Annual Report • Apr 20, 2023
Annual Report
Open in ViewerOpens in native device viewer
Metalurško-kemična industrija Celje, d. d.
Kidričeva 26, SI-3001 Celje, Slovenija
49
49
50
50
52
55
60
72
72
73
73
73
75
75
76
79
79
81
81
81
82
82
82
82
83
83
84
85
85
87
90
93
93
......................................................................................................... 94
......................................................................................................... 94
......................................................................................................... 96
......................................................................................................... 96
......................................................................................................... 96
......................................................................................................... 96
......................................................................................................... 97
......................................................................................................... 99
101
101
......................................................................................................... 101
......................................................................................................... 101
......................................................................................................... 102
......................................................................................................... 102
......................................................................................................... 103
......................................................................................................... 103
......................................................................................................... 105
......................................................................................................... 105
......................................................................................................... 106
......................................................................................................... 107
......................................................................................................... 108
......................................................................................................... 108
......................................................................................................... 109
......................................................................................................... 109
......................................................................................................... 110
......................................................................................................... 110
......................................................................................................... 111
......................................................................................................... 112
......................................................................................................... 113
......................................................................................................... 113
......................................................................................................... 113
......................................................................................................... 113
......................................................................................................... 114
..................................................................................................114
................................................................................................................ 114
...................................................................................................... 114
.....................................................................................................114
................................................................................................................. 114
................................................................................................................................ 115
..................................................................................................................... 116
......................................................................................................... 117
.................................................................................................... 117
................................................................................................. 119
.......................................................................................................................... 120
......................................................................................................................122
...............................................................................................................................123
.............................................................................................. 127
..................................................................................128
........................................................................................................... 128
...................................................................................................................................129
.................................................................................................................. 129
............................................................................................... 130
.............................................................................................................. 131
.................................................................................. 133
..............................................................................................................................134
....................................................................................................................... 134
.............................................................................................. 135
.................................................................................................... 135
...................................................................................... 136
...................................................................................................................... 137
.................................................................................................... 138
................................................................................................. 138
....................................................................................................................... 139
.........................................................................................................................139
.................................................................................. 139
................................................................................................. 141
............................................................................................................................143
............................................................................................................................145
............................................................................................................................146
............................................................................................................................203
............................................................................................................................204
............................................................................................................................210
............................................................................................................................211
............................................................................................................................212
Naše poslovanje temelji na kakovosti in odgovornosti.
Čisti dobiček v letu 2022 je bil 43.396.465 EUR, kar je 31 % več od preteklega leta.
18 % višja realizacija prodaje v letu 2022.
Proizvodnja in trženje pigmenta titanovega dioksida predstavlja 80 % celotne realizacije.
V deležu vrednostne prodaje po trgih glavnino predstavlja prodaja na trgu EU, to je cca 83 %.
775 zaposlenih v letu 2022, kar je 2,3 % manj kot v letu 2021.
155 koristnih predlogov zaposlenih za izboljšave poslovnih in tehnoloških procesov.
V letu 2022 smo namenili 15 % več sredstev za ukrepe varnosti in zdravja pri delu od preteklega leta.
Število poškodb na delovnem mestu se manjša in je v letu 2022 znašalo 0,9 poškodbe na 100 zaposlenih, kar je za 0,3 poškodbe pridelu na 100 zaposlenih manj kot leto pred tem.
6,9 % manj poškodb pri delu na 1.000 zaposlenih glede na letno povprečje v kemijski panogi in 0,7 % manj od povprečja v Sloveniji (podatki NIJZ 2017–2022).
Za sponzorstva in donacije smo namenili 755.725 evrov, kar je cca 16 % več kot v letu 2021.
95 % sponzorskih in donatorskih sredstev namenimo športnim klubom in društvom.
Mlade v regionalnem okolju v okviru natečajev že 15 let ozaveščamo o pomenu kemije za družbeno in naravno okolje.
Del skupine Program odgovornega ravnanja smo že 24 let.
Na strehe naših objektov v Celju smo umestili dve sončni elektrarni v skupni moči 1,5 MWp.
11 % skupne količine vode, ki jo porabimo za proizvodnjo titanovega dioksida, recikliramo ali ponovno uporabimo.
| Trošarine* | 104.787 |
|---|---|
| Prispevki URE, SPTE in OVE | 430.286 |
| Članarine | 48.490 |
| DDV, carina, dajatve ob uvozu | 18.835.899 |
| Dajatve od prejemkov fizičnim osebam | 12.222.524 |
| Davek od dohodkov pravnih oseb | 8.789.599 |
| Okoljske dajatve** | 101.373 |
| Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), vodni prispevki | 868.320 |
| Takse na pretovor | 773.243 |
| Donacije in sponzorstva | 755.725 |
| Skupaj | 42.930.246 |
Cinkarna Celje, d. d., za prikaz uspešnosti preteklega poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA. V letu 2021 smo revidirali priporočane kazalnike v skladu s smiselnostjo interpretacije glede na prakso v panogi titanovega dioksida in odsotnost dolga v izkazu finančnega stanja. Izbrana merila poslovanja razkrivajo uspešnost in učinkovitost poslovanja družbe v oziru cikličnosti pigmentne industrije.
| Merilo | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 227.153,12 | 192.462,10 | 172.386,90 | 172.587,00 | 163.960,90 |
| Dobiček iz poslovanja (EBIT) | 53.175,64 | 39.976,60 | 22.534,40 | 25.726,90 | 36.408,50 |
| Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) | 65.326,33 | 51.258,00 | 32.467,20 | 32.296,30 | 48.580,70 |
| Čisti poslovni izid | 43.396,47 | 33.227,10 | 18.950,70 | 21.436,40 | 30.558,20 |
| Nekratkoročna sredstva (konec obdobja) | 108.559,53 | 110.511,61 | 110.888,70 | 107.753,80 | 107.594,10 |
| Kratkoročna sredstva (konec obdobja) | 142.388,47 | 131.373,20 | 100.251,70 | 100.516,50 | 106.067,40 |
| Kapital (konec obdobja) | 209.010,15 | 190.165,80 | 174.820,90 | 170.806,10 | 173.925,50 |
| Nekratkoročne obveznosti (konec obdobja) | 18.831,72 | 23.273,00 | 20.876,40 | 22.578,00 | 27.763,30 |
| Kratkoročne obveznosti (konec obdobja) | 23.106,14 | 28.446,00 | 15.442,00 | 14.886,20 | 11.407,40 |
| Investicije | 10.546,50 | 11.325,40 | 12.233,00 | 11.956,00 | 22.608,30 |
| Kazalnik | Vrednost |
|---|---|
| Delež EBIT v prihodkih od prodaje | 0,23 |
| Delež EBITDA v prihodkih od prodaje | 0,29 |
| 0,27 | 0,19 | 0,19 | 0,30 | |
|---|---|---|---|---|
| 19,11 | 17,26 | 10,99 | 12,42 | 18,64 |
| 3 | 21,74 | 21,40 | 12,50 | 14,70 | 21,70 |
|---|---|---|---|---|---|
| 4 | 17,61 | 14,70 | 9,00 | 10,20 | 14,10 |
|---|---|---|---|---|---|
| 5 | 131.431 | 106.181 | 78.729 | 80.896 | 90.150 |
|---|---|---|---|---|---|
1
| Konec leta/obdobja | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|---|---|
| 775 | 793 | 824 | 846 | 908 | |
| Povprečje konec leta/obdobja | 776 | 801 | 838 | 874 | 905 |
| Skupno število delnic | Število lastnih delnic | Število delničarjev | Čist poslovni izid na delnico v EUR | Dividendna donosnost | Bruto dividenda na delnico v EUR | Tečaj delnice konec obdobja v EUR | Knjigovodska vrednost delnice v EUR | Tržna kapitalizacija v 000 EUR (konec obdobja) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 8.079.770 | 264.650 | 2.321 | 6 | 10 % | 3,19 | 23,00 | 25,87 | 185.834,71 |
| 8.079.770 | 264.650 | 2.077 | 5,37 | 9 % | 2,10 | 25,90 | 23,54 | 209.266,04 |
| 8.079.770 | 219.510 | 1.920 | 4,11 | 11 % | 1,70 | 17,80 | 21,64 | 143.819,91 |
| 8.079.770 | 106.520 | 1.920 | 2,35 | 13 % | 2,83 | 18,75 | 21,18 | 151.495,69 |
| 8.146.260 | 21.490 | 2.078 | 2,65 | 13 % | 2,65 | 18,10 | 21,35 | 147.447,30 |
6 Čisti dobiček/skupno število izdanih delnic.
7 Višina dividende/vrednosti delnice (na dan skupščinskega sklepa).
Titanov dioksid kot pospeševalec prehodav zeleno
V letu 2022 smo proizvedli 64.366 ton pigmentnega titanovega dioksida (RC), ki je naš nosilni proizvod, kar predstavlja 1 odstotek več kot leto pred tem.
Pismo Uprave
150-letnico kontinuiranega poslovanja je Cinkarna Celje, d. d., sodobno in v prihodnost usmerjeno kemijsko podjetje, pričakala v zelo dobri kondiciji, z ambicioznimi cilji trajnostnega poslovanja. Kot del kemijske industrije, ki predstavlja vitalni gradnik evropskega in slovenskega gospodarstva, se zavedamo svoje priložnosti, odgovornosti ter izzivov v kontekstu zelene, nizkoogljične in krožne preobrazbe evropske industrije.
Za nas zeleni prehod ni nekaj novega, saj ključni mejniki naše častitljive zgodovine pričajo o vedno večji zavesti glede soodgovornosti vseh deležnikov za uspešno ekonomsko poslovanje, posluhu do družbenega okolja in vse večji občutljivosti do vplivov na naravno okolje. Z doslednim izvajanjem strategije trajnostnega razvoja, ki je vgrajena v vizijo, poslanstvo in razvojni načrt podjetja, si nenehno prizadevamo za izboljšave na vseh področjih svojega delovanja. V kompleksnih okoliščinah iščemo inovativne rešitve in jih uvajamo v model uspešnega poslovanja, da bi dosegli ravnovesje med gospodarsko uspešnostjo, družbeno odgovornostjo in varstvom okolja, s poudarkom na krožnem gospodarstvu in razogljičenju.
Uprava in zaposleni se zavedamo, da mora biti naša nadaljnja pot na temelju načel trajnostnega razvoja usmerjena v krepitev gospodarske uspešnosti in zagotavljanje poslovne odgovornosti ter povezovanje in doseganje ciljev vseh deležnikov. S takšno strateško držo si prizadevamo zgodaj prepoznavati raznovrstna tveganja, tudi podnebna, hkrati pa smelo odpirati krila priložnostim.
Poslovno leto 2022 sta zaznamovali dve različni polletji. V prvem so se nadaljevala ugodna tržna gibanja in visok nivo povpraševanja preteklega leta. V drugem polletju pa smo bili priča vplivu povišanih energetskih tveganj, padcu kitajskega nepremičninskega trga in posledično zmanjšani prodaji pigmenta na omenjenem trgu ter povečanemu izvoznemu pritisku azijskega pigmenta na evropske trge. V drugem polletju se je precej ohladilo povpraševanje evropskih kupcev po vseh prodajnih segmentih iz naslova inflacijskih pritiskov na industrijo in končnega potrošnika. Zaradi slabšega povpraševanja in visokih cen na energetskih trgih je nekaj konkurenčnih evropskih proizvajalcev začasno omejilo oziroma zaustavilo proizvodnjo.
V takih razmerah smo ohranjali maksimalne proizvodne nivoje in v poslovnem letu 2022 uspeli ustvariti prihodke od prodaje v višini 227,2 milijona EUR, kar je za 18 odstotkov več kot v letu 2021. Na dvig prodaje so vplivale predvsem višje povprečne prodajne cene pigmenta titanovega dioksida in maksimalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet. Skupna vrednost izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla višino 208,4 milijona EUR, kar je za 19 odstotkov več kot v istem obdobju preteklega leta. Čisti dobiček je dosegel višino 43,4 milijona EUR in je za 31 odstotkov višji od doseženega v primerljivem obdobju preteklega leta, ko je le-ta dosegel višino 33,2 milijona EUR. Poslovni izid iz poslovanja, povečana amortizacija oziroma EBITDA, je dosegel 65,3 milijona EUR in znaša 29 odstotkov od dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA višji za 27 odstotkov. Ocenjujemo, da so doseženi poslovni rezultati objektivno dobri in presegajo napovedi za obdobje.
Veselimo se, da z dobrim delom našim delničarjem zagotavljamo pričakovano donosnost, širši skupnosti pa partnerske odnose.
Namenjena proizvodnji pigmenta titanovega dioksida za izboljševanje kakovosti izdelkov, zagotavljanje načrtovane količinske proizvodnje in zmanjšanje vplivov na okolje. Osredotočanje na jedrni program pigmenta titanovega dioksida in racionalizacijo portfelja strateških poslovnih področij sta ključna gradnika naše poslovne uspešnosti. Pigment titanov dioksid je naš najpomembnejši proizvod in nepogrešljiva surovina v modernem svetu, zato smo zavezani k nadaljnjemu razvoju in nenehnemu izboljševanju njegove kakovosti ter preučevanju možnosti uporabe v trajnostnih aplikacijah. Le-te imajo v perspektivi prehoda v zeleno gospodarstvo številne priložnosti.
Cinkarna Celje, d. d., je relativno majhen proizvajalec pigmenta, zato se soočamo s tržnimi stanji in spremembami kot tipičen sledilec, seveda pa poskušamo znotraj danih okvirov kar najbolj izkoristiti potenciale trga v smislu ravni in časovne dinamike.
Makroekonomske razmere ostajajo zahtevne. Pričakuje se, da bo gospodarska rast evrskega območja v 2023 znatno upočasnjena, nanjo vplivajo visoka inflacija, zaostreni pogoji financiranja in nižje zaupanje potrošnikov. Take razmere v kontekstu trgov in nosilnih proizvodov Cinkarne pomenijo, da se uporabniki pigmenta srečujejo s šibkejšim povpraševanjem in slabšim sentimentom, pri čemer sta ključna razloga visoki stroški in inflacija. Poleg evropske ponudbe pigmenta se pojavljajo cene zelo ugodnih količin iz Azije. S prej omenjenim se obrača trend prodajnih cen pigmenta v Evropi. Razlika med prodajno ceno na Kitajskem in v Evropi je na zgodovinsko visokem nivoju.
Na podlagi vrednotenja trenutnih tržnih razmer ocenjujemo, da bo v naslednjih četrtletjih še prisoten pritisk na znižanje cen. Vzporedno s tem cene nekaterih ključnih surovin vztrajajo na visokih nivojih oziroma se cenijo v manjši meri, kar bo rezultiralo v nadaljnjem pritisku na zmanjšanje dobičkovnih marž. Nato bodo vplivale tudi povišane cene energije. Na podlagi teh dejstev smo oblikovali tudi načrt za leto 2023 in vračunali slabše poslovanje ter povišane investicijske izdatke v energetsko in trajnostno transformacijo.
Prodaja v drugih poslovnih enotah je na ravni preteklega primerljivega obdobja, predvsem se to navezuje na področje metalurgije in lakov, kjer je zaradi višjih vhodnih surovin višja od dosežene v istem obdobju predhodnega leta.
V Cinkarni Celje, d.d., bomo leta 2023 pripravili novo poslovno strategijo za petletno obdobje. V njej bodo integrirani tudi strateški pogled in cilji za področje okolja, družbe in upravljanja (ESG), s čimer še dodatno poudarjamo svojo zavzetost za nenehno transformacijo družbe v smeri trajnostnosti.
Naša poslovna strategija bo temeljila predvsem na aktivnem trženjskem pristopu v smeri iskanja in razvoja najdonosnejših kupcev in trgov, povečevanja tržnih deležev na najkakovostnejših trgih in vzpostavljanju dolgoročnih partnerskih odnosov s ključnimi strankami. Vlagali bomo v razvoj in programe, ki kažejo potencial odgovorne, zelene rasti.
Z nadaljnjimitrajnostnimi koraki bomo zmanjševali snovni, energetskiin ogljični odtis našedejavnosti, karposledično pomeni tudidolgoročno racionalizacijo stroškov. Naševečletno kontinuirano prizadevanjeza odgovorno rabo energijebomo leta 2023nadgradilis strateškimciljem in načrtom razogljičenja. Svojorganizacijski ogljični odtispodjetja (1. in 2. obseg), ki smo ga izračunali lani, bomo meddrugimdolgoročno zmanjševali s programiučinkovite rabeenergijein povečevanjemrabe obnovljivih virov energije, zato fazno gradimo sončne elektrarnena lastnih objektih.
Vokviru čimbolj trajnostneproizvodnje titanovega dioksida bomonadaljevali z večletnimrazvojnim projektom celovitega ravnanja z vodami in projekti krožnega gospodarstva s ciljem zniževanja količine odpadkov. Naša stalnica bodo tudi v prihodnje izboljšave delovanja ali dograjevanje čistilnih naprav in izvajanjeukrepov za zmanjševanjeemisij v delovnemokolju. Nadaljevali bomo s projekti, skaterimi celovito obvladujemo prostorskain okoljska tveganja. Pomembnejši med njimi bodotudi v prihodnjep projektialternativnedobave vode, uskladitev prostorskihaktov na napravi za zapolnjevanjerdeče sadre ZaTravnikom, sanacijskiposeg na Odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles.
Našacelostna prizadevanjas področjaESG (okolje, družba, upravljanje) bomo strateško nadgrajevali tudi v vrednostniverigi in sodelovanju z lokalnim okoljem.
Bogata in na trenutke tudidramatična zgodovina CinkarneCeljezgovorno pripoveduje o izjemni sposobnosti voditeljev zapravočasno prepoznavanje izzivov in pogumno iskanje pravihodgovorovna zahtevneokoliščine. Tudisedanje vodstvodružbe skupaj z vsemi zaposlenimizmore smelevizij in odločn e trajnostnekorake – zazeleno podjetje, zeleno širšodružbo in perspektivnoprihodnost sedanje generacije in vsehprihodnjih. Vodstvo Cinkarne Celje, d. d., je k temu osebno in kolektivno zavezano.
Naša prizadevanja, dosežki in izzivi so razkriti vtem poročilu; prepričani pa smo, da bomo v prihodnje v sodelovanju z deležniki dosegli in presegli marsikatere cilje, na katere trenutnoše iščemo odgovore. Ta vizionarski optimizem je v vseh teh letih postal delnašega DNK-ja.
V letu 2022 je Nadzorni svet zasedal in odločal na sedmih sejah, od tega na petih rednih, eni korespondenčni in eni izredni. Udeležba članov na sejah je bila praviloma polnoštevilna. Znotraj pravnoformalnega okvira, določenega z zakoni, predpisi, statutom družbe in relevantnimi kodeksi ter pristopom skrbnega gospodarja, smo vestno izpolnjevali in izvajali svoje pristojnosti, dolžnosti ter odgovornosti. Obravnavali smo predložena gradiva, izvedene predstavitve, posebna pojasnila in razlage ter organizirali in izvedli razgovore s posameznimi zunanjimi strokovnjaki. S konstruktivnimi predlogi, vprašanji in zahtevami po dodatnih podatkih, analizah in poročilih smo poskušali posamezne teme dodatno razjasniti in preučiti. Menimo, da je Nadzorni svet pri svojem delu ravnal skrbno, skladno z zakonom in z najboljšo vestjo ter znanjem posameznika, s tem pa primerno varoval interese družbe in delničarjev.
Nadzorni svet Cinkarne Celje, d.d., je tako ob koncu leta 2022 deloval v sestavi: dr. Mario Gobbo – predsednik, Luka Gaberščik, univ. dipl. prav. – namestnik predsednika, mag. David Kastelic, Mitja Svoljšak, Dušan Mestinšek, dipl. inž. el., in Jože Koštomaj, inž. str., slednja kot predstavnika delavcev.
Nadzorni svet je pozornost in čas namenil pregledovanju tekočega poslovanja, naložbam, poslovnim načrtom in rednim aktivnostim notranje revizije. Med drugim je treba poudariti tudi diskusijo o izvajanju razvojne strategije, okoljske teme, vprašanja varnosti in zdravja pri delu ter poročanje o rabi energije. Nadzorni svet se je sproti seznanjal z razvojem in potekom okoljevarstvenih projektov. Uprava je člane Nadzornega sveta podrobno seznanila s tveganjem pomanjkanja tehnološke vode in možnimi rešitvami. Pozornost se je namenila tudi spremljanju izvajanja v letu 2018 sprejetega Strateškega načrta družbe za obdobje 2019–2023.
V letu 2022 je realizacija glede na načrtovano vrednost 70-odstotna. Vzrok za nižjo realizacijo je predvsem v pojavu spremenjenih okoliščin, ki so zahtevale prekinitev del in dodatno pripravo dokumentacije, daljših postopkih izbire najugodnejšega dobavitelja, pilotnih preizkusih različnih naprav, zamudah pri pripravi projektne dokumentacije in upravnih postopkih. Skupna vrednost investicij je tako znašala 10,5 milijona evrov. Glavnina sredstev je bila namenjena proizvodnji pigmenta titanovega dioksida za izboljševanje kakovosti izdelkov, zagotavljanje načrtovane količinske proizvodnje in zmanjšanje vplivov na okolje.
V novembru smo obravnavali in sprejeli načrt poslovanja za leto 2023. Zastavljen je na podlagi relativno pesimističnih makroekonomskih napovedi in s tradicionalno konservativnostjo. Načrt prodaje znaša več kot 200,6 milijona evrov, načrtovani čisti dobiček pa znaša 5,9 milijona evrov. Načrtovan padec slednjega je predvsem posledica tržnih pritiskov v smeri znižanja povprečnih prodajnih cen in povišanja nabavnih cen. Nadzorni svet je menil, da je načrt primerno oblikovan in da ustrezno odraža tako razmere v poslovnem okolju kot konkurenčni položaj in možnosti ustvarjanja rezultatov v podjetju.
Zaradi vloženega truda zaposlenih in Uprave družbe v izrednih razmerah so dosegli rezultati leta 2022 zelo dobri in sodijo med najboljše v zgodovini Cinkarne Celje, d. d., ter so hkrati nadpovprečni v konkurenci najboljših slovenskih industrijskih podjetij. Tudi mednarodne panožne primerjave znova kažejo, da doseženi rezultati sodijo v sam vrh vodilnih globalnih podjetij iz panoge pigmenta titanovega dioksida. Donosnost poslovanja podjetja je presegla poslovne rezultate večine konkurenčnih proizvajalcev pigmenta titanovega dioksida. Posledično ocenjujemo, da sta izkazani čisti poslovni izid v vrednosti 43,4 milijona evrov in skupna prodaja v vrednosti 227,2 milijona evrov izvrstna dosežka.
deležev in dvigu fizičnega obsegaposlovanja. Vzporedno stem se bopreučevala možnost dodatne
diversifikacije produktnega portfelja.
Nadzorni svet ocenjuje, da so ukrepi Uprave družbe uspešni tudi pri izvajanju investicijskih načrtov in
ciljno usmerjenem razvojnem delu. Kljub izplačilu visokih dividend se je ohranila visoka raven finančne
stabilnosti. Učinkovito poslovanje, trdoživost in stabilnost sistema dajejo odgovorglede njegove
dolgoročne perspektivnosti. Temeljne smeri poslovanja in razvoja podjetja, zastavljene s srednjeročno
strategijo, so se v najpomembnejših točkah kakovostno izpolnjevale. Nadzorni svet je v letu 2018
sodeloval pri pripravi in sprejel razvojno strategijo do leta 2023. Ključni poudarek te strategije je
osredotočenost podjetja na osrednjo dejavnost titanovega dioksida in spremembo prodajnega
portfelja tega nosilnega izdelka v smeri dviga kakovosti, optičnih lastnosti in razvoja izdelkov za
zahtevnejše uporabniške aplikacije. Nadzorni svet aktivno podpira poslovno politiko, osredotočeno na
znižanje tveganj in negotovosti ter zagotavljanje stabilnega finančnega položaja podjetja. Skupaj z
Upravo družbe namenjamo pozornost zahtevam in zagotavljamo skladnost tudi trajnega napredka na
okoljevarstvenem področju in področju varovanja zdravja zaposlenih.
V pričujočem letnem poročilu, ki vsebuje predpisane računovodske izkaze, razkritja, pojasnila in
poslovno poročilo, so po mnenju Nadzornega sveta poglavitne informacije in kazalniki ter ustrezna
pojasnila o posameznih dogodkih in dejstvih, zato Nadzorni svet na predlog revizijske komisije
Nadzornega sveta potrjuje Letno poročilo družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2022. Nadzorni svet se je
seznanil tudi s poročilom neodvisnega revizorja in meni, da ustrezno predstavlja zakonsko predpisano
revizijo računovodskih izkazov in pojasnil ter sprejema mnenje revizorja, da je poslovno poročilo skladno
z revidiranimi računovodskimi izkazi. S tem je v zadostni meri izpolnjena zahteva po resničnosti in
poštenosti podatkov o premoženjskem in finančnem stanju družbe v obravnavanem obdobju.
Revizijska komisija Nadzornega sveta Cinkarne Celje, d.d., se je v letu 2022 v sestavi mag. David Kastelic
– predsednik, Jože Koštomaj, inž. str. – član, in Gregor Korošec, univ. dipl. ekon. – neodvisni zunanji
strokovnjak, sestala na petih rednih sejah. Članice revizijske komisije so se osredotočale na redne in
tekoče naloge ter obveznosti. Članice revizijske komisije so bile prisotne na vseh sejah. Na sejah je bila
prisotna tudi Aleš Skok, predsednik Uprave, in mag. Karmen Fujs, vodja računovodske službe, ki sta
predstavljala dokumente ter podajala odgovore oziroma pojasnila na vprašanja članov. Na dveh sejah sta
bili prisotni pooblaščeni revizorki, Sanja Košir Nikašinović in Lidija Šinkovec, iz revizijske hiše Ernst &
Young, d. o. o. Prav tako je bil na sejah prisoten vodja notranje revizije Jure Vezjak.
Na vseh sejah se je revizijska komisija seznanjala z medletnimi rezultati poslovanja Cinkarne Celje, d. d.,
in bila pozorna predvsem na finančne in računovodske podatke. Skrbno se je posvetila vsebini medletnih in
letnih poslovnih poročil družbe ter pripravljala predloge in priporočila popravkov. Kot že predstavljeno, je
sprotno preverjala in preučevala tudi poročila notranje revizije, ki so med drugim vključevala poročanje o
statusu izvedenih ukrepov na podlagi njenih priporočil, hkrati pa tvorno sodelovala, predlagala izboljšave
in usmerjala delovanje notranje revizije.
Revizijska komisija je znova pregledala sistem identificiranja, vrednotenja in obvladovanja tveganj pri
poslovanju družbe Cinkarna Celje, d.d. Sistem je v letu 2022 primerno integriran v poslovne procese
družbe. S tem je bistveno izboljšana njegova odzivnost, predvsem pa predstavlja želeno orodje.
aktivnega upravljanjadružbe. Sistemobvladovanjatveganj, ki jecelostno vgrajen v sistem integriranegavodenja, temelji na sprotnem posodabljanju katalogatveganj, v katerem so tveganja sistematičnorazvrščena gledena oceno verjetnostinastankaposamezne vrste tveganj in višino potencialne škode. Sistemzajema tudinabor ukrepov, usmerjenih v obvladovanj e teh tveganj. Revizijska komisija je sistem ocenila kot zado voljiv.
Skladno ssvojimi pristojnostmi jebila revizijska komisija v letu 2022 aktivnapri postopkihredne revizije družbe Cinkarna Celje, d. d. Aktivn osti so bile predvsem naslednje:
Seje inaktivnostiv letu 2022 so bile namenjene seznanjanju zzaključno revizijo računovodskih izkazov družbe za leto2021, pregledu Letnegaporočila Cinkarne Celje, d. d.,in pregledu letnegaporočila notranje revizije ter sseznanitvijoobdobnih poročil poslovnegaleta 2022. Vletu 2022je notranja revizija uspešnoin skladno z načrtom izvajala vsenaloge notranjega revidiranja in o tem revizijski komisiji tudi sprotiporočala.
Čistopis Letnegaporočila družbeCinkarna Celje, d.d., za leto 2022je revizijska komisija prejelain ga obravnavalana svoji seji. Revizijska komisija je ugotovila, da jebilo Letno poročiloCinkarne Celje,d. d., zaleto 2022 izdelanopravočasno ter v vseh pomembnih pogledih v skladuz Mednarodnimi računovodskimi standardi in določili Zakona o gospodarskih družbah.
Poslovni delLetnega poročila družbe Cinkarna Celje, d. d., vsebuje zgoščen prikazposlovanja v zadnjih letih. Analiza rezultatovin poslovanja podajapodroben pregled premoženjain poslovnega izida družbe, saj vsebujevsa pojasnila o prodaji, poslovnem izidu, odhodkih in stroških, sredstvih in virih. Razvoj družbe temelji na zaposlenih, naložbah, razvojni dejavnosti,zagotavljanju kakovosti in uspešni izvedbi strateškega načrta za nasl ednje obdobje, in sicer do vključno leta 2023.
Letnoporočilovsebuje tudiizjavo o nefinančnemposlovanju, ki na podlagi zahtevnoveliranega Zakona o gospodarskih družbahzajema želene informacije s področjadružbene odgovornosti,okolja, kadrovskih zadev ter boja proti korupciji in podkupovanju.
Računovodskeizkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.,za leto 2022je skupajz računovodskimiusmeritvami in pojasnili revidirala revizijska hišaErnst & Young, d. o. o., kijo je potrdila Skupš čina delniške družbe na 23. redni seji dne4. 6. 2019. Revizorje izdal pozitivnomnenje o računovodskihizkazih družbe CinkarnaCelje, d. d.,za leto 2022in hkrati potrdil,da so informacije v poslovnem poročiluskladne s priloženimi računovodskimi izkazi.
V mnenjuje revizor poudaril ključne revizijske zadeve, kiso razkrite v računovodskemdelu poročila, insicer pojasnilo 13– Druge rezervacijek računovodskimizkazom, kjer jerazkrito, da družba na dan 31. 12. 2022izkazuje 14,8milijona evrov rezervacijza okolje,ki so bile oblikovanena podlagi izdelan ih projektov, pripravljenih poročil in ocen zunanjih svetovalcev ter poslovodstva glede stroškov, ki bodo nastali s sanacijo odlagališč, in kritja prihodnjih obveznosti.
izidin denarne tokoveza tedaj končanoleto v skladu z Mednarodnimi standardiračunovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Revizijska komisija ocenjuje, da je revizor deloval nepristransko in neodvisno ter skladno z Zakonom o revidiranju. Pooblaščenarevizorka in Revizijskahiša bostaza družboopravljali storitev pregleda poročila ESEF. Prav tako boz njihove strani pregledano Poročilo o prejemkih organov vodenjain nadzora družbe.
Revizijskakomisija na Letno poročilodružbe Cinkarna Celje, d.d., za leto 2022 nimapripomb, ki bi jo kakor kolizadrževale pripredlogu Nadzornemu svetu, da tav skladu z 282. členom ZGD-1 sprejme odločitev o potrditvi Letnega poročila družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2022.
Predsednik Nadzornega sveta
Notranjerevidiranje v Cinkarni Celje, d.d., izvaja Služba za notranjorevizijo, ki jo vodi vodja notranje revizije. Služba je samostojna organizacijska enota, organizacijsko odgovorna upravi ter funkcijsko revizijski komisiji oziroma nadzornemu svetu družbe. Pri svojem delu deluje v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju (odslej Standardi) ter drugimi pravili, vključenimi v Mednarodni okvir strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Hierarhijo pravil notranjega revidiranja.
Njena vloga je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, zasnovana za dodajanje vrednosti in izboljševanje delovanja družbe. Družbi pomaga uresničevati njen cilj s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe. Deluje skladno s Temeljnim listinom in ravna po načelih izkazovanja neoporečnosti, strokovnosti, potrebne poklicne skrbnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.
Aktivnosti izvaja na področjih, kjer nastajajo ali lahko nastajajo ključna tveganja za družbo in kjer lahko prispeva k izboljšanju poslovanja in povečanju poslovne varnosti ter poslovnih koristi družbe, kjer se pri poslovanju kažejo nevarnosti in slabosti, ki ogrožajo njen trajni obstoj in razvoj, ali kjer so priložnosti za prevare, napake, izogibanja in spore ciljem uspešnejšega, gospodarnejšega in učinkovitejšega delovanja družbe.
Svoje aktivnosti v letu 2022 je izvajala v skladu s potrjenim letnim načrtom dela. Izvedene so bile vse, razen ene od osmih načrtovanih notranjih revizij, tako tudi druge notranjerevizijske aktivnosti, kot na primer obdobna spremljava uresničevanja priporočil, notranjerevizijsko načrtovanje, aktivnosti v zvezi z metodologijo dela in drugo. O izsledkih revizij in drugih aktivnostih je vodja notranje revizije redno poročal odgovornim revidirancem in upravi ter obdobno revizijski komisiji in nadzornemu svetu družbe.
V letu 2022 je Služba za notranjorevizijo uspešno opravila zunanjopresojo kakovosti njenega dela v skladu s Standardi.
Vodja notranje revizije
Jure Vezjak
preizkušeni notranji revizor in CIA (Certified Internal Auditor)
Srebrno priznanje za inovacijo PE Kemija Celje
Junija 2022 smo za inovacijo z naslovom Razvoj postopka industrijske proizvodnje fitofarmacevtske učinkovine tribazični bakrovsulfat, ki so jo razvili zaposleni dr. Andrej Lubej, mag. Peter Bastl in Stjepan Zagorščak, prejeli srebrno priznanje Regionalne gospodarske zbornice Celje. Gre za prebojno inovacijo, ki je novost v svetovnem merilu in temelji na originalnem postopku. Tribazični bakrovsulfat je proizvod, ki je dolgoročno zelo perspektiven in bi lahko ob primerni investiciji, takov proizvodni proces kot razvoj trga, postal eden vodilnih proizvodov Cinkarne Celje. Pri proizvodnji učinkovine nastaja bistveno manj neželenih stranskih produktov, sam proizvod pa je okolju prijaznejši, saj je v primerjavi z drugimi bakrovimi aktivnimi snovmi kot nevarna kemikalija razvrščen v skupino z blažjimi učinki. V strategiji Cinkarne Celje je predvidena diverzifikacija proizvodnje z novimi programi ter sposodobitvijo in povečanjem konkurenčne sposobnosti obstoječih programov. Inovacija s svojim potencialom, pomenom za poslovno enoto in inovativno izvedbo v celoti sovpada s strategijo podjetja.
Gasilci Cinkarne Celje pomagali gasiti požar na Krasu
Julija 2022, ko je izbruhnil obsežen požar na Krasu, je pri gašenju požara pomagalo tudi več sodelavcev poklicne gasilske enote Cinkarne Celje. Vodstvo podjetja se jim je ob vrnitvi zahvalilo za nesebično pomoč in izrazilo podporo pri opravljanju poslanstva.
Ministra Tanja Fajon in Matjaž Han obiskala Cinkarno
Septembra 2022 so Cinkarno Celje obiskali gospodarski minister Matjaž Han, zunanja ministrica Tanja Fajon in državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, mag. Marko Koprivc. Vodstvo Cinkarne Celje je na njihov naslovilo pobudo za razmislek o olajšavah energetskim intenzivnim podjetjem, ki so zaradi bremena dražjih surovin in energije vse manj konkurenčna tujim proizvajalcem. Podjetje ima še veliko potencialov za razvoj, a mu bo država morala stopiti naproti s pohitritvijo postopkov, olajšavami in sredstvi za trajnostni razvoj.
Prejem plakete Slovenskega kemijskega društva
Slovensko kemijsko društvo je leta 2021 obeležilo 70 let delovanja. Slavnostno sejo so zaradi zdravstvenih razmer epidemije covida-19 priredili septembra 2022 v sklopu tradicionalnih Slovenskih kemijskih dni v Portorožu. Slavnostne akademije se je udeležil tudi predsednik Uprave Cinkarne Celje Aleš Skok in v imenu podjetja prevzel plaketo zaslužne institucije – znak dobrega sodelovanja s stanovsko organizacijo kemikov.
Prejem četrtega platinastega certifikata bonitetne odličnosti
V letu 2022 smo prejeli četrti platinasti certifikat bonitetne odličnosti. Z njim se uvrščamo med najzanesljivejše poslovne subjekte in dokazujemo negovanje dobrih poslovnih navad. Podeljeni certifikati zakužujejo nizko verjetnost za stečaj, izbris podjetja iz poslovnega registra ali uvrstitev na seznam davčnih neplačnikov. Osnova za oceno poslovne odličnosti so računovodski izkazi, ki napovedujejo nadpovprečno varno in uspešno poslovanje v naslednjem letu dni.
Nagrada za novo spletno stran cinkarna.si
Cinkarna Celje, d. d., s svojo skoraj 150-letno tradicijo neprekinjenega delovanja sodi med najbolj trdoživa podjetja slovenskega gospodarskega prostora. Do leta 1968 je bila opredeljujoča dejavnost podjetja metalurgija, z zagonom proizvodnje pigmenta titanovega dioksida leta 1973 in njeno kasnejšo širitvijo pa se Cinkarna Celje, d. d., uvršča med podjetja kemijsko predelovalne panoge.
| Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje, d. d. | |
|---|---|
| Skrajšano ime | Cinkarna Celje, d. d. |
| Sedež | Kidričeva ulica 26, 3000 Celje |
| Telefon – centrala | 03 427 60 00 |
| Teleks | 36517 METKEMSI |
| E-naslov | info\@cinkarna.si |
| Spletna stran | www.cinkarna.si |
| Odgovorna oseba | Aleš Skok, predsednik Uprave |
| Dislocirana poslovna enota | Kemija Mozirje |
| Sedež | Ljubija 11, 3330 Mozirje |
| Telefon | 03837 0900 |
S strokovnim in družbeno odgovornim izvajanjem kemijskih procesov proizvajamo širok nabor izdelkov, nujnih za naš vsakdan. Zagotavljamo delo in osebno rast zaposlenim ter pričakovano donosnost našim delničarjem.
Družba stremi k rasti in povečani učinkovitosti na obstoječih in novih tehnološko zahtevnih proizvodih z visoko dodano vrednostjo. Zastavljene cilje bomo dosegli ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva.
Cinkarna Celje, d. d., je podjetje s širokim proizvodno-prodajnim programom. Različne prodajne podprograme je možno vsebinsko združiti v prodajne skupine, v okviru katerih so združeni proizvodi s podobno uporabno namembnostjo. V preteklih letih smo nekaj proizvodno-prodajnih programov, ki niso dosegali meril rentabilnosti oziroma uspešnosti, opustili.
Naše pomembnejše dejavnosti so:
Nosilna proizvodno-prodajna skupina je pigment titanov dioksid, ki združuje prodajo različnih tipov pigmenta. V to skupino spadajo tudi ultra fine oblike titanovega dioksida, ki so proizvodi z visoko dodano vrednostjo, saj gledena kristalno obliko lahko prevzamejo vlogo fotokatalizatorja ali UV-absorberja. Vgrajujejo se v visoko tehnološko zahtevne izdelke (samočistilni sistemi, materiali z UV-stabilizatorji itd.). Proizvodnja in trženje pigmenta titanovega dioksida predstavljata 80 odstotkov naše celotne realizacije.
Zelo pomembna prodajna skupina so zaščitna sredstva za rastline, ki sodi med nosilne stebre prihodnjega razvoja podjetja. V tem namreč vidimo priložnost za naslavljanje globalnih izzivov zagotavljanja zadostne in varne hrane. Nosilni izdelki te skupine so bakrovi fungicidi različnih formulacij in različnih uporabljenih aktivnih snovi (bakrov hidroksid, bakrov oksikloridin, tribazični bakrov sulfat). Na področju zaščitnih sredstev za rastline zasledujemo strategijo s poudarkom na kakovosti izdelkov in njihovi okoljsko varni uporabi.
Skupina praškastih lakov in masterbatchev predstavlja vertikalno nadgradnjo osnovne proizvodnje pigmenta titanovega dioksida in postaja vse pomembnejša prodajna skupina družbe. Praškaste lake prodajamo predvsem v namene antikorozijske in dekorativne potrebe pri proizvodnji bele tehnike, ogrevalnih teles in druge kovinske galanterije. Masterbatchi so namenjeni vmešavanju v plastične mase z namenom izboljševanja njihovih uporabnih lastnosti.
| Barve in Iaki | Plastiia | Gradbeniatva | Kmedjstva | Izdelki i2 cinka | Bela tehnika | Kemikalije | Papir in karton |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Barve (tudi dekorativne barve) in laki zajemajo največjo vrednostno prodajno verigo Cinkarne Celje, d.d. Skupaj predstavljajo več kot 60 odstotkov prodaje. Sledita področje plastike in vgradnja pigmenta titanov dioksid v druge gradbene materiale. Ostale panoge so glede na prodajo slabše zastopane. Barve in laki, plastika ter gradbeni material v večini pripadajo prodaji titanovega dioksida.
| 474 | 141 | 83,57 |
|---|---|---|
Delujemo predvsem na evropskem trgu, kjer ustvarimo večino prihodkov. V manjšem meri smo prisotni tudi na kompenzacijskih trgih, predvsem na območju valute ameriškega dolarja. Gledena geografsko legokot najpomembnejše trge prepoznavamo države članice EU, sledi Slovenija, t.i. države tretjega sveta in trgi nekdanje Jugoslavije. Največji prodajni trg je Nemčija, kjer ustvarjamo približno tretjino prodaje, sledijo Francija, Italija, Slovenija, Turčija in Nizozemska.
Države, kjer smo v največji meri prisotni, so: Nemčija, Slovenija, Italija, Francija, Turčija, Belgija, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Grčija, Hrvaška, Alžirija, Srbija, Madžarska, Španija, Portugalska, Švedska, Češka republika, Ukrajina in Romunija.
V deležu vrednostne prodaje po trgih glavnino predstavlja prodaja na trg EU, to je cca 83,5 odstotkov. Prodaja v tretje države predstavlja 16,5 odstotkov.
| PE METALURGIJA | NOTRANJA REVIZIJA |
|---|---|
| PE KEMIJA CELJE | FINANCNA SLUZBA |
| PE KEMIJA MOZIRJE | MARKETING |
| PE VZDRZEVANJE | SLUZBA INFORMATIKE |
| PE ENERGETIKA | SLUZBA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU |
| PE TITANOV DIOKSID | SLUZBA KAKOVOSTI |
| PE POLIMER | SLUZBA ZA VARSTVO OKOLJA |
| RACUNOVODSKA SLUZBA |
Organizacijska struktura zajema upravo družbe, šest poslovnih enot in deset strokovnih služb.
| PE Titanov dioksid: | direktor Tomi Gominšek |
|---|---|
| PE Metalurgija: | direktor Miran Špegel |
| PE Kemija Celje: | direktor Andrej Lubej |
| PE Kemija Mozirje: | direktorica Irena Vačovnik |
| PE Polimeri: | direktor Roman Deželak |
| PE Vzdrževanje in energetika: | direktor Boštjan Podkrajšek |
Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje, d. d., je organizirana kot delniška družba, s sedežem v Celju. Družba ima dvotirni sistem vodenja – z upravo družbe in nadzornim svetom. Družbo vodi uprava v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja družbo ter je odgovorna skupščini in nadzornemu svetu.
Uprava je kolektivni organ družbe. Sestavljajo jo predsednik in do trije člani. Predsednik uprave je generalni direktor, eden izmed članov uprave je delavski direktor. V okviru splošnih pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem članom uprave družbe v skladu z zakonom in statutom družbe, delavski direktor zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj. Pogoje in postopek imenovanja ter razrešitve delavskega direktorja in njegove pristojnosti so določene v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU).
Predsedniku uprave ima namestnika, ki je eden od članov uprave, vendar ni delavski direktor. Predsednika uprave imenuje nadzorni svet. Člane uprave na predlog predsednika uprave imenuje nadzorni svet, z izjemo delavskega direktorja, ki ga predlaga svet delavcev. Mandat predsednika in članov uprave traja do pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani uprave sprejemajo odločitve s sklepi, ki jih sklepajo z večino glasov. Predsednik oziroma član uprave je lahko oseba, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še dva pogoja, in sicer da ima najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj. Predsednik uprave je tudi član uprave in ni višji vodstveni delavec v skupini. Gre za samostojno delovno mesto v družbi Cinkarna Celje, d. d.
Uprava nadzornemu svetu poroča o:
Vsi člani uprave prihajajo iz Slovenije, tehnična direktorica in delavski direktor sta iz lokalnega okolja, kjer ima podjetje sedež, kar predstavlja 2/3 v sestavi uprave.
Nadzorni svet imenuje skupščino delničarjev z navadno večino oddanih glasov navzočih delničarjev, razen dveh članov, ki ju imenuje svet delavcev. Pristojnosti nadzornega sveta določa zakon. Podrobnejša ureditev, način in pogoje za delo nadzornega sveta ureja Poslovnik o delu nadzornega sveta. Uprava si mora priskrbeti soglasje nadzornega sveta za določitev poslovne politike, sprejem načrtov, ustanavljanje in soustanavljanje podjetij, povišanje in prenos ustanoviteljskih vlog družbe v podjetjih, nakup in prenos delnic in poslovnih deležev v družbe v podjetjih, o podelitvi prokure idr.
Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik nadzornega sveta na lastno pobudo ali pobudo kateregakoli člana sveta oziroma na pobudo uprave družbe. Nadzorni svet odloča na sejah. Sklepčenje, če je pri sklepanju navzočavsaj polovica članov. Nadzorni svet se sestaja praviloma petkrat letno.
V upravi je bila v letu 2022 tretjinska zastopanost žensk. V nadzornem svetu žensk ni bilo. Tako pri sestavi uprave kot pri sestavi nadzornega sveta sestremi k heterogenostipo strokovnem profilu, spolu in starosti.
Uprava ima imenovano Komisijo za etično poslovanje, ki jo sestavljajo Filip Koželnik, Marko Cvetko in Gregor Gajšek.
Nadzorni svet ima revizijsko komisijo, sestavljeno iz članov komisije, ki so David Kastelic (predsednik), Jože Koštomaj in Gregor Korošec (zunanji član), ter kadrovsko komisijo, ki jo sestavljajo Mario Gobbo (predsednik), Dušan Mestinšek, Luka Gaberščik in Mitja Svoljšak.
Revizijska komisija na podlagi obravnave pripravlja predloge sklepov, stališč in mnenj iz pristojnosti nadzornega sveta v zvezi z letnimi in poslovnimi priporočili uprave družbe, poročili in mnenji zunanjih revizorjev, kot tudi pripravlja poročila nadzornega sveta za skupščino delničarjev. Nadzorni svet mora sproti obveščati o svojem delu in aktivnostih ter posredovati poročila o sejah.
Kadrovska komisija pripravlja predloge sklepov, stališč in mnenj iz pristojnosti nadzornega sveta, zlasti v zvezi s pripravo predlogov na področju meril in kandidatov za članstvo v upravi družbe, članstvo v komisijah nadzornega sveta ter podporo pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil upravi družbe.
Družba pri svojem poslovanju uporablja Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga v letu 2021 sprejela Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije. Skladno s poslovno odločitvijo Uprave družbe pa družba Kodeks sprejema v obliki, navedeni s pojasnili. Zaradi specifik upravljanja konkretne družbe se na področjih, ki odstopajo od kodeksa, dosledno upošteva zakonska podlaga (ZGD-1, ZTFI-1, MAR itd.). V nadaljevanju podajamo pregled in pojasnila odstopanj od posameznih določil Kodeksa.
Družba nima posebnega dokumenta Politike raznolikosti. V poglavju Politika raznolikosti opisujemo okvirne smernice.
Izjava o upravljanju je presodil zunanjih revizor v okviru redne revizije. Dodatna zunanja presoja ustreznosti ni bila opravljena.
Nadzorni svet je v sodelovanju z upravo družbe oblikoval Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora v skladu z relevantno zakonodajo in priporočili dobre prakse na tem področju ter jo podal skupščini v odobritev. Skupščina dokumenta ni potrdila. Več o tem v poglavju Prejemki članov organov vodenja in nadzora.
Družba nima posebnega dokumenta Politika trajnostnega poslovanja, saj je trajnostno delovanje razkrito v okviru pričujočega poročila in Politike zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem.
Družba ima koncentrirano lastništvo, kjer imata dva največja delničarja več kot 20 odstotkov glasovalnih pravic. Prav tako je večinski del delničarjev iz Slovenije. Iz omenjenih razlogov ne omogočamo udeležbe na Skupščini z uporabo elektronskih sredstev.
Vrednotenje dela Nadzornega sveta opravljajo člani sami in pri tem popolnoma sledijo metodologiji in Priročniku za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov, ki ga je pripravilo Združenje nadzornikov Slovenije. Postopek vrednotenja je potekal strokovno in objektivno, zato ni bilo potrebe po zunanji strokovni podpori in tudi ni bila opravljena zunanja presoja dela nadzornega sveta v sodelovanju s specializirano institucijo oziroma drugimi strokovnjaki.
Funkcijo sekretarja Nadzornega sveta opravlja oseba, zaposlena v družbi, ki za opravljanje te funkcije ne prejema dodatnega plačila.
Družba še nima vnaprej vzpostavljenih postopkov v zvezi s posli s povezanimi osebami za presojo, ali gre za posel, ki bo opravljen v okviru rednega opravljanja dejavnosti družbe in pod tržno običajnimi pogoji. Družba sicer v obdobju poročanja ne beleži primerov sklepanja poslov s povezanimi osebami.
Temeljna načela in pravila v vedenja ter ravnanja vodstva in vseh zaposlenih v družbi so opredeljena v Kodeksu etičnega ravnanja in dela. Vključuje standard delovanja, upravljanja in vodenja, ki prispeva k oblikovanju poslovne kulture in odličnosti. Na podlagi kodeksa je družba zavezana najvišjim merilom poslovnega in etičnega ravnanja ter razvoju kulture etičnega ravnanja, ki temelji na etičnih merilih, zavezujočih tako za člane uprave in vodilne delavce kot vse ostale zaposlene. Vse kršitve etičnih meril se tudi ustrezno sankcionirajo. V primeru nejasnosti glede Kodeksa, dvomov glede pravilnega ravnanja, odprtih vprašanj in morebitnih mejnih primerov se lahko zaposleni obrnejo za razlago Kodeksa na vodstvo oziroma na od vodstva pooblaščeno osebo.
Družba je zavezana etičnemu ravnanju pri vseh vidikih svojega poslovanja. Zaposleni so zavezani pri svojem delu ravnati etično in profesionalno, skladno s Kodeksom in vrednotami družbe ter skladno z veljavno zakonodajo, pravili, predpisi in notranjimi akti družbe. Zaposleni so se dolžni vzdržati vseh ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo poslovnim interesom in ugledu družbe.
Vsi zaposleni, ki poznajo oziroma so prejeli informacijo o kršitvah ali dejanjih, ki bi lahko pripeljali do kršitev Kodeksa etičnega ravnanja in dela, morajo tovrstne informacije prijaviti svojemu nadrejenemu ali na anonimen način, in sicer posredovanjem informacije:
Uprava prispele informacije o kršitvah nemudoma posreduje v pregled in ustrezno obravnavo vsaj tričlanski stalni skupini, tj. Komisiji za etično poslovanje.
Skupna vsota individualnih razlik, življenjskih izkušenj, znanja, iznajdljivosti, inovativnosti, samoizražanja, edinstvenih sposobnosti in talentov, ki jih naši zaposleni vlagajo v svoje delo, predstavlja pomemben del ne le naše kulture, temveč tudi našega ugleda in dosežkov podjetja. Sprejemamo in spodbujamo razlike med zaposlenimi glede na starost, barvo kože, invalidnost, etnično pripadnost, družinski ali zakonski status, spolno identiteto ali izražanje, jezik, narodnost, fizične in duševne sposobnosti, politično pripadnost, raso, vero, spolno usmerjenost, socialno-ekonomski status in druge značilnosti, zaradi katerih so naši zaposleni edinstveni. Vsi zaposleni so vedno dolžni ravnati z drugimi dostojanstveno in spoštljivo. Od zaposlenih se pričakuje vključevanje med delom, na delovnih funkcijah ali izven njih ter na vseh dogodkih, ki jih sponzorira podjetje.
Oblikovanje Politike raznolikosti organov vodenja in nadzora, ki pa še ni sprejeta. V njenem okviru želimo doseči optimalno učinkovitost delovanja teh organov, s čimer se povečuje razvojne in konkurenčne prednosti ter poslovni ugled družbe.
Politiko raznolikosti v organih vodenja in nadzora izvajamo z ustreznim postopkom nabora in selekcije članov, s sodelovanjem kadrovske oziroma nominacijske komisije. Organi družbe jo upoštevajo in izvajajo skladno z veljavno zakonodajo po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter z upoštevanjem načel in določil kodeksov, ki navajajo vsebino in dajejo priporočila s tega področja.
Kandidiranje za članstvo je omogočeno vsakemu posamezniku, ki izrazi interes in dosega merila, določena z zakonom, Statutom družbe in Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Pri sestavi nadzornega sveta in uprave družbe se upoštevani naslednji vidiki politike raznolikosti: spol, starost, izobrazba in poklicne izkušnje.
Spoštujemo človekove pravice, ki so zapisane v mednarodno priznanih načelih in smernicah. Pri delu se zavzemamo in smo zavezani strpnosti, medsebojnemu spoštovanju in spoštovanju osnovnih človekovih pravic. Zavračamo kakršno koli obliko trpinčenja, nadlegovanja ali diskriminacije. Ravna mo etično in profesionalno ter skladno z vrednotami družbe. To zavezo pričakujemo od vodstva, zaposlenih in poslovnih partnerjev. V družbi primerov kršenja človekovih pravic nismo imeli, prav tako v letu 2022 nismo zabeležili nobenega primera diskriminacije.
Uprava družbe je sprejela Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu. V skladu s tem je določen notranji pooblaščenec za sprejem prijav, pomoč in informiranje. Pooblaščenec je zaupanja vredna oseba, na katero se lahko oseba/žrtev, ki je utrpela spolno ali drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu obrne po nasvet, podporo in informiranje o ukrepih glede varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem.
Pri opravljanju delovnih nalog, izvrševanju pravic in obveznosti ter pri sprejemanju poslovnih odločitev in ravnanj v imenu Cinkarne Celje, d. d., so zaposleni dolžni upoštevati najboljše koristi družbe pred svojimi lastnimi interesi ali interesi tretjih oseb. Donacije in sponzorstva namenjamo skladno s poslanstvom, vizijo in vrednotami družbe, pretežno na športnem in kulturnem področju. Konkurenčne prednosti iščemo in razvijamo z dvigovanjem lastne produktivnosti in učinkovitosti, v nobenem primeru z neetičnimi in nelegalnimi aktivnostmi. Na trgu konkuriramo na pošten in odkrit način. Ustrezna in pričakovana ravnanja so podrobneje opredeljena v Kodeksu etičnega ravnanja in dela. Vzpostavljen je mehanizem razkritja oziroma prijave morebitnih nedopustnih ravnanj in primerov korupcije, ki pa do zdaj niso bila ugotovljena.
Za obvladovanje tveganj, ki vplivajo na uspešnost doseganja ciljev, imamo vzpostavljen sistem operativnih in nadzornih notranjih kontrol na vseh ravneh in področjih poslovanja. Gre za cilje pri:
Kontrolne aktivnosti in odgovorni nosilci so zapisani v internih aktih (opis delovnih mest, pooblastila, organizacijski predpisi, pravilniki, poslovniki).
V podjetju zagotavljamo:
Vodja popisovin člani popisne komisije so organizacijsko razporejeni v Računovodsko službo. Zaposamezne vrstepopisov ali izredne popiselahko Uprava družbe imenujetudi posebne popisne komisije;
Službo za notranjo revizijo smo vzpostavili v letu 2016. Na podlagi sprejete temeljne listine, pravilnika in načrta deluje od leta 2017 s polnimi pooblastili.
Odstopanja, ki so ugotovljena v posameznih oblikah notranjih kontrol, analizirajo odgovorne osebe in vodstvo podjetja ter na tej osnovi sprožajo ukrepe za odpravo oziroma preprečevanje vzrokov za nastanek tveganj, ki so ali bi lahko povzročila odstopanja od zastavljenih pravil in ciljev podjetja.
Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali delničarjev družbe, ki predstavljajo dvajsetino osnovnega kapitala. Skupščina se seznani z letnim poročilom in veljavno odloča na seji z večino oddanih glasov, zlasti o:
Stričetrtinskimi glasovi odločajo zlasti v naslednjih zadevah:
Kolikorje potrebno za razumevanje razvoja, uspesnosti ter ucinka njegovih dejavnosti in polozaja podjetja
vpliv podjetja na pudnebje je Iahko
| VLAGATELJI | POTROSNIKI; CIVILNA DRUZBA, ZAPOSLENL; | VLAGATELJI |
|---|---|---|
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in uresničujejo svojo glasovalno pravico le pod pogojem, da so upravi družbe najavili svojo udeležbo na skupščini v pisni obliki najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine. Na skupščini število glasov posameznega delničarja določajo glasovi delnic, ki so po stanju delniške knjige v njegovi lasti konec sedmega dne pred dnem zasedanja skupščine. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo neposredno na skupščini ali po pooblaščencih. Pooblastilo mora biti podano pisno in se vloži pri družbi. Pravilo je, da se opravi ena skupščina na leto.
