LETNO POROČILO DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D. 2015

Delo Prodaja, družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d. Skrajšana firma: Delo Prodaja, d.d. Dunajska cesta 5, Ljubljana Matična številka: 5096014 Davčna številka: 17806771 Številka registrskega vložka: Srg. 1/07354/00.

Osnovni kapital: 2.050.546,66 € Število izdanih kosovnih delnic: 491.393

Poslovno obdobje družbe: koledarsko leto

Predsednik uprave: g. Rok Gorjup Predsednik nadzornega sveta: g. Vladimir Bangiev

Transakcijski računi: SI56 0292 1001 3647 071 NLB, d.d. SI56 0310 0100 2012 234 SKB, d.d. SI56 0510-0801 3049 402 Abanka Vipa, d.d.

Telefon: 01 473 86 00 www.delo-prodaja.si

POSLOVNO POROČILO

2015

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE

Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci!

Za družbo Delo Prodaja, d.d. je bilo poslovno leto 2015 eno najzahtevnejših v bogati 36 letni zgodovini poslovanja družbe. Trg tiskanih medijev, ki predstavlja ključno komponento poslovnega razvoja družbe, se že leta krči in postopno znižuje število izdanih edicij. Največji založniki dnevnih časopisov sicer še ohranjajo svojo dejavnost močno, a vztrajno gradijo poslovno filozofijo na večinoma naročniškem poslovnem razmerju, ki nima pozitivnih komercialnih učinkov na poslovanje naše družbe. Ne glede na vse poslovne izzive družba še naprej z ustreznimi ukrepi ob pravem času ves čas zagotavlja uspešno poslovanje. Družba aktivno rešuje vsakodnevne poslovne izzive in večino pozornosti še vedno namenja optimizaciji poslovanja obeh prihodkovnih nosilcev tako Veleprodaje kot Maloprodaje. Medtem ko imamo na področju Veleprodaje velike izzive pri soočanju s krčenjem založniškega trga, na področju Maloprodaje z ukrepi povečevanja obsega prodajne mreže beležimo vsakoletno poslovno rast.

Na področju Maloprodaje se je za uspešno poslovno potezo izkazalo strateško partnerstvo s konkurenčnim podjetjem iz Kopra, od katerega smo v letu 2015 prevzeli v upravljanje 6 delujočih prodajnih mest na slovenski obali, ki smo jih vključili v mrežo Kiosk. Domača poraba tobačnih izdelkov je v letu 2015 po neuradnih podatkih sicer padla za nekaj več kot 1% glede na preteklo leto, toda v družbi smo z izboljšanimi nabavnimi pogoji v kombinaciji z ustreznim prodajnim asortimanom in širšo prodajno mrežo Kioskov realizirali skoraj dvomestno rast poslovanja. Tako kot v preteklih letih smo tudi v letu 2015 z založniki uspešno sooblikovali modele za pospeševanje prodaje edicij, izobraževali prodajno osebje za učinkovito upravljanje blagovnih skupin in jih spodbujali k aktivnemu načinu prodaje, ki se je izkazal za pravi odgovor na vse zahtevnejšem trgu maloprodaje v Sloveniji. Z implementacijo sodobnega načina centralnega upravljanja zalog na prodajnih mestih in v centralnem skladišču pa smo uspeli znižati nivo zalog, povečati obračanje zalog, ustrezneje načrtovati potrebe in s tem uspešneje upravljati posamezne blagovne skupine. V istem obdobju se je v maloprodajni mreži posodobil način mobilnega prenosa podatkov, s čimer se je podprlo potrebno uvedbo sistema za davčno potrjevanje računov. Konec leta pa smo na nekaterih prodajnih mestih pričeli ponujati tudi brezgotovinski način plačevanja.

Novi izzivi in poslovne situacije so na področju Veleprodaje terjale veliko prilagajanj utečenih poslovnih konceptov in optimizacij v procesu vrednostne verige distribucije časopisov v Sloveniji, vendar smo, ne glede na kopico težav, vselej našli prave odgovore in zagotovili poslovni model, ki omogoča založnikom kakovostno storitev in družbi pozitivno poslovanje. Medtem ko smo zmanjšane obsege založniških projektov reševali s stalno racionalizacijo stroškov, smo zaradi povečevanja odstotka remitende od leta 2014 dalje, posebno skrb namenili sodelovanju z založniki v smeri nižanja naklad določenih edicij s prekomernim odstotkom remitende. Na ta način smo stroškovno učinkovitejši pri obdelavi remitende, hkrati pa smo povečali preglednost prodajnih polic pri trgovcih.

Ob izjemno turbulentnem letu smo tako še bolj jasno zastavili cilje za leto 2016 in še bolj odločeni soustvarjati trg prodaje in distribucije tiskanih medijev v Sloveniji ter dolgoročno postaviti Kiosk kot prodajno mesto, ki ponudi ustrezno rešitev na poti za vse bolj dinamičen in aktiven način življenja potrošnikov.

STRATEŠKE USMERITVE

Delo Prodaja, d.d. je moderno, tehnološko napredno in največje slovensko podjetje za distribucijo in prodajo tiskanih medijev ter vodilni prodajalec v specializirani prodajni mreži Kiosk. Smo stabilno in močno ter do svojih partnerjev zanesljivo in do kupcev prijazno podjetje, ter smo pravočasni z vsemi edicijami na vseh prodajnih mestih.

Naši cilji so, da na področju osnovne dejavnosti ohranimo status največjega in najboljšega podjetja za distribucijo in prodajo tiskanih medijev, v čim večji meri povezati slovensko distribucijo tiskanih medijev ter hkrati krepiti našo lastno prodajno mrežo.

Razvijamo nove dejavnosti, komplementarne distribuciji tiskanih medijev, kakor tudi dejavnosti s področja marketinga in internetne tehnologije, ki bodo zagotovile dolgoročno rast in stabilnost podjetja.

NAČRTI ZA LETO 2016 IN PRIHODNJI RAZVOJ

Družba v letu 2016 ne načrtuje bistvenih sprememb v osnovni dejavnosti, kakor tudi ne v naložbeni politiki, razen vlaganj v tiste projekte, ki bodo prispevali k rasti ali vsaj ohranitvi osnovne dejavnosti. Družba bo ves čas težila k posodobljenim modelom notranjih prestrukturiranj organizacije in poslovanja ter izvajala ukrepe za stroškovno učinkovitost tako, da ohranimo dolgoročni cilj: ostati vodilni distributer tiskanih medijev v Sloveniji in vodilni prodajalec v specializirani prodajni mreži, ki se vse bolj uveljavlja pod blagovno znamko »Kiosk«.

Na področju Veleprodaje bomo začeli organizacijsko in poslovno zastavljati temelje reorganizacije dela, ki bodo svoj vrhunec doživeli v letu 2017. V letu 2016 pa se bomo še naprej prilagajali razmeram na založniškem trgu in poskušali najti nove tržne niše za ublažitev nadaljnjega padanja naklad tiskanih edicij. Na področju Veleprodaje in dodelavnih poslov se bo družba usmerjala prvenstveno v ustvarjanju čim večjih stroškovnih prihrankov.

Medtem ko v letu 2016 na področju Veleprodaje pričakujemo sorazmerno stabilno leto, se na področju Maloprodaje obetajo velike spremembe. Po dolgem obdobju usklajevanj se bo v skladu z direktivo EU tudi v Sloveniji spremenil tobačni zakon. Kot vse kaže bo Slovenija direktivo EU nadgradila tudi z lastnimi proti tobačnimi ukrepi, ki bodo bržkone vplivali tudi na poslovanje Maloprodaje (prepoved oglaševanja …). Zato v Maloprodaji planiramo nadaljevati s posodobitvijo tehnične in poslovne platforme Kioskov, ki bodo omogočale razvoj novih storitev in boljšo prodajo obstoječih. Poseben poudarek bo na področju prodaje virtualnih storitev za poslovne partnerje, kot so polnjenje različnih kartic, športna loterija, prodaja vstopnic za koncerte in druge prireditve.

Tudi v letu 2016 bomo posebno pozornost namenjali vzdrževanju likvidnosti in zagotavljanju zadostnih finančnih virov za poravnavanje naših obveznosti. V ta namen bomo pospeševali prodajo, dogovorili čim boljše pogoje pri dobaviteljih in kupcih (plačilni roki, rabati), skušali čim bolje iztržiti oglasni prostor v lastni prodajni mreži,hkrati pa bomo stalno izvajali skrben nadzor nad stroški.

PREDSTAVITEV DRUŽBE

ZGODOVINSKI PREGLED DRUŽBE

Smo družba z dolgoletno tradicijo. Naši začetki segajo v leto 1955, ko smo se v okviru Slovenskega poročevalca ukvarjali z distribucijo in prodajo časopisov. Kot samostojni pravni subjekt smo pričeli delovati leta 1979, ko smo kot TOZD Prodaja v okviru podjetja ČGP Delo postali specializirano podjetje za razširjanje in prodajo časopisov. Povsem samostojno družbeno podjetje smo postali leta 1990 z izločitvijo iz ČGP Dela. V začetku devetdesetih let smo se lastninsko preoblikovali v delniško družbo,ki je bila vpisana v sodni register dne 28. 3. 1995. Delnice družbe so bile uvrščene na ljubljansko borzo 12. 2. 2001. Z njimi se trguje v borzni kotaciji pod oznako DPRG.

Družba je v smislu Zakona o gospodarskih družbah razvrščena med velike družbe.

V Sloveniji smo bili prvi, ki smo razvijali dejavnost distribucije in prodaje tiskanih medijev. Tudi v zadnjem desetletju smo, navkljub padcu kolportažne prodaje tiskanih medijev, dejavnost optimizirali in razvijali v smeri, ko smo določene rešitve predstavili in uvedli tudi v tujini. Tako smo med prvimi v regiji uvedli displejsko štetje revij, kar nam omogoča obdelavo večjega števila različnih naslovov v najkrajšem možnem času.

Družba je v letih 2008 in 2009 prenovila prodajno mrežo z modernimi tipskimi kioski, ki nudijo kupcem lažji in boljši pregled nad prodajanimi izdelki, prodajalcem pa omogoča lažji in pristnejši stik s kupci. S prenovo prodajne mreže smo pričeli z razvojem blagovne znamke Kiosk.

V letu 2011 smo prevzeli dejavnost distribucije družbe Večer d.d., v letu 2014 pa ekspedit družbe Ekdis d.o.o.

PROSPEKT DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D.

Družba je pred uvrstitvijo svojih delnic na organizirano trgovanje izdelala Prospekt za borzno kotacijo. Na podlagi prospekta z dne 17.1.2001 je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala dovoljenje za organizirano trgovanje z delnicami pod številko 11 / 246 / AG – 00.

Pri pripravi letnega poročila je družba preverila vse podatke iz prospekta. Pri preverjanju, glede na že razkrite podatke v osnovnem prospektu, nadaljnjih revidiranih letnih poročilih, oziroma objav v smislu sprotnega obveščanja, niso nastopile pomembnejše spremembe podatkov.

POSLOVNE DEJAVNOSTI

Naše glavne dejavnosti so:

distribucija in prodaja tiskanih medijev v lastni in tuji prodajni mreži;
prodaja na drobno v kioskih in drugih specializiranih prodajalnah;
opravljanje dodatnih storitev za založnike oz. naročnike (vlaganje, lepljenje, ovijanje, transport itd.).

Na podlagi ključnih dejavnosti je družba notranje organizirana na dve prihodkovni enoti, in sicer Veleprodajo in Maloprodajo ter podporne službe.

PODRUŽNICE

Družba nima podružnic.

POLITIKA RAZNOLIKOSTI

Družba ne izvaja politike raznolikosti.

LASTNIŠKA STRUKTURA

Dejansko stanje lastniške strukture kapitala je na dan 31. decembra 2015 naslednje:

Delničar	Delež	Število delnic	Sedež
AB SISTEMI, D.O.O.	36,71 %	180.378	Ljubljana
DZS, D.D.	27,97 %	137.438	Ljubljana
DNEVNIK, D.D.	21,18 %	104.090	Ljubljana
DELO PRODAJA, D.D.	6,54 %	32.127	Ljubljana
PRIMORSKI SKLADI,PSP MODRA	3,46 %	17.024	Koper
OSTALI	4,14 %	20.336
SKUPAJ	100,00%	491.393

Na dan 31.12.2015 je bilo v delniško knjigo vpisanih 83 delničarjev.

Predsednik uprave in člani nadzornega sveta in na dan 31. 12. 2015 niso imeli v lasti delnic družbe.

POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2015

Veleprodaja

Leto 2015 je bilo za področje prodaje tiskanih medijev eno najzahtevnejših. Poleg umika pomembnega tujega strateškega partnerja s slovenskega trga, odsotnosti prodaje albumov in sličic svetovnega nogometnega prvenstva, prenehanja izhajanja nekaterih dobro prodajanih revij in časopisov ter nižanja cen nekaterih tiskanih medijev, je morala družba z nekaterimi večjimi partnerji na novo urediti pogodbena razmerja. Kljub padanju prodaje edicij v kolportaži, založniki ohranjajo tiskano naklado, kar rezultira v zviševanju deleža neprodanih edicij (remitende) in posledično stroškovno neučinkovitost veleprodajne dejavnosti, zato smo že konec leta posebno skrb namenili sodelovanju z založniki v smeri nižanja tiskanih naklad edicij s prekomernim deležem remitende.

Veleprodaja je v letu 2015 sledila zastavljenim ciljem poslovanja, ki so bili sprejeti s Planom poslovanja za leto 2015 in iskala alternativnega partnerja na področju partwork projektov ter usmerila napore v lastni razvoj tovrstnih projektov. Izkazalo se je, da drugi tuji založniki zaradi majhnosti trga, Slovenije ne obravnavajo kot tržno zanimive, prav tako pa se je prek partwork projekta Talking Tom izkazalo, da tudi samostojna produkcija za tako majhen trg, kot je skupni trg Slovenije in Hrvaške, dolgoročno ni rentabilna.

Zaradi upada prihodkov in zniževanja stroškov smo v letu 2015 pristopili h krčenju števila prodajnih mest. Tako smo zmanjšali število prodajnih mest, na katere distribuiramo tiskane edicije iz 2.306 v letu 2014 na 2.247 konec leta 2015. V duhu stroškovne učinkovitosti in optimizacije procesov dela bomo tudi v prihodnjem letu sledili rentabilnosti prodajnih mest.

Maloprodaja

Na področju Maloprodaje smo v letu 2015 dosegli izjemno dobre rezultate. Prihodke od prodaje smo v primerjavi s preteklim letom povečali za skoraj 10%. V okviru prodaje trgovskega blaga največjo rast beleži blagovna skupina galanterija, sledi skupina tobačni izdelki in skupina prehrambni izdelki, kot tudi prihodki iz naslova provizij (prodaja virtualnih storitev, komisijskega blaga). Ker so stroški v Maloprodaji ostali skoraj na ravni preteklega leta oz. v planskih okvirih, se je poslovni izid iz poslovanja v primerjavi s preteklim letom povečal za 100%.

Maloprodaja je ob koncu leta 2014 štela 98 prodajnih mest, ob koncu leta 2015 pa 103, od tega 88 lastnih in 15 prodajnih mest v najemu. Povečali smo število najetih kioskov na območju Kopra.

Z založniki smo sooblikovali modele za pospeševanje prodaje edicij, izobraževali prodajno osebje za učinkovito prodajo in jih spodbujali k aktivnemu načinu prodaje.

Z implementacijo sodobnega načina centralnega upravljanja zalog na prodajnih mestih in v centralnem skladišču pa smo uspeli znižati nivo zalog, povečati obračanje zalog, ustrezneje načrtovati potrebe in s tem uspešneje upravljati posamezne blagovne skupine. Konec leta pa smo na nekaterih prodajnih mestih pričeli ponujati tudi brezgotovinski način plačevanja.

