Delo Prodaja

Annual Report • May 3, 2017

LETNO POROČILO DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D. 2016

+

Delo Prodaja, družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d. Skrajšana firma: Delo Prodaja, d.d. Dunajska cesta 5, Ljubljana Matična številka: 5096014 Davčna številka: 17806771 Številka registrskega vložka: Srg. 1/07354/00.

Osnovni kapital: 2.050.546,66 € Število izdanih kosovnih delnic: 491.393

Poslovno obdobje družbe: koledarsko leto

Predsednik uprave: mag. Sebastjan Selan Predsednik nadzornega sveta: g. Vladimir Bangiev

Transakcijski računi: SI56 0292 1001 3647 071 NLB, d.d. SI56 0310 0100 2012 234 SKB, d.d. SI56 0510-0801 3049 402 Abanka Vipa, d.d.

Telefon: 01 473 86 00 www.delo-prodaja.si

POSLOVNO POROČILO

2016

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE

Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci!

Za družbo Delo Prodaja, d.d. je bilo poslovno leto 2016 zelo zahtevno. Trg tiskanih medijev, ki predstavlja ključno komponento poslovnega razvoja družbe, se že leta krči in postopno znižuje število izdanih edicij. Največji založniki dnevnih časopisov sicer še ohranjajo svojo dejavnost močno, a vztrajno gradijo poslovno filozofijo na večinoma naročniškem poslovnem razmerju, ki nima pozitivnih komercialnih učinkov na poslovanje naše družbe. Ne glede na vse poslovne izzive družba še naprej z ustreznimi ukrepi ob pravem času ves čas zagotavlja uspešno poslovanje. Družba aktivno rešuje vsakodnevne poslovne izzive in večino pozornosti še vedno namenja optimizaciji poslovanja obeh prihodkovnih nosilcev tako Veleprodaje kot Maloprodaje. Medtem ko imamo na področju Veleprodaje velike izzive pri soočanju s krčenjem založniškega trga, na področju Maloprodaje z ukrepi povečevanja obsega prodajne mreže beležimo vsakoletno poslovno rast.

Na področju Maloprodaje se je za uspešno poslovno potezo izkazalo strateško partnerstvo s konkurenčnim podjetjem iz Kopra, od katerega smo v predhodnem letu prevzeli v upravljanje 6 delujočih prodajnih mest na slovenski obali, ki smo jih vključili v mrežo Kiosk. V družbi smo z izboljšanimi nabavnimi pogoji v kombinaciji z ustreznim prodajnim asortimanom in širšo prodajno mrežo Kioskov realizirali poslovanje na ravni predhodnega leta. Tako kot v preteklih letih smo tudi v letu 2016 z založniki uspešno sooblikovali modele za pospeševanje prodaje edicij, izobraževali prodajno osebje za učinkovito upravljanje blagovnih skupin in jih spodbujali k aktivnemu načinu prodaje, ki se je izkazal za pravi odgovor na vse zahtevnejšem trgu maloprodaje v Sloveniji. Z implementacijo sodobnega načina centralnega upravljanja zalog na prodajnih mestih in v centralnem skladišču smo uspeli znižati nivo zalog, povečati obračanje zalog, ustrezneje načrtovati potrebe in s tem uspešneje upravljati posamezne blagovne skupine. V istem obdobju se je v maloprodajni mreži v celoti posodobil način mobilnega prenosa podatkov. Na nekaterih prodajnih mestih pa smo uvedli ponudbo tudi brezgotovinskega načina plačevanja.

Novi izzivi in poslovne situacije so na področju Veleprodaje terjale veliko prilagajanj utečenih poslovnih konceptov in optimizacij v procesu vrednostne verige distribucije časopisov v Sloveniji, vendar smo, ne glede na kopico težav, vselej našli prave odgovore in zagotovili poslovni model, ki omogoča založnikom kakovostno storitev in družbi pozitivno poslovanje. Medtem ko smo zmanjšane obsege založniških projektov reševali s stalno racionalizacijo stroškov, smo zaradi povečevanja odstotka remitende od leta 2014 dalje, posebno skrb namenili sodelovanju z založniki v smeri nižanja naklad določenih edicij s prekomernim odstotkom remitende. Na ta način smo stroškovno učinkovitejši pri obdelavi remitende, hkrati pa smo povečali preglednost prodajnih polic pri trgovcih.

Ob izjemno turbulentnem letu smo tako še bolj jasno zastavili cilje za leto 2017 in še bolj odločeni soustvarjati trg prodaje in distribucije tiskanih medijev v Sloveniji ter dolgoročno postaviti Kiosk kot prodajno mesto, ki ponudi ustrezno rešitev na poti za vse bolj dinamičen in aktiven način življenja potrošnikov.

STRATEŠKE USMERITVE

Delo Prodaja, d.d. je moderno, tehnološko napredno in največje slovensko podjetje za distribucijo in prodajo tiskanih medijev ter vodilni prodajalec v specializirani prodajni mreži Kiosk. Smo stabilno in močno ter do svojih partnerjev zanesljivo in do kupcev prijazno podjetje, ter smo pravočasni z vsemi edicijami na vseh prodajnih mestih.

Naši cilji so, da na področju osnovne dejavnosti ohranimo status največjega in najboljšega podjetja za distribucijo in prodajo tiskanih medijev, v čim večji meri povezati slovensko distribucijo tiskanih medijev ter hkrati krepiti našo lastno prodajno mrežo.

Razvijamo nove dejavnosti, komplementarne distribuciji tiskanih medijev, kakor tudi dejavnosti s področja marketinga in internetne tehnologije, ki bodo zagotovile dolgoročno rast in stabilnost podjetja.

NAČRTI ZA LETO 2017 IN PRIHODNJI RAZVOJ

Družba v letu 2017 ne načrtuje bistvenih sprememb v osnovni dejavnosti, kakor tudi ne v naložbeni politiki, razen vlaganj v tiste projekte, ki bodo prispevali k rasti ali vsaj ohranitvi osnovne dejavnosti. Družba bo ves čas težila k posodobljenim modelom notranjih prestrukturiranj organizacije in poslovanja ter izvajala ukrepe za stroškovno učinkovitost tako, da ohranimo dolgoročni cilj: ostati vodilni distributer tiskanih medijev v Sloveniji in vodilni prodajalec v specializirani prodajni mreži, ki se vse bolj uveljavlja pod blagovno znamko »Kiosk«.

Na področju Veleprodaje bomo organizacijsko in poslovno zastavili temelje reorganizacije dela. Z večjo fleksibilnostjo delovnih mest in zaposlenih bomo dosegli optimizacijo dela. V letu 2017 se bomo še naprej prilagajali razmeram na založniškem trgu, iskali nove posle na področju logistike in posodobili pogodbe na področju tiskanih medijev.

Medtem ko v letu 2017 na področju Veleprodaje pričakujemo sorazmerno stabilno leto, so na področju Maloprodaje pričakovane velike spremembe. Po dolgem obdobju usklajevanj se bo v skladu z direktivo EU tudi v Sloveniji spremenil tobačni zakon. Kot vse kaže bo Slovenija direktivo EU nadgradila tudi z lastnimi proti tobačnimi ukrepi, ki bodo bržkone vplivali tudi na poslovanje Maloprodaje. Zato v Maloprodaji planiramo nadaljevati s posodobitvijo tehnične in poslovne platforme Kioskov, ki bodo omogočale razvoj novih storitev in boljšo prodajo obstoječih. Poseben poudarek bo na področju prodaje virtualnih storitev za poslovne partnerje, kot so polnjenje različnih kartic, športna loterija, prodaja vstopnic za koncerte in druge prireditve.

Tudi v letu 2017 bomo posebno pozornost namenjali vzdrževanju likvidnosti in zagotavljanju zadostnih finančnih virov za poravnavanje naših obveznosti. V ta namen bomo pospeševali prodajo, dogovorili čim boljše pogoje pri dobaviteljih in kupcih (plačilni roki, rabati), skušali čim bolje iztržiti oglasni prostor v lastni prodajni mreži,hkrati pa bomo stalno izvajali skrben nadzor nad stroški.

PREDSTAVITEV DRUŽBE

ZGODOVINSKI PREGLED DRUŽBE

Smo družba z dolgoletno tradicijo. Naši začetki segajo v leto 1955, ko smo se v okviru Slovenskega poročevalca ukvarjali z distribucijo in prodajo časopisov. Kot samostojni pravni subjekt smo pričeli delovati leta 1979, ko smo kot TOZD Prodaja v okviru podjetja ČGP Delo postali specializirano podjetje za razširjanje in prodajo časopisov. Povsem samostojno družbeno podjetje smo postali leta 1990 z izločitvijo iz ČGP Dela. V začetku devetdesetih let smo se lastninsko preoblikovali v delniško družbo,ki je bila vpisana v sodni register dne 28. 3. 1995. Delnice družbe so bile uvrščene na ljubljansko borzo 12. 2. 2001. Z njimi se trguje v borzni kotaciji pod oznako DPRG.

Družba je v smislu Zakona o gospodarskih družbah razvrščena med velike družbe.

V Sloveniji smo bili prvi, ki smo razvijali dejavnost distribucije in prodaje tiskanih medijev. Tudi v zadnjem desetletju smo, navkljub padcu kolportažne prodaje tiskanih medijev, dejavnost optimizirali in razvijali v smeri, ko smo določene rešitve predstavili in uvedli tudi v tujini. Tako smo med prvimi v regiji uvedli displejsko štetje revij, kar nam omogoča obdelavo večjega števila različnih naslovov v najkrajšem možnem času.

Družba je v letih 2008 in 2009 prenovila prodajno mrežo z modernimi tipskimi kioski, ki nudijo kupcem lažji in boljši pregled nad prodajanimi izdelki, prodajalcem pa omogoča lažji in pristnejši stik s kupci. S prenovo prodajne mreže smo pričeli z razvojem blagovne znamke Kiosk.

PROSPEKT DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D.

Družba je pred uvrstitvijo svojih delnic na organizirano trgovanje izdelala Prospekt za borzno kotacijo. Na podlagi prospekta z dne 17.1.2001 je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala dovoljenje za organizirano trgovanje z delnicami pod številko 11 / 246 / AG – 00.

Pri pripravi letnega poročila je družba preverila vse podatke iz prospekta. Pri preverjanju, glede na že razkrite podatke v osnovnem prospektu, nadaljnjih revidiranih letnih poročilih, oziroma objav v smislu sprotnega obveščanja, niso nastopile pomembnejše spremembe podatkov.

POSLOVNE DEJAVNOSTI

Naše glavne dejavnosti so:

• distribucija in prodaja tiskanih medijev v lastni in tuji prodajni mreži;
• prodaja na drobno v kioskih in drugih specializiranih prodajalnah;
• opravljanje dodatnih storitev za založnike oz. naročnike (vlaganje, lepljenje, ovijanje, transport itd.).

Na podlagi ključnih dejavnosti je družba notranje organizirana na dve prihodkovni enoti, in sicer Veleprodajo in Maloprodajo ter podporne službe.

PODRUŽNICE

Družba nima podružnic.

POLITIKA RAZNOLIKOSTI V ORGANIH VODENJA IN NADZORA

Družba nima sprejete politike raznolikosti.

LASTNIŠKA STRUKTURA

Dejansko stanje lastniške strukture kapitala je na dan 31. decembra 2016 naslednje:

Delničar	Delež	Število delnic	Sedež
AB SISTEMI, D.O.O.	36,71 %	180.378	Ljubljana
DZS, D.D.	27,97 %	137.438	Ljubljana
DNEVNIK, D.D.	21,18 %	104.090
DELO PRODAJA, D.D.	6,54 %	32.127	Ljubljana
PRIMORSKI SKLADI,PSP MODRA	3,46 %	17.024	Koper
OSTALI	4,14 %	20.336
SKUPAJ	100,00%	491.393

Na dan 31.12.2016 je bilo v delniško knjigo vpisanih 84 delničarjev.

Predsednik uprave in člani nadzornega sveta na dan 31. 12. 2016 niso imeli v lasti delnic družbe.

POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2016

Veleprodaja

Leto 2016 je bilo za področje prodaje tiskanih medijev zelo zahtevno. Na eni strani se pozna padec prodaje, na drugi strani pa se je zaradi povečanja obsega tisakne naklade določenih založnikov povečala remitenda. Kljub padanju prodaje edicij v kolportaži, založniki ohranjajo tiskano naklado, kar rezultira v zviševanju deleža neprodanih edicij (remitende), zato smo že konec preteklega leta posebno skrb namenili sodelovanju z založniki v smeri nižanja tiskanih naklad edicij s prekomernim deležem remitende.

Veleprodaja je v letu 2016 sledila zastavljenim ciljem poslovanja, ki so bili sprejeti s Planom poslovanja za leto 2016 in iskala alternativnega partnerja na področju partwork projektov ter usmerila napore v lastni razvoj tovrstnih projektov.

V letu 2016 smo pristopili h krčenju števila prodajnih mest. Tako smo zmanjšali število prodajnih mest, na katere distribuiramo tiskane edicije iz 2.247 v letu 2015 na 2.104 konec leta 2016. V duhu stroškovne učinkovitosti in optimizacije procesov dela bomo tudi v prihodnjem letu sledili rentabilnosti prodajnih mest.

Maloprodaja

Na področju Maloprodaje smo v letu 2016 dosegli prihodke od prodaje predhodnega leta. V okviru prodaje trgovskega blaga je bila dosežena stopnja RVC višja v vseh najpomembnejših kategorija. Ker so stroški v Maloprodaji presegli raven preteklega leta (določeni stroški storitev in odpravnine), se je poslovni izid iz poslovanja v primerjavi s preteklim letom zmanjšal za 6%.

Maloprodaja je ob koncu leta 2015 štela 103 prodajnih mest, ob koncu leta 2016 pa 101, od tega 87 lastnih in 15 prodajnih mest v najemu.

Z založniki smo sooblikovali modele za pospeševanje prodaje edicij, izobraževali prodajno osebje za učinkovito prodajo in jih spodbujali k aktivnemu načinu prodaje.

Z implementacijo sodobnega načina centralnega upravljanja zalog na prodajnih mestih in v centralnem skladišču pa smo uspeli znižati nivo zalog, povečati obračanje zalog, ustrezneje načrtovati potrebe in s tem uspešneje upravljati posamezne blagovne skupine. V letu 2016 smo na nekaterih prodajnih mestih pričeli ponujati tudi brezgotovinski način plačevanja. Neprestano iščemo nove produkte in poti prodaje ter možnosti širitve prodajne mreže.

Finančni kazalniki

		2016	2015
KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)
	kapital
Stopnja lastniškosti financiranja v %	obveznost do virov sredstev	0,28	0,26
	vsota kapitala in dolgoročnih dolgov
Stopnja dolgoročnosti financiranja v %	obveznosti do virov sredstev	0,47	0,45
KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)
Stopnja osnovnosti investiranja v %	osnovna sredstva	0,12	0,13
	sredstva
	vsota osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih in
Stopnja dolgoročnosti investiranja v %	poslovnih terjatev	0,67	0,69
	sredstva
KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA
	kapital
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev	osnovna sredstva	2,29	2,02
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih	likvidna sredstva	0,01	0,01
obveznosti	kratkoročne obveznosti
	vsota likvidnostnih sredstev in
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih	kratkoročnih terjatev
obveznosti	kratkoročne obveznosti	0,11	0,12
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih	kratkoročna sredstva	0,62	0,57
obveznosti	kratkoročne obveznosti
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
Koeficient celotne gospodarnosti poslovanja	skupni prihodki	0,99	0,99
	skupni odhodki
KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI
	čisti poslovni izid v poslovnem letu
Koeficient čiste dobičkonosnosti/izgube kapitala v %	povprečni kapital brez čistega	-0,03	-0,01
	poslovnega izida
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala v %	vsota dividend za poslovno leto povprečni osnovni kapital	0	0

ZAPOSLENI

V družbi je bilo na dan 31.12.2016 zaposlenih 85 delavcev,

Največje število zaposlenih je na področju Veleprodaje (70 zaposlenih), sledita ji področje Maloprodaje (7 zaposlenih) in uprava s podpornimi službami (8 zaposlenih).

Ključni podatki za leto 2016

	2016
Število zaposlenih na dan 31.12.	85
Povprečna starost	46,15 leta
Delež zaposlenih za nedoločen čas	98%
Delež zaposlenih žensk	36%
Delež zaposlenih z najmanj srednješolsko izobrazbo	53%
Število delovnih nezgod	1

Razvoj kadrov

V družbi posebno pozornost namenjamo razvoju naših zaposlenih. Zato pri zaposlenih stalno spremljamo njihovo znanje in usposobljenost ter ga povezujemo z aktualnimi potrebami družbe. Pri tem, kolikor se le da, upoštevamo želje zaposlenih po osebnem in poklicnem razvoju, ki v družbi poteka tako vertikalno kot horizontalno.

