Annual Report (ESEF) • Apr 16, 2021
Preview not available for this file type.
Download Source FileContent of the document goes here. This is a placeholder for the actual text that would be present in the OCR output.
| Row 1, Cell 1 | Row 1, Cell 2 |
|---|---|
| Row 2, Cell 1 | Row 2, Cell 2 |
Spoštovani delničarji, partnerji in sodelavci!
V letu 2020 je pandemija covida-19 tako zdravstvene in gospodarske kot tudi druge družbene sisteme postavila pred velike izzive. V Krki smo se na nastalo situacijo hitro odzvali. Zaščitili smo zaposlene, omogočili neprekinjeno poslovanje ter trgom vseskozi zagotavljali zadostne količine kakovostnih in učinkovitih farmacevtskih izdelkov. S pomočjo poslovnega modela vertikalne integracije smo znova dokazali, da znamo nemudoma odgovoriti na spremenjene in zahtevne okoliščine.
Prodali smo največ izdelkov doslej in dosegli najboljše poslovne rezultate. Čeprav je pandemija vplivala na naše marketinško-prodajne aktivnosti, je skupina Krka v letu 2020 prodala za 1 milijardo 534,9 milijona EUR izdelkov in storitev, kar je 3 % več kot v letu 2019. Od tega so znašali prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje izdelkov in storitev 1 milijardo 530 milijonov EUR. Prodaja na trgih zunaj Slovenije je znašala 1 milijardo 444,8 milijona EUR in je predstavljala 94 % prodaje skupine Krka. Količinsko smo prodali 7 % več izdelkov.
Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), se je povečal za 30 % in je v letu 2020 znašal 502,4 milijona EUR. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za 43 % in je znašal 390,7 milijona EUR. Skupina Krka je ustvarila 288,9 milijona EUR čistega dobička, kar je 18 % več kot leta 2019. Donosnost kapitala (ROE) se je izboljšala za 1,7 odstotne točke in je znašala 16,9 %.
Regija Vzhodna Evropa je bila tudi v letu 2020 Krkina največja prodajna regija. Kljub temu da smo bili v večini držav na tem območju priča velikim valutnim premikom, smo dosegli prodajo v vrednosti 517,2 milijona EUR in za 7 % presegli prodajo v letu 2019. Rasli smo v vseh vzhodnoevropskih državah razen v Mongoliji. K temu je največ prispevalo uspešno poslovanje na dveh največjih trgih, v Ukrajini in Ruski federaciji. V Ruski federaciji je vrednost prodaje znašala 326,9 milijona EUR, kar je 5 % več kot v letu 2019, v rubljih pa 17 % več. V Ukrajini smo s prodajo v vrednosti 86 milijonov EUR zabeležili 8-odstotno rast, kar je dober rezultat, saj je trg v preteklih letih stagniral. V Belorusiji, Mongoliji, Armeniji in Azerbajdžanu smo prodali za 36,4 milijona EUR in dosegli 13-odstotno rast. V Kazahstanu, Moldaviji in Kirgizistanu smo prodali za 31 milijonov EUR, kar je 11 % več kot v letu 2019. V Uzbekistanu, Gruziji, Tadžikistanu in Turkmenistanu smo s prodajo v vrednosti 36,9 milijona EUR dosegli 21-odstotno rast glede na leto 2019.
V regiji Srednja Evropa smo prodali za 341,5 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 1-odstotno rast glede na leto 2019. Prodajno rast smo dosegli na Poljskem, v Latviji in Estoniji. Na Poljskem, največjem regijskem trgu in enem od ključnih trgov, smo prodali za 163 milijonov EUR, kar je 2 % več kot v letu 2019, in tako dosegli največjo vrednostno rast. Prodajo smo relativno najbolj povečali v Latviji, in sicer za 12 %.
Prodaja izdelkov na trgih regije Zahodna Evropa, ki jih kot celoto prav tako uvrščamo med Krkine ključne trge, je v letu 2020 ob 1-odstotni rasti dosegla 341,1 milijona EUR. Prodajno vodilni trgi so bili Nemčija, skandinavske države, Francija, Španija in Italija. Nemčija ostaja Krkin najpomembnejši regijski trg, s prodajo v vrednosti 90,9 milijona EUR, ki predstavlja 6-odstotno rast v primerjavi z letom prej, pa je naš tretji največji trg.
Prodaja izdelkov v regiji Jugovzhodna Evropa je dosegla 199,4 milijona EUR, kar je 4 % več kot v letu 2019. K rasti je prispevala večina regijskih trgov razen Hrvaške, kjer je bila prodaja na ravni iz leta 2019. Največjo absolutno rast smo dosegli v Srbiji, Romuniji in Severni Makedoniji. Kar 86 % regijske prodaje smo ustvarili z zdravili na recept.
Na domačem trgu, ki je eden od Krkinih ključnih trgov, smo v letu 2020 prodali za 85,1 milijona EUR izdelkov in storitev, kar je 8 % manj kot v letu 2019. Prodaja izdelkov se je povečala za 5 % in je znašala 55,4 milijona EUR. Smo pa zaradi pandemije prodali manj zdraviliško-turističnih storitev, njihova vrednost je znašala 29,8 milijona EUR.
Registrirali smo 20 novih izdelkov, prvega tudi na Kitajskem. Spremljanje tržnih trendov in dosežkov v znanosti ter njihovo vključevanje v naše razvojno delo nam omogočata hitro odzivanje na razvojne izzive in tržne zahteve. Na tem področju dela okoli 700 strokovnjakov, razvijamo več kot 170 izdelkov.
V letu 2020 smo za razvoj in raziskave namenili 153,4 milijona EUR, kar predstavlja 10 % prodaje. Registrirali smo 20 novih izdelkov. Največ, 16, v skupini zdravil na recept, s po dvema pa smo dopolnili skupino izdelkov brez recepta in paleto veterinarskih izdelkov. Pomemben dosežek je bila prva registracija Krkinega izdelka na Kitajskem, kjer smo registrirali antiepileptik z učinkovino pregabalin v obliki trdih kapsul.
Za 8 novih tehnoloških rešitev, ki smo jih razvili v letu 2020 in za katere ocenjujemo, da gre za inovativne rešitve v globalnem merilu, smo vložili patentne prijave. Krkine tehnološke rešitve so bile v letu 2020 zaščitene z več kot 200 veljavnimi patenti.
Na področju razvoja in raziskav smo digitalizirali številne aktivnosti, kar nam bo omogočalo poglobljeno raziskovalno delo, pohvalimo pa se lahko še z robotizacijo posameznih analiznih in izvedbenih procesov, saj smo tako pomembno izboljšali njihovo ponovljivost. Posodobitev bo prispevala tudi k večji stroškovni učinkovitosti.
V letu 2020 smo proizvedli in zapakirali rekordno količino izdelkov, 16,5 milijarde tablet, obloženih tablet in kapsul, kar je 9 % več kot v letu 2019. Proizvedli smo doslej največjo mesečno, četrtletno in letno količino izdelkov.
Že v letu 2019 smo kot eden od prvih generičnih proizvajalcev vpeljali tehnične in sistemske rešitve za uvedbo evropske direktive proti vstopu ponarejenih zdravil v dobavno verigo, ki zagotavlja originalnost embalaže in uvaja edinstveno oznako vsakega izdelka. V letu 2020 smo v skladu z zahtevami ruske zakonodaje med prvimi ponudniki uvedli edinstvene oznake in sistem agregacije izdelkov tudi v Ruski federaciji, kar bo še povečalo konkurenčnost naših izdelkov na tem trgu.
Kljub pandemiji smo med letom uspešno povezovali razvoj in raziskave ter proizvodnjo učinkovin in zdravil. Z nenehnimi procesnimi izboljšavami smo občutno skrajšali povprečni čas od naročila do dobave ter tako povečali svojo odzivnost in fleksibilnost procesov v oskrbovalni verigi.
Rast obsega proizvodnje je zahtevala tudi povečanje zmogljivosti, namenjenih proizvodnji in skladiščenju farmacevtskih izdelkov. V Sloveniji, na Hrvaškem, v Ruski federaciji in na Kitajskem smo v letu 2020 vlagali predvsem v novo proizvodno opremo in posodobitev infrastrukture ter tako še izboljšali kakovost izdelkov in storitev.
Zaradi povečanih naročil smo nabavili dodatno tehnološko opremo za našo največjo tovarno Notol 2. Za opremljanje pakirnice in nakup velikoserijske proizvodne opreme smo namenili 17 milijonov EUR. V Obratu trdnih oblik zdravil, imenovanem OTO, smo začeli 21 milijonov EUR vredno naložbo v dodatne zmogljivosti za dvoslojno tabletiranje in v logistiko. V Obratu Ljutomer smo z nakupom nove linije povečali zmogljivosti za pakiranje pastil in tablet.
V Krškem smo zgradili novo skladišče surovin za kemijsko in farmacevtsko proizvodnjo. Z 8,2 milijona EUR vredno naložbo smo zagotovili zmogljivosti za skladiščenje in vzorčenje za sedanje in bodoče potrebe. Vlagali pa smo tudi zunaj Slovenije. V Ruski federaciji, kjer že zdaj proizvedemo dobrih 80 % izdelkov za ruski trg, smo za povečanje proizvodnih in laboratorijskih zmogljivosti namenili 5 milijonov EUR. V tovarni na Hrvaškem smo z naložbo v vrednosti 0,7 milijona EUR optimizirali proizvodnjo. Na Kitajskem smo za opremo proizvodnega obrata in kontrolo kakovosti namenili 3,1 milijona EUR. Naša odvisna družba Terme Krka, ki ponuja zdraviliško-turistične storitve, je v letu 2020 za izboljšanje infrastrukture za goste namenila 2 milijona EUR.
V letu 2020 se je tečaj Krkine delnice zvišal za 25 % in skoraj za 28 odstotnih točk presegel rast osrednjega domačega borznega indeksa SBITOP.
Tržna kapitalizacija družbe je znašala 3 milijarde EUR. Prejeli smo nagradi Ljubljanske borze za najboljšo delnico prve kotacije in za najboljše odnose z vlagatelji.
Delničarjem smo izplačali dividende v višini 4,25 EUR bruto na delnico, kar je skoraj tretjino več kot leto prej. Ko se primerjamo z drugimi generičnimi farmacevtskimi podjetji, sta delež dobička, ki ga izplačamo v obliki dividend, in dividendna donosnost večji od povprečja.
Konec leta 2020 nas je v skupini Krka delalo 11.677. V Sloveniji smo število zaposlenih povečali za 262, v tujini pa se je zmanjšalo za 281. Najmanj univerzitetno izobrazbo je imelo 5955 zaposlenih, med njimi je bilo 206 doktorjev znanosti ter 394 magistrov znanosti in specialistov. Zaposlene spodbujamo in jim omogočamo pridobivanje znanja in izkušenj na različnih področjih. V letu 2020 smo se krkaši formalno izobraževali v povprečju 36 ur. Smo dokaj mlad kolektiv s povprečno starostjo 40 let, pa tudi mednarodno raznolik, saj približno 46 % krkašev prihaja iz več kot 70 držav, na katerih prodajamo svoje izdelke in storitve. Delež žensk na vodilnih mestih znaša 47 %.
Ob pojavu epidemije covida-19 smo takoj uvedli številne preventivne ukrepe, s katerimi smo zaščitili zaposlene, med letom pa smo jih glede na nove informacije o bolezni še okrepili. Krkina interna skupina zdravnikov in mikrobiologov je s Službo za varnost in zdravje pri delu delovne procese prilagodila tako, da zagotavljajo ustrezno fizično razdaljo. Uvedli smo obvezno uporabo mask in preventivno razkuževanje ter merjenje telesne temperature. Zaščitna sredstva vsak dan zagotavljamo vsem zaposlenim. Ves čas smo upoštevali odloke in priporočila pristojnih oblasti. Proizvodni procesi so med pandemijo potekali nemoteno, k čemur je pripomogla Krkina strategija vertikalne integracije, s katero v podjetju sami obvladujemo ključna poslovna področja.
Zavedamo se, da sta sonaravni in trajnostni razvoj nujna za dolgoročno povečevanje vrednosti podjetja in uspešno izvajanje poslovnih strategij. Zato se na tem področju vsako leto izboljšujemo in tudi leto 2020 ni bilo izjema.
Nenehno vlagamo v naložbe za varovanje okolja, imamo posebno strategijo upravljanja energije, zaposlene neprestano izobražujemo ter podpiramo mlade talente in znanstvenike. Sodelujemo s humanitarnimi, zdravstvenimi, izobraževalnimi, znanstvenimi, športnimi in kulturnimi ustanovami.
Prizadevamo si za visoke standarde korporativnega upravljanja in transparentnega poročanja na vseh področjih. Partnerske odnose gradimo z vsemi deležniki – z delničarji, kupci, dobavitelji, zaposlenimi in z družbeno skupnostjo.
V skladu z okoljsko odgovornostjo si prizadevamo izboljševati svoje rezultate pri varovanju narave. V letu 2020 smo v predelavo predali 420 ton odpadnega sestavljenega materiala iz aluminija in plastike, iz katerega je predelovalec pridobil 154 ton aluminija in 245 ton plastike. Količino odloženih odpadkov smo zmanjšali za 10 ton, emisije CO2 pa smo v nekaj letih znižali za toliko, kot če bi posadili 85.000 dreves. V šestih letih smo skoraj prepolovili skupno nazivno moč zunanje razsvetljave v našem osrednjem proizvodnem kompleksu.
Tudi v letu 2021 načrtujemo rast. Kljub številnim izzivom ves čas gledamo naprej in iščemo nove priložnosti. Za leto 2021 v skupini Krka načrtujemo prodajo izdelkov in storitev v višini 1 milijarde 535 milijonov EUR in čisti dobiček okoli 265 milijonov EUR, kar nam bo zagotovilo, da bo povprečna letna rast prodaje v obdobju 2017–2021 presegla strateško opredeljeno 5-odstotno povprečno letno rast.
Za vlaganja bomo predvidoma namenili 114 milijonov EUR, število zaposlenih v Sloveniji in tujini pa bomo predvidoma povečali za dober odstotek. Poslovni rezultati bodo v letu 2021 odvisni tudi od širjenja covida-19 in z njim povezanimi ukrepi posameznih držav ter globalnega okrevanja po koncu pandemije.
Za nami je najuspešnejše leto v Krkini 66-letni zgodovini. V prihodnost stopamo z jasno strategijo, novimi izdelki in številnimi trgi. Imamo lastno znanje in obvladujemo procese od razvoja učinkovine do končnega izdelka. Vse to, predvsem pa zaupanje delničarjev, kupcev in uporabnikov naših izdelkov in storitev, so dobri razlogi za optimizem.
Jože Colarič
Spoštovane delničarke in delničarji ter drugi deležniki!
Krka se je v letu 2020 hitro in uspešno odzivala na nove okoliščine in tveganja, ki jih je prinesla pandemija. Z zadovoljstvom vam sporočam, da je skupina Krka v letu 2020 dosegla najboljše poslovne rezultate v svoji 66-letni zgodovini. Uprava in nadzorni svet bosta še naprej spremljala dogajanje z zvezi s covidom-19 in se prilagajala razmeram. Krka je mednarodno uveljavljeno, vertikalno integrirano podjetje s premišljeno strategijo, dobro finančno kondicijo in bogato ponudbo kakovostnih izdelkov, zato optimistično gledamo na leto 2021.
V imenu članov nadzornega sveta v nadaljevanju opisujem naše nadzorniško delo v letu 2020.
Nadzorni svet družbe Krka sestavlja 9 članov. Dne 31. 12. 2020 so bili predstavniki delničarjev prof. dr. Julijana Kristl, predsednik nadzornega sveta Jože Mermal, namestnik predsednika nadzornega sveta prof. dr. Matej Lahovnik, dr. Boris Žnidarič, Borut Jamnik in Mojca Osolnik Videmšek. Predstavniki zaposlenih so bili namestnik predsednika nadzornega sveta Franc Šašek, dr. Mateja Vrečer in mag. Tomaž Sever. V Krkinem nadzornem svetu so bile v letu 2020 tri ženske in šest moških, ki so se razlikovali po izobrazbi, delovnih izkušnjah, starosti in panogah, v katerih so delali. Stari so bili od 49 do 72 let. Imajo formalno znanje s področja farmacije, kemije, prava, ekonomije, matematike, družbenih znanosti, strojništva, organizacije in poslovodenja. V svojih karierah so vodili in nadzirali številne družbe, organizacije in procese.
Nadzorni svet je imel do avgusta 2020 ves čas enako sestavo. Dne 20. 8. je mandat potekel štirim članom, in sicer Jožetu Mermalu, Julijani Kristl, Borisu Žnidariču in Andreju Slaparju. Na 26. skupščini delničarjev, ki je bila 9. 7. 2020, so bili Jože Mermal, Julijana Kristl in Boris Žnidarič ponovno izvoljeni za mandatno obdobje 5 let, ki je nastopilo 21. 8. 2020, namesto Andreja Slaparja pa je bil za petletni mandat izvoljen Matej Lahovnik. Sestava nadzornega sveta je podrobneje prikazana v nadaljevanju poglavja Izjava o upravljanju družbe Krka, in sicer v tabeli Sestava nadzornega sveta družbe Krka 31. 12. 2020.
Delovanje in odločanje nadzornega sveta temelji na spremljanju ciljev družbe Krka in skupine Krka v skladu s strategijo in plani, zakonodajo, dobro domačo in mednarodno prakso ter internimi akti. Člani na sejah izražamo mnenja in kritike, različna stališča pa poskušamo uskladiti in sprejeti soglasne sklepe. V letu 2020 pri nobeni obravnavani točki ni bilo ločenega mnenja.
Tudi v letu 2020 smo imeli za svoje delo na voljo vse, kar smo potrebovali. Krkine službe so zagotavljale tehnično in organizacijsko podporo. Za distribucijo gradiva in podporo pri delu je nadzorni svet celo leto uporabljal varno digitalno platformo IxtlanBoard, ki jo je razvila slovenska družba Ixtlan. Aplikacija je bila nazadnje posodobljena poleti 2020 in ustreza veljavnim varnostnim standardom. Uprava je prek te aplikacije nadzornemu svetu posredovala gradivo sedem dni pred sejami.
Člani so se sej redno udeleževali. Podrobnejši podatki so prikazani v Izjavi o upravljanju družbe Krka, v tabeli Sestava nadzornega sveta družbe Krka 31. 12. 2020. Sej se praviloma udeležujemo člani nadzornega sveta, člani uprave in sekretar nadzornega sveta. Po potrebi, zagotovo pa ob sprejemanju letnega poročila, se jih udeležijo tudi pooblaščeni revizorji zunanje revizijske družbe. Kot poročevalci se jih občasno udeležijo predstavniki strokovnih služb družbe, da predstavijo podrobnosti z obravnavanega področja, vendar je za poročanje odgovorna uprava.
Člani nadzornega sveta smo v letu 2020 zasedali na sedmih rednih sejah in obravnavali 60 točk dnevnega reda. Člani komisij nadzornega sveta so se sestali devetkrat in obravnavali 43 točk dnevnega reda ter nam o njih poročali in svetovali.
Nadzorni svet je v letu 2020 v zakonskem roku preveril poročilo družbe Krka in skupine Krka za leto 2019 ter obravnaval revizorjevo poročilo, v katerem je revizijska družba Ernst & Young, d. o. o., Ljubljana ugotovila, da računovodski izkazi, ki so del letnega poročila, v vseh pomembnih pogledih in v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, pošteno predstavljajo finančni položaj družbe Krka in skupine Krka, njun poslovni izid ter denarne tokove. Na revizorjevo delo in poročilo nismo imeli pripomb. Sestavili in sprejeli smo tudi poročilo o svojem delu za leto 2019 in skupaj z upravo pripravili izjavo o skladnosti poslovanja Krke z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.
Dne 25. 11. 2020 je Krka prejela nagrado poslovnega dnevnika Finance za najboljše letno poročilo med velikimi podjetji za leto 2019. Osrednja tema zmagovalnega poročila je bila Krkina osredotočenost na kakovostne izdelke.
Nadzorni svet je obravnaval četrtletno, polletno in devetmesečno poročilo o poslovanju družbe Krka in skupine Krka za leto 2020. O vseh medletnih poročilih mu je poročala revizijska komisija, ki je obravnavala zlasti računovodske in finančne vidike medletnih rezultatov ter tveganja. Ob vsakokratni analizi medletnih rezultatov sta se revizijska komisija in nadzorni svet seznanjala s potekom poslovnih procesov in obvladovanjem tveganj med pandemijo. Obravnavala sta tudi obvladovanje drugih tveganj, naj omenimo tečajna, kreditna in likvidnostna.
Obravnaval je tudi poslovanje Krkinih odvisnih družb. Gre za proizvodno-distribucijske, distribucijsko-marketinške in marketinške družbe v tujini in zdraviliško-turistično družbo Teme Krka v Sloveniji. Uprava je nadzornemu svetu poročala o poslovnem modelu družb in njihovi uspešnosti, pomembnejših poslovnih podatkih, izzivih v poslovanju in podobnem. Seznanil se je z vsemi pomembnejšimi računovodskimi podatki družb, zlasti s knjigovodsko vrednostjo Krkinih naložb vanje, številom zaposlenih, vrednostjo zalog, sredstev, kapitala, poslovnih prihodkov in poslovnih stroškov, poslovnim izidom iz poslovanja ter čistim poslovnim izidom.
Farmacevtsko gospodarsko razvojno središče (Farma GRS, d. o. o.) je razvijalo farmacevtske izdelke in tehnologije za farmacevtsko proizvodnjo. Farmo GRS so februarja 2011 ustanovili družba Krka kot vodilni partner s poslovnim deležem v višini 99,7 odstotka in še trije partnerji. Za sofinanciranje aktivnosti Farme GRS so pridobili nepovratna sredstva, eden od razpisnih pogojev je bil ustanovitev ločene pravne osebe. Februarja 2020 je Krka odkupila manjšinske deleže v Farmi GRS in tako postala njen edini družbenik. Organizacija in izvajanje procesov v ločeni pravni osebi nista bila več optimalna, zato je bila Farma GRS v letu 2020 pripojena Krki. Farma GRS je imela v letu pred pripojitvijo prihodke od pogodb s kupci v vrednosti 8 milijonov EUR, na koncu leta, pred pripojitvijo, je imela 27 zaposlenih, sredstva so znašala 40,9 milijona EUR, kapital 35,9 milijona EUR.
Nadzorni svet je pregledal pogodbo o pripojitvi, z njo soglašal ter glede tega sprejel poročilo. Na dokumentacijo v zvezi s pripojitvijo nismo imeli pripomb. Revizija pripojitve po 583. členu ZGD-1 ni bila potrebna, saj je šlo za poenostavljeno pripojitev po 599. členu ZGD-1.
Nadzorni svet je z upravo družbe pripravil dnevni red in gradivo za skupščino delničarjev, ki je bila 9. 7. 2020, ter predlog uporabe bilančnega dobička in skupščini predlagal, da upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za leto 2019.
Ker je Jožetu Mermalu, Julijani Kristl, Borisu Žnidariču in Andreju Slaparju potekel mandat, je nadzorni svet pripravil predlog za izvolitev novih članov, predstavnikov delničarjev. Za mandatno dobo 5 let je skupščina izvolila Jožeta Mermala, Julijano Kristl, Borisa Žnidariča in Mateja Lahovnika.
Postopke v zvezi z iskanjem, vrednotenjem in nominacijo kandidatov je opravila začasna komisija za imenovanja in o tem svetovala nadzornemu svetu. Pri presoji kandidatur smo člani upoštevali izpolnjevanje zakonskih zahtev in kompetenčna merila, ki jih določata poslovnik nadzornega sveta in Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Nadzorni svet je pri pripravi gradiva za skupščino v celoti upošteval predlog komisije za imenovanja, skupščina pa je potrdila tri od štirih predlaganih kandidatov, saj je pri enem izglasovala nasprotni predlog.
Uprava poroča nadzornemu svetu o naložbah ob četrtletnem, polletnem, devetmesečnem in letnem poročilu o poslovanju. Enkrat na leto pripravi podrobnejši pregled večjih naložb in poroča zlasti o poteku del in usklajenosti z roki ter predračunski in obračunski vrednosti, pokaže fotografije, sheme in druge prikaze gradbišč in objektov.
V letu 2020 smo člani obravnavali povečanje zmogljivosti Krkinega osrednjega proizvodnega obrata Notol 2. Gre za naložbo Pakirnica 2, ki obsega ureditev prostorov in inštalacij za postopno vgradnjo dodatnih pakirnih linij. Seznanili smo se še s povečanjem zmogljivosti za proizvodnjo polizdelkov v Notolu 2, ki bodo končane v letu 2021, povečanjem proizvodnih zmogljivosti v odvisni družbi Krka-Rus ter novim skladiščem za skladiščenje in vzorčenje surovin v Krškem.
Uprava je nadzornemu svetu redno poročala o različnih tveganjih. Poleg valutnih, poslovnih in pravnih smo v letu 2020 obravnavali tudi tveganja v zvezi s pandemijo covida-19.
Kot vsako leto je članom predstavila postopke v zvezi s patentnimi in sorodnimi spori za posamezne izdelke in trge ter s tem povezana tveganja. Ob obravnavi medletnih poročil je člane seznanila z morebitnimi tržnimi in regionalnimi tveganji, kot so ukrepi oblasti ali regulatornih organov v posameznih državah. Krkina Služba notranje revizije je poročala o tveganjih, ki so bila ugotovljena v notranjerevizijskih pregledih.
Za novembrsko sejo je pripravila posodobljeni register tveganj skupine Krka. Namenjen je opredelitvi in obvladovanju dejavnikov, ki lahko vplivajo na doseganje poslovnih ciljev. Upošteva novosti v popisu tveganj in kontrolnih aktivnosti, ki so posledica posodobljene Strategije razvoja skupine Krka od leta 2020 do leta 2024, spremembe v poslovnem okolju, kot so zahteve glede skladnosti in transparentnosti poslovanja na vseh področjih, ter tveganja v zvezi s pandemijo covida-19.
Nadzorni svet je prvič obravnaval načrt integritete, ki predstavlja dobro prakso v zvezi z obvladovanjem tveganja na področju etike, integritete in skladnosti pri poslovanju. Uprava ga je pripravila na podlagi priporočil Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Člani nadzornega sveta smo se sproti seznanjali z obvladovanem tveganja, povezanega s pandemijo. Krka je takoj po razglasitvi epidemije uvedla previdnostne ukrepe, s katerimi je omogočila nemoteno poslovanje ob hkratnem preprečevanju širjenja okužbe ter tako zmanjšala tveganje na sanitarnem in zdravstvenem področju. Upoštevala je tudi izkušnje in ukrepe, ki so jih sprejeli kitajski partnerji in italijanska podjetja.
Nemudoma je vzpostavila strokovno skupino zdravnikov in mikrobiologov, ki sodelujejo s Službo za varnost in zdravje pri delu. Procese je prilagodila tako, da zagotavljajo fizično razdaljo, ter uvedla obvezno uporabo zaščitnih sredstev. S tem je onemogočila pomembne dejavnike tveganja, omejila zlasti dostop do skupnih prostorov in prilagodila način prehrane. Klasične obiske skupin, dogodke, prireditve in izobraževanja je začela izvajati na daljavo.
Poleg dezinfekcijskih postopkov za prostore, material, vozila in delovna mesta je uvedla obvezno merjenje telesne temperature na vhodih v podjetje in med delovnim procesom, zlasti ob sumu okužbe. Uporaba zaščitnih mask in razkužil je postala obvezna in jih Krka zagotavlja vsak dan za vse zaposlene, ki jih prek interne komunikacije tudi ves čas ozavešča o pomenu izvajanja previdnostnih ukrepov.
Proizvodni procesi, razvoj, oskrbna veriga in kontrola kakovosti so med pandemijo potekali relativno nemoteno. Marsikatere aktivnosti, zlasti promocijske, je družba izvajala s pomočjo digitalnih orodij. Zaradi vpliva covida-19 na gradbeno dejavnost je bilo naložb v letu 2020 manj, kot je bilo predvideno. Krka bo to v sodelovanju z izvajalci čim prej nadoknadila.
Krka se je med pandemijo dodatno posvetila kreditni kontroli in razširila komercialno zavarovanje terjatev skoraj na vse kupce. Zaradi nezadolženosti in dobrih rezultatov so bila likvidnostna tveganja skupine Krka kljub pandemiji majhna. Obvladujoča družba redno pokriva kratkoročne in dolgoročne potrebe odvisnih družb po finančnih sredstvih in absorbira njihove presežke, pri čemer ji pomaga vzpostavljeni sistem združevanja denarnih sredstev (cash-pooling).
Ob obravnavah medletnih rezultatov poslovanja je uprava revizijsko komisijo oziroma nadzorni svet seznanjala z valutnimi tveganji. Izpostavljenost v ruskih rubljih pri prodaji je v letu 2020 predstavljala glavno valutno izpostavljenost skupine Krka, dokaj pomembna postaja še izpostavljenost do ameriškega dolarja pri nabavi. Zaradi pandemije se je povečala nestanovitnost tečajev na valutnih trgih. Obvladovanje deviznih tveganj z naravnimi metodami skrajševanja deviznih pozicij ostaja Krkina ključna usmeritev, v omejenem obsegu pa uporablja tudi enostavne izvedene finančne instrumente. V letu 2020 je tako nadaljevala politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja in ameriškega dolarja s finančnimi instrumenti.
V letu 2020 je Krko spremljalo pet tujih in en domač finančni analitik iz bank ali finančnih družb, pa tudi interni analitiki večjih lastnikov. Kot vsako leto se je nadzorni svet seznanil z ugotovitvami zunanjih analitikov, ocenami poštene vrednosti Krkine delnice ter prednostmi, priložnostmi, slabostmi in nevarnostmi, ki jih navajajo v zvezi s Krko. Obravnaval je tudi aktualne informacije iz farmacevtske panoge.
Nadzorni svet redno primerja Krkino poslovanje s konkurenti. Tudi v letu 2020 se je seznanil z rezultati poslovanja skupine Krka v primerjavi z drugimi generičnimi farmacevtskimi družbami, zlasti Gedeonom Richterjem, Stado, Lekom, Hikmo. Analiziral je predvsem prodajo, njeno strukturo po regijah in skupinah izdelkov, bruto dobiček, dobiček iz poslovanja (EBIT), dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), dobiček pred davki in dobiček v obdobju, marže, kazalnika ROE in ROA, strukturo stroškov, podatke iz izkaza finančnega položaja in z delnico povezane kazalnike. Tudi v letu 2020 se je Krka v primerjavi s konkurenti po kazalnikih uvrščala na najvišja mesta, zlasti po marži EBITDA.
V skladu z 80. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju je predsednik sveta delavcev na julijski seji predstavil poročilo sveta delavcev. Namen gradiva je bil nadzorni svet seznaniti s soupravljanjem delavcev, opozoriti na morebitne pomanjkljivosti in predlagati ukrepe.
Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje notranje revizije, k aktom, ki urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije, ter k letnemu in srednjeročnemu načrtu dela notranje revizije. Seznanja se tudi z letnim poročilom o delu notranje revizije.
Nadzorni svet je v letu 2020 za vodjo Službe notranje revizije določil nagrado za uspešnost za leto 2019 in za prvo polletje leta 2020 in ji v skladu z njeno pogodbo o zaposlitvi obakrat dodelil nagrado za kakovostno delo.
Seznanil se je z letnim poročilom notranjerevizijske službe, na katerega ni imel pripomb.
Glede na določila Zakona o gospodarskih družbah 1 (ZGD-1) je obravnaval pogodbo o zaposlitvi vodje Službe notranje revizije za naslednje pogodbeno obdobje, ki je nastopilo 1. 4. 2020, in z njo soglašal.
Obravnaval je srednjeročni načrt dela Službe notranje revizije za obdobje 2021–2025 ter načrt dela za leto 2021 in se z njima strinjal.
Nadzornemu svetu je vsakokrat poročala in svetovala revizijska komisija. Njena priporočila je upošteval.
Nadzorni svet meri uspešnost uprave s kvantitativnimi in kvalitativnimi merili. Kvantitativna merila so vrednostna in količinska rast prodaje, rast denarnega toka iz poslovanja in dobička iz poslovanja, donosnost lastniškega kapitala ter dividende. Kvalitativna merila so aktivnosti na novih indikacijskih področjih, implementacija novih zahtev, na primer s področja kakovosti ter regulatornega in drugih področij, vstop na nove trge, lansiranje novih izdelkov, družbena odgovornost, Krkin ugled, odnosi z vlagatelji in javnostjo ter informacijsko, naložbeno in kadrovsko področje.
Nadzorni svet je v letu 2020 redno spremljal delo uprave, dvakrat na leto, ko je članom v skladu s pravilnikom določil variabilni del plače, pa je delo uprave ocenil na podlagi zgoraj opisanih meril.
Variabilni del plače uprave je izplačan v dveh delih – kot akontacija na osnovi polletnih rezultatov in poračun na osnovi letnih.
Nadzorni svet se je vsako četrtletje seznanil z aktualnimi informacijami o delnici, zlasti s poročilom o pridobivanju lastnih delnic, lastniško strukturo, trgovanjem in tečajem delnice. V letu 2020 ni prišlo do večjih sprememb v lastniški strukturi, krepil pa se je tečaj delnice. Družba je nakupe lastnih delnic izvajala redno in v skladu z določili, ki jih glede tega opredeljujejo zakonodaja in notranja pravila.
Krka je v okviru investicijske konference, ki sta jo 8. 12. 2020 organizirali Ljubljanska borza in Zagrebška borza, že tretje leto zapored dobila nagrado za najboljšo delnico prve kotacije Ljubljanske borze. Sočasno je prejela tudi nagrado za najboljše odnose z vlagatelji med vsemi podjetji, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Nadzorni svet se je seznanil tudi s koledarjem zaprtih obdobij, ki prepoveduje trgovanje s Krkinimi delnicami osebam z notranjimi informacijami, med katere spadajo tudi vsi člani nadzornega sveta.
V letu 2020 smo se člani udeležili skupščine delničarjev in nekaterih korporativnih kulturnih dogodkov. Zaradi pandemije in z njopovezanih omejitev smo se jih udeležili manj kot prejšnja leta.
Nadzornemu svetu Krke poročata in svetujeta revizijska komisija in komisija za kadrovska vprašanja, ki podrobneje obravnavata računovodske, revizijske, finančne in kadrovske teme. Odločanje je v pristojnosti nadzornega sveta. Mnenje članov nadzornega sveta in obeh komisij je bilo pri točkah, o katerih sta komisiji poročali in svetovali, enako.
V letu 2020 je nadzorni svet imenoval tudi člane začasne komisije za imenovanja, da bi pomagali pripraviti seznam kandidatov za člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, za naslednje mandatno obdobje.
Revizijska komisija je v letu 2020 zasedala šestkrat in obravnavala 34 točk dnevnega reda. Predsednik revizijske komisije je Borut Jamnik, njeni člani so še Matej Lahovnik, Mojca Osolnik Videmšek, Franc Šašek in Borut Šterbenc.
Borut Šterbenc je zunanji strokovnjak za računovodstvo in revizijo, nadzorni svet ga je na svoji ustanovni seji 9. 9. 2020 ponovno imenoval za zunanjega člana revizijske komisije za obdobje 5 let. Ni član nadzornega sveta.
Do 8. 9. 2020 je bil član komisije Boris Žnidarič, ki ga je nadzorni svet na ustanovni seji 9. 9. 2020 imenoval za predsednika komisije za kadrovska vprašanja nadzornega sveta, član revizijske komisije pa je takrat postal novoizvoljeni član nadzornega sveta Matej Lahovnik.
Na vse seje komisije so vabljeni predsednik uprave, član uprave, ki je odgovoren za ekonomiko, finance in informatiko, ter vodja notranje revizije v Krki. Sej se lahko na lastno pobudo kadarkoli udeleži predsednik nadzornega sveta. Vseh sej se udeleži sekretar nadzornega sveta. V letu 2020 sta se dveh sej udeležila tudi predstavnika revizijske družbe Ernst & Young, d. o. o., Ljubljana.
Komisija je v letu 2020 obravnavala poročilo družbe Krka in skupine Krka za leto 2019 ter revizorjevo poročilo in poročilo nadzornega sveta za leto 2019 in nadzornemu svetu predlagala, naj ju sprejme. O poteku revizije poslovnih rezultatov sta članom komisije dvakrat poročala revizor partner in koordinator revizije zunanjega revizorja Ernst & Young, d. o. o., Ljubljana.
Ob vsakokratni obravnavi medletnih poslovnih rezultatov jih zlasti z računovodskega in finančnega vidika obravnava revizijska komisija in o tem poroča nadzornemu svetu. V letu 2020 v medletnih poročilih ni bilo računovodskih oziroma finančnih posebnosti ali pomembnih sprememb glede na preteklo prakso.
Septembra 2020 se je revizijska komisija začela ukvarjati z aktivnostmi v zvezi z revizijo letnega poročila družbe Krka in skupine Krka za leto 2020.
Pred začetkom revizije se predstavniki komisije vsako leto sestanejo z revizorjem partnerjem in koordinatorjem revizije, da se dogovorijo o ključnih področjih dela. Sestali so se 21. 9. 2020, da bi podrobneje proučili predvideni načrt revizije in sestavo revizijske ekipe ter z revizorji uskladili področja poslovanja, ki jih bodo podrobneje pregledali. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki strokovnih služb družbe Krka in vodja notranje revizije. Člani uprave na tem sestanku niso navzoči.
Pomembna novost v letu 2020 je bilo poročanje v enotni elektronski obliki (European Single Electronic Format, ESEF), o čemer so se predstavniki komisije pravočasno posvetovali z zunanjim revizorjem. Družba se je na nove poročevalske obveznosti pripravila.
Pomembna tema v zvezi z revizijo je tudi izvajanje revizijskih postopkov med pandemijo. Družba Krka je o organizacijskih ukrepih za zaščito revizorjev pri njihovem delu poročala revizijski komisiji in nadzornemu svetu. Med drugim so vključevali sanitarne ukrepe, ureditev namenskih prostorov in zagotavljanje fizične razdalje.
Sodelovanje z revizorjem je bilo v letu 2020 dobro, poročila pa podrobna. S kakovostjo in celovitostjo svojega dela so prispevali k boljšemu nadzoru poslovanja.
Revizijska komisija je v letu 2020 obravnavala več tem v zvezi z notranjo revizijo. V zakonskem roku treh mesecev po koncu leta je pregledala poročilo o delu Službe notranje revizije za leto 2019. Vodja notranje revizije je v svojem letnem poročilu poročala o pregledih v proizvodnji učinkovin, na področju družbenega standarda, v nabavi, farmakokinetiki in predkliniki ter prodaji. Poročala je o pregledih v Moldaviji, Srbiji, Italiji, Turkmenistanu, Azerbajdžanu, Franciji, Armeniji, Indiji, Avstriji, na Češkem ter Kitajskem. Pregledali so sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja ter revidirali delovanje informacijskega sistema SAP ERP/PR – Nabava. Izvajali so tudi svetovalne posle. Poročilo je vsebovalo še opis notranjerevizijskih aktivnosti v obeh odvisnih družbah v Ruski federaciji, ki imata lokalnega notranjega revizorja. Notranji revizorji pri pregledih niso ugotovili pomembnih odstopanj. Revizijska komisija na poročilo ni imela pripomb.
Komisija je obravnavala poročilo o delu Službe notranje revizije za obdobje od januarja do junija 2020, načrt dela za leto 2021 ter srednjeročni načrt dela za obdobje 2021–2025.
Tudi v letu 2020 je revizijska komisija nadzornemu svetu predlagala, naj vodji Službe notranje revizije dodeli nagrado za uspešnost za leto 2019 in za prvo polletje leta 2020.
V skladu z internimi pravili je bilo treba marca 2020 obnoviti pogodbeno razmerje o zaposlitvi za vodjo notranje revizije. Revizijska komisija je dokument pregledala in dala soglasje ter ga posredovala nadzornemu svetu. Tudi nadzorni svet ga je v skladu s členom 281. a ZGD-1 pregledal in se strinjal.
V skladu z dobro prakso, mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in zakonodajo mora vodja notranje revizije pri pripravi načrta dela presojati o morebitnih izhodiščih, ki jih da revizijska komisija. Preden vodja notranje revizije pripravi predlog načrta dela za prihodnje leto, revizijska komisija pripravi smernice za delo. Člani komisije so na osnovi predstavitve dela, ki je bilo opravljeno med notranjo revizijo v letu 2020, menili, da smernic ni treba spreminjati, saj so bile dobre. Priporočili so, da Služba notranje revizije pri pripravi načrta za leto 2021 nadaljuje dobro prakso in seveda upošteva področne standarde in zakonodajo.
Delo Službe notranje revizije obdobno pregleda neodvisna strokovna organizacija. Nazadnje je bila to ADAKTA, d. o. o., iz Trbovelj, ki je bila izbrana zaradi strokovnih kompetenc, neodvisnosti in izpolnjevanja drugih meril. Služba notranje revizije je revizijsko komisijo z vsebino poročila seznanila na seji marca 2020. Komisija je na isti seji proučila tudi poročilo o samoocenitvi Službe notranje revizije. Zunanja presoja in samoocena sta pokazali, da Služba notranje revizije primerno opravlja svoje delo.
Revizijska komisija je redno obravnavala zlasti finančna tveganja in poročala nadzornemu svetu. Na vsaki seji je obravnavala valutna tveganja in se osredotočala zlasti na tveganje tečaja ruskega rublja, ki je ključni vir Krkine devizne izpostavljenosti. Pomembnejša postaja tudi izpostavljenost do dolarja na nabavni strani.
Komisija je na novembrski seji obravnavala prenovljeni register tveganj, ki vsebuje popis tveganj in kontrolnih ukrepov na ravni Krke, in o njem poročala nadzornemu svetu. Prvič je obravnavala načrt integritete, ki ga je v letu 2020 na podlagi priporočil Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države pripravila uprava, in predstavlja dobro prakso v zvezi z obvladovanjem tveganj na področju etike, integritete in skladnosti poslovanja. Ugotovili smo, da so bila tveganja primerno obvladovana.
Tako kot vsako leto je revizijska komisija glede na aktualna dogajanja ali na predlog članov obravnavala sprotne informacije, zlasti z računovodskega ali finančnega vidika in z vidika tveganj.
Komisija za kadrovska vprašanja je v letu 2020 zasedala dvakrat in obravnavala 6 točk dnevnega reda. Do poteka mandata 20. 8. 2020 jo je vodil Andrej Slapar, 9. 9. 2020 pa je nadzorni svet na ustanovni seji za predsednika komisije imenoval Borisa Žnidariča. Ostali člani so Julijana Kristl, Mateja Vrečer in Tomaž Sever. Na vse seje so bili vabljeni predsednik uprave, član uprave, ki je odgovoren za ekonomiko, finance in informatiko, ter sekretar nadzornega sveta. Sej komisije se lahko kadarkoli udeleži predsednik nadzornega sveta.
Kot običajno se je komisija največ ukvarjala z ocenjevanjem dela uprave in njenim nagrajevanjem. Dvakrat je ovrednotila delo uprave, in sicer za celotno leto 2019 in za prvo polletje leta 2020, pri čemer je uporabila kvantitativna in kvalitativna merila uspešnosti, ki so navedena v Pravilniku o določitvi variabilnega dela plače uprave. V skladu z oceno je nadzornemu svetu predlagala izplačilo variabilnega dela plače predsedniku uprave in članom uprave za delo v letu 2019 in v prvem polletju leta 2020.
Nadzorni svet je sledil priporočilom Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in na svoji seji 18. 3. 2020 imenoval začasno komisijo za imenovanja. Njena naloga je bila, da pripravi predlog kandidatov za člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, o katerih je 9. 7. 2020 odločala skupščina delničarjev. Nadzorni svet je pri pripravi gradiva za skupščino delničarjev upošteval priporočila komisije za imenovanja.
Komisija je bila štiričlanska. Imenovani so bili trije zunanji člani, in sicer Uroš Ivanc, Melita Malgaj in Gorazd Žmavc, predsedoval ji je Jože Mermal iz nadzornega sveta družbe Krka. Mandat komisije je trajal do skupščine delničarjev, na kateri so bili voljeni člani nadzornega sveta.
Nadzorni svet nadzira vodenje in poslovanje družbe Krka in skupine Krka v skladu z veljavno zakonodajo, predvsem z ZGD-1, in dobro prakso, zlasti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb.
Uprava se je v letu 2020 redno udeležila vseh sej nadzornega sveta. V imenu družbe je na njih poročal in na vprašanja odgovarjal zlasti predsednik uprave, po potrebi in kadar je šlo za specifične teme oziroma pojasnila, pa tudi posamezni člani.
Nadzorni svet je v letu 2020 obravnaval delo uprave kot ločeno točko dnevnega reda dvakrat, in sicer ob določitvi višine variabilnega dela plače. Uspešnost uprave je ocenil z modelom, ki ga podrobneje opisujemo v podpoglavju o delu nadzornega sveta, vsebuje pa 7 kvantitativnih in 4 kvalitativna merila uspešnosti. Uprava je za ta namen pripravila podrobno poročilo, v katerem je opisala oziroma s finančnimi kazalniki utemeljila doseganje posameznih meril. Delo uprave je nadzorni svet vrednotil tudi sproti, ko je obravnaval obdobne rezultate poslovanja, primerjal poslovanje Krke s konkurenco in obravnaval mnenja zunanjih analitikov o Krki.
Člani nadzornega sveta smo obravnavali številna področja, ki jih opisujemo v tem poročilu, in celo leto natančno nadzirali Krkino poslovanje, zato menimo, da je bilo naše delo uspešno. V skladu s statutarno nalogo (točka 6.18 statuta) smo soglašali tudi s planom družbe za leto 2021.
Vsi člani smo bili v letu 2020 pri svojem delu neodvisni. V skladu s priporočili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb smo izpolnili izjave o neodvisnosti, ki jih je družba javno objavila. Če bi prišlo do nasprotja interesov, poslovnik nadzornega sveta določa ustrezen postopek. V takšnih primerih član ne sme glasovati, možni so tudi drugi ukrepi nadzornega sveta.
Za delo nadzornega sveta in njegovih komisij (plačilo za opravljanje funkcije, sejnine, potni stroški) je bilo za leto 2020 predvideno 236.115 EUR in porabljeno 236.130 EUR. Krka je v letu 2020 plačala tudi 7.000 EUR članarine za članstvo v Združenju nadzornikov Slovenije. Poleg teh so nastali še stroški v višini 8.076 EUR za najem aplikacije IxtlanBoard. Drugih stroškov in izdatkov v zvezi z zunanjimi izvajalci ali svetovalci ni bilo.
Člani nadzornega sveta smo vsebine za poročilo za leto 2020 obravnavali na dveh sejah nadzornega sveta in dveh sejah revizijske komisije. Poleg tega sta nadzorni svet in revizijska komisija že 27. 1. 2021 obravnavala predhodne ocene poslovanja za leto 2020.
Osnutek letnega poročila in nerevidirane računovodske izkaze družbe Krka in skupine Krka za leto 2020 sta nadzorni svet in revizijska komisija obravnavala na sejah 17. 3. 2021. Revizijski komisiji je istega dne pred sejo nadzornega sveta o ugotovitvah in poteku revizije za leto 2020 poročala pooblaščena revizijska družba Ernst & Young, d. o. o., Ljubljana.
Predlog letnega poročila za leto 2020 in revidirane računovodske izkaze družbe Krka in skupine Krka za leto 2020 so člani nadzornega sveta in revizijske komisije prejeli 30. 3. 2021 in obravnavali na sejah 7. 4. 2021. Tako komisiji kot nadzornemu svetu so poročali pooblaščeni revizorji.
Del letnega poročila za leto 2020 je Izjava o upravljanju družbe Krka, ki opisuje sestavo in delovanje organov družbe, zunanjo revizijo, notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem, notranjo revizijo, skladnost poslovanja, opis politike raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe in upravljanje v skupini. Nadzorni svet tudi na to izjavo ni imel pripomb.
Nadzorni svet je na osnovi predloga letnega poročila, poročila revizijske družbe in obravnave revizijske komisije ocenil, da letno poročilo uprave verodostojno odraža dogajanje in celovito informira o poslovanju družbe Krka in skupine Krka v letu 2020 ter nadgrajuje informacije, ki jih je redno dobival med poslovnim letom. Ker na predlog letnega poročila, poročilo revizijske družbe in poročilo revizijske komisije ni imel pripomb oziroma zadržkov, je poročilo za leto 2020 na seji 7. 4. 2021 soglasno potrdil. S tem je bilo letno poročilo v skladu z določili 282. člena Zakona o gospodarskih družbah in s statutom družbe Krka tudi formalno sprejeto.
Uprava in nadzorni svet družbe sta skupščini delničarjev sklenila predlagati, da se bilančni dobiček uporabi za naslednje namene:
Predlog je bil pripravljen ob upoštevanju števila lastnih delnic na dan 7. 4. 2021. Ker se število lastnih delnic spreminja, je število delnic, ki so upravičene do dividende, znano na dan zasedanja skupščine in temu primerno je spremenjen skupni znesek za dividende, za druge rezerve iz dobička in za prenos v naslednje leto.
Krka v več kot 70 državah po vsem svetu več kot 50 milijonom bolnikom zagotavlja nemoteno preskrbo s kakovostnimi, varnimi in učinkovitimi zdravili. To ji omogoča vertikalno integrirani poslovni model razvoja, zagotavljanja kakovosti, proizvodnje, oskrbne verige, promocije, prodaje in drugih aktivnosti. Dober denarni tok in nezadolženost pomenita dodatno prednost pri obvladovanju tveganj. Člani nadzornega sveta ocenjujemo poslovanje družbe Krka in skupine Krka v preteklem letu kot zelo uspešno.
Jože Mermal
predsednik nadzornega sveta
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 1.534.941 | 1.493.409 | 1.331.858 | 1.266.392 | 1.174.424 |
| – od tega prihodki od prodaje iz pogodb s kupci izdelkov in storitev¹ | 1.529.959 | 1.489.080 | 1.326.747 | 1.260.898 | |
| Dobiček iz poslovanja (EBIT)² | 390.744 | 274.195 | 232.686 | 198.741 | 122.435 |
| Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA)³ | 502.432 | 385.437 | 343.280 | 306.638 | 228.238 |
| Čisti dobiček | 288.949 | 244.272 | 174.008 | 152.576 | 108.456 |
| Nekratkoročna sredstva (konec leta) | 990.998 | 1.041.833 | 1.010.811 | 1.033.008 | 1.038.067 |
| Kratkoročna sredstva (konec leta) | 1.244.544 | 1.142.785 | 974.258 | 886.123 | 873.451 |
| Kapital (konec leta) | 1.751.812 | 1.667.516 | 1.540.270 | 1.487.699 | 1.444.444 |
| Nekratkoročne obveznosti (konec leta) | 172.796 | 160.905 | 123.058 | 121.182 | 115.313 |
| Kratkoročne obveznosti (konec leta) | 310.934 | 356.197 | 321.741 | 310.250 | 351.761 |
| Stroški razvijanja | 153.447 | 152.421 | 130.700 | 125.864 | 117.994 |
| Naložbe | 76.613 | 112.568 | 96.293 | 105.088 | 131.817 |
| 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Delež EBIT v prihodkih od prodaje | 25,5 % | 18,4% | 17,5 % | 15,7 % | 10,4 % |
| Delež EBITDA v prihodkih od prodaje | 32,7 % | 25,8% | 25,8 % | 24,2 % | 19,4 % |
| Čisti dobiček v prihodkih od prodaje (ROS) | 18,8 % | 16,4% | 13,1 % | 12,0 % | 9,2 % |
| Donosnost kapitala (ROE)⁴ | 16,9 % | 15,2% | 11,5 % | 10,4 % | 7,6 % |
| Donosnost sredstev (ROA)⁵ | 13,1 % | 11,7 % | 8,9 % | 8,0 % | 5,8 % |
| Obveznosti/kapital | 0,276 | 0,310 | 0,289 | 0,290 | 0,323 |
| Delež stroškov razvijanja v prihodkih od prodaje | 10,0 % | 10,2% | 9,8 % | 9,9 % | 10,0 % |
| 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupno število izdanih delnic | 32.793.448 | 32.793.448 | 32.793.448 | 32.793.448 | 32.793.448 |
| Čisti dobiček na delnico v EUR⁶ | 9,27 | 7,73 | 5,46 | 4,74 | 3,35 |
| Bruto dividenda na delnico v EUR | 4,25 | 3,20 | 2,90 | 2,75 | 2,65 |
| Tečaj delnice konec obdobja v EUR na Ljubljanski borzi | 91,40 | 73,20 | 57,80 | 57,50 | 52,90 |
| Tečaj/čisti dobiček na delnico (P/E) | 9,86 | 9,47 | 10,59 | 12,14 | 15,81 |
| Knjigovodska vrednost delnice v EUR⁷ | 53,42 | 50,85 | 46,97 | 45,37 | 44,05 |
| Tečaj/knjigovodska vrednost delnice (TV/KV) | 1,71 | 1,44 | 1,23 | 1,27 | 1,20 |
| Tržna kapitalizacija v tisoč EUR (31. 12.) | 2.997.321 | 2.400.480 | 1.895.461 | 1.885.623 | 1.734.773 |
Skupino Krka poleg obvladujoče družbe Krka, d. d., Novo mesto sestavlja odvisna družba v Sloveniji Terme Krka, d. o. o., Novo mesto in 30 odvisnih družb v tujini.
Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in zdraviliško-turističnih storitev.
Proizvodnja izdelkov poteka v obvladujoči družbi v Sloveniji in v Krkinih odvisnih družbah v Ruski federaciji, na Poljskem, Hrvaške in v Nemčiji. V navedenih odvisnih družbah, razen v družbi Krka-Rus v Ruski federaciji, se poleg proizvodnje ukvarjajo tudi s trženjem in prodajo. Na Kitajskem proizvodnja poteka v najetih proizvodnih zmogljivostih. Ostale odvisne družbe zunaj Slovenije se ukvarjajo s trženjem in/ali prodajo in nimajo proizvodnih zmogljivosti.
Družba Terme Krka, d. o. o., Novo mesto se ukvarja z zdraviliško-turistično dejavnostjo in združuje poslovne enote Terme Dolenjske Toplice, Terme Šmarješke Toplice, Hoteli Otočec in Talaso Strunjan. Družba Terme Krka je tudi večinska lastnica družbe Golf Grad Otočec, d. o. o.
Krka, d. d., Novo mesto je kot prevzemna družba po pogodbi o pripojitvi pripojila prevzeto odvisno družbo Farma GRS, farmacevtsko gospodarsko razvojno središče, d. o. o. Pripojitev je bila v sodni register vpisana 2. 10. 2020. S tem datumom je zaradi izvedbe pripojitve prevzeta družba prenehala obstajati.
| Krka, d. d., Novo mesto | |
|---|---|
| Sedež | Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, Slovenija |
| Telefon | (07) 331 21 11 |
| Telefaks | (07) 332 15 37 |
| E-naslov | info\@krka.biz |
| Spletni naslov | www.krka.si |
| Osnovna dejavnost | proizvodnja farmacevtskih preparatov |
| Šifra dejavnosti | 21.200 |
| Leto ustanovitve | 1954 |
| Registrski vložek | 1/00097/00, Okrožno sodišče Novo mesto |
| Davčna številka | 82646716 |
| Identifikacijska številka za DDV | SI82646716 |
| Matična številka | 5043611000 |
54.732.264,71 EUR
V začetku leta je v družbi Krka v Sloveniji tradicionalno potekalo 15 zborov delavcev, na katerih so predsednik in člani uprave zaposlene seznanili z rezultati poslovanja, načrti za tekoče leto in strategijo ter drugimi aktualnimi informacijami.
Tradicionalno, že 14. srečanje s Krkinimi sponzoriranci smo prvič pripravili v spletni obliki. Naziv Krkin talent leta 2019 so prejeli trije izjemni mladi posamezniki, uspešni na športnem in kulturnem področju.
V raziskavi Odličnost slovenskih podjetij in direktorjev, ki jo izvaja zunanje specializirano podjetje, je Krka po mnenju poslovne in splošne javnosti nadpovprečno ugledno, uspešno in družbenoodgovorno slovensko podjetje, predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič pa najuglednejši slovenski direktor.
S Krkinimi priznanji nagrajujemo pripadnost ter zavzeto in inovativno delo zaposlenih. Tudi tokrat smo poiskali poti, ki so nam omogočile nadaljevanje dolgoletne tradicije, in nagradili jubilante, naj sodelavce, naj vodje in najuspešnejše na področju množične inventivne dejavnosti.
Rezultati raziskave organizacijske klime, ki smo jo konec leta 2019 izvedli na ravni skupine Krka, so pokazali, da so zaposleni v skupini Krka visoko ocenili organizacijsko klimo v podjetju ter svoje zadovoljstvo in zavzetost.
Najboljšim sodelavcem na področju marketinga smo že 21. zapored podelili marketinške nagrade. Nagrade, priznanja in pohvale so prejeli tudi najuspešnejši na področju registracije zdravil.
Na Krkin dan brez avtomobila, ki je septembra v okviru evropskega tedna mobilnosti potekal že 5. leto zapored, smo krkaši iz centrale ter 15 odvisnih družb in predstavništev vnovič potrdili, da je zelena mobilnost odlična alternativa avtomobilom.
Krkine nagrade so v 50 letih obstoja s Krko povezale številne mlade raziskovalce ter izobraževalne in raziskovalne ustanove tako na srednješolski kot dodiplomski in podiplomski ravni. Tudi v letu 2020 smo nadaljevali to edinstveno in dolgoletno tradicijo, le da smo simpozija in razglasitvi nagrajencev izpeljali na daljavo.
Sredi oktobra je potekala 25. presoja integriranega sistema vodenja. Presojevalci Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje so na daljavo in v živo presojali delovanje petih sistemov vodenja, izdelanih na osnovi zahtev različnih standardov. Presojo smo zaključili uspešno, brez neskladnosti, in stem potrdili veljavnost vseh pridobljenih certifikatov.
Na spletni prireditvi smo se zahvalili 463 ustvarjalnimsodelavkam in sodelavcem, ki so v letu 2019 predlagali kar 560 predlogov in izboljšav.
Na jubilejni, 20. podelitvi nagrad platinasta unča na področju farmacevtske industrije je Krka v kategoriji dinamika leta prejela nagrado najuspešnejše podjetje komercialnega sektorja v Ruski federaciji. Nagrada je priznanje strokovne farmacevtske javnosti za Krkino uspešno poslovanje.
Krkini raziskovalci so znova dokazali, da so med najboljšimi. Na podelitvi priznanj Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine so Krkine inovacije prejele kar 9 priznanj, od tega 5 zlatih.
Gospodarska zbornica Slovenije je Krki konec novembra podelila dve priznanji za najboljši inovaciji – zlato priznanje za nadomestno zdravilo s trojno kombinacijo učinkovin za zdravljenje visokega krvnega tlaka (amlodipin, valsartan, hidroklorotiazid) in srebrno priznanje za izboljšanje procesa izdelave učinkovine valsartan.
Krka je novembra vnovič prejela nagrado za najboljše letno poročilo med velikimi podjetji, ki jo podeljuje slovenski poslovni časnik Finance.
Prizadevanja in dobre poslovne rezultate je prepoznala tudi strokovna javnost na investicijski konferenci Slovenski in hrvaški dan investitorjev, kjer je Ljubljanska borza Krki že tretjič podelila nagrado najboljša delnica prve kotacije Ljubljanske borze. Drugo leto zapored smo prejeli tudi nagrado za najboljše odnose z vlagatelji med vsemi podjetji, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Nadzorni svet je na seji 27. januarja 2021 sedanjega predsednika uprave in generalnega direktorja Jožeta Colariča imenoval tudi za naslednji šestletni mandat, ki se začne 1. januarja 2022, in ga zadolžil, da najkasneje do novembra 2021 pripravi predlog za imenovanje ostalih članov uprave. Sedanjim članom poteče šestletni mandat 31. decembra 2021.
V Krki deluje upravljanje po dvotirnem sistemu, po katerem vodi družbo uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Temelji na zakonodaji Republike Slovenije, slovenski in mednarodni dobri praksi, javno objavljeni Politiki upravljanja družbe ter internih aktih družbe.
V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Vsaka delnica, razen lastnih, predstavlja na skupščini en glas. Družba Krka ima eno vrsto delnic, in sicer navadne kosovne delnice.
Uprava skliče redno skupščino delničarjev praviloma enkrat na leto, in sicer vsaj en mesec pred dnem zasedanja. Celotno gradivo je od sklica do skupščine na vpogled na sedežu družbe.
Pravico do udeležbe na skupščini in glasovalno pravico imajo vsi delničarji, vpisani v delniško knjigo na presečni dan, objavljen ob sklicu, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci.
Uprava družbe daje delničarjem na skupščini vse potrebne informacije za presojo dnevnega reda, pri čemer upošteva zakonske ali morebitne druge omejitve glede razkrivanja informacij.
Družba v skladu s točko 6.2 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb v sklicu skupščine večje delničarje pozove, naj javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja naložb v družbi, zlasti s politiko glasovanja, vrsto in pogostostjo izvajanja upravljavskih aktivnosti ter dinamiko komuniciranja z organi vodenja in nadzora družbe.
Na 26. skupščini delničarjev, ki je bila 9. julija 2020, so se delničarji:
V letu 2021 bo v skladu s finančnim koledarjem redna letna skupščina delničarjev 8. julija. Sklic s predlagano vsebino sklepov, krajem zasedanja in pogoji za udeležbo bo objavljen v sklopu sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet, v sklopu obveščanja Varšavske borze v sistemu ESPI, v dnevniku Delo in na spletnih straneh družbe.
Nadzorni svet nadzoruje poslovanje in vodenje poslov družbe ter izbere in imenuje člane uprave. Sestaja se najmanj štirikrat na leto. V skladu z določili statuta da upravi družbe predhodno soglasje za sprejem letnega poslovno-finančnega načrta in strategije družbe. V skladu z ZGD-1 opravlja tudi druge naloge, zlasti daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje notranje revizije ter k aktu, ki ureja namen, pomen in naloge notranje revizije, ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije. Seznani se tudi z letnim poročilom notranje revizije. Predsednik nadzornega sveta podpisuje pogodbe z zunanjim revizorjem.
Sestava nadzornega sveta je določena s statutom. Nadzorni svet sestavlja 9 članov, 6 jih izvoli skupščina delničarjev družbe, 3 člane, predstavnike delavcev družbe, izvoli svet delavcev družbe. Predsednik nadzornega sveta je vedno izvoljen izmed članov, ki jih izvoli skupščina delničarjev. Člani so izvoljeni za obdobje 5 let in so lahko ponovno izvoljeni.
Nadzornemu svetu predseduje Jože Mermal. Njegova namestnika sta predstavnik delničarjev Matej Lahovnik in predstavnik zaposlenih Franc Šašek. Predsednika nadzornega sveta v primeru odsotnosti nadomešča predstavnik delničarjev, če je odsoten tudi on, ga nadomešča predstavnik zaposlenih.
Delo nadzornega sveta poteka v skladu z zakonodajo, priporočili strokovnih združenj, zlasti Združenja nadzornikov Slovenije, in ostalimi priporočili dobre prakse, predvsem s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb.
Plačila, povračila in druge ugodnosti članov nadzornega sveta niso neposredno odvisne od uspešnosti poslovanja družbe in so prikazane v računovodskem poročilu, v pojasnilih z naslovom Posli s povezanimi osebami. Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejemajo tudi fiksno plačilo za opravljanje funkcije, višina vseh vrst njihovih prejemkov je bila določena s sklepi 16. redne skupščine delničarjev leta 2011.
Člani nadzornega sveta družbo in pristojne institucije obveščajo o pridobivanju ali odsvojevanju delnic družbe, Krka pa te informacije javno objavlja. V poglavju Posli s povezanimi osebami je predstavljeno, koliko delnic družbe imajo v lasti člani nadzornega sveta.
Člani nadzornega sveta pri svojem delovanju upoštevajo cilje družbe in jim podrejajo morebitne drugačne osebne interese ali posamične interese tretjih oseb. Vsi člani nadzornega sveta so izpolnili vprašalnik o nasprotju interesov, ki je dostopen na Krkinih spletnih straneh. Ravnanje članov, če pride do nasprotja interesov, je opredeljeno v poslovniku nadzornega sveta, ki je dostopen na spletnih straneh (http://www.krka.si/sl/za-vlagatelje/arhivi/dokumenti-o-upravljanju-druzbe/).
Delo nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2020 je natančneje predstavljeno v poročilu nadzornega sveta.
Jože Mermal
predsednik nadzornega sveta
Jože Mermal, rojen leta 1954, iz Ljubljane, univerzitetni diplomirani ekonomist, je leta 2019, ko je družba BTC prešla na enotirni sistem upravljanja, postal predsednik upravnega odbora družbe. Pred tem je kot predsednik uprave več kot 26 let uspešno vodil družbo BTC, v kateri na različnih odgovornih funkcijah ustvarja in deluje že od leta 1978.
Bil je pobudnik in vodja projekta prestrukturiranja in preobrazbe nekdanjih javnih skladišč v uspešno, dinamično in naglorastočo gospodarsko družbo ter hkrati enega največjih mednarodnih poslovno-nakupovalnih, športno-zabavnih ter kulturnih središč BTC City. Kot utemeljitelj in strateg sodobne družbe BTC stremi k nenehnemu vlaganju v razvoj, ki družbo vodi k dolgoročnemu cilju, ta pa je »BTC – odprta družba, družba prihodnjih generacij«.
V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana je aktivno sodeloval tudi pri nastajanju 230 ha velikega urbanističnega projekta mesta Ljubljana »Partnerstvo Šmartinska«, na osnovi katerega sta bila realizirana Kristalna palača in Radisson Blu Plaza Hotel, tretji veliki projekt pa je izgradnja Ikee. Skupaj z mestno občino Ljubljana je sodeloval tudi pri nastajanju Intermodalnega logističnega terminala Ljubljana.
Pod njegovim vodstvom je bil leta 2015 ustanovljen ABC-pospeševalnik, katerega temeljno poslanstvo je razvoj start-up ekosistema. Ključne vodstvene funkcije opravlja tudi v športnih organizacijah in na mednarodnih športnih dogodkih.
Družba BTC je pod njegovim vodstvom prejela številne nagrade in priznanja za projekte v širšem okolju, saj se vključuje tudi na kulturna, športna, izobraževalna, humanitarna in znanstvena področja, ki jih na osnovi osebne širine podpira in se pri tem angažira tudi osebno.
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi leta 1997 nagrado manager leta in leta 2001 Primus, strokovno priznanje Slovenskega društva za odnose z javnostmi in komunikacijsko odličnost. Zaradi podpiranja kulture je prejel naziv mecen leta 2011 v kulturi. Za vizionarsko vodenje in ustvarjanje v družbi BTC je leta 2012 prejel nagrado Vision Manager, ki jo podeljujejo strokovnjaki za odnose z javnostjo iz Jugovzhodne Evrope. Leta 2013 mu je Mestna občina Ljubljana podelila nagrado Marjana Rožanca za dosežke na področju športa. Leta 2014 je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v kategoriji velikih podjetij za leto 2013. Pod njegovim vodstvom je družba BTC postala prvo in do danes edino slovensko podjetje, katerega delnice so kotirale na Londonski borzi. Leta 2015 je prejel zlato plaketo Združenja manager za več kot dve desetletji podpore združenju, leta 2016 pa častitljivo nagrado naj menedžer Jugovzhodne Evrope, ki jo podeljuje Evropska neodvisna agencija. Za zasluge za ugled, pomen in razvoj občine Ljubljana ter razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov je leta 2017 prejel najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana, naziv častni meščan Ljubljane. Po izboru najboljših menedžerjev in podjetij iz Srednje in Jugovzhodne Evrope je leta 2019 prejel nagrado evropski naj menedžer in naj podjetje, ki jo podeljujejo za življenjsko delo. Leta 2020 je prejel priznanje Združenja manager za življenjsko delo na področju menedžmenta.
namestnik predsednika nadzornega sveta
Matej Lahovnik, doktor ekonomskih znanosti, je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je zaposlen od leta 1995. Kot raziskovalec, pedagog in mentor se ukvarja s strateškim upravljanjem, združitvami in prevzemi, organizacijo ter poslovnimi spretnostmi. Dvakrat je bil minister za gospodarstvo v vladi Republike Slovenije. Med pogajanji za vstop Slovenije v OECD je vodil pogajalski skupini za korporativno upravljanje in naložbe.
Sodeloval je pri številnih znanstvenoraziskovalnih projektih o obnašanju podjetij in finančnih inštitucij v obdobju tranzicije, strategiji gospodarskega razvoja Slovenije ter konkurenčnih strategijah slovenskih in hrvaških podjetij, prevzemih podjetij v državah v tranziciji in regulaciji trgov po vstopu v EU. Je avtor ali soavtor številnih prispevkov s področja strateškega upravljanja ter združitev in prevzemov podjetij, objavljenih v znanstvenoraziskovalnih revijah ali predstavljenih na konferencah, soavtor znanstvene monografije ter avtor oziroma soavtor dveh univerzitetnih učbenikov. Je tudi podpredsednik nadzornega sveta podjetja Mercator.
predsednik komisije za kadrovska vprašanja
predsednik revizijske komisije
Borut Jamnik, rojen leta 1970, iz Ljubljane, je po končanem študiju na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani svojo karierno pot začel v Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo in po opravljenem pripravništvu vodil številne projekte lastninskega preoblikovanja podjetij. Nato si je v Kapitalski družbi nabiral izkušnje na področju informatike in analiz ter ustanavljanja prvega pokojninskega sklada v Sloveniji. V obdobjih 2003–2005 in 2008–2011 je bil predsednik uprave Kapitalske družbe, v vmesnem obdobju pa član uprave v družbi Hit in v Probankini družbi za upravljanje, sprva kot svetovalec uprave in nato kot član uprave. Oktobra 2011 je prevzel vodenje uprave Modre zavarovalnice. Odgovoren je za področja upravljanja premoženja, skladnosti poslovanja, planiranja in kontrolinga ter pravnih in kadrovskih zadev. Do leta 2018 je bil član upravnega odbora Evropskega združenja pokojninskih skladov javnega sektorja (European Association of Public Sector Pension Institutions, EAPSPI). Člani združenja so predstavniki upravljavcev pokojninskih skladov iz 16 evropskih držav, ki aktivno sodelujejo pri gradnji socialne Evrope in si izmenjujejo izkušnje ter dobre prakse izvajanja in razvoja pokojninskega sistema.
V Združenju nadzornih svetov (ZNS), ki mu je od leta 2012 do 2020 tudi predsedoval, je aktivno sodeloval pri razvoju stroke in prakse s področja korporativnega upravljanja in delovanja nadzornih svetov in upravnih odborov. Od leta 2020 je predsednik strokovnega sveta ZNS. Je član sveta Slovenskega zavarovalnega združenja. Je tudi član nadzornega sveta v Novi KBM. Kot poslovodja in član nadzornih svetov sodeluje pri različnih oblikah zapletenih korporativnih akcij ter z dolgoletnimi izkušnjami in pogajalskimi sposobnostmi prispeva k reševanju zahtevnih poslovnih izzivov.
Mojca Osolnik Videmšek, rojena leta 1966, univerzitetna diplomirana ekonomistka, je direktorica v podjetju GB Leasing, odgovorna za področja financ, podpore in upravljanja tveganj. Pred tem je bila en mandat (2014 do 2019) članica uprave Gorenjske banke, d. d., pristojna za področje upravljanja tveganj, finančno upravljanje, zaledje, pravne posle in skladnost poslovanja.
Preden se je zaposlila v Gorenjski banki, je pokrivala številna zahtevna delovna področja v NLB d. d., predvsem na področju korporativnega upravljanja NLB Skupine. Kot direktorica Sektorja za upravljanje kapitalskih naložb in nadzor je bila članica več nadzornih svetov in revizijskih komisij v odvisnih družbah v Sloveniji in tujini. Opravljala je tudi funkcijo direktorice kabineta uprave in nato generalne sekretarke NLB. Izkušnje z najzahtevnejšimi nalogami ima tudi na področju javne uprave. Med letoma 2001 in 2003 je bila direktorica Urada predsednika vlade Republike Slovenije, v letu 2000 pa krajši čas generalna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve. Od septembra 1994 do aprila 1999 je bila vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije. Izkušena je na področjih upravljanja in nadzora. Ima certifikat Združenja članov nadzornih svetov Slovenije. Tri mandate je aktivno sodelovala v upravnem odboru Združenja nadzornikov Slovenije.
Prof. dr. Julijana Kristl, rojena leta 1953, doktorica farmacevtskih znanosti, je od leta 1977 zaposlena na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, vmes pa se je izpopolnjevala tudi v farmacevtski industriji in na Univerzi v Ženevi. Poleg raziskovalnega in pedagoškega dela je v svoji karieri opravljala funkcijo prodekanje, predstojnice Katedre za farmacevtsko tehnologijo, dekanje Fakultete za farmacijo in prorektorice na Univerzi v Ljubljani (dva mandata). Kot članica vseskozi deluje v številnih pomembnih komisijah in odborih na republiški in univerzitetni ravni.
Življenjsko poslanstvo profesorice Julijane Kristl je raziskovanje, generiranje znanja ter prenašanje odkritij na študente in znanstveno skupnost. Za svoje profesionalno ustvarjanje si postavljala visoke cilje in je vedno usmerjena v prihodnost. Njeno znanje in izkušnje so dobra osnova za uspešno delovanje v nadzornem svetu Krke.
namestnik predsednika nadzornega sveta
Franc Šašek, rojen leta 1967, univerzitetni diplomirani organizator, je v Krki zaposlen od leta 1984 in je vodja Tehnične službe. Že od začetka deluje na področju inženiringa in tehničnih storitev, kjer je med ostalim opravljal dela tehnologa, vodje tehnično tehnološke priprave in kasneje samostojnega strokovnega sodelavca na področju vzdrževanja in projektnega vodenja. V letu 2004 je kot vodja projektne skupine »SAP PM-vzdrževanje« aktivno sodeloval pri vpeljavi informacijskega sistema za podporo poslovnim procesom podjetja (SAP) in bil kasneje imenovan za lastnika procesov vzdrževanja v skupini Krka. Od leta 1999 dela tudi na področju kakovosti, in sicer v vlogi pooblaščene osebe za kakovost, izvajalca usposabljanj, v vlogi registriranega notranjega presojevalca pa je v obdobju od leta 2000 do leta 2013 izvajal tudi interne presoje. S tem je soodgovoren za razvoj in vzdrževanje integriranega sistema kakovosti v podjetju.
Pri Združenju članov nadzornih svetov Slovenije se je v letu 2009 usposobil za člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb. Za mandatno obdobje 2009–2013 in 2014–2018 ter ponovno za mandatno obdobje 2019–2022 je bil izvoljen za predsednika sveta delavcev Krke, tretji mandat člana nadzornega sveta pa je kot predstavnik zaposlenih nastopil 21. junija 2019.
Dr. Mateja Vrečer, rojena leta 1966, je v Krki zaposlena od leta 1990. Zaposlila se je kot diplomirana inženirka farmacije, nato pa je naredila strokovni izpit za diplomirano inženirko farmacije ter magisterij in doktorat iz farmacevtskih znanosti. Najprej je delala v Sektorju za razvoj in raziskave, kjer je pripravljala možnostne študije za predlagane nove izdelke, po njihovi odobritvi pa je vodila projekte do registracije in lansiranja v Sloveniji. Od leta 1997 je delala na področju upravljanja kakovosti kot namestnica direktorice Sektorja za upravljanje kakovosti in od marca 2007 tudi kot vodja Službe za zagotavljanje kakovosti na mednarodnem področju. Septembra 2011 je prevzela vodenje Upravljanja kakovosti.
Funkcijo članice nadzornega sveta Krke je kot predstavnica zaposlenih opravljala že v mandatnih obdobjih 2005–2009 in 2009–2014, tretji mandat pa je nastopila junija 2014. Svet delavcev jo je kot predstavnico zaposlenih izvolil tudi za novo mandatno obdobje, ki je nastopilo 21. junija 2019.
Mag. Tomaž Sever, rojen leta 1967, je magistriral iz poslovodenja in organizacije, po osnovni izobrazbi pa je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. V Krki je zaposlen od leta 1995. Je namestnik direktorja Prodaje z zadolžitvami direktorja Regije Srednja Evropa. Področja njegovega delovanja so skrb za raziskavo trgov, predlaganje in razvijanje nastopa Krke na posameznih trgih, definiranje prodajne ponudbe, predlaganje cenovne strategije za posamezne trge, sodelovanje pri načrtovanju promocijskih dejavnosti, oblikovanje, razvijanje in upravljanje distribucijskih poti, sodelovanje pri ustvarjanju prodajne mreže v tujini. Pred zaposlitvijo v Krki je od leta 1992 do leta 1995 delal v podjetju IBM Slovenija, d. o. o., kjer je bil najprej prodajni zastopnik za informacijske sisteme, kasneje pa je vodil projekte uvajanja informacijskih sistemov.
V skladu z 280. členom ZGD-1 je nadzorni svet v revizijsko komisijo imenoval neodvisnega strokovnjaka za računovodstvo ali revizijo Boruta Šterbenca. Imenovani ni član nadzornega sveta družbe.
neodvisni strokovnjak za računovodstvo ali revizijo, član revizijske komisije
Pooblaščeni revizor Borut Šterbenc, rojen leta 1978 v Ljubljani, je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pridobil naziv univerzitetnega diplomiranega ekonomista. S 1. januarjem 2020 je prevzel mesto predsednika uprave družbe Kolpa, d. d., Metlika in mesto direktorja družbe Kolpa Holding, d. o. o. Do leta 2011 je v revizijski družbi KPMG kot odgovorni vodja projektov načrtoval, vodil in izvajal zahtevnejše revizije, med drugim v družbah Krka, Intereuropa, Sava, NEK, Lama. Je tudi član nadzornega odbora Pokojninske družbe A, d. d., in izkušen poročevalec organom upravljanja in nadzora. Je imetnik licence za pooblaščenega revizorja in je vpisan v register pooblaščenih revizorjev pri Agenciji za nadzor nad revidiranjem, ter imetnik potrdila o usposobljenosti za člana nadzornega sveta, ki ga je izdalo Združenje nadzornikov Slovenije. Govori angleško, hrvaško in rusko.
Uprava ima naslednje naloge:
Upravo sestavlja 5 članov:
Mandat članov uprave traja 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Delovanje uprave in razdelitev področij in nalog med posameznimi člani določa Poslovnik o delu uprave. Način delovanja je usklajevanje mnenj in soglasno odločanje. V skladu s Pravili organiziranosti in Poslovnikom o delu uprave imajo člani uprave tudi operativne naloge na področju vodenja, in sicer je vsak odgovoren za določeno število organizacijskih enot, s čimer je omogočeno neposredno sodelovanje med upravo in direktorji organizacijskih enot.
Upravi pri njenem delu pomagajo naslednji organi:
Plačila, povračila in druge ugodnosti članov uprave so določena v pogodbah o opravljanju dela, sklenjenih med nadzornim svetom in posameznim članom uprave. Pravilnik o določitvi variabilnega dela plače uprave sprejme nadzorni svet družbe, ki članom uprave tudi določi nagrado. Nadzorni svet je v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb že v letu 2010 sprejel tudi Politiko plačil uprave. Oba dokumenta nadzorni svet glede na poslovne razmere spreminja oziroma posodablja.
Plačila članom uprave so izplačana v denarju in so predstavljena v računovodskem poročilu v pojasnilih Posli s povezanimi osebami, kjer je predstavljeno tudi lastništvo Krkinih delnic članov uprave.
Člani uprave in z njimi povezane osebe družbo in pristojne institucije obveščajo o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi delnic družbe ali z njo povezane družbe. Krka te informacije javno objavlja.
Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave. Noben član uprave družbe Krka ni član nadzornih organov družb zunaj skupine Krka.
V nadaljevanju predstavljamo življenjepise članov uprave, ki pod vodstvom Jožeta Colariča delujejo v upravi družbe v šestletnem mandatnem obdobju od 1. januarja 2016 dalje.
predsednik uprave in generalni direktor
Rodil se je leta 1955 v Brežicah. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in študij končal leta 1979.
V Krki je zaposlen od leta 1982. Začel je v Finančnem sektorju, kjer je bil najprej vodja Oddelka za devizno-plačilni promet in nato pomočnik direktorja. Leta 1989 je prevzel vodenje Službe izvoza v Eksport-import sektorju in čez dve leti postal namestnik direktorja sektorja.
V začetku leta 1993 je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja za trženje in finance, septembra istega leta pa je prevzel še vodenje sektorja Marketing in prodaja.
Leta 1997 je bil imenovan za člana uprave. Naslednje leto ga je nadzorni svet podjetja imenoval za namestnika predsednika uprave, leta 2002 pa ga je evidentiral kot bodočega predsednika uprave in mandatarja za pripravo predloga nove uprave.
Na seji 12. julija 2004 ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja. Petletni mandat je nastopil 1. januarja 2005. Na seji 21. januarja 2009 ga je nadzorni svet imenoval za naslednji mandat, ki se je začel 1. januarja 2010 in je trajal šest let.
član uprave in direktor Razvoja in proizvodnje zdravil
Rodil se je leta 1960 v Zadru na Hrvaškem. Na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer farmacija, je diplomiral leta 1984, sedem let kasneje pa magistriral. Leta 1993 je končal mednarodni študij MBA na IEDC, Brdo. Na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani je doktoriral leta 2000.
V Krki se je zaposlil leta 1984 v Oddelku za stabilnost. Leta 1991 je postal vodja Oddelka za farmacevtsko tehnologijo, dve leti kasneje pa je prevzel vodenje Službe za razvoj farmacevtike v Sektorju za raziskave in razvoj. Leta 1998 je bil imenovan za namestnika direktorja omenjenega sektorja, leta 1999 pa za njegovega direktorja.
Za člana uprave je bil imenovan leta 2001, drugi mandat je nastopil 31. julija 2002 ter bil ponovno imenovan za obdobje od 31. julija 2007 do 31. decembra 2009. Od leta 2002 je direktor Razvoja in raziskav. Nadzorni svet družbe ga je na seji 29. julija 2009 znova imenoval za člana uprave za šestletno mandatno obdobje, ki se je začelo 1. januarja 2010. Aleš Rotar je odločilno pomagal razvijati znanje ter vzpostaviti poslovne funkcije za Krkin lasten razvoj in raziskave. Zaradi uspešnega dela ga je nadzorni svet na predlog Jožeta Colariča 18. novembra 2015 soglasno imenoval za člana uprave za novo mandatno obdobje 2016–2021.
član uprave in direktor Razvoja in proizvodnje učinkovin z oskrbo
Rodil se je leta 1971 v Novem mestu. Gimnazijo je končal v Novem mestu. Na Fakulteti za farmacijo je diplomiral leta 1996 in dobil naziv magister farmacije. Strokovni izpit je opravil leta 1998, leta 2010 pa doktoriral na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.
V Krki se je leta 1997 zaposlil kot pripravnik v Službi skladišč in transporta v Oskrbi z izdelki. V letu 1998 je delal kot tehnolog skladiščenja in nato še kot samostojni tehnolog skladiščenja. Leta 2000 je prevzel delo pomočnika vodje Službe skladišč in transporta, v letu 2002 pa je postal namestnik vodje Logističnega centra v Oskrbi z izdelki. S 1. februarjem 2004 je bil imenovan za direktorja Krkinega predstavništva v Bangaloreju v Indiji. V Sloveniji se je vrnil 1. julija 2005 in prevzel delo vodje Logističnega centra v Oskrbi z izdelki. Za namestnika direktorja Oskrbe z izdelki je bil imenovan 1. decembra 2008, za direktorja Oskrbe z izdelki pa 1. januarja 2010.
Nadzorni svet družbe ga je na seji 29. julija 2009 imenoval za člana uprave za šestletno mandatno obdobje, ki ga je začel 1. januarja 2010. Krkina pomembna konkurenčna prednost je, da sama proizvaja velik del potrebnih zdravilnih farmacevtskih učinkovin in surovin. Vinko Zupančič je ključno prispeval k uspehu te strategije. Na predlog Jožeta Colariča ga je nadzorni svet 18. novembra 2015 zato soglasno imenoval za člana uprave za novo mandatno obdobje 2016–2021.
član uprave
David Bratož, univerzitetni diplomirani ekonomist, se je rodil leta 1976 v Novem mestu. Po končani novomeški gimnaziji je šolanje nadaljeval na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2000 diplomiral na poslovnem oddelku, smer finance.
Kariero v Krki je začel leta 2001 v Finančnem sektorju, kjer je izpeljal več pomembnih projektov. Leta 2003 je začel delati v Prodaji, v Regiji Srednja Evropa, zadolžen pa je bil predvsem za poljski trg. Zaradi uspešnega dela je leta 2007 postal direktor družbe Krka - Polska in operativno vodil marketing, prodajo, proizvodnjo in distribucijo. Dve leti zatem je postal predsednik upravnega odbora.
Skupaj s sodelavci je Krko - Polsko razvil v eno od Krkinih največjih in najuspešnejših odvisnih družb. Med njegovim vodenjem sta se na Poljskem, kjer Krka zaposluje približno 800 ljudi, podvojili tako prodaja kot količina proizvedenih izdelkov, on sam in Krka - Polska pa sta prejela številne nagrade.
članica uprave – delavska direktorica, vodja Proizvodnje poltrdnih, tekočih in ostalih oblik
Milena Kastelic, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, se je rodila leta 1968 v Novem mestu. Novomeško gimnazijo je končala leta 1986 in se vpisala na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, smer živilska tehnologija. Njena diplomska naloga z naslovom Vrednotenje glukoamilazne aktivnosti kvasovke Saccharomyces diastaticus je bila leta 1991 nagrajena s Prešernovo nagrado za študente. Leta 1993 je končala še usposabljanje na nemškem inštitutu za organizacijo dela REFA.
V Krki dela od leta 1992. Njena poklicna pot je ves čas tesno povezana s proizvodnjo; z zelišči, zeliščnimi zdravili in izdelki brez recepta ter tudi izdelki na recept. Pripravništvo je opravljala v Programu pomožnih zdravil in zelišč ter ga uspešno končala z nalogo o tehnologiji sušenja rastlinskih surovin. Pet let je delala kot proizvodna tehnologinja in leta 1996 postala vodja Obrata za proizvodnjo zelenih zdravil. Zdaj je to Obrat Bršljin, ki ga je uspešno vodila do aprila 2018. Danes vodi Proizvodnjo poltrdnih, tekočih in ostalih oblik.
Kot Krkina notranja presojevalka je 15 let prispevala k izboljševanju poslovnih procesov v družbi. Na ta način je spoznala tudi delo drugih organizacijskih enot in pomen trdnih povezav med njimi ter rezultate vzajemnega sodelovanja.
Med zaposlenimi uživa zaupanje, zato jo je svet delavcev na 15. redni seji 28. septembra 2015 predlagal za delavsko direktorico, nadzorni svet pa jo je 18. novembra 2015 soglasno imenoval za članico uprave – delavsko direktorico za mandatno obdobje 2016–2021.
Uprava in nadzorni svet sta v letu 2020 sprejela dokument Politika raznolikosti in ga objavila na spletnih straneh družbe. Pri pripravi sta sledila priporočilom Združenja nadzornikov Slovenije za prostovoljno doseganje spolne raznolikosti v organih vodenja in nadzora. Do leta 2026 se želita postopno približati modelu 40/33/2026 (40 % manj zastopanega spola v nadzornem svetu ter 33 % v upravi in nadzornem svetu skupaj). V nadzornem svetu je v 2020 delalo 33 % članic, v upravi in nadzornem svetu skupaj pa 29 % članic.
Ključna področja politike raznolikosti so spolna, generacijska in strokovna raznolikost, cilj pa je zagotavljati uravnoteženo zastopanost spolov, primerno interdisciplinarnost in generacijski razpon za prenos izkušenj in znanja. Obravnava zlasti raznolikost uprave in nadzornega sveta, družba jo bo smiselno uporabljala na vseh ravneh vodenja.
Svojim zaposlenim je družba že do sedaj zagotavljala enake možnosti ne glede na spol, raso, barvo kože, starost, zdravstveno stanje oziroma invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, članstvo v sindikatu, nacionalni ali socialni izvor, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine.
Skrbniki politike raznolikosti so komisija za kadrovska vprašanja nadzornega sveta, nadzorni svet, uprava, svet delavcev, morebitne komisije, ki so vključene v postopke izbire članov organov vodenja in nadzora, ter Kadrovski sektor družbe Krka.
Skupino Krka sestavljajo obvladujoča družba Krka ter odvisne družbe v Sloveniji in zunaj nje. Odvisne družbe so praviloma v 100-odstotni lasti družbe Krka in so organizirane kot družbe z omejeno odgovornostjo.
Pomembnejša izjema glede na navedeno je skupno podjetje Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd. na Kitajskem, v katerem ima Krka 60-odstotni lastniški delež, kitajski partner Ningbo Menovo pa 40-odstotnega. V tričlanskem odboru direktorjev te družbe ima Krka dva predstavnika, eden od njiju je predsednik odbora.
Področja korporativne integritete, skladnosti in transparentnosti delovanja so bila v gospodarskih družbah vedno pomembna in vključujejo vse ravni delovanja in poslovanja, zaposlenih in tretjih oseb, povezanih z družbami.
Krkin Kodeks ravnanja je kot zapis načel in pravil etičnega ravnanja ter dobrih poslovnih običajev in standardov ravnanja krovni dokument področja. Krovna ureditev je vodilo, za odvisne družbe pa upoštevamo posebnosti lokalne zakonodaje ter transparentne poslovne prakse. Kodeks ravnanja velja za vse zaposlene v Krki. Izpostavlja, da so si vsi zaposleni dolžni prizadevati za etično, nekoruptivno in zakonito delovanje.
Na ravni skupine skrbimo za področje izobraževanja in zavedanja zaposlenih o pomenu skladnosti poslovanja in korporativne integritete. Obravnavo kršitev Kodeksa ravnanja ter morebitne pojave prevarantskega, koruptivnega ali drugega neskladnega ravnanja v škodo Krke urejajo interni dokumenti in relevantna zakonodaja.
Vzpostavili smo enotno vstopno mesto [email protected], kjer lahko prijavitelji prijavijo sume nepravilnosti. Prijave obravnava pooblaščenec, ki praviloma pri vsakem obravnavanem primeru imenuje delovno skupino, v kateri so strokovnjaki za konkretno področje. Prijaviteljem zagotavljamo anonimnost, vsako prijavo temeljito obravnavamo. Po zaključku sprejmemo korektivne ukrepe, kadar so utemeljeni.
Prizadevamo si povečevati etično kulturo ter varovati Krkin ugled in premoženje. Vodilo vseh zaposlenih pri opravljanju del in nalog je ravnanje v skladu z etičnimi načeli poštenosti, lojalnosti in profesionalnosti, veljavnimi predpisi in Krkinimi internimi akti. Stalno povečujemo ozaveščenost zaposlenih o indicih prevar, neskladij in drugih kršitev ter načinih njihovega obvladovanja, odgovornosti pri prepoznavanju in poročanju o njih.
Na ravni skupine Krka je imenovan pooblaščenec za skladnost poslovanja, ki mu je zaupana samostojna in neodvisna funkcija nadzora nad korporativno integriteto. Pri tem sodeluje s sodelavko za strokovno-administrativno pomoč, pravno službo ter zaposlenimi iz posameznih organizacijskih enot, ki mu svetujejo pri urejanju skladnosti poslovanja na posameznih področjih.
Za skladnost skrbimo tudi na področju varstva osebnih podatkov, za kar na ravni skupine Krka in v odvisnih družbah skrbi pooblaščena oseba. O pomenu varstva osebnih podatkov in posameznikovih pravic sporočamo tudi prek internih glasil in spletnih strani.
V letu 2020 smo na podlagi dobre prakse (Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države) pripravili Načrt integritete, ki popisuje tveganja na področjih integritete, etike in skladnosti pri poslovanju ter predlaga izboljšave. Načrt bomo posodabljali vsako leto in predstavlja zavezo k stalnemu izboljševanju na navedenih področjih.
Notranja revizija svoje delo v skupini Krka izvaja na osnovi srednjeročnega in letnega načrta dela ter v skladu s pravili (Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Etičnim kodeksom).
V skladu z načrtom dela za leto 2020 je bilo opravljenih sedemnajst rednih notranjerevizijskih pregledov in dva na osnovi tekoče ocene tveganj. Pri teh dveh pregledih je notranja revizija sledila tudi priporočilom mednarodne organizacije notranjih revizorjev, ki je predlagala izvedbo pregledov na področjih, ki so lahko izpostavljena večjim tveganjem, povezanim s pandemijo covida-19. Vsi notranjerevizijski pregledi so potekali po metodologiji COSO (The Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission).
Notranjerevizijski pregledi so bili opravljeni na naslednjih področjih: prodaja, proizvodnja zdravil, industrijska lastnina, biotehnologija, tehnične storitve, medicinske raziskave in farmakovigilanca, validacije tehničnih in računalniških sistemov, upravljanje informacijske tehnologije ter obvladovanje likvidnostnega in kreditnega tveganja. Opravljene so bile tudi redne notranje revizije v več odvisnih družbah in predstavništvih v tujini.
V skladu z omenjenimi standardi so notranji revizorji izvajali tudi svetovalno dejavnost.
Notranji revizorji so za omenjena področja revidiranja zagotovili, da je sistem notranjih kontrol za doseganje zastavljenih ciljev v revidiranih enotah in procesih vzpostavljen, deluje in je učinkovit. Obstajajo pa možnosti za njegovo izboljšanje, zato so predlagali priporočila, ki so jih kategorizirali po posameznih stopnjah tveganj ter redno preverjali njihovo uresničevanje.
Notranji revizorji sodelujejo s Krkinim nadzornim svetom in njegovo revizijsko komisijo ter z zunanjimi revizorji. Glede na določila standardov so bile do sedaj izvedene že tri neodvisne zunanje presoje kakovosti delovanja notranje revizije. Pridobljena so bila pozitivna mnenja.
Notranje kontrole so usmeritve in postopki, ki jih je skupina Krka vzpostavila in jih izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovala tveganja, ki so povezana z računovodskim poročanjem. Namen notranjih kontrol je zagotoviti zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Uvajanje poenotenih informacijskih sistemov v odvisne družbe in razvoj poslovne informatike povečujeta učinkovitost izmenjave računovodskih podatkov med odvisnimi družbami in obvladujočo družbo in s tem kontrolo teh informacij.
Računovodsko kontroliranje temelji na načelih resničnosti in delitve odgovornosti, na kontroli izvajanja poslov, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Računovodske kontrole so tesno povezane s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov. Ustreznost delovanja in vzpostavitev potrebnih kontrol v okviru informacijskih sistemov vsako leto preverjajo pooblaščeni zunanji izvajalci.
