Annual Report (ESEF) • Apr 28, 2022
Preview not available for this file type.
Download Source FileFor the year ended December 31, 2021
| Assets | Liabilities | Equity |
|---|---|---|
| Cash | Accounts Payable | Common Stock |
| $50,000 | $20,000 | $30,000 |
| Accounts Receivable | Long-term Debt | Retained Earnings |
| $30,000 | $10,000 | $50,000 |
| Revenue | Expenses | Net Income |
|---|---|---|
| $100,000 | $70,000 | $30,000 |
| Operating Activities | Investing Activities | Financing Activities |
|---|---|---|
| $20,000 | ($5,000) | $10,000 |
Summary of Significant Accounting Policies
Subsequent Events
IZDAJATELJ: Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, Koper
BESEDILO: Intereuropa, d.d., Koper
OBLIKOVANJE: AV Studiod.o.o., Velenje
FOTOGRAFIJE: Foto Belvedere, Koper in arhiv Intereuropa
Koper, april 2022
Za skupino Intereuropa je uspešno poslovno leto. Kljub dvema valoma epidemije covida-19 in oteženim gospodarskim razmeram zaradi energetske krize v drugi polovici leta je skupini Intereuropa v letu 2021 uspelo doseči najvišje prihodke od prodaje v zadnjih devetih letih ter njihovo dvoštevilčno rast. Ob uspešnem upravljanju stroškov poslovanja je skupina Intereuropa v letu 2021 ustvarila najvišji čisti poslovni izid po letu 2007 in dodatno znižala neto finančni dolg. Veliko naporov je bilo vloženih v ohranjanje zdravja zaposlenih in zagotavljanje nemotene logistične podpore kupcem v celotni oskrbovalni verigi.
Skupina Intereuropa je v letu 2021 ustvarila 176,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in s tem za 17 odstotkov* presegla prihodke od prodaje v letu 2020. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je glede na predhodno leto povečal za 13 odstotkov in znaša 13,9 milijona evrov. V letu 2021 se je neto finančni dolg zmanjšal za 8,6 milijona evrov in je konec leta 2021 znašal 35,8 milijona evrov oziroma 2,6-kratnik EBITDA.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | Indeks 2021/2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 160.382 | 160.353 | 150.725 | 176.687 | 117 |
| EBITDA | 12.397 | 13.971 | 12.298 | 13.862 | 113 |
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) | 6.064 | 7.524 | 5.764 | 7.309 | 127 |
| Poslovni izid iz rednega delovanja | 4.028 | 6.442 | 4.563 | 7.277 | 159 |
| Čisti dobiček/izguba | 4.408 | 4.197 | 3.568 | 6.664 | 187 |
| Dodana vrednost | 41.247 | 42.905 | 41.423 | 44.238 | 107 |
| Čisti dobiček/izguba na navadno delnico (v EUR) | 0,15 | 0,12 | 0,08 | 0,13 | 163 |
| Naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva | 5.374 | 2.889 | 2.105 | 4.451 | 211 |
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
Čisti dobiček ali izguba na navadno delnico: čisti dobiček ali izguba obvladujoče družbe, ki pripada navadnim delničarjem / (število navadnih delnic – število lastnih delnic).
| 180 | 14,9 | |||
|---|---|---|---|---|
| 10 | 14,0 | |||
| 150 | 13,5 | |||
| 130 | 13,0 | |||
| 110 | 12,5 | |||
| 12,0 | ||||
| 11,5 | ||||
| 11,0 | ||||
| 2018 | 7019 | 2030 | 7071 | |
| 250 | ||||
| 3 | ZUU | |||
| 3 | 150 | |||
| Financne obveznost | ||||
| IOJ | ||||
| 7018 | 2019 | 2020 | 202 |
Prinacki cd pradlaje
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|---|
| 232.927 | 223.351 | 220.444 | 229.970 | 104 |
| 182.978 | 180.747 | 174.484 | 171.889 | 99 |
| 49.949 | 42.604 | 45.960 | 58.081 | 126 |
| 120.229 | 122.358 | 124.850 | 131.382 | 105 |
| Finančne in poslovne obveznosti | 103 | |||
| 110.251 | 98.195 | 92.724 | 95.451 |
Finančne obveznosti so se v letu 2021 znižale za 3,2 milijona evrov in so ob koncu leta predstavljale 24 odstotkov v strukturi obveznosti do virov sredstev.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | Indeks 2021/2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Čista dobičkonosnost kapitala | 3,8 % | 3,5 % | 2,9 % | 5,3 % | 182 |
| Čista dobičkonosnost sredstev | 1,9 % | 1,8 % | 1,6 % | 3,0 % | 184 |
| Produktivnost (v 1000 EUR) | 124,72 | 124,06 | 116,21 | 139,53 | 120 |
| Čista dobičkonosnost prihodkov | 2,7 % | 2,6 % | 2,3 % | 3,7 % | 160 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | Indeks 2021/2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih v skupini | 1.286 | 1.293 | 1.297 | 1.266 | 98 |
| Število zaposlenih v obvladujoči družbi | 566 | 582 | 572 | 534 | 93 |
| Število zaposlenih v odvisnih družbah | 720 | 711 | 725 | 733 | 101 |
Skupina Intereuropa je vodilni ponudnik celovitih logističnih rešitev na območju zahodnega Balkana. Popoln nabor storitev se izvaja na treh ključnih poslovnih področjih:
Skupina Intereuropa prav tako zagotavlja dodatne storitve, ki vključujejo oddajo poslovnih prostorov v najem, parkirišča na carinskih terminalih, sejemsko logistiko in posredništvo pri zavarovalnih poslih.
| Skrajšano ime | Intereuropa, d. d. |
|---|---|
| Država obvladujoče družbe | Slovenija |
| Sedež obvladujoče družbe | Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper |
| Kontaktni podatki | tel: +386 5 664 1000 e-mail: info\@intereuropa.si web: http\://www.intereuropa.si |
| Matična številka | 5001684 |
| Davčna številka | 56405006 |
| Vpis v sodni register | Registrirana pri Okrožnem sodišču v Kopru, številka vložka 1/00212/00. |
| Osnovni kapital družbe | 27.488.803 EUR |
| Število izdanih delnic | 27.488.803 kosovnih delnic, od tega 16.830.838 navadnih (IEKG) in 10.657.965 prednostnih (IEKN) |
| Kotacija delnic | Delnice IEKG kotirajo v prvi borzni kotaciji Ljubljanske borze. |
| Uprava | Marko Cegnar, predsednik uprave* Marko Rems, namestnik predsednika uprave |
| Nadzorni svet | Tomaž Kokot, predsednik nadzornega sveta mag. Karmen Lebe Grajf, namestnica predsednika nadzornega sveta Sebastijan Gostenčnik, član nadzornega sveta Gregor Korene, član nadzornega sveta Tjaša Benčina, članica nadzornega sveta Zlatka Čretnik, članica nadzornega sveta |
| Število zaposlenih | 1.344 |
|---|---|
| Skupne zaprte skladiščne površine* | 212.908 m² |
| Skupna površina zemljišč | 1.579.462 m² |
| Članstvo v mednarodnih organizacijah | IAATA, FONASBA, BIMCO, GS1, FIATA |
| Članstvo v mednarodnih logističnih mrežah | WCA, FFSI, HCL, ALN, MiPharma |
| Dokazi kakovosti | Certifikat ISO 9001:2015 imajo naslednje družbe: Intereuropa, d. d., Koper; Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb; Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo. |
| Pomembnejša potrdila in certifikati | Potrdilo AEO (status pooblaščenega gospodarskega subjekta) imajo naslednje družbe: Intereuropa, d. d., Koper; Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb; AD Intereuropa, logističke usluge Beograd (OPS). |
| Lastna poslovna mreža | Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Severna Makedonija, Albanija, Ukrajina |
| Intereuropa, d. d.* | Interzav, d. o. o., Koper | 71,28 % |
|---|---|---|
| TOV TEK ZTS, Užgorod | 89,93 % | |
| Interagent, d. o. o., Koper | 100,00 % | |
| TOV Intereuropa- Ukraina, Kiev | 100,00 % | |
| Rail Cargo Logistics, železniška špedicija, d. o. o. | 26,00 % | |
| AD Intereuropa-log. usluge Beograd | 73,62 % | |
| Intereuropa Global Logistics Service Albania shpk, Durres | 100,00 % | |
| Intereuropa Sajam, d. o. o., Zagreb | 51,00 % | |
| Intereuropa Skopje, DOO Skopje | 99,56 % | |
| Intereuropa RTC, d. d. Sarajevo | 95,77 % | |
| ZETATRANS A.D. Podgorica | 69,27 % | |
| Intereuropa, logističke usluge, d. o. o. Zagreb | 99,96 % | |
| Intereuropa Kosova L.L.C., Priština | 90,00 % |
SLOVENIJA
BOSNA IN HERCEGOVINA
ČRNAGORA
HRVAŠKA
KOSOVO
SRBIJA
ALBANIJA
UKRAJINA
SEVERNA MAKEDONIJA
| Uprav a/direktor na dan 31. 12. 2021 | Nadzorni organ | Predsednik nadz. organa/predstavnik IE d.d. v nadz. organu na dan 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Marko Cegnar, predsednik uprave** | Tomaž Kokot, predsednik nadzornega sveta | Marko Rems, namestnik predsednika uprave |
| mag. Karmen Lebe Grajf, namestnica predsednika nadzornega sveta | Sebastijan Gostenčnik, član nadzornega sveta | |
| Gregor Korene, član nadzornega sveta | Tjaša Benčina, članica nadzornega sveta | |
| Zlatka Čretnik, članica nadzornega sveta |
| Blaž Petrović, direktor | edini družbenik |
|---|---|
| Inter europa, d. d., kot edini družbenik |
| Mojca Žbontar, direktorica | skupščina | predstavnik Intereuropa, d. d. po pooblastilu uprave |
|---|---|---|
| Darko Skrnički, predsednik uprave | Marija Štajduhar, članica uprave | |
|---|---|---|
| nadzorni svet | Marko Rems, predsednik nadzornega sveta | mag. Matjaž Ujčič, član |
| Dalibor Brusać, član |
Krešimir Lipo včić, direktor
nadzorni svet
Marko R ems, predsednik nadzornega sveta
Vjekoslav Granić, član
mag. Matjaž Ujčič, član
Darko Skrnički, direktor
Brankica Manojlović V račar, izvršna direktorica
nadzorni svet
Marko C egnar, predsednik nadzornega sveta
mag. Miha Romih, član
mag. Matjaž Ujčič, član
Nebojša Mandić, generalni direktor
Dragana Kačar, izvršna direktorica
odbor direktorjev
Marko R ems, predsednik odbora direktorjev
mag. Vesna Kos Tomažič, neizvršna članica
Miloš Đurković, neizvršni član
Arben Mustafa, direktor
Andrej Kariš, direktor
nadzorni svet
Marko C egnar, predsednik odbora direktorjev
Blanka Česnik Wolf, članica
Mojca Stopar Simoneta, članica
Hasbi Hasani, član
Andrej Cer golj, izvršni direktor
odbor direktorjev
Marko C egnar, predsednik odbora direktorjev
Damijan V ajs, član
mag. Matjaž Ujčič, član
Iva Asanović, članica
Mitar Bajčeta, član
Andrej Kariš, direktor nadzorni svet
Marko Cegnar, predsednik nadzornega sveta
Marko Rems, član
mag. Matjaž Ujčič, član
Intereuropa Global Logistics Service Albania, Drač
Dashamir Mandija, direktor edini družbenik Intereuropa, d. d., kot edini družbenik
TO V TEK ZTS, Užgorod
Anatolly Nikolajević Parfenyuk, direktor skupščina
mag. Miha Romih, predsednik skupščine
Neva Klančič, predsednica revizijske komisije
mag. Miha Romih, član revizijske komisije
Svetlana Čajevska, članica revizijske komisije
TO V Intereuropa-Ukraina, Kiev
Igor Bibikov, direktor edini družbenik Intereuropa, d. d., kot edini družbenik
Družba v letu 2021 ni poslovala.
Skladiščne površine so zaprte skladiščne površine v uporabi Intereurope (brez šotorov in nadstreškov).
** Od 1. 1. 2022 je predsednik uprave Damijan Vajs.
*** V začetku leta 2022 je g. Marka Cegnarja v organih nadzora odvisnih družb Intereuropa RTC d.d., Intereuropa Kosova LLC in Intereuropa d.o.o. Skopje zamenjal g. Damijan Vajs.
Spoštovani delničarji, spoštovani poslovni partnerji!
Leto 2021 je bilo za skupino Intereuropa uspešno leto. Spoprijemali smo se z vsakodnevnimi izzivi, ki jih prinaša vse bolj globaliziran, a hkrati specializiran trg, in tudi z izzivi vpliva covida-19 na poslovanje. Ker je skupina Intereuropa del mednarodnega okolja, na njo vplivajo tudi gospodarske razmere tako v regiji kakor v širšem okolju. Doseženi poslovni rezultati potrjujejo, da je skupina s celovito ponudbo kakovostnih logističnih storitev sposobna velikih dosežkov in uresničevanja najdrznejših ciljev.
Skupina Intereuropa je v letu 2021 ustvarila 176,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 17 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lanskega leta in za 11 odstotkov več od načrtovanega. Tako primerljive kot načrtovane prihodke od prodaje so presegla vsa poslovna področja. Prodaja se je najbolj zvišala na področju interkontinentalnega prometa, zlasti na področju pomorskega prometa, na kar je med drugim vplivala tudi rast cen pomorskega transporta. Visoko rast je Intereuropa beležila v Sloveniji, na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini. Poudariti velja, da je obseg prodaje tako že bistveno višji kot v obdobju pred epidemijo covida-19.
Skupina Intereuropa je ustvarila 13,9 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar je za 13 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 in za 7 odstotkov nad načrtovanim. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 7,3 milijona evrov in je načrtovanega presegel za 45 odstotkov ter primerljivega lanskega za 27 odstotkov. Čisti dobiček je v letu 2021 znašal 6,7 milijona evrov in je načrtovanega presegel za 80 odstotkov, tistega iz leta 2020 pa za 87 odstotkov.
Nadaljevali smo z razdolževanjem skupine Intereuropa. Ob koncu leta 2021 je neto dolg skupine znašal 35,8 milijona evrov, kar je za 8,6 milijona evrov manj kot ob koncu predhodnega leta. Doseženi pozitivni rezultati v letu 2021 dokazujejo, da smo poslovno-finančni načrt dobro zasnovali, enako tudi aktivnosti za njegovo uresničitev. Ti rezultati so dobra podlaga za uresničevanje poslovno-finančnega načrta skupine Intereuropa v letu 2022.
Za doseganje zastavljenih ciljev v skupini Intereuropa kontinuirano izvajamo investicije, ki so potrebne za podporo poslovanju in podpirajo razvoj naših ključnih strank. V letu 2021 je odvisna družba Intereuropa, d. o. o., Zagreb začela z izgradnjo novega logističnega centra v Industrijski coni Kukuljanovo na Reki na Hrvaškem. Obenem poteka dezinvestiranje poslovno nepotrebnih nepremičnin. Nadaljevali smo z vlaganji v informacijsko tehnologijo za centralizacijo upravljanja informatike v družbah skupine Intereuropa. Poleg investicij v logistično infrastrukturo je skupina Intereuropa vlagala tudi v razvoj zaposlenih ter nadaljevala s sistematičnim načrtom ukrepov za zdravje in dobro počutje zaposlenih v skupini Intereuropa. Nadaljevali smo z intenzivnim prepoznavanjem tveganj v družbah skupine, njihovim obvladovanjem in spremljanjem uspešnosti ukrepov upravljanja tveganj.
zaposlenih. Dejavno smo sodelovali v integracijskih procesih družb Intereuropa, d. d., in Pošta Slovenije, d. o. o., ter krepili sodelovanje z družbo Pošta Slovenije, d. o. o., v smeri izkoriščanja sinergij tako na prodajnem področju kakor tudi na področju zniževanja stroškov.
Tudi v letu 2021 smo veliko pozornosti namenili dialogu z zaposlenimi, ki ga bomo krepili tudi v naslednjih letih. Verjamemo, da bo kolektivna pogodba zaposlenim tudi v prihodnje zagotavljala ustrezno raven socialne varnosti in tako prispevala k stabilnemu in uspešnemu doseganju skupnih ciljev družbe Intereuropa.
Rast in razvoj skupine Intereuropa ter s tem tudi naša prihodnost so opredeljeni v Strategiji razvoja skupine Intereuropa 2021–2025. Leto 2021 je prvo leto uvajanja novega strateškega programa, ki smo ga v letu 2020 pripravili kot odgovor na spremenjene okoliščine poslovanja v zadnjih letih in v skladu s skupnimi načrti skupine Pošta Slovenije. Skupina Intereuropa bo v prihodnjem strateškem obdobju 2021–2025 zasledovala vizijo vrhunskega in enega izmed vodilnih ponudnikov celovitih logističnih rešitev na območju držav nekdanje Jugoslavije. Skupina ostaja prisotna v srednji Evropi, kjer prek Slovenije koordiniramo vse blagovne tokove med srednjo Evropo, jugovzhodno Evropo in vzhodno Evropo.
Z udejanjanjem strateškega razvojnega programa ohranjamo finančno stabilnost, razvojni potencial in tržni položaj skupine na trgu. Ob kakovostnem izvajanju logističnih storitev, ciljnem trženju in uspešnem pridobivanju novih logističnih poslov smo veliko pozornosti namenili tudi informatizaciji poslovnih procesov, kar bo vodilo do večje produktivnosti in optimizacije procesov ter posledično do večje konkurenčnosti skupine Intereuropa. Med ključnimi prodajnimi aktivnostmi tudi v prihodnje ostajajo utrditev sodelovanja s kupci, ki zahtevajo integrirane logistične rešitve v celotni oskrbovalni verigi, poudarek na razvoju in širitvi partnerskih mrež in agentov ter pridobivanje novih poslov.
Smov času hitrega razvoja in rasti globalizacije, zato danes ne moremo mimo dejstva, da je svetovno gospodarstvo odprto, dostopno, globalno. Z globalizacijo se tako poslovno kot osebno srečujemo na vsakem koraku, v trgovini, proizvodnji, transportu, turizmu ter tudi pri ponudbi in zagotavljanju logističnih storitev. Vsakodnevno prihajajo nove smernice pri razvoju logistične dejavnosti, ki pomembno vplivajo na poslovanje vseh deležnikov v logistični industriji. Nujno je, da poleg uspešnega sledenja trendom na trgu logističnih storitev in razvoja digitalizacije v vseh industrijah logistično učinkovito razvijamo, upravljamo in prilagajamo poslovne procese, tako znotraj svojega podjetja kot tudi v sodelovanju s poslovnimi partnerji, ker le s tem lahko dosežemo uspešno prilagodljivost potrebam naših strank.
Navkljub vsej novi tehnologiji in razvoju pa vemo, da posel ustvarjamo ljudje s svojim delom, kreativnim razmišljanjem in ustvarjanjem odnosov. Naše poslanstvo je zadovoljevanje potreb po logističnih storitvah in zagotavljanje optimalnega delovanja oskrbovalnih verig v popolno zadovoljstvo kupcev ter hkrati družbeno odgovorno ustvarjanje vrednosti za lastnika, zaposlene in druge deležnike.
V Intereuropi se zavedamo svojega poslanstva in pišemo uspešno poslovno zgodbo. Ti uspehi so osnova, na katerih gradimo naprej, ter slonijo zlasti na predanih in motiviranih zaposlenih. Zaposleni so temelj uspeha podjetja in zato bomo še naprej gradili okolje, v katerem se cenijo ustvarjalnost, kakovost dela, razvoj posameznika in sodelovanje. Tudi v prihodnje želimo vlagati v nadaljnji razvoj zaposlenih, zlasti s ciljem povečati kompetentnost in motiviranost. Prepričan sem, da je takšno okolje najboljša spodbuda za zaposlene, ker temelji na znanju in izkušnjah vseh zaposlenih, ter je tesno povezano s kakovostjo storitev.
Vsem deležnikom se zahvaljujem za zaupanje in podporo, ki jo dajete upravi pri aktivnostih za dolgoročni razvoj in rast skupine Intereuropa. Tudi v letu 2022 bo uprava sledila zastavljenim ciljem in utrjevala pozicijo skupine Intereuropa v jugovzhodnem prostoru Evrope ter skrbela za ustvarjanje vrednosti za vas, delničarje, kupce, partnerje in zaposlene.
Damijan Vajs
Predsednik uprave
01/UVOD 13
Uprava družbe je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja ter izidov poslovanja družbe in njenih odvisnih družb v letu 2021.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja ter da računovodski izkazi družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja ter izidov njunega poslovanja v letu 2021.
Uprava je odgovorna tudi za ustrezno računovodenje, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o njunem nadaljnjem poslovanju ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Uprava potrjuje, da je računovodsko poročilo po njenem najboljšem vedenju sestavljeno skladno z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja ter poslovnega izida družbe Intereuropa, d. d., in odvisnih družb, vključenih v konsolidacijo skupine Intereuropa. Uprava tudi potrjuje, da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe Intereuropa, d. d., ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim družba Intereuropa, d. d., in odvisne družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene. V poslovno poročilo je vključen tudi pošten prikaz informacij o pomembnih poslih s povezanimi osebami, sestavljen skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Predsednik uprave in namestnik predsednika uprave družbe Intereuropa, d. d., sva seznanjena z vsebino sestavnih delov Letnega poročila družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa za leto 2021 ter se s celotnim poročilom strinjava, kar potrjujeva s svojima podpisoma.
Uprava družbe Intereuropa, d. d.
Koper, 12. aprila 2022
Damjan Vajs, Marko Rems,
predsednik uprave namestnik predsednika uprave
Štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 18. novembra 2021 izvolili g. Sebastijana Gostenčnika, mag. Karmen Lebe Grajf in g. Gregorja Koreneta. Seznanili so se tudi, da je Svet delavcev družbe Intereuropa, d. d., na svoji seji 10. novembra 2021 izvolil ga. Tjašo Benčina in ga. Zlatko Čretnik za predstavnici zaposlenih v nadzornem svetu Intereurope, d. d., za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 20. novembra 2021.
Skupina Intereuropa se je v letu 2021 uspešno soočala z izzivi, ki jih je v poslovno okolje prinesla pandemija covida-19. Kakovost in raven storitev, ki jih skupina Intereuropa prek svojih dvanajstih družb v devetih državah jugovzhodne Evrope in Ukrajine ponuja na trgu, sta ostali na visoki ravni. Skupina je vse leto uspešno izvajala potrebne ukrepe za zaščito zdravja zaposlenih in poslovnih partnerjev ter zagotavljala neprekinjeno poslovanje in nemoteno izvajanje pretoka blaga in logistične podpore kupcem v celotni oskrbovalni verigi in na vseh trgih skupine.
Skrb za zdravje in varnost zaposlenih je bila skupinivedno na prvem mestu. V družbah skupine so bili sprejeti številni ukrepi in interna navodila za uspešno preventivno in odgovorno delovanje vseh zaposlenih, da bi se tako v največji možni meri izognili okužbam z virusom. Skupini je s tem uspelo zadržati razmeroma nizek delež okuženih zaposlenih, in sicer 20 odstotkov.
Epidemija covida-19 v letu 2021 ni pomembno vplivala na doseganje letnih poslovnih načrtov.
Skupina je proučila vpliv vojne v Ukrajini in posledično uvedenih sankcij na poslovanje skupine in družbe Intereuropa. Izpostavljenost skupine se kaže v prodaji storitev na ruskem in ukrajinskem trgu ter preko sredstev, ki jih imata v lasti dve odvisni družbi. Delež prihodkov od prodaje, ki jih je skupina ustvarila na trgih Rusije in Ukrajine, je v letu 2021 znašal 1,4 odstotka. Podoben delež je bil načrtovan v poslovnem načrtu za leto 2022.
Skupina je v Ukrajini izpostavljena tudi preko sredstev v lasti dveh odvisnih družb v Ukrajini. Po knjigovodskih vrednostih na dan 31. decembra 2021 je vrednost vseh sredstev obeh družb znašala manj kot 1 odstotek bilančne vsote skupine. Največji delež sredstev predstavljajo nezazidana stavbna zemljišča.
Intereuropa, d. d., je javna delniška družba – subjekt javnega interesa z dvotirnim sistemom upravljanja. Upravljanje družbe temelji na zakonodaji Republike Slovenije, statutu, internih aktih in Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d. Statutin drugi ključni dokumenti upravljanja so dostopni na spletni strani družbe www.intereuropa.si, in sicer na podstrani Za vlagateljev rubriki Upravljanje družbe. Glavne usmeritve korporacijskega upravljanja so pregledno delovanje, jasna delitev odgovornosti in nalog med organi, stalna skrb za neodvisnost, lojalnost članov organov vodenja in nadzora ter neprestano spremljanje in uvajanje izboljšav za povečanje učinkovitosti upravljanja. Družba je leta 2021 za svoj referenčni kodeks uporabljala slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga 27. oktobra 2016 sprejeli Ljubljanska borza, d. d., in Združenje nadzornikov Slovenije.
Osnovni kapital družbe je razdeljen na 16.830.838 navadnih kosovnih delnic in 10.657.965 prednostnih kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu družbe. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu družbe se določa glede na število izdanih kosovnih delnic. Kosovne delnice so nedeljive.
Navadne kosovne delnice dajejo njihovim imetnikom:
Prednostne kosovne delnice dajejo imetnikom:
Prednostne delnice dajejo imetnikom prednost pri udeležbi pri dobičku družbe v znesku 0,01 (nič cela nič ena) evra (prednostni znesek) za delnico. Prednostni znesek se izplača poleg udeležbe pri dobičku, ki pripada imetnikom navadnih delnic, skladno s sklepom o uporabi bilančnega dobička.
Delničarji uresničujejo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe na skupščini delničarjev. Pristojnosti, odgovornosti in delovanje skupščine urejajo Zakon o gospodarskih družbah, statut družbe in poslovnik o delu skupščine, ki je objavljen na spletni strani družbe, in sicer na podstrani Za vlagateljev rubriki Upravljanje družbe.
Uprava družbe skliče skupščino na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali delničarjev. Redna letna skupščina je praviloma sklicana do konca junija vsakega leta. Družba pravočasno obvešča delničarje o sklicih skupščine z objavo sklica na spletni strani Ajpesa, na spletni strani družbe Intereuropa, d. d., in z objavo (SEOnet) na Ljubljanski borzi, d. d.
Gradivo za skupščino s predlogi sklepov za vse točke dnevnega reda je od dneva sklica do dneva zasedanja skupščine delničarjem na vpogled na sedežu družbe v Kopru, v sistemu SEOnet Ljubljanske borze in na spletnih straneh družbe, in sicer na podstrani Za vlagatelje. Predlogi sklepov vsebujejo tudi ustrezne utemeljitve, ki delničarjem zagotovijo dovolj informacij za skrbno odločanje.
Družba Intereuropa, d. d., spodbuja vse večje delničarje, naj javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja, zato v okviru sklica skupščine objavi tudi poziv večjim delničarjem, naj javnosti razkrijejo najmanj politiko glasovanja, vrsto in pogostost izvajanja upravljavskih aktivnosti ter dinamiko komuniciranja z organi vodenja in nadzora družbe.
Glavne pristojnosti skupščine so:
Pra vico do udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice na skupščini imajo le delničarji, vpisani v delniško knjigo družbe, ki se v odi v centralnem registru pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, ter njihovi pooblaščenci ali zastopniki, ki udeležbo pisno prijavijo najpozneje konec četrtega dne pred skupščino. Vsaka delnica daje delničarju en glas. Glasovalno pravico imajo samo delničarji, ki imajo v lasti navadne kosovne delnice. Delničarji imetniki prednostnih delnic nimajo glasovalnih pravic, razen če prednostni znesek ni izplačan v enem letu ali ni izplačan v celoti in zaostanek v naslednjem letu ni doplačan. Delničarji imetniki prednostnih delnic imajo glasovalno pravico, vse dokler se zaostanki ne izplačajo.
Uprava lahko s soglasjem nadzornega sveta v sklicu skupščine določi, da se delničarji lahko udeležijo skupščine ali glasujejo pred skupščino ali pa so prisotni na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti. Statut pooblašča upravo družbe Intereuropa, d. d., da podrobneje uredi postopke glasovanja ali udeležbe na skupščini brez fizične prisotnosti, pri čemer sta lahko taka udeležba in glasovanje odvisna samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev ter varnega elektronskega komuniciranja in do mere, sorazmerne za uresničitev tega cilja.
Družba Intereuropa, d. d., spodbuja dejavno udeležbo čim večjega števila malih delničarjev na skupščini, zato ob objavi sklica skupščine poleg drugega gradiva objavi tudi vzorec prijave in pooblastila. Korporativna spletna stran vsebuje tudi podstran Za vlagatelje, na kateri so malim delničarjem in drugim vlagateljem poleg informacij o skupščini delničarjev na voljo tudi informacije o upravljanju družbe ter letna in medletna poročila.
Delničarji so s sprejetimi sklepi skupščine takoj po končanem zasedanju seznanjeni na spletnih straneh družbe in Ljubljanske borze – SEOnet.
V letu 2021 so bile sklicane tri skupščine. Na vseh treh skupščinah so delničarji, imetniki prednostnih delnic, imeli glasovalno pravico skladno z drugim odstavkom 315. člena ZGD-1.
Petintrideseta skupščina je bila sklicana dne 31. maja 2021. Navzoči so bili delničarji z 90,21-odstotnim deležem delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini obravnavali spodaj navedene točke in sprejeli naslednje pomembnejše sklepe:
Šestintrideseta skupščina je bila redna letna skupščina družbe in je bila sklicana dne 2. julija 2021. Navzoči so bili delničarji z 92,45-odstotnim deležem delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini obravnavali spodaj navedene točke in sprejeli naslednje pomembnejše sklepe:
Sedemintrideseta skupščina je bila sklicana dne 18. novembra 2021 na predlog delničarja Pošta Slovenije, d. o. o. Navzoči so bili delničarji s 87,15-odstotnim deležem delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini obravnavali spodaj navedene točke in sprejeli naslednje pomembnejše sklepe:
Sklepi skupščine so v celoti dostopni na spletni strani družbe www.intereuropa.si, in sicer na podstrani Za vlagatelje v rubriki Skupščina.
Nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., sestavlja šest nadzornikov, od katerih so štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev. Njihov mandat traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, izvoli skupščina. Predstavnike delavcev izvoli Svet delavcev družbe Intereuropa, d. d. Skupščina delničarjev se z njihovo izvolitvijo le seznani. Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe in nadzorno funkcijo opravlja s polno odgovornostjo.
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS* | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Kokot | predsednik NS | od 18. 6. 2021 | 31. 5. 2021 | predstavnik kapitala | 10/10 | M | slovensko | 1988 | magister ekonomskih in poslovnih ved |
| mag. Karmen Lebe Grajf | namestnica predsednika NS | od 19. 11. 2021 | 18. 11. 2021 | predstavnica kapitala | 5/5 | Ž | slovensko | 1966 | univ. dipl. eoc., magistrica znanosti |
| Sebastijan Gostenčnik | član NS | 18. 11. 2021 | 17. 11. 2025 | predstavnik kapitala | 5/5 | M | slovensko | 1974 | univ. dipl. eoc. |
| Gregor Koreneč | član NS | 18. 11. 2021 | 17. 11. 2025 | predstavnik kapitala | 5/5 | M | slovensko | 1982 | univ. dipl. ing. tehn. prometa, magister medkulturnega menedžmenta |
| Tjaša Benčina | članica NS | 20. 11. 2021 | 19. 11. 2025 | predstavnica zaposlenih | 16/16 | Ž | slovensko | 1968 | ekonomistka |
| Zlatka Čretnik | članica NS | 20. 11. 2021 | 19. 11. 2025 | predstavnica zaposlenih | 16/16 | Ž | slovensko | 1968 | diplomirana ekonomistka (VS) |
| mag. Boris Novak | predsednik NS | od 13. 1. 2020 do 31. 3. 2021 | 30. 12. 2019 | predstavnik kapitala | 3/3 | M | slovensko | 1963 | univ. dipl. prav., mag. znanosti |
| mag. Andrej Rihter | namestnik predsednika NS |
| 13. 1. 2020 do 5. 9. 2021 | 30. 12. 2019 | 5. 9. 2021 |
|---|---|---|
| predstavnik | kapitala | 11/11****M slovensko1970 |
| univ. dipl. inž. | tehnol. prom., | mag. znanosti |
| Vinko Filipič | član NS | 30. 12. 2019 |
| 15. 9. 2021 | predstavnik | kapitala |
| 11/11****M slovensko1964 | univ. dipl. | ekonomist |
| Milan Perović | član NS | 30. 12. 2019 |
| 18. 11. 2021 | predstavnik | kapitala |
| 11/11****M slovensko1964 | univ. dipl. | ekonomist |
| Ime in priimek | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb | Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…) | Udeležba na sejah revizijske komisije glede na skupno število sej komisij** | Udeležba na sejah komisije za imenovanja in prejemke glede na skupno število sej komisij*** |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Kokot | korporativno upravljanje | nene | DA | Borzen, d. o. o., Športna loterija in Zavod Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah | član komisije za imenovanja in prejemke od 18. 6. 2021 do 18. 11. 2021 | član | / |
| mag. Karmen Lebe Grajf | logistika, nabava in nepremičnine | nene | / | članica revizijske komisije od 19. 11. 2021 | članica | 2/2**** | / |
| Sebastijan Gostenčnik | finance in računovodstvo | nene | / | predsednik revizijske komisije, član komisije za imenovanja in prejemke vse od 19. 11. 2021 | predsednik RK in član KIP | 2/2**** | 2/2**** |
| Gregor Korene | logistika, tehnologija, promet | nene | / | Sklad za financiranje razgradnje NEK | predsednik komisije za imenovanja in prejemke od 19. 11. 2021 | predsednik KIP | / |
| Tjaša Benčina | področji financ in logistike | dane | članica nadzornega odbora Mestne občine Koper | članica komisije za imenovanja in prejemke | članica | / | 4/4 |
| Zlatka Čretnik | področji financ in logistike |
| dane | članica revizijske komisije | članica | 8/8 |
|---|---|---|---|
| mag. Boris Novak | korporativno upravljanje | dane | član komisije za imenovanja in prejemke do 31. 3. 2021 |
| mag. Andrej Rihter | področja logistike, investicij in nabave | dane SiDG, d. o. o. | predsednik komisije za imenovanja in prejemke od 13. 1. 2020 |
| Vinko Filipič | področja financ, računovodstva, kontrolinga, notranje revizije, prodaje in tržnega komuniciranja | dane Športna loterija, d. d. | član revizijske komisije in namestnik predsednika revizijske komisije od 13. 1. 2020 |
| Milan Perović | področji financ in kontrolinga | dane | član revizijske komisije do 18. 11. 2021 |
** Skupno število sej revizijske komisije nadzornega sveta je bilo 8.
*** Skupno število sej komisije za imenovanja in prejemke nadzornega sveta je bilo 4.
| Ime in priimek | Revizijska komisija | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mag. Barbara Gorjup* | revizijska komisija | Ž | slovensko | magistrica znanosti | 1973 | poslovne finance, ekonomske upravičenosti naložb, kontroling, upravljanje tveganj, računovodstvo, revizija, korporativno upravljanje | članica NS Telekoma Slovenije, d. d. (do 27. 4. 2021) |
Leta 2021 sta delovali dve komisiji nadzornega sveta, in sicer revizijska komisija ter komisija za imenovanja in prejemke.
Revizijska komisija je do 18. 11. 2021 delovala v sestavi:
Od 19. 11. 2021 pa je revizijska komisija delovala v sestavi:
Revizijska komisija je delovala v skladu s svojimi pristojnostmi in na načine, določene v ZGD-1, v Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d., v listini o delovanju službe za notranjo revizijo in v poslovniku o delu revizijske komisije. Delovanje revizijske komisije je podrobneje predstavljeno v poročilu nadzornega sveta.
Komisija za imenovanja in prejemke je do 18. 11. 2021 delovala v sestavi:
Od 19. 11. 2021 pa je komisija za imenovanja in prejemke delovala v sestavi:
Komisija za imenovanja in prejemke je leta 2021 obravnavala zlasti vsebine glede sestave uprave, imenovanja predsednika uprave in ponovnega imenovanja namestnika predsednika uprave ter meril za nagrajevanje članov uprave. Njeno delovanje je podrobneje predstavljeno v poročilu nadzornega sveta.
Nadzorni svet deluje v okviru svojih pristojnosti in na načine, določene v ZGD-1, v statutu družbe in v poslovniku o delu nadzornega sveta. Zaveze nadzornega sveta, vezane na upravljanje družbe, so opredeljene v Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d., ter vključujejo sistem ugotavljanja nasprotja interesov in neodvisnosti njegovih članov. Vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjavo, v kateri so se opredelili do meril neodvisnosti iz Priloge B: Nasprotje interesov slovenskega Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Izjava je objavljena na spletni strani www.intereuropa.si.
Podatki o višini prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021 so razkriti v računovodskem poročilu družbe Intereuropa, d. d., v pojasnilu št. 32, druga pojasnila.
Naloge in področja odgovornosti uprave so opredeljeni v politiki upravljanja družbe, način delovanja pa je podrobneje predstavljen v poslovniku o delu uprave in v statutu družbe. Ta določa, da ima uprava največ štiri člane, njihovo število pa določi nadzorni svet skladno z načelom učinkovitosti in racionalnosti. Uprava družbe Intereuropa, d. d., je bila od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 dvočlanska. Sestavljala sta jo predsednik uprave in namestnik predsednika uprave. Uprava je posle družbe vodila samostojno in na lastno odgovornost. Člana uprave sta zastopala družbo skupno. Člana uprave sta bila zadolžena za področja dela v skladu s poslovnikom o delu uprave.
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Spol |
|---|---|---|---|---|---|
| Marko Rems | namestnik predsednika uprave | področja finance, računovodstvo in kontroling, upravljanje z nepremičninami in centralno nabavo, informacijska podpora, pravne zadeve, korporativna integriteta in skladnost, organizacijsko pa tudi notranja revizija | 5. 7. 2021 | 4. 7. 2024 | M |
| Marko Cegnar | predsednik uprave* | področja špedicije in logistike, prodaje, marketinga | 19. 3. 2016 | 31. 12. 2021* | M |
| Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|
| Marko Rems | slovensko | 1967 | univ. dipl. ekonomist | finančni menedžment z več kot 20-letnimi izkušnjami v finančnih in informacijskih sistemih, uvajanje invodenje finančnega prestrukturiranja, reorganizacija v zahtevnih okoljih |
| Marko Cegnar | slovensko | 1973 | magister menedžmenta | prodaja, marketing, logistika |
Uprava je vodila družbo Intereuropa, d. d., in skupino Intereuropa skladno z zastavljenimi strateškimi cilji in usmeritvami. Uprava je pri izvajanju svojih nalog in odgovornosti izhajala iz načel korporativnega upravljanja in Politike upravljanja družbe Intereuropa, d. d., ter je upoštevala priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Svoje delo opravlja skladno z načeli etičnega kodeksa skupine Intereuropa, predpisi, poslovnikom o delu uprave in statutom družbe ter s sprejetimi sklepi organov družbe.
Prejemki članov uprave so določeni v skladu s Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa, d. d., ki jo je sprejel nadzorni svet družbe 10. februarja 2020. S Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa, d. d., se za vse člane uprave določajo pravila, skladno s katerimi se vpogodbah določijo prejemki in pravice, ki pripadajo članom uprave. Namen politike je zagotoviti, da so celotni prejemki članov uprave v ustreznem sorazmerju z njihovimi nalogami in odgovornostmi ter v skladu s finančnim stanjem družbe, ob upoštevanju določil Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZPPOGD), Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o delovnih razmerjih. Prejemki članov uprave so sestavljeni iz plače, drugih prejemkov in plačil materialnih stroškov. Plača je sestavljena iz osnovnega plačila in spremenljivega prejemka v skladu z določili ZPPOGD. Podrobnejša določila o prejemkih članov uprave so razvidna iz politike prejemkov, ki je bila javno predstavljena na skupščini delničarjev in je dostopna na spletnih straneh Intereurope, d. d., pod rubriko Seje skupščine delničarjev.
predsednik uprave do 31. 12. 2021 (sporazumno prenehanje mandata*):
odgovoren je bil za naslednja poslovna področja: špedicija in logistika, prodaja in marketing, kadrovske in splošne zadeve, odnosi z javnostmi, kakovost, področje varnosti ter formalno upravljanje odvisnih družb.
Od 1. 1. 2022 je za predsednika uprave imenovan g. Damijan Vajs.
namestnik predsednika uprave:
V družbi Intereuropa, d. d., ima zavedanje o pomenu raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta velik pomen; saj raznolikost prispeva k večji učinkovitosti delovanja teh organov ter celovitejšemu razumevanju poslovnega okolja; tveganj in priložnosti; povezanih s poslovanjem skupine Intereuropa. V skladu z navedenim je v politiko upravljanja družbe Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, kot sestavni del vključena tudi politika raznolikosti organov vodenja in nadzora.
Pri določanju sestave uprave in nadzornega sveta se upoštevajo:
Komisija nadzornega sveta za imenovanja in prejemke ter nadzorni svet bosta usmeritve iz politike raznolikosti upoštevala zlasti pri:
V letu 2021 je Intereuropa, d. d., dosegla cilj; to je 40 % manj zastopanega spola v nadzornem svetu ter 33 odstotkov v upravi in nadzornem svetu skupaj:
Na dan 31. 12. 2021 je Intereuropa d. d. imela v organu nadzora enako število predstavnikov obeh spolov, v organih vodenja in nadzora pa je bil odstotek manj zastopanega spola 37,5 %. V odvisnih družbah je zastopanost manj zastopanega spola v organih vodenja in nadzora nekoliko nižja in znaša 32,6 %. Vendar pa je ob upoštevanju regije in panoge, v kateri posluje skupina Intereuropa, doseženo razmerje med spoloma primerno. Ne glede na to pa se bodo nadaljevale dejavnosti za še dodatno izboljšanje razmerja med spoloma. V letu 2022 bo Politika raznolikosti organov vodenja in nadzora pripravljena kot ločen dokument, v katerem bodo opisani cilji, aktivnosti in ukrepi za izboljšanje raznolikosti v organih vodenja in nadzora tako z vidika spolov kot z drugih vidikov (starost; izobrazba itd).
Obvladujoca družba Intereuropa d. d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami, sestavlja skupino pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa. Politika povezav med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami je določena v politiki upravljanja Intereuropa. V politiki upravljanja odvisnih družb skupini Intereuropa so zajeti temeljni elementi upravljanja odvisnih družb. Učinkovit sistem vodenja in upravljanja povezanih družb je pomemben dejavnik uspešnega doseganja poslovnih ciljev in preglednosti poslovanja družb skupine.
Osnovna načela, na katerih temelji upravljanje skupine Intereuropa, so finančna stabilnost skupine, centralizirana informacijska podpora, učinkovit sistem nadzora odvisnih družb in motivirani zaposleni. Pri upravljanju odvisnih družb sta v ospredju sodelovanje med odvisnimi družbami ter spodbujanje prenosa znanja in dobrih praks med družbami skupine Intereuropa:
Upravljanje družb v skupini temelji na kombinaciji nadzornih in koordinacijskih mehanizmov. Uvedba matričnega sistema vodenja odvisnih družb, ki združuje formalno korporativno upravljanje in neposredne odgovornosti funkcijskih vodij za določene dejavnosti v odvisnih družbah. S centralizacijo najpomembnejših odločitev se zagotavlja enotnost strateških usmeritev ter pomembnih poslovnih, kadrovskih in strokovnih odločitev. Nadzor nad finančnimi rezultati ostaja temeljni element nadzora. Pri nadzoru imajo poleg imenovanih nadzornih organov posamezne odvisne družbe pomembno vlogo tudi funkcijski vodje ter službi kontrole in notranje revizije.
S ciljem poenotenja kulture skupine Intereuropa; prenosa znanja in dobre prakse ter uveljavljanja različnih sinergij se zagotavlja redna komunikacija med vodstvom obvladujoče in odvisnih družb. Ključna sta sodelovanje in komunikacija na tržno-operativni ravni posameznih blagovnih skupin in produktov med vsemi družbami skupine Intereuropa.
V skladu z metodologijo ZNS.
V družbi Intereuropa, d. d., ima zavedanje o pomenu raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta velik pomen, saj raznolikost prispeva k večji učinkovitosti delovanja teh organov ter celovitejšemu razumevanju poslovnega okolja, tveganj in priložnosti, povezanih s poslovanjem skupine Intereuropa. V skladu z navedenim je v politiko upravljanja družbe Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, kot sestavni del vključena tudi politika raznolikosti organov vodenja in nadzora.
Pri določanju sestave uprave in nadzornega sveta se upoštevajo:
Komisija nadzornega sveta za imenovanja in prejemke ter nadzorni svet bosta usmeritve iz politike raznolikosti upoštevala zlasti pri:
V letu 2021 je Intereuropa, d. d., dosegla cilj, to je 40 odstotkov manj zastopanega spola v nadzornem svetu ter 33 odstotkov v upravi in nadzornem svetu skupaj.
Na dan 31. 12. 2021 je Intereuropa, d. d., imela v organu nadzora enako število predstavnikov obeh spolov, v organih vodenja in nadzora pa je bil odstotek manj zastopanega spola 37,5 %. V vodilnih družbah je zastopanost manj zastopanega spola v organih vodenja in nadzora nekoliko nižja in znaša 32,6 %*, vendar pa je ob upoštevanju regije in panoge, v kateri posluje skupina Intereuropa, doseženo razmerje med spoloma primerno. Ne glede na to pa se bodo nadaljevale dejavnosti za še dodatno izboljšanje razmerja med spoloma. V letu 2022 bo Politika raznolikosti organov vodenja in nadzora pripravljena kot ločen dokument, v katerem bodo opisani cilji, aktivnosti in ukrepi za izboljšanje raznolikosti v organih vodenja in nadzora tako z vidika spolov kot z drugih vidikov (starost, izobrazba itd.).
Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami sestavlja skupino pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa, d. d. Politika povezav med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami je določena v politiki upravljanja Intereurope, d. d. V politiki upravljanja odvisnih družb v skupini Intereuropa so zajeti temeljni elementi upravljanja odvisnih družb. Učinkovit sistem vodenja in upravljanja povezanih družb je pomemben dejavnik uspešnega doseganja poslovnih ciljev in preglednosti poslovanja družb skupine.
Osnovna načela, na katerih temelji upravljanje skupine Intereuropa, so finančna stabilnost skupine, centralizirana informacijska podpora, učinkovit sistem nadzora odvisnih družb in motivirani zaposleni. Pri upravljanju odvisnih družb stavimo v ospredje sodelovanje med odvisnimi družbami ter spodbujanje prenosa znanja in dobrih praks med družbami v skupini Intereuropa.
Upravljanje družb v skupini temelji na kombinaciji nadzornih in koordinacijskih mehanizmov. Uveden je matrični sistem vodenja odvisnih družb, ki združuje formalno korporativno upravljanje in neposredne odgovornosti funkcijskih vodij za določene dejavnosti v odvisnih družbah. S centralizacijo najpomembnejših odločitev se zagotavlja enotnost strateških usmeritev ter pomembnih poslovnih, kadrovskih in strokovnih odločitev. Nadzor nad finančnimi rezultati ostaja temeljni element nadzora. Pri nadzoru imajo poleg imenovanih nadzornih organov posamezne odvisne družbe pomembno vlogo tudi funkcijski vodje ter službi kontrolinga in notranje revizije.
S ciljem poenotenja kulture skupine Intereuropa, prenosa znanja in dobre prakse ter uveljavljanja različnih sinergij se zagotavlja redna komunikacija med vodstvom obvladujoče in odvisnih družb. Ključna sta sodelovanje in komunikacija na tržno-operativni ravni posameznih blagovnih skupin in produktov med vsemi družbami skupine Intereuropa.
Učinkovitost skupine na več ravneh delovanja se dosega z doslednim obdobnim komuniciranjem in ustreznimi ukrepi za okrepitev uveljavljanja sinergij med družbami skupine Intereuropa, še zlasti na teh področjih:
Družbe v skupini Intereuropa poslujejo skladno z lokalno zakonodajo, sklepi organov upravljanja obvladujoče družbe in odvisnih družb, politiko upravljanja odvisnih družb skupine Intereuropa, pogodbami o poslovnem sodelovanju, sklenjenimi med obvladujočo družbo in posamezno odvisno družbo, ter z veljavnimi notranjimi akti, ki jih je sprejela uprava obvladujoče družbe.
Skupščina delničarjev družbe Intereuropa, d. d., je za revizijo računovodskih izkazov družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa za leta 2019, 2020 in 2021 imenovala revizijsko družbo ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., Dunajska cesta 111, Ljubljana.
Posli družbe Intereuropa, d. d., in njenih odvisnih družb z revizijskimi družbami so predstavljeni v računovodskem poročilu družbe v okviru pojasnil k računovodskim izkazom družbe in skupine.
Poslanstvo notranjega revidiranja je krepitev in zaščita vrednosti skupine Intereuropa z neodvisnim in nepristranskim dajanjem objektivnih in neodvisnih zagotovil na podlagi ocene tveganj, s svetovanjem in poglobljenim razumevanjem delovanja skupine. Revidiranje pomaga uresničevati cilje skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem ter izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja.
Izvajanje notranjega revidiranja v skupini Intereuropa je v letu 2021 opravljala Notranja revizija obvladujoče družbe Pošte Slovenije, d. o. o., skladno s podpisano pogodbo. Delovala je neodvisno, skladno z določili ZGD-1 in hierarhijo pravil notranjega revidiranja, še zlasti z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja, Kodeksom notranje revizijskih načel, zakonodajo ter z drugimi predpisi in akti.
Področja revidiranja za leto 2021 so bila opredeljena v načrtu dela, ki je vključeval izvajanje tekočih notranjih revizij, svetovalnih nalog, spremljanja uresničevanja izvajanja priporočil notranje in zunanje revizije, operativnih nalog ter drugih nalog. Načrt je uprava sprejela, revizijska komisija nadzornega sveta obravnavala, soglasje nanj pa podal nadzorni svet družbe.
Notranje revidiranje se je izvajalo v obvladujoči družbi in v odvisnih družbah skupine Intereuropa. Cilj notranjega revidiranja je bila presoja načina obvladovanja tveganj, delovanja notranjih kontrol poslovnih in podpornih procesov ter upravljanja z vidika skladnosti izvajanja procesov z zakonskimi in internimi predpisi, s sprejetimi usmeritvami, cilji in merili družbe ter podaja priporočil za njihovo izboljšanje. Področja revidiranja so vključevala proces računovodskega poročanja, proces avtomobilske logistike, proces skladiščenja, upravljanje strateških kupcev, upravljanje ključnih in perspektivnih kadrov, upravljanje kadrovske funkcije, proces tehničnega in fizičnega varovanja premoženja s požarno varnostjo ter poslovanje odvisne družbe v tujini. Izvajanje postopkov notranjega revidiranja je bilo zaradi pandemije covida-19 prilagojeno na način, da se je izvajalo tudi na daljavo. Notranje revidiranje so izvajali notranji viri, direktorica z dvema izvajalcema in en zunanji vir. Poročanje o izvajanju notranjega revidiranja upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu je bilo četrtletno.
•verodostojnostjo računovodskih podatkov: pomembne so zlasti knjigovodske listine kot dokazila o obstoju poslovnih dogodkov, iz katerih sta nedvoumno razvidni vsebina in vrednost poslovnih transakcij;
•popolnostjo računovodskih podatkov: družba jo zagotavlja z natančno določenimi postopki evidentiranja, določenimiv notranjih aktih, in z nadzorom delovanja teh postopkov;
•pravilnostjo računovodskih podatkov: družba jo zagotavlja s primerjavo podatkovv informacijskem sistemu s podatki v knjigovodskih listinah;
•razmejevanjem odgovornostiv poslovnih procesih in z avtorizacijami za delo v informacijskem sistemu: natančno in dosledno določanje zadolžitev ter odgovornosti vpletenih pri posameznem poslovnem dogodku.
Pri sestavi računovodskih izkazov skupine in pojasnil k njim družba zmanjšuje tveganja zlasti s:
•pregledno organizacijsko shemo obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb;
•dosledno uporabo računovodskih usmeritevin politik;
•upoštevanjem rokovnika sestave računovodskih izkazov in pojasnil k njim.
Pomembno vlogo ima tudi informacijski sistem z vgrajenimi kontrolami. S sistemom avtorizacij je zagotovljeno, da uporabniki izvajajo samotiste transakcije vinformacijskem sistemu, za katere imajo pooblastila.
Osnovni kapital družbe je razdeljen na 27.488.803 delnic, od tega je 16.830.838 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic in 10.657.965 prednostnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Delničarji družbe Intereuropa, d. d., ki so lastniki navadnih delnic, nimajo omejitev za izvajanje glasovalnih pravic. Skladno z 249. členom ZGD-1 družba iz lastnih delnic nima glasovalnih pravic. Družba Intereuropa, d. d., je po stanju na dan 31. decembra 2021 imetnica 18.135 lastnih delnic z oznako IEKG v skupni knjigovodski vrednosti 180.000 evrov, kar je 0,1077 odstotka navadnih delnic oziroma 0,0660 odstotka vseh delnic. Družba Intereuropa, d. d., leta 2021 ni niti kupovala niti prodajala lastnih delnic.
Na dan 31. decembra 2021 je bilo 75 navadnih delnic na posebnem računu Kapitalske družbe, d. d., ki je skladno s členom 48.b Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 43/19) namenjen vrednostnim papirjem, ki so se jim imetniki odpovedali oziroma pripadajo Republiki Sloveniji. Kapitalska družba glasovalnih pravic iz teh vrednostnih papirjev ne sme uresničevati.
Delničarjem družbe Intereuropa, d. d., ki so lastniki prednostnih delnic, prednostni znesek ni bil izplačan od leta 2013, zato imajo skladno z drugim odstavkom 315. člena ZGD-1 od leta 2015 na skupščini delničarjev glasovalno pravico. Skladno s tem je (od skupnega števila 27.488.803 delnic) imelo na prvih dveh skupščinah delničarjev (31. 5. 2021 in 2. 7. 2021) glasovalno pravico 27.470.513 delnic oziroma 99,9335 odstotka vseh delnic družbe ter na tretji skupščini delničarjev (18. 11. 2021) 27.470.593 delnic oziroma 99,9338 odstotka vseh delnic družbe (sprememba je posledica zmanjšanja števila delnic na posebnem računu Kapitalske družbe, d. d., skladno s členom 48.b ZNVP med letom).
Podatke o doseganju kvalificiranega deleža, kakršnega določa Zakon o prevzemih, družba pravočasno objavlja v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze (SEOnet) in jih posreduje Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Skladno s 105. členom Zakona otrgu finančnih instrumentov, ki določa pragove pomembnega deleža, so v tabeli 10 navedeni neposredni lastniki, ki presegajo delež petih odstotkov glasovalnih pravic.
| Delničar | Št. navadnih delnic 31. 12. 2021 | Št. prednostnih delnic 31. 12. 2021 | Št. glasovalnih pravic 31. 12. 2021* | Delež glasovalnih pravic 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Pošta Slovenije, d. o. o. | 13.306.067 | 10.657.965 | 23.964.032 | 87,2 % |
Uprava in nadzorni svet družbe Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, Koper (v nadaljevanju: družba), sta preverila skladnost upravljanja v družbi s slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: kodeks) ter izjavljata, da družba pri svojem delovanju in poslovanju upošteva priporočila kodeksa z nekaterimi odstopanji, ki so natančneje pojasnjena v nadaljevanju.
V nadaljevanju izpostavljena odstopanja se nanašajo na slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb iz oktobra 2016. Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb je bil posodobljen decembra 2021 in se uporablja od 1. 1. 2022. Intereuropa bo v letu 2022 pristopila k aktivnostim za uskladitev s posodobljenim kodeksom. Morebitna odstopanja od posodobljenega kodeksa pa bo razkrila v Izjavi o skladnosti s kodeksom za poslovno leto 2022.
Uprava skupaj z nadzornim svetom oblikuje in sprejme politiko raznolikosti, ki se izvaja glede zastopanosti v organih vodenja in nadzora družbe (celotna 4. točka kodeksa).
Uprava in nadzorni svet sta marca 2019 sprejela prenovljeno politiko upravljanja družbe Intereuropa, d. d., katere sestavni del je tudi politika raznolikosti organov vodenja in nadzora. Sprejeta politika določa ciljno raznolikost glede na starost, izobrazbo, druge osebne lastnosti in spol, vendar pa ne določa razmerja med spoloma in konkretnih ciljev raznolikosti ter vpliva na kadrovske postopke in druge procese v družbi (točki 4.2 in 4.3 kodeksa). Družba bo v letu 2022 pristopila k prenovi tako politike upravljanja kot tudi k prenovi politike raznolikosti.
Družba vsaj enkrat na tri leta zagotovi zunanjo presojo ustreznosti izjave o upravljanju (točka 5.7 kodeksa).
Družbo Intereuropa, d. d., je ob koncu leta 2019 prevzela Pošta Slovenije, d. o. o. Zaradi navedenega je družba sprejela odločitev, da ne bo izvedla zunanje presoje ustreznosti izjave o upravljanju za leto 2021.
Pri volilnem predlogu, ki ga oblikuje nadzorni svet za skupščino, vse kandidate za člane nadzornega sveta predstavljajo neodvisni člani. Priporočilo za imenovanja neodvisnih članov velja za delničarje in tudi za svete delavcev. Če skupščina ali svet delavcev ne sledi priporočilom o imenovanju neodvisnih članov nadzornega sveta, družba to razkrije v izjavi o upravljanju (točki 9.2 in 9.3 kodeksa).
Pošta Slovenije, d. o. o., je večinski delničar družbe Intereuropa, d. d., zato je tudi večina članov nadzornega sveta zaposlenih pri večinskem delničarju. Odvisnost članov nadzornega sveta je ustrezno razkrita.
Poslovnik nadzornega sveta poleg drugega vsebuje tudi seznam vseh vrst poslov, za katere uprava potrebuje predhodno soglasje nadzornega sveta na podlagi sklepa nadzornega sveta in statuta družbe, sistem naročanja storitev zunanjih strokovnjakov za potrebe nadzornega sveta ter izobraževanje in usposabljanje članov nadzornega sveta (točka 12.2 kodeksa).
Stališče nadzornega sveta pri zadnji posodobitvi poslovnika nadzornega sveta je bilo, da se seznam vseh vrst poslov, za katere uprava potrebuje predhodno soglasje nadzornega sveta in sistema naročanja storitev zunanjih strokovnjakov, ne vključi v poslovnik. Seznam poslov, za katere uprava potrebuje predhodno soglasje nadzornega sveta, nadzorni svet ureja s sklepi nadzornega sveta. Zaradi izredno majhnega obsega naročanja zunanjih strokovnjakov za nadzorni svet ta meni, da vodenja in upravljanja posebnega sistema izključno za nadzorni svet ni smiselno urejati v poslovniku nadzornega sveta. Način in obseg izobraževanj in usposabljanj članov nadzornega sveta sta določena s sklepom skupščine z dne 20. junija 2014 in v poslovniku nadzornega sveta nista posebej urejena.
Nadzorni svet enkrat letno opredeli načrt usposabljanja članov nadzornega sveta in komisij (točka 13.1 kodeksa).
Nadzorni svet za leto 2021 ni imel sprejetega posebnega načrta usposabljanja članov, vendar pa je lahko vsak član določil individualni načrt izobraževanja v okviru letne kvote, namenjene izobraževanju.
Vsaj na tri leta naj nadzorni svet opravlja zunanjo presojo, pri kateri naj sodeluje z institucijo oziroma zunanjimi strokovnjaki, ki imajo ustrezne izkušnje iz dela v nadzornem svetu ter globljeno znanje s področja upravljanja družb in delovanja nadzornih svetov ter njihovih komisij (točka 14.4 kodeksa).
V letu 2021 delovanje nadzornega sveta ni bilo predmet zunanje presoje, prav tako ne bo predmet zunanje presoje delovanje nadzornega sveta v letu 2022. V letu 2021 je namreč skupščina delničarjev imenovala štiri nove člane nadzornega sveta družbe. V trenutni sestavi tako nadzorni svet deluje šele nekaj mesecev.
uprave te družbe ali članice poslovodstva z družbo povezanih družb.
Odstopanje: Aktualni predsednik nadzornega sveta družbe in njegov predhodnik sta sočasno ob izvrševanju funkcije predsednika nadzornega sveta družbe Intereuropa, d. d., vodila tudi obvladujočo družbo Pošta Slovenije, d. o. o. (točka 15.2 kodeksa).
Priporočilo: Merila uspešnosti, ki jih določi nadzorni svet glede variabilnega dela prejemkov članov uprave, morajo spodbujati tudi trajnostni razvoj in vključevati nefinančna merila, kot je upoštevanje veljavnih pravil družbe in etičnih standardov (točka 21.1 kodeksa).
Odstopanje: V merilih za uspešnost, ki so osnova za dodelitev variabilnega dela prejemkov članov uprave, nadzorni svet določa tudi nefinančna merila, vendar pa nima posebej izpostavljenih elementov, kot je upoštevanje veljavnih pravil družbe in etičnih standardov. Člani uprave morajo že v osnovi upoštevati pravila družbe in se držati najvišjih etičnih standardov, zato članov uprave za tako ravnanje ni treba dodatno nagrajevati.
Priporočilo: Vsi člani nadzornega sveta in komisij so neodvisni.
Odstopanje: Štirje od šestih članov nadzornega sveta družbe so bili imenovani na predlog večinskega delničarja – družbe Pošta Slovenije, d. o. o. Pravtako so vsi navedeni člani sočasno z opravljanjem funkcije člana nadzornega sveta v družbi Intereuropa, d. d., zaposleni ali opravljajo funkcijo poslovodstva v družbi Pošta Slovenije, d. o. o. Potencialno nasprotje interesa so navedeni člani razkrili ob imenovanju, prav tako so se dolžni ob dejanskem nasprotju interesa izločiti iz razprave in odločanja (točka 23 kodeksa).
Priporočilo: Družba sproti poroča o finančnem in pravnem položaju ter poslovanju družbe z javno objavo ocen poslovanja in morebitnih odstopanj od napovedanega oziroma spremenjenih pogojev poslovanja (točka 29.1 kodeksa).
Odstopanje: Družba ne objavlja ocen poslovanja, če so v pričakovanih okvirih. Če bi prišlo do večjih odstopanj, bi družba to ustrezno objavila.
Priporočilo: Družba na spletni strani javno objavi poslovnike organov vodenja, nadzora in skupščine (točka 29.9 kodeksa).