Izobrazbena struktura po področjih

na dan 31. 12. 2016	Veleprodaja	Maloprodaja	Podporne službe	Skupaj	Delež (v %)
Osnovna šola	24	0	0	24	28
Nižja poklicna šola	3	0	0	3	4
Srednja poklicna šola	12	0	0	12	14
Srednja strokovna in splošna šola	22	5	3	30	35
Višja šola	8	0	3	11	13
Visoka šola	1	2	2	5	6
Skupaj	70	7	8	85	100,0

Zaposlovanje invalidov

Družba namenja posebno pozornost zaposlovanju invalidov. Konec leta 2016 je bilo v družbi zaposlenih 11 invalidov, kar predstavlja 13% vseh zaposlenih. Število invalidov se je glede na leto 2015 zmanjšalo za enega invalida. Na delo s skrajšanim delovnim časom je razporejenih 5 invalidov. Družba presega kvoto zaposlenih invalidov določeno s predpisi, zato je upravičena do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter do izplačila nagrade za preseganje kvote.

Skrb za varno in zdravo delovno okolje

Delo Prodaja d.d. namenja posebno pozornost ustvarjanju pogojev za varno in zdravo delovno okolje. Tako podjetje redno spremlja dejavnike tveganja, ki vplivajo na varno in zdravo delo, z vlaganjem v posodobitev delovne opreme in sredstev pa ustvarja boljše pogoje za delo zaposlenih. V ta namen smo leta 2016 dokončali prenovo sistema javljanja pred požarom v proizvodnih prostorih.

Na podlagi Zakona o zdravju in varstvu pri delu ter skladno z Izjavo o varnosti z oceno tveganja smo izvajali redne obdobne in priporočene kontrolne preglede za zaposlene ter predhodne preglede za delavce, ki smo jih zaposlili na novo. V letu 2016 smo napotili na zdravstveni pregled 18 delavcev.

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Družba z založniki uspešno sooblikuje modele za pospeševanje prodaje edicij. Zaradi povečevanja odstotka remitende od leta 2014 dalje, posebno skrb namenja sodelovanju z založniki v smeri nižanja naklad določenih edicij s prekomernim odstotkom remitende. Na ta način družba izboljšuje stroškovno učinkovitost pri obdelavi remitende, hkrati pa povečuje preglednost prodajnih polic pri trgovcih.

Na področju Veleprodaje je družba usmerila napore v lasten razvoj part-work projektov. Pri razvoju lastnih produktov se je izkazalo, da drugi tuji založniki zaradi velikosti trga, Slovenije ne obravnavajo kot tržno zanimive, prav tako pa se je izkazalo, da tudi samostojna produkcija za tako majhen trg kot je skupni trg Slovenije in Hrvaške, dolgoročno ni rentabilna.

Na področju Maloprodaje je družba implementirala sodobni način centralnega upravljanja zalog na prodajnih mestih, kar je imelo za posledico zmanjšanje nivoja zalog v centralnem skladišču in povečanje obrata zalog. Vse to družbi omogoča, da ustrezneje načrtuje potrebe in upravlja posamezne blagovne skupine.

V predhodnem letu je družba v maloprodajni mreži posodobila način mobilnega prenosa podatkov, kar je dodatno pripomoglo k povečanju učinkovitosti poslovanja. V letu 2016 je družba na večini prodajnih mestih pričela s ponudbo brezgotovinskega načina plačila.

ODGOVORNOST DO KUPCEV IN DRUŽBENE SKUPNOSTI

Zadovoljstvo strank v najširšem smislu je eden od glavnih ciljev naše družbe, ne glede na to ali gre za kupce v maloprodajni mreži ali posamezne prodajalne, katerim dobavljamo tiskane medije. Zato reševanju reklamacij in drugim dejavnikom zadovoljstva kupcev, posvečamo veliko pozornosti in vsako nezadovoljstvo skrbno obravnavamo. Zavedamo se namreč, da učinkovito reševanje pritožb in reklamacij sodi med pomembne dejavnike, ki dolgoročno ugodno vplivajo na zadovoljstvo in lojalnost kupcev, s tem pa tudi na dobro ime in ugled naše družbe ter blagovne znamke.

Poleg tega se stalno trudimo kupcem v naši maloprodajni mreži ponuditi nove storitve in izdelke ter jim omogočiti možnost brezgotovinskega plačevanja, katerega smo v letu 2016 uvedli na večini prodajnih mestih.

VARSTVO OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

V družbi se zavedamo naše odgovornosti po ohranjanju čistega okolja za prihodnje generacije. Zato pri našem poslovanju namenjamo posebno pozornost ločevanju odpadkov in pravilnemu ravnanju z odpadno embalažo. V ta namen imamo sprejet Načrt gospodarjenja z odpadki, ki določa osnovna pravila ravnanja z odpadki na ravni družbe.

Družba si je na področju varstva okolja zastavila dva cilja, in sicer zmanjševanje skupne količine odpadkov, ki nastajajo kot posledica izvajanja poslovne dejavnosti, ter zmanjšanje količine odpadne embalaže.

Količina odpadkov (v kg)

	2016	2015
Plastična embalaža	13.481	9.680
Lesena embalaža	10.370	12.500
Papir in karton	123.290	120.104

Količina odpadne embalaže (v kg)

	2016	2015
Papir, karton in lepenka	45.920	76.780
Plastika iz drugih snovi	15.787	15.603

DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Uvedba postopka preventivnega prestrukturiranja nad družbo Delo Prodaja, d.d.

Po poteku Okvirne pogodbe o prestrukturiranju bančnega in finančnega dolga (MRA) je družba Delo Prodaja, d.d. v dogovoru z bankami upnicami še nadalje spoštovala vse zaveze krovne pogodbe in izvajala vse aktivnosti s ciljem urediti kreditna razmerja. Vendar do konca leta 2016 z bankami upnicami ni bilo več možno zaključiti dogovorov o ureditvi kreditnih razmerij. Zaradi tega je družba Delo Prodaja, d.d. konec leta 2016 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja nad družbo Delo Prodaja, d.d., s katerim je bil pridobljen čas, v katerem se lahko finančni upniki dogovorijo o nadaljnjih aktivnostih, povezanih z regulacijo finančnih obveznosti. Sodišče je dne 6.1.2017 izdalo sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja nad družbo Delo Prodaja, d.d.. Od istega dne dalje, družba tudi skladno z določilom 44. n. člena ZFPPIPP v zvezi s 44. l. členom ZFPPIPP ni v zamudi s plačilom glavnice finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam, tj. mesečno ne odplačuje glavnice. Od dne 6.1.2017 velja torej pravna fikcija, da glavnica finančnih terjatev na plačilo ni dospela. Navedeno posledično pomeni tudi, da od zneskov (neplačanih) glavnic v obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja ne tečejo zamudne obresti, ki predstavljajo skladno z obligacijskimi pravili objektivno posledico zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Glede na dejstvo, da je Okvirna pogodba o prestrukturiranju bančnega in finančnega dolga potekla, ni pravne podlage za obračun in poplačilo obresti. Cilj preventivnega prestrukturiranja je doseči sporazum o finančnem prestrukturiranju. Vsekakor bomo po doseženem skupnem dogovoru (po zaključku postopka) vse obveznosti tudi poravnali, skladno z dogovorom, ki bo v obojestranskem interesu oz. po obrestni meri, ki nam bo omogočala nadaljnje nemoteno poslovanje in posledično odplačevanje glavnice in pripadajočih obresti.

Postopek preventivnega prestrukturiranja nima vpliva na redno poslovanje družbe in obveznosti, ki jih ima družba v okviru rednega poslovanja družbe.

Prenos terjatev

Družba je dne 27.1.2017 prejela obvestilo, da je Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., z dne 26.1.2017 prenesla terjatve in pogodbe, ki jih ima do družbe Delo Prodaja, d.d., na družbo York Global Finance Offshore BDH (Luxembourg) S.a.r.i..

Družba je predčasno prejela odpoved pogodbe založnika, zato od začetka leta 2017 tečejo aktivnosti povezane z zaprtjem distribucijskega centra v Mariboru.

V marcu 2017 stopi v veljavo Zakon omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov, ki bo posledično vplival na poslovanje dejavnosti Maloprodaje.

OBVLADOVANJE TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI

Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize tveganj, ki jim je družba izpostavljena, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja in upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo ter tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah in dejavnostih družbe.

Tveganja, ki jim je družba Delo Prodaja, d.d. izpostavljena, razvrščamo v tri skupine:

• poslovna tveganja
• finančna tveganja
• tveganja delovanja

POSLOVNA TVEGANJA

Pri poslovnih tveganjih se večinoma soočamo s tveganji branže, ki jih prinaša založniška panoga v Republiki Sloveniji, medtem ko pri Maloprodaji ključno tveganje lahko predstavlja nestabilna in nejasna interpretacija tobačne zakonodaje.

Ključna prodajna tveganja se na področju Veleprodaje kažejo v sorazmerno manjšem prodajnem obratu in neto marži, ki jo beleži prodajno mesto pri prodaji časopisov v primerjavi z drugim prodajnim asortimanom. Posledično se obsegi prodajnega asortimana časopisov in lokacije izpostavitev postopno strateško umikajo produktnim asortimanom, ki trgovcem zagotavljajo boljšo neto maržo. Iz navedenega sledi, da se večino prodajnih tveganj veže na ustrezno zagotavljanje prodajnega mesta in prisotnost na že tradicionalnih prodajnih lokacijah.

Pri Maloprodaji se prodajna tveganja omejujejo na ustrezne lokacije prodajnih mest Kiosk in vremenske razmere, saj je prodaja na premičnih prodajnih mestih v nezanemarljivi meri odvisna tudi od vremenskih razmer okolja, v katerem deluje posamično prodajno mesto. Ker družba nima prodajnih mest pred ali v trgovskih centrih tradicionalnih trgovcev v Sloveniji, aktualne migracije potrošnikov k tako imenovanim diskontnim trgovcem nimajo negativnega vpliva na prodajo. Kot ključno prodajno tveganje se pri Maloprodaji kaže končna interpretacija in vpliv na poslovanje nove tobačne zakonodaje, ki prehaja v veljavo v prvi polovici leta 2017.

Glede na navedeno menimo, da so prodajna tveganja za družbo zmerna.

Med nabavnimi tveganji Veleprodaje je ključnega pomena stabilnost dobavitelja oziroma zanesljivost dobave slednjega. Posledično družba gradi na strateških partnerstvih z resnimi založniškimi podjetji na slovenskem medijskem trgu, ki so sposobni ustvarjati ažurne in aktualne novice.

Pri Maloprodaji večjih nabavnih tveganj med letom ni, saj nabavna veriga poteka stabilno prek strateških partnerjev, katerih glavnino predstavljajo dobavitelji tobačnih artiklov.

V skladu z navedenim menimo, da so nabavna tveganja za družbo zmerna.

Branža distribucije časopisov in dejavnost maloprodaje premičnih prodajnih mest posebnih investicij ne potrebuje, zato medletnih investicijskih tveganj ni zaznati.

Zaostrena razmerja na trgu in nižanje prodaje tiskanih medijev ter večanje remitend postopno onemogočajo obstoječi poslovni model distributerjev časopisov, na stroškovno učinkovitost katerih v veliki meri vpliva strošek dela. Kadrovska tveganja se tako v veliki meri kažejo v ustrezni ceni dela v procesu distribucije, ki še lahko zagotavlja rentabilnost poslovanja družbe. Zato menimo, da so kadrovska tveganja za družbo zmerna.

FINANČNA TVEGANJA

Obrestno tveganje

Obrestna tveganja so povezana s spremembo višine obrestnih mer na trgu. Družba ima najeta posojila, ki vključujejo spremenljivo obrestno mero (EURIBOR), zato je tem tveganjem izpostavljena. Gibanja obrestnih mer spremljamo in se pogajamo s kreditnimi institucijami o višini le-teh. Ocenjujemo, da zaradi finančne krize, občutljivosti celotnega evropskega gospodarstva na to obrestno mero in robustnosti celotne evropske ekonomije v kratkem ne bo prišlo do večjega povečanja EURIBOR-a. Izpostavljenost obrestnim tveganjem je po naših ocenah zmerna.

Valutno tveganje

Družba ni izpostavljena valutnemu tveganju, saj deluje zgolj znotraj meja Republike Slovenije.

Cenovno tveganje

Družba ni izpostavljena pomembnemu cenovnemu tveganju prodajnih proizvodov ali nakupnih surovin in materialov. Cenovno tveganje na strani prodaje obvladuje s skrbnim načrtovanjem prodajnih cen in s pogodbami do kupcev. Na strani nabave pa stroške obvladuje s pogodbami do pomembnih dobaviteljev in skrbnim izborom dobaviteljev. Izpostavljenost cenovnim tveganjem je po naših ocenah zmerna.

Kreditno tveganje

Družba posluje le s priznanimi in kreditno sposobnimi tretjimi osebami. Družba pred izvedbo posla preveri kreditno sposobnost vseh kupcev z odloženim plačilom. Terjatve družbe se redno spremljajo z namenom, da izpostavljenost družbe slabim terjatvam ni pomembno velika. Kot inštrument za varovanje terjatev pred tveganjem je družba določila varščino. Izpostavljenost tveganjem kreditiranja je po naših ocenah minimalna.

Likvidnostno tveganje

Družba se ne poslužuje prekoračitev na transakcijskem računu, prednostnih delnic ali finančnih najemov, da zadosti potrebi po neprekinjeni plačilni sposobnosti in prilagodljivosti. Likvidnostno tveganje uspešno obvladuje z načrtovanjem denarnega toka ob upoštevanju pričakovanih standardnih denarnih prilivov in odlivov, kakor tudi predvidenih nestandardnih. Prilivi in odlivi so v okviru koledarskega meseca časovno usklajeni v največji možni meri. Gibanje denarnega toka spremlja uprava. Izpostavljenost likvidnostnim tveganjem je po naših ocenah zmerna.

TVEGANJA DELOVANJA

Proizvodno tveganje se nanaša predvsem na tveganje delovanja obeh ekspeditov družbe, tako ljubljanskega na Likozarjevi, kot dislociranega v Mariboru za namen opravljanja distribucije dnevnika Večer. Za zagotavljanje kakovostnega obvladovanja proizvodnih tveganj skrbimo s stalnim internim prenosom znanj zaposlenih in vzdrževanja ustrezne proizvodne infrastrukture za zagotavljanje delovanja procesa ekspeditiranja. Tveganje omejujemo z izvajanjem rednih preventivnih vzdrževalnih pregledov vseh strojev v procesu ekspeditiranja in ažurnem javljanju morebitnih procesnih odstopanj od planov, s pravočasno identifikacijo katerih lahko stalno stremimo k izboljševanju procesov in optimizaciji izvedbe del. Zaradi vseh navedenih ukrepov menimo, da predstavlja proizvodno tveganje zanemarljivo stopnjo tveganja za družbo.

Kot ključna kadrovska tveganja se pri poslovanju družbe kažejo tveganja potencialnega motenega izvajanja procesa storitve ekspedita v primeru večje odsotnosti z dela. Posledično se dnevno prilaga ustrezno delovno strukturo zaposlenih v ekspeditu, ki je v veliki meri odvisna tudi od posebnosti posameznega založniškega projekta ali morebitnih zamud pri storitvah tiskarn. Z aktivno komunikacijo med dobavitelji, izvajalci tiskarskih storitev in založniki družba ustrezno prilagaja kadrovske potrebe in se ustrezno ažurno odzove na vse morebitne odklone v vsakodnevnih poslovnih procesih.

Tveganja delovanja informacijskega sistema se nanašajo na zagotavljanje kakovostne uporabe programske in strojne opreme, saj le-tako lahko družba razpolaga z ažurnimi, natančnimi in verodostojnimi podatki. Ustrezno delovanje informacijskega sistema družbi omogoča sledenje začrtani strategiji in preverjanju doseženih planov ter pravočasnim odzivom na morebitna odstopanja. Posledično družba skrbi za ustrezno prilagoditev informacijskega sistema potrebam trga in zaposlenih. Z ustreznim vzdrževanjem informacijske infrastrukture in jasnim načrtom v primeru motenj ali odstopanj od utečenega delovanja programske opreme družba skrbi za nemoteno delovanje poslovanja. Iz navedenega je moč oceniti, da je izpostavljenost tveganja delovanja informacijskega sistema zmerna.

IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D.