Tveganja, vezana na konsolidirane računovodske izkaze skupine Krka, obvladujemo z usmerjanjem in nadzorovanjem izvajanja aktivnosti v okviru računovodske funkcije v odvisnih družbah in z revizijo letnih računovodskih izkazov vseh odvisnih družb, ki sestavljajo skupino Krka.
Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe in konsolidiranih računovodskih izkazov skupine Krka izvaja revizijska družba Ernst & Young d.o.o., Ljubljana. Zunanji revizor v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta.
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje |
|---|---|---|
| Jože Mermal | predsednik | 2015 |
| Borut Jamnik | član | 2017 |
| Matej Lahovnik¹ | namestnik predsednika | 2020 |
| Julijana Kristl | članica | 2010 |
| Boris Žnidarič | član | 2016 |
| Mojca Osolnik Videmšek | članica | 2019 |
| Franc Šašek | namestnik predsednika | |
| Mateja Vrečer | članica | |
| Tomaž Sever | član |
| 2009 | 2005 | 2005 |
|---|---|---|
| 2025 | 2022 | 2025 |
| 2025 | 2025 | 2024 |
| 2024 | 2024 | 2024 |
| kapitala/zaposlenih | kapitala | kapitala |
|---|---|---|
| kapitala | kapitala | kapitala |
| kapitala | zaposlenih | zaposlenih |
| zaposlenih | zaposlenih | zaposlenih |
| 7/7 | 7/7 | 2/2, odkar je član |
|---|---|---|
| 7/7 | 7/7 | 7/7 |
| 7/7 | 7/7 | 7/7 |
| Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba in strokovni profil |
|---|---|---|---|
| moški | slovensko | 1954 | univerzitetni diplomirani ekonomist |
| moški | slovensko | 1970 | univerzitetni diplomirani matematik |
| moški | slovensko | 1971 | doktor ekonomskih znanosti |
| ženski | slovensko | 1953 | doktorica farmacevtskih znanosti |
| moški | slovensko | 1948 | |
| ženski | slovensko | 1966 | |
| moški | slovensko | 1967 | |
| ženski | slovensko | 1966 | |
| moški | slovensko | 1967 |
| po Kodeksu upravljanja | da | da | da | da | da | da | da | da |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
v poslovnem letu
Za nobenega člana ali članico v letu 2020 ni obstajalo trajno in relevantno nasprotje interesov. Izjave o neodvisnosti so objavljene na spletnih straneh družbe.
| – | predsednik revizijske komisije |
|---|---|
| član revizijske komisije | članica komisije za kadrovska vprašanja |
| predsednik komisije za kadrovska vprašanja | članica revizijske komisije |
| član revizijske komisije | članica komisije za kadrovska vprašanja |
| član komisije za kadrovska vprašanja | – |
| – | 6/6 |
|---|---|
| 1/1, odkar je član | 2/2 |
| 5/5² |
Člani nadzornega sveta družbe, predvsem predstavniki kapitala, prevzemajo zadolžitve tudi v organih nadzora ali upravljanja drugih družb, vendar ne v obsegu, ki bi vplival na njihovo delo v nadzornem svetu družbe Krka.
1 član od 21. 8. 2020
2 do 8. 9. 2020 je bil član revizijske komisije
Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta sta razkriti v poglavju Posli s povezanimi osebami.
| Ime in priimek | Borut Šterbenc |
|---|---|
| Funkcija | neodvisni zunanji strokovnjak revizijske komisije po 280. členu ZGD-1 |
| Udeležba na sejah | 6/6 |
| Spol | moški |
| Državljanstvo | slovensko |
| Letnica rojstva | 1978 |
| Izobrazba in strokovni profil | univerzitetni diplomirani ekonomist z izkušnjami na področju načrtovanja, vodenja in izvajanja zahtevnejših revizij, |
| imetnik licence za pooblaščenega revizorja, vpisan v register pooblaščenih revizorjev pri Agenciji za nadzor nad revidiranjem | |
| Neodvisnost po Kodeksu upravljanja | da |
| Članstvo v organih nadzora drugih družb | član nadzornega odbora Pokojninske družbe A, d. d. |
| Ime in priimek | Jože Colarič | Aleš Rotar | Vinko Zupančič | David Bratož | Milena Kastelic |
|---|---|---|---|---|---|
| Funkcija | predsednik | član | član | član | članica, delavska direktorica |
| Področje dela v upravi | marketing, prodaja, kadri, naložbe, odnosi z javnostjo, pravno področje, deloma novi izdelki | razvoj in proizvodnja novih izdelkov | razvoj in proizvodnja učinkovin oz. surovin, tehnologija, odnosi s sindikatoma in svetom glede kadrovskih in socialnih vprašanj | ekonomika, finance, upravljanje oskrbne verige | zastopa in predstavlja interese delavcev, del splošnih služb |
| Prvo imenovanje v upravo | 1997 | 2001 | 2010 | 2016 | 2016 |
| Spol | moški | moški | moški | moški | ženski |
|---|---|---|---|---|---|
| Državljanstvo | slovensko | slovensko | slovensko | slovensko | slovensko |
| Letnica rojstva | 1955 | 1960 | 1971 | 1976 | 1968 |
| Izobrazba in strokovni profil | univerzitetni diplomirani ekonomist | doktor farmacevtskih znanosti | doktor farmacevtskih znanosti | univerzitetni diplomirani ekonomist | diplomirana inženirka živilske tehnologije |
| Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb | ne | ne | ne | ne | ne |
Sestava in višina prejemkov članov uprave sta razkriti v poglavju Posli s povezanimi osebami.
V letu 2020 je bil referenčni kodeks za Krko Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju Kodeks), ki sta ga 27. oktobra 2016 sprejela Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije. Veljati je začel 1. januarja 2017, objavljen pa je na spletnem naslovu Ljubljanske borze.
Uprava in nadzorni svet Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto izjavljata, da so posamezni člani uprave in nadzornega sveta kot tudi uprava in nadzorni svet kot organa delniške družbe v letu 2020 spoštovali načela in priporočila Kodeksa. Nekaj konkretiziranih priporočil Kodeksa v letu 2020 nismo popolnoma uresničili, smo se pa vselej trudili približati njihovi izpolnitvi in zagotoviti primeren način za njihovo uresničitev. V nadaljevanju pojasnjujemo posamezna odstopanja od Kodeksa v letu 2020.
Nadzorni svet Krke lahko v okviru samoocene določi letni načrt usposabljanja svojih članov in okvirne stroške izobraževanja. V letu 2020 dodatno izobraževanje ni bilo predlagano, zato načrt ni bil sprejet (točka 13.1 Kodeksa).
Vrednotenje dela nadzornega sveta opravijo člani sami in pri tem popolnoma sledijo metodologiji in Priročniku za vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta, ki ga je pripravilo Združenje nadzornikov Slovenije. Postopek vrednotenja je potekal strokovno in objektivno, zato v letu 2020 ni bilo potrebe po zunanji strokovni podpori in tudi ni bila opravljena zunanja presoja dela nadzornega sveta v sodelovanju s specializirano institucijo oziroma drugimi strokovnjaki (točki 14.2 in 14.4 Kodeksa). Naj omenimo, da Krkina Služba notranje revizije spremlja postopke, ki so povezani s korporativnim upravljanjem, v obsegu, ki ga od notranjih revizorjev zahtevajo mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.
Poslovnik o delu nadzornega sveta Krke določa, da ima predsednik nadzornega sveta dva namestnika – eden je predstavnik delničarjev, drugi pa predstavnik zaposlenih. To je potrebno za zagotavljanje vključenosti predstavnikov zaposlenih tudi v najodgovornejše aktivnosti znotraj organov. Poslovnik tudi določa, da predsednika nadomešča namestnik iz vrst delničarjev, v primeru njegove odsotnosti pa ga nadomešča namestnik, ki je predstavnik zaposlenih. Tako od Kodeksa, ki določa, da sme biti namestnik predsednika nadzornega sveta samo predstavnik delničarjev, ne odstopamo bistveno (točka 15.4 Kodeksa).
Krkino Izjavo o upravljanju v letu 2020 je presodil zunanji revizor v okviru redne revizije. Dodatna zunanja presoja ustreznosti izjave ni bila opravljena (točka 5.7 Kodeksa).
Krka v svojem letnem poročilu v Izjavi o upravljanju v letu 2020 v poenotenih tabelah (prilogi C1 in C2 Kodeksa) ne navaja članstva članov uprave in nadzornega sveta v organih upravljanja ali nadzora nepovezanih družb, ampak so te informacije zbrane v letnem poročilu v okviru njihovih življenjepisov, kjer navaja njihove vodstvene funkcije in naloge (točki 5.5 in 29.5 Kodeksa). Podatki iz prilog C3 in C4 Kodeksa o sestavi in višini prejemkov so skoraj v celoti razkriti na način, kot ga priporoča Kodeks (točki 5.6 in 29.7), jih pa družba zaradi primerljivosti med leti razkriva na tak način, kot ga je uporabljala, preden je začel veljati Kodeks, torej v računovodskem poročilu v poglavju Posli s povezanimi osebami. Variabilni del plače se vedno izplača kot akontacija ob polletju in kot poračun po seji nadzornega sveta, na kateri je potrjeno letno poročilo, vedno skupaj z naslednjo plačo (točka 21.2).
Nadzorni svet je merila za variabilne prejemke uprave doslej posodabljal v letih 2012, 2014, 2016 in 2018, ko so tako narekovale dodatne naloge uprave iz poslovne strategije ali spremembe poslovnega okolja ali trendov nagrajevanja. Ni pa jih vsako leto določal na popolnoma enak način, kot določa točka 12.10 Kodeksa, saj je opisani način bolje prilagojen konkretnim potrebam nadzornega sveta za spremljanje dela uprave, ki je v znatni meri vezano na dveletno prenavljanje strategije.
Poslovnik uprave določa, da lahko član uprave članstvo v nadzornih svetih z družbo nepovezanih družb sprejme šele potem, ko je o tem obvestil nadzorni svet družbe in pridobil njegovo soglasje. To delno odstopa od člena 19.6 Kodeksa, ki govori o vseh družbah, ne le o nepovezanih.
Krka je javno objavila Poslovnik o delu nadzornega sveta, v Izjavi o upravljanju v letu 2020 pa sestavo, pristojnosti in ostale vidike delovanja organov družbe ter s tem vse bistvene informacije o korporativnem upravljanju. Ostali operativni dokumenti v zvezi s tem v letu 2020 niso bili javno objavljeni (točka 29.9 Kodeksa).
Kodeks (točka 25.3) svetuje, naj družba zunanjega revizorja zamenja vsaj enkrat na 7 let. Skupščina delničarjev Krke je na predlog revizijske komisije in nadzornega sveta sedanjega revizorja imenovala še za 3 leta, kar pomeni, da bo isti zunanji revizor revidiral Krkino poslovanje več kot 7 let. Je pa revizijska družba v skladu s pravili mednarodnih standardov revidiranja v tem obdobju zamenjala revizorja partnerja in koordinatorja, ki sta odgovorna za izvedbo revizije.
Dva člana nadzornega sveta, in sicer predstavnika zaposlenih, bi se po nekaterih merilih lahko štela kot pripadnika širšega poslovodstva (11. člen Kodeksa), čeprav ne moreta samostojno sprejemati odločitev o razporejanju finančnih virov in zaposlovanju kot tudi ne v celoti določati strategije dela na svojem področju.
Izpolnjujemo tudi večino določil kodeksa Best Practice for GPW Listed Companies 2016, ki se nanaša na družbe, ki kotirajo na Varšavski borzi. Odstopanja pojasnjujemo v ločenem dokumentu, objavljenem v sistemu obveščanja, veljavnem za Varšavsko borzo.
Novo mesto, 15. april 2021
Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar
član uprave
dr. Vinko Zupančič
član uprave
David Bratož
članica uprave – delavska direktorica
Uprava Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto izjavlja, da v Krki upoštevamo politike skupine Krka, ki se nanašajo na socialno in kadrovsko področje, spoštovanje človekovih pravic in raznolikosti, upravljanje na področju preprečevanja korupcije in podkupovanja ter okoljsko področje.
Skupina Krka deluje po poslovnem modelu, ki je opisan v poglavju Poslovni model skupine Krka, spremljamo pa tudi njeno umeščenost v različna okolja. Več o tem navajamo v poglavju Upravljanje tveganj.
V Krki smo zavezani visokim etičnim standardom. V Kodeksu ravnanja Krke so zbrana načela in pravila etičnega ravnanja ter dobrih poslovnih običajev in standardov ravnanja v skupini Krka, ki so zavezujoča za vse zaposlene. Na kodeksu temeljijo tudi vsa Krkina druga interna pravila.
Osnovno vodilo je dosledno ravnanje po najvišjih moralnih načelih, načelih poštenosti, lojalnosti in profesionalnosti ter dosledno spoštovanje predpisov in smernic mednarodnih organizacij na področju farmacevtske industrije ter internih aktov družbe. Kodeks je javno objavljen na Krkinih spletnih straneh. Z njim se seznanijo vsi naši poslovni partnerji, od katerih pričakujemo, da ga bodo pri poslovanju s Krko spoštovali.
V skupini Krka dajemo velik poudarek socialnemu področju in kadrom. Zavedamo se, da so zaposleni in njihovo znanje, izkušnje in sodelovanje ključni vir za doseganje načrtovanih rezultatov celotne skupine Krka. Naš uspeh je odvisen od zavzetosti zaposlenih, dobrih in konstruktivnih medsebojnih odnosov ter sodobnih in stabilnih načinov vodenja, ki zaposlene usmerjajo v učinkovito delo, proaktivnost, napredovanje in razvoj ter tako podpirajo Krkine vrednote. Prizadevamo si, da bi naše celotno delovanje odražalo odgovornost do zaposlenih, okolja in deležnikov. Krkine vrednote nas usmerjajo pri postavljanju ciljev in doseganju rezultatov ter sodelovanju z zaposlenimi, njihovem vodenju in razvoju njihovih potencialov.
Skupaj gradimo kulturo medsebojnega zaupanja, spoštovanja, sodelovanja in timskega dela, nenehnega učenja ter odgovornega, učinkovitega in trajnostnega delovanja. Za krkaše je značilno, da smo lojalni, inovativni, prilagodljivi, prizadevni in osredotočeni na doseganje poslovnih ciljev in rezultatov skupine Krka. Več o tem navajamo v poglavjih Odgovornost do zaposlenih in Odgovornost do družbenega okolja.
Zagotavljamo varno in zdravo delovno okolje ter redno sprejemamo ukrepe za zmanjševanje in odpravljanje morebitnega tveganja za zdravje in nastanek nesreč. Upoštevamo vse predpise in interne akte s področja varnosti in zdravja pri delu. Na vseh Krkinih lokacijah je prepovedano kajenje.
Spoštujemo človekove pravice, ki so zapisane v mednarodno priznanih načelih in smernicah. V vseh državah, v katerih delujemo, upoštevamo vse zakonske predpise in standarde o človekovih pravicah. Spoštujemo dostojanstvo in osebno integriteto posameznika ter njegovo zasebnost. Spoštujemo tudi svobodo govora in izražanja mnenj in smo pri tem vselej spoštljivi do drugih. Z zaposlenimi odkrito komuniciramo ne glede na izobrazbo in vodstveni položaj. Prepovedane so vse oblike nepoštenega in nedovoljenega dela. Vsaka diskriminacija zaposlenih je prepovedana. Zaposlene obravnavamo enako ne glede na narodnost, raso ali etnični izvor, nacionalno ali socialno pripadnost, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.
Prepovedana je vsaka oblika nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Skrbimo za ustrezne delovne pogoje in za delovno okolje, ki je odprto za novosti in ustvarjalnost. Zagotavljamo delovno okolje, v katerem ni nihče izpostavljen psihičnemu pritisku in spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, ki bi ga izvajali sodelavci, nadrejeni ali tretje osebe. Vsi zaposleni smo se dolžni vzdržati neprimernega ravnanja, ki ogroža dostojanstvo druge osebe. Vsak zaposleni lahko prijavi mobing enemu od pooblaščencev za obravnavo mobinga.
Preprečevanje prevar in korupcije, odgovornost zaposlenih pri njihovem prepoznavanju in morebitno ukrepanje urejamo s Pravilnikom o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju prevar, ki je javno objavljen. Na področju preprečevanja prevar in korupcije ter skladnosti poslovanja upoštevamo načelo ničelne tolerance, kar pomeni, da ne dopuščamo nobenega neetičnega, neprofesionalnega ali nezakonitega ravnanja zaposlenih in poslovnih partnerjev. Krkinih poslovnih priložnosti, njenega premoženja in informacij ne izrabljamo za pridobitev osebnih in ekonomskih koristi ali koristi tretjih oseb. Ne obljubljamo kakršnihkoli koristi in ne dajemo daril, da bi tako vplivali na odločitve državnih organov, uradnih oseb, poslovnih partnerjev ali kogarkoli, prav tako ne sprejemamo daril ali kakršnihkoli koristi, ki bi vplivale na odločitve v okviru opravljanja dela. Skrbimo, da so osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij, seznanjene s stopnjo zaupnosti in občutljivosti informacij. Imamo veljavne interne akte o trgovanju s finančnimi instrumenti družbe in vzpostavljene mehanizme za nadzor nad zaposlenimi in tretjimi osebami, ki s temi informacijami razpolagajo, ter tako preprečujemo morebitne zlorabe in trgovanje na podlagi notranjih informacij. Za vse osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij, je določeno obdobje, v katerem ne smejo trgovati s finančnimi instrumenti družbe. Več o tem pišemo v Kodeksu ravnanja in Izjavi o upravljanju družbe Krka v podpoglavju Skladnost poslovanja.
Skrbimo za okolje in spoštujemo okoljske predpise ter pri tem sodelujemo z ožjo in širšo lokalno skupnostjo. Odgovornost do naravnega okolja smo opredelili v svoji okoljski politiki in se s tem zavezali, da bomo tudi v prihodnje skrbeli za okolje v skladu z zahtevami nove izdaje standarda ISO 14001:2015 in v največji možni meri preprečevali oziroma zmanjševali naš vpliv nanj. Več o tem navajamo v poglavju Odgovornost do naravnega okolja.
Tveganja, povezana z nefinančnim poslovanjem skupine Krka, so opisana v poglavju Upravljanje tveganj, nefinančni kazalniki oziroma rezultati opisanih politik pa v poglavju Trajnostni razvoj.
Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar
član uprave
dr. Vinko Zupančič
član uprave
David Bratož
Veljavna razvojna strategija skupine Krka, ki jo je pripravila uprava, novembra 2019 pa se je z njo strinjal tudi Krkin nadzorni svet, zajema obdobje petih let, in sicer od 2020 do 2024. Vključuje vsa področja delovanja skupine Krka s poudarkom na osnovni farmacevtsko-kemijski dejavnosti. Skupino Krka obravnava kot mednarodno podjetje, saj zajema njeno delovanje prek odvisnih družb in predstavništev v tujini ter sodelovanje s partnerji povsod, kjer je prisotna, in vse poslovne procese od razvoja prek proizvodnje do trženja in prodaje, vključno s podpornimi procesi, ter temelji na doseganju največje dodane vrednosti tako za skupino Krka kot za vlagatelje. Skupina Krka razvojno strategijo posodablja vsaki dve leti, naslednja posodobitev je predvidena jeseni 2021.
Živeti zdravo življenje.
Utrjujemo položaj enega vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij v svetu.
Izhodišča za razvojno strategijo predstavlja poglobljena analiza Krkinega položaja v svetovni generični farmacevtski industriji. V njej so predstavljene značilnosti originatorske in generične farmacevtske industrije, napovedi rasti generičnega trga ter umestitev Krke v mednarodno generično farmacevtsko industrijo. Na tej osnovi so se izoblikovale možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj ter samostojni obstoj v prihodnosti.
Poleg izhodišč vsebuje tri vsebinske sklope: strategijo in cilje na ravni skupine Krka, cilje po regijah oziroma območjih s strategijo ponudbe izdelkov in strategije posameznih poslovnih funkcij oziroma procesov. Strategija vsebuje tudi okvirni večletni razvojni, finančni in investicijski načrt poslovanja.
Del strategije je tudi obvladovanje tveganj, ki je vključeno v vse poslovne procese skupine Krka. Za obvladovanje tveganj uporabljamo register tveganj. To je celovit prikaz tveganj na ravni skupine, namenjen pravočasnemu odkrivanju in obvladovanju dejavnikov, ki lahko ogrozijo doseganje ciljev, opredeljenih v razvojni strategiji. Pri vsakem posodabljanju strategije se posodobi tudi register tveganj. Več o tveganjih v poglavju Obvladovanje tveganj.
Uspešnost uresničevanja strateških ciljev spremljamo z merili uspešnosti, ki so določena na ravni skupine Krka, na ravni skupin izdelkov in storitev ter na ravni poslovnih funkcij. Uspešnost meril na ravni skupine obravnava uprava, uspešnost meril na ravni posameznih skupin izdelkov in storitev ter meril na ravni poslovnih funkcij pa pristojni odbori (Prodajni odbor, Razvojni odbor, Odbor za ekonomiko in finance, Odbor za informacijske tehnologije, Odbor za kadre, Odbor za kakovost, in Odbor za korporativno pojavljanje v javnosti). Ključno vodilo pri upravljanju sistema meril je povečevanje konkurenčnosti celotne skupine in posameznih družb znotraj skupine.
Krepiti farmacevtsko-kemijsko dejavnost in povečati ponudbo zdravil na ključnih terapevtskih področjih zdravil na recept (bolezni srca in žilja, bolezni prebavil, bolezni osrednjega živčevja in lajšanje bolečine) ter na preostalih področjih (zdravljenje sladkorne bolezni, antiagregacijsko zdravljenje, onkološke bolezni, zdravljenje bolezni sečil) ter hkrati vstopati na nova področja. Na ključnih terapevtskih področjih uvajati tudi inovativne izdelke (inovativna kombinirana zdravila z dvema ali tremi učinkovinami, nove jakosti in farmacevtske oblike, dostavne sisteme).
Povečati ponudbo izdelkov brez recepta in veterinarskih izdelkov (predvsem za ljubiteljske živali) na izbranih terapevtskih področjih.
Še naprej razvijati zdraviliško-turistično dejavnost z možnostjo iskanja strateških partnerjev zunaj skupine Krka.
Za razvoj in raziskave vsako leto nameniti do 10 % prihodkov od prodaje.
V partnerskih povezavah začeti razvijati podobna biološka zdravila in kompleksne peptide.
Krepiti vertikalno integracijo od razvoja izdelka do njegove proizvodnje.
Zagotavljati stalne vire preskrbe z vhodnimi materiali in optimizirati nabavo, kar bi nam omogočilo stalno zniževati nabavne cene.
Razvijati generična zdravila in pripraviti ustrezno registracijsko dokumentacijo pred potekom podatkovne zaščite ter pridobiti registracijo pred potekom produktnega patenta oziroma marketinške zaščite.
Zagotavljati obvladovanje in nadaljnjo rast uveljavljenih izdelkov ob upoštevanju regulatornih novosti s področja varnosti in kakovosti zdravil ter s pridobivanjem dodatnih dovoljenj za promet na novih trgih.
Obvladovati in povezovati podatke na različnih področjih za zagotavljanje ustreznosti izdelkov.
Zagotoviti delovanje in izboljševanje integriranega sistema vodenja in sistema kakovosti, ki zagotavljata izdelavo varnih, učinkovitih in kakovostnih izdelkov v skladu s smernicami cGXP in predpisi, ki urejajo področje kakovosti v farmacevtski dejavnosti.
Stabilno in optimalno vlagati v proizvodne, razvojne in infrastrukturne zmogljivosti. Zmanjševati vpliv finančnih tveganj na poslovanje skupine Krka. Voditi stabilno politiko dividend ter pri določitvi deleža čistega dobička za izplačilo dividend v posameznem letu upoštevati tudi finančne potrebe skupine Krka za naložbe in prevzeme ter za dividende izplačati najmanj 50 % čistega dobička večinskih lastnikov.
Nadaljevati digitalizacijo poslovanja z uvajanjem informacijske (digitalne) tehnologije v poslovne procese, kar bi nam omogočalo avtomatizacijo in optimizacijo procesov in postopkov, podpirati oziroma krepiti sodelovanje znotraj organizacije in v celotni oskrbovalni verigi, zagotavljati ustrezne podatke/informacije za poslovno odločanje in našim deležnikom ponuditi dodano vrednost. Učinkovito in v skladu z regulatornimi standardi upravljati informacijsko tehnologijo ter zagotoviti visoko razpoložljivost (več kot 99-odstotno za ključne informacijske sisteme in storitve) in informacijsko varnost uvedenih informacijskih rešitev.
Krepiti vse vrste povezav z zunanjimi inštitucijami in podjetji na področju razvoja in na ostalih področjih. Krepiti strokovno in stroškovno sinergijo v okviru skupine Krka ter maksimalno izkoristiti konkurenčne prednosti poslovnih okolij, v katerih delujejo Krkine odvisne družbe v tujini. Z upravljanjem potencialov zaposlenih v mednarodnem okolju krepiti internacionalizacijo skupine Krka in zagotoviti aktiviranje vseh kadrovskih potencialov. Ohranjati ekonomsko, socialno in naravovarstveno odgovornost do okolja, v katerem poslujemo. Krepiti prepoznavnost in pozitivno podobo skupine Krka. Zagotavljati korporativno integriteto ter transparentnost in skladnost poslovanja.
Ključna terapevtska področja bodo še naprej bolezni srca in žilja, osrednjega živčevja in prebavil ter novo ključno področje – lajšanje bolečine.
Na ključnih terapevtskih področjih bomo poleg generičnih paralel v svetu vodilnih zdravil uvajali tudi inovativne izdelke (inovativna kombinirana zdravila, nove jakosti in farmacevtske oblike, dostavne sisteme).
Dopolnjevali bomo ponudbo kombiniranih zdravil za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka (z dvema ali tremi učinkovinami) in inovativnih kombiniranih zdravil za napredno sočasno zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in zvišanega holesterola ter za lajšanje bolečine.
Z novimi izdelki bomo dopolnili ponudbo zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni in za antiagregacijsko zdravljenje ter ponudbo onkoloških zdravil in zdravil za zdravljenje bolezni sečil. Naši novi področji bosta antikoagulantno zdravljenje in zdravljenje avtoimunskih bolezni.
Z lastnimi izdelki ali z izdelki lastniško nepovezanih partnerjev (tretji vir) bomo zagotavljali pestro ponudbo zdravil z drugih terapevtskih področij.
Ponudbo bomo povečali tudi s podobnimi biološkimi zdravili in kompleksnimi peptidi.
Ključne prodajne izdelke bomo zagotavljali z vertikalno integriranim modelom. Izdelke z večjimi prodajnimi možnostmi bomo dali na trge med prvimi generiki – takoj po padcu patenta. Registracije zdravil in njihova imena (blagovne znamke in imena zdravil, sestavljena iz mednarodnega nelastniškega imena in imena imenitnika dovoljenja za promet – international nonproprietary name, marketing autorisation holder, INN MAH) bomo prilagajali razmeram na trgih in zahtevam regulatornih oblasti. Vsako leto bomo na ravni skupine Krka dali na trg najmanj eno zdravilo z večjim prodajnim potencialom in vsaj pet zdravil z zmanjšim prodajnim potencialom. Vsako leto bomo na vsakem ključnem trgu začeli tržiti vsaj eno zdravilo z večjim prodajnim potencialom.
Krepili bomo ključna terapevtska področja, kamor spadajo izdelki za lajšanje prehlada in kašlja ter bolečine, izdelki, ki učinkujejo na prebavila in presnovo, ter vazoprotektivi. Pri izdelkih za lajšanje prehlada in kašlja ter bolečine in pri vazoprotektivih bomo krovne blagovne znamke dopolnjevali z izdelki z novimi sestavami in farmacevtskimi oblikami. Ponudbo bomo dopolnjevali z izdelki za bolezni s ključnih terapevtskih področij, opredeljenih pri zdravilih na recept.
Krepili bomo ključna terapevtska področja, kamor spadajo izdelki za ljubiteljske živali (antiparazitiki in zdravila za lajšanje bolečine) in rejne živali (protimikrobna zdravila in antiparazitiki). Za ljubiteljske živali bomo uvajali nova terapevtska področja in nova zdravila (dermatološka zdravila ter zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja). Za ljubiteljske živali bomo ponudbo izdelkov dopolnili z novimi kombiniranimi zdravili, farmacevtskimi oblikami in tehnologijami.
Razvijali in izboljševali bomo zdravstvene storitve, zlasti medicinsko rehabilitacijo ter programe za preventivo in promocijo zdravja in aktivnega oddiha, ki jih bomo na domačem trgu in izbranih tujih trgih tržili pod blagovno znamko Terme Krka.
Prodajno najpomembnejša skupina izdelkov so bila zdravila na recept s 85-odstotnim deležem v skupni prodaji, kar je v skladu z načrtovanim.
Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), dobiček iz poslovanja (EBIT) in čisti dobiček so bili večji od načrtovanih. Večji od načrtovanih so bili tudi deleži teh dobičkov v prodaji.
Število zaposlenih v skupini Krka je ostalo na ravni s konca leta 2019, čeprav smo načrtovali 3-odstotno rast.
Prodaja izdelkov in storitev bo predvidoma dosegla 1 milijardo 535 milijonov EUR.
Delež prodaje na trgih zunaj Slovenije bo predvidoma več kot 94-odstoten.
Najpomembnejša skupina izdelkov ostajajo zdravila na recept z več kot 83-odstotnim deležem v prodaji.
Načrtujemo dobiček v vrednosti okoli 265 milijonov EUR.
Načrtujemo povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, skupaj za dober odstotek.
Mednarodna razpršenost poslovanja in vertikalno integrirani poslovni model skupini Krka omogočata stabilno poslovanje kljub različnim makroekonomskim razmeram na posameznih ključnih prodajnih trgih.
Po nekaj zaporednih letih pozitivnih makroekonomskih razmer se je v letu 2020 gospodarska aktivnost na trgih zmanjšala in zaradi posledic ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 je prišlo do padca BDP-ja. Makroekonomske napovedi za leto 2021 so optimistične in predvidevajo okrevanje gospodarstva. Države in centralne banke so v letu 2020 sprejemale ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in blažitev negativnih posledic pandemije. Pričakuje se, da se bodo spodbujevalni fiskalni ukrepi nadaljevali. Tveganje inflacije ostaja še naprej majhno. Nestanovitnost deviznih tečajev se je povečala zaradi negotovosti na finančnih trgih in nesorazmernosti omejevalnih ukrepov za širjenje pandemije ter spodbujevalnih ukrepov za pomoč gospodarstvom po posameznih državah.
Kljub negativnim gospodarskim trendom v letu 2020 in spreminjajočim se napovedim so pričakovanja glede makroekonomskih razmer na prodajnih trgih v naslednjih letih zmerno optimistična. Napovedi Evropske komisije in mednarodnih bank za naše prodajne trge v letu 2021 kažejo na stabilizacijo makroekonomskih razmer.
| Država | Napoved rasti | Napoved vrednosti trga zdravil po veleprodajnih cenah (v milijonih) | Devizni tečaj (valuta/EUR) | ||
|---|---|---|---|---|---|
| trga zdravil (v %) | |||||
| Slovenija | 7 | 820 € | evroobmočje | ||
| Hrvaška | 8 | 1.400 € | 7,6 | ||
| Romunija | 8 | 4.000 € | 4,9 | ||
| Ruska federacija | 0 | 15.900 € | 90 | ||
| Ukrajina | 1 | 3.100 € | 33 | ||
| Poljska | 3 | 6.600 € | 4,4 | ||
| Madžarska | 4 | 2.800 € | 355 | ||
| Češka | 6 | 3.100 € | 26 | ||
| Slovaška | 2 | 1.500 € | evroobmočje | ||
| Zahodna Evropa | 2 | 245.000 € | povečini evroobmočje | ||
| Kitajska | 3–6 | 140.000 $ | 8 |
Viri za napovedi trga zdravil so bile interne ocene. Viri za napovedi deviznih tečajev so bila poročila bank in interne ocene.
bil podprt z državnimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest, zato je bil padec zaposlenosti manjši od pričakovanega. Prihodki od turizma so se občutno zmanjšali. Okrevanje gospodarstva se pričakuje že v letu 2021, napovedana je približno 5-odstotna rast BDP-ja. Ta naj bi se leta 2022 vrnil na raven pred pandemijo. V letu 2020 je bil v javnih financah zabeležen velik primanjkljaj, do katerega je prišlo zaradi izgubljenih prihodkov in dodatnih izdatkov, povezanih z ukrepi za odpravljanje gospodarskih in socialnih posledic pandemije. Fiskalni primanjkljaj je znašal skoraj 9 % BDP-ja in se bo v naslednjih letih zaradi gospodarske rasti zmanjševal. Za leto 2021 se pričakuje, da se bo zmanjšal na 6,4 % BDP-ja. Javni dolg je v letu 2020 zrasel na 82 % BDP-ja, za leto 2021 se pričakuje, da bo padel približno na 80 % BDP-ja. Inflacija je bila v letu 2020 zaradi nizkih cen energije in šibkega povpraševanja neznatna. V naslednjih letih se pričakuje rast povpraševanja in s tem tudi inflacije. Leta 2021 naj bi se zvišala na raven okrog 1 %. Vrednost prodaje zdravil v letu 2021 ocenjujemo na 820 milijonov EUR in pričakujemo, da bo 7 % večja kot v letu 2020.
Hrvaško gospodarstvo je v letu 2020 močno občutilo posledice pandemije. Negativna gospodarska rast je na letni ravni znašala 9 %. V letu 2021 se bodo razmere zaradi večje zasebne porabe in večjih naložb delno izboljšale, kar bo spodbudilo tudi proizvodnjo. Domače povpraševanje bo ostalo glavni spodbujevalec gospodarskega okrevanja. Dolgotrajno omejevanje potovanj in prehajanja mej bremeni izvoz, predvsem pa negativno vpliva na turizem. V letu 2021 se ob zajezitvi pandemije in odpravi omejevalnih ukrepov pričakuje okrevanje turizma, čeprav obstaja velika negotovost glede normalizacije razmer. V letu 2020 so se razmere na trgu dela poslabšale, vendar večjega odpuščanja zaposlenih ni bilo. V letu 2021 se pričakuje počasno okrevanje trga dela, napovedana je okrog 5-odstotna gospodarska rast. V letu 2020 so se javne finance močno poslabšale zaradi krčenja gospodarstva in uvedbe ukrepov za ohranitev delovnih mest in podjetij. Fiskalni primanjkljaj je predstavljal 6,5 % BDP-ja. V letih 2021 in 2022 se bo stanje javnih financ predvidoma izboljševalo. V letu 2021 se bo fiskalni primanjkljaj zmanjšal na okrog 3 % BDP-ja. Državni dolg, ki se je v letu 2020 zaradi padca gospodarske dejavnosti in rasti fiskalnega primanjkljaja povečal na skoraj 90 % BDP-ja, naj bi se v letu 2021 zmanjšal na okrog 82 % BDP-ja, kar bi bilo v skladu z zmanjševanjem državnega dolga pred pandemijo. Inflacijska pričakovanja so majhna in stabilna. Inflacija se bo zvišala in ustalila okrog 1 %. Hrvaška je v letu 2020 vstopila v mehanizem ERM2, kar domači valuti zagotavlja dodatno stabilnost. Ocenjujemo, da se bo vrednost hrvaškega trga zdravil v letu 2021 povečala za 8 % in bo znašala okrog 1,4 milijarde EUR.
V letu 2020 so bile gospodarske razmere zaradi pandemije slabe. Čeprav je bilo krčenje gospodarstva na letni ravni manjše, kot se je sprva pričakovalo, ostaja velika negotovost glede njegovega okrevanja v prihodnjih letih. Pričakuje se, da se realna proizvodnja še nekaj let ne bo vrnila na raven pred pandemijo. Kot odziv na krizo zaradi covida-19 je Romunska centralna banka znižala ključno obrestno mero z 2,5 % na 1,5 % in na sekundarnem trgu odkupila več kot 5 milijard državnih vrednostnih papirjev v RON, s čimer je podprla financiranje realnega gospodarstva in javnega sektorja. Potem ko je BDP v letu 2020 padel za 5 %, se za leto 2021 pričakuje gospodarska rast v višini okrog 4 %. Fiskalni primanjkljaj se je znatno povečal, saj so se fiskalni izdatki zaradi kriznih razmer zelo povečali, septembra 2020 pa so se za 40 % povečale še pokojnine. Javni dolg se je v letu 2020 povečal na 47 % BDP-ja. Državni dolg iz pretekih let se bo zaradi naraščajočega proračunskega primanjkljaja tako še povečal. Inflacija je bila v letu 2020 zaradi velikega padca cen nafte 2,3-odstotna, v prihodnjih letih naj bi se ustalila na ravni 2,5 %. Ocenjujemo, da se bo vrednost trga zdravil v Romuniji v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala za 8 % in bo dosegla 4 milijarde EUR.
Ukrajinsko gospodarstvo se je v letu 2020 zmanjšalo za 5,1 %, v letu 2021 pa se pričakuje gospodarska rast v višini 4 %, ki bo predvsem posledica večje porabe gospodinjstev zaradi načrtovanega 30-odstotnega povečanja minimalne plače. Kljub temu se vrnitev gospodarske aktivnosti na raven pred krizo pričakuje šele na začetku leta 2022. V letu 2021 bo pomembno, kako bodo oblasti odpravile posledice nazadovanja reform iz leta 2020. Politično tveganje se povečuje zaradi dogodkov iz leta 2020, in sicer sprememb v vladi, odstopa generalnega tožilca in politikov, ki podpirajo reforme, odločitve ustavnega sodišča in sprememb na čelu centralne banke, kar ne zagotavlja potrebne podpore Mednarodnega denarnega sklada in ostalih tujih posojilodajalcev za financiranje fiskalnega primanjkljaja. V letu 2020 je fiskalni primanjkljaj predstavljal 5,5% BDP-ja. Za vlado je financiranje primanjkljaja, ki naj bi v letu 2021 znašal 4 % DBP-ja, velik izziv. Javni dolg se je v letu 2020 občutno povečal in je znašal 63 % BDP-ja. Pričakovati je, da se bo delež javnega dolga v naslednjih letih počasi zmanjševal. Inflacija je bila v letu 2020 zaradi padca gospodarske aktivnosti in nižjih cen energije zmerna, v razponu med 1,7 % in 5 %, proti koncu leta pa se je začela zviševati. V letu 2021 se pričakuje inflacija v višini 5,5 %, kar bo centralno banko sililo v dvig obrestnih mer.
Ocenjujemo, da se bo vrednost ukrajinskega trga zdravil v letu 2021 zvišala za 1 % in bo znašala 3,1 milijarde EUR.
V prvem valu pandemije v prvem polletju 2020 se je gospodarska aktivnost zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa občutno zmanjšala. V tretjem četrtletju se je zaradi sproščanja omejevalnih ukrepov hitro krepila, toda zaradi velikega števila novih okužb se je gospodarsko okrevanje proti koncu leta izničilo. Realni BDP se je v letu 2020 zmanjšal za 3 %. V letu 2021 se pričakuje gospodarska rast v višini več kot 3 %, kar bo v skladu s predvidenim popuščanjem ukrepov za zajezitev širjenja virusa, cepljenjem in večjo zasebno potrošnjo ter ugodnimi razmerami na trgu dela. V letu 2020 se je javnofinančni primanjkljaj zaradi negativne gospodarske rasti in uvedbe ukrepov za blaženje posledic pandemije občutno povečal. Fiskalni primanjkljaj je znašal skoraj 9 % BDP-ja. V letu 2021 se bo fiskalni primanjkljaj predvidoma znižal na približno 4 % BDP-ja, in to predvsem zaradi predvidenega okrevanja gospodarstva. Javni dolg je v letu 2020 znašal 57 % BDP-ja, podoben delež se pričakuje tudi v letu 2021. Inflacija se je v letu 2020 zvišala zaradi večjih stroškov poslovanja v storitvenem sektorju, povezanih z ukrepi za zajezitev širjenja virusa, ter višjih cen hrane, ki so bile posledica slabe poljedelske letine, in to kljub manjšim stroškom energije. Inflacija je v letu 2020 znašala 3,7 %, v letu 2021 pa se bo zaradi slabših razmer na trgu dela predvidoma znižala na približno 2 %.
Vrednost poljskega trga zdravil bo ob pričakovani 3-odstotni rasti okrog 6,6 milijarde EUR.
Madžarski BDP se je v letu 2020 zmanjšal za 5,3 %. V letu 2021 in v nadaljnjih letih se pričakuje postopno okrevanje gospodarstva, ki bo predvsem posledica ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Zaradi predvidenega povečevanja zaupanja potrošnikov in razpoložljivega dohodka se pričakuje rast zasebne porabe. Zaradi izboljšane mednarodne konkurenčnosti, ki je posledica depreciacije forinta v letu 2020, se pričakuje rast izvoza. V letu 2021 se pričakuje gospodarska rast v višini 4 %. Javne finance so se poslabšale zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti ter zmanjšanja nekaterih davčnih obremenitev in dodatnih izdatkov, ki so bili posledica ukrepov, uvedenih za blaženje posledic pandemije. Fiskalni primanjkljaj se je v letu 2020 povečal na 8,4 % BDP-ja. Za leto 2021 se pričakuje, da se bo zaradi gospodarskega okrevanja in ukinitve ukrepov za zajezitev širjenja virusa zmanjšal na okrog 5 % BDP-ja. Javni dolg se je v letu 2020 predvsem zaradi velikega fiskalnega primanjkljaja in prevrednotenja javnega dolga v tujih valutah občutno povečal, in sicer na 78 % BDP-ja. V letu 2021 se pričakuje, da bo delež javnega dolga ostal na podobni ravni. Inflacijski pritiski so v drugi polovici leta 2020 popustili in stopnja inflacije se je na letni ravni ustalila pri 3,4 %. Depreciacija forinta se je v letu 2020 prelivala v rast cen, spodbuda inflaciji bodo tudi naraščajoče trošarine. Inflacija bo v letu 2021 predvidoma dosegla 3,5 %.
Zasebna potrošnja, ki je bila glavno gonilo rasti v preteklih letih, se je v letu 2020 občutno zmanjšala. Posledično se je BDP v letu 2020 občutno znižal, in sicer za slabih 6 %. Vrnitev gospodarske aktivnosti na raven iz leta 2019 se pričakuje šele proti koncu leta 2022. To bo odvisno od razvoja pandemije, uspešnosti vladnih ukrepov za podporo gospodarstvu in hitrosti okrevanja globalnega povpraševanja. Pričakovana gospodarska rast naj bi v letu 2021 znašala okoli 3 %. V letu 2020 se je stanje javnih financ znatno poslabšalo zaradi manjših davčnih prihodkov in uvedbe ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Fiskalni primanjkljaj iz leta 2020 v višini 6,2 % BDP-ja se bo v naslednjih letih postopno zmanjševal, v letu 2021 naj bi bil okrog 5 % BDP-ja. Javni dolg je v letu 2020 zrasel na 38 % BDP-ja, za leto 2021 je predvidena nadaljnja rast nad 40 % BDP-ja. Inflacija se je v letu 2020 zvišala na 3,3 %, pričakuje se, da se bo v letu 2021 zaradi umiritve rasti cen storitev in negativnega vpliva recesije na rast plač ustalila na 2,5 %.
Na Češkem pričakujemo 6-odstotno rast trga zdravil, njegova vrednost pa naj bi bila okrog 3,1 milijarde EUR.
Pandemija je v letu 2020 slovaško gospodarstvo potisnila v globoko recesijo. Naložbe, zasebna potrošnja in neto izvoz so se znatno zmanjšali. BDP je padel za 6 %. Večletna velika rast zaposlovanja se je zaustavila in pričakuje se, da bo tudi v letu 2021 nezaposlenih vse več. Za leto 2021 je predvidena rast BDP-ja v višini okrog 4 %, izhajala naj bi iz predvidene krepitve naložb, zasebne porabe in neto izvoza. Pričakujeta se povečan izvoz izdelkov in hitro okrevanje industrijske proizvodnje. Javne finance so se v letu 2020 znatno poslabšale zaradi izgube davčnih prihodkov in uvedbe obsežnih fiskalnih ukrepov za ublažitev socialno ekonomskih posledic pandemije. Vendarle se v letu 2021 zaradi gospodarskega okrevanja pričakuje izboljšanje javnih financ. Fiskalni primanjkljaj se je v letu 2020 občutno povečal, in sicer na 9,6 % BDP-ja, v letu 2021 pa se bo predvidoma zmanjšal na 8 % BDP-ja. Javni dolg se je v letu 2020 hitro povečal na 63,4 % BDP-ja, v letu 2021 pa naj bi znašal 65,7% BDP-ja. Inflacija se je leta 2020 ustalila na 2 %, v letu 2021 pa bo predvidoma znašala samo 0,5 %, predvsem zaradi nižjih cen energije in zmanjšanega povpraševanja ter zmanjšane rasti plač.
Na Slovaškem pričakujemo 2-odstotno rast trga zdravil, njegova vrednost pa naj bi bila okrog 1,5 milijarde EUR.
V letu 2020 je bila rast evropskega gospodarstva zaradi pandemije občutno negativna, saj je BDP padel za 7 %. Omilitev ukrepov za zajezitev širjenja virusa in cepljenje bosta omogočila ponovno gospodarsko rast predvsem v drugem delu leta 2021. Močnejša gospodarska rast na Kitajskem bo predvidoma ponovno zelo pozitivno vplivala na izvozno usmerjeno evropsko gospodarstvo, pričakuje se rast v višini 3,6 %. Fiskalni primanjkljaj se bo z 8,3 % BDP-ja v letu 2020 zmanjšal na okoli 5 % BDP-ja. Fiskalna podpora se ne ukinja. Evropska centralna banka ohranja likvidnostno pomoč tudi v letu 2021. Javni dolg držav naj bi se v letu 2021 nekoliko zmanjšal, in sicer na 98 % BDP-ja. Tveganja večjega zadolževanja in proračunskih primanjkljajev držav ostajajo prisotna tudi v prihodnje. Stopnja inflacije ostaja na zgodovinsko najnižjih ravneh in je v letu 2020 znašala 0,3 %. V letu 2021 bo inflacija najverjetneje nizka, saj bo poraba omejena, dokler ne bodo odpravljene vse omejitve za preprečevanje širjenja virusa. Velika proizvodna vrzel, ki bo verjetno omejila rast plač, in morebitna krepitev evra bosta verjetno upočasnjevali inflacijo še kar nekaj prihodnjih četrtletij. Na drugi strani se lahko inflacija zviša zaradi stimulativnih monetarnih in fiskalnih politik. Za leto 2021 se predvideva stopnja inflacije v višini 1,4 %.
Izbruh pandemije na Kitajskem v prvem četrtletju leta 2020 je zaradi strogega zaprtja javnega in gospodarskega življenja ter zmanjšanja zunanjega povpraševanja povzročil padec gospodarske aktivnosti brez primere. Gospodarska rast se je v drugem in tretjem četrtletju obnovila predvsem zaradi rasti industrijske proizvodnje, investicij in izvoza. Odziv makroekonomskih politik je bil manj intenziven in bolj usmerjen kot v veliki finančni krizi, cilj pa je bil, da ukrepi ne smejo poslabšati notranjega neravnovesja. Infrastrukturne naložbe lokalnih oblasti so v letu 2020 poleg stimulativnih fiskalnih in monetarnih politik občutno prispevale k okrevanju gospodarstva. Zaradi velikega zmanjšanja aktivnosti in prekinjenih dobaviteljskih verig se je izvoz blaga in storitev zmanjšal. Počasnejše okrevanje domače porabe je vplivalo tudi na zmanjšanje uvoza. Kljub šibkejši aktivnosti v storitvenem sektorju je kitajsko gospodarstvo v letu 2020 zraslo za 2,3 %, kar je najnižja stopnja rasti v zadnjih desetletjih. V letu 2021 naj bi gospodarska rast znašala okrog 8 %, in sicer zaradi predvidenega okrevanja svetovnega gospodarstva in zunanjega povpraševanja. Napovedi vsebujejo veliko negotovosti, ki izhajajo iz zaostrovanja različnih sporov med Kitajsko in ZDA, podaljševanja svetovne gospodarske krize in strahu zaradi možnosti ponovnega izbruha pandemije na Kitajskem. Kitajska ima še nekaj možnosti za uvedbo dodatnih ukrepov za podporo gospodarstvu, če se gospodarski obeti znatno poslabšajo.
Ocenjujemo, da je vrednost kitajskega trga zdravil okoli 140 milijard USD, od tega generični trg predstavlja približno 65 % ali 91 milijard USD. V naslednjih letih pričakujemo letno rast trga zdravil med 3 % in 6 %.
Obvladovanje tveganj je v skladu z zakonodajo in dobro prakso naloga in odgovornost uprave, ki o tveganjih ter sprejetih ukrepih redno poroča revizijski komisiji in nadzornemu svetu. Njuno delo na področju obvladovanja tveganj je opisano v poglavju Poročilo nadzornega sveta za leto 2020. V skupini Krka vsakodnevno spremljamo izpostavljenost različnim vrstam tveganj in sprejemamo ukrepe za njihovo obvladovanje.
Obvladovanje tveganj je v skupini Krka vključeno v vse poslovne procese. Finančna tveganja obvladuje obvladujoča družba centralizirano na ravni skupine, poslovna tveganja pa obvladujejo odvisne družbe samostojno glede na smernice obvladujoče družbe. Uporabljamo več kot 2700 standardnih operativnih postopkov ter druge interne predpise in navodila, ki opredeljujejo vrsto aktivnosti in odgovornosti, ki nam omogočajo nemoteno poslovanje in zmanjševanje tveganj.
Kot pomoč pri obvladovanju tveganj uporabljamo Register tveganj skupine Krka. To je celovit popis tveganj na ravni skupine in je namenjen pravočasni identifikaciji in obvladovanju dejavnikov, ki lahko ogrozijo doseganje ciljev, opredeljenih v veljavni strategiji razvoja skupine Krka in Poslovniku kakovosti. Registru tveganj je komplementaren Načrt integritete, ki obravnava področja etike, integritete in skladnosti. Na podlagi Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ga je v sodelovanju s strokovnimi službami pripravil pooblaščenec, pristojen za skladnost in integriteto. Načrt sprejme uprava, ki ga vsako leto tudi preveri in posodobi, če je potrebno.
| Področje tveganja | Opis tveganja | Kontrolne aktivnosti | Ocena tveganja | |
|---|---|---|---|---|
| razpoložljivost kritičnih virov za zagotavljanje proizvodnje in prodaje ključnih izdelkov | nenačrtovane zaustavitve oz. nedosegljivost ključnih virov za zagotavljanje proizvodnje in prodaje končnih izdelkov (zaposleni, stavbe, oprema, različen material, mediji, informacije, epidemiološke razmere) | sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja, analiza vplivov na poslovanje, zahteve za razpoložljivost kritičnih virov oz. storitev, analize tveganja po posameznih področjih, ukrepi za povečevanje odpornosti procesov proti motnjam in zmanjševanje posledic incidentov, nadzor nad izvajanjem higienskih, organizacijskih in tehničnih ukrepov za omejevanje širjenja zdravstvenih okužb, načrti neprekinjenega poslovanja kritičnih procesov, usposabljanje, preverjanje, vaje | zmerno | |
| oskrba z učinkovinami in končnimi izdelki | tveganje zagotavljanja pravočasne oskrbe z repromaterialom in končnimi izdelki ter učinkovite izrabe proizvodnih sredstev | skrbno načrtovanje oskrbovalne verige ob upoštevanju ekonomskih, zdravstvenih in političnih razmer v svetu, pandemije, naravne nesreče, eksplozije ipd., skrbno načrtovanje zalog repromateriala, vzdrževanje varnostnih zalog, zagotavljanje več virov z različnih lokacij, zagotavljanje ustreznih proizvodnih zmogljivosti na lokacijah znotraj Krke in na alternativnih lokacijah pri pogodbenih proizvajalcih, vzpostavitev prenosa tehnologije na daljavo, hitro prilagajanje nenadnim povečanim potrebam po izdelkih z vzpostavitvijo dodatnih virov in prilagoditvijo prioritet, vzpostavitev alternativnih transportnih poti za repromaterial in končne izdelke | visoko | |
| upravljanje kakovosti | tveganje izgube dovoljenja za proizvodnjo, distribucijo in promet z zdravili | spremljanje zakonskih in regulatornih zahtev ter uvajanje vseh aktivnosti v tiste procese v skupini Krka, ki so kritični z vidika dobrih praks kakovosti | zmerno | |
| tehnična oskrba | tveganje ustrezne oskrbe procesov s proizvodnimi mediji in tveganje ustreznosti tehničnega vzdrževanja | rezervni viri energetskega napajanja, robustno načrtovani sistemi za oskrbo z mediji, rezervne zmogljivosti in načrtovani procesi vzdrževanja | zmerno | |
| informacijska tehnologija | tveganje motenj v poslovnih procesih zaradi motenj na področju informacijskih virov | neodvisni varnostni pregledi in predvideni ukrepi za odpravo motenj, ocene za različne vrste tveganja, načrt neprekinjenega delovanja informacijske tehnologije, postopki za obnovo po večjih incidentih in katastrofah | zmerno | |
| zaposleni |
preverjanje tehnoloških postopkov, sistem ocenjevanja tveganosti delovnega mesta, preventivni ukrepi, uvedba previdnostnih ukrepov – sanitarnih, zdravstvenih in organizacijskih, ki preprečujejo vnos in širjenje morebitnih okužb in hkrati omogočajo nemoteno izvajanje vseh delovnih procesov
zmerno tveganje, povezano z epidemiološkimi razmerami v državi ter z nenačrtovano večjo odsotnostjo in pomanjkanjem kadra na trgu dela
zamenljivost kadra, novi načini pridobivanja novega kadra, ustrezna in redna komunikacija z zaposlenimi, šolanje in usposabljanje, preusmeritev aktivnosti na osnovne procese ob večjem izpadu razpoložljivega kadra (npr. ob pandemiji ali naravnih in drugih nesrečah)
nevarnost odtujitve in uničenja premoženja
načrt varovanja, sistematično ocenjevanje ogroženosti in izvajanje potrebnih ukrepov
zmerno
| Področje tveganja | Opis tveganja | Kontrolne aktivnosti | Ocena tveganja |
|---|---|---|---|
| razvoj in raziskave | tveganje učinkovitosti razvojnih procesov, ustreznosti regulatornih postopkov in zagotavljanja novih izdelkov | skrbno načrtovanje razvojnih projektov in upravljanje regulatornih procesov | zmerno |
| prodaja in trženje | tveganje prodajnih trgov in ustreznosti trženjskih aktivnosti, tudi zaradi oteženih ali onemogočenih osebnih stikov | odziv na spremenjene pogoje poslovanja na trgih, oblikovanje standardiziranih, skladnih in transparentnih prodajnih in trženjskih aktivnosti, kontinuirano izobraževanje in preverjanje znanja sodelavcev, uporaba sodobnega komunikacijskega orodja | zmerno |
| tveganje kršitve pravic iz naslova intelektualne lastnine drugih subjektov ali neupravičenega izkoriščanja Krkine intelektualne lastnine | spremljanje patentne situacije, dosledno upoštevanje pravic intelektualne lastnine drugih subjektov ter oblikovanje rezervacij za morebitne odškodnine, kadar je to utemeljeno | zmerno |
|---|---|---|
| tveganje zamika obravnav in posledično odločitev v primerih, ko moramo za vstop na trg razveljaviti t. i. sekundarne patente tretjih | dodatno presojanje tveganj in oblikovanje rezervacij za morebitne odškodnine, kadar je to možno |
| tveganje ustrezne kakovosti razvojnega in proizvodnega procesa, zagotavljanje ustrezne kakovosti izdelkov ter vzdrževanja veljavnosti dovoljenj za proizvodnjo in certifikate DPP | pravočasna implementacija novih zakonodajnih zahtev, skrbno izvajanje in nadzor predpisanih postopkov obvladovanja ter kontrole kakovosti v vseh ključnih razvojnih, kontrolnih in proizvodnih procesih | zmerno |
|---|---|---|
| tveganje na področju odpreme odpadkov, tveganje obremenitve okolja z nevarnimi snovmi ob izrednih dogodkih, tveganje odstopa od zakonskih zahtev in izgube ugleda zaradi prevelikega obremenjevanja okolja | učinkovito obvladovanje procesa upravljanja okolja, stalen nadzor izpustov, uporaba najboljših razpoložljivih tehnik za zmanjševanje vplivov na okolje, sodelovanje z več kakovostnimi poslovnimi partnerji na področju ravnanja z odpadki | zmerno |
|---|---|---|
| tveganje odločitev o investicijah v proizvodne in ostale zmogljivosti ter postopkov izvedbe investicij | stalen nadzor nad izvedbo vseh faz projektov, spremljanje planov, sistematičen izbor izvajalcev | zmerno |
|---|---|---|
| tveganje zagotavljanja ključnih in strokovno usposobljenih kadrov ter socialnega dialoga z zaposlenimi | sistematično delo s ključnimi kadri, sistem nagrajevanja, razvoj kadrov, stalno izobraževanje, merjenje organizacijske kulture in klime | zmerno |
|---|---|---|
| tveganje ustreznosti pravne ureditve poslovnih odnosov ter upoštevanja in pravilne interpretacije zakonodaje, tveganje v primeru sodnih in drugih pravnih postopkov, predvsem sporov | tveganje vključevanja pravne službe na ključna področja, sodelovanje z zunanjimi specializiranimi pravnimi strokovnjaki | zmerno |
|---|---|---|
| spremembe deviznih tečajev | možnost večjih finančnih izgub zaradi neugodnega gibanja deviznih tečajev | spremljanje finančnih trgov in valutne izpostavljenosti, sodelovanje z vodilnimi svetovnimi finančnimi inštitucijami, spremljanje novih praks ščitenja deviznega tveganja, uporaba finančnih instrumentov, naravno ščitenje | visoko |
|---|---|---|---|
| spremembe obrestnih mer | tveganje neugodnega gibanja obrestnih mer | spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanja s kreditnimi inštitucijami, varovanje z uporabo ustreznih finančnih instrumentov | majhno |
| kreditno tveganje | tveganje neplačila kupcev in s tem povezanih odpisov terjatev | izračunavanje bonitetnih ocen, omejevanje največje izpostavljenosti do posamičnih kupcev, aktivno upravljanje terjatev, uporaba instrumentov za zavarovanje plačil in terjatev pri kreditni zavarovalnici | zmerno |
| likvidnost | možnost pomanjkanja likvidnih sredstev za servisiranje poslovnih in finančnih obveznosti | vnaprej dogovorjene kreditne linije, načrtovanje potreb po likvidnih sredstvih, združevanje denarnih sredstev | zmerno |
| nevarnost škode na premoženju | nevarnost škode na premoženju zaradi rušilnega delovanja naravnih sil in drugih dejavnikov tveganja | sistematične ocene ogroženosti objektov, ukrepi v skladu s študijami varstva pred požarom, sklepanje ustreznih zavarovanj | zmerno |
nevarnost odškodninskih zahtevkov tretjih oseb zaradi škodnih dogodkov, ki jih družba povzroči nehote in naključno s svojo dejavnostjo, posestjo stvari in dajanjem izdelkov na trg
zavarovanje civilne, delodajalčeve in ekološke odgovornosti, zavarovanje produktne odgovornosti ter odgovornosti za klinična testiranja
zavarovanje stroškov dela, amortizacije, ostalih poslovnih stroškov in dobička iz poslovanja, zmerno organizacijsko-tehnični ukrepi za zmanjšanje posledic obratovalnega zastoja
Razpoložljivost kritičnih virov za zagotavljanje proizvodnje in prodaje ključnih izdelkov
Večji izredni dogodki, ki bi za daljši čas prekinili proizvodnjo in prodajo izdelkov, lahko ogrozijo obstoj skupine Krka. Z analizo vpliva na poslovanje ocenjujemo kritičnost procesov in tveganja, ki ogrožajo njihovo delovanje. Izvajamo učinkovite ukrepe za zaščito zaposlenih, premoženja in drugih ključnih virov ter preprečevanje pojava izrednih dogodkov. Za primer izrednih dogodkov imamo pripravljene načrte in ukrepe za reševanje in zmanjšanje neposredne škode ter načrte za delovanje v izrednih razmerah do vrnitve v normalno poslovanje.
Uprava družbe je na podlagi obnovljene Analize vplivov na poslovanje in ocene tveganja v sistemu upravljanja neprekinjenega poslovanja sprejela Strategijo upravljanja neprekinjenega poslovanja v Krki, ki vključuje tudi ukrepe v primeru pandemij. Pandemija lahko povzroči tveganje na več področjih, npr. prekinitev oskrbne verige, povečano odsotnost zaposlenih in motnje pri zagotavljanju storitev zunanjih izvajalcev. Z določitvijo in izvajanjem primernih preventivnih in drugih ukrepov zagotavljamo ustrezno razpoložljivost kritičnih virov za zagotavljanje proizvodnje in prodaje ključnih izdelkov.
Nenehno spremljamo nabavni trg, dobavitelje in cene repromateriala ter v skladu z letnim in tekočim mesečnim planom proizvodnje zagotavljamo potrebne količine. S skrbnim načrtovanjem zalog in vzdrževanjem varnostnih zalog si zagotavljamo stalen dostop do repromateriala, ki ga potrebujemo za proizvodnjo končnih izdelkov. Na osnovi izdelanih meril ocenjujemo in izbiramo dobavitelje ter jih redno preverjamo.
Pri izbiri pogodbenih partnerjev, pri katerih prav tako izvajamo nabavne presoje in redne kontrole, sta poleg regulatorne skladnosti in zagotovljenih pogojev kakovosti glavni vodili cenovna konkurenčnost in zanesljivost dobav. Pravočasno dobavo končnih izdelkov zagotavljamo z obvladovanjem vseh faz oskrbe z izdelki. Načrtovanje zalog repromateriala temelji na prodajnih napovedih. Stanje zalog redno pregledujemo, za strateško pomemben repromaterial imamo varnostne zaloge in več neodvisnih virov oskrbe.
Skrbno načrtujemo optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in merimo učinkovitost proizvodnje. Na osnovi tega uvajamo ukrepe za nenehno izboljševanje procesov. Z nabavo nove opreme in z novimi naložbami sledimo prodajnim zahtevam, povečujemo lastne proizvodne zmogljivosti in širimo pogodbeno sodelovanje.
Pri skladiščenju vstopnega materiala, polizdelkov in končnih izdelkov upoštevamo dobro skladiščno in proizvodno prakso. V primeru večjih izrednih dogodkov nam sistem skladiščenja repromateriala in končnih izdelkov omogoča skladiščenje v več dislociranih skladiščih.
Transport repromateriala in izdelkov organiziramo z lastnimi vozili in vozili izbranih partnerjev. Vsa vozila so opremljena za zagotavljanje ustreznih pogojev in varnosti transporta.
Za nemoteno napajanje z električno energijo imamo rezervni dovod, za kritične procese pa še oskrbo z dizelskim električnim generatorjem.
Stalno spremljamo dogajanja na trgu električne energije in izvajamo delne nakupe. Za pripravo toplotne energije uporabljamo zemeljski plin, kot nadomestno gorivo pa ekstra lahko kurilno olje z rezervnimi zalogami. Oskrbo s pitno vodo nam zagotavlja javno podjetje, po potrebi iz dveh dovodov oziroma dveh črpališč.
Tveganje neustreznosti proizvodnje in distribucije energetskih in procesnih medijev (električne energije, pare, ogrevne vode, komprimiranega zraka, hlajene vode, rečne vode, farmacevtskih in procesnih vod) zmanjšujemo z nadomestno kritično opremo, načrtovanjem robustnih sistemov, računalniškim nadzorom, kontrolo kakovosti procesnih medijev, rednim preventivnim vzdrževanjem in testiranjem sistemov ter zalogo kritičnih rezervnih delov. Zaposlene redno izobražujemo ter preverjamo njihovo znanje in usposobljenost.
Klimatske sisteme ustrezno preventivno in načrtno vzdržujemo. Za primere okvar imamo organizirano in usposobljeno lastno vzdrževalno službo, ki uporablja centralni nadzorni sistem za hitro alarmiranje in ugotavljanje okvar ter skrbi za zalogo rezervnih delov. Nekritična oprema je razpršena, tako da posamezen izpad nima ključnega vpliva na proizvodne zmogljivosti, kritična oprema pa je podvojena. Vsi sistemi in energetski mediji za klimatizacijo sistemskih prostorov informacijske tehnologije so podvojeni, tehnično varovani in redno testirani na možne izpade.
Tveganje zanesljivosti delovanja in razpoložljivosti tehničnih sistemov zmanjšujemo s stalnim nadzorom delovanja, preventivnimi pregledi, servisi, izboljšavami opreme in uvajanjem sodobnih vzdrževalnih pristopov. Odpravljanje okvar in zastojev izvajamo v skladu z načrtovanimi postopki in navodili. Za hitro in učinkovito odpravljanje okvar in zastojev imamo usposobljene lastne ekipe vzdrževalcev ter zalogo rezervnih delov, ki jo redno pregledujemo in obnavljamo. Zaposlene, ki nadzirajo in vzdržujejo tehnične sisteme, redno izobražujemo, njihovo znanje in strokovnost pa preverjamo.
Vzpostavljen imamo sistem obvladovanja nadzorne in merilne opreme. Redno izvajamo meritve in kalibracije ter vzdržujemo nadzorno in merilno opremo.
Zanesljivost delovanja in razpoložljivost tehničnih sistemov zagotavljamo z lastnimi zmogljivostmi in v sodelovanju z zunanjimi pogodbenimi partnerji.
Tveganja na področju informacijske varnosti obvladujemo v skladu z metodologijo sistema vodenja varovanja informacij po standardu ISO 27001. Uprava družbe je imenovala pooblaščenca za informacijsko varnost.
Kritičnost informacijskih virov (informacijskih sistemov oz. storitev) v Krki določamo na osnovi ocene kritičnosti poslovnih procesov in ocene kritičnosti informacijskega vira (storitev) za izvajanje poslovnega procesa. Stopnjo kritičnosti poslovnih storitev povzemajo vsi infrastrukturni sistemi, od katerih so odvisne informacijske storitve oziroma aplikacije.
Za vse kritične informacijske vire imamo prepoznane grožnje in tveganja. Na osnovi ocen tveganj izvajamo ukrepe za odpravo nesprejemljivih tveganj. Kot metodo prepoznavanja nevarnosti izvajamo tudi neodvisne varnostne preglede informacijskih virov.
Tveganja informacijske varnosti zmanjšujemo tudi z uporabo sodobnih orodij, npr. s sistemom za napredno zaščito pred grožnjami (advanced threat protection, ATP), sistemom za centralno zbiranje in upravljanje varnostnih dogodkov (security information and event management, SIEM), sistemom za odkrivanje in upravljanje ranljivosti (vulnerability management). Za kritje posledic morebitnega kibernetskega napada imamo sklenjeno tudi ustrezno zavarovanje.
Posebno pozornost namenjamo tudi varovanju osebnih podatkov, ki jih moramo kot mednarodna skupina obvladovati v skladu z zakonodajami vseh držav, v katerih delujejo naše odvisne družbe in predstavništva. Uprava družbe je imenovala pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov na ravni družbe Krka in skupine Krka, ki skrbi, da se osebni podatki varujejo v skladu s predpisi EU oziroma z veljavno lokalno zakonodajo, če ta predpisuje drugačna ali strožja pravila.
Na področju varnosti in zdravja pri delu z lastno metodologijo ocenjujemo verjetnost nastanka določenega nezgodnega dogodka in njegovih posledic ter verjetnost nastanka zdravstvenih okvar na posameznem delovnem mestu. Tveganja ocenjujemo periodično in jih s primernimi varstvenimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni. Poleg ocenjevanja tveganja na delovnih mestih ocenjujemo tudi tveganja, ki izhajajo iz posameznih tehnoloških postopkov. Pri nevarnosti zdravstvenih okužb (epidemija, pandemija) izvajamo vrsto sanitarnih, zdravstvenih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja morebitnih okužb, ob tem pa skrbimo, da ne motimo delovnih procesov. Med zaposlenimi promoviramo zdravje ter stalno krepimo zavedanje o pomenu varnosti in zdravja pri delu.
Prepoznavanje ključnih in perspektivnih strokovnih kadrov v vseh delovnih procesih nam omogoča, da lahko na ključnih delovnih mestih zagotavljamo zamenljivost. Način izobraževanja in zasedanja delovnih mest v vseh organizacijskih enotah omogoča hitro izmenjavanje zaposlenih na sorodnih delovnih mestih v primerih, ko v določeni organizacijski enoti pride do pomanjkanja kadra zaradi daljše odsotnosti ali povečanega obsega dela.
Ogroženost posameznih objektov in premoženja v njih redno in sistematično ocenjujemo v skladu z Načrtom varovanja (18 vrst groženj). Na osnovi ocene predpišemo ukrepe za fizično in/ali tehnično varovanje ter druge načine in smernice na področju izvajanja varovanja, katerih cilj je preprečiti nastanek izrednih dogodkov oziroma ob njihovem nastanku pravilno ukrepati.
Izdelki skupine Krka morajo biti kakovostni, varni in učinkoviti, njihove zahtevane lastnosti pa potrjene z ustreznimi študijami in podatki, ki so v skladu z regulatornimi zahtevami in standardi. Tveganja na področju izdelkov ali tehnologij so lahko znanstvenoraziskovalne ali tehnološko-tehnične narave. Zmanjšujemo jih s sodobnimi pristopi in metodologijami ter lastnim in pridobljenim znanjem oziroma izkušnjami z razvojno-raziskovalnega in tehnološkega področja.
Navedena izdelčna in tehnološka tveganja že v zgodnjih fazah razvoja zmanjšujemo s posodabljanjem procesov, uvajanjem sodobnih tehnologij in prilagajanjem regulatornim zahtevam. Pomemben je predvsem vertikalno integrirani model razvoja in proizvodnje, s katerim nadzorujemo celoten proces od surovine do končnega izdelka.
Z vlaganji, vsakoletnimi dosežki in razvojno-raziskovalnimi rezultati ohranjamo vertikalno integrirani model razvoja:
Skupina Krka ima široko razvejano trženjsko-prodajno mrežo, saj je z izdelki prisotna v več kot 70 državah po vsem svetu. Posluje v različni geopolitičnih in makroekonomskih razmerah ter pravnih in konkurenčnih okoljih, zato je izpostavljena različnim ter različno intenzivnim prodajnim in trženjskim tveganjem.
Krkini ključni prednosti v primerjavi s konkurenco na posameznih trgih ostajata hitro odzivanje na spremenjene pogoje poslovanja ter hitro prilagajanje trženjskih in prodajnih aktivnosti. V letu 2020 smo se uspešno prilagajali tudi novim okoliščinam, ki so bile posledica omejevanja gibanja in stikov zaradi epidemije. Razmere na trgih (predvsem aktivnosti konkurenčnih generičnih proizvajalcev in lokalne farmacevtske industrije), pravno ureditev trženja zdravil ter sistemsko urejanje področja cen in javnofinančnih povračil stroškov nakupa zdravil (v posameznih državah tudi z zakonsko reguliranim delnim financiranjem zdravstvenih proračunov, ki poteka prek dobaviteljev zdravil, t. i. zahteva za vračilo, angl. clawback) redno spremljamo s svojimi strokovnimi službami in prek neodvisnih virov podatkov.
Skrbimo za ustrezno oglaševanje zdravil, posebno pozornost namenjamo organizaciji in nadzoru dela zaposlenih v trženjski mreži. Redno jih usposabljamo in preverjamo njihovo znanje, veščine in poznavanje navodil za delo, zakonodaje in veljavnih predpisov. Pri trženju dosledno upoštevamo zakonodajo, priporočila mednarodnega združenja Zdravila za Evropo (Medicines for Europe) in etične norme o oglaševanju farmacevtskih izdelkov ter te vsebine vključujemo v izobraževanje zaposlenih in preverjanje njihovega znanja. Posebna pozornost je namenjena skladnosti poslovanja, zato je trženje vključeno tudi v načrt integritete podjetja, v sklopu katerega smo v letu 2020 prenovili nekatera ključna navodila in zagotovili usposabljanje zaposlenih. Tudi pri trženju in prodaji dosledno skrbimo za skladnost z zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov.
Spremljamo tveganja, ki so povezana z vstopi na nove trge in na nova terapevtska področja, z zniževanjem cen zdravil, ob upoštevanju lokalne ureditve, in s čezmejnimi vplivi med referenčnimi državami, ter tveganja, ki izhajajo iz spremenjenega načina predpisovanja in/ali izdajanja in/ali reimbursacije zdravil. Posebej spremljamo tveganja, povezana s posameznim tržnim okoljem in gospodarstvom, tveganja poslovanja s posameznimi kupci, zlasti tveganje njihove insolventnosti in stečaja, tveganja, ki temeljijo na plačilnih rokih, ter druga tveganja, povezana s spoštovanjem pogodbenih določil.
Alutna tveganja in njihov vpliv na v evrih izraženo prodajo na trgih, kjer prodaja poteka v lokalni valuti (predvsem v Ruski federaciji), smo prepoznali kot veliko tveganje. Stalno spremljamo razmere na trgih, jih analiziramo ter po potrebi prilagajamo plačilne pogoje, tveganje neplačil pa tudi zavarujemo. Prav tako sistematično spremljamo stopnjo zadovoljstva neposrednih in posrednih odjemalcev. Prodajo spremljamo na primarni ravni (prodaja neposrednim kupcem, večinoma veledrogerijam), kjer je to mogoče, pa tudi na sekundarni (prodaja veledrogerij njihovim kupcem, večinoma lekarnam) in terciarni ravni (prodaja končnim uporabnikom v lekarnah), ter skrbimo za optimiziranje in skladnost zalog v celotni distribucijski verigi. Skrbno spremljamo lekarniške mreže in spremembe po posameznih trgih ter prilagajamo svoje aktivnosti.
Redno vrednotimo tržni potencial posameznih terapevtskih področij in izdelkov znotraj njih. Prek različnih zunanjih virov ter lastnih tržnih raziskav in analiz spremljamo svetovne, regijske in lokalne trende in preskrbljenost trgov s posameznimi izdelki ter v skladu z njimi določamo ponudbo izdelkov in aktivnosti glede na trenutne tržne pozicije posameznih učinkovin in vizijo njihovega razvoja. Zaradi manjšega števila pomembnih novih učinkovin, ki so generičnim proizvajalcem že na voljo za trženje ali pa še bodo, iščemo svoje priložnosti v novih inovativnih fiksnih kombinacijah obstoječih učinkovin in na novih terapevtskih področjih ter si stalno prizadevamo za še večje uveljavljanje svojih izdelkov z obstoječimi učinkovinami na manj razvitih trgih. Učinkovitost trženjskih strategij in taktik spremljamo s kazalniki uspešnosti, sistematično nadziramo tudi trženjske aktivnosti, ki jih ciklično načrtujemo, izvajamo in analiziramo, kar vključuje tudi skladnost postopanja v trženju in prodaji.
Spoštovanje veljavnih pravic intelektualne lastnine tretjih oseb, predvsem patentnih pravic, je eno od temeljnih načel poslovanja skupine Krka. Zato že na začetku razvoja novega izdelka analiziramo obseg lastninskih pravic tretjih oseb in ugotavljamo, katere rešitve so zaščitene. Glede na to določimo in usmerjamo razvojno delo ter ocenimo, ali z rešitvami, ki so rezultat našega razvojnega dela, ne kršimo veljavnih pravic tretjih. Ves čas od začetka razvoja do lansiranja izdelka spremljamo stanje in morebitne spremembe na področju patentne zaščite.
da Krka krši njegove pravice in zato zoper Krko sproži pravna sredstva, oblikujemo ustrezne rezervacije za morebitne odškodnine ter sprejmemo ustrezne ukrepe.
Če ocenimo, da so rezultati našega razvojnega dela novi in inovativni, jih zaščitimo s patenti. Enak način obvladovanja tveganj velja za razlikovalne znake in modele ter za druge relevantne pravice intelektualne lastnine.
V skupini Krka tveganja na področju upravljanja kakovosti vrednotimo z vidika kakovosti izdelkov, tveganj na področju varnosti izdelkov in tveganj za poslovanje skupine. Pri oceni tveganj uporabljamo splošno znane metodologije, ki jih izvajamo v skladu z zahtevami tretjega dela načel dobre proizvodne prakse (ICH Q9 Obvladovanje tveganj na področju kakovosti).
Kakovost izdelkov je opredeljena že v fazi njihovega razvoja in določena z registracijsko dokumentacijo. V proizvodnem procesu sledimo predpisanim postopkom in zahtevam od nabave različnih vhodnih materialov in drugih nabav ter proizvodnih procesov do izdelave končnih izdelkov, kontrole kakovosti, skladiščenja, distribucije ter s tem zagotavljamo skladnost izdelkov s predpisanimi standardi kakovosti in z registracijsko dokumentacijo. Ko je zdravilo na trgu, s sistemom farmakovigilance ugotavljamo, vrednotimo in se odzivamo na nova spoznanja o neželenih učinkih in drugih varnostnih vidikih zdravil, s sistemom obravnavanja povratnih informacij kupcev in s stalnimi notranjimi izboljšavami, ki jih izvajamo po načelu PDCA, pa nadgrajujemo in izboljšujemo procese in izdelke.
Obvladovanje kakovosti izdelkov je primarna aktivnost, ki združuje elemente zagotavljanja kakovosti. Posebno pozornost namenjamo ustrezni kakovosti vhodnih materialov (zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi in embalažnih materialov) ter s pomočjo ocen tveganja kategoriziramo tveganja, ki so povezana z različnim materiali in dobavitelji. Na osnovi ugotovljenih tveganj načrtujemo presoje in ostale aktivnosti v okviru vrednotenja GXP-partnerjev.
S postopki kvalifikacije in validacije opreme, proizvodnih prostorov, proizvodnega okolja, proizvodnih procesov, računalniških sistemov, postopkov čiščenja, s kalibracijami, kvalifikacijami instrumentov in vzdrževalnimi postopki zagotavljamo ustreznost proizvodno-kontrolne opreme ter proizvodnih prostorov in s tem onemogočamo neželene vplive na proces proizvodnje in kakovost izdelkov. Za zagotavljanje kakovosti izdelkov so izjemnega pomena sistematični pristopi, nadzor in dokumentiranost procesov, postopkov in kontrol. Zaradi tega sistem kakovosti redno preverjamo, obnavljamo, nadgrajujemo in izboljšujemo ter skrbimo za pravilno izvajanje sprememb.
Posebno pozornost namenjamo zagotavljanju integritete podatkov pri upravljanju kakovosti in s tem zmanjšujemo tveganje neprimerne uporabe rezultatov testiranj pri odločanju o ustreznosti surovin, ovojnine, procesov in končnih izdelkov.
S stalnim spremljanjem zakonodajnih novosti in pravočasnim uvajanjem novih zahtev zmanjšujemo tveganje neustreznosti sistema kakovosti in s tem ogrožanja vzdrževanja dovoljenj za izdelavo in trženje ter certifikatov dobre proizvodne prakse (DPP/GMP).
Z rednim ozaveščanjem in usposabljanjem zaposlenih zagotavljamo ustrezno izvajanje postopkov, predpisanih za izdelavo in kontrolo izdelkov. S kontrolami proizvodnih procesov, medizdelkov, polizdelkov, končnih izdelkov ter proizvodnega okolja potrjujemo ustreznost in skladnost izdelkov z zahtevami lokalne zakonodaje ter načeli dobre proizvodne prakse v EU in ostalih državah, kjer tržimo svoje izdelke.
V primeru neskladnih izdelkov (odstopi, reklamacije) imamo vpeljane mehanizme kontrole, preverjanja in iskanja vzrokov ter uvedbe preventivnih in korektivnih ukrepov za preprečevanje neskladnosti v prihodnje.
Z zunanjim (inšpekcije agencij in regulatornih organov, presoje partnerjev in certifikacijskih organov) in notranjim preverjanjem (notranje presoje, notranja revizija, Odbor za kakovost, kazalniki kakovosti) redno in sistematično preverjamo učinkovitost in uspešnost delovanja sistema kakovosti v skupini Krka in uvajamo potrebne izboljšave, s katerimi sistem kakovosti stalno nadgrajujemo in s tem učinkovito upravljamo tveganja na področju kakovosti izdelkov in storitev.
Z vertikalno integracijo kakovosti prek znanja, izkušenj in poznavanja celotnega življenjskega cikla izdelka od učinkovine do končnega izdelka, z načrtovanjem, razvijanjem, zagotavljanjem kakovosti v celotnem procesu nastajanja izdelka in z organizacijsko strukturo podjetja, ki podpira integracijo kakovosti v vse procese, omogočamo uspešno obvladovanje tveganj na področju kakovosti izdelkov in procesov.
Proces obvladovanja tveganj vključuje redno prepoznavanje, analiziranje in vrednotenje tveganj ter nadgrajevanje strategije delovanja. Zaradi covida-19 smo postopke, strategije in ocene tveganj dopolnili z ukrepi za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja v primeru pandemij.
Tveganja na področju varstva okolja prepoznavamo in obvladujemo v skladu z zahtevami standarda ISO 14001 in upravljanjem sistema neprekinjenega poslovanja. Vsako leto pregledamo vse okoljske vidike delovanja ter z njimi povezana tveganja in izredne dogodke in ovrednotimo njihove vplive na okolje. Z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik pri proizvodnji, skladiščenju, čiščenju odpadnih vod, čiščenju odpadnega zraka in ravnanju z odpadki, s preventivnimi pregledi in vzdrževanjem opreme, z izobraževanjem zaposlenih, z usposobljeno lastno industrijsko gasilsko enoto za ukrepanje v primeru nesreč ter vajami za pravilno ukrepanje ob izrednih dogodkih zmanjšujemo verjetnost nastanka izrednih dogodkov ter zagotavljamo učinkovito ukrepanje.
V letu 2020 nismo zabeležili izrednih dogodkov, ki bi imeli škodljive vplive na okolje.
Tveganje, ki bi lahko nastalo, če pogodbeni prevzemniki odpadkov ne bi pravočasno prevzeli ali jih sploh ne bi odpeljali, smo zmanjšali z dodatnimi zmogljivostmi za skladiščenje odpadnih topil ter razpršitvijo tokov odpadkov in pogodbenega sodelovanja na več zbiralcev in odstranjevalcev odpadkov.
Med tveganja investicijskih projektov spadajo zlasti tveganja pri načrtovanju investicije in njene vrednosti, nabavi opreme, izvedbi del, terminskem načrtu, kakovosti ter morebitnih spremembah izhodišč. Zmanjšujemo jih z načrtovanjem in pripravo dokumentacije ter vzpostavljenim sistemom izbora izvajalcev del in dobaviteljev opreme ter njihovim rednim preverjanjem. Vse faze izvedbe nadzorujemo sami. Skladnost projektne dokumentacije preverjamo s tehnično-tehnološkega in regulatornega vidika, skladnost pogodbene dokumentacije pa s pravnega in računovodskega vidika. Preverjamo upravičenost morebitnih sprememb ter njihov vpliv na stroške in terminske načrte. Stalno spremljamo stroške, tako redne kot tiste, ki so nastali zaradi naknadnih sprememb v projektu.
Posebno pozornost namenjamo ključnim kadrom, ki so pomembni za doseganje zastavljenih ciljev skupine Krka in so tudi ciljna skupina konkurenčnih podjetij.
Tveganje v zvezi s pomanjkanjem strokovnih kadrov na trgu dela obvladujemo z aktivno prisotnostjo na trgu dela, z ustvarjanjem prepoznavnosti podjetja kot uglednega delodajalca, s sodelovanjem s fakultetami in šolami ter tudi s štipendiranjem. Tako zagotavljamo bodoče sodelavce, s katerimi bomo uresničevali načrtovane strateške, razvojne in prodajne cilje. Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov na trgu dela zaposlene sistematično izobražujemo in usposabljamo za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije.
Skupina Krka finančna tveganja obvladuje centralizirano v okviru Finančnega sektorja obvladujoče družbe v Sloveniji. Finančne službe odvisnih družb in predstavništev v tujini izvajajo operativne naloge obvladovanja finančnih tveganj v skladu s predpisanimi smernicami obvladujoče družbe. Med ključna finančna tveganja spadajo kreditna tveganja, tržna tveganja, tveganje likvidnosti ter tveganja, povezana z zavarovalništvom.
Najpomembnejše tržno tveganje skupine Krka je tveganje sprememb deviznih tečajev. Tveganje obrestnih mer redno spremljamo, vendar zaradi nizke izpostavljenosti spremembam obrestnih mer aktivnih ukrepov ne izvajamo. Tveganje sprememb tržnih vrednosti surovin in tveganje sprememb tržnih vrednosti delnic in obveznic nimata pomembnejšega vpliva na neto finančni izid skupine Krka, zato pri navedenih tveganjih spremljamo gibanje izpostavljenosti, ne izvajamo pa ukrepov obvladovanja tveganj.
Skupina Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih.
Valutna izpostavljenost izhaja iz različne vrednosti sredstev in obveznosti v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja skupine Krka ter različne višine poslovnih prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarjamo v posameznih valutah.
Ključne računovodske kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ter financiranje odvisnih družb, ki ga zagotavlja obvladujoča družba.
Pomembnost ruskega prodajnega trga, višina valutne izpostavljenosti in nestanovitna vrednost ruskega rublja so razlogi, da obvladovanju tveganja ruskega rublja namenjamo posebno pozornost.
Izpostavljenost ameriškemu dolarju predstavlja 15 % celotne valutne pozicije skupine Krka in izvira pretežno iz nabave izdelkov in proizvodnega materiala. Nabave v ameriških dolarjih se povečujejo, zato izpostavljenost v ameriških dolarjih aktivno obvladujemo tudi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. V nasprotju z ostalimi valutami izkazujemo v ameriških dolarjih presežek obveznosti nad sredstvi, to je kratko valutno pozicijo.
Izpostavljenost romunskemu leju, ki predstavlja 12 % valutne pozicije, izvira iz terjatev do kupcev, ki so posledica daljših plačilnih rokov v državi. Izpostavljenost poljskemu zlotu je rezultat terjatev do kupcev in proizvodnih zmogljivosti, ki jih imamo na Poljskem, in predstavlja 10 % valutne pozicije. Ostale valute, med katere spadajo hrvaška kuna, švedska krona, makedonski denar, kazahstanska tenga, srbski dinar, britanski funt, češka krona, ukrajinska grivna in madžarski forint predstavljajo 20 % valutne pozicije skupine Krka.
Premiki posameznih deviznih tečajev, ki jim je izpostavljena skupina Krka, so bili tudi v letu 2020 intenzivni. Pomemben vpliv na vrednosti valut je imela pandemija covida-19, ki je v številnih državah poslabšala makroekonomske razmere in prinesla negotovost na globalne kapitalske in valutne trge.
Gibanje ruskega rublja v letu 2020 je bilo za Krko neugodno. Njegova vrednost, izražena v evrih, se je znižala za 23,5 %. Povprečna vrednost ruskega rublja je bila v letu 2020 12,4 % nižja kot v letu 2019.
Vrednost severnoameriške nafte brent, izražena v ameriških dolarjih, se je v letu 2020 znižala za 22 %. Zaradi pomembnosti naftne industrije za rusko gospodarstvo je vrednost ruskega rublja v veliki meri odvisna tudi od gibanja cene nafte, dodatnega pritiska na valutnih trgih pa je bil rubelj deležen tudi kot valuta držav v razvoju. Neugodno je vplivalo tudi to, da je ruska centralna banka postopno zniževala njegovo obrestno mero. Zaradi zniževanja obrestnih mer v Ruski federaciji se je v letu 2020 postopoma zmanjševal tudi strošek zavarovanja Krkine pozicije v rubljih.
Vrednost poljskega zlota je bila v letu 2020 bolj nestabilna kot v preteklih letih, saj se je od začetka do konca leta znižala za 6,6 %, povprečni tečaj pa je bil 3,3 % nižji kot v letu 2019. V letu 2020 so bile makroekonomske razmere na Poljskem boljše od povprečja v EMU, vrednost poljskega zlota v evrih pa se je znižala predvsem zaradi zmanjšane obrestne razlike med valutama.
Vrednost romunskega leja v evrih se je od začetka do konca leta 2020 znižala za 1,8 %.
Vrednost hrvaške kune je tudi v letu 2020 ostala stabilna. Hrvaška je v letu 2020 vstopila v mehanizem ERM 2, kar valuti zagotavlja dodatno stabilnost. Velika nestanovitnost britanskega funta se je nadaljevala tudi v letu 2020, kar je bilo v skladu z nejasnostmi, povezanimi z izstopom Združenega kraljestva iz EU. Od začetka do konca leta 2020 se je vrednost britanskega funta, izražena v evrih, znižala za 5,4 %.
Hrvaška kuna in britanski funt spadata med valute, v katerih skupina Krka izkazuje dolgo valutno pozicijo, vendar pa nestanovitnost teh dveh tečajev nima izrazitega vpliva na neto finančni izid skupine.
Vrednost ameriškega dolarja, izražena v evrih, se je od začetka do konca leta 2020 znižala za 8,5 %, povprečna vrednost dolarja v evrih pa je bila 2 % nižja kot v letu 2019. V prvi polovici leta je nanj vplivala negotovost zaradi vpliva pandemije covida-19 na globalno gospodarsko rast, a je tečaj zaradi pričakovanja hitrega okrevanja gospodarstva ostajal stabilen. Potem ko je Ameriška centralna banka objavila, da bodo obrestne mere ostale nizke dlje, kot je bilo pričakovano, je vrednost dolarja, izražena v evrih, v drugem polletju leta 2020 začela padati.
Skupina Krka valutna tveganja praviloma odpravlja z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturira prodajo. Kadar to ni mogoče, uporabimo izvedene finančne instrumente ali pa tveganje ostane nezavarovano. Za zavarovanje praviloma uporabljamo terminske pogodbe.
V letu 2020 smo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja. S terminskimi pogodbami smo imeli zavarovanih manj kot 50 % izpostavljenosti v ruskih rubljih. Zaradi padca vrednosti rublja smo ustvarili neto negativne tečajne razlike, ki so bile delno nevtralizirane z neto prihodki iz naslova terminskih pogodb za zavarovanje rublja. Padec vrednosti rublja je najpomembnejši razlog za skupni negativni neto finančni izid skupine.
Velika bilančna izpostavljenost in za Krko ugodna obrestna razlika med evrom in ameriškim dolarjem sta ključna razloga, da smo tudi v letu 2020 del izpostavljenosti v ameriških dolarjih zavarovali s terminskimi pogodbami. Padec vrednosti dolarja ima zaradi kratke valutne pozicije ugoden finančni vpliv na rezultat skupine, ki pa je bil delno nevtraliziran s finančnimi odhodki iz naslova instrumentov zavarovanja ameriškega dolarja.
Iz naslova ostalih valut smo v letu 2020 ustvarili neto negativne tečajne razlike. Tveganja ostalih valut nismo zavarovali. Nihanja tečajev teh valut so v primerjavi z evrom večinoma manjša.
Za ukrajinsko grivno, kazahstansko tengo, srbski dinar in nekatere druge valute, ki so v strukturi valutne izpostavljenosti skupine Krka manj pomembne, ni na voljo finančnih instrumentov za odpravo valutnih tveganj.
Rezultat valutnih tveganj v letu 2020 je znašal –52,7 milijona EUR. Neto finančni izid skupine Krka, ki poleg rezultata iz valutnih tveganj vključuje še prihodke in odhodke iz obresti ter ostale finančne prihodke in odhodke, pa je znašal –51,8 milijona EUR.
V letu 2021 bomo ohranili delno zavarovanje izpostavljenosti do ruskega rublja in ameriškega dolarja z izvedenimi finančnimi instrumenti, praviloma s terminskimi pogodbami. Posebno pozornost bomo posvečali tudi aktivnostim za nevtraliziranje valutne izpostavljenosti z naravnimi metodami.
| 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | Najnižja vrednost | Najvišja vrednost | Povprečna vrednost | Standardni odklon | Koeficient variabilnosti* | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| RUB | 69,96 | 91,47 | 68,04 | 93,75 | 82,68 | 7,68 | 9,3 % |
| HRK | 7,44 | 7,55 | 7,44 | 7,63 | 7,54 | 0,05 | 0,7 % |
| RON | 4,78 | 4,87 | 4,76 | 4,88 | 4,84 | 0,03 | 0,6 % |
| PLN | 4,26 | 4,56 | 4,22 | 4,62 | 4,44 | 0,10 | 2,3 % |
| CZK | 25,41 | 26,24 | 24,79 | 27,81 | 26,45 | 0,75 | 2,8 % |
| HUF | 330,53 | 363,89 | 329,66 | 369,36 | 351,17 | 9,74 | 2,8 % |
| UAH | 26,35 | 34,14 | 26,35 | 34,79 | 30,83 | 2,50 | 8,1 % |
| RSD | 117,38 | 117,53 | 117,20 | 118,00 | 117,53 | 0,09 | 0,1 % |
| USD | 1,12 | 1,23 | 1,07 | 1,23 | 1,14 | 0,04 | 3,9 % |
| GBP | 0,85 | 0,90 | 0,83 | 0,93 | 0,89 | 0,02 | 2,6 % |
Tveganje sprememb obrestnih mer opredeljujemo kot nevarnost, da skupina Krka zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi povečanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali zmanjšanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj skupine.
Skupina Krka v letu 2020 ni imela prejetih dolgoročnih posojil. Dolgoročne finančne naložbe niso vezane na referenčne tržne obrestne mere, zato skupina Krka ni izpostavljena tveganju sprememb referenčnih obrestnih mer.
Ključno kreditno tveganje skupine Krka izhaja iz terjatev do kupcev. To je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Centraliziran proces kreditne kontrole na ravni skupine Krka je vzpostavljen že od leta 2004. Vanj so vključeni vsi kupci s kreditnimi limiti, višjimi od 20.000 EUR. Ob koncu leta 2020 jih je bilo več kot 500 in so predstavljali več kot 95 % terjatev do kupcev. Kontrola nad manjšimi kupci, ki predstavljajo manj kot 5 % vseh terjatev do kupcev, poteka decentralizirano v prodajni mreži in pod stalnim nadzorom obvladujoče družbe.
Na podlagi dosežene kreditne ocene in predvidene dinamike odprem blaga in plačil se vsakemu kupcu dodeli individualni kreditni limit.
Drugi korak v procesu kreditne kontrole je redno dinamično spremljanje plačilne discipline kupcev. V informacijske sisteme vseh družb v skupini Krka, ki izvajajo prodajo, je vključena kontrola prostega limita in zapadlih terjatev, ki se izvede ob vsaki odpremi izdelkov kupcem.
Kupcem, ki zamujajo s plačili ali pri katerih terjatve, skupaj z novo odpremo, presegajo odobreni kreditni limit, se odprema avtomatično ustavi, prodajno osebje pa mora sprožiti postopek izterjave ali zagotoviti zavarovanje plačil.