Odstopanje: Družba ima javno objavljene poslovnike nadzornega sveta, revizijske komisije in skupščine. Poslovnika uprave nima objavljenega, saj ocenjuje, da so določbe poslovnika o delu uprave interne narave in ne vplivajo na preglednost poslovanja, ki bi bila pomembna za vlagatelje in drugo zainteresirano javnost.
Kodeks upravljanja javnih delniških družb je v slovenskem in angleškem jeziku javno dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze, d. d., (www.ljse.si) in Združenja nadzornikov Slovenije (www.zdruzenje-ns.si).
Izjava o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb je del letnega poročila za leto 2021 in je objavljena tudi na spletnih straneh družbe Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, Koper (www.intereuropa.si).
Koper, 12. aprila 2022
Damijan Vajs, Marko Rems,
predsednik uprave namestnik predsednika uprave
Družba je skladno s členom 70.c Zakona o gospodarskih družbah pripravila izjavo o nefinančnem poslovanju, ki je potrebna za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe ter učinka njenih dejavnosti. V izjavi o nefinančnem poslovanju so vključene bistvene informacije o kadrovskih in socialnih zadevah, okoljskih zadevah in energetski učinkovitosti ter o korporativni integriteti, v kateri so vključene informacije o spoštovanju človekovih pravic in zadeve glede boja proti korupciji in podkupovanju. Podrobnejše informacije o kadrovskih in socialnih zadevah ter okoljskih zadevah in energetski učinkovitosti so predstavljene v poglavju 3 Trajnostni razvoj.
Skupina Intereuropa kot vrhunski in vodilni ponudnik celovitih logističnih rešitev na področju držav zahodnega Balkana zadovoljuje potrebe strank po logističnih storitvah in jim zagotavlja optimalno delovanje oskrbovalnih verig. To dosega z inovativnimi pristopi, prilagodljivostjo, timskim delom visoko usposobljenih zaposlenih, vitko organiziranostjo in stroškovno učinkovitostjo. Hkrati deluje družbeno odgovorno ter ustvarja vrednost za lastnike, zaposlene in druge deležnike.
Ponudba logističnih produktov temelji na razvoju treh poslovnih področij, in sicer (1) kopenskega prometa, ki sloni na široki bazi podizvajalcev, razvejani lastni mreži v državah zahodnega Balkana in partnerski mreži v drugih evropskih državah, (2) logističnih rešitev, katerih ponudba temelji večinoma na lastnih skladiščnih zmogljivostih družb skupine ter strokovnih zaposlenih in najeti delovni sili, ter (3) interkontinentalnega prometa.
Skupina Intereuropa želi tudi v prihodnje zmanjševati zadolženost ter financirati poslovanje z optimalno kombinacijo lastniških in dolžniških virov, kar bo dosegla s povečevanjem denarnega toka iz poslovanja in odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Skupina Intereuropa bo kot članica skupine Pošta Slovenije izkoristila sinergijske učinke tako na poslovnem področju kot pri financiranju skupine.
Poslovni uspeh družbe temelji na znanju in motiviranosti zaposlenih, ki so nosilci poslovanja v vsaki družbi. Trendi v poslovnem okolju zahtevajo od logističnih podjetij hitro odzivnost, inovativnost in vedno kompleksnejše storitve. Posledično se spodbuja vseživljenjsko učenje zaposlenih, ki jim omogoča pripravljenost na spremembe in nenehno iskanje izboljšav pri delu.
Ključne kompetence zaposlenih, ki se v Intereuropi sistematično razvijajo in tudi ocenjujejo, so sposobnost doseganja zastavljenih skupnih ciljev, odlično poznavanje področja dela, samoiniciativnost in odgovornost ter timsko delo in prilagodljivost. Poleg tega se posebna pozornost namenja področju varnosti in zdravja pri delu ter promociji zdravja na delovnem mestu.
Sestavni del kulture Intereurope so zagotavljanje enake obravnave vseh delavcev, ne glede na spol, barvo kože, raso, starost, zdravstveno stanje, versko, politično ali drugo prepričanje, ter prepoved kakršne koli diskriminacije na delovnem mestu, spoštovanje dostojanstva in človekovih pravic.
V skupini Intereuropa se redno spremljajo rezultati politik na področju kadrov. Vsako četrtletje se analizirajo kadrovski podatki vseh družb skupini, med drugim podatki o številu zaposlenih in drugih fleksibilnih oblik delovne sile, fluktuaciji zaposlenih, izvedenem izobraževanju in usposabljanju, absentizmu in številu delovnih nezgod, vsaki dve leti se izvede merjenje organizacijske klime v slovenském in hrvaškem delu skupine itd. Na podlagi navedenih kazalnikov se oblikujejo tudi ključna tveganja na kadrovskem področju in izvajajo potrebni ukrepi. Hkrati se v okviru rednih dejavnosti na področju zdravja pri delu izvajajo ekološke meritve pogojev delovnega okolja ter pregledi delovne opreme, pregledi objektov in opreme požarne zaščite. Podrobneje so kazalniki predstavljeni v poglavju 3 Trajnostni razvoj na strani 76.
| Kazalnik | 2020 | 2021 | Načrt za leto 2022 |
|---|---|---|---|
| Število ur funkcionalnega izobraževanja (seminarji, tečaji, strokovna srečanja itd.)/zaposlenega/leto | 671 | 2 | |
| Delež fleksibilnih oblik dela (agencijski in študenti) | 13,7 % | 15,7 % | > 10 % |
| Povečanje ocen iz merjenja organizacijske klime zaposlovalca (večje družbe skupine) | - | - | 3,2 |
| Absentizem zaradi bolniških staležev v skupini Intereuropa | 4,4 % | 5,5 % | do 4,5 % |
| Intereuropa, d. d. | 5,4 % | 6,9 % | do 4,5 % |
| Raven nezgod pri delu** | 1,0 % | 1,3 % | pod 1,5 % |
** Izračun: število nezgod/število zaposlenih + agencije + študenti.
V zadnjih letih se je znižalo število poškodb pri delu pod načrtovanih 1,5 odstotka, ni pa bil v letu 2021 dosežen cilj znižanja bolniške odsotnosti zaposlenih pod načrtovanih 4,5 odstotka. V skupini Intereuropa se je bolniška odsotnost v letu 2021 povišala za 1,1 odstotne točke in znašala 5,5 odstotka. Prav tako se je bolniška odsotnost povišala v obvladujoči družbi za 1,5 odstotne točke ter v odvisni družbi Zagreb za 2,0 odstotne točke, kjer je znašala 6,5 odstotka. V ostalih večjih družbah skupine se je bolniška odsotnost gibala v okviru načrtovanega stanja, to je do 4,5 odstotka. Zaradi obvladovanja tovrstnih tveganj skupine se tudi v drugih družbah skupine nadaljuje izvajanje dejavnosti načrta promocije zdravja.
Delež nezgod se je v skupini v letu 2021 povišal za 0,3 odstotne točke, kar pa je še vedno v okviru načrtovanega stanja, pod 1,5 odstotka.
Glavna tveganja na kadrovskem področju še vedno ostajajo fluktuacija ključnih in perspektivnih zaposlenih ter prenos znanja na sodelavce in zagotavljanje nasledstva tako v slovenskih družbah skupine kot tudi v družbah v tujini.
Na področju razvoja in zavzetosti zaposlenih za leto 2022 so predvideni naslednji ukrepi:
Vdružbi Intereuropa, d. d., je bil v letu 2021 izveden energetski pregled družbe, ki je zajemal pregled in analizo porabe energentov v zadnjih 3 letih na vseh večjih objektih. Energetski pregled družbe je podal usmeritve za izvedbo ukrepov na področju učinkovite rabe energije. Eden od ukrepov je tudi vzpostavitev sistematičnega spremljanja energetske učinkovitosti ter določitev kazalnikov, s katerimi bi lahko spremljali rezultate politik. Trenutno se ti spremljajo le na ravni posameznih družb skupine Intereuropa ter samo za določene elemente energetske učinkovitosti in posameznih vplivov na okolje.
Dejavnost prometa je eden večjih povzročiteljev onesnaževanja okolja, zato je pri odločanju o izboru dobaviteljev cestnih prevozov pomembno merilo izbora tudi število oziroma delež EKO-motorjev voznega parka podizvajalca. Z upoštevanjem vplivov na okolje se izvaja tudi nadomestitev starih viličarjev s sodobnejšimi in energetsko učinkovitejšimi. Skupina Intereuropa tudi v drugih poslovnih procesih neposredno zmanjšuje negativne učinke na okolje, in sicer z zmanjševanjem papirnate administracije, različnimi ukrepi varčevanja z energijo v skladiščih in poslovnih stavbah ter z zavedanjem pomena prispevka vsakega posameznika do okolja.
Skrb za okolje in energetsko učinkovitost se prenaša na vse zaposlene, in sicer prek internega komuniciranja. Tveganje neustreznega ravnanja z odpadki in onesnaževanja okolja je v skupini Intereuropa opredeljeno z nizko stopnjo, njena izpostavljenost se nadzoruje in zmanjšuje z uvrstitvijo družb v nacionalne sheme ravnanja z odpadki, izvajanjem dejavnosti na področju energetske učinkovitosti in okoljske samozavesti ter z uvedbo načrtov gospodarjenja z odpadki in energijo v posameznih družbah.
Družba Intereuropa, d. d., bo na podlagi izvedenega energetskega pregleda začela z izvedbo predlaganih ukrepov za učinkovito rabo energije, medtem ko bodo vse družbe v skupini Intereuropa nadaljevale z izvajanjem rednih ukrepov energetske učinkovitosti, kot so postopna zamenjava starejših viličarjev s tehnološko in energetsko učinkovitejšimi, vgradnje novih in zamenjave obstoječih sistemov hlajenja in ogrevanja, dobave učinkovitejše razsvetljave ter izvedbe drugih vlaganj z namenom zmanjšanja stroškov energentov, povečanja storilnosti delovne opreme in izboljšanja delovnih pogojev. Za ta vlaganja je v načrtu investicijskih vlaganj za leto 2022 predvidenih 526 tisoč evrov.
Integriteta poslovanja sodi med ključne vrednote skupine Intereuropa. Intereuropa, d. d., je leta 2014 pristopila k slovenskim smernicam korporativne integritete. Z zglednim in skladnim poslovanjem ter z upoštevanjem dobrih poslovnih običajev in etičnih standardov poslovanja kot ambasador korporativne integritete spodbuja odgovorno poslovno prakso v poslovnem okolju, v katerem deluje.
Korporativna integriteta skupine Intereuropa temelji na naslednjih načelih:
Krovni dokument s tega področja je etični kodeks, ki opredeljuje osnovne etične vrednote skupine Intereuropa, kot so poštenost, zaupnost, nepristranskost, skladnost, odgovornost in preglednost. Etični kodeks je bil preveden v angleški jezik in v večino jezikov držav, v katerih delujejo odvisne družbe. Zavezuje vse zaposlene in stranke, ki navezujejo poslovni stik z družbami skupine Intereuropa. Strankam in zaposlenim je dostopen na spletni strani družbe, slednjim tudi v interni zbirki zavezujočih dokumentov družbe.
Področje korporativne integritete skupine dopolnjujeta še Politika korporativne integritete skupine Intereuropa in Pravilnik o obvladovanju nasprotja interesov.
Družbev skupini Intereuropa upoštevajo zakonodajo in mednarodne konvencije, vključno z določbami, ki se nanašajo na človekove pravice. Družbe v skupini Intereuropa nasprotujejo kakršni koli obliki prisilnega dela, dela otrok ali diskriminacije. Zaposleni so obravnavani enako, ne glede na narodnost, raso ali etnični izvor, nacionalno ali socialno pripadnost, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali druge osebnostne okoliščine. Družbe spoštujejo dostojanstvo in osebno integriteto posameznika ter njegovo zasebnost in svobodo izražanja mnenj. Zaposleni v družbah so zavezani medsebojnim spoštljivim odnosom in spoštljivim ravnanjem do tretjih oseb (strank, dobaviteljev itd.).
Družbe v skupini Intereuropa upoštevajo pravila poštene konkurence ter se zavzemajo za prosto in odprto konkurenco doma in v tujini. Družbe zavračajo kakršna koli koruptivna dejanja in podkupovanje, zaposleni ne smejo sprejemati ali dajati daril kot protiuslugo za sklenitev posla ali pridobitev kakršne koli druge koristi. Od zaposlenih se pričakujeta objektivno ravnanje in preprečevanje konfliktnih okoliščin, ki lahko nastopijo zaradi nasprotja med osebnimi interesi posameznika in interesi družbe.
V skupini Intereuropa prek linije za anonimno prijavo sumov kršitev – Interžvižgač – že pet let spremljamo prijave tako zaposlenih v skupini kot poslovnih partnerjev vseh družb skupine. Linija je dostopna na spletni strani https://interzvizgac.intereuropa.si/ 24 ur na dan in vse dni v tednu ter v petih jezikih. Povezava na aplikacijo/linijo je objavljena na spletnih straneh družb skupine in internih e-oglasnih deskah družb. S tem je informiranost deležnikov o obstoju linije večja, olajšana je tudi dostopnost oddajanja prijav.
Za obravnavo prijav, ki se nanašajo na kršitve integritete, je zadolžen petčlanski etični odbor, ki ga koordinira pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost. Prijave, vezane na kršitve kadrovske narave, so v ločeni pristojnosti direktorja sektorja za kadrovske in splošne zadeve. Vse prejete prijave etični odbor pregleda, o obravnavanih prijavah poroča upravi s priporočili oziroma predlogi ukrepov. Pooblaščenec korporativne integritete in skladnosti o delu etičnega odbora poroča revizijski komisiji družbe in polletno tudi nadzornemu svetu družbe. Etični odbor namenja poseben poudarek zaščiti anonimnosti dobrovernih prijaviteljev ter spremlja reševanje prijav kadrovske narave.
V okviru razvijanja področja korporativne integritete so se v letu 2021 nadaljevale dejavnosti na področju zagotavljanja varstva osebnih podatkov, skladno s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR), in pri implementaciji sistema obvladovanja nasprotja interesov ter posodobitvi spremljanja prejetih razkritij.
Za zagotavljanje sprotne informiranosti zaposlenih glede izobraževanj s področja varstva osebnih podatkov je bila v letu 2021 ustvarjena skupina na platformi MSTeams: VOP – varstvo osebnih podatkov. Skupina je presegla prvotni namen ter zaradi širše dostopnosti in aktualnosti dopolnjuje rubriko varstva osebnih podatkov v okviru podstrani Korporativne integritete in skladnosti na intranetu družbe. Ta je še vedno primarni vir ključnih dokumentov družbe s področja varstva osebnih podatkov, uporabnih povezav in ključnih informacij, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov zaposlenih in družbe. Strani se sproti dopolnjujeta.
V letu 2021 v Intereuropi, d. d., ni bila izvedena ocena družbene odgovornosti. Ocena družbene odgovornosti je v preteklosti zajemala ocenjevanje okoljskega vidika, ocenjevanje pravic delavcev in človekove pravice, ocenjevanje etike in trajnostne nabave.
Zaradi omejitve širjenja okužb s covidom-19 smo v letu 2021 vsa izobraževanja na področju korporativne integritete izvedli prek oddaljenega dostopa. Prav tako smo v družbi nadaljevali s prakso priprave videopredstavitev, tokrat o informacijah javnega značaja, pravicah posameznika po uredbi GDPR in informacijah o dejanskih lastnikih. V sklopu videopredstavitev in ključnih tem so bile za zaposlene pripravljene tudi infografike. Zaposleni so bili o temah korporativne integritete sproti obveščeni s posredovanimi informacijami in opomniki na pomembne datume in zadolžitve.
Etični odbor je leta 2021 zasedal dvakrat in obravnaval pet prijav kršitev integritete. Prejete prijave sumov kršitev so se v 20 odstotkih nanašale na obvladujočo družbo in v 80 odstotkih na eno/več odvisnih družb.
sodiščih, stavke, shodi, število nadur nad zakonskimi omejitvami, število poškodb pri delu, nezmožnost izkoriščanja letnega dopusta idr. V letu 2021 se je pred pristojnim delovnim sodiščem začel in tudi končal en delovnopravni postopek. V letu 2021 ni bil v družbah v skupini opravljen noben inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij ter nadzor varnosti in zdravja pri delu.
Skupina Intereuropa posluje na trgih s povečano stopnjo korupcije in deluje v panogi, bolj izpostavljeni korupciji. Tveganja koruptivnih dejanj obstajajo zlasti na treh ravneh. Prva raven so tveganja, da bi dobavitelji ali stranke podkupovali zaposlene zaradi pridobitve ugodnejših pogojev, druga raven je tveganje, da se zaradi koruptivnih dejanj konkurentov izgubijo pomembni posli, tretja raven pa so tveganja, da bi zaposleni delovali v nasprotju z interesi družbe v lastno korist.
Skupina Intereuropa glede prvega tveganja izvaja ukrepe periodičnega ozaveščanja in izobraževanja zaposlenih. Hkrati je vzpostavljena aplikacija Interžvižgač, ki je dostopna na spletnih straneh družb ter omogoča anonimno prijavo koruptivnih dejanj in drugih kršitev. Glede druge vrste tveganja Intereuropa ne more vplivati na dejanja tretjih oseb, toda stališče skupine Intereuropa je glede tega jasno in neomajno. Družbe skupine ne podpirajo koruptivnih dejanj, čeprav bi se to lahko odražalo z izgubo posla. V zvezi s tveganji tretje ravni je družba že v letu 2020 začela vzpostavljati sistem za spremljanje prevar. Projekt se je v letu 2021 nadaljeval. Kazalniki tveganja nastanka prevar in korupcije so prijave in zaznava kršitev skozi izvedene notranje kontrole posamezne družbe in kontrole obvladujoče družbe. Leta 2021 sta bili prejeti dve prijavi zaradi suma korupcije, ki ju je obravnaval etični odbor. V okviru izvajanja rednih kontrol niso bili zaznani primeri prevar.
Intereuropa bo na področju korporativne integritete v letu 2022 nadaljevala začeti projekt sistema upravljanja tveganj prevar. Projekt upravljanja tveganj prevar je namenjen prepoznavi inherentnih tveganj prevar, ki so specifične glede na panogo, v kateri deluje skupina Intereuropa, in se po intenzivnosti razlikujejo tudi glede na regijo delovanja posamezne družbe. Projekt je namenjen sistematičnemu upravljanju tveganja nastanka prevar in omejitvi morebitnih posledic.
V letu 2022 bo Intereuropa, d. d., pravtako posebno pozornost namenila izobraževanju in ozaveščanju zaposlenih. Intereuropa, d. d., bo glede človekovih pravic vztrajala pri jasnih zavezah o njihovem spoštovanju.
Uprava družbe Intereuropa, d. d.
Koper, 12. aprila 2022
Damijan Vajs, Marko Rems,
predsednik uprave namestnik predsednika uprave
Intereuropa, d. d., je odvisna družba družbe Pošta Slovenije, d. o. o. V skladu z navedenim je na podlagi 545. člena Zakona o gospodarskih družbah dolžna pripraviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. V poslovno poročilo mora družba vključiti pojasnilo, ali je družba v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel ali storjeno ali opuščeno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vračilo, in ali s tem, ko je bilo storjeno ali opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana.
Intereuropa, d. d., je v skladu z določili 545. člena pripravila Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami, v katerem so navedeni vsi pravni posli, ki jih je družba sklenila v preteklem poslovnem letu z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo ali na pobudo ali v interesu teh družb, in vsa druga dejanja, ki jih je storila ali opustila na pobudo ali v interesu teh družb v preteklem poslovnem letu.
Uprava Intereurope, d. d., pojasnjuje, da s posli in dejanji, predstavljenimi v Poročilu o razmerjih s povezanimi družbami, družba Intereuropa, d. d., ni bila prikrajšana.
Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami je v skladu s 546. členom ZGD-1 pregledal revizor, ki na poročilo ni imel pripomb in je izdal sklep, da potrjuje:
Nadzorni svet se je skladno s 546.a členom seznanil s Poročilom o razmerjih s povezanimi družbami in z revizorjevim mnenjem o poročilu ter na izjavo uprave o razmerjih s povezanimi družbami nima pripomb.
Decembra 2020 je bil sprejet Strateški razvojni program skupine Intereuropa, v katerem so začrtane smernice razvoja skupine Intereuropa do leta 2025.
Dolgoročni razvoj skupine Intereuropa temelji na opredeljeni viziji, poslanstvu in vrednotah. Skupina Intereuropa se osredotoča na razvoj in specializacijo logističnih produktov, krepitev lastne poslovne mreže na obstoječih trgih ter na optimizacijo poslovnih procesov in uveljavljanje sinergijskih učinkov usklajenega delovanja družb skupine Intereuropa in skupine Pošta Slovenije. Skupina Intereuropa je sposobna izvesti tudi najzahtevnejše logistične projekte, prilagojene zahtevam in pričakovanjem kupcev.
Biti vrhunski ponudnik celovitih logističnih rešitev.
Zadovoljevanje potreb po logističnih storitvah in zagotavljanje optimalnega delovanja oskrbovalnih verig v popolno zadovoljstvo kupcev ter hkrati družbeno odgovorno ustvarjanje vrednosti za lastnika, zaposlene in druge deležnike.
| Kazalnik | Strategija 2025 |
|---|---|
| Prihodki od prodaje | 201,5 mio EUR |
| EBITDA1 | 22,0 mio EUR |
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) | 9,6 mio EUR |
| Število zaposlenih konec leta | 1.448 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
39
V poslovnem načrtu so bili za leto 2021 postavljeni naslednji poslovni in finančni cilji skupine Intereuropa:
Skupina Intereuropa je leta 2021 dosegla prihodke od prodaje v vrednosti 176,7 milijona evrov in s tem presegla načrtovane za 18,1 milijona evrov oziroma 11 odstotkov. Načrt so presegle vse družbe skupine, razen odvisnih družb v Srbiji in Ukrajini. Med odvisnimi družbami je v absolutnih vrednostih načrt najbolj presegla odvisna družba na Hrvaškem.
Natančnejši pregled in analiza prodajnih rezultatov po posameznih poslovnih področjih, produktih in trgih skupine Intereuropa sta navedena v poglavju 2.5 Trženje in prodaja.
Skupina Intereuropa je v letu 2021 ustvarila 13,9 milijona evrov EBITDA, kar je za 7 odstotkov nad načrti. Na preseganje načrtovanega EBITDA v letu 2021 je poleg višjih prihodkov od prodaje pomembno vplival presežek načrtovanih drugih poslovnih prihodkov za 1,0 milijona evrov, med katerimi so največji dobiček pri prodaji osnovnih sredstev ter prejete državne podpore. Na drugi strani pa so bili večji od načrtovanih stroški storitev, med njimi najbolj stroški najeti delovne sile in intelektualnih storitev, ter stroški dela.
Poslovni izid iz poslovanja znaša 7,3 milijona evrov in za 45 odstotkov presega načrtovanega. Na preseganje je dodatno vplivala tudi nižja amortizacija zaradi nenačrtovanih sprememb življenjske dobe nepremičnin.
Čisti poslovni izid skupine Intereuropa je v letu 2021 znašal 6,7 milijona evrov, kar je največ po letu 2007 in kar predstavlja preseganje načrta za 80 odstotkov oziroma 3,0 milijona evrov.
Skupina skrbi za učinkovito upravljanje obratnega kapitala zlasti z aktivnim upravljanjem terjatev do kupcev, rednim preverjanjem bonitet in stalnim sledenjem izpostavljenosti do posameznih kupcev.
Skupina je leta 2021 zmanjšala neto finančni dolg za 8,6 milijona evrov. Ob koncu leta je znašal 35,8 milijona evrov, kar je za 1,2 milijona evrov več, kot je bilo načrtovano, na kar najbolj vpliva nižje stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. Kazalnik neto finančni dolg/EBITDA je leta 2021 znašal 2,6.
Skupina Intereuropa je v letu 2021 izvedla za 4,5 milijona evrov naložb, s čimer je bilo izpolnjenih 53 odstotkov letnega načrta naložb. V nepremičnine je bilo vloženih 2,5 milijona evrov, v opremo in neopredmetena sredstva pa 2,0 milijona evrov.
Ob koncu leta 2021 je bilo v skupini zaposlenih 1.344 ljudi, kar je 2,4 odstotka več, kot je bilo načrtovano.
40
Skupina Intereuropa je pri pripravi poslovnega načrta za leto 2022 izhajala iz izhodiščnega položaja skupine Intereuropa konec leta 2021, trendov v logistični panogi in napovedi gospodarskih gibanj za ključne trge skupine.
| Države | Rast BDP | Inflacija | Rast obsega uvoza blaga | Rast obsega izvoza blaga |
|---|---|---|---|---|
| EU | 5,1 | 4,4 | 3,1 | 1,6 |
| Slovenija | 6,1 | 4,7 | 2,5 | 1,9 |
| Hrvaška | 6,3 | 5,8 | 2,9 | 2,1 |
| Bosna in Hercegovina | 2,8 | 3,3 | 1,6 | 1,6 |
| Srbija | 6,5 | 4,5 | 4,1 | 2,0 |
| Kosovo | 6,0 | 4,5 | 5,4 | 2,6 |
| Črna gora | 7,0 | 5,6 | 2,9 | 1,3 |
| Severna Makedonija | 4,0 | 4,2 | 3,8 | 0,9 |
| Albanija | 5,3 | 4,5 | 2,1 | 2,2 |
| Ukrajina | **3,5 | 3,6 | 10,2 | 6,0 |
** Glede na dogodke v Ukrajini februarju 2022 so napovedi gospodarskih gibanj nepredvidljive.
Ob upoštevanju naštetih izhodišč so za leto 2022 postavljeni naslednji poslovni in finančni cilji skupine Intereuropa:
Za doseganje zgoraj navedenih ciljev načrtuje skupina:
| Kazalnik | Načrt 2022 |
|---|---|
| Prihodki od prodaje | 174,6 mio EUR |
| EBITDA1 | 13,8 mio EUR |
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) | 7,1 mio EUR |
| Naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva | 13,8 mio EUR |
| Število zaposlenih konec leta | 1.371 |
1Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
V letu 2021 je bil vpliv epidemije covida-19 na gospodarsko aktivnost v Sloveniji manjši zaradi postopne prilagoditve podjetij in potrošnikov novim razmeram ter večje usmerjenosti omejitvenih ukrepov v storitvene dejavnosti. Nadaljevalo se je okrevanje v predelovalnih dejavnostih in prometu, vezanih na mednarodno menjavo, rast investicij v opremo in stroje ter rast uvoza, izvoza in storitev. Unovčevanje turističnih bonov je vplivalo na rast gostinskih in nastanitvenih storitev, športnih, kulturnih, razvedrilnih in osebnih dejavnosti ter posledično na rast zasebne potrošnje. Gospodarska aktivnost v Sloveniji je v tretjem četrtletju leta 2021 presegla raven pred epidemijo, zlasti zaradi višje rasti zasebne potrošnje. Na predelovalne dejavnosti so še dalje vplivale motnje v dobavnih verigah, vezane na mednarodno menjavo. V zadnjem četrtletju leta 2021 se je gospodarska rast upočasnila zlasti zaradi poslabšanja epidemičnih razmer in ostrejših zaščitnih ukrepov ter nadaljnjih omejitev v proizvodnji. V Jesenski napovedi za leto 2021 je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj predvidel 6,1-odstotno rast BDP.
V evrskem območju je v prvi polovici leta 2021 prišlo do okrevanja gospodarstva zaradi večje precepljenosti prebivalstva. Razvita evropska gospodarstva so leta 2021 zrasla za 5,2 odstotka, tista v razvoju pa v povprečju za 6 odstotkov. Višje cene energentov, surovin in hrane, povečanje povpraševanja in dolgotrajni dobavni roki so vplivali na dvig inflacije. V Evropi je ta znašala 5 odstotkov. Pandemija je zelo neenakomerno vplivala na evropska gospodarstva in sektorje. V povprečju so evropski trgi v gospodarskem razvoju doživeli precej manjše recesije od tistih v razvitih evropskih gospodarstvih.
Napovedi mednarodnih in slovenskih institucij še ne vključujejo zaostritev in vojne v Ukrajini, ki bo vplivala tako na gospodarsko rast in gibanje cen, še posebno energentov, v Sloveniji, Evropi in tudi globalno. Zato je treba pri napovedih za leto 2022 v vseh državah, ki so opisane v nadaljevanju, upoštevati navedene zaostrene razmere.
V letih 2022 in 2023 se bo po napovedih Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj gospodarsko okrevanje v Sloveniji nadaljevalo. Pomemben vpliv bo na razvoj regije z realizacijo javnih investicijskih projektov imela učinkovitost črpanja EU sredstev v Sloveniji in njenih glavnih trgovinskih partnericah. Urad za makroekonomske analize in razvoj predvideva, da bodo (zlasti v letu 2022) določeni omejitveni ukrepi še vedno prisotni in bodo omejevali popolno okrevanje nekaterih storitvenih dejavnosti (zlasti potovanj). Za leto 2022 napoveduje inflacijo v višini 2 odstotkov ter 4,7-odstotno rast BDP.
V letu 2022 ostajajo zaradi pojava novih različic virusa napovedi gospodarske rasti v državah Evropske unije negotove, zlasti v državah z nizko stopnjo precepljenosti. Otežene dobave in visoke cene energije bi lahko omejevale proizvodnjo v ključnih sektorjih ter povzročale trajnejše cenovne pritiske in naraščajočo inflacijo. Inflacijski pritiski naj bi se zmanjšali v drugi polovici leta 2022, ko se bodo omejitve na strani ponudbe zmanjšale in cene energentov stabilizirale. K pospešenemu kratkoročnemu okrevanju v Evropi bi lahko pripomogli hitrejši upad varčevanja v gospodarsko razvitih evropskih državah, višja stopnja precepljenosti in omejevanje novih sevov virusa ter postopni umiki zajezitvenih ukrepov držav. V zimski gospodarski napovedi Evropske komisije je za leto 2022 predvideno, da bo gospodarstvo EU po znatni rasti za 5,3 odstotka v letu 2021 zraslo za 4,0 odstotka v letu 2022 ter za 2,8 odstotka v letu 2023.
Hrvaško gospodarstvo je v prvi polovici leta 2021 močno okrevalo. Sprostitev ukrepov zaradi epidemije doma in v tujini je v tretjem četrtletju vplivala na oživitev turistične panoge, kapitalska potrošnja pa je upadla. V zadnjem četrtletju leta 2021 se je ob naraščajoči inflaciji gospodarska aktivnost zmanjšala. Vlada je zaradi naraščanja števila okužb poostrila obstoječe ukrepe proti covidu-19 z uvedbo obveznega cepljenja za zaposlene v javnem sektorju. Po oceni Mednarodnega denarnega sklada bo gospodarstvo Hrvaške v letu 2021 imelo 6,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda.
V letu 2022 se pričakuje počasnejša gospodarska rast. K rasti bodo prispevale povečane naložbe v osnovna sredstva iz naslova evropskih sredstev ter normalizacija turistične dejavnosti. V luči negotovosti razmer, povezanih s pandemijo, Focus Economics za leto 2022 napoveduje 4,5-odstotno rast, Mednarodni denarni sklad pa 5,8-odstotno rast hrvaškega gospodarstva.
V prvem četrtletju leta 2021 je rast gospodarstva v Srbiji presegla predkrizno raven. Okrepljena industrijska proizvodnja in izvoz blaga sta vplivala na stabilnejše razmere tudi v drugem četrtletju. Rast cen je upočasnila gospodarsko rast v drugi polovici leta 2021, pri čemer se je inflacija oktobra povečala na 6,6 odstotka. Mednarodni denarni sklad v letu 2021 ocenjuje 6,5-odstotno gospodarsko rast.
V Črni gori se je v letu 2021 nadaljevalo gospodarsko okrevanje. Povečala se je industrijska proizvodnja, k temu je prispevalo tudi ugodnejše zunanje okolje, posledično je izvoz blaga še naprej rasel. Krepitev domačega povpraševanja je spodbudila rast uvoza blaga. Oktobra sta se povečali stopnja brezposelnosti in inflacija. Strožje omejitve od sredine novembra so napovedale slabšo gospodarsko aktivnost. Mednarodni denarni sklad je za leto 2021 začrtal 7-odstotno rast gospodarstva. V letu 2022 naj bi se gospodarska rast umirila. Zmanjšanje omejitvenih ukrepov proti covidu-19 naj bi spodbudilo rast turističnega sektorja. Mednarodni denarni sklad napoveduje 5,6-odstotno rast BDP v letu 2022.
V Bosni in Hercegovini je gospodarstvo v prvi polovici leta 2021 hitro raslo, nato pa se je nekoliko umirilo. Industrijska proizvodnja in izvoz sta se povečevala z manjšimi stopnjami. V zadnjem četrtletju so naraščajoče cene življenjskih potrebščin in nadaljevanje omejitev, povezanih s pandemijo, vplivali na zasebno potrošnjo. Mednarodni denarni sklad je za leto 2021 napovedal 2,8-odstotno rast BDP.
Gospodarsko okrevanje se bo nadaljevalo tudi v letu 2022, k čemur naj bi prispevali večja kapitalska in javna poraba ter postopna sprostitev omejitvenih ukrepov doma in tujini. Vendar pa naraščajoče politične napetosti, negotovost, povezana s pandemijo, in počasno uvajanje cepiva predstavljajo negativna tveganja. Strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada napovedujejo 3,2-odstotno rast BDP v letu 2022.
V prvem polletju leta 2021 je gospodarstvo Severne Makedonije okrevalo. Fiskalni ukrepi so pomagali preprečiti veliko izgubo delovnih mest, medtem ko so denarni in finančni ukrepi omogočili pretok posojil v gospodarstvo. Gospodarstvo naj bi se z odpravo omejitev zaradi epidemije, povečanjem števila turistov ter ekspanzivno fiskalno in monetarno politiko v letu 2022 močno okrepilo. Pričakuje se rast izvoza, čeprav ga bodo zavirale motnje v dobavni verigi, zlasti v avtomobilskem sektorju. Rast domačega povpraševanja naj bi zvišala rast uvoza. V luči visokih cen energije in negotovosti, povezane s epidemijo, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da se bo BDP leta 2022 povečal za 4,2 odstotka.
Na Kosovu se je v letu 2021 nadaljevala gospodarska rast. V primerjavi z ravnijo pred pandemijo se je izvoz storitev, ki vključujejo turizem, povečal za 15 odstotkov. Uspešen vladni program cepljenja je prispeval k povečanju mobilnosti. V drugi polovici so se povečali inflacijski pritiski. Mednarodni denarni sklad je v svojem poročilu o misiji na Kosovu objavil, da naj bi se realni BDP v letu 2021 okrepil za 7 do 8 odstotkov. Za leto 2022 so napovedani rast kapitalskih izdatkov, večja poraba gospodinjstev in bolj zdravo mednarodno okolje, kar bo podpiralo gospodarsko aktivnost. Napetosti s Srbijo in nadaljnja negotovost, povezana s pandemijo, predstavljajo negativna tveganja za obete. Mednarodni denarni sklad je za leto 2022 napovedal 4,5-odstotno rast gospodarstva.
V letu 2021 je gospodarstvo Albanije hitro raslo. Močno sta se povečala uvoz in izvoz blaga. Turistična aktivnost se je v tem obdobju približala ravni pred pandemijo. Novembra je država od EU prejela denarna sredstva za odpravo posledic pandemije covida-19. Mednarodni denarni sklad je za leto 2021 napovedal 5,3-odstotno gospodarsko rast Albanije. Pričakuje se, da se bo zaradi umiritve naložb in manjše rasti izvoza rast BDP v letu 2022 umirila. Na napovedi lahko vplivajo morebitne zamude pri pogovorih o članstvu v EU in tveganja, ki izhajajo iz zdravstvene krize. Strokovnjaki Focus Economicsa predvidevajo, da se bo gospodarstvo leta 2022 povečalo za 4 odstotke, Mednarodni denarni sklad pa napoveduje povečanje za 4,5 odstotka.
V Ukrajini je gospodarstvo v letu 2021 raslo počasneje, zlasti zaradi slabše rasti storitvenega in industrijskega sektorja. Mednarodni denarni sklad je novembra izplačal sredstva, namenjena odpravljanju posledic pandemije in podpiranju strukturnih reform. Za leto 2021 je napovedal 3,5-odstotno gospodarsko rast ukrajinskega gospodarstva. Vojna v Ukrajini, ki se je začela konec februarja 2022, je bistveno spremenila napovedi glede gibanja BDP za leto 2022. V trenutku priprave letnega poročila ni mogoče predvideti, koliko časa bo še trajal vojaški konflikt, prav tako ne posledic na gospodarski razvoj Ukrajine.
Vse napovedi Focus Economicsa za države jugovzhodne Evrope so bile pripravljene novembra 2021 in so zimski drugi val epidemije covida-19 v letu 2021 predvidele le kot tveganje nedoseganja napovedanih gospodarskih rasti.
Skupina Intereuropa je leta 2021 s prodajo storitev ustvarila 176,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 17 odstotkov več kot predhodno leto in hkrati največji porast prihodkov od prodaje skupine Intereuropa od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Večina družb skupine je v letu 2021 povečala prihodke od prodaje, v absolutnem znesku najbolj obvladujoča družba in odvisna družba na Hrvaškem. Nižjo prodajo kot v predhodnem poslovnem letu sta ustvarili odvisna družba v Srbiji in odvisna družba v Ukrajini.
Največji delež prihodkov od prodaje je v skupini Intereuropa leta 2021 ustvarilo poslovno področje kopenski promet, in sicer 50 odstotkov celotnih prihodkov od prodaje skupine oz. 88,2 milijona evrov. Rast teh je bila v primerjavi s preteklim letom 13-odstotna. Največji absolutni porast prihodkov je ustvarjen pri produktu cestni promet.
Prihodki od prodaje na področju interkontinentalnega prometa, ki so leta 2021 znašali 51,5 milijona evrov, so se glede na preteklo leto zvišali za 31 odstotkov. V strukturi celotnih prihodkov od prodaje je delež interkontinentalnega prometa obsegal 29 odstotkov. Največji absolutni porast izkazuje produkt pomorski promet.
Prihodki od prodaje na področju logističnih rešitev so leta 2021 znašali 31,2 milijona evrov in predstavljajo 18 odstotkov prihodkov od prodaje skupine. Glede na preteklo leto so se ti prihodki povečali za 13 odstotkov.
| Poslovno področje | 2021 (v 1000 EUR) | Struktura | Indeks 2021/načrt | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|---|
| Kopenski promet | 88.197 | 50 % | 105 | 113 |
| Logistične rešitve | 31.234 | 18 % | 108 | 113 |
| Interkontinentalni promet | 51.480 | 29 % | 131 | 131 |
| Druge storitve | 5.776 | 3 % | 98 | 96 |
| SKUPAJ PRIHODKI OD PRODAJE | 176.687 | 100 % | 111 | 117 |
| Države | 2021 (v 1000 EUR) | Struktura | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|
| Slovenija* | 118.238 | 67 % | 118 |
| Hrvaška | 29.330 | 17 % | 123 |
| Bosna in Hercegovina | 8.410 | 5 % | 121 |
| Srbija | 4.987 | 3 % | 94 |
| Črna gora | 5.996 | 3 % | 120 |
| Ukrajina | 2.430 | 1 % | 61 |
| Ostale države | 7.297 | 4 % | 139 |
| države EU | 147.568 | 84 % | 119 |
| države zunaj EU | 29.120 | 16 % | 110 |
| SKUPAJ PRIHODKI OD PRODAJE | 176.687 | 100 % | 117 |
Kot v preteklih letih je bila tudi v letu 2021 struktura kupcev glede na velikost, panogo in geografsko pokritost zelo razpršena, zlasti na območju EU in Balkana. Leta 2021 je 80 odstotkov kupcev prihajalo iz držav Evropske unije. Največji delež med njimi predstavljajo slovenski in hrvaški kupci, 13 odstotkov kupcev pa je bilo z območja drugih držav nekdanje Jugoslavije.
Glede na široko bazo obstoječih kupcev, za katere skupina Intereuropa izvaja storitve, so tržne dejavnosti še naprej usmerjene v širitev sodelovanja tudi pri drugih produktih (cross selling) in na drugih trgih. Prav tako je ena od strateških usmeritev zagotavljanje kompleksnejših logističnih storitev z višjo dodano vrednostjo, s čimer se izkoriščajo konkurenčne prednosti skupine Intereuropa, kot so celovitost ponudbe, usposobljenost zaposlenih in širša regionalna prisotnost.
Področje kopenskega prometa v skupini Intereuropa je v letu 2021 ustvarilo 88,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov več kot leto prej.
Največji del prihodkov od prodaje kopenskega prometa prispeva obvladujoča družba v Sloveniji, ki je v letu 2021 ustvarila 52,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Obvladujoča družba je v primerjavi s predhodnim letom delež prodaje znotraj področja kopenskega prometa povečala za 4 odstotne točke na 59 odstotkov. V primerjavi z letom 2021 so se prihodki od prodaje kopenskega prometa sicer povečali v vseh družbah skupine Intereuropa, razen v odvisni družbi v Ukrajini.
V prihodnjem letu bodo ključne usmeritve na področju kopenskega prometa zlasti povečane prodajne dejavnosti na lokalnih trgih skupine in v tujini ter cross selling pri obstoječih kupcih ter razvoj in informatizacija procesov. Uvedba novih informacijskih rešitev za podporo trženju in operativnemu delu v vseh odvisnih družbah skupine bo omogočila večjo učinkovitost pri izvajanju procesov ter učinkovito obvladovanje kapacitet.
46
16 %
20%
5190
Prihodki od prodaje produkta cestni promet so v letu 2021 dosegli 44,8 milijona evrov, kar je 18 odstotkov več kot v letu 2020. Cestni promet predstavlja polovico prihodkov od prodaje področja kopenskega prometa. Obvladujoča družba je ustvarila 67 odstotkov vseh prihodkov od prodaje cestnega prometa v skupini. V primerjavi z letom 2020 se je delež tako zmanjšal za 5 odstotnih točk. Lanskoletne prodajne rezultate so presegle vse družbe v skupini.
Prihodki od prodaje produkta zbirni promet so v letu 2021 dosegli 17,9 milijona evrov, kar je za 10 odstotkov več kot v letu 2020. Obvladujoča družba je ustvarila kar 75 odstotkov vseh prihodkov od prodaje produkta zbirnega prometa, pri čemer se je število prepeljanih pošiljk povečalo za 19 odstotkov, prihodki od prodaje pa za 17 odstotkov. Velika rast prihodkov od prodaje je bila prisotna v večini družb skupine. V letu 2021 se je nadaljevala rast števila pošiljk znotraj partnerske mreže, kar je pomembno prispevalo k ugodnemu rezultatu v skupini.
Prihodki od prodaje produkta domači promet so v letu 2021 znašali 14,6 milijona evrov, kar je za 19 odstotkov več v primerjavi s predhodnim poslovnim letom. Storitve domačega prometa predstavljajo, poleg samostojnega produkta, pomembno podporno storitev drugim produktom v skupini. Kot samostojni produkt je domači promet na vseh lokalnih trgih podvržen visokim cenovnim pritiskom. Vse družbe so zabeležile rast prihodkov. V vseh družbah skupine potekajo stalne dejavnosti za optimizacijo postopkov, nadzor nad stroški in iskanje optimalnih rešitev izvedbe, ki bodo po eni strani ohranjale kakovost storitve na najvišji ravni, po drugi pa znižale stroške izvedbe.
V letu 2021 je skupina Intereuropa ustvarila 7,8 milijona evrov prihodkov od prodaje iz carinskih storitev, kar je za 23 odstotkov več kot v letu 2020. Znatno boljši prodajni rezultat je posledica povečane gospodarske aktivnosti zaradi manjšega vpliva pandemije covida-19 in ugoden vpliv brexita na poslovanje carinskih storitev. V manjši meri so na izkazano rast vplivale tudi spremembe v načinu izkazovanja prihodkov od prodaje po produktih zaradi uvedbe optimizacij izvedbenih procesov. Obvladujoča družba v Sloveniji je presegla 3 milijone evrov prihodkov od prodaje. Rast prodaje v primerjavi z letom prej je dosegla tudi večina odvisnih družb.
Produkt železniški promet je v letu 2021 ustvaril nižje prihodke od prodaje v primerjavi z letom prej. Na nižje prihodke od prodaje je vplivalo slabše poslovanje družbe v Ukrajini, ki ustvari polovico prihodkov od prodaje železniškega prometa v skupini. Drugo polovico prihodkov od prodaje ustvari obvladujoča družba v Sloveniji, ki je v letu 2021 izenačila lanskoletni prodajni rezultat.
V skladu z veljavno strategijo skupine Intereuropa se bodo v letu 2022 nadaljevale razvojne dejavnosti na področju informatizacije podpore terenskim procesom, elektronski izmenjavi podatkov s partnerji, brezpapirnemu poslovanju in centralizaciji izvedbe na carinskem zastopanju, elektronski izmenjavi podatkov s prevozniki in kupci na mednarodnem cestnem prometu ter razvoju ustreznih IT-rešitev na področju izmenjave tovora med našimi kupci in prevozniki na trgu.
47
02 / POSLOVNO POROČILO
| Pcmorska agencija | 0 |
|---|---|
| Avtomobilska logistika | 8% |
| Pomorski pronet | 7093 |
Zaradi ohranjanja rasti prodaje in doseganja prodajnih ciljev bo področje kopenskega prometa še naprej vlagalo v razvoj rešitev za dvig učinkovitosti procesa prodajne podpore, centralizacijo nabave in razvoj sistema obvladovanja prevoznikov na ravni skupine. S ciljem dosegativečjo produktivnost in nemoteno izvajati procese dela se načrtujejo dodatni ukrepi na področju organizacije, s poudarkom na vodenju s cilji in spremljanjem učinkovitosti izvajanja procesov z uporabo novih informacijskih rešitev.
Poslovno področje interkontinentalni promet obsega produkte pomorski in letalski promet ter avtomobilska logistika. Prihodki od prodaje poslovnega področja interkontinentalni promet so v letu 2021 znašali 51,5 milijona evrov, kar je za 31 odstotkov več kot leta 2020, in predstavljajo 29-odstotni delež v strukturi celotnih prihodkov od prodaje področja skupine Intereuropa, kar je za 3 odstotne točke več kot v predhodnem poslovnem letu.
Na prodajo produkta letalski promet je vplivalo pomanjkanje kapacitet in s tem povišanje cen letalskih voznin, zlasti na uvozu iz Kitajske in izvozu v ZDA, ter povečano povpraševanje po transportu medicinskih sredstev za omejevanje covida-19, zlasti v drugi polovici leta 2021.
Prav tako so tudi na prodajo pomorskih produktov v letu 2021 vplivale zlasti težave v razpoložljivosti ladijskih kapacitet in opreme, kar je vplivalo na zviševanje cen pomorskih voznin. Dodatno so bile razmere na trgu pomorskih produktov otežene zaradi zmanjšanih pretovorih zmožnosti pomorskih pristanišč, kar je še dodatno prispevalo k podaljševanju tranzitnih časov ter sami oteženi operativni izvedbi poslov. Posledično je na trgih pomorskih produktov prišlo do sprememb dobavnih verig in blagovnih tokov, kar je bilo v skupini Intereuropa tudi prepoznano.
Prihodki od prodaje pomorskega prometa skupaj s pomorsko agencijo so v letu 2021 znašali 36,4 milijona evrov, kar je za 36 odstotkov več kot v letu 2020. Pomorski promet predstavlja 20 odstotkov v strukturi celotnih prihodkov od prodaje skupine.
Pri produktu kontejnerski promet so v letu 2021 prihodki od prodaje znašali 25,6 milijona evrov, kar je za dobrih 40 odstotkov več v primerjavi s preteklim letom. Rast prihodkov je delno posledica rasti pomorskih voznin, posledica težav v dobavnih verigah na trgu pomorskih transportov ter tudi posledica povečanega obsega poslovanja in pridobitve novih poslov.
Pri produktu konvencionalni tovori so leta 2021 prihodki od prodaje dosegli 7,1 milijona evrov, kar je za 3 odstotke manj kot v letu 2020. Zmanjšanje obsega poslovanja je deloma tudi posledica sprememb pri izkazovanju prihodkov od prodaje med produktoma konvencionalni tovori in carinske storitve.
Prihodki od prodaje produkta RO-RO so v letu 2021 dosegli 3,2 milijona evrov, kar je za 256 odstotkov več kot v letu 2020, saj je bilo realiziranih več projektnih poslov.
Pri produktu avtomobilska logistika so prihodki od prodaje znašali 4,2 milijona evrov in so za 3 odstotke večji kot leta 2020. Na poslovanje v letu 2021 so vplivale zlasti pridobitve novih poslov, ob tem da se je obseg nekaterih obstoječih poslov zaradi težav v dobavi polprevodnikov zmanjšal.
Tudi leto 2021 je v veliki meri zaznamovala pandemija covida-19, ki je povzročala negotovost tako pri kapacitetah kot tudi pri letalskih vozninah. Največje negotovosti so se čutile pri dobavah iz Kitajske, pa tudi delno iz/za ZDA. Covid-19 je tako imel izjemen vpliv na letalski transport po vsem svetu tudi v letu 2021. Posledice omejitev potovanj so se še vedno čutile, saj so propadle številne povezave med mesti po vsem svetu in se tudi v letu 2021 niso nadomestile.
Tovorni promet se je za razliko od potniškega še naprej odvijal precej bolje, kljub temu pa so se čutile posledice v precejšnjem zmanjšanju kapacitet. Vse skupaj je predstavljalo resen problem svetovnemu gospodarstvu in tudi dobavnim verigam, na katere se zanaša sodobno gospodarstvo. V skupini Intereuropa je bilo leto 2021, kljub oteženim razmeram zaradi epidemije, izjemno leto za letalski promet, saj so bili zastavljeni prodajni cilji krepko preseženi.
Pri produktu letalski promet so v letu 2021 prihodki od prodaje znašali 10,9 milijona evrov, kar je 31 odstotkov več kot v letu 2020. Povečanje je tudi posledica enkratnih večjih poslov zlasti čarterskih in delnih čarterskih prevozov medicinske in zaščitne opreme ter na splošno višjih cen letalskih prevozov zaradi pomanjkanja kapacitet na trgu letalskih prevozov.
Ključne razvojne aktivnosti na področju interkontinentalnega prometa so usmerjene v povečevanje prodajne usmerjenosti skupine Intereuropa prek vlaganj v partnerske mreže in razvoja poslov v zalednih državah. Pri tem sta pomembni tudi zagotavljanje ugodnih nabavnih pogojev pri ladjarjih oziroma letalskih prevoznikih ter izkoriščanje dobrega tržnega položaja v pristanišču Koper, ob pomoči katerega si skupina prizadeva širiti dejavnosti tudi v druga jadranska pristanišča.
Pomembnejše dejavnosti za doseganje postavljenih prihodkovnih ciljev bodo usmerjene v aktivno trženje vseh produktov interkontinentalnega prometa, vključno s projektnim tovorom. Nadaljevalo se bo s prenosom dobre prakse odvisne družbe in centralizacijo nabavne funkcije ter vlaganjem v kadre in standardizacijo procesov.
Skupina Intereuropa je s prodajo produktov logističnih rešitev v letu 2021 dosegla 31,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 18 odstotkov celotnih prihodkov od prodaje skupine. Kljub izrednim razmeram zaradi covida-19 je skupina v tem obdobju na poslovnem področju logistične rešitve presegla prihodke od prodaje iz leta 2020 za 13 odstotkov, na kar so v manjši meri vplivale tudi spremembe v načinu izkazovanja prihodkov od prodaje zaradi uvedbe optimizacij izvedbenih procesov in nadaljevanja uvedbe enovite informacijske rešitve WexVs na področju skladiščnega poslovanja.
V Sloveniji kot največjem ključnem trgu, ki predstavlja 69 odstotkov prodaje storitev logističnih rešitev, so za 6 odstotkov preseženi rezultati leta 2020. Skoraj vse skladiščne kapacitete v Sloveniji so zasedene.
Drugi največji trg poslovnega področja logističnih rešitev je Hrvaška, ki ustvari 19 odstotkov prihodkov od prodaje poslovnega področja. Prihodki od prodaje so se v letu 2021 povečali za 32 odstotkov glede na predhodno leto, na kar pomembno vpliva začetek poslovanja z večjo stranko v odvisni družbi na Hrvaškem.
| Ostale države | 2 % |
|---|---|
| Crna Gora | |
| Srbija | 3 % |
| Bosna i Hercegovina | 3 % |
| Hrvatska | 19 % |
| Slovenija | 68 % |
Leta 2021 je skupina nadaljevala standardizacijo in optimizacijo logističnih procesov v skladiščnem segmentu, uvedbo integrirane informacijske podpore pri skladiščnem poslovanju v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini ter povečala število strank z izmenjavo podatkov EDI.
Skupina je leta 2021 ustvarila 23,3 milijona evrov prihodkov od prodaje storitev skladiščenja, kar je za 11 odstotkov več kot v predhodnem letu. Prihodki od prodaje skladiščenja predstavljajo 13-odstotni delež v celotni prodaji skupine in 75-odstotni delež prihodkov prodaje poslovnega področja logistične rešitve.
Leta 2021 je skupina s prodajo produkta distribucija ustvarila 7,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 5 odstotkov v prihodkih od prodaje skupine in 25 odstotkov od prihodkov od prodaje poslovnega področja logistične rešitve. Na prihodke od prodaje produkta distribucija so deloma pozitivno vplivale tudi spremembe v načinu izkazovanja prihodkov od prodaje zaradi uvedbe optimizacij izvedbenih procesov in nadaljevanja uvedbe enovite informacijske rešitve WexVs na področju skladiščnega poslovanja.
Razvoj področja logističnih rešitev bo usmerjen v specializacije storitev po posameznih blagovnih skupinah in tako doseganja dolgoročnega sodelovanja s partnerji. Ključni za razvoj so zlasti prepoznava zahtev kupcev, sledenje njihovim zahtevam in optimalna integracija celotne dobavne verige z uporabo prilagojene IT-podpore.
Logistične rešitve bodo v letu 2022 nadaljevale razvoj partnerskih odnosov in s tem poglabljanje sodelovanja z obstoječimi kupci ter načrtno pridobivanje novih logističnih projektov zlasti z vidika zapolnitve prostih skladiščnih kapacitet v skupini.
Po uspešnem zaključku projekta uvedbe informacijske podpore WMS na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini se načrtuje začetek implementacije projekta WMS v Srbiji.
Na področju skladiščne infrastrukture se v prvem kvartalu 2022 načrtuje zagon nove hladilniške kapacitete v Celju, konec leta pa prevzem novega logističnega centra hrvaške odvisne družbe na Reki.
Za skupino Intereuropa je bilo leto 2021 uspešno leto. Skupina Intereuropa je v letu 2021 ustvarila 176,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 17 odstotkov več kot v letu 2020. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) je porasel za 13 odstotkov in znaša 13,9 milijona evrov. Čisti dobiček poslovnega leta 2021 znaša 6,7 milijona evrov, kar je največ po letu 2007.
Skupina je v letu 2021 zmanjšala neto finančni dolg za 8,6 milijona evrov. Konec leta 2021 je znašal 35,8 milijona evrov in predstavljal 2,6-kratnik EBITDA.
Kljub velikim izzivom, ki so jih s seboj prinesli vali epidemije covida-19 ter energetska kriza v drugi polovici leta, je skupini uspelo zagotavljati nemoteno logistično podporo kupcem v celotni oskrbovalni verigi.
Skupina Intereuropa
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | ||||||||||||
| Prihodki od prodaje | EBITDA | Normaliziran EBITDA | EBIT | Prihodki od prodaje | EBITDA | Normaliziran EBITDA | EBIT | Prihodki od prodaje | EBITDA | Normaliziran EBITDA | EBIT | Prihodki od prodaje | EBITDA | Normaliziran EBITDA | EBIT |
| Skupina Intereuropa | 160.382 | 12.397 | 13.898 | 6.064 | |||||||||||
| Obvladujoča družba | 111.890 | 9.446 | 9.580 | 5.332 | |||||||||||
| 2021 | 176.687 | 13.862 | 13.947 | 7.309 | |||||||||||
| 2020 | 150.725 | 12.298 | 11.369 | 5.764 | |||||||||||
| 2019 | 160.353 | 13.971 | 13.568 | 7.524 | |||||||||||
| 2018 | 160.382 | 12.397 | 13.898 | 6.064 |
| Skupina Intereuropa Izredni vpliv v 1.000 EUR | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Drugi poslovni prihodki | 1.102 | 2.142 |
| Prevr. prihodki od odprave slabitev OOS in NN | ||
| Odprava slabitev | 0 | 119 |
| Dobiček pri prodaji OOS in NN | ||
| Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 433 | 392 |
| Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij | ||
| Odprava rezervacij in odpravnin | 63 | 267 |
| Vsi ostali drugi prihodki | 606 | 1.365 |
| Državne podpore, odpisi dolgov, ostali prihodki | ||
| Stroški blaga, materiala in storitev | –216 | –113 |
| Stroški dela | ||
| Udeležba delavcev v dobičku s prispevki in stroški za izplačilo kriznega dodatka | –799 | –757 |
| Drugi poslovni odhodki | ||
| Oblikovanje rezervacij, odhodki iz naslova popravka napak iz preteklih let v Skopju | –172 | –212 |
| Stroški oblikovanja rezervacij | –172 | –172 |
| Ostali drugi poslovni odhodki | ||
| Odhodki iz naslova popravka napak iz preteklih let v Skopju | 0 | –41 |
| Drugi poslovni odhodki - Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS | ||
| Slabitve | –99 | –189 |
| Amortizacija | ||
| Popravek amortizacije zaradi spremembe življenjske dobe nepremičnin | 862 | 862 |
| Dobički in izgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih terjatev | ||
| Odpis terjatev iz preteklih let v Beogradu | 0 | –12 |
| Skupaj vplivna EBITDA | –85 | 929 |
| Skupaj vplivna EBIT | 678 | 1.721 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
| 2021 | 2020 | |
|---|---|---|
| Drugi poslovni prihodki | 363 | 977 |
| Dobiček pri prodaji OOS in NN | ||
| Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 95 | 18 |
| Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij | ||
| Odprava rezervacij in odpravnin | 19 | 99 |
| Vsi ostali drugi prihodki | 249 | 859 |
| Državne podpore, odpisi dolgov, ostali prihodki | ||
| Stroški blaga, materiala in storitev | –216 | –113 |
| Stroški dela | ||
| Udeležba delavcev v dobičku s prispevki in stroški za izplačilo kriznega dodatka | –775 | –740 |
| Drugi poslovni odhodki | ||
| Oblikovanje rezervacij | –93 | 0 |
| Drugi poslovni odhodki - Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS | ||
| Slabitve | –13 | –13 |
| Amortizacija | ||
| Popravek amortizacije zaradi spremembe življenjske dobe nepremičnin | 548 | 548 |
| Skupaj vplivna EBITDA | –721 | 124 |
| Skupaj vplivna EBIT | –185 | 658 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
| v 1.000 EUR | Januar-december 2021 | Januar-december 2020 | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 176.687 | 150.725 | 117 |
| Dobički in izgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih terjatev | –10 | –15 | 70 |
| Drugi poslovni prihodki | 1.102 | 2.142 | 51 |
| Stroški blaga, materiala in storitev | –131.403 | –108.788 | 121 |
| Stroški dela | –30.376 | –29.124 | 104 |
| Amortizacija | –6.454 | –6.464 | 100 |
| Izguba zaradi oslabitev terjatev | –103 | –269 | 38 |
| Drugi poslovni odhodki | –2.134 | –2.443 | 87 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 7.309 | 5.764 | 127 |
| Finančni prihodki od obresti | 131 | 99 | 132 |
| Drugi finančni prihodki | 553 | 1 | 46.884 |
| Finančni odhodki - stroški financiranja | –723 | –852 | 85 |
| Izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | –1 | –5 | 19 |
| Drugi finančni odhodki | –2 | –445 | 0 |
| Izid financiranja | –43 | –1.202 | 4 |
| Pripoznani rezultat naložb po kapitalski metodi | 11 | 1 | 1.354 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 7.277 | 4.563 | 159 |
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | –613 | –995 | 62 |
| Čisti dobiček / izguba obdobja | 6.664 | 3.568 | 187 |
| Čisti poslovni izid - obvladujoči del | 6.513 | 3.647 | 179 |
| Čisti poslovni izid - neobvladujoči del | 150 | –79 | – |
| v 1.000 EUR | Januar-december 2021 | Januar-december 2020 | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 122.312 | 103.964 | 118 |
| Dobički in izgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih terjatev | –24 | –10 | 232 |
| Drugi poslovni prihodki | 363 | 977 | 37 |
| Stroški blaga, materiala in storitev | –93.907 | –76.747 | 122 |
| Stroški dela | –19.459 | –18.900 | 103 |
| Amortizacija | –3.752 | –3.772 | 99 |
| Izguba zaradi oslabitev terjatev | –78 | –128 | 61 |
| Drugi poslovni odhodki | –1.122 | –1.043 | 108 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 4.332 | 4.340 | 100 |
| Finančni prihodki od obresti | 143 | 141 | 102 |
| Drugi finančni prihodki | 1.107 | 102 | 1.080 |
| Finančni odhodki - stroški financiranja | –647 | –764 | 85 |
| Izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | 0 | –329 | 0 |
| Drugi finančni odhodki | –1.394 | –496 | 281 |
| Izid financiranja | –791 | –1.346 | 59 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 3.541 | 2.994 | 118 |
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | 60 | –679 | – |
| Čisti dobiček / izguba obdobja | 3.602 | 2.315 | 156 |
| Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na navadno delnico (v EUR) | 0,13 | 0,08 | 163 |
54
| 200 | 160 | 160 | 159 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| 150 | |||||
| 100 | 104 | 106 | 1 | ||
| 3 | |||||
| Natil prihodkov od prodaje družbe | |||||
| 6 | Stopnja rasti prihodkov od prodaje skupine | ||||
| -JOO | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | \~10 |
| Prihodki od prodaje skupine na zaposlenega | |||||
| J00 | 27 | družbe na zaposlenega | |||
| 8 | Nacrt prihodkov od prodaje | ||||
| 2 | 200 | 198 | 182 | 140 | 190 |
| 9 | 125 | 124 | 116 | 125 | |
| J00 | E | družbe na zaposlenega | |||
| Stopnja rasti prihodkov od prodaje skupine na zaposlenega | |||||
| -1OO | -10 | družbe na zaposlenega | |||
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
Skupina je leta 2021 ustvarila 176,7 milijona evrov prihodka od prodaje, kar je 17 odstotkov več kot v letu 2020 in 11 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Rast prihodkov od prodaje je bila največja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Večina družb skupine je v letu 2021 povečala prihodke od prodaje, v absolutnem znesku najbolj obvladujoča družba in odvisna družba na Hrvaškem. Nižje prihodke od prodaje kot v predhodnem poslovnem letu sta ustvarili odvisna družba v Srbiji in odvisna družba v Ukrajini.
