LETNO POROČILO DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D. 2019

Prodaja, d.d. Letno poročilo 2019

Delo Prodaja, družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d. Skrajšana firma: Delo Prodaja, d.d. Dunajska cesta 5, Ljubljana Matična številka: 5096014 Davčna številka: 17806771 Šifra dejavnosti: 47.621 Številka registrskega vložka: Srg. 1/07354/00.

Osnovni kapital: 2.050.546,66 € Število izdanih kosovnih delnic: 491.393

Poslovno obdobje družbe: koledarsko leto

Predsednik uprave: Zdravko Selič Predsednik nadzornega sveta : Rok Gorjup

Transakcijski računi: SI56 0292 1001 3647 071 NLB, d.d. SI56 0310 0100 2012 234 SKB, d.d. SI56 0510-0801 3049 402 Abanka Vipa, d.d.

Telefon: 01 473 86 00 www.delo-prodaja.si

POSLOVNO POROČILO

2019

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE

Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci!

Leto 2019 je bilo za družbo Delo Prodaja d.d. izjemno zahtevno. Na trgu tiskanih medijev, ki je poleg lastne maloprodajne mreže najpomembnejši del poslovanja družbe, se je trend zniževanja števila izdanih edicij in upadanja prodaje tiskanih medijev nadaljeval. Največji mediji navkljub velikim naporom težko ohranjajo svojo dejavnost močno, kar posledično pomeni tudi upad poslovanja na področju distribucije tiskanih medijev. Veliki založniki se vse bolj usmerjajo na področje distribucije vsebin preko digitalnih medijev in usmerjajo svoje poslovne aktivnosti v sklepanje naročniških razmerij predvsem v segmentu dnevnih edicij časopisov. S tem ožajo prostor za delovanje veleprodajne dejavnosti družbe Delo Prodaja d.d.

Kljub navedenim dejstvom je družba Delo Prodaja d.d. v preteklem letu uspešno reševala vsakodnevne poslovne izzive in nadaljevala proces optimizacijeposlovanja ključnih nosilcev prihodkov tako v lastni maloprodajni mreži kot tudi v dejavnosti veleprodaje. V letu 2019 smo pričeli z izvajanjem reorganizacije veleprodajne dejavnosti z namenom izboljšave procesov in znižanja stroškov poslovanja. Pri reorganizaciji smo se osredotočili na tri možne variante:

reorganizacija z zmanjšanjem FTE, zmanjšanje števila zunanjih izvajalcev in posodobitev procesov
oddajo dejavnosti
prenos dejavnosti v celoti

Odločitev katero od navedenih možnosti bomo izbrali bomo sprejeli v naslednjem poslovnem letu. Tako kot na področju dejavnosti veleprodaje smo se tudi za področje dejavnosti maloprodaje odločili za reorganizacijo. Načrtujemo ponovno odprtje večjega števila prodajnih mest, dopolnitev oziroma razširitev ponudbe in vpeljavo ter izpopolnitev oglaševalske funkcije, ki nam jo omogoča lastna maloprodajna mreža.

Tudi v letu 2019 kot v preteklih letih nas še vedno odlikuje profesionalni pristop do naših strank, kvalitetna in široka ponudba izdelkov in storitev, ki z osebnim in prijaznim odnosom ohranja zadovoljstvo naših kupcev na visoki ravni. Družba se izjemno trudi, da poslovnim partnerjem nudi kakovostne storitve ter ohranja in razvija dobre poslovne odnose z vsemi partnerji. Posebno pozornost namenjamo sodelovanju z založniki v smeri nižanja distribuiranih naklad določenih edicij in s tem nižanja prekomernega odstotka remitende. Poslovni cilji za leto 2020 so zastavljeni v smeri revitalizacije in reorganizacije poslovanja z namenom doseganja boljših poslovnih rezultatov.

Zdravko Selič predsednik uprave

STRATEŠKE USMERITVE

Delo Prodaja, d. d. je največje slovensko podjetje za pripravo odpreme, distribucijo in prodajo tiskanih medijev v Sloveniji ter pomemben prodajalec v specializirani prodaji tobačnih izdelkov, znotraj lastne maloprodajne mreže - z blagovno znamko Kiosk.

V zadnjem desetletju smo navkljub negativnim trendom pri prosti prodaji tiskanih medijev, dejavnost razvijali, tako smo med prvimi v regiji uvedli displejsko štetje izdaj pri revijalnem tisku, kar nam omogoča obdelavo večjega števila različnih naslovov v najkrajšem možnem času. V podjetju skrbimo za optimizacijo vseh poslovnih procesov, povezanih z opremo, štetjem remitende ter samo distribucijo izdaj po prodajnih mestih v Sloveniji.

Ključna strateška cilja družbe sta:

na področju veleprodajne dejavnosti je cilj izboljšanje pogojev sodelovanja z založniki ter reorganizacija distribucije in prodaje tiskanih medijev v Sloveniji,
na področju maloprodajne dejavnosti razvijati prodajna mesta v sklopu blagovne znamke Kiosk, v smeri optimalne geografske razpršenosti, optimizacije prodajnega sortimenta ter prilagoditev maloprodajne mreže kioskov kot objektov nove platforme zunanjega oglaševanja v urbanih središčih Slovenije.

Naše glavne dejavnosti so:

odprema izdaj za prosto prodajo, štetje remitende po končani prodaji posamezne edicije ter dostava in prodaja tiskanih medijev v lastni in tuji prodajni mreži v Sloveniji;
prodaja na drobno v kioskih in drugih specializiranih prodajalnah;
opravljanje dodatnih storitev za založnike oz. naročnike (vlaganje, lepljenje, ovijanje, transport itd.).

V podjetju razvijamo tudi nove dejavnosti, komplementarne distribuciji tiskanih medijev, kakor tudi oglasne platforme s področja trženjskega komuniciranja, kar nam omogoča sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija. Razvoj dejavnosti bo zagotovil stabilnost in dolgoročno rast poslovanja podjetja.

NAČRTI ZA LETO 2020 IN PRIHODNJI RAZVOJ

Na področju dejavnosti veleprodaje v prihodnje pričakujemo velike spremembe. V letu 2020 se bomo še naprej prilagajali razmeram na založniškem trgu, ter predvsem iskali nove vire prihodkov in posle na področju logistike. Zaključili bomo procese reorganizacije z namenom doseganja pozitivnega rezultata poslovanja.

Na področju lastne maloprodajne mreže načrtujemo za leto 2020 višje prihodke od prodaje blaga in storitev. Načrtovane cilje bomo dosegli z aktivacijo večjega števila prodajnih mest,povečanim obsegom prodaje predvsem trgovskega blaga, dopolnitvijo ponudbe in prodajo oglasnega prostora. Vodstvo družbe si bo prizadevalo za čimboljše pogoje pri dobaviteljih( rabati, plačilni roki) in za višje prihodke od prodaje oglasnega prostora v lastni maloprodajni mreži.

Prizadevali si bomo tudi za uspešno racionalizacijo stroškov poslovanja in skrben nadzor nad poslovanjem prodajne mreže. Nižji obseg prodaje je pričakovati v segmentu prodaje tiskanih edicij, višji obseg prodaje pa v segmentu prehrambeni izdelki in sezonski oziroma posebni artikli (znotraj kategorije galanterija). Za leto 2020 družba planira v dejavnosti maloprodaje višje prihodke od prodaje in boljši poslovni rezultat. Za leto 2020 se v dejavnosti maloprodaje planira pozitiven EBITDA, kar je skladno z zastavljeno strategijo prenove in razvoja maloprodajne mreže družbe.

Tudi v letu 2020 bomo posebno pozornost namenjali vzdrževanju likvidnosti in zagotavljanju zadostnih finančnih virov za poravnavanje naših obveznosti.

PREDSTAVITEV DRUŽBE

ZGODOVINSKI PREGLED DRUŽBE

Smo družba z dolgoletno tradicijo. Naši začetki segajo v leto 1955, ko smo se v okviru Slovenskega poročevalca ukvarjali z distribucijo in prodajo časopisov. Kot samostojni pravni subjekt smo pričeli delovati leta 1979, ko smo kot TOZD Prodaja v okviru podjetja ČGP Delo postali specializirano podjetje za razširjanje in prodajo časopisov. Povsem samostojno družbeno podjetje smo postali leta 1990 z izločitvijo iz ČGP Dela. V začetku devetdesetih let smo se lastninsko preoblikovali v delniško družbo, ki je bila vpisana v sodni register dne 28. 3. 1995. Delnice družbe so bile uvrščene na ljubljansko borzo 12. 2. 2001. Z njimi se trguje v borzni kotaciji pod oznako DPRG.

Družba je v smislu Zakona o gospodarskih družbah razvrščena med velike družbe.

V Sloveniji smo bili prvi, ki smo razvijali dejavnost distribucije in prodaje tiskanih medijev. Tudi v zadnjem desetletju smo, navkljub padcu kolportažne prodaje tiskanih medijev, dejavnost optimizirali in razvijali v smeri, ko smo določene rešitve predstavili in uvedli tudi v tujini. Tako smo med prvimi v regiji uvedli displejsko štetje revij, kar nam omogoča obdelavo večjega števila različnih naslovov v najkrajšem možnem času.

Družba je v letih 2008 in 2009 prenovila prodajno mrežo z modernimi tipskimi kioski, ki nudijo kupcem lažji in boljši pregled nad prodajanimi izdelki, prodajalcem pa omogoča lažji in pristnejši stik s kupci. S prenovo prodajne mreže smo pričeli z razvojem blagovne znamke Kiosk.

PROSPEKT DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D.

Družba je pred uvrstitvijo svojih delnic na organizirano trgovanje izdelala Prospekt za borzno kotacijo. Na podlagi prospekta z dne 17.1.2001 je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala dovoljenje za organizirano trgovanje z delnicami pod številko 11 / 246 / AG – 00.

Pri pripravi letnega poročila je družba preverila vse podatke iz prospekta. Pri preverjanju, glede na že razkrite podatke v osnovnem prospektu, nadaljnjih revidiranih letnih poročilih, oziroma objav v smislu sprotnega obveščanja, niso nastopile pomembnejše spremembe podatkov.

POSLOVNE DEJAVNOSTI

Naše glavne dejavnosti so:

distribucija in prodaja tiskanih medijev v lastni in tuji prodajni mreži;
prodaja na drobno v kioskih in drugih specializiranih prodajalnah;
opravljanje dodatnih storitev za založnike oz. naročnike (vlaganje, lepljenje, ovijanje, transport itd.).

Na podlagi ključnih dejavnosti je družba notranje organizirana na dve prihodkovni enoti, in sicer Veleprodajo in Maloprodajo ter podporne službe.

PODRUŽNICE

Družba nima podružnic.

POLITIKA RAZNOLIKOSTI V ORGANIH VODENJA IN NADZORA

Družba nima sprejete politike raznolikosti.

LASTNIŠKA STRUKTURA

Dejansko stanje lastniške strukture kapitala je na dan 31. decembra 2019 naslednje:

Delničar	Delež	Število delnic	Sedež
AB SISTEMI, D.O.O.	36,71 %	180.378	Ljubljana
DZS, D.D.	27,97 %	137.438	Ljubljana
DNEVNIK, D.D.	21,18 %	104.090	Ljubljana
DELO PRODAJA, D.D.	6,54 %	32.127	Ljubljana
PRIMORSKI SKLADI,PSP MODRA	3,46 %	17.024	Koper
OSTALI	4,14 %	20.336
SKUPAJ	100,00%	491.393

Na dan 31.12.2018 je bilo v delniško knjigo vpisanih 81 delničarjev.

Predsednik uprave in člani nadzornega sveta na dan 31. 12. 2018 niso imeli v lasti delnic družbe.

POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2019

Veleprodaja

V letu 2019 smo na področju kolportažne prodaje, v skladu z večletnim negativnim trendom na področju prodaje časopisov in revij, beležili padec RVC-ja iz naslova prodaje tiskanih medijev. Založniki so še vedno previdni pri izdaji novih edicij, obstoječim edicijam spreminjajo (zmanjšujejo) periodiko izhajanja ter (pre)malo vlagajo v aktivnosti tržnega komuniciranja, tako na tradicionalnih kot sodobnejših komunikacijskih kanalih. Kljub skrbnem plasiranju artiklov na prodajna mesta in ustreznih dodatnih dobavah tekom prodaje, je prodaja zaostala za pričakovanji. Delno na padec prodaje vpliva tudi manjše število odprtih prodajnih mest v lastni maloprodajni mreži.

V prihodnje bo potrebno nadgraditi tudi sam poslovni model sodelovanja z vsemi založniki, saj obračunavanje storitev večinoma zgolj po prodanih količinah (ob togosti razumevanja založnikov o prilagoditvah distribuiranih količin tržnem potencialu), ne bo več vzdržno. Sodelovanje z vsemi založniki v tej smeri bo dogovorjeno v letu 2020. V primeru,da dogovori ne bodo uspešni bo družba primorana poiskati drugačno rešitev za dejavnost veleprodaje.

V letu 2018 smo še nadalje krčili število prodajnih mest. Tako smo zmanjšali število prodajnih mest, na katere distribuiramo tiskane edicije iz 2001 konec leta 2018 na 1600 konec leta 2019. V duhu stroškovne učinkovitosti in optimizacije procesov dela bomo tudi v prihodnjem letu sledili rentabilnosti prodajnih mest.

Maloprodaja

V maloprodaji smo se v letu 2019 soočali s številnimi izzivi od neredne dobave blaga, zlasti dobav tobačnih izdelkov, zamenjav prodajalcev, povečanim številom vlomov, poizkusov vlomov in ropov.

Pričeli smo izvajati sledljivost tobačnih izdelkov, po novih zahtevah Zakona o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Sledenje se izvaja za prav vsak posamezen izdelek v segmentu tobačnih izdelkov in pripomočkov, natančneje za prav vsako škatlico, »šteko«, karton ali paleto cigaret in tobaka. Gre za EU direktivo, ki od 20.05.2019 velja tudi v Sloveniji, ki ima velik vpliv na logistični proces v dejavnosti maloprodaje.

Četudi je za nami izjemno turbulentno leto, sodelavcem v maloprodajni dejavnosti idej, moči in izkušenj ne manjka. Že v letu 2020 pa pričakujemo izboljšanje, predvsem v novih prodajnih projektih in dodatnih možnostih pri realizaciji oglasnih prihodkov ne-tobačnih poslovnih partnerjev ter odpiranju trenutno zaprtih prodajnih mest ter prodajnih mest na novih lokacij, na območjih, kjer še nismo prisotni.

Z založniki smo sooblikovali modele za pospeševanje prodaje edicij, izobraževali prodajno osebje za učinkovito prodajo in jih spodbujali k aktivnemu načinu prodaje.

Postopek preventivnega prestrukturiranja družbe Delo Prodaja d.d.

Družba Delo Prodaja d. d. je dne 28.12.2016 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, z namenom, da se vsem finančnim upnikom omogoči, da na podlagi Sporazuma o finančnem prestrukturiranju, izvedejo potrebne ukrepe za reprogramiranje finančnih dolgov družbe.

S Sporazumom o finančnem prestrukturiranju, ki ga je družba sklenila s finančnimi upniki, so se uredile medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe finančnega prestrukturiranja družbe. Med upniki, ki so sklenili sporazum, so tudi imetniki obveznic družbe. S predlaganim sporazumom je soglašala zakonsko potrebna večina navadnih in zavarovanih finančnih upnikov družbe ter tako Sporazum o finančnem prestrukturiranju velja za vse navadne in zavarovane finančne upnike družbe.

Po izpolnitvi vseh zakonskih pogojev je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 11.9.2017 izdalo sklep, s čimer je potrdilo Sporazum o finančnem prestrukturiranju družbe. Sklep je postal pravnomočen dne 27.9.2017. Po Sporazumu o finančnem prestrukturiranju se za datum zaključka finančnega prestrukturiranja šteje 3. obletnica od pravnomočnosti sklepa sodišča, to je 27.9.2020.

Veleprodaja

V letu 2018 smo na področju kolportažne prodaje, v skladu z večletnim negativnim trendom na področju prodaje časopisov in revij, beležili padec RVC-ja iz naslova prodaje tiskanih medijev. Založniki so še vedno previdni pri izdaji novih edicij, obstoječim edicijam spreminjajo (zmanjšujejo) periodiko izhajanja ter (pre)malo vlagajo v aktivnosti tržnega komuniciranja, tako na tradicionalnih kot sodobnejših komunikacijskih kanalih. V letu 2018 je bil naš največji projekt na kolportažni prodaji prodaja sličic in albumov svetovnega nogometnega prvenstva v Rusiji 2018. Kljub skrbnem plasiranju artiklov na prodajna mesta in ustreznih dodatnih dobavah tekom prodaje, je prodaja zaostala za pričakovanji. Delno na padec prodaje vpliva tudi manjše število odprtih prodajnih mest v lastni maloprodajni mreži.

Na področju logistike smo v zadnjem četrtletju leta 2018 uspeli pridobiti nove posle. V mesecu oktobru smo najprej prevzeli dodatno odpremo kolportažnih izvodov za distributerja, nato pa še v mesecu novembru obdelavo remitendnih izvodov. Vsekakor je to pomemben korak v pravo smer h konsolidaciji poslovanja družbe, že v letu 2019. V prihodnje bo potrebno nadgraditi tudi sam poslovni model sodelovanja z vsemi založniki, saj obračunavanje storitev večinoma zgolj po prodanih količinah (ob togosti razumevanja založnikov o prilagoditvah distribuiranih količin tržnem potencialu), ne bo več vzdržno. Sodelovanje z vsemi založniki v tej smeri bo nadgrajeno že v letu 2019.

V letu 2018 smo še nadalje krčili število prodajnih mest. Tako smo zmanjšali število prodajnih mest, na katere distribuiramo tiskane edicije iz 2029 konec leta 2017 na 2001 konec leta 2018. V duhu stroškovne učinkovitosti in optimizacije procesov dela bomo tudi v prihodnjem letu sledili rentabilnosti prodajnih mest.

Maloprodaja

V maloprodaji smo se v letu 2018 soočali s številnimi izzivi od neredne dobave blaga, zlasti dobav tobačnih izdelkov, zamenjav prodajalcev, povečanim številom vlomov, poizkusov vlomov in ropov.