Finančni kazalniki

		2015	2014
KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)
	kapital
Stopnja lastniškosti financiranja v %	obveznost do virov sredstev	0,26	0,46
	vsota kapitala in dolgoročnih dolgov
Stopnja dolgoročnosti financiranja v %	obveznosti do virov sredstev	0,45	0,61
KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)
Stopnja osnovnosti investiranja v %	osnovna sredstva	0,12	0,09
	sredstva
	vsota osnovnih sredstev, dolgoročnih
	finančnih naložb in dolgoročnih in
Stopnja dolgoročnosti investiranja v %	poslovnih terjatev	0,69	0,71
	sredstva
KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA
	kapital
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev	osnovna sredstva	2,14	4,93
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih	likvidna sredstva		0,01
obveznosti	kratkoročne obveznosti	0,01
	vsota likvidnostnih sredstev in
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih	kratkoročnih terjatev	0,12	0,12
obveznosti	kratkoročne obveznosti

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih	kratkoročna sredstva	0,57	0,74
obveznosti	kratkoročne obveznosti
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
Koeficient celotne gospodarnosti poslovanja	skupni prihodki	0,99	0,99
	skupni odhodki
KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI
	čisti poslovni izid v poslovnem letu
Koeficient čiste dobičkonosnosti/izgube kapitala v %	povprečni kapital brez čistega	0,01	0,01
	poslovnega izida
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala v %	vsota dividend za poslovno leto	0	0
	povprečni osnovni kapital

ZAPOSLENI

V družbi je bilo na dan 31.12.2015 zaposlenih 94 delavcev, kar je enako kot na dan 31.12.2014.

Največje število zaposlenih je na področju Veleprodaje (73 zaposlenih), sledita ji področje Maloprodaje (10 zaposlenih) in uprava s podpornimi službami (11 zaposlenih).

Ključni podatki za leto 2015

	2015
Število zaposlenih na dan 31.12.	94
Povprečna starost	45,12 leta
Delež zaposlenih za nedoločen čas	97,87%
Delež zaposlenih žensk	37,23%
Delež zaposlenih z najmanj srednješolsko izobrazbo	56,38%
Število delovnih nezgod	1

Razvoj kadrov

V družbi posebno pozornost namenjamo razvoju naših zaposlenih. Zato pri zaposlenih stalno spremljamo njihovo znanje in usposobljenost ter ga povezujemo z aktualnimi potrebami družbe. Pri tem, kolikor se le da, upoštevamo želje zaposlenih po osebnem in poklicnem razvoju, ki v družbi poteka tako vertikalno kot horizontalno.

Izobrazbena struktura po področjih

na dan 31. 12. 2015	Veleprodaja	Maloprodaja	Podporne službe	Skupaj	Delež (v %)
Osnovna šola	24	0	0	24	25,5
Nižja poklicna šola	4	0	1	5	5,3
Srednja poklicna šola	12	0	0	12	12,8
Srednja strokovna in splošna šola	22	7	3	32	34,1
Višja šola	8	2	3	13	13,8
Visoka šola	2	0	4	6	6,4
Magisterij	1	1	0	2	2,1
Skupaj	73	10	11	94	100,0

Zaposlovanje invalidov

Družba namenja posebno pozornost zaposlovanju invalidov. Konec leta 2015 je bilo v družbi zaposlenih 12 invalidov, kar predstavlja 12,8% vseh zaposlenih. Število invalidov se glede na leto 2014 ni spremenilo. Na delo s skrajšanim delovnim časom je razporejenih 6 invalidov. Družba presega kvoto zaposlenih invalidov določeno s predpisi, zato je upravičena do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter do izplačila nagrade za preseganje kvote.

Skrb za varno in zdravo delovno okolje

Delo Prodaja d.d. namenja posebno pozornost ustvarjanju pogojev za varno in zdravo delovno okolje. Tako podjetje redno spremlja dejavnike tveganja, ki vplivajo na varno in zdravo delo, z vlaganjem v posodobitev delovne opreme in sredstev pa ustvarja boljše pogoje za delo zaposlenih. V ta namen smo leta 2015 dokončali prenovo sistema javljanja pred požarom v proizvodnih prostorih.

Na podlagi Zakona o zdravju in varstvu pri delu ter skladno z Izjavo o varnosti z oceno tveganja smo izvajali redne obdobne in priporočene kontrolne preglede za zaposlene ter predhodne preglede za delavce, ki smo jih zaposlili na novo. V letu 2015 smo napotili na zdravstveni pregled 35 delavcev.

Pogodbeni sodelavci

Prodajna mesta Dela Prodaje d.d. predaja družba v upravljanje franšizojemalcem na podlagi franšizne pogodbe. Konec leta 2015 je preko franšiznih pogodb družba sodelovala s 96 franšizojemalci, ki imajo v upravljanju 103 prodajna mesta.

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Družba z založniki uspešno sooblikuje modele za pospeševanje prodaje edicij. Zaradi povečevanja odstotka remitende od leta 2014 dalje, posebno skrb namenja sodelovanju z založniki v smeri nižanja naklad določenih edicij s prekomernim odstotkom remitende. Na ta način družba izboljšuje stroškovno učinkovitost pri obdelavi remitende, hkrati pa povečuje preglednost prodajnih polic pri trgovcih.

Na področju Veleprodaje je družba usmerila napore v lasten razvoj part-work projektov. Tako je z zunanjimi partnerji pripravila in izdala part-work projekt Talking Tom. Pri razvoju lastnih produktov se je izkazalo, da drugi tuji založniki zaradi velikosti trga, Slovenije ne obravnavajo kot tržno zanimive, prav tako pa se je izkazalo, da tudi samostojna produkcija za tako majhen trg kot je skupni trg Slovenije in Hrvaške, dolgoročno ni rentabilna.

Na področju Maloprodaje je družba implementirala sodobni način centralnega upravljanja zalog na prodajnih mestih, kar je imelo za posledico zmanjšanje nivoja zalog v centralnem skladišču in povečanje obrata zalog. Vse to družbi omogoča, da ustrezneje načrtuje potrebe in upravlja posamezne blagovne skupine.

V letu 2015 je družba v maloprodajni mreži posodobila način mobilnega prenosa podatkov, s čimer se je podprlo potrebno uvedbo sistema za davčno potrjevanje računov. Konec leta pa je podjetje na nekaterih prodajnih mestih že pričelo ponujati brezgotovinski način plačila.

ODGOVORNOST DO KUPCEV IN DRUŽBENE SKUPNOSTI

Zadovoljstvo strank v najširšem smislu je eden od glavnih ciljev naše družbe, ne glede na to ali gre za kupce v maloprodajni mreži ali posamezne prodajalne, katerim dobavljamo tiskane medije. Zato reševanju reklamacij in drugim dejavnikom zadovoljstva kupcev, posvečamo veliko pozornosti in vsako nezadovoljstvo skrbno obravnavamo. Zavedamo se namreč, da učinkovito reševanje pritožb in reklamacij sodi med pomembne dejavnike, ki dolgoročno ugodno vplivajo na zadovoljstvo in lojalnost kupcev, s tem pa tudi na dobro ime in ugled naše družbe ter blagovne znamke.

Poleg tega se stalno trudimo kupcem v naši maloprodajni mreži ponuditi nove storitve in izdelke ter jim omogočiti možnost brezgotovinskega plačevanja, katerega uvedbo v celotni prodajni mreži načrtujemo v začetku leta 2016.

VARSTVO OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

V družbi se zavedamo naše odgovornosti po ohranjanju čistega okolja za prihodnje generacije. Zato pri našem poslovanju namenjamo posebno pozornost ločevanju odpadkov in pravilnemu ravnanju z odpadno embalažo. V ta namen imamo sprejet Načrt gospodarjenja z odpadki, ki določa osnovna pravila ravnanja z odpadki na ravni družbe.

Družba si je na področju varstva okolja zastavila dva cilja, in sicer zmanjševanje skupne količine odpadkov, ki nastajajo kot posledica izvajanja poslovne dejavnosti, ter zmanjšanje količine odpadne embalaže.

Količina odpadkov (v kg)

	2015	2014
Plastična embalaža	9.680	11.130
Lesena embalaža	12.500	10.160
Papir in karton	120.104	168.791

Količina odpadne embalaže (v kg)

	2015	2014
Papir, karton in lepenka	76.780	62.110
Plastika iz drugih snovi	15.603	18.184

DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

V letu 2015 smo v maloprodajni mreži posodobili način mobilnega prenosa podatkov, s čimer se je podprlo potrebno uvedbo sistema za davčno potrjevanje računov, ki velja od 1.1.2016. Konec leta 2015 smo na nekaterih prodajnih mestih pričeli ponujati tudi brezgotovinski način plačevanja, celotna mreža pa je brezgotovinski način plačila kupcem ponudila v januarju leta 2016.

Družba Delo Prodaja, d.d. je finančne obveznosti do upnikov prestrukturirala s podpisom Okvirne pogodbe o prestrukturiranju bančnega in finančnega dolga (MRA) dne 20.3.2014 z zapadlostjo 30. 6. 2015, v kateri je z bankami upnicami dogovorila o ureditvi medsebojnih razmerij. Tako kot v letu 2014 so se tudi v letu 2015 dosledno izvajale vse ključne zaveze, določene z navedeno pogodbo, torej plačevanje obresti, zmanjševanje glavnic in odprodaja presežnega premoženja. S ciljem podaljšanja MRA je poslovodstvo bankam upnicam v sodelovanju z zunanjimi neodvisnimi svetovalci pripravilo in predstavilo dopolnitve Načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe, ki se nanašajo na obdobje po 30.6.2015 in so temelj za podaljšanje krovne pogodbe MRA. Le-ta je bila z aneksom podaljšana do 31.3.2016. Družba intenzivno izvaja aktivnosti, da se pogodba MRA podaljša oz. sklene nova pogodba. Pogovori z bankami upnicami potekajo konstruktivno, s ciljem realizacije poslovne rešitve sprejemljive za vse vpletene poslovne deležnike.

OBVLADOVANJE TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI

Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize tveganj, ki jim je družba izpostavljena, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja in upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo ter tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah in dejavnostih družbe.

Tveganja, ki jim je družba Delo Prodaja, d.d. izpostavljena, razvrščamo v tri skupine:

poslovna tveganja
finančna tveganja
tveganja delovanja

POSLOVNA TVEGANJA

Pri poslovnih tveganjih se večinoma soočamo s tveganji branže, ki jih prinaša založniška panoga v Republiki Sloveniji, medtem ko pri Maloprodaji ključno tveganje lahko predstavlja nestabilna in nejasna interpretacija tobačne zakonodaje.

Ključna prodajna tveganja se na področju Veleprodaje kažejo v sorazmerno manjšem prodajnem obratu in neto marži, ki jo beleži prodajno mesto pri prodaji časopisov v primerjavi z drugim prodajnim asortimanom. Posledično se obsegi prodajnega asortimana časopisov in lokacije izpostavitev postopno strateško umikajo produktnim asortimanom, ki trgovcem zagotavljajo boljšo neto maržo. Iz navedenega sledi, da se večino prodajnih tveganj veže na ustrezno zagotavljanje prodajnega mesta in prisotnost na že tradicionalnih prodajnih lokacijah.

Pri Maloprodaji se prodajna tveganja omejujejo na ustrezne lokacije prodajnih mest Kiosk in vremenske razmere, saj je prodaja na premičnih prodajnih mestih v nezanemarljivi meri odvisna tudi od vremenskih razmer okolja, v katerem deluje posamično prodajno mesto. Ker družba nima prodajnih mest pred ali v trgovskih centrih tradicionalnih trgovcev v Sloveniji, aktualne migracije potrošnikov k tako imenovanim diskontnim trgovcem nimajo negativnega vpliva na prodajo. Kot ključno prodajno tveganje se pri Maloprodaji kaže končna interpretacija in vpliv na poslovanje nove tobačne zakonodaje, ki prehaja v veljavo v drugi polovici leta 2016.

Glede na navedeno menimo, da so prodajna tveganja za družbo zmerna.

Med nabavnimi tveganji Veleprodaje je ključnega pomena stabilnost dobavitelja oziroma zanesljivost dobave slednjega. Posledično družba gradi na strateških partnerstvih z resnimi založniškimi podjetji na slovenskem medijskem trgu, ki so sposobni ustvarjati ažurne in aktualne novice.

Pri Maloprodaji večjih nabavnih tveganj med letom ni, saj nabavna veriga poteka stabilno prek strateških partnerjev, katerih glavnino predstavljajo dobavitelji tobačnih artiklov.

V skladu z navedenim menimo, da so nabavna tveganja za družbo zmerna.

Branža distribucije časopisov in dejavnost maloprodaje premičnih prodajnih mest posebnih investicij ne potrebuje, zato medletnih investicijskih tveganj ni zaznati.

Zaostrena razmerja na trgu in nižanje prodaje tiskanih medijev ter večanje remitend postopno onemogočajo obstoječi poslovni model distributerjev časopisov, na stroškovno učinkovitost katerih v veliki meri vpliva strošek dela. Kadrovska tveganja se tako v veliki meri kažejo v ustrezni ceni dela v procesu distribucije, ki še lahko zagotavlja rentabilnost poslovanja družbe. Zato menimo, da so kadrovska tveganja za družbo zmerna.

FINANČNA TVEGANJA

Obrestno tveganje

Obrestna tveganja so povezana s spremembo višine obrestnih mer na trgu. Družba ima najeta posojila, ki vključujejo spremenljivo obrestno mero (EURIBOR), zato je tem tveganjem izpostavljena. Gibanja obrestnih mer spremljamo in se pogajamo s kreditnimi institucijami o višini le-teh. Ocenjujemo, da zaradi finančne krize, občutljivosti celotnega evropskega gospodarstva na to obrestno mero in robustnosti celotne evropske ekonomije v kratkem ne bo prišlo do večjega povečanja EURIBOR-a. Izpostavljenost obrestnim tveganjem je po naših ocenah zmerna.

Valutno tveganje

Družba ni izpostavljena valutnemu tveganju, saj deluje zgolj znotraj meja Republike Slovenije.

Cenovno tveganje

Družba ni izpostavljena pomembnemu cenovnemu tveganju prodajnih proizvodov ali nakupnih surovin in materialov. Cenovno tveganje na strani prodaje obvladuje s skrbnim načrtovanjem prodajnih cen in s pogodbami do kupcev. Na strani nabave pa stroške obvladuje s pogodbami do pomembnih dobaviteljev in skrbnim izborom dobaviteljev. Izpostavljenost cenovnim tveganjem je po naših ocenah zmerna.

Kreditno tveganje

Družba posluje le s priznanimi in kreditno sposobnimi tretjimi osebami. Družba pred izvedbo posla preveri kreditno sposobnost vseh kupcev z odloženim plačilom. Terjatve družbe se redno spremljajo z namenom, da izpostavljenost družbe slabim terjatvam ni pomembno velika. Kot inštrument za varovanje terjatev pred tveganjem je družba določila varščino. Izpostavljenost tveganjem kreditiranja je po naših ocenah minimalna.

Likvidnostno tveganje

Družba se ne poslužuje prekoračitev na transakcijskem računu, prednostnih delnic ali finančnih najemov, da zadosti potrebi po neprekinjeni plačilni sposobnosti in prilagodljivosti. Likvidnostno tveganje uspešno obvladuje z načrtovanjem denarnega toka ob upoštevanju pričakovanih standardnih denarnih prilivov in odlivov, kakor tudi predvidenih nestandardnih. Prilivi in odlivi so v okviru koledarskega meseca časovno usklajeni v največji možni meri. Gibanje denarnega toka spremlja uprava. Izpostavljenost likvidnostnim tveganjem je po naših ocenah zmerna.

TVEGANJA DELOVANJA

Proizvodno tveganje se nanaša predvsem na tveganje delovanja obeh ekspeditov družbe, tako ljubljanskega na Likozarjevi, kot dislociranega v Mariboru za namen opravljanja distribucije dnevnika Večer. Za zagotavljanje kakovostnega obvladovanja proizvodnih tveganj skrbimo s stalnim internim prenosom znanj zaposlenih in vzdrževanja ustrezne proizvodne infrastrukture za zagotavljanje delovanja procesa ekspeditiranja. Tveganje omejujemo z izvajanjem rednih preventivnih vzdrževalnih pregledov vseh strojev v procesu ekspeditiranja in ažurnem javljanju morebitnih procesnih odstopanj od planov, s pravočasno identifikacijo katerih lahko stalno stremimo k izboljševanju procesov in optimizaciji izvedbe del. Zaradi vseh navedenih ukrepov menimo, da predstavlja proizvodno tveganje zanemarljivo stopnjo tveganja za družbo.