Prihodki od prodaje so se v letu 2021 glede na predhodno poslovno leto povečali na vseh treh poslovnih področjih. V absolutnem znesku največ na poslovnem področju interkontinentalni promet, in sicer najbolj na produktu pomorski promet, ter na poslovnem področju kopenski promet, na produktu cestni promet.
Visoki rasti prihodkov od prodaje je sledila tudi visoka rast neposrednih stroškov, še posebej pri pomorskem in letalskem prometu, zaradi česar so se prodajne marže relativno znižale.
SLIKA8: GIBANJE PRIHODKOV OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., MED LETOMA 2018 IN 2021
Porast prodaje v letu 2021 tako v skupini kot tudi v obvladujoči družbi je vplivala na porast produktivnosti dela, merjeno s prihodki od prodaje na zaposlenega.
SLIKA9: GIBANJE PRIHODKOV OD PRODAJE NA ZAPOSLENEGA SKUPINE INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., MED LETOMA 2018 IN 2021
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
| Year | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| EBITDA skupine | 16.000 | 14.000 | 12.000 | |
| Normali ziran EBITDA skupine | 10.000 | |||
| EBITDA druzbe | 8.000 | |||
| Normaliziran EBITCA druzbe | 6.000 | |||
| 4.000 | 2.000 |
V letu 2021 se je v skupini znižal delež skupnih stroškov poslovanja v prihodkih. Se je pa znotraj njih na eni strani povečal delež stroškov storitev v prihodkih od prodaje, na drugi strani pa znižal delež stroškov dela.
Skupina Intereuropa je v letu 2021 ustvarila 13,9 milijona evrov EBITDA, kar je za 13 odstotkov več kot v predhodnem letu in hkrati za 7 odstotkov nad načrti. Na preseganje načrtovanega EBITDA v letu 2021 je, poleg preseganja načrtovanih prihodkov od prodaje, pomembno vplivalo preseganje načrtovanih drugih poslovnih prihodkov za 1,0 milijona evrov, med katerimi so največji dobiček pri prodaji osnovnih sredstev v višini 0,4 milijona evrov ter prejete državne podpore v višini 0,2 milijona evrov. Na drugi strani pa so na EBITDA negativno vplivali višji stroški storitev, najbolj stroškov najete delovne sile in intelektualnih storitev, in višji stroški dela. Na porast stroškov dela in najete delovne sile pomembno vplivajo za 0,4 milijona evrov višji odhodki iz naslova udeležbe delavcev v dobičku, na porast stroškov intelektualnih storitev pa v največji meri vplivajo višji stroški iz naslova centralizacije nekaterih podpornih služb v družbi Pošta Slovenije, d. o. o.
Normalizirani EBITDA je v letu 2021 znašal 13,9 milijona evrov, kar je 23 odstotkov več, kot je znašal normalizirani EBITDA za leto 2020.
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 6.022 | 5.000 | 4.000 | 3.000 |
| 2.000 | 1.000 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 16.000 | 13.971 | 13.862 | |
| 14.000 | 12.397 | 12.298 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 12.000 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 10.000 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 2.0 | 1.5 | 1.0 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 0.5 | -0.5 | -1.0 | -1.5 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| -2.0 | -2.5 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| -1.0 | -1.5 |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| -2.0 | -2.5 | ||
| --- | |||
| # GIBANJE POSLOVNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA IN NORMALIZIRANEGA POSLOVNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA |
Neto finančni dolg skupine je konec leta 2021 znašal 35,8 milijona evrov in se je v letu 2021 zmanjšal za 8,6 milijona evrov, kar se odraža tudi v izboljšanem kazalniku neto finančni dolg/EBITDA, ki je v letu 2021 znašal 2,6-kratnik in je za 28 odstotkov nižji kot v predhodnem letu. Znižanje neto finančnega dolga je na eni strani posledica povečanja stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, na drugi strani pa nižjih finančnih obveznosti.
| Z018 | 2019 | 2020 | 2021 | Foslavni iz d financiranja druzbe |
|---|---|---|---|---|
| \~0,5 | \~1,0 | -1,0 | -2,0 |
Izid iz financiranja skupinev letu 2021 je 1,2 milijona evrov boljši kot v predhodnem poslovnem letu. Na izboljšan rezultat v največji meri vplivajo finančni prihodki iz naslova odprave slabitev naložb v delnice, deleže in posojila v višini 0,5 milijona evrov ter za 0,5 milijona evrov boljši neto učinek iz naslova tečajnih razlik.
Najpomembnejšo kategorijo so predstavljali finančni odhodki za obresti, ki so znašali 0,7 milijona evrov, kar je za 0,1 milijona evrov manj kot v preteklem letu.
Izid iz financiranja obvladujoče družbe v letu 2021 je 0,6 milijona evrov boljši kot v predhodnem poslovnem letu, na kar v največji meri vplivajo višji prihodki iz naslova deležev v dobičku družb v skupini ter prihodkov iz naslova odprave slabitevnaložb v delnice in deležeter posojila. Finančni odhodki so višji za 0,5 milijona evrov, na kar najbolj vplivajo 0,9 milijona evrov višji odhodki iz naslova popravka vrednosti naložb v odvisne družbe. Nižji kot v predhodnem poslovnem letu so odhodki za obresti in odhodki iz naslova izgube zaradi oslabitve danih posojil.
Skupina Intereuropa je leta 2021 ustvarila 6,7 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 3,1 milijona evrov več kot v predhodnem poslovnem letu in 3,0 milijona evrov nad načrtom.
Čisti poslovni izid obvladujoče družbe je leta 2021 znašal 3,6 milijona evrov, kar je 1,3 milijona evrov več kot v predhodnem poslovnem letu in 0,6 milijona evrov nad načrtovanim.
Bilančna vsota skupine se je leta 2021 povečala za 9,5 milijona evrov, na kar je najbolj vplivalo povečanje kratkoročnih sredstev, in sicer rast kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, denarnih sredstevter njihovih ustreznikov, zaradi povečanega obsega poslovanja.
Dolgoročna sredstva so se zmanjšala za 2,6 milijona evrov, najbolj opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, na kar je v največji meri vplivala prodaja nepremičnine hrvaške odvisne družbe na Reki.
Na strani obveznosti so največje spremembe pri kratkoročnih poslovnih obveznostih, ki so porasle za 5,4 milijona evrov, na kar je vplival povečan obseg poslovanja, ter pri finančnih obveznostih, ki so se znižale za 3,2 milijona evrov.
Delež kapitalav obveznostih do virov sredstevse je v letu 2021 povečal za 0,5 odstotne točke.
58
| JO0 | TIJ EUR | 12 muo EUR | Jomic EUR |
|---|---|---|---|
| 20mic EUR | 16 mia €UR | J4mo FUR | Msmio EUR |
| 34mio EUR | Z mio EUR | 31 mio EUR | 38mio EUR |
| 170mio EUR | 169mio EUR | 164mio EUR | Jel mle EUR |
| Kraikorccne poslovne terjatve sredstva pogoclbe | |||
| Opredmetena osnovna sreustva in nalozbene nepremicnine |
7018
2010
2020
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | indeks 2021/2020 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | 232.927 | 223.351 | 220.444 | 229.970 | 104 | ||
| A. DOLGOROČNA SREDSTVA | |||||||
| od tega | 182.977 | 180.747 | 174.484 | 171.889 | 99 | ||
| opredmetena osnovna sredstva | 157.404 | 145.262 | 141.311 | 139.419 | 99 | ||
| dolgoročne finančne naložbe | 102 | 185 | 94 | 110 | 118 | ||
| B. KRATKOROČNA SREDSTVA | |||||||
| od tega | 49.950 | 42.604 | 45.960 | 58.081 | 126 | ||
| kratkoročne poslovne terjatve in sredstva iz pogodbe | 33.722 | 31.931 | 30.853 | 37.972 | 123 | ||
| denarna sredstva | 9.578 | 6.283 | 11.609 | 15.854 | 137 | ||
| OBVEZNOSTI DOVIROV SREDSTEV | 232.927 | 223.351 | 220.444 | 229.970 | 104 | ||
| A. KAPITAL | 120.229 | 122.358 | 124.850 | 131.382 | 105 | ||
| B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI | od tega | 15.470 | 17.328 | 68.684 | 63.386 | 92 | |
| dolgoročne finančne obveznosti | 5 | 12.719 | 54.199 | 48.513 | 90 | ||
| C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI | od tega | 97.228 | 83.665 | 26.909 | 35.203 | 131 | |
| kratkoročne finančne obveznosti | 70.551 | 58.978 | 4.419 | 6.909 | 156 | ||
| kratkoročne poslovne obveznosti in obveznosti iz pogodbe | 26.306 | 24.341 | 21.940 | 27.787 | 127 |
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
Med ostalimi sredstvi so največja sredstva odložene terjatve za davek.
59
| A2 mic EUR | 39 mio EUR | 37 mio EUR | A3 mio EUR | |
|---|---|---|---|---|
| Amia Flun | EUR | |||
| L | fl mo LUR | 59 mio EUR | 54 mio EUR | 49 Mio LUR |
| Ostale obveznosti | ||||
| Kra koracne financne obveznosti | ||||
| Dolgoracne financne obveznosti | ||||
| Romio EUR | 122 mic EUR | 125 mio EUR | 131 Mlo EUR | |
| Kapital | ||||
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
Največji del ostalih obveznosti predstavljajo obveznosti do dobaviteljev. Vizkazu finančnega položaja obvladujoče družbe je leta 2021 na strani sredstev največja sprememba pri kratkoročnih sredstvih, ki so porasla za 5,7 milijona evrov, med njimi so zaradi povečanega obsega poslovanja najbolj porasle kratkoročne poslovne terjatve. Dolgoročna sredstva so se znižala za 3,5 milijona evrov, med njimi najbolj opredmetena osnovna sredstva, na kar v največji meri vplivajo nižje investicije od amortizacije v letu 2021, ter dolgoročne finančne naložbe odvisne družbe zaradi slabitve vrednosti.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | indeks 2021/2020 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | 185.114 | 176.748 | 172.272 | 174.464 | 101 | |
| A. DOLGOROČNA SREDSTVA | 150.992 | 148.710 | 145.082 | 141.607 | 98 | |
| opredmetena osnovna sredstva | 85.752 | 77.641 | 75.790 | 73.968 | 98 | |
| dolgoročne finančne naložbe | 44.323 | 44.889 | 44.518 | 43.207 | 97 | |
| naložbe odvisne družbe | 44.257 | 44.823 | 44.452 | 43.132 | 97 | |
| B. KRATKOROČNA SREDSTVA | 34.121 | 28.038 | 27.190 | 32.857 | 121 | |
| kratkoročne poslovne terjatve in sredstva iz pogodbe | 24.210 | 22.759 | 22.515 | 26.203 | 116 | |
| kratkoročne finančne naložbe | 1.615 | 2.326 | 2.198 | 3.083 | 140 | |
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 185.114 | 176.748 | 172.272 | 174.464 | 101 | |
| A. KAPITAL | 85.005 | 87.228 | 89.225 | 92.807 | 104 | |
| osnovni kapital | 27.489 | 27.489 | 27.489 | 27.489 | 100 | |
| kapitalske rezerve | 18.455 | 18.455 | 18.455 | 18.455 | 100 | |
| rezerve za pošteno vrednost | 32.183 | 30.627 | 30.545 | 30.508 | 100 | |
| B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI | 10.121 | 11.254 | 62.845 | 58.315 | 93 | |
| dolgoročne finančne obveznosti | 0 | 870 | 52.642 | 47.654 | 91 | |
| C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI | 89.988 | 78.267 | 20.202 | 23.342 | 116 | |
| kratkoročne finančne obveznosti | 71.778 | 61.505 | 6.045 | 7.193 | 119 | |
| kratkoročne poslovne obveznosti in obveznosti iz pogodbe | 18.073 | 16.623 | 13.944 | 16.075 | 115 |
Na strani obveznosti je najpomembnejša sprememba pri finančnih obveznostih, ki so se zmanjšale za 3,8 milijona evrov, ter pri kratkoročnih poslovnih obveznostih do dobaviteljev, ki so zaradi povečanega obsega poslovanja porasle za 3,1 milijona evrov.
| FUR | EUR | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Knjo EUR | Mic EUR | mio EUR | Jmo EJR | ||
| 24 mip EUR | 23 m e EUR | 23 mle EUR | 26ria EUR | ||
| 46mio EUR | 47 mo EUR | 47 0o EUR | 46mio EUR | ||
| Ostala sreristva | |||||
| Kratkorocne poslovne rerjatve in sredstva pogoclbe | |||||
| Nalozhe posojila skupini | 96 Inio EUR | 95 mo FUR | 97 mic FUR | ||
| ppmig EUR | Cpredmetena ojnovna sreclstva in nalozbene neprem cnine |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 28 mic [UR | 21 mio EUR | 2 mio (U? | 21 rio LUR |
| Emic FUR | b2mio EuR | SiMio EuR | 48 Trib EUR |
| Osrale obvezrosi | |||
| Kratkorocne Tinancre Boveznosi | |||
| Dolgorocne firanins coveznosti | 83 Mia FUR | mie EUR | 30mo EUR |
| 6} mio ELR | Kapsiral |
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 24 na strani 63.
Med ostalimi sredstvi je najpomembnejša postavka odložene terjatve za davek.
Na ravni skupine je bilov letu 2021 ustvarjenih 11,6 milijona evrov čistega denarnega toka iz poslovanja, kar je za 21 odstotkov ali 2,0 milijona evrov več kot v letu 2020. Izid naložbenih aktivnosti skupine je bil negativen, in sicer v višini –1,8 milijona evrov. Največja sprememba glede na leto 2020 je bila pri postavki izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev v znesku +1,8 milijona evrov, kar je posledica večjih izdatkov za investicije, ki so podrobneje opisane v poglavju 2.9.2 Naložbe vosnovna sredstva. Po pokritju negativnega čistega denarnega toka iz financiranja v višini –5,5 milijona evrov, kar pomeni za 2,2 milijona evrov več neto odlivov kot v letu 2020, so družbe skupine konec leta 2021 izkazovale za 15,9 milijona evrov denarnih sredstev, kar je za 4,2 milijona evrov oziroma 37 odstotkov več kot konec leta 2020. Ker je relativna velikost obvladujoče družbe v primerjavi z drugimi družbami zelo visoka, so vzroki gibanj denarnih tokov skupine večinoma enaki kot v obvladujoči družbi, kar pojasnjujemo v naslednjem odstavku.
Obvladujoča družba je v letu 2021 ustvarila 6,7 milijona evrov čistega denarnega toka iz poslovanja, kar je za 1,9 milijona evrov več kot v letu 2020. Pri tem je bil dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih obratnih sredstev in davkov manjši za 0,1 milijona evrov oziroma 2 odstotka, spremembe čistih obratnih sredstev in rezervacij pa so zmanjšale čisti denarni tok iz poslovanja za 2,0 milijona evrov manj kot v letu 2020. Največji spremembi glede na leto 2020 sta bili pri postavkah sprememba poslovnih obveznosti, s pozitivnim vplivom v višini 5,7 milijona evrov, in sprememba terjatev z negativnim vplivom 3,2 milijona evrov. Vpliv sprememb terjatev je imel v letu 2021 negativen učinek na čisti denarni tok iz poslovanja, vpliv sprememb poslovnih obveznosti pa pozitivnega, kar je pričakovano ob večanju obsega poslovanja. V letu 2020 sta bila ta vpliva ravno obratna, kar je bila posledica krčenja poslovanja zaradi epidemije koronavirusne bolezni.
Čisti denarni tok iz naložbenja je znašal –0,7 milijona evrov, kar je za 0,7 milijona evrov več kot v letu 2020, zlasti zaradi večjih prejemkov iz naslova prejetih dividend in deležev s strani odvisnih družb, ki jih je bilo za 0,6 milijona evrov več kot v pandemičnem letu 2020, ko jih skoraj ni bilo, in za 0,4 milijona evrov večjih prejemkov iz naslova prodaje opredmetenih osnovnih sredstev.
Čisti denarni tok iz financiranja je bil dosežen v višini –5,1 milijona evrov, kar je za 1,2 milijona evrov manj kot v letu 2020. Večji finančni odlivi so posledica izteka maja 2020 dogovorjenega odloga plačil glavnic in obresti za obdobje enega leta. Zato je matična družba v letu 2021 bankam upnicam izplačala za 1,2 milijona evrov več sredstev kot v letu 2020.
| Skupina Intereuropa | Obvladujoča družba | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 12.317 | 12.573 | 9.576 | 11.590 | 9.112 | 9.101 | 4.876 | 6.733 |
| Čisti denarni tok iz naložbenja | –2.886 | 311 | –874 | –1.834 | –2.930 | 1.253 | –1.360 | –704 |
| Čisti denarni tok iz financiranja | –3.437 | –16.185 | –3.349 | –5.525 | –1.165 | –13.027 | –3.899 | –5.060 |
| Tečajne razlike iz denarnih sredstev | –34 | 6 | –27 | 13 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Denarni izid v obdobju iz rednega poslovanja | 5.994 | –3.301 | 5.353 | 4.231 | 5.017 | –2.673 | –383 | 969 |
Skupina Intereuropa za prikaz uspešnosti poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA (European Securities and Markets Authority). Izbrana APM poslovanja dodatno razkrivajo uspešnost poslovanja skupine Intereuropa.
| Alternativno merilo uspešnosti poslovanja | Pojasnilo izračuna | Razlog za izbor merila |
|---|---|---|
| EBITDA | EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + amortizacija + prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS – prevrednotovalni poslovni prihodki od odprave slabitev pri NOS in OOS | EBITDA odraža uspešnost poslovanja, je glavni vir zagotavljanja donosov delničarjev. |
| Normaliziran EBITDA – skupina | Izločev vpliv drugih poslovnih prihodkov, odhodkov iz oblikovanja rezervacij, odhodkov iz udeležbe delavcev in najete delovne sile v dobičku, v letu 2020 pa poleg naštetega še stroškov dela iz kriznega dodatka in odhodkov iz popravka napak iz preteklih let v odvisnih družbah. | Normaliziran EBITDA odraža uspešnost poslovanja ob izločitvi vseh izrednih vplivov, torej EBITDA rednega poslovanja. |
| Normaliziran EBITDA – obvladujoča družba | Izločev vpliv drugih poslovnih prihodkov, odhodkov iz oblikovanja rezervacij, odhodkov iz udeležbe delavcev in najete delovne sile v dobičku, v letu 2020 pa poleg naštetega še stroškov dela iz kriznega dodatka. | |
| Normaliziran EBIT – skupina | Vključajo enake izločitve vplivov kot pri EBITDA za skupino z dodatnim vplivom popravka amortizacije zaradi spremembe življenjske dobe nepremičnin ter izločitvijo prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri NOS in OOS. | Normaliziran EBIT odraža uspešnost poslovanja ob izločitvi vseh izrednih vplivov, torej EBIT rednega poslovanja. |
| Normaliziran EBIT – obvladujoča družba | Vključajo enake izločitve vplivov kot pri EBITDA za obvladujočo družbo z dodatnim vplivom popravka amortizacije zaradi spremembe življenjske dobe nepremičnin ter izločitvijo prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri NOS in OOS. | |
| Dodana vrednost | Dodana vrednost = EBITDA + stroški dela | Dodana vrednost je osnovni ekonomski indikator ter temeljno merilo gospodarske aktivnosti in uspeha. Vsebinsko pomeni novo ustvarjeno vrednost, ki jo je skupina Intereuropa ustvarila v enem letu. |
| Dodana vrednost/zaposlenega | Dodana vrednost/zaposlenega = dodana vrednost / povprečno število zaposlenih na osnovi delovnih ur (FTE) | Kazalnik produktivnosti, ki odraža, kakšna je povprečna na novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v skupini Intereuropa. |
| Neto finančni dolg | Neto finančni dolg = finančne obveznosti – dana posojila in depoziti – denar | Neto finančni dolg v absolutni vrednosti pokaže splošno zadolženost skupine Intereuropa ter njeno sposobnost poravnati vse svoje finančne dolgove, če bi zapadli takoj. |
| Neto finančni dolg/EBITDA | Kazalnik = neto finančni dolg / EBITDA | Kazalnik odraža sposobnost skupine Intereuropa za poplačilo finančnih obveznosti, saj odraža, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev in ustvarjenega denarnega toka. |
ROE = čisti poslovni izid / povprečni kapital, izračunan: ((končni kapital – čisti poslovni izid) + začetni kapital) / 2
Kazalnik odraža sposobnost skupine Intereuropa pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na kapital. Donos na kapital je tudi pokazatelj uspešnosti poslovodstva pri povečevanju vrednosti družbe za lastnike.
ROA = čisti poslovni izid / povprečna sredstva, izračunana: (končna sredstva + začetna sredstva) / 2
Kazalnik odraža sposobnost skupine Intereuropa pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na sredstva.
Čista dobičkonosnost prihodkov = čisti poslovni izid / skupni prihodki (čisti prihodki od prodaje + drugi prihodki od poslovanja + finančni prihodki)
Kazalnik odraža sposobnost skupine Intereuropa pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na prihodke.
Produktivnost = prihodki od prodaje / povprečno število zaposlenih na osnovi delovnih ur (FTE)
Kazalnik odraža učinkovitost zaposlenih pri ustvarjanju prihodkov do prodaje.
Ostala sredstva = neopredmetena sredstva + druga dolgoročna poslovna sredstva + dolgoročne poslovne terjatve + odložene terjatve za davek + dolgoročno dana posojila in depoziti + druge dolgoročne finančne naložbe + sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo + zaloge + kratkoročna posojila, depoziti + kratkoročneterjatve za davke iz dobička + druga kratkoročna sredstva
Metodologija prikaza ostalih sredstev v strukturi bilance stanja.
Dolgoročne finančne obveznosti + dolgoročne poslovne obveznosti + kratkoročne finančne obveznosti + kratkoročne poslovne obveznosti + odložene obveznosti za davek + obveznosti iz pogodbe + kratkoročne obveznosti za davek iz dobička
Metodologija prikaza finančnih in poslovnih obveznosti v strukturi bilance stanja.
64
Ljubljanska borza je v letu 2021 ustvarila 5 odstotkov manj prometa z delnicami kot leto prej, borzni indeks SBITOP pa je pridobil skoraj 40 odstotkov vrednosti. Intereuropina delnica IEKG je ob skromnem prometu leto končala na ravni 1,46 evra.
Osnovni kapital družbe Intereuropa, d. d., je bil v letu 2021 sestavljen iz 27.488.803 delnic, od tega 16.830.838 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic z oznako IEKG in 10.657.965 prednostnih prosto prenosljivih kosovnih delnic z oznako IEKN. Navadne delnice so kotirale v prvi kotaciji na Ljubljanski borzi, medtem ko se s prednostnimi delnicami na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ni trgovalo. Z navadno delnico IEKG se na Ljubljanski borzi trguje od leta 1998, v prvo kotacijo pa je uvrščena od leta 2005.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Število vseh delnic | 27.488.803 | 27.488.803 | 27.488.803 | 27.488.803 |
| Število prednostnih delnic IEKN | 10.657.965 | 10.657.965 | 10.657.965 | 10.657.965 |
| Število navadnih delnic IEKG | 16.830.838 | 16.830.838 | 16.830.838 | 16.830.838 |
| – od tega število lastnih delnic | 18.135 | 18.135 | 18.135 | 18.135 |
| Knjigovodska vrednost delnice v EUR (31. december) | 3,09 | 3,18 | 3,25 | 3,38 |
| Podatki o trgovanju IEKG | ||||
| Zaključni tečaj v EUR (31. december) | 2,60 | 1,43 | 1,16 | 1,46 |
| Tehtani povprečni tečaj v EUR | 2,50 | 2,29 | 1,40 | 1,38 |
| Najvišji tečaj v EUR | 3,00 | 2,80 | 1,87 | 1,49 |
| Najnižji tečaj v EUR | 1,93 | 1,40 | 1,02 | 1,06 |
| Tržna kapitalizacija v tisoč EUR | 43.760 | 24.068 | 19.524 | 24.573 |
| Promet v tisoč EUR | 2.010 | 1.207 | 526 | 157 |
| Kazalniki | ||||
| Čisti dobiček na delnico v EUR | 0,15 | 0,12 | 0,08 | 0,13 |
| Denarni tok na delnico v EUR | 0,30 | 0,28 | 0,23 | 0,27 |
| Bruto dividenda na delnico v EUR | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 |
| P/BV | 0,84 | 0,45 | 0,36 | 0,43 |
| P/CF | 8,7 | 5,03 | 5,15 | 5,45 |
| P/E | 17,33 | 11,92 | 14,50 | 11,23 |
| Kapitalski donos | 29,9 % | –45,0 % | –18,9 % | 25,9 % |
| Dividendni donos | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % |
| Skupni donos | 29,9 % | –45,0 % | –18,9 % | 25,9 % |
| 5,00 | 1300 |
|---|---|
| 4,00 | 1200 |
| 3,00 | 1100 |
| 2,00 | 1000 |
| 1,00 | Q00 |
| 0,00 | B00 |
zakljucni tecaj IEKG (EUR)
SBITOP (incleksne rocke)
jan: feb mar apr maj: Jun av sep Okt ncv dlec
Trgovanje z delnico IEKG sov letu 2021 zaznamovali nizek promet in minimalna nihanja vrednosti delnice. Njen letni promet je znašal 157 tisoč evrov prometa, kar je komaj za 30 odstotkov prometa iz leta 2020, medtem ko je bil povprečni dnevni promet 0,6 tisoč evrov. Z njo je bilo sklenjenih 250 poslov, v katerih je lastnika zamenjalo 119.273 delnic. Tržnavrednost delnice IEKG se je gibala v vrednostnem intervalu med 1,06 in 1,49 evra za delnico in leto zaključila na ravni 1,46 evra. Vrednost delnice IEKG je tako zrasla za 25,9 odstotka, slovenski borzni indeks SBITOP pa za 39,8 odstotka svoje vrednosti. Ob koncu leta je bila višja tudi tržna kapitalizacija navadnih delnic IEKG, ki je znašala 24,6 milijona evrov.
Med večjimi delničarji je v letu 2021 prišlo do nekaj sprememb v smeri nadaljnje koncentracije lastništva. V začetku leta je imela družba Pošta Slovenije, d. o. o., v lasti 80,9-odstotni delež v kapitalu, v zadnjem trimesečju leta pa je pridobila še 1.728.796 delnic in imela ob koncu leta 87,2-odstotni delež. Med letom je svoje delnice odprodalo 140 delničarjev, tako da se je število delničarjev zmanjšalo za 6 odstotkov na 2.179. Iz lastniške strukture so izstopili tudi nekateri izmed doslej večjih delničarjev, in sicer Kapitalska družba, d. d., SDH, d. d., in Zavarovalnica Triglav, d. d. Skupni lastniški delež desetih največjih delničarjev se je v letu dni povečal za 0,8 odstotne točke in je na dan 31. 12. 2021 znašal 95,8 odstotka. Razen zgoraj omenjenih sprememb se deleži skupin delničarjev v lastniški strukturi v letu 2021 niso bistveno spremenili. Kot omenjeno je povečanje beležil največji lastnik Pošta Slovenije, d. o. o. (za 6 odstotnih točk), zmanjšanja pa so bila v skupini fizičnih oseb, podjetij in finančnih družb. Delež delnic v lasti tujih vlagateljev je bil za 0,1 odstotne točke nižji kot pred letom dni in je znašal 0,2 odstotka.
| Fosla Slovenije | d | 0 | 87.2 |
|---|---|---|---|
| Financne druipe | 0,2 % | ||
| Osiala poojetja | 0,3 % | ||
| Fizcne csebe | 5,1 % | ||
| LasIne delnice | 0,1 % |
| Zap. št. | Delničar | Št.delnic 31. 12. 2021 | Delež 31. 12. 2021 | Št. navadnih delnic 31. 12. 2021 | Delež 31. 12. 2021 | Št. prednostnih delnic 31. 12. 2021 | Delež 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. | Pošta Slovenije, d. o. o. | 23.964.032 | 87,2 % | 13.306.067 | 79,1 % | 10.657.965 | 100,0 % |
| 2. | Luka Koper, d. d. | 1.344.783 | 4,9 % | 1.344.783 | 8,0 % | 0 | 0,0 % |
| 3. | Luka Koper INPO, d. o. o. | 615.730 | 2,2 % | 615.730 | 3,7 % | 0 | 0,0 % |
| 4. | fizična oseba | 117.967 | 0,4 % | 117.967 | 0,7 % | 0 | 0,0 % |
| 5. | fizična oseba | 76.873 | 0,3 % | 76.873 | 0,5 % | 0 | 0,0 % |
| 6. | fizična oseba | 73.196 | 0,3 % | 73.196 | 0,4 % | 0 | 0,0 % |
| 7. | fizična oseba | 61.332 | 0,2 % | 61.332 | 0,4 % | 0 | 0,0 % |
| 8. | Raiffeisen Bank International AG | 35.643 | 0,1 % | 35.643 | 0,2 % | 0 | 0,0 % |
| 9. | Arima, d. o. o. | 31.366 | 0,1 % | 31.366 | 0,2 % | 0 | 0,0 % |
| 10. | fizična oseba | 23.982 | 0,1 % | 23.982 | 0,1 % | 0 | 0,0 % |
Ob koncu leta 2021 je bilo na posebnem računu Kapitalske družbe, d. d., ki je v skladu s členom 48.b Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 43/19) namenjen vrednostnim papirjem, 75 navadnih delnic, ki so se jim imetniki odpovedali oziroma pripadajo Republiki Sloveniji. Kapitalska družba ne sme uresničevati glasovalnih pravic izteh vrednostnih papirjev.
*Vključeni družba Luka Koper, d. d., in njena odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., v 100-odstotni lasti.
Med člani uprave in nadzornega sveta ni bilo sprememb v lastništvu delnic. Člani uprave niso bili imetniki delnic družbe Intereuropa, d. d.
Število delnic članov nadzornega sveta je prikazano v naslednji tabeli.
| Delničar | Št.delnic 31. 12. 2021 | Delež 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Tjaša Benčina, članica nadzornega sveta | 40 | 0,0001 % |
Družba leta 2021 ni izplačala dividend.
Načela komuniciranja s financnimi javnostmi so opredeljena v politiki upravljanja Intereurope, d. d., ki je dostopna na spletni strani intereuropa.si. Družba stremi k redni, odkriti in natančni komunikaciji z obstoječimi lastniki, kar je eden od temeljev za gradnjo uspešnega poslovanja. Poudarek namenja ustreznemu komuniciranju z vlagatelji ter informacije korektno in sproti sporoča bankam upnicam.
Pri tem dosledno upošteva pravila in priporočila razkrivanja informacij Ljubljanske borze ter si prizadeva za čim boljše korporativno komuniciranje. Izvaja ga z naslednjimi komunikacijskimi orodji in dejavnostmi:
Družba je odprta tudi za neposredna mnenja in predloge delničarjev, ki jih zbira na elektronskem naslovu [email protected].
| Datum | Objava |
|---|---|
| 18.2.2022 - 9.3.2022 | Tiho obdobje |
| 10.3.2022 | Objava informacije o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa d. d. v letu 2021 |
| 26.4.2022 | Objava revidiranega letnega poročila za leto 2021 |
| 2.5.2022 - 18.5.2022 | Tiho obdobje |
| 19.5.2022 | Objava nerevidiranega poročila o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, obdobje januar-marec 2022 |
| 23.6.2022 | Objava sklepov skupščine delničarjev |
| 8.8.2022 - 24.8.2022 | Tiho obdobje |
| 25.8.2022 | Objava nerevidiranega poročila o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, obdobje januar-junij 2022 in predstavitev planskih dokumentov skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., za leto 2023 |
| 29.10.2022 - 16.11.2022 | Tiho obdobje |
| 17.11.2022 | Objava nerevidiranega poročila o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., obdobje januar-september 2022 |
Navedeni so predvideni datumi objav. Morebitne spremembe datumov bodo objavljene na spletni strani http://www.intereuropa.si.
Družba leta 2021 ni izplačala dividend.
Načela komuniciranja s finančnimi javnostmi so opredeljena v politiki upravljanja Intereurope, d. d., ki je dostopna na spletni strani www.intereuropa.si. Družba stremi k redni, odkriti in natančni komunikaciji z obstoječimi lastniki, kar je eden od temeljev za gradnjo uspešnega poslovanja. Poudarek namenja ustreznemu komuniciranju z vlagatelji ter informacije korektno in sproti sporoča bankam upnicam.
Pri tem dosledno upoštevajo pravila in priporočila razkrivanja informacij Ljubljanske borze ter si prizadevajo za čim boljše korporativno komuniciranje. Izvaja ga z naslednjimi komunikacijskimi orodji in dejavnostmi:
Družba je odprta tudi za neposredna mnenja in predloge delničarjev, ki jih zbira na elektronskem naslovu [email protected].
| Datum | Objava |
|---|---|
| 18. 2. 2022–9. 3. 2022 | Tiho obdobje |
| 10. 3. 2022 četrtek | Objava informacije o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., v letu 2021 |
| 26. 4. 2022 torek | Objava revidiranega Letnega poročila za leto 2021 |
| 2. 5. 2022–18. 5. 2022 | Tiho obdobje |
| 19. 5. 2022 četrtek | Objava nerevidiranega poročila o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., za obdobje januar–marec 2022 |
| 23. 6. 2022 četrtek | Objava sklepov skupščine delničarjev |
| 8. 8. 2022–24. 8. 2022 | Tiho obdobje |
| 25. 8. 2022 četrtek | Objava nerevidiranega poročila o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., za obdobje januar–junij 2022 in predstavitev planskih dokumentov skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., za leto 2023 |
| 29. 10. 2022–16. 11. 2022 | Tiho obdobje |
| 17. 11. 2022 četrtek | Objava nerevidiranega poročila o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., za obdobje januar–september 2022 |
Navedeni so predvideni datumi objav. Morebitne spremembe datumov bodo objavljene na spletni strani http://www.intereuropa.si.
V času tihih obdobij družba Intereuropa, d. d., javnosti ne daje informacij o poslovanju.
Tveganje je vsaka negotovost glede prihodnjih poslovnih dogodkov, ki lahko zmanjša verjetnost in/ali vpliv doseganja poslovnih ciljev ter tako negativno vpliva na uspešnost poslovanja. Zato družbe skupine Intereuropa uporabljajo sistem upravljanja tveganj kot orodje za vzdrževanje konkurenčne prednosti na trgu, zmanjševanje verjetnosti finančne ali druge izgube, izgube dobrega imena in zmanjšanja ugleda skupine ter povečevanje poslovne uspešnosti skupine.
Politika upravljanja tveganj je v družbah skupine Intereuropa opredeljena s pravilnikom o upravljanju tveganj v skupini Intereuropa. Pravilnik opredeljuje proces upravljanja tveganj v vseh družbah skupine in obsega:
Ocenjevanje izpostavljenosti tveganjem poteka v dveh korakih, in sicer najprej na ravni vsake družbe v skupini, kjer morata tveganje oceniti skrbnik in tudi poslovodstvo odvisne družbe, ter na ravni skupine, kjer se stopnja tveganja izračuna kot seštevek ocenjenih tehtanih povprečnih letnih vrednosti škod v družbah, kjer je tveganje prepoznano.
Ocenjena povprečna letna vrednost škode v posamezni družbi je izračunana kot produkt pogostosti nastanka nezaželenega dogodka in ocenjene vrednosti posledic uresničitve nezaželenega dogodka.
Določitev stopnje tveganja za skupino iz izračunane tehtane povprečne vrednosti ocenjenih letnih vrednosti škod je prikazana v tabeli 28.
| Stopnja tveganja za skupino | Ocenjena letna škoda skupine v EUR |
|---|---|
| 1 | X <= 20.000 |
| 2 | 20.001 < X <= 50.000 |
| 3 | 50.001 < X <= 80.000 |
| 4 | 80.001 < X <= 110.000 |
| 5 | 110.001 < X <= 160.000 |
| 6 | 160.001 < X <= 210.000 |
| 7 | 210.001 < X <= 260.000 |
| 8 | 260.001 < X <= 310.000 |
| 9 | 310.001 < X <= 410.000 |
| 10 | 410.001 < X <= 510.000 |
| 11 | 510.001 < X <= 610.000 |
| 12 | 610.001 < X <= 710.000 |
| 13 | 710.001 < X <= 960.000 |
| 14 | 960.001 < X <= 1.210.000 |
| 15 | 1.210.001 < X <= 1.460.000 |
| 16 | X >= 1.460.001 |
Tveganja s prepoznano stopnjo tveganja v razponu:
in vpeljavo celotnega procesa upravljanja tveganj v skupini Intereuropa je pristojno poslovodstvo obvladujoče družbe.
Sistematično se s tveganji ukvarjata upravljavec tveganj in odbor za upravljanje tveganj – skupaj izvajata dejavnosti procesa upravljanja tveganj. Upravljavec tveganj na sejah člane odbora seznani s prepoznanimi tveganji, obravnavajo se predlagani ukrepi za obvladovanje tveganj z roki izvedbe in odgovornimi osebami, spremlja se uspešnost izvajanja sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganj. Odbor na sejah obravnava tudi zaznane škodne dogodke.
ki so združena v pet skupin, in sicer:
Ob koncu leta 2021 je bilo na ravni skupine prepoznanih 50 tveganj, od tega štiri z visoko stopnjo tveganja, osem s srednjo stopnjo tveganja in 38 z nizko stopnjo tveganja.
Med prepoznanimi tveganji so največja operativna tveganja, in sicer tako po številu kot po ocenjenih povprečnih letnih potencialnih škodah. To so tveganja, ki predstavljajo možnost izgube zaradi neustreznega ali neuspešnega izvajanja notranjih postopkov, procesov ali zaradi zunanjih dogodkov. Med njimi je prepoznano tudi eno tveganje z visoko stopnjo tveganja, in sicer tveganje pojava epidemije in negativen vpliv na poslovanje. Tveganje je bilo visoko ocenjeno že v letu 2020, ko je izbruhnila epidemija covida-19. V skupini se je v vseh valih epidemije izvajalo vse potrebne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe in zaščito zdravja zaposlenih ter zagotavljanja neprekinjenega poslovanja.
so tveganja nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Ta tveganja so odvisna od skladnosti med postavljenimi strateškimi cilji in poslovno strategijo za dosego teh ciljev, od uporabljenih sredstev za doseganje ciljev in od kakovosti izvedbe. Ob koncu leta 2021 je bilo v skupini prepoznanih enajst strateških tveganj, med njimi so prepoznana tri z visoko stopnjo tveganja, in sicer tveganje prevare s strani poslovodstev, tveganje, da strateške investicije ne bodo izvedene v pričakovanem roku, ter v letu 2021 na novo prepoznano tveganje padca vrednosti nepremičnin zaradi povečanega deželnega tveganja. V letu 2021 se je v primerjavi s predhodnim poslovnim letom pomembno znižala prepoznana stopnja tveganja prevare s strani poslovodstev, k čemur je prispevalo več realiziranih ukrepov na področju korporativnega upravljanja odvisnih družb.
so tveganja, da družbe skupine ne poslujejo skladno z veljavnimi zakoni in podzakonskimi akti, drugimi predpisi, politikami in deklaracijami, ki zavezujejo družbe, in notranjimi akti družb. Nanašajo se na upravljanje družbe, odnose z zaposlenimi in panožne standarde ter so povezana s sistemi notranjih kontrol in politike varnosti ter osebno odgovornostjo poslovodstev, članov nadzornih svetov in odgovornostjo pravnih oseb. V skupini Intereuropa je bilo ob koncu leta 2021 prepoznanih pet tveganj skladnosti s predpisi, med njimi pa ni bilo tveganj z visoko ali zelo visoko stopnjo tveganja.
Ob koncu leta 2021 je bilo v skupini Intereuropa prepoznanih pet finančnih tveganj. To so tveganja, povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov in ohranjanja vrednosti finančnega premoženja. Med prepoznanimi ni tveganj z visoko ali zelo visoko stopnjo tveganja, likvidnostno tveganje je prepoznano s srednjo stopnjo tveganja. Podrobnejše informacije o izpostavljenosti finančnim tveganjem so v računovodskem poročilu skupine v pojasnilu številka 31.
Tudi leto 2021 je bilo zaznamovano s pandemijo covida-19, vendar so bile aktivnosti, izvedene v letu 2020, ki so zagotovile tehnologijo za zagotavljanje dela od doma za večje število zaposlenih, dober temelj za nemoteno delo. Večjo težavo je pandemija povzročila na trgu informacijske opreme, saj so se dobavni roki bistveno podaljšali. Zaradi tega sta pravočasna nabava opreme in načrtovanje rezervne opreme pomembna.
Kljub temu je bil v letu 2021 izveden večji del načrtovanih projektov, med katerimi so najpomembnejši naslednji projekti:
Za doseganje strateških ciljev informatike, poslovnega načrta skupine Intereuropa in sinergij na ravni skupine Pošta Slovenije so leta 2022 načrtovani naslednji večji projekti in dejavnosti:
71
02 / POSLOVNO POROČILO
Skupina Intereuropa je leta 2021 izvedla za 4,5 milijona evrov naložbenih vlaganj v osnovna sredstva, od tega 2,5 milijona evrov v nepremičnine ter 2,0 milijona evrov v opremo in neopredmetena sredstva. S tem je bilo izpolnjenih 53,2 odstotka letnega načrta naložb. Na prekinitev in zamik investicijskih vlaganj ter s tem delno uresničitev plana je še vedno vplivala pandemija covida-19.
Največ sredstev je bilo namenjenih za nakup zemljišča za potrebe izgradnje novega logističnega centra na Reki, za IT opremo in neopredmetena sredstva skupine ter začetna dela za novo hladilnico v Celju.
| Nepremičnine | Oprema in neopredmetena sredstva | Skupaj naložbe | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| leto 2020 | načrt 2021 | leto 2021 | |||||||||
| Intereuropa, d. d. | 374 | 3.600 | 92 | 905 | 2.305 | 968 | 1.279 | 5.905 | 1.060 | 82,9 | 18,0 |
| Odvisne družbe | 189 | 665 | 2.361 | 637 | 1.792 | 1.030 | 826 | 2.457 | 3.391 | 410,5 | 138,0 |
| Skupaj skupina | 563 | 4.265 | 2.453 | 1.542 | 4.097 | 1.998 | 2.105 | 8.362 | 4.451 | 211,4 | 53,2 |
Na ravni skupine se predvideva v opredmetena in neopredmetena sredstva vložiti 13,8 milijona evrov, največ v dokončanje izgradnje in opremo logističnega centra Rijeka, obnovo in prenovo skladiščne infrastrukture in skladiščne opreme ter IT-opremo in neopredmetena sredstva.
V okviru Strateškega razvojnega programa skupine Intereuropa do leta 2025 je predvidena nadaljnja prodaja non-core in nestrateških nepremičnin, kar bo omogočalo ohranjanje vzdržne zadolženosti skupine ob investiranju v nove skladiščne kapacitete.
Leta 2021 je skupina Intereuropa prodala za 2,84 milijona evrov osnovnih sredstev, katerih knjigovodska vrednost je znašala 2,5 milijona evrov, medtem ko je leta 2020 prodala za 2,7 milijona evrov osnovnih sredstev, katerih knjigovodska vrednost je znašala 2,3 milijona evrov.
Leta 2021 so bile prodane naslednje večje nepremičnine:
V obdobju od septembra 2019 do konca maja 2022 je Intereuropa, d. d., vključena v evropski projekt Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v logistiki, »KOC Logins«. Intereuropa sodeluje kot partner v konzorciju s še 31 slovenskimi podjetji iz logistične panoge. V podjetju je tudi Projektna pisarna, ki med drugim organizira, koordinira usposabljanja, poroča o delu in pripravlja zahtevke za sofinanciranje. Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v višini 20 odstotkov ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v višini 80 odstotkov.
Namen projekta je izboljšanje produktivnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti zaposlenih ter krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Cilji projekta v Intereuropi pa so razvoj kompetenc zaposlenih in s tem povečanje njihove prilagodljivosti, zaposljivosti in učinkovitosti ter krepitev ozaveščenosti zaposlenih o nujnosti vseživljenjskega učenja. Prav tako je cilj projekta povezovanje in mreženje podjetij ter prenos dobrih praks na področju razvoja kadrov, ne nazadnje pa tudi promocija gospodarskih panog in področij uporabe, opredeljenih v Slovenski strategiji pametne specializacije.
V okviru projekta je bilo v letu 2021 v Intereuropi, d. d., izvedenih 40 različnih usposabljanj, ki se jih je udeležilo 183 delavcev, nekateri so bili na usposabljanjih tudi večkrat. Organizirana so bila obsežna usposabljanja s področij prodaje, digitalizacije logističnih procesov, obvladovanja stresa, Excela itd.
Obvladujoča družba je iz naslova projekta Kompetenčni center za razvoj kadrov v logistiki, »KOC Logins«, skupno prejela 56 tisoč evrov.
73
| Country | Value | Percentage |
|---|---|---|
| Ukrajina | 28 | 2,1 % |
| Severna Makedonija | 37 | 2,8 % |
| Kosovo | 52 | 3,0 % |
| Crna Gora | 115 | 8,6 % |
| Srbija | 104 | 7,7 % |
| Slovenija | 593 | 44,1 % |
| Bosna i Hercegovina | 126 | 9,4 % |
| Hrvaška | 289 | 21,5 % |
Tudi v letu 2021 se je družba soočala z izzivi reševanja vplivov pandemije covida-19 na poslovne procese v družbi. Z rednimi objavami na interni spletni strani in okrožnicami je družba obveščala zaposlene o potrebnem spoštovanju ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja okužbe ter pozivala k odgovornemu vedenju. V ospredju so bili ukrepi, kot so dosledno izvajanje pravila PCT, obvezna uporaba zaščitnih mask, upoštevanje varne razdalje, higiena rok in kašlja, previdnost pri druženju itd. Za komunikacijo med zaposlenimi in sestanki so se v največji možni meri uporabljale metode, ki niso vključevale osebnih stikov (telefoni, videokonference, internet itd.).
Z delavci, ki so izpolnjevali vse potrebne zahteve za varno in zdravo delovno okolje na domu, so bile sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi, ki so vključevale tudi možnost dela od doma. V skupini je 318 delavcev občasno ali za določeno obdobje opravljalo delo od doma; v slovenskem delu skupine 229 zaposlenih, v odvisnih družbah v tujini 89 zaposlenih.
Zaradi razloga višje sile, to je karantene in varstva otrok, je bilo v skupini Intereuropa občasno odsotnih z dela še 92 zaposlenih. Skladno z zakonodajo posameznih držav so družbe koristile možnosti različnih finančnih subvencij za premagovanje poslovnih težav.
V celotni skupini je bilo okuženih 259 delavcev, kar je za 150 delavcev več kot v predhodnem letu in predstavlja 20 odstotkov vseh zaposlenih, vključno z najetimi delavci.
V skupini Intereuropa je bilo v letu 2021 povprečno zaposlenih 1.317 delavcev, stanje na zadnji dan leta 2021 pa je znašalo 1.344 zaposlenih, od tega 44,1 odstotka v slovenskem delu skupine, ostalih 55,9 odstotka zaposlenih pa v odvisnih družbah v tujini. Skupno se je število zaposlenih v skupini zmanjšalo za 7 sodelavcev oziroma 0,5 odstotka. Dva zaposlenav odvisni družbi v Albaniji nista vključena v skupno število zaposlenih skupine Intereuropa, ker se ta odvisna družba ne uskupinjuje v računovodskih izkazih.
| 600 | 356 | 800 | 641 | 716 | 621 | 735 | 507 | 740 | 5q | 60C | 406 | 20C |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
V skupini Intereuropa so bili v letu 2021 na novo zaposleni 203 delavci, s 196 delavci pa je bilo prekinjeno delovno razmerje. Za največ potreb po novih zaposlitvah je bil razlog nadomestitev delavcev, ki so odšli iz družbe ali bili na dolgotrajnih bolniških odsotnostih, in sicer 44 odstotkov. Povečan obseg dela in pridobitev novih poslov sta vplivala na 34 odstotkov novih zaposlitev, 19 odstotkov na novo zaposlenih v skupini je bilo delavcev, ki so predhodno delo v Intereuropi opravljali prek zaposlitvenih agencij.
Med odhodi so prevladovala sporazumna prenehanja, takih je bilo 107 oziroma 55 odstotkov. Stopnja fluktuacije zaposlenih, ki so odšli iz skupine Intereuropa na lastno željo, je znašala 8,1 odstotka, kar je za 2,3 odstotne točke več kot v letu 2020. Načrtovano in nenačrtovano fluktuacijo se je poleg novih zaposlitev nadomeščalo tudi z internimi prerazporeditvami in napredovanji ustreznih internih kadrov za opravljanje zahtevnejših in vodilnih del.
| Družba | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | Odmik 21 – 20 | Indeks 21/20 |
|---|---|---|---|---|
| Intereuropa, d. d., Koper | 586 | 581 | –5 | 99 |
| Interagent, d. o. o., Koper | 8 | 10 | 2 | 125 |
| Interzav, d. o. o., Koper | 3 | 2 | –1 | 67 |
| Družbe v Sloveniji | 597 | 593 | –4 | 99 |
| Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb | 282 | 280 | –2 | 99 |
| Intereuropa Sajam, d. o. o., Zagreb | 8 | 9 | 1 | 113 |
| Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo | 124 | 126 | 2 | 102 |
| AD Intereuropa, logističke usluge Beograd | 97 | 104 | 7 | 107 |
| Intereuropa Kosova L.C.C., Priština | 49 | 52 | 3 | 106 |
| Zetatrans A.D. Podgorica | 114 | 115 | 1 | 101 |
| Intereuropa Skopje, DOO | 38 | 37 | –1 | 97 |
| TOV TEK ZTS, Užgorod | 28 | 28 | 0 | 100 |
| Družbe zunaj Slovenije | 740 | 751 | 11 | 101 |
| SKUPAJ | 1.337 | 1.344 | 7 | 101 |
Začasne potrebe po delavcih sev skupini zagotavlja tudi prek fleksibilnih oblik dela, kot je delo prek kadrovskih agencij in študentskih servisov. Na ta način družba lažje uravnava število zaposlenih glede na potrebe delovnih procesov in boljšo odzivnost na spremembe v organizaciji dela.
Delavci, ki opravljajo delo prek zaposlitvenih agencij, so poleg pravic in obveznosti deležni vseh drugih ugodnosti, ki veljajo za zaposlene delavce. V skupini so tovrstne oblike dela prek agencij in študentskih servisov prisotne na delovnih mestih z nižjo dodano vrednostjo (referentsko delo, skladišča ipd.) ali kot začasne projektne zaposlitve in v primerih nadomeščanja začasno odsotnih delavcev.
V letu 2021 je v skupini prek agencij in študentskih servisov povprečno opravljalo delo, preračunano na polni delovni čas, 235 delavcev: 204 delavci prek zaposlitvenih agencij in 31 prek študentskih servisov. Delež fleksibilne delovne sile (agencijski delavci in študenti) je znašal 15,7 odstotka vseh delavcev v skupini, preračunano na polni delovni čas, kar je za 2 odstotni točki več kot v preteklem poslovnem letu.
Med fleksibilne oblike se štejejo tudi redne zaposlitve, sklenjene za določen čas, ki jih je bilo v skupini Intereuropa ob koncu leta 2021 11 odstotkov oziroma 143 zaposlenih.
V začetku leta 2021 je bil zaradi sinergijskih učinkov izveden prenos nekaterih podpornih dejavnosti z Intereurope na obvladujočo družbo Pošto Slovenije. V okviru tega je Pošta Slovenije prevzela 16 delavcev Intereurope, d. d., ki so opravljali delo s področij upravljanja nepremičnin in centralne nabave, informatike, notranje revizije in službe za stike z javnostjo.
Glede na naravo dela je v skupini Intereuropa zaposlenih več moških kot žensk. Delež zaposlenih po spolni strukturi ostaja na ravni skupine približno enak kot v preteklem letu. V primerjavi z letom 2020 se je v slovenskem delu skupine Intereuropa za 1,7 odstotne točke povišal delež moških, v odvisnih družbah v tujini pa se je za 0,7 odstotne točke povišal delež žensk. Odstotek vodstvenega in vodilnega kadra z individualno pogodbo v skupini se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 1,3 odstotne točke.
| TABELA 31: STRUKTURA ZAPOSLENIH PO SPOLU, STAROSTI IN NA VODILNIH DELOVNIH MESTIH | |
|---|---|
| 31. 12. 2021 | |
| Delež zaposlenih po spolu v skupini | 63,4 % moških, 36,6 % žensk |
| slovenski del skupine | 56,5 % moških, 43,5 % žensk |
| skupno družbe v tujini | 68,8 % moških, 31,2 % žensk |
| Povprečna starost | |
| Povprečna starost v slovenskem delu skupine | 47,6 leta (46,9 leta moški, 48,6 leta ženske) |
| Povprečna starost v ostalih družbah v tujini | od 34 let do 51,4 leta |
| Delež managementa (z individualno pogodbo) v skupini | 6,2 % (62,7 % moških, 37,3 % žensk) |
| delež managementa (z individualno pogodbo) v slovenskem delu skupine | 4,9 % (60,7 % moških, 39,3 % žensk) |
| delež managementa (z individualno pogodbo) v družbah v tujini | 7,4 % (63,6 % moških, 36,4 % žensk) |
| 1 | VI\~-VIII st, izobr, | IV_Vast, izcbr; | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 57,0 % | 579 | ||||||
| I.-Il: s. izobr. | 59,5 % | 619 | |||||
| 618 | 540 | ||||||
| 623 | 2013 | 2019 | 2020 | 2021 |
| Število in delež invalidov v skupini | 45 invalidov (22 s krajšim delovnim časom, 23 s polnim delovnim časom); 3,3 % |
|---|---|
| slovenski del skupine | 36 invalidov (22 s krajšim delovnim časom, 14 s polnim delovnim časom); 6,1 % |
| skupno družbe v tujini | 9 invalidov (9 s polnim delovnim časom); 1,2 % |
V skupini Intereuropa ima 45 zaposlenih status invalida. Z raznimi preventivnimi ukrepi, kot sta skrb za zdravje in preprečevanje delovnih nesreč, se v družbi omejuje povečevanje števila invalidnih oseb. Invalidi so skladno s predpisi razporejeni na ustrezna, njim prilagojena delovna mesta. V obvladujoči družbi je bilo v decembru 2021 zaposlenih 17 invalidov, za katere družba uveljavlja nagrado za preseganje zakonsko predpisane kvote, ki za podjetja v panogi prometa in skladiščenja določa najmanj 3 odstotke invalidov od skupnega števila zaposlenih.
Med bistvenimi dejavniki, ki prispevajo h konkurenčnosti družbe in hitri odzivnosti na spreminjajoče se zahteve trga, so znanje in veščine zaposlenih. Z usposabljanjem in različnimi oblikami motiviranja si skupina Intereuropa prizadeva za karierni razvoj zaposlenih in zagotavljanje potrebnih znanj za izvajanje konkurenčnih logističnih storitev. To so zlasti strokovna znanja s področja logistike, skladiščenja različnih vrst blaga, carinjenja, organizacije prevozov idr. Poleg tega je nujno zagotavljanje tudi podpornih znanj na področju vodenja organizacije in podpornih funkcij (pravo, računovodstvo, finance, informatika, kadri, varnost in zdravje pri delu) ter znanja tujih jezikov, veščin komunikacije idr.
V družbah skupine se vsako leto skozi proces planiranja identificirajo potrebe po navedenih znanjih ter pripravi plan usposabljanja za zaposlene na ravni posameznih organizacijskih enot in družb v okviru skupine. V večjih družbah skupine planiranje poteka v povezavi s procesom vodenja s cilji skozi letne pogovore. Obdobna povratna informacija sodelavcem in pregled realizacije ciljev sta ključna za nadaljnjo motivacijo in usklajeno usmeritev prizadevanj zaposlenih. Poleg tega se pripravita ocena razvitosti potrebnih kompetenc zaposlenih in načrt izobraževanja, preveri se predloge zaposlenih za izboljšave na področju vsebine dela, delovnih pogojev, odnosov s sodelavci na vseh ravneh itd.
| Strokovno specilicna znanja | 19,93 % |
|---|---|
| Logistika | 47,83 % |
| Vodenje | 1,78 % |
| Trzenje prodlaja | 6,97 % |
| Tujjez ki | 7 % |
| VPD | 21,71 % |
Skupina Intereuropa je v letu 2021 za usposabljanje namenila 82 tisoč evrov, kar predstavlja 41 odstotkov sredstev, planiranih za to obdobje. Zaposleni so pridobivali nova znanja pretežno prek oblik e-učenja in spletnih konferenc v skupno 9.206 urah, kar je za 1.493 ur več kot leto prej. Povprečno so se zaposleni v skupini usposabljali 7 ur, v slovenskem delu skupine 8 ur, v odvisnih družbah v tujini 6 ur, največ pa v hrvaški družbi, in sicer 13 ur.
Z internimi strokovnjaki je bilo izvedenih 20 odstotkov izobraževanja. To so bila obsežna usposabljanja za informacijsko podporo logističnim procesom v odvisni družbi v Srbiji in delavnice za pripravo prodajnih ponudb v informacijskem programu na Hrvaškem, usposabljanja s področja varstva in zdravja pri delu ter izobraževanja s področja varovanja osebnih podatkov v slovenskem delu skupine. Velja še izpostaviti srečanje in izmenjavo dobrih praks prodajne ekipe na ravni skupine Intereuropa.
Glede vsebine je bil največji delež usposabljanj namenjen pridobivanju logističnih znanj, ki se je s 36 odstotkov v preteklem letu povečal na 48 odstotkov, z 22 odstotki so sledila usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu, 20 odstotkov je zavzemalo izpopolnjevanje strokovno specifičnih znanj z različnih področij podpornih dejavnosti družbe, manjši delež so zavzemala usposabljanja iz vodenja in prodaje ter izpopolnjevanje poslovnega angleškega jezika.
Od obsežnejših izobraževanj se lahko v slovenskem delu skupine izpostavijo interna e-usposabljanja s področja varstva osebnih podatkov, ki se jih je udeležilo in na njih preverilo svoje znanje 65 odstotkov zaposlenih; 185 udeležb je bilo prisotnih v delavnicah Excela, 253 udeležb na različnih delavnicah digitalizacije logističnih procesov.
V odvisnih družbah v tujini velja poudariti, poleg že zgoraj omenjenih usposabljanj za uporabo informacijskih programov v logističnih procesih, tudi praktično usposabljanje voznikov viličarjev v družbi v Zagrebu, za kar je bilo namenjenih 2.400 ur, ter 104 ure za pridobitev strokovnega izpita deklarantov v Bosni in Hercegovini.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Število ur funkcionalnega izobraževanja (seminarji, tečaji, strokovna srečanja itd.) | 14.384 | 12.138 | 7.713 | 9.206 | |
| Število ur internega prenosa znanj | 4.727 | 4.776 | 1.007 | 1.816 | |
| Število udeležb na izobraževanjih (seminarji, tečaji, strokovna srečanja itd.) | 1.479 | 1.296 | 1.090 | 1.774 | |
| Porabljena sredstva za izobraževanje v EUR (skupaj)* | 100.249 | 56.902 | 58.630 | 82.360 | |
| Porabljena sredstva za izobraževanje v EUR na zaposlenega* | 75 | 42 | 44 | 63 |
V skupini Intereuropa je vsem zaposlenim v času trajanja zaposlitve in iskalcem zaposlitve zagotovljena enaka obravnava ne glede na katero koli od osebnih okoliščin, kot so spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo prepričanje, izobrazba, gmotno stanje, družbeni položaj, družinsko stanje, invalidnost, zdravstveno stanje, starost in spolna usmerjenost. Prepovedani sta neposredna in posredna diskriminacija.
Delodajalec zagotavlja enako obravnavo vseh zaposlenih, zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnosti z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter tudi pri uresničevanju drugih pravic iz delovnega razmerja.
V obvladujoči družbi je sprejet pravilnik, ki ureja varstvo zaposlenih pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem (mobbing) in diskriminacijo na delovnem mestu in v zvezi z delom ter določa postopke za ukrepanje ob morebitnem pojavu tovrstnega nadlegovanja, trpinčenja ali diskriminacije. Na ravni skupine družb Intereuropa je sprejet etični kodeks skupine, ki določa standarde etike in integritete pri delovanju zaposlenih skupine, poleg omenjenih pa so z ustreznimi akti v posamezni družbi urejene pravice oseb do varovanja osebnih podatkov (GDPR), upravljanja konfliktov interesov in drugo.
V slovenskem delu skupine ter odvisnih družbah v Bosni in Hercegovini ter Ukrajini aktivno deluje svet delavcev, ki zaposlene vključuje v sprejemanje pomembnih kadrovskih, ekonomskih in drugih odločitev v družbi. Svet delavcev v Bosni in Hercegovini združuje 7 članov, v družbi v Ukrajini 14 članov, v slovenskem delu skupine ga sestavlja 13 članov iz posameznih organizacijskih enot na različnih lokacijah. V letu 2021 je bilo v skupini organiziranih 18 sej, od tega v slovenskem delu skupine 13 sej, na katerih so bili poleg članov sveta delavcev vedno prisotni člani uprave, direktorica kadrovskega splošnega sektorja ter drugi vodstveni delavci. Obravnavane so bile različne teme: predstavitev finančnih poročil, rezultatov poslovanja in planskih ciljev za naslednje leto, predstavitev nove produktne organiziranosti, problematika kadrov in nagrajevanja, počitniških enot družbe itd. Zaposleni so bili z vsebino vseh sej in sprejetih sklepov vredno seznanjeni prek interne spletne strani. Predstavniki zaposlenih ščitijo interese zaposlenih tudi s članstvom v nadzornem svetu družbe.
Pravice zaposlenih zastopata v slovenskem delu skupine dva reprezentativna sindikata, v katera je vključenih 32 odstotkov zaposlenih. Sindikat deluje tudi v odvisni družbi v Črni gori, kjer vključuje 94 odstotkov zaposlenih, in na Hrvaškem, kjer je v sindikat vključenih 12 odstotkov zaposlenih. Reprezentativni sindikati v drugih družbah ne delujejo.
Uprava družbe Intereuropa, d. d., je v letu 2021 s predstavniki reprezentativnih sindikatov (ŠAK-KS 90 in Sindikat cestnega prometa) podpisala anekse h kolektivni pogodbi, na podlagi katerih je dodatno finančno stimulirala zaposlene z dvigom osnovnih plač, uvedbo novega delovnega mesta v oddelku z visoko stopnjo fluktuacije ter s povišanjem dodatka za nedeljsko delo s 60 odstotkov na 100 odstotkov.
