Annual Report • Apr 24, 2017
Annual Report
Open in ViewerOpens in native device viewer


Revidirano letno poročilo o poslovanju družbe CETIS d.d. za poslovno leto 2016 in revidirano konsolidirano letno poročilo družbe CETIS d.d. za poslovno leto 2016
| I. CETIS d.d. V LETU 2016 IN NAČRTI ZA PRIHODNOST 5 |
|
|---|---|
| Pismo predsednika uprave 5 | |
| Poročila nadzornega sveta o preveritvi Revidiranega letnega poročila družbe CETIS d.d. in Revidiranega konsolidiranega letnega poročila družbe CETIS d.d. za leto 2016 7 |
|
| Predstavitev Skupine CETIS 11 | |
| Osebna izkaznica družbe CETIS d.d. 11 | |
| Organi upravljanja in vodenja 11 | |
| Dejavnost Skupine CETIS 11 | |
| Sestava Skupine CETIS 12 | |
| Obstoj podružnic družbe 12 | |
| Ključni dosežki Skupine CETIS v letu 2016 13 | |
| Pregled pomembnih dogodkov v letu 2016 13 | |
| Pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu leta 2016 13 | |
| II. POSLOVNO POROČILO 14 | |
| Izjava o upravljanju družbe CETIS d.d. in Skupine CETIS 14 | |
| Strateške usmeritve 17 | |
| Vizija 17 | |
| Poslanstvo 17 | |
| Vrednote 17 | |
| Strateški poslovni načrt 2015-2020 17 | |
| Gospodarske razmere v letu 2016 19 | |
| Delničarji in trgovanje z delnico 20 | |
| Analiza uspešnosti poslovanja 21 | |
| Prodaja Skupine CETIS in družbe CETIS d.d 21 | |
| Prodaja rešitev varnostnih tiskovin 22 | |
| Prodaja rešitev komercialnih tiskovin 23 | |
| Poslovni izid 24 | |
| Odhodki in stroški 25 | |
| Sredstva in viri 25 | |
| Investicije v osnovna sredstva 25 | |
| Raziskave in razvoj 26 | |
| Odgovornost do zaposlenih 27 | |
| Odgovornost do naravnega okolja 29 | |
| Odgovornost do družbenega okolja 30 | |
| Družbe v Skupini 31 | |
| CETIS-ZG d.o.o 31 | |
| AMBA CO. d.o.o. 31 | |
| CETIS DIGITALNE STORITVE, d.o.o 31 | |
| CETIS-GRAF, d.o.o., Celje 32 | |
| CETIS MADAGASCAR SARL 32 | |
| CETIS, Empresa Grafica, S.A.R.L. 32 |
| EGP d.d. 33 | |
|---|---|
| III. RAČUNSKO POROČILO DRUŽBE CETIS d.d. 34 | |
| Poročilo neodvisnega revizorja 34 | |
| Izkaz poslovnega izida 38 | |
| Bilanca stanja 39 | |
| Izkaz denarnih tokov 40 | |
| Izkaz gibanja kapitala 41 | |
| Izjava o odgovornosti poslovodstva 43 | |
| Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in pojasnila k računovodskim izkazom 44 | |
| Razkritja postavk o izkazu poslovnega izida 55 | |
| Razkritja postavk v bilanci stanja 58 | |
| Razkritja postavk v izkazu denarnega toka 68 | |
| Finančni inštrumenti in finančna tveganja 68 | |
| IV. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE CETIS 75 | |
| Poročilo neodvisnega revizorja 75 | |
| Skupinski izkaz poslovnega izida 78 | |
| Skupinska bilanca stanja 79 | |
| Skupinski izkaz denarnega toka 80 | |
| Skupinski izkaz gibanja kapitala 81 | |
| Izjava o odgovornosti poslovodstva 83 | |
| Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in pojasnila k računovodskim izkazom 84 | |
| Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida 96 | |
| Razkritja postavk v skupinski bilanci stanja 99 | |
| Razkritja k izkazu denarnega toka 108 | |
| Finančni inštrumenti in finančna tveganja 108 | |
| KONTAKT 115 |
Konec marca je zame čas, ko še zadnjič razmislim o preteklem letu. Ko preverim, kaj od načrtovanega nam je uspelo uresničiti in kaj nas še čaka, predvsem pa čas, ko se lahko popolnoma osredotočim na naše letošnje načrte.
Leto 2016 je bilo za Skupino CETIS uspešno. Kljub temu, da so časi globalne krize v veliki meri že za nami, da se je globalna situacija umirila in da večji del svetovnega gospodarstva ponovno raste, so seveda ostali segmenti in področja sveta, kjer se stvari še zmeraj premikajo počasneje, kot bi si želeli.
Skupina je v letu 2016 dosegla skoraj 59 milijonov prihodkov oziroma 7,55 odstotkov več kot leta 2015. Poslovni izid Skupine CETIS je v letu 2016 znašal 1,9 milijonov evrov, kar je za 135 odstotkov več kot leto prej. Bistveno smo povečali tudi bruto dodano vrednost na zaposlenega, kjer smo dosegli 40.000 evrov, povečalo se je tudi število zaposlenih. V Skupini CETIS je bilo leta 2016 osem družb.
V letu 2016 smo bili na področju rešitev varnostnih tiskovin aktivni tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Doma smo še posebej ponosni, da smo bili ponovno izbrani kot dobavitelj potnih listov državljanov Republike Slovenije za obdobje naslednjih desetih let. Domači trg je za nas izjemno pomemben; tako kot referenca kot tudi priložnost, da doma pokažemo, kaj znamo. Nov potni list je na pogled sicer precej podoben staremu, z varnostnega vidika pa precej posodobljen; dodali smo mu številne nove inovativne varnostne rešitve, ki preprečujejo možnost zlorab. Poleg domačega trga so naši dokumenti prisotni v številnih državah po svetu; skupaj smo lani odpremili komponente, ki so vgrajene v več kot tri milijone potnih listov. Tudi v letu 2016 smo realizirali nekaj večjih projektov, tudi večjo količino potnih listov za eno od največjih afriških držav, nadaljevali smo z dobavami podatkovne strani za kolumbijski potni list in uspešno izvajali koncesijske projekte v naših hčerinskih družbah v Afriki. Sledimo strategiji rasti na globalnih trgih, rastemo na področju prodaje izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
Na področju rešitev komercialnih tiskovin smo bili aktivni predvsem na slovenskem trgu in v bližnjih državah, nadaljevali smo z usmeritvijo na zahodne trge, kjer število naših kupcev raste.
Nadaljevali smo z izvajanjem strateškega načrta za obdobje 2015-2020, pripravili smo novo identiteto in podobo blagovne znamke CETIS ter začeli z implementacijo marketinških aktivnosti, ki so že vidne pri našem delovanju.
Vstop v lastniško strukturo družbe EGP d.d. iz Škofje Loke in nadaljevanje prevzemanja te družbe se je izkazalo kot pravilna odločitev, saj smo s to potezo proizvodno-prodajni program Skupine CETIS razširili še na potiskano kartonsko embalažo. Naš komercialni program v okviru Skupine, s katerim ponujamo celovite embalažne rešitve - tako sedaj obsega rešitve komercialnih tiskovin v okviru matične družbe CETIS d.d., kjer proizvajamo predvsem etikete, sleeve, ovojne etikete, navodila in obrazce za farmacevtsko industrijo in industrijo kozmetike, industrijo pijač in prehrambno industrijo, EGP s potiskano kartonsko embalažo ter fleksibilno embalažo, ki jo proizvajamo pod okriljem družbe AMBA CO., d.o.o. Tudi v letu 2016 smo nadaljevali z izkoriščanjem sinergij med programi.
Ostale hčerinske družbe so uspešno sledile zastavljenim načrtom in poslovale uspešno. Kot Skupina smo, kot že omenjeno, dosegli rekordne rezultate - skoraj 59 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov. Vrednost EBITDA Skupine CETIS je v letu 2016 je znašala 6.023.177 evrov.
Leto 2016 si bomo zapomnili tudi po intenzivnem investicijskem ciklusu, saj smo kot Skupina CETIS investirali 6.618.853 evrov, in sicer predvsem v novo strojno opremo, ki bo zagotavljala višjo produktivnost in večjo kakovost naših izdelkov.
V letu 2016 smo organizirali številne družabne in športne dogodke za naše sodelavce ter z dobrodelnim delovanjem pomagali nekaterim društvom in organizacijam. Zavedamo se odgovornosti do lokalnega okolja in zato podpiramo izbrane klube in društva pri njihovem delovanju.
Tudi leto 2017 smo začeli uspešno. Rastemo predvsem na področju prodaje rešitev varnostnih tiskovin, kjer nam je uspelo realizirati nekaj večjih projektov v tujini; samo v marcu smo odpremljali potne liste oziroma njihove komponente v več držav. Tudi na področju rešitev komercialnih tiskovin smo ponosni na številne nove kupce tako v Sloveniji kot v ciljnih državah Zahodne Evrope, ki cenijo našo kakovost.
V letu 2017 nadaljujemo z investicijskim ciklusom, ki smo ga začeli lani. Na sedežu podjetja v Celju izvajamo številna gradbena dela ter pripravljamo posodobitve prostorov za širitev proizvodnih kapacitet. V drugi polovici leta pričakujemo realizacijo montaže opreme, konec leta pa načrtujemo aktivacijo večjega števila novih strojev. Vlaganja v razvoj v preteklih letih prehajajo v izvedbeno fazo, tako da uvajamo nove izdelke in storitve in s tem širimo nabor našega proizvodnega programa, s čimer zagotavljamo rast dodane vrednosti. Sodelujemo s številnimi zunanjimi ustanovami, izvajamo pravno zaščito naših novosti ter spremljamo trende v naši industriji.
Rast izvoza tudi v letu 2017 ostaja ena od najpomembnejših prioritet Skupine, kar dosegamo predvsem z aktivno promocijo na mednarodnih sejmih, z iskanjem novih poslovnih stikov in prijavami na mednarodne razpise. Prizadevamo si postati strateški razvojni partner naših cenjenih kupcev.
Vsem našim poslovnim partnerjem ter sodelavkam in sodelavcem, prijateljem, ki prizadevno pomagate Skupini CETIS pri uresničevanju naših ciljev, se iskreno zahvaljujem za vaš trud in prizadevnost. Prepričan sem, da smo na pravi poti in da bomo zastavljene cilje presegali tudi v prihodnje.
6
Marec 2017 mag. Roman Žnidarič predsednik uprave družbe CETIS d.d.
Nadzorni svet je na seji 19. 4. 2017 sprejel Poročilo nadzornega sveta družbe CETIS d.d. za leto 2016, katerega vsebina se nanaša na:
Poslovanje družbe CETIS d.d. kot obvladujoče družbe Skupine CETIS je v letu 2016 v skladu z zakonskimi predpisi in Statutom družbe nadziral nadzorni svet, ki se je sestal na petih sejah, in sicer 12. januarja, 20. aprila, 25. julija, 12. avgusta in 26. avgusta.