Poslanstvo in vizija Cinkarne Celje, d. d., temeljita na trajnostnem razvoju, kar pomeni, da strateško prepoznavamo in upravljamo vse bistvene vplive na okolje, družbo in ekonomijo, hkrati pa prepoznavamo in upravljamo vse pomembne vplive, ki jih ima širša družba na podjetje (okoljsko-podnebni vidiki, socialni in ekonomsko-politični). Zaradi kompleksnosti vplivov, ki se dinamično spreminjajo, smo med deležniškem dialogu s predstavniki deležniških skupin prepoznali ključne bistvene vplive po treh stebrih: okolje – družba – upravljanje (ESG) in jih rangirali po pomembnosti. Več o tem razkrivamo v poglavju Matriki pomembnosti.
Slika: Prikaz soodvisnosti vplivov med Cinkarno Celje, d.d., in ključnimi deležniki v kontekstu trajnostnega upravljanja (okolje, družba, upravljanje – ESG)
Zaveza trajnostnemu delovanju je opredeljena v Politiki zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem, ki jo potrjuje predsednik uprave, v Kodeksu etičnega ravnanja in dela ter v Poslovniku in integriranega sistema vodenja, ki ju pripravljajo odgovorne službe, potrjuje pa uprava podjetja.
VCinkarni Celje, d. d., sledimoin izpolnjujemovse zakonske obveznostinacionalnein evropske zakonodaje. V obdobju poročanja ni bilo primerov izreka globe ali drugih sankcij zaradi neizpolnjevanja zakonskih obveznosti. Primere neskladnosti praviloma odkrivamo v naključnih odkritjih in pri revizijah službe za notranjo revizijo. Glede na ugotovitve primerno ukrepamo.
| Predsednik Uprav | Aleš Skok, univ. dipl. inž. kem. teh., MBA – ZDA |
|---|---|
| Članica Uprave – namestnica predsednika Uprave – tehnična direktorica | Nikolaja Podgoršek Selič, univ. dipl. inž. kem. inž., spec. |
| Član Uprave – delavski direktor | Filip Koželnik, mag. posl. ved |
Odgovornoupravljanje, ki upošteva in sledi ciljem trajnostnega razvoja na področju poslovanja družbe, odgovornost do družbenega okolja in odnosa do naravnega okolja, je v jedru naših strateških odločitev. V letu 2022 smo še bolj smelo in celovito stopili na pot usklajenosti našega poslovanja z vidika okolja, družbe in upravljanja (ESG), na čemer bo temeljila tudi naša strategija za naslednje petletno obdobje 2024–2028. Zavedamo se, da je prepoznavanje tveganj, povezanih s podnebjem, in njihovo učinkovito upravljanje ključnega pomena za naše kratkoročno in dolgoročno delovanje ter pomemben vidik v odnosu do naših deležnikov. Trajnostne vidike zato postopno, glede na pomembnost, vse bolj celovito vključujemo v strategijo in vse naše procese.
Najvišji organi upravljanja so aktivno vpeta v postavljanje in izvajanje trajnostnih politik ter odgovorni zato, da je trajnostni razvoj gonilo razvoja ter del vizije in poslanstva podjetja. Odgovornosti najvišjega organa upravljanja predstavljamo v Izjavi o upravljanju družbe. Upravljanje temelji na etičnem pristopu tako do zaposlenih kot do zunanjih deležnikov in konkurence ter prepoznavanju vplivov na družbeno in naravno okolje.
Skrbni pregled spodročja trajnostnosti je v Cinkarni Celje stalna praksa, ki je del upravljavskih in nadzornih sistemov, s katerimi prepoznavajo, preprečujejo, ublažijo in obravnavajo dejanske in potencialne negativne vplive na okolje in ljudi (vključno s človekovimi pravicami), povezane z našim poslovanjem. Ti vključujejo negativne vplive, ki so neposredno povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja, kot (potencialno) negativne vplive naših izdelkov ali storitev prek poslovnih odnosov.
S skrbnim pregledom spodročja trajnostnosti se odzivamo na spremembe v dejavnostih, poslovnih odnosih, delovanju, nabavi in prodajnem kontekstu podjetja. Naši procesi temeljijo na mednarodnih instrumentih Vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter Smernicah OECD za večnacionalna podjetja.
V poročilu razkrivamo naslednje vidike skrbnega pregleda s področja trajnostnosti:
Lastna pričakovanja in pričakovanja zunanjih deležnikov smo v letu 2022 preverili z matriko pomembnosti. Po pomembnosti smo opredelili 12 kazalnikov s področja okolja ter po 18 kazalnikov s področja družbe in upravljanja. Na ta način smo prepoznali, katera področja so za nas in naše deležnike najpomembnejša. Deležnike in matriko pomembnosti podrobneje predstavljamo v poglavju Odnosi z deležniki.
Delujemo v kemijski panogi, ki je podvržena določenim tveganjem na področju varnosti in zdravja pri delu, zato redno vlagamo v varnostno opremo, izboljšujemo tehnološke postopke in posodabljamo tehnologije, izobražujemo zaposlene in uvajamo aktivnosti za preprečevanje nezgod na delovnem mestu. Delujemo skladno s certifikatom ISO 45001 – Varnost in zdravje pri delu, vzpostavljen imamo tudi sistem ocenjevanja tveganj na delovnih mestih glede na pojavnost in intenziteto. Naš krovni cilj je nič poškodb pri delu. Zaposlene spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu. V okviru programa promocije zdravja jim nudimo različne aktivacije, kot so razne športne aktivnosti, preventivni zdravstveni pregledi, izobraževanja idr. Več o našem pristopu k temu področju je opredeljeno v poglavju Varnost in zdravje pri delu.
Delujemo na globalnem trgu in smo del globalnih dobaviteljskih verig. Svoje ključne dobavitelje vsakoletno ocenjujemo. V ocenjevanje je vključeno tudi preverjanje, ali je dobavitelj certificiran po standardu ISO 14001 – Sistemi ravnanja z okoljem oziroma ali povzroča emisije v zrak in vodo ter kako te emisije obvladuje, kakšen je izkoristek surovin in energije, kako ravna z odpadno embalažo in ali s svojo dejavnostjo povzroča prekomerni hrup. V prihodnje bomo v ocenjevanje vključili tudi druge trajnostne kazalnike, ki upoštevajo področja okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter bodo zapisani v Kodeksu trajnostnega ravnanja dobaviteljev. Katere so naše ključne skupine dobaviteljev in kako ocenjujemo svojo dobaviteljsko verigo, je zapisano v poglavju Odnosi z dobavitelji.
Naše poslovanje je usmerjeno predvsem na evropski trg, kjer smo priložnost prepoznali v razvoju visokokakovostnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Zavedamo se, da so zahteve trga vse večje in zahtevajo večjo fleksibilnost, zato razvijamo nove rešitve na našem nosilnem produktu pigment titanovega dioksida ter ostalih spremljajočih programih, kot so bakrovi fungicidi, polimeri in metalurgija. Na tržišče uvajamo tudi nov substrat Humovit EKO. Naše odnose s kupci, razvoj novih proizvodov in obravnavo reklamacij opisujemo v poglavju Odnosi s kupci.
Zavedamo se pomembnosti razvoja lokalnega okolja, v katerem delujemo, zato vlagamo v šport, kulturo in odpiramo vrata za praktično izobraževanje mladih. Sodelujemo v družbeno odgovornih aktivnostih v lokalnem okolju in podpiramo najranljivejše skupine. Z zunanjostrokovno in splošno javnostjo redno komuniciramo in vzpostavljamo dobre sosedske odnose, tudi s sodelovanjem na različnih dogodkih, v okviru dneva odprtih vrat, izvedbe novinarskih konferenc in drugih družbeno odgovornih akcij. Redno sodelujemo s šolami in mlade ozaveščamo o vlogi kemijske industrije pri obvladovanju podnebnih sprememb in prehodu v nizkoogljičnost. Kako sodelujemo z lokalno skupnostjo, razkrivamo v poglavju Odnosi z lokalno skupnostjo.
Cinkarna Celje, d. d., razkriva informacije o tem, kako in v kakšni meri so njene dejavnosti povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3. in 9. Uredbe o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088).
Razkrivanje informacij se nanaša na Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost bistveno ne škoduje kateremu od drugih okoljskih ciljev.
Cinkarna Celje, d. d., je specializirana za proizvodnjo inženjskega titanovega dioksida, za dejavnost, ki do sedaj še ni bila ocenjena z vidika primernosti oziroma usklajenosti s taksonomijo, torej ni navedena med taksonomsko sprejemljivimi dejavnostmi z vidika doseganja podnebnih ciljev. To nikakor ne pomeni, da svoje dejavnosti ne izvaja z visoko mero okoljske odgovornosti in prizadevanj za razogljičenje, kakor tudi ne pomeni, da nima dejanskih ali potencialnih pomembnih vplivov na razogljičenje gospodarstva (zlasti kot omogočitvena dejavnost gradbeniški panogi).
| Gospodarska dejavnost | Oznake NACE | Opis dejavnosti, skladne s taksonomijo | 2021 Prihodki v EUR | Delež prihodkov v % | 2022 Prihodki v EUR | Delež prihodkov v % |
|---|---|---|---|---|---|---|
| A) Dejavnosti, usklajene s taksonomijo | ||||||
| Ravnanje z odpadki | E38.11 | Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru | 62.492 | 0,03 | 81.123 | 0,04 |
| Ravnanje z odpadki | E38.32, F42.99 | Snovna predelava iz nenevarnih odpadkov (poraba in predelava bakra) | 4.028.476 | 2,09 | 4.751.526 | 2,09 |
| Skupaj prihodki od dejavnosti, usklajenih s taksonomijo | 4.090.968 | 2,13 | 4.832.649 | 2,13 | ||
| B) Dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo | ||||||
| Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo | 188.371.131 | 97,87 | 222.320.467 | 97,87 | ||
| Skupaj A + B | 192.462.100 | 100,00 | 227.153.116 | 100,00 |
Čisti prihodki Cinkarne Celje, d.d., so leta 2022 znašali 227.153.116 EUR in leta 2021 192.462.100 EUR, od tega so bili prihodki od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo v višini 4.832.649 EUR (leta 2021 v višini 4.090.968 EUR), kar je 2,13 odstotka. Leta 2022 je bilo 222.320.467 EUR prihodkov (leta 2021 188.371.131 EUR) iz dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo, kar predstavlja 97,87 odstotka.
Staksonomsko usklajena dejavnost zbiranje ločeno odpadnih kovin, papirja, plastike in odprodaja predelovalcem, pod NACE klasifikacijo E38.11., je Cinkarna Celje, d.d., v letu 2022 ustvarila 81.123 EUR in leta 2021 62.492 EUR prihodkov oziroma 0,04 odstotka vseh prihodkov v letu 2022 in 0,03 odstotka prihodkov v letu 2021. Vsi ločeno zbrani in transportirani nenevarni odpadki, ki se ločujejo pri viru, so namenjeni pripravi za ponovno uporabo ali recikliranje.
Snovna predelava iz nenevarnih odpadkov (poraba in predelava bakra), pod NACE klasifikacijo E38.32, F42.99, je Cinkarna Celje, d. d., v letu 2022 ustvarila 4.751.526 EUR prihodkov oziroma 2,09 odstotka vseh prihodkov v letu 2022 in 4.028.476 EUR prihodkov oziroma 2,09 odstotka vseh prihodkov v letu 2021.
Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb je, da z dejavnostjo najmanj 50 odstotkov (poteži) predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov pretvorimo v sekundarne surovine, ki so primerne za nadomeščanje neobdelanih materialov v proizvodnih procesih.
Zadeva dejavnost smo pregledali tehnična merila, navedena v delegiranih aktih. Z dejavnostjo ne povzročamo bistvene škode pri drugih okoljskih ciljih.
Kazalniki so izračunani na podlagi definicij v Prilogi 1 Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja.
Ključni kazalnik uspešnosti za prihodke smo izračunali kot delež čistih prihodkov, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, vključno z neopredmetenimi, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo (števec), deljen s čistim prihodkom (imenovalec).
Prihodki zajemajo prihodke, pripoznane v skladu z 82.(a) členom Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 1, kakor je bil sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008.
| Gospodarska dejavnost | Oznake NACE | Opis naložbe | Naložbe v osnovna sredstva v EUR 2021 | Delež naložb v osnovna sredstva v % 2021 | Naložbe v osnovna sredstva v EUR 2022 | Delež naložb v osnovna sredstva v % 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| A) Naložbe v osnovna sredstva, usklajene s taksonomijo | Energija D35.11 in F42.22 | Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | 313.227 | 2,77 | 736.984 | 6,99 |
| Skupaj naložbe v osnovna sredstva, usklajene s taksonomijo | 313.227 | 2,77 | 736.984 | 6,99 | ||
| B) Naložbe v osnovna sredstva, nesprejemljive za taksonomijo | 11.012.181 | 97,23 | 9.809.511 | 93,01 | ||
| Skupaj A + B | 11.325.408 | 100,00 | 10.546.495 | 100,00 |
Omsko usklajena dejavnost je proizvodnja električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije (koda statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 - D35.11 in F42.22). Zadejavnost smo pregledali tehnična merila. Dejavnost daje bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb. Dejavnost smo ocenili z vidika prilagajanja podnebnim spremembam. Ocenili smo, katera fizična podnebna tveganja, navedena v Dodatku A, oddelka II Delegirane uredbe Komisije (EU 2021/2139 z dne 4. julija 2021), bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem. Nobenega tveganja nismo prepoznali kot pomembnega.
Objekt za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije ne stoji na zemljišču območja biotske raznovrstnosti (lokacija je na strehi zgradbe v industrijskem okolju), zato morebitni blažitveni ukrepi niso potrebni. Uporablja se oprema, ki je trpežna in jo je vsaj deloma možno potencialno reciklirati, tako da izpolnjuje cilje prehoda na krožno gospodarstvo.
Delež naložb v osnovna sredstva smo izračunali tako, da smo v imenovalec zajeli povečanje opredmetenih in neopredmetenih sredstev v poslovnem letu pred amortizacijo in vsemi ponovnimi merjenji, vključujoč tiste, ki izhajajo iz prevrednotenj in oslabitev, ter brez sprememb poštene vrednosti. Imenovalec zajema tudi povečanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki izhajajo iz poslovnih združitev. V števec smo zajeli del naložb v osnovna sredstva, vključenih v imenovalec, ki je povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo. Znaložbo v osnovna sredstva, ki je usklajena s taksonomijo, širimo gospodarsko dejavnost podjetja, usklajeno s taksonomijo.
| Gospodarska dejavnost | Oznake NACE | Opis naložbe | 2021 | Naložbe v obratna sredstva v EUR | Delež naložb v obratna sredstva v % | 2022 | Naložbe v obratna sredstva v EUR | Delež naložb v obratna sredstva v % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A) Naložbe v obratna sredstva, usklajene s taksonomijo | Ravnanje z odpadki | E38.32 in F42.99 | Snovna predelava iz nenevarnih odpadkov (poraba in predelava bakra) | 2.695.769 | 1,72 | 3.733.945 | 1,89 | |
| Skupaj naložbe v obratna sredstva, usklajene s taksonomijo | 2.695.769 | 1,72 | 3.733.945 | 1,89 | ||||
| B) Naložbe v obratna sredstva, nesprejemljive za taksonomijo | 154.322.944 | 98,28 | 194.349.114 | 98,11 | ||||
| Skupaj naložbe v obratna sredstva, nesprejemljive za taksonomijo | 154.322.944 | 98,28 | 194.349.114 | 98,11 |
| Skupaj A + B | 157.018.713 | 100,00 | 198.083.059 | 100,00 |
|---|---|---|---|---|
V obratnasredstva je CinkarnaCelje, d. d., leta 2022 vložila 198.083.059 EUR in leta 2021 157.018.713 EUR, odtega je bilo leta 2022 za 3.733.945 EUR (leta 2021 2.695.769 EUR) investicij v obratna sredstva usklajenih s taksonomijo, kar je 1,89 odstotka (leta 2021 je delež 1,72-odstoten). Investicije v obratna sredstva so bile povezane z dejavnostjo snovne predelave iz nenevarnih odpadkov (poraba in predelava bakra), ki sodi pod NACE klasifikacijo E38.32 in F42.99.
Delež naložb v obratna sredstva je izračunan kot števec, deljen z imenovalcem. Imenovalec zajema neposredne neusredstvene stroške, povezane z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe, kateri se dejavnost oddajov zunanje izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in učinkovitega delovanja takšnih sredstev.
Števec je enak delu naložb v obratna sredstva, vključenemu v imenovalec, ki je kar koli od naslednjega:
Predsednik Uprave
Aleš Skok, univ. dipl. inž. kem. teh., MBA – ZDA
Članica Uprave – namestnica predsednika Uprave – tehnična direktorica
Nikolaja Podgoršek Selič, univ. dipl. inž. kem. inž., spec.
Član Uprave – delavski direktor
Z letom 2023 se izteče naša petletna strategija za obdobje 2019–2023. V pripravi je nova strategija za petletno obdobje 2024–2028, ki bo temeljila na dolgoročnih trajnostnih vrednostih in usmeritvah, v skladu z modeli krožnega gospodarstva in strateškim ciljem razogljičenja.
Družba bo:
Strateški cilji so:
V naslednjem finančnem obdobju nameravamo vztrajati pri dolgoletni poslovni strategiji, ki temelji predvsem na aktivnem trženjskem pristopu v smeri iskanja in razvoja najdonosnejših kupcev in trgov, povečanju tržnih deležev na najkakovostnejših trgih in vzpostavljanju dolgoročnih partnerskih odnosov s ključnimi strankami. Načrtujemo restriktivnejšo politiko na področju upravljanja stroškov materialov, surovin, energije in storitev. Hkrati se zavedamo, da so zaposleni pomemben temelj poslovnega uspeha, zato bomo še naprej v dogovoru z reprezentativnimi sindikati in predstavniki zaposlenih zagotovili, da bodo tudi prejemki zaposlenih primerno odražali uspešnost podjetja oziroma kakovost njegovih rezultatov.
Osredotočamo se na čim večji izkoristek kapacitete proizvodnje, izkoriščanje tržnih potencialov v smeri prodaje proizvodov z večjo dodano vrednostjo, optimizacijo proizvodnih stroškov in izvedbo investicijskih načrtov. Finančno poslovanje je tradicionalno konservativno, podjetje je finančno stabilno, obseg denarnih sredstev je visok in omogoča nemoteno in pravočasno kritje vseh obveznosti. Strategija podjetja bo še naprej usmerjena v zagotavljanje najvišje možne ravni količinske proizvodnje in prodaje ter v izkoriščanje potencialov najdonosnejših trgov pigmenta. Z visoko mero prilagodljivosti bomo alocirali prodajne količine na najdonosnejše trge. Tradicionalno sledimo principom konservativne finančne politike in skrbi za zanesljiv denarni položaj, zavedajoč se volatilnosti trga in s tem povezanih tveganj. Hkrati dobro poslovanje, obstoj denarnih presežkov in napovedi implicirajo tudi ustrezno in primerno nagrajevanje lastnikov.
strateškim načrtom. Investirali bomo predvsem v projekte za odpravo ozkih grl, povečanje energetske učinkovitosti, zniževanje negativnih vplivov na okolje ter izboljšanje pogojev za varno in zdravo delo. Največji delež investiranih sredstev bomo namenili proizvodnji titanovega dioksida.
Družba bo osredotočena tudi na obvladovanje nabavnega procesa zaradi nepredvidljivih poslovnih ciklov z občutnimi spremembami v prodajnih in nabavnih cenah, ki imajo lahko precejšen vpliv na poslovni rezultat in denarni tok.
V prihodnjih letih se bo izvedel nov investicijski cikel, ki ga potrebujemo za stabilno tekoče delovanje. Z vlaganjem v širitev proizvodnih zmogljivosti na obstoječi lokaciji se obseg proizvodnje pigmenta titanovega dioksida približuje regulatorni zgornji meji, zato bo v prihodnosti treba iskati alternativne možnosti za nadaljnjo rast obsega poslovanja.
V letu 2022 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme ter okoljske investicije porabili 10,55 milijona EUR, kar predstavlja slabih 70 odstotkov planiranih sredstev za leto 2022. Realizacija na področju investicij je bila 56-odstotna. Glede na plan zaostajamo zaradi več dejavnikov, med katerimi kot najpomembnejši sodijo iskanje ustrezne rešitve, postopki priprave dokumentacije, dolgi roki dobave in pomanjkanje človeških virov. Realizacija za nadomestno opremo znaša 108 odstotkov. Tu smo plan nekoliko presegli, predvsem zaradi močnega podaljševanja dobavnih rokov.
Pomanjkanje zalog materialov namreč lahko resno ogroža naše delovanje. Odstopanja od plana so bila največja na področju nabave osnovnih sredstev, kjer smo dosegli slabih 43 odstotkov realizacije. Vzroki za slabo realizacijo so podobni kot pri investicijah.
Kot običajno smo tudi v letu 2022 največji delež investiranih sredstev namenili proizvodnji titanovega dioksida za nadaljevanje aktivnosti večletnega projekta. Tretja linija druge stopnje neutralizacije odpadne kisline je uspešno zaključena z opravljenim tehničnim pregledom in pridobljenim uporabnim dovoljenjem.
Dodatni peščeni mlin za mletje kalcinata po omakanju je dobavljen. V letu 2023 bosta zaključeni priprava prostora in montaža. Zagon mlina je načrtovan v drugem kvartalu.
Nadaljevali smo s planiranimi deli pri izvajanju protiprašnih ukrepov v proizvodnji titanovega dioksida. Namestili smo dodatno flokulantsko napravo, ki omogoča dodajanje drugačnega flokulanta za pospeševanje usedanja suspenzij na belem delu in končni predelavi.
Uspešno nadaljujemo z gradnjo sončnih elektrarn. Na energetskem področju smo investirali tudi v optimizacijo parovoda in izvajali aktivnosti za omogočenje kurjenja ene od kalcinacijskih pečin ekstra lahko kurilno olje (ELKO).
| 6% | 6 | 257 | 6993 | |
|---|---|---|---|---|
| Nabava nadomestne opreme | Nabava posamicnih osnovnih stedstev |
visokonasuto pregrado Bukovžlak in pridobili strokovno poročiloo izvedbi, ki jepodlaga za projektiranje celo tne linije drenaže.
Skupni planskiznesek naložb v letu 2023 je 20.479.040 EUR. Vanj so vključeni usredstveni lastni proizvodi in storitve v višini 1.401.325 EUR, niso pa vključene predvidene aktivnosti iz naslova odprave okoljskih rezervacij v višini 2 milijona EUR. Planirana vrednost investicij z upoštevanimi usredstvenimi lastnimi proizvodi in brez planiranih sredstev za odpravo okoljskih rezervacij je višja od plana v letu 2022 za 44 %. Predstavlja 10,2 % planirane prodaje v letu 2023 ter 157 % amortizacije.
69 % vseh naložb bo namenjenih investicijam, 24,6 % nabavi nadomestne opreme in 6,4 % nabavi posamičnih osnovnih sredstev.
Naložbe bomo izvajali po posameznih programih glede na potrebe, njihovo možnost in perspektivnost ter skladno s petletnim strateškim načrtom. S ciljem povečevanja energetske učinkovitosti in samooskrbe bomo znaten del investicijskih sredstev namenili:
Kot preventivni ukrep na napovedano možnost delneredukcije dobave zemeljskega plina bomo sanirali rezervoar za ekstra lahkokurilno olje (ELKO), izvedli potrebne inštalacije in enokalcinacijsko peč opremili z gorilnikom, ki poleg zemeljskega plina omogoča tudi porabo ELKO.
Znatendel investicijskih sredstev bo namenjen tudi izvedbi povezav, ki bodo omogočile notranje recikle večjega dela tehnološke vode.
Čeprav smo gledena aktualne okoliščine fokus pri investiranju usmerili v energetsko transformacijo, še vedno znaten del naložb nam enjamotudiprojektom za odpravo ozkih grl, zniževanje negativnih vplivov na okolje ter izboljšanje pogojev za varno in zdravo delo. Največji delež investiranih sredstev bomo namenili proizvodnji titanovega dioksida, kjer bomo nadaljevali s pripravo projektov in dovoljenj ter delnim izvajanjem investicij:
Za izvajanje na področju odprave ozkih grl v proizvodnji titanovega dioksida nadaljujemo naložbe v:
Nekaj večjih investicij v PE Titanov dioksid je tudi v letu 2023 predvidenih na področju izvajanja preventivnih ukrepov za zmanjšanje prašenja.
Izvedli bomo posodobitev omrežja za prenos podatkov proizvodnih procesov v PE Titanov dioksid ter nadgradili krmiljenje in vodenje na vsaj dveh procesih z najbolj zastarelo programsko opremo. V teku je nadgradnja proizvodnega informacijskega sistema Spekter. Za povečanje informacijske varnosti je planirana vzpostavitev virtualnega okolja strežnikov in operacijskih postaj PCS7 ter s tem omogočena vzpostavitev redundantnega sistema.
V proizvodnji žveplove kisline bo v času naslednjega remonta potrebna menjava absorpcijskega stolpa 1 in izmenjevalca toplote IT2.
V PE Kemija Celje bomo posodobili prehihovanje reaktorjev za proizvodnjo bakrovih pripravkov in uredili avtomatizirano dodajanje natrijevega hidroksida.
V PE Kemija Mozirje investicijne planiramo, bomo pa pripravili projekt umestitve nove linije za bele masterbatche in nabavili nekaj osnovnih sredstev.
V PE Polimeri bomo dotrajano CNC stružnico nadomestili z novo.
Ministrstvo za okolje planira v prihodnjem letu izvedbo sanacije parcele 115/1 k. o. Teharje, pokateri teče našcevovod za sadro. Da bi se izognili kasnejšim omejitvam pri sanaciji ob morebitnem puščanju, moramo sočasno sanacijo parcele 115/1 prestaviti naš cevovod za sadro.
Skladno s planom, dejansko potrebo in finančnimi možnostmi bomo med letom pripravljali in uvajali tudi nove projekte ter nabavljali nadomestne in nove posamične dele osnovnih sredstev.
Med večjimi nalogami za nabavo nadomestne opreme in osnovnih sredstev bodo:
Vsako leto investiramo tudi v ukrepe za izboljšanje požarne varnosti. Nabavili bomo tudi nekaj dodatne opreme za kontrolo kakovosti.
Načrtujemo financiranje z lastnimi viri.
12% 1% 896
290
77%
Skupna prodaja je v letu 2022 za 18 % višja od prodaje, dosežene v primerljivem obdobju leta 2021.
Skupni znesek prodaje oziroma čistih prihodkov od prodaje je dosegel vrednost 227,2 milijona EUR.
Eno izmed višjih mesečnih prodaj v 2022 smo dosegli v mesecu maju, katere le-ta znašala 23,6 milijona EUR in predstavlja sploh mesečni zgodovinski rekord.
Skupna prodaja na tuji trg se je, glede na preteklo leto, zvišala za 18%. Dvig prodaje na tuje trge je nedvomno posledica višjih prodajnih cen pigmenta. V absolutnem in relativnem smislu je najočitnejši dvig prodaje na trge EU.
| Trg | 2021 (v EUR) | 2022 (v EUR) | ΔPY% |
|---|---|---|---|
| Slovenija | 17.355.361 | 18.781.919 | +8 |
| EU | 142.500.353 | 173.950.706 | +22 |
| Bivša YU | 4.383.469 | 4.959.791 | +13 |
| Tretje države | 24.693.293 | 27.117.372 | +10 |
| Tretje države – dolar. trgi | 3.529.624 | 2.343.328 | –34 |
| Skupaj | 192.462.100 | 227.153.116 | +18 |
Graf: Delež prodaje po trgih v letu 2022
Prodajana trg EU je za 22 % višja od dosežene v preteklem letu. Na preseganje so vplivale predvsem višje prodajne cene in količine pigmenta ter višje borzne cene kovin, tj. bakra in cinka, ki posledično vplivajo na prodajno ceno proizvodnih skupin – cinkovih zlitin in žic ter bakrovih fungicidov. Enega izmed ključnih trgov predstavlja Nemčija, kjer ustvarimo 29,7 % izvozne prodaje in 27,2 % celotne prodaje podjetja. Pomembnost nemškega trga se je v primerjavi z letom poprej malenkost zmanjšala zaradi objektivne zrelosti trga.
| 200 | 180 | 160 | 140 | 120 | 100 | 80 | 60 | 40 | 20 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slcventa | |||||||||
| Biva YU | |||||||||
| Tretje drizve | |||||||||
| Tretjedriale dalar trgi | |||||||||
| 2020 | |||||||||
| 2021 | |||||||||
| 2022 |
Prodaja na domačem trgu je za 8 % višja glede na isto obdobje leta 2021. Rast prodaje je zaznamovala rast prodaje vseh poslovnih enot, razen PE Polimeri.
Prodaja na trgih tretjih držav je skupno višja za 4 % glede na isto obdobje preteklega leta. Tudi na tem segmentu je k temu največ prispevala višja prodajna cena pigmenta. Na dolarskih trgih še vedno ohranjamo minimalne kontrolne tržne deleže, saj bi bili večji plasmani nesmotrni zaradi specifičnih razmer, ki so gotovo manj ugodne kot na evropskih trgih.
Delež skupnega izvoza v celotni prodaji podjetja je v preučevanem letu znašal 91,7 %. V primerjavi s preteklim letom se je ta delež zvišal za 0,7 odstotne točke. Povečan delež izvoza se nanaša na povečanje vrednostne prodaje na ključne trge: Nemčijo, Italijo, Francijo in Turčijo. Glavnino dosegamo z izvozom pigmenta titanovega dioksida.
Struktura prodaje po nacionalnih trgih se četrtletno spreminja glede na pogoje, ki vsakokrat prevladujejo na posameznem trgu. V grobem pa je struktura pogojena z donosnostjo trgov, trženjsko strategijo in politično-ekonomsko varnostjo ter zanesljivostjo trgov.
| Proizvodni program | 2021 (v EUR) | 2022 (v EUR) | ΔPY% |
|---|---|---|---|
| Titanov dioksid | 156.788.783 | 187.495.664 | +20 |
| Predelava cinka | 6.364.355 | 8.240.209 | +29 |
| Laki, mastri in tiskarske barve | 17.687.588 | 18.516.808 | +5 |
| Agro program | 7.990.692 | 8.399.825 | +5 |
| Ostalo | 3.630.682 | 4.500.610 | +24 |
| Skupaj | 192.462.100 | 227.153.116 | +18 |
četrtletnih rekordov. Naklon rasti prodajnih cen pigmenta se je ob polletju umiril oziroma se je že obrnil. Nedvomno se potrošnja umirja zaradi inflacije v Evropi in spreminjajočega se razpoloženja potrošnikov. V industriji se pričakuje zmanjšan nabavni interes, na kar vpliva tudi negotovost oskrbe z zemeljskim plinom, ki povečuje zaskrbljenost glede obratovanja evropske industrije. Med drugim so nekateri konkurenti napovedali oziroma že zmanjšali proizvodnjo pigmenta v Evropi. Gre predvsem za globalne proizvajalce s portfeljem tovarn po vsem svetu, ki so v Ameriki ali Aziji zakupili energente po bistveno nižjih cenah. Sceno energij pa korelirajo tudi pomožne surovine, potrebne za proizvodnjo pigmenta.
Prodajni program predelave cinka združuje izdelčne skupine cinkova žica, anode in zlitine. Poslovanje je višje od doseženega v primerljivem obdobju preteklega leta za 29%. Dvig prodaje se nanaša predvsem na višje borzne cene cinka.
V obravnavanem obdobju je prišlo do primerjalnega 5-odstotnega zvišanja prodaje programa laki in mastri, kar se v največji meri nanaša na višje prodajne cene masterbatchev in praškastih lakov. Gre za vgrajevanje višjih vhodnih cen.
Prodaja agro programa, ki zajema prodajo bakrovih fungicidov, Pepelina, zelene galice in Humovita, se je v primerjavi s primerljivim obdobjem leta 2021 zvišala za 5%. Rast je posledica višjih prodajnih cen bakrovih fungicidov. Teso višjena račun višjih borznih cen bakra in izboljšane prodajne strukture. V letu 2022 nadaljujemo s proizvodnjo tržno zelo zanimive aktivne substance, tj. tribazičnega bakrovega sulfata (TBCS). Prodajo Humovita je na ravni primerljivega obdobja 2021. Pri prodaji zemlje smo odvisni od razmer na lokalnem in bližnjih trgih, saj izdelek ne prenese dodatnega stroška transporta za vstop na oddaljene trge.
Program »ostalo« zajema prodajne programe termoplastov, polimerov, elastomerov, sistemov za transport agresivnih medijev (STAM), žveplove kisline, CEGIPSa, trgovskega blaga, storitev in prodajo opuščenih izdelkov ter izdelčnih skupin. Vrednostna prodaja omenjene skupine je primerjalno višja za 24%. Prodaja STAM je na podobnem nivoju. Vrednostna prodaja žveplove kisline je za 34% višja. Pri programih te skupine oziroma kategorije je treba izpostaviti tudi CEGIPS, ki je višji za 72%. Prodali smo namreč 164,4 tisoč ton CEGIPSa, kar je pomembno v kontekstu podaljševanja življenjske dobe naprave za Travnikom.
V preučevanem obdobju je moč ugotoviti, da so se relativna razmerja ponovno spremenila. Udeležba PET titanov dioksid je višja za 1,3 odstotne točke. Skladno z višjo vrednostno prodajo metalurških izdelkov je delež udeležbe PE Metalurgija višji za 0,3 odstotne točke. Ostale PE beležijo padec udeležbe. Delež PE Polimeri se je primerjalno znižal, saj obseg poslovanja sovpada z investicijsko aktivnostjo regionalne farmacevtske in petrokemične industrije. Gre torej v osnovi za naročilniško, kupcu popolnoma prilagojeno proizvodnjo tehnoloških sistemov, ki pa je neposredno odvisna od investicijskih ciklov industrije v regiji.
V letu 2022 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 53,2 milijona EUR. Ta rezultat presega dosežen poslovni izid iz poslovanja leta 2021, ki je znašal 40 milijonov EUR, za 33 %. Operativno poslovanje je bilo torej boljše od lanskega, hkrati pa bistveno nad ravnjo poslovnega načrta. Na omenjeno preseganje rezultata sta vplivala dobra količinska prodaja in povečanje prodajnih cen nosilnega proizvoda. Poslovni izid iz poslovanja z odpisom oziroma EBITDA je dosegel vrednost 65,3 milijonov EUR in znaša 29 % dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA višji za 27 %.
Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov je v letu 2022 izkazan poslovni izid pred davki v višini 52,7 milijona EUR, leta 2021 je bil dosežen dobiček v višini 40 milijonov EUR. Rezultat pred davki se je glede na preteklo leto povečal za 32 %. V letu 2022 je dosežen negativni saldo iz financiranja v višini 460,1 tisoč EUR (leta 2021 je znašal negativni saldo iz financiranja 20,1 tisoč EUR). Nastali saldo iz financiranja izhaja iz negativnega salda tečajnih razlik v višini 457,6 tisoč EUR, negativnega salda prihodkov in odhodkov iz naložb in obresti v višini 2,5 tisoč EUR. Negativni saldo iz financiranja izhaja iz terminskega nakupa in prodaje dolarjev. Negativni saldo kljub temu skozi celo poslovno leto pomeni učinkovito uporabo instrumentov zavarovanja za obvladovanje volatilnega gibanja valutnega para USD/EUR pri nabavi titanonosnih rud.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 43,4 milijona EUR in je višji od realiziranega v letu 2021 za 31 % (33,2 milijona EUR). Ob upoštevanju razvoja dogodkov v mednarodnem gospodarstvu na trgu pigmenta titanovega dioksida in predvsem glede na rezultate konkurentov iz panoge titanovega dioksida ocenjujemo, da je rezultat nadpovprečno dober in nad pričakovanji. Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v višini 8,8 milijona EUR (efektivna davčna stopnja tako znaša 16,7 %).
Osnovni kapital Cinkarne Celje, d. d., ki znaša 20.229.769,66 EUR, je razdeljen na 8.079.770 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Struktura delničarjev je razkrita v poglavju Skupščina podjetja/struktura kapitala.
Delnice Cinkarne Celje, d. d., kotirajo na standardni kotaciji Ljubljanske borze pod oznako CICG. Enotni tečaj na prvi dan trgovanja, tj. 6.3. 1998, je znašal 33,71 EUR/delnico oziroma 3,37 z upoštevanjem cepitve delnic v letu 2022.
Skupno število delničarjev na zadnji dan v letu 2022 je znašalo 2.321, celotno število izdanih delnic pa znaša 8.079.770, pri čemer je 7.815.120 delnic z glasovalno pravico, 264.650 pa je lastnih delnic podjetja.
Vrednost delnic Cinkarne Celje, d.d., kotirajoča na prvi kotaciji Ljubljanske borze (z oznako CICG), je v letu 2022 nihala med 22,4 EUR/delnico in 32,0 EUR/delnico.
| Leto | Mesec | Tečaj CICG v EUR |
|---|---|---|
| 2019 | 12 | 18,75 |
| 2020 | 12 | 17,80 |
| 2021 | 12 | 25,90 |
| 2022 | 1 | 26,50 |
| 2022 | 2 | 24,40 |
| 2022 | 3 | 27,80 |
| 2022 | 4 | 28,80 |
| 2022 | 5 | 29,80 |
| 2022 | 6 | 27,40 |
| 2022 | 7 | 28,40 |
| 2022 | 8 | 27,80 |
| 2022 | 9 | 23,60 |
| 2022 | 10 | 23,00 |
| 2022 | 11 | 26,00 |
| 2022 | 12 | 23,00 |
Povprečni kumulativni mesečni promet z delnicami Cinkarne Celje, d. d., je v letu 2022 znašal 1,9 milijona EUR in je za 58% višji od povprečnega mesečnega prometa iz leta 2021, ko je ta znašal 1,2 milijona EUR. Skupni letni promet je znašal 22,5 milijona EUR (v letu 2021 je znašal 14,2 milijona EUR). Družba ima pogodbo za vzdrževanje likvidnosti delnice.
| Leto | Najvišji | Najnižji |
|---|---|---|
| 2020 | 20,30 | 12,50 |
| 2021 | 25,90 | 17,40 |
| 2022 | 32,00 | 22,40 |
| Leto | Kumulativni mesečni promet |
|---|---|
| 2020 | 3.317,1 |
| 2021 | 1.966,4 |
| 2022 | 3.381,2 |
Dividende Skupščine delničarjev podjetja je 15. 6. 2022 izglasovan nasprotni predlog delničarja Društvo Mali delničarji Slovenije o uporabi bilančnega dobička za leto 2021, ki je znašal 25,0 milijonov EUR. Skladno s potrjenim in izglasovanim predlogom/sklepom se je pretežni del bilančnega dobička v vrednosti 24,9 milijona EUR izplačal v obliki dividend. Dividenda na delnico je znašala 31,89 EUR bruto oziroma 3,19 po cepitvi delnice, kar je 52 % več, kot je znašala dividenda v letu 2021, in predstavlja 11-% dividendno donosnost. Preostanek, tj. 0,1 milijona EUR, se je kot preneseni dobiček prenesel v naslednje poslovno leto.
Skupščina delničarjev je Upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic za 12 mesecev od vključno 18. 6. 2022. Slednje so na zadnji dan leta 2021 zajemale 26.465 delnic oziroma 264.650 po cepitvi. V letu 2022 ni bilo izvršenih odkupov.
Izplačane dividende in razmerje P/E s pripadajočim izračunom so prikazani v poglavju Zgoščen prikaz poslovanja in alternativnih meril uspešnosti.
sev nadaljevanju nanašav največji meri na stroške materialov, surovin in energijeter dela. Največjivpliv na uspešnost poslovanja podjetja ima gibanje stroškovmaterialov, surovin in energije, sajje podjetje kapitalskointenzivno. Stroški dela so opredeljenipredvsem s konstruktivnimdialogomsocialnihpartnerjev in poslovnouspešnostjo. Stroškov obresti zaradipopolne razdolžitvein odprave finančnihdolgov pred koncemleta 2014podjetjetudi v letu 2022ni imelo.
Sestavomenjenih makroekonomskih razmerin stanja v industriji pigmenta titanovega dioksida je privedel do zapiranja škarij nabavno-prodajnih cen, pričakovano je nadaljnje zapiranje v naslednjih četrtletjih. Pritisk na povečanje stroškov dela se je zaradi razmer v Sloveniji in razumljivega dviga pričakovanj zaposlenih povečal, vendar nam je v podjetju s politiko izplačil uspelo ostati v okviru načrtov poslovne uspešnosti.
V strukturi porabe surovin, embalaže in energije je opaziti odstopanja glede na leto 2021. Razlog je različna dinamika spreminjanja posameznih kategorij neposrednih stroškov proizvodnje. V relativnem je najpomembnejše zvišanje stroškov energije, ki so zaradi energetskih tveganj bistveno narasli, in sicer za 67%. Prav tako je rastoča pogajalska moč dobaviteljev višja za 2%. Dinamika stroškov surovin ustreza dinamiki obsega proizvodnje. Stroški embalaže so nižji zaradi osredotočenosti na segment B2B in pripadajočega bulk pakiranja.
Sicer pa je tudi ob koncu obdobja največji del stroškov proizvodnje odpadel na surovine oziroma material za proizvodnjo (84,6%), sledita energija (13,9%) in embalaža (1,5%). Glede na preteklo leto je opazna sprememba v strukturi, in sicer povečanje deleža energije za 2,3 odstotne točke.
Skladno z dvigom učinkovitosti in donosnosti industrije titanovega dioksida ter Cinkarne Celje, d. d., smo v letu 2022 izvajali motivirajočo plačno politiko in v okviru realnih možnosti sledili dinamiki poslovnih rezultatov, ki so presegli tako lanske kot načrtovane rezultate. Izhodišča oblikovanja plačne politike so bili dogovori in usmeritve socialnih partnerjev na ravni države in v okviru podjetja.
V letu 2022 smo zaposlenim v mesecu marcu izplačali regres v vrednosti 1.923,92 EUR bruto/zaposlenega. Zaradi odličnega poslovanja smo vsem zaposlenim izplačali božičnico do višine povprečne plače, ki je na dan sklepa znašala 2.024,03 EUR. Vzporedno s tem pa še dodatek v višini 890 EUR/zaposlenega.
Doseženi stroški dela na ravni celotnega podjetja so glede na leto 2021 višji za 2%. Stroški dela na zaposlenega pa so se v letu 2022 glede na leto 2021 zvišali za 8%.
V letu 2022 je znesek obračunane amortizacije višji od tistega iz prehodnega leta za 8%, kar je rezultat obsega investiranja iz leta 2021, ki je sicer pod ravnjo iz leta 2018, ko smo z investiranimi 22,6 milijona EUR občutno presegli znesek obračunane amortizacije v tem letu. Primerljiv znesek načrtujemo investirati v letu 2023.
V letu 2022 podjetje ni imelo stroškov obresti, saj ni imelo finančnih dolgov (v letu 2014 je podjetje zadnjič evidentiralo stroške obresti za prejeta bančna posojila). Stroški obresti tako za podjetje ne predstavljajo dejavnika njegove poslovne uspešnosti, hkrati pa v kontekstu potencialnih sprememb obrestnih mer podjetje ni več izpostavljeno tveganjem. Minimalni negativni saldo tečajnih razlik in drugih finančnih odhodkov v vrednosti 460,1 tisoč EUR še vedno predstavlja učinkovitost uporabe instrumentov zavarovanja za obvladovanje volatilnega gibanja valutnega para USD/EUR pri nabavi titanonosnih rud.
Sicer pa smo v preučevanem obdobju poslovali nadpovprečno uspešno. Ustvarili smo čisti poslovni izid v vrednosti 43,4 milijona EUR. Davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2022 smo obračunali v vrednosti 8,8 milijona EUR.
| 2021 | 2022 |
|---|---|
| Leto 2022 | Leto 2021 | Vrednost v EUR | Delež v % | Vrednost v EUR | Delež v % |
|---|---|---|---|---|---|
| Stroški materiala in storitev | 151.383.601 | 76 | 111.491.064 | 71 | |
| Stroški dela | 29.483.416 | 15 | 28.888.986 | 18 | |
| Amortizacija | 12.150.684 | 6 | 11.281.415 | 7 | |
| Drugi odhodki | 5.265.971 | 3 | 5.497.719 | 3 | |
| Skupaj poslovni odhodki | 198.283.672 | 100 | 157.159.184 | 100 |
Vir financiranja doseženega obsega poslovanja so v letu 2022 predstavljala pretežno lastna sredstva, akumulirana v procesu tekočega poslovanja, in v manjši meri poslovni dolžniški viri. Financiranje povečanj in nadgradnje proizvodno-poslovne opreme in zgradb ter naložbenja v teku je potekalo izključno z uporabo lastnih sredstev, akumuliranih v procesu tekočega poslovanja. V preteklem letu nismo uporabljali bančnih virov. Posebno pozornost smo namenili upravljanju z netogibljivimi oziroma kratkoročnimi sredstvi in s tem skrb za zanesljiv, varen in stabilen denarni položaj oziroma skrbi za vsakokratno likvidnost.
| Sredstva | Leto 2022 | Leto 2021 | Vrednost v EUR | Delež v % | Vrednost v EUR | Delež v % |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna sredstva | 108.559.530 | 43 | 110.511.613 | 46 | ||
| Kratkoročnasredstva: | 142.388.473 | 57 | 131.373.196 | 54 | ||
| – zaloge | 72.754.823 | 29 | 40.298.476 | 17 | ||
| – poslovne terjatve | 24.290.543 | 10 | 31.172.903 | 13 | ||
| – denarna sredstva | 45.210.098 | 18 | 59.746.594 | 25 | ||
| – druga kratkoročnasredstva | 133.009 | 0 | 155.223 | 0 | ||
| Skupaj sredstva | 250.948.003 | 100 | 241.884.809 | 100 |
konec leta 2021 zmanjšal za 2,4 odstotne točke in je znašal 43,3 %. Največja kategorija dolgoročnih sredstev so opredmetena osnovna sredstva (95,9 %). Njihova vrednost se je, za razliko med investiranim zneskom v opredmetena osnovna sredstva in obračunano dejansko amortizacijo, leta 2022 znižala za 1,8 milijona EUR oziroma za 2 %. Dolgoročne finančne naložbe so se v letu 2022 povečale za 0,3 milijona EUR zaradi prevrednotenja na pošteno vrednost in zajemajo delnice in deleže podjetij. Odložene terjatve za davek so se zmanjšale za 36 % zaradi odprave in porabe rezervacij in zaradi davčno priznanega popravka vrednosti terjatev, oblikovanega v preteklih letih. Druga dolgoročna sredstva predstavljajo od države brezplačno pridobljeni emisijski kuponi. Njihova vrednost na dan 31. 12. 2022 je za 15 tisoč EUR višja od vrednosti na dan 31. 12. 2021, in sicer zaradi pozitivnega salda med pridobitvijo kuponov za leto 2022 in njihovo predajo ARSO za izpuste CO2 za leto 2021.
Zalogeso se v primerjavi s stanjem konec leta 2021 povečala za 81%, pri čemer se je vrednost zalog materiala (upoštevajoč predujme) povečala za 68 %, vrednost zalog nedokončane proizvodnje se je povečala za 32 % ter skupna vrednost zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga podjetja za 122 % (vse v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2021). Najpomembnejši razlog povečanja zalog gotovih izdelkov je znižana količinska prodaja pigmenta v zadnjem četrtletju leta 2022.
Kratkoročne finančne terjatve na dan 31. 12. 2022 nimajo salda. Kratkoročne poslovne terjatve zajemajo kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in kratkoročne poslovne terjatve do drugih (predvsem do države za vstopni DDV). V primerjavi s stanjem konec leta 2021 so se terjatve zmanjšale za 22 %. Terjatve do kupcev so se zmanjšale za 24%, medtem ko so se druge kratkoročne terjatve povečale za 9 %. Pregled terjatev do kupcev po rokih zapadlosti v nadaljevanju poročila kaže na dejstvo, da je starostna struktura terjatev še naprej kakovostna in zavarovana pri zunanji instituciji ali z drugo obliko zavarovanja.
Denarna sredstva (in denarni ustrezniki) predstavljajo 32 % celotne vrednosti kratkoročnih sredstev, obseg denarnih sredstev se je zmanjšal za 24 % glede na predhodno leto zaradi izplačil dividend v višini 24,9 milijona EUR konec meseca junija 2022 in poplačila obveznosti za strateške nabave konec decembra 2022. Ostala vrednost denarnih sredstev je predvsem posledica odličnega poslovanja celega leta.
Druga kratkoročna sredstva zajemajo razmejene vnaprej plačane stroške. Vrednost se je zmanjšala za 14 %.
| Kapital in obveznosti | Leto 2022 | Leto 2021 | Vrednost v EUR | Delež v % | Vrednost v EUR | Delež v % |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kapital | 209.010.148 | 83 | 190.165.790 | 79 | ||
| Nekratkoročne obveznosti | 18.831.718 | 8 | 23.273.002 | 10 | ||
| Kratkoročne finančne obveznosti | 59.392 | 0 | 197.503 | 0 | ||
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 19.518.145 | 8 | 23.242.724 | 10 | ||
| Druge kratkoročne obveznosti | 3.528.600 | 1 | 5.005.790 | 2 | ||
| Skupaj kapital in obveznosti | 250.948.003 | 100 | 241.884.809 | 100 |
Vrednost kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2022 predstavlja 83,3 %, kar je 4,7 odstotne točke več kot konec leta 2021. Znesek kapitala se je v primerjavi s stanjem konec leta 2021 povečal za 10 %. Povečanje (18,8 milijona EUR) se nanaša na razliko med čistim dobičkom leta 2022 v višini 43,4 milijona EUR in izplačilom dividend na dan 24. 6. 2022 v višini 24,9 milijona EUR. Na dan 31. 12. 2022 ima družba 264.650 lastnih delnic po izvedeni cepitvi v razmerju 1 : 10 na dan 15. 8. 2022 (nakup lastnih delnic v letu 2022 družba ni opravljala). Drugih pomembnejših premikov v kapitalu ni bilo.
terse letnoprilagajajo na podlagiaktuarskih izračunov. Druge rezervacijeso bile vzpostavljene v postopku lastninjenja iz naslova rezervacij za ekologijo. V zadnjih letih smo dodatno oblikovali sledeče okoljskerezervacije: 5 milijonov EURv letu 2010 zanamen sanacije odlagališčatrdnih odpadkov Bukovžlak ter 7 in 5 milijonovEURv letu 2011 za sanacijo odlagališčaZa Travnikom in uničenje nizkoradioaktivnih odpadkov. Konec leta 2017 smo rezervacije podrobno preučili, preverili in na novo oblikovalilerezervacijo za odpravo tveganj zaradistarih bremen v višini 6,4 milijonaEUR. Konec leta 2022smo podobnokot konec leta2021 ponovnopreverili obsegrezervacij in jih ustreznooblikovali oziroma odpravili glede nadejanska tržna stanja in razloge za njihov obstoj. Obseg okoljskih rezervacij seje v obravnavanem obdobjuzaradi namenskegapovečanjain hkrati namenskega kritja stroškov zgorajnaštetih sanacijskih projektov ter pravtako zaradipotrebne odprave rezervacij, za katere več ne obstaja temeljna osnova zanjihovo oblikovanje, nastala v letu 2022, znižal za 21%oziroma za 4 milijoneEUR.
Dolgoročni odloženi prihodkiso se povečaliza 70 %(pridobitev sredstev za sofinanciranje postavitve sončnih elektrarn).
Finančnein poslovneobveznosti sose gledena stanje obkoncu predhodnegaleta znižale za 19% zaradi znižanjaposlovnih obveznosti za 16%. Obveznosti dodobaviteljev sose znižale za 20%zaradi poplačilobveznosti dobaviteljem terzmanjšanja drugihkratkoročnih obveznosti za1 %iz naslova davkovin prispevkov iz obveznosti dozaposlenih. Obveznost za plačilo davka od dobička za poslovno leto2022 na dan31. 12. 2022je nižja od salda konec leta2021 za39 %zaradivplačanih akontacijv letu2022. Vse finančne in poslovneobveznostiimajo kratkoročni značaj. Stopnja bruto zadolženosti podjetja znaša 16,7 %, v primerjavi sstanjem na dan 31. 12. 2021 se je zmanjšala za 4,7 %.
Kratkoročnefinančne obveznosti na dan31. 12. 2022znašajo 59 tisoč EUR, konec leta2021 soznašale 198tisoč EUR. Stopnjafinančne zadolženostipodjetja jetorej 0,24 ‰ (konec leta2021 jeznašala 0,82‰).
Kratkoročneposlovne obveznosti sose v obravnavanem obdobju znižale za16 %. Kratkoročne poslovneobveznosti dodobaviteljev so na zadnjileta2022 znašale14,9 milijonaEUR in sose v primerjavi sstanjem konec leta2021 znižaleza 20 %, zaradipoplačila obveznosti dobaviteljem strateškihsurovin. Druge poslovne obveznosti so sepovečaleza 1 %(oziroma za67 tisoč EUR), zajemajopa predvsem 2,6 milijona EURobveznostiza izplačilo netoplač in drugih netoizplačil iz delovnegarazmerja, 2 milijona EURobveznostiiz naslovaprispevkov in davkov iz in na osebne prejemke terobveznosti za DDV in do drugih institucij.
Proces upravljanja tveganj je ključni proces in temelj Integriranega sistema vodenja (ISV). Tveganja obvladujemo s predpisi, izvedbenimi cilji ali nalogami, izvajanje katerih sledimo z zapisniki. Sistem upravljanja s tveganji vključuje prepoznavanje tveganj, oceno in razvrstitev tveganj, izvajanje ukrepov, nadzor in poročanje. Na podlagi monitoringa in analiz zunanjega in notranjega okolja dobimo vhodne podatke za opredelitev ključnih tveganj in priložnosti, kar je ključnega pomena za naše operativno, taktično in strateško načrtovanje, skladno s cilji trajnostnega razvoja.
Ključna dejavnika pri prepoznavanju tveganj sta negotovost in občutne negativne finančne posledice, ki jih morajo zaznati lastniki tveganj v organizacijski enoti.
Prepoznavanje tveganj poteka na dva načina:
Viri za prepoznavanje tveganj, ki so se pojavila in so zabeležena v šifrantu, so:
Posamezna tveganja združujemo po sledečih skupinah:
Zavsako od prepoznanih tveganj opredelimo, kakšne so njegove negativne posledice. Ocenjevanje tveganj izvedemo na osnovi opredelitve pogostosti in vpliva v obliki finančnih posledic, ki so sestavljene iz treh dejavnikov:
Pogostnost (verjetnost) nastanka tveganj temelji na oceni pogostosti realizacije posameznega neželenega dogodka oziroma tveganja v preteklosti oziroma predvidevanjih prihodnosti. Vpliv (finančne posledice) ocenjujemo za vsak posamezni dogodek kvantitativno v denarnih enotah glede na to, kako posamezno tveganje vpliva na rezultate družbe oziroma kakšno višino škode lahko povzroči.
Osnova za izračun finančnih posledic je letni plan prihodkov za podjetje in posamezne organizacijske enote.
Kvalitativno oceno izračunamo po formuli:
Ocena tveganja = pogostnost oz. verjetnost uresničitve * (nastanek ali povečanje stroškov + izpad ali zmanjšanje prihodkov – blažitev finančnih posledic)
Ocenjena tveganja razvrščamo na podlagi stopenjske lestvice tveganja, ki je vrednostno opredeljena na dva nivoja:
| Stopnja | Odstotek prihodkov na ravni podjetja iz letnega plana v tekočem letu |
|---|---|
| 1 – Nizko | > 2,5 % < 5 % |
| 2 – Srednje | > 5 in < 10 % |
| 3 – Visoko | > 10 % |
Opomba: Opredelitev korporativnih tveganj na ravni podjetja predstavlja seštevek posameznih ocen za določeno tveganje na nivoju organizacijske enote (OE).
| Stopnja | Odstotek prihodkov na ravni organizacijske enote iz letnega plana v tekočem letu |
|---|---|
| 1 – Nizko | < 1 % |
| 2 – Srednje | > 1 in < 5 % |
| 3 – Visoko | > 10 % |
Postopek prepoznavanja, ocenjevanja in razvrščanja tveganj izvajamo redno ob zaključku vsakega kvartala v letu, izredno pa neposredno pred izdelavo poslovnega načrta družbe, ob vsaki večji poslovni odločitvi, projektu ali bistveni spremembi, ki lahko vplivajo na spremembo obstoječega ali nastanek novega tveganja.
Postopek sprejemanja, izvajanje ukrepov Identificirana in razvrščena tveganja obvladujemo z izvedbenimi cilji (POIC za tekoče leto) in nalogami.
Lastniki tveganj o rezultatih poročajo pisno in ustno na kvartalnih širših strokovnih kolegijih uprave.
V proces upravljanja s tveganji so vključeni Nadzorni svet, Uprava družbe, Odbor za upravljanje tveganj, Služba za notranjo revizijo, direktorji oziroma vodje služb in zaposleni na vseh nivojih družbe. Za sistem upravljanja tveganj in njegovo učinkovito delovanje je neposredno odgovorna uprava družbe. Uprava določa proces, ga nadzoruje in na podlagi tega sprejema odločitve za strateški razvoj, investicije, dezinvestiranje sredstev, portfelj poslovnih področij itd. Skrbništvo nad sistemom upravljanja s tveganji je razdeljeno po ključnih področjih. Zanje so odgovorni vodje posamezno skupino tveganj.