Ob zagotavljanju optimalne organizacijske strukture, kadrovske zasedbe in produktivnosti se skupina Intereuropa osredotoča tudi na ukrepe in dodatne ugodnosti svojim zaposlenim, najetim delavcem in študentom, s katerimi krepi pripadnost in lojalnost ter izboljšuje kakovost dela in časa, ki ga zaposleni preživijo v delovnem okolju.
Že 15 let delodajalec v slovenskem delu skupine financira dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih. Vanj so vključeni vsi zaposleni za nedoločen čas, po preteku enega leta pa tudi zaposleni za določen čas. Družba sofinancira pokojninski načrt tako, da v korist zavarovancev vplačuje mesečno del premije za zavarovanje glede na starost zaposlenega: do dopolnjenega 35. leta delodajalec vplača 70 odstotkov premije, nad 35. letom starosti 80 odstotkov ter nad 45. letom 90 odstotkov premije do zakonsko določene višine 5,84 odstotka bruto plače zaposlenega.
Delavci v slovenskemu delu skupine imajo možnost koriščenja 8 plačanih ur mesečno, ki jih ni treba nadomestiti v primeru nujne zdravniške pomoči zaposlenega ali otroka, zdravniških pregledov ter zdravstvene terapije, ki je ni mogoče opraviti izven časa prisotnosti na delu.
Najzvestejšim zaposlenim delodajalec podeljuje jubilejne finančne nagrade in priznanja za 10, 20, 30 in 40 let dela v skupini Intereuropa.
Zaposlenim in upokojencem nudi skupina Intereuropa možnost letovanja v počitniških enotah Intereuropa (zdravilišča, morje, gore).
Spodbuja rekreativne dejavnosti zaposlenih s ciljem ohranjati in krepiti zdravje ter dogodke team buildinga v okviru posameznih enotin med enotami (pikniki, srečanja, razna praznovanja, športna tekmovanja, tekaški maratoni, planinski pohodi itd.).
Družba je povezana z raznimi izobraževalnimi institucijami v lokalnem in širšem okolju. Dijakom in študentom je omogočeno opravljanje obvezne šolske prakse, prav tako mentorska pomoč pri seminarskih in diplomskih nalogah študentov, strokovnjaki Intereurope kot predavatelji sodelujejo na šolah in konferencah.
Kot je že bilo omenjeno pod točko 1.9.2.2, se je bolniška odsotnost v letu 2021 povišala tako v skupini kot v obvladujoči družbi in odvisni družbi na Hrvaškem. Razlog za poviševanje bolniških odsotnosti je splet več dejavnikov: višje fizične obremenitve skladiščnih delavcev, večje stresne obremenitve pisarniških delavcev kot posledica neoptimalne organizacije dela, višanje starostne strukture zaposlenih; ter tudi zunanjih dejavnikov, kot so dolge čakalne vrste v zdravstvu, ko delavci v dolgotrajnem bolniškem staležu čakajo na preglede in operacije. Poleg tega se je v letu 2021 povišalo število okužb s koronavirusom, kar je dodatno vplivalo na povišanje bolniške odsotnosti.
Za poslovno uspešnost skupine Intereuropa so poleg zagotavljanja ustrezne kakovosti poslovanja pomembni tudi skrb za varnost in zdravje zaposlenih, zadovoljstvo in ustrezna delovna zmožnost zaposlenih, kar zagotavlja optimalno storilnost, motiviranost in zavzetost pri delu.
Doseganje višjih standardov in dobrega počutja zaposlenih na področju varnosti in zdravja na delovnih mestih se zagotavlja z urejenostjo delovnih prostorov in delovnih mest, vlaganjem v izboljšavo delovnih pogojev, posodabljanjem tehnoloških postopkov, nabavo nove, sodobnejše in varnejše delovne opreme, uporabo predpisane osebne varovalne opreme, meritvami delovnega okolja, rednimi pregledi delovne opreme in ustreznim izobraževanjem zaposlenih.
Cilj ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu je zagotavljati zdravo in varno delovno okolje, ohranjati delovno sposobnost delavcev ter zmanjševati stopnjo bolniških odsotnosti z dela. V obvladujoči družbi se od leta 2014 projektno izvaja promocija zdravja pri delu. Načrt promocije zdravja zajema ukrepe, ki so usmerjeni k izboljšanju in reševanju zdravstvene problematike zlasti na petih ključnih področjih: kostno-mišična obolenja, poškodbe izven dela, duševne in vedenjske motnje (stres, napetost, izgorevanje, depresija), bolezni dihal in neoplazme (rak). Preventivni ukrepi so osredotočeni zlasti na zdravo prehrano, redno gibalno dejavnost, razvijanje mehkih veščin, kakovostne odnose, komunikacijo in redne preventivne preglede. V letu 2021 so se izvajale različne aktivnosti, kot so delavnice stresa, rekreacija v najetih dvoranah in fitnes centrih, planinski pohodi ter druge rekreativne dejavnosti s ciljem ohranjati in krepiti zdravje zaposlenih, dnevi sadja itd.
Na ravni skupine Intereuropa se je v letu 2021 pri delu poškodovalo 19 delavcev, kar je štiri več kot v letu 2020 in pomeni 1,26 odstotka poškodovanih glede na število vseh delavcev, vključno z najetimi. Vse poškodbe delavcev, ki so se zgodile v letu 2021, so bile lažje oblike, na primer udarci s predmetom, ureznine in zdrsi, razlog poškodb pa trenutna nepazljivost pri delu.
Pri usposabljanju delavcev je bilo veliko pozornosti namenjene pravilnemu in zdravemu načinu dela s poudarkom na tveganjih za nastanek nesreč na posameznem delovnem mestu.
Pri uporabi delovne opreme nastajajo v delovnem procesu določena tveganja za poškodbe ali zdravstvene okvare delavcev. Vsa delovna oprema, ki jo delavci uporabljajo pri svojem delu in katere uporaba je lahko nevarna ali škodljiva, mora biti ustrezno pregledana in preizkušena v rokih, ki jih predpiše proizvajalec, oziroma v rokih, ki jih predpisuje zakonodaja.
V skupini Intereuropa je bila v letu 2021 pregledana in preizkušena različna delovna oprema, med katero spadajo zlasti viličarji, dvigala, hidravlične nakladalne ploščadi, ovijalni stroji, različno električno orodje ter drugi stroji in naprave.
Zagotavljanje požarne varnosti je izredno pomembno za varnost ljudi, premoženja in okolja. Poleg rednega usposabljanja zaposlenih za varstvo pred požarom se posebna skrb namenja zagotavljanju nadzora nad tveganji za nastanek požara.
V obvladujoči družbi so bili v letu 2021 izvedeni pregledi in opravljene meritve na 11 strelovodnih napeljavah in 12 sklopih električnih instalacij. Pregledanih in preizkušenih je bilo 1.517 kosov različne opreme za varstvo pred požarom (gasilni aparati, notranji in zunanji hidranti in sistemi aktivne požarne zaščite).
Skupina Intereuropa pri zmanjševanju nevarnih emisij v okolje, omejevanju izgub energije ter ločevanju in recikliranju odpadkov upošteva predpisane zakonske normative ter sledi smernicam energetskega zakona in evropskim smernicam okoljskih direktiv.
Energetska učinkovitost in odgovorno ravnanje do okolja sta sestavni del delovnih procesov in poslovnih odločitev. Nanašata se na:
V družbah skupine Intereuropa s področja energetske učinkovitosti izvajamo naslednje redne aktivnosti:
V letu 2021 je Intereuropa, d. d., izvedla energetski pregled družbe, ki je zajemal pregled in analizo porabe energentov v zadnjih 3 letih na vseh večjih objektih. Izvedena je bila tudi podrobna analiza porabe hladilnic v Mariboru in Celju kot največjih porabnikov energije. Energetski pregled družbe je dal usmeritve za izvedbo ukrepov na področju učinkovite rabe energije.
V letu 2021 so bila izvedena redna letna vlaganja na področju energetske učinkovitosti, kot so zamenjava starih in energetsko neučinkovitih klimatskih naprav z novimi, nadomestitev starih viličarjev z modernejšimi in energetsko učinkovitejšimi ter zamenjava stare in energetsko potratne razsvetljave s sodobnejšo, s skupno vrednostjo 320 tisoč evrov.
Na skladiščnih strehah skupine Intereuropa je postavljenih 6 sončnih elektrarn s skupno močjo 4.889 kWp, kar zadostuje za oskrbo z električno energijo 1.350 gospodinjstev. S tem skupina Intereuropa prispeva k zmanjšanju emisij CO2 za 3.320 ton letno.
Skupina Intereuropa pri ločenem zbiranju odpadkov sledi dolgoročnim ciljem njihovega zmanjševanja in pričakovanih učinkov. Za ločevanje nenevarnih odpadkov (kartona, papirja, lesa, kovine, stekla, gume, plastične folije) uporablja posebne zabojnike. Nevarne kemikalije in odpadna olja zbira v namenskih skladiščih, medtem ko organske odpadke živalskega izvora predaja ustreznim pogodbenim odjemalcem. Ločeno zbira monitorje, kartuše in baterije ter drugo računalniško opremo. Odsluženo računalniško opremo v dogovoru s pooblaščenim zbiralcem odpadkov in v skladu z zakonskimi zahtevami najmanj enkrat letno odda na deponijo.
Dejavnost prometa je eden večjih povzročiteljev onesnaževanja okolja, zato se pri odločanju o izboru dobaviteljev cestnih prevozov kot pomembno merilo izbora upošteva tudi število oziroma delež EKO-motorjev voznega parka podizvajalca.
Skupina Intereuropa tudi v drugih poslovnih procesih neposredno zmanjšuje negativne učinke na okolje, in sicer s prehajanjem na brezpapirno poslovanje, različnimi ukrepi varčevanja z energijo v skladiščih in poslovnih stavbah ter z zavedanjem o prispevku do okoljevarstvenega posameznika.
V obvladujoči družbi je bilo leta 2021 porabljeno 7,457 milijona kWh električne energije, 2.968.107 kWh zemeljskega plina in 75.289 l kurilnega olja.
Skrb za okolje in energetsko učinkovitost se prenaša na vse zaposlene, in sicer prek internega komuniciranja. Z razvejano ponudbo storitev, ki podpirajo načela varovanja okolja, želi skupina prispevati k širitvi zavedanja o okoljevarstvenih načelih tudi pri poslovnih partnerjih.
Tveganje neustreznega ravnanja z odpadki in onesnaževanja okolja je v skupini Intereuropa opredeljeno z nizko stopnjotveganja, njegova izpostavljenostse nadzoruje in zmanjšuje z uvrstitvijo družb v nacionalne sheme ravnanja z odpadki, izvajanjem dejavnosti na področju energetske učinkovitosti in okoljske samozavesti ter z uvedbo načrtov gospodarjenja z odpadki in energijo v posameznih družbah.
Na podlagi izvedenega energetskega pregleda družbe Intereuropa, d. d., so pripravljeni naslednji ukrepi za učinkovito rabo energije:
Skupina Intereuropa je v poslovnem načrtu za leto 2022 predvidela vlaganja v energetsko učinkovitejše rešitve v višini 526 tisoč evrov.
Konkretni kazalniki in merljivi cilji se bodo določili na osnovi zaključkov energetskega pregleda družb in vzpostavitve sistema merjenja kazalnikov energetske učinkovitosti.
Skupina Intereuropa po svoji opredelitvi zadovoljuje potrebe po logističnih storitvah in omogoča optimalno delovanje oskrbovalnih verig v popolno zadovoljstvo kupcev. Ob tem hkrati zagotavlja družbeno odgovorno ustvarjanje vrednosti za lastnika, zaposlene in druge deležnike, kar pomeni, da je vpeta v širše gospodarsko okolje. Tako je Intereuropa odgovorna za dejaven prispevek k družbenemu okolju.
Skupina Intereuropa sledi usmeritvam trajnostnega razvoja in odgovornega upravljanja svojih družbenih vplivov. Prizadeva si za vključevalen odnos s svojimi najpomembnejšimi deležniki skladno z vrednotami skupine. Pri tem skrbimo, da sta njihov izbor in učinkovitost skladna z usmeritvami našega delovanja in dimenzijami blagovne znamke. S sodelovanjem in partnerskim odnosom spodbujamo in podpiramo razvoj dejavnosti športa, kulture in izobraževanja ter tako udejanjamo svoje poslanstvo tudi s podporo različnim deležnikom. Pomembno je, da se pri podpori dejavnosti ohranja njihov razvoj tudi v prihodnje.
Posebno pozornost namenjamo izmenjavi znanja med družbami v skupini in neprestanemu izobraževanju zaposlenih ter sinergijam med posameznimi družbami v skupini Intereuropa. Družbeno odgovornost skupina Intereuropa udejanja tudi prek podpore različnim izobraževalnim ustanovam v lokalnem in širšem okolju; obvladujoča družba Intereuropa, d. d., je dvanajstim dijakom in študentom omogočila opravljanje obvezne šolske prakse, medtem ko je odvisna družba Interagent, d. o. o., opravljanje obvezne šolske prakse omogočila dvema dijakoma oz. študentoma.
Skupina Intereuropa namenja delež svojih prihodkov za sponzorstva in donacije. Sredstva, ki jih skupina namenja za sponzorstva in donacije, sov letu 2021 znašala 11 tisoč evrov in so se v primerjavi z letom 2020 nekoliko znižala. Skladno z zmožnostmi poslovanja družbe je družba Intereuropa, d. d., podprla nekatere družbeno koristne projekte, pri čemer si prizadeva za enakovredno obravnavo vseh družbenih področij. Med večje sodi podpora projektu »Izvozniki.si« kot pomoč slovenskim izvoznikom, pogodba je bila sklenjena v letu 2020, izvajala pa se je tudi v letu 2021. Obvladujoča družba je podprla Teniško zvezo Slovenije in sponzorirala športni dogodek WTA.
Odvisne družbe v skupini Intereuropa se zavedajo, da delujejo v soodvisni družbi, kjer poleg ustvarjanja dobrih poslovnih rezultatov s svojim znanjem, nudenjem lastnih logističnih storitev in tudi s finančnimi viri prispevajo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja. Skrb za družbena vprašanja skupina izkazuje s podporo projektom, ki so tudi asociativno povezani z dejavnostjo Intereurope in lokalnim okoljem. To načelo velja za vse družbe v skupini, ki pri svojem delovanju s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi prispevajo k višji kakovosti življenja, promociji in utrjevanju pozitivnega ugleda širši javnosti, krepitvi storitvene znamke Intereuropa ter dobrim odnosom z zaposlenimi, kupci, dobavitelji, investitorji in drugimi deležniki.
Odvisna družba Interagent, d. o. o., pomorska agencija, je podprla delovanje Zveze prijateljev mladine, VID Humanitarni zavod Kranj, Slovensko fundacijo za UNICEF in Društvo Rdeči noski. Odvisna družba Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo je pridobila srebrno bonitetno oceno na trgu Bosne in Hercegovine ter sponzorirala dogodek podelitve bonitetnih ocen, ki ga je organiziralo podjetje Bisnode. Ravno tako je odvisna družba Intereuropa RTC, d. d., sponzorirala nogometni klub Borac Banja Luka. Odvisna družba Zetatrans Podgorica je med drugim podprla organizacijo Društvo Slovencev »Vida Matjan« v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Črni gori in Slovenski poslovni klub v Črni gori. Odvisna družba Interzav, d. o. o., je sredstva namenila za VID Humanitarni zavod Kranj.
Uresničevanje strategije glede kakovosti
V skupini Intereuropa imajo certificiran sistem vodenja kakovosti po standardu vodenja kakovosti ISO 9001:2015 tri večje družbe (Intereuropa, d. d.; Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb; Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo). V teh družbah trenutno deluje 73,4 odstotka vseh zaposlenih v skupini, kar je za 0,8 odstotne točke manj kot leto prej. Tudi leto 2021 je minilo v znamenju uspešno opravljenih zunanjih presoj v vseh treh certificiranih družbah.
Zadovoljstvo kupca z logistično storitvijo je lahko izmerjeno kot razlika med zaznano in pričakovano kakovostjo storitve (SQ = P – E) s strani kupca glede hitrosti storitve, celovitosti blaga in popolne dokumentacije. Meritev zadovoljstva kupcev je pokazala pomembnost kakovostnih odnosov s stranko ter s tem povezano visoko zadovoljstvo kupcev s prijaznostjo in strokovnostjo.
V družbi Intereuropa, d. d., se je leta 2021 število reklamacij povečalo za 19 odstotkov, vrednost reklamacij pa zmanjšala za 12 odstotkov glede na leto 2020. Število evidentiranih reklamacij se povečuje po centralizaciji funkcije reševanja reklamacij od leta 2018, tudi letos pa je povečanje povezano zlasti s povečanjem števila reklamacij v domačem prometu, skladno s povečanjem števila naročil na tem produktu.
Hitrost dostave, merjena z deležem pošiljk, dostavljenih naslednji dan v domačem prometu, se je v družbi Intereuropa, d. d., zmanjšala za 1 odstotno točko glede na preteklo leto, na 94 odstotkov. Delež dobropisov, s katerimi se meri točnost dokumentacije, se je vrsto let zmanjševal, zadnja tri leta pa se je ustalil okrog 1,5 odstotka.
Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., ima v skladiščih vzpostavljen sistem vodenja varnosti živil in krme v skladu z zakonodajo in HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point – analiza tveganja in kritične kontrolne točke). Cilj sistema je zagotoviti čim večjo varnost skladiščenega in transportiranega blaga oziroma živil, krme ter izdelkov, snovi in embalažnih materialov, ki prihajajo v stik z živili in krmo. Sistem HACCP predstavlja najuspešnejšo metodo za preprečevanje bolezni, ki se prenašajo z živili in krmo ter izdelki, snovmi in embalažnimi materiali, ki prihajajo v stik z živili in krmo.
Stalno vzpostavljen sistem HACCP je v skladiščih v Mariboru, Dravogradu in Celju. V drugih skladiščih je sistem HACCP vzpostavljen občasno.
Skladno s programom strokovnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih glede higiene živil ter programa verifikacije sistema HACCP, ki zajema preverjanje izpolnjevanja zahtev dobre prakse glede varnosti živil in krme, je bila v letu 2021 izvedena zunanja presoja v skladiščih v Celju, Mariboru, Ljubljani in Dravogradu. Pri presoji niso bila ugotovljena neskladja s HACCP, podana pa so bila tri priporočila. Hkrati z verifikacijo sistema HACCP je bilo na navedenih lokacijah izvedeno tudi usposabljanje zaposlenih, ki prihajajo v stik z živili.
Poslovanje z živili in krmo v odvisnih družbah se izvaja v skladu z veljavno lokalno zakonodajo. Sistem HACCP je vzpostavljen v družbah Intereuropa, d. o. o., Zagreb in AD Intereuropa, logističke usluge Beograd.
V obvladujoči družbi imamo na Uradu za kemikalije RS registrirano dejavnost skladiščenja nevarnih kemikalij v skladiščih v Mariboru, Celju, Vrtojbi, Ljubljani in na Jesenicah. Večje količine nevarnih kemikalij se skladiščijo v Mariboru in Celju, na drugih lokacijah pa so prisotne le manjše količine. Skladišče v Mariboru je zaradi vrste in večjih količin nevarnih snovi tudi zavezanec po Uredbi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 22/2016) in ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje.
Vsi zaposleni, ki delajo z nevarnim blagom v skladiščih, in zaposleni, ki sodelujejo pri organizaciji prevoza nevarnih snovi, morajo biti za to ustrezno usposobljeni. Usposabljanja zaposlenih se izvajajo po programu usposabljanja za delo z nevarnimi snovmi in v skladu z zakonsko predpisanimi roki.
Skladiščenje in prevoz nevarnih snovi se v odvisnih družbah v tujini opravljata v skladu z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. Zaposleni, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, so ustrezno usposobljeni.
| Družba | Standard | Certifikacijski organ | Mesec zunanje presoje | Neskladnosti | Priporočila |
|---|---|---|---|---|---|
| Intereuropa,d.d., Koper | ISO 9001:2015 | SIQ | marec | 0 | 21 |
| Intereuropa, logističke usluge,d.o.o., Zagreb | ISO 9001:2015 | SIQ | junij | 0 | 3 |
| Intereuropa RTC d.d., Sarajevo | ISO 9001:2015 | SIQ | oktober | 0 | 6 |
V skupini Intereuropa so bile leta 2021 izvedene tri zunanje presoje, pri čemer zunanji presojevalci niso ugotovili neskladnosti, so pa priporočili večje število predlogov za izboljšave. Intereuropa, d. d., Koper je opravila obnovitveno presojo, preostali dve družbi pa redno presojo.
V družbi Intereuropa je poslovna enota Koper že petnajsto leto zaporedoma uspešno prestala zunanjo presojo skladnosti skladiščenja ekoloških proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, kot jo določata uredbi (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Presojevalec ni ugotovil nobenega neskladja ali dal priporočila. Poslovna enota je s tem veljavnost certifikata EKO podaljšala za leto dni.
Načrtovane aktivnosti na področju zagotavljanja kakovosti logističnih storitev v letu 2022 se nanašajo zlasti na postopne izboljšave karakteristik kakovosti v storitvah, s katerimi kupci po podatkih merjenja zadovoljstva in številu prejetih reklamacij niso bili zadovoljni.
Varnost dobavne verige je definirana v Politiki varnosti dobavne verige obvladujoče družbe, ki opredeljuje zavezanost družbe varovanju kupčevega blaga pred tveganji v dobavni verigi, kar dokazujemo s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO).
V smislu konstantnega zagotavljanja zavez iz omenjene politike se izvajajo različne aktivnosti v celotni skupini Intereuropa, kot so usposabljanja, varnostni pregledi, sodelovanje z lokalnimi varnostnimi službami in podobno.
Skupina Intereuropa v svojih družbah zagotavlja vire, potrebne za izvajanje in nadzor nad izvajanjem zahtev iz Varnostne politike in drugih aktov.
Za zagotavljanje skladnosti s politiko je bila imenovana odgovorna oseba za varnost dobavne verige na ravni skupine Intereuropa. V letu 2021 so bili opravljeni varnostni pregledi v posameznih enotah odvisnih družb v Srbiji in v enotah obvladujoče družbe. V posameznih enotah v skupini so potekale aktivnosti nadgradnje sistemov tehničnega varovanja v skladu z omenjeno politiko.
Sistem celovitega obvladovanja odnosa z dobavitelji je opredeljen v poslovniku vodenja kakovosti, v organizacijskih predpisih, navodilih za delo in pravilnikih skupine. Za zagotovitev nemotenega delovnega procesa si skupina prizadeva vzdrževati profesionalen, soliden, recipročen in pošten odnos s ključnimi in drugimi dobavitelji pomembnejših virov.
Dobavitelji so glede na pomembnost in sposobnost razvrščeni na:
Na pomembnejših področjih poteka letna ocena dobaviteljev, ki so na podlagi enotne metodologije in predpisanih meril (cena storitve, plačilni pogoji, kakovost in rok izvedbe ali dobave, izkušnje iz preteklega sodelovanja ter druga merila, specifična za vsako področje) uvrščeni na ustrezen seznam (odobreni, neodobreni). O doseženih rezultatih so dobavitelji obveščeni, zaradi izboljšanja in nadgradnje odnosa pa se sprejemajo njihove morebitne pripombe, predlogi in želje.
Za zagotovitev enakopravnega položaja ponudnikov in optimalne rešitve izbor dobavitelja praviloma poteka med najmanj dvema ponudnikoma, pri čemer se upoštevajo predpisi in seznam dobaviteljev. Izbor izvede komisija za izbor ali druga odgovorna oseba v sodelovanju s strokovnjaki ustreznega področja. Sproti se spremljata tudi ustreznost in kakovost dobavljene storitve ali materiala ter se pravočasno in ustrezno ukrepa, da bi se zagotovilo zadovoljstvo končnega uporabnika. Pri izboru dobavitelja je eno od meril tudi možnost medsebojnega sodelovanja, saj tako obstaja možnost ponujati storitve izvajalcu in hkrati kompenzirati medsebojna plačila.
Cilji v letu 2022
Skupina Intereuropa s svojim delovanjem vpliva na različne deležnike, ki so opredeljeni in prepoznani tako v Politiki upravljanja družbe Intereuropa, d. d., kot v okviru posameznih poslovnih procesov družbe. Skladno s sprejeto politiko družba Intereuropa, d. d., izvaja aktivno strategijo komuniciranja ter tako javnostim zagotavlja vse informacije o delovanju družbe in skupine Intereuropa. Skupina skrbi za korektno in pravočasno obveščanje javnosti ter vzpostavitev in krepitev dialoga z različnimi deležniki. Komunikacijske aktivnosti so usmerjene v krepitev ugleda in prepoznavnosti skupine ter blagovne znamke na vseh trgih, kjer je prisotna.
Komuniciranje s finančnimi javnostmi je pojasnjeno v poglavju 2.7 Delnica in lastniška struktura.
Skupina Intereuropa z rednim in celovitim komuniciranjem skrbi za pozitivno podobo v širši javnosti. Komuniciranje s splošnimi javnostmi poteka z rednimi sporočili za javnost; obvladujoča družba redno odgovarja na novinarska vprašanja. Pritom dosledno upošteva pravila razkrivanja informacij, ki jim je zavezana kot delniška družba v prvi kotaciji Ljubljanske borze. Družba Intereuropa pri komuniciranju dodatno upošteva pravila, ki jih predpisujejo Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), že omenjena priporočila Ljubljanske borze, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Poslovnik o delu nadzornega sveta in interni pravilnik o komuniciranju z mediji. Poleg spoštovanja načela enakomernega obveščanja vseh javnosti želimo doseči prepoznavnost blagovne znamke Intereuropa in skupine Intereuropa.
Zaposleni so ključna javnost Intereurope, s katerimi družba komunicira prek različnih komunikacijskih kanalov, skrbi za pridobitev povratnih informacij ter se trudi utrjevati vzajemno komuniciranje in spodbujati motiviranost zaposlenih. Pri tem aktivno in celovito posreduje informacije zaposlenim, pri čemer zaposlene spodbuja k aktivni udeležbi v procesu komuniciranja. Tako je poseben poudarek namenjen tudi neposredni komunikaciji med zaposlenimi v obliki delovnih in operativnih sestankov ter drugih oblik timskega delovanja. Skupina Intereuropa spodbuja komunikacijo, ki temelji na poštenem in enakopravnem odnosu. Kultura partnerskega odnosa z zaposlenimi se gradi na pripadnosti, sodelovanju, ustvarjalnosti, spoštovanju in odgovornosti vsakega posameznika. Cilja internega komuniciranja sta poleg doseganja strateških ciljev skupine in družbe tudi krepitev pripadnosti in uspešna integracija novih zaposlenih v organizacijsko kulturo. Skupina Intereuropa z zaposlenimi komunicira prek različnih komunikacijskih kanalov. Ključna komunikacijska orodja so notranje spletne strani (intranet), elektronska sporočila in kot že omenjeno osebno komuniciranje. Skupina poskuša zaposlenim omogočiti aktivno vključevanje v delovanje podjetja. Tako potekata redno seznanjanje z novostmi in sodelovanje zaposlenih pri upravljanju družbe prek sveta delavcev, predstavnikov sindikatov ter predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu obvladujoče družbe. Svet delavcev obvladujoče družbe na svoje seje redno vabi vodstvo družbe ter tako skrbi za sprotno informiranje in medsebojni dialog glede odprtih vprašanj.
Usmerjenost na kupca, osebni odnos, spoštovanje danih zavez kupcem ter zadovoljstvo kupcev so osnovna vodila ravnanja zaposlenih ter ključne komponente komuniciranja s kupci. Slednje temeljijo na srednjeročnem razvojnem programu skupine Intereuropa, letnem načrtu skupine in načrtovanih komunikacijskih aktivnostih. Le zadovoljni kupci lahko predstavljajo temelj učinkovite in dolgoročne rasti, k temu pa prispevajo vse odvisne družbe skupine Intereuropa. Skupina Intereuropa deluje kot promotor celovitih logističnih storitev. Tako krepi ugled in prepoznavnost storitvene znamke Intereuropa v očeh kupcev in skrbi za povezovanje različnih udeležencev v oskrbovalni verigi. Zadovoljni kupci so osnova dolgotrajnih partnerskih odnosov, zato se komuniciranju s kupci posveča posebna pozornost. Ugotovitve meritev in analiz zadovoljstva strank smo zajeli v izboljšave notranjih procesov in storitev. Skupina v odnosih s kupci zagovarja pomen medosebne komunikacije in dolgoročnih odnosov, ki nastajajo z rednim in uspešnim sodelovanjem, zato jih krepi z rednimi osebnimi obiski. Ti odnosi so rezultat dolgotrajnega sodelovanja ter rezultat zvestobe kupcev. Skupina z redno komunikacijo ugotavlja potrebe in pričakovanja kupcev ter se nanje pravočasno odziva. Prodajno osebje si je zavzeto prizadevalo, da je stranke skupine Intereuropa v oteženih razmerah zaradi covida-19 seznanjalo z novostmi logistične ponudbe. Posebno pozornost skupina posveča tudi ugotavljanju novih potencialnih priložnosti na trgu in jih izkorišča. Skupina je v letu 2021 ohranjala in krepila odnose s kupci tudi z redno udeležbo na strokovnih posvetih, konferencah in dogodkih, vendar zaradi oteženih razmer zaradi covida-19 večinoma na daljavo. V drugi polovici leta 2021, ko so razmere dopuščale, se je skupaj s Pošto Slovenije udeležila mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju in logističnega kongresa »Oskrbovalne verige v znanosti in praksi«, samostojno pa se je skupina Intereuropa novembra 2021 predstavila na konferenci Translog v Budimpešti. Upravljanje blagovne znamke in inženjsko komuniciranje je skupina Intereuropa tudi v letu 2021 utrjevala z enotno korporativno podobo v promocijskih gradivih, poslovnih darilih in na spletnih straneh v vseh državah skupine. Tako je krepila prepoznavnost in ugled Intereurope ter dvigovala raven zaupanja poslovnih partnerjev v družbo in njeno logistično ponudbo.
v evrih
| Pojasnilo | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 1.176.687.325 | 150.725.168 | 122.311.642 | 103.964.027 | ||
| Izgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih terjatev in sredstev iz pogodb s kupci | -10.388 | -14.917 | -24.200 | -10.410 | ||
| Drugi poslovni prihodki | 21.101.897 | 2.142.090 | 363.261 | 976.691 | ||
| Stroški blaga, materiala in storitev | -131.403.212 | -108.787.544 | -93.907.007 | -76.747.408 | ||
| Stroški dela | -30.375.688 | -29.124.467 | -19.459.412 | -18.900.096 | ||
| Amortizacija | -6.454.121 | -6.464.008 | -3.752.121 | -3.771.916 | ||
| Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve | -102.959 | -268.967 | -78.287 | -127.618 | ||
| Drugi poslovni odhodki | -2.133.709 | -2.443.059 | -1.121.880 | -1.043.358 | ||
| Poslovni izid iz poslovanja | 7.309.145 | 5.764.296 | 4.331.996 | 4.339.912 | ||
| Finančni prihodki od obresti | 130.856 | 99.255 | 143.489 | 141.040 | ||
| Drugi finančni prihodki | 552.763 | 1.179 | 1.107.055 | 102.461 | ||
| Finančni odhodki - stroški financiranja | -723.476 | -852.045 | -646.902 | -764.026 | ||
| Izgube zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | -1.000 | -5.259 | 0 | -329.263 | ||
| Drugi finančni odhodki | -1.893 | -445.490 | -1.394.245 | -496.323 | ||
| Izid iz financiranja | -42.750 | -1.202.360 | -790.603 | -1.346.111 | ||
| Pripoznani rezultat naložb po kapitalski metodi | 910.627 | 7850 | 0 | |||
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 7.277.022 | 4.562.721 | 3.541.393 | 2.993.801 | ||
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | -613.352 | -994.768 | 60.426 | -679.289 | ||
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 6.663.670 | 3.567.953 | 3.601.819 | 2.314.512 | ||
| Čisti poslovni izid – obvladujoči del | 6.513.395 | 3.647.267 | 0 | 0 | ||
| Čisti poslovni izid – neobvladujoči del | 150.275 | -79.316 | 0 | 0 | ||
| Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na navadno delnico | 1,10 | 0,24 | 0,13 | 0,08 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 6.663.670 | 3.567.953 | 3.601.819 | 2.314.512 |
| Drugi vseobsegajoči donos | 127.449 | -1.065.034 | -19.185 | -317.290 |
| Postavke, ki bodo prerazvrščene v poslovni izid | 165.421 | -594.914 | 0 | 0 |
| Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev | 141 | -2.339 | 0 | 0 |
| Prevedbene tečajne razlike | 165.280 | -592.575 | 0 | 0 |
| Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | -37.972 | -470.120 | -19.185 | -317.290 |
| Sprememba poštene vrednosti zemljišč | -26.995 | -79.164 | 0 | 0 |
| Prenos presežka iz prevrednotenja zemljišč v preneseni čisti poslovni izid | -453.918 | -483.046 | -34.770 | 36 |
| Sprememba odloženih davkov | 164.458 | -72.598 | 86.071 | -172.225 |
| Sprememba prenesenega čistega poslovnega izida iz naslova prenosa presežka iz prevrednotenja zemljišč | 453.918 | 483.046 | 34.770 | -36 |
| Aktuarske izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi | 894 | -164.613 | -17.911 | -96.356 |
| Prenos aktuatrske izgube v preneseni čisti poslovni izid | -95.719 | -68.288 | -84.900 | -48.709 |
| Obračunani davek iz prenesenega čistega poslovnega izida | -77.892 | -85.457 | -2.445 | 0 |
| Drugi vseobsegajoči donos pridružene družbe | -2.718 | 0 | 0 | 0 |
| Celotni vseobsegajoči donos | 6.791.119 | 2.502.919 | 3.582.634 | 1.997.222 |
| Celotni vseobsegajoči donos – obvladujoči del | 6.647.515 | 2.628.400 | 0 | 0 |
| Celotni vseobsegajoči donos – neobvladujoči del | 143.604 | -125.481 | 0 | 0 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO /2021
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | ||||
| Opredmetena osnovna sredstva | 139.418.665 | 141.310.696 | 73.967.932 | 75.789.593 |
| Naložbene nepremičnine | 321.780.421 | 22.742.292 | 15.845.654 | 16.667.598 |
| Neopredmetena sredstva | 142.721.268 | 2.982.482 | 2.569.091 | 2.808.118 |
| Druga dolgoročna sredstva | 518.381 | 27.602 | 18.381 | 27.602 |
| Dolgoročne poslovne terjatve | 178.872 | 239.799 | 174.171 | 233.652 |
| Odložene terjatve za davek | 7.487.245 | 7.047.360 | 5.573.003 | 5.037.469 |
| Dolgoročna dana posojila in depoziti | 174.129 | 39.898 | 252.178 | 0 |
| Druge dolgoročne finančne naložbe | 110.226 | 93.597 | 43.206.668 | 44.518.176 |
| SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA | 171.889.207 | 174.483.726 | 141.607.078 | 145.082.208 |
| Sredstva za prodajo | 190 | 337.638 | 0 | 0 |
| Zaloge | 43.710 | 25.577 | 4.406 | 4.406 |
| Kratkoročna dana posojila in depoziti | 3.629.983 | 2.598.166 | 3.082.730 | 2.198.062 |
| Sredstva iz pogodb s kupci | 1.435.511 | 510.601 | 975.908 | 341.298 |
| Kratkoročne poslovne terjatve | 136.536.024 | 30.342.297 | 25.227.231 | 22.173.255 |
| Kratkoročne terjatve za davek iz dobička | 196.675 | 215.699 | 0 | 0 |
| Druga kratkoročna sredstva | 384.936 | 320.583 | 223.396 | 99.001 |
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki | 15.853.959 | 11.609.486 | 3.343.621 | 2.374.180 |
| SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA | 58.080.798 | 45.960.047 | 32.857.292 | 27.190.202 |
| SKUPAJ SREDSTVA | 229.970.005 | 220.443.773 | 174.464.370 | 172.272.410 |
| KAPITAL | ||||
| Kapital – obvladujoči del | 124.015.394 | 117.351.472 | 92.807.484 | 89.224.850 |
| Osnovni kapital | 27.488.803 | 27.488.803 | 27.488.803 | 27.488.803 |
| Kapitalske rezerve | 18.454.667 | 18.454.667 | 18.454.667 | 18.454.667 |
| Rezerve iz dobička | 5.160.392 | 5.160.392 | 2.748.880 | 2.748.880 |
| Rezerve za pošteno vrednost | 44.040.738 | 44.420.915 | 30.508.319 | 30.544.627 |
| Prevedbene tečajne razlike | -7.065.690 | -7.229.453 | 0 | 0 |
| Preneseni čisti poslovni izid | 29.423.089 | 25.408.881 | 10.004.996 | 7.673.361 |
| Čisti poslovni izid | 6.513.395 | 3.647.267 | 3.601.819 | 2.314.512 |
| Kapital – neobvladujoči del | 7.366.144 | 7.498.867 | 0 | 0 |
| SKUPAJ KAPITAL | 131.381.538 | 124.850.339 | 92.807.484 | 89.224.850 |
| OBVEZNOSTI | ||||
| Rezervacije | 263.035.561 | 2.793.522 | 2.126.615 | 1.924.930 |
| Dolgoročno odloženi prihodki | 54.417 | 62.639 | 54.418 | 62.639 |
| Dolgoročne finančne obveznosti | 748.512.566 | 54.199.169 | 47.653.571 | 52.642.354 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti | 1.173.980 | 935.164 | 1.150.086 | 878.475 |
| Odložene obveznosti za davek | 10.609.166 | 10.693.502 | 7.330.321 | 7.336.927 |
| SKUPAJ DOLGOROČNE OBVEZNOSTI | 63.385.690 | 68.683.996 | 58.315.011 | 62.845.325 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 76.908.732 | 4.419.148 | 7.193.347 | 6.044.691 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 978.229 | 535.499 | 347.419 | 7.004 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 26.809.162 | 21.404.350 | 15.727.339 | 13.936.746 |
| Kratkoročne obveznosti za davek iz dobička | 459.409 | 537.311 | 50.410 | 209.180 |
| Kratkoročno odloženi prihodki | 47.245 | 13.130 | 23.360 | 4.614 |
| SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI | 35.202.777 | 26.909.438 | 23.341.875 | 20.202.235 |
| SKUPAJ OBVEZNOSTI | 98.588.467 | 95.593.434 | 81.656.886 | 83.047.560 |
| SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI | 229.970.005 | 220.443.773 | 174.464.370 | 172.272.410 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO /2021
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Denarni tokovi pri poslovanju | Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 6.663.670 | 3.567.953 | |
| 3.601.819 | 2.314.512 | |||
| Prilagoditve za: | amortizacijo | 6.454.121 | 6.464.008 | |
| 3.752.121 | 3.771.916 | |||
| oslabitev in odpise opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 25.901 | 182.944 | 12.673 | |
| 13.362 | ||||
| dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in sredstev za prodajo | -433.341 | -392.020 | -94.842 | |
| -17.920 | ||||
| prihodke iz odprave slabitev opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 0 | -118.651 | 0 | |
| -76 | ||||
| izgubo pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 72.937 | 5.570 | 0 | |
| 0 | ||||
| dobičke in zgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih terjatev in sredstev iz pogodb s kupci | 10.388 | 14.917 | 24.200 | |
| 10.410 | ||||
| izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve | 102.959 | 268.967 | 78.287 | |
| 127.618 | ||||
| oslabitev in odpise zalog | 0 | 65.945 | 0 | |
| 3.052 | ||||
| druge nedenarne odhodke iz naslova izključitve odvisne družbe iz skupinskih računovodskih izkazov | -1.783 | 0 | 0 | |
| finančne prihodke od obresti | -130.856 | -99.255 | -143.489 | |
| -141.040 | ||||
| druge finančne prihodke | -552.763 | -1.179 | -1.107.055 | |
| -102.461 | ||||
| finančne odhodke – stroške financiranja | 723.476 | 852.045 | 646.902 | |
| 764.025 | ||||
| izgubo zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | 1.000 | 5.259 | 0 | |
| 329.263 | ||||
| druge finančne odhodke | 1.893 | 445.490 | 1.394.245 | |
| 496.323 | ||||
| pripoznani rezultat naložb po kapitalski metodi | -10.627 | -785 | 0 | |
| 0 | ||||
| davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | 613.352 | 994.768 | -60.426 | |
| 679.289 | ||||
| Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih obratnih sredstev in davki | 13.540.327 | 12.255.976 | 8.104.435 | |
| 8.248.273 | ||||
| Spremembe čistih obratnih sredstev in rezervacij | Sprememba sredstev iz pogodb s kupci | -924.910 | 22.830 | |
| -634.610 | 7.832 | |||
| Sprememba terjatev | -6.214.184 | 758.006 | -3.104.127 | |
| 97.873 | ||||
| Sprememba zalog | -18.132 | 1.868 | 0 | |
| 0 | ||||
| Sprememba drugih kratkoročnih sredstev | -80.998 | 70.119 | -115.174 | |
| 85.828 | ||||
| Sprememba obveznosti iz pogodb s kupci | 442.730 | -12.241 | 340.415 | |
| -8.937 | ||||
| Sprememba poslovnih obveznosti | 5.674.022 | -2.831.855 | 2.589.519 | |
| -3.069.644 | ||||
| Sprememba rezervacij | 181.329 | -158.850 | 117.620 | |
| -199.154 | ||||
| Sprememba dolgoročno odloženih prihodkov | -8.221 | -2.794 | -8.221 | |
| -2.795 | ||||
| Plačani davek od dobička | -1.001.789 | -527.118 | -556.860 | |
| -283.463 | ||||
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 11.590.174 | 9.575.941 | 6.732.997 | |
| 4.875.813 |
INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO /2021
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Denarni tokovi pri naložbenju | Prejete obresti | 176.404 | 150.817 | 189.302 | 186.955 |
| Prejete dividende in deleži v dobičku | 0 | 0 | 614.584 | 25.991 | |
| Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev | 2.824.800 | 2.703.342 | 410.978 | 56.693 | |
| Prejemki iz danih dolgoročnih posojil | 0 | 0 | 10.333 | 92.325 | |
| Prejemki iz danih dolgoročnih depozitov | 0 | 10.000 | 0 | 10.000 | |
| Neto denarni tok iz kratkoročnih danih posojil | 213.147 | 0 | -507.435 | -300.000 | |
| Neto denarni tok iz kratkoročnih danih depozitov | -1.000.000 | -1.598.402 | 0 | 0 | |
| Prenos kratkoročno danih depozitov na denarna sredstva in njihove ustreznike | 0 | 30.000 | 0 | 0 | |
| Prejemki od prodaje drugih finančnih naložb | 0 | 94.661 | 0 | 0 | |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | -3.881.328 | -2.032.191 | -1.019.011 | -1.139.420 | |
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev | -161.154 | -232.234 | -157.951 | -232.236 | |
| Izdatki za dana dolgoročno posojila | 0 | 0 | -194.400 | 0 | |
| Izdatki za nakup lastnih delnic | -5.768 | 0 | 0 | 0 | |
| Izdatki za dokapitalizacijo odvisnih družb | 0 | 0 | -50.000 | -60.000 | |
| Čisti denarni tok iz naložbenja | -1.833.899 | -874.007 | -703.600 | -1.359.692 | |
| Denarni tokovi pri financiranju | Prejemki od prejetih dolgoročnih posojil | 0 | 55.648.573 | 0 | 54.850.000 |
| Plačane obresti | -1.007.418 | -412.911 | -978.726 | -448.629 | |
| Izdatki za vračilo dolgoročnih posojil (v primerljivem obdobju tudi iz finančnih najemov) | -2.689.730 | -56.863.803 | -2.625.000 | -56.848.460 | |
| Neto denarni tok iz kratkoročnih posojil | 277.980 | -277.059 | -1.000.000 | -1.000.000 | |
| Plačila obveznosti iz najemov | -1.853.937 | -1.420.804 | -456.230 | -451.581 | |
| Izplačane dividende | -251.865 | -22.899 | 0 | 0 | |
| Čisti denarni tok iz financiranja | -5.524.970 | -3.348.903 | -5.059.956 | -3.898.670 | |
| Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 11.609.486 | 6.283.037 | 2.374.180 | 2.756.729 | |
| Tečajne razlike iz denarnih sredstev | 13.168 | -26.582 | 0 | 0 | |
| Denarni izid v obdobju iz rednega poslovanja | 4.231.305 | 5.353.031 | 969.441 | -382.549 | |
| Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 15.853.959 | 11.609.486 | 3.343.621 | 2.374.180 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO /2021
| Osnovni kapital | |
|---|---|
| Kapitalske rezerve | |
| REZERVE IZ DOBIČKA | |
| REZERVE ZA POŠTENO VREDNOST | |
| Rezerve pridružene družbe | |
| Prevedbene tečajne razlike | |
| ZADRŽANI DOBIČEK | |
| Kapital – obvladujoči del | |
| Kapital - neobvladujoči del | |
| Skupaj kapital | |
| Zakonske rezerve | |
| Rezerve za lastne delnice | |
| Lastne delnice (kot odbitna postavka) | |
| Statutarne rezerve | |
| Druge rezerve | |
| Rezerve za pošteno |
| Stanje 1. januarja 2021 | 27.488.803 | 18.454.667 | 4.655.544 | 180.394 | -180.394 | 15.000 | 489.848 | 45.370.901 | -48.726 | -901.260 | 0 | -7.229.453 | 25.408.881 | 3.647.267 | 117.351.472 | 7.498.867 | 124.850.339 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Celoten vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -388.742 | 135 | 11.148 | -2.718 | 163.763 | 350.534 | 6.513.395 | 6.647.515 | 143.604 | 6.791.119 | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6.513.395 | 150.275 | 6.663.670 | |
| Drugi vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -388.742 | 135 | 11.148 | -2.718 | 163.763 | 350.534 | 0 | 134.120 | -6.671 | 127.449 | |
| Transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.647.267 | -3.647.267 | 0 | 0 | |
| Dividende oziroma deleži v dobičku | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -285.777 | -285.777 | ||
| Odkup lastnih delnic | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -5.768 | -5.768 | ||
| Druge spremembe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 16.407 | 0 | 16.407 | 15.218 | 31.625 | |
| Končno stanje 31. decembra 2021 | 27.488.803 | 18.454.667 | 4.655.544 | 180.394 | -180.394 | 15.000 | 489.848 | 44.982.159 | -48.591 | -890.112 | -2.718 | -7.065.690 | 29.423.089 | 6.513.395 | 124.015.394 | 7.366.144 | 131.381.538 |
| Stanje 1. januarja 2020 | 27.488.803 | 18.454.667 | 4.655.544 | 180.394 | -180.394 | 15.000 | 489.848 | 45.825.180 | -46.387 | -755.454 | -6.668.465 | 21.366.581 | 3.897.755 | 114.723.072 | 7.634.819 | 122.357.891 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Celoten vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -454.279 | -2.339 | -145.806 | -560.988 | 144.545 | 3.647.267 | 2.628.400 | -125.481 | 2.502.919 | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.647.267 | 3.647.267 | -79.314 | 3.567.953 | |
| Drugi vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -454.279 | -2.339 | -145.806 | -560.988 | 144.545 | 0 | -1.018.867 | -46.167 | -1.065.034 | |
| Transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.897.755 | -3.897.755 | 0 | 0 | |
| Dividende oziroma deleži v dobičku | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -10.471 | -10.471 | |
| Končno stanje 31. decembra 2020 | 27.488.803 | 18.454.667 | 4.655.544 | 180.394 | -180.394 | 15.000 | 489.848 | 45.370.901 | -48.726 | -901.260 | -7.229.453 | 25.408.881 | 3.647.267 | 117.351.472 | 7.498.867 | 124.850.339 |
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO /2021
| Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | REZERVE IZ DOBIČKA | REZERVE ZA POŠTENO VREDNOST | ZADRŽANI DOBIČEK | Skupaj kapital | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice (kot odbitna postavka) | Rezerve za pošteno vrednost zemljišč | Rezerve za aktuarske izgube | Preneseni čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid obračunskega obdobja |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 27.488.803 | 18.454.667 | 2.748.880 | 180.394 | -180.394 | 31.278.480 | -733.853 | 7.673.361 | 2.314.512 | 89.224.850 | |||
| Stanje 1. januarja 2021 |
| Celoten vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | -28.163 | -8.145 | 17.123 | 3.601.819 | 3.582.634 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.601.819 | 3.601.819 | |||
| Drugi vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | -28.163 | -8.145 | 17.123 | 0 | -19.185 | |||
| Transakcije z lastniki | ||||||||||||
| Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v preneseni čisti poslovni izid | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.314.512 | -2.314.512 | |||
| Končno stanje 31. decembra 2021 | 27.488.803 | 18.454.667 | 2.748.880 | 180.394 | -180.394 | 31.250.317 | -741.998 | 10.004.996 | 3.601.819 | 92.807.484 | ||
| v evrih | ||||||||||||
| Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | REZERVE IZ DOBIČKA | REZERVE ZA POŠTENO VREDNOST | ZADRŽANI DOBIČEK | Skupaj kapital | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice (kot odbitna postavka) | Rezerve za pošteno vrednost zemljišč | Rezerve za aktuarske izgube | Preneseni čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid obračunskega obdobja |
| Stanje 1. januarja 2020 | 27.488.803 | 18.454.667 | 2.748.880 | 180.394 | -180.394 | 31.278.451 | -651.278 | 4.520.157 | 3.387.948 | 87.227.628 | ||
| Celoten vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 29 | -82.575 | -234.744 | 2.314.512 | 1.997.222 | |||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.314.512 | 2.314.512 | ||||
| Drugi vseobsegajoči donos | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 29 | -82.575 | -234.744 | 0 | -317.290 | ||
| Transakcije z lastniki | ||||||||||||
| Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v preneseni čisti poslovni izid | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.387.948 | -3.387.948 | 0 | |||
| Končno stanje 31. decembra 2020 | 27.488.803 | 18.454.667 | 2.748.880 | 180.394 | -180.394 | 31.278.480 | -733.853 | 7.673.361 | 2.314.512 | 89.224.850 |
Poročajoča družba Delniška družba Intereuropa (v nadaljevanju: družba) je obvladujoča družba skupine Intereuropa s sedežem v Kopru. Naslov registriranega sedeža je Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper, Slovenija. Prek mreže poslovnih enot ponuja logistične storitve. V poročilu so predstavljeni in pojasnjeni konsolidirani računovodski izkazi skupine Intereuropa za leto, končano 31. decembra 2021, in ločeni računovodski izkazi delniške družbe Intereuropa za leto, končano 31. decembra 2021.
Končna obvladujoča družba skupine Intereuropa je družba Pošta Slovenije, d. o. o., s sedežem Slomškov trg 10, 2500 Maribor. Ustanovitelj družbe je Republika Slovenija, njena glavna dejavnost pa je izvajanje univerzalne poštne storitve.
V konsolidirane računovodske izkaze skupine Intereuropa za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultat pridružene družbe.
V Sloveniji:
V tujini:
Družba Intereuropa Global Logistic Service Albania shpk, Durres, Albanija, ni bila vključena v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavljanje finančnega položaja skupine ni pomembna, saj posluje v omejenem obsegu.
Računovodski izkazi skupine in družbe Intereuropa so sestavljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, ter skladno s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je prav tako sprejela Evropska unija. Vključujejo tudi dodatna pojasnila po Zakonu o gospodarskih družbah.
Na dan izkaza finančnega položaja glede na proces potrjevanja standardov v Evropski uniji v računovodskih usmeritvah družbe ni razlik med uporabljenimi MSRPin MSRP, ki jih je sprejela Evropska unija.
Uprava družbe Intereuropa je konsolidirane računovodske izkaze in računovodske izkaze družbe potrdila 12. aprila 2022.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, to je v funkcijski valuti, ki je hkrati tudi predstavitvena valuta družbe Intereuropa. Zaradi zaokroževanja so v tabelah razkritij mogoča odstopanja za +1 ali –1.
Poslovodstvo je pri sestavi računovodskih izkazov presodilo in podalo ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev ter na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Poštena vrednost finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, se prek izkaza poslovnega izida določa v višini objavljene tržne cene ob koncu poročevalskega obdobja ali na podlagi drugih razpoložljivih informacij. Vsa sredstva, merjena po pošteni vrednosti, so razvrščena v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi ravni vhodnih podatkov, pomembnih za merjenje poštene vrednosti:
Ravni poštene vrednosti so predstavljene v pojasnilu 30.
Poslovodstvo je presodilo oblikovanje odloženih davkov iz davčnih izgub na temelju preteklih izkušenj in podatkov projekcije poslovanja za obdobje petih let, in sicer med letoma 2022 in 2026 ter ob predpostavki veljavne davčne stopnje, uveljavljenih sprememb davčne zakonodaje od 1. januarja 2021 in predvidene prodaje poslovno nepotrebnih nepremičnin. Projekcija predvideva zmerno rast prihodkov na ravni obstoječega poslovanja skupine. Neizkoriščene davčne izgube preteklih let ne izvirajo iz rednega poslovanja, ampak iz uresničitve izrednih dogodkov. Viri porabe davčne izgube so obdavčljivi dobički iz izkaza poslovnega izida in 50 odstotkov presežka iz prevrednotenja zemljišč ob predpostavki, da bo davčna osnova omogočala njeno koriščenje v tej višini (poleg drugih olajšav). Projekcija predpostavlja nemoteno poslovanje skupine/družbe, v primeru negativnih odstopanj od predvidene davčne osnove bo poslovodstvo ponovno presodilo možnost porabe neizrabljenih davčnih izgub in ustrezno popravilo stanje odloženih davkov iz neizrabljenih preteklih davčnih izgub. Obstaja pa negotovost in ključna presoja, ne le iz vidika ocene poslovodstva o projekcijah obdavčljivih dobičkov, ampak tudi iz vidika pričakovane časovnice odtujitve poslovno nepotrebnih zgradb. Skupina/družba je presodila, da je sprejemljiva predvidljiva prihodnost, za namene ocenjevanja koriščenja davčne izgube, petlet.
Skupina/družba ima oblikovane rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade ter tožbe. Rezervacija je pripoznana, ko zaradi preteklega dogodka nastanejo pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Poslovodstvo redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. V okviru obvez za določene pozaposlitvene zaslužke je evidentirana sedanja vrednost odpravnin in jubilejnih nagrad. Podlaga za pripoznanje je aktuarski izračun, v katerem se upoštevajo aktuarske predpostavke in ocene v času izračuna (diskontna stopnja, ocena fluktuacije zaposlenih, smrtnosti in rasti plač). Obveznosti za določene zaslužke so občutljive za spremembo navedenih ocen. Pri presoji verjetnosti poravnave možne obveznosti za tožbe glede na odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi, poslovodstvo uporablja tudi strokovna mnenja zunanjih odvetnikov, ki posamezno družbo v skupini zastopajo v sporih. Možne obveznosti, pri katerih poslovodstvo ocenjuje, da ni verjetno, da bo pri poravnavi obvez potrebna odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali pri katerih zneska obvez ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo, skupina/družba obravnava kot pogojne obveznosti. Te niso pripoznane v računovodskih izkazih, so pa razkrite v računovodskem poročilu. Če postane odliv sredstev verjeten, skupina/družba možno obveznost v računovodskih izkazih prerazporedi kot rezervacijo, in sicer v trenutku spremembe stopnje verjetnosti.
Pri presoji, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, skupina/družba upošteva merila za razporeditev nepremičnin ali delov nepremičnin med naložbene nepremičnine.
Tisti del dolgoročnih sredstev, pri katerih je predvidena prodaja v naslednjih dvanajstih mesecih od datuma izkaza finančnega položaja zelo verjetna, skupina razvrsti med sredstva za prodajo v okviru kratkoročnih sredstev (na podlagi nezaključenega prodajnega postopka ali sprejetja sklepa poslovodstva o prodaji sredstva na dan poročanja). To velja za naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, dolgoročne finančne naložbe, v okviru opredmetenih osnovnih sredstev pa, zaradi pomembnosti, le za zemljišča in zgradbe.
Skupina/družba redno preverja, ali je prišlo do spremembe vpliva. Kot dokaz za naložbenikov pomemben vpliv se šteje:
b) sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev, tudi odločanje o dividendah oziroma deležih v dobičku.
Družba je, za potr
ebe presoje po oslabitvi naložbv odvisne družbe, uporabila naslednje predpostavke predstavljene v pojasnilu 18.
odskih ocen in predpostavk
P oslovodstva družb so preverila ocene, presoje in predpostavke ter presodila, da so te enak
e, kot so jih uporabile ob pripravi računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2020.
Računovodske usmeritve, ki jih je skupina uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi računovodskih izkazov prejšnjega poslovnega leta. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je skupina sprejela za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2021 ali pozneje in ki so opisana v nadaljevanju.
Avgusta 2020 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) objavil drugi del reforme referenčnih obrestnih mer in sicer dopolnitve standardov MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 ter s tem zaključil svoje delo kot odgovor na reformo IBOR. Dopolnila vsebujejo začasno izjemo pri poročanju finančnih učinkov zamenjave medbančne obrestne mere (IBOR) z alternativno skoraj netvegano obrestno mero (RFR). Dopolnila omogočajo podjetjem uporabo praktične rešitve pri obračunu sprememb osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva ali obveznosti, pri čemer mora podjetje efektivno obrestno mero prilagoditi tako, da je enakovredna gibanju tržne obrestne mere. Poleg tega dopolnila omogočajo podjetjem uporabo določenih posplošitev glede prenehanja obračunavanja varovanja pred tveganjem, vključno z začasno oprostitvijo od zahteve razločevanja, za razmerja varovanja pred tveganjem, pri katerih je bila alternativna referenčna obrestna mera določena kot nepogodbeno določena sestavina tveganja.
Dopolnila standarda MSRP 7 Finančni instrumenti od podjetja zahtevajo razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo razumevanje učinka reforme referenčne obrestne mere na finančne instrumente podjetja in njegovo strategijo upravljanja tveganj. Podjetje mora dopolnila uporabiti za nazaj, brez preračuna podatkov preteklih obdobij. Dopolnila standarda niso vplivala na računovodske izkaze skupine.
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. junija 2020 ali pozneje in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj. Zgodnji začetek uporabe je dovoljen tudi pri pripravi računovodskih izkazov, ki na dan 28. maja 2020 še niso bili odobreni za objavo. Standard uvaja praktično rešitev od uporabe zahtev standarda MSRP 16 pri obračunavanju prilagoditev najemnine, do katerih pride neposredno zaradi pandemije covida-19.
Dopolnila omogočajo najemniku uporabo praktične rešitve tako, da mu prilagoditev najemnine, ki so neposredna posledica pandemije, ni treba obračunavati tako kot druge spremembe ob uporabi tega MSRP 16 pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Dopolnila standarda niso imela večjega vpliva na računovodske izkaze skupine.
Standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Zgodnja uporaba je dovoljena pod pogojem, da podjetje poroča tudi v skladu s standardoma MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci in MSRP 9 Finančni instrumenti. Marca 2020 se je Mednarodni odbor za računovodske standarde odločil za odložitev veljavnosti standarda do leta 2023. MSRP 17 Zavarovalne pogodbe določa usmeritve za pripoznanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje zavarovalnih pogodb ter uporabo podobnih usmeritev pri pozavarovalnih pogodbah in naložbenih pogodbah z možnostjo diskrecijske udeležbe. Namen standarda je zagotoviti, da zavarovalnica v predstavitvah vključuje ustrezne informacije na način, ki zvesto odraža te pogodbe. Uporabnikom računovodskih izkazov ti podatki služijo za oceno vpliva zavarovalnih pogodb, ki sodijo v okvir standarda MSRP 17, na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.
Skupina ne pričakuje, da bo standard vplival na njene računovodske izkaze.
njegove veljavnosti do leta 2023 terobenem uvajajo dodatno olajšavo pri prvi uporabi standar da MSRP 17.
Skupina ne pričakuje, da bo dopolnitev standarda vplivala na njene računovodske izkaze.
Zavarovalne pogodbe – prvotna uporaba standardov MSRP 17 in MSRP 9 – primerjalne informacije (dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil standarda MSRP 17 je dovoljena. Za zavarovalnice, ki prvič hkrati uporabljajo MSRP 17 in MSRP 9, dopolnilo uvaja možnost prehoda na podlagi "izravnalne razvrstitve" primerjalnih informacij o finančnih sredstvih. Zavarovalnica, ki za finančno sredstvo uporabi izravnalno razvrstitev, predstavi primerjalne informacije na enak način, kot da bi za razvrstitev finančnega sredstva upoštevala zahteve za razvrščanje in merjenje iz standarda MSRP 9. Prav tako pri uporabi izravnalne razvrstitve finančnega sredstva zavarovalnici ni treba upoštevati zahtev glede oslabitve iz MSRP 9. Namen dopolnil je preprečiti začasno računovodsko neskladje med finančnimi sredstvi in obveznostmi iz zavarovalnih pogodb ter izboljšati uporabnost primerjalnih informacij, ki so namenjene uporabnikom računovodskih izkazov. Dopolnil standarda še ni odobrila EU.
Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige: prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom
Dopolnila obravnavajo znano neskladje med zahtevami standarda MSRP 10 in tistimi iz standarda MRS 28 pri obravnavi prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna posledica dopolnil je, da podjetje priznava celoten znesek dobička ali izgube, kadar transakcija vključuje poslovanje (ne glede na to, ali se nahaja v hčerinski družbi ali ne). Za transakcije s sredstvi, ki jih podjetje ne uporablja pri poslovanju, podjetje priznava le del dobička ali izgube, tudi če se sredstva nahajajo v hčerinski družbi. Decembra 2015 je Odbor za mednarodne računovodske standarde datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas, v pričakovanju rezultatov projekta raziskave obračunavanja sredstev po kapitalski metodi. Dopolnil standarda še ni odobrila EU.
Predstavitev računovodskih izkazov: razvrstitev obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne (dopolnila)
Dopolnila so prvotno veljala za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2022 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je bila dovoljena. V odgovoru na pandemijo covida-19 je UO MRS odložil datum začetka veljavnosti dopolnil za eno leto, tj. do 1. januarja 2023, da bi podjetjem zagotovil dovolj časa za izvedbo sprememb v razvrstitvi obveznosti. Dopolnila so podjetjem v pomoč pri odločanju, ali naj v izkazu finančnega položaja dolg in druge obveznosti z negotovim datumom poravnave razvrstijo med kratkoročne ali nekratkoročne obveznosti ter tako zagotavljajo večjo doslednost pri upoštevanju zahtev standarda. Dopolnila vplivajo na predstavitev obveznosti v izkazu finančnega položaja, ne spreminjajo pa obstoječih zahtev v povezavi z merjenjem ali obdobjem pripoznanja sredstev, obveznosti, prihodkov ali odhodkov ali informacij, ki jih podjetje razkrije o teh postavkah. Prav tako dopolnila pojasnjujejo zahteve v povezavi z razvrstitvijo dolgov, ki jih lahko podjetje poravna z izdajo lastnih kapitalskih instrumentov.