Nadzorni svet je deloval v sestavi:
7
V skladu z dosedanjo prakso je uprava nadzorni svet sproti obveščala o vseh poslovnih dogodkih, ki bi lahko ali so vplivali na poslovanje družbe v letu 2016. Nadzorni svet je svojo nadzorno funkcijo izvrševal v glavnem na rednih sejah nadzornega sveta, pa tudi izven sej s sodelovanjem med posameznimi člani nadzornega sveta in člani uprave. Posamezni člani nadzornega sveta so uresničevali tudi pravico iz prvega odstavka 282. člena ZGD-1, ki vsakemu članu nadzornega sveta omogoča, da preveri vse osnove za pripravljeno letno poročilo.
Nadzorni svet je vse leto tekoče spremljal in nadziral delo uprave ter poslovanje družbe, pri tem je na sejah obravnaval najpomembnejše zadeve ter sprejel pomembnejše odločitve:
O vsaki seji nadzornega sveta je bil izdelan in s sklepom potrjen zapisnik nadzornega sveta.
Nadzorni svet je v skladu z zakonodajo in dobro prakso imenoval revizijsko komisijo, ki podrobneje obravnava računovodske, revizijske in finančne teme. Revizijska komisija poroča in svetuje nadzornemu svetu, odločanje pa ostaja v pristojnosti nadzornega sveta.
Revizijska komisija je v poslovnem letu 2016 delovala v naslednji sestavi:
Revizijska komisija v omenjeni sestavi se je v letu 2016 sestala na štirih rednih sejah, in sicer na 6. seji dne 8. 4. 2016, na 7. seji dne 30. 6. 2016, na 8. seji dne 16. 8. 2016 (prekinjena in dokončana 19. 8. 2016) in na 9. seji dne 20. 12. 2016.
Vsebine, ki jim je revizijska komisija v letu 2016 namenila največ pozornosti, so:
Na sejah nadzornega sveta je sodelovala tudi uprava. Uprava je pri vsaki točki podrobno poročala in odgovarjala na vprašanja članov nadzornega sveta, po potrebi je strokovno osebje podalo pojasnila s svojega strokovnega področja. Komunikacija med predsednikom uprave in predsednikom nadzornega sveta je potekala tudi zunaj sej.
Člani nadzornega sveta so imeli za svoje delo na voljo bistvene podatke, poročila in informacije, uprava družbe pa je na njihovo pobudo pripravila razširjena ali dodatna poročila.
Delo uprave je nadzorni svet spremljal in vrednotil redno, ko je obravnaval obdobne rezultate poslovanja, primerjal poslovanje s konkurenco in nadzoroval izpeljavo določenih poslov izven rednega delovanja. Uprava družbe je v celotnem obdobju skrbno in zavzeto delovala za najboljše rezultate družbe in Skupine ter zgledno sodelovala z nadzornim svetom.
Za delo nadzornega sveta in njegovih komisij je bilo za leto 2016 predvidenih 23.000, porabljenih pa 26.075 evrov.
II. Preveritev Letnega poročila družbe CETIS d.d. in konsolidiranega letnega poročila Skupine CETIS skupaj z revizorjevim poročilom v poslovnem letu 2015 ter predlogom uprave o uporabi bilančnega dobička
Nadzorni svet družbe CETIS d.d. je v skladu z veljavno zakonodajo preveril formalne vidike revidiranega Letnega poročila družbe CETIS d.d. za leto 2016 in revidiranega konsolidiranega Letnega poročila Skupine CETIS za leto 2016 (v nadaljnjem besedilu obe skupaj: Letno poročilo).
8
Letno poročilo obsega naslednje sestavine: poslovno poročilo in računovodsko poročilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza drugega vseobsegajočega donosa, izkaza gibanja kapitala, izkaza denarnih tokov ter razlagalnih računovodskih pojasnil. Nadzorni svet je ugotovil, da je uprava Letno poročilo za leto 2016 izdelala v zakonskem roku, prav tako pa tudi, da poročilo vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih predpisuje veljavni Zakon o gospodarskih družbah (Ur. L. RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZGD-1).
Revizijska hiša RESNI revizija in svetovanje d.o.o., Parmova ulica 45, 1000 Ljubljana, je kot pooblaščeni revizor, imenovan na 25. seji skupščine delničarjev CETIS d.d., ki je potekala 31. 8. 2016, izdelala revizijsko mnenje k Letnemu poročilu (v nadaljevanju: Poročilo neodvisnega revizorja). Poročilo neodvisnega revizorja je družba CETIS d.d. prejela 4. 4. 2017. Uprava družbe CETIS d.d. je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena ZGD-1 sestavljeno Letno poročilo skupaj s Poročilom neodvisnega revizorja nadzornemu svetu predložila 12. 4. 2017.
Nadzorni svet se je seznanil s Poročilom neodvisnega revizorja in ugotovil, da je izdano pritrdilno mnenje.
Nadzorni svet ugotavlja, da je neodvisni revizor ugotovil, da so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja gospodarske družbe CETIS d.d. na dan 31. 12. 2016 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Neodvisni revizor je potrdil, da je poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.
Nadzorni svet nadalje ugotavlja, da je neodvisni revizor ugotovil, da so skupinski računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja skupine gospodarskih družb CETIS na dan 31. 12. 2016 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Revizor je potrdil, da je poslovno poročilo Skupine skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.
Nadzorni svet na poročilo neodvisnega revizorja nima pripomb. Ugotavlja, da ima poročilo vsebine, predpisane v drugem odstavku 57. člena ZGD-1.
Nadzorni svet je preveril tudi Poročilo poslovodstva o razmerjih s povezanimi družbami ter ugotovil, da predstavlja resničen in pošten prikaz poslovanja med obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami. Nadzorni svet na Poročilo poslovodstva o razmerjih s povezanimi družbami nima pripomb.
Nadzorni svet nadalje ugotavlja, da je neodvisni revizor pojasnil, da so navedbe v Poročilu poslovodstva o razmerjih s povezanimi družbami točne, da so vrednosti izpolnitve družbe CETIS d.d. pri pravnih poslih iz poročila ustrezne ter da ne obstajajo okoliščine, ki bi kazale na drugačno oceno, kot jo je podalo poslovodstvo, in sicer da v letu 2016 iz tega naslova ni prišlo do prikrajšanja družbe CETIS d.d.
Nadzorni svet nima nikakršnih pripomb glede Letnega poročila za leto 2016, ki bi lahko zadrževale sprejem odločitve nadzornega sveta glede njegove potrditve.
Nadzorni svet je na svoji 21. seji, ki je potekala 19. 4. 2017, preveril Letno poročilo in ugotovil, da:
Nadzorni svet je v letu 2016 spremljal in preverjal poslovanje družbe na osnovi ustnih in pisnih informacij uprave, končno mnenje pa je pridobil na osnovi zgoraj navedenega Letnega poročila, mnenja pooblaščenega revizorja in revizijske komisije. NS je mnenja, da predloženo Letno poročilo izkazuje pravilno in resnično finančno stanje družbe ter je zato revidirano Letno poročilo na seji 19. 4. 2017 s sklepom soglasno potrdil.
S tem sta bili obe letni poročili, tako revidirano Letno poročilo družbe CETIS d.d. za leto 2016 kot tudi revidirano konsolidirano Letno poročilo Skupine CETIS za leto 2016, v skladu z določili 282. člena Zakona o gospodarskih družbah in s statutom družbe tudi formalno sprejeti.
Nadzorni svet je Letno poročilo za poslovno leto 2016 sprejel v odprtem roku, t. j. pred iztekom enega meseca, šteto od dneva predložitve Letnega poročila za leto 2016 NS.
Nadzorni svet ugotavlja, da je čisti dobiček poslovnega leta 2016 znašal 349.288,68 evrov in da so bile skladno s 3. odstavkom 230. člena ZGD-1 oblikovane druge rezerve iz dobička v višini 173.666,61 evrov.
Bilančni dobiček poslovnega leta 2016 znaša 173.666,60 evrov.
Nadzorni svet skupščini delničarjev predlaga, da:
Celje, 19. 4. 2017 Marko Mohar predsednik nadzornega sveta družbe CETIS d.d.
| CETIS, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|
| Sedež | Čopova ulica 24, 3000 Celje, Slovenija | |||
| Matična številka | 5042208000 | |||
| Davčna številka | 24635812 | |||
| Identifikacijska številka za DDV | SI24635812 | |||
| Osnovni kapital | 10.015.022,53 EUR | |||
| Telefon | (03) 4278 500 | |||
| Faks | (03) 4278 817 | |||
| E-naslov | [email protected] | |||
| Spletni naslov | www.cetis.si |
| Uprava: | mag. Roman Žnidarič, predsednik uprave mag. Radenko Mijatović, član uprave mag. Urban Golob, član uprave |
|
|---|---|---|
| Nadzorni svet: | Marko Mohar, predsednik, predstavnik delničarjev Anton Černič, predstavnik delničarjev Davor Vlahek, predstavnik delničarjev Tina Bačić, namestnica predsednika, predstavnica delničarjev Suzana Ofentavšek, predstavnica delavcev Primož Ošljak, predstavnik delavcev |
Politika raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe glede vidikov, kot so na primer spol, starost ali izobrazba, se ne izvaja.
Družba CETIS d.d. je eno vodilnih evropskih podjetij na področju rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin. S tiskovinami in najnaprednejšimi komplementarnimi rešitvami, ki so rezultat lastnega razvoja, je zanesljiv strateški partner podjetjem in državam na štirih celinah. Znanje Cetisovih strokovnjakov na področju tiskarstva temelji na več kot 200-letni tradiciji in sega v začetke tiskarstva na Celjskem.
CETIS v središče postavlja kupce in njihove potrebe, ki jih mora dobro poznati, deluje dolgoročno in si prizadeva za njihovo zaupanje in zvestobo. S celovitim in fleksibilnim pristopom, partnerskim in profesionalnim odnosom ter širokim naborom produktov in storitev pomaga kupcem z osebnim pristopom reševati njihove izzive. Postati želi kupčev (priljubljeni) strateški razvojni partner.
V Skupini CETIS je osem podjetij: tri proizvodna, tri proizvodno-storitvena in dve s podporno funkcijo na lokalnih trgih. Skupina si prizadeva utrditi vodilno vlogo na domačem trgu ter razviti močno prodajno in podporno mrežo za še aktivnejši nastop na mednarodnih trgih.
CETIS je del Skupine MSIN, ki ima več kot 1.100 zaposlenih.