Tveganja na nivoju podjetja kvartalno obravnava Odbor za tveganja, ki ga sestavljajo vsi vodje timov in član uprave. Nadzorni svet družbe skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) spremlja in se seznanja z delovanjem in ugotovitvami sistema upravljanja tveganj in notranjih kontrol. Zunanja revizija preverja vzpostavitev, vzdrževanje in delovanje sistema upravljanja tveganj in notranjih kontrol skladno z Zakonom o revidiranju.
Pogoj za uspešno delovanje sistema upravljanja tveganj in priložnosti je koordinirano delovanje vseh deležnikov v sistemu, ki zagotavljajo uspešno integracijo upravljanja tveganj v strateške, poslovne in operativne procese podjetja.
Navajamo pristojnosti in odgovornosti po posameznih nivojih:
| Uprava družbe | Odbor za upravljanje tveganj | Tim za upravljanje tveganj | Lastniki tveganj / organ izkoriščanja enote | Računovodska služba | Vsi zaposleni v družbi | Notranja revizija | Nadzorni svet / Revizijska komisija nadzornega sveta | Zunanja revizija |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Upravljanje, nadzor | Pregled, nadzor | Skrbništvo | Prepoznavanje, odgovornost | Obveščanje | Poročanje | Poročanje | Poročanje |
−spremlja izsledke zunanjih in notranjih revizij,inšpekcijskih pregledov, presojin ocenjevanj.
Odbor za upravljanje tveganj sestavljajo vodja Odbora za upravljanje tveganj in vodje timov za posamezno skupino tveganj, t. i. člani. V odjo in člane odbora s sklepom imenuje Uprava družbe.
Tim za upravljanje tveganj so formirani za vse skupine tveganj, ki jih v družbi upravljamo. Za vsako skupino tveganj je določen vodja tima, ki je del širšega tima za upravljanje tveganj in ima naslednje naloge:
Lastniki tveganj so direktorji in vodje služb oziroma njihovi namestniki v času odsotnosti. Hkrati so lahko tudi člani timov posameznih skupin tveganj.
pravili notranje revizijske stroke lahko svetuje pri vzpostavitvi in izvajanju procesa upravljanja tveganj.
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Energenti | Nekonkurenčnost cen naših proizvodov zaradi visokih cen energentov (zemeljski plin in električna energija) | Sklepamo pogodbe, spremljamo trende in izvajamo terminske zakupe energentov. Dogovarjamo se za PPA – dolgoročni dogovori za zakup električne energije. Izvajamo ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije. Sistematično povečujemo lastno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov – sončne elektrarne na objektih, kogeneracija elektrike iz pare. Načrtujemo postavitev baterijskega hranilnika električne energije za izravnavo porabe v konicah. | Nizka |
| Ključni kupci | Izguba tržnega deleža in prihodkov zaradi (cenovne) nekonkurenčnosti glede na pričakovanja kupcev v primerjavi s cenovno agresivnimi konkurenti | Izbiramo optimalne trženjske strategije, primerne prodajne kanale, pred- in poprodajni servis, zagotavljamo konkurenčne prodajne cene in kakovostno ustrezne proizvode ob povečevanju produktivnosti in zniževanju proizvodnih stroškov. Povečujemo portfelj kupcev tudi na tako imenovanih spot trgih. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja | Predmeti dela |
|---|---|---|---|---|
| Izpad prihodkov zaradi nepredvidenih podaljšanj dobavnih rokov v celotni dobavni verigi | Pravočasno naročamo, vršimo rezervacije pri dobaviteljih, iščemo alternativne dobavitelje in alternativne preskusne postopke. Skrbimo za pravočasno planiranje potreb in naročanje surovin, upoštevamo izkustvene časovne rezerve in po potrebi povečujemo minimalne zaloge. Za vse strateške surovine bomo izdelali poslovni primer in kontrolno listo. | Nizka | ||
| Izpad proizvodnje zaradi izpada dobave predmetov dela pri monopolnih dobaviteljih | Sledimo cilju ustrezne zaščite s pogodbo. V kritičnih primerih zagotavljamo večje zaloge. Izvajamo temeljito raziskavo trga surovin in morebitnih nadomestkov ter glede na ugotovitve pravočasno ukrepamo. Izvajamo pospešene nabavne in pogajalske aktivnosti pri obstoječih dobaviteljih v smeri zagotovitve planiranih količin materiala PFA. Krog dobaviteljev širimo z novimi. Iščemo alternative materialu PFA. Sledimo objavam alternativnih tehnologij predelave titanonosnih rud. Preverjamo možnosti in smotrnost uvedbe tehnoloških sprememb za omogočeno proizvodnjo titanovega dioksida z goli iz ilmenita. Iščemo, testiramo in uvajamo nove vire surovin v proizvodnjo. | Nizka | ||
| Zakonodajna skladnost | Izpad prihodkov zaradi predlog sprememb zakonodaje za materiale za stik s hrano (embalaža). Preko dobavne verige pridobivamo informacije kupcevo namenu uporabe izdelka in zahteve po izpolnjevanju standarda. Izvajamo testiranje in analizo migracij titana iz masterbatchev v modelne raztopine. Iščemo možnosti za morebitni izpad prodaje zavgradnjo izdelke za stik z živili s prodajo za druge aplikacije (npr. agro folije, avtomobilska industrija). Kot dolgoročni ukrep iščemo možnost izdelave izdelka iz ustreznih surovin, ki. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Zakonodajna skladnost | Izpad prihodkov zaradi nove kemijske trajnostne strategije | V okviru Združenja proizvajalcev titanovega dioksida (TDMA) smo formirali delovno skupino, sledimo zahtevam nove zakonodaje in sprožamo potrebne/možne aktivnosti tako na ravni EU kot individualno v podjetju. V okviru konzorcija TDIC izvajamo postopke dopolnjevanja dosjejev REACH glede na zahteve Evropske kemijske agencije (ECHA). V ta namen v okviru TDMA izvajamo širok znanstveni program, ki obsega študije morebitnih vplivov nano in pigmentne oblike titanovega dioksida na zdravje ljudi. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Skladiščne in proizvodne zmogljivosti | Izpad količin zaradi nepopolne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti | Izvajamo ukrepe za povečanje izkoristkov in razpoložljivosti naprav. Organiziramo delo v več izmenah. Intenziviram o postopke iskanja manjkajočega kadra. Prilagajamo skladiščne zmogljivosti (dodatni silosi in rezervoarji) in logistiko potrebam proizvodnje. | Srednja |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Kreditno tveganje (plačila kupcev) | Izpad prihodkov zaradi neplačil kupcev, pri katerih nimamo zavarovanih terjatev, kar predstavlja cca 2 % terjatev. | Družba izvaja interno kreditno kontrolo za posamičnega kupca, ki mu je določila individualni kreditni limit, in sicer glede na plačilno disciplino, bonitetno oceno in dobro poslovanje z družbo. Proces spremljanja in obvladovanja kreditnega tveganja se je še dodatno povečal sredi leta 2021 z nastopom zavarovanja terjatev pri znanji instituciji, kjer se kreditni limiti določajo, spremljajo in spreminjajo na dnevni bazi. Poleg rednega spremljanja kreditnega limita za posameznega kupca se na dnevni bazi spremljajo plačilna disciplina kupca in objavena Ajpesu v zvezi z objavo postopkov po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prav tako se strenutkom zapadlosti terjatve opominja kupca na zapadlost terjatve z opominom, najprej telefonsko, nato pisno. Vse od dneva zapadlosti do poplačila se obračunajo zamudne obresti. Redno pridobivamo ažurirane informacije za natančnejše planiranje denarnega toka. Imamo podrobno, premišljeno in natančno izdelan denarni tok. | Nizka |
| Likvidnostno tveganje (plačila kupcev) | Izpad plačil v dogovorjenih rokih zaradi plačilne nezmožnosti ali nediscipline kupcev, ki lahko povzroči likvidnostne težave podjetja. | Tradicionalna plačilna disciplina podjetja, ki nima bančnih dolgov in ima stabilne denarne tokove. Poslovanje družbe je tradicionalno konzervativno z visokim denarnim tokom. Upravljanje likvidnosti med drugim obsega načrtovanje pričakovanih denarnih obveznosti in njihovo pokrivanje na dnevni, tedenski, mesečni in letni ravni, tekoče spremljanje plačilne sposobnosti kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev. Redno pridobivamo ažurirane informacije za natančnejše planiranje denarnega toka. Imamo podrobno, premišljeno in natančno izdelan denarni tok. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Valutno tveganje | Izpad prihodkov in višji stroški zaradi valutnega razmerja evro : dolar pri nabavi materialov in surovin v ameriških dolarjih (titanonosne surovine, delno bakrove spojine) | Gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD kontinuirano spremljamo. V osnovi kratkoročno tveganje neugodnih sprememb tečaja dolarja omejujemo s standardizirano in konsistentno uporabo finančnih instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Redno pridobivamo natančnejše podatke za vnaprejšnje nakupe, deviz. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Podnebna tveganja | Pojav akutnih ali kroničnih fizičnih tveganj, ki jih lahko povzročijo podnebne spremembe (suša, vročinski valovi, nevihte idr.). | Za namene tehnološke vode povečujemo rabo vode iz notranjih reciklov, s čimer zmanjšujemo rabo vode iz naravnih virov, kot sta reka Hudinja in izvir Za Travnikom. Izvajamo projekt za napajanje proizvodnje z alternativnim virom tehnološke vode, in sicer preverjamo smiselnost ponovne uporabe odpadne vode iz Centralne čistilne naprave Celje v podjetju kot vir tehnološke vode. Vzdržujemo objekte, odpravljamo pomanjkljivosti, prepoznavamo in odpravljamo potencialne nevarnosti tako, da nadgrajujemo ukrepe za požarno varnost in druge varnostne ukrepe, vzdržujemo že izvedene protipoplavne ukrepe, pregledujemo stanje naprav in optimiziramo procese. | Visoka |
| Varnost | Negativni vpliv na poslovanje podjetja zaradi naravne nesreče (potres ali večja poplava, udar strele, žledolom idr.) | Izvajamo dejavnosti skladno s preventivnimi aktivnostmi, določenimi z Registrom potencialnih nevarnosti za okolje in zaposlene (Pravilniki, organizacijski predpisi, upoštevanje navodil skladiščenja na poplavnem delu lokacije, sprotno čiščenje jaškov in vzdrževanje objektov, navodila za delo, meritve, preventivni in obdobni pregledi idr.). | Srednja |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Prinačrtovanju novih zgradb upoštevamo protipotresne standarde in predpise. | Obstoječe objekte pregledujemo in vzdržujemo. | Podjetje je protipoplavno varovano z zidom, ki preprečuje vdor vode v primeru poplave. Postavljena imamo črpališča, s pomočjo katerih lahko prečrpavamo morebitno odvečno vodo. | Redno pregledujemo in vzdržujemo strelovode in ozemljitvene sisteme. |
| Varnost | Negativni vpliv na poslovanje podjetja zaradi industrijske nesreče (požar, eksplozija, izliv idr.) | Tveganje obvladujemo s sistematičnim vrednotenjem vplivov na okolje in zaposlene, periodičnimi ocenami požarne ogroženosti in s sistematiziranjem delovnih mest glede na oceno tveganj. | Nizka |
| Na področju omejevanja vplivov na okolje smo sistematično uvedli evropske okoljevarstvene standarde z uveljavljanjem načel Programa odgovornega ravnanja in harmonizirali svoje delovanje z zahtevami direktive IED in SEVESO. | Izvajamo notranje presoje ustreznosti izvajanja ukrepov, zahtevanih v dovoljenju SEVESO, in odpravljamo ugotovljene pomanjkljivosti. | ||
| Glede na spremembe ažuriramo Zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje (ZZTO). | Svoje procese izvajamo z upoštevanjem najboljše razpoložljive tehnike (NRT). | ||
| Na področju požarne varnosti imamo organizirano lastno gasilsko enoto, prav tako je podjetje ustrezno požarno zavarovano. | Na področju delovnih nesreč je organizirana strokovna služba, ki skrbi za nadzor spoštovanja pravil in ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Izvajamo redna usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. Podjetje je zavarovano za odškodninsko odgovornost. | ||
| Z zunanjimi izvajalci sklepamo pisne sporazume in jih izobražujemo. Angažirali |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| smo stalnega koordinatorja za varno in zdravo delo. | Uvedlismo navodila za delo za izvajanje vzdrževalnih posegov v smislu požarne preventive, preprečevanja nesreč in izboljševanja čistoče v delovnem okolju. | Že od leta 2009 imamo vpeljan in s strani pooblaščene institucije potrjena ter nadzorovana sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 in ravnanja z varnostjo in zdravjem ISO 45001. | Nizka |
| Stara bremena | Odprava starih okoljskih bremen | Odlagališče nevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in pregradna telesa s svojimi specifičnimi materiali predstavljajo stara bremena. Zanje imamo oblikovano tudi okoljsko rezervacijo in izvajamo aktivnosti za sanacijo. | Redno poteka tehnično opazovanje in izvajanje monitoringa na področju visokih nasutih pregrad (Bukovžlak in Za Travnikom). |
| Na osnovi rezultatov opazovanja izvajamo sistematične in dolgoročne vzdrževalne ukrepe za zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles. | Nizka | ||
| Zakonodajna skladnost | Izpad proizvodnje in povečanje stroškov zaradi neusklajenosti prostorskih aktov | Vodimo postopek potrditve sprememb za zidalnega načrta (ZN) za lokacijo zapolnjevanja rdeče sadre na napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Pobudo za spremembo smo oddali na vse tri zadevne občine. Poteka usklajevanje pogojev za podpis pogodbe med občinami. | Visoka |
| Zakonodajna skladnost | Izrek kazni v primeru neizpolnjevanja zahtev iz Ocene onesnaženja tal | Izvajamo ukrepe iz ugotovitev Poročila o pregledu tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja tal in podzemne vode. Zagotoviti moramo popolno tesnost lovilnih bazenov, ploščadi, tal v skladiščih, kanalizacije in transportnih poti ter s tem preprečiti onesnaženje tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Izguba ugleda | Izguba ugleda podjetja zaradi različnih dejavnikov (neustrezno komuniciranje, negativni vplivi na okolje ipd.) | Podjetje ima vzpostavljene procese po oddelkih in imenovane posameznike, ki so zadolženi za odnose z vlagatelji, skrbijo za preventivo na področju okolja, zdravja in varnosti, trženje, trajnost izdelkov in pridobivanje kadrov. Zbiramo in obravnavamo povratne informacije zainteresiranih strani in jih obravnavamo v procesu upravljanja tveganj v podjetju. Obnašamo se družbeno odgovorno. Pripravljamo strategijo ESG. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Kompetentnost in razpoložljivost kadrov | Izpad proizvodnje in prihodka zaradi nedodelane politike nasledstev in neustreznih kompetenc zaposlenih | Vzpostavljenje sistem kadrovanja, na podlagi katerega sta za vsako delovno mesto predpisana program usposabljanja za delo in mentor. V sklopu izvedbenih ciljev za leto 2023 vzpostavljamo sistem popisa vseh specifičnih in splošnih znanj v podjetju za vse poslovne enote oziroma službe, prenovljen sistem vključevanja za novozaposlene in preverjanje obstoječih znanj za zaposlene s hkratno revizijo kompetenčnega modela. Na osnovi revidiranih kompetenc po posameznih delovnih mestih bomo zaposlene izobraževali na področjih z mankom kompetenc. V planu izobraževanja so številna dodatna zunanja izobraževanja zaposlenih na področjih planiranja, vitke proizvodnje in informacijskih tehnologij. Skrbimo za ohranjanje aktivnih statusov obstoječih pooblaščenih inženirjev. Popisali smo ključna delovna mesta v podjetju, opredelili možne naslednike ter definirali čas do potrebnega nadomestila in potrebne dodatne kompetence. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Zanajperspektivnejše kandidate izvajamo razvojni vodstveni program Akademija vodenja. | Kompetentnost in razpoložljivost kadrov | Izpad proizvodnje in prihodkov zaradi pomanjkanja kadrov, nepravočasnega nadomeščanja in neustrezne organizacije dela | Nizka |
| Stremimo k pravočasnemu prepoznavanju kadrovskih potreb in zaposlovanja, s ciljem zagotavljanja ustrezne izobrazbene, kompetenčne in starostne strukture. | Kontinuirano izvajamo organizacijske spremembe in se agilno prilagajamo novim okoliščinam. | ||
| Pri iskanju novih zaposlenih poleg klasičnih načinov iskanja kadrov uporabljamo inovativne rešitve rekrutiranja preko socialnih omrežij. | Razpisujemo kadrovske štipendije. | ||
| Poglobili smo sodelovanje s srednjimi šolami. Dijakom in študentom omogočamo opravljanje obvezne prakse in študentskega dela. Študentom omogočamo opravljanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v podjetju. | |||
| Zakonodajna skladnost | Izrek kazni za podjetje in odgovorne osebe ter odškodnine zaradi kršenja delovno pravne zakonodaje | Redno spremljamo spremembe zakonodaje in jih uvajamo v naš sistem. | Nizka |
| Organiziramo sestanke s poslovnimi enotami, medsebojno informiramo in sproti sprejemamo ukrepe za odpravo morebitnih neskladnosti. | Vodimo odprt dialog s socialnimi partnerji. | ||
| Korupcija, kraje, goljufije | Možnost izgube kredibilnosti podjetja in nastanka poslovne škode | Pri sprejemanju poslovnih odločitev in vseh ravnanjih v imenu družbe zaposleni upoštevamo koristi družbe pred svojimi lastnimi interesi ali interesi tretjih oseb, ob upoštevanju konkuriranja izključno na pošten in odkrit način. | Nizka |
| Na področju nabave imamo vzpostavljen sistem, ki preprečuje možnost koruptivnih dejanj. |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Ustreznain pričakovanaravnanja zaposlenihso opredeljena v Kodeksu etičnega ravnanja in dela. | Vzpostavljen je mehanizem razkritja oziroma prijave nedopustnih ravnanj. |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Digitalizacija | Izpad proizvodnje in kompetentne delovne sile zaradi prepočasne digitalizacije procesov za nadzor in obvladovanje | Z izvedbenimi cilji pokrivamo implementacijo novega informacijskega sistema, vzdrževanje in uvajanje sistema za prediktivno vzdrževanje. Nenehno posodabljamo, nadgrajujemo in povezujemo obstoječe informacijske sisteme. | Nizka |
| Varnost | Izpad proizvodnje zaradi izpada strežniškega sistema za sistem vodenja | Kontinuirano izvajamo proces posodabljanja kritičnih elementov infrastrukture. | Nizka |
Izpostavljamo in pojasnjujemo še sledeča tveganja, s katerimi se sooča družba:
Tveganja kibernetskih napadov
V povezavi s povečanim tveganjem kibernetskih napadov smo nadgradili obstoječe ukrepe ter vzpostavili številne nove ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti. Veliko pozornosti namenjamo ozaveščanju zaposlenih o informacijski varnosti (phishing test, namenska izobraževanja ipd.). V letu 2022 smo sprejeli interni dokument Informacijska varnost, ki vključuje ključne točke povečanja varnosti:
MFA – vklop za vse zaposlene za dostop zunaj Cinkarne je bil izveden v sklopu Microsoftove akcije vklopa MFA za vse uporabnike, s čimer se poveča varnost sistemov, ki temeljijo na rešitvah Microsoft Cloud;
V letu 2022 nismo zabeležili nobenega vdora ali poskusa vdora kibernetskega napada.
- Invazija Rusije na Ukrajino
Izpostavljenost Cinkarne Celje na trgih Ukrajine je nepomembna, saj družba v Ukrajino prodaje nima. Zanemarljiva pa ni indirektna izpostavljenost, saj je Ukrajina pomemben dobavitelj rud številnim proizvajalcem titanovega dioksida (Cinkarna Celje od Ukrajine dobav nima). Vojne razmere lahko začasno onemogočijo ali celo zaustavijo dobave rud, zaradi česar bodo njihovi kupci...
primorani poiskati alternativnega dobavitelja, kar lahko sproži dvig cen titanonosnih rud in poveča nabavne cene osnovne strateške surovine Cinkarne Celje.
Drugipomemben dejavnik, ki predstavlja pomemben delež v stroških Cinkarne Celje, je energija, kar pomeni večjo izpostavljenost družbe cenam energentov. Dogajanja na ruskem trgu lahko privedejo do podražitve že tako povečane cen energentov ali do skrajnosti prekinitve dobav energenta zemeljskega plina, kar bi resno ogrozilo proizvodnjo in delovanje Cinkarne Celje. Za zagotavljanje dobave električne energije in zemeljskega plina za prihodnja leta smo z dobavitelji energentov sklenili terminske produkte za pretežno dobavo energentov.
Podjetje izvaja balansiranje nakupov in prodaj dolgoročnih terminskih produktov pasovne elektrike na nemškem (EEX) ali madžarskem (Hudex) OTC trgu in preostanek razlike nakupov/prodaj (dodatne ali odvečne količine) električne energije na dnevnem trgu (BSP), ki se obračuna za vsako posamezno uro dneva. Podjetje namreč dinamično prilagaja nakupe/prodaje glede na predvideno porabo električne energije tekom leta z nakupi/prodajo dolgoročnih terminskih produktov (letni, kvartalni, mesečni).
| 2011 | 140 |
|---|---|
| 2012 | 120 |
| 2013 | 100 |
| 2014 | 40 |
| 2015 | 20 |
| 2016 | |
| 2017 | |
| 2018 | |
| 2019 | |
| 2020 | |
| 2021 | |
| 2022 |
Sestavni deli vodenja družbe Cinkarna Celje, d. d., je integriran sistem vodenja, ki zajema temeljne prvine vodenja in poslovanja za vse dejavnosti podjetja, skladno z zahtevami standardov ISO 9001 – Sistem vodenja kakovosti, ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem, ISO 45001 – Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu in za lokacijo Mozirje še z uredbo EMAS. Skladnost delovanja sistema z zahtevami standardov vsako leto preverja certifikacijski organ SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje). V letu 2022 je bila ugotovljena ena neskladnost, ki je bila tudi odpravljena. Podana so bila priporočila za izboljšave, ki smo jih upoštevali. Skladno z zahtevami direktive EMAS je bila izdelana okoljska izjava za Poslovno enoto Kemija Mozirje.
Glede na letni plan notranjih presoj je bilo za leto 2022 planiranih osem področij presoj (PE TiO2, PE Metalurgija, PE Kemija Mozirje, PE Vzdrževanje in energetika, OE Marketing – Prodaja, OE Marketing – Skladišče/Transport, Služba za varnost in zdravje pri delu, Služba informatike) ter predhodne presoje (kjer je bilo zajetih 12 organizacijskih enot). V notranjih in predhodnih presojah je sodelovalo 24 presojevalcev. Pri notranjih presojah se je preverjala skladnost z zahtevami standardov in zakonodajo, v PE Kemija Mozirje tudi skladnost z uredbo EMAS. Presojevalci so prepoznali 12 neskladij in podali 44 priporočil, skupaj je bilo 56 ugotovitev. Vodje presojanih področij niso upoštevale 12 priporočil. Skupni delež neupoštevanih priporočil znaša petino oziroma 21 odstotkov vseh ugotovitev. Za vsako neupoštevno priporočilo je posamezna poslovna enota oziroma organizacijska enota podala podrobno utemeljitev za neupoštevanje priporočila. Realizacija pregledanih ukrepov je bila 16 odstotkov do konca leta 2022.
V sklopu predhodne presoje se je preverjala realizacija še nezaključenih ukrepov iz notranjih presoj 2021 in presoje SIQ ter realizacija priporočil SIQ v letu 2022. Do konca leta 2022 je bilo pregledanih 80 še nezaključenih neskladij/priporočil s prejšnjih presoj. 45 neskladij/priporočil je realiziranih, 35 jih je v izvajanju. Realizacija je 56-odstotna.
V februarju 2023 je bil izveden pregled še neizvedenih ukrepov (prvič ali ponovno), pred letnim vodstvenim pregledom bo dopolnjeno letno poročilo o presojah.
| Stevilo priporocil | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 50 | 40 | 20 |
Družbo vsakoposlovnoleto revidira zunanjirevizor. Vsako leto preverjamo in oddamo podpisan seznam povezanih oseb v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 24, seznam članov poslovodstva, direktorjev in lastnikov obvladujočih deležev na revidirani strani. Uprava družbe vsakoletno odgovarja na vprašalnik za poslovodstvo in poda izjavo, da z zunanjim revizorjem ali njegovimi partnerji, strokovnim osebjem in posamezniki, ki bi imeli pomembno vlogo v računovodstvu ali pri računovodskem poročanju, ni povezana.
Člani organov upravljanja in nadzora so skladno z zakonodajo ob nastopu funkcij dolžni podati izjavo o neobstoju konfliktov interesov, razkriti potencialne oziroma v primeru nastalih konfliktov interesov o njih poročati.
Zunanja presoja integriranega sistema vodenja po ISO 9001, ISO 14001, Uredbi EMAS in ISO 45001 za leto 2022 je bila izvedena konec maja 2022. Presojevalci so podali eno neskladje z zahtevami standarda ISO 14001 in podali 25 priporočil. Neskladje je bilo odpravljeno v dogovorjenem roku, do konca leta 2022 je bilo realiziranih 18 priporočil, kar je 72-odstotna realizacija.
Pri izvajanju politike finančnih in pravnih skrbnih pregledov nimamo posebej opredeljene politike. V primeru finančnih in pravnih skrbnih pregledov se postopki izvajajo v skladu s potrebami naročnika in se informacije razkrivajo skladno s pozitivno zakonodajo relevantnih področij.
skupinoza informacijskovarnost, ki redno skrbi za pripravoukrepov za zmanjšanjetveganja s področja informacijske varnosti. Zadolžitve skupine, ki jo sestavljajo člani iz različnih organizacijskih enot, so:
Aktivnosti, ki smo jih v okviru skupine za informacijsko varnost izvedli v zadnjih letih, so:
Zavedamo se pomembnosti in nujnosti uresničevanja načel trajnostnega razvoja, ki ga obravnavamo kot zavezo in temeljno odgovornost do družbe in okolja, ob hkratnem uresničevanju prizadevne poslovne odgovornosti in krepitvi gospodarske uspešnosti. K temu nas vodijo tudi vse večje zahteve lastnikov, kupcev in zakonodaje. V letu 2022 smo zato k trajnostnemu razvoju pristopili strateško in celovito. V naši prihodnji petletni strategiji, ki jo bomo pripravili v letu 2023, bomo še več poudarka namenili področjem okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter natančneje opredelili tudi naše cilje na področju trajnostnosti.
V trajnostne aktivnosti so vključeni tudi najvišji organi odločanja, kot sta uprava družbe in nadzorni svet, s čimer zagotavljamo, da je področje deležno strateške pozornosti in je vključeno v procese delovanja in odločanja. V začetku tretjega četrtletja 2022 je bil ustanovljen Trajnostni tim, ki deluje kot posvetovalno telo in vodi projekt trajnostnega poročanja. Uvedli smo tripartitno strukturo upravljanja trajnostnega poslovanja:
V okviru našega trajnostnega poslovanja prepoznavamo vplive, ki jih imamo tako v odnosu do naših ključnih deležnikov kot v odnosu do naravnega okolja, v katerem delujemo. Nenehno si prizadevamo za izboljšave na vseh področjih svojega delovanja, iščemo inovativne rešitve, ki jih uvajamo v svoj model delovanja, da bi dosegli ravnovesje med gospodarsko uspešnostjo, energetsko učinkovitostjo, varstvom okolja in družbeno odgovornostjo.
Kazalnike trajnostnosti smo v določeni meri že implementirali tudi v odnosu do naših dobaviteljev, v prihodnje pa bomo to področje še nadgradili, z namenom, da obvladujemo svojo dobavno verigo in doseganje trajnostnih ciljev omogočimo tudi našim kupcem ter hkrati trajnostnemu razvoju spodbudimo svoje dobavitelje.
Zaradi vse večjih podnebnih sprememb in naše konkurenčnosti na globalnem trgu pripravljamo načrt za celovito trajnostno transformacijo. Zavedamo se, da jo bomo lahko samo s strateškim pristopom obvladovali in učinkovito izvedli, zato smo pristopili k pripravi trajnostnega poročila, ki je vključeno v naše redno letno poročilo, in k pripravi trajnostne strategije. V skladu s tem smo pripravili tudi trajnostno poročilo, kjer v okviru letnega poročila predstavljamo naš pristop k trajnostnemu upravljanju, naš odnos do zaposlenih in širšega družbenega okolja ter obvladovanje okoljskih področij.
Poročamo v skladu s standardi GRI. O trajnostnem razvoju na ta način poročamo prvič, poročanje se nanaša na leto 2022. Pri razkrivanju informacij smo zavezani transparentnosti, zagotavljamo verodostojnost podatkov in sledimo jasnosti pri poročanju.
gledena prva dvaokoljska cilja, ki se nanašata na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam.
Za pripravo trajnostnega poročila in za trajnostno obvladovanje podjetja smo oblikovali tim zaposlenih z različnih področij, ki je zadolžen za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti na področju trajnostnosti. Vključili smo tudi zunanje svetovalno podjetje, ki nam pomaga pri pripravi podlag in izobražuje vodstveni tim ter zaposlene na ključnih delovnih mestih. V sklopu tega so bila izvedena številna izobraževanja na temo vloge trajnostnega razvoja in zakonodajnega okvira na tem področju, predstavitve standardov GRI in pristopa k pripravi trajnostnega poročanja, skladnega z uredbo taksonomiji. V sklopu delavnic smo določili tudi odgovorne osebe za poročanje posameznih področij. Za izvedbo projekta je odgovorna Bernarda Podgoršek Kovač, vodja Službe za varstvo okolja.
| Trajnostni cilji | Področja, aktivnosti | Cilji |
|---|---|---|
| 2 Odprava lakote | − Proizvodnja agroizdelkov za kemično varstvo rastlin, primernih tudi za ekološko kmetijstvo − Enkrat letno zbiranje hrane za banko hrane SIBAHE za razdelitev med potrebne − S proizvodnjo ekoloških zaščitnih sredstev za rastline omogočiti večjo ekološko pridelavo − Prispevati k zmanjšanju deleža socialno ogroženih prebivalcev v lokalnem okolju | |
| 3 Zdravje in dobro počutje | − Vpeljan standard ISO 45001 – Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu − Skrb za zdravje zaposlenih in izvajanje ukrepov varstva pri delu − Izvajanje aktivnosti Minuta za varnost med zaposlenimi v proizvodnji − Izvajanje sistema za ocenjevanje tveganj na delovnih mestih − Aktivnosti na področju ugotavljanja, beleženja in odpravljanja potencialnih nevarnosti in skoraj dogodkov v delovnem okolju − Aplikacija »CC um« za predloge na strani zaposlenih s področja zdravja in varnosti pri delu − Pridobitev certifikata Program odgovornega ravnanja − Vsakoletna priprava programa promocije zdravja zaposlenih − Financiranje ali sofinanciranje športnih aktivnosti za zaposlene zunaj delovnega časa − Okoljske analize tal za zaščito lokalnega okolja − Nič poškodb pri delu − Zagotoviti čim bolj zdravo in varno okolje za zaposlene in vse zunanje obiskovalce − Zmanjšati izpostavljenost zaposlenih nevarnim delovnim okoliščinam na minimum − Zaposlene spodbujati k zdravemu načinu življenja in gibanju − Izničiti ali zmanjšati morebitna tveganja kot posledico poslovanja družbe Cinkarna za zdravje lokalnega prebivalstva na minimum oziroma pod dovoljeno mejo − Spodbujati zdravje in gibanje med mladimi in tudi starejšimi v lokalnem okolju |
| Področja, aktivnosti | Cilji |
|---|---|
| 4 Kakovostno izobraževanje | − Podpiranje družbeno odgovornih akcij in sponzorstev športnih dejavnosti v lokalnem okolju |
| − Izvajanje rednih izobraževanj za zaposlene na različnih strokovnih področjih | |
| − Izvajanje programamentorstva za novozaposlene | |
| − Možnosti kadrovskih štipendij za dijake in študente tehničnih smeri | |
| − Odpiranje možnosti za opravljanje obvezne prakse za dijake in študente | |
| − Organiziranje natečajev za mlade v lokalnem okolju o vlogi kemije za trajnostni razvoj | |
| − Ohranjati in nadgrajevati veščine in kompetence zaposlenih za varno delo | |
| − Razvijati strokovne kompetence zaposlenih za ustrezno obvladovanje procesov in razvoj novih proizvodov | |
| − Omogočiti učinkovit prenos znanja med zaposlenimi | |
| 5 Enakost spolov | − Sprejeta Politika raznolikosti |
| − Zagotavljanje enake plače ne glede na spol, temveč glede na delovno mesto | |
| − Zagotavljati enake možnosti za zaposlitev in napredovanje ne glede na spol | |
| − Preprečevati in odpraviti vsakršne diskriminacije v podjetju | |
| 6 Čista voda in sanitarna ureditev | − Izvajanje rednega monitoringa odpadnih, površinskih in podzemnih voda |
| − Izvajanje projektov Celovito obvladovanje vod in Alternativni vir dobave tehnološke vode iz Komunalne čistilne naprave Tremerje | |
| − Izničiti oziroma zmanjšati tveganja onesnaženja vodotokov v lokalnem okolju, iz katerih pridobivamo vodo za proizvodne procese, na minimum | |
| − Ohraniti vodne vire v lokalnem okolju in njihove habitate ter skrbeti za ugodno stanje vodotokov | |
| − Zmanjšati količino odvzete vode iz vodotokov in povečevati količine notranjih reciklov vode | |
| 7 Cenovno dostopna in čista energija | − Sistemi upravljanja z energijo |
| − Izvajanje ciljnega spremljanja rabe energije | |
| − Izvajanje ukrepov in investicij na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije | |
| − Postavitev sončnih elektrarn na strehi proizvodnih objektov | |
| − Optimizirati rabo energije v podjetju | |
| − Povečevati delež pridobljene energije iz lastnih obnovljivih virov | |
| − Nižati stroške za energijo in povečevati konkurenčnost podjetja | |
| − Zmanjšati emisije CO2 iz naše dejavnosti | |
| 8 Dostojno delo in |
15ZIvLJeNJENA
| Cilj | Stanje |
|---|---|
| Postaviti elektrarn o vsaj za 2 dodatna MW električne energije iz obnovljivega vira, tj. sonca. | |
| Zmanjšati specifično porabo vode za naš glavni proizvod – titanov dioksid. V planskem letu za 5 %. | |
| Slediti cilju ponovne rabe. Z elementi opreme, ki jo bomo obnovili, in z recikliranjem odpadne vode. Slednje je srednjeročni cilj, ki zahteva predhodno poglobljeno razvojno delo. | |
| Izračunati ogljični odtis za vse naše glavne proizvode in ga z analizo ter s posledičnimi ukrepi v prihodnjih letih sistematično zniževati. | Izračunan ogljični odtis podjetja in titanovega dioksida, našega nosilnega proizvoda |
| Zmanjšati porabo energije s koriščenjem odpadne toplote. Izvedli bomo več izboljšav, ki jih je nakazal energetski pregled 2021. Naredili bomo matematični model z masno in toplotno bilanco našega glavnega proizvodnega procesa. Z njegovo pomočjo bomo nato bolj optimalno zaokrožili izrabo odpadne toplote. | Doseženo |
| V teku | |
| Nedoseženo |
| phnoy | Buropsi | KEMIjskA | Krozrim zinkami |
|---|---|---|---|
| \~OCO | Pomnamben | reerst DcII | ponudnik resilev In |
| stober @Vro ppskaga | Skladnost | skaiaj ?2.030 | yespodarstva |
| Pospesevanje | sprememu | REACH | |
| iziazija,Ia? | cnruto | prihodnosU | V70-In |
| 7avan | Poganjanjespremnernb | Zajemanje in | pretvarjanie CO, |
| Famethimi material | vuporabenvr | Raspansible | znfuljanje |
| zaravja | Carel' | dobrega potulja |
Dodanavrednost kemijske industrije je izražena v evropskih strateških dokumentih in strategijah, še posebej pri uresničevanju Evropskega zelenega dogovora s ciljem, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Da lahko prispeva k zelenemu preoblikovanju družbe, se mora tudi sama preoblikovati v zeleno, digitalno in trajnostno. V zadnjih desetletjih je kemijska industrija izboljšala svoje procese z vidika vpliva na okolje in zdravje ljudi, tudi s prostovoljnimi pobudami, ki presegajo standardne ravni in zakonodajne zahteve, kot je npr. mednarodni Program odgovornega ravnanja. V ta program je vključena tudi Cinkarna Celje, d. d.
Slovenska kemijska industrija deluje na globalnem trgu. V Sloveniji ustvari približno 25 odstotkov dodane vrednosti celotne slovenske industrije in je vodilna predelovalna dejavnost v Sloveniji. Ustvari najvišjo povprečno dodano vrednost na zaposlenega, zaposleni v kemijski industriji pa predstavljajo 17 odstotkov zaposlenih v vseh predelovalnih dejavnostih v Sloveniji. V tujini slovenska kemijska industrija ustvari 81 odstotkov vrednosti prodaje, večinoma v Evropi, in predstavlja 22 odstotkov vrednosti izvoza slovenske industrije. To dokazuje, da je slovenska kemijska industrija v mednarodnem okolju konkurenčna ter prepoznavna po svoji strokovnosti in zanesljivosti.
Kemijska industrija je nepogrešljivi del evropskega in globalnega gospodarstva, saj je dobavitelj surovin v številnih ključnih vrednostnih verigah.
Slika: Surovine in izdelki kemijske industrije so prisotni v številnih vrednostnih verigah in imajo pomembno vlogo na poti k podnebni nevtralnosti. (Vir: GZS - Združenje kemijske industrije)
Vir: GZS - Združenje kemijske industrije, dostopno na https://kemijska-politika.gzs.si/vsebina/Kemijska-industrija
| ARHITEKTURNI | INDUSTRIJSKI | BARVE |
|---|---|---|
| 36 % | 17 % | 4 % |
| PLASTIKA | PAPIR | POSEBNOSTL |
| 25 % | 12 % | 4 % |
Strategija EU za trajnostni razvoj kemikalij je vodilna pobuda v okviru Evropskega zelenega dogovora. Gre za obsežen načrt za spodbujanje inovacij v kemikalijah in konkurenčnost kemične industrije EU, hkrati pa zagotavlja, da so kemikalije primerne za krožno gospodarstvo. Združenje proizvajalcev titanovega dioksida, katerega del je Cinkarna Celje, d. d., dejavnosodeluje, da bi prispevalo k uresničitvi evropskega zelenega dogovora.
EU zagotavlja 20 odstotkov svetovne proizvodnje titanovega dioksida – ocenjena tržna vrednost je 3 milijarde evrov. Od tega se okoli 68 odstotkov proda v evropskem gospodarskem prostoru.
Proizvajalci titanovega dioksida smo povezani v Združenje proizvajalcev titanovega dioksida TDMA (Titanium Dioxide Manufacturers Associations), v okviru katerega skupaj poudarjamo našo zavezanost zagotavljanju izdelave in uporabe naših izdelkov na trajnosten način. To je zelo pomembno, saj se titanov dioksid zaradi svojih edinstvenih lastnosti uporablja v številnih različnih panogah. Večinoma se uporablja v vsakodnevnih izdelkih, kot so barve, plastika, papir in črnila. Zaradi tako široke uporabe je pomembno vprašanje njegovega celostnega vpliva, zlasti na zdravje in okolje.
Kemikalije so bistvenega pomena za način, kako želimo živeti, in so tudi gradniki naše trajnostne prihodnosti, zato je strategija za trajnostni razvoj kemikalij namenjena izvajanju okolju prijaznejših proizvodnih procesov. Evropska kemična industrija vlaga v razogljičenje svojih industrijskih procesov v tesnem sodelovanju z vrednostno verigo. Industrija je gonilna sila za doseganje evropskega zelenega dogovora. Titanov dioksid igra pomembno vlogo pri tem prizadevanju. TiO2 je bistvena kemikalija, saj je ključna sestavina v tisočih izdelkih, ki jih vidimo in uporabljamo vsak dan. Industrija TiO2 zmanjšuje svoj ogljični odtis.
industrije, ki podjetja, nacionalna združenja kemične industrije in njihove partnerje zavezuje k nenehnemu izboljševanju znanja o okolju, zdravju, varnosti in zaščiti ter učinkovitosti lastnih tehnologij, procesov in izdelkov. Zavezuje k učinkoviti rabi virov, odgovornemu ravnanju s kemikalijami in odkritemu poročanju.
Kot člani Združenja proizvajalcev titanovega dioksida TDMA podpiramo oceno življenjskega cikla, strogo znanstveno metodo za ocenjevanje vpliva izdelka na okolje v celotnem življenjskem ciklu – od postopkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo, do konca njegove življenjske dobe. Leta 2022 smo v okviru združenja osvežili podatke, ki bodo javno dostopni leta 2023.
Razvili smo metodo računovodstva in poročanja za prikaz ogljičnega odtisa izdelkov iz titanovega dioksida. Podatki popisa življenjskega cikla (LCI), pridobljeni s to metodo, so bili pregledani s strani tretje neodvisne osebe in so prosto dostopni v evropski zbirki podatkov o življenjskem ciklu. TDMA deluje tudi v sinergiji z Evropskim svetom za industrijo barv, tiskarskih črnil in umetniških barv (CEPE), da zagotovi usklajenost med metodologijami in podatki ustreznih baz podatkov LCI. Prav tako spodbujamo naše deležnike, da uporabijo naše podatke LCI za pomoč pri oceni ogljičnega odtisa lastnih aplikacij TiO2. Podatki LCI so prosto dostopni, če pošljete e-pošto na [email protected].
Barve in premazi so glavna področja uporabe TiO2. Evropski svet za industrijo barv, tiskarskih barv in umetniških barv – CEPE (European Council of the Paint, Printing Ink, and Artist's Colours Industry) je naročil okoljski odtis izdelkov dekorativnih barv, ki se uporabljajo za premazovanje notranjih sten in stropov, zunanjih sten ter notranjih in zunanjih oblog in oblog, ter okoljski odtis izdelka v celotni življenjski dobi stavbe. Rezultati so pokazali, da imajo visokokakovostne barve, formulirane z visoko vsebnostjo pigmenta TiO2, najnižji PEF v primerjavi z barvami nizke kakovosti, formulirane z nizko vsebnostjo TiO2 in visoko vsebnostjo polnila.
Barve, oblikovane z visoko vsebnostjo pigmenta TiO2, imajo največjo motnost. To pomeni, da je za enako pokritost potrebnih manj nanosov barve. Uporaba pigmentov TiO2 v barvah prav tako pripomore k večji obstojnosti, kar pomaga podaljšati njihovo življenjsko dobo. Uporaba zelo neprozornih in zelo obstojnih barv za okrasitev izdelka zmanjšuje potrebo po ponovnem opremljanju v življenjski dobi izdelka, kar pomaga zmanjšati njegov splošni okoljski odtis.
Titanov dioksid je registriran v skladu z uredbo REACH, vseevropsko uredbo za zaščito ljudi in okolja pred morebitnimi tveganji, ki jih povzročajo kemikalije.
Trdni znanstveni dokazi kažejo, da je titanov dioksid varen. Cinkarna Celje, d. d., že desetletja sodeluje v raziskavah, ki jih izvaja industrija, ter spremlja neodvisne raziskave, ki niso odkrile nobenih dokazov o morebitnem tveganju raka za ljudi zaradi titanovega dioksida. Trenutni znanstveni dokazi kažejo, da je uporaba izdelkov, ki vsebujejo titanov dioksid, varna.
povzročaraka in nima intrinzične lastnosti, da bi povzročal raka. Poleg tega mnenje RACne upošteva podatkov zaveč kot 24.000 delavcev, ki dokazujejo, da ni povezavemedrakom pri ljudehin izpostavljenostjo ti tanovemu dioksidu. Tudi RAC je ugotovil, da domnevnanevarnost, opisana za TiO2, ni specifična za snov, ampak je skupna vsem prahom, znanim kot slabo topne nizko strupene snovi.
Proizvajalci titanovega dioksida so zato proti Evropski komisiji sprožili tožbo na evropskem sodišču, ki je novembra 2022 potrdilo neargumentiranost razvrstitve in jo tudi razveljavilo. Razveljavitvena sodba pomeni, da titanov dioksid pri vdihavanju ni nevaren in obveznosti glede razvrščanja ne veljajo več. Uredbaje veljala za tiste vrste titanovega dioksida v obliki prahu, ki pri vdihavanju vsebujejo 1 odstotek ali več delcev z aerodinamičnim premerom enakim ali manjšim od 10 mikronov. Noben od proizvodov Cinkarne Celje sicer ni ustrezal temu kriteriju in posledično ni zapadel pod obvezo označevanja.
Glavna razloga za razveljavitev uredbe sta torej bila:
Čeprav ni neposrednih dokazov glede škodljivosti titanovega dioksida kot prehranskega dodatka E 171, je EFSA (Evropska agencija za varno hrano) junija 2022 prepovedala uporabo tega dodatka. Odločitev je temeljila predvsem na previdnostnem ukrepu in na razvrstitvi titanovega dioksida po Uredbi CLP (razvrščanje, označevanje in pakiranje substanc in njihovih zmesi), ki pa je bila, kot že navedeno, konec leta 2022 razveljavljena.
Titanov dioksid lahko prinese tudi obsežne okoljske in posledično zdravstvene koristi. Te koristi so lahko:
Titanov dioksid pomaga ustvariti transparentne sončne celice. Podnebni prehod zahteva rešitve za proizvodnjo zelene energije. Nova študija je odprla pot do cenovno dostopne proizvodnje prvih transparentnih sončnih celic s povezovanjem edinstvenih lastnosti titanovega dioksida (TiO2) in nikljevega oksida (NiO). Zahvaljujoč svoji transparentni naravi je mogoče tovrstne sončne celice integrirati v okna, vozila, zaslone mobilnih telefonov in druge vsakdanje izdelke.
Raziskovalciso odkrili novo metod o za proizvodnjo zelenegavodika, ki jo omogoča TiO2.
Tradicionalnametodapridobivanja vodikazagorivo temelji na elektrolizi, ki razcepi molekule vode na kisik in vodik. Vendar so industrijskielektrolizerji energetsko intenzivni in zahtevajovelike naložbe.
Dabi nadomestili to metodo,so kanadski in francoski raziskovalci uporabilinaravni mehanizem, znan kotfotokataliza. V skupni študiji je ekipa razvila posebej izdelan e in strukturirane elektrode, ki z uporabo sončne svetlobe razdelijo molekule vode na kisik in vodik. TiO2 je bil ključen za razv tega znanstv enega napredka. TiO2 jepolprevodnik, znan po tem, da jefotoobčutljiv na UV-svetlobo, vendar tapredstavlja le 5 odstotkov sončnega obsevanja.
Skupina raziskovalcev jedelala na atomski sestavi TiO2, da bi razširila njegovo fotoobčutljivost na vidno svetlobo, kar bi lahko omogočilo proizvodnjo elektrod, ki lahko absorbirajo do 50 odstotkov sončnesvetlobe. To bi lahko naredilo proizvodnjozelenega vodikabrezelektrolize velikobolj učinkovito. Zeleni vodik pogosto imenujemogorivoprihodnosti. Jegradnik za sprostitev dekarbonizacijeindustrije in težkihvozil, ki je potrebnaza doseganje ambicioznih podnebnihciljev. Tanova tehnologijalahko pomagapovečati vlogo zelenega vodikav energetskimešanici prihodnosti.
Uspeh načrtakrožnega gospodarstvaEU je odvisenod komponent, kotje titanovdioksid, ki izboljšuje učinkovitostvirov za številne izdelke instoritve. Evropska komisijaželi s svojim akcijskim načrtom zakrožno gospodarstvo popeljatiEU v veliko boljtrajnostno prihodnost, v kateri bodoviri, ki seuporabljajo zaproizvodnjo, minimalni, materiali bodov gospodarstvučim dlje ohranjeni, nastajanje odpadkov pa z manjšano.
Titanovdioksid (TiO2) velikoprispevak temu, sajnjegove lastnostiizboljšajo naše izdelkena številne načine:
Zavedamo separtnerskih povezav za doseganje trajnostnih ciljev in skupnega nastopanja na trgu, zato smo člani več združenj, in sicer CEFIC (Evropsko združenje kemijskeindustrije), ESA (European SulphuricAcid Association), TDMA (Titanium DioxideManufacturerAssociation), European Union Copper Task Force in Zelenega omrežja Slovenije.
V Združenju kemijskeindustrije (Gospodarska zbornica Slovenije) je član upravnega odbora Marko Cvetko, vodja Kadrovske splošne službe, ki je tudi član upravnega odbora sekcije zakemijo pri Združenjudelodajalcev Slovenije. V Regionalnigospodarski zbornici Celje je član upravnega odbora Aleš Skok, predsednik Uprave. V Združenju kovinskih materialovin nekovin (ZKMN) pri GZS je član upravnega odbora Miran Špegel, pomočnik generalnega direktorja.
Vokviru mednarodnegazdruženja proizvajalcev titanovega dioksida (TDMA/Titanium Dioxide Manufacturers Association) stremimo k odgovorni, varni in trajnostni proizvodnji TiO2.
Našega uspešnega delovanja ni brez dobrih in partnerskih odnosov z našimi ključnimi deležniki. Prizadevamo si za ustvarjanje odkritih in dolgoročnih odnosov na vseh nivojih našega poslovanja. Pri tem sledimo Kodeksu etičnega ravnanja in dela ter temelji mo na spoštovanju človekovih pravic. Z deležniki redno komuniciramo ter jih po potrebi vključujemo v naše poslovne procese. Deležniki so tudi naš povratni vir informacij, zato vse njihove odzive in morebitne pritožbe sprejemamo s pozornostjo ter vsebino ustrezno naslovimo. Odnose gradimo na konstruktivnem dialogu.
S svojimi dejavnostmi vplivamo na številne deležnike, med katerimi kot najpomembnejše prepoznavam lastnike in nadzornike, zaposlene, dobavitelje, kupce, lokalno skupnost in druge zainteresirane javnosti. Z deležniki komuniciramo z različnimi komunikacijskimi orodji, z namenom transparentnosti poslovanja družbe in vključevanja deležnikov v delovanje družbe v lokalnem in globalnem okolju.
Vse aktivnosti zunanjim deležnikom komuniciramo skladno z letnim načrtom komuniciranja, ki ga potrdi uprava podjetja. Ta zajema orodja in kanale komuniciranja, kot so novinarske konference, izjave za javnost, sporočila za javnost, objave na spletni strani in družbenih omrežjih, nagovore podjetja oziroma članke v letnih poročilih prejemnikov sponzorskih sredstev/donacij. Ob posameznih posebnih dogodkih javnost obveščamo tudi z e-sporočili, vabili, o dogajanju redno informiramo tudi Mestno občino Celje, mestne svetnike in predstavnike mestnih četrti oziroma zainteresirano (lokalno) javnost povabimo na javno predstavitev.
| Deležniki | Cilji komuniciranja | Komunikacijski kanali | Pogostost komuniciranja |
|---|---|---|---|
| Lastniki in nadzorniki | − Učinkovito upravljanje in strateško odločanje − Seznanitev s spremembami − Spremljanje, uvajanje in izboljševanje aktivnosti − Prepoznavanje in upravljanje tveganj in priložnosti | Letni vodstveni pregled | 1-krat letno |
| Širši strokovni kolegij uprave | 4-krat letno | ||
| Sestanek notranjih presojevalcev integriranih sistemov vodenja | 2-krat letno | ||
| Sestanek z zunanjimi presojevalci integriranih sistemov vodenja | 1-krat letno | ||
| Sestanek vodstvenih projektnih skupin | Pogostost sestajanjaje za vsak projekt določena posebej v Definiciji projekta | ||
| Poročila notranje revizije | Za vsako presojano področje skladno z letnim planom |
| Zapisniki poslovnihenot in služb | Tedensko ali mesečno |
|---|---|
| Četrtletna in letno poročilo | Vsako četrtletje in 1-krat letno |
2-krat letno
1-krat letno
Večkrat letno
1-krat letno
Redno
Redno
Večkrat tedensko
Glede na oceno tveganja za delovno mesto
Določene uradne ure
1-krat letno
Redno
Redno
Občasno glede na potrebe
| Redno | Telefonski klici in video klici |
|---|---|
| Redno | Osebna srečanja |
| Večkrat letno | Označevanje proizvodov |
| Redno | Lokalna skupnost (občine, |
| −Gradnja odnosov in sodelovanja z lokalno skupnostjo | |
| Redno | Spletna stran podjetja |
| Večkrat tedensko | Družbena omrežja |
| krajevne skupnosti | −Obveščanje o delovanju procesov, spremljanju vplivov na okolje, spremembah, ki vplivajo na lokalno prebivalstvo | −Podpiranje aktivnosti v lokalnih skupnostih | −Razvoj lokalnih skupnosti |
|---|---|---|---|
| Novinarske konference | Večkrat letno | Dan odprtih vrat | Občasno |
| Sporočila za javnost | Večkrat letno | Elektronska obvestila | Občasno |
| Specializirana javnost | (strokovna združenja, zavodi, šole, inštituti, finančne institucije idr.) | −Vključevanje strokovne javnosti v razvojne in raziskovalne dejavnosti | −Ozaveščanje o procesih, proizvodih in okoljskih vplivih podjetja |
| −Sodelovanje na dogodkih | −Razvoj strokovnih znanj | Spletna stran podjetja | Redno |
| Družbena omrežja | Večkrat tedensko | Natečaji za šole | 1-krat letno |
| Sporočila za javnost | Občasno | Elektronska obvestila | Občasno |
| Strokovni dogodki | Občasno | Četrtletna in letno poročilo | Vsako četrtletje in 1-krat letno |
| Investicijski dogodki | Ljubljanske borze | 2-krat letno |
Vkontekstu odgovornega upravljanja zvplivi je osrednjega pomena prepoznavanje pomembnih vsebin in interesov vseh ključnih deležniških skupin. Pomembne so tiste teme, ki neposredno ali posredno vplivajo na zmožnost podjetja, da ustvari, ohrani ali zmanjša okoljsko, družbeno in ekonomsko vrednost zase, svoje deležnike in družbo nasplošno. Pomen teh tem oziroma vsebin za Cinkarno Celje, d.d., in deležniške skupine prikazujemo v matriki pomembnosti. Kreiranje matrike pomembnosti je del trajnostnega upravljanja in poročanja Cinkarne Celje, d.d., in je odraz ocene notranjih in zunanjih deležnikov, bistvenih okoljskih, socialnih in ekonomskih vprašanj, in sicer gledena področja okolje, družba in upravljanje (ESG) ter njihovega vpogleda v njihov realni pomen.
Z ocenjevanjem pomembnosti področij identificiramo in rangiramo področja, kjer je mogoče doseči največje trajnostne vplive in vrednost, identificiramo največje priložnosti in tveganja z vidika različnih deležnikov, na podlagi identifikacije dolgoročno upravljamo z odnosi med deležniki ter pomembnimi področji trajnostnosti ter dolgoročno izboljšujemo svoje storitve, izdelke, njihovo končno uporabo in odstranjevanje.
Matriko pomembnosti tokrat razkrivamo prvič. Proces do ocene pomembnosti je potekal po naslednjih korakih: identifikacija pomembnih trajnostnih tem po področjih okolje, družba in upravljanje (ESG), izvedba raziskave med ključnimi deležniki (metoda e-vprašalnika), analiza in izris matrike pomembnosti.
V okviruvprašalnika smo vključili vsetri sklope upravljanjatrajnostnosti, in sicernaravno okolje (13 kazalnikov), družbeno okolje (19 kazalnikov) in korporativno upravljanje (20 kazalnikov).
Najvišje ocene v vseh kategorijah ima kazalnik finančna stabilnost in dolgoročna rast, ki ga Cinkarna Celje popomembnosti ocenjuje z 92 %, deležniki pa z oceno 80 % pomembnosti. Deležnikom je na prvem mestu kakovost (83 %), Cinkarna jo postavlja na visoko drugo mesto (84 %). Oboji se strinjajo, da so prioritetne kategorije še etika in skladnost poslovanja, zavezanost k trajnostnemu razvoju in visoka stopnja varnosti.
Za Cinkarno Celje ima visoko pomembnost osredotočenost na kupce (80 %), za deležnike je ta pomembnost nižja (70 %). Je pa deležnikom pomembnejše preprečevanje korupcije in podkupovanja (73 %) kot Cinkarni Celje (62 %), ki tega področja ne ocenjuje z visokim tveganjem.
Nad družbenem področju so ocene pomembnosti med Cinkarno Celje in deležniki precej usklajene. Oboji na prvo mesto po pomembnosti postavljajo pošteno plačilo (deležniki 85 % in Cinkarna 81 %). Na visokem drugem mestu tako za Cinkarno Celje kot deležnike sta zdravje in varnost pri delu zaposlenih. Sledijo plačilna enakovrednost med moškimi in ženskami ter enake možnosti zaposlenih. V sklop visoko pomembnih kazalnikov se uvršča še spoštovanje človekovih pravic (74 % za Cinkarno Celje in 73 % za deležnike).
