ruski federaciji v pogodbi določen plačilni rok daljši od enega leta. Zaradi upoštevanja pomembne sestavine financiranja se transakcijska cena po teh pogodbah diskontira z uporabo diskontne stopnje, ki je odraz ločenih finančnih transakcij družbe Krka.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Če družba Krka blago ali storitve prenese na kupca, preden ta plača nadomestilo ali preden nadomestilo zapade v plačilo, se nadomestilo pripozna kot pogojno sredstvo iz pogodbe. Po zaključku posla in potrditvi kupca se sredstva iz pogodbe prerazvrstijo med terjatve do kupcev.
Terjatev predstavlja pravico družbe Krka do brezpogojnega zneska nadomestila. Nadomestilo torej v določenem roku zapade v plačilo (gl. računovodske usmeritve za pripoznanje finančnih instrumentov).
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je družba Krka prejela od kupca (ali ga je kupec dolžan poravnati). Če kupec nadomestilo poravna pred prenosom blaga ali storitev nanj, se obveznost iz pogodbe pripozna na dan poravnave ali na dan zapadlosti v plačilo (kar nastopi prej). Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko družba izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Sredstva iz naslova pravice do povračila predstavljajo pravico družbe Krka do prejema blaga, za katerega pričakuje, da ga bo kupec vrnil. Sredstvo se izmeri po prejšnji knjigovodski vrednosti zaloge, zmanjšani za vse pričakovane stroške prejema blaga, vključno z morebitnim zmanjšanjem vrednosti vrnjenega blaga. Družba Krka redno preverja vrednost sredstva z vidika morebitnih sprememb pričakovanega vračila in morebitnega dodatnega zmanjšanja vrednosti vrnjenih izdelkov.
Obveznost povračila je obveznost vračila dela nadomestil ali vseh prejetih nadomestil (ali terjatev do kupca). Izhaja iz naslova bonusov in količinskih popustov. Izmeri se v znesku, za katerega družba Krka pričakuje, da ga bo morala vrniti kupcu.
Družba Krka ob zaključku vsakega poročevalskega obdobja ponovno preveri svojo oceno obveznosti povračil (in s tem povezano spremembo transakcijske cene). Opisana računovodska usmeritev velja tudi za variabilno nadomestilo.
Prihodki iz naslova državnih podpor se v začetku pripoznajo, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba Krka prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Prihodki, prejeti za kritje stroškov, se dosledno pripoznavajo kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo stroški, ki naj bi jih ti prihodki nadomestili. S sredstvi povezani prihodki se v izkazu poslovnega izida dosledno pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Finančni prihodki obsegajo obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki od obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se pripišejo nepremičninam, napravam in opremi v gradnji ali pripravi.
Davek od dobička poslovnega leta vključuje odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v delu, ki je povezan s postavkami, izkazanimi neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Odmerjeni davek se obračuna od obdavčljivega dobička za poslovno leto po davčnih stopnjah, ki veljajo na datum poročanja, in od morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti po izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter vrednostmi za potrebe davčnega poročanja. Pri tem so izvzete naslednje začasne razlike: začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslu, pri katerem ne gre za poslovne združitve in ki ne vpliva niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček, in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti vrednosti, za katero obstaja verjetnost, da v predvidljivi prihodnosti ne bo popravljena. Odloženi davek se prav tako ne izkaže, ko gre za obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju dobrega imena. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka in če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ. Odložena terjatev za davek se pripozna v vrednosti verjetnega razpoložljivega prihodnjega obdavčljivega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Družba Krka izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki jo izračuna tako, da dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku na delnico, ker družba Krka ni izdala instrumentov, ki bi razvodenili ali pogojno razvodenili kapital.
V nadaljevanju so predstavljeni standardi, dopolnitve in pojasnila standardov, ki do priprave računovodskih izkazov družbe Krka še niso začeli veljati. Družba Krka jih bo upoštevala pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Družba Krka ni sprejela nobenega od navedenih standardov, dopolnitev in pojasnil pred začetkom njihove uveljavitve.
Dopolnitve MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dopolnitve obravnavajo znano neskladje med zahtevami MSRP 10 in MRS 28 pri obravnavi prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna posledica dopolnitev je, da podjetje pripozna celoten znesek dobička ali izgube, kadar transakcija vključuje poslovanje (ne glede na to, ali se nahaja v hčerinski družbi ali ne). Za transakcije s sredstvi, ki jih podjetje ne uporablja pri poslovanju, podjetje pripozna le del dobička ali izgube, tudi če se sredstva nahajajo v hčerinski družbi. Decembra 2015 je UOMRS datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas v pričakovanju rezultatov projekta raziskave obračunavanja sredstev po kapitalski metodi. EU dopolnitev še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Določajo smernice za presojo pomembnosti pri razkritju računovodskih usmeritev in nadomeščajo zahtevo po razkritju »bistvenih« računovodskih usmeritev z zahtevo po razkritju »pomembnih« računovodskih usmeritev. Stališče obenem vsebuje napotke in nazorne primere kot pomoč pri uporabi koncepta pomembnosti pri presoji razkritja računovodskih usmeritev. EU dopolnitve še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Obravnavajo spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ob začetku tega obdobja ali kasneje in opredeljujejo računovodske ocene kot denarne zneske v računovodskih izkazih, s katerimi je povezana negotovost z vidika njihovega merjenja. Prav tako pojasnjujejo, kaj so spremembe računovodskih ocen in kako se te razlikujejo od sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak. EU dopolnitve še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Maja 2021 je UOMRS objavil dopolnitve MRS 12, s katerimi je omejil uporabo izjeme pri začetnem pripoznanju po MRS 12 in določil, kako naj podjetje obračuna odloženi davek od določenih transakcij, kot so najemi in obveznosti, povezane z razgradnjo. V skladu z dopolnili izjema ne velja za transakcije, katerih obdavčljivi znesek je ob prvotnem pripoznanju enak znesku odbitnih začasnih razlik. Izjema je le, če pri pripoznanju sredstva v najemu in z njim povezane obveznosti (ali obveznosti v povezavi z razgradnjo in razgradnjo sestavnega dela sredstva) obdavčljivi znesek ni enak znesku odbitnih začasnih razlik. EU dopolnitve še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Dopolnitve vplivajo na to, kako prodajalec – najemnik obračunava spremenljive najemnine pri prodaji in povratnem najemu. Uvajajo nov računovodski model za spremenljiva plačila in od prodajalcev – najemnikov zahtevajo, da ponovno ocenijo in morebiti popravijo posle iz naslova prodaje in povratnega najema, sklenjene od leta 2019.
Dopolnitve potrjujejo naslednje:
Prodajalec – najemnik lahko sprejme različne pristope, ki izpolnjujejo nove zahteve za naknadno merjenje. Te dopolnitve ne spreminjajo obračunavanja najemov, razen tistih, ki nastanejo pri poslih prodaje in povratnega najema. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivale.
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci izdelkov | 1.356.075 | 1.211.494 |
| Prihodki iz pogodb s kupci materiala | 188.334 | 163.271 |
| Prihodki iz pogodb s kupci skupaj | 1.544.409 | 1.374.765 |
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Slovenija | 60.503 | 56.421 |
| Jugovzhodna Evropa | 220.624 | 205.491 |
| Vzhodna Evropa | 387.489 |
| 320.973 | Srednja Evropa | |
|---|---|---|
| 351.191 | 336.699 | Zahodna Evropa |
| 284.593 | 246.350 | Čezmorska tržišča |
| 51.675 | 45.560 | Skupaj |
| 1.356.075 | 1.211.494 |
V Ukrajini, ki je naš tretji največji trg, smo v družbi Krka v letu 2022 prodali za 95.213 tisoč EUR izdelkov (v letu 2021 96.419 tisoč EUR), kar predstavlja 7,0 % celotne prodaje družbe Krka.
V Ruski federaciji, ki je Krkin največji posamični trg, smo v letu 2022 v družbi Krka prodali za 150.791 tisoč EUR izdelkov (v letu 2021 106.818 tisoč EUR), kar predstavlja 11,1 % celotne prodaje skupine Krka. Povpraševanje po naših izdelkih je primerno.
| 2022 | 2021 | ||
|---|---|---|---|
| Zdravila na recept | 1.104.323 | 1.017.273 | |
| Izdelki brez recepta | 163.482 | 118.527 | |
| Veterinarski izdelki | 88.270 | 75.694 | |
| Skupaj | 1.356.075 | 1.211.494 |
Zneski iz pogodb
Terjatve do kupcev so opisane v pojasnilu 17 – Terjatve do kupcev in druge terjatve, pripoznane obveznosti iz pogodb s kupci pa v pojasnilu 25 – Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci. Družba ni pripoznala sredstev iz pogodb s kupci (v letu 2021 jih je bilo pripoznanih za 300 tisoč EUR), obveznosti iz pogodb pa je pripoznala v višini 8.593 tisoč EUR (5.839 tisoč EUR v letu 2021). Pripoznana sredstva in obveznosti iz pogodb s kupci so navedeni v izkazu finančnega položaja.
Družba Krka je pripoznala obveznosti iz naslova pravice do povračila, in sicer vračunane bonuse in količinske popuste ter popuste na prodane izdelke drugim kupcem v višini 13.094 tisoč EUR (13.638 tisoč EUR v letu 2021).
Družba Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in materiala. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na podlagi določil posamezne prodajne pogodbe, sklenjene s kupcem v trenutku prenosa obvladovanja blaga na kupca, v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega družba Krka meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve.
Prenos tveganj in koristi je odvisen od določil kupoprodajne pogodbe, praviloma pa do prenosa pride v trenutku, ko kupec blago prevzame v skladu s klavzulami INCOTERMS 2021 ali ko je storitev opravljena. Plačilni roki so po regijah (distribucijskih kanalih) in kupcih različni, običajni rok plačila je od 30 do 120 dni.
Družba Krka konec obdobja ni imela stroškov, nastalih za pridobitev ali izpolnitev pogodb s kupci, ki bi jih lahko pripoznala kot sredstvo.
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Odprava nekratkoročnih rezervacij | 1.827 | 3.332 |
| Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev | 755 | 870 |
|---|---|---|
| Prevrednotovalni poslovni prihodki – najemi | 352 | 515 |
| Ostali poslovni prihodki | 0 | 3 |
| Drugi poslovni prihodki skupaj | 1.765 | 1.940 |
| Med ostale poslovne prihodke so vključeni tudi prihodki iz državnih podpor za zajezitev pandemije covida-19 v višini 156 tisoč EUR (489 tisoč EUR v letu 2021) in pomoči zaradi dviga cen energentov v višini 180 tisoč EUR (v letu 2021 te podpore ni bilo). |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stroški blaga in materiala | 487.124 | 388.639 |
| Stroški storitev | 331.940 | 307.464 |
| Stroški dela | 317.362 | 305.192 |
| Amortizacija | 82.216 | 84.863 |
| Neto odpisi in popravki vrednosti zalog | 14.194 | 17.287 |
| Neto oslabitve in odpisi terjatev | 1.548 | 50 |
| Oblikovanje rezervacij za tožbe | 0 | 543 |
| Drugi poslovni odhodki | 25.048 | 25.053 |
| Stroški skupaj | 1.259.432 | 1.129.091 |
| Sprememba stanja zalog nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov | –59.089 | –14.389 |
| Skupaj | 1.200.343 | 1.114.702 |
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Donacije in pomoči za humanitarne in druge namene | 1.551 | 1.409 |
| Izdatki za varstvo okolja | 4.414 | 3.653 |
| Druge dajatve | 15.904 | 15.040 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki pri nepremičninah, napravah in opremi ter neopredmetenih sredstvih | 818 | 2.506 |
| Ostali poslovni odhodki | 2.361 | 2.445 |
| Drugi poslovni odhodki skupaj | 25.048 | 25.053 |
Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki so podrobneje razloženi v pojasnilu 22 – Rezervacije. Drugi stroški dela vključujejo predvsem regres za letni dopust in stroške prevoza na delo.
V letu 2022 je prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vključeni so prispevki, ki jih plačata delodajalec in delojemalec) znašal 61.399 tisoč EUR (57.825 tisoč EUR v letu 2021). Prispevek za dodatno pokojninsko zavarovanje je znašal 9.546 tisoč EUR (8.913 tisoč EUR v letu 2021).