Proces kreditne kontrole in pooblastila za dodeljevanje kreditnih limitov kupcem so opredeljena z internimi akti. V okviru kreditne kontrole je vzpostavljen tudi sistem rednega poročanja o terjatvah do kupcev in njihovi plačilni disciplini, ki omogoča pravočasno zaznavo kupcev s povečanim tveganjem neplačila in zagotavlja učinkovito obvladovanje kreditnih tveganj.
Proces kreditne kontrole temelji na enotnih pravilih za vse kupce. Zaradi posebnosti posameznih prodajnih trgov so v posameznih odvisnih družbah uvedene dodatne lokalne kontrole. Procese kreditne kontrole redno prilagajamo spremembam na prodajnih trgih.
Kreditna kontrola zagotavlja stalno kontrolo kakovosti portfelja terjatev do kupcev. Rezultat procesa kreditne kontrole je majhen odstotek odpisov in slabitev terjatev glede na prodajo skupine Krka.
Majhna vrednost odpisov in slabitev terjatev je tudi posledica razpršenosti terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter dejstva, da je glavnina terjatev odprta do kupcev, s katerimi ima Krka dolgoletne poslovne izkušnje.
Kljub tveganjem, povezanim s pandemijo covida-19, je bil rezultat obvladovanja terjatev v letu 2020 ugoden. Vrednost terjatev do kupcev je bila kljub rasti prodaje ob koncu leta 2020 12 % manjša kot na začetku leta 2020, kar je predvsem posledica ugodnega unovčevanja terjatev.
Skupina Krka od leta 2009 del terjatev do kupcev zavaruje pri kreditni zavarovalnici. V drugem četrtletju 2020 smo zavarovanje terjatev razširili in nadgradili. Ob koncu leta 2020 je bilo zavarovanih več kot 98 % terjatev do kupcev. Zavarovanje plačil z bančnimi garancijami in akreditivi uporabljamo le izjemoma.
Starostna struktura terjatev ostaja stabilna. Odstotek zapadlih terjatev glede na skupne terjatve do kupcev je bil tudi konec leta 2020 nizek.
V letu 2021 bomo nadaljevali utečene aktivnosti na področju obvladovanja kreditnih tveganj. Ob podaljšanju pogodbe o zavarovanju terjatev, ki se izteče sredi leta 2021, bomo proučili možnosti za nadaljnjo optimizacijo pogojev zavarovanja terjatev. Kot doslej bomo več pozornosti namenjali kupcem s prodajnih trgov s slabšim makroekonomskim okoljem in trgov, na katerih zaznavamo povečana tveganja pri distribuciji zdravil. Pri posameznih kupcih, pri katerih zaznavamo izpostavljenost nad sprejemljivimi ravnmi, bomo uvedli individualne ukrepe za postopno zmanjšanje izpostavljenosti.
Krka je med poslovnimi partnerji znana po vzorni plačilni disciplini, majhni zadolženosti in stabilnih denarnih tokovih. Tudi v letu 2020 smo vse obveznosti poravnavali redno. Likvidnostno tveganje skupine Krka je bilo majhno.
V letu 2020 nismo najemali kratkoročnih kreditov. V skladu z internimi pravili razpršitve naložb in ob upoštevanju kreditnega tveganja bank smo med letom del denarnih presežkov deponirali pri bankah. Zaradi presežene likvidnosti na denarnih trgih v Ekonomski in monetarni uniji (EMU) so bile možnosti vlaganja likvidnih sredstev v netvegane denarne naložbe omejene.
Ob koncu leta 2020 je imela skupina Krka izkazovala povečana likvidna sredstva, pretežno v obliki denarja na bančnih računih. To je bila posledica rasti pozitivnega denarnega toka iz poslovanja, med drugim zaradi zmanjšanja vrednosti terjatev, in manjše realizirane vrednosti naložb v osnovna sredstva, kar je bila posledica pandemije covida-19.
Obvladujoča družba centralizirano obvladuje likvidnostno tveganje v skupini Krka. Odvisne družbe se financirajo interno, prek obvladujoče družbe, pri kateri deponirajo morebitne presežke sredstev. Presežki vseh družb se združujejo na krovnem računu obvladujoče družbe v obliki dnevnega avtomatskega združevanja denarnih sredstev (cash pooling) ali v obliki neavtomatskih bančnih nakazil. Tako optimiziramo upravljanje denarja, imamo pregled nad likvidnostjo vseh družb v skupini in zagotavljamo večjo varnost denarnih transakcij.
Skupina Krka izkazuje ugodne in stabilne kazalnike likvidnosti, ki so se v letu 2020 še izboljšali. Pandemija covida-19 v letu 2020 ni povzročila povečanja likvidnostnega tveganja.
| 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 5-letno povprečje | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| kratkoročni koeficient | 4,00 | 3,21 | 3,03 | 2,86 | 2,48 | 3,12 |
| pospešeni koeficient | 2,54 | 2,02 | 1,89 | 1,85 | 1,69 | 2,00 |
| hitri koeficient | 1,04 | 0,62 | 0,38 | 0,15 | 0,11 | 0,46 |
| prihodki od prodaje/povprečne terjatve | 3,50 | 3,21 | 2,68 | 2,36 | 2,33 | 2,82 |
kratkoročni koeficient = kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti
pospešeni koeficient = (kratkoročna sredstva − zaloge)/kratkoročne obveznosti
hitri koeficient = (finančne naložbe + denar in denarni ustrezniki)/kratkoročne obveznosti
Skupina Krka pri domačih in tujih zavarovalnicah zavaruje svoje premoženje, odgovornost in finančne izgube – te predvsem zaradi morebitnega obratovalnega zastoja in IT-tveganj. Obseg in vrsto zavarovalnih kritij prilagaja rasti poslovanja, višini premoženja in tveganjem ter priporočilom zavarovalniških inšpekcij.
Obvladujoča družba obvladuje zavarovanja za vse družbe v skupini Krka razen lokalnih avtomobilskih zavarovanj. Celotna skupina Krka je zavarovana v skladu z enotnimi načeli, ki se v letu 2020 niso spremenila. Konkurenčnost posameznih zavarovalnic se preverja vsako leto. Pri izbiri zavarovalnic se upošteva kakovost kritij, višino premije, reference in lokalno zakonodajo. Zavarovalne premije brez avtomobilskih zavarovanj so znašale 1,99 promila prodaje, v zadnjih petih letih pa 2,21 promila prodaje.
Krka vsako leto uvaja postopne izboljšave ter hkrati prevzema del tveganj, in sicer z lastno udeležbo pri škodi ali z ukinitvijo manj tveganih zavarovanj. V letu 2020 smo spremenili način zavarovanja pošiljk med transportom tako, da smo avtomatizirali sprejem pošiljk v zavarovanje in ukinili izdajo individualnih polic. S tem ukrepom se je zmanjšal obseg dokumentov in administrativnih del ter fizičnih stikov med udeleženci v logistiki.
Krka sistemsko vlaga v preprečevanje škodnih dogodkov. Objekte načrtuje tako, da je njihova ogroženost čim manjša. Vanje vgrajuje sisteme aktivne zaščite, na primer javljalnike požara in hlapov, razpršilnike, požarne lopute, varnostno razsvetljavo. Organizira redne preventive preglede in požarne straže. Zaposlene teoretično in praktično usposablja za pravilen odziv ob izrednih dogodkih.
Zaradi načrtnega preventivnega dela in sklepanja ustreznih zavarovanj je v zadnjih petih letih padal obseg premoženjskih škod, vsi zavarovalni zahtevki pa so bili sproti rešeni.
Opomba: graf ne vsebuje avtomobilskih in osebnih zavarovanj
| Tečaj Krkine delnice na Ljubljanski borzi | v EUR | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| najvišji v letu | 92,60 | 74,60 | 59,80 | 58,00 | 64,50 | |
| najnižji v letu | 54,00 | 56,80 | 53,60 | 50,75 | 49,21 | |
| 31. december | 91,40 | 73,20 | 57,80 | 57,50 | 52,90 | |
| letna sprememba (v %) | 25 | 27 | 0,5 | 9 | –19 |
V letu 2020 se je tečaj Krkine delnice zvišal za 24,9 %. V istem obdobju se je vrednost indeksa blue-chip Ljubljanske borze (SBITOP) znižala za 2,8 %.
Vir: Ljubljanska borza in S&P Dow Jones Indices LLC
Izplačilo dividend se v posameznem letu upošteva dolgoročna dividendna politika družbe, pri čemer se za dividende izplača najmanj 50 % čistega dobička lastnikov kapitala obvladujoče družbe, upošteva pa se tudi finančne potrebe skupine za naložbe in morebitne prevzeme.
| 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| dobiček na delnico¹ (v EUR) | 9,27 | 7,73 | 5,46 | 4,74 | 3,35 |
| bruto dividenda na delnico² (v EUR) | 4,25 | 3,20 | 2,90 | 2,75 | 2,65 |
| stopnja izplačila dividend³ (v %) | 54,3 | 58,2 | 60,8 | 81,7 | 54,3 |
| dividendna donosnost⁴ (v %) | 4,7 | 4,4 | 5,0 | 4,8 | 5,0 |
1 čisti dobiček lastnikov kapitala obvladujoče družbe/povprečno število izdanih delnic v obdobju brez lastnih delnic
2 izplačilo dividend za predhodno obdobje v skladu s sklepom skupščine
3 delež skupnega zneska za izplačilo dividend v konsolidiranem čistem dobičku večinskih lastnikov kapitala obvladujoče družbe
4 bruto dividenda na delnico/tečaj delnice 31. decembra posameznega leta
Krkine delnice so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze, od aprila 2012 pa vzporedno kotirajo tudi na Varšavski borzi. Vse Krkine delnice, s katerimi se trguje na Ljubljanski oziroma Varšavski borzi, so istega razreda – navadne in prosto prenosljive. Vsaka delnica, razen lastnih, prinaša pri glasovanju na skupščini delničarjev en glas. S Krkino delnico se prosto trguje prek borznoposredniških hiš in bank, ki so članice Ljubljanske ali Varšavske borze.
Krkina delnica je najprometnejši vrednostni papir na Ljubljanski borzi. V letu 2020 je povprečni promet s Krkino delnico na Ljubljanski borzi znašal 0,7 milijona EUR na dan.
| Delničar | Število delnic | Delež v številu izdanih delnic (v %) |
|---|---|---|
| KAPITALSKA DRUŽBA, D. D. | 3.493.030 | 10,65 |
| SDH, D. D. | 2.949.876 | 9,00 |
| REPUBLIKA SLOVENIJA | 2.366.016 | 7,21 |
| OTP BANKA D. D.¹ | 1.545.272 | 4,71 |
| ADDIKO BANK D. D. Pension Fund 1 | 1.199.638 | 3,66 |
| CLEARSTREAM BANKING SA¹ | 833.884 | 2,54 |
| LUKA KOPER, D. D. | 433.970 | 1,32 |
| ADDIKO BANK D. D. Pension Fund 2 | 351.594 | 1,07 |
| SMALLCAP WORLD FUND INC. | 335.262 | 1,02 |
| KDPW¹ | 291.898 | 0,89 |
| Skupaj | 13.800.440 | 42,08 |
1 delnice so pri navedenih bankah na skrbniških računih in so v lasti njihovih strank
Konec leta 2020 je imela Krka 47.369 delničarjev, kar je slabih 3 % manj kot konec leta 2019.
Lastniški delež slovenskih pravnih oseb in skladov ter fizičnih oseb se je nekoliko zmanjšal, delež mednarodnih vlagateljev se je povečal za 0,2 odstotne točke, medtem ko se je delež lastnih delnic povečal za 0,9 odstotne točke.
V letu 2020 je družba na organiziranem trgu pridobila 307.522 lastnih delnic v skupni vrednosti 25.505 tisoč EUR in je imela 31. 12. 2020 v lasti 1.541.774 lastnih delnic.
Prihodki od prodaje
Skupina Krka je v letu 2020 ustvarila 1 milijardo 534,9 milijona EUR prodaje (od tega znašajo prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje izdelkov in storitev 1 milijardo 530,0 milijonov EUR, razliko pa predstavljajo prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje materiala ter ostali prihodki iz prodaje), kar je 41,5 milijona EUR oziroma 3 % več kot v letu 2019. V zadnjem petletnem obdobju je bila povprečna letna stopnja količinske rasti prodaje 5,3-odstotna, povprečna letna stopnja vrednostne rasti prodaje pa 5,7-odstotna. Drugi poslovni prihodki skupine Krka so znašali 10,5 milijona EUR.
Družba Krka je v letu 2020 ustvarila 1 milijardo 447,1 milijona EUR prodaje (od tega znašajo prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje izdelkov in storitev 1 milijardo 222,0 milijonov EUR, prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje materiala 218,9 milijona EUR ter ostali prihodki iz prodaje 6,2 milijona EUR), kar je 56,9 milijona EUR oziroma 4 % več kot v letu 2019. Drugi poslovni prihodki so znašali 5,1 milijona EUR.
Poslovni odhodki skupine Krka, ki so znašali 1 milijardo 154,7 milijona EUR, so bili za 78,2 milijona EUR oziroma 6 % manjši kot v letu 2019. Poslovni odhodki družbe Krka so znašali 1 milijardo 113,4 milijona EUR in so bili 1 % manjši kot v letu 2019.
Največji delež v strukturi poslovnih odhodkov skupine Krka predstavljajo proizvajalni stroški prodanih proizvodov, ki so se glede na leto 2019 zmanjšali za 3 %. Njihov delež v prodaji je znašal 40,6 %, v letu 2019 pa 43,3 %. Stroški prodajanja so bili glede na leto 2019 za 17 % manjši, njihov delež v prodaji pa je znašal 19,0 %, kar je 4,5 odstotne točke manj kot v letu 2019. Stroški razvijanja so znašali 10,0 % prodaje (0,2 odstotne točke manj kot v letu 2019) in so bili glede na leto 2019 za 1 % večji. Stroški splošnih dejavnosti so znašali 5,6 % prodaje in so bili glede na leto 2019 za 3 % večji, njihov delež v prodaji pa je ostal na ravni iz leta 2019.
Med poslovnimi odhodki družbe Krka so proizvajalni stroški prodanih proizvodov znašali 624,1 milijona EUR, stroški prodajanja 263,2 milijona EUR, stroški razvijanja 150,7 milijona EUR, stroški splošnih dejavnosti pa 75,4 milijona EUR.
Največji delež v strukturi poslovnih odhodkov družbe Krka predstavljajo proizvajalni stroški prodanih proizvodov, ki so bili glede na leto 2019 za 4 % večji. Njihov delež v prodaji je znašal 43,1 % in je bil za 0,1 odstotne točke večji kot v letu 2019. Stroški prodajanja so bili za 15 % manjši kot v letu 2019, njihov delež v prodaji pa je znašal 18,2 %, kar je 4,0 odstotne točke manj kot v letu 2019. Stroški razvijanja so znašali 10,4 % prodaje (0,8 odstotne točke manj kot v letu 2019) in so bili glede na leto 2019 za 3 % manjši. Stroški splošnih dejavnosti so znašali 5,2 % prodaje in so bili glede na leto 2019 za 9 % večji, njihov delež v prodaji pa se je glede na leto 2019 povečal za 0,2 odstotne točke.
| Skupina Krka | Družba Krka | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 |
| Finančni prihodki | 23.259 | 24.987 | 5.935 | 24.041 | 65.679 | 31.786 | 34.410 |
Neto finančni izid skupine Krka je v letu 2020 znašal –51,8 milijona EUR, neto finančni izid družbe Krka pa –41,1 milijona EUR.
Skupina Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih. Rezultat valutnih tveganj v letu 2020 v skupini Krka je znašal –52,7 milijona EUR. Več o tveganju sprememb deviznih tečajev je na strani 58.
Med finančnimi prihodki družbe Krka predstavljajo prihodki od izvedenih finančnih instrumentov 20,3 milijona EUR, prihodki iz dividend in drugih deležev v dobičku 7,2 milijona EUR, prihodki od obresti 0,4 milijona EUR, drugi finančni prihodki pa 3,8 milijona EUR.
Dobiček iz poslovanja (EBIT) in dobiček v letu
Dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine Krka v višini 390,7 milijona EUR je bil za 116,5 milijona EUR oziroma za 43 % večji kot v letu 2019. Razlog je bila relativno večja rast prodaje glede na poslovne odhodke. Dobiček iz poslovanja skupine Krka, povečan za amortizacijo (EBITDA), v višini 502,4 milijona EUR se je povečal za 117,0 milijonov EUR oziroma za 30 %.
Dobiček iz poslovanja (EBIT) družbe Krka je znašal 338,9 milijona EUR, dobiček iz poslovanja družbe Krka, povečan za amortizacijo (EBITDA), pa 424,0 milijonov EUR.
Dobiček pred davkom skupine Krka se je v letu 2020 povečal za 54,6 milijona EUR oziroma za 19 % in je znašal 339,0 milijonov EUR. Efektivna davčna stopnja skupine Krka je bila 14,8-odstotna. Dobiček pred davkom družbe Krka je znašal 297,8 milijona EUR.
| v tisoč EUR | 2020 | Delež (v %) | 2019 | Delež (v %) | Indeks 2020/19 | 2020 | Delež (v %) | 2019 | Delež (v %) | Indeks 2020/19 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna sredstva | 990.998 | 44,3 | 1.041.833 | 47,7 | 95 | 1.032.949 | 46,8 | 1.069.616 | 50,2 | 97 |
| Nepremičnine, naprave in oprema | 807.824 |
| Neopredmetena sredstva | 107.371 | 4,8 | |
|---|---|---|---|
| 109.082 | 5,0 | ||
| 98 | 27.893 | 1,3 | |
| 28.410 | 1,3 | ||
| Finančne naložbe in dana posojila | 25.796 | 1,2 | |
| 20.589 | 0,9 | ||
| Ostalo | 50.007 | 2,2 | |
| 49.314 |
| 101 | 14.837 | 0,7 | 52.758 | 2,5 | 28 |
|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna sredstva | 1.244.544 | 55,7 | 1.142.785 | 52,3 | 109 |
| 1.175.430 | 53,2 | 1.060.344 | 49,8 | 111 | |
| Zaloge | 453.690 | 20,3 | 421.578 | 19,3 | 108 |
| 389.178 | 17,6 | 367.007 | 17,2 | 106 | |
| Terjatve do kupcev | 383.560 | 17,2 | 434.695 | 19,9 | 88 |
| 18,8 | 443.840 | 20,9 | 94 | Ostalo | 407.294 | 18,2 | 286.512 | 13,1 | 142 | 370.966 | 16,8 | 249.497 | 11,7 | 149 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2.235.542 | 100,0 |
|---|---|
| 2.184.618 | 100,0 |
| 2.208.379 | 100,0 |
| 2.129.960 | 100,0 |
Konec leta 2020 so sredstva skupine Krka znašala 2 milijardi 235,5 milijona EUR in so se glede na konec leta 2019 povečala za 50,9 milijona EUR oziroma za 2 %. Razmerje med nekratkoročnimi in kratkoročnimi sredstvi v strukturi sredstev se je v primerjavi s koncem leta 2019 spremenilo, saj se je delež nekratkoročnih sredstev zmanjšal za 3,4 odstotne točke in je znašal 44,3 %.
Nekratkoročna sredstva skupine Krka v skupni vrednosti 991,0 milijonov EUR so se glede na konec leta 2019 zmanjšala za 50,8 milijona EUR oziroma za 5 %. Najpomembnejšo postavko, vredno 807,8 milijona EUR oziroma 36 % vseh sredstev skupine Krka, predstavljajo nepremičnine, naprave in oprema (od tega je nepremičnin, naprav in opreme družbe Krka za 605,2 milijona EUR oziroma 75 % nepremičnin, naprav in opreme skupine Krka). Neopredmetena sredstva v vrednosti 107,4 milijona EUR imajo v celotnih sredstvih 5-odstotni delež (od tega je sredstev družbe Krka 27,9 milijona EUR, kar je 26 % neopredmetenih sredstev skupine Krka). Dana nekratkoročna posojila skupine Krka so znašala 15,4 milijona EUR oziroma 0,7 % vseh sredstev skupine Krka.
Kratkoročna sredstva skupine Krka so znašala 1 milijardo 244,5 milijona EUR in so se glede na konec leta 2019 povečala za 101,8 milijona EUR oziroma za 9 %. Terjatve do kupcev zunaj skupine Krka so znašale 383,6 milijona EUR, zaloge pa 453,7 milijona EUR. Terjatve do kupcev so se zmanjšale za 51,1 milijona EUR oziroma 12 %, zaloge pa so se zaradi zagotavljanja zadostnih količin velikega števila različnih izdelkov v skladu s potrebami več kot 70 trgov povečale za 32,1 milijona EUR oziroma za 8 %. Dana kratkoročna posojila skupine Krka so znašala 54,8 milijona EUR, kar je 2 % sredstev skupine Krka. Med njimi je za 53,0 milijonov EUR bančnih depozitov obvladujoče družbe, vezanih za več kot 90 dni. Denar in denarni ustrezniki so znašali 313,6 milijona EUR, kar je 94,9 milijona EUR oziroma 43 % več kot ob koncu leta 2019, in so predstavljali 14 % sredstev skupine Krka.
Nekratkoročna sredstva družbe Krka v skupni vrednosti 1 milijarda 32,9 milijona EUR so se glede na konec leta 2019 zmanjšala za 36,7 milijona EUR oziroma za 3 %. Najpomembnejšo postavko, vredno 605,2 milijona EUR oziroma 27 % vseh sredstev družbe Krka, predstavljajo nepremičnine, naprave in oprema. Naložbe v odvisne družbe so znašale 339,6 milijona EUR oziroma 15 % sredstev družbe Krka. Neopredmetena sredstva v vrednosti 27,9 milijona EUR imajo v celotnih sredstvih 1-odstotni delež. Dana nekratkoročna posojila družbe Krka so znašala 35,0 milijonov EUR oziroma 2 % vseh sredstev družbe Krka.
Kratkoročna sredstva družbe Krka so znašala 1 milijardo 175,4 milijona EUR in so se glede na konec leta 2019 povečala za 115,1 milijona EUR oziroma za 11 %. Terjatve do kupcev so znašale 415,3 milijona EUR oziroma 19 % sredstev družbe Krka (od tega je 174,5 milijona EUR terjatev do kupcev zunaj skupine Krka), zaloge pa 389,2 milijona EUR, kar je 18 % sredstev družbe Krka. Terjatve do kupcev so se zmanjšale za 6 %, zaloge pa so se povečale za 6 %. Dana kratkoročna posojila družbe Krka so znašala 57,8 milijona EUR oziroma 3 % sredstev družbe Krka. Denar in denarni ustrezniki so znašali 296,4 milijona EUR, kar je 101,2 milijona EUR oziroma 52 % več kot ob koncu leta 2019, in so predstavljali 13 % vseh sredstev družbe Krka.
| v tisoč EUR | 2020 | Delež (v %) | 2019 | Delež (v %) | Indeks 2020/19 | 2020 | Delež (v %) | 2019 | Delež (v %) | Indeks |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1.751.812 | 78,4 | 1.667.516 | 76,3 | 105 |
|---|---|---|---|---|
| 1.791.850 | 81,1 | 1.664.178 | 78,1 | 108 |
| 172.796 | 7,7 | 160.905 | 7,4 | 107 |
|---|---|---|---|---|
| 136.380 | 6,2 | 119.789 | 5,6 | 114 |
| 310.934 | 13,9 | 356.197 | 16,3 | 87 |
|---|---|---|---|---|
| 280.149 | 12,7 | 345.993 | 16,3 | 81 |
100,0
100,0
100,0
100,0
Kapital skupine Krka je bil 31. 12. 2020 glede na konec leta 2019 večji za 84,3 milijona EUR oziroma za 5 %. Na njegovo povečanje so vplivali čisti dobiček skupine Krka v višini 288,9 milijona EUR in vplačila neobvladujočega deleža v višini 7,5 milijona EUR. Na zmanjšanje kapitala so vplivali drugi vseobsegajoči donosi po davku v skupni višini 53,4 milijona EUR, izplačilo dividend v višini 133,3 milijona EUR in nakup lastnih delnic v višini 25,5 milijona EUR.
Rezervacije skupine Krka so znašale 134,7 milijona EUR (od tega obveznosti za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke 129,5 milijona EUR, rezervacije za tožbe 2,2 milijona EUR in ostale rezervacije 3,0 milijone EUR). Glede na konec leta 2019 so bile večje za 14,3 milijona EUR oziroma 12 %, predvsem zaradi povečanja rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke za 13,6 milijona EUR. Ostale rezervacije so se povečale za 0,6 milijona EUR.
Med kratkoročnimi obveznostmi skupine Krka so se poslovne obveznosti zmanjšale za 21,4 milijona EUR (od tega obveznosti do dobaviteljev v tujini za 14,1 milijona EUR in obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji za 7,3 milijona EUR). Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci so se zmanjšale za 17,0 milijonov EUR (od tega bonusi in količinski popusti za 15,3 milijona EUR, pravica do povračila za 0,1 milijona EUR, obveznosti iz predujmov pa za 1,6 milijona EUR), druge kratkoročne obveznosti pa so se zmanjšale za 3,6 milijona EUR (obveznosti do zaposlenih so se povečale za 2,5 milijona EUR, druge obveznosti pa so se zmanjšale za 6,1 milijona EUR).
Kapital družbe Krka je bil 31. 12. 2020 glede na konec leta 2019 večji za 127,7 milijona EUR oziroma za 8 %. Na njegovo povečanje je vplival čisti dobiček družbe Krka v višini 258,5 milijona EUR, drugi vseobsegajoči dohodki po davku v skupni višini 26,2 milijona EUR in vnos čistega dobička zaradi pripojitve družbe v višini 1,8 milijona EUR, na zmanjšanje pa izplačilo dividend v višini 133,3 milijona EUR in nakup lastnih delnic v višini 25,5 milijona EUR.
Rezervacije družbe Krka so znašale 119,8 milijona EUR (od tega obveznosti za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke 117,7 milijona EUR in rezervacije za tožbe 2,1 milijona EUR). Zaradi neto povečanja rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke za 14,2 milijona EUR so bile rezervacije glede na konec leta 2019 večje za 13 %.
Med kratkoročnimi obveznostmi družbe Krka so se poslovne obveznosti zmanjšale za 39,1 milijona EUR. Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci so se povečale za 2,0 milijona EUR, druge kratkoročne obveznosti pa za 1,3 milijona EUR. Družba Krka je imela konec leta 2020 46,3 milijona EUR kratkoročnih posojil, prejetih od odvisnih družb.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 360.759 | 349.523 | 352.510 | 276.996 | |
| Čisti denarni tok iz naložbenja | –109.594 | –124.807 | –87.552 | –88.540 | |
| Čisti denarni tok iz financiranja | –154.609 | –124.274 | –162.301 | –92.262 | |
| Čista sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 96.556 | 100.442 | 102.657 | 96.194 |
Skupina Krka je ustvarila za 424,7 milijona EUR dobička iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev. Med spremembami kratkoročnih sredstev so na denarni tok pozitivno vplivale spremembe stanja poslovnih terjatev in rezervacij, negativno pa spremembe stanja poslovnih obveznosti, zalog, odloženih prihodkov in drugih kratkoročnih obveznosti.
Na negativni denarni tok iz naložbenja v višini 109,6 milijona EUR so vplivali predvsem nakup nepremičnin, naprav in opreme, neto izdatki iz naslova kratkoročnih finančnih naložb in posojil, izdatki iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, pridobitev neopredmetenih sredstev in dana nekratkoročna posojila. Na negativni denarni tok iz financiranja v višini 154,6 milijona EUR pa so najbolj vplivala izplačila dividend in drugih deležev v dobičku v višini 133,3 milijona EUR ter nakup lastnih delnic v višini 25,5 milijona EUR.
| Skupina Krka | Družba Krka | |
|---|---|---|
| v tisoč EUR | ||
| 2020 | 2020 | |
| Prihodki od prodaje | 1.534.941 | 1.447.112 |
| 2019 | 1.493.409 | 1.390.248 |
| 2018 | 1.331.858 | 1.231.784 |
| 2017 | 1.266.392 | 1.197.756 |
| 2016 | 1.174.424 | 1.071.709 |
| EBIT¹ | 390.744 | |
| 274.195 | ||
| 232.686 | ||
| 198.741 | ||
| 122.435 |
| Metric | Value | Share in Sales | |
|---|---|---|---|
| 338.882 | – delež | 25,5 % | |
| 263.852 | – delež | 18,4 % | |
| 199.305 | – delež | 17,5 % | |
| 196.953 | – delež | 15,7 % | |
| 98.920 | – delež | 10,4 % | |
| EBITDA² | 502.432 | – delež | 32,7 % |
| 385.437 | – delež | 25,8 % | |
| 343.280 | – delež | 25,8 % | |
| 306.638 | – delež | 24,2 % | |
| 228.238 | – delež | 19,4 % | |
| 424.028 | – delež | 29,3 % | |
| 345.929 | – delež | ||
| 282.493 | – delež | ||
| 278.627 | – delež | ||
| 180.685 | – delež |
| 288.949 | 244.272 | 174.008 | 152.576 | 108.456 |
|---|---|---|---|---|
| 258.474 | 249.411 | 163.329 | 153.730 | 102.872 |
| 18,8 % | 16,4 % | 13,1 % | 12,0 % | 9,2 % |
|---|---|---|---|---|
| 17,9 % | 17,9 % | 13,3 % | 12,8 % | 9,6 % |
| 2.235.542 | 2.184.618 | 1.985.069 | 1.919.131 | 1.911.518 |
|---|---|---|---|---|
| 2.208.379 | 2.129.960 |
| 1.916.065 | 1.837.482 | 1.837.703 |
|---|---|---|
| ROA³ | 13,1 % | 11,7 % |
| 8,9 % | 8,0 % | 5,8 % |
| 11,9 % | 12,3 % | 8,7 % |
| 8,4 % | 5,7 % |
| Kapital | 1.751.812 | 1.667.516 | 1.540.270 |
|---|---|---|---|
| 1.487.699 | 1.444.444 | 1.791.850 | |
| 1.664.178 | 1.552.300 | 1.493.325 | 1.440.448 |
| ROE⁴ | 16,9 % | 15,2 % |
|---|---|---|
| 11,5 % | 10,4 % | 7,6 % |
| 15,0 % | 15,5 % | 10,7 % |
| 10,5 % |
| 1 | razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja |
|---|---|
| 2 | razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja, povečana za amortizacijo |
| 3 | čisti dobiček/povprečno stanje sredstev v letu |
| 4 | čisti dobiček/povprečno stanje lastniškega kapitala v letu |
Skupina Krka je v letu 2020 ustvarila 1 milijardo 534,9 milijona EUR prodaje, kar je 3 % več kot v letu 2019. Od tega znašajo prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje izdelkov in storitev 1 milijardo 530 milijonov EUR, razliko pa predstavljajo ostali prihodki iz pogodb s kupci iz naslova prodaje materiala ter ostali prihodki iz prodaje. Prodaja na trgih zunaj Slovenije je znašala 1 milijardo 444,8 milijona EUR in predstavlja 94 % prodaje skupine Krka. Količinsko smo prodali 7 % več izdelkov.
Največjo prodajo v višini 517,2 milijona EUR oziroma 33,8 % celotne prodaje skupine Krka je ustvarila regija Vzhodna Evropa. Sledila ji je regija Srednja Evropa s 341,5 milijona EUR in deležem v višini 22,3 %. Tretje območje po doseženi prodaji je bila regija Zahodna Evropa s 341,1 milijona EUR oziroma 22,3 %. V regiji Jugovzhodna Evropa smo prodali za 199,4 milijona EUR (13-odstotni delež), v regiji Čezmorska tržišča pa za 45,7 milijona EUR (3-odstotni delež). Na domačem trgu smo prodali za 85,1 milijona EUR, kar je 5,6 % celotne prodaje skupine Krka.
| Prodaja skupine Krka in družbe Krka po regijah | Skupina Krka | Družba Krka | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | Indeks 2020/19 | 2020 | 2019 | Indeks 2020/19 | ||
| Slovenija |
| 45.664 | 48.558 | 94 | 40.812 | 43.752 | 93 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 1.529.959 | 1.489.080 | 103 | 1.222.011 | 1.195.677 | 102 | 77 |
| Regija | 2020 | 2019 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje | 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje | |
| Slovenija | 23.325 | 15.022 | 26.207 | 20.584 | 22.006 | 22.994 | 24.914 | 22.461 |
| Jugovzhodna Evropa | 63.794 | 39.740 | 48.279 | 47.593 | 50.409 | 48.300 | 46.849 | 45.762 |
| Vzhodna Evropa |
| Region | Value |
|---|---|
| Srednja Evropa | 153.082 |
| 118.606 | |
| 105.495 | |
| 140.048 | |
| 122.091 | |
| 129.434 | |
| 88.151 | |
| 141.479 | |
| Zahodna Evropa | 113.706 |
| 68.969 | |
| 79.328 | |
| 79.460 | |
| 85.862 | |
| 83.246 | |
| 82.880 | |
| 87.586 | |
| Čezmorska tržišča | 94.312 |
| 87.260 | |
| 81.458 | |
| 78.027 | |
| 84.285 | |
| 86.158 | |
| 72.648 | |
| 93.007 | |
| 13.510 | |
| 10.521 | |
| 13.951 | |
| 7.682 | |
| 12.635 | |
| 11.916 | |
| 12.792 | |
| 11.215 |
| Skupaj | 461.729 |
|---|---|
| 340.118 | |
| 354.718 | |
| 373.394 | |
| 377.288 | |
| 382.048 | |
| 328.234 | |
| 401.510 |
Prihodki od prodaje od leta 2017 naprej so prikazani v skladu z MSRP 15.
Na domačem trgu, ki je eden od Krkinih ključnih trgov, smo v letu 2020 prodali za 85,1 milijona EUR izdelkov in storitev. Vrednost prodaje izdelkov je znašala 55,4 milijona EUR, kar predstavlja 5-odstotno vrednostno rast. Največji, 74-odstotni delež so prispevala zdravila na recept. Delež izdelkov brez recepta je znašal 20 %, preostalih 6 % pa so prispevali izdelki za veterinarsko uporabo. Z doseženim 7,8-odstotnim tržnim deležem je Krka vrednostno ohranila vodilno mesto med ponudniki zdravil na slovenskem trgu. Prodaja zdraviliško-turističnih storitev je znašala 29,8 milijona EUR in je bila manjša kot v letu prej, zato se je zmanjšala tudi skupna prodaja na domačem trgu.
K prodaji zdravil na recept so največ prispevala zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja, bolezni osrednjega živčevja, bolečine ter zdravila za zdravljenje bolezni prebavil. V vseh ključnih terapevtskih skupinah zdravil na recept smo tržne deleže povečali.
Med zdravili za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja so bile naše najbolj prepoznavne blagovne znamke Kventiax (kvetiapin), Parnido (paliperidon), Dulsevia (duloksetin) in Memaxa (memantin). Med zdravili za zdravljenje bolečine so bili v ospredju Pregabalin Krka (pregabalin), Nalgesin forte (naproksen), Doreta (tramadol, paracetamol) in Roticox (etorikoksib). V skupini zdravil za zdravljenje bolezni prebavil izpostavljamo Nolpazo (pantoprazol) in Emozul (esomeprazol). Ponudbo uroloških izdelkov smo povečali z zdravilom Dutamyz (dutasterid, tamsulozin), ponudbo onkoloških izdelkov pa z zdraviloma Dasatinib Krka (dasatinib) in Erlotinib Krka (erlotinib).
V skupini izdelkov brez recepta ostaja vodilni Nalgesin S (naproksen), sledijo mu Magnezij Krka in novolansirano zdravilo VITAMIN D3 Krka (holekalciferol). Med veterinarskimi izdelki smo prodali največ razkužila Ecocid S, sledila sta Fypryst Combo (fipronil, S-metopren) in vitaminsko-mineralni izdelek Grovit.
S 7,8-odstotnim tržnim deležem ohranjamo vodilno mesto med ponudniki zdravil. Vsako četrto prodano zdravilo na recept je Krkino.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z alprazolamom, atorvastatinom, ciprofloksacinom, deksametazonom, doksazosinom, enalaprilom, esomeprazolom, gliklazidom, indapamidom, karvedilolom, kvetiapinom, losartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, z memantinom, naproksenom, omeprazolom, pantoprazolom, perindoprilom, vključno s kombinacijami z amlodipinom in indapamidom, z ramiprilom, rosuvastatinom, sertralinom, simvastatinom, tramadolom v kombinaciji s paracetamolom in z valsartanom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z duloksetinom, etorikoksibom, imatinibom, s perindoprilom v kombinaciji z amlodipinom in indapamidom, s pregabalinom in z valsartanom v kombinaciji s hidroklorotiazidom.
Pri izdelkih brez recepta smo vodilni ponudnik pripravkov z učinkom na žrelo, nesteroidnih antirevmatikov, vitaminov skupine B, zaviralcev protonske črpalke in pripravkov z magnezijem.
Med najbolj prodajanimi zdravili so Nalgesin (naproksen), Nolpaza (pantoprazol), Sorvasta (rosuvastatin), Prenewel (perindopril in indapamid), Prenessa (perindopril) ter Doreta (paracetamol in tramadol).
Kar 86 % regijske prodaje smo ustvarili z zdravili na recept, s slabimi 10 % pa so sledili izdelki brez recepta. Veterinarski izdelki so predstavljali nekaj manj kot 4 % skupne prodaje regije. V skupini zdravil na recept smo glede na leto 2019 dosegli 5-odstotno rast, pri veterinarskih izdelkih pa 10-odstotno. Prodaja izdelkov brez recepta je bila na ravni prodaje v letu 2019.
V Romuniji, Krkinem ključnem in največjem regijskem trgu, je bila prodaja v vrednosti 58,1 milijona EUR 3 % večja kot v letu 2019. Z 1,8-odstotnim tržnim deležem smo bili peti med tujimi ponudniki generičnih zdravil na tem trgu. Prodajno so bila v ospredju zdravila na recept, s katerimi smo dosegli več kot 7-odstotni količinski tržni delež. Prodajno najpomembnejša zdravila so bila Atoris (atorvastatin), Co-Prenessa (perindopril, indapamid), Doreta (tramadol, paracetamol), Roswera (rosuvastatin), Nolpaza (pantoprazol) in Oprymea (pramipeksol).
Z 1,8-odstotnim tržnim deležem smo peti med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil s ciprofloksacinom, duloksetinom, enalaprilom, lansoprazolom, losartanom, mirtazapinom, naproksenom, norfloksacinom, perindoprilom v kombinaciji z amlodipinom, pramipeksolom, ropinirolom, sulfasalazinom, telmisartanom in tramadolom, vključno s kombinacijo s paracetamolom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z aripiprazolom, esomeprazolom, ivabradinom, izvlečkom ginka, kandesartanom in pantoprazolom, kombinacijo perindoprila in indapamida ter kombinacijo perindoprila, indapamida in amlodipina.
S 3,5-odstotnim tržnim deležem smo tretji med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
skupini anksiolitikov z več kot 15-odstotnim tržnim deležem, skupini zaviralcev angiotenzinske konvertaze v kombinaciji z zaviralci kalcijevih kanalčkov z okoli 15-odstotnim tržnim deležem, skupini antagonistov angiotenzina II v kombinaciji z zaviralci kalcijevih kanalčkov z več kot 10-odstotnim tržnim deležem.
Smo vodilni ponudnik zdravil z alprazolamom, atorvastatinom, butamiratom, ciprofloksacinom, deksametazonom, escitalopramom, esomeprazolom, klaritromicinom, lanzoprazolom, loperamidom, norfloksacinom, perindoprilom, vključno s kombinacijo z indapamidom, rosuvastatinom, telmisartanom ter valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z desloratadinom, duloksetinom, gliklazidom, perindoprilom v kombinaciji z amlodipinom, perindoprilom v kombinaciji z amlodipinom in indapamidom ter s simvastatinom.
Srbija se je s prodajo v vrednosti 27,8 milijona EUR in 7-odstotno rastjo uvrstila na tretje mesto med regijskimi trgi. K nadaljevanju hitre rasti tržnega deleža je ključno prispevala uspešna prodaja zdravil na recept. Njihov delež je ob skoraj 8-odstotni vrednostni rasti dosegel 86 %, ključni izdelki pa so bili Nolpaza (pantoprazol), Roxera (rosuvastatin), Co‐Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid), Atoris (atorvastatin), Co-Prenessa (perindopril, indapamid) in Ampril (ramipril).
V Bolgariji smo že sedmo leto zapored beležili rast prodaje, ki je bila rezultat uspešnega širjenja ponudbe zdravil na več terapevtskih področjih in hitrega prilagajanja razmeram na trgu. K rasti prodaje, ki je znašala 7 %, in skupni prodaji v vrednosti 23,6 milijona EUR so največ prispevala zdravila na recept, med njimi Co-Valsacor (valsartan, hidroklorotiazid), Valsacor (valsartan), Roswera (rosuvastatin), Dexamethason Krka (deksametazon), Co-Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid), Nolpaza (pantoprazol) in Wamlox (valsartan, amlodipin). Prodaja izdelkov brez recepta je zaostala za prodajo v letu 2019, prodaja veterinarskih izdelkov pa je ostala na ravni preteklega leta.
V Severni Makedoniji prodaja raste že šestnajsto leto zapored. Njena vrednost je dosegla 22,2 milijona EUR, kar je 8 % več kot v letu 2019. Krka ostaja vodilni tuji ponudnik generičnih zdravil na tem trgu. Ključna je bila prodaja zdravil na recept, med njimi Roswere (rosuvastatin), Nolpaze (pantoprazol), Enapa (enalapril), Tanyza (tamsulozin), Loriste (losartan) in Atorisa (atorvastatin). Med izdelki brez recepta so bili prodajno najpomembnejši Bilobil (izvleček ginka), Daleron (paracetamol), Septanazal (ksilometazolin, dekspantenol), Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) in izdelki blagovne znamke Herbion. Med izdelki, ki smo jih na severnomakedonskem trgu začeli tržiti v letu 2020, izpostavljamo Etoxib (etorikoksib), Aplerio (eplerenon), Valtricom (amlodipin, valsartan, hidroklorotiazid), Wamlox (amlodipin, valsartan) iz skupine zdravil na recept ter VITAMIN D3 Krka (holekalciferol) in Herbion bršljan pastile med izdelki brez recepta.
V Bosni in Hercegovini smo beležili 3-odstotno rast in prvič dosegli 20 milijonov EUR prodaje ter ohranili vodilno mesto med tujimi generičnimi ponudniki zdravil na trgu. K skupni prodaji so največ prispevala zdravila na recept. Najbolje prodajana so bila Enap H/HL (enalapril, hidroklorotiazid), Roswera (rosuvastatin), Lexaurin (bromazepam), Enap (enalapril), Atoris (atorvastatin), Nolpaza (pantoprazol), Naklofen (diklofenak) in Valsacombi (valsartan, hidroklorotiazid). Med izdelki brez recepta, ki smo jih prodali nekoliko manj kot v letu 2019, so bili v ospredju Nalgesin (naproksen), izdelki blagovne znamke Septolete, Bilobil (izvleček ginka) in B-complex. Ključni veterinarski izdelki, s katerimi smo dosegli rast prodaje, so bili Fypryst (fipronil), Calfoset in Rycarfa (karprofen).
Na Kosovu smo beležili 9-odstotno prodajno rast, kar nas še naprej uvršča med vodilne ponudnike zdravil na tem trgu. Vrednost prodaje je znašala 7,1 milijona EUR. V Albaniji je prodaja dosegla skoraj 3,4 milijona EUR in se glede na leto 2019 povečala za 14 %. Glavnino prodaje smo pričakovano dosegli z zdravili na recept. V Črni gori smo zabeležili 9‐odstotno rast in dosegli prodajo v višini 1,9 milijona EUR. V Grčiji smo decembra 2020 začeli lastno promocijo izdelkov ter lansirali Esolib (esomeprazol) in Zoletad (lansoprazol).
Regija Vzhodna Evropa je v letu 2020 ostala Krkina vodilna prodajna regija, saj je s 517,2 milijona EUR za 7 % presegla prodajo v letu 2019. K temu je največ prispevalo uspešno poslovanje na obeh ključnih trgih. Rast smo beležili tudi na vseh ostalih trgih v regiji razen v Mongoliji.
Ruska federacija ohranja vlogo Krkinega vodilnega regijskega in največjega posamičnega trga. Vrednost prodaje je znašala 326,9 milijona EUR, kar je ob 5-odstotni rasti 16,4 milijona EUR več kot v letu 2019. Rast, izražena v rubljih, je znašala 17 %. V lekarniškem segmentu je Krka vodilni ponudnik izdelkov na recept.
V vodilni skupini zdravil na recept, ki je prispevala 85 % prodaje, smo glede na leto 2019 dosegli 9-odstotno rast. Najbolje prodajana so bila zdravila blagovnih znamk Lorista (losartan), Valsacor (valsartan), Lorista H/HD (losartan, hidroklorotiazid), Atoris (atorvastatin), Nolpaza (pantoprazol), Vamloset (valsartan, amlodipin), Co-Perineva (perindopril, indapamid), Valsacor H/HD (valsartan, hidroklorotiazid), Roxera (rosuvastatin) in Perineva (perindopril). Tržiti smo začeli nove izdelke Telmista AM (telmisartan, amlodipin) in Roxatenz (rosuvastatin, perindopril, indapamid). Krka je vodilni ponudnik zdravil na recept za zdravljenje bolezni srca in žilja v Ruski federaciji.
V programu veterinarskih izdelkov smo dosegli 5-odstotno rast in prodajo v vrednosti 17,8 milijona EUR. Vodilni izdelki so bili Trisulfon (sulfamonometoksin, trimetoprim), Floron (florfenikol) in Milprazon (milbemicin, prazikvantel).
Uspešno povečujemo delež izdelkov, proizvedenih v Ruski federaciji. Več kot 80 % vseh potreb po Krkinih izdelkih pokrijemo s proizvodnjo v tovarni Krka-Rus.
Z 1,9-odstotnim tržnim deležem smo tretji med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo vodilni ponudnik zdravil na recept za bolezni srca in žilja.
Smo vodilni v segmentu lekarniške prodaje izdelkov na recept.
Smo vodilni ponudniki zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z atorvastatinom, enalaprilom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, losartanom, naproksenom, norfloksacinom, olanzapinom, orlistatom, pantoprazolom in valsartanom, vključno s kombinacijama z amlodipinom in s hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z esomeprazolom, ivabradinom, klopidogrelom, perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom, ter rosuvastatinom, risperidonom in telmisartanom.
V Ukrajini, ki jo prištevamo h Krkinim ključnim trgom in kjer je farmacevtska prodaja v minulih letih stagnirala, smo tudi v letu 2020 beležili rast. S prodajo v vrednosti 86 milijonov EUR smo zabeležili 8-odstotno rast in se z 2,6-odstotnim tržnim deležem uvrstili na drugo mesto med tujimi ponudniki generičnih zdravil. Rast v višini 12 % je bila najhitrejša v vodilni skupini zdravil na recept, med katerimi izpostavljamo Dexamethason (deksametazon), Co-Prenesso (perindopril, indapamid), Nolpazo (pantoprazol), Co-Amlesso (perindopril, amlodipin, indapamid) ter Valsacor (valsartan). V skupini izdelkov brez recepta smo prodali največ izdelkov blagovne znamke Herbion, Nalgesina (naproksen) in izdelkov blagovne znamke Septolete, a zabeležili 14-odstotni padec. Prodaja veterinarskih izdelkov je bila 17 % večja kot v letu 2019.
V letu 2020 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z atorvastatinom, deksametazonom, enalaprilom v kombinaciji s hidroklorotiazidom, z izvlečkom ginka, karvedilolom, klaritromicinom, naproksenom, pantoprazolom, rosuvastatinom, simvastatinom in valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z betametazonom in perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom.
V Belorusiji je prodaja dosegla 17,6 milijona EUR, kar je 24 % več kot v letu 2019. Krkin tržni delež smo povečali z nadpovprečno dinamiko rasti, tako vrednostno kot količinsko, in se umestili na drugo mesto med tujimi ponudniki generičnih zdravil. V ključni skupini zdravil na recept smo dosegli 28-odstotno rast, glavnino prodaje pa so prispevale Co‐Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid), Nolpaza (pantoprazol) in Lorista H/HD (losartan, hidroklorotiazid). Najbolje prodajani izdelki brez recepta so bili izdelki blagovnih znamk Septolete in Herbion. Veterinarskih izdelkov smo prodali za 0,7 milijona EUR. V skupini zdravil na recept smo začeli tržiti Co-Valodip (valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid) in Mirzaten (mirtazapin). Med novostmi pri izdelkih brez recepta izpostavljamo dodaten okus pastil blagovne znamke Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid).
V Mongoliji s prodajo v vrednosti 8,5 milijona EUR zaostajamo za prodajo v letu 2019, a ohranjamo položaj vodilnega tujega ponudnika zdravil. Pri zdravilih na recept je bila prodaja skoraj na enaki ravni kot v letu 2019, pri izdelkih brez recepta pa smo beležili 25-odstotno zmanjšanje, ki je bilo posledica manjše prodaje vitaminskih izdelkov v spomladanskem času. Velik del prodaje smo dosegli z novejšimi izdelki Nolpazo (pantoprazol), Loristo (losartan), Amlesso (perindopril, amlodipin) in Vamlosetom (valsartan, amlodipin). Tržiti smo začeli izdelke Dilaxa (celekoksib), Co-Amlessa (perindopril, amplodipin, indapamid), Lortenza (losartan, amlodipin) in Telmista (telmisartan). Pri izdelkih brez recepta smo dobre prodajne rezultate dosegli predvsem z izdelkoma Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) in Nalgesin (naproksen).
V Azerbajdžanu smo prodali za 5,8 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 11-odstotno rast glede na leto 2019 in nas s 3‐odstotnim tržnim deležem uvršča med vodilne proizvajalce generičnih zdravil na tem trgu. Vrednostna rast v vodilni skupini zdravil na recept je dosegla 18 %. Prodaja izdelkov brez recepta je zaostala za prodajo v letu 2019.
V Armeniji smo s prodajo v vrednosti 4,5 milijona EUR dosegli 20-odstotno rast glede na leto 2019. Tržni delež smo povečali na 3,7 % in zasedli drugo mesto med generičnimi ponudniki zdravil. Glavnino prodaje, 89 %, smo ustvarili z zdravili na recept, predvsem s Co-Amlesso (perindopril, amlodipin, indapamid), Atorisom (atorvastatin) in Kaptoprilom (kaptopril). Pri prodaji izdelkov brez recepta smo zabeležili 2-odstotno rast. Najbolje prodajani so bili izdelki blagovnih znamk Septolete in Nalgesin (naproksen).
V Kazahstanu, Moldaviji in Kirgizistanu smo prodali za 31 milijonov EUR izdelkov, kar je 11 % več kot leto prej. Rast smo dosegli na vseh trgih tega območja.
V Kazahstanu smo prodali za 15,4 milijona EUR izdelkov, kar je 8 % več kot v letu 2019. Največ, 71 % celotne prodaje oz. 10,9 milijona EUR, smo dosegli z zdravili na recept, zlasti z Atorisom (atorvastatin), Enapom (enalapril), Nolpazo (pantoprazol), Valodipom (valsartan, amlodipin) in Valsacorjem (valsartan). V skupini zdravil na recept smo lansirali Telmisto (telmisartan). Prodaja izdelkov brez recepta je dosegla 4 milijone EUR. Najbolje so se prodajali izdelki blagovnih znamk Herbion, Duovit in Pikovit. Prodaja veterinarskih izdelkov je znašala 0,6 milijona EUR in beležila 58-odstotno rast.
V Moldaviji smo prodali za 10,6 milijona EUR izdelkov, kar je 8 % več kot v letu 2019. S 5,5-odstotnim tržnim deležem smo na tretjem mestu med vsemi ponudniki zdravil na trgu. 77 % celotne prodaje smo ustvarili z zdravili na recept, kar je 18-odstotna rast. Vodilni izdelki so bili Lorista (losartan), Ampril (ramipril) in Rawel (indapamid). Tržiti smo začeli Valodip (amlodipin, valsartan). Prodaja izdelkov brez recepta je dosegla 2,2 milijona EUR. Najbolje prodajani izdelki so bili Septanazal (ksilometazolin, dekspantenol), Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid) in Nalgesin (naproksen). Veterinarskih izdelkov smo prodali za 0,2 milijona EUR.
V državah območja U, med katere spadajo Uzbekistan, Gruzija, Tadžikistan in Turkmenistan, smo prodali za 36,9 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 21-odstotno rast glede na leto 2019. Rast smo dosegli na vseh trgih tega območja.
V Uzbekistanu smo prodali za 26,5 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 18-odstotno rast glede na leto 2019. Ta rezultat nas uvršča med najpomembnejše ponudnike zdravil na uzbekistanskem trgu, predvsem zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja. V vodilni skupini zdravil na recept smo prodali največ Amlesse (perindopril, amlodipin), Loriste (losartan), Lortenze (losartan, amlodipin) ter Valodipa (valsartan, amlodipin). Med izdelki brez recepta sta bili ključni blagovni znamki Septolete in Pikovit. Uspešno smo začeli tržiti Herbion bršljan pastile.
V Gruziji smo prodali za 6,1 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 42-odstotno rast glede na leto 2019. S 3,9-odstotnim tržnim deležem se uvrščamo na peto mesto med vsemi ponudniki zdravil na tem trgu. Prodajno najpomembnejša so bila zdravila na recept, zlasti Lorista H/HD (losartan, hidroklorotiazid), Enap H/HL (enalapril, hidroklorotiazid) in Co-Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid). Med izdelki brez recepta so bili ključni Nalgesin (naproksen) in Panzynorm ter izdelki blagovnih znamk Herbion.
V Tadžikistanu smo dosegli prodajo v višini 2,4 milijona EUR, kar predstavlja 26-odstotno rast glede na leto 2019. Zdravilo brez recepta Pikovit je še vedno Krkin najbolje prodajani izdelek na trgu. Od novejših izdelkov so k rasti prodaje največ prispevali Nolpaza (pantoprazol), Lorista (losartan), Co-Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid) ter Roxera (rosuvastatin).
V Turkmenistanu smo prodali za 1,8 milijona EUR izdelkov in glede na leto 2019 dosegli 7-odstotno rast. V vodilni skupini zdravil na recept sta se najbolje prodajali Nolpaza (pantoprazol) in Amlessa (perindopril, amlodipin), v skupini izdelkov brez recepta pa Pikovit in izdelki blagovne znamke Herbion.
V regiji Srednja Evropa smo prodali za 341,5 milijona EUR izdelkov, kar je 1-odstotna rast glede na leto 2019. Prodajno rast smo dosegli na Poljskem, v Latviji in Estoniji. Vrednostno je bila rast največja na Poljskem, relativno pa v Latviji.
Na Poljskem, največjem regijskem trgu in Krkinem ključnem trgu, smo prodali za 163 milijonov EUR izdelkov, kar je 2 % več kot v letu 2019. Med tujimi ponudniki generičnih zdravil smo se uvrstili na tretje mesto. Prodajno so bila v ospredju zdravila na recept, predvsem tista z reimbursne liste. Pomemben delež so prispevala novejša zdravila, ki smo jih začeli tržiti v preteklih letih.
Največ pozornosti smo namenili skupini zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja. Prodajo sartanov smo kljub izrednim pritiskom na trgu ohranili na ravni iz leta 2019 in ostali vodilni ponudnik v omenjeni skupini. Med novimi zdravili, ki smo jih dali na trg v zadnjih letih, izpostavljamo Valtricom (valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid), s katerim smo se konec leta 2020 kot prvi generik uvrstili na reimburso listo. Z zdravili za zniževanje ravni holesterola, predvsem z Atorisom (atorvastatin) in Roswero (rosuvastatin), smo kljub zaostreni konkurenci in cenovnim pritiskom dosegli 3-odstotno količinsko rast. Z izdelkom Doreta (paracetamol + tramadol) smo s preko 55 odstotnim tržnim deležem vodilni ponudnik zdravil za lajšanje bolečine s kombinacijo učinkovine tramadola s paracetamolom.
Z 2,5-odstotnim tržnim deležem smo tretji med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z atorvastatinom, celekoksibom, duloksetinom, esomeprazolom, etorikoksibom, kandesartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, z lansoprazolom, losartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, z norfloksacinom, rabeprazolom, ropinirolom, rosuvastatinom, sulfasalazinom, s tramadolom v kombinaciji s paracetamolom, telmisartanom v kombinaciji z amlodipinom in z valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z gliklazidom, ivabradinom ter perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom.
Madžarska, prav tako ključni trg, se je s prodajo v vrednosti 49,7 milijona EUR, ki je bila 4 % manjša od prodaje v preteklem letu, uvrstila na drugo mesto med regijskimi trgi in z 1,9-odstotnim tržnim deležem na drugo mesto med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil na madžarskem trgu. Glavnino prodaje so prispevala zdravila na recept, med katerimi izpostavljamo Co-Prenesso (perindopril, indapamid), Roxero (rosuvastatin), Valsacor (valsartan), Co-Valsacor (valsartan, hidroklorotiazid) in Atoris (atorvastatin). Prodaja v skupini izdelkov brez recepta je znašala 2,6 milijona EUR, kar predstavlja 73 % prodaje v letu 2019. Najpomembnejši izdelki so bili Bilobil (izvleček ginka), Venter (sukralfat) ter Flebaven (diosmin). V skupini veterinarskih izdelkov smo beležili 46-odstotno rast. Najbolje prodajana sta bila Fypryst (fipronil) in Milprazon (milbemicin, prazikvantel).
Z 1,9-odstotnim tržnim deležem smo drugi med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
skupini antiparkinsonikov z okoli 20-odstotnim tržnim deležem,
skupini zaviralcev angiotenzinske konvertaze v kombinaciji z diuretiki z okoli 20-odstotnim tržnim deležem,
skupini statinov z okoli 20-odstotnim tržnim deležem,
skupini zaviralcev protonske črpalke z okoli 15-odstotnim tržnim deležem,
skupini sulfonamidnih antidiabetikov z več kot 10-odstotnim tržnim deležem,
skupini makrolidnih in piranozidnih antibiotikov z več kot 10-odstotnim tržnim deležem,
skupini možganskih in perifernih vazoterapevtikov z okoli 10-odstotnim tržnim deležem.
Smo vodilni ponudnik zdravil z amlodipinom v kombinacij s telmisartanom, indapamidom, izvlečkom ginka, klaritromicinom, klopidogrelom, mirtazapinom, pramipeksolom, razagilinom in valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z aripiprazolom in gliklazidom.
Prodaja izdelkov brez recepta je beležila 26-odstoten vrednostni padec. Najbolj prodajani izdelki so bili poleg Nalgesina S (naproksen) izdelki blagovne znamke Septolete. Prodaja veterinarskih izdelkov se je povečala za 20 %. Naša ključna izdelka v tej skupini sta bila Fypryst (fipronil) in Dehinel.
Z 1,5-odstotnim tržnim deležem smo četrti med tujimi ponudniki generičnih zdravil. Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z esomeprazolom, finasteridom, gliklazidom, lansoprazolom, sulfasalazinom, valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, in ziprasidonom. Smo vodilni generični ponudnik zdravil z aripiprazolom, atorvastatinom, escitalopramom, levocetirizinom, pantoprazolom, perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom, ter s sertralinom in tamsulozinom.
Na Slovaškem, Krkinem ključnem, po velikosti pa četrtem regijskem trgu, smo v letu 2020 prodali za 38,3 milijona EUR izdelkov in s 3-odstotnim padcem prodaje nekoliko zaostali za rastjo trga zdravil. Med najbolje prodajanimi izdelki v vodilni skupini zdravil na recept izpostavljamo Co-Prenesso (perindopril, indapamid), Atoris (atorvastatin), Nolpazo (pantoprazol), Prenesso (perindopril) in Co-Amlesso (perindopril, amlodipin, indapamid). Prodaja izdelkov brez recepta se je zmanjšala za 12 %. Najbolje prodajana izdelka sta bila Nalgesin S (naproksen) in Flebaven (diosmin). Prodaja veterinarskih izdelkov se je v letu 2020 povečala za 29 %. Najbolje prodajana izdelka sta bila Enroxil (enrofloksacin) in Fypryst (fipronil).
Z 2,8-odstotnim tržnim deležem smo tretji med vsemi ponudniki generičnih zdravil. Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
skupini anksiolitikov z okoli 25-odstotnim tržnim deležem, skupini antidepresivov in stabilizatorjev razpoloženja z okoli 20-odstotnim tržnim deležem.
Smo vodilni ponudnik zdravil z atorvastatinom, duloksetinom, emtricitabinom v kombinaciji s tenofovirjem, escitalopramom, indapamidom, karvedilolom, kvetiapinom, paliperidonom, pantoprazolom, s tramadolom v kombinaciji s paracetamolom, venlafaksinom ter valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z gliklazidom in perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom.
V Litvi je prodaja v letu 2020 dosegla 20,6 milijona EUR, kar je skoraj na ravni preteklega leta. Glavnino so prispevala zdravila na recept, predvsem Valsacombi (valsartan, hidroklortiazid), Valsacor (valsartan), Roswera (rosuvastatin), Nolpaza (pantoprazol) in Atoris (atorvastatin). Prodaja izdelkov brez recepta se je v letu 2020 zmanjšala za 36 %. Ključna izdelka sta bila Nalgesin S (naproksen) in Septabene (benzidamin, cetilpiridinijev klorid). Prodaja veterinarskih izdelkov je bila z 1,5 milijona EUR 35 % večja kot v letu 2019.
V Estoniji je prodaja znašala 9,8 milijona EUR in je za 11 % presegla prodajo v letu 2019. Glavnino smo tudi tokrat ustvarili z zdravili na recept, predvsem z novim izdelkom Darunavir Krka (darunavir). Sledili so Roswera (rosuvastatin), Co‐Prenessa (perindopril, indapamid), Co-Dalnessa (perindopril, amlodipin, indapamid) in Atoris (atorvastatin). Prodaja izdelkov brez recepta je bila 22 % manjša kot v letu 2019. Vodilni po prodaji ostajajo izdelki blagovne znamke Septolete in Nalgesin S (naproksen). Rast prodaje veterinarskih izdelkov je znašala 19 %.
Prodaja izdelkov na trgih regije Zahodna Evropa, ki jih kot celoto uvrščamo med Krkine ključne trge, je v letu 2020 ob 1‐odstotni rasti dosegla 341,1 milijona EUR. Prodajno vodilni trgi so bili Nemčija, skandinavske države, Francija, Španija in Italija. Prodaja prek odvisnih družb je znašala 251,5 milijona EUR in nekoliko zaostala za prodajo v letu 2019. Pomembna je bila 11-odstotna rast prodaje prek nepovezanih podjetij, s katero smo ustvarili 26 % regijske prodaje.
Prodaja v vodilni skupini zdravil na recept je nekoliko presegla prodajo v letu 2019 in je k skupni prodaji prispevala 90 %. V ospredju so bili izdelki z valsartanom, esomeprazolom, kandesartanom, klopidogrelom in venlafaksinom. Smo eden od vodilnih ponudnikov sartanov na zahodnoevropskih trgih, s paliperidonom pa ostajamo edini generični ponudnik zdravil na teh trgih.
Prodaja veterinarskih izdelkov je beležila 7-odstotno rast in je k skupni prodaji prispevala 8 %. V letu 2020 smo dosegli 23-odstotno rast prodaje prek povezanih podjetij, kar že presega 50 % skupne prodaje veterinarskih izdelkov v Zahodni Evropi. Prodajno najbolj uspešni so bili izdelki z milbemicinom v kombinaciji s prazikvantelom in fipronilom.
Delež prodaje izdelkov brez recepta je ob 10-odstotni rasti znašal nekaj manj kot 2 %. Najbolj prodajani so bili izdelki blagovne znamke Septolete in izdelki s paracetamolom.
V Nemčiji, ki ostaja Krkin najpomembnejši regijski trg, smo prodali za 90,9 milijona EUR izdelkov, kar je 6 % več kot v letu 2019. Prodaja prek odvisne družbe TAD Pharma je s 85 milijoni EUR beležila 4-odstotno rast. Prodajno najpomembnejši so bili izdelki za zdravljenje bolezni srca in žilja ter bolezni prebavil in presnove, sledili so izdelki za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja. Svoj položaj količinsko vodilnega ponudnika sartanov smo v letu 2020 še okrepili. V letu 2020 so bila najbolj prodajana zdravila s kandesartanom, valsartanom, duloksetinom ter esomeprazolom.
V Skandinaviji smo dosegli 59,3 milijona EUR prodaje. Vodilni trg ostaja Švedska, sledijo Finska, Norveška, Danska in Islandija. Največjo, 17-odstotno rast smo dosegli na Islandiji. Prodaja prek odvisne družbe Krka Sverige se je zmanjšala za 16 %, prek odvisne družbe Krka Finland pa za 3 %. Skupaj je delež prodaje prek odvisnih družb dosegel 97 %. Najbolje prodajana so bila zdravila z losartanom, kandesartanom, venlafaksinom in sertralinom. Na Norveškem smo ohranili vodilni položaj s številnimi zdravili, med katerimi izpostavljamo zdravila z esomeprazolom, pantoprazolom, losartanom, valsartanom, kandesartanom, enalaprilom in venlafaksinom.
V Franciji je prodaja s 37,4 milijona EUR dosegla 22-odstotno vrednostno rast glede na leto 2019. Več kot 70 % prodaje smo ustvarili prek nepovezanih podjetij, predvsem z zdravili z esomeprazolom, klopidogrelom in gliklazidom ter veterinarskim izdelkom milbemicinom v kombinaciji s prazikvantelom. Prodaja prek odvisne družbe Krka France je dosegla 35-odstotno vrednostno rast glede na leto 2019. Glavnino prodaje smo ustvarili z zdravili na recept, med katerimi izpostavljamo tadalafil, dasatinib in emtricitabin v kombinaciji s tenofovirjem. Med izdelki brez recepta izstopajo izdelki s paracetamolom, ki so v letu 2020 postali drugi najbolj prodajani izdelek v povezani družbi. Pri veterinarskih izdelkih izpostavljamo uspešno prodajo izdelkov za zaščito ljubiteljskih živali pred zajedavci, predvsem izdelke z milbemicinom v kombinaciji s prazikvantelom.
izdelkov brez recepta. Prodajno najuspešnejša so bila zdravila z donepezilom, kvetiapinom, pramipeksolom ter bisoprololom.
V Italiji je prodaja beležila 10-odstotno vrednostno rast in dosegla 34,6 milijona EUR. Prodaja izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami se je povečala za 6 % in predstavlja 66 % prodaje. K rasti so prispevale skoraj vse skupine izdelkov, najvišjo absolutno rast pa smo dosegli z izdelki na recept. Med vodilnimi zdravili na recept izpostavljamo izdelke s klopidogrelom, esomeprazolom, pantoprazolom, gliklazidom ter paliperidonom.
Na Portugalskem je prodaja s 24,4 milijona EUR za 7 % presegla prodajo v letu 2019. Prodaja izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami je bila na enaki ravni kot v letu 2019 in predstavlja 66 % Krkine celotne prodaje na portugalskem trgu. S tem smo ohranili več kot 6-odstotni generični tržni delež. Med vodilnimi zdravili na recept izpostavljamo izdelke z esomeprazolom, olanzapinom, pramipeksolom ter kombinirano zdravilo s perindoprilom in indapamidom.
V državah Beneluxa smo beležili 29-odstotno rast prodaje, ki je znašala 16,8 milijona EUR. Izpostavljamo rast pri izdelkih, ki jih prodajamo pod lastnimi blagovnimi znamkami, saj smo njihovo prodajo glede na leto 2019 povečali za 50 %. Prodaja prek nepovezanih podjetij se je povečala za 9 %. Prodali smo največ zdravil z valsartanom, esomeprazolom in milbemicinom v kombinaciji s prazikvantelom.
V Združenem kraljestvu je bila prodaja za 30 % manjša kot v letu 2019 in je dosegla 12,9 milijona EUR. Med najbolje prodajanimi izpostavljamo zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka z irbesartanom in perindoprilom. Odvisna družba Krka UK je prodala 30 % več kot v letu 2019 in prispevala 32 % Krkine prodaje na trgu Združenega kraljestva.
Na Irskem smo prodali za 10,3 milijona EUR izdelkov in tako presegli prodajo iz leta 2019. Prodaja prek odvisne družbe Krka Pharma Dublin se je povečala za 3 % in predstavlja 87 % celotne prodaje na tem trgu. Ostajamo med vodilnimi generičnimi ponudniki zdravil z galantaminom, tadalafilom, venlafaksinom in duloksetinom.
Vrednost prodaje v Avstriji je ob 19-odstotni rasti dosegla 10 milijonov EUR. Prodali smo največ zdravil s pregabalinom, duloksetinom in valsartanom. Delež prodaje prek odvisne družbe Krka Pharma Wien je ob 18-odstotni rasti znašal 94 %.
V ostalih evropskih državah večino prodaje še naprej dosegamo prek nepovezanih podjetij. Skupaj smo prodali za 8,3 milijona EUR izdelkov, kar je 29 % več kot v letu 2019.
V Regiji Čezmorska tržišča smo ustvarili prodajo v vrednosti 45,7 milijona EUR, kar je 6 % manj kot v letu 2019. Ob rasti na večini trgov te regije je bil padec prodaje predvsem posledica manjše prodaje v Iran zaradi njegove dolgotrajne izpostavljenosti mednarodnim sankcijam. 89 % prodaje so prispevala zdravila na recept, ki jih večinoma tržimo pod lastnimi blagovnimi znamkami.
Na trgih Srednjega vzhoda je bila prodaja v vrednosti 17 milijonov EUR 30 % manjša kot v letu 2019. V Iranu, ki ostaja največji trg regije, je prodaja padla za več kot 40 %. Največjo absolutno in relativno rast prodaje, več kot 60-odstotno, smo beležili v Savdski Arabiji, kjer podobno dinamiko pričakujemo tudi v prihodnje. V Libanonu in Jemnu smo kljub težkim razmeram beležili okoli 30-odstotno rast prodaje. Začeli smo s prodajo zdravil na recept v Združene arabske emirate. Najbolje prodajani izdelki na trgih Srednjega vzhoda so bili Asentra (sertralin), Emanera (esomeprazol), Zyllt (klopidogrel), Yasnal (donepezil) in Nolpaza (pantoprazol).
V prodajni pisarni Ameriki ostajajo v ospredju srednjeameriški trgi, na katerih smo prodali za 1,4 milijona EUR izdelkov, kar je 14 % več kot v letu 2019. Najbolje prodajani izdelki so bili Valsaden (valsartan, hidroklorotiazid), Valsacor (valsartan), Yasnal (donepezil) in Rawel (indapamid).
Prodaja zdravil na recept je v letu 2020 predstavljala 85 % prodaje, prodaja izdelkov brez recepta 8,1 %, prodaja veterinarskih izdelkov 5 % in prodaja zdraviliško-turističnih storitev 1,9 %.
Prodaja skupine Krka se je v letu 2020 povečala za 3 %. Prodaja zdravil na recept se je povečala za 4 %, prodaja izdelkov brez recepta se je zmanjšala za 7 %, prodaja veterinarskih izdelkov se je povečala za 10 %, prodaja zdraviliško-turističnih storitev se je zmanjšala za 25 %.
| Skupina Krka | Družba Krka | v tisoč EUR | 2020 | 2019 | Indeks 2020/19 | 2020 | 2019 | Indeks 2020/19 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izdelki za humano uporabo | 1.424.292 |
| v tisoč EUR | 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje | 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izdelki za humano uporabo | 432.600 | 320.574 | 325.240 | 345.878 | 351.142 | 353.957 | 301.485 | 373.928 |
| – zdravila na recept | 389.389 | 302.291 | 299.184 | 309.776 | 314.367 | 328.195 |
| 272.303 | 332.385 |
|---|---|
| 43.211 | 18.283 |
| 26.056 | 36.102 |
| 36.775 | 25.762 |
| 29.182 | 41.543 |
| 22.221 | 16.459 |
|---|---|
| 17.139 | 20.094 |
| 17.646 | 18.176 |
| 15.234 | 18.038 |
| 6.908 | 3.085 |
|---|---|
| 12.339 | 7.422 |
| 8.500 | 9.915 |
| 11.515 | 9.544 |
| 461.729 | 340.118 |
|---|---|
| 354.718 | 373.394 |
| 377.288 |
Prodajo vodilnih izdelkov prikazujemo po prodaji vodilne učinkovine. Vključena so tudi kombinirana zdravila, ki vsebujejo to učinkovino.
Prodaja novih izdelkov, torej tistih, ki smo jih na posameznih trgih začeli tržiti v zadnjih petih letih, je v letu 2020 predstavljala 26 % prodaje skupine Krka, kar je 7 odstotnih točk manj kot leta 2019. Pandemija covida-19 je namreč upočasnila uvajanje novih zdravil.
Med novimi izdelki so bili v letu 2020 glede na rast prodaje v absolutnem smislu najpomembnejši Dasatilen (dasatinib), Vitamin D3 Krka (holekalciferol) in Camlocor (kandesartan, amlodipin), ki smo jih začeli tržiti v letu 2020, ter Valtricom* (valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid), ki smo ga začeli tržiti leta 2018. Med izdelki, katerih prodaja se je najbolj povečala, je tudi veterinarski izdelek Tuloxxin (tulatromicin), ki smo ga prvič ponudili leta 2019.
V deležu novih izdelkov so upoštevani izdelki, ki smo jih na posameznem trgu začeli tržiti v zadnjih petih letih.
Skupina Krka je v letu 2020 prodala za 1 milijardo 300,6 milijona EUR zdravil na recept, kar je 4 % več kot v letu 2019. K rasti so največ prispevale Ruska federacija, Francija in Ukrajina. Na prodajo je vplivala pandemija covida-19, vpliv pa je bil po četrtletjih različen. V prvem četrtletju se je prodaja zaradi ustvarjanja zalog pri kupcih in uporabnikih zelo povečala, v drugem četrtletju se je zaradi velikih zalog zmanjšala, v drugi polovici leta pa se je znova normalizirala. Dobri celoletni prodajni rezultati so bili posledica uveljavljenih blagovnih znamk naših zdravil na recept s ključnih terapevtskih področij, ki dosegajo velike tržne deleže.
Ključne terapevtske skupine zdravil na recept so v letu 2020 sestavljala zdravila za bolezni srca in žilja, zdravila za bolezni osrednjega živčevja ter zdravila za bolezni prebavil.
Na večini evropskih trgov tržimo zdravila na recept pod lastnimi blagovnimi znamkami in prek lastne trženjsko-prodajne mreže. V državah, v katerih smo že dolgo prisotni, imamo eno najmočnejših trženjsko-prodajnih mrež med farmacevtskimi podjetji. Tudi večino zahodnoevropskih trgov že obvladujemo z lastno mrežo. Prek nje smo v stikih s strokovno javnostjo– zdravniki in/ali farmacevti.
Prihodki od prodaje od leta 2017 naprej so prikazani v skladu z MSRP 15.
Kot že vrsto let smo ohranili mesto vodilnega proizvajalca hipolipemikov na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Med statini imamo na tem območju več kot 25-odstotni tržni delež, ki smo ga v letu 2020 še povečali.
Atoris in Roswera* sta vodilna statina na tem območju s 15- oz. 11-odstotnim tržnim deležem.
Prodali smo več kot 1 milijardo tablet Atorisa.
Vsak četrti bolnik na tem območju, ki se zdravi s statinom, jemlje Krkin statin.
Tržimo statine, druge hipolipemike in njihove kombinacije ter kombinacije statinov z zdravili za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka.
V letu 2020 smo naši paleti hipolipemikov dodali še šesti statin, pitavastatin.
Ponudili smo novo kombinacijo rosuvastatina, perindoprila in amlodipina.
| statini in drugi hipolipemiki | kombinacije hipolipemikov | kombinacije z zdravili za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka |
|---|---|---|
| rosuvastatin (Roswera*) | rosuvastatin, ezetimib (Co-Roswera*) | perindopril, indapamid, rosuvastatin (Roxiper*) |
| perindopril, amlodipin, rosuvastatin (Roxampex) | valsartan, rosuvastatin (Valarox*) | atorvastatin (Atoris) |
| atorvastatin, amlodipin (Atordapin*) | simvastatin (Vasilip) | simvastatin, ezetimib (Ezesimin*) |
| lovastatin (Holetar) | pitavastatin (Pitavastatin Krka) |
● nov izdelek v letu 2020
Naš najpomembnejši statin je Atoris (atorvastatin), ki spada med Krkinih pet najbolj prodajanih izdelkov. V letu 2020 smo prodali več kot 1 milijardo tablet Atorisa. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je vodilni statin, na številnih trgih ima več kot tretjinski tržni delež. Na 12 trgih, tudi največjih, kot so Ruska federacija, Poljska ali Romunija, zdravniki izmed vseh statinov najpogosteje predpišejo Atoris. Med vsemi proizvajalci na tem območju ponujamo največ jakosti atorvastatina, saj edini tržimo tablete po 30 mg in 60 mg.
Tudi Roswera (rosuvastatin), ki je po prodaji naš drugi statin, spada med naše najbolj prodajane izdelke. V letu 2020 je največ prispevala k rasti prodaje naših hipolipemikov, saj se je prodaja povečala skoraj za 8 %. Roswera je vodilni rosuvastatin na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Njen tržni delež smo povečali na več kot 11 %, prodaja pa je med vsemi statini najbolj rasla. Z več kot 30-odstotnim tržnim deležem je Roswera* na več trgih vodilna med vsemi statini.
V letu 2020 smo začeli tržiti nov statin. Pitavastatin Krka (pitavastatin) smo ponudili v Španiji in kot prvi generik na Portugalskem. Uvrstili smo se med vodilne generične proizvajalce pitavastatina v Evropi.
Tržimo tudi hipolipemik, ki ne spada med statine. Ezoleta (ezetimib) dopolnjuje ponudbo statinov za zdravljenje hiperlipidemije in je v Sloveniji, Srbiji in pribaltskih državah vodilni ezetimib med vsemi konkurenti. Leta 2019 smo začeli tržiti dve kombinaciji ezetimiba in statina, to sta bila Ezesimin (simvastatin, ezetimib) in Co-Roswera* (rosuvastatin, ezetimib). V letu 2020 smo Co-Roswero ponudili na novih trgih, in sicer na Portugalskem, v Sloveniji, Estoniji in Litvi, kjer smo bili prvi generični proizvajalec. Ponudili smo novo jakost 40 mg/10 mg, ki jo kot edini proizvajalec tržimo na več trgih.
Smo vodilni generični proizvajalec zaviralcev angiotenzinske konvertaze na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Kot prvi proizvajalec v Evropi smo začeli tržiti kombinacijo perindoprila, amlodipina in rosuvastatina.
Prodali smo več kot 1,4 milijarde tablet s perindoprilom.
Smo vodilni generični proizvajalec zdravil s perindoprilom v Evropi.
Tržimo 15 zdravil iz te skupine, ki vsebujejo pet različnih zaviralcev angiotenzinske konvertaze.
Tržimo štiri kombinacije z diuretikom, tri kombinacije z zaviralcem kalcijevih kanalčkov, eno kombinacijo z učinkovinami iz vseh treh skupin ter dve kombinaciji s statinom.
Smo generično podjetje z največjo ponudbo zdravil s perindoprilom v Evropi.
| zaviralci angiotenzinske konvertaze | kombinacije z diuretikom | kombinacije z zaviralcem kalcijevih kanalčkov | kombinacije z diuretikom in zaviralcem kalcijevih kanalčkov |
|---|---|---|---|
| perindopril (Prenessa*) | perindopril, indapamid (Co-Prenessa*) | perindopril, amlodipin (Amlessa*) | perindopril, amlodipin, indapamid (Co-Amlessa*) |
| perindopril (Prenessa*) | enalapril (Enap) | enalapril, hidroklorotiazid (Enap-H*) | enalapril, lerkanidipin (Elernap*) |
| enalapril (Enap) | ramipril (Ampril*) | ramipril, hidroklorotiazid (Ampril HL*) | ramipril, amlodipin (Rameam*) |
ramipril (Ampril*)
lizinopril (Laaven)
cilazapril (Cazaprol)
cilazapril, hidroklorotiazid (Cazacombi)
Krkina najpomembnejša zdravila iz te skupine so zdravila s perindoprilom, ki so po prodaji na drugem mestu med vsemi našimi izdelki in tudi največ prispevajo k njeni rasti. Njihova prodaja se je v letu 2020 povečala za več kot 15 %. V letu 2020 smo prodali več kot 1,4 milijarde tablet s perindoprilom, kar je skoraj 180 milijonov več kot leto prej.
V naši ponudbi so Prenessa (perindopril), Co-Prenessa (perindopril, indapamid), Amlessa (perindopril, amlodipin) ter trojni kombinirani zdravili Co-Amlessa (perindopril, amlodipin, indapamid) in Roxiper* (perindopril, indapamid, rosuvastatin). Tržiti smo začeli že šesto zdravilo s perindoprilom – Roxampex (perindopril, amlodipin, rosuvastatin). V Evropi smo edini proizvajalec te kombinacije, ki se uporablja za zdravljenje lipitenzije, torej hiperlipidemije in hipertenzije. V eni tableti namreč združuje dve učinkovini za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka ter statin.
Roxampex smo začeli tržiti v Litvi in Latviji, v prihodnosti pa ga bomo ponudili tudi drugje. V letu 2020 smo na nove trge uvedli drugo tovrstno kombinirano zdravilo, ki ga prav tako ponujamo edini v Evropi. Roxiper smo namreč začeli tržiti v Ruski federaciji, Bolgariji, Estoniji ter Bosni in Hercegovini. Kot edini proizvajalec na Hrvaškem smo začeli tržiti najmanjšo jakost Amlesse za začetno zdravljenje hipertenzije, Co-Amlesso* pa smo ponudili v Mongoliji in Kirgizistanu.
Kljub temu da so v promociji v ospredju naši novejši zaviralci angiotenzinske konvertaze, ostaja po prodaji med Krkinimi vodilnimi zdravili Enap (enalapril) s kombinacijami. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je z več kot 30-odstotnim tržnim deležem vodilni med izdelki z enalaprilom. Med vodilne generične proizvajalce se uvrščamo tudi v Nemčiji.
Smo vodilni proizvajalec sartanov na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Skoraj vsak tretji sartan,
predpisan na tem območju, je Krkin.
Prodali smo več kot 1,2 milijarde tablet z valsartanom in z losartanom.
Z našimi sartani se zdravi skoraj 9 milijonov bolnikov.
Smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci zdravil s kandesartanom v Evropi.
Ponudbi naših zdravil s sartanom smo v letu 2020 dodali dve novi kombinirani zdravili.
Tržimo 20 zdravil, ki vsebujejo šest različnih sartanov in vključujejo kombinacije z diuretikom, zaviralcem kalcijevih kanalčkov in
statinom.
Naši sartani so na voljo na 60 trgih po vsem svetu.
| sartani | kombinacije z diuretikom | kombinacije z zaviralcem kalcijevih kanalčkov | kombinacije z diuretikom in zaviralcem kalcijevih kanalčkov | kombinacije s statinom |
|---|---|---|---|---|
| valsartan (Valsacor) | valsartan, hidroklorotiazid (Valsacombi*) | valsartan, amlodipin (Wamlox*) | valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid (Valtricom*) | valsartan, rosuvastatin (Valarox*) |
| losartan (Lorista*) | losartan, hidroklorotiazid (Lorista H*) | losartan, amlodipin (Tenloris*) | telmisartan (Tolura*) | telmisartan, hidroklorotiazid (Tolucombi*) |
| telmisartan, amlodipin (Teldipin*) |
Nov izdelek v letu 2020: Valsacor (valsartan) je skupaj s kombinacijami s hidroklorotiazidom, amlodipinom in rosuvastatinom Krkino vodilno zdravilo po prodaji. V letu 2020 smo prodali več kot 1,2 milijarde tablet z valsartanom. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Krka vodilni proizvajalec valsartana in njegovih kombinacij. Kljub temu da se je po odpoklicih v letu 2019 leta 2020 na trg vrnila večina konkurentov, smo ohranili več kot 50-odstotni tržni delež. Valsartan uspešno tržimo tudi v zahodni Evropi. Krka je vodilni generični proizvajalec kombinacij z valsartanom in amlodipinom v Evropi, v Nemčiji, Avstriji in na Irskem pa smo vodilni generični proizvajalec zdravil z valsartanom.
V letu 2020 smo zdravila z valsartanom začeli tržiti na novih trgih. Wamlox (valsartan, amlodipin) smo ponudili na sedmih trgih, med drugim v Franciji, kot prvi generik v Srbiji in Severni Makedoniji in kot edini proizvajalec na Češkem. Valtricom (valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid) smo ponudili na osmih novih trgih, med drugim kot prvi generik na Slovaškem in Češkem, v Belorusiji pa kot edini proizvajalec na trgu. Tržimo tudi Valarox* (rosuvastatin, valsartan) za zdravljenje lipitenzije in smo edini proizvajalec te kombinacije učinkovin v Evropi.
Tolura (telmisartan) je skupaj s kombinacijami z amlodipinom in hidroklorotiazidom vodilni generični telmisartan na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Vodilno mesto smo utrdili, saj smo še povečali tržni delež. Na Hrvaškem in v Latviji smo vodilni med vsemi proizvajalci zdravil s telmisartanom. V letu 2020 smo Toluro ponudili v Kazahstanu in Mongoliji, Teldipin* (telmisartan, amlodipin) pa v Ruski federaciji in kot edini proizvajalec v Ukrajini.
Karbis (kandesartan) in njegove kombinacije uspešno tržimo predvsem v zahodni Evropi ter na Poljskem in v Romuniji. Prodaja naših zdravil s kandesartanom se je v letu 2020 povečala za več kot 30 %. V letu 2020 smo začeli tržiti novo kombinacijo kandesartana in zaviralca kalcijevih kanalčkov. Camlocor (kandesartan, amlodipin) smo ponudili na Poljskem, v Nemčiji in Avstriji. Krka spada med vodilne generične proizvajalce zdravil s kandesartanom v Evropi.
Tudi Olimestra (olmesartan) je skupaj s kombinacijami najbolj uspešna v zahodni Evropi. V Nemčiji se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce olmesartana. V letu 2020 smo našim zdravilom z olmesartanom dodali novo, trojno kombinacijo. Olsitri (olmesartan, amlodipin, hidroklorotiazid) smo začeli tržiti v Nemčiji, Španiji in na Portugalskem.
Poleg zdravil, ki učinkujejo na renin-angiotenzin-aldosteronski sistem, ponujamo tudi druga zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka. Tržimo že skoraj 50 zdravil za to indikacijo v več kot 150 jakostih. Med njimi so zaviralec kalcijevih kanalčkov Tenox (amlodipin), diuretik Rawel SR (indapamid) in več zaviralcev adrenergičnih receptorjev, med katerimi so Coryol (karvedilol), Bloxazoc (metoprolol) ter Niperten (bisoprolol), ki ga dopolnjuje kombinacija Sobycombi (bisoprolol, amlodipin). Na Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji smo edini generik, ki ponuja kombinacijo bisoprolola in amlodipina, v Nemčiji pa smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci te kombinacije in tudi karvedilola. V letu 2020 smo ponudili nov zaviralec adrenergičnih receptorjev Nolibeta* (nebivolol), ki smo ga začeli tržiti v Španiji, Franciji, na Poljskem in še petih drugih trgih.
Bravadin (ivabradin) upočasnjuje prehiter srčni utrip in se uporablja za zdravljenje stabilne angine pektoris in kroničnega srčnega popuščanja. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Bravadin v letu 2020 svoj tržni delež še povečal in utrdil mesto vodilnega generičnega ivabradina. V Ruski federaciji je ohranil mesto najpogosteje predpisanega ivabradina med vsemi konkurenti. V Nemčiji je Krka med vodilnimi generičnimi proizvajalci ivabradina.
Apleria* (eplerenon) spada v skupino diuretikov, med novejše zaviralce aldosterona. V kombinaciji z drugimi zdravili se uporablja za zdravljenje srčnega popuščanja. V letu 2020 smo jo kot prvi generik začeli tržiti v Severni Makedoniji.
Edini v Evropi ponujamo duloksetin tudi v jakosti po 90 mg.
Na istem območju je vodilni generik naš antidepresiv Elicea (escitalopram). Tržimo jo v obliki tablet in orodisperzibilnih tablet, s katerimi smo edini proizvajalec na številnih trgih. Na Slovaškem, Hrvaškem in v Srbiji je bila Elicea v letu 2020 vodilna med vsemi konkurenti.
Na tem območju je vodilni generik tudi Asentra (sertralin), Mirzaten (mirtazapin) pa je vodilni antidepresiv z mirtazapinom med vsemi konkurenti. Alventa* (venlafaksin) je na Madžarskem, v Romuniji in na več drugih trgih vodilni antidepresiv z venlafaksinom.
Naš najnovejši antidepresiv je Lamegom* (agomelatin), ki smo ga začeli tržiti leta 2019. V letu 2020 smo bili v Nemčiji eden vodilnih generičnih proizvajalcev agomelatina, na Slovaškem in v Estoniji pa vodilni med vsemi generiki.
Tržimo šest atipičnih antipsihotikov, med njimi je vseh pet vodilnih zdravil iz te skupine v peroralni obliki v Evropi:
Kventiax (kvetiapin) je naš najpomembnejši antipsihotik in vodilno zdravilo s kvetiapinom na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Med vsemi konkurenti na tem območju je v letu 2020 zabeležil največjo rast prodaje in tržni delež še povečal skoraj na 15 %. Na tem območju se na mesto vodilnega generika uvrščata tudi Aryzalera (aripiprazol) in Zypsilan (ziprazidon). Zypsilan uspešno tržimo v zahodni Evropi, v Nemčiji se uvršča med vodilne generične ziprazidone. V zahodni Evropi se med vodilne generike uvršča tudi Torendo* (risperidon).
Med naše atipične antipsihotike spada Zalasta (olanzapin). V letu 2020 smo jo začeli tržiti v Ukrajini, kjer smo ponudili tudi Kventiax in Aryzalero*.
V Krkini ponudbi so tri zdravila za zdravljenje Parkinsonove bolezni: Oprymea (pramipeksol), Rolpryna SR (ropinirol) in Rasagea (razagilin). Smo vodilni generični proizvajalec teh zdravil na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Tudi na Poljskem smo vodilni generični proizvajalec teh zdravil, na Madžarskem pa smo na prvem mestu med vsemi konkurenti.
Oprymea je naše najpomembnejše zdravilo iz te skupine. Več kot polovico pramipeksola prodamo v zahodni Evropi, v Nemčiji smo vodilni generični proizvajalec pramipeksola v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem. Na Poljskem, Portugalskem, Češkem in več drugih trgih smo vodilni med vsemi konkurenti. Z Rolpryno SR in Rasageo* se v zahodni Evropi uvrščamo med vodilne generične proizvajalce, na Poljskem, v Romuniji in na nekaterih drugih trgih smo z več kot 40-odstotnim tržnim deležem vodilni med vsemi konkurenti.
V naši paleti so zdravila z vsemi štirimi učinkovinami, ki se uporabljajo za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni: Yasnal (donepezil), Marixino (memantin), Galsya* (galantamin) in Nimvastid (rivastigmin). Yasnal tržimo tudi v obliki orodisperzibilnih tablet, na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo edini proizvajalec, ki v tej obliki ponuja tudi rivastigmin. Na tem območju smo vodilni generični proizvajalec zdravil za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Uspešno jih tržimo v zahodni Evropi, kjer ustvarimo več kot polovico prodaje teh zdravil. V Sloveniji, na Slovaškem in Irskem smo vodilni med vsemi proizvajalci donepezila in galantamina. Kot že več let je bila Krka v letu 2020 eden od vodilnih generičnih proizvajalcev galantamina v obliki s podaljšanim sproščanjem v Evropi.
pantoprazol (Nolpaza)rabeprazol (Gelbra)esomeprazol (Emanera)omeprazol (Ultop)lansoprazol (Lanzul)
Nolpaza* (pantoprazol) je naše najpomembnejše zdravilo iz te skupine in se po prodaji uvršča med Krkinih pet vodilnih izdelkov. Med vodilnimi je tudi glede na rast prodaje v absolutnem smislu. V letu 2020 se je prodaja povečala za 7 %. Prodali smo skoraj milijardo tablet Nolpaze, kar je 150 milijonov več kot v letu 2019. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je utrdila mesto vodilnega zaviralca protonske črpalke. Svoj tržni delež med zdravili iz te skupine je namreč povečala na več kot 10 %. Med pantoprazoli dosega velike tržne deleže, na številnih trgih pa predstavlja več kot 50 % prodaje pantoprazola, v Ruski federaciji več kot 75 %. Pantoprazol tržimo tudi kot zdravilo brez recepta.
generičnih proizvajalcev esomeprazola v Evropi. V Nemčiji smo vodilni generik, na Poljskem, Slovaškem, Hrvaškem in številnih drugih trgih pa je Emanera* vodilna med vsemi konkurenti.
Ponujamo bogato paleto zdravil za lajšanje različnih vrst in jakosti bolečine.
Tržimo nesteroidna protivnetna in protirevmatska zdravila, opioide in njihove kombinacije ter zdravila za lajšanje nevropatske bolečine.
Analgetike na recept dopolnjujemo z našimi izdelki brez recepta.
| nesteroidna protivnetna in protirevmatska zdravila | opioidi in njihove kombinacije | druga zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje nevropatske bolečine |
|---|---|---|
| naproksen (Nalgesin*) | tramadol (Tadol) | tramadol, paracetamol (Doreta*) |
| pregabalin (Pragiola*) | diklofenak (Naklofen duo*) | oksikodon, nalokson (Adolax*) |
| duloksetin (Dulsevia*) | deksketoprofen (Dekenor) | etorikoksib (Roticox*) |
| celekoksib (Aclexa*) |
kot v letu 2019. Doreta spada v skupino opioidnih analgetikov. Krka je v letu 2020 ohranila mesto med vodilnimi generičnimi proizvajalci kombinacije tramadola in paracetamola v Evropi. V Nemčiji, Romuniji, na Poljskem in več drugih trgih smo bili vodilni ponudnik te kombinacije med vsemi konkurenti in smo svoj tržni delež še povečali. Ponujamo dve jakosti Dorete, na Madžarskem in v Bolgariji smo edini ponudnik kombinacije s 75 mg tramadola in 650 mg paracetamola.
V skupino opioidnih analgetikov spada tudi Adolax* (oksikodon, nalokson). V letu 2020 smo ga začeli tržiti na Slovaškem in kot edini proizvajalec te kombinacije na Madžarskem. Edini ponudnik ostajamo tudi na nekaterih drugih trgih.