Cinkarni Celje je med okoljskimi kazalniki najpomembnejša poraba energije (72 %), sledijo incidenti onesnaženja (70 %) in ravnanje z odpadki (68 %). Deležniki daleč na prvo mesto postavljajo onesnaženje zraka (79 %), takoj za tem sta onesnaženje vode in varovanje vodnih virov (78 %). Cinkarna Celje tem vprašanjem daje nekoliko nižjo pomembnost (64 % in 65 %), saj ocenjuje, da je upravljanje s temi področji na visoki tehnološki ravni.
| Poreta energlj | Nagrajevanje 02, MulC zapr erih | Oxlprt kerporatvr meddeletnigk dlalog | |
|---|---|---|---|
| Ojikrl o1l pedkda Ezdlolkov | Postono platle | Blka | |
| Zaveza prenadu podjelja m podnebro | Flacra e akovred astmzdmoj: mi zerskami | Fnantna stb Incsl dolgc oCnarst | |
| Enakanazrosl zapovlenih | Zavezalosl Trajnoeuneni | Kuituz poslovega ratnznja | |
| Ribi primarnih Viro" moda | koznogz | Odprt dlalon zapasiorim | Rakovosi | |
| goxpuueralvu | Zdrav] vamost pn delu >aposlenin | Irovatmnost | |
| Ravrarije = skcdlainisovini | Zap651 | Ivaicindi OSp0 | |
| nemaozcrovani izpusti FI) | DelommI Czs zaposizn | esobuitn Zivljenjer | |
| Usredoicce osl nz kuice | Ravnanje = odpadli | Skroni pregled spostovanja Dravic delavcev verigi | |
| Onesnuzenje t3l | Admosti | ||
| Onesnazan | Spodbujnj: rajnosinil Inoalirupcer koncnih | upcraoniko: | |
| Odpn dlalt kupzi | Encniti uporabriki | Pcslovna ocrtncsl | |
| Informiranje kcmunicrnje namenjero !EEmogli | Palti rnollkost | ||
| Jra | Koncrin poratrhkov | Aazvcina | |
| Ukry16 | Toprachvanja nazenja pomamnnih | ||
| Vpllvov na Iokalnn skupnast | Spostovanie tlovekoyh Frave | ||
| deleziki lukalnh skupiasliti | izrazanj! skrhi, predogov | upravljanje wplox |
Vzpostavljamo iskrene odnose z zaposlenimi, gradimo dolgoročna partnerstva z našimi dobavitelji, odpiramo nove poti za povezovanje z našimi kupci in se povezujemo z lokalnim okoljem.
Zavedamo se, da so zaposleni motor in srce podjetja ter njegovi najpomembnejši ambasadorji, zato z zaposlenimi ustvarjamo iskrene in odprte odnose, spodbujamo inovativnost in vključenost ter gradimo na pozitivnih medosebnih odnosih.
Zaposlovanje in kadrovanje temeljita na načelu nediskriminatornosti in enakih možnosti, pri čemer se zagotavljajo pogoji za osebni in strokovni razvoj vseh zaposlenih. Ustvarjamo pogoje za dobro počutje na delovnem mestu, posebno pozornost posvečamo osebnemu in strokovnemu razvoju zaposlenih. V skladu s Politiko raznolikosti upoštevamo načelo vključevanja in zagotavljanja enakih možnosti, med drugim tudi v sestavi nadzornih organov in organov vodenja. Pri zaposlovanju in kadrovanju delujemo v skladu s Politiko zaposlovanja in izobraževanja, v okviru katere izboljšujemo in dvigujemo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter omogočamo notranji prehod med delovnimi mesti.
Dejavnost na kadrovskem področju je bila v letu 2022 podrejena doseganju osnovnih ciljev poslovne politike, kjer smo posebno pozornost namenili iskanju inovativnih poti kadrovanja in socialni koheziji podjetja, ki je bila zaradi razmer na trgu titanovega dioksida, splošnega stanja v državi, visoke inflacije in dviga obrestnih mer z vidika stroškov dela pod precejšnjim pritiskom. Nadaljevali smo z racionalno politiko pri eksternem zaposlovanju, kjer pokrivamo potrebe po strokovnih delavcih in delavcih z visoko ter univerzitetno izobrazbo, večino ostalih potreb smo reševali z notranjim razporejanjem in zaposlovanjem strokovnega kadra. Osredotočeni smo bili na pomladitev kolektiva po posameznih organizacijskih enotah, nadomeščanjem na kritičnih delovnih mestih, iskanjem zaposlenih z deficitarnimi, predvsem naravoslovnimi poklici ter intenzivnim dogovarjanjem o upokojevanju s tistimi zaposlenimi, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, in tistimi, ki bodo te pogoje lahko dosegli na Zavodu RS za zaposlovanje (maksimalno 25 oziroma 19 mesecev do izpolnitve pogoja).
V prihodnje je predvideno nadaljevanje optimiziranja kadrovske strukture s prezaposlovanjem in pridobivanjem novega mladega ter tehnično usposobljenega kadra. Nadaljevala se bodo tudi vlaganja v razvoj, izobraževanje in nadaljnje izboljšanje delovnega okolja zaposlenih.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Zaposleni po spolu | |||||
| Moški | 706 | 655 | 640 | 629 | 617 |
| 77,7 | 77,4 | 77,7 | 79,3 | 79,6 | |
| Ženske | 202 | 191 | 184 | 164 | 158 |
| 22,3 | 23,6 | 22,3 | 20,7 | 20,4 | |
| Skupaj | 908 | 846 | 824 | 793 | 775 |
| 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
| Starost | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| M | Ž | S | M | Ž | S | M | Ž | S | M | Ž | S | M | Ž | S | |
| Mlajši od 30 let | 9,1 | 1,3 | 10,4 | 10,3 | 1,5 | 11,8 | 9,2 | 0,1 | 9,3 | 10,8 | 1,0 | 11,9 | 12,3 | 1,4 | 13,7 |
| 30–50 let | 31,6 | 4,6 | 36,2 | 35,2 | 5,6 | 40,8 | 37,0 | 6,6 | 43,6 | 35,4 | 6,2 | 41,6 | 35,9 | 6,3 | 42,2 |
| Nad 50 let | 36,0 | 17,4 | 53,4 | 31,9 | 15,5 | 47,4 | 31,4 | 15,7 | 47,1 | 33,0 | 13,5 | 46,5 | 31,5 | 12,6 | 44,1 |
| Skupaj | 76,7 | 23,3 | 100 | 77,4 | 22,6 | 100 | 77,6 | 22,4 | 100 | 79,3 | 20,7 | 100 | 79,7 |
Največjostarostnoskupinoso v letu 2022predstavljali zaposleni, ki sostari 50let aliveč, teh je bilo 44,1odstotka. Sledijo zaposlenimed30. in 50. letom, ki sopredstavljali 42,2-odstotnidelež zaposlenih. Najmanjšo skupinozaposlenih predstavljajo zaposleni, ki somlajši od30let. Zavedamose višanja povprečne starostnedobe naših zaposlenih, zato sez več ukrepi trudimo, da bi spodbudili zaposlovanje mlajšegakadra in omogočilimladim razvoj strokovnihkompetenc, tudiz ustvarjanjemspodbudnega delovnegaokolja. Dijakom in študentom omogočamoopravljanje redne delovne praksein ponujamo kadrovskeštipendije za izobraževanje v smerikemijskega tehnika, strojnegatehnika, orodjarja, kemijskegainženirja, strojnega inženirja in elektroinženirja. Za novozaposlene izvajamo mentorske programeza prenos znanj, hkrati sez vključevanjemv širše družbeno okoljetrudimo približati zanimanje za kemijo med mladimi.
| Stopnja izobrazbe | 2018 | % | 2019 | % | 2020 | % | 2021 | % | 2022 | % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| VIII. | 23 | 2,5 | 20 | 2,4 | 18 | 2,2 | 19 | 2,4 | 19 | 2,4 |
| VII. | 135 | 14,9 | 134 | 15,8 | 137 | 16,6 | 139 | 17,5 | 142 | 18,3 |
| VI. | 58 | 6,4 | 53 | 6,3 | 54 | 6,5 | 56 | 7,1 | 58 | 7,5 |
| V. | 299 | 32,9 | 280 | 33,1 | 277 | 33,6 | 269 | 33,9 | 263 | 34,0 |
| IV., III. | 291 | 32,1 | 275 | 32,5 | 265 | 32,2 | 250 | 31,5 | 236 | 30,5 |
| II., I. | 102 | 11,2 | 84 | 9,9 | 73 | 8,9 | 60 | 7,6 |
| leto | Obvezna praksa | Kadrovske štipendije |
|---|---|---|
| 2018 | 60 | 20 |
| 2019 | 71 | 26 |
| 2020 | 52 | 27 |
| 2021 | 76 | 19 |
| 2022 | 50 | 12 |
Politika zaposlovanja in izobraževanja pozitivno vpliva na dvig kvalifikacijske strukture, ki kljub dolgoročni kadrovski optimizaciji vidno raste. Politika zaposlovanja poleg notranjega prezaposlovanja in združevanja del vpliva na počasnejše, vendar pozitivno naravnano ujemanje dejanske in zahtevanih izobrazb. Investiramo v tiste kadre, katerih pridobljena izobrazba je v korist podjetju in ustreza potrebam delovnega procesa, ter v tiste, ki so prepoznani kot ključni za prihodnji razvoj in rast podjetja.
želimo predvsem odstotek zaposlenih v okviru I. in II. kvalifikacijskih stopnjah ter povečati število zaposlenih s V., VI., VII. in VIII. kvalifikacijsko stopnjo oziroma s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo. Ocenjujemo delovno uspešnost vseh zaposlenih, 6 odstotkov zaposlenih ima izdelane tudi karierne načrte. Uprava družbe spodbuja iskanje novih rešitev in sprejema predloge za izboljšave. Inovativnost tudi ustrezno nagrajuje.
| Novozaposleni | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Moški | 11 | 7 | 7 | 23 | 28 |
| Ženske | 31 | 13 | 23 | 2 | 4 |
| Skupaj | 42 | 20 | 30 | 25 | 32 |
| Fluktuacija | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Moški | 17 | 17 | 13 | 30 | 38 |
| Ženske | 21 | 66 | 46 | 21 | 10 |
| Skupaj | 38 | 83 | 59 | 51 | 48 |
Stopnja fluktuacije (v %)
| 4,2 | 9,0 | 6,3 | 6,3 | 6,2 |
|---|---|---|---|---|
V letu 2022 smo na novo zaposlili 32 oseb z različnih strokovnih področij, kot so kemija, elektro, strojništvo in ekonomija, praviloma s IV., V. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Stopnja fluktuacije je bila 6,30-odstotna. Število zaposlenih v posameznem letu je odvisno od potreb delovnega procesa, prekinitev pogodb o zaposlitvi iz različnih vzrokov in specifičnih potreb.
Načrt zaposlovanja izhaja iz predvidenega načrta proizvodnje in prodaje (tudi investicijskih načrtov), z upoštevanjem možnosti upokojevanj in v korelaciji z modifikacijo spremembe organizacijske strukture podjetja, ob optimizaciji ekonomike proizvodnih procesov in povečanju aktivnosti na specifičnih strokovnih področjih. Preostalo zaposlujemo glede na potrebe delovnih procesov in uvajanje novih tehnologij.
V Cinkarni Celje, d. d., zaposlujemo tudi osebe s statusom invalida. V letu 2022 je bilo teh zaposlenih 7,2 odstotka vseh zaposlenih. Gre za relativno velik delež, ki presega zakonsko določeno kvoto za podjetja za manj kot odstotno točko. Gre za zaposlene z različnimi stopnjami invalidnosti, njihovo delo oziroma delovno mesto je prilagojeno tako, da jim glede na stopnjo invalidnosti omogoča opravljanje dela v skladu z zmožnostmi.
| Zaposleni invalidi | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Število | 76 | 63 | 58 |
| Odstotek (%) | 8,4 | 7,4 | 7,0 | 6,9 | 7,2 |
|---|---|---|---|---|---|
Skozi leta opažamo trend naraščanja delavcev z omejitvijo pridelu zaradi zdravstvenega stanja. Z aktivno politiko sodelovanja z Medicino dela, prometa in šport ter Invalidsko komisijo ZPIZ delež invalidov glede na skupno število zaposlenih že peto zaporedno leto pada. Nadaljuje se torej pozitivni trend. Ob upoštevanju starostne strukture zaposlenih in sprememb zakonodaje, ki je bolj restriktivno naravnana do upokojevanja invalidov, zaenkrat ne pričakujem bistvenih izboljšav navedene strukture.
| Zaposleni glede na status zaposlitve | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nedoločen čas | M | 64 | 4 | 61 | 1 | 61 | 0 | 59 | 8 | 75 | 5 | 58 | 5 |
| Ž | 9 | 83 | 6 | 79 | 7 | 79 | 3 | 15 | 3 | 15 | 8 | 73 | |
| S | 18 | 3 | 18 | 0 | 18 | 5 | 15 | 5 | 15 | 8 | 73 | ||
| Določen čas | M | 57 | 39 | 23 | 36 | 33 | 4 | 37 | |||||
| Ž | 18 | 10 | 4 | 6 | 4 | 42 | 33 | ||||||
| S | 75 | 49 | 29 | 6 | 4 | 37 | |||||||
| Polni delovni čas | M | 70 | 90 | 65 | 83 | 63 | 6 | 17 | |||||
| Ž | 3 | 2 | 2 | 9 | 6 | ||||||||
| S | 19 | 18 | 17 |
| 12 | 7 | 19 | 29 | 9 | 38 | 21 | 7 | 28 | 9 | 22 | 31 | 17 | 11 | 28 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
M = moški spol, Ž = ženski spol, S = skupaj
Večina zaposlenih (95,2 %) je bila v letu 2022 zaposlena za nedoločen čas in je delo opravljalo za polni delovni čas (98,5 %). Manjši odstotek zaposlenih (1,5 %) je delo opravljal za skrajšan delovni čas. Zaposleni so ne glede na nedoločen ali določen čas zaposlitve, polni ali skrajšan delovni čas deležni enakih ugodnosti. Zaposlujemo tudi agencijske delavce, z možnostjo redne zaposlitve v podjetju. V letu 2022 so agencijski delavci predstavljali 3,6 odstotka vseh zaposlenih. Gre predvsem za delovna mesta v proizvodnji, skladišču in za delo čiščenja. Na ta način zagotavljamo večjo fleksibilnost in preverimo potencialne zaposlene.
Priložnost za delo odpiramo tudi dijakom in študentom z opravljanjem občasnega študentskega dela. Na ta način si lahko pridobijo izkušnje in delovne navade ter nova znanja in spretnosti, kar lahko kasneje, po končanju njihovega šolanja vodi tudi do redne zaposlitve v podjetju.
| Materinski in očetovski dopust | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 7 | 14 | 12 | 6 | 10 |
| Število delovnih dni | 933 | 1.420 | 1.656 | 681 | 1.088 |
V letu 2022 je 10 zaposlenih koristilo materinski ali očetovski dopust, kar je 1,3 odstotka zaposlenih. Skupaj je to predstavljalo 1.088 delovnih dni.
zaposleni, tudi agencijski delavci in tisti, ki opravljajo študentsko delo. V Podjetniški kolektivni pogodbi in v Zakonu o delovnih razmerjih so določeni tudi odpovedni roki.
Spredstavniki delavcev v podjetju potekajo aktivni dialogi in dogovori o kolektivnih pogajanjih za določitev dodatnih pravic delavcev oziroma sprememb in dopolnitev v Podjetniške kolektivne pogodbe.
Sklenjene imamo pogodbe o sodelovanju z reprezentativnima sindikatoma v podjetju in svetom delavcev, v skladu s katerimi spoštujemo pravico zaposlenih do svobode združevanja.
V skladu s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami so opredeljeni tudi prejemki zaposlenih. Za organe upravljanja in nadzor smo v letu 2022 sprejeli politiko prejemkov, ki pa na skupščini ni bila potrjena.
Minimalna plača zaposlenih je v letu 2022 znašala 1.074,43 evra bruto. Povprečna plača je bila 2.603,06 evra bruto, kar je za 22,25 odstotka več od povprečne bruto plače (2.023,92 evra) v Sloveniji v letu 2022 (vir: SURS). Pri določanju plač so vsi zaposleni obravnavani enako, ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino. Vrednost standardne začetne plače se določa glede na ocenitev posameznega delovnega mesta. Skozi leto tako bruto minimalna plača kot bruto povprečna plača v podjetju ves čas naraščata, kar je posledica slednja aktualni nacionalni zakonodaji, naše odgovornosti do zaposlenih in dogovarjanja s socialnimi partnerji, da zaposlenim zagotovimo dostojno življenje ob vse višjih življenjskih stroških.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Bruto minimalna plača (EUR) | 842,79 | 886,63 | 975,30 | 1.024,24 | 1.074,43 |
| Bruto povprečna plača (EUR) | 2.203,36 | 2.296,92 | 2.316,42 | 2.421,46 | 2.603,06 |
Cinkarna Celje, d. d., ima z Modro zavarovalnico sklenjen načrt financiranja dodatnega pokojninskega zavarovanja za vse zaposlene, ki ga redno izpolnjujemo in mesečno poravnavamo obveznosti iz tega načrta. Minimalni znesek premije za vplačila v krovni pokojninski načrt v skladu z načrtom, je:
Zaposleni poklicne gasilske enote v podjetju imajo pravico do beneficiranega delovnega staža. Redno mesečno jim obračunajo in plačujejo prispevke v višini 8,2 odstotka, o čemer poročamo Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d.
Posebno pozornost namenjamo varovanju osebnih podatkov, ki jih varujemo v skladu z Uredbo EU 2016/679 (GDPR) oziroma veljavno domačo zakonodajo, če ta predpisuje drugačna ali strožja pravila. V primeru zaznave nezakonitih ali neetičnih ravnanj, ki škodujejo ugledu ali poslovanju družbe, kršijo dostojanstvo in osebno integriteto posameznega sodelavca, je naša dolžnost nemudoma podatiprijavo in sprožiti ustrezne postopke oziroma ukrepe.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupno število udeležb zaposlenih na specifičnih funkcionalnih izobraževanjih | 6.083 | 4.235 | 3.519 | 3.098 | 3.513 |
| Skupno število ur izobraževanja specifičnih vsebin | 17.166 | 16.488 | 10.065 | 6.947 | 12.316 |
| Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega | 18,97 | 18,86 | 11,97 | 8,67 | 15,85 |
| Povprečna finančnavrednost izobraževanja na zaposlenega (v EUR) | 466,30 | 446,10 | 273,80 | 206,20 | 435,77 |
V letu 2022 so se zaposleni v povprečju izobraževali 15,85 ure. Večje število ur usposabljanja v primerjavi s preteklim letom je med drugim posledica popuščanja omejitev in ukrepov v zvezi z epidemijo covida-19. To se je odražalo tudi pri vsebini izobraževanj, ki so bila ponovno usmerjena na izpopolnjevanje na specifičnem strokovnem področju posameznikov in na obvezna redna izobraževanja. V letu 2022 se je specifičnih funkcionalnih izobraževanj v podjetju in izven njega udeležilo 3.513 udeležencev, skupno število ur izobraževanja pa je bilo 12.316, kar je za 77,3 odstotka več kot predhodno leto.
V podjetju je vzpostavljen in utečen sistem mentorstva za vse zunanje deležnike (študente, štipendiste in dijake), ki vstopajo v podjetje z namenom izpopolnjevanja znanj in izvajanja prakse. Imamo 125 notranjih mentorjev z mentorskim izpitom. Za novozaposlene in spremembe delovnih mest imamo za vsako delovno mesto vzpostavljen program usposabljanja za vsakega posameznika.
Motivirani in usposobljeni zaposleni so ena najbolj kompleksnih nalog vsakega sodobnega menedžmenta. Zavedamo se, da pojem delovna uspešnost zaposlenih pomeni, da moramo na delovnem mestu zagotavljati tudi, da bo posameznik pri svojem delu ne le zadovoljen, temveč tudi uspešen. Misel "Jasnost je ključ, prijaznost je način" nam na zelo enostaven način daje osnovne smernice na poti dosegajo visokega nivoja zadovoljstva, uspešnosti ter s tem zavzetosti in motiviranosti zaposlenih.
Za doseganje tega je v Cinkarni Celje, d. d., vpeljan sistem nagrajevanja koristnih predlogov in inovacij preko inovacijske pisarne, imenovane CC um, kjer našim zaposlenim omogočamo izražanje njihovih inovativnih idej in zamisli. Preko elektronske prijave idej centralizirano zbiramo predloge zaposlenih z vseh področij delovanja, jih razvrstimo, ocenimo in koristne tudi ustrezno nagradimo. Predlogi, ki ne dajo koristi, so prav tako nagrajeni s pohvalo, vsi prijavitelji pa so vključeni v nagradno žrebanje ob koncu leta. Najboljši inovatorji, ki so prijavili največ koristnih idej, dobijo bronasto, srebrno ali zlato značko CC um inovatorja. Prav tako so najboljši predlogi javno objavljeni v Cinkarnarju (revija Cinkarne Celje, d. d.), najboljše inovatorje pa osebno sprejme uprava podjetja ob začetku poslovnega leta. Najboljše v posameznem letu in celotnem obdobju delovanja sistema CC um še posebej javno pohvalimo in nagradimo z uporabnimi nagradami.
Celotnarazvojna pot obsega 10 vsebinskih sklopov v skupnem trajanju 80 ur, ki se med sabo dopolnjujejo in skupaj predstavljajo celovit razvojni program za nadgradnjo veščin vodenja in osebni razvoj posameznika. Ti sklopi so:
Razvojni program poteka v obliki treningov v živo in virtualno, dopolnjujejo ga naloge za individualno delo ali delo v skupinah med posameznimi srečanji in individualni coachingi za vse udeležence.
V aprilu 2022 je zaživela spletna in mobilna aplikacija Moja Cinkarna, ki je na voljo vsem zaposlenim. Zaposleni jo lahko uporabljajo na svojem službenem ali/in zasebnem računalniku ter na svojem mobilnem telefonu. Osnovni namen aplikacije je, da zaposlenim na enostaven in varen način omogoči dostop do določenih delov poslovno-informacijskega sistema Oracle. Aplikacija zaposlenim omogoča:
Zaposleni se morajo v aplikacijo registrirati, tako da je zagotovljena varnost njihovih osebnih podatkov. Z uporabo aplikacije stremimo k hitrejšim in enostavnejšim procesom ter zmanjšani porabi papirja. Konec leta 2022 je aplikacijo uporabljalo 77,6 odstotka zaposlenih.
Dvakrat letno izdamo interno glasilo Cinkarna, ki ga prejmejo vsi zaposleni. V njem zaposlene seznanimo z novostmi, dosežki, dogodki, natečaji in drugimi aktivnostmi v podjetju. Hkrati preko glasila izpostavimo tiste zaposlene, ki s svojimi inovacijami in predanostjo prispevajo k razvoju podjetja, kot tudi sodelavce, ki so se upokojili, določene novo zaposlene in druge. Predstavljamo tudi delo posameznih oddelkov in njihovo vlogo v našem podjetju. Zaposlene v Cinkarni tudi izobražujemo o novostih v panogi in podajamo koristne informacije za varno delo.
V letu 2021 smo vzpostavili uradne ure odprtih vrat pisarne delavskega direktorja, kamor se lahko zaposleni oglašajo s predlogi, idejami in pobudami za izboljšanje medosebnih odnosov ali drugih tem, ki zadevajo zaposlene, pa tudi težavami, ki si jih delavski direktor prizadeva rešiti in po potrebi izpostaviti.
Odziv zaposlenih je pozitiven, saj lahko neposredno dostopajo do člana uprave, ki določene zadeve preda naprej na sejah uprave.
analiziramo organizacijsko klimo podjetja ter na osnovi analiz pripravimo cilje in ukrepe za izboljšanje stanja zadovoljstva zaposlenih.
Skupaj z zadovoljstvom zaposlenih merimo tudi zavzetost zaposlenih, saj gre za pomemben dejavnik konkurenčne prednosti in pomembno pripomore k uspešnosti tako posameznih zaposlenih kot podjetja. Zavzeti zaposleni so produktivnejši in bolj usmerjeni v kakovostno delo s strankami ter prinašajo podjetju višjo dodano vrednost. Prav tako je manjša verjetnost, da bodo zavzeti zaposleni podjetje zapustili ob prvi novi zaposlitveni ponudbi.
Rezultate ankete skrbno pregledujemo ter na podlagi ugotovljenih podatkov določamo naloge in si postavljamo cilje, s katerimi skušamo doseči stalno naraščanje zavzetih zaposlenih in ustvariti delovno okolje, kjer bodo delali zadovoljni zaposleni.
Na področju varnosti in zdravja pri delu nenehno stremimo k izboljševanju, zato si vsako leto postavimo cilje. Naš krovni cilj je »nič poškodb pri delu«. Doseganje ciljev redno spremljamo, vsakoleto pa si v okviru tega zastavimo kratkoročne izvedbene cilje, ki nam pomagajo pridobiti krovnega cilja. Delujemo v skladu s certifikatom ISO 45001 – Varnost in zdravje pri delu.
Strokovne naloge v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu opravlja Služba za varnost in zdravje pri delu, ki je podrejena upravi družbe, tako, da so delavci, ki opravljajo strokovne naloge s področja varnega in zdravega dela, pri svojem odločanju neodvisni od uporabnikov storitev. Zagotavljamo izpolnjevanje zakonodajnih zahtev na področju varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti. Z uvajanjem aktivnosti ugotavljanja, beleženja in odpravljanja potencialnih nevarnosti in skoraj dogodkov v delovnem okolju aktivno skrbimo za zmanjšanje nezgod pri delu ter izboljšanje delovnih pogojev. S preventivnimi požarno-varnostnimi ukrepi preprečujemo nastanek požarov ter redno zagotavljamo nadzor, preglede in servisiranje gasilske opreme za zagotavljanje aktivne požarne zaščite.
V letu 2022 smo znova pridobili certifikat Program odgovornega ravnanja. To izkazuje našo prostovoljno zavezo, da bomo zagotavljali neprestane izboljšave na področju varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu.
| Področje | Vrsta stroška | 2021 | Vrednost v EUR | Vrednost v % | 2022 | Vrednost v EUR | Vrednost v % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tehnično varstvo pri delu | Osebna varovalna oprema | 337.819 | 39,4 | 266.781 | 39,7 | ||
| Neposredni stroški podjetja zaradi poškodb pri delu – izplačila zavarovalnice | 260.349 | 30,5 | 4.673 | 0,7 | |||
| S troški poškodb pri delu (prispevek delodajalca – BS) | 64.705 | 7,6 | 44.597 | 6,6 | |||
| Opozorilni napisi (nalepke, table) | 2.238 | 0,3 | 1.065 | 0,2 | |||
| Meritve v delovnem okolju | 20.260 | 2,4 | 17.960 | 2,7 | |||
| Usposabljanje za varno in zdravo delo | 3.360 | 0,4 | 1.946 | 0,3 | |||
| Pregledi delovne opreme | 26.742 | 3,1 | 17.126 | 2,6 | |||
| Zdravstveno varstvo pri delu | Preventivni zdravstveni pregledi | 56.268 | 6,6 | 63.347 | 9,4 | ||
| Napitki | 15.946 | 1,9 | 16.147 | 2,4 | |||
| Biološki monitoring | 2.418 | 0,3 | 984 | 0,2 | |||
| Promocija zdravja | 1.399 | 0,2 | 18.974 | 2,8 | |||
| S troški prve pomoči (omarice, sanitetni material) | 2.879 | 0,3 | 2.854 | 0,4 | |||
| Dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija |
| 0,7 | 7.561 | 1,1 |
|---|---|---|
Sredstva, namenjena za požarno varnost (rezervni deli za gasilnike, gasilniki, cevi, spojke, zaščitna pregrinjala, pregled, načrti požarne varnosti, vgraditev protipožarnih sistemov, dograditev sistemov javljanja požara, pregled sistemov aktivne požarne zaščite idr.)
| 52.763 | 6,2 | 208.029 | 30,9 |
|---|---|---|---|
| 20 | 8 | 1.5 |
|---|---|---|
| 2 | 3 | 10 |
| 5 | 8 | 0.5 |
| 1 | 0.0 | Zenske |
Poškodbe prideluspremljamo s t.i.indeksom frekvence (IF), ki nampredstavlja številoprimerov odsotnostiz dela zaradibolniškega staleža na 100 zaposlenih. Spremljamo tudistopnjo izgubljenih delovnihdnizaradi bolniškega staleža st.i.faktorjem PRP, ki predstavljarazmerje medštevilom poškodb pri delu in številom bolniškega staleža na število zaposlenih.
| Dogodek | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Število poškodb pri delu | 14 | 15 | 13 | 12 | 7 |
| Število izgubljenih dni | 837 | 346 | 334 | 329 | 451 |
| Število poškodb/100 zaposlenih | 1,6 | 1,7 | 1,5 | 1,4 | 0,9 |
| Dejavnik PRP* | 13,0 | 5,7 | 5,0 | 4,7 | 4,0 |
*PRP je faktor, kipredstavlja razmerjemed številom poškodb pri deluin številom bolniškega staleža na število zaposlenih.
Težjih poškodb pridelu v 5-letnem obdobju ni bilo, prav tako nesmrtnih primerov in poklicnih bolezni. Poškodbe prideluspremljamo tudipri agencijskih delavcih. V 5-letnem obdobju (2018–2022) jebilo 15 poškodb pri delu, odsotnosti zaradi tega je bilo skupno 251 delovnih dni.
| 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| 415,6 | 17,9 | 716.6' | 16.9 | 176 |
| 15,9 | 8 | 13,9 | 14,6 | 1 |
| 10 | 1 |
Podatki so na strani NIJZ na voljo za leto 2021, zato se primerjava nanaša na leta 2017–2021.
Vzpostavljenimamo sistem pravil, ki ga uporabljamo pri evidentiranju in poročanju o statistiki izrednih dogodkov ter pri odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti. V primeru nezgode pri delu ali nenadnega obolenja delavca sta družbi organizirana in zagotovljena prva pomoč in reševanje na vseh delovnih mestih, tako v rednem kot tudi v izmenskem delovnem času. V primeru poškodbe pri delu mora delavec takoj obvestiti nadrejenega delavca, ki mora nezgodo prijaviti Službi za varnost in zdravje pri delu.
Poleg nezgod pri delu spremljamo tudi skoraj dogodke in potencialne nevarnosti, ki se redno beležijo in odpravljajo vzroki za njihov nastanek oziroma preprečevanje nastanka nezgod. V letu 2022 smo prepoznali 85 potencialnih nevarnosti, ki smo jih sproti odpravili, ter 7 skoraj dogodkov. V letu 2022 smo prepoznali za skoraj 38 % več potencialnih nevarnosti kot leto predtem, kar je predvsem posledica boljšega sistematičnega pristopa pri ugotavljanju potencialnih nevarnosti pri delu vzdrževanja.
Med delavci v proizvodnji je v različnih oblikah in časovnih intervalih potekala aktivnost Minuta za varnost, katere namen je, da se v posameznih obratih pred začetkom vsake izmene zaposleni na kratko pogovorijo o poteku izmene in morebitnih ugotovljenih potencialnih nevarnostih. Poleg tega se v primeru poškodbe pri delu pogovarjajo o vzrokih, ki so privedli do posameznih nezgod, ter o drugih aktualnih temah, ki se tičejo varnega in zdravega dela.
V vseh proizvodnih poslovnih enotah smo izvajali identificiranje in razčlenjevanje procesnih tveganj na področju zagotavljanja varnosti in zdravja na delovnem mestu ter ukrepe za zmanjšanje emisij v delovno okolje.
| Dogodek | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Potencialna nevarnost | 61 | 56 | 47 | 32 | 85 |
| Skoraj dogodek | 5 | 3 | 3 | 6 | 7 |
Povprečni obseg odsotnosti zaposlenih z dela se je v letu 2022 v primerjavi s prejšnjim letom zaradi več bolniških odsotnosti, ki so bile predvsem posledica bolezni covid-19, drugih bolezni in poškodb izven dela, povečal za 1,53-odstotne točke in je znašal 23,67 odstotkov.
Obseg boleznin je imel v strukturi različno dinamiko in se je spreminjal glede na potek epidemije. Vzroki za absentizem v Cinkarni Celje, d. d., in s tem povezana bolniška odsotnost so bili povezani predvsem z epidemijo covida-19 in naravo dela (težko, fizično obremenjujoče delo). Povečale so se tudi poškodbe izven dela in porodniške odsotnosti. Izrazit vpliv na absentizem imajo tudi visoka povprečna starost zaposlenih (46,98 leta), štiri- oziroma večizmensko delo (42,89% delavcev dela v več izmenah), večje število invalidov (7,2% vseh zaposlenih) ter naraščajoče število dolgotrajnih bolniških dopustov, predvsem zaradi težkih bolezni, okvar lokomotornega sistema in kardiovaskularnih bolezni.
| Odsotnost z dela | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Boleznine (v %) | 5,43 | 6,70 | 6,43 | 7,27 | 7,45 |
| Skupaj obseg odsotnosti (v %) | 23,41 | 23,71 | 24,97 | 22,14 | 23,67 |
Zaradi pojava epidemije covida-19 smo na nivoju operativnih tveganj sprejeli številne ukrepe, ki smo jih sproti objašnjali, dopolnjevali ter upravljali na našem ekstranetu in intranetu. V času epidemije smo imeli zaprte vse avtomate, prepovedali smo nenujne obiske zunanjih izvajalcev in nenujne poti izven podjetja, pri vstopu tovornega prometa smo vzpostavili protokol obveznega nošenja zaščitne maske pri šoferjih, odpovedali vsa nenujna izobraževanja, organizirali delo na način, da smo zaposlene v skladu s 137. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) poslali na čakanje s 100-odstotnim nadomestilom, odrejali smo delo na domu zaradi izrednih okoliščin, vzpostavili protokole zagotavljanja osebne varovalne opreme ter sledili navodilom oz. priporočilom NIJZ in Vlade RS. Vlada RS je 15. 9. 2021 izdala Odlok o načinu izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, s katerim je uvedla pogoj PCT za vse zaposlene in zunanje obiskovalce, ki opravljajo delo v podjetju, in ga je v nadaljevanju leta dodatno dopolnjevala. Odlok in vzpostavitev samotestiranja ter ustrezno spremno dokumentacijo in evidence smo ustrezno implementirali. Prav tako smo spremljali vse interventne zakone in podzakonske predpise, ki jih izdaja Vlada RS, ter jih v določenih delih uveljavljali ali uspešno implementirali v podjetje.
Vzpostavljen imamo sistem ocenjevanja tveganj na delovnih mestih glede na pojavnost in intenziteto, ki poteka konstantno. Na podlagi rezultatov izdelamo Oceno tveganja za vsa delovna mesta in Register tveganj varnosti in zdravja pri delu, iz katerega je razvidna izpostavljenost zaposlenih fizičnim, kemičnim, socialnim in biološkim tveganjem. Pri ugotovljenih tveganjih določimo in sprejmemo ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti zaposlenih nevarnim delovnim okoliščinam, določimo odgovorne osebe in roke za odpravo oziroma zmanjšanje posameznih tveganj.
Iz izdelanih Ocen tveganja je razvidno, da na posameznih delovnih mestih izstopajo tveganja, ki so povezana s povišanim hrupom (seznam hrupnih delovnih mest), srečujemo se z neugodnimi mikroklimatskimi pogoji (povišana temperatura na delovnih mestih v poletnih mesecih) ter kemičnimi in mehanskimi nevarnostmi na posameznih delovnih mestih.
deluje odbor za varnost in zdravje pri delu, kjer je kot zunanji sodelavec vključen tudi varnostni inženir, ki sodeluje pri reševanju problemov varnosti in zdravja pri delu.
Dobro zdravje je predpogoj za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za delovno organizacijo. Program promocije zdravja, ki ga pripravljamo vsako leto, je namenjen ohranjanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja zaposlenih, kot tudi zgodnjemu odkrivanju različnih bolezenskih stanj. Gre za aktivno podporo delodajalcev pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Program promocije zdravja pripravimo na osnovi ocenjevanja potreb zaposlenih. Tako pri programu upoštevamo analizo zdravstvenega stanja zaposlenih na podlagi obdobnih zdravstvenih pregledov ter analizo bolniškega staleža po skupinah bolezni in gospodarskih dejavnostih.
Zaposlenim omogočamo tudi udeležbo na različnih športnih aktivnostih zunaj delovnega časa, kot so fitnes, namizni tenis, badminton, boks, taibo, košarka, kegljanje, plavanje, ter financiramo njihovo udeleževanje in sodelovanje v športnem udejstvovanju, na primer prevoz za plansko sekcijo, plačilo štartnin za kolesarsko sekcijo, financiranje poslovne lige v nogometu. Omogočamo jim tudi koriščenje počitniških kapacitet po ugodni ceni na različnih lokacijah (Rogla, morje, Atomske toplice, Logarska dolina) in sofinanciramo abonma za Slovensko ljudsko gledališče Celje.
Že več let v Cinkarni Celje zaposlene spodbujamo k sodelovanju v akciji S kolesom v službo. V okviru akcije se v službo s kolesom vsakoletno pripelje več kot 150 kolesarjev. Vsak od teh prejme praktično darilo, majico z logotipom podjetja in zdrav zajtrk. Pripeljejo se iz bližnje in širše okolice Celja, Slovenskih Konjic, Laškega, Rimskih Toplic, Vinske Gore in celo iz 30 kilometrov oddaljenih Radeč. Veliko zaposlenih se v službo s kolesom vozi redno.
Z akcijo S kolesom v službo želimo zaposlene spodbuditi, da za prevoz do službe uporabljajo kolo, saj ima pred drugimi vrstami prevoza številne prednosti, tako okoljske kot zdravstvene.
Fudj
Ostale surovine
Staritve
Rezeryni deli in tehnizni matemal
Naši izdelki in surovine so del globalnih dobaviteljskih verig. Dobavna veriga vključuje dobavitelje surovin, embalaže, rezervnih delov, tehničnega materiala in storitev. Dobavitelji in njihove dejavnosti se razlikujejo glede na poslovno enoto. Dobavitelje delimo na pet ključnih skupin:
Svoje ključne dobavitelje vsako leto ocenjujem glede na komercialne in tehnične pogoje ter ali je dobavitelj certificiran po ISO 14000 – Sistemi ravnanja z okoljem. Če je certificiran po ISO 14000, preverjamo tudi nekatere okoljske kazalnike: ali s svojo dejavnostjo povzročajo emisije v zrak, v vodo in kako te emisije nadzorujejo. Preverjamo tudi izkoristek vhodnih surovin in energije, sistem zbiranja in predelave odpadne embalaže in ali s svojo dejavnostjo povzročajo prekomeren hrup. V letu 2022 smo med kazalnike ocenjevanja vključili tudi oddaljenost dobavitelja, kar je pomembno tudi z vidika zmanjšanja emisij iz prometa.
V pripravi je Kodeks trajnostnega ravnanja dobaviteljev, kjer opredeljujemo naše osnovne zahteve do dobaviteljev skladno s trajnostnimi smernicami in cilji. Cilj je, da v letu 2023 s Kodeksom seznanimo vsaj 50 ključnih obstoječih in novih dobaviteljev ter pridobimo njihovo izjavo o strinjanju s pogoji Kodeksa.
Certifikat ISO 14000 ima 35 dobaviteljev, ostalih 21 dobaviteljev smo preverili z vprašalnikom, ki je vključeval tudi okoljska merila. Na vprašanja je odgovorilo 20 dobaviteljev, 1 dobavitelj ni odgovoril.
Poudarki ocenjevanja dobaviteljev z vidika okoljskih meril v letu 2022 kažejo, da 32 % v ocenjevanje vključenih dobaviteljev s svojo dejavnostjo povzroča emisije v zrak. Večina teh svoje emisije tudi nadzoruje in obvladuje. 11 % dobaviteljev s svojo dejavnostjo povzroča emisije v vode ter jih tudi nadzoruje in obvladuje.
77 % ocenjenih dobaviteljev s svojim ravnanjem skrbi, da je izkoristek vhodnih surovin in energije čim višji, ostali dobavitelji tega ne upravljajo oziroma na to vprašanje niso odgovorili. 84 % dobaviteljev je vključenih v sistem za zbiranje in predelavo odpadne embalaže, preostali niso vključeni. Nihče od ocenjenih dobaviteljev s svojo dejavnostjo ne povzroča prekomernega hrupa ter ionizirajočega ali drugega neionizirajočega sevanja v okolico.
Glede na rezultate smo ocenili, da imata dva dobavitelja potencialni negativni vpliv na okolje. Sicer v dobavni verigi nismo ugotovili pomembnih dejanskih ali potencialnih negativnih vplivov na okolje. V primeru, da kateri od dobaviteljev ne dosega kriterijev, ki so za nas nujni, jih o tem obvestimo in v interesu dolgoročnejšega partnerstva spodbudimo k izboljšavam.
Z obstoječimi kupci si prizadevamo ohraniti dolgoročne odnose, nove kupce pa nagovarjamo predvsem z razvojem izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ki temeljijo na večji kakovosti izdelkov v povezavi s primerno ponudbo hitrosti, prilagodljivosti in cene. Prodajo bomo tudi v prihodnje usmerjali predvsem na evropske trge. Naši kupci so v večini poslovni subjekti (B2B).
Zadoseganje strateških ciljev, ohranjanje položaja na globalnih trgihin ugleda ter iskanje novih poslovnih priložnosti so ključne raziskovalne in razvojne aktivnosti, kjer z razvojem novih proizvodov in rešitev sledimo zahtevam in pričakovanjem kupcev.
Na poslovnem področju titanovega dioksida, našega jedrnega programa, se osredotočamo na pridobivanje novih kupcev viz dejavnosti proizvodnje plastike in tiskarskih barv. Višja zahtevnost kupcev dolgoročno omogoča doseganje višje dobičkonosnosti in posredno deluje kot zaščita pred morebitnimi novimi vstopi konkurentov na evropski trg s proizvodi nižjega kakovostnega razreda.
Tudi pri ostalih programih razvoj usmerjamo na nove izdelke z visoko dodano vrednostjo in tiste vertikalno integrirane proizvode, ki omogočajo strokovne, prihodkovne in stroškovne sinergije ter najbolje izkoriščajo konkurenčne prednosti poslovnih okolij posameznih proizvodnih programov.
Zaradi negativnih vplivov, ki jih povzročajo v izdelke vgrajeni sintetični polimeri (nestabilne svetovne zaloge fosilnih ogljikovodikov in onesnaženje, ki ga povzročajo tovrstni plastični materiali), smo pristopili k njihovi trajnostni in ekološko prijaznejši zamenjavi. Razvili smo bel masterbatch na osnovi PBAT, ki ga lahko proizvedemo z vgradnjo do 75-odstotnega pigmenta titanovega dioksida. Poleg lastnosti biopolimera imajo beli masterbatchi tudi lastnost biorazgradljivosti, zato smo za 75-odstotni polnjen masterbatch pridobili tudi potrdilo o biorazgradljivosti. Smo v fazi pridobivanja certifikata Bio-compostible Soil. Tovrstni masterbatchi imajo velik potencial vgradnje v embalažno industrijo, saj vse več odjemalcev prehaja na uporabo biorazgradljivih materialov.
Praškasti lak s sposobnostjo povečanega odplinjevanja je bil razvit za tržno nišo odjemalcev, ki prašno lakirajo vroče cinkane površine. S svojo specifično formulo omogoča izhajanje plinov, ki se pri povišani temperaturi formirajo v vročem cinkane sloju, še preden pride do zamešanja prašno lakiranega sloja. Vsled tega na polakirani površini ni prisotnih anomalij, kot so na primer mehurčki, drobne izbokline. Omenjeni izdelek bi po oceni lahko predstavljal 25-odstotni delež v naši prodaji običajnih poliestrskih kvalitet praškastih lakov.
Ponudbo fasadnih kvalitet praškastih lakov Qualicoat Class 1,5 smo v letu 2022 dopolnili še z razvojem in pridobitvijo certifikata za lak v matirani gladki različici. Tako razpolagamo s certifikatom Qualicoat Class 1,5 za kategorijo 1 za sijajne gladke in (fino in grobo) strukturne lake ter za kategorijo 3 za matirane gladke praškaste lake. Potencial prodaje je na področjih, kjer se zahtevajo visoka vremenska oziroma svetlobna obstojnost polakiranih izdelkov (npr. fasadni elementi).
bi lahkopredstavljal 10-odstotnidelež prodaje v programu proizvodnje fluoriranih termoplastov.
Tankoslojnipremaz z dobrokemično odpornostjo in primernostjoza vgradnjo v eksplozijsko nevarna območja je še posebejprimeren zazaščito elementov pri odjemalcih, ki imajo zahteve po zelo ozkem tolerančnem območju zaščitne obloge.
Posebnopozornost prizagotavljanjuzdravja in varnosti naših proizvodovnamenjamo razvrščanju in označevanju. Rednospremljamo aktualno zakonodajo in vse spremembe, povezane z označevanjem. Ko pridedo spremembe v razvrstitvi in označitvi,z njimi uskladimo varnostne liste, revidiramo navodila zavarno delo in obvestimo kupce o spremembi.
Varnostne in tehnične liste ter ostaleobjavljamo na spletnistrani, ki je dostopna vsem (kupcemin ostalim zainteresiranim), in takošedodatno omogočamo dostopdo informacij o naših proizvodih za njihovovarno in zdravo uporabo.
O vseh spremembah so seznanjenitudinaši strokovnidelavci na prodajnem področju,ki kupcempodajajo tehnične informacije in nasvete priuporabiproizvodov. Velik poudarek posvečamoodzivom naših kupcevna terenu in do sedaj še nismo prejeli pripomb o negativnih vplivih pri uporabi naših proizvodov.
Vsi našiproizvodi so ustrezno označeni v skladuz veljavno zakonodajo. Etiketa na embalažimora biti vidnain podatki na etiketičitljivi. Tako označeni proizvodi kupcunudijo vseinformacije,ki jih potrebuje zavarno in zdravo delo.
Vletu 2021se jena osnovi uredbe na etiketo za nevarnezmesizačel vključevati tudi enolični identifikator formule (t. i.UFI), ki v primeru zastrupitev centrom za zastrupitve omogoča hitroin učinkovito ukrepanje.
Pozornost in skrbnamenjamotudiodpadni embalaž i in neporabljenim proizvodom– da se pravilno razvrstijo, ustrezno označijo in oddajo p oblaščenim zbiralcem.
Neskladnosti v zvezi z označevanjemnaših proizvodov sstrani kupcevali inšpekcijeni bilo. Prav tako nismo imeli incidentov v zvezi s tržnim komuniciranjem. V primeru,da se neskladnost ugotovi interno, jo hitro odpravimo.
Sledimotrendomin zahtevam trga priproizvodnji bakrovih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki je dopolnilo drugim preventivnimin gojitvenim ukrepom v kmetijstvu, z upoštevanjem načel dobre kmetijske prakse.
Zaproizvod Humovit EKO imamopotrdilo (003/2022) o ustreznosti proizvoda zauporabo v ekološki pridelavi, ki ga jeizdal Inštitut za ekološko kmetijstvo.
| Stecilo rekla - | Neupravicene reklamacije |
|---|---|
| 250.000 | 30 |
| 200.000 | 25 |
| 150.000 | |
| 100.000 | |
| 50.000 |
Vsaki dve leti izvajamo spletno anketo o zadovoljstvu naših kupcev. V anketo, ki smo jo izvedli v letu 2022, je bilo vključeno sedem prodajnih programov. Anketa je bila posredovana na 243 e-naslovov, odziv je bil nekoliko večji od 50 odstotkov, kar ocenjujemo kot uspešno.
Anketa je pokazala podoben nivo zadovoljstva kot v preteklih letih. Povprečne ocene kupcev v letu 2022, na lestvici zadovoljstva 1–5:
Besede, ki so jih kupci navedli glede tega, kakšen je njihov pogled na Cinkarno Celje, d. d., so predvsem profesionalnost, zanesljivost, kakovost, ažurnost in zaupanje. Večina anketiranih, tj. 76 odstotkov, ni zaznala težav v sodelovanju ali jih ne omenja, nekaj jih ima pripombo na ceno (9 odstotkov) ter na dobavo in prodajne pogoje (6 odstotkov).
Predlogi izboljšav na strani kupcev se nanašajo predvsem na širitev asortimana, izboljšanje dobavnih pogojev in kakovosti izdelkov ter na sledenje tržnim razmeram, predvsem z vidika cenovne primerljivosti s konkurenco.
Smo del širšega inožjega lokalnega okolja, v katero se aktivno vključujemo in podpiramo njegov razvoj na športnem, kulturnem in drugih področjih. Vlagamo tudi v projekte za ohranjanje in okrepitev naravnega okolja, v katerem delujemo. Spodbujamo družbeno in okoljsko odgovornost ter ustvarjalnost.
Vsako leto v okviru sponzorstev namenimo sredstva za delovanje pomembnih košarkarskih, nogometnih in rokometnih klubov ter z donacijami podpiramo gasilska društva, delovanje župnijskega urada, glasbeno šolo, gimnazije in druge organizacije.
V preteklosti smo med drugim prispevali 40.000 evrov za nakup defibrilatorja v Splošni bolnišnici Celje in sredstva namenili različnim infrastrukturnim projektom, kot je izgradnja pločnika Bukovžlak.
V letu 2022 smo kot generalni pokrovitelj Atletskega društva Kladivar Celje omogočili nakup nove športno-atletske opreme, kot so blazine in merilne naprave za skok s palico. Nova oprema je bila slavnostno predana v uporabo v sklopu božičnega mitinga Atletske šole Kladivar Celje decembra 2022. Oprema bo članom kluba omogočala boljše pogoje za treninge.
Sponzorstva in donacije namenjamo tistim organizacijam, s katerimi zasledujemo in uresničujemo naše vrednote, med temi so:
| Področje sponzorstev in donacij | Delež sredstev |
|---|---|
| Šport | 95% |
| Kultura | 3% |
| Ostalo | 2% |
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Donacije in sponzorstva (v EUR) | 735.116 | 739.164 | 688.053 | 637.131 | 755.725 |
V zadnjih petih letih smo športnim klubom, društvom, izobraževalnim institucijam in krajevnim skupnostim skupaj namenili približno 3,5 milijona evrov sponzorskih in donatorskih sredstev. Ob ustrezni rasti in potrebnem razvoju podjetja bomo s tovrstno politiko podpore lokalnemu okolju nadaljevali tudi v prihodnje.
Ponosni smo na večletni projekt intenzivnega sodelovanja z osnovnimi in srednjimi šolami, katerega temeljna namena sta spodbujanje otroške kreativnosti pri ustvarjanju in razmišljanju ter promocija zavedanja širšega družbenega pomena industrijske proizvodnje in razvoja. Do zdaj smo izvedli že štirinajst zaporednih natečajev, v teku je petnajsti natečaj.
Vsakoletno v okviru natečaja izpostavimo drugo tematiko, povezano s proizvodnjo našega podjetja in skrbnim odnosom do okolja. K sodelovanju povabimo vse osnovne in srednje šole v regiji, kjer imamo proizvodnjo. Med temami in področji, ki smo jih v okviru natečaja obravnavali, so živali, ki jih najdemo pri naših napravah za odstranjevanje odpadkov. V sklopu tega smo eni od šol donirali učni čebelnjak, iz katerega na šoli pridelajo toliko medu, da ga uporabijo za lastno malico, izdelujejo različne izdelke in jemljejo dovolj celo toliko, da ga odnesejo domov in na ta način odgovornem odnosu do okolja ozaveščajo tudi svoje starše, stare starše in bližnje.
V okviru natečajev so mladi poslikavali korita za cvetlice, iz odpadnih lesenih palet izdelovali klopi, razmišljali o korakih v smeri trajnosti, ki jih je podjetje naredilo v 150-letih, prenavljali so odpadne stole, sejali medovite rastline, razmišljali o varovanju vodnih virov idr. Ob zaključku vsakega natečaja pripravimo zaključno slovesnost s podelitvijo nagrad najboljšim idejam. Tu lokacijo slovesnosti in nagrade smiselno izberemo glede na vsebino, pri čemer si prizadevamo za vključenost lokalnih deležnikov in njihovo informiranost o natečajih in kreativnih idejah mladih.
Na natečaj se povprečno odzove do 35 šol iz regije, kar pomeni do 1.400 sodelujočih mladostnikov. Dijakom in študentom odpiramo vrata za obvezno praktično usposabljanje in oglede proizvodnih procesov, naprav za odstranjevanje odpadkov, izvajanje meritev vode (program kemijski tehnik, gradbeni tehnik) ter se odzivamo na lokalne potrebe izobraževalnih institucij, s katerimi sodelujemo v projektnih dnevih, pri raziskovalnih nalogah, predstavitvi poklicev idr.
Novembra 2022 je bila Cinkarna Celje, d. d., izbrana kot študija primera ("case study") za tekmovanje CFA Research Challenge, ki študentom omogoča pridobivanje praktičnega znanja na področju vrednotenja podjetij z vidika finančne analize in poklicne etike. Cinkarno je študentom in njihovim mentorjem predstavil član Uprave, Filip Koželnik. Po predstavitvi so sledila vprašanja študentov in mentorjev, s katerimi so predstavniki Cinkarne sodelovali tudi v celotnem postopku tekmovanja.
Rezultat sodelovanja je podrobno poročilo in model vrednotenja Cinkarne Celje, d.d., ki so ga študentje oblikovali ob pomoči mentorjev s fakultete in iz industrije. V tekmovanju so bile vključene ekipe Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju.
Ekipo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani so sestavljali študenti: Ana Šenk, Gjorgji Gjorshevski in Viktor Kukunesh, svetovala pa sta jim prof. dr. Igor Lončar s Ekonomske fakultete in svetovalec iz prakse, Matija Filiplič, CFA. Vodstvo podjetja Cinkarne Celje, Aleš Skok in Filip Koželnik, pa sta študentom po zaključku lokalnega tekmovanja pomagala z dragocenimi povratnimi informacijami. Zmagovalna ekipa je napredovala v nadaljnje tekmovanje na ravni podregije južne Evrope.
Dan odprtih vrat so obiskali tudi predstavniki ŽKKCinkarna Celje, NKCelje, RK Celje Pivovarna Laško, Hokejskega kluba Celje, Atletskega društva Kladivar Celje in mnogi drugi.
ZDnevom odprtih vrat želimo obiskovalcem čim bolj praktično prikazati svoje izdelke ter njihovo uporabo v vsakdanjem življenju in hkrati krepiti odnose z lokalnim okoljem.
Med zaposlenimi spodbujamo, cenimo in podpiramo prostovoljstvo. Poklicni in prostovoljni gasilci, zaposleni v podjetju, se lahko kadar koli ob vsej podpori Cinkarne Celje odzovejo na klic za pomoč v lokalnem okolju. Naši zaposleni so tako sodelovali tudi v intervenciji požara na Krasu v letu 2022.
V preteklosti smo izvedli tudi krvodajalsko akcijo med zaposlenimi, ki jo ponovno načrtujemo v prihodnjem letu. Prostovoljstvo med zaposlenimi spodbujamo tudi z različnimi aktivnostmi skozi leto, kot je vsakoletno zbiranje hrane za banko hrane SIBAHE ob koncu leta, z nakupom izdelkov za obdarovanje od Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček in drugimi aktivnostmi, ki jih izvedemo, ko se pokaže potreba.
Z javnostjo redno in transparentno komuniciramo preko različnih komunikacijskih kanalov, kot so spletna stran, družbena omrežja, novinarske konference, direktni kontakti z e-sporočili in telefonskimi klici idr.
O dogodkih in drugih pomembnih informacijah zvabimo in sporočila za javnost obveščamo Mestno občino Celje in okoliške občine, lokalne in nacionalne medije ter druge pomembne deležnike v lokalnem okolju, odvisno od teme in namena sporočila.
Na družbenih omrežjih na poljuden način komuniciramo z interno in zunanjimi javnostmi. V objavah razlagamo pomen kemijske industrije, sporočamo novosti s področja naložb v obnovljive vire in trajnostne rešitve. Sledilce spodbujamo k oddajanju pripomb in komentarjev. V zadnjih dveh letih beležimo manj kot deset negativnih komentarjev.
Znamenom, da bi lokalna skupnost in širša družba poznali pomen naših proizvodov, smo v letu 2021 posneli serijo kratkih filmov, v katerih na enostaven način predstavljamo naše posamezne izdelke, kje so prisotni v vsakodnevnem življenju in kako vplivajo na nas. Vsak izdelek smo predstavili z intervjujem katerega od znanih celjskih športnikov, ki jih podpiramo. Vsi so nas z veseljem spustili v svoj dom in poiskali kakšen izdelek, ki vsebuje naš proizvod. Celjske košarkarice so bile navdušene nad tem, da se masterbatchi "skrivajo" tudi v košarkarski žogi, s celjskimi nogometaši smo odkrivali pomen titanovega dioksida v dresih, celjski rokometaši so našli dele tribun, polakirane s praškastimi laki, celjski atleti pa so navdušeno pripovedovali, da zaradi priprav sicer težko vzdržujejo rože v stanovanjih, da pa obožujejo vse doma pridelano sadje in zelenjavo, kadar zanj skrbijo starši.
Junija 2022 je Gasilska zveza Celje na območju Cinkarne Celje organizirala memorialno tekmovanje, ki se odvija vsaka štirileta. V okviru dvodnevnega dogodka je prvi dan potekalo tekmovanje mladine Gasilske zveze Celje in pokalno tekmovanje mladine Celjske regije, drugi dan pa še člansko tekmovanje Gasilske zveze Celje. Za tovrstno tekmovanje smo v Cinkarni Celje nudili prostor že v letih 2009 in 2017.
Vzpostavili smo sistem za sprejemanje in reševanje pritožb. Pritožbe sprejemamo preko e-naslova naše PR službe oziroma službe za varstvo okolja. Vsa prejeta sporočila posredujemo pristojnim. Odločitve v zvezi s posamezno pritožbo in pripravo odgovorov nanje uskladimo z različnimi odgovornimi v podjetju (odvisno od vsebine pritožbe), kot so vodstvo, pravna služba, služba za varstvo okolja ali določene poslovne enote.