Poseben negativni vpliv na oglasne prihodke dejavnosti je pomenila v marcu uveljavljena prehodna določba Zakona o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki prepoveduje prikazovanje tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov na prodajanih mestih. Za zagotovitev skladnosti z zakonodajo je bila potrebna tudi investicija v pokritje polic, kjer so nameščeni tobačni proizvodi. Tobačni izdelki na prodajanih mestih morajo biti postavljeni na način, da kupcem niso niti vidni niti dostopni.

Oddali smo vloge za pridobitev licenc oziroma dovoljenj za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov. Licenco mora prejeti vsak objekt, v katerem se vrši prodaja tobačnih izdelkov. Dovoljenja smo uredili tudi za prodajna mesta, ki jih planiramo odpreti v prvem četrtletju leta 2019.

Prav tako so se pričeli prvi večji pogovori na temo sledljivosti tobačnih izdelkov, po novih zahtevah Zakona o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Sledenje se bo izvajalo za prav vsak posamezen izdelek v segmentu tobačnih izdelkov in pripomočkov, natančneje za prav vsako škatlico, »šteko«, karton ali paleto cigaret in tobaka. Gre za EU direktivo, ki bo 20.05.2019 veljala tudi v Sloveniji, ki bo imela velik vpliv na logistični proces v dejavnosti maloprodaje.

Četudi je za nami izjemno turbulentno leto, sodelavcem v maloprodajni dejavnosti idej, moči in izkušenj ne manjka. Že v letu 2019 pa pričakujemo izboljšanje, predvsem v novih prodajnih projektih in dodatnih možnostih pri realizaciji oglasnih prihodkov ne-tobačnih poslovnih partnerjev ter odpiranju trenutno zaprtih prodajnih mest ter prodajnih mest na novih lokacij, na območjih, kjer še nismo prisotni. Maloprodaja je ob koncu leta 2017 štela 93 delujočih prodajnih mest, ob koncu leta 2018 pa 61.

Z založniki smo sooblikovali modele za pospeševanje prodaje edicij, izobraževali prodajno osebje za učinkovito prodajo in jih spodbujali k aktivnemu načinu prodaje.

Postopek preventivnega prestrukturiranja družbe Delo Prodaja d.d.

Finančni kazalniki

		2019	2018
KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)
	kapital
Stopnja lastniškosti financiranja v %	obveznost do virov sredstev	0,08	0,20
	vsota kapitala in dolgoročnih dolgov		0,84
Stopnja dolgoročnosti financiranja v %	obveznosti do virov sredstev	0,10
KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)
	osnovna sredstva
Stopnja osnovnosti investiranja v %	sredstva	0,15	0,14
	vsota osnovnih sredstev, dolgoročnih
	finančnih naložb in dolgoročnih in
Stopnja dolgoročnosti investiranja v %	poslovnih terjatev	0,19	0,59
	sredstva
KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev	kapital	0,55	1,34
	osnovna sredstva
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih
obveznosti	likvidna sredstva kratkoročne obveznosti	0,005	0,03

	vsota likvidnostnih sredstev in
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih	kratkoročnih terjatev	0,03	0,32
obveznosti	kratkoročne obveznosti

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti	kratkoročna sredstva kratkoročne obveznosti	0,45	2,50

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
	skupni prihodki
Koeficient celotne gospodarnosti poslovanja	skupni odhodki	0,92	0,98
KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI
	čisti poslovni izid v poslovnem letu
Koeficient čiste dobičkonosnosti/izgube kapitala v %	povprečni kapital brez čistega	-0,38	-0,08
	poslovnega izida
	vsota dividend za poslovno leto
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala v %	povprečni osnovni kapital	0	0

ZAPOSLENI

V družbi je bilo na dan 31.12.2019 zaposlenih 59 delavcev.

Največje število zaposlenih je na področju Veleprodaje (49 zaposlenih), sledita ji področje Maloprodaje (4 zaposleni) in uprava s podpornimi službami (6 zaposleni).

Ključni podatki za leto 2019

	2019
Število zaposlenih na dan 31.12.	59
Povprečna starost	47,48 leta
Delež zaposlenih za nedoločen čas	96,83%
Delež zaposlenih žensk	34,92%
Delež zaposlenih z najmanj srednješolsko izobrazbo	63,90%
Število delovnih nezgod	0

V družbi je bilo na dan 31.12.2019 zaposlenih 57 delavcev.

Največje število zaposlenih je na področju Veleprodaje (50 zaposlenih), sledita ji področje Maloprodaje (3 zaposleni) in uprava s podpornimi službami (4 zaposleni).

Razvoj kadrov

V družbi posebno pozornost namenjamo razvoju naših zaposlenih. Zato pri zaposlenih stalno spremljamo njihovo znanje, veščine in usposobljenost ter ga povezujemo z aktualnimi potrebami družbe. Pri tem, kolikor se le da, upoštevamo želje zaposlenih po osebnem in poklicnem razvoju ter izpopolnjevanju, ki v družbi poteka tako vertikalno kot horizontalno.

Izobrazbena struktura po področjih

			Podporne		Delež (v
na dan 31. 12. 2019	Veleprodaja	Maloprodaja	službe	Skupaj	%)
Osnovna šola	14	0	0	14	23,7
Nižja poklicna šola	2	0	0	2	3,4
Srednja poklicna šola	8	0	0	8	13,6
Srednja strokovna in splošna šola	15	2	2	19	32,2
Višja šola VI./I.	7	0	1	8	13,6
Visoka šola VI./II.	1	0	1	2	3,4
Visoka šola druge stopnje	2	2	2	6	10,2
Skupaj	49	4	6	59	100

Zaposlovanje invalidov

Družba namenja posebno pozornost zaposlovanju invalidov. Konec leta 2018 je bilo v družbi zaposlenih 8 invalidov, kar predstavlja 12,69% vseh zaposlenih. Število invalidov se je glede na leto 2017 zmanjšalo za enega invalida. Na delo s skrajšanim delovnim časom so razporejeni 3 invalidi. Družba presega kvoto zaposlenih invalidov določeno s predpisi, zato je upravičena do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter do izplačila nagrade za preseganje kvote.

Skrb za varno in zdravo delovno okolje

Delo Prodaja d.d. namenja posebno pozornost ustvarjanju pogojev za varno in zdravo delovno okolje. Tako podjetje redno spremlja dejavnike tveganja, ki vplivajo na varno in zdravo delo, z vlaganjem v posodobitev delovne opreme in sredstev pa ustvarja boljše pogoje za delo zaposlenih.

Na podlagi Zakona o zdravju in varstvu pri delu ter skladno z Izjavo o varnosti z oceno tveganja smo izvajali redne obdobne in priporočene kontrolne preglede za zaposlene ter predhodne preglede za delavce, ki smo jih zaposlili na novo. V letu 2018 smo napotili na zdravstveni pregled 7 delavcev.

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Družba z založniki uspešno sooblikuje modele za pospeševanje prodaje edicij. Zaradi povečevanja odstotka remitende od leta 2014 dalje, posebno skrb namenja sodelovanju z založniki v smeri nižanja naklad določenih edicij s prekomernim odstotkom remitende. Na ta način družba izboljšuje stroškovno učinkovitost pri obdelavi remitende, hkrati pa povečuje preglednost prodajnih polic pri trgovcih.

Na področju Veleprodaje je družba usmerila napore v lasten razvoj part-work projektov. Pri razvoju lastnih produktov se je izkazalo, da drugi tuji založniki zaradi velikosti trga, Slovenije ne obravnavajo kot tržno zanimive, prav tako pa se je izkazalo, da tudi samostojna produkcija za tako majhen trg kot je skupni trg Slovenije in Hrvaške, dolgoročno ni rentabilna.

Na področju Maloprodaje je družba implementirala sodobni način centralnega upravljanja zalog na prodajnih mestih, kar je imelo za posledico zmanjšanje nivoja zalog v centralnem skladišču in povečanje obrata zalog. Vse to družbi omogoča, da ustrezneje načrtuje potrebe in upravlja posamezne blagovne skupine.

ODGOVORNOST DO KUPCEV IN DRUŽBENE SKUPNOSTI

Zadovoljstvo strank v najširšem smislu je eden od glavnih ciljev naše družbe, ne glede na to ali gre za kupce v maloprodajni mreži ali posamezne prodajalne, katerim dobavljamo tiskane medije. Zato reševanju reklamacij in drugim dejavnikom zadovoljstva kupcev posvečamo veliko pozornosti in vsako nezadovoljstvo skrbno obravnavamo. Zavedamo se namreč, da učinkovito reševanje pritožb in reklamacij sodi med pomembne dejavnike, ki dolgoročno ugodno vplivajo na zadovoljstvo in lojalnost kupcev, s tem pa tudi na dobro ime in ugled naše družbe ter blagovne znamke.

Poleg tega se stalno trudimo kupcem v naši maloprodajni mreži ponuditi nove storitve in izdelke ter jim omogočiti možnost brezgotovinskega plačevanja, katerega smo že v letu 2017 razširili.

VARSTVO OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

V družbi se zavedamo naše odgovornosti po ohranjanju čistega okolja za prihodnje generacije. Zato pri našem poslovanju namenjamo posebno pozornost ločevanju odpadkov in pravilnemu ravnanju z odpadno embalažo. V ta namen imamo sprejet Načrt gospodarjenja z odpadki, ki določa osnovna pravila ravnanja z odpadki na ravni družbe.

Družba si je na področju varstva okolja zastavila dva cilja, in sicer zmanjševanje skupne količine odpadkov, ki nastajajo kot posledica izvajanja poslovne dejavnosti, ter zmanjšanje količine odpadne embalaže.

DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Družba je v mesecu Januar 2020 dokončala postopek prodaje poslovnih prostorov na lokaciji Dunajska cesta 5 v Ljubljani. Prodajna vrednost nepremičnine je znašala 2,2 mio eur brez DDV. Denar pridobljen z kupnino smo namenili zmanjšanju obveznosti do finančnih upnikov.

Zaradi vpliva epidemije Covid-19 je družba izgubila znaten del planiranih prihodkov.

Družba izkazuje finančne naložbe, med katerimi je najpomembnejša naložba v delnice družbe DZS in Terme Čatež, d.d., ki jo je epidemija COVID-19 med družbami v Skupini DZS, najbolj prizadela. Naj poudarimo, da so vplivi epidemije v tem trenutku še vedno izpostavljeni visoki stopnji negotovosti, zato so prihodnje ocene nezanesljive. Kljub temu smo pristopili k oceni morebitnih vplivov na vrednosti naložb, ki bi lahko v prihodnje povzročili slabitve finančnih naložb. Ocene so pripravljene na podlagi optimističnega (manj kot 3 mesece trajajoča kriza) in pesimističnega scenarija (več kot 6 mesecev trajajoča kriza) po naslednjih predpostavkah od marca 2020 dalje za dejavnost Term Čatež: april, maj 95% izpad prihodkov, junij 75% izpad prihodkov, julij in avgust 50% izpad prihodkov, september 30% izpad prihodkov, oktober 25% izpad prihodkov, november 20% izpad prihodkov in december 15% izpad prihodkov glede na plan 2020. Predpostavke pesimističnega scenarija od marca 2020 dalje so: april, maj, junij, julij 95% izpad prihodkov, avgust 75% izpad prihodkov, september 50% izpad prihodkov, oktober 40% izpad prihodkov, november 25% izpad prihodkov in december 20% izpad prihodkov glede na plan 2020, predvideni pa so tudi izpadi prihodkov tudi še v prvi polovici leta 2021. Na podlagi teh predpostavk bi lahko znašali potencialni negativni vplivi na vrednost finančnih naložb, ki jih ima v lasti družba Delo Prodaja, 4.819 tisoč EUR po optimističnem scenariju in 7.425 tisoč EUR po pesimističnem scenariju.Potencialnih vplivov na morebitne slabitve vrednosti nepremičnin v do sedaj znanih okoliščinah ni možno predvideti.

V obdobju od 13.03. do preklica epidemije je bilo v obratovanju samo 8 prodajnih mest.

Družba načrtuje v letu 2020 ponovno aktivacijo zaprtih prodajnih mest na lokacijah za katere ocenjuje, da lahko poslujejo z dobičkom. Istočasno je družba pričela z aktivnostmi glede možnosti oddaje v najem za tista prodajna mesta za katera ocenjuje ,da ni možno zagotoviti rentabilnega poslovanja. Družba tudi analizira možnosti spremembe dejavnosti na posameznih prodajnih mestih.

OBVLADOVANJE TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI

Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize tveganj, ki jim je družba izpostavljena, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja in upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo ter tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah in dejavnostih družbe.

Tveganja, ki jim je družba Delo Prodaja, d.d. izpostavljena, razvrščamo v tri skupine:

poslovna tveganja
finančna tveganja
tveganja delovanja

POSLOVNA TVEGANJA

Pri poslovnih tveganjih se večinoma soočamo s tveganji branže, ki jih prinaša založniška panoga v Republiki Sloveniji, medtem ko pri Maloprodaji ključno tveganje lahko predstavlja tobačna zakonodaja.

Ključna prodajna tveganja se na področju Veleprodaje kažejo v sorazmerno manjšem prodajnem obratu in neto marži, ki jo beleži prodajno mesto pri prodaji časopisov v primerjavi z drugim prodajnim asortimanom. Posledično se obsegi prodajnega asortimana časopisov in lokacije izpostavitev postopno strateško umikajo produktnim asortimanom, ki trgovcem zagotavljajo boljšo neto maržo. Iz navedenega sledi, da se večino prodajnih tveganj veže na ustrezno zagotavljanje prodajnega mesta in prisotnost na že tradicionalnih prodajnih lokacijah.

Pri Maloprodaji se prodajna tveganja omejujejo na ustrezne lokacije prodajnih mest Kiosk in vremenske razmere, saj je prodaja na premičnih prodajnih mestih v nezanemarljivi meri odvisna tudi od vremenskih razmer okolja, v katerem deluje posamično prodajno mesto. Ker družba nima večjega števila prodajnih mest pred ali v trgovskih centrih tradicionalnih trgovcev v Sloveniji, aktualne migracije potrošnikov k tako imenovanim diskontnim trgovcem nimajo negativnega vpliva na prodajo Glede na navedeno menimo, da so prodajna tveganja za družbo zmerna.

Med nabavnimi tveganji Veleprodaje je ključnega pomena stabilnost dobavitelja oziroma zanesljivost dobave slednjega. Posledično družba gradi na strateških partnerstvih z resnimi založniškimi podjetji na slovenskem medijskem trgu, ki so sposobni ustvarjati ažurne in aktualne novice.

Pri Maloprodaji večjih nabavnih tveganj med letom ni, saj nabavna veriga poteka stabilno prek strateških partnerjev, katerih glavnino predstavljajo dobavitelji tobačnih artiklov.

V skladu z navedenim menimo, da so nabavna tveganja za družbo zmerna.

Branža distribucije časopisov in dejavnost maloprodaje premičnih prodajnih mest posebnih investicij ne potrebuje, zato medletnih investicijskih tveganj ni zaznati.

Zaostrena razmerja na trgu in nižanje prodaje tiskanih medijev ter večanje remitend postopno onemogočajo obstoječi poslovni model distributerjev časopisov, na stroškovno učinkovitost katerih v veliki meri vpliva strošek dela. Kadrovska tveganja se tako v veliki meri kažejo v ustrezni ceni dela v procesu distribucije, ki še lahko zagotavlja rentabilnost poslovanja družbe. Zato menimo, da so kadrovska tveganja za družbo zmerna.

FINANČNA TVEGANJA

Obrestno tveganje

Obrestna tveganja so povezana s spremembo višine obrestnih mer na trgu. Družba ima najeta posojila s fiksno in variabilno obrestno mero, zato tem tveganjem ni posebno izpostavljena. Sicer pa gibanja obrestnih mer spremljamo. Večji del kreditov je prejetih po fiksni obrestni meri. Izpostavljenost obrestnim tveganjem je po naših ocenah zanemarljiva.

Valutno tveganje

Družba ni izpostavljena valutnemu tveganju, saj deluje zgolj znotraj meja Republike Slovenije.

Cenovno tveganje

Družba ni izpostavljena pomembnemu cenovnemu tveganju prodajnih proizvodov ali nakupnih surovin in materialov. Cenovno tveganje na strani prodaje obvladuje s skrbnim načrtovanjem prodajnih cen in s pogodbami do kupcev. Na strani nabave pa stroške obvladuje s pogodbami do pomembnih dobaviteljev in skrbnim izborom dobaviteljev. Izpostavljenost cenovnim tveganjem je po naših ocenah zmerna.

Kreditno tveganje

Družba posluje le s priznanimi in kreditno sposobnimi tretjimi osebami. Družba pred izvedbo posla preveri kreditno sposobnost vseh kupcev z odloženim plačilom. Terjatve družbe se redno spremljajo z namenom, da izpostavljenost družbe slabim terjatvam ni pomembno velika. Kot inštrument za varovanje terjatev pred tveganjem je družba določila varščino. Izpostavljenost tveganjem kreditiranja je po naših ocenah minimalna.

Likvidnostno tveganje

Družba se ne poslužuje prekoračitev na transakcijskem računu, prednostnih delnic ali finančnih najemov, da zadosti potrebi po neprekinjeni plačilni sposobnosti in prilagodljivosti. Likvidnostno tveganje obvladuje z načrtovanjem denarnega toka ob upoštevanju pričakovanih standardnih denarnih prilivov in odlivov, kakor tudi predvidenih nestandardnih. Prilivi in odlivi so v okviru koledarskega meseca časovno usklajeni v največji možni meri. Gibanje denarnega toka spremlja uprava. Družba je s sklenitvijo Sporazuma o finančnem prestruktiriranju odložila vračilo najetih posojil do 27.9.2020. Izpostavljenost likvidnostnim tveganjem je po naših ocenah zmerna.

Tveganja zaradi epidemije Covid-19

Družba se bo v poslovnem letu 2020 in predvidoma tudi v letu 2021 zaradi epidemije Covid-19 soočila z potencialnim negativnim vplivom na vrednost finančnih naložb, ki jih ima v lasti. Potencialnih vplivov na morebitne slabitve vrednosti nepremičnin v do sedaj znanih okoliščinah ni možno predvideti. Tveganje ocenjujemo kot veliko.