Družba CETIS d.d. nima podružnic.
| 2015 | 2016 | ||
|---|---|---|---|
| Finančni podatki (v tisoč EUR) | |||
| Čisti prihodki od prodaje | 54.575 | 58.693 | |
| Čisti poslovni izid iz poslovanja | 3.551 | 2.250 | |
| Poslovni izid pred davki | 921 | 2.013 | |
| Poslovni izid iz obračunskega obdobja | 802 | 1.891 | |
| Kosmati dobiček | 19.306 | 20.301 | |
| Kapital | 31.001 | 31.070 | |
| Bilančna vsota | 53.087 | 56.230 | |
| Naložbene aktivnosti | |||
| Naložbe v dolgoročne finančne naložbe (v tisoč EUR) | 6.503 | 1.594 | |
| Število zaposlenih v Skupini | 539 | 555 | |
| Kazalniki | |||
| Bruto dodana vrednost na zaposlenega (v tisoč EUR) | 33 | 40 | |
| Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov | 1,47 % | 3,22 % | |
| Stopnja čiste dobičkonosnosti kapitala | 2,75 % | 6,29 % | |
| Delnica (CETIS d.d.) | |||
| Tržna cena delnice na dan 31. 12. (v EUR) | 30,0 | 46,5 | |
| Čisti dobiček/izguba na delnico (v EUR) | 4,01 | 9,46 | |
| Število družb v Skupini na dan 31. 12. | 9 | 8 |
Marca 2017 so bili na skupščini imenovani člani nadzornega sveta – predstavniki delničarjev.
Družba CETIS d.d. v skladu z določilom petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) podaja izjavo o upravljanju družbe. Ta izjava se nanaša na obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. Uprava in nadzorni svet družbe CETIS d.d. izjavljata, da je Letno poročilo Skupine CETIS d.d. in družbe CETIS d.d. za poslovno leto 2016 sestavljeno in objavljeno v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Mednarodnimi računovodskimi standardi in na njihovi osnovi sprejetih podzakonskih aktih. Družba CETIS d.d. pri poslovanju spoštuje Pravila ljubljanske borze ter druge predpise regulatorjev trga vrednostnih papirjev.
CETIS d.d. pri svojem poslovanju uveljavlja pregleden sistem vodenja in upravljanja, pri čemer upošteva najboljše poslovne prakse in najvišja poslovna načela. Priporočila notranjih kontrol in revizorjev so upoštevana in dajejo dobro osnovo za učinkovito ter kakovostno odločanje.
Družbo CETIS d.d. vodi tričlanska uprava, njeno delovanje pa nadzira šestčlanski nadzorni svet, v katerem sta dva predstavnika delavcev, ostali pa so predstavniki delničarjev. Upravljanje v odvisnih in pridruženih družbah poteka v skladu z določbami njihovih statutov oziroma aktov o ustanovitvi.
Družba pri svojem poslovanju sledi priporočilom Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, katerega so sporazumno oblikovali in sprejeli Ljubljanska borza d.d., Združenje članov nadzornih svetov in Združenje Managerjev (v nadaljnjem besedilu: Kodeks). Kodeks je bil sprejet dne 8. 12. 2009 in je javno objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze d.d. (www.ljse.si). Predmetna izjava o upravljanju se nanaša na poslovno leto 2016, zato se v nadaljevanju sklicujemo na določila Kodeksa, ki so veljala v obdobju med 1. 1. 2010 do 31. 12. 2016.
Izjava o upravljanju družbe CETIS d.d. in skladnosti s Kodeksom je sestavni del letnega poročila družbe za poslovno leto 2016 in je dostopna na spletnih straneh družbe www.cetis.si najmanj deset let od njene objave.
V Izjavi o spoštovanju Kodeksa v nadaljevanju navajamo odstopanja pri sledenju priporočilom iz Kodeksa ter pojasnjujemo razloge zanje v luči poslovanja 2016.
Od 1. januarja 2017, ko je stopil v veljavo, je postal referenčni kodeks družbe Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki je vsebinsko posodobljena inačica Kodeksa, ki je veljal do 31. 12. 2016. Oblikovala sta ga in 27. oktobra 2016 sprejela Ljubljanska borza d. d. in Združenje nadzornikov Slovenije ter je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze. Nadzorni svet in uprava bosta pripravila načrt lastnih aktivnosti, ki bo vključeval s priporočili Kodeksa usklajeno prenovo Politike upravljanja in vseh aktivnosti, ki bodo privedle do čim večje smiselne skladnosti s priporočili Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb na način, da bo zagotovljeno uresničevanje ciljev družbe.
Priporočilo Kodeksa št. 2: Družba CETIS d.d. nima posebej sprejetega dokumenta »Politika upravljanja družbe«, pač pa v praksi politika upravljanja družbe izhaja iz poslanstva in vizije ter temelji na vrednotah in strateških usmeritvah, ki so dostopni na spletnih straneh družbe in sledijo osnovnim ciljem, kot so opredeljeni v Statutu družbe CETIS d.d.
Priporočilo Kodeksa št. 4.1. in 4.2.: Uprava in nadzorni svet družbe spoštujeta zasebnost in tajnost poslovne politike delničarjev ter sledita načelu enakopravnega obravnavanja delničarjev preko skupščine in organov nadzora. Družba vse delničarje v skladu z zakonodajo obravnava enako in jih spodbuja k medsebojnemu dialogu na skupščinah družbe, pri čemer pa nikogar od delničarjev posebej ne spodbuja k
aktivnemu izvrševanju delničarskih pravic oziroma jih ne spodbuja, da javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja z naložbo v družbi. Družba ocenjuje, da obveščanje delničarjev prek SEOneta, na skupščinah in na spletni strani družbe zadosti njihovim interesom ter jim podaja zadostno informacijo za upravljanje njihove naložbe.
Priporočilo Kodeksa št. 5.9.: Revizijo letnih računovodskih izkazov spremlja revizijska komisija, ki upravo in nadzorni svet ves čas sproti obvešča o ključnih zadevah v zvezi z revizijo letnih poročil ter drugih zadevah, za katere je pristojna. Prav tako pred obravnavo letnega poročila, katerega del so letni računovodski izkazi, le-tega obravnava in se do njega tudi opredeli, s svojo opredelitvijo pa seznani tudi nadzorni svet. V kolikor bi organi vodenja in nadzora šteli za potrebno, bi bil na skupščino povabljen tudi pooblaščeni revizor družbe.
Priporočilo Kodeksa št. 7: Družba nima vnaprej opredeljenega postopka izbire kandidatov za člane nadzornega sveta, vendar pri presoji ustreznosti kandidata upošteva strokovna znanja, profesionalnost, izkušnje in veščine, ki so potrebni za opravljanje funkcije ter zaželeni za poznavanje dejavnosti, v katerih družba posluje.
Priporočilo Kodeksa št. 8: Izjave o neodvisnosti članov nadzornega sveta družbe niso objavljene.
Priporočilo Kodeksa št. 13.1.: Nadzorni svet je oblikoval revizijsko komisijo, po njegovi oceni pa imenovanje ostalih komisij za učinkovito poslovanje družbe ni potrebno.
Priporočilo Kodeksa št. 20: Družba nima posebej opredeljene strategije komuniciranja, ampak se le-ta določa glede na zakonodajo ter je v okviru pristojnosti uprave družbe.
Priporočilo Kodeksa št. 20.4.: Družba ne objavlja finančnega koledarja na spletnih straneh družbe, ker ocenjuje, da sprotno obveščanje delničarjev prek SEOneta in spletne strani družbe zadosti interesom delničarjev ter jim podaja zadostno informacijo za upravljanje njihove naložbe.
Priporočilo Kodeksa št. 21.3.: Družba javno objavlja samo v slovenskem jeziku.
Priporočila Kodeksa št. 22: »Družba zagotavlja pravočasno objavo vseh podatkov, za katere to določa veljavna zakonodaja. Posebej (z izjemo objavljene vizije, ciljev in strategije) pa javnosti zgolj zaradi verjetnosti in razkrivanja poslovne skrivnosti ne obvešča o obetih, načrtih in drugih predvidevanjih.
Kakovostno računovodsko poročanje je ključnega pomena za učinkovito delovanje sistema vodenja in upravljanja družbe CETIS d.d. Za upravljanje tveganj je odgovorna uprava matične družbe, ki izvaja sistem njihovega upravljanja in sistem notranjih kontrol. Upravljanje s tveganji je podrobneje opredeljeno v računovodskem delu poročila. Družba je na področju kontrolinga skozi vse leto sodelovala z ustrezno strokovno usposobljenimi zunanjimi sodelavci.
Pravila o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora so opredeljena v Statutu družbe, ki je usklajen z ZGD-1 s spremembami in je na vpogled v pravni pisarni družbe. Spremembe Statuta se sprejemajo na skupščini z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Ostali predmetni podatki o družbi so prikazani v podpoglavju Delničarji in trgovanje z delnico.
Sklicevanje skupščine in druge zadeve, pomembne za njeno izvedbo, urejata zakon in Statut družbe, ki je dostopen na sedežu družbe. Skupščino skliče uprava družbe praviloma enkrat letno. Udeležijo se je lahko vsi delničarji oziroma njihovi pooblaščenci ali zastopniki, ki svojo udeležbo napovejo po faksu ali s pošto najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine.
Sklic vsakokratne skupščine je objavljen v zakonskem roku (to je vsaj 30 dni pred zasedanjem) na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter na spletni strani družbe. Družba pomembne dogodke objavlja v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze d.d., SEOnet in na svoji spletni strani www.cetis.si, o sklicu skupščine obvesti tudi Centralno Klirinško Depotno družbo d.d.
Družba je v letu 2016 izvedla eno skupščino delničarjev. Udeležba na 25. Skupščini 31. 8. 2016 je bila 85,73-odstotna, na skupščini pa so delničarji obravnavali oziroma sprejemali predloge sklepov o zvočnem snemanju skupščine, o seznanitvi z Revidiranim letnim poročilom o poslovanju družbe CETIS d.d. za poslovno leto 2015 in revidiranim konsolidiranim letnim poročilom družbe CETIS d.d. za poslovno leto 2015, o seznanitvi s prejemki članov organov vodenja in nadzora, o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2015, o imenovanju revizorja za leto 2016 ter o spremembah besedila Statuta družbe CETIS ter se seznanila s posebnim revizorjevim poročilom revizijske družbe Deloitte revizija d.o.o., ki je bilo izdelano na osnovi sklepa Okrožnega sodišča v Celju, Ng 2/2015 z dne 4. 5. 2015, v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, Cpg 198/2015 z dne 25. 8. 2015.
Tričlansko upravo družbe CETIS d.d. so v letu 2016 sestavljali mag. Roman Žnidarič – predsednik uprave, mag. Radenko Mijatović – član uprave, mag. Srečko Gorenjak – član uprave (od 1. 6. 2015 do 12. 1. 2016) ter mag. Urban Golob – član uprave (od 12. 1. 2016).
Upravo družbe imenuje nadzorni svet, po preteku petletnega mandata pa ima v skladu s statutom možnost ponovnega imenovanja. Uprava vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost.
Nadzorni svet družbe CETIS d.d. sestavljajo: Marko Mohar, predsednik NS in predstavnik delničarjev, Anton Černič in Davor Vlahek, predstavnika delničarjev, Tina Bačić, predstavnica delničarjev, Suzana Ofentavšek, predstavnica delavcev, in Primož Ošljak, predstavnik delavcev.
Revizijsko komisijo nadzornega sveta družbe CETIS d.d. pa sestavljajo: Davor Vlahek, predsednik revizijske komisije, Anton Černič, namestnik predsednika revizijske komisije, in Rajko Čvorović, član revizijske komisije.