Naš e-naslov za stike z javnostmi prejme do tri pritožbe oziroma pobude letno, ki se navezujejo predvsem na reševanje določene problematike, povezane z bivalnim okoljem pobudnika oziroma pritožnika, zemljišči v lasti podjetja in podobno.
V letu 2022 smo prejeli dve pritožbi javnosti glede proizvodne lokacije v Celju, in sicer eno zaradi opaženega črnega dima, ki pa po preverjanju delovanja čistilnih in drugih naprav ni prihajal iz Cinkarne Celje. Druga pritožba je bila zaradi opaženih rjavih pik na avtomobilu, ki je bil več dni parkiran na parkirišču pri trgovskem centru Mercator na Hudinji. Ugotovljeno je bilo, da nima nobene povezave s podjetjem, saj v tistem času nismo beležili nobenih izpadov delovanja čistilne naprave oziroma drugih nepravilnosti.
Redno spremljamo tudi komentarje in sporočila na družbenih omrežjih. Letno beležimo 2–3 primere negativnih komentarjev, ne pa konkretnih pritožb. Sporočil na družbenih omrežjih nikoli ne blokiramo in ne brišemo komentarjev.
V PE Kemija Mozirje smo imeli v letu 2022 eno pritožbo glede hrupa. Na izpust iz mlinov ACM 10/ACM 25 smo vgradili dušilec zvoka in s tem odpravili vzrok pritožbe.
| Leto | Pritožbe javnosti po področju | Smrad | Prašenje | Hrup | Drugo | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2018 | 1 | 0 | 0 | 0 | 1 | |||
| 2019 | 1 | 0 | 1 | 0 | 2 | |||
| 2020 | 0 | 1 | 1 | 0 | 2 | |||
| 2021 | 1 | 0 | 1 | 0 | 2 | |||
| 2022 | 0 | 0 | 1 (Kemija Mozirje) | 2 | 3 |
Cinkarna Celje, d. d., se kot del kemijsko-predelovalne industrije zaveda svoje vloge pri prehodu v zeleno gospodarstvo, hkrati je del vrednostne verige, ki ima že danes pomembno vlogo na področju surovin za nizkoogljične, energetsko varčne in dolgo obstojne izdelke, v prihodnjih letih pa se lahko ta pomen še poveča.
Naša dejavnost ima več vplivov na okolje, ki jih celostno upravljamo v okviru lastne družbe in v vedno večji meri v vrednostni verigi. Strateško upravljamo s surovinami, energijo, emisijami v zrak, vodami, tlemi in biotsko raznovrstnostjo, vse v luči odgovornega ravnanja z okoljem, zelenega in nizkoogljičnega gospodarstva.
Naša okoljska politika je del Poslovnika integriranega sistema vodenja, tako da se elementi sistema ravnanja z okoljem prepletajo z vsemi poslovnimi procesi v podjetju. Že od samega začetka smo del Programa odgovornega ravnanja, globalne pobude kemijske industrije za izboljšanje gospodarjenja na področju varovanja zdravja, varnosti in okolja. Gre za prostovoljno zavezo, s katero izkazujemo svojo nadstandardno skrbnost do teh področij, ki velikokrat presegajo samo zakonodajne zahteve. Redno spremljamo in merimo svoje vplive na okolje in uvajamo ukrepe za zmanjšanje lastnega vpliva. S svojim pristopom želimo z vključevanjem okoljskih meril v ocenjevanje in izbiro dobaviteljev vplivati tudi na svojo dobaviteljsko verigo in z različnimi izobraževalno-ozaveščevalnimi projekti na širše družbeno okolje.
Izboljšujemo tehnološke postopke z investiranjem v najboljše razpoložljive tehnologije in s tem zmanjšujemo svoj vpliv na okolje na minimum. Vgrajujemo obnovljive vire energije in izvajamo ukrepe za učinkovito rabo energije. V tehnološke in poslovne procese integriramo orodja in pristope za celovito upravljanje z energijo. Pri razvoju obstoječih in novih proizvodov iščemo okolju prijazne rešitve in možnosti koristne izrabe stranskih proizvodov. Zmanjšujemo porabo vode in energije, izpuste toplogrednih plinov in razvijamo postopek za čim večje recikliranje odpadne vode. Sledimo petstopenjski lestvici ravnanja z odpadki, kjer si prizadevamo čim bolje izkoristiti materiale, s čim manj odpadka, odpadke pa ustrezno določiti, predelati in ponovno uporabiti. Iščemo potenciale ponovne uporabe sekundarnih surovin v naših tehnoloških procesih ali drugih aplikacijah, ki se lahko prodajo na trgu.
V sklopu okoljske politike naslavljamo tudi svojo zavezanost k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter ohranjanju biotske raznovrstnosti ekosistemov. Odgovorno ravnanje z okoljem in podnebjem izkazujemo na način, da:
Politika temelji na viziji rasti in doseganja ključnih strateških ciljev podjetja, ki so skladni z načeli trajnostnega razvoja in usmerjeni v doseganje zadovoljstva lastnikov, zaposlenih, poslovnih partnerjev in okolja, v katerem delujemo. Sistem vodenja je zasnovan tako, da nenehno izboljšuje uspešnost in učinkovitost delovanja podjetja, ob prepoznavanju priložnosti in tveganj ter upoštevanju potreb in zahtev vseh relevantnih zainteresiranih strani, zagotavljanju ustreznih virov ter skladnosti z zahtevami zakonodaje. Pri tem upoštevamo temeljna načela odgovornega ravnanja z zaposlenimi in okoljem.
Vodilni in vodstveni delavci z izvajanjem vzpostavljenega sistema vodenja in osebnim zgledom motivirajo in vključujejo vse zaposlene v prispevanju k izboljšavam. Ustreznost, zadostnost, učinkovitost in stalno izvajanje sistema vodenja redno preverjamo z notranjimi presojami in vodstvenimi pregledi.
V politiki so opredeljena osnovna načela in cilji na področju zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem, ki se nanašajo na zadovoljstvo odjemalcev naših proizvodov in storitev, izbiro dobaviteljev, upoštevanje potreb relevantnih zainteresiranih strani, kot so zaposleni, lastniki, družbena skupnost in drugi, usposobljen in motiviran kader, zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih, odgovorno ravnanje z okoljem, upravljanje z energijo, zagotavljanje nadzora in merjenja naših proizvodov, storitev in procesov, ter načrtni razvoj in stalno izboljševanje za doseganje zastavljenih ciljev.
Celotna politika je dostopna na naši spletni strani https://www.cinkarna.si/okolje-in-skupnost.
Pri svojem obratovanju ravnam tudi z nevarnimi snovmi, zato v procesih vzpostavljamo in vzdržujemo visok raven preprečevanja večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic v okviru sistema obvladovanja varnosti. Ta obveza se odraža v politiki, ki jo izvajamo ob podpori vodstva in s sodelovanjem vseh zaposlenih. V politiki so opredeljene aktivnosti, ki jih izvajamo za zagotavljanje varnega obratovanja, omejevanje tveganja, ustrezno pripravljenost na večje nesreče in obveščanje javnosti. Spremljamo tudi izredne dogodke, vendar v zadnjih petih letih ne beležimo znatnih razlitij oziroma večjih nesreč.
Celotna politika je dostopna na naši spletni strani https://www.cinkarna.si/okolje-in-skupnost.
Z različnimi oblikami komuniciranja vse deležnike redno seznanjamo o svojih načrtih in dosežkih. Pripombe in pritožbe v zvezi z vplivom na okolje sprejemamo na elektronski naslov [email protected], ki je objavljen na spletni strani podjetja https://www.cinkarna.si/okolje-in-skupnost.
Služba za varstvo okolja je zadolžena za sprejemanje, evidentiranje, odgovarjanje na vprašanja ali pritožbe civilne javnosti, ki so predmet vplivov na okolje. O prispelih vprašanjih in pritožbah se vodi evidenca vprašanj in pritožb javnosti. O pritožbah se obvešča upravo in se jih obravnava tudi na letnem vodstvenem pregledu. Podrobneje je sistem obveščanja v primeru nesreč in izrednih dogodkov ter sistem evidentiranja vprašanj in pritožb javnosti določen z OP 183 – Sistem obvladovanja in varnosti in odziva na izredne dogodke. Za komunikacijo z zunanjo javnostjo je pristojna uprava.
Vsako leto vodstvo družbe opredeli glavne cilje okoljske politike, ki jih v posameznem letu posebej zasledujemo in na podlagi katerih načrtujemo in izvajamo tudi ukrepe. V letu 2022 smo se tako osredotočili na naslednja področja:
Delujemo skladno z zahtevami zakonodaje in okoljevarstvenimi dovoljenji. Tveganja s področja okolja ter ostala tveganja obvladujemo s pomočjo uveljavljenega sistema kakovosti ISO 9001, ravnanja z okoljem ISO 14001 ter varnostjo in zdravjem pri delu ISO 45001, na lokaciji PE Kemija Mozirje pa smo registrirani v sistemu okoljskega ravnanja in presojanja EMAS, namenjena ocenjevanju in izboljševanju učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah ter informiranju javnosti o teh učinkih.
V obdobju zadnjih pet let in več v podjetju nismo imeli glob ali sankcij zaradi neupoštevanja okoljske zakonodaje in predpisov.
Redno izvajamo monitoringe odpadnih, površinskih in podzemnih voda, tal, emisij snovi v zrak, virov hrupa, oceno odpadkov, kontrolo tesnosti rezervoarjev ter ostale zahtevane monitoringe stanja okolja. Za izvajanje ekološkega monitoringa odpadnih vod imamo pooblastilo (št. 35435-19/2021-4) in akreditacijo za vzorčenje in preskušanje (LP-050 Cinkarna Celje, d. d.).
V letu 2022 smo z uspešno opravljeno zunanjo presojo ponovno potrdili akreditacijo laboratorija Službe kakovosti in Službe za varstvo okolja po ISO 17025 za področje vzorčenja in preskušanja odpadnih voda.
Smo člani skupine za Program odgovornega ravnanja® (POR), ki deluje v okviru Združenja kemijske industrije. Vsako leto izpolnjujemo vse obveznosti, kar dokazujemo s Poročilom o odgovornem ravnanju. Na podlagi tega vsako leto znova prejmemo certifikat POR® (Responsible Care®). To izkazuje našo prostovoljno zavezo, da bomo zagotavljali neprestane izboljšave na področju varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu. V programu sodelujemo že od samega začetka pobude, tj. od leta 1998.
Močno se zavedamo svoje okoljske odgovornosti v okolju, v katerem delujemo, zato smo že leta 2013 izvedli skrbni okoljski pregled, kjer je bilo identificirano tveganje zaradi starih bremen na področju aktualne proizvodnje. Z raziskavami na tem področju smo nadaljevali v letih 2015–2019 z zunanjim izvajalcem CDM Smith. Podatki bodo upoštevani pri pripravi Izhodiščnega poročila v skladu z Zakonom o varstvu okolja 2 (ZVO-2).
Za leto 2021 smo prejeli srebrno medaljo Ecovadis sustainability rating, za katero se poleg varstva okolja, varovanja človekovih pravic in zdravja zaposlenih ter etike ocenjuje tudi trajnostna nabava. Ocena za leto 2022 bo znana konec aprila 2023.
V letu 2004 smo v obratu prehrane uvedli sistem HACCP, ki smo ga v letu 2017 v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v celoti prenovili. Sistem dosledno izvajamo in s tem zmanjšujemo tveganja za okužbo ter ga nenehno izboljšujemo. Nadzor in svetovanje opravlja NLZOH, ki letno opravi dva pregleda v centralni kuhinji in po en pregled letno v razdeljevalnicah Marketing in Vzdrževanje. V letu 2022 ob pregledih ni bilo zaznanih neskladij. Za uspešno izvajanje sistema HACCP v sodelovanju z NLZOH vsaki dve leti organiziramo izobraževanje za zaposlene.
Zagotavljanje kakovostnih surovin je strateškega pomena za naše nemoteno delovanje na trgu in proizvodnjo izdelkov. Pri izboru novih oziroma nadomestnih surovin poleg faktorja primernosti (funkcionalnosti) upoštevamo tudi vpliv surovine na okolje, varnost in zdravje, kar preverimo že v razvojni fazi. Upoštevamo omejitve za zagotavljanje biotske raznovrstnosti in ohranjanja ekosistemov s povzročanjem čim manjših vplivov na okolje. Izvajamo selektivni izbor uporabljenih surovin. Prenehali smo z uporabo določenih surovin, ki glede na nove analize in raziskave niso več ustrezale kriterijem, nekaterim surovinam smo zamenjali deleže z manjšimi oziroma nenevarnimi, nekaterim pa smo zmanjšali deleže v izdelkih.
Zagotavljamo skladnost z uredbama REACH in GHS za razvrščanje in označevanje nevarnih kemikalij. Vse surovine in izdelki, ki spadajo pod nevarne kemikalije, so prijavljeni na Uradu za kemikalije, kamor letno pošiljamo evidenco o prometu. Za ostale nevarne in nenevarne kemikalije razpolagamo z varnostnimi listi v skladu z zahtevami zakonodaje. Na spletni strani ECHA (European Chemical Agency) redno spremljamo objavljeno listo SVHC, tj. lista snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je treba pridobiti avtorizacijo.
Zasledujemo poslovni model izdelati čim večjo količino proizvoda s čim višjo kakovostjo na čim bolj učinkovit način ter pri tem pustiti čim manjši vpliv na okolje in podnebje. Nerentabilne dejavnosti postopoma opuščamo. Iščemo inovativne in trajnostno sprejemljive rešitve za ponovno uporabo surovin in s tem zmanjšujemo količino odpadkov. Primer tega sta proizvoda – CEGIPS in RCGIPS, razvijamo tudi nove. Fotokatalitične lastnosti našega ultrafinega TiO2 v gradnji v različne končne aplikacije prispevajo k zmanjševanju onesnaženosti v notranjih in zunanjih prostorih, v vodi in zraku, razgrajujejo škodljive organske hlapne snovi (HOS) in druga onesnažila, omogočajo samočistilni učinek, preprečujejo nastanek alg in plesni, delujejo antivirusno in antibakterijsko ter tako izboljšujejo kakovost življenja in okoljske razmere.
Širimo tudi nabor in količinski obseg pripravkov za zaščito rastlin na osnovi bakra, primernih tudi za ekološko kmetovanje, različnih vrst mastrov in praškastih lakov ter predelujemo fluorirane polimere in elastomere.
Sporabo surovin za izdelavo naših izdelkov vplivamo na okolje zaradi rabe naravnih virov pri proizvajalcih posameznih surovin. Zavedamo se njihovih učinkovite rabe in skrbno obvladujemo procese, da je izmeta čim manj. Težimo k temu, da so izkoristki v grajenih surovinah čim večji, s čimer izkazujemo racionalen odnos do naravnih virov in povzročamo manj stranskih produktov ali odpadkov.
Glede na fakturno vrednost smo v letu 2022 v vseh poslovnih enotah analizirali 50 najbolj uporabljenih surovin, ki skupaj predstavljajo 86 odstotkov nabavne fakturne vrednosti. Naši glavni materiali v proizvodnem procesu so titanonosne rude, žveplo, apnenčeva moka, apno, polimerni materiali, baker in cink. Gre za neobnovljive materiale. Poleg surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo, kot neobnovljive materiale uporabljamo tudi razne materiale, ki so potrebni za pakiranje proizvodov.
Znotraj analizirane skupine lahko kot obnovljive materiale opredelimo lesene palete in papirne vreče, ki predstavljajo 1 odstotek analizirane vrednosti.
barijev sulfat. Uporabljamo tudi različne dodatke, ki določajo lastnosti izdelkov, kot so reološki aditivi, aditivi za razplinjanje, matirna sredstva, voski idr.
Od leta 2018, ko smo ukinili proizvodnjo premazovin razredčil, v naše izdelke ne vgrajujemo topil. Uporabljamo jih le v manjši količini za čiščenje proizvodne opreme v obeh proizvodnih programih in se navajajo pod skupino povezani procesni materiali. Večina veziv, dodatkov, pigmentov in polnil je v trdnem stanju in glede na količino večinoma ne spadajo pod nevarne kemikalije. Pod nevarne kemikalije spadajo uporabljena topila za čiščenje, ki so v tekočem stanju.
Rabasurovin je v celoti odvisna od količinske proizvodnje in receptur. Pri proizvodnji pigmenta so ključne surovine titanonosne rude, ki so nahajališča omejena in jih dobavljamo iz bolj oddaljenih držav. Zaradi daljših transportnih poti delujemo po principu večjih naročil 2–3-krat letno, v okvirih, ki nam jih dopuščajo skladiščne kapacitete. Za prevoz rude iz pristanišča v Kopru do naše lokacije v Celju uporabljamo izključno železniški prevoz. Pomembna surovina je tudi žveplo, ki ga lahko koristimo v tekoči ali granulirani obliki. Z zagotavljanjem zadostnih količin tekočega žvepla lahko zmanjšujemo potrebo po granuliranem žveplu, ki ga v večjih količinah sicer dobavljamo z ladjami iz sredozemskih držav. Pri ostalih surovinah in embalaži vseh programov dajemo prioriteto bližjim dobaviteljem, tako je transportna pot eden izmed dejavnikov izbire dobavitelja. Tehnologi posameznih področij skupaj z nabavno službo redno preverjajo alternative, ki bi lahko imele pozitiven vpliv na okolje.
Pri proizvodnji titanovega dioksida v procesu razklopa oziroma topljenja titanonosnih rud (ilmenita in žlindre) potrebujemo žveplovo kislino, ki jo pripravimo s čisto tehnologijo sežiga žvepla. Večino proizvedene žveplove kisline porabimo pri proizvodnji TiO2, v procesu razklopa titanonosnih rud, kar je primarna uporaba pri nas proizvedene žveplove kisline. Presežne količine prodamo na trgu, predvsem kemijski in farmacevtski industriji.
V proizvodnji praškastih lakov in masterbatchev pri rabi ne zasledujemo trendov glede na posamezne skupine surovin, saj se lahko deleži posameznih surovin od leta do leta precej razlikujejo, odvisno od asortimana gotovih izdelkov (predvsem ima na to velik vpliv proizvodnja masterbatchev). Zavrednotenje učinkovite rabe surovin zasledujemo izplen, kar predstavlja razmerje med iznosom izdelkov in porabo surovin.
Za pakiranje uporabljamo papirno in kartonsko, plastično, leseno, kovinsko in kompozitno embalažo. Uporabljamo papirnato in kartonsko embalažo iz recikliranega materiala, kar vključuje oktabine, kartonske zloženke, lepenke in papirne etikete. Za namen terciarnega pakiranja za transport uporabljamo lesene palete. Plastična embalaža vključuje polietilenske vreče, folijo in etikete, polipropilenske vreče (big bagi), povijalne trakove, vezice, plastenke, plastična vedra idr. Določena plastična embalaža je iz reciklirane plastike. Za vso embalažo, ki jo dajemo na trg, vodimo evidenco, in sicer ločeno po materialih in količinah. Vključeni smo v embalažno shemo, v sklopu česar imamo urejeno ravnanje z embalažo, ki je dana na trg skupaj s proizvodom.
| Leto | Vrsta embalaže v tonah | Skupaj | Papirna | Plastična | Lesena | Kovinska | Kompozitna |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 296,46 | 423,34 | 2.017,18 | 43,29 | 60,31 | 2.840,58 |
|---|---|---|---|---|---|
| 268,98 | 455,53 | 2.210,34 | 35,41 | 57,00 | 3.027,26 |
|---|---|---|---|---|---|
| 223,37 | 466,85 | 2.078,62 | 42,62 | 44,43 | 2.855,89 |
|---|---|---|---|---|---|
| 195,37 | 455,15 | 1.782,64 | 21,35 | 13,50 | 2.468,01 |
|---|---|---|---|---|---|
| 151,23 | 393,57 | 1.616,71 | 6,49 | 21,54 | 2.189,54 |
|---|---|---|---|---|---|
Poraba embalažnih materialov je v veliki meri povezana s količino prodaje. Z leti uporabljenakoličina embalaže upada predvsem zaradi opuščanja določenih proizvodnih programov, s čimer se manjša tudi poraba embalaže. Izvajajo pa se tudi ukrepi ponovne uporabe embalaže, predvsem lesenih palet in big bag vreč, kar se odraža na porabi lesene in plastične embalaže.
Recikliranih vhodnih materialov v večjih količinah ne nabavljamo, gre predvsem za odpadni baker, železo in cink. Imamo dovoljenje za predelavo devetih vrst odpadkov, in sicer po postopkih:
Predelani odpadki nadomeščajo čiste surovine (odpadne barvne kovine, odpadno železo, med drugim tudi ennevaren odpadek) v proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, sekundarnega cinka in titanovega dioksida (glej tabelo Uporabljeni reciklirani vhodni materiali). Vsi ti materiali pridejo k nam v razsutem stanju oziroma brez embalaže.
V PE Kemija Mozirje smo v letu 2022 predelali dve toni reciklatapolimetilmetakrilata (PMMA), in sicer na zahtevo kupca, ki je reciklat dobavil za potrebe vgradnje v izdelek, ki ga kupuje pri nas. Količina uporabljenih recikliranih vhodnih materialov je odvisna od obsega proizvodnje, dobavljivosti in cene ostalih surovin, ki lahko vplivajo na uporabo recikliranih materialov.
| Poraba surovin (kg) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Za predelavo po R4 | 228.935 | 386.079 | 269.112 | 294.891 | 179.683 |
| Za predelavo po R5 | 1.015.419 | 1.311.456 | 1.204.164 | 953.440 | 1.476.238 |
| Skupaj | 1.244.354 | 1.697.535 | 1.473.276 | 1.248.331 | 1.655.921 |
V PE Kemija Mozirje vhodnim materialom občasno dodajamo gotove izdelke, ki jih zaradi različnih razlogov ne moremo dati na trg, to so na primer:
−neskladni izdelki, ki se v majhnih deležih po predhodnem testu vgrajujejo v običajne izdelke.
Poleg racionalne rabe surovin, izvajanja tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje oziroma zmanjševanje nastajanja odpadkov si prizadevamo količino odpadkov zmanjševati tudi z notranjim ali zunanjim kroženjem odpadkov ter ponovno uporabo odpadkov in materialov.
pristalmed odpadki. Prav tako poskušamo čim več odpadkov, ki nastajajo pri gradbenih delih, ponovno uporabiti oziroma jih predelati in uporabiti na gradbiščih.
| 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|
| Nabava palet (kom) | 60.692 | 60.138 | 57.036 |
| Ponovno uporabljene palete (kom) | 100 | 906 | 2.010 |
| Delež rabljenih palet | 0,16 % | 1,51 % | 3,52 % |
Opomba: Pri ponovno uporabljenih paletah niso upoštevane palete, ki se vrnejo od kupcev.
Pri proizvodnji praškastih lakov nastaja na mlinih filter prah, ki ga v večini obravnavamo kot tehnološki izmet, nekaj ga predamo tudi med odpadke. Večji del ga vgradimo pri proizvodnji obstoječih izdelkov:
Količine vgrajenega tehnološkega izmeta pri posameznem programu posebej ne spremljamo. Glede na ločeno evidenco pa smo na programu praškastih lakov v letu 2022 v naše obstoječe izdelke vgradili 69.469 kg filter prahu.
Pri proizvodnji masterbatchev nastaja tehnološki izmet pri zagonih in ustavljanjih linije. Tehnološki izmet je v obliki pogač, špagetov in granul nepravih velikosti in oblik. Ves tehnološki izmet zbiramo po niansah (bel, moder, rdeč, rumen idr.), ga premeljemo oziroma granuliramo in vračamo kot enega od vhodnih materialov pri proizvodnji obstoječih izdelkov.
Na filtru Z6 nastaja tehnološki izmet v prašni obliki, ki je mešanica pigmenta in polnila. Vgrajujemo ga pri proizvodnji belega "CC master off-grade", skupaj s tehnološkim izmetom belih masterbatchev.
Optimiziramo tudi rabo embalažnih materialov z njihovo ponovno uporabo v naših procesih. Papirno in kartonsko embalažo (zloženke) uporabljamo namesto kartonskih odrezkov, ki se nameščajo na paleto preden se nanjo zloži gotov izdelek. Uporabljene oktabine porabimo za pakiranje novega izdelka ali za zbiranje tehnološkega izmeta masterbatchev.
Polipropilenske vreče, kamor sodijo vse big bag vreče, ponovno uporabimo za pakiranje oziroma zbiranje tehnološkega izmeta, bodisi na mlinih praškastih lakih ali pri proizvodnji masterbatchev.
VPE Metalurgija skrbno načrtujemo in skrbimo za ponovno uporabo takih materialov za proizvodnjo kot tudi embalažnih materialov. Pri proizvodnji proizvodov iz cinka nastajajo različni tehnološki izmeti, ki ne ustrezajo zahtevam kupcev, ali gre zgolj za izmet na začetku ali koncu samega postopka. Možna je tudi kontaminacija z neželenimi elementi, zaradi katerih sam proizvod prekorači vrednosti, opredeljene v standardih, in je tako neustrezen za prodajo.
Ves ta izmet kontrolirano pretopim in uporabimo v procesu izdelave. Pri taljenju cinka nastajajo na površini cinkovi oksidi, ki jih je treba pred procesom vlivanja skrbno odstraniti, saj bi drugače predstavljali neželene vključke v končnem produktu. Ti lahko povzročijo pokanje in lomljenje materiala pri končnem odjemalcu, zato je odstranjevanje cinkovih oksidov posebej pomembno.
Podobno je z embalažnimi materiali, kjer v sodelovanju s posameznimi kupci iščemo in izvajamo krožne rešitve. VPE Metalurgija opravljamo storitev pretaljevanja dolivkov. Gre za izmet z velikim volumnom, zato smo v sodelovanju s kupcem kupili posebne zaboje, ki ponovno krožijo. S tem smo si izognili precejšnjim stroškom, olajšana pa je tudi manipulacija. Po končanem pretaljevanju se proizvod transportira na posebej izdelanih paletah ustrezne dimenzije, ki prav tako krožijo, saj nadomestimo zgolj palete, ki se popolnoma uničijo. Palete, ki se jih da popraviti, ustrezno saniramo. Kroženje embalaže izvajamo tudi pri proizvodnji neskončne cinkove žice, in sicer v sodelovanju z enim od kupcev, ki ima reden odjem vsaj šest in več ton mesečno.
Za ponovno rabo materialov skrbimo tudi v PE Polimeri. Skrbno ločujemo nastale odpadne materiale pri strojnih obdelavah kovin in politetrafluoroetilen (PTFE) materiale. Tovrstne ločeno zbrane odpadke odprodamo za namen recikliranja. Pomemben del ponovno uporabljenih materialov predstavlja naša dobra praksa obnavljanja ventilov in cevovodnih elementov, kar smo iz naše notranje storitve razširili na storitev za zunanje odjemalce. Gre za neke vrste servis poškodovanih elementov. Najprej skontroliramo stanje elementa, nepoškodovane dele ponovno uporabimo, ostale nadomestimo z novimi sestavnimi deli. Vrednost storitve predstavlja 65–80 odstotkov cene novega izdelka.
RCGIPS je naša blagovna znamka, kot stranski produkt nastaja pri proizvodnji titanovega dioksida. Je nevtralni proizvod nevtralizacije preostale žveplove kisline iz proizvodnje TiO2, zapnenčevo moko in apnenim mlekom. Je rdečerjave barve, debelo zrnatega, delno vezljivega in vlažnega značaja. Poleg sadre (CaSO4 × 2H2O) vsebuje še železove okside, titanov dioksid ter sledove kremena in magnezijevih hidroksidov.
Z RCGIPS-om je možno ravnati podobno kot z naravnimi zemljinami izkopne kategorije 2–3. Ta produkt ima boljše trdnostne lastnosti, brežine nasipov se lahko oblikujejo v stabilnih naklonih 1:2 do 1:1,5, po njegovih površinah je možen promet tovornjakov ali drugih vozil. Plasti iz zgoščene, nabite titanove sadre so malo dozelo maloprepustne zavode. Ožeta titanova sadra je odlična alternativa naravnim zemljinam za naslednjo uporabo za zapolnjevanje v nizkih gradnjah, zlasti za kontrolirano zapolnjevanje starih mokrih odlagališč (akumulacije Za Travnikom), za protipoplavne in protihrupne nasipe, pokrovne plastina odlagališčih in za konstrukcijske nasipe višine do 5 metrov, ki niso podvrženi dinamičnim (prometnim) obremenitvam. Material je ustrezen, če njegova vlažnost ne presega 35 odstotkov (geotehnična vlaga). Ves proizveden material od leta 2008 uporabimo za suho zapolnjevanje naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. V letu 2022 smo proizvedli 190.400 ton RCGIPS-a.
Priravnanju z odpadki sledimo petstopenjski lestvici ravnanja z odpadki, kjer v prvi vrsti stremimo k učinkovitemu upravljanju z materiali s čim manjšim zmetom, kar lahko, vračamo v proizvodni proces ali ponovno uporabimo, preostalo predamo pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov, ki odpadke predelajo oziroma odložijo. Iščemo inovativne rešitve, kako odpadno sadro in druge odpadne surovine učinkovito uporabiti kot surovino z novo dodano vrednostjo za lastne potrebe in jo ponuditi tudi na trgu.
Tako na lokaciji Celje kot na lokaciji Mozirje izvajamo ukrepe oziroma sledimo ciljem izboljšavna področju ravnanja z odpadki za zmanjševanje specifične količine odpadkov. Delujemo v skladu s sistemom ločevanja odpadkov na izvoru. Za določene odpadke imamo dovoljenje za njihovo predelavo, kar nam omogoča njihovo ponovno uporabo v proizvodnih procesih, s čimer določene delež naravnih virov nadomestimo s predelanimi materiali. Največji delež odloženih odpadkov predstavlja sadra, ki pa ima poseben status odlaganja, saj služi za suho zapolnjevanje.
V podjetju nastajajo tudi nevarni odpadki. Vse nevarne odpadke predamo pooblaščenim zbiralcem odpadkov. Odpadki gredo ali v predelavo (po enem od postopkov R3-R13) ali v odstranjevanje (D1-D13).
| Letnica | Specifična količina odpadkov (kg/EE) |
|---|---|
| 2018 | 0,0037 |
| 2019 | 0,0042 |
| 2020 | 0,0037 |
| 2021 | 0,0039 |
| 2022 | 0,0039 |
EE = ekvivalentna enota na enoto izdelka
| Lokacija | Vrsta nastalih odpadkov (ton) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Celje | Nenevarni odpadki– R | 367,07 | 342,02 | 396,33 | 364,27 | 378,29 |
| Nenevarni odpadki – D* | 153.026,50 | 182.125,00 | 171.106,98 | 176.108,50 | 176.589,00 | |
| Nevarni odpadki – R | 19,88 | 11,34 | 6,27 | 9,40 | 7,38 | |
| Nevarni odpadki – D | 25,56 | 123,38 | 86,45 | 19,41 | 36,75 | |
| Skupaj | 153.439,01 | 182.601,74 | 171.596,03 | 176.501,58 | 177.011,42 |
| Lokacija | Vrsta nastalih odpadkov (ton) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mozirje | Nevarni | 2,512 | 29,54 | 1,73 | 2,533 | 1,628 | ||
| Nenevarni | 70,868 | 71,241 | 72,595 | 46,840 | 45,628 |
| Skupaj | 73,38 | 100,781 | 74,325 | 49,373 | 47,256 |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj Celje in Mozirje | 153.439,01 | 182.702,52 | 171.670,36 | 176.550,95 | 177.058,68 |
| R– odpadki v predelavo | |||||
| D– odpadki v odstranjevanje |
Podjetje je v letu 2022 v predelavo oddalo 9.323 kg odpadkov organskega izvora (odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in zavržena hrana), kar je nekoliko več kot v letu 2021 (8.548 kg). Količina je nekoliko večja zaradi večje količine pripravljenih toplih malic za zaposlene. Vsaka količina je bila predelana v obnovljivi vir energije, s čimer je bilo po izračunu prihranjenih 839 kg CO2.
121
bilav letu 2022 gledena leto 2021 enaka. Zaznanje trend naraščanjakoličin odpadkov, ki gredo v predelavo, in rahel trend zniževanja količin odpadkov, ki gredo na odlaganje. Vendar med leti prihaja donihanj. Večja količina odpadkov v letu 2022 je posledica nekolikovečje proizvodnje oziroma tudi posledica uspešnosti izločanj in prodaje bele sadre kot stranskega produkta. Več kot je količina izločene in prodane bele sadre, manj je nastale in suho zapolnjene rdeče sadre.
Aktivno upravljanje z energijoin energenti v naših poslovnih in proizvodnih procesih zagotavlja skladnost z evropskimi smernicami in standardom ISO 50001 – Sistemi upravljanja z energijo, ki mu sledimo v Cinkarni Celje, d. d. S tem pristopom optimiziramo rabo energije in hkrati zmanjšujemo stroške za energijo, povečujemo konkurenčnost podjetja in uvajamo investicije za prehod v nizkoogljično družbo.
Že od leta 2006 sistematično in načrtno izvajamo ukrepe za učinkovito rabo energije z investiranjem v najboljše razpoložljive tehnologije, z izvedbo številnih organizacijskih ukrepov, načrtno zamenjavo dotrajane merilne opreme in opreme za zagotavljanje energentov, sanacijo cevovodov (para, voda) ter zamenjavo in vgradnjo učinkovite električne in elektronske opreme. Vključeni smo tudi v sistem trgovanja s toplogrednimi plini (TGP). Izvajamo ciljno spremljanje rabe energije (CSRE) s pomočjo ciljnih premic, ki temeljijo na standardni porabi energije (poraba energije v odvisnosti od proizvodnje). Izvedli smo celovit energetski pregled podjetja, kar je osnova za nadaljnje korake energetskega upravljanja.
Izbrani zunanji izvajalec je opravil pregled stanja in nabora možnih ukrepov, ki smo jih glede na učinek vključili v načrt za leto 2022. Gre za ukrepe, kot so:
Rezultate ukrepov spremljamo, vendar niso ovrednoteni v skladu s priznanimi metodami za spremljanje učinkovitosti ukrepov. V letih 2005–2022 smo izvedli več kot 90 ukrepov za učinkovito rabo energije, navajamo nekatere z največjimi prihranki:
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vrednost investicij v EUR | 2.780.848 | 4.560.390 | 192.061 | 50.215 | 108.252 | ||
| Skupni prihranek na letni ravni EUR | 111.630 | 103.339 | 235.591 | 16.274 | 35.945 | ||
| MWh | 1.652,6 | 774,6 | 1.493,72 | 166,00 | 275,9 |
Cinkarna Celje, d. d., je energetsko intenzivno podjetje, ker je odstotek energetske intenzivnosti podjetja (EIP) več kot 3 odstotke (po 2. odst. 96. čl. ZTro-1). Energetska intenzivnost se izračuna kot količnik med letnim stroškom nabave energentov in električne energije v EUR in proizvodno vrednostjo v EUR oziroma z oznakami AOP iz izkaza poslovnega izida % EIP = (AOP 132 / AOP 126) × 100.
V letu 2022 je delež EIP v naši družbi znašal 7,18 odstotka. To pomeni, da je letni strošek nabave energentov in električne energije znašal 7,18 odstotka celotne proizvodne vrednosti. V strošek nabave energentov so vključeni zemeljski plin, električna energija in gorivo za vozila (tovorna in osebna).
V podjetju od leta 2006 sistematično in načrtno izvajamo ukrepe za učinkovito rabo energije in znižanje njene porabe. Izvajanje ukrepov na področju energetske učinkovitosti izhaja iz plana okvirnih ciljev, ki jih vsako leto postavi vodstvo podjetja. Štirinajst pomembnejših področij, na katerih redno izvajamo optimizacijo rabe energije v podjetju, so izraba odpadne toplote, področje proizvodnje in porabe komprimiranega zraka, frekvenčna regulacija elektromotornih pogonov in zamenjava razsvetljave s svetili LED.
Proizvodnjo optimiramo z novimi pristopi tehnoloških postopkov, z načrtno zamenjavo dotrajane merilne opreme in opreme za zagotavljanje energentov, načrtno sanacijo cevovodov (para, voda) ter zamenjavo in vgradnjo učinkovite električne in elektronske opreme.
Kot energente v poslovnih in proizvodnih procesih uporabljamo plin, elektriko, paro in od leta 2022 naprej tudi sončno energijo iz lastne sončne elektrarne.
| Para | Elektrika | Zemljski plin | Komprimiran zrak | Sončna energija |
|---|---|---|---|---|
| 43,5% | 22,0% | 30,6% | 3,6% | 0,3% |
Največji uporabnik energentov je proizvodnja titanovega dioksida, kjer so učinki prihrankov tudi največji. Poraba energentov je zelo odvisna od količinske proizvodnje in raznih motenj v procesu proizvodnje. Kljub temu se vrednost specifične porabe energije za proizvodnjo TiO2 niža (graf Specifična poraba energentov za proizvodnjo titanovega dioksida v letih 2005–2022). Nato pomembno vpliva izvajanje ukrepov za učinkovito in varčno rabo energentov.
| Vrsta energenta (v kWh) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Para | 142.390.400 | 132.593.600 | 183.349.600 | 190.456.800 | 193.180.000 |
| Elektrika | 93.537.365 | 100.327.039 | 101.350.402 | 98.480.843 | 97.470.677 |
| Zemeljski plin | 126.043.993 | 137.129.268 | 145.776.927 | 144.443.478 | 135.988.503 |
| Komprimirani zrak | 9.919.187 | 11.030.267 | 12.040.832 | 11.232.542 | 15.950.618 |
| Sončna energija | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.189.055 |
| Skupaj: | 371.890.945 | 381.080.174 | 442.517.761 | 444.613.663 | 443.778.853 |
| Specifična poraba energenta (MWh/EE) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Električna energija | 0,0023 | 0,0023 | 0,0022 | 0,0022 | 0,0021 | 95% |
| Zemeljski plin | 0,0027 | 0,0026 | 0,0027 | 0,0032 | 0,0030 | 94 % |
| Obnovljivi viri (para, sončna energija) | 0,0032 | 0,0043 | 0,0042 | 0,0043 |
| 0,0042 | 98 % | Komprimirani zrak |
|---|---|---|
| 0,00024 | ||
| 0,00026 | ||
| 0,00026 | ||
| 0,00025 | ||
| 0,00035 | 140 % | Skupaj |
| 0,00844 | ||
| 0,00946 | ||
| 0,00936 | ||
| 0,00995 | ||
| 0,00965 | 97 % |
| 80000 | Tio? | 3c | 10 |
|---|---|---|---|
| 70000 | Go00o | 1 | |
| 5000 | 1 | +0U | 1 |
| 3000 | z0o00 | ||
| 10000 |
| 4[uuuuuO | SuG | 0,0100 |
|---|---|---|
| A60uouuo | 0,0095 | |
| 0,0090 | ||
| 45000ooo | 0,00n5 | |
| 4Joooo | 0,0080 | |
| Abuuouuo | 0,0075 | |
| Azuuuuuu | 0,0070 | |
| 0,0065 | ||
| +1000000 | 0,OoG0 | |
| 4000oo0o | 0,0055 | |
| 39000000 | 707U | 0,0050 |
| 4Zooou00 | 0,0024 | ||
|---|---|---|---|
| A60uuuuu | 0,0027 | ||
| 45000uuu | 0,0020 | ||
| 4400000 | 0,0010 | ||
| 43000000 | 0,0016 | ||
| A2000uuO | 4100o00o | 0,0014 | |
| 40oooaoo | 0,0012 | ||
| 39000000 | 2021 | 2022 | 0,0010 |
| 47000000 | Proizvodnja CC IEC) {pct. porabo Nina (LWWREE} | 0,0034 |
|---|---|---|
| 4G0ooooo | 0,0030 | |
| 450ooooO | 0,0020 | |
| 44CQOQU | 0,0020 | |
| 43000000 | 0,0076 | |
| 4200o000 | 41000000 | 0,0024 |
| 4onooooo | 0,0022 | |
| J9uuoooo | 0,0020 |
Specifičnaporaba zemeljskega plina v letih 2018–2022 kaže pozitivni trend. Razlog je, da smo do leta 2021 interno obračunavali zemeljskiplin gledena spodnjokurilno vrednost, od leta 2021 naprej pa smo začeli z obračunavanjem vsakomesečnezgornje kurilne vrednosti zemeljskega plina. Sprememba zaradi drugačnega preračunaje poslabšala energetsko učinkovitost, zato je tudi specifičnaporaba za leto 2021 višja kot pretekla tri leta. V letu 2022 je že opaziti padec specifične porabe.
V letu 2022 med ukrepi učinkoviterabe energijeni biloremonta proizvodnje žveplove kisline, kar pomeni, da smo v letu 2022 v kotlarni Energetike porabili samo 1 odstotek celotne kupljene količine zemeljskega plina. V letu 2021 je bila poraba 8-odstotna. Odpadno paro iz proizvodnje žveplove kisline namreč uporabljamo tudi v drugih proizvodnih procesih in v času remontav proizvodnji žveplove kisline je treba to paro nadomestiti s porabo zemeljskega plina v kotlarn i Energetike.
| 47000000 | Poinolldu CC €E' | 0,0050 | |||
|---|---|---|---|---|---|
| 46000000 | 0,0045 | ||||
| 45000000 | 0,00*10 | ||||
| 44000000 | 0,0035 | ||||
| 43000000 | 0,Ouju | ||||
| 41000000 | 0,0025 | ||||
| 40000000 | |||||
| 39000000 | Z0! 8 | Z0z0 | Z071 | Jnz | 0,0020 |
Z letom 2022 smo poleg pare v podjetju začeli koristiti tudi električno energijo, pridobljeno iz sončnih elektrarn. Gre za večletni projekt, ki je podrobneje opisan v poglavju Vlaganje v obnovljive vire energije.
Svojo zavezanost racionalni in učinkoviti rabi energije izkazujemo že več desetletij, v letu 2021 pa se je uprava podjetja skladno s smernicami Strategije razvoja Slovenije do 2030 in direktiv EU odločila, da začnemo z izgradnjo sončnih elektrarn uresničevati zavezo za povečevanje rabe obnovljivih virov, s čimer zmanjšujemo delež porabe fosilnih virov energije.
V letu 2022 smo tako investirali v izgradnjo dveh sončnih elektrarn skupne moči 1,5 MWp oziroma 1,65 MWh. Gre za prvo fazo izgradnje sončnih elektrarn, ki so načrtovane v projektu, s predvidenim zaključkom konec leta 2027. Predvidena skupna proizvedena količina predstavlja dobrih 1,5 odstotka letne porabe električne energije, pri čemer bomo zmanjšali za približno 800 ton izpustov CO₂ v ozračje na letni ravni.
V sklopu projekta načrtujemo drugo in tretjo fazo gradnje sončnih elektrarn s skupno instalirano močjo 4,2 MW oziroma 4,62 MWh. Hkrati pripravljamo projekt gradnje sončne elektrarne na parkirnem prostoru pri glavnem vhodu v podjetje. Konec leta 2023 bomo tako povečali delež samooskrbe z električno energijo na cca 5,7 odstotka glede na instalirano moč cca 8,5 odstotka glede na proizvedeno energijo v MWh.
Z gradnjo sončnih elektrarn bomo nadaljevali na razpoložljivih strehah do predvidenih 9 MWp, vendar je treba za ta namen renovirati strešne površine, bodisi v smislu menjave strešnekritine bodisi izboljšati statičnost same konstrukcije. Hkrati pripravljamo dokumentacijo in zbiramo informacije za gradnjo na degradiranih območjih. Priložnost vidimo na odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak po končani sanaciji. Pozitivna soglasja bi omogočila gradnjo sončne elektrarne velikih moči. Velikost območja omogoča gradnjo do 6 MWp oziroma 6,6 MWh, končna instalirana moč pa je odvisna od vrste dejavnikov, začenši z možnostjo priklopa na obstoječi daljnovodni sistem elektro-energetskega omrežja. Na ta način bi lahko koristno izrabili degradiran prostor, ki ni primeren za druge dejavnosti, za pridobivanje električne energije iz OVE.
Zaključenje projekt pripravemasnih in energetskih bilanc za procesproizvodnje pridobivanja žveplove kisline ter pigmenta titanovega dioksida. Cilj projekta je bil popis masnih tokov v proizvodnji, katerim se je pridodalo energetsko bilanco. S tem smo preverili potencial energije v tokovih, kar omogoča zmanjšanje in optimizacijo rabe energije po procesih. Za energetsko najpotratnejše procese oziroma postopke so izdelani tudi matematični modeli.
Na podlagi tega je bil predstavljen nabor možnih energetskih rešitev in izboljšav:
V okviru strateškega načrtovanja na pot razogljičenja investiramo v projekte za večjo energetsko učinkovitost in večjo rabo energije iz obnovljivih virov. Določene investicije že potekajo, nekatere so v pripravi ali je v izdelavi študija njihove smotrnosti.
| Investicija | Ocena vrednosti investicije v EUR (brez DDV in subvencije) | Ocenjen letni energetski prihranek v MWh | Stanje investicije | |
|---|---|---|---|---|
| Obnovljivi viri energije | Postavitev sončne elektrarne na stavbi Polimerov in Valjarne | 886.000 | 1.650 | Realizirano |
| Postavitev sončnih elektrarn: območje Kemija Celje, Grafike, Jedilnice, hale A | 1.352.000 | 2.310 | V izvajanju, predvidena realizacija v letu 2023 | |
| Postavitev sončnih elektrarn: del stavb Marketing, Transport, večnamenski prostori, Energetika, Kemija, Mozirje in Vzdrževanje – hala B | 1.090.227 | 2.310 | V fazi sklepanja pogodbe, predvidena realizacija v letu 2023 | |
| Postavitev sončnih elektrarn: parkirni prostori pred glavnim vhodom in stavbo Marketing, travnata površina za halo Zlitin | 2.200.000 | 1.320 | Preverjanje smotrnosti, v primeru pozitivnega rezultata predvidena realizacija v letu 2024 | |
| Postavitev sončne elektrarne na odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) | Cca 6.500.000 | 5.500–6.600 | Preverjanje smotrnosti, v primeru pozitivnega izida realizacija do 2030 |
| Ocena vrednosti investicije v EUR (brez DDV in subvencije) | Ocenjen letni energetski prihranek v MWh | Stanje investicije |
|---|---|---|
| 3.900.000 | Brez | Vgradnja baterijskega hranilnika |
| 14.000.000 | 16.728 | Soproizvodnja električne energije in pare |
| 852.500 | 3.135 | Zamenjava starih elektromotorjev z energetskimi učinkovitim razreda IE3 |
| 99.272 | 52 | Zamenjava dveh starih transformatorjev v TP 7-10, nevtralizacija |
| 440.000 | 864 | Obnova dotrajane razsvetljave – menjava s svetili LED |
| 1.985.000 | 1.766 | Zamenjava kompresorjev z energetskimi učinkovitimi |
| 83.352 | 9.486 | Optimizacija obstoječega parovoda |
| 586.558 | Zamenjava toplotnega izmenjevalca na kislini IKT2 |
Upravljanje emisij v zrak je dolgoročno eno izmed osrednjih vidikov okoljskega upravljanja Cinkarne Celje, d. d., za katerega smo že izvedli več pomembnih investicij in bo tudi v prihodnje ostalo eno izmed prioritetnih okoljskih področij. Hkrati sledimo zavezam in smernicam Evropske unije za zmanjševanje emisij TGP in prehod v nizkoogljično družbo. Pomemben korak k upravljanju emisij TGP in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo predstavlja izračun organizacijskega ogljičnega odtisa Cinkarne Celje, d.d., na podlagi česar lahko v prihodnje strateško sprejemamo merljive poslovne odločitve v smeri razogljičenja.
Za leto 2021 smo izračunali ogljični odtis podjetja po GHG protokolu v obsegu 1 in 2. Poročilo o ogljičnem odtisu podjetja nam služi kot osnova za odločanje in sprejemanje pomembnih poslovnih odločitev v nadaljevanju, zmanjšanje podnebnih tveganj in povečanje priložnosti v povezavi s podnebnimi spremembami ter optimiziranje lastnega delovanja v smislu zniževanja obratovalnih stroškov.
Izračunali smo ogljični odtis za obsega 1 in 2. Obseg 1 vključuje neposredne emisije iz nepremičnih in premičnih virov emisij TGP, obseg 2 zajema zakupljeno električno energijo (lokacijska metoda). Iz izračunov je razvidno, da emisije TGP obsega 1 znašajo 6.586,67 Mt CO2 ekv., obsega 2 pa 33.045,36 Mt CO2 ekv. Obseg 2 prispeva 83 odstotkov k celotnemu ogljičnemu odtisu Cinkarne Celje, d. d., obseg 1 prispeva le 17 odstotkov.
| Obseg | Vrsta aktivnosti | Leto | Analiza negotovosti | 2021 Mt CO2 ekv. |
|---|---|---|---|---|
| Obseg 1 | Nepremični viri (stacionarno izgorevanje) | Dobra | 6.109,23 | |
| Obseg 1 | Premični viri (mobilno izgorevanje) | Dobra | 477,44 | |
| Obseg 1 – skupno | 6.586,67 | |||
| Obseg 2 | Zakupljena električna energija (vse tri lokacije Cinkarne Celje) | Dobra | 33.004,70 | |
| Obseg 2 | Izgube električne energije na lokaciji v Celju zaradi izgub v omrežju in distribucijskih napravah | Dobra | 40,66 | |
| Obseg 2 – skupno (lokacijska metoda) | 33.045,36 | |||
| Biogeni ogljik | Mt C | |||
| Obseg 1 | 1.778,40 | |||
| Obseg 2 | 8.922,25 |
Mt = metrična tona
C = ogljik
V letu 2023 bomo pripravili tudi poročilo o emisijah TGP po GHG protokolu za naše izhodiščno leto 2005, kar nam bo omogočilo vpogled v dosedanji napredek in izhodišče za pripravo trajnostne strategije, zavez razogljičenja, dopolnitev politike in integracijo trajnostnega delovanja v vse ključne ravni delovanja družbe.
V Cinkarni Celje, d. d., je bil za nosilni proizvod titanov dioksid ogljični odtis na ravni Združenja proizvajalcev titanovega dioksida TDMA izračunan štirikrat. Podatki za leto 2021 so v postopku verifikacije in bodo znani predvidoma konec marca 2023. Združenje podaja povprečno vrednost ogljičnega odtisa za vsa podjetja, ki so del združenja in proizvajajo titanov dioksid. V skladu z dogovorom na ravni Združenja v javnosti objavljamo povprečno vrednost ogljičnega odtisa titanovega dioksida, ki je objavljena tudi na spletni strani Združenja TDMA. Za izračune od leta 2016 se uporablja nadgrajena metoda določanja okoljskega odtisa izdelka (LCI – Life Cycle Inventory), izražena kot ogljični odtis (PEF – Product Environmental Footprint).
| Leto | Povprečje TDMA (t CO2 ekv./t TiO2) |
|---|---|
| 2010 | 5,2 |
Vpostopku verifikacije, znano predvidoma konec marca 2023
Podatkikažejo, da se ogljični odtis v panogiz letiniža, kar jeposledica večjih vlaganj in ukrepov na področju učinkovit e rabe energije ter vse boljših tehnoloških rešitev in digitalizacije.
Na lokaciji v Celju skladno s programom monitoringa, ki ga izvajajo pooblaščene zunanje organizacije, spremljamo emisije snovi v zrak na 38 izpustih. Spremljamo parametre SOx, H2S, NOx, CO, skupni prah, vsoto snovi iz skupine II: Pb, Co, Ni, Se, Te, vsoto snovi iz skupine III: Sb, Cr, CN, F, Cu, Mn, V, Sn in celokupni organski ogljik (TOC). Občasno izvajamo tudi tehnološke meritve.
Skupna letna količina emisije prahu iz vseh virov, vključno z razpršenimi, se je v letu 2022 zmanjšala za 6 odstotkov glede na leto 2021. Koncentracije skupnega prahu so na vseh izpustih precej pod dovoljeno mejno vrednostjo. Emisija celotnega prahu iz proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida (največji vir), izražena kot letno povprečena tona proizvedenega TiO2 (specifična količina), je bila 0,21 kg/t, kar je manj kot leto poprej (0,23 kg/t TiO2), in ne presega 0,45 kg/t TiO2, kot je določena mejna vrednost v Okoljevarstvenem dovoljenju (OVD).
Spremljamo tudi razpršene emisije prahu, ki nastanejo zaradi netesnosti proizvodnih postrojenj in objektov, manipulacij s surovinami v razsutem stanju, kot emisija iz tovornih in industrijskih vozil, iz odprtih skladišč idr. V letu 2022 so bile ocenjene na 149,3 kg, kar predstavlja odstotek celotnih emisij.
Skupna letna količina žveplovih oksidov (izraženih kot SO2) iz vseh virov je v letu 2022 znašala 118.700 kg in je bila za 13,5 odstotka večja kot preteklo leto. Koncentracije, mejni masni pretoki in emisijske količine niso bile presežene. Tudi vsota emisije žveplovih oksidov, izraženih kot letno povprečje iz izpustov vira emisij Razklopin raztapljanje (Z8, Z9 in Z62) ter vira Kalcinacije (Z12), ni presegla mejne vrednosti iz OVD, ki je 6 kg/t TiO2. Povečanje skupnih emisij je posledica nekoliko večjih emisij SO2 na izpustih iz proizvodnje žveplove kisline in proizvodnje TiO2 zaradi povečane proizvodnje in drugih dejavnikov, ki vplivajo na emisije.
| Vrsta emisij(kg) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Žveplov dioksid (SO2) | 140.800 | 149.500 | 117.700 | 102.500 | 118.700 |
| Dušikovi oksidi (NOx) | 13.900 | 10.300 | 16.700 | 18.800 | 12.690 |
| Prah | 11.460 | 12.250 | 12.640 | 13.970 | 13.120 |
| Skupaj emisije | 166.158 | 175.050 | 147.040 | 135.270 | 144.510 |
| Vrsta emisij(kg/EE) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Žveplov dioksid (SO2) | 0,0034 | 0,0035 | 0,0026 | 0,0023 | 0,0026 | 113,04 % |
| Dušikovi oksidi (NOx) | 0,0003 | 0,0002 | 0,0004 | 0,0004 | 0,0003 | 75,00 % |
| Prah | 0,00028 | 0,00028 | 0,00028 | 0,00031 | 0,00029 | 93,55 % |
| Skupaj emisije | 0,00398 | 0,00398 | 0,00328 | 0,00301 | 0,00319 | 105,98 % |
EE = proizvodnja v ekvivalentnih enotah
odstotkov. Tudi tu gre za zmanjšanje emisij na izpustu Z4. V letu 2022 so bile emisije na posameznih izpustih v g/henake oziroma na enem izpustu nižje kot v letu 2021. Zaradi manjšobratovalnih ur kot v letu 2021 so bile absolutne količine emitiranih snovi v letu 2022 nižje kot v letu 2021. Ker pa je bila v letu 2022 glede na preteklo leto proizvedena količina izdelkov nižja za 10,91 odstotka, so količine emitiranih snovi, izražene v kg/t izdelka porasle.
| Vrsta emisij(kg) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Emitiran prah | 62,1 | 35,6 | 37,7 | 144,7 | 138,6 |
| Emitiran TOC | 178,5 | 1.212,4 | 1.364,4 | 641,8 | 596,8 |
| Skupaj emitirane snovi | 240,6 | 1.248,0 | 1.402,1 | 786,5 | 735,4 |
| Vrsta emisij(kg/t izdelka) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Emitiran prah | 0,0128 | 0,0060 | 0,0060 | 0,0221 | 0,0238 | 107,69 % |
| Emitiran TOC | 0,0367 | 0,2038 | 0,2163 | 0,0981 | 0,1024 | 104,38 % |
| Skupaj emitirane snovi | 0,0495 | 0,2097 | 0,2222 | 0,1203 | 0,1262 | 104,90 % |
V podjetju stremimo k čistejši proizvodnji, povečani obratovalni varnosti in zanesljivosti delovanja čistilnih naprav, zato smo izvedli investicijo v dodatni (četrti) elektrofilter – čistilno napravo za čiščenje dimnih plinov, ki nastanejo med kalciniranjem gela titanovega dioksida. V obstoječi proizvodnji uporabljamo tri elektrofiltre, ki jih bo treba postopno obnoviti. Dodatni elektrofilter bo povečal obratovalno varnost sistema čistilnih naprav za čiščenje dimnih plinov in omogočal obnovitvene posege na treh obstoječih elektrofiltrih. Z izvedbenimi deli smo pričeli v juniju 2020, zagon novega elektrofiltra je bil julija 2021. V letu 2022 smo na vse štiri elektrofiltre namestili merilnike pretoka, ki nam omogočajo bolj enakomerno distribucijo plinov iz dveh peči na štiri filtre in s tem povečujejo učinkovitost čiščenja.
V Cinkarni Celje žveplovo kislino proizvajamo z zgorevanjem tekočega žvepla. Kot gorivo uporabljamo tekoče žveplo, ki ga dobimo iz dveh virov. Prvi vir je rafinerijsko žveplo, ki ga v podjetje dobavljamo v tekoči obliki, drugi vir predstavlja trdno žveplo, ki ga moramo pred zgorevanjem utekočiniti v podprocesu taljenja trdnega žvepla. Med taljenjem žvepla se kot stranski produkt sproščajo plini, ki jih je treba očistiti pred izpustom v ozračje, zato smo leta 2018 začeli s projektom postavitve čistilne naprave za taljenje žvepla. Najprej smo izbrali primerno tehnologijo za čiščenje nastalega odpadnega plina, sledilo je dolgo obdobje pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za postavitev naprave in objekta, v katerem je naprava postavljena. Spremeniti je bilo treba obstoječe okoljevarstveno dovoljenje, hkrati pa zaradi velikosti naprave in objekta pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. Zgradnjo in postavitev opreme smo začeli junija 2020, napravo smo uspešno zagnali po opravljenem tehničnem pregledu aprila 2021.