TVEGANJA DELOVANJA

Proizvodno tveganje se nanaša predvsem na tveganje delovanja ekspedita družbe. Za zagotavljanje kakovostnega obvladovanja proizvodnih tveganj skrbimo s stalnim internim prenosom znanj zaposlenih in vzdrževanja ustrezne proizvodne infrastrukture za zagotavljanje delovanja procesa ekspeditiranja. Tveganje omejujemo z izvajanjem rednih preventivnih vzdrževalnih pregledov vseh strojev v procesu ekspeditiranja in ažurnem javljanju morebitnih procesnih odstopanj od planov, s pravočasno identifikacijo katerih lahko stalno stremimo k izboljševanju procesov in optimizaciji izvedbe del. Zaradi vseh navedenih ukrepov menimo, da predstavlja proizvodno tveganje mimimalno stopnjo tveganja za družbo.

Kot ključna kadrovska tveganja se pri poslovanju družbe kažejo tveganja potencialnega motenega izvajanja procesa storitve ekspedita in storitve prodajanja v kioskih v primeru večje odsotnosti z dela. Posledično se dnevno prilagaja ustrezno delovno strukturo zaposlenih v ekspeditu, ki je v veliki meri odvisna tudi od posebnosti posameznega založniškega projekta ali morebitnih zamud pri storitvah tiskarn. Z aktivno komunikacijo med dobavitelji, izvajalci tiskarskih storitev in založniki družba ustrezno prilagaja kadrovske potrebe in se ustrezno ažurno odzove na vse morebitne odklone v vsakodnevnih poslovnih procesih. Za delovanje nemotenega poslovanja družba kontinuirano spremlja gibanje tovrstnih resursov.

Tveganja delovanja informacijskega sistema se nanašajo na zagotavljanje kakovostne uporabe programske in strojne opreme, saj le-tako lahko družba razpolaga z ažurnimi, natančnimi in verodostojnimi podatki. Ustrezno delovanje informacijskega sistema družbi omogoča sledenje začrtani strategiji in preverjanju doseženih planov ter pravočasnim odzivom na morebitna odstopanja. Posledično družba skrbi za ustrezno prilagoditev informacijskega sistema potrebam trga in zaposlenih. Z ustreznim vzdrževanjem informacijske infrastrukture in jasnim načrtom v primeru motenj ali odstopanj od utečenega delovanja programske opreme družba skrbi za nemoteno delovanje poslovanja. Iz navedenega je moč oceniti, da je izpostavljenost tveganja delovanja informacijskega sistema zmerna.

IZJAVA O SPOŠTOVANJU DOLOČB KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

Družba DELO PRODAJA družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d. posluje skladno z določili ZGD-1 ter upošteva določila Zakona o trgu finančnih instrumentov in na njihovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov. Spoštuje tudi Pravila Ljubljanske borze ter druge predpise regulatorjev trga vrednostnih papirjev. Družba ni sprejela lastnega kodeksa upravljanja, zato je za družbo v letu 2018 veljal Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks) sprejet dne 27.10.2016, ki je stopil v veljavo s 1.1.2017. Kodeks je na vpogled na spletnih straneh Ljubljanske borze, www.ljse.si. v sklopu sistema elektronskega obveščanja SEOnet.

Družba DELO PRODAJA, d.d. v letno poročilo, skladno s 70. členom ZGD-1 vključuje izjavo, da spoštuje standarde upravljanja in vodenja javnih delniških družb, vsebovane v Kodeksu s spodaj navedenimi odstopanji:

-Maksimiranje vrednosti in drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, v statutu niso navedeni. Statut družbe ureja le značilnosti, ki jih zahteva korporacijska zakonodaja (točka 1).

-Družba nima sprejete Politike upravljanja družbe, pri svojem poslovanju upošteva veljavno zakonodajo, predpise, druge zakonske in podzakonske akte ter interne pravilnike (točka 2).

-Družba v sklopu rednega letnega poročanja ne poroča o odnosih z deležniki (točka 3.3).

-Družba nima sprejete Politike raznolikosti, vendar zasleduje smernice politike raznolikosti (točka 4).

-Družba v izjavi o upravljanju ne razkriva poimensko sestavo uprave in nadzornega sveta v preglednicah, ki sta priloga C1 in C2 Kodeksa, zaradi zagotavljanja varstva osebnih podatkov družbe, poimenska sestava uprave in nadzornega sveta ter drugi podatki pa so razkriti v drugih delih letnega poročila (točka 5.5).

-Družba v izjavi o upravljanju razkrije sestavo in višino prejemkov uprave in nadzornega sveta v lastnih preglednicah v drugih delih letnega poročila (točka 5.6).

-Družba ne zagotavlja zunanje presoje ustreznosti izjave o upravljanju, saj zaradi delovanja skladno z vso veljavno zakonodajo in zaveze uprave ter nadzornega sveta k spoštovan]u standardov dobrega gospodarstvenika družba ocenjuje, da ni potreb po zunanji presoji (točka 5.7).

-Družba ne vzpodbuja vseh večjih delničarjev, predvsem pa institucionalnih vlagateljev in države, da javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja naložbe v družbi, saj meni, da je to v pristojnosti posameznega delničarja (točka 6.2).

-Nadzorni svet v utemeljitvi predlogov za nove člane nadzornega sveta ne navaja ocene morebitnega nasprotja interesov kandidata skladno s kriteriji, navedenimi v prilogi B Kodeksa (točka 8.5).

-Skupščina o podelitvi razrešnice organom vodenja in nadzora ne odloča z ločenim sklepom za vsak organ (točka 8.8).

-Družba ne bo zahtevala listine o strokovni usposobljenosti članov nadzornega sveta (točka 10.1).

-Nadzorni svet nima izdelanega profila člana nadzornega sveta (točka 10.3).

-Podpisanih izjav članov nadzornega sveta se ne objavljajo na spletnih straneh družbe (točka 11).

-Nadzorni svet v poslovniku o svojem delu ni opredelil natančnejših kriterijev za presojo nasprotja interesov članov nadzornega sveta in postopkov v primeru potencialnih nasprotij interesov (točka 12.2). -Nadzorni svet v poslovniku o svojem delu ni natančneje opredelil rokov rednega obveščanja s strani uprave. Uprava nadzorni svet o rezultatih poslovanja in drugih temah redno obvešča (točka 12.3). -Nadzorni svet s poslovnikom nima določenega načina komuniciranja z javnostjo glede odločitev, sprejetih na seji. Družba o sklepih, sprejetih na seji redno obvešča javnost (točka 12.8).

-Nadzorni svet nima opredeljenega načrta izobraževanja članov nadzornega sveta in komisije (točka 13.1).

-Nadzorni svet ne ocenjuje delovanja posameznih članov in nadzornega sveta kot celote. Nadzorni svet deluje kot celota in se sestaja v celoti ter skupaj sprejema odločitve, pri čemer je težko ločiti prispevke posameznega člana. Zato družba meni, da ocena dela posamičnih članov nadzornega sveta ni potrebna (točka 14).

-Družba ocenjuje, da ni potrebe, da nadzorni svet opravlja zunanjo presojo, pri kateri naj sodeluje z zunanjimi strokovnjaki, saj so vsi člani nadzornega sveta visoko strokovno kvalificirani, za delovanje nadzornega sveta pa velja najvišji standard dobrega gospodarstvenika. Prav tako je družba zavezana k reviziji poslovanja (točka 14.4).

-Predsednik nadzornega sveta je tudi predsednik revizijske komisije (točka 15.3).

-V skladu s poslovnikom nadzornega sveta se osnutek zapisnika seje posreduje članom do sklica naslednje seje nadzornega sveta (točka 15.6).

-Predsednik nadzornega sveta družbe na skupščini ne predstavlja dela nadzornega sveta (točka 15.8).

-Nadzorni svet nima imenovanega sekretarja nadzornega sveta (točka 16).

-Nadzorni svet ne bo imenoval kadrovske komisije in komisije za imenovanja, te naloge bo opravljal sam (točka 18.1).

-Družba bo imela enočlansko upravo (točka 20).

-Člani nadzornega sveta enkrat letno ne podpisujejo izjave o izpolnjevanju kriterija neodvisnosti (točka 23.2).

-Družba se za zavarovanje odškodninske odgovornosti članov organa vodenja in nadzora za enkrat se ni odločila (točka 24).

-Glede na število članov organov vodenja in nadzora poseben pravilnik - strategija komuniciranja družbe ni potreben (točka 27.2).

-Družba upošteva zakonska določila, posebna pravila o omejitvah trgovanja z delnicami niso potrebna(točka 27.3).

-Družba finančnega koledarja ne objavlja na spletnih straneh družbe (točka 27.4)

-Družba iz razloga racionalnosti, pretežnega domačega lastništva in majhnega prometa z njenimi delnicami, ne bo zagotavljala javnih objav in letnih poročil tudi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih (točka 28.3).

-Pri razkrivanju pridobitve ali odsvojitve lastnih delnic bo družba upoštevala zakonska določila (točka 29.3).

-Družba v letnem poročilu v izjavi o upravljanju ne razkriva članstva v organih upravljanja ali nadzora nepovezanih družb, ki jih zasedajo člani uprave in člani nadzornega sveta (točka 29.5).

-Pri razkritju prejemkov organov vodenja in nadzora družba upošteva zakonska določila (točka 29.7).

Družba na svoji spletni strani ne bo javno objavila poslovnikov svojih organov, saj gre za interne akte družbe (točka 29.9).

-Izjava o upravljanju družbe se oblikuje kot del letnega poročila (točka 30).

OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V DRUŽBI V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

Usmeritve in postopki s katerimi se izvaja notranja kontrola in ki jih je družba Delo Prodaja, d.d. vzpostavila in jih izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovala tveganja, povezana z računovodskim poročanjem. Z notranjimi kontrolami je zagotovljena zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavno zakonodajo ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Računovodsko kontroliranje temelji na načelih resničnosti, kontroli izvajanja poslov, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ter ločenosti evidence od izvajanja poslov, in je tesno povezano s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

Poleg tega je bila v družbi Delo Prodaja, d.d. leta 2008 imenovana revizijska komisija.

PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

Vse delnice družbe Delo Prodaja, d.d. so navadne imenske kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividenda) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Drugih vrednostnih papirjev, ki jih določa zakon o prevzemih oz. ki niso uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev, družba ni izdala.

Vse delnice družbe Delo Prodaja, d.d. so prosto prenosljive.

Imetniki delnic družbe Delo Prodaja, d.d., na dan 31.12.2018 v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, so:

Delničar	Delež	Količina	Sedež
AB SISTEMI, D.O.O.	36,71 %	180.378	Ljubljana
DZS, D.D.	27,97 %	137.438	Ljubljana
DNEVNIK, D.D.	21,18 %	104.090	Ljubljana

Nihče izmed imetnikov delnic družbe nima posebnih kontrolnih pravic, niti ne obstajajo omejitve glasovalnih pravic. Družbi niso znani nobeni dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic. Ne obstajajo nobeni dogovori, katerih stranka je družba in ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme. Prav tako ne obstajajo nobeni dogovori med družbo in člani uprave, člani nadzornega sveta ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha.

Družba nima delniške sheme za delavce.

Upravo družbe Delo Prodaja, d.d. sestavljata največ dva člana, od katerih je eden predsednik uprave. Konkretno število članov uprave določi nadzorni svet s sklepom. Mandat članov uprave traja največ pet let, računajoč od dneva imenovanja, z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja.

Nadzorni svet družbe Delo Prodaja, d.d. ima tri člane. Sestavljata ga dva predstavnika delničarjev, ki ju voli skupščina in en predstavnik delavcev, ki ga izvoli svet delavcev. Predsednika in namestnika izvoli nadzorni svet izmed predstavnikov delničarjev. Mandat članov traja 4 leta, računajoč od dneva, ki ga določa sklep o izvolitvi. Člani nadzornega sveta, predstavniki delničarjev se lahko odpokličejo s tričetrtinsko večino oddanih glasov na skupščini, predstavnik delavcev pa v skladu s poslovnikom sveta delavcev. Nadzorni svet odpokliče upravo v skladu z določili ZGD-1.

O spremembah statuta odloča skupščina delničarjev s tričetrtinsko večino oddanih glasov.

PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE

Skupščina je v skladu z ZGD-1 najvišji organ družbe. Svoje upravljavske pravice v zadevah družbe izvršujejo delničarji na Skupščini delničarjev družbe, kjer sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Pristojnosti skupščine so določene v ZGD-1 in Statutu Dela Prodaje, d.d., ki je javno objavljen na spletni strani družbe. Vsaka delnica daje po en glas. Delničarji uresničujejo svoje pravice z glasovanjem. Način predčasnega glasovanja na Skupščini je urejen v Statutu Dela Prodaje, d.d..

Sklic skupščine delničarjev je urejen s statutom družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče uprava na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala družbe. Uprava skliče zasedanje skupščine delničarjev družbe vsaj 30 dni pred dnem zasedanja skupščine na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ali v časopisu Dnevnik. Sklic se objavi tudi na spletnih straneh družbe in Ljubljanske borze (SEOnet). Pravico do udeležbe na skupščini delničarjev družbe imajo vsi delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v delniški knjigi družbe konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci, in ki svojo udeležbo prijavijo družbi najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev.

Delničarji imajo v skladu z ZGD-1 pravico do informacij, pravico, da so jim informacije zagotovljene, pravico predlagati dopolnitev dnevnega reda in vlagati predloge, na kar bodo ob samem sklicu Skupščine posebej opozorjeni.

Na skupščini družbe, ki je bila 23. 8. 2018, so bili delničarji seznanjeni z letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom skupine za leto 2017, mnenjem revizorja k letnima poročiloma in poročilom nadzornega sveta k letnima poročiloma. Delničarji so se seznanilis prejemki uprave in nadzornega sveta v letu 2017. Nadalje se je skupščina seznanila o višini in pokrivanju čiste izgube poslovnega leta 2017 ter sprejela sklep, da se bilančni dobiček v višini 514.724,37 Eur razporedi v preneseni dobiček družbe. Za revidiranje računovodskih izkazov za leto 2018 je bila imenovana revizijska družba Baker Tilly Evidas, družba za revizijo in svetovanje, d.o.o, Verovškova ulica 55 A, 1000 Ljubljana. Dne 1.1.2019 se je družba preimenovala v MAZARS d.o.o..

PODATKI O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVIH KOMISIJ

Družba Delo Prodaja, d.d. ima dvotirni sistem upravljanja. Organi družbe so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava.

Uprava

Družbo Delo Prodaja, d.d. vodi enočlanska uprava. Upravo imenuje in razrešuje nadzorni svet. Nadzorni svet je na seji dne 30. 7. 2018, na podlagi drugega odstavka 273. člena ZGD-1, imenoval za začasnega predsednika uprave g. Miha Eržena za obdobje od 1. 8. 2018 do 31.7.2019. Od 01.08. do 27.11.2019 je funkcijo predsednika uprave opravljal g. Blaž De Costa, od 28.11.2019 do 27.11.2020 je na funkcijo imenovan g. Zdravko Selič.

Nadzorni svet

Nadzorni svet družbe Delo Prodaja, d.d. je tričlanski. Dva člana nadzornega sveta, ki zastopata interese delničarjev, izvoli skupščina delničarjev, enega člana, ki zastopa interese delavcev, pa izvoli svet delavcev družbe. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za obdobje štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Delo nadzornega sveta poteka v skladu z veljavno zakonodajo, statutom in Poslovnikom o delu nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta v letu 2019:

g .Rok Gorjup, predsednik nadzornega sveta
g. Jože Kenk, namestnik predsednika nadzornega sveta
ga. Ruža Auda, članica nadzornega sveta, predstavnica zaposlenih

Nadzorni svet je v letu 2019 imel dve seji, od katerih je bila ena korespondenčna. Nadzorni svet je tekom leta redno obravnaval in spremljal poslovanje in finančni položaj družbe.

Revizijska komisija

V skladu z določbami ZGD-1 ima družba Delo Prodaja, d.d. štiričlansko revizijsko komisijo. Revizijska komisija pripravlja predloge sklepov nadzornega sveta, skrbi za njihovo uresničitev in opravlja druge strokovne naloge v skladu z določbami ZGD-1.

Člani revizijske komisije so:

ga. Tamara Groznik, predsednica revizijske komisije,
g. Robert Krajnik,
ga. Ada De Costa Petan,
ga. Ruža Auda.

Revizijska komisija je v letu 2019 obravnavala revidirano letno poročilo družbe in konsolidirano letno poročilo skupine za leto 2018 in podala predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi. Poleg tega je nadzornemu svetu predlagala revizijsko družbo za revidiranje letnega poročila za leto 2019.