Roticox (etorikoksib) spada v skupino koksibov ter nesteroidnih protivnetnih in protirevmatskih zdravil. V letu 2020 smo ga ponudili na novih trgih in ga začeli tržiti v Severni Makedoniji, kot edini generik pa v Srbiji in Moldaviji. Na Češkem in nekaterih drugih trgih smo ostali edini generik na trgu. V Uzbekistanu, Sloveniji, Gruziji in Litvi je Roticox vodilni generični etorikoksib, na Poljskem in Madžarskem pa je z več kot 40-odstotnim tržnim deležem vodilni med vsemi konkurenti. Med vodilne generične proizvajalce etorikoksiba se uvrščamo v Nemčiji in na celotnem območju zahodne Evrope.
V isto skupino analgetikov spada tudi Aclexa (celekoksib), ki je na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope vodilni generični celekoksib. Na Poljskem, Češkem, Slovaškem in v Estoniji se uvršča na prvo mesto med vsemi konkurenti. V letu 2020 smo Aclexo kot prvi generik ponudili v Mongoliji.
V skupino nesteroidnih protivnetnih in protirevmatskih zdravil spadata Naklofen duo (diklofenak) in Nalgesin (naproksen), ki ga tržimo tudi kot izdelek brez recepta. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Nalgesin* vodilno zdravilo z naproksenom. Prvo mesto smo v letu 2020 še utrdili, saj smo povečali tržni delež, ki je presegel 60 %. Na več trgih se uvršča med najpogosteje predpisane nesteroidne antirevmatike, v Sloveniji je med njimi na prvem mestu. Naš najnovejši analgetik iz te skupine je Dekenor (deksketoprofen), ki smo ga začeli tržiti leta 2018.
V naši ponudbi antibiotikov so zdravila iz različnih skupin. Tržimo makrolide, betalaktamske antibiotike, fluorokinolone in druge antibiotike.
Naš najpomembnejši antibiotik je Fromilid (klaritromicin), ki spada med makrolide. Že več let je vodilni generični klaritromicin na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. V Ukrajini, na Hrvaškem in več drugih trgih se uvršča med vodilne blagovne znamke makrolidov. V isto skupino antibiotikov spada Azibiot (azitromicin). Je vodilni generični azitromicin v Sloveniji in Latviji, v Moldaviji pa je vodilni med vsemi konkurenti.
Med betalaktamskimi antibiotiki tržimo Furocef (cefuroksim) in Betaklav (amoksicilin, klavulanska kislina), ki smo ga leta 2020 ponudili v Armeniji.
Iz skupine fluorokinolonov tržimo štiri zdravila: Levalox (levofloksacin), Moloxin (moksifloksacin), Ciprinol (ciprofloksacin) in Nolicin (norfloksacin). Na Slovaškem, Poljskem in v Sloveniji je Moloxin vodilni moksifloksacin, v Litvi je Levalox vodilni levofloksacin, na več trgih sta med konkurenti vodilna Ciprinol in Nolicin. Krka je tako v letu 2020 ohranila vodilno mesto med proizvajalci fluorokinolonov na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Tržimo štiri zdravila za zdravljenje okužbe s HIV. To so Darunasta (darunavir), Emtenovo (emtricitabin, dizoproksiltenofovirat), Efavemten (emtricitabin, dizoproksiltenofovirat, efavirenz) in najnovejši Atazam (atazanavir), ki smo ga začeli tržiti v letu 2019. V naši paleti protivirusnih zdravil je tudi Entecavir Krka* (entekavir), ki se uporablja za zdravljenje kronične okužbe z virusom hepatitisa B.
V letu 2020 smo ta zdravila začeli tržiti na novih trgih. Darunasto smo kot prvi generik začeli tržiti v Ukrajini, Emtenovo v Estoniji, Atazam smo ponudili v Avstriji, Severni Makedoniji in na Finskem, Entecavir Krka pa v Franciji, Romuniji, Sloveniji in Belgiji.
Darunasta je v letu 2020 postala vodilni generik v Sloveniji in Ukrajini, na Slovaškem pa je ostala vodilna med vsemi konkurenti. Emtenovo je vodilna kombinacija emtricitabina in dizoproksiltenofovirata v Sloveniji, na Slovaškem in v pribaltskih državah, Efavemten pa vodilni generik v Avstriji. Protivirusna zdravila uspešno tržimo v Nemčiji, kjer smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci atazanavirja ter obeh kombinacij.
Med našimi zdravili za zdravljenje bolezni sečil so najpomembnejša zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije. Tržimo Vizarsin (sildenafil), Tadilecto (tadalafil) in Viavardis (vardenafil). Na Poljskem in v Sloveniji je Viavardis vodilni vardenafil med vsemi konkurenti, v Nemčiji se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce vardenafila. V letu 2020 smo ga začeli tržiti v Italiji.
Med našo ponudbo za zdravljenje bolezni sečil sta zdravili za zdravljenje inkontinence Asolfena (solifenacin) in Loxentia (duloksetin).
Zyllt (klopidogrel) je glede na prodajo naše najpomembnejše zdravilo iz te skupine. V Ruski federaciji je Zyllt vodilni generični klopidogrel, na prvem mestu med vsemi konkurenti je tudi na Madžarskem, v Kirgizistanu in Uzbekistanu. Krka se že več let zapored uvršča med vodilne generične proizvajalce klopidogrela v Evropi.
Naše novejše zdravilo za zdravljenje bolezni krvi in krvotvornih organov je Eliskardia* (prasugrel), ki smo jo začeli tržiti v letu 2019. V letu 2020 smo jo kot prvi generik ponudili v Sloveniji.
Najnovejše zdravilo iz te skupine je Xerdoxo (rivaroksaban), ki spada med najsodobnejše antikoagulante. Sočasno z drugimi zdravili se uporablja za preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov pri odraslih bolnikih z različnimi boleznimi srca in žilja. Med prvimi generiki v Evropi smo ga začeli tržiti v letu 2020 in tako vstopili na novo, tržno izredno pomembno področje. Kot prvi generik smo ga ponudili na Slovaškem, v prihodnosti pa načrtujemo širjenje na druge trge.
Naše najpomembnejše zdravilo iz te skupine je Gliclada (gliklazid), ki spada med sulfonilsečnine. Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo edini proizvajalec, ki ponuja tri jakosti gliklazida v obliki s prirejenim sproščanjem – 30 mg, 60 mg in 90 mg. Na omenjenem območju je Gliclada vodilni generični gliklazid, Krka pa vodilni generični proizvajalec sulfonilsečnin. V letu 2020 se je prodaja Gliclade* povečala za več kot 25 %. Gliklazid uspešno prodajamo v zahodni Evropi in se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce tega antidiabetika v obliki s prirejenim sproščanjem v Evropi.
Med Krkinimi zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni je zaviralec dipeptidil peptidaze 4 Glypvilo (vildagliptin). Prvič smo ga začeli tržiti leta 2018, v letu 2020 smo ga ponudili tudi v Bosni in Hercegovini.
Med antidiabetiki tržimo tudi Enyglid (repaglinid), s katerim se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce repaglinida v Nemčiji.
V letu 2020 smo paleto onkoloških zdravil dopolnili z dvema zdraviloma. Tržiti smo začeli Dasatilen (dasatinib), ki se uporablja za zdravljenje akutne limfoblastne levkemije s prisotnim kromosomom Philadelphia, in Erlotev (erlotinib), ki je namenjen zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom ali rakom trebušne slinavke. Dasatilen smo začeli tržiti v Nemčiji, Franciji, na Finskem in Portugalskem ter kot prvi generik v Sloveniji, na Slovaškem in Švedskem. V Nemčiji in na Švedskem smo se uvrstili med vodilne generične proizvajalce dasatiniba, na Slovaškem in v Sloveniji pa smo edini generik. Erlotev smo med prvimi generiki začeli tržiti v Nemčiji, ponudili smo ga tudi v Franciji, na Finskem, Švedskem in v Sloveniji. Krka se je uvrstila med vodilne generične proizvajalce erlotiniba v zahodi Evropi.
Med Krkinimi onkološkimi zdravili so tudi Gefitad (gefitinib) in Ecansya (kapecitabin), s katerima se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce v Nemčiji. Paleto dopolnjujejo Meaxin (imatinib), Everofin (everolimus), Lortanda (letrozol), Escepran* (eksemestan) in druga.
Febuxodor* (febuksostat) se uporablja za zdravljenje putike in za zniževanje visokih ravni sečne kisline v krvi ob začetnem zdravljenju krvnega raka s kemoterapijo. Tržiti smo ga začeli leta 2019, v letu 2020 smo ga ponudili na Češkem.
V letu 2020 smo ponudili nov izdelek Cinacabet (cinakalcet), ki uravnava koncentracijo paratiroidnega hormona in se uporablja pri ledvičnih bolnikih na dializi, bolnikih z rakom obščitnice in bolnikih s primarnim hiperparatiroidizmom. Tržiti smo ga začeli v Nemčiji, kjer se je uvrstil med vodilne generike.
Skupina Krka je v letu 2020 prodala za 123,7 milijona EUR izdelkov brez recepta, kar je 7 % manj kot v letu 2019. Prodaja se je najbolj povečala v Uzbekistanu, največji padec pa smo zabeležili v Ruski federaciji. Na prodajo je negativno vplivala pandemija covida-19. Zaradi z njo povezanih ukrepov se je zmanjšala pogostost prehladnih obolenj, kar je zmanjšalo povpraševanje po izdelkih za prehlad in kašelj, ki so naša najpomembnejša skupina izdelkov brez recepta.
V večini držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope tržimo izdelke brez recepta prek lastne trženjsko-prodajne mreže.
Po prodaji vodilne blagovne znamke Krkinih izdelkov brez recepta so Septolete, Herbion, Nalgesin in Bilobil.
Septolete, ki spadajo v skupino izdelkov za prehlad in kašelj, so bile tako kot leto prej tudi v letu 2020 po prodaji Krkina vodilna blagovna znamka izdelkov brez recepta. Skoraj 95 % prodaje so prinesle Septolete total (benzidamin, cetilpiridinijev klorid). Na voljo so v obliki pršila in pastil, ki jih ponujamo v treh okusih. Septolete total z okusom po evkaliptu, limoni in bezgu tržimo že na več kot 30 trgih, ponujamo pa tudi pastile z okusom po limoni in medu, ki smo jih v letu 2020 začeli tržiti na novih trgih – na Slovaškem, v Litvi, Belorusiji in drugje. Septolete total so v Sloveniji, Litvi, Uzbekistanu in na več drugih trgih najbolje prodajani izdelek brez recepta v kategoriji izdelkov z učinkom na žrelo.
Herbion je Krkina druga najpomembnejša blagovna znamka izdelkov brez recepta, s katero smo prisotni na več kot 30 trgih. Združuje izdelke rastlinskega izvora, namenjene različnim vrstam kašlja. Herbion jegličev sirup in Herbion bršljanov sirup olajšata izkašljevanje, Herbion trpotčev sirup pomirja suh, dražeč kašelj, sirup Herbion islandski lišaj pa pomirja vneto grlo in blaži hripavost, pomirja pa tudi suh, dražeč kašelj. Herbion bršljan pastile prav tako kot sirup olajšajo izkašljevanje, farmacevtska oblika pa je posebej primerna za odrasle. Prvič smo jih ponudili v letu 2019, v letu 2020 pa smo jih začeli tržiti na šestih novih trgih, tudi na Češkem, v Srbiji in Uzbekistanu. Na več trgih so na voljo kot prvi izdelek z izvlečkom bršljana v obliki pastil. Herbion je, tako kot v letu 2019, na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ohranil mesto vodilne blagovne znamke med vsemi naravnimi sirupi.
Med Krkine izdelke brez recepta za prehlad in kašelj spada tudi nosni dekongestiv Septanazal* (ksilometazolin, dekspantenol), ki je na voljo v obliki pršila za odrasle in pršila za otroke. V letu 2020 smo ga začeli tržiti na Finskem, kjer smo edini proizvajalec pršila s tako sestavo.
Analgetik Nalgesin (naproksen) je Krkina tretja najpomembnejša blagovna znamka izdelkov brez recepta. Na voljo je tudi kot zdravilo na recept. Tako kot že več let zapored je v letu 2020 ohranil mesto vodilnega naproksena na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Prodali smo skoraj 130 milijonov tablet Nalgesina. V Sloveniji je Nalgesin* vodilni analgetik iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, v letu 2020 je še povečal svoj tržni delež in tako utrdil prvo mesto.
Med vitaminsko-mineralnimi izdelki smo v letu 2020 začeli tržiti novo zdravilo brez recepta Vitamin D3 Krka (holekalciferol). Uporablja se za zdravljenje in preprečevanje pomanjkanja vitamina D ter kot dodatek k specifičnemu zdravljenju osteoporoze. Na nekaterih trgih se je zaradi pandemije covida-19 zato močno povečalo povpraševanje po vitaminu D₃, saj prispeva tudi k delovanju imunskega sistema. Vitamin D3 Krka smo v letu 2020 začeli tržiti v Romuniji in kot edini holekalciferol s statusom zdravila brez recepta v Sloveniji in Severni Makedoniji. V Sloveniji je Vitamin D3 Krka v nekaj mesecih po začetku trženja postal vodilno zdravilo brez recepta s holekalciferolom, ki se prodaja v lekarnah.
V skupini vitaminsko-mineralnih izdelkov so tudi izdelki blagovnih znamk Pikovit in Duovit. Izdelki Duovit so namenjeni odraslim, izdelki Pikovit pa otrokom. Pikovit je ena od vodilnih blagovnih znamk med vitaminsko-mineralnimi izdelki za otroke v vzhodni Evropi, v Uzbekistanu in Kirgizistanu pa vodilna med vsemi konkurenti.
Tržimo tudi prehransko dopolnilo Magnezij Krka 300* v obliki zrnc za pripravo napitka. V Sloveniji je v letu 2020 ohranil mesto vodilnega izdelka z magnezijem v svoji kategoriji s skoraj 40-odstotnim tržnim deležem.
V skupino vazoprotektivov spada Flebaven. Uporablja se za zdravljenje simptomov kronične venske bolezni in akutnega hemoroidalnega sindroma, na nekaterih trgih je na voljo tudi kot zdravilo na recept. Vsebuje kombinacijo diosmina in hesperidina, tržimo pa tudi Flebaven v obliki tablet po 500 mg ali 1000 mg diosmina. To obliko smo v letu 2020 ponudili na novih trgih – na Češkem, Portugalskem in v Ukrajini.
Ena naših novejših blagovnih znamk izdelkov brez recepta je Noctiben Mea* (doksilamin). Namenjen je odraslim, ki imajo občasno težave z nespečnostjo. V letu 2020 smo ga začeli tržiti v Ukrajini.
Skupina Krka je v letu 2020 prodala za 75,9 milijona EUR veterinarskih izdelkov, kar je 10 % več kot v letu 2019. K rasti prodaje so največ prispevale Španija, Ruska federacija in Madžarska.
Na območju Slovenije ter srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope tržimo veterinarske izdelke prek lastne marketinško-prodajne mreže, ki uspešno deluje tudi v velikem delu zahodne Evrope – v Nemčiji, Združenem kraljestvu, Belgiji, Franciji, Italiji, na Portugalskem, Finskem in Nizozemskem. Na drugih zahodnoevropskih in čezmorskih trgih tržimo veterinarske izdelke prek partnerjev.
Prihodki od prodaje od leta 2017 naprej so prikazani v skladu z MSRP 15.
Krkini veterinarski izdelki so namenjeni rejnim in ljubiteljskim živalim. Prodajni delež izdelkov za ljubiteljske živali predstavlja več kot 50 % prodaje.
Pomemben del prodaje veterinarskih izdelkov za ljubiteljske živali predstavljajo izdelki v obliki raztopine za kožni nanos (spot-on).
Najpomembnejša blagovna znamka je Fypyrst (fipronil), v katero spada tudi kombinacija Fypryst Combo (fipronil, S-metopren). Fypryst se uvršča med Krkine vodilne veterinarske blagovne znamke in med tri vodilne veterinarske izdelke glede na rast prodaje v absolutnem smislu. Še posebej uspešno smo ga v letu 2020 tržili v Združenem kraljestvu in na Češkem. Fypryst ponujamo tudi v obliki dermalnega pršila.
V obliki raztopine za kožni nanos tržimo tudi Selehold* (selamektin). Je antiparazitik za zdravljenje ljubiteljskih živali in Krkin prvi endektocid, ki se uporablja za obvladovanje notranjih in zunanjih parazitov. Tržiti smo ga začeli leta 2019, v letu 2020 smo bili prvi generik, ki smo ga ponudili na novih trgih – v Ukrajini, Srbiji in Črni gori.
V letu 2020 smo našim veterinarskim izdelkom dodali drugi endektocid Prinocate (imidakloprid, moksidektin). Tržiti smo ga začeli na trinajstih trgih, kot prvi generik v Nemčiji, Sloveniji, na Poljskem in v pribaltskih državah, ponudili smo ga v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem in drugje. Tudi Prinocate je na voljo v obliki raztopine za kožni nanos.
V enaki obliki tržimo antiparazitik Ataxxa (permetrin, imidakloprid), ki združuje dve učinkovini za odpravljanje zunanjih zajedavcev pri psih. V letu 2020 smo Ataxxo začeli tržiti v Srbiji, kjer smo prvi konkurent podobnemu izdelku.
Med antiparazitiki za zdravljenje ljubiteljskih živali so tudi izdelki blagovne znamke Dehinel, ki spada med Krkine vodilne blagovne znamke veterinarskih izdelkov. Dehinel Plus (febantel, pirantel, prazikvantel) je namenjen za manjše pse, Dehinel Plus XL pa za večje. Tržimo tudi tablete z okusom Dehinel Plus Flavour za pse in tablete Dehinel* (pirantel, prazikvantel) za mačke.
Med našimi izdelki za zdravljenje ljubiteljskih živali je Otoxolan (marbofloksacin, klotrimazol, deksametazon), ki ga tržimo v obliki kapljic za uho in je namenjen zdravljenju psov.
V skupini Krkinih veterinarskih izdelkov za rejne živali so najpomembnejša protimikrobna zdravila in antiparazitiki. Naš vodilni antibiotik in eden od naših vodilnih veterinarskih izdelkov je Floron (florfenikol), ki mu po prodaji sledi Enroxil (enrofloksacin). Eno od naših najnovejših protimikrobnih zdravil za rejne živali je Tuloxxin (tulatromicin) v obliki raztopine za injiciranje. Tržiti smo ga začeli leta 2019, v letu 2020 pa smo ga kot prvi generik ponudili tudi v Sloveniji in Združenem kraljestvu. Tuloxxin je v absolutnem smislu prispeval največ k rasti prodaje Krkinih veterinarskih izdelkov v letu 2020.
Krkino ponudbo veterinarskih izdelkov za rejne živali dopolnjujejo protimikrobna zdravila Amatib (amoksicilin), Doxatib (doksiciklin) in Trisulfon (trimetoprim, sulfamonometoksin) ter antiparazitika Flimabend (flubendazol) in Toltarox (toltrazuril). Doxatib, Trisulfon in Flimabend* spadajo med Krkinih deset vodilnih izdelkov po prodaji, Trisulfon pa je bil v letu 2020 med vodilnimi tudi glede na rast prodaje v absolutnem smislu.
Krkin novejši veterinarski izdelek je Catobevit (butafosfan, cianokobalamin) v obliki raztopine za injiciranje. Uporablja se za podporno zdravljenje različnih presnovnih in reprodukcijskih obolenj pri rejnih in ljubiteljskih živalih. Tržiti smo ga začeli leta 2019, v letu 2020 smo ga ponudili v Ruski federaciji, Belorusiji in Kazahstanu.
Poslovanje družbe Terme Krka, ki ima poslovne enote v Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah, Strunjanu in na Otočcu, je v letu 2020 močno zaznamovala pandemija covida-19. Zaradi zdravstvenih razmer in v skladu z vladnim odlokom smo v spomladanskem valu (od 16. 3. do 31. 5.) ustavili tako medicinsko rehabilitacijo (razen nadaljevalnega negovalnega bolnišničnega zdravljenja v Termah Šmarješke Toplice) kot turistično in gostinsko dejavnost – vrata so zaprli naši hoteli, velneški in športni centri ter restavracije in gostinski lokali. V jesensko-zimskem valu (od 23. 10. do konca leta 2020) so v skladu z vladnim odlokom naša tri naravna zdravilišča sprejemala le bolnike, ki so bili napoteni na zdravljenje, turističnih gostov pa nismo imeli.
Prihodki od prodaje zdraviliško-turističnih storitev so v letu 2020 znašali 29,8 milijona EUR, ustvarjenih pa je bilo 254.390 nočitev. Naši gostje so bili večinoma Slovenci, gostje iz tujine so ustvarili 6 % vseh nočitev. Največjo povprečno letno zasedenost so z 61 % dosegle Terme Dolenjske Toplice, z odstotkom manj jim je sledil obmorski Talaso Strunjan, nato Terme Šmarješke Toplice z 52 % in Hoteli Otočec s 17 %.
| Učinkovina | Blagovne znamke |
|---|---|
| agomelatin | Lamegom, Agomaval |
| amlodipin | Tenox, Hipres, Alneta |
| amoksicilin, klavulanska kislina | Betaklav, Hiconcil combi |
| aripiprazol | Aryzalera, Aripipan, Arisppa, Zylaxera |
| atorvastatin, amlodipin | Atordapin, Atorcombo |
| bisoprolol | Niperten, Sobycor, Sobyc, Zonsiloc |
| bisoprolol, amlodipin | Sobycombi, Niperten Combi, Bisodipin |
| bizmutov subcitrat | Ulcavis, Ulcamed |
| cefuroksim | Furocef, Ricefan |
| celekoksib | Aclexa, Dilaxa |
| diklofenak | Naklofen duo, Naklofen |
| donepezil | Yasnal, Yasnoro |
| duloksetin |
| moksifloksacin | Moloxin, Moflaxa, Moxibiot, Moflaxya |
|---|---|
| naproksen | Nalgesin, Analgesin, Naldorex |
| oksikodon, nalokson | Adolax, Oxycaloxon, Oxynador |
| olanzapin | Zalasta, Zolrix |
| olmesartan | Olimestra, Olmecor |
| olmesartan, amlodipin | Olssa, Olmeamlo, Olmira |
| olmesartan, amlodipin, hidroklorotiazid | Olsitri, OlmeAmlo HCT |
| pantoprazol | Nolpaza, Appryo |
| perindopril | Prenessa, Perineva |
| perindopril, amlodipin | Amlessa, Dalnessa, Tonarssa, Dalneva, Amlessini, Predalneva |
| perindopril, amlodipin, indapamid | Co-Amlessa, Co-Dalnessa, Co-Dalneva, Amlewel, Tonanda |
| perindopril, indapamid | Co-Prenessa, Co-Perineva, Prenewel |
| perindopril, indapamid, rosuvastatin | Roxiper, Triemma, Roxatenz-inda |
| prasugrel | Eliskardia, Prasillt, Sigrada |
| pregabalin | Pragiola, Pregabador, Pregabio |
| rabeprazol | Gelbra, Zulbex |
Razvojno-raziskovalna dejavnost je del Krkinega vertikalno integriranega poslovnega modela, ki omogoča oblikovanje in zagotavljanje
konkurenčnosti Krkine ponudbe. Vertikalna integracija in povezovanje razvojnih in proizvodnih procesov sta ključni prednosti naše
razvojne strategije, ki zagotavlja, da bomo dosegali cilje in z izdelki z dodano vrednostjo na trge vstopali med prvimi generiki. S celovito in
strokovno obravnavo izdelkov v vseh fazah življenjskega cikla zagotavljamo nemoteno oskrbo trgov s konkurenčnimi novimi in obstoječimi
izdelki.
Spremljanje trendov in znanstvenih dosežkov na strokovnih področjih (medicine, farmacije, kemije idr.) in njihovo vključevanje v naše razvojno delo nam omogočata hitro in ustrezno odzivanje na razvojne izzive, tržne zahteve, možnosti in priložnosti. Za pravočasen razvoj in uvedbo sodobnih zdravil so potrebni ustrezni pristopi pri raziskavah in razvoju novih zdravil ter pravilno postavljena patentna izhodišča.
Model vertikalne integracije je podlaga za obvladovanje patentnih, razvojnih, zakonodajnih, proizvodnih in tržnih zahtev in tveganj. Obvladovanje celotnega procesa nam omogoča raziskave, razvoj, vrednotenje, registriranje in proizvajanje lastnih učinkovin in končnih izdelkov. Lasten razvoj in učinkovito povezovanje razvojnih in proizvodnih faz pa nam zagotavljata pravočasno uvajanje kakovostnih, učinkovitih, varnih in konkurenčnih izdelkov na trg in njihovo neprekinjeno ohranjanje na trgu.
Z razvojno strategijo in projektnim pristopom obvladujemo izdelke v vseh fazah njihovega življenjskega cikla. Razvojno-raziskovalni rezultati ter poznavanje zakonodajnega okolja nam omogočajo pripravo in obvladovanje zahtevne registracijske dokumentacije ter pravočasno registracijo izdelkov. Zaradi vedno strožjih regulatornih zahtev je potrebno uvajanje novih, dodatnih in izpopolnjenih razvojnih pristopov in metod ter izvajanje novih študij, ki jih neprestano nadgrajujemo in uspešno uporabljamo v razvojnem delu.
Vpeljujemo nove izdelke in njihovo konkurenčnost ohranjamo na več kot 70 trgih. Pri vstopanju na nova in tehnološko zahtevnejša področja, kot so podobna biološka zdravila in kompleksni peptidi, se povezujemo z drugimi podjetji in inštitucijami, obenem pa na ključnih področjih razvoja končnih izdelkov izvajamo lastne razvojne študije. Na področju bioloških zdravil in kompleksnih peptidov deluje posebna skupina strokovnjakov, ki aktivno spremlja izdelke in tehnologije, ki so pri potencialnih partnerjih v različnih razvojnih fazah.
Vrednotimo možnosti in sklepamo poslovna sodelovanja v različnih terapevtskih segmentih, predvsem za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. Za določene izdelke izvajamo skrbne strokovne in poslovne preglede, ki so osnova za sklenitev poslovnega sodelovanja, hkrati pa s svojimi aktivnostmi vstopamo tudi v njihov razvoj.
Vlaganje v razvoj in raziskave je ključno za inovativne pristope, s tem pa tudi za uvajanje novih izdelkov in ohranjanje njihove konkurenčnosti na vseh trgih. Zaradi hitrega napredka znanstvenih in tehnoloških dognanj ter čedalje večje zahtevnosti trgov je neprekinjeno vlaganje v znanje in opremo pogoj za pravočasen vstop sodobnih novih izdelkov na trg in ohranjanje najvišje kakovosti naše ponudbe.
Razvojno-raziskovalni procesi vključujejo obsežne in zahtevne tehnološke, analizne, predklinične, klinične in bioekvivalenčne raziskave in postopke, ki nam omogočajo pripravo izdelkov v inovativnih farmacevtskih oblikah za nova terapevtska področja. Pri tem uporabljamo najsodobnejšo opremo, ki omogoča izvedbo tehnično in tehnološko najzahtevnejših projektov.
V letu 2020 smo naredili velik korak v digitalizaciji, saj smo obvladovanje velike količine razvojnih informacij prenesli v elektronsko obliko. Tako lahko zajamemo, in kar je še bolj pomembno, strokovno obdelamo več informacij ter zagotavljamo poglobljeno raziskovalno delo. Pomemben korak smo naredili tudi v robotizaciji posameznih analiznih in izvedbenih procesov. S tem smo pomembno izboljšali ponovljivost izvedbe, v naslednji fazi pa bomo tako optimizirali tudi stroškovno učinkovitost.
Razvoj novih izdelkov temelji na lastnih razvojno-raziskovalnih rešitvah, s katerimi se uspešno izogibamo patentnim oviram ter ob tem skrbimo za lastne patentne prijave in zaščito. Uvajamo številne nove tehnologije in nove analizne tehnike, ki nam bodo omogočile doseganje postavljenih ciljev, zlasti razvoj inovativnih izdelkov z dodano vrednostjo in vstop na trge kot prvi generik.
Razvijamo inovativne izdelke v kompleksnih farmacevtskih oblikah (npr. oblike s prirejenim sproščanjem, disperzibilne tablete, dvoslojne tablete) in z dodano vrednostjo za bolnike. S tehnologijo trdnih disperzij smo uspešno obšli številne patentne zaščite in z inovativnimi rešitvami omogočili razvoj novih Krkinih izdelkov.
Obsežne razvojne študije na obstoječih izdelkih so nam poleg prve registracije našega izdelka na Kitajskem omogočile tudi vlaganje novih registracij na kitajskem in drugih trgih.
Na področju biotehnologije in kompleksnih peptidov smo vlagali v laboratorijsko opremo za celične analize in fizikalno-kemijsko analitiko, kar nam je omogočilo razvoj lastnih analiznih metod in drugo razvojno delo na tem področju.
Sodelujemo tudi z zunanjimi razvojno-raziskovalnimi inštitucijami ter tako vzajemno dopolnjujemo in nadgrajujemo znanje in razvojne rezultate. Rezultat lastnih razvojno-raziskovalnih procesov so inovacije, ki jih ščitimo s patentnimi prijavami.
Dosežki Krkinih raziskovalcev so bili opaženi tudi širše. V preteklem letu smo prejeli najvišja priznanja za inovativne dosežke pri sintezi učinkovin in razvoju končnih farmacevtskih oblik. Na območni ravni smo za devet inovacij prejeli priznanja Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK), na državni ravni pa dve priznanji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). GZDBK je Krki oziroma Krkinim raziskovalcem podelila priznanja za inovativne rešitve v razvoju več izdelkov.
Z zlatim priznanjem so bile nagrajene inovacije:
Srebrna priznanja smo prejeli za inovacije:
Na področju razvoja farmacevtskih oblik in tehnologij za končne izdelke nam je GZS na državni ravni podelila zlato priznanje za inovacijo.
V letu 2020 smo vložili osem patentnih prijav za nove tehnološke rešitve, ki smo jih razvili v letu 2020 in za katere smo ocenili, da so inventivne v globalnem merilu. Na osnovi t. i. prioritetnih prijav iz leta 2019 smo vložili šest mednarodnih in eno regionalno patentno prijavo. Podeljenih nam je bilo osem patentov v različnih državah. Skupno so Krkine tehnološke rešitve zaščitene z več kot 200 veljavnimi patenti.
V Sloveniji smo vložili 55 prijav Krkinih blagovnih znamk. Vložili smo tudi 41 mednarodnih in 51 nacionalnih prijav blagovnih znamk. Skupno imamo v različnih državah več kot 1100 blagovnih znamk.
Poleg zaščite rezultatov lastnega znanja in lastnih izumov ter lastnih blagovnih znamk je del strateške usmeritve za doseganje najbolj ekonomičnih in hkrati patentno sprejemljivih tehnoloških rešitev tudi uporaba drugih pravnih sredstev (postopki za razveljavitev patentov, ki ne bi smeli biti podeljeni pred pristojnimi organi, obramba Krkinih patentov). S tem prispevamo k zagotavljanju visoke stopnje pravne varnosti.
V letu 2020 smo registrirali 20 novih in prenovljenih izdelkov. Končali smo več kot 200 registracijskih postopkov, s katerimi smo pridobili dovoljenja za promet za nove izdelke, in uveljavljene izdelke registrirali na novih trgih.
Med zdravili na recept smo:
Skupino izdelkov brez recepta smo dopolnili z novo formulacijo B-complexa in novo obliko Flebavena 1000.
Ponudbo veterinarskih izdelkov smo dopolnili z novima izdelkoma Tuloxxin/Tulaxa (tulatromicin) v obliki raztopine za injiciranje v jakosti po 25 mg/ml in fiksno kombinacijo FlorFlu/Flovuxin (florfenikol, fluniksin).
Prilagodili smo se novi zakonodaji za registracijo farmacevtskih izdelkov v evroazijski ekonomski uniji (EAEU) in po tem postopku prvič registrirali dva izdelka.
Svoje izdelke nenehno dopolnjujemo, izboljšujemo in usklajujemo z novimi smernicami in zahtevami, spremembe pa prek postopkov variacij registriramo pri regulatornih oblasteh. Na Krkino zavezanost ohranjanju najvišje kakovosti izdelkov kaže tudi število vloženih variacij. V letu 2020 smo vložili dokumentacijo za več kot 30.000 variacij. Tako smo registrirali tudi deksametazon v obliki tablet in raztopine za injiciranje za zdravljenje covida-19 pri bolnikih, ki potrebujejo podporno zdravljenje s kisikom.
V vseh regijah smo v več kot 60 državah pridobili nova dovoljenja za promet za vse skupine že uveljavljenih Krkinih izdelkov.
V letu 2020 smo registrirali 16 novih izdelkov in s prvimi registracijami uveljavljene izdelke širili na dodatne trge.
Na novem terapevtsko pomembnem področju antitrombotikov smo pridobili registracijo za dve pomembni učinkovini. Razvili in registrirali smo prvi peroralni neposredni zaviralec trombina Xerdoxo/Rivarolto (rivaroksaban) v obliki filmsko obloženih tablet v štirih jakostih, ki se uporablja za preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov pri odraslih bolnikih z različnimi boleznimi srca in žilja. Izdelek je vertikalno integriran, sinteza učinkovine in zasnova formulacije sta rezultat lastnega znanja, ki smo ga patentno zaščitili. Tablete ne vsebujejo laktoze in glutena. Jemljejo se cele ali pa zdrobljene in suspendirane v vodi, kar olajša peroralno jemanje, omogoča pa tudi dajanje po nazogastrični sondi. S pravočasno registracijo v državah EU smo pripravili temelje za lansiranje izdelka na izbranih evropskih trgih, registrirali pa smo ga tudi v Srbiji in Severni Makedoniji.
Dovoljenje za promet smo pridobili za sodobno protiagregacijsko zdravilo Ticabril/Atixarso (tikagrelor) v obliki filmsko obloženih tablet. Tikagrelor je reverzibilni zaviralec agregacije trombocitov, ki se uporablja pri bolnikih z zahtevnimi boleznimi srca in žilja. Zmanjšuje tveganje za srčno-žilne dogodke, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Za preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov se lahko jemlje skupaj z acetilsalicilno kislino. Filmsko obložene tablete ne vsebujejo sladkorja, škroba in laktoze in se lahko jemljejo cele ali zdrobljene in pomešane z vodo. Zdravilo je vertikalno integrirano. Ker je plod lastnega raziskovalnega dela in razvoja učinkovine in farmacevtske oblike, obvladujemo tako razvoj in proizvodnjo učinkovine kot končnega izdelka. Z registracijo smo pripravili temelje, da bomo med prvimi generiki, ki bodo lansirali zdravilo.
Krkino ponudbo zdravil za srce in žilje smo dopolnili s kombiniranim zdravilom Olsitri (olmesartan, amlodipin, hidroklorotiazid) v obliki filmsko obloženih tablet v petih jakostih. Zaključili smo decentralizirani evropski registracijski postopek in pridobili vse potrebne odločbe za vstop na trg med prvimi generiki takoj po izteku tržne zaščite. Izdelek je namenjen uravnavanju visokega krvnega tlaka pri bolnikih z odporno arterijsko hipertenzijo.
Skupino zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni smo dopolnili s prvo kombinacijo z metforminom Maymetsi (sitagliptin, metformin) v obliki filmsko obloženih tablet. Kombinacija ima pomembno mesto pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Učinkovini delujeta vzajemno in uravnavata raven sladkorja v krvi. V izdelek vgrajujemo lastno, patentno neodvisno obliko sitagliptina ter tako obvladujemo lastne razvojne in proizvodne procese. S proizvodnjo na več mestih bomo zagotavljali nemoteno oskrbo z izdelkom.
Ponudbo onkoloških zdravil smo dopolnili s tremi novimi izdelki. Registrirali smo Erlotinib Krka (erlotinib) v obliki filmsko obloženih tablet v treh jakostih. Namenjen je zdravljenju bolnikov z nedrobnoceličnim pljučnim rakom, v kombinaciji z dodatnim zdravilom pa tudi za zdravljenje raka trebušne slinavke. Zdravilo je rezultat lastnega razvoja in raziskav. Na izbranih trgih smo ga lansirali takoj po izteku patentne zaščite.
Na Evropski agenciji za zdravila (EMA) smo zaključili registracijske postopke za Lenalidomide Krka (lenalidomid) v obliki trdih kapsul. Pri različnih oblikah krvnega raka se uporablja za samostojno zdravljenje in v kombinaciji z drugimi zdravili. Ključna indikacija je vzdrževalno zdravljenje odraslih bolnikov z diseminiranim plazmocitomom.
Dovoljenje za promet smo dobili za novo onkološko zdravilo Anastrozole Krka (anastrozol) v obliki filmsko obloženih tablet. Namenjeno je zdravljenju različnih vrst raka dojk.
Bolnikih z epilepsijo. V primerjavi z drugimi ima ugodnejši varnostni profil ter manj neželenih učinkov in tveganja za interakcije.
Kombinira se lahko z drugimi antiepileptiki. Je rezultat lastnega razvoja in povezovanja razvojnih in proizvodnih procesov.
V evropskih državah smo po decentraliziranih postopkih registrirali Efigalo/Fingod (fingolimod) v obliki trdih kapsul. Fingolimod je Krkino prvo peroralno zdravilo za zdravljenje multiple skleroze, kronične avtoimunske bolezni, ki prizadene osrednje živčevje. Fingolimod spreminja potek bolezni pri zelo aktivni recidivno-reminentni multipli sklerozi. Je Krkino prvo lastno zdravilo iz terapevtske skupine zdravil za avtoimunske bolezni.
Med analgetiki smo poleg raztopine za injiciranje z uveljavljeno učinkovino deksketoprofen registrirali tudi Dekenor/Dexfenia/Dexketia (deksketoprofen) v obliki filmsko obloženih tablet za simptomatsko zdravljenje blagih do zmernih bolečin. Izdelek je v različnih državah registriran kot zdravilo na recept in zdravilo brez recepta.
Z znanstveno podprtimi dokazi glede zdravljenja bolečine s kombinacijo učinkovin v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem smo na izbranih evropskih trgih pridobili dovoljenje za promet za zdravilo Doreta SR (tramadol in paracetamol) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem. Dopolnjena navodila še dodatno zagotavljajo varno uporabo. Zdravilo, ki je že imelo pomembno vlogo pri zdravljenju zmerne do hude bolečine, bomo na trg vrnili v letu 2021.
Po decentraliziranem evropskem postopku smo registrirali Algominal (metamizol) v obliki filmsko obloženih tablet. Tablete imajo enostransko zarezo in omogočajo prilagajanje odmerjanja. Zdravilo je namenjeno starejšim od 15 let za lajšanje močne bolečine in bolečine po kirurških posegih ter bolnikom z rakom.
Pridobili smo CEP za rosuvastatin in na naših ključnih trgih registrirali izdelke s to učinkovino. Rosuvastatin je naša uveljavljena hipolipemična učinkovina, vgrajena v zdravilo Roswera (rosuvastatin) in v kombinirana zdravila Co-Roswera (rosuvastain, ezetimib), Roxiper (perindopril, indapamid, rosuvastatin), Valarox (valsartan, rosuvastatin) in Roxampex (perindopril, amlodipin, rosuvastatin). Vsa izdelki so v obliki filmsko obloženih tablet.
Pridobili smo tudi CEP za Krkino učinkovino rabeprazol in na novo registrirali Krkino uveljavljeno zdravilo za želodčne težave Zulbex v obliki gastrorezistentnih tablet.
V Sloveniji smo pridobili dovoljenje za promet za Hidroksiklorokinijev sulfat Krka (hidroksiklorokin) v obliki filmsko obloženih tablet. Širili smo se na nove trge in v državah v vseh regijah na novo registrirali uveljavljene izdelke.
Pomemben dosežek je bila prva registracija Krkinega izdelka na Kitajskem. Antiepileptik pregabalin v obliki trdih kapsul v dveh jakostih smo registrirali z enakima indikacijama kot originator, to je za zdravljenje postherpetične nevralgije in fibromialgije. Po uspešnih poslovno-razvojnih in regulatornih aktivnostih smo pridobili registracijo za učinkovino in končni izdelek. Po uspešno končanih inšpekcijah smo tako pripravili temelje za vstop na kitajski trg.
Pomembne so bile registracije kombiniranih zdravil za srce in žilje. Na Hrvaškem smo registrirali kombinirano zdravilo Roxiper (perindopril, indapamid, rosuvastatin) v obliki filmsko obloženih tablet.
V Ruski federaciji smo pridobili dovoljenje za promet za kombinirano zdravilo Telmista AM (telmisartan, amlodipin) v obliki tablet, s čimer smo dopolnili ponudbo zdravil s telmisartanom. V Ukrajini smo pred predvidenim rokom zaključili registracijski postopek za kombinirano zdravilo Co-Valodip (valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid) v obliki filmsko obloženih tablet.
V jugovzhodni Evropi je bila pomembna zlasti registracija kombiniranih zdravil Valtricom (valsartan, amlodipin, hidroklorotiazid) in Wamlox (valsartan, amlodipin). Z njima bomo dopolnili ponudbo zdravil z valsartanom za bolezni srca in žilja.
| Terapevtsko področje | Blagovna znamka oz. registrirano ime | Učinkovina | Farmacevtska oblika | Država |
|---|---|---|---|---|
| bolezni srca in žilja | Valtricom, Co-Valodip | amlodipin, valsartan, hidroklorotiazid | filmsko obložene tablete | Irska, Portugalska, Srbija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Kazahstan, Ukrajina, Uzbekistan, Belorusija |
| Roxiper | perindopril, indapamid, rosuvastatin | filmsko obložene tablete | Hrvaška, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Uzbekistan | |
| Co-Amlessa | perindopril, amlodipin, indapamid | tablete | Tadžikistan | |
| Valraxet, Valarox | valsartan, rosuvastatin | filmsko obložene tablete | Ruska federacija, Kirgizistan, Belorusija | |
| Lortenza | losartan, amlodipin | filmsko obložene tablete |
kandesartan, amlodipin
tablete
valsartan, amlodipin
filmsko obložene tablete
olmesartan, amlodipin
filmsko obložene tablete
telmisartan, amlodipin
tablete
telmisartan, hidroklorotiazid
tablete
rosuvastatin, ezetimib
filmsko obložene tablete
telmisartan
| Olimestra | olmesartan | filmsko obložene tablete |
|---|---|---|
| Riolma | eplerenon | filmsko obložene tablete |
|---|---|---|
| Roswera, Rosuvastatin K | rosuvastatin | filmsko obložene tablete |
|---|---|---|
| Pitavastatin TAD | pitavastatin | filmsko obložene tablete |
|---|---|---|
| Atoris | atorvastatin | filmsko obložene tablete |
|---|---|---|
| Ezoleta | ezetimib | tablete |
|---|---|---|
| Amiokordin | amiodaron | raztopina za injiciranje |
|---|---|---|
| Kventiax | kvetiapin | tablete s podaljšanim sproščanjem | Ruska federacija, Ukrajina |
|---|---|---|---|
| Duloxenta | duloksetin | gastrorezistentne kapsule | Nemčija, Azerbajdžan |
| Pragiola | pregabalin | trde kapsule | Azerbajdžan, Črna gora |
| Torendo | risperidon | filmsko obložene tablete | Armenija |
| Helex | alprazolam | tablete | Moldavija, Severna Makedonija |
| Zalasta | olanzapin | tablete | Armenija |
| Calmesan forte, Sleepzone | doksilamin |
Yasnal
donepezil
Mirzaten
mirtazapin
bolečina in revmatske bolezni
Dekenor
Deksiaks
deksketoprofen
raztopina za injiciranje
Naklofen Duo
diklofenak
kapsule s prirejenim sproščanjem
Nalgesin
naproksen
Tramadol Krka
tramadol
trde kapsule
Slovenija, Belgija, Danska, Finska, Švedska, Irska, Španija
| Etoxib | etorikoksib | filmsko obložene tablete | Črna gora, Libanon | |
|---|---|---|---|---|
| Dolnada | oksikodon, nalokson | tablete s podaljšanim sproščanjem | Bosna in Hercegovina | |
| Flosteron | betametazon | suspenzija za injiciranje | Črna gora | |
| sladkorna bolezen | Glypvilo | vildagliptin | tablete | Srbija, Malta |
| hiperurikemija | Febuksostat Krka | febuksostat | filmsko obložene tablete | Ukrajina, Mongolija |
| bolezni prebavil | Emanera | esomeprazol | gastrorezistentne kapsule |
rabeprazol
gastrorezistentne tablete
imatinib
filmsko obložene tablete
everolimus
tablete
amoksicilin, klavulanska kislina
filmsko obložene tablete,
prašek za peroralno suspenzijo
emtricitabin, dizoproksiltenofovirat
filmsko obložene tablete
atazanavir
trde kapsule
Ruska federacija
darunavir
trde kapsule
Azerbajdžan
Tadagis
tadalafil
filmsko obložene tablete
Malta
sildenafil
filmsko obložene tablete, orodisperzibilne tablete
Kirgizistan, Jamajka
Doxazosin Krka
doksazosin
tablete s podaljšanim sproščanjem
Islandija
dutasterid
mehke kapsule
Kosovo
Ponudbo izdelkov brez recepta smo dopolnili z dvema novima izdelkoma in širili trge za izdelke uveljavljenih blagovnih znamk.
Razvili smo novo formulacijo izdelka B-complex (tiamin, riboflavin, piridoksin, cianokobalamin, kalcijev pantotenat, nikotinamid) v obliki filmsko obloženih tablet. S posodobljeno dokumentacijo smo ga na novo registrirali v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu in v Severni Makedoniji. V Sloveniji, kjer je edini registrirani izdelek s tako kombinacijo vitaminov B, smo ga registrirali kot zdravilo brez recepta. Namenjen je za preprečevanje in zdravljenje hipovitaminoze B in avitaminoze B pri povečani porabi in moteni absorpciji ter hujših oblikah pomanjkanja vitaminov B.
Razvili smo Flebaven 1000 v novi farmacevtski obliki. V filmsko obložene tablete smo vgradili 1000 mg prečiščene flavonoidne frakcije, ki ustreza 900 mg diosmina in 100 mg flavonoidov, ki so izraženi kot hesperidin. Izdelek je namenjen lajšanju znakov kroničnega venskega popuščanja in za simptomatsko zdravljenje pri poslabšanju s hemoroidi povezanih težav pri odraslih. Jemlje se samo enkrat na dan. Registrirali smo ga v Ruski federaciji.
Flebaven (diosmin, hesperidin) v obliki filmsko obloženih tablet po 450 mg/50 mg smo registrirali v Mongoliji.
Na Slovaškem smo za zdravilo Dasseltino (desloratadin) po 5 mg v pakiranju po 7 in 10 filmsko obloženih tablet prvi v državi pridobili status izdelka brez recepta.
KontrDiar (nifuroksazid) v obliki peroralne suspenzije, ki se uporablja pri akutni bakterijski driski, smo registrirali v Moldaviji.
Na novo smo registrirali izdelke blagovne znamke Septolete. Po uspešnih strokovno podprtih zagovorih o varni in učinkoviti terapevtski uporabi takih kombinacij smo na Finskem registrirali Septabene (benzidamin, cetilpiridinij) v obliki oralnega pršila in Septanazal (ksilometazolin, dekspantenol) v obliki nosnega pršila. Oba sta v tej državi edina registrirana izdelka s to kombinacijo učinkovin in hkrati edina, ki sta registrirana celo s statusom zdravila brez recepta.
Septolete total (benzidamin, cetilpiridinij) v obliki pastil z okusom po medu in limoni smo registrirali v Gruziji, na Malti in Kosovu.
Herbion bršljan (suhi ekstrakt lista navadnega bršljana) v obliki pastil smo registrirali v Ruski federaciji, Kazahstanu, Ukrajini, Belorusiji, Kirgizistanu, Moldaviji, Uzbekistanu, Srbiji, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori ter na Kosovu in zagotovili podlago za pravočasno lansiranje.
V Armeniji smo registrirali Nalgesin (naproksen) v obliki filmsko obloženih tablet po 220 mg.
Na novih trgih v regiji Čezmorska tržišča smo pridobili dovoljenja za promet za izdelke Septolete total v obliki pastil z okusom po limoni in medu, Pikovit Unique v obliki žvečljivih tablet in Magnesium Krka 300 (magnezijev citrat) v obliki granulata za napitek.
Registrirali smo dva nova veterinarska izdelka za zdravljenje rejnih živali in širili trge za izdelke ključnih blagovnih znamk.
Kot prvi generik smo registrirali fiksno kombinacijo FlorFlu/Flovuxin (florfenikol in fluniksin) v obliki raztopine za injiciranje v dveh polnitvah. Kombinacija učinkovin z eno aplikacijo doseže protimikrobni, protibolečinski in protivnetni učinek. Namenjena je zdravljenju okužb dihal pri govedu.
Registrirali smo zdravilo Tuloxxin/Tulaxa (tulatromicin) v obliki raztopine za injiciranje v jakosti 25 mg/ml v treh polnitvah. Tulatromicin je sodobno protimikrobno zdravilo za zdravljenje bakterijskih okužb dihal pri prašičih.
Več uveljavljenih izdelkov smo na novo registrirali v različnih državah.
Doxatib (doksiciklin) v obliki peroralnega praška z jakostjo 500 mg/g za zdravljenje okužb dihal pri prašičih in piščancih smo registrirali v Ruski federaciji.
(marbofloksacin, klotrimazol, deksametazon) v obliki suspenzije za ušesne kapljice za pse smo registrirali v Ruski federaciji. Namenjen je za zdravljenje bakterijskih in glivičnih vnetij zunanjega ušesa.
(selamektin) v obliki raztopine za kožni nanos za zdravljenje mešanih invazij pri psih in mačkah smo registrirali v Ukrajini in Moldaviji.
(pirantel, prazikvantel) v obliki filmsko obloženih tablet za mačke. Namenjen je odpravljanju črevesnih zajedavcev.
V Termah Krka ponudbo storitev, programov in dejavnosti oblikujemo v skladu z usmeritvijo v zdravje ljudi in turizem dobrega počutja.
V letu 2020 smo kljub posebnim razmeram za obnovo, posodobitev, razvoj in obogatitev ponudbe zdravstvenih storitev, namestitev, velnesa in gostinstva namenili približno 2,7 milijona EUR.
Obdobje brez gostov smo izkoristili za večja in manjša popravila, generalno čiščenje in vzdrževalna dela, urejali smo objekte in okolico.
V Strunjanu smo sredi junija odprli prenovljeno priljubljeno plažo. Na novo smo ozelenili več kot 4600 m² površin, med drugim smo zasadili nova drevesa, ki zagotavljajo naravno senco. Povečali smo tudi ležalne površine za počitek in sprostitev. Z estetsko urejeno plažo v neokrnjenem okolju zagotavljamo višjo kakovost storitev, z raznovrstno gostinsko ponudbo bara Cavedin in restavracije Pinija tik ob morju pa tudi celovito morsko doživetje za hotelske in dnevne goste.
V velneškem centru Vitarim Spa & Clinique v Termah Šmarješke Toplice smo razvili nov program za imunsko ravnovesje ImmunoRebalance. Odličen je za vse, ki po napornem in stresnem obdobju potrebujejo okrepitev in revitalizacijo. Omogoča aktivno sprostitev v naravi in odmik od vseh motečih dražljajev, elektronskih in tistih, ki se kar naprej vrivajo v misli in jemljejo energijo. Gostje ravnovesje vzpostavljajo s pomočjo prvinske narave, ki obdaja Šmarješke Toplice, zdrave prehrane, večinoma pripravljene iz ekološko pridelanih živil, in zdravilnih termalnih vrelcev. Spoznajo tudi naravne metode za okrepitev imunskega sistema in pod strokovnim vodstvom na sproščen način izboljšajo življenjske vzorce (gibanje, prehrana, odnos do sebe ipd.).
Na Otočcu smo z začetkom golfske sezone 2020 za golfiste in druge goste uredili nov objekt z recepcijo, trgovinico z opremo za golf, bistrojem in prostorom za druženje. Poimenovali smo ga Devetnajstica. Gre za lično stavbo z veliko steklenimi površinami in pogledom na atraktivno igrišče. Podeželska hiša Gradu Otočec z dolenjsko kulinarično ponudbo je namenjena tudi grajskim gostom in drugim obiskovalcem.
Hotel Šport je s prenovo v letu 2020 dobil bolj urbano podobo. Posodobili smo hotelsko recepcijo z barom ter na novo zasnovali kuhinjo in restavracijo. Navdušujejo tudi športne sobe, bazen s termalno vodo, savnami in teraso za počivanje, predvsem pa okolica, ki spodbuja aktiven način življenja, ter svetovljanska kulinarična ponudba iz lokalnih sestavin.
Kar nekaj novosti je tudi v ponudbi storitev Term Krka. Vse več pozornosti namenjamo doživetjem, medicinskemu velnesu ter programom za ohranjanje zdravja in krepitev imunskega sistema. Pri tem se osredotočamo na naše konkurenčne prednosti – naravno okolje, zaposlene, osebno obravnavo gostov ter lokalno pridelano in sezonsko hrano.
Ključni cilj proizvodnje in oskrbne verige je pravočasno in stroškovno učinkovito zagotavljanje zadostnih količin kakovostnih izdelkov v skladu s potrebami trgov. To nam uspeva zaradi hitre odzivnosti naših procesov na spreminjajoče se zahteve trgov, nenehnega izboljševanja procesov, s katerimi skrajšujemo pretočne čase v celotni oskrbovalni verigi, ter integracije oskrbnih procesov v vseh družbah skupine Krka in na drugih pogodbenih proizvodnih mestih.
Uspešno povezujemo razvoj in raziskave ter proizvodnjo učinkovin in zdravil ter s tem vplivamo na hitrejši in uspešnejši prenos novih izdelkov iz razvoja v redno proizvodnjo. Pospešili smo reševanje tehnoloških problemov in optimizirali tehnološke procese ter omogočili nemoteno proizvodnjo.
Velik izziv je prinesla epidemija covida-19. Z dobro organizacijo dela, pravočasno uvedbo številnih preventivnih ukrepov in osredotočenostjo na najpomembnejše naloge in izdelke smo zmogljivosti ohranili na isti ravni kot pred epidemijo.
Z nenehnimi procesnimi izboljšavami smo občutno skrajšali povprečni čas od naročila do dobave kupcu ter tako povečali svojo odzivnost in fleksibilnost procesov v oskrbovalni verigi. Nadaljujemo optimizacijo zalog surovin in končnih izdelkov.
Ob optimalni uporabi razpoložljivih virov v obvladujoči družbi in odvisnih družbah ter v sodelovanju s pogodbenimi partnerji smo v letu 2020 proizvedli in zapakirali rekordno količino, to je 16,5 milijarde izdelkov, kar je 9 % več kot v letu 2019. Ponovno smo proizvedli največjo mesečno in četrtletno količino izdelkov doslej.
Povečevanje števila izdelkov in proizvodnih mest, spreminjanje zahtev trgov, zahteve po embalaži v lokalnih jezikih in druge zahteve se kažejo v naraščajočem številu končnih izdelkov in polizdelkov. Kljub temu smo z dobrim načrtovanjem in učinkovito proizvodnjo povečali količino proizvedenih enot.
Nenehno smo izboljševali izvajanje poregistracijskih postopkov za pripravo embalažnega materiala in tehnološke dokumentacije za proizvodnjo v Sloveniji, v naših odvisnih družbah v tujini in pri pogodbenih proizvajalcih, da bi tako zagotovili pravočasno realizacijo in odziv na prodajne potrebe.
Prav tako smo izboljševali informacijsko podporo za vodenje, spremljanje in nadziranje procesov, standardizacijo proizvodnih procesov ter optimizacijo sistema proizvodne dokumentacije in procesnih kontrol. Širili smo tudi uporabo elektronske proizvodne dokumentacije in povečali stopnjo avtomatizacije procesov.
Krka za svoje izdelke uporablja surovine, ki jih proizvede sama, kupuje pa jih tudi na trgu. V letu 2020 se je predvsem zaradi ekoloških in finančnih razlogov ter razlogov, povezanih z dobro proizvodno prakso, nadaljevalo zmanjševanje števila proizvajalcev surovin. Kljub nestabilnim razmeram, velikemu pomanjkanju vhodnih materialov, zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti pri partnerjih in oteženemu transportu med epidemijo covida-19 smo zagotovili zadostno količino surovin za nemoteno proizvodnjo končnih izdelkov po nespremenjenih cenah.
Še naprej smo uvajali kakovostno enakovredne in cenovno sprejemljivejše alternativne vire zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi in embalaže. S tem smo zmanjševali tveganje zaradi spremenljivih razmer, ki vplivajo na dobavo.
Povečali smo integracijo in optimizirali nabavne procese s Krkinimi odvisnimi družbami. Izboljševali smo tudi partnerske odnose z dobavitelji.
Veliko dodano vrednost predstavlja visoka stopnja vertikalne integracije v proizvodnem procesu. To pomeni, da velik delež učinkovin, ki jih vgrajujemo v končne izdelke, proizvajamo in tehnološko nadzorujemo sami na različnih proizvodnih mestih v Sloveniji in tujini. Tako v ključnem segmentu preskrbovalne verige zmanjšujemo odvisnost od zunanjih dobaviteljev.
Cenovno učinkovitost proizvodnje ključnih intermediatov in surovin izboljšujemo z optimizacijo proizvodnih procesov na vseh proizvodnih mestih. S prenosom dodatnih tehnologij (izdelkov) smo povečali zmogljivost Sinteze 1 v Krškem in bistveno povečali zmogljivosti za proizvodnjo učinkovin za vertikalno integrirane izdelke. Načrtujemo še dodatno povečanje zmogljivosti. Nadaljevali smo intenzivno proizvodnjo učinkovin in intermediatov v lastnih obratih v Novem mestu in Krškem. V letu 2020 smo jih proizvedli 18 % več.
V proizvodnjo farmacevtskih izdelkov vgrajujemo dodatno opremo in vpeljujemo sodobne visokotehnološke rešitve. Pomemben del proizvodnih zmogljivosti predstavlja konec leta 2015 odprt Notol 2, ki smo mu v letu 2020 dodali več pakirnih linij. Gre za proizvodni obrat z najsodobnejšo tehnologijo, visoko stopnjo avtomatizacije in robotizacije, podprto z naprednimi računalniškimi sistemi. S takšnim pristopom utrjujemo našo konkurenčno sposobnost na zahtevnih svetovnih trgih. Notol 2 je v letu 2020 k realizaciji prispeval že več kot 30 % vseh izdelkov, proizvedenih v skupini Krka.
V letu 2020 smo povečano realizacijo proizvodnje dosegli tudi v dograjenem in dodatno opremljenem proizvodno-distribucijskem centru v Ruski federaciji, kamor smo prenesli nove tehnologije in izdelke, ki so za ruski trg ključnega pomena. S tem smo še bolj utrdili položaj lokalnega proizvajalca. V tovarni v Ruski federaciji proizvedemo že dobrih 80 % izdelkov za ruski trg.
Pravočasno smo se odzvali na dinamično dogajanje na farmacevtskem trgu in povečanje potreb po zdravilih. Izdelke smo zagotavljali v skladu s pričakovanji kupcev in rastočimi regulatornimi zahtevami. To nam je uspelo tudi z optimizacijo tehnologij, povečanjem serij izdelkov in lansiranjem novih izdelkov. Pri tem smo ohranili visoko raven standardov kakovosti, ki jih od nas zahtevajo zakonodaja, regulativa in inšpekcijski nadzori, hkrati pa smo dvignili raven obvladovanja procesov z vidika skrbi za okolje in varstva pri delu.
Da bi se še hitreje odzivali na vse večje količinske potrebe po naših izdelkih ter dosegli večjo internacionalizacijo in zmanjšali tveganje v proizvodnem procesu, smo nadaljevali aktivnosti, povezane s prenosom proizvodnih tehnologij k pogodbenim partnerjem in s širitvijo mreže pogodbenih proizvajalcev izdelkov. Uspešno smo končali prenos več izdelkov v družbo Ningbo Krka Menovo, ki smo ga ustanovili s kitajskim partnerjem. V letu 2020 je potekala redna proizvodnja petih izdelkov.
V letu 2019 smo bili med prvimi generičnimi proizvajalci, ki so uvedli tehnične in sistemske rešitve, potrebne ob implementaciji nove evropske direktive o zagotavljanju originalnosti zapiranja sekundarne embalaže in uvedbi edinstvene oznake vsakega končnega pakiranja (Direktiva 2011/62/EU oz. FMD). Kljub spremembam so proizvodne zmogljivosti v letu 2020 ostale nespremenjene. V skladu z zahtevami ruske zakonodaje smo kot eden redkih proizvajalcev v letu 2020 začeli izvajati vse zahteve, povezane s proizvodno-tehničnimi in informacijskimi procesi za zagotavljanje edinstvene oznake in agregacije. Proizvodne zmogljivosti smo ohranili na primerljivi ravni kot pred spremembami.
Z optimizacijo procesov, uvedbo novih možnosti v računalniških sistemih in optimizacijo zalog v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami smo izboljšali izkoriščenost skladiščnih zmogljivosti. Uporabljati smo začeli novo večnamensko skladišče.
Pri distribuciji izdelkov smo povečali uporabo ekološko ustreznih tovornih vozil in zmanjšali stroške uporabe. Povečevali smo uporabo ladijskega prevoza, še naprej uporabljamo železniški prevoz, ki ustreza temperaturnim zahtevam. Iskali smo tudi nove možnosti transporta in uspešno opravili testne cestne prevoze, ki so alternativa ustaljenim transportnim potem. Učinkovito zagotavljamo vse potrebne oblike prevoza za povečan obseg prodaje.
Na področju carinjenja imamo status pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO). To nam omogoča hitrejši pretok blaga in lažje pridobivanje dovoljenj za poenostavljene carinske postopke. S posodobljenim postopkom carinjenja in dodatnimi dovoljenji smo se pripravili na spremembe carinjenja po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Smo registrirani izvoznik po sistemu REX (sistem registriranih izvoznikov).
V skupini Krka smo v letu 2020 za naložbe namenili 76,6 milijona EUR, od tega 61,3 milijona EUR v obvladujoči družbi in 15,3 milijona EUR v odvisnih družbah. Vlagali smo predvsem v povečanje in tehnološko posodobitev proizvodnje in razvoja, v zagotavljanje kakovosti in lastne proizvodno-distribucijske centre po svetu.
V Sloveniji, na Hrvaškem in v Ruski federaciji so potekale številne naložbe v novo proizvodno opremo in posodobitve infrastrukture, s katerimi smo še povečali proizvodne in skladiščne zmogljivosti ter izboljšali kakovost.
Zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, in razmer v posameznih državah smo za naložbe porabili manj od načrtovanega. Na proizvodnih lokacijah v Sloveniji so bila spomladi za več kot en mesec ustavljena vsa investicijska dela. V odvisni družbi Krka-Rus je od marca 2020 omejen vstop tujim izvajalcem, s katerimi smo imeli sklenjene pogodbe. Dela izvajamo tudi s pomočjo ruskih izvajalcev.
V celotni skupini Krka strokovne službe svoje delo prilagajajo epidemiološkim razmeram v posameznih državah.
V letu 2020 je bil največji delež naložb namenjen proizvodnji končnih izdelkov ter povečanju in posodobitvi razvojno-raziskovalne infrastrukture. Infrastrukturni objekti in sistemi, med katerimi je tudi gradnja večnamenskega skladišča v Ločni in skladišča surovin v Krškem, bodo podpirali poslovne funkcije celotne skupine Krka. Delež naložb v ustvarjenih prihodkih od prodaje je v letu 2020 znašal 5,0 %.
Konec leta 2017 smo v Ločni začeli graditi večnamensko skladišče, s katerim smo pridobili dodatne površine za skladiščenje vhodnih materialov in končnih izdelkov. S tem smo povečali hitrost in fleksibilnost proizvodnje ter izboljšali razpoložljivost izdelkov in oskrbo trgov.
Gradnja 34,6 milijona EUR vrednega skladišča je potekala v dveh sklopih. Prvi sklop je zajemal gradnjo novega objekta s povečanimi manipulativnimi površinami pri skladišču surovin ter postavitev laboratorijev in vzorčevalnic, drugi sklop pa gradnjo večnamenskega skladišča in povezovalnega objekta do skladišča surovin, kjer je pripravljen prostor za vgradnjo dodatnih tehtalnic.
V začetku leta 2020 smo pridobili dovoljenje JAZMP, s čimer so bili izpolnjeni vsi pogoji za obratovanje večnamenskega skladišča in vzorčevalnic. Do konca avgusta 2020 smo zgradili in opremili še prostor v skladišču surovin, ki omogoča dvosmerno povezavo med večnamenskim skladiščem, skladiščem surovin in tehtalnicami. S tem smo povečali zmogljivosti povezav med objekti.
V Krškem smo zgradili novo skladišče surovin za kemijsko in farmacevtsko proizvodnjo. Urejeno je po smernicah tehničnih pravil za ločeno skladiščenje nevarnih snovi (TRGS).
Skladišče smo začeli graditi junija 2019. Uporabno dovoljenje smo dobili julija 2020, dovoljenje JAZMP za obratovanje pa septembra. V osrednjem objektu s 5000 m² uporabne površine je urejeno naravno prezračevanje. Poleg smo postavili še kontejnersko skladišče in nadstrešnico za hranjenje materialov, ki zahtevajo ločeno skladiščenje in posebne temperaturne pogoje.
Z 8,2 milijona EUR vredno naložbo smo zagotovili zmogljivosti za skladiščenje in vzorčenje surovin za sedanje in bodoče potrebe.
Zaradi vse večjih potreb po novih zmogljivostih za proizvodnjo izdelkov nabavljamo dodatno tehnološko opremo. Leta 2019 smo začeli opremljati novo pakirnico v obratu za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Vgradili smo več visokoavtomatiziranih in robotiziranih pakirnih linij. Načrtujemo, da bomo v prihodnjih dveh letih njihovo število še povečali. Naložba je ocenjena na 41 milijonov EUR.
V letu 2020 smo za opremljanje pakirnice in nakup velikoserijske proizvodne opreme namenili 17 milijonov EUR.
V Krškem bomo zgradili nove zmogljivosti za razvoj in proizvodnjo farmacevtskih učinkovin. Pripravljamo projektno dokumentacijo in pridobivamo potrebna soglasja za gradnjo Sinteze 2 in Kemijsko-analitskega centra. Sinteza 2 bo drugi obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin v Krškem. Zgradili bomo še manjše tehnološke in infrastrukturne objekte, ki so potrebni za nemoten proizvodni proces. Naložba je ocenjena na 163 milijonov EUR. S projektom sledimo Krkini strategiji vertikalne integracije od razvoja izdelka do njegove proizvodnje.
V Notolu smo z vgradnjo zmogljivejšega 1,5 milijona EUR vrednega stroja za oblaganje optimizirali proces filmskega oblaganja tablet in povečali izkoristke proizvodnih serij.
V obratu Beta v Šentjerneju končujemo 2,5 milijona EUR vredno naložbo. V skladu s standardi ATEX smo posodobili sisteme in naprave, vgradili pa smo tudi dodatni mešalnik ter tako povečali proizvodne zmogljivosti v fazi priprave suhega granulata.
V Obratu trdnih oblik (OTO) poteka 21 milijonov EUR vredna naložba v dodatne zmogljivosti v fazi priprave zmesi in granulacije pri dvoslojnem tabletiranju in v zmogljivosti na področju logistike.
Med najpomembnejšimi naložbami v Krkinih odvisnih družbah v tujini je tovarna Krka-Rus na industrijskem območju mesta Istra na severozahodu Moskve. V njej proizvedemo dobrih 80 % izdelkov, ki jih prodamo v Ruski federaciji, kjer imamo status domačega proizvajalca. V naslednjih letih bomo proizvodne in laboratorijske zmogljivosti tovarne povečali na 3,5 milijarde tablet na leto. Naložba je ocenjena na 35 milijonov EUR, v letu 2020 smo zanjo porabili 5 milijonov EUR.
V proizvodno-distribucijskem centru v Jastrebarskem na Hrvaškem smo za optimizacijo proizvodnje namenili 652 tisoč EUR.
Konec leta 2017 smo v Ningbu na Kitajskem z lokalnim partnerjem Menovo ustanovili skupno podjetje Ningbo Krka Menovo. Za dolgoročno najete proizvodne prostore smo v Evropski uniji pridobili certifikat dobre proizvodne prakse. Leta 2019 smo prostore dodatno opremili s proizvodno opremo in opremo za zagotavljanje kakovosti ter začeli proizvajati več izdelkov za trge zunaj Kitajske. Končni cilj je proizvajanje izdelkov za kitajski trg. Nabava proizvodne opreme se je nadaljevala tudi v letu 2020, v nakup osnovnih sredstev smo vložili 3,1 milijona EUR.
Konec leta 2018 smo začeli komercialno proizvajati prvi izdelek za trge zunaj Kitajske, hkrati pa smo vložili vso potrebno registracijsko dokumentacijo, da ga bomo lahko začeli prodajati tudi na kitajskem trgu. V letu 2020 pa je bil na Kitajskem pomemben dosežek prva registracija Krkinega izdelka za zdravljenje epilepsije v obliki trdih kapsul.
V poslovnih enotah odvisne družbe Terme Krka je potekalo več manjših naložb. Spomladi 2020 smo za tehnološko posodobitev kuhinje in restavracije v Hotelu Šport namenili 554 tisoč EUR.
Sredi junija smo odprli obnovljeno plažo v Strunjanu, ki je med najbolj obiskanimi in priljubljenimi domačimi plažami. V skladu z najemno pogodbo z javnim podjetjem Okolje Piran smo za prenovo 600 metrov dolge plaže namenili 418 tisoč EUR. Vsa dela so bila izvedena v skladu z zakonskimi možnostmi in posebnostmi plaže, ki je del Krajinskega parka Strunjan.
V letu 2020 smo pripravili projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo Mihevčevih vil, nadomestno gradnjo Rdeče hiše in rekonstrukcijo gostinskega objekta v kompleksu Hotela Laguna v Strunjanu. Z naložbo želimo izboljšati kakovost turistične ponudbe in zadovoljstvo gostov.
Odvisna družba Terme Krka je v letu 2020 za naložbe namenila 2 milijona EUR.
Z ISV obvladujemo različne vidike poslovanja na enoten način, kar omogoča učinkovito delovanje procesov. S tem določamo svoj odnos do kakovosti, okolja, varnosti in zdravja pri delu, varnosti živil, medicinskih pripomočkov ter varovanja informacij in neprekinjenega poslovanja podjetja. Vsebina ISV temelji na zahtevah standarda ISO 9001, načel GXP, načel HACCP, Direktive Sveta 93/42/EGS (Medical Device Directive, MDD) ter standardov ISO 14001, ISO 45001, ISO/IEC 27001 in ISO 22301. V letu 2020 smo nadaljevali nadgrajevanje sistemov vodenja v skladu z zakonodajo in smernicami, skladnost vzpostavljenega sistema vodenja pa smo potrdili z obnovljenimi certifikati dobre farmacevtske prakse. Potrdili smo tudi veljavnost certifikatov za ostale sisteme vodenja (ISO 9001, ISO 14001, ISO/IEC 27001, ISO 45001, MDD in HACCP). Da bi zagotovili kredibilnost ISV in utrjevali zaupanje svojih partnerjev, ISV redno certificiramo pri SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje), z inšpekcijami in presojami pa potrjujemo njegovo skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami.
Delovanje ISV podpira centraliziran informacijsko-dokumentacijski sistem, ki ga z digitalizacijo in drugimi ukrepi nenehno izboljšujemo, da tako zagotavljamo verodostojnost podatkov v dokumentih in elektronskih zapisih, boljšo dostopnost in zaščito podatkov ter transparentnejši pregled nad procesi in izdelki. Tak pristop omogoča pripravo analiz in trendov, s čimer zagotavlja utemeljeno podporo za izboljševanje učinkovitosti procesov in kakovosti izdelkov ter izpolnjevanje vseh zahtev. Sistem upravljanja podatkov temelji na etičnem pristopu, ki poudarja osebno integriteto posameznika in njegovo odgovornost za kakovostno opravljeno delo, na krovnih usmeritvah glede kakovosti ter na operativnih postopkih in kontrolah, ki so integrirane v informacijske sisteme in organizacijske procese.
Nenehne izboljšave, ki nam jih narekujejo standardi in smernice kakovosti ter pristop PDCA (plan/planiraj, do/izvedi, check/preveri in act/ukrepaj), so gonilna sila napredka in stalnega izboljševanja na vseh področjih delovanja skupine Krka. Sistematično in v skladu z vertikalno integracijo kakovosti obvladujemo procese od nabave, razvoja in raziskav, proizvodnje učinkovin in končnih izdelkov, distribucije, prodaje in trženja do spremljanja zadovoljstva odjemalcev. Zadovoljstvo naših odjemalcev in stalno doseganje poslovnih uspehov bosta naša ključna cilja tudi v prihodnje.
Sistem vodenja in kakovosti nadzorujejo certifikacijski organi ter domače in tuje inšpekcije, preverjamo pa ga tudi z notranjimi presojami in presojami naših partnerjev.
V letu 2020 je bilo nekaj manj inšpekcij, število presoj pa je ostalo na podobni ravni kot prejšnje leto. JAZMP, ki redno preverja proces proizvodnje zdravil in zdravilnih učinkovin ter izvajanje kliničnih študij in farmakovigilance, je izvedla eno farmakovigilančno inšpekcijo ter štiri verifikacije novih proizvodnih in kontrolnih zmogljivosti. Na podlagi rednih nadzorov vzdržujemo certifikate o dobri proizvodni praksi (GMP), ki potrjujejo, da proizvodnja zdravil in učinkovin poteka v skladu z načeli in smernicami dobrih praks za zdravila in učinkovine. Z uspešno opravljenimi verifikacijami smo zagotovili, da se je v novih in obnovljenih obratih lahko začelo redno delo. Uspešno opravljen redni farmakovigilančni nadzor JAZMP, ki je potekal na zahtevo Evropske agencije za zdravila (EMA), je potrdil ustrezen farmakovigilančni sistem na področju zdravil za uporabo v humani medicini.
Zdravila tržimo tudi zunaj EU, zato smo imeli inšpekcije regulatornih organov nekaterih držav zunaj EU. V letu 2020 smo na podlagi uspešnih inšpekcij, ki jih je opravil ruski inštitut GILSINP, pridobili nove ruske GMP-certifikate, ki nam omogočajo prodajo ter s tem poslovanje in fleksibilnost pri zagotavljanju ključnih izdelkov na ruskem trgu. Prav tako uspešna je bila redna inšpekcija lokalnega farmakovigilančnega sistema in procesov ter povezave globalnih in lokalnih procesov, ki jo je opravila hrvaška Agencija za zdravila in medicinske izdelke HALMED.
Sodelujemo tudi pri izvedbi inšpekcij (evropske, ruske) pri svojih ključnih pogodbenikih, saj je nadzor nad delovanjem in obvladovanjem kakovosti pri proizvodnji in testiranju Krkinih izdelkov (učinkovine, polizdelki, končni izdelki) pri pogodbenikih ključnega pomena za celovito obvladovanje kakovosti ter obvladovanje tveganj zaradi kakovosti.
V letu 2020 smo uspešno implementirali zahteve novega zveznega zakona št. 449, ki je uvedel spremembe pri uvozu zdravil na ruski trg. Ukinil je t. i. deklariranje posameznih serij izdelkov na trg, zahteva pa vnaprejšnje obveščanje državnih organov o načrtovanih ukinitvah izdelkov, vnos posamičnih serij sproščenih izdelkov v državno elektronsko bazo in izdajo certifikata o skladnosti z registracijsko dokumentacijo. Uvaja tudi testiranje prvih treh serij novega izdelka in ene serije obstoječega izdelka na leto.
Podjetje Ningbo Krka Menovo je izvajalo regulatorne aktivnosti za registracijo izdelkov na Kitajskem in ob koncu leta 2020 pridobilo prvo regulatorno potrditev. V skladu z novimi zahtevami kitajske zakonodaje je bila pogoj za registracijo izdelka tudi uspešna GMP-inšpekcija pri proizvajalcu zdravilne učinkovine in končnega izdelka.
V preteklem letu so agencije na različnih trgih (Slovenija, Hrvaška, Poljska, Nemčija, Francija, Belgija, Avstrija, Češka idr.) izvedle 184 kontrol in analiznih testiranj Krkinih zdravil. Vsa testiranja so bila uspešna, kar potrjuje ustrezno kakovost, varnost in učinkovitost Krkinih zdravil.
UVHVVR je opravila štiri inšpekcijske nadzore zagotavljanja varnosti živil in izpolnjevanja zahtev sistema HACCP ter en inšpekcijski nadzor obvladovanja sledljivosti učinkovine, ki vstopa v biocidni izdelek. Vsi nadzori so bili uspešni.
ZIRS je opravil en inšpekcijski nadzor spletne prodaje prehranskih dopolnil, ki jih Krka predstavlja in trži na svoji spletni strani. Preverjali so skladnost z Uredbo o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Pri interpretaciji zdravstvene trditve na enem izdelku je bila ugotovljena ena nepravilnost in je bila takoj odpravljena.
Uspešno opravljene inšpekcije in s tem pridobljeni certifikati o dobri proizvodni praksi omogočajo vzdrževanje registracijskih statusov izdelkov in vlaganje registracij za nove izdelke, s tem pa nemoteno dostopnost naših izdelkov na različnih trgih.
V Krki vsako leto potekajo presoje partnerjev, ki preverjajo skladnost z dobro proizvodno prakso, ustreznost farmakovigilančnega sistema in izpolnjevanje pogodbenih zahtev. V letu 2020 je bilo devet presoj in vse so bile uspešno končane. Ugotovitve potrjujejo, da Krka izpolnjuje zahteve svojih partnerjev.
V letu 2020 smo nadaljevali presoje sistemov vodenja kakovosti naših GXP-partnerjev (dobavitelji, pogodbeni partnerji), ki jih izvajamo presojevalci iz skupine Krka. Pozorni smo na zakonodajne zahteve glede dobre proizvodne prakse in ostalih zahtev dobrih praks ter na zagotavljanje varovanja okolja, ravnanje s človeškimi viri in družbeno odgovornost. V skladu z ugotovitvami glede zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti izdelkov in surovin, proizvedenih pri partnerjih, uvajamo potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven. Ustrezna kakovost izdelkov in surovin, proizvedenih pri partnerjih znotraj dogovorjenih dobavnih rokov, omogoča optimalno načrtovanje proizvodnih procesov.
Zaradi pandemije covida-19 ter omejitev pri potovanjih in osebnih stikih smo uvedli presoje in inšpekcije na daljavo. Ustrezno smo prilagodili postopke in za izvedbo uporabili različne spletne komunikacijske povezave.
Osnovna izhodišča za vzpostavitev in razvoj sistema kakovosti so določena v Načelih kakovosti skupine Krka, ki je krovni dokument kakovosti, in izhajajo iz zakonodaje, dobrih praks in standardov, katerih novosti spremljamo in jih sistematično uvajamo v vse procese in sisteme vodenja. Določajo tudi enotno politiko kakovosti za vse odvisne družbe v skupini Krka. Za izvajanje politik in doseganje strateških ciljev družbe imamo v Krki šest ključnih procesov: vodenje družbe, razvoj in proizvodnja zdravil, razvoj in proizvodnja učinkovin z oskrbo, marketing, prodaja ter inženiring in tehnične storitve.
Julija 2020 je v Ruski federaciji začela veljati zakonodaja, povezana s preprečevanjem vstopa ponarejenih zdravil na trg, ki velja za vsa zdravila za uporabo v humani medicini. Poleg edinstvene oznake (serializacija) zahteva tudi evidenco o individualnih embalažnih enotah v posameznih transportnih škatlah (agregacija), uvedbo kriptokode (Crypto Code) in sporočanje podatkov v ruski sistem Markirovka. V Krki smo za izvajanje teh zahtev nadgradili procese, postopke, računalniške sisteme in pakirne linije.
Za kakovost, varnost in učinkovitost izdelka je pomembno, da je kakovost vključena v najzgodnejše faze razvoja in raziskav. Novosti v zakonodaji pravočasno vključujemo v delovne procese in s tem že v razvojni fazi izdelka zagotavljamo upoštevanje dobrih praks. Pri izdelavi zdravil za klinična preskušanja z novimi orodji in bogatim strokovnim znanjem zagotavljamo ustrezno in z zakonodajo zahtevano varnost bolnikov in prostovoljcev. Z uvajanjem novih tehnologij v razvoj izdelkov si prizadevamo za konkurenčno prednost na trgu, hkrati pa uporabnikom omogočamo, da bolje sprejmejo naša zdravila in bolje sodelujejo pri zdravljenju.
Na področju zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi, embalažnih materialov in končnih izdelkov je vzpostavljen sistem kakovosti, ki sledi standardom dobrih proizvodnih praks. Skladnost vhodnih materialov in učinkovin zagotavljamo z registracijsko dokumentacijo za kemijsko proizvodnjo ter proizvodnjo končnih izdelkov za humano uporabo in veterinarsko uporabo. Povečujemo zmogljivosti za kontrolo kakovosti vhodnih materialov. V letu 2020 smo uredili dodatne prostore za vzorčenje vhodnih materialov in dobili ustrezno opremo. Nenehno skrbimo tudi za to, da je izredno malo neustreznih vhodnih materialov, kar se kaže v majhnem številu reklamiranih serij vhodnih materialov v zadnjih petih letih.
V letu 2020 so agencije za zdravila izdelke intenzivno preverjale glede prisotnosti nitrozaminskih in drugih genotoksičnih nečistot. Preverjanje je potekalo pri vseh imetnikih dovoljenj za promet z zdravili. V skupini Krka zaradi ustrezne kakovosti, varnosti in učinkovitosti nismo imeli težav z oskrbo, ki so prizadele večino konkurentov, in smo v okviru svojih proizvodnih zmogljivosti in veljavnih registracij izrabili poslovno priložnost.
Sistem kakovosti v skladu z zahtevami dobre proizvodne in distribucijske prakse nadgrajujemo tudi v Krkinih odvisnih družbah.
Strateško pomembne zdravilne učinkovine proizvajamo v skladu s tehnološkimi postopki, ki so rezultat našega razvojno-raziskovalnega dela. Učinkovine so proizvedene bodisi v naših obratih kemijske proizvodnje bodisi pri pogodbenih partnerjih ter so prav tako vključene v procese zagotavljanja kakovosti. V letu 2020 smo te procese še izboljšali. Uspešno smo se prilagodili posledicam epidemije, ne da bi to vplivalo na kakovost učinkovin. Vse leto smo ob zaostrenih razmerah zagotavljali zanesljivo dobavo. Z ustreznim in učinkovitim komuniciranjem z regulativnimi organi smo se uspešno odzivali na razmere, nastale po odkritju genotoksičnih nečistot v številnih zdravilih ostalih proizvajalcev.
S kvalifikacijami in validacijami investicijskih in računalniških projektov, tehnološke in laboratorijske opreme, medijev, klimatizacijskih sistemov, tehnoloških postopkov in procesov čiščenja, s kalibracijami ter postopki vzdrževanja zagotavljamo ustrezne pogoje za proizvodne in kontrolne procese. Opreme in sistemov je vsako leto več, kar pomeni tudi več kvalifikacij. S procesnimi validacijami in validacijami pakiranja zagotavljamo ustreznost tehnoloških postopkov za polizdelke in postopkov za pakiranje končnih izdelkov. Z validacijami potrjujemo tudi ustreznost pogojev med transportom. Izboljšani pristopi se kažejo v uspešno realiziranih letnih načrtih in ciljih, kar potrjujejo tudi stalni nadzori, ki jih izvajajo notranji in zunanji presojevalci ter inšpektorji.
Pred začetkom novega investicijskega projekta oziroma pred uporabo rekonstruiranega objekta preverimo, ali objekt ustreza vsem zahtevam dobre proizvodne prakse. V nekaterih primerih (novi investicijski projekti, nekatere večje rekonstrukcije) moramo pred uporabo pridobiti še verifikacijo JAZMP. V letu 2020 smo kakovost izvedbe preverjali pri projektih v proizvodnji učinkovin in končnih izdelkov, skladiščih, kontrolnih in razvojnih laboratorijih ter kemijski in farmacevtski piloti. Veliko število odobritev kakovosti investicijskih projektov in rekonstrukcij kaže na veliko investicijsko aktivnost (novi obrati in oddelki, novi ali rekonstruirani prostori, nova proizvodna in laboratorijska oprema idr.). Največja projekta, ki smo ju končali in zanju pridobili tudi odobritev, sta bila Visokoregalno skladišče C v Ločni in Skladišče nevarnih snovi v Krškem.
Ena od ključnih lastnosti zdravil je poleg varnosti in učinkovitosti tudi kakovost. Preverjamo jo na vhodnih surovinah pred vstopom v proizvodnjo, na medizdelkih med proizvodnjo, na polizdelkih ob koncu proizvodnje, na končnih izdelkih pa v laboratorijski kontroli. Preverjamo jo na izdelkih, ki so proizvedeni znotraj Krkinega vertikalno integriranega sistema in pri pogodbenih partnerjih. Z nenehnim izboljševanjem in optimizacijo analitskih procesov v laboratorijski kontroli zagotavljamo pravočasne in kakovostne analize, s čimer omogočamo nemoteno oskrbo trgov z izdelki. Preverjamo tudi njihovo kakovost v celotnem roku uporabe.
Kakovost in varnost dela v laboratorijih izboljšujemo z nenehnim izpopolnjevanjem znanja in ozaveščanjem zaposlenih, z novimi analiznimi tehnikami in spremembami pa izboljšujemo analitske procese. Posebno pozornost namenjamo sledenju novostim v farmacevtski zakonodaji in njihovi implementaciji. Vsa testiranja izvajamo na ustrezno kalibrirani in kvalificirani laboratorijski opremi, ki je skladna s predpisi in standardi. Vso analitsko dokumentacijo obvladujemo v skladu z zahtevami dobre proizvodne prakse, dobre kontrolne laboratorijske prakse in dobre dokumentacijske prakse ter vsemi drugimi zahtevami, da tako zagotovimo integriteto podatkov. Posebno skrb namenjamo tudi arhiviranju podatkov, s čimer zagotavljamo njihovo integriteto in zaščito ter hitro odzivnost pri pridobivanju arhiviranih podatkov. Svoje znanje in izkušnje prenašamo v laboratorije naših odvisnih družb in pogodbenih partnerjev. Tako zagotavljamo primerljivo kakovost analitskih procesov, s tem pa tudi zanesljivost rezultatov testiranja.
V procesih, s katerimi zagotavljamo kakovost naših izdelkov, tesno povezujemo vse organizacijske enote, ki so vključene v proizvodnjo, kontrolo in distribucijo izdelkov. Z dobro organizacijo izboljšujemo učinkovitost procesov. Kontinuirano spremljamo kakovost naših izdelkov. Vrednotimo tudi trende atributov kakovosti vhodnih surovin in izdelkov in tako učinkovito prepoznavamo morebitna tveganja, povezana s kakovostjo. Kakovost izdelkov do konca roka uporabe potrjujemo s stabilnostnimi študijami. Uspešnost svojega dela vrednotimo z rednim spremljanjem kazalnikov kakovosti. Končni kazalnik kakovosti naših izdelkov so odzivi naših kupcev (bolniki, zdravstveni delavci, distributerji, partnerji), ki jih pozorno spremljamo. Vsako reklamacijo, mnenje ali predlog glede kakovosti resno obravnavamo. Vse primere poglobljeno raziščemo in kupcem čim prej odgovorimo. Večletni rezultati kažejo, da je delež reklamiranih serij glede na število sproščenih serij zelo majhen in da se kljub povečanemu obsegu proizvodnje ne povečuje. Kazalnik potrjuje, da je sistem kakovosti učinkovit in zagotavlja visoko kakovost naših izdelkov, ki se stalno izboljšuje.
Spremljamo tudi opozorila ali reklamacije nacionalnih organizacij za preverjanje avtentičnosti zdravil. Dosedanje izkušnje in izredno malo opozoril s trga potrjujejo, da je Krkin sistem zagotavljanja avtentičnosti zdravil učinkovit in ustrezen.
Kakovost, varnost in učinkovitost vsake serije, ki gre na trg, pred sprostitvijo potrdijo odgovorne osebe za sproščanje zdravil, ki jih pooblasti JAZMP. Sledita izdaja certifikata in priprava dokumentacije serije za kupca.
V skladu s prodajnimi in proizvodnimi potrebami skrbno načrtujemo in usklajujemo dejavnosti za pravočasno sproščanje vhodnih materialov, polizdelkov in končnih izdelkov.
Kakovost izdelkov na trgu spremljamo v njihovem celotnem življenjskem ciklu, poleg tega pa smo v spremljanje varnosti zdravil vključeni v okviru farmakovigilančnega sistema v Krki. Podatke o varnosti zdravila zbiramo in vrednotimo v celotnem življenjskem ciklu zdravila, v obdobju pred registracijo in po registraciji oziroma pri vsakodnevni uporabi zdravil. V okviru farmakovigilančnega sistema ocenjujemo tudi tveganja in koristi zdravila, izvajamo ukrepe za obvladovanje tveganj in zagotavljamo ustrezne informacije za zdravnike in uporabnike.
kakovosti. Zadovoljstvo partnerjev se kaže tudi v uspešno opravljenih inšpekcijah in presojah ustreznosti proizvodnje izdelkov glede na standarde dobrih proizvodnih praks in glede na registracijsko dokumentacijo.
Delovanje vseh najpomembnejših procesov z vidika ISV in v skladu z merili uspešnosti periodično pregleduje Odbor za kakovost ter predlaga strateške usmeritve za nadaljnji razvoj. Področje kakovosti ima določenih pet meril uspešnosti (stroški kakovosti, reklamacije, odstopi, odzivni časi, rezultati inšpekcij in presoj). Odbor za kakovost vsako leto preveri njihovo uresničevanje ter potrdi cilje za naslednje leto. Postavljene cilje stalno dosegamo. Redno izvajamo mesečne preglede kazalnikov kakovosti (v letu 2020 je bilo šest pregledov), ki obravnavajo ključne procese v Krki in vplivajo na kakovost, varnost in učinkovitost izdelkov, da bi tako preverjali doseganje postavljenih ciljev in vpeljevanje dodatnih izboljšav.
Tudi v odvisnih družbah izvajamo mesečne preglede kazalnikov kakovosti. Vsako četrtletje pregledamo realizacijo in cilje ter pripravimo usmeritve. Dvakrat na leto o kazalnikih kakovosti poročamo Odboru za kakovost. Mesečne preglede kazalnikov kakovosti redno spremljamo tudi pri ključnih pogodbenih partnerjih.
Velik poudarek dajemo varovanju okolja, varnosti in zdravju pri delu (upoštevamo tudi zahteve ISO 14001, ISO 45001 in smernice Odgovornega ravnanja) ter odkritim in korektnim odnosom z javnostjo, ki ji redno poročamo in jo obveščamo o izboljšavah. V zadnjih letih sproti nadgrajujemo sistem upravljanja z okoljem in sistem varnosti in zdravja pri delu ter tako še izboljšujemo njuno učinkovitost. Rezultat uspešnega dela na področju varnosti in zdravja pri delu in pri ravnanju z okoljem je vsakoletna pridobitev pravice do uporabe logotipa odgovorno ravnanje (Responsible Care).
Skrb za kakovost se začne pri vsakdanjem delu v vsaki organizacijski enoti, pri vseh procesih in izdelkih ter pri vsakem zaposlenem. Vedno pa obstajajo možnosti za izboljšave, zato za spodbujanje zavezanosti h kakovosti (poteka tudi na področjih učinkovitosti, varnosti, varčnosti, znanja, koristnih predlogov in okolja) in za njeno promocijo objavljamo strokovno-motivacijske članke v internih medijih (Krkanet, Utrip, Bilten). Tako zaposlene obveščamo in ozaveščamo o spremembah na področju ISV in o vplivu kakovostnega dela na rezultate v skupini Krka.
Naša stalna usmeritev je izboljšanje agilnosti delovanja – od razumevanja sprememb, sodelovanja in posvetovanja, prilagajanja zahtevam in potrebam trgov ter usklajenega in povezanega delovanja organizacijskih enot do integracije in poenotenja vseh sistemov vodenja in kakovosti v procesih znotraj skupine Krka. V skladu s tem nenehno skrbimo za nadgradnjo sistemov in optimizacijo. Prav tako skrbimo za obveščanje in uvajanje novosti ter za strokovno pomoč odvisnim družbam, v katerih s presojami redno preverjamo sisteme kakovosti.
Nenehna rast fizičnega obsega proizvodnje, lansiranje novih izdelkov in pravočasno uvajanje sprememb zakonodaje zahtevajo sprotno nadgrajevanje in preverjanje zmogljivosti ter uvajanje izboljšav, da lahko proizvedemo večje število izdelkov in serij ter jih sprostimo za trg, hkrati pa poskrbimo, da so proizvedeni v skladu z regulatornimi in Krkinimi zahtevami. Širitev na nove trge je pomembna tudi na področju kakovosti, saj moramo poznati zakonodajne zahteve na teh trgih, jih implementirati in prilagoditi ter poskrbeti za učinkovito prilagoditev procesov.
Sistem vodenja varovanja informacij (SVVI) je certificiran v skladu z ISO/IEC 27001. V letu 2020 smo uspešno opravili obnovitveno presojo sistema. Redno ocenjujemo tveganja informacijskih virov. SVVI se redno preverja z notranjimi presojami, revizijskimi pregledi in inšpekcijami. V letu 2020 smo uresničevali ukrepe, ki jih je zahteval zunanji varnostni pregled v letu 2019, izvedli smo varnostni pregled in realizirali priporočila. Z najnaprednejšimi tehnologijami smo zagotovili zaščito pred zunanjimi napadi. Politiko varovanja informacij na podlagi usmeritev obvladujoče družbe uvajajo tudi vse Krkine odvisne družbe.
Prav tako zagotavljamo visoko raven razpoložljivosti kritičnih sistemov, kot so poslovni sistem, proizvodni sistem, dokumentacijski sistem, elektronska pošta, nadzorni sistemi in drugi. Pričakovana minimalna razpoložljivost kritičnih sistemov je 99,5-odstotna. Krka ima podvojen podatkovni center ter druge ukrepe za zaščito podatkov in razpoložljivost sistemov, ki skupaj z osnovnim podatkovnim centrom zagotavljajo visoko raven redundantnosti v skladu z zahtevami po visoki stopnji razpoložljivosti in varnosti podatkov. Za vse računalniške sisteme, aplikacije in podatke zagotavljamo varnostne kopije v realnem času na oddaljeni lokaciji zunaj Novega mesta.
| Letna razpoložljivost (v %) | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|---|---|
| proizvodni sistem | 99,9 | 99,9 | 99,9 | 99,9 | 99,9 |
| dokumentacijski sistem | 100,0 | 99,6 | 99,8 | 99,9 | 99,9 |
| elektronska pošta | 99,9 | 99,9 | 99,3 | 99,8 | 99,8 |
| poslovni sistem |
Cilj sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) je pripraviti ukrepe in postopke, s katerimi tudi ob večjih incidentih in katastrofah zagotavljamo neprekinjenost proizvodnje in prodaje ključnih izdelkov. SUNP izvajamo v skladu s sprejeto strategijo in politiko ter ga nenehno posodabljamo v skladu z zahtevami standarda ISO 22301 (Business continuity management systems). Pomembni sestavni deli SUNP so tudi postopki za optimizacijo odpornosti Krke proti neželenim incidentom, postopki ukrepanja ob incidentih ter načrti neprekinjenega poslovanja za obvladovanje kriznih situacij. SUNP je sestavni del celovitega obvladovanja tveganj v Krki.
