Annual Report (ESEF) • Apr 28, 2023
Preview not available for this file type.
Download Source File| Item | Amount | Notes |
|---|---|---|
| Revenue | $1,000,000 | Increase from previous year |
| Expenses | $750,000 | Includes operational costs |
| Net Income | $250,000 | Positive growth |
| KPI | Value |
|---|---|
| Customer Growth | 15% |
| Market Share | 10% |
IZDAJATELJ: Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, Koper
BESEDILO: Intereuropa, d.d., Koper
OBLIKOVANJE: AVStudio d.o.o., Velenje
FOTOGRAFIJE: Foto Belvedere, Koper in arhiv Intereuropa
Koper, april 2023
Za skupino Intereuropa je uspešno poslovno leto. Kljub vplivom epidemije covida-19, oteženim gospodarskim razmeram zaradi energetske krize, vojne v Ukrajini in rasti cen ji je v letu 2022 uspelo preseči 200 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Ob visoki inflaciji je skupina Intereuropa v letu 2022 uspešno upravljala stroške poslovanja in ustvarila najboljši poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in najvišji denarni tok iz poslovanja (vnadaljevanju: EBITDA) v zadnjih 10 letih. V razmerah izrazito povečane negotovosti v mednarodnem okolju je zagotavljala nemoteno logistično podporo kupcem v celotni oskrbovalni verigi ter tako pripomogla k okrepitvi zaupanja svojih obstoječih in potencialnih kupcev.
Skupina Intereuropa je v letu 2022 ustvarila 200,4 milijona evrov prihodkov od prodaje in s tem za 13 odstotkov presegla prihodke od prodaje v primerjavi z letom 2021. EBIT je znašal 8,2 milijona evrov in je bil večji za 12 odstotkov glede na leto 2021. EBITDA se je glede na predhodno leto povečal za 9 odstotkov in znaša 15,1 milijona evrov. Ob koncu leta 2022 je neto finančni dolg znašal 42,5 milijona evrov oziroma 2,8-kratnik EBITDA.
Obvladujoča družba je v letu 2022 povečala svoje prihodke od prodaje za 13 odstotkov, na 137,7 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja je znašal 4,7 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov več kot v letu 2021. Rast EBITDA je bila leta 2022 v primerjavi s predhodnim letom 5-odstotna, v absolutnem znesku je znašal 8,5 milijona evrov. Neto finančni dolg se je ob koncu poslovnega leta 2022 zmanjšal za 4 milijone evrov v primerjavi z letom 2021 in je znašal 44,1 milijona evrov.
| Skupina Intereuropa | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 160.353 | 150.725 | 176.687 | 200.418 |
| EBITDA | 13.971 | 12.298 | 13.862 | 15.110 |
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) | 7.524 | 5.764 | 7.309 | 8.199 |
| Poslovni izid iz rednega delovanja | 6.442 | 4.563 | 7.277 | 7.046 |
| Čisti dobiček/izguba | 4.197 | 3.568 | 6.664 | 5.129 |
| Dodana vrednost | 42.905 | 41.423 | 44.238 | 49.072 |
| Čisti dobiček/izguba na navadno delnico (v EUR) | 0,12 | 0,08 | 0,13 | 0,14 |
| Naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter naložbene nepremičnine | 2.889 | 2.105 | 4.451 | 10.840 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
2 Čisti dobiček ali izguba na navadno delnico: čisti dobiček ali izguba obvladujoče družbe, ki pripada navadnim delničarjem / (število navadnih delnic – število lastnih delnic)
| Year | Values | ||
|---|---|---|---|
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
| 250 | 200 | 150 | 100 |
| 250 | 200 | 150 | 100 |
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
| Skupina Intereuropa | Obvladujoča družba | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Bilančna vsota | 223.351 | 220.444 | 229.970 | 240.045 | 176.748 | 172.272 | 174.464 | 177.803 | |
| Dolgoročna sredstva | 180.747 | 174.484 | 171.889 | 182.540 | 148.710 | 145.082 | 141.607 | 143.941 | |
| Kratkoročna sredstva | 42.604 | 45.960 | 58.081 | 57.505 | 28.038 | 27.190 | 32.857 | 33.862 | |
| Kapital | 122.358 | 124.850 | 131.382 | 136.303 | 87.228 | 89.225 | 92.807 | 97.379 | |
| Finančne in poslovne obveznosti | 98.195 | 92.724 | 95.451 | 101.085 | 87.472 | 81.055 | 79.452 | 78.604 |
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
| Prihodki od prodaje skupine | Prihodki od prodaje družbe | EBITDA skupine | EBITDA družbe | Sredstva skupine | Sredstva družbe | Finančne obveznosti skupine | Finančne obveznosti družbe | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 17,0 | 15,0 | 13,0 | 11,0 | 9,0 | 7,0 | 5,0 | |
| 2020 | 17,0 | 15,0 | 13,0 | 11,0 | 9,0 | 7,0 | 5,0 |
| Skupina | Intereuropa | Obvladujoča družba |
|---|---|---|
| 2019 | 3,5 % | 4,0 % |
| 2020 | 2,9 % | 2,7 % |
| 2021 | 5,3 % | 4,0 % |
| 2022 | 3,9 % | 4,3 % |
| Čista dobičkonosnost kapitala | ||
| 2019 | 1,8 % | 1,9 % |
| 2020 | 1,6 % | 1,3 % |
| 2021 | 3,0 % | 2,1 % |
| 2022 | 2,2 % | 2,3 % |
| Čista dobičkonosnost sredstev | ||
| Produktivnost (v 1000 EUR) | 124,06 | 192,16 |
| 2020 | 116,21 | 181,66 |
| 2021 | 139,53 | 229,22 |
| 2022 | 152,92 | 241,52 |
| Čista dobičkonosnost prihodkov | ||
| 2019 | 2,6 % | 3,0 % |
| 2020 | 2,3 % | 2,2 % |
| 2021 | 3,7 % | 2,9 % |
| 2022 | 2,5 % | 2,9 % |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 28 na strani 77.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | Indeks 2022/2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih v skupini | 1.293 | 1.297 | 1.266 | 1.311 | 103 |
| Število zaposlenih v obvladujoči družbi | 582 | 572 | 534 | 570 | 107 |
| Število zaposlenih v odvisnih družbah | 711 | 725 | 733 | 741 | 101 |
Skupina Intereuropa je vodilni ponudnik celovitih logističnih rešitev na območju zahodnega Balkana. Popoln nabor storitev se izvaja na treh ključnih poslovnih področjih:
Skupina Intereuropa prav tako zagotavlja dodatne storitve, ki vključujejo oddajo poslovnih prostorov v najem, parkirišča na carinskih terminalih, sejemsko logistiko in posredništvo pri zavarovalnih poslih.
| Skrajšano ime | Intereuropa, d. d. |
|---|---|
| Država obvladujoče družbe | Slovenija |
| Sedež obvladujoče družbe | Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper |
| Kontaktni podatki | tel: +386 5 664 1000 e-mail: info\@intereuropa.si web: http\://www.intereuropa.si |
| Matična številka | 5001684 |
| Davčna številka | SI56405006 |
| Vpis v sodni register | Registrirana pri Okrožnem sodišču v Kopru, številka vložka 1/00212/00. |
| Osnovni kapital družbe | 27.488.803 EUR |
| Število izdanih delnic | 27.488.803 kosovnih delnic, od tega 16.830.838 navadnih (IEKG) in 10.657.965 prednostnih (IEKN) |
| Kotacija delnic | Delnice IEKG kotirajo v prvi borzni kotaciji Ljubljanske borze. |
| Uprava | Damijan Vajs, predsednik uprave Marko Rems, namestnik predsednika uprave Blanka Česnik Wolf, članica uprave – delavska direktorica |
| Nadzorni svet* | mag. Karmen Lebe Grajf, namestnica predsednika nadzornega sveta Sebastijan Gostenčnik, član nadzornega sveta Gregor Korene, član nadzornega sveta Tjaša Benčina, članica nadzornega sveta Zlatka Čretnik, članica nadzornega sveta |
| * Mandat predsednika nadzornega sveta | Tomažu Kokotu prenehal 7. novembra 2022, ko ga je s funkcije odpoklicala skupščina delničarjev. |
| Število zaposlenih | 1.409 |
|---|---|
| Skupne zaprte skladiščne površine* | 213.013 m² |
| Skupna površina zemljišč | 1.579.614 m² |
| Članstvo v mednarodnih organizacijah | IAATA, FONASBA, BIMCO, GS1, FIATA |
| Članstvo v mednarodnih logističnih mrežah | WCA, FFSI, HCL, ALN, MiPharma, WCA Projects, PCN |
| Dokazi kakovosti | Certifikat ISO 9001:2015 imajo naslednje družbe: Intereuropa, d. d., Koper; Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb; Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo. |
| Pomembnejša potrdila in certifikati | Potrdilo AEO (status pooblaščenega gospodarskega subjekta) imajo naslednje družbe: Intereuropa, d. d., Koper; Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb; AD Intereuropa, logističke usluge Beograd (OPS). |
| Lastna poslovna mreža | Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Severna Makedonija, Albanija, Ukrajina |
| Intereuropa, d. d.* | Interzav, d. o. o., Koper | 71,28 % |
|---|---|---|
| TOV TEK ZTS, Užgorod | 89,93 % | |
| Interagent, d. o. o., Koper | 100,00 % | |
| TOV Intereuropa-Ukraina, Kiev | 100,00 % | |
| Rail Cargo Logistics, železniška špedicija, d. o. o. | 26,00 % | |
| AD Intereuropa-log. usluge Beograd | 73,62 % | |
| Intereuropa Global Logistics Service Albania shpk, Durres | 100,00 % | |
| Intereuropa Sajam, d. o. o., Zagreb | 51,00 % | |
| Intereuropa Skopje, DOO Skopje | 99,56 % | |
| Intereuropa RTC, d. d. Sarajevo | 100,00 % | |
| ZETATRANS A.D. Podgorica | 69,27 % | |
| Intereuropa, logističke usluge, d. o. o. Zagreb | 99,96 % | |
| Intereuropa Kosova L.L.C., Priština | 90,00 % |
SLOVENIJA
BOSNA IN HERCEGOVINA
ČRNAGORA
HRVAŠKA
KOSOVO
SRBIJA
ALBANIJA
UKRAJINA
SEVERNA MAKEDONIJA
| Družbe | na dan 31. 12. 2022 | Uprava/direktor na dan 31. 12. 2022 | Nadzorni organ | Predsednik nadz. organa/predstavnik IE, d. d., v nadz. organu na dan 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Intereuropa, d. d., Koper | Damijan Vajs, predsednik uprave Marko Rems, namestnik predsednika uprave Blanka Česnik Wolf, članica uprave – delavska direktorica | nadzorni svet | mag. Karmen Lebe Grajf, namestnica predsednika nadzornega sveta Sebastijan Gostenčnik, član nadzornega sveta Gregor Korene, član nadzornega sveta Tjaša Benčina, članica nadzornega sveta Zlatka Čretnik, članica nadzornega sveta | |
| Interagent d.o.o., Koper | Blaž Petrović, direktor | edini družbenik | Intereuropa, d. d., kot edini družbenik | |
| Interzav, d.o.o., Koper | Mojca Žbontar, direktorica | skupščina | predstavnik Intereurope, d. d. po pooblastilu uprave | |
| Intereuropa, logističke usluge, d.o.o., Zagreb | Aljaž Kovač, predsednik uprave Marija Štajduhar, članica uprave | nadzorni svet | Marko Rems, predsednik nadzornega sveta mag. Matjaž Ujčič, član Dalibor Brusać, član |
• vodilni ponudnik celovitih logističnih storitev v Sloveniji;
• 119.600 m2 lastnih in 5.300 m2 najetih skladiščnih površin.
Krešimir Lipovčić, direktor
• vodilni ponudnik celovitih logističnih storitev na Hrvaškem;
• 46.500 m2 lastnih skladiščnih površin in 2.850 m2 najetih skladiščnih površin
Andrej Cergolj, direktor
Brankica Manojlović Vračar, izvršna direktorica
• specializirano podjetje za storitve sejemske logistike
• 100 m2 lastnih skladiščnih površin
Nebojša Mandić, generalni direktor
Mojca Mia Berger, izvršna direktorica
• eden vodilnih ponudnikov celovitih logističnih storitev v Srbiji;
• 21.200 m2 lastnih skladiščnih površin
• 14.600 m2 najetih skladiščnih površin
Arben Mustafa, direktor
Andrej Kariš, direktor
• vodilni ponudnik celovitih logističnih storitev na Kosovu;
• 2.800 m2 najetih skladiščnih površin
Andrej Cergolj,
izvršni direktor
odbor
direktorjev
Damijan Vajs,
predsednik odbora direktorjev
Jože Kreševič, član
mag. Matjaž Ujčič, član
Iva Asanović, članica
Mitar Bajčeta, član
Intereuropa Skopje d.o.o., Skopje
Manuela Mišev Spasov,
direktorica
Andrej Kariš, direktor
nadzorni svet
Marko Rems,
predsednik nadzornega sveta
Blanka Česnik Wolf, članica
mag. Matjaž Ujčič, član
Intereuropa Global Logistics Service Albania, Drač
Dashamir Mandija,
direktor
edini družbenik
Intereuropa, d. d., kot edini družbenik
TOV TEK ZTS, Užgorod
Anatolly Nikolajević Parfenyuk,
direktor
skupščina
mag. Miha Romih,
predsednik skupščine
TOV Intereuropa- Ukraina, Kijev
Igor Bibikov,
direktor
edini družbenik
Intereuropa, d. d., kot edini družbenik
Spoštovani delničarji, spoštovani poslovni partnerji!
Poslovno okolje je v letu 2022 doživljalo veliko sprememb, saj smo se srečevali s podražitvami, inflacijo, pomanjkanjem kadrov na trgu dela, pesimističnimi gospodarskimi napovedmi ter z vplivom vojne v Ukrajini. Skladno z navedenimi zunanjimi dejavniki so se spreminjale tudi potrebe na trgu logističnih storitev. Svoje procese in storitve smo nenehno prilagajali aktualnim potrebam na trgu in zadovoljevali potrebe kupcev. Kljub zelo dinamični in konkurenčni dejavnosti logistike nam je uspelo ohraniti konkurenčnost, se uspešno prilagoditi vsem zunanjim dejavnikom in zagotoviti tako rast skupine Intereuropa kot tudi profitabilnost, ki je primerljiva z družbami v panogi.
Skupina Intereuropa je v letu 2022 dosegla rekordne prihodke od prodaje. Kljub neugodnim tržnim razmeram so bili preseženi ključni kazalniki poslovanja. Z intenzivnimi tržnimi dejavnostmi je skupina Intereuropa ustvarila 200,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 13-odstotno rast glede na leto 2021. Rast smo dosegli na vseh treh poslovnih področjih. Izpostavljam predvsem 12-odstotno rast pri interkontinentalnem prometu, 16-odstotno rast pri logističnih rešitvah in 17-odstotno rast pri produktu zbirni promet, saj ti predstavljajo kompleksnejše produkte z višjo dodano vrednostjo. Skupina je ustvarila 15,1 milijona evrov EBITDA in 8,2 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja (EBIT), kar je največji poslovni izid iz poslovanja v zadnjih 10 letih.
Glede prodajnih rezultatov po trgih, kjer je Intereuropa prisotna s svojimi odvisnimi družbami, bi lahko rekli, da še vedno ostaja prioriteta jugovzhodna Evropa, kjer želimo utrditi položaj vodilnega logista. V letu 2022 so se glede na leto 2021 najbolj povečali prihodki od prodaje v odvisni družbi Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb na Hrvaškem. Prihodke od prodaje so povečale tudi odvisne družbe v Srbiji, Makedoniji, Črni gori, na Kosovu in v BiH, padec pa je bil v odvisni družbi v Ukrajini in manjši odvisni družbi v Sloveniji.
Kljub izzivom v letu 2022 smo še naprej uresničevali strateške cilje iz zastavljene Strategije razvoja skupine Intereuropa 2021–2025. V okviru poslovnih področij kopenski promet, interkontinentalni promet in logistične rešitve smo se osredotočali na produkte z višjo dodano vrednostjo in tiste z veliko možnostjo za rast. Skladno s segmentacijo kupcev gojimo ustrezen pristop do različnih skupin kupcev s ciljem zadovoljitve njihovih potreb in vzpostavitve dolgoročnih odnosov. Večji poudarek smo namenili pridobivanju novih ključnih in strateških kupcev. Pri upravljanju skupine smo dajali velik poudarek razvoju centralizirane informacijske podpore poslovanju, razvoju učinkovitega sistema upravljanja odvisnih družb in zagotavljanju motiviranih in usposobljenih zaposlenih. Nadaljevali smo aktivno politiko upravljanja s tveganji in priložnostmi v skupini. Tudi v letu 2022 smo skrbeli za zagotavljanje finančne stabilnosti družbe.
januarja letos. Ravno tako odvisne družbe v okviru skupine Intereuropanenehno zagotavljajo kupcem z različnih področij najem dodatnih skladiščnih površin. Investicije v lanskem letu so bile namenjene tudi za skladiščno opremo, IT-opremo in IT-sisteme za podporo poslovnim procesom.
Zavedamo se pomembnosti svojih zaposlenih za nadaljnji razvoj družbe, zato nenehno skrbimo za njihovo izobraževanje in motivacijo, pa tudi za ustrezno nagrajevanje. Želimo, da se zaposleni zavedajo, da so ključni za razvoj in rast skupine Intereuropa. S socialnimi partnerji ves čas skrbimo za partnersko sodelovanje in konstruktiven dialog.
Lani smo sklenili dogovore s predstavniki reprezentativnega sindikata ŠAK-KS 90 in se dogovorili, da se osnovne plače, določene s Kolektivno pogodbo družbe Intereuropa, d. d., večkrat povišajo. Prav tako smo izplačali najvišji regres za letni dopust in tudi nagrado za zaposlene ob koncu leta.
Konec leta 2022 je bil sprejet poslovno-finančni načrt za leto 2023. Z dosedanjimi rezultati in zlasti z ambicioznimi načrti smo prepričani, da je Intereuropa skupina z razvojnimi možnostmi in priložnostmi. Konkurenčnost skupine sloni na geografskem položaju, kakovosti logističnih storitevin izkušenih zaposlenih. Tako bo skupina tudi v letu 2023 uresničevala zastavljene cilje skladno s Strateškim razvojnim programom skupine Intereuropa do leta 2025. Prek mreže dvanajstih odvisnih družbv devetih državah bo tudi v prihodnje zagotavljala celovite logistične storitve za številne odjemalce iz različnih gospodarskih in drugih dejavnosti ter tako omogočila nemoteno delovanje oskrbovalnih verig.
Spoštovani delničarji, sodelavci in poslovni partnerji, zahvaljujem se vam za zaupanje, ki ste nam ga izkazali v preteklem obdobju. Pred Intereuropo je še veliko izzivov, ki jih postavlja zahtevno in spreminjajoče se poslovno okolje. Skupina Intereuropa se je sposobna spoprijeti z njimi in zagotoviti dolgoročen razvoj skupine.
Damijan Vajs
Predsednik uprave
Uprava družbe je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja ter izidov poslovanja družbe in njenih odvisnih družb v letu 2022.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja ter da računovodski izkazi družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja ter izidov njunega poslovanja v letu 2022.
Uprava je odgovorna tudi za ustrezno računovodenje, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o njunem nadaljnjem poslovanju ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Uprava potrjuje, da je računovodsko poročilo po njenem najboljšem vedenju sestavljeno skladno z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja ter poslovnega izida družbe Intereuropa, d. d., in odvisnih družb, vključenih v konsolidacijo skupine Intereuropa. Uprava tudi potrjuje, da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe Intereuropa, d. d., ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim družba Intereuropa, d. d., in odvisne družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene. V poslovno poročilo je vključen tudi pošten prikaz informacij o pomembnih poslih s povezanimi osebami, sestavljen skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Predsednik uprave in članica uprave družbe Intereuropa, d. d., sva seznanjena z vsebino sestavnih delov Letnega poročila skupine Intereuropa in družbe Intereuropa, d. d., za leto 2022 ter se s celotnim poročilom strinjava, kar potrjujeva s svojima podpisoma.
Uprava družbe Intereuropa, d. d.
Koper, 11. april 2023
Damijan Vajs, Blanka Česnik Wolf,
predsednik uprave, članica uprave – delavska direktorica
14
Skupina Intereuropa se je v letu 2022 uspešno spoprijemala z izzivi, ki jih je v poslovno okolje prinesla pandemija covida-19. Kakovost in raven storitev, ki jih skupina Intereuropa prek svojih dvanajstih družb v devetih državah jugovzhodne Evrope in Ukrajine ponuja natrgu, sta ostali na visoki ravni. Skupina je vse leto uspešno izvajala vse potrebne ukrepe za zaščito zdravja zaposlenih in poslovnih partnerjev ter zagotavljala neprekinjeno poslovanje in nemoteno izvajanje pretoka blaga in logistične podpore kupcem v celotni oskrbovalni verigi in na vseh trgih skupine.
Skrb za zdravje in varnost zaposlenih je bila v skupini vedno na prvem mestu. Kljub splošnemu postopnemu sproščanju preventivnih ukrepov za preprečevanje okužb z virusom covida-19 so se družbe skupine Intereuropa v letu 2022 še vedno odzivale na pojave okužb. Z objavami na interni spletni strani in z okrožnicami so obveščale zaposlene o potrebnem spoštovanju ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja okužbe ter pozivale k odgovornemu vedenju. Skupini je s tem uspelo zadržati razmeroma majhen delež okuženih zaposlenih vključno z najetimi delavci, in sicer 29 odstotkov.
Epidemija covida-19 v letu 2022 ni pomembno vplivala na doseganje letnih poslovnih načrtov.
Skupina je proučila vpliv vojne v Ukrajini in posledično uvedenih sankcij na poslovanje skupine in družbe Intereuropa. Izpostavljenost skupine se kaže v prodaji storitev na ruskem in ukrajinskem trgu ter prek sredstev, ki jih imata v lasti dve odvisni družbi.
Delež prihodkov od prodaje, ki jih je skupina ustvarila natrgih Rusije in Ukrajine, je leta 2022 znašal 0,5 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot v predhodnem poslovnem letu.
Skupina je v Ukrajini izpostavljena tudi prek sredstev lasti dveh odvisnih družb v Ukrajini. Po knjigovodskih vrednostih na dan 31. decembra 2022 je vrednost vseh sredstev obeh družb znašala manj kot 1 odstotek bilančne vsote skupine. Največji delež sredstev predstavljajo nezazidana stavbna zemljišča.
Zaradi relativno majhnega obsega poslovanja z Rusijo in Ukrajino ter nizke naložbene izpostavljenosti do Ukrajine uprava meni, da vojna v Ukrajini in posledično uvedene sankcije neposredno ne bodo pomembno vplivale na poslovanje skupine Intereuropa ter doseganje poslovnih ciljev skupine.
Intereuropa, d. d., je javna delniška družba – subjekt javnega interesa z dvotirnim sistemom upravljanja. Upravljanje družbe temelji na zakonodaji Republike Slovenije, statutu, internih aktih in Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d. Statutin drugi ključni dokumenti upravljanja so dostopni na spletni strani družbe www.intereuropa.si, in sicer na podstrani Za vlagatelje, v rubriki Upravljanje družbe. Glavne usmeritve korporacijskega upravljanja so pregledno delovanje, jasna delitev odgovornosti in nalog med organi, stalna skrb za neodvisnost, lojalnost članov organov vodenja in nadzora ter neprestano spremljanje in uvajanje izboljšav za povečanje učinkovitosti upravljanja.
Družba je leta 2022 za svoj referenčni kodeks uporabljala slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga v prenovljeni obliki decembra 2021 sprejeli Ljubljanska borza, d.d. in Združenje nadzornikov Slovenije.
Osnovni kapital družbe je razdeljen na 16.830.838 navadnih kosovnih delnic in 10.657.965 prednostnih kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu družbe. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu družbe se določa glede na število izdanih kosovnih delnic. Kosovne delnice so nedeljive.
Navadne kosovne delnice dajejo imetnikom:
Prednostne kosovne delnice dajejo imetnikom:
Prednostne delnice dajejo imetnikom prednost pri udeležbi pri dobičku družbe v znesku 0,01 (nič cela nič ena) evra (prednostni znesek) za delnico. Prednostni znesek se izplača poleg udeležbe pri dobičku, ki pripada imetnikom navadnih delnic, skladno s sklepom o uporabi bilančnega dobička.
Delničarji uresničujejo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe na skupščini delničarjev. Pristojnosti, odgovornosti in delovanje skupščine urejajo Zakon o gospodarskih družbah, statut družbe in poslovnik o delu skupščine, ki je objavljen na spletni strani družbe, in sicer na podstrani Za vlagatelje, v rubriki Upravljanje družbe.
Uprava družbe skliče skupščino na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali delničarjev. Redna letna skupščina je praviloma sklicana do konca junija vsakega leta. Družba pravočasno obvešča delničarje o sklicih skupščine z objavo sklica na spletni strani Ajpesa, na spletni strani družbe Intereuropa, d. d., in z objavo (SEOnet) na Ljubljanski borzi, d. d.
Gradivo za skupščino s predlogi sklepov za vse točke dnevnega reda je od dneva sklica do dneva zasedanja skupščine delničarjem na vpogled na sedežu družbe v Kopru, v sistemu SEOnet Ljubljanske borze in na spletnih straneh družbe, in sicer na podstrani Za vlagatelje. Predlogi sklepov vsebujejotudi ustrezne utemeljitve, ki delničarjem zagotovijo dovolj informacij za skrbno odločanje.
Družba Intereuropa, d. d., spodbuja vse večje delničarje, naj javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja, zato v okviru sklica skupščine objavi tudi poziv večjim delničarjem, naj javnosti razkrijejo najmanj politiko glasovanja, vrsto in pogostost izvajanja upravljavskih dejavnosti ter dinamiko komuniciranja z organi vodenja in nadzora družbe.
Glavne pristojnosti skupščine so:
Pravico do udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice na skupščini imajo le delničarji, vpisani v delniško knjigo družbe, ki se vodi v centralnem registru pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, ter njihovi pooblaščenci ali zastopniki, ki udeležbo pisno prijavijo najpozneje konec četrtega dne pred skupščino. Vsaka delnica daje delničarju en glas. Glasovalno pravico imajo samo delničarji, ki imajo v lasti navadne kosovne delnice. Delničarji, imetniki prednostnih delnic, nimajo glasovalnih pravic, razen če prednostni znesek ni izplačan v enem letu ali ni izplačan v celoti in zaostanek v naslednjem letu ni doplačan. Delničarji imetniki prednostnih delnic imajo glasovalno pravico, vse dokler se zaostanki ne izplačajo.
Uprava lahko s soglasjem nadzornega sveta v sklicu skupščine določi, da se delničarji lahko udeležijo skupščine ali glasujejo pred skupščino ali pa so prisotni na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti. Statut pooblašča upravo družbe Intereuropa, d. d., da podrobneje uredi postopke glasovanja ali udeležbe na skupščini brez fizične prisotnosti, pri čemer sta lahko taka udeležba in glasovanje odvisna samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev ter varnega elektronskega komuniciranja in do mere, sorazmerne za uresničitev tega cilja.
Družba Intereuropa, d. d., spodbuja dejavno udeležbo čim večjega števila malih delničarjev na skupščini, zato ob objavi sklica skupščine poleg drugega gradiva objavi tudi vzorec prijave in pooblastila. Korporativna spletna stran vsebuje tudi podstran Za vlagatelje, na kateri so malim delničarjem in drugim vlagateljem poleg informacij o skupščini delničarjev na voljo tudi informacije o upravljanju družbe ter letna in medletna poročila.
Delničarji so s sprejetimi sklepi skupščine takoj po končanem zasedanju seznanjeni na spletnih straneh družbe in Ljubljanske borze – SEOnet.
V letu 2022 sta bili sklicani dve skupščini. Na obeh so delničarji, imetniki prednostnih delnic, imeli glasovalno pravico skladno z drugim odstavkom 315. člena ZGD-1.
junija 2022 je bila sklicana 38. skupščina delničarjev. Ta skupščina je bila redna letna skupščina. Na njej so bili navzoči delničarji s 94,70-odstotnim deležem delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini obravnavali spodaj navedene točke in sprejeli naslednje pomembnejše sklepe:
Seznanili so se z Letnim poročilom skupine Intereuropa za leto 2021, z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi sestavljenega letnega poročila za leto 2021 ter s stališčem nadzornega sveta k poročilu o odnosih do povezanih družb za leto 2021.
Devetintrideseta skupščina je bila sklicana 7. novembra 2022. Navzoči so bili delničarji s 94,61-odstotnim deležem delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini obravnavali spodaj navedene točke in sprejeli naslednje pomembnejše sklepe:
Nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., sestavlja šest članov, od katerih so štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev. Njihov mandat traja štiri leta z možnostjo vnovične izvolitve. Člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, izvoli skupščina. Člane nadzornega sveta, predstavnike delavcev, izvoli svet delavcev družbe Intereuropa, d. d., o čemer se skupščina delničarjev le seznani. Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe in nadzorno funkcijo opravlja s polno odgovornostjo.
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala/zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS* | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Kokot | predsednik NS od | 18. 6. 2021 | 31. 5. 2021 | predstavnik kapitala | 15/17 | M | slovensko | 1988 | magister ekonomskih in poslovnih ved |
| mag. Karmen Lebe Grajf | namestnica predsednika NS od | 19. 11. 2021 | 18. 11. 2021 | predstavnica kapitala | 19/19**** | Ž | slovensko | 1966 | magistrica znanosti |
| Sebastijan Gostenčnik | član NS | 18. 11. 2021 | 17. 11. 2025 | predstavnik kapitala | 18/19 | M | slovensko | 1974 | univ. dipl. ekon. |
| Gregor Korene | član NS | 18. 11. 2021 | 17. 11. 2025 | predstavnik kapitala | 19/19**** | M | slovensko | 1982 | univ. dipl. inž. teh. prometa, magister |
| Tjaša Benčina | članica NS | 20. 11. 2021 | 19. 11. 2025 | predstavnica zaposlenih | 18/19 | Ž | slovensko | 1968 | ekonomistka |
| Zlatka Čretnik | članica NS | 20. 11. 2021 | 19. 11. 2025 | predstavnica zaposlenih | 19/19**** | Ž | slovensko | 1968 | diplomirana ekonomistka (VS) |
| Ime in priimek | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesov v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvov organih nadzora drugih družb | Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…) | Udeležba na sejah revizijske komisije glede na skupno število sej komisij** | Udeležba na sejah komisije za imenovanja in prejemke glede na skupno število sej komisij*** |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Kokot | korporativno upravljanje | nene | član NS družbe Borzen, d. o. o., do 3. 6. 2022; član NS Športne loterije, d. d. | ||||
| mag. Karmen Lebe Grajf | logistika, nabava in nepremičnine | nene | članica revizijske komisije od 19. 11. 2021 | 10/10**** | |||
| Sebastijan Gostenčnik | finance in računovodstvo | nene | predsednik revizijske komisije, član komisije za imenovanja in prejemke vse od 19. 11. 2021 | 10/10**** | 1/1**** | ||
| Gregor Korene | logistika, tehnologija, promet | nene | predsednik komisije za imenovanja in prejemke od 19. 11. 2021 | 1/1**** | |||
| Tjaša Benčina | področji financ in logistike | dane | članica nadzornega odbora Mestne občine Koper | članica komisije za imenovanja in prejemke | 1/1**** | ||
| Zlatka Čretnik | področji financ in logistike | dane | članica revizijske komisije | 9/10/ |
** Skupno število sej revizijske komisije nadzornega sveta je bilo 10.
*** Skupno število sej komisije za imenovanja in prejemke nadzornega sveta je bilo 1.
**** Prisotni na vseh sejah v času trajanja mandata.
| Ime in priimek | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mag. Barbara Gorjup* | 10/10 | Ž | slovensko | magistrica znanosti s področja mednarodne ekonomije | 1973 | poslovne finance, ekonomske upravičenosti naložb, controlling, upravljanje tveganj, računovodstvo, revizija, korporativno upravljanje | članica NS Triglav Skladi, d. o. o., od 22. 6. 2022, članica NS Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., od 22. 9. 2022 |
Delo članov nadzornega sveta in delo članov komisij nadzornega sveta je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovitost opravljanja funkcije. Predlogi komisij nadzornega sveta so predstavljali kvalitetno vsebinsko podporo nadzornemu svetu pri sprejemanju ustreznih sklepov. Nadzorni svet je zainteresirane javnosti sproti obveščal o pomembnejših odločitvah. Gradivo, ki je predstavljalo podlago za izvedbo sej in sprejetje ustreznih odločitev, je bilo na voljo pravočasno, skladno s poslovnikom o delu nadzornega sveta in poslovnikom o delu revizijske komisije. Poročila, ki jih je za potrebe delovanja nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta pripravljala uprava družbe, so bila ustrezna za kakovostno presojo informacij ter izpolnjevanje zakonsko in statutarno določenih obveznosti članov nadzornega sveta.
Sodelovanje z upravo je bilo ustrezno, skladno z zakonodajo in dobro prakso. Nadzorni svet je po svojem najboljšem vedenju in z dolžno skrbnostjo od uprave zahteval potrebna pojasnila, nujna za oceno položaja družbe in skupine Intereuropa. Nadzorni svet se je sestal na devetnajstih sejah, od katerih je bilo osem dopisnih. Vsi člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej. Člani nadzornega sveta so se na obravnavane teme ustrezno pripravili, podajali konstruktivne predloge in na podlagi strokovno pripravljenih pisnih in ustnih informacij, ki so jih prejeli od uprave družbe, odgovorno sprejemali odločitve skladno s poslovnikom, akti družbe in zakonskimi pooblastili. Nadzorni svet in uprava sta svoja prizadevanja usmerjala v določanje in nadzor strategije razvoja, letnega načrta poslovanja in obvladovanje tveganj, kar je pomembno za uspešno prihodnost družbe in skupine Intereuropa.
V nadaljevanju so navedene pomembnejše vsebine, ki jih je nadzorni svet obravnaval v letu 2022:
Seznanil se je s prenovljenim poslovnikom o delu uprave.
Obravnaval je in podajal soglasje k izvedbi posameznih pravnih poslov večje vrednosti.
Potrdi je pogodbo o zaposlitvi s članico uprave – delavsko direktorico, go. Blanko Česnik-Wolf.
Spremljal je in se dejavnovključil v integracijske procese družb Intereuropa d.d. in Pošta Slovenije d.o.o., ki zahtevajo veliko dodatno angažiranost uprave in nadzornega sveta.
Seznanjal se je z drugimi informacijami v zvezi s skupino in družbo Intereuropa.
Potrdi je finančni koledar objav za leto 2023, vkaterem so načrtovane pomembnejše javne objave, in sprejel načrt svojega delovanja s predvidenimi vsebinami sej za leto 2023.
Delovanje nadzornega sveta je bilo skladno z določbami relevantne zakonodaje, statutom družbe, Poslovnikom o delu nadzornega sveta, Politiko upravljanja družbe Intereuropa d.d. in ostalimi internimi akti družbe, kakor tudi s Slovenskim kodeksom upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: kodeks). Vsi člani nadzornega sveta so podali izjave glede odvisnosti ali neodvisnosti skladno z določili kodeksa. Družba izjave članov nadzornega sveta objavi na svoji spletni strani. Vsi člani nadzornega sveta, tudi tisti, ki so razkrili odvisnost od večinskega delničarja, so pri delovanju in odločanju upoštevali zgolj interese in cilje družbe, ki so jim podredili morebitne drugačne osebne ali posamične interese tretjih oseb, uprave, delničarjev ali drugih javnosti. Člani nadzornega sveta so usposobljeni, imajo ustrezne kompetence, raznoliko znanje in izkušnje glede na okvire in zahteve, v katerih družba deluje. Nadzorni svet meni, da njegova sestava in velikost omogočata učinkovito razpravo in sprejemanje kakovostnih odločitev na podlagi raznovrstnih izkušenj članov.
Prijemki članov nadzornega sveta in njegovih komisij so razkriti v računovodskem delu letnega poročila družbe Intereuropa d.d., v pojasnilu št. 31: Druga pojasnila. Drugi stroški delovanja nadzornega sveta in komisij se nanašajo na stroške zavarovanja odgovornosti članov nadzornega sveta, stroške članarin za članstvo v Združenju nadzornikov Slovenije in stroške izobraževanj članov nadzornega sveta. Ti stroški so v letu 2022 znašali 22.363 evrov.
V okviru nadzornega sveta sta leta 2022 delovali dve komisiji, in sicer revizijska komisija in komisija za imenovanja in prejemke. Sestava komisij nadzornega sveta je podrobneje opisana v poglavju Izjava o upravljanju (Sestava nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta). Člani komisij so se na teme, obravnavane na posameznih sejah komisij, ustrezno pripravili in z dejavno udeležbo v razpravah ter s podanimi predlogi pozitivno prispevali k uresničevanju nalog iz pristojnosti nadzornega sveta. Delovanje komisij je pomembno pripomoglo k učinkovitemu delovanju nadzornega sveta.
Revizijska komisija nadzornega sveta družbe Intereuropa d.d. se je v letu 2022 sestala na desetih sejah. Člani revizijske komisije so se sej komisije redno udeleževali. Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili o delu revizijske komisije seznanjeni z vpogledom v zapisnike sej in gradiva za seje, ki so vsem članom nadzornega sveta dostopna preko zunanjega portala Intereuropa d.d., namenjenega podpori in delovanju nadzornega sveta družbe. Poleg tega je predsednik revizijske komisije o delu in ugotovitvah revizijske komisije redno poročal na sejah nadzornega sveta pri točki "Poročilo o delu revizijske komisije". Revizijska komisija je obravnavala vprašanja skladno z ZGD-1, Priporočili za delo revizijskih komisij, Poslovnikom o delu revizijske komisije in sprejetim načrtom dela revizijske komisije.
Revizijska komisija se je redno seznanjala z obdobnimi in kvartalnimi poročili o poslovanju skupine in družbe Intereuropa, z ocenami medletnega poslovanja družbe in skupine Intereuropa, z medletnimi računovodskimi poročili, poročili o upravljanju s tveganji družbe in skupine Intereuropa, poročili o skladnosti in sistemu korporativne integritete ter poročili o postopkih zunanjega nadzora (inšpekcijski pregledi, pregledi nadzornih regulatornih organov ipd.).
Posebno pozornost je revizijska komisija posvečala finančnim in računovodskim podatkom, likvidnosti, zadolževanju in izpolnjevanju zavez do bank.
V letu 2022 se je revizijska komisija seznanila z letnim poročilom o izvajanju storitev s področja notranje revizije za leto 2021 in njenim načrtom delovanja za leto 2022. Vse leto se je redno seznanjala s četrtletnimi poročili o izvajanju storitev s področja notranje revizije, s poročili o spremljanju uresničevanja priporočil notranje revizije, kakor tudi s poročili o spremljanju uresničevanja priporočil zunanjih revizorjev družb skupine Intereuropa.
opa predlagala, da predlaga skupščini družbe, da za zakonitega revizorja letnega poročila družbe in skupine Intereuropa za obdobje 2022 - 2024 imenuje družbo Mazars d.o.o., ki je glede na vnaprej postavljena merila dosegla najvišje število točk.
Revizijska komisija je v letu 2022 spremljala neodvisnost in kakovost dela zakonitega revizorja Ernst & Young d.o.o., ki je revidiral letno poročilo skupine in družbe Intereuropa za leto 2021, in neodvisnost novo imenovanega zakonitega revizorja Mazars d.o.o., ki bo revidiral letna poročila skupine in družbe Intereuropa v naslednjem triletnem obdobju.
Neodvisnost zakonitega revizorja se v skladu s Smernicami v zvezi s postopki izbora in zagotavljanjem neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov družb skupine Intereuropa zagotavlja na način, da revizijska komisija družbe Intereuropa predhodno obravnava, presoja in odobravava pravne posle za nerevizijske storitve, ki bi jih družba iz skupine Intereuropa ali družba iz skupine Pošta Slovenije nameravala skleniti z zakonitim revizorjem družb skupine Intereuropa oziroma z družbo v njegovi mreži.
Revizijska komisija je v letu 2022 sodelovala pri določitvi ključnih področij revidiranja ter se seznanila s potekom in ključnimi ugotovitvami predrevizije/revizije računovodskih izkazov družbe in skupine Intereuropa za leto 2021. Pregledala je nerevidirano in revidirano Letno poročilo družbe in skupine Intereuropa za leto 2021 z revizijskim poročilom. Izdelala je poročilo o svojem delu v letu 2021 z oceno letnega poročila družbe in skupine Intereuropa za leto 2021. Seznanila se je z ugotovitvami in priporočili iz pisma poslovodstvu, ki ga je pripravila revizijska družba, in odzivi poslovodstva.
Revizijska komisija se je seznanila tudi s Poslovno-finančnim načrtom skupine Intereuropa za leto 2023 in projekcijami za leti 2024 in 2025.
Revizijska komisija je v poslovnem letu 2022 delovala v sestavi:
Revizijska komisija je delovala v skladu s svojimi pristojnostmi in na načine, določene v ZGD-1, Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d., ter poslovniku o delu revizijske komisije. Delovanje revizijske komisije je podrobneje predstavljeno v poročilu nadzornega sveta.
Komisija za imenovanja in prejemke je v poslovnem letu 2022 delovala v sestavi:
Komisija za imenovanja in prejemke je leta 2022 obravnavala Politiko prejemkov članov organov vodenja in nadzora v družbi Intereuropa, d. d., ter druge vsebine, vezane na prejemke članov uprave. Njeno delovanje je podrobneje predstavljeno v poročilu nadzornega sveta.
Nadzorni svet deluje v okviru svojih pristojnosti in na načine, določene v ZGD-1, v statutu družbe in v poslovniku o delu nadzornega sveta. Zaveze nadzornega sveta, vezane na upravljanje družbe, so opredeljene v Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d., ter vključujejo sistem ugotavljanja nasprotja interesov in neodvisnosti njegovih članov. Vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjavo, v kateri so se opredelili do meril neodvisnosti iz priloge B Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Izjava je objavljena na spletni strani www.intereuropa.si.
Nadzorni svet se mora na redni seji sestati vsaj enkrat v četrtletju. V poslovniku o delu nadzornega sveta so opredeljene vsebine delovanja. Nadzorni svet na začetku poslovnega leta sprejme okvirni načrt dela, delničarjem pa na skupščinah poroča o svojem delu.
Izhodišča in poglavitne usmeritve delovanja uprave so opredeljeni v Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d., naloge, odgovornosti in način delovanja pa so podrobneje določeni v statutu družbe in poslovniku o delu uprave.
Statut družbe določa, da ima uprava največ štiri člane, njihovo število pa določi nadzorni svet skladno z načelom učinkovitosti in racionalnosti. Uprava družbe Intereuropa, d. d., je bila od 1. januarja 2022 do 30. aprila 2022 dvočlanska. S 1. majem 2022 pa je bila na predlog sveta delavcev družbe Intereuropa, d. d., imenovana še članica uprave – delavska direktorica. V skladu z navedenim so od 1. maja 2022 do 31. decembra 2022 upravo družbe sestavljali trije člani, in sicer predsednik uprave, namestnik predsednika uprave in članica uprave – delavska direktorica. Uprava je posle družbe vodila samostojno in na lastno odgovornost. Družbo je zastopal predsednik uprave skupaj še z enim članom uprave ali dva člana uprave skupaj. Člani uprave so bili zadolženi za področja dela v skladu s poslovnikom o delu uprave.
| Ime in priimek | Funkcija | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije | Zaključek mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih oseb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Damjan Vajs | predsednik | področja špedicije in logistike, prodaje, kadrovskih in splošnih zadev, formalno upravljanje odvisnih družb ter za področje odnosov z javnostmi in marketing | 1. 1. 2022 | 3. 6. 2023 | 31. 12. 2025 | M | slovensko | 1972 | univ. dipl. ekonomist | špedicija in logistika, komerciala, upravljanje družb, večletne izkušnje na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih | ni član |
| Marko Rems | namestnik predsednika uprave | področja finance, računovodstvo in kontroling, upravljanje z nepremičninami in centralno nabavo, informacijska podpora, pravne zadeve, korporativna integriteta in skladnost, organizacijsko pa tudi notranja revizija | 5. 7. 2021 | 8. 1. 2023 | 4. 7. 2025 | M | slovensko | 1967 | univ. dipl. ekonomist | finančni menedžment z več kot 20-letnimi izkušnjami v finančnih in informacijskih sistemih, uvajanje |
in vodenje finančnega prestrukturiranja, reorganizacija v zahtevnih okoljih
ni član Blanka Česnik
W
olf članica uprave – delavska direktorica zastopa in predstavlja interese delavce v glede kadrovskih in socialnih vprašanj, koordinira komunikacijo med upravo in svetom delavcev ter sindikati, področje kak ovosti, področje varnosti, varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, HACCP ter ADR
Žslovensko 1976 univ. dipl. pravnik kadri in pravo, varstvo in zdravje pri delu, večletne izkušnje pri vodenju pravnih in kadrovskih področij, komunikacija s socialnimi partnerji
Uprava je vodila družbo Intereuropa, d. d., in skupino Intereuropa skladno z zastavljenimi strateškimi cilji in usmeritvami. Uprava je pri izvajanju svojih nalog in odgovornosti izhajala iz načel korporativnega upravljanja in Politike upravljanja družbe Intereuropa, d. d., ter je upoštevala priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Svoje delo opravlja skladno z načeli etičnega kodeksa skupine Intereuropa, predpisi, poslovnikom o delu uprave in statutom družbe ter s sprejetimi sklepi organov družbe.
Prejemki članov uprave so bili določeni v skladu s Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa, d. d., ki jo je sprejel nadzorni svet družbe 10. februarja 2020. Junija 2022 pa je skupščina delničarjev potrdila novo Politiko prejemkov članov organov vodenja in nadzora družbe Intereuropa, d. d. Nova politika prejemkov je usklajena z ZGD-1 in smernicami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.
S Politiko prejemkov članov organov vodenja in nadzora družbe Intereuropa, d. d., se za vse člane uprave določajo pravila, skladno s katerimi se v pogodbah določijo prejemki in pravice, ki pripadajo članom uprave. Namen politike je zagotoviti, da so celotni prejemki članov uprave v ustreznem sorazmerju z njihovimi nalogami in odgovornostmi ter v skladu s finančnim stanjem družbe, ob upoštevanju določil Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZPPOGD), Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o delovnih razmerjih.
Prejemki članov uprave so sestavljeni iz plače, drugih prejemkov in plačil materialnih stroškov. Plača je sestavljena iz osnovnega plačila in spremenljivega prejemka v skladu z določili ZPPOGD. Podrobnejša določila o prejemkih članov uprave so razvidna iz politike prejemkov, ki je bila potrjena na skupščini delničarjev in je dostopna na spletnih straneh Intereurope, d. d., pod rubriko Seje skupščine delničarjev.
Družba Intereuropa, d. d., je ena od 18 gospodarskih družb v Sloveniji, ki na dan 31. decembra 2022 dosega cilje iz pobude Združenja nadzornikov v Sloveniji številka 40/33/2026 in pravkar sprejete evropske direktive za uravnoteženo zastopanost spolov. V družbi Intereuropa, d. d., ima zavedanje o pomenu raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta velik pomen, saj raznolikost prispeva k večji učinkovitosti delovanja teh organov ter celovitejšemu razumevanju poslovnega okolja, tveganj in priložnosti, povezanih s poslovanjem skupine Intereuropa. V skladu z navedenim je v politiko upravljanja družbe Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, kot sestavni del vključena tudi politika raznolikosti organov vodenja in nadzora.
Pri določanju sestave uprave in nadzornega sveta se upoštevajo:
Komisija nadzornega sveta za imenovanja in prejemke ter nadzorni svet bosta usmeritve iz politike raznolikosti upoštevala zlasti pri:
V letu 2022 je Intereuropa, d. d., izpolnjevala cilj, to je 40 odstotkov manj zastopanega spola v nadzornem svetu ter 33 odstotkov v upravi in nadzornem svetu skupaj. 31. decembra 2022 je imela Intereuropa, d. d., v organu nadzora enako število predstavnikov obeh spolov, v organih vodenja in nadzora skupaj pa je bil odstotek manj zastopanega spola 44,4 %. V odvisnih družbah je zastopanost manj zastopanega spola v organih vodenja in nadzora nekoliko manjša in znaša 33,3 %*, vendar pa je ob upoštevanju regije in panoge, v kateri posluje skupina Intereuropa, doseženo razmerje med spoloma primerno. Ne glede na to pa se bodo nadaljevale dejavnosti za še dodatno izboljšanje razmerja med spoloma. V letu 2023 bo Politika raznolikosti organov vodenja in nadzora pripravljena kot ločen dokument, v katerem bodo opisani cilji, dejavnosti in ukrepi za izboljšanje raznolikosti v organih vodenja in nadzora tako z vidika spolov kot z drugih vidikov (starost, izobrazba itd.).
*V skladu z metodologijo ZNS.
**Pri izračunu je bila upoštevana tudi zastopanost spolov v komisijah nadzornih organov (npr. revizijski komisiji).
Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami sestavlja skupino pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa, d. d. Politika povezav med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami je določena v politiki upravljanja Intereuropa, d. d. V politiki upravljanja odvisnih družb v skupini Intereuropa so zajeti temeljni elementi upravljanja odvisnih družb. Učinkovit sistem vodenja in upravljanja povezanih družb je pomemben dejavnik uspešnega doseganja poslovnih ciljev in preglednosti poslovanja družb skupine.
Osnovna načela, na katerih temelji upravljanje skupine Intereuropa, so finančna stabilnost skupine, centralizirana informacijska podpora, učinkovit sistem nadzora odvisnih družb in motivirani zaposleni. Pri upravljanju odvisnih družb sta v ospredju sodelovanje med odvisnimi družbami ter spodbujanje prenosa znanja in dobrih praks med družbami v skupini Intereuropa.
S ciljem poenotenja kultur e skupine Intereuropa, prenosa znanja in dobre prakse ter uveljavljanja različnih sinergij se zagotavlja redna komunikacija med vodstvom obvladujoče in odvisnih družb. Ključna sta sodelovanje in komunikacija na tržno-operativni ravni posameznih blagovnih skupin in produktov med vsemi družbami skupine Intereuropa. Učinkovitost skupine na več ravneh delovanja se dosega z doslednim obdobnim komuniciranjem in ustreznimi ukrepi za okrepitev uveljavljanja sinergij med družbami skupine Intereuropa, še zlasti na teh področjih:
Družbe skupini Intereuropa poslujejo skladno z lokalno zakonodajo, sklepi organov upravljanja obvladujoče družbe in odvisnih družb, politiko upravljanja odvisnih družb skupine Intereuropa, pogodbami o poslovnem sodelovanju, sklenjenimi med obvladujočo družbo in posamezno odvisno družbo, ter z veljavnimi notranjimi akti, ki jih je sprejela uprava obvladujoče družbe.
Skupščina delničarjev družbe Intereuropa, d. d., je za revizijo računovodskih izkazov družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 imenovala revizijsko družbo Mazars, d. o. o. Posli družbe Intereuropa, d. d., in njenih odvisnih družb z revizijskimi družbami so predstavljeni v računovodskem poročilu družbe v okviru pojasnil k računovodskim izkazom družbe in skupine.
P oslanstvo notranjega revidiranja je krepitev in zaščita vrednosti skupine Intereuropa z neodvisnim in nepristranskim dajanjem objektivnih in neodvisnih zagotovil na podlagi ocene tveganj, s svetovanjem in poglobljenim razumevanjem delovanja skupine. Revidiranje pomaga uresničevati cilje skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem ter izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja.
Izvajanje notranjega revidiranja družb skupine Intereuropa je v letu 2022 opravljala Notranja revizija obvladujoče družbe Pošte Slovenije, d. o. o., skladno s podpisano pogodbo. Delovala je neodvisno, skladno z določili ZGD-1 in hierarhijo pravil notranjega revidiranja, še zlasti z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja, Kodeksom notranje revizijskih načel, zakonodajo ter z drugimi predpisi in akti.
Področja revidiranja za leto 2022 so bila opredeljena v načrtu dela, ki je vključeval izvajanje tekočih notranjih revizij, svetovalnih nalog, spremljanja uresničevanja izvajanja priporočil notranje in zunanje revizije, operativnih nalog ter drugih nalog, vključno z razvojem in vzdrževanjem programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti delovanja notranje revizije. Načrt je uprava sprejela, revizijska komisija nadzornega sveta obravnavala, soglasje nanj pa podal nadzorni svet družbe.
Cilj notranjega revidiranja je bila presoja načina obvladovanja tveganj, delovanja notranjih kontrol poslovnih in podpornih procesov ter upravljanja z vidika skladnosti izvajanja procesov z zakonskimi in internimi predpisi, s sprejetimi usmeritvami, cilji in merili družb skupine Intereuropa ter podaja priporočil za njihovo izboljšanje. Področja revidiranja so vključevala proces investicij v objekte, proces imenovanja poslovodstev odvisnih družb v skupini Intereuropa, proces načrtovanja in izvajanja prodajnih dejavnosti, proces izvajanja carinskih postopkov, proces izvajanja projektov na področju informatizacije logističnih procesov, obdelavo povpraševanj, dajanje ponudb in sklepanje pogodb v povezavi s skladiščenjem, sistem upravljanja izobraževanja zaposlenih in razvoja kadrov ter upravljanja s terjatvami.
Skupina Intereuropa obvladuje tveganja, povezana z računovodskim poročanjem tako, da izvaja sprejete usmeritve in postopke pri notranjih kontrolah. Njihov namen je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi, pravilniki in Mednarodnimi računovodskimi standardi.
Računovodske kontrole so zasnovane po načelih delitve nalog in odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, strokovnosti in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodski funkciji so povezane tudi s kontrolami informacijskega sistema, ki med drugim zagotavlja omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov. Pomemben del kontrol informacijskega sistema je tudi sistem avtorizacij, ki zagotavlja, da uporabniki izvajajo samo tiste transakcije v informacijskem sistemu, za katere imajo pooblastila.
Osnovni kapital družbe je razdeljen na 27.488.803 delnic, od tega je 16.830.838 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic in 10.657.965 prednostnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Delničarji družbe Intereuropa, d. d., ki so lastniki navadnih delnic, nimajo omejitev za izvajanje glasovalnih pravic. Skladno z 249. členom ZGD-1 družba iz lastnih delnic nima glasovalnih pravic. Družba Intereuropa, d. d., je po stanju na dan 31. decembra 2022 imetnica 18.135 lastnih delnic z oznako IEKG v skupni knjigovodski vrednosti 180.000 evrov, kar je 0,1077 odstotka navadnih delnic oziroma 0,0660 odstotka vseh delnic. Družba Intereuropa, d. d., leta 2022 ni niti kupovala niti prodajala lastnih delnic.
Delničarjem družbe Intereuropa, d. d., ki so lastniki prednostnih delnic, prednostni znesek ni bil izplačan od leta 2013, zato imajo skladno z drugim odstavkom 315. člena ZGD-1 od leta 2015 na skupščini delničarjev glasovalno pravico. Skladno s tem je (od skupnega števila 27.488.803 delnic) imelo na obeh skupščinah delničarjev (28. junija 2022 in 7. novembra 2022) glasovalno pravico 27.475.282 delnic oziroma 99,8853 odstotka vseh delnic.
Podatke o doseganju kvalificiranega deleža, kakršnega določa Zakon o prevzemih, družba pravočasno objavlja v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze (SEOnet) in jih posreduje Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Skladno s 105. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki določa pragove pomembnega deleža, so v tabeli 10 navedeni neposredni lastniki, ki presegajo delež petih odstotkov glasovalnih pravic.
| Delničar | Št. navadnih delnic 31. 12. 2022 | Št. prednostnih delnic 31. 12. 2022 | Št. glasovalnih pravic 31. 12. 2022* | Delež glasovalnih pravic 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Pošta Slovenije, d. o. o. | 13.306.067 | 10.657.965 | 23.964.032 | 87,2 % |
Uprava in nadzorni svet družbe Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, Koper (v nadaljevanju: družba), sta preverila skladnost upravljanja v družbi s slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: kodeks) ter izjavljata, da družba pri svojem delovanju in poslovanju upošteva priporočila kodeksa z nekaterimi odstopanji, ki so natančneje pojasnjena v nadaljevanju.
Vnadaljevanju izpostavljena odstopanja se nanašajo na slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, kot je bil posodobljen decembra 2021 in se uporablja od 1. januarja 2022.
Uprava skupaj z nadzornim svetom oblikuje in sprejme politiko raznolikosti, ki se izvaja glede zastopanosti v organih vodenja in nadzora družbe (celotna 4. točka kodeksa).
Uprava in nadzorni svet sta marca 2019 sprejela prenovljeno Politiko upravljanja družbe Intereuropa, d. d., katere sestavni del je tudi politika raznolikosti organov vodenja in nadzora. Sprejeta politika določa ciljno raznolikost glede na starost, izobrazbo, druge osebne lastnosti in spol, vendar pa ne določa razmerja med spoloma in konkretnih ciljev raznolikosti ter vpliva na kadrovske postopke in druge procese v družbi (točki 4.2 in 4.3 kodeksa). Družba bo v letu 2023 prenovila tako politiko upravljanja kot tudi politiko raznolikosti. Ne glede na navedeno družba dosega cilje iz pobude Združenja nadzornikov Slovenije številka 40/33/2026 in evropske direktive za uravnoteženo zastopanost spolov.
Družba vsaj enkrat na tri leta zagotovi zunanjo presojo ustreznosti izjave o upravljanju (točka 5.7 kodeksa).
Družba Intereuropa, d. d., je od konca leta 2019 del skupine Pošta Slovenije. Družba Pošta Slovenije, d. o. o., je imetnica več kot 87 % delnic družbe Intereuropa, d. d. Glede na navedeno družba ocenjuje, da sama izjava o upravljanju ne vpliva bistveno na investitorje, zato meni, da zunanja presoja ustreznosti izjave o upravljanju ni potrebna.
Družba naj oblikuje politiko trajnostnega poslovanja, ki naslavlja navedene vidike poslovanja družbe (celotna točka 7 kodeksa).
Družba nima oblikovane posebne politike trajnostnega poslovanja, vendar ima sprejete politike za nekatera posamezna področja, kot na primer politika korporativne integritete, politika kakovosti, etični kodeks …
Če skupščina voli člane nadzornega sveta, mora predlagatelj razkriti postopek iskanja, nominacije in vrednotenja kandidatov za člane nadzornega sveta (točka 10.11 kodeksa).
Pri volilnem predlogu, ki ga oblikuje nadzorni svet za skupščino, vse kandidate za člane nadzornega sveta predstavljajo neodvisni člani. Priporočilo za imenovanja neodvisnih članov velja tako za delničarje kot za svete delavcev. Samo dejstvo, da je član nadzornega sveta, ki ga imenuje svet delavcev, v družbi zaposlen, skladno s prilogo B tega kodeksa ne pomeni, da ni neodvisen. Če skupščina ali svet delavcev ne sledi priporočilom o imenovanju neodvisnih članov nadzornega sveta in sprejeti politiki raznolikosti, družba to razkrije v izjavi o upravljanju (točki 11.2 in 11.3 kodeksa).
Pošta Slovenije, d. o. o., je večinski delničar družbe Intereuropa, d. d., zato so nekateri člani nadzornega sveta zaposleni pri večinskem delničarju. Odvisnost članov nadzornega sveta je ustrezno razkrita. Večinski delničar postopka izbira kandidatov za člane nadzornega sveta ne razkriva.
Poslovnik nadzornega sveta poleg drugega vsebuje tudi seznam vseh vrst poslov, za katere uprava potrebuje predhodno soglasje nadzornega sveta na podlagi sklepa nadzornega sveta in statuta družbe, sistem naročanja storitev zunanjih strokovnjakov za potrebe nadzornega sveta ter izobraževanje in usposabljanje članov nadzornega sveta (točka 14.2 kodeksa).