IZJAVA O SPOŠTOVANJU DOLOČB KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

Družba Delo Prodaja, d.d. posluje skladno z določili ZGD-1 ter upošteva določila Zakona o trgu finančnih instrumentov in na njihovi podlagi sprejetih podzakonskih aktih. Spoštuje tudi Pravila Ljubljanske borze ter druge predpise regulatorjev trga vrednostnih papirjev. Družba ni sprejela lastnega kodeksa upravljanja, zato je za družbo v letu 2016 veljal Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks) z dne 8. 12. 2009. K spoštovanju Kodeksa sta se zavezala uprava in nadzorni svet družbe.

Kodeks je na vpogled na spletnih straneh Ljubljanske borze, www.ljse.si, v sklopu sistema elektronskega obveščanja SEOnet.

Družba Delo Prodaja, d.d. v letno poročilo, skladno s 70. členom ZGD-1 vključuje izjavo, da spoštuje standarde upravljanja in vodenja javnih delniških družb, vsebovane v Kodeksu s spodaj navedenimi odstopanji:

• Maksimiranje vrednosti in drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, v statutu niso navedeni. Statut družbe ureja le značilnosti, ki jih zahteva korporacijska zakonodaja (točka 1).
• Uprava skupaj z nadzornim svetom ni oblikovala in sprejela Politike upravljanja družbe (točka 2).
• Nadzorni svet v utemeljitvi predlogov za nove člane nadzornega sveta ne navaja ocene morebitnega nasprotja interesov kandidata skladno s kriteriji, navedenimi v prilogi C Kodeksa oziroma informacije o neodvisnosti kandidata za člana nadzornega sveta (točka 5.5).
• Skupščina o podelitvi razrešnice organom vodenja in nadzora ne odloča z ločenim sklepom za vsak organ (točka 5.8).
• Nadzorni svet ob ali neposredno po postopku uvajanja ni oblikoval konkretnih zavez glede svojih dejavnosti na področju oblikovanja in izvajanja ključnih institutov upravljanja v družbi (točka 6.3).
• Družba ne bo zahtevala listine o strokovni usposobljenosti članov nadzornega sveta (točka 7.1).
• Nadzorni svet nima izdelanega profila člana nadzornega sveta (točka 7.3).
• Podpisanih izjav članov nadzornega sveta se ne objavljajo na spletnih straneh družbe (točka 8, drugi odstavek).
• Nadzorni svet v poslovniku o svojem delu ni opredelil natančnejših kriterijev za presojo nasprotja interesov članov nadzornega sveta in postopkov v primeru potencialnih nasprotij interesov (točka 8.1).
• Nadzorni svet v poslovniku o svojem delu ni natančneje opredelil rokov rednega obveščanja s strani uprave. Uprava namreč nadzorni svet o rezultatih poslovanja in drugih temah redno obvešča (točka 8.2).
• Nadzorni svet s poslovnikom nima določenega načina komuniciranja z javnostjo glede odločitev, sprejetih na seji (točka 8.7).
• Nadzorni svet ne ocenjuje delovanja posameznih članov in nadzornega sveta kot celote (točka 9).
• V skladu s poslovnikom nadzornega sveta se osnutek zapisnika seje posreduje članom do sklica naslednje seje nadzornega sveta (točka 10.3).
• Nadzorni svet nima imenovanega sekretarja nadzornega sveta (točka 11).
• Nadzorni svet ne bo imenoval kadrovske komisije in komisije za imenovanja, te naloge bo opravljal sam (točka 13.1).
• Družba bo imela enočlansko upravo (točka 15).
• Člani nadzornega sveta enkrat letno ne podpisujejo izjave o izpolnjevanju kriterija neodvisnosti (točka 17.2).
• Družba bo glede imenovanja revizijske družbe upoštevala zakonska določila in odločitev skupščine (točka 18.3).
• Glede na velikost družbe, majhnega števila članov organov vodenja in nadzora poseben pravilnik ni potreben (točka 20.2).
• Družba upošteva zakonska določila, posebna pravila o omejitvah trgovanja z delnicami niso potrebna (točka 20.3).
• Družba finančnega koledarja ne objavlja na spletnih straneh družbe (točka 20.4).
• Družba ne bo zagotavljala, iz razloga racionalnosti, pretežnega domačega lastništva in majhnega prometa z njenimi delnicami, javne objave in letna poročila tudi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih (točka 21.3).
• Pri razkrivanju pridobitve ali odsvojitve lastnih delnic bo družba upoštevala zakonska določila (točka 22.3).
• Družba v letnem poročilu ne razkriva članstva v organih upravljanja ali nadzora nepovezanih družb, ki jih zasedajo člani uprave in člani nadzornega sveta (točka 22.5).
• Pri razkritju prejemkov organov vodenja in nadzora družba upošteva zakonska določila (točka 22.7).

OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V DRUŽBI V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

Usmeritve in postopki s katerimi se izvaja notranja kontrola in ki jih je družba Delo Prodaja, d.d. vzpostavila in jih izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovala tveganja, povezana z računovodskim poročanjem. Z notranjimi kontrolami je zagotovljena zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavno zakonodajo ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Računovodsko kontroliranje temelji na načelih resničnosti, kontroli izvajanja poslov, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ter ločenosti evidence od izvajanja poslov, in je tesno povezano s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

Poleg tega je bila v družbi Delo Prodaja, d.d. leta 2008 imenovana revizijska komisija.

PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

Vse delnice družbe Delo Prodaja, d.d. so navadne imenske kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividenda) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Drugih vrednostnih papirjev, ki jih določa zakon o prevzemih oz. ki niso uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev, družba ni izdala.

Vse delnice družbe Delo Prodaja, d.d. so prosto prenosljive.

Imetniki delnic družbe Delo Prodaja, d.d., na dan 31.12.2016 v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, so

Delničar	Delež	Količina	Sedež
AB SISTEMI, D.O.O.	36,71 %	180.378	Ljubljana
DZS, D.D.	27,97 %	137.438	Ljubljana
DNEVNIK, D.D.	21,18 %	104.019	Ljubljana

Nihče izmed imetnikov delnic družbe nima posebnih kontrolnih pravic, niti ne obstajajo omejitve glasovalnih pravic. Družbi niso znani nobeni dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic. Ne obstajajo nobeni dogovori, katerih stranka je družba in ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme. Prav tako ne obstajajo nobeni dogovori med družbo in člani uprave, člani nadzornega sveta ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha.

Družba nima delniške sheme za delavce.

Upravo družbe Delo Prodaja, d.d. sestavljata največ dva člana, od katerih je eden predsednik uprave. Konkretno število članov uprave določi nadzorni svet s sklepom. Mandat članov uprave traja največ pet let, računajoč od dneva imenovanja, z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja.

Nadzorni svet družbe Delo Prodaja, d.d. ima tri člane. Sestavljata ga dva predstavnika delničarjev, ki ju voli skupščina in en predstavnik delavcev, ki ga izvoli svet delavcev. Predsednika in namestnika izvoli nadzorni svet izmed predstavnikov delničarjev. Mandat članov traja 4 leta, računajoč od dneva, ki ga določa sklep o izvolitvi. Člani nadzornega sveta, predstavniki delničarjev se lahko odpokličejo s tričetrtinsko večino oddanih glasov na skupščini, predstavnik delavcev pa v skladu s poslovnikom sveta delavcev. Nadzorni svet odpokliče upravo v skladu z določili ZGD-1.

O spremembah statuta odloča skupščina delničarjev s tričetrtinsko večino oddanih glasov.

PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE

Skupščina je v skladu z ZGD-1 najvišji organ družbe. Svoje upravljavske pravice v zadevah družbe izvršujejo delničarji na Skupščini delničarjev družbe, kjer sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Pristojnosti skupščine so določene v ZGD-1 in Statutu Dela Prodaje, d.d., ki je javno objavljen na spletni strani družbe. Vsaka delnica daje po en glas. Delničarji uresničujejo svoje pravice z glasovanjem. Način predčasnega glasovanja na Skupščini je urejen v Statutu Dela Prodaje, d.d.

Sklic skupščine delničarjev je urejeno s statutom družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče uprava na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala družbe. Uprava skliče zasedanje skupščine delničarjev družbe vsaj 30 dni pred dnem zasedanja skupščine na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ali v časopisu Dnevnik. Sklic se objavi tudi na spletnih straneh družbe in Ljubljanske borze (SEOnet). Pravico do udeležbe na skupščini delničarjev družbe imajo vsi delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v delniški knjigi družbe konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci, in ki svojo udeležbo prijavijo družbi najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev.

Delničarji imajo v skladu z ZGD-1 pravico do informacij, pravico, da so jim informacije zagotovljene, pravico predlagati dopolnitev dnevnega reda in vlagati predloge, na kar bodo ob samem sklicu Skupščine posebej opozorjeni.

Na skupščini družbe, ki je bila 28. 7. 2016, so bili delničarji seznanjeni z letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2015, mnenjem revizorja k letnima poročiloma in poročilom nadzornega sveta k letnima poročiloma. Delničarji so se seznanili tudi s prejemki uprave in nadzornega sveta v letu 2015. Skupščina je sprejela sklep o uporabi bilančnega dobička in med drugim odločila, da se bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe ter podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Za revidiranje računovodskih izkazov za leto 2016 je bila imenovana revizijska hiša PKF revizija in svetovanje d.o.o. Ljubljana.

PODATKI O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVIH KOMISIJ

Družba Delo Prodaja, d.d. ima dvotirni sistem upravljanja. Organi družbe so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava.

Uprava

Družbo Delo Prodaja, d.d. vodi enočlanska uprava. Upravo imenuje in razrešuje nadzorni svet. Nadzorni svet je na seji dne 28. 7. 2016, imenoval za predsednika uprave g. Sebastjana Selana od 1. 8. 2016, za mandatno obdobje dveh let.

Nadzorni svet

Nadzorni svet družbe Delo Prodaja, d.d. je tričlanski. Dva člana nadzornega sveta, ki zastopata interese delničarjev, izvoli skupščina delničarjev, enega člana, ki zastopa interese delavcev, pa izvoli svet delavcev družbe. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za obdobje štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Delo nadzornega sveta poteka v skladu z veljavno zakonodajo, statutom in Poslovnikom o delu nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta v letu 2016:

• g. Vladimir Bangiev, predsednik nadzornega sveta,
• ga. Tamara Groznik, namestnica predsednika nadzornega sveta,
• ga. Ruža Auda, članica nadzornega sveta, predstavnica zaposlenih

Nadzorni svet je v letu 2016 imel sedem sej, od katerih je bila ena seja korespondenčna. Nadzorni svet je tekom leta redno obravnaval in spremljal poslovanje in finančni položaj družbe. Na seji dne 28. 7. 2016 se je nadzorni svet družbe seznanil z odstopom g. Roka Gorjupa s funkcije predsednika uprave družbe z dnem 31. 7. 2016 in za predsednika uprave od 1.8.2016, za mandatno obdobje dveh let, imenoval g. Sebastjana Selana.

Revizijska komisija

V skladu z določbami ZGD-1 ima družba Delo Prodaja, d.d. štiričlansko revizijsko komisijo. Revizijska komisija pripravlja predloge sklepov nadzornega sveta, skrbi za njihovo uresničitev in opravlja druge strokovne naloge v skladu z določbami ZGD-1.

Člani revizijske komisije so:

• ga. Tamara Groznik, predsednika revizijske komisije,
• g. Robert Krajnik,
• ga. Ada De Costa Petan,
• ga. Ruža Auda.

Predsednica revizijske komisije je namestnica predsednika nadzornega sveta.

Revizijska komisija nadzornega sveta je v letu 2016 obravnavala revidirano letno poročilo za leto 2015 in podala predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi. Poleg tega je nadzornemu svetu predlagala revizijsko družbo za revidiranje letnega poročila za leto 2016.

RAČUNOVODSKO POROČILO

2016

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE

SREDSTVA

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Nekratkoročna sredstva
Neopredmetena sredstva in dolgoročne
aktivne časovne razmejitve	128.098	163.989
Opredmetena osnovna sredstva	5.282.054	5.548.800
Naložbene nepremičnine	320.148	341.603
Nekratkoročne finančne naložbe	25.365.514	25.372.588
Nekratkoročne poslovne terjatve	-	38.889
Odložene terjatve za davek	358.408	468.702
	31.454.222	31.934.571
Kratkoročna sredstva
Zaloge	2.028.330	2.140.413
Kratkoročne finančne naložbe	10.865.657	9.415.841
Kratkoročne poslovne terjatve	2.359.689	2.824.990
Denarna sredstva	323.102	206.235
	15.576.778	14.587.479
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve	3.727	6.789
SKUPAJ SREDSTVA	47.034.727	46.528.839

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Kapital
Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve	2.050.547 3.884.453	2.050.547 3.884.453
Rezerve iz dobička	9.330.590	9.406.710
Revalorizacijske rezerve	932.392	955.414
Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni
vred.	(2.614.532)	(3.970.181)
Zadržani dobički	-	648.355
Čisti poslovni izid poslovnega leta	(448.522)	(724.475)
	13.134.928	12.250.823
Rezervacije in dolgoročne pasivne
časovne razmejitve	282.990	289.192
Nekratkoročne finančne obveznosti	8.327.660	8.327.660
Nekratkoročne poslovne obveznosti	-	-
Odložene obveznosti za davek	218.709	195.688
	8.546.369	8.523.348
Kratkoročne obveznosti
Obveznosti, vključene v skupine za
odtujitev
Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti	17.793.526 4.937.783	17.913.528 4.863.509
	22.731.309	22.777.037
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve	2.339.131	2.688.439
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	47.034.727	46.528.839

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v EUR)	2016	2015
Čisti prihodki od prodaje	42.826.751	45.131.339
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo)
oziroma nabavna vrednost prodanega blaga	(34.523.510)	(36.401.076)
Kosmati poslovni izid od prodaje	8.303.241	8.730.263
Stroški prodajanja (z amortizacijo)	(6.937.043)	(7.129.809)
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)	(895.647)	(1.053.232)
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi posl.pPrih.)	72.710	71.957
Poslovni izid iz poslovanja	543.261	619.179
Finančni prihodki iz deležev	68.874	159.850
Finančni prihodki iz danih posojil	-	52.819
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	8.531	23.271
	77.405	235.940
Finančni odhodki iz finančnih naložb	(7.055)	(17.572)
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	(1.023.317)	(1.099.865)
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	(708)	(221)
	(1.031.080)	(1.117.658)
Poslovni izid iz financiranja	(953.675)	(881.718)
Drugi prihodki	8.419	61.911
Drugi odhodki	(35.382)	(57.437)
Davek iz dobička		-
Odloženi davki	(11.145)	(466.410)
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(448.522)	(724.475)

IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

(v EUR)	2016	2015
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(448.522)	(724.475)
Drugi vseobsegajoči donos	1.332.627	(4.122.183)
Spremembe revaloriz.rezerv iz prevrednotenja opredm.osnovnih.sred. Spremeba rezerv nastalih zaradi vrednotenja finan.naložb po pošteni	(23.022)
vred.	1.355.649	(4.081.425)
Druge sestavine vseobsegajočega donosa	-	(40.758)
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	884.105	(4.846.658)

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA – POJASNILA

(v EUR)	2016	2015
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(448.522)	(724.475)
Drugi vseobsegajoči donos	1.332.627	(4.122.183)
Spremembe revaloriz.rezerv iz prevrednotenja opredm.osnovnih.sred.	(23.022)	-
Sprememba davčne stopnje	(23.022)
Spremeba rezerv nastalih zaradi vrednotenja finan.naložb po pošteni
vred.	1.355.649	(4.081.425)
Uskladitev s pošteno vrednostjo	1.454.797	(4.460.640)
Vpliv odloženih davkov	(99.148)	379.215
Sprememba davčne stopnje
Druge sestavine vseobsegajočega donosa		(40.758)
- aktuarski dobiček ali izguba programov z določenimi zaslužki
Bruto vrednost	-	(44.544)
Vpliv odloženih davkov	-	3.786
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	884.105	(4.846.658)

IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v EUR)	2016	2015
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki
iz poslovnih terjatev	42.894.170	45.227.459
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje)
in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	(41.957.009)	(44.156.965)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih
odhodkih		-
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij
ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk
bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve	504.190	168.060
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve	3.062	93.601
Začetne manj končne odložene terjatve za davek	-	-
Začetna manj končna sredstva (skupina za odtujitev) za
prodajo	-	-
Začetne manj končne zaloge	112.083	(266.299)
Končni manj začetni poslovni dolgovi	74.274	290.366
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in
rezervacije	(348.880)	117.815
Končne manj začetne odložene obveznosti za davek	-	-
Pozitivni denarni izid pri poslovanju	1.281.890	1.474.037
Denarni tokovi pri investiranju
Prejemki pri investiranju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se
nanašajo na naložbenje	68.874	212.684
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev	-	-
Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev	5.291	17.611
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin	-	-
Prejemki od odtujitve finančnih naložb	405.000	1.254.615
Izdatki pri investiranju
Izdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev	-	-
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev	(100.641)	(86.285)
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin	-	-
Izdatki za pridobitev finančnih naložb	(400.000)	(1.185.000)
Denarni izid pri investiranju	(21.476)	213.625