Kot ključna kadrovska tveganja se pri poslovanju družbe kažejo tveganja potencialnega motenega izvajanja procesa storitve ekspedita v primeru večje odsotnosti z dela. Posledično se dnevno prilaga ustrezno delovno strukturo zaposlenih v ekspeditu, ki je v veliki meri odvisna tudi od posebnosti posameznega založniškega projekta ali morebitnih zamud pri storitvah tiskarn. Z aktivno komunikacijo med dobavitelji, izvajalci tiskarskih storitev in založniki družba ustrezno prilagaja kadrovske potrebe in se ustrezno ažurno odzove na vse morebitne odklone v vsakodnevnih poslovnih procesih. Pri izvajanju dejavnosti Maloprodaje posebnih kadrovskih tveganj ni, saj imajo prodajo v Kioskih v upravljanju v celoti pogodbeni partnerji. Posledično je moč zaključiti, da so kadrovska tveganja delovanja minimalna.

Tveganja delovanja informacijskega sistema se nanašajo na zagotavljanje kakovostne uporabe programske in strojne opreme, saj le-tako lahko družba razpolaga z ažurnimi, natančnimi in verodostojnimi podatki. Ustrezno delovanje informacijskega sistema družbi omogoča sledenje začrtani strategiji in preverjanju doseženih planov ter pravočasnim odzivom na morebitna odstopanja. Posledično družba skrbi za ustrezno prilagoditev informacijskega sistema potrebam trga in zaposlenih. Z ustreznim vzdrževanjem informacijske infrastrukture in jasnim načrtom v primeru motenj ali odstopanj od utečenega delovanja programske opreme družba skrbi za nemoteno delovanje poslovanja. Iz navedenega je moč oceniti, da je izpostavljenost tveganja delovanja informacijskega sistema zmerna.

IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D.

IZJAVA O SPOŠTOVANJU DOLOČB KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

Družba Delo Prodaja, d.d. posluje skladno z določili ZGD-1 ter upošteva določila Zakona o trgu finančnih instrumentov in na njihovi podlagi sprejetih podzakonskih aktih. Spoštuje tudi Pravila Ljubljanske borze ter druge predpise regulatorjev trga vrednostnih papirjev. Družba ni sprejela lastnega kodeksa upravljanja, zato je za družbo v letu 2015 veljal Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks) z dne 8. 12. 2009. K spoštovanju Kodeksa sta se zavezala uprava in nadzorni svet družbe.

Kodeks je na vpogled na spletnih straneh Ljubljanske borze, www.ljse.si, v sklopu sistema elektronskega obveščanja SEOnet.

Družba Delo Prodaja, d.d. v letno poročilo, skladno s 70. členom ZGD-1 vključuje izjavo, da spoštuje standarde upravljanja in vodenja javnih delniških družb, vsebovane v Kodeksu s spodaj navedenimi odstopanji:

Maksimiranje vrednosti in drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, v statutu niso navedeni. Statut družbe ureja le značilnosti, ki jih zahteva korporacijska zakonodaja (točka 1).
Uprava skupaj z nadzornim svetom ni oblikovala in sprejela Politike upravljanja družbe (točka 2).
Nadzorni svet v utemeljitvi predlogov za nove člane nadzornega sveta ne navaja ocene morebitnega nasprotja interesov kandidata skladno s kriteriji, navedenimi v prilogi C Kodeksa oziroma informacije o neodvisnosti kandidata za člana nadzornega sveta (točka 5.5).
Skupščina o podelitvi razrešnice organom vodenja in nadzora ne odloča z ločenim sklepom za vsak organ (točka 5.8).
Nadzorni svet ob ali neposredno po postopku uvajanja ni oblikoval konkretnih zavez glede svojih dejavnosti na področju oblikovanja in izvajanja ključnih institutov upravljanja v družbi (točka 6.3).
Družba ne bo zahtevala listine o strokovni usposobljenosti članov nadzornega sveta (točka 7.1).
Nadzorni svet nima izdelanega profila člana nadzornega sveta (točka 7.3).
Podpisanih izjav članov nadzornega sveta se ne objavljajo na spletnih straneh družbe (točka 8, drugi odstavek).
Nadzorni svet v poslovniku o svojem delu ni opredelil natančnejših kriterijev za presojo nasprotja interesov članov nadzornega sveta in postopkov v primeru potencialnih nasprotij interesov (točka 8.1).
Nadzorni svet v poslovniku o svojem delu ni natančneje opredelil rokov rednega obveščanja s strani uprave. Uprava namreč nadzorni svet o rezultatih poslovanja in drugih temah redno obvešča (točka 8.2).
Nadzorni svet s poslovnikom nima določenega načina komuniciranja z javnostjo glede odločitev, sprejetih na seji (točka 8.7).
Nadzorni svet ne ocenjuje delovanja posameznih članov in nadzornega sveta kot celote (točka 9).
V skladu s poslovnikom nadzornega sveta se osnutek zapisnika seje posreduje članom do sklica naslednje seje nadzornega sveta (točka 10.3).
Nadzorni svet nima imenovanega sekretarja nadzornega sveta (točka 11).
Nadzorni svet ne bo imenoval kadrovske komisije in komisije za imenovanja, te naloge bo opravljal sam (točka 13.1).
Družba bo imela enočlansko upravo (točka 15).
Člani nadzornega sveta enkrat letno ne podpisujejo izjave o izpolnjevanju kriterija neodvisnosti (točka 17.2).
Družba bo glede imenovanja revizijske družbe upoštevala zakonska določila in odločitev skupščine (točka 18.3).
Glede na velikost družbe, majhnega števila članov organov vodenja in nadzora poseben pravilnik ni potreben (točka 20.2).
Družba upošteva zakonska določila, posebna pravila o omejitvah trgovanja z delnicami niso potrebna (točka 20.3).
Družba finančnega koledarja ne objavlja na spletnih straneh družbe (točka 20.4).
Družba ne bo zagotavljala, iz razloga racionalnosti, pretežnega domačega lastništva in majhnega prometa z njenimi delnicami, javne objave in letna poročila tudi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih (točka 21.3).
Pri razkrivanju pridobitve ali odsvojitve lastnih delnic bo družba upoštevala zakonska določila (točka 22.3).
Družba v letnem poročilu ne razkriva članstva v organih upravljanja ali nadzora nepovezanih družb, ki jih zasedajo člani uprave in člani nadzornega sveta (točka 22.5).
Pri razkritju prejemkov organov vodenja in nadzora družba upošteva zakonska določila (točka 22.7).

OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V DRUŽBI V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

Usmeritve in postopki s katerimi se izvaja notranja kontrola in ki jih je družba Delo Prodaja, d.d. vzpostavila in jih izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovala tveganja, povezana z računovodskim poročanjem. Z notranjimi kontrolami je zagotovljena zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavno zakonodajo ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Računovodsko kontroliranje temelji na načelih resničnosti, kontroli izvajanja poslov, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ter ločenosti evidence od izvajanja poslov, in je tesno povezano s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

Poleg tega je bila v družbi Delo Prodaja, d.d. leta 2008 imenovana revizijska komisija.

PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

Vse delnice družbe Delo Prodaja, d.d. so navadne imenske kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividenda) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Drugih vrednostnih papirjev, ki jih določa zakon o prevzemih oz. ki niso uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev, družba ni izdala.

Vse delnice družbe Delo Prodaja, d.d. so prosto prenosljive.

Imetniki delnic družbe Delo Prodaja, d.d., na dan 31.12.2015 v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, so

Delničar	Delež	Količina	Sedež
AB SISTEMI, D.O.O.	36,71 %	180.378	Ljubljana
DZS, D.D.	27,97 %	137.438	Ljubljana
DNEVNIK, D.D.	21,18 %	104.019	Ljubljana

Nihče izmed imetnikov delnic družbe nima posebnih kontrolnih pravic, niti ne obstajajo omejitve glasovalnih pravic. Družbi niso znani nobeni dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic. Ne obstajajo nobeni dogovori, katerih stranka je družba in ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme. Prav tako ne obstajajo nobeni dogovori med družbo in člani uprave, člani nadzornega sveta ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha.

Družba nima delniške sheme za delavce.

Upravo družbe Delo Prodaja, d.d. sestavljata največ dva člana, od katerih je eden predsednik uprave. Konkretno število članov uprave določi nadzorni svet s sklepom. Mandat članov uprave traja največ pet let, računajoč od dneva imenovanja, z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja.

Nadzorni svet družbe Delo Prodaja, d.d. ima tri člane. Sestavljata ga dva predstavnika delničarjev, ki ju voli skupščina in en predstavnik delavcev, ki ga izvoli svet delavcev. Predsednika in namestnika izvoli nadzorni svet izmed predstavnikov delničarjev. Mandat članov traja 4 leta, računajoč od dneva, ki ga določa sklep o izvolitvi. Člani nadzornega sveta, predstavniki delničarjev se lahko odpokličejo s tričetrtinsko večino oddanih glasov na skupščini, predstavnik delavcev pa v skladu s poslovnikom sveta delavcev. Nadzorni svet odpokliče upravo v skladu z določili ZGD-1.

O spremembah statuta odloča skupščina delničarjev s tričetrtinsko večino oddanih glasov.

Skupščina družbe Delo Prodaja, d.d. je na skupščini dne 20.8.2012 upravo pooblastila, da v obdobju 36 mesecev, od dneva skupščine dalje, kupuje lastne delnice, pri čemer število pridobljenih delnic ne sme preseči 40.745 delnic, po najnižji nakupni ceni 15,00 EUR in najvišji nakupni ceni 39,00 EUR za delnico. Prednostna pravica delničarjev pri odsvajanju lastnih delnic se v celoti izključi.

PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE

Skupščina je v skladu z ZGD-1 najvišji organ družbe. Svoje upravljavske pravice v zadevah družbe izvršujejo delničarji na Skupščini delničarjev družbe, kjer sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Pristojnosti skupščine so določene v ZGD-1 in Statutu Dela Prodaje, d.d., ki je javno objavljen na spletni strani družbe. Vsaka delnica daje po en glas. Delničarji uresničujejo svoje pravice z glasovanjem. Način predčasnega glasovanja na Skupščini je urejen v Statutu Dela Prodaje, d.d.

Sklic skupščine delničarjev je urejeno s statutom družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče uprava na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala družbe. Uprava skliče zasedanje skupščine delničarjev družbe vsaj 30 dni pred dnem zasedanja skupščine na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ali v časopisu Dnevnik. Sklic se objavi tudi na spletnih straneh družbe in Ljubljanske borze (SEOnet). Pravico do udeležbe na skupščini delničarjev družbe imajo vsi delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v delniški knjigi družbe konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci, in ki svojo udeležbo prijavijo družbi najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev.

Delničarji imajo v skladu z ZGD-1 pravico do informacij, pravico, da so jim informacije zagotovljene, pravico predlagati dopolnitev dnevnega reda in vlagati predloge, na kar bodo ob samem sklicu Skupščine posebej opozorjeni.

Na skupščini družbe, ki je bila 28. 7. 2015, so bili delničarji seznanjeni z letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2014, mnenjem revizorja k letnima poročiloma in poročilom nadzornega sveta k letnima poročiloma. Delničarji so se seznanili tudi s prejemki uprave in nadzornega sveta v letu 2014. Skupščina je sprejela sklep o uporabi bilančnega dobička in med drugim odločila, da se bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe ter podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Za revidiranje računovodskih izkazov za leto 2015 je bila imenovana revizijska hiša PKF revizija in svetovanje d.o.o. Ljubljana. Skupščina delničarjev je z 28.7.2015 za obdobje petih let do 27.7.2019, imenovala za člana nadzornega sveta g. Vladimirja Bangieva in go. Tamaro Groznik.

PODATKI O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVIH KOMISIJ

Družba Delo Prodaja, d.d. ima dvotirni sistem upravljanja. Organi družbe so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava.

Uprava

Družbo Delo Prodaja, d.d. vodi enočlanska uprava. Upravo imenuje in razrešuje nadzorni svet. Nadzorni svet je na seji dne 21. 5. 2015, imenoval za predsednika uprave g. Roka Gorjupa od 1. 7. 2015, za mandatno obdobje dveh let.

Nadzorni svet

Nadzorni svet družbe Delo Prodaja, d.d. je tričlanski. Dva člana nadzornega sveta, ki zastopata interese delničarjev, izvoli skupščina delničarjev, enega člana, ki zastopa interese delavcev, pa izvoli svet delavcev družbe. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za obdobje štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Delo nadzornega sveta poteka v skladu z veljavno zakonodajo, statutom in Poslovnikom o delu nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta v letu 2015:

g. Vladimir Bangiev, predsednik nadzornega sveta,
ga. Tamara Groznik, namestnica predsednika nadzornega sveta,
g. Marko Cimperman, član nadzornega sveta, predstavnik zaposlenih (do 5.2.2015),
ga. Ruža Auda, članica nadzornega sveta, predstavnica zaposlenih (od 5.2.2015).

Nadzorni svet je v letu 2015 imel pet sej, od katerih je bila ena seja korespondenčna. Nadzorni svet je tekom leta redno obravnaval in spremljal poslovanje in finančni položaj družbe. Na seji dne 28. 8. 2015 se je nadzorni svet, po podaljšanju mandata predstavnikom kapitala, konstituiral in izvolil predsednika in namestnico predsednika nadzornega sveta. Na svoji seji dne 25. 11. 2015 je nadzorni svet sprejel Poslovnik o delu nadzornega sveta.

Revizijska komisija

V skladu z določbami ZGD-1 ima družba Delo Prodaja, d.d. štiričlansko revizijsko komisijo. Revizijska komisija pripravlja predloge sklepov nadzornega sveta, skrbi za njihovo uresničitev in opravlja druge strokovne naloge v skladu z določbami ZGD-1.

Člani revizijske komisije so:

ga. Tamara Groznik, predsednika revizijske komisije,
g. Robert Krajnik,
ga. Ada De Costa Petan,
ga. Ruža Auda.

Predsednica revizijske komisije je namestnica predsednika nadzornega sveta.

Revizijska komisija nadzornega sveta je v letu 2015 obravnavala revidirano letno poročilo in podala predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi. Poleg tega je nadzornemu svetu predlagala revizijsko družbo za revidiranje letnega poročila za leto 2015.