RAČUNOVODSKO POROČILO

2019

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE

SREDSTVA

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018

SREDSTVA
Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva
Neopredmetena sredstva	28.061	42.352
Opredmetena osnovna sredstva	4.311.393	5.887.441
Naložbene nepremičnine	-	277.237
Finančne naložbe	15.773.851	18.498.582
Terjatve	5.206	5.438
Odložene terjatve za davek	53.769	53.768
	20.172.280	24.764.818
Kratkoročna sredstva
Sredstva za prodajo	1.355.422	-
Zaloge	366.292	1.179.773
Finančne naložbe	12.775.103	13.138.807
Poslovne terjatve	828.897	1.941.649
Terjatve za davek od dohodka	-	-
Predujmi in druga sredstva	24.486	28.532
Denar in denarni ustrezniki	156.657	166.806
	15.506.857	16.455.567
SKUPAJ SREDSTVA	35.679.137	41.220.385

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kapital
Vpoklicani kapital	2.050.547	2.050.547
Kapitalske rezerve Zakonske rezerve	3.884.453 247.684	3.884.453 247.684
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	1.115.651	1.115.651
Lastne delnice in lastni poslovni deleži (odbitna postavka) Statutarne rezerve	(1.115.651) -	(1.115.651)
Druge rezerve iz dobička	532.905	532.906
Rezerve za pošteno vrednost	(1.745.077)	1.343.358
Zadržani poslovni izid	(160.253)	514.724
Čisti poslovni izid poslovnega leta	(1.843.300)	(674.977)

	2.966.959	7.898.695
Nekratkoročne obveznosti
Rezervacije	167.011	200.004
Dolgoročno odloženi prihodki Finančne obveznosti	3.281 -	2.625 26.111.179
Poslovne obveznosti Odložene obveznosti za davek	- 432.840	432.839
	603.132	26.746.647
Kratkoročne obveznosti
Finančne obveznosti	26.463.574	260.894
Poslovne obveznosti	5.260.950	4.447.837
Obveznosti za davek od dohodka Druge obveznosti	- 384.522	1.866.312
	32.109.046	6.575.043
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	35.679.137	41.220.385

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v EUR)	2019	2018

Čisti prihodki od prodaje	24.007.785	29.897.513
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)	61.542	93.298
Usredstveni lastni proizvodi
Stroški blaga, materiala in storitev	(23.233.047)	(28.325.820)
Stroški dela	(1.670.281)	(1.498.770)

Amortizacija	(302.665)	(341.182)
Prevrednotovalni poslovni odhodki	(261.300)	(23.301)
Drugi poslovni odhodki	(77.142)	(88.570)
Poslovni izid iz poslovanja	(1.475.108)	(286.832)

Finančni prihodki	12.744	51.456
Finančni odhodki	(380.936)	(439.601)
Neto finančni izid	(368.192)	(388.145)
Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo	(1.843.300)	(674.977)
Obračunan davek		-
Odloženi davek		-
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(1.843.300)	(674.977)

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v EUR)	2019	2018
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(1.843.300)	(674.977)
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	(3.088.435)	(239)
Aktuarski dobički/izgube	-	-
Sprememba poštene vrednosti zemljišč in nepremičnin	-	-
Čista sprememba poštene vrednosti naložb v kapitalske instrumente	(3.088.435)	(239)
Davek od dobička od drugega vseobsegajočega donosa	-	-

Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	(4.931.735)	(675.216)
Postavke, prerazvrščene v preneseni poslovni izid	-	-
Davek od dobička od drugega vseobsegajočega donosa	-	-
Sprememba v efektivnem delu dobičkov in izgub iz instrumentov za varovanje pred tveganjem varovanja denarnih tokov pred tveganjem, prenesena v poslovni izid	-	-
Čista sprememba poštene vrednosti naložb v dolžniške instrumente Sprememba v efektivnem delu dobičkov in izgub iz instrumentov za varovanje pred tveganjem varovanja denarnih tokov pred tveganjem	- -	- -

IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v EUR)	2019	2018
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki
iz poslovnih terjatev	24.069.327	29.990.810
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje)
in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	(24.992.890)	(29.962.300)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij
ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk
bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve	1.119.942	142.585
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve	(8.350)	(422)
Začetne manj končne odložene terjatve za davek	-	-
Začetna manj končna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo	-	-
Začetne manj končne zaloge	813.481	20.186
Končni manj začetni poslovni dolgovi	909.434	(244.996)
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije	(1.518.948)	19.943
Končne manj začetne odložene obveznosti za davek	-	-
Denarni izid pri poslovanju	391.996	(34.194)
Denarni tokovi pri investiranju
Prejemki pri investiranju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se
nanašajo na naložbenje	12.744	51.456
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev	-	-
Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev	-	10
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin	-	-
Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb
Izdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev	-	-
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev	(33.953)	(35.770)
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin	-	-
Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb

Denarni izid pri investiranju (21.209) 15.696

IZKAZ DENARNIH TOKOV-nadaljevanje

(v EUR) 2019 2018

•

Denarni tokovi pri financiranju
---------------------------------	--	--	--

Prejemki pri financiranju Povečanje kapitala	-	-
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti	-	-
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti	-	250.000
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje	(380.936)	(439.601)
Izdatki za vračila kapitala	-	-
Denarni izid pri financiranju	(380.936)	(189.601)
Denarni izid v obdobju	(10.149)	(208.099)
Končno stanje denarnih sredstev	156.657	166.806
Začetno stanje denarnih sredstev	166.806	374.905

* Vsi izdatki so v izkazu denarnih tokov izkazani kot negativne postavke, posredna metoda

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA V LETU 2019

(v EUR)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	Lastne delnice in lastni poslovni deleži (odbitna postavka)	S t a t Druge u rezerve iz t dobička a	Rezerve za pošteno vrednost	Zadržani poslovni izid	Čisti poslovni izid poslovnega leta	Kapital skupaj

Stanje 31.december 2018	2.050.547	3.884.453	247.684	1.115.651	(1.115.651)	532.906	1.343.358	514.724	(674.977)	7.898.695

Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Druge spremembe lastniškega kapitala
	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	-	(1.843.300)	(1.843.300)
Prenos rezerv za pošteno vrednost med prenesene dobičke	-	-	-	-	-	-		-	-	-
Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb prek drugega vseobsegajočega donosa	-	-	-	-	-	-	(3.088.435)	-	-	(3.088.435)
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-		-	-	-
	-	-	-	-	-	-	(3.088.435)	-	(1.843.300)	(4.931.734)

Spremembe v kapitalu						(1)		(674.978)	674.977	(2)
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po	-	-	-	-	-	-	-			-
Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala	-	-	-	-	-	-	-			-
Prenos izgube								(674.977)	674.977	-
Drugo	-	-	-	-	-	(1)	-	(1)	-	(2)
Stanje 31.december 12.2019	2.050.547	3.884.453	247.684	1.115.651	(1.115.651)	532.905	(1.745.077)	(160.255)	(1.843.300)	2.966.959

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA V LETU 2018

(v EUR)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	Lastne delnice in lastni poslovni deleži (odbitna postavka)	Druge rezerve iz dobička	Rezerve za pošteno vrednost	Zadržani poslovni izid	Čisti poslovni izid poslovnega leta	Kapital skupaj

Stanje 31. december 2017	2.050.547	3.884.453	247.684	1.115.651	(1.115.651)	532.906	1.343.597	1.234.666	(719.942)	8.573.911
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Druge spremembe lastniškega kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	-	(674.977)	(674.977)
Prenos rezerv za pošteno vrednost med prenesene dobičke Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb prek drugega vseobsegajočega donosa	- -	- -	- -	- -	- -	- -	(239)	- -	- -	- (239)
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-		-	-	-
	-	-	-	-	-	-	(239)	-	(674.977)	(675.216)
Spremembe v kapitalu Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala	-	-	-	-	-	-	-	(719.942)	719.942	-
	-	-	-	-	-	-	-	(719.942)	719.942	-
Stanje 31. december 2018	2.050.547	3.884.453	247.684	1.115.651	(1.115.651)	532.906	1.343.358	514.724	(674.977)	7.898.695

IZJAVA POSLOVODSTVA

Uprava potrjuje računovodske izkaze za poslovno leto končano na dan 31. decembra 2019 in uporabljene računovodske usmeritve, pojasnila k računovodskim izkazom ter priloge in razkritja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe, finančnega položaja in poslovnega izida družbe za leto 2019. V poslovno poročilo je vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki jim je družba izpostavljena.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi računovodskimi standardi.

Ljubljana, 1. junij 2020

Zdravko Selič predsednik uprave

POVEZANE DRUŽBE

Družba ima neposredne naložbe v naslednje povezane družbe:

Odvisna družba

• AB Sistemi, Družba za podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 5, Ljubljana, v kateri ima družba Delo Prodaja, d.d. 100 % delež. Delo Prodaja, d.d. odvisno družbo AB Sistemi, d.o.o. konsolidira in zaradi tega pripravlja konsolidirane računovodske izkaze Skupine Delo Prodaja. V letu 2019 je družba AB Sistemi, d.o.o. realizirala 11.155 Eur čistega dobička in leto zaključila z 62.442 Eur lastniškega kapitala, ki v celoti pripada Delu Prodaji d.d..

Družba Delo Prodaja, d.d. ima naložbo v družbo DZS, d.d. razvrščeno kot naložbo v druge delnice in deleže, kljub deležu v kapitalu družbe DZS, d.d., ki sicer presega 20% deleža in glasovalnih pravic v podjetju, uprava družbe ugotavlja, da njena poslovna politika ne izkazuje dovolj poslovnih elementov, ki bi dokazovali, da bi imela družba Delo Prodaja, d.d. pomemben vpliv v družbi DZS, d.d., še posebej ne od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja in po podpisu Sporazuma o finančnem prestrukturiranju družbe, ko imajo ključni vpliv na poslovanje družbe upnice družbe, zaradi česar lastniki, ne glede na višino poslovnega deleža, v praksi nimajo posebnega vpliva na odločitve v družbi.

Konsolidirano letno poročilo skupine Delo Prodaja je mogoče pridobiti na sedežu obvladujoče družbe Delo Prodaja d.d., Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana.

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

PODLAGA ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU. Uporabljene so računovodske in poročevalske zahteve MSRP in Zahteve Zakona o gospodarskih družbah. Upoštevata se temeljni računovodski predpostavki in sicer nastanek poslovnega dogodka ter časovna neomejenost delovanja.

Pri izbiri računovodskih usmeritev in odločanju o njihovi uporabi ter pri pripravi teh računovodskih izkazov je družba upoštevala naslednje tri zahteve:

računovodski izkazi so razumljivi, če jih njihovi uporabniki razumejo brez težav,
informacije so primerne, če uporabniku pomagajo pri sprejemanju ekonomskih odločitev,
informacije so bistvene, če bi njihov izpust ali neresnično podajanje lahko vplival/vplivalo na ekonomske odločitve uporabnikov.

Uporaba novih in prenovljenih MSRP ter pojasnil OPMSRP

Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poslovnem letu

V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednji novi standardi, spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) ter sprejela EU:

• MSRP 16 – Najemi, ki ga je EU sprejela 31. oktobra 2017 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje),

• Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti – Elementi predplačila z negativnim nadomestilom, ki jih je EU sprejela 22. marca 2018 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje),

• Spremembe MRS 19 – Zaslužki zaposlencev – Sprememba, omejitev ali poravnava programa, ki jih je EU sprejela 13. marca 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje),

• Spremembe MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Dolgoročni deleži v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih, ki jih je EU sprejela 8. februarja 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje),

• Spremembe različnih standardov zaradi Izboljšav MSRP (obdobje 2015–2017), ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 3, MSRP 11, MRS 12 in MRS 23), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 14. marca 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje),

• OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička, ki ga je EU sprejela 23. oktobra 2018 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje).

Sprejetje teh novih standardov, sprememb k obstoječim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov družbe.

Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je OMRS izdal naslednje spremembe obstoječega standarda, ki jih je sprejela EU in ki še niso stopili v veljavo:

• Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake – Opredelitev Bistven, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje),

• Spremembe MSRP9 – Finančni instrumenti, MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje in MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja – Reforma referenčnih obrestnih mer, ki jih je EU sprejela 15. januarja 2020 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje),

• Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov:

• MSRP 14 – Zakonsko predpisani odlog plačila računov (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje) – Evropska komisija je sklenila, da ne bo pričela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda ter da bo počakala na izdajo njegove končne verzije,

• MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje),

• Spremembe MSRP 3 – Poslovne združitve – Opredelitev poslovnega subjekta (v veljavi za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema enak datumu začetka prvega letnega poročevalskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2020 ali pozneje, in pridobitve sredstev, do katerih pride na začetku tega obdobja ali po njem),

• Spremembe MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženi podjetjem oz. skupnim podvigom, ter nadaljnje spremembe (datum pričetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo).

Družba predvideva, da uvedbe teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Obračunavanje varovanja pred tveganjem v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU ni sprejela, ostaja še naprej neregulirano.

Družba ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s finančnimi sredstvi ter obveznostmi v skladu z MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze podjetja, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja.

Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je OMRS izdal naslednje spremembe obstoječega standarda, ki jih je sprejela EU in ki še niso stopili v veljavo:

Spremembe MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake – Opredelitev Bistven, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje),
Spremembe MRSP 9 Finančni instrumenti, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje in MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja – Reforma referenčnih obrestnih mer, ki jih je EU sprejela 15. januarja 2020 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje),
Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

MSRP 14 Zakonsko predpisani odlog plačila računov (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje) – Evropska komisija je sklenila, da ne bo pričela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda ter da bo počakala na izdajo njegove končne verzije,
MSRP 17 Zavarovalne pogodbe (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje),
Spremembe MSRP 3 Poslovne združitve Opredelitev poslovnega subjekta (v veljavi za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema enak datumu začetka prvega letnega poročevalskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2020 ali pozneje, in pridobitve sredstev, do katerih pride na začetku tega obdobja ali po njem),
Spremembe MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženi podjetjem oz. skupnim podvigom, ter nadaljnje spremembe (datum pričetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo).

Družba predvideva, da uvedbe teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Obračunavanje varovanja pred tveganjem v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU ni sprejela, ostaja še naprej neregulirano.

Podlaga za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirnih vrednosti, medtem ko se poštena vrednost oziroma revalorizirana vrednost upošteva pri funkcionalnem zemljišču in poštena vrednost za druge finančne naložbe, ki kotirajo na borzi ali pa so v skladu z MSRP vrednoteni z uporabo modela vrednotenja. Uprava pri sestavi računovodskih izkazov poda presoje, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev, na izkazane vrednosti sredstev in na obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene in predpostavke temeljijo na prejšnjih izkušnjah in drugih dejavnikih, ki se v danih okoliščinah smatrajo kot utemeljeni in na podlagi katerih lahko podamo presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in obveznosti. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo le za obdobje, v katerem se ocena popravi, če vpliva zgolj na to obdobje, lahko pa se pripoznajo za obdobje popravka in prihodnja leta, če popravek vpliva tako na tekoče kot na prihodnja leta.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na celo število brez decimalnih mest. Zaradi zaokroževanja lahko pri seštevanju nastanejo manjše razlike.

Prevedba tujih valut

Posli, izraženi v tuji valuti, so preračunani v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v funkcijsko valuto po takrat veljavnem referenčnem tečaju ECB. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil v obdobju, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunani po referenčnem tečaju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti.

SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN OCEN TER POPRAVKI NAPAK

Spremembe računovodskih usmeritev

Družba v poslovnem letu ni spreminjala računovodskih usmeritev.

Spremembe računovodskih ocen

Družba v poslovnem letu ni spreminjala računovodskih ocen, ki bi pomembno vplivale na tekoče in prihodnje obdobje.

Popravki napak

Družba v poslovnem letu ni odkrila ali popravljala napake v računovodskih izkazih, ki bi pomembno vplivale na tekoče in preteklo poslovanje.

POROČANJE PO PODROČNIH IN OBMOČNIH SEGMENTIH

V skladu z naravo poslovanja ima družba področni segment Veleprodaje in Maloprodaje, za katere ugotavlja neposredne prihodke in odhodke.

NEOPREDMETENA SREDSTVA

Znotraj družbe ustvarjene blagovne znamke, naslovi publikacij, seznami odjemalcev in po vsebini podobne postavke se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, razen v primeru transakcije (prevzema družbe).

Naložba v dobro ime je presežek nabavne vrednosti prevzete družbe ali dela prevzete družbe nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za njegove dolgove in pogojne obveznosti.

Neopredmeteno sredstvo se na začetku izmeri po nabavni vrednosti.

Po začetnem pripoznanju družba neopredmetena sredstva vodi po modelu nabavne vrednosti, pri čemer je njegova nabavna vrednost zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Neopredmetena sredstva se razvrščajo na tista s končnimi dobami koristnosti in tista z nedoločenimi dobami koristnosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem ter z oslabitvami, kadar obstajajo vzroki za to. Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ki se prične, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti so naslednje (po pomembnejših vrstah):

računalniški programi: 5 10 let
licence: 5 10 let

Neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti in dobro ime družba najmanj na dan bilance stanja preizkusi ali je potrebna oslabitev. Ta sredstva se ne amortizirajo. Prav tako se doba koristnosti ponovno oceni in presodi ali sredstva ni potrebno obravnavati s končno dobo koristnosti, učinek pa obravnava kot spremembo računovodske ocene.

Družba nima neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, nevračljive dajatve, neposredni stroški usposobitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve.

Za kasnejše merjenje opredmetenih sredstev družba uporablja model nabavne vrednosti, razen za funkcionalni del zemljišč. Pri tem so opredmetena osnovna sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Za kasnejše merjenje dela opredmetenih osnovnih sredstev, to je za funkcionalni del zemljišč, družba uporablja model prevrednotenja, ki so izkazana po pošteni oziroma revalorizirani vrednosti. Povečanje poštene oziroma revalorizirane vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v kapitalu kot revalorizacijske rezerve, razen, če je bilo predhodno zmanjšanje poštene vrednosti pripoznano v poslovnem izidu. Zmanjšanje poštene vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v poslovnem izidu ob predhodni odpravi v kapitalu oblikovane revalorizacijske rezerve. Družba najmanj na vsakih 10 let preveri in prevrednoti pomembna opredmetena osnovna sredstva, oziroma praviloma takoj, sicer pa najmanj takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo za več kot 20 %.

Če je nabavna vrednost osnovnega sredstva visoka, družba razporedi nabavno vrednost osnovnega sredstva na njegove pomembnejše dele, ki imajo lahko različno življenjsko dobo in posebej amortizira vsak tak del.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Ocenjene dobe koristnost so naslednje (po pomembnejših vrstah):

-	zgradbe:	20 – 55 let
-	transportna sredstva:	5 – 8 let
-	proizvajalne naprave in stroji:	9 – 11 let
-	računalniška oprema:	2 – 3 let
-	druga oprema:	4 – 10 let
-	naložbe v tuja osnovna sredstva	5 - 10 let

Če ni zanemarljiva, se preostala vrednost pregleda na letni osnovi.

Najem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Sredstva v finančnem najemu se izkazujejo ločeno od drugih istovrstnih sredstev.

Predvideni stroški popravil večjih vrednosti se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev in se amortizirajo po stopnji, ki zagotavlja, da bo ocenjeni znesek nadomeščen do časa, ko bodo stroški popravil večjih vrednosti dejansko nastali.