IZKAZ DENARNIH TOKOV-nadaljevanje

(v EUR)	2016	2015
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Prejemki od vplačanega kapitala	-	-
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti	-	-
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje	(1.023.545)	(1.118.674)
Izdatki za vračila kapitala	-	-
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti	(120.002)	(519.493)
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku	-	-
Denarni izid pri financiranju	(1.143.547)	(1.638.167)
Denarni izid v obdobju	116.867	49.495
Končno stanje denarnih sredstev	323.102	206.235
Začetno stanje denarnih sredstev	206.235	156.740

		Delo Prodaja, d.d.
--	--	--------------------

Delo Prodaja, d.d. Letno poročilo 2016

IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU	2016
		Skupaj			Rezerve za lastne	Lastne	Dr.	Skupaj	Revaloriza-	Rezerve		Čista
	Osnovni		vpoklicani Kapitalske Zakonske		deleže	delnice in	rezerve	rezerve iz	cijske	vrednotenje Zadržani po pošteni		izguba
(v EUR)	kapital	kapital	rezerve	rezerve	in delnice	deleži	iz dobička	dobička	rezerve	vred.	dobički	leta	Skupaj
Stanje na dan 31. decembra 2015	2.050.547		2.050.547 3.884.453		247.684 9.665.651	(1.115.651)	609.026	9.406.710	955.414	(3.970.181)	648.355	(724.475)	12.250.823
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja Sprememba rezerv nastalih zaradi												(448.522)	(448.522)
vrednotenja finan.naložb po pošteni vred.										1.355.649			1.355.649
Sprememba reval.rezerv iz prevrednotenja opredm. osnovnih sred. Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja									(23.022)				(23.022)
									(23.022)	1.355.649	0	(448.522)	884.105
Premiki v kapitalu Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	-	-	-	-	-	-	(76.120) (76.120)	(76.120) (76.120)	-	-	(648.355) (648.355)	724.475 724.475	0 -
Stanje na dan 31. december 2016	2.050.547		2.050.547 3.884.453		247.684 9.665.651	(1.115.651)	532.906	9.330.590	932.392	(2.614.532)	-	(448.522)	13.134.928

IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU 2015

(v EUR)	Osnovni kapital	Skupaj vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Rezerve za lastne deleže in delnice	Lastne delnice in deleži	Druge rezerve iz dobička	Skupaj rezerve iz dobička	Rezerve za pošteno vrednost	Zadržani dobički	Čista izguba leta	Čisti posl. izid leta	Skupaj
Stanje na dan 31. decembra 2014	2.050.547	2.050.547	3.884.453	247.684		9.665.651 (1.115.651)	609.026	9.406.710	13.957.211	921.347	(272.992)	-	29.947.276
Prilagoditev zaradi sprememb računovodskih usmeritev	-	-	-	-	-	-	-	-	(12.849.795)	-	-	-	(12.849.795)
Stanje na dan 1. januar 2015	2.050.547	2.050.547	3.884.453	247.684		9.665.651 (1.115.651)	609.026	9.406.710	1.107.416	921.347	(272.992)	-	17.097.481
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev	-	-	-	-			-	-	-	-	-	-	-
Izplačilo dividend	-	-	-	-	-	-	-	-	-		-	-	-
	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	(724.475)		(724.475)
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb	-	-	-	-	-	-	-	-	(4.081.425)	-	-	-	(4.081.425)
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	-	(40.758)	-	-	-	(40.758)
	-	-	-	-	-	-	-	-	(4.122.183)	-	(724.475)	-	(4.846.658)
Premiki v kapitalu
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-	(272.992)	272.992
Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne	-	-		-			-	-	-		-	-	-
poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-	(272.992)	272.992	-	-
Stanje na dan 31. december 2015	2.050.547	2.050.547	3.884.453	247.684		9.665.651 (1.115.651)	609.026	9.406.710	(3.014.767)	648.355	(724.475)	-	12.250.823

IZJAVA POSLOVODSTVA

Uprava potrjuje računovodske izkaze za poslovno leto končano na dan 31. decembra 2016 in uporabljene računovodske usmeritve, pojasnila k računovodskim izkazom ter priloge in razkritja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe, finančnega položaja in poslovnega izida družbe za leto 2016. V poslovno poročilo je vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki jim je družba izpostavljena.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi računovodskimi standardi.

Ljubljana, 02.03.2017

POVEZANE DRUŽBE

Družba ima neposredne naložbe v naslednje povezane družbe:

Odvisni družbi

• DIS 21, Podjetje za distribucijo in dostavo, d.o.o., Dunajska cesta 5, Ljubljana, v kateri ima družba Delo Prodaja, d.d. 43,81 % delež, Dnevnik, d.d. 33,89 %, DZS, d.d. 13,78 % in Pristop skupina d.o.o. 8,52 %. Upoštevajoč skupno izjavo družbenikov največji lastnik, Delo Prodaja, d.d., obvladuje odvisno družbo DIS 21, d.o.o.. Družba DIS 21, d.o.o. od leta 2009 dalje ne posluje, nima sredstev, obveznosti in zaposlenih. Delo Prodaja, d.d. je ne konsolidira.
• AB Sistemi, Družba za podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 5, Ljubljana, v kateri ima družba Delo Prodaja, d.d. 100 % delež. Delo Prodaja, d.d. odvisno družbo AB Sistemi, d.o.o. konsolidira in zaradi tega pripravlja konsolidirane računovodske izkaze Skupine Delo Prodaja.

V letu 2016 je družba AB Sistemi, d.o.o. realizirala 10.690 € čistega dobička in leto zaključila z 29.993 € lastniškega kapitala, ki v celoti pripada Delo Prodaji d.d..

Konsolidirano letno poročilo skupine Delo Prodaja je mogoče pridobiti na sedežu obvladujoče družbe Delo Prodaja d.d., Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana.

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

PODLAGA ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU. Uporabljene so računovodske in poročevalske zahteve MSRP in Zahteve Zakona o gospodarskih družbah.

Pri izbiri računovodskih usmeritev in odločanju o njihovi uporabi ter pri pripravi teh računovodskih izkazov je družba, upoštevala naslednje tri zahteve:

• računovodski izkazi so razumljivi, če jih njihovi uporabniki razumejo brez težav,
• informacije so primerne, če uporabniku pomagajo pri sprejemanju ekonomskih odločitev,
• informacije so bistvene, če bi njihov izpust ali neresnično podajanje lahko vplival/vplivalo na ekonomske odločitve uporabnikov.

a) Novi standardi in pojasnila, ki še niso v veljavi

Standardi in pojasnila, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, do datuma ločenih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih še ni potrdila Evropska unija. Družba bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Družba predčasno ni sprejela nobenega standarda.

MSRP 9, Finančni instrumenti

Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil končno različico standarda MSRP 9, Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Prenovljeni standard MSRP 9 velja za poslovna obdobja z začetkom 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Spremembe standarda morajo podjetja uporabiti za nazaj, pri čemer pa predstavitev primerjanih podatkov ni obvezna. Zgodnja uporaba predhodnih različic standarda MSRP 9, ki so bile objavljene v letih 2009, 2010 in 2013, je dovoljena pod pogojem, da je podjetje izvedlo prehod na MSRP kadarkoli v obdobju pred 1. februarjem 2015.

Družba ne pričakuje, da bo naveden standard pomembno vplival na njene ločene računovodske izkaze.

MSRP 15, Prihodki iz pogodb s strankami

Odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15, ki uvaja nov petstopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih podjetje doseže na podlagi pogodb s strankami. V skladu z določili MSRP 15 podjetje pripozna prihodke v višini, ki odraža znesek kupnine, za katero podjetje meni, da mu pripada iz naslova prenosa blaga in posredovanja storitev kupcu. Računovodska načela iz MSRP 15 tako nudijo bolj strukturiran pristop pri merjenju in pripoznanju prihodkov. Nov standard velja za vsa podjetja in nadomešča obstoječe zahteve Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v zvezi s pripoznavanjem prihodkov. Popolna uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, prilagojeno obliko standarda pa morajo podjetja uporabiti za nazaj. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bo naveden standard pomembno vplival na njene ločene računovodske izkaze.

b) Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska Unija še ni sprejela

Dopolnitve standardov MSRP 10 in MRS 28: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom

Dopolnitve obravnavajo navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28, pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje kot je opredeljeno v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora podjetje pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Podjetje, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.

Družba ne pričakuje, da bo navedena dopolnitev pomembno vplivala na njene ločene računovodske izkaze.

MSRP 14, Razmejitve, ki izhajajo iz reguliranih storitev

MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev, ki izhajajo iz reguliranih storitev v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, morajo regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno v izkazu finančnega položaja, v ločenih postavkah v izkazu uspeha in izkazu drugega vseobsegajočega dobička pa razkriti vse spremembe na teh kontih. Standard od podjetij zahteva razkritje značilnosti reguliranja in s tem povezanih tveganj ter njegov vpliv na računovodske izkaze podjetij. Standard MSRP 14 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Standarda še ni potrdila Evropska unija.

Družba ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene ločene računovodske izkaze.

MSRP 16, Najemi

Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu v okviru bilance stanja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. Standard najemnikom omogoča

dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost za plačilo najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe). Najemniki morajo ločeno pripoznati odhodke za obresti, vezane na obveznosti iz najema, in stroške amortizacije pri sredstvu iz pravice do uporabe. Prav tako morajo ob pojavu nekaterih dogodkov (npr. sprememba dobe trajanja najema, sprememba višine prihodnjih najemnin zaradi spremenjenega indeksa ali stopnje, na podlagi katere se določa najemnina) ponovno izmeriti obveznost iz najema. Vrednost ponovne izmere obveznosti iz najema najemniki na splošno pripoznajo kot prilagoditev sredstva iz pravice do uporabe.

Obračunavanje pri najemodajalcu se ne razlikuje bistveno od trenutno veljavnega obračunavanja po MRS 17. Standard MSRP 16 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Najemnik se lahko odloči, da bo standard uporabljal za nazaj bodisi v celoti bodisi deloma. Prehodne določbe standarda dovoljujejo nekatere olajšave. Zgodnja uporaba je dovoljena, vendar le, če podjetje že uporablja MSRP 15. Standarda še ni potrdila Evropska unija.

Družba ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene ločene računovodske izkaze.

Pojasnila k MSRP 15, Prihodki iz pogodb s strankami

Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine "Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition". Dopolnitve:

• pojasnjujejo, kdaj obljubljeno blago ali storitev ni skladno z vsebino pogodbe,
• pojasnjujejo, kako naj podjetje uporabi usmeritev in ne navodil za uporabo sredstva, vključno z obračunsko enoto ocene, kako lahko podjetje uporabi načelo nadzora pri storitvenih transakcijah in preoblikuje kazalnike,
• pojasnjujejo, kdaj dejavnosti podjetja pomembno vplivajo na intelektualno lastnino (IP), do katere ima pravico kupec, kateri je dejavnik presoje pri odločanju o tem, ali podjetje pripozna prihodke iz naslova licenčnin v daljšem časovnem obdobju ali v točno določenem trenutku,
• pojasnjujejo področje uporabe izjeme za avtorske honorarje iz naslova prodaje ali uporabe licenc za intelektualno lastnino (omejitev avtorskih honorarjev), v zvezi z drugim obljubljenim blagom ali storitvijo iz pogodbe.
• vsebujejo dva praktična pripomočka za izpolnjevanje prehodnih določb MSRP 15 za: zaključene pogodbe v okviru pristopa polnega prehoda in pripoznanja za pretekla obdobja ter prilagoditev pogodb ob prehodu na novi standard.

Dopolnitve standarda začnejo veljati 1. januarja 2018, ki je datum začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, ne pa spreminjajo zahtev MSRP 15. Družba mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora podjetje razkriti.

Družba ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene ločene računovodske izkaze.

c) Dopolnitve za standarde in pojasnila, sprejeta v obdobju 2014-2016

Dopolnitve MRS 7: Pobuda za razkritja

Podjetja morajo v skladu z dopolnitvami razkriti spremenjeno višino obveznosti, ki je posledica financiranja, vključno s spremembami, ki izhajajo iz denarnih tokov, in nedenarnimi spremembami, kot so pozitivne ali negativne tečajne razlike. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Podjetjem ob začetni uporabi spremenjenega standarda ni treba priskrbeti primerjalnih informacij za predhodna obdobja. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MRS 12: Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealizirani izgub

OMRS je objavil dopolnitve MRS 12, Davek iz dobička, da bi pojasnil obračunavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub pri dolžniških instrumentih, izmerjenih po pošteni vrednosti. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje proučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v breme katerega lahko uporabi odbitke ob razveljavitvi te odbitne začasne razlike. Poleg tega pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnji obdavčljivi dobiček, in okoliščine, v katerih lahko obdavčljivi dobiček pomeni povrnitev nekaterih sredstev v višini, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost. Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Ob začetni uporabi spremenjenega standarda se lahko sprememba začetnega kapitala najbližjega primerjalnega obdobja pripozna v začetnem zadržanem čistem dobičku (ali v drugi ustrezni sestavini kapitala), ne da bi se sprememba porazdelila med začetni zadržani čisti dobiček in druge sestavine kapitala. Podjetja, ki uporabijo to olajšavo, morajo to razkriti.

Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MRS 28: Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig v lasti podjetja, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali drugo upravičeno podjetje, po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ob začetnem pripoznanju možno izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo podjetje ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MRS 40: Prenos naložbenih nepremičnin

Dopolnitve pojasnjujejo zahteve za prenos na naložbene nepremičnine in z njih. Uporabljajo se za spremembe namembnosti, do katerih pride na začetku letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi dopolnitve, ali po začetku tega obdobja. Dovoljena je tudi uporaba za nazaj, če je to mogoče, brez uporabe spoznanj za nazaj. Dopolnitve veljajo za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MSRP 1: Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Z dopolnitvami so bile črtane kratkoročne izjeme v členih E3–E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 2: Razvrščanje in merjenje plačil z Delnicami

Dopolnitve se nanašajo na tri glavna področja:

Vpliv odmernih pogojev na merjenje z denarjem poravnanih plačil z delnicami. Dopolnitve pojasnjujejo, da se način obračunavanja odmernih pogojev pri merjenju s kapitalom poravnanih plačil z delnicami uporablja tudi za z denarjem poravnana plačila z delnicami.

• Razvrščanje plačilnih transakcij z delnicami, ki imajo značilnosti neto poravnave, za potrebe obveze iz naslova davčnega odtegljaja. Z dopolnitvijo se dodaja izjema, s katero se obravnava natančno določena okoliščina, ko je dogovor o neto poravnavi namenjen izpolnitvi obveze podjetja, da na podlagi davčne zakonodaje ali predpisov odtegne določen znesek in tako izpolni davčno obvezo zaposlencev, povezano s plačilom z delnicami.
• Obračunavanje, pri katerem se zaradi spremembe pogojev plačil z delnicami ta prerazvrstijo iz »z denarjem poravnana« v »s kapitalom poravnana«. Dopolnitev pojasnjuje, da se v primeru spremembe pogojev z denarjem poravnanega plačila z delnicami, zaradi katerega ta postane s kapitalom poravnano plačilo z delnicami, transakcija z dnem spremembe začne obračunavati kot s kapitalom poravnano plačilo.

Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Ob sprejetju morajo podjetja spremembe uporabiti, ne da bi prilagodila informacije za predhodna obdobja, vendar je uporaba za nazaj dovoljena, če se podjetje odloči, da bo uporabilo vse tri dopolnitve, in če so izpolnjena druga merila. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 4: Uporaba MSRP 9, Finančni instrumenti, v povezavi z MSRP 4, Zavarovalne pogodbe

Dopolnitve naslavljajo vprašanja, ki so povezana z uvajanjem novega standarda za finančne instrumente (MSRP 9) pred uvajanjem novega standarda za zavarovalne pogodbe, ki ga Odbor pripravlja namesto MSRP 4. Za podjetja, ki izdajajo zavarovalne pogodbe, obstajata dve možnosti: začasna oprostitev uporabe MSRP 9 in sočasna uporaba. Začasna oprostitev se prvič uporabi za obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Podjetje se lahko za sočasno uporabo odloči ob prvi uporabi MSRP 9 in ta pristop uporabi za nazaj za finančna sredstva, določena ob prehodu na MSRP 9. Podjetje prilagodi primerjalne informacije, ki odražajo sočasno uporabo, le v primeru, da prilagodi primerjalne informacije ob uporabi MSRP 9.

Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 12: Razkritje deležev v drugih Podjetjih

Dopolnitve pojasnjujejo področje uporabe standarda, saj določajo, da se zahteve po razkritju iz standarda uporabljajo za deleže podjetja, navedene v členu 5, ki so v skladu z MSRP 5, Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, razvrščeni med sredstva za prodajo, med sredstva za razdelitev lastnikom ali ustavljeno poslovanje, vendar pa se dopolnitve ne uporabljajo za zahteve po razkritju iz členov B10–B16. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje.

Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Pojasnilo OPMSRP 22: Transakcije v tuji valuti in vnaprejšnje plačilo

Pojasnilo obravnava vprašanje menjalnega tečaja, uporabljenega pri transakcijah, ki vključujejo vnaprejšnje plačilo, dano ali prejeto v tuji valuti. Zajema transakcije v tuji valuti, pri katerih podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki nastane z dajanjem ali prejetjem vnaprejšnjega plačila, preden podjetje pripozna ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek. Pojasnilo se ne uporablja, kadar podjetje ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti ali po pošteni vrednosti prejetega ali danega plačila na datum, ki ni enak datumu začetnega pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti. Pojasnila ravno tako ni treba uporabljati za davek iz dobička, zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne pogodbe. OPMSRP 22 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Pojasnilo se lahko uporabi bodisi za prihodnja obdobja, in sicer za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki jih obravnava to pojasnilo in so prvič pripoznani, bodisi na začetku obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi pojasnilo, ali pozneje, bodisi na začetku predhodnega obdobja poročanja, pri čemer je treba predstaviti primerjalne informacije.

Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Podlaga za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirnih vrednosti, medtem ko se poštena vrednost upošteva pri funkcionalnem zemljišču ter finančnih instrumentih za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih, ki kotirajo na borzi ali pa so v skladu z MSRP vrednoteni z uporabo modela vrednotenja. Uprava pri sestavi računovodskih izkazov poda presoje, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev, na izkazane vrednosti sredstev in na obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene in predpostavke temeljijo na prejšnjih izkušnjah in drugih dejavnikih, ki se v danih okoliščinah smatrajo kot utemeljeni in na podlagi katerih lahko podamo presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in obveznosti. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo le za obdobje, v katerem se ocena popravi, če vpliva zgolj na to obdobje, lahko pa se pripoznajo za obdobje popravka in prihodnja leta, če popravek vpliva tako na tekoče kot na prihodnja leta.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na celo število brez decimalnih mest. Zaradi zaokroževanja lahko pri seštevanju nastanejo manjše razlike.

Prevedba tujih valut

Posli, izraženi v tuji valuti, so preračunani v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v funkcijsko valuto po takrat veljavnem referenčnem tečaju ECB. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil v obdobju, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunani po referenčnem tečaju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti.

SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN OCEN TER POPRAVKI NAPAK

Za poročanje o poslovnem letu se uporabljajo Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP).

Spremembe računovodskih usmeritev

Družba v poslovnem letu ni spreminjala računovodskih usmeritev.

Spremembe računovodskih ocen

Družba v poslovnem letu ni spreminjala računovodskih ocen, ki bi pomembno vplivale na tekoče in prihodnje obdobje.

Popravki napak

Družba v poslovnem letu ni odkrila ali popravljala napake v računovodskih izkazih, ki bi pomembno vplivale na tekoče in preteklo poslovanje.

POROČANJE PO PODROČNIH IN OBMOČNIH ODSEKIH

V skladu z naravo poslovanja družba nima določenih področnih in območnih odsekov.

NEOPREDMETENA SREDSTVA

Znotraj družbe ustvarjene blagovne znamke, naslovi publikacij, seznami odjemalcev in po vsebini podobne postavke se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, razen v primeru transakcije (prevzema družbe).

Naložba v dobro ime je presežek nabavne vrednosti prevzete družbe ali dela prevzete družbe nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za njegove dolgove in pogojne obveznosti.

Neopredmeteno sredstvo se na začetku izmeri po nabavni vrednosti.

Po začetnem pripoznanju družba neopredmetena sredstva vodi po modelu nabavne vrednosti, pri čemer je njegova nabavna vrednost zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Neopredmetena sredstva se razvrščajo na tista s končnimi dobami koristnosti in tista z nedoločenimi dobami koristnosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem ter z oslabitvami, kadar obstajajo vzroki za to. Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ki se prične, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti so naslednje (po pomembnejših vrstah):

• računalniški programi: 5 10 let
• licence: 5 10 let

Neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti in dobro ime družba najmanj na dan bilance stanja preizkusi ali je potrebna oslabitev. Ta sredstva se ne amortizirajo. Prav tako se doba koristnosti ponovno oceni in presodi ali sredstva ni potrebno obravnavati s končno dobo koristnosti, učinek pa obravnava kot spremembo računovodske ocene.

Družba nima neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, nevračljive dajatve, neposredni stroški usposobitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve.

Za kasnejše merjenje opredmetenih sredstev družba uporablja model nabavne vrednosti, razen za funkcionalni del zemljišč. Pri tem so opredmetena osnovna sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Za kasnejše merjenje dela opredmetenih osnovnih sredstev, to je za funkcionalni del zemljišč, družba uporablja model prevrednotenja, ki so izkazana po pošteni vrednosti. Povečanje poštene vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v kapitalu, razen, če je bilo predhodno zmanjšanje poštene vrednosti pripoznano v poslovnem izidu. Zmanjšanje poštene vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v poslovnem izidu ob predhodni odpravi v kapitalu oblikovane rezerve za pošteno vrednost. Družba najmanj na vsakih 10 let preveri in prevrednoti pomembna opredmetena osnovna sredstva, oziroma praviloma takoj, sicer pa najmanj takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo za več kot 20 %.

Če je nabavna vrednost osnovnega sredstva visoka, družba razporedi nabavno vrednost osnovnega sredstva na njegove pomembnejše dele, ki imajo lahko različno življenjsko dobo in posebej amortizira vsak tak del.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Ocenjene dobe koristnost so naslednje (po pomembnejših vrstah):

zgradbe:	20 – 55 let
transportna sredstva:	5 – 8 let
proizvajalne naprave in stroji:	9 – 11 let
računalniška oprema:	2 – 3 let
druga oprema:	4 – 10 let
naložbe v tuja osnovna sredstva	5 - 10 let

Če ni zanemarljiva, se preostala vrednost pregleda na letni osnovi.

Najem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Sredstva v finančnem najemu se izkazujejo ločeno od drugih istovrstnih sredstev.

Predvideni stroški popravil večjih vrednosti se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev in se amortizirajo po stopnji, ki zagotavlja, da bo ocenjeni znesek nadomeščen do časa, ko bodo stroški popravil večjih vrednosti dejansko nastali.

Stroški, ki povečajo prihodnje koristi ali podaljšajo dobo koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, povečajo njegovo nabavno vrednost. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki takoj, ko nastanejo.

Stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodki ob nastanku.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Naložbena nepremičnina je posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečala vrednost dolgoročne naložbe ali oboje.

Na začetku je naložbena nepremičnina pripoznana po nabavni vrednosti, stroški posla so vključeni v vrednost. Za kasnejše merjenje naložbenih nepremičnin družba uporablja model nabavne vrednosti, kjer so naložbene nepremičnine pripoznane po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Obračunana amortizacija je izkazana med stroški amortizacije, slabitve ali izgube pri prodaji pa kot prevrednotovalni poslovni odhodki. Uporabljena stopnja amortizacije znaša 2,50%.

OSLABITVE DOLGOROČNIH SREDSTEV, RAZEN FINANČNIH NALOŽB

Družba na dan vsakega poročanja oceni, ali je kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če je kakršnokoli tako znamenje, mora družba oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.

Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve, ter uporabo ustrezne razobrestovalne (diskontne) mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih. Vrednost pri uporabi se lahko ugotavlja tudi za denar ustvarjajočo enoto, to je najmanjšo določljivo skupino sredstev, katerih nenehna uporaba je vir denarnih prejemkov, večinoma neodvisnih od denarnih prejemkov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Samo če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa bremeni neposredno vsak presežek iz prevrednotenja, preden se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida.

Izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri sredstvu v prejšnjih obdobjih, je treba razveljaviti, kadar in zgolj kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve. Pri razveljavitvi izgube zaradi oslabitve sredstva pa povečana knjigovodska vrednost ne sme presegati knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena (po odštetju amortizacijskega popravka vrednosti), če pri njem v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve, razen če je takšno povečanje posledica prevrednotenja. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa je treba pripisati neposredno presežku iz prevrednotenja. Če je bila izguba zaradi oslabitve istega prevrednotenega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida, je treba razveljavitev takšne izgube zaradi oslabitve prav tako pripoznati v izkazu poslovnega izida.

FINANČNE NALOŽBE

V skladu z MSRP družba nekratkoročne in kratkoročne finančne naložbe razvršča v 4 skupine finančnih naložb:

• 1. skupina: finančne naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid,
• 1. skupina: finančne naložbe v posesti do zapadlosti,
• 1. skupina: posojila in terjatve,
• 1. skupina: za prodajo razpoložljive finančne naložbe.

Naložbe v netržne vrednostne papirje oziroma deleže so razvrščene v četrto skupino.

Vse finančne naložbe se pripoznajo po datumu poravnave.

Ob zaključku poslovnega leta, če je to dovoljeno in primerno, družba posamezne nekratkoročne in kratkoročne finančne naložbe ustrezno prerazvrsti v drugo skupino.

Ob pripoznanju se finančna naložba izmeri po pošteni vrednosti. V kolikor gre za finančno naložbo, merjeno po odplačni vrednosti in finančne naložbe merjene po pošteni vrednosti preko rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in naložbe merjene po nabavni vrednosti, se pošteni vrednosti prištejejo še stroški posla, ki so neposredno povezani s pridobitvijo finančne naložbe. Vrednotenje finančne naložbe je odvisno od tega, v katero skupino je posamezna finančna naložba razvrščena:

Finančne naložbe, razvrščene v 1. skupino so vrednotene po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je tržno oblikovana vrednost (enotni borzni tečaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice,...) ali pa je poštena vrednost ugotovljena z uporabo modela vrednotenja na podlagi cenitve. Sprememba poštene vrednosti za finančne naložbe v 1. skupini se pripozna v izkazu poslovnega izida kot finančni prihodek oziroma odhodek.

• Finančne naložbe, razvrščene v 2. in 3. skupino so vrednotene po odplačni vrednosti. Odplačna vrednost je znesek, s katerim se finančna naložba izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačila glavnice, povečan oz. zmanjšan za amortizacijo diskonta oz. premije (po metodi veljavnih obresti) ter zmanjšan za morebitne oslabitve.
• Finančne naložbe, razvrščene v četrto skupino, so merjene bodisi po nabavni vrednosti bodisi v skladu z MRS 39 po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je tržno oblikovana vrednost (enotni borzni tečaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice,...) ali pa je poštena vrednost ugotovljena z uporabo modela vrednotenja na podlagi cenitve. Cenitev pooblaščenega cenilca se bo izvajala vsakič, ko se bo ocenilo, da bi se poštena vrednost naložbe lahko pomembno razlikovala od pripoznane knjigovodske vrednosti. Sprememba poštene vrednosti za finančne naložbe v 4. skupini se pripozna v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Finančni odhodek kot posledica odprave rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti za finančne naložbe v 4. skupini se pripozna ob prodaji finančne naložbe oziroma odpravi pripoznanja lete.

Pripoznanje finančne naložbe je odpravljeno, kadar potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz naslova finančne naložbe.

Na datum vsakega poročanja družba oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. V kolikor taki razlogi obstajajo, jih je potrebno oceniti in določiti vrednost izgube zaradi oslabitve. Izguba kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve, ki je ni mogoče poravnati iz rezerv, nastalih iz vrednotenja po pošteni vrednosti, se pripozna kot finančni odhodek v izkazu poslovnega izida.

Pri finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo ter posojilih in terjatvah, ki so izkazane po odplačni vrednosti, se izguba zaradi oslabitve odpravi, če je naknadno povečanje nadomestljive vrednosti sredstva mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Izguba zaradi oslabitve se odpravi prek poslovnega izida. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri finančnega sredstva (to je, po veljavni obrestni meri, izračunani pri začetnem pripoznanju).

Izgube zaradi oslabitve, ki je pripoznana za finančno naložbo, razpoložljivo za prodajo, ki je merjena po nabavni vrednosti, ni mogoče odpraviti. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva.

Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane za finančno naložbo v kapitalski instrument, razvrščen kot razpoložljiv za prodajo, ni mogoče razveljaviti prek poslovnega izida. Če se poštena vrednost dolgovnega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je potrebno izgubo zaradi oslabitve razveljaviti prek poslovnega izida kot finančni prihodek. Znesek izgube pri za prodajo razpoložljivih finančnih naložbah po pošteni vrednosti se izmeri kot razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila prej pripoznana v poslovnem izidu.

IZPELJANI FINANČNI INŠTRUMENTI

Družba ne uporablja izpeljanih finančnih inštrumentov za varovanje pred tveganjem spremembe tečajev tujih valut in spremembe obrestne mere, kot so rokovne pogodbe in obrestne zamenjave.

SREDSTVA (SKUPINA ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo, in ne z nadaljevanjem uporabe, se to sredstvo opredeli kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrsti v skupino za odtujitev za prodajo. Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo. Takšno nekratkoročno sredstvo ali skupina za odtujitev za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša. Pravila o oslabitvah sredstev (skupin za odtujitev) za prodajo veljajo v enaki meri, kot za nekratkoročna sredstva, razen finančnih naložb.

ZALOGE

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti in sicer po manjši izmed njiju. Družba nima zalog nedokončane proizvodnje in končanih proizvodov.

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

Družba za zmanjševanje količin materiala v zalogi na skladišču uporablja metodo zaporednih cen – FIFO. Za zmanjševanje količin trgovskega blaga v zalogi družba uporablja metoda drsečih povprečnih cen.

Drobni inventar, dan v uporabo, družba prenese takoj med stroške.

Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo čisto iztržljivo vrednost. Vrednost zalog je treba odpisati pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk posebej. Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovo iztržljivo vrednost.

TERJATVE

Terjatve se glede na zapadlost razčlenjujejo na nekratkoročne in kratkoročne terjatve. Nekratkoročne terjatve se pojavijo v zvezi s prodajo na up (kredit) z dolgoročnim odplačevanjem, kot odložene terjatve za davek ali kot dolgoročne varščine. Vsebujejo terjatve do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov, do dobaviteljev prvin poslovnega procesa (predujmi), terjatve do zaposlencev, do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida, do financerjev in terjatve do uporabnikov finančnih naložb.

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali niso poravnane v rednem roku, so popravljene z naslednjo metodo oblikovanja popravkov vrednosti:

Na podlagi izkušenj družba pripozna kot dvomljive tiste terjatve, ki so starejše od 60 dni od roka zapadlosti. Odstotek (mera) za izračun pavšalnega popravka vrednosti terjatev je izračun: razmerje med stanjem toženih terjatev oziroma terjatev danih v pravno službo in stanjem vseh terjatev na dan bilanciranja. Upošteva se stanje na kontih skupine 12 – kratkoročne terjatve do kupcev.

Za leto 2016 je bil uporabljen delež 1,94 % za izračun pavšalnega zneska popravkov vrednosti spornih terjatev v tožbi oziroma terjatev danih v pravno službo, izračunan po stanju na dan 31.12.2016.

Po preizkusu uporabljenega % glede na stanje vseh terjatev na dan 31.12.2016 bi z oblikovanim popravkom vrednosti v višini 41.069 € pokrili vse sporne terjatve v znesku 32.628 € in vse dvomljive terjatve, kar pa je tudi usmeritev in namen družbe, da z oblikovanim popravkom pokrije najprej vse sporne terjatve in v čim večji meri tudi dvomljive.

Odstotek, uporabljen za leto 2015 je znašal 2,13 %.

Družba ločeno izkazuje dvomljive in sporne terjatve. Dokončen odpis terjatev, ki so bile predhodno oslabljene, se opravi na osnovi ustrezne knjigovodske listine po predhodni odobritvi uprave.

Družba je za varovanje pred tveganji določila varščino kot inštrument za varovanje terjatev za veleprodajne kupce.