RAČUNOVODSKO POROČILO

2015

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE

SREDSTVA

(v EUR)	31.12.2015	1.1.2015	31.12.2014
SREDSTVA
Nekratkoročna sredstva
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve	163.989	211.791	211.791
Opredmetena osnovna sredstva	5.548.800	5.866.212	5.866.212
Naložbene nepremičnine	341.603	363.058	363.058
Nekratkoročne finančne naložbe	25.372.588	25.460.327	39.503.819
Nekratkoročne poslovne terjatve	38.889	-	-
Odložene terjatve za davek	468.702	566.245	566.245
	31.934.571	32.467.633	46.511.125
Kratkoročna sredstva
Zaloge	2.140.413	1.874.114	1.874.114
Kratkoročne finančne naložbe	9.415.841	13.875.761	13.875.761
Kratkoročne poslovne terjatve	2.824.990	2.980.147	2.980.147
Denarna sredstva	206.235	156.740	156.740
	14.587.479	18.886.762	18.886.762
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve	6.789	100.729	100.729
SKUPAJ SREDSTVA	46.528.839	51.455.124	65.498.616
Zunajbilančna sredstva	424.750	448.392	448.392

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

(v EUR)	31.12.2015	1.1.2015	31.12.2014
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kapital
Vpoklicani kapital	2.050.547	2.050.547	2.050.547
Kapitalske rezerve	3.884.453	3.884.453	3.884.453
Rezerve iz dobička	9.406.710	9.406.710	9.406.710
Rezerve za pošteno vrednost	(3.014.767)	1.107.416	13.957.211
Zadržani dobički	648.355	921.347	921.347
Čisti poslovni izid poslovnega leta	(724.475)	(272.992)	(272.992)
	12.250.823	17.097.481	29.947.276
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	289.192	224.028	224.028
Nekratkoročne finančne obveznosti	8.327.660	8.327.660	8.327.660
Nekratkoročne poslovne obveznosti	-	-	-
Odložene obveznosti za davek	195.688	209.823	1.403.520
	8.523.348	8.537.483	9.731.180
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti	17.913.528	18.436.900	18.436.900
Kratkoročne poslovne obveznosti	4.863.509	4.603.268	4.603.268
	22.777.037	23.040.168	23.040.168
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve	2.688.439	2.555.964	2.555.964
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	46.528.839	51.455.124	65.498.616
Zunajbilančne obveznosti	424.750	448.392	448.392

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v EUR)	2015	2014
Čisti prihodki od prodaje	45.131.339	48.012.163
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziroma nabavna vrednost prodanega blaga	(36.401.076)	(38.596.911)
Kosmati poslovni izid od prodaje	8.730.263	9.415.252
Stroški prodajanja (z amortizacijo)	(7.129.809)	(7.171.685)
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)	(1.053.232)	(927.703)
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)	71.957	83.865
Poslovni izid iz poslovanja	619.179	1.399.729
Finančni prihodki iz deležev	159.850	5.950
Finančni prihodki iz danih posojil	52.819	365
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	23.271	14.994
	235.940
Finančni odhodki iz finančnih naložb	(17.572)	(662.144)
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	(1.099.865)	(1.176.969)
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	(221)	(985)
	(1.100.086)
Poslovni izid iz financiranja	(881.718)	(1.818.789)
Drugi prihodki	61.911	76.058
Drugi odhodki	(57.437)	(23.828)

Davek iz dobička	-	(18.062)
Odloženi davki	(466.410)	111.900
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(724.475)	(272.992)

IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

(v EUR)	2015	2014
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(724.475)	(272.992)
		-
Drugi vseobsegajoči donos	(4.122.183)	195
Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(4.081.425)	195
Druge sestavine vseobsegajočega donosa	(40.758)
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	(4.846.658)	(272.797)

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA – POJASNILA

(v EUR)	2015	2014
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(724.475)	(272.992)
		-
Drugi vseobsegajoči donos	(4.122.183)	195
Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev	-	-
Bruto vrednost
Vpliv odloženih davkov		-
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(4.081.425)	195
Bruto vrednost	(4.460.640)	235
Vpliv odloženih davkov	379.215	(40)
Druge sestavine vseobsegajočega donosa	(40.758)	-
aktuarski dobiček ali izguba programov z določenimi zaslužki
Bruto vrednost	(44.544)	-
Vpliv odloženih davkov	3.786	-
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	(4.846.658)	(272.797)

IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v EUR)	2015	2014
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev	45.227.459	48.130.715
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	(44.156.965)	(46.211.258)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih	-	-
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve	168.060	(287.718)
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve	93.601	(84.237)
Začetne manj končne odložene terjatve za davek	-	(111.901)
Začetna manj končna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo	-	-
Začetne manj končne zaloge	(266.299)	212.472
Končni manj začetni poslovni dolgovi	290.366	(223.980)
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije	117.815	882
Končne manj začetne odložene obveznosti za davek	-	40
Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju	1.474.037	1.425.015
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje	212.684	6.368
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev	-	-
Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev	17.611	-
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin	-	-
Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb	69.615	-
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb	1.185.000	5.420.000
Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev	-	(19.556)
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev	(86.285)	(153.944)
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin	-	-
Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb	-	(40)
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb	(1.185.000)	(5.420.000)
Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju	213.625	(167.172)

IZKAZ DENARNIH TOKOV-nadaljevanje

(v EUR)	2015	2014
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Prejemki od vplačanega kapitala	-	-
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti	-	-
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti	-	-
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje	(1.118.674)	(1.183.459)
Izdatki za vračila kapitala	-	-
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti	-	(39.104)
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti	(519.493)	(40.896)
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku	-	(126)
Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju	(1.638.167)	(1.263.585)
Denarni izid v obdobju	49.495	(5.742)
Končno stanje denarnih sredstev	206.235	156.740
Začetno stanje denarnih sredstev	156.740	162.482

IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU 2015

(v EUR)	Osnovni kapital	Skupaj vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Rezerve za lastne deleže in delnice	Lastne delnice in deleži	Druge rezerve iz dobička	Skupaj rezerve iz dobička	Rezerve za pošteno vrednost	Zadržani dobički	Čista izguba leta	Čisti posl. izid leta	Skupaj
Stanje na dan 31. decembra 2014	2.050.547	2.050.547	3.884.453	247.684		9.665.651 (1.115.651)	609.026	9.406.710	13.957.211	921.347	(272.992)	-	29.947.276
Prilagoditev zaradi sprememb računovodskih usmeritev	-	-	-	-	-	-	-	-	(12.849.795)	-	-	-	(12.849.795)
Stanje na dan 1. januar 2015	2.050.547	2.050.547	3.884.453	247.684		9.665.651 (1.115.651)	609.026	9.406.710	1.107.416	921.347	(272.992)	-	17.097.481
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev	-	-	-	-			-	-	-	-	-	-	-
Izplačilo dividend	-	-	-	-	-	-	-	-	-		-	-	-
	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	(724.475)		(724.475)
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb	-	-	-	-	-	-	-	-	(4.081.425)	-	-	-	(4.081.425)
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	-	(40.758)	-	-	-	(40.758)
	-	-	-	-	-	-	-	-	(4.122.183)	-	(724.475)	-	(4.846.658)
Premiki v kapitalu
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-	(272.992)	272.992
Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala	-	-		-			-	-	-		-	-	-
	-	-	-	-	-	-	-	-	-	(272.992)	272.992	-	-
Stanje na dan 31. december 2015	2.050.547	2.050.547	3.884.453	247.684		9.665.651 (1.115.651)	609.026	9.406.710	(3.014.767)	648.355	(724.475)	-	12.250.823

IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU 2014

(v EUR)	Osnovni kapital	Skupaj vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Rezerve za lastne deleže in delnice	Lastne delnice in deleži	Druge rezerve iz dobička	Skupaj rezerve iz dobička	Rezerve za pošteno vrednost	Zadržani dobički	Čista izguba leta	Čisti posl. izid leta	Skupaj
Stanje na dan 31. decembra 2013	2.050.547	2.050.547	3.884.453	247.684		9.490.651 (1.115.651)	609.026		9.231.710 13.957.016		2.637.382 (1.541.035)	-	30.220.073
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Izplačilo dividend	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	(272.992)		(272.992)
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb	-	-	-	-	-	-	-	-	195	-	-	-	195
	-	-	-	-	-	-	-	-	195	-	(272.992)	-	(272.797)
Premiki v kapitalu
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-	(1.541.035)	1.541.035	-	-
Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala	-	-	-	-	175.000	-	-	175.000	-	(175.000)	-	-	-
	-	-	-	-	175.000	-	-	175.000	-	(1.716.035)	1.541.035	-	-
Stanje na dan 31. december 2014	2.050.547	2.050.547	3.884.453	247.684		9.665.651 (1.115.651)	609.026		9.406.710 13.957.211	921.347	(272.992)	-	29.947.276

IZJAVA POSLOVODSTVA

Uprava potrjuje računovodske izkaze za poslovno leto končano na dan 31. decembra 2015 in uporabljene računovodske usmeritve, pojasnila k računovodskim izkazom ter priloge in razkritja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe, finančnega položaja in poslovnega izida družbe za leto 2015. V poslovno poročilo je vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki jim je družba izpostavljena.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi računovodskimi standardi.

Ljubljana, 25.4.2016

POVEZANE DRUŽBE

Družba ima neposredne naložbe v naslednje povezane družbe:

Odvisni družbi

DIS 21, Podjetje za distribucijo in dostavo, d.o.o., Dunajska cesta 5, Ljubljana, v kateri ima družba Delo Prodaja, d.d. 43,81 % delež, Dnevnik, d.d. 33,89 %, DZS, d.d. 13,78 % in Pristop skupina d.o.o. 8,52 %. Upoštevajoč skupno izjavo družbenikov, da največji lastnik obvladuje družbo, Delo Prodaja, d.d. odvisno družbo DIS 21, d.o.o. konsolidira in zaradi tega pripravlja konsolidirane računovodske izkaze Skupine Delo Prodaja.

V letu 2015 je družba DIS 21 d.o.o. realizirala 423 € izgube in leto zaključila z 1.683 € lastniškega kapitala. Pripadajoči delež kapitala Dela Prodaje d.d. znaša 737 €.

AB Sistemi, Družba za podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 5, Ljubljana, v kateri ima družba Delo Prodaja, d.d. 100 % delež. Delo Prodaja, d.d. odvisno družbo AB Sistemi, d.o.o. konsolidira in zaradi tega pripravlja konsolidirane računovodske izkaze Skupine Delo Prodaja.

V letu 2015 je družba AB Sistemi, d.o.o. realizirala 7.867 € čistega dobička in leto zaključila z 19.304 € lastniškega kapitala, ki v celoti pripada Delo Prodaji d.d..

Konsolidirano letno poročilo skupine Delo Prodaja je mogoče pridobiti na sedežu obvladujoče družbe Delo Prodaja d.d., Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana.

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

PODLAGA ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU. Uporabljene so računovodske in poročevalske zahteve MSRP in Zahteve Zakona o gospodarskih družbah.

V nadaljevanju opisani Standardi in pojasnila so v kontekstu MRS 8, točka 28 do 30.

Standardi in pojasnila, ki veljajo v trenutnem obdobju

V trenutnem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU:

Spremembe različnih standardov »Izboljšave MSRP (obdobje 2011-2013)«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 3, MSRP 13 in MRS 40), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 18. decembra 2014 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali pozneje);
OPMSRP 21 »Dajatve«, ki ga je EU sprejela 13. junija 2014 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 17. junija 2014 ali pozneje).

Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvah podjetja.

Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, popravki in pojasnila, ki jih je sprejela EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo:

Spremembe MSRP 11 »Skupne ureditve« Obračunavanje pridobitve deležev pri skupnem delovanju, ki jih je EU sprejela 24. novembra 2015 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje);
Spremembe MRS 1 »Predstavljanje računovodskih izkazov« Pobuda za razkritje, ki jih je EU sprejela 18. decembra 2015 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje);
Spremembe MRS 16 »Opredmetena osnovna sredstva« in MRS 38 »Neopredmetena sredstva« – Pojasnilo sprejemljivih metod amortizacije, ki jih je EU sprejela 2. decembra 2015 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje);
Spremembe MRS 16 »Opredmetena osnovna sredstva« in MRS 41 »Kmetijstvo« Kmetijstvo: Rodne rastline – kot jih je sprejela EU 23. novembra 2015 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje);
Spremembe MRS 19 »Zaslužki zaposlencev« - Programi z določenimi zaslužki: Prispevki zaposlencev, ki jih je EU sprejela 17. decembra 2014 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. februarja 2015 ali kasneje);
Spremembe MRS 27 »Ločeni računovodski izkazi« Kapitalska metoda pri ločenih računovodskih izkazih, ki jih je EU sprejela 18. decembra 2015 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje);
Spremembe različnih standardov »Izboljšave MSRP (obdobje 2010-2012)«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MSR 24 in MRS 38), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 17. decembra 2014 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2015 ali pozneje);
Spremembe različnih standardov »Izboljšave MSRP (obdobje 2012-2014)«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 5, MSRP 7, MRS 19 in MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 15. decembra 2015 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje).

Podjetje predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih standardov, ki 25. 2. 2016 niso bili potrjeni za uporabo v EU:

MSRP 9 »Finančni instrumenti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje);
MSRP 14 »Zakonsko predpisani odlog plačila računov« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje) - Evropska komisija je sklenila, da ne bo pričela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda ter da bo počakala na izdajo njegove končne verzije;
MSRP 15 »Prihodki iz pogodb s strankami« ter nadaljnje spremembe (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje);
MSRP 16 »Najemi« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje);
Spremembe MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi«, MSRP 12 »Razkritje deležev v drugih družbah« in MRS 28 »Naložbe v podjetja in skupne podvige« - Naložbena podjetja: izjeme pri konsolidaciji (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje);
Spremembe MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi« in MRS 28 »Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige« – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženi podjetjem oz. skupnim podvigom, ter nadaljnje spremembe (datum pričetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo);
Spremembe MRS 12 »Davki iz dobička« Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2017 ali pozneje).

Podjetje predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Podlaga za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirnih vrednosti, medtem ko se poštena vrednost upošteva pri funkcionalnem zemljišču ter finančnih instrumentih za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih, ki kotirajo na borzi ali pa so v skladu z MSRP vrednoteni z uporabo modela vrednotenja. Uprava pri sestavi računovodskih izkazov poda presoje, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev, na izkazane vrednosti sredstev in na obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene in predpostavke temeljijo na prejšnjih izkušnjah in drugih dejavnikih, ki se v danih okoliščinah smatrajo kot utemeljeni in na podlagi katerih lahko podamo presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in obveznosti. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo le za obdobje, v katerem se ocena popravi, če vpliva zgolj na to obdobje, lahko pa se pripoznajo za obdobje popravka in prihodnja leta, če popravek vpliva tako na tekoče kot na prihodnja leta.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na tisoč enot. Zaradi zaokroževanja lahko pri seštevanju nastanejo manjše razlike.

Prevedba tujih valut

Posli, izraženi v tuji valuti, so preračunani v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v funkcijsko valuto po takrat veljavnem referenčnem tečaju ECB. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil v obdobju, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunani po referenčnem tečaju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti.

SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN OCEN TER POPRAVKI NAPAK

Za poročanje o poslovnem letu se uporabljajo Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP).

Spremembe računovodskih usmeritev

Družba je v letu 2015 spremenila računovodsko usmeritev za vrednotenje netržne finančne naložbe v družbo s pomembnim deležem, in sicer se le ta vrednoti po izvirni vrednosti.

Na podlagi sprejete računovodske usmeritve je družba v preteklih letih upoštevala vrednotenje v družbo s pomembnim deležem na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.

Po 22. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I (Ur.l. RS, št. 55/2015), po katerem se 67. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD 1) spremeni, se finančne naložbe s pomembnim deležem vrednotijo po izvirni vrednosti. Zato se je uprava družbe, upoštevajoč možnosti, ki jih omogočajo 10., 12., in 21. člen MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, odločila, da spremeni računovodsko usmeritev tako, kot je zgoraj zapisano, že pri sestavi računovodskih izkazov, upoštevanih v letnem poročilu družbe Delo Prodaja, d.d. in Skupine Delo Prodaja za obdobje januar – december 2015.

Rezultat spremembe računovodske usmeritve je družba upoštevala za nazaj tako, da je za učinek prevrednotenja finančne naložbe v družbo s pomembnim deležem spremenila vrednost te naložbe na izvirno vrednost, odpravila presežek iz prevrednotenja in znižala vrednost odloženih davkov na stanje 31. 12. 2014.

Spremembe računovodskih ocen

Družba v poslovnem letu ni spreminjala računovodskih ocen, ki bi pomembno vplivale na tekoče in prihodnje obdobje.

Popravki napak

Družba Delo Prodaja, d.d. je prerazvrstila naložbo v družbo DZS, d.d. iz naložbe v pridruženo družbo v naložbo v druge delnice in deleže.

Razlog za prerazvrstitev naložbe je v dejstvu, da kljub deležu v kapitalu družbe DZS d.d., ki sicer presega 20% deleža in glasovalne moči v podjetju, uprava družbe Delo Prodaja, d.d. ugotavlja, da njena poslovna politika ne izkazuje dovolj poslovnih elementov, ki bi dokazovali, da bi imela družba pomemben vpliv v družbi DZS, d.d..

Nedvoumno je namreč, da Delo Prodaja d.d. sicer kot največji naložbenik družbe DZS d.d.:

nima zastopstva v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu podjetja, v katero naložbi;
ne sodeluje pri procesih oblikovanja poslovne politike podjetja, v katero naložbi;
sicer ima možnost odločanja o dividendah in izplačilih slednjih, toda zaradi podpisanega MRA DZS, d.d. z bankami upnicami, o morebitnem izplačilu dividend lastnikom, brez usodnih posledic za poslovanje podjetja, v katero naložbi, ne more glasovati pritrdilno;
ne beleži bistvenih transakcij med naložbenikom in podjetjem, v katerega naložbi;
ne izvaja poslovne politike medsebojnega izmenjavanja vodilnega kadra;
ne izvaja politike izmenjave in zagotavljanja bistvenih strokovnih informacij.

Družba Delo Prodaja d.d. glede na vse navedeno smatra, da nimamo pomembnega vpliva na poslovanje družbe DZS, d.d., še posebej od dne podpisa MRA družbe z bankami upnicami dalje, saj slednji tudi zavezuje upravo DZS, d.d., da vse pomembne poslovne odločitve izvaja zgolj in le v soglasju z bankami upnicami. Zato uprava sledi poslovni politiki in usmeritvi, iz katere je nedvoumno moč zaključiti, da je prišlo do izgube pomembnega vpliva v podjetju, v katerem ima družba Delo Prodaja, d.d. finančno naložbo, tudi brez spremembe absolutnih ali relativnih deležev v lastništvu te družbe.