Trajnost postaja pomembna svetovna usmeritev, ki vlade, civilno družbo, vlagatelje in podjetja spodbuja, da poleg ekonomskega razvoja v ospredje postavljajo tudi napredek na trajnostnih področjih. V podjetjih vključuje strateške in operativne razmisleke glede številnih okoljskih in socialnih vprašanj ter vprašanj s področja korporativnega upravljanja (environmental, social and corporate governance issues, ESG). ESG vključuje pojme in koncepte, ki so primerljivi s pojmi in koncepti družbene odgovornosti podjetja.
Delovanje na področju ESG je pomemben dejavnik Krkine sposobnosti za dolgoročno ustvarjanje vrednosti in uspešno izvajanje poslovnih strategij. Zavedamo se, da so obvladovanje trajnostnih vprašanj, doseganje trajnostnih ciljev in transparentnost pri poročanju o teh vprašanjih vse bolj pomembni za različne deležnike skupine Krka.
V letnem poročilu so vidiki in kazalniki ESG razkriti na različnih mestih. Na koncu poročila je kazalo s pregledom trajnostnih tem in kazalnikov glede na standarde, povezane s pobudami za globalno poročanje (Global Reporting Initiative, GRI).
V Krki kot odgovornem in trajnostno naravnanem podjetju si nenehno prizadevamo za implementacijo trajnostnih vidikov v strategijo in poslovne procese, v prihodnjem obdobju pa bomo te aktivnosti še pospešili.
Izdelki vrhunske kakovosti so naša zaveza, zdravje ljudi pa naša motivacija. Zavedamo se, da je, ko gre za zdravje, dobro le najboljše, zato skrbno načrtujemo nastajanje naših izdelkov pa tudi vse procese, s katerimi vplivamo na življenje v okolju, v katerem delujemo. Zaupanje naših bolnikov in partnerjev smo pridobili z znanjem, profesionalnim etičnim pristopom in visoko kakovostjo na vseh ravneh poslovanja.
V skladu z družbeno in okoljsko odgovornostjo si prizadevamo, da bi izboljševali svoje rezultate na področju varovanja narave, zdravja in varnosti ter sodelovali pri razvoju družbenega okolja. Ta prizadevanja nas vodijo pri raziskovalnem delu, izboljševanju proizvodnih procesov, vlaganju v tehnologijo in zaposlene ter pri skrbi za varno, zdravo, spodbudno in prijetno delovno okolje, pri sodelovanju s poslovnimi partnerji, dobavitelji, z znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami, različnimi nevladnimi organizacijami in drugimi ustanovami. Pri vsem svojem delu ravnamo v skladu z visokimi etičnimi standardi.
Zavedamo se, da je finančna uspešnost odvisna tudi od družbeno odgovorne naravnanosti, zato dajemo enakovreden poudarek družbenim, okoljskim in ekonomskih dosežkom. Trajnostne cilje poslovanja dosegamo v okviru letnih načrtov in programov, v poročanje pa zajemamo ekonomske, družbene in okoljske učinke. Finančne in nefinančne informacije, povezane s področjem trajnosti, predstavljamo v različnih poglavjih letnega poročila ter tudi na spletni strani www.krka.biz.
Potrebe vseh naših deležnikov in družbenega okolja ter vplivov našega podjetja poskušamo razumeti v stalnem in proaktivnem dialogu. Tako izboljšujemo medsebojne odnose in se hitro prilagajamo spremembam na trgu. Naše deležnike in ključna področja podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.
| Deležniška skupina | Način vključevanja |
|---|---|
| Zaposleni | * mednarodne konference za zaposlene (različne tematike) |
| * merjenje organizacijske klime | |
| * svet delavcev | |
| * zbori delavcev | |
| Vlagatelji | - srečanja z vlagatelji na sedežu družbe |
| - srečanje finančnih analitikov z vodstvom družbe | |
| - udeležba na konferencah za vlagatelje | |
| - predstavitveni sestanki v finančnih središčih po svetu | |
| - konferenčni klici s finančnimi analitiki ob objavah poslovnih rezultatov | |
| - redne skupščine delničarjev | |
| - komuniciranje s finančnimi mediji | |
| Odjemalci | |
| Inštitucije (nadzorni organi, zdravstvene zavarovalnice, državni organi idr.) | * dolgoročno sodelovanje in zagotavljanje verodostojne dokumentacije |
| * povezovanje s specializiranimi razvojnimi ustanovami in podjetji | |
| * sodelovanje z univerzami in znanstvenimi inštituti | |
| * sodelovanje pri spremembah strokovnega, znanstvenega in regulatornega okolja prek različnih strokovnih in industrijskih združenjih | |
| * v Sloveniji, EU in drugod | |
| Neposredni kupci (distributerji, lekarniške mreže, bolnišnice, druga farmacevtska podjetja) | |
| Posredni kupci (zdravniki, veterinarji, farmacevti) | - dolgoročno partnersko sodelovanje |
| - letna spletna raziskava o zadovoljstvu z najpomembnejšimi vidiki poslovanja | |
| - (splošno zadovoljstvo, zadovoljstvo z izdelki, prodajnim osebjem, obravnavo in izpolnjevanjem naročil, obravnavo reklamacij in pritožb) | |
| - pridobivanje predlogov za izboljšave | |
| - redno seznanjanje z informacijami o izdelkih v tiskani in elektronski obliki | |
| - neposredni stiki prek strokovnih sodelavcev v 40 državah | |
| - organizacija ali podpora strokovnih in izobraževalnih srečanj | |
| - napredne digitalne vsebine za izobraževanje strokovne javnosti | |
| - povratne informacije in mnenja v vsakodnevnih stikih in tržnih raziskavah | |
| Bolniki in drugi končni uporabniki | * odgovorno in strokovno komuniciranje o izdelkih, tudi prek družbenih omrežij in digitalnih medijev |
| Lokalna skupnost in družbeno okolje | - prepoznavanje potreb lokalnega in družbenega okolja prek sponzorskih in donatorskih aktivnosti, letnega srečanja s klubi in društvi, Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva, Sklada Krkinih nagrad za mlade raziskovalce |
| - odprt dialog in izmenjava mnenj na srečanju s krajani | |
| - (upoštevanje pri načrtovanju okoljskih ciljev in trajnostne skrbi za okolje) | |
| - sodelovanje z okoljevarstvenimi organizacijami | |
| --- | |
| # Dobavitelji |
Posebno pozornost namenjamo privabljanju, prepoznavanju in razvoju talentov ter tako zagotavljamo, da bo podjetje uspešno tudi v prihodnosti.
Ustvarjamo delovno okolje, ki spodbuja strokovni in osebni razvoj zaposlenih, saj za uspešno nastopanje na trgih, razvoj in trženje novih izdelkov ter vlaganje v sodobne proizvodne zmogljivosti potrebujemo visokousposobljene kadre. Verjamemo, da uspeh posameznika temelji na želji po doseganju odličnosti pri delu ter na nenehnem strokovnem izpopolnjevanju, osebnem razvoju in razvoju medsebojnih odnosov.
Ker je kakovost za nas pomembna na vsakem koraku delovnega procesa, zaposlene spodbujamo k medsebojnemu sodelovanju, prenosu relevantnih informacij in ustvarjalnosti. Ustvarjamo okolje, v katerem lahko cilje in potrebe posameznika povezujemo s cilji podjetja. To dosegamo prek zahtevnih in zanimivih delovnih izzivov, zagotavljanja optimalnih delovnih razmer, omogočanja razvoja veščin in kompetenc ter sodelovanja pri kariernem razvoju. Veliko pozornost namenjamo tudi izobraževanju o kakovosti, saj lahko le ustrezno usposobljeni zaposleni uspešno sledijo zahtevam vseh standardov in procesov.
Zaposlenim omogočamo delo v okolju, v katerem se lahko poslovno, strokovno in osebno razvijajo, napredujejo prek izzivov, ki jim jih prinašajo delovne naloge, in se izobražujejo na področju vodenja, osebnega razvoja, stroke in tujih jezikov. V letu 2020 sta se mednarodno sodelovanje in komunikacija s sodelavci iz tujine preselila na splet. Digitalizacija je omogočila nadaljevanje izmenjave izkušenj, dobrih praks, analiziranje aktualnih izzivov ter dogovarjanje o uresničevanju skupnih strateških usmeritev in ciljev.
Cenimo zavzetost in spoštujemo prispevek vsakega zaposlenega k doseganju ciljev skupine Krka. Spodbujamo zavedanje, da zaposleni soustvarjamo delovno okolje, organizacijsko klimo in s tem poslovne rezultate. Ker želimo izvedeti tudi, kako zaposleni gledajo na delo v Krki, redno merimo organizacijsko klimo. Tako lahko zaposleni izrazijo svoje mnenje, analize ugotovitev pa nam pomagajo pri pripravi izboljšav, ki prispevajo k ustvarjanju učinkovitega in ustvarjalnega okolja. Zadnje merjenje organizacijske klime je pokazalo pripadnost zaposlenih Krki in veliko zavzetost za doseganje ciljev.
Konkurenčnost in uspešnost skupine Krka ohranjamo tudi z nenehnim izboljševanjem notranjih procesov in hitrim odzivanjem na potrebe trga. Ob intenzivni rasti in širjenju na nove trge postaja hitro odzivanje še bolj pomembno, saj smo s svojimi izdelki prisotni v različnih delih sveta. Skupina Krka postaja vse bolj kompleksna, zato posebno pozornost namenjamo organizacijski učinkovitosti. Nenehno iskanje novih rešitev v procesih in strukturi ter reorganizacija in prestrukturiranje enot v Sloveniji in tujini nam omogočajo fleksibilnost in hitro odzivanje na zahteve konkurenčnega okolja, izmenjava izkušenj v mednarodnem okolju pa sinergično prepletanje različnih kulturnih vzorcev in vrednot.
Temelj našega delovanja je zagotavljanje enakih možnosti za vse zaposlene, ne glede na spol, raso, vero, narodno pripadnost ali druge kulturne razlike, ter spoštovanje zakonskih norm in etičnega odnosa do ljudi in širšega družbenega okolja. Spoštujemo človekove pravice, ki so zajete v mednarodno priznanih načelih in smernicah, vključno z deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah. V vseh državah, v katerih delujemo, upoštevamo vse zakonske predpise in standarde s področja človekovih pravic. Ker smo zavezani visokim etičnim standardom, se vsi zaposleni izobražujejo o Kodeksu ravnanja. Kodeks določa načela in pravila etičnega ravnanja ter dobrih poslovnih običajev in standardov ravnanja, ki so zavezujoča za vse zaposlene v Krki, d. d., Novo mesto in v njenih odvisnih družbah. Z jasno določenimi pravili in postopki zagotavljamo hiter odziv na zaznano neprimerno ravnanje v medsebojnih odnosih in preprečujemo mobing v vseh oblikah. Tudi v zadnjem merjenju organizacijske klime so zaposleni potrdili, da podjetje ravna odgovorno do družbe in sledi visokim etičnim standardom.
11.677, od tega 53,6 % v Sloveniji
39,9 leta
61 %
47 %
| 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | Indeks 2020/19 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Družba Krka v Sloveniji | 5.679 | 5.386 | 4.995 | 4.514 | 4.343 | 105 |
| Predstavništva družbe Krka zunaj Slovenije | 512 | 521 | 501 | 506 | 546 | 98 |
| Družba Krka | 6.191 | 5.907 | 5.496 | 5.020 | 4.889 | 105 |
| Odvisne družbe zunaj Slovenije | 4.906 | 5.178 | 5.278 | 5.192 | 5.388 | 95 |
| Skupina Terme Krka | 580 | 578 | 580 | 584 | 576 | 100 |
| Družba Farma GRS* | 0 | 33 | 36 | 36 | 36 | 0 |
| Skupina Krka | 11.677 | 11.696 | 11.390 | 10.832 | 10.889 | 100 |
Eden od stebrov Krkine kadrovske politike je nenehno izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih, saj se zavedamo, da se lahko le z
intenzivnim vlaganjem v razvoj, zahtevno tehnologijo in visokousposobljenimi strokovnjaki hitro in učinkovito odzivamo na zahteve
izjemno konkurenčnega trga. V skupini Krka ima najmanj univerzitetno izobrazbo 51 % zaposlenih, to je 5955 zaposlenih. Med njimi je
206 doktorjev znanosti ter 394 magistrov znanosti in specialistov.
| Izobrazba | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|---|---|
| Visokostrokovna, univerzitetna ali višja (VII. stopnja ali več) | 66 % | 67 % | 68 % | 69 % | 70 % |
| Višješolska izobrazba (VI. stopnja) | 3 % | 3 % | 2 % | 2 % | 2 % |
| Srednješolska izobrazba (V. stopnja) | 23 % | 21 % | 20 % | 18 % | 17 % |
| Ostalo (manj kot V. stopnja) | 8 % | 9 % | 10 % | 11 % | 11 % |
V Krki je znanje vrednota. Razvoj zaposlenih sistematično načrtujemo in jim z nenehnim izobraževanjem omogočamo pridobivanje uporabnega znanja in izkušenj na različnih področjih, strokovni in osebni razvoj ter napredovanje.
Posebno pozornost namenjamo privabljanju, prepoznavanju in razvoju talentov. Tako zagotavljamo, da bo podjetje uspešno tudi v prihodnosti.
Poseben poudarek dajemo zgodnjemu odkrivanju in sistematičnemu razvoju ključnih in perspektivnih zaposlenih, ki jih prek izobraževanja, mentorstva in coachinga pripravljamo za prevzemanje najzahtevnejših in najodgovornejših nalog.
Odkrivanje talentov je ključnega pomena in poteka že v zgodnjem obdobju posameznikove kariere. Izbrane zaposlene povabimo na delavnico, da se preizkusijo v različnih individualnih in skupinskih nalogah. Tako prepoznavamo posameznikovo motiviranost, vpogled in sposobnost povezovanja. Takšen način prepoznavanja talentov uporabljamo za perspektivne zaposlene, ki so v podjetju manj kot eno leto in so že v izbirnem postopku ali na začetku zaposlitve izstopali s proaktivnostjo, vztrajnostjo in sposobnostjo povezovanja. Metodo uporabljamo tudi pri izbiri zaposlenih za zahtevnejša delovna mesta in pri internih premestitvah.
Na podlagi sistema kompetenc za različna delovna področja ugotavljamo potrebe glede razvoja, nadgrajevanja znanja in izpopolnjevanja veščin. Kompetence so tudi izhodišče za izbiro novih zaposlenih, oblikovanje programov izobraževanja in usposabljanja ter za njihovo evalvacijo.
Prepoznani ključni in perspektivni zaposleni ter mladi talenti imajo za nadaljnji razvoj na voljo več programov, ki jim omogočajo individualni razvoj glede na potrebe in naravo njihovega dela.
vodstvene marketinške sodelavce na terenu, ki je bila zasnovana prav za to ciljno skupino. Vsebino programov pomembno dopolnjujeta coaching in akcijsko učenje ter tako prispevata k razvoju vodij.
V mednarodnem okolju izvajamo tudi program za strokovne in projektne time, ki je namenjen razvoju strokovnjakov s poudarkom na komunikacijskih veščinah, timskem in projektnem delu, spoznavanju in izmenjavi Krkinih dobrih praks, povezovanju zaposlenih iz različnih okolij ter osebnem razvoju zaposlenih.
Mentorstvo, ki je ciljno usmerjen in načrtovan proces, s katerim omogočamo izmenjavo izkušenj in razvoj potencialov zaposlenih, uporabljamo pri novozaposlenih, ki se uvajajo v delo, in pri zaposlenih, ki prevzemajo nove, odgovornejše naloge. Posebno obliko mentorstva uporabljamo za sistematičen razvoj perspektivnih zaposlenih na mednarodni ravni. Perspektivni zaposleni se srečujejo s priznanimi in uveljavljenimi krkaši, obravnavajo konkretne probleme in ciljno razvijajo svoje potenciale in kompetence.
V sklopu izobraževanja vseh zaposlenih poteka tudi nenehno izpopolnjevanje in usposabljanje na različnih strokovnih področjih, na področju vodenja in osebnega razvoja, učenja tujih jezikov, predvsem angleščine in ruščine, ter kakovosti in uporabe sodobne informacijske tehnologije.
Pomembno orodje za učinkovito vodenje, prepoznavanje potenciala, motivacijo in razvoj zaposlenih je Krkin pogovor, v katerega so vključeni vsi zaposleni v skupini Krka. Vodja in zaposleni pregledata cilje preteklega obdobja ter se pogovorita o ključnih nalogah in pričakovanjih tako glede dela kot razvoja zaposlenega, nato pa načrtujeta njegovo nadaljnje delo in izobraževanje.
Najzahtevnejše in najnovejše znanje zaposleni pridobivajo na fakultetah, inštitutih in v drugih ustanovah doma in v tujini. V letu 2020 jih je ob delu študiralo 523, od tega 57 na podiplomskem študiju za pridobitev specializacije, magisterija ali doktorata.
Edini v državi izvajamo šest programov nacionalne poklicne kvalifikacije na področju farmacevtske industrije. Vanje se vključujejo tudi zaposleni v lekarnah in drugih farmacevtskih podjetjih. V letu 2020 je preverjanje in potrjevanje znanja (IV. stopnja izobrazbe) uspešno končalo 125 krkašev. Od leta 2004 je bilo izdanih že 1723 certifikatov – 1581 zaposlenim v Krki in 142 zaposlenim v drugih podjetjih in lekarnah.
Za uspešno izobraževanje zaposlenih in njihovih vodij ter za uspešno implementacijo Krkine strategije na trgih imamo v marketinško-prodajnI mreži zaposlenih več kot 70 internih trenerjev, s čimer zagotavljamo prenašanje dobrih praks na trgu in tudi širše, v mednarodnem merilu. Trenerji zaposlenim in vodjem pomagajo na rednih izobraževanjih in treningih ter z redno individualno podporo na terenu.
Že prej smo klasične oblike izobraževanja dopolnjevali s spletnim učenjem in preverjanjem znanja, kar je zaradi Krkine razvejanosti postalo zelo pomembno. Tudi zato smo se v letu 2020 lažje in hitreje prilagodili novim razmeram ter tako zagotovili nadaljevanje izobraževalnih procesov.
Ker menimo, da skrb za zaposlene in dobri odnosi vodijo k rezultatom, dajemo velik poudarek pripravi izobraževalnih vsebin, povezanih z delom z ljudmi, reševanjem konfliktov ter učinkovito in spoštljivo komunikacijo. Glavno sporočilo je, da je temelj dobrega sodelovanja poznavanje sebe, lastnih prednosti in pomanjkljivosti ter spoštovanje razlik med ljudmi. Nenehno poudarjamo tudi pomembnost izobraževanja, povezanega s kakovostjo, saj je ključno za delo v farmacevtski industriji. Kakovost je eno od najobsežnejših področij znanja, v katero vlagamo. V letu 2020 je bilo v okviru izobraževanja s področja kakovosti 102.778 ur usposabljanja in 14.345 udeležencev.
36
0,39 %
Zavedamo se, da smo kot podjetje lahko uspešni le, če zaposlenim omogočimo kakovostno življenje. Kot družbenoodgovorno podjetje svoje temeljno poslanstvo živeti zdravo življenje uresničujemo na več področjih. Zaposleni se lahko včlanijo v Trim klub Krka, kjer imajo na voljo bogato ponudbo rekreacije, in v Kulturno umetniško društvo Krka, v okviru katerega bogatijo svoje kulturno življenje. V letu 2020 so bile vse aktivnosti društev okrnjene in prilagojene razmeram.
Spodbujamo zdravo prehrano, zato na vseh lokacijah podjetja zagotavljamo pestro ponudbo kakovostnih hladnih in toplih obrokov. Tudi dobrodelnost je del nas. Prostovoljstvo je del organizacijske kulture že vse od ustanovitve podjetja. Zaposleni se vključujejo v različne oblike dobrodelnih dejavnosti. Vsako leto lahko predlagajo sodelavce, za katere menijo, da izstopajo po svojem humanitarnem in prostovoljnem delu. Med predlaganimi vsako leto izberemo Krkinega prostovoljca leta. V letu 2020 nismo mogli organizirati običajnih humanitarnih dejavnosti, kot je Krkin teden humanosti in prostovoljstva, izbrali pa smo dva Krkina prostovoljca leta ter se zahvalili krkašem krvodajalcem, ki so kri darovali najmanj petkrat.
Da bi med epidemijo covida-19 zagotovili varno delovno okolje in izvajanje vseh delovnih procesov, smo v sodelovanju s Krkinimi strokovnjaki, strokovnimi službami in medicino dela ter v skladu z usmeritvami državnih in zdravstvenih ustanov sprejemali ustrezne preventivne ukrepe.
Pri zaposlenih prepoznavamo dobro opravljeno delo in uspešnost ter jih za nadaljnje delo motiviramo z različnimi sistemi nagrajevanja. S tem želimo spodbuditi zavzetost in lojalnost, hkrati pa nagraditi odličnost in zvestobo.
Najboljšim zaposlenim podeljujemo priznanja in nagrade za uspešno delo. Izbiramo in nagrajujemo najboljše sodelavce in najboljše vodje na ravni organizacijskih enot in na ravni celotne skupine Krka, najboljše sodelavce po posameznih funkcijah v marketinško-prodajni mreži ter najuspešnejše sodelavce na področju registracij.
Najzvestejšim zaposlenim že desetletja podeljujemo jubilejne nagrade in posebna priznanja. Zaradi razmer nismo mogli organizirati tradicionalnega Dneva Krkinih priznanj, ki je osrednji in najpomembnejši dogodek, namenjen zaposlenim. Kljub temu pa smo zaposlenim, ki so praznovali delovni jubilej, najboljšim sodelavcem in vodjem ter predlagateljem koristnih predlogov in izboljšav podelili plakete in jim tako izrazili priznanje za njihovo delo.
Sistem množične inventivne dejavnosti, ki je v Krki uveljavljen od leta 2003, vsem zaposlenim omogoča vključitev v sistem stalnih izboljšav v sistemu kakovosti in s tem v integrirani sistem vodenja. Zaposlene spodbujamo, da pri opravljanju vsakodnevnih nalog nenehno iščejo načine za boljše in kakovostnejše opravljanje dela. Aktivnosti na področju množične inventivne dejavnosti so zato usmerjene predvsem k reševanju problematike na gospodarskem, proizvodnem, logističnem, tehnološkem, tehničnem, administrativnem, okoljevarstvenem, poslovnem in informacijskem področju, na področju kakovosti ter varnosti in zdravja pri delu. Pomembni so tako koristni predlogi, ki jih je preprosto izvesti, kot izboljšave, katerih izvedba je zahtevnejša, vendar imajo večji učinek. Vse zaposlene želimo spodbuditi k nenehnemu iskanju možnosti za izboljšave, pri vseh pa želimo tudi ozavestiti, da je vsak predlog pomemben in vreden obravnave. Za vsakega predlagatelja koristnega predloga ali izboljšave je največja nagrada ravno to, da se zaradi njegovega predloga stvari spremenijo na bolje.
interni reviji Utrip, vsakoletnim srečanjem predlagateljev ter nagradami in priznanji, ki jih najboljši sodelavci na področju množične inventivne dejavnosti prejmejo na Dnevu Krkinih priznanj.
S koristnimi predlogi in izboljšavami smo ustvarili kar nekaj prihrankov. To je tudi namen korporativne akcije, ki poteka pod sloganom Vaša učinkovitost šteje.
V letu 2020 je bilo 465 koristnih predlogov in izboljšav. Nagrajenih je bilo 450 predlogov, ki jih je dalo 393 predlagateljev. Zaradi razmer nismo organizirali srečanja predlagateljev koristnih predlogov in izboljšav, pripravili pa smo videoprispevek.
V preteklih letih se je pokazalo, da je digitalizacija pomembna za uspešno delovanje podjetij, povečanje učinkovitosti dela in obvladovanje delovnih procesov. Zato smo nadaljevali digitalizacijo kadrovskih procesov, osredotočili smo se predvsem na tiste, ki so enaki v celotni skupini Krka. V skladu z najboljšimi praksami in Krkino organizacijsko kulturo procese tudi optimiziramo.
Sodobne tehnologije omogočajo enostavne, celovite in informacijsko podprte kadrovske procese, kar je v pomoč tako vodjem in zaposlenim kot kadrovskim strokovnjakom. Kadrovski informacijski sistem nadgrajujemo v skladu s poslovnimi in zakonskimi potrebami, uvajamo pa tudi nove rešitve. Med drugim smo na večini trgov v tujini digitalizirali nagrajevanje najuspešnejših sodelavcev. Tako je celoten proces od predlogov do odobritve brezpapiren, transparenten in digitaliziran. Nadaljevali smo uvajanje e-kadrovanja, in sicer smo ga uvedli na nekaterih trgih v tujini in v Termah Krka.
Zaposlenim zagotavljamo varno in zdravo delovno okolje. V vse nove projekte in tehnologije vključujemo najnovejša dognanja s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Za vsa delovna mesta in tehnologije spremljamo tveganja za nastanek nezgod in zdravstvenih okvar. Tveganja periodično ocenjujemo, jih s primernimi varstvenimi ukrepi obvladujemo na sprejemljivi ravni in tako dolgoročno vplivamo na nenehno izboljševanje delovnih razmer.
Skrb za zdravje je skupna odgovornost vseh zaposlenih, njihovih vodij, strokovnih služb in izvajalcev medicine dela. V aktivnosti so vključeni tudi svet delavcev in oba sindikata.
V letu 2020 smo posodobili Načrt promocije zdravja in povečevali zavest zaposlenih o pomembnosti krepitve zdravja za kakovostno življenje, tudi s spodbujanjem predlogov in pobud.
V okviru preprečevanja virusnih okužb smo revidirali oceno tveganja in določili vrsto previdnostnih ukrepov – sanitarne, zdravstvene in organizacijske, ki preprečujejo vnos in širjenje okužb, hkrati pa omogočajo nemotene delovne procese. Pri zadnjem merjenju organizacijske klime v podjetju je bilo zadovoljstvo zaposlenih z varnostjo in zdravjem pri delu na lestvici od 1 do 5 (1 je najmanj) ocenjeno s 4,41.
Prek različnih aktivnosti za promocijo zdravja povečujemo zavedanje o pomenu dobrega zdravja in počutja zaposlenih. Načrt promocije zdravja je dinamičen proces, v katerem s predlogi in pobudami sodelujemo vsi zaposleni. Dokument je objavljen na Krkanetu.
Že več let poteka projekt Medsebojni odnosi in bolniška odsotnost, ki prispeva k zmanjševanju bolniške odsotnosti. V letu 2020 je bilo v skupini Krka na bolniškem dopustu 5,7 % zaposlenih, na porodniškem dopustu pa 5,2 %.
Sproti spremljamo podatke o nezgodah na delovnem mestu. Kazalnik LTAR (Lost Time Accident Rate) v grafu v nadaljevanju prikazuje, koliko delovnih nezgod, ki so zahtevale tri ali več dni bolniške odsotnosti, se je pripetilo na en milijon opravljenih ur. V letu 2020 je dosegel vrednost 2,31, kar je 16,6 % manj kot v letu 2019. Vse nezgode so bile lažje. Med poškodovanimi je bilo 57 % moških in 43 % žensk, nobena starostna skupina pa ni bistveno izstopala.
V letu 2020 ni bilo večjih izrednih dogodkov, kot so večji požari in večja razlitja nevarnih kemikalij. Za ustrezen odziv na izredni dogodek poskrbita Oddelek za varstvo pred požarom in Industrijska gasilska enota. V letu 2020 smo organizirali 45 vaj s področja varstva pred požarom, od tega štiri večje, pri katerih smo sodelovali z Gasilsko-reševalnim centrom Novo mesto, lokalnimi gasilskimi društvi in ekipami nujne medicinske pomoči. Analizirali in prikazali smo, kakšna so tveganja in realne možnosti za nastanek izrednih dogodkov ter kako bi taki dogodki vplivali na stabilnost Krkinega poslovanja. Preverili smo še usklajenost in učinkovitost delovanja notranjih in zunanjih interventnih ekip ter Krkine ekipe za prvo pomoč in zdravstvene službe.
V skupini Krka spodbujamo odprto, redno, odgovorno in etično komuniciranje med zaposlenimi in vodstvom družbe. S tem prispevamo k produktivnemu delovnemu vzdušju, povečujemo občutek pripadnosti, gradimo kulturo medsebojnega zaupanja in spoštovanja ter odgovornega in učinkovitega ravnanja.
Povezovalni člen med zaposlenimi in vodstvom je svet delavcev. Njegovi člani zastopajo vse organizacijske enote družbe. Zaposleni pobude in vprašanja posredujejo v obravnavo prek svojih predstavnikov v svetu, prek predsednika ali prek delavske direktorice. Pomemben vir informacij so tudi vsakoletni zbori delavcev, na katerih predsednik uprave, člani uprave in predstavniki sveta delavcev zaposlene seznanijo z rezultati poslovanja v preteklem letu, načrti za tekoče leto, strategijo razvoja in drugimi aktualnimi informacijami. Zaposleni lahko ob tej priložnosti postavljajo vprašanja in posredujejo svoje predloge.
Vsak zaposleni lahko s predsednikom uprave kadarkoli komunicira prek elektronske pošte, po predhodnem dogovoru pa tudi osebno.
Korporativno interno komuniciranje poteka sočasno prek različnih internih medijev in orodij, da zaposlene hitro in učinkovito seznanjamo z dogajanjem v podjetju. Zaposlene redno obveščamo prek internega tedenskega glasila Bilten, ki izhaja v elektronski in tiskani obliki, ter internega spletnega portala Krkanet. V mesečni reviji Utrip predstavljamo aktivnosti v skupini Krka, spodbujamo timsko delo, pripadnost, izpostavljamo Krkine vrednote, vizijo in poslanstvo. Zaposlene obveščamo tudi s sporočili z elektronskega naslova Krkaš.si, prek informacijskih zaslonov ter oglasnih tabel na proizvodnih in drugih lokacijah.
S pomembnejšimi usmeritvami podjetja zaposlene seznanjamo tudi v komunikacijskih kampanjah, na internih dogodkih in prireditvah. Od leta 2013 na ravni skupine Krka s kampanjo Vaša učinkovitost šteje vse zaposlene ozaveščamo, da lahko še tako majhen prispevek posameznika pomembno vpliva na doseganje skupnih ciljev podjetja. Spodbujamo jih k premisleku o varčnem in odgovornem ravnanju ter k iskanju načinov, ki bi pripomogli k bolj kakovostnemu in bolj učinkovitemu opravljanju dela, od ukrepov za varovanje okolja do koristnih predlogov in izboljšav. Kampanjo smo s potrebnimi prilagoditvami prenesli tudi na tuje trge. Od leta 2015 v skladu z Mobilnostnim načrtom Krke zaposlene spodbujamo k uporabi alternativnih in za okolje manj škodljivih načinov prihoda na delo, v sklopu promocije zdravja na delovnem mestu pa smo se v zadnjih treh letih še bolj posvetili ozaveščanju o pomenu preventive in zdravega življenjskega sloga.
Na leto organiziramo več kot 20 različnih dogodkov – od Dneva Krkinih priznanj, na katerem nagradimo jubilante, najboljše sodelavce in najboljše vodje, do športnega dneva, podelitve priznanj predlagateljem koristnih predlogov, krvodajalcem jubilantom in drugih dogodkov.
Po razglasitvi epidemije covida-19 smo zaposlene izčrpno seznanjali z lastnostmi virusa, znaki in širjenjem bolezni ter z navodili za zaščito pred okužbo. Glede na strukturo zaposlenih in možnost dostopa do elektronskih medijev smo sočasno uporabljali vse interne komunikacijske poti in orodja. Koordinirali smo tudi komuniciranje v odvisnih družbah in predstavništvih. Njihova vodstva smo opozorili, naj redno spremljajo lokalne ukrepe in zakonodajo.
Interno komuniciranje v tujini poteka na enak način in s komunikacijskimi orodji, ki jih imajo na voljo – prek lokalnih izdaj Utripa (Puls), Biltena (Bulletin), Krkaneta in elektronskih sporočil z lokalnimi in pomembnejšimi korporativnimi novicami in kampanjami. Na ključnih trgih imajo zaposleni na voljo intranetne portale (Krkanet) v lokalnih jezikih, zaposleni v marketinško-prodajni mreži pa prejemajo še marketinško glasilo M-Bulletin v elektronski obliki. Z novicami, ki so pomembne za vse v skupini Krka, zaposlene seznanjamo prek elektronske pošte in Krkaneta. Na manjših trgih so za komuniciranje z zaposlenimi zadolženi direktorji odvisnih družb in predstavništev, na ključnih trgih pa sodelavci za marketinško komuniciranje.
Osnovni cilj delovanja družbe Krka je maksimiranje vrednosti družbe in delovanje v korist vseh deležnikov, med drugim tudi v korist delničarjev oziroma vlagateljev. Odgovorno ravnanje se odraža v doseganju ciljev poslovanja, ustrezni transparentnosti poslovanja in komuniciranju z vlagatelji.
Transparentnost poslovanja je usklajena s sprejetimi dobrimi praksami korporativnega upravljanja, kot jih opredeljujejo kodeksi upravljanja. Za doseganje osnovnega cilja je pomembno kakovostno in učinkovito komuniciranje z vlagatelji, v okviru odnosov z njimi pa tudi komuniciranje s finančnimi analitiki, kar omogoča boljše razumevanje Krkine poslovne zgodbe. Pri komuniciranju z vlagatelji si prizadevamo za čim večjo odprtost, ažurnost, konsistentnost in obojestransko izmenjavo informacij. Posredujemo jim informacije, ki se nanašajo zlasti na poslovne rezultate in na strategijo skupine v prihodnosti, pri tem pa upoštevamo politiko razkrivanja informacij. Od vlagateljev in finančnih analitikov dobivamo povratne informacije, povezane s poslovanjem družbe in strateškimi usmeritvami. Vedno jih skrbno pretehtamo in z njimi seznanjamo upravo družbe.
Poslovni rezultati so v slovenskem in angleškem jeziku na voljo na spletnem portalu Ljubljanske borze SEOnet (http://seonet.ljse.si), na Varšavski borzi prek sistema ESPI ter na Krkinih spletnih straneh.
Delničarji se za informacije lahko obrnejo na Finančni sektor, in sicer prek telefonske številke (07) 331 75 91 ali elektronskega naslova [email protected].
Glede na naravo naše dejavnosti odjemalce razvrščamo v štiri skupine:
V vseh fazah delovanja zagotavljamo skladnost z vpeljanimi sistemi kakovosti. Stalno posodabljamo in nadgrajujemo vse omenjene sisteme ter izboljšujemo postopke in prakse, kar potrjujejo uspešno opravljene presoje in inšpekcije, s katerimi pristojni organi redno preverjajo skladnost našega poslovanja in modela integriranega vodenja z zahtevami standardov.
Za uspešno doseganje razvojno-raziskovalnih ciljev svoje ideje in znanje povezujemo s specializiranimi razvojnimi ustanovami in podjetji. Poseben pomen ima sodelovanje z univerzami in inštituti ter drugimi inštitucijami na področju šolstva in znanosti, ki poteka projektno, vključeno pa je tudi v vsakodnevne stike. Pomemben del sodelovanja z mladimi v izobraževalnih procesih so Krkine nagrade in štipendiranje. Naši strokovnjaki pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje tudi prek uspešnega sodelovanja z omenjenimi inštitucijami ter sodelovanja v pedagoško-znanstvenem procesu.
Pri spremembah strokovnega, znanstvenega in regulatornega okolja aktivno sodelujemo z delovanjem v različnih strokovnih in industrijskih združenjih v Sloveniji, na ravni Evropske unije in na drugih trgih.
Neposredni kupci naših izdelkov so distributerji, lekarniške mreže, bolnišnice in druga farmacevtska podjetja. Merjenje njihovega zadovoljstva, ki ga izvajamo vsako leto, je del naših prizadevanj za izboljševanje naših prodajnih in poprodajnih storitev. V spletni anketi neposredne kupce sprašujemo o njihovem zadovoljstvu s ključnimi vidiki poslovanja, med katere štejemo zadovoljstvo z izdelki, prodajnim osebjem, obravnavo in izpolnjevanjem naročil, obravnavo reklamacij in pritožb ter splošno zadovoljstvo. Pri analizi posebno pozornost namenjamo prepoznavanju ključnih priložnosti za izboljšave, na podlagi katerih postavljamo cilje, sprejemamo ukrepe in preverjamo njihovo uspešnost.
V letu 2020 smo v raziskavo zajeli 81 % kupcev. Indeks zadovoljstva je dosegel dobrih 89 %, ki potrjuje visoko raven njihovega zadovoljstva.
Zaradi epidemije covida-19 smo raziskavo izvedli v drugi polovici leta. Dodatno smo preverili še zadovoljstvo na treh ključnih področjih poslovanja med prvim valom epidemije. Rezultati kažejo, da smo pri oceni izpolnjevanja naročil ohranili visoko raven zadovoljstva neposrednih kupcev, pri oceni dobavnih časov in poslovanja z nami pa smo v primerjavi s konkurenčnimi podjetji zadovoljstvo celo izboljšali.
Ena najštevilčnejših in tudi najpomembnejših skupin naših odjemalcev so posredni kupci naših izdelkov, t. i. strokovna javnost. To so zdravniki, veterinarji in farmacevti, ki naše izdelke predpisujejo, priporočajo in izdajajo ter tako predstavljajo vez s končnimi uporabniki, ki so jim izdelki namenjeni.
Redno jih seznanjamo z vsemi potrebnimi informacijami o svojih izdelkih in jim tako omogočamo strokovno odločitev o najprimernejšem izdelku za njihove bolnike in potrošnike. Prek strokovnih sodelavcev smo v neposrednih stikih z njimi v 42 državah, z informacijami pa jih seznanjamo tudi v tiskani in elektronski obliki. S posebno skrbnostjo zagotavljamo, da so vse informacije, ki so osnova za pravilno in varno uporabo naših izdelkov, ažurne. V letu 2020 smo ohranjali osebne stike, če niso bili mogoči, pa smo jih nadomeščali s stiki prek sodobnih komunikacijskih kanalov.
dogodkov potekala v spletni obliki. Poleg številnih lokalnih spletnih dogodkov smo izvedli tudi več mednarodnih, na katerih je sodelovalo več kot 1200 udeležencev iz 28 držav.
V vseh stikih s strokovno javnostjo ravnamo odgovorno in po veljavnih zakonskih in drugih predpisih, ki urejajo poslovanje, vključno s predpisi glede trženja izdelkov in zagotavljanja varstva osebnih podatkov, ter spoštujemo dobro poslovno prakso, priporočila združenja Zdravila za Evropo (Medicines for Europe) in etični kodeks v promociji. Oglaševanje farmacevtskih izdelkov je zelo strogo regulirano in nadzorovano.
Strokovne sodelavce redno usposabljamo, da lahko strokovno javnost informirajo o najnovejših smernicah zdravljenja ter posredujejo točne in ažurne informacije o terapevtskih skupinah in naših izdelkih. Skrbimo, da obvladajo ustrezne komunikacijske veščine in da poznajo zakonske in druge predpise in standarde dela. Uporaba sodobnih metod usposabljanja in preverjanja znanja, vključno z enotnim in enostavnim orodjem za elektronsko izobraževanje, je že utečena.
V letu 2020 smo še povečali število digitalnih orodij in vsebin za obveščanje in izobraževanje zdravnikov in farmacevtov. Komunikacija na daljavo je potekala prek različnih kanalov, prilagojenih ciljni skupini uporabnikov. Za bolj osebno komunikacijo smo uvedli video klice. Tudi pri organizaciji spletnega izobraževanja in dogodkov, ki smo jih vsebinsko razširili, smo vpeljali nova orodja in pristope. Pripravili smo digitalne in video vsebine za bolj poglobljeno razumevanje bolnikov z različnih terapevtskih področij (t. i. zgodbe bolnikov) ter nazorne načine predstavitve rezultatov kliničnih študij. Za strokovno javnost smo na več trgih objavili posebne spletne strani z raznoliko strokovno vsebino.
Pomembne so povratne informacije in mnenja, ki jih dobivamo v vsakodnevnih stikih in neodvisnih tržnih raziskavah. Na Poljskem, našem drugem največjem trgu, smo po podatkih podjetja IQVIA med vodilnimi podjetji po skupni opaženosti pri zdravnikih specialistih z 18 področij medicine in pri splošnih zdravnikih, vodilni pa smo pri kardiologih. V Ruski federaciji, na našem največjem trgu, in tudi v Ukrajini smo po podatkih podjetja Proxima research vodilni po opaženosti pri splošnih zdravnikih in kardiologih, po pogostosti predpisovanja smo vodilni pri splošnih zdravnikih, na drugem mestu pa pri kardiologih.
Smo eno od redkih generičnih farmacevtskih podjetij, ki imajo klinično učinkovitost svojih izdelkov potrjeno s številnimi kliničnimi raziskavami. Do sedaj je bilo v več kot 150 kliničnih raziskav z našimi ključnimi zdravili vključenih skoraj 350.000 bolnikov iz 27 držav.
V letu 2020 je bilo pripravljeno zaključno poročilo mednarodne intervencijske klinične raziskave PRECIOUS. V raziskavo in statistično obdelavo podatkov je bilo vključenih 450 bolnikov z arterijsko hipertenzijo iz 7 držav. Zdravili so se s kombiniranima zdraviloma s perindoprilom in amlodipinom (Amlessa) ter s perindoprilom, amlodipinom in indapamidom (Co-Amlessa). Zbrani podatki potrjujejo, da zdravili učinkovito znižujeta krvni tlak, saj je po 4 mesecih zdravljenja 80 % vključenih bolnikov doseglo ciljne vrednosti. Podatki prav tako potrjujejo, da bolniki obe zdravili dobro prenašajo.
V letu 2020 se je uspešno nadaljevalo vključevanje bolnikov v mednarodno randomizirano intervencijsko klinično raziskavo Blossom s pregabalinom (Pragiola) in duloksetinom (Dulsevia), ki poteka v 5 državah. Načrtujemo, da bo v raziskavo vključenih 280 bolnikov z bolečo diabetično periferno nevropatijo; do konca leta 2020 je bilo vključenih 141 bolnikov. Pričakujemo, da bo raziskava končana in statistično obdelana v letu 2021 in bo na podlagi podatkov mogoče oceniti učinkovitost in varnost obeh zdravil ter potrditi njun učinek na bolečino, kakovost življenja bolnikov, simptome depresije, kognitivne funkcije, kakovost nočnega spanja in dnevno zaspanost. V pripravi sta 2 mednarodni intervencijski klinični raziskavi s področja zdravljenja bolezni srca in žilja.
Učinkovitost in varnost naših izdelkov spremljamo tudi v redni klinični praksi, to je po prihodu zdravila na trg, prav tako spremljamo terapevtska področja, na katerih delujemo. V letu 2020 je potekalo 26 neintervencijskih in epidemioloških raziskav, od tega 4 mednarodne. Cilj spremljanja bolnikov, ki je potekalo v 15 državah, je popis bolezenskih stanj ter uspešnosti zdravljenja na področju bolezni srca in žilja, bolezni osrednjega živčevja in bolečine.
S kakovostnimi, varnimi in učinkovitimi izdelki skrbimo za zdravje uporabnikov naših izdelkov. Z bogato ponudbo izdelkov zdravimo in preprečujemo najbolj razširjene bolezni sodobnega človeka.
izdelki brez recepta so preverjeni in skladni z vsemi predpisanimi postopki. Tržimo samo izdelke, ki so odobreni in skladni z zahtevami in predpisi.
Sisteme varovanja zdravja, varnosti in varstva potrošnikov, torej končnih uporabnikov, uveljavljamo s pomočjo jasnih smernic, vgrajenih v naše delovanje. Podlaga našega sistema upravljanja tveganj zdravja, varnosti in varstva potrošnikov je izpolnjevanje zakonskih predpisov.
Naš sistem zbiranja informacij o tveganjih za zdravje bolnikov ali javno zdravje zaradi zdravil na recept in izdelkov brez recepta, znanstveno vrednotenje vseh informacij, proučitev možnosti za zmanjševanje in preprečevanje tveganj ter sprejemanje primernih ukrepov, ki so potrebni za varno jemanje zdravil, so usklajeni z evropsko zakonodajo in predpisi v drugih državah, v katerih imamo dovoljenje za promet z zdravili.
Zaupanje je posledica dolgoročnega odnosa, tega pa ustvarjamo in negujemo z ustrezno komunikacijo. S končnimi uporabniki komuniciramo odgovorno in profesionalno, pri tem pa upoštevamo ustrezne zakonske predpise. Trudimo se, da uporabniki dobijo vse potrebne informacije o naših izdelkih.
Za enostaven in hiter dostop do informacij o Krkinih izdelkih izdelke in dodatne izobraževalne vsebine predstavljamo na izdelčnih, korporativnih in tematskih spletnih straneh v več kot 30 jezikih. Naši izdelki in z njimi povezane informacije so v več jezikovnih različicah prisotni tudi v družbenih medijih. Promocijo prilagajamo aktualnim temam in vprašanjem ter sledimo novim standardom v komunikaciji. Raznolike vsebine in interaktivna orodja, ki jih nenehno uvajamo, povečujejo dostopnost in pestrost informacij o izdelkih za končne kupce.
Naši dolgoročni odnosi s poslovnimi partnerji (dobavitelji, pogodbenimi izvajalci in partnerji, s katerimi iščemo priložnosti za skupno rast) temeljijo na spoštovanju, zaupanju, iskrenosti, poštenosti in pravičnosti.
V vseh fazah nabavnega procesa so zaposleni zavezani postopkom, ki so opredeljeni s Krkinimi smernicami, mednarodnimi sporazumi in lokalnimi predpisi. V nabavnih aktivnostih (od opredeljevanja potreb uporabnika, izbire dobaviteljev in sklepanja pogodb do naročila) imamo natančno opredeljene vloge in odgovornosti.
V skladu s Krkinimi dolgoročnimi cilji, trajnostno usmeritvijo in temeljnimi usmeritvami so pri izbiri potencialnih dobaviteljev odločilni naslednji dejavniki:
Presojo dobaviteljev za konkreten projekt opravljamo na podlagi določil standardov kakovosti in Krkinih smernic. Upoštevamo ceno, kakovost, rok dobave, zanesljivost, skladnost z regulatornimi predpisi in Krkinimi smernicami ter družbenoodgovorno naravnanost dobavitelja.
Dolgoletno sodelovanje z zanesljivimi in konkurenčnimi dobavitelji in izvajalci del daje Krki status zanesljivega in zaupanja vrednega partnerja.
Za projektante, dobavitelje opreme in izvajalce del je sodelovanje pri uspešno izvedenih razvojnih in investicijskih projektih v skupini Krki dobra referenca za pridobivanje novih poslov na domačem in tujem trgu.
Odgovorno in dolgoročno sodelovanje z dobavitelji surovin in osnovnih materialov je ključno za razvoj partnerstva in zagotavljanje dobrih poslovnih odnosov ter rasti in napredka vseh sodelujočih in njihovih okolij.
Sodelujemo z dobavitelji z različnih kulturnih območij, zato je pri vzpostavitvi, ohranjanju in razvoju odnosov pomembno dobro poznavanje njihove kulture in poslovnih navad.
Kontinuirano izobraževanje naših zaposlenih omogoča sledenje razvoju ter spremembam mednarodnih in lokalnih predpisov. Celoten nabavni proces pa temelji na Krkinih postopkih.
Redno ocenjujemo kakovost sodelovanja z dobavitelji in na podlagi teh ocen pripravljamo predloge za izboljšanje sodelovanja. Primer take izboljšave je vpeljava e-poslovanja z dobavitelji.
V Krki smo zavezani k sodelovanju, ki temelji na medsebojnem zaupanju, poštenosti, korektnosti in izpolnjevanju dogovorjenega. Le tako sodelovanje lahko privede do zanesljivega partnerstva ter pravočasnega zagotavljanja potrebne količine surovin in osnovnih materialov ustrezne kakovosti in vrednosti.
Med Krkine temeljne usmeritve spada tudi družbena odgovornost. Zavedamo se, da prispevek družbeni skupnosti vpliva na poslovanje in razvoj podjetja, zato pri svojih vsakodnevnih poslovnih dejavnostih upoštevamo tudi družbene potrebe. Podpiramo predvsem projekte, povezane z zdravjem in kakovostjo življenja, za katere na podlagi sprejetih meril namenjamo sredstva za sponzorstva in donacije.
Partnerstvo gradimo v športu, kulturi, zdravstvu, znanosti, izobraževanju, pri humanitarnih dejavnostih in izboljševanju varovanja naravnega okolja.
V letu 2020 smo za sponzorstva in donacije namenili 0,19 % prihodkov od prodaje in pri uresničevanju ciljev pomagali več kot 400 ustanovam, društvom in organizacijam.
Spodbujamo številne športne dejavnosti in tako prispevamo k zdravemu načinu življenja. Največ sredstev namenjamo klubom in društvom na lokalni ravni. Podpiramo zlasti tiste, ki mladim omogočajo vključevanje v rekreativni ali tekmovalni šport. Ker verjamemo v znanje, delo in sodelovanje, spodbujamo razvoj mladih talentov. Dolgoročnejši sponzorski projekti nam omogočajo, da se bolje spoznamo ter tako kar najbolj izkoristimo sponzorski odnos.
Leta 2016 smo na 10. srečanju Krkinih sponzorirancev prvič podelili Krkino priznanje za dejavno predstavljanje sponzorja, razvoj športne dejavnosti na lokalnem območju, delo z mladimi in dosežke športnemu klubu, leta 2017 pa smo s posebnim priznanjem Krkin talent leta pozornost namenili mladim športnicam in športnikom, glasbenicam in glasbenikom ter drugim. Od takrat je ta odlični naziv prejelo 8 uspešnih mladih posameznikov iz Krkinih društev, klubov in ustanov. Podelili smo tudi 37 priznanj za športne in kulturne dosežke. V letu 2020 smo 14. srečanje s Krkinimi sponzoriranci izvedli na daljavo, v obliki video produkcije. Naziv Krkin talent leta smo podelili 3 mladim, 12 pa jih je prejelo priznanje.
Skrb za zdravje in hojo, ki je najpreprostejša vadba za izboljšanje telesnega in duševnega počutja, združujemo v akciji V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije poteka že od leta 2009. V letu 2020 smo skupaj z zvezo in planinskimi društvi skrbeli za vzdrževanje označenih planinskih poti in tako prispevali k večji varnosti planincev.
Svoje poslanstvo udejanjamo tudi s podporo drugim športnim dejavnostim in športnim dogodkom. Tako smo s pokroviteljstvom svetovnega prvenstva v Planici potrdili 35-letno sodelovanje. Prav tako smo podprli tekme FIS svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem. Podpiramo tudi dogodke, ki jih organizira Teniška zveza Slovenije.
Poleg tega šolam in drugim organizacijam, ki spodbujajo zdrav način življenja, omogočamo nakupe športne opreme. V letu 2020 smo večji donaciji namenili nakupu opreme za telovadnico Osnovne šole Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki in zamenjavi igral pri Osnovni šoli Ljuba Šercerja v Kočevju, kjer se izobražujejo otroci s posebnimi potrebami.
Že vse od ustanovitve Društva upokojencev Krka leta 2000 podpiramo njihove rekreativne in športne dejavnosti (izlete, pohode, obiske kulturnih prireditev in strokovnih predavanj, športnorekreativna srečanja, socialne programe, ustvarjalne delavnice ipd.).
Kultura je že 66 let element našega poslovnega razmišljanja. Spremljamo in podpiramo različne kulturne zvrsti in dejavnosti, ki s svojim delovanjem plemenitijo družbo.
Slovenskemu kulturnemu prazniku smo se poklonili z odprtjem razstave Krkina industrijska arhitektura skozi čas. Na ogled so bile fotografije Krkinih proizvodnih, upravnih, razvojnih, logističnih in turističnih zgradb, ki niso le industrijski in poslovni prostori, ampak tvorijo okolje, v katerem podjetje gradi svojo korporativno identiteto, ustvarja svojo organizacijsko kulturo, razvija in proizvaja bogato ponudbo izdelkov in storitev, raste in se povezuje s svetom. V kulturnem delu programa so člani Pihalnega orkestra Krka premierno izvedli Krkino rapsodijo, posvečeno 65. obletnici ustanovitve podjetja.
V sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije smo v počastitev 100-letnice slovenskega baleta organizirali predstavo z naslovom Pas de deux, korak v dvoje, v kateri so baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana prikazali odlomke iz najbolj znanih klasičnih baletov in nekaj sodobnejših koreografij. Tako smo tudi v Krki izkazali pozornost plesni umetnosti in njenim ustvarjalcem. V spomin na bogato umetniško pot zakoncev Mlakar smo v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije v bližini njunega doma postavili štiri panoje, na katerih smo s fotografijo in besedo predstavili njuno umetniško ustvarjanje in življenje.
Že štirinajsto leto zapored smo v cerkvi, ki je del Galerije Božidarja Jakca, organizirali kulturni večer. Od začetkov Krkinih kulturnih večerov leta 2008 smo gostili številne priznane svetovne umetnike. S tradicionalno poletno prireditvijo, ki je v letu 2020 potekala okoliščinam primerno, smo še utrdili svoj odnos do kulture.
V sklopu praznovanja jubileja kulturno-umetniškega gibanja, ki je bilo eden od temeljev slovenske avantgardne umetnosti, se je v letu 2020 zvrstilo več dogodkov.
Različne kulturne zvrsti in dejavnosti želimo približati čim širšemu občinstvu, zato vsako leto podpremo umetniške projekte kulturnega in kongresnega centra Cankarjev dom. Omogočili smo postavitev razstave Henrija Cartiera-Bressona, očeta sodobne dokumentarne fotografije in enega od pionirjev t. i. ulične fotografije. Razstavljenih je 121 portretov.
Da ima bralna kultura v Krki prav posebno mesto in da imamo do knjig spoštljiv odnos, potrjujejo Krkina knjižna zbirka ter sponzoriranje izdaje številnih knjig, podpora izvedbe Dolenjskega knjižnega sejma, ki ga skupaj s Knjižnico Mirana Jarca in Mladinsko knjigo organiziramo že 42 let, Krkine knjižne police, kjer si zaposleni izmenjujejo knjige, ter tudi podpora projektu Rastoča knjiga in postavitev kipa Krkine deklice z rastočo knjigo. Ob 60-letnici bralne značke smo se pridružili projektu Društva Bralna značka Slovenije, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, in 50 mladim bralcem iz socialno šibkejšega okolja podarili letno naročnino na revijo Cicido ali Ciciban. Tako bodo širili svoja obzorja ter izboljševali bralno pismenost in kulturo. Krkino sodelovanje pri tem celoletnem projektu je zato še posebej dragoceno.
Ob zaključku praznovanja 80-letnice Akademije za glasbo smo podprli izdajo monografskega znanstvenega dela z naslovom Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let. V okviru projekta literarne dediščine Dolenjske in Bele krajine, katere predstavitev je potekala na mednarodnem simpoziju o pravljicah, smo podporo namenili knjigi še neobjavljenih pravljic slovenske pisateljice Ilke Vašte. Omogočili smo izdajo dveh obširnejših del, povezanih s športom, in sicer knjigo o zgodovini ženske odbojke v Novem mestu Sprehod skozi čas ter zbornik Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Podprli smo tudi knjigo o nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, ki jo je izdala Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.
Krka je že več kot 10 let sponzor mednarodnega literarnega festivala Vilenica. S podporo virtualne izvedbe 52. mednarodnega srečanja pisateljev smo utrdili tudi večletno partnerstvo s Slovenskim centrom Pen.
Tudi v letu 2020 smo sodelovali z Društvom Slovenija Rusija. Podprli smo spominsko slovesnost in dogodke, ki jih je društvo priredilo pri ruski kapelici na Vršiču.
Kulturno umetniško društvo Krka je na začetku leta izvedlo srečanje z gosti iz sveta gledališča v Gledališkem klubu Krka, dva nastopa Mešanega pevskega zbora Krka v Strunjanu in Dolenjskih Toplicah, dve ustvarjalni delavnici za zaposlene ter tri razstave v Krkinih poslovnih prostorih v Novem mestu in Ljubljani.
Pozneje so zaradi epidemije covida-19 svoje aktivnosti prilagodili. V Krkinih galerijah v Novem mestu in Ljubljani so pripravili 14 likovnih razstav in tako prispevali k ohranjanju pomena umetnosti in k podpori avtorjem. Svoje delo so prilagodili tudi pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Krka, ki so aktivnosti nadaljevali s spletnim sodelovanjem.
Vsako leto podpremo številne nepridobitne, nevladne in nepolitične organizacije. V letu 2020 smo za donacije namenili 0,10 % prihodkov od prodaje, kar predstavlja 53 % sredstev za sponzorstva in donacije.
Tudi v Krki smo si prizadevali omiliti težave, ki jih je prinesla epidemija covida-19. Zavodu RS za blagovne rezerve in Upravi RS za zaščito in reševanje smo donirali 15 ton razkužila Ecocid S v vrednosti 220.000 EUR. V času, ko smo se iz dneva v dan srečevali z negotovostjo, smo tako za daljše obdobje zagotovili dovolj razkužila za zdravstvene domove, bolnišnice in domove za starejše občane.
Novem mestu in drugod po Sloveniji v skupni vrednosti več kot 80.000 EUR smo prispevali k večji varnosti in zaščiti bolnikov, zdravstvenega osebja, zaposlenih in stanovalcev v domovih starejših ter vseh, ki so si s svojim delom prizadevali zajeziti širjenje virusa. Na začetku največje potrebe po zaščitnih sredstvih smo večjo količino mask donirali tudi humanitarni organizaciji na Kitajskem.
Tudi v letu 2020 smo se odzvali na pobude Rdečega križa in Karitasa. Del našega dolgoročnega družbenoodgovornega prizadevanja je sodelovanje z Območnim združenjem Rdečega križa Novo mesto v Skladu za pomoč ljudem v stiski. Krka je že od vsega začetka glavna pokroviteljica sklada. Ves čas si prizadevamo pomagati čim več socialno ogroženim družinam in posameznikom, predvsem ranljivim skupinam in posameznikom, starejšim od 65 let, ki se znajdejo v brezizhodni situaciji, ter otrokom iz socialno ogroženih družin. Za marsikaterega osnovnošolca smo prispevali šolske potrebščine, dijakom pa omogočili pridobitev štipendije in s tem lažji korak v prihodnost. Donirali smo tudi 6 tabličnih računalnikov in sredstva za nakup računalniške opreme ter tako večjemu številu otrok omogočili šolanje na daljavo. Sredstva za nakup računalniške opreme za dve družini z več šoloobveznimi otroki so zbirali tudi Krkini vodstveni delavci.
V sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko karitas smo tudi v letu 2020 z donacijo zdravil pomagali rojakom iz Venezuele.
Kot partner za zdravje smo še naprej sodelovali v Verigi dobrih ljudi Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Pomoč v sklopu tega humanitarnega programa je namenjena družinam v stiski iz vse Slovenije. Program omogoča celostno pomoč in podporo družinam – finančno, materialno, psihosocialno, pravno in učno pomoč, mediacijo, izobraževanje in usposabljanje, družinske terapevtske vikende, letovanja za otroke, dejavnosti socialnega vključevanja in vnovično vzpostavitev družinske dinamike.
Od leta 2005 smo medicinskim ekipam oddaljenih zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj ter različnim slovenskim ustanovam podarili 48 defibrilatorjev. Nekaj jih je tudi na Krkinih lokacijah in v hotelih Term Krka. V letu 2020 smo pomagali pri nakupu 6 defibratorjev. Materialno in finančno smo pomagali 8 gasilskim društvom in gasilskim organizacijam iz vse Slovenije. Prispevali smo k nakupu novih gasilskih vozil, opreme, defibrilatorjev in k obnovi gasilskih domov. Pomagali smo tudi posameznikom v stiski in invalidom iz celotne Slovenije.
V Krki se s prostovoljnim delom dejavno ukvarja veliko zaposlenih, saj to spodbujamo že od ustanovitve. V 66 letih je postalo neločljiv del organizacijske kulture. Od leta 2012 svoje dobrodelne dejavnosti združujemo v akciji Krkin teden humanosti in prostovoljstva, v kateri je doslej sodelovalo že več kot 8300 krkašev. V letu 2020 je žal nismo mogli izpeljati.
Krkaši smo bodisi v okviru podjetja bodisi samoiniciativno vključeni v različne dobrodelne dejavnosti. Tako najbolj neposredno udejanjamo družbeno odgovornost in humanitarnost. Zato v Krki tistim, ki s svojim prostovoljnim delovanjem pomagajo drugim, že od leta 2012 namenjamo posebno pozornost. Zaposleni vsako leto predlagajo sodelavce, za katere menijo, da s svojim humanitarnim delom in solidarnostjo pomembno zaznamujejo okolje, v katerem delujejo, za Krkinega naj prostovoljca. Kljub razmeram smo ponovno zbrali Krkina prostovoljca leta, podelitev pa je potekala prek spleta. Že tradicionalno smo se ob tej priložnosti zahvalili 118 Krkinim krvodajalcem jubilantom, ki z darovanjem krvi rešujejo življenja. Eden med njimi je kri daroval kar 110-krat. V 8 letih smo krkaši samo v okviru Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva darovali 933 litrov krvi. Povprečno dvakrat na leto kri daruje več kot 1000 krkašev.
Vrsto let smo največji donator novomeške Osnovne šole Dragotina Ketteja s prilagojenim programom. S sodelovanjem želimo izboljšati pogoje življenja in dela na šoli. V letu 2020 so sredstva porabili za plezalno steno, tablične računalnike, interaktivne table s projektorji, stolčke za hranjenje, servis vodne postelje, novoletna darila in strokovno literaturo.
Podpiramo tudi projekte, povezane s spodbujanjem prostovoljnega dela, med drugim že 10 let program Starejši za starejše na Dolenjskem in v Beli krajini. Evropski parlament je program prepoznal kot izjemen primer dobre prakse prostovoljstva na področju podpore neodvisnemu življenju starejših ljudi, ki želijo čim dlje ostati doma in živeti neodvisno oziroma ob pomoči drugih pri vsakodnevnih opravilih. Program izvajajo člani društev upokojencev – starejši prostovoljci, ki obiščejo vse starejše v svoji okolici in jih povprašajo, kako živijo in ali potrebujejo kakršnokoli pomoč. Če potrebujejo pomoč, jo prostovoljci poskušajo organizirati. Program deluje na individualni ravni, na lokalni ravni v društvih, občinah in pokrajinah ter na nacionalni ravni, saj v Sloveniji pokrivajo že več kot 65,5 % vseh ljudi, starejših od 69 let.
Ko v Krki govorimo o ciljih, na prvo mesto postavljamo zdravje in kakovostno življenje slehernega človeka. Zato ni naključje, da je dostopno zdravljenje temelj naše družbene odgovornosti.
Vsak dan skrbimo za kakovost in razvoj, ki nam omogočata proizvodnjo številnih zdravil, s katerimi se zdravijo bolniki po vsem svetu. K temu prispevajo naše izkušnje, razvojno naravnana miselnost, inovativne rešitve in stalno vlaganje v napredne tehnologije.
Enako skrbno, kot načrtujemo zdravila, spremljamo tudi druge potrebe bolnikov. Skušamo jih razumeti in v dialogu z zdravstveno stroko iskati poti za napredek ne le pri ustvarjanju kakovostnih zdravil, ampak tudi pri zdravljenju nasploh.
Izboljšanje zdravja zahteva vrhunsko, sodobno in zanesljivo tehnologijo. Zato so del uresničevanja našega poslanstva tudi donacije sodobnih naprav, s katerimi prispevamo k skrbi za zdravo življenje sedanjih in prihodnjih rodov.
Sodobne medicinske naprave olajšajo delo zdravstvenemu osebju in omogočajo visoko raven storitev. V minulem letu so že pomagale izboljšati življenje slovenskih bolnikov, saj smo med drugim omogočili nakup 4 večjih naprav v vrednosti 221.000 EUR.
Hipertenzija je kronična bolezen, s katero se bori skoraj vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije. Da bi lahko kakovostno in učinkovito obravnavo zagotovili čim več bolnikom, smo Kliničnem oddelku za hipertenzijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pomagali z nakupom ultrazvočnega aparata.
Z donacijo za nakup sodobnega ultrazvočnega aparata smo pomagali tudi Oddelku za pediatrijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Z novo napravo lahko opravljajo preiskave kolkov, srca in žilja, sečil in drugih trebušnih organov.
Ginekološko-porodnemu oddelku Splošne bolnišnice Brežice smo omogočili nakup sodobne porodne postelje, ki je pripomogla k izboljšanju porodniške oskrbe. Osebju omogoča lažji dostop do porodnice, enostavnejše upravljanje in spremembo v šest tipov postelje.
Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov Porodnišnice Ljubljana pa smo podarili sodoben inkubator za bolj varno oskrbo nedonošenčkov. V preteklosti smo pediatrični kliniki in 7 slovenskim porodnišnicam že darovali 3 inkubatorje za nego nedonošenčkov in 6 toplih posteljic za nego bolnih novorojenčkov.
in Krkino rastjo. Izjemno pomembno vlogo ima Svet Sklada Krkinih nagrad, ki prispeva k popularizaciji raziskovalnega dela med študenti, dijaki in mentorji v izobraževalnih ustanovah. V 50 letih smo podelili že 2911 Krkinih nagrad.
V letu 2020 smo na spletni slovesnosti razglasili prejemnike jubilejnih, 50. Krkinih nagrad za raziskovalne naloge. Študentom dodiplomskega in podiplomskega študija smo podelili 5 velikih Krkinih nagrad, 25 Krkinih nagrad in 17 posebnih pohval. Med prejemniki je bilo 11 doktorjev znanosti. Študentom, ki so sodelovali na razpisu, smo podelili tudi 46 Krkinih priznanj. Tudi prejemnike Krkinih nagrad in Krkinih priznanj za raziskovalne naloge na srednješolski ravni smo razglasili prek spleta. Kar 99 avtorjev je ob pomoči mentorjev in somentorjev pripravilo 61 raziskovalnih nalog. Študenti in srednješolci so svoje raziskovalne dosežke predstavili na spletnem simpoziju. Že četrto leto zapored smo za dolgoletno prizadevno spodbujanje in uspešno mentorstvo srednješolcev posebne plakete podelili 3 mentoricam. Jubilejno leto Krkinih nagrad smo počastili z izdajo obsežne monografije Krkine nagrade – 50 let z odličnostjo, v kateri je prikazana 50-letna pot Krkinih nagrad. Monografija je sedma knjiga v Krkini knjižni zbirki.
Vrhunski strokovnjaki so ključ razvoja, zato podpiramo projekte, ki izobraževalnim in znanstvenim ustanovam omogočajo izboljšanje infrastrukture, štipendije, nadstandardno delo z učenci, raziskovalno delo ter udeležbo na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Ni naključje, da smo dolgoletni pokrovitelj Slovenske znanstvene fundacije, ki je v letu 2020 na daljavo izvedla že 22. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo. Že več kot 25 let smo tudi donator Centralne medicinske knjižnice Medicinske fakultete, s čimer pomagamo zagotavljati dostop do najpomembnejših virov na vseh področjih klinične medicine in sorodnih ved, namenjenih zdravstvenim delavcem, raziskovalcem in študentom.
Še naprej smo podpirali delovanje Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki že skoraj 70 let mlade izobražuje na področju tehničnih veščin in naravoslovnih ved. Ukvarjajo se predvsem z elektroniko, robotiko, konstruktorstvom, tehnologijami obdelav materialov in računalništvom, pa tudi s kemijo, biologijo, modelarstvom, kmetijstvom in drugimi področji.
Kako zelo pomemben je pravilen odnos do našega naravnega okolja, ki se kaže z ločevanjem in odgovornim ravnanjem z odpadki, varčevanjem s pitno vodo in energijo, omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, čiščenjem odpadnih vod, ohranjanjem biotske raznovrstnosti ter omejevanjem hrupa, elektromagnetnega sevanja in svetlobnega onesnaževanja, se zavedamo tudi v Krki. V letu 2020 smo verjetno vsi spoznali, da je zdravje človeka neločljivo povezano z zdravjem Zemlje. Če hočemo zaščititi prvo, moramo zaščititi tudi drugo. In če želimo, da naš planet ostane čim bolj zdrav za vsa živa bitja, moramo k temu prispevati vsi. Čeprav je bilo v letu 2020 zaradi razmer onesnaženje po svetu nekoliko manjše, to ni omajalo našega prizadevanja za ohranjanje čistega in zdravega okolja. Z veliko odgovornostjo smo sledili Krkini petletni strategiji upravljanja z okoljem in postavljenim ciljem.
S svojo dejavnostjo vplivamo na ljudi, lokalno skupnost in naravno okolje, vendar si prizadevamo, da te vplive s trajnostnimi rešitvami nenehno zmanjšujemo ter zagotavljamo kakovostno in zdravo življenjsko okolje za zaposlene in širšo okolico. Čim odgovornejše ravnanje z okoljem je pot k dolgoročni konkurenčnosti, saj tudi naši kupci cenijo trajnostni pogled na svet. Z okoljskim certifikatom ISO 14001, ki smo ga pridobili leta 2001, smo se zavezali, da bomo vse svoje vplive na okolje nenehno zmanjševali, z upoštevanjem zahtev nove izdaje standarda ISO 14001:2015 pa smo skrb za okolje še bolj vključili v najzgodnejše razvojne aktivnosti in projekte.
Na operativni ravni naloge izvajamo zaposleni v Službi varstva okolja (SVO), v celovit sistem upravljanja z okoljem, ki smo ga podrobno opisali v krovnem dokumentu za področje okolja, pa so vključeni vsi zaposleni. Cilj celovitega sistema upravljanja z okoljem je visoka raven varovanja okolja v celotnem življenjskem ciklu izdelka, nenehno izboljševanje okoljskega učinka, izpolnitev obveznosti glede skladnosti ter doseganje Krkinih ciljev na tem področju. Zavedamo se, da lahko največje učinke dosežemo na začetku procesa, to je pri razvoju izdelka in izbiri surovin, ki manj obremenjujejo okolje, ter v proizvodnji. Odpadne snovi, ki nastajajo na koncu posameznih procesov in jih zaradi strogih zahtev, ki veljajo za farmacevtsko proizvodnjo, ne smemo ponovno uporabiti, obvladujemo z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (best available techniques, BAT). Podatke o sistemu upravljanja z okoljem zbiramo in analiziramo z različnimi metodološkimi orodji.
Poročamo tudi Krkinemu vodstvu, državnim inštitucijam (poročila o monitoringu emisij v okolje za Agencijo RS za okolje, ARSO), Združenju kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (poročilo o odgovornem ravnanju, POR) in drugim zainteresiranim deležnikom.
Zavezujemo se, da bomo tudi v prihodnje:
Podrobno spremljamo in spoštujemo zakonske in druge zahteve, ki izhajajo iz Zakona o varstvu okolja ter ostalih podzakonskih predpisov (emisije v zrak, emisije v vode, hrup, odpadki, svetlobno onesnaževanje, elektromagnetno sevanje, prevoz nevarnih snovi, tla itd.), prenesene pa so tudi v okoljevarstvena dovoljenja za posamezne Krkine proizvodne lokacije. V skladu z zakonodajo redno pripravljamo obračune okoljskih dajatev in jih posredujemo pristojnim inštitucijam. Okoljska zakonodaja je zelo obsežno področje evropskega pravnega reda, zato smo zaradi lažjega obvladovanja ustvarili interno knjižnico, v kateri vodimo sezname za 19 področij te zakonodaje. Dopolnjujemo jih najmanj dvakrat na leto. Vsi seznami so objavljeni na internih spletnih straneh.
Periodično ocenjevanje izpolnjevanja zakonskih in drugih zahtev, ki jih je Krka sprejela, obravnava Komisija za spremljanje okoljskih vidikov (KSOV). Če so zaradi sprememb zakonodaje potrebne dodatne aktivnosti, KSOV določi odgovorne osebe in roke za implementacijo. KSOV je odgovorna tudi za periodično prepoznavanje okoljskih vidikov, ki zajemajo vplive naših izdelkov in storitev v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Celoten register okoljskih vidikov za vse Krkine lokacije v Sloveniji obnavljamo enkrat na leto. Pri določanju pomembnosti vidikov kot merila upoštevamo skladnost z zakonodajo, stroške, javno mnenje in napredek. Oceno izrazimo z rdečo, rumeno ali zeleno barvo. Z rdečo barvo označeni vidiki so pomembnejši od rumeno in zeleno označenih in zanje pripravimo ukrepe za izboljšanje stanja. KSOV na osnovi pregleda Registra okoljskih vidikov pripravi letni načrt okoljskih ciljev in programov, ki jih odobri vodstvo podjetja. Za vsak program sta določena nosilec in rok izvedbe, ocenjeni so tudi stroški. Preverjanje izvajanja ciljev in programov je vključeno v vodstveni pregled.
Prepoznali smo tudi okoljska tveganja, ki jih v okviru okoljskega načrtovanja ocenjujeta SVO in KSOV. Okoljska tveganja so vključena tudi v tveganja na področjih neprekinjenega poslovanja in kakovosti ter v analizo tveganja pri pogodbenih partnerjih. Skladnost z zakonodajo in okoljevarstvenimi dovoljenji preverjamo z rednimi monitoringi emisij v zrak in vode, z monitoringom hrupa, elektromagnetnega sevanja in ocenami odpadkov. Redno pregledujemo rezervoarje in opremo, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi. Tudi v letu 2020 smo vse odstope od zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti obravnavali v skladu z internimi standardi in izvedli ustrezne korektivne ukrepe, s katerimi smo zagotovili skladnost z zakonodajo.
Za varovanje okolja smo v družbi Krka leta 2020 namenili 10,1 milijona EUR. Neposredni stroški so znašali 6,4 milijona EUR in so vključjevali stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ravnanja z odpadki, čiščenja odpadnega zraka, obvladanja hrupa, monitoringov in okoljskih dajatev ter druge neposredne stroške varstva okolja. Za naložbe v varovanje okolja smo namenili 3,7 milijona EUR. Z naložbami v opremo in tehnologijo smo zagotavljali nenehno izboljševanje na vseh področjih varovanja okolja.
Živimo v času, ko so naravni viri vse bolj izčrpani in ko se drastično kažejo fizične omejitve planeta in njegova ranljivost. Zavedamo se, da moramo v industriji prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in rabo naravnih virov. V Krki se z vso odgovornostjo soočamo z izzivi, kako z manjšo in dolgoročno vzdržno rabo naravnih virov narediti več, kar uresničujemo s številnimi projekti in aktivnostmi ter s sodelovanjem vseh zaposlenih.
Voda je naravna, strateška in življenjsko pomembna dobrina, vendar je tudi omejena, na kar pogosto pozabimo. Razpoložljivost svežih vodnih virov se zmanjšuje zaradi onesnaževanja, padanja ravni podtalnice in podnebnih sprememb. Voda postaja omejitveni dejavnik in simbol neenakosti, saj najmanj 700 milijonov ljudi nima dostopa do ustrezno čiste vode. Slovenija z 28.000 kilometri vodotokov spada med države, ki so z vodo zelo bogate. Reke in potoki v našem prostoru so dinamični in hitro tekoči, v njih je veliko vrst, prav tako velika je samočistilna sposobnost, vendar so vodni viri neenakomerno porazdeljeni in ponekod zaradi kraškega zaledja ranljivi. Kljub vsemu pa je velik privilegij, da v Sloveniji zaradi naravnih danosti pijemo kakovostno in neoporečno vodo, zato smo odgovorni, da to najpomembnejšo dobrino spoštujemo in trajnostno ohranjamo. Tudi v Krki zaposlene spodbujamo, da pijejo vodo iz pipe, povsod tam, kjer delovni proces to omogoča. Voda iz pipe je zdravstveno ustrezna in z vidika varstva okolja boljša izbira kot voda iz plastenke, zaradi katere se povečuje tudi količina odpadkov.
Farmacevtska industrija je v primerjavi z nekateri drugimi industrijskimi panogami glede porabe vode manj intenzivna, vendar so standardi kakovosti vode izjemno visoki. Zato v Krki rabo vode, ki jo obravnavamo kot zelo pomemben okoljski vidik, dosledno načrtujemo, spremljamo in nadzorujemo, veliko aktivnosti pa usmerjamo v ohranjanje kakovosti vodnih teles na vseh lokacijah, kjer imamo lastno proizvodnjo. Sisteme vseh vod obvladujemo v skladu z dobro proizvodno prakso in sistemom HACCP.
Kot glavne vire vode uporabljamo:
Rabo pitne vode spremljamo z računalniškim nadzorom, ki beleži trenutni skupni pretok, skupno rabo ob vstopu v tovarno in na ključnih odvzemnih mestih. Temeljit nadzor omogoča, da vsako povečanje rabe pitne vode takoj opazimo in raziščemo vzroke. Pitno vodo iz vodovoda glede na namen uporabe v proizvodnji dodatno prečistimo, večinoma z najsodobnejšimi membranskimi tehnologijami. Upoštevamo stroge zahteve farmakopej, zato v proizvodnji farmacevtskih izdelkov za pripravo vod uporabljamo izključno uradno kontrolirano pitno vodo iz komunalnega omrežja. Kljub najsodobnejšim postopkom priprave je ne smemo nadomeščati z nobeno drugo vodo. Priprava in distribucija vod sta računalniško vodeni, kar omogoča nadzor in zagotavljanje optimalne priprave in rabe vode v proizvodnih procesih. Z ustreznim preventivnim vzdrževanjem, spremljanjem delovanja naprav in tehnološkimi izboljšavami zagotavljamo stalno kakovost vod, podaljšujemo življenjsko dobo naprav, zmanjšujemo porabo vode in kemikalij ter količino odpadkov.
V letu 2020 smo glede na leto 2019 porabili 10,4 % več pitne vode. S posodobitvijo predpriprave pitne vode v obratih v Šentjerneju in Ljutomeru ter z zamenjavo reverzne osmoze v centralni pripravi vode v Ločni smo zagotovili zanesljivejše delovanje sistemov in večje izkoristke. Zaradi vgradnje novih naprav smo izvajali obsežna čiščenja, dezinfekcije in testiranja kakovosti pripravljene vode, kar je vplivalo na večjo porabo pitne vode v letu 2020.
Približno polovico rečne vode porabimo za hlajenje prek različnih toplotnih prenosnikov, zlasti v proizvodnji učinkovin, preostalo polovico pa porabimo za pripravo tehnoloških vod za potrebe energetike in proizvodnje. V hladilnih stolpih ustrezno pripravljeno rečno vodo nadomeščamo z deževnico in čisto izpiralno vodo iz proizvodnje. V letu 2020 smo porabo rečne vode glede na leto 2019 povečali za 16,3 %, predvsem zaradi povečanja proizvodnje učinkovin.
Kot glavne vire energije uporabljamo:
Z električno energijo se oskrbujemo iz javnega elektroenergetskega omrežja, z lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kot je sončna elektrarna, ter iz soproizvodnje toplotne in električne energije na zemeljski plin.
Specifično rabo energije prikazujemo kot porabo energije glede na proizvajalne stroške ter glede na fizični obseg proizvodnje.
Specifične rabe energije glede na proizvajalne stroške v zadnjih letih ne povečujemo. Kljub zagonu proizvodnje v novih obratih je ostala na podobni ravni kot v letu 2019.
Specifične rabe energije glede na fizični obseg proizvodnje v zadnjih letih ne povečujemo, kar je posledica številnih aktivnosti na področju učinkovite rabe energije, energetsko učinkovitega investiranja in vzdrževanja.
Strategija upravljanja z energijo (SUE) je del širše strategije podjetja in obsega različne aktivnosti in ukrepe za dosego stroškovnih in okoljskih ciljev.
SUE je kot del Krkinega integriranega sistema vodenja oblikovan v skladu s smernicami standarda Sistem upravljanja z energijo ISO 50001.
V SUE so neposredno vključeni:
Še naprej smo uresničevali akcijski načrt in izvajali različne ukrepe, ki smo jih kot ključne prepoznali med celostnim energetskim pregledom na vseh proizvodnih lokacijah v Sloveniji.
Pri izračunu povprečne enostavne vračilne dobe so upoštevani samo ukrepi, ki smo jih izvedli izključno zaradi ekonomske upravičenosti.
K spremembam podnebja poleg naravnih procesov pomembno prispevamo tudi ljudje, posledice zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer pa drastično spreminjajo okolje in ogrožajo vse oblike življenja. Podatki, ki jih spremlja in objavlja ARSO, kažejo, da lahko podnebne spremembe opazimo tudi v Sloveniji. Samo s prilagajanjem na nove razmere bomo zmanjšali našo ranljivost in škodo zaradi teh sprememb ter trajnostno prispevali k ohranjanju okolja.
Zato smo na področju učinkovite rabe energije (URE) končali pilotni projekt podrobne energetske analize proizvodnega obrata in razvojno-kontrolnega centra. Uresničiti smo želeli dva glavna cilja: ugotoviti, kakšne so izvedljive možnosti za izboljšanje stanja na področju učinkovite rabe energije (URE) pri končnih porabnikih energije in vode, ter pripraviti smernice za nadgradnjo internih standardov za projektiranje, da bi dosegli dolgoročno zmanjševanje ogljičnega odtisa podjetja.
Energetski učinkovitosti že vrsto let namenjamo posebno pozornost, kar se kaže v nenehnem izboljševanju specifične rabe energije in vode. Kljub temu pa je pilotni projekt pokazal dodatne priložnosti za izboljšanje URE v tehnologiji, zasnovi in regulaciji sistemov HVAC ter učinkovitejši rabi prečiščenih vod. V skrbi za še aktivnejše obvladovanje upravljanja z energijo si bomo tudi v prihodnje prizadevali za kontinuirano nadgradnjo ciljnega spremljanja rabe energije in vode. Vse ugotovitve projekta nam bodo v pomoč pri uresničevanju energetske odličnosti podjetja.
Energetski nadzorni informacijski sistem je ključno informacijsko orodje za podporo sistemu upravljanja z energijo in dopolnjuje sistem računalniškega nadzora in vodenja. V letu 2020 smo v sistem vključili nove meritve, ki izboljšujejo preglednost nad masnimi in energijskimi tokovi v podjetju, nadgradili smo ga tudi z novimi orodji.
V Bršljinu smo posodobili kotlovnico. Zaradi starosti in neustrezne zmogljivosti ob izpadu glavnega kotla smo manjši kotel zamenjali z novim, ki je bolj zmogljiv in energijsko učinkovit. Izbrali smo najboljšo razpoložljivo tehnologijo, ki vsebuje opremo za prvo in drugo stopnjo izkoriščanja odpadne toplote s kondenzacijo dimnih plinov ter gorilnik, pri katerem so emisije NOₓ manjše od 90 mg/m³, kar je manj od zakonskih zahtev. Tako smo energijski izkoristek z 89 % povečali na 99,4 % ter porabo primarnih virov energije zmanjšali za 250 MWh na leto. Projekt smo začeli leta 2019.
V kompresorski postaji na lokaciji v Ločni smo začeli zamenjavo visokotlačnega kompresorja, da bi dosegli zanesljivejšo in učinkovitejšo pripravo komprimiranega zraka z 8 bari. Zaradi dotrajanosti sedanji kompresor ne dosega želenih parametrov in zahtev energetske učinkovitosti. Na podlagi analize stroškov v celotnem življenjskem ciklu smo izbrali najboljšo razpoložljivo tehnologijo, ki bo pripomogla k izboljšanju energetske učinkovitosti priprave zraka. Na leto bomo prihranili več kot 200 MWh električne energije, kar je toliko, kot v letu dni porabi več kot 32 povprečnih slovenskih gospodinjstev.
V letu 2018 smo končali celostni energetski pregled v obratu Beta v Šentjerneju. Na podlagi ugotovitev pregleda in podrobnih internih analiz smo prepoznali možnosti za zmanjšanje porabe energije in stroška za pripravo hladu. V letu 2020 smo vgradili manjši hladilni agregat, ki obrat oskrbuje v obdobjih majhne potrebe po hladu, deluje tudi med rednimi letnimi remonti. Z investicijo smo porabo električne energije za pripravo hladu zmanjšali za 140 MWh na leto.
V sklopu rekonstrukcije priročnega skladišča na Krkini lokaciji v Ljutomeru smo posodobili sistem razsvetljave. Svetilke FLUO so bile energetsko potratne. V primerjavi s sodobno razsvetljavo, ki temelji na tehnologiji LED, je bilo več vzdrževanja, večji so bili tudi stroški delovanja. Eden od pomembnih učinkov investicije je izboljšanje osvetljenosti prostorov oziroma delovnih površin. Z investicijo prihranimo 60 MWh električne energije na leto, kar je toliko, kot porabi več kot 14 povprečnih slovenskih gospodinjstev.
V skladu z okoljsko in energetsko politiko podjetja ter internimi standardi ves čas in v največji možni meri skrbimo za koristno izrabo toplote, ki nastaja kot stranski produkt različnih procesov. Stransko toploto iz kompresorske postaje, dimnih plinov parnih kotlov in različnih odparkov parnega sistema, kondenzacijsko toploto hladilnih agregatov ter iz soproizvodnje toplote in električne energije izrabljamo za pripravo ogrevne vode. S temi ukrepi za pripravo ogrevne vode porabimo že 54 % (24 GWh) manj zemeljskega plina. Z izboljšavami energetske učinkovitosti, ki so rezultat večletnih sistematičnih aktivnosti in investicij, povprečno prihranimo več kot 50 GWh električne energije in zemeljskega plina na leto. To pomeni, da proizvedemo več kot 17.000 ton manj emisij CO₂, kar je enako, kot če bi posadili 85.000 dreves.
biotsko raznovrstnost do leta 2030, s katero poziva k nujnemu ekološkemu okrevanju. Če želimo, da si narava opomore, moramo ukrepati vsi in brez odlašanja. V Krki bomo tudi v prihodnje spremljali in upoštevali vse smernice in zahteve evropske in nacionalne zakonodaje s tega področja. Na internih izobraževanjih bomo zaposlene še naprej ozaveščali o pomenu biotske raznovrstnosti, saj lahko k ohranjanju narave veliko prispeva vsak posameznik.
Slovenija spada med države z največjo biotsko raznovrstnostjo v EU. S podpisom globalne Konvencije o biološki raznovrstnosti se je naša država zavezala, da bo upoštevala mednarodna priporočila in navodila za varstvo vrst in ekosistemov.
V Sloveniji je evidentiranih okrog 22.000 rastlinskih in živalskih vrst, znanstveniki pa ocenjujejo, da jih je vsaj od 50.000 do 120.000. Med njimi izstopa veliko endemičnih vrst, to je vrst, ki živijo predvsem v Sloveniji. Takih je kar 850 in za njihovo preživetje smo še posebej odgovorni.
Tako kot v ostalih državah EU je tudi v Sloveniji najbolj ogrožena biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov. Žal sistematičnega ovrednotenja z vidika biotske raznovrstnosti vodotokov kot ekosistemov v Sloveniji še ni, zato spremljamo publikacije in poročila, ki jih izdajajo ARSO, Zavod RS za varstvo narave, Statistični urad RS in druge strokovne ustanove. Evropska agencija za okolje bo novo oceno biotske raznovrstnosti in narave v EU na podlagi najnovejših poročanj držav članic za obdobje 2013–2018, v skladu z direktivama EU o pticah in habitatih, izdala leta 2021.
Območje reke Krke je pomemben prostor številnih vodnih in obvodnih rastlinskih in živalskih vrst, zlasti rib, dvoživk in ptic, zato je ekološko pomembno območje (EPO) in varstveno območje Natura 2000. EPO je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitata ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Omrežje Natura 2000, ki ga opredeljuje Uredba o posebnih varstvenih območjih, je bilo vzpostavljeno, da bi zagotovili dolgoročno preživetje najbolj ogroženih vrst in habitatov v Evropi. V Sloveniji predstavlja kar 41,4 % ozemlja. V Naturi 2000 so prepoznane ogrožene vrste, ki živijo v našem lokalnem okolju. Na območju reke Krke so to ribe bolen, sulec in platnica, školjka navadni škržek, človeška ribica, bober in vidra. O bobrih so v Sloveniji zadnjič poročali v 18. stoletju, leta 1998 pa so se ponovno pojavili v porečju Krke (Radulja), nekaj let kasneje še na Dobličici v Beli krajini. Število bobrišč ob reki Krki se naglo povečuje.
Vsi Krkini industrijski objekti so strnjeni in ne posegajo v ekološko občutljiva območja, tako pri obstoječih objektih kot pri gradnji novih pa upoštevamo najstrožje okoljevarstvene zahteve. Zajem rečne vode in izpust očiščenih odpadnih vod iz naše čistilne naprave ne ogrožata pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter pogojev, ki biotop povezujejo.
Območji, kjer sta obrata Ljutomer in Krško, nista del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, vendar vse odpadne vode ustrezno čistimo na komunalni čistilni napravi Ljutomer in čistilni napravi Vipap Krško, tako da s svojimi emisijami ne ogrožamo biotske raznovrstnosti.
S pozitivno okoljsko naravnanostjo in doslednim izpolnjevanjem zakonskih zahtev na vseh Krkinih proizvodnih lokacijah zagotavljamo ekološko, biotsko in krajinsko ohranitev naravnih vrednot.
V logističnih procesih uporabljamo vse vrste prevozov. Organiziramo jih prek lastnega transportnega oddelka z lastnimi vozili in prek pogodbenih prevoznikov. Svoje izdelke večinoma dostavljamo na evropske in azijske trge.
Za dostavo blaga s cestnim prevozom uporabljamo najsodobnejša vozila z ekološko ustreznimi motorji. Z novimi vozili, opremljenimi s sodobnejšimi pogonskimi agregati, smo glede na leto 2019 povprečno porabo goriva zmanjšali še za 0,4 % (vključno s porabo termoagregatov na tovornih vozilih). Za bolj oddaljene trge uporabljamo ladijski in letalski prevoz.
Leta 2020 smo organizirali 11.460 prevozov končnih izdelkov, surovin in embalaže. Z lastnimi vozili smo prevozili
2,04 milijona kilometrov in tako prvič presegli mejo 2 milijonov. Nadaljevali smo posodabljanje voznega parka in izobraževanje voznikov.
Pristojni državni organi za nadzor prevoza v preteklem letu niso ugotovili nobenih zakonodajnih kršitev. Naši vozniki in ostali, ki sodelujejo
pri prevozu, se redno udeležujejo letnih usposabljanj. Podrobno spremljamo in izpolnjujemo zahteve zakonodaje s področja prevoza zdravil.
Skrbimo, da so tudi vsi pogodbeni prevozniki in njihovi vozniki seznanjeni z zahtevami in posebnostmi prevoza zdravil.
Krkin vozni park sestavlja 19 vozil, posodabljamo pa ga sproti. Vsa vozila izpolnjujejo pogoje za voznike ter so varnostno in okoljsko
izpopolnjena. Nova vozila imajo vgrajene najsodobnejše pripomočke (npr. radarski tempomat, zaviranje v sili, spremljanje konfiguracije
terena, opozarjanje na mrtvi kot), ki še dodatno prispevajo k večji prometni varnosti.
Avtopark osebnih vozil smo v letu 2020 dopolnili s tremi novimi električnimi vozili, skupaj jih imamo sedem. Na dveh Krkinih lokacijah
imamo 8 polnilnic. Nova vozila zaposleni uporabljajo za službene poti, preostala štiri pa za opravljanje servisno-storitvenih dejavnosti na
Krkinih lokacijah. Električna osebna vozila bomo kupovali tudi v prihodnje. Kadar je mogoče, pa službene poti nadomeščamo z uporabo
tele- in videokonferenc ter tako še dodatno prispevamo k zmanjševanju porabe goriva in emisij v zrak.
Z akcijo Krkin dan brez avtomobila, s katero smo se že peto leto zapored pridružili dejavnostim v okviru Evropskega tedna mobilnosti, se
vključujemo tudi v aktivnosti za razvoj t. i. trajnostne mobilnosti. Te aktivnosti smo zapisali v Mobilnostni načrt Krke, s katerim
spodbujamo uporabo alternativnih in za okolje manj škodljivih načinov prihoda na delo. Zavedamo se, da lahko prav vsak krkaš vsak dan
prispeva k ohranjanju zdravega življenjskega okolja. V letu 2020 je bilo še posebej pomembno, da je bila zelena mobilnost tudi varna, zato
smo zaposlene redno ozaveščali tudi o pomenu upoštevanja priporočil in ukrepov za varovanje zdravja ne le na delovnem mestu, ampak tudi
na poti na delo. Pomen trajnostne mobilnosti vse leto predstavljamo tudi v internih tiskanih in elektronskih medijih.
Države članice EU smo dolžne ohranjati vode v dobrem stanju. Strožja zakonodaja, gradnja novih in izboljšanje delovanja obstoječih
čistilnih naprav ter manjše odvajanje neprečiščenih odpadnih vod so razlog, da se kakovost slovenskih rek izboljšuje. Površinske in
podzemne vode pred organskim in mikrobiološkim onesnaženjem ter vnosom dušikovih in fosforjevih snovi varuje predvsem čiščenje
odpadnih vod, zato je v Krki skrb za čim bolj celovito in učinkovito čiščenje ena od prednostnih nalog pri varovanju okolja. Uporabljamo
vrsto fizikalnih, kemijskih in bioloških postopkov, s katerimi iz odpadnih vod odstranjujemo različne vrste onesnaževal. S strokovnim in
timskim delom, ki združuje znanje s področja kemije, kemijskega inženirstva, mikrobiologije, strojništva, zdravstvene hidrotehnike in še
nekaterih drugih strok, na vseh proizvodnih lokacijah skrbimo za dolgoročno ohranjanje kakovosti vode. Delujemo v skladu z Uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, katere zahteve so zajete
v okoljevarstvenih dovoljenjih (OVD) za posamezno proizvodno lokacijo. Zunanji pooblaščeni izvajalec na vseh lokacijah opravlja
monitoring odpadnih vod. Pogostost in obseg sta določena v posameznih OVD.
Odpadne vode v Ločni čistimo na lastni, sodobni industrijski čistilni napravi, ki sledi zahtevam, določenim na podlagi najboljših
razpoložljivih tehnologij na tem področju, odpadne vode dislociranih obratov pa čistimo na sodobnih skupnih komunalnih čistilnih
napravah. Z učinkovitimi postopki zmanjšujemo količino in onesnaženost industrijskih odpadnih vod v vseh fazah proizvodnega procesa.