Stališče nadzornega sveta pri zadnji posodobitvi Poslovnika nadzornega sveta je bilo, da se seznam vseh vrst poslov, za katere uprava potrebuje predhodno soglasje nadzornega sveta in sistema naročanja storitev zunanjih strokovnjakov, ne vključi v poslovnik. Seznam poslov, za katere uprava potrebuje predhodno soglasje nadzornega sveta, nadzorni svet ureja s sklepi nadzornega sveta. Zaradi izredno majhnega obsega naročanja zunanjih strokovnjakov za nadzorni svet ta meni, da vodenja in upravljanja posebnega sistema izključno za nadzorni svet ni smiselno urejati v poslovniku nadzornega sveta. Ravno tako je nadzorni svet ocenil, da posebne določbe glede izobraževanja in usposabljanja niso potrebne.
Nadzorni svet za leto 2022 ni imel sprejetega posebnega načrta usposabljanja članov, vendar pa je lahkovsak član določil individualni načrt izobraževanja v okviru letne kvote, namenjene izobraževanju, ki je določena v skladu s politiko prejemkov članov organov vodenja in nadzora.
Vsaj na tri leta naj nadzorni svet opravlja zunanjo presojo, pri kateri naj sodeluje z institucijo oziroma zunanjimi strokovnjaki, ki imajo ustrezne izkušnje iz dela v nadzornem svetu terpoglobljeno znanje s področja upravljanja družb in delovanja nadzornih svetov ter njihovih komisij (točka 14.4 kodeksa).
V letu 2022 delovanje nadzornega sveta ni bilo predmet zunanje presoje.
Za predsednika nadzornega sveta družbe se ne imenujejo osebe, ki so bile v zadnjem letu članice uprave te družbe ali članice poslovodstva z družbo povezanih družb (točka 15.2 kodeksa).
Aktualni predsednik nadzornega sveta družbe in njegov predhodnik sta sočasno ob izvrševanju funkcije predsednika nadzornega sveta družbe Intereuropa, d. d., vodila tudi obvladujočo družbo Pošta Slovenije, d. o. o.
Nadzorni svet skupaj v sodelovanju s kadrovsko komisijo, če je ta imenovana, vnaprej določi kompetenčni model za posameznega člana uprave, ki je lasten družbi in panogi družbe, ter pri tem upošteva življenjski cikel in posebne okoliščine, v katerih se družba nahaja (točka 21.6 kodeksa).
Družba nima vnaprej določenega kompetenčnega modela za posameznega člana uprave, nadzorni svet določa kompetence članov uprave glede na potrebe družbe v trenutku iskanja kandidatov za člane uprave.
Vsi člani nadzornega sveta in komisij so neodvisni (točka 25 kodeksa).
Trije od šestih članov nadzornega sveta družbe so bili imenovani na predlog večinskega delničarja – družbe Pošta Slovenije, d. o. o. Prav tako so vsi navedeni člani sočasno z opravljanjem funkcije člana nadzornega sveta v družbi Intereuropa, d. d., zaposleni ali opravljajo funkcijo poslovodstva v družbi Pošta Slovenije, d. o. o. Potencialno nasprotje interesa so navedeni člani razkrili ob imenovanju, prav tako so se dolžni ob dejanskem nasprotju interesa izločiti iz razprave in odločanja.
Družba sproti poroča o finančnem in pravnem položaju ter poslovanju družbe z javno objavo ocen poslovanja in morebitnih odstopanj od napovedanega oziroma spremenjenih pogojev poslovanja (točka 32.1 kodeksa).
Družba ne objavlja ocen poslovanja, če so v pričakovanih okvirih. Če bi prišlo do večjih odstopanj, bi družba to ustrezno objavila.
Družba na spletni strani javno objavi poslovnike organov vodenja, nadzora in skupščine (točka 32.7 kodeksa).
Družba ima javno objavljene poslovnike nadzornega sveta, revizijske komisije in skupščine. Poslovnika uprave nima objavljenega, saj meni, da so določbe poslovnika o delu uprave interne narave in ne vplivajo na preglednost poslovanja, ki bi bila pomembna za vlagatelje in drugo zainteresirano javnost.
Kodeks upravljanja javnih delniških družb je v slovenskem in angleškem jeziku javno dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze, d. d., (www.ljse.si) in Združenja nadzornikov Slovenije (www.zdruzenje-ns.si).
Izjava o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb je del letnega poročila za leto 2022 in je objavljena tudi na spletnih straneh družbe Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, Koper (www.intereuropa.si).
Koper, 11. april 2023
Damijan Vajs, Blanka Česnik Wolf, predsednik uprave članica uprave – delavska direktorica
Družba je skladno s členom 70.c in členom 56 v povezavi s členom 70.c Zakona o gospodarskih družbah pripravila skupno konsolidirano in nekonsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju, ki je potrebna za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe in skupineter učinka njunih dejavnosti. Poslovanje družbe Intereuropa, d. d., in njenih odvisnih družb, kitvorijo skupino Intereuropa, je na nefinančnem poslovanju zelo povezano in prepleteno, zato je smiselno, da se pripravi enotna izjava, ki zajema tako nekonsolidirane kot konsolidirane podatke. V izjavi o nefinančnem poslovanju so vključene bistvene informacije o kadrovskih in socialnih zadevah, okoljskih zadevah in energetski učinkovitosti ter o korporativni integriteti, v kateri so vključene informacije o spoštovanju človekovih pravic in zadeve glede boja proti korupciji in podkupovanju. Podrobnejše informacije o kadrovskih in socialnih zadevah ter okoljskih zadevah in energetski učinkovitosti so predstavljene v poglavju 3 Trajnostni razvoj.
Skupina Intereuropa in vse njene družbe kot vrhunski in vodilni ponudnik celovitih logističnih rešitev na področju držav zahodnega Balkana zadovoljuje potrebe strank po logističnih storitvah in jim zagotavlja optimalno delovanje oskrbovalnih verig. To dosega z inovativnimi pristopi, prilagodljivostjo, timskim delom visoko usposobljenih zaposlenih, vitko organiziranostjo in stroškovno učinkovitostjo. Hkrati deluje družbeno odgovorno ter ustvarja vrednost za lastnike, zaposlene in druge deležnike.
Ponudba logističnih produktov temelji na razvoju treh poslovnih področij, in sicer:
Skupina Intereuropa želi tudi v prihodnje zmanjševati zadolženost ter financirati poslovanje z optimalno kombinacijo lastniških in dolžniških virov, kar bo dosegla s povečevanjem denarnega toka iz poslovanja in odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Skupina Intereuropa bo kot članica skupine Pošta Slovenije izkoristila sinergijske učinke tako na poslovnem področju kot pri financiranju skupine.
Poslovni uspeh skupine in družbe temelji na znanju, kompetencah in motiviranosti zaposlenih, ki so glavni nosilci konkurenčne prednosti družbe. Trendi v poslovnem okolju zahtevajo od logističnih podjetij hitro odzivnost, inovativnost in vedno kompleksnejše storitve, ki so jim kos le ustrezno usposobljeni zaposleni. Posledično je skrb skupine in družbe usmerjena na dolgoročno vlaganje v usposabljanje in razvoj zaposlenih, ki bodo lahko sledili nenehnim spremembam na trgu in iskali izboljšave pri svojem delu.
Ključne kompetence zaposlenih, ki se v Intereuropi sistematično razvijajo in tudi ocenjujejo, so timsko delo in odnos do sodelavcev, prilagodljivost, samostojnost in odgovornost, odnos do kupcev in dela. Poleg tega se posebna pozornost namenja področju varnosti in zdravja pri delu ter promociji zdravja na delovnem mestu.
Sestavni del kulture skupine Intereuropa so zagotavljanje enake obravnave vseh delavcev, ne glede na spol, barvo kože, raso, starost, zdravstveno stanje, versko, politično ali drugo prepričanje, ter prepoved kakršnekoli diskriminacije na delovnem mestu, spoštovanje dostojanstva in človekovih pravic.
Intereuropa, d. d., na dan 31. decembra 2022 spada med 18 izmed 55 družb vzorcu analize stanja spolne raznolikosti med člani nadzornih svetov in uprav v javnih delniških družbah in družbah v državni lasti, ki že dosegajo ciljno spolno raznolikost v organih vodenja in nadzora, to je 40 odstotkov žensk v nadzornem svetu ter 33 odstotkov žensk v upravi in nadzornem svetu skupaj. Napredek družb v stanju zastopanosti spolov v organih vodenja in nadzora redno spremlja in predstavlja Združenje nadzornikov Slovenije v sodelovanju s partnerjem Deloitte.
vrsto pogodbe, spol, število invalidnih oseb), delu študentov, izkoriščenosti dopusta, bolniških odsotnostih in drugih odsotnostih. Vsako četrtletje se analizirajo kadrovski podatki vseh družb v skupini, med drugim podatki o številu zaposlenih in drugih fleksibilnih oblikah delovne sile, podatki o fluktuaciji zaposlenih, izvedenem izobraževanju in usposabljanju, absentizmu in številu delovnih nezgod, ter pripravi poročilo za upravo in nadzorni svet. Na podlagi navedenih kazalnikov se oblikujejo ključnatveganja na kadrovskem področju in izvajajo potrebni ukrepi. Hkrati se v okviru rednih dejavnosti na področju zdravja pri delu izvajajo ekološke meritve pogojev delovnega okolja ter pregledi delovne opreme, pregledi objektov in opreme požarne zaščite. Podrobneje so kazalniki prikazani v poglavju 3 Trajnostni razvoj na strani 90.
| Kazalnik | 2021 | 2022 | Načrt za leto 2023 |
|---|---|---|---|
| Število ur funkcionalnega izobraževanja (seminarji, tečaji, strokovna srečanja itd.)/ zaposlenega/leto v skupini Intereuropa | 7 | 5 | 12 |
| Število ur funkcionalnega izobraževanja (seminarji, tečaji, strokovna srečanja itd.)/ zaposlenega/leto v obvladujoči družbi | 8 | 5 | 12 |
| Delež fleksibilnih oblik dela (agencijski in študenti) v skupini Intereuropa | 15,7 % | 15,3 % | > 10 % |
| Delež fleksibilnih oblik dela (agencijski in študenti) v obvladujoči družbi | 23,8 % | 20,9 % | > 10 % |
| Povečanje ocen iz merjenja organizacijske klime zaposlovalca (večje družbe skupine) | - | - | 3,2 |
| Absentizem zaradi bolniških odsotnosti v obvladujoči družbi | 5,5 % | 6,1 % | do 4,5 % |
| Absentizem zaradi bolniških staležev v skupini Intereuropa | 6,9 % | 7,8 % | do 4,5 % |
| Raven nezgod pri delu v skupini Intereuropa | *1,3 % | 1,5 % | pod 1,5 % |
| Raven nezgod pri delu v obvladujoči družbi | 1,4 % | 1,7 % | pod 1,5 % |
Glavna tveganja na kadrovskem področju še vedno ostajajo fluktuacija ključnih in perspektivnih, predvsem mlajših kadrov ter prenos znanja na sodelavce in zagotavljanje nasledstva, tako v slovenskih družbah skupine kot tudi v družbah v tujini. Hkrati se je na kadrovskem področju v letu 2022 pojavilo dodatno tveganje zaradi izjemno nizke stopnje brezposelnosti v nekaterih državah delovanja, kar je imelo za posledico oteženo pridobivanje kadra na vseh področjih in ravneh.
Na področju razvoja in zavzetosti zaposlenih so za leto 2023 predvideni naslednji ukrepi:
Skupina Intereuropa upošteva predpisane zakonske zahteve in normative ter sledi smernicam energetskega zakona in evropskim okoljskim smernicam. Energetska učinkovitost in odgovorno ravnanje do okolja sta sestavna dela delovnih procesov in poslovnih odločitev skupine, predvsem z zagotavljanjem energetske učinkovitosti stavb in naprav, z zmanjševanjem svetlobnega onesnaževanja, z rednimi monitoringi emisij in imisij ter z njihovim zmanjševanjem, varčno uporabo naravnih virov, ločevanjem odpadkov in ne nazadnje z odgovornim izpolnjevanjem vseh zakonskih zahtev, ki jih narekuje varno ravnanje z nevarnimi snovmi.
V družbi Intereuropa, d. d., je bil v izveden energetski pregled družbe, ki je zajemal pregled in analizo porabe energentov v zadnjih treh letih na vseh večjih objektih. Energetski pregled družbe je podal usmeritve za izvedbo ukrepov na področju učinkovite rabe energije.
Tveganja za objekte obvladujemo na podlagi dolgoletnih izkušenj in znanj o racionalni in učinkoviti rabi energije v objektih. Za neprekinjeno obratovanje objektov in naprav skrbijo posamezni serviserji z rednim vzdrževanjem in s periodičnimi kontrolami naprav (meritve, diagnostika naprav).
Vsi ti ukrepi pripomorejo k bolj učinkovitemu upravljanju tveganj s področja upravljanja naprav ter prispevajo k zmanjšanju izpostavljenosti podjetja tem tveganjem.
Dejavnost prometa je eden večjih povzročiteljev onesnaževanja okolja, zato je pri odločanju o izboru dobaviteljev cestnih prevozov pomembno merilo izbora tudi število oziroma delež EKO-motorjev voznega parka podizvajalca. V ta namen se v družbi nadomeščajo stari viličarji s sodobnejšimi in energetsko učinkovitejšimi.
Skupina Intereuropa tudi v drugih poslovnih procesih neposredno zmanjšuje škodljive vplive na okolje z različnimi ukrepi, kot so zmanjšana uporaba papirne administracije, zamenjava svetil z učinkovitejšo rabo energije, doslednejše ločevanje in zmanjševanje odpadkov in embalaže v skladu z nacionalno shemo ravnanja z odpadki in načrtom gospodarjenja z odpadki, varčno rabo pitne vode, izvajanjem monitoringov imisij hrupa v okolje, emisij v vode.
Temelj izpolnjevanja ukrepov je ozaveščanje o pomenu prispevka vsakega posameznika do okolja z izobraževanji, internim komuniciranjem in pisnim gradivom prek intraneta.
V skupini Intereuropa je velik poudarek tudi na obvladovanju tveganj. Menimo, da je tveganje za onesnaženje okolja glede neustreznega ravnanja z odpadki opredeljeno z nizko stopnjo, medtem ko bi neizpolnjevanje zahtev, ki izhajajo iz okoljevarstvenega dovoljenja za obrat, kjer se skladiščijo nevarne kemikalije, in v zvezi s tem povezan promet, pomenilo večje tveganje za okolje in ljudi, zato se ta del opredeljuje z višjo stopnjo. Za preprečevanje tveganj in s tem možnih posledic se prav tako izvajajo ukrepi, pregledi in izobraževanja, ki so zapisani v varnostnem poročilu za obrat večjega tveganja in drugih zakonskih predpisih s tega področja.
Družba Intereuropa, d. d., bo na podlagi izvedenega energetskega pregleda začela izvajati predlagane ukrepe za učinkovito rabo energije, medtem ko bodo vse družbe v skupini Intereuropa še naprej izvajale redne ukrepe energetske učinkovitosti, kot so postopna zamenjava starejših viličarjev s tehnološko in energetsko učinkovitejšimi, vgradnje novih in zamenjave obstoječih sistemov hlajenja in ogrevanja, dobave učinkovitejše razsvetljave ter izvedbe drugih vlaganj z namenom zmanjšanja stroškov energentov, povečanja storilnosti delovne opreme in izboljšanja delovnih razmer. Za ta vlaganja je v načrtu investicijskih vlaganj za leto 2023 predvidenih 1.242 tisoč evrov.
| Od tega: | |
|---|---|
| za sistem hlajenja in ogrevanja | 236 tisoč evrov |
| za obnovo razsvetljave | 510 tisoč evrov |
| za obnovo stavbnega pohištva upravne stavbe Koper | 90 tisoč evrov |
| za zamenjavo viličarjev | 406 tisoč evrov |
Integriteta poslovanja spada med ključne vrednote skupine Intereuropa. Intereuropa, d. d., je že leta 2014 pristopila k slovenskim smernicam korporativne integritete. Z zglednim in skladnim poslovanjem ter z upoštevanjem dobrih poslovnih običajev in etičnih standardov poslovanja kot ambasador korporativne integritete spodbuja odgovorno poslovno prakso v poslovnem okolju, v katerem deluje.
Korporativna integriteta skupine Intereuropa temelji na naslednjih načelih:
Krovni dokument s tega področja je etični kodeks, ki opredeljuje osnovne etične vrednote skupine Intereuropa, kot so poštenost, zaupnost, nepristranskost, skladnost, odgovornost in preglednost. Etični kodeks je bil preveden v angleški jezik in v večino jezikov držav, v katerih delujejo odvisne družbe. Zavezuje vse zaposlene in stranke, ki navezujejo poslovni stik z družbami skupine Intereuropa. Strankam in zaposlenim je dostopen na spletni strani družbe, slednjim tudi v interni zbirki zavezujočih dokumentov družbe. Etični kodeks velja za vse družbe skupine Intereuropa.
Področje korporativne integritete skupine dopolnjujeta še Politika korporativne integritete skupine Intereuropa in Pravilnik o obvladovanju nasprotja interesov, ki ravno tako veljata na ravni skupine Intereuropa.
Za področje korporativne integritete je v skupini Intereuropa zadolžen pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost. V letu 2022 je to funkcijo opravljal vodja pravne službe. Pooblaščenec je organizacijsko neodvisen in neposredno odgovoren upravi družbe. Prav tako ima pooblaščenec avtonomno pravico poročanja nadzornim organom družbe. Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost je odgovoren za sooblikovanje politike, pravil in postopkov za zagotavljanje in spremljanje korporativne integritete ter za vzpostavitev notranjih nadzorov za preverjanje korporativne integritete v družbah skupine Intereuropa. V posameznih večjih družbah skupine Intereuropa so imenovane še kontaktne osebe za korporativno integriteto.
Družbe v skupini Intereuropa upoštevajo zakonodajo in mednarodne konvencije, vključno z določbami, ki se nanašajo na človekove pravice. Družbe v skupini Intereuropa nasprotujejo kakršnikoli obliki prisilnega dela, dela otrok ali diskriminacije. Zaposleni so obravnavani enako, ne glede na narodnost, raso ali etnični izvor, nacionalno ali socialno pripadnost, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali druge osebnostne okoliščine. Družbe spoštujejo dostojanstvo in osebno integriteto posameznika ter njegovo zasebnost in svobodo izražanja mnenj. Zaposleni v družbah so zavezani medsebojnim spoštljivim odnosom in spoštljivim ravnanjem do tretjih oseb (strank, dobaviteljev itd.).
Družbe v skupini Intereuropa upoštevajo pravila poštene konkurence ter se zavzemajo za prosto in odprto konkurenco doma in v tujini. Družbe zavračajo kakršnakoli koruptivna dejanja in podkupovanje, zaposleni ne smejo sprejemati ali dajati daril kot protiuslugo za sklenitev posla ali pridobitev kakršnekoli druge koristi. Od zaposlenih se pričakujeta objektivno ravnanje in preprečevanje konfliktnih okoliščin, ki lahko nastanejo zaradi nasprotja med osebnimi interesi posameznika in interesi družbe.
V skupini Intereuropa je že več kot 5 let vzpostavljena linija za anonimno prijavo sumov kršitev – Interžvižgač. Prijave lahko anonimno oddajo tako zaposleni v skupini kot poslovni partnerji vseh družb skupine ali tretje osebe, ki bi se seznanile s kršitvami v skupini Intereuropa. Linija je dostopna na spletni strani https://interzvizgac.intereuropa.si 24 ur na dan in vse dni v tednu ter v petih jezikih. Povezava na aplikacijo/linijo je objavljena na spletnih straneh družb skupine in internih e-oglasnih deskah družb. S tem je informiranost deležnikov o obstoju linije večja, olajšana je tudi dostopnost oddajanja prijav.
Vokviru razvijanja področja korporativne integritete so se v letu 2022 nadaljevale dejavnosti na področju zagotavljanja varstva osebnih podatkov skladno s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR) in pri implementaciji sistema obvladovanja nasprotja interesov ter posodobitvi spremljanja prejetih razkritij.
Za zagotavljanje sprotne informiranosti zaposlenih glede izobraževanj s področja varstva osebnih podatkov je bila v družbi Intereuropa, d. d., v letu 2021 ustvarjena skupina na platformi MS Teams: VOP – varstvo osebnih podatkov. Skupina je presegla prvotni namen ter zaradi širše dostopnosti in aktualnosti dopolnjuje rubriko varstva osebnih podatkov v okviru podstrani Korporativne integritete in skladnosti na intranetu družbe. Ta je še vedno primarni vir ključnih dokumentov družbe s področja varstva osebnih podatkov, uporabnih povezav in ključnih informacij, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov zaposlenih in družbe. Strani se sproti dopolnjujeta.
V letu 2022 niti za družbo Intereuropa, d. d., niti za skupino Intereuropa ni bila izvedena ocena družbene odgovornosti. Ocena družbene odgovornosti je v preteklosti zajemala ocenjevanje okoljskega vidika, ocenjevanje pravic delavcev in človekove pravice, ocenjevanje etike in trajnostne nabave.
V družbi Intereuropa, d. d., se je tudi v letu 2022 nadaljevala praksa priprave videopredstavitev, tokrat o korupciji, uporabi Interžvižgača, integritete in pravicah posameznika po uredbi GDPR. V sklopu videopredstavitev in ključnih tem so bile za zaposlene pripravljene tudi infografike. Zaposleni so bili o temah korporativne integritete sproti obveščeni s posredovanimi informacijami in opomniki na pomembne datume in zadolžitve. V sklopu uvajanja novih zaposlenih v družbi Intereuropa, d. d., je bila pripravljena posebna predstavitev, ki omogoča učinkovito seznanitev vseh novih sodelavcev z vrednotami skupine Intereuropa, uporabo Interžvižgača, konfliktom interesov, ničelno stopnjo tolerance do korupcije in varstvom osebnih podatkov.
Etični odbor je leta 2022 zasedal trikrat in obravnaval pet prijav kršitev integritete. Ena prijava se je nanašala na družbo Intereuropa, d. d., štiri pa na odvisne družbe v skupini Intereuropa.
Tveganje kršenja človekovih pravic Intereuropa, d. d., ocenjuje kot majhno tako v družbi Intereuropa, d. d., kot v odvisnih družbah skupine Intereuropa, saj večinoma poslujejo v okolju, kjer so človekove pravice urejene na državni ravni in njihovo spoštovanje ustrezno nadzirajo državne ustanove. Vse družbe skupine Intereuropa so na območjih, ki delujejo v okviru Sveta Evrope. Družbe skupine Intereuropa opravijo največ prometa v evropskih državah, kjer je spoštovanje človekovih pravic na visoki ravni. Ne glede na nizko stopnjo tveganja, ki izhaja iz okolja in panoge, v kateri skupina posluje, obstajajo določena tveganja zlasti pri poslovanju v interkontinentalnem prometu za vse družbe skupine Intereuropa. Kazalniki kršitev človekovih pravic bi bili prijave kršitev, inšpekcijski postopki, delovnopravni postopki na sodiščih, stavke, shodi, število nadur nad zakonskimi omejitvami, število poškodb pri delu, nezmožnost izkoriščanja letnega dopusta idr. V letu 2022 v družbi Intereuropa, d. d., ni bilo začetega nobenega spora pred delovnim sodiščem. V letu 2022 v družbi Intereuropa, d. d., ni bilo izvedenega inšpekcijskega nadzora na področju delovnih razmerij ter nadzora varnosti in zdravja pri delu. V odvisnih družbah skupine Intereuropa je bilo izvedenih 10 inšpekcijskih pregledov na področju delovnih razmerij ter varstva in zdravja pri delu, v štirih primerih so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti, ki so bile takoj tudi odpravljene. V letu 2022 je bilo v odvisnih družbah skupine Intereuropa sproženih 5 delovnopravnih sporov.
Družba Intereuropa, d. d., in družbe skupine Intereuropa poslujejo na trgih s povečano stopnjo korupcije in delujejo v panogi, bolj izpostavljeni korupciji. Tveganja koruptivnih dejanj obstajajo zlasti na treh ravneh. Prva raven so tveganja, da bi dobavitelji ali stranke podkupovali zaposlene zaradi pridobitve ugodnejših pogojev, druga raven je tveganje, da se zaradi koruptivnih dejanj konkurentov izgubijo pomembni posli, tretja raven pa so tveganja, da bi zaposleni delovali v nasprotju z interesi družbe v lastno korist.
V letu 2023 se načrtuje širitev projekta za spremljanje prevar tudi na odvisne družbe. Projekt upravljanja tveganj prevar je namenjen prepoznavi inherentnih tveganj prevar, ki so specifične glede na panogo, v kateri deluje skupina Intereuropa, in se po intenzivnosti razlikujejo tudi glede na regijo delovanja posamezne družbe. Projekt je namenjen sistematičnemu upravljanju tveganja nastanka prevar in omejitvi morebitnih posledic.
V letu 2023 bo Intereuropa, d. d., pravtako posebno pozornost namenila izobraževanju in ozaveščanju zaposlenih. Intereuropa, d. d., bo glede človekovih pravic vztrajala pri jasnih zavezah o njihovem spoštovanju.
Na podlagi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (Uredba EU o taksonomiji), ki vzpostavlja sistem klasificiranja za gospodarske dejavnosti, ki so prepoznane kot okoljsko trajnostne, se v nadaljevanju poroča o kazalnikih v zvezi s prihodki ter naložbami v osnovna oziroma obratna sredstva iz gospodarskih dejavnosti, ki so usklajene s taksonomijo.
Poročanje je prilagojeno določilom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljskotrajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti (Uredba o razkritjih), ki za leto 2022 nefinančnim podjetjem določa, da se od 1. januarja 2023 razkrivajo ključni kazalniki uspešnosti, vključno z vsemi spremnimi informacijami, ki jih je treba razkriti v skladu s prilogama I in II k Uredbi o razkritjih.
Gospodarska dejavnost se šteje za sprejemljivo za taksonomijo, če je opisana v delegiranih aktih o taksonomiji, ne glede na to, ali ta dejavnost izpolnjuje katerokoli ali vsa tehnična merila za pregled, določena v delegiranih aktih. Gospodarska dejavnost se šteje za usklajeno s taksonomijo, če poleg tega izpolnjuje tehnična merila za pregled dejavnosti in če podjetje pri izvajanju takih dejavnosti sledi minimalnim zaščitnim ukrepom v smislu taksonomije EU.
Do danes so bila tehnična merila za pregled razvita le za dva okoljska cilja, ki ju je določila Evropska unija. Ta merila se nanašajo na to, kako lahko gospodarska dejavnost znatno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem, v kombinaciji z merili, da ne povzroča pomembne škode drugim okoljskim ciljem.
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Zaščitni ukrepi | Gospodarske dejavnosti | Oznake | Absolutni prihodki | Delež prihodkov | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | V | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | Prihodki od dejavnosti, usklajene s taksonomijo (A.1) | 0,0 | DA | NE | DA | NE | DA | ||||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | Cestni prevoz tovora | 6.6 | 40.535 | 20,2 | NE | NE | NE | NE | NE | |||
| Nakup in lastništvo stavb | 7.7 | 7.210 | 3,6 | NE | NE | NE | NE | NE |
Prihodki od dejavnosti, ki so nesprejemljive za taksonomijo (B)
Vsi prihodki iz gospodarskih dejavnosti skupine Intereuropa so v letu 2022 znašali 200,4 milijona evrov. Prihodki so razkriti upoštevajoč 5. točko 2. člena Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS v zvezi s točko 1.1.1 priloge I k Uredbi o razkritjih.
Prihodki iz gospodarskih dejavnosti, usklajeni s taksonomijo, so v skupini Intereuropa v letu 2022 predstavljali 0,0 odstotka vseh prihodkov.
Prihodki iz gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, so v skupini Intereuropa v letu 2022 predstavljali 23,8 odstotka vseh prihodkov.
Prihodki iz gospodarskih dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo, so v skupini Intereuropa v letu 2022 predstavljali 76,2 odstotka vseh prihodkov.
Na podlagi preveritve, ali se v skupini Intereuropa izvajajo gospodarske dejavnosti, ki so delno ali v celoti usklajene s taksonomijo, skladno s prilogo I k delegirani Uredbi Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (Uredba o podnebju), je bilo ugotovljeno, da takšnih gospodarskih dejavnosti ni.
V okviru preveritve gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, so bile v skupini Intereuropa prepoznane naslednje gospodarske dejavnosti, kot izhajajo iz priloge I k Uredbi o podnebju:
Večino prihodkov iz gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, so predstavljali prihodki iz dejavnosti prevoza tovora po cesti (točka 6.6 priloge I k Uredbi o podnebju), in sicer 20,2 odstotka. Skupina Intereuropa v zvezi s prevozi izvaja storitve organizacije prevozov, špedicije in drugih spremljajočih dejavnosti v prometu, ter zato ne izvaja neposredno prevozov. Zaradi navedenega so se kot prihodki iz dejavnosti na področju prevoza upoštevali zgolj prihodki od prevozov v domačem in zbirnem prometu, ki se izvajajo prek podizvajalcev, ki so pod ustrezno stopnjo nadzora družb iz skupine Intereuropa. Z vidika NACE-kod gre za dejavnost pod šifro H49.4.1 – Cestni tovorni promet.
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Zaščitni ukrepi | Gospodarske dejavnosti | Oznake | Absolutni prihodki | Delež prihodkov | Blažitevpodnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | Blažitevpodnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | V | 1.000 EUR | %% | % | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | OP |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | Prihodki od dejavnosti, usklajene s taksonomijo (A.1) | 0,0 | |||||||||||||||||||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | Cestni prevoz tovora | 6.6 | 18.449 | 13,4 | ||||||||||||||||||
| Nakup in lastništvo stavb | 7.7 | 5.000 | 3,6 | |||||||||||||||||||
| Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2) | 23.449 | 17,0 | ||||||||||||||||||||
| Skupaj (A.1 + A.2) | 23.449 | 17,0 |
| B. DEJA VNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | Prihodki od dejavnosti, ki so nesprejemljive za taksonomijo (B) | 114.23183,0 |
|---|---|---|
| Skupaj (A+ B) | 137.680 | 100 |
Vsi prihodki iz gospodarskih dejavnosti družbe Intereuropa, d. d., so v letu 2022 znašali 137,7 milijona evrov. Prihodki so razkriti upoštevajoč 5. točko 2. člena Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS v zvezi s točko 1.1.1 priloge I k Uredbi o razkritjih.
Prihodki iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, so v družbi Intereuropa, d. d., v letu 2022 predstavljali 0,0 odstotka vseh prihodkov.
Prihodki iz gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, so v družbi Intereuropa, d. d., v letu 2022 predstavljali 17,0 odstotka vseh prihodkov.
Prihodki iz gospodarskih dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo, so v družbi Intereuropa, d. d., v letu 2022 predstavljali 83,0 odstotka vseh prihodkov.
Na podlagi preveritve, ali se v družbi Intereuropa, d. d., izvajajo gospodarske dejavnosti, ki so delno ali v celoti usklajene s taksonomijo, skladno s prilogo I k delegirani Uredbi Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (Uredba o podnebju), je bilo ugotovljeno, da takšnih gospodarskih dejavnosti ni.
V okviru preveritve gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, so bile v družbi Intereuropa, d. d., prepoznane naslednje gospodarske dejavnosti, kot izhajajo iz priloge I k Uredbi o podnebju:
Večino prihodkov iz gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, so predstavljali prihodki iz dejavnosti prevoza tovora po cesti (točka 6.6 priloge I k Uredbi o podnebju), in sicer 13,4 odstotka. Družba Intereuropa, d. d., v zvezi s prevozi izvaja storitve organizacije prevozov, špedicije in drugih spremljajočih dejavnosti v prometu ter zato ne izvaja neposredno prevozov. Zaradi navedenega so se kot prihodki iz dejavnosti na področju prevoza upoštevali zgolj prihodki od prevozov v domačem in zbirnem prometu, ki se izvajajo prek podizvajalcev, ki so pod ustrezno stopnjo nadzora družbe Intereuropa, d. d. Z vidika NACE-kod gre za dejavnost pod šifro H49.4.1 – Cestni tovorni promet.
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Zaščitni ukrepi | Gospodarske dejavnosti | Oznake | Absolutne naložbe v osnovna sredstva | Delež naložb v osnovna sredstva | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| V | 1.000 EUR | %% | % | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | ||
| OP | A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | 7.3 | 520 | 2,6 | 100 | DADADAO | Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 520 | 2,6 | 100 |
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene |
| s taksonomijo | (A.2) | Skupaj (A.1 +A.2) | 520 | 2,6 |
|---|---|---|---|---|
| B. DEJA | VNOSTI, | NESPREJEMLJIVE ZA | TAKSONOMIJO | |
| Naložbe vosnovna | sredstva pri | dejavnostih, ki so | nesprejemljive za | taksonomijo (B) |
| 19.257 | 97,4 | Skupaj (A+ B) | 19.777 | 100 |
Upoštevajoč definicijo iz 1.1.2 priloge I k Uredbi o razkritjih za leto 2022 v Skupini Intereuropa, znaša 19,8 milijonov evrov.
Skupina Intereuropa, upoštevajoč definicijo iz točke 1.1.2 priloge I k Uredbi o razkritjih, v letu 2022 ni vlagala v osnovna sredstva (za sprejemljive dejavnosti), upoštevajoč dejstvo, da se gospodarska dejavnost, ki je sprejemljiva za taksonomijo iz točke 6.6 priloge I k Uredbi o podnebju – Cestni prevoz tovora, izvaja izključno prek podizvajalcev.
Delež vlaganj v osnovna sredstva (za usklajene in sprejemljive dejavnosti) iz točke 1.1.2 priloge I k Uredbi o razkritjih v delež vseh vlaganj skupine Intereuropa iz točke 1.1.2 priloge I k Uredbi o razkritjih znaša 2,6 odstotka.
Glede na dejstvo, da v skupini Intereuropa ni bilo prepoznanih gospodarskih dejavnosti, ki se izvajajo usklajeno s taksonomijo, prav tako ni bilo vlaganj v osnovna sredstva, povezana s sredstvi ali procesi, povezanimi s takšnimi gospodarskimi dejavnostmi.
V skupini Intereuropa so bila v skladu s točko 1.1.2.2/c priloge I k Uredbi o razkritjih prepoznana vlaganja v osnovna sredstva, povezana z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, glede katerih se poroča v tabeli o vlaganjih v usklajene dejavnosti.
V okviru vlaganj iz točke 1.1.2.2/c priloge I k Uredbi o razkritjih imajo največji delež vlaganja v stavbe skupine Intereuropa, ki se ne namenjajo dejavnosti, ki se izvaja usklajeno s taksonomijo: to so sredstva, povezana z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov – gre za nakupe iz usklajene dejavnosti iz točke 7.3 priloge I k Uredbi o podnebju − Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme.
| Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje | Zaščitni ukrepi | Gospodarske dejavnosti | Oznake | Absolutne naložbe v osnovna sredstva | Delež naložb osnovna sredstva | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | V | 1.000 EUR | %% | % | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | 7.3 | 210 | 6,5 | 100 | DADADAO | ||||||||||||||
| Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 210 | 6,5 | 100 | ||||||||||||||||||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2) | Skupaj (A.1 + A.2) | 210 | 6,5 |
| Naložbe vosnovna sredstva pri dejavnostih, ki so nesprejemljive za taksonomijo (B) | 3.033 | 93,5 |
|---|---|---|
| Skupaj (A+ B) | 3.243 | 100 |
Skupna vrednost vlaganj v osnovna sredstva, upoštevajoč definicijo iz točke 1.1.2 priloge I k Uredbi o razkritjih za leto 2022, v družbi Intereuropa, d. d., znaša 3,2 milijona evrov.
Družba Intereuropa, d. d., upoštevajoč definicijo iz točke 1.1.2 priloge I k Uredbi o razkritjih, v letu 2022 ni vlagala v osnovna sredstva (za sprejemljive dejavnosti), upoštevajoč dejstvo, da se gospodarska dejavnost, ki je sprejemljiva za taksonomijo iz točke 6.6 priloge I k Uredbi o podnebju – Cestni prevoz tovora izvaja izključno prek podizvajalcev.
Delež vlaganj v osnovna sredstva (za usklajene in sprejemljive dejavnosti) iz točke 1.1.2 priloge I k Uredbi o razkritjih v delež vseh vlaganj družbe Intereuropa, d. d., iz točke 1.1.2 priloge I k Uredbi o razkritjih znaša 6,5 odstotka.
Glede na dejstvo, da v družbi Intereuropa, d. d., ni bilo prepoznanih gospodarskih dejavnosti, ki se izvajajo usklajeno s taksonomijo, prav tako ni bilo vlaganj v osnovna sredstva, povezana s sredstvi ali procesi, povezanimi s takšnimi gospodarskimi dejavnostmi.
V družbi Intereuropa, d. d., so bila v skladu s točko 1.1.2.2/c priloge I k Uredbi o razkritjih prepoznana vlaganja v osnovna sredstva, povezana z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, glede katerih se poroča v tabeli o vlaganjih v usklajene dejavnosti.
V okviru vlaganj iz točke 1.1.2.2/c priloge I k Uredbi o razkritjih imajo največji delež vlaganja v stavbe družbe Intereuropa, d. d., ki se ne namenjajo dejavnosti, ki se izvaja usklajeno s taksonomijo: to so sredstva, povezana z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov – gre za nakupe iz usklajene dejavnosti iz točke 7.3 priloge I k Uredbi o podnebju − Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme. V okviru teh vlaganj gre pretežno za vlaganja v energetsko učinkovite sanacije nepremičnin, dobave varčne razsvetljave in energetsko učinkovite klimatske naprave.
V skupini Intereuropa je bilo v letu 2022 skupaj vseh naložb v obratna sredstva po definiciji iz priloge I k Uredbi o razkritjih za 2,4 milijona evrov.
V obvladujoči družbi Intereuropa, d. d., je bilo v letu 2022 skupaj vseh naložb v obratna sredstva po definiciji iz priloge I k Uredbi o razkritjih za 1,3 milijona evrov.
Skupina Intereuropa nima pomembnih naložb v obratna sredstva pri sredstvih ali procesih, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo (točka 1.1.3.2/a priloge I k Uredbi o razkritjih), ali povezanih z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, v skladu s točko 1.1.3.2/c priloge I k Uredbi o razkritjih.
Intereuropa, d. d., je odvisna družba družbe Pošta Slovenije, d. o. o. V skladu z navedenim mora na podlagi 545. člena Zakona o gospodarskih družbah pripraviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. V poslovno poročilo mora vključiti pojasnilo, ali je družba v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel ali storjeno ali opuščeno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vračilo, in ali s tem, ko je bilo storjeno ali opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana.
Intereuropa, d. d., je v skladu z določili 545. člena pripravila Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami, v katerem so navedeni vsi pravni posli, ki jih je družba sklenila v preteklem poslovnem letu z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo ali na pobudo ali v interesu teh družb, in vsa druga dejanja, ki jih je storila ali opustila na pobudo ali v interesu teh družb v preteklem poslovnem letu.
Prikrajšanj, v smislu 545. v povezavi s 546. čl. ZGD-1, pri transakcijah med družbo Intereuropa in obvladujočo družbo Pošta Slovenije, d. o. o., ter njenimi odvisnimi družbami PS Logistika, d. o. o., Posita, d. o. o., EPPS, d. o. o. in PS Moj Paket, d. o. o., v obravnavanem obdobju ni bilo ali pa so bila nadomeščena.
Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami je v skladu s 546. členom ZGD-1 pregledal revizor, ki na poročilo ni imel pripomb in je izdal sklep, da potrjuje:
Nadzorni svet se je skladno s 546.a členom seznanil s Poročilom o razmerjih s povezanimi družbami in z revizorjevim mnenjem o poročilu ter na izjavo uprave o razmerjih s povezanimi družbami nima pripomb.
Za skupino Intereuropa je bila ocenjena skladnost z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, ki jih zahteva taksonomija EU (18. člen Uredbe EU o taksonomiji) v zvezi s človekovimi pravicami, bojem proti podkupovanju, pošteno konkurenco in davčnimi zadevami. Skupina Intereuropa je upoštevala ustrezne vidike poslovnega ravnanja v zvezi s temi temami v svojih politikah in postopkih kot del programa poslovnega ravnanja in integritete. Ocena je zagotovila skupini Intereuropa zadostno osnovo za sklep, da izpolnjuje minimalna merila socialne zaščite.
Uprava družbe Intereuropa, d. d.
Koper, 11. april 2023
Damijan Vajs, Blanka Česnik Wolf,
predsednik uprave, članica uprave – delavska direktorica
Decembra 2020 je bil sprejet Strateški razvojni program skupine Intereuropa, v katerem so začrtane smernice razvoja skupine Intereuropa do leta 2025.
Dolgoročni razvoj skupine Intereuropa temelji na opredeljeni viziji, poslanstvu in vrednotah. Skupina Intereuropa se osredotoča na razvoj in specializacijo logističnih produktov, krepitev lastne poslovne mreže na obstoječih trgih ter na optimizacijo poslovnih procesov in uveljavljanje sinergijskih učinkov usklajenega delovanja družb skupine Intereuropa in skupine Pošta Slovenije. Skupina Intereuropa je sposobna izvesti tudi najzahtevnejše logistične projekte, prilagojene zahtevam in pričakovanjem kupcev.
Biti vrhunski ponudnik celovitih logističnih rešitev.
Zadovoljevanje potreb po logističnih storitvah in zagotavljanje optimalnega delovanja oskrbovalnih verig v popolno zadovoljstvo kupcev ter hkrati družbeno odgovorno ustvarjanje vrednosti za lastnika, zaposlene in druge deležnike.
50
| Kazalnik | Strategija 2025 (v 1.000 EUR) |
|---|---|
| Prihodki od prodaje | 201.500 |
| EBITDA | 21.982 |
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) | 9.604 |
| Število zaposlenih konec leta | 1.448 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
51
02/POSLOVNO POROČILO
V poslovnem načrtu so bili za leto 2022 postavljeni naslednji poslovni in finančni cilji skupine Intereuropa:
Skupina Intereuropa je leta 2022 dosegla prihodke od prodaje v vrednosti 200,4 milijona evrov in s tem presegla načrtovane za 25,8 milijona evrov oziroma 15 odstotkov. Načrt so presegle vse družbe skupine, razen odvisnih družb v Srbiji in Ukrajini ter manjše odvisne družbe v Sloveniji. Med odvisnimi družbami je v absolutnih vrednostih načrt najbolj presegla odvisna družba na Hrvaškem.
Natančnejši pregled in analiza prodajnih rezultatov po posameznih poslovnih področjih, produktih in trgih skupine Intereuropa sta navedena v poglavju 2.5 Trženje in prodaja.
Skupina Intereuropa je v letu 2022 ustvarila 15,1 milijona evrov EBITDA, kar je za 9 odstotkov nad načrti. Na preseganje načrtovanega EBITDA v letu 2022 je poleg večjih prihodkov od prodaje pomembno vplival presežek načrtovanih drugih poslovnih prihodkov za 1,1 milijona evrov, med katerimi so največji prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij ter prejete odškodnine zavarovalnic. Na drugi strani pa so najbolj presegli načrtovane stroški storitev, med njimi najbolj direktni stroški, na kar so pomembno vplivale višje cene predvsem pomorskih in letalskih voznin. Med drugimi stroški storitev je največji porast pri stroških študentskega servisa in vzdrževanja. Pomembno nad načrtovanimi so prav tako stroški dela (tudi zaradi prezaposlovanja zaposlenih iz kadrovskih agencij na Intereuropo, d. d.), odhodki iz naslova slabitve terjatev in stroški energije.
Poslovni izid iz poslovanja znaša 8,2 milijona evrov in za 16 odstotkov presega načrtovanega. Čisti poslovni izid skupine Intereuropa je v letu 2022 znašal 5,1 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov pod načrtovanim.
Skupina skrbi za učinkovito upravljanje obratnega kapitala zlasti z aktivnim upravljanjem terjatev do kupcev, rednim preverjanjem bonitet in stalnim sledenjem izpostavljenosti do posameznih kupcev.
Ob koncu leta 2022 je neto finančni dolg skupine Intereuropa znašal 42,5 milijona evrov, kar je za 1,1 milijona evrov manj, kot je bilo načrtovano. Kazalnik neto finančni dolg/EBITDA za leto 2022 je 2,8 in je za 0,4 boljši od načrtovanega.
Skupina Intereuropa je v letu 2022 izvedla za 10,8 milijona evrov naložb, s čimer je bilo izpolnjenih 79 odstotkov letnega načrta naložb. V nepremičnine je bilo vloženih 6,6 milijona evrov, v opremo in neopredmetena sredstva pa 4,2 milijona evrov.
Poslovni načrt skupine Intereuropa za leto 2023 je pripravljen v času velike negotovosti v gospodarskem okolju, s
pretresi na trgih energentovin surovin, vojno v Ukrajini, visoko inflacijo in posledično spreminjajočimi se denarnimi
politikami centralnih bank, z upoštevanjem trendov v logistični panogi in napovedjo gospodarskih gibanj za ključne
trge skupine.
| Države | Rast BDP | Inflacija | Rast obsega uvoza blaga | Rast obsega izvoza blaga |
|---|---|---|---|---|
| EU | 3,1 | 0,5 | 8,3 | 5,7 |
| Slovenija | 5,7 | 1,7 | 8,9 | 5,1 |
| Hrvaška | 5,9 | 3,5 | 9,8 | 5,6 |
| Bosna in Hercegovina | 2,5 | 2,0 | 10,5 | 4,5 |
| Srbija | 3,5 | 2,7 | 11,5 | 8,3 |
| Kosovo | 2,7 | 3,5 | 12,0 | 5,0 |
| Črna gora | 7,2 | 2,5 | 12,8 | 9,2 |
| Severna Makedonija | 2,7 | 3,0 | 10,6 | 4,6 |
| Albanija | 4,0 | 2,5 | 6,2 | 4,3 |
| Ukrajina | **-34,9 | n.p. | 20,6 | n.p. |
** Glede na dogodke v Ukrajini so napovedi gospodarskih gibanj nepredvidljive.
Viri:
Ob upoštevanju naštetih izhodišč so za leto 2023 postavljeni naslednji poslovni in finančni cilji skupine Intereuropa:
Za doseganje zgoraj na vedenih ciljev skupina načrtuje:
| Kazalnik | Načrt 2023 (v 1.000 EUR) |
|---|---|
| Prihodki od prodaje | 197.773 |
| EBITDA | 16.459 |
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) | 7.992 |
| Naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva | 10.606 |
| Število zaposlenih konec leta | 1.426 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
Leto 2022 je minilo v razmerah izrazito povečane negotovosti v mednarodnem okolju, povezane z vojno v Ukrajini,
razmerami na energetskih trgih in rastjo cen. V prvi polovici leta se je Sloveniji rast izvozno usmerjenega dela
gospodarstva upočasnila, v trgovini in storitvah ter gradbeništvu pa ostala razmeroma ugodnejša. Inflacija se je
junija okrepila, cene so bile v primerjavi z letom prej višje za več kot desetino. Investicijska dejavnost je v
tretjem četrtletju ostala močna, zlasti se je krepila dejavnost v gradbeništvu. V zadnjem četrtletju se je v
večini dejavnosti nadaljevalo ohlajanje gospodarske dejavnosti, zmanjševala se je kupna moč, rasle so cene
energentov. Inflacija je decembra znašala 10,3 %. Urad za makroekonomski razvoj v jesenski napovedi za leto
2022 predvideva 5-odstotno rast BDP.
Napovedi za prvo polovico leta 2023 predvidevajo, da bosta dodana vrednost predelovalnih dejavnosti in blagovni
izvoz v slovenskem gospodarstvu še pod vplivom šibkejše rasti tujega povpraševanja, zmanjšane porabe plina in
še vedno visokih cen. Ob predvideni nekoliko višji rasti v trgovinskih partnericah, kot izhaja iz napovedi
mednarodnih institucij, bi v drugi polovici leta v tem delu gospodarstva sledilo okrevanje. Inflacija naj bi se
v povprečju leta gibala okrog 7 %. Urad za makroekonomski razvoj za leto 2023 Sloveniji napoveduje 1,8-odstotno
rast BDP.
Izbruh vojne v Ukrajini, visoke cene energentov, povišana inflacija, motnje v dobavnih verigah ter ukrepi zaradi
epidemijskih razmer na Kitajskem so prvo polletje leta 2022 upočasnili gospodarsko rast v evrskem območju ter
izrazito poslabšali napovedi mednarodnih institucij za evrsko območje. Močni inflacijski pritiski so vplivali na
zaostritev pogojev financiranja centralnih bank povsod po svetu. Gospodarska rast evrskega območja se je v
tretjem četrtletju precej upočasnila, a bila pozitivna. Zaradi nenehne diverzifikacije virov oskrbe in velikega
upada porabe so zaloge plina nad sezonskim povprečjem preteklih let, veleprodajne cene plina pa so padle
precej pod predvojno raven. Evropska komisija za leto 2023 v zimski vmesni napovedi predvideva 0,9-odstotno
rast gospodarstva v evroobmočju. Skupna inflacija pa naj bi se predvidoma zmanjšala z 8,4 % v letu 2022 na
5,6 % v letu 2023.
Medletna rast BDP v Hrvaški se je v prvem četrtletju leta 2022 znižala, vendar je kljub temu ostala visoka zaradi
hitrejše rasti investicij v osnovna sredstva ter okrevanja turističnega sektorja. Maja je agencija Fitch Ratings
potrdila naložbeno bonitetno oceno države BBB s pozitivnimi obeti, pri čemer je navedla okrevanje turistične
industrije, omejeno izpostavljenost rusko-ukrajinski vojni ter zmanjšanje zasebnega in javnega dolga države.
Novembra je prišlo do večjega upada industrijske proizvodnje v sektorjih oskrbe z električno energijo, plinom,
paro in klimatskimi napravami, in sicer za 6,6 %. Zmanjšalo se je tudi skupno število zaposlenih v
industrijskem sektorju na letni ravni za 0,2 %. Strokovnjaki Focus Economicsa so junija napovedali 3,3-odstotno
gospodarsko rast v letu 2022. Povprečna letna inflacija je decembra znašala 10,8 %. Na padec so vplivale
nižje cene prevoza, stanovanjskih in komunalnih storitev, oblačil in obutve. Za leto 2023 Mednarodni denarni
sklad napoveduje rast BDP za 3,5 % in inflacijo v višini 5,6 %.
Gospodarska rast Srbije se je v prvem četrtletju 2022, ob upočasnjeni rasti osnovnih investicij in kopičenju
zalog, občutno umirila. V drugem četrtletju se je inflacija aprila še naprej povečevala ob okrepljeni rasti
proizvodnih cen in povečanju izvoza blaga. Medtem ko se večina Evrope odvrača od ruske nafte in plina, je
vlada konec maja z Rusijo podpisala nov triletni sporazum o dobavi plina. Povprečna letna rast industrijske
proizvodnje je novembra znašala 1,7 %. Narodna banka Srbije je decembra zvišala ključno obrestno mero na
5,0 %, depozitno in kreditno obrestno mero pa na 4,0 % oziroma 6,0 %. Cilj NBS je bil »zajeziti sekundarne
učinke naraščajočih cen prek inflacijskih pričakovanj«, spodbuditi inflacijo, da se začne zniževati, in
ohraniti relativno stabilnost menjalnega tečaja dinarja v primerjavi z evrom. Povprečna letna inflacija je
novembra znašala 11,4 %. Strokovnjaki Focus Economicsa menijo, da je inflacija dosegla vrh v četrtem
četrtletju leta 2022 in se bo leta 2023 začela počasi umirjati. Po napovedih Mednarodnega denarnega
sklada bo inflacija v letu 2023 v povprečju znašala 8,3 %, rast industrijske proizvodnje pa 2,8 %.
V prvem četrtletju leta 2022 je gospodarstvo Bosne in Hercegovine izgubilo nekaj zagona zaradi poslabšanja
mednarodnega okolja ob koncu prvega četrtletja. Rast proizvodnje v industrijskem sektorju se je v tem
obdobju skoraj prepolovila. Inflacijski pritiski so se povečevali in do marca dosegli dvomestno vrednost.
To je vplivalo na potrošnjo gospodinjstev. Poleg tega se je rast blagovnega izvoza umirila. Aprila se je rast
izvoza blaga povečala, medtem ko se je uvoz povečeval počasneje. Inflacija se je aprila povečala na rekordno
raven. Povprečna stopnja inflacije je oktobra znašala 4,5 %. Strokovnjaki Focus Economicsa napovedujejo,
da se bo BDP leta 2022 povečal za 2,6 %. Napovedi Mednarodnega denarnega sklada za leto 2023 gredo v smeri
2-odstotne rasti BDP in 4,5-odstotne inflacije.
55
V prvem četrtletju leta 2022 se je gospodarstvo Črne gore zelo povečalo, na kar so vplivali povečan izvoz, prihodi turistov, saj so se omejitve zaradi covida-19 povsej Evropi končale, višje realne plače zaradi dviga minimalne plače s 1. januarjem ter zmanjšanje brezposelnosti. V drugem četrtletju se je nadaljevala rast turističnega sektorja, nacionalna letalska družba pa je dodala dodatne lete, da bi še povečala število obiskovalcev. Kljub temu je inflacija rasla. Upadanje vpliva pandemije in močna rast plač je nekoliko podpirala gospodarsko dejavnost. Strokovnjaki Focus Economicsa napovedujejo 3,9-odstotno rast BDP v letu 2022. Mednarodni denarni sklad za leto 2023 predvideva 9,2-odstotno inflacijo in 2,5-odstotno rast BDP.
V prvem četrtletju leta 2022 je bil obseg industrijske proizvodnje v gospodarstvu Severne Makedonije v povprečju večji kot četrtletje pred tem. Industrijski promet na tujem trgu se je zaradi močnega tujega povpraševanja povečal za 16,8 %. Padec zaposlenosti v industrijskem sektorju in rast cen življenjskih potrebščin sta zmanjšala porabo gospodinjstev. Rekordno visoka stopnja inflacije, vojna v Ukrajini in dolgotrajni preskrbovalni pretresi so vplivali na industrijsko dejavnost v drugem četrtletju. Strokovnjaki Focus Economicsa napovedujejo, da se bo BDP leta 2022 povečal za 2,9 %. Mednarodni denarni sklad za leto 2023 napoveduje 4,6-odstotno inflacijo in 3-odstotno rast BDP.
Gospodarska rast na Kosovu se je v prvem četrtletju 2022 zaradi posledic ruske invazije v Ukrajino umirila. Inflacija se je okrepila in marca presegla dvomestno vrednost. Bolj pozitivno je, da se je zaradi močne rasti izvoza blaga zmanjšal primanjkljaj v blagovni menjavi. V drugem četrtletju so se cenovni pritiski še naprej povečevali zaradi dražjih energentov in hrane, kar je skupaj z izrazitim zmanjšanjem potrošniških posojil slabo vplivalo na zasebno potrošnjo. Evropska banka za obnovo in razvoj pa je Kosovu odobrila posojili v višini 23,2 milijona EUR za izgradnjo sončne elektrarne ter 40 milijonov EUR železniški družbi za obnovo glavne železniške povezave med Kosovom in Srbijo ter Severno Makedonijo. Strokovnjaki Focus Economicsa menijo, da se bo gospodarstvo leta 2022 povečalo za 3,5 %. Mednarodni denarni sklad za leto 2023 napoveduje 5-odstotno inflacijo in 3,5-odstotno rast BDP.
Na začetku leta 2022 sta gospodarsko dejavnost Albanije oslabila porast primerov covida-19 in ruska invazija v Ukrajino. Poleg tega naj bi vojna zaradi velikega upada števila obiskovalcev iz Belorusije, Rusije in Ukrajine močno prizadela turistični sektor, ki ustvarja približno 25 % BDP. V drugem četrtletju se razmere skoraj niso spremenile: aprila se je inflacija povečala na najvišjo raven v več kot 20 letih, zaupanje potrošnikov pa je postalo občutno manjše. Medtem sta Albanija in Severna Makedonija zaradi vojne na vzhodu pozvali EU, naj pospeši njun pristopni proces. Strokovnjaki Focus Economicsa predvidevajo, da se bo gospodarstvo leta 2022 povečalo za 3,0 %. Mednarodni denarni sklad za leto 2023 napoveduje 4,3-odstotno inflacijo ter 2,5-odstotno rast BDP.
Vojna v Ukrajini je v letu 2022 povzročala hude motnje v oskrbi s pšenico po vsem svetu. Ukrajina je bila pred konfliktom peta največja izvoznik na svetu, zaradi česar se je izvoz marca in aprila na letni ravni zmanjšal. Mednarodna vojaška pomoč je bila največja s strani ZDA in EU. Zaradi nepredvidljive in hitro spreminjajoče se narave vojne so natančne gospodarske posledice in napovedi zelo negotove. Strokovnjaki Focus Economicsa so močno znižali rast BDP v letu 2022, nekateri napovedujejo do 55-odstotno znižanje. Padec izvoza, obsežna škoda na infrastrukturi in velika izguba prebivalstva bodo negativno vplivali na gospodarstvo.
Skupina Intereuropa je leta 2022 s prodajo storitev ustvarila 200,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov več kot predhodno leto. Večina družb skupine je v letu 2022 povečala prihodke od prodaje, v absolutnem znesku najbolj obvladujoča družba in odvisna družba na Hrvaškem. Manjšo prodajo kakor v predhodnem poslovnem letu sta ustvarili odvisna družba v Ukrajini ter manjša odvisna družba v Sloveniji.
Največji delež prihodkov od prodaje je v skupini Intereuropa leta 2022 ustvarilo poslovno področje kopenski promet, in sicer 50 odstotkov celotnih prihodkov od prodaje skupine oz. 100,3 milijona evrov. Rast teh je bila v primerjavi s preteklim letom 14-odstotna. Največji absolutni porast prihodkov je ustvarjen pri produktu cestni promet v obvladujoči družbi.
Prihodki od prodaje na področju interkontinentalnega prometa, ki so leta 2022 znašali 57,5 milijona evrov, so se glede na preteklo leto zvišali za 12 odstotkov. V strukturi celotnih prihodkov od prodaje je delež interkontinentalnega prometa obsegal 29 odstotkov. Največji absolutni porast izkazuje produkt pomorski promet.
Prihodki od prodaje na področju logističnih rešitev so leta 2022 znašali 36,3 milijona evrov in predstavljajo 18 odstotkov prihodkov od prodaje skupine. Glede na preteklo leto so se ti prihodki povečali za 16 odstotkov, relativno največ v odvisni družbi RTC v Bosni in Hercegovini.
| Poslovno področje | 2022 (v 1.000 EUR) | Struktura | Indeks 2022/2021 | Indeks 2022/načrt |
|---|---|---|---|---|
| Kopenski promet | 100.336 | 50 % | 114 | 107 |
| Logistične rešitve | 36.348 | 18 % | 116 | 117 |
| Interkontinentalni promet | 57.459 | 29 % | 112 | 129 |
| Druge storitve | 6.274 | 3 % | 109 | 112 |
| SKUPAJ PRIHODKI OD PRODAJE | 200.418 | 100 % | 113 | 115 |
| Države | 2022 (v 1.000 EUR) | Struktura | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|
| Slovenija* | 133.224 | 66 % | 113 |
| Hrvaška | 32.933 | 16 % | 112 |
| Bosna in Hercegovina | 8.912 | 4 % | 106 |
| Srbija | 7.180 | 4 % | 144 |
| Črna gora | 6.801 | 3 % | 113 |
| Ukrajina | 1.776 | 1 % | 73 |
| Ostale države | 9.592 | 5 % | 131 |
| države EU | 166.157 | 83 % | 113 |
| države zunaj EU | 34.260 | 17 % | 118 |
| SKUPAJ PRIHODKI OD PRODAJE | 200.418 | 100 % | 113 |
| Ukrajina | 0 % |
|---|---|
| Slovaška | |
| Fidel | |
| Sia | |
| Slovenija | 9 % |
| Kosovo | |
| Italija | |
| Sma Spra | |
| Srbija | |
| Bosna in Hercegovina | |
| Avstrija | |
| Luksemburg | 40 % |
| Nemčija | 5 % |
| Hrvaška | 14 % |
| Ostale države | |
| Ukrajina | 2 % |
| Cra gera | 0 |
| Srbija | |
| Bosna in Hercegovina | |
| Slovenija | 55 % |
| Hrvaška | 2 % |
V letu 2022 je bila struktura kupcev glede na velikost, panogo in geografsko pokritost razpršena, zlasti na območju EU in Balkana. Leta 2022 so 83 odstotkov prihodkov od prodaje ustvarili kupci iz držav Evropske unije. Največji delež med njimi so imeli slovenski in hrvaški kupci. 13 odstotkov kupcev je bilo z območja drugih držav nekdanje Jugoslavije.