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stroški bruto plač in nadomestil | 247.046 | 234.331 |
| Stroški prispevkov socialnih zavarovanj | 16.763 | 16.173 |
| Stroški prispevkov pokojninskih zavarovanj | 33.189 | 31.079 |
| Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki | 3.264 | 7.020 |
| Drugi stroški dela | 17.100 | 16.589 |
| Stroški dela skupaj | 317.362 | 305.192 |
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|
| Neto tečajne razlike | 45.105 | 15.111 | |
| Prihodki od obresti | 2.369 | 501 | |
| Prihodki iz izvedenih finančnih instrumentov | 9.096 | 2.968 | |
| – realizirani prihodki | 8.847 | 2.002 | |
| – sprememba poštene vrednosti | 249 | 966 | |
| Prihodki iz dividend in drugih deležev v dobičku | 702 | 6.075 | |
| – dividende | 702 | 691 | |
| – dobički odvisnih družb v skupini | 0 | 5.384 | |
| Drugi finančni prihodki | 472 | 59 | |
| Finančni prihodki skupaj | 57.744 | 24.714 | |
| Odhodki za obresti | –1.718 | –513 | |
| – plačane obresti | –1.669 | –466 | |
| – obresti iz najemov | –49 | –47 | |
| Odhodki iz izvedenih finančnih instrumentov | 0 | –10.459 | |
| – realizirani odhodki | 0 | –10.459 | |
| Drugi finančni odhodki | –1.638 | –1.111 | |
| Finančni odhodki skupaj | –3.356 |
Neto finančni izid v letu 2022 je bil predvsem zaradi boljšega izida iz neto tečajnih razlik večji za 41.757 tisoč EUR. V letu 2022 se je nadaljevala politika delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja in ameriškega dolarja s finančnimi instrumenti. Največji vpliv je imel tečaj rublja (končni tečaj 31. 12. 2022: 1 EUR = 78,4308 RUB; 31. 12. 2021: 1 EUR = 85,3004 RUB). Več o tveganju sprememb deviznih tečajev je v pojasnilu 30 – Finančni instrumenti in finančna tveganja.
| Prilagoditev na efektivno davčno stopnjo | v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Odmerjeni davek | 63.301 | 40.905 | |
| Odloženi davek | 742 | –165 | |
| Davek od dobička skupaj | 64.043 | 40.740 | |
| Dobiček pred davkom | 412.258 | 285.957 | |
| Davek, za obe leti obračunan po 19-odstotni stopnji | 78.329 | 54.332 | |
| Davek od zmanjšanja prihodkov | –133 | –1.137 | |
| Davek od nepriznanih odhodkov | 2.677 | 2.529 | |
| Davek od davčnih olajšav | –17.588 | –15.664 | |
| Davek od povečanja/zmanjšanja odhodkov za davčne namene | 758 | 680 | |
| Davek od dobička skupaj | 64.043 | 40.740 | |
| Efektivna davčna stopnja | 15,5 % | 14,2 % |
Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v raziskave in razvoj ter olajšave za naložbe.
v tisoč EUR
| v tisoč EUR | Zemljišča | Zgradbe | Oprema | NNO v pridobivanju | Pravica do uporabe sredstev | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 27.703 | 618.791 | 1.037.419 | 30.263 | 4.050 | 1.718.226 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 44.657 | 0 | 44.657 | |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju | 307 |
V letu 2022 smo v družbi Krka med naložbami največ namenili za povečanje zmogljivosti obrata OTO, in sicer 15.162 tisoč EUR (2.548 tisoč EUR v letu 2021), za obnovo pakirnice v Notolu pa 6.712 tisoč EUR (nova naložba v letu 2022). Za projekte na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij smo namenili 4.999 tisoč EUR (3.606 tisoč EUR v letu 2021), za naložbo v novo pakirnico v Notolu 2 3.958 tisoč EUR (1.265 tisoč EUR v letu 2021), za menjavo oblagalnih kotlov v Notolu pa 3.406 tisoč EUR (nova naložba v letu 2022).
| 0 | –636 | –17.131 | 0 | –257 | –18.024 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | –240 | 298 | 0 | 0 | 58 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 28.010 | 639.458 | 1.080.820 | 52.107 | 6.772 | 1.807.167 |
| Popravek vrednosti | ||||||
| Stanje 1. 1. 2021 | 0 | –354.935 | –757.623 | 0 | –1.199 | –1.113.757 |
| Amortizacija | 0 | –21.115 | –57.188 | 0 | –955 | –79.258 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 388 | 11.691 | 0 | 88 | 12.167 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 0 | –6 | 0 | 0 | –6 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 0 | –375.662 | –803.126 |
| 0 | –2.066 | –1.180.854 | |
|---|---|---|---|
| 0 | –375.662 | –803.126 | |
| 0 | –2.066 | –1.180.854 | |
| Amortizacija | 0 | –20.360 | –55.104 |
| 0 | –1.062 | –76.526 | |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 507 | 16.314 |
| 0 | 230 | 17.051 | |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | –25 | –33 |
| 0 | 0 | –58 |
| 0 | –395.540 | –841.949 |
|---|---|---|
| 0 | –2.898 | –1.240.387 |
| 27.703 | 263.856 | 279.796 | 30.263 | 2.851 | 604.469 |
|---|---|---|---|---|---|
| 28.010 | 248.550 | 255.165 | 34.621 | 3.045 | 569.391 |
|---|---|---|---|---|---|
| 28.010 | 248.550 | 255.165 | 34.621 |
|---|---|---|---|
28.010
243.918
238.871
52.107
3.874
566.780
V letih 2021 in 2022 družba Krka ni izvedla investicij, ki bi izpolnjevale merila za pripis stroškov izposojanja.
Vse nepremičnine, naprave in oprema so prosta bremen. Stanje znanih prihodnjih obveznosti, povezanih s pridobivanjem nepremičnin, naprav in opreme, je razkrito v pojasnilu 27 – Pogojne obveznosti in zaveze.
Gibanje in stanje obveznosti iz najema ter zneski, pripoznani v poslovnem izidu, so predstavljeni v pojasnilih 28 – Najemi in 30 – Finančni instrumenti in tveganja.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Premoženjske pravice | 14.334 | 14.800 |
| Druga neopredmetena sredstva | 7.007 | 6.899 |
| - Dolgoročno odloženi stroški poslovanja | 282 | 95 |
| - Projekti razvijanja | 5.710 | 6.492 |
| - Emisijski kuponi | 1.015 | 312 |
| Neopredmetena sredstva v pridobivanju | 3.619 | 3.929 |
| Neopredmetena sredstva skupaj | 24.960 | 25.628 |
| v tisoč EUR | Premoženjske pravice | Druga NS | NS v pridobivanju | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 84.150 | 27.970 | 4.450 | 116.570 |
| Nabava | 0 |
| 3.274 | 1.130 | –4.404 | 0 |
|---|---|---|---|
| –14 | –527 | –953 | –1.494 |
|---|---|---|---|
| –6 | –2 | 0 | –8 |
|---|---|---|---|
| 87.404 | 28.571 | 3.929 | 119.904 |
|---|---|---|---|
| 87.404 | 28.571 | 3.929 | 119.904 |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 6.570 | 6.570 |
|---|---|---|---|
| 3.771 | 2.870 | –6.641 | 0 |
|---|---|---|---|
| –858 | –1.982 | –239 | –3.079 |
|---|---|---|---|
| –54 | –4 | 0 | –58 |
|---|---|---|---|
| 90.263 | 29.455 | 3.619 | 123.337 |
|---|---|---|---|
| –68.588 | –20.089 | 0 | –88.677 |
|---|---|---|---|
| 2021 | 2022 | |
|---|---|---|
| Stanje 31. 12. | –72.604 | –75.929 |
| Stanje 1. 1. | –72.604 | –75.929 |
| Amortizacija | –4.022 | –4.202 |
| Odtujitve, manki, viški | 823 | 1.531 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 6 | 54 |
| Stanje 31. 12. 2021 | –72.604 | |
| Stanje 1. 1. 2022 | –72.604 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | –98.377 |
| 2021 | 2022 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 15.562 | 14.800 |
| Stanje 31. 12. | 14.800 | 14.334 |
| Naložbe v odvisne družbe | Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2021 | 348.603 | |
| Ustanovitev novih družb | 25 | |
| Naknadna vplačila | 7.799 | |
| Vračila naknadnih vplačil | –992 | |
| Stanje 31. 12. 2021 | 355.435 | |
| Stanje 1. 1. 2022 | 355.435 | |
| Nakup deleža družbe | 91 | |
| Naknadna vplačila | 9.228 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 364.754 |
| Stanje | 1. 1. 2021 | 31. 12. 2021 | 1. 1. 2022 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Popravek vrednosti | –8.991 | –8.991 | –8.991 | –8.991 |
| Stanje | 1. 1. 2021 | 31. 12. 2021 | 1. 1. 2022 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Neodpisana vrednost | 339.612 | 346.444 | 346.444 | 355.763 |
Družba Krka najmanj enkrat na leto preveri, ali obstajajo indikatorji za oslabitev naložb v odvisne družbe. Za naložbe, pri katerih obstaja tveganje oslabitve, se poštena vrednost ugotavlja z metodami, ki so za posamezno naložbo najprimernejše. Zadnja presoja je bila decembra 2022.
V Ruski federaciji ima družba Krka v lastni odvisno družbo Krka-Rus, ki opravlja proizvodne dejavnosti, in odvisno družbo Krka Farma, ki opravlja distribucijsko dejavnost. Obe naložbi skupaj predstavljata eno denar ustvarjajočo enoto (DUE).
Knjigovodska vrednost naložbe v družbi Krka-Rus znaša 118.916 tisoč EUR (118.916 tisoč EUR konec leta 2021), knjigovodska vrednost naložbe v družbi Krka Farma pa 15.170 tisoč EUR (15.170 tisoč EUR konec leta 2021).
| v tisoč EUR | Delež lastništva | Osnovni kapital | Vrednost deležev v odvisnih družbah | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 100 % | 68.358 | 118.916 | 118.916 | |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 100 % | 6.650 | 97.000 | 97.000 | |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 100 % | 14.753 | 36.416 | 36.416 | |
| Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd., Ningbo, Kitajska | 60 % | 61.923 | 35.642 | 26.414 | |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 100 % | 18.978 | 19.738 | 19.738 | |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 100 % | 3.737 | 18.697 | 18.697 | |
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 100 % | 9.612 | 15.170 | 15.170 | |
| Krka France Eurl, Pariz, Francija | 100 % | 10 |
| 4.662 | KRKA Pharma GmbH, Dunaj, Avstrija | 100 % | 36 |
|---|---|---|---|
| 2.344 | KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 100 % | 10 |
| 2.266 | KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano, Italija | 100 % | 10 |
| 1.350 | KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 100 % | 1 |
| 1.042 | KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 100 % | 3 |
| 1.003 | KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Severna Makedonija | 100 % | 796 |
| 802 | KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 100 % | 300 |
| 376 | KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska | 100 % | 112 |
| 184 | 123 Acurae Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 100 % | 25 |
| 25 | KRKA Sverige AB, Stockholm, Švedska | 100 % | 14 |
| 16 | TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan | 100 % | 13 |
| 11 | KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 100 % | 11 |
| KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina | 100 % | 10 | 10 | 10 |
|---|---|---|---|---|
| Krka FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| KRKA HELLAS E.P.E., Atene, Grčija | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška | 100 % | 7 | 10 | 10 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| KRKA USA LLC, Wilmington, ZDA | 100 % | 3 | 9 | 9 |
| KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika | 100 % | 9 | 8 | 8 |
| KRKA UK LTD, London, Združeno kraljestvo | 100 % | 4 | 3 | 3 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 100 % | ||
|---|---|---|---|
| KRKA GCC L.L.C., Dubaj, Združeni arabski emirati* | 100 % | ||
| Skupaj | 185.436 | 355.763 | 346.444 |
Odvisna družba KRKA GCC L.L.C. v Dubaju v Združenih arabskih emiratih je bila registrirana 14. 9. 2022, osnovni kapital v vrednosti 36.700 AED (9 tisoč EUR) pa je bil vplačan 12. 1. 2023.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Nekratkoročno dana posojila | 56.013 | 31.010 |
| – posojila, dana odvisnim družbam | 14.100 | 18.850 |
| – posojila, dana drugim | 11.913 | 12.160 |
| – dani depoziti bankam | 30.000 | 0 |
| Kratkoročno dana posojila | 6.669 | 195.459 |
| – del nekratkoročnega posojila, ki zapade v prihodnjem letu | 5.140 | 4.163 |
| – posojila, dana odvisnim družbam | 888 | 1.055 |
| – posojila, dana drugim | 23 | 23 |
| – dani depoziti bankam | 0 | 190.264 |
| – kratkoročne terjatve za obresti | 618 | -46 |
62.682
226.469
Letna obrestna mera za posojila znotraj skupine Krka je ob sklenitvi posojilne pogodbe priznana obrestna mera, ki jo določi minister za finance Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami. V letu 2022 se je gibala med 0,870 % in 1,687 %.