Že pri razvoju izdelka upoštevamo zahteve okoljevarstvenih dovoljenj in zakonodaje v zvezi z emisijami snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod, izbiramo tudi tehnologije z najmanjšo možno porabo vode. V proizvodnji uporabljamo sodobne tehnologije priprave vod in
zaprte hladilne sisteme ter druge metode varčevanja z vodo, v tehnologijah, kjer je to mogoče, uporabimo za vode manj škodljive surovine
in pomožne materiale, na vseh proizvodnih lokacijah pa zagotavljamo čiščenje odpadnih vod in doseganje zakonsko določenih parametrov
iztokov pred izpustom v površinske vode.
Na lokaciji v Ločni nastajajo industrijske, komunalne in hladilne odpadne vode. Industrijske in komunalne odpadne vode čistimo na lastni biološki čistilni napravi. S posodobitvami v zadnjih letih in strokovnim vodenjem zahtevne tehnologije dosegamo visoko kakovost iztoka, ki je v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami. V letu 2020 smo prečistili 779.671 m³ odpadnih vod, teh je bilo 5,5 % več kot v letu 2019, in dosegli 92,8-odstotno odstranitev organskega onesnaženja, izraženega s parametrom KPK (kemijska potreba po kisiku) in 99-odstotno odstranitev organskega onesnaženja, izraženega s parametrom BPK₅ (biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh). Hladilne odpadne vode, ki jih je bilo 515.590 m³, niso onesnažene in po hladilno-meteorni kanalizaciji odtekajo v reko Krko.
V obratu Bršljin nastajajo industrijske in komunalne odpadne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na skupni komunalni čistilni napravi v Novem mestu. V letu 2020 je bila skupna količina odpadnih vod 21.758 m³.
V obratu Šentjernej nastajajo industrijske in komunalne odpadne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na skupni komunalni čistilni napravi v Šentjerneju. V letu 2020 je bila skupna količina odpadnih vod 12.605 m³.
V obratu Ljutomer nastajajo industrijske, komunalne in hladilne odpadne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na skupni komunalni čistilni napravi v Ljutomeru. V letu 2020 je bila skupna količina odpadnih vod 28.386 m³.
V obratu Krško nastajajo industrijske, komunalne in odpadne vode iz energetske oskrbe, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na čistilni napravi Vipap v Krškem. V letu 2020 je bila skupna količina odpadnih vod 29.319 m³. Na tej lokaciji načrtujemo gradnjo lastne čistilne naprave, za katero smo že pripravili projektno dokumentacijo. Upravnemu organu smo v letu 2020 posredovali vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.
Skupno količino enot obremenitve (EO) smo v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za 496 EO oziroma za 28,6 %, največ na lastni čistilni napravi v Ločni, in sicer za 28,8 %.
Čeprav literatura navaja, da je delež farmacevtskih učinkovin, ki prehajajo v vode iz farmacevtske proizvodnje, majhen v primerjavi z deležem, ki pride od končnih uporabnikov, smo dobro obvladovano področje čiščenja odpadnih vod nadgradili z ocenami nevarnosti posameznih učinkovin in snovi. S celovito oceno vpliva odpadnih vod na vodno okolje morebitno tveganje zmanjšujemo na najmanjšo možno raven. Ocena nevarnosti za vodno okolje je del širše ocene tveganja (risk assessment). Na podlagi izračunane nevarnosti, ki temelji na fizikalno- kemijskih, ekotoksikoloških in toksikoloških podatkih za posamezno učinkovino in podatkih o znanem vodnem okolju, opredelimo načine ravnanja z odpadnimi vodami, dodatne ukrepe, če so potrebni, in način ravnanja z odpadki. Glede na rezultate novih študij ali drugih strokovnih in verodostojnih informacij izračune redno spremljamo, posodabljamo in upoštevamo pri ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki. Za nekatere farmacevtske učinkovine, ki predstavljajo večje tveganje za okolje, smo s pomočjo zunanjih partnerjev razvili zahtevne analizne metode spremljanja vsebnosti v odpadnih vodah.
Prvi in najpomembnejši korak pri ravnanju z odpadki je preprečevanje njihovega nastajanja oziroma zmanjševanje količin odpadkov, kar zagotavljamo z izboljšavami v razvoju tehnoloških postopkov in v proizvodnji, z uporabo regeneriranih topil, ponovno uporabo palet in številnimi drugimi ukrepi. V skladu z zakonodajnimi usmeritvami in zahtevami smo celoten sistem ravnanja z odpadki podrobno opisali v Načrtu gospodarjenja z odpadki.
V Krki skrbimo za preprečevanje nastajanja odpadkov ter dajemo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo. Odpadki so pomemben vir surovin in energije, zato posebno pozornost namenjamo ločenemu zbiranju od izvora naprej, torej od točke, kjer odpadek nastane.
Vzpostavili smo sistem ravnanja z odpadki, ki vključuje sodobno opremo za ločeno zbiranje, stiskanje in prevoz odpadkov, pri tem pa sodelujejo vsi zaposleni.
Z nenehnim izboljševanjem sistema ravnanja z odpadki ter povečevanjem količin ločeno zbranih odpadnih materialov smo dosegli postavljene cilje. Količino odpadkov, odloženih na odlagališče, smo v primerjavi z letom 2019 kljub povečanemu obsegu proizvodnje zmanjšali za 10 ton.
Vzpostavljen imamo sistem ločenega zbiranja sestavljenih materialov iz aluminija in plastike. Ločeno smo zbrali 420 ton odpadkov in jih predali predelovalcu. Iz odpadkov je pridobil 154 ton aluminija in 245 ton plastike, ki jih kot surovino prodaja za nadaljnjo predelavo. Tako smo prispevali k uresničevanju krožnega gospodarstva pri ravnanju z odpadki.
Tveganja, povezana s prevzemom in odstranjevanjem nekaterih vrst odpadkov, so se v Sloveniji nadaljevala tudi v letu 2020. Da bi prepoznana tveganja bolje obvladovali, smo razpršili tokove ravnanja z odpadki in poslovno sodelovanje razširili na več slovenskih in tujih zbiralcev in odstranjevalcev teh odpadkov.
Dobre rezultate lahko dosegamo le z odgovornim delom vseh zaposlenih, zato je bilo pomemben del naših aktivnosti tudi redno izobraževanje o ravnanju z odpadki.
Odpadki, predani v reciklažo
Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ter škodljivo vpliva na okolje. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je ravnem hrupa, ki škodijo zdravju, dolgotrajno izpostavljenih 20 % evropskega prebivalstva, to je več kot 100 milijonov ljudi. Industrija je kljub raznovrstni dejavnosti eden od manjših virov hrupa v okolju. V Krki majhne emisije hrupa zagotavljamo z ustrezno opremo, namestitvami opreme v zaprte prostore, protihrupnimi zaščitami, električnim napajanjem agregatov za hlajenje tovornih vozil in premestitvijo tovornih vozil v notranjost proizvodnega območja. Meritve v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, izvajamo vsake tri leta in ob vsaki večji spremembi, ki bi lahko povzročila povečanje hrupa. Z vsemi ukrepi dosegamo, da so rezultati meritev v skladu z zakonodajo, kar dokazujejo tudi rezultati monitoringov hrupa na vseh lokacijah.
V letu 2020 smo prejeli dve pritožbi okoliških prebivalcev zaradi čezmernega hrupa na območju skladišča Gotna vas in Obrata Ljutomer. V zvezi s pritožbo v Gotni vasi smo izvedli vse možne ukrepe ter stranki odgovorili. Novih pritožb ni bilo. V Ljutomeru pa smo izvedli dodatne in glede na monitoring še obsežnejše meritve hrupa, ki so pokazale, da je hrup bistveno manjši, kot določa zakon. Pritožitelju smo posredovali pisno pojasnilo.
Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom, ozonom in trdnimi delci vpliva na naše zdravje in kakovost življenja bolj kot drugi okoljski dejavniki in v Evropi predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje. Zaradi strožje zakonodaje in izboljšanja energetske učinkovitosti evropska industrija v zadnjih desetletjih učinkovito zmanjšuje emisije v zrak, kar je tudi v Krki ena od prednostnih nalog pri varstvu okolja. Poleg zakonskih zahtev upoštevamo tudi stroge zahteve farmacevtske industrije za preprečevanje navzkrižne kontaminacije. Emisije zmanjšujemo s čistilnimi napravami na vseh izpustih, ki so potencialni vir onesnaževanja. Z učinkovitimi odprashevalnimi sistemi, filtri, vodnimi pralniki, kondenzacijskimi kolonami in napravami za termično oksidacijo odpadnih plinov emisije zmanjšujemo pod zakonsko določene mejne vrednosti oziroma do stopnje, ki jo omogoča najboljša razpoložljiva tehnika. Odpadni zrak čistimo na sodobnih napravah za termično oksidacijo. V letu 2019 smo v Ločni postavili že tretjo tovrstno napravo, zagnali smo jo v letu 2020. Napravo za termično oksidacijo imamo tudi v Krškem. S takim pristopom zagotavljamo zelo učinkovito odstranjevanje organskih snovi in najmanjše možne emisije teh snovi v zrak.
Neposredne emisije CO₂ povzročamo z rabo goriv in izpusti ozonu škodljivih snovi iz hladilnih naprav, posredne emisije pa z rabo električne energije iz javnega omrežja, ki se proizvaja iz fosilnih goriv v elektrarnah. Neposredne in posredne emisije CO₂ so kljub povečani proizvodnji ostale na podobni ravni kot v letu 2019.
Lokacija Ločna je vključena v trgovanje z emisijskimi kuponi CO₂, zato moramo v skladu z zakonodajo o emisijah o tem poročati Ministrstvu za okolje in prostor.
Poleg elektromagnetnega sevanja, ki je sestavni del naravnega in življenjskega okolja, se je z elektrifikacijo pojavilo tudi elektromagnetno sevanje tehničnega izvora, za katero je znanstveno dokazano, da pri dovolj velikih jakostih opazno učinkuje na organizme. Jakosti polj, ki jih navadno srečamo v naravnem in življenjskem okolju, so večinoma premajhne za nastanek teh učinkov. V Krki spremljamo zakonodajo s tega področja in izvajamo zahtevane meritve.
Na lokaciji v Ločni smo prepoznali vire visoko- in nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja, kot so bazne postaje za mobilno telefonijo, sisteme ojačevalcev mobilnega signala znotraj objektov, transformatorske postaje in elektroenergetske proizvodne vire ter srednjenapetostne elektroenergetske vode in povezave. Rezultati prvih meritev in monitoringov dokazujejo, da so sevalne obremenitve na prepoznanih virih pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa zakonodaja.
Na ostalih Krkinih proizvodnih in poslovnih lokacijah v Sloveniji prav tako upoštevamo zakonodajo s področja elektromagnetnega sevanja, čeprav tam ni baznih postaj za mobilno telefonijo in so zato energetsko manj intenzivne.
Na Krkinih proizvodnih in poslovnih lokacijah v Sloveniji z zunanjo razsvetljavo osvetljujemo parkirne, prometne (notranje ceste in peš poti), transportne in skladiščne površine. Imamo tudi svetlobne napise in oglasne površine. Vklapljanje zunanje razsvetljave ter svetlobnih napisov in panojev poteka prek astronomske ure. Na večjih lokacijah izvajamo ločene meritve porabe električne energije za zunanjo razsvetljavo.
Visoke okoljske standarde, ki jih je EU postavila za vse države članice, upoštevamo na globalnem trgu in odgovornost do naravnega okolja v največji možni meri vključujemo tudi v dejavnosti odvisnih družb zunaj Slovenije. Usklajevanje sistema upravljanja z okoljem se izvaja po načelu »funkcija pokriva funkcijo«.
Dobre prakse na področju varovanja okolja s stalnim sodelovanjem, izmenjavo informacij in investiranjem prenašamo v vse odvisne družbe, pri čemer upoštevamo zahteve lokalnih zakonodaj. Med drugim smo vzpostavili učinkovite sisteme ločenega zbiranja odpadkov, odpadke pa predajamo samo preverjenim pooblaščenim zbiralcem odpadkov. V obratu v Jastrebarskem na Hrvaškem odpadne vode iz proizvodnje visokoaktivnih učinkovin čistimo na lastni čistilni napravi z naprednim oksidacijskim postopkom (advanced oxidation processes, AOP), ki zagotavlja 99,9-odstotno razgradnjo učinkovin. V družbi Krka-Rus v Ruski federaciji smo leta 2019 končali gradnjo lastne membranske biološke čistilne naprave za odpadne vode, zagnali pa smo jo v letu 2020. V Termah Šmarješke Toplice smo dogradili in posodobili sistem čiščenja odpadnih vod in s tem bistveno izboljšali kakovost iztoka v potok Toplica. Odpadne vode iz drugih obratov in odvisnih družb odvajamo na sodobne skupne komunalne čistilne naprave.
Na virih emisij prašnih delcev vgrajujemo visokoučinkovite absolutne filtracijske naprave. V odvisne družbe prenašamo tudi dobre prakse pri racionalni rabi energije in vode.
V družbi Krka-Rus v Ruski federaciji in v družbi Krka - Polska smo v preteklem letu z dodatnimi merilniki energijskih tokov nadgradili sistem upravljanja z energijo (SUE) in podatke implementirali v Krkin energetski nadzorni informacijski sistem. V družbi Krka - Polska smo med posodobitvijo dotrajane hladilne postaje vgradili energetsko učinkovitejša hladilna agregata in uvedli spremljanje učinkovitosti proizvodnje hladu.
Zavedamo se, da k dobrim okoljevarstvenim rezultatom prispevajo vsi zaposleni, zato jih nenehno pozivamo k nadgradnji znanja in zavestnemu ravnanju z okoljem. Spodbujamo jih k varčevanju z energijo, varčnemu tiskanju, ločevanju odpadkov in podobnim odgovornim dejanjem. Tudi z rednim ozaveščanjem prek interne komunikacijske kampanje Vaša skrb za okolje šteje smo v zadnjih letih opazno izboljšali delovanje posameznikov in skupin ter tako še dodatno prispevali k zmanjšanju vplivov na okolje.
Vsebine o odgovornem okoljskem ravnanju so vključene v program uvajalnega seminarja za novozaposlene in v programe za pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije. V Krkin katalog izobraževalnih programov smo poleg vsebin, povezanih z odpadki, odpadnimi vodami, hrupom, emisijami v zrak in svetlobnim onesnaževanjem, dodali vsebine s področja celovitega upravljanja z okoljem. Leta 2020 se je izobraževanj, povezanih z okoljem, udeležilo 396 zaposlenih, kar je nekoliko manj kot leto prej, saj zaradi epidemije nismo mogli izpeljati vseh. Že v prvi polovici leta 2020 smo del vsebin, povezanih z okoljem, prenesli na elektronske medije, preostale pa bodo zaposlenim na voljo v začetku leta 2021. Članke o varstvu okolja objavljamo v interni reviji Utrip, krajša obvestila in nasvete pa v internem glasilu Bilten in na internih spletnih straneh. Prizadevamo si, da navade in dejanja, ki odražajo našo visoko okoljsko zavest, vsi krkaši prenesemo tudi v zasebno okolje. Prispevek posameznika je lahko veliko več kot samo sortiranje odpadkov, zato zaposlene ozaveščamo in pozivamo k odgovornemu okoljskemu ravnanju, ki naj postane način življenja, ne glede na to, kje smo. S tem, ko varčujemo z vodo in elektriko, recikliramo odpadke, spoštujemo zavarovana območja, ne kupujemo tujerodnih vrst, kolesarimo, posadimo drevo za senco ali pa smo s svojimi dejanji zgled drugim, zmanjšujemo bremena v okolju. Vsak prispevek šteje.
OKOLJSKI PODATKI
| Leta | ||||||
| 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | ||
| Porabljena voda | 1.623.046 | 1.399.303 | 1.341.333 | 1.588.474 | 1.279.065 | |
| (skupaj) pitna voda | 684.950 | 613.919 | 655.837 | 644.577 | 600.781 | |
| rečna voda | 938.096 | 785.384 | 685.496 | 943.897 | 678.284 | |
| Porabljena energija (skupaj) | 969.833 | 956.577 | 961.319 | 935.484 | 910.031 | |
| električna energija | 344.957 | 356.610 | 344.983 | 330.274 | 313.560 | |
| zemeljski plin | 604.287 | 580.048 | 595.739 | 588.121 | 569.831 | |
| utekočinjeni naftni plin | 20.564 | 19.409 | 20.214 | 17.029 | 22.975 | |
| ekstra lahko kurilno olje | 26 | 510 | 383 | 60 | 3.665 | |
| Pridobljena električna energija – alternativni viri (skupaj) | 48.294 | 39.482 | 46.909 | 46.014 | 49.855 | |
| iz sončne elektrarne | 280 | 252 | 223 | 258 | 238 | |
| iz soproizvodnje | 48.014 | 39.230 | 46.686 | 45.756 | 49.617 | |
| Energetska intenzivnost specifična raba energije | 1,55 | 1,60 | 1,80 | 1,83 | 1,78 |
| specifična raba | TJ/mrd kos | 74,8 | 79,4 | 83,6 | 82,8 | 85,9 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| energije | Odpadna voda | m³ | 1.388.829 | 1.225.003 | 1.150.578 | 1.376.629 | 1.123.735 |
| hladilna voda | m³ | 517.090 | 392.490 | 298.137 | 509.091 | 315.987 | |
| tehnološka | odpadna voda | m³ | 871.739 | 832.513 | 852.441 | 867.538 | 807.748 |
| – neraztopljene | snovi | t | 10,3 | 23,9 | 16,1 | 24,3 | 25,9 |
| – biokemijska | potreba po kisiku | t | 7,0 | 6,9 | 5,0 | 5,8 | 3,7 |
| – kemijska potreba | po kisiku | t | 42,1 | 57,5 | 38,4 | 43,6 | 67,4 |
| – dušik | t | 2,9 | 4,9 | 4,8 | 3,9 | 4,1 | |
| – fosfor | t | 0,6 | 0,7 | 0,6 | 0,6 | 0,7 | |
| enote obremenitve² | EO | 1.241 | 1.737 | 1.286 | 1.359 | 1.977 | |
| Odpadki (skupaj) | t | 12.512 | 11.091 | 10.312 | 11.541 | 11.472 | |
| nevarni odpadki | t | 7.329 | 6.047 | 5.491 | 5.879 | 5.611 | |
| trdni odpadki | t | 889 | 789 | 670 | 718 | 735 | |
| tekoči odpadki | t | 6.440 | 5.258 | 4.821 | 5.161 | 4.876 | |
| nenevarni | odpadki (skupaj) | t | 5.183 | 5.044 | 4.821 | 5.662 | 5.816 |
| odlaganje (skupaj) | t | 791 | 802 | 824 | 905 | 886 | |
| – mešani odpadki | t | 791 | 802 | 824 | 905 | 886 | |
| – biomasa | t | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Vrsta odpadka | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Biomasa | 1.618 | 1.308 | 1.187 | 1.971 | 2.077 |
| Reciklirni odpadki | 2.327 | 2.422 | 2.422 | 2.524 | 2.610 |
| – papir | 1.273 | 1.221 | 1.191 | 1.097 | 1.038 |
| – plastika | 380 | 401 | 432 | 392 | 295 |
| – steklo | 135 | 136 | 125 | 132 | 118 |
| – kovine | 150 | 239 | 201 | 193 | 436 |
| – les | 389 | 425 | 473 | 710 | 723 |
| Električna in elektronska oprema | 20 | 23 | 17 | 16 | 15 |
| Emisije v zrak | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|---|---|
| energijsko povezan t CO₂ ek₃ | 34.709 | 33.332 | 34.242 | 33.603 | 33.227 |
| CO₂ – neposredno energijsko povezan t CO₂ ek₃ | 45.707 | 47.251 | 45.710 | 43.761 | 43.115 |
| CO₂ – posredno energijsko povezan t | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
| SO₂ energijsko povezan t | 27,9 | 26,8 | 27,6 | 27 | 28 |
| NOₓ ozonu škodljive snovi in fluorirani t CO₂ ek | 2501 | 1744 | 1954 | 2267 | 2366 |
| toplogredni plini | |||||
| Skladnost izredni dogodki, povezani z vplivi na okolje | 0 | 0 | 3 | 0 | 0 |
| Varstvo okolja v tisoč EUR (skupaj) | 10.056 | 7.672 | 6.738 | 6.585 | 6.004 |
| stroški varstva okolja v tisoč EUR | 6.357 | 5.517 | 5.107 | 4.882 | 4.540 |
| vlaganja v okoljske programe v tisoč EUR | 3.699 | 2.155 | 1.631 | 1.703 | 1.464 |
| Število zaposlenih | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|---|---|
| 6.191 | 5.907 | 5.496 | 5.020 | 4.889 | |
| Slovenija | 5.679 | 5.386 | 4.995 | 4.514 | 4.343 |
| 512 | 521 | 501 | 506 | 546 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zdravje in varnost⁴ | ||||||
| število nezgod | 21 | 27 | 18 | 27 | 21 | |
| število nezgod, ki imajo za posledico 3 ali več dni bolniške | 2,3 | 2,8 | 1,9 | 3,3 | 2,9 | |
| odsotnosti, na 1 milijon opravljenih delovnih ur | ||||||
| delež delovnih invalidov | % | 4,9 | 5,3 | 5,4 | 5,5 | 5,1 |
| Izobraževanje in usposabljanje | ||||||
| ure izobraževanja in usposabljanja | ure/zaposlenega | 32 | 41 | 42 | 42 | 37 |
| stroški izobraževanja in usposabljanja | EUR/zaposlenega | 667 | 897 | 881 | 862 | 854 |
1 Za preračun v GJ smo uporabili značilne neto kalorične vrednosti, objavljene na spletni strani Agencije RS za okolje.
2 Enote obremenitve (EO) predstavljajo letno obremenitev zaradi odvajanja odpadnih vod za vir onesnaževanja. Izračunajo se po enačbi, ki upošteva povprečno letno vrednost za posamezni parameter, ki mu je dodeljen ustrezni faktor, in letno količino odpadnih vod na posameznem iztoku (Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnemu monitoringu odpadnih vod, UL RS št. 94/14, spremembe in dopolnitve, UL RS št. 98/15).
3 Za preračun ton CO2 smo uporabili emisijske faktorje, objavljene na spletni strani Agencije RS za okolje.
| Uvodna pojasnila k pripravi računovodskih izkazov | 171 |
|---|---|
| Izjava o odgovornosti uprave | 171 |
| Konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka | 172 |
| Konsolidirani izkaz finančnega položaja | 172 |
| Konsolidirani izkaz poslovnega izida | 173 |
| Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa | 173 |
| Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala | 174 |
| Konsolidirani izkaz denarnih tokov | 176 |
| Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom | 177 |
| Poročilo neodvisnega revizorja | 227 |
| Računovodski izkazi Krke, d. d., Novo mesto | 232 |
| Izkaz finančnega položaja | 232 |
| Izkaz poslovnega izida | 233 |
| Izkaz drugega vseobsegajočega donosa | 233 |
| Izkaz sprememb lastniškega kapitala | 234 |
| Izkaz denarnih tokov | 236 |
| Pojasnila k računovodskim izkazom | 237 |
| Poročilo neodvisnega revizorja | 290 |
| Priloga | 295 |
Računovodski del letnega poročila sestavljata dve vsebinsko zaokroženi poglavji. Prvo poglavje obsega konsolidirane računovodske izkaze s pojasnili skupine Krka, drugo poglavje pa računovodske izkaze s pojasnili družbe Krka, d. d., Novo mesto (v nadaljevanju družba Krka). Po sklepu 11. skupščine delničarjev družbe Krka, d. d., Novo mesto z dne 6. 7. 2006 so vsi izkazi pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe Krka in skupine Krka so sestavljeni v evrih in so zaokroženi na tisoč enot. So sestavni del Letnega poročila 2020, ki je objavljeno prek sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet, prek sistema ESPI na Varšavski borzi in na Krkinih spletnih straneh (http://www.krka.si/sl/za-vlagatelje/financna-porocila/).
Revizijska družba ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., je revidirala vsak sklop izkazov posebej in pripravila dve ločeni poročili, ki sta vključeni vsako v svoje poglavje.
Uprava družbe Krka, d. d., Novo mesto je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe Krka in skupine Krka ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe Krka in njenih odvisnih družb v letu 2020.
Uprava izjavlja:
Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe Krka in skupine Krka ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, kadarkoli preverijo poslovanje družbe. To lahko povzroči dodatne obveznosti za plačilo davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Novo mesto, 22. marec 2021
Uprava družbe
Krka, d. d., Novo mesto
| v tisoč EUR | Pojasnila | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | Indeks 2020/19 |
|---|---|---|---|---|
| Sredstva | ||||
| Nepremičnine, naprave in oprema | 12 | 807.824 | 862.848 | 94 |
| Neopredmetena sredstva | 13 | 107.371 | 109.082 | 98 |
| Dana posojila | 14 | 15.376 | 10.908 | 141 |
| Finančne naložbe | 15 | 10.420 | 9.681 | 108 |
| Odložene terjatve za davek | 16 | 48.969 | 48.825 | 100 |
| Druga nekratkoročna sredstva | 1.038 | 489 | 212 | |
| Nekratkoročna sredstva skupaj | 990.998 | 1.041.833 | 95 | |
| Sredstva, namenjena prodaji | 41 | 41 | 100 | |
| Zaloge | 17 | 453.690 | 421.578 | 108 |
| Sredstva iz pogodb s kupci | 1.644 | 1.874 | 88 | |
| Terjatve do kupcev | 18 | 383.560 | 434.695 | 88 |
| Druge terjatve | 18 | 27.768 | 31.924 | 87 |
| Dana posojila | 14 | 54.774 | 31.832 | 172 |
| Finančne naložbe | 15 | 9.499 | 2.174 | 437 |
| Denar in denarni ustrezniki | 19 | 313.568 | 218.667 | 143 |
| Kratkoročna sredstva skupaj | 1.244.544 | 1.142.785 | 109 | |
| Sredstva skupaj | 2.235.542 | 2.184.618 | 102 | |
| Kapital | ||||
| Osnovni kapital | 20 | 54.732 | 54.732 | 100 |
| 20 | –99.279 | –73.774 | 135 |
|---|---|---|---|
| 20 | 103.595 | 129.871 | 80 |
|---|---|---|---|
| 20 | 1.684.285 | 1.553.489 | 108 |
|---|---|---|---|
| 1.743.333 | 1.664.318 | 105 |
|---|---|---|
| 20 | 8.479 | 3.198 | 265 |
|---|---|---|---|
| 1.751.812 | 1.667.516 | 105 |
|---|---|---|
| 22 | 134.686 | 120.403 | 112 |
|---|---|---|---|
| 23 | 7.804 | 8.709 | 90 |
|---|---|---|---|
| 24 | 10.006 | 10.000 | 100 |
|---|---|---|---|
| 28 | 9.121 | 10.201 | 89 |
|---|---|---|---|
| 16 | 11.179 | 11.592 | 96 |
|---|---|---|---|
| 172.796 | 160.905 | 107 | |
|---|---|---|---|
| 24 | 107.116 | 128.560 | 83 |
|---|---|---|---|
| 0 | 3 | 0 |
|---|---|---|
| 28 | 2.712 | 2.799 | 97 |
|---|---|---|---|
| 15.748 | 18.824 | 84 |
|---|---|---|
| 25 | 106.299 | 123.312 | 86 |
|---|---|---|---|
| 26 | 79.059 | 82.699 | 96 |
|---|---|---|---|
| 310.934 | 356.197 | 87 | |
|---|---|---|---|
| 483.730 | 517.102 | 94 | |
|---|---|---|---|
| 2.235.542 | 2.184.618 | 102 | |
|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Pojasnila 2020 | 2019 | Indeks 2020/19 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 1.534.941 | 1.493.409 | 103 |
| – prihodki iz pogodb s kupci | 1.531.674 | 1.490.090 | 103 |
| – ostali prihodki od prodaje | 3.267 | 3.319 | 98 |
| Proizvajalni stroški prodanih proizvodov | –623.616 | –646.048 | 97 |
| Bruto dobiček | 911.325 | 847.361 | 108 |
| Drugi poslovni prihodki | 10.495 | 13.709 | 77 |
| Stroški prodajanja | –291.203 | –350.327 | 83 |
| – od tega neto slabitve in odpisi terjatev | 3.206 | 333 | 963 |
| Stroški razvijanja | –153.447 | –152.421 | 101 |
| Stroški splošnih dejavnosti | –86.426 | –84.127 | 103 |
| Dobiček iz poslovanja | 390.744 | 274.195 | 143 |
| Finančni prihodki | 23.259 | 24.987 | 93 |
| Finančni odhodki | –75.011 | –14.814 | 506 |
| Neto finančni izid | –51.752 | 10.173 | |
| Dobiček pred davkom | 338.992 | 284.368 | 119 |
| Davek od dobička | –50.043 | –40.096 | 125 |
| Čisti dobiček | 288.949 | 244.272 | 118 |
| Od tega: | |||
| – lastniki kapitala obvladujoče družbe | 290.995 | 245.545 | 119 |
| – neobvladujoči deleži | –2.046 | –1.273 | 161 |
| Osnovni dobiček na delnico (v EUR) | 9,27 | 7,73 | 120 |
| Popravljeni dobiček na delnico (v EUR) | 9,27 | 7,73 | 120 |
Pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2020 | 2019 | Indeks 2020/19 |
|---|---|---|---|---|
| Čisti dobiček | 288.949 | 244.272 | 118 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu | ||||
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida | Prevedbena rezerva | 20 | –43.726 | 19.151 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida | –43.726 | 19.151 | ||
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida | Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev | 739 | 292 | 253 |
| Preračun pozaposlitvenih zaslužkov | 22 | –11.271 | –17.034 | |
| Vpliv odloženih davkov | 873 | 1.644 | 53 | |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida | –9.659 | –15.098 | 64 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | –53.385 | 4.053 | ||
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 235.564 | 248.325 | 95 | |
| Od tega: | ||||
| – lastniki kapitala obvladujoče družbe | 237.689 | 249.565 | 95 | |
| – neobvladujoči deleži | –2.125 | –1.240 | 171 |
Pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Osnovni kapital | Lastne delnice | Rezerve | Zadržani dobički | Kapital, pripisan lastnikom kapitala v obvladujoči družbi, skupaj | Neobvladujoči deleži v okviru kapitala | Kapital skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Rezerve za lastne delnice | Kapitalske rezerve | Zakonske rezerve | Statutarne rezerve | Rezerva za pošteno vrednost | |
| Prevedbena rezerva | Druge rezerve iz dobička | Preneseni dobiček | Dobiček v letu | Stanje 1. 1. 2020 | 54.732 | –73.774 |
| 73.774 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –26.925 | –67.865 | 1.211.292 |
| 118.350 | 223.847 | 1.664.318 | 3.198 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 290.995 | 290.995 | –2.046 | 288.949 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –8.134 | –43.647 | 0 | –1.525 | 0 | –53.306 | –79 | –53.385 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| –8.134 | –43.647 | 0 | –1.525 | 290.995 | 237.689 | –2.125 | 235.564 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 68.798 | –68.798 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 223.847 | –223.847 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Nakup lastnih delnic | 0 | –25.505 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | –25.505 | 0 | –25.505 |
|---|---|---|---|
| 0 | 25.505 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | –25.505 |
| 0 | 0 | 0 | 0 |
| Nakup deleža v družbi Farma GRS | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 105 | 0 | 105 |
| –109 | –4 | Izplačilo dividend |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –133.274 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | –133.274 | 0 | –133.274 | 0 | –133.274 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 7.515 | 7.515 | Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu, skupaj | 0 | –25.505 | 25.505 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 68.798 | 21.880 | –249.352 | –158.674 | 7.406 | –151.268 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 54.732 | –99.279 | 99.279 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –35.059 | –111.512 | 1.280.090 |
| 138.705 | 265.490 | 1.743.333 | 8.479 | 1.751.812 |
| Osnovni kapital | Lastne delnice | Rezerve | Zadržani dobički | Kapital, pripisan lastnikom kapitala v obvladujoči družbi, skupaj | Neobvladujoči deleži v okviru kapitala | Kapital skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | ||||||
| Rezerve za lastne delnice | Kapitalske rezerve | Zakonske rezerve | Statutarne rezerve | Rezerva za pošteno vrednost | Prevedbena rezerva | Druge rezerve iz dobička |
| Preneseni dobiček | Dobiček v letu | Stanje 1. 1. 2019 | ||||
| 54.732 | –52.076 | 52.076 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –11.918 |
| –86.983 | 1.167.388 | 100.332 | 163.097 | 1.537.535 | 2.735 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 245.545 | 245.545 | –1.273 | 244.272 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –14.357 | 19.118 | 0 | –741 | 0 | 4.020 | 33 | 4.053 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| –14.357 | 19.118 | 0 | –741 | 245.545 | 249.565 | –1.240 | 248.325 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 43.904 | –43.904 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 163.097 | –163.097 |
| 0 | Nakup lastnih delnic | 0 | –21.698 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –21.698 |
| 0 | –21.698 |
|---|---|
| 0 | 0 |
| 21.698 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| –21.698 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| Ostalo – TAD Pharma | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| –650 | 0 |
| 0 | 650 |
| 0 | 0 |
| Nakup deleža v družbi Golf Grad Otočec | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 575 | 0 | 575 | –846 | –271 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –101.659 | 0 | –101.659 | 0 | –101.659 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | –21.698 | 21.698 | 0 | 0 | 0 | –650 | 0 | 43.904 | 18.759 | –184.795 | –122.782 | 1.703 | –121.079 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2019 | 54.732 | –73.774 | 73.774 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –26.925 | –67.865 | 1.211.292 | 118.350 | 223.847 | 1.664.318 |
1.667.516
Pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | |||
| Čisti dobiček | 288.949 | 244.272 | |
| Prilagoditve za: | 135.729 | 177.690 | |
| – amortizacijo | 12, 13 | 111.688 | 111.242 |
| – tečajne razlike | –19.263 | 8.386 | |
| – prihodke od naložbenja | –24.076 | –6.249 | |
| – odhodke od naložbenja | 15.504 | 21.356 | |
| – odhodke za obresti in ostale finančne odhodke | 1.975 | 2.882 | |
| – finančne prihodke | –142 | –23 | |
| – davek iz dobička | 11 | 50.043 | 40.096 |
| Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev | 424.678 | 421.962 | |
| Sprememba stanja poslovnih terjatev | 55.699 | –4.152 | |
| Sprememba stanja zalog | –32.112 | –56.429 | |
| Sprememba stanja poslovnih obveznosti | –33.681 | 11.190 | |
| Sprememba stanja rezervacij | 1.572 | 374 | |
| Sprememba stanja odloženih prihodkov | –905 | –1.089 | |
| Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti | –892 | 9.267 | |
| Plačani davek od dobička | –53.600 | –31.600 | |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 360.759 | 349.523 | |
| DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU | |||
| Prejete obresti | 2.144 | 1.254 | |
| Prejete dividende | 575 | 358 |
| 516 | 1.465 |
|---|---|
| 12 | –74.806 | –104.502 |
|---|---|---|
| 13 | –6.017 | –6.120 |
|---|---|---|
| –5 | –271 |
|---|---|
| –6.357 | –2.414 |
|---|---|
| 1.799 | 2.239 |
|---|---|
| –593 | –69 |
|---|---|
| 39 | 37 |
|---|---|
| –29.658 | –9.244 |
|---|---|
| –14.443 | –7.540 |
|---|---|
| 17.212 | 0 |
|---|---|
| –109.594 | –124.807 |
|---|---|
| –247 | –490 |
|---|---|
| –3 | 3 |
|---|---|
| –3.086 | –2.970 |
|---|---|
| –133.283 | –101.668 |
|---|---|
| –25.505 | –21.698 |
|---|---|
| 7.515 | 2.549 |
|---|---|
| –154.609 | –124.274 |
|---|---|
| 96.556 | 100.442 |
|---|---|
| 218.667 | 117.801 |
|---|---|
| –1.655 | 424 |
|---|---|
| 313.568 | 218.667 |
|---|---|
Krka, d. d., Novo mesto je obvladujoča družba skupine Krka s sedežem na Šmarješki cesti 6, 8501 Novo mesto, Slovenija. Družba je bila vpisana pri Okrožnem sodišču Novo mesto 13. 7.1989, številka registracijskega vložka 1/00097/00. Matična številka družbe je 5043611000.
Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. 12. 2020, se nanašajo na skupino Krka, ki jo sestavljajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe v Sloveniji in v tujini. Seznam odvisnih družb v skupini Krka je naveden v pojasnilu32.
Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in zdraviliško-turističnih storitev.
Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija, v skladu s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Uprava družbe Krka je konsolidirane računovodske izkaze odobrila 22. marca 2021.
Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih, finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 3.
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe Krka. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na tisoč enot.
Priprava računovodskih izkazov temelji tudi na določenih ocenah in predpostavkah uprave obvladujoče družbe, ki vplivajo tako na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti skupine Krka kot tudi na izkazane prihodke in odhodke obračunskega obdobja.
Blagovno znamko TAD Pharma je skupina Krka do vključno 31. 12. 2012 obravnavala kot neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti in je zanjo vsako leto izračunavala oceno nadomestljive vrednosti. Od 1.1. 2013 dalje obravnava blagovno znamko TAD Pharma kot neopredmeteno sredstvo z določeno dobo koristnosti, pri čemer letno preverja potrebo po oslabitvi, skupaj z dobrim imenom, ki je nastalo pri prevzemu družbe TAD Pharma.
Glavne ocene in predpostavke na dan izkaza finančnega položaja, ki so vezane na prihodnje poslovanje in bi lahko povzročile vrednostno pomembnejše popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, so navedene v nadaljevanju.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je uprava obvladujoče družbe pripravila v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v naslednjih pojasnilih:
Obvladujoča družba najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev za posamezne denar ustvarjajoče enote, pri čemer se nadomestljiva vrednost nefinančnih sredstev ugotavlja na osnovi sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, kar temelji na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote kot tudi določitvi primerne diskontne stopnje.
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi določil posamezne prodajne pogodbe s kupcem, in sicer ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega skupina Krka meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve. Pri oceni variabilnega nadomestila skupina Krka posebej obravnava vračila, pri čemer upošteva določila pogodb o prodaji izdelkov in storitev kupcem, zakonsko predpisana določila in poslovno prakso v danem okolju. Pri oceni variabilnega nadomestila mora skupina Krka uporabiti bodisi metodo pričakovane vrednosti bodisi metodo najverjetnejšega zneska, odvisno od tega, katera od obeh bolje predvidi znesek nadomestila, do katerega bo skupina Krka upravičena.
Glede na veliko število pogodb s kupci je skupina Krka določila metodo pričakovane vrednosti kot najustreznejšo za oceno variabilnega nadomestila pri prodaji izdelkov s pravico do vračila. Pri ocenjevanju variabilnega nadomestila pri prodaji izdelkov s količinskim popustom je kombinacijo metode najverjetnejše vrednosti in metode pričakovane vrednosti določila kot najustreznejšo. Metodo, ki najbolje predvideva znesek variabilnega nadomestila, je izbrala predvsem zaradi številnih količinskih omejitev v pogodbi, zakonskih določil ter poslovne prakse v različnih okoljih. Metoda najverjetnejšega zneska je najprimernejša pri pogodbah z enotnim količinskim pragom, medtem ko je metoda pričakovane vrednosti najprimernejša za pogodbe z več kot enim količinskim pragom.
Pred vključitvijo kakršnegakoli zneska variabilnega nadomestila v transakcijsko ceno skupina Krka presodi, ali je znesek variabilnega nadomestila omejen. Na podlagi preteklih izkušenj, poslovnih napovedi in trenutnih gospodarskih razmer je skupina Krka določila, da ocene variabilnega nadomestila niso omejene.
Skupina Krka prodaja izdelke, za katere se na nekaterih trgih uporabljajo plačilni pogoji, ki so daljši od enega leta. Za tovrstne prodaje na osnovi ustrezne diskontne stopnje pripozna prihodke in odhodke iz financiranja.
Ob izdelavi računovodskih izkazov (četrtletnih in letnih) posamezne družbe skupine Krka oblikujejo popravek vrednosti oziroma oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za skupino Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje kvantitativna in kvalitativna merila, združena v štiri sklope, ki so: analiza dosedanjega poslovanja s kupcem, analiza računovodskih izkazov kupca, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo sodelavci, zadolženi za prodajo, in ocena deželnega tveganja kupca. Na osnovi algoritma, ki vključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.
V okviru obvez za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih je evidentirana sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi. Pripoznane so na osnovi aktuarskih izračunov, ki temeljijo na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračunov, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.
Zoper skupino Krka je vloženih več tožb oziroma zahtevkov zaradi očitane kršitve intelektualne lastnine (patentnih pravic oz. konkurenčnega prava) in z drugih civilnopravnih področij. Rezervacija je pripoznana, ko ima družba v skupini Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa skupina Krka ne more vplivati. Uprava obvladujoče družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Skupina Krka ob izdelavi letnih računovodskih izkazov vračuna pogodbene popuste v primerih, ko kupci pravico do priznanja popusta na doseženo prodajo v tekočem letu pridobijo šele v prihodnjem letu, to je takrat, ko so izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji za pridobitev popusta. Osnova za oceno višine teh popustov so dejstva, znana ob pripravi letnih računovodskih izkazov, izkušnje preteklega poslovanja s posameznimi kupci in druga relevantna dejstva.
Presoja obvladujoče družbe ob pripoznavanju najemov vključuje merjenje obveznosti iz najema ter s tem oceno trajanja najema in obrestne mere, če ta ni sprejeta pri najemu, kot tudi oceno, ali gre pri pogodbi za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Skupina Krka ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna oziroma vsebuje najem, če se s pogodbo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Skupina Krka kot najemojemalec določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
Pri tem upošteva vsa pomembna dejstva, okoliščine in pretekla ravnanja, ki zagotavljajo ekonomsko spodbudo za to, da skupina Krka ne bi izrabila možnosti podaljšanja ali odpovedi.
Skupina Krka ponovno oceni obdobje trajanja najema ob nastopu pomembnega dogodka ali pomembne spremembe okoliščin, ki jih obvladuje in ki lahko vplivajo na izrabo možnosti podaljšanja ali odpovedi pogodbe.
Skupina Krka oceni predpostavljeno obrestno mero za izposojanje v primerih, ko obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti. Ocena obrestne mere za izposojanje temelji na povprečni donosnosti obveznic izdajateljev iz ustrezne regije glede na ročnost pogodbe.
Skupina Krka uporablja enake računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih. Družbe v skupini Krka uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam skupine.
Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju, izjema so na novo sprejeti standardi in pojasnila. Oboji so navedeni v nadaljevanju in so bili upoštevani pri pripravi računovodskih izkazov, če je skupina Krka imela navedene dogodke za poročano obdobje.
Temeljni okvir standardov MSRP Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 29. marca 2018 objavil prenovo temeljnega okvira standardov pri računovodskem poročanju, ki določa celovit niz konceptov pri finančnem poročanju, določanju standardov, navodil za pripravljavce doslednih računovodskih usmeritev ter za lažje razumevanje in interpretacijo standardov.
UOMRS je objavil tudi ločen spremni dokument Spremembe sklicev na temeljni okvir standardov MSRP, v katerem so predstavljene dopolnitve teh standardov, namenjen pa je posodobitvi sklicev na prenovljeni temeljni okvir. S tem želijo podjetjem, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi navodil temeljnega okvira, pri prehodu na prenovljeni temeljni okvir ponuditi podporo, kadar določene transakcije ne obravnava noben MSRP. Za pripravljavce, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi temeljnega okvira, prenovljeni temeljni okvir velja za letna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2020 ali kasneje.
UOMRS je objavil dopolnitve MSRP 3 pri opredelitvi poslovanja, katerih namen je odpraviti negotovost pri določanju, ali gre za prevzem poslovanja ali skupine sredstev. Dopolnitve veljajo za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema v obdobju prvega letnega poročanja, ki se je začelo 1. januarja 2020 ali kasneje, in za prevzem sredstev ob začetku tega obdobja ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje niso vplivale.
UOMRS je septembra 2019 v zaključni fazi odziva na učinke reforme medbančnih obrestnih mer (IBOR) na računovodsko poročanje podjetij objavil dopolnitve MSRP 9, MRS 39 in MSRP 7. Dopolnitve obravnavajo zadeve, ki vplivajo na finančno poročanje v obdobju pred zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z nadomestno obrestno mero ter posledice tega na posebne zahteve, povezane z računovodskim varovanjem pred tveganjem iz MSRP 9 – Finančni instrumenti in MRS 39 – Finančni instrumenti: Pripoznanje in merjenje, pri čemer mora podjetje upoštevati rezultate analize predvidenega poslovanja v prihodnosti. Podjetja lahko za pripoznanje vseh varovanj pred tveganjem, na katera ima reforma referenčne obrestne mere neposreden vpliv, uporabijo začasno olajšavo in v obdobju negotovosti pred zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z nadomestno, skoraj netvegano obrestno mero nadaljujejo s pripoznanjem računovodskega varovanja pred tveganjem. Dopolnitve se nanašajo tudi na MSRP 7 – Finančni instrumenti: Razkritja, ki zadevajo dodatna razkritja z vidika negotovosti, ki izhajajo iz reforme referenčne obrestne mere. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2020 ali kasneje, in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj. V drugi fazi projekta (osnutek) se bo Odbor posvetil zadevam, ki bi lahko vplivale na računovodsko poročanje v obdobju, ko podjetje obstoječo referenčno obrestno mero nadomesti z netvegano obrestno mero. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje niso bistveno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki so se začela 1. junija 2020 ali kasneje, in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj. Namen dopolnitev je najemnikom olajšati uporabo MSRP 16 pri obračunavanju sprememb najemnin, ki so neposredna posledica pandemije covida-19. Dopolnitve najemniku omogočajo praktično rešitev, tako da mu sprememb najemnin, ki so neposredna posledica pandemije, ni treba obračunavati tako kot druge spremembe, ki spadajo v okvir MSRP 16, pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
- posledica spremembe najemnin je sprememba nadomestila za najem, ki je enako ali manjše od nadomestila, določenega neposredno pred spremembo,
- vsako znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki po prvotni pogodbi zapadejo v plačilo 30. junija 2021 ali prej,
- vsi drugi pogoji najema ostanejo v veliki meri nespremenjeni.
Zgodnja uporaba je dovoljena. Skupina Krka jih je začela uporabljati 1. junija 2020. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje niso bistveno vplivale.
Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.
Ob pripojitvi odvisne družbe, ki jo obvladujoča družba obvladuje, se razlika med naložbo in neto vrednostjo pripojenih sredstev pripozna v okviru iste kategorije kapitala v ločenih računovodskih izkazih obvladujoče družbe, kot je bila pred pripojitvijo pripoznana v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine.
Farma GRS, d. o. o., je bila ustanovljena v partnerstvu podjetij iz farmacevtske in farmacevtsko-procesne dejavnosti. Razvijala je nove farmacevtske izdelke in nove tehnološke izdelke za farmacevtsko proizvodnjo ter prispevala k energetsko, okoljsko in poslovno bolj učinkoviti farmacevtski proizvodnji. Na podlagi pogodbe o nakupu poslovnih deležev je družba Krka februarja 2020 pridobila 100-odstotni delež v družbi Farma GRS, d. o. o.
V oktobru 2020 je bila Farma GRS, d. o. o., pripojena h Krki, d. d., Novo mesto, z datumom učinka pripojitve 30. junij 2020. Pripojitev Farme GRS, d. o. o., ni imela vpliva na računovodske izkaze skupine Krka, ker je bila Krka, d. d., Novo mesto njen edini lastnik. Razlika med neto vrednostjo sredstev pripojene družbe 38.183.327 EUR in naložbo v vrednosti 1.004.410 EUR je bila pripoznana v okviru iste kategorije kapitala v ločenih računovodskih izkazih obvladujoče družbe, kot je bila pred pripojitvijo pripoznana v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine Krka. Farma GRS, d. o. o., je bila 2. oktobra 2020 izbrisana iz sodnega registra. Ključni razlog za pripojitev prevzete družbe k prevzemni družbi sta poenostavitev poslovanja in poslovnih procesov ter racionalizacija poslovanja.
Podrobnejši vplivi pripojitve so prikazani pod posameznimi pojasnili družbe Krka.
Posli (transakcije in stanja), izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družb znotraj skupine Krka po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na datum poročanja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Nedenarne postavke in obveznosti, katerih izvirna vrednost je izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju, ko je določena poštena vrednost. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Nedenarne postavke, merjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju, ki je veljal na dan transakcije.
Sredstva in obveznosti družb v tujini, vključno z dobrim imenom in popravkom poštene vrednosti ob konsolidaciji, se preračunajo v evre po menjalnem tečaju, ki velja na datum poročanja. Prihodki in odhodki družb v tujini se preračunajo v evre po povprečnem letnem tečaju, ki glede na dinamiko poslov najlepše ustreza tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se neposredno pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu – prevedbenih rezervah. Pri odtujitvi družbe v tujini (delni ali celotni) se obravnavani znesek v prevedbeni rezervi prenese v izkaz poslovnega izida.
Dobiček iz poslovanja je opredeljen kot dobiček pred obdavčitvijo in finančnimi postavkami. Finančne postavke zajemajo obresti od denarnih sredstev na računih v banki, depozitov, naložb, namenjenih za prodajo, plačane obresti od posojil, dobiček ali izgubo od prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ter pozitivne in negativne tečajne razlike od prevedbe vseh monetarnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.
Ob začetnem pripoznanju skupina Krka razvrsti finančna sredstva kot naknadno izmerjena po odplačni vrednosti, pošteni vrednosti skozi vseobsegajoči donos in po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.
Za razvrstitev in merjenje finančnega sredstva po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti skozi vseobsegajoči donos mora finančno sredstvo ustvariti denarne tokove, ki so »izključno plačila glavnice in obresti (SPPI)« na znesek preostale glavnice. Ocena se imenuje test SPPI in se izvaja na ravni posameznega instrumenta.
Poslovni model skupine Krka za upravljanje s finančnimi sredstvi določa, kako skupina Krka obvladuje svoja finančna sredstva, da zagotovi denarne tokove. Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi posledica zbiranja pogodbenih denarnih tokov, prodaje finančnih sredstev ali obojega.
Nakup ali prodaja finančnih sredstev, ki zahteva dobavo sredstev v roku, določenem z uredbo ali konvencijo na trgu (redni promet), se pripozna na datum trgovanja, to je na dan, ko skupina Krka sprejme zavezo o nakupu ali prodaji.
Po prvotnem merjenju so finančna sredstva razvrščena v štiri kategorije:
Dana posojila skupine Krka so na osnovi testa lastnosti instrumenta razvrščena kot finančna sredstva po odplačni vrednosti, saj so denarni tokovi tega instrumenta izključno plačila obresti in glavnice.
Finančna sredstva skupine Krka po odplačni vrednosti vključujejo tudi terjatve iz poslovanja.
Po začetnem pripoznanju se te naložbe merijo z uporabo metode efektivnih obresti in so predmet oslabitve. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi teh sredstev.
Naložbe skupine Krka v dolžniške vrednostne papirje so razvrščene kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa.
Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Prihodki iz obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in se izračunajo na enak način kot pri finančnih sredstvih, izmerjenih po odplačni vrednosti. Vse ostale spremembe poštene vrednosti se pripoznajo prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, prenese v poslovni izid.
Naložbe skupine Krka v kapitalske vrednostne papirje so razvrščene kot finančna sredstva, po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa. V to skupino je nepreklicno razvrstila tako naložbe, ki kotirajo na delujočem trgu, kot tiste, ki ne.
Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba ne prenese v poslovni izid.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid vključujejo finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali finančna sredstva, ki jih mora podjetje izmeriti po pošteni vrednosti. Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni finančni instrumenti, vključno z ločenimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, so razvrščeni v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen če gre za instrumente učinkovitega varovanja pred tveganjem. Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove, ki niso le plačila glavnice in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, ne glede na poslovni model.
Ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala.
Dividende se v računovodskih izkazih skupine Krka pripoznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Nepremičnine, naprave in oprema so izkazane po svoji nabavni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgubo, nabrano zaradi oslabitve (gl. računovodsko usmeritev Oslabitve sredstev).
Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Nabavna vrednost v skupini Krka izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, (po potrebi) začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitve mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja. Nabavljeno programsko opremo, ki pomembno prispeva k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del opreme.
Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna sredstva.
Dobiček ali izguba ob odsvojitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva in njegovo knjigovodsko vrednostjo ter izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi poslovnimi prihodki oziroma med drugimi poslovnimi odhodki.
Skupina Krka v nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme od 1. januarja 2009 všteva tudi stroške izposojanja, če jih je možno neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si sredstva izposodi nenamensko in jih ni možno neposredno pripisati nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov samo v primeru, ko stroški izposojanja presežejo 10 % vrednosti vseh naložb v obdobju. Sorazmerni del stroškov izračuna z uporabo usredstvovalne mere kot tehtanega povprečja stroškov izposojanja, ki se nanašajo na tiste izposoje, ki v obdobju še niso poravnane. Tako izračunan sorazmerni del stroškov izposojanja poveča nabavno vrednost pomembnih sredstev v pridobivanju; to so tista, ki predstavljajo več kot 10 % vrednosti vseh naložb v obdobju in katerih gradnja traja več kot šest mesecev.
Skupina Krka v knjigovodski vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ob nastanku pripoznava tudi stroške zamenjave posameznega dela tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takooj ko do njih pride.
Dobro ime, nastalo ob prevzemu odvisne družbe, se nanaša na presežek oziroma razliko med stroškom nabave in deležem skupine Krka v čisti pošteni vrednosti ugotovljenih sredstev, obveznosti in pogojnih obveznosti prevzete družbe. Dobro ime se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno izgubo zaradi oslabitve.
Blagovno znamko TAD Pharma je skupina Krka od prevzema odvisne družbe do vključno 31. decembra 2012 obravnavala kot neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti in zanjo vsako leto izračunavala oceno nadomestljive vrednosti. Od 1. januarja 2013 dalje obravnava blagovno znamko TAD Pharma kot neopredmeteno sredstvo z dobo koristnosti 50 let, pri čemer vsako leto preverja potrebo po oslabitvi, skupaj z dobrim imenom, ki je nastalo pri prevzemu družbe TAD Pharma.
Vsi stroški, povezani z lastnim razvojno-raziskovalnim delom v skupini Krka, se v poslovnem izidu pripoznajo kot odhodek takoj ob nastanku.
Ostala neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila skupina Krka in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in za izgube, nabrane zaradi oslabitve (gl. računovodsko usmeritev Oslabitve sredstev).
Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški, vključno s stroški, ki nastanejo v zvezi z znotraj skupine Krka ustvarjenim dobrim imenom in blagovnimi znamkami, so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena) in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za programsko opremo, licence in druge pravice so od 2 do 10 let, za blagovno znamko TAD Pharma pa 50 let.
Zaloge surovin in materiala ter pomožnega in embalažnega materiala so ovrednotene po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog materiala skupina Krka uporablja drsečo nabavno ceno. Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in končnih izdelkov se vrednotijo po standardnih cenah, ki poleg neposrednih stroškov materiala vključujejo tudi proizvajalne stroške ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev, in sicer neposredne stroške dela, neposreden strošek amortizacije, neposredne stroške storitev, energetskih virov, vzdrževanja, kakovosti. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po proizvajalnih stroških. Količinske enote trgovskega blaga so ovrednotene po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave, zmanjšani za morebitne popuste. Pri izkazovanju zalog trgovskega blaga skupina Krka uporablja drseče nabavne cene.
Skupina Krka pripozna popravek pričakovanih kreditnih izgub za vse dolžniške instrumente, ki niso izkazani po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere skupina Krka pričakuje, da jih bodo prejela, diskontiranimi na približek prvotne efektivne obrestne mere. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja ali drugih povečanj kreditov, ki so sestavni del pogodbenih pogojev.
Popravki pričakovanih kreditnih izgub se priznavajo v dveh fazah. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih po začetnem pripoznanju ni bilo znatnega povečanja kreditnega tveganja, se popravki pričakovanih kreditnih izgub pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil in so možne v naslednjih 12 mesecih (12-mesečni popravek pričakovanih kreditnih izgub). Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, mora skupina Krka pripoznati popravek iz naslova izgube, ki jo pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila (vseživljenjska pričakovana izguba).
Za terjatve iz poslovanja in sredstva iz pogodb skupina Krka uporablja poenostavljen pristop za izračun pričakovane kreditne izgube. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja oziroma za katere skupina Krka uporablja praktično rešitev (pogodbe, ki trajajo leto ali manj), se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.
Zato skupina Krka ne spremlja sprememb v kreditnem tveganju, temveč namesto tega priznava popravek za izgube, ki temelji na vseživljenjski pričakovani kreditni izgubi na vsak datum poročanja. Skupina Krka je oblikovala matriko rezervacij, ki temelji na njenih preteklih izkušnjah s kreditno izgubo, prilagojeno za morebitne prihodnje dejavnike, ki so značilni za dolžnike in gospodarsko okolje. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za skupino Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca.
Skupina Krka ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost svojih nefinančnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot), in to sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa skupina Krka izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum poročanja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih skupina Krka določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena, potem ko se odšteje amortizacijski odpis, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih. Skupina Krka je v skladu z lokalnimi zakonskimi predpisi držav, v katerih se nahajajo obvladujoča družba in odvisne družbe, zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlenim in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije.
Rezervacije so oblikovane v vrednosti ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranena datum poročanja, za zaposlene v tistih državah, kjer obstaja zakonska obveza za izplačilo odpravnin in jubilejnih nagrad. V izračunu so upoštevani stroški odpravnin ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Pri izračunu je uporabljena metoda projicirane enote. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem vseobsegajočem donosu.
Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.
Skupina Krka izkazuje rezervacije za tožbe, ki potekajo in so povezane z domnevnimi kršitvami patentov. Vsako leto preveri upravičenost oblikovanih rezervacij glede na stanje spora in verjetnost ugodne ali neugodne rešitve spora. Višina rezervacij se določi glede na znano višino škodnega zahtevka ali glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan.
Skupina Krka ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Skupina Krka določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
Skupina Krka kot najemnik vse najeme pripozna in meri enako, razen kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti. V teh primerih uporablja praktično rešitev, ki jo omogoča standard, in najemnine pripozna kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode, ki velja celotno obdobje trajanja najema. Praktična rešitev je uporabljena za najeme, pri katerih je doba trajanja krajša od 1 leta, in najeme, pri katerih je vrednost novega sredstva, ki je predmet najema, manjša od 5.000 EUR.
Skupina Krka na datum začetka najema (tj. na dan, ko je sredstvo v najemu na razpolago za uporabo) pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema.
Sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, skupina Krka meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve sredstev, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Nabavna vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki še niso plačane, začetne neposredne stroške, plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem in oceno stroškov, ki bodo nastali pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva v stanje, kot se zahteva v pogojih najema.
Sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, skupina Krka amortizira po enakomerni časovni metodi v ocenjeni dobi najema ali ocenjeni dobi koristnosti sredstev, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše.
Na datum začetka najema skupina Krka izmeri in pripozna obveznost iz najema po sedanji vrednosti vseh najemnin, ki bodo plačane v ocenjeni dobi najema. Najemnine, zajete pri merjenju obveznosti iz najema, vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem, spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje, in zneske, za katere se pričakuje, da jih bo skupina Krka plačala na podlagi jamstev za preostalo vrednost. Obveznost iz najema vključuje tudi izpolnitveno ceno možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo skupina Krka izrabila to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema odraža, da bo skupina Krka izrabila možnost odpovedi najema.
Spremenljive najemnine, ki niso zajete pri merjenju obveznosti iz najema v obdobju oziroma niso odvisne od indeksa ali stopnje, v katerem nastopi dogodek ali pogoj, ki sproži plačila, skupina Krka po datumu začetka najema pripozna v poslovnem izidu.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin skupina Krka uporabi obrestno mero izposojanja, ki temelji na povprečni donosnosti obveznic izdajateljev iz ustrezne regije glede na ročnost, če obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti.
Obveznost iz najema se po začetnem pripoznanju poveča za natečene obresti in zmanjša za izvedena plačila najemnin.
Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema je ponovno izmerjena ob spremembi dobe trajanja najema, spremembi višine najemnine (npr. sprememba prihodnjih zneskov najemnine kot posledica spremembe indeksa ali stopnje za določanje višine najemnin) ali spremembi ocene možnosti nakupa najetega sredstva.
Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in materiala ter zdraviliško-turističnih storitev. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi določil posamezne kupoprodajne pogodbe ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega skupina Krka meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve. Obvladovanje blaga ali storitev je odvisno od določil kupoprodajne pogodbe, do prenosa pa praviloma pride v trenutku, ko kupec blago prevzame ali ko je storitev opravljena. Običajni rok plačila je od 30 do 120 dni.
Skupina Krka presodi, ali pogodba vsebuje tudi druge obljube, ki predstavljajo ločene izvršitvene obveze, na katere mora razvrstiti del transakcijske cene. Pri ugotavljanju transakcijske cene prodanih izdelkov skupina upošteva učinke variabilnega nadomestila ter obstoj pomembnih sestavin financiranja v pogodbi.
Če je pogodbeno nadomestilo variabilno, skupina Krka oceni znesek nadomestila, do katerega bo upravičena v zameno za prenos blaga oziroma storitve na kupca. Omejeno variabilno nadomestilo, ki ga skupina Krka oceni ob začetku pogodbe, ostane omejeno, dokler ni več zelo verjetno, da ne bo prišlo do pomembnega zmanjšanja zneska pripoznanih skupnih prihodkov, ko bo naknadno odpravljena negotovost, povezana z variabilnim nadomestilom. Po nekaterih pogodbah za prodajo izdelkov imajo kupci pravico do vračila ter bonusov in količinskih popustov. Posledica pravice do vračila, bonusov in količinskih popustov je variabilno nadomestilo.
Nekatere pogodbe kupcem zagotavljajo pravico do vračila blaga iz naslova poteka roka uporabe. Skupina Krka oceni vrednost blaga, ki ga kupec ne bo vrnil, z uporabo metode pričakovane vrednosti, ki zagotavlja najzanesljivejšo napoved variabilnega nadomestila, do katerega bo skupina upravičena. Zahteve v MSRP 15 pri omejeni oceni variabilnega nadomestila veljajo tudi za določitev zneska variabilnega nadomestila, ki ga skupina Krka lahko vključi v transakcijsko ceno. Za blago, za katero se pričakuje, da bo vrnjeno namesto prihodkov, skupina Krka pripozna obveznost povračila. Pravica do vračila sredstev (in ustrezna prilagoditev stroškov prodaje) se prav tako pripozna za pravico do prejema izdelkov od kupca.
Skupina Krka določenim kupcem naknadno odobri bonuse in količinske popuste, ko količina kupljenih izdelkov ali storitev v določenem obdobju presega mejno vrednost, določeno v pogodbi. Popusti se pobotajo z zneski, ki jih je dolžan poravnati kupec. Variabilno nadomestilo za naknadno odobritev pričakovanih bonusov in količinskih popustov skupina oceni na osnovi pogodbenih določil in kriterijev oziroma elementov, ki so osnova za priznavanje bonusov in količinskih popustov.
Poleg popustov končnim kupcem skupina Krka popuste za javna naročila odobri tudi državam, ministrstvom oziroma zavarovalnicam v posameznih državah, in sicer na osnovi dogovorjenih razpisnih pogojev ali pogodbenih določb ter dejansko realiziranih prodajnih naročil.
Skupina Krka v nekaterih primerih od svojih kupcev prejme kratkoročne predujme. Na podlagi praktične rešitve iz 63. člena MSRP 15 ne prilagodi obljubljenega zneska nadomestila zaradi učinkov pomembne sestavine financiranja, ker ob začetku pogodbe pričakuje, da bo obdobje od prenosa obljubljenega blaga ali storitve na kupca do plačila nadomestila za to blago ali storitev krajše od enega leta.
Sredstva iz pogodbe
Terjatev predstavlja pravico skupine do brezpogojnega zneska nadomestila. Nadomestilo torej v določenem roku zapade v plačilo (gl. računovodske usmeritve za pripoznanje finančnih instrumentov).
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je skupina Krka prejela od kupca (ali ga je kupec dolžan poravnati). Če kupec nadomestilo poravna pred prenosom blaga ali storitev nanj, se obveznost iz pogodbe pripozna na dan poravnave ali na dan zapadlosti v plačilo (kar nastopi prej). Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko skupina izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Sredstva iz naslova pravice do povračila predstavljajo pravico skupine Krka do prejema blaga, za katerega pričakuje, da ga bo kupec vrnil. Sredstvo se izmeri po prejšnji knjigovodski vrednosti zaloge, zmanjšani za vse pričakovane stroške prejema blaga, vključno z morebitnim zmanjšanjem vrednosti vrnjenega blaga. Skupina Krka redno preverja vrednost sredstva z vidika morebitnih sprememb pričakovanega vračila in morebitnega dodatnega zmanjšanja vrednosti vrnjenih izdelkov.
Obveznost povračila je obveznost vračila dela nadomestil ali vseh prejetih nadomestil (ali terjatev do kupca). Izmeri se v znesku, za katerega skupina Krka pričakuje, da ga bo morala vrniti kupcu. Skupina Krka ob zaključku vsakega poročevalskega obdobja ponovno preveri svojo oceno obveznosti povračil (in s tem povezano spremembo transakcijske cene). Opisana računovodska usmeritev velja tudi za variabilno nadomestilo.
Prihodki iz naslova državnih podpor se v začetku pripoznajo, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo skupina Krka prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Prihodki, prejeti za kritje stroškov, se dosledno pripoznavajo kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo stroški, ki naj bi jih ti prihodki nadomestili. S sredstvi povezani prihodki se v izkazu poslovnega izida dosledno pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Finančni prihodki obsegajo obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki od obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se pripišejo nepremičninam, opremi in napravam v gradnji ali pripravi.
Davek od dobička poslovnega leta vključuje odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v delu, ki je povezan s postavkami, izkazanimi neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek se obračuna od obdavčljivega dobička za poslovno leto po davčnih stopnjah, ki veljajo na datum poročanja, in od morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti po izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter vrednostmi za potrebe davčnega poročanja. Pri tem so izvzete naslednje začasne razlike: začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslu, kjer ne gre za poslovne združitve in ki ne vpliva niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček, in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti vrednosti, za katero obstaja verjetnost, da v predvidljivi prihodnosti ne bo popravljena. Odloženi davek se prav tako ne izkaže, ko gre za obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju dobrega imena. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka in če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Odložena terjatev za davek se pripozna v vrednosti verjetnega razpoložljivega prihodnjega obdavčljivega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Skupina Krka izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki jo izračuna tako, da dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku, ker vse delnice skupine Krka pripadajo istemu razredu navadnih imenskih kosovnih delnic.
Poslovni odsek je prepoznavni sestavni del skupine Krka, ki se ukvarja z izdelki in storitvami v posebnem, geografsko definiranem gospodarskem okolju. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Poročanje skupine Krka po odsekih temelji na sistemu notranjega poročanja, ki ga uprava obvladujoče družbe uporablja pri odločanju.
Odseki skupine Krka so EU (vse države EU), Jugovzhodna Evropa (Srbija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Črna gora, Kosovo in Albanija), Vzhodna Evropa (Ruska federacija in ostale države nekdanje Sovjetske zveze razen pribaltiških držav) in ostalo (države, ki ne spadajo v prej navedene odseke).
Naložbe odseka v nekratkoročna sredstva obsegajo celotne stroške, nastale v obdobju iz naslova pridobitve nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev.
V nadaljevanju so predstavljeni standardi, dopolnitve in pojasnila standardov, ki do priprave računovodskih izkazov skupine Krka še niso začeli veljati. Skupina Krka jih bo upoštevala pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Skupina Krka ni sprejela nobenega od navedenih standardov, dopolnitev in pojasnil pred začetkom njihove uveljavitve.
Dopolnitve MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom.
odložil za nedoločen čas. EU dopolnitev še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in jih bo uporabilo ob uveljavitvi.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. UOMRS je zaradi pandemije covida-19 datum začetka veljavnosti odložil za eno leto, tj. do 1. januarja 2023, da bi podjetjem zagotovil dovolj časa za spremebe v razvrstitvi obveznosti, ki so posledica dopolnitev standarda. Namen dopolnitev je podjetjem ponuditi pomoč pri odločanju, ali naj v izkazu finančnega položaja dolg in druge obveznosti z negotovim datumom poravnave razvrstijo med kratkoročne ali nekratkoročne obveznosti in tako zagotovijo večjo doslednost pri upoštevanju zahtev standarda. Dopolnitve vplivajo na predstavitev obveznosti v izkazu finančnega položaja in ne spreminjajo zahtev, povezanih z merjenjem ali obdobjem pripoznanja bodisi sredstev, obveznosti, prihodkov ali odhodkov bodisi informacij, ki jih podjetje razkriva o teh postavkah. Pojasnjujejo tudi zahteve, povezane z razvrstitvijo dolgov, ki jih lahko podjetje poravna z izdajo lastnih kapitalskih instrumentov. EU dopolnitev še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo bistveno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. UOMRS je objavil naslednje omejene dopolnitve MSRP.
Dopolnitve MSRP 3 – Poslovne združitve so namenjene posodobitvi sklica na temeljni okvir standardov računovodskega poročanja v MSRP 3, ne spreminjajo pa računovodskih zahtev pri obračunavanju poslovnih združitev.
Dopolnitve MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva podjetju prepovedujejo, da bi od stroškov nabave nepremičnin, strojev in opreme odštelo izkupiček od prodaje proizvodov v obdobju priprave sredstva na njegovo predvideno uporabo. Podjetje izkupiček od prodaje in s tem povezane stroške pripozna v poslovnem izidu.
Dopolnitve MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva določajo stroške, ki jih podjetje upošteva pri opredelitvi stroškov izpolnitve pogodbe, ko se odloča, ali je pogodba kočljiva.
Letne izboljšave 2018–2020 prinašajo nekatere manjše dopolnitve MSRP 1 – Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja, MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 41 – Kmetijstvo ter ilustrativne primere k MSRP 16 – Najemi. EU dopolnitev še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in jih bo uporabilo ob uveljavitvi.
UOMRS je avgusta 2020 objavil rezultate druge faze reforme referenčne obrestne mere, in sicer dopolnitve MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16, ter s tem zaključil svoje delo po reformi referenčne obrestne mere. Dopolnitve vsebujejo začasno olajšavo pri poročanju učinkov zamenjave medbančne obrestne mere (IBOR) z alternativno netvegano obrestno mero (RFR) na računovodsko poročanje. Podjetjem omogočajo praktično rešitev pri obračunu sprememb osnove za določanje pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev in obveznosti, pri čemer mora podjetje efektivno obrestno mero prilagoditi tako, da odraža gibanje tržne obrestne mere. Poleg tega omogočajo določene olajšave od ukinitve varovanja pred tveganjem, vključno z začasno oprostitvijo od zahteve, da mora referenčna obrestna mera, ki je opredeljena kot varovana postavka, izpolnjevati ločeno opredeljive zahteve.
Glede na računovodske usmeritve skupine Krka in zahtevana razkritja je treba v številnih primerih določiti pošteno vrednost tako
finančnih kot nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je
skupina Krka določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti
potrebna dodatna pojasnila, so navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti skupine Krka.
Poštena vrednost patentov in blagovnih znamk, pridobljenih pri poslovnih združitvah, temelji na ocenjeni diskontirani prihodnji vrednosti
licenčnin, katerih plačilo zaradi lastništva patenta oziroma blagovne znamke ne bo potrebno. Poštena vrednost ostalih neopredmetenih
sredstev se določi kot sedanja vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz njihove uporabe in
morebitne prodaje.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in po pošteni vrednosti skozi drugi vseobsegajoči donos se
za vrednostne papirje določa glede na zaključni tečaj na datum poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni
meri na datum poročanja.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po
tržni obrestni meri na datum poročanja.
Skupina Krka poroča po geografsko določenih odsekih. Prihodki odsekov so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev. Združeno kraljestvo, ki je bilo v preteklih letih vključeno v odsek Evropska unija, je od leta 2020 vključeno v odsek Ostalo, posledično so popravljeni tudi podatki za leto 2019.
| Odsek | Evropska unija | Jugovzhodna Evropa | Vzhodna Evropa | Ostalo | Izločitve | Skupaj | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |||
| Prihodki od prodaje zunaj skupine | 866.521 | 860.045 | 82.447 | 77.339 | 517.348 | 481.272 | 68.625 |
| 0 | 0 | 1.534.941 | 1.493.409 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| – prihodki iz pogodb s kupci | 863.524 | 857.088 | 82.447 | 77.339 | |
| 517.242 | 481.170 | 68.461 | 74.493 | 0 | 0 |
| 1.531.674 | 1.490.090 | – ostali prihodki od prodaje | 2.997 | 2.957 | |
| 0 | 0 | 106 | 102 | 164 | 260 |
| 0 | 0 | 3.267 | 3.319 | ||
| Prodaja znotraj skupine | 250.981 | 228.998 | 47.746 |
| -376.183 | -394.998 | -51.996 | -48.942 | -599.288 | -536.229 | -10.982 | -8.057 | 1.038.449 | 988.226 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 158.959 | 144.751 | 26.938 | 22.798 | 190.103 | 87.826 | 14.744 | 18.820 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 152 | 861 | 0 | 1 | 1.926 | 387 | 70 | 5 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od obresti znotraj skupine | 414 | 481 | –1 | 0 | 4 | 4 | 7 | 9 | –424 | –494 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odhodki za obresti | –169 | –253 | –15 | –17 | –132 | –200 | –3 | –9 | 0 | 0 | –319 | –479 |
| Odhodki za obresti znotraj skupine | –308 | –317 | 0 | 0 |
| –8 | –67 | –1 | –3 | 317 | 387 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| –5.933 | –2.408 | –191 | –192 | –44.879 | 12.074 | –749 | 699 |
| 0 | 0 | –51.752 | 10.173 |
| –20.560 | –22.309 | –3.182 | –3.047 | –24.751 | –12.621 | –1.550 | –2.119 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | –50.043 | –40.096 |
| 132.466 | 120.034 | 23.565 | 19.559 | 120.473 | 87.279 | 12.445 | 17.400 | 0 | 0 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 288.949 | 244.272 | Naložbe | 67.672 | 98.069 | 131 | 253 | 6.652 | 10.425 | 2.158 | 3.821 | 0 | 0 |
| 76.613 | 112.568 | Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme | 72.765 | 70.220 | 1.982 | 1.929 | 24.690 | 27.834 | 2.232 | 1.435 | 0 |
| 31. 12. 2020 | 101.669 | 2.116 | 107 | 587 | 120 | 0 | 2.930 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2019 | 101.418 | 1.868 | 96 | 668 | 110 | 0 | 2.742 |
| 31. 12. 2020 | 4.461 | 322 | 2.055 | 251 | 0 | 7.089 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2019 | 4.266 | 297 | 2.246 | 273 | 0 | 7.082 |
| Datum | 2019 | 2020 | ||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. | 31. 12. | 31. 12. | 31. 12. | |
| Sredstva skupaj | 1.743.793 | 1.649.671 | 49.641 | 47.494 |
| 404.474 | 451.371 | 37.634 | 36.082 | |
| 0 | 0 | 2.235.542 | 2.184.618 | |
| Dobro ime | 42.644 | 42.644 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | |
| 0 | 0 | 42.644 | 42.644 | |
| Blagovna znamka | 35.788 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 35.788 | 36.659 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti skupaj | 338.453 | 358.417 | 15.444 | 13.685 | 110.326 | 116.143 | 19.507 | 28.857 | 0 | 0 |
| 483.730 | 517.102 | 194 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci izdelkov | 1.500.205 | 1.449.606 |
| Prihodki iz pogodb s kupci zdraviliško-turističnih storitev | 29.754 | 39.474 |
| Prihodki iz pogodb s kupci materiala | 1.715 | 1.010 |
| Skupaj prihodki iz pogodb s kupci | 1.531.674 | 1.490.090 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Slovenija | 55.384 | 52.901 |
| Jugovzhodna Evropa | 199.406 | 191.320 |
| Vzhodna Evropa | 517.231 | 481.155 |
| Srednja Evropa | 341.463 | 339.574 |
| Zahodna Evropa | 341.057 | 336.098 |
| Čezmorska tržišča | 45.664 | 48.558 |
| Skupaj | 1.500.205 | 1.449.606 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Zdravila na recept | 1.300.640 | 1.247.250 |
| Izdelki brez recepta | 123.652 | 133.262 |
| Veterinarski izdelki | 75.913 | 69.094 |
| Skupaj | 1.500.205 | 1.449.606 |
Terjatve do kupcev so opisane v pojasnilu 18, pripoznane obveznosti iz pogodb s kupci pa v pojasnilu 25. Pripoznana sredstva iz pogodb s kupci so navedena v konsolidiranem izkazu finančnega položaja.
Skupina Krka je pripoznala obveznosti za povračila, in sicer pravico do vračila za pogodbe, ki vsebujejo prodajo s pravico do vračila iz naslova poteka roka uporabe, ter vračunane bonuse in količinske popuste ter popuste na prodane izdelke drugim kupcem.
Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in materiala ter zdraviliško-turističnih storitev. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi določil posamezne prodajne pogodbe s kupcem v trenutku prenosa obvladovanja blaga in storitev na kupca, v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega skupina Krka meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve.
Prenos tveganj in koristi je odvisen od določil kupoprodajne pogodbe, praviloma pa do prenosa pride v trenutku, ko kupec blago prevzame v skladu s klavzulami INCOTERMS 2020 ali ko je storitev opravljena. Plačilni roki so po regijah (distribucijskih kanalih) in kupcih različni, običajni rok plačila je od 30 do 120 dni.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Odprava nekratkoročnih rezervacij | 2.290 | 1.183 |
| Odprava odloženih prihodkov | 1.286 | 1.401 |
| Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev | 959 | 1.335 |
| Ostali poslovni prihodki | 5.960 | 9.790 |
| Drugi poslovni prihodki skupaj | 10.495 | 13.709 |
Več o odpravi nekratkoročnih rezervacij je razloženo v pojasnilu 22.
Med ostale poslovne prihodke so vključeni tudi prihodki iz državnih podpor za zajezitev epidemijecovida-19 v višini 2.817 tisoč EUR. Prejete državne podpore niso vezane na izpolnjevanje pogojev, zato so v celoti pripoznane v računovodskih izkazih za leto 2020.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stroški blaga in materiala | 370.142 | 399.600 |
| Stroški storitev | 219.594 | 257.850 |
| Stroški dela | 438.412 | 428.248 |
| Amortizacija | 111.688 | 111.242 |
| Odpisi in popravki vrednosti zalog | – | 27.894 |
| Neto odpisi in popravki vrednosti zalog | 23.019 | – |
| Neto slabitve in odpisi terjatev | –3.206 | –333 |
| Oblikovanje rezervacij za tožbe | 50 | 0 |
| Drugi poslovni odhodki | 34.479 | 48.627 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stroški bruto plač in nadomestil | 336.920 | 331.108 |
| Stroški prispevkov socialnih zavarovanj | 24.822 | 24.724 |
| Stroški prispevkov pokojninskih zavarovanj | 45.972 | 44.806 |
| Davek na izplačane plače | 847 | 970 |
| Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki | 8.285 | 7.593 |
| Drugi stroški dela | 21.566 | 19.047 |
| Stroški dela skupaj | 438.412 | 428.248 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Dotacije in pomoči za humanitarne in druge namene | 1.456 | 1.944 |
| Izdatki za varstvo okolja | 5.019 | 4.451 |
| Druge dajatve | 22.886 | 26.940 |
| Izguba pri prodaji in odpisi nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev | 1.503 | 9.922 |
| Ostali poslovni odhodki | 3.615 | 5.370 |
| Drugi poslovni odhodki skupaj | 34.479 | 48.627 |
Med drugimi dajatvami je za 19.244 tisoč EUR (23.338 tisoč EUR v letu 2019) različnih davkov na zdravila in pristojbin za opravljanje promocijskih dejavnosti strokovnih sodelavcev, ki jih skupina Krka plačuje v posameznih državah.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Neto tečajne razlike | 0 | 23.353 |
| Prihodki od obresti | 2.148 | 1.254 |
| Prihodki iz izvedenih finančnih instrumentov | 20.319 | 0 |
| – realizirani prihodki | 17.212 | 0 |
| – sprememba poštene vrednosti | 3.107 | 0 |
| Prihodki iz dividend | 650 | 358 |
| Drugi finančni prihodki | 142 | 22 |
| Finančni prihodki skupaj | 23.259 | 24.987 |
| Neto tečajne razlike | –58.563 | 0 |
| Odhodki za obresti | –319 | –479 |
| – plačane obresti | –30 | –93 |
|---|---|---|
| – obresti iz najemov | –289 | –386 |
| Odhodki iz izvedenih finančnih instrumentov | –14.443 | –11.921 |
| – realizirani odhodki | –14.443 | –7.540 |
| – sprememba poštene vrednosti | 0 | –4.381 |
| Drugi finančni odhodki | –1.686 | –2.414 |
| Finančni odhodki skupaj | –75.011 | –14.814 |
| Neto finančni izid | –51.752 | 10.173 |
| 2020 | 2019 | |
|---|---|---|
| Odmerjeni davek | 50.421 | 47.299 |
| Odloženi davek | –378 | –7.203 |
| Davek od dobička skupaj | 50.043 | 40.096 |
| Dobiček pred davkom | 338.992 | 284.368 |
| Davek, obračunan po 19-odstotni stopnji (19-odstotni stopnji za leto 2019) | 64.408 | 54.030 |
| Davek od povečanja odhodkov | –2.385 | –2.720 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | 4.297 | –789 |
| Davek od davčnih olajšav | –17.322 | –19.208 |
| Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo | –1.365 | –545 |
| Davek od prihodkov, ki povečujejo davčno osnovo | 780 | 1.291 |
| Vpliv različnih davčnih stopenj | 480 | 469 |
| Drugo | 1.150 | 7.568 |
| Davek od dobička skupaj | 50.043 | 40.096 |
| Efektivna davčna stopnja | 14,8% | 14,1% |
Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v raziskave in razvoj ter olajšave za naložbe.
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|
| Zemljišča | 40.345 | 39.796 |
| Oprema | 338.059 | 361.743 |
|---|---|---|
| Nepremičnine, naprave in oprema v pridobivanju | 38.042 | 43.113 |
| Predujmi za nepremičnine, naprave in opremo | 3.685 | 3.082 |
| Pravica do uporabe sredstev | 11.563 | 12.839 |
| Nepremičnine, naprave in oprema skupaj | 807.824 | 862.848 |
V letu 2020 smo v obvladujoči družbi Krka med naložbami največ namenili za vzpostavitev dodatnih pakirnih zmogljivosti (Pakirnica 2) v Notolu 2, in sicer 10.058 tisoč EUR (18.001 tisoč EUR v letu 2019). Za selitev maloserijske proizvodnje in povečanje zmogljivosti proizvodnje polizdelkov v Notolu 2 smo namenili 7.025 tisoč EUR (25 tisoč EUR v letu 2019), za gradnjo skladišča v Krškem 3.268 tisoč EUR (2.579 tisoč EUR v letu 2019), za menjavo oblagalnega stroja v Notolu 1.477 tisoč EUR (nov projekt v letu 2020, zato v letu 2019 ni bilo izdatkov) in za gradnjo Sinteze 2 v Krškem 1.247 tisoč EUR (153 tisoč EUR v letu 2019). Za projekte na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij smo namenili 4.279 tisoč EUR (3.932 tisoč EUR v letu 2019).
V odvisnih družbah smo za naložbe največ namenili v odvisni družbi Krka-Rus v Ruski federaciji, in sicer 5.068 tisoč EUR (5.914 tisoč EUR v letu 2019). V skupini Terme Krka smo namenili 2.001 tisoč EUR (1.866 tisoč EUR v letu 2019), v odvisni družbi Krka-Farma Zagreb 610 tisoč EUR (641 tisoč EUR v letu 2019), v odvisni družbi Krka - Polska 173 tisoč EUR (558 tisoč EUR v letu 2019) in v odvisni družbi TAD Pharma 33 tisoč EUR (472 tisoč EUR v letu 2019).
v tisoč EUR
| Zemljišča | Zgradbe | Oprema | NNO v pridobivanju | Predujmi za uporabe sredstev | Pravica do uporabe sredstev | Skupaj | ||
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2019 | 39.996 | 814.079 | 1.124.903 | 52.359 | 3.524 | 15.522 | 2.050.383 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 106.941 | –494 | 0 | 106.447 | |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju | 103 | 34.073 | 79.476 | –113.652 | 0 | 0 | 0 | |
| Aktiviranje – najemi MSRP 16 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 962 | 962 | |
| Odtujitve, slabitve, manki, viški | –31 | –59 | –21.595 | –3.503 | 0 | –1.260 | –26.448 | |
| Prevedbena razlika | –272 | 3.921 | 8.801 | 968 | 64 | 317 | 13.799 | |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | –19 | 296 | 0 | –12 | 0 | 265 | |
| Stanje 31. 12. 2019 | 39.796 | 851.995 | 1.191.881 | 43.113 | 3.082 | 15.541 | 2.145.408 | |
| Stanje 1. 1. 2020 | 39.796 | 851.995 | 1.191.881 | 43.113 | 3.082 | 15.541 | 2.145.408 | |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 69.718 | 874 | 0 | 70.592 | |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju | 756 | 13.881 | 57.461 | –72.098 | 0 | 0 | 0 | |
| Aktiviranje – najemi MSRP 16 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.041 | 3.041 | |
| Odtujitve, slabitve, manki, viški | 0 | –162 | –19.116 | 0 | 0 | –1.452 | –20.730 | |
| Slabitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| -207 | -17.975 | -19.715 | -2.684 | -271 | -612 | -41.464 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 289 | -330 | -7 | 0 | -10 | -58 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 40.345 | 848.028 | 1.210.181 | 38.042 | 3.685 | 16.508 | 2.156.789 |
| Popravek vrednosti | |||||||
| Stanje 1. 1. 2019 | 0 | -423.441 | -771.972 | 0 | 0 | 0 | -1.195.413 |
| Amortizacija | 0 | -27.613 | -73.805 | 0 | 0 | -2.742 | -104.160 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 38 | 21.262 | 0 | 0 | 58 | 21.358 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 18 | -269 | 0 | 0 | 0 | -251 |
| Prevedbena razlika | 0 | 1.278 | -5.354 | 0 | 0 | -18 | -4.094 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 0 | -449.720 | -830.138 | 0 | 0 | -2.702 | -1.282.560 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 0 | -449.720 | -830.138 | 0 | 0 | -2.702 | -1.282.560 |
| Amortizacija | 0 | -27.851 | -73.818 | 0 | 0 | -2.930 | -104.599 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 91 | 18.479 | 0 | 0 | 515 | 19.085 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 3 | 36 | 0 | 0 | 1 | 40 |
| Prevedbena razlika | 0 | 5.579 | 13.319 | 0 | 0 | 171 | 19.069 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 0 | -471.898 | -872.122 | 0 | 0 | -4.945 | -1.348.965 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 39.996 | 390.638 | 352.931 | 52.359 | 3.524 | 15.522 | 854.970 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Datum | Stanje | Stanje 1. 1. 2020 | Stanje 31. 12. 2020 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2019 | 39.796 | 402.275 | 361.743 | 43.113 | 3.082 | 12.839 | 862.848 |
| 1. 1. 2020 | 39.796 | 402.275 | 361.743 | 43.113 | 3.082 | 12.839 | 862.848 |
| 31. 12. 2020 | 40.345 | 376.130 | 338.059 | 38.042 | 3.685 | 11.563 | 807.824 |
Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2020 niso bili pripisani stroški izposojanja.
Neodpisana vrednost nepremičnin, naprav in opreme, ki začasno niso v uporabi, je bila 31. 12. 2020 1.467 tisoč EUR (31. 12. 2019 pa 1.933 tisoč EUR).
Preizkus slabitve vrednosti dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote Terme Krka je bil narejen zaradi znamenj, da bi bilo sredstvo lahko oslabljeno. V letu 2020 so pandemija covida-19 in z njo povezani ukrepi za zajezitev širjenja virusa povzročili pomembne spremembe v tržnem in gospodarskem okolju. To se je odrazilo tudi v upadu prihodkov in negativnem rezultatu poslovanja odvisne družbe. Hoteli so bili za turistično dejavnost zaprti, ves čas pa je lahko potekala zdraviliška dejavnost, vključno z nočitvami zdraviliških gostov. Del izpada prihodkov je odvisna družba nadomestila v poletnih mesecih, tudi s pomočjo državnih ukrepov za premostitev težav v gospodarstvu (turistični boni), z boljšo zasedenostjo in višjimi cenami zaradi večjega deleža neposrednih rezervacij in manjšega deleža prek posrednikov.
Nadomestljiva vrednost sredstva je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali njegovi vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Za potrebe testa slabitve je bila nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote določena na osnovi izračuna vrednosti pri uporabi, to je z uporabo projekcij denarnih tokov, ki temeljijo na petletnih finančnih načrtih denar ustvarjajoče enote in v katerih se predpostavlja postopna normalizacija razmer. Pri projekciji uporabljena diskontna stopnja je znašala 8,1 %, dolgoročna stopnja rasti neto denarnih tokov (g) po obdobju napovedi (po letu 2025) pa 2 %. Po oceni poslovodstva razumna sprememba diskontne stopnje oziroma stopnje rasti ne bi povzročila slabitve sredstev denar ustvarjajoče enote.
Na osnovi navedenih predpostavk izračunana ocena vrednosti sredstev denar ustvarjajoče enote Terme Krka presega knjigovodsko, zato slabitev denar ustvarjajoče enote ni potrebna.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Dobro ime | 42.644 | 42.644 |
| Blagovna znamka | 35.788 | 36.659 |
| Premoženjske pravice | 24.452 | 25.683 |
| Neopredmetena sredstva v pridobivanju | 4.487 | 4.096 |
| Neopredmetena sredstva skupaj | 107.371 | 109.082 |
| v tisoč EUR | Dobro ime | Blagovna znamka | Premoženjske pravice NS v pridobivanju | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2019 | 42.644 | 42.629 | 126.333 | 3.810 | 215.416 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 6.121 | 6.121 | |
| Prenosi z NS v pridobivanju | 0 | 0 | 5.792 | –5.792 | 0 | |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | –723 | 0 | –723 | ||
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 0 | –233 | –45 | –278 | |
| Prevedbena razlika | 0 | 0 | 471 | 2 | 473 | |
| Stanje 31. 12. 2019 | 42.644 | 42.629 | 131.640 | 4.096 | 221.009 | |
| Stanje 1. 1. 2020 | 42.644 | 42.629 | 131.640 | 4.096 | 221.009 | |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 6.021 | 6.021 | |
| Prenosi z NS v pridobivanju | 0 | 0 | 5.272 | –5.272 | 0 | |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 0 | –639 | –355 | –994 | |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 0 | –11 | 0 | –11 | |
| Prevedbena razlika | 0 | 0 | –1.107 | –3 | –1.110 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | 42.644 | 42.629 | 135.155 | 4.487 | 224.915 |
| v tisoč EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | 0 | –5.099 | –99.988 | 0 | –105.087 |
| Amortizacija | 0 | –871 | –6.211 | 0 | –7.082 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 0 | 357 | 0 | 357 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 0 | 275 | 0 | 275 |
| Prevedbena razlika | 0 | 0 | –390 | 0 | –390 |
| 0 | –5.970 | –105.957 | 0 | –111.927 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | –5.970 | –105.957 | 0 | –111.927 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | –871 | –6.218 | 0 | –7.089 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 521 | 0 | 521 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 8 | 0 | 8 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 943 | 0 | 943 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | –6.841 | –110.703 | 0 | –117.544 |
|---|---|---|---|---|
| 42.644 | 37.530 | 26.345 | 3.810 | 110.329 |
|---|---|---|---|---|
| 42.644 | 36.659 | 25.683 | 4.096 | 109.082 |
|---|---|---|---|---|
| 42.644 | 36.659 | 25.683 | 4.096 | 109.082 |
|---|---|---|---|---|
| 42.644 | 35.788 | 24.452 | 4.487 | 107.371 |
|---|---|---|---|---|
65 % vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2020, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2019 prav tako 65 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev.
Preizkus slabitve vključuje dobro ime, ki je nastalo, ko je obvladujoča družba Krka konec leta 2007 prevzela nemško družbo TAD Pharma in blagovno znamko TAD Pharma. Narejen je bil tudi preizkus slabitve Krkine kapitalske naložbe v odvisno družbo TAD Pharma.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je večja v dveh postavkah: njegovi pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ali njegovi vrednosti pri uporabi. Za potrebe testa slabitve je bila nadomestljiva vrednost dobrega imena, ki izhaja iz pridobitve deleža v družbi TAD Pharma, določena na osnovi izračuna vrednosti pri uporabi, to je z uporabo projekcij denarnih tokov, ki temeljijo na petletnih finančnih načrtih dveh denar ustvarjajočih enot, na kateri je bilo dobro ime razporejeno. Kot denar ustvarjajoča enota sta bili upoštevani družba Krka in družba TAD Pharma.
Po oceni poslovodstva razumna sprememba diskontne stopnje oziroma stopnje rasti ne bi povzročila slabitve dobrega imena.
Na osnovi navedenih predpostavk in upoštevaje vrednost blagovne znamke in dobrega imena izračunana ocena vrednosti Krke in TAD Pharme skupaj presega knjigovodsko, zato ni potrebe po slabitvi dobrega imena.
Obvladujoča družba je ugotovila, da ne obstajajo znamenja oslabitve dobrega imena. Neodpisana vrednost dobrega imena družbe TAD Pharma znaša 42.277 tisoč EUR in se v letu 2020 ni spremenila. V tem okviru je preverjena tudi potreba po oslabitvi blagovne znamke TAD Pharma. Neodpisana vrednost blagovne znamke TAD Pharma je 31. 12. 2020 znašala 35.619 tisoč EUR (31. 12. 2019 pa 36.467 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Nekratkoročno dana posojila | 15.376 | 10.908 |
| – posojila, dana drugim | 15.376 | 10.908 |
| Kratkoročno dana posojila | 54.774 | 31.832 |
| – del nekratkoročnega posojila, ki zapade v prihodnjem letu | 1.641 | 1.669 |
| – posojila, dana drugim | 53.128 | 30.163 |
| – kratkoročne terjatve za obresti | 5 | 0 |
| Dana posojila skupaj | 70.150 | 42.740 |
V okviru nekratkoročno danih posojil so predvsem stanovanjska posojila, ki jih obvladujoča družba in nekatere odvisne družbe dajejo zaposlenim v skladu z internimi akti. Posojila obvladujoče družbe se obrestujejo po letni obrestni meri, ki je enaka obrestni meri, priznani v času sklenitve pogodbe. Določi jo minister za finance Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami. V letu 2020 se je obrestna mera gibala med 0,294 % in 0,707 % (v letu 2019 med 0,396 % in 0,702 %). Odplačilna doba posojil je največ 15 let.