Glede na široko bazo obstoječih kupcev, za katere skupina Intereuropa izvaja storitve, so tržne dejavnosti še naprej usmerjene v širitev sodelovanja tudi pri drugih produktih (cross selling) in na drugih trgih. Prav tako je ena od strateških usmeritev zagotavljanje kompleksnejših logističnih storitev z višjo dodano vrednostjo, s čimer se izkoriščajo konkurenčne prednosti skupine Intereuropa, kot so celovitost ponudbe, usposobljenost zaposlenih in širša regionalna prisotnost.
V letu 2022 je področje kopenskega prometa preseglo 100,3 milijona evrov prihodkov od prodaje. Prihodki od prodaje so bili za 14 odstotkov večji kot v letu 2021. Obvladujoča družba v Sloveniji je ustvarila 59,2 milijona evrov prihodkov od prodaje kopenskega prometa, kar predstavlja 59 odstotkov celotne prodaje področja. Doseženi prodajni rezultat v Sloveniji je bil za 13 odstotkov boljši v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Rast prihodkov od prodaje so poleg obvladujoče družbe v Sloveniji dosegle vse odvisne družbe v skupini, z izjemo družbe v Ukrajini.
17 %
21 %
52 %
8 %
Prihodki od prodaje na produktu cestnega prometa so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 16 odstotkov in dosegli vrednost 51,7 milijona evrov. Rast prodaje v letu 2022 je posledica uspešnih prodajnih dejavnosti skupine in višjih prodajnih cen zaradi višjih cen energentov in drugih stroškov storitev. Prihodke od prodaje cestnega prometa so povečale vse družbe, vključno z odvisno družbo v Ukrajini.
Prihodki od prodaje produkta zbirni promet so v letu 2022 znašali 20,9 milijona evrov, kar je za 18 odstotkov več kot v predhodnem letu. Na rast prodaje v letu 2022 so vplivale uspešne prodajne dejavnosti, zanesljivost izvajanja ter zvišanje prodajnih cen kot posledice zvišanja stroškov. Prihodke od prodaje so povečale vse družbe.
Prihodki od prodaje produkta domači promet so v letu 2022 znašali 16,9 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov več kot v letu 2021. Najbolj so na rast prodaje vplivale prodajne dejavnosti v povezavi s kakovostjo izvajanja in zvišanje prodajnih cen. Produkt domači promet je bil na lokalnih trgih podvržen velikim spremembam stroškov. Domači promet ima pomembno funkcijo tudi kot izvajalec podpornih storitev za druge produkte.
Prihodki od prodaje produkta carinskih storitev so bili v letu 2022 za 6 odstotkov večji v primerjavi z letom prej. Na pozitivno poslovanje produkta je vplivalo predvsem povečano povpraševanje po carinskih storitvah s strani obstoječih kupcev in pridobitev novih kupcev v skupini. V primerjavi z letom 2021 je najvišjo rast prihodkov od prodaje carinskih storitev dosegla družba v BiH, ki je lanskoletni rezultat presegla za 19 odstotkov.
Produkt železniškega prometa je zaradi krize v Ukrajini in posledično izpada prodaje produktov ukrajinski družbi na ravni skupine zaostal tako za lanskoletnim kot za načrtovanim prodajnim rezultatom.
V prihodnjem letu bodo ključne usmeritve na področju kopenskega prometa hitra odzivnost in prilagajanje spremembam trga, povečane prodajne dejavnosti ter učinkovito izvajanje ustrezno informacijsko podprtih procesov.
59
02/POSLOVNO POROČILO
21 %
0_
Prihodki od prodaje na področju interkontinentalni promet so v letu 2022 znašali 57,5 milijona evrov, kar je za 12 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2021. V celotnih prihodkih od prodaje skupine Intereuropa predstavlja interkontinentalni promet 29-odstotni delež.
Na področju pomorskega prometa izkazujeta produkta zabojniki FCL in LCL rast prihodkov od prodaje v letu 2022, kar je posledica tako povečanja obsega poslovanja obstoječih kupcev in pridobitve novih poslov kot tudi višjih pomorskih voznin v primerjavi s predhodnim letom. Prihodki od prodaje produkta konvencionalni tovor v letu 2022 prav tako presegajo lanskoletne zaradi višjih pomorskih ladijskih voznin konvencionalnih tovorov.
Večji prihodki od prodaje v letu 2022 so ustvarjeni tudi na produktu projektni tovori, in sicer kot posledica povečanja obsega poslov za obstoječe kupce in pridobitve novih kupcev. Prihodki od prodaje pomorske agencije za 35 odstotkov presegajo prihodke od prodaje iz leta 2021 zaradi večjega števila zastopanih ladij in pridobitve dodatnih poslov.
Avtomobilska logistika je zaradi povečevanja obsega poslovanja nekaterih obstoječih kupcev in zaradi pridobitve novih poslov v letu 2022 v primerjavi s predhodnim letom povečala prihodke od prodaje za 28 odstotkov.
V skupini Intereuropa je bilo leto 2022 kljub oteženim razmeram zaradi epidemije, vojne v Ukrajini, inflacije, sprememb letalskih poti v Evropi in Rusiji ter kljub globalnemu upadu povpraševanja po letalskih prevozih, izjemno leto za letalski promet, saj so bili zastavljeni prodajni cilji krepkо preseženi.
Pri produktu letalski promet so v letu 2022 prihodki od prodaje znašali 11,9 milijona evrov, kar je 9 odstotkov več kot v letu 2021. Povečanje je posledica enkratnih večjih poslov, zlasti čarterskih in delnih čarterskih prevozov, testov za covid-19 ter na splošno še vedno visokih cen letalskih prevozov zaradi pandemske krize, vojne v Ukrajini in inflacije.
Ključne razvojne dejavnosti na področju interkontinentalnega prometa so usmerjene v povečevanje prodajne usmerjenosti skupine Intereuropa prek vlaganj v partnerske mreže in razvoja poslov v zalednih državah. Pri tem sta pomembni tudi zagotavljanje ugodnih nabavnih pogojev pri ladjarjih oziroma letalskih prevoznikih ter izkoriščanje dobrega tržnega položaja v pristanišču Koper, ob pomoči katerega si skupina prizadeva širiti dejavnosti tudi v druga jadranska pristanišča.
Pomembnejše dejavnosti za doseganje postavljenih prihodkovnih ciljev bodo usmerjene v aktivno trženje vseh produktov interkontinentalnega prometa, vključno s projektnim tovorom in lansiranjem novih produktov za stranke. Nadaljevalo se bo s prenosom dobre prakse vodvisne družbe in centralizacijo nabavne funkcije ter vlaganjem v kadre in standardizacijo procesov.
| Crna Gora | 4 % |
|---|---|
| Srbija | 5 % |
| Bosna i Hercegovina | 16 % |
| Hrvatska | 69 % |
| Ostale države | 2 % |
Skupina Intereuropa je s prodajo produktov logističnih rešitev v letu 2022 dosegla 36,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 18 odstotkov celotnih prihodkov od prodaje skupine. Kljub nestabilnim razmeram je skupina v tem obdobju na poslovnem področju logistične rešitve presegla prihodke od prodaje iz leta 2021 za 16 odstotkov.
V Sloveniji, kot največjem ključnem trgu, ki predstavlja 69 odstotkov prodaje storitev logističnih rešitev, so za 16 odstotkov preseženi rezultati iz leta 2021. Skoraj vse skladiščne kapacitete v Sloveniji so bile čez celo leto 2022 zasedene. Drugi največji trg poslovnega področja logističnih rešitev je Hrvaška, ki ustvari 16 odstotkov prihodkov od prodaje poslovnega področja. Prihodki od prodaje so v letu 2022 ostali na enaki ravni kot preteklo leto. Razlog je prenehanje sodelovanja z dvema večjima kupcema v odvisni družbi na Hrvaškem.
Poleg slovenskega tržišča so prihodki od prodaje poslovnega področja logističnih rešitev preseženi na vseh preostalih tržiščih skupine, primerjalno s preteklim letom.
V letu 2022 je skupina nadaljevala standardizacijo in optimizacijo logističnih procesov v skladiščnem segmentu, še naprej vzpostavljala integrirano informacijsko podporo pri skladiščnem poslovanju v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, povečala število strank z izmenjavo podatkov EDI ter posodabljala že obstoječo informacijsko povezavo s komitenti tako v Sloveniji kot v drugih državah.
V vseh družbah skupine so potekale številne dejavnosti za zapolnitev skladiščnih kapacitet, pridobivanje poslov z višjo dodano vrednostjo in posodobitve komercialnih pogodb.
Novembra 2022 je odvisna družba v Srbiji začela uporabljati nov najeti logistični center v kraju Novi Banovci. Kapaciteta skladiščnih prostorov je 14.600 m², od tega je 17.000 paletnih mest v visoko regalnem skladišču in več kot 1.900 m² talnega skladišča ter 3.600 m² vhodno-izhodne cone. Skladišče je skoraj v celoti namenjeno znanemu komitentu za izvajanje kompleksnih logističnih poslov.
Skupina je leta 2022 ustvarila 28,2 milijona evrov prihodkov od prodaje storitev skladiščenja, kar je za 21 odstotkov več kot v predhodnem letu. Prihodki od prodaje skladiščenja predstavljajo 14-odstotni delež v celotni prodaji skupine in 78-odstotni delež prihodkov prodaje poslovnega področja logistične rešitve.
Leta 2022 je skupina s prodajo produkta distribucija ustvarila 8,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 4 odstotke v prihodkih od prodaje skupine in 22 odstotkov od prihodkov od prodaje poslovnega področja logistične rešitve.
61
02 / POSLOVNO POROČILO
Razvoj področja logističnih rešitev bo tudi v prihodnosti usmerjenv specializacijo storitev po posameznih blagovnih skupinah z namenom doseganja dolgoročnega sodelovanja s partnerji. Ključno za razvoj je zlasti prepoznavanje zahtev kupcev, sledenje njihovim zahtevam in optimalna integracija celotne dobavne verige z uporabo prilagojene IT-podpore.
Logistične rešitve bodo v letu 2023 nadaljevale razvoj partnerskih odnosov, poglabljanje sodelovanja z obstoječimi kupci in načrtnim pridobivanjem novih logističnih projektov z namenom zapolnitve prostih skladiščnih kapacitet ter ustvarjanjem dodane vrednosti.
Nadaljevalo se bo z optimizacijo in standardizacijo procesov v skladiščih z namenom doseči čimvečjo produktivnost, prenosom dobre prakse po vseh skladiščnih lokacijah in vlaganjem v kadre.
62
Družbam skupine Intrereuropa je v negotovih gospodarskih razmerah, povezanih z vojno v Ukrajini, energetsko krizo, vsesplošno svetovno rastjo cen ter z občasnimi epidemičnimi razmerami zaradi covida-19, uspelo nemoteno zagotavljati logistične storitve kupcem.
V letu 2022 je skupina z uspešnim poslovanjem presegla 200 milijonov evrov prihodkov od prodaje, za 15 odstotkov so bili preseženi načrtovani prihodki od prodaje in za 13 odstotkov prodaja iz leta 2021. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je povečal za 9 odstotkov in znašal 15,1 milijona evrov.
Ustvarjen je bil čisti poslovni izid v višini 5,1 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov pod načrtovanim in za 13 odstotkov manj v primerjavi z letom 2021, na kar je pomembno vplivalo povečanje odhodkov iz naslova odloženih davkov v obvladujoči družbi.
Skupina je v letu 2022 ustvarila za 11 odstotkov višjo dodano vrednost v primerjavi s predhodnim poslovnim letom, ta znaša 49 milijonov evrov. Prav tako se je povečala produktivnost zaposlenih, in sicer za 10 odstotkov v primerjavi z letom 2021.
Neto finančni dolg skupine se je v letu 2022 povečal za 6,8 milijona evrov, na kar sta najbolj vplivala povečanje finančnih obveznosti iz dolgoročnih najemov v odvisni družbi ter nižja denarna sredstva. Konec leta 2022 je dolg znašal 42,5 milijona evrov in predstavljal 2,8-kratnik EBITDA.
Za več kot dvakrat toliko sredstev kot v letu 2021 je bilo v letu 2022 vloženih v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva skupine.
63
02 / POSLOVNO POROČILO
Skupina Intereuropa
| Obvladujoča družba | Leto | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
| Prihodki od prodaje | 160.353 | 150.725 | 176.687 | 200.418 | ||
| 111.828 | 103.964 | 122.312 | 137.680 | |||
| EBITDA | 1 | 13.971 | 12.298 | 13.862 | 15.110 | |
| 9.269 | 8.125 | 8.097 | 8.540 | |||
| delež v prodaji (v %) | 8,7 | 8,2 | 7,8 | 7,5 | ||
| 8,3 | 7,8 | 6,6 | 6,2 | |||
| Normaliziran EBITDA | 1 | 13.568 | 11.369 | 13.947 | 15.256 | |
| 9.295 | 8.002 | 8.818 | 9.006 | |||
| delež v prodaji (v %) | 8,5 | 7,5 | 7,9 | 7,6 | ||
| 8,3 | 7,7 | 7,2 | 6,5 | |||
| EBIT | 7.524 | 5.764 | 7.309 | 8.199 | ||
| 5.041 | 4.340 | 4.332 | 4.686 | |||
| delež v prodaji (v %) | 4,7 | 3,8 | 4,1 | 4,1 | ||
| 4,5 | 4,2 | 3,5 | 3,4 | |||
| Normaliziran EBIT | 1 | 6.344 | 4.043 | 6.632 | 7.720 | |
| 4.868 | 3.682 | 4.517 | 4.659 | |||
| delež v prodaji (v %) | 4,0 | 2,7 | 3,8 | 3,9 | ||
| 4,4 | 3,5 | 3,7 | 3,4 | |||
| Čisti poslovni izid | 4.197 | 3.568 | 6.664 | 5.129 | ||
| 3.388 | 2.315 | 3.602 | 4.032 | |||
| delež v prodaji (v %) | 2,6 | 2,3 | 3,7 | 2,6 | ||
| 3,0 | 2,2 | 2,9 | 2,9 | |||
| Čisti dobiček/izguba na navadno delnico (v EUR) | 0,12 | 0,08 | 0,13 | 0,14 | ||
| Sredstva | 223.351 | 220.444 | 229.970 | 240.045 | ||
| 176.748 | 172.272 | 174.464 | 177.803 | |||
| ROA (v %) | 1 | 1,8 | 1,6 | 3,0 | 2,2 | |
| 1,9 | 1,3 | 2,1 | 2,3 | |||
| Kapital | 122.358 | 124.850 | 131.382 | 136.303 | ||
| 87.228 | 89.225 | 92.807 | 97.379 | |||
| ROE (v %) | 1 | 3,5 | 2,9 | 5,3 | 3,9 | |
| 4,0 | 2,7 | 4,0 | 4,3 | |||
| Razmerje med kapitalom in sredstvi (v %) | 54,8 | 56,6 | 57,1 | 56,8 | ||
| 49,4 | 51,8 | 53,2 | 54,8 | |||
| Neto finančni dolg | 1 | 54.352 | 44.371 | 35.763 | 42.548 | |
| 57.293 | 54.115 | 48.168 | 44.142 | |||
| NFD / EBITDA | 1 | 3,9 | 3,6 | 2,6 | 2,8 | |
| 6,2 | 6,7 | 5,9 | 5,2 | |||
| Naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter naložbene nepremičnine | 2.889 | 2.105 | 4.451 | 10.840 | ||
| 1.603 | 1.279 | 1.060 | 3.243 | |||
| Delež naložb prihodkih od prodaje (v %) | 1,8 | 1,4 | 2,5 | 5,4 | ||
| 1,4 | 1,2 | 0,9 | 2,4 | |||
| Število zaposlenih konec leta | 1.356 | 1.337 | 1.344 | 1.409 | ||
| 609 | 586 | 581 | 642 | |||
| Povprečno število zaposlenih na osnovi delovnih ur– FTE | 1 | 1.293 | 1.297 | 1.266 | 1.311 | |
| 582 | 572 | 534 | 570 | |||
| Dodana vrednost | 1 | 42.905 | 41.423 | 44.238 | 49.072 | |
| 28.184 | 27.025 | 27.556 | 30.801 | |||
| Dodana vrednost / FTE | 1 | 33,2 | 31,9 | 34,9 | 37,4 | |
| 48,4 | 47,2 | 51,6 | 54,0 | |||
| Produktivnost (prihodki od prodaje / FTE) | 1 | 124,1 | 116,2 | 139,5 | 152,9 | |
| 192,2 | 181,7 | 229,2 | 241,5 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
| Skupina Intereuropa | Izredni vpliv v 1.000 EUR | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Drugi poslovni prihodki | 1.169 | 1.102 | ||
| Dobiček pri prodaji OOS in NN | Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 213 | 433 | |
| Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij | Odprava rezervacij in odpravnin | 321 | 63 | |
| Vsi ostali drugi prihodki | Državne podpore, odpisi dolgov, ostali drugi poslovni prihodki | 634 | 606 | |
| Stroški blaga, materiala in storitev | Udeležba agencijskih delavcev v dobičku | -167 | -216 | |
| Stroški dela | Udeležba delavcev v dobičku s prispevki | -946 | -799 | |
| Drugi poslovni odhodki | Oblikovanje rezervacij, odhodki iz naslova popravka napak iz preteklih let | -203 | -172 | |
| Stroški oblikovanja rezervacij | Oblikovanje rezervacij | -172 | -172 | |
| Ostali drugi poslovni odhodki | Odhodki iz preteklih let v RTC | -310 | ||
| Drugi poslovni odhodki | Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS | Slabitve | -236 | -99 |
| Amortizacija | Popravek amortizacije zaradi spremembe življenjske dobe nepremičnin | 862 | 862 | |
| Skupaj vplivna EBITDA | -147 | -85 | ||
| Skupaj vplivna EBIT | 479 | 678 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
| Izredni vpliv v 1.000 EUR | 2022 | 2021 | ||
|---|---|---|---|---|
| Drugi poslovni prihodki | 640 | 363 | ||
| Dobiček pri prodaji OOS in NN | Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 117 | 95 | |
| Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij | Odprava rezervacij in odpravnin | 98 | 19 | |
| Vsi ostali drugi poslovni prihodki | Državne podpore, odpisi dolgov, ostali drugi poslovni prihodki | 425 | 249 | |
| Stroški blaga, materiala in storitev | Udeležba agencijskih delavcev v dobičku | -167 | -216 | |
| Stroški dela | Udeležba delavcev v dobičku s prispevki | -919 | -775 | |
| Drugi poslovni odhodki | Oblikovanje rezervacij | -20 | -93 | |
| Drugi poslovni odhodki | Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS | Slabitve | -55 | -13 |
| Amortizacija | Popravek amortizacije zaradi spremembe življenjske dobe nepremičnin | 548 | 548 | |
| Skupaj vplivna EBITDA | -466 | -721 | ||
| Skupaj vplivna EBIT | 27 | -185 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
| v 1.000 EUR | Januar-december 2022 | Januar-december 2021 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 200.418 | 176.687 | 113 |
| Dobički in izgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih terjatev | -10 | -10 | 100 |
| Drugi poslovni prihodki | 1.169 | 1.102 | 106 |
| Stroški blaga, materiala in storitev | -149.526 | -131.403 | 114 |
| Stroški dela | -33.962 | -30.376 | 112 |
| Amortizacija | -6.674 | -6.454 | 103 |
| Izguba zaradi oslabitev terjatev | -860 | -103 | 836 |
| Drugi poslovni odhodki | -2.355 | -2.134 | 110 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 8.199 | 7.309 | 112 |
| Finančni prihodki od obresti | 210 | 131 | 160 |
| Drugi finančni prihodki | 0 | 553 | - |
| Finančni odhodki - stroški financiranja | -907 | -723 | 125 |
| Izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | 0 | -1 | -19 |
| Drugi finančni odhodki | -470 | -2 | - |
| Izid financiranja | -1.167 | -432 | 730 |
| Pripoznani rezultat naložb po kapitalski metodi | 14 | 11 | 128 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 7.046 | 7.277 | 97 |
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | -1.917 | -613 | 313 |
| Čisti dobiček / izguba obdobja | 5.129 | 6.664 | 77 |
| Čisti poslovni izid - obvladujoči del | 4.993 | 6.513 | 77 |
| Čisti poslovni izid - neobvladujoči del | 135 | 150 | 90 |
| v 1.000 EUR | Januar–december 2022 | Januar–december 2021 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 137.680 | 122.312 | 113 |
| Dobički in izgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih terjatev | -5 | -24 | 22 |
| Drugi poslovni prihodki | 640 | 363 | 176 |
| Stroški blaga, materiala in storitev | -105.690 | -93.907 | 113 |
| Stroški dela | -22.260 | -19.459 | 114 |
| Amortizacija | -3.799 | -3.752 | 101 |
| Izguba zaradi oslabitev terjatev | -758 | -78 | 968 |
| Drugi poslovni odhodki | -1.121 | -1.122 | 100 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 4.686 | 4.332 | 108 |
| Finančni prihodki od obresti | 200 | 143 | 140 |
| Drugi finančni prihodki | 1.000 | 1.107 | 90 |
| Finančni odhodki - stroški financiranja | -747 | -647 | 116 |
| Izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | -67 | 0 | - |
| Drugi finančni odhodki | -113 | -1.394 | 8 |
| Izid financiranja | 273 | -791 | - |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 4.959 | 3.541 | 140 |
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | -927 | 60 | - |
| Čisti dobiček / izguba obdobja | 4.032 | 3.602 | 112 |
| Čisti poslovni izid – obvladujoči del | 0,14 | 0,13 | 112 |
| Stopnja rasil prhhockov od | prodaje uruzbe | Stopnja rasli urhadkov od | prodaje drube |
|---|---|---|---|
| 2019 | 2020 | 2021 | 2027 |
| -0 |
Skupina je leta 2022 presegla načrtovane prihodke od prodaje za 15 odstotkov in prodala za 200,4 milijona evrov logističnih storitev. Prihodki so največji po letu 2011.
Največ so se prihodki od prodaje v letu 2022 povečali v obvladujoči družbi in odvisni družbi Intereuropa, d. o. o., na Hrvaškem. Manjše prihodke od prodaje kot v predhodnem poslovnem letu sta ustvarili le odvisna družba v Ukrajini in manjša odvisna družba v Sloveniji.
Poslovno področje kopenski promet, in sicer produkt cestni promet, ter poslovno področje interkontinentalni promet, produkt pomorski promet, sta ustvarila največjo rast prihodkov od prodaje v letu 2022.
Visoki rasti prihodkov od prodaje je sledila tudi visoka rast neposrednih stroškov, ki so imeli največji vpliv pri cestnem, pomorskem in letalskem prometu, zaradi česar se prodajne marže niso bistveno spremenile.
Obvladujoča družba je svoje prihodke od prodaje v letu 2022 povečala za 13 odstotkov in ustvarila 137,7 milijona evrov prodane realizacije. Povečanje prihodkov od prodaje in drugi poslovni prihodki so imeli največji vpliv na porast poslovnega izida iz poslovanja v letu 2022. Večjemu obsegu poslovanja so sledili tudi višji stroški storitev, med njimi najbolj direktni stroški in višji stroški dela ter odhodki iz naslova slabitve terjatev.
SLIKA 8: GIBANJE PRIHODKOV OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., MED LETOMA 2019 IN 2022
Povečanje prodaje v letu 2022 tako v skupini kot tudi v obvladujoči družbi je vplivalo na porast produktivnosti dela, merjeno s prihodki od prodaje na zaposlenega.
68
| Prihocki od proclaje | 300 | 242 | 1 | Nacrt prihockov ccl proclaje |
|---|---|---|---|---|
| 5 | 200 | 1c | 158 | Skupine na zaposienega |
| 14 | 46 | J2 | Nacrt prihockkov od proclaje | |
| 1 | 100 | druibe na Zaposlenega |
| 100 | 1019 | 3020 | 2021 | 2022 | -10 | aruzbe na Zancslenega |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 100 |
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|
V letu 2022 je v skupini delež skupnih stroškov poslovanja v prihodkih od prodaje ostal na ravni iz leta 2021, prav tako se ni bistveno spremenila struktura stroškov.
Skupina Intereuropa je v letu 2022 za 9 odstotkov povečala tako načrtovani EBITDA kot tudi EBITDA, ustvarjen v predhodnem letu. Na povečanje EBITDA so imeli največji vpliv večji prihodki od prodaje, prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij v višini 0,3 milijona evrov, prihodki iz naslova odškodnine zavarovalnice v višini 0,2 milijona evrov, prejete državne podpore v višini 0,2 milijona evrov ter dobiček pri prodaji osnovnih sredstev v višini 0,2 milijona. Na rast stroškov je najbolj prispeval dvig cen prevozov v cestnem in zračnem prometu ter višje voznine v pomorskem prometu. Med drugimi stroški je največja rast stroškov dela, odhodkov iz naslova slabitve terjatev ter stroškov energije.
Normalizirani EBITDA je v letu 2022 znašal 15,3 milijona evrov, kar je za 9 odstotkov več, kot je znašal normalizirani EBITDA v letu 2021.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Normaliziran EBITDA skupine | ||||
| EBITDA družbe | ||||
| Normaliziran EBITDA družbe |
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Normaliziran EBIT skupine | ||||
| EBIT družbe | ||||
| Normaliziran EBIT družbe |
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
Neto finančni dolg skupine je konec leta 2022 znašal 42,5 milijona evrov in se je v letu 2022 povečal za 6,8 milijona evrov, kar se odraža tudi v poslabšanem kazalniku neto finančni dolg/EBITDA, ki je v letu 2022 znašal 2,8-kratnik in je za 9 odstotkov večji kot v predhodnem letu. Povečanje neto finančnega dolga je najbolj posledica povečanja finančnih obveznosti iz dolgoročnih najemov v odvisni družbi v Srbiji. Dodatno pa vpliva še zmanjšanje stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Finarcni priledki skupine | 2,5 | 7,5 | 1,0 | |
| Finarcni odnodki skupine | 0,5 | |||
| Poslovni izicl i2 firianciranja skupine | -0, | -1,0 | -1,5 |
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, v tabeli 28 na strani 77.
Izid iz financiranja skupine v letu 2022 je negativen -1,2 milijona evrov, kar je za enak znesek slabše kot v prejšnjem poslovnem letu, ko so na rezultat pomembno vplivali finančni prihodki iz naslova odprave slabitev naložb v delnice, deleže in posojila v višini 0,5 milijona evrov. Na slabši rezultat v letu 2022, tako glede na predhodno poslovno leto kot tudi na načrtovane vrednosti, pomembno vplivajo negativne tečajne razlike odvisnih družb v Ukrajini.
Najpomembnejšo kategorijo so predstavljali finančni odhodki za obresti, ki so znašali 0,9 milijona evrov, kar je za 0,2 milijona evrov več kot v preteklem letu.
Izid iz financiranja obvladujoče družbe v letu 2022 je za 1,1 milijona evrov boljši kot v prejšnjem poslovnem letu, ko so na rezultat pomembno vplivali veliki odhodki iz naslova popravka vrednosti naložb v odvisne družbe. Finančni odhodki v letu 2022 tako predstavljajo le 45 odstotkov finančnih odhodkov v letu 2021, medtem ko so finančni prihodki v letu 2022 le za 4 odstotke manjši kot v prejšnjem poslovnem letu. Na zaostanek izida iz financiranja od načrtovanega najbolj vplivajo nerealizirani načrtovani prihodki iz deležev v družbah v skupini.
| 2,5 | 2,0 | 15 | |||
|---|---|---|---|---|---|
| 5 | 10 | Financni odhodki clruzbe | |||
| -05 | 2919 | 2020 | 2027 | 2022 | Poslovni izid i2 financiranja cIruzbe |
| -1,0 | -03 | -15 | -2,0 |
Skupina Intereuropa je leta 2022 ustvarila 5,1 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 1,5 milijona evrov manj kot v prejšnjem poslovnem letu in 0,3 milijona evrov pod načrtom. Na slabši poslovni izid glede na predhodno poslovno leto je najbolj vplivalo povečanje odhodkov iz naslova odloženih davkov v obvladujoči družbi, nastalih kot posledica slabših poslovnih rezultatov v projekcijah bodočega poslovanja.
Čisti poslovni izid obvladujoče družbe je leta 2022 znašal 4,0 milijona evrov, kar je 0,4 milijona evrov več kot v prejšnjem poslovnem letu in 2,2 milijona evrov pod načrtovanim. Odhodki iz naslova odloženih davkov so se glede na leto 2021 povečali za 0,9 milijona evrov.
Bilančna vsota skupine se je leta 2022 povečala za 10,0 milijona evrov, na kar je najbolj vplivalo povečanje dolgoročnih sredstev, med njimi opredmetenih osnovnih sredstev. Slednja so se povečala zaradi večjih pravic do uporabe sredstev v najemu, na kar najbolj vpliva dolgoročni najem skladiščnih kapacitet v odvisni družbi v Srbiji ter povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki se pridobivajo, najbolj v odvisni družbi na Hrvaškem zaradi gradnje nepremičnine na Reki.
| 100 mio FUR | mio EUR | 1C MCFUR | 12 mic FUR |
|---|---|---|---|
| 16mio EUR | mio EUR | 15 mic EUR | MG EUR |
| 32 mio EUR | mio EUR | 38mio EUR | a2mio EUR |
| 1 | Denama freclstva | Oslala sreaslval | |
| 16omio EUR | Jo4mio EUR | lolmio EUR | D3mio EUR |
| Kralkorocne poslovne letjalve in | sredsiva i2 pogcdbe | Oprexlmeiena usnovna sredsiva in | nalozbene nepremicnine |
| 2019 | 2070 | 2021 | 2022 |
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | indeks 2022/2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | 223.351 | 220.444 | 229.970 | 240.045 | 104 |
| A. DOLGOROČNA SREDSTVA, od tega | 180.747 | 174.484 | 171.889 | 182.540 | 106 |
| opredmetena osnovna sredstva | 145.262 | 141.311 | 139.419 | 151.320 | 109 |
| dolgoročne finančne naložbe | 185 | 941 | 10 | 126 | 114 |
| B. KRATKOROČNA SREDSTVA, od tega | 42.604 | 45.960 | 58.081 | 57.505 | 99 |
| kratkoročne poslovne terjatve in sredstva iz pogodbe | 31.931 | 30.853 | 37.972 | 41.798 | 110 |
| denarna sredstva | 6.283 | 11.609 | 15.854 | 11.851 | 75 |
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 223.351 | 220.444 | 229.970 | 240.045 | 104 |
| A. KAPITAL | 122.358 | 124.850 | 131.382 | 136.303 | 104 |
| B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, od tega | 17.328 | 68.684 | 63.386 | 64.149 | 101 |
| dolgoročne finančne obveznosti | 2.719 | 54.199 | 48.513 | 49.702 | 102 |
| C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI, od tega | 83.665 | 26.909 | 35.203 | 39.593 | 112 |
| kratkoročne finančne obveznosti | 58.978 | 4.419 | 6.909 | 7.955 | 115 |
| kratkoročne poslovne obveznosti in obveznosti iz pogodbe | 24.341 | 21.940 | 27.787 | 31.316 | 113 |
Vrednost kratkoročnih sredstev se ni bistveno spremenila, najbolj so se povečale kratkoročne terjatve do kupcev, zmanjšala pa denarna sredstva in njihovi ustrezniki.
Na strani obveznosti so največje spremembe pri kratkoročnih poslovnih obveznostih, ki so se povečale za 4 milijone evrov, na kar je vplival povečan obseg poslovanja.
Delež kapitala ob obveznostih do virov sredstev se je v letu 2022 zmanjšal za 0,3 odstotne točke.
| Year | Short-term Financial Obligations | Long-term Financial Obligations | ||
|---|---|---|---|---|
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
| Amount (EUR) | 38 mio EUR | 37 mio EUR | 43 mio EUR | 46 mio EUR |
| Amount (EUR) | 54 mio EUR | 49 mio EUR | SD mio EUR | Emio EUR |
| Amount (EUR) | 122 mio EUR | 125 mio EUR | 131 mio EUR | 136 mio EUR |
Največji del preostalih obveznosti so obveznosti do dobaviteljev. Vizkazu finančnega položaja obvladujoče družbe je leta 2022 na strani kratkoročnih sredstev največja sprememba pri kratkoročnih poslovnih terjatvah, ki so se povečale za 3,9 milijona evrov, ter denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih, ki so se znižali za 2,3 milijona evrov. Dolgoročna sredstva so se povečala za 2,3 milijona evrov, med njimi najbolj dolgoročno dana posojila družbam v skupini, in sicer za 2,3 milijona evrov. Na strani obveznosti je najpomembnejša sprememba pri finančnih obveznostih, ki so se zmanjšale za 4,5 milijona evrov, ter pri kratkoročnih poslovnih obveznostih do dobaviteljev, ki so zaradi povečanega obsega poslovanja povečale za 2,8 milijona evrov.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | indeks 2022/2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | 176.748 | 172.272 | 174.464 | 177.803 | 102 |
| A. DOLGOROČNA SREDSTVA, od tega | 148.710 | 145.082 | 141.607 | 143.941 | 102 |
| opredmetena osnovna sredstva | 77.641 | 75.790 | 73.968 | 74.714 | 101 |
| dolgoročne finančne naložbe, od tega | 44.889 | 44.518 | 43.207 | 43.750 | 101 |
| naložbe v odvisne družbe | 44.823 | 44.452 | 43.132 | 43.675 | 101 |
| B. KRATKOROČNA SREDSTVA, od tega | 28.038 | 27.190 | 32.857 | 33.862 | 103 |
| kratkoročne poslovne terjatve in sredstva iz pogodbe | 22.759 | 22.515 | 26.203 | 29.977 | 114 |
| kratkoročne finančne naložbe | 2.326 | 2.198 | 3.083 | 2.600 | 84 |
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 176.748 | 172.272 | 174.464 | 177.803 | 102 |
| A. KAPITAL, od tega | 87.228 | 89.225 | 92.807 | 97.379 | 105 |
| osnovni kapital | 27.489 | 27.489 | 27.489 | 27.489 | 100 |
| kapitalske rezerve | 18.455 | 18.455 | 18.455 | 18.455 | 100 |
| rezerve za pošteno vrednost | 30.627 | 30.545 | 30.508 | 31.014 | 102 |
| B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, od tega | 11.254 | 62.845 | 58.315 | 52.987 | 91 |
| dolgoročne finančne obveznosti | 870 | 52.642 | 47.654 | 42.650 | 90 |
| C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI, od tega | 78.267 | 20.202 | 23.342 | 27.437 | 118 |
| kratkoročne finančne obveznosti | 61.505 | 6.045 | 7.193 | 7.746 | 108 |
| kratkoročne poslovne obveznosti in obveznosti iz pogodbe | 16.623 | 13.944 | 16.075 | 19.575 | 122 |
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Arrio EUR | 47 mio EUR | 47 mio EUR | 46 mio EUR | TPmnjp FUR |
| Ostala sredsiva | 93 mio EUR | 92 mio EUR | 9 mio EUR | Qomio EUR |
| Opredmelena Osnovnd MIEdSlvi | 27 mio EUR | 24 mio EUR | 27 mio EUR | 80 mio EUR |
| Osiale obveznosti | Bl mio EUR | 89 mio EUR | 93 mio EUR | 97 mio EUR |
| Kralkorocne financre obveznosti | ||||
| Dolgorocne financne obveznosti |
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno vpoglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja, vtabeli 28 na strani 77.
Med ostalimi sredstvi so najpomembnejša postavka odložene terjatve za davek.
Največji del ostalih obveznosti so obveznosti do dobaviteljev.
Na ravni skupine je bilov letu 2022 ustvarjenih 13,0 milijona evrov čistega denarnega toka iz poslovanja, kar je za 12 odstotkov ali 1,4 milijona evrov več kot v letu 2021. Izid naložbenih dejavnosti skupine je bil negativen, in sicer v višini -8,9 milijona evrov. Največja sprememba glede na leto 2021 je bila pri postavki izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bili večji za 7,0 milijona evrov, kar je posledica večjih izdatkov za investicije, ki so podrobneje opisane v poglavju 2.8.2 Naložbe v osnovna sredstva. Po pokritju negativnega čistega denarnega toka iz financiranja v višini -8,1 milijona evrov, kar pomeni za 2,5 milijona evrov več neto odlivov kot v letu 2021, so družbe skupine konec leta 2022 izkazovale za 11,9 milijona evrov denarnih sredstev, kar je za 4,0 milijona evrov oziroma 25 odstotkov manj kot konec leta 2021. Ker je relativna velikost obvladujoče družbe v primerjavi z drugimi družbami zelo visoka, so vzroki gibanj denarnih tokov skupine večinoma enaki kot v obvladujoči družbi, kar pojasnjujemo v naslednjem odstavku.
Obvladujoča družba je v letu 2022 ustvarila 7,2 milijona evrov čistega denarnega toka iz poslovanja, kar je za 0,5 milijona evrov več kot v letu 2021. Pri tem je bil dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih obratnih sredstev in davkov za 1,1 milijona evrov oziroma 13 odstotkov večji kot v prejšnjem letu. Spremembe čistih obratnih sredstev in rezervacij pa so zmanjšale čisti denarni tok iz poslovanja za 1,5 milijona evrov.
Čisti denarni tok iz naložbenja je znašal -3,7 milijona evrov, kar je za 3,0 milijona evrov manj kot v letu 2021, predvsem zaradi večjih investicij kot v prejšnjem letu in financiranja poslovanja odvisnih družb v višini 2,0 milijona evrov. Čisti denarni tok iz financiranja je bil dosežen v višini -5,8 milijona evrov, kar je za 0,7 milijona evrov manj kot v letu 2021. Bankam upnicam je obvladujoča družba v letu 2022 izplačala za 1,8 milijona evrov več obveznosti kot v letu 2021.
| Skupina Intereuropa | Obvladujoča družba | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Leto | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 12.573 | 9.576 | 11.590 | 13.021 | 9.101 | 4.876 | 6.733 | 7.244 |
| Čisti denarni tok iz naložbenja | 311 | -874 | -1.834 | -8.948 | 1.253 | -1.360 | -704 | -3.721 |
| Čisti denarni tok iz financiranja | -16.185 | -3.349 | -5.525 | -8.065 | -13.027 | -3.899 | -5.060 | -5.789 |
| Tečajne razlike iz denarnih sredstev | 6 | -2 | 7 | 13 | -110 | 0 | 0 | -1 |
| Denarni izid v obdobju iz rednega poslovanja | -3.301 | 5.353 | 4.231 | -3.992 | -2.673 | -383 | 969 | -2.266 |
Skupina Intereuropa za prikaz uspešnosti poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA (European Securities and Markets Authority). Izbrana APM-poslovanja dodatno razkrivajo uspešnost poslovanja skupine Intereuropa.
| Alternativno merilo uspešnosti poslovanja | Pojasnilo izračuna | Razlog za izbor merila |
|---|---|---|
| EBITDA | EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + amortizacija + prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS – prevrednotovalni poslovni prihodki od odprave slabitev pri NOS in OOS | EBITDA odraža uspešnost poslovanja, je glavni vir zagotavljanja donosov delničarjev. |
| Normaliziran EBITDA – skupina | Izločenvpliv drugih poslovnih prihodkov, odhodkov iz oblikovanja rezervacij, odhodkov iz udeležbe delavcev in najete delovne sile v dobičku, v letu 2022 še odhodkov iz preteklih let v odvisnih družbah. | Normaliziran EBITDA odraža uspešnost poslovanja ob izločitvi vseh izrednih vplivov, torej EBITDA rednega poslovanja. |
| Normaliziran EBITDA – obvladujoča družba | Izločenvpliv drugih poslovnih prihodkov, odhodkov iz oblikovanja rezervacij, odhodkov iz udeležbe delavcev in najete delovne sile v dobičku. | |
| Normaliziran EBIT – skupina | Veljajo enake izločitve vplivov kot pri EBITDA za skupino z dodatnim vplivom popravka amortizacije zaradi spremembe življenjske dobe nepremičnin. | Normaliziran EBIT odraža uspešnost poslovanja ob izločitvi vseh izrednih vplivov, torej EBIT rednega poslovanja. |
| Normaliziran EBIT – obvladujoča družba | Veljajo enake izločitve vplivov kot pri EBITDA za obvladujočo družbo z dodatnim vplivom popravka amortizacije zaradi spremembe življenjske dobe nepremičnin. | |
| Dodana vrednost | Dodana vrednost = EBITDA + stroški dela | Dodana vrednost je osnovni ekonomski indikator ter temeljno merilo gospodarske dejavnosti in uspeha. Vsebinsko pomeni novo ustvarjeno vrednost, ki jo je skupina Intereuropa ustvarila v enem letu. |
| Dodana vrednost/zaposlenega | Dodana vrednost/zaposlenega = dodana vrednost / povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur (FTE) | Kazalnik produktivnosti, ki odraža, kakšna je povprečna na novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v skupini Intereuropa. |
| Neto finančni dolg | Neto finančni dolg = finančne obveznosti – dana posojila in depoziti – denar | Neto finančni dolg v absolutni vrednosti pokaže splošno zadolženost skupine Intereuropa in njeno sposobnost poravnati vse svoje finančne dolgove, če bi zapadli takoj. |
| Neto finančni dolg/EBITDA | Kazalnik = neto finančni dolg / EBITDA | Kazalnik odraža sposobnost skupine Intereuropa za poplačilo finančnih obveznosti, saj odraža, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev in ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja. |
| Čista dobičkonosnost kapitala – ROE | ROE = čisti poslovni izid / povprečni kapital, izračunan: ((končni kapital – čisti poslovni izid) + začetni kapital) / 2 | Kazalnik odraža sposobnost skupine Intereuropa pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na kapital. Donos na kapital je tudi pokazatelj uspešnosti poslovodstva pri povečevanju vrednosti družbe za lastnike. |
| Čista dobičkonosnost sredstev – ROA | ROA = čisti poslovni izid / povprečna sredstva, |
izračunana: (končna sredstva + začetna sredstva) / 2
Čista dobičkonosnost prihodkov = čisti poslovni izid / skupni prihodki (čisti prihodki od prodaje + drugi prihodki od poslovanja + finančni prihodki)
Kazalnik odraža sposobnost skupine Intereuropa pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na prihodke.
Produktivnost = prihodki od prodaje / povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur (FTE)
Kazalnik odraža učinkovitost zaposlenih pri ustvarjanju prihodkov do prodaje.
Ostala sredstva = neopredmetena sredstva + druga dolgoročna poslovna sredstva + dolgoročne poslovne terjatve + odložene terjatve za davek + dolgoročno dana posojila in depoziti + druge dolgoročne finančne naložbe + sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo + zaloge + kratkoročna posojila, depoziti + kratkoročne terjatve za davke iz dobička + druga kratkoročna sredstva
Metodologija prikaza ostalih sredstev v strukturi bilance stanja.
Dolgoročne finančne obveznosti + dolgoročne poslovne obveznosti + kratkoročne finančne obveznosti + kratkoročne poslovne obveznosti + odložene obveznosti za davek + obveznosti iz pogodbe + kratkoročne obveznosti za davek iz dobička
Metodologija prikaza finančnih in poslovnih obveznosti v strukturi bilance stanja.
Ljubljanska borza je v letu 2022 z delnicami ustvarila 13 odstotkov več prometa kot leto prej, borzni indeks SBITOP se je zmanjšal skoraj za 17 odstotkov vrednosti. Promet z Intereuropino delnico IEKG, za katero je aprila 2022 začel veljati avkcijski način trgovanja, je bil precej skromen. Njen tečaj je leto sklenil pri vrednosti 1,21 evra za delnico.
Osnovni kapital družbe Intereuropa, d. d., je bil v letu 2022 sestavljen iz 27.488.803 delnic, od tega 16.830.838 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic z oznako IEKG in 10.657.965 prednostnih prosto prenosljivih kosovnih delnic z oznako IEKN. Navadne delnice so kotirale v prvi kotaciji na Ljubljanski borzi, medtem ko se s prednostnimi delnicami na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ni trgovalo. Z navadno delnico IEKG se na Ljubljanski borzi trguje od leta 1998, v prvo kotacijo pa je uvrščena od leta 2005.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Število vseh delnic | 27.488.803 | 27.488.803 | 27.488.803 | 27.488.803 |
| Število prednostnih delnic IEKN | 10.657.965 | 10.657.965 | 10.657.965 | 10.657.965 |
| Število navadnih delnic IEKG | 16.830.838 | 16.830.838 | 16.830.838 | 16.830.838 |
| – od tega število lastnih delnic | 18.135 | 18.135 | 18.135 | 18.135 |
| Knjigovodska vrednost delnice v EUR (31. december) | 3,18 | 3,25 | 3,38 | 3,54 |
| Podatki o trgovanju IEKG | ||||
| Zaključni tečaj v EUR (31. december) | 1,43 | 1,16 | 1,21 | |
| Tehtani povprečni tečaj v EUR | 2,29 | 1,40 | 1,38 | 1,41 |
| Najvišji tečaj v EUR | 2,80 | 1,87 | 1,49 | 1,50 |
| Najnižji tečaj v EUR | 1,40 | 1,02 | 1,06 | 1,15 |
| Tržna kapitalizacija v tisoč EUR | 24.068 | 19.524 | 24.573 | 20.365 |
| Promet v tisoč EUR | 1.207 | 526 | 157 | 76 |
| Kazalniki | ||||
| Čisti dobiček na delnico v EUR | 0,12 | 0,08 | 0,13 | 0,14 |
| Denarni tok na delnico v EUR | 0,28 | 0,23 | 0,27 | 0,29 |
| Bruto dividenda na delnico v EUR | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 |
| P/BV | 0,45 | 0,36 | 0,43 | 0,34 |
| P/CF | 5,03 | 5,15 | 5,45 | 4,24 |
| P/E | 11,92 | 14,50 | 11,23 | 8,64 |
| Kapitalski donos | –45,0 % | –18,9 % | 25,9 % | –17,1 % |
| Dividendni donos | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % |
| Skupni donos | –45,0 % | –18,9 % | 25,9 % | –17,1 % |
| 4,00 | 1300 | ||
|---|---|---|---|
| 3,00 | ZOC | 2 | |
| 2,00 | 1100 | 2 | SBITOP (incleksne focke) |
| L00 | vun | ||
| D,00 | 900 |
Trgovanje z delnico IEKG v letu 2022 ni doživelo večjih sprememb. Delnica je ob nizkem prometu še naprej beležila le manjše spremembe tečaja. Po redni reviziji kriterijev likvidnosti vrednostnih papirjev s strani Ljubljanske borze je zanjo aprila začel veljati avkcijski način trgovanja. Njen letni promet je bil za polovico manjši kot leto prej in je znašal 76 tisoč evrov, medtem ko je bil povprečni dnevni promet 0,3 tisoč evrov. Z njo je bilo sklenjenih 122 poslov, v katerih je lastnika zamenjalo 54.299 delnic. Tržna vrednost delnice IEKG se je gibala v vrednostnem intervalu med 1,15 in 1,50 evra za delnico in leto zaključila na ravni 1,21 evra. Vrednost delnice IEKG se je znižala za 17,1 odstotka, slovenski borzni indeks SBITOP pa je izgubil 16,9 odstotka svoje vrednosti. Tržna kapitalizacija navadnih delnic IEKG je ob koncu leta znašala 20,4 milijona evrov.
Družba Intereuropa je imela ob koncu leta 2022 1.912 delničarjev, kar je za 267 delničarjev manj kot na začetku leta. Med večjimi delničarji ni bilo pomembnejših sprememb. Največji delničar družba Pošta Slovenije, d. o. o., je imela tako ob začetku kot ob koncu leta 87,2-odstotni delež. Skupni lastniški delež desetih največjih delničarjev se je v letu dni povečal za 0,1 odstotne točke in je 31. decembra 2022 znašal 95,9 odstotka.
| Category | Percentage |
|---|---|
| Luka Kopcr | 7.1% |
| Posia Slovenije | 87.2% |
| Financne clruibe | 0.2% |
| Gslala pedjelja | 0.5% |
| Fizicne osepe | 4.9% |
| Lastne delnice | 0.1% |
| Zap. št. | Delničar | Št. delnic na dan 31. dec. 22 | Delež na dan 31. dec. 22 | Št. navadnih delnic na dan 31. dec. 22 | Delež na dan 31. dec. 22 | Št. prednostnih delnic na dan 31. dec. 22 | Delež na dan 31. dec. 22 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. | Pošta Slovenije, d. o. o. | 23.964.032 | 87,2 % | 13.306.067 | 79,1 % | 10.657.965 | 100,0 % |
| 2. | Luka Koper, d. d. | 1.344.783 | 4,9 % | 1.344.783 | 8,0 % | 0 | 0,0 % |
| 3. | Luka Koper INPO, d. o. o. | 615.730 | 2,2 % | 615.730 | 3,7 % | 0 | 0,0 % |
| 4. | fizična oseba | 117.967 | 0,4 % | 117.967 | 0,7 % | 0 | 0,0 % |
| 5. | fizična oseba | 76.873 | 0,3 % | 76.873 | 0,5 % | 0 | 0,0 % |
| 6. | fizična oseba | 73.196 | 0,3 % | 73.196 | 0,4 % | 0 | 0,0 % |
| 7. | fizična oseba | 61.332 | 0,2 % | 61.332 | 0,4 % | 0 | 0,0 % |
| 8. | Arima, d. o. o. | 44.366 | 0,2 % | 44.366 | 0,3 % | 0 | 0,0 % |
| 9. | Raiffeisen Bank International AG | 35.643 | 0,1 % | 35.643 | 0,2 % | 0 | 0,0 % |
| 10. | fizična oseba | 22.409 | 0,1 % | 22.409 | 0,1 % | 0 | 0,0 % |
Ob koncu leta 2022 je bilo na posebnem računu Kapitalske družbe, d. d., ki je v skladu s členom 48.b Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 43/19) namenjen vrednostnim papirjem, 13.396 navadnih delnic, ki so se jim imetniki odpovedali oziroma pripadajo Republiki Sloveniji. Kapitalska družba ne sme uresničevati glasovalnih pravic iz teh vrednostnih papirjev.
*Vključeni družba Luka Koper, d. d., in njena odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., v 100-odstotni lasti.
Lastništvo delnic med člani uprave in nadzornega sveta
Med člani uprave in nadzornega sveta ni bilo sprememb v lastništvu delnic. Člani uprave niso bili imetniki delnic družbe Intereuropa, d. d.
Število delnic članov nadzornega sveta je prikazano v naslednji tabeli.
| Zap. št. | Delničar | Št. delnic | Delež 31. decembra 2022 |
|---|---|---|---|
| 1. | Tjaša Benčina, članica nadzornega sveta | 40 | 0,0001 % |
Družba Intereuropa, d. d., 31. decembra 2022 ni imela odobrenega kapitala.
Družba leta 2022 ni izplačala dividend.
Načela komuniciranja s finančnimi javnostmi so opredeljena v Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d., ki je dostopna na spletni strani www.intereuropa.si. Družba stremi k redni, odkriti in natančni komunikaciji z obstoječimi lastniki, kar je eden od temeljev za gradnjo uspešnega poslovanja. Poudarek namenja ustreznemu komuniciranju z vlagatelji ter informacije korektno in sproti sporoča bankam upnicam.
Pri tem dosledno upošteva pravila in priporočila razkrivanja informacij Ljubljanske borze ter si prizadeva za čim boljše korporativno komuniciranje. Izvaja ga z naslednjimi komunikacijskimi orodji in dejavnostmi:
Družba je odprta tudi za neposredna mnenja in predloge delničarjev, ki jih zbira na elektronskem naslovu [email protected].
Predvidene redne objave in druge nadzorovane informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze, d. d., prek sistema SEOnet (http://seonet.ljse.si) in na spletni strani http://www.intereuropa.si.
82
Tveganje je vsaka negotovost glede prihodnjih poslovnih dogodkov, ki lahko zmanjša verjetnost in/ali vpliv doseganja poslovnih ciljev ter tako negativno vpliva na uspešnost poslovanja. Zato družbe skupine Intereuropa uporabljajo sistem upravljanja tveganj kot orodje za vzdrževanje konkurenčne prednosti na trgu, zmanjševanje verjetnosti finančne ali druge izgube, izgube dobrega imena in zmanjšanja ugleda skupine ter povečevanje poslovne uspešnosti skupine.
Politika upravljanja tveganj je v družbah skupine Intereuropa opredeljena s pravilnikom o upravljanju tveganj v skupini Intereuropa. Pravilnik opredeljuje proces upravljanja tveganj v vseh družbah skupine in obsega:
Ocenjevanje izpostavljenosti tveganjem poteka v dveh korakih, in sicer najprej na ravni vsake družbe v skupini, kjer morata tveganje oceniti skrbnik in tudi poslovodstvo odvisne družbe, ter na ravni skupine, kjer se stopnja tveganja izračuna kot seštevek ocenjenih tehtanih povprečnih letnih vrednosti škod v družbah, kjer je tveganje prepoznano.
Ocenjena povprečna letna vrednost škode v posamezni družbi je izračunana kot produkt pogostosti nastanka nezaželenega dogodka in ocenjene vrednosti posledic uresničitve nezaželenega dogodka.
Določitev stopnje tveganja za skupino iz izračunane tehtane povprečne vrednosti ocenjenih letnih vrednosti škod je prikazana v tabeli 32.
| Stopnja tveganja za skupino | Ocenjena letna škoda skupine v EUR |
|---|---|
| 1 | X <= 20.000 |
| 2 | 20.001 < X <= 50.000 |
| 3 | 50.001 < X <= 80.000 |
| 4 | 80.001 < X <= 110.000 |
| 5 | 110.001 < X <= 160.000 |
| 6 | 160.001 < X <= 210.000 |
| 7 | 210.001 < X <= 260.000 |
| 8 | 260.001 < X <= 310.000 |
| 9 | 310.001 < X <= 410.000 |
| 10 | 410.001 < X <= 510.000 |
| 11 | 510.001 < X <= 610.000 |
| 12 | 610.001 < X <= 710.000 |
| 13 | 710.001 < X <= 960.000 |
| 14 | 960.001 < X <= 1.210.000 |
| 15 | 1.210.001 < X <= 1.460.000 |
| 16 | X >= 1.460.001 |
Tveganja s prepoznano stopnjo tveganja:
Za opredelitev politike upravljanja tveganj in vpeljavo celotnega procesa upravljanja tveganj v skupini Intereuropa je pristojno poslovodstvo obvladujoče družbe.
Sistematično se s tveganji ukvarjata upravljavec tveganj in odbor za upravljanje tveganj – skupaj izvajata dejavnosti procesa upravljanja tveganj. Upravljavec tveganj na sejah člane odbora seznani s prepoznanimi tveganji, obravnavajo se predlagani ukrepi za obvladovanje tveganj z roki izvedbe in odgovornimi osebami, spremlja se uspešnost izvajanja sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganj. Odbor na sejah obravnava tudi zaznane škodne dogodke.
Družbe skupine Intereuropa so izpostavljene različnim vrstam tveganj, ki so združena v pet skupin, in sicer:
Ob koncu leta 2022 je bilo na ravni skupine prepoznanih 54 tveganj, od tega dve z visoko stopnjo tveganja, 16 s srednjo stopnjo tveganja in 36 z nizko stopnjo tveganja.
Med prepoznanimi tveganji so največja skupina operativna tveganja, in sicer tako po številu kot po ocenjenih povprečnih letnih potencialnih škodah. V letu 2022 se je število prepoznanih operativnih tveganj povečalo za dve. Operativna tveganja so tveganja, ki predstavljajo možnost izgube zaradi neustreznega ali neuspešnega izvajanja notranjih postopkov, procesov ali zaradi zunanjih dogodkov. Med njimi ni nobenega tveganja z visoko ali zelo visoko stopnjo tveganja. S srednjo stopnjo tveganja je ocenjenih 6 operativnih tveganj, med njimi največje tveganje, da stranke ne bodo pripravljene sprejeti pogojev Intereurope, ki so povezani s povečanjem stroškov poslovanja, ter tveganje izgube nenadzorovanih poslov zaradi spremembe poslovnega modela strank v pomorskem prometu. Preostalih 25 operativnih tveganj je ocenjenih z nizkimi stopnjami tveganja.
V letu 2022 je bilo izvajanih več stalnih nalog za obvladovanje in upravljanje operativnih tveganj, tako s področja kadrov, varnosti in zdravja pri delu, upravljanja notranjih kontrol in poslovnih procesov. Prav tako so se izvajali ukrepi na področju preprečevanja prevar in drugih kaznivih dejanj, varovanja poslovnih skrivnosti in tudi preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom. V letu 2022 se je v primerjavi s predhodnim poslovnim letom med operativnimi tveganji najbolj znižala prepoznana stopnja tveganja pojava epidemije in negativnega vpliva na poslovanje skupine.
Med operativnimi tveganji so prepoznana tudi tveganja, povezana z informacijsko varnostjo. Ocenjena so z nizko stopnjo tveganja, kljub temu pa je v skupini Intereuropa za leto 2023 načrtovanih več ukrepov za zagotavljanje informacijske varnosti, s poudarkom na kibernetski varnosti.
Strateška tveganja so tveganja nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Ta tveganja so odvisna od skladnosti med postavljenimi strateškimi cilji in poslovno strategijo za dosego teh ciljev, od uporabljenih sredstev za doseganje ciljev in od kakovosti izvedbe. Ob koncu leta 2022 je bilo v skupini prepoznanih trinajst strateških tveganj, med njimi sta prepoznani dve z visoko stopnjo tveganja, in sicer tveganje, da strateške investicije ne bodo izvedene v pričakovanem roku in tveganje padca vrednosti nepremičnin zaradi povečanega deželnega tveganja. S srednjo stopnjo tveganja je ocenjenih pet strateških tveganj, med njimi največje tveganje povišanja cen stroškov infrastrukture. Šest tveganj je ocenjenih z nizko stopnjo tveganja.
V letu 2022 je bilo opravljenih več stalnih nalog za obvladovanje in upravljanje strateških tveganj s področja stroškov in vrednosti nepremičnin, skladiščnih kapacitet in strateških investicij ter tveganja izgube statusa carinskih terminalov. V letu 2022 se je v primerjavi s predhodnim poslovnim letom med strateškimi tveganji najbolj znižala prepoznana stopnja tveganja prevare s strani poslovodstev, k čemur je prispevalo več realiziranih ukrepov na področju korporativnega upravljanja odvisnih družb.
Tveganja skladnosti s predpisi so tveganja, da družbe skupine ne poslujejo skladno z veljavnimi zakoni in podzakonskimi akti, drugimi predpisi, politikami in deklaracijami, ki zavezujejo družbe, in notranjimi akti družb. Nanašajo se na upravljanje družbe, odnose z zaposlenimi in panožne standarde ter so povezana s sistemi notranjih kontrol in politike varnosti ter osebno odgovornostjo poslovodstev, članov nadzornih svetov in odgovornostjo pravnih oseb.