Med nekratkoročna posojila drugim spadajo posojila zaposlenim, ki jih družba Krka daje v skladu z internimi akti in so namenjena nakupu ali obnovi stanovanj. Letna obrestna mera se je v letu 2022 gibala med 0,281 % in 3,652 % (v letu 2021 med 0,269 % in 0,367 %). Odplačilna doba posojil je največ 15 let.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Nekratkoročna posojila, dana odvisnim družbam | 14.100 | 18.850 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 14.100 | 16.800 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano, Italija | 0 | 2.000 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 0 | 50 |
| Kratkoročna posojila, dana odvisnim družbam, vključno z delom nekratkoročnega posojila, ki zapade v prihodnjem letu | 4.349 | 3.559 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 2.502 | 2.500 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano, Italija | 890 | 0 |
| Krka France Eurl, Pariz, Francija | 601 | 2 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 115 | 115 |
| KRKA HELLAS E.P.E., Atene, Grčija | 100 | 365 |
| HCS bvba*, Edegem, Belgija | 74 | 33 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 50 | 0 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 9 | 1 |
| Krka FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 2 | 0 |
| KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 1 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne naložbe | 110.769 | 108.882 |
| – finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (lastniški instrumenti) | 15.988 | 15.860 |
| – finančne naložbe po odplačni vrednosti (dolžniški instrumenti) | 94.781 | 93.022 |
| Kratkoročne finančne naložbe, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti | 52.437 | 155.448 |
| – finančne naložbe po odplačni vrednosti (dolžniški instrumenti) | 50.697 | 113.987 |
| – izvedeni finančni instrumenti | 1.740 | 1.491 |
| – druge kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (dolžniški instrumenti) | 0 | 39.970 |
| Finančne naložbe skupaj | 163.206 | 264.330 |
Posojila, dana odvisnim družbam, skupaj: 18.449
HCS bvba je v 100-odstotni lasti odvisne družbe Krka France Eurl.
Odplačilna doba nekratkoročnega posojila odvisni družbi Terme Krka na dan 31. 12. 2022 je bila 18 mesecev.
| Finančna sredstva | po pošteni vrednosti | prek drugega vseobsegajočega donosa | Finančne naložbe | po odplačni vrednosti | Finančne naložbe | po pošteni vrednosti | prek poslovnega izida |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2021 | 10.419 | 0 | 0 | Povečanje | 0 | 205.946 | 40.000 |
| Tečajne razlike | 0 | 1.063 | 0 | Prilagoditev na tržno vrednost | 5.441 | / | –30 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 15.860 | 207.009 | 39.970 | Stanje 1. 1. 2022 | 15.860 | 207.009 | 39.970 |
| Povečanje | 0 | 54.083 | 0 | Zmanjšanje | 0 | –119.265 | –40.000 |
| Tečajne razlike | 0 | 3.651 | 0 | Prilagoditev na tržno vrednost | 128 | / | 30 |
15.988
145.478
Povečanje finančnih sredstev zajema nove pridobitve in pripisane obresti, zmanjšanje pa prejete kupone, pripisane negativne obresti in odtujitve zaradi dospelosti naložb. Prilagoditev vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu v višini 128 tisoč EUR (5.441 tisoč EUR v letu 2021). Tečajne razlike finančnih naložb po odplačni vrednosti v višini 3.651 tisoč EUR (1.063 tisoč EUR v letu 2021) so pripoznane v finančnih prihodkih.
| v tisoč EUR | Terjatve | Obveznosti |
|---|---|---|
| 2022 | 1.708 | 2.490 |
| 2021 | 1.727 | 2.466 |
| Terjatve | 1.687 | 0 |
| Dividende | 33 | 0 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke–učinek pripojitve | 7.728 | 0 |
| Skupaj | 11.156 | 2.490 |
| Pobotanje | –2.490 | –2.466 |
| Neto | 8.666 | 0 |
| 1. 1. 2021 | Pripoznano v izkazu poslovnega izida | Pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu | Stanje 31. 12. 2021 | Pripoznano v izkazu poslovnega izida | Pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu | Stanje 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 295 | 0 | –1.034 | –739 | –19 | –24 | –782 |
| Terjatve | 1.447 | 37 | 0 | 1.484 | 203 | 0 | 1.687 |
| Dividende | 14 | 5 | 0 | 19 | 14 | 0 | 33 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke – učinek pripojitve | 12.466 | 123 | –611 | 11.978 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Material | 215.961 | 183.593 |
| Nedokončana proizvodnja | 122.864 | 89.744 |
| Končni izdelki | 122.144 | 108.124 |
| Trgovsko blago | 12.711 | 10.773 |
| Predujmi za zaloge | 19.298 | 2.089 |
| Zaloge skupaj | 492.978 | 394.323 |
Povečanje zalog je posledica prilagajanja negotovim razmeram na trgu. S skrbnim načrtovanjem zalog in vzdrževanjem varnostnih zalog si zagotavljamo stalen dostop do repromateriala, ki ga potrebujemo za proizvodnjo končnih izdelkov. Načrtovanje zalog repromateriala temelji na prodajnih napovedih. Prav tako skrbimo za optimalne in primerne zaloge končnih izdelkov v celotni distribucijski verigi.
Neto odpisi in popravki vrednosti zalog, ki so prikazani v poslovnih odhodkih, so v letu 2022 znašali 14.194 tisoč EUR, v letu 2021 pa 17.287 tisoč EUR.
Družba nima zastavljenih zalog kot jamstvo za obveznost.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev | 357.889 | 424.588 |
| - kratkoročne terjatve do odvisnih družb | 196.166 | 234.064 |
| - kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine Krka | 161.723 | 190.524 |
| Kratkoročne terjatve iz naslova dividend |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|
| 12.468 | 17.282 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|
| 370.528 | 441.969 |
Pri kreditni zavarovalnici je bilo zavarovanih 97,3 % terjatev do kupcev zunaj skupine Krka, ob upoštevanju lastne udeležbe pa 87,6 % (31. 12. 2021 je bilo zavarovanih 99,2 % terjatev do kupcev zunaj skupine Krka, ob upoštevanju lastne udeležbe pa 89,3 %).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 76.254 | 104.394 |
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 36.260 | 52.541 |
| KRKA Sverige AB, Stockholm, Švedska | 16.395 | 16.508 |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 10.128 | 8.763 |
| TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan | 9.981 | 7.667 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Severna Makedonija | 9.792 | 8.750 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 8.406 | 9.098 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano, Italija | 5.701 | 3.843 |
| KRKA UK LTD, London, Združeno kraljestvo | 4.307 | 244 |
| KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 4.080 | 3.175 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 3.120 | 1.301 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 2.516 | 3.091 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 2.403 | 4.558 |
| Krka France Eurl, Pariz, Francija | 1.948 | 5.384 |
| 1.456 | 605 |
|---|---|
| 1.301 | 1.360 |
|---|---|
| 861 | 1.026 |
|---|---|
| 417 | 200 |
|---|---|
| 334 | 1.137 |
|---|---|
| 278 | 0 |
|---|---|
| 228 | 419 |
|---|---|
| 196.166 | 234.064 |
|---|---|
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek vrednosti terjatev | Čista vrednost | 31. 12. 2022 | Čista vrednost | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine v državi | 9.323 | 13 | 9.310 | 10.381 | ||
| Kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine v tujini | 190.326 | 35.428 | 154.898 | 180.913 | ||
| Kratkoročno odloženi prihodki iz pogodb s kupci v tujini | –2.485 | 0 | –2.485 | –770 | ||
| Kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine skupaj | 197.164 | 35.441 | 161.723 | 190.524 |
Neto oslabitve in odpisi terjatev, ki so izkazani v poslovnih odhodkih, so v letu 2022 znašali 1.548 tisoč EUR, v letu 2021 pa 50 tisoč EUR.
Večino kratkoročnih terjatev do drugih v skupni višini 12.468 tisoč EUR (31. 12. 2021 pa 17.282 tisoč EUR) predstavljajo terjatve do države, od tega terjatve iz naslova davka na dodano vrednost 4.346 tisoč EUR (31. 12. 2021 pa 10.227 tisoč EUR).
Predujmov za storitve je bilo za 859 tisoč EUR (31. 12. 2021 pa 777 tisoč EUR).
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Gotovina v blagajni | 0 | 1 |
| Denarna sredstva v banki | 470.297 | 144.980 |
| Denar in denarni ustrezniki skupaj | 470.297 | 144.981 |
Osnovni kapital družbe Krka v vrednosti 54.732 tisoč EUR je razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Družba Krka ima le en razred delnic. Osnovni kapital je bil v celoti vplačan.
Družba Krka lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in sicer po vsakokratni tržni ceni. Lahko jih pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev. Pri pridobivanju delnic na organiziranem ali na neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev nakupna cena delnic ne sme biti nižja od knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka. Nakupna cena delnice prav tako ne sme biti višja od 25-kratnika čistega dobička večinskih lastnikov na delnico, izračunanega na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka.
Družba lahko v skladu s 3. in 4. odstavkom 381. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) osnovni kapital zmanjša z umikom vseh lastnih delnic po poenostavljenem postopku in v breme drugih rezerv iz dobička.
| Število delnic | Tehtana povprečna cena delnice (v EUR) | Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) | |
|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | 1.541.774 | 99.279 | |
| Nakupi v letu 2021 | 142.134 | 107,38 | 15.262 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 1.683.908 | 114.541 | |
| Nakupi v letu 2022 | 101.941 | 98,35 | 10.025 |
1.785.849
124.566
Rezerve družbe Krka sestavljajo rezerve za lastne delnice, kapitalske, zakonske in statutarne rezerve ter rezerva za pošteno vrednost.
Rezerve za lastne delnice so 31. 12. 2022 znašale 124.566 tisoč EUR in so se v letu 2022 iz naslova oblikovanja zaradi dodatnega nakupa lastnih delnic povečale za 10.025 tisoč EUR.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. 31. 12. 2022 so znašale 105.897 tisoč EUR in so vključevale splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 90.659 tisoč EUR, ki je bil ob prehodu na MSRP vključen v kapitalske rezerve, 10.844 tisoč EUR kapitalskih rezerv, oblikovanih v skladu s posebno uredbo v postopku lastninskega preoblikovanja družbe Krka, in 4.394 tisoč EUR kapitalskih rezerv, nastalih z zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi umika lastnih delnic. Znesek se lahko uporabi zgolj za povečanje osnovnega kapitala. Kapitalske rezerve se v letu 2022 niso spremenile.
Zakonske rezerve lahko družba Krka oblikuje do višine 30 % osnovnega kapitala za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub. 31. 12. 2022 so znašale 14.990 tisoč EUR in se v letu 2022 niso spremenile.
Statutarne rezerve so 31. 12. 2022 znašale 30.000 tisoč EUR in se glede na stanje konec leta 2021 niso spremenile. Družba Krka jih lahko oblikuje do višine 30.000 tisoč EUR. Uporabi jih lahko za pokrivanje izgube, oblikovanje rezerv za lastne delnice, zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic in uravnavanje dividendne politike. Statutarne rezerve so na razpolago za izplačilo.
Rezerva za pošteno vrednost vključuje kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev in pozaposlitvenih zaslužkov. Rezerva za pošteno vrednost se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 23.311 tisoč EUR in je 31. 12. 2022 znašala 4.307 tisoč EUR. Skupna sprememba je posledica povečanja poštene vrednosti finančnih sredstev (kapitalskih instrumentov) prek drugega vseobsegajočega donosa za 128 tisoč EUR, povečanja zaradi preračuna pozaposlitvenih zaslužkov za 26.517 tisoč EUR ter zmanjšanja za vpliv odloženih davkov za 3.334 tisoč EUR.
Zadržani dobički so se povečali zaradi dobička v višini 348.215 tisoč EUR, zmanjšali pa zaradi uporabe bilančnega dobička za izplačilo dividend v višini 175.025 tisoč EUR po sklepu 28. skupščine delničarjev, ki je bila 7. 7. 2022, dodatnega oblikovanja rezerv za lastne delnice zaradi nakupa lastnih delnic v letu 2022 v višini 10.025 tisoč EUR in sprememb rezervacij za odpravnine v višini 1.826 tisoč EUR.