CETIS d.d. je eno vodilnih evropskih podjetij na področju rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin. S tiskovinami in najnaprednejšimi komplementarnimi rešitvami, ki so rezultat lastnega razvoja, je zanesljiv strateški partner podjetjem in državam na štirih celinah. Znanje Cetisovih strokovnjakov na področju tiskarstva temelji na več kot 200-letni tradiciji in sega v začetke tiskarstva na Celjskem.
CETIS bo pomemben strateški razvojni partner in ponudnik celovitih rešitev varnostnih tiskovin v svetovnem merilu ter inovativnih embalažnih rešitev v Evropi. S partnerskim odnosom, ki temelji na zaupanju, fleksibilnosti in odzivnosti, poskrbimo za učinkovito izražanje identitete.
CETIS skupaj s svojimi partnerji in ponudniki ustvarja identiteto. S pomočjo družbe CETIS identitete držav, posameznikov in izdelkov dobijo svojo obliko.
CETIS izpolni svoje obljube. S partnerskim odnosom, ki temelji na zaupanju, fleksibilnosti in odzivnosti, bomo poskrbeli za učinkovito izražanje identitete.
Strateški načrt je temeljni korporativni dokument družbe CETIS d.d. in Skupine CETIS, ki odkriva strateške priložnosti, opredeljuje vizijo, poslanstvo in vrednote družbe, postavlja jasne strateške cilje za obdobje 2015-2020 in smernice, kako jih doseči.
V strateškem obdobju bo CETIS izvajal Strategijo partnerskega odnosa s kupci, s pomočjo katere se bomo razlikovali od konkurence, z njo ustvarjali dodano vrednost in ki bo usmerjala celotno delovanje družbe.
Rast bomo dosegali predvsem z usmerjenostjo na tuje trge, nadgradnjo izdelkov s storitvami in z razvojem inovativnih, celovitih in modularnih rešitev, ki prispevajo k višji dodani vrednosti. Ustvarjali bomo nova delovna mesta in povečali dodano vrednost na zaposlenega.
Ponudbo družbe CETIS delimo na dve strateški poslovni enoti: Rešitve varnostnih tiskovin in Rešitve komercialnih tiskovin:

Na področju Rešitev varnostnih tiskovin se bomo v naslednjih letih osredotočali predvsem na rast celovitih rešitev (nadgradnjo izdelkov s storitvami) in zmanjševanje oziroma specializacijo izdelčnih skupin ob ohranjanju obsega prodaje.
Najpomembnejši produkti so: potni list, viza, osebna izkaznica, vozniški izpit in prometno dovoljenje ter komplementarne storitve. Trenutno razmerje med izdelki in storitvami si bomo prizadevali v strateškem obdobju izboljšati v korist storitev. Postopoma bomo opuščali nekatere izdelčne skupine.
Ob zadržanju vodilne pozicije v Sloveniji in tržnega deleža na Balkanu (predvsem s produkti) se bomo ob EU (kjer se osredotočamo predvsem na partnerstva s sistemskimi integratorji) usmerili predvsem na globalne trge (Afriko, Srednjo Ameriko in Bližnji vzhod), kjer ocenjujemo največji potencial rasti.
Prizadevali si bomo za dolgoročno naravnanost projektov in za več trajnih/ koncesijskih/ pogodbenih projektov. Povečati nameravamo delež prodaje pod blagovno znamko CETIS.
CE TRAVEL
Biometrični potni listi, vize, zajem podatkov, upravljanje podatkov, AFIS, personalizacijske rešitve, infrastruktura javnih ključev (PKI), izdaja dokumentov in aplikacija e-Viza.
CE IDENTITY
Osebni dokumenti, osebni dokumenti za tujce, zajem podatkov, upravljanje podatkov, AFIS, personalizacijske rešitve, infrastruktura javnih ključev (PKI), izdaja dokumentov, rojstni in ostali civilni certifikati, centralni registri in e-vlada.
CE TRAFFIC
Vozniška dovoljenja, prometna dovoljenja, izdajanje dovoljenj, vinjetni sistemi, sistemi cestninjenja, zajem podatkov, upravljanje podatkov, AFIS in personalizacijske rešitve.
CE CARDS
18
Plačilne kartice in kartice zvestobe.
CE SECURE Volitve, tobačne in davčne zaščite ter varnostne etikete.
Na področju Rešitev komercialnih tiskovin se bomo v naslednjih letih osredotočali predvsem na rešitve za farmacevtsko industrijo in industrijo kozmetike, industrijo pijač in prehrambno industrijo.
Optimizirali bomo prodajni asortiman in krepili našo svetovalsko vlogo. Razvijali bomo inovativne rešitve z višjo dodano vrednostjo. Našim kupcem želimo ponuditi najustreznejše in učinkovite rešitve, s katerimi bodo lahko potrošnikom sporočali svoje zgodbe, jim ponudili izdelek odlične kakovosti in dosegali vodilne tržne deleže. Skupaj s kupci ustvarjamo identiteto izdelkov, zato je pomembno, da z njimi tesno sodelujemo v vseh razvojnih fazah.
Najpomembnejši produkti so: etikete (samolepilne, papirne), sleevi, ovojne etikete, navodila, obrazci …
Naši ciljni trgi so trgi zahodne in srednje Evrope (predvsem Avstrija, Nemčija in Francija), kjer smo lahko konkurenčni le z inovativnimi rešitvami z višjo dodano vrednostjo, močno razvojno in svetovalno vlogo, zanesljivostjo in brezkompromisno kakovostjo.
Naša posebnost in prednost je, da lahko kupcem komercialnih tiskovin ponudimo rešitve s področja varnostnih tiskovin, na primer zaščito blagovnih znamk. Še več sinergij na področju celovitih embalažnih rešitev v okviru Skupine CETIS bomo iskali tudi z družbama EGP in AMBA CO.
Sleevi, ovojne etikete ter etikete na papirju in foliji za industrijo pijač.
Sleevi, ovojne etikete, etikete na papirju in foliji ter različne oblike zaščit blagovnih znamk za prehrambno industrijo.
CE INDUSTRY Etikete na papirju in foliji, bianco etikete, obrazci in digitalni tisk za različne industrije.
V središče postavljamo kupce in njihove potrebe, ki jih moramo dobro poznati, delujemo dolgoročno in si prizadevamo za njihovo zaupanje in zvestobo. S celovitim in fleksibilnim pristopom, partnerskim in profesionalnim odnosom ter širokim naborom izdelkov in storitev pomagamo kupcem z osebnim pristopom reševati njihove izzive. Postati želimo kupčev (priljubljeni) strateški razvojni partner.
Rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji je v letu 2016 ponovno presegla povprečje evrskega območja. V zadnjem četrtletju leta 2016 je bila zabeležena 3,6-odstotna gospodarska rast z izločenimi vplivi koledarja in sezone. Po občutnem padcu med krizo in relativno hitrejši rasti v zadnjih treh letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP še zaostaja za predkrizno ravnjo. BDP se je po podatkih Statističnega urada RS namreč lani medletno povečal za 2,5 %, kar je nekoliko več kot leta 2015 (2,3 %).
Med dejavniki gospodarske rasti ostaja ključen izvoz, spodbujen z rastjo tujega povpraševanja in izboljševanjem konkurenčnega položaja slovenskih podjetij.
Še naprej se občutno izboljšujejo razmere na trgu dela – število zaposlenih je tako že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti. Ob izboljševanju razmer se je povečal razpoložljivi dohodek gospodinjstev, povečalo pa se je tudi zaupanje potrošnikov, ki je bilo na najvišji ravni doslej. Medletno so se izdatki gospodinjstev povečali za 4,1 odstotka. Tako veliko medletno rast porabe gospodinjstev je bila nazadnje zabeležena v začetku leta 2008, torej pred krizo.
Nadaljevala se je tudi rast zasebnih investicij, ki jo povezujemo z visoko izkoriščenostjo kapacitet, dobrimi poslovnimi rezultati in razdolževanjem podjetij. K rasti so najbolj pripomogla vlaganja v stroje in opremo. Ugodnejši kot pred leti pa so tudi pogoji financiranja.
1 Vira: UMAR, www.umar.gov.si/novice, 28. 2. 2017. UMAR, Ekonomsko ogledalo, januar 2017, št. 1/2017.
Osnovni kapital družbe CETIS d.d. je razdeljen na 200.000 navadnih kosovnih imenskih delnic z oznako CETG, s katerimi se trguje na organiziranem trgu delnic – vstopni kotaciji Ljubljanske borze. Vse delnice so prosto prenosljive. Družba v letu 2016 ni izvajala sprememb v osnovnem kapitalu. Družba objavlja predpisane informacije na portalu Ljubljanske borze SEOnet.
Konec leta 2016 je imela družba 369 delničarjev, torej se je njihovo število v primerjavi s koncem leta 2015 znižalo za 270 delničarjev.
| Delničar | Število delnic | Delež v osnovnem kapitalu v % |
|---|---|---|
| MSIN d.o.o. | 131.722 | 65,86 |
| Kovinoplastika Lož d.d. | 18.649 | 9,32 |
| SDH d.d. | 15.609 | 7,80 |
| Kapitalska družba d.d. | 14.948 | 7,47 |
| Optimus naložbe d.o.o. | 9.000 | 4,50 |
| Marles d.d. | 1.118 | 0,56 |
| Šoln Primož | 728 | 0,36 |
| Grum Andraž | 601 | 0,30 |
| Lagerfin d.o.o. | 425 | 0,21 |
| A.M.Miklavc d.o.o. | 362 | 0,18 |
| Tia naložbe d.o.o. | 362 | 0,18 |
| Ostale pravne in fizične osebe | 6.476 | 3,26 |
| Skupaj | 200.000 | 100,00 |
Enajst največjih delničarjev je imelo na dan 31. 12. 2016 v lasti 96,74 odstotkov delnic, ki so izdane v nematerializirani obliki pri Centralno klirinško depotni družbi v Ljubljani.
Na dan 31. 12. 2016 družba ni bila imetnica lastnih delnic.
Na dan 31. 12. 2016 je imel delničar Optimus naložbe d.o.o. v lasti 9.000 delnic družbe. Direktor in lastnik celotnega poslovnega deleža Optimus naložbe d.o.o. je predsednik uprave družbe.
Nihče od imetnikov vrednostnih papirjev nima posebnih kontrolnih pravic. Glasovalne pravice imetnikov vrednostnih papirjev družbe niso omejene.
Konec leta 2016 je tržna vrednost delnice znašala 46,50 evrov, kar je ob upoštevanju celotnega števila izdanih kosovnih delnic predstavljalo 32,53 odstotka knjigovodske vrednosti delnice, ki je konec leta 2016 znašala 142,93 evrov.
Konec leta 2016 je tržna vrednost delnice porasla glede na začetek tekočega leta, medtem ko se je knjigovodska vrednost delnice nekoliko zvišala.