V skupini Intereuropa je bilo ob koncu leta 2022 prepoznanih pet tveganj skladnosti s predpisi, med njimi pa ni bilo tveganj z visoko ali zelo visoko stopnjo tveganja. Najvišje je ocenjeno tveganje v zvezi s carinskimi postopki, in sicer s srednjo stopnjo tveganja, za obvladovanje katerega je bilo opravljenih največ ukrepov.
Ob koncu leta 2022 je bilo v skupini Intereuropa prepoznanih pet finančnih tveganj. To so tveganja, povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov in ohranjanja vrednosti finančnega premoženja. Med prepoznanimi ni tveganj z visoko ali zelo visoko stopnjo tveganja, najvišje je ocenjeno kreditno tveganje – stečajni in podobni postopki pri večjih kupcih, in sicer s srednjo stopnjo tveganja. Podrobnejše informacije o izpostavljenosti finančnim tveganjem so v računovodskem poročilu skupine v pojasnilu številka 31.
V letu 2022 pandemija covida ni imela tako velikega vpliva kot v predhodnih letih. Največji vpliv je bil na področju nabave informacijske opreme, saj je prišlo do bistvenega podaljšanja dobavnih rokov in delno do dviga cen. Zaradi tega je bilo pravilno in pravočasno načrtovanje nabave IT-opreme ključno.
Kljub navedenemu je bil v letu 2022 izveden večji del načrtovanih projektov, med katerimi so najpomembnejši naslednji projekti:
Za doseganje strateških ciljev informatike, poslovnega načrta skupine Intereuropa in sinergij na ravni skupine Pošta Slovenije so leta 2023 načrtovani naslednji večji projekti in dejavnosti:
Poseben pomen bo imela v letu 2023 informacijska varnost, s poudarkom na kibernetski varnosti.
V prvem četrtletju leta 2023 je načrtovan varnostni pregled IKT-sistemov, in sicer:
Na podlagi varnostnega pregleda bo izdelano poročilo, ki bo zajemalo tako ugotovljene ranljivosti in oceno tveganja (po OWASP risk metodologiji) kot priporočila za odpravo oz. zmanjšanje tveganj.
85
02 / POSLOVNO POROČILO
Skupina Intereuropa je v letu 2022 realizirala 10,8 milijona evrov investicijskih vlaganj v osnovna sredstva, od tega je bilo 6,6 milijona evrov investiranih v nepremičnine ter 4,2 milijona evrov v opremo in neopredmetena sredstva. S tem je izpolnila 79 odstotkov celoletnega načrta investicijskih vlaganj.
Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., je v nepremičnine, opremo in neopredmetena sredstva investirala 3,2 milijona evrov, medtem ko so preostale družbe skupine v osnovna sredstva vložile 7,6 milijona evrov.
Največ sredstev je bilo namenjenih za gradnjo novega logističnega centra na Reki, in sicer 5,8 milijona evrov, za nakup viličarjev 1,1 milijona evrov in izvedbo del za novo hladilnico v Celju 1 milijon evrov.
| Družba | Skupaj investicije | Nepremičnine | Oprema in neopredmetena sredstva | leto 2022 | načrt 2022 | leto 2021 | Načrt 2022/ Leto 2022 v % | leto 2022 | načrt 2022 | leto 2021 | leto 2022 | načrt 2022 | leto 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Intereuropa, d. d. | 3.243 | 4.770 | 1.060 | 68 | 742 | 2.448 | 92 | 2.501 | 2.322 | 968 | |||
| Odvisne družbe | 7.597 | 9.039 | 3.391 | 84 | 5.847 | 6.139 | 2.361 | 1.750 | 2.900 | 1.030 | |||
| Skupaj | 10.840 | 13.809 | 4.451 | 79 | 6.589 | 8.587 | 2.453 | 4.251 | 5.222 | 1.998 |
Skupina Intereuropa načrtuje v letu 2023 izvesti investicije v višini 10,6 milijona evrov, od tega 5,8 milijona evrov v nepremičnine ter 4,8 milijona evrov v opremo in neopredmetena osnovna sredstva. Med največje investicije spadajo vlaganja v posodobitev logistične infrastrukture, dobavo logistične opreme in vlaganja v IT-opremo.
V okviru Strateškega razvojnega programa skupine Intereuropa do leta 2025 je predvidena nadaljnja prodaja non-core in nestrateških nepremičnin, kar bo omogočalo ohranjanje vzdržne zadolženosti skupine ob investiranju v nove skladiščne kapacitete.
Leta 2022 je skupina Intereuropa prodala za 1,3 milijona evrov nepremičnin, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev, katerih knjigovodska vrednost je znašala 1,2 milijona evrov, medtem ko je leta 2021 prodala za 2,8 milijona evrov osnovnih sredstev, katerih knjigovodska vrednost je znašala 2,5 milijona evrov.
V letu 2022 so bili prodani poslovni prostori v Baru v Črni gori ter območje parkirišča v Varaždinu na Hrvaškem.
Avgusta 2022 se je zaključil evropski projekt Kompetenčni center za razvoj kadrov v logistiki »KOC Logins«, v katerega je bila obvladujoča družba, od septembra leta 2019, vključena kot partner v konzorciju s še 31 slovenskimi podjetji iz logistične panoge. V Intereuropi je v ta namen delovala projektna pisarna, ki je organizirala usposabljanja, poročala o delu in pripravljala zahtevke za sofinanciranje. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v višini 20 odstotkov ter Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada v višini 80 odstotkov.
Namen projekta je izboljšanje produktivnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti zaposlenih ter krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Cilji projekta v Intereuropi pa so bili razvoj kompetenc zaposlenih in s tem povečanje njihove prilagodljivosti in zaposljivosti ter krepitev ozaveščenosti zaposlenih o nujnosti vseživljenjskega učenja.
V okviru projekta je potekalo povezovanje in mreženje podjetij, razvoj novih poslovnih odnosov, izmenjava izkušenj, znanj in dobrih praks na področju razvoja kadrov, kar naj bi učinkovito prispevalo k razvoju logistične panoge.
Od začetka do zaključka projekta je bilo realiziranih 5.696 ur usposabljanja oziroma 1.044 udeležb, v letu 2022 pa 1.133 ur in 252 udeležb. V okviru projekta so se izvajala strokovna usposabljanja s področja logistike, vodenja, tujih jezikov, mehkih veščin, računalniških znanj in digitalizacije poslovnih procesov ter druga izobraževanja s področja podpornih dejavnosti družbe (računovodstvo, pravo, kadri itd.).
Obvladujoča družba je iz naslova projekta Kompetenčni center za razvoj kadrov v logistiki »KOC Logins« v času trajanja projekta prejela skupaj 161 tisoč evrov, v letu 2022 pa 41 tisoč evrov.
87
02 / POSLOVNO POROČILO
| Ukrajina | 8 % |
|---|---|
| Severna Makedonia | 26 % |
| Kosovo | 3,3 % |
| Crna Gora | 1,8 % |
| Srbijа | 9,3 % |
| Slovenija | 46,5 % |
| Bosna i Hercegovina | 9,7 % |
| Hrvatska | 20,0 % |
Kakovost Intereuropinih storitev je rezultat dela posameznikov in strokovnih skupin, zato družba posebno pozornost posveča razvoju zaposlenih in zagotavljanju potrebnih znanj za izvajanje konkurenčnih logističnih storitev in gradnji kulture uspeha.
V odilo pri delovanju zaposlenih so osnovne etične vrednote družbe, ki izhajajo iz Etičnega kodeksa družbe, to so: poštenost, zaupnost informacij, nepristranskost, skladnost, odgovornost in transparentnost. Spoštujejo se delovnopravna zakonodaja, interna pravila družbe, poslovna etika in sklenjeni dogovori. V družbi se nasprotuje kakršnimkoli oblikam diskriminacije, ki bitemeljila na starosti, rasni, etični ali katerikoli drugi pripadnosti ter prisilnem in otroškem delu. Med zaposlenimi se ne dopuščajo nikakršne oblike nasilja, nadlegovanja in mobinga. Vsem je omogočeno, da odprto izražajo svoja stališča in podajajo predloge za izboljšave poslovanja.
V skupini Intereuropa je bilo 31. decembra 2022 1.409 zaposlenih, kar je za 4,8 odstotka oziroma 65 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2021. V slovenskem delu skupine je bilo zaposlenih 46,5 odstotka, v odvisnih družbah v tujini pa 53,5 odstotka zaposlenih. Povprečno število zaposlenih je bilo 1.370 delavcev.
V obvladujoči družbi je bilo 31. decembra 2022 642 zaposlenih, kar je za 10,5 odstotka oziroma 61 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2021. Povprečno število zaposlenih je znašalo 604 delavce.
| Število zaposlenih na dan | 31. decembra 2022 | Povprečno število zaposlenih v letu 2022 | Povprečno število, preračunano iz delovnih ur |
|---|---|---|---|
| Obvladujoča družba | 642 | 604 | 570 |
| Odvisne družbe | 767 | 766 | 741 |
| SKUPAJ | 1.409 | 1.370 | 1.311 |
OPOMBA: Število zaposlenih, preračunano iz delovnih ur, prikazuje število zaposlenih, ki so v družbi dejansko opravljali delo.
V letu 2022 se je v skupini Intereuropa na novo zaposlilo 287 delavcev, z 222 delavci pa je bilo prekinjeno delovno razmerje. Za največ potreb po novih zaposlitvah je bil razlog nadomestitev delavcev, ki so odšli iz družbe ali bili na dolgotrajnih bolniških odsotnostih, in sicer 39,4 odstotka. Povečan obseg dela in pridobitev novih poslov sta vplivala na 34,1 odstotka novih zaposlitev, 26,5 odstotka na novo zaposlenih v skupini je bilo delavcev, ki so predhodno opravljali delo v družbi prek zaposlitvenih agencij.
V obvladujoči družbi se je zaposlilo 121 delavcev, delovno razmerje je prenehalo 60 delavcem. Največji delež novih zaposlitev, to je 57 odstotkov, so predstavljale prezaposlitve iz agencij; 33,9 odstotka na novo zaposlenih je nadomestilo delavce, ki so odšli iz družbe; 9,1 odstotka novih zaposlitev je bila posledica povečanega obsega dela.
V skupini so se pojavljale potrebe po kadrih različnih profilov: skladiščnikih, carinskih deklarantih, referentih, logistih, organizatorjih logistike, komercialistih in tudi vodilnih delavcev.
Med odhodi so tako na ravni skupine kot tudi v obvladujoči družbi prevladovala sporazumna prenehanja na željo delavca, na ravni skupine je zaradi navedenega razloga odšlo 147 zaposlenih oziroma 66,2 odstotka, v obvladujoči družbi pa 38 zaposlenih oziroma 63,3 odstotka zaposlenih.
Stopnja fluktuacije zaposlenih, ki so odšli iz skupine Intereuropa na lastno željo, je znašala 10,7 odstotka, kar je za 2,6 odstotne točke več kot v letu 2021. V obvladujoči družbi je omenjeni delež fluktuacije znašal 6,3 odstotka, kar je za 3,4 odstotne točke več kot v predhodnem letu. Načrtovana in nenačrtovana fluktuacija se je poleg novih zaposlitev nadomeščala tudi z internimi prerazporeditvami in napredovanji ustreznih internih kadrov za opravljanje zahtevnejših operativnih in strokovnih del ter vodilnih funkcij.
| Družba | Stanje 31. decembra 2021 | Stanje 31. decembra 2022 | Odmik 22 – 21 | Indeks 22/21 |
|---|---|---|---|---|
| Intereuropa, d. d., Koper | 581 | 642 | 61 | 110 |
| Interagent, d. o. o., Koper | 101 | 111 | 10 | 110 |
| Interzav, d. o. o., Koper | 2 | 2 | 0 | 100 |
| Družbe v Sloveniji | 593 | 655 | 62 | 110 |
| Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb | 280 | 273 | -7 | 98 |
| Intereuropa Sajam, d. o. o., Zagreb | 9 | 9 | 0 | 100 |
| Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo | 126 | 136 | 10 | 108 |
| AD Intereuropa, logističke usluge Beograd | 104 | 117 | 13 | 113 |
| Intereuropa Kosova L.C.C., Priština | 52 | 47 | -5 | 90 |
| Zetatrans A.D. Podgorica | 115 | 110 | -5 | 96 |
| Intereuropa Skopje, DOO | 37 | 37 | 0 | 100 |
| TOV TEK ZTS, Užgorod | 28 | 25 | -3 | 89 |
| Družbe zunaj Slovenije | 751 | 754 | 3 | 100 |
| SKUPAJ | 1.344 | 1.409 | 65 | 105 |
| 600 | 1.400 | 356. | 409 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | 1200 | |||||||
| 1 | B0O | 609 | 596 | 581 | 763 | 642 | 767 | Oclvisne Oruine |
| 600 | Skupa | |||||||
| A00 | 200 | |||||||
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
Zaradi optimalnega prilagajanja števila zaposlenih dejanskim potrebam po delu ostaja usmeritev, da je v družbi vsaj 10 odstotkov fleksibilnih oblik zaposlitve. Tovrstne oblike dela, ki morajo biti usklajene z zakonodajo posameznih držav, so zaposlitve prek kadrovskih agencij, študentskega servisa in zaposlitve za določen čas. Prisotne so pretežno na delovnih mestih z nižjo dodano vrednostjo (referentsko delo, skladišča ipd.), v primerih začasno povečanega obsega dela in kot začetne zaposlitve.
Leta 2022 je v skupini opravljalo delo povprečno 196 agencijskih delavcev ter 40 študentov, kar skupaj znaša 236 delavcev oziroma 15,3 odstotka vseh delavcev (po plačanih urah), preračunano na polni delovni čas. V letu 2022 je bilo omenjene delovne sile za 0,4 odstotne točke manj kot v predhodnem poslovnem letu.
V obvladujoči družbi je opravljalo delo povprečno 129 agencijskih delavcev ter 22 študentov, kar skupaj znaša 151 delavcev oziroma 20,9 odstotka vseh delavcev (po plačanih urah), preračunano na polni delovni čas. V letu 2022 je bilo omenjene delovne sile za 2,9 odstotne točke manj kot v predhodnem poslovnem letu.
Glede na naravo dela v logistični dejavnosti je v skupini Intereuropa zaposlenih več moških kot žensk. V primerjavi z letom 2021 se je v skupini za 0,8 odstotne točke povečal delež žensk; v obvladujoči družbi se je za 0,7 odstotne točke povečal delež moških, v odvisnih družbah pa se je za 1,5 odstotne točke povečal delež žensk.
Povprečna starost se je v obvladujoči družbi z zaposlovanjem mlajšega kadra zmanjšala s 47,5 leta v letu 2021 na 46,5 v letu 2022. V preostalih odvisnih družbah znaša skupna povprečna starost 43,9 leta, na ravni skupine pa 45,1 leta.
Delež vodstvenega in vodilnega kadra z individualno pogodbo znaša v skupini 5,8 odstotka vseh zaposlenih, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot v preteklem poslovnem letu. Glede na spolno strukturo se je za 0,5 odstotne točke povečal delež žensk na vodilnih oziroma vodstvenih funkcijah.
V obvladujoči družbi znaša delež vodstvenega in vodilnega kadra 4,8 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v preteklem letu. Glede na spolno strukturo se je za 4,7 odstotne točke povečal delež moških na vodilnih oziroma vodstvenih funkcijah.
| 1 | VI-VII stIzobr | IV -Vst Uobr | |||
|---|---|---|---|---|---|
| 57,9 | 57,9 % | 59,5 % | 574 % | ||
| 1.-III.s. izobr | 64% | 5,6 % | 6296 | 778 | |
| 7019 | 2020 | 2021 | 2022 |
Stanje na dan 31. 12. 2022
Delež zaposlenih po spolu v skupini: 62,6 % moških, 37,4 % žensk
Povprečna starost v skupini: 45,1 leta (44,5 leta moški, 45,6 leta ženske)
Delež menedžmenta (z individualno pogodbo) v skupini: 5,8 % (62,2 % moških, 37,8 % žensk)
| Delež zaposlenih za nedoločen čas | Delež zaposlenih za določen čas | Skupaj |
|---|---|---|
| Obvladujoča družba: 92,8 % | 7,2 % | 100,00 % |
| Odvisne družbe: 82,7 % | 17,3 % | 100,00 % |
| SKUPAJ: 87,3 % | 12,7 % | 100,00 % |
V skupini Intereuropa, katere osnovni dejavnosti sta logistična operativa in skladiščenje, prevladuje kader s srednješolsko in poklicno izobrazbo. V primerjavi z letom prej se je na ravni skupine za 1,5 odstotne točke povečal delež zaposlenih z manj kot IV. stopnjo izobrazbe, na drugi strani pa se je za 0,5 odstotne točke povečal delež zaposlenih z več kot VI. stopnjo izobrazbe. V obvladujoči družbi se je za 2,1 odstotne točke povečal delež kadra s poklicno in srednješolsko izobrazbo.
| Vl-VIIL st_ izobr | 2017 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 44,0 % | 45,2 % | 43,0 % | 41,9 % | |
| 47,5 % | 46,8 % | 48,2 % | 50,3 % | |
| 8,5 % | 8,0 % | 8,8 % | 7,8 % |
| Število in delež invalidov v skupini: | 42 | (19 s krajšim delovnim časom, 23 s polnim delovnim časom); 3 % |
|---|---|---|
| - obvladujoča družba | 31 invalidov | (18 s krajšim delovnim časom, 13 s polnim delovnim časom); 4,8 % |
| - odvisne družbe | 11 invalidov | (1 s krajšim delovnim časom, 10 s polnim delovnim časom); 1,4 % |
V skupini Intereuropa ima 42 zaposlenih status invalidne osebe. Večinski delež zaposlenih, ki ima status invalida, to je 31 zaposlenih, je prisoten v obvladujoči družbi. Za 11 invalidov obvladujoča družba uveljavlja nagrado za preseganje zakonsko predpisane kvote, ki za podjetja v panogi prometa in skladiščenja določa najmanj 3 odstotke invalidov od skupnega števila zaposlenih.
Z usposabljanjem in različnimi oblikami motiviranja si skupina Intereuropa prizadeva za profesionalni in osebni razvoj zaposlenih ter zagotavljanje potrebnih znanj za izvajanje konkurenčnih logističnih storitev. To so predvsem strokovna znanja s področja logistike, skladiščenja različnih vrst blaga, carinjenja, organizacije prevozov ter znanja na področju vodenja organizacije, tujih jezikov, veščin komunikacije in podpornih funkcij (pravo, računovodstvo, finance, informatika, kadri, varnost in zdravje pri delu).
Izobraževanje zaposlenih in razvoj kadrov vključuje dejavnosti na področju načrtovanja, izvajanja, spremljanja in poročanja. Načrtovanje potreb s pripravo načrta izobraževanja temelji na podlagi prepoznavanja potrebnih znanj in veščin skozi proces rednega letnega poslovno-finančnega načrtovanja. Potrebe po dodatnih znanjih se oblikujejo in definirajo na podlagi spremljanja zakonodaje, poznavanja zahtev delovnih procesov, letnih razgovorov ter tudi na pobudo zaposlenega. V družbi se spodbuja interno trenerstvo, vzpostavljen je tudi sistem spletnega izobraževanja, kjer vsi zaposleni lahko dostopajo do različnih tečajev in predavanj v obliki video vsebin (samoizobraževanje), večina s področja varstva in zdravja pri delu. Med letom se lahko izvedejo tudi izobraževanja, ki niso bila načrtovana.
Skupina Intereuropa je v letu 2022 realizirala 6.551 ur izobraževanja, to je povprečno 5 ur na zaposlenega. Za usposabljanje je bilo namenjenih 80 tisoč evrov, kar predstavlja 34,2 odstotka načrtovanih sredstev.
| Slrokovno specificna znanja | 24,5 % |
|---|---|
| Lagistika | 44,7 % |
| Voclenje | 4,6 % |
| Tienje proclaja | 5,8 % |
| Tuji jezik | 0,0 % |
| VPD | 20,4 % |
pr
ometa, predstavitev in uporaba programa, ki podpira sistem kakovosti − Trinetq, ter izobraževanja s področja varstva in zdravja pri delu. Velik delež izobraževanj je potekal na daljavo prek digitalnih oblik in e-učenja.
Najobsežnejša izobraževanja, ki so vključovala več zaposlenih, so v obvladujoči družbi potekala na temo pridobivanja veščin asertivne komunikacije, za kar je bilo namenjenih 484 ur, za delavnice vodenja 300 ur in delavnice prodaje 264 ur. V preostalih odvisnih družbah je treba poudariti predvsem naslednja obsežnejša izobraževanja: v odvisni družbi na Hrvaškem je bilo 1.920 ur namenjenih usposabljanju voznikov viličarjev, v odvisni družbi v Bosni in Hercegovini je bilo 88 ur namenjenih pridobivanju prodajnih veščin, v družbi Interagent pa 148 ur pridobivanju znanj za uporabo informacijskega programa za novega ladjarja.
Na ravni skupine je bil organiziran pomemben dogodek, to je srečanje prodajne ekipe, katerega namen je bil povezovanje, izmenjava dobrih praks in iskanje skupnih poslovnih rešitev na prodajnem področju. Udeležencem so bile predstavljene novosti in smernice razvoja posameznih produktov.
Na ravni skupine so največji delež usposabljanja, to je 44,7 odstotka vseh usposabljanj, predstavljala izobraževanja s področja logističnih znanj, kot sta carinska zakonodaja, poreklo blaga itd., s 24,5 odstotka so sledila izpopolnjevanja strokovno specifičnih znanj z različnih področij podpornih dejavnosti družbe ter z 20,4 odstotka usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu. V vodenju in prodaji je bilo namenjenih okoli 5 odstotkov v vseh usposabljanj.
V obvladujoči družbi je bil največji delež usposabljanj, to je 37,4 odstotka, z različnih področij podpornih dejavnosti družbe (predstavitev programa za podporo sistemu kakovosti, učinkovita asertivna komunikacija itd.), z dobrimi 21 odstotki so sledila usposabljanja s področja logistike ter varstva in zdravja pri delu, 10,2 odstotka usposabljanj je bilo namenjenih pridobivanju veščin vodenja, 9,1 odstotka je bilo usposabljanj s področja prodaje.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Število ur funkcionalnega izobraževanja (seminarji, tečaji, strokovna srečanja itd.) | 12.138 | 7.713 | 9.206 | 6.551 |
| - obvladujoča družba | 2.360 | 2.498 | 4.615 | 2.946 |
| Število ur internega prenosa znanj | 4.776 | 1.007 | 1.816 | 731 |
| - obvladujoča družba | 782 | 295 | 1.045 | 731 |
| Število udeležb na izobraževanjih (seminarji, tečaji, strokovna srečanja itd.) | 1.296 | 1.090 | 1.779 | 1.108 |
| - obvladujoča družba | 465 | 695 | 1.355 | 839 |
| Porabljena sredstva za izobraževanje v EUR (skupaj)* | 56.902 | 58.630 | 82.360 | 80.372 |
| - obvladujoča družba | 32.709 | 43.258 | 62.754 | 61.476 |
| Porabljena sredstva za izobraževanje v EUR na zaposlenega* | 424 | 4 | 635 | 9 |
| - obvladujoča družba | 54 | 721 | 12 | 102 |
V obvladujoči družbi je sprejet etični kodeks, ki zavezuje in usmerja zaposlene k pravilnim ravnanjem v določenih okoliščinah.
V skupini Intereuropa je vsem zaposlenim med trajanjem zaposlitve in iskalcem zaposlitve zagotovljena enaka obravnava ne glede na katerokoli od osebnih okoliščin, kot so spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo prepričanje, izobrazba, gmotno stanje, družbeni položaj, družinsko stanje, invalidnost, zdravstveno stanje, starost in spolna usmerjenost. Prepovedani sta neposredna in posredna diskriminacija.
Delodajalec zagotavlja enako obravnavo vseh zaposlenih, zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnosti z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter tudi pri uresničevanju drugih pravic iz delovnega razmerja.
V obvladujoči družbi je sprejet pravilnik, ki ureja varstvo zaposlenih pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem (mobing) in diskriminacijo na delovnem mestu in v zvezi z delom ter določa postopke za ukrepanje ob morebitnem pojavu tovrstnega nadlegovanja, trpinčenja ali diskriminacije. Na ravni skupine družb Intereuropa je sprejet etični kodeks skupine, ki določa standarde etike in integritete pri delovanju zaposlenih skupine, poleg omenjenih pa so z ustreznimi akti v posamezni družbi urejene pravice oseb do varovanja osebnih podatkov (GDPR), upravljanja konfliktov interesov in drugo.
Delavci uresničujejo svoje pravice v družbi prek sveta delavcev in sindikatov. Znotraj uprave zastopa interese delavcev od aprila 2022 tudi delavska direktorica.
V slovenskem delu skupine, odvisnih družbah v Bosni in Hercegovini ter Ukrajini, aktivno deluje svet delavcev, ki zaposlene vključuje v sprejemanje pomembnih kadrovskih, ekonomskih in drugih odločitev v družbi.
Zaposleni so prek interne spletne strani redno seznanjeni z vsebino sej, katerih teme so se nanašale na različno problematiko − od vprašanj, povezanih s plačami in nagrajevanjem, reorganizacijo družbe, rezultati poslovanja, predstavitvami novih vodilnih delavcev itd., med zadnjimi aktualnimi temami je bilo v obvladujoči družbi več razprav in usklajevanj glede novega Pravilnika o delovnem času.
Pravice zaposlenih zastopa v slovenskem delu skupine reprezentativni sindikat, v katerega je vključenih 29,9 odstotka zaposlenih, v obvladujoči družbi 30,1 odstotka zaposlenih. Sindikat deluje tudi v odvisni družbi v Črni gori, ki vključuje 4,5 odstotka zaposlenih, in v odvisni družbi Intereuropa Zagreb, kjer je v sindikat vključenih 15,2 odstotka zaposlenih. Reprezentativni sindikati v drugih družbah ne delujejo.
V skupini Intereuropa se redno izvajajo ukrepi, katerih namen je zagotavljanje dobrega počutja in zdravja, zato zaposlenim, dijakom in študentom ponujamo dodatne ugodnosti, ki prispevajo h krepitvi pripadnosti in lojalnosti v družbi ter izboljševanju kakovosti dela.
Pri izplačilih plač in drugih ugodnosti so agencijski delavci izenačeni z zaposlenimi, saj se določila kolektivne pogodbe dosledno upoštevajo za vse enako.
Tudi v letu 2022 je bilo izvedenih veliko dejavnosti, s katerimi Intereuropa prispeva k zagotavljanju zadovoljstva svojih zaposlenih:
• Na podlagi internega akta imajo delavci v slovenskem delu skupine možnost koriščenja 8 plačanih ur mesečno, ki jih ni treba nadomestiti v primeru nujne zdravstvene pomoči zaposlenega ali otroka, zdravniških pregledov in zdravstvene terapije.
• V slovenskem delu skupine Intereuropa je bilotudi v letu 2022 ob božičnih praznikih obdarjenih 139 otrok z vrednostnim bonom otroške trgovine v višini 30 evrov.
• Najzvestejšim zaposlenim delodajalec podeljuje jubilejne finančne nagrade in priznanja za okrogel jubilej dela v družbi. V letu 2022 je v skupini Intereuropa doseglo 40 let dela 9 zaposlenih, 30 let dela 30 zaposlenih, 20 let dela 26 zaposlenih in 10 let dela 40 zaposlenih.
• V preteklem letu so bili zaposleni slovenskega dela skupine že 16. leto vključeni v dodatno pokojninsko varovanje. Do omenjene pravice so upravičeni vsi zaposleni za nedoločen čas, po preteku enega leta pa tudi zaposleni za določen čas. Višina premije, ki jo družba mesečno vplačuje zaposlenim, je odvisna od starosti zaposlenega: do dopolnjenega 35. leta delodajalec vplača 70 odstotkov premije, nad 35. letom starosti 80 odstotkov in nad 45. letom 90 odstotkov premije do zakonsko določene višine 5,84 odstotka bruto plače zaposlenega.
• Del sredstev družba vsako leto namenja tudi zaposlenim, ki imajo zaradi slabega zdravstvenega stanja in daljših bolniških odsotnosti manjši dohodek ter potrebujejo finančno pomoč za dodatne zdravstvene storitve, ter ob smrti družinskega člana ali zaposlenega. V letu 2022 je bilo ta namen v skupini 19 zaposlenim skupno dodeljeno 12.186 evrov finančnih pomoči, od tega je bilo v obvladujoči družbi 6 zaposlenim izplačana solidarnostna pomoč v skupni višini 7.184 evrov.
• Zaposlenim in upokojencem skupina Intereuropa ponuja možnost letovanj v počitniških enotah Intereurope (zdravilišča, morje, gore).
• Družba spodbuja dogodke povezovanja med sodelavci (pikniki, srečanja, razna praznovanja) in rekreativne dejavnosti zaposlenih s ciljem ohranjati in krepiti zdravje (športna tekmovanja, tekaški maratoni, planinski pohodi itd.).
• Intereuropa je povezana z raznimi izobraževalnimi institucijami v lokalnem in širšem okolju. Dijakom in študentom je omogočeno opravljanje obvezne šolske prakse, prav tako mentorska pomoč pri seminarskih in diplomskih nalogah študentov, strokovnjaki Intereurope kot predavatelji sodelujejo na šolah in konferencah. V slovenskem delu skupine je bilo v letu 2022 10 dijakom in 6 študentom omogočeno opravljanje šolske prakse.
Kljub splošnemu postopnemu sproščanju preventivnih ukrepov za preprečevanje okužb z virusom covida so se družbe skupine Intereuropa v letu 2022 še vedno odzivale na pojave okužb z objavami na interni spletni strani in z okrožnicami, s katerimi so obveščale zaposlene o potrebnem spoštovanju ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja okužbe ter pozivale k odgovornemu vedenju.
V celotni skupini je bilo okuženih 460 delavcev (kar je za 201 delavca več kot v prejšnjem letu) in predstavlja 29,4 odstotka vseh zaposlenih, vključno z najetimi delavci. V obvladujoči družbi je bilo okuženih 323 delavcev (kar je za 199 delavcev več kot v prejšnjem letu) in predstavlja 44,1 odstotka vseh zaposlenih, vključno z najetimi delavci.
Zaradi razlogov višje sile, to je karantene in varstva otrok, je bilo v skupini Intereuropa občasno odsotnih z dela 86 zaposlenih in najetih delavcev, od tega 61 v obvladujoči družbi.
V skupini je 297 oziroma 21,7 odstotka zaposlenih občasno ali za določeno obdobje opravljalo delo od doma; v slovenskem delu skupine 235 zaposlenih (od tega v obvladujoči družbi 225 delavcev), v odvisnih družbah v tujini 62 zaposlenih. Občasno delo od doma se je uveljavilo kot stalna praksa in ne le v primerih okužb s koronavirusom. Vsi zaposleni v slovenskem delu skupine, ki delajo na domu, so upravičeni do izplačila nadomestila za uporabo lastnih sredstev.
V skupini se z različnimi ukrepi na področju promocije zdravja aktivno ukvarjajo z absentizmom zaradi bolniških odsotnosti, med katere se uvrščajo: bolezni, poškodbe na delu in izven dela, nega in spremstvo družinskih članov. Dolgoročni cilj je zmanjševati ali ohranjati bolniško odsotnost zaradi bolezni in poškodb pod 4,5 odstotka. Ta cilj v letu 2022 ni bil dosežen, saj se je bolniška odsotnost v skupini v primerjavi z letom prej povečala za 0,6 odstotne točke in znašala 6,1 odstotka, v obvladujoči družbi pa se je ta povečala za 1 odstotno točko in je znašala 7,8 odstotka. Na povečanje bolniške odsotnosti je imel v letu 2022 vpliv tudi povečan delež okuženih s koronavirusom.
Za poslovno uspešnost skupine Intereuropa so poleg zagotavljanja ustrezne kakovosti poslovanja pomembni tudi skrb za varnost in zdravje zaposlenih, zadovoljstvo in ustrezna delovna zmožnost zaposlenih, kar zagotavlja optimalno storilnost, motiviranost in zavzetost pri delu.
Doseganje višjih standardov in dobrega počutja zaposlenih na področju varnosti in zdravja na delovnih mestih se zagotavlja z urejenostjo delovnih prostorov in delovnih mest, vlaganjem v izboljšavo delovnih razmer, posodabljanjem tehnoloških postopkov, nabavo nove, sodobnejše in varnejše delovne opreme, uporabo predpisane osebne varovalne opreme, meritvami delovnega okolja, rednimi pregledi delovne opreme in ustreznim izobraževanjem zaposlenih.
Skladno s sprejetim Načrtom promocije zdravja se v slovenskem delu skupine izvajajo aktivni ukrepi za zmanjševanje najpogostejših ali najdlje trajajočih zdravstvenih težav zaposlenih na štirih ključnih področjih, in sicer: kostno-mišične bolezni, duševne motnje (stres, napetost, izgorevanje, depresija), bolezni dihal in neoplazme (rak).
V letu 2022 so bile v ospredju predvsem dejavnosti, kot so: rekreacija v najetih dvoranah in fitnes centrih, subvencioniranje vstopnic za bazene, organizacija planinskih pohodov, masaže vratu in ramenskega obroča, dnevi sadja, spodbujanje hoje po stopnicah itd. Navedene dejavnosti je koordinirala skupina za zdravje, ki v slovenskem delu skupine vključuje 16 usposobljenih zaposlenih, predstavnikov iz posamezne enote. Vsi zaposleni so iz naslova promocije zdravja prejeli darilo nahrbtnik.
Na predhodne, obdobne in druge usmerjene zdravstvene preglede je bilo k pooblaščenim izvajalcem medicine dela skupini Intereuropa napotenih 443 delavcev, kar je 98 delavcev manj kot v letu 2021 oziroma 18,11 odstotka manj v primerjavi z letom 2021. V obvladujoči družbi je bilo na predhodne, obdobne in druge usmerjene zdravstvene preglede napotenih skupno 258 delavcev, od tega 188 redno zaposlenih, dva študenta in 68 agencijskih delavcev, kar je 13 manj kot v letu 2021 oziroma 4,80 odstotka manj v primerjavi z letom 2021. Cepljenje proti gripi je bilo v letu 2022 za vse državljane Republike Slovenije brezplačno. Zaposleni so se na cepljenje prijavljali individualno.
Na ravni skupine Intereuropa se je v letu 2022 pri delu poškodovalo 23 delavcev, kar je štiri več kot v letu 2021 in pomeni 1,48 odstotka poškodovanih glede na število vseh delavcev, vključno z najetimi. V 21 primerih je šlo za lažjo obliko poškodbe, kot na primer udarci s predmetom, ureznine in zdrsi, razlog poškodb pa je bila trenutna nepazljivost pri delu. V dveh primerih je šlo za hujšo obliko poškodbe.
V obvladujoči družbi se je v letu 2022 pri delu poškodovalo 12 delavcev, kar je dva več kot v letu 2021 in pomeni 1,66 odstotka poškodovanih glede na število vseh delavcev, vključno z najetimi. Z namenom preprečevanja poškodb je bilo veliko pozornosti pri usposabljanju delavcev namenjene pravilnemu in zdravemu načinu dela s poudarkom na tveganjih za nastanek nesreč na posameznem delovnem mestu.
Pri uporabi delovne opreme nastajajo v delovnem procesu določena tveganja za poškodbe ali zdravstvene okvare delavcev. Vsa delovna oprema, ki jo delavci uporabljajo pri svojem delu in katere uporaba je lahko nevarna ali škodljiva, mora biti ustrezno pregledana in preizkušena v rokih, ki jih predpisuje proizvajalec, oziroma v rokih, ki jih predpisuje zakonodaja.
Zagotavljanje požarne varnosti je izredno pomembno za varnost ljudi, premoženja in okolja. Poleg rednega usposabljanja zaposlenih za varstvo pred požarom se posebna skrb namenja zagotavljanju nadzora nad tveganji za nastanek požara.
V skupini Intereuropa so bili v letu 2022 izvedeni pregledi in opravljene meritve na 22 strelovodnih napeljavah in 105 sklopih električnih instalacij. Pregledanih in preizkušenih je bilo 42 sistemov aktivne požarne zaščite in 1782 kosov različne opreme za varstvo pred požarom (gasilni aparati, notranji in zunanji hidranti).
V obvladujoči družbi so bili v letu 2022 izvedeni pregledi in opravljene meritve na 11 strelovodnih napeljavah in 65 sklopih električnih instalacij. Pregledanih in preizkušenih je bilo 15 sistemov aktivne požarne zaščite in 1549 kosov različne opreme za varstvo pred požarom (gasilni aparati, notranji in zunanji hidranti).
Skupina Intereur opa in obvladujoča družba pri zmanjševanju nevarnih emisij v okolje, omejevanju izgub energije ter ločevanju in recikliranju odpadkov upošteva predpisane zakonske normative ter sledi smernicam energetskega zakona in smernicam evropskih okoljskih direktiv.
Okoljska politika družb sledi zakonom, uredbam in drugim (tudi mednarodnim) priporočilom glede okoljskih vprašanj in trajnosti, s čimer pripomore k čistejšemu in širši družbi prijetnejšemu okolju.
Področje zajema ukrepe zoper onesnaževanje zraka in vode, ravnanje z odpadki, ohranjanje biološke raznovrstnosti, upravljanje z ekosistemi, učinkovito rabo energije, varovanje naravnih virov, narave nasploh in ogroženih vrst. Okoljska politika vzpostavlja temelje za nadzor vseh dejavnosti v podjetju, s tem pa preprečuje čezmerno izrabo naravnih virov in druge škodljive vplive na okolje ter zagotavlja, da obstoječi vplivi na okolje niso nevarni za človeka.
Največji vpliv na emisije toplogrednih plinov ima ogrevanje objektov. Električna energija ima manjši ogljični odtis, ker nam dobavljajo zeleno električno energijo v višini 50 % (vodna in jedrska energija). Družba nima znatnega vpliva na okolje, vendar kljub temu veliko pozornost in energije vlaga v zmanjševanje našega ogljičnega odtisa in drugih okoljskih vplivov.
V skupini pa skrbimo tudi za druge vidike zmanjševanja CO₂, kot so energetska učinkovitost stavb, optimiziranje službenih poti in omogočanje dela od doma.
Med spremljanimi kazalniki je tudi poraba skupne končne energije za električno energijo, ogrevanje, hlajenje in končno porabo energije v poslovnih stavbah, ker se zavedamo, da je pomembna tudi učinkovita raba energije in da moramo vlagati v energetsko učinkovitost naših nepremičnin. Med porabljenimi energenti so zemeljski plin, kurilno olje in elektrika, s katerimi se ogrevajo toplotne črpalke, ki so alternativni vir ogrevanja. Cilj je nadomeščanje ekstra lahkega kurilnega olja z alternativnimi viri ogrevanja, to je TČ zrak-voda, in tako zmanjševati ogljični odtis.
Energetska učinkovitost je učinkovita raba energije, predstavlja uporabo sodobnih tehnologij in ukrepov, ki porabijo manj energije za doseganje enakih ciljev. Učinkovita raba energije je ključna v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju trajnostno in nizko ogljično družbo.
Energetska učinkovitost in odgovorno ravnanje do okolja sta sestavni del delovnih procesov in poslovnih odločitev. Nanašata se na:
Vodvisnih družbah skupine Intereuropa inv obvladujoči družbi s področja energetske učinkovitosti izvajamo naslednje redne dejavnosti:
Izveden je bil energetski pregled družbe Intereuropa, d. d., ki je zajemal pregled in analizo porabe energentov v zadnjih 3 letih na vseh večjih objektih. Narejena je bila tudi podrobna analiza porabe hladilnic v Mariboru in Celju kot največjih porabnikov energije. Energetski pregled družbe je dal usmeritve za izvedbo ukrepov na področju učinkovite rabe energije.
Izvedena so bila redna letna vlaganja na področju energetske učinkovitosti, kot so zamenjava starih in energetsko neučinkovitih klimatskih naprav z novimi, nadomestitev starih viličarjev z modernejšimi in energetsko učinkovitejšimi ter zamenjava stare in energetsko potratne razsvetljave s sodobnejšo.
Na skladiščnih strehah skupine Intereuropa je postavljenih 6 sončnih elektrarn s skupno močjo 4.889 kWp, kar zadostuje za oskrbo z električno energijo 1.350 gospodinjstev. S tem skupina Intereuropa prispeva k zmanjšanju emisij CO₂ za 3.320 ton letno.
Skupina Intereuropa in obvladujoča družba pri ločenem zbiranju odpadkov sledita dolgoročnim ciljem njihovega zmanjševanja in pričakovanih učinkov. Za ločevanje nenevarnih odpadkov (kartona, papirja, lesa, kovine, stekla, gume, plastične folije) uporablja posebne zabojnike. Nevarne kemikalije in odpadna olja zbirajo v namenskih skladiščih, medtem ko organske odpadke živalskega izvora predaja ustreznim pogodbenim odjemalcem. Ločeno zbira monitorje, kartuše in baterije ter drugo računalniško opremo. Odsluženo računalniško opremo v dogovoru s pooblaščenim zbiralcem odpadkov in v skladu z zakonskimi zahtevami najmanj enkrat letno odda na deponijo.
Dejavnost prometa pomembno prispeva k podnebnim spremembam, onesnaževanju zraka in hrupu. Je eden večjih povzročiteljev onesnaževanja okolja. S ciljem zmanjševanja negativnih učinkov na okolje se v skupini Intereuropa že vrsto let izvajajo različni ukrepi.
Med ključne ukrepe spadata spremljanje in vrednotenje dobaviteljev po okoljskem kriteriju, zato se pri odločanju o izboru dobaviteljev cestnih prevozov kot pomembno merilo izbora upošteva tudi število oziroma delež EKO-motorjev v voznega parka podizvajalca in/ali starost vozila. Zaradi navedenega merila se je povečal izbor dobaviteljev vozil z novejšimi motorji, kar pomeni:
Delež uporabe vozil po kategoriji motorja EURO 6 znaša dobrih 70 odstotkov. Cilj skupine je, da se delež do leta 2025 poveča na 75 odstotkov.
Nezapolnjene kapacitete vozil oz. prazne vožnje so velika obremenitev za okolje. Ukrepi, ki se izvajajo za obvladovanje navedenega tveganja, so:
V sklopu prodajnih dejavnosti ponuja Intereuropa storitve železniškega in intermodalnega transporta, ki omogočata zmanjševanje negativnih vplivov cestnega prometa na okolje. Vključenost v razvojne projekte in sledenje trendom na področju trajnostnega razvoja sta dodatna ukrepa za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.
| 9,000.00C | 8,000.00C | 7,000.00C | 6,000.00C | 5,000.00C | 4,000.00C | 3,000.00C | 2,000.00C | 1,000.00C |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Intereuropa
RTC; d.d, Skopje, logislicke Sajam 0.0 . Podgarica
logistizke Kosova CC @ U Sarajevo 0 0 0 usluge; Zagreb usluge Prstina Koper
Energenti eleklrika kWh
Energenti Zemeljski pln kWh
Energenti Elko kWn
Skupina Intereuropa in obvladujoča družba tudiv drugih poslovnih procesih neposredno zmanjšuje negativne učinke na okolje, in sicer s prehajanjem na brezpapirno poslovanje, različnimi ukrepi varčevanja z energijo v skladiščih in poslovnih stavbah ter z zavedanjem o prispevku do okolja vsakega posameznika.
V skupini Intereuropa je bilo porabljenih 17.208.852 kWh energije za delovanje stavb in tehnologije, od tega 10.214.788 kWh v obvladujoči družbi in 6.994.064 kWh v odvisnih družbah skupine.
| Družba | Vrsta energenta | Elektrika (v kWh) | Zemeljski plin (v kWh) | Elko (v kWh) | Drugo−daljinsko (v kWh) | SKUPAJ (v kWh) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo | 926.312 | 310.000 | 0 | 0 | 1.236.312 | |
| Intereuropa Skopje, d. o. o. | 48.295 | 0 | 0 | 0 | 48.295 | |
| Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb | 2.246.147 | 1.619.725 | 30.000 | 0 | 3.895.872 | |
| Intereuropa Sajam, d. o. o., Zagreb | 15.980 | 0 | 0 | 0 | 15.980 | |
| Zetatrans A.D. Podgorica | 1.111.835 | 0 | 0 | 0 | 1.111.835 | |
| AD Intereuropa, logističke usluge Beograd | 367.808 | 11.820 | 115.000 | 0 | 494.628 | |
| Intereuropa Kosova L.C.C., Priština | 191.142 | 0 | 0 | 0 | 191.142 | |
| Intereuropa, d. d., Koper | 7.536.316 | 2.626.592 | 51.880 | 0 | 10.214.788 | |
| SKUPAJ | 17.208.852 |
| 18,00o | 16 Oo0 | 14.000 | 1200D | 10.0o) |
|---|---|---|---|---|
| Ooo | ODU | Ooo | 2O00 |
Intereuropa Infereuropa Intereuropa, Intereuropa Zerafrans AD. AD Intereuiropa Intereuropa Intereuropa
| RTC 00 | Skcpje | lcgistizke | Sajam | Podlgorica | logisticke | Kosova CC |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 0 | Sarjevo | usluge | Zagreb | uslige | ||
| Pristina | Koper | |||||
| Zagren | Beograd |
| Družba | Poraba vode (v m³) |
|---|---|
| Inter europa RTC, d. d., Sarajevo | 2.130 |
| Inter europa Skopje, d. o. o. | 630 |
| Inter europa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb | 4.277 |
| Inter europa Sajam, d. o. o., Zagreb | 273 |
| Zetatrans A.D. Podgorica | 15.654 |
| AD Inter europa, logističke usluge Beograd | 940 |
| Inter europa Kosova L.C.C., Priština | 882 |
| Inter europa, d. d., Koper | 13.908 |
| SKUPAJ | 38.694 |
V skupini Intereuropa je bilo porabljenih 38.694 m³ vode, od tega 13.908 m³ v obvladujoči družbi in 24.786 m³ v odvisnih družbah.
Skrb za okolje in energetsko učinkovitost se prenaša na vse zaposlene, in sicer prek internega komuniciranja. Z razvejano ponudbo storitev, ki podpirajo načela varovanja okolja, želi skupina prispevati k širitvi zavedanja o okoljevarstvenih načelih tudi pri poslovnih partnerjih.
Tveganje neustreznega ravnanja z odpadki in onesnaževanja okolja je v skupini Intereuropa opredeljeno z nizko stopnjo tveganja, njegova izpostavljenost se nadzoruje in zmanjšuje z uvrstitvijo družb v nacionalne sheme ravnanja z odpadki, izvajanjem dejavnosti na področju energetske učinkovitosti in okoljske samozavesti ter z uvedbo načrtov gospodarjenja z odpadki in energijo v posameznih družbah.
Skupina Intereuropa sledi usmeritvam trajnostnega razvoja in odgovornega upravljanja svojih družbenih vplivov. Prizadeva si za vključevalen odnos s svojimi najpomembnejšimi deležniki skladno z vrednotami skupine. S sodelovanjem in partnerskim odnosom spodbuja in podpira razvoj dejavnosti športa, kulture in izobraževanja ter tako udejanja svoje poslanstvo tudi s podporo različnim deležnikom. Pomembno je, da se pri podpori dejavnosti ohranja njihov razvoj tudi v prihodnje.
Odvisne družbe skupini Intereuropa se zavedajo, da delujejo v soodvisni družbi, kjer poleg ustvarjanja dobrih poslovnih rezultatov s svojim znanjem, ponujanjem lastnih logističnih storitev in tudi s finančnimi viri prispevajo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja. Skrb za družbena vprašanja skupina izkazuje s podporo projektom, ki so tudi asociativno povezani z dejavnostjo Intereurope in lokalnim okoljem. To načelo velja za vse družbe skupini, ki pri svojem delovanju s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi prispevajo k višji kakovosti življenja, promociji in utrjevanju pozitivnega ugleda v širši javnosti, krepitvi storitvene znamke Intereuropa ter dobrim odnosom z zaposlenimi, kupci, dobavitelji, investitorji in drugimi deležniki.
Skupina Intereuropa s svojimi odvisnimi družbami deluje v 12 državah, zato posebno pozornost namenja izmenjavi znanj in praks med družbami v skupini. Družbeno odgovornost obvladujoča družba Intereuropa, d. d., udejanja tudi prek podpore različnim izobraževalnim ustanovam v lokalnem in širšem okolju. Obvladujoča družba je 10 dijakom in 5 študentom omogočila opravljanje obvezne šolske prakse. Tudi odvisna družba Interagent, d. o. o., je omogočila enemu študentu opravljanje obvezne šolske prakse.
Sredstva, ki jih skupina namenja za sponzorstva in donacije, so v letu 2022 znašala 22 tisoč evrov in so se v primerjavi z letom 2021 povečala (takrat so znašala 11 tisoč evrov). Skladno z zmožnostmi poslovanja družbe je obvladujoča družba Intereuropa, d. d., podprla nekatere družbeno koristne projekte, pri čemer si prizadeva za enakovredno obravnavo vseh družbenih področij. Med večje spada sponzorska podpora Teniski zvezi Slovenije, kjer je sponzorirala športni dogodek WTA Portorož. Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., je z donacijo podprla tudi delovanje Športno kinološkega društva Celeia.
Uresničevanje strategije glede kako vosti V skupini Intereuropa imajo certificiran sistem vodenja kakovosti po standardu vodenja kakovosti ISO 9001:2015 tri večje družbe (Intereuropa, d. d.; Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb; Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo). V teh družbah trenutno deluje 74,6 odstotka vseh zaposlenih v skupini, kar je za 1,5 odstotne točke več kot leto prej.
Tudi leto 2022 je minilo v znamenju uspešno opravljenih zunanjih presoj v vseh treh certificiranih družbah.
Zadovoljstvo kupca z logistično storitvijo je lahko izmerjeno kot razlika med zaznano in pričakovano kakovostjo storitve (SQ = P – E) s strani kupca glede hitrosti storitve, celovitosti blaga in popolne dokumentacije.
Meritev zadovoljstva kupcev v Intereuropi, d. d., je pokazala rahlo manjše zadovoljstvo odjemalcev s skrbništvom logističnih storitev kot tudi nekoliko manjše strinjanje odjemalcev s splošnimi kakovostnimi karakteristikami glede na ugotovitve raziskave v preteklem letu.
V družbi Intereuropa, d. d., se je leta 2022 število reklamacij zmanjšalo za odstotek, vrednost reklamacij pa štirikrat povečala glede na leto 2021. Povečanje vrednosti odškodninskih zahtevkov ni odraz povečanja števila odškodninskih zahtevkov, temveč štirih visokih odškodninskih zahtevkov, ki so bodisi zavarovani oziroma je zanje odgovoren dobavitelj in le v manjši meri bremenijo družbo. Na ravni treh družb z vzpostavljenim sistemom vodenja kakovosti se je število reklamacij zmanjšalo za 13 odstotkov, vrednostno pa povečalo za 2,4-kratnik vrednosti v preteklem letu.
Hitrost dostave, merjena z deležem pošiljk, dostavljenih naslednji dan v domačem prometu, se je v družbi Intereuropa, d. d., zmanjšala za 2,01 odstotne točke glede na preteklo leto, na 91,5 odstotka.
Delež dobropisov v izdanih računih, s katerimi se meri točnost oz. pravilnost dokumentacije, izdane odjemalcem, se je zadnja tri leta v družbi Intereuropa, d. d., ustalil pri okoli 1,5 odstotka, v letu 2022 pa povišal na 1,75 %. Na ravni skupine znaša delež 1,60 % in je nekoliko večji od preteklega leta.
Poslovanje z živili in krmo se v skupini Intereuropa izvaja v skladu z veljavno zakonodajo. Sistem HACCP je vzpostavljen v odvisnih družbah Intereuropa, d. o. o., Zagreb, AD Intereuropa-Logističke usluge Beograd in AD Zetatrans, Logističke usluge, Podgorica ter v obvladujoči družbi.
Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., ima v skladiščih vzpostavljen sistem vodenja varnosti živil in krme v skladu z zakonodajo in HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point – analiza tveganja in kritične kontrolne točke). Cilj sistema je zagotoviti čim večjo varnost skladiščenega in transportiranega blaga oziroma živil, krme ter izdelkov, snovi in embalažnih materialov, ki prihajajo v stik z živili in krmo. Sistem HACCP je najuspešnejša metoda za preprečevanje bolezni, ki se prenašajo z živili in krmo ter izdelki, snovmi in embalažnimi materiali, ki prihajajo v stik z živili in krmo.
Stalno vzpostavljen sistem HACCP je v skladiščih v Mariboru, Dravogradu in Celju. V drugih skladiščih je sistem HACCP vzpostavljen občasno.
Skladno s programom strokovnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih glede higiene živil ter programa verifikacije sistema HACCP, ki zajema preverjanje izpolnjevanja zahtev dobre prakse glede varnosti živil in krme, je bila v letu 2022 izvedena zunanja presoja v skladiščih v Celju, Kopru, Vrtojbi, Logatcu in na Jesenicah. Pri presoji so bila ugotovljena tri neskladja in podanih šest priporočil. Hkrati z verifikacijo sistema HACCP je bilo na navedenih lokacijah izvedeno tudi usposabljanje zaposlenih, ki prihajajo v stik z živili.
Skladiščenje in prevoz nevarnih snovi se v družbah skupine Intereuropa izvajata v skladu z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. Zaposleni, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, so za delo ustrezno usposobljeni.
si zaposleni, ki delajo z nevarnim blagom v skladiščih, in zaposleni, ki sodelujejo pri organizaciji prevoza nevarnih snovi, morajo biti za to ustrezno usposobljeni. Usposabljanja zaposlenih se izvajajo po programu usposabljanja za delo z nevarnimi snovmi in v skladu z zakonsko predpisanimi roki.
| Družba | Standard | Certifikacijski organ | Vrsta presoje | Mesec zunanje presoje | Neskladnosti | Priporočila |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Intereuropa, d.d., Koper | ISO 9001:2015 | SIQ | redna | marec | 0 | 11 |
| Intereuropa, logističke usluge, d.o.o., Zagreb | ISO 9001:2015 | SIQ | redna | junij | 0 | 3 |
| Intereuropa RTC d.d., Sarajevo | ISO 9001:2015 | SIQ | obnovitvena | november | 0 | 7 |
V družbi Intereuropa, d. d., je poslovna enota Koper že šestnajsto leto zaporedoma uspešno prestala zunanjo presojo skladnosti skladiščenja ekoloških proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, kot jo določata uredbi (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Presojevalec ni ugotovil nobenega neskladja ali podal priporočila. Poslovna enota je s tem veljavnost certifikata EKO podaljšala za leto dni.
Načrtovane dejavnosti na področju zagotavljanja kakovosti logističnih storitev v letu 2023 se nanašajo zlasti na širjenje nove platforme za obvladovanje reklamacij na preostale odvisne družbe skupine kot tudi na postopne izboljšave karakteristik kakovosti v storitvah, pri katerih se beleži upad oz. cilji niso bili doseženi.
Arnost dobavneverige je v obvladujoči družbi opredeljena v Politiki varnosti dobavne verige in opredeljuje zavezanost družbe do varovanja kupčevega blaga pred tveganji v dobavni verigi, kar dokazujemo s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO).
V smislu nenehnega zagotavljanja zavez iz politike se v obvladujoči družbi izvajajo različne dejavnosti, kot so usposabljanja, varnostni pregledi, sodelovanje z varnostnimi službami in podobno. Obvladujoča družba zagotavlja vire, potrebne za izvajanje in nadzor nad izvajanjem zahtev iz politike in drugih aktov.
V skladu s politiko tehničnega in fizičnega varovanja, vključno s požarno varnostjo, ki velja za celotno skupino Inter Europa, so bili v letu 2022 opravljeni varnostni pregledi v posameznih enotah odvisnih družb v Srbiji in Črni gori. V posameznih odvisnih družbah v skupini so se nadaljevale dejavnosti nadgradnje in izgradnje sistemov tehničnega varovanja v skladu z omenjeno politiko.
V obvladujoči družbi se bodo nadaljevale dejavnosti nadgradnje sistemov tehničnega varovanja v skladu z oceno tveganja in druge dejavnosti, vezane na varnost in varovanje. V posameznih odvisnih družbah v skupini se bodo nadaljevale dejavnosti nadgradnje sistemov tehničnega varovanja v skladu z oceno tveganja. Izvajale se bodo presoje skladnosti izvajanj varnostnih procesov glede na sprejeto politiko.
Sistem celovitega obvladovanja odnosa z dobavitelji je opredeljen v poslovniku vodenja kakovosti, v organizacijskih predpisih, navodilih za delo in pravilnikih skupine. Za zagotavljanje nemotenega delovnega procesa si skupina prizadeva vzdrževati profesionalen, soliden, recipročen in pošten odnos s ključnimi in drugimi dobavitelji pomembnejših virov.
Dobavitelji so glede na pomembnost in sposobnost razvrščeni na:
Na pomembnejših področjih poteka letna ocena dobaviteljev, ki so na podlagi enotne metodologije in predpisanih meril (cena storitve, plačilni pogoji, kakovost in rok izvedbe ali dobave, izkušnje iz preteklega sodelovanja ter druga merila, specifična za vsako področje) uvrščeni na ustrezen seznam (odobreni, neodobreni). O doseženih rezultatih so dobavitelji obveščeni, zaradi izboljšanja in nadgradnje odnosa pa se sprejemajo njihove morebitne pripombe, predlogi in želje.
Za zagotovitev enakopravnega položaja ponudnikov in optimalne rešitve izbor dobavitelja praviloma poteka med najmanj dvema ponudnikoma, pri čemer se upoštevajo predpisi in seznam dobaviteljev. Izbor izvede komisija za izbor ali druga odgovorna oseba v sodelovanju s strokovnjaki ustreznega področja. Spodaj se spremljata tudi ustreznost in kakovost dobavljene storitve ali materiala ter se pravočasno in ustrezno ukrepa, da bi se zagotovilo zadovoljstvo končnega uporabnika. Pri izboru dobavitelja je eno od meril tudi možnost medsebojnega sodelovanja, saj tako obstaja možnost ponujati storitve izvajalcu in hkrati kompenzirati medsebojna plačila.
Skupina Intereuropa ima opredeljene različne deležnike tako v Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d., kot v okviru posameznih poslovnih procesov družbe. Skladno s sprejeto politiko obvladujoča družba Intereuropa, d. d., izvaja aktivno strategijo komuniciranja ter tako javnostim zagotavlja vse informacije o delovanju obvladujoče družbe in skupine Intereuropa. Skupina Intereuropa skrbi za tvorno in aktivno komuniciranje z vsemi javnostmi. Z odkritim dialogom utrjuje njihovo zaupanje ter vpliva na prepoznavnost skupine Intereuropa in njenega ugleda na vseh tržiščih, kjer je skupina prisotna.
Komuniciranje s finančnimi javnostmi je pojasnjeno v poglavju 2.6 Delnica in lastniška struktura.
Skupina Intereuropa krepi pozitiven ugled z rednim in celovitim komuniciranjem tudi v širši javnosti. Komuniciranje obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., s splošno javnostjo poteka z rednimi javnimi objavami in sporočili za javnost; obvladujoča družba redno odgovarja na novinarska vprašanja. Pri tem dosledno upošteva pravila razkrivanja informacij, ki jim je zavezana kot delniška družba v prvi kotaciji Ljubljanske borze. Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., pri komuniciranju dodatno upošteva pravila, ki jih predpisujejo Zakon o trgu finančnih inštrumentov (ZTFI-1), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), že omenjena priporočila Ljubljanske borze, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, poslovnik o delu nadzornega sveta in interni pravilnik o komuniciranju z mediji. Poleg spoštovanja načela enakomernega obveščanja vseh javnosti želimo doseči prepoznavnost blagovne znamke Intereuropa in skupine Intereuropa.