Znesek izplačanih dividend, prikazan v izkazu denarnih tokov, se od zneska, ki ga je potrdila skupščina in je vključen v izkaz gibanja kapitala, razlikuje za znesek dividend, izplačanih za pretekla leta, v višini 19 tisoč EUR (11 tisoč EUR v letu 2021).
V letu 2022 je deklarirana bruto dividenda na delnico znašala 5,63 EUR, v letu 2021 pa 5,00 EUR.
Tabela je pripravljena v EUR in ne v tisoč EUR kot vse ostale tabele v računovodskem poročilu.
| v EUR | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|
| Obvezna uporaba dobička | Čisti dobiček | 348.215.048,50 | 245.216.436,23 |
| – kritje prenesene izgube | 0,00 | 0,00 | |
| – oblikovanje zakonskih rezerv |
Osnovni dobiček na delnico je v letu 2022 znašal 11,21 EUR, kar je 43 % več kot v letu 2021, ko je znašal 7,86 EUR. Pri izračunu je bil upoštevan čisti dobiček v višini 348.215 tisoč EUR (245.216 tisoč EUR v letu 2021). Za obe leti je bilo upoštevano tehtano povprečje števila delnic, in sicer 31.070.960 delnic za leto 2022 in 31.185.323 delnic za leto 2021. Povprečno število delnic je izračunano iz dnevnega števila delnic v posameznem letu, pri čemer so lastne delnice odštete. Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku na delnico, ker družba Krka ni izdala instrumentov, ki bi razvodenili ali pogojno razvodenili kapital.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila | 53.524 | 55.092 |
| – posojila, prejeta od odvisnih družb | 53.375 | 55.068 |
| – kratkoročne obveznosti za obresti | 149 | 24 |
| Posojila skupaj | 53.524 | 55.092 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, prejeta od odvisnih družb |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 48.467 | 51.960 |
|---|---|---|
| KRKA Sverige AB, Stockholm, Švedska | 2.174 | 0 |
| KRKA FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 1.365 | 1.211 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 927 | 8 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 424 | 1.575 |
| KRKA Pharma GmbH, Dunaj, Avstrija | 144 | 337 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 18 | 0 |
| KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 3 | 0 |
| Krka France Eurl, Pariz, Francija | 1 | 1 |
| 123 Acurae Pharma GmbH, Cuxhaven Nemčija | 1 | 0 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 0 | 0 |
| Skupaj | 53.524 | 55.092 |
Kratkoročna posojila so bila najeta v evrih za dobo do enega leta in niso bila posebej zavarovana.
| Stanje | 31. 12. 2021 | Prenos | Oblikovanje | Koriščenje | Odprava | Stanje | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za tožbe | 543 | 10.000 | 0 | 0 | 0 | 10.543 | |
| Obveznosti za pozaposlitvene |
| Stanje | Oblikovanje | Koriščenje | Odprava | Stanje |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 2.100 | 543 | 0 | 543 |
| Obveznosti za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih | 98.516 | 318 | –3.879 | 93.963 |
| Obveznosti za druge dolgoročne zaslužke | 19.214 | 1.136 | –1.480 | 18.630 |
| Rezervacije skupaj | 119.830 | 1.997 | –5.359 | 113.136 |
glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan. Pri določitvi pričakovane možne višine uprava sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki za spore na področju intelektualne lastnine in vsako leto preveri izračunani znesek rezervacije za posamezno tožbo, ki še poteka.
Evropska komisija je leta 2014 ugotovila, da naj bi Krka kršila določbo 101. člena Pogodbe o delovanju EU in s tem povzročila izkrivljanje konkurence na trgu perindoprila v EU, zato je Krki naložila plačilo kazni v višini 10.000 tisoč EUR. Krka je izrečeno kazen plačala v roku, ki ga je določila Komisija. Ker pa je menila, da s svojim ravnanjem ni kršila pravil konkurenčnega prava, je zoper odločbo vložila tožbo na Splošno sodišče EU, in to je decembra 2018 odločilo v korist Krke.
Odločba Splošnega sodišča še ni pravnomočna, Komisija je zoper njo v pritožbenem roku vložila pritožbo, o kateri bo odločalo Evropsko sodišče. V letu 2022 je Krka prenesla vrednost z nekratkoročnih poslovnih obveznosti na rezervacije za tožbe.
Družba Krka je bila v letu 2022 vključena spore s področja intelektualne lastnine in drugih pravnih področij (civilnopravne, delovnopravne, upravne spore itd. Skupna vrednost tožbenih zahtevkov proti družbi Krka je ocenjena na 227 tisoč EUR. Za ta namen ima družba oblikovane rezervacije v višini 543 tisoč EUR. Odprava rezervacij je prikazana v pojasnilu 4 – Drugi poslovni prihodki.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlenih iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 93.963 | 98.516 |
| Stroški sprotnega službovanja (CSC) | 5.364 | 6.030 |
| Stroški obresti (IC) | 1.204 | 726 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | –3.344 | –3.879 |
| Odhodi zaposlenih (odprava) | –1.598 | –992 |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj, od tega: | –24.691 | –6.438 |
| – sprememba finančnih predpostavk | –27.006 | –7.562 |
| – izkustvo | 2.315 | 1.124 |
| Stanje 31. 12. | 70.898 |
| Diskontna stopnja | Rast plač | Sprememba v odstotni točki | Sprememba za | Vpliv na stanje obveznosti (v tisoč EUR) |
|---|---|---|---|---|
| 0,5 | –0,5 | 0,5 | –0,5 | –4.721 |
| 5.185 | ||||
| 5.261 | ||||
| –4.828 |
Stanje
| Prejeti novi odloženi prihodki | Odprava odloženih prihodkov | Stanje | ||
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | |||
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz proračuna Republike Slovenije za projekt Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 | 1.058 | 0 | –215 | 843 |
| Nepovratna finančna pomoč za nakup vozil na električni pogon | 3 | 0 | –1 | 2 |
| Brezplačno pridobljene nepremičnine, naprave in oprema | 3 | 13 | –4 | 12 |
| Emisijski kuponi | 10 | 10 | –10 | 10 |
| Nepovratna finančna pomoč za nakup stavbnega pohištva | 93 | 0 | –1 |
| 0 | –1 | 2 | ||
|---|---|---|---|---|
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (Farma GRS) | 2.376 | 0 | –521 | 1.855 |
| Sredstva rezervnega sklada (eko sklad) | 0 | 2 | –2 | 0 |
| Odloženi prihodki skupaj | 3.546 | 25 | –755 | 2.816 |
Projekta Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 in Farma GRS delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt Notol se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost: prednostne usmeritve 1.1.: Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost. Projekt Farma GRS je bil upravičen do sofinanciranja stroškov iz naslova razvojno-raziskovalnih projektov, vključno z vodenjem projektov ter investicijami v razvojno in proizvodno dejavnost.
Vrednost odloženih prihodkov se knjigovodsko zmanjšuje za znesek amortizacije osnovnih sredstev in za zneske drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva prejeta.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | 0 | 10.000 | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 194.143 | 178.143 | |
| Obveznosti do odvisnih družb | 87.559 | 79.391 | |
| Obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji | 52.271 | 43.654 | |
| Obveznosti do dobaviteljev zunaj Slovenije | 54.313 | 55.098 | |
| Poslovne obveznosti skupaj | 194.143 | 188.143 |
Letno poročilo 2022 – Računovodsko poročilo
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|
| 24.912 | 21.116 |
|---|---|
| 17.555 | 17.042 |
|---|---|
| 5.306 | 1.466 |
|---|---|
| 5.009 | 6.612 |
|---|---|
| 4.689 | 4.459 |
|---|---|
| 3.761 | 2.403 |
|---|---|
| 3.686 | 3.190 |
|---|---|
| 3.507 | 2.886 |
|---|---|
| 3.199 | 3.081 |
|---|---|
| 2.779 | 2.872 |
|---|---|
| 2.124 | 2.124 |
|---|---|
| 1.799 | 873 |
|---|---|
| 1.556 | 1.431 |
|---|---|
| 1.331 | 3.622 |
|---|---|
| 1.060 | 866 |
|---|---|
| 772 | 681 |
|---|---|
| 740 | 766 |
|---|---|
| 602 | 143 |
|---|---|
| 531 | 455 |
|---|---|
| 512 | 461 |
|---|---|
| 512 | 475 |
|---|---|
| 506 | 767 |
|---|---|
| 293 | 322 |
|---|---|
| 286 | 249 |
|---|---|
| 154 | 176 |
|---|---|
| 115 | 427 |
|---|---|
| 95 | 68 |
|---|---|
| 70 | 77 |
|---|---|
| 48 | 213 |
|---|---|
| 31 | 43 |
|---|---|
| 18 | 24 |
|---|---|
| 1 | 1 |
|---|---|
| 87.559 | 79.391 |
|---|---|
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Obveznost povračila | 13.094 | 13.638 |
| – bonusi in količinski popusti | 13.094 | 13.638 |
| Obveznosti iz pogodb | 8.593 | 5.839 |
| – obveznosti iz pogodb – predujmi drugih kupcev | 8.593 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Obveznosti do zaposlenih – bruto plače, drugi prejemki in dajatve | 55.304 | 53.446 |
| Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) | 0 | 102.234 |
| Drugo | 2.068 | 8.330 |
| Druge kratkoročne obveznosti skupaj | 57.372 | 164.010 |
Postavka drugo vključuje tudi kratkoročne obveznosti do države, nastale iz naslova davka na dodano vrednost, v višini 739 tisoč EUR (6.284 tisoč EUR v letu 2021).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Dane garancije | 15.195 | 13.695 |
| Drugo | 1.935 | 976 |
| Pogojne obveznosti skupaj | 17.130 | 14.671 |
Med danimi garancijami predstavljajo največje postavke garancija za izvedbo dobav izdelkov, za katere smo bili izbrani na javnih razpisih v Italiji, v višini 12.000 tisoč EUR in garancija za kreditno linijo družbe TAD Pharma v višini 3.000 tisoč EUR.
Na podlagi sklenjenih pogodb, ki so povezane z nadaljevanjem naložb v teku, je bilo konec leta 2022 stanje znanih prihodnjih obveznosti, povezanih s pridobitvijo nepremičnin, naprav in opreme, 74.610 tisoč EUR (27.787 tisoč EUR konec leta 2021).
Družba Krka ima sklenjene najemne pogodbe za različna sredstva: poslovne in parkirne prostore ter skladišča, zemljišča, stanovanja in opremo.
Obdobje trajanja najema ocenjuje glede na vrsto najema:
Družba Krka najetih sredstev ne daje v podnajem.
| Gibanje knjigovodske vrednosti obveznosti iz najema, ki so pripoznane v postavki dana in prejeta posojila | v tisoč EUR |
|---|---|
| Stanje 1. 1. 2021 | 2.822 |
| Povečanja/zmanjšanja | 1.210 |
| Obresti | 47 |
| Plačilo najemnin | –991 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 3.088 |
| – Kratkoročne obveznosti iz najemov | 987 |
| – Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 2.101 |
| Stanje 1. 1. 2022 | 3.088 |
| Povečanja/zmanjšanja | 1.929 |
| Obresti | 49 |
| Plačilo najemnin | –1.124 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 3.942 |
| – Kratkoročne obveznosti iz najemov | 1.033 |
| – Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 2.909 |
Analiza zapadlosti obveznosti iz najemov je prikazana v pojasnilu 30 – Finančni instrumenti in finančna tveganja.