Stroški, ki povečajo prihodnje koristi ali podaljšajo dobo koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, povečajo njegovo nabavno vrednost. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki takoj, ko nastanejo.

NAJEMI (MSRP 16)

Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziramo ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe določenega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.

Družba na datum začetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe in obveznost iz najema.

Sredstvo se meri po nabavni vrednost, ki predstavlja sedanjo vrednost najemnin, ki na datum pripoznanja še niso plačane, plačila najemnin, ki so bila izvedena na datum začetka merjenja ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem, začetne neposredne stroške ter ocenjene stroške, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, obnovitvi mesta na katerem se predmet najema nahaja ali vrnitvi sredstva v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.

Trajanje najema je določeno kot obdobje v katerem najema ni mogoče odpovedati skupaj z upoštevanjem obdobij za katera velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo to možnost izrabila in z upoštevanjem obdobij, za katera velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da družba te možnosti

ne bo izrabila. Družba upošteva vsa pomembna dejstva in okoliščine, s katerimi dobi ekonomsko spodbudo, da izrabi možnost ali ne, vključno s pričakovanimi spremembami dejstev in okoliščin od datuma začetka najema do izvršitvenega datuma možnosti.

Družba na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta datum še niso plačane. Najemnine se diskontirajo po obrestni meri, prejeti pri najemu, če je to obrestno mero mogoče takoj ugotoviti. Če obrestne mere ni mogoče takoj ugotoviti se uporabi predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.

Po datumu začetka najema družba meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, z uporabo modela nabavne vrednosti. Pravico do uporabe izkazuje po nabavni vrednosti zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube zaradi oslabitve sredstev in popravljeno za ponovno merjenje obveznosti iz najema.

Pri amortiziranju sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe se uporabljajo usmeritve za amortizacijo drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev. Če se do konca trajanja najema lastništvo sredstva, ki je predmet najema, z najemom prenese na najemnika ali če vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, odraža, da bo družba izrabila možnost nakupa, družba amortizira sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe od datuma začetka najema do konca dobe koristnosti sredstva. V nasprotnem primeru sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, amortizira od datuma začetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do konca trajanja najema, če je krajše od dobe koristnosti sredstva.

Po datumu začetka najema se ponovno izmeri obveznost iz najema tako, da slednja odraža spremembe v najemnini. Znesek ponovnega merjenja obveznosti iz najema se pripozna kot prilagoditev vrednosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe. Obveznosti iz najema se ponovno izmerijo tako, da se spremenjene najemnine diskontira z uporabo spremenjene diskontne mere, če se je spremenilo trajanje najema ali se je spremenila ocena možnosti nakupa sredstva, ki je predmet najema, v primeru spremembe pričakovanih plačil iz naslova jamstva za preostalo vrednost, spremenjenih prihodnjih najemnin zaradi spremembe indeksa ali stopnje, ki se uporablja za določanje plačil, spremembe spremenljivih obrestnih mer. Spremenjene najemnine odražajo spremembo v zneskih, ki jih je treba plačati v okviru možnosti nakupa.

Razlika med vrednostjo ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva se prenese med druge poslovne prihodke oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke.

Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, se ne pripozna kot sredstvo, ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Naložbena nepremičnina je posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečala vrednost dolgoročne naložbe ali oboje.

Na začetku je naložbena nepremičnina pripoznana po nabavni vrednosti, stroški posla so vključeni v vrednost. Za kasnejše merjenje naložbenih nepremičnin družba uporablja model nabavne vrednosti, kjer so naložbene nepremičnine pripoznane po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Obračunana amortizacija je izkazana med stroški amortizacije, slabitve ali izgube pri prodaji pa kot prevrednotovalni poslovni odhodki. Uporabljena stopnja amortizacije znaša 2,50%.

OSLABITVE DOLGOROČNIH SREDSTEV, RAZEN FINANČNIH NALOŽB

Družba na dan vsakega poročanja oceni, ali je kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če je kakršnokoli tako znamenje, mora družba oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.

Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve, ter uporabo ustrezne razobrestovalne (diskontne) mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih. Vrednost pri uporabi se lahko ugotavlja tudi za denar ustvarjajočo enoto, to je najmanjšo določljivo skupino sredstev, katerih nenehna uporaba je vir denarnih prejemkov, večinoma neodvisnih od denarnih prejemkov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Samo če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa bremeni neposredno rezerve za pošteno vrednost, preden se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida.

Izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri sredstvu v prejšnjih obdobjih, je treba razveljaviti, kadar in zgolj kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve. Pri razveljavitvi izgube zaradi oslabitve sredstva pa povečana knjigovodska vrednost ne sme presegati knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena (po odštetju amortizacijskega popravka vrednosti), če pri njem v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve, razen če je takšno povečanje posledica prevrednotenja. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa je treba pripisati neposredno na rezerve za pošteno vrednost. Če je bila izguba zaradi oslabitve istega prevrednotenega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida, je treba razveljavitev takšne izgube zaradi oslabitve prav tako pripoznati v izkazu poslovnega izida.

FINANČNA SREDSTVA

Družba pripozna finančno sredstvo kadar postane stranka v pogodbenih določilih finančnega instrumenta. Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo.

Razvrščanje in merjenje finančnih sredstev

Družba ima naslednje vrste finančnih sredstev, ki sodijo v okvir MSRP 9:

denar in denarni ustrezniki,
terjatve in posojila,
finančne naložbe.

Razen terjatev do kupcev je potrebno pri začetnem pripoznanju finančno sredstvo izmeriti po pošteni vrednosti in, če gre za finančno sredstvo, ki ni izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, prišteti ali odšteti tudi transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Ob začetnem pripoznanju terjatev do kupcev, ki nimajo pomembne sestavine financiranja, jih je potrebno meriti po transakcijski ceni.

a) Denar in denarni ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj.

b) Terjatve in posojila

Posojila in terjatve družba meri po odplačni vrednosti. Glede na zapadlost jih razvršča med kratkoročna finančna sredstva (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Posojila in terjatve so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi.

c) Finančne naložbe

Med finančnimi naložbami družba izkazuje naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe, skupaj obvladovane družbe in naložbe v finančne inštrumente.

c1) Naložbe v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe

Naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe so merjene po izvirni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo zaradi oslabitve.

c2) Finančni inštrumenti

Družba razvrsti finančne instrumente na podlagi poslovnega modela za upravljanje s finančnimi sredstvi in značilnosti njegovih pogodbenih denarnih tokov, kot pozneje merjene po:

odplačni vrednosti;
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa;
pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Finančni inštrumenti po odplačni vrednosti

Finančni inštrument se meri po odplačni vrednosti, če je posedovan v okviru poslovnega modela, katerega cilj je posedovanje z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov in v skladu s pogodbenimi pogoji na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnano glavnico. Med finančnimi inštrumenti, ki so merjeni po odplačni vrednosti družba izkazuje predvsem obveznice, s katerimi nima namena trgovati.

Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

Finančni inštrument se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, če ga družba poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov in prodajo in v skladu s pogodbenimi pogoji na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnano glavnico.

Dolžniški inštrumenti

Družba ima v posesti dolžniške instrumente po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki vključujejo naložbe v obveznice, ki kotirajo na borzi in so pripoznani med drugimi nekratkoročnimi finančnimi naložbami. Za dolžniške instrumente, ki so pripoznani po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, se prihodki od obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida in obračunajo na enak način kot pri finančnih sredstvih po odplačni vrednosti. Vse ostale spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.

Kapitalski inštrumenti

Finančna sredstva pripoznana po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravo kapitalskega instrumenta, so tista finančna sredstva, za katera se družba odloči za nepreklicno razvrstitev v skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter jih ne poseduje za namen trgovanja. Razvrstitev se določi po posameznem finančnem instrumentu. Dobički in izgube iz naslova teh finančnih sredstev se nikoli ne prerazporedijo v izkaz poslovnega izida. Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot prihodki v izkazu poslovnega izida ob vzpostavitvi pravice družbe do plačila.

Družba ima finančne naložbe razvrščene v finančne inštrumente oziroma kapitalske inštrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Poštena vrednost je tržno oblikovana vrednost (enotni borzni tečaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice,...) ali pa je poštena vrednost ugotovljena z uporabo modela vrednotenja na podlagi cenitve. Cenitev pooblaščenega cenilca se bo izvajala vsakič, ko se bo ocenilo, da bi se poštena vrednost naložbe lahko pomembno razlikovala od pripoznane knjigovodske vrednosti. Sprememba poštene vrednosti za kapitalske inštrumente se pripozna v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida

Finančni inštrument se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razen če se meri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Oslabitve finančnih sredstev

Družba skladno z MSRP 9 uporablja model pričakovanih izgub, v skladu s katerim družba pripoznava ne samo nastale izgube, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, in ki jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

a) Posojila in terjatve

Družba oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo.

Družba oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil terjatev in posojil v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba pričakuje, da jih bo prejela.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti (posojila in terjatve), se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni efektivni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkažejo na kontu popravka vrednosti posojil in terjatev oziroma vrednostnih papirjev. Tako se obresti od oslabljenega sredstva še nadalje pripoznavajo. Ko se zaradi kasnejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje odpravi skozi poslovni izid.

Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali niso poravnane v rednem roku, so popravljene z naslednjo metodo oblikovanja popravkov vrednosti:

Na podlagi izkušenj družba pripozna kot dvomljive tiste terjatve, ki so starejše od 60 dni od roka zapadlosti. Odstotek (mera) za izračun pavšalnega popravka vrednosti terjatev je izračun: razmerje med stanjem toženih terjatev oziroma terjatev danih v pravno službo in stanjem vseh terjatev na dan bilanciranja. Upošteva se stanje na kontih skupine 12 – kratkoročne terjatve do kupcev.

Za leto 2019 je bil uporabljen delež 6,18 % za izračun pavšalnega zneska popravkov vrednosti spornih terjatev v tožbi oziroma terjatev danih v pravno službo in dvomljivih terjatev, izračunan po stanju na dan 31.12.2019.

Po preizkusu uporabljenega % glede na stanje vseh terjatev na dan 31.12.2019 bi z oblikovanim popravkom vrednosti pokrili sporne terjatve in del dvomljivih terjatev. Zato ugotavljamo, da je že oblikovana vkalkulirana slabitev terjatev v znesku 25.114 € zadostna za pokrivanje vseh spornih terjatev v višini 14.337 € in pretežni del tudi dvomljivih terjatev, kar pa je tudi usmeritev in namen družbe, da z oblikovanim popravkom pokrije najprej vse sporne terjatve in v čim večji meri tudi dvomljive.

Odstotek, uporabljen za leto 2018 je znašal 1,64 %.

b) Finančne naložbe

b1) Naložbe v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe

Družba na dan vsakega poročanja oceni, ali je kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če je kakršnokoli tako znamenje, mora družba oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve, ter uporabo ustrezne razobrestovalne (diskontne) mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih. Samo če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve. Izgube zaradi oslabitve, ki je pripoznana za finančno naložbo, ki je merjena po izvirni vrednosti, ni mogoče odpraviti.

b2) Naložbe v finančne inštrumente

Dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa zajemajo obveznice, ki kotirajo na borzi in so razvrščeni v skupino naložb z nizkim kreditnim tveganjem. Na podlagi izbrane usmeritve družba enkrat letno izmeri pričakovane kreditne izgube od teh instrumentov. V primeru, da je od pripoznanja prišlo do bistvenega povečanja kreditnega tveganja, družba pripozna popravek vrednosti v celotni življenjski dobi pričakovane kreditne izgube.

IZPELJANI FINANČNI INŠTRUMENTI

Družba ne uporablja izpeljanih finančnih inštrumentov za varovanje pred tveganjem spremembe tečajev tujih valut in spremembe obrestne mere, kot so rokovne pogodbe in obrestne zamenjave.

SREDSTVA (SKUPINA ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo, in ne z nadaljevanjem uporabe, se to sredstvo opredeli kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrsti v skupino za odtujitev za prodajo. Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo. Takšno nekratkoročno sredstvo ali skupina za odtujitev za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša. Pravila o oslabitvah sredstev (skupin za odtujitev) za prodajo veljajo v enaki meri, kot za nekratkoročna sredstva, razen finančnih naložb.

ZALOGE

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti in sicer po manjši izmed njiju. Družba nima zalog nedokončane proizvodnje in končanih proizvodov.

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

Družba za zmanjševanje količin materiala v zalogi na skladišču uporablja metodo zaporednih cen – FIFO. Za zmanjševanje količin trgovskega blaga v zalogi družba uporablja metoda drsečih povprečnih cen.

Drobni inventar, dan v uporabo, družba prenese takoj med stroške.

Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo čisto iztržljivo vrednost. Vrednost zalog je treba odpisati pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk posebej. Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovo iztržljivo vrednost.

KAPITAL

Celotni kapital družbe je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba preneha poslovati. Opredeljen je z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom.

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadržani dobički ali izguba iz prejšnjih let, revalorizacijske rezerve, rezerve za pošteno vrednost in čisti poslovni izid leta ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in ne vpoklicani osnovni kapital. Ne vpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih družba pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev, zneske, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri odtujitvi predhodno pridobljenih lastnih delnic oziroma deležev, zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev, zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta, zneski na podlagi enostavnega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev in zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Obvezno se razčlenjujejo na zakonske rezerve, rezerve za lastne deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička.

Preneseni čisti dobiček oziroma zadržani dobiček je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni bil v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva. Prenesena čista izguba iz prejšnjih let je izguba, ki ni bila poravnana s čistim dobičkom poslovnega leta in z nabranimi drugimi sestavinami kapitala in zmanjšuje celotni kapital.

Rrezerve za pošteno vrednost se nanašajo na vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev po modelu poštene vrednosti. Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti so povezane s spremembo poštene vrednosti drugih finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, vključno z aktuarskimi dobički in izgubami z določenimi zaslužki.

Pridobljene lastne delnice ali poslovni deleži se odštevajo od kapitala. V poslovnem izidu se ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku ne pripozna dobiček ali izguba iz tega posla oziroma se vse razlike poračunavajo s kapitalom.

Dividende se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem skupščina sprejme sklep o njihovi delitvi.

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Družba v bilanci stanja izkaže rezervacije, če ima zaradi preteklega dogodka sedanjo pravno ali posredno obvezo in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, se znesek rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po obrestni meri pred obdavčitvijo. Ta odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Učinek iz naslova diskontiranja se izkazuje kot finančni odhodek oziroma prihodek.

Če družba z veliko gotovostjo pričakuje, da bo nekatere ali vse izdatke, potrebne za poravnavo rezervacije, povrnila druga stranka, se povračila pripoznajo kot posebno sredstvo, ki ne presega zneska rezervacije. Pri tem se odhodki za rezervacije poračunajo s prihodki od pripoznanja sredstva.

Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane, kar pomeni, da se v izkazu poslovnega izida ne pojavljajo več, razen v primeru rezervacij za kočljive pogodbe in dolgoročno odloženih prihodkov, katerih poraba se prenaša med poslovne prihodke.

DOLGOVI

Dolgovi so glede na zapadlost v plačilo lahko nekratkoročni ali kratkoročni. Dolgovi so lahko finančni ali poslovni.

Finančni dolgovi so dobljena nekratkoročna ali kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani nekratkoročni ali kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, razen čekov, ki se štejejo kot odbitna postavka pri denarnih sredstvih. Podvrsta dobljenih posojil so tudi dobljene vloge, pa tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema.

Nekratkoročni poslovni dolgovi so nekratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve. Sem spadajo tudi obveznosti za odložene davke ter obveznosti do kupcev iz naslova prejetih nekratkoročnih varščin.

Kratkoročni poslovni dolgovi so kratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, kratkoročne obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, kratkoročne obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, kratkoročne obveznosti do države iz naslova davkov, tudi obračunanega davka na dodano vrednost, ter kratkoročne obveznosti iz naslova razdelitve poslovnega izida.

Finančni inštrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi in kratkoročnimi dolgovi, se praviloma pripoznavajo v bilanci stanja. Obstajajo pa tudi finančni inštrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi in kratkoročnimi dolgovi, a se izkazujejo v zunaj bilančnem razvidu. Vrednost dolgov je mogoče varovati pred tveganjem z ustreznimi izpeljanimi finančnimi inštrumenti, ki spadajo med kratkoročne finančne naložbe ali kratkoročne finančne obveznosti.

Pripoznanja nekratkoročnih in kratkoročnih dolgov v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.

Del nekratkoročnega dolga, ki je že zapadel v plačilo, in del nekratkoročnega dolga, ki bo zapadel v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenese med kratkoročne dolgove.

PRIHODKI

MSRP 15 Pogodbe s kupci

V skladu z MSRP 15 se prihodki pripoznajo, ko pride do prenosa kontrole na kupca in izpolnitve izvršitvene obveze. Prenos kontrole se lahko zgodi v določenem trenutku ali postopoma v določenem obdobju. prihodke v znesku, ki odraža nadomestilo, ki ga podjetje upravičeno pričakuje v zameno za prenos proizvodov, blaga ali storitev na kupca.

Prihodki iz pogodb s kupci so vključeni med čistimi prihodki iz prodaje in vključujejo pretežno prihodke od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in storitev, pri katerih pride do prenosa kontrole na kupca in izvršitve naše obveznosti v trenutku odpreme ali prevzema blaga s strani kupca oziroma, ko so storitve opravljene.

Znesek pripoznanih prihodkov je odvisen od ocene pričakovanih poplačil, ki jih družba pričakuje v zameno za svoje blago ali storitve. V primeru, ko pogodba vsebuje več izvršitvenih obvez, je znesek poplačila razporejen na posamezno izvršitveno obvezo na podlagi prodajne cene posamične izvršitvene obveze.