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Leto | Tržna vrednost delnice v EUR (31. 12.) |
Knjigovodska vrednost delnice (31. 12.) |
Razmerje med obema |
| 2015 | 30,00 | 142,41 | 21,06 % |
| 2016 | 46,50 | 142,93 | 32,53 % |
| Leto | 2015 | 2016 |
|---|---|---|
| Dobiček oziroma izguba na delnico | 2,74 | 1,75 |
Enotni tečaj delnic z oznako CETG je 1. januarja 2016 znašal 30,00 evrov, ob polletju 2016 34,00 evrov, konec leta 2016 pa 46,50 evrov.

Prihodki od prodaje Skupine CETIS so v letu 2016 znašali 58.693.422 evrov in so bili za 8 odstotkov višji kot leta 2015. V strukturi so prevladovali prihodki, ustvarjeni v Sloveniji, in sicer 63 odstotkov v letu 2016 ter 58 odstotkov v letu 2015.
Družba CETIS d.d. je v letu 2016 ustvarila 30.212.376 evrov prihodkov od prodaje, kar je za 7 odstotkov manj kot leta 2015. 45 odstotkov teh prihodkov je bilo ustvarjenih s prodajo v tujino, ta delež pa je v primerjavi z letom 2015 padel za 6 odstotnih točk.


Leto 2016 je bilo glede prodaje rešitev varnostnih tiskovin (VT) zelo aktivno in osredotočeno na iskanje novih poslovnih priložnosti. Projektna naravnanost področja se odraža v nihanju prodaje zadnjih let. Prihodki so se v skladu s strateškimi usmeritvami strateške poslovne enote v povprečju povečali v Sloveniji, Evropi in Južni Ameriki.

22 V letu 2016 je bila dosežena prodaja rešitev varnostnih tiskovin v višini 19,75 milijonov evrov, kar predstavlja 65 odstotkov skupne prodaje družbe CETIS d.d. Izven Slovenije smo prodali 10,5 milijonov evrov oziroma 53 odstotkov, in sicer v Evropi, Afriki, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Na domačem trgu smo ustvarili 9,2 milijonov evrov, kar znaša 47 odstotkov celotne prodaje rešitev varnostnih tiskovin.
Rešitve varnostnih tiskovin smo prodali v 30 držav na štirih kontinentih: v Evropi, Južni Ameriki, Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Najpomembnejše strateško poslovno področje, ki predstavlja tudi najvišji delež prodaje, je CE TRAVEL potovalni dokumenti: izdelava in poosebljanje biometričnih potnih listin, upravljanje podatkov, personalizacijske rešitve, infrastruktura javnih ključev in izdajanje dokumentov. Sledi CE TRAFFIC – rešitve na področju prometa: vozniška in registracijska dovoljenja z zajemom in upravljanjem podatkov, personalizacijskimi rešitvami in vinjetnimi sistemi. CE TRAVEL in CE TRAFFIC predstavljata 70 odstotkov vrednosti prodaje rešitev varnostnih tiskovin.
V Sloveniji smo nadaljevali z izvajanjem pogodb, ki smo jih sklenili s posameznimi ministrstvi na področju potovalnih dokumentov in prometa, na tujih trgih pa smo izvedli večje projekte na področju sistemov za izdajo potovalnih dokumentov in prometa. Nadaljevali smo tudi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti glede dolgoročnih projektov v Afriki in pridobili nove posle, ki predstavljajo stabilno prodajno osnovo.
V skladu s strategijo in poslovnim načrtom za leto 2017 načrtujemo še bolj intenzivno pozicioniranje v vlogi svetovalcev ter ponudnikov celovitih integriranih rešitev. Nova vloga pomeni integracijo naših modularnih rešitev v obstoječe sisteme kupcev.
Podaja rešitev komercialnih tiskovin (KT) je v letu 2016 potekala v skladu s Strateškim načrtom za obdobje 2015-2020. Prodajne aktivnosti so bile usmerjene v ključne strateške panoge; farmacijo in kozmetiko, pijačo in prehrano ter na strateški trg zahodne Evrope oziroma v izvoz. V letu 2016 smo prodajo presegli za 5 odstotkov, vendar malo manj, kot smo načrtovali.

V primerjavi z letom 2015 smo izvoz povečali za 27 odstotkov; delež izvoza v celotni prodaji rešitev komercialnih tiskovin sedaj predstavlja 29 odstotkov. Prodajo smo povečali predvsem v Nemčiji, hkrati pa se nam je odprl trg Avstrije in Francije. Upad prodaje na domačem trgu je posledica odprodaje podjetja CETIS DIREKT, d.o.o., Celje, kar je pomenilo manjšo prodajo obrazcev za potrebe mailingov.
Opustili smo tudi preprodajo trgovskega blaga, kot so kuverte in papir, ki smo jo opravljali za potrebe nekaterih kupcev. S tem sledimo zastavljeni strategiji, kjer se usmerjamo predvsem v prodajo opredeljenih strateških prodajnih skupin in programov, po katerih potrebe izkazujejo ciljni trgi.

24
Skupina CETIS je v letu 2016 realizirala 1.891.414 evrov čistega dobička, kar je 136 odstotkov več, kot je bilo doseženega v letu prej. Skupina obsega 8 družb doma in v tujini in vse družbe so v obravnavanem letu poslovale z dobičkom.
Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), je znašal 6.023.177 evrov in se je glede na leto 2015 zmanjšal za 11 odstotkov.
Dobiček pred obdavčitvijo se je v letu 2016 povišal za 119 % in znašal 2.013.440 evrov. Efektivna davčna stopnja je znašala 0,3 odstotkov.
Družba CETIS d.d. je v letu 2016 realizirala 349.289 evrov čistega dobička, kar je 198.050 evrov oziroma 36 odstotkov manj, kot je bilo doseženega v letu prej.
Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), je znašal 2.854.756 evrov in se je glede na leto 2015 zmanjšal za 37 odstotkov.
Dobiček pred obdavčitvijo se je v letu 2016 znižal za 37 odstotkov in je znašal 347.735 evrov. Efektivna davčna stopnja je znašala 6,7 odstotkov.


Med poslovnimi odhodki Skupine CETIS so proizvajalni stroški znašali 37.392.729 evrov, stroški prodajanja 6.305.970, stroški splošnih dejavnosti pa 11.544.796 evrov. Delež poslovnih odhodkov v prodaji se je v zadnjih petih letih gibal med 88 odstotkov v letu 2012 in 98 odstotkov v letu 2016.
Največji delež v strukturi poslovnih odhodkov predstavljajo proizvajalni stroški (65 odstotkov), ki so se glede na leto 2015 povečali za 12 odstotkov. Njihov delež v prodaji je znašal 64 odstotkov, medtem ko je v letu 2015 ta delež znašal 61 odstotkov. Na višino proizvajalnih stroškov prodanih proizvodov ob bistveno večjih proizvedenih količinah vpliva tudi sprememba vrednosti zalog nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov.
Poslovni odhodki družbe CETIS d.d. so znašali 30.277.770 evrov. Največji del poslovnih odhodkov predstavljajo proizvajalni stroški v višini 17.281.140 oziroma 57 odstotkov. Ti stroški so se v primerjavi z letom 2015 znižali za 8 odstotkov, njihov delež v prodaji pa se je znižal za 1 odstotno točko.
Kratkoročna sredstva Skupine CETIS so znašala 23.938.564 evrov in so se glede na konec leta 2015 povečala za 2.010.496 evrov oziroma za 9 odstotkov. Terjatve do kupcev so znašale 11.089.706 evrov, zaloge pa 8.037.396 evrov. Dana kratkoročna posojila so znašala 1.683.737 evrov in so se glede na konec leta 2015 znižala za 80.945 evrov.
Kratkoročne obveznosti Skupine CETIS so konec leta 2016 znašale 13.934.417 evrov in bile torej za 807.183 evrov nižje glede na konec leta 2015. Dolgoročne obveznosti pa so se glede na leto 2015 povišale za 2.309.756 evrov; stanje konec leta 2016 je bilo 7.236.925 evrov.
V letu 2016 smo v osnovna sredstva investirali 6.618.853 evrov, kar je 54 odstotkov več kot leto prej. Večji del investiranih sredstev smo v letu 2016 vlagali v naloge, ki so nam omogočile doseganje načrtovanih proizvodnih količin ter nižanje stroškov.
Skupina CETIS je neto finančni dolg glede na predhodno leto povečala za 16 odstotkov. Ob zaključku obdobja je znašal 9.725.695 evrov.
Kratkoročna sredstva so v družbi CETIS d.d. na zadnji dan leta 2016 znašala 11.086.348 evrov, glede na konec leta 2015 so bila višja za 1,5 odstotkov. Kratkoročni koeficient družbe CETIS d.d. znaša 1,9.
Kratkoročne obveznosti so se glede na konec leta 2015 povišale za 105.820 evrov in so znašale 5.752.796 evrov. Zadolženost družbe se je v letu 2016 povišala za 4 odstotne točke; s 15 na 19 odstotkov. Obveznosti z naslova finančnih dolgov so na zadnji dan leta 2016 znašale 5.476.649 evrov.
V letu 2016 je družba CETIS d.d. investirala 4.325.105 evrov v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva, kar je kar za 3.449.788 evrov več kot v letu 2015.
V družbi CETIS d.d. smo v obdobju od 2011 do 2016 investirali 10.700.596 evrov v osnovna sredstva, od tega je bilo več kot 79 odstotkov namenjenih nakupu nove strojne in programske opreme.
Čeprav v tiskarski panogi ni revolucionarnih razvojnih premikov, je razvoj panoge vseeno zelo intenziven. Med najpomembnejšimi trendi opažamo digitalizacijo, avtomatizacijo, standardizacijo in vse višje zahteve kupcev. Tudi ena naših ključnih strateških usmeritev je nadgradnja klasičnih tiskanih izdelkov z inovativnimi celovitimi rešitvami. Na trende se hitro odzivajo tudi veliki proizvajalci različne tiskarske opreme, ki vsako leto lansirajo bolj produktivno opremo.
Če želimo biti uspešni v vlogi hitrih sledilcev naših najpomembnejših konkurentov in nadoknaditi zaostanek prejšnjih let, ki so bila investicijsko manj intenzivna, moramo v primerjavi s preteklimi leti in v skladu z našim strateškim načrtom bistveno povečati investicije. V obdobju od leta 2017 do 2022 v družbi
CETIS zato načrtujemo investicije v osnovna sredstva v višini 34.654.400 evrov, od tega 78 odstotkov v nakup nove opreme.
Investicije v osnovna sredstva v družbi CETIS d.d. in Skupini CETIS v obdobju 2011 – 2016 in plan za obdobje 2017 - 2022
| Investicije v EUR | 2011 - 2016 | Plan 2017 - 2022 |
|---|---|---|
| CETIS d.d. | 10.700.596 | 34.654.400 |
| Skupina CETIS | 18.123.579 | 53.038.400 |
Leto 2016 je bilo razvojno uspešno leto. Uspešno smo realizirali več pomembnejših razvojnih nalog, med katerimi so bile tudi patentne prijave. Večino zaključenih razvojnih nalog tudi uspešno tržimo na globalni ravni.