Novembra 2021 je Upravni odbor objavil osnutek za javno obravnavo (ED), ki pojasnjuje, kako podjetje obravnava obveznosti, za katere veljajo zaveze, ki jih mora izpolniti na datum, ki sledi obdobju poročanja. Upravni odbor predlaga predvsem omejen obseg dopolnil standarda MRS 1, ki dejansko razveljavljajo dopolnila iz leta 2020, ki od podjetja zahtevajo, da obveznosti, s katerimi so povezane zaveze, ki jih mora izpolniti šele v naslednjih dvanajstih mesecih po obdobju poročanja, razvrsti med kratkoročne, če jih ob zaključku poročevalskega obdobja ne izpolnjuje. Namesto tega predlog dopolnil od podjetja zahteva ločeno predstavitev in dodatna razkritja vseh nekratkoročnih obveznosti, s katerimi so povezane zaveze, ki jih mora izpolniti šele v naslednjih dvanajstih mesecih po obdobju poročanja, če jih ob zaključku poročevalskega obdobja ne izpolnjuje.
Predlog dopolnil velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2024 ali pozneje in jih mora podjetje v skladu z zahtevami standarda MRS 8 uporabiti za nazaj. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Upravni odbor je obenem predlagal odložitev začetka veljavnosti dopolnil iz leta 2020, kar pomeni, da pred začetkom veljavnosti predlaganih dopolnil podjetju obstoječih praks ni treba spreminjati. Dopolnil standarda in osnutkov za javno obravnavo še ni odobrila EU.
edmetena osnovna sredstva, MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva ter letne izboljšave 2018-2020 (dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2022 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
UOMRS je objavil naslednja omejena dopolnila standardov MSRP:
Skupinavpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila standarda veljajo za letna obdobja z začetkom 1. aprila 2021 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba tudi v računovodskih izkazih, ki na dan objave dopolnil standarda niso bili odobreni za objavo. Marca 2021 je Odbor za mednarodne računovodske standarde dopolnil pogoje za uporabo praktične rešitve iz standarda MSRP 16, ki najemniku omogoča, da prilagoditev najemnin, do katerih pride neposredno zaradi pandemije covida-19, ne obravnava po smernicah standarda MSRP 16. Podjetje lahko uveljavlja praktično olajšavo pri obravnavi prilagoditve najemnin, pri katerih posamezno znižanje najemnine vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. junija 2022 ali prej, in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo praktične rešitve.
Skupinavpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
Dopolnila določajo smernice za presojo pomembnosti pri razkritju računovodskih usmeritev. Dopolnila MRS 1 nadomeščajo zahtevo po razkritju »bistvenih« računovodskih usmeritev z zahtevo po razkritju »pomembnih« računovodskih usmeritev. Obenem vsebuje Stališče napotke in nazorne primere kot pomoč pri uporabi koncepta pomembnosti pri presoji razkritja računovodskih usmeritev. Dopolnil standarda še ni odobrila EU.
Skupinavpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila standarda veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Dopolnila obravnavajo spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ob začetku tega obdobja ali pozneje in opredeljujejo računovodske ocene kot denarne zneske v računovodskih izkazih, s katerimi je povezana negotovost z vidika njihovega merjenja. Prav tako dopolnila pojasnjujejo, kaj so spremembe računovodskih ocen ter kako se te razlikujejo od sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak. Dopolnil standarda še ni odobrila EU.
Skupinavpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
Maja 2021 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil dopolnila računovodskega standarda MRS 12, s katerimi je omejil uporabo izjeme pri začetnem pripoznanju po MRS 12 in določil, kako naj podjetje obračuna odloženi davek od določenih transakcij, kot so najemi in obveznosti, povezane z razgradnjo. V skladu z dopolnili izjema ne velja za transakcije, katerih obdavčljivi znesek je ob prvotnem pripoznanju enak znesku odbitnih začasnih razlik. Izjemavelja le, če pri pripoznanju sredstev najemu in z njim povezane obveznosti (ali obveznosti v povezavi z razgradnjo in razgradnjo sestavnega dela sredstva) obdavčljivi znesek ni enak znesku odbitnih začasnih razlik. Dopolnil standarda še ni odobrila EU.
Skupinavpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje družba Intereuropa, d. d. Obvladovanje obstaja, kadar:
Poslovodstvo obvladujoče družbe ocenjuje, da obstajajo pokazatelji obvladovanja. Glasovalne pravice so enake deležem obvladovanja.
Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko se to preneha. Pripravljeni so z upoštevanjem enotnih računovodskih politik skupine.
Skupina vrednoti naložbo v pridruženo družbo po kapitalski metodi.
Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine.
Vsi posli v tuji valuti so ob začetnem pripoznanju preračunani v evro, to je v funkcijsko valuto skupine, po dnevnem menjalnem tečaju med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla. Upošteva se referenčni tečaj ECB (Evropske centralne banke).
Ob datumu izkaza finančnega položaja so:
Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile ob začetnem pripoznanju evidentirane v obdobju ali predstavljene v prejšnjih računovodskih izkazih, skupina pripozna poslovnem izidu (kot prihodke oziroma odhodke) v obdobju, v katerem se pojavijo.
Pri prevedbi računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini, ki imajo funkcijsko valuto različni od poročevalne valute (evro), za namene vključitve v konsolidirane računovodske izkaze, skupina preračuna sredstva in obveznosti v poročevalno valuto konsolidiranih računovodskih izkazov po tečaju na dan poročanja. Prihodke in odhodke, izkazane v izkazu poslovnega izida, ter postavke, izkazane v drugem vseobsegajočem donosu, preračuna po povprečnem tečaju za obravnavano obdobje, za katerega ocenjuje, da je dovolj dober približek tečaju na dan transakcije. Postavke kapitala preračuna po tečaju na zadnji dan obdobja, v katerem je nastala sprememba kapitala. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu (prevedbene tečajne razlike) do trenutka odtujitve odvisne družbe, ko se te tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida.
Na začetku skupina pripozna finančna sredstva po pošteni vrednosti, razen finančnih naložb odvisno družbo, ki se ne konsolidira, in pridruženo družbo, ki jo pripozna po nabavni vrednosti, ter terjatve do kupcev, ki jih pripozna po transakcijski ceni.
Skupina običajne nakupe in prodajo finančnih sredstev pripozna na dan sklenitve posla, to je dan, na katerega se skupina zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Na ta dan pripozna tudi dobičke ali izgube pri odtujitvi finančnih sredstev.
tok ovskupine prikazuje gibanje pritokov in odtokov ob upoštevanju posredne metode v obračunskem obdobju ter pojasnjuje spremembe stanja denarnih sredstev. Pri sestavi računovodskega izkaza so se upoštevali podatki konsolidiranega izkaza poslovnega izida za leto 2021, postavke konsolidiranega izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2021 in 31. decembra 2020 ter dodatni podatki.
Finančne naložbe delnice oziroma deleže odvisne družbe, ki so izločene iz konsolidacije, in pridružene družbe skupina vrednoti po nabavni vrednosti. Prejeta izplačila za pripadajoči delež zmanjšajo knjigovodsko vrednost finančne naložbe. V primeru sprememb drugega vseobsegajočega donosa pridružene družbe skupina prilagodi knjigovodsko vrednost finančne naložbe tudi za njen sorazmerni delež teh sprememb. Prihodki od dividend in drugih deležev iz dobička za navedeni družbi se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
Ostala finančna sredstva skupina razvrsti na podlagi poslovnega modela za upravljanje finančnih sredstev in značilnosti pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev v skupine finančnih sredstev, kot je prikazano v spodnji tabeli.
| Skupina finančnih sredstev | Finančno sredstvo |
|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | Terjatve do kupcev, vključno s terjatvami iz najema, in ostale poslovne terjatve, sredstva iz pogodb s kupci*, posojila in depoziti. |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Kapitalski instrumenti, ki niso posesti za trgovanje, za katere se skupina nepreklicno odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | Kapitalski instrumenti, za katere se skupina ne odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. |
Skupina meri finančna sredstva po začetnem pripoznanju po odplačni vrednosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
Prihodke od obresti iz navedenih sredstev skupina izračunava z metodo efektivnih obresti in jih pripozna v poslovnem izidu.
2. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz teh sredstev, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, drugi dobički in izgube pa v drugem vseobsegajočem donosu. Ob odpravi pripoznanja sredstev se dobički in izgube, pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu (presežek iz prevrednotenja), prenesejo v preneseni čisti poslovni izid.
3. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Finančna sredstva, ki jih skupina ne meri po odplačni vrednosti in niso finančne naložbe odvisne družbe in pridružene družbe, skupina meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je pogodbena obveza:
Skupina pripozna finančne obveznosti na dan njihovega nastanka. Finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum sklenitve posla, ko skupina postane pogodbena stranka vzvezi z instrumentom. Skupina odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Pri začetnem pripoznanju izmeri finančno obveznost po pošteni vrednosti, vključno s transakcijskimi stroški. Po začetnem pripoznanju se neizpeljane finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.
Obveznosti iz pogodb s kupci predstavljajo obvezo za prenos blaga ali storitev kupcu, za kar je bilo od kupca prejeto nadomestilo (obveznosti za prejete predujme).
Osnovni kapital obvladujoče družbe je nominalno opredeljen v statutu obvladujoče družbe, registriran pri sodišču in so ga plačali njegovi lastniki.
Kapitalske rezerve so zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala obvladujoče družbe. Uporabiti se smejo pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon.
Zakonske rezerve so zneski, namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub.
Statutarne in druge rezerve so namenjene za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub in druge namene.
Lastne delnice se izkazujejo kot del rezerv iz dobička (kot odbitna postavka). Oblikovane so rezerve za lastne deleže v višini zneskov, plačanih za pridobitev lastnih delnic.
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo presežek iz prevrednotenja v zvezi z zemljišči ter aktuarske izgube, vezane na rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih, in presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi naložbami, merjenimi po pošteni vrednosti. Vse sestavine rezerve za pošteno vrednost so zmanjšane za odložene davke.
Prevedbene tečajne razlike so posledica valutnih razlik, nastalih pri vključevanju računovodskih izkazov odvisnih družb v uskupinjene računovodske izkaze.
Obveznosti za dividende in druge deleže iz dobička se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
ko t presežek iz prevrednotenja, in sicer v izkazu vseobsegajočega donosa. Če se knjigovodskavrednost zemljišča zmanjša zaradi prevrednotenja, se zmanjša presežek iz prevrednotenja pri istem zemljišču. Če zmanjšanje knjigovodske vrednosti presega nabrani presežek iz prevrednotenja pri istem sredstvu, se razlika vzmanjšanju prenese v poslovni izid kot odhodek. Presežek iz prevrednotenja z zemljišč, ki je sestavni del kapitala, se prenese neposredno na zadržani čisti dobiček, ko se odpravi pripoznanje sredstva.
Skupina v primeru sredstev v pripravi pripiše stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstvav pripravi, kot del nabavne vrednosti takšnega sredstva. Stroški izposojanja vključujejo odhodke za obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz posojil v tuji valuti, če se obravnavajo kot preračun stroško v obresti. Drugi stroški izposojanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot odhodek obdobja, v katerem nastanejo.
Stroški zamenjave nekega dela osnovnega opredmetenega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale in če je nabavna vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Ta metoda natančneje odraža pričakovani vzorec uporabe sredstva. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so:
| Tekoče obdobje | Primerljivo obdobje |
|---|---|
| Zgradbe | 30–68 let |
| Računalniška oprema | 2–4 leta |
| Druge naprave in oprema | 2–10 let |
Skupina enkrat letno pregleduje ustreznost metode amortiziranja in dobe koristnosti ter jih po potrebi prilagodi.
Neopredmetena sredstva vsebujejo naložbe pridobljene pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dobro ime prevzete družbe in druge pravice ter druga neopredmetena sredstva. Doba amortiziranja in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se preverjata najmanj enkrat na leto, in sicer ob koncu poslovnega leta. Skupina meri neopredmetena sredstva po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Poznejši izdatki, povezani z neopredmetenimi sredstvi, so usredstveni, če povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva. Pripozna se v poslovnem izidu po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko so sredstva na razpolago za uporabo. Ta metoda najnatančneje kaže pričakovani vzorec uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu. Ocenjene dobe koristnosti za obravnavano in primerljivo leto so do 3 leta, 5 let, 10 let, 15 let in 23 let. Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti skupina preveri ob koncu vsakega poslovnega leta ter jih po potrebi prilagodi.
Presežek nabavne vrednosti poslovne združitve nad pošteno vrednostjo pridobljenih razpoznavnih sredstev in skupina dolguje pripoznati kot dobro ime. Dobro ime se ne amortizira. Namesto tega ga skupina letno preizkuša za.
Dobro ime je tako izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Nakupi neobvladujočih deležev se obračunajo kot posli z lastniki kapitala, zato se dobro ime kot posledica tega posla ne pripozna. Morebitna razlika se pripozna neposredno v kapitalu.
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so posedovane, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali pa oboje. Za določitev, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, je potrebna presoja. Pri presoji, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, skupina opredeljuje merila za razporeditev nepremičnin ali delov nepremičnin med naložbene nepremičnine tako, da se vse nepremičnine, ki so predmet dolgoročnega najema (več kot 1 leto) ali najema za nedoločen čas, prerazporedijo med naložbene nepremičnine po ključu, da se prerazporedi delež nepremičnine, če najeti del nepremičnine znaša več kot 10 odstotkov in manj kot 90 odstotkov celotne nepremičnine (površina). Če najeti del nepremičnine predstavlja 90 odstotkov ali več, se med naložbene nepremičnine prerazporedi celotna nepremičnina, če predstavlja 10 odstotkov ali manj, pa ostane nepremičnina razporejena med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina, razen v primeru pripadajočega dela zemljišča, ki pripada zgradbi, razporejeni med naložbene nepremičnine, ko se tudi ta del zemljišča upošteva kot naložbena nepremičnina. Nepremičnine, ki so predmet kratkoročnega najema (manj kot 1 leto) ali, ki niso predmet najema (se ne uporabljajo), ostanejo razporejene med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina.
Skupina po začetnem pripoznanju uporablja model nabavne vrednosti, po katerem naložbeno nepremičnino razviduje po njeni nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Prenos prevrednotenih naložbenih nepremičnin (zemljišč) iz opredmetenih osnovnih sredstev se opravi po njihovi knjigovodski vrednosti na dan prenosa, njihov presežek iz prevrednotenja pa ostane v kapitalu in se ob njihovi odtujitvi prenese v preneseni čisti poslovni izid. Pri amortiziranju naložbenih nepremičnin se uporabljajo enake dobe koristnosti kot za nepremičnine v okviru opredmetenih osnovnih sredstev.
Skupina deluje kot najemnica sredstev. Skupina ima najemu različne nepremičnine (zemljišča in poslovne prostore) in opremo. Ob sklenitvi pogodbe ta oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Trajanje najema skupina opredeli na podlagi obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati, ob upoštevanju obdobja, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobja, za katero velja možnost odpovedi najema.
| Tekoče obdobje | Primerljivo obdobje |
|---|---|
| Pravice do uporabe zemljišč | 5-6 let |
| Pravice do uporabe zgradb | 1-10 let |
| Pravice do uporabe opreme | 1-5 let |
Skupina uporablja enoten pristop pripoznavanja in merjenja za vse najeme, razen za kratkoročne najeme (najemi do enega leta) in najeme sredstev manjše vrednosti (vrednost manjša kot pet tisoč evrov). Najemnine pri najemih manjše vrednosti in kratkoročnih najemih skupina izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za ostale najeme je skupina pripoznala pravico do uporabe najetih sredstev in obveznost za najeta sredstva.
Skupina pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem.
Pra vica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Skupina slabi sredstva v najemu enako kot slabi opredmetena osnovna sredstva.
Obveznosti za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju najemne pogodbe. Najemnine skupina diskon tira po obrestni meri, povezani z najemom, če jo je mogoče določiti, v nasprotno pa po predpostavljeni obrestni meri za izposojanje, ki bi jo morala plačati, če bi za podobno dolgo obdobje in na podlagi podobnega jamstva v podobnem gospodarskem okolju pridobila sredstvo podobne vrednosti kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe. Po datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za obresti iz najema in zmanjša za plačila najemnin ter, ob ponovni oceni ali ob spremembi najema, prilagodi vrednost najema.
Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe najetih sredstev zmanjšuje za obračunano amortizacijo v obdobju najema sredstev. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški obresti bremenijo finančne odhodke obdobja. Za kratkoročne najeme in najeme sredstev manjše vrednosti skupina uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja 12 mesecev ali manj). Hkrati skupina uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom sredstev, za katera velja, da so manjševrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti skupina pripozna strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema.
Skupina je zaradi situacije, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, uporabila praktično rešitev, da ne bo presodila, ali je prilagoditev najemnine, ki izpolnjuje spodaj navedene pogoje, sprememba najema. Ti pogoji so:
V tem primeru skupina spremembo najemnine ne obravnava kot spremembo obstoječega najema, temveč jo pripoznava izkazu poslovnega izida.
Skupina pri transakcijah prodaje s povratnim najemom, ko deluje kot prodajalec najemnik, meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, sorazmerno z delom prejšnje knjigovodske vrednosti sredstva, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo je obdržala. V skladu s tem pripozna samo tisti znesek dobička ali izgube, ki se nanaša na pravice, ki jih je prenesel kupec najemodajalec.
Skupina deluje kot najemodajalka sredstev. Skupina kot najemodajalec pripoznava najemnine iz poslovnega najema kot prihodke na podlagi enakomerne časovne metode. Sredstva, ki jih skupina daje v poslovni najem, prikaže v izkazu finančnega položaja glede na naravo sredstva, ki je predmet najema.
Zaloge materiala se vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri porabi materiala se uporablja metoda tehtanih povprečnih cen.
Oslabitev poslovnih terjatev. Skupina slabi poslovne terjatve v obliki popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja teh sredstev. Znesek izgub iz oslabitve (vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve) terjatev do kupcev in drugih poslovnih terjatev je v izkazu poslovnega izida izkazan v postavki izguba zaradi oslabitev terjatev.
na podlagi drugih objektivnih razlogo označene za dvomljive, skupina slabi tako, da oblikuje popravek vrednosti z odstotki slabitve glede na njihovo starost.
Skupina pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub teh sredstev uporablja poenostavljen pristop z uporabo »matrike rezervacij«, ki temelji na podlagi izkušenj o odpisanih terjatvah iz preteklosti in ocen glede prihodnosti.
Terjatve, ki so v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali so, na podlagi drugih objektivnih razlogov označene za dvomljive, skupina slabi v 100-odstotnivišini, razen kadar zakonodaja dovoljuje zmanjšanje obveznosti za obračunani in neplačani davek na dodano vrednost ter se znesek zmanjša slabitev.
Terjatve za obresti za dana posojila in depozite skupina slabi v okviru slabitve posojil oziroma depozitov, drugih poslovnih terjatev pa glede na sestavo terjatev in pretekle izkušnje teh terjatev ne slabi, dokler niso zapadle več kot 30 dni. V primeru zapadlosti po tem datumu skupina individualno oceni verjetnost prihodnjih denarnih tokov iz takih terjatev in njihovo slabitev.
Skupina opravi slabitve danih posojil in depozitov na podlagi presoje poslovodstva o njihovi neiztržljivosti. Skladno z MSRP 9 je prešla z modela nastalih izgub na model pričakovanih izgub in skladno z njim pripoznava ne samo nastale izgube, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Pri presoji oslabljenosti danih posojil skupina oceni dokaze o oslabitvi posojila individualno za vsako posojilo posebej. Če oceni, da knjigovodska vrednost posojila presega njeno pošteno, to je razumljivo vrednost, posojilo slabi. Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil posojil v prihodnjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, zapadlimi po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere skupina pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali tudi denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja.
Slabitve za pričakovane kreditne izgube skupina ocenjuje v dveh korakih. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih se po začetnem pripoznanju kreditno tveganje ni močno povečalo, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so mogoča v prihodnjih 12 mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih se je od začetnega pripoznanja kreditno tveganje močno povečalo, skupina pripozna popravek iz izgub, ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila. Skupina oceni, da gre pri finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, če so pogodbena plačila zapadla 90 dni. V nekaterih primerih lahko skupina oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da neporavnanih pogodbenih zneskov ne bo prejela v celoti.
Skupina pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati. Znesek izgub zaradi oslabitve teh sredstev je v konsolidiranem izkazu poslovnega izida izkazan v postavki drugi finančni odhodki.
Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev, da bi ugotovila, ali obstajajo znaki oslabitve. Če taki znaki so, oceni nadomestljivo vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za sredstvo. Za preizkus oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so večinoma neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota).
Dolgoročna sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva (v okviru dolgoročnih sredstev to velja za naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, dolgoročne finančne naložbe, v okviru opredmetenih osnovnih sredstev pa zaradi pomembnosti le za zemljišča in zgradbe), za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo, in sicer se njihova prodaja predvideva najpozneje v prihodnjih dvanajstih mesecih.
Prodaja je zelo verjetna, kadar poteka celoten načrt in program za iskanje kupca. Prav tako morata potekati aktivno trženje sredstva in prizadevanje za dosego cene, ki ustreza njegovi trenutni pošteni vrednosti. Neposredno pred razvrščanjem med sredstva za prodajo se izvede ponovna meritev teh sredstev. Skladno s tem se dolgoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer pri tisti vrednosti, ki je nižja.
Zaradi posebnih dogodkov in okoliščin, na katere skupina ne more vplivati, obstajajo pa zadostni dokazi, da podjetje dosledno izpolnjuje načrt prodaje sredstva, se lahko obdobje zaključka prodaje podaljša na več kot eno leto. Če sredstvo za prodajo ne izpolnjuje več sodil za uvrstitev v skupino sredstev za prodajo, ga je treba prerazvrstiti v drugo ustrezno skupino sredstev, in sicer v tisto, v katero je bilo uvrščeno pred razvrstitvijo med sredstva za prodajo.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega opravljeno z določenim kratkoročnim zaslužkom.
Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan izkaza finančnega položaja obstoječih obvez.
Pri doseganju najboljše ocene rezervacije se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo številne dogodke in okoliščine. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije sedanja vrednost izdatkov, po pričakovanju potrebnih za poravnavo obvez.
Rezervacije se pripoznavajo z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, zmanjšujejo pa se neposredno po časovnem zaporedju za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane, razen aktuarskih dobičkov in izgub iz odpravnin ob upokojitvi zaradi sprememb aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev, ki se pripoznajo v presežku iz prevrednotenja in se ob porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Pripoznanje rezervacij se odpravi, ko so že izrabljene možnosti, zaradi katerih so bile oblikovane, ali ko ni več potrebe po njih. Iz odprave pripoznanja rezervacij, oblikovanih z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, pripoznamo prihodke. Na koncu obračunskega obdobja se rezervacije popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanjivrednosti izdatkov, po predvidevanjih potrebnih za poravnavo obvez.
Družbe v skupini, ki so skladno z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internimi pravilniki zavezane k plačilu odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad zaposlenim, v ta namen oblikujejo dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Str oški obresti in prirast v tekočem letu se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, obresti pa med finančnimi odhodki. Aktuarski dobički in izgube iz jubilejnih nagrad se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, aktuarski dobički ali izgube iz odpravnin ob upokojitvi pa se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, in sicerv presežku iz prevrednotenja, ter se ob njihovi porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo. Rezervacije se porabljajo v višini dejansko nastalih stroškov obračunanih odpravnin ob upokojitvi in obračunanih jubilejnih nagrad.
Pogodba s kupcem se obračuna le ob izpolnitvi pogojev. Ob odobritvi pogodbe s kupcem se oceni nadomestilo, ki se pričakuje od kupca v zameno, ko bo blago oziroma storitev prenesena nanj. Prejeto nadomestilo predstavlja transakcijsko ceno. Transakcijska cena predstavlja fiksno dogovorjeno nadomestilo za obljubljeno blago oziroma opravljene storitve kupcu.
Skupina prihodke iz opravljenih storitev pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida glede na stopnjo dokončanosti posla ob koncu poročevalskega obdobja oziroma ko so izpolnjene izvršitvene obveznosti. Stopnjo dokončanosti oceni na podlagi pregleda nastalih stroškov (pregled opravljenega dela – izmera napredka posla). Prihodki od opravljenih storitev se merijo po transakcijskih cenah dokončanih storitev, navedenih na računih (izpolnite v izvršitvenih obvezah v določenem trenutku) ali drugih listinah ali po cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti (izpolnitev izvršitvenih obvez se izvaja postopoma).
Skupina ocenjuje, da v primerih, ko določen posel (izvršitvena obveza) na dan izkaza finančnega položaja še ni zaključen, ni mogoče zanesljivo oceniti, kakšen bo izid posla, vendar pa se lahko razumno izmeri njegov napredek in pripoznajo prihodki le do višine nastalih neposrednih stroškov, za katere se pričakuje, da jih bo mogoče pokriti (metoda vložkov).
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve (npr. carinske dajatve), niso sestavina prihodkov od prodaje.
| Poslovna področja | Narava in čas izpolnitve izvršitvenih obvez kupcem | Plačilni pogoji | ||
|---|---|---|---|---|
| KOPENSKI PROMET | Za izvršitev špedicijskih poslov nam kupec izda naročilo, ki mora vsebovati vse bistvene podatke za pravilno in pravočasno izvršitev naročila. Posel je opravljen, ko so izvršene vse aktivnosti po naročilu. Naročilo lahko vsebuje različne storitve. | Ob upoštevanju kupčeve bonitete, preteklih izkušenj s kupcem in komercialnih dogovorov je račun za opravljeno storitev plačljiv v roku 30 dni od dneva opravljene storitve. | ||
| LOGISTIČNE STORITVE | ||||
| INTERKONTINENTALNI PROMET | ||||
| DRUGE STORITVE |
Splošno velja, da mora kupec plačilo naših storitev in s tem povezanih stroškov zagotoviti pred začetkom opravljanja storitev (avans).
Ločimo državne podpore, povezane s sredstvi, in državne podpore, povezane s prihodki.
a. S sredstvi povezane državne podpore, tudi nedenarne podpore po pošteni vrednosti, se v izkazu finančnega položaja obravnavajo kot odloženi prihodki in se med prihodke v izkazu poslovnega izida dosledno prenašajo v dobi koristnosti zadevnega sredstva. Med dolgoročno odloženimi prihodki skupina izkazuje odložene prihodke, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
b. Državne podpore, povezane s prihodki, so državne podpore, povezane s povrnitvijo nadomestil plač za zaposlene, oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varstvo, itd. Skupina pripozna državne podpore, povezane s prihodki, v okviru drugih poslovnih prihodkov in ne kot znižanje povezanih stroškov. Pripoznajo se kot prihodki.
v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Državne podpore se pripoznajo, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da skupina izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitev in da jih bo prejela. Če obstaja negotovost v zvezi z upravičenostjo do prejete državne podpore (npr. obstaja možnost obveznosti vračila v primeru neizpolnjevanja pogojev), se znesek dobljene državne podpore prikaže kot odloženi prihodek za čas do dejanske ugotovitve (ne)izpolnjevanja pogojev.
Skupina stroške kot odhodke pripoznava v obdobju, v katerem nastanejo.
Finančni prihodki obsegajo predvsem prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend in drugih deležev iz dobička, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ter pozitivne tečajne razlike in prihodke iz odprave slabitev finančnih naložb. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend in drugih deležev pri dobičku se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
Finančni odhodki obsegajo predvsem odhodke za obresti in druge stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo), obresti iz najemov, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih naložb. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti kot odhodek obdobja, v katerem nastanejo.
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Izkaže se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, razen v delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu. Ta se zato izkaže v drugem vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek je obračunan skladno z veljavno davčno zakonodajo na dan poročanja. Poslovno leto je koledarsko leto, ki je enako davčnemu letu.
Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter zneskov za potrebe davčnega poročanja.
Odložena obveznost za davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da jo bo treba plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, veljavnih ob koncu poročevalskega obdobja.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost in popravljeno dobičkonosnost delnice. Osnovno dobičkonosnost delnice izračuna tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem v poslovnem letu, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic (brez lastnih delnic).
Popravljeni dobiček delnice se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripadata navadnim delničarjem, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh popravljalnih možnostnih navadnih delnic. Skupina ne poseduje popravljalnih možnostnih delnic, zato izkazuje enako vrednost osnovne in popravljene dobičkonosnosti delnice.
Ob upoštevanju računovodskih usmeritev je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti finančnih in tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Skupina je poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja določila po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v pojasnilih k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznostim skupine.
Skupina meri zemljišča ob priznanju po prevrednotenem znesku, ki je poštena vrednost na dan prevrednotenja (to je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo drugih tehnik ocenjevanja vrednosti). Poštena vrednost zemljišč se glede na okoliščine oziroma razmere izmeri z uporabo ene ali več tehnik vrednotenja, kot so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Skupina izvaja prevrednotenje zemljišč vsakih pet let oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč. Na podlagi ocene vpliva spremembe kazalnikov slabitve se oceni znesek odstopanja poštene vrednosti za zemljišča od njihove knjigovodske vrednosti. Če gre za pomembno odstopanje, se izvede cenitev zemljišč za računovodsko poročanje.
Poštena vrednost finančnih naložb v lastniške vrednostne papirje, vrednotenih po pošteni vrednosti, se določa glede na ponujeno nakupno ceno ob koncu poročevalskega obdobja. Za kratkoročne terjatve in obveznosti je skupina presodila, da je njihova knjigovodska vrednost dovolj natančen približek poštene vrednosti.
Pri uporabi finančnih instrumentov je skupina izpostavljena:
V tej točki je obravnavana izpostavljenost skupine posameznim (zgoraj omenjenim) tveganjem. Obravnavani so njeni cilji, usmeritve in postopki za merjenje ter obvladovanje tveganj in njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta v pojasnilu 31.
Poslovodstvo je sprejelo usmeritve glede obvladovanja tveganj v okviru pravilnika o upravljanju tveganj. Skupina ima odbor za upravljanje tveganj, odgovoren za razvoj in nadzor usmeritev pri njihovem upravljanju. Finančna tveganja so del rednega poročanja skupine o tveganjih, o katerih odbor redno poroča revizijski komisiji.
Kreditno tveganje je tveganje, da bo skupina utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem zaradi terjatev skupine do strank. Izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank, vendar pa poslovodstvo upošteva tudi demografsko strukturo strank ter tveganje plačilne nesposobnosti z vidika panoge in države, v kateri stranka posluje, saj lahko ti dejavniki vplivajo na kreditno tveganje, še zlasti v neugodnih gospodarskih razmerah. Usmeritve so oblikovane tako, da se za pomembnejšo novo stranko izvede analiza njene kreditne sposobnosti, preden ji skupina ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Skupina oblikuje popravek za vrednost oslabitve, ki pomeni višino ocenjenih izgub zaradi poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka vrednosti sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se oblikuje za skupine podobnih sredstev zaradi že nastalih neopredeljenih izgub.
Skupina likvidnost zagotavlja tako, da imavselej dovolj likvidnih sredstev za poravnanje obveznosti vroku, in sicer v običajnih intudi zahtevnejših okoliščinah, ne da bi pri tem nastale nesprejemljive izgube ali bi prišlo celo do zmanjšanja njenega ugleda.
Skupina ponuja predvsem garancije za morebitni carinski dolg, ki bi lahko nastal iz tranzitnih postopkov, preverjanja por ekla, različnih analiz oziroma kontrol blaga, potrebnih za izvedbo operativnih poslovnih dejavnosti.
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški instrumenti, vplivale na prihodke skupine ali vrednost finančnih instrumentov. Cilja obvladovanja tega tveganja sta obvladovati in nadzorovati izpostavljenost tržnim tveganjem v razumnih mejah ter ob hkratni optimizaciji dobička.
Valutnemu tveganju so izpostavljene zlasti družbe skupine, ki poslujejo v državah zunaj evrskega območja. Gre predvsem za tveganje spremembe deviznih tečajev srbskega dinarja, hrvaške kune in ukrajinske grivne. Na področju denarnih tokov iz poslovanja te družbe uporabljajo naravno varovanje pred tveganjem spremembe deviznega tečaja nacionalne valute, kar pomeni usklajevanje prilivov in odlivov v posameznih valutah časovno in tudi po velikosti, ter ne uporabljajo valutnih terminskih pogodb. Odprte ostajajo devizne pozicije v izkazih finančnega položaja družb, ki imajo najete kredite v evrih. Priteh družbah je zelo verjetno, da bo sprememba tečaja nacionalne valute močno vplivala na njihovo poslovanje. Najbolj izpostavljeni valutnemu tveganju sta družbi v Ukrajini.
Izpostavljenost valutnemu tveganju v družbah skupine, ki poslujejo v državah evrskega območja, je majhna, saj poteka denarni tok v teh družbah skoraj v celoti v evrih, zato je tudi vpliv na njihovo poslovanje majhen.
Poslovno tveganje je tveganje neposredne ali posredne izgube, do katere bi prišlo zaradi številnih različnih razlogov, povezanih s procesi, ki potekajo v skupini, z osebjem, tehnologijo in infrastrukturo, pa tudi kot posledica zunanjih dejavnikov, ki niso povezani s kreditnim, tržnim in likvidnostnim tveganjem, kot so med drugim tveganja, ki izhajajo iz pravnih in regulatornih zahtev ter splošno sprejetih korporacijskih standardov. Poslovna tveganja izhajajo iz celotnega poslovanja skupine. Cilj je upravljati poslovna tveganja tako, da se vzpostavi ravnotežje med izogibanjem finančnim izgubam in škodo, ki bi bila povzročena ugledu skupine, ter med celotno stroškovno učinkovitostjo, prav tako pa tudi izogibanjem takim kontrolnim postopkom, ki zavirajo oziroma omejujejo samoiniciativnost in ustvarjalnost. Ključno odgovornost za razvoj in vpeljavo kontrol za nadzor poslovnega tveganja nosi višje poslovodstvo vsake poslovne enote.
Program rednih pregledov izvaja služba notranje revizije, ki se o rezultatih pregledov pogovori s poslovodstvom tiste poslovne enote ali odvisne družbe, na katero se rezultati nanašajo, povzetke pa predloži upravi družbe in revizijski komisiji.
Družba dosledno iz obdobja uporablja računovodske usmeritve, predstavljene v priloženih računovodskih izkazih. Računovodsko usmeritve družba spremeni le, če je sprememba:
Primerjalne informacije so usklajene s predstavitvijo informacij v obravnavanem poslovnem letu. Spremenjene usmeritve so razkrite.
Računovodske usmeritve, ki jih je družba uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi računovodskih izkazov predhodnega poslovnega leta. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je družba sprejela za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2021 ali pozneje in ki so opisana v nadaljevanju.
Avgusta 2020 je UOMRS objavil drugi del reforme referenčnih obrestnih mer in sicer dopolnitve standardov MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 ter s tem zaključil svoje delo kot odgovor na reformo IBOR. Dopolnila vsebujejo začasno izjemo pri poročanju finančnih učinkov zamenjave medbančne obrestne mere (IBOR) z alternativno skoraj netvegano obrestno mero (RFR). Dopolnila omogočajo podjetjem uporabo praktične rešitve pri obračunu sprememb osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva ali obveznosti, pri čemer mora podjetje efektivno obrestno mero prilagoditi tako, da je enakovredna gibanju tržne obrestne mere. Poleg tega dopolnila omogočajo podjetjem uporabo določenih posplošitev glede prenehanja obračunavanja varovanja pred tveganjem, vključno z začasno oprostitvijo od zahteve razločevanja, za razmerja varovanja pred tveganjem, pri katerih je bila alternativna referenčna obrestna mera določena kot nepogodbeno določena sestavina tveganja.
Dopolnila standarda MSRP 7 Finančni instrumenti od podjetja zahtevajo razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo razumevanje učinka reforme referenčne obrestne mere na finančne instrumente podjetja in njegovo strategijo upravljanja s tveganji. Podjetje mora dopolnila uporabiti za nazaj, brez preračuna podatkov preteklih obdobij. Dopolnila standarda niso vplivala na računovodske izkaze družbe.
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. junija 2020 ali pozneje in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj. Zgodnji začetek uporabe je dovoljen tudi pri pripravi računovodskih izkazov, ki na dan 28. maja 2020 še niso bili odobreni za objavo. Standard uvaja praktično rešitev od uporabe zahtev standarda MSRP 16 pri obračunavanju prilagoditev najemnine, do katerih pride neposredno zaradi pandemije covida-19. Dopolnila omogočajo najemniku uporabo praktične rešitve tako, da mu prilagoditev najemnine, ki so neposredna posledica pandemije, ni treba obračunavati tako kot druge spremembe ob uporabi tega MSRP 16 pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Dopolnila standarda niso imela večjega vpliva na računovodske izkaze družbe.
ustrezne informacije na način, ki zvesto odraža te pogodbe. Uporabnikom računovodskih izkazov ti podatki služijo za oceno vpliva zavarovalnih pogodb, ki sodijo v okvir standarda MSRP 17, na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.
Družba ne pričakuje, da bo standard vplival na njene računovodske izkaze.
Dopolnila standarda MSRP 17 veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2023 ali pozneje in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Namen dopolnil je podjetjem olajšati uporabo standarda MSRP 17, saj dopolnila poenostavljajo nekatere zahteve standarda in znižujejo s tem povezane stroške podjetja, olajšajo obrazložitev njegove finančne uspešnosti in poenostavljajo prehod na nov standard z odložitvijo začetka njegove veljavnosti do leta 2023 ter obenem uvajajo dodatno olajšavo pri prvi uporabi standarda MSRP 17.
Družba ne pričakuje, da bo dopolnitev standarda vplivala na njene računovodske izkaze.
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2023 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil standarda MSRP 17 je dovoljena. Za zavarovalnice, ki prvič hkrati uporabljajo MSRP 17 in MSRP 9, uvaja dopolnilo možnost prehoda na podlagi »izravnalne razvrstitve« primerjalnih informacij o finančnih sredstvih. Zavarovalnica, ki za finančno sredstvo uporabi izravnalno razvrstitev, predstavi primerjalne informacije na enak način, kot da bi za razvrstitev finančnega sredstva upoštevale zahteve za razvrščanje in merjenje iz standarda MSRP 9. Pravtako pri uporabi izravnalne razvrstitve finančnega sredstva, zavarovalnici ni treba upoštevati zahtev glede oslabitve iz MSRP 9. Namen dopolnil je preprečiti začasno računovodsko neskladje med finančnimi sredstvi in obveznostmi iz zavarovalnih pogodb ter s tem izboljšati uporabnost primerjalnih informacij, ki so namenjene uporabnikom računovodskih izkazov. Dopolnil standarda še ni odobrila EU.
Družba ne pričakuje, da bo dopolnitev standarda vplivala na njene računovodske izkaze.
Dopolnila obravnavajo znano neskladje med zahtevami standarda MSRP 10 in tistimi iz standarda MRS 28 pri obravnavi prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna posledica dopolnil je, da podjetje pripozna celoten znesek dobička ali izgube, kadar transakcija vključuje poslovanje (ne glede na to, ali se nahaja v hčerinski družbi ali ne). Za transakcije s sredstvi, ki jih podjetje ne uporablja pri poslovanju, podjetje pripozna le del dobička ali izgube, tudi če se sredstva nahajajo v hčerinski družbi. Decembra 2015 je Odbor za mednarodne računovodske standarde datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas, v pričakovanju rezultatov projekta raziskave obračunavanja sredstev po kapitalski metodi. Dopolnil standarda še ni odobrila EU.
Družba vpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila so prvotno veljala za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2022 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je bila dovoljena. V odgovor na pandemijo covida-19 je UO MRS odložil datum začetka veljavnosti dopolnil za eno leto, tj. do 1. januarja 2023, da bi podjetjem zagotovil dovolj časa za izvedbo sprememb v razvrstitvi obveznosti. Dopolnila so podjetjem v pomoč pri odločanju, ali naj v izkazu finančnega položaja dolg in druge obveznosti z negotovim datumom poravnave razvrstijo med kratkoročne ali nekratkoročne obveznosti in tako zagotovijo večjo doslednost pri upoštevanju zahtev standarda. Dopolnila vplivajo na predstavitev obveznosti v izkazu finančnega položaja, ne spreminjajo pa obstoječih zahtev v povezavi z merjenjem ali obdobjem pripoznanja sredstev, obveznosti, prihodkov ali odhodkov ali informacij, ki jih podjetje razkrije o teh postavkah. Prav tako dopolnila pojasnjujejo zahteve v povezavi z razvrstitvijo dolgov, ki jih lahko podjetje poravna z izdajo lastnih kapitalskih instrumentov.
Novembra 2021 je Upravni odbor objavil osnutek za javno obravnavo (ED), ki pojasnjuje, kako podjetje obravnava obveznosti, za katere veljajo zaveze, ki jih mora izpolniti na datum, ki sledi obdobju poročanja. Upravni odbor predlaga predvsem omejen obseg dopolnil standarda MRS 1, ki dejansko razveljavljajo dopolnila iz leta 2020, ki od podjetja zahtevajo, da obveznosti, s katerimi so povezane zaveze, ki jih mora izpolniti šele v naslednjih dvanajstih mesecih po obdobju poročanja, razvrsti med kratkoročne, če jih ob zaključku poročevalskega obdobja ne izpolnjuje.
Namesto tega predlog dopolnil od podjetja zahteva ločeno predstavitev in dodatna razkritja vseh nekratkoročnih obveznosti, s katerimi so povezane zaveze, ki jih mora izpolniti šele v naslednjih dvanajstih mesecih po obdobju poročanja, če jih ob zaključku poročevalskega obdobja ne izpolnjuje.
standarda MRS 8 uporabiti za nazaj. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Upravni odbor je obenem predlagal odložitev začetka veljavnosti dopolnil iz leta 2020, kar pomeni, da pred začetkom veljavnosti predlaganih dopolnil, podjetju obstoječe prakse ni treba spreminjati. Dopolnil standarda in osnutkov za javno obravnavo še ni odobrila EU. Družba vplivnovih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2022 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
Dopolnila standarda veljajo za letna obdobja z začetkom 1. aprila 2021 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba tudi v računovodskih izkazih, ki na dan objave dopolnil standarda niso bili odobreni za objavo. Marca 2021 je Odbor za mednarodne računovodske standarde dopolnil pogoje za uporabo praktične rešitve iz standarda MSRP 16, ki najemniku omogoča, da prilagoditev najemnin, do katerih pride neposredno zaradi pandemije covida-19, ne obravnava po smernicah standarda MSRP 16. Podjetje lahko uveljavlja praktično olajšavo pri obravnavi prilagoditve najemnin, pri katerih posamezno znižanje najemnine vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. juniju 2022 ali prej in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo praktične rešitve.
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Dopolnila določajo smernice za presojo pomembnosti pri razkritju računovodskih usmeritev. Dopolnila MRS 1 nadomeščajo zahtevo po razkritju »bistvenih« računovodskih usmeritev z zahtevo po razkritju »pomembnih« računovodskih usmeritev. Obenem vsebuje Stališče napotke in nazorne primere kot pomoč pri uporabi koncepta pomembnosti pri presoji razkritja računovodskih usmeritev. Dopolnil standarda še ni odobrila EU. Družba vplivnovih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila standarda veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Dopolnila obravnavajo spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ob začetku tega obdobja ali pozneje in opredeljujejo računovodske ocene kot denarne zneske v računovodskih izkazih, s katerimi je povezana negotovost z vidika njihovega merjenja. Prav tako dopolnila pojasnjujejo, kaj so spremembe računovodskih ocen ter kako se te razlikujejo od sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak. Dopolnil standarda še ni odobrila EU. Družba vplivnovih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Posli v tuji valuti
Vsi posli v tuji valuti so ob začetnem pripoznanju preračunani v evro, to je v funkcijskovaluto družbe, po dnevnem menjalnem tečaju med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla. Upošteva se referenčni tečaj ECB (Evropske centralne banke).
Ob datumu izkaza finančnega položaja so:
Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile ob začetnem pripoznanju evidentirane v obdobju ali predstavljene v prejšnjih računovodskih izkazih, družba pripozna v poslovnem izidu (kot prihodke oziroma odhodke) v obdobju, v katerem se pojavijo.
Na začetku družba pripozna finančna sredstva po pošteni vrednosti, razen finančnih naložb v odvisne družbe in pridruženo družbo, ki jih pripozna po nabavni vrednosti, ter terjatev do kupcev, ki jih pripozna po transakcijski ceni.
Družba običajne nakupe in prodajo finančnih sredstev pripozna na dan sklenitve posla, to je dan, na katerega se družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Na ta dan pripozna tudi dobičke ali izgube pri odtujitvi finančnih sredstev.
Denarna sredstva predstavljajo vloge na vpogled in denarna sredstva v blagajni. Denarni ustrezniki so kratkoročne hitro unovčljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Družba kot take opredeljuje kratkoročno vezane depozite na odpoklic.
Izkaz denarnih tokov družbe prikazuje gibanje pritokov in odtokov ob upoštevanju posredne metode v obračunskem obdobju ter pojasnjuje spremembe stanja denarnih sredstev. Pri sestavi računovodskega izkaza so se upoštevali podatki izkaza poslovnega izida družbe za leto 2021, postavke izkaza finančnega položaja družbe na dan 31. december 2021 in 31. december 2020 ter dodatni podatki.
Družba finančne naložbe v delnice oziroma deleže odvisnih družb in pridruženo družbo vrednoti po nabavni vrednosti. Prihodki od dividend in drugih deležev iz dobička se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo tudi dobički in izgube iz teh sredstev.
Družba ostala finančna sredstva razvrsti na podlagi poslovnega modela za upravljanje finančnih sredstev in značilnosti pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev, kot je prikazano v spodnji tabeli.
| Skupina finančnih sredstev | Finančno sredstvo |
|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | Terjatve do kupcev, vključno s terjatvami iz najema, in ostale poslovne terjatve, sredstva iz pogodb s kupci*, posojila in depoziti. |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | Kapitalski instrumenti, ki niso posesti za trgovanje, za katere se družba nepreklicno odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | Kapitalski instrumenti, za katere se družba ne odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. |
Družba meri finančna sredstva po začetnem pripoznanju po odplačni vrednosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
Družba prihodke od obresti iz navedenih sredstev izračunava z metodo efektivnih obresti in jih pripozna v poslovnem izidu.
Obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz teh sredstev, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, drugi dobički in izgube pa v drugem vseobsegajočem donosu. Ob odpravi pripoznanja sredstev se dobički in izgube, pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu (presežek iz prevrednotenja), prenesejo v preneseni čisti poslovni izid.
Finančna sredstva, ki jih družba ne meri po odplačni vrednosti terniso finančne naložbe v odvisne družbe in pridruženo družbo, družba meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je pogodbena obveza:
Družba pripozna finančne obveznosti na dan njihovega nastanka. Finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum sklenitve posla, ko družba postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Pri začetnem pripoznanju izmeri finančno obveznost po pošteni vrednosti, vključno s transakcijskimi stroški. Po začetnem pripoznanju se neizpeljane finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.
Obveznosti iz pogodb s kupci predstavljajo obvezo za prenos blaga ali storitev kupcu, za kar je bilo od kupca prejeto nadomestilo (obveznosti za prejete predujme).
Osnovni kapital družbe je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran pri sodišču in so ga plačali njegovi lastniki.
Kapitalske rezerve družbe so zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala. Uporabiti se smejo pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon.
Zakonske rezerve so zneski, namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub.
Lastne delnice se izkazujejo kot del rezerv iz dobička (kot odbitna postavka). Oblikovane so rezerve za lastne deleže v višini zneskov, plačanih za pridobitev lastnih delnic.
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinke presežka iz prevrednotenja v zvezi z zemljišči ter aktuarske izgube, vezane na rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev. Vse sestavine rezerve za poštene vrednosti so zmanjšane za odložene davke.
Obveznosti za dividende in druge deleže iz dobička se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
Družba vrednoti opredmetena osnovna sredstva pri začetnem pripoznanju po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost obsega zneske, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev, in tudi usredstvene stroške izposojanja. Družba po začetnem pripoznanju opredmetenih osnovnih sredstev uporablja model nabavne vrednosti za zgradbe in opremo ter model prevrednotenja za zemljišča. Zgradbe in oprema so po modelu nabavne vrednosti izkazane po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča so po modelu prevrednotenja izkazana po pošteni vrednosti na dan prevrednotenja, zmanjšani za poznejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Družba izvaja prevrednotenje zemljišč vsakih pet let oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo pomembna odstopanja poštenevrednosti zemljišč.
Če se knjigovodskavrednost zemljišča poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje pripozna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja, in sicer v izkazu vseobsegajočega donosa. Če se knjigovodska vrednost zemljišča zmanjša zaradi prevrednotenja, se zmanjša presežek iz prevrednotenja pri istem zemljišču. Če zmanjšanje knjigovodske vrednosti presega nabrani presežek iz prevrednotenja pri istem sredstvu, se razlika v zmanjšanju prenese v poslovni izid kot odhodek. Presežek iz prevrednotenja zemljišč, ki je sestavni del kapitala, se prenese neposredno na zadržani čisti dobiček, ko se odpravi pripoznanje sredstva.
Družba v primeru sredstev v pripravi pripiše stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja vključujejo odhodke za obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz posojil v tuji valuti, če se obravnavajo kot preračun stroškov obresti. Drugi stroški izposojanja se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida kot odhodek obdobja, v katerem nastanejo.
Stroški zamenjave nekega dela osnovnega opredmetenega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Ta metoda natančneje odraža pričakovani vzorec uporabe sredstva. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje:
| Tekoče obdobje | Primerljivo obdobje |
|---|---|
| Zgradbe | 30–68 let |
| Računalniška oprema | 2–4 leta |
| Druge naprave in oprema | 2–10 let |
Družba enkrat letno pregleduje ustreznost metode amortiziranja in dobe koristnosti ter ju po potrebi prilagodi.
Neopredmetena sredstva vsebujejo naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) in druge praviceter druga neopredmetena sredstva. Doba amortiziranja in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se preverjata najmanj enkratna leto, in sicer ob koncu poslovnega leta. Družba meri neopredmetena sredstva po začetnem pripoznanju po modelu nabavnevrednosti, in sicer po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Poznejši izdatki, povezani z neopredmetenimi sredstvi, so usredstveni, če povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva. Pripozna se v poslovnem izidu po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko so sredstva na razpolago za uporabo. Ta metoda najnatančneje kaže pričakovani vzorec uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu.
Ocenjene dobe koristnosti za obravnavano in primerljivo leto so do 3 leta, 5 let, 10 let, 15 let in 23 let. Družba amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti preveri ob koncu vsakega poslovnega leta ter jih po potrebi prilagodi.
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so posedovane, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali pa oboje. Za določitev, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, je potrebna presoja. Pri presoji, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, družba opredeljuje merila za razporeditev nepremičnin ali delovne nepremičnin med naložbene nepremičnine tako, da se vse nepremičnine, ki so predmet dolgoročnega najema (več kot 1 leto) ali najema za nedoločen čas, prerazporedijo med naložbene nepremičnine po ključu, da se prerazporedi delež nepremičnine, če najeti del nepremičnine znaša več kot 10 odstotkov in manj kot 90 odstotkov celotne nepremičnine (površina). Če najeti del nepremičnine predstavlja 90 odstotkov ali več, se med naložbene nepremičnine prerazporedi celotna nepremičnina, če predstavlja 10 odstotkov ali manj, pa ostane nepremičnina razporejena med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina, razen v primeru pripadajočega dela zemljišča, ki pripada zgradbi, razporejeni med naložbene nepremičnine, in ko se tudi ta del zemljišča upošteva kot naložbena nepremičnina. Nepremičnine, ki so predmet kratkoročnega najema (manj kot 1 leto) ali ki niso predmet najema (se ne uporabljajo), ostanejo razporejene med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina.
Družba po začetnem pripoznanju uporablja model nabavne vrednosti, po katerem naložbeno nepremičnino razviduje po njeni nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Prenos prevrednotenih naložbenih nepremičnin (zemljišč) iz opredmetenih osnovnih sredstev se opravi po njihovi knjigovodski vrednosti na dan prenosa, njihov presežek iz prevrednotenja pa ostane v kapitalu in se ob njihovi odtujitvi prenese v preneseni čisti poslovni izid. Pri amortiziranju naložbenih nepremičnin se uporabljajo enake dobe koristnosti kot za nepremičnine v okviru opredmetenih osnovnih sredstev.
Družba deluje kot najemnica sredstev. Družba ima v najemu različne nepremičnine (zemljišča in poslovne prostore) in opremo. Ob sklenitvi pogodbe ta oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje vzameno za nadomestilo. Trajanje najema družba opredeli na podlagi obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati, ob upoštevanju obdobja, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobja, za katero velja možnost odpovedi najema.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO / 2021
| Tekoče obdobje | Primerljivo obdobje |
|---|---|
| Pravice do uporabe zemljišč | 5-6 let |
| Pravice do uporabe zgradb | 1-10 let |
| Pravice do uporabe opreme | 1-5 let |
Družba uporablja enoten pristop pripoznavanja in merjenja zavse najeme, razen za kratkoročne najeme (najemi do enega leta) in najeme sredstev manjše vrednosti (vrednost manjša kot pet tisoč evrov). Najemnine pri najemih manjše vrednosti in kratkoročnih najemih družba izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za ostale najeme je družba pripoznala pravico do uporabe najetih sredstev in obveznost za najeta sredstva.
Družba pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem.
Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Družba slabi sredstva v najemu enako, kot slabi opredmetena osnovna sredstva.
Obveznosti za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju najemne pogodbe. Najemnine diskontira po obrestni meri, povezani z najemom, če jo je mogoče določiti, nasprotno pa po predpostavljeni obrestni meri za izposojanje, ki bi jo morala plačati, če bi za podobno dolgo obdobje in na podlagi podobnega jamstva v podobnem gospodarskem okolju pridobila sredstvo podobne vrednosti kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe.
Po datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za obresti iz najema in zmanjša za plačila najemnin ter ob ponovni oceni ali ob spremembi najema, prilagodi vrednost najema. Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe najetih sredstev zmanjšuje za obračunano amortizacijo v obdobju najema sredstev. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški obresti bremenijo finančne odhodke obdobja.
Pri kratkoročnih najemih in najemih sredstev manjše vrednosti družba uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja 12 mesecev ali manj). Hkrati družba uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom sredstev, za katera velja, da so manjše vrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti družba pripozna strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema.
Družba je zaradi nastale situacije, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, uporabila praktično rešitev, da ne bo presodila, ali je prilagoditev najemnine, ki izpolnjuje spodaj navedene pogoje, sprememba najema. Ti pogoji so:
V tem primeru družba spremembo najemnine ne obravnava kot spremembo obstoječega najema, temveč jo pripoznava izkazu poslovnega izida.
Družba pri transakcijah prodaje s povratnim najemom, ko deluje kot prodajalec najemnik, meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, sorazmerno z delom prejšnje knjigovodske vrednosti sredstva, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo je obdržala. V skladu s tem pripozna samotisti znesek dobička ali izgube, ki se nanaša na pravice, ki jih je prenesel kupec najemodajalec.
Družba deluje kot najemodajalka sredstev. Družba kot najemodajalka pripozna najemnine iz poslovnega najema kot prihodke na podlagi enakomerne časovne metode. Sredstva, ki jih družba daje v poslovni najem, prikaže v izkazu finančnega položaja glede na naravo sredstva, ki je predmet najema.
Zaloge materiala sevrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri porabi materiala se uporablja metoda tehtanih povprečnih cen.
Družba ob koncu vsakega poslovnega leta oceni, ali obstajajo znamenja, da bi bila naložba lahko oslabljena. Če obstaja tako znamenje, družba oceni nadomestljivo vrednost naložb v odvisne družbe. Nadomestljiva vrednost sredstva je njena poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, ali vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera je višja.
Če knjigovodska vrednost finančnega sredstva presega nadomestljivo vrednost, je treba opraviti slabitev finančnih naložb v odvisno družbo. Za družbe v mirovanju ni mogoč izračun nadomestljive vrednosti z uporabo modela diskontiranih denarnih tokov, zato se uporabi ocena na drugih osnovah (ocena neto vrednosti sredstev).
Družba odpravi oslabitev finančnih naložb v odvisne družbe, ko ne obstajajo več razlogi za njihovo oslabitev, v korist finančnih prihodkov, in sicer v delni ali celotni višini zneska, do katere so bila sredstva oslabljena, odvisno od ocene odprave oslabitve teh sredstev.
Družba slabi poslovne terjatve v obliki popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja teh sredstev. Znesek izgub iz oslabitve (vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve) terjatev do kupcev in drugih poslovnih terjatev je v izkazu poslovnega izida izkazan v postavki izguba zaradi oslabitev terjatev.
Terjatve do kupcev (vključno s terjatvami iz najemov), ki niso v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali niso na podlagi drugih objektivnih razlogov, označene za dvomljive, družba slabi tako, da oblikuje popravek vrednosti z odstotki slabitve glede na njihovo starost.
Družba pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub teh sredstev uporablja poenostavljen pristop z uporabo "matrike rezervacij", ki temelji na podlagi izkušenj o odpisanih terjatvah iz preteklosti in ocen glede prihodnosti.
Terjatve, ki so v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali so na podlagi drugih objektivnih razlogov, označene za dvomljive, družba slabi v 100-odstotni višini, razen če zakonodaja dovoljuje zmanjšanje obveznosti za obračunani in neplačani davek na dodano vrednost ter se za ta znesek zmanjša slabitev.
Družba terjatve za obresti za dana posojila in depozite slabi v okviru slabitve posojil oziroma depozitov, drugih poslovnih terjatev pa glede na sestavo terjatev in pretekle izkušnje teh terjatev ne slabi, dokler niso zapadle več kot 30 dni. V primeru zapadlosti po tem datumu pa družba individualno ocenjuje verjetnost prihodnjih denarnih tokov iz takih terjatev in njihovo slabitev.
Družba opravi slabitev danih posojil in depozitov na podlagi presoje poslovodstva o njihovi neiztržljivosti. Družba je skladno z MSRP 9 prešla z modela nastalih izgub na model pričakovanih izgub in skladno z njim pripoznava nastale izgube in tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Pri presoji oslabljenosti danih posojil družba oceni dokaze o oslabitvi posojila individualno za vsako posojilo posebej. Če oceni, da knjigovodska vrednost posojila presega njeno pošteno, to je razumljivo vrednost, posojilo slabi. Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil posojil v prihodnjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja bistveno povečalo. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačil v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, zapadlimi po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali tudi denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja.
Slabitve za pričakovane kreditne izgube se ocenjujejov dveh korakih. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih se po začetnem pripoznanju ni znatno povečali kreditno tveganje, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so mogoča v prihodnjih 12 mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih se je od začetnega pripoznanja znatno povečalo kreditno tveganje, družba pripozna popravek iz izgub, ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila. Družba oceni, da gre pri finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, če so pogodbena plačila zapadla v roku 90 dni. V nekaterih primerih lahko družba oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da neporavnanih pogodbenih zneskov ne bo prejela v celoti.
Družba pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati. Znesek izgub zaradi oslabitve teh sredstev je v izkazu poslovnega izida izkazan v postavki drugi finančni odhodki.
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev, da bi ugotovila, ali obstajajo znaki oslabitve. Če taki znaki so, oceni nadomestljivo vrednost sredstva.
Nadomestljivavrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicertista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za sredstvo. Za preizkus oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so večinoma neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota).
Družba oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote pripozna, če njegova knjigovodskavrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže kot odhodek vizkazu poslovnega izida.
Družba izgubo zaradi oslabitve sredstva odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Dolgoročna sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva (v okviru dolgoročnih sredstev to velja za naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, dolgoročne finančne naložbe, v okviru opredmetenih osnovnih sredstev pa zaradi pomembnosti le za zemljišča in zgradbe), za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo, in sicer se njihova prodaja predvideva najpozneje v prihodnjih dvanajstih mesecih.
Prodaja je zelo verjetna, kadar potekata celoten načrt in program za iskanje kupca. Prav tako morata potekati aktivno trženje sredstva in prizadevanje za dosego cene, ki ustreza njegovi trenutni pošteni vrednosti. Neposredno pred razvrščanjem med sredstva za prodajo se izvede ponovna meritev teh sredstev. Skladno s tem se dolgoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer pri tistivrednosti, ki je nižja.
Zaradi posebnih dogodkov in okoliščin, na katere družba ne more vplivati, obstajajo pa zadostni dokazi, da podjetje dosledno izpolnjuje načrt prodaje sredstva, se lahko obdobje zaključka prodaje podaljša na več kot eno leto.
Če sredstvo za prodajo ne izpolnjuje več sodil za uvrstitev v skupino sredstev za prodajo, ga je treba prerazvrstiti v drugo ustrezno skupino sredstev, in sicer v tisto, v katero je bilo uvrščeno pred razvrstitvijo med sredstva za prodajo.
INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO / 2021
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega opravljeno z določenim kratkoročnim zaslužkom.
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan izkaza finančnega položaja obstoječe obveze. Pri doseganju najboljše ocene rezervacije se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo številne dogodke in okoliščine. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije sedanja vrednost izdatkov, po pričakovanju potrebnih za poravnavo obveze.
Rezervacije se pripoznavajo z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, zmanjšujejo pa se neposredno po časovnem zaporedju za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane, razen aktuarskih dobičkov in izgub iz odpravnin ob upokojitvi zaradi sprememb aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev, ki se pripoznajov presežku iz prevrednotenja in se ob porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Pripoznanje rezervacij se odpravi, ko so že izrabljene možnosti, zaradi katerih so bile oblikovane, ali ni več potrebe po njih. Iz odprave pripoznanja rezervacij, oblikovanih z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, pripoznamo prihodke. Na koncu obračunskega obdobja se rezervacije popravijo tako, da je njihovavrednost enaka sedanjivrednosti izdatkov, po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze.
Družba je skladno z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlenim in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Navedene rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan aktuarskega izračuna.