Poplačilo, ki ga družba prejema v zameno za svoje blago in storitve, je lahko fiksno ali spremenljivo. V primeru spremenljivega plačila se prihodki pripoznajo samo, kadar je zelo verjetno, da ne bo prišlo do znatnega preobrata glede pričakovanih spremenljivih poplačil. Najpogostejši elementi spremenljivega plačila so predvsem bonusi ob doseženem letnem prometu. Ti so evidentirani kot znižanje povezanih prihodkov v izkazu poslovnega izida ter kot razmejitev v izkazu finančnega položaja. Izračunani so na osnovi preteklih izkušenj in specifičnih pogojev v posameznih pogodbah. Razmejitve, ki nastanejo kot posledica takšnega znižanja prihodkov, se prilagodijo za dejansko realizirane bonuse. Omenjene razmejitve predstavljajo ocenjene obveznosti skupine iz naslova bonusov, kar zahteva uporabo presoje pri oceni zneska takšnih znižanj prihodkov.

Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežek njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni prihodki: prihodki iz obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila. Kot finančni prihodki so v izkazu poslovnega izida izkazane tudi pozitivne tečajne razlike, dobički iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in drugi prihodki, ki izhajajo iz finančnih naložb.

Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi finančnih naložb, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v rezervah za prevrednotenje; takšno naravo ima tudi presežek njihove prodajne cene nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za rezerve iz prevrednotenja zaradi predhodne okrepitve finančne naložbe.

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid.

ODHODKI

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov; prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Odhodki se razčlenjujejo na poslovne odhodke in finančne odhodke.

Nabavna vrednost prodanega blaga vsebuje neto fakturno vrednost prodanega blaga, izdatke za carino in druge uvozne dajatve, ki so zaračunane po dobaviteljevi ceni, prevozne stroške, stroške zavarovanja in druge odvisne nabavne stroške.

Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se pojmujejo kot neposredni stroški ter tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški.

Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk, pa tudi odpravnin in ustreznih dajatev.

Prevrednotovalni poslovni odhodki nastajajo zaradi oslabitve osnovnih in obratnih sredstev, pa tudi zaradi izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v primerjavi z njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni odhodki obsegajo obresti od posojil, ki se izračunavajo po metodi efektivne obrestne mere, negativne tečajne razlike, izgube iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in druge odhodke, ki izhajajo iz finančnih naložb.

Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervo za prevrednotenje kapitala.

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid.

DAVEK OD DOHODKA

Davek od dohodka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Odmerjeni davek je tisti, ki bo odveden od obdavčljivega dohodka za poslovno leto, z uporabo davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, ob morebitni prilagoditvi davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti bilance stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev ter obveznosti.

Odložena obveznost za davek se pripozna za vse začasne razlike, razen:

dobro ime v primeru, da ne gre za davčno priznan odhodek;
začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki ni združitev, delitev, zamenjava kapitalskih deležev ter prenos dejavnosti, in ne vpliva na računovodski niti na obdavčljivi dobiček;
razlike v zvezi z naložbami v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deleži v skupnih podvigih v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bo odpravljena v predvidljivi prihodnosti.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse začasne razlike, neizrabljene davčne dobropise in davčne izgube v višini, za katero obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odloženo terjatev, razen:

če razlike izhajajo iz začetno pripoznanih sredstev ali obveznosti ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki v času nastanka ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, razen če gre za terjatve iz poslovne združitve, delitve, zamenjave kapitalskega deleža ali prenosa dejavnosti;
če razlike izhajajo iz finančnih naložb v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deležev v skupnih podvigih in ni verjetno da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti.

Ob sestavitvi bilance stanja družba ponovno oceni prej ne pripoznane terjatve za odloženi davek in jih pripozna, če je verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočil uporabo terjatev za odloženi davek. Družba zmanjša knjigovodsko vrednost terjatev za odloženi davek, če ni več verjetno, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi, če postane verjetno, da bo na razpolago zadosten obdavčljivi dobiček.

Davek od dohodka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša neposredno na postavke izkazane v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Nepomembni zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek niso pripoznani.

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

NEOPREDMETENA SREDSTVA

TEKOČE LETO

(v EUR)	Nekratkoročne premoženjske pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve	1.053.153 -	- -	1.053.153 -
Stanje 1. januar 2019	1.053.153	-	1.053.153
Pridobitve Prenos z investicij v teku	3.709 -	- -	- 3.709 -
Stanje 31. december 2019	1.056.862	-	1.056.862
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve	1.010.801 -	- -	1.010.801 -
Stanje 1. januar 2019	1.010.801	-	1.010.801
Amortizacija v letu	18.000		- 18.000
Stanje 31. december 2019	1.028.801	-	1.028.801
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2018	42.352	-	42.352
Stanje 1. januar 2019	42.352	-	42.352
Stanje 31. december 2019	28.061	-	28.061

PRETEKLO LETO

	Nekratkoročne premoženjske	Neopredmetena sredstva v
(v EUR)	pravice	pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2017 Prilagoditve	1.053.153 -	- -	1.053.153 -
Stanje 1. januar 2018	1.053.153	-	1.053.153
Pridobitve Prenos z investicij v teku	- -	- -	- -
Stanje 31. december 2018	1.053.153	-	1.053.153
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2017 Prilagoditve	972.636 -	- -	972.636 -
Stanje 1. januar 2018	972.636	-	972.636
Amortizacija v letu	38.165	-	38.165
Stanje 31. december 2018	1.010.801	-	1.010.801
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2017	80.517	-	80.517
Stanje 1. januar 2018	80.517	-	80.517
Stanje 31. december 2018	42.352	-	42.352

Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so zajete premoženjske pravice do uporabe programske opreme.

Podlaga za merjenje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je njihova nabavna vrednost z vsemi pripadajočimi stroški.

Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva so sredstva s končno dobo koristnosti.

Za že pripoznana neopredmetena sredstva družba ne izkazuje obveznosti do dobaviteljev, ki bi bile poravnane v letu 2020.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

TEKOČE LETO

(v EUR)	Zemljišča	Gradbeni objekti	Proizvajalne naprave in stroji	Oprema	Osnovna sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve	2.863.296 -	6.196.749	1.121.961 -	3.049.526 -	-	9.095 13.240.627 -
Stanje 1. januar 2019	2.863.296	6.196.749	1.121.961	3.049.526		9.095 13.240.627
Pridobitve Prenos z investicij v teku Odtujitve	- - -	- -	- (71.814)	- 42.008 (22.915)	39.455 (42.008) -	39.455 - (94.729)
Prevrednotenje Prerazvrstitve	- (660.351)	- (2.850.215)	(1.044.758)	-	- -	- (4.555.324)
Stanje 31. december 2019	2.202.945	3.346.534	5.389	3.068.619	6.542	8.630.029
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve	- -	4.116.681 -	986.524 -	2.249.981 -	- -	7.353.186 -
Stanje 1. januar 2019	-	4.116.681	986.524	2.249.981	-	7.353.186
Amortizacija v letu Odtujitve	- -	134.657	32.811 (71.814)	95.742 (19.143)	- -	263.210 (90.957)
Oslabitve Prerazvrstitve	-	(2.508.162)	(947.521)	248.880 -	-	248.880 (3.455.683)
Stanje 31. december 2019	-	1.743.176	-	2.575.460	-	4.318.636
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2018	2.863.296	2.080.068	135.437	799.545	9.095	5.887.441
Stanje 1. januar 2019	2.863.296	2.080.068	135.437	799.545	9.095	5.887.441
Stanje 31. december 2019	2.202.945	1.603.358	5.389	493.159	6.542	4.311.393

PRETEKLO LETO

(v EUR)	Zemljišča	Gradbeni objekti	Proizvajalne naprave in stroji	Oprema	Osnovna sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2017 Prilagoditve	2.863.296 -	6.209.447	1.114.562 -	3.306.652 -	-	7.615 13.501.572 -
Stanje 1. januar 2018	2.863.296	6.209.447	1.114.562	3.306.652		7.615 13.501.572
Pridobitve Prenos z investicij v teku	- -	- -	- 15.090	- 15.471	32.041 (30.561)	32.041 -
Odtujitve	-	(12.698)	(7.691)	(272.597)	-	(292.986)
Prevrednotenje Prerazvrstitve	- -	- -	- -	- -	- -	- -
Stanje 31. december 2018	2.863.296	6.196.749	1.121.961	3.049.526		9.095 13.240.627
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2017 Prilagoditve	- -	3.997.838 -	961.680 -	2.404.446 -	- -	7.363.964 -
Stanje 1. januar 2018	-	3.997.838	961.680	2.404.446	-	7.363.964
Amortizacija v letu	-	131.102	32.535	117.927	-	281.564
Odtujitve Prerazvrstitve	- -	(12.259) -	(7.691) -	(272.392) -	- -	(292.342) -
Stanje 31. december 2018	-	4.116.681	986.524	2.249.981	-	7.353.186
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2017	2.863.296	2.211.609	152.882	902.206	7.615	6.137.608
Stanje 1. januar 2018	2.863.296	2.211.609	152.882	902.206	7.615	6.137.608
Stanje 31. december 2018	2.863.296	2.080.068	135.437	799.545	9.095	5.887.441

Za zavarovanje dolgoročnega bančnega kredita je vknjižena hipoteka in zaznamba na nepremičnini poslovni prostori, ki je izkazana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in sredstvi za prodajo. Knjigovodska vrednost na dan 31.12.2019, izkazana po revaloriziranih zneskih, znaša za zastavljene nepremičnine 1.247.736,70 Eur, na dan 31.12.2018 pa 1.369.090,66 Eur.

Sedanja vrednost zastavljene nepremičnine, izkazane po nabavni vrednosti, bi na dan 31.12.2019 znašala 667.245,70 Eur in na dan 31.12.2018 788.599,70 Eur, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti.

Za zavarovanje dolgoročnega bančnega kredita je poleg vknjižene hipoteke in zaznambe na nepremičnini poslovni prostori vknjižena tudi hipoteka in zaznamba na nepremičnini proizvodni prostori, katere knjigovodska vrednost, izkazana po pošteni vrednosti, na dan 31.12.2019 znaša 3.521.280,83 Eur, na dan 31.12.2018 pa 3.653.624,29 Eur.

Sedanja vrednost zastavljene nepremičnine, izkazane po nabavni vrednosti, bi dan 31.12.2019 znašala 1.823.668,83 Eur, na dan 31.12.2018 pa 1.956.011,83 Eur, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti.

V skladu s sprejeto računovodsko usmeritvijo družba Delo Prodaja d.d. zemljišča vrednoti po pošteni vrednosti. Družba je na podlagi pridobljene cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin z licenco Slovenskega Inštituta za revizijo vrednost zemljišč uskladila z ocenjeno pošteno vrednostjo na dan 31.12.2017. Pridobljena cenitev za namen računovodskega poročanja je pripravljena v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in upošteva določila MRS 16 (Opredmetena osnovna sredstva). Poštena vrednost je ocenjena na podlagi na donosu zasnovanega načina z upoštevanjem najemnin za podobne nepremičnine in ocenjene mere kapitalizacije. Poslovodstvo je presodilo, da v letu 2019 niso nastale okoliščine, ki bi vplivale na spremembo poštene vrednosti zemljišč. V letu 2017 ocenjena poštena vrednost zemljišč za namen računovodskega poročanja po mnenju poslovodstva predstavlja primerno podlago za vrednotenje zemljišč v računovodskih izkazih družbe za poslovno leto 2019.

Če bi družba zemljišča vrednotila po nabavni vrednosti bi njihova knjigovodska vrednost na dan 31.12.2019 znašala 731.431 Eur. Zemljišča so izkazana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in sredstvih za prodajo.

Za že pripoznana osnovna sredstva družba ne izkazuje nobenih obveznosti do dobaviteljev, ki bodo poravnane v letu 2020.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Družba je na dan 31.12.2013 prerazvrstila del nepremičnine poslovni prostori v naložbene nepremičnine, ki pa so zaradi prodaje v letu 2020 v izkazu za leto 2019 prerazporejene v sredstva za prodajo.

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Naložbene nepremičnine:

Zemljišča	-	-
Zgradbe	-	277.237
Naložbene nepremičnine v gradnji	-	-

Skupaj		277.237

Gibanje naložbenih nepremičnin po modelu nabavnih vrednosti

TEKOČE LETO

	Naložbene	Naložbene nepremičnine v
(v EUR)	nepremičnine	gradnji	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve	1.011.996 -	- -	1.011.996 -
Stanje 1. januar 2019	1.011.996	-	1.011.996
Prerazporeditev med sred. za prodajo	(1.011.996)	-	(1.011.996)
Stanje 31. december 2019	-	-	-
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve	734.759 -	- -	734.759 -
Stanje 1. januar 2019	734.759	-	734.759
Amortizacija v letu	21.455	-	21.455
Prerazporeditev med v sred. za proodajo	(756.214)		(756.214)
Stanje 31. december 2019	-	-	-
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2018	277.237	-	(734.759)
Stanje 1. januar 2019	277.237	-	277.237
Stanje 31. december 2019	-	-	-

PRETEKLO LETO

(v EUR)	Naložbene nepremičnine	Naložbene nepremičnine v gradnji	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2017 Prilagoditve Stanje 1. januar 2018	1.011.996 - 1.011.996	- - -	1.011.996 - 1.011.996
Pridobitve	-	-	-

Stanje 31. december 2018	1.011.996	-	1.011.996
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2017 Prilagoditve	713.303 -	- -	713.303 -
Stanje 1. januar 2018	713.303	-	713.303
Amortizacija v letu	21.456	-	21.456
Stanje 31. december 2018	734.759	-	734.759
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2017	298.693	-	298.693
Stanje 1. januar 2018	298.693	-	298.693
Stanje 31. december 2018	277.237	-	277.237

Med naložbenimi nepremičninami je družba izkazovala dele zgradb s pripadajočim zemljiščem, ki se je oddajala.

Amortizacija naložbene nepremičnine se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti, ki je enaka preostalemu delu zgradbe. Uporabljena amortizacijska stopnja znaša 2,50 %. Zemljišča se ne amortizirajo.

PRIHODKI OD NAJEMNIN
(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Naložbene nepremičnine:
Prihodki od najemnin	117.306	70.701

Družba ne vodi evidence neposrednih odhodkov za v najem danih poslovnih prostorov. Za zavarovanje dolgoročnega bančnega kredita je vknjižena hipoteka in zaznamba na nepremičnini poslovni prostori v celotni knjigovodski vrednosti.

FINANČNE NALOŽBE

Nekratkoročne finančne naložbe

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Nekratkoročne finančne naložbe, razen posojil
Delnice in deleži v organizacijah v skupini	20.000	20.000
Druge delnice in deleži	15.753.851	18.478.582

Skupaj	15.773.851	18.498.582

Finančne naložbe v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe

Naložbe v organizacije v skupini izmerjene po nabavni vrednosti	20.000	20.000
Naložbe v pridružene organizacije izmerjene po nabavni vrednosti	-	-
Naložbe v skupaj obvladovane organizacije izmerjene po nabavni vrednosti	-	-
Oslabitve	-	-
- v delnice in deleže organizacij v skupini	-	-
- v delnice in deleže pridruženih organizacij	-	-
- v delnice in deleže skupaj obvladovanih organizacij	-	-

Skupaj	20.000	20.000

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Nekratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa:
Naložbe v delnice in deleže organizacij v skupini izmerjene po nabavni vrednosti
Druge naložbe izmerjene po nabavni vrednosti	25.358.399	25.358.399
- naložbe v delnice in deleže	25.358.399	25.358.399
- druge finančne naložbe		-
Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	560	591
- naložbe v delnice in deleže	560	591
Oslabitev za prodajo razpoložljivih naložb	(9.605.108)	(6.880.408)
- v delnice in deleže organizacij v skupini	-	-
- v delnice in deleže drugih organizacij	(9.605.108)	(6.880.408)

Skupaj	15.753.851	18.478.582

Poslovodstvo družbe je v letu 2019 ponovno pristopilo k oceni poštene vrednosti. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, z licenco Slovenskega inštituta za revizijo, je pripravil oceno poštene vrednosti v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja 13 Merjenje poštene vrednosti in Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti na dan 31.12.2019. V cenitvi je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov (3. raven v skladu z MSRP 13). Upoštevana je zahtevana stopnja donosa celotnega kapitala v višini 12,8% ter diskont za pomanjkanje likvidnosti 10%. Vrednotenje temelji na optimističnem in pesimističnem scenariju poslovanja, ki izhajajo iz načrtov in strategiji družb na ravni celotne skupine DZS, pomembno vrednost skupine pa predstavlja tudi poštena vrednost presežnih sredstev. Občutljivost naložbe na pesimistični ali optimistični scenarij poslovanja je 58% nižja ali višja vrednost naložbe.

Kot jamstvo za dolgove ima družba zastavljene nekratkoročne finančne naložbe v knjigovodski vrednosti 15.749.517 Eur, na 31.12.2018 pa v knjigovodski vrednosti 18.474.217 Eur.

Gibanje nekratkoročnih finančnih naložb

TEKOČE LETO

	Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega
(v EUR)	donosa	Skupaj
Bruto vrednost
Stanje 31.december 2018 Popravek napake	25.378.991 -	25.378.991 -
Stanje 1. januar 2019	25.378.991	25.378.991
Uskladitev s pošteno vrednostjo Odtujitve	(2.724.701) -	(2.724.701) -
Stanje 31. december 2019	22.654.290	22.654.290
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2018	6.880.409	6.880.409
Popravek napake Stanje 1.januar 2019	- 6.880.409	- 6.880.409
Oblikovanje		-
Odtujitve in odprava		-
Stanje 31.12.2019	6.880.409	6.880.409
Čista vrednost 31.12.2018	18.498.582	18.498.582
Čista vrednost 1.1.2019	18.498.582	18.498.582
Čista vrednost 31.12.2019	15.773.881	15.773.881

PRETEKLO LETO

(v EUR)	Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Skupaj
Bruto vrednost
Stanje 31.december 2017 Popravek napake	25.379.229 -	25.379.229 -
Stanje 1. januar 2018	25.379.229	25.379.229
Uskladitev s pošteno vrednostjo Odtujitve	(238) -	(238) -
Stanje 31. december 2018	25.378.991	25.378.991
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2017 Popravek napake	6.880.409 -	6.880.409 -

Stanje 1.januar 2018	6.880.409	6.880.409
Oblikovanje Odtujitve in odprava	-	- -
Stanje 31.12.2018	6.880.409	6.880.409
Čista vrednost 31.12.2017	18.498.820	18.498.820
Čista vrednost 1.1.2018	18.498.820	18.498.820
Čista vrednost 31.12.2018	18.498.582	18.498.582

Kratkoročne finančne naložbe

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Finančne naložbe prek drugega vseobsegajočega donosa:
Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek
kapitala	12.775.103	13.138.807
- naložbe v delnice in deleže	12.775.103	13.138.807

Skupaj	12.775.103	13.138.807

Kot jamstvo za dolgove ima družba navedeno finančno naložbo v celoti zastavljeno.