POROČANJE PO PODROČNIH IN OBMOČNIH ODSEKIH

V skladu z naravo poslovanja družba nima določenih področnih in območnih odsekov.

NEOPREDMETENA SREDSTVA

Znotraj družbe ustvarjene blagovne znamke, naslovi publikacij, seznami odjemalcev in po vsebini podobne postavke se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, razen v primeru transakcije (prevzema družbe).

Naložba v dobro ime je presežek nabavne vrednosti prevzete družbe ali dela prevzete družbe nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za njegove dolgove in pogojne obveznosti.

Neopredmeteno sredstvo se na začetku izmeri po nabavni vrednosti.

Po začetnem pripoznanju družba neopredmetena sredstva vodi po modelu nabavne vrednosti, pri čemer je njegova nabavna vrednost zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Neopredmetena sredstva se razvrščajo na tista s končnimi dobami koristnosti in tista z nedoločenimi dobami koristnosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem ter z oslabitvami, kadar obstajajo vzroki za to. Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ki se prične, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti so naslednje (po pomembnejših vrstah):

računalniški programi: 5 10 let
licence: 5 10 let

Neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti in dobro ime družba najmanj na dan bilance stanja preizkusi ali je potrebna oslabitev. Ta sredstva se ne amortizirajo. Prav tako se doba koristnosti ponovno oceni in presodi ali sredstva ni potrebno obravnavati s končno dobo koristnosti, učinek pa obravnava kot spremembo računovodske ocene.

Družba nima neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, nevračljive dajatve, neposredni stroški usposobitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve.

Za kasnejše merjenje opredmetenih sredstev družba uporablja model nabavne vrednosti, razen za funkcionalni del zemljišč. Pri tem so opredmetena osnovna sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Za kasnejše merjenje dela opredmetenih osnovnih sredstev, to je za funkcionalni del zemljišč, družba uporablja model prevrednotenja, ki so izkazana po pošteni vrednosti. Povečanje poštene vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v kapitalu, razen, če je bilo predhodno zmanjšanje poštene vrednosti pripoznano v poslovnem izidu. Zmanjšanje poštene vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v poslovnem izidu ob predhodni odpravi v kapitalu oblikovane rezerve za pošteno vrednost. Družba najmanj na vsakih 10 let preveri in prevrednoti pomembna opredmetena osnovna sredstva, oziroma praviloma takoj, sicer pa najmanj takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo za več kot 20 %.

Če je nabavna vrednost osnovnega sredstva visoka, družba razporedi nabavno vrednost osnovnega sredstva na njegove pomembnejše dele, ki imajo lahko različno življenjsko dobo in posebej amortizira vsak tak del.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Ocenjene dobe koristnost so naslednje (po pomembnejših vrstah):

-	zgradbe:	20 – 55 let
-	transportna sredstva:	5 – 8 let
-	proizvajalne naprave in stroji:	9 – 11 let
-	računalniška oprema:	2 – 3 let
-	druga oprema:	4 – 10 let
-	naložbe v tuja osnovna sredstva	5 - 10 let

Če ni zanemarljiva, se preostala vrednost pregleda na letni osnovi.

Najem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Sredstva v finančnem najemu se izkazujejo ločeno od drugih istovrstnih sredstev.

Predvideni stroški popravil večjih vrednosti se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev in se amortizirajo po stopnji, ki zagotavlja, da bo ocenjeni znesek nadomeščen do časa, ko bodo stroški popravil večjih vrednosti dejansko nastali.

Stroški, ki povečajo prihodnje koristi ali podaljšajo dobo koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, povečajo njegovo nabavno vrednost. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki takoj, ko nastanejo.

Stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodki ob nastanku.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Naložbena nepremičnina je posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečala vrednost dolgoročne naložbe ali oboje.

Na začetku je naložbena nepremičnina pripoznana po nabavni vrednosti, stroški posla so vključeni v vrednost. Za kasnejše merjenje naložbenih nepremičnin družba uporablja model nabavne vrednosti, kjer so naložbene nepremičnine pripoznane po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Obračunana amortizacija je izkazana med stroški amortizacije, slabitve ali izgube pri prodaji pa kot prevrednotovalni poslovni odhodki. Uporabljena stopnja amortizacije znaša 2,50%.

OSLABITVE DOLGOROČNIH SREDSTEV, RAZEN FINANČNIH NALOŽB

Družba na dan vsakega poročanja oceni, ali je kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če je kakršnokoli tako znamenje, mora družba oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.

Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve, ter uporabo ustrezne razobrestovalne (diskontne) mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih. Vrednost pri uporabi se lahko ugotavlja tudi za denar ustvarjajočo enoto, to je najmanjšo določljivo skupino sredstev, katerih nenehna uporaba je vir denarnih prejemkov, večinoma neodvisnih od denarnih prejemkov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Samo če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa bremeni neposredno vsak presežek iz prevrednotenja, preden se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida.

Izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri sredstvu v prejšnjih obdobjih, je treba razveljaviti, kadar in zgolj kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve. Pri razveljavitvi izgube zaradi oslabitve sredstva pa povečana knjigovodska vrednost ne sme presegati knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena (po odštetju amortizacijskega popravka vrednosti), če pri njem v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve, razen če je takšno povečanje posledica prevrednotenja. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa je treba pripisati neposredno presežku iz prevrednotenja. Če je bila izguba zaradi oslabitve istega prevrednotenega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida, je treba razveljavitev takšne izgube zaradi oslabitve prav tako pripoznati v izkazu poslovnega izida.

FINANČNE NALOŽBE

V skladu z MSRP družba nekratkoročne in kratkoročne finančne naložbe razvršča v 4 skupine finančnih naložb:

1. skupina: finančne naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid,
1. skupina: finančne naložbe v posesti do zapadlosti,
1. skupina: posojila in terjatve,
1. skupina: za prodajo razpoložljive finančne naložbe.

Naložbe v netržne vrednostne papirje oziroma deleže so razvrščene v četrto skupino.

Vse finančne naložbe se pripoznajo po datumu poravnave.

Ob zaključku poslovnega leta, če je to dovoljeno in primerno, družba posamezne nekratkoročne in kratkoročne finančne naložbe ustrezno prerazvrsti v drugo skupino.

Ob pripoznanju se finančna naložba izmeri po pošteni vrednosti. V kolikor gre za finančno naložbo, merjeno po odplačni vrednosti in finančne naložbe merjene po pošteni vrednosti prek presežka iz prevrednotenja in naložbe merjene po nabavni vrednosti, se pošteni vrednosti prištejejo še stroški posla, ki so neposredno povezani s pridobitvijo finančne naložbe. Vrednotenje finančne naložbe je odvisno od tega, v katero skupino je posamezna finančna naložba razvrščena:

Finančne naložbe, razvrščene v 1. skupino so vrednotene po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je tržno oblikovana vrednost (enotni borzni tečaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice,...) ali pa je poštena vrednost ugotovljena z uporabo modela vrednotenja na podlagi cenitve. Sprememba poštene vrednosti za finančne naložbe v 1. skupini se pripozna v izkazu poslovnega izida kot finančni prihodek oziroma odhodek.
Finančne naložbe, razvrščene v 2. in 3. skupino so vrednotene po odplačni vrednosti. Odplačna vrednost je znesek, s katerim se finančna naložba izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačila glavnice, povečan oz. zmanjšan za amortizacijo diskonta oz. premije (po metodi veljavnih obresti) ter zmanjšan za morebitne oslabitve.
Finančne naložbe, razvrščene v četrto skupino, so merjene bodisi po nabavni vrednosti bodisi v skladu z MRS 39 po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je tržno oblikovana vrednost (enotni borzni tečaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice,...) ali pa je poštena vrednost ugotovljena z uporabo modela vrednotenja na podlagi cenitve. Cenitev pooblaščenega cenilca se bo izvajala vsakič, ko se bo ocenilo, da bi se poštena vrednost naložbe lahko pomembno razlikovala od pripoznane knjigovodske vrednosti. Sprememba poštene vrednosti za finančne naložbe v 4. skupini se pripozna v presežku iz prevrednotenja. Finančni odhodek kot posledica odprave presežka iz prevrednotenja za finančne naložbe v 4. skupini se pripozna ob prodaji finančne naložbe oziroma odpravi pripoznanja le-te.

Pripoznanje finančne naložbe je odpravljeno, kadar potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz naslova finančne naložbe.

Na datum vsakega poročanja družba oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. V kolikor taki razlogi obstajajo, jih je potrebno oceniti in določiti vrednost izgube zaradi oslabitve. Izguba kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve, ki je ni mogoče poravnati s presežkom iz prevrednotenja, se pripozna kot finančni odhodek v izkazu poslovnega izida.

Pri finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo ter posojilih in terjatvah, ki so izkazane po odplačni vrednosti, se izguba zaradi oslabitve odpravi, če je naknadno povečanje nadomestljive vrednosti sredstva mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Izguba zaradi oslabitve se odpravi prek poslovnega izida. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri finančnega sredstva (to je, po veljavni obrestni meri, izračunani pri začetnem pripoznanju).

Izgube zaradi oslabitve, ki je pripoznana za finančno naložbo, razpoložljivo za prodajo, ki je merjena po nabavni vrednosti, ni mogoče odpraviti. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva.

Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane za finančno naložbo v kapitalski instrument, razvrščen kot razpoložljiv za prodajo, ni mogoče razveljaviti prek poslovnega izida. Če se poštena vrednost dolgovnega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je potrebno izgubo zaradi oslabitve razveljaviti prek poslovnega izida kot finančni prihodek. Znesek izgube pri za prodajo razpoložljivih finančnih naložbah po pošteni vrednosti se izmeri kot razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila prej pripoznana v poslovnem izidu.

IZPELJANI FINANČNI INŠTRUMENTI

Družba ne uporablja izpeljanih finančnih inštrumentov za varovanje pred tveganjem spremembe tečajev tujih valut in spremembe obrestne mere, kot so rokovne pogodbe in obrestne zamenjave.

SREDSTVA (SKUPINA ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo, in ne z nadaljevanjem uporabe, se to sredstvo opredeli kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrsti v skupino za odtujitev za prodajo. Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo. Takšno nekratkoročno sredstvo ali skupina za odtujitev za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša. Pravila o oslabitvah sredstev (skupin za odtujitev) za prodajo veljajo v enaki meri, kot za nekratkoročna sredstva, razen finančnih naložb.

ZALOGE

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti in sicer po manjši izmed njiju. Družba nima zalog nedokončane proizvodnje in končanih proizvodov.

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

Družba za zmanjševanje količin materiala v zalogi na skladišču uporablja metodo zaporednih cen – FIFO. Za zmanjševanje količin trgovskega blaga v zalogi družba uporablja metoda drsečih povprečnih cen.

Drobni inventar, dan v uporabo, družba prenese takoj med stroške.

Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo čisto iztržljivo vrednost. Vrednost zalog je treba odpisati pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk posebej. Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovo iztržljivo vrednost.

TERJATVE

Terjatve se glede na zapadlost razčlenjujejo na nekratkoročne in kratkoročne terjatve. Nekratkoročne terjatve se pojavijo v zvezi s prodajo na up (kredit) z dolgoročnim odplačevanjem, kot odložene terjatve za davek ali kot dolgoročne varščine. Vsebujejo terjatve do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov, do dobaviteljev prvin poslovnega procesa (predujmi), terjatve do zaposlencev, do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida, do financerjev in terjatve do uporabnikov finančnih naložb.

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali niso poravnane v rednem roku, so popravljene z naslednjo metodo oblikovanja popravkov vrednosti:

Na podlagi izkušenj družba pripozna kot dvomljive tiste terjatve, ki so starejše od 60 dni od roka zapadlosti. Odstotek (mera) za izračun pavšalnega popravka vrednosti terjatev je izračun: razmerje med stanjem toženih terjatev oziroma terjatev danih v pravno službo in stanjem vseh terjatev na dan bilanciranja. Upošteva se stanje na kontih skupine 12 – kratkoročne terjatve do kupcev.

Za leto 2015 je bil uporabljen delež 2,13 % za izračun pavšalnega zneska popravkov vrednosti spornih terjatev v tožbi oziroma terjatev danih v pravno službo, izračunan po stanju na dan 31.12.2015.

Po preizkusu uporabljenega % glede na stanje vseh terjatev na dan 31.12.2015 bi z oblikovanim popravkom vrednosti v višini 52.066 € pokrili vse sporne terjatve v znesku 41.043 € in 89 % vseh dvomljivih terjatev, kar pa je tudi usmeritev in namen družbe, da z oblikovanim popravkom pokrije najprej vse sporne terjatve in v čim večji meri tudi dvomljive.

Odstotek, uporabljen za leto 2014 je znašal 2,22 %.

Družba ločeno izkazuje dvomljive in sporne terjatve. Dokončen odpis terjatev, ki so bile predhodno oslabljene, se opravi na osnovi ustrezne knjigovodske listine po predhodni odobritvi uprave.

Družba je za varovanje pred tveganji določila varščino kot inštrument za varovanje terjatev za veleprodajne kupce.

DENARNA SREDSTVA

Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar in denar na poti.

Denarne ustreznike predstavljajo gotovina v blagajnah, depoziti pri bankah z rokom zapadlosti do 12 mesecev, sredstva na bankah na vpogled ter takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji.

Negativna stanja oziroma prekoračitve na transakcijskih računih se izkazujejo kot prejeta posojila.

KAPITAL

Celotni kapital družbe je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba preneha poslovati. Opredeljen je z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom.

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadržani dobički ali izguba iz prejšnjih let, rezerve za pošteno vrednost in čisti poslovni izid leta ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in ne vpoklicani osnovni kapital. Ne vpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih družba pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev, zneske, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri odtujitvi predhodno pridobljenih lastnih delnic oziroma deležev, zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev, zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta, zneski na podlagi enostavnega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev in zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Obvezno se razčlenjujejo na zakonske rezerve, rezerve za lastne deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička.

Preneseni čisti dobiček oziroma zadržani dobiček je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni bil v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva. Prenesena čista izguba iz prejšnjih let je izguba, ki ni bila poravnana s čistim dobičkom poslovnega leta in z nabranimi drugimi sestavinami kapitala in zmanjšuje celotni kapital.

Rezerve za pošteno vrednost se nanašajo na povečanje knjigovodske vrednosti sredstev po modelu prevrednotenja. Glede na njegov prehodni nastanek se razčlenjuje na rezerve za prevrednotenje v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, rezerve za prevrednotenje v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in rezerve za prevrednotenje v zvezi z nekratkoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami.

Pridobljene lastne delnice ali poslovni deleži se odštevajo od kapitala. V poslovnem izidu se ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku ne pripozna dobiček ali izguba iz tega posla oziroma se vse razlike poračunavajo s kapitalom.

Dividende se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem skupščina sprejme sklep o njihovi delitvi.

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Družba v bilanci stanja izkaže rezervacije, če ima zaradi preteklega dogodka sedanjo pravno ali posredno obvezo in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, se znesek rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po obrestni meri pred obdavčitvijo. Ta odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Učinek iz naslova diskontiranja se izkazuje kot finančni odhodek oziroma prihodek.

Če družba z veliko gotovostjo pričakuje, da bo nekatere ali vse izdatke, potrebne za poravnavo rezervacije, povrnila druga stranka, se povračila pripoznajo kot posebno sredstvo, ki ne presega zneska rezervacije. Pri tem se odhodki za rezervacije poračunajo s prihodki od pripoznanja sredstva.

Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane, kar pomeni, da se v izkazu poslovnega izida ne pojavljajo več, razen v primeru rezervacij za kočljive pogodbe in dolgoročno odloženih prihodkov, katerih poraba se prenaša med poslovne prihodke.

DOLGOVI

Dolgovi so glede na zapadlost v plačilo lahko nekratkoročni ali kratkoročni. Dolgovi so lahko finančni ali poslovni.

Finančni dolgovi so dobljena nekratkoročna ali kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani nekratkoročni ali kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, razen čekov, ki se štejejo kot odbitna postavka pri denarnih sredstvih. Podvrsta dobljenih posojil so tudi dobljene vloge, pa tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema.