Med kratkoročnimi posojili drugim je za 52.988 tisoč EUR bančnih depozitov, vezanih za več kot 90 dni (29.998 tisoč EUR konec leta 2019).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne naložbe | 10.420 | 9.681 |
| Vrsta finančnih sredstev | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Finančna sredstva, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (kapitalski instrumenti) | 10.420 | 9.681 |
| Kratkoročne finančne naložbe, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti | 9.499 | 2.174 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida | 8.975 | 2.174 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 524 | 0 |
| Finančne naložbe skupaj | 19.919 | 11.855 |
| v tisoč EUR | Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa |
|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | 9.389 |
| Prilagoditev na tržno vrednost | 292 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 9.681 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 9.681 |
| Prilagoditev na tržno vrednost | 739 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 10.420 |
Prilagoditev vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb – finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa na tržno oziroma pošteno vrednost je priznana v drugem vseobsegajočem donosu v višini 739 tisoč EUR (292 tisoč EUR v letu 2019).
| Terjatve | Obveznosti | v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe, nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva | 360 | 401 | 12.566 | 12.839 | |||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (kapitalski instrumenti) | 1.727 | 1.727 |
| 1.432 | 1.291 | Zaloge | 30.481 | 30.259 | –66 | 139 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve/obveznosti | 4.693 | 5.626 | 0 | 0 | ||
| Dividende | 14 | 95 | 0 | 0 | ||
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 13.642 | 12.382 | 0 | 0 | ||
| Prenos davčne izgube | 805 | 1.012 | 0 | 0 | ||
| Skupaj | 51.722 | 51.502 | 13.932 | 14.269 | ||
| Pobotanje | –2.753 | –2.677 |
| Stanje | Pripoznano | Pripoznano | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 1. 1. 2019 | v izkazu | Prevedbena v drugem | Stanje | v izkazu | Prevedbena v drugem | Stanje | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 |
| Naložbe, nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva | –12.290 | –128 | –20 | 0 | –12.438 | 149 | 83 | 0 | –12.206 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (kapitalski instrumenti) | 491 | 0 | 0 | –55 | 436 | 0 | 0 | –141 | 295 |
| Zaloge | 23.685 | 6.382 | 53 | 0 | 30.120 | 598 | –171 | 0 | 30.547 |
| Terjatve/obveznosti | 4.111 | 1.268 | 247 | 0 | 5.626 | –337 | –596 | 0 | 4.693 |
| Dividende | 0 | 95 | 0 | 0 | 95 | –81 | 0 | 0 | 14 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 10.687 | –6 | 2 | 1.699 | 12.382 | 258 | –12 | 1.014 | 13.642 |
| Prenos davčne izgube | 1.421 | –409 | 0 | 0 | 1.012 | –207 | 0 | 0 | 805 |
| Skupaj | 28.105 | 7.202 | 282 | 1.644 | 37.233 | 380 | –696 | 873 | 37.790 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Material | 191.649 | 188.018 |
| Nedokončana proizvodnja | 100.741 | 97.371 |
| Končni izdelki | 150.263 | 122.206 |
| Trgovsko blago | 9.614 | 9.640 |
| Predujmi za zaloge | 1.423 | 4.343 |
| Zaloge skupaj | 453.690 | 421.578 |
Neto odpisi in popravki vrednosti zalog, ki so izkazani v poslovnih odhodkih, so znašali 23.019 tisoč EUR.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev | 383.560 | 434.695 |
| – kratkoročne terjatve do kupcev | 385.237 | 434.991 |
| – kratkoročno odloženi prihodki iz pogodb s kupci | –1.677 | –296 |
| Kratkoročne terjatve do drugih | 27.768 | 31.924 |
| Terjatve skupaj | 411.328 | 466.619 |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Čista vrednost terjatev | Čista vrednost 31. 12. 2020 | Čista vrednost 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev v državi | 9.209 | 37 | 9.172 | 12.996 | |
| Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini | 413.314 | 37.249 | 376.065 | 421.995 | |
| Kratkoročno odloženi prihodki iz pogodb s kupci | –1.677 | 0 | –1.677 | –296 | |
| Kratkoročne terjatve do kupcev skupaj | 420.846 | 37.286 | 383.560 | 434.695 |
Pri zavarovalnici Coface PKZ, d. d., je bilo zavarovanih več kot 98 % terjatev do kupcev (31. 12. 2019 pa 71 %).
Kratkoročne terjatve do drugih se v večjem delu nanašajo na terjatve do države. Terjatve, nastale iz naslova davka na dobiček, so znašale 1.220 tisoč EUR (1.118 tisoč EUR v letu 2019), ostale terjatve do države pa 17.457 tisoč EUR (25.635 tisoč EUR v letu 2019).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Gotovina v blagajni | 17 | 56 |
| Denarna sredstva v banki | 313.551 | 218.611 |
| Denar in denarni ustrezniki skupaj | 313.568 | 218.667 |
Skupina Krka ima pri dveh bankah sklenjeni pogodbi o limitu za dovoljeno negativno stanje na transakcijskih računih v skupni vrednosti 5.075 tisoč EUR (v letu 2019 je imela pri dveh bankah sklenjeni pogodbi v skupni vrednosti 5.451 tisoč EUR). Ker 31. 12. 2020 na transakcijskih računih ni bilo negativnih stanj, je bil limit v celoti neizkoriščen.
Družba Krka ima odobren nečrpan kredit v vrednosti 20.000 tisoč EUR (v letu 2019 v vrednosti 70.000 tisoč EUR).
V skladu s sklepom 19. skupščine z dne 3. 7. 2014 je Krka zmanjšala osnovni kapital z umikom 2.632.672 lastnih delnic oziroma 7,431 % vseh izdanih delnic. Po umiku je osnovni kapital v vrednosti 54.732 tisoč EUR razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Obstaja le en razred delnic, prva in edina izdaja delnic pa je potekala leta 1995. Osnovni kapital je v celoti vplačan.
Družba lahko v skladu s 3. in 4. odstavkom 381. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) osnovni kapital zmanjša z umikom vseh lastnih delnic po poenostavljenem postopku in v breme drugih rezerv iz dobička.
| Število delnic | Tehtana povprečna cena delnice (v EUR) | Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) | |
|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2019 | 1.234.252 | 73.774 | |
| Nakupi v letu 2020 | 307.522 | 82,93 | 25.505 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 1.541.774 | 99.279 |
Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2020 prikazujejo nakupe, knjižene v letu 2020. V tehtani povprečni ceni delnic je vključena tudi provizija pri nakupu.
Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2020 po dnevih so prikazani v Prilogi 1 k Računovodskim izkazom skupine Krka in Krke, d. d., Novo mesto.
Rezerve skupine Krka sestavljajo rezerve za lastne delnice, kapitalske, zakonske in statutarne rezerve, rezerva za pošteno vrednost in prevedbene rezerve.
Rezerve za lastne delnice so 31. 12. 2020 znašale 99.279 tisoč EUR in so se v letu 2020 iz naslova oblikovanja zaradi dodatnega nakupa lastnih delnic povečale za 25.505 tisoč EUR.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. 31. 12. 2020 so znašale 105.897 tisoč EUR in so vključevale splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 90.659 tisoč EUR, ki je bil ob prehodu na MSRP vključen v kapitalske rezerve, 10.844 tisoč EUR kapitalskih rezerv, oblikovanih v skladu s posebno uredbo v postopku lastninskega preoblikovanja obvladujoče družbe, in 4.394 tisoč EUR kapitalskih rezerv, nastalih z zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi umika lastnih delnic. Znesek se lahko uporabi zgolj za povečanje osnovnega kapitala. Kapitalske rezerve se v letu 2020 niso spremenile.
Zakonske rezerve se lahko oblikujejo do višine 30 % osnovnega kapitala. 31. 12. 2020 so znašale 14.990 tisoč EUR in se v letu 2020 niso spremenile.
Statutarne rezerve so 31. 12. 2020 znašale 30.000 tisoč EUR in se glede na stanje konec leta 2019 niso spremenile. Skupina Krka jih lahko oblikuje v vrednosti do 30.000 tisoč EUR. Uporabi jih lahko za pokrivanje izgube, oblikovanje rezerv za lastne delnice, zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic in uravnavanje dividendne politike.
Rezerva za pošteno vrednost vključuje kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev in pozaposlitvenih zaslužkov. Rezerva za pošteno vrednost se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za 8.134 tisoč EUR in je 31. 12. 2020 znašala –35.059 tisoč EUR. Skupna sprememba je posledica povečanja poštene vrednosti finančnih sredstev (kapitalskih instrumentov) prek drugega vseobsegajočega donosa za 739 tisoč EUR, povečanja za vpliv odloženih davkov za 873 tisoč EUR in zmanjšanja zaradi preračuna pozaposlitvenih zaslužkov za 9.746 tisoč EUR.
Vrednost prevedbene rezerve se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za 43.647 tisoč EUR in je 31. 12. 2020 znašala –111.512 tisoč EUR. Povečanje je posledica negativnih tečajnih razlik, ki so nastale pri preračunu posameznih postavk računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini iz lokalnih valut v valuto poročanja.
Zadržani dobički so se povečali za dobiček večinskega lastnika v višini 290.995 tisoč EUR, zmanjšali pa so se zaradi uporabe bilančnega dobička za izplačilo dividend po sklepu 26. skupščine delničarjev, ki je bila 9. 7. 2020, v višini 133.274 tisoč EUR, dodatnega oblikovanja rezerv za lastne delnice zaradi nakupa lastnih delnic obvladujoče družbe v letu 2020 v višini 25.505 tisoč EUR in spremembe za rezervacije za odpravnine v višini 1.525 tisoč EUR.
| Neobvladujoči delež | Kapital, ki pripada neobvladujočemu deležu | Čisti dobiček, ki pripada neobvladujočemu deležu | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||
| Delež manjšinskih družbenikov v družbi Farma GRS, d. o. o.* | 0,0 % | 0,3 % | 0 | 109 | 0 | 9 |
| Delež manjšinskega družbenika v družbi Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd.** | 40,0 % | 40,0 % | 8.479 | 3.089 | –2.046 | –1.282 |
| Skupaj | 8.479 |
–2.046
–1.273
** V družbi Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd. ima družba Krka 60-odstotni delež, 40-odstotni delež pa Ningbo Menovo Pharmaceutical Co., Ltd.
Osnovni dobiček na delnico je v letu 2020 znašal 9,27 EUR in je bil za 20 % večji kot v letu 2019, ko je znašal 7,73 EUR. Pri izračunu je bil upoštevan dobiček, ki pripada večinskim lastnikom, v višini 290.995 tisoč EUR (245.545 tisoč EUR v letu 2019). Za obe leti je bilo upoštevano tehtano povprečje števila delnic, in sicer 31.400.501 delnic za leto 2020 in 31.756.443 delnic za leto 2019. Lastne delnice so pri izračunu izvzete.
Vse delnice, ki jih je izdala obvladujoča družba, so navadne imenske delnice, zato je kazalnik popravljeni dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
| Pridobitve v tisoč EUR | Stanje 31. 12. 2019 | Zaradi pripojitve družbe | Prevedbena rezerva | Stanje 31. 12. 2020 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Oblikovanje | Koriščenje | Odprava | |||||
| Rezervacije za tožbe | 2.114 | 0 | 50 | 0 | 0 | 0 | 2.164 |
| Obveznosti za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 115.889 | 573 | 20.909 | –4.905 | –2.290 | –640 | 129.536 |
| Ostale rezervacije | 2.400 | 0 | 1.051 | –465 | 0 | 0 | 2.986 |
| Rezervacije skupaj | 120.403 | 573 | 22.010 | –5.370 | –2.290 | –640 | 134.686 |
Višina rezervacij za spore s področja intelektualne lastnine je določena glede na višino škodnega zahtevka ali ocenjena glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan. Pri določitvi pričakovane možne višine uprava sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki za spore na področju intelektualne lastnine in vsako leto preveri izračunani znesek rezervacije za posamezno tožbo, ki še poteka.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlenih iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 96.994 | Stanje 1. 1. | 78.860 |
| Stroški sprotnega službovanja (CSC) | 4.949 | 3.727 | |
| Stroški obresti (IC) | 1.251 | 1.838 | |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | –3.177 | –3.971 | |
| Odhodi zaposlenih (odprava) | –2.060 | ||
| Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe | 470 | ||
| Aktuarski presežek/primanjkljaj, od tega: | 11.271 | 17.034 | |
| – sprememba finančnih predpostavk | 8.253 | 10.909 | |
| – izkustvo | 3.018 | 6.125 | |
| Stanje 31. 12. | 109.698 | 97.488 |
Začetno stanje leta 2020 in končno stanje leta 2019 se razlikujeta zaradi vpliva pripojitve družbe Farma GRS.
| Sprememba v odstotni točki | odstotni točki | Sprememba za |
|---|---|---|
| 0,5 | –0,5 | 0,5 |
| –0,5 | Vpliv na stanje obveznosti (v tisoč EUR) | |
| –7.284 | 8.119 | 7.981 |
| –7.230 | 208 |
| v tisoč EUR | Stanje | Prejeti novi odloženi prihodki | Odprava odloženih prihodkov | Odtujitve zaradi ukinitve družbe | Stanje |
|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz proračuna Republike Slovenija za projekt Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 | 1.584 | 0 | –267 | 0 | 1.317 |
| Sredstva, prejeta iz proračuna za zdravilišči Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice ter za Golf Grad Otočec | 3.517 | 0 | –109 | 0 | 3.408 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za razvoj novih tehnologij (projekt FBD) | 57 | 0 | –57 | 0 | 0 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za vzpostavitev energetskega informacijskega sistema (GEN-I) | 1 | 0 | –1 | 0 | 0 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (Farma GRS) | 0 | 0 | –286 | 3.246 | 2.960 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za razvojne centre slovenskega gospodarstva | 3.532 | 0 | –286 | –3.246 | 0 |
| Nepovratna finančna pomoč za nakup vozil | 5 | 0 | –1 | 0 | 4 |
| pridobljene | 13 | 10 | –7 | 0 | 16 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| nepremičnine, naprave in oprema | Emisijski kuponi | 0 | 19 | –19 | 0 | 0 |
| Nepovratna finančna pomoč za nakup | 0 | 96 | –1 | 0 | 95 | |
| stavbnega pohištva | Nepovratna finančna pomoč za nakup | 0 | 5 | –1 | 0 | 4 |
| ostale opreme | Drugi odloženi prihodki | 0 | 251 | –251 | 0 | 0 |
| Odloženi prihodki | 8.709 | 381 | –1.286 | 0 | 7.804 |
Projekta Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 in FBD delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajata se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost: prednostne usmeritve 1.1.: Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | 10.006 | 10.000 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 107.116 | 128.560 |
| Obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji | 38.317 | 45.619 |
| Obveznosti do dobaviteljev zunaj Slovenije | 68.799 | 82.941 |
| 117.122 | 138.560 |
|---|---|
Evropska komisija je leta 2014 ugotovila, da naj bi Krka kršila določbo 101. člena Pogodbe o delovanju EU in s tem povzročila izkrivljanje konkurence na trgu perindoprila v EU, zato je Krki naložila plačilo kazni v višini 10.000 tisoč EUR. Krka je izrečeno kazen plačala v roku, ki ga je določila Komisija. Ker pa je menila, da s svojim ravnanjem ni kršila pravil konkurenčnega prava, je zoper odločbo vložila tožbo na Splošno sodišče EU, ki je decembra 2018 odločilo v korist Krke.
Odločba Splošnega sodišča še ni pravnomočna, Komisija je zoper odločbo Splošnega sodišča v pritožbenem roku vložila pritožbo, o kateri bo odločalo Evropsko sodišče. Komisija je Krki v začetku leta 2019 sicer res vrnila plačano kazen v višini 10.000 tisoč EUR, vendar je obvladujoča družba v skladu s strokovno pravno oceno prihodke iz tega naslova odložila in za ta znesek do končne odločitve sodišča oblikovala nekratkoročne poslovne obveznosti.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Obveznost povračila | 102.070 | 117.456 |
| – bonusi in količinski popusti | 99.097 | 114.411 |
| – pravica do povračila | 2.973 | 3.045 |
| Obveznosti iz pogodb | 4.229 | 5.856 |
| – obveznosti iz pogodb – predujmi drugih kupcev | 4.229 | 5.856 |
| Skupaj kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci | 106.299 | 123.312 |
Bonusi in količinski popusti vključujejo popuste, do katerih so kupci upravičeni ob izpolnitvi dogovorjenih pogojev in jim niso priznani v letu, ko je realizirana prodaja, na katero se nanašajo.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Obveznosti do zaposlenih – bruto plače, drugi prejemki in dajatve | 61.643 | 59.150 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 0 | 2.582 |
| Drugo | 17.416 | 20.967 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Dane garancije | 16.111 | 15.934 |
| Drugo | 0 | 620 |
| Pogojne obveznosti skupaj | 16.111 | 16.554 |
Med danimi garancijami predstavljata največji postavki garancija za izpolnitev pogodbenih zavez za posle v Italiji, kjer je bila odvisna družba Krka Faramaceutici izbrana na javnih razpisih, v višini 6.000 tisoč EUR in protigarancija za pravočasno plačilo morebitnih obveznosti iz naslova izdane carinske garancije v Belorusiji v višini 4.500 tisoč EUR.
Na osnovi sklenjenih pogodb, ki so povezane z nadaljevanjem naložb v teku, je bilo konec leta 2020 stanje znanih prihodnjih obveznosti, povezanih s pridobitvijo nepremičnin, naprav in opreme, 29.338 tisoč EUR (19.304 tisoč EUR konec leta 2019).
Obdobje trajanja najema ocenjuje glede na vrsto najema:
Skupina Krka najetih sredstev ne daje v podnajem.
Skupina Krka je za najem različne proizvajalne in neproizvajalne opreme ter začasnih poslovnih prostorov in parkirišč sklenila pogodbe, krajše od enega leta, ter zanje uporabila praktično rešitev, ki jo omogoča standard.
| Gibanje knjigovodske vrednosti obveznosti iz najema, | v tisoč EUR |
|---|---|
| Stanje na 1. 1. 2019 | 15.522 |
| Povečanja/zmanjšanja | –142 |
| Obresti | 386 |
| Plačilo najemnin | –2.766 |
| Stanje na 31. 12. 2019 | 13.000 |
| – kratkoročne obveznosti iz najemov | 2.799 |
| – nekratkoročne obveznosti iz najemov | 10.201 |
| Stanje na 1. 1. 2020 | 13.000 |
| Povečanja/zmanjšanja | 2.104 |
| Obresti | 289 |
| Plačilo najemnin | –3.560 |
11.833
Analiza zapadlosti obveznosti iz najemov je prikazana v pojasnilu 30 Finančni instrumenti in finančna tveganja.
| 2020 | 2019 | |
|---|---|---|
| Stroški amortizacije sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe | 2.930 | 2.742 |
| Stroški obresti od obveznosti iz najema | 289 | 386 |
| Odhodki iz naslova kratkoročnih najemnin | 1.204 | 1.686 |
| Odhodki iz najema sredstev majhne vrednosti | 3 | 14 |
| Skupaj pripoznano v izkazu poslovnega izida | 4.426 | 4.829 |
| Stanje 31. 12. 2019 | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Stanje 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Dividende | 1.344 | –133.283 | 133.274 | 1.335 |
| Lastne delnice | 0 | –25.505 | 25.505 | 0 |
| Skupaj | 1.344 | –158.788 | 158.779 | 1.335 |
| v tisoč EUR | Stanje 31. 12. 2018 | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Stanje 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Dividende | 1.353 | –101.668 | 101.659 | 1.344 |
| Lastne delnice | 0 | –21.698 | 21.698 | 0 |
| Skupaj | 1.353 | –123.366 | 123.357 | 1.344 |
Več o obvladovanju finančnih tveganjih je v poglavju Obvladovanje tveganj v poslovnem delu.
Ključno kreditno tveganje skupine Krka izhaja iz terjatev do kupcev. To je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Centraliziran proces kreditne kontrole na ravni skupine Krka je vzpostavljen že od leta 2004. Vanj so vključeni vsi kupci s kreditnimi limiti, višjimi od 20.000 EUR. Ob koncu leta 2020 jih je bilo več kot 500 in so predstavljali več kot 95 % terjatev do kupcev. Kontrola nad manjšimi kupci, ki predstavljajo manj kot 5 % vseh terjatev do kupcev, poteka decentralizirano v prodajni mreži in pod stalnim nadzorom obvladujoče družbe.
Proces obvladovanja kreditnega tveganja poteka v dveh korakih. Prvi korak je ocenjevanje kreditnega tveganja kupcev, določitev instrumentov zavarovanja ter dodelitev kreditnega limita. Ocenimo vsakega novega kupca, dvakrat na leto pa obnovimo ocene vseh kupcev. Oceno kreditnega tveganja vsakega kupca sestavlja veliko različnih finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki so razdeljeni v 4 sklope, vsak od njih pa ima v končni oceni različno težo.
Na podlagi dosežene kreditne ocene in predvidene dinamike odprem blaga in plačil se vsakemu kupcu dodeli individualni kreditni limit.
Drugi korak v procesu kreditne kontrole je redno dinamično spremljanje plačilne discipline kupcev. V informacijske sisteme vseh družb v skupini Krka, ki izvajajo prodajo, je vključena kontrola prostega limita in zapadlih terjatev, ki se izvede ob vsaki odpremi izdelkov kupcem. Kupcem, ki zamujajo s plačili ali pri katerih terjatve, skupaj z novo odpremo, presegajo odobreni kreditni limit, se odprema avtomatično ustavi, prodajno osebje pa mora sprožiti postopek izterjave ali zagotoviti zavarovanje plačil.
Proces kreditne kontrole temelji na enotnih pravilih za vse kupce. Zaradi posebnosti posameznih prodajnih trgov so v posameznih odvisnih družbah uvedene dodatne lokalne kontrole. Procese kreditne kontrole redno prilagajamo spremembam na prodajnih trgih.
Kreditna kontrola zagotavlja stalno kontrolo kakovosti portfelja terjatev do kupcev. Rezultat procesa kreditne kontrole je majhen odstotek odpisov in slabitev terjatev glede na prodajo skupine Krka.
Majhna vrednost odpisov in slabitev terjatev je tudi posledica razpršenosti terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter dejstva, da je glavnina terjatev odprta do kupcev, s katerimi ima Krka dolgoletne poslovne izkušnje.
Znesek na novo oblikovanega popravka vrednosti terjatev je bil manjši od zneska odpravljenega popravka, zato je bil vpliv neto slabitev in odpisov terjatev na končni rezultat skupine Krka v letu 2020 pozitiven.
Skupina Krka od leta 2009 del terjatev do kupcev zavaruje pri kreditni zavarovalnici. V drugem četrtletju 2020 smo zavarovanje terjatev razširili in nadgradili. Ob koncu leta 2020 je bilo zavarovanih več kot 98 % terjatev do kupcev. Zavarovanje plačil z bančnimi garancijami in akreditivi uporabljamo le izjemoma.
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila na datum poročanja naslednja:
| v tisoč EUR | Pojasnila | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|
| Dana posojila | 14 | 70.150 | 42.740 |
| Finančne naložbe | 15 | 19.919 | 11.855 |
| Terjatve do kupcev | 18 | 383.560 | 434.695 |
| Denar in denarni ustrezniki | 19 | 313.568 | 218.667 |
| Skupaj | 787.197 | 707.957 |
Med finančnimi sredstvi, izpostavljenimi kreditnemu tveganju, posebej prikazujemo dana posojila in terjatve do kupcev.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Slovenija | 65.933 | 42.243 |
| Jugovzhodna Evropa | 69 | 60 |
| Vzhodna Evropa | 153 | 160 |
| Srednja Evropa | 256 | 261 |
| Zahodna Evropa | 0 | 16 |
| 3.739 | 0 | |
|---|---|---|
| Skupaj | 70.150 | 42.740 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Slovenija | 9.173 | 12.996 |
| Jugovzhodna Evropa | 76.417 | 71.725 |
| Vzhodna Evropa | 167.955 | 186.030 |
| Srednja Evropa | 62.337 | 74.076 |
| Zahodna Evropa | 64.229 | 86.365 |
| Čezmorska tržišča | 3.449 | 3.503 |
| Skupaj | 383.560 | 434.695 |
Pri zavarovalnici Coface PKZ, d. d., je bilo zavarovanih več kot 98 % terjatev do kupcev (31. 12. 2019 pa 71 %).
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek | Bruto vrednost | Popravek |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2019 | |
| Nezapadlo | 70.141 | 0 | 42.735 | 0 |
| Že zapadlo do 20 dni | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 1 | 0 | 1 | 0 |
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 3 | 0 | 1 | 0 |
| Že zapadlo več kot 180 dni | 5 | 0 | 14 | 11 |
| Skupaj | 70.150 | 0 | 42.751 | 11 |
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek | Bruto vrednost | Popravek |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2019 | |
| Nezapadlo | 375.563 | 569 | 420.532 | 888 |
| Že zapadlo do 20 dni | 4.352 | 34 | 11.504 | 96 |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 2.310 | 76 | 867 | 45 |
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 823 | 53 | 1.377 | 162 |
| Že zapadlo več kot 180 dni | 37.798 | 36.554 | 25.921 | 24.315 |
| Skupaj | 420.846 | 37.286 | 460.201 | 25.506 |
Skupina Krka določenim kupcem podaljšuje plačilne roke. Če do podaljševanja rokov ne bi prihajalo, bi bil 31. 12. 2020 znesek nezapadlih terjatev 345.442 tisoč EUR (31. 12. 2019 je bil 415.735 tisoč EUR), zapadlih terjatev do 20 dni 25.915 tisoč EUR (31. 12. 2019 je bil 13.859 tisoč EUR), od 21 do 50 dni 8.030 tisoč EUR (31. 12. 2019 je bil 2.091 tisoč EUR), od 51 do 180 dni 2.762 tisoč EUR (31. 12. 2019 je bil 1.259 tisoč EUR) in zapadlih terjatev za več kot 180 dni 1.243 tisoč EUR (31. 12. 2019 je bil 1.606 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 11 | 11 |
| Odprava popravka vrednosti | –11 | 0 |
| Stanje 31. 12. | 0 | 11 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 25.506 | 25.438 |
| 16.065 | 927 | |
|---|---|---|
| Odpis terjatev v breme popravkov | –269 | –200 |
| Odprava popravka vrednosti | –3.513 | –508 |
| Izterjane odpisane terjatve | –3 | –537 |
| Učinek tečajnih razlik | –500 | 386 |
| Stanje 31. 12. | 37.286 | 25.506 |
V letu 2020 je bil oblikovan popravek vrednosti za terjatev, za katero je bila od zavarovalnice prejeta odškodnina. Oblikovanje popravka ni vplivalo na IPI.
Krka je med poslovnimi partnerji znana po vzorni plačilni disciplini, majhni zadolženosti in stabilnih denarnih tokovih. Tudi v letu 2020 smo vse obveznosti poravnavali redno. Likvidnostno tveganje skupine Krka je bilo majhno.
V letu 2020 nismo najemali kratkoročnih kreditov. V skladu z internimi pravili razpršitve naložb in ob upoštevanju kreditnega tveganja bank smo med letom del denarnih presežkov deponirali pri bankah. Zaradi presežene likvidnosti na denarnih trgih v Ekonomski in monetarni uniji (EMU) so bile možnosti vlaganja likvidnih sredstev v netvegane denarne naložbe omejene.
Obvladujoča družba centralizirano obvladuje likvidnostno tveganje v skupini Krka. Odvisne družbe se financirajo interno, prek obvladujoče družbe, pri kateri deponirajo morebitne presežke sredstev. Presežki vseh družb se združujejo na krovnem računu obvladujoče družbe v obliki dnevnega avtomatskega združevanja denarnih sredstev (cash pooling) ali v obliki neavtomatskih bančnih nakazil. Tako optimiziramo upravljanje denarja, imamo pregled nad likvidnostjo vseh družb v skupini in zagotovljamo večjo varnost denarnih transakcij. Pandemija covida-19 v letu 2020 ni povzročila povečanja likvidnostnega tveganja.
V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne obveznosti glede na rok zapadlosti.
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi v tisoč EUR | Skupaj | Do pol leta | Pol leta do 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let | 5–10 let |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti | Obveznosti iz najemov | 11.833 | 11.833 | 1.379 | 1.333 |
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 107.116 | 107.116 | 107.116 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov | 99.097 | 99.097 | 99.097 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter brez predujmov | 15.174 | 15.174 | 15.174 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Finančne obveznosti skupaj | 233.220 | 233.220 | 222.766 | 1.333 | 4.375 | 3.367 | 1.379 |
| Skupaj | Do pol leta | Pol leta do 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let | 5–10 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | 233.220 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Pogodbeni denarni tokovi | 222.766 | 1.333 | 4.375 | 3.367 | 1.379 |
| 3 | 3 | 3 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 13.000 | 13.000 | 1.437 | 1.362 | 2.303 | 5.369 | 2.529 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 128.560 | 128.560 | 128.560 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 114.411 | 114.411 | 114.411 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti skupaj | 270.395 | 270.395 | 258.832 | 1.362 | 2.303 | 5.369 | 2.529 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izvedeni finančni instrumenti | 2.582 | 2.582 | 2.582 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Izvedene finančne obveznosti skupaj | 2.582 | 2.582 | 2.582 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 272.977 | 272.977 | 261.414 | 1.362 |
Skupina Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih.
Valutna izpostavljenost izhaja iz različne vrednosti sredstev in obveznosti v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja skupine Krka ter različne višine poslovnih prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarjamo v posameznih valutah.
Ključne računovodske kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ter financiranje odvisnih družb, ki ga zagotavlja obvladujoča družba.
Ruski rubelj je imel ob koncu leta 2020 s 43 % največji delež v valutni poziciji skupine Krka. Pozicija v rubljih izvira iz naslova terjatev do kupcev na ruskem trgu, deloma pa tudi iz naslova financiranja obvladujoče družbe v proizvodne zmogljivosti v Ruski federaciji.
Pomembnost ruskega prodajnega trga, višina valutne izpostavljenosti in nestanovitna vrednost ruskega rublja so razlogi, da obvladovanju tveganja ruskega rublja namenjamo posebno pozornost.
Izpostavljenost ameriškemu dolarju predstavlja 15 % celotne valutne pozicije skupine Krka in izvira pretežno iz nabave izdelkov in proizvodnega materiala. Nabave v ameriških dolarjih se povečujejo, zato izpostavljenost v ameriških dolarjih aktivno obvladujemo tudi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. V nasprotju z ostalimi valutami izkazujemo v ameriških dolarjih presežek obveznosti nad sredstvi, to je kratko valutno pozicijo.
Izpostavljenost romunskemu leju, ki predstavlja 12 % valutne pozicije, izvira iz terjatev do kupcev, ki so posledica daljših plačilnih rokov v državi. Izpostavljenost poljskemu zlotu je rezultat terjatev do kupcev in proizvodnih zmogljivosti, ki jih imamo na Poljskem, in predstavlja 10 % valutne pozicije. Ostale valute, med katere spadajo hrvaška kuna, švedska krona, makedonski denar, kazahstanska tenga, srbski dinar, britanski funt, češka krona, ukrajinska grivna in madžarski forint, predstavljajo 20 % valutne pozicije skupine Krka.
Premiki posameznih deviznih tečajev, ki jim je izpostavljena skupina Krka, so bili tudi v letu 2020 intenzivni. Pomemben vpliv na vrednosti valut je imela pandemija covida-19, ki je v številnih državah poslabšala makroekonomske razmere in prinesla negotovost na globalne kapitalske in valutne trge.
Gibanje ruskega rublja v letu 2020 je bilo za Krko neugodno. Njegova vrednost, izražena v evrih, se je znižala za 23,5 %. Povprečna vrednost ruskega rublja je bila v letu 2020 12,4 % nižja kot v letu 2019.
Vrednost severnoameriške nafte brent, izražena v ameriških dolarjih, se je v letu 2020 znižala za 22 %. Zaradi pomembnosti naftne industrije za rusko gospodarstvo je vrednost ruskega rublja v veliki meri odvisna tudi od gibanja cene nafte, dodatnega pritiska na valutnih trgih pa je bil rubelj deležen tudi kot valuta držav v razvoju. Neugodno je vplivalo tudi to, da je ruska centralna banka postopno zniževala njegovo obrestno mero. Zaradi zniževanja obrestnih mer v Ruski federaciji se je v letu 2020 postopoma zmanjševal tudi strošek zavarovanja Krkine pozicije v rubljih.
Vrednost poljskega zlota je bila v letu 2020 bolj nestabilna kot v preteklih letih, saj se je od začetka do konca leta znižala za 6,6 %, povprečni tečaj pa je bil 3,3 % nižji kot v letu 2019. V letu 2020 so bile makroekonomske razmere na Poljskem boljše od povprečja v EMU, vrednost poljskega zlota v evrih pa se je znižala predvsem zaradi zmanjšane obrestne razlike med valutama.
Vrednost romunskega leja v evrih se je od začetka do konca leta 2020 znižala za 1,8 %.
Vrednost hrvaške kune je tudi v letu 2020 ostala stabilna. Hrvaška je leta 2020 vstopila v mehanizem ERM 2, kar valuti zagotavlja dodatno stabilnost. Velika nestanovitnost britanskega funta se je nadaljevala tudi v letu 2020, kar je bilo v skladu z nejasnostmi, povezanimi z izstopom Združenega kraljestva iz EU. Od začetka do konca leta 2020 se je vrednost britanskega funta, izražena v evrih, zmanjšala za 5,4 %. Hrvaška kuna in britanski funt spadata med valute, v katerih skupina Krka izkazuje dolgo valutno pozicijo, vendar pa nestanovitnost teh dveh tečajev nima izrazitega vpliva na neto finančni izid skupine.
Ukrajinska grivna je po veliki rasti vrednosti v letu 2019 ponovno padla, in sicer za 22 %. V Ukrajini se makroekonomske razmere še naprej poslabšujejo, tudi politična stabilnost države je zelo negotova.
V letu 2020 smo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja. S terminskimi pogodbami smo imeli zavarovanih manj kot 50 % izpostavljenosti v ruskih rubljih. Zaradi padca vrednosti rublja smo ustvarili neto negativne tečajne razlike, ki so bile delno nevtralizirane z neto prihodki iz naslova terminskih pogodb za zavarovanje rublja. Padec vrednosti rublja je najpomembnejši razlog za skupni negativni neto finančni izid skupine.
Velika bilančna izpostavljenost in za Krko ugodna obrestna razlika med evrom in ameriškim dolarjem sta ključna razloga, da smo tudi v letu 2020 del izpostavljenosti v ameriških dolarjih zavarovali s terminskimi pogodbami. Padec vrednosti dolarja ima zaradi kratke valutne pozicije ugoden finančni vpliv na rezultat skupine, ki pa je bil delno nevtraliziran s finančnimi odhodki iz naslova instrumentov zavarovanja ameriškega dolarja.
Iz naslova ostalih valut smo v letu 2020 ustvarili neto negativne tečajne razlike. Tveganja ostalih valut nismo zavarovali. Nihanja tečajev teh valut so v primerjavi z evrom večinoma manjša.
Za ukrajinsko grivno, kazahstansko tengo, srbski dinar in nekatere druge valute, ki so v strukturi valutne izpostavljenosti skupine Krka manj pomembne, ni na voljo finančnih instrumentov za odpravo valutnih tveganj.
Rezultat valutnih tveganj v letu 2020 je znašal –52.687 tisoč EUR. Neto finančni izid skupine Krka, ki poleg rezultata iz valutnih tveganj vključuje še prihodke in odhodke iz obresti ter ostale finančne prihodke in odhodke, pa je znašal –51.752 tisoč EUR.
| Valuta | 31. 12. 2020 |
|---|---|
| EUR* | 65.999 |
| RUB | 3.003 |
| PLN | 1.051 |
| HRK | 0 |
| RON | 38 |
| Terjatve do kupcev | 91.709 |
| Denar in denarni ustrezniki | 284.753 | 9.191 | 3.383 | 488 | 1.376 |
|---|---|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | –85.994 | –8.208 | –1.725 | –475 | –262 |
| Skupaj | 356.467 | 146.183 | 49.437 | 18.827 | 43.307 |
EUR je funkcionalna valuta in ne predstavlja izpostavljenosti tveganju sprememb deviznih tečajev.
v tisoč EUR
EUR*
RUB
PLN
HRK
RON
Dana posojila
42.336
| 0 | 20 | 129.763 | 142.299 | 55.180 | 13.287 | 44.815 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 184.502 | 12.107 | 4.909 | 1.106 | 1.094 |
|---|---|---|---|---|
| –97.549 | –10.889 | –2.065 | –457 | –370 |
|---|---|---|---|---|
| 259.052 | 143.584 | 58.256 | 13.936 | 45.558 |
|---|---|---|---|---|
| RUB | 82,72 | 72,46 | 91,47 | 69,96 |
|---|---|---|---|---|
| PLN | 4,44 | 4,30 | 4,56 | 4,26 |
| HRK | 7,54 | 7,42 | 7,55 | 7,44 |
| RON | 4,84 | 4,75 | 4,87 | 4,78 |
Sprememba vrednosti navedenih valut za 1 % glede na EUR na dan 31. 12. 2020 oziroma 31. 12. 2019 bi poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da razen tečaja vse spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečajev navedenih valut je upoštevano stanje terjatev, obveznosti in posojil, ki so nominirani v lokalnih valutah.
| Valuta | 2020 | 2019 | ||
|---|---|---|---|---|
| RUB | 1.462 | –1.462 | 1.436 | –1.436 |
| PLN | 494 | –494 | 583 | –583 |
| HRK | 188 | –188 | 139 | –139 |
| RON | 433 | –433 |
Vsaka nadaljnja sprememba navedenih valut za 1 % glede na EUR bi pomenila dodatno spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.
Tveganje sprememb obrestnih mer opredeljujemo kot nevarnost, da skupina Krka zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi povečanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali zmanjšanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj skupine.
Skupina Krka v letu 2020 ni imela prejetih dolgoročnih posojil. Dolgoročne finančne naložbe niso vezane na referenčne tržne obrestne mere, zato skupina Krka ni izpostavljena tveganju sprememb referenčnih obrestnih mer.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Finančni instrumenti po fiksni obrestni meri | 70.145 | 42.740 |
| Finančna sredstva | 70.145 | 42.740 |
| Finančne obveznosti | 0 | 0 |
| Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri | 0 | 0 |
| Finančna sredstva | 0 | 0 |
| Finančne obveznosti | 0 | 0 |
Skupina Krka 31. 12. 2020 ni imela niti finančnih sredstev niti finančnih obveznosti po variabilni obrestni meri, zato povečanje oziroma zmanjšanje variabilne obrestne mere ne bi vplivalo na poslovni izid skupine.
V skladu s sklepom 19. skupščine z dne 3. 7. 2014 je obvladujoča družba zmanjšala osnovni kapital z umikom 2.632.672 lastnih delnic, kar je predstavljalo 7,431 % vseh izdanih delnic. Po umiku je bil osnovni kapital v vrednosti 54.732 tisoč EUR razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Obstaja le en razred delnic, prva in edina izdaja delnic pa je potekala v letu 1995. Osnovni kapital je bil v celoti vplačan.
Primarni cilj upravljanja kapitala skupine Krka je zagotavljanje visokega kreditnega ratinga in ustreznih kazalnikov financiranja, s čimer zagotavlja ustrezen razvoj svojega poslovanja in ustvarja čim večjo vrednost za svoje delničarje.
Skupina Krka želi z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje enkrat na leto v skladu s strateško usmeritvijo povečevanja dividend. Skupina Krka nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nobenega programa delniških opcij.
V letih 2020 in 2019 ni prišlo do sprememb v načinu upravljanja kapitala.
Skupina Krka za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež neto zadolženosti v kapitalu in neto zadolženosti skupaj. Neto zadolženost vključuje prejeta posojila in poslovne obveznosti, zmanjšana za denar in njegove ustreznike.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Prejeta posojila | 0 | 3 |
| Poslovne in druge kratkoročne obveznosti | 302.480 | 344.571 |
| Denar in denarni ustrezniki | 313.568 | 218.667 |
| Neto zadolženost | –11.088 | 125.907 |
| Kapital | 1.751.812 | 1.667.516 |
| Kapital in neto zadolženost | 1.740.724 | 1.793.423 |
| Kazalnik finančnega vzvoda | –0,6 % | 7,0 % |
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | ||
| Poštena vrednost |
| 15.376 | 15.376 |
|---|---|
| 10.908 | 10.908 |
| 10.420 | 10.420 |
|---|---|
| 9.681 | 9.681 |
| 54.774 | 54.774 |
|---|---|
| 31.832 | 31.832 |
| 9.499 | 9.499 |
|---|---|
| 2.174 | 2.174 |
| 8.975 | 8.975 |
|---|---|
| 2.174 | 2.174 |
| 524 | 524 |
|---|---|
| 0 | 0 |
| 383.560 | 383.560 |
|---|---|
| 434.695 | 434.695 |
| 313.568 | 313.568 |
|---|---|
| 218.667 | 218.667 |
| 0 | 0 |
|---|---|
| –3 | –3 |
| –10.006 | –10.006 |
|---|---|
| –10.000 | –10.000 |
| –11.833 | –11.833 |
|---|---|
| –13.000 | –13.000 |
| –107.116 | –107.116 |
|---|---|
| –128.560 | –128.560 |
| –99.097 | –99.097 |
|---|---|
| –114.411 | –114.411 |
| –15.174 | –15.174 |
|---|---|
| –14.421 | –14.421 |
| 0 | 0 | –2.582 | –2.582 | |
|---|---|---|---|---|
| – izvedeni finančni instrumenti | 0 | 0 | –2.582 | –2.582 |
| Skupaj | 543.971 | 543.971 | 424.980 | 424.980 |
Sredstva in obveznosti glede na izračun njihove poštene vrednosti uvrščamo v tri ravni:
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | |
| 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | ||
| Sredstva, merjena po pošteni vrednosti | Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (kapitalski instrumenti) | 9.033 | 0 | 1.387 | 10.420 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida | 8.294 | 0 | 1.387 | 9.681 |
| 0 | 0 | 8.975 |
|---|---|---|
| 2.174 | 0 | 0 |
| 18.008 | 0 | 1.911 | 19.919 |
|---|---|---|---|
| 10.468 | 0 | 1.387 | 11.855 |
| 0 | 0 | 524 | 524 |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 15.376 | 15.376 | 0 | 0 | 10.908 | 10.908 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 54.774 | 54.774 | 0 | 0 | 31.832 | 31.832 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 383.560 | 383.560 | 0 | 0 | 434.695 | 434.695 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 313.568 | 313.568 | 0 | 0 | 218.667 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita, skupaj
| 0 | 0 | 767.278 | 767.278 | 0 | 0 | 696.102 | 696.102 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 18.008 | 0 | 769.189 | 787.197 | 10.468 | 0 | 697.489 | 707.957 |
v tisoč EUR
| 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
|---|---|---|---|
| 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.582 | 2.582 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.582 | 2.582 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 10.006 | 10.006 | 10.000 | 10.000 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti iz najemov | 11.833 | 11.833 | 13.000 | 13.000 | |||
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 107.116 | 107.116 | 128.560 | 128.560 |
| 99.097 | 99.097 | 114.411 | 114.411 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 15.174 | 15.174 | 14.421 | 14.421 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 243.226 | 243.226 | 280.395 | 280.395 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 243.226 | 243.226 | 282.977 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Poštena vrednost vrednostnih papirjev za trgovanje je izračunana na osnovi borznega tečaja na datum poročanja brez zmanjšanja za morebitne stroške pri prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev.
Konec leta 2020 so imeli člani uprave obvladujoče družbe v lasti 37.040 delnic družbe Krka, kar predstavlja 0,1129 % celotnega kapitala družbe in 0,1185 % glasovalnih pravic, člani nadzornega sveta obvladujoče družbe 3347 delnic, kar predstavlja 0,0102 % celotnega kapitala družbe in 0,0107 % glasovalnih pravic, direktorji odvisnih družb pa 3077 delnic ali 0,0094 % celotnega kapitala oziroma 0,0098 % glasovalnih pravic.
| Ime | Število delnic | Delež v kapitalu (v %) | Delež v glasovalnih pravicah (v %) | Število delnic (2019) | Delež v kapitalu (2019) (v %) | Delež v glasovalnih pravicah (2019) (v %) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Člani uprave | Jože Colarič | 22.500 | 0,0686 |
| Aleš Rotar | 0,0720 | 22.500 | 0,0686 | 0,0713 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Vinko Zupančič | 120 | 0,0004 | 0,0004 | 120 | 0,0004 | 0,0004 |
| David Bratož | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| Milena Kastelic | 505 | 0,0015 | 0,0016 | 505 | 0,0015 | 0,0016 |
| Člani uprave skupaj | 37.040 | 0,1129 |
| Ime | Število | Vrednost 1 | Vrednost 2 | Vrednost 3 | Vrednost 4 | Vrednost 5 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Mermal | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| Matej Lahovnik* | 600 | 0,0018 | 0,0019 | – | – | – |
| Borut Jamnik | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| Julijana Kristl | 230 | 0,0007 |
| Mojca Osolnik Videmšek | 617 | 0,0019 | 0,0020 |
|---|---|---|---|
| Boris Žnidarič | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| Andrej Slapar** | – | – | – |
| Tomaž Sever | 500 | 0,0015 |
| Franc Šašek | 1.400 | 0,0043 | 0,0045 |
|---|---|---|---|
| Mateja Vrečer | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| Člani nadzornega sveta skupaj | 3.347 | 0,0102 | 0,0107 |
| Skupaj | 40.387 | 0,1232 | 0,1292 |
| 2.747 | 0,0084 | 0,0087 | |
| 39.787 | 0,1213 | 0,1261 |
Pri izračunu deleža v glasovalnih pravicah so bile izločene lastne delnice (1.541.774 na dan 31. 12. 2020 in 1.234.252 na dan 31. 12. 2019).
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|
| Člani uprave obvladujoče družbe | 3.768 | 3.561 |
| Direktorji odvisnih družb | 2.609 | 2.507 |
| Člani nadzornega sveta obvladujoče družbe | 210 | 202 |
| Člani nadzornih svetov in upravnih odborov odvisnih družb | 1 | 1 |
| Bruto prejemki skupin oseb skupaj | 6.588 | 6.271 |
Prejemki članov uprave obvladujoče družbe in direktorjev odvisnih družb vključujejo plače, bonitete in morebitne druge prejemke.
Prejemki članov nadzornega sveta obvladujoče družbe vključujejo prejemke za opravljanje funkcije v okviru nadzornega sveta. Prejemki članov nadzornih svetov in upravnih odborov odvisnih družb, ki so hkrati člani uprave obvladujoče družbe ali zaposleni na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, ravno tako vključujejo samo prejemke za opravljanje funkcije v okviru nadzornih svetov in upravnih odborov.
Bruto prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so v letu 2020 znašali 12.670 tisoč EUR (12.732 tisoč EUR v letu 2019).
| Ime | Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Skupaj | v tisoč EUR | Bruto | Neto izplačilo | Neto bonitete in drugi prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 432 | 177 | 800 | 313 | 1.232 | 498 | |
| Aleš Rotar | 347 | 141 |
| Vinko Zupančič | 290 | 119 | 13 | 430 | 168 | 720 | 300 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| David Bratož | 281 | 119 | 10 | 422 | 166 | 703 | 295 |
| Milena Kastelic | 169 | 78 | 6 | 80 | 32 | 249 | 116 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 1.519 | ||||||
| 634 | |||||||
| 50 | |||||||
| 2.249 | |||||||
| 881 |
| Menedžersko zavarovanje | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Jubilejne nagrade | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 3,41 | 0,03 | 1,81 | 8,06 |
| Aleš Rotar | 0,00 | 2,82 | 1,86 | 5,32 | 1,12 | 1,81 | 12,93 |
| Vinko Zupančič | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 7,87 | 0,99 |
| David Bratož | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 4,13 | 1,06 | 1,81 | 9,82 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Milena Kastelic | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 0,05 | 1,04 | 1,81 | 5,71 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 0,00 | 14,10 | 1,86 | 20,78 | 4,23 | 9,04 | 50,00 |
| Ime | Bruto | Neto | Bruto | Neto | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 424 | 173 | 8 | 718 | 280 | 1.142 | 461 |
| Aleš Rotar | 337 | 138 | 11 | 481 | 188 | 818 | 337 |
| Vinko Zupančič | 288 | 117 | 14 | 400 | 156 | 688 | 287 |
| David Bratož | 276 | 117 | 9 | 393 |
| Milena Kastelic | 154 | 669 | 280 |
|---|---|---|---|
| 166 | 77 | 5 | |
| 78 | 31 | 244 | |
| 113 | Prejemki članov uprave skupaj | 1.491 | |
| 622 | 47 | 2.070 | |
| 809 | 3.561 | 1.478 | |
| 222 |
| Ime | Menedžersko zavarovanje | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Jubilejne nagrade | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 0,83 | 2,82 | 0,00 | 2,92 | 0,06 | 1,17 | 7,80 |
| Aleš Rotar | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 5,57 | 0,95 | 1,19 | 10,53 |
| Vinko Zupančič | 1,87 | 2,82 | 0,00 | 7,45 | 0,86 |
| David Bratož | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 4,45 | 0,96 | 1,20 | 9,43 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Milena Kastelic | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 0,12 | 1,05 | 1,25 | 5,24 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 2,70 | 14,10 | 0,00 | 20,51 | 3,88 | 6,01 | 47,20 |
Druge bonitete vključujejo boniteto, povezano z uporabo službenega osebnega vozila tudi v zasebne namene, in morebitne druge bonitete.
| Prejemki članov nadzornega sveta, predstavnikov lastnikov | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Mermal | 22,85 | 16,62 | 2,10 | 1,53 | 0,00 | 0,00 | 24,95 | 18,15 |
| Matej Lahovnik* | 7,31 | 5,31 | 0,77 | 0,56 | 0,22 | 0,16 |
| Borut Jamnik | 8,30 | 6,03 | 21,31 | 15,50 | 3,25 | 2,36 | 0,00 | 0,00 | 24,56 | 17,86 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Julijana Kristl | 19,17 | 13,95 | 2,37 | 1,72 | 0,44 | 0,32 | 21,98 | 15,99 | ||
| Mojca Osolnik Videmšek | 19,37 | 14,09 | 3,25 | 2,36 | 0,54 | 0,39 | 23,16 | 16,84 | ||
| Boris Žnidarič | 19,78 | 14,38 | 3,03 | 2,20 | 0,42 |
| Andrej Slapar | 0,31 | 23,23 | 16,89 | 14,57 | 10,59 | 1,68 | 1,22 | 0,00 | 0,00 | 16,25 | 11,81 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Franc Šašek | 20,92 | 15,22 | 3,25 | 2,36 | 0,00 | 0,00 | 24,17 | 17,58 | |||
| Tomaž Sever | 19,37 | 14,09 | 2,15 | 1,56 |
| 0,52 | 0,38 | 22,04 | 16,03 | Mateja Vrečer | 19,37 | 14,09 | 2,37 | 1,72 | 0,00 | 0,00 | 21,74 | 15,81 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prejemki članov nadzornega sveta skupaj | 184,02 | |||||||||||
| 133,84 | ||||||||||||
| 24,22 | ||||||||||||
| 17,59 | ||||||||||||
| 2,14 | ||||||||||||
| 1,56 | ||||||||||||
| 210,38 | ||||||||||||
| 152,99 |
** član nadzornega sveta do 20. 8. 2020
Po sklepu 16. skupščine delničarjev obvladujoče družbe, ki je bila 7. 7. 2011, člani njenega nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji sejnino, ki za posameznega člana nadzornega sveta znaša 275,00 EUR bruto. Člani komisije nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji komisije sejnino, ki za posameznega člana komisije znaša 80 % višine sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80 % siceršnje sejnine. Posamezni član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno in torej ne glede na število udeležb na sejah v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin bodisi iz naslova sej nadzornega sveta bodisi iz naslova sej komisij nadzornega sveta ne doseže vrednosti 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na dejanska izplačila na letni ravni.
Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Posamezni član komisije nadzornega sveta je ne glede na zgoraj navedeno in torej ne glede na število komisij, katerih član je ali jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na dejanska izplačila na letni ravni.
| Stanje | Odplačila v letu | v tisoč EUR | ||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 2020 | 2019 | |
| Člani uprave obvladujoče družbe | 0 | 0 | 0 | 0,45 |
| Direktorji odvisnih družb | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Člani nadzornega sveta obvladujoče družbe | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Člani nadzornih svetov in upravnih odborov odvisnih družb | 0 | 0 | 0 |
Družbe v skupini Krka so s povezanimi osebami poslovale na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pri čemer so bile v medsebojnem prometu povezanih oseb uporabljene tržne cene izdelkov in storitev.
| Delež lastništva | Vrednost osnovnega kapitala | Valuta | Število zaposlenih 31. 12. 2020 | Število zaposlenih 31. 12. 2019 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obvladujoča družba | KRKA, d. d., Novo mesto | 100 % | 54.732.265 | EUR | 6.191 | 5.907 |
| Odvisne družbe | TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 100 % | 14.753.239 | EUR | 580 | 578 |
| Farma GRS, d. o. o., Novo mesto* | - | - | - | - | 33 | |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 100 % | 143.027.200 | HRK | 191 | 204 | |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 100 % | 37.000 | RON | 147 | 158 | |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 100 % | 64.648 | RSD | 82 | 78 | |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija | 100 % | 49.020.600 | MKD | 42 | 40 | |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 100 % | 19.550 | BGN | 72 | 78 | |
| KRKA HELLAS E.P.E., Atene, Grčija | 100 % | 10.000 | EUR | 18 | 0 |
| Location | Ownership | Capital | Currency | Employees | Branches |
|---|---|---|---|---|---|
| Sarajevo, Bosna in Hercegovina | 100 % | 20.000 | BAM | 1 | 1 |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 100 % | 5.361.374.765 | RUB | 525 | 505 |
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 100 % | 753.874.800 | RUB | 1.547 | 1.719 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 100 % | 100.000 | UAH | 384 | 383 |
| TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan | 100 % | 13.500 | USD | 91 | 108 |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 100 % | 17.490.000 | PLN | 683 | 754 |
| KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika | 100 % | 100.000 | CZK | 187 | 192 |
| KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska | 100 % | 44.880.000 | HUF | 170 | 190 |
| KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška | 100 % | 10.000 | EUR | 122 | 130 |
| UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva | 100 % | 9.846 | EUR | 62 | 64 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 100 % | 9.954 | EUR | 40 | 46 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 100 % | 6.650.000 | EUR | 235 | 239 |
| KRKA Sverige AB, Stockholm, Švedska | 100 % | 150.000 | SEK | 6 | 6 |
| KRKA Pharma GmbH, Dunaj, Avstrija | 100 % | 36.500 | EUR | 22 | 22 |
| Company | Ownership | Capital | Currency | Employees | Other |
|---|---|---|---|---|---|
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda. | 100 % | 10.000 | EUR | 46 | 41 |
| Krka FARMACÉUTICA, S.L. | 100 % | 10.000 | EUR | 59 | 54 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l. | 100 % | 10.000 | EUR | 72 | 73 |
| Krka France Eurl | 100 % | 10.000 | EUR | 28 | 26 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED | 100 % | 1.000 | EUR | 8 | 9 |
| KRKA Belgium, SA | 95 % | 300.000 | EUR | 22 | 19 |
| KRKA USA LLC | 100 % | 10.000 | USD | 0 | 0 |
| KRKA Finland Oy | 100 % | 2.500 | EUR | 15 | 15 |
| KRKA UK Ltd, London | 100 % | 1.000 | GBP | 12 | 12 |
| Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd. | 60 % | 245.938.748 | CNY | 17 | 12 |
| Skupaj | 11.677 | 11.696 |
| 2020 | Delež (v %) | 2019 | Delež (v %) | |
|---|---|---|---|---|
| Doktorji znanosti | 203 | 1,7 | 192 | 1,7 |
| Magistri znanosti | 391 | 3,4 | 384 | 3,3 |
| Univerzitetna izobrazba | 5.428 | 46,7 | 5.523 | 48,1 |
| Visokostrokovna izobrazba | 1.700 | 14,6 | 1.658 | 14,4 |
| Višješolska izobrazba | 297 |
Pogodbena vrednost storitev revidiranja v skupini Krka v letu 2020 je bila 466 tisoč EUR (v letu 2019 480 tisoč EUR). Revizijske hiše so v letu 2020 opravile še za 60 tisoč EUR različnih nerevizijskih storitev (v letu 2019 za 37 tisoč EUR).
Nadzorni svet je na seji 27. januarja 2021 sedanjega predsednika uprave in generalnega direktorja Jožeta Colariča imenoval tudi za naslednji šestletni mandat, ki se začne 1. januarja 2022, in ga zadolžil, da najkasneje do novembra 2021 pripravi predlog za imenovanje ostalih članov uprave. Sedanjim članom poteče šestletni mandat 31. decembra 2021.
| Srednješolska izobrazba | 2.547 | 21,9 |
|---|---|---|
| Kvalificirani delavci | 877 | 7,5 |
| Nekvalificirani delavci | 188 | 1,6 |
| Skupaj (povprečje leta) | 11.631 | 100,0 |
Od 1. januarja 2021 do 15. aprila 2021 smo pridobili 30.443 lastnih delnic. Konec tega obdobja je imela Krka 1.572.217 lastnih delnic (4,794 % vseh delnic).
| v tisoč EUR | Pojasnila | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | Indeks 2020/19 |
|---|---|---|---|---|
| Sredstva | ||||
| Nepremičnine, naprave in oprema | 12 | 605.164 | 613.210 | 99 |
| Neopredmetena sredstva | 13 | 27.893 | 28.410 | 98 |
| Naložbe v odvisne družbe | 14 | 339.612 | 329.335 | 103 |
| Poslovne terjatve do odvisnih družb | 0 | 39.491 | 0 | |
| Dana posojila | 15 | 35.024 | 36.223 | 97 |
| Finančne naložbe | 16 | 10.419 | 9.680 | 108 |
| Odložene terjatve za davek | 17 | 14.222 | 13.187 | 108 |
| Druga nekratkoročna sredstva | 615 | 80 | 769 | |
| Nekratkoročna sredstva skupaj | 1.032.949 | 1.069.616 | 97 | |
| Sredstva, namenjena prodaji | 41 | 41 | 100 | |
| Zaloge | 18 | 389.178 | 367.007 | 106 |
| Sredstva iz pogodb s kupci | 500 | 565 | 88 | |
| Terjatve do kupcev | 19 | 415.286 | 443.840 | 94 |
| Druge terjatve | 19 | 15.667 | 18.011 | 87 |
| Dana posojila | 15 | 57.836 | 35.644 | 162 |
| Finančne naložbe | 16 | 524 | 0 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 20 | 296.398 | 195.236 | 152 |
| Kratkoročna sredstva skupaj | 1.175.430 | 1.060.344 | 111 | |
| Skupaj sredstva | 2.208.379 | 2.129.960 | 104 |
| Osnovni kapital | 21 | 54.732 | 54.732 | 100 |
|---|---|---|---|---|
| Lastne delnice | 21 | –99.279 | –73.774 | 135 |
| Rezerve | 21 | 218.787 | 201.057 | 109 |
| Zadržani dobički | 21 | 1.617.610 | 1.482.163 | 109 |
| Kapital skupaj | 1.791.850 | 1.664.178 | 108 |
| Rezervacije | 24 | 119.830 | 105.677 | 113 |
|---|---|---|---|---|
| Odloženi prihodki | 25 | 4.387 | 1.659 | 264 |
| Poslovne obveznosti | 26 | 10.000 | 10.000 | 100 |
| Obveznosti iz najemov | 2.163 | 2.453 | 88 | |
| Nekratkoročne obveznosti skupaj | 136.380 | 119.789 | 114 | |
| Poslovne obveznosti | 26 | 143.294 | 182.409 | 79 |
| Prejeta posojila | 23 | 46.345 | 73.033 | 63 |
| Obveznosti iz najemov | 659 | 640 | 103 | |
| Obveznosti za davek od dobička | 13.354 | 16.668 | 80 | |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 27 | 16.581 | 14.609 | 113 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 28 | 59.916 | 58.634 | 102 |
| Kratkoročne obveznosti skupaj | 280.149 | 345.993 | 81 | |
| Obveznosti skupaj | 416.529 | 465.782 | 89 | |
| Kapital in obveznosti skupaj | 2.208.379 | 2.129.960 | 104 |
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| v tisoč EUR | Pojasnila 2020 | 2019 | Indeks 2020/19 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 1.447.112 | 1.390.248 | 104 |
| – prihodki iz pogodb s kupci | 1.440.930 | 1.383.855 | 104 |
| – ostali prihodki od prodaje | 6.182 | 6.393 | 97 |
| Proizvajalni stroški prodanih proizvodov | –624.105 | –597.369 | 104 |
| Bruto dobiček | 823.007 | 792.879 | 104 |
| Drugi poslovni prihodki | 5.137 | 3.780 | 136 |
| Stroški prodajanja | –263.174 | –308.050 | 85 |
| – od tega neto slabitve in odpisi terjatev | 1.177 | 300 | 392 |
| Stroški razvijanja | –150.727 | –155.495 | 97 |
| Stroški splošnih dejavnosti | –75.361 | –69.262 | 109 |
| Dobiček iz poslovanja | 338.882 | 263.852 | 128 |
| Finančni prihodki | 31.786 | 34.410 | 92 |
| Finančni odhodki | –72.837 | –14.751 | 494 |
| Neto finančni izid | –41.051 | 19.659 | |
| Dobiček pred davkom | 297.831 | 283.511 | 105 |
| Davek od dobička | –39.357 | –34.100 | 115 |
| Čisti dobiček | 258.474 | 249.411 | 104 |
| Osnovni dobiček na delnico (v EUR) | 8,23 | 7,85 | 105 |
| Popravljeni dobiček na delnico (v EUR) | 8,23 | 7,85 | 105 |
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2020 | 2019 | Indeks 2020/19 |
|---|---|---|---|---|
| Čisti dobiček | 258.474 | 249.411 | 104 | |
| Čisti dobiček – učinek pripojitve družbe | 1.778 | 0 | ||
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu | ||||
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida | ||||
| Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev | 739 | 292 | 253 | |
| Preračun pozaposlitvenih zaslužkov | 24 | –10.966 | –15.926 | |
| Vpliv odloženih davkov | 901 | 1.458 | 62 | |
| Učinek zaradi pripojitve družbe | 35.525 | 0 | ||
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida | 26.199 | –14.176 | ||
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 26.199 | –14.176 | ||
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 286.451 | 235.235 | 122 |
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Rezerve | Zadržani dobički | v tisoč EUR | Osnovni kapital | Lastne delnice | Rezerve za lastne delnice | Kapitalske rezerve | Zakonske rezerve | Statutarne rezerve | Rezerva za pošteno vrednost | Druge rezerve iz dobička | Preneseni dobiček | Dobiček | v letu | Kapital skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2020 | 54.732 | –73.774 | 73.774 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –23.604 | 1.211.292 | 43.158 | 227.713 | 1.664.178 | |||
| Vnos čistega dobička |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –7.775 | 0 | 33.974 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –7.775 | 0 | 33.974 | 260.252 | 286.451 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 68.798 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prenos dobička preteklih obdobij v preneseni dobiček | –68.798 |
|---|---|
| Nakup lastnih delnic | –25.505 |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice | 25.505 |
| -25.505 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -133.274 | 0 | -133.274 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu, skupaj | 0 | -25.505 | 25.505 | 0 | 0 | 0 | 68.798 | 25.641 | -253.218 |
| -158.779 | Stanje 31. 12. 2020 | 54.732 | -99.279 | 99.279 | 105.897 | 14.990 |
30.000
–31.379
1.280.090
102.773
234.747
1.791.850
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Zadržani dobički | v tisoč EUR |
|---|---|
| Osnovni kapital | Lastne delnice |
| Rezerve za lastne delnice | Kapitalske rezerve |
| Zakonske rezerve | Statutarne rezerve |
| Rezerva za pošteno vrednost | Druge rezerve iz dobička |
| Preneseni dobiček | Dobiček |
| v letu | Kapital skupaj |
| Stanje 1. 1. 2019 | 54.732 |
| –52.076 | |
| 52.076 | 105.897 |
| 14.990 | 30.000 |
| –10.175 | 1.167.388 |
| 37.627 | 151.841 |
| 1.552.300 | |
| Vnos čistega dobička | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –13.429 | 0 | –747 | 0 | –14.176 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –13.429 | 0 | –747 | 249.411 | 235.235 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu skupščine | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 43.904 | –43.904 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prenos dobička preteklih obdobij v preneseni dobiček | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 151.841 |
| -151.841 | 0 |
|---|---|
| -21.698 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| -21.698 | Oblikovanje rezerv za lastne delnice |
| 0 | 0 |
| 21.698 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| -21.698 | 0 |
| Izplačilo dividend | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| -101.659 | 0 | -101.659 |
|---|---|---|
| 0 | -21.698 | 21.698 |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 43.904 | 6.278 |
| -173.539 | -123.357 | Stanje 31. 12. 2019 |
| 54.732 | -73.774 | 73.774 |
| 105.897 | 14.990 | 30.000 |
| -23.604 | 1.211.292 | 43.158 |
| 227.713 | 1.664.178 |
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | |||
| Čisti dobiček | 258.474 | 249.411 | |
| Prilagoditve za: | 111.062 | 122.935 | |
| – amortizacijo | 12, 13 | 85.146 | 82.077 |
| – tečajne razlike | 1.611 | –758 | |
| – prihodke od naložbenja | –28.408 | –11.359 | |
| – odhodke od naložbenja | 15.131 | 16.047 | |
| – prihodke od financiranja | –3.779 | 0 | |
| – odhodke za obresti in ostale finančne odhodke | 2.004 | 2.828 | |
| – davek od dobička | 11 | 39.357 | 34.100 |
| Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev | 369.536 | 372.346 | |
| Sprememba stanja poslovnih terjatev | 57.672 | –54.708 | |
| Sprememba stanja zalog | –22.171 | –49.508 | |
| Sprememba stanja poslovnih obveznosti | –13.832 | 31.353 | |
| Sprememba stanja rezervacij | 1.176 | –135 | |
| Sprememba stanja odloženih prihodkov | –518 | –371 | |
| Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti | 3.288 | –3.029 | |
| Plačani davek od dobička | –42.641 | –18.952 | |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 352.510 | 276.996 | |
| DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU | |||
| Prejete obresti | 575 | 1.215 | |
| Prejete dividende | 575 | 358 |
| 7.092 | 8.692 |
|---|---|
| 760 | 733 |
|---|---|
| 12 | –60.917 | –82.141 |
|---|---|---|
| 13 | –5.582 | –5.435 |
|---|---|---|
| –11.281 | –3.834 |
|---|---|
| –2.476 | –4.177 |
|---|---|
| 4.683 | 10.182 |
|---|---|
| –566 | –43 |
|---|---|
| 26 | 21 |
|---|---|
| –23.210 | –6.571 |
|---|---|
| –14.443 | –7.540 |
|---|---|
| 17.212 | 0 |
|---|---|
| –87.552 | –88.540 |
|---|---|
| –512 | –742 |
|---|---|
| –2.269 | 32.564 |
|---|---|
| –732 | –718 |
|---|---|
| –133.283 | –101.668 |
|---|---|
| –25.505 | –21.698 |
|---|---|
| –162.301 | –92.262 |
|---|---|
| 102.657 | 96.194 |
|---|---|
| 195.236 | 98.474 |
|---|---|
| –1.751 | 568 |
|---|---|
| 256 | 0 |
|---|---|
| 296.398 | 195.236 |
|---|---|
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Krka, d. d., Novo mesto je obvladujoča družba skupine Krka s sedežem na Šmarješki cesti 6, 8501 Novo mesto, Slovenija. Družba je bila vpisana pri Okrožnem sodišču Novo mesto 13. 7. 1989, številka registracijskega vložka 1/00097/00. Matična številka družbe je 5043611000.
Računovodski izkazi družbe Krka se nanašajo na leto, ki se je končalo 31. 12. 2020.
Družba Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravila na recept in izdelki brez recepta) in veterinarskih izdelkov.
Računovodski izkazi družbe Krka so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija, v skladu s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP, v nadaljevanju Odbor) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Uprava družbe Krka je računovodske izkaze odobrila 22. marca 2021.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih, finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 3.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe Krka. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na tisoč enot.
Priprava računovodskih izkazov temelji tudi na določenih ocenah in predpostavkah uprave, ki vplivajo tako na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti družbe Krka kot tudi na izkazane prihodke in odhodke obračunskega obdobja.
na dan izkaza finančnega položaja, ki so vezane na prihodnje poslovanje in bi lahko povzročile vrednostno pomembnejše popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, so navedene v nadaljevanju.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je uprava družbe Krka pripravila v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v naslednjih pojasnilih:
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi določil posamezne prodajne pogodbe s kupcem, in sicer ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega družba Krka meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve. Pri oceni variabilnega nadomestila družba Krka posebej obravnava vračila, pri čemer upošteva določila pogodb o prodaji izdelkov in storitev kupcem, zakonsko predpisana določila in poslovno prakso v danem okolju. Pri oceni variabilnega nadomestila mora družba Krka uporabiti bodisi metodo pričakovane vrednosti, bodisi metodo najverjetnejšega zneska, odvisno od tega, katera od obeh bolje predvidi znesek nadomestila, do katerega bo družba Krka upravičena.
Glede na veliko število pogodb s kupci je družba Krka določila metodo pričakovane vrednosti kot najustreznejšo za oceno variabilnega nadomestila pri prodaji izdelkov s pravico do vračila. Pri ocenjevanju variabilnega nadomestila pri prodaji izdelkov s količinskim popustom je družba Krka kombinacijo metode najverjetnejše vrednosti in metode pričakovane vrednosti določila kot najustreznejšo. Metodo, ki najbolje predvideva znesek variabilnega nadomestila, je izbrala predvsem zaradi številnih količinskih omejitev v pogodbi, zakonskih določil ter poslovne prakse v različnih okoljih. Metoda najverjetnejšega zneska je najprimernejša pri pogodbah z enotnim količinskim pragom, medtem ko je metoda pričakovane vrednosti najprimernejša za pogodbe z več kot enim količinskim pragom.
Pred vključitvijo kakršnegakoli zneska variabilnega nadomestila v transakcijsko ceno družba Krka presodi, ali je znesek variabilnega nadomestila omejen. Na podlagi preteklih izkušenj, poslovnih napovedi in trenutnih gospodarskih razmer je družba Krka določila, da ocene variabilnega nadomestila niso omejene.
Družba Krka prodaja izdelke, za katere se na nekaterih trgih uporabljajo plačilni pogoji, ki so daljši od enega leta. Za tovrstne prodaje na osnovi ustrezne diskontne stopnje pripozna prihodke in odhodke iz financiranja.
Obvladujoča družba najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitve naložb v odvisne družbe. Za naložbe, kjer obstaja tveganje oslabitve, se poštena vrednost ugotavlja na osnovi sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, kar temelji na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote in določitvi primerne diskontne stopnje. Družba Krka je ugotovila, da na dan 31. 12. 2020 ni bilo potrebe po oslabitvi naložb v odvisne družbe.
Ob izdelavi računovodskih izkazov (četrtletnih in letnih) družba Krka oblikuje popravek vrednosti oziroma oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za skupino Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje kvantitativna in kvalitativna merila, združena v štiri sklope, ki so: analiza dosedanjega poslovanja s kupcem, analiza računovodskih izkazov kupca, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo sodelavci, zadolženi za prodajo, in ocena deželnega tveganja kupca. Na osnovi algoritma, ki vključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.
Zoper družbo Krka je vloženih več tožb oziroma zahtevkov zaradi očitane kršitve intelektualne lastnine (patentnih pravic oz. konkurenčnega prava) in z drugih civilnopravnih področij. Rezervacija je pripoznana, ko ima družba Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba Krka ne more vplivati. Uprava družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Družba Krka ob izdelavi letnih računovodskih izkazov vračuna pogodbene popuste v primerih, ko kupci pravico do priznanja popusta na doseženo prodajo v tekočem letu pridobijo šele v prihodnjem letu, to je takrat, ko so izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji za pridobitev popusta. Osnova za oceno višine teh popustov so dejstva, znana ob pripravi letnih računovodskih izkazov, izkušnje preteklega poslovanja s posameznimi kupci in druga relevantna dejstva.
Presoja družbe Krka ob pripoznavanju najemov vključuje merjenje obveznosti iz najema ter s tem oceno trajanja najema in obrestne mere, če ta ni sprejeta pri najemu, kot tudi oceno, ali gre pri pogodbi za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Družba Krka ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna oziroma vsebuje najem, če se s pogodbo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Družba Krka kot najemojemalec določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
Pri tem upošteva vsa pomembna dejstva, okoliščine in pretekla ravnanja, ki zagotavljajo ekonomsko spodbudo za to, da družba Krka ne bi izrabila možnosti podaljšanja ali odpovedi. Družba Krka ponovno oceni obdobje trajanja najema ob nastopu pomembnega dogodka ali pomembne spremembe okoliščin, ki jih obvladuje in lahko vplivajo na izrabo možnosti podaljšanja ali odpovedi pogodbe. Družba Krka oceni predpostavljeno obrestno mero za izposojanje v primerih, ko obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti. Ocena obrestne mere za izposojanje temelji na povprečni donosnosti obveznic izdajateljev iz ustrezne regije glede na ročnost pogodbe.
poročano obdobje.
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 29. marca 2018 objavil prenovo temeljnega okvira standardov pri računovodskem poročanju, ki določa celovit niz konceptov pri finančnem poročanju, določanju standardov, navodil za pripravljavce doslednih računovodskih usmeritev ter za lažje razumevanje in interpretacijo standardov. UOMRS je objavil tudi ločen spremni dokument Spremembe sklicev na temeljni okvir standardov MSRP, v katerem so predstavljene dopolnitve teh standardov, namenjen pa je posodobitvi sklicev na prenovljeni temeljni okvir. S tem želijo podjetjem, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi navodil temeljnega okvira, pri prehodu na prenovljeni temeljni okvir ponuditi podporo, kadar določene transakcije ne obravnava noben MSRP. Za pripravljavce, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi temeljnega okvira, prenovljeni temeljni okvir velja za letna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2020 ali kasneje.
UOMRS je objavil dopolnitve MSRP 3 pri opredelitvi poslovanja, katerih namen je odpraviti negotovost pri določanju, ali gre za prevzem poslovanja ali skupine sredstev. Dopolnitve veljajo za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema v obdobju prvega letnega poročanja, ki se je začelo 1. januarja 2020 ali kasneje, in za prevzem sredstev ob začetku tega obdobja ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje niso vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2020 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Dopolnitve pojasnjujejo opredelitev izraza »pomembno« in način njegove uporabe. V skladu z novo opredelitvijo so informacije »pomembne«, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo njihova opustitev, napačno navajanje ali prikrivanje vplivalo na splošne odločitve primarnih uporabnikov računovodskih izkazov, ki te odločitve sprejemajo na podlagi računovodskih izkazov, ki zagotavljajo finančne informacije določenega podjetja. Poleg tega je Odbor jasneje razložil tudi pojasnila, ki spremljajo opredelitev. Dopolnitve zagotavljajo usklajenost opredelitve izraza »pomembno« z vsemi MSRP. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje niso bistveno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki so se začela 1. junija 2020 ali kasneje, in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj. Namen dopolnitev je najemnikom olajšati uporabo MSRP 16 pri obračunavanju sprememb najemnin, ki so neposredna posledica pandemije covida-19. Dopolnitve najemniku omogočajo praktično rešitev, tako da mu sprememb najemnin, ki so neposredna posledica pandemije, ni treba obračunavati tako kot druge spremembe, ki spadajo v okvir MSRP 16, pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Zgodnja uporaba je dovoljena. Družba Krka jih je začela uporabljati 1. junija 2020. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje niso bistveno vplivale.
Na podlagi pogodbe o nakupu poslovnih deležev je družba Krka februarja 2020 pridobila 100-odstotni delež v družbi Farma GRS, d. o. o. V oktobru 2020 je bila Farma GRS, d. o. o., pripojena k Krki, d. d., Novo mesto, z datumom učinka pripojitve 30. junij 2020. Pripojitev Farme GRS, d. o. o., ni imela vpliva na računovodske izkaze skupine Krka, ker je bila Krka, d. d., Novo mesto njen edini lastnik. Razlika med neto vrednostjo sredstev pripojene družbe 38.183.327 EUR in naložbo v vrednosti 1.004.410 EUR je bila pripoznana v okviru iste kategorije kapitala v ločenih računovodskih izkazih obvladujoče družbe, kot je bila pred pripojitvijo pripoznana v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine Krka. Farma GRS, d. o. o., je bila 2. oktobra 2020 izbrisana iz sodnega registra. Ključni razlog za pripojitev prevzete družbe k prevzemni družbi sta poenostavitev poslovanja in poslovnih procesov ter racionalizacija poslovanja.
V družbi Krka je bilo zaradi pripojitve družbe Farna GRS, d. o. o., pripoznanih:
Podrobnejši vplivi pripojitve so prikazani pod posameznimi pojasnili v nadaljevanju.
Posli (transakcije in stanja), izraženi v tuji valuti, se preračunajo v evre (funkcijsko valuto družbe Krka) po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na datum poročanja, se preračunajo v evre po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Nedenarne postavke in obveznosti, katerih izvirna vrednost je izražena v tuji valuti, se pretvorijo v evre po menjalnem tečaju na datum poročanja. Nedenarne postavke in obveznosti, izražene v tuji valuti in vrednotene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v evre po menjalnem tečaju na dan, ko je bila določena poštena vrednost. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Nedenarne postavke, merjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju, ki je veljal na dan transakcije.
Razvrstitev finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju je odvisna od značilnosti pogodbenega denarnega toka finančnega sredstva in poslovnega modela družbe Krka za upravljanje z njimi. Razen za terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je uporabila praktično korist, družba Krka ob prvotnem pripoznanju finančno sredstvo izmeri po pošteni vrednosti, ki je v primeru finančnega sredstva, ki ni pripoznano po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, povečana za stroške transakcije. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je družba Krka uporabila praktično korist, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15 (gl. računovodske usmeritve v razdelku Prihodki iz pogodb s kupci).
Za razvrstitev in merjenje finančnega sredstva po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti skozi vseobsegajoči donos mora finančno sredstvo ustvariti denarne tokove, ki so »izključno plačila glavnice in obresti (SPPI)« na znesek preostale glavnice. Ocena se imenuje test SPPI in se izvaja na ravni posameznega instrumenta.
Poslovni model družbe Krka za upravljanje s finančnimi sredstvi določa, kako družba Krka obvladuje svoja finančna sredstva, da zagotovi denarne tokove. Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi posledica zbiranja pogodbenih denarnih tokov, prodaje finančnih sredstev ali obojega.
Nakup ali prodaja finančnih sredstev, ki zahteva dobavo sredstev v roku, določenem z uredbo ali konvencijo na trgu (redni promet), se pripozna na datum trgovanja, to je na dan, ko družba Krka sprejme zavezo o nakupu ali prodaji.
Po prvotnem merjenju so finančna sredstva razvrščena v štiri kategorije:
Dana posojila družbe Krka so na osnovi testa lastnosti instrumenta razvrščena kot finančna sredstva po odplačni vrednosti, saj so denarni tokovi tega instrumenta izključno plačila obresti in glavnice.
Finančna sredstva družbe Krka po odplačni vrednosti vključujejo tudi terjatve iz poslovanja.
Po začetnem pripoznanju se te naložbe merijo z uporabo metode efektivnih obresti in so predmet oslabitve. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi teh sredstev.
Naložbe družbe Krka v dolžniške vrednostne papirje so razvrščene kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa.
Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Prihodki iz obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in se izračunajo na enak način kot pri finančnih sredstvih, izmerjenih po odplačni vrednosti. Vse ostale spremembe poštene vrednosti se pripoznajo prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, prenese v poslovni izid.
Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba ne prenese v poslovni izid.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid vključujejo finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali finančna sredstva, ki jih mora podjetje izmeriti po pošteni vrednosti. Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni finančni instrumenti, vključno z ločenimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, so razvrščeni v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen če gre za instrumente učinkovitega varovanja pred tveganjem. Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove, ki niso le plačila glavnice in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, ne glede na poslovni model.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so v izkazu finančnega položaja izkazana po pošteni vrednosti z neto spremembami poštene vrednosti, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Nekratkoročne finančne naložbe v kapital odvisnih družb, ki so vključene v konsolidirane računovodske izkaze, se vrednotijo po nabavni vrednosti. Udeležba v dobičku odvisne družbe je pripoznana v poslovnem izidu obvladujoče družbe, ko je sprejet ustrezen sklep o razporeditvi dobička. Če je zaradi izgube odvisne družbe potrebna oslabitev naložbe, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov.
Ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala.
Dividende se v računovodskih izkazih družbe Krka pripoznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Nepremičnine, naprave in oprema so izkazane po svoji nabavni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgubo, nabrano zaradi oslabitve (gl. računovodsko usmeritev Oslabitve sredstev). Nepremičnine, naprave in oprema, ki so bile na svojo pošteno vrednost prevrednotene 1. januarja 2004 oziroma na dan prehoda na MSRP, se izmerijo na osnovi svoje poštene vrednosti na ta datum.
Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Nabavna vrednost v družbi Krka izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, (po potrebi) začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitve mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja. Nabavljeno programsko opremo, ki pomembno prispeva k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del opreme.
od 1. januarja 2009 všteva tudi stroške izposojanja, če jih je možno neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si sredstva izposodi nenamensko in jih ni možno neposredno pripisati nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov samo v primeru, ko stroški izposojanja presežejo 10 % vrednosti vseh naložb v obdobju. Sorazmerni del stroškov izračuna z uporabo usredstvovalne mere kot tehtanega povprečja stroškov izposojanja, ki se nanašajo na tiste izposoje, ki v obdobju še niso poravnane. Tako izračunan sorazmerni del stroškov izposojanja poveča nabavno vrednost pomembnih sredstev v pridobivanju; to so tista, ki predstavljajo več kot 10 % vrednosti vseh naložb v obdobju in katerih gradnja traja več kot šest mesecev.
Družba Krka v knjigovodski vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ob nastanku pripoznava tudi stroške zamenjave posameznega dela tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva oziroma njegovih sestavnih delov. Zemljišča in sredstva v pridobivanju se ne amortizirajo.
Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:
Vsi stroški, povezani z lastnim razvojno-raziskovalnim delom v družbi Krka, se v poslovnem izidu pripoznajo kot odhodek takoj ob nastanku.
Ostala neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila družba Krka in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in za izgube, nabrane zaradi oslabitve (gl. računovodsko usmeritev Oslabitve sredstev).
Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.
Ocenjene dobe koristnosti za programsko opremo, licence in druge pravice so od 2 do 10 let.
V izkazu finančnega položaja se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost se določi po prodajni vrednosti na datum poročanja, zmanjšani za prodajne stroške in morebitne ostale splošne stroške, ki so običajno povezani s prodajo.
Zaloge surovin in materiala ter pomožnega in embalažnega materiala so ovrednotene po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog materiala družba Krka uporablja drsečo nabavno ceno. Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in končnih izdelkov se vrednotijo po standardnih cenah, ki poleg neposrednih stroškov materiala vključujejo tudi proizvajalne stroške ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev, in sicer neposredne stroške dela, neposreden strošek amortizacije, neposredne stroške storitev, energetskih virov, vzdrževanja, kakovosti. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po proizvajalnih stroških. Količinske enote trgovskega blaga so ovrednotene po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave, zmanjšani za morebitne popuste. Pri izkazovanju zalog trgovskega blaga družba Krka uporablja drseče nabavne cene.
Družba Krka pripozna popravek pričakovanih kreditnih izgub za vse dolžniške instrumente, ki niso izkazani po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba Krka pričakuje, da jih bo prejela, diskontiranimi na približek prvotne efektivne obrestne mere. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja ali drugih povečanj kreditov, ki so sestavni del pogodbenih pogojev.
Popravki pričakovanih kreditnih izgub se priznavajo v dveh fazah. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih po začetnem pripoznanju ni bilo znatnega povečanja kreditnega tveganja, se popravki pričakovanih kreditnih izgub pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil in so možne v naslednjih 12 mesecih (12-mesečni popravek pričakovanih kreditnih izgub). Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, mora družba Krka pripoznati popravek iz naslova izgube, ki jo pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila (vseživljenjska pričakovana izguba).
Za terjatve iz poslovanja in sredstva iz pogodb družba Krka uporablja poenostavljen pristop za izračun pričakovane kreditne izgube. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja oziroma za katere družba Krka uporablja praktično rešitev (pogodbe, ki trajajo leto ali manj), se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.
Zato družba Krka ne spremlja sprememb v kreditnem tveganju, temveč namesto tega priznava popravek za izgube, ki temelji na vseživljenjski pričakovani kreditni izgubi na vsak datum poročanja. Družba Krka je oblikovala matriko rezervacij, ki temelji na njenih preteklih izkušnjah s kreditno izgubo, prilagojeno za morebitne prihodnje dejavnike, ki so značilni za dolžnike in gospodarsko okolje. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za družbo Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca.
Družba Krka ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost svojih nefinančnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi na sredstva enote (skupine enot), in to sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Izgube zaradi oslabitve sredstev v preteklih obdobjih družba Krka na datum poročanja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba Krka določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih. Družba Krka je v skladu z zakonskimi predpisi zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlenim in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v vrednosti ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranena datum poročanja, za zaposlene v tistih državah, kjer obstaja zakonska obveza za izplačilo odpravnin in jubilejnih nagrad. V izračunu so upoštevani stroški odpravnin ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Pri izračunu je uporabljena metoda projicirane enote. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem vseobsegajočem donosu.
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba Krka določi rezervacije z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tveganja, ki so značilna za obveznost.
Družba Krka izkazuje rezervacije za tožbe, ki potekajo in so povezane z domnevnimi kršitvami patentov. Vsako leto preveri upravičenost oblikovanih rezervacij glede na stanje spora in verjetnost ugodne ali neugodne rešitve spora. Višina rezervacij se določi glede na znano višino škodnega zahtevka ali glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan.
Družba Krka ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Družba Krka določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
Družba Krka na datum začetka najema (tj. na dan, ko je sredstvo v najemu na razpolago za uporabo) pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema.
Sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, družba Krka meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve sredstev, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Nabavna vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki še niso plačane, začetne neposredne stroške, plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem in oceno stroškov, ki bodo nastali pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva v stanje, kot se zahteva v pogojih najema.
Sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, družba Krka amortizira po enakomerni časovni metodi v ocenjeni dobi najema ali ocenjeni dobi koristnosti sredstev, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše.
Na datum začetka najema družba Krka izmeri in pripozna obveznost iz najema po sedanji vrednosti vseh najemnin, ki bodo plačane v ocenjeni dobi najema. Najemnine, zajete pri merjenju obveznosti iz najema, vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem, spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje, in zneske, za katere se pričakuje, da jih bo družba Krka plačala na podlagi jamstev za preostalo vrednost. Obveznost iz najema vključuje tudi izpolnitveno ceno možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo družba Krka izrabila to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema odraža, da bo družba Krka izrabila možnost odpovedi najema. Spremenljive najemnine, ki niso zajete pri merjenju obveznosti iz najema v obdobju oziroma niso odvisne od indeksa ali stopnje, v katerem nastopi dogodek ali pogoj, ki sproži plačila, družba Krka po datumu začetka najema pripozna v poslovnem izidu.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin družba Krka uporabi obrestno mero izposojanja, ki temelji na povprečni donosnosti obveznic izdajateljev iz ustrezne regije glede na ročnost, če obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti.
Obveznost iz najema se po začetnem pripoznanju poveča za natečene obresti in zmanjša za izvedena plačila najemnin. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema je ponovno izmerjena ob spremembi dobe trajanja najema, spremembi višine najemnine (npr. sprememba prihodnjih zneskov najemnine kot posledica spremembe indeksa ali stopnje za določanje višine najemnin) ali spremembi ocene možnosti nakupa najetega sredstva.
Družba Krka kot najemodajalec vse najeme razvršča med poslovne najeme, saj se z najemom ne prenesejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ki je predmet najema. Najemnine iz poslovnega najema so v izkazu poslovnega izida pripoznane kot prihodki na podlagi enakomerne časovne metode. Začetne neposredne stroške, ki so nastali pri pridobitvi poslovnega najema iz naslova pogajanj ali dogovarjanj, družba Krka prišteje h knjigovodski vrednosti sredstva, ki je predmet najema, in te stroške pripozna kot odhodek v celotnem obdobju trajanja najema na enaki podlagi kot prihodke iz najema.
Obvladovanje blaga ali storitev je odvisno od določil kupoprodajne pogodbe, do prenosa pa praviloma pride v trenutku, ko kupec blago prevzame ali ko je storitev opravljena. Običajni rok plačila je od 30 do 120 dni.
Družba Krka presodi, ali pogodba vsebuje tudi druge obljube, ki predstavljajo ločene izvršitvene obveze, na katere mora razvrstiti del transakcijske cene. Pri ugotavljanju transakcijske cene prodanih izdelkov družba Krka upošteva učinke variabilnega nadomestila ter obstoj pomembnih sestavin financiranja v pogodbi.
Če je pogodbeno nadomestilo variabilno, družba Krka oceni znesek nadomestila, do katerega bo upravičena v zameno za prenos blaga na kupca. Omejeno variabilno nadomestilo, ki ga družba Krka oceni ob začetku pogodbe, ostane omejeno, dokler ni več zelo verjetno, da ne bo prišlo do pomembnega zmanjšanja zneska pripoznanih skupnih prihodkov, ko bo naknadno odpravljena negotovost, povezana z variabilnim nadomestilom. Po nekaterih pogodbah za prodajo izdelkov imajo kupci pravico do vračila ter bonusov in količinskih popustov. Posledica pravice do vračila, bonusov in količinskih popustov je variabilno nadomestilo.
Nekatere pogodbe kupcem zagotavljajo pravico do vračila blaga iz naslova poteka roka uporabe. Družba Krka oceni vrednost blaga, ki ga kupec ne bo vrnil, z uporabo metode pričakovane vrednosti, ki zagotavlja najzanesljivejšo napoved variabilnega nadomestila, do katerega bo družba Krka upravičena. Zahteve v MSRP 15 pri omejeni oceni variabilnega nadomestila veljajo tudi za določitev zneska variabilnega nadomestila, ki ga družba Krka lahko vključi v transakcijsko ceno. Za blago, za katero se pričakuje, da bo vrnjeno namesto prihodkov, družba Krka pripozna obveznost povračila. Pravica do vračila sredstev (in ustrezna prilagoditev stroškov prodaje) se prav tako pripozna za pravico do prejema izdelkov od kupca.
Družba Krka določenim kupcem naknadno odobri bonuse in količinske popuste, ko količina kupljenih izdelkov v določenem obdobju presega mejno vrednost, določeno v pogodbi. Popusti se pobotajo z zneski, ki jih je dolžan poravnati kupec. Variabilno nadomestilo za naknadno odobritev pričakovanih bonusov in količinskih popustov družba Krka oceni na osnovi pogodbenih določil in kriterijev oziroma elementov, ki so osnova za priznavanje bonusov in količinskih popustov.
Družba Krka v nekaterih primerih od svojih kupcev prejme kratkoročne predujme. Na podlagi praktične rešitve iz 63. člena MSRP 15 ne prilagodi obljubljenega zneska nadomestila zaradi učinkov pomembne sestavine financiranja, ker ob začetku pogodbe pričakuje, da bo obdobje od prenosa obljubljenega blaga ali storitve na kupca do plačila nadomestila za to blago ali storitev krajše od enega leta. Družba Krka ima pri prodaji odvisni družbi Krka-Rus v Ruski federaciji v pogodbi določen plačilni rok, ki je daljši od enega leta. Zaradi upoštevanja pomembne sestavine financiranja se transakcijska cena po teh pogodbah diskontira z uporabo diskontne stopnje, ki je odraz ločenih finančnih transakcij družbe Krka.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Če družba Krka blago ali storitve prenese na kupca, preden ta plača nadomestilo ali preden nadomestilo zapade v plačilo, se nadomestilo pripozna kot pogojna obveznost iz pogodbe.
Terjatev predstavlja pravico družbe Krka do brezpogojnega zneska nadomestila. Nadomestilo torej v določenem roku zapade v plačilo (gl. računovodske usmeritve za pripoznanje finančnih instrumentov).
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je družba Krka prejela od kupca (ali ga je kupec dolžan poravnati). Če kupec nadomestilo poravna pred prenosom blaga ali storitev nanj, se obveznost iz pogodbe pripozna na dan poravnave ali na dan zapadlosti v plačilo (kar nastopi prej). Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko družba izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Sredstva iz naslova pravice do povračila predstavljajo pravico družbe Krka do prejema blaga, za katerega pričakuje, da ga bo kupec vrnil.
Sredstvo se izmeri po prejšnji knjigovodski vrednosti zaloge, zmanjšani za vse pričakovane stroške prejema blaga, vključno z morebitnim zmanjšanjem vrednosti vrnjenega blaga. Družba Krka redno preverja vrednost sredstva z vidika morebitnih sprememb pričakovanega vračila in morebitnega dodatnega zmanjšanja vrednosti vrnjenih izdelkov.
Obveznost povračila je obveznost vračila dela nadomestil ali vseh prejetih nadomestil (ali terjatev do kupca). Izmeri se v znesku, za katerega družba Krka pričakuje, da ga bo morala vrniti kupcu.
Družba Krka ob zaključku vsakega poročevalskega obdobja ponovno preveri svojo oceno obveznosti povračil (in s tem povezano spremembo transakcijske cene). Opisana računovodska usmeritev velja tudi za variabilno nadomestilo.
Prihodki iz naslova državnih podpor se v začetku pripoznajo, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba Krka prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Prihodki, prejeti za kritje stroškov, se dosledno pripoznavajo kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo stroški, ki naj bi jih ti prihodki nadomestili. S sredstvi povezani prihodki se v izkazu poslovnega izida dosledno pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Finančni prihodki obsegajo obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki od obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se pripišejo nepremičninam, napravam in opremi v gradnji ali pripravi.
Davek od dobička poslovnega leta vključuje odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v delu, ki je povezan s postavkami, izkazanimi neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti po izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter vrednostmi za potrebe davčnega poročanja. Pri tem so izvzete naslednje začasne razlike: začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslu, kjer ne gre za poslovne združitve in ki ne vpliva niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček, in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti vrednosti, za katero obstaja verjetnost, da v predvidljivi prihodnosti ne bo popravljena. Odloženi davek se prav tako ne izkaže, ko gre za obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju dobrega imena. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka in če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Odložena terjatev za davek se pripozna v vrednosti verjetnega razpoložljivega prihodnjega obdavčljivega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Družba Krka izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki jo izračuna tako, da dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku, ker vse delnice družbe Krka pripadajo istemu razredu navadnih imenskih kosovnih delnic.