Vodaje dragocena življenjska dobrina, zato znjo ravnamo skrbno v celotnem krogu, od odvzema na izvoru do vračanja očiščene odpadne vode v naravo.
Za tehnološke namene v proizvodnih procesih uporabljamo površinsko vodo, ki jo črpamo iz bližnjega vodotoka Hudinja, in podzemno vodo iz treh virov pri napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Količino prečrpane vode iz reke Hudinje redno spremljamo z ustreznimi merilniki v skladu s standardom ISO 9001, prečrpana količina pitne vode se odčitava po merilnikih, ki se umerjajo po standardu MID (Pravilnik o merilnih inštrumentih, Ur. list RS 19/16, Vodomeri (MI-001)). Za uporabo tehnološke vode imamo pridobljena ustrezna vodna dovoljenja.
Za sanitarne namene in delno za tehnološke procese uporabljamo pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
| Poraba izvira Za Travnikom (m3) | Poraba rečne vode (Hudinja) (m3) | Poraba pitne vode (m3) | Skupna poraba vode (m3) |
|---|---|---|---|
| 55.966 | 2.459.814 | 62.324 | 2.578.104 |
| 44.339 | 2.668.720 | 39.908 | 2.752.967 |
| 38.795 | 2.899.335 | 35.253 | 2.973.383 |
| 43.573 | 3.023.581 | 35.957 | 3.103.110 |
| 38.110 | 2.737.182 | 64.964 | 2.840.256 |
| Poraba izvira Za Travnikom (m3/EE) | Poraba rečne vode (Hudinja) (m3/EE) | Poraba pitne vode (m3/EE) | Skupna poraba vode (m3/EE) |
|---|---|---|---|
| 0,0014 | 0,0594 | 0,0015 | 0,0623 |
| 0,0010 | 0,0618 | 0,0009 | 0,0637 |
| 0,0008 | 0,0634 | 0,0008 | 0,0650 |
EE = proizvodnja v ekvivalentnih enotah
Vodimo projekte in investicije za povečanje deležev recikliranja tehnološke vode. Zmanjšujemo rabo pitne vode za tehnološke namene, kar je razvidno v trendu upadanja rabe do leta 2022. V letu 2022 se je povečal delež pitne vode, uporabljene za tehnološki namen, in sorazmerno zmanjšala poraba tehnološke vode iz vodotoka Hudinja zaradi hidrolških razmer, ki v določenem času niso dopuščale odvzema vode iz vodotoka (daljše sušno obdobje) in smo bili primorani uporabiti alternativo. V teku je projekt za alternativno dobavo vode kot nadomestek za uporabo sveže vode iz vodotoka oziroma uporabo pitne vode.
Tehnološko vodo večini zajemamo iz vodotoka Hudinja, ki je desni pritok reke Voglajne. Hudinja izvira na zahodnem gozdnatem pobočju hriba Kraguljišče na osrednjem Pohorju. Površina porečja je 207 km2, dolgoletni povprečni pretok Hudinje na vodomerni postaji Šmarjeta znaša 2,94 m3/s.
Zgornji tok Hudinje spritoki dokraja Vitanje je opredeljen kot naravna vrednota lokalnega pomena, soteska Socka pa je naravna vrednota državnega pomena. Kot naravna vrednota lokalnega pomena je zabeležen tudi Hudinjski slap na Hudinjiv soteski Socka. Spodnji del vodotoka je reguliran in na območju odvzema vode na strani Cinkarne Celje, d. d., ni posebej opredeljen kot naravna vrednota. V čistih vodah zgornjega toka Hudinje in pritokov nad Vitanjem živi avtohtona potočna postrv (Salmo trutta), dolvodno od Vitanja tudi šarenka (Oncorhynchus mykiss). V počasneje tekoči vodi v srednjem in spodnjem toku živi še podust.
Vodnivir podzemne vode na Za Travnikom ni na zaščitenem območju in na njegovem območju ni posebnih zaščitenih vrst.
V Cinkarni Celje, d. d., se zavedamo vrednosti naravnih vodnih virov, iz katerih črpamo vodo za naše tehnološke procese, zato že več let izvajamo projekt Celovito obvladovanje vod (COV). Njegov glavni namen je:
V okviru projektnih aktivnosti smo izvedli dva ukrepa za zmanjšanje porabe vode. Z recikliranjem odpadne vode – bistri nevtralizat (BNVT) oz. preliv po sedimentaciji (CWW BREF 3.3.2.3.3.4) smo v procesu proizvodnje titanovega dioksida v letu 2022 zmanjšali porabo sveže vode iz reke Hudinje. Skupna količina vode, ki jo recikliramo in ponovno uporabimo, znaša dobrih 11 odstotkov od skupne količine vode, ki jo porabimo za proizvodnjo titanovega dioksida.
Na lokaciji Celje v sklopu proizvodnih procesov nastajajo odpadne in hladilne vode. Odpadne vode se čistijo na lastnih čistilnih napravah in so po čiščenju primerne za izpust v vodotok. Kjer je mogoče, se izvajajo postopki za vračanje in ponovno uporabo vode v procesih. Komunalne odpadne vode se čistijo na Centralni čistilni napravi Celje (Tremerje). Večina hladilnih sistemov je zaprtih, zato ni izpustov. Padavinske odpadne vode se v vodotok odvajajo ločeno, in sicer neposredno (očiščene v oljnih lovilcih in peskolovih) ali neposredno.
Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem spremljamo deset iztokov odpadnih voda. Na podlagi monitoringov v letu 2022 ni bilo ugotovljenih preseganj koncentracij snovi v odpadnih vodah. K enotam obremenitve odpadnih voda doprinesejo koncentracije Cu (baker), KPK (kemijska potreba po kisiku) in nekaj malega AOX (organsko vezani halogeni), Ni (nikelj) in celotni P (fosfor). Ostali merjeni parametri so pod mejo določljivosti ali tako nizki, da ne prispevajo k enotam obremenitve (Cr6+, Pb, Hg). Količine izpuščenih snovi v odpadne vode z leti nekolikanihajo. Gre za majhne razlike, ki so posledica spremembe vhodnih surovin, dodatkov in količine proizvodnje.
| Parameter (ton) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Kemijska potreba po kisiku (KPK) | 161,6 | 132,4 | 188,4 | 114,3 | 137,9 |
| Težke kovine (Cu) | 0,09 | 0,06 | 0,04 | 0,04 | 0,03 |
| Težke kovine (Zn) | 0,21 | 0,13 | 0,12 | 0,09 | 0,15 |
| Vrsta emisije | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| EON | 3.171,0 | 2.541,1 | 3.640,3 | 2.149,9 | 2.828,7 |
| SO42- (kg/t TiO2) | 168,5 | 164,8 | 162,1 | 155,7 | 165,4 |
EON = enote obremenitve
SO42- = koncentracija sulfatov na enoto proizvoda TiO2
Emisijska količina izpuščenega sulfata iz proizvodnje titanovega dioksida je bila v letu 2022 višja kot leta 2021 za 7 odstotkov, kljub temu je daleč pod mejno vrednostjo (mejna vrednost je 550 kg/t TiO2 gledena OVD oziroma gledena uredbo TiO2). Prav tako so se zvišale enote obremenitve (za 24 odstotkov) zaradi nekoliko višje koncentracije kemijske potrebe kisika v vodah. Nihanje je v veliki meri tudi posledica vpliva padavinskih voda na velike prispevne površine naprav za odstranjevanje odpadkov za Travnikom in Bukovžlak in topnost zapolnjene sadre, ki pride v stik z vodo in se potem izteka skupaj s prelivnimi vodami iz teh naprav.
Na lokaciji Mozirje v sklopu proizvodnih procesov nastajajo odpadne in komunalne vode. Odpadne vode se čistijo na lastnih čistilnih napravah (IČN1 in IČN2) in so po čiščenju primerne za izpust v vodotok. Kjer je mogoče, se v procesu izvajajo postopki za vračanje in ponovno uporabo vode. Komunalne odpadne vode se čistijo na treh malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN), ki imajo vsaka svoj izpust (MKČN1-V3, MKČN2-V4 in MKČN3-V5). Tako imamo štiri izpuste v vode, meritve pa izvajamo na petih iztokih. Za MKČN je JP Komunala Mozirje izdelala Ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave. Koncentracije snovi v odpadnih vodah so nizke ali pod mejo določljivosti. Število enot obremenitve je minimalno (1,14 EO) in se je v letu 2022 glede na preteklo leto zmanjšalo za 0,16 EO.
Obratovalni monitoring na tej lokaciji izvajamo sami, saj imamo skladno z zahtevami zakonodaje ustrezno pooblastilo Ministrstva za okolje in prostor ter smo nosilci akreditacije po SISEN 17025, na podlagi katerega dokazujemo in zagotavljamo kakovostno, pravilno in neodvisno izvedbo monitoringa in poročanja o monitoringu.
Na lokaciji v Celju odpadne vode izpuščamo v tri vodnatelesa: potok Dobje, Vzhodna Ložnica in Hudinja. Del Vzhodne Ložnice in Dobje spadata v območje Nature 2000. Porečje Vzhodne Ložnice je v skupni površini 43 km2 in predstavlja del severne meje habitata. Drugi del habitata je njen največji, levi pritok Dobje. Vzhodna Ložnica je del porečja Hudinje, v širšem pogledu pa del porečja Savinje, in meri 14,3 km. Del vodotoka, ki pripada območju Natura 2000 Volčeke, meri 1,6 km. Porečje Vzhodne Ložnice se geografsko umešča v vzhodno Slovenijo in leži na severovzhodnem delu porečja Savinje. Vodotok Dobje, ki meri 6,3 km, je največji pritok Vzhodne Ložnice. Del vodotoka, ki pripada območju Natura 2000 Volčeke, meri 1,35 km. Izvira v kraju Marija Dobje in na svoji poti v dolino zbira vodo iz neimenovanih pritokov, ki izvirajo v gričevjih, južno od krajev Razgor in Marija Dobje na eni strani in Voglajnskega gričevja na drugi. Njegov največji pritok je neimenovani vodotok z lokalnim imenom Proseniški potok, ki v dolžini 1,93 km leži v območju Natura 2000 Volčeke. Del vodotokov Vzhodna Ložnica in Dobje je v celotni dolžini struge reguliran, prav tako je na nekaterih odsekih znotraj projektnega območja reguliran Proseniški potok. Na obravnavanem območju sta pomembni dve tarčni vrsti – navadni škržek (Unio crassus) in potočni piškur (Eudontomyzon spp.).
Cinkarna Celje, d. d., na lokaciji Celje, kjer je tudi sedež podjetja, leži na jugovzhodnem robu Celjske kotline, ob regionalni cesti Celje–Šentjur v severovzhodnem delu Slovenije. Proizvodni obrat (metalurško-kemični obrat) leži v ravninskem predelu doline v mestu Celje, kjer nadmorska višina znaša med 238 metrov in 240 metrov. Južno od obrata se teren dviguje in doseže nadmorsko višino približno 450 metrov ter predstavlja severne obronke Posavskega hribovja. Proti vzhodu leži gričevje Teharje, na katerem se nahajajo manjša naselja Za Travnik in Bukovžlak. Na tem območju se nahajajo naprave za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ki so last oziroma v upravljanju Cinkarne Celje, d. d. Lokacija obrata je na severnem delu omejena z reko Vzhodna Ložnica, na zahodnem delu pa z reko Hudinjo. Nekoliko južneje teče reka Voglajna, v katero se izliva Hudinja. Gre za industrijsko območje, kjer ni zaščitenih oziroma zavarovanih območij. Reka Voglajna pa je od pregrade Tratna do izliva v reko Savinjo opredeljena kot območje Natura 2000, in sicer za školjko potočni škržek (Unio crassus) in ribe bolena (Aspius aspius), blistavca (Leuciscus souffia), pezdirka (Rhodeus amarus) in zlata nežica (Sabanejewia aurata).
Naprav za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje TiO2 Bukovžlak in naprava za odstranjevanje tekočih odpadkov iz proizvodnje TiO2 Za Travnikom ležita ob vznožju gričevja Teharje, na jugovzhodnem robu Celjske kotline, ob regionalni cesti Celje–Teharje–Proseniško v severovzhodnem delu Slovenije in sta med sabo oddaljeni približno 600 metrov. Od mesta Celje sta oddaljeni približno 5,5 km. Gričevje, na katerem ležita napravi, se razteza v smeri vzhod–zahod. Na severni strani gričevje omejuje dolina reke Ložnice, na jugu reka Voglajna.
Naprav za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje TiO2 Bukovžlak in Za Travnikom sta del širšega odlagalnega območja, na katerem se nahajajo še odlagališče Železarne Štore, odlagališče komunalnih odpadkov Bukovžlak ter odlagališče trdnih odpadkov Bukovžlak. Naprava za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje TiO2 Bukovžlak se nahaja v neposrednem stiku z območjem trdnih odpadkov Bukovžlak, ki je prav tako v upravljanju Cinkarne Celje, d. d., ter v neposredni bližini komunalnega odlagališča Bukovžlak, ki leži na njeni vzhodni strani.
Južno od naprav se nahaja mokrišče Volčeke, ki ima status naravne vrednote državnega pomena in je opredeljeno kot območje Natura 2000. Območje predstavlja posebno oazo mokrotnih travnikov, na katerih raste modra stožka, ki velja za enega najbolj ogroženih habitatnih tipov v Sloveniji. Tu živijo tudi številne vrste metuljev.
Cinkarna Celje, d. d., na lokaciji v Mozirju v naselju Ljubija v Občini Mozirje. V bližini se istoimenski potok (Ljubija) izliva v Savinjo. Mozirje je v kotlini, ki je obdana z alpskim predgorjem – Golte na severu ter visokima kraškima planotama Menina in Dobrovljena na jugu. Na zahodu se nahaja alpski svet vzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp.
Z zavedanjem o pomenu ohranjanja zavarovanih območij izvajamo vse potrebne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja in z rednimi monitoringi nadziramo svoj vpliv. Večkrat letno izvajamo obratovalni monitoring kemijskega stanja podzemnih voda na lokaciji v Celju in na območju naprav za odstranjevanje odpadkov Bukovžlak in Za Travnikom. Stanje nivojev podzemne vode pa kontinuirano spremljamo z vgrajenimi merilniki za spremljanje nivojev podzemne vode. Novembra 2022 smo izdelali tudi Oceno onesnaženosti tal in poročilo o pregledu tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja tal in podzemne vode.
Poslovna enota podjetja na lokaciji v Celju obsega 45,7 ha skupne površine, od tega je 46 odstotkov utrjenih površin, kar vključuje tudi stavbe za opravljanje dejavnosti, preostanek so travnate površine.
Lokacija v Mozirju zavzema cca 2,8 ha skupne površine zemljišča. Približno 60 odstotkov je utrjenih površin, preostanek so travnate površine.
V bližini obeh lokacij so vodotoki, in sicer na lokaciji v Celju vodotoka Hudinja in Vzhodna Ložnica, ki sta na lokaciji naše dejavnosti kanalizirana in urejena ter redno vzdrževana (odstranjevanje invazivnih rastlin). Na območju vodotokov v Mozirju so večinoma s travo porasle površine.
Naše poslovanje glede na emisije in posege v okolje znatno ne vpliva na obstoječe razmere raznovrstnosti življenja v naravi (biotsko raznovrstnost), kar potrjujejo naslednja dejstva:
Sprememb, ki bi vplivale na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, tako nismo povzročali. Zaradi odgovornega in kontroliranega ravnanja z okoljem z našimi dejavnostmi ne povzročamo rušenja okoljskega ravnovesja.
Čeprav na svojih lokacijah nimamo zaščitenih habitatnih območij, se zavedamo širšega pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na pobudo Ministrstva za naravne vire in prostor (v preteklosti Ministrstvo za okolje in prostor), ki v Sloveniji vodi integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 LIFE (LIFE-IP NATURA.SI), smo zato pristopili k aktivnemu sodelovanju na tem področju. Temeljni namen projekta je, da se na podlagi sodelovanja med različnimi sektorji in deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja območij Nature 2000 v Sloveniji. Poleg sistemskih izboljšav bodo izvedene tudi konkretne akcije za izboljšanje stanja vrst in njihovih habitatov na terenu v osmih območjih Natura 2000.
Med konkretnimi akcijami so predvideni tudi ukrepi za izboljšanje stanja vrst in habitatov na območju Natura 2000 Volčeke. Gre za ukrepe, ki bodo sčasoma prispevali tudi k ciljem zmanjševanja poplavne ogroženosti in doseganja dobrega stanja voda. V Volčkah je namreč predviden odsek oživitve stare struge Vzhodne Ložnice. Predvideno je, da se bo oživitev stare struge izvedla skozi sedanje mrtvice, s čimer bi se struga razgibala, hkrati pa bi se prehod omogočil tudi ribam, ki jim je na sedanji regulirani strugi prehod zaradi pregrade onemogočen. Na novovzpostavljeno strugo se bo zasadila z obvodno vegetacijo, kar pomeni dodaten prispevek k ciljem izboljšanja stanja voda.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| SREDSTVA | ||
| Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | ||
| Neopredmetena sredstva | 1.208.224 | 980.672 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 104.083.017 | 105.896.129 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.973.765 | 1.651.099 |
| Druga dolgoročna sredstva | 68.049 | 53.028 |
| Odložene terjatve za davek | 1.226.475 | 1.930.685 |
| Skupaj nekratkoročna (dolgoročna sredstva) | 108.559.530 | 110.511.613 |
| Kratkoročna sredstva | ||
| Zaloge | 72.754.823 | 40.298.476 |
| Poslovne terjatve | 24.290.543 | 31.172.903 |
| Denar in denarni ustrezniki | 45.210.098 | 59.746.594 |
| Druga kratkoročnasredstva | 133.009 | 155.223 |
| Skupaj kratkoročna sredstva | 142.388.473 | 131.373.196 |
| Skupaj sredstva | 250.948.003 | 241.884.809 |
| Vpoklicani kapital | 20.229.770 | 20.229.770 |
|---|---|---|
| Kapitalske rezerve | 44.284.976 | 44.284.976 |
| Rezerve od dobička | 120.290.401 | 101.824.169 |
| Rezerva za pošteno vrednost | –809.390 | –1.179.701 |
| Zadržani dobički | 25.014.391 | 25.006.577 |
| Skupaj kapital | 209.010.148 | 190.165.790 |
| Rezervacije za zaslužke zaposlencev | 3.651.696 | 4.256.064 |
|---|---|---|
| Druge rezervacije | 14.816.968 | 18.801.189 |
| Dolgoročno odloženi prihodki | 363.054 | 215.749 |
| Skupaj nekratkoročne obveznosti | 18.831.718 | 23.273.002 |
| Finančne obveznosti | 59.392 | 197.503 |
|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | 19.518.145 | 23.242.724 |
| Obveznosti zadavek od dobička | 2.367.161 | 3.852.235 |
| Obveznosti izpogodb s kupci | 157.520 | 136.087 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 1.003.919 | 1.017.468 |
| Skupaj kratkoročne obveznosti | 23.106.137 | 28.446.017 |
| 41.937.855 | 51.719.019 |
|---|---|
| 250.948.003 | 241.884.809 |
|---|---|
| VEUR | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | 227.153.116 | 192.462.100 |
| Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje | 14.113.923 | –463.845 |
| Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve | 2.442.358 | 3.750.475 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | 200.613 | 140.470 |
| Stroški materiala | 134.953.778 | 97.519.612 |
| Stroški storitev | 16.229.210 | 13.830.982 |
| Stroški dela | 29.483.416 | 28.888.986 |
| Amortizacija | 12.150.684 | 11.281.415 |
| Drugi poslovni prihodki | 7.749.919 | 1.387.062 |
| Drugi poslovni odhodki | 5.264.418 | 5.468.743 |
| Slabitve in odpisi poslovnih terjatev | 1.553 | 28.975 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 53.175.643 | 39.976.608 |
| Finančni prihodki | 1.564.464 | 809.100 |
| Finančni odhodki | 2.024.533 | 829.203 |
| Finančni izid | –460.070 | –20.103 |
| Poslovni izid pred davki | 52.715.574 | 39.956.505 |
| Obračunani davek | 8.789.599 | 7.006.296 |
| Odloženi davek | –529.510 | 276.914 |
| Davek od dobička | 9.319.109 | 6.729.381 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 43.396.465 | 33.227.124 |
| Osnovni in popravljen čisti dobiček na delnico | 5,37 | 4,11 |
| Postavka | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Čisti dobiček | 43.396.465 | 33.227.124 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu | 0 | 0 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo priznani v izkazu poslovnega izida | 0 | 0 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje priznani v izkazu poslovnega izida | 0 | 0 |
| Sprememba po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | 322.666 | –103.927 |
| Preračun pozaposlitvenih zaslužkov | 222.345 | –408.216 |
| Vpliv odloženih davkov | –174.700 | –19.746 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo priznani v izkazu poslovnega izida | 370.311 | –531.889 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 370.311 | –531.889 |
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 43.766.777 | 32.695.234 |
VEUR
LETO 2022
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve od dobička | Rezerve za pošteno vrednost | Zadržani dobički | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Druge rezerve izdobička | Preneseni poslovni izid | Čisti poslovni izid poslovnega leta | Skupaj kapital | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 20.229.77 | 0 | 44.284.97 | 6 | 16.931.43 | 5 | 4.814.794 | –4.814.794 | 84.892.734 | –1.179.702 | 86.234 | 24.920.343 | 190.165.790 |
| Sprememba lastniškega kapitala– transakcije z lastniki | 24.922.418 | |||||||||||
| Nakup lastnih delnic | 0 | Umik lastnih delnic | 0 | Izplačilo dividend | 24.922.418 | 0 | 24.922.418 | |||||
| Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | 370.012 | |||||||||||
| 0 | 43.396.465 | 43.766.777 | ||||||||||
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 43.396.465 | 43.396.465 | ||||||||||
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja | 370.012 | |||||||||||
| 370.312 | ||||||||||||
| B3. Spremembe v kapitalu | 18.466.232 | 24.920.343 | –43.386.575 | 0 | ||||||||
| Razporeditev preostalega dela čistega dobička prim. poroč. obd. na druge sestav. | kap. | 0 | ||||||||||
| Razporeditev dela čistega dobička poroč. obd. na druge sestav. kap. po sklepu organov vodenja in nadzora |
| 0 | 24.920.343 | –43.386.575 | 0 |
|---|---|---|---|
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice | 0 | Sprostitev rezerv za lastne delnice | Končno stanje poročevalskega obdobja |
| 20.229.77 | 0 | 44.284.97 | 6 |
| 16.931.43 | 5 | 4.814.794 | –4.814.794 |
| 103.358.966 | –809.390 | 84.159 | 24.930.232 |
| 209.010.148 | BILANČNI DOBIČEK | 84.159 | 24.930.232 |
| 25.014.391 | VEUR | LETO 2021 | |
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve od dobička | Rezerve za pošteno vrednost |
| Zadržani dobički | Skupaj kapital | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice |
| Lastne delnice | Druge rezerve od dobička | Preneseni poslovni izid | Čisti poslovni izid poslovnega leta |
| I/1 | II | III/1 | III/2 |
| III/3 | III/5 | V | VI |
| VII/1 | VIII | Začetno stanje poroč. obdobja | 20.229.770 |
| 44.284.976 | 16.931.435 | 3.900.280 | –3.900.280 |
| 77.500.437 | –647.812 | 5.151.743 | 11.370.393 |
| 174.820.942 | Sprem. lastniš. kapitala– transakcije z lastniki | 914.484 | –914.484 |
| 16.435.902 | 16.435.902 | Nakup lastnih delnic | 914.484 |
| –914.484 | Izplačilo dividend | 16.435.902 | 16.435.902 |
| Celotni vseobsegajoči donos poročev. obdobja | –531.890 | 0 | 33.227.124 |
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
| -531.890 | -531.890 |
|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 7.392.297 | 0 | 11.370.393 | -19.677.173 | -914.484 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 8.306.781 | 11.370.393 | -19.677.173 | 0 |
|---|---|---|---|
| -914.484 | -914.484 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| 20.229.770 | 44.284.976 | 16.931.435 | 4.814.764 | -4.814.764 | 84.892.734 | -1.179.702 | 86.234 | 24.920.343 | 190.165.790 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 86.234 | 24.920.343 | 25.006.577 |
|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | ||
|---|---|---|
| Čisti poslovni izid pred davki | 52.715.574 | 39.956.505 |
| Prilagoditve za: | 8.918.973 | 11.808.838 |
| – amortizacijo + | 12.150.685 | 11.281.415 |
| – dobiček/izgubo pri prodaji osnovnih sredstev | –7.253 | –3.331 |
| – oslabitev/odpis (odprava oslabitve) sredstev | 475.817 | 521.883 |
| – netozmanjšanje/oblikovanje popravka vrednosti terjatev | 1.553 | 28.975 |
| – netofinančne prihodke/odhodke | –493.615 | –20.103 |
| – oblikovanje dolgoročnih rezervacij | 3.483.991 | 0 |
| – odpravo dolgoročnih rezervacij | –6.692.205 | 0 |
| Denarni tok iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev (obratnega kapitala) | –40.604.786 | –1.177.784 |
| Sprememba stanja poslovnih terjatev | 6.880.807 | –4.413.917 |
| Sprememba stanja druga dolgoročna in kratkoročna sredstva | 7.194 | 0 |
| Sprememba stanja zalog | –32.788.789 | –4.773.871 |
| Sprememba stanja poslovnih obveznosti | –7.278.748 | 9.910.735 |
| Sprememba stanja rezervacij | –1.158.030 | 1.743.878 |
| Sprememba stanja odloženih prihodkov | 147.334 | –95.964 |
| Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti | –13.549 | –62.336 |
| Sprememba stanja obveznosti iz pogodb s kupci | 21.432 | –56.695 |
| Plačan davek od dobička | –6.422.438 | –3.429.614 |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 21.029.760 | 50.587.559 |
| Prejemki pri investiranju | 43.513 | 59.749 |
|---|---|---|
| Prejemki od dobljenih obresti | 20.235 | 7.446 |
| Prejemki od dobljenih obresti dividend | 16.025 | 13.915 |
| Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev | 7.253 | 3.331 |
| Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih sredstev | 0 | 35.056 |
| Izdatki pri investiranju | –10.546.496 | –11.325.408 |
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih OS | –10.109.820 | –11.219.929 |
|---|---|---|
| Čisti denarni tok pri investiranju | –10.502.983 | –11.265.659 |
| Denarni tokovi pri financiranju | ||
| Prejemki pri financiranju | 0 | 137.412 |
| Prejemki od povečanja finančnih obveznosti | 0 | 137.412 |
| Izdatki pri financiranju | –25.063.273 | –17.370.542 |
| Izdatki za odplačila finančnih obveznosti | –138.140 | –3.552 |
| Izdatki za plačane obresti | –2.715 | –4.189 |
| Izdatki za nakup lastnih delnic | 0 | –914.484 |
| Izdatki za odplačila dividend in drugih deležev v dobičku | –24.922.418 | –16.448.317 |
| Čisti denarni tok iz financiranja | –25.063.273 | –17.233.130 |
| Končno stanjedenarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 45.210.098 | 59.746.595 |
| Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | –14.536.496 | 22.088.771 |
|---|---|---|
| Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (1. 1.) | 59.746.594 | 37.657.824 |
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje, d. d., je organizirana kot delniška družba, s sedežem v Celju, Kidričeva 26, in vpisana v sodni register sodišča v Celju s številko I-402-00. Glavna dejavnost družbe je kemična (SKD 20.120), in sicer proizvodnja titanovega dioksida.
Računovodski del letnega poročila je pripravljen za družbo Cinkarna Celje d.d. in zajema računovodske izkaze s pojasnili družbe Cinkarna Celje, d.d. S sklepom 25. skupščine delničarjev družbe Cinkarna Celje, d. d., je družba 15. 6. 2021 prešla iz Slovenskih računovodskih standardov na Mednarodne standarde računovodskega poročanja. S tem so vsi izkazi družbe pripravljeni v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe Cinkarna Celje so sestavljeni v evrih, brez decimalk. So sestavni del Letnega poročila 2022, ki je objavljeno v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe Cinkarna Celje, d. d. (https://www.cinkarna.si/si/info-center/objave).
Družba Cinkarna Celje, d.d., je skladno s prehodom delnic dne 4. 2. 2021 v Prvokotacijo računovodske izkaze na dan 31. 12. 2022 sestavila skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe na dan 31. 12. 2022 so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija. Za pretekla leta, vključno z letom, ki se je končalo 31. 12. 2021, je družba pripravila računovodske izkaze v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Prvič je družba v skladu z MSRP pripadajočimi pojasnili, ki jih sprejema Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS), in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), sprejetimi v Evropski uniji (EU), ter skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) pripravila prvi popolni sklop izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2021 z datumom prehoda na MSRP po stanju na dan 1. 1. 2020.
Uprava družbe je računovodske izkaze za poslovno leto 2022 odobrila 14. 3. 2023. Družba pripravlja računovodske izkaze na osnovi predpostavke o časovnici omejenosti delovanja. Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih.
Računovodske usmeritve, ki jih je družba uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov, so enake tistim, uporabljenim pri pripraviračunovodskih izkazov za predhodno poslovno leto. Izjema so prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je družba sprejela 1. januarja 2022 in so opisana v nadaljevanju:
Sprejete računovodske usmeritve so skladne z lanskoletnimi usmeritvami, z izjemo naslednjih sprememb MSRP, ki jih je družba sprejela na dan 1. januarja 2022 in so opisane v nadaljevanju:
Spremembe veljajo za letna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2022 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Upravni odbor UOMRS je izdal spremembe ozkega področja uporabe standardov MSRP na naslednji način:
Letne izboljšave za obdobje 2018–2020 uvajajo manjše spremembe v MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 41 – Kmetijstvo in ponazoritvene primere, ki spremljajo MSRP 16 – Najemi.
Spremembe niso vplivale na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Sprememba se uporablja za letna obdobja poročanja, ki so se začela 1. aprila 2021 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom, tudi v računovodskih izkazih, ki še niso bili odobreni za izdajo na datum izdaje spremembe. Marca 2021 je odbor spremenil pogoje praktične rešitve v MSRP 16, ki najemnikom zagotavljajo pomoč pri uporabi smernic MSRP 16 o spremembah najema za prilagoditve najemnin, ki so neposredna posledica pandemije zaradi covida-19. Po spremembi se zdaj uporablja praktična rešitev za prilagoditve najemnin, če znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. junija 2022 ali pred tem ter so obenem izpolnjeni tudi drugi pogoji za uporabo praktične rešitve.
Spremembe niso vplivale na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Standard velja za leta obdobja za začetkom 1. januarja 2023 ali pozneje z dovoljeno uporabo pred tem datumom, če družba uporablja tudi MSRP 9 Finančni instrumenti na datum, ko prvič uporablja MSRP 17 oziroma prej. To je celoviti novi računovodski standard, ki zajema pripoznavanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje zavarovalnih pogodb. MSRP 17 se uporablja za vse vrste izdanih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb ter naložbenih pogodb z možnostjo diskrecijske udeležbe. Družba ne izdaja pogodb na podlagi MSRP 17, zato uporaba tega standarda ne vpliva na finančno uspešnost, finančni položaj ali denarne tokove družbe.
Z MSRP 17, katerega cilj je zagotoviti celovit pristop k obračunavanju zavarovalnih pogodb, ki je uporabnejši in doslednejši za zavarovalnice, so določena načela za pripoznavanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje vseh vrst zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb ter naložbenih pogodb z možnostjo diskrecijske udeležbe. Celovit pristop dopolnjuje tudi posebna prilagoditev za pogodbe z neposredno udeležbo (pristop spremenljivega nadomestila) in poenostavljen pristop (pristop razporejanja premij), predvsem za kratkoročne pogodbe.
Glavne značilnosti novega računovodskega pristopa vključujejo merjenje sedanje vrednosti ocene prihodnjih denarnih tokov, vključnosprilagoditvijo zaradi finančnega tveganja, ki se ponovno izmeri vsako obdobje poročanja. Model vključuje tudi pogodbeno storitveno maržo, le-ta predstavlja nezasluženi dobiček iz zavarovalnih pogodb, ki ga bo družba pripoznala pri opravljanju storitev zavarovalne pogodbe v prihodnosti. Spremembe v pričakovanih prihodnjih denarnih tokovih vplivajo na pogodbeno storitveno maržo in jih družba pripozna v poslovnem izidu v preostalem obdobju kritja.
Zneski, ki se imetniku police izplačajo v vseh okoliščinah, ne glede na to, ali se zgodi zavarovalni dogodek (naložbene sestavine, ki jih ni možno ločiti), niso predstavljeni v izkazu poslovnega izida, temveč so pripoznani neposredno v izkazu finančnega položaja.
Poleg tega je predstavitev zavarovalnih prihodkov in odhodkov iz zavarovalnih storitev v izkazu vseobsegajočega donosa temeljila na konceptu storitev, zagotovljenih v obdobju poročanja. Rezultati zavarovalnih storitev so predstavljeni ločeno od finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovalnih storitev. V izkazu finančnega položaja so knjigovodske vrednosti portfeljev zavarovalnih pogodb, ki so sredstva, in tiste, ki so obveznosti, z enako zahtevo, ki velja za portfelje pozavarovalnih pogodb v lasti, predstavljene ločeno. MSRP 17 prav tako zahteva obsežna razkritja, da družbe zagotavljajo informacije o pripoznanih zneskih iz zavarovalnih pogodb ter naravi in obsegu tveganj, ki izhajajo iz teh pogodb.
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde se je za oceno pogodbeno storitvene marže na datum prehoda odločil za uporabo retrospektivnega pristopa. Če retrospektivni pristop, kot je opredeljen v MRS 8, za skupino zavarovalnih pogodb ni izvedljiv v celoti, mora družba izbrati bodisi prilagojen retrospektivni pristop z uporabo za nazaj bodisi pristop poštene vrednosti. Oba omogočata posplošitev ob prehodu.
Razkrivanje računovodskih usmeritev (spremembe)
Spremembe veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Spremembe zagotavljajo smernice za uporabo presojanja bistvenosti za razkritja računovodskih usmeritev. Predvsem spremembe MRS 1 nadomeščajo zahtevo po razkritju "pomembnih" računovodskih usmeritev z zahtevo po razkritju "bistvenih" računovodskih usmeritev. V napotkih za uporabo so dodani tudi napotki in ponazoritveni primeri za pomoč pri uporabniku koncepta bistvenosti pri presojanju razkrivanja računovodskih usmeritev. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Opredelitev računovodskih ocen (spremembe)
Spremembe začnejo veljati za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom, in se uporabljajo za spremembe računovodskih usmeritev in spremembe računovodskih ocen, ki se pojavijo na začetku tega obdobja ali po njem. Spremembe uvajajo novo opredelitev računovodskih ocen, opredeljenih kot denarni zneski v računovodskih izkazih, za katere je značilna negotovost pri merjenju, če ne izhajajo iz popravka napake iz prejšnjega obdobja. Spremembe pojasnjujejo tudi, kakšne so spremembe računovodskih ocen in kako se razlikujejo od sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Odloženidavek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz ene transakcije (spremembe)
Spremembe veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Spremembe omejujejo področje uporabe in dodatno pojasnjujejo področje izjem pri začetnem pripoznanju skladno z MRS 12 ter določajo, kako bi morala podjetja obračunati odloženi davek, povezan s sredstvi in obveznostmi, ki izhaja iz ene same transakcije, kot so najemi in obveznosti iz razgradnje. Spremembe pojasnjujejo, da je pri plačilih, s katerimi družba poravna obveznost in so ta odbitna postavka za davčne namene, ob upoštevanju veljavne davčne zakonodaje potrebna presoja, ali se takšni odbitki za davčne namene pripišejo obveznosti ali povezanim sestavinam sredstev. V skladu s spremembami se izjemna začetnega pripoznanja ne uporablja za transakcije, ki ob začetnem pripoznanju povzročajo enake obdavčljive in odbitne začasne razlike. Uporablja se samo, če pripoznanje najetega sredstva in obveznosti iz najema (ali elementa obveznosti iz razgradnje in sredstva iz razgradnje) povzroči obdavčljive in odbitne začasne razlike, ki niso enake. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne (spremembe)
nekratkoročne obveznosti iz naslova posojil, za katere veljajo zaveze, ki jih je treba izpolniti v 12 mesecih po obdobju poročanja. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Namen sprememb je izboljšati zahteve, ki jih prodajalec – najemnik uporablja pri merjenju obveznosti iz najema pri poslih prodaje in povratnega najema iz MSRP 16, hkrati pa se s tem ne spreminja obračunavanje najemov, ki niso povezani s prodajo in povratnim najemom. Prodajalec – najemnik predvsem določi plačilo najemnin ali popravljena plačila najemnin, tako da prodajalec – najemnik ne bi pripoznal nobenega zaslužka dobička ali izgube, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo ohrani. Z uporabo teh zahtev se prodajalcu – najemniku v poslovnem izidu ne prepreči pripoznanja dobička ali izgube v zvezi z delno ali popolno prekinitvijo najema. Prodajalec – najemnik skladno z MRS 8 uporablja spremembo za nazaj za posle prodaje in povratnega najema, sklenjene po datumu začetne uporabe, pri čemer je to začetek letnega obdobja poročanja, v katerem je družba prvič uporabila MSRP 16. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe naslavljajo priznano neskladje med zahtevami MSRP 10 in tistimi iz MRS 28 pri obravnavanju prodaje ali razdelitve sredstev med lastnikom in pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna posledica sprememb je, da se celotni dobiček ali izguba pripozna, če transakcija vključuje obrat (ne glede na to, ali je del odvisnega podjetja ali ne). Delni dobiček ali izguba se pripozna, če transakcija vključuje sredstva, ki ne predstavljajo obrata, tudi če so ta sredstva deponirana v odvisnem podjetju. Upravni odbor UOMRS je decembra 2015 odložil datum začetka veljavnosti te spremembe za nedoločen čas do zaključka svojega raziskovalnega projekta o kapitalski metodi. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Pri sestavi računovodskih izkazov za poslovno leto 2022 družbe Cinkarne Celje je Uprava družbe upoštevala predpostavko delujočega podjetja na podlagi vedenja in informacij ter aktivnosti, ki omogočajo prihodnje poslovanje družbe na način, da bo sposobna ustvarjati denarni tok za pokrivanje obveznosti in vlagateljem omogočiti ustrezen donos na kapital.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih, finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri katerih je upoštevana poštena vrednost.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene vključujejo določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, nadomestljivo vrednost naprav in opreme, oceno poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, popravke vrednosti zalog in terjatev, ocene obveznosti iz pogodb skupci, oceno možnosti uporabe terjatev za odložene davke, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z zaslužki zaposlenih, ter predpostavke, ki so vključene v izračun rezervacij za ekološke namene in tožbene zneske pravnih in fizičnih oseb.
Ocene in navedene predpostavke se redno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, če vplivajo zgolj na to obdobje, in za prihodnja obdobja, na katera vplivajo popravki. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je Uprava družbe Cinkarna Celje pripravila v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v naslednjih pojasnilih:
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je Uprava družbe pripravila v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v naslednjih pojasnilih:
na verjetnostioziroma ocenineizpolnitve kupca. Metodologija vključuje naslednjakvantitativna in kvalitativnamerila: analiza dosedanje plačilnediscipline poslovanja skupcem, analiza računovodskih izkazovkupca – bonitetno poročilo, kvalitativne ocenekupca, ki jih pripravijosodelavci, zadolženi zaprodajo, in zavarovanostterjatev z odobritvijo kreditnegalimita prizavarovalnici. Na osnovi navedenega, kivključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.
Poštenavrednost jeuporabljena prifinančnih sredstvih, merjenihpo poštenivrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vsedruge postavke v računovodskih izkazihpredstavljajo nabavno oziroma odplačnovrednost. Poštenavrednost sredstev sepreverja enkrat letno, in sicerna osnoviznanih tržnihpodatkov ali primerljivi h podatkov v panogi, kjer ima podjetje naložbe.
Rezervacija jepripoznana, ko ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in čeje bolj verjetno kot ne, dabo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarskekoristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane,ker bonjihov dejanskiobstoj potrjen znastopom ali nenastopom dogodkov v šelevnenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba ne more vplivati. Uprava družbe redno preverja, ali je za poravnavomožne obveznosti verjeten odlivsredstev,ki omogočajo ekonomske koristi. Čepostane verjeten,semožna obveznostprerazporedi tako, da sev računovodskih izkazihzanjo oblikuje rezervacijav trenutku, ko sespremeni stopnjaverjetnosti. Uprava družbe na osnovi zakonske oz. druge osnove zapripoznavo,kritično presodi alije sedanja obveza, ki izhaja izpreteklih dogodkov in bi v prihodnostiza družbo lahkoiz tega naslovanastali bodočiodlivi,podkrepljena spomočjozunanjih pravnih strokovnjakov in prav tako z aktivnostmi potrebnimi za sanacijo glede na trenutna spoznanja, izvedene meritve, kot tudi višina stroškain sama ocena časovnice izvedbe teh aktivnosti, pri čem er se pripresojiuporabijo pisna mnenja zunanjih specialistovzadevnega področja. Presoja jevezana v glavnem na okoljske rezervacije.
Vokviru zavez zadoločene pozaposlitvenein druge zaslužke so evidentiranesedanje vrednosti odpravninobupokojitvi in jubilejnenagrade. Pripoznane sona podlag i aktuarskega izračuna, ki ga pripravipooblaščeni aktuar in odobriuprava. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v časunastanka izračuna,in se zaradisprememb v prihodnje lahko razlikuje od takrat veljavnih dejanskihpredpostavk. To senanaša predvsem na določitev diskontne stopnje ocene fluktuacijezaposlenih, ocenesmrtnosti in ocene rastiplač. Obveze zadoločenezaslužke sozaradi kompleksnostiaktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavkeobčutljive za spremembe navedenih ocen.
Družba oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova: oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, oslabitve finančnih naložb, oslabitev terjatev, neizkoriščenih davčnih olajšav, davčne izgube. Družba na dan zaključenih računovodskih izkazov preveri višino izkazanih terjatev in obveznosti za davek. Odložene terjatve za davek pripozna ob verjetnem razpoložljivem prihodnjem obdavčljivem dobičku v obdobju petih let, v bremekaterega bo mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odloženi davek se odpravlja za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Zaradi poslabšanja makroekonomskega okolja, ki ga je povzročila inflacija, razmere na nabavnih in prodajnih trgih ter situacija v zvezi z vojno v Ukrajini, družba preveri pomembnejše računovodske usmeritve in ocene na področjih, na katera bi lahko imele razmere negativen vpliv, zlasti na oslabitev sredstev – terjatev zaradi poslabšanja plačilne discipline, rezervacije, merjenja poštenih vrednosti, najeme, stroške dela in udenarljivost odloženih davčnih terjatev.
Družba za obravnavano obdobje, predstavljeno v priloženih računovodskih izkazih, uporablja računovodske usmeritve v skladu s pravili MSRP. Družba računovodskih usmeritev, objavljenih v Letnem poročilu za poslovno leto 2021, ni spreminjala. Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju.
Za transakcije, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, je pri preračunavanju poslovnih dogodkov med letom upoštevan tečaj poslovne banke ali srednji tečaj Evropske centralne banke (referenčni tečaj). Sredstva in dolgovi, ki glasijo na tujo valuto, so izkazani v preračunani vrednosti po srednjem tečaju Evropske centralne banke na datum poročanja. Pozitivne in negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja in odplačno vrednostjo plačil med obdobjem ter odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti in izmerjeni pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripisujejo v izkazu poslovnega izida.
Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so določene glede na pričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, dokler se v celoti ne nadomesti vrednosti, ki tvori osnovo za obračun amortizacije, in se začne amortizirati, ko je neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo.
Amortizacijske stopnje se v letu 2022 niso spreminjale glede na predhodno leto.
Opredmetena osnovna sredstva v družbi so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga opredmetena osnovna sredstva, drobni inventar, opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi ter predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.
Družba uporablja model nabavne vrednosti. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva (uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroške dovoz in namestitve). Pri modelu nabavne vrednosti vodi opredmetena osnovna sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. V nabavno vrednost se vštevajo stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, tvorijo stroški, ki jih povzročinja njegova zgraditev ali izdelava (stroški materiala, dela, storitev zunanjih izvajalcev in storitve poslovnih enot podjetja), ki se nanašajo neposredno nanj, in tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki jih lahko pripišemo njegovi usposobitvi za nameravano uporabo.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se razporedi na njegove dele, če je njihova vrednost pomembna, imajo različne dobe koristnosti uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, in se obračunavajo kot posamezno sredstvo.
Poznejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom povečujejo njegovo nabavno vrednost, če gre za njegovo nadomestitev in je verjetno, da bodo njegove prihodnje gospodarske koristi večje glede na prvotno ocenjene. Ob poznejših izdatkih za popolnoma amortizirano opredmeteno osnovno sredstvo se sredstvo pripozna kot novo sredstvo z novo dobo koristnosti.
155
naslednjegameseca, potemko je razpoložljivoza uporabo. Zemljiščater osnovnasredstva umetniškega in kulturnega pomena se ne amortizirajo.
Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerjalno obdobje so:
Amortizacijske stopnje se v letu 2022 niso spreminjale glede na predhodno leto.
Družbapri ocenjevanjudobe koristnostisredstev upošteva pričakovano fizičnoizrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako družba preverja dobokoristnostipri pomembnejšihsredstvihza primer, da bi prišlo dospremenjenih okoliščin in bi bila potrebnasprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.
Družba obsklenitvi pogodbeoceni, ali greza najemno pogodboali pogodba vsebujenajem. Pogodba jenajemna oziroma vsebujenajem, če sez njo prenašapravica doobvladovanja uporabe identificiranegasredstva za določenoobdobje v zameno za nadomestilo. Družba določi trajanje najema kotobdobje,v katerem najemani mogoče odpovedati, skupaj z:
Družba kot najemnik najemov nima.
Najemnepogodbe v povezavi, skaterimi ne pridedo pomembnegaprenosa tveganj in koristi, povezanih zlastništvom, sorazvrščene med poslovne najeme. Prihodki odnajemnin se obračunavajo enakomernov celotnem obdobju trajanja najemain pripoznajo medprihodki v izkazu poslovnega izida. Začetni neposrednistroški so dodatni stroški, ki jih je mogočepripisati neposredno pogajanju in dogovarjanjuo najemu, povečujejoknjigovodsko vrednost najetegasredstva in se pripoznajov celotnem obdobjutrajanja najema enako kot prihodki od najemnin. Pogojne najemnine se pripoznajo kot prihodek vobdobju, v katerem so zaslužene.
Med drugimidolgoročnimisredstvi družba izkazuje oziroma pripoznaod državebrezplačno pridobljene emisijske kupone. Družba beleži prejem in uporabo emisijskih kuponov na naslednji način:
• kratkoročne poslovne obveznostise evidentirajo med stroške takrat, ko ocenjena višina dejanskih emisij presega število emisijskih pravic družbe, ki so bile ali dodeljene ali kupljene za kritje dejanskih emisij;
• če je tržna vrednost nakupljenih emisijskih kuponov ob koncu leta nižja od njihove knjigovodske vrednosti, se kuponi prevrednotijo zaradi oslabitve;
• družba na bilančni presečnini najprej uporabi se od države pridobljene kupone, za morebitni primanjkljaj pa uporabi kupone, ki jih je kupila na trgu po povprečni ceni.
Finančni instrumenti vključujejo neizpeljana finančna sredstva in neizpeljane finančne obveznosti ter izpeljane finančne instrumente. Finančni instrumenti so izkazani po pošteni in odplačni vrednosti.
Poštena vrednost je cena, ki bi jo dosegli s prodajo sredstev oziroma bi jo plačali s prenosom obveznosti na podlagi urejenega posla med udeleženci na trgu na datum merjenja.
Ob začetnem pripoznanju družba razvrsti finančna sredstva kot naknadno izmerjena po odplačni vrednosti, pošteni vrednosti skozi vseobsegajoči donos in po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.
Razvrstitev finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju je odvisna od značilnosti pogodbenega denarnega toka finančnega sredstva in poslovnega modela družbe za upravljanje z njimi. Razen terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je uporabila praktično korist, družba ob prvotnem pripoznanju finančno sredstvo izmeri po pošteni vrednosti, ki je v primeru finančnega sredstva, ki ni pripoznano po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, povečana za stroške transakcije.
Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je družba uporabila praktično korist, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15 (gl. računovodske usmeritve v razdelku Prihodki iz pogodb s kupci).
Finančna sredstva se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin:
Neizpeljana finančna sredstva vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve, posojila in naložbe. Družba pripozna terjatve in posojila ter vloge oziroma depozite na dan njihovega nastanka. Druga sredstva pripozna, ko se posel sklene oziroma ko postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.
Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko izgubi pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva ali ko se prenesejo pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.
Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu G v nadaljevanju.
glavnice. Za dolžniške instrumente, ki so pripoznani po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se prihodki od obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida in obračunajo na enak način kot pri finančnih sredstvih po odplačni vrednosti. Vse druge spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravo kapitalskega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev kapitala skladno z MRS 32 – Finančni instrumenti in za katera se družba odloči, da nepreklicno razvrsti v skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ter jih ne poseduje za namene trgovanja. Razvrstitev se določi po posameznem instrumentu. Dobički in izgube iz naslova teh finančnih sredstev se nikoli ne razporedijo v izkaz poslovnega izida.
Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot finančni prihodki v izkazu poslovnega izida ob vzpostavitvi pravice do plačila.
Med finančna sredstva po odplačni vrednosti družba razvršča finančna sredstva, ki jih poseduje za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice. Družba med finančna sredstva po odplačni vrednosti razvršča posojila, poslovne in druge terjatve. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna (zapadlost do 12 mesecev od datuma izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev od datuma izkaza finančnega položaja). Posojila in terjatve so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za pričakovane kreditne izgube. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi.
Zavarovanje poslovnih terjatev se ne obravnava kot poseben finančni instrument, temveč kot sestavni del terjatev. Zavarovalne police se sklepajo obdobno (letno) in se nanašajo na določene terjatve in/ali poslovne partnerje. Sklenjena zavarovalna polica je fleksibilna, pri čemer se poslovni partnerji za čas trajanja zavarovalne police lahko dodajajo ali izvzemajo iz zavarovanja. Zavarovalne police se nanašajo izključno na zavarovanje poslovnih terjatev.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid vključujejo finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali finančna sredstva, ki jih mora podjetje izmeriti po pošteni vrednosti. Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni finančni instrumenti, vključno z ločenimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, so razvrščeni v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen če gre za instrumente učinkovitega varovanja pred tveganji. Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove, ki niso le plačila glavnice in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, ne glede na poslovni model. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so v izkazu finančnega položaja izkazana po pošteni vrednosti z neto spremembami poštene vrednosti, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
zagotavljanju plačil nesposobnosti. Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v znesku, ki izhaja iz ustreznih listin, na podlagi katerih se začenja obvladovati nanj vezane pravice.
Neizpeljane finančne obveznosti družbe zajemajo poslovne, finančne in druge obveznosti. Družba na začetku obveznosti pripozna na datum transakcije, ko postane pogodbeno stranka v zvezi z instrumentom. Družba odpravi pripoznanje obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Neizpeljane obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti. Glede na zapadlost so sorazvrščene med kratkoročne (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se pripoznajo v poslovnem izidu. Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstev ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Če transakcijska cena ni enaka pošteni vrednosti na datum merjenja, se razlika pri tržnih sredstvih pripozna v poslovnem izidu in se časovno razmeji ter se pozneje sprosti v poslovni izid v skladu s politiko. Finančne naložbe ali finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se vsaj enkrat letno, pri pripravi letnih računovodskih izkazov, ponovno izmerijo po pošteni vrednosti. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Družba opravlja nakup strateških surovin v ameriških dolarjih, prav tako vrši prodajo na dolarskem trgu, ki je vrednostno bistveno nižja od nabave. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami in do nenehno se spreminjajočega menjalnega razmerja tečajev evro/dolar; družba to usklajuje s terminskimi posli, da ohrani pravilno razmerje evro/dolar in zmanjša valutna tveganja.
Sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsegajo sredstva in obveznosti, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in je prodaja zelo verjetna, se razvrstijo med sredstva in obveznosti za prodajo. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva, namenjena za prodajo, in poznejše izgube ali dobički ob ponovnem merjenju se izkazujejo v poslovnem izidu. Dobički se ne izkazujejo v višini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi oslabitve. Ko se neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva razporedijo med sredstva, namenjena prodaji, se prenehajo amortizirati. Družba ob prodaji odpravi pripoznanje sredstva (skupine) za odtujitev, učinek odtujitve, zmanjšan za stroške, ki jih lahko pripišemo neposredno prodaji, pa pripozna med drugimi poslovnimi prihodki oziroma odhodki.
nabave so prevozni stroški, stroškinakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški spremljanja blaga in drugi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu, materialu ali storitvam. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tudi tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.
Družba vodi zaloge surovin in materiala ter pomožnega materiala, embalaže in trgovskega blaga po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog in porabe materiala družba uporablja stalne cene z odmiki. Poraba osnovnih surovin se evidentira po metodi FIFO, poraba ostalih zalog materiala in blaga pa po metodi tehtanih povprečnih cen. Zaloge surovin in materiala brez gibanja se zaradi oslabitve prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih proizvodov so vrednotene s proizvajalnimi stroški, ki vključujejo neposredne stroške materiala, plač in proizvodnih storitev, amortizacijo ter del splošnih proizvodnih stroškov, ki zajemajo stroške materiala, vzdrževanja, zavarovanj in del stroškov drugih storitev. Pri izkazovanju zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov družba uporablja stalne cene (PVS) z odmiki. Prenos stroškov iz zalog se opravi po metodi tehtanih povprečnih cen.
Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov brez gibanja se zaradi oslabitve prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
Finančna sredstva
Skladno z MSRP 9 družba uporablja model pričakovanih izgub, s katerim ne pripoznava samo nastalih izgub, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Družba oceni dokaze o oslabitvi finančnih instrumentov. Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, temelji ocena oslabitev na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačila finančnega instrumenta v naslednjih 12 mesecih.
Za finančna sredstva, kot so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporablja poenostavljeni pristop, na podlagi katerega se popravek vrednosti izračunava kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva. Družba oblikuje skupine terjatev na podlagi njihovih zavarovanosti/nezavarovanosti, zapadlosti, podobnih značilnosti tveganja in poplačljivosti v preteklih letih, ki so opravljene za oceno Uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, ki jih predvideva pretekli razvoj.
jihbo prejela. Za finančna sredstva, kina dan poročanja kažejo objektivne znake oslabitve, se popravek vrednosti zaradi pričakovanih kreditnih izgub na osnovi sklepa Uprave oblikuje v celoti. Družba pripozna odpis finančnega sredstva, kadar temelji na pričakuje, da pogodbenih denarnih tokov ne bo uspela izterjati. Objektivni dokazi oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev obveznosti s strani dolžnika; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj ali je v postopku po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, je treba šteti kot dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne. Družba obračuna popravek njihove vrednosti v breme poslovnih odhodkov v zvezi s terjatvami. Oblikovanje popravka vrednosti terjatev dokupcev in drugih poslovnih terjatev temelji na individualni presoji njihove tveganosti glede na dinamiko plačil iz izkušenj v preteklosti, zamude pri preteklih plačilih, bonitetno oceno poslovnega partnerja in status poslovnega partnerja v primerih insolventnih postopkov.
Kot finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se vodijo naložbe v lastniške vrednostne papirje oziroma deleže drugih družb, za katere je bila ob začetnem pripoznanju sprejeta nepreklicna odločitev, da niso v posesti za trgovanje. Poštena vrednost vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, se izmeri po borznem tečaju na dan poročanja. Dobički ali izgube iz spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerva za poštene vrednosti finančnih instrumentov v neto znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni izid. Nabran i dobiček ali izguba se prenaša znotraj lastniškega kapitala.
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost po membnih nefinančnih sredstev znamenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Četakšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote (DUE) je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Pri razporeditvi oslabitve na posamezno sredstvo DUE se knjigovodska vrednost posameznega sredstva ne zmanjša pod vrednost, ki je višja od poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve (če je izmerljiva), pod vrednost pri uporabi (če jo je mogoče določiti) ali pod vrednost, ki je enaka nič evrov. Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova (njena) knjigovodska vrednost presega njegovo (njeno) nadomestljivo vrednost. Oslabitev se pripozna v poslovnem izidu. Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečan knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvih v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se določana podlagi primerljivih tržnih podatkov podjetij elektro panoge.
Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržnih obrestnih merih ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno tveganje teh finančnih sredstev.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržnih obrestnih merih ob koncu poročevalskega obdobja.
Celotnikapital družbe sestavljajo: vpoklicanikapital, kapitalske rezerve, rezerve oddobička, rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, zadržani dobiček iz prejšnjih let ali nepokrita izguba iz prejšnjih let in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še nepokrita izguba poslovnega leta.