Najpomembnejši projekt grafičnega in informacijskega razvoja je bila izdaja tretje generacije biometričnih potnih listin za Republiko Slovenijo, ki smo jih varnostno nadgradili in ustvarili okolje, potrebno za poosebljanje. Tako v sami knjižici kot tudi pri pripravi podatkov in poosebljanju smo dodali številne nove zaščitne dokumente. Ponosni pa smo tudi na projekt izdelave in zaščite nove podatkovne strani, ki je del biometričnega potnega lista.
Z revolucionarnim pristopom k utrjevanju laminacijskih plošč smo nadgradili izdelavo posebnih laminacijskih plošč, ki so izrednega pomena za izdelavo dokumentov, in projekt pripravili za trženje na globalni ravni. Za projekt smo pridobili državna razvojna sredstva.
Področje razvoja IT tehnologije so zaznamovale banke s prehodi na brezkontaktne oblike plačevanja, zato smo vzpostavili potrebno informacijsko infrastrukturo za poosebljanje takšnih bančnih kartic.
Razvojni oddelek sledi svetovnim novostim na področju naše panoge, obiskuje mednarodne sejme in konference ter se uspešno vključuje v najnovejše razvojne dosežke.
S sprejetjem Strateškega načrta za obdobje 2015-2020 smo se zavezali, da bomo v strateškem obdobju osrednjo pozornost namenili predvsem razvoju organizacijskih zmogljivosti, pri čemer se bomo osredotočali na štiri ključna strateška področja, ki nam bodo pomagala uresničiti novo zastavljeno strategijo, in sicer: kulturo, organiziranost, voditeljstvo in kompetence.
V letu 2016 smo zato začeli pri temeljih. Opredelili smo želeno in izvedli analizo obstoječe organizacijske kulture ter ugotovili razkorake med njima. Nadaljevali bomo s pripravo izvedbenega načrta za spremembo organizacijske kulture v želeni smeri. Kot nadgradnjo bomo za vse ravni vodenja uvedli 360° povratno informacijo vodjem, ki bo prilagojena tako, da bo podpirala uresničevanje strateškega načrta in nove organizacijske kulture.
Tako kot vsa pretekla leta bomo tudi v letu 2017 nadaljevali z intenzivno promocijo zdravja na delovnem mestu med zaposlenimi, spodbujali bomo športno udejstvovanje zaposlenih in nadaljevali z internimi dogodki, ki pripomorejo k prijaznejšemu delovnemu okolju. Kot vsako leto bomo izvedli merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih ter izvedli potrebne ukrepe za njeno izboljšanje. Veliko pozornosti bomo skupaj s službo Marketinga namenili izboljševanju interne komunikacije, promociji strateškega načrta med zaposlenimi ter promociji in poistovetenju zaposlenih z novo postavljenimi vrednotami zaupanje, partnerstvo, inovativnost, odgovornosti in profesionalnost.
Na dan 31. 12. 2016 je bilo v družbi CETIS d.d. 278 zaposlenih. 97,12 odstotkov zaposlenih ima sklenjene pogodbe o zaposlitvi na osnovi kolektivne pogodbe oziroma tipske pogodbe o zaposlitvi, kar je na ravni preteklih let. Preostalih 2,86 odstotka ima pogodbe izven sistema kolektivne pogodbe; to so vodstveni delavci in uprava. V družbi CETIS d.d. je 99,64 odstotkov delavcev zaposlenih za nedoločen čas.
Razmerje med spoloma je skoraj izenačeno: 46,40 odstotkov žensk in 53,60 odstotkov moških. V družbi prevladujejo zaposlitve za polni delovni čas. Ob koncu leta 2016 je bila povprečna starost zaposlenih v družbi 44,40 let za ženske in 43,28 let za moške. Povprečna mesečna stopnja fluktuacije je v letu 2016 znašala 0,65 odstotka.
Izobrazbena struktura zaposlenih je bila konec leta 2016 na podobni ravni kot v prejšnjih letih.
31. 12. 2016
| 31. 12. 2015 |
31. 12. 2015 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2016 |
||
|---|---|---|---|---|---|
| Stopnja | Izobrazba | Št. zaposlenih |
% | Št. zaposlenih |
% |
| I. | Nekvalificirani | 17 | 3,20 % | 15 | 2,70 % |
| II. | OŠ/priučeni | 81 | 15,00 % | 76 | 13,69 % |
| III. | Nižja poklicna izobrazba | 10 | 1,90 % | 13 | 2,34 % |
| IV. | Srednješolska poklicna izobrazba | 161 | 29,90 % | 156 | 28,11 % |
| V. | Srednja tehnična in druga strokovna izobrazba |
143 | 26,50 % | 142 | 25,59 % |
| VI/1 | Višješolska izobrazba | 38 | 7,10 % | 42 | 7,57 % |
| VI/2 | Visokošolska izobrazba prve stopnje | 31 | 5,80 % | 48 | 8,65 % |
| VII/1 | Specialistična izobrazba po visokošolski | 8 | 1,50 % | 8 | 1,44 % |
| VII/2 | Visokošolska univerzitetna izobrazba | 34 | 6,30 % | 37 | 6,67 % |
| VII/3 | Magistrsko druga bolonjska | 6 | 1,10 % | 6 | 1,08 % |
| VIII/1 | Magisterij (prejšnje) | 8 | 1,50 % | 10 | 1,80 % |
| VIII/2 | Doktorska in podobna izobrazba | 2 | 0,40 % | 2 | 0,36 % |
| Skupaj | 539 | 100,0 % | 555 | 100,0 % |
Velik poudarek dajemo stalnemu pridobivanju znanj. V procese izobraževanja in usposabljanja je bilo v letu 2016 v različnih oblikah izobraževanja in izpopolnjevanja vključenih 95,68 odstotkov oziroma 266 zaposlenih. Večji poudarek smo v letu 2016 dali internim izobraževanjem, ki so prilagojena zahtevam delovnih procesov in varnosti v družbi.
| 2015 | 2016 | Indeks 16/15 | |
|---|---|---|---|
| Število udeležencev izobraževanja | 145 | 266 | 1,8345 |
| Število ur izobraževanja | 3.619 | 3.493 | 0,9652 |
| Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanja | 51,78 % | 95,68 % | 1,8513 |
| Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega | 24,96 | 13,13 | 0,5260 |
| Stroški izobraževanja | 60.017 € | 33.338 € | 0,5555 |
V skrbi za razvoj zaposlenih smo se tudi v letu 2016 vključili v projekt »Teden vseživljenjskega učenja«.
Organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih v družbi CETIS merimo že od leta 2002. Z rednim merjenjem spremljamo učinkovitost aktivnosti in zadovoljstvo zaposlenih. Primerjava rezultatov s preteklimi leti je pokazala, da smo v letu 2016 ohranili enako raven organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Udeležba v raziskavi je bila za 0,34 odstotne točke višja v letu 2016 (98,48 odstotkov v letu 2015 in 98,82 odstotkov v letu 2016).
| 2015 | 2016 | Sprememba 16/15 |
|
|---|---|---|---|
| Organizacijska klima | 3,43 | 3,43 | +0,00 |
| Zadovoljstvo zaposlenih | 3,63 | 3,54 | -0,09 |
CETIS je prvič sodeloval v izboru Zlata nit 2016, Dnevnikovem izboru najboljših zaposlovalcev v kategoriji velika podjetja, in se uvrstil med finaliste.
Zaposlenim zagotavljamo varno delo in varno delovno okolje. Tveganja periodično ocenjujemo ter jih z ustreznimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni. Skrbimo za nenehno izboljševanje delovnih pogojev. Kot vsako leto so se tudi v letu 2016 opravljali teoretično in praktično usposabljanje za varno delo ter redni preventivni in obdobni zdravniški pregledi za zaposlene. Informacije o zdravstvenih temah in preventivi smo posredovali zaposlenim tudi z internim komuniciranjem. V maju smo ob sodelovanju v projektu »Teden vseživljenjskega učenja« izkoristili priložnost in prvič uvedli projekt »Teden zdravja«, v okviru katerega smo organizirali dve celodnevni delavnici v sodelovanju z ZVD in Vzajemno ter številne krajše delavnice. Za promocijo zdravja med zaposlenimi skrbimo tudi sicer med celotnim letom.
Med zaposlenimi je 1,80 odstotkov invalidov, ki imajo v skladu z zakonodajo in predpisi ter omejitvami iz naslova invalidnosti ustrezno delo.
Delež bolniške odsotnosti je v letu 2016 znašal 5,30 odstotkov. V letu 2016 smo zabeležili eno nezgodo pri delu.
Poklicne bolezni odkrivamo v sodelovanju z zdravniki, specialisti medicine dela, tako na področju ocenjevanja tveganj kot pri ugotavljanju obremenitev. Doslej prepoznanih in potrjenih poklicnih bolezni ni bilo.
Vsako leto organiziramo različne dogodke, s katerimi krepimo pripadnost zaposlenih. Skrb za zaposlene izkazujemo med drugim tudi pri prostočasnih aktivnostih. V letu 2016 smo:
Najzvestejšim sodelavcem že vrsto let podeljujemo jubilejne nagrade in posebna priznanja za Naj sodelavce, ki jih vsako leto slovesno podelimo ob koncu leta.
Za zagotavljanje zdravega delovnega okolja je potrebno skrbeti tudi za zdrav odnos do naravnega okolja. V družbi CETIS se tega zavedamo, zato delamo po začrtanih okoljevarstvenih smernicah, ki so opredeljene v okoljski politiki. CETIS sicer ni velik onesnaževalec okolja, a si kljub temu aktivno prizadeva zmanjševati negativne vplive svoje dejavnosti na naravno okolje. V ta namen poteka osveščanje in izobraževanje zaposlenih s tega področja, ob upoštevanju okoljevarstvenih vidikov pri nabavi in uvajanju novih tehnologij.
V družbi CETIS uporabljamo materiale, ki nič ali minimalno onesnažujejo okolje, kar dokazujejo meritve emisij. Kemikalije, ki bi lahko škodljivo vplivale na zdravje ljudi, zamenjujemo s kemikalijami, ki so manj škodljive. Če pa to ni mogoče, poskrbimo za ustrezno osebno varovalno opremo in ustrezne načine uporabe ter odstranjevanja. Tudi v letu 2016 smo izvajali nadaljnjo zamenjavo materialov za materiale, ki so zaposlenim in okolju bolj prijazni. Predvsem z nabavo ustreznih materialov, ki ne vsebujejo zdravju škodljivih sestavin, in z zamenjavo kemikalij oziroma barv, ki se uporabljajo na osnovi vode in ne topil. V tej smeri bomo z aktivnostmi nadaljevali tudi v letu 2017.

Redno izvajamo monitoringe emisij v ozračje in ostale meritve (hrup, kemikalij …) ter monitoringe odpadnih voda v sodelovanju s kvalificiranimi pooblaščenimi zunanjimi izvajalci. Tako nadzorujemo, da ne prekoračujemo dovoljenih mejnih vrednosti emisij oziroma referenčnih vrednosti. S tem zagotavljamo, da imamo okolju prijazne procese.
Naš dolgoročni cilj je dosegati trend zmanjševanja količine odpadkov ter dvig okoljevarstvene osveščenosti zaposlenih.