Nekratkoročni poslovni dolgovi so nekratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve. Sem spadajo tudi obveznosti za odložene davke ter obveznosti do kupcev iz naslova prejetih nekratkoročnih varščin.

Kratkoročni poslovni dolgovi so kratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, kratkoročne obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, kratkoročne obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, kratkoročne obveznosti do države iz naslova davkov, tudi obračunanega davka na dodano vrednost, ter kratkoročne obveznosti iz naslova razdelitve poslovnega izida.

Finančni inštrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi in kratkoročnimi dolgovi, se praviloma pripoznavajo v bilanci stanja. Obstajajo pa tudi finančni inštrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi in kratkoročnimi dolgovi, a se izkazujejo v zunaj bilančnem razvidu. Vrednost dolgov je mogoče varovati pred tveganjem z ustreznimi izpeljanimi finančnimi inštrumenti, ki spadajo med kratkoročne finančne naložbe ali kratkoročne finančne obveznosti.

Pripoznavanja nekratkoročnih in kratkoročnih dolgov v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.

Del nekratkoročnega dolga, ki je že zapadel v plačilo, in del nekratkoročnega dolga, ki bo zapadel v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenese med kratkoročne dolgove.

PRIHODKI

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke.

Poslovni prihodki: prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko družba na kupca prenese pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom proizvodov. Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila. Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum bilance stanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki se ne pripoznajo, če se pojavi negotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov ali pa glede na nadaljnje odločanje o prodanih proizvodih.

Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežek njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni prihodki: prihodki iz obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila. Kot finančni prihodki so v izkazu poslovnega izida izkazane tudi pozitivne tečajne razlike, dobički iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in drugi prihodki, ki izhajajo iz finančnih naložb.

Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi finančnih naložb, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v rezervah za prevrednotenje; takšno naravo ima tudi presežek njihove prodajne cene nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za rezerve iz prevrednotenja zaradi predhodne okrepitve finančne naložbe.

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid.

ODHODKI

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov; prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Odhodki se razčlenjujejo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke.

Nabavna vrednost prodanega blaga vsebuje neto fakturno vrednost prodanega blaga, izdatke za carino in druge uvozne dajatve, ki so zaračunane po dobaviteljevi ceni, prevozne stroške, stroške zavarovanja in druge odvisne nabavne stroške.

Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se pojmujejo kot neposredni stroški ter tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški.

Stroški dela se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk, pa tudi odpravnin in ustreznih dajatev.

Prevrednotovalni poslovni odhodki nastajajo zaradi oslabitve osnovnih in obratnih sredstev, pa tudi zaradi izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v primerjavi z njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni odhodki obsegajo obresti od posojil, ki se izračunavajo po metodi efektivne obrestne mere, negativne tečajne razlike, izgube iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in druge odhodke, ki izhajajo iz finančnih naložb.

Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervo za prevrednotenje kapitala.

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid.

DAVEK OD DOHODKA

Davek od dohodka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Odmerjeni davek je tisti, ki bo odveden od obdavčljivega dohodka za poslovno leto, z uporabo davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, ob morebitni prilagoditvi davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti bilance stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev ter obveznosti.

Odložena obveznost za davek se pripozna za vse začasne razlike, razen:

dobro ime v primeru, da ne gre za davčno priznan odhodek;
začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki ni združitev, delitev, zamenjava kapitalskih deležev ter prenos dejavnosti, in ne vpliva na računovodski niti na obdavčljivi dobiček;
razlike v zvezi z naložbami v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deleži v skupnih podvigih v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bo odpravljena v predvidljivi prihodnosti.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse začasne razlike, neizrabljeni davčni dobropisi in davčne izgube v višini, za katero obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odloženo terjatev, razen:

če razlike izhajajo iz začetno pripoznanih sredstev ali obveznosti ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki v času nastanka ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, razen če gre za terjatve iz poslovne združitve, delitve, zamenjave kapitalskega deleža ali prenosa dejavnosti;
če razlike izhajajo iz finančnih naložb v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deležev v skupnih podvigih in ni verjetno da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti.

Ob sestavitvi bilance stanja družba ponovno oceni prej ne pripoznane terjatve za odloženi davek in jih pripozna, če je verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočil uporabo terjatev za odloženi davek. Družba zmanjša knjigovodsko vrednost terjatev za odloženi davek, če ni več verjetno, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi, če postane verjetno, da bo na razpolago zadosten obdavčljivi dobiček.

Davek od dohodka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša neposredno na postavke izkazane v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Nepomembni zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek niso pripoznani.

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

(v EUR)	Pravice do ind. lastnine in druge pravice	Neopredm. sredstva v pridobivanju	Dolgoročno odloženi stroški	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2014	1.044.633	-	4.083	1.048.716
Pridobitve			416	416
Prenos z investicij v teku				-
Prerazvrstitve	-	-	(77)	(77)
31. decembra 2015	1.044.633	-	4.422	1.049.055
Nabrani popravek vrednosti
31. decembra 2014	836.925	-	-	836.925
Amortizacija v letu	48.141			48.141
31. decembra 2015	885.066	-	-	885.066
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	207.708	-	4.083	211.791
31. decembra 2015	159.567	-	4.422	163.989

Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so premoženjske pravice do uporabe programske opreme in dolgoročno odloženi stroški obveznega rezervnega sklada, zaračunani etažnim lastnikom v skladu s Stanovanjskim zakonom, z namenom kritja bodočih stroškov vzdrževanja več stanovanjske stavbe.

Podlaga za merjenje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je njihova nabavna vrednost z vsemi pripadajočimi stroški.

Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva so sredstva s končno dobo koristnosti.

Za že pripoznana neopredmetena sredstva družba ne izkazuje obveznosti do dobaviteljev, ki bi bile poravnane v letu 2016.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

(v EUR)	Zemljišča	Zgradbe	Proizvajalne naprave in stroji	Druge naprave in oprema	Vlaganja v tuja OS	Osnovna sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2014	1.736.294	6.152.320	1.143.164	3.625.380	69.010		22.393 12.748.561
Pridobitve						57.397	57.397
Prenos z investicij v teku			3.700	31.786		(35.486)	-
Odtujitve			(20.568)	(148.960)		(14.557)	(184.085)
Prenos na kratkoročna sredstva							-
31. decembra 2015	1.736.294	6.152.320	1.126.296	3.508.206	69.010		29.747 12.621.873
Nabrani popravek vrednosti
31. decembra 2014	-	3.550.497	896.336	2.376.048	59.468	-	6.882.349
							-
Amortizacija v letu	-	131.299	57.087	168.161	2.779	-	359.326
Odtujitve	-		(20.568)	(148.034)		-	(168.602)
31. decembra 2015	-	3.681.796	932.855	2.396.175	62.247	-	7.073.073
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	1.736.294	2.601.823	246.828	1.249.332	9.542	150.279	5.866.212
31. decembra 2015	1.736.294	2.470.524	193.441	1.112.031	6.763	29.747	5.548.800

Naložbe v tuja osnovna sredstva so povezana z uporabo v najem vzetih poslovnih prostorov za namene opravljanja trgovinske dejavnosti.

Za zavarovanje kratkoročnega bančnega kredita je vknjižena hipoteka in zaznamba na nepremičnini poslovni prostori, ki je izkazana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami. Knjigovodska vrednost na dan 31.12.2015, izkazana po pošteni vrednosti, znaša za zastavljeno nepremičnino 1.472.106,25 €.

Sedanja vrednost zastavljene nepremičnine, izkazane po nabavni vrednosti, pa bi na dan 31.12.2015 znašala 1.064.846,49 €, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti.

Vrednotenje nepremičnin oziroma preostalega dela zgradb (zemljišče) po pošteni vrednosti na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti je bilo opravljeno na dan 31.12.2009, uporabljeno za nazaj, na začetek prvega možnega primerjalnega obdobja, v katerem je družba razpolagala s primerljivimi podatki, to je 01.01.2009. Učinek prevrednotenja je ustrezno izkazan v presežku iz prevrednotenja in obveznostih za odložene davke.

Za zavarovanje kratkoročnega bančnega kredita je poleg vknjižene hipoteke in zaznambe na nepremičnini poslovni prostori vknjižena tudi hipoteka in zaznamba na nepremičnini proizvodni prostori, katere knjigovodska vrednost, izkazana po pošteni vrednosti, na dan 31.12.2015 znaša 2.850.203,65 €.

Sedanja vrednost zastavljene nepremičnine, izkazane po nabavni vrednosti, pa bi dan 31.12.2015 znašala 2.106.362,87 €, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti.

Za že pripoznana osnovna sredstva družba ne izkazuje obveznosti do dobaviteljev, ki bi bile poravnane v letu 2016.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Družba je na dan 31. 12. 2013 prerazvrstila del nepremičnine poslovni prostori v naložbene nepremičnine.

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Naložbene nepremičnine:
Zgradbe spripadajočim zemljiščem	341.603	363.058
Skupaj	341.603	363.058

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Naložbene nepremičnine:
Prihodki od najemnin	98.333	100.070

Med naložbenimi nepremičninami družba izkazuje dele zgradb s pripadajočim zemljiščem, ki se oddaja.

Ni neposrednih odhodkov vezanih na naložbene nepremičnine.

Gibanje naložbenih nepremičnin

(v EUR)	31.12.2015
Nabavna vrednost
31. decembra 2014	1.011.996
Prerazvrstitve
31. decembra 2015	1.011.996
Nabrani popravek vrednosti
31. decembra 2014	648.938
Amortizacija v letu	21.455
Prerazvrstitve	-
31. decembra 2015	670.393
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	363.058
31. decembra 2015	341.603

Amortizacija naložbene nepremičnine se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti, ki je enaka preostalemu delu zgradbe. Uporabljena amortizacijska stopnja znaša 2,50 %. Zemljišča se ne amortizirajo.

Za zavarovanje kratkoročnega bančnega kredita je vknjižena hipoteka in zaznamba na naložbeni nepremičnini poslovni prostori, katere sedanja vrednost na dan 31.12.2015 znaša 341.603 €.

FINANČNE NALOŽBE

Nekratkoročne finančne naložbe

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Nekratkoročne finančne naložbe:
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti	-	-
Posojila	-	-
Finančne naložbe razpoložljive za prodajo	25.372.588	39.503.819
Skupaj	25.372.588	39.503.819

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Nekratkoročne finančne naložbe:
Nekratkoročne finančne naložbe, razen posojil
Delnice in deleži v družbah v skupini	20.000	20.000
Delnice in deleži v pridruženih družbah	-	33.860.050
Druge delnice in deleži	25.352.588	5.623.769
Skupaj	25.372.588	39.503.819

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Finančne naložbe razpoložljive za prodajo:
Naložbe v odvisne družbe izmerjene po nabavni vrednosti	486.793	486.793
Druge naložbe izmerjene po nabavni vrednosti	25.358.399	6.542.286
- naložbe v delnice in deleže	25.358.399	6.542.286
- druge finančne naložbe	-	-
Naložbe v pridružene in skupaj obvladovane družbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	-	33.860.050
Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	730	1.450
- naložbe v delnice in deleže	730	1.450
- druge finančne naložbe
Oslabitev za prodajo razpoložljivih naložb	(473.334)	(1.386.760)
- v delnice in deleže družb v skupini	(466.793)	(466.793)
- v delnice in deleže pridruženih družb
- v delnice in deleže drugih družb	(6.541)	(919.967)
Skupaj	25.372.588	39.503.819

Družba je v letu 2015 spremenila računovodsko usmeritev za vrednotenje netržne finančne naložbe v družbo s pomembnim deležem, in sicer se le ta vrednoti po izvirni vrednosti.

Na podlagi sprejete računovodske usmeritve je družba v preteklih letih upoštevala vrednotenje finančne naložbe v družbo s pomembnim deležem na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.

Družba Delo Prodaja, d.d. je prerazvrstila naložbo v družbo DZS, d.d. iz naložbe v pridruženo družbo v naložbo v druge delnice in deleže. Razlog za prerazvrstitev naložbe je v dejstvu, da kljub deležu v kapitalu družbe DZS, d.d., ki sicer presega 20% deleža in glasovalne moči v podjetju, uprava družbe ugotavlja, da njena poslovna politika ne izkazuje dovolj poslovnih elementov, ki bi dokazovali, da bi imela družba pomemben vpliv v družbi DZS, d.d..

Kot jamstvo za dolgove ima družba zastavljene nekratkoročne finančne naložbe v knjigovodski vrednosti 25.341.028 €.

Gibanje nekratkoročnih finančnih naložb

(v EUR)	Finančne naložbe v posesti do zapadlosti	Finančne naložbe razpoložljive za prodajo	Skupaj
Kosmata vrednost
Stanje 31.12.2014	-	- 40.890.579	40.890.579
Prilagoditev zaradi sprememb računovodskih usmeritev		(14.043.492)	(14.043.492)
Stanje na dan 1. januar 2015		26.847.087	26.847.087
Povečanja		-	-
Nova posojila, nakupi	-	- -	-
Prevrednotenje - tečajne razlike	-	- -	-
Pripis obresti	-	- -	-
Prevrednotenje na pošteno vrednost	-	- -	-
Zmanjšanja
Odplačila, prodaje		- (1.000.613)	(1.000.613)
Prevrednotenje na nabavno vrednost	-		-
Prenos na kratkoročni del	-	-	-
Dokončen odpis	-	- -	-
Prevrednotenje na pošteno vrednost	-	- (551)	(551)
Stanje 31.12.2015	-	- 25.845.923	25.845.923
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2014	-	1.386.760	1.386.760
Povečanja
Oblikovanje popravka vrednosti v letu	-		-
Zmanjšanja
Dokončen odpis	-	(913.425)	(913.425)
Stanje 31.12.2015	-	473.335	473.335
Čista vrednost 31.12.2014	-	- 39.503.819	39.503.819
Čista vrednost 31.12.2015	-	- 25.372.588	25.372.588

Kratkoročne finančne naložbe

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Kratkoročne finančne naložbe:
Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
Druge delnice in deleži	9.410.841	13.870.761
Kratkoročna posojila
Kratkoročna posojila dana drugim	5.000	5.000
Skupaj	9.415.841	13.875.761

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Finančne naložbe razpoložljive za prodajo:
Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	13.870.761	13.870.761
- naložbe v delnice in deleže	13.870.761	13.870.761
- druge finančne naložbe
Oslabitev za prodajo razpoložljivih naložb	(4.459.920)	-
- v delnice in deleže drugih družb	(4.459.920)
Skupaj	9.410.841	13.870.761
(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014

Posojila:
Kratkoročna posojila, dana drugim	5.000	1.846.056
Oslabitev kratkoročo danih posojil	-	(1.841.056)
- danih drugim	-	(1.841.056)
Skupaj	5.000	5.000

Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala se nanašajo na družbo Terme Čatež d.d. in predstavljajo 9,15 % delež v kapitalu družbe. Družba je opravila pregled vrednosti te finančne naložbe v skladu z MSRP. Na podlagi te preveritve je družba v letu 2015 prevrednotila kratkoročno finančno naložbo.

Kot jamstvo za dolgove ima družba navedeno finančno naložbo v celoti zastavljeno.

Ocena vrednosti družbe Terme Čatež, d.d. ¹

Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je v procesu ocenjevanja tržne vrednosti lastniškega kapitala družbe Terme Čatež, d.d. analiziral in ocenil vse tiste makro in mikro elemente, ki so za oceno vrednosti najpomembnejši in ki jih je bilo glede na razpoložljive podatke možno upoštevati. Uporabil je interne podatke družbe Terme Čatež, d.d. kot tudi druge vire informacij, tako javno dostopne informacije kot dokumente posredovane s strani naročnika.

¹ Skladno z Odredbo ATVP, Opr. št. 0600-7/2017-2 z dne 31.1.2017

Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je s pomočjo »metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti«, pri čemer so bili upoštevani vsi razpoložljivi podatki in predpostavke, ob upoštevanju MRS 36, MRS 39 in MSRP 13, raven 3 hierarhije poštene vrednosti, predpostavki delujočega podjetja, ocenil tržno vrednost lastniškega kapitala družbe Terme Čatež, d.d. na dan 30.06.2015 za namen računovodskega poročanja.

V sklopu internih podatkov družbe Term Čatež, d.d. so bila upoštevana revidirana letna poročila družbe za obdobje 2010 – 2014, nerevidirano poročilo o poslovanju za obdobje 1 – 6 2015, osnutek strategije Term Čatež 2016 – 2021.