DENARNA SREDSTVA

Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar in denar na poti.

Denarne ustreznike predstavljajo gotovina v blagajnah, depoziti pri bankah z rokom zapadlosti do 3 mesecev, sredstva na bankah na vpogled ter takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji.

Negativna stanja oziroma prekoračitve na transakcijskih računih se izkazujejo kot prejeta posojila.

KAPITAL

Celotni kapital družbe je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba preneha poslovati. Opredeljen je z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom.

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadržani dobički ali izguba iz prejšnjih let, rezerve za pošteno vrednost in čisti poslovni izid leta ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in ne vpoklicani osnovni kapital. Ne vpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih družba pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev, zneske, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri odtujitvi predhodno pridobljenih lastnih delnic oziroma deležev, zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev, zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta, zneski na podlagi enostavnega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev in zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Obvezno se razčlenjujejo na zakonske rezerve, rezerve za lastne deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička.

Preneseni čisti dobiček oziroma zadržani dobiček je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni bil v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva. Prenesena čista izguba iz prejšnjih let je izguba, ki ni bila poravnana s čistim dobičkom poslovnega leta in z nabranimi drugimi sestavinami kapitala in zmanjšuje celotni kapital.

Revalorizacijske rezerve se nanašajo na vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev po modelu revalorizacije. Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti so povezane s spremembo poštene vrednosti finančnih naložb, razporejenih v skupino za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, vključno z aktuarskimi dobički in izgubami z določenimi zaslužki.

Pridobljene lastne delnice ali poslovni deleži se odštevajo od kapitala. V poslovnem izidu se ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku ne pripozna dobiček ali izguba iz tega posla oziroma se vse razlike poračunavajo s kapitalom.

Dividende se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem skupščina sprejme sklep o njihovi delitvi.

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Družba v bilanci stanja izkaže rezervacije, če ima zaradi preteklega dogodka sedanjo pravno ali posredno obvezo in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, se znesek rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po obrestni meri pred obdavčitvijo. Ta odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Učinek iz naslova diskontiranja se izkazuje kot finančni odhodek oziroma prihodek.

Če družba z veliko gotovostjo pričakuje, da bo nekatere ali vse izdatke, potrebne za poravnavo rezervacije, povrnila druga stranka, se povračila pripoznajo kot posebno sredstvo, ki ne presega zneska rezervacije. Pri tem se odhodki za rezervacije poračunajo s prihodki od pripoznanja sredstva.

Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane, kar pomeni, da se v izkazu poslovnega izida ne pojavljajo več, razen v primeru rezervacij za kočljive pogodbe in dolgoročno odloženih prihodkov, katerih poraba se prenaša med poslovne prihodke.

DOLGOVI

Dolgovi so glede na zapadlost v plačilo lahko nekratkoročni ali kratkoročni. Dolgovi so lahko finančni ali poslovni.

Finančni dolgovi so dobljena nekratkoročna ali kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani nekratkoročni ali kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, razen čekov, ki se štejejo kot odbitna postavka pri denarnih sredstvih. Podvrsta dobljenih posojil so tudi dobljene vloge, pa tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema.

Nekratkoročni poslovni dolgovi so nekratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve. Sem spadajo tudi obveznosti za odložene davke ter obveznosti do kupcev iz naslova prejetih nekratkoročnih varščin.

Kratkoročni poslovni dolgovi so kratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, kratkoročne obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, kratkoročne obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, kratkoročne obveznosti do države iz naslova davkov, tudi obračunanega davka na dodano vrednost, ter kratkoročne obveznosti iz naslova razdelitve poslovnega izida.

Finančni inštrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi in kratkoročnimi dolgovi, se praviloma pripoznavajo v bilanci stanja. Obstajajo pa tudi finančni inštrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi in kratkoročnimi dolgovi, a se izkazujejo v zunaj bilančnem razvidu. Vrednost dolgov je mogoče varovati pred tveganjem z ustreznimi izpeljanimi finančnimi inštrumenti, ki spadajo med kratkoročne finančne naložbe ali kratkoročne finančne obveznosti.

Pripoznavanja nekratkoročnih in kratkoročnih dolgov v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.

Del nekratkoročnega dolga, ki je že zapadel v plačilo, in del nekratkoročnega dolga, ki bo zapadel v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenese med kratkoročne dolgove.

PRIHODKI

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke.

Poslovni prihodki: prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko družba na kupca prenese pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom proizvodov. Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila. Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum bilance stanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki se ne pripoznajo, če se pojavi negotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov ali pa glede na nadaljnje odločanje o prodanih proizvodih.

Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežek njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni prihodki: prihodki iz obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila. Kot finančni prihodki so v izkazu poslovnega izida izkazane tudi pozitivne tečajne razlike, dobički iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in drugi prihodki, ki izhajajo iz finančnih naložb.

Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi finančnih naložb, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v rezervah za prevrednotenje; takšno naravo ima tudi presežek njihove prodajne cene nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za rezerve iz prevrednotenja zaradi predhodne okrepitve finančne naložbe.

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid.

ODHODKI

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov; prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Odhodki se razčlenjujejo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Nabavna vrednost prodanega blaga vsebuje neto fakturno vrednost prodanega blaga, izdatke za carino in druge uvozne dajatve, ki so zaračunane po dobaviteljevi ceni, prevozne stroške, stroške zavarovanja in druge odvisne nabavne stroške.

Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se pojmujejo kot neposredni stroški ter tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški.

Stroški dela se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk, pa tudi odpravnin in ustreznih dajatev.

Prevrednotovalni poslovni odhodki nastajajo zaradi oslabitve osnovnih in obratnih sredstev, pa tudi zaradi izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v primerjavi z njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni odhodki obsegajo obresti od posojil, ki se izračunavajo po metodi efektivne obrestne mere, negativne tečajne razlike, izgube iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in druge odhodke, ki izhajajo iz finančnih naložb.

Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervo za prevrednotenje kapitala.

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid.

DAVEK OD DOHODKA

Davek od dohodka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Odmerjeni davek je tisti, ki bo odveden od obdavčljivega dohodka za poslovno leto, z uporabo davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, ob morebitni prilagoditvi davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti bilance stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev ter obveznosti.

Odložena obveznost za davek se pripozna za vse začasne razlike, razen:

• dobro ime v primeru, da ne gre za davčno priznan odhodek;
• začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki ni združitev, delitev, zamenjava kapitalskih deležev ter prenos dejavnosti, in ne vpliva na računovodski niti na obdavčljivi dobiček;
• razlike v zvezi z naložbami v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deleži v skupnih podvigih v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bo odpravljena v predvidljivi prihodnosti.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse začasne razlike, neizrabljeni davčni dobropisi in davčne izgube v višini, za katero obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odloženo terjatev, razen:

• če razlike izhajajo iz začetno pripoznanih sredstev ali obveznosti ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki v času nastanka ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, razen če gre za terjatve iz poslovne združitve, delitve, zamenjave kapitalskega deleža ali prenosa dejavnosti;
• če razlike izhajajo iz finančnih naložb v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deležev v skupnih podvigih in ni verjetno da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti.

Ob sestavitvi bilance stanja družba ponovno oceni prej ne pripoznane terjatve za odloženi davek in jih pripozna, če je verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočil uporabo terjatev za odloženi davek. Družba zmanjša knjigovodsko vrednost terjatev za odloženi davek, če ni več verjetno, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi, če postane verjetno, da bo na razpolago zadosten obdavčljivi dobiček.

Davek od dohodka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša neposredno na postavke izkazane v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom. Nepomembni zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek niso pripoznani.

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

	Pravice do ind. lastnine in	Neopredm. sredstva v	Dolgoročno odloženi
	druge
(v EUR)	pravice	pridobivanju	stroški	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2015	1.044.633	-	4.422	1.049.055
Pridobitve Prenos z investicij v teku Odtujitve	- 8.520	8.520 (8.520)	415	8.935 - -
Prerazvrstitve	-	-	(195)	(195)
31. decembra 2016	1.053.153	-	4.642	1.057.795
Nabrani popravek vrednosti
31. decembra 2015	885.066	-	-	885.066
Amortizacija v letu	44.631			44.631
31. decembra 2016	929.697	-	-	929.697
Neodpisana vrednost
31. decembra 2015	159.567	-	4.422	163.989
31. decembra 2016	123.456	-	4.642	128.098

Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so premoženjske pravice do uporabe programske opreme in dolgoročno odloženi stroški obveznega rezervnega sklada, zaračunani etažnim lastnikom v skladu s Stanovanjskim zakonom, z namenom kritja bodočih stroškov vzdrževanja več stanovanjske stavbe.

Podlaga za merjenje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je njihova nabavna vrednost z vsemi pripadajočimi stroški.

Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva so sredstva s končno dobo koristnosti.

Za že pripoznana neopredmetena sredstva družba ne izkazuje obveznosti do dobaviteljev, ki bi bile poravnane v letu 2017.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

			Proizvajalne	Druge	Vlaganja	Osnovna
			naprave in	naprave in	v tuja	sredstva v
(v EUR)	Zemljišča	Zgradbe	stroji	oprema	OS	pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2015	1.736.294	6.152.320	1.126.296	3.508.206	69.010		29.747 12.621.873
Pridobitve Usredstvenje stroškov financiranja						74.289	74.289 -
Prenos z investicij v teku		1.360		98.988		(100.348)	-
Odtujitve		(13.243)	(32.374)	(299.238)			(344.855)
Prerazvrstitve		69.010			(69.010)		-
31. decembra 2016	1.736.294	6.209.447	1.093.922	3.307.956	-		3.688 12.351.307
Nabrani popravek vrednosti
31. decembra 2015	-	3.681.796	932.855	2.396.175	62.247	-	7.073.073
Amortizacija v letu Pridobitve	- -	132.383	32.339	159.563		-	- 324.285 -
Odtujitve	-	(10.374)	(32.374)	(285.357)		-	(328.105)
Prerazvrstitve	-	62.247			(62.247)		-
31. decembra 2016	-	3.866.052	932.820	2.270.381	-	-	7.069.253
Neodpisana vrednost
31. decembra 2015	1.736.294	2.470.524	193.441	1.112.031	6.763	29.747	5.548.800
31. decembra 2016	1.736.294	2.343.395	161.102	1.037.575	-	3.688	5.282.054

Naložbe v tuja osnovna sredstva so povezana z uporabo v najem vzetih poslovnih prostorov za namene opravljanja trgovinske dejavnosti. V letu 2016 so bile naložbe razvrščene med zgradbe.

Za zavarovanje kratkoročnega bančnega kredita je vknjižena hipoteka in zaznamba na nepremičnini poslovni prostori, ki je izkazana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami. Knjigovodska vrednost na dan 31.12.2016, izkazana po pošteni vrednosti, znaša za zastavljeno nepremičnino 1.059.876,39 €.

Sedanja vrednost zastavljene nepremičnine, izkazane po nabavni vrednosti, pa bi na dan 31.12.2016 znašala 972.764,23 €, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti.

Vrednotenje nepremičnin oziroma preostalega dela zgradb (zemljišče) po pošteni vrednosti na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti je bilo opravljeno na dan 31.12.2009, uporabljeno za nazaj, na začetek prvega možnega primerjalnega obdobja, v katerem je družba razpolagala s primerljivimi podatki, to je 01.01.2009. Učinek prevrednotenja je ustrezno izkazan v revalorizacijskih rezervah in obveznostih za odložene davke.

Za zavarovanje kratkoročnega bančnega kredita je poleg vknjižene hipoteke in zaznambe na nepremičnini poslovni prostori vknjižena tudi hipoteka in zaznamba na nepremičnini proizvodni prostori, katere knjigovodska vrednost, izkazana po pošteni vrednosti, na dan 31.12.2016 znaša 2.800.086,97 €.

Sedanja vrednost zastavljene nepremičnine, izkazane po nabavni vrednosti, pa bi dan 31.12.2016 znašala 2.056.246,19 €, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti.

Za že pripoznana osnovna sredstva družba ne izkazuje obveznosti do dobaviteljev, ki bi bile poravnane v letu 2017.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Družba je na dan 31. 12. 2013 prerazvrstila del nepremičnine poslovni prostori v naložbene nepremičnine.

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Naložbene nepremičnine:
Zemljišča
Zgradbe spripadajočim zemljiščem	320.148	341.603
Skupaj	320.148	341.603
(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Naložbene nepremičnine:
Prihodki od najemnin	95.901	98.333

Med naložbenimi nepremičninami družba izkazuje dele zgradb s pripadajočim zemljiščem, ki se oddaja. Ni neposrednih odhodkov vezanih na naložbene nepremičnine.

Gibanje naložbenih nepremičnin

(v EUR)	31.12.2016
Nabavna vrednost
31. decembra 2015	1.011.996
Prerazvrstitve
31. decembra 2016	1.011.996
Nabrani popravek vrednosti
31. decembra 2015	670.393
Amortizacija v letu Prerazvrstitve	21.455
31. decembra 2016	691.848
Neodpisana vrednost
31. decembra 2015	341.603
31. decembra 2016	320.148

Amortizacija naložbene nepremičnine se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti, ki je enaka preostalemu delu zgradbe. Uporabljena amortizacijska stopnja znaša 2,50 %. Zemljišča se ne amortizirajo.

Za zavarovanje kratkoročnega bančnega kredita je vknjižena hipoteka in zaznamba na naložbeni nepremičnini poslovni prostori, katere sedanja vrednost na dan 31.12.2016 znaša 320.148 €.

FINANČNE NALOŽBE

Nekratkoročne finančne naložbe

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Nekratkoročne finančne naložbe:
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Posojila Finančne naložbe razpoložljive za prodajo	- - 25.365.514	- - 25.372.588
Skupaj	25.365.514	25.372.588

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Nekratkoročne finančne naložbe:
Nekratkoročne finančne naložbe, razen posojil
Delnice in deleži v družbah v skupini	20.000	20.000
Delnice in deleži v pridruženih družbah	-	-
Druge delnice in deleži	25.345.514	25.352.588
Skupaj	25.365.514	25.372.588
(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Finančne naložbe razpoložljive za prodajo:
Naložbe v odvisne družbe izmerjene
po nabavni vrednosti	486.793	486.793
Druge naložbe izmerjene po nabavni vrednosti - naložbe v delnice in deleže	25.358.399 25.358.399	25.358.399 25.358.399
- druge finančne naložbe		-
Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti
prek kapitala	711	730
- naložbe v delnice in deleže	711	730
- druge finančne naložbe
Oslabitev za prodajo razpoložljivih naložb	(480.389)	(473.334)
- v delnice in deleže družb v skupini	(466.793)	(466.793)
- v delnice in deleže pridruženih družb
- v delnice in deleže drugih družb	(13.596)	(6.541)
Skupaj	25.365.514	25.372.588

Družba je v letu 2015 spremenila računovodsko usmeritev za vrednotenje netržne finančne naložbe v družbo s pomembnim deležem, in sicer se le ta vrednoti po izvirni vrednosti.

Na podlagi sprejete računovodske usmeritve je družba v preteklih letih upoštevala vrednotenje finančne naložbe v družbo s pomembnim deležem na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.

Po 22. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I (Ur.l. RS, št. 55/2015), po katerem se 67. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD 1) spremeni, se finančne naložbe s pomembnim deležem vrednotijo po izvirni vrednosti. Zato se je uprava družbe, upoštevajoč možnosti, ki jih omogočajo 10., 12., in 21. člen MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, odločila, da spremeni računovodsko usmeritev tako, kot je zgoraj zapisano, že pri sestavi računovodskih izkazov, upoštevanih v letnem poročilu družbe Delo Prodaja, d.d. in Skupine Delo Prodaja za obdobje januar – december 2015.

Rezultat spremembe računovodske usmeritve je družba upoštevala za nazaj tako, da je za učinek prevrednotenja finančne naložbe v družbo s pomembnim deležem spremenila vrednost te naložbe na izvirno vrednost, odpravila presežek iz prevrednotenja in znižala vrednost odloženih davkov na stanje 31. 12. 2014.

Družba Delo Prodaja, d.d. je prerazvrstila naložbo v družbo DZS, d.d. iz naložbe v pridruženo družbo v naložbo v druge delnice in deleže. Razlog za prerazvrstitev naložbe je v dejstvu, da kljub deležu v kapitalu družbe DZS, d.d., ki sicer presega 20% deleža in glasovalne moči v podjetju, uprava družbe ugotavlja, da njena poslovna politika ne izkazuje dovolj poslovnih elementov, ki bi dokazovali, da bi imela družba pomemben vpliv v družbi DZS, d.d..