Vpoklicani kapital predstavlja osnovni delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe in ga sestavljajo navadne delnice.
Lastnedelnice: ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključnos stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovih naknadnih ponovnih izdaji se prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala in tako dobljeni presežek ali manko pri transakciji se prenese na kapitalske rezerve oziroma na zadržani dobiček.
Kapitalske rezerve predstavljajo kapitalske rezerve, oblikovane v postopku lastninjenja, in splošni prevrednotovalni popravki kapitala, ki so v skladu s takrat veljavnimi SRS vključevali revalorizacijo osnovnega kapitala pred letom 2002. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala družbe je bil zaradi prehoda na nove SRS (2006) 1. 1. 2006 prenesen v kapitalske rezerve.
Rezerve oddobička so namenjeno zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Sestavljajo jih: zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice oziroma lastne poslovne deleže, lastne delnice oz. lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka), statutarne rezerve in druge rezerve od dobička.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja poštene vrednosti, se nanašajo na spremembo poštene vrednosti finančnih naložb v kapital drugih družb, ki se merijo po pošteni vrednosti prek kapitala. V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja poštene vrednosti, so zajeti tudi stroški ponovne meritve pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarski dobički/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti obveze za odpravnine ob upokojitvi.
Dividende: dokler dividendne odobri skupščina delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički, torej se dividende v računovodskih izkazih priznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih. Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan poročanja. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem vseobsegajočem donosu.
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben dotok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obveze na dan poročanja. Družba pripoznava rezervacije, ko so zanje izpolnjeni pogoji, in sicer v breme ustreznih stroškov oziroma odhodkov.
Rezervacije za ekologijo se oblikujejo kot najboljša ocenjena višina stroškov na osnovi ocen zunanjih neodvisnih okoljskih strokovnjakov, povezanih z delovanjem odlagališč in naprav v lasti družbe za pokrivanje dolgoročnih obvez. Uprava družbe presoja, ali obstaja zakonska, pogodbena ali konstruktivna obveznost za oblivanje/sprostitev rezervacije. Rezervacije se diskontirajo z risk free rate, gledena ocenjeno časovnico izvedbe del, ki je predvidena s pomočjo ocen zunanjih strokovnjakov glede strukturo zemljišč, potrebne aktivnosti in zakonska določila. V letu 2022 se je opravila ponovna preverba rezervacij, kjer se je ponovno ocenila izvedba potrebnih del, opredelila časovnica izvedbe del ter vrednost izvedbe del, kjer je bila upoštevana inflacija in na osnovi časovnice ustrezno opravljeno diskontiranje rezervacij z diskontom faktorjem donosa državnih obveznic. Opravljena je bila na osnovi ocen s pomočjo zunanjih strokovnjakov in letnega pregleda poslovodstva. Usklajevanje stroškov je bilo izvedeno glede na rast cen materialov in storitev za izvedbo potrebnih sanacij.
Prihodki iznaslova državnih podpor se pripoznajov računovodskih izkazih družbe Cinkarna Celje, d. d., koso prejeti in koobstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne pomoči iznaslova epidemije v Sloveniji družba izkazuje med tekočimi poslovnimi prihodki. Preostale državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni odhodki, ki naj bi jih subvencije nadomestile. S sredstvi povezanih državne podpore se izkazujejo poslovnega izida pripoznajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih stroškov, ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so namenjene.
V okviru drugih kratkoročnih sredstev družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke. Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja stroškov letnih obveznosti se med letom izkazujejo razmejeni stroški regres za letni dopust, plačane zavarovalne premije in drugi kratkoročni stroški. Nadan poročanja družba izkazuje vnaprej plačane nabavne stroške surovin in stroške, ki se nanašajo na prihodnje bilančno obdobje. Družba med drugimi kratkoročnimi sredstvi izkazuje tudi DDV od prejetih predujmov.
V okviru drugih kratkoročnih obveznosti družba izkazuje kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja stroškov letnih obveznosti se med letom razmejujejo načrtovane poslovne obveznosti. Med kratkoročno odloženimi prihodki so evidentirani obračunani prihodki med letom od prodaje proizvodov in storitev. Prav tako med drugimi kratkoročnimi obveznostmi družba izkazuje obračunano neizkoriščeno pravico do letnega dopusta in tudi DDV od danih predujmov.
Prihodki iz pogodb s kupci
Prihodki v skladu z MRSP 15 se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem vrednosti sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
storitve in pridobij o koristi iz njegovega/njenega naslova. Koristi iz naslovablaga oziroma storitev so morebitni denarni tokovi (prejemki ali prihranki pri izdatkih), ki se lahko pridobijo neposredno ali posredno na različne načine. Družba prenese obvladovanje blaga ali storitve in s tem izpolni oziroma izpolnjuje izvršitveno obvezo, in sicer v določenem trenutku ali postopoma. Ob sklenitvi pogodbe skupcem mora družba opredeliti vse v pogodbi vsebovane izvršitvene obveze. Kot samostojna (ločena) izvršitvena obvezase opredeli vsaka obveza za prenos blaga ali storitve kupcu:
Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, dokaterega družba pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb.
Obvladovanje blaga in storitev je odvisno od določil kupoprodajne pogodbe, do prenosa pa pride v trenutku, ko kupec blago prevzame ali je storitev opravljena. Običajni rok plačila je od 30 do 90 dni.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca, vendar kupcu še niso bile zaračunane. Med sredstvi iz pogodb družba izkazuje nezaračunane prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem.
Obveznosti iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je družba prejela od kupca. Obveznosti iz pogodb skupci družba izkazuje iz naslova odobrenih količinskih popustov. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko družba izpolni svojo izvršitveno obvezop po pogodbi.
Prihodki in drugi poslovni prihodki se pripoznajo, ko je storitev opravljena in je kupec pridobil obvladovanje nad blagom ali storitvijo skladno z MSRP 15.
Drugi poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev kot presežek njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo ter ob nastanku drugih neobičajnih postavk. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.
Odhodkisepripoznajo, če jezmanjšanje gospodarskihkoristi v obračunskem obdobju povezano zzmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Poslovniodhodki sepripoznajo, koje porabljenmaterial oziroma opravljena storitev,in sicer v obdobju,na katero se nanašajo. Priobičajnem vrednotenju zalogproizvodov in nedokončane proizvodnje poproizvajalnih stroškihseupoštevajo poslovni odhodki,sestavljeni izproizvajalnih stroškov, ki sene zadržujejo več v teh zalogah, pa tudiv obračunskem obdobju obračunani stroški nakupovanja instroški prodajanja terstroški splošnihdejavnosti.
Prenos stroškov izzalog proizvodov in nedokončane proizvodnjemed prodane količine ter prenos nabavnevrednosti trgovskegablaga in materiala medprodane količinese opravita po metodi stalnih(ocenjene, standardne) cen,pri čemer se upošteva tudi sorazmerni del odmikov.
Poslovniodhodki so enakivračunanim stroškom v obračunskem obdobju,povečani zastroške, ki se zadržujejo v začetnihzalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje, ter zmanjšani za stroške, kise zadržujejo v končnihzalogah proizvodov in nedokončaneproizvodnje, vrednoteni poproizvajalnih stroških.
Poslovneodhodke povečuje nabavnavrednost prodanega trgovskegablaga in materiala. Stroški storitev sev večji meri nanašajo na stroške,nastale v zvezi z vzdrževanjem sredstev,transportnimi storitvami, storitvami posrednikov priprodaji proizvodov,stroškereklame (sponzorstva), stroške raziskovalnega delain stroške intelektualnih storitev.
Poslovniodhodki – oslabitvese pojavljajo v zvezi z opredmetenimiosnovnimi sredstvi, neopredmetenimisredstvi in obratnimi sredstvi zaradinjihove oslabitve. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejanskonastalih zneskih.
Finančniodhodki obsegajo stroške obrestiza posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitvevrednosti finančnihsredstev,ki se pripoznajo v izkazuposlovnega izida.Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodiefektivnih obresti.
Davekod dobičkapravnihoseb poslovnega leta obsega odmerjeniin odloženi davek. Davek od dobička seizkaže v izkazu poslovnegaizida, razenv tistem delu, v kateremse nanaša na postavke, ki se izkazujejoneposredno v kapitalu. Obdavčljividobiček serazlikuje odčistega dobička, poročanega v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki soobdavčljive ali odbitne v drugih letih, in postavke, ki niso nikoli obdavčljive ali odbitne.
Odmerjenidavek je davek, zakaterega se pričakuje, da bo plačanod obdavčljivegadobička zaposlovno leto z uporabo davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja.
Odloženidavek seizkazuje pometodi obveznosti v izkazu finančnegapoložaja, pričemerseupoštevajo začasnerazlike medknjigovodsko vrednostjosredstev in obveznostmi zapotrebe finančnega poročanjain zneskov za potrebe davčnegaporočanja. Odloženi davek seizkaže v višini,ki jo bo po pričakovanjih trebaplačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih nadatum poročanja.
določiz uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko bo odložena obveznost za davek poravnana. Odloženi davek se prav tako ne izkaže, ko gre za obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju finančnih naložb. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka.
Odložena terjatev za davek se priznava v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v bremek katerega bo mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja z določenimi izdelki ali storitvami (področni odsek) ali z izdelki in storitvami v posebnem, geografsko definiranem gospodarskem okolju (območni odsek); ti se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Informacije po odsekih so izkazane po območnih in področnih odsekih družbe. Poročanje družbe po odsekih temelji na območnih odsekih, ki jih podpirata tudi način vodenja v okviru družbe in sistem notranjega poročanja.
Območni odseki družbe so Slovenija, Evropska unija, tretje države in trgi nekdanje Jugoslavije. Področni odseki družbe so Titanov dioksid, Predelavacinka, Laki, mastri in tiskarske barve, Agro program in ostalo. Informacije o odsekih so prikazane v poglavju Prihodki iz pogodb skupci v Računovodskem delu poročila. Poslovni izid po področnih odsekih je izkazan kot razlika med poslovnimi prihodki in odhodki, z upoštevanjem tistih prihodkov in stroškov, ki jih je moč posameznemu odseku neposredno pripisati, pri čemer so izvzeti prevrednotovalni prihodki in odhodki, ki jih ni mogoče smiselno razporediti po področnih odsekih. Manjši področni odseki so združeni v eno kategorijo, ker so nepomembni, hkrati pa bi lahko podrobna razkritja podjetju povzročila pomembnejšo škodo.
Družba Cinkarna Celje, d.d., izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki jo izračuna tako, da dobiček/izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, deli s številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku, ker vse delnice družbe Cinkarna Celje pripadajo istemu razredu navadnih imenskih kosovnih delnic.
Družba Cinkarna Celje za obvladovanje finančnih tveganj pri uporabi finančnih instrumentov za obvladovanje kreditnega, likvidnostnega, tržnega, valutnega in poslovnega tveganja uporablja različne instrumente, ki so podrobneje predstavljeni v pojasnilu VIII Finančni instrumenti in finančna tveganja.
| V EUR | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Titanov dioksid | 187.495.664 | 156.788.783 |
| Predelava cinka | 8.240.209 | 6.364.355 |
| Laki, mastri in tiskarske barve | 18.516.808 | 17.687.588 |
| Agro program | 8.399.825 | 7.990.692 |
| Ostalo | 4.500.610 | 3.630.682 |
| SKUPAJ | 227.153.116 | 192.462.100 |
| V EUR | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Slovenija | 18.781.919 | 17.355.361 |
| Evropska unija | 173.950.706 | 142.500.353 |
| Trg držav bivše Jugoslavije | 4.959.791 | 4.383.469 |
| Tretjedržave | 27.117.372 | 24.693.293 |
| Tretje države – dolarski trg | 2.343.328 | 3.529.624 |
| SKUPAJ | 227.153.116 | 192.462.100 |
Družba prav tako spremlja rezultate odsekov po prodajnih programih, ki se redno pregledujejo in na osnovi katerih se spremljajo odločitve o bodočem poslovanju posamičnega programa. Po odsekih družba spremlja poslovni izid iz poslovanja. Finančni izid, davek od dobička, odložene terjatve za davek in čisti poslovni izid pa družba spremlja na ravni družbe kot celote, prav tako se izkaz finančnega položaja družbe spremlja samo na ravni družbe.
V EUR
| Titanov dioksid– pigmenti | Predelava cinka | Laki, mastri, tisk. barve | Agro program | Ostalo | Skupaj | ||||||||
| leto 2021 | leto 2022 | leto 2021 | leto 2022 | leto 2021 | leto 2022 | leto 2021 | leto 2022 | leto 2021 | leto 2022 | leto 2021 | leto 2022 | ||
| Prih. iz pog. s kupci | 156.788.783 | 187.495.664 | 6.364.355 | 8.240.209 | 17.687.588 | 18.516.808 | 7.990.692 | 8.399.825 | 3.630.681 | 4.500.610 | 192.462.100 | 227.153.116 | |
| Drugi poslovni prih. | 1.152.824 | 7.297.949 | 2.058 | 7.467 | 20.812 | 34.273 | 30.340 | 21.777 | 3.931.503 | 2.830.810 | 5.137.537 | 10.192.276 | |
| Sprememba vrednosti zalog | –709.213 | 13.624.957 | 55.962 | 45.758 | –76.227 | 767.982 | 275.758 | –494.589 | –10.125 | 169.815 | –463.845 | 14.113.923 | |
| Stroški poslovanja | –117.981.010 | –155.281.120 | –6.259.407 | –8.112.153 | –15.351.019 | –16.451.077 | –8.338.342 | –7.864.834 | –9.229.407 | –10.574.488 | –157.159.184 | –198.283.672 | |
| – od tega amortizacija | –6.142.369 | –7.367.314 |
| –95.229 | –79.813 | –479.852 | –395.688 | –330.947 | –292.084 | –4.233.017 | –4.015.785 | –11.281.415 | –12.150.684 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od obresti | 12.284 | 20.235 | |||||||||
| Drugi finančni prihodki | 13.915 | 16.025 | |||||||||
| Odhodki od obresti | –4.189 | –2.714 | |||||||||
| Drugi finančni odhodki | –42.113 | –493.615 | |||||||||
| Finančni izid | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –20.103 | –460.069 |
| Odloženi davki | 276.914 | –529.510 | |||||||||
| Davek od dobička | –7.006.296 | –8.789.599 | |||||||||
| Čisti dobiček | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 33.227.124 | 43.396.465 |
V EUR
| Skupina neopredmetenih sredstev za leto 2022 | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
| Premoženjske pravice | 5.845.554 | 4.907.487 | 938.067 | 5.633.593 | 4.744.346 | 889.248 | ||||
| Sredstva v pridobivanju | 270.158 | 0 | 270.158 | 91.424 | 0 | 91.424 | ||||
| SKUPAJ | 6.115.711 | 4.907.487 | 1.208.224 | 5.725.018 | 4.744.346 | 980.672 |
V EUR
| Skupina neopredmetenih sredstev za leto 2021 | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
| Premoženjske pravice | 5.633.593 | 4.744.346 | 889.248 | 5.537.658 | 4.519.833 | 1.017.825 | ||||
| Sredstva v pridobivanju | 91.424 | 0 | 91.424 | 17.646 | 0 | 17.646 | ||||
| SKUPAJ | 5.725.018 | 4.744.346 | 980.672 | 5.555.304 | 4.519.833 | 1.035.471 |
Dobekoristnostineopredmetenih sredstev so končne. Družbaje preverila njihove vrednosti in ugotovila, da njihova sedanja vrednost ne presega njihove nadomestljive vrednosti. V letu 2022 je družba investirala v dolgoročne premoženjske pravice iz naslova vlaganj v programsko opremo in projektno dokumentacijo. Zmanjšanja neopredmetenih sredstev se nanašajo na obračunano amortizacijo in odpis drugih neopredmetenih sredstev.
| Premoženjske pravice | Sredstva v pridobivanju | SKUPAJ | ||
|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje na dan 31.12. 20201 | 5.633.593 | 91.424 | 5.725.017 |
| Povečanja | 0 | 436.676 | 436.676 | |
| Prenos iz sred. v pridobivanju | 257.942 | –257.942 | 0 | |
| Stanje na dan 31.12. 2022 | 5.891.535 | 270.157 | 6.161.693 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | |||
|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31.12. 2021 | 4.744.345 | 0 | 4.744.345 |
| Amortizacija tekočega leta | 209.124 | 0 | 209.124 |
| Stanje na dan 31.12. 2022 | 4.953.469 | 0 | 4.953.469 |
| NEODPISANA VREDNOST | |||
|---|---|---|---|
| Stanje 31.12. 2021 | 889.248 | 91.424 | 980.672 |
| Stanje 31.12. 2022 | 938.066 | 270.157 | 1.208.224 |
| Premoženjske pravice | Sredstva v pridobivanju | SKUPAJ | ||
|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje na dan 31.12. 2020 | 5.537.658 | 17.646 | 5.555.304 |
| Povečanja | 0 | 169.713 | 169.713 | |
| Prenos iz sred. v pridobivanju | 95.935 | –95.935 | 0 | |
| Stanje na dan 31.12. 2021 | 5.633.593 | 91.424 | 5.725.017 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | |||
|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31.12. 2020 | 4.519.832 | 0 | 4.519.832 |
| Amortizacija tekočega leta | 224.513 | 0 | 224.513 |
| Stanje na dan 31.12. 2021 | 4.744.345 | 0 | 4.744.345 |
| NEODPISANA VREDNOST | |||
|---|---|---|---|
| Stanje 31.12. 2020 | 1.017.826 | 17.646 |
Stanje 31.12. 2021
889.248
91.424
980.672
Del dolgoročnih premoženjskih pravic se nanaša na služnostne pravice z dokončno dobo koristnosti, ki so izkazane med zemljišči.
| Skupina opredmetenih OS | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost |
|---|---|---|---|
| Zemljišča | 10.803.263 | 1.198.754 | 9.604.509 |
| Zgradbe | 128.674.115 | 87.057.629 | 41.616.487 |
| Oprema | 225.138.242 | 183.644.286 | 41.493.957 |
| Sred. v pridobivanju | 10.276.338 | 0 | 10.276.338 |
| Predujmi | 1.091.727 | 0 | 1.091.727 |
| SKUPAJ | 375.983.686 | 271.900.668 | 104.083.017 |
| Vrsta | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | 10.803.263 | 1.126.413 | 9.676.850 | 10.803.263 | 10.803.263 |
| Zgradbe | 126.487.363 | 84.187.165 | 42.300.197 | 124.538.191 | 81.177.713 |
| Oprema | 227.909.652 | 183.515.529 | 44.394.123 | 221.895.740 | 179.915.685 |
| Sred. v pridobivanju | 9.172.421 | 0 | 9.172.421 | 10.492.059 | 0 |
| Predujmi | 352.537 | 0 | 352.537 | 821.380 | 4.158 |
| SKUPAJ | 374.725.236 | 268.829.107 | 105.896.130 | 368.550.632 | 262.151.627 |
Družbanima sredstev v finančnem najemu, prav tako postanju na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 družba nima sredstev, zastavljenih za kakršna koli jamstva.
| Vrsta | SKUPAJ NABAVNA VREDNOST | Stanje/dan 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Zemljišča | 10.803.263 | 10.803.263 |
| Zgradbe | 126.487.363 | 126.487.363 |
| Proizvajalna in druga oprema | 227.909.652 | 227.909.652 |
| SKUPAJ | 365.200.278 | 365.200.278 |
| Sredstva v pridobivanju | 9.172.421 | 9.172.421 |
| Predujmi | 352.537 | 352.537 |
| SKUPAJ | 374.725.236 | 374.725.236 |
Povečanja
| 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|
| 0 | 2.230.260 | 6.198.459 | 8.428.719 | –8.428.719 | 0 | 0 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | 0 | 43.507 | 8.969.869 | 8.969.869 | 0 | 460.172 | 9.430.041 | |
| Stanje na dan 31. 12. 2022 | 10.803.263 | 128.674.115 | 225.138.243 | 364.615.621 | 10.276.338 | 1.091.726 | 375.983.685 | |
| POPRAVEK VRED. | Stanje/dan 31. 12. 2021 | 1.126.413 | 84.187.166 | 183.515.529 | 268.829.108 | 0 | 0 | 268.829.108 |
| Amortizacija | 72.342 | 3.271.577 | 8.597.642 | 11.941.561 | 0 | 0 | 11.941.561 | |
| Zmanjšanja | 0 | 41.539 | 8.468.885 | 8.510.425 | 0 | 0 | 8.510.425 | |
| Povečanja | 0 | 359.575 | 0 | 359.575 | 0 | 0 | 359.575 | |
| Stanje na dan 31. 12. 2022 | 1.198.755 | 87.057.628 | 183.644.286 | 271.900.668 | 0 | 0 | 271.900.668 | |
| NEODPISANA VRED. | Stanje/dan 31. 12. 2021 | 9.676.850 | 42.300.197 | 44.394.123 | 96.371.170 | 9.172.421 | 352.537 | 105.896.129 |
| Stanje na dan 31. 12. 2022 | 9.604.509 | 41.616.487 | 41.493.957 | 92.714.953 | 10.276.338 | 1.091.726 | 104.083.017 |
Postanju na dan 31. 12. 2022 jedružba v skladuz MRS 16 opravila preizkus oslabitve vrednosti dolgoročnih sredstev in zato opravila cenitev sredstev pri pooblaščenem cenilcu vrednosti podjetja. Iz cenitve (vrednost pri uporabi za namene računovodskega poročanja) izhaja, da sredstva zaradi inflatornih razmer in vsesplošnega poslabševanja makroekonomskih razmer družbe niso precenjena in njihova cenitvena vrednost presega knjigovodsko vrednost.
Družba Cinkarna Celje je kljub temu poslovno leto 2022 zaključila z odličnimi rezultati in dosegla nadpovprečen dobiček zadnjih let.
Nadomestljiva vrednost sredstva je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali njegova vrednost pri uporabi – odvisno od tega, katera je večja. Za potrebe testa oslabitve je bila nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote določena na osnovi izračuna vrednosti pri uporabi, tj. z uporabo projekcij denarnih tokov, ki temeljijo na petletnih finančnih načrtih denar ustvarjajočih enote in v katerih se predpostavlja stopnja normalizacija razmer. Pri projekciji je uporabljen diskontni faktor 10,26 % (2023–2027) in letna dolgoročna stopnja rasti preostalega denarnega toka 2,6 %. Po oceni poslovodstva razumna sprememba diskontne stopnje oziroma stopnje rasti ne bi povzročila oslabitve sredstev denar ustvarjajoče enote. Na osnovi navedenih predpostavk je izračunana ocena vrednosti sredstev denar ustvarjajoče enote Cinkarna Celje presegla knjigovodsko, zato slabitev denar ustvarjajoče enote ni potrebna.
Pri oceni vrednosti smo v okviru simulacije preverili vpliv spremembe ključnih parametrov: diskontne stopnje, NOPLAT, CAPEX in dolgoročne stopnje rasti na vrednost celotnega kapitala ocenjevane družbe. Vpliv teh sprememb je prikazan v nadaljevanju: in sicer sprememba diskontne stopnje ±0,5 %, sprememba dolgoročne stopnje rasti ±1 %, sprememba donosnosti ±5 % in sprememba CAPEX.
Glede na navedene spremembe in vpliv na spremembo ocenjene vrednosti nobena sprememba ne pomeni, da bi bilo potrebno sredstva slabiti.
| Sprememba diskontne stopnje | Razlika glede na ocenjeno vrednost v % |
|---|---|
| Povečanje za 0,5% | -10% |
| Zmanjšanje za 0,5% | 11% |
| Sprememba dolgoročne stopnje rasti | |
| Povečanje za 1,0% | 7% |
| Zmanjšanje za 1,0% | -5% |
| Sprememba donosnosti | |
| Povečanje NOPLAT za 5,0% | 9% |
| Zmanjšanje NOPLAT za 5,0% | -9% |
| Sprememba investicij | |
| Povečanje CAPEX za 5,0% | -12% |
| Zmanjšanje CAPEX za 5,0% | 12% |
| Zgornja meja | 9,6% |
| Spodnja meja | -9,0% |
V letu 2022 družba izkazuje znižanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki je rezultat razlike med vrednostjo joinvestiranih sredstev in obračunano amortizacijo. V letu 2022 je družba investirala v posodobitev proizvodne opreme in v nadomestno opremo in investirala 10 mio EUR (v letu 2021 11,2 mio evrov), in sicer največ na področju titanovega dioksida, od katerih so najpomembnejše naložbe naslednje: postavitev sončnih elektrarn (0,7 mio EUR), vgradnja tretjega peščenega mlina (0,7 mio EUR), odprava virov prašenja (0,5 mio EUR), C-linija nevtralizacije druga stopnja (0,5 mio EUR), posodobitev čistilne naprave na kalcinaciji (0,2 mio EUR), dograditev meteorne kanalizacije z oljnimi lovilci (0,2 mio EUR), postavitev sistema upravljanja ekstra lahkega kurilnega olja (0,2 mio EUR) in podobno.
modernizacija čistilnenapravena kalcinaciji (1,8 mioEUR), zamenjava peči za zgorevanje žvepla (1,6 mioEUR), odprava virov prašenja (0,7 mioEUR), vgradnja tretjega peščenega mlina (0,7 mioEUR) in druge.
V EUR
| Leto 2021 | Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | SKUPAJ | Sredstva v pridobivanju | Predujmi | SKUPAJ NABAVNA VREDNOST | |
| Stanje/dan 31. 12. 2020 | 10.803.263 | 124.538.191 | 221.895.740 | 357.237.194 | 10.492.059 | 821.379 | 368.550.632 | |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 11.155.694 | 410.018 | 11.565.713 | |
| Prenos iz sred. v pridob. | 0 | 1.949.172 | 9.421.240 | 11.370.412 | –12.475.332 | 0 | –1.104.920 | |
| Zmanjšanja | 0 | 0 | 3.407.328 | 3.407.328 | 0 | 878.861 | 4.286.189 | |
| Stanje na dan 31. 12. 2021 | 10.803.263 | 126.487.363 | 227.909.652 | 365.200.278 | 9.172.421 | 352.537 | 374.725.236 |
POPRAVEK VREDNOSTI
| Stanje/dan 31. 12. 2020 | 1.054.071 | 81.177.714 | 179.915.685 | 262.147.470 | 0 | 4.157 | 262.151.627 | |
| Amortizacija | 72.342 | 3.203.086 | 7.781.475 | 11.056.902 | 0 | 0 | 11.056.902 | |
| Zmanjšanja | 0 | 193.634 | 4.181.631 | 4.375.264 | 0 |
| 1.126.413 | 84.187.166 | 183.515.529 | 268.829.108 | 0 | 0 | 268.829.108 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 9.749.192 | 43.360.477 | 41.980.055 | 95.089.725 | 10.492.059 | 817.222 | 106.399.006 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 9.676.850 | 42.300.197 | 44.394.123 | 96.371.170 | 9.172.421 | 352.537 | 105.896.129 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi je prav tako upoštevano izkazano povečanje nabavne vrednosti sredstev za znesek 2.026.125 EUR (leta 2021 3.263.831 EUR) iz naslova usredstvenih lastnih proizvodovin storitev, kjer družba lastne storitve vzdrževalskih del in porabljenega materiala za vzdrževanje usredstvi. V okviru tega so bili za realizacijo usredstvenih lastnih učinkov potrebni material, del in nakup drugih sredstev, ki so podrobneje evidentirana na posamična obstoječa osnovna sredstva, ki so se bodisi popravljala bodisi obnavljala med letom in med rednim letnim remontom v zadnjem kvartalu leta 2022. Ključne naložbe v okviru lastne vzdrževalske ekipe so bile: vgradnja tretjega peščenega mlina (0,1 mio EUR), C-linija nevtralizacije druga stopnja (0,2 mio EUR), posodobitev čistilne naprave na kalcinaciji (0,1 mio EUR), postavitev sistema upravljanja ekstra lahkega kurilnega olja in podobno, ostala razlika vrednosti del do celote je nastala zaradi sanacije posamičnih obstoječih sredstev; s posegom opravljenih del se je povečala bodisi učinkovitost bodisi življenjska doba teh sredstev, ki so pomembna za tekoče zagotavljanje proizvodnega procesa nosilnega proizvoda.
Med zemljišči so tudi izkazane služnostne pravice v višini 262.020 EUR (leta 2021 v višini 334.362 EUR). Služnostne pravice s končno dobo koristnosti 20 in več let se nanašajo na polaganje in vzdrževanje cevovodov, kablov in vodovodov ter na potrebe izvajanja del iz mokrega v suho zapolnjevanje sadre. Povečanja nabavne vrednosti zemljišč v letu 2022 ni bilo, zmanjšanje zemljišč se nanaša na obračunano amortizacijo služnostnih pravic za poslovno leto 2022 v višini 72.342 EUR.
(31.12. 2021 – 71%). Delež je izračunan gledena nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme, izvzeta so zemljišča.
Nadan 31. 12. 2022 ima družba za 1.660.953 EUR (31. 12. 2021 – 1.699.831 EUR) neporavnanih obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev.
Med finančnimi sredstvi po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa vodi družba naložbe delnice Elektro Celje in Elektro Maribor z namenom uživanja denarnih tokov iz naslova prejetih dividend in prodaje vrednostnih papirjev. Oba lastniška papirja kotirata na večstranskem sistemu trgovanja (multilateral trading facility – MFT) SIENTER (https://sienter.si), ki je v upravljanju Ljubljanske borze. Glede na kotacijo obeh lastniških papirjev na dan 31. 12. 2022 lahko ugotovimo, da imata oba papirja znano tržno ceno, ki pa ni merodajna za preverbo poštene vrednosti teh naložb, saj delnice beležijo zelo nizek promet.
Družba je preverila pošteno vrednost sredstev in finančna sredstva prek drugega vseobsegajočega donosa vrednotila po pošteni vrednosti. Finančna sredstva so se povečala iz naslova prevrednotenja na pošteno vrednost v višini 322 tisoč EUR (po stanju na dan 31. 12. 2021 – slabitev za 104 tisoč EUR) v dobro rezerv za pošteno vrednost. Prejete dividende v letu 2022 znašajo 16.025 EUR (31. 12. 2021 – 13.915 EUR).
| Skupina nekratkoročne finančne naložbe leto 2022 | Nabavna vrednost | Prevrednotenje | Poštena vrednost | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
| Druge naložbe | 2.077.692 | 1.755.026 | 103.927 | 103.297 | 1.973.765 | 1.651.099 |
| Skupaj | 2.077.692 | 1.755.026 | 103.927 | 103.927 | 1.973.765 | 1.651.099 |
Člani Uprave in Nadzornega sveta niso prejeli nobenega dolgoročnega posojila. Cinkarna Celje, d. d., nima drugih odvisnih ali pridruženih podjetij in ne posluje z drugimi povezanimi osebami.
| Leto 2022 | Druge finančne naložbe | ||
|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje na dan 31.12. 2021 | Povečanja med letom | Stanje na dan 31.12. 2022 |
| 1.755.026 | 322.667 | 2.077.692 | |
| PREVREDNOTENJE | Stanje na dan 31.12. 2021 | Stanje na dan 31.12. 2022 | |
| 103.927 | 103.927 | ||
| POŠTENA VREDNOST | Stanje 31. 12. 2021 | Stanje 31. 12. 2022 | |
| 1.651.099 | 1.973.765 |
| NABAVNA VREDNOST | Stanje na dan 31.12. 2020 | Stanje na dan 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| 1.755.026 | 1.755.026 |
| PREVREDNOTENJE | Stanje na dan 31.12. 2020 | Povečanje med letom | Stanje na dan 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|
| 0 | 103.927 | 103.927 |
| POŠTENA VREDNOST | Stanje 31. 12. 2020 | Stanje 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| 1.755.026 | 1.651.099 |
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Druga neopredmetena sredstva | 68.049 | 53.028 | 0 | 0 |
| Skupaj | 68.049 | 53.028 | 0 | 0 |
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Emisijski kuponi | 53.028 | 25.629 | 0 | 0 |
| Skupaj | 53.028 | 25.629 | 0 | 0 |
Druga sredstva obsegajo emisijske kupone, dane varščine in druga dolgoročna sredstva. Med druga neopredmetena sredstva so razporejeni oddržave brezplačno pridobljeni emisijski kuponi, ki so vrednoteni po 1 EUR. V letu 2022 je družba pridobila 40.397 kuponov (vsi pridobljeni kuponi so brezplačno pridobljeni od države v skladu z ZVO-1). V Q1 2021 je družba prodala 13.000 kuponov, v letu 2022 prodaje kuponov ni bilo. Učinki prodanih kuponov leta 2021 v vrednosti 0,4 milijona EUR so izkazani med drugimi poslovnimi prihodki (Pojasnilo 21).
| Opis | Terjatve | Obveznosti | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan 1. 1. | 1.950.431 | 19.746 | 0 | |
| Povečanje med letom | 322.650 | 174.700 | 19.746 | |
| Zmanjšanje med letom | 852.160 | 0 | 0 | |
| Skupaj | 1.420.921 | 194.446 | 19.746 | |
| Pobotanje | –194.446 | –194.446 | –19.746 | |
| Stanje na dan 31. 12. | 1.226.475 | 0 | 0 |
Zmanjšanje terjatev za odloženi davek se nanaša na porabo rezervacij za: jubilejne nagrade in odpravnine ter ekološke in druge rezervacije v višini 738.232 EUR ter na odpravo oblikovanih popravkov vrednosti terjatev v vrednosti 113.928 EUR. Povečanje terjatev za odloženi davek se nanaša na polovico oblikovanih rezervacij za ekološke namene v višini 322.365 EUR in oblikovan popravek vrednosti terjatev v višini 285 EUR. Za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi terjatev za odloženi davek v letu 2022 niso bile oblikovane, saj je njihovo oblikovanje v letu 2022 v celoti davčno priznano. Na dan 31. 12. 2022 je družba obračunala 174.700 EUR obveznosti za odloženi davek iz naslova finančnih naložb oziroma izkazovanja njihove vrednosti po pošteni vrednosti (na dan 31. 12. 2021 je izkazanih 19.746 EUR obveznosti za odloženi davek iz naslova slabitve finančnih naložb). Družba je preverila udenljivost odloženih davkov in sicer glede na izdelano projekcijo pričakovanih obdavčljivih dobičkov za obdobje od 2023 do 2027.
Spremembe v stanju odloženih terjatev za davek so imele negativen vpliv na izkaz poslovnega izida v vrednosti 529.510 EUR. Stanje terjatev za odloženi davek na dan 31. 12. je naslednje.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Rezervacije za ekološke namene | 1.130.587 | 1.491.515 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 290.049 | 367.967 |
| Terjatve | 285 | 90.948 |
| Skupaj | 1.420.921 | 1.950.431 |
| Obveznosti za finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti pred drugim vseobsegajočim donosi | –194.446 | –19.746 |
| Skupaj terjatve za odloženi davek | 1.226.475 | 1.930.685 |
| Skupina zalog | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | Iztržljiva vrednost |
|---|---|---|---|
| Material | 45.206.025 | 26.842.350 | 45.206.025 |
| 3.266.936 | 2.471.875 | 3.266.936 |
|---|---|---|
| 24.187.102 | 10.868.240 | 36.883.181 |
|---|---|---|
| 29.786 | 52.992 | 29.786 |
|---|---|---|
| 64.974 | 63.018 | 64.974 |
|---|---|---|
| 72.754.823 | 40.298.476 | 85.450.902 |
|---|---|---|
V poslovnem letu 2022 je bil dodatno opravljen popravek vrednosti zalog materiala in blaga v višini 332.443 EUR (v letu 2021 v višini 386.724 EUR) zaradi prevrednotenja na čisto iztržljivo vrednost, zastarelosti in neuporabnosti zalog materiala in rezervnih delov. Pomembnih ugotovljenih inventurnih razlik v letu 2022 in predhodnem letu ni bilo.
Popravek vrednosti zaradi zastarelosti in neuporabnosti zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov je v tekočem letu znašal 1.443 EUR (leta 2021 16.094 EUR), odprava popravka zaradi negibanja zalog v letu 2022 znašala 33.018 EUR. V letu 2022 ni bilo ugotovljenih inventurnih mankov ali viškov (v letu 2021 so bili ugotovljeni inventurni manki v višini 3.810 EUR). Vrednost zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 105 % iz naslova nižje prodaje pigmenta titanovega dioksida v zadnjem četrtletju leta 2022. Zaloge niso zastavljene za jamstva. Čista iztržljiva vrednost zalog na dan 31. 12. 2022 je določena z njihovo prodajno vrednostjo, zmanjšano za stroške prodaje in presega njihovo knjigovodsko vrednost.
Na bilančni dan 31. 12. 2022 družba nima finančnih naložb.
| V EUR | Skupina kratkoročne poslovne terjatve | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 22.087.040 | 29.148.099 | |
| Druge terjatve | 2.203.503 | 2.024.804 | |
| Skupaj | 24.290.543 | 31.172.903 |
| V EUR | Skupina terjatev do kupcev | leto 2022 | Vrednost terjatev | Popravek vrednosti | Neto terjatev | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kupci v državi | 2.947.578 | 4.063.142 | 266.985 | 267.017 | 2.680.593 | 3.796.125 | |
| Kupci v tujini | 19.407.517 | 24.868.008 | 371.794 | 381.437 | 19.035.723 | 24.486.571 | |
| Posredni izvozniki | 368.044 | 865.403 | 0 | 0 | 368.044 | 865.403 | |
| Terjatve za tuji račun | 2.681 | 0 | 0 | 0 | 2.681 | 0 | |
| Skupaj | 22.725.820 | 29.796.553 | 638.780 |
Terjatve družbe dokupcev so s 1.6. 2021 zavarovane prizunanji instituciji in niso dane kot poroštva za obveznosti. Višina nezavarovanih terjatev na dan 31. 12. 2022 znaša 465.565 EUR in na dan 31. 12. 2021 658.688 EUR.
| Skupina terjatev do kupcev | leto 2021 | Vrednost terjatev | Popravek vrednosti | Neto terjatev |
|---|---|---|---|---|
| Kupci v državi | 31. 12. 2021 | 4.063.142 | 267.017 | 3.796.125 |
| 31. 12. 2020 | 3.730.884 | 367.302 | 3.363.582 | |
| Kupci v tujini | 31. 12. 2021 | 24.868.008 | 381.437 | 24.486.571 |
| 31. 12. 2020 | 21.012.811 | 360.960 | 20.651.851 | |
| Posredni izvozniki | 31. 12. 2021 | 865.403 | 0 | 865.403 |
| 31. 12. 2020 | 718.749 | 0 | 718.749 |
| 29.796.553 | 25.462.444 | 648.454 | 728.262 | 29.148.099 | 24.734.182 |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupina druge terjatve | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Terjatve za DDV | 1.984.953 | 1.789.384 |
| Terjatve do državnih institucij | 167.293 | 186.642 |
| Terjatve do zaposlenih | 23.060 | 26.027 |
| Druge terjatve | 28.197 | 22.751 |
| Skupaj | 2.203.503 | 2.024.804 |
Družba nima terjatev do članov Uprave in Nadzornega sveta.
| Skupina sredstev | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni | 30 | 30 |
| Denarna sredstva na računih | 24.210.068 | 53.622.153 |
| Kratkoročni depoziti na odpoklic | 21.000.000 | 6.124.412 |
| Skupaj | 45.210.098 | 59.746.594 |
Denarna sredstva so naložena pri domačih bankah in obrestovana s fiksno letno obrestno mero.
| Opis | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Vnaprej plačani stroški | 100.859 | 153.862 |
| DDV prejetih predujmov | 32.150 | 1.362 |
| Skupaj | 133.009 | 155.223 |
| Postavke kapitala | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Vpoklicani kapital | 20.229.770 | 20.229.770 |
| Kapitalske rezerve | 44.284.976 | 44.284.976 |
| Zakonske rezerve | 16.931.435 | 16.931.435 |
| Rezerve za lastne delnice | 4.814.764 | 4.814.764 |
| Lastne delnice | –4.814.764 | –4.814.764 |
| Druge rezerve od dobička | 103.358.966 | 84.892.734 |
| Rezerva za pošteno vrednost | –809.390 | –1.179.701 |
| Zadržani dobički | 25.014.391 |
|---|---|
| 25.006.577 | |
| Skupaj kapital | 209.010.148 |
| 190.165.790 |
Delniški kapital družbe sestavlja 8.079.770 prosto prenosljivih kosovnih delnic istega razreda. Vse kosovne delnice imajo enako nominalno vrednost in so v celoti vplačane. Na bilančni dan 31. 12. 2022 znaša vrednost vpoklicanega kapitala 20.229.770 EUR.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon, in so na dan 31. 12. 2022 znašale 44.284.976 EUR. Oblikovane so bile s posebno uredbo v postopku lastninskega preoblikovanja družbe Cinkarna Celje in se v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 niso spremenile. Zakonske rezerve so na dan 31. 12. 2022 znašale 16.931.435 EUR in se v letu 2022 niso spremenile.
Družba ima na dan 31. 12. 2022 po izvedeni cepitvi delnic z dne 15. 8. 2022 v razmerju 1:10 v lasti 264.650 lastnih delnic (na dan 31. 12. 2021 264.650 delnic). V letu 2022 družba ni pridobivala lastnih delnic.
Rezerve za lastne delnice na dan 31. 12. 2022 podobno kot zadnji dan predhodnega leta znašajo 4.814.764 EUR.
Druge rezerve od dobička so se v letu 2022 povečale na račun prenosa tekočega dobička v rezerve v višini 18.466.232 EUR in na dan 31. 12. 2022 znašajo 103.358.966 EUR.
V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so zajeti stroški ponovne meritve pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarski dobički/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti obveze za odpravnine ob upokojitvi in spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev.
| V EUR | Leto 2022 | 31. 12. 2021 | Povečanje | Zmanjšanje | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti | 702.013 | 322.666 | 0 | 1.024.679 | |
| Popravek presežka za odloženi davek | –19.746 | –174.700 | 0 | –194.446 | |
| Nerealizirani aktuarski dobički/izgube | –1.861.968 | 222.345 | 0 | –1.639.623 | |
| Skupaj | –1.179.701 | 370.311 | 0 | –809.390 |
Rezerva za pošteno vrednost zajema kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev in pozaposlitvenih zaslužkov. Rezerva za pošteno vrednost se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 222.345 EUR iz naslova preračuna pozaposlitvenih zaslužkov in 322.666 EUR iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev ter zmanjšala za obveznost za odloženi davek v višini 174.700 EUR in je konec leta 2022 znašala –809.390 EUR.
| V EUR | Leto 2021 | 31. 12. 2020 | Povečanje | Zmanjšanje | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti | 805.940 | 0 | 103.927 | 702.013 | |
| Popravek presežka za odloženi davek | 0 | –19.746 | 0 | –19.746 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Skupaj | –647.812 | –19.746 |
| Zadržani dobički | 512.413 | –1.179.701 |
Zadržani dobički so se povečali za dobiček tekočega leta v višini 21.782.391 EUR, zmanjšali so se zaradi uporabe bilančnega dobička za izplačilo dividend po sklepu skupščine delničarjev podjetja, ki je 15. 6. 2022 izglasovala predlog o uporabi bilančnega dobička za leto 2022, ki je znašal 25.006.577 EUR. Skladno s sprejetim predlogom se je del bilančnega dobička v višini 24.922.418 EUR (3,19 EUR na delnico) izplačal v obliki dividend. Preostanek, tj. 84.159 EUR, ni bil razdeljen in je ostal kot zadržani dobiček.
V letu 2022 je izplačana bruto dividenda na delnico znašala 3,19 EUR, v letu 2021 pa 2,1 EUR.
| Postavke | 31.12.2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| (a) Čisti poslovni izid poslovnega leta | 43.396.465 | 33.227.124 |
| (b) Število delnic | 8.079.770 | 8.079.770 |
| (c) Osnovni dobiček na delnico (a/b) | 5,37 | 4,11 |
| (d) Popravljeni dobiček na delnico (a/b) | 5,37 | 5,37 |
| V EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|
| Obvezna uporaba dobička | Čisti dobiček | 43.396.465 | 33.227.124 |
| Kritje prenesene izgube | 0 | 0 | |
| Oblikovanje zakonskih rezerv | 0 | 0 | |
| Dobiček po obvezni uporabi | 43.396.465 | 33.227.124 | |
| Oblikovanje drugih rezerv po sklepu Uprave | –18.466.232 | –8.306.781 | |
| Preostanek dobička | 24.930.232 | 24.920.343 | |
| Ugotovitev bilančnega dobička | Preostanek dobička | 24.930.232 | 24.920.343 |
| Preneseni dobiček | 84.159 | 86.234 | |
| Bilančni dobiček | 25.014.391 | 25.006.577 |
jeopravil zunanji pooblaščeni aktuar. Uporabljeneso bile predpostavke: rastplač v podjetju 4,7-% (v letu 2021 2,5-%), diskontna stopnja 4,41 % letno (v letu 2021 je znašala diskontna stopnja 0,95 %), pogoji za upokojitev, tablice umrljivosti 2000–2002 ter fluktuacija zaposlenih v podjetju v letu 2022 (uporabljene predpostavke so v letu 2022 enake predpostavkam v letu 2021).
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Rezerv. za odpravnine | 3.204.640 | 3.693.949 |
| Rezerv. za jubilejne nagrade | 447.056 | 562.115 |
| Skupaj | 3.651.696 | 4.256.064 |
| 31. 12. 2021 | Oblikovanje | Namenska poraba | Odprava/K | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezerv. za odpravnine | 3.693.949 | 164.358 | 367.568 | 286.099 | 3.204.640 |
| Rezerv. za jubilejne nagrade | 562.115 | 51.467 | 13.203 | 153.323 | 447.056 |
| Skupaj | 4.256.064 | 215.825 | 380.771 | 439.422 | 3.651.696 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1.1. | 4.256.064 | 3.984.428 |
| Stroški sprotnega službovanja | 179.825 | 169.236 |
| Stroški obresti | 36.000 | 16.443 |
| Črpanje rezervacij za izplačila | -158.426 | -225.023 |
| Odhodi zaposlenih (odprava) | -314.273 | -124.892 |
| Aktuarski primanjkljaj/presežek | -347.494 | 435.872 |
| Stanje 31.12. | 3.651.696 | 4.256.064 |
| 31. 12. 2020 | Oblikovanje | Namenska poraba | Odprava/K | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezerv. za odpravnine | 3.443.816 | 546.512 | 184.866 | 111.513 | 3.693.949 |
| Rezerv. za jubilejne nagrade | 540.612 |
| Diskontna stopnja | Rast plač | Sprememba v odstotnitočki | Sprememba za | |
|---|---|---|---|---|
| +0,5 | –0,5 | +0,5 | –0,5 | |
| Vpliv na stanje obveznosti | –124.376 | –134.323 | 133.461 | –124.797 |
3.984.428
621.551
225.023
124.892
| Diskontna stopnja | Rast plač | Sprememba v odstotnitočki | Sprememba za | Vpliv na stanje obveznosti |
|---|---|---|---|---|
| +0,5 | –167.295 | |||
| –0,5 | –181.585 | |||
| +0,5 | 177.821 | |||
| –0,5 | –165.640 |
Druge rezervacije na dan 31. 12. 2022 predstavljajo okoljske rezervacije.
| V EUR | Rezervacije leto 2022 | 31. 12. 2021 | Oblikovanje | Namenska poraba | Odprava | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za okolje | 18.801.189 | 3.393.320 | 999.609 | 6.377.932 | 14.816.968 | |
| Skupaj | 18.801.189 | 3.393.320 | 999.609 | 6.377.932 | 14.816.968 |
| Rezervacije leto 2021 | 31. 12. 2020 | Oblikovanje | Namenska poraba | Odprava | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za tožbene zneske | 242.705 | 0 | 242.705 | 0 | 0 |
| Dolgoročno vračunani stroški | 15.692 | 0 | 0 | 15.692 | 0 |
| Rezervacije za okolje | 16.349.530 | 3.701.214 | 1.249.555 | 0 | 18.801.189 |
| Skupaj | 16.607.928 | 3.701.214 | 1.491.261 | 15.692 | 18.801.189 |
V nadaljevanju so navedeni vzroki za ohranitev, sprostitev in dodatno oblikovanje višine rezervacij ter razlogi za ohranitev rezervacij, kjer obstaja bolj verjetno kot ne, da bo v prihodnje prišlo do možnih odlivov iz tega naslova.
(sprememba načina odlaganja nevtralizata) je bila izvorno oblikovana junija 1994 v postopku lastninskega preoblikovanja. Revalorizirana vrednost 31. 12. 2006 je znašala 8,7 milijona EUR, kar predstavlja 47 odstotkov investiranih sredstev. Letno se vrednost rezervacije zmanjšuje za enak odstotek vrednosti obračunane amortizacije investiranih sredstev. Stanje rezerviranih sredstev konec leta 2022 znaša 2,7 milijona EUR in konec leta 2021 3,1 milijona EUR.
Za Travnik je bilo izvorno oblikovanih 7 milijona EUR. Višina je bila določena na podlagi ocen stroškov za sanacijo pregradena odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB). Po oblikovanju rezervacij smo v zadnjih preteklih letih izvedli nekaj nujnih ukrepov (odvajanje zalednih vod na vzhodnem boku – faza I, izvedba ojačitvenega nasipa na drugi bermi pregrade), v nadaljnjih letih pa smo predvsem širili ter obnovili mrežo piezometrov za tehnično opazovanje in izdelali nekaj raziskovalnih vrtin. Na podlagi rezultatov iz opazovalnih vrtin smo ugotovili boljše stanje pregradnega telesa, kot je bilo ocenjeno pri oblikovanju rezervacije, in potreb po dodatnem oblikovanju rezervacije konec leta 2021 ni bilo. V letu 2022 smo na osnovi opravljenih del izvajalcev porabili sredstva v višini 64.949 EUR. Opravljene raziskave in redno tehnično opazovanje v danem trenutku kažejo na dva potrebna ukrepa: ureditev odvodnjavanja na vzhodni strani pregrade in ojačitev z drenažo na zahodni strani pregrade, vendar ukrepa nista kritične narave. Predvidena je priprava projektov. Glede na grobo oceno stroškov potrebnih del povečujemo rezervacijo za 579.782 EUR. Tako stanje rezervacije na dan 31. 12. 2022 znaša 888.133 EUR in konec leta 2021 373.300 EUR.
Za boljšo predstavo razloga za občasno preoblikovanje dolgoročnih rezervacij podajamo še naslednja pojasnila. Dejstvo je, da so pregrade na Za Travniku in Bukovžlaku narejene kot zemeljske pregrade, po sestavi grajene iz različnih materialov, ki deloma predstavljajo stara bremena. Za sabo in v sebi zadržujejo večmilijonske količine materiala, odstranitev zato fizično ni možna. Pregrade so izpostavljene delovanju naravnih pojavov (padavine, osuševanje, podzemni tokovi vode in podobno) in stalno težijo k entropiji. Kot skrben in zakonsko obvezan gospodar na njih izvajamo redno tehnično opazovanje in vse predpisane monitoringe. Na ugotovitve se odzivamo z ukrepi, ki so po presoji strokovnjakov potrebni za preprečitev uresničitve tveganja škodljivih emisij ali poškodbe. Cinkarna je oblikovala stalno projektno skupino, v katero so poleg njenih zaposlenih vključeni strokovnjaki Katedre za geotehniko (KGT) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in projektantske hiše Hidrosvet d.o.o. Projektna skupina se sestaja na rednih sestankih in sproti obravnava pregled opravljenega dogovorjenega dela in vse novonastale okoliščine. Strokovne ugotovitve so podlaga za presojo ustreznosti oblikovanih rezervacij.
materialov. Hkrati je ocenil roke za zaključek vseh del in temu ustrezno smo upoštevali tudi korekcije zaradi predvidene inflacije. Skupaj z objektoma Drenaža C1 in Tesnilna zavesa znesek potrebnih sredstev za sanacijo ONOB tako znaša 8.541.868 EUR (konec leta 2021 je znašal 6.187.523 EUR). Glede na ocene vseh potrebnih del smo dolgoročno rezervacijo na presečni datum 31. 12. 2022 dodatno povečali v višini 2.813.531 EUR, poraba za sanacijske namene v letu 2022 pa je znašala 459.186 EUR.
V žlak kažejo trend slabšanja varnosti na vzhodnem boku pregrade. Tako kot že v točki II. opisanem primeru se zemeljska pregrada odziva na vplive naravnih pojavov. Da se varnostno stanje ne bi kritično poslabšalo, je projektant leta 2017 predvidel vzporedna posega – sanacijo vzhodnega boka in pripravo nasipa za začetek nižanja ravni vode v ojezeritvi. Ocenjeni stroški so znašali 3.032.000 EUR. Za ta znesek smo na dan 31. 12. 2017 oblikovali dolgoročno rezervacijo. V letu 2022 smo porabili 48.602 EUR sredstev. Na osnovi novih dognanj in presojev v letu 2022 ter temu ustrezno zastavljenih projektov je zdaj predviden s pomočjo zunanjih strokovnjakov način nižanja nivoja znižanjem prelivnega objekta, kar je cenejša in lažja rešitev kot gradnja nasipa. To dejstvo je upošteval projektant pri reviziji ocene januarja 2023. Revizija je zajela tudi potrebne dopolnitve za projektantski nadzor, geodetsko spremljavo, meritve in kontrolo kvalitete vgrajenih materialov. Hkrati je projektant ocenil roke za zaključek vseh del in temu ustrezno upošteval tudi korekcije zaradi predvidene inflacije. Na osnovi te ocene sproščamo rezervacijo v višini 389.757 EUR, tako da stanje rezervacije na dan 31. 12. 2022 znaša 2.712.809 EUR (na dan 31. 12. 2021 je bilo stanje 3.151.168 EUR).
izvajalec Ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi starih bremen na lokacijah aktualne proizvodnje Cinkarne Celje, d. d., je predvidel možne remediacijske ukrepe in jih finančno ocenil na skupno 6,4 milijona EUR. Za ta znesek smo na dan 31. 12. 2017 oblikovali novo rezervacijo. Le-to smo na osnovi novih znanih okoliščin po stanju na dan 31. 12. 2022 v celoti sprostili (6 milijonov EUR), saj iz tega naslova ne obstaja več nobena verjetnost, da bi v družbi v bodočih letih lahko nastali odlivi. V zvezi s tem podajamo v nadaljevanju ključne razloge za sprostitev rezervacije.
V zgornjem kontekstu jezato pomembno tudi (z odločitvijo sodišča skorajparalelno) sprejetje ZVO-2, katerega ureditev je smiselna preslikava ureditve iz ZVO-1 in zato ne pomeni spremembe, ki bi diskvalificirala razlage sodišča oz. so le-te aktualne tudi v smislu veljave/uporabe ZVO-2.
Vse izpostavljene okoliščine so pripeljale do ocene, daje verjetnost utemeljenosti zahtevkov za katere je bila oblikovana zadevna rezervacija, manj kot 50 %, v posledici družba rezervacijo sprošča. Uprava družbe je prejela zadostne informacije s pomočjo dobljene tožbe MOC za sprostitev rezervacije za odpravo tveganj starih bremen na lokacijah aktualne proizvodnje Cinkarne Celje in prav tako zadostne informacije glede ostalih oblikovanih rezervacij, in sicer ne samo upoštevaje okoljske vidike, ampak tudi zadostne informacije o spremenjenih okoliščinah in kakšne so negotovosti v zvezi z uporabljenimi predpostavkami, kjer obstajajo še vedno določene negotovosti, ki lahko v bodoče pripeljejo do sprememb v oblikovanih zneskih, saj gre v vseh primerih za njihovo oceno. Pri ocenah so bili vključeni strokovnjaki s tega področja. Glede na analize in mnenja strokovnjakov so oblikovane rezervacije zadostne, v bodoče se lahko spremenijo zaradi strukture zemljišč, porabe materialov, ki lahko popustijo, ali nastopijo druge obveznosti. Trenutno se ne kažejo potrebe po spremembi višine rezervacij, oblikovanih na dan 31. 12. 2022, za katere ocenjujemo, da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost za nastanek odlivov v prihodnosti.
Glede na to, da so bile rezervacije pod točkami od II. do V. v letu 2017 revidirane, ponovno ocenjene konec leta 2021 in po stanju konec leta 2022 ponovno ocenjene s strani zunanjih strokovnjakov glede časovnice njihove izvedbe, zaradi rasti cen specifičnih storitev in materiala ter novonastalih okoliščin, Uprava podjetja ocenjuje, da je višina rezervacij ustrezno oblikovana.