Stroški obresti in prirast v tekočem letu se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, obresti pa med finančnimi odhodki. Aktuarski dobički in izgube iz jubilejnih nagrad se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, aktuarski dobički ali izgube iz odpravnin ob upokojitvi pa se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, in sicer v presežku iz prevrednotenja, ter se ob njihovi porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Rezervacije se porabljajo v višini dejansko nastalih stroškov obračunanih odpravnin ob upokojitvi in obračunanih jubilejnih nagrad.
Družba med dolgoročno odložene prihodke uvršča donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so pokrivanju stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke v višini stroškov amortizacije teh sredstev. Med dolgoročno odloženimi prihodki se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
Pogodba s kupcem se obračuna le ob izpolnitvi pogojev. Ob odobritvi pogodbe s kupcem se oceni nadomestilo, ki se pričakuje od kupcav zameno, ko bo blago oziroma storitev prenesena nanj. Prejeto nadomestilo predstavlja transakcijsko ceno. Transakcijska cena predstavlja fiksno dogovorjeno nadomestilo za obljubljeno blago oziroma opravljene storitve kupcu.
podlagi pregleda nastalih stroškov (pregled opravljenega dela – izmera napredka posla).
Prihodki od opravljenih storitev se merijo po transakcijskih cenah dokončanih storitev, navedenih na računih (izpolnitev izvršitvenih obvez v določenem trenutku) ali v drugih listinah ali po cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti (izpolnitev izvršitvenih obvez se izvaja postopoma).
Družba ocenjuje, da v primerih, ko določen posel (izvršitvena obveza) na dan izkaza finančnega položaja še ni zaključen, ni mogoče zanesljivo oceniti izida posla, vendar se lahko razumno izmeri njegov napredek in prihodke pripozna le dovišine nastalih neposrednih stroškov, za katere se pričakuje, da jih bo mogoče pokriti (metoda vložkov).
Zneski, zbraniv korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodanovrednost in druge dajatve (npr. carinske dajatve), niso sestavina prihodkov od prodaje.
| Poslovna področja | Narava in čas izpolnitve izvršitvenih obvez kupcem | Plačilni pogoji | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| KOPENSKI PROMET | Za izvršitevšpedicijskih poslov nam kupec izda naročilo, ki mora vsebovati vse bistvene podatke za pravilno in pravočasno izvršitevnaročila. Posel je opravljen, ko so izvršene vse aktivnosti po naročilu. Naročilo lahko vsebuje različne storitve velja, da je posel izveden: | Splošno velja, da mora kupec plačilo naših storitev in s tem povezanih stroškov zagotoviti pred začetkom opravljanja storitev(avans). Ob upoštevanju kupčeve bonitete, preteklih izkušenj s kupcem in komercialnih dogovorovje račun za opravljeno storitev plačljiv v roku 30 dni od dneva opravljene storitve. | |||||
| LOGISTIČNE STORITVE | |||||||
| INTERKONTINENTALNI PROMET | |||||||
| DRUGE STORITVE |
• za storitve organizacije prevoza blaga: ko je prevoz opravljen (prevzeta ali dostavljena pošiljka);
• za posle zastopanja pred carinskimi organi: ko je blago prepuščeno deklarantu;
• za posle skladiščenja blaga: ko je blago uskladiščeno ali izskladiščeno oz. izvršeno drugo delo v skladišču (npr. paletiranje, etiketiranje);
• za druge posle: ko je izvršena dogovorjena storitev. Račun za opravljeno storitev je kupcu izdan po izvedeni storitvi.
Ločimo državne podpore, povezane s sredstvi, in državne podpore, povezane s prihodki.
a. S sredstvi povezane državne podpore, tudi nedenarne podpore po pošteni vrednosti, se v izkazu finančnega položaja obravnavajo kot odloženi prihodki in se med prihodkev izkazu poslovnega izida dosledno prenašajo v dobi koristnosti zadevnega sredstva. Med dolgoročno odloženimi prihodki družba izkazuje odložene prihodke, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
b. Državne podpore, povezane s prihodki so državne podpore, povezane s povrnitvijo nadomestil plač za zaposlene, oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varstvo, itd. Družba pripozna državne podpore, povezane s prihodki v okviru drugih poslovnih prihodkov, in ne kot znižanje povezanih stroškov. Pripoznajo se kot prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Državne podpore se pripoznajo, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da družba izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitevin da jih bo prejela. Če obstaja negotovost v zvezi z upravičenostjo do prejete državne podpore (npr. obstaja možnost obveznosti vračila v primeru neizpolnjevanja pogojev), se znesek dobljene državne podpore prikaže kot odloženi prihodek za čas do dejanske ugotovitve (ne)izpolnjevanja pogojev.
Družba stroške kot odhodke pripoznav obdobju, v katerem nastanejo.
Finančni prihodki obsegajo predvsem prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend in drugih deležev iz dobička, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pozitivne tečajne razlike in prihodke iz odprave slabitev finančnih naložb. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend in drugih deležev pri dobičku se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
Finančni odhodki obsegajo predvsem odhodke za obresti in druge stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo), obresti.
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Izkaže se v izkazu poslovnega izida, razenv delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu. Ta se zato izkaže v drugem vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek je obračunan skladno z veljavna davčno zakonodajo na dan poročanja. Poslovno leto je koledarsko leto, ki je enako davčnemu letu.
Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter zneskov za potrebe davčnega poročanja.
Odložena obveznost za davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da jo bo treba plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, veljavnih ob koncu poročevalskega obdobja.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost in popravljeno dobičkonosnost delnice. Osnovno dobičkonosnost delnice izračuna tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem v poslovnem letu, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic (brez lastnih delnic).
Popravljeni dobiček delnice se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripadata navadnim delničarjem, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh popravljalnih možnostih navadnih delnic. Družba ne poseduje popravljalnih možnostih delnic, zato izkazuje enako vrednost osnovne in popravljene dobičkonosnosti delnice.
Ob upoštevanju računovodskih usmeritev je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti finančnih in tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Družba je poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja določila po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v pojasnilih k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznostim družbe.
Družba meri zemljišča po pripoznanju po prevrednotenem znesku, ki je poštena vrednost na dan prevrednotenja (to je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo drugih tehnik ocenjevanja vrednosti).
Poštena vrednost zemljišč se glede na okoliščine oziroma razmere izmeri z uporabo ene ali več tehnik vrednotenja, kot so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Družba izvaja prevrednotenje zemljišč vsakih pet let oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč. Na podlagi ocene vpliva spremembe kazalnikov slabitve se oceni znesek odstopanja poštene vrednosti za zemljišča od njihove knjigovodske vrednosti. Če gre za pomembno odstopanje, se izvede cenitev zemljišč za računovodsko poročanje.
Poštena vrednost finančnih naložb v lastniške vrednostne papirje, vrednotenih po pošteni vrednosti, se določa glede na ponujeno nakupno ceno ob koncu poročevalskega obdobja.
Pri uporabi finančnih instrumentov je družba izpostavljena:
V tej točki je obravnavana izpostavljenost družbe posameznim (zgoraj omenjenim) tveganjem. Obravnavani so njeni cilji, usmeritve in postopki za merjenje ter obvladovanje tveganj in njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta v pojasnilu 31.
Poslovodstvo je sprejelo usmeritve glede obvladovanja tveganj v okviru pravilnika o upravljanju tveganj. Družba ima odbor za upravljanje tveganj, odgovoren za razvoj in nadzor usmeritev pri njihovem upravljanju. Finančna tveganja so del rednega poročanja družbe o tveganjih, o katerih odbor redno poroča revizijski komisiji.
Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem zaradi terjatev družbe do strank.
Izpostavljenost družbe kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank, vendar pa poslovodstvo upošteva tudi demografsko strukturo strank ter tveganje plačilne nesposobnosti z vidika panoge in države, v kateri stranka posluje, saj lahko ti dejavniki vplivajo na kreditno tveganje, še zlasti v neugodnih gospodarskih razmerah.
Usmeritve so oblikovane tako, da se za pomembnejšo novo stranko izvede analiza njene kreditne sposobnosti, preden ji družba ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Družba oblikuje popravek zavrednost oslabitve, ki pomeni višino ocenjenih izgub zaradi poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka vrednosti sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se oblikuje za skupine podobnih sredstev zaradi že nastalih neopredeljenih izgub.
Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ne bo zmožna poravnati finančnih obveznosti, ki jih poravnava z denarnimi ali drugimi finančnimi sredstvi.
Družba likvidnost zagotavlja tako, da ima vedno dovolj likvidnih sredstev za poravnanje obveznosti v roku, in sicer v običajnih in tudi zahtevnejših okoliščinah, ne da bi pri tem nastale nesprejemljive izgube ali bi se celo zmanjšal njen ugled.
Družba ponuja predvsem garancije za morebitni carinski dolg, ki bi lahko nastal iz tranzitnih postopkov, preverjanja porekla, različnih analiz oziroma kontrol blaga, potrebnih za izvedbo operativnih poslovnih dejavnosti.
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški instrumenti, vplivale na prihodke družbe ali vrednost finančnih instrumentov. Cilja obvladovanja tega tveganja sta obvladovati in nadzorovati izpostavljenost tržnim tveganjem v razumnih mejah ter ob hkratni optimizaciji dobička.
Poslovno tveganje je tveganje neposredne ali posredne izgube, do katere bi prišlo zaradi številnih različnih razlogov, povezanih s procesi, ki potekajo v družbi, z osebjem, tehnologijo in infrastrukturo, pa tudi kot posledica zunanjih dejavnikov, ki niso povezani s kreditnim, tržnim in likvidnostnim tveganjem, kot so med drugim tveganja, ki izhajajo iz pravnih in regulatornih zahtev ter splošno sprejetih korporacijskih standardov. Poslovna tveganja izhajajo iz celotnega poslovanja družbe. Cilj je upravljati poslovna tveganja tako, da se vzpostavi ravnotežje med izogibanjem finančnim izgubam in škodo, ki bi bila povzročena ugledu družbe, ter med celotno stroškovno učinkovitostjo, prav tako pa tudi izogibanje takim kontrolnim postopkom, ki zavirajo oziroma omejujejo samoiniciativnost in ustvarjalnost. Ključno odgovornost za razvoj in vpeljavo kontrol za nadzor poslovnega tveganja nosi višje poslovodstvo vsake poslovne enote.
Program rednih pregledov izvaja služba notranje revizije, ki se o rezultatih pregledov pogovori s poslovodstvom tiste poslovne enote, na katero se rezultati nanašajo, povzetke pa predloži upravi družbe in revizijski komisiji.
Poslovni segment e seslavni del skupine: ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in stroske (vkljucno prihodki in stroski; ki se nanasajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli islega podjeija); katerega poslovnerezultate redno pregleduje vodsiveni delavec; ki sprejema odlocilve; in lahko na njihovi podlagi sprejema odlocitve o virih; ki jhje treba razporediti v dolocen segment; in ocenjuje uspesnost poslovanja, ter zakaterega s0 na voljo loceni financni podatki:
| Slevenija | Hrvadka | Bosna in Hercegovina | Srbija | Crna gora | |
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje podlagi pogodb | 43.860.732 | 96.233.573 | 28.028.815 | 22.516.444 | 8.240.356 |
| 6.728.620 | 4.791.981 | 5.278.906 | 5.822.042 | 4.812.906 | |
| Prihodki najemov drugim kupci | 4.444.045 | 4.246 | 1.300.902 | 1.314.471 | 170.071 |
| 217.374 | 193.389 | 218 | 173.712 | 171.048 | |
| Prihodki od prodaje Podlagi pogodb 2 drugimi segmenti skupini | 4.590.194 | 4.005.882 | 2.096.091 | 1.248.570 | 487.632 |
| 473.955 | 877.739 | 621.605 | 75.992 | 60.675 | |
| Prihodki od najemov drugimi segmenti skupini | 29.388 | 29.364 | |||
| Skupaj prihodki | 123.024.957 | 104.515.491 | 31.426.710 | 25.079.494 | 8.398.061 |
| 1.419.949 | 5.663.109 | 5.500.280 | 6.011.740 | 5.044.629 | |
| Amorizacija | 3.752.823 | 3.773.083 | 126.169 | 128.276 | 462.562 |
| 422.911 | 249.626 | 219.815 | 397.606 | 404.478 | |
| Foslovni izid poslovanja | 4.505.915 | 4.393.778 | 2.660.286 | 1.984.984 | -388.726 |
| 489.897 | 381.551 | -775.519 | 1.105.671 | 524.471 | |
| Obrestni prihodki | 145.039 | 143.213 | 8.808 | 14.343 | |
| Obrestni odhodki | 647.017 | 764.045 | 16.951 | 35.330 | 1.080 |
| 1.142 | 90.074 | 80.580 | 1.550 | 16.500 | |
| Poslovni izid iz tednega poslovanja | 3.731.652 | 3.042.695 | 2.635.940 | 1.962.638 | -402.348 |
| -505.127 | -973.772 | 851.285 | 1.172.112 | 561.805 | |
| Pripoznani rezultal nalozb vrednotenih po Kapitalski metodi | |||||
| Davek od dobicka (skupaj odlozenimi daucij) | 24.302 | 68.951.3 | 485.463 | 29.480 | -204 |
| 820 | 5.892 | 5.997 | 105.437 | 65.661 | |
| Cisti poslovni izid | 3.756.454 | 2.354.182 | 2.150.477 | 1.723.158 | -402.144 |
| 5.506.547 | -967.880 | 857.282 | 1.066.675 | 496.144 |
Poslovni segment je sestavni del skupine:
Razkritja po geografskih poslovnih segmentih temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja pri odločanju.
| v evrih | Slovenija | Hrvaška | Bosna in Hercegovina | Srbija | Črna gora |
|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 113.860.732 | 28.028.815 | 8.240.356 | 4.791.981 | 5.822.042 |
| 2020 | 96.233.573 | 22.516.444 | 6.728.620 | 5.278.906 | 4.812.906 |
| Prihodki od prodaje na podlagi pogodb s kupci | 113.860.732 | 28.028.815 | 8.240.356 | 4.791.981 | 5.822.042 |
| Prihodki iz najemov drugim | 4.444.045 | 1.300.902 | 170.071 | 193.389 | 712.171 |
| Prihodki od prodaje na podlagi pogodb z drugimi segmenti v skupini | 4.690.794 | 2.096.993 | 487.632 | 677.739 | 75.992 |
| Prihodki od najemov z drugimi segmenti v skupini | 29.388 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj prihodki | 123.024.957 | 31.426.710 | 8.898.061 | 5.663.109 | 6.071.746 |
| Amortizacija | 3.752.823 | 1.216.769 | 462.562 | 249.626 | 397.606 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 4.505.935 | 2.660.266 | -388.726 | -881.561 | 1.105.673 |
| Obrestni prihodki | 145.039 | 8.808 | 99 | 1.258 | 78.989 |
| Obrestni odhodki | 647.017 | 16.951 | 12.308 | 90.074 | 11.550 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 3.731.652 | 2.635.940 | -402.348 | -973.772 | 1.172.112 |
| Pripoznani rezultat naložb vrednotenih po kapitalski metodi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | -24.802 | 688 | 239 | -204.820 | 105.437 |
| Čisti poslovni izid | 3.756.454 | 2.150.477 | -402.144 | -967.880 | 1.066.675 |
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
| Ovril | 1021 | 2020 | 2021 | Lozo | Zuzl | 710z0 | Z0zl | 2020 | J021 | 20z0 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihocki od prodaje | 2429.41 | 3,892.270 | 150.74R.128 | ||||||||||
| Podlagi pogodb | 7.262.,932 | 3204315 | 170/36.490 | 65,337 | \~23,960 | 170,371.162 | 144.743,013 | ||||||
| KupCI | Prihoclki iz najemov | 34045 | 32oB | 63ll | 5.982.095 | 6llelbs | 5.9820Q5 | ||||||
| drugim | Prihodki od prodaje | na podlagl pogodb | 4,678 | 1856 | 928 | 1290.,750 | 9890.757 | 7.730,810 | 9,890.757 | "1701 446 | |||
| drugimi segmenti | Prihodlki od najemov | diugimi segmenli | 29.388 | 29364 | 29388 | \~29364 | |||||||
| Skupaj erihoclki | 2434.318 | 1.992.270 | 9.153.905 | 6.521.677 | 186.672808 | 163.259.512 | 9985.481 | \~1754,770 | 176.687326 | 150.725.168 | |||
| Amorlizacija | 43.685 | 31008 | 331.049 | 329416 | 6.454.119 | 6.464007 | 0.454120 | 6.464.008 | |||||
| Poslovni izid i2 | 50369 | 165.834 | 387.892 | 52.284 | 1.33911 | 5.855.914 | 29.962 | 91638 | 7309.149 | 5.764.236 | |||
| poslovanja | Obrestni prinodki | 244 | 360 | L7J | 236174 | 213.405 | -105.318 | -114.145 | 130.856 | ||||
| Oprestni odhocki | 26.353 | 35,529 | 24.541 | 41,055 | 328,774 | 966190 | -105.318 | 2114 145 | 723,476 | 852045 | |||
| Poslovni izid iz | 192+0 | "342.180 | 363.335 | 10.972 | 6.646178 | 3878.919 | 630.846 | 683,801 | 1.277.026 | 532722 | |||
| rednega peslovanja | Pripoznani rezultat | nalozb vrednotenih po | 10.627 | 785 | 10.627 | 785 | |||||||
| kapiitalski meiodi | Davek od dobicka | (skupaj odlozenimi | 14192 | -4.434 | 39159 | 1038 | 613.353 | 100?076 | \~14311 | ||||
| 61356 | 994.768 | Cisti poslovni izid | 105.067 | 337.747 | 324.176 | 22.066 | 6.032.825 | 2.869.843 | 630.846 | 698.110 | |||
| 6.663.670 | 3.567.953 | Sloveniju | Hrvajka | esnaim | Srbiju | Grna gord | |||||||
| vevrih | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | |||
| 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 4 | 1 | |||||
| Sredsiva | 176.262.858 | 13.544.978 | 54360.288 | 50.352.091 | 13.978.559 | 185719} | 10.765.853 | 10375.417 | 18.684.640 | 18.594.278 | |||
| Dolgorocna sredstva | 141641669 | 145.09U/h | 39.020.127 | 39M4J01 | 1510.263 | 1IJZ67b | 9.287.296 | 9.167.395 | 119348 | 1.314155 | |||
| Poslovne cbveznosti | 17723.909 | 15.479,877 | 6116 365 | 4,090.673 | 1,839808 | 1329.280 | 1391437 | 1089,834 | 581.202 | 497.478 | |||
| Financne abveznosti | 54,846918 | 58,687,045 | 230,083 | 572.906 | 228.534 | 224,051 | 3,572931 | 2.534,855 | 654 ,840 | 723525 | |||
| Nalozba pridruzeno | 39.059 | 39.059 | |||||||||||
| Ukrajina | Ostalo | Skupaj | Prilagoditvez | Skupina | |||||||||
| vevrih | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | |||
| 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | |||||
| Sredsiva | 171L.287 | 1349053 | 4454909 | 1.565.621 | 280.218392 | 271.638.632 | 50.248386 | 511S4 358 | 229910.006 | 220.441773 | |||
| Dolgorocna sredstva | 1233.523 | 968.045 | 1255.118 | 1481.091 | 215.067.345 | 218.868.775 | 43.178.137 | 44_85.047 | 171889.208 | 174.481.726 | |||
| Poslovne obveznosti | 691524 | 090.404 | 1995.473 | 1145.449 | 30.341718 | 24329,055 | "2358.576 | -1976.830 | 27.983142 | 22.339.514 | |||
| Financne obveznosti | 1370.407 | 1203978 | 209317 | 473.140 | 61.118.030 | 64.419.589 | \~5.691741 | 5.804.293 | 55.421,298 | 58.618317 | |||
| Nalozba pridruzeno | 39.059 | 39.059 | 33.099 | 25.190 | 72158 | 64.249 |
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje napodlagi pogodb s kupci | 2 429 641 | 3 992 270 | 7 262 932 | 5 204 315 | 170 436 499 | 150 749 128 | -65 337 | -23 960 | 170 371 162 | 144 743 073 |
| Prihodki iz najemov drugim | 0 | 0 | 34 045 | 32 613 | 6 316 164 | 5 982 095 | 0 | 0 | 6 316 165 | 5 982 095 |
| Prihodki od prodaje napodlagi pogodb z drugimi segmenti v skupini | 4 678 | 0 | 1 856 928 | 1 290 750 | 9 890 757 | 7 730 810 | -9 890 757 | -7 701 446 | 0 | 0 |
| Prihodki od najemov z drugimi segmenti v skupini | 0 | 0 | 0 | 0 | 29 388 | 29 364 | -29 388 | -29 364 | 0 | 0 |
| Skupaj prihodki | 2 434 318 | 3 992 270 | 9 153 905 | 6 527 677 | 186 672 808 | 163 259 512 | -9 985 481 | -7 754 770 | 176 687 326 | 150 725 168 |
| Amortizacija | 43 685 | 31 008 | 331 049 | 329 416 | 6 454 119 | 6 464 007 | 0 | 0 | 6 454 120 | 6 464 008 |
| Poslovni izid iz poslovanja | -50 369 | 165 834 | 387 892 | 52 284 | 7 339 111 | 5 855 934 | -29 962 | -91 638 | 7 309 149 | 5 764 296 |
| Obrestni prihodki | 244 369 | 1 737 | 0 | 236 174 | 213 400 | -105 318 | -114 145 | 130 856 | 99 255 | |
| Obrestni odhodki | 26 353 | 35 529 | 24 541 | 41 055 | 828 794 | 966 190 | -105 318 | -114 145 | 723 476 | 852 045 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 119 260 | -342 180 | 363 335 | 10 972 | 6 646 178 | 3 878 919 | 630 846 | 683 801 | 7 277 026 | 4 562 722 |
| Pripoznani rezultat naložb vrednotenih po kapitalski metodi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 10 627 785 | 10 627 785 | ||
| Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) | 14 192 | -4 434 | 39 159 | 13 038 | 613 353 | 1 009 076 | 0 | -14 311 | 613 356 | 994 768 |
| Čisti poslovni izid | 105 067 | -337 747 | 324 176 | -2 066 | 6 032 825 | 2 869 843 | 630 846 | 698 110 | 6 663 670 | 3 567 953 |
| Slovenija | Hrvaška | Bosna in Hercegovina | Srbija | Črna gora | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva | 176 262 858 | 173 544 978 | 54 360 288 | 50 352 091 | 13 978 559 | 13 857 193 | 10 765 853 | 10 375 417 | 18 684 640 | 18 594 278 |
| Dolgoročna sredstva | 141 641 669 | 145 090 711 | 39 020 127 | 39 114 701 | 11 510 263 | 11 732 676 | 9 287 296 | 9 167 395 | 11 119 348 | 11 314 155 |
| Poslovne obveznosti | 17 723 909 | 15 479 877 | 6 116 365 | 4 096 673 | 1 839 808 | 1 329 280 | 1 391 437 | 1 089 834 | 581 202 | 497 478 |
| Finančne obveznosti | 54 846 918 | 58 687 045 | 230 083 | 572 996 | 228 534 | 224 051 | 3 572 931 | 2 534 855 | 654 849 | 723 525 |
| Naložbav pridruženo družbo | 39 059 | 39 059 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Sredstva | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | ||
|---|---|---|---|---|
| 1.711.287 | 1.349.053 | 4.454.909 | 3.565.621 | |
| Dolgoročna sredstva | 1.233.523 | 968.045 | 1.255.118 | 1.481.091 |
| Poslovne obveznosti | 693.524 | 690.464 | 1.995.473 | 1.145.449 |
| Finančne obveznosti | 1.370.407 | 1.203.978 | 209.317 | 473.140 |
| Naložbav pridruženo družbo | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Poslovna področja | Slovenija | Hrvaška | Bosna in Hercegovina | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||
| Prihodki po poslovnih področjih | Kopenski promet | 52.277.269 | 45.819.641 | 20.084.323 | 16.975.909 | 6.130.149 | 5.260.239 |
| Logistične rešitve | 21.685.749 | 20.484.494 | 6.033.961 | 4.566.982 | 896.987 | 703.328 | |
| Interkontinentalni promet | 43.952.190 | 33.257.772 | 4.669.536 | 2.823.248 | 1.428.980 | 567.439 | |
| Druge storitve | 5.109.749 | 4.953.284 | 638.890 | 713.355 | 441.945 | 888.943 | |
| Skupaj | 123.024.957 | 104.515.191 | 31.426.710 | 25.079.494 | 8.898.061 | 7.419.949 |
| Država | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Slovenija | 70.437.918 | 60.150.594 |
| Hrvaška | 2.203.949 | 1.947.505 |
| Bosna in Hercegovina | 1.228.562 | 1.143.141 |
| Črna gora | 384.910 | 324.675 |
| Ostale države | 48.769.618 | 40.949.276 |
| Skupaj | 123.024.957 | 104.515.191 |
| Poslovna področja | Srbija | Črna gora | Ukrajina | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||
| Prihodki po poslovnih področjih | Kopenski promet | 2.811.393 | 2.777.468 | 3.462.106 | 2.840.655 | 2.434.022 | 3.991.612 |
| Logistične rešitve | 898.938 | 534.298 | 1.187.280 | 1.002.309 | 0 | 0 | |
| Interkontinentalni promet | 1.945.288 | 2.562.909 | 513.625 | 390.182 | 0 | 0 | |
| Druge storitve | 7.490 | 26.053 | 908.735 | 811.483 | 296 | 658 | |
| Skupaj | 5.663.109 | 5.900.728 | 6.071.746 | 5.044.629 | 2.434.318 | 3.992.270 |
| Država | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Slovenija | 594.477 | 550.005 |
| Hrvaška | 67.256 | 47.040 |
| Bosna in Hercegovina | 89.198 | 62.005 |
| Črna gora | 69.501 | 66.847 |
| Ostale države | 4.842.677 | 5.174.831 |
| Skupaj | 5.663.109 | 5.900.728 |
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki po poslovnih področjih | Kopenski promet | 6.973.789 | 5.043.299 | 5.975.883 | 4.940.223 | 88.197.168 | 77.768.600 |
| Logistične rešitve | 657.371 | 514.892 | 126.038 | 49.500 | 31.234.248 | 27.756.803 | |
| Interkontinentalni promet | 1.115.816 | 628.737 | 2.145.304 | 1.046.138 | 51.480.131 | 39.184.149 | |
| Druge storitve | 406.929 | 340.749 | 1.738.256 | 1.718.909 | 5.775.778 | 6.015.616 | |
| Skupaj | 9.153.905 | 6.527.677 | 9.985.481 | 7.754.770 | 176.687.325 | 150.725.168 |
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 1.008.128 | 764.686 | 2.385.457 | 2.078.764 | 71.699.533 | 61.101.572 |
| Hrvaška | 135.747 | 6.771 | 1.997.566 | 1.656.634 | 25.781.472 | 20.765.216 |
| Bosna in Hercegovina | 14.571 | 3.900 | 2.100.642 | 1.389.968 | 7.199.428 | 6.276.813 |
| Črna gora | 9.207 | 1.410 | 431.131 | 367.774 | 4.879.356 | 4.144.667 |
| Ostale države | 7.986.252 | 5.750.910 | 3.070.685 | 2.261.630 | 67.127.536 | 58.436.900 |
| Skupaj | 9.153.905 | 6.527.677 | 9.985.481 | 7.754.770 | 176.687.325 | 150.725.168 |
| 2021 | 2020 | |
|---|---|---|
| Kopenski promet | 52.277.272 | 45.819.640 |
| Logistične rešitve | 21.685.749 | 20.484.494 |
| Interkontinentalni promet | 43.458.723 | 32.887.713 |
| Druge storitve | 4.889.898 | 4.772.180 |
| Skupaj | 122.311.642 | 103.964.027 |
| 2021 | 2020 | |
|---|---|---|
| Slovenija | 70.158.977 | 59.937.712 |
| Luksemburg | 7.273.618 | 7.101.144 |
| Avstrija | 7.080.039 | 6.226.590 |
| Nemčija | 5.486.097 | 4.111.875 |
| Italija | 4.005.494 | 3.732.947 |
| Nizozemska | 2.999.663 | 1.947.302 |
| Ostale države | 25.307.754 | 20.906.457 |
| Skupaj | 122.311.642 | 103.964.027 |
| evrih | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d.d. | ||
|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
| Prihodki od prodaje na podlagi pogodb druzbam skupini | 882.567 | 3.970.413 | ||
| Prihodki iz najemov druzbam skupini | 303.720 | 135.380 | ||
| Prihodki od prodaje drugim na podlagi pogodb kupci | 170.371.160 | 144.743.073 | 112.955.642 | 95.717.878 |
| Prihodki iz najemov drugim | 6.316.165 | 5.982.095 | 4.169.713 | 4.140.356 |
| Skupaj | 176.687.325 | 150.725.168 | 122.311.642 | 103.964.027 |
Prihodki od prodaje skupine in druzoe v letu 2021 predstavljajo prihocke od opravljenih storitev: Skupina/druzba izvaja logisticne storitve na tren poslovnih podrojih; to s0 kopenski promer (zbirni promet, domaci promet; cestniin zelezniski prometter carinske storilve) logislicne resitve (sklad scenjein distribucija) in interkontinentalni promet (zracni promet; pomorski promet in avlomobilska logistika): Skupina/druzba v okviru dodalnih storilev ponuja tudi oddajo poslovnih prostorov V najem, parkirisca na carinskih terminalih, sejemsko logistiko in posrednistvo pri zavarovalnih poslin:
| evrih | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d.d. | ||
|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
| Dobicek pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 433.341 | 392.020 | 94.842 | 17.920 |
| Prihodki od odprave slabitev slabitve opredmetenih osnovnih sredstev in nalozbenih nepremicnin | 118.651 | |||
| Prihodki od odprave rezervacij | 63.125 | 266.507 | 19.459 | 99.401 |
| Prejele dizavne podpore | 224.782 | 1.195.377 | 154.123 | 829.066 |
| Ostali poslovni prihodki | 380.649 | 169.535 | 94.837 | 30.228 |
| Skupaj | 1.101.897 | 2.142.090 | 363.261 | 976.691 |
| Skupina | Intereuropa | Intereuropa, d. d. | ||
|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
| Prihodki od prodaje na podlagi pogodb družbam v skupini | 0 | 0 | 4.882.567 | 3.970.413 |
| Prihodki iz najemov družbam v skupini | 0 | 0 | 303.720 | 135.380 |
| Prihodki od prodaje drugim na podlagi pogodb s kupci | 170.371.160 | 144.743.073 | 112.955.642 | 95.717.878 |
| Prihodki iz najemov drugim | 6.316.165 | 5.982.095 | 4.169.713 | 4.140.356 |
| Skupaj | 176.687.325 | 150.725.168 | 122.311.642 | 103.964.027 |
Prihodki od prodaje skupine in družbe v letu 2021 predstavljajo prihodke od opravljenih storitev. Skupina/družba izvaja logistične storitve na treh poslovnih področjih, to so kopenski promet (zbirni promet, domači promet, cestni in železniški promet ter carinske storitve), logistične rešitve (skladiščenje in distribucija) in interkontinentalni promet (zračni promet, pomorski promet in avtomobilska logistika). Skupina/družba v okviru dodatnih storitev ponuja tudi oddajo poslovnih prostorov v najem, parkirišča na carinskih terminalih, sejemsko logistiko in posredništvo pri zavarovalnih poslih.
| Skupina | Intereuropa | Intereuropa, d. d. | ||
|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
| Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 433.341 | 392.020 | 94.842 | 17.920 |
| Prihodki od odprave slabitev slabitve opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 0 | 118.651 | 0 | 76 |
| Prihodki od odprave rezervacij | 63.125 | 266.507 | 19.459 | 99.401 |
| Prejete državne podpore | 224.782 | 1.195.377 | 154.123 | 829.066 |
| Ostali poslovni prihodki | 380.649 | 169.535 | 94.837 | 30.228 |
| Skupaj | 1.101.897 | 2.142.090 | 363.261 | 976.691 |
V okviru postavk državne pomoči je skupina za zajezitev negativnih učinkov pandemije covida-19 prejela za 96.789 evrov državne pomoči iz naslova povračila nadomestila plače delavcem, oprostitve plačila prispevkov, ohranitve delovnih mest in nakupa hitrih testov. Celotna vrednost prejetih subvencij je vezana na pogoje vračila, ki jih je določila država, v kateri se nahaja posamezna družba. Družba pa je v okviru prejete državne pomoči za premostitev težav v času pandemije covida-19 prejela državno pomoč v višini 31.301 evrov iz naslova povračila nadomestila plače delavcem za čas karantene in za nakup hitrih testov.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stroški materiala in nabavna vrednostprodanega blaga | 3.905.473 | 3.712.970 | 2.086.131 | 1.738.474 | |
| Stroški storitev v skupini | 0 | 0 | 3.590.376 | 2.025.228 | |
| Stroški storitev | direktni stroški | 114.286.393 | 92.926.629 | 79.145.773 | 65.068.593 |
| stroški najete delovne sile in študentskega dela | 4.501.016 | 3.468.300 | 4.188.938 | 3.038.970 | |
| stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev | 1.618.022 | 1.674.845 | 957.414 | 941.368 | |
| stroški vzdrževanja neopredmetenih osnovnih sredstev | 876.693 | 842.960 | 770.353 | 741.439 | |
| stroški kratkoročnih najemov opredmetenih osnovnih sredstev | 342.336 | 214.646 | 117.072 | 62.989 | |
| stroški najemov neopredmetenih sredstev | 442.214 | 413.091 | 441.624 | 412.585 | |
| zavarovalne premije | 1.000.127 | 925.442 | 578.787 | 592.924 | |
| stroški varovanja premoženja | 921.824 | 895.772 | 583.918 | 559.750 | |
| stroški intelektualnih storitev | 520.875 | 552.681 | 269.126 | 213.905 | |
| stroški nadzornega sveta in njegovih komisij | 170.621 | 168.501 | 155.035 | 160.674 | |
| ostali stroški storitev | 2.817.618 | 2.991.707 | 1.022.460 | 1.190.509 | |
| Skupaj | 131.403.212 | 108.787.544 | 93.907.007 | 76.747.408 |
Direktni stroški skupine in tudi družbe obsegajo večinoma stroške podizvajalcev (npr. stroške prevozov, stroške luških storitev), neposredno povezane z opravljanjem storitev, ki jih posamezna družba prodaja. Ostali stroški storitev se nanašajo na povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom, na stroške intelektualnih storitev, najemnin in komunalnih storitev, izobraževanje, varovanje, najem delovne sile in stroške plačilnega prometa.
Med stroški najete delovne sile in študentskega dela so bili pripoznani odhodki za udeležbo delavcev pri dobičku za leto 2021 v višini 216.148 evrov (vključno s stroški socialnih zavarovanj) ter predstavljajo del pogodbene obveznosti družbe, ki bo poravnana po preteku enega leta od potrditve letnega poročila (pojasnili 4 in 28).
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stroški plač | 21.600.844 | 20.991.935 | 13.434.112 | 13.415.937 | |
| Stroški socialnih zavarovanj | 4.527.654 | 4.425.164 | 2.799.684 | 2.746.228 | |
| Drugi stroški dela (brez stroškov socialnih zavarovanj): | regres | 964.640 | 795.017 | 785.904 | 631.412 |
| prevoz in prehrana | 1.938.864 | 2.001.655 | 1.354.605 | 1.436.777 | |
| ostali stroški dela | 585.062 | 444.227 | 349.276 | 212.968 | |
| odhodki za udeležbo delavcev v dobičku | 758.624 | 466.469 | 735.831 | 456.774 | |
| Skupaj | 30.375.688 | 29.124.467 | 19.459.412 | 18.900.096 |
| Kategorije stopnje šolske izobrazbe | Skupina Intereuropa | Začetek leta 2021 | Konec leta 2021 | Spremembe v letu 2021 | Povprečno število zaposlenih glede na izobrazbo v letu 2021* | Povprečno število zaposlenih glede na izobrazbo v letu 2020* |
|---|---|---|---|---|---|---|
| I. do III. stopnja šolske izobrazbe | 75 | 84 | 9 | 80 | 79 | |
| IV. do V. stopnja šolske izobrazbe | 774 | 798 | 24 | 786 | 780 | |
| VI. do IX. stopnja šolske izobrazbe | 488 | 462 | -26 | 475 | 488 | |
| Skupaj | 1.337 | 1.344 | 7 | 1.341 | 1.347 |
| Začetek leta 2021 | Konec leta 2021 | Spremembe v letu 2021 | Povprečno število zaposlenih glede na izobrazbo v letu 2021* | Povprečno število zaposlenih glede na izobrazbo v letu 2020* | |
|---|---|---|---|---|---|
| I. do III. stopnja šolske izobrazbe | 47 | 51 | 4 | 49 | 50 |
| IV. do V. stopnja šolske izobrazbe | 274 | 280 | 6 | 277 | 282 |
| VI. do IX. stopnja šolske izobrazbe | 265 | 250 | -15 | 267 | |
| Skupaj | 586 | 581 | -5 | 599 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev | 3.986.373 | 3.957.681 | 2.390.434 | 2.405.293 |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | 685.330 | 701.997 | 531.411 | 538.215 |
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 448.256 | 462.929 | 421.868 | 430.772 |
| Amortizacija pravic do uporabe sredstev v najemu | 1.334.162 | 1.341.401 | 408.408 | 397.636 |
| Skupaj | 6.454.121 | 6.464.008 | 3.752.121 | 3.771.916 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Nadomestila za stavbno zemljišč e in podobni odhodki | 1.310.151 | 1.321.380 | 857.235 | 871.116 | |
| Odhodki drugih dajatev | 88.679 | 85.848 | 5.595 | 5.205 | |
| Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 10.638 | 159.765 | 0 | 0 | |
| Odpisi in izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin | 88.200 | 28.749 | 12.673 | 13.363 | |
| Odhodki iz naslova oslabitev in odpisov zalog | 0 | 65.945 | 0 | 3.052 | |
| Odhodki iz naslova oblikovanja rezervacij | 172.375 | 171.735 | 93.141 | 0 | |
| Ostali poslovni odhodki | 463.666 | 609.637 | 153.236 | 150.622 | |
| Skupaj | 2.133.709 | 2.443.059 | 1.121.880 | 1.043.358 |
Ostali poslovni odhodki skupine v višini 463.666 evrov v večini predstavljajo članarine, odškodnine in ostale odhodke.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od obresti od družbv skupini | 0 | 0 | 73.149 | 71.854 | |
| Prihodki od obresti od drugih | 130.856 | 99.255 | 70.341 | 69.186 | |
| Prihodki od dividend in drugih deležev iz dobička od družb v skupini | 0 | 0 | 614.584 | 25.990 | |
| Prihodki iz odprave slabitev finančnih naložb deleže in delnice ter posojil | 492.953 | 1.179 | 492.470 | 66.867 | |
| Neto tečajne razlike | 59.810 | 0 | 0 | 9.604 | |
| Skupaj finančni prihodki | 683.619 | 100.434 | 1.250.544 | 243.501 | |
| Odhodki za obresti | -723.476 | -852.045 | -646.902 | -764.026 | |
| Izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov | -1.000 | -5.259 | 0 | -329.263 | |
| Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb | -1.893 | -4.240 | -1.369.939 | -497.011 | |
| Neto tečajne razlike | 0 | -441.250 | -24.306 | 688 | |
| Skupaj finančni odhodki | -726.369 | -1.302.794 | -2.041.147 | -1.589.612 | |
| Izid iz financiranja | -42.750 | -1.202.360 | -790.603 | -1.346.111 |
Prihodki od obresti in odhodki za obresti so bili izračunani z uporabo metode efektivne obrestne mere.
Prihodki od odprave slabitev finančnih naložb v delnice in deleže ter posojil pri družbi se nanašajo na:
Pri družbi predstavljajo izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov ter finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb naslednje slabitve:
Skupina izkazuje pozitivnetečajne razlike v višini 59.810 evrov, ki so nastale v največji meri zaradi okrepitve tečaja ukrajinske grivne (UAH).
Skupina je v letu 2021 pripoznala rezultat pridružene družbe Rail Cargo Logistics, d. o. o., Ljubljana, katere 26-odstotni delež imav lasti, v višini 10.627 evrov (konec leta 2020 je pripoznani rezultat znašal 785 evrov).
| Skupina | Intereuropa | Intereuropa, d. d. | ||
|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
| Odmerjeni davek | -1.020.803 | -643.377 | -398.090 | -365.908 |
| Odloženi davek | 329.559 | -523.616 | 456.070 | -485.607 |
| Davek | -691.244 | -1.166.993 | 57.980 | -851.515 |
| Dobiček pred obdavčitvijo | 7.277.022 | 4.562.720 | 3.541.393 | 2.993.801 |
| Davek obračunan po predpisani stopnji | -1.288.748 | -613.805 | -672.865 | -568.822 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | -688.953 | -804.933 | -616.866 | -434.506 |
| Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo | 323.268 | 156.407 | 222.534 | 19.510 |
| Davek od prihodkov, ki povečujejo davčno osnovo | -7.663 | -5.123 | -6.274 | -5.123 |
| Davek od odhodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo | 55.426 | 8.586 | 0 | 0 |
| Davek od davčnih olajšav in pokrivanja davčnih izgub | 710.600 | 623.034 | 677.827 | 623.033 |
| Davek, ki se nanaša na odložene davke | 329.559 | -485.607 | 456.070 | -485.607 |
| Davek iz postavk kapitala | -77.892 | 0 | -2.445 | 0 |
| Davek iz drugih postavk | -46.841 | -45.552 | 0 | 0 |
| Davek | -691.244 | -1.166.993 | 57.981 | -851.515 |
| Efektivna davčna stopnja | 9,50% | 25,58% | -1,64% | 28,44% |
Za leto 2021 je bila pri obračunu odmerjenega davka od družbe upoštevana 19-odstotna stopnja. Družbe v skupini upoštevajo predpisane stopnje davka od dobička v svojih državah. Te se gibljejo od 9 odstotkov do vključno 19 odstotkov.
| Skupina | Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||
|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||
| Odmerjeni davek v izkazu poslovnega izida | 942.911 | 643.377 | 395.645 | 365.908 | |
| Odmerjeni davek v izkazu drugega vseobsegajočega donosa | 77.892 | 85.457 | 2.445 | 0 | |
| Skupaj | 1.020.803 | 728.834 | 398.090 | 365.908 |
Odložene terjatve za davek v evrih
| Stanje 1. 1. 2020 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsežnem donosu | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2020 | Stanje 1. 1. 2021 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsežnem donosu | Sprememba v drugih postavkah kapitala | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2021 | |
| Opredmetena osnovna sredstva | 1.973.602 | -22.446 | -29.564 | 1.921.592 | 1.921.592 | -92.326 | 0 | 7.147 | 1.836.413 | ||
| Prevrednotenje terjatev | 6.243 | -85 | 0 | -6.067 | 919 | 10000 | 91 | ||||
| Prevrednotenje finančnih naložb | 104.385 | 0 | 0 | 104.385 | 104.385 | 4.626 | 0 | 0 | 109.011 | ||
| Rezervacije | 249.539 | -9.242 | 13.781 | -1.072 | 253.006 | 253.006 | 2.612 | 9.716 | 0 | 323265.657 | |
| Davčna izguba | 5.148.080 | -379.262 | -186.000 | -3.536 | 4.579.282 | 4.579.282 | 449.009 | 69.697 | 0 | 741 | 5.098.729 |
| Drugo | 113.874 | 75.130 | 0 | 0 | 189.004 | 189.004 | -11.660 | 0 | 0 | 0 | 177.344 |
| Skupaj | 7.595.723 | -335.905 | -172.219 | -40.239 | 7.047.360 | 7.047.360 | 352.261 | 79.413 | 0 | 8.211 | 7.487.245 |
| Odložene terjatve za davek v evrih | Stanje 1. 1. 2020 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsežnem donosu | Stanje 31. 12. 2020 | Stanje 1. 1. 2021 | Sprememba v izkazu poslovnega izida |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Intereuropa, d. d. |
| Stanje | 31. 12. 2021 | Prevrednotenje finančnih naložb | 104.3850 | 0 | 104.385 | 104.385 | 4.6260 | 109.011 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije | 173.680 | -4.844 | 13.782 | 182.618 | 182.618 | 7959.767 | 193.180 | |
| Davčna izguba | 5.134.586 | -383.696 | -186.000 | 4.564.890 | 4.564.890 | 463.201 | 69.697 | 5.097.788 |
| Drugo | 110.417 | 75.159 | 0 | 185.576 | 185.576 | -12.5520 | 173.024 | |
| Skupaj | 5.523.068 | -313.381 | -172.218 | 5.037.469 | 5.037.469 | 456.070 | 79.464 | 5.573.003 |
| Stanje | 1. 1. 2020 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsegajočem donosu | Stanje | 31. 12. 2020 | Stanje | 1. 1. 2021 | Sprememba v izkazu poslovnega izida | Sprememba v drugem vseobsegajočem donosu | Stanje | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prevrednotenje zemljišč | 7.336.921 | 0 | 6 | 7.336.927 | 7.336.927 | 0 | -6.606 | 7.330.321 | |||
| Skupaj | 7.336.921 | 0 | 6 | 7.336.927 | 7.336.927 | 0 | -6.606 | 7.330.321 |
P oslovodska ocena dodatnega oblikovanja terjatev za odloženi davek iz davčne izgube preteklih let (v višini 816.000 evrov) temelji na podatkih projekcije poslovanja družbe Intereuropa v obdobju med letoma 2022 in 2026. Pri tem so se upoštevale naslednje predpostavke:
P oslovodstvo je predpostavilo nemoteno poslovanje družbe v obdobju projekcije. V primeru bistvenih odmikov od predvidenih rezultatov poslovanja družbe bo koriščenje davčne izgube ponovno ocenilo in ustrezno popravilo vrednost terjatev za odloženi davek iz davčne izgube.
Čisti poslovni izid skupine je v letu 2021 znašal 6.663.670 evrov (leto prej 3.567.953 evrov). Od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo 6.513.395 evrov (leto prej 3.647.267 evrov), neobvladujočim lastnikom pa 150.275 evrov (leto prej –79.316 evrov).
Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 3.601.819 evrov (leto prej 2.314.512 evrov).
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
| Čisti dobiček navadnih delničarjev | 3.988.020 | 2.233.148 | 2.139.170 | 1.351.307 |
| Povprečno število navadnih delnic (brez lastnih delnic) | 16.812.703 | 16.812.703 | 16.812.703 | 16.812.703 |
| Osnovni čisti dobiček na delnico | 0,24 | 0,13 | 0,13 | 0,08 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
| Čisti dobiček | 6.513.395 | 3.647.267 | 3.601.819 | 2.314.512 |
| Povprečno število vseh delnic* | 27.470.668 | 27.470.668 | 27.470.668 | 27.470.668 |
| Popravljen čisti dobiček na delnico (v evrih) | 0,24 | 0,13 | 0,13 | 0,08 |
P opravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico je enak kot osnovni čisti poslovni izid na delnico, saj obvladujoča družba ne razpolaga s popravljalnimi možnostnimi (potencialnimi) navadnimi delnicami.
| Vrsta | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Zemljišča in zgradbe | 70.173.585 | 70.910.232 | 41.444.763 | 41.444.763 |
| Zgradbe | 58.525.420 | 61.159.895 | 28.088.273 | 29.332.013 |
| Naprav e in oprema | 6.176.382 | 6.116.283 | 3.546.442 | 3.869.786 |
| Pravice do uporabe sredstev v najemu | 1.687.595 | 2.476.052 | 521.283 | 791.308 |
| Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva | 24.449 | 31.277 | 8.735 | 5.380 |
| Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo | 2.831.234 | 616.957 | 358.436 | 346.343 |
| Skupaj | 139.418.665 | 141.310.696 | 73.967.932 | 75.789.593 |
Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin skupine je na dan poročanja znašala 36.524.940 evrov (v enakem obdobju lani je znašala 40.649.191 evrov). Drugih pravnih omejitev za razpolaganje z njimi skupina ni imela. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin družbe je 31. decembra 2021 znašala 20.438.819 evrov (konec predhodnega leta je znašala 20.690.549 evrov). Drugih pravnih omejitev za razpolaganje z njimi tako skupina kot družba nista imeli.
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi skupine, katerih knjigovodska vrednost je bila 31. decembra 2021 enaka nič, je znašala 28.072.196 evrov (konec leta 2020: 26.747.127 evrov). Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi družbe, katerih knjigovodska vrednost je bila na dan 31. decembra 2021 enaka nič, pa je znašala 20.633.256 evrov (konec leta 2020: 19.075.642 evrov).
Knjigovodska vrednost zemljišč skupine na dan 31. decembra 2021 bi ob uporabi modela nabavne vrednosti znašala 13.902.539 evrov (konec leta 2020: 14.158.274 evrov). Knjigovodska vrednost zemljišč družbe bi konec leta 2021 ob uporabi modela nabavne vrednosti znašala 9.096.425 evrov (konec leta 2020: 9.060.656 evrov).
Skupina je imela na dan poročanja 8.694.899 evrov zavez iz nakupa opredmetenih osnovnih sredstev (31. decembra 2020 je ta obveznost znašala 476.386 evrov), družba pa 1.806.760 evrov (konec leta 2020: 365.113 evrov).
| Skupina | Zemljišča | Zgradbe | Druge naprave in oprema | Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva | tuji lasti | Opredmetena osnovna sredstva | pripravi | Oprema v finančnem najemu | Zemljišča v poslovnem najemu | Zgradbe v poslovnem najemu | Oprema v poslovnem najemu | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2021 | 78.640.592 | 142.968.788 | 35.738.973 | 68.974 | 695.847 | 1.203.289 | 23.425 | 2.857.579 | 1.280.797 | 263.478.264 | |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.240.406 | 0 | 374.835 | 336.554 | 4.951.795 | |||
| Aktiviranje | 0 | 219.031 | 1.802.713 | 4.474 | -2.026.218 | 0 | 0 | 0 | 0 | |||
| Prodaja | -884.798 | -1.939.477 | -724.177 | 0 | -1.207.045 | 0 | 0 | 0 | -4.755.497 | |||
| Odpisi | 0 | -32.818 | -413.438 | 0 | -3.995 | 0 | -186.381 | -307.481 | -944.113 | |||
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -16.621 | -182.360 | -198.981 | |||
| Popravek spremenljivih stroškov pri poslovnih najemih | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 7.720 | 124.321 | 132.041 | |||
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -97.910 | -104.864 | -202.774 | |||
| Prenos med skupinami | -69.276 | -193.156 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -262.432 | |||
| Tečajne razlike | 361.121 | 203.752 | -94.032 | 0 | 4.202 | 3.756 | 748 | 7662.090 | 482.403 | |||
| Stanje 31. decembra 2021 | 78.047.639 | 141.226.120 | 36.310.039 | 73.448 | 2.910.242 | 0 | 24.173 | 2.939.988 | 1.149.057 | 262.680.706 |
| Stanje 1. januarja 2021 | -7.730.360 | -81.808.893 | -29.622.690 | -37.697 | -78.891 | -889.427 | -9.956 | -1.274.057 | -715.599 | -122.167.570 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 0 | -2.270.024 | -1.705.047 | -11.302 | 0 | -49.352 | -5.071 | -810.787 | -468.952 | -5.320.535 |
| Prodaja | 0 | 1.272.008 | 652.063 | 0 | 0 | 941.555 | 0 | 0 | 0 | 2.865.626 |
| Odpisi | 0 | 25.152 | 411.029 | 0 | 0 | 0 | 0 | 186.381 | 307.481 | 930.043 |
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 14.543 | 240.230 | 254.773 | |
| Popravek spremenljivih stroškov pri poslovnih najemih | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -2.144 | -7.089 | -9.233 | |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 68.428 | 52.944 | 121.372 | |
| Prenos med skupinami | 69.276 | 193.156 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 262.432 | |
| Tečajne razlike | -212.970 | -112.100 | 130.988 | 0 | -118 | -2.776 | -519 | -355 | -1.101 | -198.951 |
| Stanje 31. decembra 2021 | -7.874.054 | -82.700.701 | -30.133.657 | -48.999 | -79.009 | 0 | -15.546 | -1.817.991 | -592.086 | -123.262.043 |
| Stanje 1. januarja 2021 | 70.910.232 | 61.159.895 | 6.116.283 | 31.277 | 616.956 | 313.862 | 13.469 | 1.583.522 | 565.198 | 141.310.694 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2021 | 70.173.585 | 58.525.419 | 6.176.382 | 24.449 | 2.831.233 | 0 | 8.627 | 1.121.997 | 556.971 | 139.418.663 |
| v evrih | Zemljišča | Zgradbe | Druge naprave in oprema | Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti | Opredmetena osnovna sredstva v pripravi | Oprema v finančnem najemu | Zemljišča v poslovnem najemu | Zgradbe v poslovnem najemu | Oprema v poslovnem najemu | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | 76.704.284 | 143.100.802 | 35.900.432 | 57.462 | 623.023 | 1.221.831 | 27.671 | 3.084.863 | 1.454.339 | 262.174.707 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.957.717 | 0 | 109.026 | 127.242 | 2.193.985 | |
| Aktiviranje | 0 | 668.330 | 1.165.737 | 11.512 | -1.845.579 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Prodaja | 0 | 0 | -227.071 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -227.071 | |
| Odpisi | 0 | -98.810 | -828.661 | 0 | 0 | 0 | 0 | -72.084 | -999.555 | |
| Prenos iz sredstev za prodajo | 2.644.044 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.644.044 | |
| Prenos na naložbene nepremičnine | 0 | -54.646 | 0 | -36.918 | 0 | 0 | 0 | 0 | -91.564 | |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | -79.164 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -79.164 | |
| Prenos med postavkami | 0 | 0 | -31.742 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -31.742 | |
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -78.845 | -78.845 | |
| Popravek spremenljivih stroškov pri poslovnih najemih | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -2.158 | -291.257 | -140.793 | -434.208 | |
| Drugo | 400 | 2.564 | 0 | 0 | 0 | 0 | -22.867 | 0 | -20.263 | |
| Tečajne razlike | -628.612 | -646.888 | -242.287 | 0 | -2.395 | -18.541 | -2.088 | -22.186 | -9.061 | -1.572.058 |
| Stanje 31. decembra 2020 | 78.640.592 | 142.968.788 | 35.738.972 | 68.974 | 695.848 | 1.203.290 | 23.425 | 2.857.579 | 1.280.798 | 263.478.266 |
| Stanje 31. januarja 2020 | -5.861.308 | -80.005.188 | -29.161.343 | -27.392 | -79.220 | -737.203 | -5.979 | -615.381 | -420.071 | -116.913.085 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 0 | -2.263.456 | -1.683.920 | -10.305 | 0 | -163.704 | -5.201 | -734.597 | -437.900 | -5.299.083 |
| Prodaja | 0 | 0 | 202.644 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 202.644 | |
| Odpisi | 0 | 82.613 | 822.851 | 0 | 0 | 0 | 0 | 51.162 | 956.626 | |
| Prenos iz sredstev za prodajo | -2.061.104 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -2.061.104 | |
| Prenos na naložbene nepremičnine | 0 | 3.245 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.245 | |
| Slabitev | -140.092 | -11.355 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -151.447 | |
| Odprava slabitve | 60.828 | 37.526 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 98.354 | |
| Prenos med postavkami | 0 | 0 | 31.742 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 31.742 | |
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 75.840 | 75.840 | |
| Popravek spremenljivih stroškov pri poslovnih najemih | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 43.268 | 12.871 | 81.617 | ||
| Drugo | 0 | 0 | -2.542 | 0 | 0 | 0 | 3.811 | 0 | 1.269 | |
| Tečajne razlike |
| -7.730.360 | -81.808.893 | -29.622.689 | -37.697 | -78.891 | -889.427 | -9.956 | -1.274.057 | -715.600 | -122.167.570 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 70.842.976 | 63.095.614 | 6.739.089 | 30.070 | 543.803 | 484.628 | 21.692 | 2.469.482 | 1.034.268 | 145.261.622 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 70.910.232 | 61.159.895 | 6.116.283 | 31.277 | 616.957 | 313.863 | 13.469 | 1.583.522 | 565.198 | 141.310.696 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | Zgradbe | Druge naprave in oprema | Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva | tuji lasti | Opredmetena osnovna sredstva pripravi | Zemljišča v poslovnem najemu | Zgradbe v poslovnem najemu | Oprema v poslovnem najemu | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2021 | 41.549.807 | 78.452.787 | 24.310.008 | 7.091 | 346.343 | 6.642 | 849.512 | 631.698 | 146.153.888 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 852.846 | 0 | 0 | 852.846 | ||
| Aktiviranje | 0 | 63.369 | 768.914 | 4.474 | -836.757 | 0 | 0 | |||
| Prodaja | 0 | 0 | -33.304 | 0 | 0 | 0 | 0 | -33.304 | ||
| Odpisi | 0 | -31.828 | -305.143 | -3.996 | 0 | 0 | -340.967 | |||
| Novi najemi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 77.008 | 80.626 | 157.634 | |
| Zaključek najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -136.858 | -97.734 | -234.592 | |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -40.335 | -40.335 | ||
| Drugo | -69.276 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -69.276 | ||
| Stanje 31. decembra 2021 | 41.480.531 | 78.484.328 | 24.740.475 | 11.565 | 358.436 | 6.642 | 789.662 | 574.255 | 146.445.894 |
| Stanje 1. januarja 2021 | -105.045 | -49.120.774 | -20.440.222 | -1.711 | -2.214 | -368.385 | -325.944 | -70.364.295 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 0 | -1.299.943 | -1.089.372 | -1.119 | 0 | -1.107 | -198.112 | -209.189 | -2.798.842 |
| Prodaja | 0 | 0 | 30.737 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30.737 | |
| Odpisi | 0 | 24.662 | 304.824 | 0 | 0 | 0 | 0 | 329.486 | |
| Zaključek najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 136.858 | 97.734 | 234.592 |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 21.083 | 21.083 | |
| Drugo | 69.277 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 69.277 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | -35.768 | -50.396.055 | -21.194.033 | -2.830 | 0 | -3.321 | -429.639 | -416.316 | -72.477.962 |
| Stanje 1. januarja 2021 | 41.444.762 | 29.332.013 | 3.869.786 | 5.380 | 346.343 | 4.428 | 481.127 | 305.754 | 75.789.593 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2021 | 41.444.763 | 28.088.273 | 3.546.442 | 8.735 | 358.436 | 3.321 | 360.023 | 157.939 | 73.967.932 |
| Intereuropa, d. d. | v evrih | Zemljišča | Zgradbe | Druge naprave in oprema | Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva | tuji lasti | Opredmetena osnovna sredstva pripravi | Zemljišča v poslovnem najemu | Zgradbe v poslovnem najemu | Oprema v poslovnem najemu | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2020 | 41.549.767 | 78.080.475 | 24.407.020 | 7.091 | 224.798 | 6.642 | 1.049.275 | 759.681 | 146.084.749 | |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.137.124 | 0 | 13.050 | 1.150.174 | |||
| Aktiviranje | 0 | 464.185 | 551.394 | 0 | -1.015.579 | 0 | 0 | 0 | |||
| Prodaja | 0 | 0 | -49.431 | 0 | 0 | 0 | 0 | -49.431 | |||
| Odpisi | 0 | -91.873 | -601.537 | 0 | 0 | 0 | -45.552 | -738.962 | |||
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -78.845 | -78.845 | |||
| Popravek stroškov | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -199.763 | -16.636 | -216.399 | |||
| Ostalo | 400 | 2.562 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.602 | |||
| Stanje 31. decembra 2020 | 41.549.807 | 78.452.787 | 24.310.008 | 7.091 | 346.343 | 6.642 | 849.512 | 631.698 | 146.153.888 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje 1. januarja 2020 | -105.045 | -47.921.876 | -19.961.921 | -1.002 | 0 | -1.107 | -233.555 | -218.818 | -68.443.324 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 0 | -1.280.966 | -1.123.618 | -709 | 0 | -1.107 | -177.918 | -218.611 | -2.802.929 | |
| Prodaja | 0 | 0 | 49.431 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 49.431 | |
| Odpisi | 0 | 82.068 | 598.428 | 0 | 0 | 0 | 29.853 | 710.349 | ||
| Sprememba najemne pogodbe | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 75.840 | 75.840 | ||
| Popravek stroškov | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 43.088 | 5.792 | 48.880 | ||
| Ostalo | 0 | 0 | -2.542 | 0 | 0 | 0 | 0 | -2.542 | ||
| Stanje 31. decembra 2020 | -105.045 | -49.120.774 | -20.440.222 | -1.711 | 0 | -2.214 | -368.385 | -325.944 | -70.364.295 |
| NEODPISANA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2020 | 41.444.722 | 30.158.599 | 4.445.099 | 6.089 | 224.798 | 5.535 | 815.720 | 540.863 | 77.641.425 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2020 | 41.444.762 | 29.332.013 | 3.869.786 | 5.380 | 346.343 | 4.428 | 481.127 | 305.754 | 75.789.593 |
Skupina/družba je na dan 30. septembra 2021 izvedla presojo indikatorjev slabitev sredstev ali spremembo poštene vrednosti, ki jo je izvedel zunanji pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Na podlagi izvedene presoje je bilo ugotovljeno, da v družbah skupine Intereuropa ni potrebe po slabitvi sredstev oziroma spremembi poštene vrednosti za nepremičnine. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je ugotovitve iz presoje, izvedene konec septembra 2021, potrdil tudi na dan 31. decembra 2021.
| v evrih | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški amortizacije | 1.334.162 | 1.341.401 | 408.408 | 397.636 | ||
| Stroški obresti na obveznosti iz najemov | 85.340 | 111.694 | 18.189 | 27.346 | ||
| Stroški kratkoročnih najemov nepremičnin in opreme | 342.336 | 214.646 | 117.072 | 62.989 | ||
| Skupaj | 1.761.838 | 1.667.741 | 543.669 | 487.971 |
| v evrih | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Plačila najemnin za kratkoročne najeme nepremičnin in opreme (izkazana med denarnimitokovi iz poslovanja) | 260.280 | 210.277 | 127.818 | 68.267 | ||
| Plačila obveznosti iz najemov, ki predstavljajo glavnico (izkazana med denarnimi tokovi iz financiranja) | 1.853.937 | 1.420.804 | 456.231 | 451.581 | ||
| Skupaj | 2.114.217 | 1.631.081 | 584.049 | 519.848 |
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | ||||
| Stanje 1. januarja | 50.153.484 | 52.203.729 | 37.286.610 | 37.330.944 |
| Nabava | 24.186 | 62.222 | 24.186 | 56.942 |
| Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev | 0 | 91.564 | 0 | 0 |
| Prenos iz sredstev za prodajo | 370.000 | |||
| Prenos na sredstva za prodajo | -343.000 | -370.000 | 0 | |
| Prodaja | -518.401 | -1.718.536 | -518.400 | -101.016 |
| Odpisi | -4.062 | -260 | -4.063 | -260 |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost - zmanjšanje | -27.000 | 0 | 0 | |
| Prenos med skupinami | -655.772 | 0 | 0 | |
| Tečajne razlike | 26.050 | -115.235 | 0 | |
| Stanje 31. decembra | 49.025.485 | 50.153.484 | 36.788.333 | 37.286.610 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | ||||
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | -27.411.193 | -28.241.845 | -20.619.013 | -20.143.214 |
| Amortizacija | -685.330 | -701.997 | -531.411 | -538.215 |
| Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev | 0 | -3.245 | 0 | |
| Prenos iz sredstev za prodajo | -32.362 | |||
| Prenos na sredstva za prodajo | 43.000 | 32.362 | 0 | |
| Prodaja | 204.857 | 1.444.913 | 204.858 | 62.243 |
| Odpisi | 2.887 | 17 | 2.887 | 174 |
| Slabitev | -10.638 | -8.316 | 0 | |
| Odprava slabitve | 0 | 490 | 0 | |
| Prenos med skupinami | 655.772 | 0 | 0 | |
| Tečajne razlike | -12.057 | 66.713 | 0 | |
| Stanje 31. decembra | -27.245.064 | -27.411.192 | -20.942.679 | -20.619.012 |
| NEODPISANA VREDNOST | ||||
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 22.742.291 | 23.961.884 | 16.667.597 | 17.187.730 |
| Stanje 31. decembra | 21.780.421 | 22.742.292 | 15.845.654 | 16.667.598 |
pr
esoje je bilo ugotovljeno, da v družbah skupine Intereuropa ni potrebe po slabitvi sredstev oziroma spremembi poštene vrednosti za naložbene nepremičnine.