Nedvoumno je namreč, da Delo Prodaja d.d. kot največji naložbenik družbe DZS d.d.:

• nima zastopstva v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu podjetja, v katero naložbi;
• ne sodeluje pri procesih oblikovanja poslovne politike podjetja, v katero naložbi;
• sicer ima možnost odločanja o dividendah in izplačilih slednjih, toda zaradi podpisanega MRA DZS z bankami upnicami, o morebitnem izplačilu dividend lastnikom, brez usodnih posledic za poslovanje podjetja, v katero naložbi, ne more glasovati pritrdilno;
• ne beleži bistvenih transakcij med naložbenikom in podjetjem, v katerega naložbi;
• ne izvaja poslovne politike medsebojnega izmenjavanja vodilnega kadra;
• ne izvaja politike izmenjave in zagotavljanja bistvenih strokovnih informacij.

Družba Delo Prodaja d.d. glede na vse navedeno smatra, da nima pomembnega vpliva na družbo DZS d.d., še posebej od podpisa MRA družbe z bankami upnicami dalje, kajti slednja tudi zavezuje upravo DZS d.d., da vse pomembne poslovne odločitve izvaja zgolj in le v soglasju z bankami upnicami. Zato uprava sledi politiki, da je moč nedvoumno zaključiti, da je prišlo do izgube pomembnega vpliva v podjetje, v katero naložbi, tudi brez spremembe absolutnih ali relativnih ravni lastništva.

Kot jamstvo za dolgove ima družba zastavljene nekratkoročne finančne naložbe v knjigovodski vrednosti 25.341.028 €.

	Finančne naložbe v posesti		Finančne naložbe razpoložljive
(v EUR)	do zapadlosti	Posojila	za prodajo	Skupaj
Kosmata vrednost
Stanje na dan31. 12. 2015			25.845.923	25.845.923
Prevrednotenje na pošteno vrednost	-	-	(19)	(19)
Stanje 31.12.2016	-	-	25.845.904	25.845.904
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2015	-		473.335	473.335
Povečanja
Oblikovanje popravka vrednosti v letu	-		7.055	7.055
Stanje 31.12.2016	-		480.390	480.390

Gibanje nekratkoročnih finančnih naložb

Čista vrednost 31.12.2015	-	-	25.372.588	25.372.588
Čista vrednost 31.12.2016	-	-	25.365.514	25.365.514

Kratkoročne finančne naložbe

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Kratkoročne finančne naložbe:
Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
Druge delnice in deleži	10.865.657	9.410.841
Kratkoročna posojila
Kratkoročna posojila dana drugim	-	5.000
Skupaj	10.865.657	9.415.841
(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Finančne naložbe razpoložljive za prodajo:
Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti
prek kapitala	10.865.657	9.410.841
- naložbe v delnice in deleže	10.865.657	9.410.841
Skupaj	10.865.657	9.410.841
(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Posojila:
Kratkoročna posojila, dana drugim	-	5.000
Oslabitev kratkoročo danih posojil	-	-
- danih drugim	-	-
Skupaj	-	5.000

Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala se nanašajo na družbo Terme Čatež d.d. in predstavljajo 9,15 % delež v kapitalu družbe. Družba je opravila pregled vrednosti te finančne naložbe v skladu z MSRP. Na podlagi te preveritve je družba v letu 2016 prevrednotila kratkoročno finančno naložbo.

Kot jamstvo za dolgove ima družba navedeno finančno naložbo v celoti zastavljeno.

Ocena vrednosti družbe Terme Čatež, d.d.

Družba vrednoti finančno naložbo v delnice Terme Čatež, d.d. po pošteni vrednosti kot kratkoročno finančno naložbo. V skladu z MSRP 13, ki določa, da se kot najprimernejša ocena poštene vrednosti sredstva šteje na aktivnih trgih ponujena cena za enaka sredstva na dan merjenja ali ocena poštene vrednosti sredstva trenutne pogodbene tržne cene na aktivnih ali neaktivnih trgih za podobna sredstva, podjetje lahko uporabi vhodne spremenljivke, ki niso neposredne dosegljive na trgu, vendar vsaka od njih odraža predpostavke, da bi jih tržni udeleženci uporabljali pri določanju primerne cene sredstva ali obveznosti, v kolikor vrednosti na trgu ni mogoče dobiti.

Naložbo v delnice družbe Terme Čatež, d.d. je družba Delo Prodaja, d.d. torej opredelila kot kratkoročno finančno naložbo prav iz razloga, ker je ne želi imeti na dolgi rok, in jo bo v primernem trenutku, za primerno ceno prodala. Namero, da želi družba Delo Prodaja, d.d. prodati to naložbo, izkazuje tudi sklenjen Sporazum o skupni prodaji delnic družbe Terme Čatež, d.d., ki so jo dne 2.11.2015 podpisale družbe DZS, d.d., Kapitalska družba, d.d. in Delo Prodaja, d.d., na podlagi katerega so podpisnice pristopile k skupni prodaji 78,73% deleža v družbi Terme Čatež, d.d. s ciljem povečanja možnosti prodaje in optimiranja dosežene prodajne cene.

Za poslovno leto 2016 je poslovodstvo ugotovilo, da zaradi zanemarljivega prometa z delnicami na trgu Ljubljanske borze posameznih transakcij manjšinskih delničarjev ni ustrezno obravnavati borzno ceno na presečni bilančni datum kot osnovo za določitev poštene vrednosti finančne naložbe za namen računovodskega poročanja in se je odločilo za uporabo modela vrednotenja. Za poslovno leto 2016 je poslovodstvo preverilo gibanje tečaja delnice TCRG in primerjalo vrednost vseh izvedenih transakcij v letu 2016 s tržno kapitalizacijo družbe Terme Čatež, d.d. na dan 31.12.2016. Ugotovilo je, da je delež izvedenih transakcij vrednostno nepomemben. Po mnenju poslovodstva vrednostno zanemarljivega obsega prometa z delnicami TCRG na borznem trgu v letu 2016, ki je vplival na zmanjšanje borzne vrednosti delnice TCRG, ni potrebno obravnavati kot okoliščino, ki bi pomembno vplivala na oceno poštene vrednosti finančne naložbe za namen računovodskega poročanja.

Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je v procesu ocenjevanja tržne vrednosti lastniškega kapitala družbe Terme Čatež, d.d. analiziral in ocenil vse tiste makro in mikro elemente, ki so za oceno vrednosti najpomembnejši in ki jih je bilo glede na razpoložljive podatke možno upoštevati. Uporabil je interne podatke družbe Terme Čatež, d.d. kot tudi javno dostopne informacije.

Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je s pomočjo »metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti«, pri čemer so bili upoštevani vsi razpoložljivi podatki in predpostavke, ob upoštevanju MRS 36, MRS 39 in MSRP 13, raven 3 hierarhije poštene vrednosti, predpostavki delujočega podjetja, ocenil tržno vrednost lastniškega kapitala družbe Terme Čatež, d.d. na dan 31.12.2016 za namen računovodskega poročanja.

V sklopu internih podatkov družbe Term Čatež, d.d. so bila upoštevana revidirana letna poročila družbe za obdobje 2012 – 2015, nerevidirano poročilo o poslovanju za obdobje 1. – 6. 2016, ocenjene izkaze za leto 2016, plan poslovanja za leto 2017 ter Strategijo Term Čatež 2016 – 2021, ki vključuje projekcijo do leta 2021.

Pri izračunu sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti je ocenjevalec vrednosti upošteval model stabilne rasti denarnega toka v neskončnost, ocenil zahtevano stopnjo donosa celotnega kapitala, ocenil prosti denarni tok iz prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, finančne in druge obveznosti ter potencialne obveznosti

Na podlagi opravljene cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij je uprava družbe Delo Prodaja, d.d. ocenila, da je poštena vrednost naložbe v družbo Terme Čatež, d.d. na dan 31. 12. 2016 10.865.657,00 EUR. Temu ustrezno je bila naložba prevrednotena, upoštevane so bile rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in odložena terjatev za davke.

	Finančne naložbe razpoložljive
(v EUR)	Posojila	za prodajo	Skupaj
Kosmata vrednost
Stanje 31.12.2015	5.000	9.410.841	9.415.841
Povečanja
Nova posojila, nakupi	400.000	-	400.000
Prevrednotenje na pošteno vrednost	-	1.454.816	1.454.816
Zmanjšanja
Odplačila, prodaje	(405.000)	-	(405.000)
Stanje 31.12.2016	-	10.865.657	10.865.657
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2015	-	-	-
Povečanja Oblikovanje popravka vrednosti v letu	-	-	-
Zmanjšanja
Dokončen odpis naložb	-	-	-
Stanje 31.12.2016	-	-	-
Čista vrednost 31.12.2015	5.000	9.410.841	9.415.841
Čista vrednost 31.12.2016	-	10.865.657	10.865.657

Gibanje kratkoročnih finančnih naložb

POSLOVNE TERJATVE

Nekratkoročne poslovne terjatve

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Druge dolgoročne poslovne terjatve Plačilo dolgoročnega dela	38.889	132.222
Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih terjatev	(38.889)	(93.333)
Skupaj	-	38.889

Kratkoročne poslovne terjatve

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
na domačem trgu	2.028.375	2.394.454
na tujih trgih	50.966	45.551
Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini	-	-
Dani kratkoročni predujmi in varščine	38.967	41.196
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	-	9.650
Druge kratkoročne terjatve	243.562	302.522
Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih terjatev	38.889	93.333
Oslabitve	(41.070)	(61.716)
Skupaj	2.359.689	2.824.990

Starostna struktura terjatev

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Nezapadlo	2.198.718	2.631.536
Zapadlo do:
- 30 dni	142.073	198.684
- 60 dni	5.765	3.016
- 90 dni	3.815	3.196
- 180 dni	5.063	3.300
- 360 dni	2.013	4.911
- nad 360 dni	43.312	42.063
	2.400.759	2.886.706

Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Stanje 1.1.	61.716	240.772
Povečanja
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	-	3.203
Zmanjšanja
Izterjane odpisane terjatve	-	(94.015)
Dokončen odpis terjatev	(10.996)	(3.203)
Odpava popravka odpisanih terjatev	(9.650)	(85.041)
Stanje 31.12.	41.070	61.716

Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev po vrstah

(v EUR)	Kratkoročne terjatve do kupcev	Kratkoročne terjatve za obresti	Druge kratkoročne terjatve	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	52.066	9.650	-	61.716
Povečanja
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	-	-	-	-
Zmanjšanja
Dokončen odpis terjatev	(10.996)	-	-	(10.996)
Odpava popravka odpisanih terjatev	-	(9.650)		(9.650)
Stanje 31. decembra 2016	41.070	-	-	41.070

Oblikovanje popravkov vrednosti je pojasnjeno na strani 46.

Kot jamstvo za dolgove ima družba zastavljene določene kratkoročne poslovne terjatve, ki na dan 31. 12. 2016 znašajo 1.157.470 €.

SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

Družba na dan bilanciranja nima sredstev za prodajo.

ZALOGE

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Material in surovine Nedokončana proizvodnja Proizvodi	20.167	20.969

Delo Prodaja, d.d.		Letno poročilo 2016
Trgovsko blago	2.008.163	2.094.007
Predujmi za zaloge	-	25.437
Skupaj	2.028.330	2.140.413

Pri letnem popisu so bili ugotovljeni presežki v višini 307,06 € in manki zalog trgovskega blaga v višini 520,16 €, kar je bilo ustrezno razknjiženo. Mesečno se med letom morebitni presežki oziroma manki, ugotovljeni na osnovi mesečnih inventurnih popisov, rešujejo tekoče (npr. obremenitev prodajalcev).

Blago, neprimerno za nadaljnjo prodajo (poškodovano, umazano, pretečeni roki uporabe) je bilo po letnem popisu odpisano in izločeno v skupni vrednosti 3.183,39 €. Vrednost odpisa ni višja kot je normalni kalo, določen v skladu s Pravilnikom o stopnjah normalnega odpisa blaga Trgovinske zbornice Slovenije.

Na dan 31. 12. 2016 je stanje zalog trgovskega blaga tobaka in tobačnih izdelkov, ki je dano kot jamstvo (prodaja s pridržkom lastninske pravice) vse do poplačila kupnine, izkazano po nabavni vrednosti, v višini 136.241 €.

DENARNA SREDSTVA

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Gotovina v blagajni v domači valuti	44.752	35.421
Denar na poti	249.586	124.052
Denarna sredstva na računih v domači valuti	28.764	46.762
Skupaj	323.102	206.235

Gotovina v blagajni je gotovina v glavni blagajni na sedežu družbe in gotovina v blagajni po posameznih prodajnih mestih. Določen je blagajniški maksimum za glavno blagajno in za prodajna mesta.

KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki Kratkoročno nezaračunani prihodki	3.727 -	6.789 -
Skupaj	3.727	6.789

Kratkoročno odloženi stroški se v večini nanašajo na najemnine in takse.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki	2.339.131	2.682.019
Kratkoročno odloženi prihodki	-	1.833
DDV od danih predujmov	-	4.587
Skupaj	2.339.131	2.688.439

Pretežni del vnaprej vračunanih stroškov je nabavna vrednost tiska in zalog na odpoklic za še ne prejete račune založnikov, ki se prodaja na prodajnih mestih. Prodajni mreži so bili poslani časopisi, korigirani za vrnjene izvode že klicane remitende (ostanek ne prodanih časopisov), zaračunani v naprej po sistemu poslano je prodano.

KAPITAL

Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, ampak tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.

Vpoklicani kapital družbe Delo Prodaja, d.d. so vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki in je opredeljen v statutu družbe in je registriran na sodišču. Vpoklicani kapital družbe znaša na dan 31.12.2016 2.050.546,66 € in je razdeljen na 491.393 navadnih, imenskih, kosovnih delnic, ki so bile v celoti vplačane. Delnice družbe so bile uvrščene na ljubljansko borzo dne 12.2.2001. Z njimi se trguje v borzni kotaciji pod oznako DPRG.

Družba ni sprejela sklepa o odobrenem kapitalu, oziroma sklepa o pogojnem povečanju kapitala.

Na podlagi 64. in 230. člena Zakona o gospodarskih družbah mora uprava delniške družbe že pri sestavi letnega poročila oblikovati rezerve za lastne delnice v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih delnic, oziroma rezerve za lastne delnice sprostiti, če je med poslovnim letom odtujila lastne deleže in če je v skladu s pravili o vrednotenju knjigovodskih postavk prevrednotila vrednost naložbe v lastne deleže na nižje zneske. Na podlagi 251. člena Zakona o gospodarskih družbah enako velja, če delnice družbe pridobiva ali ima od nje odvisna družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež.

Družba ima na dan 31.12.2016 v lasti 32.127 lastnih delnic in 180.378 lastnih delnic, ki so v lasti njene odvisne družbe. Skupno število lastnih delnic družbe Delo Prodaja, d.d., za katere so oblikovane rezerve za lastne delnice na dan 31.12.2016, znaša 9.665.651 in je v primerjavi s preteklim letom nespremenjeno.

Na dan 31.12.2016 člani nadzornega sveta in predsednik uprave družbe niso imeli delnic družbe.

V letu 2017 bo skupščina družbe odločala o pokrivanju realizirane izgube, izkazane v letnem poročilu za leto 2016.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2016 znaša 26,73 €.

Čista izguba na delnico v letu 2016 znaša 0,98 €, vseobsegajoči donos na delnico je pozitiven in znaša 1,93 €. V letu 2015 je znašala čista izguba na delnico 1,58 €, negativni vseobsegajoči donos na delnico pa 10,55 €.

Preračun čistega poslovnega izida

Čista poslovna izguba, izračunan na podlagi inflacije v letu 2016, bi bila višja za 61.254 €, izguba bi znašala 509.776 €. Uporabljeni procent cen življenjskih potrebščin za leto 2016 je 0,5 %. Pojasnilo je podano z izračunom.

Stanje 1.1.2016: Kapital 12.250.823 € Inflacija 61.254 € Korigirana čista izguba 448.522 - 61.254 = 509.776 €

Gibanje rezerv za pošteno vrednost

(v EUR)	Opredmetena osnovna sredstva	Aktuarski dobički in izgube od določenih zaslužkov	Dolgoročne finančne naložbe	Kratkoročne finančne naložbe	Skupaj
Začetno stanje na dan 31. decembra 2015	955.414	(40.758)	(459)	(3.928.964)	(3.014.767)
Povečanje
Uskladitve s pošteno vrednostjo	-	-		1.359.547	1.359.547
Bruto vrednost	-	-		1.454.816	1.454.816
Vpliv odloženih davkov		-	-	(95.269)	(95.269)
Zmanjšanje
Uskladitve s pošteno vrednostjo	-		(19)		(19)
Vpliv odloženih davkov	(23.022)	(3.786)	(93)		(26.901)
Končno stanje na dan 31.12.2016	932.392	(44.544)	(571)	(2.569.417)	(1.682.140)

Na dan 31. 12. 2016 je izkazanih 2.569.417 € negativnih rezerv predvsem zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti in 932.392 € revalorizacijskih rezerv zaradi uporabe modela prevrednotenja pri opredmetenih osnovnih sredstvih.