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stroški amortizacije sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe | 1.062 | 956 |
| Stroški obresti od obveznosti iz najema | 49 | 47 |
| Odhodki iz naslova kratkoročnih najemnin | 1 | 39 |
| Odhodki iz najema sredstev majhne vrednosti | 12 | 6 |
| Skupaj pripoznano v izkazu poslovnega izida | 1.124 | 1.048 |
v tisoč EUR
| Stanje | 31. 12. 2021 | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Stanje | 31. 12. 2022 | Pridobitve/odtujitve | Ostalo | |
| Prejeta posojila | 55.068 | –1.758 | 0 | 65 | 53.375 | |||
| Obresti od prejetih posojil | 24 | –1.856 | 1.981 | 0 | 149 | |||
| Dividende | 1.322 | –175.044 | 175.025 | 0 | 1.303 | |||
| Najemi | 3.088 | –1.124 | 1.929 | 49 | 3.942 | |||
| Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) | 102.234 | –101.762 | 0 | –472 | 0 | |||
| Skupaj | 161.736 | –281.544 | 178.935 | –358 | 58.769 |
Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) so predstavljene v pojasnilu 26 – Druge kratkoročne obveznosti.
v tisoč EUR
Stanje 31. 12. 2020
| 31. 12. 2021 | Pridobitve/odtujitve | Ostalo | |
|---|---|---|---|
| Prejeta posojila | 46.317 | 8.703 | 0 |
| Obresti od prejetih posojil | 28 | –444 | 440 |
| Dividende | 1.335 | –155.907 | 155.896 |
| Najemi | 2.822 | –991 | 1.210 |
| Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) | 0 | 102.292 | 0 |
| Skupaj | 50.502 | –46.347 | 157.546 |
Ključno kreditno tveganje družbe Krka izhaja iz terjatev do kupcev. To je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Centraliziran proces kreditne kontrole na ravni skupine Krka je vzpostavljen že od leta 2004. Vanj so vključeni vsi kupci s kreditnimi limiti, višjimi od 20.000 EUR. Kontrola nad manjšimi kupci, ki predstavljajo manj kot 5 % vseh terjatev do kupcev, poteka decentralizirano v prodajni mreži in pod stalnim nadzorom obvladujoče družbe.
Proces obvladovanja kreditnega tveganja poteka v dveh korakih. Prvi korak je ocenjevanje kreditnega tveganja kupcev, določitev instrumentov zavarovanja ter dodelitev kreditnega limita. Ocenimo vsakega novega kupca, dvakrat na leto pa obnovimo ocene vseh kupcev. Oceno kreditnega tveganja vsakega kupca sestavlja veliko različnih finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki so razdeljeni v 4 sklope (ocena dobičkovnosti, plačilnih navad in plačilne discipline kupca, ocena finančnih izkazov kupca, kvalitativna ocena prodajnega osebja in ocena deželnega tveganja), vsak od njih pa ima v končni oceni različno težo.
Drugi korak v procesu kreditne kontrole je redno dinamično spremljanje plačilne discipline kupcev. V informacijske sisteme družbe Krka in ostalih družb v skupini Krka, ki izvajajo prodajo, je vključena kontrola prostega limita in zapadlih terjatev, ki se izvede ob vsaki odpremi izdelkov kupcem. Kupcem, ki zamujajo s plačili ali pri katerih terjatve, skupaj z novo odpremo, presegajo odobreni kreditni limit, se odprema avtomatično ustavi, prodajno osebje pa mora sprožiti postopek izterjave ali zagotoviti zavarovanje plačil.
Proces kreditne kontrole in pooblastila za dodeljevanje kreditnih limitov kupcem so opredeljena z internimi akti. V okviru kreditne kontrole je vzpostavljen tudi sistem rednega poročanja o terjatvah do kupcev in njihovi plačilni disciplini, ki omogoča pravočasno zaznavo kupcev s povečanim tveganjem neplačila in zagotavlja učinkovito obvladovanje kreditnih tveganj.
Proces kreditne kontrole temelji na enotnih pravilih za vse kupce. Zaradi posebnosti prodajnih trgov so v posameznih odvisnih družbah uvedene dodatne lokalne kontrole. Procese kreditne kontrole redno prilagajamo spremembam na prodajnih trgih.
Kreditna kontrola zagotavlja stalen nadzor kakovosti portfelja terjatev do kupcev. Rezultat je majhen delež odpisov in oslabitev terjatev glede na prodajo družbe Krka.
Majhna vrednost odpisov in oslabitev terjatev je tudi posledica razpršenosti terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter dejstva, da je glavnina terjatev odprta do kupcev, s katerimi ima Krka dolgoletne poslovne izkušnje.
V letu 2022 so bile razmere na področju kreditnih tveganj zaradi izzivov, povezanih s pandemijo covida-19, in zaostrenih razmer v Ukrajini, Ruski federaciji in Belorusiji zelo zahtevne. Tem trgom smo namenili posebno pozornost, dodatno smo okrepili aktivnosti za obvladovanje terjatev do kupcev. Rezultat obvladovanja kreditnih tveganj je bil v letu 2022 ugoden.
Ob koncu leta je bila vrednost terjatev do kupcev družbe Krka 16 % manjša kot na začetku leta, znesek zapadlih in neplačanih terjatev pa je ostal v okvirih, ki so za Krko sprejemljivi.
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila na datum poročanja naslednja:
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Dana posojila | 62.682 | 226.469 |
| Finančne naložbe po odplačni vrednosti (dolžniški instrumenti) | 145.478 | 207.009 |
| Terjatve do kupcev in odvisnih družb | 357.889 | 424.588 |
| Denar in denarni ustrezniki | 470.297 | 144.981 |
| Skupaj | 1.036.346 | 1.003.047 |
Med finančnimi sredstvi, izpostavljenimi kreditnemu tveganju, posebej prikazujemo dana posojila ter terjatve do kupcev in odvisnih družb.
Posojila vključujejo 30.000 tisoč EUR depozita z ročnostjo nad enim letom pri slovenski banki z visoko bonitetno oceno. Finančne naložbe po odplačni vrednosti (dolžniški instrumenti) predstavljajo naložbe v nekratkoročne in kratkoročne obveznice držav EU. Razvrščene so med finančen instrument z nizkim kreditnim tveganjem, ker je njihova ocena kreditnega tveganja enakovredna globalno razumljivi definiciji "naložbenega razreda", kar je enakovredno bonitetni oceni Baa2 ali več po Moody's ali BBB– ali več po Standard & Poor's.
Denar in denarne ustreznike družbe Krka predstavljajo sredstva na bančnih računih in depoziti z ročnostjo manj kot 90 dni pri bankah v EU z visoko bonitetno oceno (P-1 po Moody's).
v tisoč EUR
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Slovenija | 9.359 | 10.452 |
| Jugovzhodna Evropa | 81.760 | 83.873 |
| Vzhodna Evropa | 141.775 | 222.183 |
| Srednja Evropa | 68.088 | 56.348 |
| Zahodna Evropa | 50.955 | 46.877 |
| Čezmorska tržišča | 5.952 | 4.855 |
| Skupaj | 357.889 | 424.588 |
| Bruto vrednost | Popravek | Bruto vrednost | Popravek | |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 62.673 | 0 | 226.456 | 0 |
| Že zapadlo do 20 dni | 0 |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost 31. 12. 2022 | Popravek 31. 12. 2022 | Neto vrednost 31. 12. 2022 | Bruto vrednost 31. 12. 2021 | Popravek 31. 12. 2021 | Neto vrednost 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 346.743 | 182 | 346.561 | 409.494 | 187 | 409.307 |
| Že zapadlo do 20 dni | 3.000 | 16 | 2.984 | 7.384 | 14 | 7.370 |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 2.782 | 8 | 2.774 | 4.597 | 67 | 4.530 |
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 4.789 | 27 | 4.762 | 2.361 | ||
| Že zapadlo več kot 180 dni | 5 | 9 | ||||
| Skupaj | 62.682 | 226.469 |
Že zapadlo več kot 180 dni
| Skupaj | 393.330 | 35.441 | 357.889 | 459.153 | 34.565 | 424.588 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Družba Krka določenim kupcem podaljšuje plačilne roke. Če do podaljševanja rokov ne bi prihajalo, bi bil 31. 12. 2022 znesek nezapadlih terjatev 343.445 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 404.494 tisoč EUR), zapadlih terjatev do 20 dni 2.892 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 9.223 tisoč EUR), od 21 do 50 dni 5.634 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 6.905 tisoč EUR), od 51 do 180 dni 2.759 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 2.360 tisoč EUR) in zapadlih terjatev za več kot 180 dni 3.158 tisoč EUR (31. 12. 2021 je bil 1.606 tisoč EUR).
| Bruto vrednost | Popravek | Neto vrednost | Bruto vrednost | Popravek | Neto vrednost | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |||||||
| Nezapadlo | 331 | 0 | 331 | 3.405 | 0 | 3.405 | ||
| Že zapadlo do 20 dni | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | ||
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | ||
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Že zapadlo več kot 180 dni
| Skupaj | 331 | 0 | 331 | 3.405 | 0 | 3.405 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Vse terjatve v Ruski federaciji so bile zavarovane, ob upoštevanju lastnega deleža pa je bil delež zavarovanih terjatev 80 % (31. 12. 2021 so bile zavarovane vse terjatve, ob upoštevanju lastne udeležbe pa je bil delež zavarovanih terjatev 90 %). Vse terjatve so bile na dan 31. 12. 2022 nezapadle.
Krka je med poslovnimi partnerji znana po vzorni plačilni disciplini in stabilnih denarnih tokovih. Tudi v letu 2022 smo vse obveznosti poravnavali redno. Likvidnostno tveganje družbe Krka je bilo majhno.
Družba Krka ima pri dveh bankah sklenjene pogodbe o limitu za dovoljeno negativno stanje na transakcijskih računih v skupni vrednosti 5.688 tisoč EUR (v letu 2021 je imela pri dveh bankah sklenjene pogodbe v skupni vrednosti 5.415 tisoč EUR). Ker 31. 12. 2022 na transakcijskih računih ni bilo negativnih stanj, je bil limit v celoti neizkoriščen.
Družba Krka je imela na dan 31. 12. 2022 odobren nečrpan kredit v vrednosti 20.000 tisoč EUR (na dan 31. 12. 2021 v vrednosti 20.000 tisoč EUR).
Ob koncu leta 2022 je imela družba Krka povečana denarna in likvidna sredstva, pretežno v obliki denarja na bančnih računih ali v depozitih pri poslovnih bankah z visoko bonitetno oceno. Rast presežkov likvidnih sredstev v letu 2022 je posledica presežka pozitivnega denarnega toka iz poslovanja in naložbenja nad porabo za financiranje.
Evropska centralna banka je v drugem polletju 2022 začela postopno zviševati ključne obrestne mere. Denarne naložbe z majhnim tveganjem so s tem začele prinašati pozitivne donose. V skladu z internimi pravili razpršitve naložb in ob upoštevanju obrestnega, likvidnostnega, kreditnega in valutnega tveganja smo večino denarnih presežkov deponirali pri poslovnih bankah.
Družba Krka centralizirano obvladuje likvidnostno tveganje v skupini Krka. Prek nje se interno financirajo odvisne družbe, ki pri njej deponirajo morebitne presežke sredstev. Presežki vseh družb se združujejo na krovnem računu družbe Krka v obliki dnevnega avtomatskega združevanja denarnih sredstev (cash pooling) ali v obliki neavtomatskih bančnih nakazil. Tako optimiziramo upravljanje denarja, zmanjšujemo valutna tveganja, imamo pregled nad likvidnostjo vseh družb v skupini Krka in zagotavljamo večjo varnost denarnih transakcij.
Družba Krka je tudi ob koncu leta 2022 izkazovala ugodne in stabilne kazalnike likvidnosti.
V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne obveznosti glede na rok zapadlosti.
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj | Do pol leta | Pol leta do 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let | 5–10 let |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti | Prejeta ostala kratkoročna posojila | 53.524 | 53.524 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 3.942 | 4.095 | 555 | 529 | 892 | 1.932 | 187 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 194.143 | 194.143 | 194.143 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 13.094 | 13.094 | 13.094 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1.328 | 1.328 | 1.328 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 266.031 | 266.184 | 262.644 | 529 | 892 | 1.932 | 187 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 266.031 | 266.184 | 262.644 | 529 | 892 | 1.932 | 187 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj | Do pol leta |
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Pol leta | do 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let | 5–10 let |
|---|---|---|---|---|---|
| Prejeta ostala kratkoročna posojila | 55.092 | 55.092 | 55.092 | 0 | 0 |
| Obveznosti iz najemov | 3.088 | 3.217 | 530 | 497 | 665 |
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 178.143 | 178.143 | 178.143 | 0 | 0 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov | 13.638 | 13.638 | 13.638 | 0 | 0 |
| Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) | 102.234 | 102.234 | 102.234 | 0 | 0 |
| Ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter brez predujmov | 2.046 | 2.046 | 2.046 | 0 | 0 |
| Finančne obveznosti skupaj | 354.241 | 354.370 | 351.683 | 497 | 665 |
| Izvedene finančne obveznosti skupaj | 0 |
Družba Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih.
Valutna izpostavljenost izhaja iz različne vrednosti sredstev in obveznosti v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja skupine Krka ter različne višine poslovnih prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarjamo v posameznih valutah.