Pri izračunu sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti je ocenjevalec vrednosti upošteval model stabilne rasti denarnega toka v neskončnost, ocenil zahtevano stopnjo donosa celotnega kapitala, ocenil prosti denarni tok iz prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, finančne in druge obveznosti ter potencialne obveznosti

Na podlagi opravljene cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij je uprava družbe Delo Prodaja, d.d. ocenila, da je poštena vrednost naložbe v družbo Terme Čatež, d.d. na dan 31. 12. 2015 9.410.841,00 EUR. Temu ustrezno je bila naložba prevrednotena, upoštevan je bil negativni presežek iz prevrednotenja in odložena terjatev za davke.

Družba Delo Prodaja, d.d. sestavlja svoje računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, torej v skladu s standardi, s katerimi je v določenih primerih dopustno uporabiti model vrednotenja, čeprav naložba kotira na trgu vrednostnih papirjev.

Družba vrednoti finančno naložbo v delnice Terme Čatež, d.d. po pošteni vrednosti kot kratkoročno finančno naložbo. V skladu z MSRP 13, ki določa, da se kot najprimernejša ocena poštene vrednosti sredstva šteje na aktivnih trgih ponujena cena za enaka sredstva na dan merjenja ali ocena poštene vrednosti sredstva trenutne pogodbene tržne cene na aktivnih ali neaktivnih trgih za podobna sredstva, podjetje lahko uporabi vhodne spremenljivke, ki niso neposredne dosegljive na trgu, vendar vsaka od njih odraža predpostavke, da bi jih tržni udeleženci uporabljali pri določanju primerne cene sredstva ali obveznosti, v kolikor vrednosti na trgu ni mogoče dobiti.

Naložbo v delnice družbe Terme Čatež, d.d. je družba Delo Prodaja, d.d. torej opredelila kot kratkoročno finančno naložbo prav iz razloga, ker je ne želi imeti na dolgi rok, in jo bo v primernem trenutku, za primerno ceno prodala. Namero, da želi družba Delo Prodaja, d.d. prodati to naložbo, izkazuje tudi sklenjen Sporazum o skupni prodaji delnic družbe Terme Čatež, d.d., ki so jo dne 2.11.2015 podpisale družbe DZS, d.d., Kapitalska družba, d.d. in Delo Prodaja, d.d., na podlagi katerega so podpisnice pristopile k skupni prodaji 78,73% deleža v družbi Terme Čatež, d.d. s ciljem povečanja možnosti prodaje in optimiranja dosežene prodajne cene.

Za poslovno leto 2015 je poslovodstvo ugotovilo, da zaradi zanemarljivega prometa z delnicami na trgu Ljubljanske borze posameznih transakcij manjšinskih delničarjev ni ustrezno obravnavati borzno ceno na presečni bilančni datum kot osnovo za določitev poštene vrednosti finančne naložbe za namen računovodskega poročanja in se je odločilo za uporabo modela vrednotenja. Za poslovno leto 2015 je poslovodstvo preverilo gibanje tečaja delnice TCRG in primerjalo vrednost vseh izvedenih transakcij v letu 2015 s tržno kapitalizacijo družbe Terme Čatež, d.d. na dan 31.12.2015. Ugotovili smo, da je delež izvedenih transakcij vrednostno nepomemben. Po našem mnenju vrednostno zanemarljivega obsega prometa z delnicami TCRG na borznem trgu v letu 2015, ki je vplival na zmanjšanje borzne vrednosti delnice TCRG, ni potrebno obravnavati kot okoliščino, ki bi pomembno vplivala na oceno poštene vrednosti finančne naložbe za namen računovodskega poročanja.

(v EUR)	Posojila	Finančne naložbe razpoložljive za prodajo	Skupaj
Kosmata vrednost
Stanje 31.12.2014	1.846.056	13.870.761	15.716.817
Povečanja
Nova posojila, nakupi	1.185.000	-	1.185.000
Prevrednotenje - tečajne razlike	-	-	-
Pripis obresti	-	-	-
Prenos iz dolgoročnega dela		-	-
Prevrednotenje na pošteno vrednost	-		-
Zmanjšanja
Odplačila, prodaje	(1.185.000)	-	(1.185.000)
Prevrednotenje - tečajne razlike	-	-	-
Dokončen odpis	(1.841.056)		(1.841.056)
Prevrednotenje na pošteno vrednost			-
Stanje 31.12.2015	5.000	13.870.761	13.875.761
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2014	1.841.056	-	1.841.056
Povečanja
Oblikovanje popravka vrednosti v letu	-	(4.459.920)	(4.459.920)
Zmanjšanja
Dokončen odpis naložb	(1.841.056)	-	(1.841.056)
Stanje 31.12.2015	-	(4.459.920)	(4.459.920)

Gibanje kratkoročnih finančnih naložb

Čista vrednost 31.12.2014	5.000	13.870.761	13.875.761
Čista vrednost 31.12.2015	5.000	9.410.841	9.415.841

POSLOVNE TERJATVE

Nekratkoročne poslovne terjatve

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Druge dolgoročne poslovne terjatve	132.222	-
Plačilo dolgoročnega dela
Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih terjatev	(93.333)	-
Skupaj	38.889	-

Kratkoročne poslovne terjatve

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
na domačem trgu	2.391.014	2.592.931
na tujih trgih	45.551	26.613
Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini	3.440	4.035
Dani kratkoročni predujmi in varščine	41.196	263.545
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	9.650	39.697
Druge kratkoročne terjatve	302.522	294.098
Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih terjatev	93.333	-
Oslabitve	(61.716)	(240.772)
Skupaj	2.824.990	2.980.147

Starostna struktura terjatev

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Nezapadlo	2.631.536	2.733.248
Zapadlo do:
- 30 dni	198.684	232.996
- 60 dni	3.016	4.273
- 90 dni	3.196	19.776
- 180 dni	3.300	9.396
- 360 dni	4.911	16.583
- nad 360 dni	42.063	204.647
	2.886.706	3.220.919

Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Stanje 1.1.	240.772	239.140
Povečanja
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	3.203	33.679
Zmanjšanja
Izterjane odpisane terjatve	(94.015)
Dokončen odpis terjatev	(3.203)	(32.047)
Odprava popravka odpisanih terjatev	(85.041)	-
Stanje 31.12.	61.716	240.772

Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev po vrstah

(v EUR)	Kratkoročne terjatve do kupcev	Kratkoročne terjatve za obresti	Druge kratkoročne terjatve	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	201.081	39.691	-	240.772
Povečanja
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	-	-	3.203	3.203
Zmanjšanja
Izterjane odpisane terjatve	(94.015)	-	-	(94.015)
Odprava popravka odpisanih terjatev	(55.000)	(30.041)		(85.041)
	-	-	(3.203)	(3.203)
Stanje 31. decembra 2015	52.066	9.650	-	61.716

Oblikovanje popravkov vrednosti je pojasnjeno na strani 41.

Kot jamstvo za dolgove ima družba zastavljene določene kratkoročne poslovne terjatve, ki na dan 31. 12. 2015 znašajo 1.405.689 €.

SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

Družba na dan bilanciranja nima sredstev za prodajo.

ZALOGE

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Material in surovine	20.969	26.735
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi
Trgovsko blago	2.094.007	1.847.379
Predujmi za zaloge	25.437	-
Skupaj	2.140.413	1.874.114

Pri letnem popisu so bili ugotovljeni presežki v višini 437,54 € in manki zalog trgovskega blaga v višini 1.079,32 €, kar je bilo ustrezno razknjiženo. Mesečno se med letom morebitni presežki oziroma manki, ugotovljeni na osnovi mesečnih inventurnih popisov, rešujejo tekoče (npr. obremenitev prodajalcev).

Blago, neprimerno za nadaljnjo prodajo (poškodovano, umazano, pretečeni roki uporabe) je bilo po letnem popisu odpisano in izločeno v skupni vrednosti 20.088,06 €. Vrednost odpisa ni višja kot je normalni kalo, določen v skladu s Pravilnikom o stopnjah normalnega odpisa blaga Trgovinske zbornice Slovenije.

Na dan 31. 12. 2015 je stanje zalog trgovskega blaga tobaka in tobačnih izdelkov, ki je dano kot jamstvo (prodaja s pridržkom lastninske pravice) vse do poplačila kupnine, izkazano po nabavni vrednosti, v višini 30.789,39 €.

DENARNA SREDSTVA

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Gotovina v blagajni v domači valuti	35.421	39.111
Denar na poti	124.052	101.694
Denarna sredstva na računih v domači valuti	46.762	15.935
Skupaj	206.235	156.740

Gotovina v blagajni je gotovina v glavni blagajni na sedežu družbe in gotovina v blagajni po posameznih prodajnih mestih. Določen je blagajniški maksimum za glavno blagajno in za prodajna mesta.

KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki	6.789	100.729
Kratkoročno nezaračunani prihodki	-	-
Skupaj	6.789	100.729

Kratkoročno odloženi stroški se v večini nanašajo na najemnine in takse.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki	2.682.019	2.555.606
Kratkoročno odloženi prihodki	1.833	-
DDV od danih predujmov	4.587	358
Skupaj	2.688.439	2.555.964

Pretežni del vnaprej vračunanih stroškov je nabavna vrednost tiska in zalog na odpoklic za še ne prejete račune založnikov, ki se prodaja na prodajnih mestih. Prodajni mreži so bili poslani časopisi, korigirani za vrnjene izvode že klicane remitende (ostanek ne prodanih časopisov), zaračunani v naprej po sistemu poslano je prodano.

KAPITAL

Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, ampak tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.

Vpoklicani kapital družbe Delo Prodaja, d.d. so vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki in je opredeljen v statutu družbe in je registriran na sodišču. Vpoklicani kapital družbe znaša na dan 31.12.2015 2.050.546,66 € in je razdeljen na 491.393 navadnih, imenskih, kosovnih delnic, ki so bile v celoti vplačane. Delnice družbe so bile uvrščene na ljubljansko borzo dne 12.2.2001. Z njimi se trguje v borzni kotaciji pod oznako DPRG.

Družba ni sprejela sklepa o odobrenem kapitalu, oziroma sklepa o pogojnem povečanju kapitala.

Na podlagi 64. in 230. člena Zakona o gospodarskih družbah mora uprava delniške družbe že pri sestavi letnega poročila oblikovati rezerve za lastne delnice v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih delnic, oziroma rezerve za lastne delnice sprostiti, če je med poslovnim letom odtujila lastne deleže in če je v skladu s pravili o vrednotenju knjigovodskih postavk prevrednotila vrednost naložbe v lastne deleže na nižje zneske. Na podlagi 251. člena Zakona o gospodarskih družbah enako velja, če delnice družbe pridobiva ali ima od nje odvisna družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež.

Družba ima na dan 31.12.2015 v lasti 32.127 lastnih delnic in 180.378 lastnih delnic, ki so v lasti njene odvisne družbe. Skupno število lastnih delnic družbe Delo Prodaja, d.d., za katere so oblikovane rezerve za lastne delnice na dan 31.12.2015, znaša 212.515 in je v primerjavi s preteklim letom nespremenjeno.

Na dan 31.12.2015 člani nadzornega sveta in predsednik uprave družbe niso imeli delnic družbe.

V letu 2015 je skupščina družbe, dne 28.07.2015, sprejela sklep o uporabi bilančnega dobička, ki se je razporedil v preneseni dobiček družbe.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2015 znaša 24,93 €.

Čista izguba na delnico v letu 2015 znaša 1,58 €, vseobsegajoči donos na delnico je negativen in znaša 10,55 €. V letu 2014 je znašala čista izguba na delnico 0,56 €, negativni vseobsegajoči donos na delnico pa 0,56 €.

Preračun čistega poslovnega izida

Čisti poslovni izid, izračunan na podlagi inflacije oziroma deflacije v letu 2015, bi bil višji za 85.487 €, izguba bi znašala 683.988 €. Uporabljeni procent padca cen življenjskih potrebščin za leto 2015 je 0,5 %. Pojasnilo je podano z izračunom.

Stanje 1.1.2015: Kapital 17.097.481 Deflacija 85.487 Korigirana čista izguba 724.475 - 85.487 = 638.988

Gibanje rezerv za pošteno vrednost

(v EUR)	Opredmetena osnovna sredstva	Aktuarski dobički in izgube od določenih zaslužkov	Dolgoročne finančne naložbe	Kratkoročne finančne naložbe	Skupaj
Začetno stanje na dan 31. decembra 2014	955.414	-	12.849.934	151.863	13.957.211
Prilagoditev zaradi sprememb računovodskih usmeritev			(12.849.795)		(12.849.795)
Stanje na dan 1. januar 2015	955.414		139	151.863	1.107.416
Zmanjšanje
Uskladitve s pošteno vrednostjo	-	(40.758)	(598)	(4.080.827)	(4.122.183)
Bruto vrednost	-	(44.544)	(720)	(4.459.920)	(4.505.184)
Vpliv odloženih davkov	-	3.786	122	379.093	383.001
Končno stanje na dan 31.12.2015	955.414	(40.758)	(459)	(3.928.964)	(3.014.767)

Na dan 31. 12. 2015 je izkazanega 3.970.181 € negativnega presežka iz prevrednotenja predvsem zaradi slabitve finančnih naložb in 955.414 € pozitivnega presežka iz prevrednotenja.

Razčlenitev kapitalskih rezerv

(v EUR)	31.12.2015	31.12.3014
Vplačani presežek kapitala	92.562	92.562
Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic	426.289	426.289
Splošni prevrednotovalni popravek kapitala	3.365.602	3.365.602
Skupaj	3.884.453	3.884.453

(v EUR)	Rezervacije za jubilejne nagrade	Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	Prejete dotacije za pokrivanje stroškov	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	55.988	163.180	4.860	224.028
Prilagoditve	-	-	-
Stanje 1. januarja 2015	55.988	163.180	4.860	224.028
Spremembe v letu:
Oblikovanje	7.179	15.050	42.838	65.067
Črpanje	(4.824)	(8.673)	(44.001)	(57.498)
Aktuarski dobički oz. izgube	13.051	44.544	-	57.595
Stanje 31. decembra 2015	71.394	214.101	3.697	289.192

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, podjetniško kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Družba je že v preteklosti oblikovala rezervacije, upoštevajoč MRS 19, na osnovi aktuarskega izračuna. Za leto 2015 je družba preverila obseg potrebnih rezervacij na osnovi ponovnega aktuarskega izračuna potrebnih rezervacij na dan 31.12.2015, ki ga je izdelalo podjetje 3 Sigma, d.o.o. in oblikovala dodatne potrebne rezervacije v višini 81.110 €, od tega v breme stroškov dela 25.572 €, v breme finančnih odhodkov 10.995 € in v breme presežka iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine ob upokojitvi 44.543 €. Iz naslova navedenih rezervacij je upoštevan tudi učinek odložene terjatve za davek.

Pomembne uporabljene predpostavke aktuarskega izračuna so:

nominalna dolgoročna obrestna mera, v skladu z določili standarda MRS 19 je ocenjena v višini 3%;
dolgoročna rast plač je ocenjena v višini 0,5% letno;
v izračunu se upošteva pričakovana smrtnost delavcev v skladu s slovenskimi tablicami smrtnosti v letu 2007;
rezervacije so izračunane zgolj za zaposlene za nedoločen čas.

V kolikor bi se prihodnja rast plač povečala za 0,5 % letno, bi se rezervacije za odpravnine ob upokojitvi povečale za 11.532€, rezervacije za jubilejne nagrade pa za 2.708€. V primeru zmanjšanja prihodnje rasti plač za 0,5 % pa bi se rezervacije za odpravnine ob upokojitvi zmanjšale za 10.737€, rezervacije za jubilejne nagrade pa za 2.559€. V kolikor, bi se prihodnja diskontna obrestna mera povečala za 0,5% letno, bi se rezervacije za odpravnine ob upokojitvi zmanjšale za 10.570€, rezervacije za jubilejne nagrad pa bi se zmanjšale za 2.533€. V primeru zmanjšanja diskontne obrestne mere za 0,5 % pa bi se rezervacije za odpravnine ob upokojitvi povišale za 11.456€, rezervacije za jubilejne nagrade pa bi se povišale za 2.706€.

Na podlagi aktuarskega izračuna predvideni denarni tokovi za izplačilo jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi v letu 2016 znašajo 5.030€.