Razčlenitev kapitalskih rezerv

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Vplačani presežek kapitala Dobiček pri prodaji lastnih delnic oziroma deležev	92.562	92.562
Vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz delnic Druga vplačila kapitala na podlagi statuta Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic Splošni prevrednotovalni popravek kapitala	426.289 3.365.602	426.289 3.365.602
Skupaj	3.884.453	3.884.453

(v EUR)	Rezervacije za jubilejne nagrade	Rezervacije za odpravnine ob upok.	Prejete dotacije za pokrivanje stroškov	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	71.394	214.101	3.697	289.192
Spremembe v letu:
Oblikovanje Črpanje	- (2.756)	- (4.942)	35.672 (34.176)	35.672 (41.874)
Stanje 31. decembra 2016	68.638	209.159	5.193	282.990

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, podjetniško kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Družba je v predhodnem letu preverila obseg oblikovanih rezervacij, upoštevajoč MRS 19, na osnovi aktuarskega izračuna.

Pomembne uporabljene predpostavke aktuarskega izračuna so:

• nominalna dolgoročna obrestna mera, v skladu z določili standarda MRS 19 je ocenjena v višini 3%;
• dolgoročna rast plač je ocenjena v višini 0,5% letno;
• v izračunu se upošteva pričakovana smrtnost delavcev v skladu s slovenskimi tablicami smrtnosti v letu 2007;
• rezervacije so izračunane zgolj za zaposlene za nedoločen čas.

V kolikor bi se prihodnja rast plač povečala za 0,5 % letno, bi se rezervacije za odpravnine ob upokojitvi povečale za 11.532€, rezervacije za jubilejne nagrade pa za 2.708€. V primeru zmanjšanja prihodnje rasti plač za 0,5 % pa bi se rezervacije za odpravnine ob upokojitvi zmanjšale za 10.737€, rezervacije za jubilejne nagrade pa za 2.559€. V kolikor, bi se prihodnja diskontna obrestna mera povečala za 0,5% letno, bi se rezervacije za odpravnine ob upokojitvi zmanjšale za 10.570€, rezervacije za jubilejne nagrad pa bi se zmanjšale za 2.533€. V primeru zmanjšanja diskontne obrestne mere za 0,5 % pa bi se rezervacije za odpravnine ob upokojitvi povišale za 11.456€, rezervacije za jubilejne nagrade pa bi se povišale za 2.706€.

Prejete dotacije predstavljajo podporo za zaposlene invalide v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Njihovo oblikovanje in črpanje je usklajeno z navedenim zakonom.

FINANČNE OBVEZNOSTI

Nekratkoročne finančne obveznosti

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi Nekratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami Kratkoročni del nekratkoročnih finančnih obveznosti	- 8.327.660 -	- 8.327.660 -
Skupaj	8.327.660	8.327.660

Obveznice družbe Delo Prodaje, d.d. so uvrščene v borzno kotacijo pod oznako DPR1.

Obveznice družbe Delo Prodaja, d.d. zapadejo v plačilo 23.6.2018. Obresti se izplačujejo dva krat letno po obrestni meri 6m EURIBOR + 0,6 %.

Kratkoročne finančne obveznosti

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo posl. izida	17.793.519 7	17.913.519 9
Skupaj	17.793.526	17.913.528

Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti do bank in drugih

(v EUR)	Glavnica dolga 1. januarja	Prenos iz dolgoroč. finan.obv.	Odplačila v letu	Glavnica dolga 31. decembra
Posojilodajalec
Banke v državi
	15.673.519		(120.000)	15.553.519
Prenos iz nekratkoročnega dela				-
Skupaj banke v državi	15.673.519	-	(120.000)	15.553.519
Drugi posojilodajalci
podjetja	2.240.000	-	-	2.240.000
Skupaj drugi posojilodajalci	2.240.000	-	-	2.240.000
Skupaj kratkoročno
dobljena posojila	17.913.519	-	(120.000)	17.793.519

Družba Delo Prodaja, d.d. je finančne obveznosti do upnikov prestrukturirala s podpisom Okvirne pogodbe o prestrukturiranju bančnega in finančnega dolga (MRA) dne 20. 3. 2014 z zapadlostjo 30. 6.

2015, v kateri je z bankami upnicami dogovorila o ureditvi medsebojnih razmerij. To je pomenilo, da so vse dolgoročne finančne obveznosti postale kratkoročne. Krovna pogodba je bila kasneje z Aneksom podaljšana.

Tako kot v letu 2014 so se tudi v letu 2015 in skozi celo leto 2016 dosledno izvajale vse ključne zaveze, določene z navedeno pogodbo, torej plačevanje obresti, zmanjševanje glavnic in odprodaja presežnega premoženja.

S ciljem podaljšanja MRA in ureditve kreditnih razmerij je poslovodstvo bankam upnicam v sodelovanju z zunanjimi neodvisnimi svetovalci pripravilo in predstavilo različne dopolnitve Načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe, ki so temelj za podaljšanje krovne pogodbe MRA.

Obrestna mera za posojila, pridobljena od bank, velja 6m EURIBOR + 5,5 %. Obrestna mera za posojilo, pridobljeno od drugih družb , znaša 6%.

Kot jamstvo za kratkoročne finančne dolgove ima družba, poleg izdanih menic zastavljene vrednostne papirje, katerih knjigovodska vrednost na dan 31.12.2016 znaša 36.206.685 €, dane hipoteke na nepremičninah, katerih neodpisana knjigovodska vrednost na dan 31.12.2016 znaša 3.859.963 €, terjatve do štirih kupcev, ki na dan 31.12.2016 znašajo 1.157.470 €, dane hipoteke za 85 premičnih prodajnih kioskih opremljenih za prodajo in blagovno znamko KIOSK.

POSLOVNE OBVEZNOSTI

Nekratkoročne poslovne obveznosti

Družba ne izkazuje nekratkoročnih poslovnih obveznosti na dan 31.12.2016, kot tudi ne na dan 31.12.2015.

Kratkoročne poslovne obveznosti

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
na domačem trgu	3.736.721	3.666.010
na tujih trgih	98.502	210.970
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov,
varščin	103.553	128.364
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun	716.368	510.273
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	148.670	146.627
Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij	72.102	147.251
Kratkoročne obveznosti do financerjev	11.591	11.620
Druge kratkoročne poslovne obveznosti	50.276	42.394
Skupaj	4.937.783	4.863.509

ZUNAJBILANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

V zunajbilančni evidenci je izkazana zaloga trgovskega blaga v komisijski prodaji v višini 404.548 €; za leto 2015 znaša tovrstna zaloga 424.750 €.

Sredstva, dana za zavarovanje finančnih obveznosti, so razkrita pod tabelami ustreznih sredstev.

POSLOVNI PRIHODKI

Čisti prihodki od prodaje

(v EUR)	2016	2015
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu	2.467.327	2.436.613
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih	82.216	109.002
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem
trgu	40.096.661	42.425.601
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih	17.750	5.752
Prihodki od najemnin	162.797	154.371
Skupaj	42.826.751	45.131.339

Drugi poslovni prihodki

(v EUR)	2016	2015
Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij	-	1.286
Zavarovalniške odškodnine	31.409	18.984
Subvencije, dotacije…	36.010	49.556
Prevrednotovalni poslovni prihodki
Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev	5.291	2.130
Skupaj	72.710	71.956

Prihodki po vrstah proizvodov in storitev

(v EUR)	2016	2015
Prodaja tiska	21.150.951	23.494.374
Prodaja trgovskega blaga	18.963.459	18.936.978
Prodaja trgov.storitev	339.640	345.841
Prodaja storitev distribucije	1.331.467	1.343.976
Oglaševanje	801.402	754.594
Najemnine	163.943	157.349
Proizvodi ali blago ali storitve	-	-
Ostalo blago ali storitve (tudi material)	75.889	98.227
Skupaj	42.826.751	45.131.339

Prihodki po prodajnih trgih

(v EUR)	2016	2015
Prihodki iz prodaje v Sloveniji:
drugim kupcem	42.726.785	45.016.585
Prihodki iz prodaje v EU
drugim kupcem	84.094	96.874
Prihodki iz prodaje izven EU
drugim kupcem	15.872	17.880
Skupaj	42.826.751	45.131.339

POSLOVNI ODHODKI IN STROŠKI

Analiza stroškov

(v EUR)	2016	2015
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	34.523.510	36.401.076
Stroški porabljenega materiala	362.503	364.135
Stroški storitev	4.809.056	4.971.841
Stroški dela
Stroški plač	1.547.676	1.760.170
Stroški socialnih zavarovanj	250.369	284.705
- od tega pokojninskih zavarovanj	141.811	156.409
Stroški dodatnih pokojninskih zavarovanj	-	-
Drugi stroški dela	390.464	294.565
Odpisi vrednosti
Amortizacija	390.370	428.922
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih
osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami	3.170	2
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi,
razen s finančnimi naložbami in naložbenimi
nepremičninami	5.636	3.204
Drugi poslovni odhodki	73.446	75.497
Skupaj	42.356.200	44.584.117

Stroški revidiranja konsolidiranega in posamičnega letnega poročila so v letu 2016 znašali 16.500,00 €.

Za poslovno leto 2016 so stroški revidiranja (po pogodbi) znašali skupaj 16.500 EUR, pri čemer revidiranje družbe Delo Prodaja, d.d. znaša 12.900 EUR, za revidiranje Skupine Delo prodaja pa 3.600 EUR. Revizijo družbe Delo Prodaja, d.d. in Skupine Delo Prodaja je opravila družba PKF revizija in svetovanje d.o.o., ki je za poslovno leto 2016 opravila še storitve preiskave Osnovnega seznama finančnih terjatev do družbe za namen izdaje predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja družbe, katere vrednost znaša 1.920 €.

Stroški po funkcionalnih skupinah

	Stroški
	Stroški	splošnih
(v EUR)	prodajanja	dejavnosti	Skupaj
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala	34.523.510	-	34.523.510
Stroški porabljenega materiala	326.137	36.366	362.503
Stroški storitev	4.502.174	306.882	4.809.056
Stroški dela	1.735.298	453.211	2.188.509
Odpisi vrednosti
Amortizacija	320.491	69.879	390.370
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih
osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami	-	3.170	3.170
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi,
razen s finančnimi naložbami in naložbenimi
nepremičninami	-	5.636	5.636
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela	-	-	-
Drugi poslovni odhodki	52.943	20.503	73.446
Skupaj v letu 2016	41.460.553	895.647	42.356.200
Skupaj v letu 2015	43.530.885	1.053.232	44.584.117
Od tega nabavna vrednost prodanega blaga v letu 2015	36.401.076

FINANČNI PRIHODKI

(v EUR)	2016	2015
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	68.874	159.850 52.819
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	8.531	23.271
Skupaj	77.405	235.940

FINANČNI ODHODKI

(v EUR)	2016	2015
Finančni odhodki iz finančnih naložb	7.055	17.572
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank	847.474	896.726
Finančni odhodki iz izdanih obveznic	41.361	57.720
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	134.482	145.419
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	693	188
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	15	33

Skupaj 1.031.080

DRUGI PRIHODKI

(v EUR)	2016	2015
Prejete kazni	79	396
Ostali prihodki	8.340	61.515
Skupaj	8.419	61.911

DRUGI ODHODKI

(v EUR)	2016	2015
Denarne kazni Ostali odhodki	30.790 4.592	56.500 937
Skupaj	35.382	57.437

DAVEK IZ DOBIČKA IN ODLOŽENI DAVKI

Davek iz dobička

(v EUR)	2016	2015
Poslovni izid pred obdavčitvijo	(437.377)	(258.065)
Davek po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb	-	-
Odloženi davki	(11.145)	(466.210)
Efektivna stopnja obdavčitve po davčnem obračunu	-	-
Efektivna stopnja obdavčitve po odhodkih za davek

(v EUR)	2016	2015
Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih Računovodski dobiček ali izguba	42.985.285 (43.422.662) (437.377)	45.501.147 (45.759.212) (258.065)
Zmanjšanje davčne osnove in olajšave Povečanje davčne osnove	(83.690) 81.378	(3.068.359) 126.365
Davčna osnova Davek od dohodka pravnih oseb (17% leto 2016 in 2015)	(439.689)	(3.200.059)
(v EUR)	2016	2015

Davčne olajšave in zmanjšanja:

- popravek prihodkov	68.874	190.287
- popravek odhodkov	14.816	2.855.800
- drugo	-	22.272
	83.690	3.068.359

Odložene terjatve za davek

(v EUR)	31.12.2015	Odloženi davki preko poslovnega izida	Odloženi davki preko rezerv za prevred.	31.12.2016
Prevrednotenje oziroma oslabitev
finančnih naložb Prevred. oziroma oslabitev finančnih	79.355	9.336	-	88.691
naložb - negat. rezerva za prevredn.	365.080	-	(95.363)	269.717
Rezervacije za stroške in odhodke	24.267	(20.481)	(3.786)	-
	468.702	(11.145)	(99.149)	358.408

Odložene obveznosti za davek

(v EUR)	31.12.2015	Odloženi davki preko poslovnega izida	Odloženi davki preko rezerv za prevredn.	31.12.2016
Prevred. Opredmet. osnovnih sredstev na
pošteno vrednost	195.687		- 23.022	218.709
Prevrednotenje finančnih naložb na pošteno
vrednost	(365.080)			-
Prevrednotenje finančnih naložb - prenos na terjatve za odložene davke	365.080			-
	195.687		- 23.022	218.709

POROČANJE PO ODSEKIH

Družba ne poroča po odsekih.

USTAVLJENO POSLOVANJE

V letu 2016 družba ni imela ustavljenega poslovanja.

TVEGANJA

Ovrednotena tveganja: Likvidnostno tveganje

	Pogodbeni
	Knjigovodska	denarni	Zapadlost	Zapadlost
(v EUR)	vrednost	tokovi	do 1 leta	nad 1 leto
Prejeta posojila	17.793.519	-	17.793.519	-
Obveznice	8.327.660	-	-	8.327.660
Obveznosti do dobaviteljev	4.655.144	4.655.144	4.655.144	-
Druge poslovne obveznosti	282.639	282.639	282.639	-
	31.058.962	4.937.783	22.731.302	8.327.660

Kreditno tveganje

	Knjigovodska
(v EUR)	vrednost
Kratkoročno dana posojila	-
Terjatve do kupcev	2.038.271
Druge kratkoročne terjatve	321.418
Dolgoročne poslovne terjatve	-
Skupaj	2.359.689

Obrestno tveganje

samo posojila+obveznice	Spremeba odhodkov
(v EUR)	za obresti
Povečanje povprečne obrestne mere za 1 %	254.594
Povečanje povprečne obrestne mere za 1,5 %	385.708
Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1%	(254.594)
Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1,5 %	(385.708)

V primeru, da bi se povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se odhodki financiranja za obveznosti, ki se obračunavajo po spremenljivi obrestni meri z upoštevanjem EURIBOR-ja, povečali za 254.594 €, pri 1,5 %povečanju pa za 385.708 €. Enako velja, če bi se povprečna obrestna mera zmanjšala za 1 % oziroma za 1,5 %.

PREJEMKI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA

(v EUR)	Poslovodstvo	Zaposleni po Organi individualni nadzora pogodbi		Skupaj
Prejemki
V letu 2016	73.343	33.225	162.046	268.614
V letu 2015	91.589	30.488	167.162	289.239

Prejemki: skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta. Glede na nove zahteve Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1C) so ločeno, za vsakega člana razkriti posamezni prejemki.

(v EUR)	bruto plača z regresom	pogodba o poslovodenju	plačilo za opravljanje funkcije v letu 2016	sejnine	Skupaj
Rok Gorjup Sebastjan Selan Vladimir Bangiev Tamara Groznik Marko Cimperman Ruža Auda	57.181	16.162	12.000 7.200 612 6.588	2.625 2.100 2.100	57.181 16.162 14.625 9.300 612 8.688
Skupaj	57.181	16.162	26.400	6.825	106.568

POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI

Družba ni realizirala poslov s povezanimi družbami.

POTENCIALNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA

V družbi obstajajo potencialne obveznosti iz naslova zamudnih obresti do bank upnic v višini 321.881 €, ki niso pripoznana.

-

-

-