Ključne kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev, likvidna finančna sredstva v tujih valutah, izvedeni finančni instrumenti, namenjeni zavarovanju valutnih tveganj, financiranje odvisnih družb in evidentirana nabavna naročila.
Vrednost rublja, izražena v evrih, se je od začetka do konca leta 2022 zvišala za 8,8 %, v povprečju je bila 18,7 % višja kot leta 2021.
Vrednost ameriškega dolarja, izražena v evrih, se je od začetka do konca leta 2022 zvišala za 6,2 %, v povprečju je bila 12,3 % višja kot leta 2021. Vpliv spremembe vrednosti ameriškega dolarja na neto finančni izid skupine Krka je bil nevtraliziran s finančnimi instrumenti.
Ukrajinska grivna je od začetka ruske invazije na Ukrajino izgubila približno 20 % vrednosti v primerjavi z evrom.
Poljski zlot je bil dokaj stabilen, njegova vrednost se je od začetka do konca leta 2022 znižala za 1,8 %, povprečna vrednost pa je bila 2,6 % nižja kot leta 2021. Romunski lej in hrvaška kuna, ki je bila leta 2022 v mehanizmu ERM, sta bila zelo stabilna. Vrednost britanskega funta se je v letu 2022 znižala. Prispevek teh valut k neto finančnemu izidu skupine Krka je bil majhen.
Družba Krka valutna tveganja praviloma odpravlja z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturira prodajo. Kadar to ni mogoče, uporabimo finančne instrumente ali pa tveganje ostane nezavarovano. Za zavarovanje praviloma uporabljamo terminske pogodbe.
V letu 2022 smo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja in ameriškega dolarja s finančnimi instrumenti. Tveganje ruskega rublja smo imeli v prvem četrtletju 2022 delno zavarovano s terminskimi pogodbami, od aprila 2022 pa to ni bilo več mogoče. Zaradi krepitve vrednosti rublja v evrih smo ustvarili neto pozitivne tečajne razlike.
Naraščajoča izpostavljenost iz poslovanja in za Krko ugodna obrestna razlika med evrom in ameriškim dolarjem sta ključna razloga, da smo tudi v letu 2022 del izpostavljenosti v ameriških dolarjih varovali s finančnimi instrumenti. Krepitev dolarja ima zaradi kratke valutne pozicije neugoden finančni vpliv na rezultat skupine Krka, vendar je bil v letu 2022 nevtraliziran s prihodki iz naslova instrumentov zavarovanja ameriškega dolarja.
Za varovanje tveganja sprememb valutnega para EUR/USD ter za zavarovanje dodatnih tveganj v letu 2023 so bile ob koncu leta 2022 odprte terminske pogodbe obvladujoče družbe v višini glavnice 45.000 tisoč USD in z ročnostjo manj kot 2 meseca.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | EUR* | RUB | PLN | USD | RON | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dana posojila | 62.682 | 0 | 0 | 0 | 0 | ||
| Terjatve do kupcev |
| EUR* | RUB | PLN | USD | RON | |
|---|---|---|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 451.763 | 49 | 823 | 7.665 | 528 |
| Prejeta posojila | –53.524 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | –165.283 | –2.455 | –5.172 | –9.246 | –4.642 |
| 31. 12. 2021 | |||||
| Dana posojila | 226.469 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Terjatve do kupcev | 128.233 | 176.785 | 42.897 | 5.118 | 44.213 |
| Denar in denarni ustrezniki | 85.394 | 1.217 | 1.295 | 44.156 | 994 |
| Prejeta posojila | –55.092 | 0 | 0 | 0 | |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | –10.000 | 0 | 0 | 0 |
–131.638
–19.493
–6.957
–8.564
–4.438
243.366
158.509
37.235
40.709
40.770
| Povprečni tečaj* | Končni tečaj* | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| RUB | 73,43 | 78,43 | 85,30 |
| PLN | 4,69 | 4,68 | 4,60 |
| USD | 1,05 | 1,07 | 1,13 |
| RON | 4,93 | 4,95 | 4,95 |
Navedeni tečaji, ki so bili uporabljeni pri preračunu bilančnih postavk na dan 31. 12., so enaki referenčnemu tečaju Evropske centralne banke na dan 31. 12. Od konca marca 2022 je za preračun tečaja ruskega rublja uporabljen Bloombergov tečaj.
Sprememba vrednosti navedenih valut za 1 % glede na evro na dan 31. 12. 2022 oziroma 31. 12. 2021 bi poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečajev navedenih valut je upoštevano stanje terjatev, obveznosti, posojil ter denarja in denarnih ustreznikov, ki so nominirani v lokalnih valutah.
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 | Sprememba navedene valute za | +1 % | –1 % | +1 % | –1 % | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| RUB | 1.235 | –1.235 | 1.585 | –1.585 | |||||
| PLN |
Tveganje sprememb obrestnih mer opredeljujemo kot nevarnost, da družba Krka zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi povečanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali zmanjšanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj skupine.
Družba Krka je imela v letu 2022 prejeta dolgoročna posojila le pri odvisnih družbah.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Finančni instrumenti po fiksni obrestni meri | 464.464 | 226.043 |
| Finančna sredstva | 464.464 | 226.043 |
| Finančne obveznosti | 0 | 0 |
| Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri | –22.775 | –54.596 |
| Finančna sredstva | 30.600 | 472 |
| Finančne obveznosti | –53.375 | –55.068 |
Zvišanje variabilne obrestne mere za leto 2022 za 100 bazičnih točk bi poslovni izid zmanjšalo za 228 tisoč EUR (znižanje obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid povečalo za 228 tisoč EUR). Zvišanje variabilne obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid za leto 2021 zmanjšalo za 546 tisoč EUR (znižanje obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid povečalo za 546 tisoč EUR). Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem devizni tečaj, ostanejo nespremenjene.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, vključno s kratkoročnim delom nekratkoročnih posojil | 53.375 | 55.068 |
| – druga posojila | 53.375 | 55.068 |
| Kratkoročna posojila brez kratkoročnega dela nekratkoročnih posojil |
Primarni cilj upravljanja kapitala družbe Krka je zagotavljanje visokega kreditnega ratinga in ustreznih kazalnikov financiranja, s čimer zagotavlja ustrezen razvoj svojega poslovanja in ustvarja čim večjo vrednost za svoje delničarje. Družba Krka želi z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje enkrat na leto v skladu s strateško usmeritvijo. Družba Krka nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nobenega programa delniških opcij.
V letih 2022 in 2021 ni prišlo do sprememb v načinu upravljanja kapitala. Družba Krka za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež neto zadolženosti v kapitalu in neto zadolženosti skupaj. Neto zadolženost vključuje prejeta posojila in poslovne in druge kratkoročne obveznosti, zmanjšane za denar in njegove ustreznike.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|
| Prejeta posojila | 53.524 | 55.092 | |
| Poslovne in druge kratkoročne obveznosti | 273.202 | 371.630 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 470.297 | 144.981 | |
| Neto zadolženost | –143.571 | 281.741 | |
| Kapital | 2.060.792 | 1.876.142 | |
| Kapital in neto zadolženost | 1.917.221 | 2.157.883 | |
| Kazalnik finančnega vzvoda | –7,5 % | 13,1 % |
v tisoč EUR
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | ||||||
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | ||||
| Nekratkoročna finančna sredstva | 56.013 | 31.010 | Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajoče donosa | 15.988 | 15.988 | 15.860 | 15.860 |
| Finančne naložbe po odplačni vrednosti | 94.781 | 93.022 | Kratkoročna finančna sredstva | 6.669 | 195.459 | ||
| Finančne naložbe prek poslovnega izida | 0 | 0 | 39.970 | 39.970 | |||
| Finančne naložbe po odplačni vrednosti | 50.697 | 113.987 | Izvedeni finančni instrumenti | 1.740 | 1.740 | 1.491 | 1.491 |
| Terjatve do kupcev | 357.889 | 424.588 | Denar in denarni ustrezniki | 470.297 | 144.981 | ||
| Nekratkoročne finančne obveznosti | Poslovne obveznosti | 0 | –10.000 | ||||
| Obveznosti iz najemov | –2.909 | –2.101 | Kratkoročne finančne obveznosti | Prejeta posojila | –53.524 | –55.092 | |
| Obveznosti iz najemov | –1.033 | –987 | Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | –194.143 | –178.143 | ||
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov |
| Obveznosti iz začasne prodaje (repo posel) | 0 | –102.234 | ||
|---|---|---|---|---|
| Ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov | –1.328 | –2.046 | ||
| Skupaj | 788.043 | 17.728 | 696.127 | 57.321 |
| Raven | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| 1. raven | 14.602 | 14.474 |
| 2. raven | 0 | 0 |
| 3. raven | 1.386 | 1.386 |
| Skupaj | 15.988 | 15.860 |
| Vrsta naložbe | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajoče donosa | 0 | 39.970 |
| Finančne naložbe prek poslovnega izida | 0 | 0 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 1.740 | 1.491 |
Povezave z družbami v skupini Krka
V tabeli so prikazani medsebojni odnosi (promet) z odvisnimi družbami v letu 2022.
| Prodaja | Nakupi | Prejeta posojila | Dana posojila | |
|---|---|---|---|---|
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto* | 334 | 656 | 0 | 0 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 7.736 | 27.592 | 0 | 0 |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 104 | 18.887 | 0 | 0 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 29.361 | 4.173 | 0 | 0 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Severna Makedonija | 24.591 | 1.882 | 0 | 0 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 56 | 3.307 | 0 | 0 |
| KRKA HELLAS E.P.E., Atene, Grčija | 16 | 1.487 | 0 | 0 |
| KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina | 4 | 480 | 0 | 0 |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 167.101 |
| 12.554 | 0 | 0 | OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | |
|---|---|---|---|---|
| 146.322 | 58.225 | 0 | 0 | TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina |
| 144 | 12.830 | 0 | 0 | TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan |
| 20.860 | 2.896 | 0 | 0 | KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska |
| 30.280 | 27.480 | 0 | 0 | KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika |
| 155 | 12.397 | 0 | 0 | KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska |
| 60 | 10.891 | 0 | 0 | KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška |
| 297 | 7.562 | 0 | 0 | UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva |
| 26 | 4.613 | 0 | 0 | SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija |
| 21 | 3.011 | 0 | 0 | KRKA Finland Oy, Espoo, Finska |
| 12.901 | 1.706 | 0 | 0 | TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija |
| 71.710 | 10.854 | 0 | 0 | KRKA Sverige AB, Stockholm, Švedska |
| 36.354 | 1.967 | 0 | 0 | KRKA Pharma GmbH, Dunaj, Avstrija |
| 8.347 | 1.633 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 17.100 | 1.942 |
|---|---|---|
| Krka FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 12.491 | 2.767 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano, Italija | 15.247 | 7.587 |
| Krka France Eurl, Pariz, Francija** | 5.954 | 5.220 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 8.048 | 95 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 12.921 | 771 |
| KRKA UK LTD, London, Združeno kraljestvo | 15.504 | 773 |
| 123 Acurae Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 913 | |
| Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd., Ningbo, Kitajska | 847 | 20.126 |
| KRKA USA, LLC, Wilmington, ZDA | 0 | 7 |
| Skupaj | 645.805 | 266.371 |
** skupaj z odvisno družbo HCS bvba
Družbe v skupini Krka so z obvladujočo družbo poslovale na podlagi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pri čemer so bile
uporabljene tržne cene izdelkov in storitev.
Prejeta in dana posojila ne vključujejo prometa iz naslova dnevnega avtomatskega združevanja denarnih sredstev (cash
pooling).
Stanje posojil, danih odvisnim družbam v skupini Krka, je opisano v pojasnilu 13 – Dana posojila, stanje posojil, prejetih od odvisnih družb, v pojasnilu 21 – Prejeta posojila, stanje terjatev do odvisnih družb v pojasnilu 17 – Terjatve do kupcev in druge terjatve, stanje kratkoročnih poslovnih obveznosti do odvisnih družb pa v pojasnilu 24 – Poslovne obveznosti.
Konec leta 2022 so imeli člani uprave družbe Krka v lasti 37.040 delnic družbe Krka, kar predstavlja 0,1129 % celotnega kapitala družbe in 0,1195 % glasovalnih pravic.