V EUR
| Rezervacije za ekološke namene 2022 | Stanje na dan 31. 12. 2021 | Plan namenske rabe 2022 | Oblikovanje 2022 | Poraba 2022 | Odprava 2022 | Stanje na dan 31. 12. 2022 | |
| Rezervacije za odlagališče za Travnikom | 373.300 | 23.000 | 579.782 | 64.949 | 0 | 888.133 | |
| Rezervacije za odlagališče Bukovžlak (ONOB) | 6.187.523 | 2.110.000 | 2.813.531 | 459.186 | 0 | 8.541.868 | |
| Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukovžlak | 3.151.168 | 260.000 | 0 | 48.602 | 389.757 | 2.712.809 | |
| Rezervacija za odpravo tveganj zaradi starih bremen – CDM SMITH | 5.988.176 | 10.000 | 0 | 0 | 5.988.176 | 0 | |
| Rezervacija za ekologijo– Ekološka naložba s področja proizvodnje TIO 2 | 3.101.022 | 0 | 7 | 426.872 | 0 | 2.674.157 | |
| Skupaj | 18.801.189 | 2.403.000 | 3.393.320 |
999.609
6.377.932
14.816.968
Zunanji izvajalci ocenjujejo dokončanja del v roku od 3 do 4 let. Časovnica del je sicer vnaprej določena, sama izvedba dela pa se lahko zaradi nepredvidenih dogodkov ali dejavnikov spremeni.
| Stanje na dan 31. 12. 2020 | Plan namenske rabe 2021 | Oblikovanje 2021 | Poraba 2021 | Stanje na dan 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odlagališče za Travnikom | 360.774 | 100.000 | 15.921 | 3.395 | 373.300 |
| Rezervacije za odlagališče Bukovžlak (ONOB) | 3.539.065 | 2.000.000 | 3.452.592 | 804.135 | 6.187.523 |
| Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukovžlak | 2.928.922 | 200.000 | 232.700 | 10.454 | 3.151.168 |
| Rezervacija za odpravo tveganj zaradi starih bremen – CDM SMITH | 6.002.275 | 300.000 | 0 | 14.100 | 5.988.176 |
| Rezervacija za ekologijo– Ekološka naložba s področja proizvodnje TIO | 3.518.494 | 0 | 0 | 417.471 | 3.101.022 |
| Skupaj | 16.349.530 | 2.600.000 | 3.701.214 | 1.249.555 | 18.801.189 |
Črpanje rezervacij v letu 2021 predstavljajo stroški izvajalcev za opravljena dela v višini 831.083 EUR in obračunana amortizacijo 320 EUR, ki neposredno bremenijo oblikovane rezervacije (tč. II., III. in IV. rezervacij za okolje), ter obračunano amortizacijo investiranih sredstev v znesku 417.471 EUR (tč. I. rezervacij za okolje). Dodatno oblikovanje se nanaša na ponovno preverbo stanja rezervacije z dokumentacijo zunanjega izvajalca Hidrosvet.
Podjetje je v letu 2007 pridobilo odločbo št. PIZ-06/0245 za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s 74. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V letu 2022 smo v celoti namenili odstopljene prispevke in nagrade obdobja za pokritje stroškov plač invalidov.
| Odloženi prihodki | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 1.947 | 913 |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo | 1.345 | 1.776 |
| Sredstva, prejeta iz sklada EU | 133.335 | 161.172 |
| Brezplačno pridobljena oprema in vozila | 9.013 | 24.221 |
| Emisijski kuponi | 44.074 |
|---|---|
| Subvencije fotovoltaika | 173.367 |
| Skupaj | 363.054 |
| 27.667 | |
|---|---|
| 0 | |
| 215.749 |
| V EUR | Oblikovanje | Namenska poraba | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 914 | 32.833 | 31.799 | 1.947 |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo | 1.776 | 0 | 431 | 1.345 |
| Sredstva, prejeta iz sklada EU | 161.171 | 0 | 27.836 | 133.335 |
| Sredstva pridobljena za fotovoltaiko | 0 | 176.555 | 3.189 | 173.367 |
| Emisijski kuponi | 27.667 | 40.397 | 24.017 | 44.047 |
| Brezplačno pridobljena oprema in vozila | 24.221 | 0 | 15.208 | 9.013 |
| Skupaj | 215.749 | 249.785 | 102.480 | 363.054 |
| V EUR | Oblikovanje | Namenska poraba | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 1.799 | 29.324 | 30.210 | 914 |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo | 2.516 | 0 | 740 | 1.776 |
| Sredstva, prejeta iz sklada EU | 189.073 | 0 | 27.902 | 161.171 |
| Emisijski kuponi | 51.228 | 40.397 | 63.958 | 27.667 |
| Brezplačno pridobljena oprema in vozila | 39.429 | 0 | 15.208 | 24.221 |
| Skupaj | 284.045 | 69.721 | 138.017 | 215.749 |
| V EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Kratkoročne finančne obveznosti – asignacije, cesije | 59.392 | 191.886 |
| Kratkoročne obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov – terminski posli | 0 | 5.616 |
| Skupaj | 59.392 | 197.503 |
| V EUR | Stanje na dan 31. 12. 2021 | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Stanje na dan 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Pridobitve/odtujitve | 0 | –24.922.418 | 24.922.418 | 0 |
| Asignacije, cesije, obresti, terminski posli | 197.503 | –138.111 | 0 | 59.392 |
| Obresti | 0 | –2.715 | 2.715 | 0 |
| V EUR | Stanje na dan 31. 12. 2020 | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Stanje na dan 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Pridobitve/odtujitve | 12.415 | –16.448.317 | 16.435.902 | 0 |
| Asignacije, cesije, obresti, terminski posli | 47.675 | –7.741 | 157.569 | 197.503 |
| Lastne delnice | 0 | –914.484 | 914.484 | 0 |
| Skupaj | 60.090 | –17.370.542 | 17.507.955 | 197.503 |
| V EUR | Poslovne obveznosti | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev | 14.898.860 | 18.690.237 | |
| Druge obveznosti | 4.619.285 | 4.552.487 | |
| Skupaj | 19.518.145 | 23.242.724 |
| V EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi | 11.372.481 | 9.547.147 |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini | 3.526.380 | 9.137.478 |
| Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve | 0 | 5.611 |
| Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov | 170.164 | 70.165 |
| Kratkoročne obveznosti do zaposlencev | 2.602.550 | 2.517.024 |
| Kratkoročne obveznosti za prispevke izplačevalca | 1.326.675 | 1.299.826 |
| Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih institucij | 509.838 | 656.587 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 10.057 | 8.886 |
Obveznostina podlagi pogodb s kupci so nastale zaradipogodbenih zavez kupcem iznaslova popustov oziroma količinskihrabatov.
| V EUR | Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 157.520 | 136.087 | |
| Skupaj | 157.520 | 136.087 |
Med drugimikratkoročnimiobveznostmi družba izkazujekratkoročno odloženestroške oziroma odhodke in DDV od predujmov.
| V EUR | Opis | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| Opis | Vračunana neizrabljena pravica za letni dopust | 797.395 | 823.198 |
| Vračunani stroški | 150.090 | 180.596 | |
| DDV od danih predujmov | 54.766 | 10.889 | |
| Drugo | 1.668 | 2.785 | |
| Skupaj | 1.003.919 | 1.017.468 |
| V EUR | Opis | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| Opis | Dane garancije | 2.275.179 | 2.345.729 |
| Terminski posli | 50.953 | 4.650.283 | |
| Plačilna kartica VISA in Mastercard | 40.000 | 40.000 | |
| Material v dodelavi in predelavi | 59.725 | 59.725 | |
| Skupaj | 2.425.857 | 7.095.737 |
Dane garancijepredstavljajo obveznostdo Nove kreditne banke Maribor, d.d., in UniCredit Bank,d. d., v višini 2.275.179 EUR iznaslova carinskihin trošarinskih obveznosti (1.030.000 EUR) ter garancija za izvedbo pogodbenih obveznosti ARSO v višini 1.245.179 EUR.
Prihodke iz pogodb s kupci sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga, materiala in opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po področnih in območnih odsekih je prikazana v nadaljevanju.
| V EUR | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Čisti prihodki iz pogodb s kupci proizvodov in storitev | 226.584.095 | 192.179.884 |
| Čisti prihodki iz pogodb s kupci blaga in materiala | 569.021 | 282.216 |
| Skupaj | 227.153.116 | 192.462.100 |
| V EUR | Prihodek | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|---|
| Prodaja emisijskih kuponov | 0 | 436.560 | |
| Prihodki iz amortizacij brezplačno pridobljenih sredstev | 505.649 | 507.543 | |
| Dobiček pri prodaji in odpisih sredstev | 7.253 | 3.331 | |
| Prihodki iz naslova državne podpore zaradi covida-19* | 334.430 | 35.149 | |
| Izterjane odpisane terjatve | 0 | 8.498 | |
| Prejete odškodnine | 23.763 | 109.289 | |
| Odprava dolgoročnih rezervacij** | 6.817.354 | 124.892 | |
| Ostali poslovni prihodki | 61.471 | 161.801 | |
| Skupaj | 7.749.919 | 1.387.062 |
** Znesek v višini 6.377.932 EUR se nanaša na odpravo rezervacij za okolje, saj je poslovodstvo družbe na osnovi dokazov in ponovne preverbe ocenilo, da so v letu 2022 nastali razlogi za njihovo odpravo in prenos med prihodke (glej pojasnilo 13 – Druge rezervacije).
| V EUR | Prihodek | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|---|
| Odprava/sprostitev okoljskih rezervacij | 6.377.932 | 0 | |
| Odprava/sprostitev rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine | 439.422 | 124.892 | |
| Skupaj | 6.817.354 | 124.892 |
| V EUR | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga | 200.613 | 140.470 |
| Stroški materiala | 134.953.778 | 97.519.612 |
| Stroški storitev | 16.229.210 | 13.830.982 |
| Stroški dela | 29.483.416 | 28.888.986 |
| Amortizacija | 12.150.684 | 11.281.415 |
| Drugi poslovni odhodki | 5.264.418 | 5.468.743 |
| Slabitve in odpisi poslovnih terjatev | 1.553 | 28.975 |
| Skupaj | 198.283.671 | 157.159.184 |
Stroški raziskav in razvoja v letu 2022 znašajo 233.759 EUR, leta 2021 so znašali 120.045 EUR.
Družba časovno enakomerno amortizira osnovna sredstva v času pričakovane življenjske dobe posameznega osnovnega sredstva. Amortizacija bremeni vrednost posameznega osnovnega sredstva.
| V EUR | Amortizacija | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|---|
| Neopredmetena sredstva | 209.123 | 224.513 | |
| Služnostne pravice | 72.342 | 72.342 | |
| Zgradbe | 3.271.577 | 3.203.086 | |
| Proizvajalna oprema | 8.592.476 | 7.775.865 | |
| Druga oprema | 5.166 | 5.610 | |
| Skupaj | 12.150.684 | 11.281.415 |
| V EUR | Strošek dela | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|---|
| Plače in nadomestila | 20.807.538 | 20.157.542 | |
| Prispevki za socialno varnost | 3.718.924 | 3.611.188 | |
| Povračila stroškov in drugi prejemki zaposlenih | 4.529.314 | 4.709.667 | |
| Dodatno pokojninsko zavarovanje | 427.640 | 410.590 | |
| Skupaj | 29.483.416 | 28.888.986 |
K, kiga izvaja odprt Modri krovnipokojninski sklad pri upravljavcu Modri zavarovalnici. V letu 2022 je družba za dodatno pokojninsko zavarovanje namenila 427.640 EUR (leta 2021 410.775 EUR).
V družbi je bilo na dan 31. 12. 2022 zaposlenih 775 oseb. Povprečno število zaposlenih je znašalo 776 oseb, poprečno število na osnovi vkalkuliranih ur pa 725.
Družba je imela v letu 2022 tudi stroške storitev, ki se ne obravnavajo kot stroški dela, v zvezi z agencijami za posredovanje delovne sile na podlagi pogodb o posredovanju, v višini 788.002 EUR (v letu 2021 znašajo ti stroški 819.140 EUR). Zaposlenih je bilo 27,67 delavca (leta 2021 30,17), upoštevajoč število delovnih ur na podlagi teh pogodb.
| Drugi poslovni odhodki | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Oblikovanje rezervacij za ekologijo | 3.393.314 | 3.701.214 |
| Ekološke takse in povračila | 393.070 | 464.162 |
| Nagrade študentom in dijakom na praksi | 225.487 | 265.503 |
| Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča | 562.120 | 367.738 |
| Prevrednotenje zalog materiala in blaga | 332.443 | 386.724 |
| Izguba pri prodaji (izločitvi) osnovnih sredstev | 143.377 | 135.159 |
| Drugi stroški in odhodki | 214.609 | 148.243 |
| Skupaj | 5.264.418 | 5.468.743 |
Revidiranje računovodskih izkazov Cinkarne Celje, d. d., za leto 2022 je opravila družba Ernst & Young revizija, d. o. o. Pogodbena vrednost za dogovorjene storitve revidiranja je znašala 29.100 EUR, povečana za DDV in potne stroške. Revizijska družba Ernst & Young v letu 2023 je za poslovno leto 2022 opravila še revizijo preveritve elektronske oblike računovodskih izkazov 2022-ESEF (2.100 EUR) in revizijo poročila o prejemkih družbe 2022 (3.100 EUR). Druge odhodke v glavnini predstavljajo izgube pri poravnavi prijavljenih škodnih primerov in plačane odškodnine fizičnim osebam.
| Finančni prihodki in odhodki | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Neto tečajne razlike | 0 | 0 |
| Prihodki od obresti | 20.235 | 12.284 |
| Prihodki od dividend | 16.025 | 13.915 |
| Finančni prihodki skupaj | 36.259 | 26.199 |
| Neto tečajne razlike | –457.614 | –25.670 |
| Odhodki za obresti | –2.715 | –4.189 |
| Obresti za rezervacije odpravnin in jubilejnih nagrad | –36.000 | –16.443 |
| Finančni odhodki skupaj | –496.329 | –46.302 |
| Neto finančni izid | –460.070 | –20.103 |
Obračun davka od dobička pravnih oseb je narejen skladno s Pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb postopnji 19 % od davčne osnove, ki se v primerjavi s prehodnim in preteklim letom ni spremenila. Davčno osnovo v letu 2022 zmanjšujejo olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov, za davčno nepriznane popravke terjatev v preteklosti, za katere so bili začeti po ZFFPPIPP, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter za investiranje v opremo in donacije.
| V EUR | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Odmerjeni davek | 10.015.959 | 7.591.736 |
| Odloženi davek | 0 | 276.914 |
| Davek od dobička skupaj | 10.545.469 | 7.314.822 |
| Sprememba davčne osnove zaradi prehoda na nov način računovodenja, pri spremembah računovodskih usmeritev, popravkih napak in prevrednotenjih | –42.246 | –38.781 |
| Davek od povečanja odhodkov | –11.718 | –129.226 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | 213.617 | 523.711 |
| Davek od davčnih olajšav | –821.480 | –925.329 |
| Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo in drugo | –35.024 | –15.816 |
| Davek od dobička skupaj | 9.319.109 | 6.729.381 |
| Efektivna davčna stopnja | 17,7 % | 17,5 % |
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot razmerje med odhodki za davek in računovodskim poslovnim izidom, znaša 17,7% in v letu 2021 17,5%. Spremembe v odloženih davkih leta 2022 se nanašajo na dodatno oblikovane/porabo rezervacije za okolje, jubilejne nagrade in odpravnine ter zmanjšanje/povečanje iz naslova odprave oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Podjetje je izkazalo zmanjšanje terjatev za odloženi davek iz naslova začasnih razlik. Zmanjšanje v letu 2022 se nanaša na razliko med:
| O p i s | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Poraba rezervacij | –738.232 | –112.290 |
| Odprava oblikovanega popravka vrednosti terjatev | –113.928 | –21.459 |
| Oblikovane rezervacije | 322.365 | 410.663 |
| Oblikovan popravek vrednosti terjatev (naložb) | 285 | 0 |
| Skupaj | –529.510 | 276.914 |
Izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe stanj denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za poslovno leto kot razliko med stanjem 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021. Sestavljen je po posredni metodi iz izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. obračunskega leta in izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. 2021 ter iz dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev prihodkov in odhodkov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk. Teoretično možne postavke niso prikazane, vrednosti pa so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.
Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala. Teoretično možne postavke niso prikazane. Spremembe lastniškega kapitala se nanašajo na sklep skupščine o razporeditvi bilančnega dobička predhodnega leta za izplačilo dividend lastnikom, ki so bile ali bodo izplačane, ter na nakup lastnih delnic. Na podlagi 14. točke 64. člena ZGD-1 je izkazu gibanja kapitala dodana ugotovitev bilančnega dobička.
Cinkarna Celje, d. d., je poslovni partner, znan po plačilni disciplini tako na domačem kot na tujem trgu, podjetje, ki nima bančnih dolgov in ima stabilne denarne tokove. Poslovanje družbe je tradicionalno konservativno z visokimi denarnimi tokovi. Upravljanje likvidnosti med drugim obsega načrtovanje pričakovanih denarnih obveznosti in njihovo pokrivanje, tekoče spremljanje plačilne sposobnosti kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev. Bonitetna ocena je AAA (platinasta odločnost). V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne in poslovne obveznosti glede na rok zapadlosti.
| V EUR | Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Do pol leta | Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 14.898.860 | 14.898.860 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov | 157.520 | 157.520 | |
| Skupaj | 15.056.380 | 15.056.380 |
| V EUR | Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 18.690.236 | 18.690.236 | 18.690.236 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov | 136.087 | 136.087 | 136.087 |
| Skupaj | 18.826.323 | 18.826.323 | 18.826.323 |
Obrestno tveganje pomeni možnost izgub zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Podjetje nima dolgoročnih finančnih obveznosti in iz tega naslova nima vzpostavljenih ukrepov. Če bi se to dejstvo spremenilo, bi vzpostavili primerne ukrepe za obvladovanje tovrstnega tveganja.
Zaradi dobrega poslovanja in ugodnega finančnega stanja družba z namenom zniževanja stroškov ležarin pri bankah sklepa depozitne pogodbe s pozitivnimi obrestnimi merami. Na zadnji dan bilance stanje depozitov z dospelostjo do enega leta znaša 21 mio EUR. Če bi se bančna obrestna mera znižala za 1 %, bi to pomenilo povečanje finančnih odhodkov za 210 tisoč EUR, če bi se pa povečala za 1 %, bi se povečali finančni prihodki za 210 tisoč EUR na letni ravni.
Ključnokreditno tveganje družbe Cinkarna Celje, d. d., je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti. Tveganje je omejeno, saj poslujemo pretežno z dolgoletnimi partnerji, ki so pogosto znana tradicionalna evropska industrijska podjetja z visoko boniteto. V zadnjih letih smo zaznavali, da je plačilna disciplina v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi relativno slaba, vendar v prihodnjem obdobju na tem geografskem področju ne pričakujemo več težav oziroma se je potencial tveganja pomembno znižal.
S preureditvijo/prečiščenjem portfelja strateških poslovnih področij podjetja, konkretno gre za ukinitev programa grafičnih repromaterialov, programa valjanih tinčkovih pločevin, programa antikorozijskih premazov in programa gradbenih materialov, se je izpostavljenost kreditnemu tveganju pomembno znižala, kar dokazuje ta podatek o zapadlosti terjatev in dejstvo, da praktično nimamo več dodatnega oblikovanja popravkov vrednosti terjatev zaradi dvoma v plačilo oziroma neplačila izkazanih terjatev do kupcev.
Družba Cinkarna Celje že vrsto let izvaja interno kreditno kontrolo za posameznega kupca, ki mu je določila individualni kreditni limit, in sicer glede na plačilno disciplino, bonitetno oceno in dobro poslovanje z družbo. Proces spremljanja in obvladovanja kreditnega tveganja se je še dodatno povečal sredi leta 2021 z nastopom zavarovanja terjatev pri zunanjih institucijah, kjer se kreditni limiti določa, spremljajo in spreminjajo na dnevni bazi.
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila na datum poročanja naslednja:
| Pojasnila | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Finančne naložbe | 1.973.765 | 1.651.099 |
| Terjatve do kupcev | 22.087.040 | 29.148.099 |
| Denar in denarni ustrezniki | 45.210.098 | 59.746.594 |
| Skupaj | 69.270.903 | 90.545.792 |
Nabilančni presečnidan 31. 12. 2022ima družba poleg 21 mioEURše dodatnih24,2 mioEUR denarnihsredstev za zagotavljanje tekočega poslovanja. Da bi družba zmanjšala kreditnotveganje in izpostavljenostpribankah, ima sredstva razporejena medpet bank, ki imajo odlično boniteto in dobro bilančnovsoto.
Družba imazdravo strukturo terjatev do kupcev, kar je razvidno vtabeli zapadlost terjatev po rokih zapadlosti in v tabeli gibanja popravkavrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev.
V EUR
| Leto 2022 | Stanje 31. 12. 2021 | Oblikovan popravek vrednosti 2022 | Odpisi popravka vrednosti preteklih let | Stanje 31. 12. 2022 | |
| Kupci v državi | 267.017 | 0 | 32 | 266.985 | |
| Kupci v tujini | 381.437 | 1.500 | 11.142 | 371.794 | |
| Skupaj | 648.454 | 1.500 | 11.174 | 638.780 |
| Stanje 31. 12. 2020 | Oblikovan popravek vrednosti 2021 | Odpisi popravka vrednosti preteklih let | Plačane odpisane terjatve | Stanje 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Kupci v državi | 367.302 | 0 | 100.285 | 267.017 |
| Kupci v tujini | 360.960 | 0 | 28.975 | 381.437 |
| Skupina terjatev pozapadlosti | Bruto vrednost 31. 12. 2022 | Popravek 31. 12. 2022 | Bruto vrednost 31. 12. 2021 | Popravek 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 19.743.148 | 15.763 | 26.683.460 | 21.346 |
| Že zapadlo do 15 dni | 1.960.633 | 1.569 | 1.240.457 | 994 |
| Že zapadlo od 16 do 60 dni | 345.946 | 1.633 | 1.252.916 | 6.635 |
| Že zapadlo od 16 do 180 dni | 56.335 | 56 | 240 | 0 |
| Že zapadlo nad 180 dni | 619.758 | 619.759 | 619.479 | 619.479 |
728.26
2
28.975
100.285
8.498
648.45
| Skupaj | 22.725.819 | 638.779 | 29.796.552 | 648.454 |
|---|---|---|---|---|
| Skupina terjatev pozapadlosti | Bruto vrednost 31. 12. 2021 | Popravek 31. 12. 2021 | Bruto vrednost 31. 12. 2020 | Popravek 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 26.683.460 | 21.346 | 23.925.001 | 0 |
| Že zapadlo do 15 dni | 1.240.457 | 994 | 448.553 | 0 |
| Že zapadlo od 16 do 60 dni | 1.252.916 | 6.635 | 360.628 | 0 |
| Že zapadlo od 16 do 180 dni | 240 | 0 | 0 | 0 |
| Že zapadlo nad 180 dni | 619.479 | 619.479 | 728.262 | 728.262 |
| Skupaj | 29.796.552 | 648.454 | 25.462.444 | 728.262 |
Vseterjatve dokupcev so od 1. 6. 2021 zavarovane prizunanji instituciji. Nadan 31. 12. 2022 je pri zunanji instituciji (zavarovalnica Coface PKZ, d.d.) zavarovanih 95,4 % terjatev (konec leta 2021 pa 90,68 %), z drugo obliko zavarovanja (akreditiv, avans) 2,5 % terjatev (konec leta 2021 7,06 %) in le 2,1 % vseh terjatev ni zavarovanih (konec leta 2021 2,3 %). Družba koncentracijo terjatev ugotavlja s pomočjo informacijskih orodij in vnesenih limitov v sistem. Informacijski sistem spremljanja terjatev nam omogoča sprotno spremljanje zavarovanja terjatev, saj se informacijski sistem dnevno posodablja glede na spremembe vrste zavarovanja in spremembe kreditnih limitov. Konec leta predstavlja 6 kupcev titanovega dioksida iz Evropske unije 35-% (leta 2021 je teh 6 kupcev predstavljalo 29-%) delež v vseh terjatvah, ki so v celoti zavarovane. Kupci so razpršeni po različnih trgih in s tem ni večje izpostavljenosti družbe do posameznega kupca.
Cinkarna Celje, d. d., nabavlja in prodaja na svetovnem trgu, zato je izpostavljena tudi tveganju razvoja neugodnih medvalutnih razmerij. Predvsem gre za valutno razmerje EUR/USD. Ker se glavnina prodaje vrši v evrih, je izpostavljenost predvsem pri dolarski nabavi titanonosnih surovin, izjemoma tudi žvepla in bakrovih spojin. Po obsegu bistveno manjša je izpostavljenost na področju dolarsko nominirane prodaje.
Gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD kontinuirano spremljamo. V osnovi kratkoročno tveganje neugodnih sprememb tečaja dolarja omejujemo s standardizirano in konsistentno uporabo finančnih instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Dosegamo takorekoč popolno pokritost relevantnih poslovnih dogodkov, ki vključujejo valutni par EUR/USD.
| V EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| EUR* | 21.673.232 | 28.269.239 |
| USD | 413.838 | 878.860 |
| Dani predujmi | 1.168.851 | 396.433 |
| Denar in denarni ustrezniki | 45.210.098 | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | –59.392 | 0 | –197.503 | 0 |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne obveznosti | –19.450.525 | –67.620 | –17.093.801 | –6.148.923 |
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja (neto)
48.542.264
346.218
71.120.962
–5.233.964
Poleg funkcionalne valute EUR družba uporablja še valuto USD (ameriški dolar), ki je bil uporabljen pri preračunu bilančnih postavk na dan 31. 12. in je enak referenčnemu tečaju Evropske centralne banke, in sicer število ene nacionalne valute za 1 evro na dan 31. 12. 2022 znaša 1,0666 ter na dan 31. 12. 2021 znaša 1,1326.
Sprememba vrednosti valute USD za 1 % gledena EUR na dan 31. 12. 2022 oziroma 31. 12. 2021 bi poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe letini narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečaja ameriškega dolarja je upoštevano stanje terjatev in obveznosti, ki so nominirane v dolarjih.
| V EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | ||
|---|---|---|---|---|
| Sprememba valute USD | 1 % | –1 % | 1 % | –1 % |
| Vpliv na poslovni izid pred davki | 3.693 | –3.693 | 302.125 | –302.125 |
Vsaka nadaljnja sprememba tečaja ameriškega dolarja za 1 % gledena EUR bi pomenila dodatno spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.
Primarni cilj upravljanja kapitala družbe Cinkarna Celje je zagotavljanje visokega kreditnega ratinga in ustreznih kazalnikov financiranja, s čimer zagotavlja ustrezen razvoj svojega poslovanja in ustvarja čim večjo vrednost za svoje delničarje.
Družba Cinkarna Celje želi z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje skladno s spremenjeno dividendno politiko, sprejeto na decembrski seji Nadzornega sveta leta 2022. Cinkarna Celje, d. d., nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nobenega programa delniških opcij. V letih 2021 in 2022 ni bilo sprememb v načinu upravljanja kapitala. Družba Cinkarna Celje za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež neto zadolženosti v kapitalu in neto zadolženost skupaj. Neto zadolženost vključuje finančne in poslovne obveznosti, zmanjšane za denar in njegove ustreznike.
| V EUR | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Finančne obveznosti | 59.392 | 197.503 |
| Poslovne in druge kratkoročne obveznosti | 23.046.745 | 28.248.514 |
| Denar in denarni ustrezniki | 45.210.098 | 59.746.594 |
| Neto zadolženost | –22.103.961 | –31.300.577 |
| Kapital | 209.010.148 | 190.165.790 |
| Kapital in neto zadolženost | 186.906.187 | 158.865.213 |
| Kazalnik finančnega vzvoda | –12% | –20% |
V EUR
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |||
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.973.765 | 1.973.765 | 1.651.099 | 1.651.099 |
| Terjatve do kupcev | 22.087.040 | 22.087.040 | 29.148.099 | 29.148.099 |
| Denar in denarni ustrezniki | 45.210.098 | 45.210.098 | 59.746.594 | 59.746.594 |
| Finančne obveznosti | –59.392 | –59.392 | –197.503 | –197.503 |
| Obveznosti do dobaviteljev | –14.898.860 | –14.898.860 | –18.690.237 | –18.690.237 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | –157.520 | –157.520 | –136.087 | –136.087 |
| Skupaj | 54.155.131 | 54.155.131 | 71.521.965 | 71.521.965 |
Finančne naložbe so glede na izračun poštene vrednosti razvrščene v tri skupine:
V EUR
| Poštena vrednost sredstev | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | ||
| 1. skupina | 0 | 1.973.765 | 0 | 1.973.765 |
| 2. skupina | 5 | 1.651.099 | 0 | 1.651.099 |
| 3. skupina | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 0 | 1.973.765 | 0 | 1.973.765 |
Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti
| 0 | 1.973.765 | 0 | 1.973.765 |
|---|---|---|---|
| 0 | 1.651.099 |
| Terjatve do kupcev | 0 | 0 | 22.087.040 | 22.087.040 | 0 | 0 | 29.148.099 | 29.148.099 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 0 | 0 | 45.210.098 | 45.210.098 | 0 | 0 | 59.746.594 | 59.746.594 |
| Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita | 0 | 0 | 67.297.138 | 67.297.138 | 0 | 0 | 88.894.693 | 88.894.693 |
| Skupaj | 0 | 1.973.765 | 67.297.138 | 69.270.903 | 0 | 1.651.099 | 88.894.693 | 90.545.792 |
| Poštena vrednost obveznosti | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| 1. skupina | 0 | 0 |
| 2. skupina | 59.392 | 197.503 |
| 3. skupina | 59.392 | 197.503 |
| Skupaj | 0 | 0 |
| Obveznosti do dobaviteljev | 14.898.860 | 18.690.237 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 157.520 | 136.087 |
| Skupaj obveznosti, za katere je razkrita poštena vrednost | 15.115.772 | 19.023.827 |
Predpostavke za določanje poštene vrednosti naložb in drugih postavk so navedene v uvodnih pojasnilih v poglavju III Pomembne računovodske usmeritve.
Udeležba Uprave v kapitalu
Konec leta 2022 in 2021 je imela ena članica Uprave v lasti 1860 delnic družbe Cinkarna Celje, kar predstavlja 0,023 % celotnega kapitala družbe oziroma 0,023 % glasovalnih pravic. Člani Nadzornega sveta delnic na bilančni presečni dan niso imeli.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Število delnic | Delež v kapitalu (%) | |
| Nikolaja Podgoršek Selič | 1860 | 0,023 |
| Leto 2022 | Leto 2021 | |
|---|---|---|
| Člani Uprave | 661.946 | 594.141 |
| Člani Nadzornega sveta družbe | 152.540 | 113.060 |
| Skupaj bruto prejemki skupin oseb | 814.486 | 707.201 |
| Zaposleni na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe | 3.134.933 | 3.252.549 |
| Skupaj bruto prejemki skupin oseb in prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe |
3.949.419
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Fiksni prejemki– bruto (1) | Variabilni prejemki– bruto na podlagi kvantitativnih meril | Bonitete | Drugi prejemki | Skupaj bruto |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Skok | Predsednik | 275.977 | 64.680 | 7.829 | 4.133 | 352.619 |
| Nikolaja Podgoršek Selič | Namestnica predsednika | 220.069 | 51.537 | 8.873 | 3.179 | 283.659 |
| Filip Koželnik | Član | 16.234 | 4.116 | 2.602 | 2.715 | 25.668 |
| Skupaj | 512.281 | 120.333 | 19.304 | 10.028 | 661.946 |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Fiksni prejemki– bruto (1) | Variabilni prejemki– bruto na podlagi kvantitativnih meril | Bonitete | Drugi prejemki | Skupaj bruto |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Skok | Predsednik | 264.000 | 22.277 | 9.150 | 4.849 | 300.276 |
| Nikolaja Podgoršek Selič | Namestnica predsednika | 210.354 | 43.753 | 10.622 | 4.576 | 269.305 |
| Filip Koželnik | Član | 15.981 | 582 |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisij) | Plačilo za opravljanje funkcije – bruto letno (1) | Sejnine NS in komisij – bruto letno (2) | Skupaj bruto (1 + 2) | Potni stroški | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Mario Gobbo | Član NS + predsednik NS + predsednik KK | 28.125 | 1.815 | 29.940 | 8.635 | 38.575 |
| Luka Gaberščik | Član NS + namestnik pred. NS + član KK | 20.250 | 1.815 | 22.065 | 239 | 22.304 |
| David Kastelic | Član NS + predsednik RK | 20.625 | 2.695 | 23.320 | 384 | 23.704 |
| Mitja Svoljšak | Član NS | 17.385 | 1.540 | 18.925 | 162 | 19.088 |
| Dušan Mestinšek | Član NS + član KK | 18.750 | 1.595 | 20.345 | 0 | 20.345 |
| Jože Koštomaj | Član NS + član RK | 18.750 | 2.695 | 21.445 | 0 | 21.445 |
| Gregor Korošec | Zunanji član | 0 | 5.000 | 5.000 | 0 | 5.000 |
| Žiga Gregorinčič | Zunanji član | 0 | 1.040 | 1.040 | 0 | 1.040 |
| Lea Peček |
490.335
66.612
23.139
14.055
| 0 | 1.040 | 1.040 | 0 | 1.040 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 123.885 | 19.234 | 143.120 | 9.420 | 152.540 |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisij) | Plačilo za opravljanje funkcije – bruto letno (1) | Sejnine NS in komisij – bruto letno (2) | Skupaj bruto (1 + 2) | Potni stroški | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Mario Gobbo | Član NS + predsednik NS + predsednik KK | 23.352 | 1.595 | 24.947 | 344 | 25.290 |
| Luka Gaberšči k | Član NS + namestnik pred. NS + član KK | 16.813 | 1.595 | 18.408 | 58 | 18.467 |
| David Kastelic | Član NS + predsednik RK | 17.124 | 2.915 | 20.039 | 114 | 20.153 |
| Mitja Svoljšak | Član NS | 6.875 | 770 | 7.645 | 80 | 7.725 |
| Dušan Mestinš ek | Član NS + član KK | 15.568 | 1.595 | 17.163 | 17.163 | |
| Jože Koštoma j | Član NS + član RK | 15.568 | 2.695 | 18.263 | 18.263 | |
| Gregor Korošec | Zunanji član | 0 | 6.000 | 6.000 | 6.000 | |
| Skupaj | 95.299 | 17.165 | 112.464 | 596 |
113.060
NS = Nadzorni svet
RK = Revizijska komisija
KK = Kadrovska komisija
Dne 7.3. 2023, kot narekuje 78. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju na seji sveta delavcev, skladno s 16. členom omenjenega zakonika in Poslovnikom sveta delavcev, so bile izvedene volitve za novega predstavnika zaposlenih v Nadzornem svetu Cinkarne Celje.
Za predstavnika zaposlenih v Nadzornem svetu družbe je bil izglasovan Aleš Stevanovič, ki je funkcijo v celoti prevzel 8. 3. 2023.
Delnicarjem gospodarske druzbe CINKARNA Celje, d.d.
Revidirali smo racunovodske izkaze druzbe CINKARNA Celje, d.d. (druzba), ki vkljucujejo Izkaz financnega
polozaja na dan 31. decembra 2022 ter izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajocega donosa, izkaz
gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj koncano leto ter povzetek bistvenih racunovodskih usmeritev in
druge pojasnjevalne informacije.
Po nasem mnenju so prilozeni racunovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih postena predstavitev financnega
polozaja druzbe CINKARNA Celje, d.d. na dan 31. decembra 2022 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov
za tedaj koncano leto, skladno z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU.
Revizijo smo opravili skladno z mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) st. 537/2014 Evropskega
parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega
interesa. Naše odgovornosti na podlagi teh pravil so opisane v tem porocilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo racunovodskih izkazov.
Skladno z Mednarodnim kodeksom etike za racunovodske strokovnjake (vkljucno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti),
ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter eticnimi
zahtevami, ki se nanasajo na revizijo racunovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od druzbe
in, da smo izpolnili vse druge eticne zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za nase revizijsko mnenje.
Kljucne revizijske zadeve so tiste, ki so po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji racunovodskih
izkazov tekocega obdobja. Te zadeve smo upoštevali pri reviziji racunovodskih izkazov kot celote ter pri
oblikovanju našega mnenja o teh racunovodskih izkazih in o teh kljucnih revizijskih zadevah ne izrazamo locenega
mnenja. Za zadevo, ki jo posebej navajamo nadaljevanju, v tem smislu opisujemo obravnavo v okviru revizije:
Izpolnili smo vse svoje obveznosti, ki so opisane v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo racunovodskih
izkazov, vkljucno s tistimi, ki so povezane s to zadevo. Zalo je revizija vključevala izvedbo postopkov, ki smo
jih dolacili na podlagi naše ocene tveganja pomembne napacne navedbe v racunovodskih izkazih. Rezultati naših
revizijskih postopkov, vkljucno s postopki, ki smo jih opravili v zvezi z zadevo, ki jo navajamo nadaljevanju, služijo
kot podlaga za naše revizijsko mnenje o priloženih racunovodskih izkazih.
Na dan 31 decembra 2022 znasajo rezeivacije okolje Pridobil smo razumevanje postcpka oblkovznja 14.817 tisoc evtov, kol je razkrilo pojasnilu rezervacije:
Visina rezervacij za okolje je dolocena podllagi Zvezi prpoznanimi rezervacijami okolje SmO poslovodskih presoj in ocen glede vrste, obdobja nastanka in preverili obstoj pravnh in posrednih zavez, zahtevajo bodo predvidoma potrebni za placilo obnovo sanacijo posameznih lokacij odlagalisc in naprav; sanacije odlagalisc in naprav ter zakonske osnove V zvezi 2 dolgorocno rezervacijo za odpravo tveganj;
Hodatno otezuje dejstvo, da je bilo aktlvnosti povezavi oblikovanih preteklih Ietih Iz naslova starih bremen na Fanacijo all izkuSenj taksnimi dejavnostmi; na podlagi Iokacijah aktualne proizvodnje druzbe, ki jo je druzba leto 2022 sprostila okvir drugih poslovnih prihodkov, siO preverili; obslajajo zakonske obveze izkazovanje dolgorocne rezervacije. Pregledali smo IGlede na to, da lahko spremembe predpostavk pomembno vplivajo na visino rezervacij racunovodskih izkazin; smo pravne mnenja, pridobljena strani poslovodstva, glede pravnih podlag 0 odgovomosti druzbe za stara okoljska bremena 0d pravnih strokovnjakov; zaposkenih druzbi zunanjih pravnih strokovnjakov glede sprernenjenih okoliscin, ki sonastopile Ietu 2022v zakonodaji in dnugih pravnih podlagah: ki s0 bile osnova za izkazovanje dolgcrocne rezervacije preteklih leth:
Opravili smo rzgovore pravnimi strokovnjaki zaposlenmi druzbi poslovodstvom druzbe glede odprave te rezervacije_ Presojali Smo utemeljenosti odprave pripoznanja dolgorocne rezervacije stara bremena, spremenjenih okoliscinah ponovno presodili 0 pravnih osnovah in verjetnosti odtoka sredstev pO 31. decembru 2022.
Preverli smo poslovodsko oceno visine potrebnih rezervacij za okolje po stanju na dan 31. december 2022, je bila pripravijena osnovi presoj zunanjih strokovnjakov lekocem n preteklih letih 0 potrebnih aklivnosth sanacijo odlagalisc in naprav in tem povezane ocene patrebnih stroskov. Pritem smo presodili ustreznost uporabljenih predpostavk; kot pricakovanja stopnja rasli cen (er dskonina slopnja ocen poslovodstva glede teminskega izvajanja aktvnosti pri izracunu potrebnih rezervacij za okolje po stanju na dan 31. december 2022. Med drugim smo za prevertev ustreznosti zneska izkazanih rezervacij presojali tudi projektno dokumentacijo ter studijo tehnicnih strokovnjakov, osnovi katere poslovodstvo oblikovalo te rezervacije.
Za znesek povecanj dolgorocnih rezervacij smo preverili presodili 0 ocenah stroskov vezanh pricakovane prihodnje potrebne aktivnost za sanacijo, ki S0 osnovane in ovrednolene pomocjo zunanjih strokovnjakov: Presodili Smo tudi objektivnosti usposobljenosti zunanjh strokovnjakov, ki jih je ta namen angaziralo poslovodstvo in ki 80 za CINKARNO Celje, d.d. pripravili ocene stroskov:
pnmer prejete rcune sklenjene pogodbe izvajalci; zacasne situacije in rekapitulacije del strani izvajalcev, ter preverili, crpanje dolgorcnih rezervacij utemeljeno:
Pregledali smo porocila pravdnih postopkih skladnosb dnuzbe veljavnimi predpisi okoljskem podrocju, pridobili neodvisna pravna pisma ter se 0 vsch pomembnih pravnih zadevah pogovorili pravnim strokovnjakom zaposlenim v druzbi.
Ocenili smo ustreznost razkritij pojasnilu 13 Druge rezervacije in njihovo skladnost z MSRP EU:
Druge informacije obsegajo informacije letnem porocilu, razen racunovodskih izkazov in nasega mnenja 0 teh druge informacije: racunovodskih izkazih Poslovodstvo je odgovorno za te.
racunovodskih izkazih ne vkljucuje drugih infomacij in zato 0 njih ne izrazamonikakrsnega zagotavljanja ali sklepa:
V zvezi z revizijo racunovodskih izkazov je nasa odgovornost; da te druge informacije preberemo in presodimo, ali s0 pomembno neskladne z racunovodskimi izkazi ali nasim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali kako drugace zgledajo pomembno napacne:
Poleg tega je nasa odgovornost da ocenimo, ali so bile druge informacije vseh pomembnih pogledih pripravjene skladu veljavnim zakonom ali predpisi in predvsem, ali so te dnuge infomacije usklajene z zakonomn ali predpisi glede formalnih zahtev in postopkov za pripravo drugih informacij 2 vidika pomembnosti in, ali bi neskladnost temi zahtevami Iahko vplivala na presoje zasnovane na teh drugh informacijah:
Na podlagi opravljenih postopkov porocamo, kolikor Iahko ocenimo, da:
Polegtega je nasa odgovornost da, na podlagi nasega poznavanja in razumevanja druzbe ki smo ga pridobili med revizijo, porocamo tem; druge inforacije vsebujejo pomembno napacno navedbo. Na podlagi opravljenih postopkov zvezi z drugimi informacijami nismo ugotovili nobenih pomembnih napacnih navedb:
Poslovodstvo je odgovorno pripravo posteno predstavitev teh racunovodskih izkazov skladu Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU in za tako notranje kontroliranje, kot je skladu odlocitvijo poslovodstva potrebno, da omogoci pripravo racunovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake.
Poslovodstvo je pn pripravi racunovodskih izkazov druzbe odgovorno za oceno njene sposobnosti, da nadaljuje kot delujoce podjetje, razkritje zadev; povezanih z delujocim podjetjem uporabo predpostavke delujocega podjetja kol podlago za racunovodje. Poslovodstvo druzbo likvidirali ali zaustavili poslovanje razen ce nameravaposh ali ce nima druge moznosti kot da napravi eno ali drugo.
Nasi cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo tem ali racunovodski izkazi kot celota brez pomembno napacne napake; in izdati revizorjevo porocil, ki vkljucuje nase mnenje: Sprejemljivo zagotovilo nudi visoko slopnja zagolovila, vendar ni jamstvo da bo revizija opravljena v skladu z mednarodnimi standardi revidiranj, vedno odkrila pomembno napacro navedbo; Ce la obslaja: Napacne navedbe Iahko izhajajo iz prevare ali napake ter se smalrajo za pomembne, Ce je upraviceno pricakovali, da posamicno ali skupaj; vplivajo na gospodarske odlocitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh racunovodskih izkazov.
Med izvajanjem revidiranja skladu pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako: prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napacne navedbe racunovodskih izkazih; bodisi zaradi napake ali prevare; oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze ki zagotavljajo podlago za nase mnenje: Tveganje, da ne bomo odkrili napacne navedbe, ki izvira iz prevare, je visje od tistega, povezanega z napako saj prevara lahko vkljucuje skrivne dogovore; ponarejanje, namerno opustilev napacno razlago ali izogibanje notranjih kontrol.
Obimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnimi za revizijo z namerom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okaliscinam primerni; vendar ne z namenom izraziti mnenje o ucinkovitosti notranjih kontrol druzbe; presodimo ustreznost uporabljenih racunovodskih usmeritev in sprejemljivost racunovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij poslovodstva; na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov in okoliscin, zbujajo dvom sposobnost druzbe da nadaljuje kot delujoce podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujocega podjetja, kot podlage racunovodenja; Ce sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolzni revizorjevem porocilu opozoriti na ustrezna razkritja racunovodskih izkazih ali, Ce so taka razkrilja neustrezna, prilagodili mnenje: Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega porocila. Vendar kasnejsi dogodki ali okoliscine lahko povzrocijo prenehanje druzbe kot delujocega podjetja; ovrednotimo splosno predstavitev, strukturo, vsebino racunovodskih izkazov vkljucno z razkriti, in all racunovodski izkazi predstavljajo zadevne posle dogodke na nacin, je dosezena postena predstavitev.
Imenovanje in potrditev revizorja
Za zakonitega revizorja revidirane druzbe smo bili imenovani na skupscini druzbe dne 15. junija 2022, predsednik nadzornega sveta pa je pogodbo 0 revidiranju podpisal 30. avgusta 2022. Pogodba je bila sklenjena za obdobje 3 let: Celotno neprekinjeno obdobje nasega sodelovanja 2 druzbo, vkljucno $ predhodnimi podaljsanji (podaljsanje prvotnega obdobja za kalerega smo bili imenovani za revizorja druzbe) in ponovnimi imenovanji za zakonitega revizorja druzbe, znasa 4 let:
V imenu revizijske druzbe Ernst & Young d.0.o. sta za opravljeno revizijo odgovorni poobla sceni revizorki Sanja Kosir Nlkasinovic in Lidija Sinkovec.
Nase mnenje 0 racunovodskih izkazih tem porcilu je skladno z dodatnim porocilom revizijski komisiji druzbe, ki smo ga izdali na isti dan kot revizijsko porocilo:
Za revidirano druzbo nismo opravili nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka petega clena Uredbe (EU) st. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta smo opravljanju revizije zagotovili naso neodvisnost od revidirane druzbe.
Poleg storitev obvezne revizije in tistih, ki so razkrite letnem porocilu in racunovodskih izkazih, nismo za druzbo in njene odvisne druzbe opravili nobenih drugih stontev.
Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila o tem, ali s0 revidirani racunovodski izkazi druzbe CINKARNA Celje_ d.d. za poslovno leto, ki se je koncalo 31_ decembra 2022 (v nadaljnjem besedilu: revidirani racunovodski izkazi) pripravijeni upostevajoc zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 in spremenjene Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/815 dne novembra 2020 dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega Priloga parlamenta in Sveta zvezi Zregulativnimi tehnicnimi standardi za dolocitev enotne elektronske oblike porocanja, veljavne za leto 2022 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba):
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih racunovodskih izkazov elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe; pa tudi za tako notranje kontroliranje kot je skladu z odlocitvijo poslovodstva potrebno, da omogoci pripravo revidiranih racunovodskih izkazov elektronski obliki na nacin, da nevsebujejo pomembno napacne navedbe zarad prevare ali napake.
Naša odgovornost je, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep o tem, ali so revidirani računovodski izkazi pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe. Naš posel dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000 (prenovljen). Posli dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da posel načrtujemo in izvajamo tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa:
Delovali smo skladu z zahtevami glede neodvisnosti ter etičnimi zahtevami Uredbe EU SL. 537/2014 in Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA): Kodeks je zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti in strokovnega vedenja. Naše podjetje deluje skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK), skladno z njim vzdržuje celovit sistem obvladovanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.
V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:
Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep.
Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov so po našem mnenju revidirani računovodski izkazi družbe CINKARNA Celje, d.d. za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2022 in ki so vključeni v letno poročilo, v vseh pomembnih pogledih pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe:
Ljubljana, 17. april 2023
Sanja Košir Nikasinović
Direktorica, Pooblaščena revizorka
Pooblaščena revizorka
Ernst & Young d.o.o.
Dunajska 111, Ljubljana
ERNST & YOUNG
| Št. delnic | % | |
|---|---|---|
| SDH, d. d. | 1.974.540 | 24,44 |
| Modra zavarovalnica, d. d. | 1.629.630 | 20,17 |
| UNICREDIT BANK AUSTRIA AG – FID | 364.840 | 4,52 |
| TR5, d. o. o. | 318.170 | 3,94 |
| Lastne delnice | 264.650 | 3,28 |
| KRITNI SKLAD PRVEGA POKOJNINSKEGA SKLADA | 167.050 | 2,07 |
| RAIFFEISEN BANK AUSTRIA, D. D. – FID | 161.460 | 2,00 |
| CITIBANK N.A. – FID | 111.600 | 1,38 |
| NLB SKLADI – SLOVENIJA MEŠANI | 100.990 | 1,25 |
| Generali Rastko Evropa, delniški | 85.110 | 1,05 |
| Generali Galileo, mešani fleksibilni | 84.302 | 1,04 |
| Notranji delničarji – FO | 59.932 | 0,74 |
| Zunanji delničarji – FO | 1.812.539 | 22,43 |
| Ostali | 944.957 | 11,69 |
Owl iebh
Xav &
Navedeni in podpisani člani poslovodstva ter osebe, odgovorne za sestavo letnega poročila glede na 2. odstavek 134. člena ZTFI-1, potrjujemo, da je po našem najboljšem vedenju:
S tem dne 27. 3. 2023 Uprava Letno poročilo 2023 sprejme in potrdi.
| Predsednik Uprav | Aleš SKOK |
|---|---|
| Članica Uprave – namestnica | Nikolaja PODGORŠEK |
| Član Uprave – predsednika Uprave – delavski direktor | Filip KOŽELNIK, univ. dipl. inž. kem.teh., MBA– ZDA |
| tehnična direktorica | mag. Karmen FUJS, univ. dipl. ekon. |
| Član Uprave – Vodja Računovodske službe | Filip KOŽELNIK, mag. posl. ved |
|---|---|
Nenehoma bomo usmerjali napore v pošteno, kakovostno in pravočasno zadostitev potreb naših kupcev.
Razvijali bomo odnose obojestranskega zaupanja, sodelovanja in poslovnega prijateljstva.
Obveznosti do dobaviteljev, bank in pogodbenikov bomo poravnavali z največjo mero odgovornosti.
Stremeli bomo, da bosta naložba lastnikov in s tem zaupanje v pravilnost te odločitve nagrajena s pričakovanimi in ustreznimi donosi.
Skrb za dolgoročno vitalnost in donosnost podjetja bomo uresničevali z naložbami v razvoj in zaposlene.
Razumemo, da je naša odgovornost sorazmerna izkazane mu zaupanju.
Vsi zaposleni bodo deležni odkritega odnosa.
Pošteno plačilo za dobro opravljeno delo je neodtujljiva pravica.
Poskrbeli bomo za udejanjanje pravic ustrezne obveščenosti, osebne varnosti in enake obravnave.
Dolžnost vodstva podjetja sta spodbujanje pozitivnega delovnega vzdušja in skrb za razvoj ter udejanjanje pravil in načel etičnega poslovanja.
V okviru filozofije trajnostnega razvoja, investiranja v okoljske projekte in ciljnega projektiranja tehnologije bomo skrbeli za najbolj optimalne poti in načine varovanja okolja in zdravja naših someščanov.
V poročilu o nefinančnem poročanju poročamo o vseh kazalnikih, ki smo jih opredelili kot bistvene. Ob vsakem kazalniku so navedene meje poročanja. Kazalnikov, ki za Cinkarno Celje niso bistveni, ne navajamo in o njih ne poročamo.
| Kazalniki GRI | Stran |
|---|---|
| Splošna razkritja | 2-1 |
| Podatki o organizaciji | 21 |
| Subjekti, vključeni v poročanje organizacije o trajnostnem poslovanju | 34, 40, 74-75 |
| Obdobje poročanja, pogostost in kontaktna točka | 74-75 |
| Ponovne navedbe informacij | 74 |
| Zunanja kontrola | 15-18, 57, 58, 71-72 |
| Dejavnosti, vrednostna veriga in druga poslovna razmerja | 22-24, 46-48, 102-103, 104-105 |
| Zaposleni | 6, 34, 67-68, 89-101 |
| Delavci, ki niso zaposleni | 90, 92 |
| Struktura in sestava vodenja in upravljanja | 25, 26-27 |
| Imenovanje in izbornajvišjega organa vodenja in upravljanja | 26-27, 29 |
| Predsednik najvišjega organa vodenja in upravljanja | 21, 26, 33, 40 |
| Vloga najvišjega organa upravljanja pri nadzoru obvladovanja vplivov | 32-33, 84-88 |
| Delegiranje odgovornosti za obvladovanje vplivov | 32-33, 84-86 |
| Vloga najvišjega organa upravljanja pri trajnostnem poročanju | 34-35, 74-75 |
| Nasprotje interesov | 26-27 |
| Komuniciranje kritičnih pomislekov | 29, 57, 95, 110, 112 |
| Kolektivno znanje najvišjega organa upravljanja | 26 |
| Ocena dela najvišjega organa upravljanja | 15-18, 32-33 |
| Politike nagrajevanja | 27, 28, 92 |
| Postopek določanja nagrad | 27, 28, 92 |
| Skupna letna stopnja nadomestil | 27 |
| Izjava o strategiji trajnostnega razvoja | 12-14, 34-35, 41, 74 |
| Zaveze v skladu s politikami organizacije | 29-30, 111-113 |
| Vključevanje zavez v skladu s politikami organizacije | 29-30, 111-113 |
| Procesi za odpravljanje negativnih vplivov | 71-73 |
Mehanizmi za iskanje nasvetov in sporočanje pomislekov
29, 58-60, 95, 110
Skladnost z zakonodajo in predpisi
30, 61, 62, 66, 68, 105, 112-113, 114
Članstvo v združenjih
83-84
Pristop k vključevanju deležnikov
84-88
Kolektivne pogodbe
76, 92
Postopek določanja pomembnih tem
| 86-88 | Ekonomska uspešnost | 201-1 | Ustvarjena in porazdeljena neposredna ekonomska vrednost | 6, 8-9, 46-49 |
|---|---|---|---|---|
| 64 | 201-2 | Finančne posledice in druga tveganja in priložnosti zaradi podnebnih sprememb | ||
| 93 | 201-3 | Načrt dodatnega pokojninskega zavarovanja in druge dodatne bonitete | ||
| 202-1 | Prisotnost na trgu | 93 | Razmerje standardne osnovne ravni plač v primerjavi z minimalno plačo v državi | |
| 202-1 | Delež najvišjega vodstva iz lokalnega (nacionalnega) okolja | 26 | ||
| 203-1 | Posredni gospodarski učinki | 42-43, 121, 127-128 | Naložbe v infrastrukturo in podpora storitvam | |
| 203-2 | Pomembni posredni ekonomski vplivi | 7, 8-9 | ||
| 205-1 | Protikorupcija | Dejavnosti s tveganji, povezanimi s korupcijo | 30, 68 | |
| 205-2 | Komuniciranje o politikah in postopkih za boj proti korupciji | 29, 30 | ||
| 205-3 | Dogodki korupcije in sprejeti ukrepi | 30 | ||
| 207-1 | Davki | 7, 54 | ||
| 301-1 | Materiali | Uporabljeni materiali | 114-116 | |
| 301-2 | Uporabljeni reciklirani vhodni materiali | 116 | ||
| 301-3 | Predelani proizvodi in njihovi embalažni materiali | 115-116, 117-118 | ||
| 302-1 | Energija | Poraba energije znotraj organizacije | 128-129 | |
| 302-3 | Energetska intenzivnost | 122-126 | ||
| 302-4 | Zmanjšanje porabe energije | 121, 127-128 | ||
| 302-5 | Zmanjšanje energetskih potreb za izdelke in storitve | 123-126 | ||
| 303-1 | Voda in odpadne vode | Odnos do vode kot skupnega vira | 133-134 | |
| 303-2 | Upravljanje vplivov, povezanih z odvajanjem vode | 134-135 | ||
| 303-3 | Odvzem vode | 133 | ||
| 303-4 | Izpust vode | 134, 135 | ||
| 303-5 | Poraba vode | 133 | ||
| 304-1 | Biotska raznovrstnost |
136-137
134, 135, 136, 137
135, 136-137
136
128-130
128-130
6,80, 81, 126-128, 132
130, 131
Ustvarjanje odpadkov in znatni vplivi v zvezi z odpadki
66, 119-120
Obvladovanje znatnih vplivov v zvezi z odpadki
14, 35, 37-38, 43, 44, 54, 66, 77, 102, 103
Ustvarjeni odpadki
119-120
Odpadki, preusmerjeni iz odlaganja
37-38, 114, 116-119
Odloženi odpadki
119-120
Novi dobavitelji, ki so bili pregledani po okoljskih merilih
102-103
Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in sprejeti ukrepi
103
Novi zaposleni in fluktuacija zaposlenih
91
Ugodnosti zazaposlene za polni delovni čas in zaposleneza določen ali skrajšani delovni čas
92
Starševski dopust
92
Odnos vodstva do zaposlenih z vidika obveščanja
30, 85, 89, 92, 94-96
Sistem upravljanjavarnosti in zdravja pri delu
75, 96-99
Identifikacija nevarnosti, ocena tveganja in nesreč
99, 100
Sodelovanje delavcev,posvetovanje in obveščanje o zdravju in varnosti pri delu
99, 100, 101
Usposabljanje delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu
93, 97
Promocija zdravja delavcev
75, 96, 101
Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, ki so neposredno povezani s poslovnimi odnosi
96-101
Delavci, ki so vključeni v sistem upravljanja zdravja in varnost pri delu
96-101
Poškodbe pri delu
96, 98-99
Bolezni, povezane z delom
91-92, 100
Povprečno številour usposabljanja na leto nazaposlenega
94
Odstotek zaposlenih, ki redno delajo
Raznolikost organov upravljanja in zaposlenih
26, 29, 89-91
Nediskriminacija
30, 76, 89
Svoboda združevanja in kolektivnih pogajanj
34, 92
103
409-1
103
413-1
107-110
32, 35, 110, 130, 133, 135, 137
416-1
81-82, 105, 112, 113
62, 80, 81, 82, 104-105
417-1
105
105
418-1
72-73
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.