Prejete dotacije predstavljajo podporo za zaposlene invalide v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Njihovo oblikovanje in črpanje je usklajeno z navedenim zakonom.

FINANČNE OBVEZNOSTI

Nekratkoročne finančne obveznosti

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini
Dolgoročne finančne obveznosti do pridruženih družb
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi	-	5.901.782
Nekratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami	8.327.660	8.327.660
Kratkoročni del nekratkoročnih finančnih obveznosti	-	(5.901.782)
Skupaj	8.327.660	8.327.660

Obveznice družbe Delo Prodaje, d.d. so uvrščene v borzno kotacijo pod oznako DPR1.

Obveznice družbe Delo Prodaja, d.d. zapadejo v plačilo 23.6.2018. Obresti se izplačujejo dva krat letno po obrestni meri 6m EURIBOR + 0,6 %.

Kratkoročne finančne obveznosti

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi	17.913.519	12.531.230
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini	-	-
Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo posl. izida	9	3.888
Druge kratkoročne finančne obveznosti	-	-
Kratkoročni del nekratkoročnih finančnih obveznosti	-	5.901.782
Skupaj	17.913.528	18.436.900

Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti do bank in drugih

(v EUR)	Glavnica dolga 1. januarja	Prenos iz dolgoroč. finan. obv.	Odplačila v letu	Glavnica dolga 31. decembra
Posojilodajalec
Banke v državi
	16.193.012		(519.493)	15.673.519
	-	-	-	-
Prenos iz nekratkoročnega dela				-
Skupaj banke v državi	16.193.012	-	(519.493)	15.673.519
Drugi posojilodajalci
podjetja	2.240.000	-	-	2.240.000
Skupaj drugi posojilodajalci	2.240.000	-	-	2.240.000
Skupaj kratkoročno dobljena posojila	18.433.012	-	(519.493)	17.913.519

Tako kot v letu 2014 so se tudi v letu 2015 dosledno izvajale vse ključne zaveze, določene z navedeno pogodbo, torej plačevanje obresti, zmanjševanje glavnic in odprodaja presežnega premoženja.

S ciljem podaljšanja MRA je poslovodstvo bankam upnicam v sodelovanju z zunanjimi neodvisnimi svetovalci pripravilo in predstavilo dopolnitve Načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe, ki se nanašajo na obdobje po 30.6.2015 in so temelj za podaljšanje krovne pogodbe MRA. Le-ta je bila z Aneksom podaljšana do 31.3.2016.

Obrestna mera za posojila, pridobljena od bank, velja 6m EURIBOR + 5,5 %. Obrestna mera za posojilo, pridobljeno od drugih družb , znaša 6%.

Kot jamstvo za kratkoročne finančne dolgove ima družba, poleg izdanih menic zastavljene vrednostne papirje, katerih knjigovodska vrednost na dan 31.12.2015 znaša 34.751.869 €, dane hipoteke na nepremičninah, katerih neodpisana knjigovodska vrednost na dan 31.12.2015 znaša 4.322.310 €, terjatve do štirih kupcev, ki na dan 31.12.2015 znašajo 1.405.689 €, poroštvo druge družbe v višini 2.240.000 €, dane hipoteke za 85 premičnih prodajnih kioskov opremljenih za prodajo in blagovno znamko KIOSK.

POSLOVNE OBVEZNOSTI

Nekratkoročne poslovne obveznosti

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Dolgoročne poslovne obveznosti do drugih domačih dobaviteljev	-	28.888
Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti	-	(28.888)
Skupaj	-	-

Kratkoročne poslovne obveznosti

(v EUR)	31.12.2015	31.12.2014
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
na domačem trgu	3.666.010	3.265.817
na tujih trgih	210.970	161.041
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov, varščin	128.364	133.733
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun	510.273	622.143
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	146.627	156.318
Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij	147.251	217.989
Kratkoročne obveznosti do financerjev	11.620	12.857
Druge kratkoročne poslovne obveznosti	42.394	33.370
Skupaj	4.863.509	4.603.268

ZUNAJBILANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

V zunajbilančni evidenci je izkazana zaloga trgovskega blaga v komisijski prodaji v višini 424.750 €. Sredstva, dana za zavarovanje finančnih obveznosti, so razkrita pod tabelami ustreznih sredstev.

POSLOVNI PRIHODKI

Čisti prihodki od prodaje

(v EUR)	2015	2014
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu	2.436.613	2.296.955
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih	109.002	140.733
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu	42.425.601	45.414.278
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih	5.752	-
Prihodki od najemnin	154.371	160.197
Skupaj	45.131.339	48.012.163

Drugi poslovni prihodki

(v EUR)	2015	2014
Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij	1.286	-
Zavarovalniške odškodnine	18.984	43.823
Subvencije, dotacije…	49.556	40.042
Prevrednotovalni poslovni prihodki
Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev	2.130	-
Skupaj	71.956	83.865

Prihodki po vrstah proizvodov in storitev

(v EUR)	2015	2014
Prodaja tiska	23.494.374	27.876.436
Prodaja trgovskega blaga	18.936.978	17.537.843
Prodaja trgov.storitev	345.841	346.628
Prodaja storitev distribucije	1.343.976	1.376.907
Oglaševanje	754.594	669.884
Najemnine	157.349	164.605
Proizvodi ali blago ali storitve	-	-
Ostalo blago ali storitve (tudi material)	98.227	39.860
Skupaj	45.131.339	48.012.163

Prihodki po prodajnih trgih

(v EUR)	2015	2014
Prihodki iz prodaje v Sloveniji:
drugim kupcem	45.016.585	47.871.430
Prihodki iz prodaje v EU
drugim kupcem	96.874	46.812
Prihodki iz prodaje izven EU
drugim kupcem	17.880	93.921
Skupaj	45.131.339	48.012.163

POSLOVNI ODHODKI IN STROŠKI

Analiza stroškov

(v EUR)	2015	2014
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	36.401.076	38.596.911
Stroški porabljenega materiala	364.135	351.966
Stroški storitev	4.971.841	4.839.631
Stroški dela
Stroški plač	1.760.170	1.757.285
Stroški socialnih zavarovanj	284.705	284.732
od tega pokojninskih zavarovanj	156.409	154.065
Stroški dodatnih pokojninskih zavarovanj		-
Drugi stroški dela	294.565	279.768
Odpisi vrednosti
Amortizacija	428.922	471.994
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami	2	6.100
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami	3.204	31.760
Drugi poslovni odhodki	75.497	76.152
Skupaj	44.584.117	46.696.299

Stroški revidiranja konsolidiranega in posamičnega letnega poročila so v letu 2015 znašali 18.130,00 €.

Za poslovno leto 2015 so stroški revidiranja (po pogodbi) znašali skupaj 16.500 EUR, pri čemer revidiranje družbe Delo Prodaja, d.d. znaša 12.700 EUR, za revidiranje Skupine Delo prodaja pa 3.800 EUR. Revizijo družbe Delo Prodaja, d.d. in Skupine Delo Prodaja je opravila družba PKF revizija in svetovanje d.o.o., ki za poslovno leto 2015 ni opravljala drugih storitev revidiranja, storitev davčnega svetovanja oziroma drugih nerevizijskih storitev.

Stroški po funkcionalnih skupinah

(v EUR)	Stroški prodajanja	Stroški splošnih dejavnosti	Skupaj
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala	36.401.076	-	36.401.076
Stroški porabljenega materiala	326.484	37.651	364.135
Stroški storitev	4.573.022	398.819	4.971.841
Stroški dela	1.818.981	520.459	2.339.440
Odpisi vrednosti
Amortizacija	355.892	73.030	428.922
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami	-	2	2
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami	-	3.204	3.204
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela	-	-	-
Drugi poslovni odhodki	55.430	20.067	75.497
Skupaj v letu 2015	43.530.885	1.053.232	44.584.117
Skupaj v letu 2014	45.768.596	927.703	46.696.299
Od tega nabavna vrednost prodanega blaga v letu 2014	38.596.911

FINANČNI PRIHODKI

(v EUR)	2015	2014
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	159.850	5.950
Finančni prihodki iz drugih naložb	-	-
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini	-	-
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	52.819	365
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini	-	-
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	23.271	14.994
Skupaj	235.940	21.309

FINANČNI ODHODKI

(v EUR)	2015	2014
Finančni odhodki iz finančnih naložb	17.572	662.144
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank	896.726	954.388
Finančni odhodki iz izdanih obveznic	57.720	85.506
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	145.419	137.075
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	188	375
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	33	610
Skupaj	1.117.658	1.840.098

DRUGI PRIHODKI

(v EUR)	2015	2014
Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	-	-
Prejete odškodnine	-	-
Prejete kazni	396	20
Ostali prihodki	61.515	76.038
Skupaj	61.911	76.058

DRUGI ODHODKI

(v EUR)	2015	2014
Denarne kazni	56.500	21.065
Odškodnine		683
Ostali odhodki	937	2.080
Skupaj	57.437	23.828

DAVEK IZ DOBIČKA IN ODLOŽENI DAVKI

Davek iz dobička

(v EUR)	2015	2014
Poslovni izid pred obdavčitvijo	(258.065)	(366.830)
Davek po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb	-	18.062
Odloženi davki	(466.210)	111.900
Efektivna stopnja obdavčitve po davčnem obračunu	-	-
Efektivna stopnja obdavčitve po odhodkih za davek	-	-

(v EUR)	2015	2014
Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih	45.501.147	48.193.395
Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih	(45.759.212)	(48.560.225)
Računovodski dobiček ali izguba	(258.065)	(366.830)

Zmanjšanje davčne osnove in olajšave	(3.068.359)	(246.930)
Povečanje davčne osnove	126.365	720.008
Davčna osnova	(3.200.059)	106.248

Davek od dohodka pravnih oseb (17% leto 2015 in 2014)	-	18.062
(v EUR)	2015	2014
Davčne olajšave in zmanjšanja:
- iz naslova vlaganj v neopredmetena sredstva in opremo	-	100.149
- iz naslova zaposlovanja invalidnih oseb	-	49.795
- iz naslova prostovoljnega dod. pokojninskega zavarovanja	-	-
- popravek prihodkov	190.287
- popravek odhodkov	2.855.800
- drugo	22.272	2.742
	3.068.359	152.686

Odložene terjatve za davek

(v EUR)	31.12.2014	Odloženi davki preko poslovnega izida	Odloženi davki preko rezerv za prevred.	31.12.2015
Prevrednotenje oziroma oslabitev finančnih naložb	547.616	(468.261)		79.355
Prevred. oziroma oslabitev finančnih naložb - negat. rezerva za prevredn.			365.080	365.080
Rezervacije za stroške in odhodke	18.629	1.851	3.787	24.267
	566.245	(466.410)	368.867	468.702

Odložene obveznosti za davek

(v EUR)	31.12.2014	Sprememba prilagoditev račun. usmeritev	1.1.2015	Odloženi davki preko rezerv za prevredn.	31.12.2015
Prevred. opredmet. osnovnih sredstev na pošteno vrednost	195.687			-	195.687
Prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost	1.207.833	(1.193.697)	14.136	(379.216)	(365.080)
Prevrednotenje finančnih naložb - prenos na terjatve za odložene davke	-		-	365.080	365.080
	1.403.520	(1.193.697)	14.136	(14.136)	195.687

POROČANJE PO ODSEKIH

Družba ne poroča po odsekih.

USTAVLJENO POSLOVANJE

V letu 2015 družba ni imela ustavljenega poslovanja.

TVEGANJA

Ovrednotena tveganja:

Likvidnostno tveganje

(v EUR)	Knjigovodska vrednost	Pogodbeni denarni tokovi	Zapadlost do 1 leta	Zapadlost nad 1 leto
Prejeta posojila	17.913.519		120.000	17.793.519
Obveznice	8.327.660			8.327.660
Obveznosti do dobaviteljev	4.515.616	4.515.616	4.515.616
Druge poslovne obveznosti	347.893	347.893	347.893
	31.104.688	4.863.509	4.983.509	26.121.179

Kreditno tveganje

(v EUR)	Knjigovodska vrednost
Kratkoročno dana posojila	5.000
Terjatve do kupcev	2.387.939
Druge kratkoročne terjatve	437.051
Dolgoročne poslovne terjatve	38.889
Skupaj	2.868.879

Obrestno tveganje

samo posojila+obveznice (v EUR)	Spremeba odhodkov za obresti
Povečanje povprečne obrestne mere za 1 %	219.969
Povečanje povprečne obrestne mere za 1,5	329.953
Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1%	(219.969)
Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1,5	(329.953)

V primeru, da bi se povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se odhodki financiranja za obveznosti, ki se obračunavajo po spremenljivi obrestni meri z upoštevanjem EURUBOR-ja, povečali za 219.969 €, pri 1,5 %povečanju pa za 329.953 €. Enako velja, če bi se povprečna obrestna mera zmanjšala za 1 % oziroma za 1,5 %.

PREJEMKI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA

(v EUR)	Poslovodstvo	Organi nadzora	Zaposleni po individualni pogodbi	Skupaj
Prejemki
V letu 2015	91.589	30.488	167.162	289.239
V letu 2014	78.803	30.300	185.804	294.907

Prejemki: skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta ter revizijske komisije. Glede na nove zahteve Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1C) so ločeno, za vsakega člana razkriti posamezni prejemki.

(v EUR)	bruto plača z regresom	plačilo za opravljanje funkcije v letu 2015	sejnine	Skupaj
Rok Gorjup	91.589			91.589
Vladimir Bangiev		12.000	1.500	13.500
Tamara Groznik		7.200	1.388	8.588
Marko Cimperman		7.200		7.200
Ruža Auda			1.200	1.200
Skupaj	91.589	26.400	4.088	122.077

POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI

Družba ni realizirala poslov s povezanimi družbami.

POTENCIALNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA

V družbi ne obstajajo potencialne obveznosti in sredstva, ki niso pripoznana.

AI Terminal

Delo Prodaja

1992_rns_2017-02-24_da5c1a3b-4cc8-4000-bf4e-e8b39eadec78.pdf

LETNO POROČILO DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D. 2015

POSLOVNO POROČILO

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE

Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci!

STRATEŠKE USMERITVE

NAČRTI ZA LETO 2016 IN PRIHODNJI RAZVOJ

PREDSTAVITEV DRUŽBE

ZGODOVINSKI PREGLED DRUŽBE

PROSPEKT DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D.

POSLOVNE DEJAVNOSTI

PODRUŽNICE

POLITIKA RAZNOLIKOSTI

LASTNIŠKA STRUKTURA

POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2015

Veleprodaja

Maloprodaja

Finančni kazalniki

ZAPOSLENI

Ključni podatki za leto 2015

Razvoj kadrov

Izobrazbena struktura po področjih

Zaposlovanje invalidov

Skrb za varno in zdravo delovno okolje

Pogodbeni sodelavci

RAZISKAVE IN RAZVOJ

ODGOVORNOST DO KUPCEV IN DRUŽBENE SKUPNOSTI

VARSTVO OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

Količina odpadkov (v kg)

Količina odpadne embalaže (v kg)

DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

OBVLADOVANJE TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI

POSLOVNA TVEGANJA

FINANČNA TVEGANJA

Obrestno tveganje

Valutno tveganje

Cenovno tveganje

Kreditno tveganje

Likvidnostno tveganje

TVEGANJA DELOVANJA

IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D.

IZJAVA O SPOŠTOVANJU DOLOČB KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V DRUŽBI V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE

PODATKI O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVIH KOMISIJ

Uprava

Nadzorni svet

Revizijska komisija

RAČUNOVODSKO POROČILO

2015

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE

SREDSTVA

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA – POJASNILA

IZKAZ DENARNIH TOKOV

IZKAZ DENARNIH TOKOV-nadaljevanje

IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU 2015

IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU 2014

IZJAVA POSLOVODSTVA

POVEZANE DRUŽBE

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

PODLAGA ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Izjava o skladnosti

Standardi in pojasnila, ki veljajo v trenutnem obdobju

Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi

Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Podlaga za merjenje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Prevedba tujih valut

SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN OCEN TER POPRAVKI NAPAK

Spremembe računovodskih usmeritev

Spremembe računovodskih ocen

Popravki napak

POROČANJE PO PODROČNIH IN OBMOČNIH ODSEKIH

NEOPREDMETENA SREDSTVA

Ocena vrednosti družbe Terme Čatež, d.d. ¹