Glede ekoloških investicij smo v preteklih letih naredili veliko, predvsem glede ogrevanja z zemeljskim plinom, ki od vseh možnih načinov ogrevanja najmanj onesnažuje okolje. Investirali smo tudi v lastno destilirno napravo, s katero lahko kemikalijo za razvijanje plošč uporabimo večkrat. S poudarkom na uničevanju varnostno občutljivih odpadnih materialov neposredno v proizvodnji bomo zmanjšali potrebo po sežigu in s tem zmanjšali naš vpliv na okolje.
30
CETIS povzroča odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, ter zanemarljiv delež odpadne embalaže iz neposrednega uvoza. V letu 2016 je družba na slovenskem trgu povzročila 68 ton papirne odpadne embalaže. Na tem področju okolja ne obremenjuje, saj v skladu z zakonodajo odpadno embalažo odda v predelavo. V primerjavi z letom prej je CETIS proizvedel manj odpadne embalaže, kar pa je neposredna posledica naročniške proizvodnje in odvisnosti od števila naročil.
CETIS s svojo moderno tehnološko opremljenostjo ter s prizadevanji za uporabo nenevarnih snovi v proizvodnji minimalno obremenjuje okolje z emisijami snovi v zrak, kar dokazujejo tudi redni monitoringi s strani pooblaščenih zunanjih izvajalcev. Za ogrevanje uporablja zemeljski plin, ki sodi med okolju prijazne načine ogrevanja. Zaradi odstranitve starejše energetsko potratne opreme v proizvodnji beležimo manjšo porabo energentov.
V skladu s »Poslovnikom upravljanja« vodi družba posebno evidenco (notranjega in zunanjega) okoljskega komuniciranja. Zaposlene in poslovne partnerje periodično seznanjamo z aktivnostmi na tem področju, kakor tudi ob izvajanju večjih projektov ali investicijah ter v letnem poročilu.
Odgovornost je ena naših temeljnih vrednot. Zavezani smo k odgovornemu ravnanju do kupcev, zaposlenih, dela, lastnikov, dobaviteljev ter varnosti, naravnega in družbenega okolja.
Politiko sponzoriranja in doniranja prilagajamo gospodarskim razmeram in ekonomiki poslovanja, ki je bila zadnja leta usmerjena predvsem v optimizacijo poslovanja in ustvarjanje večje dodane vrednosti. Podpiramo izbrane projekte in dejavnosti, ki prispevajo k razvoju družbenega okolja.
V letu 2016 smo z vidika rezultatov poslovali v skladu z načrti. Čeprav nam vseh načrtovanih aktivnosti ni uspelo izvesti, smo postavili trdne temelje za poslovanje v letu 2017. V letu 2016 smo se na trgu soočali s trendom nizkih cen in temu smo prilagodili naše aktivnosti.
Na področju mailinga smo investirali v dva nova produkcijska tiskalnika in novo spletno aplikacijo za spremljanje produkcije dokumentov. Izboljšali smo varnostne ukrepe v skladu s standardom ISO 27001. Leto 2016 smo zaključili v povprečju s 700.000 izpisi mesečno.
Konec leta 2016 smo pridobili nekatere pomembne nove kupce. Izkušnje vodilnega podjetja na področju informatike v PrintNet-u smo izkoristili za vstop v projekte produkcije barvnih (full color) dokumentov. Tovrstni projekti so za nas novost, prvo realizacijo načrtujemo že marca 2017. Načrtujemo sodelovanje z IT podjetjem, s katerim bi lahko kupcem ponudili tovrstne storitve.
Na področju trgovskega blaga se osredotočamo na prodajo programa matične družbe CETIS d.d. Sledimo strategiji na področju prodaje etiket; na tem področju smo zaposlili tudi dodatno osebo. V letu 2017 načrtujemo s tega naslova dodatnih 200.000 evrov prihodkov. Z naslova novih projektov na področju trgovskega blaga pa načrtujemo prihodke v višini 400.000 evrov.
Leto 2016 je bilo najuspešnejše v zgodovini podjetja. Prihodke smo v primerjavi z letom 2015 povečali za 3 odstotke, večja kot 2015 in kot načrtovano sta bila tudi EBITDA in EBIT. Za 2 odstotka smo povečali tudi fizični obseg proizvodnje.
Osredotočenje na razvoj in inovativnost je pripeljalo do prvih odmevnejših rezultatov: prejeli smo najvišje priznanje - 36. Slovenskega oskarja za embalažo 2016 za inovativno nepropustno troslojno kavno vrečko iz materialov, primernih za kompostiranje. To pomembno priznanje potrjuje ustreznost naših razvojnih usmeritev.
Z vidika trgov in panog smo osredotočeni na trge DACH in Francije ter vzdrževanje in izboljšanje položaja v Sloveniji na področju prehrane in farmacije.
Na področju zagotavljanja kakovosti smo v letu 2016 med drugim uspešno opravili presojo za standarde ISO, BRC-IoP z najvišjo možno oceno A. Zaključili smo z večjimi investicijami, in sicer v nov stroj za razrez ter stroj za montažo klišejev, kar bo omogočilo hitrejšo in bolj kakovostno proizvodnjo.
V skladu s strategijo Skupine CETIS bomo z namenom sinergijskih učinkov, ki bodo pozitivno vplivali na rast v naslednjih letih, proizvodne in pisarniške prostore preselili na lokacijo družbe CETIS v Celje in vzpostavili proizvodnjo tiskovin za prehrambno industrijo in farmacijo.
Z investicijo v nov stroj za tisk in solvent laminacijo bomo občutno povečali naše kapacitete, z investicijo v stroj za vrečke pa razširili našo ponudbo.
V letu 2016 smo izvajali aktivnosti v skladu z načrti. Ustvarili smo 303.369 evrov prihodkov iz poslovanja in pozitivni poslovni izid v višini 2.257 evrov.
Na področju digitalizacije smo ob stalnih projektih, ki jih izvajamo za obstoječe kupce, pridobili in izvedli še nekaj novih projektov za kupce s področja zdravstva, šolstva in iz finančne industrije.
Razvili smo novo storitev, ki kupcem omogoča pretvorbo vhodnih (papirnih ali pdf) računov v e-račun. Storitev se je izkazala kot aktualna za vsa podjetja, ki želijo optimizirati vnos podatkov s prejetih računov, saj nadomešča pretipkavanje podatkov z računov. Storitev smo predstavili nekaterim podjetjem, ki prejemajo večjo količino računov, računovodskim servisom in drugim potencialnim organizacijam. Zanimanje za sodelovanje so pokazali tudi nekateri ponudniki ERP sistemov; z nekaterimi smo pogodbe o sodelovanju že podpisali.
Na področju arhiviranja smo izvedli večji projekt urejanja, popisa in hrambe poslovne dokumentacije družbe Vegrad d.d. Dokumentarno gradivo smo popisali in uredili tudi za nekaj manjših kupcev.
Povezali smo se v konzorcij treh podjetij in uspešno kandirali na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pridobljena EU sredstva bomo uporabili pri načrtovanju in razvoju projekta za upravljanje, hrambo in obdelavo tahografskih podatkov.
V letu 2016 smo tudi sprejeli Strateški načrt za obdobje 2015-2020, v okviru katerega smo podrobneje opredelili nove cilje in storitve, ki jih nameravamo v tem obdobju razviti in ponuditi trgu. Naš cilj je intenziven razvoj storitev na področju zajema, hrambe in izmenjave elektronskih dokumentov ter s tem povezanih storitev.
Družba opravlja proizvodne storitve in druge dodelavne storitve na področju tiskarstva. Pri svojem poslovanju upošteva tudi Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ob koncu leta 2016 je zaposlovala 28 sodelavcev, od tega polovico invalidov.
Prihodke smo ustvarili pretežno s prodajo storitev v Skupini. Skupni prihodki v višini 1.258.300,78 evrov so bili 10,8 odstotkov nad načrtovanimi; kljub spremenljivim tržnim razmeram smo nekoliko presegli načrtovani dobiček. Izvedli smo racionalizacijo strojnega parka z odprodajo določenih strojev in ustrezne premestitve strojne opreme z namenom optimiziranja obsega najetih proizvodnih prostorov.
Družba CETIS MADAGASCAR SARL je v letu 2016 dosegla 2,8 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je za dobrih 1,75 milijonov evrov več kot v letu 2015, in ustvarila dobiček v višini 59.607 evrov. Prodaja se je povečala predvsem zaradi zakonsko obvezne menjave dokumentov v letu 2016 in s tem izrednega povečanja količin.
Družba ima šestnajst redno zaposlenih za izvajanje koncesije izdaje prometnih dovoljenj, ki jih izdajamo od novembra 2013, in izvajanje koncesije izdaje vozniških dovoljenj, ki jih izdajamo od novembra 2015.
V letu 2017 načrtujemo vzdrževanje sistema izdajanja vozniških in prometnih dovoljenj v celotni državi ter udeležbo na razpisih za ostale osebne dokumente, v kolikor bodo razpisani.
Družba CETIS, Empresa Grafica, S.A.R.L. je v letu 2016 dosegla 1,7 milijona evrov prihodkov iz poslovanja in zabeležila pozitivni poslovni izid v višini 22.724 evrov. Prodaja se je povečala predvsem zaradi ukinitve veljavnosti starih potnih listov in s tem povečanja izdanih količin.
Družba ima osem redno zaposlenih za izvajanje koncesije izdaje vozniških in prometnih dovoljenj, koncesijo za izdajanje potnih listin in koncesijo za izdajanje viz.
V letu 2016 je poslovanje zaznamovala predvsem pridobitev projekta koncesije za izdajanje certifikatov in diplom za srednje šole in vzpostavitev evidenc dijakov. Implementacija projekta se je začela v zadnjem četrtletju leta 2016.
V letu 2017 načrtujemo ohranitev pridobljenih projektov v teku ter zagon izdajanja certifikatov o šolanju in diplom za srednje šole.
V letu 2016 smo ustvarili dobrih 16 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in čisti dobiček v višini 515.000 evrov. Obseg poslovanja se je povečal za 8 odstotkov.
Prodajne aktivnosti so v skladu s strategijo ciljno usmerjene na izbrane evropske trge in v panoge, kjer dosegamo intenzivno rast obsega prodaje. Dobre prakse iz tujine prenašamo na domači trg in s tem povečujemo dodano vrednost tudi za slovenske kupce.
Potrjuje se, da je za vstop v večja farmacevtska podjetja potrebnih od 3 do 5 let sistematičnega dela graditve medsebojnega zaupanja, ki skozi redne (kvartalne) tržne aktivnosti predstavlja zavezanost industriji, stabilnost poslovanja, razvojne kompetence in inovativnost. Uspešno smo se predstavili na sejmih Pharmapack v Parizu, FachPack v Nürnbergu in InnoPack v Barceloni.
Z investicijo v tiskarski stroj, ki omogoča večjo odzivnost na krajše dobavne roke, smo povečali kapacitete izdelave ZL za farmacijo, kozmetiko in prehranska dopolnila.