Knjigovodska vrednost zastavljenih naložbenih nepremičnin skupine je na dan poročanja znašala 2.252.423 evrov (v enakem obdobju lani je znašala 3.272.986 evrov). Knjigovodska vrednost zastavljenih naložbenih nepremičnin družbe je konec leta 2020 znašala 1.328.613 evrov (konec leta 2020: 1.374.343 evrov). Zastava predstavlja dopolnitev zavarovanja obveznosti, za katere osnovno zavarovanje predstavljajo zastavljena opredmetena osnovna sredstva.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||
| Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin | 4.702.572 | 4.563.510 | 3.188.971 | 3.043.849 | |
| Neposredni poslovni odhodki od naložbenih nepremičnin | -2.089.864 | -1.832.145 | -1.795.077 | -1.645.063 | |
| Skupaj | 2.612.708 | 2.731.365 | 1.393.894 | 1.398.786 |
Konec leta 2021 ne skupina ne družba nista imeli zavezujočih pogodb za nakup naložbenih nepremičnin.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
| Dolgoročne premoženjske pravice | 355.643 | 343.907 | 247.967 | 212.912 |
| Dobro ime | 41.721 | 41.721 | 0 | 0 |
| Druga neopredmetena sredstva | 2.257.357 | 2.594.894 | 2.254.577 | 2.593.246 |
| Neopredmetena sredstva v pripravi | 66.547 | 1.960 | 66.547 | 1.960 |
| Skupaj | 2.721.268 | 2.982.482 | 2.569.091 | 2.808.118 |
Večji del dolgoročnih premoženjskih pravic predstavlja pravice, vezane na računalniške programe. Druga neopredmetena sredstva se nanašajo na programsko opremo za podporo celovitim logističnim storitvam. Rezultat testa slabitve drugih neopredmetenih sredstev, ki sta ga skupina in družba izvedli na dan poročanja, ni pokazal potrebe po slabitvi.
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev skupine v uporabi, katerih knjigovodska vrednost je bila 31. decembra 2021 enaka nič, je znašala 4.396.621 evrov (v enakem obdobju lani je znašala 4.383.037 evrov). Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev družbe v uporabi, katerih knjigovodska vrednost je bila 31. decembra 2021 enaka nič, je znašala 3.968.255 evrov (konec leta 2020: 3.968.255 evrov).
Skupina je imela na dan poročanja 33.715 evrov zavez iz nakupa neopredmetenih sredstev (lani v enakem obdobju je bilo teh obveznosti 8.826 evrov), družba pa 33.715 evrov (konec leta 2020: 8.826 evrov).
.
04/RAČUNOVODSKO POROČILO INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO /2021
| Dolgoročne premoženjske pravice | Druga neopredmetena sredstva | Dobro ime | Neopredmetena sredstva v pripravi | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2021 | 4.980.601 | 5.058.072 | 41.721 | 1.960 | 10.082.354 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 186.043 | 186.043 | |
| Aktiviranje | 104.256 | 17.200 | 0 | -121.456 | 0 | |
| Odpisi | -2.000 | 0 | 0 | -2.000 | ||
| Tečajne razlike | 2.570 | 3 | 0 | 2.573 | ||
| Stanje 31. decembra 2021 | 5.085.427 | 5.075.275 | 41.721 | 66.547 | 10.268.970 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje 1. januarja 2021 | -4.636.694 | -2.463.178 | 0 | 0 | -7.099.872 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | -93.516 | -354.740 | 0 | 0 | -448.256 | |
| Odpisi | 2.000 | 0 | 0 | 2.000 | ||
| Tečajne razlike | -1.574 | 0 | 0 | 0 | -1.574 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | -4.729.784 | -2.817.918 | 0 | 0 | -7.547.702 |
| NEODPISANA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2021 | 343.907 | 2.594.894 | 41.721 | 1.960 | 2.982.482 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2021 | 355.643 | 2.257.357 | 41.721 | 66.547 | 2.721.268 |
| Dolgoročne premoženjske pravice | Druga neopredmetena sredstva | Dobro ime | Neopredmetena sredstva v pripravi | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2020 | 4.949.044 | 4.463.489 | 41.721 | 540.550 | 9.994.804 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 85.089 | 85.089 | |
| Aktiviranje | 23.038 | 600.641 | 0 | -623.679 | 0 | |
| Odpisi | -21.596 | 0 | 0 | -21.596 | ||
| Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev | 31.742 | 0 | 0 | 0 | 31.742 | |
| Prenos med postavkami | 6.031 | -6.031 | 0 | 0 | ||
| Tečajne razlike | -7.657 | -27 | 0 | 0 | -7.684 | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 4.980.602 | 5.058.072 | 41.721 | 1.960 | 10.082.355 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje 1. januarja 2020 | -4.485.075 | -2.146.501 | 0 | 0 | -6.631.576 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | -141.639 | -321.291 | 0 | 0 | -462.930 | |
| Odpisi | 21.595 | 0 | 0 | 0 | 21.595 | |
| Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev | -31.742 | 0 | 0 | 0 | -31.742 | |
| Prenos med postavkami | -4.595 | 4.595 | 0 | 0 | ||
| Tečajne razlike | 4.761 | 19 | 0 | 0 | 4.780 | |
| Stanje 31. decembra 2020 | -4.636.695 | -2.463.178 | 0 | 0 | -7.099.873 |
| NEODPISANA VREDNOST | Stanje 1. januarja 2020 | 463.969 | 2.316.988 | 41.721 | 540.550 | 3.363.228 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2020 | 343.907 | 2.594.894 | 41.721 | 1.960 | 2.982.482 |
Dolgoročne premoženjske pravice
| Druga neopredmetena sredstva | Neopredme- tena sredstva v pripravi | Skupaj | NABAVNA VREDNOST | |
| Stanje 1. januarja 2021 | Stanje 31. decembra 2021 | |||
| 4.305.337 | 5.056.424 | 1.960 | 9.363.721 | 4.407.593 |
| 0 | 0 | 182.840 | 182.840 | 0 |
| 102.256 | 15.997 | -118.253 | 0 | 0 |
| -4.092.425 | -2.463.178 | 0 | -6.555.603 | -4.159.626 |
| -67.201 | -354.666 | 0 | -421.867 | 0 |
| 212.912 | 2.593.246 | 1.960 | 2.808.118 | 247.967 |
| 2.254.577 | 66.547 | 2.569.091 |
Dolgoročne premoženjske pravice
| Druga neopredmetena sredstva | Neopredme- tena sredstva v pripravi | Skupaj | NABAVNA VREDNOST | |
| Stanje 1. januarja 2020 | Stanje 31. decembra 2020 | |||
| 4.282.299 | 4.455.783 | 540.550 | 9.278.632 | 4.305.337 |
| 0 | 0 | 85.089 | 85.089 | 0 |
| 23.038 | 600.641 | -623.679 | 0 | 0 |
| -3.982.944 | -2.141.887 | 0 | -6.124.831 | -4.092.425 |
| -109.481 | -321.291 | 0 | -430.772 | 0 |
| 299.355 | 2.313.896 | 540.550 | 3.153.801 | 212.912 |
| 2.593.246 | 1.960 | 2.808.118 |
Druga dolgoročna sredstva skupine in družbe v vrednosti 18.381 evrov (konec leta 2020: 27.602 evrov) se nanašajo na dolgoročno odložene stroške oziroma odhodke.
Dolgoročne poslovne terjatve so konec leta 2021 v skupini znašale 178.872 evrov (konec leta 2020: 239.799 evrov), v družbi pa so znašale 174.171 evrov (konec leta 2020: 233.652 evrov). Največji del dolgoročnih poslovnih terjatev predstavljajo terjatve do kupcev v prisilni poravnavi.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | |
|---|---|---|
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
| Dolgoročna posojila in depoziti | 174.129 | 39.898 |
| 252.178 | 0 | |
| Dana posojila odvisnim družbam | 0 | 0 |
| Dana posojila drugim | 131.322 | 629 |
| 131.240 | 0 | |
| Depoziti | 42.807 | 39.269 |
| 0 | 0 | |
| Kratkoročna posojila in depoziti | 3.629.983 | 2.598.166 |
| 3.082.730 | 2.198.062 | |
| Dana posojila odvisnim družbam | 0 | 0 |
| Dana posojila drugim | 33.583 | 766 |
| 32.810 | 0 | |
| Depoziti | 3.596.400 | 2.597.400 |
| 0 | 0 | |
| Skupaj | 3.804.112 | 2.638.064 |
| 3.334.908 | 2.198.062 |
Konec leta 2021 je imela skupina zastavljene kratkoročne depozite v višini 300.000 evrov (konec leta 2020 je bilo zastavljenih 300.000 evrov depozitov).
Na podlagi izvedene ocene je družba pripoznala odpravo slabitve posojil v odvisni družbi TOVTEK ZTS, Užgorod, Ukrajina, v višini 64.763 evrov ter v družbi TOV Intereuropa Kijev, Ukrajina, v višini 3.966 evrov. Družba je za potrebe presoje po oslabitvi naložb v odvisne družbe uporabila naslednje predpostavke:
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 2.638.064 | 1.062.653 | 2.198.062 | 2.325.951 |
| Novo posojilo/depozit | 1.000.000 | 2.600.048 | 914.400 | 300.000 |
| Odprava slabitve | 387.981 | 0 | 456.710 | 5 |
| Odplačilo/vračilo | -213.147 | -1.017.765 | -222.898 | -102.325 |
| Prenos na kratkoročni del | 0 | -641 | 0 | 0 |
| Slabitev | -1.000 | -1.649 | 0 | -325.569 |
| Odpis | -11.366 | 0 | -11.366 | 0 |
| Tečajne razlike | 3.580 | -4.582 | 0 | 0 |
| Stanje 31. decembra | 3.804.112 | 2.638.064 | 3.334.908 | 2.198.062 |
Posojila odvisnih družbam s strani obvladujoče družbe Intereuropa so zavarovana z menicami v višini 507.094 evrov in z drugimi oblikami zavarovanjav višini 184.067 evrov. Preostali del posojil danih odvisnim družbam v višini 2.479.697 evrov, je nezavarovan (konec leta 2020 je bilo z menicami zavarovanih 451.331 evrov posojil, 1.746.731 evrov je bilo nezavarovanih). Preostala dana posojila (dana posojila drugim) v višini 164.905 evrov v skupini in 164.050 evrov v družbi, so nezavarovana.
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže odvisnih družb | 0 | 0 | 43.132.019 | 44.451.958 |
| Dolgoročna finančna naložba v delež pridružene družbe | 72.158 | 64.249 | 39.059 | 39.059 |
| Druge dolgoročne finančne naložbe | 38.068 | 29.348 | 35.590 | 27.159 |
| Skupaj | 110.226 | 93.597 | 43.206.668 | 44.518.176 |
| Odstotek lastništva | 31.12.2021/31.12.2020 | Vrednost kapitala družbe 31. 12. 2021 | Vrednost kapitala družbe 31. 12. 2020 | Vrednost naložbe v delež 31. 12. 2021 | Vrednost naložbe v delež 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Interagent, d. o. o., Koper | 100,00% | 315.738 | 230.065 | 430.015 | 430.015 |
| Interzav, d. o. o., Koper | 71,28% | 97.783 | 55.713 | 48.499 | 48.499 |
| Intereuropa, Logističke usluge, d. o. o., Zagreb | 99,96% | 45.024.142 | 42.741.986 | 22.104.055 | 22.104.055 |
| Intereuropa sajam, d. o. o., Zagreb | 51,00% | 859.017 | 731.876 | 32.206 | 32.206 |
| Intereuropa Skopje, d. o. o., Skopje | 99,56% | 1.242.839 | 1.159.382 | 855.132 | 855.132 |
| Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo | 95,77% | 11.322.171 | 11.728.225 | 7.438.270 | 7.438.270 |
| A.D. Intereuropa logističke usluge, Beograd | 73,62% | 4.936.495 | 5.904.042 | 2.092.416 | 3.220.657 |
| TOV TEK ZTS, Užgorod | 89,93% | -108.380 | -146.233 | 0 | 0 |
| Intereuropa Kosova L. L. C. | 90,00% | 966.358 | 722.990 | 137.238 | 137.238 |
| Zetatrans A. D. Podgorica | 69,27% | 16.466.701 | 16.330.825 | 9.994.187 | 10.185.885 |
| TOV Intereuropa - Ukrajina, Kijev | 100,00% | -350.654 | -415.637 | 0 | 0 |
Družba je pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti naložb vodvisne družbe uporabila modela diskontiranih denarnih tokov neto vrednosti sredstev. V poslovnih knjigah izkazujemo vrednost po višji od obeh metod. Vrednotenje temelji na podatkih projekcij prihodnjega poslovanja za obdobje med letoma 2022 in 2026, uporabi WACC v razponu od 9,3 odstotka do 14,5 odstotka z upoštevanjem 2-odstotne dolgoročne inflacije, pri izhodišču ocene tržne vrednosti sredstev, zmanjšane za stroške prodaje in pri nepremičninah učinka časovne vrednosti denarja, oceni, da bi se nepremičnine lahko prodale v roku 18 mesecev in obveznostih priznanih po knjigovodski vrednosti.
Ker je bila ocenjena vrednost pri finančnih naložbah v družbah, AD Intereuropa – logističke usluge, Beograd, in Zetatrans A.D., Podgorica, po modelu diskontiranih denarnih tokov nižja od njihove knjigovodske vrednosti, se je njihova vrednost ocenila tudi na podlagi neto vrednosti sredstev. Poleg navedenih družb se je po metodi neto vrednosti sredstev ocenila tudi vrednost družbe TOV Intereuropa, Ukrajina, Kijev (družba v mirovanju) in družbe TOV TEK ZTS, Užgorod, Ukrajina. Na podlagi izdelanih ocen je družba izvedla oslabitev finančne naložbe v delnice in delež v odvisni družbi AD Intereuropa – logističke usluge, Beograd, v višini 1.128.241 evrov in odvisni družbi AD Zetatrans, Podgorica, v višini 191.698 evrov.
Družba je v letu 2021 dokapitalizirala družbo TOV TEK ZTS, Užgorod, Ukrajina, v višini 50 tisoč evrov in dokapitaliziran znesek takoj tudi slabila.
| v e vrih | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 44.451.958 | 44.823.281 | |
| Dokapitalizacija | 50.000 | 60.000 | |
| Slabitev | -1.369.939 | -497.011 | |
| Odprava slabitve | 0 | 65.688 | |
| Stanje 31. decembra | 43.132.019 | 44.451.958 |
Ta kategorija predstavlja naložbo v pridruženo družbo Rail Cargo Logistics, železniška špedicija, d. o. o., Ljubljana, v kateri ima družba Intereuropa, 26-odstotni lastniški delež. Knjigovodska vrednost naložbe skupine je 31. decembra 2021 znašala 72.158 evrov (konec leta 2020: 64.249 evrov), v družbi pa je bila knjigovodska vrednost enaka nabavni vrednosti, ki je znašala 39.059 evrov in je nespremenjena glede na primerjalno obdobje 2020.
| v e vrih | Skupina Intereuropa | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 64.249 | 63.464 | |
| Dobiček po kapitalski metodi | 10.627 | 785 | |
| Izplačilo dobičkov | -2.718 | 0 | |
| Stanje 31. decembra | 72.158 | 64.249 |
| v evrih | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|
| SREDSTV | A | 1.885.951 | 1.780.132 |
| Dolgoročna sredstva | 173.794 | 54.603 | |
| Kratkoročna sredstva | 1.712.157 | 1.725.529 | |
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | 1.885.952 | 1.780.132 | |
| Kapital | 196.524 | 165.259 | |
| Dolgoročne obveznosti | 150.377 | 36.306 | |
| Kratkoročne obveznosti | 1.539.051 | 1.578.567 |
| v evrih | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|
| Prihodki | 10.482.997 | 12.364.901 | |
| Odhodki (skupaj z davkom iz dobička) | 10.438.308 | 12.364.923 | |
| Čisti poslovni izid | 40.873 | 3.018 | |
| Drugi vseobsegajoči donos | -9.445 | 0 | |
| Celotni vseobsegajoči donos | 40.873 | 3.018 |
Naložbev delnice drugih družb, merjene po poštenivrednosti prek izkaza poslovnega izida
Naložbev finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugegavseobsegajočega donosa, so v skupini 31. decembra 2021 znašale 38.068 evrov, njihovo stanje pa se je glede na primerljivi presečni dan (konec leta 2020 so znašale 29.348 evrov) povečalo za 8.720 evrov. V družbi so naložbe v te delnice 31. decembra znašale 35.590 evrov (konec leta 2020 so znašale 27.159 evrov).
Skupina in družba teh naložb nista imeli zastavljenih niti kot varščine za obveznosti, pripoznane v izkazu finančnega položaja, niti za pogojne obveznosti.
| v evrih | Skupina | Intereuropa | Intereuropa, d. d. | ||
|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||
| Stanje 1. januarja | 29.348 | 122.046 | 27.159 | 27.159 | |
| Prodaja | 0 | -87.827 | 0 | 0 | |
| Prenos med postavkami | -5.653 | -5.653 | 0 | ||
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | 14.373 | -436 | 14.084 | 0 | |
| Tečajne razlike | 0 | -4.435 | 0 | ||
| Stanje 31. decembra | 38.068 | 29.348 | 35.590 | 27.159 |
Sredstva za prodajo se nanašajo na nepremičnine, katerih prodaja je predvidena v kratkem času. Konec leta 2021 tako skupina, kot družba sredstev za prodajo nista imeli. Konec leta 2020 je skupina izkazovala za 337.638 evrov sredstev za prodajo, ki pa jih je v letu 2021 prodala (družba konec leta 2020 sredstev za prodajo ni imela).
04/RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO /2021
Sredstva iz pogodb s kupci so v skupini 31. decembra 2021 znašala 1.435.511 evrov (konec leta 2020: 510.601 evrov) in so predstavljala sredstva iz še nedokončanih storitev v višini 1.413.073 evrov ter še ne zaračunane carinske in druge dajatve ob carinjenju, ki se zaračunajo kupcem (kot prehodna postavka), v višini 22.438 evrov.
V družbi so sredstva iz pogodb s kupci konec leta 2021 znašala 975.908 evrov (konec leta 2020: 341.298 evrov), od katerih so sredstva iz še nedokončanih storitev predstavljala 962.609 evrov, še ne zaračunane carinske in druge dajatve ob carinjenju, ki se zaračunajo kupcem (kot prehodna postavka), pa 13.299 evrov.
| Skupina | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v skupini | 0 | 875.469 | 651.562 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini za obresti | 0 | 213.642 | 208.030 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 33.358.790 | 22.080.032 | 19.579.906 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | 3.177.234 | 2.058.088 | 1.733.757 |
| Skupaj | 36.536.024 | 25.227.231 | 22.173.255 |
Na dan 31. decembra 2021 je bilo z izvršnicami, poroštvom oziroma zastavno pravico, pridržkom lastninske pravice, zavarovanjem pri zavarovalnici ali drugim zavarovanjem zavarovanih 6.584.451 evrov terjatev v skupini in 329.575 evrov kratkoročnih poslovnih terjatev v družbi (konec leta 2020 je bilo takih terjatev v skupini za 5.416.440 evrov, v družbi pa za 391.512 evrov).
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih v večji meri predstavljajo terjatve do države in terjatve iz naslova kratkoročno danih predujmov in varščin.
Na dan poročanja skupina in družba nista imeli zastavljenih terjatev (zastava pomeni dopolnitev zavarovanja pogojnih obveznosti, za katere so kot osnovno zavarovanje zastavljena opredmetena osnovna sredstva).
Druga kratkoročna sredstva so na zadnji dan leta 2021 v skupini znašala 384.936 evrov (31. decembra 2020 so znašala 320.583 evrov), v družbi pa 223.396 evrov (konec leta 2020: 99.001 evro), predstavljajo pa kratkoročno odložene stroške.
Osnovni kapital družbe/skupine je 31. decembra 2021 znašal 27.488.803 evrov. Razdeljen je na 16.830.838 navadnih prenosljivih kosovnih delnic in 10.657.965 prednostnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Navadne delnice dajejo imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe (glasovalno pravico), pravico do udeležbe pri dobičku in pravico do sorazmernega dela preostalega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Število delnic se v primerjavi s stanjem na dan 31. decembra 2020 ni spremenilo.
Prednostne delnice dajejo imetnikom pravico do udeležbe pri dobičku in pravico do sorazmernega dela preostalega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Prednostne delnice dajejo imetnikom prednost pri udeležbi pri dobičku družbe vznesku 0,01 evra (prednostni znesek) na delnico. Prednostni znesek se izplača poleg udeležbe pri dobičku, ki pripada imetnikom delnic skladno s sklepom o uporabi bilančnega dobička.
Kapitalske rezerve so zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala družbe Intereuropa ter se smejo uporabiti pod pogoji in za namen, ki jih določa zakon. Kapitalske rezerve niso namenjene delitvi. Postavka, ki znaša 18.454.667 evrov, se v letu 2021 ni spremenila.
Rezerve iz dobička skupine so 31. decembra 2021 znašale 5.160.392 evrov in se v primerjavi s koncem leta 2020 niso spremenile. Poleg zakonskih rezerv v višini 4.655.544 evrov jih sestavljajo še rezerve za lastne delnice v višini 180.394 evrov ter v enaki višini lastne delnice kot odbitna postavka in statutarne rezerve v višini 504.848 evrov. Obvladujoča družba ima 18.135 lastnih delnic. Nabavna vrednost lastnih delnic je bila 180.394 evrov. Iz lastnih delnic obvladujoča družba nima nobenih pravic. Druge družbe v skupini niso lastnice njenih delnic. Število lastnih delnic se v letu 2021 ni spremenilo.
Rezerve iz dobička družbe so 31. decembra 2021 znašale 2.748.880 evrov. Poleg zakonskih rezerv v višini 2.748.880 evrov jih sestavljajo še rezerve za lastne delnice v višini 180.394 evrov in v enaki višini lastne delnice kot odbitna postavka. Družba ima 18.135 lastnih delnic. Nabavna vrednost lastnih delnic je bila 180.394 evrov. Iz lastnih delnic družba nima nobenih pravic. Druge družbe v skupini niso lastnice njenih delnic. Število lastnih delnic se v letu 2021 ni spremenilo. Rezerve iz dobička se v letu 2021 niso spremenile.
Rezerve za pošteno vrednost skupine so konec leta 2021 znašale 44.044.738 evrov (konec leta 2020 so znašale 44.420.915 evrov) ter predstavljajo prevrednotenje zemljišč, vključno s prevrednotenjem zemljišč pred prenosom v postavko naložbenih nepremičnin v višini 44.982.160 evrov (znesek prevrednotenja je zmanjšan za odloženi davek v višini 9.769.795 evrov), rezerve za aktuarske izgube iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine, kot odbitna postavka, v višini 890.113 evrov (znesek prevrednotenja je zmanjšan za odloženi davek v višini 86.750 evrov), na prevrednotenje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, kot odbitna postavka, v višini 48.500 evrov in na rezerve za aktuarske izgube iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine pridružene družbe, kot odbitna postavka, v višini 2.718 evrov. Spremembe v poslovnem letu so pojasnjene v izkazu vseobsegajočega donosa.
Rezerve za pošteno vrednost družbe so konec leta 2021 znašale 30.508.319 evrov (konec leta 2020 so znašale 30.544.627 evrov) ter predstavljajo prevrednotenje zemljišč, vključno s prevrednotenjem zemljišč pred prenosom v postavko naložbenih nepremičnin v višini 31.250.317 evrov (znesek prevrednotenja je zmanjšan za odloženi davek v višini 7.330.321 evrov) in rezerve za aktuarske izgube iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine, kot odbitna postavka, v višini 741.997 evrov (znesek je zmanjšan za odloženi davek v višini 86.801 evra). Spremembe v poslovnem letu so pojasnjene v izkazu vseobsegajočega donosa.
Prenešene tečajne razlike so postavka skupine ter za obvladujoči del znašajo 31. decembra 2021, kot odbitna postavka 7.065.690 evrov in izkazujejo v primerjavi z letom 2020, ko so znašale, kot odbitna postavka, 7.229.453 evrov, za 163.763 evrov nižjo negativno vrednost na račun učinka tečajnih razlik, nastalih pri preračunu postavk kapitala v računovodskih izkazih odvisnih družb v tujini iz lokalnih valut v valuto poročanja.
Spremembe skupine in družbe so za poslovno leto pojasnjene v izkazu vseobsegajočega donosa in v izkazu sprememb lastniškega kapitala.
| Država, v katerem je sedež družbe | Neobvladujoči delež | Kapital, ki pripada neobvladujočemu deležu | Čisti dobiček, ki pripada neobvladujočemu deležu | |
|---|---|---|---|---|
| Interzav, d. o. o., Koper | Slovenija | 28,72% | 28.083 | 19.946 |
| Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb | Hrvaška | 0,04% | 18.010 | 824 |
| Intereuropa Sajam, d. o. o., Zagreb | Hrvaška | 49,00% | 420.918 | 44.244 |
| Intereuropa Skopje d. o. o., Skopje | Severna Makedonija | 0,44% | 5.468 | 355 |
| Intereuropa RTC d. d. Sarajevo | Bosna in Hercegovina | 4,23% | 478.924 | -17.011 |
| AD Intereuropa logističke usluge, Beograd | Srbija | 26,38% | 1.285.400 | -255.327 |
| TOV TEK ZTS, Užgorod | Ukrajina | 10,07% | -10.913 | 5.089 |
| Intereuropa Kosova L. L. C., Priština | Kosovo | 10,00% | 96.636 | 24.340 |
| Zetatrans A. D., Podgorica | Črna gora | 30,73% | 5.043.618 | 327.815 |
| Skupaj | 7.366.144 | 150.275 |
| Neobvladujoči delež | 28,72% | 0,04% | 49,00% |
|---|---|---|---|
| Interzav, d. o. o., Koper | Intereuropa, Logističke usluge, d. o. o., Zagreb | Intereuropa sajam, d. o. o., Zagreb |
|---|---|---|
| v evrih | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna sredstva | 342 | 0 | 15.411 | 15.454 | 241.400 | 235.323 |
| Kratkoročna sredstva | 38.222 | 24.604 | 5.950 | 4.340 | 228.111 | 190.382 |
| Kapital in dolgoročne obveznosti | 28.979 | 17.798 | 18.740 | 17.919 | 435.392 | 389.109 |
| Kratkoročne obveznosti | 9.584 | 6.807 | 2.621 | 1.874 | 34.118 | 36.596 |
| Poslovni prihodki | 63.197 | 52.013 | 12.391 | 10.045 | 389.923 | 337.377 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 24.640 | 8.804 | 1.015 | 751 | 48.845 | 41.640 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 19.946 | 7.017 | 824 | 659 | 44.244 | 36.893 |
| 0,44% | 4,23% | 26,38% |
|---|---|---|
| Intereuropa Skopje, d. o. o., Skopje | Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo | A. D. Intereuropa logističke usluge, Beograd |
|---|---|---|
| v evrih | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna sredstva | 4.190 | 4.123 | 486.884 | 496.292 | 2.449.989 | 2.418.359 |
| Kratkoročna sredstva | 4.388 | 3.768 | 104.409 | 89.867 | 390.043 | 321.867 |
| Kapital in dolgoročne obveznosti | 5.560 | 5.004 | 508.448 | 522.295 | 1.679.739 | 2.028.593 |
| Kratkoročne obveznosti | 3.018 | 2.692 | 82.845 | 63.864 | 1.160.293 | 711.633 |
| Poslovni prihodki | 18.496 | 11.997 | 385.829 | 315.276 | 1.512.851 | 1.592.128 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 402 | -132 | -17.019 | -21.392 | -256.881 | -252.272 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 355 | -310 | -17.011 | -21.427 | -255.327 | -253.855 |
| 10,07% | 10,00% | 30,73% |
|---|---|---|
| TOV TEK ZTS, Užgorod | Intereuropa Kosova L. L. C. | Zetatrans A. D. Podgorica |
|---|---|---|
| v evrih | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna sredstva | 59.964 | 39.374 | 30.279 | 54.403 | 3.416.976 | 3.478.472 |
| Kratkoročna sredstva | 46.564 | 35.279 | 220.257 | 122.816 | 2.324.814 | 2.237.182 |
| Kapital in dolgoročne obveznosti | 2.711 | -13.284 | 96.636 | 91.714 | 5.365.293 | 5.340.269 |
| Kratkoročne obveznosti | 103.817 | 87.937 | 153.900 | 85.505 | 376.497 | 373.752 |
| Poslovni prihodki | 247.465 | 402.114 | 497.127 | 384.825 | 1.876.130 | 1.584.436 |
| Poslovni izid iz rednega poslovanja | 6.518 | -8.040 | 27.188 | 8.138 | 360.190 | 172.643 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 5.089 | -7.593 | 24.340 | 6.835 | 327.816 | 152.465 |
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 2.266.071 | 2.101.187 | 1.764.360 | 1.631.575 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 364.712 | 382.199 | 269.113 | 290.715 |
| Rezervacije iz naslova tožb | 215.068 | 184.385 | 93.142 | 2.640 |
| Druge rezervacije | 189.710 | 125.751 | 0 | 0 |
| Skupaj | 3.035.561 | 2.793.522 | 2.126.615 | 1.924.930 |
| Stanje na dan | 1. 1. 2021 | Črpanje (poraba) | Odprava | Dodatno oblikovanje v breme odhodkov | Dodatno oblikovanje v drugem vseobse- gajočem donosu | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 2.101.187 | -96.225 | 0 | 164.767 | 94.825 | 1.517 | 2.266.071 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 382.199 | -32.839 | -17.845 | 32.904 | 0 | 293 | 364.712 |
| Rezervacije iz naslova tožb | 184.385 | -41.260 | -36.683 | 108.604 | 0 | 22 | 215.068 |
| Druge rezervacije | 125.751 | 0 | 0 | 63.770 | 0 | 189 | 189.710 |
| Skupaj | 2.793.522 | -170.324 | -54.528 | 370.045 | 94.825 | 2.021 | 3.035.561 |
| Stanje na dan | 1. 1. 2020 | Črpanje (poraba) | Odprava | Dodatno oblikovanje v breme odhodkov | Dodatno oblikovanje v drugem vseobse- gajočem donosu | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 1.844.560 | -115.419 | -8.802 | 152.081 | 232.642 | -3.875 | 2.101.187 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 415.340 | -40.322 | -10.478 | 18.533 | 0 | -874 | 382.199 |
| Rezervacije iz naslova tožb | 436.799 | -89.610 | -207.481 | 46.176 | 0 | -1.499 | 184.385 |
| Druge rezervacije | 0 | 0 | 0 | 125.559 | 0 | 192 | 125.751 |
| Skupaj | 2.696.699 | -245.351 | -226.761 | 342.349 | 232.642 | -6.056 | 2.793.522 |
| Stanje na dan | 1. 1. 2021 | Črpanje (poraba) | Odprava | Dodatno oblikovanje v breme odhodkov | Dodatno oblikovanje v drugem vseobse-gajočem donosu | Stanje | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 1.631.575 | -87.695 | 0 | 117.669 | 102.811 | 1.764.360 | |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 290.715 | -24.811 | -16.819 | 20.028 | 0 | 269.113 | |
| Rezervacije iz naslova tožb | 2.640 | 0 | -2.640 | 93.142 | 0 | 93.142 | |
| Skupaj | 1.924.930 | -112.506 | -19.459 | 230.839 | 102.811 | 2.126.615 |
| Stanje na dan | 1. 1. 2020 | Črpanje (poraba) | Odprava | Dodatno oblikovanje v breme odhodkov | Dodatno oblikovanje v drugem vseobse-gajočem donosu | Stanje | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 1.468.091 | -83.111 | 0 | 101.530 | 145.065 | 1.631.575 | |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 320.889 | -34.458 | 0 | 4.284 | 0 | 290.715 | |
| Rezervacije iz naslova tožb | 182.640 | -80.599 | -99.401 | 0 | 0 | 2.640 | |
| Skupaj | 1.971.620 | -198.168 | -99.401 | 105.814 | 145.065 | 1.924.930 |
Izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade skupine za leto 2021 in za leto 2020 temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so se upoštevale naslednje predpostavke:
Izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade družbe za leto 2021 in za leto 2020, temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so se upoštevale naslednje predpostavke:
verjetnost smrtnosti (SLO 2007; selekcijski faktor za aktivno populacijo 75 odstotkov);
- verjetnost invalidnosti;
- upokojevanje v skladu z modelom na osnovi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
- letna diskontna stopnja 0,848 odstotka (2020: 0,3475 odstotka).
| Stanje na dan | 1. 1. 2021 | Stroški obresti | Izplačila | Prirast v tekočem letu | Aktuarske izgube / dobički | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 2.101.187 | 9.982 | -96.225 | 154.785 | 94.824 | 1.518 | 2.266.071 |
| Jubilejne nagrade | 382.199 | 2.007 | -32.839 | 28.142 | -15.090 | 293 | 364.712 |
| Skupaj | 2.483.386 | 11.989 | -129.064 | 182.927 | 79.734 | 1.811 | 2.630.783 |
| Stanje na dan | 1. 1. 2020 | Stroški obresti | Izplačila | Prirast v tekočem letu | Aktuarske izgube / dobički | Tečajne razlike | Stanje 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 1.844.560 | 5.604 | -115.419 | 137.675 | 232.642 | -3.875 | 2.101.187 |
| Jubilejne nagrade | 415.340 | 1.514 | -40.322 | 26.977 | -20.436 | -874 | 382.199 |
| Skupaj | 2.259.900 | 7.118 | -155.741 | 164.652 | 212.206 | -4.749 | 2.483.386 |
| Stanje na dan | 1. 1. 2021 | Stroški obresti | Izplačila | Prirast v tekočem letu | Aktuarske izgube / dobički | Stanje 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 1.631.575 | 5.076 | -87.695 | 112.593 | 102.811 | 1.764.360 |
| Jubilejne nagrade | 290.715 | 937 | -24.810 | 19.090 | -16.819 | 269.113 |
| Skupaj | 1.922.290 | 6.013 | -112.505 | 131.683 | 85.992 | 2.033.473 |
| Stanje na dan | 1. 1. 2020 | Stroški obresti | Izplačila | Prirast v tekočem letu | Aktuarske izgube / dobički | Stanje 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 1.468.092 | 1.468 | -83.111 | 100.062 | 145.065 | 1.631.576 |
| Jubilejne nagrade | 320.888 | 321 | -34.458 | 19.948 | -15.985 | 290.714 |
| Skupaj | 1.788.980 | 1.789 | -117.569 | 120.010 | 129.080 | 1.922.290 |
| Diskontna stopnja | Fluktuacija | Diskontna stopnja | Fluktuacija |
|---|---|---|---|
| Sprememba v odstotnih točkah | -0,5 | +0,5 | -1,0 | +1,0 | -0,5 | +0,5 | -1,0 | +1,0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pričakovana sedanja vrednost obveznosti | 2.772.091 | 2.523.135 | 2.802.381 | 2.281.251 | 2.138.533 | 1.951.826 | 2.088.064 | 1.864.803 |
| Diskontna stopnja | Fluktuacija | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba v odstotnih točkah | -0,5 | +0,5 | -1,0 | +1,0 | -0,5 | +0,5 | -1,0 | +1,0 |
| Pričakovana sedanja vrednost obveznosti | 2.602.964 | 2.372.522 | 2.565.573 | 2.264.919 | 2.012.089 | 1.838.895 | 1.963.348 | 1.758.635 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prejeta posojila od drugih | 47.727.479 | 52.887.330 | 47.387.743 | 52.156.428 | |
| Obveznosti iz najemov | 785.087 | 1.311.839 | 265.828 | 485.926 | |
| Skupaj dolgoročne finančne obveznosti | 48.512.566 | 54.199.169 | 47.653.571 | 52.642.354 | |
| Prejeta posojila od družb v skupini | 0 | 0 | 2.100.000 | 3.100.000 | |
| Prejeta posojila od drugih | 5.442.514 | 2.666.878 | 4.768.685 | 2.597.984 | |
| Obveznosti iz najemov | 1.007.220 | 1.327.184 | 324.662 | 346.707 | |
| Obveznosti za dividende in druge deleže | 458.998 | 425.086 | 0 | 0 | |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | 6.908.732 | 4.419.148 | 7.193.347 | 6.044.691 |
Družba je 31. januarja 2020 izvedla refinanciranje več posojil, ki jih je urejala leta 2012 sklenjena Pogodba o finančnem prestrukturiranju. Družba je s sindikatom bank, z Novo Ljubljansko banko, d. d., v vlogi organizatorja in agenta, sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 54.850.000 evrov. Posojilo je bilo sklenjeno v obliki dveh tranš, ena z ročnostjo sedem in druga z ročnostjo štirih let. Pošta Slovenije, d. o. o., je izdala poroštvo k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.
| Dolgoročna posojila (brez najemov) | Dolgoročni najemi | Kratkoročna posojila (brez najemov) | Obveznosti za dividende in druge deleže | Skupaj finančne obveznosti | |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 55.554.208 | 2.639.023 | 0 | 425.086 | 58.618.317 |
| Novi najemi/posojila | 0 | 706.012 | 277.980 | 0 | 983.992 |
| Prenos iz postavke kapitala | 0 | 0 | 0 | 256.707 | 256.707 |
| Odplačila | -2.689.730 | -1.851.492 | 0 | -222.785 | -4.764.007 |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | -105.489 | 0 | 0 | -105.489 |
| Sprememba pogodb | 0 | 55.793 | 0 | 0 | 55.793 |
| Povečanje iz naslova vhodnih računov | 0 | 138.203 | 0 | 0 | 138.203 |
| Popravek (stroški) | 0 | 122.808 | 0 | 0 | 122.808 |
| Obresti | 0 | 85.340 | 0 | 0 | 85.340 |
| Stroški odobritve posojila (preknjižba v stroške) | 27.016 | 0 | 0 | 0 | 27.016 |
| Drugo | 0 | -630 | 0 | -10 | -640 |
| Tečajne razlike | 519 | 2.739 | 0 | 0 | 3.258 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 52.892.013 | 1.792.307 | 277.980 | 458.998 | 55.421.298 |
| Dolgoročna posojila (brez najemov) | Dolgoročni najemi | Kratkoročna posojila (brez najemov) | Obveznosti za dividende in druge deleže | Skupaj finančne obveznosti | |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 56.860.682 | 4.119.033 | 280.512 | 437.514 | 61.697.741 |
| Novi najemi | 0 | 236.268 | 0 | 0 | 236.268 |
| Odplačila | -1.215.227 | -1.420.804 | -277.059 | -12.428 | -2.925.518 |
| Sprememba pogodb | 0 | -3.004 | 0 | 0 | -3.004 |
| Popravek (stroški) | 0 | -356.117 | 0 | 0 | -356.117 |
| Stroški odobritve posojila (preknjižba v stroške) | -95.588 | 0 | 0 | 0 | -95.588 |
| Drugo | 0 | 76.962 | 0 | 0 | 76.962 |
| Tečajne razlike | 4.341 | -13.315 | -3.453 | 0 | -12.427 |
| Stanje 31. decembra 2020 | 55.554.208 | 2.639.023 | 0 | 425.086 | 58.618.317 |
| Dolgoročna posojila (brez najemov) | Dolgoročni najemi | Kratkoročna posojila (brez najemov) | Skupaj finančne obveznosti | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 54.754.412 | 832.633 | 3.100.000 | 58.687.045 |
| Nova posojila/najemi | 157.634 | 0 | 0 | 157.634 |
| Odplačila | -2.625.000 | -456.230 | -1.000.000 | -4.081.230 |
| Predčasna prekinitev najema | 0 | -19.251 | 0 | -19.251 |
| Povečanje iz naslova vhodnih računov | 0 | 57.516 | 0 | 57.516 |
| Obresti | 0 | 18.188 | 0 | 18.188 |
| Stroški odobritve posojila (preknjižba v stroške) | 27.016 | 0 | 0 | 27.016 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 52.156.428 | 590.490 | 2.100.000 | 54.846.918 |
| Dolgoročna posojila (brez najemov) | Dolgoročni najemi | Kratkoročna posojila (brez najemov) | Skupaj finančne obveznosti | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 56.845.360 | 1.430.042 | 4.100.000 | 62.375.402 |
| Nova posojila/najemi | 0 | 13.050 | 0 | 13.050 |
| Odplačila | -1.995.360 | -451.581 | -1.000.000 | -3.446.941 |
| Sprememba pogodb | 0 | -18.704 | 0 | -18.704 |
| Popravek (stroški) | 0 | -167.520 | 0 | -167.520 |
| Stroški odobritve posojila (preknjižba v stroške) | -95.588 | 0 | 0 | -95.588 |
| Drugo | 0 | 27.346 | 0 | 27.346 |
| Stanje 31. decembra 2020 | 54.754.412 | 832.633 | 3.100.000 | 58.687.045 |
Dolgoročna posojila in dolgoročni najemi v tabeli gibanja finančnih obveznosti predstavljajo tako dolgoročna posojila in najeme kot kratkoročni del dolgoročnih posojil in najemov, ki so v izkazu finančnega položaja izkazani med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.
Skupina je v letu 2021 odplačala 2.689.730 evrov finančnih obveznosti iz naslova posojil, družba pa 3.625.000 evrov finančnih obveznosti iz naslova posojil.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Zavarovana | Zastavne pravice na nepremičninah in vrednostnih papirjih | 52.156.428 | 54.754.412 | 52.156.428 | 54.754.412 |
| Menice | 735.585 | 730.902 | 0 | 0 | |
| Nezavarovana | 277.980 | 68.894 | 2.100.000 | 3.100.000 | |
| Skupaj | 53.169.993 | 55.554.208 | 54.256.428 | 57.854.412 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Zapadlost od 0 do 1 leta | 5.046.666 | 2.662.699 | 6.868.685 | 5.697.984 | |
| Zapadlost od 1 do 2 leti | 5.577.524 | 5.189.360 | 5.181.493 | 4.793.750 | |
| Zapadlost od 2 do 3 leta | 25.564.553 | 5.564.471 | 25.225.000 | 5.225.000 | |
| Zapadlost od 3 do 4 let | 5.225.000 | 25.225.000 | 5.225.000 | 25.225.000 | |
| Zapadlost od 4 do 5 let | 5.225.000 | 5.225.000 | 5.225.000 | 5.225.000 | |
| Zapadlost nad 5 let | 6.531.250 | 11.687.678 | 6.531.250 | 11.687.678 | |
| Skupaj | 53.169.993 | 55.554.208 | 54.256.428 | 57.854.412 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 108.932 | 115.809 | 108.932 | 115.809 | |
| Druge dolgoročne poslovne obveznosti | 1.065.048 | 819.355 | 1.041.154 | 762.666 | |
| Skupaj dolgoročne poslovne obveznosti | 1.173.980 | 935.164 | 1.150.086 | 878.475 | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini | 0 | 0 | 567.766 | 374.048 | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (razen v skupini) | 21.549.787 | 15.680.960 | 12.235.339 | 9.193.447 | |
| Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 5.259.375 | 5.723.390 | 2.924.234 | 4.369.251 | |
| Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti | 26.809.162 | 21.404.350 | 15.727.339 | 13.936.746 |
Pogodbena obveznost iz naslova udeležbe delavcev pri dobičku, ki bo poravnana po preteku enega leta od potrditve letnega poročila za leto 2021, je za skupino znašala 1.011.413 evrov ter je sestavljena iz odhodkov za udeležbo zaposlenih v dobičku v višini 795.265 evrov (vključno s stroški socialnih zavarovanj) in odhodkov za udeležbo pogodbenih delavcev v dobičku v višini 216.148 evrov, pripoznanih v postavki stroškov najete delovne sile in študentskega dela. Za družbo ta obveznost znaša 987.520 evrov ter je sestavljena iz odhodkov za udeležbo zaposlenih v dobičku v višini 771.372 evrov (vključno s stroški socialnih zavarovanj) in odhodkov za udeležbo pogodbenih delavcev v dobičku v višini 216.148 evrov, pripoznanih v postavki stroškov najete delovne sile in študentskega dela (pojasnili 3 in 4).
Druge kratkoročne poslovne obveznosti obsegajo obveznosti do zaposlenih za plače in nadomestila plač, obveznosti za prispevke in druge obveznosti.
Z garancijo so bile zavarovane večinoma obveznosti za carinske dajatve, ki so v skupini na zadnji dan leta 2021 znašale 1.790.554 evrov (31. decembra 2020 so znašale 806.268 evrov), v družbi pa 928.045 evrov (na zadnji dan leta 2020 so znašale 100.099 evrov). Skupina in družba ne zastavljata instrumentov za zavarovanje plačil drugim dobaviteljem.
| Skupina | Intereuropa | d. d. | ||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
| Pogojne obveznosti iz bančnih garancij in danih jamstev za družbe v skupini | 0 | 0 | 735.584 | 799.796 |
| Pogojne obveznosti iz bančnih garancij in danih jamstev do drugih | 18.235.186 | 17.710.888 | 9.364.516 | 10.199.763 |
| Pogojne obveznosti iz naslova tožb | 256.922 | 602.032 | 93.085 | 7.000 |
| Druge pogojne obveznosti | 170.706 | 170.706 | 65.706 | 65.706 |
| Skupaj | 18.662.814 | 18.483.626 | 10.258.891 | 11.072.265 |
Skupina in družba kot pogojne obveznosti izkazujeta obveznosti, ki niso izkazane v izkazu finančnega položaja, ker ocenjujeta, da niverjetno, da bo zanje pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov.
Garancije in jamstva za družbe v skupini, ki jih izkazuje družba, so se večinoma nanašali na garancije za najeta posojila in carinske garancije pri odvisnih družbah. Druge garancije ter jamstva v skupin in družbi večinoma predstavljajo pogojne obveznosti iz garancij za morebitni carinski dolg, ki bi lahko nastal zaradi tranzitnih postopkov, preverjanja porekla, različnih analiz oziroma kontrole blaga.
Pogojne obveznosti zaradi tožb, ki so v skupini znašale 256.922 evrov, v družbi pa 93.085 evrov, pomenijo manj kot 50-odstotno verjetnost, da bo tožnik uspel v tožbenem zahtevku (potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi).
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | |||
| Poštena vrednost sredstev | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugegavseobsegajočega donosa | 2.478 | 2.478 | 2.189 | 2.189 | |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 35.590 | 35.590 | 27.159 | 27.159 | ||
| Dolgoročna posojila in depoziti | 174.129 | 174.129 | 39.898 | 39.898 | ||
| Dolgoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 178.872 | 178.872 | 238.347 | 238.347 | ||
| Kratkoročna posojila in depoziti | 3.629.983 | 3.629.983 | 2.598.166 | 2.598.166 | ||
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 34.899.642 | 34.899.642 | 29.202.564 | 29.202.564 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | 15.853.959 | 15.853.959 | 11.609.486 | 11.609.486 | ||
| Skupaj | 54.774.653 | 54.774.653 | 43.717.809 | 43.717.809 |
| Dolgoročne finančne obveznosti | 47.727.479 | 47.727.479 | 52.887.330 | 52.887.330 |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 785.087 | 785.087 | 1.311.838 | 1.311.838 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 162.566 | 162.566 | 115.809 | 115.809 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 5.901.512 | 5.901.512 | 3.091.964 | 3.091.964 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 1.007.220 | 1.007.220 | 1.327.184 | 1.327.184 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 22.382.412 | 22.382.412 | 16.438.897 | 16.438.897 |
| Skupaj | 77.966.276 | 77.966.276 | 75.173.022 | 75.173.022 |
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | |||
| Poštena vrednost sredstev | ||||||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 35.590 | 35.590 | 27.159 | 27.159 | ||
| Dolgoročna posojila in depoziti | 252.178 | 252.178 | 0 | 0 | ||
| Dolgoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 174.171 | 174.171 | 232.200 | 232.200 | ||
| Kratkoročna posojila in depoziti | 3.082.730 | 3.082.730 | 2.198.062 | 2.198.062 | ||
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 24.113.579 | 24.113.579 | 21.430.331 | 21.430.331 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | 3.343.621 | 3.343.621 | 2.374.180 | 2.374.180 | ||
| Skupaj | 31.001.869 | 31.001.869 | 26.261.932 | 26.261.932 |
| Dolgoročne finančne obveznosti | 47.387.743 | 47.387.743 | 52.156.428 | 52.156.428 |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 265.828 | 265.828 | 485.926 | 485.926 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 162.566 | 162.566 | 115.809 | 115.809 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 6.868.685 | 6.868.685 | 5.697.984 | 5.697.984 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 324.662 | 324.662 | 346.707 | 346.707 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 12.998.059 | 12.998.059 | 11.824.492 | 11.824.492 |
| Skupaj | 68.007.543 | 68.007.543 | 70.627.346 | 70.627.346 |
Za terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, krajšim od enega leta, skupina in družba predpostavljata, da njihova knjigovodska vrednost izraža pošteno vrednost.
Tabela prikazuje razvrstitev nefinančnih in finančnih instrumentov glede na izračun njihove poštene vrednosti. Družba jih uvršča v tri ravni:
v evrih
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | Raven 1 | Raven 3 | Skupaj | |||
| Poštena vrednost sredstev | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 2.478 | 0 | 2.478 | 2.189 | 0 | 2.189 |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 0 | 35.590 | 35.590 | 0 | 27.159 | 27.159 | |
| Dolgoročna posojila in depoziti | 0 | 174.129 | 174.129 | 0 | 39.898 | 39.898 | |
| Dolgoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 178.872 | 178.872 | 0 | 238.347 | 238.347 | |
| Kratkoročna posojila in depoziti | 0 | 3.629.983 | 3.629.983 | 0 | 2.598.166 | 2.598.166 | |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 34.899.642 | 34.899.642 | 0 | 29.202.564 | 29.202.564 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 0 | 15.853.959 | 15.853.959 | 0 | 11.609.486 | 11.609.486 | |
| Skupaj | 2.478 | 54.772.175 | 54.774.653 | 2.189 | 43.715.620 | 43.717.809 |
Poštena vrednost obveznosti
| Dolgoročne finančne obveznosti | 0 | 47.727.479 | 47.727.479 | 0 | 52.887.330 | 52.887.330 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 0 | 785.087 | 785.087 | 0 | 1.311.838 | 1.311.838 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 162.566 | 162.566 | 0 | 115.809 | 115.809 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 0 | 5.901.512 | 5.901.512 | 0 | 3.091.964 | 3.091.964 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 0 | 1.007.220 | 1.007.220 | 0 | 1.327.184 | 1.327.184 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 0 | 22.382.412 | 22.382.412 | 0 | 16.438.897 | 16.438.897 |
| Skupaj | 0 | 77.966.276 | 77.966.276 | 0 | 75.173.022 | 75.173.022 |
| Raven | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|
| Poštena vrednost sredstev | 35.590 | 27.159 |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 35.590 | 27.159 |
| Dolgoročna posojila in depoziti | 252.178 | 0 |
| Dolgoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 174.171 | 232.200 |
| Kratkoročna posojila in depoziti | 3.082.730 | 2.198.062 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 24.113.579 | 21.430.331 |
| Denar in denarni ustrezniki | 3.343.621 | 2.374.180 |
| Skupaj | 31.001.869 | 26.261.932 |
| Raven | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|
| Poštena vrednost obveznosti | ||
| Dolgoročne finančne obveznosti | 47.387.743 | 52.156.428 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 265.828 | 485.926 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 162.566 | 115.809 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 6.868.685 | 5.697.984 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 324.662 | 346.707 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 12.998.059 | 11.824.492 |
| Skupaj | 68.007.543 | 70.627.346 |
Za druge finančne inštrumente, katerih vrednost je razkrita, le-ta odraža tretjo raven.
INTEREUROPA/ RAČUNOVODSKO POROČILO / 2021
Med finančna tveganja skupine/družbe spadajo:
Likvidnostno tveganje skupina in družba obvladujeta z aktivnim upravljanjem denarnih sredstev, ki zajema:
Poleg navedenega imajo odvisne družbe možnost kratkoročnega zadolževanja znotraj skupine.
V tabeli likvidnostnega tveganja so prikazani ocenjeni nediskontirani denarni tokovi vključno s prihodnjimi obrestmi.
| v evrih | Knjigo-vodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | 6 mesecev ali manj | 6-12 mesecev | 1-2 leta | 2-5 let | Več kot 5 let |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne finančne obveznosti | 47.727.479 | 48.791.340 | 0 | 0 | 6.025.752 | 36.184.664 | 6.580.924 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 785.087 | 834.689 | 0 | 0 | 488.982 | 331.015 | 14.692 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 162.566 | 162.566 | 0 | 0 | 93.817 | 68.749 | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 5.901.512 | 6.439.466 | 2.922.689 | 3.516.777 | 0 | 0 | 0 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 1.007.220 | 1.028.261 | 758.041 | 270.220 | 0 | 0 | 0 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 22.382.412 | 22.414.559 | 22.368.929 | 45.630 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 77.966.276 | 79.670.881 | 26.049.659 | 3.832.627 | 6.608.551 | 36.584.428 | 6.595.616 |
| v evrih | Knjigo-vodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | 6 mesecev ali manj | 6-12 mesecev | 1-2 leta | 2-5 let | Več kot 5 let |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne finančne obveznosti | 52.887.330 | 54.493.325 | 0 | 0 | 5.702.250 | 36.885.840 | 11.905.235 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 1.311.838 | 1.086.689 | 0 | 116.630 | 417.593 | 552.466 | 0 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 115.809 | 115.809 | 0 | 0 | 23.734 | 69.363 | 22.712 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 3.091.964 | 4.035.996 | 1.529.200 | 2.506.796 | 0 | 0 | 0 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 1.327.184 | 1.572.714 | 1.148.482 | 424.232 | 0 | 0 | 0 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 16.438.897 | 16.498.446 | 16.461.354 | 37.092 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 75.173.022 | 77.802.979 | 19.139.036 | 3.084.750 | 6.143.577 | 37.507.669 | 11.927.947 |
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | 6 mesecev ali manj | 6-12 mesecev | 1-2 leta | 2-5 let | Več kot 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne finančne obveznosti | 47.387.743 | 48.451.604 | 0 | 0 | 5.686.016 | 36.184.664 | 6.580.924 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 265.828 | 288.962 | 0 | 0 | 153.084 | 135.878 | 0 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 162.566 | 162.566 | 0 | 0 | 93.817 | 68.749 | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 6.868.685 | 7.416.306 | 4.252.013 | 3.164.293 | 0 | 0 | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 324.662 | 324.662 | 217.503 | 107.159 | 0 | 0 | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 12.998.059 | 12.998.059 | 12.969.436 | 28.623 | 0 | 0 | |
| Skupaj | 68.007.543 | 69.642.159 | 17.438.952 | 3.300.075 | 5.932.917 | 36.389.291 | 6.580.924 |
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | 6 mesecev ali manj | 6-12 mesecev | 1-2 leta | 2-5 let | Več kot 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne finančne obveznosti | 52.156.428 | 53.758.244 | 0 | 0 | 5.306.640 | 36.546.369 | 11.905.235 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 485.926 | 520.294 | 0 | 0 | 241.771 | 278.523 | 0 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 115.809 | 115.810 | 0 | 0 | 23.735 | 69.363 | 22.712 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 5.697.984 | 6.663.432 | 3.335.894 | 3.327.538 | 0 | 0 | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 346.707 | 354.092 | 200.900 | 153.192 | 0 | 0 | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | 11.824.492 | 11.824.492 | 11.812.625 | 11.867 | 0 | 0 | |
| Skupaj | 70.627.346 | 73.236.364 | 15.349.419 | 3.492.597 | 5.572.146 | 36.894.255 | 11.927.947 |
Pri pogojnih obveznostih iz bančnih garancij in danih jamstev v višini 18.235.186 evrov pri skupini in 9.364.516 evrov pri družbi, se ocenjuje časovni razpon od 6 mesecev do 5 let.
| EUR | USD | HRK | RSD | Ostalo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna posojila in depoziti | 131.240 | 0 | 42.807 | 0 | 82 | 174.129 |
| Dolgoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 174.171 | 0 | 0 | 0 | 4.701 | 178.872 |
| Kratkoročna posojila in depoziti | 3.629.210 | 0 | 0 | 0 | 773 | 3.629.983 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 27.166.816 | 488.975 | 4.868.659 | 760.856 | 1.614.336 | 34.899.642 |
| Dolgoročne finančne obveznosti | -47.387.743 | 0 | 0 | -339.736 | 0 | -47.727.479 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | -381.437 | 0 | -59.334 | -233.160 | -111.155 | -785.086 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -162.566 | 0 | 0 | 0 | -162.566 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | -5.222.541 | 0 | -673.829 | -5.142 | -5.901.512 | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | -619.363 | 0 | -170.748 | -103.520 | -113.589 | -1.007.220 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -14.506.343 | -1.424.584 | -4.083.132 | -738.656 | -1.629.697 | -22.382.412 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja | -37.178.556 | -935.609 | 598.252 | -1.328.045 | -239.691 | -39.083.649 |
| EUR | USD | HRK | RSD | Ostalo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna posojila in depoziti | 0 | 0 | 39.279 | 0 | 619 | 39.898 |
| Dolgoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 232.200 | 0 | 0 | 0 | 6.147 | 238.347 |
| Kratkoročna posojila in depoziti | 2.597.400 | 0 | 0 | 0 | 766 | 2.598.166 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 23.795.037 | 130.660 | 3.555.822 | 629.946 | 1.091.099 | 29.202.564 |
| Dolgoročne finančne obveznosti | -52.155.429 | 0 | 0 | -731.901 | 0 | -52.887.330 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | -874.142 | 0 | -227.078 | 0 | -210.619 | -1.311.839 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -115.809 | 0 | 0 | 0 | 0 | -115.809 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | -3.017.928 | 0 | 0 | -74.036 | 0 | -3.091.964 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | -735.212 | 0 | -345.918 | 0 | -246.054 | -1.327.184 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in predujmov) | -11.318.758 | -368.940 | -3.247.812 | -563.076 | -940.311 | -16.438.897 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja | -41.592.641 | -238.280 | -225.707 | -739.067 | -298.353 | -43.094.048 |
| EUR | USD | HRK | Ostalo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| 252.178 | 0 | 0 | 0 | 252.178 |
| 174.171 | 0 | 0 | 0 | 174.171 |
| 3.082.730 | 0 | 0 | 0 | 3.082.730 |
| 23.970.489 | 144.633 | -1.5430 | 0 | 24.113.579 |
| -47.387.743 | 0 | 0 | 0 | -47.387.743 |
| -265.828 | 0 | 0 | 0 | -265.828 |
| -162.5660 | 0 | 0 | 0 | -162.566 |
| -6.868.6850 | 0 | 0 | 0 | -6.868.685 |
| -324.662 | 0 | 0 | 0 | -324.662 |
| -11.969.508 | -968.885 | -1.605 | -58.061 | -12.998.059 |
| -39.499.424 | -824.252 | -3.148 | -58.061 | -40.384.885 |
| EUR | USD | HRK | Skupaj |
|---|---|---|---|
| 232.200 | 0 | 0 | 232.200 |
| 2.198.062 | 0 | 0 | 2.198.062 |
| 21.374.282 | 57.592 | -1.5432 | 21.430.331 |
| -52.156.428 | 0 | 0 | -52.156.428 |
| -485.926 | 0 | 0 | -485.926 |
| -115.809 | 0 | 0 | -115.809 |
| -5.697.984 | 0 | 0 | -5.697.984 |
| -346.707 | 0 | 0 | -346.707 |
| -11.535.690 | -273.510 | -15.292 | -11.824.492 |
| -46.534.000 | -215.918 | -16.835 | -46.766.753 |
| Država | Funkcijska valuta | 2021 | 2020 | Končni tečaj v EUR* | Povprečni tečaj v EUR* | Končni tečaj v EUR* | Povprečni tečaj v EUR* |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Črna gora, Kosovo | EUR | - | - | - | - | - | - |
| Hrvaška | HRK | 7,516 | 7,528 | 7,552 | 7,538 | ||
| Severna Makedonija | MKD | 61,535 | 61,624 | 61,559 | 61,674 | ||
| Bosna in Hercegovina | BAM | 1,956 | 1,956 | 1,956 | 1,956 | ||
| Srbija | RSD | 117,440 | 117,610 | 117,530 | 117,710 | ||
| Ukrajina | UAH | 30,871 | 32,570 | 34,135 | 30,597 | ||
| Albanija | ALL | 121,330 | 122,790 | 124,380 | 124,120 |
| Vpliv na poslovni izid pred davki v evrih | Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba valute | +1 % | -1 % | +1 % | -1 % | +1 % | -1 % |
| USD | 9.263 | -9.451 | 2.359 | -2.407 | 8.161 | -8.326 |
| HRK | -5.923 | 6.043 | 2.235 | -2.280 | 0 | 0 |
| RSD | 13.149 | -13.415 | 7.318 | -7.465 | 0 | 0 |
Sprememba tečaja ostalih valut ne bi bistveno vplivala na spremembo poslovnega izida pred davki.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 2.478 | 2.189 | 0 | 0 | ||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida | 35.590 | 27.159 | 35.590 | 27.159 | ||
| Dolgoročne finančne terjatve | 174.129 | 39.898 | 252.178 | 0 | ||
| Dolgoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 178.872 | 238.347 | 174.171 | 232.200 | ||
| Kratkoročne finančne terjatve | 3.629.983 | 2.598.166 | 3.082.730 | 2.198.062 | ||
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države, zaposlenih in predujmov) | 34.899.642 | 29.202.564 | 24.113.579 | 21.430.331 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | 15.853.959 | 11.609.486 | 3.343.621 | 2.374.180 | ||
| Skupaj | 54.774.653 | 43.717.809 | 31.001.869 | 26.261.932 |
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
Obvladujoča družba izkazuje na dan 31. decembra 2021 pod dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi terjatvami dana posojila odvisnim družbam v višini 3.170.858 evrov (31. decembra 2020 je bilo takih posojil za 2.198.062 evrov), in sicer:
| Skupina Intereuropa | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2021 | Povprečni % oblikovanja popravka vrednosti | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2021 | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2020 | Povprečni % oblikovanja popravka vrednosti | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 26.375.599 | 0,61% | 160.078 | 21.995.294 | 0,35% | 76.570 |
| Zapadlo od 0 do 30 dni | 4.586.021 | 0,37% | 16.924 | 3.972.959 | 0,99% | 39.410 |
| Zapadlo od 31 do 60 dni | 1.594.439 | 1,65% | 26.238 | 1.473.549 | 6,95% | 102.448 |
| Zapadlo od 61 do 90 dni | 542.203 | 6,94% | 37.611 | 332.319 | 4,44% | 14.761 |
| Zapadlo od 91 do 180 dni | 563.706 | 11,93% | 67.223 | 391.711 | 15,07% | 59.030 |
| Zapadlo od 181 do 365 dni | 310.115 | 100,00% | 310.115 | 457.176 | 100,00% | 457.176 |
| Zapadlost nad 365 | 3.383.863 | 100,00% | 3.383.863 | 3.527.641 | 100,00% | 3.527.641 |
| Tečajne razlike | 6.545 | 1.649 | 2.991 | 6.505 | ||
| Skupaj | 37.362.491 | 4.003.701 | 32.153.640 | 4.283.541 |
| Intereuropa, d. d. | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2021 | Povprečni % oblikovanja popravka vrednosti | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2021 | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2020 | Povprečni % oblikovanja popravka vrednosti | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 19.696.014 | 0,69% | 136.458 | 17.066.618 | 0,28% | 48.372 |
| Zapadlo od 0 do 30 dni | 2.380.059 | 0,25% | 5.974 | 2.312.371 | 1,16% | 26.818 |
| Zapadlo od 31 do 60 dni | 703.462 | 1,61% | 11.356 | 813.073 | 2,84% | 23.076 |
| Zapadlo od 61 do 90 dni | 203.338 | 9,75% | 19.826 | 84.708 | 10,41% | 8.822 |
| Zapadlo od 91 do 180 dni | 162.347 | 10,69% | 17.353 | 83.540 | 24,68% | 20.614 |
| Zapadlo od 181 do 365 dni | 154.793 | 100,00% | 154.793 | 134.032 | 100,00% | 134.032 |
| Zapadlost nad 365 | 1.475.058 | 100,00% | 1.475.058 | 1.616.582 | 100,00% | 1.616.582 |
| Tečajne razlike | 1.248 | 0 | -1.140 | 0 | ||
| Skupaj | 24.776.319 | 1.820.818 | 22.109.784 | 1.878.316 |
odstotka terjatev do kupcev družbe.
| Skupina Intereuropa | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Popravek terjatev na dan 1. januarja | 4.283.541 | 4.893.428 | 1.878.316 | 2.342.038 |
| Odpisane terjatve | -370.247 | -856.634 | -136.148 | -591.252 |
| Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve | 83.448 | 270.216 | 78.654 | 127.530 |
| Tečajne razlike | 6.959 | -23.469 | 0 | 0 |
| Popravek terjatev na dan 31. decembra | 4.003.701 | 4.283.541 | 1.820.822 | 1.878.316 |
| Bruto vrednost na dan 31. 12. 2021 | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2021 | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2020 | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 1.365.776 | 0 | 1.371.104 | 0 |
| Zapadlo | 325.498 | 170.883 | 322.663 | 189.371 |
| Skupaj | 1.691.274 | 170.883 | 1.693.767 | 189.371 |
| Bruto vrednost na dan 31. 12. 2021 | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2021 | Bruto vrednost na dan 31. 12. 2020 | Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 944.436 | 0 | 990.834 | 0 |
| Zapadlo | 142.060 | 142.060 | 180.547 | 180.547 |
| Skupaj | 1.086.496 | 142.060 | 1.171.381 | 180.547 |
| Skupina Intereuropa | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Popravek terjatev na dan 1. januarja | 189.371 | 294.195 | 180.547 | 180.547 |
| Odpisane terjatve | 0 | -2.3390 | 0 | |
| Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve | -18.539227 | -38.487 | 0 | |
| Razlika zaradi različnega zajema podatkov | 0 | -102.4510 | 0 | |
| Tečajne razlike | 51 | -261 | 0 | 0 |
| Popravek terjatev na dan 31. decembra | 170.883 | 189.371 | 142.060 | 180.547 |
Skupina in družba ocenjujeta, da imata kreditno tveganje ustrezno obvladovano. Najpomembnejše tveganje v tej skupini je tveganje zamud in neplačil kupcev, pri čemer imata družba in skupina opredeljene kontrolne limite in mehanizme odobravanja izpostavljenosti kreditnega tveganja za največje kupce.
| Vrsta variabilne obrestne mere v evrih | Skupina Intereuropa | Višina posojil 31. 12. 2021 | Porast OM za 10 bazičnih točk | Porast OM za 25 bazičnih točk | Porast OM za 50 bazičnih točk | Višina posojil 31. 12. 2020 | Porast OM za 10 bazičnih točk | Porast OM za 25 bazičnih točk | Porast OM za 50 bazičnih točk |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3 M EURIBOR | 52.225.000 | 0 | 0 | 0 | 54.850.000 | 0 | 0 | 0 | |
| 1 M BELIBOR | 1.013.565 | -1.014 | -2.534 | -5.068 | 799.796 | -800 | -1.999 | -3.999 | |
| Skupaj | 53.238.565 | -1.014 | -2.534 | -5.068 | 55.649.796 | -800 | -1.999 | -3.999 |
| Višina posojil 31. 12. 2021 | Porast OM za 10 bazičnih točk | Porast OM za 25 bazičnih točk | Porast OM za 50 bazičnih točk | Višina posojil 31. 12. 2020 | Porast OM za 10 bazičnih točk | Porast OM za 25 bazičnih točk | Porast OM za 50 bazičnih točk |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3 M EURIBOR | 52.225.000 | 0 | 0 | 54.850.000 | 0 | 0 | -3.840 |
| Skupaj | 52.225.000 | 0 | 0 | 54.850.000 | 0 | 0 | -3.840 |
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne finančne obveznosti | 48.512.566 | 54.199.169 | 47.653.571 | 52.642.354 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 6.908.732 | 4.419.148 | 7.193.347 | 6.044.691 |
| Skupaj finančne obveznosti | 55.421.298 | 58.618.317 | 54.846.918 | 58.687.045 |
| Skupaj kapital | 131.381.538 | 124.850.339 | 92.807.484 | 89.224.850 |
|---|---|---|---|---|
| Dolg/kapital | 0,42 | 0,47 | 0,59 | 0,66 |
| Kratkoročne finančne naložbe | 3.629.983 | 2.598.166 | 3.082.730 | 2.198.062 |
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki | 15.853.959 | 11.609.486 | 3.343.621 | 2.374.180 |
| Neto finančna obveznost | 35.937.356 | 44.410.665 | 48.420.567 | 54.114.803 |
| Neto dolg/kapital | 0,27 | 0,36 | 0,52 | 0,61 |
| Bilančna vsota | 229.970.005 | 220.443.773 | 174.464.370 | 172.272.410 |
| Kapital v bilančni vsoti | 0,57 | 0,57 | 0,53 | 0,52 |
| Skupina Intereuropa | 2021 | 2020 | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Revidiranje letnega poročila | 116.874 | 95.786 | 54.270 | 30.280 | |
| Ostale revizijske storitve | 5.000 | 0 | 5.000 | 0 | |
| Ostale nerevizijske storitve | 3.900 | 4.800 | 3.900 | 4.800 | |
| Skupaj stroški za storitve revizorjev | 125.774 | 100.586 | 63.170 | 35.080 |
Storitev revidiranja za leto 2021 za vse družbe v skupini, obvezane k revidiranju, je opravila revizijska družba Ernst & Young, d. o. o., Ljubljana. Poleg storitev revidiranja je revizor skupine v letu 2021 opravil tudi ostale revizijske storitve in ostale dovoljene nerevizijske storitve. Stroški revidiranja letnega poročila za leto 2021 so bili pripoznani glede na stopnjo dokončanosti storitve.