Člani nadzornega sveta družbe so imeli konec leta 2022 v lasti 3347 delnic družbe Krka, kar predstavlja 0,0102 % celotnega kapitala družbe in 0,0108 % glasovalnih pravic.
| Ime in priimek | Število delnic | Delež v kapitalu (v %) | Delež v glasovalnih pravicah (v %) | Število delnic | Delež v kapitalu (v %) | Delež v glasovalnih pravicah (v %) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 22.500 | 0,0686 | 0,0726 | 22.500 | 0,0686 | 0,0723 |
| Aleš Rotar | 13.915 | 0,0424 | 0,0449 | 13.915 | 0,0424 | 0,0447 |
| Vinko Zupančič | 120 | 0,0004 | 0,0004 | 120 | 0,0004 | 0,0004 |
| David Bratož | 0 | / | / | 0 | / | / |
| Milena Kastelic | 505 | 0,0015 | 0,0016 | 505 | 0,0015 | 0,0016 |
| Člani uprave skupaj |
| Jože Mermal | 0 | / | / | 0 | / | / |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Matej Lahovnik | 600 | 0,0018 | 0,0019 | 600 | 0,0018 | 0,0019 |
| Julijana Kristl | 230 | 0,0007 | 0,0007 | 230 | 0,0007 | 0,0007 |
| Borut Jamnik | 0 | / | / | 0 | / | / |
| Mojca Osolnik Videmšek | 617 | 0,0019 | 0,0020 | 617 | 0,0019 | 0,0020 |
| Boris Žnidarič | 0 | / | / | 0 | / | / |
| Franc Šašek | 1.400 | 0,0043 | 0,0045 | 1.400 | 0,0043 | 0,0045 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Sever | 500 | 0,0015 | 0,0016 | 500 | 0,0015 | 0,0016 |
| 3.347 | 0,0102 | 0,0108 | |
|---|---|---|---|
| 3.347 | 0,0102 | 0,0108 | |
| Skupaj | 40.387 | 0,1232 | 0,1302 |
| 40.387 | 0,1232 | 0,1298 |
Pri izračunu deleža v glasovalnih pravicah so bile izločene lastne delnice (1.785.849 na dan 31. 12. 2022 in 1.683.908 na dan 31. 12. 2021).
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Člani uprave | 4.163 | 3.560 |
| Člani nadzornega sveta | 274 | 303 |
| Bruto prejemki skupin oseb skupaj | 4.437 | 3.863 |
Prejemki članov uprave družbe Krka vključujejo plače, bonitete in morebitne druge prejemke. Za posamezno leto so prikazani po stroškovnem principu in se zato razlikujejo od prejemkov, prikazanih v Poročilu o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Krka za leto 2022, kjer so prikazani po izplačilih v posameznem letu.
Bruto prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so v letu 2022 znašali 12.571 tisoč EUR (11.919 tisoč EUR v letu 2021).
| Vrsta prejemka | Bruto | Neto izplačilo | Neto bonitete in drugi prejemki |
|---|---|---|---|
| Plača – fiksni del | 521 | 214 | 19 |
| Plača – variabilni del | 849 | 341 |
| Aleš Rotar | 390 | 165 | 15 | 549 | 221 | 939 | 401 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vinko Zupančič | 311 | 132 | 16 | 457 | 184 | 768 | 332 |
| David Bratož | 333 | 142 | 16 | 449 | 181 | 782 | 339 |
| Milena Kastelic | 219 | 94 | 13 | 85 | 35 | 304 | 142 |
1.774
747
79
2.389
962
4.163
1.788
v tisoč EUR
| Menedžersko zavarovanje | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Jubilejne nagrade | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 10,00 | 2,89 | 3,18 | 1,19 | 0,04 | 1,92 |
| Ime in priimek | Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Skupaj | Bruto | Neto izplačilo | Neto bonitete in drugi prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Rotar | 5,00 | 2,89 | 0,00 | 3,87 | 1,02 | 1,92 |
| Vinko Zupančič | 5,00 | 2,89 | 0,00 | 5,31 | 0,84 | 1,92 |
| David Bratož | 5,00 | 2,89 | 0,00 | 5,59 | 1,03 | 1,92 |
| Milena Kastelic | 5,00 | 2,89 | 1,92 | 0,06 | 1,09 | 1,92 |
| 30,00 | 14,45 | 5,11 | 16,02 | 4,01 | 9,62 | 79,20 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 430 | 178 | 7 | 734 | 306 | 1.164 | 491 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vinko Zupančič | 289 | 120 | 13 | 387 | 161 | 676 | 294 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| David Bratož | 283 | 120 | 11 | 380 | 159 | 663 | 290 |
| Milena Kastelic | 170 | 78 | 6 | 80 | 34 | 250 | 118 |
1.514 v tisoč EUR
| Menedžersko zavarovanje | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Jubilejne nagrade | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 1,79 | 0,05 | 1,98 | 6,64 |
| Aleš Rotar | 0,00 |
| Vinko Zupančič | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 7,15 | 0,91 | 1,98 | 12,86 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| David Bratož | 0,00 | 2,82 | 1,34 | 3,59 | 1,08 | 1,98 | 10,81 |
| Milena Kastelic | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 0,44 | 1,08 | 1,98 | 6,32 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 0,00 | 14,10 | 1,34 | 17,77 | 4,17 | 9,90 | 47,28 |
Druge bonitete vključujejo boniteto, povezano z uporabo službenega osebnega vozila tudi v zasebne namene, in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vključujejo povračila za stroške prevoza na delo in prehrane med delom.
| Osnovno plačilo za opravljanje funkcije | Sejnine | Potni stroški | Skupaj | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prejemki članov nadzornega sveta, predstavnikov lastnikov | Jože Mermal | 30,00 | 21,82 | 1,65 |
| Ime in priimek | Prejemki | Ostalo 1 | Ostalo 2 | Ostalo 3 | Ostalo 4 |
|---|---|---|---|---|---|
| Matej Lahovnik | 31,65 | 23,02 | 27,75 | 20,18 | 2,75 |
| Borut Jamnik | 31,38 | 22,82 | 28,13 | 20,46 | 3,25 |
| Julijana Kristl | 31,35 | 22,80 | 26,25 | 19,09 | 2,59 |
| Mojca Osolnik Videmšek | 29,25 | 21,27 | 26,25 | 19,09 | 3,25 |
| Boris Žnidarič | 31,15 | 22,65 | 28,13 | 20,46 | 2,59 |
| Franc Šašek | 31,00 | 22,54 | 27,75 | 20,18 | 3,25 |
| Tomaž Sever | 26,25 | 19,09 |
| Prejemki članov nadzornega sveta skupaj | 246,76 | 179,46 | 24,23 | 17,60 | 2,55 | 1,86 | 273,54 | 198,92 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Po sklepu 27. skupščine delničarjev družbe Krka, ki je bila 8. 7. 2021, člani nadzornega sveta (NS) za udeležbo na seji prejmejo sejnino, ki za posameznega člana znaša 275,00 EUR bruto. Člani komisije NS za udeležbo na seji komisije prejmejo sejnino, ki za posameznega člana znaša 80 % sejnine za udeležbo na seji NS. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80 % siceršnje sejnine. Član NS je ne glede na prej navedeno in ne glede na število udeležb na sejah v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, dokler skupni znesek sejnin ne doseže 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS na letni ravni. Član NS, ki je član komisije oziroma komisij NS, je ne glede na prej navedeno in ne glede na število udeležb na sejah nadzornega sveta in komisij v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, dokler skupni znesek sejnin za udeležbo na sejah NS in komisij ne doseže 75 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS na letni ravni.
Član NS poleg sejnin prejme osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 15.000,00 EUR bruto na leto. Predsednik NS je upravičen tudi do doplačila v višini 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS, podpredsednik oziroma namestnik predsednika NS pa do doplačila v višini 10 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS. Člani komisije NS prejmejo doplačilo v višini 25 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS. Predsednik komisije je upravičen do doplačila v višini 37,5 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS. Član komisije NS je ne glede na zgoraj navedeno in ne glede na število komisij, katerih član je ali ki jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil za opravljanje funkcije, dokler njihov skupni znesek ne doseže 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS na letni ravni. Če je mandat člana NS krajši od poslovnega leta, je član komisije NS ne glede na zgoraj navedeno in ne glede na število komisij, katerih član je ali ki jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil za opravljanje funkcije, dokler njihov skupni znesek ne doseže 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS glede na upravičena izplačila za obdobje njegovega mandata v poslovnem letu.
Člani NS so upravičeni tudi do doplačila za posebne naloge. Posebne naloge so tiste, pri katerih gre za opravljanje neobičajnih dlje časa trajajočih nadpovprečno zahtevnih nalog, ki praviloma trajajo vsaj en mesec. NS je pooblaščen, da ob soglasju člana NS odloči o dodelitvi posebnih nalog temu članu, trajanju posebnih nalog ter doplačilu za posebne naloge v skladu s tem sklepom skupščine. NS je prav tako pooblaščen, da odloči o doplačilu članom NS za posebne naloge zaradi objektivnih okoliščin v družbi. Doplačila za posebne naloge so dopustna le za čas, ko se posebne naloge dejansko opravljajo. NS lahko o tem izjemoma odloči tudi za nazaj (zlasti v primeru posebnih nalog zaradi objektivnih okoliščin v družbi), vendar največ za preteklo poslovno leto. Doplačila za posebne naloge, ki jih član lahko prejme v posameznem letu, lahko znašajo največ 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana NS (ne glede na število posebnih nalog). Pri določanju višine doplačila se upoštevajo zahtevnost posebne naloge ter s tem povezano povečanje obremenitve in odgovornosti. Doplačilo se preračuna glede na čas dejanskega opravljanja posebne naloge.
Člani NS prejemajo osnovno plačilo, doplačilo za opravljanje funkcije in doplačilo za posebne naloge v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo in/ali posebno nalogo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Glede na okoliščine se doplačilo za posebne naloge lahko izvede tudi v enkratnem skupnem znesku, ko je posebna naloga končana.
Omejitev višine skupnih izplačil sejnin in izplačil doplačil članu NS v ničemer ne vpliva na njegovo dolžnost, da se aktivno udeležuje vseh sej NS in sej komisij, katerih član je, ter na njegovo zakonsko določeno odgovornost.
vštevajo v davčno osnovo (določbe, ki veljajo za prevoz na službenem potovanju in prenočevanje na službenem potovanju). Znesek, ki po navedenem predpisu pripada članu NS, se poveča za ustrezne dajatve, tako da neto izplačilo predstavlja povračilo dejanskih potnih stroškov. Za določitev kilometrine se upoštevajo razdalje med kraji, objavljene na javni spletni strani AMZS. Stroški za prenočevanje se lahko povrnejo le, če je stalno ali začasno prebivališče člana NS oziroma člana komisije NS od kraja dela organa oddaljeno najmanj 100 kilometrov, če se ni mogel vrniti, ker po voznem redu ni bila več predvidena nobena vožnja javnega prevoznega sredstva, ali zaradi drugih objektivnih razlogov.
Člani uprave in člani nadzornega sveta, predstavniki zaposlenih, v letih 2021 in 2022 niso prejemali posojila družbe Krka. Posojila zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so 31. 12. 2022 znašala 152 tisoč EUR (179 tisoč EUR na dan 31. 12. 2021). Odplačila posojil zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, pa so v letu 2022 znašala 27 tisoč EUR (26 tisoč EUR v letu 2021). Posojila tem osebam so bila namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj.
Poslovne aktivnosti v Ukrajini in Ruski federaciji, ki spadata v prodajno regijo Vzhodna Evropa, izvajamo prek treh odvisnih družb in obvladujoče družbe Krka, d. d., Novo mesto.
Krkina odvisna družba v Ukrajini se ukvarja samo s trženjem. Distribucijskih in proizvodnih dejavnosti ne izvaja, zato ni imela terjatev do kupcev zunaj skupine, je pa imela za 1.658 tisoč EUR ostalih sredstev (31. 12. 2021 je imela za 2.492 tisoč EUR ostalih sredstev), med katerimi so največja sredstva nepremičnine, naprave in oprema (poslovni prostori in vozila). Družba Krka ni pomembno izpostavljena kreditnemu tveganju (pojasnilo 30 – Kreditno tveganje) in tudi ne tečajnemu tveganju (pojasnilo 30 – Tveganje sprememb deviznih tečajev). Konec leta 2022 je bilo v odvisni družbi v Ukrajini 367 zaposlenih, konec leta 2021 pa 395. Ukrajina spada med pomembne trge družbe Krka (pojasnilo 3 – Prihodki iz pogodb s kupci).