Učinkovita interna komunikacija je za delovanje družbe zelo pomembna. Obvladujoča družba ima enote po vsej Sloveniji, zato interno komuniciranje strateško načrtuje in upravlja. Pri tem aktivno in celovito posreduje informacije zaposlenim, pri čemer zaposlene spodbuja k aktivni udeležbi v procesu komuniciranja. Tako je poseben poudarek namenjen tudi neposredni komunikaciji med zaposlenimi v obliki delovnih in operativnih sestankov ter drugih oblik timskega dela. Skupina Intereuropa v vseh svojih odvisnih družbah spodbuja k komunikaciji, ki temelji na poštenem in enakopravnem odnosu. Kultura partnerskega odnosa z zaposlenimi se gradi na pripadnosti, sodelovanju, ustvarjalnosti, spoštovanju in odgovornosti vsakega posameznika.
Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., komunicira z zaposlenimi prek različnih komunikacijskih kanalov. Zaposlene seznanja z novostmi, internimi akti in drugimi informacijami z obvestili prek elektronske pošte in oglasnih desk, prek notranjih spletnih strani (intranet) in prek osebnega komuniciranja. Redno poteka seznanjanje z novostmi in sodelovanje zaposlenih pri upravljanju družbe prek sveta delavcev, predstavnikov sindikatov ter predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu obvladujoče družbe. Svet delavcev obvladujoče družbe na svoje seje redno vabi vodstvo družbe ter tako skrbi za sprotno informiranje in medsebojni dialog glede odprtih vprašanj. Tako družba zagotavlja informiranost in vključevanje predstavnikov zaposlenih v delovanje družbe ter neposredno reševanje zadev, za katere so pristojni.
Ključna komunikacijska orodja, ki jih skupina uporablja, so notranje spletne strani (intranet), elektronska sporočila in osebno komuniciranje. Redno pa poteka seznanjanje z novostmi tudi na ravni sveta delavcev. Ta na svoje seje redno vabi tudi vodstvo družbe ter tako skrbi za sprotno informiranje in medsebojni dialog glede odprtih vprašanj.
Skupina Intereuropa se zaveda pomembnosti, da so kupci zadovoljni, in zato spoštuje dane zaveze kupcem. Te temeljijo na srednjeročnem razvojnem programu skupine Intereuropa, poslovno-finančnem letnem načrtu skupine in načrtovanih komunikacijskih dejavnostih. Le zadovoljni kupci so lahko temelj učinkovite in dolgoročne rasti, k temu pa prispevajo vse odvisne družbe skupine Intereuropa. Kupci narekujejo nenehno prilagajanje ter uvajanje sprememb in izboljšav v delovanje skupine in obvladujoče družbe. Na zadovoljstvo kupcev vpliva ponudba kakovostnih logističnih storitev, ki jih zagotavljajo usposobljeni zaposleni. Zadovoljstvo kupcev je osnovno vodilo ravnanja vseh zaposlenih.
Začne se s prvimi stiki s strankami, sledi izvajanje logističnih storitev pa vse do reševanja morebitnih reklamacij. Treba se je zavedati, da prav zadovoljstvo kupca daje smisel delu in predstavlja temelj uresničevanja vizije in poslanstva Intereuropa. Zadovoljstvo kupcev obvladujoča družba Intereuropa, d. d., redno spremlja. Kupcem zagotavlja logistične storitve vrhunske kakovosti, hiter odziv na njihovo povpraševanje ter učinkovito informacijsko in vso drugo potrebno podporo.
znamke Int
ereuropa v očeh kupcev in skrbi za povezovanje različnih udeležencev v oskrbovalni verigi. Zadovoljni kupci so osnova dolgotrajnih partnerskih odnosov, zato se komuniciranju s kupci posveča posebna pozornost. Ugotovitve meritev in analiz zadovoljstva strank v obvladujoči družbi smo zajeli v izboljšave notranjih procesov in storitev.
Skupina vodnosih s kupci zagovarja pomen medosebne komunikacije in dolgoročnih odnosov, ki nastajajo z rednim in uspešnim sodelovanjem, zato jih krepi z rednimi osebnimi obiski. Ti odnosi so rezultat dolgotrajnega sodelovanja in zvestobe kupcev. V se družbe v skupini z redno komunikacijo ugotavljajo potrebe in pričakovanja kupcev ter se nanje pravočasno odzivajo. Posebno pozornost skupina posveča tudi ugotavljanju novih potencialnih priložnosti na trgu in jih izkorišča.
Skupina je v letu 2022 ohranjala in krepila odnose s kupci tudi z redno udeležbo na strokovnih posvetih, konferencah in dogodkih. Skupaj s Pošto Slovenije se je obvladujoča družba Intereuropa, d. d., udeležila logističnega kongresa Oskrbovalne verige v znanosti in praksi 2022, samostojno pa se je udeležila 54. mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju. Predstavniki Intereurope so se udeležili 14. konference WCA Projects Annual Conference v Amsterdamu, maja pa dogodka Breakbulk Europe 2022 in konference Fruit Logistics. Novembra se je obvladujoča družba predstavila na konferenci Translog v Budimpešti.
Upravljanje blagovne znamke in marketinško komuniciranje je skupina Intereuropa tudi v letu 2022 utrjevala z uporabo enotne korporativne podobe v promocijskih gradivih, poslovnih darilih in na spletnih straneh v vseh državah Skupine. Tako je krepila prepoznavnost in ugled Intereurop ter dvigovala raven zaupanja poslovnih partnerjev v družbo in njeno logistično ponudbo.
v evrih
| Pojasnilo | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Prihodki od prodaje | 1 | 200.417.846 | 176.687.325 | 137.680.412 | 122.311.642 | ||
| Izgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih terjatev in sredstev iz pogodb s kupci | -10.429 | -10.388 | -5.222 | -24.200 | |||
| Drugi poslovni prihodki | 2 | 1.168.735 | 1.101.897 | 639.925 | 363.261 | ||
| Nabavna vrednost prodanega blaga, stroški materiala in storitev | 3 | -149.525.720 | -131.403.212 | -105.690.119 | -93.907.007 | ||
| Stroški dela | 4 | -33.962.041 | -30.375.688 | -22.260.406 | -19.459.412 | ||
| Amortizacija | 5 | -6.673.961 | -6.454.121 | -3.799.068 | -3.752.121 | ||
| Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve | 6 | -860.396 | -102.959 | -758.193 | -78.287 | ||
| Drugi poslovni odhodki | 7 | -2.354.620 | -2.133.709 | -1.120.910 | -1.121.880 | ||
| Poslovni izid iz poslovanja | 8 | 8.199.414 | 7.309.145 | 4.686.419 | 4.331.996 | ||
| Finančni prihodki od obresti | 209.817 | 130.856 | 200.317 | 143.489 | |||
| Drugi finančni prihodki | 6 | 552.763 | 999.963 | 1.107.055 | |||
| Finančni odhodki od obresti | -906.801 | -723.476 | -747.457 | -646.902 | |||
| Izgube zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | 187 | -1.000 | -67.010 | 0 | |||
| Drugi finančni odhodki | -470.179 | -1.893 | -113.101 | -1.394.245 | |||
| Izid iz financiranja | 8 | -1.166.970 | -42.750 | 272.712 | -790.603 | ||
| Pripoznani rezultat naložb po kapitalski metodi | 9 | 13.613 | 10.627 | 0 | 0 | ||
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 7.046.057 | 7.277.022 | 4.959.131 | 3.541.393 | |||
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | 10 | -1.917.413 | -613.352 | -927.253 | 60.426 | ||
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 5.128.644 | 6.663.670 | 4.031.878 | 3.601.819 | |||
| Čisti poslovni izid – obvladujoči del | 4.993.328 | 6.513.395 | 0 | 0 | |||
| Čisti poslovni izid – neobvladujoči del | 135.316 | 150.275 | 0 | 0 | |||
| Čisti dobiček na navadno delnico | 11 | 0,18 | 0,24 | 0,14 | 0,13 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 5.128.644 | 6.663.670 | 4.031.878 | 3.601.819 |
| Drugi vseobsegajoči donos | 680.063 | 127.449 | 539.992 | -19.185 |
| Postavke, ki bodo prerazvrščene v poslovni izid | -6.685 | 165.421 | 0 | 0 |
| Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev | 2.052 | 141 | 0 | 0 |
| Prevedbene tečajne razlike | -8.736 | 165.280 | 0 | 0 |
| Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | 686.748 | -37.972 | 539.992 | -19.185 |
| Sprememba poštene vrednosti zemljišč | 0 | -26.995 | 0 | 0 |
| Prenos presežka iz prevrednotenja zemljišč v preneseni čisti poslovni izid | 0 | -453.918 | 0 | -34.770 |
| Sprememba odloženih davkov | 252.527 | 164.458 | 80.073 | 86.071 |
| Sprememba prenesenega čistega poslovnega izida iz naslova prenosa presežka iz prevrednotenja zemljišč | 0 | 453.918 | 0 | 34.770 |
| Aktuarski dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi | 519.357 | 894 | 536.430 | -17.911 |
| Prenos aktuarske izgube v preneseni čisti poslovni izid | -74.655 | -95.719 | -59.756 | -84.900 |
| Obračunani davek iz prenesenega čistega poslovnega izida | -10.481 | -77.892 | -16.755 | -2.445 |
| Drugi vseobsegajoči donos pridružene družbe | 0 | -2.718 | 0 | 0 |
| Celotni vseobsegajoči donos | 5.808.707 | 6.791.119 | 4.571.870 | 3.582.634 |
| Celotni vseobsegajoči donos – obvladujoči del | 5.638.919 | 6.647.515 | 0 | 0 |
| Celotni vseobsegajoči donos – neobvladujoči del | 169.789 | 143.604 | 0 | 0 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
v evrih
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| SREDSTVA | ||
| Opredmetena osnovna sredstva | 151.320.188 | 139.418.665 |
| Naložbene nepremičnine | 681.366 | 780.421 |
| Neopredmetena sredstva | 402.385 | 721.268 |
| Druga nekratkoročna sredstva | 19.511 | 18.381 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 37.951 | 178.872 |
| Odložene terjatve za davek | 854.115 | 487.245 |
| Nekratkoročno dana posojila in depoziti | 798.430 | 174.129 |
| Druge nekratkoročne finančne naložbe | 125.991 | 110.226 |
| SKUPAJ NEKRATKOROČNA SREDSTVA | 182.539.937 | 171.889.207 |
| Zaloge | 82.382 | 43.711 |
| Kratkoročna dana posojila in depoziti | 3.629.983 | 2.600.449 |
| Sredstva iz pogodb s kupci | 1.088.794 | 1.435.511 |
| Kratkoročne poslovne terjatve | 40.709.473 | 36.536.024 |
| Kratkoročne terjatve za davek iz dobička | 2.097 | 196.675 |
| Druga kratkoročna sredstva | 451.253 | 384.936 |
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki | 11.851.249 | 15.853.959 |
| SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA | 57.504.676 | 58.080.799 |
| SKUPAJ SREDSTVA | 240.044.613 | 229.970.006 |
| KAPITAL | ||
| Kapital – obvladujoči del | 129.645.255 | 124.015.394 |
| Osnovni kapital | 27.488.803 | 27.488.803 |
| Kapitalske rezerve | 18.454.667 | 18.454.667 |
| Rezerve iz dobička | 5.151.334 | 5.160.392 |
| Rezerve za pošteno vrednost | 44.546.218 | 44.040.738 |
| Prevedbene tečajne razlike | -7.070.355 | -7.065.690 |
| Preneseni čisti poslovni izid | 36.081.260 | 29.423.089 |
| Čisti poslovni izid | 4.993.328 | 6.513.395 |
| Kapital – neobvladujoči del | 246.657.384 | 7.366.144 |
| SKUPAJ KAPITAL | 136.302.639 | 131.381.538 |
| OBVEZNOSTI | ||
| Rezervacije | 2.571.876 | 3.035.561 |
| Nekratkoročno odloženi prihodki | 44.549 | 54.418 |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 649.702.161 | 48.512.566 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | 1.236.586 | 1.173.980 |
| Odložene obveznosti za davek | 10.594.156 | 10.609.166 |
| SKUPAJ NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI | 64.149.328 | 63.385.691 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 7.955.111 | 6.908.732 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 458.475 | 978.229 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 730.857.150 | 26.809.162 |
| Kratkoročne obveznosti za davek iz dobička | 80.998 | 459.409 |
| Kratkoročno odloženi prihodki | 40.912 | 47.245 |
| SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI | 39.592.646 | 35.202.777 |
| SKUPAJ OBVEZNOSTI | 103.741.974 | 98.588.468 |
| SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI | 240.044.613 | 229.970.006 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Denarni tokovi pri poslovanju | 5.128.644 | 6.663.670 | 4.031.878 | 3.601.819 |
| Prilagoditve za: | ||||
| amortizacijo | 6.673.961 | 6.454.121 | 3.799.068 | 3.752.121 |
| oslabitev in odpise opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 166.911 | 25.901 | 14.580 | 12.673 |
| dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev | -213.096 | -433.341 | -116.646 | -94.842 |
| izgubo pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 69.397 | 72.937 | 40.233 | 0 |
| dobičke in zgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih terjatev in sredstev iz pogodb s kupci | 10.429 | 10.388 | 5.222 | 24.200 |
| izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve | 860.396 | 102.959 | 758.193 | 78.287 |
| druge nedenarne prihodke | -13.245 | -1.783 | -13.246 | 0 |
| finančne prihodke od obresti | -209.817 | -130.856 | -200.317 | -143.489 |
| druge finančne prihodke | -6 | -552.763 | -999.963 | -1.107.055 |
| finančne odhodke – stroške financiranja | 906.801 | 723.476 | 747.457 | 646.902 |
| izgubo zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | -187 | 1.000 | 67.010 | 0 |
| druge finančne odhodke | 470.179 | 1.893 | 113.101 | 1.394.245 |
| pripoznani rezultat naložb po kapitalski metodi | -13.613 | -10.627 | 0 | 0 |
| davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | 1.917.413 | 613.352 | 927.253 | -60.426 |
| Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih obratnih sredstev in davki | 15.754.167 | 13.540.327 | 9.173.823 | 8.104.435 |
| Spremembe čistih obratnih sredstev in rezervacij | ||||
| Sprememba sredstev iz pogodb s kupci | 346.717 | -924.910 | 156.159 | -634.610 |
| Sprememba poslovnih terjatev | -5.403.722 | -6.214.184 | -4.936.870 | -3.104.127 |
| Sprememba zalog | -38.672 | -18.132 | -20.092 | 0 |
| Sprememba drugih kratkoročnih sredstev | -67.447 | -80.998 | 21.555 | -115.174 |
| Sprememba obveznosti iz pogodb s kupci | -519.754 | 442.730 | -245.733 | 340.415 |
| Sprememba poslovnih obveznosti | 4.187.329 | 5.674.022 | 3.429.406 | 2.589.519 |
| Sprememba rezervacij | -18.983 | 181.329 | 102.369 | 117.620 |
| Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov | -16.202 | -8.221 | -9.759 | -8.221 |
| Plačani davek od dobička | -1.199.507 | -1.001.789 | -427.304 | -556.860 |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 13.023.926 | 11.590.174 | 7.243.554 | 6.732.997 |
| Denarni tokovi pri naložbenju | ||||
| Prejete obresti | 204.400 | 176.404 | 106.937 | 189.302 |
| Prejete dividende in deleži v dobičku | 0 | 0 | 944.659 | 614.584 |
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev | 1.301.448 | 2.824.800 | 119.678 | 410.978 |
| Prejemki od prodaje neopredmetenih sredstev | 83.800 | 0 | 83.800 | 0 |
| Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Prejemki iz danih nekratkoročnih posojil | 33.301 | 0 | 43.195 | 10.333 |
| Prejemki iz danih nekratkoročnih depozitov | 42.380 | 0 | 0 | 0 |
| Neto denarni tok iz kratkoročnih danih posojil | 0 | 213.147 | 0 | -507.435 |
| Neto denarni tok iz kratkoročnih danih depozitov | 470.000 | -1.000.000 | 0 | 0 |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | -10.925.172 | -3.881.328 | -2.877.995 | -1.019.011 |
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev | -158.500 | -161.154 | -141.893 | -157.951 |
| Izdatki za dana nekratkoročna posojila | 0 | 0 | -1.969.000 | -194.400 |
| Izdatki za nakup lastnih delnic | 0 | -5.768 | 0 | 0 |
| Izdatki za dokapitalizacijo odvisnih družb | 0 | 0 | -30.000 | -50.000 |
| Čisti denarni tok iz naložbenja | -8.948.343 | -1.833.899 | -3.720.619 | -703.600 |
| Denarni tokovi pri financiranju | ||||
| Plačane obresti | -628.378 | -1.007.418 | -582.148 | -978.726 |
| Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil | -5.188.809 | -2.689.730 | -4.793.750 | -2.625.000 |
| Neto denarni tok iz kratkoročnih posojil | -229.024 | 277.980 | 0 | -1.000.000 |
| Plačila obveznosti iz najemov | -1.605.670 | -1.853.937 | -413.006 | -456.230 |
| Izplačane dividende | -415.674 | -251.865 | 0 | 0 |
| Čisti denarni tok iz financiranja | -8.067.555 | -5.524.970 | -5.788.904 | -5.059.956 |
| Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 15.853.959 | 11.609.486 | 3.343.621 | 2.374.180 |
| Tečajne razlike iz denarnih sredstev | -10.738 | 13.168 | -17.412 | 0 |
| Denarni izid v obdobju iz rednega poslovanja | -3.991.972 | 4.231.305 | -2.265.969 | 969.441 |
| Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 11.851.249 | 15.853.959 | 1.060.240 | 3.343.621 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
| Osnovni kapital | |
|---|---|
| Kapitalske rezerve | |
| REZERVE IZ DOBIČKA | |
| REZERVE ZA POŠTENO VREDNOST | |
| Rezerve pridružene družbe | |
| Prevedbene tečajne razlike | |
| ZADRŽANI DOBIČEK | |
| Kapital – obvladujoči del | |
| Kapital - neobvladujoči del | |
| Skupaj kapital | |
| Zakonske rezerve | |
| Rezerve za lastne delnice | |
| Lastne delnice (kot odbitna postavka) | |
| Statutarne |
| Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | REZERVE IZ DOBIČKA | REZERVE ZA POŠTENO VREDNOST | Prevedbene tečajne razlike | ZADRŽANI DOBIČEK | Kapital – obvladujoči del | Kapital - neobvladujoči del | Skupaj kapital |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2022 | 27.488.803 | 18.454.667 | 4.655.544 | 180.394 | -180.394 | 15.000 | 489.848 | 44.982.159 |
| -48.591 | -890.112 | -2.718 | -7.065.690 | 29.423.089 | 6.513.395 | 124.015.395 | 7.366.144 | |
| Celoten vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -2041.521 | 504.163 | |
| 0 | -4.665 | 144.776 | 4.993.328 | 5.638.919 | 169.790 | 5.808.707 | ||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | ||
| Drugi vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -2041.521 | 504.163 | |
| 0 | -4.665 | 144.776 | 0 | 645.591 | 34.474 | 680.063 | ||
| Transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v preneseni čisti poslovni izid | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Dividende oziroma deleži v dobičku | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Dokup deleža v odvisni družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | -9.058 | 0 | 0 | |
| 0 | 0 | 0 | 0 | -9.058 | -466.132 | -475.190 | ||
| Končno stanje 31. decembra 2022 | 27.488.803 | 18.454.667 | 4.655.544 | 180.394 | -180.394 | 15.000 | 480.790 | |
| 44.981.955 | -47.070 | -385.949 | -2.718 | -7.070.355 | 36.081.260 | 4.993.328 | 129.645.255 | |
| 6.657.384 | 136.302.639 | v evrih | ||||||
| Stanje 1. januarja 2021 | 27.488.803 | 18.454.667 | 4.655.544 | 180.394 | -180.394 | 15.000 | 489.848 | |
| 45.370.901 | -48.726 | -901.260 | 0 | -7.229.453 | 25.408.881 | 3.647.267 | 117.351.474 | |
| 7.498.866 | 124.850.339 | Celoten vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| 0 | -388.742 | 135 | 11.148 | -2.718 | 163.763 | 350.534 | 6.513.395 | |
| 6.647.515 | 143.604 | 6.791.119 | Čisti poslovni izid poslovnega leta | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| 0 | 0 | 6.513.395 | 6.513.395 | 150.275 | 6.663.670 | |||
| Drugi vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -388.742 | 135 | |
| 11.148 | -2.718 | 163.763 | 350.534 | 0 | 134.120 | -6.671 | 127.449 |
| Dividende oziroma deleži v dobičku | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odkup lastnih delnic | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -5.768 | ||||
| Druge spremembe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 16.407 | 0 | 16.407 | 15.218 | 31.625 |
| 27.488.803 | 18.454.667 | 4.655.544 | 180.394 | -180.394 | 15.000 | 489.848 | 44.982.159 | -48.591 | -890.112 | -2.718 | -7.065.690 | 29.423.089 | 6.513.395 | 124.015.395 | 7.366.144 | 131.381.538 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
v evrih
| Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | REZERVE IZ DOBIČKA | REZERVE ZA POŠTENO |
|---|---|---|---|
| Skupaj kapital | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice (kot odbitna postavka) | Rezerve za pošteno vrednost zemljišč | Rezerve za aktuarske izgube | Preneseni čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2022 | 27.488.803 | 18.454.667 | 2.748.880 | 180.394 | -180.394 | 31.250.317 | -741.997 | 10.004.996 | 3.601.819 | 92.807.485 |
| Celoten vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 505.699 | 34.293 | 4.031.878 | 4.571.870 | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.031.878 | 4.031.878 | |
| Drugi vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 505.699 | 34.293 | 0 | 539.992 | |
| Transakcije z lastniki | Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v preneseni čisti poslovni izid | |||||||||
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.601.819 | -3.601.819 | 0 | ||
| Končno stanje 31. decembra 2022 | 27.488.803 | 18.454.667 | 2.748.880 | 180.394 | -180.394 | 31.250.317 | -236.298 | 13.641.108 | 4.031.878 | 97.379.355 |
| Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | REZERVE IZ DOBIČKA | REZERVE ZA POŠTENO VREDNOST | ZADRŽANI DOBIČEK | Skupaj kapital | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice (kot odbitna postavka) | Rezerve za pošteno vrednost zemljišč | Rezerve za aktuarske izgube | Preneseni čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid obračunskega obdobja |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 27.488.803 | 18.454.667 | 2.748.880 | 180.394 | -180.394 | 31.278.480 | -733.853 | 7.673.361 | 2.314.512 | 89.224.850 | ||
| Celoten vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -28.163 | -8.145 | 17.123 | 3.601.819 | 3.582.634 | ||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.601.819 | 3.601.819 | |||
| Drugi vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -28.163 | -8.145 | 17.123 | 0 | -19.185 | ||
| Transakcije z lastniki | Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v preneseni čisti poslovni izid | |||||||||||
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.314.512 | -2.314.512 | 0 | |||
| Končno stanje 31. decembra 2021 | 27.488.803 | 18.454.667 | 2.748.880 | 180.394 | -180.394 | 31.250.317 | -741.998 | 10.004.996 | 3.601.819 | 92.807.484 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
Poročajoča družba Delniška družba Intereuropa (v nadaljevanju: družba) je obvladujoča družba skupine Intereuropa s sedežem v Kopru. Naslov registriranega sedeža je Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper, Slovenija. Prek mreže poslovnih enot ponuja logistične storitve. V poročilu so predstavljeni in pojasnjeni konsolidirani računovodski izkazi skupine Intereuropa za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022, in ločeni računovodski izkazi delniške družbe Intereuropa za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022.
Končna obvladujoča družba skupine Intereuropa je družba Pošta Slovenije, d. o. o., s sedežem na Slomškovem trgu 10, 2500 Maribor. Ustanovitelj družbe je Republika Slovenija, njena glavna dejavnost pa je izvajanje univerzalne poštne storitve.
V konsolidirane računovodske izkaze skupine Intereuropa za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultat pridružene družbe.
V Sloveniji:
V tujini:
Družba Intereuropa Global Logistic Service Albania shpk, Durres, Albanija, ni bila vključena v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavljanje finančnega položaja skupine ni pomembna, saj posluje v omejenem obsegu.
Računovodski izkazi skupine in družbe Intereuropa so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je prav tako sprejela Evropska unija. Vključujejo tudi dodatna pojasnila po Zakonu o gospodarskih družbah.
Na dan izkaza finančnega položaja glede na proces potrjevanja standardov v Evropski uniji v računovodskih usmeritvah družbe ni razlik med uporabljenimi MSRP in MSRP, ki jih je sprejela Evropska unija.
Uprava družbe Intereuropa je konsolidirane računovodske izkaze in računovodske izkaze družbe potrdila 11. aprila 2023.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, izjema so zemljišča in finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Uporabljene metode za merjenje so opisane v točki 4.2.3.1.
Poslovodstvo je pri sestavi računovodskih izkazov presodilo in podalo ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev ter na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo pri izvrševanju računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so navedeni v nadaljevanju.
Računovodski izkazi skupine in družbe so pripravljeni na podlagi predpostavke delujočega podjetja.
Vrednotenje kapitalskih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti (pojasnili 18 in 29)
Poštena vrednost finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, se določa v višini objavljene tržne cene ob koncu poročevalskega obdobja ali na podlagi drugih razpoložljivih informacij. Vsa sredstva, merjena po pošteni vrednosti, so razvrščena v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi ravnivhodnih podatkov, pomembnih za merjenje poštene vrednosti:
raven 1: tržne cene z delujočega trga za podobna sredstva;
Ravni poštene vrednosti so predstavljene v pojasnilu 29.
• Oblikovanje odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davke termožnost njihove porabe (pojasnilo 10)
Poslovodstvo je presodilo oblikovanje odloženih davkov iz davčnih izgub na temelju preteklih izkušenj in podatkov projekcije poslovanja za obdobje petih let, in sicer med letoma 2023 in 2027, ter ob predpostavki veljavne davčne stopnje, uveljavljenih sprememb davčne zakonodaje od 1. januarja 2022 in predvidene prodaje poslovno nepotrebnih nepremičnin. Projekcija predvideva zmerno rast prihodkov na ravni obstoječega poslovanja skupine. Viri porabe davčne izgube so obdavčljivi dobički iz izkaza poslovnega izida in 50 odstotkov presežka iz prevrednotenja zemljišč ob predpostavki, da bo davčna osnova omogočala njeno koriščenje v tej višini (poleg drugih olajšav). Projekcija predpostavlja nemoteno poslovanje skupine/družbe, v primeru negativnih odstopanj od predvidene davčne osnove bo poslovodstvo ponovno presodilo možnost porabe neizrabljenih davčnih izgub in ustrezno popravilo stanje odloženih davkov iz neizrabljenih preteklih davčnih izgub. Skupina/družba je presodila, da je sprejemljiva predvidljiva prihodnost za namene ocenjevanja koriščenja davčne izgube pet let.
• Oblikovanje rezervacij in pogojnih obveznosti (pojasnili 25 in 28)
Skupina/družba ima oblikovane rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade ter tožbe. Rezervacija je pripoznana, ko zaradi preteklega dogodka nastanejo pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Poslovodstvo redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. V okviru obvez za določene pozaposlitvene zaslužke je evidentirana sedanja vrednost odpravnin in jubilejnih nagrad. Podlaga za pripoznanje je aktuarski izračun, v katerem se upoštevajo aktuarske predpostavke in ocene ob izračunu (diskontna stopnja, ocena fluktuacije zaposlenih, smrtnosti in rasti plač). Obveznosti za določene zaslužke so občutljive za spremembo navedenih ocen. Pri presoji verjetnosti poravnave možne obveznosti za tožbe glede na odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi, poslovodstvo uporablja tudi strokovna mnenja zunanjih odvetnikov, ki posamezno družbo v skupini zastopajo v sporih. Možne obveznosti, pri katerih poslovodstvo ocenjuje, da ni verjetno, da bo pri poravnavi obvez potrebna odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali pri katerih zneska obvez ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo, skupina/družba obravnava kot pogojne obveznosti. Te niso pripoznane v računovodskih izkazih, so pa razkrite v računovodskem poročilu. Če postane odliv sredstev verjeten, skupina/družba možno obveznost v računovodskih izkazih prerazporedi kot rezervacijo, in sicer v trenutku spremembe stopnje verjetnosti.
• Presoja prenosa nepremičnin na naložbene nepremičnine (pojasnili 12 in 13)
Pri presoji, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, skupina/družba upošteva merila za razporeditev nepremičnin ali delov nepremičnin med naložbene nepremičnine.
• Presoja prenosa nekratkoročnih sredstev na sredstva za prodajo (pojasnila 12, 13, 14 in 18)
Tisti del nekratkoročnih sredstev, pri katerih je predvidena prodaja v naslednjih dvanajstih mesecih od datuma izkaza finančnega položaja zelo verjetna, skupina razvrsti med sredstva za prodajo v okviru kratkoročnih sredstev (na podlagi nezaključenega prodajnega postopka ali sprejetja sklepa poslovodstva o prodaji sredstva na dan poročanja). To velja za naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, nekratkoročne finančne naložbe, v okviru opredmetenih osnovnih sredstev pa zaradi pomembnosti le za zemljišča in zgradbe.
• Presoja predpostavk obvladovanja odvisnih družb in pridružene družbe (pojasnilo 18)
Skupina/družba redno preverja, ali je prišlo do spremembe vpliva. Kot dokaz za naložbenikov pomemben vpliv se šteje:
Družba je za potrebe presoje po oslabitvi naložb odvisne družbe uporabila naslednje predpostavke, predstavljene v pojasnilu 18.
Sprememba računovodskih ocen in predpostavk
Poslovodstva družb so preverila presoje in predpostavke ter presodila, da so enake, kot so jih uporabile ob pripravi računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2021.
Računovodske usmeritve, ki jih je skupina uporabila pri pripravi računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi računovodskih izkazov prehodnega poslovnega leta. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je skupina sprejela za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2022 ali pozneje in ki so opisana v nadaljevanju.
Spremembe prepovedujejo odšteti od nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva kakršne koli prihodke od prodaje postavk, ki so nastale med proizvodnjo tega sredstva na lokacijo in v stanju, ki sta potrebna za njegovo delovanje na način, ki ga je načrtovalo poslovodstvo. Namesto tega podjetje pripozna prihodke od prodaje teh postavk in stroške njihove proizvodnje v poslovnem izidu. Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje.
Spremembe določajo, da "stroški izpolnitve" pogodbe obsegajo "stroške, ki so neposredno povezani s pogodbo". Stroški, ki so neposredno povezani s pogodbo, so lahko bodisi dodatni stroški izpolnjevanja te pogodbe (primeri bi bili neposredno delo, material) bodisi razporeditev drugih stroškov, ki so neposredno povezani z izpolnjevanjem pogodbe (primeri bila razporeditev amortizacije za opredmeteno osnovno sredstvo, ki se uporablja pri izpolnjevanju pogodbe). Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje.
Spremembe posodabljajo zastarelo sklicevanje na konceptualni okvir v MSRP 3, ne da bi bistveno spremenile zahteve standarda. Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje.
Dopolnila standardov niso imela večjega vpliva na računovodske izkaze skupine.
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je UOMRS izdal naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je sprejela EU, a še niso začeli veljati:
MRS 17 zahteva, da se zavarovalne obveznosti merijo po trenutni vrednosti izpolnitve, in zagotavlja enotnejši pristop merjenja in predstavljanja za vse zavarovalne pogodbe. Velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, vključno z dopolnitvami MSRP 17, ki jih je EU sprejela 9. septembra 2022, in prav tako velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
Spremembe zahtevajo, da podjetje namesto pomembnih računovodskih usmeritev razkrije svoje bistvene računovodske usmeritve. Velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
Dopolnitve nadomeščajo definicijo spremembe računovodskih ocen z definicijo računovodskih ocen. Velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
Spremembe pojasnjujejo, da oprostitev začetnega pripoznanja ne velja za transakcije, pri katerih ob začetnem pripoznanju nastanejo enaki zneski odbitnih in obdavčljivih začasnih razlik. V veljavnosti za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov:
Razvrstitev obveznosti na kratkoročne ali nekratkoročne (odlog datuma uveljavitve). Sprememba prestavlja datum začetka veljavnosti sprememb iz januarja 2020 za eno leto, tako da bodo morala podjetja spremembo uporabiti za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje. Dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
Pridaja ali vložek sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podjetjem. Dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
Zakupna odgovornost pri prodaji in povratnem najemu. Dopolnitev pojasnjuje, kako prodajalec najemnik naknadno meri transakcije prodaje in povratnega najema, ki izpolnjujejo zahteve MSRP 15, da se te obračunajo kot prodaja. Dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
Nekratkoročne obveznosti z zavezami. Sprememba pojasnjuje, kakšni so pogoji, ki jih mora podjetje izpolniti v dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju. Vpliva na razvrstitev obveznosti, dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine.
Obračunavanje varovanja pred tveganjem v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU ni sprejela, ostaja še naprej neregulirano.
Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje družba Intereuropa, d. d. Obvladovanje obstaja, kadar:
Poslovodstvo obvladujoče družbe ocenjuje, da obstajajo pokazatelji obvladovanja. Glasovalne pravice so enake deležem obvladovanja.
Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko se konča. Pripravljeni so z upoštevanjem enotnih računovodskih politik skupine.
Skupina vrednoti naložbo v pridruženo družbo po kapitalski metodi.
Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine.
Vsi posli v tuji valuti so ob začetnem pripoznanju preračunani v evro, to je v funkcijsko valuto skupine, po dnevnem menjalnem tečaju med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla. Upošteva se referenčni tečaj ECB (Evropske centralne banke).
Ob datumu izkaza finančnega položaja so:
Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile ob začetnem pripoznanju evidentirane v obdobju ali predstavljene v prejšnjih računovodskih izkazih, skupina pripozna poslovnem izidu (kot prihodke oziroma odhodke) v obdobju, v katerem se pojavijo.
Pri prevedbi računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini, ki imajo funkcijsko valuto različni od poročevalne valute (evro), za namene vključitve v konsolidirane računovodske izkaze, skupina preračuna sredstva in obveznosti v poročevalno valuto konsolidiranih računovodskih izkazov po tečaju na dan poročanja. Prihodke in odhodke, izkazane v izkazu poslovnega izida, ter postavke, izkazane v drugem vseobsegajočem donosu, preračuna po povprečnem tečaju za obravnavano obdobje, za katerega ocenjuje, da je dovolj dober približek tečaju na dan transakcije. Postavke kapitala preračuna po tečaju na zadnji dan obdobja, v katerem je nastala sprememba kapitala. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu (prevedbene tečajne razlike) do trenutka odtujitve odvisne družbe, ko se te tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida.
Na začetku skupina pripozna finančna sredstva po pošteni vrednosti, razen finančnih naložb v odvisno družbo, ki se ne konsolidira, in pridruženo družbo, ki jo pripozna po nabavni vrednosti, ter terjatev do kupcev, ki jih pripozna po transakcijski ceni.
Skupina običajne nakupe in prodajo finančnih sredstev pripozna na dan sklenitve posla, to je dan, na katerega se skupina zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Na ta dan pripozna tudi dobičke ali izgube pri odtujitvi finančnih sredstev.
vrednosti nepomembno. Skupina kot take opredeljuje kratkoročno vezane depozite na odpoklic. Izkaz denarnih tokov skupine prikazuje gibanje pritokov in odtokov ob upoštevanju posredne metode v obračunskem obdobju ter pojasnjuje spremembe stanja denarnih sredstev. Pri sestavi računovodskega izkaza so se upoštevali podatki konsolidiranega izkaza poslovnega izida za leto 2022, postavke konsolidiranega izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2022 in 31. decembra 2021 ter dodatni podatki.
Naložbov pridruženo družbo skupina vrednoti po kapitalski metodi. Naložba se poveča za sorazmerni del čistega dobička posameznega poslovnega leta ali zmanjša za sorazmerno čisto izgubo poslovnega leta. Prejeta izplačila za pripadajoči delež pridružene družbe zmanjšujejo knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Ob spremembah drugega vseobsegajočega donosa pridružene družbe skupina prilagodi knjigovodsko vrednost finančne naložbe tudi za sorazmerni delež teh sprememb.
| Skupina finančnih sredstev | Finančno sredstvo |
|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | Terjatve do kupcev, vključno s terjatvami iz najema, in druge poslovne terjatve, sredstva iz pogodb s kupci*, posojila in depoziti. |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Kapitalski instrumenti, ki niso posesti za trgovanje, za katere se skupina nepreklicno odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | Kapitalski instrumenti, za katere se skupina ne odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni vrednoti prek drugega vseobsegajočega donosa. |
Skupina meri finančna sredstva po začetnem pripoznanju po odplačni vrednosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
Prihodke od obresti iz navedenih sredstev skupina izračunava z metodo efektivnih obresti in jih pripozna v poslovnem izidu.
2. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz teh sredstev, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, drugi dobički in izgube pa v drugem vseobsegajočem donosu. Ob odpravi pripoznanja sredstev se dobički in izgube, pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu (presežek iz prevrednotenja), prenesejo v preneseni čisti poslovni izid.
3. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Finančna sredstva, ki jih skupina ne meri po odplačni vrednosti in niso finančne naložbe v odvisne družbe in pridruženo družbo, skupina meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je pogodbena obveza:
pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razv
eljavljene ali zastarane. Pri začetnem pripoznanju izmeri finančno obveznost po pošteni vrednosti, vključno s transakcijskimi stroški. Po začetnem pripoznanju se neizpeljane finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.
Obveznosti iz pogodb s kupci predstavljajo obvezo za prenos blaga ali storitev kupcu, za kar je bilo od kupca prejeto nadomestilo (obveznosti za prejete predujme).
Osnovni kapital obvladujoče družbe je nominalno opredeljen v statutu obvladujoče družbe, registriran pri sodišču in so ga plačali njegovi lastniki.
Kapitalske rezerve so zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala obvladujoče družbe. Uporabiti se smejo pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon.
Zakonske rezerve so zneski, namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub.
Statutarne in druge rezerve so namenjene za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub in druge namene.
Lastne delnice se izkazujejo kot del rezerv iz dobička (kot odbitna postavka). Oblikovane so rezerve za lastne deleže v višini zneskov, plačanih za pridobitev lastnih delnic.
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo presežek iz prevrednotenja v zvezi z zemljišči in aktuarske izgube, vezane na rezervacije za pozaposlitvene in druge nekratkoročne zaslužke zaposlenih ter presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi naložbami, merjenimi po pošteni vrednosti. Vse sestavine rezerve za pošteno vrednost so zmanjšane za odložene davke.
Prevedbene tečajne razlike so posledica valutnih razlik, nastalih pri vključevanju računovodskih izkazov odvisnih družb v uskupinjene računovodske izkaze.
Obveznosti za dividende in druge deleže iz dobička se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
Skupina vrednoti opredmetena osnovna sredstva pri začetnem pripoznanju po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost obsega zneske, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev, in tudi usredstvene stroške izposojanja. Po začetnem pripoznanju opredmetenih osnovnih sredstev skupina uporablja model nabavne vrednosti za zgradbe in opremo ter model prevrednotenja za zemljišča. Zgradbe in oprema so po modelu nabavne vrednosti izkazane po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča so po modelu prevrednotenja izkazana po pošteni vrednosti na dan prevrednotenja, zmanjšani za poznejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Skupina letno preverja potrebo po prevrednotenju, vsakih pet let oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč, pa izvaja prevrednotenje zemljišč.
Skupina v primeru sredstev pripravi pripiše stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja vključujejo odhodke za obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz posojil v tuji valuti, če se obravnavajo kot preračun stroškov obresti. Drugi stroški izposojanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot odhodek obdobja, v katerem nastanejo.
Stroški zamenjave nekega dela osnovnega opredmetenega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale in če je nabavna vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Ta metoda natančneje odraža pričakovani vzorec uporabe sredstva. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so:
| Tekoče obdobje | Primerljivo obdobje |
|---|---|
| Zgradbe | 30–68 let |
| Računalniška oprema | 2–4 leta |
| Druge naprave in oprema | 2–10 let |
Skupina enkrat letno pregleduje ustreznost metode amortiziranja in dobe koristnosti ter jih po potrebi prilagodi.
Neopredmetena sredstva vsebujejo naložbe, pridobljene pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dobro ime prevzete družbe in druge pravice ter druga neopredmetena sredstva. Doba amortiziranja in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se preverjata najmanj enkrat na leto, in sicer ob koncu poslovnega leta. Skupina meri neopredmetena sredstva po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Poznejši izdatki, povezani z neopredmetenimi sredstvi, so usredstveni, če povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva. Pripozna se v poslovnem izidu po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko so sredstva na razpolago za uporabo. Ta metoda najnatančneje kaže pričakovani vzorec uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu. Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti skupina preveri ob koncu vsakega poslovnega leta ter jih po potrebi prilagodi.
Presežek nabavne vrednosti poslovne združitve nad pošteno vrednostjo pridobljenih razpoznavnih sredstev in dolgov skupina pripozna kot dobro ime. Dobro ime se ne amortizira, namesto tega ga skupina letno preizkuša za oslabitev. Dobro ime je tako izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Nakupi neobvladujočih deležev se obračunajo kot posli z lastniki kapitala, zato se dobro ime kot posledica tega posla ne pripozna. Morebitna razlika se pripozna neposredno v kapitalu.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so posedovane, da bi prinašale najemnino ali povečevalevrednost nekaterih naložb ali pa oboje. Za določitev, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, je potrebna presoja. Pri presoji, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, skupina opredeljuje merila za razporeditev nepremičnin ali delov nepremičnin med naložbene nepremičnine tako, da se vse nepremičnine, ki so predmet nekaterih najemov (več kot 1 leto) ali najema za nedoločen čas, prerazporedijo med naložbene nepremičnine po ključu, da se prerazporedi delež nepremičnine, če najeti del nepremičnine znaša več kot 10 odstotkov in manj kot 90 odstotkov celotne nepremičnine (površina). Če najeti del nepremičnine predstavlja 90 odstotkov ali več, se med naložbene nepremičnine prerazporedi celotna nepremičnina, če predstavlja 10 odstotkov ali manj, pa ostane nepremičnina razporejena med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina, razen v primeru pripadajočega dela zemljišča, ki pripada zgradbi, razporejeni med naložbene nepremičnine, ko se tudi ta del zemljišča upošteva kot naložbena nepremičnina. Nepremičnine, ki so predmet kratkoročnega najema (manj kot 1 leto) ali ki niso predmet najema (se ne uporabljajo), ostanejo razporejene med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina.
Skupina po začetnem priznanju uporablja model nabavne vrednosti, po katerem naložbeno nepremičnino razviduje po njeni nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Prenos prevrednotenih naložbenih nepremičnin (zemljišč) iz opredmetenih osnovnih sredstev se opravi po njihovi knjigovodski vrednosti na dan prenosa, njihov presežek iz prevrednotenja pa ostane v kapitalu in se ob njihovi odtujitvi prenese v preneseni čisti poslovni izid. Pri amortiziranju naložbenih nepremičnin se uporabljajo enake dobe koristnosti kot za nepremičnine v okviru opredmetenih osnovnih sredstev.
Skupina deluje kot najemnica sredstev. Skupina ima v najemu različne nepremičnine (zemljišča in poslovne prostore) in opremo. Ob sklenitvi pogodbe ta oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Trajanje najema skupina opredeli na podlagi obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati, ob upoštevanju obdobja, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobja, za katero velja možnost odpovedi najema.
| Tekoče obdobje | Primerljivo obdobje |
|---|---|
| Pravice do uporabe zemljišč | 5-6 let |
| Pravice do uporabe zgradb | 1-10 let |
| Pravice do uporabe opreme | 1-5 let |
Skupina uporablja enoten pristop priznavanja in merjenja za vse najeme, razen za kratkoročne najeme (najemi do enega leta) in najeme sredstev manjše vrednosti (vrednost manjša kot pet tisoč evrov). Najemnine pri najemih manjše vrednosti in kratkoročnih najemih skupina izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za druge najeme je skupina pripoznala pravico do uporabe najetih sredstev in obveznost za najeta sredstva.
Skupina pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev vključuje znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem. Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Skupina slabi sredstva v najemu enako, kot slabi opredmetena osnovna sredstva.
ki predstavlja pravico do uporabe. Po datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za obresti iz najema in zmanjša za plačila najemnin ter ob ponovni oceni ali ob spremembi najema prilagodi vrednost najema. Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe najetih sredstev zmanjšuje za obračunano amortizacijo v obdobju najema sredstev. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški obresti bremenijo finančne odhodke obdobja. Za kratkoročne najeme in najeme sredstev manjše vrednosti skupina uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja dvanajst mesecev ali manj). Hkrati skupina uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom sredstev, za katera velja, da so manjše vrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti skupina pripozna strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema. V tem primeru skupina spremembe najemnine ne obravnava kot spremembo obstoječega najema, temveč jo pripozna v izkazu poslovnega izida.
Skupina pri transakcijah prodaje s povratnim najemom, ko deluje kot prodajalec najemnik, meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, sorazmerno z delom prejšnje knjigovodske vrednosti sredstva, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo je obdržala. V skladu s tem pripozna samo tisti znesek dobička ali izgube, ki se nanaša na pravice, ki jih je prenesel kupec najemodajalec.
Skupina deluje kot najemodajalka sredstev. Skupina kot najemodajalec pripozna najemnine iz poslovnega najema kot prihodke na podlagi enakomerne časovne metode. Sredstva, ki jih skupina daje v poslovni najem, prikaže v izkazu finančnega položaja glede na naravo sredstva, ki je predmet najema.
Zaloge materiala se vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri porabi materiala se uporablja metoda tehtanih povprečnih cen.
Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve. Skupina slabi poslovne terjatve v obliki popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja teh sredstev. Znesek izgub iz oslabitve (vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve) terjatev do kupcev in drugih poslovnih terjatev je v izkazu poslovnega izida izkazan v postavki izguba zaradi oslabitev terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve.
Terjatve do kupcev (vključno s terjatvami iz najemov), ki niso v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali niso na podlagi drugih objektivnih razlogov označene za dvomljive, skupina slabi tako, da oblikuje popravek vrednosti z odstotki slabitve glede na njihovo starost.
Skupina pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub teh sredstev uporablja poenostavljen pristop z uporabo matrike rezervacij, ki temelji na podlagi izkušenj o odpisanih terjatvah iz preteklosti in ocen glede prihodnosti.
Terjatve, ki so v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali so na podlagi drugih objektivnih razlogov označene za dvomljive, skupina slabi v 100-odstotnivišini.
Terjatve za obresti za dana posojila in depozite skupina slabi v okviru slabitve posojil oziroma depozitov, drugih poslovnih terjatev pa glede na sestavo terjatev in pretekle izkušnje teh terjatev ne slabi, dokler niso zapadle več kot 30 dni. Ob zapadlosti po tem datumu skupina individualno oceni verjetnost prihodnjih denarnih tokov iz takih terjatev in njihovo slabitev.
izgube, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Pri presoji oslabljenosti danih posojil skupina oceni dokaze o oslabitvi posojila individualno za vsako posojilo posebej. Če oceni, da knjigovodska vrednost posojila presega njeno pošteno, to je udenarljivovrednost, posojilo slabi. Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil posojil v prihodnjih dvanajstih mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, zapadlimi po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere skupina pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali tudi denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja.
Slabitve za pričakovane kreditne izgube skupina ocenjuje v dveh korakih. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih se po začetnem pripoznanju kreditno tveganje ni močno povečalo, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so mogoča v prihodnjih dvanajstih mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih se je od začetnega pripoznanja kreditno tveganje močno povečalo, skupina pripozna popravek iz izgub, ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila. Skupina oceni, da gre pri finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, če so pogodbena plačila zapadla 90 dni. V nekaterih primerih lahko skupina oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da neporavnanih pogodbenih zneskov ne bo prejela v celoti.
Skupina pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati. Znesek izgub zaradi oslabitve teh sredstev je v konsolidiranem izkazu poslovnega izida izkazan v postavki drugi finančni odhodki.
Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev, da bi ugotovila, ali obstajajo znaki oslabitve. Če taki znaki so, oceni nadomestljivo vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za sredstvo. Za preizkus oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so večinoma neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota).
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote skupina pripozna, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže kot odhodek v izkazu poslovnega izida.
Skupina izgubo zaradi oslabitve sredstva odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Nekratkoročna sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva (v okviru nekratkoročnih sredstev to velja za naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, nekratkoročne finančne naložbe, v okviru opredmetenih osnovnih sredstev pa zaradi pomembnosti le za zemljišča in zgradbe), za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo, in sicer se njihova prodaja predvideva najpozneje v prihodnjih dvanajstih mesecih.
Prodaja je zelo verjetna, kadar potekata celoten načrt in program za iskanje kupca. Prav tako mora potekati aktivno trženje sredstev in prizadevanje za dosego cene, ki ustreza njihovi trenutni pošteni vrednosti. Neposredno pred razvrščanjem med sredstva za prodajo se izvede ponovna meritev teh sredstev. V skladu s tem se nekratkoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer pri tisti vrednosti, ki je nižja.
Zaradi posebnih dogodkov in okoliščin, na katere skupina ne more vplivati, obstajajo pa zadostni dokazi, da podjetje dosledno izpolnjuje načrt prodaje sredstva, se lahko obdobje zaključka prodaje podaljša na več kot eno leto.
Če sredstvo za prodajo ne izpolnjuje več sodil za uvrstitev v skupino sredstev za prodajo, ga je treba prerazvrstiti v drugo ustrezno skupino sredstev, in sicer v tisto, v katero je bilo uvrščeno pred razvrstitvijo med sredstva za prodajo.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega opravljeno z določenim kratkoročnim zaslužkom.
Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan izkaza finančnega položaja obstoječe obveznosti. Pri doseganju najboljše ocene rezervacije se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo številne dogodke in okoliščine. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije sedanjavrednost izdatkov, po pričakovanju potrebnih za poravnavo obveze.
Rezervacije se pripoznajo z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, zmanjšujejo pa se neposredno po časovnem zaporedju za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane, razen aktuarskih dobičkov in izgub iz odpravnin ob upokojitvi zaradi sprememb aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev, ki se pripoznavajo v presežku iz prevrednotenja in se ob porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Pripoznanje rezervacij se odpravi, ko so že izrabljene možnosti, zaradi katerih so bile oblikovane, ali ko ni več potrebe po njih. Iz odprave pripoznanja rezervacij, oblikovanih z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, pripoznamo prihodke. Na koncu obračunskega obdobja se rezervacije popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanjivrednosti izdatkov, po predvidevanjih potrebnih za poravnavo obveze.
Družbe v skupini, ki so v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internimi pravilniki zavezane k plačilu odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad zaposlenim, v ta namen oblikujejo nekratkoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Navedene rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan aktuarskega izračuna.
Stroški obresti in prirast v tekočem letu se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, obresti pa med finančnimi odhodki. Aktuarski dobički in izgube iz jubilejnih nagrad se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, aktuarski dobički ali izgube iz odpravnin ob upokojitvi pa se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, in sicer v presežku iz prevrednotenja, ter se ob njihovi porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Rezervacije se porabljajo v višini dejansko nastalih stroškov obračunanih odpravnin ob upokojitvi in obračunanih jubilejnih nagrad.
Pogodba s kupcem se obračuna le ob izpolnitvi pogojev. Ob odobritvi pogodbe s kupcem se oceni nadomestilo, ki se pričakuje od kupca v zameno, ko bo blago oziroma storitev prenesena nanj. Prejeto nadomestilo predstavlja transakcijsko ceno. Transakcijska cena predstavlja fiksno dogovorjeno nadomestilo za obljubljeno blago oziroma opravljene storitve kupcu.
dokončanosti oceni na podlagi pregleda nastalih stroškov (pr
egled opravljenega dela – izmera napredka posla).
Prihodki od opravljenih storitev se merijo po transakcijskih cenah dokončanih storitev, navedenih na računih (izpolnite v izvršitvenih obvez v določenem trenutku) ali drugih listinah, ali po cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti (izpolnitev izvršitvenih obvez se izvaja postopoma). Skupina ocenjuje, da v primerih, ko določen posel (izvršitvena obveza) na dan izkaza finančnega položaja še ni zaključen, ni mogoče zanesljivo oceniti, kakšen bo izid posla, vendar pa se lahko razumno izmeri njegov napredek in pripoznajo prihodki le do višine nastalih neposrednih stroškov, za katere se pričakuje, da jih bo mogoče pokriti (metoda vložkov).
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve (npr. carinske dajatve), niso sestavina prihodkov od prodaje.
| Poslovna področja | Narava in čas izpolnitve izvršitvenih obvez kupcem | Plačilni pogoji | |
|---|---|---|---|
| KOPENSKI PROMET | Za izvršitev špedicijskih poslov nam kupec izda naročilo, ki mora vsebovati vse bistvene podatke za pravilno in pravočasno izvršitev naročila. Posel je opravljen, ko so izvršene vse aktivnosti po naročilu. Naročilo lahko vsebuje različne storitve, velja, da je posel izveden: | kupec plačilo naših storitev in s tem povezanih stroškov zagotovi pred začetkom opravljanja storitev (avans). | |
| LOGISTIČNE STORITVE | |||
| INTERKONTINENTALNI PROMET | |||
| DRUGE STORITVE |
• za storitve organizacije prevoza blaga: ko je prevoz opravljen (prevzeta ali dostavljena pošiljka);
• za posle zastopanja pred carinskimi organi: ko je blago prepuščeno deklarantu;
• za posle skladiščenja blaga: ko je blago uskladiščeno ali izskladiščeno oz. izvršeno drugo delo v skladišču (npr. paletiranje, etiketiranje);
• za druge posle: ko je izvršena dogovorjena storitev. Račun za opravljeno storitev je kupcu izdan po izvedeni storitvi.
Ob upoštevanju kupčeve bonitete, preteklih izkušenj s kupcem in komercialnih dogovorov je račun za opravljeno storitev plačljiv v roku 30 dni od dneva opravljene storitve.
Ločimo državne podpore, povezane s sredstvi, in državne podpore, povezane s prihodki.
a. S sredstvi povezane državne podpore, tudi nedenarne podpore po pošteni vrednosti, se v izkazu finančnega položaja obravnavajo kot odloženi prihodki in se med prihodke v izkazu poslovnega izida dosledno prenašajo v dobi koristnosti zadevnega sredstva. Med nekratkoročno odloženimi prihodki skupina izkazuje odložene prihodke, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
b. Državne podpore, povezane s prihodki, so državne podpore, povezane s povrnitvijo nadomestil plač za zaposlene, oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varstvo itd. Skupina pripozna državne podpore, povezane s prihodki, v okviru drugih poslovnih prihodkov in ne kot znižanje povezanih stroškov. Pripoznajo se kot prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Državne podpore se pripoznajo, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da skupina izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitev in da jih bo prejela. Če obstaja negotovost v zvezi z upravičenostjo do prejete državne podpore (npr. obstaja možnost obveznosti vračila v primeru neizpolnjevanja pogojev), se znesek dobljene državne podpore prikaže kot odloženi prihodek za čas do dejanske ugotovitve (ne)izpolnjevanja pogojev.
Skupina stroške kot odhodke pripoznava v obdobju, v katerem nastanejo.
Finančni prihodki obsegajo predvsem prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend in drugih deležev iz dobička, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ter pozitivne tečajne razlike in prihodke iz odprave slabitev finančnih naložb. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend in drugih deležev pri dobičku se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
esti iz najemov, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih naložb. Stroški izposojanja se vizkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti kot odhodek obdobja, vkaterem nastanejo.
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Izkaže se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, razen v delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu. Ta se zato izkaže v drugem vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek je obračunan v skladu z veljavno davčno zakonodajo na dan poročanja. Poslovno leto je koledarsko leto, ki je enako davčnemu letu.
Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter zneskom za potrebe davčnega poročanja.
Odložena obveznost za davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da jo bo treba plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, veljavnih ob koncu poročevalskega obdobja.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost in popravljeno dobičkonosnost delnice. Osnovno dobičkonosnost delnice izračuna tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem v poslovnem letu, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic (brez lastnih delnic).
Popravljeni dobiček delnice se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripadata navadnim delničarjem, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh popravljalnih možnostnih navadnih delnic. Skupina ne poseduje popravljalnih možnostnih delnic, zato izkazuje enako vrednost osnovne in popravljene dobičkonosnosti delnice.
Ob upoštevanju računovodskih usmeritev je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti finančnih ter tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Skupina je poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja določila po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v pojasnilih k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznostim skupine.
Skupina meri zemljišča ob priznanju po prevrednotenem znesku, ki je poštena vrednost na dan prevrednotenja (to je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti). Poštena vrednost zemljišč se glede na okoliščine oziroma razmere izmeri z uporabo ene ali več tehnik vrednotenja, kot so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Skupina izvaja prevrednotenje zemljišč vsakih pet let oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč. Na podlagi ocene vpliva spremembe kazalnikov slabitve se oceni znesek odstopanja poštene vrednosti za zemljišča od njihove knjigovodske vrednosti. Če gre za pomembno odstopanje, cenitev zemljišč opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.
Poštena vrednost finančnih naložb v lastniške vrednostne papirje, vrednotenih po pošteni vrednosti, se določa glede na ponujeno nakupno ceno ob koncu poročevalskega obdobja.
Za terjatve in obveznosti je skupina presodila, da je njihova knjigovodska vrednost dovolj natančen približek poštene vrednosti.
Pri uporabi finančnih instrumentov je skupina izpostavljena:
V tej točki je obravnavana izpostavljenost skupine posameznim (zgoraj omenjenim) tveganjem. Obravnavani so njeni cilji, usmeritve in postopki za merjenje ter obvladovanje tveganj in njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta v pojasnilu 30.
Poslovodstvo je sprejelo usmeritve glede obvladovanja tveganj v okviru pravilnika o upravljanju tveganj. Skupina ima odbor za upravljanje tveganj, odgovoren za razvoj in nadzor usmeritev pri njihovem upravljanju. Finančna tveganja so del rednega poročanja skupine o tveganjih, o katerih odbor redno poroča revizijski komisiji.
Kreditno tveganje je tveganje, da bo skupina utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem zaradi terjatev skupine do strank. Izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank, vendar pa poslovodstvo upošteva tudi strukturo strank ter tveganje plačilne nesposobnosti z vidika panoge in države, v kateri stranka posluje, saj lahko ti dejavniki vplivajo na kreditno tveganje, še zlasti v neugodnih gospodarskih razmerah. Usmeritve so oblikovane tako, da se za pomembnejšo novo stranko izvede analiza njene kreditne sposobnosti, preden ji skupina ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Kot del rednih procesov upravljanja terjatev ves čas poteka aktivna izterjava.
Skupina likvidnost zagotavlja tako, da imavselej dovolj likvidnih sredstev za poravnanje obveznosti vroku, in sicer v običajnih in tudi zahtevnejših okoliščinah, ne da bi pri tem nastale nesprejemljive izgube ali bi prišlo celo do zmanjšanja njenega ugleda.
Skupina ponuja predvsem garancije za morebitni carinski dolg, ki bi lahko nastal iz tranzitnih postopkov, preverjanja por ekla, različnih analiz oziroma kontrol blaga, potrebnih za izvedbo operativnih poslovnih dejavnosti.
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški instrumenti, vplivale na prihodke skupine ali vrednost finančnih instrumentov. Cilja obvladovanja tega tveganja sta obvladovati in nadzorovati izpostavljenost tržnim tveganjem v razumnih mejah ter ob hkratni optimizaciji dobička.