Poslovni odsek je prepoznavni sestavni del družbe Krka, ki se ukvarja z izdelki in storitvami v posebnem, geografsko definiranem gospodarskem okolju. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Poročanje družbe Krka po odsekih temelji na sistemu notranjega poročanja, ki ga uprava družbe Krka uporablja pri odločanju.
Odseki družbe Krka so EU (vse države EU), Jugovzhodna Evropa (Srbija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Črna gora, Kosovo in Albanija), Vzhodna Evropa (Ruska federacija in ostale države nekdanje Sovjetske zveze razen pribaltiških držav) in ostalo (države, ki ne spadajo v prej navedene odseke).
Naložbe odseka v nekratkoročna sredstva obsegajo celotne stroške, nastale v obdobju iz naslova pridobitve nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev.
V nadaljevanju so predstavljeni standardi, dopolnitve in pojasnila standardov, ki do priprave računovodskih izkazov družbe Krka še niso začeli veljati. Družba Krka jih bo upoštevala pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Družba Krka ni sprejela nobenega od navedenih standardov, dopolnitev in pojasnil pred začetkom njihove uveljavitve.
Dopolnitve MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. UOMRS je zaradi pandemije covida-19 datum začetka veljavnosti odložil za eno leto, tj. do 1. januarja 2023, da bi podjetjem zagotovil dovolj časa za spremebe v razvrstitvi obveznosti, ki so posledica dopolnitev standarda. Namen dopolnitev je podjetjem ponuditi pomoč pri odločanju, ali naj v izkazu finančnega položaja dolg in druge obveznosti z negotovim datumom poravnave razvrstijo med kratkoročne ali nekratkoročne obveznosti in tako zagotovijo večjo doslednost pri upoštevanju zahtev standarda. Dopolnitve vplivajo na predstavitev obveznosti v izkazu finančnega položaja in ne spreminjajo zahtev, povezanih z merjenjem ali obdobjem pripoznanja bodisi sredstev, obveznosti, prihodkov ali odhodkov bodisi informacij, ki jih podjetje razkriva o teh postavkah. Pojasnjujejo tudi zahteve, povezane z razvrstitvijo dolgov, ki jih lahko podjetje poravna z izdajo lastnih kapitalskih instrumentov. EU dopolnitev še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo bistveno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. UOMRS je objavil naslednje omejene dopolnitve MSRP.
Dopolnitve MSRP 3 – Poslovne združitve so namenjene posodobitvi sklica na temeljni okvir standardov računovodskega poročanja v MSRP 3, ne spreminjajo pa računovodskih zahtev pri obračunavanju poslovnih združitev.
Dopolnitve MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva podjetju prepovedujejo, da bi od stroškov nabave nepremičnin, strojev in opreme odštelo izkupiček od prodaje proizvodov v obdobju priprave sredstva na njegovo predvideno uporabo. Podjetje izkupiček od prodaje in s tem povezane stroške pripozna v poslovnem izidu.
Dopolnitve MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva določajo stroške, ki jih podjetje upošteva pri opredelitvi stroškov izpolnitve pogodbe, ko se odloča, ali je pogodba kočljiva.
Letne izboljšave 2018–2020 prinašajo nekatere manjše dopolnitve MSRP 1 – Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja, MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 41 – Kmetijstvo ter ilustrativne primere k MSRP 16 – Najemi. EU dopolnitev še ni odobrila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in jih bo uporabilo ob uveljavitvi.
UOMRS je avgusta 2020 objavil rezultate druge faze reforme referenčne obrestne mere, in sicer dopolnitve MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16, ter s tem zaključil svoje delo po reformi referenčne obrestne mere. Dopolnitve vsebujejo začasno olajšavo pri poročanju učinkov zamenjave medbančne obrestne mere (IBOR) z alternativno netvegano obrestno mero (RFR) na računovodsko poročanje. Podjetjem omogočajo praktično rešitev pri obračunu sprememb osnove za določanje pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev in obveznosti, pri čemer mora podjetje efektivno obrestno mero prilagoditi tako, da odraža gibanje tržne obrestne mere. Poleg tega omogočajo določene olajšave od ukinitve varovanja pred tveganjem, vključno z začasno oprostitvijo od zahteve, da mora referenčna obrestna mera, ki je opredeljena kot varovana postavka, izpolnjevati ločeno opredeljive zahteve.
Glede na računovodske usmeritve družbe Krka in zahtevana razkritja je treba v številnih primerih določiti pošteno vrednost tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba Krka določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti družbe Krka.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in po pošteni vrednosti skozi drugi vseobsegajoči donos se za vrednostne papirje določa glede na zaključni tečaj na dan poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Družba Krka poroča po geografsko določenih odsekih. Prihodki odsekov so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev. Združeno kraljestvo, ki je bilo v preteklih letih vključeno v odsek Evropska unija, je od leta 2020 vključeno v odsek Ostalo, posledično so popravljeni tudi podatki za leto 2019.
| Evropska unija | Jugovzhodna Evropa | Vzhodna Evropa | Ostalo | Skupaj | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |
| Prihodki od prodaje | 815.626 | 782.430 | 80.346 | 73.796 | 489.452 | 466.406 | 61.688 | 67.616 | 1.447.112 | 1.390.248 |
| 809.659 | 776.331 | 80.346 | 73.796 | 489.401 | 466.373 | 61.524 | 67.355 | 1.440.930 | 1.383.855 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 5.967 | 6.099 | 0 | 0 | 51 | 33 | 164 | 261 | 6.182 | 6.393 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 5.137 | 3.660 | 0 | 0 | 0 | 120 | 0 | 0 | 5.137 | 3.780 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobiček iz poslovanja | Prihodki od obresti | Odhodki za obresti | |
|---|---|---|---|
| –658.158 | 153.485 | 438 | –454 |
| –54.534 | 127.932 | 1.117 | –604 |
| –52.989 | 25.812 | 0 | –2 |
| –343.942 | 20.807 | 0 | |
| –367.517 | 145.510 | 8 | |
| –47.613 | 99.009 | 66 | |
| –51.512 | 14.075 | 2 | |
| –1.113.367 | 16.104 | 3 | |
| –1.130.176 | 338.882 | 448 | |
| 263.852 | 1.186 |
| -3 | -11 | -13 | -10 | -15 | -477 | -635 | 737 | 7.090 | -83 | 448 | -40.634 | 11.481 | -1.071 | 640 | -41.051 | 19.659 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| -17.826 | -16.534 | -2.998 | -2.689 | -16.899 | -12.796 | -1.634 | -2.081 | -39.357 | -34.100 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 136.396 | 118.488 | 22.731 | 18.566 | 87.977 |
|---|---|---|---|---|
| 97.694 | 11.370 | 14.663 | 258.474 | 249.411 |
|---|---|---|---|---|
| 61.311 | 90.481 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 61.311 | 90.481 |
| 58.769 | 54.377 | 1.672 | 1.632 | 16.647 | 18.703 | 1.610 | 1.219 | 78.698 | 75.931 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 549 | 457 | 15 | 13 | 160 | 162 | 15 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|
| Sredstva skupaj | 1.644.023 | 1.520.973 |
| 47.873 | 46.681 | |
| 470.677 | 527.175 | |
| 45.806 | 35.131 | |
| 2.208.379 |
| Obveznosti skupaj | 288.890 | 308.857 | 15.112 | 13.564 | 95.513 | 117.280 | 17.014 | 26.081 | 416.529 | 465.782 | 253 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci izdelkov | 1.222.011 | 1.195.677 |
| Prihodki iz pogodb s kupci materiala | 218.919 | 188.178 |
| Skupaj prihodki iz pogodb s kupci | 1.440.930 | 1.383.855 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Slovenija | 55.385 | 52.902 |
| Jugovzhodna Evropa | 197.185 | 187.068 |
| Vzhodna Evropa | 289.471 | 298.053 |
| Srednja Evropa | 325.793 | 323.501 |
| Zahodna Evropa | 313.365 | 290.401 |
| Čezmorska tržišča | 40.812 | 43.752 |
| Skupaj | 1.222.011 | 1.195.677 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Zdravila na recept | 1.039.105 | 1.008.125 |
| Izdelki brez recepta | 110.562 | 122.309 |
| Veterinarski izdelki | 72.344 | 65.243 |
| Skupaj | 1.222.011 | 1.195.677 |
Terjatve do kupcev so opisane v pojasnilu 19, pripoznane obveznosti iz pogodb s kupci pa v pojasnilu 27. Družba ni pripoznala sredstev iz pogodb s kupci. Pripoznana sredstva iz pogodb s kupci so navedena v konsolidiranem izkazu finančnega položaja.
Družba Krka je pripoznala obveznosti za povračila, in sicer vračunane bonuse in količinske popuste ter popuste na prodane izdelke drugim kupcem.
Družba Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in materiala. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi določil posamezne prodajne pogodbe s kupcem v trenutku prenosa obvladovanja blaga na kupca, v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega družba Krka meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve.
Prenos tveganj in koristi je odvisen od določil kupoprodajne pogodbe, praviloma pa do prenosa pride v trenutku, ko kupec blago prevzame v skladu s klavzulami INCOTERMS 2020 ali ko je storitev opravljena. Plačilni roki so po regijah (distribucijskih kanalih) in kupcih različni, običajni rok plačila je od 30 do 120 dni.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Odprava nekratkoročnih rezervacij | 2.058 | 614 |
| Odprava odloženih prihodkov | 640 | 398 |
| Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev | 396 | 563 |
| Prevrednotovalni poslovni prihodki – najemi | 7 | 3 |
| Ostali poslovni prihodki | 2.036 | 2.202 |
| Drugi poslovni prihodki skupaj | 5.137 | 3.780 |
Med ostale poslovne prihodke so vključeni tudi prihodki iz državne podpore za zajezitev epidemije covida-19 v višini 1.172 tisoč EUR. Prejete državne podpore niso vezane na izpolnjevanje pogojev, zato so v celoti pripoznane v računovodskih izkazih za leto 2020.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stroški blaga in materiala | 414.326 | 395.559 |
| Stroški storitev | 305.619 | 357.975 |
| Stroški dela | 301.908 | 280.429 |
| Amortizacija | 85.146 | 82.077 |
| Odpisi in popravki vrednosti zalog | – | 14.825 |
| Neto odpisi in popravki vrednosti zalog | 12.895 | – |
| Neto slabitve in odpisi terjatev | –1.177 | –300 |
| Drugi poslovni odhodki | 24.220 | 30.532 |
| Stroški skupaj | 1.142.937 | 1.161.097 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stroški bruto plač in nadomestil | 231.236 | 216.722 |
| Stroški prispevkov socialnih zavarovanj | 16.209 | 15.539 |
| Stroški prispevkov pokojninskih zavarovanj | 30.349 | 27.770 |
| Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki | 7.464 | 6.678 |
| Drugi stroški dela | 16.650 | 13.720 |
| Stroški dela skupaj | 301.908 | 280.429 |
Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki so podrobneje razloženi v pojasnilu 24. Drugi stroški dela vključujejo predvsem regres za letni dopust in stroške za prevoz na delo.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Dotacije in pomoči za humanitarne in druge namene | 1.286 | 1.564 |
| Izdatki za varstvo okolja | 3.528 | 2.859 |
| Druge dajatve | 15.819 | 18.677 |
| Izguba pri prodaji in odpisi nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev | 1.138 | 4.613 |
| Ostali poslovni odhodki | 2.449 | 2.819 |
| Drugi poslovni odhodki skupaj | 24.220 | 30.532 |
Med drugimi dajatvami je za 13.892 tisoč EUR (16.806 tisoč EUR v letu 2019) različnih davkov na zdravila in pristojbin za opravljanje promocijskih dejavnosti strokovnih sodelavcev, ki jih družba Krka plačuje v posameznih državah.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Neto tečajne razlike | 0 | 23.615 |
| Prihodki od obresti | 448 | 1.186 |
| Prihodki iz izvedenih finančnih instrumentov | 20.319 | 0 |
| – realizirani prihodki | 17.212 | 0 |
| – sprememba poštene vrednosti | 3.107 | 0 |
| Prihodki iz dividend in drugih deležev v dobičku | 7.247 | 9.609 |
| – dividende | 650 | 358 |
| – dobički odvisnih družb v skupini | 6.597 | 9.251 |
| Drugi finančni prihodki | 3.772 | 0 |
| Finančni prihodki skupaj | 31.786 | 34.410 |
–56.392 0
–477 –635
– plačane obresti –428 –575
– obresti iz najemov –49 –60
–14.443 –11.921
– realizirani odhodki –14.443 –7.540
– sprememba poštene vrednosti 0 –4.381
–1.525 –2.195
–72.837 –14.751
–41.051 19.659
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Odmerjeni davek | 39.436 | 34.050 |
| Odloženi davek | –79 | 50 |
| Davek od dobička skupaj | 39.357 | 34.100 |
| Dobiček pred davkom | 297.831 | 283.511 |
| Davek, obračunan po 19-odstotni stopnji (19-odstotni stopnji za leto 2019) | 56.588 | 53.867 |
| Davek od povečanja odhodkov | –846 | –1.513 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | 2.370 | 2.513 |
| Davek od davčnih olajšav | –17.172 | –18.784 |
| Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo | –1.583 | –1.983 |
| Davek od dobička skupaj | 39.357 | 34.100 |
| Efektivna davčna stopnja | 13,2% | 12,0 % |
Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v raziskave in razvoj ter olajšave za naložbe.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Zemljišča | 27.758 | 27.074 |
| Zgradbe | 263.859 | 265.858 |
| Oprema | 280.433 | 284.938 |
| Nepremičnine, naprave in oprema v pridobivanju | 27.242 | 31.473 |
| Predujmi za nepremičnine, naprave in opremo | 3.021 | 769 |
|---|---|---|
| Pravica do uporabe sredstev | 2.851 | 3.098 |
| Nepremičnine, naprave in oprema skupaj | 605.164 | 613.210 |
V letu 2020 smo v družbi Krka med naložbami največ namenili za vzpostavitev dodatnih pakirnih zmogljivosti (Pakirnica 2) v Notolu 2, in sicer 10.058 tisoč EUR (18.001 tisoč EUR v letu 2019). Za selitev maloserijske proizvodnje in povečanje zmogljivosti proizvodnje polizdelkov v Notolu 2 smo namenili 7.025 tisoč EUR (25 tisoč EUR v letu 2019), za gradnjo skladišča v Krškem 3.268 tisoč EUR (2.579 tisoč EUR v letu 2019), za menjavo oblagalnega stroja v Notolu 1.477 tisoč EUR (nov projekt v letu 2020, zato v letu 2019 ni bilo izdatkov) in za gradnjo Sinteze 2 v Krškem 1.247 tisoč EUR (153 tisoč EUR v letu 2019). Za projekte na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij smo namenili 4.279 tisoč EUR (3.932 tisoč EUR v letu 2019).
| v tisoč EUR | Zemljišča | Zgradbe | Oprema | NNO v pridobivanju | Predujmi za uporabo sredstev | Pravica do uporabe sredstev | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2019 | 26.984 | 565.872 | 929.807 | 42.773 | 3.140 | 3.953 | 1.572.529 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 87.417 | –2.371 | 0 | 85.046 | |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju | 103 | 30.110 | 65.001 | –95.214 | 0 | 0 | 0 | |
| Aktiviranje – najemi MSRP 16 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 134 | 134 | |
| Odtujitve, slabitve, manki, viški | –13 | –51 | –12.932 | –3.503 | 0 | –368 | –16.867 | |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | –19 | 296 | 0 | 0 | 0 | 277 | |
| Stanje 31. 12. 2019 | 27.074 | 595.912 | 982.172 | 31.473 | 769 | 3.719 | 1.641.119 | |
| Stanje 1. 1. 2020 | 27.074 | 595.912 | 982.172 | 31.473 | 769 | 3.719 | 1.641.119 | |
| Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe | 0 | 12.358 | 22.482 | 0 | 0 | 0 | 34.840 | |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 53.477 | 2.252 | 0 | 55.729 | |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju | 684 | 10.293 | 46.731 | –57.708 | 0 | 0 | 0 | |
| Aktiviranje – najemi MSRP 16 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 738 | 738 | |
| Odtujitve, slabitve, manki, viški | 0 | –58 | –13.055 | 0 | 0 | –397 | –13.510 | |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 289 | –274 | 0 | 0 | –10 | 5 |
| Stanje | 27.758 | 618.794 | 1.038.056 | 27.242 | 3.021 | 4.050 | 1.718.921 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | ||||||||||||||
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2019 | 0 | –310.114 | –653.539 | 0 | 0 | 0 | –963.653 | ||||||
| Amortizacija | 0 | –19.993 | –55.938 | 0 | 0 | –642 | –76.573 | |||||||
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 34 | 12.539 | 0 | 0 | 21 | 12.594 | |||||||
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 19 | –296 | 0 | 0 | 0 | –277 | |||||||
| Stanje | 0 | –330.054 | –697.234 | 0 | 0 | –621 | –1.027.909 | |||||||
| 31. 12. 2019 | ||||||||||||||
| Stanje 1. 1. 2020 | 0 | –330.054 | –697.234 | 0 | 0 | –621 | –1.027.909 | |||||||
| Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe | 0 | –3.849 | –15.238 | 0 | 0 | 0 | –19.087 | |||||||
| Amortizacija | 0 | –21.035 | –57.663 | 0 | 0 | –739 | –79.437 | |||||||
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |||||||
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 0 | 12.520 | 0 | 0 | 160 | 12.680 | |||||||
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 3 | –8 | 0 | 0 | 1 | –4 | |||||||
| Stanje | 0 | –354.935 | –757.623 | 0 | 0 | –1.199 | –1.113.757 | |||||||
| 31. 12. 2020 | ||||||||||||||
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2019 | 26.984 | 255.758 | 276.268 | 42.773 | 3.140 | 3.953 | 608.876 | ||||||
| Stanje | 27.074 | 265.858 | 284.938 | 31.473 | 769 | 3.098 | 613.210 | |||||||
| 31. 12. 2019 | ||||||||||||||
| Stanje 1. 1. 2020 | 27.074 | 265.858 | 284.938 | 31.473 | 769 | 3.098 | 613.210 |
| Stanje | 27.758 | 263.859 | 280.433 | 27.242 | 3.021 | 2.851 | 605.164 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2020 niso bili pripisani stroški izposojanja.
Neodpisana vrednost nepremičnin, naprav in opreme, ki začasno niso v uporabi, je bila 31. 12. 2020 1.300 tisoč EUR (31. 12. 2019 pa 1.205 tisoč EUR).
36 % vseh nepremičnin, naprav in opreme, ki so bili v uporabi 31. 12. 2020, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2019 34 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme, izvzeta so zemljišča.
Gibanje in stanje obveznosti iz najemov ter zneski pripoznani v poslovnem izidu so predstavljeni v pojasnilu 30 in 32.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Premoženjske pravice | 23.443 | 24.348 |
| Neopredmetena sredstva v pridobivanju | 4.450 | 4.062 |
| Neopredmetena sredstva skupaj | 27.893 | 28.410 |
Med neopredmetena sredstva spadata programska oprema in registracijska dokumentacija za nova zdravila.
| v tisoč EUR | Premoženjske pravice | NS | Skupaj v pridobivanju |
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | |||
| Stanje 1. 1. 2019 | 103.205 | 3.580 | 106.785 |
| Nabava | 0 | 5.435 | 5.435 |
| Prenosi z NS v pridobivanju | 4.953 | –4.953 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | –406 | 0 | –406 |
| Prenosi, prekvalifikacije | –277 | 0 | –277 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 107.475 | 4.062 | 111.537 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 107.475 | 4.062 | 111.537 |
| Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe | 438 | 0 | 438 |
| Nabava | 0 | 5.582 | 5.582 |
| Prenosi z NS v pridobivanju | 4.839 | –4.839 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | –627 | –355 | –982 |
| Prenosi, prekvalifikacije | –5 | 0 | –5 |
| 112.120 | 4.450 | 116.570 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | –77.943 | 0 | –77.943 |
|---|---|---|---|
| Amortizacija | –5.504 | 0 | –5.504 |
| Odtujitve, manki, viški | 42 | 0 | 42 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 278 | 0 | 278 |
| Stanje 31. 12. 2019 | –83.127 | 0 | –83.127 |
| Stanje 1. 1. 2020 | –83.127 | 0 | –83.127 |
| Nove pridobitve zaradi pripojitve | –354 | 0 | –354 |
| družbe | |||
| Amortizacija | –5.709 | 0 | –5.709 |
| Odtujitve, manki, viški | 509 | 0 | 509 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 4 | 0 | 4 |
| Stanje 31. 12. 2020 | –88.677 | 0 | –88.677 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 25.262 | 3.580 | 28.842 |
|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2019 | 24.348 | 4.062 | 28.410 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 24.348 | 4.062 | 28.410 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 23.443 | 4.450 | 27.893 |
55 % vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2020, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2019 jih je bilo 54 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev.
| v tisoč EUR | Naložbe v odvisne družbe |
|---|---|
| Nabavna vrednost | |
| Stanje 1. 1. 2019 | 334.493 |
| Ustanovitev novih družb | 10 |
| Naknadna vplačila | 3.823 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 338.326 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 338.326 |
| Naknadna vplačila | 11.281 |
| Pripojitev družbe | –1.004 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 348.603 |
| Popravek vrednosti | |
| Stanje 1. 1. 2019 | –8.991 |
| Stanje 31. 12. 2019 | –8.991 |
| Stanje 1. 1. 2020 | –8.991 |
| Stanje 31. 12. 2020 | –8.991 |
| Neodpisana vrednost | |
| Stanje 1. 1. 2019 | 325.502 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 329.335 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 329.335 |
Stanje 31. 12. 2020: 339.612
Družba Krka, d. d., Novo mesto je februarja 2020 odkupila 0,3 % manjšinskega deleža odvisne družbe Farma GRS, d. o. o., in pridobila 100-odstotni lastniški delež. Po pogodbi o pripojitvi se je odvisna družba Farma GRS, d. o. o., pripojila k obvladujoči družbi Krka, d. d., Novo mesto, z datumom učinka pripojitve 30. 6. 2020.
Družbe GRS TEHFARMA, d. o. o., GRS VIZFARMA, d. o. o., GRS PREK FARMA, d. o. o., GRS EKO FARMA, d. o. o., GRS TREN FARMA, d. o. o., in GRS VRED FARMA, d. o. o., ki so bile v 100-odstotni lasti družbe Farma GRS, d. o. o., so junija 2020 po skrajšanem postopku prenehale delovati.
| Delež lastništva | Osnovni kapital | Vrednost deležev v odvisnih družbah v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 100 % | 58.615 | 118.916 | 118.916 | ||
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 100 % | 6.650 | 97.000 | 97.000 | ||
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 100 % | 14.753 | 36.416 | 36.416 | ||
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 100 % | 18.939 | 19.738 | 19.738 | ||
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 100 % |
| 3.836 | 18.697 | 18.697 | Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd., Ningbo, Kitajska | 60 % |
|---|---|---|---|---|
| 30.656 | 18.615 | 7.338 | OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 100 % |
| 8.242 | 15.170 | 15.170 | Krka France Eurl, Pariz, Francija | 100 % |
| 10 | 4.662 | 4.662 | KRKA Pharma GmbH, Dunaj, Avstrija | 100 % |
| 37 | 2.344 | 2.344 | KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 100 % |
| 10 | 2.266 | 2.266 | KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano, Italija | 100 % |
| 10 | 1.350 | 1.350 | KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 100 % |
| KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 100 % | |
|---|---|---|
| 1.003 | Krka FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 100 % |
| 1.002 | KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija | 100 % |
| 796 | KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 95 % |
| 300 | KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska | 100 % |
| 123 | KRKA Sverige AB, Stockholm, Švedska | 100 % |
| 15 | TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan | 100 % |
| KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška | 100 % |
|---|---|
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 100 % |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 100 % |
| KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina | 100 % |
| UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva | 100 % |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 100 % |
| KRKA HELLAS E.P.E., Atene, Grčija | 100 % |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 100 % |
|---|---|
| KRKA USA LLC, Wilmington, ZDA | 100 % |
| KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika | 100 % |
| KRKA UK Ltd, London, Združeno kraljestvo | 100 % |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 100 % |
| Farma GRS, d. o. o., Novo mesto | – |
| Skupaj | 1.000 |
Nadomestljiva vrednost sredstva je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali njegova vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Za potrebe testa slabitve je bila nadomestljiva vrednost kapitalske naložbe določena na osnovi izračuna vrednosti pri uporabi, to je z uporabo projekcij denarnih tokov, ki temeljijo na petletnih finančnih načrtih odvisne družbe in v katerih se predpostavlja postopna normalizacija razmer. Pri projekciji uporabljena diskontna stopnja je znašala 8,1 %, dolgoročna stopnja rasti neto denarnih tokov (g) po obdobju napovedi (po letu 2025) pa 2 %. Po oceni poslovodstva razumna sprememba diskontne stopnje oziroma stopnje rasti ne bi povzročila slabitve kapitalske naložbe.
Na osnovi navedenih predpostavk izračunana ocena vrednosti kapitalske naložbe v odvisno družbo Terme Krka presega knjigovodsko, zato slabitev kapitalske naložbe ni potrebna.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Nekratkoročno dana posojila | 35.024 | 36.223 |
| – posojila, dana odvisnim družbam | 23.650 | 25.600 |
| – posojila, dana drugim | 11.374 | 10.623 |
| Kratkoročno dana posojila | 57.836 | 35.644 |
| – del nekratkoročnega posojila, ki zapade v prihodnjem letu | 4.022 | 5.031 |
| – posojila, dana odvisnim družbam | 707 | 462 |
| – posojila, dana drugim | 53.094 | 30.137 |
| – kratkoročne terjatve za obresti | 13 | 14 |
| Dana posojila skupaj | 92.860 | 71.867 |
Letna obrestna mera za posojila znotraj skupine Krka je ob sklenitvi posojilne pogodbe priznana obrestna mera, ki jo določi minister za finance Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami. V letu 2020 se je gibala med 0,855 % in 1,652 %.
Med nekratkoročna posojila drugim spadajo posojila zaposlenim, ki jih družba Krka daje v skladu z internimi akti in so namenjena nakupu ali obnovi stanovanj. Letna obrestna mera se je v letu 2020 gibala med 0,294 % in 0,707 % (v letu 2019 med 0,396 % in 0,702 %).
Med kratkoročnimi posojili drugim je za 52.988 tisoč EUR bančnih depozitov, vezanih za več kot 90 dni (29.998 tisoč EUR konec leta 2019).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Nekratkoročna posojila, dana odvisnim družbam | 23.650 | 25.600 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 21.500 | 22.000 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano, Italija | 2.000 | 2.000 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 150 | 300 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 0 | 700 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 0 | 600 |
| Kratkoročna posojila, dana odvisnim družbam, vključno z delom nekratkoročnega posojila, ki zapade v prihodnjem letu | 3.215 | 3.954 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 2.705 | 2.871 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 175 | 0 |
| KRKA HELLAS E.P.E., Atene, Grčija | 145 | 45 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 106 | 0 |
| Krka France Eurl, Pariz, Francija | 34 | 0 |
| HCS bvba*, Edegem, Belgija | 33 | 33 |
| KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 12 | 13 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 3 | 2 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 1 | 636 |
| Krka FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 1 | 2 |
| TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan | 0 | 350 |
| Posojila, dana odvisnim družbam skupaj | 26.865 | 29.554 |
|---|---|---|
Odplačilna doba nekratkoročnih posojil odvisnim družbam na dan 31. 12. 2020 je bila največ 4 leta.
v tisoč EUR
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne naložbe | 10.419 | 9.680 |
| – finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (kapitalski instrumenti) | 10.419 | 9.680 |
| Kratkoročne finančne naložbe, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti | 524 | 0 |
| – izvedeni finančni instrumenti | 524 | 0 |
| Finančne naložbe skupaj | 10.943 | 9.680 |
Med finančnimi sredstvi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa je bilo za 800 tisoč EUR naložb v delnice in deleže družb v Sloveniji (849 tisoč EUR konec leta 2019), za 9.619 tisoč EUR pa naložb v delnice družb v tujini (8.831 tisoč EUR konec leta 2019).
v tisoč EUR
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | |
|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | 9.388 |
| Prilagoditev na tržno vrednost | 292 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 9.680 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 9.680 |
Stanje 31. 12. 2020: 10.419
| Terjatve | Obveznosti | v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (kapitalski instrumenti) | 1.727 | 1.727 | 1.432 | 1.291 | ||
| Terjatve | 1.447 | 1.535 | 0 | 0 | ||
| Dividende | 14 | 95 | 0 | 0 | ||
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 12.411 | 11.121 | 0 | 0 | ||
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke – učinek pripojitve družbe | 55 |
| Skupaj | 15.654 | 14.478 | 1.432 | 1.291 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Pobotanje | –1.432 | –1.291 | –1.432 | –1.291 | |
| Neto | 14.222 | 13.187 | 0 | 0 |
| Nove | Nove | pridobitve | pridobitve | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje v tisoč EUR | 1. 1. 2019 | Pripoznano v izkazu vseobsegajočem donosu | Stanje 31. 12. 2019 | Pripoznano v izkazu poslovnega izida | Stanje zaradi pripojitve družbe – IPI | Stanje zaradi pripojitve družbe – PPK | Stanje 31. 12. 2020 | ||||||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (kapitalski instrumenti) | 491 | 0 | –55 | 436 | 0 | –141 | 0 | 0 | 295 | ||||
| Terjatve | 1.690 | –155 | 0 | 1.535 | –88 | 0 | 0 | 0 | 1.447 | ||||
| Dividende | 0 | 95 | 0 | 95 | –81 | 0 | 0 | 0 | 14 | ||||
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge | 9.599 | 9 | 1.513 | 11.121 | 248 | 1.042 | 58 | –3 | 12.466 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Material | 182.523 | 179.168 |
| Nedokončana proizvodnja | 90.196 | 89.492 |
| Končni izdelki | 105.170 | 83.800 |
| Trgovsko blago | 10.062 | 10.296 |
| Predujmi za zaloge | 1.227 | 4.251 |
| Zaloge skupaj | 389.178 | 367.007 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev | 415.286 | 443.840 |
| – kratkoročne terjatve do odvisnih družb | 242.370 | 257.674 |
| – kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine | 174.505 | 186.420 |
| – kratkoročno odloženi prihodki iz pogodb s kupci | –1.589 | –254 |
| Kratkoročne terjatve iz naslova dividend | 76 | 500 |
| – kratkoročne terjatve iz naslova dividend odvisnih družb | 0 | 500 |
| – kratkoročne terjatve iz naslova ostalih dividend | 76 | 0 |
| Kratkoročne terjatve do drugih | 15.591 | 17.511 |
| Terjatve skupaj | 430.953 | 461.851 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 118.451 | 102.882 |
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 43.434 | 68.660 |
| KRKA Sverige AB, Stockholm, Švedska | 19.419 | 25.875 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Severna Makedonija | 8.582 | 8.958 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 8.407 | 8.056 |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 7.192 | 7.231 |
|---|---|---|
| Krka France Eurl, Pariz, Francija | 6.799 | 3.689 |
| TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan | 6.637 | 6.228 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano, Italija | 5.541 | 6.214 |
| KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 3.580 | 4.482 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 2.726 | 1.742 |
| Krka FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 2.692 | 3.227 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 2.329 | 2.432 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 2.033 | 3.643 |
| KRKA UK Ltd, London, Združeno kraljestvo | 1.845 | 943 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 1.392 | 959 |
| KRKA Pharma GmbH, Dunaj, Avstrija | 846 | 594 |
| Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd., Ningbo, Kitajska | 247 | 106 |
| Terjatve do drugih družb v skupini | 218 | 1.753 |
| Kratkoročne terjatve do odvisnih družb skupaj | 242.370 | 257.674 |
| Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Čista vrednost | Čista vrednost | |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine v državi | 7.658 | 17 | 7.641 | 10.631 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine v tujini | 201.103 | 34.239 | 166.864 | 175.789 |
| -1.589 | 0 | -1.589 | -254 |
|---|---|---|---|
| 207.172 | 34.256 | 172.916 | 186.166 |
|---|---|---|---|
Neto slabitve in odpisi terjatev, ki so izkazani v poslovnih odhodkih, so v letu 2020 znašali –1.177 tisoč EUR, v letu 2019 pa –300 tisoč EUR.
Pri zavarovalnici Coface PKZ, d. d., je bilo zavarovanih 99 % terjatev do kupcev zunaj skupine Krka (31. 12. 2019 pa 79 %).
Večino kratkoročnih terjatev do drugih v skupni višini 15.591 tisoč EUR (31. 12. 2019 pa 17.511 tisoč EUR) predstavljajo terjatve do države, od tega terjatve iz naslova davka na dodano vrednost 8.987 tisoč EUR (31. 12. 2019 pa 11.305 tisoč EUR). Predujmov za storitve je bilo za 764 tisoč EUR (31. 12. 2019 pa 1.039 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Gotovina v blagajni | 1 | 0 |
| Denarna sredstva v banki | 296.397 | 195.236 |
| Denar in denarni ustrezniki skupaj | 296.398 | 195.236 |
Družba Krka ima pri dveh bankah sklenjene pogodbe o limitu za dovoljeno negativno stanje na transakcijskih računih v skupni vrednosti 5.075 tisoč EUR (v letu 2019 je imela pri dveh bankah sklenjene pogodbe v skupni vrednosti 5.451 tisoč EUR). Ker 31. 12. 2020 na transakcijskih računih ni bilo negativnih stanj, je bil limit v celoti neizkoriščen.
Družba Krka ima odobren nečrpan kredit v vrednosti 20.000 tisoč EUR (v letu 2019 v vrednosti 70.000 tisoč EUR).
V skladu s sklepom 19. skupščine z dne 3. 7. 2014 je družba Krka zmanjšala osnovni kapital z umikom 2.632.672 lastnih delnic oziroma 7,431 % vseh izdanih delnic. Po umiku je osnovni kapital v vrednosti 54.732 tisoč EUR razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Imamo le en razred delnic, prva in edina izdaja delnic pa je potekala leta 1995. Osnovni kapital je bil v celoti vplačan.
Družba Krka lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in sicer po vsakokratni tržni ceni. Lahko jih pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev. Pri pridobivanju delnic na organiziranem ali na neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev nakupna cena delnic ne sme biti nižja od knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka. Nakupna cena delnice prav tako ne sme biti višja od 25-kratnika čistega dobička večinskih lastnikov na delnico, izračunanega na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka.
| Število delnic | Tehtana povprečna cena delnice (v EUR) | Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) | |
|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2019 | 1.234.252 | 73.774 | |
| Nakupi v letu 2020 | 307.522 | 82,93 | 25.505 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 1.541.774 | 99.279 |
Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2020 prikazujejo nakupe, knjižene v letu 2020. V tehtani povprečni ceni delnic je vključena tudi provizija pri nakupu.
Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2020 po dnevih so prikazani v Prilogi 1 k Računovodskim izkazom skupine Krka in Krke, d. d., Novo mesto.
Rezerve družbe Krka sestavljajo rezerve za lastne delnice, kapitalske, zakonske in statutarne rezerve ter rezerva za pošteno vrednost.
Rezerve za lastne delnice so 31. 12. 2020 znašale 99.279 tisoč EUR in so se v letu 2020 iz naslova oblikovanja zaradi dodatnega nakupa lastnih delnic povečale za 25.505 tisoč EUR.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. 31. 12. 2020 so znašale 105.897 tisoč EUR in so vključevale splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 90.659 tisoč EUR, ki je bil ob prehodu na MSRP vključen v kapitalske rezerve, 10.844 tisoč EUR kapitalskih rezerv, oblikovanih v skladu s posebno uredbo v postopku lastninskega preoblikovanja družbe Krka, in 4.394 tisoč EUR kapitalskih rezerv, nastalih z zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi umika lastnih delnic. Znesek se lahko uporabi zgolj za povečanje osnovnega kapitala. Kapitalske rezerve se v letu 2020 niso spremenile.
Zakonske rezerve lahko družba Krka oblikuje do višine 30 % osnovnega kapitala. 31. 12. 2020 so znašale 14.990 tisoč EUR in se v letu 2020 niso spremenile.
Statutarne rezerve so 31. 12. 2020 znašale 30.000 tisoč EUR in se glede na stanje konec leta 2019 niso spremenile. Družba Krka jih lahko oblikuje do višine 30.000 tisoč EUR. Uporabi jih lahko za pokrivanje izgube, za oblikovanje rezerv za lastne delnice, za zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic in za uravnavanje dividendne politike.
Zadržani dobički so se povečali zaradi dobička v višini 258.474 tisoč EUR, vnosa prenesenih čistih dobičkov zaradi učinka pripojitve v višini 35.502 tisoč EUR in vnosa čistega dobička zaradi učinka pripojitve družbe v višini 1.778 tisoč EUR, zmanjšali pa so se zaradi uporabe bilančnega dobička za izplačilo dividend v višini 133.274 tisoč EUR po sklepu 26. skupščine delničarjev, ki je bila 9. 7. 2020, in dodatnega oblikovanja rezerv za lastne delnice zaradi nakupa lastnih delnic v letu 2020 v višini 25.505 tisoč EUR.
V letu 2020 je deklarirana bruto dividenda na delnico znašala 4,25 EUR, v letu 2019 pa 3,20 EUR.
Tabela je pripravljena v EUR in ne v tisoč EUR kot vse ostale tabele v računovodskem poročilu.
| v EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Obvezna uporaba dobička | ||
| Čisti dobiček | 258.473.731,06 | 249.410.661,45 |
| – kritje prenesene izgube | 0,00 | 0,00 |
| – oblikovanje zakonskih rezerv | 0,00 | 0,00 |
| – oblikovanje rezerv za lastne delnice | –25.504.335,93 | –21.698.411,77 |
| – oblikovanje statutarnih rezerv | 0,00 | 0,00 |
| Dobiček po obvezni uporabi | 232.969.395,13 | 227.712.249,68 |
| – oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu uprave in nadzornega sveta | 0,00 | |
| – čisti dobiček iz pripojitve družbe | 1.777.841,82 | 0,00 |
| Preostanek dobička | 234.747.236,95 | 227.712.249,68 |
| Ugotovitev bilančnega dobička | ||
| – preostanek dobička | 234.747.236,95 | 227.712.249,68 |
| – preneseni dobiček | 67.270.600,18 | 43.157.760,41 |
| – preneseni dobiček – učinek pripojitve družbe | 35.501.993,87 | 0,00 |
Osnovni dobiček na delnico je v letu 2020 znašal 8,23 EUR, kar je 5 % več kot v letu 2019, ko je znašal 7,85 EUR. Pri izračunu je bil upoštevan čisti dobiček v višini 258.474 tisoč EUR (249.411 tisoč EUR v letu 2019). Za obe leti je bilo upoštevano tehtano povprečje števila delnic, in sicer 31.400.501 delnic za leto 2020 in 31.756.443 delnic za leto 2019. Lastne delnice so pri izračunu izvzete. Vse delnice, ki jih je izdala družba Krka, so navadne imenske delnice, zato je kazalnik popravljeni dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila | 46.345 | 73.033 |
| – posojila, prejeta od odvisnih družb | 46.317 | 72.961 |
| – kratkoročne obveznosti za obresti | 28 | 72 |
| Posojila skupaj | 46.345 | 73.033 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, prejeta od odvisnih družb | 46.345 | 73.033 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 39.114 | 42.425 |
| KRKA Sverige AB, Stockholm, Švedska | 3.984 | 4.784 |
| KRKA FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 2.156 | 1.713 |
| KRKA UK Ltd, London, Združeno kraljestvo | 604 | 1 |
| KRKA Pharma GmbH, Dunaj, Avstrija | 484 | 885 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 1 | 1.054 |
| Krka France Eurl, Pariz, Francija | 1 | 408 |
| KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 1 | 1 |
| Farma GRS, d. o. o., Novo mesto | 0 | 21.485 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 0 | 173 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 0 | 104 |
| Posojila, prejeta od odvisnih družb, skupaj | 46.345 | 73.033 |
Kratkoročna posojila so bila najeta v evrih za dobo do enega leta in niso bila posebej zavarovana.
| v tisoč EUR | Stanje | Pridobitve zaradi pripojitve družbe | Oblikovanje | Koriščenje | Odprava | Stanje |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 |
| Obveznosti za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 103.577 | 573 | 19.868 | –4.230 | –2.058 | 117.730 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije skupaj | 105.677 | 573 | 19.868 | –4.230 | –2.058 | 119.830 |
Višina rezervacij za spore s področja intelektualne lastnine je določena glede na višino škodnega zahtevka ali ocenjena glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan. Pri določitvi pričakovane možne višine uprava sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki za spore na področju intelektualne lastnine in vsako leto preveri izračunani znesek rezervacije za posamezno tožbo, ki še poteka.
Družba Krka je bila v letu 2020 vključena v 5 sporov s področja intelektualne lastnine, od katerih je v letu 2020 zaključila 2, in v 3 spore na drugih pravnih področjih (delovnopravni, odškodninski, upravni spori itd.). Skupna vrednost tožbenih zahtevkov s področja intelektualne lastnine je ocenjena na 2.600 tisoč EUR, na drugih pravnih področjih pa na 250 tisoč EUR. Za tožbe iz intelektualne lastnine ima družba Krka oblikovane rezervacije v vrednosti 2.100 tisoč EUR.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlenih iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 85.986 | 68.443 |
| Stroški sprotnega službovanja (CSC) | 4.446 | 3.291 |
| Stroški obresti (IC) | 1.188 | 1.634 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | –2.628 | –3.308 |
| Odhodi zaposlenih (odprava) | –1.913 | |
| Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe | 470 | |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj, od tega: | 10.966 | 15.926 |
| – sprememba finančnih predpostavk | 8.050 | 9.833 |
| – izkustvo | 2.916 | 6.093 |
| Stanje 31. 12. | 98.516 | 85.986 |
| Diskontna stopnja | Rast plač | Sprememba v odstotni točki | odstotni točki |
|---|---|---|---|
| Sprememba za | 0,5 | ||
| –0,5 | |||
| 0,5 | |||
| –0,5 |
| Stanje | Pridobitve zaradi pripojitve družbe | Prejeti novi odloženi prihodki | Odprava odloženih prihodkov | Stanje | |
|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz proračuna Republike Slovenija za projekt Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 | 1.584 | 0 | 0 | –267 | 1.317 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za razvoj novih tehnologij (projekt FBD) | 57 | 0 | 0 | –57 | 0 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za vzpostavitev energetskega informacijskega sistema (GEN-I) | 1 | 0 | 0 | –1 | 0 |
| Nepovratna finančna pomoč za nakup vozil na električni pogon | 5 | 0 | 0 | –1 | 4 |
| Brezplačno pridobljene nepremičnine, naprave in oprema | 12 | 0 | 0 | –5 | 7 |
| Emisijski kuponi | 0 | 0 | 19 | –19 | 0 |
| 0 | 0 | 96 | –1 | 95 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 5 | –1 | 4 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 3.246 | 0 | –286 | 2.960 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 2 | –2 | 0 |
|---|---|---|---|---|
| 1.659 | 3.246 | 122 | –640 | 4.387 |
|---|---|---|---|---|
Projekta Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 in FBD delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajata se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost: prednostne usmeritve 1.1.: Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | 10.000 | 10.000 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 143.294 | 182.409 |
| Obveznosti do odvisnih družb | 66.205 | 91.030 |
| Obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji | 36.329 | 40.646 |
| Obveznosti do dobaviteljev zunaj Slovenije | 40.760 | 50.733 |
| Poslovne obveznosti skupaj | 153.294 | 192.409 |
Evropska komisija je leta 2014 ugotovila, da naj bi Krka kršila določbo 101. člena Pogodbe o delovanju EU in s tem povzročila izkrivljanje konkurence na trgu perindoprila v EU, zato je Krki naložila plačilo kazni v višini 10.000 tisoč EUR. Krka je izrečeno kazen plačala v roku, ki ga je določila Komisija. Ker pa je menila, da s svojim ravnanjem ni kršila pravil konkurenčnega prava, je zoper odločbo vložila tožbo na Splošno sodišče EU, ki je decembra 2018 odločilo v korist Krke.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 20.572 | 46.342 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 16.355 | 10.862 |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 6.156 | 3.698 |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 3.941 | 4.750 |
| KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska | 2.944 | 3.224 |
| KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika | 2.287 | 2.365 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 2.022 | 1.986 |
| KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška | 1.987 | 1.863 |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 1.600 | 2.111 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 1.323 | 1.966 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 1.010 | 1.049 |
| UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva | 1.004 | 915 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 673 | 654 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano, Italija | 662 | 639 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 636 | 500 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija | 514 | 399 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 489 | 298 |
| Krka France Eurl, Pariz, Francija | 479 | 520 |
| 263 | 943 |
|---|---|
| 239 | 515 |
|---|---|
| 210 | 335 |
|---|---|
| 193 | 196 |
|---|---|
| 153 | 0 |
|---|---|
| 152 | 118 |
|---|---|
| 137 | 261 |
|---|---|
| 55 | 1.763 |
|---|---|
| 55 | 43 |
|---|---|
| 40 | 35 |
|---|---|
| 25 | 28 |
|---|---|
| 18 | 16 |
|---|---|
| 10 | 53 |
|---|---|
| 1 | 1 |
|---|---|
| – | 2.582 |
|---|---|
| 66.205 | 91.030 |
|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Obveznost povračila | 11.940 | 10.823 |
| Obveznosti iz pogodb | 4.641 | 3.786 |
|---|---|---|
| – obveznosti iz pogodb – predujmi kupcev v skupini Krka | 2.021 | 0 |
| – obveznosti iz pogodb – predujmi drugih kupcev | 2.620 | 3.786 |
| Skupaj kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci | 16.581 | 14.609 |
Bonusi in količinski popusti vključujejo popuste, do katerih so kupci upravičeni ob izpolnitvi dogovorjenih pogojev in jim niso priznani v letu, ko je realizirana prodaja, na katero se nanašajo.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Obveznosti do zaposlenih – bruto plače, drugi prejemki in dajatve | 52.202 | 47.546 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 0 | 2.582 |
| Drugo | 7.714 | 8.506 |
| Druge kratkoročne obveznosti skupaj | 59.916 | 58.634 |
Postavka drugo vključuje tudi kratkoročne obveznosti do države, nastale iz naslova davka na dodano vrednost, v višini 5.215 tisoč EUR (6.448 tisoč EUR v letu 2019).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Dane garancije | 14.204 | 14.295 |
| Drugo | 0 | 620 |
| Pogojne obveznosti skupaj | 14.204 | 14.915 |
Med danimi garancijami predstavljajo največje postavke garancija za izvedbo dobav izdelkov, s katerimi smo bili izbrani na javnih razpisih v Italiji, v višini 6.000 tisoč EUR, protigarancija za pravočasno plačilo morebitnih obveznosti iz naslova izdane carinske garancije v Belorusiji v višini 4.500 tisoč EUR in garancija za kreditno linijo družbe TAD Pharma v višini 3.000 tisoč EUR.
Na osnovi sklenjenih pogodb, ki so povezane z nadaljevanjem naložb v teku, je bilo konec leta 2020 stanje znanih prihodnjih obveznosti, povezanih s pridobitvijo nepremičnin, naprav in opreme, 27.215 tisoč EUR (14.441 tisoč EUR konec leta 2019).
Družba Krka ima sklenjene najemne pogodbe za različna sredstva: poslovne in parkirne prostore ter skladišča, zemljišča, stanovanja in opremo.
Obdobje trajanja najema ocenjuje glede na vrsto najema:
Družba Krka najetih sredstev ne daje v podnajem.
| v tisoč EUR | Stanje na 1. 1. 2019 | Povečanja/zmanjšanja | Obresti | Plačilo najemnin | Stanje na 31. 12. 2019 | – kratkoročne obveznosti iz najemov | – nekratkoročne obveznosti iz najemov |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.953 | –203 | 60 | –717 | 3.093 | 640 | 2.453 | |
| Stanje na 1. 1. 2020 | Povečanja/zmanjšanja | Obresti | Plačilo najemnin | Stanje na 31. 12. 2020 | – kratkoročne obveznosti iz najemov | – nekratkoročne obveznosti iz najemov | |
| 3.093 | 412 | 49 | –732 | 2.822 | 659 | 2.163 |
Analiza zapadlosti obveznosti iz najemov je prikazana v pojasnilu 32 Finančni instrumenti in finančna tveganja.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| 739 | 621 |
|---|---|
| 49 | 60 |
|---|---|
| 23 | 170 |
|---|---|
| 6 | 13 |
|---|---|
| 817 | 864 |
|---|---|
| v tisoč EUR | Stanje 31. 12. 2019 | Denarne spremembe | Pridobitve/odtujitve | Ostalo | Stanje 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prejeta posojila | 72.961 | –2.337 | 0 | –24.307 | 46.317 |
| Obresti | 72 | –512 | 468 |
| 0 | 28 | 1.344 | –133.283 | 133.274 | 0 | 1.335 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Lastne delnice | 0 | –25.505 | 25.505 | 0 | 0 | |
| Skupaj | 74.377 | –161.637 | 159.247 | –24.307 | 47.680 | 274 |
| Nedenarne spremembe | v tisoč EUR | Stanje 31. 12. 2018 | Denarne spremembe | Pridobitve/ | Stanje 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prejeta posojila | 40.383 | 32.578 | 0 | 72.961 | ||
| Obresti | 53 | –746 | 765 | 72 | ||
| Dividende | 1.353 | –101.668 | 101.659 | 1.344 | ||
| Lastne delnice | 0 | –21.698 | 21.698 | 0 | ||
| Skupaj | 41.789 | –91.534 | 124.122 | 74.377 |
Več o obvladovanju finančnih tveganjih je v poglavju Obvladovanje tveganj v poslovnem delu.
Ključno kreditno tveganje družbe Krka izhaja iz terjatev do kupcev. To je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Centraliziran proces kreditne kontrole na ravni skupine Krka je vzpostavljen že od leta 2004. V sistem so vključeni vsi kupci s kreditnimi limiti, višjimi od 20.000 EUR. Ob koncu leta 2020 jih je bilo več kot 500 in so predstavljali več kot 95 % terjatev do kupcev.
Proces obvladovanja kreditnega tveganja poteka v dveh korakih. Prvi korak je ocenjevanje kreditnega tveganja kupcev, določitev instrumentov zavarovanja ter dodelitev kreditnega limita. Ocenimo vsakega novega kupca, dvakrat na leto pa obnovimo ocene vseh kupcev.
Oceno kreditnega tveganja vsakega kupca sestavlja veliko različnih finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki so razdeljeni v 4 sklope, vsak od njih pa ima v končni oceni različno težo.
Na podlagi dosežene kreditne ocene in predvidene dinamike odprem blaga in plačil se vsakemu kupcu dodeli individualni kreditni limit.
Kupcem, ki zamujajo s plačili ali pri katerih terjatve, skupaj z novo odpremo, presegajo odobreni kreditni limit, se odprema avtomatično ustavi, prodajno osebje pa mora sprožiti postopek izterjave ali zagotoviti zavarovanje plačil.
Proces kreditne kontrole in pooblastila za dodeljevanje kreditnih limitov kupcem so opredeljena z internimi akti. V okviru kreditne kontrole je vzpostavljen tudi sistem rednega poročanja o terjatvah do kupcev in njihovi plačilni disciplini, ki omogoča pravočasno zaznavo kupcev s povečanim tveganjem neplačila in zagotavlja učinkovito obvladovanje kreditnih tveganj.
Proces kreditne kontrole temelji na enotnih pravilih za vse kupce skupine Krka. Zaradi posebnosti posameznih prodajnih trgov so v posameznih odvisnih družbah uvedene dodatne lokalne kontrole. Procese kreditne kontrole redno prilagajamo spremembam na prodajnih trgih.
Kreditna kontrola zagotavlja stalno kontrolo kakovosti portfelja terjatev do kupcev. Rezultat procesa kreditne kontrole je majhen odstotek odpisov in slabitev terjatev glede na prodajo družbe Krka.
Kljub tveganjem, povezanim s pandemijo covida-19, je bil rezultat obvladovanja terjatev v letu 2020 ugoden. Vrednost terjatev do kupcev je bila kljub rasti prodaje ob koncu leta 2020 7% manjša kot na začetku leta 2020, kar je predvsem posledica ugodnega unovčevanja terjatev. Znesek na novo oblikovanega popravka vrednosti terjatev je bil manjši od zneska odpravljenega popravka, zato je bil vpliv neto slabitev in odpisov terjatev na končni rezultat družbe Krka v letu 2020 pozitiven.
Družba Krka od leta 2009 del terjatev do kupcev zavaruje pri kreditni zavarovalnici. V drugem četrtletju 2020 smo zavarovanje terjatev razširili in nadgradili. Ob koncu leta 2020 je bilo pri kreditni zavarovalnici zavarovanih 99 % terjatev do kupcev družbe Krka. Zavarovanje plačil z bančnimi garancijami in akreditivi uporabljamo le izjemoma.
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila na datum poročanja naslednja:
| v tisoč EUR | Pojasnila | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|
| Poslovne terjatve do odvisnih družb | 0 | 39.491 | |
| Dana posojila | 15 | 92.860 | 71.867 |
| Finančne naložbe | 16 | 10.943 | 9.680 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev in odvisnih družb | 19 | 415.362 | 444.340 |
| Denar in denarni ustrezniki | 20 | 296.398 | 195.236 |
| Skupaj | 815.563 | 760.614 |
Med finančnimi sredstvi, izpostavljenimi kreditnemu tveganju, posebej prikazujemo dana posojila in terjatve do kupcev in odvisnih družb.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Slovenija | 90.137 | 67.114 |
| Jugovzhodna Evropa | 151 | 304 |
| Regija | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Vzhodna Evropa | 63 | 1.652 |
| Srednja Evropa | 175 | 0 |
| Zahodna Evropa | 2.334 | 2.797 |
| Čezmorska tržišča | 0 | 0 |
| Skupaj | 92.860 | 71.867 |
| Regija | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Slovenija | 7.697 | 10.837 |
| Jugovzhodna Evropa | 78.411 | 75.082 |
| Vzhodna Evropa | 212.453 | 263.724 |
| Srednja Evropa | 58.217 | 66.881 |
| Zahodna Evropa | 54.901 | 63.698 |
| Čezmorska tržišča | 3.683 | 3.609 |
| Skupaj | 415.362 | 483.831 |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek | ||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
| Nezapadlo | 92.851 | 71.860 | 0 | 0 |
| Že zapadlo do 20 dni | 0 | 1 | 0 | 0 |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 1 | 2 | 0 | 0 |
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 4 | 1 | 0 | 0 |
| Že zapadlo več kot 180 dni | 4 | 14 | 0 | 11 |
| Skupaj | 92.860 | 71.878 | 0 | 11 |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek | |||
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||
| Nezapadlo | 398.071 | 471.822 | 1.071 | 1.672 | |
| Že zapadlo do 20 dni | 5.229 | 6.879 | 10 | 13 | |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 6.810 | 3.263 | 71 | 0 | |
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 5.524 | 2.588 | 40 | 11 | |
| Že zapadlo več kot 180 dni | 34.781 | 20.062 | 33.861 | 19.087 | |
| Skupaj | 450.415 | 504.614 | 35.053 | 20.783 |
9.388 tisoč EUR), od 21 do 50 dni 8.728 tisoč EUR (31. 12. 2019 je bil 4.627 tisoč EUR), od 51 do 180 dni 7.476 tisoč EUR (31. 12. 2019 je bil 2.621 tisoč EUR) in zapadlih terjatev za več kot 180 dni 932 tisoč EUR (31. 12. 2019 je bil 992 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 11 | 11 |
| Odprava popravka vrednosti | –11 | 0 |
| Stanje 31. 12. | 0 | 11 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 20.783 | 20.786 |
| Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | 16.299 | 1.680 |
| Odpis terjatev v breme popravkov | –174 | –5 |
| Odprava popravka vrednosti | –1.852 | –1.141 |
| Izterjane odpisane terjatve | –3 | –537 |
| Stanje 31. 12. | 35.053 | 20.783 |
V letu 2020 je bil oblikovan popravek vrednosti za terjatev, za katero je bila od zavarovalnice prejeta odškodnina. Oblikovanje popravka ni vplivalo na IPI.
Krka je med poslovnimi partnerji znana po vzorni plačilni disciplini, majhni zadolženosti in stabilnih denarnih tokovih. Tudi v letu 2020 smo vse obveznosti poravnavali redno. Likvidnostno tveganje družbe Krka je bilo majhno.
Ob koncu leta 2020 je imela družba Krka povečana likvidna sredstva, pretežno v obliki denarja na bančnih računih. To je bila posledica rasti pozitivnega denarnega toka iz poslovanja, med drugim zaradi zmanjšanja vrednosti terjatev, in manjše realizirane vrednosti naložb v osnovna sredstva, kar je bila posledica pandemije covida-19.
Pandemija covida-19 v letu 2020 ni povzročila povečanja likvidnostnega tveganja.
V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne obveznosti glede na rok zapadlosti.
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi v tisoč EUR | Skupaj | Do pol leta | Pol leta do 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let | 5–10 let |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti | Prejeta ostala kratkoročna posojila | 46.345 | 46.345 |
| 2.822 | 2.822 | 332 | 327 | 554 | 1.206 | 403 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 143.294 | 143.294 | 143.294 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 11.940 | 11.940 | 11.940 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2.499 | 2.499 | 2.499 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 206.900 | 206.900 | 204.410 | 327 | 554 | 1.206 | 403 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 206.900 | 206.900 | 204.410 | 327 | 554 | 1.206 | 403 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prejeta ostala kratkoročna posojila | 73.033 | 73.033 | 73.033 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti iz najemov | 3.093 | 3.093 | 337 | 303 | 523 | 1.219 | 711 |
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 182.409 | 182.409 | 182.409 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov |
Družba Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih.
Valutna izpostavljenost izhaja iz različne vrednosti sredstev in obveznosti v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja družbe Krka ter različne višine poslovnih prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarjamo v posameznih valutah.
| Skupaj | 273.998 | 273.998 | 271.242 | 303 | 523 | 1.219 | 711 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ključne računovodske kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ter financiranje odvisnih družb, ki ga zagotavlja obvladujoča družba.
Premiki posameznih deviznih tečajev, ki jim je izpostavljena družba Krka, so bili tudi v letu 2020 intenzivni. Pomemben vpliv na vrednosti valut je imela pandemija covida-19, ki je v številnih državah poslabšala makroekonomske razmere in prinesla negotovost na globalne kapitalske in valutne trge.
Gibanje ruskega rublja v letu 2020 je bilo za Krko neugodno. Njegova vrednost, izražena v evrih, se je znižala za 23,5 %. Povprečna vrednost ruskega rublja je bila v letu 2020 12,4 % nižja kot v letu 2019.
Vrednost severnoameriške nafte brent, izražena v ameriških dolarjih, se je v letu 2020 znižala za 22 %. Zaradi pomembnosti naftne industrije za rusko gospodarstvo je vrednost ruskega rublja v veliki meri odvisna tudi od gibanja cene nafte, dodatnega pritiska na valutnih trgih pa je bil rubelj deležen tudi kot valuta držav v razvoju. Neugodno je vplivalo tudi to, da je ruska centralna banka postopno zniževala njegovo obrestno mero. Zaradi zniževanja obrestnih mer v Ruski federaciji se je v letu 2020 postopoma zmanjševal tudi strošek zavarovanja Krkine pozicije v rubljih.
Vrednost poljskega zlota je bila v letu 2020 bolj nestabilna kot v preteklih letih, saj se je od začetka do konca leta znižala za 6,6 %, povprečni tečaj pa je bil 3,3 % nižji kot v letu 2019. V letu 2020 so bile makroekonomske razmere na Poljskem boljše od povprečja v EMU, vrednost poljskega zlota v evrih pa se je znižala predvsem zaradi zmanjšane obrestne razlike med valutama.
Vrednost romunskega leja v evrih se je od začetka do konca leta 2020 znižala za 1,8 %.
Vrednost hrvaške kune je tudi v letu 2020 ostala stabilna. Hrvaška je leta 2020 vstopila v mehanizem ERM 2, kar valuti zagotavlja dodatno stabilnost. Velika nestanovitnost britanskega funta se je nadaljevala tudi v letu 2020, kar je bilo v skladu z nejasnostmi, povezanimi z izstopom Združenega kraljestva iz EU. Od začetka do konca leta 2020 se je vrednost britanskega funta, izražena v evrih, znižala za 5,4 %. Hrvaška kuna in britanski funt spadata med valute, v katerih družba Krka izkazuje dolgo valutno pozicijo, vendar pa nestanovitnost teh dveh tečajev nima izrazitega vpliva na neto finančni izid družbe.
Vrednost ameriškega dolarja, izražena v evrih, se je od začetka do konca leta 2020 znižala za 8,5 %, povprečna vrednost dolarja v evrih pa je bila 2 % nižja kot v letu 2019. V prvi polovici leta je nanj vplivala negotovost zaradi vpliva pandemije covida-19 na globalno gospodarsko rast, a je tečaj zaradi pričakovanja hitrega okrevanja gospodarstva ostajal stabilen. Potem ko je Ameriška centralna banka objavila, da bodo obrestne mere ostale nizke dlje, kot je bilo pričakovano, je vrednost dolarja, izražena v evrih, v drugem polletju leta 2020 začela padati.
Ukrajinske grivna je po veliki rasti vrednosti v letu 2019 ponovno padla, in sicer za 22 %. V Ukrajini se makroekonomske razmere še naprej poslabšujejo, tudi politična stabilnost države je zelo negotova.
Družba Krka valutna tveganja praviloma odpravlja z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturira prodajo. Kadar to ni mogoče, uporabimo izvedene finančne instrumente ali pa tveganje ostane nezavarovano. Za zavarovanje praviloma uporabljamo terminske pogodbe.
Nevtralizirane z neto prihodki iz naslova terminskih pogodb za zavarovanje rublja. Padec vrednosti rublja je najpomembnejši razlog za skupni negativni neto finančni izid družbe.
Velika bilančna izpostavljenost in za Krko ugodna obrestna razlika med evrom in ameriškim dolarjem sta ključna razloga, da smo tudi v letu 2020 del izpostavljenosti v ameriških dolarjih zavarovali s terminskimi pogodbami. Padec vrednosti dolarja ima zaradi kratke valutne pozicije ugoden finančni vpliv na rezultat družbe, ki pa je bil delno nevtraliziran s finančnimi odhodki iz naslova instrumentov zavarovanja ameriškega dolarja.
Iz naslova ostalih valut smo v letu 2020 ustvarili neto negativne tečajne razlike. Tveganja ostalih valut nismo zavarovali. Nihanja tečajev teh valut so v primerjavi z evrom večinoma manjša.
Za ukrajinsko grivno, kazahstansko tengo, srbski dinar in nekatere druge valute, ki so v strukturi valutne izpostavljenosti družbe Krka manj pomembne, ni na voljo finančnih instrumentov za odpravo valutnih tveganj.
| v tisoč EUR | |
|---|---|
| EUR* | 92.860 |
| RUB | 0 |
| PLN | 0 |
| HRK | 0 |
| RON | 0 |
| Dana posojila | 92.860 |
| Terjatve do kupcev | 110.640 |
| RUB | 183.377 |
| PLN | 42.456 |
| HRK | 20.073 |
| RON | 42.154 |
| Denar in denarni ustrezniki | 282.664 |
| RUB | 184 |
| PLN | 1.998 |
| HRK | 405 |
| RON | 1.314 |
| Prejeta posojila | –45.741 |
| RUB | 0 |
| -10.000 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
|---|---|---|---|---|---|
| -99.050 | -22.129 | -6.340 | -7 | -3.934 |
|---|---|---|---|---|
| 331.373 | 161.432 | 38.114 | 20.471 | 39.534 |
|---|---|---|---|---|
EUR je funkcionalna valuta in ne predstavlja izpostavljenosti tveganju sprememb deviznih tečajev.
EUR*
RUB
PLN
HRK
RON
| 0 | 39.491 | 0 |
|---|---|---|
71.865
| 98.623 | 218.140 | 47.768 | 14.138 | 44.815 |
|---|---|---|---|---|
| 182.487 | 407 | 2.450 | 999 | 1.019 |
|---|---|---|---|---|
–73.031
–10.000
| –123.876 | –32.719 |
|---|---|
| –3.698 | –10 | –4.750 | 146.069 | 225.319 | 46.520 | 15.127 | 41.084 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povprečni tečaj* | Končni tečaj* | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| RUB | 82,72 | 72,46 | 91,47 | 69,96 | |
| PLN | 4,44 | 4,30 | 4,56 | 4,26 | |
| HRK | 7,54 | 7,42 | 7,55 | 7,44 |
RON
| 4,84 | 4,75 | 4,87 | 4,78 |
|---|---|---|---|
Navedeni tečaji, ki so bili uporabljeni pri preračunu bilančnih postavk na dan 31. 12., so enaki referenčnemu tečaju Evropske centralne banke na dan 31. 12.
Sprememba vrednosti navedenih valut za 1 % glede na EUR na dan 31. 12. 2020 oziroma 31. 12. 2019 bi poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečajev navedenih valut je upoštevano stanje terjatev, obveznosti in posojil, ki so nominirani v lokalnih valutah.
| Valuta | 2020 | 2019 | Sprememba navedene valute za |
|---|---|---|---|
| RUB | 1.614 | 2.253 | +1 % |
| –1.614 | –2.253 | –1 % | |
| PLN | 381 | 465 | +1 % |
| –381 | –465 | –1 % | |
| HRK | 205 | 151 | +1 % |
| –205 | –151 | –1 % | |
| RON | 395 | 411 | +1 % |
| –395 | –411 | –1 % |
Tveganje sprememb obrestnih mer opredeljujemo kot nevarnost, da družba Krka zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi povečanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali zmanjšanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj družbe.
Družba Krka je imela v letu 2020 prejeta dolgoročna posojila le pri odvisnih družbah. Dolgoročne finančne naložbe niso vezane na referenčne tržne obrestne mere, zato družba Krka ni izpostavljena tveganju sprememb referenčnih obrestnih mer.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Finančni instrumenti po fiksni obrestni meri | 92.493 | 11.395 |
| Finančna sredstva | 92.493 | 32.837 |
| Finančne obveznosti | 0 | –21.442 |
| Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri | –45.963 | –12.503 |
| Finančna sredstva | 354 | 39.016 |
| Finančne obveznosti | –46.317 | –51.519 |
Povečanje variabilne obrestne mere za leto 2020 za 100 bazičnih točk bi poslovni izid zmanjšalo za 460 tisoč EUR (zmanjšanje obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid povečalo za 460 tisoč EUR). Povečanje variabilne obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid za leto 2019 zmanjšalo za 125 tisoč EUR (zmanjšanje obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid povečalo za 125 tisoč EUR). Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem devizni tečaj, ostanejo nespremenjene.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, vključno s kratkoročnim delom nekratkoročnih posojil | 46.317 | 72.961 |
| – druga posojila | 46.317 | 72.961 |
| Kratkoročna posojila brez kratkoročnega dela nekratkoročnih posojil | 46.317 | 72.961 |
| Povprečno stanje kratkoročnih posojil v letu | 59.639 | 56.672 |
| Obresti v poslovnem letu | 423 | 491 |
| Drugi stroški najemanja kratkoročnih posojil | 0 | 4 |
| Povprečni efektivni strošek kratkoročnih posojil v letu | 0,71 % | 0,87 % |
| – EUR | 100 % | 100 % |
|---|---|---|
| – fiksna | 0 % | 29 % |
|---|---|---|
| – variabilna | 100 % | 71 % |
V skladu s sklepom 19. skupščine z dne 3. 7. 2014 je obvladujoča družba zmanjšala osnovni kapital z umikom 2.632.672 lastnih delnic, kar je predstavljalo 7,431 % vseh izdanih delnic. Po umiku je bil osnovni kapital v vrednosti 54.732 tisoč EUR razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Imamo le en razred delnic, prva in edina izdaja delnic pa je potekala v letu 1995. Osnovni kapital je bil v celoti vplačan.
Družba Krka želi z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje enkrat na leto v skladu s strateško usmeritvijo. Družba Krka nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nobenega programa delniških opcij.
V letih 2020 in 2019 ni prišlo do sprememb v načinu upravljanja kapitala.
Družba Krka za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež neto zadolženosti v kapitalu in neto zadolženosti skupaj. Neto zadolženost vključuje prejeta posojila in poslovne obveznosti, zmanjšana za denar in njegove ustreznike.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Prejeta posojila | 46.345 | 73.033 |
| Poslovne in druge kratkoročne obveznosti | 229.791 | 265.652 |
| Denar in denarni ustrezniki | 296.398 | 195.236 |
| Neto zadolženost | –20.262 | 143.449 |
| Kapital | 1.791.850 | 1.664.178 |
| Kapital in neto zadolženost | 1.771.588 | 1.807.627 |
| Kazalnik finančnega vzvoda | –1,1 % | 7,9 % |
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | ||||
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | |
| Poslovne terjatve do odvisnih družb | 0 | 0 | 39.491 | 39.491 |
| Nekratkoročno dana posojila | 35.024 | 35.024 | 36.223 | 36.223 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajoče donosa (kapitalski instrumenti) | 10.419 | 10.419 | 9.680 | 9.680 |
| Kratkoročno dana posojila | 57.836 | 57.836 | 35.644 | 35.644 |
| Kratkoročne finančne naložbe | 524 | 524 |
| Terjatve do kupcev | 415.286 | 443.840 |
|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 296.398 | 195.236 |
| Prejeta kratkoročna posojila | –46.345 | –73.033 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | –10.000 | –10.000 |
| Obveznosti iz najemov | –2.822 | –3.093 |
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | –143.294 |
| –182.409 | –182.409 |
|---|---|
| –11.940 | –11.940 | –10.823 | –10.823 |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | –2.582 | –2.582 |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | –2.582 | –2.582 |
|---|---|---|---|
| 598.587 | 598.587 | 476.116 | 476.116 |
|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Sredstva, merjena po pošteni vrednosti | 9.033 | 0 | 1.386 | 10.419 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajoče donosa (kapitalski instrumenti) | 8.294 | 0 | 1.386 | 9.680 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 0 | 0 | 524 | 524 |
| 9.033 | 0 | 1.910 | 10.943 | 8.294 | 0 | 1.386 | 9.680 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poslovne terjatve do odvisnih družb | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 39.491 | 39.491 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 35.024 |
|---|---|---|
| 0 | 0 | 36.223 | 36.223 | |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročno dana posojila | 0 | 0 | 57.836 | 57.836 |
| 0 | 0 | 35.644 | 35.644 | |
| Terjatve do kupcev | 0 | 0 | 415.286 | 415.286 |
| 0 | 0 | 443.840 | 443.840 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 0 | 0 | 296.398 | 296.398 |
| 0 | 0 | 195.236 | 195.236 | |
| Sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita, skupaj | 0 | 0 |
| 804.544 | 804.544 | 0 | 0 | 750.434 | 750.434 |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 9.033 | 0 | 806.454 | 815.487 | 8.294 |
| 0 | 751.820 | 760.114 | 283 |
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | v tisoč EUR | |
|---|---|---|---|
| 1. raven | 0 | 0 | |
| 2. raven | 0 | 0 | |
| 3. raven | 0 | 2.582 | |
| Skupaj | 0 | 2.582 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 0 | 0 | |
|---|---|---|---|
| 0 | 2.582 |
| Prejeta kratkoročna posojila | 0 | 0 | 46.345 | 46.345 | 0 | 0 | 73.033 | 73.033 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | 0 | 0 | 10.000 | 10.000 | 0 | 0 | 10.000 | 10.000 |
| 0 | 0 | 2.822 | 2.822 | 0 | 0 | 3.093 | 3.093 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 143.294 | 143.294 | 0 | 0 | 182.409 | 182.409 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 11.940 | 11.940 | 0 | 0 | 10.823 | 10.823 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 2.499 | 2.499 | 0 | 0 | 2.058 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita, skupaj
| 0 | 0 | 216.900 | 216.900 | 0 | 0 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 281.416 | 281.416 | Skupaj | 0 | 0 | 216.900 | 216.900 | 0 | 0 |
| 283.998 | 283.998 |
V tabeli so prikazani medsebojni odnosi (promet) z odvisnimi družbami v letu 2020.
| v tisoč EUR | Prodaja | Nakupi | Prejeta posojila | Dana posojila |
|---|---|---|---|---|
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto* | 274 | 224 | 0 | 0 |
| Farma GRS, d. o. o., Novo mesto** | 242 | 5.022 | 4.470 | 0 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 4.026 | 21.027 | 0 | 0 |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 114 | 18.154 | 0 | 0 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 26.626 | 3.315 | 0 | 0 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija | 21.116 | 1.539 | 0 | 0 |
| KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina | 4 | 469 | 0 | 0 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 63 | 2.819 | 0 | 0 |
| KRKA HELLAS E.P.E., Atene, Grčija | 0 | 385 | 0 | 100 |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 200.869 | 6.237 | 0 | 0 |
| OOO KRKA FARMA, | 86.526 | 63.747 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|
| Istra, Ruska federacija | ||||
| TOV KRKA UKRAJINA, | 132 | 13.598 | 0 | 0 |
| Kijev, Ukrajina | ||||
| TOO KRKA Kazakhstan, | 13.863 | 2.486 | 0 | 0 |
| Almati, Kazahstan | ||||
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., | 25.149 | 30.986 | 0 | 0 |
| Varšava, Poljska | ||||
| KRKA ČR, s. r. o., | 102 | 9.273 | 0 | 0 |
| Praga, Češka republika | ||||
| KRKA Magyarország Kft., | 101 | 11.390 | 0 | 0 |
| Budimpešta, Madžarska | ||||
| KRKA Slovensko, s.r.o., | 193 | 6.470 | 0 | 0 |
| Bratislava, Slovaška | ||||
| UAB KRKA Lietuva, | 30 | 3.744 | 0 | 0 |
| Vilna, Litva | ||||
| SIA KRKA Latvija, Riga, | 22 | 3.027 | 0 | 275 |
| Latvija | ||||
| KRKA Finland Oy, Espoo, | 10.934 | 1.322 | 0 | 0 |
| Finska | ||||
| TAD Pharma GmbH, | 77.747 | 11.642 | 0 | 0 |
| Cuxhaven, Nemčija | ||||
| KRKA Sverige AB, | 44.385 | 1.476 | 0 | 0 |
| Stockholm, Švedska | ||||
| KRKA Pharma GmbH, | 9.087 | 1.744 | 0 | 0 |
| Dunaj, Avstrija | ||||
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., | 14.113 | 2.042 | 0 | 0 |
| Estoril, Portugalska | ||||
| Krka FARMACÉUTICA, S.L., | 23.290 | 3.158 | 0 | 0 |
| Madrid, Španija | ||||
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., | 15.714 | 6.713 | 0 | 0 |
| Milano, Italija |
| Pariz | 9.185 | 3.972 | 0 | 0 | |
|---|---|---|---|---|---|
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED | 8.016 | 66 | 0 | 0 | |
| Dublin, Irska | KRKA UK Ltd, London | 3.780 | 538 | 0 | 0 |
| Združeno kraljestvo | KRKA Belgium, SA | 8.196 | 1.242 | 0 | 0 |
| Bruselj, Belgija | Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Co. Ltd. | 99 | 8.029 | 0 | 0 |
| Ningbo, Kitajska | KRKA USA, LLC | 0 | 7 | 0 | 0 |
| Wilmington, ZDA | Skupaj | 603.997 | 245.860 | 4.470 | 375 |
** skupaj z odvisnimi družbami GRS TEHFARMA, d. o. o., GRS VIZFARMA, d. o. o., GRS PREK FARMA, d. o. o., GRS EKO FARMA, d. o. o., GRS TREN FARMA, d. o. o., in GRS VRED FARMA, d. o. o.
*** skupaj z odvisno družbo HCS bvba
Družbe v skupini Krka so z obvladujočo družbo poslovale na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pri čemer so bile uporabljene tržne cene izdelkov in storitev.
Stanje posojil, danih odvisnim družbam v skupini Krka, je opisano v pojasnilu 15, stanje posojil, prejetih od odvisnih družb, v pojasnilu 23, stanje terjatev do odvisnih družb v pojasnilu 19 in stanje kratkoročnih poslovnih obveznosti do odvisnih družb v pojasnilu 26.
Konec leta 2020 so imeli člani uprave družbe Krka v lasti 37.040 delnic družbe Krka, kar predstavlja 0,1129 % celotnega kapitala družbe in 0,1185 % glasovalnih pravic.
Člani nadzornega sveta družbe so imeli konec leta 2020 v lasti 3347 delnic družbe Krka, kar predstavlja 0,0102 % celotnega kapitala družbe in 0,0107 % glasovalnih pravic.
| 31. 12. 2020 | Člani uprave | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Število delnic | Delež v kapitalu (v %) | Delež v glasovalnih pravicah (v %) | |||
| 37.040 | 0,1129 | 0,1185 | |||
| 31. 12. 2019 | Člani uprave | ||||
| Število delnic | Delež v kapitalu (v %) | Delež v glasovalnih pravicah (v %) | |||
| Jože Colarič | 22.500 | 0,0686 | 0,0720 | 22.500 | 0,0686 | 0,0713 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Rotar | 13.915 | 0,0424 | 0,0445 | 13.915 | 0,0424 | 0,0441 |
| Vinko Zupančič | 120 | 0,0004 | 0,0004 | 120 | 0,0004 | 0,0004 |
| David Bratož | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| Milena Kastelic | 505 | 0,0015 | 0,0016 | 505 | 0,0015 | 0,0016 |
| 37.040 | 0,1129 | 0,1185 |
|---|---|---|
| 37.040 | 0,1129 | 0,1174 |
| Jože Mermal | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Matej Lahovnik* | 600 | 0,0018 | 0,0019 | – | – | – |
| Borut Jamnik | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| Julijana Kristl | 230 | 0,0007 | 0,0007 |
|---|---|---|---|
| 230 | 0,0007 | 0,0007 | |
| Mojca Osolnik Videmšek | 617 | 0,0019 | 0,0020 |
| 617 | 0,0019 | 0,0020 | |
| Boris Žnidarič | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| 0 | 0,0000 | 0,0000 | |
| Andrej Slapar** | – | – | – |
| 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| Tomaž Sever | 500 | 0,0015 | 0,0016 |
|---|---|---|---|
| Franc Šašek | 1.400 | 0,0043 | 0,0045 |
| Mateja Vrečer | 0 | 0,0000 | 0,0000 |
| Člani nadzornega sveta skupaj | 3.347 | 0,0102 | 0,0107 |
| Skupaj | 40.387 | 0,1232 | 0,1292 |
Pri izračunu deleža v glasovalnih pravicah so bile izločene lastne delnice (1.541.774 na dan 31. 12. 2020 in 1.234.252 na dan 31. 12. 2019).
| Bruto prejemki skupin oseb | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|
| Člani uprave | 3.768 | 3.561 | |
| Člani nadzornega sveta | 210 | 202 | |
| Bruto prejemki skupin oseb skupaj | 3.978 | 3.763 |
Bruto prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so v letu 2020 znašali 11.454 tisoč EUR (11.473 tisoč EUR v letu 2019).
| Ime | Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Jože Colarič | Bruto: 432 Neto izplačilo: 177 Neto bonitete in drugi prejemki: 8 | Bruto: 800 Neto: 313 | Skupaj: 1.232 |
| Aleš Rotar | Bruto: 347 Neto izplačilo: 141 Neto bonitete in drugi prejemki: 13 | Bruto: 517 Neto: 202 | Skupaj: 864 |
| 290 | 119 | 13 | 430 | 168 | 720 | 300 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 281 | 119 | 10 | 422 | 166 | 703 | 295 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 169 | 78 | 6 | 80 | 32 | 249 | 116 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1.519 | 634 | 50 | 2.249 | 881 | 3.768 | 1.565 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime in priimek | Menedžersko zavarovanje | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Jubilejne nagrade | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 3,41 | 0,03 | 1,81 | 8,06 |
| Aleš Rotar | 0,00 | 2,82 | 1,86 | 5,32 | 1,12 | 1,81 | 12,93 |
| Vinko Zupančič | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 7,87 | 0,99 | 1,81 | 13,48 |
| David Bratož | 0,00 | 2,82 |
| Plača – fiksni del | 0,00 | 4,13 | 1,06 | 1,81 | 9,82 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Plača – variabilni del | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 0,05 | 1,04 | 1,81 | 5,71 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 0,00 | 14,10 | 1,86 | 20,78 | 4,23 | 9,04 | 50,00 |
| Bruto | Neto izplačilo | Neto bonitete in drugi prejemki | Bruto | Neto |
|---|---|---|---|---|
| Ime | Podatki | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Colarič | 424 | 173 | 8 | 718 | 280 | 1.142 | 461 |
| Aleš Rotar | 337 | 138 | 11 | 481 | 188 | 818 | 337 |
| Vinko Zupančič | 288 | 117 | 14 | 400 | 156 | 688 | 287 |
| David Bratož | 276 | 117 | 9 | 393 | 154 | 669 | 280 |
| Milena Kastelic | 166 |
| 1.491 | 622 | 47 | 2.070 | 809 | 3.561 | 1.478 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neto bonitete in drugi prejemki v tisoč EUR | Menedžersko zavarovanje | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Jubilejne nagrade | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust | Skupaj |
| Jože Colarič | 0,83 | 2,82 | 0,00 | 2,92 | 0,06 | 1,17 | 7,80 |
| Aleš Rotar | 0,00 |
| Vinko Zupančič | 1,87 | 2,82 | 0,00 | 7,45 | 0,86 | 1,20 | 14,20 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| David Bratož | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 4,45 | 0,96 | 1,20 | 9,43 |
| Milena Kastelic | 0,00 | 2,82 | 0,00 | 0,12 | 1,05 | 1,25 | 5,24 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 2,70 | 14,10 | 0,00 | 20,51 |
3,88
6,01
47,20
Druge bonitete vključujejo boniteto, povezano z uporabo službenega osebnega vozila tudi v zasebne namene, in morebitne druge bonitete.
Povračila stroškov vključujejo povračila za stroške prevoza na delo in za prehrano med delom. Za opravljanje funkcije v nadzornih svetih ali upravnih odborih odvisnih družb člani uprave ne prejemajo sejnin ali drugih plačil.
| Osnovno plačilo za opravljanje funkcije | Sejnine | Potni stroški | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto |
| Prejemki članov nadzornega sveta, predstavnikov lastnikov | Jože Mermal | 22,85 | 16,62 | 2,10 | 1,53 | 0,00 | 0,00 | 24,95 |
| Matej Lahovnik* | 7,31 | 5,31 | 0,77 | 0,56 | 0,22 | 0,16 | 8,30 | 6,03 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Borut Jamnik | 21,31 | 15,50 | 3,25 | 2,36 | 0,00 | 0,00 | 24,56 | 17,86 | |
| Julijana Kristl | 19,17 | 13,95 | 2,37 | 1,72 | 0,44 | 0,32 | 21,98 | 15,99 | |
| Mojca Osolnik Videmšek | 19,37 | 14,09 | 3,25 | 2,36 | 0,54 | 0,39 |
| Boris Žnidarič | 23,16 | 16,84 | 19,78 | 14,38 | 3,03 | 2,20 | 0,42 | 0,31 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Andrej Slapar** | 23,23 | 16,89 | 14,57 | 10,59 | 1,68 | 1,22 | 0,00 | 0,00 |
| Franc Šašek | 20,92 | 15,22 | 3,25 | 2,36 | 0,00 |
| Ime in priimek | Sejnina (EUR) | Skupaj (EUR) |
|---|---|---|
| Tomaž Sever | 24,17 | 184,02 |
| 17,58 | 133,84 | |
| 19,37 | 24,22 | |
| 14,09 | 17,59 | |
| 2,15 | 2,14 | |
| 1,56 | 1,56 | |
| Mateja Vrečer | 19,37 | 210,38 |
| 14,09 | 152,99 | |
| 2,37 | ||
| 1,72 | ||
| 0,00 | ||
| 0,00 | ||
| 21,74 | ||
| 15,81 |
Prejemki članov nadzornega sveta skupaj: 210,38 EUR
** član nadzornega sveta do 20. 8. 2020
znaša 80 % siceršnje sejnine. Posamezni član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno in torej ne glede na število udeležb na sejah v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin bodisi iz naslova sej nadzornega sveta bodisi iz naslova sej komisij nadzornega sveta ne doseže vrednosti 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na dejanska izplačila na letni ravni.
Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 15.500 EUR bruto na leto na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Člani komisije nadzornega sveta prejemajo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 % višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen tudi do dodatnega doplačila v višini 50 % doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta.
| Stanje | Odplačila v letu v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| Člani uprave | 0 | 0 | 0 | 0,45 | |
| Člani nadzornega sveta družbe Krka (predstavniki zaposlenih) | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Posojila skupinam oseb skupaj | 0 | 0 | 0 | 0,45 |
Posojila zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so 31. 12. 2020 znašala 155 tisoč EUR (177 tisoč EUR na dan 31. 12. 2019). Odplačila posojil zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, pa so v letu 2020 znašala 22 tisoč EUR (20 tisoč EUR v letu 2019). Posojila tem osebam so bila namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj.
| 2020 | Delež (v %) | 2019 | Delež (v %) | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Doktorji znanosti | 161 | 2,7 | 149 | 2,7 | |
| Magistri znanosti | 266 | 4,5 | 262 | 4,7 | |
| Univerzitetna izobrazba | 1.875 | 31,2 | 1.770 | 31,5 | |
| Visokostrokovna izobrazba | 798 | 13,3 | 735 | 13,1 | |
| Višješolska izobrazba | 248 | 4,1 | 229 | 4,1 | |
| Srednješolska izobrazba |
Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za družbo Krka v letu 2020 opravila revizorska družba ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., je bila 107 tisoč EUR (107 tisoč EUR v letu 2019).Skupni stroški revidiranja so bili 112 tisoč EUR (115 tisoč EUR v letu 2019).Revizorska hiša je opravila še prevod računovodskega dela letnega poročila v vrednosti 3 tisoč EUR in revizijo postopka pripojitve družbe Farma GRS v vrednosti 8 tisoč EUR.
Nadzorni svet je na seji 27. januarja 2021 sedanjega predsednika uprave in generalnega direktorja Jožeta Colariča imenoval tudi za naslednji šestletni mandat, ki se začne 1. januarja 2022, in ga zadolžil, da najkasneje do novembra 2021 pripravi predlog za imenovanje ostalih članov uprave. Sedanjim članom poteče šestletni mandat 31. decembra 2021.
| Datum | Število delnic | Povprečna cena (v EUR) | Povprečna vrednost (v tisoč EUR) | Datum | Število delnic | Povprečna cena (v EUR) | Povprečna vrednost (v tisoč EUR) | Datum | Število delnic | Povprečna cena (v EUR) | Povprečna vrednost (v tisoč EUR) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 6. 1. 2020 | 444 | 73,10 | 32 | 25. 5. 2020 | 5.527 | 79,13 | 437 | 4. 8. 2020 | 245 | 84,33 | 21 |
| 7. 1. 2020 | 3.389 | 74,12 | 251 | 26. 5. 2020 | 5.227 | 79,04 | 413 | 5. 8. 2020 | 1.309 | 85,18 | 111 |
| 8. 1. 2020 | 3.473 | 74,60 | 259 | 27. 5. 2020 | 5.112 | 79,24 | 405 | 6. 8. 2020 | 1.278 | 85,78 | 110 |
| 9. 1. 2020 | 3.550 | 74,51 | 265 | 28. 5. 2020 | 5.811 | 79,65 | 463 | 17. 8. 2020 | 1.294 | 90,14 | 117 |
| 12. 1. 2020 | 2.049 | 76,33 | 156 | 29. 5. 2020 | 3.427 | 79,72 | 273 | 18. 8. 2020 | 1.347 | 89,15 | 120 |
| 13. 1. 2020 | 4.051 | 78,35 | 317 | 1. 6. 2020 | 5.627 | 79,73 | 449 | 19. 8. 2020 | 1.149 | 89,34 | 103 |
| 14. 1. 2020 | 4.312 | 77,97 | 336 | 2. 6. 2020 | 6.186 | 79,71 | 493 | 20. 8. 2020 | 541 | 89,14 | 48 |
| 15. 1. 2020 | 4.326 | 77,13 | 334 | 3. 6. 2020 | 2.183 | 80,70 | 176 | 21. 8. 2020 | 1.536 | 88,81 | 136 |
| 31. 1. 2020 | 5.734 | 76,92 | 441 | 4. 6. 2020 | 5.420 | 83,22 | 451 | 24. 8. 2020 | 962 | 87,66 | 84 |
| 3. 2. 2020 | 6.058 | 75,86 | 460 | 9. 6. 2020 | 7.958 | 84,68 | 674 | 25. 8. 2020 | 1.560 | 86,92 | 136 |
| 4. 2. 2020 | 822 | 75,24 | 62 | 10. 6. 2020 | 7.301 | 84,77 | 619 | 26. 8. 2020 | 1.595 | 86,14 | 137 |
| 5. 2. 2020 | 162 | 76,13 | 12 | 11. 6. 2020 | 5.806 | 85,02 | 494 | 27. 8. 2020 | 1.576 | 86,20 | 136 |
| 6. 2. 2020 | 4.396 | 76,77 | 337 | 12. 6. 2020 | 8.065 | 84,88 | 685 | 28. 8. 2020 | 1.569 | 85,73 | 135 |
| 7. 2. 2020 | 4.609 | 77,13 | 355 | 15. 6. 2020 | 6.521 | 84,69 | 552 | 31. 8. 2020 | 1.603 | 85,14 | 136 |
| 10. 2. 2020 | 1.711 | 77,10 | 132 | 16. 6. 2020 | 3.903 | 84,65 | 330 | 1. 9. 2020 | 1.791 | 87,25 | 156 |
| 11. 2. | 2.388 | 77,13 | 184 | 17. 6. | 8.168 | 85,33 | 697 | 2. 9. 2020 | 1.803 | 87,72 | 158 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12. 2. | 4.818 | 77,33 | 373 | 18. 6. | 8.471 | 84,94 | 720 | 3. 9. 2020 | 1.630 | 88,32 | 144 |
| 13. 2. | 2.931 | 77,61 | 227 | 19. 6. | 3.940 | 84,00 | 331 | 4. 9. 2020 | 1.798 | 87,93 | 158 |
| 14. 2. | 1.879 | 77,53 | 146 | 22. 6. | 2.579 | 83,93 | 216 | 7. 9. 2020 | 1.361 | 87,78 | 119 |
| 17. 2. | 3.118 | 78,10 | 244 | 23. 6. | 1.182 | 84,07 | 99 | 8. 9. 2020 | 1.094 | 87,83 | 96 |
| 16. 4. | 4.019 | 73,22 | 294 | 24. 6. | 7.409 | 84,14 | 623 | 9. 9. 2020 | 1.421 | 87,91 | 125 |
| 17. 4. | 5.856 | 74,23 | 435 | 30. 7. | 1.278 | 82,33 | 105 | 10. 9. | 1.670 | 88,26 | 147 |
| 20. 4. | 5.579 | 75,56 | 422 | 31. 7. | 416 | 82,90 | 34 | 11. 9. | 500 | 87,94 | 44 |
| 22. 5. | 5.223 | 78,90 | 412 | 3. 8. 2020 | 581 | 83,15 | 48 | 14. 9. | 1.637 | 87,71 | 144 |
2020
2020
2020
| Datum | Število delnic | cena (v EUR) | lastnih delnic (v tisoč EUR) |
|---|---|---|---|
| 15. 9. 2020 | 1.510 | 87,34 | 132 |
| 16. 9. 2020 | 1.349 | 87,54 | 118 |
| 17. 9. 2020 | 1.437 | 87,04 | 125 |
| 18. 9. 2020 | 1.436 | 86,80 | 125 |
| 21. 9. 2020 | 1.440 | 86,14 | 124 |
| 22. 9. 2020 | 1.243 | 84,64 | 105 |
| 23. 9. 2020 | 600 | 84,97 | 51 |
| 24. 9. 2020 | 58 | 85,14 | 5 |
| 25. 9. 2020 | 944 | 85,13 | 80 |
| 28. 9. 2020 | 1.249 | 86,04 | 107 |
| 29. 9. 2020 | 1.001 | 84,94 | 85 |
| 30. 9. 2020 | 1.050 | 83,28 | 87 |
| 2. 10. 2020 | 305 | 83,34 | 25 |
| 5. 10. 2020 | 481 | 83,01 | 40 |
| 6. 10. 2020 | 903 | 83,12 | 75 |
| 7. 10. 2020 | 888 | 82,33 | 73 |
| 9. 10. 2020 | 278 | 81,53 | 23 |
| 12. 10. 2020 | 889 | 81,52 | 72 |
| 13. 10. 2020 | 708 | 80,99 | 57 |
| 14. 10. 2020 | 903 | 81,45 | 74 |
| 15. 10. 2020 | 9 | 81,35 | 1 |
| 19. 10. 2020 | 696 | 82,53 | 57 |
| 20. 11. 2020 | 1.168 | 85,89 | 100 |
| 23. 11. 2020 | 1.265 | 88,14 | 111 |
| 24. 11. 2020 | 1.413 | 88,14 | 125 |
| 25. 11. 2020 | 1.441 | 88,14 | 127 |
| 26. 11. 2020 | 1.474 | 88,34 | 130 |
| 27. 11. 2020 | 1.000 | 88,18 | 88 |
| 1. 12. 2020 | 1.744 | 88,34 | 154 |
| 2. 12. 2020 | 1.850 | 88,50 | 164 |
| 3. 12. 2020 | 1.491 | 88,94 | 133 |
| 28. 12. 2020 | 2.720 | 92,24 | 251 |
| 29. 12. 2020 | 2.693 | 92,70 | 250 |
| 21. 12. 2020 | 2.781 | 90,38 | 251 |
| 22. 12. 2020 | 720 | 90,64 | 65 |
| 15. 12. 2020 | 2.891 | 90,33 | 261 |
| 16. 12. 2020 | 1.468 | 91,32 | 134 |
| 17. 12. 2020 | 2.934 | 91,55 | 269 |
| 18. 12. 2020 | 1.687 | 91,63 | 155 |
| 14. 12. 2020 | 2.894 | 91,33 | 264 |
| 880 | 82,04 | 72 | 4. 12. | 2.412 | 89,52 | 216 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | ||||||
| Nakupi v letu | ||||||
| 307.522 | 82,93 | 25.505 | ||||
| 2020 skupaj |
V povprečno ceno delnice je vključena tudi plačana provizija.
Predsednik in člani uprave družbe Krka, d. d., Novo mesto smo seznanjeni z vsebino sestavnih delov letnega poročila družbe Krka in skupine Krka za leto 2020 in s tem tudi s celotnim letnim poročilom družbe Krka in skupine Krka za leto 2020. Z njim se strinjamo in to potrjujemo s svojim podpisom.
Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar
član uprave
dr. Vinko Zupančič
član uprave
David Bratož
član uprave
Milena Kastelic
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.