V Ruski federaciji imamo dve odvisni družbi. OOO Krka-Rus se ukvarja s proizvodnjo zdravil. V njej proizvedemo veliko večino vseh izdelkov, ki jih prodamo na ruskem trgu. Proizvodnja v njej poteka nemoteno. Družba OOO Krka Farma se ukvarja z marketinško-prodajnimi dejavnostmi. V skladu z načrtom neprekinjenega poslovanja smo takoj začeli izvajati potrebne aktivnosti, da bomo nemoteno proizvodnjo zagotavljali tudi v prihodnje. Največje povečanje glede na preteklo leto je v postavkah zaloge, osnovna sredstva in denar. 31. 12. 2022 je bilo v odvisnih družbah v Ruski federaciji 1925 zaposlenih, konec leta 2021 pa 1952. Izpostavljenost tveganju deviznih tečajev je prikazana v pojasnilu 30 – Tveganje spremembe deviznih tečajev. Ruska federacija je za družbo Krka največji posamični trg (pojasnilo 3 – Prihodki iz pogodb s kupci).
Naložba družbe Krka v odvisno družbo v Ukrajini je 31. 12. 2022 znašala 9 tisoč EUR, naložbe v odvisni družbi v Ruski federaciji pa skupaj 134.086 tisoč EUR. V letu 2022 družba Krka ni povečala naložb v svoje odvisne družbe v Ukrajini in Ruski federaciji. Zaradi razmer v Ukrajini in Ruski federaciji se je negotovost povečala, zato se je tudi znatno povečal tehtani povprečni strošek kapitala (diskontna stopnja): Poslovodstvo je ocenilo, da to predstavlja indikator za oslabitev. Po preizkusu oslabitve je bilo ugotovljeno, da ta ni potrebna (pojasnilo 12 – Naložbe v odvisne družbe).
Družba Krka je imela 31. 12. 2022 v Ukrajini 162 tisoč EUR terjatev do kupcev in odvisnih družb (31. 12. 2021 pa 39.194 tisoč EUR), od tega 30 tisoč EUR do odvisne družbe (31. 12. 2021 pa 35 tisoč EUR) in 132 tisoč EUR do kupcev zunaj skupine Krka (31. 12. 2021 pa 39.159 tisoč EUR). V Ruski federaciji je imela 31. 12. 2022 143.005 tisoč EUR terjatev do kupcev in odvisnih družb (31. 12. 2021 pa 160.340 tisoč EUR), od tega 142.674 tisoč EUR do odvisnih družb (31. 12. 2021 pa 156.935 tisoč EUR) in 331 tisoč EUR do kupcev zunaj skupine Krka (31. 12. 2021 pa 3.405 tisoč EUR) (pojasnilo 30 – Kreditno tveganje). Izpostavljenost tveganju deviznih tečajev je prikazana v pojasnilu 30 – Tveganje spremembe deviznih tečajev.
V letu 2022 so bila vsa plačila med odvisnima družbama v Ruski federaciji in obvladujočo družbo izvedena brez posebnosti. Izplačilo dividend iz družb v Ruski federaciji ni prepovedano, so pa za to določeni pogoji oziroma potrebni dolgotrajni postopki. Potrebni so posebni zahtevki, ki jih ruska vlada (ministrstvo za finance) v zvezi z odvisno družbo, ki naj bi dividende izplačala, obravnava v skladu z načelom delujočega podjetja (going concern principle). Glede na to, da gre za farmacevtski družbi, ocenjujemo, da ima Ruska federacija interes za njuno nadaljnje delovanje.
| 2022 | 2021 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Povprečno število zaposlenih | Delež (v %) | Povprečno število zaposlenih | Delež (v %) | ||
| Doktorji znanosti | 170 | 2,7 | 169 |
Pogodbena vrednost storitev revizije računovodskih izkazov, ki jih je za družbo Krka v letu 2022 opravila revizorska družba KPMG Slovenija, d. o. o., je bila 118 tisoč EUR in vključuje tudi preveritev skladnosti računovodskih izkazov v elektronski obliki z zahtevami Delegirane uredbe št. 2019/815 o enotni elektronski obliki poročanja (ESEF). KPMG Slovenija opravlja tudi preveritev Poročila o prejemkih članov vodenja in nadzora, ki mora biti preverjeno v skladu z zahtevami zakonodaje. Pogodbena cena storitve preveritve poročila o Prejemkih uprave znaša 9 tisoč EUR.
Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za družbo Krka v letu 2021 opravila revizorska družba ERNST & YOUNG, Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o je bila 118 tisoč EUR.
Stroški revidiranja revizorske družbe ERNST & YOUNG v letu 2022 so bili 71 tisoč EUR (114 tisoč EUR v letu 2021), stroški revidiranja revizorske družbe KPMG Slovenija pa 54 tisoč EUR (v letu 2021 stroškov ni bilo).
Izvedeni nakupi lastnih delnic družbe Krka v letu 2022 po dnevih
| Datum | Število delnic | Povprečna cena delnice (v EUR) | Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
|---|---|---|---|
| Datum | Število delnic | Povprečna cena delnice (v EUR) | Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
|---|---|---|---|
| 3. 1. 2022 | 1.089 | 118,69 | 129 |
| 4. 1. 2022 | 1.073 | 118,38 | 127 |
| 5. 1. 2022 | 981 | 119,61 | 117 |
| 6. 1. 2022 | 735 | 119,35 | 88 |
| 22. 8. 2022 | 925 | 99,87 | 92 |
| 23. 8. 2022 | 849 | 99,14 | 84 |
| 24. 8. 2022 | 787 | 98,36 | 77 |
| 25. 8. 2022 | 898 | 99,57 | 89 |
| 29. 9. 2022 | 1.372 | 85,97 | 118 |
| 30. 9. 2022 | 1.374 | 85,89 | 118 |
| 3. 10. 2022 | 1.529 | 86,12 | 132 |
| 4. 10. 2022 | 1.131 |
| 7. 1. 2022 | 87,02 | 989 | |
|---|---|---|---|
| 26. 8. 2022 | 118,19 | 117 | |
| 5. 10. 2022 | 99,07 | 93 | |
| 10. 1. 2022 | 1.524 | 88,84 | 135 |
| 29. 8. 2022 | 511 | 98,21 | 50 |
| 6. 10. 2022 | 1.100 | 89,93 | 99 |
| 11. 1. 2022 | 1.002 | 119,19 | 119 |
| 30. 8. 2022 | 846 | 98,78 | 84 |
| 7. 10. 2022 | 1.781 | 90,11 | 160 |
| 12. 1. 2022 | 688 | 119,19 | 82 |
| 31. 8. 2022 | 852 | 98,86 | 84 |
| 10. 10. 2022 | 1.802 | 89,64 | 162 |
| 28. 1. 2022 | 1.085 | 115,03 | 125 |
| 1. 9. 2022 | 876 | 98,43 | 86 |
| 11. 10. 2022 | 1.646 | 90,11 | 148 |
| 31. 1. 2022 | 1.329 | 115,61 | 154 |
| Date | Value 1 | Value 2 |
|---|---|---|
| 2. 9. 2022 | 450 | 97,98 |
| 12. 10. 2022 | 475 | 90,58 |
| 1. 2. 2022 | 1.392 | 115,94 |
| 5. 9. 2022 | 885 | 96,10 |
| 13. 10. 2022 | 1.902 | 90,36 |
| 2. 2. 2022 | 1.466 | 115,22 |
| 6. 9. 2022 | 932 | 95,79 |
| 14. 10. 2022 | 779 | 91,20 |
| 3. 2. 2022 | 1.523 | 115,14 |
| 7. 9. 2022 | 400 | 94,55 |
| 17. 10. 2022 | 1.919 | 91,06 |
| 4. 2. 2022 | 1.563 | 114,73 |
| 8. 9. 2022 | 962 | 93,90 |
| 17. 11. 2022 | 1.053 | 96,51 |
| 9. 2. 2022 | 1.562 | 115,33 |
| 9. 9. 2022 | 1.022 | 94,59 |
| 18. 11. 2022 | 454 |
| 10. 2. 2022 | 1.581 | 114,28 | 181 |
|---|---|---|---|
| 12. 9. 2022 | 601 | 93,30 | 56 |
| 21. 11. 2022 | 1.234 | 98,14 | 121 |
| 11. 2. 2022 | 1.182 | 114,28 | 135 |
| 13. 9. 2022 | 855 | 93,95 | 80 |
| 22. 11. 2022 | 1.269 | 95,88 | 122 |
| 14. 2. 2022 | 1.649 | 110,80 | 183 |
| 14. 9. 2022 | 324 | 92,55 | 30 |
| 23. 11. 2022 | 695 | 94,32 | 66 |
| 21. 7. 2022 | 1.275 | 95,42 | 122 |
| 15. 9. 2022 | 734 | 93,67 | 69 |
| 24. 11. 2022 | 1.244 | 94,78 | 118 |
| 22. 7. 2022 | 1.196 | 96,09 | 115 |
| 16. 9. 2022 | 1.037 | 93,05 | 96 |
| 25. 11. 2022 | 1.247 | 94,59 | 118 |
| 25. 7. 2022 | 1.349 | 96,65 | 130 |
| Date | Value 1 | Value 2 | Value 3 |
|---|---|---|---|
| 19. 9. 2022 | 1.166 | 92,86 | 108 |
| 28. 11. 2022 | 919 | 92,75 | 85 |
| 26. 7. 2022 | 1.228 | 96,91 | 119 |
| 20. 9. 2022 | 946 | 92,53 | 88 |
| 29. 11. 2022 | 210 | 94,15 | 20 |
| 27. 7. 2022 | 1.328 | 97,47 | 129 |
| 21. 9. 2022 | 1.153 | 92,18 | 106 |
| 30. 11. 2022 | 1.402 | 93,90 | 132 |
| 28. 7. 2022 | 1.338 | 97,54 | 131 |
| 22. 9. 2022 | 1.161 | 91,73 | 106 |
| 1. 12. 2022 | 1.426 | 93,93 | 134 |
| 16. 8. 2022 | 1.094 | 99,36 | 109 |
| 23. 9. 2022 | 1.105 | 90,85 | 100 |
| 2. 12. 2022 | 1.417 | 94,15 | 133 |
| 17. 8. 2022 | 967 | 99,88 | 97 |
| 26. 9. 2022 | 1.147 | 88,82 | 102 |
| 5. 12. 2022 | 1.003 |
| Datum | Število delnic | Povprečna cena delnice (v EUR) | Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
|---|---|---|---|
| 18. 8. 2022 | 874 | 99,96 | 87 |
| 27. 9. 2022 | 1.216 | 87,64 | 107 |
| 6. 12. 2022 | 350 | 94,44 | 33 |
| 19. 8. 2022 | 350 | 99,96 | 35 |
| 28. 9. 2022 | 1.319 | 86,53 | 114 |
| 7. 12. 2022 | 1.377 | 94,69 | 130 |
| 8. 12. 2022 | 1.374 | 94,86 | 130 |
| 14. 12. 2022 | 590 | 93,32 |
| 985 | 93,10 | 92 | |
|---|---|---|---|
| 9. 12. 2022 | 1.085 | 94,41 | 102 |
| 15. 12. 2022 | 975 | 93,59 | 91 |
| 21. 12. 2022 | 995 | 93,14 | 93 |
| 12. 12. 2022 | 1.074 | 94,29 | 101 |
| 16. 12. 2022 | 1.005 | 93,32 | 94 |
| 22. 12. 2022 | 973 | 93,04 | 91 |
| 13. 12. 2022 | 1.063 | 93,69 | 100 |
| 19. 12. 2022 | 600 | 93,22 | 56 |
101.941
98,35
10.025
V povprečno ceno delnice je vključena tudi plačana provizija.
Dogodek po zaključku obračunskega obdobja ni vplival na računovodske izkaze za leto 2022.
Od 1. januarja 2023 do 20. marca 2023 smo pridobili 25.852 lastnih delnic. Konec tega obdobja je imela Krka 1.811.701 lastnih delnic (5,525 % vseh delnic).
Predsednik in člani uprave družbe Krka, d. d., Novo mesto smo seznanjeni z vsebino sestavnih delov letnega poročila družbe Krka in skupine Krka za leto 2022 in s tem tudi s celotnim letnim poročilom družbe Krka in skupine Krka za leto 2022. Z njim se strinjamo in to potrjujemo s svojim podpisom.
Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar
član uprave
dr. Vinko Zupančič
član uprave
David Bratož
član uprave
Milena Kastelic
članica uprave – delavska direktorica
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.