Gibanje kratkoročnih finančnih naložb

TEKOČE LETO
(v EUR)	Finančne neložbe po odplačni vrednosti	Finančne naložbe prek drugega vseobsegajoč ega donosa	Skupaj
Bruto vrednost
Stanje 31. december 2018 Popravek napake Stanje 1. januar 2019	- - -	13.138.807 - 13.138.807	13.138.807 - 13.138.807

Uskladitev s pošteno vrednostjo	-	(363.704)	(363.704)
Stanje 31. december 2019		12.775.103	12.775.103
Popravek vrednosti
Stanje 31. december 2018	-	-	-
Prilagoditve Stanje 1. januar 2019	- -	- -	- -
Prenos	-	-	-
Stanje 31. december 2018	-	-	-
Čista vrednost 31.12.2018	-	13.138.807	13.138.807
Čista vrednost 1.1.2019	-	13.138.807	13.138.807
Čista vrednost 31.12.2019	-	12.775.103	12.775.103

PRETEKLO LETO

		Finančne naložbe razpoložljive
(v EUR)	Posojila	za prodajo	Skupaj
Bruto vrednost
Stanje 31. decembra 2017 Prilagoditve	- -	13.138.807 -	13.138.807 -
Stanje 1. januarja 2018	-	13.138.807	13.138.807
Slabitve	-		-
Stanje 31. decembra 2018	-	13.138.807	13.138.807
Popravek vrednosti
Stanje 1. december 2017	-	-	-
Prilagoditve Stanje 1. januar 2018	- -	- -	- -
Prenos	-	-	-
Stanje 31. december 2018	-	-	-
Čista vrednost 31.12.2017	-	13.138.807	13.138.807
Čista vrednost 1.1.2018	-	13.138.807	13.138.807
Čista vrednost 31.12.2018	-	13.138.807	13.138.807

POSLOVNE TERJATVE

Nekratkoročne poslovne terjatve

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Druge nekratkoročne poslovne terjatve	-	-
Kratkoročni del nekratkoročnih poslovnih terjatev	-	-
Nekratkoročno odloženi stroški oz. odhodki	5.206	5.438
Skupaj	5.206	5.438

Nekratkoročno odloženi stroški so stroški rezervnega sklada, zaračunani etažnim lastnikom v skladu s Stanovanjskim zakonom, z namenom kritja bodočih stroškov vzdrževanja več stanovanjske stavbe.

Kratkoročne poslovne terjatve

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018

Kratkoročne terjatve do kupcev v državi	250.807	1.519.060
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini	7.063	21.999
Druge kratkoročne terjatve	596.242	425.814
Oslabitve terjatev	(25.215)	(25.224)

Skupaj	828.897	1.941.649

Starostna struktura terjatev

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018

Nezapadlo	787.133	1.529.587
Zapadlo do:
- 30 dni	8.290	137.199
- 60 dni	1.817	5.159
- 90 dni	1.430	1.812
- 180 dni	797	73.646
- 360 dni	5.589	190.037
- nad 360 dni	49.055	29.433

Skupaj	854.111	1.966.873

Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev

(v EUR)	2019	2018
Stanje 1. januarja	25.224	36.226
Povečanja Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Zmanjšanja	130	2.845

Delo Prodaja, d.d.	Računovodsko poročilo 2019
Dokončen odpis terjatev	(139)	(13.847)
Stanje 31. decembra	25.215	25.224

Oblikovanje popravkov vrednosti je pojasnjeno na strani 46.

Kot jamstvo za dolgove ima družba zastavljene kratkoročne poslovne terjatve. Družba nima zavarovanih terjatev do kupcev.

SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

Družba na dan 31.12.2019 izkazuje sredstev za prodajo, ki so bila, zaradi prodaje v letu 2020, v to kategorijo razporejena iz naložbenih nepremičnin.

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Nekratkoročna sredstva za prodajo:
Opredmetena osnovna sredstva za prodajo	97.235	-
Nepremičnine, namenjene prodaji	1.258.187	-
Druga nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji	-	-
Skupaj	1.355.422	-

Za zavarovanje dolgoročnega bančnega kredita je vknjižena hipoteka in zaznamba na nepremičnini poslovni prostori v celotni knjigovodski vrednosti.

ZALOGE

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018

Material in surovine	36.801	45.872
Trgovsko blago	329.491	1.133.901
Oslabitve		- -
Skupaj	366.292	1.179.773

Blago, neprimerno za nadaljnjo prodajo (poškodovano, umazano, pretečeni roki uporabe) je bilo po letnem popisu odpisano in izločeno v skupni vrednosti 4.324 Eur. Vrednost odpisa ni višja kot je normalni kalo, določen v skladu s Pravilnikom o stopnjah normalnega odpisa blaga Trgovinske zbornice Slovenije.

DENARNA SREDSTVA

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih	28.928	40.423
Denar na poti	75.852	124.300
Denarna sredstva na računih, razen deviznih	51.877	2.083
Skupaj	156.657	166.806

Gotovina v blagajni je gotovina v glavni blagajni na sedežu družbe in gotovina v blagajni po posameznih prodajnih mestih. Določen je blagajniški maksimum za glavno blagajno in za prodajna mesta. Družba se ne poslužuje prekoračitev na TRR-jih bank.

PREDUJMI IN DRUGA SREDSTVA

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018

Predujmi za neopredmetena sredstva		-
Predujmi za opredmetena osnovna sredstva		-
Predujmi za zaloge materiala in blaga ter še ne opravljene storitve	2.085	-
Drugi dani kratkoročni predujmi in preplačila	11.017	25.499
Predujmi dani organizacijam v skupini
Oslabitev vrednosti danih kratkoročnih predujmov, preplačil in varščin
Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki	4.162	3.033
Kratkoročno nezaračunani prihodki	7.222	-
DDV od prejetih predujmov		-

Skupaj	24.486	28.532

Dani kratkoročni predujmi se v glavnem nanašajo na dane varščine v skladu s pogodbami o najemu zemljišč ali poslovnih prostorov za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno v kioskih.

KAPITAL

Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, ampak tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.

Vpoklicani kapital družbe Delo Prodaja, d.d. so vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki in je opredeljen v statutu družbe in je registriran na sodišču. Vpoklicani kapital družbe znaša na dan 31.12.2019 2.050.546,66 Eur in je razdeljen na 491.393 navadnih, imenskih, kosovnih delnic, ki so bile v celoti vplačane. Delnice družbe so bile uvrščene na ljubljansko borzo dne 12.2.2001. Z njimi se trguje v borzni kotaciji pod oznako DPRG. Družba ni sprejela sklepa o odobrenem kapitalu, oziroma sklepa o pogojnem povečanju kapitala.

Na podlagi 64. in 230. člena Zakona o gospodarskih družbah mora uprava delniške družbe že pri sestavi letnega poročila oblikovati rezerve za lastne delnice v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih delnic, oziroma rezerve za lastne delnice sprostiti, če je med poslovnim letom odtujila lastne deleže in če je v skladu s pravili o vrednotenju knjigovodskih postavk prevrednotila vrednost naložbe v lastne deleže na nižje zneske.

Družba ima na dan 31.12.2019 v lasti 32.127 lastnih delnic družbe Delo Prodaja, d.d., za katere so oblikovane rezerve za lastne delnice, ki na dan 31.12.2019 znašajo 1.115.651,00 Eur in so v primerjavi s preteklim letom nespremenjene.

Na dan 31.12.2019 člani nadzornega sveta in predsednik uprave družbe niso imeli delnic družbe.

V letu 2019 je skupščina družbe odločala o pokrivanju realizirane izgube, izkazane v letnem poročilu za leto 2018.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2019 znaša 6,03 Eur, na dan 31.12.2018 pa 16,07 Eur.

Čista izguba na delnico v letu 2019 znaša 3,75 Eur, vseobsegajoči donos na delnico je negativen in znaša 10,04 Eur. V letu 2018 je znašala čista izguba na delnico 1,37 Eur, vseobsegajoči donos na delnico, je bil prav tako negativen in je znašal 1,37 Eur.

Gibanje rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po nadomestljivi vrednosti

TEKOČE LETO

(v EUR)	Zemljišča	Finančne naložbe	Pozaposlitveni zaslužki	Skupaj

Stanje 31. decembra 2018	1.845.264	(512.908)	11.002	1.343.358
Popravek napake	-	-	-	-
Stanje 1. januarja 2019	1.845.264	(512.908)	11.002	1.343.358
Povečanje
Uskladitve s pošteno vrednostjo	-	-	-	-
Bruto vrednost	-		-	-
Vpliv odloženih davkov	-		-	-
Zmanjšanje
Uskladitve s pošteno vrednostjo	-	(3.088.435)		(3.088.435)
Bruto vrednost	-	(3.088.435)		(3.088.435)
Vpliv odloženih davkov				-
Odprava v dobro prenesenih dobičkov			-	-
Vpliv odloženih davkov				-
Stanje 31. decembra 2019	1.845.264	(3.601.343)	11.002	(1.745.077)

PRETEKLO LETO

Zemljišča	naložbe	Pozaposlitveni zaslužki	Skupaj
1.845.264	(512.669)		11.002 1.343.597
1.845.264	(512.669)		11.002 1.343.597

-	(239)	-	(239) (239)
			11.002 1.343.358
	- 1.845.264	(239) (512.908)	-

Razčlenitev kapitalskih rezerv

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Vplačani presežek kapitala Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic Splošni prevrednotovalni popravek kapitala	92.562 426.289 3.365.602	92.562 426.289 3.365.602
Skupaj	3.884.453	3.884.453

Bilančni dobiček

(v EUR)	2019	2018

Delo Prodaja, d.d.		Računovodsko poročilo 2019
Čisti poslovni izid poročevalskega obdobja	(1.843.300)	(674,977)
Preneseni čisti poslovni izid	(160.253)	514,724
Skupaj bilančni dobiček	(2.003.553)	(160.253)

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

TEKOČE LETO

(v EUR)	Rezervacije za pozaposlitvene zaslužke	Prejete dotacije	Skupaj
Stanje 31. decembra 2018 Prilagoditve Stanje 1. januar 2019	200.004 200.004	2.625 2.625	202.629 202.629
Spremembe v letu:
Oblikovanje Poraba Odprava	- (32.993) -	38.360 (37.704)	38.360 (70.697)
Stanje 31.december 2019	167.011	3.281	170.292

PRETEKLO LETO

(v EUR)	Rezervacije za pozaposlitvene zaslužke	Prejete dotacije	Skupaj
Stanje 31.decembra 2017 Prilagoditve Stanje 1. januarja 2018	209.349 - 209.349	3.315 - 3.315	212.664 - 212.664
Spremembe v letu:
Oblikovanje Poraba Aktuarski dobički in izgube	(9.345)	32.569 (33.259) -	32.569 (42.604) -
Stanje 31. decembra 2018	200.004	2.625	202.629

Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, podjetniško kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Družba je v predhodnem letu preverila obseg oblikovanih rezervacij, upoštevajoč MRS 19, na osnovi aktuarskega izračuna.

Pomembne uporabljene predpostavke aktuarskega izračuna so:

• nominalna dolgoročna obrestna mera, v skladu z določili standarda MRS 19 je ocenjena v višini 2,5%;

dolgoročna rast plač je ocenjena v višini 0,5% letno;
v izračunu se upošteva pričakovana smrtnost delavcev v skladu s slovenskimi tablicami smrtnosti v letu 2007;
rezervacije so izračunane zgolj za zaposlene za nedoločen čas.

V kolikor bi se prihodnja rast plač povečala za 0,50 % letno, bi se rezervacije za pozaposlitvene zaslužke povečale za 10.490 Eur. V primeru zmanjšanja prihodnje rasti plač za 0,50 % pa bi se rezervacije za pozaposlitvene zaslužke zmanjšale za 9.792 Eur. V kolikor, bi se prihodnja diskontna obrestna mera povečala za 0,50 % letno, bi se rezervacije za pozaposlitvene zaslužke zmanjšale za 9.726 Eur. V primeru zmanjšanja diskontne obrestne mere za 0,50 % pa bi se rezervacije za pozaposlitvene zaslužke povečale za 10.522 Eur. Prejete dotacije predstavljajo podporo za zaposlene invalide v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Njihovo oblikovanje in črpanje je usklajeno z navedenim zakonom.

FINANČNE OBVEZNOSTI

Nekratkoročne finančne obveznosti

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v državi Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v tujini		5.162.489 12.621.030
Nekratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami in menicami	-	8.327.660
Skupaj	-	26.111.179

Po Sporazumu o finančnem prestrukturiranju družbe Delo Prodaja d.d., obveznice družbe Delo Prodaja, d.d. zapadejo v plačilo 27.9.2020. Obresti se izplačujejo dva krat letno po obrestni meri 6m EURIBOR + 0,6 %.

Gibanje nekratkoročnih finančnih obveznosti

TEKOČE LETO

(v EUR)	31.12.2018	Prerazvrstitve	31.12.2019	Del ki zapade prihodnje leto
Posojilodajalec
Banke	15.543.519		15.543.519	(15.543.519)
Obveznice	8.327.660		8.327.660	(8.327.660)
Drugi posojilodajalci	2.240.000		2.240.000	(2.240.000)

Nekratkoročna posojila skupaj	26.111.179	-	26.111.179	(26.111.179)

PRETEKLO LETO

(v EUR)	31.12.207	Prerazvrstitve	31.12.2018	Del ki zapade prihodnje leto	Nekratkoročni del
Posojilodajalec
Banke	15.543.519		15.543.519	-	15.543.519
Drugi posojilodajalci	10.567.660		10.567.660	-	10.567.660
Nekratkoročna posojila skupaj	26.111.179	-	26.111.179	-	26.111.179

Kratkoročne finančne obveznosti

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v državi	5.412.489	250.000
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v tujini	12.621.030
Kratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami in menicami	8.327.660
Obveznosti za obresti posojil dobljenih pri bankah	102.386	10.885
Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida	9	9
Skupaj	26.463.574	260.894

Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti do bank in drugih

TEKOČE LETO

				Odplačila
(v EUR)	31.12.2018	Nova posojila	Prerazvrstitve	v letu	31.12.2019
Posojilodajalec
Banke					-
Prenos iz nekratkoročnega dela		15.543.519			15.543.519
Obveznosti za obresti 31.12.	10.885	356.608		(265.098)	102.395

Skupaj banke	10.885	15.900.127		(265.098)	15.645.914

Drugi posojilodajalci	250.000				250.000
Prenos iz nekratkoročnega dela		10.567.660			10.567.660

Skupaj drugi posojilodajalci	-	10.567.660			10.817.660


Kratkoročna posojila skupaj	260.885	26.467.787		(265.098)	26.463.574

		Nova		Odplačila
(v EUR)	31.12.2017	posojila	Prerazvrstitve	v letu	31.12.2018

Posojilodajalec
Banke	15.553.519	-	-	-	15.553.519
Prenos na nekratkoročni del	(15.553.519)	-			(15.553.519)
Obveznosti za obresti 31.12.	15.666	390.901	-	(395.682)	10.885

Skupaj banke	15.666	390.901	-	(395.682)	10.885

Drugi posojilodajalci	2.240.000	250.000	-	-	250.000
Prenos na nekratkoročni del	(2.240.000)	-		-

Skupaj drugi posojilodajalci	-	250.000	-	-	250.000


Kratkoročna posojila skupaj	15.666	640.901	-	(395.682)	260.885

PRETEKLO LETO

Kot jamstvo za kratkoročne zavarovane finančne dolgove v višini 15.543.519 Eur ima družba, poleg izdanih menic zastavljene vrednostne papirje, katerih knjigovodska vrednost na dan 31.12.2019 znaša 28.524.620 Eur, dane hipoteke na nepremičninah, katerih neodpisana knjigovodska vrednost na dan 31.12.2019 znaša 4.769.017 Eur, terjatve do štirih največjih kupcev in dane hipoteke za 85 premičnih prodajnih kioskih opremljenih za prodajo in blagovno znamko KIOSK.

Obveznice družbe Delo Prodaje, d.d. so uvrščene v borzno kotacijo pod oznako DPR1.

Po Sporazumu o finančnem prestrukturiranju družbe Delo Prodaja d.d., obveznice družbe Delo Prodaja, d.d. zapadejo v plačilo 27.9.2020, hkrati z zapadlostjo finančnih obveznosti do bank. Obresti obveznic se izplačujejo dva krat letno po obrestni meri 6m EURIBOR + 0,6 %. Posojilo v vrednosti 250.000 Eur je že zapadlo v plačilo.

POSLOVNE OBVEZNOSTI

Nekratkoročne poslovne obveznosti

Družba ne izkazuje nekratkoročnih poslovnih obveznosti na dan 31.12.2019, kot tudi ne na dan 31.12.2018. Kratkoročne poslovne obveznosti

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi	3.763.156	3.564.895
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini	224.554	107.049
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov, varščin	442.640	78.899
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun	616.523	480.402
Kratkoročne obveznosti za plače	136.283	117.910
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij	37.865	60.805
Druge kratkoročne poslovne obveznosti	39.929	37.877
	-	-

Skupaj Druge kratkoročne obveznosti	5.260.950	4.447.837
(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Odloženi prihodki	4.821	-
Vračunani stroški	379.701	1.866.312
Skupaj	384.522	1.866.312

Vračunani stroški se nanašajo na nabavno vrednost blaga, za katerega še niso prispeli računi.

ZUNAJBILANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

(v EUR)	31.12.2019	31.12.2018

Zaloga trgovskega blaga v komisijski prodaji	12.800	26.371
Skupaj	12.800	26.371

V zunajbilančni evidenci je izkazana zaloga trgovskega blaga v komisijski prodaji v višini 12.800 Eur; za leto 2018 znaša tovrstna zaloga 26.371 Eur. Zaloga se je zmanjšala zaradi ukinitve prodaje določenega produkta iz razloga tržno ne zanimivih pogojev.