Valutnemu tveganju so izpostavljene zlasti družbe skupine, ki poslujejo v državah zunaj evrskega območja. Gre predvsem za tveganje spremembe deviznih tečajev srbskega dinarja, hrvaške kune (do vključno leta 2022) in ukrajinske grivne. Na področju denarnih tokov iz poslovanja te družbe uporabljajo naravnovarovanje pred tveganjem spremembe deviznega tečaja nacionalne valute, kar pomeni usklajevanje prilivov in odlivov v posameznih valutah časovno in tudi po velikosti, ter ne uporabljajo valutnih terminskih pogodb. Odprte ostajajo devizne pozicije v izkazih finančnega položaja družb, ki imajo najete kredite v evrih. Priteh družbah je zelo verjetno, da bo sprememba tečaja nacionalne valute močno vplivala na njihovo poslovanje. Najbolj sta valutnemu tveganju izpostavljeni družbi v Ukrajini. Izpostavljenost valutnemu tveganju v družbah skupine, ki poslujejo v državah evrskega območja, je majhna, saj poteka denarni tok v teh družbah skoraj v celoti v evrih, zato je tudi vpliv na njihovo poslovanje majhen.
Poslovno tveganje je tveganje neposredne ali posredne izgube, do katere bi prišlo zaradi številnih različnih razlogov, povezanih s procesi, ki potekajo v skupini, z osebjem, tehnologijo in infrastrukturo, pa tudi kot posledica zunanjih dejavnikov, ki niso povezani s kreditnim, tržnim in likvidnostnim tveganjem, kot so med drugim tveganja, ki izhajajo iz pravnih in regulatornih zahtev ter splošno sprejetih korporacijskih standardov. Poslovna tveganja izhajajo iz celotnega poslovanja skupine. Cilj je upravljati poslovna tveganja tako, da se vzpostavi ravnotežje med izogibanjem finančnim izgubam in škodo, ki bi bila povzročena ugledu skupine, ter med celotno stroškovno učinkovitostjo, prav tako pa tudi izogibanje takim kontrolnim postopkom, ki zavirajo oziroma omejujejo samoiniciativnost in ustvarjalnost. Ključno odgovornost za razvoj in vpeljavo kontrol za nadzor poslovnega tveganja nosi višje poslovodstvo vsake poslovne enote.
Program rednih pregledov izvaja služba notranje revizije, ki se o rezultatih pregledov pogovori s poslovodstvom tiste poslovne enote ali odvisne družbe, na katero se rezultati nanašajo, povzetke pa predloži upravi družbe in revizijski komisiji.
Družba dosledno iz obdobja uporablja računovodske usmeritve, predstavljene v priloženih računovodskih izkazih. Računovodsko usmeritve družba spremeni le, če je sprememba:
Primerjalne informacije so usklajene s predstavitvijo informacij v obravnavanem poslovnem letu. Spremenjene usmeritve so razkrite.
Računovodske usmeritve, ki jih je družba uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi računovodskih izkazov predhodnega poslovnega leta. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je družba sprejela za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2022 ali pozneje in ki so opisana v nadaljevanju.
Spremembe prepovedujejo odšteti od nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva kakršne koli prihodke od prodaje postavk, ki so nastale med proizvodnjo tega sredstva na lokacijo in v stanju, ki sta potrebna za njegovo delovanje na način, ki ga je načrtovalo poslovodstvo. Namesto tega podjetje pripozna prihodke od prodaje teh postavk in stroške njihove proizvodnje v poslovnem izidu. Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje.
Spremembe določajo, da "stroški izpolnitve" pogodbe obsegajo "stroške, ki so neposredno povezani s pogodbo". Stroški, ki so neposredno povezani s pogodbo, so lahko bodisi dodatni stroški izpolnjevanja te pogodbe (primeri bi bili neposredno delo, material) bodisi razporeditev drugih stroškov, ki so neposredno povezani z izpolnjevanjem pogodbe (primeri bi bila razporeditev amortizacije za opredmeteno osnovno sredstvo, ki se uporablja pri izpolnjevanju pogodbe). Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje.
Spremembe posodabljajo zastarelo sklicevanje na konceptualni okvir v MSRP 3, ne da bi bistveno spremenile zahteve standarda. Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje.
Dopolnila standardov niso imela večjega vpliva na računovodske izkaze družbe.
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je UOMRS izdal naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je sprejela EU, a še niso začeli veljati:
Želja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, vključujoč dopolnitve MSRP 17, ki jih je EU sprejela 9. septembra 2022, in prav tako velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
Spremembe zahtevajo, da podjetje namesto pomembnih računovodskih usmeritev razkrije bistvene računovodske usmeritve. Želja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
Dopolnitve nadomeščajo definicijo spremembe računovodskih ocen z definicijo računovodskih ocen. Želja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
Spremembe pojasnjujejo, da oprostitev začetnega pripoznanja ne velja za transakcije, pri katerih ob začetnem pripoznanju nastanejo enaki zneski odbitnih in obdavčljivih začasnih razlik. Želja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov:
Razvrstitev obveznosti na kratkoročne ali nekratkoročne (odlog datuma uveljavitve). Sprememba prestavlja datum začetka veljavnosti sprememb iz januarja 2020 za eno leto, tako da bodo morala podjetja spremembo uporabiti za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje. Dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
Pridaja ali vložek sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podjetjem. Dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
Zakupna odgovornost pri prodaji in povratnem najemu. Dopolnitev pojasnjuje, kako prodajalec najemnik naknadno meri transakcije prodaje in povratnega najema, ki izpolnjujejo zahteve MSRP 15, da se te obračunajo kot prodaja. Dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
Nekratkoročne obveznosti z zavezami. Sprememba pojasnjuje, kakšni so pogoji, ki jih mora podjetje izpolniti v dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju. Vplivajo na razvrstitev obveznosti, dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
Družba predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.
Načel EU ni sprejela, ostaja še naprej neregulirano.
Vsi posli v tuji valuti so ob začetnem pripoznanju preračunani v evro, to je v funkcijsko valuto družbe, po dnevnem menjalnem tečaju med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla. Upošteva se referenčni tečaj ECB (Evropske centralne banke).
Ob datumu izkaza finančnega položaja so:
• nedenarne postavk e, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pr etvorjene po menjalnih tečajih na dan, ko je bila poštena vrednost določena.
T ečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile ob začetnem pripoznanju evidentirane v obdobju ali predstavljene v prejšnjih računovodskih izkazih, družba pripozna v poslovnem izidu (kot prihodke oziroma odhodke) v obdobju, vkaterem se pojavijo.
Na začetku družba pripozna finančna sredstva po pošteni vrednosti, razen finančnih naložb v odvisne družbe in pridruženo družbo, ki jih pripo zna po nabavni vrednosti, ter terjatev do kupcev, ki jih pripozna po transakcijski ceni.
Družba običajne nakupe in prodajo finančnih sredstev pripozna na dan sklenitve posla, to je dan, na katerega se družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Na ta dan pripozna tudi dobičke ali izgube pri odtujitvi finančnih sredstev.
Denarna sredstva predstavljajo vloge na vpogled in denarna sredstva v blagajni. Denarni ustrezniki so kratkoročne hitro unovčljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Družba kot take opredeljuje kratkoročno vezane depozite na odpoklic.
Izkaz denarnih tokov družbe prikazuje gibanje pritokovin in odtokov ob upoštevanju posredne metode v obračunskem obdobju ter pojasnjuje spremembe stanja denarnih sredstev. Pri sestavi računovodskega izkaza so se upoštevali podatki izkaza poslovnega izida družbe za leto 2022, postavke izkaza finančnega položaja družbe na dan 31. decembra 2022 in 31. decembra 2021 ter dodatni podatki.
Družba finančne naložbe delnice oziroma deleže odvisnih družb in pridruženo družbo vrednoti po nabavni vrednosti. Prihodki od dividend in drugih deležev iz dobička se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo tudi dobički in izgube iz teh sredstev.
Družba ostala finančna sredstva razvrsti na podlagi poslovnega modela za upravljanje finančnih sredstev in značilnosti pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev v skupine finančnih sredstev, kot je prikazano v spodnji tabeli.
| Skupina finančnih sredstev | Finančno sredstvo |
|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | Terjatve do kupcev, vključno s terjatvami iz najema, in druge poslovne terjatve, sredstva iz pogodb s kupci*, posojila in depoziti. |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Kapitalski instrumenti, ki niso posesti za trgovanje, za katere se skupina nepreklicno odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | Kapitalski instrumenti, za katere se skupina ne odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. |
Družba meri finančna sredstva po začetnem pripoznanju po odplačni vrednosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
Družba prihodke od obresti iz navedenih sredstev izračunava z metodo efektivnih obresti in jih pripozna v poslovnem izidu.
merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz teh sredstev, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, drugi dobički in izgube pa v drugem vseobsegajočem donosu. Ob odpravi pripoznanja sredstev se dobički in izgube, pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu (presežek iz prevrednotenja), prenesejo v preneseni čisti poslovni izid.
merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Finančna sredstva, ki jih družba ne meri po odplačni vrednosti ter niso finančne naložbe v odvisne družbe in pridruženo družbo, družba meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je pogodbena obveza:
Družba pripozna finančne obveznosti na dan njihovega nastanka. Finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum sklenitve posla, ko družba postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Pri začetnem pripoznanju izmeri finančno obveznost po pošteni vrednosti, vključno s transakcijskimi stroški. Po začetnem pripoznanju se neizpeljane finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.
Obveznosti iz pogodb s kupci predstavljajo obvezo za prenos blaga ali storitev kupcu, za kar je bilo od kupca prejeto nadomestilo (obveznosti za prejete predujme).
Osnovni kapital družbe je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran pri sodišču in so ga plačali njegovi lastniki.
Kapitalske rezerve družbe so zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala. Uporabiti se smejo pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon.
Zakonske rezerve so zneski, namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub.
Lastne delnice se izkazujejo kot del rezerv iz dobička (kot odbitna postavka). Oblikovane so rezerve za lastne deleže v višini zneskov, plačanih za pridobitev lastnih delnic.
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinke presežka iz prevrednotenjav zvezi z zemljišči in aktuarske izgube, vezane na rezervacije za pozaposlitvene in druge nekratkoročne zaslužke zaposlenih. Vse sestavine rezerve za poštene vrednosti so zmanjšane za odložene davke.
Obveznosti za dividende in druge deleže iz dobička se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
Družbavredno ti opredmetena osnovna sredstva pri začetnem pripoznanju po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost obsega zneske, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev, in tudi usredstvene stroške izposojanja. Družba po začetnem pripoznanju opredmetenih osnovnih sredstev uporablja model nabavne vrednosti za zgradbe in opremo ter model prevrednotenja za zemljišča.
Zgradbe in oprema so po modelu nabavne vrednosti izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča so po modelu prevrednotenja izkazana po pošteni vrednosti na dan prevrednotenja, zmanjšani za poznejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Družba izvaja prevrednotenje zemljišč vsakih pet let oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč.
Če se knjigovodska vrednost zemljišča poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje pripozna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja, in sicer v izkazu vseobsegajočega donosa. Če se knjigovodska vrednost zemljišča zmanjša zaradi prevrednotenja, se zmanjša presežek iz prevrednotenja pri istem zemljišču. Če zmanjšanje knjigovodske vrednosti presega nabrani presežek iz prevrednotenja pri istem sredstvu, se razlika v zmanjšanju prenese v poslovni izid kot odhodek. Presežek iz prevrednotenja zemljišč, ki je sestavni del kapitala, se prenese neposredno na zadržani čisti dobiček, ko se odpravi pripoznanje sredstva.
Družba v primeru sredstev v pripravi pripiše stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja vključujejo odhodke za obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz posojil v tujivaluti, če se obravnavajo kot preračun stroškov obresti. Drugi stroški izposojanja se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida kot odhodek obdobja, v katerem nastanejo.
Stroški zamenjave nekega dela osnovnega opredmetenega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale in če je nabavna vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Ta metoda natančneje odraža pričakovani vzorec uporabe sredstva. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje:
| Tekoče obdobje | Primerljivo obdobje |
|---|---|
| Zgradbe | 30–68 let |
| Računalniška oprema | 2–4 leta |
| Druge naprave in oprema | 2–10 let |
Družba enkrat letno pregleduje ustreznost metode amortiziranja in dobe koristnosti ter jo po potrebi prilagodi.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
Neopredmetena sredstva vsebujejo naložbev pridobljene pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) in druge pravice ter druga neopredmetena sredstva. Doba amortiziranja in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se preverjata najmanj enkrat na leto, in sicer ob koncu poslovnega leta. Družba meri neopredmetena sredstva po začetnem pripoznanju po modelu nabavnevrednosti, in sicer po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Poznejši izdatki, povezani z neopredmetenimi sredstvi, so usredstveni, če povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna od nabavnevrednosti sredstva. Pripozna se v poslovnem izidu po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko so sredstva na razpolago za uporabo. Ta metoda najnatančneje kaže pričakovani vzorec uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu. Družba amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti preveri ob koncu vsakega poslovnega leta ter jih po potrebi prilagodi.
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so posedovane, da bi prinašale najemnino ali povečale vrednost kratkoročnih naložb ali pa oboje. Za določitev, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, je potrebna presoja. Pri presoji, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, družba opredeljuje merila za razporeditev nepremičnin ali delov nepremičnin med naložbene nepremičnine tako, da se v naložbene nepremičnine prerazporedijo nepremičnine, ki so predmet najema (več kot 1 leto) ali najema za nedoločen čas, po ključu, da se prerazporedi delež nepremičnine, če najeti del nepremičnine znaša več kot 10 odstotkov in manj kot 90 odstotkov celotne nepremičnine (površina). Če najeti del nepremičnine predstavlja 90 odstotkov ali več, se med naložbene nepremičnine prerazporedi celotna nepremičnina, če predstavlja 10 odstotkov ali manj, pa ostane nepremičnina razporejena med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina, razen v primeru pripadajočega dela zemljišča, ki pripada zgradbi, razporejeni med naložbene nepremičnine, in ko se tudi ta del zemljišča upošteva kot naložbena nepremičnina. Nepremičnine, ki so predmet kratkoročnega najema (manj kot 1 leto) ali ki niso predmet najema (se ne uporabljajo), ostanejo razporejene med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina.
Družba po začetnem pripoznanju uporablja model nabavnevrednosti, po katerem naložbeno nepremičnino razviduje po njeni nabavnivrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Prenos prevrednotenih naložbenih nepremičnin (zemljišč) iz opredmetenih osnovnih sredstev se opravi po njihovi knjigovodski vrednosti na dan prenosa, njihov presežek iz prevrednotenja pa ostane v kapitalu in se ob njihovi odtujitvi prenese v preneseni čisti poslovni izid. Pri amortiziranju naložbenih nepremičnin se uporabljajo enake dobe koristnosti kot za nepremičnine v okviru opredmetenih osnovnih sredstev.
Družba deluje kot najemnica sredstev. Družba ima v najemu različne nepremičnine (zemljišča in poslovne prostore) in opremo. Ob sklenitvi pogodbe ta oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Trajanje najema družba opredeli na podlagi obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati, ob upoštevanju obdobja, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobja, za katero velja možnost odpovedi najema.
| ekoče obdobje | Primerljivo obdobje |
|---|---|
| Pravice do uporabe zemljišč | 5-6 let |
| Pravice do uporabe zgradb | 1-6 let |
| Pravice do uporabe opreme | 1-5 let |
Družba uporablja enoten pristop pripoznavanja in merjenja za vse najeme, razen za kratkoročne najeme (najemi do enega leta) in najeme sredstev manjše vrednosti (vrednost manjša kot pet tisoč evrov). Najemnine pri najemih manjše vrednosti in kratkoročnih najemih družba izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za druge najeme je družba pripoznala pravico do uporabe najetih sredstev in obveznost za najeta sredstva.
Družba pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem.
Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Družba slabi sredstva v najemu enako, kot slabi opredmetena osnovna sredstva.
Obveznosti za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju najemne pogodbe. Najemnine diskontira po obrestni meri, povezani z najemom, če jo je mogoče določiti, nasprotno pa po predpostavljeni obrestni meri za izposojanje, ki bi jo morala plačati, če bi za podobno dolgo obdobje in na podlagi podobnega jamstva v podobnem gospodarskem okolju pridobila sredstvo podobne vrednosti kot sredstvo, ki pomeni pravico do uporabe.
Po datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za obresti iz najema in zmanjša za plačila najemnin ter ob ponovni oceni ali ob spremembi najema prilagodi vrednost najema. Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe najetih sredstev zmanjšuje za obračunano amortizacijo v obdobju najema sredstev. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški obrasti bremenijo finančne odhodke obdobja.
Pri kratkoročnih najemih in najemih sredstev manjše vrednosti družba uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja dvanajst mesecev ali manj). Hkrati družba uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom sredstev, za katera velja, da so manjševrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti družba pripozna strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema.
Družba je zaradi nastale situacije, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, uporabila praktično rešitev, da ne bo presodila, ali je prilagoditev najemnine, ki izpolnjuje spodaj navedene pogoje, sprememba najema. Ti pogoji so:
V tem primeru družba spremembe najemnine ne obravnava kot spremembo obstoječega najema, temveč jo pripoznava v izkazu poslovnega izida.
Družba pri transakcijah prodaje s povratnim najemom, ko deluje kot prodajalec najemnik, meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, sorazmerno z delom prejšnje knjigovodske vrednosti sredstva, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo je obdržala. V skladu s tem pripozna samo tisti znesek dobička ali izgube, ki se nanaša na pravice, ki jih je prenesel kupec najemodajalec.
Zaloge materiala se vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri porabi materiala se uporablja metoda tehtanih povprečnih cen.
Oslabitev finančnih naložb v odvisne družbe. Družba ob koncu vsakega poslovnega leta oceni, ali obstajajo znamenja, da bi bila naložba lahko oslabljena. Četudi znamenje obstaja, družba oceni nadomestljivo vrednost naložb odvisne družbe. Nadomestljiva vrednost sredstev je njena poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, ali vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera je višja. Če knjigovodska vrednost finančnega sredstva presega nadomestljivo vrednost, je treba opraviti slabitev finančnih naložb v odvisno družbo. Za družbe v mirovanju ni mogoč izračun nadomestljive vrednosti z uporabo modela diskontiranih denarnih tokov, zato se uporabi ocena na drugih osnovah (ocena neto vrednosti sredstev). Družba odpravi oslabitev finančnih naložb v odvisne družbe, ko ne obstajajo več razlogi za njihovo oslabitev, v korist finančnih prihodkov, in sicer v delni ali celotni višini zneska, do katerega so bila sredstva oslabljena, odvisno od ocene odprave oslabitve teh sredstev.
Družba slabi poslovne terjatve v obliki popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja teh sredstev. Znesek izgub iz oslabitve (vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve) terjatev do kupcev in drugih poslovnih terjatev je v izkazu poslovnega izida izkazan v postavki izguba zaradi oslabitev terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve.
Terjatve do kupcev (vključno s terjatvami iz najemov), ki niso v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali niso na podlagi drugih objektivnih razlogov označene za dvomljive, družba slabi tako, da oblikuje popravek vrednosti z odstotki slabitev glede na njihovo starost.
Družba pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub teh sredstev uporablja poenostavljen pristop z uporabo matrike rezervacij, ki temelji na podlagi izkušenj o odpisanih terjatvah iz preteklosti in ocen glede prihodnosti.
Terjatve, ki so v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali so na podlagi drugih objektivnih razlogov označene za dvomljive, družba slabi v 100-odstotni višini, razen če zakonodaja dovoljuje zmanjšanje obveznosti za obračunani in neplačani davek na dodano vrednost ter se za ta znesek zmanjša slabitev.
Družba terjatve za obresti za dana posojila in depozite slabi v okviru slabitve posojil oziroma depozitov, drugih poslovnih terjatev pa glede na sestavo terjatev in pretekle izkušnje teh terjatev ne slabi, dokler niso zapadle več kot 30 dni. Ob zapadlosti po tem datumu pa družba individualno oceni verjetnost prihodnjih denarnih tokov iz takih terjatev in njihovo slabitev.
Družba opravi slabitev danih posojil in depozitov na podlagi presoje poslovodstva o njihovi neiztržljivosti. Družba je v skladu z MSRP 9 prešla z modela nastalih izgub na model pričakovanih izgub ter v skladu z njim pripoznava nastale izgube in tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Pri presoji oslabljenosti danih posojil družba oceni dokaze o oslabitvi posojila individualno za vsako posojilo posebej. Če oceni, da knjigovodska vrednost posojila presega njeno pošteno, to je razumljivo vrednost, posojilo slabi. Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil posojil v prihodnjih dvanajstih mesecih, razen če se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja bistveno povečalo. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, zapadlimi po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali tudi denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja.
Slabitve za pričakovane kreditne izgube se ocenjujejo v dveh korakih. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih se po začetnem pripoznanju ni močno povečalo kreditno tveganje, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so mogoča v prihodnjih dvanajstih mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih se je od začetnega pripoznanja močno povečalo kreditno tveganje, družba pripozna popravke iz izgub, ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila. Družba oceni, da gre pri finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, če so pogodbena plačila zapadla roku 90 dni. V nekaterih primerih lahko družba oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da neporavnanih pogodbenih zneskov ne bo prejela v celoti.
Družba pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati. Znesek izgub zaradi oslabitve teh sredstev je v izkazu poslovnega izida izkazan v postavki drugi finančni odhodki.
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev, da bi ugotovila, ali obstajajo znaki oslabitve. Če taki znaki so, oceni nadomestljivo vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za sredstvo. Za preizkus oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so večinoma neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota).
Družba oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote pripozna, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže kot odhodek v izkazu poslovnega izida.
Družba izgubo zaradi oslabitve sredstva odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Nekratkoročna sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva (v okviru nekratkoročnih sredstev to velja za naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, nekratkoročne finančne naložbe, v okviru opredmetenih osnovnih sredstev pa zaradi pomembnosti le za zemljišča in zgradbe), za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo, in sicer se njihova prodaja predvideva najpozneje v prihodnjih dvanajstih mesecih.
Prodaja je zelo verjetna, kadar potekata celoten načrt in program za iskanje kupca. Prav tako mora ta potekati aktivno trženje sredstev in prizadevanje za dosego cene, ki ustreza njihovi trenutni pošteni vrednosti. Neposredno pred razvrščanjem med sredstva za prodajo se izvede ponovna meritev teh sredstev. V skladu s tem se nekratkoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer pri tisti vrednosti, ki je nižja.
Zaradi posebnih dogodkov in okoliščin, na katere družba ne more vplivati, obstajajo pa zadostni dokazi, da podjetje dosledno izpolnjuje načrt prodaje sredstva, se lahko obdobje zaključka prodaje podaljša na več kot eno leto. Če sredstvo za prodajo ne izpolnjuje več sodil za uvrstitev v skupino sredstev za prodajo, ga je treba prerazvrstiti v drugo ustrezno skupino sredstev, in sicer v tisto, v katero je bilo uvrščeno pred razvrstitvijo med sredstva za prodajo.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega opravljeno z določenim kratkoročnim zaslužkom.
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan izkaza finančnega položaja obstoječe obveze. Pri doseganju najboljše ocene rezervacije se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo številne dogodke in okoliščine. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije sedanjavrednost izdatkov, po pričakovanju potrebnih za poravnavo obveze.
Rezervacije se pripoznajo z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, zmanjšujejo pa se neposredno po časovnem zaporedju za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane, razen aktuarskih dobičkov in izgub iz odpravnin ob upokojitvi zaradi sprememb aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev, ki se pripoznajo v presežku iz prevrednotenja in se ob porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Pripoznanje rezervacij se odpravi, ko so že izrabljene možnosti, zaradi katerih so bile oblikovane, ali ni več potrebe po njih. Iz odprave pripoznanja rezervacij, oblikovanih z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, pripoznamo prihodke. Na koncu obračunskega obdobja se rezervacije popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanjivrednosti izdatkov, po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlenim in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane nekratkoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Navedene rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan aktuarskega izračuna. Stroški obresti in prirast v tekočem letu se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, obresti pa med finančnimi odhodki. Aktuarski dobički in izgube iz jubilejnih nagrad se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, aktuarski dobički ali izgube iz odpravnin ob upokojitvi pa se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, in sicer presežku iz prevrednotenja, ter se ob njihovi porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Rezervacije se porabljajo v višini dejansko nastalih stroškov obračunanih odpravnin ob upokojitvi in obračunanih jubilejnih nagrad.
Družba med nekratkoročno odložene prihodke uvršča donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so pokrivanju stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke v višini stroškov amortizacije teh sredstev. Med nekratkoročno odloženimi prihodki se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
Pogodba s kupcem se obračuna le ob izpolnitvi pogojev. Ob odobritvi pogodbe s kupcem se oceni nadomestilo, ki se pričakuje od kupca v zameno, ko bo blago oziroma storitev prenesena nanj. Prejeto nadomestilo predstavlja transakcijsko ceno. Transakcijska cena predstavlja fiksno dogovorjeno nadomestilo za obljubljeno blago oziroma opravljene storitve kupcu.
podlagi pregleda nastalih stroškov (pregled opravljenega dela – izmera napredka posla).
Prihodki od opravljenih storitev se merijo po transakcijskih cenah dokončanih storitev, navedenih na računih (izpolnite v izvršitvenih obvez v določenem trenutku) ali v drugih listinah ali po cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti (izpolnitev izvršitvenih obvez se izvaja postopoma). Družba ocenjuje, da v primerih, ko določen posel (izvršitvena obveza) na dan izkaza finančnega položaja še ni zaključen, ni mogoče zanesljivo oceniti izida posla, vendar pa se lahko razumno izmeri njegov napredek in prihodki pripoznajo le do višine nastalih neposrednih stroškov, za katere se pričakuje, da jih bo mogoče pokriti (metoda vložkov). Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve (npr. carinske dajatve), niso sestavina prihodkov od prodaje.
| Poslovna področja | Narava in čas izpolnitve izvršitvenih obvez kupcem | Plačilni pogoji | |
|---|---|---|---|
| KOPENSKI PROMET | Za izvršitev špedicijskih poslov nam kupec izda naročilo, ki mora vsebovati vse bistvene podatke za pravilno in pravočasno izvršitev naročila. Posel je opravljen, ko so izvršene vse aktivnosti po naročilu. Naročilo lahko vsebuje različne storitve, velja, da je posel izveden: | • za storitve organizacije prevoza blaga: ko je prevoz opravljen (prevzeta ali dostavljena pošiljka); | |
| LOGISTIČNE STORITVE | • za posle zastopanja pred carinskimi organi: ko je blago prepuščeno deklarantu; | ||
| INTERKONTINENTALNI PROMET | • za posle skladiščenja blaga: ko je blago uskladiščeno ali izskladiščeno oz. izvršeno drugo delo v skladišču (npr. paletiranje, etiketiranje); | ||
| DRUGE STORITVE | • za druge posle: ko je izvršena dogovorjena storitev. Račun za opravljeno storitev je kupcu izdan po izvedeni storitvi. |
Splošno velja, da mora kupec plačilo storitev in s tem povezanih stroškov zagotoviti pred začetkom opravljanja storitev (avans). Ob upoštevanju kupčeve bonitete, preteklih izkušenj s kupcem in komercialnih dogovorov je račun za opravljeno storitev plačljiv v 30 dneh od dneva opravljene storitve.
Ločimo državne podpore, povezane s sredstvi, in državne podpore, povezane s prihodki.
a. S sredstvi povezane državne podpore, tudi nedenarne podpore po pošteni vrednosti, se v izkazu finančnega položaja obravnavajo kot odloženi prihodki in se med prihodke v izkazu poslovnega izida dosledno prenašajo v dobi koristnosti zadevnega sredstva. Med nekratkoročno odloženimi prihodki družba izkazuje odložene prihodke, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
b. Državne podpore, povezane s prihodki, so državne podpore, povezane s povrnitvijo nadomestil plač za zaposlene, oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varstvo itd. Družba pripozna državne podpore, povezane s prihodki, v okviru drugih poslovnih prihodkov in ne kot znižanje povezanih stroškov. Pripoznajo se kot prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Državne podpore se pripoznajo, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da družba izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitev in da jih bo prejela. Če obstaja negotovost v zvezi z upravičenostjo do prejete državne podpore (npr. obstaja možnost obveznosti vračila ob neizpolnjevanju pogojev), se znesek dobljene državne podpore prikaže kot odloženi prihodek za čas do dejanske ugotovitve (ne)izpolnjevanja pogojev.
Družba stroške kot odhodke pripoznava v obdobju, v katerem nastanejo.
Ob upoštevanju računovodskih usmeritev je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti finančnih ter tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Družba je poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja določila po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v pojasnilih k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznostim družbe.
Družba meri zemljišča po pripoznanju po prevrednotenem znesku, ki je poštena vrednost na dan prevrednotenja (to je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti). Poštena vrednost zemljišč se glede na okoliščine oziroma razmere izmeri z uporabo ene ali več tehnik vrednotenja, kot so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Družba izvaja prevrednotenje zemljišč vsakih pet let oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč. Na podlagi ocen vpliva spremembe kazalnikov slabitve se oceni znesek odstopanja poštene vrednosti za zemljišča od njihove knjigovodske vrednosti. Če gre za pomembno odstopanje, cenitev zemljišč opravi pooblaščeneni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.
Poštena vrednost finančnih naložb v lastniške vrednostne papirje, vrednotenih po pošteni vrednosti, se določa glede na ponujeno nakupno ceno ob koncu poročevalskega obdobja. Za kratkoročne terjatve in obveznosti je družba presodila, da je njihova knjigovodska vrednost dovolj natančen približek poštene vrednosti.
Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost in popravljeno dobičkonosnost delnice. Osnovno dobičkonosnost delnice izračuna tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem v poslovnem letu, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic (brez lastnih delnic). Popravljeni dobiček delnice se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripadata navadnim delničarjem, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh popravljalnih možnosti navadnih delnic. Družba ne poseduje popravljalnih možnosti delnic, zato izkazuje enako vrednost osnovne in popravljene dobičkonosnosti delnic.
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Izkaže se v izkazu poslovnega izida, razen delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu. Ta se zato izkaže v drugem vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek je obračunan v skladu z veljavno davčno zakonodajo na dan poročanja. Poslovno leto je koledarsko leto, ki je enako davčnemu letu.
Pri uporabi finančnih instrumentov je družba izpostavljena:
V tej točki je obravnavana izpostavljenost družbe posameznim (zgoraj omenjenim) tveganjem. Obravnavani so njeni cilji, usmeritve in postopki za merjenje ter obvladovanje tveganj in njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta pojasnilu 30.
Poslovodstvo je sprejelo usmeritve glede obvladovanja tveganj v okviru pravilnika o upravljanju tveganj. Družba ima odbor za upravljanje tveganj, odgovoren za razvoj in nadzor usmeritev pri njihovem upravljanju. Finančna tveganja so del rednega poročanja družbe o tveganjih, o katerih odbor redno poroča revizijski komisiji.
Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem zaradi terjatev družbe do strank.
Izpostavljenost družbe kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank, vendar pa poslovodstvo upošteva tudi strukturo strank ter tveganje plačilne nesposobnosti z vidika panoge in države, v kateri stranka posluje, saj lahko ti dejavniki vplivajo na kreditno tveganje, še zlasti v neugodnih gospodarskih razmerah. Usmeritve so oblikovane tako, da se za pomembnejšo novo stranko izvede analiza njene kreditne sposobnosti, preden ji skupina ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Kot del rednih procesov upravljanja terjatev ves čas poteka aktivna izterjava.
Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ne bo zmožna poravnati finančnih obveznosti, ki jih poravnava z denarnimi ali drugimi finančnimi sredstvi.
Družba likvidnost zagotavlja tako, da ima vedno dovolj likvidnih sredstev za poravnanje obveznosti v roku, in sicer v običajnih in tudi zahtevnejših okoliščinah, ne da bi pri tem nastale nesprejemljive izgube ali bi se celo zmanjšal njen ugled.
Družba ponuja predvsem garancije za morebitni carinski dolg, ki bi lahko nastal iz tranzitnih postopkov, preverjanja porekla, različnih analiz oziroma kontrol blaga, potrebnih za izvedbo operativnih poslovnih dejavnosti.
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški instrumenti, vplivale na prihodke družbe ali vrednost finančnih instrumentov. Cilja obvladovanja tega tveganja sta obvladovati in nadzorovati izpostavljenost tržnim tveganjem v razumnih mejah ter ob hkratni optimizaciji dobička.
Poslovno tveganje je tveganje neposredne ali posredne izgube, do katere bi prišlo zaradi številnih različnih razlogov, povezanih s procesi, ki potekajo v družbi, z osebjem, tehnologijo in infrastrukturo, pa tudi kot posledica zunanjih dejavnikov, ki niso povezani s kreditnim, tržnim in likvidnostnim tveganjem, kot so med drugim tveganja, ki izhajajo iz pravnih in regulatornih zahtev ter splošno sprejetih korporacijskih standardov. Poslovna tveganja izhajajo iz celotnega poslovanja družbe. Cilj je upravljati poslovna tveganja tako, da se vzpostavi ravnotežje med izogibanjem finančnim izgubam in škodo, ki bi bila povzročena ugledu družbe, ter med celotno stroškovno učinkovitostjo, prav tako pa tudi izogibanje takim kontrolnim postopkom, ki zavirajo oziroma omejujejo samoiniciativnost in ustvarjalnost. Ključno odgovornost za razvoj in vpeljavo kontrol za nadzor poslovnega tveganja nosi višje poslovodstvo vsake poslovne enote.
Program rednih pregledov izvaja služba notranje revizije, ki se o rezultatih pregledov pogovori s poslovodstvom tiste poslovne enote, na katero se rezultati nanašajo, povzetke pa predloži upravi družbe in revizijski komisiji.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
Poslovni segment je sestavni del skupine:
Razkritja po geografskih poslovnih segmentih temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja pri odločanju.
| v evrih | Slovenija | Hrvaška | Bosna in Hercegovina | Srbija | Črna gora |
|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 128.192.993 | 31.600.539 | 8.649.142 | 6.793.759 | 6.617.068 |
| 2021 | 113.860.732 | 28.028.815 | 8.240.356 | 4.791.981 | 5.822.042 |
| Prihodki od prodaje na podlagi pogodb s kupci | 128.192.993 | 31.600.539 | 8.649.142 | 6.793.759 | 6.617.068 |
| Prihodki iz najemov drugim | 5.059.119 | 1.286.921 | 262.718 | 385.846 | 183.834 |
| Prihodki od prodaje na podlagi pogodb z drugimi segmenti v skupini | 5.289.425 | 1.880.823 | 648.797 | 896.075 | 75.992 |
| Prihodki od najemov z drugimi segmenti v skupini | 30.276 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj prihodki | 138.571.810 | 34.768.283 | 9.560.658 | 8.075.680 | 6.899.017 |
| Amortizacija | 3.805.660 | 1.131.263 | 485.850 | 249.626 | 397.606 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 4.951.142 | 2.890.488 | -354.714 | -653.160 | 1.114.881 |
| Obrestni prihodki | 202.371 | 2.197 | 74.210 | 1.691 | 72.702 |
| Obrestni odhodki | 747.717 | 6.915 | 29.634 | 208.759 | 11.550 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 5.255.872 | 2.874.975 | -310.722 | -865.173 | 1.180.044 |
| Pripoznani rezultat naložb vrednotenih po kapitalski metodi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | 982.748 | 618.964 | 186 | 0 | 276.792 |
| Čisti poslovni izid | 4.273.124 | 2.256.012 | -310.908 | -865.173 | 903.253 |
| Prilagoditve z izločanji | Skupina | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje na podlagi pogodb s kupci | 1.776.025 | 2.429.641 | 9.560.578 | 7.262.932 | 193.190.104 | 170.436.499 | 17.782 | -65.337 | 193.207.886 | 170.371.162 |
| Prihodki iz najemov drugim | 0 | 0 | 31.524 | 34.045 | 7.209.960 | 6.316.164 | 0 | 0 | 7.209.960 | 6.316.165 |
| Prihodki od prodaje na podlagi pogodb z drugimi segmenti v skupini | 90.717 | 4.678 | 1.681.608 | 1.856.928 | 10.585.561 | 9.890.757 | -10.585.561 | -9.890.757 | 0 | 0 |
| Prihodki od najemov z drugimi segmenti v skupini | 0 | 0 | 0 | 0 | 30.276 | 29.388 | -30.276 | -29.388 | 0 | 0 |
| Skupaj prihodki | 1.866.741 | 2.434.319 | 11.273.710 | 9.153.904 | 211.015.901 | 186.672.808 | -10.598.054 | -9.985.482 | 200.417.845 | 176.687.327 |
| Amortizacija | 63.847 | 43.685 | 344.893 | 331.049 | 6.673.962 | 6.454.119 | 0 | 0 | 6.673.961 | 6.454.120 |
| Poslovni izid iz poslovanja | -44.612 | -50.369 | 334.665 | 387.892 | 8.238.690 | 7.339.111 | -39.277 | -29.962 | 8.199.414 | 7.309.149 |
| Obrestni prihodki | 638 | 244 | 136 | 1.737 | 353.945 | 236.174 | -144.129 | -105.318 | 209.817 | 130.856 |
| Obrestni odhodki | 30.943 | 26.353 | 19.267 | 24.541 | 1.050.930 | 828.794 | -144.129 | -105.318 | 906.802 | 723.476 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | -507.289 | 119.260 | 314.464 | 363.335 | 7.942.172 | 6.646.178 | -896.115 | 630.846 | 7.046.057 | 7.277.026 |
| Pripoznani rezultat naložb vrednotenih po kapitalski metodi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 13.613 | 10.627 | 13.613 | 10.627 |
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | 0 | 14.192 | 38.723 | 39.159 | 1.917.413 | 613.353 | 0 | 0 | 1.917.413 | 613.356 |
| Čisti poslovni izid | -507.289 | 105.067 | 275.741 | 324.176 | 6.024.759 | 6.032.825 | -896.115 | 630.846 | 5.128.642 | 6.663.670 |
| Slovenija | Hrvaška | Bosna in Hercegovina | Srbija | Črna gora | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva | 180.399.200 | 176.262.858 | 55.503.758 | 54.360.288 | 14.011.394 | 13.978.559 | 18.359.918 | 10.765.853 | 18.825.858 | 18.684.640 |
| Nekratkoročna sredstva | 143.985.486 | 141.641.669 | 42.591.977 | 39.020.127 | 11.586.628 | 11.510.263 | 16.516.426 | 9.287.296 | 11.304.974 | 11.119.348 |
| Poslovne obveznosti | 22.363.284 | 17.723.909 | 5.804.551 | 6.116.365 | 1.938.020 | 1.839.808 | 1.744.674 | 1.391.437 | 666.222 | 581.202 |
| Finančne obveznosti | 50.395.725 | 54.846.918 | 24.982 | 230.083 | 467.864 | 228.534 | 11.794.218 | 3.572.931 | 564.049 | 654.849 |
| Naložba v pridruženo družbo | 39.059 | 39.059 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Ukrajina | Ostalo | Skupaj | Prilagoditve z izločanji | Skupina | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva | 1.376.623 | 1.711.287 | 4.505.877 | 4.454.909 | 292.982.629 | 280.218.392 | -52.938.016 | -50.248.387 | 240.044.613 | 229.970.005 |
| Nekratkoročna sredstva | 864.478 | 1.233.523 | 1.767.912 | 1.255.118 | 228.617.879 | 215.067.345 | -46.077.942 | -43.178.138 | 182.539.937 | 171.889.208 |
| 758.027 | 693.524 | 1.448 | 577 | 1.995.473 | 34.723.354 | 30.341.718 | -2.629.619 | -2.358.576 | 32.093.736 | 27.983.142 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1.396.765 | 1.370.407 | 696.475 | 209.317 | 65.340.078 | 61.113.039 | -7.682.804 | -5.691.741 | 57.657.272 | 55.421.298 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 39.059 | 39.059 | 46.713 | 33.099 | 85.771 | 72.158 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poslovna področja | Slovenija | Hrvaška | Bosna in Hercegovina | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | ||
| Prihodki po poslovnih področjih | Kopenski promet | 59.253.755 | 52.277.269 | 23.233.724 | 20.084.323 | 6.174.256 | 6.130.148 |
| Logistične rešitve | 25.201.415 | 21.685.749 | 5.987.233 | 6.033.961 | 1.775.484 | 896.987 | |
| Interkontinentalni promet | 48.239.549 | 43.952.190 | 4.954.343 | 4.669.536 | 1.112.293 | 1.428.979 | |
| Druge storitve | 5.877.094 | 5.109.749 | 592.983 | 638.890 | 498.624 | 441.945 | |
| Skupaj | 138.571.812 | 123.024.959 | 34.768.283 | 31.426.710 | 9.560.657 | 8.898.060 |
| Država | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Slovenija | 76.130.610 | 70.437.918 |
| Hrvaška | 2.591.554 | 2.203.950 |
| Bosna in Hercegovina | 1.315.785 | 1.228.562 |
| Črna gora | 466.217 | 384.910 |
| Ostale države | 58.067.646 | 48.769.618 |
| Skupaj | 138.571.812 | 123.024.959 |
| Poslovna področja | Srbija | Črna gora | Ukrajina | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | ||
| Prihodki po poslovnih področjih | Kopenski promet | 3.911.418 | 2.811.393 | 3.961.729 | 3.462.106 | 1.866.742 | 2.434.022 |
| Logistične rešitve | 1.405.633 | 898.938 | 1.311.123 | 1.187.280 | 0 | 0 | |
| Interkontinentalni promet | 2.775.809 | 1.945.288 | 614.585 | 513.625 | 0 | 0 | |
| Druge storitve | -17.181 | 7.490 | 1.011.581 | 908.735 | 0 | 296 | |
| Skupaj | 8.075.680 | 5.663.109 | 6.899.017 | 6.071.746 | 1.866.742 | 2.434.319 |
| Država | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Slovenija | 997.457 | 594.477 |
| Hrvaška | 89.800 | 67.256 |
| Bosna in Hercegovina | 100.731 | 89.198 |
| Črna gora | 107.019 | 69.501 |
| Ostale države | 6.780.672 | 4.842.677 |
| Skupaj | 8.075.680 | 5.663.109 |
| Ostale države | Izločitve | Skupaj | 2022 | 2021 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki po poslovnih področjih | Kopenski promet | 8.627.275 | 6.973.789 | 6.692.550 | 5.975.883 | 100.336.349 | 88.197.167 |
| Logistične rešitve | 686.307 | 657.371 | 19.299 | 126.038 | 36.347.897 | 31.234.249 | |
| Interkontinentalni promet | 1.523.454 | 1.115.816 | 1.760.647 | 2.145.304 | 57.459.385 | 51.480.131 | |
| Druge storitve | 436.673 | 406.929 | 2.125.559 | 1.738.256 | 6.274.215 | 5.775.778 | |
| Skupaj | 11.273.710 | 9.153.905 | 10.598.055 | 9.985.482 | 200.417.846 | 176.687.326 |
| Država | 2022 | 2021 | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 1.070.333 | 1.008.128 | 2.465.890 | 2.385.457 | 78.093.543 | 71.699.533 |
| Hrvaška | 22.720 | 135.747 | 2.245.832 | 1.997.566 | 28.538.786 | 25.781.472 |
| Bosna in Hercegovina | 5.821 | 14.571 | 1.963.516 | 2.100.642 | 8.013.410 | 7.199.427 |
| Črna gora | 83.221 | 9.207 | 547.665 | 431.131 | 5.791.727 | 4.879.356 |
| Ostale države | 10.091.613 | 7.986.252 | 3.375.151 | 3.070.685 | 79.980.381 | 67.127.536 |
| Skupaj | 11.273.710 | 9.153.905 | 10.598.055 | 9.985.482 | 200.417.846 | 176.687.325 |
| Prihodki po poslovnih področjih | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Kopenski promet | 59.253.755 | 52.277.272 |
| Logistične rešitve | 25.201.415 | 21.685.749 |
| Interkontinentalni promet | 47.553.512 | 43.458.723 |
| Druge storitve | 5.671.730 | 4.889.898 |
| Skupaj | 137.680.412 | 122.311.642 |
| Država | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Slovenija | 75.816.175 | 70.158.977 |
| Nemčija | 8.424.862 | 5.486.097 |
| Avstrija | 7.817.363 | 7.080.039 |
| Luksemburg | 7.774.865 | 7.273.618 |
| Italija | 5.467.744 | 4.005.494 |
| Nizozemska | 3.137.712 | 2.999.663 |
| Ostale države | 29.241.690 | 25.307.755 |
| Skupaj | 137.680.412 | 122.311.642 |
| Skupina IntereuropaIntereuropa, d. d. | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje na podlagi pogodb družbam v skupini | 0 | 0 | 5.313.077 | 4.768.260 |
| Prihodki iz najemov družbam v skupini | 0 | 0 | 30.276 | 29.388 |
| Prihodki od prodaje drugim na podlagi pogodb s kupci | 193.207.886 | 170.476.481 | 127.367.718 | 113.175.269 |
| Prihodki iz najemov drugim | 7.209.960 | 6.210.844 | 4.969.341 | 4.338.726 |
| Skupaj | 200.417.846 | 176.687.325 | 137.680.412 | 122.311.642 |
Prihodki od prodaje skupine in družbe v letu 2022 predstavljajo prihodke od opravljenih storitev. Skupina/družba izvaja logistične storitve na treh poslovnih področjih, to so kopenski promet (zbirni promet, domači promet, cestni in železniški promet ter carinske storitve), logistične rešitve (skladiščenje in distribucija) in interkontinentalni promet (zračni promet, pomorski promet in avtomobilska logistika). Skupina/družba v okviru dodatnih storitev ponuja tudi oddajo poslovnih prostorov v najem, parkirišča na carinskih terminalih, sejemsko logistiko in posredništvo pri zavarovalnih poslih.
| Skupina IntereuropaIntereuropa, d. d. | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 213.096 | 433.341 | 116.646 | 94.842 |
| Prihodki od odprave rezervacij | 321.449 | 63.125 | 98.282 | 19.459 |
| Prejete državne podpore | 179.372 | 224.782 | 142.317 | 154.123 |
| Ostali poslovni prihodki | 454.818 | 380.649 | 282.680 | 94.837 |
| Skupaj | 1.168.735 | 1.101.897 | 639.925 | 363.261 |
V okviru postavke državne pomoči sta skupina in družba za zajezitev negativnih učinkov pandemije COVID-19 prejeli za 19.610 evrov državne pomoči iz naslova povračila nadomestila plače delavcem, oprostitve plačila prispevkov, ohranitve delovnih mest in nakupa hitrih testov (v letu 2021 je družba prejela 31.301 evrov, skupina pa 96.789 evrov). Celotna vrednost prejetih subvencij ni vezana na pogoje vračila, ki jih je določila država, v kateri je posamezna družba.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2022 | 2021 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavnavrednost prodanega blaga in stroški materiala | 5.020.060 | 3.905.473 | 2.421.099 | 2.086.131 | ||
| Nabavnavrednost prodanega blaga in stroški storitev v skupini | 0 | 0 | 2.601.312 | 2.187.768 | ||
| Stroški storitev | direktni stroški | 129.154.487 | 113.445.027 | 89.951.919 | 79.706.880 | |
| stroški najete delovne sile in študentskega dela | 4.288.928 | 4.501.016 | 3.876.638 | 4.188.938 | ||
| stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev | 1.953.390 | 1.618.022 | 1.252.900 | 957.414 | ||
| stroški vzdrževanja neopredmetenih osnovnih sredstev | 870.700 | 876.693 | 765.099 | 770.353 | ||
| stroški kratkoročnih najemov opredmetenih osnovnih sredstev | 437.125 | 342.336 | 98.122 | 117.072 | ||
| stroški najemov neopredmetenih sredstev | 631.915 | 442.214 | 630.677 | 441.625 | ||
| zavarovalne premije | 1.040.167 | 1.000.127 | 533.486 | 578.788 | ||
| stroški varovanja premoženja | 982.612 | 921.824 | 621.438 | 583.918 | ||
| stroški intelektualnih storitev | 1.383.770 | 1.362.241 | 1.159.195 | 1.110.625 | ||
| stroški nadzornega sveta in njegovih komisij | 207.702 | 170.621 | 171.235 | 155.035 | ||
| ostali stroški storitev | 3.554.864 | 2.817.618 | 1.606.999 | 1.022.460 | ||
| Skupaj | 149.525.720 | 131.403.212 | 105.690.120 | 93.907.007 |
Direktni stroški skupine in tudi družbe obsegajo večinoma stroške podizvajalcev (npr. stroške prevozov, stroške luških storitev), neposredno povezane z opravljanjem storitev, ki jih posamezna družba prodaja. Ostali stroški storitev se v glavnem nanašajo na povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom, stroške komunalnih storitev, izobraževanja, varovanja, garancij in plačilnega prometa.
Med stroški najete delovne sile in študentskega dela so bili pripoznani odhodki za udeležbo najetih delavcev pri dobičku za leto 2022 v višini 166.508 evrov, vključno s stroški socialnih zavarovanj, (v letu 2021 216.148 evrov) ter predstavljajo del pogodbene obveznosti družbe, ki bo poravnana po preteku enega leta od potrditve letnega poročila (pojasnili 4 in 27).
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2022 | 2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Stroški plač | 23.985.844 | 21.600.844 | 15.236.098 | 13.434.112 | |
| Stroški socialnih zavarovanj | 4.984.222 | 4.527.654 | 3.171.413 | 2.799.684 | |
| Drugi stroški dela (brez stroškov socialnih zavarovanj): | regres | 1.200.350 | 964.640 | 1.007.511 | 785.904 |
| prevoz in prehrana | 2.221.377 | 1.938.864 | 1.533.812 | 1.354.605 | |
| ostali stroški dela | 667.845 | 585.062 | 434.674 | 349.276 | |
| odhodki za udeležbo delavcev v dobičku | 902.403 | 758.624 | 876.897 | 735.831 | |
| Skupaj | 33.962.041 | 30.375.688 | 22.260.406 | 19.459.412 |
| Kategorije stopnje šolske izobrazbe | Skupina Intereuropa | Začetek leta 2022 | Konec leta 2022 | Spremembe v letu 2022 | Povprečno število zaposlenih glede na izobrazbo v letu 2022* | Povprečno število zaposlenih glede na izobrazbo v letu 2021* |
|---|---|---|---|---|---|---|
| I. do III. stopnja šolske izobrazbe | 84 | 10824 | 9680 | |||
| IV. do V. stopnja šolske izobrazbe | 798 | 809 | 11 | 804786 | ||
| VI. do IX. stopnja šolske izobrazbe | 462 | 492 | 30477 | 475 | ||
| Skupaj | 1.344 | 1.409 | 651.377 | 1.341 |
| Skupina Intereuropa | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev | 4.145.122 | 3.986.373 | 2.468.973 | 2.390.434 |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | 681.700 | 685.330 | 527.722 | 531.411 |
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 442.621 | 448.256 | 419.280 | 421.868 |
| Amortizacija pravic do uporabe sredstev v najemu | 1.404.518 | 1.334.162 | 383.093 | 408.408 |
| Skupaj | 6.673.961 | 6.454.121 | 3.799.068 | 3.752.121 |
V letu 2022 predstavlja postavka izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve, odhodek v višini 860.396 evrov v skupini in 758.193 evrov v družbi (v letu 2021 je znašala izguba v skupini 102.959 evrov, v družbi pa 78.287 evrov). Navedeni učinek je razkrit v tabelah gibanja popravka vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev in gibanja popravka vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev do drugih (pojasnilo 30).
| Intereuropa, d. d. | Začetek leta 2022 | Konec leta 2022 | Spremembe v letu 2022 | Povprečno število zaposlenih glede na izobrazbo v letu 2022* | Povprečno število zaposlenih glede na izobrazbo v letu 2021* |
|---|---|---|---|---|---|
| I. do III. stopnja šolske izobrazbe | 51 | 50 | -15 | 149 | |
| IV. do V. stopnja šolske izobrazbe | 280 | 323 | 43 | 302 | 277 |
| VI. do IX. stopnja šolske izobrazbe | 250 | 269 | 19 | 260 | 258 |
| Skupaj | 581 | 642 | 61 | 612 | 584 |
| Skupina Intereuropa | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Nadomestila za stavbno zemljišče in podobni odhodki | 1.333.445 | 1.310.151 | 869.176 | 857.235 |
| Odhodki drugih dajatev | 69.825 | 88.679 | 3.352 | 5.595 |
| Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 130.447 | 11.590 | 0 | 0 |
| Odpisi in izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 105.861 | 87.248 | 54.813 | 12.673 |
| Odhodki iz naslova oblikovanja rezervacij | 171.973 | 172.375 | 20.140 | 93.142 |
| Ostali poslovni odhodki | 543.069 | 463.666 | 173.428 | 153.236 |
| Skupaj | 2.354.619 | 2.133.709 | 1.120.910 | 1.121.880 |
Ostali poslovni odhodki skupine v višini 543.069 evrov večinoma predstavljajo članarine in odškodnine.
| Skupina Intereuropa | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od obresti od družb v skupini | 0 | 0 | 121.021 | 73.149 |
| Prihodki od obresti od drugih | 209.817 | 130.856 | 79.296 | 70.341 |
| Prihodki od dividend in drugih deležev iz dobička od družb v skupini | 0 | 0 | 945.010 | 614.584 |
| Prihodki iz odprave slabitve finančnih naložbv deleže in delnice ter posojil | 6 | 492.953 | 54.953 | 492.470 |
| Neto tečajne razlike | 0 | 59.810 | 0 | 0 |
| Skupaj finančni prihodki | 209.823 | 683.619 | 1.200.280 | 1.250.544 |
| Odhodki za obresti | -906.801 | -723.476 | -747.457 | -646.902 |
| Izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | 187 | -1.000 | -67.010 | 0 |
| Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb | 0 | -1.893 | -30.000 | -1.369.939 |
| Neto tečajne razlike | -470.179 | 0 | -83.101 | -24.306 |
| Skupaj finančni odhodki | -1.376.793 | -726.369 | -927.568 | -2.041.147 |
| Izid iz financiranja | -1.166.970 | -42.750 | 272.712 | -790.603 |
Prihodki od obresti in odhodki za obresti so bili izračunani z metodo efektivne obrestne mere.
Prihodki od odprave slabitev finančnih naložbv delnice in deleže ter posojil pri družbi se nanašajo na odpravo slabitev naložbe v odvisno družbo A. D. Zetatrans, Podgorica, Črna gora.
Skupina je v letu 2022 pripoznala rezultat pridružene družbe Rail Cargo Logistics, d. o. o., Ljubljana, katere 26-odstotni delež imav lasti, v višini 13.613 evrov (konec leta 2021 je pripoznani rezultat znašal 10.627 evrov).
| Skupina | Intereuropa | Intereuropa, d. d. | ||
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Odmerjeni davek | -1.061.948 | -1.020.803 | -469.986 | -398.090 |
| Odloženi davek | -872.220 | 329.557 | -474.022 | 456.070 |
| Davek | -1.934.168 | -691.246 | -944.008 | 57.980 |
| Dobiček pred obdavčitvijo | 7.942.172 | 7.277.022 | 4.959.131 | 3.541.393 |
| Davek obračunan po predpisani stopnji | -1.392.336 | -1.288.748 | -942.235 | -672.865 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | -675.212 | -688.953 | -490.621 | -616.867 |
| Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo | 332.816 | 323.268 | 192.815 | 222.534 |
| Davek od prihodkov, ki povečujejo davčno osnovo | -14.832 | -7.664 | -13.436 | -6.274 |
| Davek od odhodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo | 42.553 | 55.426 | 0 | 0 |
| Davek od davčnih olajšav in pokrivanja davčnih izgub | 836.136 | 710.599 | 800.246 | 677.827 |
| Davek, ki se nanaša na odložene davke | -872.220 | 329.557 | -474.022 | 456.070 |
| Vpliv spremembe davčne stopnje | -2.986 | 0 | 0 | 0 |
| Davek iz drugih postavk | -171.332 | -46.837 | 0 | 0 |
| Davek iz postavk poslovnega izida | -1.917.413 | -613.352 | -927.253 | 60.425 |
| Davek iz postavk kapitala | -16.755 | -77.894 | -16.755 | -2.445 |
| Skupaj davek | -1.934.168 | -691.246 | -944.008 | 57.980 |
| Efektivna davčna stopnja | 24,35% | 9,50% | 19,04% | -1,64% |
Za leto 2022 je bila pri obračunu odmerjenega davka od družbe upoštevana 19-odstotna stopnja. Družbe v skupini upoštevajo predpisane stopnje davka od dobička v svojih državah. Te se gibljejo od 9 odstotkov do vključno 19 odstotkov.
| Skupina | Intereuropa | Intereuropa, d. d. | ||
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Odmerjeni davek v izkazu poslovnega izida | 1.045.193 | 942.909 | 453.231 | 395.645 |
| Odmerjeni davek v izkazu drugega vseobsegajočega donosa | 16.755 | 77.894 | 16.755 | 2.445 |
| Skupaj | 1.061.948 | 1.020.803 | 469.986 | 398.090 |
| Skupina Intereuropa | Stanje 1. 1. 2021 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsežnem donosu | Sprememba v drugih postavkah kapitala | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Opredmetena osnovna sredstva | 1.921.592 | -92.327 | 0 | 7.147 | 1.836.412 | 1.836.412 |
| Prevrednotenje terjatev z popravkov vrednosti | 910 | 0 | 0 | 0 | 919 | 0 |
| Prevrednotenje finančnih naložb | 104.385 | 4.626 | 0 | 0 | 0 | 109.011 |
| Rezervacije | 253.006 | 2.612 | 9.716 | 0 | 323 | 265.657 |
| Davčna izguba | 4.579.282 | 449.009 | 69.697 | 0 | 741 | 5.098.729 |
| Drugo | 189.004 | -11.659 | 0 | 0 | 0 | 177.345 |
| Skupaj | 7.047.360 | 352.261 | 79.413 | 0 | 8.211 | 7.487.245 |
| Stanje 1. 1. 2021 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsežnem donosu | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Prevrednotenje zemljišč | 10.693.502 | 22.704 | -85.045 | -31.625 | 9.630 |
| Skupaj | 10.693.502 | 22.704 | -85.045 | -31.625 | 9.630 |
| Stanje 1. 1. 2021 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsežnem donosu |
|---|---|---|
| Stanje | 31. 12. 2021 | Stanje | 1. 1. 2022 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsegajočem donosu | Stanje | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prevrednotenje finančnih naložb | 104.385 | 4.626 | 0 | 109.011 | 109.011 | -1.074 | 0 | 107.937 |
| Rezervacije | 182.618 | 795 | 9.768 | 193.181 | -7.824 | -45.284 | 140.073 | |
| Davčna izguba | 4.564.890 | 463.201 | 69.697 | 5.097.788 | 5.097.788 | -506.593 | 125.358 | 4.716.553 |
| Drugo | 185.576 | -12.552 | 0 | 173.024 | 173.024 | 41.469 | 0 | 214.493 |
| Skupaj | 5.037.469 | 456.070 | 79.465 | 5.573.004 | 5.573.004 | -474.022 | 80.074 | 5.179.056 |
| Stanje | 1. 1. 2021 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsegajočem donosu | Stanje | 31. 12. 2021 | Stanje | 1. 1. 2022 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsegajočem donosu | Stanje | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prevrednotenje zemljišč | 7.336.927 | 0 | -6.607 | 7.330.320 | 7.330.320 | 0 | 0 | 7.330.320 | |||
| Skupaj | 7.336.927 | 0 | -6.607 | 7.330.320 | 7.330.320 | 0 | 0 | 7.330.320 |
P
oslovodska ocena dodatnega oblikov
anja terjatev za odloženi davek iz davčne izgube preteklih let (v višini 67.000 evrov) temelji na podatkih pr
ojekcije poslovanja družbe Intereuropa v obdobju med letoma 2023 in 2027. Pri tem so
se upoštevale naslednje predpostavke:
Čisti poslovni izid skupine je v letu 2022 znašal 5.128.645 evrov (leto prej 6.663.670 evrov). Od tega je obvladujočemu
lastniku pripadlo 4.993.328 evrov (leto prej 6.513.395 evrov), neobvladujočim lastnikom pa 135.316 evrov (leto prej
150.275 evrov). Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 4.031.878 evrov (leto prej 3.601.819 evrov).