Neposredna obvladujoča družba družbe Intereuropa, d. d., je družba Pošta Slovenije, d. o. o., končna obvladujoča stranka pa Republika Slovenija.
Poleg navedenih so povezane stranke z družbo Intereuropa, d. d., Koper:
Ključno ravnateljsko osebje v obvladujoči družbi so člani uprave.
| Družba | Delež lastništva 31. 12. 2021 | Delež lastništva 31. 12. 2020 | Vrednost kapitala 31. 12. 2021 | Vrednost kapitala 31. 12. 2020 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obvladujoča družba | Intereuropa d. d., Koper | 93.352.895 | 89.224.850 | |||
| Odvisne družbe | Interagent, d. o. o., Koper | 100,00% | 100,00% | 315.738 | 230.065 | |
| Interzav, d. o. o., Koper | 71,28% | 71,28% | 97.783 | 55.716 | ||
| Intereuropa, Logističke usluge, d. o. o., Zagreb | 99,96% | 99,96% | 45.024.142 | 42.741.985 | ||
| Intereuropa sajam, d. o. o., Zagreb | 51,00% | 51,00% | 859.017 | 731.876 | ||
| Intereuropa Skopje, d. o. o., Skopje | 99,56% | 99,56% | 1.242.839 | 1.159.382 | ||
| Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo | 95,77% | 95,77% | 11.322.083 | 11.728.225 | ||
| A. D. Intereuropa logističke usluge, Beograd | 73,62% | 73,62% | 4.872.633 | 5.904.042 | ||
| TOV TEK ZTS, Užgorod | 89,93% | 89,93% | -108.380 | -146.233 | ||
| Intereuropa Kosova L. L. C. | 90,00% | 90,00% | 966.358 | 722.990 | ||
| Zetatrans A. D. Podgorica | 69,27% | 69,27% | 16.466.701 | 16.330.825 | ||
| TOV Intereuropa - Ukraina, Kiev | 100,00% | 100,00% | -350.654 | -415.637 | ||
| Intereuropa Albania, Drač | 100,00% | 100,00% | 0 | 0 |
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
| Skupina Infereuropa | Pridruzena druzba | Ostalo | Skupina Posta Slovenije | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| evrih | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||||
| Prihodki od prodaje storitev | 343.349 | 363.817 | 6.240 | 481.852 | 206.372 | |||||
| Stroski storitev | -4.344.518 | \~2.115.394 | 8.962 | 5.288 | -1.236.299 | -378.151 | ||||
| 81,12. 2021 | 31,12.2020 | 31.12.2021 | 81,12.2020 | 31.12.2021 | 31.12.2020 | |||||
| Slanje poslovnih terjatev | 39.753 | 35.103 | 24.205 | 40.320 | ||||||
| Stanje poslovnih obveznosti | 320.422 | 495.419 | 325 | 205.367 | 59.870 |
| pdvishe drutbe | Pridruzena druzba | Skupina Polta Slovenije | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| evrih | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |||
| Prihodki od prodaje storitev | 4.797.648 | 4.105.793 | 371.491 | 363.817 | 388.444 | 197.338 | |
| Stroski storitev | 22.358.618 | 22.025.228 | -3.904.218 | -3.725.684 | -1.224.781 | 357.248 | |
| Prihodki iz delezev | 614.584 | 25.991 | |||||
| Prinadki od obresti | 73.149 | 71.854 | |||||
| Odhodki od obresti | 32.178 | 40.760 | |||||
| 31,12. 2021 | 31,12.2020 | 11,12.,2021 | 81,12.,2020 | 31.12,2021 | 31.12.2020 | ||
| Dolgorocne financne nalozbe v delnice oziroma deleie | 43.140.924 | 44.451.959 | 39.059 | 39.059 | |||
| Stanje poslovnih terjatev | 1.071.057 | 859.592 | 69.753 | 35.103 | 9.150 | 36.016 | |
| Dana posojila | 3.170.858 | 2.198.063 | |||||
| Stanje poslovnih obveznosti | 352.332 | 374.048 | 320.422 | 175.149 | 204.063 | 49.162 | |
| Prejeta posojila | 2.100.000 | 3.100.000 |
Poojetja, ki jih obvlaauje ali skupno obvladuje posameznik ali njegov ozji druzinski clan, ki je povezan z aruzbo Intereuropa d.d.
Posta Slovenije, &. 0., je v Okviru izvedlenega refinanciranja posojil aruzbe Intereuropa, d. 0, konec januarja 2020 bankam upnicam izdala porostvo visini 80 odstotkov zneska posojila; Na dan 31, decembra 2021 je Iako bila porok posojila druzbe Intereuropa C. visini 41,780.000 evrov. Druzba je oklobru 2020 izdalaposicvni banki Republiki Srbiji bianko menice za zavarovanje dolgorocnega posojila odvisne aruzbe ^ D. Intereuropa logisticke usluge; Beograd. Na dan 31. decembra 2021 je znesek obveznosti odvisne druzbe iz tega naslova znasal 86.387.060 srbskih dinarjev:
| v evrih | Pridružena družba | Ostalo* | Skupina Pošta Slovenije | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
| Prihodki od prodaje storitev | 343.349 | 363.817 | 0 | 6.240 | 481.852 | 206.372 |
| Stroški storitev | -4.344.518 | -2.115.394 | -8.962 | -5.288 | -1.236.299 | -378.151 |
| Stanje poslovnih terjatev | Stanje poslovnih obveznosti | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 39.753 | 35.103 | 0 | 0 | 24.205 | 40.320 |
| 2020 | 320.422 | 495.419 | 825 | 0 | 205.367 | 59.870 |
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje storitev | 4.797.648 | 4.105.793 | 371.491 | 363.817 | 388.444 | 197.338 |
| Stroški storitev | -2.358.618 | -2.025.228 | -3.904.218 | -3.725.684 | -1.224.781 | -357.248 |
| Prihodki iz deležev | 614.584 | 25.991 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Prihodki od obresti | 73.149 | 71.854 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Odhodki od obresti | -32.178 | -40.760 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Dolgoročne finančne naložbe v delnice oziroma deleže | Stanje poslovnih terjatev | Dana posojila | Stanje poslovnih obveznosti | Prejeta posojila | |
|---|---|---|---|---|---|
| 43.140.924 | 44.451.959 | 39.059 | 39.059 | 0 | 0 |
| 1.071.057 | 859.592 | 69.753 | 35.103 | 9.150 | 36.016 |
| 3.170.858 | 2.198.063 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 352.332 | 374.048 | 320.422 | 175.149 | 204.063 | 49.162 |
| 2.100.000 | 3.100.000 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Pošta Slovenije, d. o. o., je v okviru izvedenega refinanciranja posojil družbe Intereuropa, d. d., konec januarja 2020 bankam upnicam izdala poroštvo v višini 80 odstotkov zneska posojila. Na dan 31. decembra 2021 je tako bila porok za posojila družbe Intereuropa, d. d., v višini 41.780.000 evrov. Družba je v oktobru 2020 izdala poslovni banki v Republiki Srbiji bianko menice za zavarovanje dolgoročnega posojila odvisne družbe A. D. Intereuropa logističke usluge, Beograd. Na dan 31. decembra 2021 je znesek obveznosti odvisne družbe iztega naslova znašal 86.387.060 srbski dinarjev.
Nobena od zgornjih obveznosti do povezanih strank ni zavarovana, prav tako tudi ni povezavi z njimi izdano ali prejeto nobeno jamstvo. Obveznosti do pridružene družbe se po navadi poravnavajo z nakazili, asignacijami oziroma medsebojnimi kompenzacijami. Posli s povezanimi strankami so bili opravljeni po tržnih pogojih.
Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
Skupina je v letu 2021 z družbami, vkaterih ima država neposredno prevladujoč vpliv, realizirala za 2.302.516 evrov poslovnih prihodkov, 9.002.698 evrov poslovnih odhodkov, 4.069 evrov finančnih prihodkov in 197.514 evrov finančnih odhodkov.
Na dan 31. decembra 2021 je imela skupina do teh družb izkazanih za 443.693 evrov poslovnih terjatev, 1.263.859 evrov poslovnih obveznosti, 52.225.000 evrov finančnih obveznosti ter 9.254.110 evrov pogojnih sredstev in obveznosti. Finančne obveznosti predstavlja najeto posojilo pod tržnimi pogoji.
Družba je v letu 2021 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, realizirala za 2.225.042 evrov poslovnih prihodkov, 8.983.385 evrov poslovnih odhodkov, 1.230 evrov finančnih prihodkov in 191.693 evrov finančnih odhodkov.
Na dan 31. decembra 2021 je imela družba Intereuropa do teh družb izkazanih za 427.147 evrov poslovnih terjatev, 896.625 evrov poslovnih obveznosti, 52.225.000 evrov finančnih obveznosti ter 9.254.110 evrov pogojnih sredstev in obveznosti. Finančne obveznosti predstavlja najeto posojilo pod tržnimi pogoji.
Družba članom uprave, nadzornega sveta in zaposlenim po individualnih pogodbah ni odobrila predujmov, posojil in poroštev.
| Ime in priimek | Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Bonitete in drugi prejemki* | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| MARKO CEGNAR, predsednik uprave | 100.713 | 14.700 | 15.687 | 131.100 |
| 55.333 | 6.652 | 17.923 | 79.908 | |
| MARKO REMS, namestnik predsednika uprave | 90.640 | 13.230 | 17.138 | 121.008 |
| 50.865 | 6.085 | 18.308 | 75.258 | |
| Skupaj | 191.353 | 27.930 | 32.825 | 252.108 |
| Ime in priimek | Dodatno pokojninsko zavarovanje | Ostale bonitete | Povračila stroškov | Drugi prejemki | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| MARKO CEGNAR, predsednik uprave | 2.819 | 2.698 | 1.359 | 11.047 | 17.923 |
| MARKO REMS, namestnik predsednika uprave | 2.819 | 1.883 | 1.414 | 12.193 | 18.309 |
| Skupaj | 5.638 | 4.581 | 2.773 | 23.240 | 36.232 |
| Plačilo za opravljanje funkcije | Plačilo za delo v komisijah | Plačilo za udeležbo na sejah | Povračilo stroškov | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| BORIS NOV AK, predsednik (prejemki do 31. 3. 2021) | 5.500 | 917 | 990 | 0 | 7.407 | |
| TOMAŽ KOKOT, predsednik (prejemki od 31. 5. 2021 do 31. 12. 2021) | 8.020 | 1.245 | 1.815 | 0 | 11.080 | |
| ANDREJ RIHTER, namestnik predsednika (prejemki do 5. 9. 2021) | 9.243 | 3.151 | 3.520 | 0 | 15.914 | |
| KARMEN LEBE GRAJF, namestnica predsednika (prejemki od 19. 11. 2021 do 31. 12 2021) | 403 | 101 | 770 | 0 | 1.274 | |
| VINKO FILIPIČ, član (prejemki do 15. 9. 2021) | 8.708 | 2.395 | 4.620 | 0 | 15.723 | |
| MILAN PEROVIČ, član (prejemki od 30. 12. 2019 do 18. 11. 2021) | 10.633 | 3.988 | 4.620 | 0 | 19.241 | |
| SEBASTIJAN GOSTENČNIK, član (prejemki od 19. 11. 2021 do 31. 12. 2021) | 367 | 229 | 770 | 0 | 1.366 | |
| GREGOR KORENE, član (prejemki od 19. 11. 2021 do 31. 12. 2021) | 367 | 138 | 550 | 0 | 1.055 | |
| TJAŠA BENČINA, članica | 11.010 | 2.750 | 4.070 | 0 | 17.830 | |
| ZLATKA ČRETNIK, članica | 11.000 | 2.750 | 5.390 | 429 | 19.569 | |
| BARBARA GORJUP, zunanja članica revizijske komisije NS | 0 | 7.150 | 1.760 | 0 | 8.910 | |
| Skupaj | 65.251 | 24.814 | 28.875 | 429 | 119.369 |
| Skupina Intereuropa | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Kratkoročni zaslužki (bruto plača, letni in bolniški dopust, deleži v dobičku, nedenarni zaslužki (bonitete)) | 578.639 | 543.838 |
| Drugi zaslužki | 27.561 | 13.485 |
| Skupaj | 606.200 | 557.323 |
Prejemki zaposlenih po individualnih pogodbah so v letu znašali 1.830.957 evrov. Od tega je 1.518.049 evrov predstavljala bruto plača, 312.908 evrov pa bonitete in drugi prejemki.
| Skupina Intereuropa | Intereuropa, d. d. | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Preneseni čisti poslovni izid | 29.423.089 | 25.408.881 | 10.004.996 | 7.673.361 | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 6.513.395 | 3.647.267 | 3.601.819 | 2.314.512 | |
| Skupaj | 35.936.484 | 29.056.148 | 13.606.815 | 9.987.873 |
Skupina je proučila vpliv vojne v Ukrajini in posledično uvedenih sankcij na poslovanje skupine in družbe Intereuropa.
Izpostavljenost skupine se kaže v prodaji storitev na ruskem in ukrajinskem trgu ter preko sredstev, ki jih imata v last dve odvisni družbi.
Delež prihodkov od prodaje, ki jih je skupina ustvarila na trgih Rusije in Ukrajine je v letu 2021 znašala 1,4 odstotka. Podoben delež je bil načrtovan v poslovnem načrtu za leto 2022.
Skupina je v Ukrajini izpostavljena tudi preko sredstev v lasti dveh odvisnih družb v Ukrajini. Po knjigovodskih vrednostih na dan 31. decembra 2021 je vrednost vseh sredstev obeh družb znašala manj kot 1 odstotek bilančne vsote skupine. Največji delež sredstev predstavljajo nezazidana stavbna zemljišča.
Glede na trenutne razmere v Rusiji in Ukrajini uprava ocenjuje, da je tveganje, ki bi pomembno vplivalo na dosego poslovnih ciljev skupine in družbe Intereuropa, majhno.
Zaradi relativno majhnega obsega poslovanja z Rusijo in Ukrajino ter nizke naložbene izpostavljenosti do Ukrajine uprava ocenjuje, da vojna v Ukrajini in posledično uvedene sankcije neposredno ne bodo pomembno vplivale na poslovanje skupine Intereuropa ter doseganje poslovnih ciljev skupine.
Skupina Intereuropa se je v letu 2021 uspešno soočala z izzivi, ki jih je v poslovno okolje prinesla pandemija covida-19. Kakovost in raven storitev, ki jih skupina Intereuropa prek svojih dvanajstih družb v devetih državah jugovzhodne Evrope in Ukrajine ponuja na trgu, sta ostali na visoki ravni.
Skupina je vse leto uspešno izvajala vse potrebne ukrepe za zaščito zdravja zaposlenih in poslovnih partnerjev ter zagotavljala neprekinjeno poslovanje in nemoteno izvajanje pretoka blaga in logistične podpore kupcem v celotni oskrbovalni verigi in na vseh trgih skupine.
Skrb za zdravje in varnost zaposlenih je bila v skupini vedno na prvem mestu. V družbah skupine so bili sprejeti številni ukrepi in interna navodila za uspešno preventivno in odgovorno delovanje vseh zaposlenih, da bi se tako v največji možni meri izognili okužbam z virusom. Skupini je s tem uspelo zadržati razmeroma nizek delež okuženih zaposlenih, in sicer 20 odstotkov.
Epidemija covida-19 v letu 2021 ni pomembno vplivala na doseganje letnih poslovnih načrtov.
Družba Intereuropa, d. d. je 9. marca 2022 objavila obvezno prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic manjšinskih delničarjev odvisni družbi Intereuropa RTC, d. d. Sarajevo.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
Delnicarjem gospodarske druzbe Intereuropa d.d.
Revidirali smo posamicne racunovodske izkaze druzbe Intereuropa d.d (ndruzbac) in konsolidirane racunovodske izkaze druzbe Intereuropa d.d.in njenih odvisnih druzb (skupaj "skupinak) ki vkljucujejo posamicen in konsolidiran izkaz financnega polozaja na dan 31. decembra 2021 ter posamicen in konsolidiran izkaz poslovnega izida, posamicen in konsolidiran izkaz drugega vseobsegajocega donosa, posamicen in konsolidiran izkaz gibanja kapitala ter posamicen konsolidiran izkaz denarnih tokov za tedaj koncano leto ter povzetek bistvenih racunovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne informacije.
Po nasem mnenju so prilozeni posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi vseh pomembnih pogledih postena predstavitev financnega polozaja druzbe in skupine na dan 31. decembra 2021 ter njenega poslovnega izida denarnih tokov za tedaj koncano leto skladu 2 Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU.
Revizijo smo opravili skladu 2 mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) st. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta 2 dne 16. aprila 2014 0 posebnih zahtevah zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa ("Uredba (EU) St: 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta"). Nase odgovomosti na podlagi teh pravil s0 opisane tem porocilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov.
V skladu z Mednarodnim kodeksom etike racunovodske strokovnjake (vkljucno 2 Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter eticnimi zahtevami, ki se nanasajo na revizijo posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od druzbe in skupine in, da smo izpolnili vse druge eticne zahteve skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za nase revizijsko mnenje:
Kljucne revizijske zadeve so tiste po nasi strokovni presoji najpomembnejse pri reviziji posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov tekocega obdobja. Te zadeve smo upostevali pri reviziji posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju nasega mnenja teh posamicnih konsolidiranih racunovodskih izkazih in 0 teh kljucnih revizijskih zadevah ne izrazamo locenega mnenja. Za vsako zadevo, ki jo posebej navajamo nadaljevanju; v tem smislu opisujemo njeno obravnavo okviru revizije.
Revidirali smo posamične računovodske izkaze družbe Intereuropa d.d. (»družba«) in konsolidirane računovodske izkaze družbe Intereuropa d.d. in njenih odvisnih družb (skupaj »skupina«), ki vključujejo posamičen in konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2021 ter posamičen in konsolidiran izkaz poslovnega izida, posamičen in konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa, posamičen in konsolidiran izkaz gibanja kapitala ter posamičen in konsolidiran izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne informacije.
Po našem mnenju so priloženi posamični in konsolidirani računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja družbe in skupine na dan 31. decembra 2021 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa (“Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta“. Naše odgovornosti na podlagi teh pravil so opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov.
V skladu z Mednarodnim kodeksom etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor mednarodnih standardov etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od družbe in skupine in, da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Ključne revizijske zadeve so tiste, ki so po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov tekočega obdobja. Te zadeve smo upoštevali pri reviziji posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju našega mnenja o teh posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih in o teh ključnih revizijskih zadevah ne izražamo ločenega mnenja. Za vsako zadevo, ki jo posebej navajamo v nadaljevanju, v tem smislu opisujemo njeno obravnavo v okviru revizije.
V okviru izvajanja revizijskih postopkov smo ocenili ustreznost racunovodskih usmeritev druzbe in skupine na dan 31 decembra 2021. Cisti prihodki od prodaje locenih racunovodskih izkazih znasajo 122,3 milijonov evrov, medtem ko cisti prihodki od prodaje konsolidiranih racunovodskih izkazih znasajo 176,6 milijonov evrov.
Pripoznanje prihodkov druzbe in skupine skladu MSRP 15 je zapleteno zaradi razlicnih vrst pogodb kot so pogodbe za prevozne in logisticne storitve, pogodbe za zastopanje strank pred carinskim organom, storitve skladiscenja ter druge storitve. Pogodbe s kupci in storitve pogosto vsebujejo vec izvrsitvenih elementov pogodb, kar uvaja dodaten element zapletenosti vidika pripoznanja prihodkov.
Zaradi razlicnih virov prihodkov, narave storitev in presoje poslovodstva pri oceni vpliva izpolnitve izvrsitvene obvezi ter obdobje prenosa nadzora v skladu z MSRP 15, smo temu podrocju namenili veliko pozornosti. Pripoznanje prihodkov smo opredelili kot (veganje predvsem zaradi njihovega morebitnega pripoznanja neustreznem obdobju) precenjen znesek prihodkov zaradi prehitrega pripoznavanja ter podcenjen znesek prihodkov zaradi njihovega prepoznega pripoznanja.
Zaradi navedenih dejslev zahteva to podrocje obseznejse revizijske postopke in glede na to, smo to podrocje dolocili zakljucno revizijsko zadevo.
Za vzorec pogodb kupci, ki so na datum izkaza financnega polozaja odprte, smo na podlagi spremne dokumentacije kot so racuni prejeti od podizvajalcev, carinske dokumentacije, tovornih seznamov podobno; presodili poslovodski oceni stopnje dokoncanja pogodb.
Za vzorec pogodb kupci, ki so na datum porocanja odprte, smo preverili ustreznost zneskov sredstev pogodb kupci tem povezanih obveznosti iz pogodb s kupci.
Presodili smo tudi ustreznosti razkritij prihodkov:
Kot je razvidno iz Pojasnila 1: Prihodki od prodaje, znašajo na dan 31. decembra 2021 čisti prihodki od prodaje v ločenih računovodskih izkazih 122,3 milijonov evrov, medtem ko čisti prihodki od prodaje v konsolidiranih računovodskih izkazih znašajo 176,6 milijonov evrov.
Pripoznanje prihodkov družbe in skupine v skladu z MSRP 15 je zapleteno zaradi različnih vrst pogodb, kot so pogodbe za prevozne in logistične storitve, pogodbe o zastopanju strank pred carinskim organom, storitve skladiščenja ter druge storitve. Pogodbe s kupci in storitve pogosto vsebujejo več izvršitvenih elementov pogodb, kar uvaja dodaten element zapletenosti z vidika pripoznanja prihodkov.
Zaradi različnih virov prihodkov, same narave storitev in presoje poslovodstva pri oceni vpliva izpolnitve izvršitvene obveze na obdobje pripoznanja prihodkov, smo temu področju namenili veliko pozornosti. Pripoznanje prihodkov smo opredelili kot tveganje predvsem zaradi njihovega morebitnega pripoznanja v neustreznem obdobju - precenjen znesek prihodkov zaradi prehitrega pripoznavanja ali podcenjen znesek prihodkov zaradi njihovega prepoznega pripoznanja.
Zaradi navedenih dejstev zahtevajo področje obsežnejše revizijske postopke in glede na to, smo to področje določili za ključno revizijsko zadevo.
V okviru izvajanja revizijskih postopkov smo ocenili ustreznost računovodskih usmeritev družbe in skupine v povezavi s pripoznanjem prihodkov in njihovo skladnost s sprejetimi usmeritvami z vidika zahtev Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Preverili smo zasnovo, izvedbo in operativno učinkovitost delovanja notranjih kontrol nad pripoznanjem prihodkov z vidika morebitnih napak, preprečevanja prevar in obdobja pripoznanja prihodkov.
Na podlagi vzorca posameznih transakcij prodaj smo testirali ustreznost določanja izvršitvenih obvez in razporeditev nadomestil po posamezni izvršitveni obvezi ter obdobje prenosa nadzora v skladu z MSRP 15.
Na podlagi vzorca smo testirali prodajne transakcije pred in po datumu izkaza finančnega položaja in dobropise, ki so bili izdani po datumu izkaza finančnega položaja, ter presodili, ali so prihodki pripoznani v ustreznem obdobju in ali so na dan 31. decembra 2021 v celoti pripoznani vsi obračunani popusti.
Za vzorec pogodb s kupci, ki so na datum izkaza finančnega položaja odprte, smo na podlagi spremne dokumentacije, kot so računi prejeti od podizvajalcev, carinske dokumentacije, tovornih seznamov in podobno, presodili o poslovodski oceni stopnje dokončanja pogodb.
Nepremicnine, naprave oprema druzbe skupine. Presodili smo poslovodski oceni postene vrednosti vkljucujejo zemljiske parcele vseh drzavah; kjer druzba in skupina poslujeta in ki jih uporabljata za podporo svojemu poslovanju predvsem pri zagotavljanju storitev skladiscenja.
Druzba skupina pO prvotnem pripoznanju ovrednotila zemljisca po posteni vrednosti; na dan 31. decembra 2021 znasa knjigovodska vrednost zemljisc locenih racunovodskih izkazih 41,4 milijona evrov in konsolidiranih racunovodskih izkazih 70,2 milijona evrov.
Poslovodska ocena postene vrednosti zemljisc: je bila pomembna za revizijo, saj je postopek zapleten in zahteva pomembne poslovodske presoje.
Poslovodstvo pripravlja ocene postene vrednosti s pomocjo zunanjih ocenjevalcev vrednosti sklicevanjem na nedavne transakcije podobnimi sredstvi. Poslovodstvo pripravlja ocene poslene vrednosti vsakih pet let ali pogosteje ce znaki labitve nakazujejo pomembno odstopanje od postene vrednosti.
Ker pa je vpliv krize Covid-19 se vedno prisoten v okolju; katerem poslujeta druzba in skupina, njen vpliv ustvarja dodatno negotovost presojah in ocenah poslovodstva.
Postopek ugotavljanja znakov oslabitve ali spremembe postene vrednosti je zaplelen in zahteva precejsnjo mero poslovodske presoje, zato smo to podrocje dolocili kljucno revizijsko zadevo.
Nepremičnine, naprave in oprema družbein skupine vključujejo zemljiške parcele v vseh državah, kjer družba in skupina poslujeta in ki jih uporabljata za podporo svojemu poslovanju predvsem pri zagotavljanju storitev skladiščenja.
Družba in skupina po prvotnem pripoznanju ovrednotita zemljišča po pošteni vrednosti; na dan 31. decembra 2021 znaša knjigovodska vrednost zemljišč v ločenih računovodskih izkazih 41,4 milijona evrov in v konsolidiranih računovodskih izkazih 70,2 milijona evrov.
Poslovodska ocena poštene vrednosti zemljišč je bila pomembna za revizijo, saj je postopek zapleten in zahteva pomembne poslovodske presoje.
Poslovodstvo pripravlja oceno poštene vrednosti s pomočjo zunanjih ocenjevalcev vrednosti in s sklicevanjem na nedavne transakcije s podobnimi sredstvi. Poslovodstvo pripravlja oceno poštene vrednosti vsakih pet let ali pogosteje, če znaki oslabitve nakazujejo na pomembno odstopanje od poštene vrednosti.
Ker pa je vpliv krize Covid-19 še vedno prisoten v okolju, v katerem poslujeta družba in skupina, njen vpliv ustvarja dodatno negotovost v presojah in ocenah poslovodstva.
Postopek ugotavljanja znakov oslabitve ali spremembe poštene vrednosti je zapleten in zahteva precejšnjo mero poslovodske presoje, zato smo to področje določili za ključno revizijsko zadevo.
Presodili smo o poslovodski oceni poštene vrednosti zemljišč.
Preverili smo usposobljenost, izkušnje in objektivnost zunanjih cenilcev vrednosti, ki so na podlagi njihovih analiz ekonomskih kazalnikov, tržnih analiz primerljivih transakcij v državah, kjer skupina posluje, in analiz tržnih kazalnikov po državah v letu 2021, ocenili spremembe poštene vrednosti zemljišč za leto 2021 v primerjavi z letom 2019.
Pri tem smo vključili strokovnjake s področja ocenjevanja vrednosti, in sicer za pomoč pri ocenjevanju uporabljenih presoj in predpostavk, vključno z negotovostmi, ki jih povzroča pandemija Covid-19, kot na primer, vendar ne omejeno, na oceno izbire primerljivih transakcij v letu 2021.
Presojali smo historično točnost poslovodskih ocen na podlagi zadnjih prodajnih transakcij družbe in skupine ter preverili, ali sta družba in skupina na podlagi teh transakcij ustvarila pomemben znesek dobička ali izgube.
Ocenili smo tudi ustreznost razkritij poštene vrednosti zemljišč v Pojasnilu 2.f. Opredmetena osnova sredstva, Pojasnilu 3.e. Opredmetena osnova sredstva, Pojasnilu 12 Nepremičnine, naprave in oprema v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih in preverili njihovo skladnost z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Nepremicnine, naprave in oprema skupine obsegajo zgradbe in opremo na številnih lokacijah in državah; kjer oslabitve nepremicnin, naprav in opreme ter družba skupina poslujeta med naložbenimi nepremičninami imela družba skupina zemljišča zgradbe, ki jih oddajala najem in jih imata posesti.
Preverili smo usposobljenost, izkušnje in objektivnost zunanjih cenilcev vrednosti, ki so na podlagi njihovih analiz ekonomskih kazalnikov, tržnih donosov ter njihove ocene stopenj kapitalizacije.
Na dan 31. decembra 2021 znašajo nepremičnine, naprave in oprema 74.0 milijonov evrov in naložbene nepremičnine 15.8 milijonov evrov locenih v konsolidiranih računovodskih izkazih; medtem ko ima skupina svojih nepremičnin, naprav in opreme 139.4 milijonov evrov in 21.8 milijonov evrov naložbenih nepremičnin.
Družba skupina letno preverjata morebitne znake oslabilve opredmetenih osnovnih sredstev kot tudi vplivom negotovosti, ki jih povzroča vpliv krize Covid-19, kot na primer; vendar ne omejeno, oceno izbire primerljivih transakcij; stopenj kapitalizacije, stopnje zasedenosti in povprečne tržne najemnine v letu 2021.
Ocenili smo tudi ustreznost razkritij oslabitev nepremičnin, naprav, opreme ter naložbenih nepremičnin v Pojasnilu 12: Nepremičnine, naprave in oprema, Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine, Pojasnilu 7: Drugi poslovni odhodki locenih konsolidiranih računovodskih izkazih ter presodili njihovi usklajenosti z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Nepremičnine, naprave in oprema skupine obsegajo zgradbe in opremo na številnih lokacijah v državah, kjer družbain skupina poslujeta. Med naložbenimi nepremičninami imata družbain skupina zemljišča in zgradbe, ki jih oddajata v najem in jih imata v posesti za namen ustvarjanja prihodkov od najemnin ali za povečanje njihove vrednosti.
Na dan 31. decembra 2021 znašajo nepremičnine, naprave in oprema 74.0 milijonov evrov in naložbene nepremičnine 15.8 milijonov evrov v ločenih računovodskih izkazih, medtem ko imata skupina v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih za 139.4 milijonov evrov nepremičnin, naprav in opreme ter 21.8 milijonov evrov naložbenih nepremičnin.
Družba in skupina letno preverjata morebitne znake oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev kot tudi naložbenih nepremičnin in po potrebi izvajata test oslabitve. V letu 2020 in 2021, je poslovodstvo glede na to, da so bili zadnji preizkusi oslabitve za vse pomembne denar ustvarjajoče enote opravljeni leta 2019, angažiralo zunanje cenilce vrednosti za izvedbo neodvisne presoje, ali so bile predpostavke, uporabljene pri testih oslabitev v letu 2019, kot so diskontne stopnje, povprečne tržne najemnine in stopnje zasedenosti, še vedno relevantne za leti 2020 in 2021.
Ker pa je vpliv krize Covid-19 še vedno prisoten v okolju, v katerem poslujeta družba in skupina, njen vpliv ustvarja dodatno negotovost v presojah in ocenah poslovodstva. Poslovodska ocena znakov oslabitve nepremičnin, naprav in opreme in naložbenih nepremičnin je bila za revizijo pomembna, saj je postopek zapleten in zahteva pomembno mero poslovodske presoje. Zato smo to področje določili za ključno revizijsko zadevo.
Ocenili smo poslovodsko presojo pokazateljev oslabitve nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin. Preverili smo usposobljenost, izkušnje in objektivnost zunanjih cenilcev vrednosti, ki so na podlagi njihovih analiz ekonomskih kazalnikov, tržnih donosov ter njihove ocene stopenj kapitalizacije za Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Severna Makedonijo ter analizo tržnih kazalnikov po državah v letu 2021 ocenili spremembe poštene vrednosti zemljišč za leto 2021 v primerjavi z letom 2019.
Pri tem smo vključili strokovnjake s področja ocenjevanja vrednosti, in sicer za pomoč pri ocenjevanju uporabljenih presoj in predpostavk, vključno z vplivom negotovosti, ki jih povzroča vpliv krize Covid-19, kot na primer, vendar neomejeno, na oceno izbire primerljivih transakcij, stopenj kapitalizacije, stopnje zasedenosti in povprečne tržne najemnine v letu 2021.
Udenarliivost odlozenih davkov locenih konsolidiranih racunovodskih izkazih
Kotje razvidno iz Pojasnila 10: Davek od dobicka (odmerjeni davek in odlozeni davek) znasajo na dan 31. decembra 2021 odlozene terjatve za davek locenih racunovodskih izkazih 5,6 milijona evrov in konsolidiranih racunovodskih izkazih 7,5 milijonov evrov; pri cemer se vecina nanasa na neizkoriscene davcne izgube (5. milijona evrov locenih racunovodskih izkazih in 5.1 milijona evrov konsolidiranih racunovodskih izkazih).
Obstaja tveganje, da bodoci obdavcljivi dobicki ne bodo zadoscali za udenarljivost celotnega zneska odlozenih terjatev za davek. Poslovodstvo utemeljuje sposobnost druzbe in skupine za koriscenje odlozenih terjatev za davek predvsem napovedmi dobickov; so pripravljene na glede obdavcljivega dobicka na podlagi ocene poslovodstva prihodnosti in davcne strategije pri zagotavljanju le tega.
Ena pomembnejsih predpostavk projekcijah obdavcljivih dobickov je tudi nacrt prodaje zemljisc obdobju 2022-2026, ki sta ga potrdila uprava in nadzorni svet letu 2021, pri cemer obdavcljivi dobicek izracuna na podlagi najnovejsih cenitev, ki so jih izvedli cenilci vrednosti.
Ker pa je vpliv krize Covid-19 se vedno prisoten okolju; katerem poslujta druzba in skupina njen vpliv ustvarja dodatno negotovost presojah in ocenah poslovodstva.
Spremembe v poslovanju druzbe in skupine ter trgov na katerih druzba in skupina poslujejo ter spremembe davcnih predpisov lahko vplivajo na te napovedi.
Kot je razvidno iz Pojasnila 10: Davek od dobička (odmerjeni davek in odloženi davek) znašajo na dan 31. decembra 2021 odloženi terjatve za davek v ločenih računovodskih izkazih 5,6 milijona evrov in v konsolidiranih računovodskih izkazih 7,5 milijonov evrov, pri čemer se večina nanaša na neizkoriščene davčne izgube (5,1 milijona evrov v ločenih računovodskih izkazih in 5,1 milijona evrov v konsolidiranih računovodskih izkazih).
Obstaja tveganje, da bodoči obdavčljivi dobički ne bodo zadoščali za udenarljivost celotnega zneska odloženih terjatev za davek. Poslovodstvo utemeljuje sposobnost družbe in skupine za koriščenje odloženih terjatev za davek predvsem z napovedmi dobičkov, ki so pripravljene na podlagi ocen poslovodstva glede obdavčljivega dobička v prihodnosti in davčne strategije pri zagotavljanju le tega.
Ena pomembnejših predpostavk v projekcijah obdavčljivih dobičkov je tudi načrt prodaje zemljišč v obdobju 2022-2026, ki sta ga potrdila uprava in nadzorni svet v letu 2021, pri čemer se obdavčljivi dobiček izračuna na podlagi najnovejših cenitev, ki so jih izvedli cenilci vrednosti. Ker pa je vpliv krize Covid-19 še vedno prisoten v okolju, v katerem poslujeta družba in skupina, njen vpliv ustvarja dodatno negotovost v presojah in ocenah poslovodstva.
Spremembe v poslovanju družbe in skupine ter trgov, na katerih družba in skupina poslujeta, ter spremembe davčnih predpisov lahko vplivajo na te napovedi. Vrednotenje odloženih terjatev za davek je pomembno za revizijo, saj je postopek ocenjevanja zapleten in je odvisen od poslovodske ocene obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Zato smo to področje določili za ključno revizijsko zadevo.
Svojo pozornost smo usmerili na vrednotenje in točnost pripoznanih zneskov odloženega davka ter oceno davčne izpostavljenosti. Poleg tega smo ocenili in testirali analizo in predpostavke poslovodstva pri določanju zneska odloženih terjatev za davek, ki podpirajo njihova predvidevanja, da bodo lahko skupina in družba na podlagi obdavčljivega dobička in razpoložljivih strategij davčnega načrtovanja v prihodnjih letih koristili odložene terjatve za davek pripoznane v izkazu finančnega položaja.
Ocenili smo tudi ustreznost načrta prodaje presežnih zemljišč v obdobju 2022 - 2026 in ocenili ročnost načrtovane prodaje. Ocenili smo tudi ustreznost razkritij odloženih terjatev za davek v Pojasnilu 10: Davek od dobička (odmerjeni davek in odloženi davek), Pojasnilu 1 Podlaga za sestavo računovodskih izkazov vločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih in presodili o njihovi usklajenosti z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Dolgorocne nalozbe v odvisne druzbe na dan 31. decembra 2021 znasajo 43.1 milijonov evrov.
Testi slabitev, ki jih je poslovodstvo izvedlo, so pomembni za revizijo, saj je postopek ocenjevanja zapleten in zahteva od poslovodstva pomembno mero presoje in poslovodske ocene. Ker pa je vpliv krize Covid-19 še vedno prisoten, smo revizijsko skupino vkljucili tudi strokovnjaka s podrocja ocenjevanja vrednosti.
Preverili smo obcutljivost dolocenih predpostavk v cenilvah, kot je vpliv zmanjsanja cistega dobicka poslovanja ali povecanja diskontnih stopenj na rezultate testov slabitev, ko je bila uporabljena metoda diskontiranih bodocih denarnih tokov.
Ocenili smo tudi ustreznost razkrtij druzbe v povezavi z izvedenimi testi slabitev, razkritih v Pojasnilu 3j Oslabitev financnih nalozb v odvisne druzbe; Pojasnilu 18: Druge dolgorocne financne nalozbe Nalozbe odvisne druzbe in Pojasnilu 8: Financni prihodki in odhodki v locenih racunovodskih izkazih ter presodili njihovi usklajenosti z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU.
Druge informacije obsegajo informacije lelnem porocilu; razen posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov in nasega mnenja o teh posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih. Poslovodstvo je odgovorno za te druge informacije.
Nase mnenje o posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih ne vkljucuje drugih informacij in zato o njih ne izrazamo nikakrsnega zagotovila ali sklepa.
Vzvezi z revizijo posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov je nasa odgovornost, da te druge informacije preberemo in presodimo, ali so pomembno neskladne s posamicnimi in konsolidiranimi racunovodskimi izkazi ali nasim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju; ali kako drugace zgledajo pomembno napacne. Poleg tega je naša odgovornost, da ocenimo, ali so bile druge informacije vseh pomembnih pogledih pripravljene v skladu z veljavnim zakonom ali predpisi in predvsem, ali so te druge informacije usklajene z zakonom ali predpisi glede formalnih zahtev in postopkov za pripravo drugih informacij z vidika pomembnosti in, ali bi neskladnost temi zahtevami lahko vplivala na presoje, zasnovane na teh drugih informacijah.
Na podlagi opravljenih postopkov porocamo; kolikor lahko ocenimo, da:
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe na dan 31. decembra 2021 znašajo 43.1 milijonov evrov.
Testi slabitev, ki jih je poslovodstvo izvedlo na osnovi diskontiranih bodočih denarnih tokov ali modela čistih sredstev, so pomembni za revizijo, saj je postopek ocenjevanja zapleten in zahteva od poslovodstva pomembno mero presoje in poslovodske ocene.
Ker pa je vpliv krize Covid-19 še vedno prisoten v okolju, v katerem poslujeta družba in skupina, njen vpliv ustvarja dodatno negotovost v presojah in ocenah poslovodstva. Zaradi pomembne mere subjektivnosti poslovodske ocene, smo to področje določili za ključno revizijsko zadevo.
V okviru izvajanja revizije smo preverili točnost poslovodskih ocen v preteklih obdobjih ter ocenili in testirali uporabljene predpostavke, metodologije, diskontne stopnje in vhodne podatke, ki so bili uporabljeni s strani družbe.
Za pomoč pri presoji diskontnih stopenj in ustreznosti uporabljenih modelov kot tudi poštene vrednosti zemljišč in zgradb, kjer je bila uporabljena metoda čistih sredstev, smo v revizijsko skupino vključili tudi strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti.
Preverili smo občutljivost določenih predpostavk v cenitvah, kot je vpliv zmanjšanja čistega dobička iz poslovanja ali povečanja diskontnih stopenj na rezultate testov slabitev, ko je bila uporabljena metoda diskontiranih bodočih denarnih tokov.
Ocenili smo tudi ustreznost razkritij družbe v povezavi z izvedenimi testi slabitev, razkritih v Pojasnilu 3.j. Oslabitev finančnih naložb v odvisne družbe, Pojasnilu 18: Druge dolgoročne finančne naložbe – Naložbe v odvisne družbe in Pojasnilu 8: Finančni prihodki in odhodki v ločenih računovodskih izkazih ter presodili o njihovi usklajenosti z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Druge informacije obsegajo informacije v letnem poročilu, razen posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov in našega mnenja o teh posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih. Poslovodstvo je odgovorno za te druge informacije.
Naše mnenje o posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih ne vključuje drugih informacij in zato o njih ne izražamo nikakršnega zagotovila ali sklepa.
V zvezi z revizijo posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov je naša odgovornost, da te druge informacije preberemo in presodimo, ali so pomembno neskladne s posamičnimi in konsolidiranimi računovodskimi izkazi ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali kako drugače zgledajo pomembno napačne. Poleg tega je naša odgovornost, da ocenimo, ali so bile druge informacije v vseh pomembnih pogledih pripravljene v skladu z veljavnim zakonom ali predpisi in predvsem, ali so te druge informacije usklajene z zakonom ali predpisi glede formalnih zahtev in postopkov za pripravo drugih informacij z vidika pomembnosti in, ali bi neskladnost s temi zahtevami lahko vplivala na presoje, zasnovane na teh drugih informacijah.
Na podlagi opravljenih postopkov poročamo, kolikor lahko ocenimo, da:
izkazih, v vseh pomembnih pogledih usklajene s posamičnimi in konsolidiranimi računovodskimi izkazi; in
Poleg tega je naša odgovornost, da, na podlagi našega poznavanja in razumevanja družbe in skupine, ki smo ga pridobili med revizijo, poročamo o tem, ali druge informacije vsebujejo pomembno napačno navedbo. Na podlagi opravljenih postopkov v zvezi z drugimi informacijami nismo ugotovili nobenih pomembnih napačnih navedb.
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in posteno predstavitev teh posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja kot jih je sprejela EU in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odlocitvijo poslovodstva potrebno da omogoci pripravo posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake.
Poslovodstvo je pri pripravi posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov odgovorno za oceno sposobnosti druzbe in skupine, da nadaljuje kot delujoce podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujocim podjetjem in uporabo predpostavke delujocega podjetja kot podlago za racunovodenje, razen ce namerava poslovodstvo druzbo in skupino likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali ce nima druge moznosti; kot da napravi eno ali drugo.
Revizijska komisija in nadzorni svet sta odgovorna za nadzor nad procesom priprave posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov druzbe in skupine. Nadzorni svet je odgovoren za potrditev letnega porocila.
Nasi cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi kot celota brez pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake in izdati revizorjevo porocilo; ki vkljucuje nase mnenje. Sprejemljivo zagotovilo nudi visoko stopnjo zagotovila, vendar ni jamstvo da bo revizija, opravljena skladu z mednarodnimi standardi revidiranj vedno odkrila pomembno napacno navedbo, ce ta obstaja. Napacne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake ter se smatrajo za pomembne, ce je upraviceno pricakovati, da posamicno ali skupaj vplivajo na gospodarske odlocitve uporabnikov sprejele na podlagi teh posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov.
Med izvajanjem revidiranja skladu s pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost: Prav lako prepoznamo, ocenimo tveganja pomembno napacne navedbe posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih bodisi zaradi napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za nase mnenje. Tveganje, da ne bomo odkrili napacne navedbe, ki izvira iz prevare, je visje od tistega povezanega z napako; sa prevara lahko vkljucuje skrivne dogovore, ponarejanje, namerno opustitev, napacno razlago ali izogibanje notranjih kontrol.
Pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnimi za revizijo, namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliscinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o ucinkovitosti notranjih kontrol druzbe in skupine; presodimo ustreznost uporabljenih racunovodskih usmeritev in sprejemljivost racunovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij poslovodstva; na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov in okoliscin, ki zbujajo dvom v sposobnost druzbe in skupine, da nadaljuje kot delujoce podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujocega podjetja kot podlage racunovodenja. Ce sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolzni revizorjevem porocilu opozoriti na ustrezna razkritja v posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih ali, ce so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega porocila. Vendar kasnejsi dogodki ali okoliscine lahko povzrocijo prenehanje druzbe in skupine kot delujocega podjetja; ovrednotimo splosno predstavitev strukturo vsebine posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov vkljucno z razkritji, in ali posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na nacin, da je dosezena postena predstavitev.
Pri reviziji skupine pridobimo zadostne in ustrezne revizijske dokaze v zvezi s financnimi informacijami podjetij ali poslovnih dejavnosti skupini, da izrazimo mnenje o konsolidiranih racunovodskih izkazih. Odgovorni smo za ustrezno usmerjanje, nadzor in izvedbo revizije skupine. Obenem smo izkljucno mi sami odgovorni za nase revizijsko mnenje.
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Poslovodstvo je pri pripravi posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov odgovorno za oceno sposobnosti družbe in skupine, da nadaljuje kot delujoče podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem in uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje, razen če namerava poslovodstvo družbo in skupino likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali če nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo.
Revizijska komisija in nadzorni svet sta odgovorna za nadzor nad procesom priprave posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov družbe in skupine. Nadzorni svet je odgovoren za potrditev letnega poročila.
Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so posamični in konsolidirani računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo nudi visoko stopnjo zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamezno ali skupaj, vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov.
Med izvajanjem revidiranja v skladu s pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:
Revizijsko komisijo in nadzorni svet med drugim obveščamo o načrtovanem obsegu in času revidiranja in o pomembnih revizijskih ugotovitvah, vključno s pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med našo revizijo.
Obenem smo revizijski komisiji in nadzornemu svetu predlozili naso izjavo, da smo izpolnili vse eticne zahteve zvezi Zneodvisnostjo ter jih obvestili 0 vseh razmerjih in drugih zadevah za katere bi se lahko upraviceno menilo, da vplivajo na naso neodvisnost; in jih seznanili s tem povezanimi nadzornimi ukrepi:
Od vseh zadev, kalerimi smo seznanili revizijsko komisijo nadzori svet, smo zadeve, ki bile najpomembnejse pri reviziji posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov tekocega obdobja, dolocili kot kljucne revizijske zadeve.
Imenovanje in potrditev revizorja
Za zakonitega revizorja revidirane druzbe in skupine smo bili imenovani na skupscini druzbe 27. junij 2019 dne_ predsednik nadzornega sveta paje pogodbo 0 revidiranju podpisal dne 10. oktober 2019. Pogodba je bila sklenjena za obdobje treh let: Celotno neprekinjeno obdobje nasega sodelovanja druzbo, vkljucno $ predhodnimi podaljsanji (podaljsanje prvotnega obdobja za katerega smo bili imenovani za revizorja druzbe) in ponovnimi imenovanji za zakonitega revizorja druzbe, znasa tri leta.
V imenu revizijske druzbe Ernst & Young d.o.o. sta za opravljeno revizijo odgovorni pooblasceni revizorki Sanja Kosir Nikasinovic in Lidija Sinkovec.
Nase mnenje 0 posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazih temporocilu je skladno z dodatnim porocilom revizijski komisiji druzbe, ki smo ga izdali na isti dan kot revizijsko porocilo.
Za revidirano druzbo in skupino nismo opravili nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka petega clena Uredbe (EU) st. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta, in smo pri opravljanju revizije zagotovili naso neodvisnost od revidirane druzbe in njenih odvisnih druzb.
Poleg storitev obvezne revizije in tistih, ki S0 razkrite letnem porocilu in racunovodskih izkazih, nismo za druzbo in njene odvisne druzbe opravili nobenih drugih storitev.
Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila 0 tem; ali so revidirani posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi druzbe in skupine za posiovno leto, ki se je koncalo 31. 12.2021 (v nadaljnjem besedilu: revidirani posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi) pripravljeni upostevajoc zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 2 dne 17 decembra 2018 in spremenjene Delegirane uredbe Komisije 2020/815 2 dne 11. novembra 2020 dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta zvezi 2 regulativnimi tehnicnimi standardi za dolocitev enotne elektronske oblike porocanja; veljavne za leto 2021 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba):
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo pravilno predstavitev revidiranih posamicnih in konsolidiranih racunovodskih izkazov v elektronski obliki skladu z zahtevami Delegirane uredbe pa tudi za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu odlocitvijo poslovodstva potrebno, da omogoci pripravo revidiranih posamicnih konsolidiranih racunovodskih izkazov elektronski obliki na nacin, da ne vsebujejo pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake.
Obenem smo revizijski komisiji in nadzornemu svetu predložili našo izjavo, da smo izpolnili vse etične zahteve v zvezi z neodvisnostjo ter jih obvestili o vseh razmerjih in drugih zadevah, za katere bi se lahko upravičeno menilo, da vplivajo na našo neodvisnost, in jih seznanili s tem povezanimi nadzornimi ukrepi.
Od vseh zadev, s katerimi smo seznanili revizijsko komisijo in nadzorni svet, smo zadeve, ki so bile najpomembnejše pri reviziji posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov tekočega obdobja, določili kot ključne revizijske zadeve.
Imenovanje in potrditev revizorja
Za zakonitega revizorja revidiranih družb in skupin smo bili imenovani na skupščini družbe 27. junij 2019, predsednik nadzornega sveta pa je pogodbo o revidiranju podpisal dne 10. oktober 2019. Pogodba je bila sklenjena za obdobje treh let. Celotno neprekinjeno obdobje našega sodelovanja z družbo, vključno s predhodnimi podaljšanji (podaljšanje prvotnega obdobja, za katerega smo bili imenovani za revizorja družbe) in ponovnimi imenovanji za zakonitega revizorja družbe, znaša tri leta.
V imenu revizijske družbe Ernst & Young d.o.o. sta za opravljeno revizijo odgovorni pooblaščeni revizorki Sanja Košir Nikašinović in Lidija Šinkovec.
Skladnost z dodatnim poročilom revizijski komisiji
Naše mnenje o posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih v tem poročilu je skladno z dodatnim poročilom revizijski komisiji družbe, ki smo ga izdali na isti dan kot revizijsko poročilo.
Nerevizijske storitve
Za revidirano družbo in skupino nismo opravili nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka petega člena Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta, in smo pri opravljanju revizije zagotovili našo neodvisnost od revidirane družbe in njenih odvisnih družb.
Poleg storitev obvezne revizije in tistih, ki so razkrite v letnem poročilu in računovodskih izkazih, nismo za družbo in njene odvisne družbe opravili nobenih drugih storitev.
Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila o tem, ali so revidirani posamični in konsolidirani računovodski izkazi družbe in skupine za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2021 (v nadaljnjem besedilu: revidirani posamični in konsolidirani računovodski izkazi) pripravljeni v skladu z zahtevami Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 in spremenjene Delegirane uredbe Komisije 2020/815 z dne 11. novembra 2020 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja, veljavne za leto 2021 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba).
Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe, pa tudi za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo revidiranih posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki na način, da ne vsebujejo pomembno napačnih navedb zaradi prevare ali napake.
Revizijska komisija in nadzorni svet so pristojni za nadzor nad pripravo revidiranih posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Nasa odgovornostje, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep 0 tem, ali so revidirani konsolidirani racunovodski izkazi pripravljeni skladno zahtevami Delegirane uredbe. Nas posel dajanja spreljemljivega zagotovila smo opravili skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagolovil 3000 (prenovljen).
Posli dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav racunovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da pose nacrtujemo in izvajamo tako, dapridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.
Delovali smo skladu zahtevami glede neodvisnosti ter etiznimi zahtevami Uredbe EU st 537/2014 in Mednarodnega kodeksa etike za racunovodske strokovnjake (vkljucno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake (Kodeks IESBA). Kodeks je zasnovan na temeljnih nacelih integritete objektivnosti, strokovne usposobljenosli in dolzne skrbnosti, zaupnosti in strokovnega vedenja.
Nase podjetje deluje skladu 2 Mednarodnimi standardi obvladovanja kakovosti (MSOK 1) skladno 2 njimi vzdrzuje celovit sistem obvladovanja kakovosti, vkljucno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z eticnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.
V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:
Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za nas sklep.
Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov smo po nasem mnenju revidirani posamicni in konsolidirani racunovodski izkazi skupine Intereuropa d.d. za poslovno leto, ki se je koncalo 31. 12.2021 in ki so vkljuceni v letno porocilo, vseh pomembnih pogledih pripravljeni skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Ljubljana, 22. april 2022
Sanja Kosi-NKasinovic
Direktorica, Pooblascena revizorka
Ernst & Young d.0.0.
Dunajska cesta 111, Ljubljana
ERNST & YOUNG
Naša odgovornost je, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklepo tem, ali so revidirani konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe. Naš posel dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000 (prenovljen) – Posli dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti (MSZ3000), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da posel načrtujemo in izvajamo tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.
Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti ter etičnimi zahtevami Uredbe EU št. 537/2014 in Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA). Kodeks je zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžnosti skrbnosti, zaupnosti in strokovnega vedenja. Naše podjetje deluje v skladu z Mednarodnimi standardi obvladovanja kakovosti (MSOK 1) in skladno z njimi vzdržuje celovit sistem obvladovanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.
V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:
Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep.
Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov so po našem mnenju revidirani posamični in konsolidirani računovodski izkazi skupine Intereuropa d.d. za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2021 in ki so vključeni v letno poročilo, v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Ljubljana, 22. april 2022
Sanja Košir
Nika Šinović
Lidija Šinkovec
Direktorica, Pooblaščena revizorka
Pooblaščena revizorka
Ernst & Young d.o.o.
Dunajska cesta 111, Ljubljana
INTEREUROPA/ REVIZORJEVO MNENJE / 2021
195
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.