POSLOVNI PRIHODKI

Čisti prihodki od prodaje
(v EUR)	2019	2018

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu	1.673.955	1.697.671
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih	72.557	73.468
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu	22.124.953	27.987.333
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih		-
Prihodki od najemnin	136.320	139.041

Skupaj	24.007.785	29.897.513

Drugi poslovni prihodki

(v EUR)	2019	2018

Izterjane odpisane terjatve	3.755
Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev	1.639	447
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih		7.115
Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki		33.259
Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki	56.148	50.263
Kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki		-
Ostali prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki		2.214

Skupaj	61.542	93.298

Prihodki po vrstah proizvodov in storitev

(v EUR)	2019	2018

Prodaja tiska	13.690.773	15.553.096
Prodaja trgovskega blaga	8.506.736	12.434.237
Prodaja trgov. Storitev	193.365	252.688
Prodaja storitev distribucije	1.195.781	1.101.550
Oglaševanje	281.532	409.743
Najemnine	136.320	139.041
Proizvodi ali blago ali storitve		-
Ostalo blago ali storitve (tudi material)	3.278	7.158

Skupaj	24.007.785	29.897.513
Prihodki po prodajnih trgih
(v EUR)	2019	2018
Prihodki iz prodaje v Sloveniji:
v povezani skupini		-
drugim kupcem	23.935.228	29.824.045
Prihodki iz prodaje v EU
v povezani skupini		-
drugim kupcem	56.673	57.108
Prihodki iz prodaje izven EU

v povezani skupini		-

POSLOVNI ODHODKI IN STROŠKI

Analiza stroškov

Stroški blaga, materiala in storitev

Skupaj	23.233.047	28.325.820
Stroški storitev	3.942.750	3.997.026
Stroški porabljenega materiala	351.411	339.329
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	18.938.886	23.989.465

(v EUR)	2019	2018

Stroški dela

(v EUR)	2019	2018
Stroški plač	1.211.109	1.092.642
Stroški socialnih zavarovanj	198.676	167.937
- od tega pokojninskih zavarovanj	100.729	93.698
Stroški dodatnih pokojninskih zavarovanj		16.915
Drugi stroški dela	260.496	221.276
Skupaj	1.670.281	1.498.770

Odpisi vrednosti
(v EUR)	2019	2018

Amortizacija	302.666	341.182
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih
osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah	248.880	647
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen
s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami	12.420	22.654

Skupaj	563.966	364.483

Za poslovno leto 2019 so stroški revidiranja (po pogodbi) znašali skupaj 16.500 EUR, pri čemer revidiranje družbe Delo Prodaja, d.d. znaša 12.900 EUR, za revidiranje Skupine Delo prodaja pa 3.600 EUR. Revizijo družbe Delo Prodaja, d.d. in Skupine Delo Prodaja je opravila družba Mazars, družba za revizijo in svetovanje d.o.o.

Stroški po funkcionalnih skupinah

(v EUR)	Stroški prodajanja	Stroški splošnih dejavnosti	Skupaj
Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala Stroški porabljenega materiala	18.938.886 309.945	41.466	18.938.886 351.411

Delo Prodaja, d.d.	Računovodsko poročilo 2019
Stroški storitev	3.658.770	283.680	3.942.450
Stroški dela	1.333.747	336.534	1.670.281
Odpisi vrednosti		-
Amortizacija	239.173	63.493	302.666
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih		-
osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami	-	248.880	248.880
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi,		-
razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami	-	12.420	12.420
Drugi poslovni odhodki	69.722	18.478	88.200
Skupaj v letu 2019	24.550.242		1.004.952 25.555.194
Drugi odhodki

(v EUR)	2019	2018

Drugi stroški	66.568	75.547
Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki		-
Negativne evrske izravnave	11	18
Ostali odhodki	10.555	4.456
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-	8.541
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	8	8

Skupaj	77.142	88.570

FINANČNI PRIHODKI

(v EUR)	2019	2018
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz deležev	6.849
Finančni prihodki iz deležev v drugih organizacijah	5.895	51.456
Skupaj	12.744	51.456

FINANČNI ODHODKI

(v EUR)	2019	2018
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank	315.188	392.905
Finančni odhodki iz izdanih obveznic	32.897	33.311
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	11.114
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	21.737	13.385
Skupaj	380.936	439.601

DAVEK IZ DOBIČKA IN ODLOŽENI DAVKI

Davek iz dobička

(v EUR)	2019	2018
Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih	24.082.072 (25.925.372)	30.042.266 (30.717.243)
Računovodski dobiček ali izguba	(1.843.300)	(674.977)
Zmanjšanje davčne osnove in olajšave	(5.895)	(70.380)
Povečanje davčne osnove	13.697	52.643
Davčna osnova	(1.835.498)	(692.714)
Davek od dohodka pravnih oseb 19%		-

Odložene terjatve za davek

(v EUR)	31.12.2018	Odloženi davki prek poslovnega izida	Odloženi davki prek rezerv za pošteno vrednost	31.12.2019
Prevrednotenje oziroma oslabitev finančnih naložb - negativna rezerva za vrednotenje po pošteni vrednosti	53.768	-	-	53.768
Skupaj	53.768	-	-	53.768

PRETEKLO LETO

(v EUR)	31.12.2017	Odloženi davki prek poslovnega izida	Odloženi davki prek rezerv za pošteno vrednost	31.12.2018
Prevrednotenje oziroma oslabitev finančnih naložb - negativna rezerva za vrednotenje po pošteni vrednosti	53.768		-	53.768
Skupaj	53.768		-	53.768

Odložene obveznosti za davek

TEKOČE LETO

		Odloženi davki prek rezerv za pošteno
(v EUR)	31.12.2018	vrednost	31.12.2019
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev na pošteno vrednost	432.839	-	432.839
Skupaj	432.839	-	432.839

PRETEKLO LETO

(v EUR)	31.12.2017	Odloženi davki prek rezerv za pošteno vrednost	31.12.2018
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev na pošteno vrednost Prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost Prevrednotenje finančnih naložb - prenos na terjatve za odložene davke	432.839	- -	432.839
Skupaj	432.839		432.839

POROČANJE PO SEGMENTIH

Območni segmenti

TEKOČE LETO

(v EUR)	Veleprodaja	Maloprodaja	Ostalo	Skupaj
Izkaz poslovnega izida
Prihodki iz poslovanja Prihodki med odseki	15.364.729	8.506.736	197.862 -	24.069.327 -
Odhodki iz poslovanja Odhodki med odseki	(13.524.848)	(11.141.794)	(877.793) -	(25.544.435) -
Poslovni izid odseka iz poslovanja	1.839.881	(2.635.058)	(679.931)	(1.475.108)
Čisti poslovni izdi pred davki				(1.475.108)
Čisti finančni prihodki / (odhodki) Odloženi davek				(368.192)
Čisti poslovni izid poslovnega leta				(1.843.300)

PRETEKLO LETO

(v EUR)	Veleprodaja	Maloprodaja	Ostalo	Skupaj
Izkaz poslovnega izida
Prihodki iz poslovanja	16.694.658	13.160.784	135.369	29.990.811
Prihodki med odseki	378	333.181	-	333.559
Odhodki iz poslovanja	(16.030.909)	(13.206.292)	(1.040.442)	(30.277.643)
Odhodki med odseki	(333.181)	(378)	-	(333.559)
Poslovni izid odseka iz poslovanja	330.946	287.295	(905.073)	(286.832)
Nerazporejeni stroški				-
Čisti poslovni izdi pred davki				(286.832)
Čisti finančni prihodki / (odhodki) Davki iz dobička				(388.145) -
Čisti poslovni izid poslovnega leta				(674.977)

USTAVLJENO POSLOVANJE

V letu 2019 družba ni imela ustavljenega poslovanja.

TVEGANJA

Ovrednotena tveganja:

Likvidnostno tveganje

(v EUR)	Knjigovodska vrednost	Pogodbeni denarni tokovi
Prejeta posojila	26.463.574	26.463.574
Obveznosti do dobaviteljev	5.260.950	5.260.950
Druge poslovne obveznosti	384.522	384.522
Skupaj	32.109.046	32.109.046

Vsi denarni tokovi zapadejo v roku enega leta.

Kreditno tveganje

(v EUR)	Knjigovodska vrednost
Nekratkoročno dana posojila	-
Kratkoročno dana posojila	-
Terjatve do kupcev	828.897
Druge kratkoročne terjatve	24.486
Nekratkoročne poslovne terjatve	5.206
Skupaj	858.589

Obrestno tveganje

(v EUR)	Knjigovodska vrednost
Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri Finančna sredstva	-
Finančne obveznosti	18.033.519
Finančni inštrumenti po spremenljivi obrestni meri
Finančna sredstva Finančne obveznosti	- 8.327.660
Skupaj	26.361.179

(v EUR)	Sprememba odhodkov za obresti	Prilagojeni odhodki za obresti

Povečanje povprečne obrestne mere za 1 odstotno točko	12.604	360.688
Povečanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotno točko	18.906	366.990
Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1 odstotno točko	(12.604)	335.480
Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotno točko	(18.906)	329.178

V primeru, da bi se povprečna obrestna mera povečala za 1 odstotno točko, bi se odhodki financiranja za obveznosti, ki se obračunavajo po spremenljivi obrestni meri z upoštevanjem EURIBOR-ja, povečali za 12.604 Eur, za 1,5 odstotne točke za 18.906 Eur. Enako velja, če bi se povprečna obrestna mera zmanjšala za 1 odstotno točko oziroma za 1,5 odstotne točke, bi se obveznosti zmanjšale.

Tveganje spremembe poštene vrednosti

Poštena vrednost nekratkoročnih naložb

	Poštena vrednost	Razlika - vpliv	Razlika - vpliv na rezerve za pošteno	Razlika - vpliv na obveznosti
(v EUR)	31.12.2019	na vrednost FN	vrednost	za odloženi davek
Poštena vrednost naložb	15.753.851	-		- -
Povečanje poštene vrednosti za 10 %	17.329.236	1.575.385	1.276.062	299.323
Povečanje poštene vrednosti za 20 %	18.904.621	3.150.770	2.552.124	598.646
Povečanje poštene vrednosti za 30 %	20.480.006	4.726.155	3.828.186	897.970
Zmanjšanje poštene vrednosti za 10 %	14.178.466	(1.575.385)	(1.276.062)	(299.323)
Zmanjšanje poštene vrednosti za 20 %	12.603.081	(3.150.770)	(2.552.124)	(598.646)
Zmanjšanje poštene vrednosti za 30 %	11.027.696	(4.726.155)	(3.828.186)	(897.970)

Poštena vrednost kratkoročnih naložb

	Poštena vrednost	Razlika - vpliv	Razlika - vpliv na rezerve	Razlika - vpliv na obveznosti
(v EUR)	31.12.2019	na vrednost FN	za pošteno vrednost	za odloženi davek
Poštena vrednost naložb	12.775.103	-	-	-
Povečanje poštene vrednosti za 10 %	14.052.613	1.277.510	1.034.783	242.727
Povečanje poštene vrednostiza 20 %	15.330.124	2.555.021	2.069.567	485.454
Povečanje poštene vrednostiza 30 %	16.607.634	3.832.531	3.104.350	728.181
Zmanjšanje poštene vrednosti za 10 %	11.497.593	(1.277.510)	(1.034.783)	(242.727)
Zmanjšanje poštene vrednosti za 20 %	10.220.082	(2.555.021)	(2.069.567)	(485.454)
Zmanjšanje Posštene vrednosti za 30 %	8.942.572	(3.832.531)	(3.104.350)	(728.181)

Poštena vrednost zemljišča

(v EUR)	Poštena vrednost 31.12.2019	Razlika - vpliv na vrednost zemljišča	Razlika - vpliv na rezerve za pošteno vrednost	Razlika - vpliv na obveznosti za odloženi davek
Poštena vrednost zemljišča	2.855.745	-	-	-
Povečanje poštene vrednosti za 10 %	3.141.320	285.575	231.315	54.259
Povečanje poštene vrednosti za 20 %	3.426.894	571.149	462.631	108.518
Povečanje poštene vrednosti za 30 %	3.712.469	856.724	693.946	162.777
Zmanjšanje poštene vrednosti za 10 %	2.570.171	(285.575)	(231.315)	(54.259)
Zmanjšanje poštene vrednosti za 20 %	2.284.596	(571.149)	(462.631)	(108.518)
Zmanjšanje poštene vrednosti za 30 %	1.999.022	(856.724)	(693.946)	(162.777)

Hierarhija ravni poštene vrednosti

Razvrstitev sredstev in obveznosti glede na določitev njihove poštene vrednosti na dan 31.12.2019

Postavke sredstev/obveznosti	raven 1	raven 2	raven 3	skupaj
Neopredmetena sredstva	-	-	28.061	28.061
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	4.311.393	4.311.393
Naložbene nepremičnine	-	-	-	-
Dolgoročne finančne naložbe	-	-	15.773.851	15.773.851
Dolgoročne poslovne terjatve	-	-	5.206	5.206
Odložene terjatve za davek	-	-	53.768	53.768
Sredstva za prodajo	-	-	1.355.421	1.355421
Zaloge	-	-	366.292	366.292
Kratkoročne finančne naložbe	-	-	12.775.103	12.775.103
Kratkoročne poslovne terjatve	-	-	828.897	828.897
Terjatve za davek od dohodka	-	-	-	-
Predujmi in druga sredstva	-	-	24.486	24.486
Dobroimetje pri bankah in gotovina	-	-	156.657	156.657
Dolgoročne obveznosti	-	-	603.132	603.132
Kratkoročne obveznosti	-	-	32.109.046	32.109.046

Valutno tveganje

(v EUR)	Valuta	Terjatve do kupcev	Obveznosti do dobaviteljev	Neto izpostavljenost
	HRK	-	-	-
	USD	-	-	-
	JPY	-	-	-
Skupaj				-

Delo Prodaja, d.d., glede na strukturo kupcev, ne evidentira dodatnih tveganj povezanih z vplivom izstopa Združenega Kraljestva iz Evropske Unije. V nadalje bo še naprej spremljan vpliv, ki ga imajo s tem povezana pogajanja na poslovanje.

Delo Prodaja, d.d. razkriva nefinančne informacije s poudarkom na razkritjih povezanih z okoljskimi zadevami ter klimatskimi spremembami, v delu poročila, ki govori o odnosu do okolja.

PREJEMKI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA

		individualni
(v EUR)	Poslovodstvo	Organi nadzora	pogodbi	Skupaj
Prejemki V letu 2019	62.907	27.214	95.286	185.407

Delo Prodaja, d.d.		Računovodsko poročilo 2019

V letu 2018	62.606	28.261	93.416	184.283

Prejemki: skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta. Glede na nove zahteve Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1C) so ločeno, za vsakega člana razkriti posamezni prejemki.

(v EUR)	bruto plača z regresom	pogodba o poslovodenju	plačilo za opravljanje funkcije v letu 2019	Skupaj

Krajnik Robert			205	205
Miha Eržen		32.900		32.900
Zdravko Selič		6.204		6.204
Blaž de Costa		23.803		23.803
Tamara Groznik			8.469	8.469
Kenk Jože			3.651	3.651
De Costa Petan Ada			205	205
Gorjup Rok			5.948	5.948
Ruža Auda			8.736	8.736
Skupaj	-	62.907	27.214	90.121

POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI

Družba v letu 2019 ni realizirala poslov s povezanimi osebami, ki bi bili pomembni ali opravljeni pod neobičajnimi pogoji.

POTENCIALNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA

V družbi ne obstajajo potencialne obveznosti.

AI Terminal

Delo Prodaja

1992_rns_2020-06-04_14571f02-edd9-4b0f-9287-cefc376c5275.pdf

LETNO POROČILO DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D. 2019

POSLOVNO POROČILO

2019

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE

STRATEŠKE USMERITVE

NAČRTI ZA LETO 2020 IN PRIHODNJI RAZVOJ

PREDSTAVITEV DRUŽBE

ZGODOVINSKI PREGLED DRUŽBE

PROSPEKT DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D.

POSLOVNE DEJAVNOSTI

PODRUŽNICE

POLITIKA RAZNOLIKOSTI V ORGANIH VODENJA IN NADZORA

LASTNIŠKA STRUKTURA

POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2019

Veleprodaja

Maloprodaja

Postopek preventivnega prestrukturiranja družbe Delo Prodaja d.d.

Veleprodaja

Maloprodaja

Postopek preventivnega prestrukturiranja družbe Delo Prodaja d.d.

Finančni kazalniki

ZAPOSLENI

Ključni podatki za leto 2019

Razvoj kadrov

Izobrazbena struktura po področjih

Zaposlovanje invalidov

Skrb za varno in zdravo delovno okolje

RAZISKAVE IN RAZVOJ

ODGOVORNOST DO KUPCEV IN DRUŽBENE SKUPNOSTI

VARSTVO OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

OBVLADOVANJE TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI

POSLOVNA TVEGANJA

FINANČNA TVEGANJA

Obrestno tveganje

Valutno tveganje

Cenovno tveganje

Kreditno tveganje

Likvidnostno tveganje

Tveganja zaradi epidemije Covid-19

TVEGANJA DELOVANJA

IZJAVA O SPOŠTOVANJU DOLOČB KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V DRUŽBI V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE

PODATKI O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVIH KOMISIJ

Uprava

Nadzorni svet

Revizijska komisija

RAČUNOVODSKO POROČILO

2019

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE

SREDSTVA

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid

IZKAZ DENARNIH TOKOV

IZKAZ DENARNIH TOKOV-nadaljevanje

(v EUR) 2019 2018

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA V LETU 2019

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA V LETU 2018

IZJAVA POSLOVODSTVA

POVEZANE DRUŽBE

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

PODLAGA ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Izjava o skladnosti

Uporaba novih in prenovljenih MSRP ter pojasnil OPMSRP

Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poslovnem letu

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Podlaga za merjenje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Prevedba tujih valut

SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN OCEN TER POPRAVKI NAPAK

Spremembe računovodskih usmeritev

Spremembe računovodskih ocen