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Čisti dobiček navadnih delničarjev | 3.057.314 | 3.988.020 | 2.402.376 | 2.139.170 |
| Povprečno število navadnih delnic (brez lastnih delnic) | 16.812.703 | 16.812.703 | 16.812.703 | 16.812.703 |
| Osnovni čisti dobiček na delnico | 0,18 | 0,24 | 0,14 | 0,13 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Čisti dobiček | 4.993.328 | 6.513.395 | 4.031.878 | 3.601.819 |
| Povprečno število vseh delnic* | 27.470.668 | 27.470.668 | 27.470.668 | 27.470.668 |
| Popravljen čisti dobiček na delnico (v evrih) | 0,18 | 0,24 | 0,15 | 0,13 |
Popravljen čisti poslovni izid na navadno delnico je enak kot osnovni čisti poslovni izid na delnico, saj obvladujoča
družba ne razpolaga s popravljalnimi možnostnimi (potencialnimi) navadnimi delnicami.
Poslovodstvo je predpostavilo nemoteno poslovanje družbe v obdobju projekcije. Pri bistvenih odmikih od
predvidenih rezultatov poslovanja družbe bo koriščenje davčne izgube ponovno ocenilo in ustrezno popravilo
vrednost terjatev za odloženi davek iz davčne izgube.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Zemljišča in zgradbe | Zemljišča | 68.327.447 | 70.173.585 | 41.444.763 |
| Zgradbe | 57.116.811 | 58.525.419 | 27.182.938 | |
| Naprav e in oprema | 7.839.537 | 6.176.382 | 4.754.802 | |
| Pravice do uporabe sredstev v najemu | 9.281.926 | 1.687.595 | 828.518 | |
| Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva | 54.545 | 24.449 | 7.578 | |
| Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo | 8.699.924 | 2.831.233 | 495.695 | |
| Skupaj | 151.320.188 | 139.418.665 | 74.714.295 | 73.967.932 |
Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin skupine je na dan poročanja znašala 35.981.392 evrov (v enakem obdobju lani: 36.524.940 evrov). Drugih pravnih omejitev za razpolaganje z njimi skupina ni imela. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin družbe je 31. decembra 2022 znašala 20.143.599 evrov (konec predhodnega leta: 20.438.819 evrov). Drugih pravnih omejitev za razpolaganje z njimi skupina in tudi družba nista imeli.
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi skupine, katerih knjigovodska vrednost je bila 31. decembra 2022 enaka nič, je znašala 27.599.932 evrov (konec leta 2021: 28.072.196 evrov). Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi družbe, katerih knjigovodska vrednost je bila 31. decembra 2022 enaka nič, pa je znašala 20.095.689 evrov (konec leta 2021: 20.633.256 evrov).
Knjigovodska vrednost zemljišč skupine na 31. decembra 2022 bi ob uporabi modela nabavne vrednosti znašala 22.676.637 evrov (konec leta 2021: 24.910.067 evrov). Knjigovodska vrednost zemljišč družbe bi konec leta 2022 ob uporabi modela nabavne vrednosti znašala 9.096.425 evrov (konec leta 2021: 9.060.656 evrov).
Poštena vrednost zgradb skupine je konec leta 2022 znašala 70.067.670 evrov (konec leta 2021: 69.386.154 evrov), družbe pa 36.491.958 evrov (konec leta 2021: 35.905.978 evrov).
| Skupina | Zemljišča | Zgradbe | Druge naprave in oprema | Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti | Opredmetena osnovna sredstva v pripravi | Oprema v finančnem najemu | Zemljišča v poslovnem najemu | Zgradbe v poslovnem najemu | Oprema v poslovnem najemu | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2022 | 78.047.639 | 141.226.120 | 36.310.039 | 73.448 | 2.910.242 | 0 | 24.173 | 2.939.988 | 1.149.057 | 262.680.707 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 10.539.374 | 0 | 5.366 | 7.569.568 | 1.362.774 | 19.477.083 | |
| Aktiviranje | 0 | 986.338 | 3.634.636 | 41.600 | -4.662.574 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Prodaja | -1.767.995 | -175.018 | -526.219 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -2.469.232 | ||
| Odpisi | 0 | -54.801 | -1.210.963 | 0 | 0 | -7.139 | -872.053 | -221.352 | -2.366.309 | ||
| Prenos na naložbene nepremičnine | -494.602 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -494.603 | |||
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -296.267 | -143.239 | -439.506 | ||
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -75.159 | -136.466 | -211.625 | ||
| Drugo | 0 | 0 | 12.326 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 12.326 | ||
| Tečajne razlike | -576.952 | -123.634 | -156.321 | 23 | -8.340 | 0 | -1.264 | 4.083 | -862.234 | ||
| Stanje 31. decembra 2022 | 75.208.090 | 141.859.005 | 38.063.498 | 115.071 | 8.778.702 | 0 | 21.136 | 9.270.160 | 2.010.945 | 275.326.608 |
| Stanje 1. januarja 2022 | -7.874.054 | -82.700.701 | -30.133.657 | -48.999 | -79.009 | 0 | -15.546 | -1.817.991 | -592.086 | -123.262.043 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 0 | -2.270.903 | -1.862.692 | -11.527 | 0 | 0 | -5.242 | -962.103 | -437.174 | -5.549.640 |
| Prodaja | 707.717 | 118.394 | 512.061 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.338.171 | |
| Odpisi | 0 | 38.510 | 1.190.843 | 0 | 0 | 7.139 | 872.053 | 221.352 | 2.329.897 | |
| Slabitev | -130.447 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -130.447 | |
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 349.208 | 220.761 | 569.969 | |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 35.386 | 103.130 | 138.516 | |
| Drugo | 0 | 0 | -11.380 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -11.380 | |
| Tečajne razlike | 416.141 | 72.504 | 80.865 | 0 | 229 | 0 | 654 | -9152 | 570.536 | |
| Stanje 31. decembra 2022 | -6.880.643 | -84.742.196 | -30.223.960 | -60.526 | -78.780 | 0 | -12.995 | -1.523.456 | -483.865 | -124.006.421 |
| Stanje 1. januarja 2022 | 70.173.585 | 58.525.419 | 6.176.382 | 24.449 | 2.831.233 | 0 | 8.627 | 1.121.997 | 556.971 | 139.418.664 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 68.327.447 | 57.116.810 | 7.839.536 | 54.545 | 8.699.923 | 0 | 8.143 | 7.746.704 | 1.527.080 | 151.320.188 |
| Skupina Intereuropa | Zemljišča | Zgradbe | Druge naprave in oprema | Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti | Opredmetena osnovna sredstva v pripravi | Oprema v finančnem najemu | Zemljišča v poslovnem najemu | Zgradbe v poslovnem najemu | Oprema v poslovnem najemu | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2021 | 78.640.592 | 142.968.788 | 35.738.973 | 68.974 | 695.847 | 1.203.289 | 23.425 | 2.857.579 | 1.280.797 | 263.478.264 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.240.406 | 0 | 374.835 | 336.554 | 4.951.796 | ||
| Aktiviranje | 0 | 219.031 | 1.802.713 | 4.474 | -2.026.218 | 0 | 0 | 0 | 0 | ||
| Prodaja | -884.798 | -1.939.477 | -724.177 | 0 | -1.207.045 | 0 | 0 | 0 | -4.755.497 | ||
| Odpisi | 0 | -32.818 | -413.438 | 0 | -3.995 | 0 | -186.381 | -307.481 | -944.113 | ||
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -16.621 | -182.360 | -198.980 | ||
| Popravek spremenljivih stroškov pri poslovnih najemih | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 7.720 | 124.321 | 132.041 | ||
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -97.910 | -104.864 | -202.774 | ||
| Drugo | -69.276 | -193.156 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -262.432 | ||
| Tečajne razlike | 361.121 | 203.750 | -94.031 | 0 | 4.202 | 3.756 | 748 | 764 | 2.089 | 482.399 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 78.047.639 | 141.226.120 | 36.310.039 | 73.448 | 2.910.242 | 0 | 24.173 | 2.939.988 | 1.149.057 | 262.680.705 |
| Stanje 31. januarja 2021 | -7.730.360 | -81.808.893 | -29.622.690 | -37.697 | -78.891 | -889.427 | -9.956 | -1.274.057 | -715.599 | -122.167.571 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 0 | -2.270.024 | -1.705.047 | -11.302 | 0 | -49.352 | -5.071 | -810.787 | -468.952 | -5.320.536 |
| Prodaja | 0 | 1.272.008 | 652.063 | 0 | 0 | 941.555 | 0 | 0 | 0 | 2.865.626 |
| Odpisi | 0 | 25.152 | 411.029 | 0 | 0 | 0 | 0 | 186.381 | 307.481 | 930.044 |
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 14.543 | 240.230 | 254.773 | |
| Popravek spremenljivih stroškov pri poslovnih najemih | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -2.144 | -7.089 | -9.233 | |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 68.428 | 52.944 | 121.372 | |
| Drugo | 69.276 | 193.156 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 262.432 | |
| Tečajne razlike | -212.970 | -112.100 | 130.988 | 0 | -118 | -2.776 | -519 | -355 | -1.101 | -198.951 |
| Stanje 31. decembra 2021 | -7.874.054 | -82.700.701 | -30.133.657 | -48.999 | -79.009 | 0 | -15.546 | -1.817.991 | -592.086 | -123.262.041 |
| Stanje 1. januarja 2021 | 70.910.232 | 61.159.895 | 6.116.283 | 31.277 | 616.956 | 313.862 | 13.469 | 1.583.522 | 565.198 | 141.310.695 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2021 | 70.173.585 | 58.525.419 | 6.176.382 | 24.449 | 2.831.233 | 0 | 8.627 | 1.121.997 | 556.971 | 139.418.664 |
| Vrsta sredstva | Zemljišča | Zgradbe | Druge naprave in oprema | Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti | Opredmetena osnovna sredstva v pripravi | Zemljišča v poslovnem najemu | Zgradbe v poslovnem najemu | Oprema v poslovnem najemu | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2022 | 41.480.531 | 78.484.328 | 24.740.475 | 11.565 | 358.436 | 6.642 | 789.662 | 574.255 | 146.445.894 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.976.680 | 0 | 0 | 2.976.680 | ||
| Aktiviranje | 0 | 464.286 | 2.375.136 | 0 | -2.839.422 | 0 | 0 | 0 | ||
| Prodaja | 0 | -155.944 | -370.602 | 0 | 0 | 0 | 0 | -526.546 | ||
| Odpisi | 0 | -44.685 | -1.037.046 | 0 | -0 | 0 | 0 | -1.081.730 | ||
| Novi najemi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 209.979 | 386.843 | 596.822 | ||
| Zaključek najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -71.704 | -189.697 | -261.401 | ||
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -22.832 | -80.743 | -103.574 | ||
| Sprememba najemnih pogodb | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -261.114 | -143.239 | -404.353 | ||
| Drugo | 1 | 0 | 1.266 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.266 | ||
| Stanje 31. decembra 2022 | 41.480.532 | 78.747.986 | 25.709.229 | 11.565 | 495.695 | 6.642 | 643.991 | 547.420 | 147.643.059 |
| Vrsta sredstva | Stanje 1. januarja 2022 | -35.768 | -50.396.055 | -21.194.033 | -2.830 | 0 | -3.321 | -429.639 | -416.316 | -72.477.962 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 0 | -1.301.698 | -1.166.118 | -1.157 | 0 | -1.107 | -205.972 | -176.014 | -2.852.066 | |
| Prodaja | 0 | 99.674 | 370.540 | 0 | 0 | 0 | 0 | 470.215 | ||
| Odpisi | 0 | 33.033 | 1.035.844 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.068.876 | ||
| Zaključek najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 71.704 | 189.697 | 261.401 | ||
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 12.050 | 60.498 | 72.548 | ||
| Sprememba najemnih pogodb | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 308.125 | 220.761 | 528.886 | ||
| Drugo | -10 | -659 | 0 | 0 | 0 | 0 | -658 | |||
| Stanje 31. decembra 2022 | -35.769 | -51.565.047 | -20.954.427 | -3.987 | 0 | -4.428 | -243.732 | -121.375 | -72.928.764 |
| Stanje 1. januarja 2022 | 41.444.763 | 28.088.273 | 3.546.442 | 8.735 | 358.436 | 3.321 | 360.023 | 157.939 | 73.967.932 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 41.444.763 | 27.182.939 | 4.754.802 | 7.578 | 495.695 | 2.214 | 400.259 | 426.045 | 74.714.295 |
| Zemljišča | Zgradbe | Druge naprave in oprema | Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti | Opredmetena osnovna sredstva v pripravi | Zemljišča v poslovnem najemu | Zgradbe v poslovnem najemu | Oprema v poslovnem najemu | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2021 | 41.549.807 | 78.452.787 | 24.310.008 | 7.091 | 346.343 | 6.642 | 849.512 | 631.698 | 146.153.888 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 852.846 | 0 | 0 | 852.846 | ||
| Aktiviranje | 0 | 63.369 | 768.914 | 4.474 | -836.757 | 0 | 0 | 0 | ||
| Prodaja | 0 | 0 | -33.304 | 0 | 0 | 0 | 0 | -33.304 | ||
| Odpisi | 0 | -31.828 | -305.143 | -3.996 | 0 | 0 | -340.967 | |||
| Novi najemi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 77.008 | 80.626 | 157.634 | ||
| Zaključek najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -136.858 | -97.734 | -234.592 | ||
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -40.335 | -40.335 | ||
| Drugo | -69.276 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -69.276 | |||
| Stanje 31. decembra 2021 | 41.480.531 | 78.484.328 | 24.740.475 | 11.565 | 358.436 | 6.642 | 789.662 | 574.255 | 146.445.894 |
| Stanje 1. januarja 2021 | -105.045 | -49.120.774 | -20.440.222 | -1.711 | -2.214 | -368.385 | -325.944 | -70.364.295 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 0 | -1.299.943 | -1.089.372 | -1.119 | -1.107 | -198.112 | -209.189 | -2.798.842 | |
| Prodaja | 0 | 0 | 30.736 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30.737 | |
| Odpisi | 0 | 24.662 | 304.824 | 0 | 0 | 0 | 0 | 329.486 | |
| Zaključek najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 136.858 | 97.734 | 234.592 | |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 21.083 | 21.083 | |
| Drugo | 69.277 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 69.277 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | -35.768 | -50.396.055 | -21.194.033 | -2.830 | 0 | -3.321 | -429.639 | -416.316 | -72.477.962 |
| Stanje 1. januarja 2021 | 41.444.762 | 29.332.013 | 3.869.786 | 5.380 | 346.343 | 4.428 | 481.127 | 305.754 | 75.789.593 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2021 | 41.444.763 | 28.088.273 | 3.546.442 | 8.735 | 358.436 | 3.321 | 360.023 | 157.939 | 73.967.932 |
Skupina/družba je na dan 30. septembra 2022 izvedla presojo indikatorjev slabitev sredstev ali spremembo poštene vrednosti, ki jo je izvedel zunanji pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Pri tem je bilo ugotovljeno, da izvedba novih cenitev ni potrjena, z izjemo nepremičnin, lociranih v Ukrajini, kjerindici na trgu nakazujejo zmanjšanje vrednosti nepremičnin, zaradi česar je bila 21. decembra 2022 izvedena ločena ocena vrednosti, na podlagi katere je bila izvedena slabitev zemljišč v znesku 130.447 evrov.
| Skupina Intereuropa | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Stroški amortizacije | 1.404.518 | 1.334.162 | 383.093 | 408.408 |
| Stroški obresti na obveznosti iz najemov | 127.903 | 85.340 | 14.269 | 18.189 |
| Stroški kratkoročnih najemov nepremičnin in opreme | 437.125 | 342.336 | 98.122 | 117.072 |
| Skupaj | 1.969.546 | 1.761.838 | 495.484 | 543.669 |
| Skupina Intereuropa | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Plačila najemnin za kratkoročne najeme nepremičnin in opreme (izkazana med denarnimi tokovi iz poslovanja) | 411.307 | 260.280 | 116.338 | 127.818 |
| Plačila obveznosti iz najemov, ki predstavljajo glavnico (izkazana med denarnimi tokovi iz financiranja) | 1.605.670 | 1.853.937 | 413.006 | 456.231 |
| Skupaj | 2.016.977 | 2.114.217 | 529.344 | 584.049 |
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja | 49.025.485 | 50.153.484 | 36.788.333 | 37.286.611 |
| Nabava | 114.792 | 24.186 | 97.252 | 24.186 | |
| Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev | 494.6020 | 0 | 0 | ||
| Prenos iz sredstev za prodajo | 0 | 370.0000 | 0 | ||
| Prenos na sredstva za prodajo | 0 | -343.000 | 0 | 0 | |
| Prodaja | -59.483 | -518.401 | -52.065 | -518.401 | |
| Odpisi | -5.714 | -4.062 | -5.715 | -4.062 | |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost - zmanjšanje | 0 | -27.0000 | 0 | ||
| Prenos med skupinami | 0 | -655.7720 | 0 | ||
| Tečajne razlike | -15.137 | 26.051 | 0 | 0 | |
| Stanje 31. decembra | 49.554.545 | 49.025.485 | 36.827.805 | 36.788.333 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje 1. januarja | -27.245.064 | -27.411.193 | -20.942.680 | -20.619.012 |
|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | -681.700 | -685.330 | -527.722 | -531.411 | |
| Prenos iz sredstev za prodajo | 0 | -32.362 | 0 | 0 | |
| Prenos na sredstva za prodajo | 0 | 43.000 | 0 | 0 | |
| Prodaja | 42.467 | 204.857 | 35.051 | 204.857 | |
| Odpisi | 4.029 | 2.887 | 4.029 | 2.887 | |
| Slabitev | 0 | -10.638 | 0 | ||
| Prenos med skupinami | 0 | 655.7720 | 0 | ||
| Tečajne razlike | 7.088 | -12.057 | 0 | 0 | |
| Stanje 31. decembra | -27.873.179 | -27.245.064 | -21.431.322 | -20.942.679 |
| NEODPISANA VREDNOST | Stanje 1. januarja | 21.780.421 | 22.742.291 | 15.845.652 | 16.667.599 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra | 21.681.366 | 21.780.421 | 15.396.483 | 15.845.654 |
Poštena vrednost vseh naložbenih nepremičnin skupine je konec leta 2022 znašala 26.198.546 evrov (konec leta 2021: 25.765.621 evrov) in družbe pa 19.233.077 evrov (konec leta 2021: 19.215.833 evrov). Poštena vrednost je bila ugotovljena na podlagi cenitev, ki jih je izvedel pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, v letih 2019 in 2020. Pri ocenivrednosti zemljišč je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin upošteval način tržnih primerjav pri gradbenih objektih na donosu zasnovani način. Za presojo nadomestljive vrednosti gradbenih objektov je bila uporabljena mera kapitalizacije v razponu od 9,75 odstotka do 13,5 odstotka. Odbitek za nezasedenost je znašal od 10 odstotkov do 12,5 odstotka, odbitek za neizterljivost pa od 1 do 1,25 odstotka. Cenitev nepremičnin za leto 2019 je bila izvedena glede na denar ustvarjajoče enote po posamezni državi (po posameznih lokacijah). Pri ocenivrednosti sta bila uporabljena način tržnih primerjav in na donosu zasnovan način (metoda kapitalizacije donosa). Nadomestljiva vrednost denar ustvarjajočih enot je temeljila na pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje. Uporabljena mera kapitalizacije se je gibala v razponu od 7,7 odstotka do 10 odstotkov. Odbitek za nezasedenost je v letu 2019 znašal 10 odstotkov, odbitek za neizterljivost pa 1 odstotek.
Pr
esoje je bilo ugotovljeno, da v družbah skupine Intereuropa ni potrebe po slabitvi sredstev oziroma spremembi poštene vrednosti za naložbene nepremičnine.
Knjigovodska vrednost zastavljenih naložbenih nepremičnin skupine je na dan poročanja znašala 2.164.305 evrov (v enakem obdobju lani: 2.252.423 evrov). Knjigovodska vrednost zastavljenih naložbenih nepremičnin družbe je konec leta 2022 znašala 1.266.130 evrov (konec leta 2021: 1.328.613 evrov).
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin | 5.004.360 | 4.702.572 | 3.441.180 | 3.188.971 |
| Neposredni poslovni odhodki od naložbenih nepremičnin | -2.682.579 | -2.089.864 | -2.004.736 | -1.795.077 |
| Skupaj | 2.321.781 | 2.612.708 | 1.436.444 | 1.393.894 |
Konec leta 2022 ne skupina ne družba nista imeli zavezujočih pogodb za nakup naložbenih nepremičnin.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
| Nekratkoročne premoženjske pravice | 338.007 | 355.643 | 240.371 | 247.967 |
| Dobro ime | 45.136 | 41.721 | 0 | 0 |
| Druga neopredmetena sredstva | 2.019.242 | 2.257.357 | 2.015.382 | 2.254.577 |
| Neopredmetena sredstva v pripravi | 0 | 66.547 | 0 | 66.547 |
| Skupaj | 2.402.385 | 2.721.268 | 2.255.753 | 2.569.091 |
Večji del nekratkoročnih premoženjskih pravic predstavljajo pravice, vezane na računalniške programe. Druga neopredmetena sredstva se nanašajo na programsko opremo za podporo celovitim logističnim storitvam. Rezultat testa slabitve drugih neopredmetenih sredstev, ki sta ga skupina in družba izvedli na dan poročanja, ni pokazal potrebe po slabitvi.
| Nekratkoročne premoženjske pravice | Druga neopredmetena sredstva | Dobro ime | Neopredmetena sredstva v pripravi | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2022 | 5.085.426 | 5.075.275 | 41.721 | 66.547 | 10.268.969 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 185.426 | 185.426 | |
| Aktiviranje | 81.551 | 170.422 | 0 | -251.973 | 0 | |
| Odpisi | -84.069 | 0 | 0 | -84.069 | ||
| Odtujitve | 0 | -93.460 | 0 | 0 | -93.460 | |
| Ostalo – povečanje | 0 | 0 | 3.415 | 0 | 3.415 | |
| Tečajne razlike | -2.849 | -1 | 0 | 0 | -2.850 | |
| Stanje 31. decembra 2022 | 5.080.059 | 5.152.237 | 45.136 | 0 | 10.277.431 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje 1. januarja 2022 | -4.729.784 | -2.817.918 | 0 | 0 | -7.547.702 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | -96.960 | -345.661 | 0 | 0 | -442.621 | |
| Odpisi | 83.661 | 0 | 0 | 0 | 83.661 | |
| Odtujitve | 0 | 30.584 | 0 | 0 | 30.584 | |
| Tečajne razlike | 1.031 | 0 | 0 | 1.031 | ||
| Stanje 31. decembra 2022 | -4.742.052 | -3.132.995 | 0 | 0 | -7.875.047 |
| NEODPISANA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2022 | 355.642 | 2.257.357 | 41.721 | 66.547 | 2.721.267 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 338.007 | 2.019.242 | 45.136 | 0 | 2.402.385 |
| Nekratkoročne premoženjske pravice | Druga neopredmetena sredstva | Dobro ime | Neopredmetena sredstva v pripravi | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2021 | 4.980.601 | 5.058.072 | 41.721 | 1.960 | 10.082.354 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 186.043 | 186.043 | |
| Aktiviranje | 104.256 | 17.200 | 0 | -121.456 | 0 | |
| Odpisi | -2.000 | 0 | 0 | -2.000 | ||
| Odtujitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Prenos med postavkami | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Tečajne razlike | 2.569 | 3 | 0 | 0 | 2.572 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 5.085.426 | 5.075.275 | 41.721 | 66.547 | 10.268.969 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje 1. januarja 2021 | -4.636.694 | -2.463.178 | 0 | 0 | -7.099.872 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | -93.516 | -354.740 | 0 | 0 | -448.256 | |
| Odpisi | 2.000 | 0 | 0 | 2.000 | ||
| Odtujitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Prenos med postavkami | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Tečajne razlike | -1.574 | 0 | 0 | 0 | -1.574 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | -4.729.784 | -2.817.918 | 0 | 0 | -7.547.702 |
| Stanje 1. januarja 2021 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 343.907 | 2.594 | 894 | 41.721 | 1.960 | 2.982 | 482 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 355.642 | 2.257 | 357 | 41.721 | 66.547 | 2.721 | 268 |
Nekratkoročne premoženjske pravice
| Druga neopredmetena sredstva | Neopredmetena sredstva v pripravi | Skupaj | |||
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2022 | 4.407.593 | 5.072.421 | 66.547 | 9.546.561 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 168.818 | 168.818 | |
| Aktiviranje | 66.104 | 169.260 | -235.365 | -1 | |
| Odtujitve | 0 | -93.460 | 0 | -93.460 | |
| Odpisi | -19.496 | 0 | 0 | -19.496 | |
| Stanje 31. decembra 2022 | 4.454.201 | 5.148.221 | 0 | 9.602.422 |
POPRAVEK VREDNOSTI
| Stanje 1. januarja 2022 | -4.159.626 | -2.817.844 | 0 | -6.977.470 | |
| Amortizacija | -73.700 | -345.580 | 0 | -419.280 | |
| Odtujitve | 0 | 30.584 | 0 | 30.584 | |
| Odpisi | 19.496 | 0 | 0 | 19.496 | |
| Stanje 31. decembra 2022 | -4.213.830 | -3.132.840 | 0 | -7.346.670 |
NEODPISANA VREDNOST
| Stanje 1. januarja 2022 | 247.967 | 2.254.577 | 66.547 | 2.569.091 | |
| Stanje 31. decembra 2022 | 240.371 | 2.015.382 | 0 | 2.255.753 |
Nekratkoročne premoženjske pravice
| Druga neopredmetena sredstva | Neopredmetena sredstva v pripravi | Skupaj | |||
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2021 | 4.305.337 | 5.056.424 | 1.960 | 9.363.721 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 182.840 | 182.840 | |
| Aktiviranje | 102.256 | 15.997 | -118.253 | 0 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 4.407.593 | 5.072.421 | 66.547 | 9.546.561 |
POPRAVEK VREDNOSTI
| Stanje 1. januarja 2021 | -4.092.425 | -2.463.178 | 0 | -6.555.603 | |
| Amortizacija | -67.201 | -354.666 | 0 | -421.867 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | -4.159.626 | -2.817.844 | 0 | -6.977.470 |
NEODPISANA VREDNOST
| Stanje 1. januarja 2021 | 212.912 | 2.593.246 | 1.960 | 2.808.118 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 247.967 | 2.254.577 | 66.547 | 2.569.091 |
Druga nekratkoročna sredstva skupine v vrednosti 19.511 evrov (konec leta 2021: 18.381 evrov) se nanašajo na nekratkoročno odložene stroške oziroma odhodke. Za družbo so nekratkoročna sredstva prav tako znašala 19.511 evrov (konec leta 2021: 18.381 evrov).
Nekratkoročne poslovne terjatve so konec leta 2022 v skupini znašale 37.951 evrov (konec leta 2021: 178.872 evrov), v družbi pa so znašale 32.936 evrov (konec leta 2021: 174.171 evrov). Največji del nekratkoročnih poslovnih terjatev se nanaša na dane varščine (v letu 2021 se največji del nanaša na terjatve do kupcev v prisilni poravnavi).
| Skupina Intereuropa | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |||
|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna posojila in depoziti | 98.430 | 174.129 | 2.593.253 | 252.178 | |
| Dana posojila odvisnim družbam | 0 | 0 | 2.494.823 | 120.938 | |
| Dana posojila drugim | 98.430 | 131.322 | 98.430 | 131.240 | |
| Depoziti | 0 | 42.807 | 0 | 0 | |
| Kratkoročna posojila in depoziti | 3.159.428 | 3.629.983 | 2.600.449 | 3.082.730 | |
| Dana posojila odvisnim družbam | 0 | 0 | 2.567.639 | 3.049.920 | |
| Dana posojila drugim | 32.871 | 33.583 | 32.810 | 32.810 | |
| Depoziti | 3.126.557 | 3.596.400 | 0 | 0 | |
| Skupaj | 3.257.858 | 3.804.111 | 5.193.702 | 3.334.908 |
Konec leta 2022 je imela skupina zastavljene kratkoročne depozite v višini 300.000 evrov (konec leta 2021 je bilo prav tako zastavljenih 300.000 evrov depozitov).
Na podlagi izvedene interne ocene strokovnih služb je družba Intereuropa, d.d., pripoznala slabitve posojil vodvisni družbi TOVTEK ZTS, Užgorod, Ukrajina, v višini 8.511 evrov ter v družbi TOV Intereuropa Kijev, Ukrajina, v višini 58.499 evrov. Družba je za potrebe presoje po oslabitvi naložb v odvisne družbe uporabila naslednje predpostavke:
| Skupina Intereuropa | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 3.804.112 | 2.638.064 | 3.334.908 | 2.198.062 |
| Novo posojilo/depozit | 30.000 | 1.000.000 | 1.969.000 | 914.400 |
| Odprava slabitve | 0 | 387.981 | 0 | 456.710 |
| Odplačilo/vračilo | -575.903 | -213.147 | -43.196 | -222.898 |
| Slabitev | 187 | -1.000 | -67.010 | 0 |
| Odpis | 0 | -11.366 | 0 | -11.366 |
| Popravek napake predhodnega leta | -380 | 0 | 0 | 0 |
| Tečajne razlike | -158 | 3.580 | 0 | 0 |
| Stanje 31. decembra | 3.257.858 | 3.804.112 | 5.193.702 | 3.334.908 |
Posojila odvisnim družbam s strani obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., so zavarovana z menicami v višini 498.583 evrov in z drugimi oblikami zavarovanja v višini 173.681 evrov. Preostali del posojil, danih odvisnim družbam, v višini 4.390.198 evrov je nezavarovan (konec leta 2021 je bilo z menicami zavarovanih 507.094 evrov posojil, 2.479.697 evrov je bilo nezavarovanih). Preostala dana posojila (dana posojila drugim) v višini 131.301 evrov v skupini in 131.240 evrov v družbi so nezavarovana.
| Skupina Intereuropa | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže odvisnih družb | 0 | 0 | 43.674.968 | 43.132.019 |
| Nekratkoročna finančna naložba v delež pridružene družbe | 85.771 | 72.158 | 39.059 | 39.059 |
| Druge nekratkoročne finančne naložbe | 40.220 | 38.069 | 35.590 | 35.590 |
| Skupaj | 125.991 | 110.226 | 43.749.617 | 43.206.668 |
| Odstotek lastništva | 31.12.2022/31.12.2021 | Vrednost kapitala družbe 31. 12. 2022 | Vrednost kapitala družbe 31. 12. 2021 | Vrednost naložbe v delež 31. 12. 2022 | Vrednost naložbe v delež 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Interagent, d. o. o., Koper | 100,00% | 495.985 | 315.738 | 430.015 | 430.015 |
| Interzav, d. o. o., Koper | 71,28% | 123.744 | 97.783 | 48.499 | 48.499 |
| Intereuropa, Logističke usluge, d. o. o., Zagreb | 99,96% | 47.049.297 | 45.024.142 | 22.104.055 | 22.104.055 |
| Intereuropa sajam, d. o. o., Zagreb | 51,00% | 761.656 | 859.017 | 32.206 | 32.206 |
| Intereuropa Skopje, d. o. o., Skopje | 99,56% | 1.199.090 | 1.242.839 | 855.132 | 855.132 |
| Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo | 100,00% | 11.029.594 | 11.322.171 | 7.926.272 | 7.438.270 |
| A.D. Intereuropa logističke usluge, Beograd | 73,62% | 4.078.262 | 4.936.495 | 2.092.416 | 2.092.416 |
| TOV TEK ZTS, Užgorod | 89,93% | -167.049 | -108.380 | 0 | 0 |
| Intereuropa Kosova L. L. C. | 90,00% | 1.105.372 | 966.358 | 137.238 | 137.238 |
| Zetatrans A. D. Podgorica | 69,27% | 16.335.481 | 16.466.701 | 10.049.134 | 9.994.187 |
| TOV Intereuropa - Ukrajina, Kijev | 100,00% | -635.305 | -350.654 | 0 | 0 |
Družba je pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti naložb vodvisne družbe uporabila modela diskontiranih denarnih tokov in neto vrednosti sredstev. V poslovnih knjigah izkazujemo vrednost po višji od obeh metod. Vrednotenje temelji na podatkih projekcij prihodnjega poslovanja za obdobje med letoma 2023 in 2027, uporabi WACC v razponu od 9,81 odstotka do 18,01 odstotka z upoštevanjem 2-odstotne nekratkoročne inflacije, pri izhodišču ocenetržne vrednost sredstev, zmanjšane za stroške prodaje in pri nepremičninah učinka časovne vrednosti denarja, ter oceni, da bi se nepremičnine lahko prodale v 18 mesecih in obveznostih priznanih po knjigovodski vrednosti.
Ker je bila ocenjena vrednost pri finančnih naložbah v družbah Intereuropa Skopje, d. o. o., Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo, TOVTEK ZTS Užgorod in Zetatrans A.D. Podgorica po modelu diskontiranih denarnih tokov nižja od njihove knjigovodske vrednosti, se je njihova vrednost ocenila tudi na podlagi neto vrednosti sredstev. Poleg navedenih družb se je po metodi neto vrednosti sredstev ocenila tudi vrednost družbe TOV Intereuropa, Ukrajina, Kijev (družba v mirovanju). Na podlagi izdelanih ocen je družba izvedla odpravo slabitve finančne naložbe v kapital družbe AD Zetatrans, Podgorica, v višini 54.947 evrov.
Družba je v letu 2022 dokapitalizirala družbo TOV Intereuropa Ukrajina v višini 30 tisoč evrov in dokapitaliziran znesek takojtudi slabila in odkupila delnice manjšinskih delničarjev v odvisni družbi Intereuropa RTC, d. d. Sarajevo in tako postala lastnica 100 odstotkov delnic.
| v evrih | Intereuropa, d. d. | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 43.132.019 | 44.451.958 | |
| Dokapitalizacija | 30.000 | 50.000 | |
| Dokup | 488.001 | 0 | |
| Slabitev | -30.000 | -1.369.939 | |
| Odprava slabitve | 54.947 | 0 | |
| Stanje 31. decembra | 43.674.968 | 43.132.019 |
Naložbav pridruženo družbo Ta kategorija predstavlja naložbo v pridruženo družbo Rail Cargo Logistics, železniška špedicija, d. o. o., Letališka cesta 35, Ljubljana, v kateri ima družba Intereuropa 26-odstotni lastniški delež. Knjigovodska vrednost naložbe skupine je 31. decembra 2022 znašala 85.771 evrov (konec leta 2021: 72.158 evrov), v družbi pa je bila knjigovodska vrednost enaka nabavni vrednosti, ki je znašala 39.059 evrov in je nespremenjena glede na primerjalno obdobje 2021.
| v evrih | Skupina Intereuropa | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 72.158 | 64.249 | |
| Dobiček po kapitalski metodi | 13.613 | 10.627 | |
| Izplačilo dobičkov | 0 | -2.718 | |
| Stanje 31. decembra | 85.771 | 72.158 |
| v e | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|
| SREDSTV | A | 1.637.200 | 1.885.951 |
| Nekratkoročna sredstva | 123.613 | 173.794 | |
| Kratkoročna sredstva | 1.513.587 | 1.712.157 | |
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | 1.637.200 | 1.885.952 | |
| Kapital | 248.883 | 196.524 | |
| Nekratkoročne obveznosti | 118.146 | 150.377 | |
| Kratkoročne obveznosti | 1.270.171 | 1.539.051 |
| v e | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|
| Prihodki | 11.787.187 | 10.482.997 | |
| Odhodki (skupaj z davkom iz dobička) | 11.734.827 | 10.438.308 | |
| Čisti poslovni izid | 52.359 | 40.873 | |
| Drugi vseobsegajoči donos | 0 | -9.445 | |
| Celotni vseobsegajoči donos | 52.359 | 40.873 |
Naložbev delnice in deleže drugih družb Naložbev finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, so skupini 31. decembra 2022 znašale 4.630 evrov, njihovo stanje pa se je glede na primerljivi presečni dan (konec leta 2021: 2.478 evrov) povečalo za 2.152 evrov. Naložbev finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, pa so 31. decembra 2022 znašale 35.590 evrov in se v celoti nanašajo na družbo (konec leta 2021 prav tako 35.590 evrov). Skupina in družba teh naložb nista imeli zastavljenih niti kot varščine za obveznosti, pripoznane v izkazu finančnega položaja, niti za pogojne obveznosti.
| Skupina | Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 38.069 | 35.590 | 29.348 | 27.159 | |||
| Odpis | 0 | 0 | -5.653 | -5.653 | |||
| Odprava slabitve | 2.152 | 0 | 14.374 | 14.084 | |||
| Stanje 31. decembra | 40.220 | 35.590 | 38.069 | 35.590 |
Sredstva iz pogodb s kupci so v skupini 31. decembra 2022 znašala 1.088.794 evrov (konec leta 2021: 1.435.511 evrov) in so predstavljala sredstva iz še nedokončanih storitev v višini 1.067.900 evrov ter še ne zaračunane carinske in druge dajatve ob carinjenju, ki se zaračunajo kupcem (kot prehodna postavka), v višini 20.894 evrov. V družbi so sredstva iz pogodb s kupci konec leta 2022 znašala 819.749 evrov (konec leta 2021: 975.908 evrov), od katerih so sredstva iz še nedokončanih storitev predstavljala 805.478 evrov, še ne zaračunane carinske in druge dajatve ob carinjenju, ki se zaračunajo kupcem (kot prehodna postavka), pa 14.721 evrov.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
| Skupina Intereuropa | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v skupini | 0 | 0 | 1.083.840 | 866.320 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini za obresti | 0 | 0 | 303.908 | 213.642 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 37.083.305 | 33.358.790 | 25.777.242 | 22.089.182 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | 3.626.168 | 3.177.234 | 1.991.829 | 2.058.088 |
| Skupaj | 40.709.473 | 36.536.024 | 29.156.820 | 25.227.231 |
Na dan 31. decembra 2022 je bilo z izvršnicami, poroštvom oziroma zastavno pravico, pridržkom lastninske pravice, zavarovanjem pri zavarovalnici ali drugim zavarovanjem za varovanih 6.295.170 evrov terjatev v skupini in 288.022 evrov kratkoročnih poslovnih terjatev v družbi (konec leta 2021 je bilo takih terjatev v skupini za 6.584.451 evrov, v družbi pa za 329.575 evrov).
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih večinoma predstavljajo terjatve do držav ter terjatve iz naslova kratkoročno danih predujmov in varščin. Na dan poročanja skupina in družba nista imeli zastavljenih terjatev.
Druga kratkorčna sredstva so na zadnji dan leta 2022 v skupini znašala 451.253 evrov (31. decembra 2021: 384.936 evrov), v družbi pa 200.711 evrov (konec leta 2021: 223.396 evrov), predstavljajo pa kratkoročno odložene stroške.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so na dan 31. decembra 2022 v skupini znašali 11.851.249 evrov (31. decembra 2021: 15.853.959 evrov), v družbi pa so znašali 1.060.240 evrov (31. decembra 2021: 3.343.621 evrov). Sestavljali so jih sredstva na računih in denarna sredstva v blagajni. Vzroke povečanj in zmanjšanj denarnih sredstev v poslovnem letu prikazuje računovodski izkaz denarnih tokov.
Osnovni kapital družbe/skupine je 31. decembra 2022 znašal 27.488.803 evrov. Razdeljen je na 16.830.838 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic in 10.657.965 prednostnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Navadne delnice dajejo imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe (glasovalno pravico), pravico do udeležbe pri dobičku in pravico do sorazmernega dela preostalega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Število delnic se v primerjavi s stanjem na dan 31. decembra 2021 ni spremenilo.
Prednostne delnice dajejo imetnikom pravico do udeležbe pri dobičku in pravico do sorazmernega dela preostalega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Prednostne delnice dajejo imetnikom prednost pri udeležbi pri dobičku družbe v znesku 0,01 evra (prednostni znesek) na delnico. Prednostni znesek se izplača poleg udeležbe pri dobičku, ki pripada imetnikom delnic v skladu s sklepom o uporabi bilančnega dobička.
Rezerve iz dobička skupine so 31. decembra 2022 znašale 5.151.334 evrov in so se v primerjavi s koncem leta 2021 znižale za 9.057 evrov iz naslova dokupa deleža odvisne družbe. Poleg zakonskih rezerv v višini 4.655.544 evrov jih sestavljajo še rezerve za lastne delnice v višini 180.394 evrov ter v enaki višini lastne delnice kot odbitna postavka in statutarne rezerve v višini 504.848 evrov ter druge rezerve iz naslova dokupa deleža odvisne družbe v znesku 9.057 (odbitna postavka). Obvladujoča družba ima 18.135 lastnih delnic. Nabavna vrednost lastnih delnic je bila 180.394 evrov. Iz lastnih delnic obvladujoča družba nima nobenih pravic. Druge družbe v skupini niso lastnice njenih delnic. Število lastnih delnic se v letu 2022 ni spremenilo.
Rezerve iz dobička družbe so 31. decembra 2022 znašale 2.748.880 evrov. Poleg zakonskih rezerv v višini 2.748.880 evrov jih sestavljajo še rezerve za lastne delnice v višini 180.394 evrov in v enaki višini lastne delnice kot odbitna postavka. Družba ima 18.135 lastnih delnic. Nabavna vrednost lastnih delnic je bila 180.394 evrov. Iz lastnih delnic družba nima nobenih pravic. Druge družbe v skupini niso lastnice njenih delnic. Število lastnih delnic se v letu 2022 ni spremenilo. Rezerve iz dobička se v letu 2022 niso spremenile.
Rezerve za pošteno vrednost skupine so konec leta 2022 znašale 44.546.218 evrov (konec leta 2021: 44.040.738 evrov) ter predstavljajo prevrednotenje zemljišč, vključno s prevrednotenjem zemljišč pred prenosom v postavko naložbenih nepremičnin v višini 44.981.955 evrov (znesek prevrednotenja je zmanjšan za odloženi davek v višini 9.769.999 evrov), rezerve za aktuarske izgube iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine, kot odbitna postavka, v višini 388.668 evrov (znesek prevrednotenja je zmanjšan za odloženi davek v višini 56.070,29 evra) in na prevrednotenje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, kot odbitna postavka, v višini 47.070 evrov. Spremembe v poslovnem letu so pojasnjene v izkazu vseobsegajočega donosa.
Rezerve za pošteno vrednost družbe so konec leta 2022 znašale 31.014.018 evrov (konec leta 2021: 30.508.319 evrov) ter predstavljajo prevrednotenje zemljišč, vključno s prevrednotenjem zemljišč pred prenosom v postavko naložbenih nepremičnin v višini 31.250.317 evrov (znesek prevrednotenja je zmanjšan za odloženi davek v višini 7.330.321 evrov) in rezerve za aktuarske izgube iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine, kot odbitna postavka, v višini 236.298 evrov (znesek je zmanjšan za odloženi davek v višini 56.070,29 evra). Spremembe v poslovnem letu so pojasnjene v izkazu vseobsegajočega donosa.
Prerazporejene tečajne razlike so postavka skupine ter za obvladujoči del znašajo 31. decembra 2022 kot odbitna postavka 7.070.355 evrov ter izkazujejo v primerjavi z letom 2021, ko so znašale kot odbitna postavka 7.065.690 evrov, za 4.665 evrov višjo negativno vrednost na račun učinka tečajnih razlik, nastalih pri preračunu postavk kapitala v računovodskih izkazih odvisnih družb tujini iz lokalnih valut v valuto poročanja.
Spremembe skupine in družbe so za poslovno leto pojasnjene v izkazu vseobsegajočega donosa in v izkazu sprememb lastniškega kapitala.
| Država, v katerem je sedež družbe | Neobvladujoči delež | Kapital, ki pripada neobvladujočemu deležu | Čisti dobiček, ki pripada neobvladujočemu deležu |
|---|---|---|---|
| Interzav, d. o. o., Koper | 28,72% | 35.539 | 18.944 |
| 28.083 | 19.946 | ||
| Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb | 0,04% | 18.820 | 861 |
| 18.010 | 824 | ||
| Intereuropa Sajam, d. o. o., Zagreb | 49,00% | 373.211 | 50.997 |
| 420.918 | 44.244 | ||
| Intereuropa Skopje d. o. o., Skopje | 0,44% | 5.276 | 162 |
| 5.468 | 355 | ||
| Intereuropa RTC d. d. Sarajevo | 0,00% | 0 | 0 |
| 4,23% | 478.924 | -17.011 | |
| AD Intereuropa logističke usluge, Beograd | 26,38% | 1.111.983 | -228.233 |
| 1.285.401 | -255.328 | ||
| TOV TEK ZTS, Užgorod | 10,07% | -44.537 | -8.907 |
| -10.913 | 5.089 | ||
| Intereuropa Kosova L. L. C., Priština | 10,00% | 110.537 | 23.901 |
| 96.636 | 24.340 | ||
| Zetatrans A. D., Podgorica | 30,73% | 5.046.555 | 277.591 |
| 5.043.618 | 327.815 | ||
| Skupaj | 6.657.384 | 135.316 | |
| 7.366.144 | 150.275 |
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
| Neobvladujoči delež | 28,72% | 0,04% | 49,00% |
|---|---|---|---|
| Naziv družbe | v evrih | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Interzav, d. o. o., Koper | Nekratkoročna sredstva | 410 | 342 | 16.609 | 15.411 | 210.097 | 241.400 |
| Kratkoročna sredstva | 41.689 | 38.222 | 4.987 | 5.950 | 217.420 | 228.111 | |
| Kapital in nekratkoročne obveznosti | 36.078 | 28.979 | 19.530 | 18.740 | 387.044 | 435.392 | |
| Kratkoročne obveznosti | 0 | 9.584 | 2.066 | 2.621 | 40.473 | 34.118 | |
| Poslovni prihodki | 59.187 | 63.197 | 13.621 | 12.391 | 426.982 | 389.923 | |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 23.161 | 24.640 | 1.104 | 1.015 | 56.752 | 48.845 | |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 18.944 | 19.946 | 861 | 824 | 50.997 | 44.244 |
| Neobvladujoči delež | 0,44% | 0,00% | 26,38% |
|---|---|---|---|
| Naziv družbe | v evrih | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Intereuropa Skopje, d. o. o., Skopje | Nekratkoročna sredstva | 4.271 | 4.190 | 0 | 486.884 | 4.357.033 | 2.449.989 |
| Kratkoročna sredstva | 4.343 | 4.388 | 0 | 104.409 | 486.313 | 390.043 | |
| Kapital in nekratkoročne obveznosti | 5.321 | 5.560 | 0 | 508.448 | 3.557.679 | 1.679.739 | |
| Kratkoročne obveznosti | 3.292 | 3.018 | 0 | 82.845 | 1.255.293 | 1.160.293 | |
| Poslovni prihodki | 24.278 | 18.496 | 0 | 385.829 | 2.201.195 | 1.512.851 | |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 206 | -402 | 0 | -17.019 | -228.233 | -256.881 | |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 162 | 355 | 0 | -17.011 | -228.233 | -255.328 |
| Neobvladujoči delež | 10,07% | 10,00% | 30,73% |
|---|---|---|---|
| Naziv družbe | v evrih | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| TOVTEK ZTS, Užgorod | Nekratkoročna sredstva | 46.474 | 59.964 | 79.731 | 30.279 | 3.474.018 | 3.416.976 |
| Kratkoročna sredstva | 49.077 | 46.564 | 175.103 | 220.257 | 2.311.168 | 2.324.814 | |
| Kapital in nekratkoročne obveznosti | -84.162 | 2.711 | 59.386 | 96.636 | 3.523.973 | 5.365.293 | |
| Kratkoročne obveznosti | 105.273 | 103.817 | 100.160 | 153.900 | 417.586 | 376.497 | |
| Poslovni prihodki | 19.277 | 247.465 | 576.290 | 497.127 | 2.125.376 | 1.876.130 | |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | -8.907 | 6.518 | 26.767 | 27.188 | 362.628 | 360.190 | |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | -8.907 | 5.089 | 23.901 | 24.340 | 277.591 | 327.815 |
| Datum | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 1.879.979 | 2.266.071 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 481.451 | 364.712 |
| Rezervacije iz naslova tožb | 173.792 | 215.068 |
| Druge rezervacije | 36.655 | 189.710 |
| Skupaj | 2.571.876 | 3.035.561 |
| Stanje | 1. 1. 2022 | Črpanje (poraba) | Odprava | Dodatno oblikovanje v breme odhodkov | Dodatno oblikovanje v drugem vseobse-gajočem donosu | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 2.266.071 | -91.981 | 0 | 149.817 | -444.702 | 773 | 1.879.978 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 364.712 | -41.732 | -28.823 | 188.447 | 0 | -1.153 | 481.451 |
| Rezervacije iz naslova tožb | 215.068 | -74.788 | -109.445 | 142.948 | 0 | 9 | 173.792 |
| Druge rezervacije | 189.710 | 0 | -183.181 | 29.988 | 0 | 138 | 36.655 |
| Skupaj | 3.035.561 | -208.501 | -321.449 | 511.200 | -444.702 | -233 | 2.571.876 |
| Stanje | 1. 1. 2021 | Črpanje (poraba) | Odprava | Dodatno oblikovanje v breme odhodkov | Dodatno oblikovanje v drugem vseobse-gajočem donosu | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 2.101.187 | -96.225 | 0 | 164.767 | 94.824 | 1.518 | 2.266.071 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 382.199 | -32.839 | -17.845 | 32.904 | 0 | 293 | 364.712 |
| Rezervacije iz naslova tožb | 184.385 | -41.260 | -36.683 | 108.604 | 0 | 22 | 215.068 |
| Druge rezervacije | 125.751 | 0 | 63.770 | 0 | 189 | 0 | 189.710 |
| Skupaj | 2.793.522 | -170.325 | -54.528 | 370.046 | 94.824 | 2.022 | 3.035.561 |
| Črpanje (poraba) | Odpravna | Dodatno oblikovanje v breme odhodko | Dodatno oblikovanje v drugem vseobsežajočem donosu | Stanje 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 1.764.360 | -49.962 | 96.093 | -476.674 | 1.333.817 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 269.113 | -32.394 | 0 | 166.777 | 403.496 |
| Rezervacije iz naslova tožb | 93.142 | 0 | -98.282 | 20.140 | 15.000 |
| Skupaj | 2.126.615 | -82.356 | -98.282 | 283.010 | 1.752.312 |
| Črpanje (poraba) | Odpravna | Dodatno oblikovanje v breme odhodko | Dodatno oblikovanje v drugem vseobsežajočem donosu | Stanje 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 1.631.575 | -87.695 | 0 | 117.669 | 1.764.360 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 290.715 | -24.811 | -16.819 | 20.028 | 269.113 |
| Rezervacije iz naslova tožb | 2.640 | 0 | -2.640 | 93.142 | 93.142 |
| Skupaj | 1.924.930 | -112.506 | -19.459 | 230.839 | 2.126.615 |
| v evrih | Stanje na dan 1. 1. 2022 | Stroški obresti | Izplačila | Prirast v tekočem letu | Aktuarske izgube / dobički | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 2.266.071 | 17.212 | -91.980 | 132.604 | -444.702 | 773 | 1.879.978 |
| Jubilejne nagrade | 364.712 | 2.895 | -41.733 | 39.849 | 115.893 | -165 | 481.451 |
| Skupaj | 2.630.783 | 20.107 | -133.713 | 172.453 | -328.809 | 608 | 2.361.429 |
| v evrih | Stanje na dan 1. 1. 2021 | Stroški obresti | Izplačila | Prirast v tekočem letu | Aktuarske izgube / dobički | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 2.101.187 | 9.982 | -96.225 | 154.784 | 94.824 | 1.518 | 2.266.070 |
| Jubilejne nagrade | 382.199 | 2.007 | -32.839 | 28.142 | -15.090 | 293 | 364.712 |
| Skupaj | 2.483.386 | 11.989 | -129.064 | 182.927 | 79.734 | 1.811 | 2.630.783 |
| v evrih | Stanje na dan 1. 1. 2022 | Stroški obresti | Izplačila | Prirast v tekočem letu | Aktuarske izgube / dobički | Stanje 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 1.764.360 | 13.947 | -49.962 | 82.147 | -476.674 | 1.333.818 |
| Jubilejne nagrade | 269.112 | 2.168 | -32.394 | 33.156 | 131.453 | 403.495 |
| Skupaj | 2.033.472 | 16.115 | -82.356 | 115.303 | -345.221 | 1.737.313 |
| v evrih | Stanje na dan 1. 1. 2021 | Stroški obresti | Izplačila | Prirast v tekočem letu | Aktuarske izgube / dobički | Stanje 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 1.631.575 | 5.076 | -87.695 | 112.593 | 102.811 | 1.764.360 |
| Jubilejne nagrade | 290.714 | 937 | -24.810 | 19.090 | -16.819 | 269.112 |
| Skupaj | 1.922.290 | 6.013 | -112.505 | 131.683 | 85.992 | 2.033.473 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Diskontna stopnja | Fluktuacija | Diskontna stopnja | Fluktuacija | |||||
| Sprememba vodstotnih točkah | -0,5 | +0,5 | -1,0 | +1,0 | -0,5 | +0,5 | -1,0 | +1,0 |
| Pričakovana sedanja vrednost obveznosti | -2.456.721 | -2.275.202 | -2.430.810 | -2.187.070 | 1.801.208 | 1.677.516 | 1.766.703 | 1.616.267 |
| Sprememba vodstotnih točkah | -0,5 | 0,5 | -1,0 | +1,0 | -0,5 | +0,5 | -1,0 | +1,0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pričakovana sedanja vrednost obveznosti | 2.772.091 | -2.523.135 | 2.802.381 | -2.281.251 | 2.138.533 | 1.951.826 | 2.088.064 | 1.864.803 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Prejeta posojila od drugih | 42.185.348 | 47.727.479 |
| Obveznosti iz najemov | 7.516.813 | 785.087 |
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | 49.702.161 | 48.512.566 |
| Prejeta posojila od družb v skupini | 0 | 0 |
| Prejeta posojila od drugih | 5.594.913 | 5.442.514 |
| Obveznosti iz najemov | 1.904.456 | 1.007.220 |
| Obveznosti za dividende in druge deleže | 455.742 | 458.998 |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | 7.955.111 | 6.908.732 |
Družba je 31. januarja 2020 izvedla refinanciranje več posojil, ki jih je urejala leta 2012 sklenjena pogodba o finančnem prestrukturiranju. Družba je s sindikatom bank, z Novo Ljubljansko banko, d.d., v vlogi organizatorja in agenta, sklenila nekratkoročno kreditno pogodbo v višini 54.850.000 evrov. Posojilo je bilo sklenjeno v obliki dveh tranš, ena z ročnostjo sedem in druga z ročnostjo štirih let. Pošta Slovenije, d. o. o., je izdala poroštvo k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.
| Nekratkoročna posojila (brez najemov) | Nekratkoročni najemi | Kratkoročna posojila (brez najemov) | Obveznosti za dividende in druge deleže | Skupaj finančne obveznosti | |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2022 | 52.892.013 | 1.792.307 | 277.980 | 458.998 | 55.421.298 |
| Novi najemi/posojila | 0 | 8.937.709 | 0 | 0 | 8.937.709 |
| Prenos iz postavke kapitala | 0 | 0 | 0 | 348.183 | 262.575 |
| Odplačila | -5.188.809 | -1.605.670 | -227.526 | -351.439 | -7.373.444 |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | -73.109 | 0 | -73.109 | |
| Sprememba pogodb | 0 | 130.463 | 0 | 0 | 130.463 |
| Povečanje iz naslova vhodnih računov | 0 | 121.001 | 0 | 0 | 121.001 |
| Obresti | 0 | 127.903 | 0 | 0 | 127.903 |
| Stroški odobritve posojila (preknjižba v stroške) | 25.065 | 0 | 0 | 0 | 25.065 |
| Drugo | 0 | -13.246 | 0 | -46.987 | |
| Tečajne razlike | 1.337 | 3.912 | 201 | 0 | 5.450 |
| Stanje 31. decembra 2022 | 47.729.606 | 9.421.269 | 50.654 | 455.742 | 57.657.272 |
| Nekratkoročna posojila (brez najemov) | Nekratkoročni najemi | Kratkoročna posojila (brez najemov) | Obveznosti za dividende in druge deleže | Skupaj finančne obveznosti | |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 55.554.208 | 2.639.023 | 0 | 425.086 | 58.618.317 |
| Novi najemi | 0 | 706.012 | 277.980 | 0 | 983.992 |
| Prenos iz postavke kapitala | 0 | 0 | 0 | 256.707 | 256.707 |
| Odplačila | -2.689.730 | -1.851.492 | 0 | -222.785 | -4.764.007 |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | -105.489 | 0 | -105.489 | |
| Sprememba pogodb | 0 | 55.793 | 0 | 0 | 55.793 |
| Povečanje iz naslovavhodnih računov | 0 | 138.203 | 0 | 138.203 | |
| Obresti | 0 | 85.340 | 0 | 0 | 85.340 |
| Stroški odobritve posojila (preknjižba v stroške) | 27.016 | 0 | 0 | 0 | 27.016 |
| Drugo | 0 | -630 | 0 | -10 | -640 |
| Tečajne razlike | 5 | 192.739 | 0 | 3.258 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 52.892.013 | 1.792.307 | 277.980 | 458.998 | 55.421.298 |
| Nekratkoročna posojila (brez najemov) | Nekratkoročni najemi | Kratkoročna posojila (brez najemov) | Skupaj finančne obveznosti | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2022 | 52.156.428 | 590.491 | 2.100.000 | 54.846.918 |
| Nova posojila/najemi | 0 | 599.595 | 0 | 599.595 |
| Odplačila | -4.793.750 | -413.006 | 0 | -5.206.756 |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | -31.027 | 0 | -31.027 |
| Sprememba pogodb | 0 | 124.533 | 0 | 124.533 |
| Povečanje iz naslovavhodnih računov | 0 | 39.147 | 0 | 39.147 |
| Obresti | 0 | 14.269 | 0 | 14.269 |
| Stroški odobritve posojila (preknjižba v stroške) | 25.065 | 0 | 0 | 25.065 |
| Drugo | 0 | -16.019 | 0 | -16.019 |
| Stanje 31. decembra 2022 | 47.387.742 | 907.982 | 2.100.000 | 50.395.726 |
| Nekratkoročna posojila (brez najemov) | Nekratkoročni najemi | Kratkoročna posojila (brez najemov) | Skupaj finančne obveznosti | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 54.754.412 | 832.633 | 3.100.000 | 58.687.045 |
| Nova posojila/najemi | 0 | 157.634 | 0 | 157.634 |
| Odplačila | -2.625.000 | -456.230 | -1.000.000 | -4.081.230 |
| Prenos na kratkoročna posojila | 0 | -370.695 | 0 | -370.695 |
| Prenos iz nekratkoročnih posojil | 0 | 370.695 | 0 | 370.695 |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | -19.251 | 0 | -19.251 |
| Povečanje iz naslovavhodnih računov | 0 | 57.516 | 0 | 57.516 |
| Obresti | 0 | 18.189 | 0 | 18.189 |
| Stroški odobritve posojila (preknjižba v stroške) | 27.016 | 0 | 0 | 27.016 |
| Drugo | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 52.156.428 | 590.490 | 2.100.000 | 54.846.918 |
Nekratkoročna posojila in nekratkoročni najemi v tabeli gibanja finančnih obveznosti predstavljajo nekratkoročna posojila in najeme in tudi kratkoročni del nekratkoročnih posojil in najemov, ki so v izkazu finančnega položaja izkazani med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.
| v evrih | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Zavarovana | Zastavne pravice na nepremičninah in vrednostnih papirjih | 47.387.743 | 52.156.428 | 47.387.743 | 52.156.428 |
| Menice | 341.864 | 735.585 | 0 | 0 | |
| Nezavarovana | 50.654 | 277.980 | 2.100.000 | 2.100.000 | |
| Skupaj | 47.780.261 | 53.169.993 | 49.487.742 | 54.256.428 |
| v evrih | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Zapadlost od 0 do 1 leta | 5.594.913 | 5.046.666 | 7.302.394 | 6.868.685 |
| Zapadlost od 1 do 2 leti | 25.204.098 | 5.577.523 | 25.204.098 | 5.181.492 |
| Zapadlost od 2 do 3 leta | 5.225.000 | 25.564.553 | 5.225.000 | 25.225.000 |
| Zapadlost od 3 do 4 let | 5.225.000 | 5.225.000 | 5.225.000 | 5.225.000 |
| Zapadlost od 4 do 5 let | 5.225.000 | 5.225.000 | 5.225.000 | 5.225.000 |
| Zapadlost nad 5 let | 1.306.250 | 6.531.250 | 1.306.250 | 6.531.250 |
| Skupaj | 47.780.261 | 53.169.993 | 49.487.742 | 54.256.428 |
| v evrih | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 68.749 | 108.932 | 68.749 | 108.932 |
| Druge nekratkoročne poslovne obveznosti | 1.167.837 | 1.065.048 | 1.141.100 | 1.041.154 |
| Skupaj nekratkoročne poslovne obveznosti | 1.236.586 | 1.173.980 | 1.209.849 | 1.150.086 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini | 0 | 0 | 340.482 | 357.554 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (razen v skupini) | 25.482.990 | 21.549.787 | 15.278.263 | 12.445.550 |
| Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 5.374.160 | 5.259.375 | 3.854.264 | 2.924.234 |
| Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti | 30.857.150 | 26.809.162 | 19.473.009 | 15.727.339 |
Pogodbena obveznost iz naslova udeležbe delavcev pri dobičku, ki bo poravnana po preteku enega leta od potrditve letnega poročila za leto 2022, je za skupino znašala 1.112.497 evrov ter je sestavljena iz odhodkov za udeležbo zaposlenih v dobičku v višini 945.989 evrov (vključno s stroški socialnih zavarovanj) in odhodkov za udeležbo pogodbenih delavcev v dobičku v višini 166.508 evrov, pripoznanih v postavki stroškov najete delovne sile in študentskega dela. Za družbo ta obveznost znaša 1.085.760 evrov ter je sestavljena iz odhodkov za udeležbo zaposlenih v dobičku v višini 919.252 evrov (vključno s stroški socialnih zavarovanj) in odhodkov za udeležbo pogodbenih delavcev v dobičku v višini 166.508 evrov, pripoznanih v postavki stroškov najete delovne sile in študentskega dela (pojasnili 3 in 4).
Od skupnega zneska kratkoročnih poslovnih obveznosti na dan 31. decembra 2022 se 3.184.634 evrov v skupini nanaša na obveznosti iz naslova stroškov, za katere še niso bili prejeti računi dobaviteljev (v enakem obdobju lani so te obveznosti znašale 3.614.149 evrov), v družbi pa je bilo takih obveznosti za 2.354.995 evrov (konec leta 2021: 2.588.735 evrov).
Druge kratkoročne poslovne obveznosti obsegajo obveznosti do zaposlenih za plače in nadomestila plač, obveznosti za prispevke in druge obveznosti.
Z garancijo so bile večinoma zavarovane obveznosti za carinske dajatve, ki so v skupini na zadnji dan leta 2022 znašale 4.441.694 evrov (31. decembra 2021: 1.790.554 evrov), v družbi pa 3.407.090 evrov (na zadnji dan leta 2021: 928.045 evrov). Skupina in družba ne zastavljata instrumentov za zavarovanje plačil drugim dobaviteljem.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
| Pogojne obveznosti iz bančnih garancij in danih jamstev za družbe v skupini | 0 | 0 | 2.897.875 | 735.584 |
| Pogojne obveznosti iz bančnih garancij in danih jamstev do drugih | 19.990.428 | 18.235.186 | 9.262.909 | 9.364.516 |
| Pogojne obveznosti iz naslova tožb | 216.179 | 243.922 | 36.681 | 80.085 |
| Druge pogojne obveznosti | 170.706 | 170.706 | 65.706 | 65.706 |
| Skupaj | 20.377.313 | 18.649.814 | 12.263.171 | 10.245.891 |
Skupina in družba kot pogojne obveznosti izkazujeta obveznosti, ki niso izkazane v izkazu finančnega položaja, ker ocenjujeta, da ni verjetno, da bo zanje pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov.
Garancije in jamstva za družbo v skupini, ki jih izkazuje družba, so se večinoma nanašali na garancije za najeta posojila in carinske garancije pri odvisnih družbah. Druge garancije ter jamstva v skupini in družbi večinoma predstavljajo pogojne obveznosti iz garancij za morebitni carinski dolg, ki bi lahko nastal zaradi tranzitnih postopkov, preverjanja poročila, različnih analiz oziroma kontrole blaga.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |||
|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | |
| Poštena vrednost sredstev | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugegavseobsegajočega donosa | 4.630 | 2.478 | |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 35.590 | 35.590 | ||
| Nekratkoročna posojila in depoziti | 98.430 | 174.129 | ||
| Nekratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 37.951 | 178.872 | ||
| Kratkoročna posojila in depoziti | 3.159.428 | 3.629.983 | ||
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 39.388.256 | 34.899.642 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | 11.851.249 | 15.853.959 | ||
| Skupaj | 54.575.534 | 54.774.653 |
| Poštena vrednost obveznosti | Nekratkoročne obveznosti za prejeta posojila | 42.185.348 | 47.727.479 |
|---|---|---|---|
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 7.516.813 | 785.087 | |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 124.089 | 162.566 | |
| Kratkoročne obveznosti za prejeta posojila | 5.594.913 | 5.442.514 | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 1.904.456 | 1.007.220 | |
| Kratkoročne obveznosti za dividende in druge deleže | 455.742 | 458.998 | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 26.210.504 | 22.382.412 | |
| Skupaj | 83.991.865 | 77.966.276 |
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost |
|---|---|---|---|
| Poštena vrednost sredstev | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 35.590 | 35.590 |
| Nekratkoročna posojila in depoziti | 2.593.253 | 2.593.253 | 252.178 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve (brezterjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 32.936 | 32.936 | 174.171 |
| Kratkoročna posojila in depoziti | 2.600.449 | 2.600.449 | 3.082.730 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brezterjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 28.460.712 | 28.460.712 | 24.113.579 |
| Denar in denarni ustrezniki | 1.060.240 | 1.060.240 | 3.343.621 |
| Skupaj | 34.783.180 | 34.783.180 | 31.001.869 |
| Nekratkoročne obveznosti za prejeta posojila | 42.185.348 | 42.185.348 | 47.387.743 |
|---|---|---|---|
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 464.568 | 464.568 | 265.828 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 124.089 | 124.089 | 162.567 |
| Kratkoročne obveznosti za prejeta posojila | 7.302.394 | 7.302.394 | 6.868.685 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 443.414 | 443.414 | 324.662 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 16.079.363 | 16.079.363 | 12.998.059 |
| Skupaj | 66.599.176 | 66.599.176 | 68.007.544 |
Za terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, krajšim od enega leta, skupina in družba predpostavljata, da njihova knjigovodska vrednost izraža pošteno vrednost.
Tabela prikazuje razvrstitev nefinančnih in finančnih instrumentov glede na izračun njihove poštene vrednosti. Družba jih uvrščava tri ravni:
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | Raven 1 | Raven 3 | Skupaj | Raven 1 | Raven 3 | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poštena vrednost sredstev | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 4.630 | 0 | 4.630 | 2.478 | 0 | 2.478 |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 0 | 35.590 | 35.590 | 0 | 35.590 | 35.590 | |
| Nekratkoročna posojila in depoziti | 0 | 98.430 | 98.430 | 0 | 174.129 | 174.129 | |
| Nekratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 37.951 | 37.951 | 0 | 178.872 | 178.872 | |
| Kratkoročna posojila in depoziti | 0 | 3.159.428 | 3.159.428 | 0 | 3.629.983 | 3.629.983 | |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 39.388.256 | 39.388.256 | 0 | 34.899.642 | 34.899.642 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 0 | 11.851.249 | 11.851.249 | 0 | 15.853.959 | 15.853.959 | |
| Skupaj | 4.630 | 54.570.904 | 54.575.534 | 2.478 | 54.772.175 | 54.774.653 |
| Nekratkoročne obveznosti za prejeta posojila | 0 | 42.185.348 | 42.185.348 | 0 | 47.727.479 | 47.727.479 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 0 | 7.516.813 | 7.516.813 | 0 | 785.087 | 785.087 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 124.089 | 124.089 | 0 | 162.566 | 162.566 |
| Kratkoročne obveznosti za prejeta posojila | 0 | 5.594.913 | 5.594.913 | 0 | 5.442.514 | 5.442.514 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 0 | 1.904.456 | 1.904.456 | 0 | 1.007.220 | 1.007.220 |
| Kratkoročne obveznosti za dividende in druge deleže | 0 | 455.742 | 455.742 | 0 | 458.998 | 458.998 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 26.210.504 | 26.210.504 | 0 | 22.382.412 | 22.382.412 |
| Skupaj | 0 | 83.991.865 | 83.991.865 | 0 | 77.966.276 | 77.966.276 |
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
| Raven 1 | Raven 3 | Skupaj | Raven 1 | Raven 3 | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poštena vrednost sredstev | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 0 | 35.590 | 35.590 | 0 | 35.590 | 35.590 |
| Nekratkoročna posojila in depoziti | 0 | 2.593.253 | 2.593.253 | 0 | 252.178 | 252.178 | |
| Nekratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 32.936 | 32.936 | 0 | 174.171 | 174.171 | |
| Kratkoročna posojila in depoziti | 0 | 2.600.449 | 2.600.449 | 0 | 3.082.730 | 3.082.730 | |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 28.460.712 | 28.460.712 | 0 | 24.113.579 | 24.113.579 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 0 | 1.060.240 | 1.060.240 | 0 | 3.343.621 | 3.343.621 | |
| Skupaj | 0 | 34.783.180 | 34.783.180 | 0 | 31.001.869 | 31.001.869 |
| Nekratkoročne obveznosti za prejeta posojila | 0 | 42.185.348 | 42.185.348 | 0 | 47.387.743 | 47.387.743 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 0 | 464.568 | 464.568 | 0 | 265.828 | 265.828 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 124.089 | 124.089 | 0 | 162.567 | 162.567 |
| Kratkoročne obveznosti za prejeta posojila | 0 | 7.302.394 | 7.302.394 | 0 | 6.868.685 | 6.868.685 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 0 | 443.414 | 443.414 | 0 | 324.662 | 324.662 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 16.079.363 | 16.079.363 | 0 | 12.998.059 | 12.998.059 |
| Skupaj | 0 | 66.599.176 | 66.599.176 | 0 | 68.007.544 | 68.007.544 |
Za druge finančne instrumente, katerih vrednost je razkrita, ta odraža tretjo raven.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
Med finančna tveganja skupine/družbe spadajo:
Likvidnostno tveganje skupina in družba obvladujeta z aktivnim upravljanjem denarnih sredstev, ki obsega:
Poleg navedenega imajo odvisne družbe možnost kratkoročnega zadolževanja znotraj skupine.
V tabeli likvidnostnega tveganja so prikazani ocenjeni nediskontirani denarni tokovi vključno s prihodnjimi obrestmi.
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | 6 mesecev ali manj | 6-12 mesecev | 1-2 leta | 2-5 let | Več kot 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti za prejeta posojila | 47.780.261 | 50.980.420 | 3.510.782 | 3.472.389 | 26.051.326 | 16.628.984 | 1.316.939 |
| Obveznosti iz najemov | 9.421.269 | 11.115.089 | 1.689.036 | 850.174 | 1.435.867 | 2.948.744 | 4.191.268 |
| Obveznosti za dividende in druge deleže | 455.742 | 455.742 | 0 | 455.742 | 0 | 0 | |
| Obveznost do dobaviteljev | 25.551.739 | 25.551.739 | 25.444.318 | 38.673 | 23.121 | 45.628 | 0 |
| od tega obveznosti do dobaviteljev za kratkoročne najeme | 13.342 | 13.342 | 13.342 | 0 | 0 | 0 | |
| Druge poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 782.854 | 782.854 | 727.514 | 0 | 0 | 12.417 | 42.923 |
| Skupaj | 83.991.865 | 88.885.844 | 31.371.650 | 4.816.978 | 27.510.314 | 19.635.773 | 5.551.130 |
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | 6 mesecev ali manj | 6-12 mesecev | 1-2 leta | 2-5 let | Več kot 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti za prejeta posojila | 53.169.993 | 54.771.810 | 2.917.547 | 3.062.923 | 6.025.752 | 36.184.664 | 6.580.924 |
| Obveznosti iz najemov | 1.792.307 | 1.862.951 | 758.041 | 270.220 | 488.982 | 331.015 | 14.692 |
| Obveznosti za dividende in druge deleže | 458.998 | 458.996 | 5.142 | 453.854 | 0 | 0 | |
| Obveznost do dobaviteljev | 21.658.718 | 21.675.575 | 21.521.013 | 45.630 | 93.817 | 15.115 | 0 |
| od tega obveznosti do dobaviteljev za kratkoročne najeme | 29.978 | 29.978 | 29.978 | 0 | 0 | 0 | |
| Druge poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 886.260 | 901.550 | 847.916 | 0 | 0 | 53.634 | 0 |
| Skupaj | 77.966.276 | 79.670.882 | 26.049.659 | 3.832.627 | 6.608.551 | 36.584.428 | 6.595.616 |
| Knjigo-vodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | 6 mesecev ali manj | 6-12 mesecev | 1-2 leta | 2-5 let | Več kot 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti za prejeta posojila od družb v skupini | 2.100.000 | 2.125.274 | 1.817.222 | 308.052 | 0 | 0 | |
| Obveznosti za prejeta posojila od drugih | 47.387.743 | 50.576.118 | 3.247.551 | 3.331.318 | 26.051.326 | 16.628.984 | 1.316.939 |
| Obveznosti iz najemov | 907.983 | 929.026 | 273.683 | 171.489 | 241.996 | 224.008 | 17.850 |
| Poslovne obveznosti do družb v skupini | 340.482 | 340.482 | 340.482 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Obveznosti do dobaviteljev (razen v skupini) | 15.347.012 | 15.347.012 | 15.248.984 | 29.279 | 23.121 | 45.628 | 0 |
| od tega obveznosti do dobaviteljev za kratkoročne najeme | 5.228 | 5.228 | 5.228 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Druge poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 515.956 | 515.956 | 460.616 | 0 | 0 | 12.417 | 42.923 |
| Skupaj | 66.599.176 | 69.833.868 | 21.388.538 | 3.840.138 | 26.316.443 | 16.911.037 | 1.377.712 |
| Knjigo-vodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | 6 mesecev ali manj | 6-12 mesecev | 1-2 leta | 2-5 let | Več kot 5 let | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti za prejeta posojila od družb v skupini | 2.100.000 | 2.109.667 | 1.808.924 | 300.743 | 0 | 0 | ||
| Obveznosti za prejeta posojila od drugih | 52.156.428 | 53.758.243 | 2.443.089 | 2.863.551 | 5.686.016 | 36.184.664 | 6.580.924 | |
| Obveznosti iz najemov | 590.490 | 613.624 | 217.503 | 107.159 | 153.084 | 135.878 | 0 | |
| Poslovne obveznosti do družb v skupini | 357.554 | 357.554 | 357.554 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Obveznosti do dobaviteljev (razen v skupini) | 12.554.482 | 12.554.482 | 12.363.293 | 28.622 | 93.817 | 68.749 | 0 | |
| od tega obveznosti do dobaviteljev za kratkoročne najeme | 11.070 | 11.070 | 11.070 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Druge poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 248.590 | 248.589 | 248.589 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Skupaj | 68.007.544 | 69.642.159 | 17.438.952 | 3.300.075 | 5.932.917 | 36.389.291 | 6.580.924 |
| EUR | USD | HRK | RSD | Ostalo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna dana posojila in depoziti | 98.430 | 0 | 0 | 0 | 0 | 98.430 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 32.692 | 0 | 0 | 5.584.701 | 0 | 37.951 |
| Kratkoročna dana posojila in depoziti | 3.159.367 | 0 | 0 | 0 | 613.159.428 | 0 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 32.211.369 | 364.931 | 4.294.280 | 715.644 | 1.802.032 | 39.388.256 |
| Nekratkoročne obveznosti za prejeta posojila | -42.185.348 | 0 | 0 | 0 | 0 | -42.185.348 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | -929.233 | 0 | -12.421 | -6.353.938 | -221.221 | -7.516.813 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -124.089 | 0 | 0 | 0 | 0 | -124.089 |
| Kratkoročne obveznosti za prejeta posojila | -5.202.394 | 0 | 0 | -392.519 | 0 | -5.594.913 |
| Kratkoročne obveznosti za dividende in druge deleže | -455.742 | 0 | 0 | 0 | 0 | -455.742 |
| Kratkoročne obveznost iz najemov | -787.563 | 0 | -12.560 | -857.691 | -246.642 | -1.904.456 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -19.143.236 | -527.936 | -4.015.453 | -825.740 | -1.698.139 | -26.210.504 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja | -33.325.747 | -163.005 | 253.846 | -7.713.686 | -359.208 | -41.307.800 |
| EUR | USD | HRK | RSD | Ostalo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročno dana posojila in depoziti | 131.240 | 0 | 42.807 | 0 | 82.174 | 129 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 174.171 | 0 | 0 | 4.701 | 0 | 178.872 |
| Nekratkoročna dana posojila in depoziti | 3.629.210 | 0 | 0 | 773 | 3.629.983 | 0 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 27.166.816 | 488.975 | 4.868.659 | 760.856 | 1.614.336 | 34.899.642 |
| Nekratkoročne obveznosti za prejeta posojila | -47.387.743 | 0 | -339.736 | 0 | 0 | -47.727.479 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | -381.437 | 0 | -59.334 | -233.160 | -111.155 | -785.086 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -162.566 | 0 | 0 | 0 | 0 | -162.566 |
| Kratkoročne obveznosti za prejeta posojila | -4.763.543 | 0 | 0 | -673.829 | -5.142 | -5.442.514 |
| Kratkoročne obveznosti za dividende in druge deleže | -458.998 | 0 | 0 | 0 | 0 | -458.998 |
| Kratkoročne obveznost iz najemov | -619.363 | 0 | -170.748 | -103.520 | -113.589 | -1.007.220 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -14.506.343 | -1.424.584 | -4.083.132 | -738.656 | -1.629.697 | -22.382.412 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja | -37.178.556 | -935.609 | 598.252 | -1.328.045 | -239.691 | -39.083.649 |
| EUR | USD | HRK | RSD | Ostalo | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna dana posojila in depoziti | 2.593.253 | 0 | 0 | 0 | 2.593.253 | ||
| Nekratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 32.936 | 0 | 0 | 0 | 32.936 | ||
| Kratkoročna dana posojila in depoziti | 2.600.449 | 0 | 0 | 0 | 2.600.449 | ||
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 28.348.558 | 107.674 | 1.423 | 0 | 28.460.712 | ||
| Nekratkoročne obveznosti za prejeta posojila | -42.185.348 | 0 | 0 | 0 | -42.185.348 | ||
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | -464.568 | 0 | 0 | 0 | -464.568 | ||
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -124.089 | 0 | 0 | 0 | -124.089 | ||
| Kratkoročne obveznosti za prejeta posojila | -7.302.394 | 0 | 0 | 0 | -7.302.394 | ||
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | -443.414 | 0 | 0 | 0 | -443.414 | ||
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -15.741.958 | -267.444 | -144 | 0 | -69.817 | -16.079.363 | |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja | -32.686.575 | -159.770 | 1.279 | 0 | -66.760 | -32.911.826 |
| EUR | USD | HRK | RSD | Ostalo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročno dana posojila in depoziti | 252.178 | 0 | 0 | 0 | 252.178 | |
| Nekratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 174.171 | 0 | 0 | 0 | 174.171 | |
| Nekratkoročna dana posojila in depoziti | 3.082.730 | 0 | 0 | 0 | 3.082.730 | |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 23.970.489 | 144.633 | -1.543 | 0 | 24.113.579 | |
| Nekratkoročne obveznosti za prejeta posojila | -47.387.743 | 0 | 0 | 0 | -47.387.743 | |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | -265.828 | 0 | 0 | 0 | -265.828 | |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -162.566 | 0 | 0 | 0 | -162.566 | |
| Kratkoročne obveznosti za prejeta posojila | -6.868.685 | 0 | 0 | 0 | -6.868.685 | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | -324.662 | 0 | 0 | 0 | -324.662 | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -11.969.508 | -968.885 | -1.605 | 0 | -58.062 | -12.998.060 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja | -39.499.424 | -824.252 | -3.148 | 0 | -58.062 | -40.384.886 |
| Država | Funkcijska valuta | 2022 | 2021 | Končni tečaj v EUR* | Povprečni tečaj v EUR* | Končni tečaj v EUR* | Povprečni tečaj v EUR* |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Črna gora, Kosovo | EUR | ---- | |||||
| Hrvaška | HRK | 7,537 | 7,535 | 7,516 | 7,528 | ||
| Severna Makedonija | MKD | 61,600 | 61,551 | 61,535 | 61,624 | ||
| Bosna in Hercegovina | BAM | 1,956 | 1,956 | 1,956 | 1,956 | ||
| Srbija | RSD | 117,290 | 117,370 | 117,440 | 117,610 | ||
| Ukrajina | UAH | 37,934 | 33,816 | 30,871 | 32,570 |
| Vpliv na poslovni izid pred davki v evrih | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba valute | +1 % | -1 % | +1 % | -1 % | +1 % | -1 % |
| USD | 1.614 | -1.647 | 9.263 | -9.451 | 1.582 | -1.614 |
| HRK | -2.513 | 2.564 | -5.923 | 6.043 | -13 | 1331 |
| RSD | 76.373 | -77.916 | 13.149 | -13.415 | 0 | 0 |
Sprememba tečaja drugih valut ne bi bistveno vplivala na spremembo poslovnega izida pred davki.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 4.630 | 2.478 | 0 | 0 |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 35.590 | 35.590 | 35.590 | 35.590 |
| Nekratkoročne finančne terjatve | 98.430 | 174.129 | 2.593.253 | 252.178 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 37.951 | 178.872 | 32.936 | 174.171 |
| Kratkoročne finančne terjatve | 3.159.428 | 3.629.983 | 2.600.449 | 3.082.730 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 39.388.256 | 34.899.642 | 28.460.712 | 24.113.579 |
| Denar in denarni ustrezniki | 11.851.249 | 15.853.959 | 1.060.240 | 3.343.621 |
| Skupaj | 54.575.534 | 54.774.653 | 34.783.180 | 31.001.869 |
Obvladujoča družba izkazuje na dan 31. decembra 2022 pod nekratkoročnimi in kratkoročnimi finančnimi terjatvami dana posojila odvisnim družbam v višini 5.062.462 evrov (31. decembra 2021: 3.170.858 evrov), in sicer:
| Skupina Intereuropa | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2022 | Povprečni % oblikovanja popravka vrednosti | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2022 | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2021 | Povprečni % oblikovanja popravka vrednosti | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 26.954.978 | 0,25% | 68.059 | 26.375.599 | 0,61% | 160.078 |
| Zapadlo od 0 do 30 dni | 6.818.743 | 0,39% | 26.317 | 4.586.021 | 0,37% | 16.924 |
| Zapadlo od 31 do 60 dni | 2.099.367 | 1,98% | 41.540 | 1.594.439 | 1,65% | 26.238 |
| Zapadlo od 61 do 90 dni | 1.390.944 | 46,76% | 650.452 | 542.203 | 6,94% | 37.611 |
| Zapadlo od 91 do 180 dni | 663.950 | 8,02% | 53.256 | 563.705 | 11,93% | 67.223 |
| Zapadlo od 181 do 365 dni | 478.820 | 100,00% | 478.820 | 310.115 | 100,00% | 310.115 |
| Zapadlost nad 365 | 3.230.377 | 100,00% | 3.230.377 | 3.383.862 | 100,00% | 3.383.862 |
| Tečajne razlike | 5.775 | 10.829 | 6.546 | 0,00% | 1.649 | |
| Skupaj | 41.642.955 | 4.559.650 | 37.362.491 | 4.003.701 |
| Intereuropa, d. d. | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2022 | Povprečni % oblikovanja popravka vrednosti | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2022 | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2021 | Povprečni % oblikovanja popravka vrednosti | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 20.120.470 | 0,23% | 45.587 | 19.696.014 | 0,69% | 136.458 |
| Zapadlo od 0 do 30 dni | 4.601.773 | 0,30% | 13.906 | 2.380.059 | 0,25% | 5.974 |
| Zapadlo od 31 do 60 dni | 1.548.745 | 1,71% | 26.420 | 703.462 | 1,61% | 11.356 |
| Zapadlo od 61 do 90 dni | 1.139.194 | 56,53% | 644.035 | 203.338 | 9,75% | 19.826 |
| Zapadlo od 91 do 180 dni | 198.763 | 6,92% | 13.761 | 162.347 | 10,69% | 17.353 |
| Zapadlo od 181 do 365 dni | 246.879 | 100,00% | 246.879 | 154.793 | 100,00% | 154.793 |
| Zapadlost nad 365 | 1.331.039 | 100,00% | 1.331.039 | 1.475.058 | 100,00% | 1.475.058 |
| Tečajne razlike | -4.152 | 0,00% | 0 | 1.249 | 0,00% | 0 |
| Skupaj | 29.182.710 | 2.321.627 | 24.776.319 | 1.820.818 |
v evrih
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Popravek terjatev na dan 1. januarja | 4.003.701 | 4.283.541 | 1.820.818 | 1.878.313 | |
| Odpisane terjatve | -297.886 | -370.247 | -257.596 | -136.150 | |
| Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve | 864.745 | 83.448 | 758.405 | 78.654 | |
| Tečajne razlike | -10.909 | 6.959 | 0 | ||
| Popravek terjatev na dan 31. decembra | 4.559.650 | 4.003.701 | 2.321.627 | 1.820.818 |
(BREZTERJATEV DO DRŽAVE, ZAPOSLENIH IN PREDUJMOV)
v evrih
| Bruto vrednost na dan 31. 12. 2022 | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2022 | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2021 | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 2.282.779 | 0 | 1.365.776 | 0 |
| Zapadlo | 162.038 | 162.038 | 325.498 | 170.883 |
| Skupaj | 2.444.817 | 162.038 | 1.691.274 | 170.883 |
| Bruto vrednost na dan 31. 12. 2022 | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2022 | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2021 | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 1.295.721 | 0 | 944.436 | 0 |
| Zapadlo | 142.060 | 142.060 | 142.060 | 142.060 |
| Skupaj | 1.437.781 | 142.060 | 1.086.496 | 142.060 |
(BREZTERJATEV DO DRŽAVE, ZAPOSLENIH IN PREDUJMOV)
v evrih
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Popravek terjatev na dan 1. januarja | 170.883 | 189.371 | 142.060 | 180.547 |
| Odpisane terjatve | -4.606 | 0 | 0 | 0 |
| Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve | -4.206 | -18.539 | 0 | -38.488 |
| Tečajne razlike | -335 | 10 | 0 | |
| Popravek terjatev na dan 31. decembra | 162.038 | 170.883 | 142.060 | 142.060 |
Skupina in družba ocenjujeta, da imata kreditno tveganje ustrezno obvladovano. Najpomembnejše tveganje v tej skupini je tveganje zamud in neplačil kupcev, pri čemer imata družba in skupina opredeljene kontrolne limite in mehanizme odobravanja izpostavljenosti kreditnega tveganja za največje kupce.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2022
| Vrsta variabilne obrestne mere v evrih | Skupina Intereuropa | Višina posojil 31. 12. 2022 | Porast OM za 10 bazičnih točk | Porast OM za 25 bazičnih točk | Porast OM za 50 bazičnih točk | Višina posojil 31. 12. 2021 | Porast OM za 10 bazičnih točk | Porast OM za 25 bazičnih točk | Porast OM za 50 bazičnih točk |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3 M EURIBOR | 47.431.250 | -47.431 | -118.578 | -237.156 | 52.225.000 | 0 | 0 | ||
| 1 M BELIBOR | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | ||
| 1M BELIBOR | 392.518 | -393 | -981 | -1.963 | 1.013.565 | -1.014 | -2.534 | -5.068 |
| Višina posojil 31. 12. 2022 | Porast OM za 10 bazičnih točk | Porast OM za 25 bazičnih točk | Porast OM za 50 bazičnih točk | Višina posojil 31. 12. 2021 | Porast OM za 10 bazičnih točk | Porast OM za 25 bazičnih točk | Porast OM za 50 bazičnih točk |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3 M EURIBOR | 47.431.250 | -47.431 | -118.578 | -237.156 | 52.225.000 | 0 | 0 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 49.702.161 | 48.512.566 | 42.649.917 | 47.653.571 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 7.955.111 | 6.908.732 | 7.745.809 | 7.193.347 |
| Skupaj finančne obveznosti | 57.657.272 | 55.421.298 | 50.395.726 | 54.846.918 |
| Skupaj kapital | 136.302.639 | 131.381.538 | 97.379.355 | 92.807.484 |
| Dolg/kapital | 0,42 | 0,42 | 0,52 | 0,59 |
| Kratkoročne finančne naložbe | 3.159.428 | 3.629.983 | 2.600.449 | 3.082.730 |
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki | 11.851.249 | 15.853.959 | 1.060.240 | 3.343.621 |
| Neto finančna obveznost | 42.646.595 | 35.937.356 | 46.735.037 | 48.420.567 |
| Neto dolg/kapital | 0,31 | 0,27 | 0,48 | 0,52 |
| Bilančna vsota | 240.044.613 | 229.970.006 | 177.803.369 | 174.464.371 |
| Kapital v bilančni vsoti | 0,57 | 0,57 | 0,55 | 0,53 |
Glavni namen upravljanja kapitala je zagotoviti kapitalsko ustreznost, čim večjo finančno stabilnost in nekratkoročno plačilno sposobnost za potrebe financiranja poslovanja ter za doseganje čim višje vrednosti za delničarje.
| Skupina Intereuropa | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Revidiranje letnega poročila | 105.322 | 116.874 | 52.999 | 54.270 |
| Ostale revizijske storitve | 5.000 | 5.000 | 5.000 | 5.000 |
| Ostale nerevizijske storitve | 3.900 | 3.900 | 3.900 | 3.900 |
| Skupaj stroški za storitve revizorjev | 114.222 | 125.774 | 61.899 | 63.170 |
Storitev revidiranja za leto 2022 za vse družbe skupine, obvezane k revidiranju, so opravile revizijske družbe mreži MAZARS. Stroški revidiranja letnega poročila za leto 2022 so bili pripoznani glede na stopnjo dokončanosti storitve.
Neposredna obvladujoča družba družbe Intereuropa, d. d., je družba Pošta Slovenije, d. o. o., končna obvladujoča stranka pa Republika Slovenija.
Poleg navedenih so povezane stranke z družbo Intereuropa, d. d., Koper:
Ključno ravnateljsko osebje v obvladujoči družbi so člani uprave.
| v evrih | Delež lastništva 31. 12. 2022 | Delež lastništva 31. 12. 2021 | Vrednost kapitala 31. 12. 2022 | Vrednost kapitala 31. 12. 2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obvladujoča družba | Intereuropa d. d., Koper | 97.379.355 | 92.807.484 | |||
| Odvisne družbe | Interagent, d. o. o., Koper | 100,00% | 100,00% | 495.985 | 315.738 | |
| Interzav, d. o. o., Koper | 71,28% | 71,28% | 123.744 | 97.783 | ||
| Intereuropa, Logističke usluge, d. o. o., Zagreb | 99,96% | 99,96% | 47.049.297 | 45.024.142 | ||
| Intereuropa sajam, d. o. o., Zagreb | 51,00% | 51,00% | 761.656 | 859.017 | ||
| Intereuropa Skopje, d. o. o., Skopje | 99,56% | 99,56% | 1.199.090 | 1.242.839 | ||
| Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo | 100,00% | 95,77% | 11.029.594 | 11.322.083 | ||
| A. D., Intereuropa logističke usluge, Beograd | 73,62% | 73,62% | 4.078.262 | 4.872.633 | ||
| TOV TEK ZTS, Užgorod | 89,93% | 89,93% | -167.049 | -108.380 | ||
| Intereuropa Kosova L. L. C. | 90,00% | 90,00% | 1.105.372 | 966.358 | ||
| Zetatrans A. D., Podgorica | 69,27% | 69,27% | 16.508.229 | 16.466.701 | ||
| TOV Intereuropa - Ukraina, Kiev | 100,00% | 100,00% | -519.022 | -350.654 |
| Pridružena družba | Ostalo* | Skupina Pošta Slovenije | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje storitev | 681.083 | 371.491 | 16.990 | 0 | 617.115 | 481.852 |
| Stroški storitev | -2.859.597 | -3.904.218 | -1.765 | -8.962 | -1.638.412 | -1.236.299 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
| Stanje poslovnih terjatev | 166.585 | 69.753 | 0 | 0 | 73.663 | 24.205 |
| Stanje poslovnih obveznosti | 164.065 | 320.422 | 0 | 825 | 255.095 | 205.367 |
| Pridružena družba | Skupina Pošta Slovenije | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje storitev | 5.343.353 | 4.797.648 | 681.083 | 371.491 | 495.617 | 388.444 |
| Stroški storitev | -2.601.312 | -2.358.618 | -2.859.597 | -3.904.218 | -1.638.347 | -1.224.781 |
| Prihodki iz deležev | 945.010 | 614.584 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Prihodki od obresti | 121.021 | 73.149 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Odhodki od obresti | -23.108 | -32.178 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
| Nekratkoročne finančne naložbe v delnice oziroma deleže | 43.674.968 | 43.140.924 | 39.059 | 39.059 | 0 | 0 |
| Stanje poslovnih terjatev | 1.387.749 | 1.071.057 | 166.585 | 69.753 | 28.772 | 9.150 |
| Dana posojila | 5.062.462 | 3.170.858 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Stanje poslovnih obveznosti | 340.482 | 352.332 | 164.065 | 320.422 | 255.095 | 204.063 |
| Prejeta posojila | 2.100.000 | 2.100.000 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Pošta Slovenije, d. o. o., je v okviru izvedenega refinanciranja posojil družbe Intereuropa, d. d., konec januarja 2020 bankam upnicam izdala poroštvo v višini 80 odstotkov zneska posojila. Na dan 31. decembra 2022 je bila tako porok za posojila družbe Intereuropa, d. d., v višini 47.221.000 evrov. Družba je v oktobru 2020 izdala poslovni banki v Republiki Srbiji bianko menice za zavarovanje nekratkoročnega posojila odvisne družbe A. D. Intereuropa logističke usluge, Beograd. Na dan 31. decembra 2022 je znesek obveznosti odvisne družbe iz tega naslova znašal 40.097.211 srbski dinarjev.
Nobena od zgornjih obveznosti do povezanih strank ni zavarovana, prav tako tudi ni v povezavi z njimi izdano ali prejeto nobeno jamstvo. Posli s povezanimi strankami so bili opravljeni po tržnih pogojih.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
Posli z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv
Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
Skupina je v letu 2022 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, realizirala za 2.786.761 evrov poslovnih prihodkov, 10.157.233 evrov poslovnih odhodkov, 7.921 evrov finančnih prihodkov in 247.048 evrov finančnih odhodkov.
Na dan 31. decembra 2022 je imela skupina do teh družb izkazanih za 180.298 evrov poslovnih terjatev, 3.022.903 evrov poslovnih obveznosti, 47.431.2500 evrov finančnih obveznosti ter 9.180.000 evrov pogojnih sredstev in obveznosti. Finančne obveznosti predstavlja najeto posojilo pod tržnimi pogoji.
Družba je v letu 2022 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, realizirala za 2.664.009 evrov poslovnih prihodkov, 10.150.016 evrov poslovnih odhodkov, 857 evrov finančnih prihodkov in 235.093 evrov finančnih odhodkov.
Na dan 31. decembra 2022 je imela družba Intereuropa do teh družb izkazanih za 136.486 evrov poslovnih terjatev, 1.596.945 evrov poslovnih obveznosti, 47.431.250 evrov finančnih obveznosti ter 9.180.000 evrov pogojnih sredstev in obveznosti. Finančne obveznosti predstavlja najeto posojilo pod tržnimi pogoji.
Družba članom uprave, nadzornega sveta in zaposlenim po individualnih pogodbah ni odobrila predujmov, posojil in poroštev.
| Ime in priimek | Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Bonitete in drugi prejemki* | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| DAMIJAN VAJS, predsednik uprave | 95.911 | 0 | 23.172 | 119.083 |
| MARKO CEGNAR, predsednik uprave (prejemki od 1. 1. 2022 do 31. 1. 2022) | 8.414 | 15.144 | 2.346 | 25.904 |
| MARKO REMS, namestnik predsednika uprave | 93.894 | 13.629 | 13.893 | 121.416 |
| BLANKA ČESNIK WOLF, članica uprave (prejemki od 1.5.2022) | 54.934 | 0 | 7.312 | 62.245 |
| Skupaj | 253.153 | 28.773 | 46.723 | 328.650 |
| Ime in priimek | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Ostale bonitete | Povračila stroškov | Udeležba v dobičku | Drugi prejemki | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| DAMIJAN VAJS, predsednik uprave | 2.662 | 4.689 | 1.314 | 0 | 15.208 | 23.873 |
| MARKO CEGNAR, predsednik uprave (prejemki od 1. 1. 2022 do 31. 1. 2022) | 235 | 148 | 129 | 0 | 1.872 | 2.384 |
| MARKO REMS, namestnik predsednika uprave | 2.904 | 1.962 | 1.452 | 0 | 9.501 | 15.819 |
| BLANKA ČESNIK WOLF, članica uprave (prejemki od 1.5.2022) | 1.694 | 1.971 | 918 | 0 | 3.456 | 8.039 |
| Skupaj | 7.495 | 8.770 | 3.813 | 0 | 30.037 | 50.114 |
| Plačilo za opravljanje funkcije | Plačilo za delo v komisijah | Plačilo za udeležbo na sejah | Povračilo stroškov | Drugi prejemki in ugodnosti | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| TOMAŽ KOKOT, predsednik (prejemki od 1. 1. 2022 do 7. 11. 2022) | 15.354 | 0 | 4.510 | 42 | 0 | 19.906 |
| KARMEN LEBE GRAJF, namestnica predsednika (prejemki od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022) | 12.100 | 3.025 | 7.711 | 4310 | 23.267 | |
| SEBASTIJAN GOSTENČNIK, član (prejemki od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022) | 11.000 | 6.875 | 8.151 | 2140 | 26.241 | |
| GREGOR KORENE, član (prejemki od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022) | 11.000 | 4.125 | 5.995 | 3880 | 21.508 | |
| TJAŠA BENČINA, članica (prejemki od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022) | 10.990 | 2.750 | 5.720 | 263 | 0 | 19.723 |
| ZLATKA ČRETNIK, članica (prejemki od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022) | 11.000 | 2.750 | 7.491 | 2470 | 21.488 | |
| BARBARAGORJUP, zunanja članica revizijske komisije (prejemki od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022) | 0 | 7.150 | 2.376 | 0 | 0 | 9.526 |
| Skupaj | 71.444 | 26.675 | 41.954 | 1.585 | 0 | 141.659 |
| Skupina Intereuropa | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Kratkoročni zaslužki (bruto plača, letni in bolniški dopust, deleži v dobičku, nedenarni zaslužki (bonitete)) | 708.347 | 578.639 |
Prejemki zaposlenih po individualnih pogodbah so v letu znašali 1.894.583 evrov. Od tega je 1.628.853 evrov predstavljala bruto plača, 265.730 evrov pa bonitete in drugi prejemki.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Preneseni čisti poslovni izid | 36.081.260 | 29.423.089 | 13.641.108 | 10.004.996 | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 4.993.328 | 6.513.395 | 4.031.878 | 3.601.819 | |
| Skupaj | 41.074.588 | 35.936.484 | 17.672.986 | 13.606.815 |
Nadzorni svet družbe Intereur opa d.d. se je 3. januarja 2023 seznanil in sprejel odstopno izjavo namestnika predsednika uprave Intereurope Marka Remsa. Na podlagi odstopne izjave je namestniku predsednika uprave mandat prenehal 8. januarja 2023.
Na 40. skupščini delničarjev 14. februarja 2023 so delničarji odločali o predlogih sklepov predlagatelja delničarja Pošta Slovenije, d.o.o., vezanih na člane nadzornega sveta. Delničarji so odpoklicali člana nadzornega sveta, predstavnika kapitala Karmen Lebe Grajf, Gregorja Korena in Sebastijana Gostenčnika. Za nove člane nadzornega sveta, predstavnike kapitala, so za štiriletno mandatno obdobje, z začetkom mandata 14. februarja 2023, izvolili Marka Cegnarja, Ivano Vrviščar, Slavka Ovčina in Boruta Vujčiča.
Revidirali smo posamicne racunovodske izkaze gospodarske druzbe INTEREUROPA d.d. (V nadaljevanju druzba) in konsolidirane racunovodske izkaze druzbe INTEREUROPA d.d in njenih odvisnih druzb (skupaj nadaljevanju skupina), ki vkljucujejo posamicen in konsolidiran izkaz financnega polozaja na dan 31. decembra 2022, posamicen in konsolidiran izkaz poslovnega izida, posamicen in konsolidiran izkaz drugega vseobsegajocega donosa, posamicen in konsolidiran izkaz sprememb lastniskega kapitala ter posamicen in konsolidiran izkaz denamih tokov za tedaj koncano leto ter povzetek bistvenih racunovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne informacije.
Po nasem mnenju prilozeni posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi vseh pomembnih pogledih posteno predstavljajo financni polozaj druzbe in skupine na dan 31. decembra 2022 ter njun poslovni izid in dename tokove za iedaj konzano leto v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU.
Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja (MSR) in Uredbo (EU) st. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa (Uredba): Nase odgovornosti na podlagi teh pravil so opisane tem porocilu v odstavku Revizorjeva odgovorost za revizijo posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov. V skladu s Kodeksom etike za racunovodske strokovnjake, ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter eticnimi zahtevami, ki nanasajo na revizijo posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od druzbe in skupine in, da smo izpolnili vse druge eticne zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezni kot osnova za nase revizijsko mnenje.
Kljucne revizijske zadeve so tiste, ki so po nasi strokovni presaji najpomembnejse pri reviziji posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov lekocega obdobja: Te zadeve smo upostevali pri reviziji posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju nasega mnenja o teh racunovodskih izkazih. Kljucne revizijske zadeve in opis revizijskih postopkov v zvezi s kljucno revizijsko zadevo so opisane spodaj:
Kot razvidno iz Pojasnila 4.2.5.1, v okviru izvajanja revizijskih postopkov smo ocenili ustreznost racunovodskih usmeritev druzbe in skupine. Prihodki od prodaje znasajo na dan 31. decembra 2022 cisti prihodki od prodaje posamicnih racunovodskih izkazih 137,7 milijonov evrov, medtem ko cisti prihodki od prodaje konsolidiranih racunovodskih izkazih znasajo 200,4 milijonov evrov.
Pripoznavanje prihodkov druzbe in skupine v skladu z MSRP 15 je zapleteno zaradi razlicnih vrst pogodb kot so pogodbe za prevozne in logisticne storitve, pogodbe za zastopanju strank pred carinskim organom, storitve skladiscenja ter druge storitve. Pogodbe kupci pogosto vsebujejo vec izvrsitvenih elementov pogodb, kar uvaja dodaten element zaplelenosti pripoznanja prihodkov.
Zaradi razlicnih virov prihodkov, same narave storitev in presoje poslovodstva pri oceni vpliva izpolnitve izvrsitvene obveze na pripoznanje prihodkov, smo temu podrocju testirali ustreznost dolocanja izvrsitvenih obveznosti ter razporeditev nadomestila po posamezni izvrsitveni obvezi ter obdobje prenosa nadzora v skladu z MSRP 15.
Na podlagi vzorca smo testirali prodajne transakcije pred in po datumu izkaza financnega polozaja in dobropise, ki so bili izdani po datumu izkaza.
MAZARS, druzba za revizijo, 1.0.0 - Veiovskova ulca S54 1080 Ljublana T:+390 59 049 5oq info@mazars_
Oinovni kapii: 15.957.45 EUR Malkna slevika 4959022000 Okazna 6#Ciicd Ljubijen SRC 2011/15129
namenili veliko pozornost pri pripoznanju prihodkov financnega polozaja, ter presodili; ali so prihodki smo opredelili kot tveganje predvsem zaradi pripoznani ustreznem obdobju in ali so na dan 31. decembra 2022 celoti pripoznani vsi obracunani prihodki.
Za vzorec pogodb s kupci, ki so na datum izkaza financnega polozaja odprte, smo na podlagi spremne dokumentacije, kot so racuni prejeti od podizvajalcev, zahtevali to podrocje obseznejse revizijske postopke in glede na to, smo presodili poslovodski aceni stopnje dokoncanja pogodb.
Presodili smo tudi ustreznost razkritij prihodkov Pojasnilu 4.2.2.0. Prihodki iz opravljenih storitev in Pojasnilu 4.3.3.n. Prihodki opravljenih storitev Pojasnilu 4.2.5.1: Prihodki od prodaje in Pojasnilu 4.2.5.19; Sredstva iz pogodb kupci v posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih njihovo skladnost z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU.
v posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih Nepremicnine druzbe skupine vkljucujejo zemljiske parcele in zgradbe vseh drzavah, kjer druzba in skupina poslujata in ki jih uporabljata za podporo svojemu poslovanju predvsem pri zagotavljanju storitev skladiscenja ali pa jim ima v posesti za namen ustvarjanja prihodkov od najemnin ali za povecanje njihove vrednosti.
Preverili smo usposobljenost, izkusnje in objektivnost zunanjih pooblascenih ocenjevalcev vrednosti na podlagi njihovih analiz ekonomskih kazalnikov, trznih analiz primerljivih transakcij drzavah, kjer skupina posluje (v primeru vrednosti zemljisc), trznih donosov ter njihovih ocen stopnje kapitalizacije (v primeru vrednosti zgradb); analiz trznih kazalnikov, po drzavah, katerih skupina posluje, letu 2022.
Knjigovodska vrednost zemljisc posamicnih racunovodskih izkazih na dan 31. decembra 2022 znasa 41,4 milijona evrov, konsolidiranih racunovodskih izkazih 68,3 milijona evrov. Knjigovodska vrednost zgradb posamicnih racunovodskih izkazih na dan 31. decembra 2022 znasa 27,2 milijona evrov in konsolidiranih racunovadskih izkazih 57,1 milijona evrov. Knjigovodska vrednost nalozbenih nepremicnin posamicnih racunovodskih izkazih na dan 31. decembra 2022 znasa 15,4 milijona evrov in v konsolidiranih racunovodskin izkazih 21,7 milijona evrov.
Druzba in skupina letno preverjata morebitne znake oslabitve nepremicnin in po potrebi izvajata test oslabitve, hkrati pa opravita tudi presojo spremembe postene vrednosti nepremicnin, pri cemer poslovodstvo pripravlja ocene poslene vrednosti novimi cenitvami vsakih pet let ali pogosteje, ce znaki na nepremicninskem trgu nakazujejo na pomembno odstopanje od poslene vrednosti.
Ocenili smo tudi ustreznost razkritij postene vrednosti zemljisc oslabitev zgradb Pojasnilu 422f Opredmatena osnovna sredstva, Pojasnilu 4.2.3.e Opredmetena osnovna sredstva, Pojasnilu 4.25.12: Nepremicnine, naprave oprema Pojasnilu 4.2.5.13: Nalozbene nepremicnine posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih ter presodili.
MAZARS druzba za revizijo 0.0.0. Verovskoviuc?SSA Co0 Liupiana T:+386 59049 500 inio@mazars . mazars Si
Osnowni kapilal: 15 957,45 EUR Maicna sevika' 3925023010 Onrazna >adie Ljubijani_ SRG 2011,15129
sklicevanjem na nedavne transakcije $ podobnimi njihovi usklajenosti Mednarodnimi standardi zemljisci, primeru vrednosti zgradb pa na podlagi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU.
povprecne trzne najemnine in stopnje zasedenosti in diskontne stopnje
Postopek ugotavljanja znakov oslabitve ali spremembe poslene vrednosti nepremicnin je zapleten in zahteva precejsnjo mero poslovodske presoje, zato smo to podrocje dolocili zakljucno revizijsko zadevo.
Dolgorocne nalozbe v odvisne druzbe na dan 31. decembra 2022 znasajo 43.7 milijonov evrov.
Testi slabitev, ki jih je poslovodstvo izvedlo na osnovi diskontiranih bodocih denarnih tokov ali modela Cistih sredstev, pomembni za revizijo, saj je postopek ocenjevanja zapleten in zahteva od poslovodstva pamembno mero presoje poslovodske ocene.
Zaradi pomembne mere subjektivnosti poslovodske acene; smo to podrocje dolocili za kljucno revizijsko zadevo:
Preverili smo verodostojnost plana poslovanja odvisnih druzb z vidika upostevanja novih okoliscin poslovanja posameznih druzbah, upostevanja razmer natrgu, kjer odvisne druzbe poslujejo ter ali bili plani sprejeti na ustrezni ravni nadzora nad poslovanjem skupine.
Ocenili smo tudi ustreznost razkritij druzbe povezavi 2 izvedenimi testi slabitev, razkritih v Pojasnilu 4.2.3j Oslabitev financnih nalozb v odvisne druzbe, Pojasnilu 4.2.5.18: Druge dolgorocne financne nalozbe Nalozbe odvisne druzbe Pojasnilu 42.5.8: Financni prihodki odhodki posamicnih racunovadskih izkazih ter presodili njihovi usklajenosti Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU:
Za druge informacije je odgovorno poslovodstvo. Druge informacije obsegajo informacije letnem porocilu; razen posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov in revizorjevega porocila njih Nase mnenje posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih se ne nanasa na druge informacije in 0 njih ne izrazamo nobene oblike zagotovila.
V povezavi z naso revizijo posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov je nasa odgovornost prebrati druge informacije in pri tem presoditi, ali SO druge informacije pomembno neskladne 2 posamicnimi in konsolidiranimi racunovodskimi izkazi, zakonskimi zahtevami ali nasim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju; ali se kako drugace kazejo kot pomembno napacne. Ce na podlagi opravljenega dela zakljucimo, da obstaja pomembna napacna navedba drugih informacij; moramo 0 takih okoliscinah porocati: Vzvezi $ tem na podlagi opisanih postopkov porocamo, da:
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in poSteno predstavitev teh posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov V skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU, in za tako notranje.
MAZARS, druzba za revizijo, d.0.0 Verovskova Ulica S54 10CO Ljuziana T:'386 59 049 500 inrc@mazars Mazars S
Osnovni Kapial; 15,957 45 EUR Rcqistecija: Ckrozno :odiiec LjublJeni SRC 2011013123
mazars
kontroliranje kot je skladu odlocitvijo poslovodstva potrebno, da omogoci pripravo posamicnih konsolidiranih racunovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake.
Poslovodstvo je pri pripravi posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov druzbe odgovorno za oceno njene sposobnosti, da nadaljuje kot delujoce podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujocim podjetjem in uporabo predposlavkedelujocega podjetja kot podlago za racunovodenje razen Ce namerava poslovodstvo podjetje likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali €e nima druge moznosli, kot da napravi eno ali drugo.
Nadzomi svet je odgovoren nadzor nad pripravo posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov in za potrditev revidiranega letnega porocila.
Nasi cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo 0 tem ali s0 posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi kot celota brez pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake izdati revizorjevo porocilo, ki vkljucuje nase mnenje. Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena skladu z MSR vedno odkrila pomembno napacno navedbo, ce ta obstaja. Napacne navedbe, Iahko izhajajo iz prevare ali napake ter se smatrajo za pomembne, ce je upraviceno pricakovati, da posamic ali skupaj; vplivajo nagospodarske odlocitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov.
Med izvajanjem revidiranja v skladu z MSR in Uredbo uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost Prav lako: posamicnih in konsolidiranih. Prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napacne navedbe racunovodskih izkazih, bodisi zaradi napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za nase mnenje. Tveganje, da ne bomo odkrili napacne navedbe, ki izvira iz prevare, je visje od tistega, povezanega Z napako saj prevara lahko vkljucuje skrivne dogovore, ponarejanje namemo opustitev, napacno razlago ali izogibanje notranjih kontrol;
Pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo 2 namenom oblikovanja revizijskih postopkOv, ki s0 okoliscinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje 0 ucinkovitosti notranjih kontrol druzbe in skupine; Presodimo ustreznost uporabljenih racunovodskih usmeritev in sprejemljivost racunovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij poslovodstva; obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov ali okoliscin; ki zbujajo dvom v sposobnost organizacije, da nadaljuje kot delujoce podjetje, sprejmemo sklep ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujocega podjetja, kot podlage racunovodenja. Ce sprejmemo sklep obstoju pomembne negolovosti, smo dolzni revizorjevem porocilu opozoriti na ustrezna razkritja V posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih ali, ce s0 taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeijijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega porocila. Vendar kasnejsi dogodki ali okoliscine lahko povzrocijo prenehanje organizacije kot delujocega podjelja;
Ovrednotimo splosno predstavitev, strukturo, vsebino posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov vkljucno z razkritji, in ali posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na nacin, da je dosezena postena predstavitev; Pri reviziji skupine pridobimo zadostne in ustrezne revizijske dokaze v zvezi $ financnimi informacijami druzb ali poslovnih dejavnosti v skupini, da izrazimo mnenje 0 konsolidiranih racunovodskih izkazih. Odgovorni smo za ustrezno usmerjanje, nadzor in izvedbo revizije skupine. Obenem smo izkljucno mi sami odgovorni za nase revizijsko mnenje.
Revizijsko komisijo in nadzomi svet med drugim obvescamo 0 nacrtovanem obsegu in Casu revidiranja in pomembnih revizijskih ugotovitvah vkljucno $ pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med naso revizijo. Med drugim smorevizijski komisijj in nadzornemu svetu predlozili naso izjavo, da smoizpolnili vse eticne zahteve v zvezi 2 neodvisnostjo ter jih obvestili 0 vseh razmerjih in drugih zadevah; za katere bi se lahko upraviceno menilo, da vplivajo na naso neodvisnost, in jih seznanili & tem povezaniml nadzornimi ukrepi.
Od vseh zadev, kalerimi smo seznanili revizijsko komisijo in nadzorni svel, smo zadeve, ki so bile najpomembnejse pri reviziji posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov tekocega obdobja, dolocili kot kljucne revizijske zadeve: V kolikor zakon ali predpisi ne preprecujejo njihovega javnega razkritja in razen izjemno redkih okoliscinah, ko lahko utemeljeno pricakujemo, da bi bile posledice porocanja 0 posamicni zadevi bolj Skodljive kot je v javnem interesu, te zadeve opisujemo V revizorjevem porocilu.
MAZARS, druzba 28 revizijo, 1.0.0. Vero.Jkova ulica ESA 1020 Ljubljana +380 59 049 5C0 | inio @mazars_ VInazais S
Osrovri kapital: 15257,45 EUR Malena >Ievika 3959023CC0 Ckrczno sodigcu Luoljani; CRG 2011/15128
Za zakonitega revizorja posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov druzbe in skupine S0 nas na skupscini delnicarjev dne 28.6.2022 prvic imenovali lastniki druzbe za obdobje treh let za poslovna leta od 2022 do 2024.
Nase mnenje o posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih v tem porocilu je skladno z dodatnim porocilom revizijski komisiji, ki smo ga izdali na isti dan kot revizijsko porocilo.
Za revidirano druzbo in skupino nismo opravili nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka petega clena Uredbe ter pri opravljanju revizije zagotovili naso neodvisnost od revidirane druzbe skupini: Poleg storitev obvezne revizije in tistih, ki so razkrite v letnem porocilu in racunovodskih izkazih, nismo za druzbe skupini opravili nobenih drugih storitev.
V elektronski obliki z zahtevami Delegirane uredbe 2019/845 o enotni elektronski obliki porocanja. Opravili sma posel dajanja sprejemljivega zagotovila tem; ali so revidirani posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi druzbe in skupine za poslovno leto, ki se je koncalo 31.12.2022, pripravljeni upostevajod zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 dne 17. decembra 2018 dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta Zvezi z regulativnimi tehnicnimi standardi za dolocitev enotne elektronske oblike porocanja, veljavne za leto 2022 (v nadaljevanju Delegirana uredba).
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov v elektronski obliki skladu z zahtevami Delegirane uredbe, pa tudi za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odlocitvijo poslovodstva potrebno, da omogoci pripravo revidiranih posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov elektronski obliki na nacin, da ne vsebujejo pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake. Nadzorni svet je pristojen za nadzor nad pripravo revidiranih posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Nasa odgovornost je, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep tem, ali so revidirani posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe. Nas posel dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000. Posli dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav racunovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da posel nacrtujemo in izvajamo tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.
Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in eticnimi zahtevami Uredbe EU St 537/2014 in Mednarodnega kodeksa etike za racunovodske strokovnjake (Code of Ethics for Professional Accountants), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake (International Ethics Standards Board for Accountants). Kodeks je zasnovan na temeljnih nacelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti ter strokovnega vedenja. Nase podjetje deluje v skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK-1) in skladno z njimi vzdrzuje celovit sistem obvladovanja kakovosti, vkljucno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z eticnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.
V okviru opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer: Prepoznali in ocenili tveganje pomembne neskladnosti revidiranih posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov z zahtevami Delegirane Uredbe zaradi napake ali prevare;
MAZARS, druzba za revizijo d.o.o. Jerovskuva Lica 554, ICO0 Ljublana T; T326 59 0419 502, intc@Mazars
Peeiovni racun n SKB: Sis8 0r10 3100 0699 388, Reg stacia Okozno Jodisec Liuc joni; SRS 20" 1/45129
mazars
Pridobili smo razumevanje notranjega kontroliranja, ki je pomembno za posel dajanja sprejemljivega zagotavila, da bi oblikovali postopke, ki so ustrezni v danih okoliščinah, vendar pa ne za izrazanje mnenja o učinkovitosti notranjega kontroliranja;
prejeli revidirani posamični in konsolidirani računovodski izkazi izpolnjujejo zahteve Delegirane uredbe, veljavne na dan poročanja;
Pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, da so revidirani posamični in konsolidirani računovodski izkazi, ki so vključeni v letno poročilo izdajatelja prikazani v pravilni elektronski obliki XHTML; konsolidiranih.
Pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, da so vrednosti in razkritja revidiranih računovodskih izkazih v obliki XHTML označeni pravilno in v tehnologiji Inline XBRL, ter da njihovo strojno branje zagotavlja popolne in prave informacije, vsebovane v revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazih:
Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna osnova za naš sklep;
Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov so po našem mnenju revidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine za poslovno leto, ki se je končalo 31.12.2022, v vseh pomembnih pogledih pripravljeni skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Ljubljana; 24.4.2023
MAZARS, družba za revizijo, d. o. o.
Dejan Simerc, pooblaščeni revizor
MAZARS, družba za revizijo, d. o. o. Verovskova ulica 8, 1000 Ljubljana T: +386 59 049 500 | [email protected] | www.mazars.si
5158 0310 303 08pg 388 Ljubljana SRG 201115129
2022
208
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.