Ključni projekt v letu 2016 je bil prehod na nov integriran informacijski sistem SAP. Z njim lahko kakovostno nadgradimo naše procese, kar bomo intenzivno izvajali v letošnjem letu. Poudarek je na medprocesni integraciji in integraciji oskrbne verige z uvajanjem e-poslovanja.
Na področju zagotavljanja kakovosti smo v letu 2016 med drugim uspešno opravili presojo za standarda ISO in BRC-FP, pri katerem smo ohranili rang A.
Veliko pozornosti posvečamo internemu izobraževanja kadrov. Vključeni smo tudi v kompetenčni center za kadre v papirni industriji.
V letu 2017 nadaljujemo z aktivnostmi v smeri postavljene strategije, v katero verjamemo in jo živimo. Ključni projekti v 2017, ki podpirajo izvajanje naše strategije:
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Pojasnila | Doseženo v 2016 |
Doseženo v 2015 |
||
| 1. | PRIHODKI | 2 | 30.212.376 | 32.645.527 |
| 2. | Nabavna vrednost prodanih količin | 3 | -434.237 | -524.860 |
| 3. | Proizvajalni stroški | 3 | -17.281.140 | -18.883.266 |
| 4. | Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški |
-17.715.377 | -19.408.126 | |
| A. | KOSMATI DOBIČEK | 12.496.999 | 13.237.400 | |
| 5. | Drugi prihodki (iz poslovanja) | 4 | 520.208 | 638.395 |
| 6. | Stroški prodajanja | 3 | -3.679.164 | -5.011.220 |
| 7. | Stroški splošnih služb | 3 | -7.891.121 | -6.052.947 |
| 8. | Drugi odhodki (iz poslovanja) | 3 | -992.108 | -509.358 |
| = Drugi prihodki, odhodki in stroški (5+6+7+8) | -12.042.185 | -10.935.130 | ||
| B. | POSLOVNI IZID BREZ STROŠKOV FINANCIRANJA |
454.814 | 2.302.271 | |
| 9. | Prihodki iz financiranja | 5 | 157.015 | 471.544 |
| 10. | Stroški financiranja | 5 | -264.094 | -2.220.665 |
| C. | ČISTI STROŠKI FINANCIRANJA | -107.079 | -1.749.121 | |
| D. | POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO | 347.735 | 553.149 | |
| 11. | Odhodki za davke | |||
| 12. | Odloženi davek | 6 | 1.554 | -5.811 |
| Davki skupaj | 1.554 | -5.811 | ||
| E. | DOBIČEK/IZGUBA PO OBDAVČITVI | 349.289 | 547.338 | |
| Čisti in prilagojeni dobiček (izguba) na delnico | 22 | 1,75 | 2,74 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 349.289 | 547.338 |
| Drugi vseobsegajoči donos v obdobju: | 28.069 | 17.589 |
| Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev |
||
| Čista spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo |
37.178 | 7.637 |
| Dobički in izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov družb v tujini |
||
| Aktuarski dobički in izgube programov z določenimi zaslužki | -9.109 | 9.952 |
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa | ||
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obdobju | 28.069 | 17.589 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 377.358 | 564.927 |
| Od tega: | ||
| - za večinske lastnike | 248.528 | 372.061 |
| - za manjšinske lastnike | 128.830 | 192.866 |
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Pojasnila | 31.12.2016 | 31.12.2015 | |
| SREDSTVA | |||
| Nepremičnine, naprave in oprema | 8 | 11.950.562 | 11.307.007 |
| Neopredmetena sredstva | 9 | 847.135 | 620.669 |
| Naložbene nepremičnine | 10 | 155.998 | 232.445 |
| Naložbe v podjetja v Skupini | 11 | 16.708.913 | 15.236.384 |
| Naložbe v pridružena podjetja | 12 | 27.765 | 0 |
| Naložbe, razpoložljive za prodajo | 13 | 460.587 | 1.008.095 |
| Dana posojila | 14 | 371.613 | 944.370 |
| Dolgoročne poslovne terjatve | 15 | 0 | 0 |
| Odložene terjatve za davek | 16 | 174.669 | 181.170 |
| Skupaj dolgoročna sredstva | 30.697.242 | 29.530.140 | |
| Zaloge | 17 | 5.126.674 | 4.823.267 |
| Kratkoročna dana posojila | 18 | 311.204 | 2.364 |
| Poslovne in druge terjatve | 19 | 5.332.654 | 5.654.354 |
| Denarna sredstva in drugi ustrezniki | 20 | 315.816 | 438.862 |
| Skupaj kratkoročna sredstva | 11.086.348 | 10.918.846 | |
| SKUPAJ SREDSTVA | 41.783.590 | 40.448.986 | |
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | |||
| Izdani kapital | 10.015.023 | 10.015.023 | |
| Presežek vplačanega kapitala | 16.946.055 | 16.946.055 | |
| Rezerve (zakonske, statutarne in druge rezerve iz dobička) | 1.599.619 | 1.425.954 | |
| Zadržani dobiček | 173.667 | 274.452 | |
| Lastne delnice | |||
| Rezerva za pošteno vrednost | -148.121 | -178.597 | |
| Skupaj kapital | 21 | 28.586.243 | 28.482.886 |
| Prejeta posojila | 23 | 4.045.058 | 2.866.112 |
| Rezervacije | 24 | 3.399.492 | 3.448.982 |
| Odložene obveznosti za davek | 16 | 0 | 4.029 |
| Skupaj dolgoročne obveznosti | 7.444.550 | 6.319.124 | |
| Prejeta posojila | 23 | 1.431.591 | 1.522.289 |
| Poslovne in druge obveznosti | 25 | 4.321.207 | 4.124.688 |
| Skupaj kratkoročne obveznosti | 5.752.798 | 5.646.977 | |
| Skupaj obveznosti | 13.197.348 | 11.966.101 | |
| SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI | 41.783.590 | 40.448.986 |
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| 2016 | 2015 | ||
| A | Denarni tokovi pri poslovanju | ||
| a | Čisti poslovni izid | ||
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 347.734 | 553.149 | |
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | 1.554 | (5.811) | |
| 349.288 | 547.338 | ||
| b | Prilagoditve za | ||
| Amortizacijo (+) | 1.987.131 | 1.832.733 | |
| Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (-) | |||
| Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (+) | 326.688 | 103 | |
| Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-) | (128.567) | (382.098) | |
| Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+) | 211.941 | 2.112.646 | |
| 2.397.193 | 3.563.384 | ||
| c | Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja |
1.369.545 | 263.255 |
| Začetne manj končne poslovne terjatve | 1.578.033 | 1.199.997 | |
| Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve | (47.735) | 26.888 | |
| Začetne manj končne terjatve za odloženi davek | 6.501 | 5.876 | |
| Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | |||
| Začetne manj končne zaloge | (303.407) | (631.258) | |
| Končni manj začetni poslovni dolgovi | 236.329 | (738.141) | |
| Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije | (96.147) | 398.394 | |
| Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek | (4.029) | 1.499 | |
| d | Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) | 4.116.026 | 4.373.977 |
| B | Denarni tokovi pri naložbenju | ||
| a | Prejemki pri naložbenju | 1.403.901 | 1.208.827 |
| Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na naložbenje | 127.106 | 409.943 | |
| Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev | |||
| Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev | 26.894 | 46.900 | |
| Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin | |||
| Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb | 1.209.971 | 601.984 | |
| Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb | 39.930 | 150.000 | |
| b | Izdatki pri naložbenju | (6.250.878) | (5.357.601) |
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev | (549.848) | (161.908) | |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev | (3.791.575) | (1.906.067) | |
| Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin | |||
| Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb | (1.709.525) | (3.252.660) | |
| Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb | (199.930) | (36.966) | |
| c | Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) | (4.846.977) | (4.148.774) |
| C | Denarni tokovi pri financiranju | ||
| a | Prejemki pri financiranju | 3.335.682 | 2.638.000 |
| Prejemki od vplačanega kapitala | |||
| Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti | 2.435.682 | 2.588.000 | |
| Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti | 900.000 | 50.000 | |
| b | Izdatki pri financiranju | (2.727.775) | (3.460.636) |
| Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje | (206.341) | (141.583) | |
| Izdatki za vračila kapitala | |||
| Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti | (1.348.000) | (2.863.000) | |
| Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti | (900.000) | (305.000) | |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | (273.434) | (151.053) | |
| c | Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) | 607.907 | (822.636) |
| Č x |
Končno stanje denarnih sredstev Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) |
315.816 (123.045) |
438.862 (597.434) |
| y | Začetno stanje denarnih sredstev | 438.862 | 1.036.296 |
| V EUR | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izdani kapital |
Kapitalske rezerve |
Zakonske rezerve in rezerve za lastne deleže |
Druge rezerve iz dobička |
Zadržani dobiček |
Rezerva za pošteno vrednost |
Skupaj kapital | ||
| A1 | Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja na 31.12.2014 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.001.501 | 150.782 | 150.783 | -196.185 | 28.067.959 |
| A2 | Začetno stanje poročevalskega obdobja na 01.01.2015 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.001.501 | 150.782 | 150.783 | -196.185 | 28.067.959 |
| B1 | Spremembe lastniškega kapitala |
-150.000 | -150.000 | |||||
| Izplačilo dividend | -150.000 | -150.000 | ||||||
| B2 | Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja na 31.12.2015 |
547.338 | 17.589 | 564.927 | ||||
| Vnos čistega poslovnega izida |
547.338 | 547.338 | ||||||
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb |
17.589 | 17.589 | ||||||
| B3 | Spremembe v kapitalu | 273.669 | -273.669 | |||||
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora |
273.669 | -273669 | ||||||
| C. | Končno stanje poročevalskega obdobja na 31.12.2015 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.001.501 | 424.452 | 274.452 | -178.597 | 28.482.886 |
| V EUR | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izdani kapital |
Kapitalske rezerve |
Zakonske rezerve in rezerve za lastne deleže |
Druge rezerve iz dobička |
Zadržani dobiček |
Rezerva za pošteno vrednost |
Skupaj kapital | ||
| A1 | Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja na 31.12.2015 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.001.501 | 424.452 | 274.452 | -178.597 | 28.482.886 |
| A2 | Začetno stanje poročevalskega obdobja na 01.01.2016 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.001.501 | 424.452 | 274.452 | -178.597 | 28.482.886 |
| B1 | Spremembe lastniškega kapitala |
-274.000 | -274.000 | |||||
| Izplačilo dividend | -274.000 | -274.000 | ||||||
| B2 | Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja na 31.12.2016 |
346.882 | 30.476 | 377.358 | ||||
| Vnos čistega poslovnega izida |
349.289 | 349.289 | ||||||
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb |
37.178 | 37.178 | ||||||
| Druge spremembe vseobsegajočega donosa |
- 2.407 | - 6.702 | - 9.109 | |||||
| B3 | Spremembe v kapitalu | 173.667 | -173.667 | 0 | ||||
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora |
173.667 | -173.667 | 0 | |||||
| Druge spremembe v kapitalu |
0 | |||||||
| C. | Končno stanje poročevalskega obdobja na 31.12.2016 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.001.501 | 598.118 | 173.667 | - 148.121 | 28.586.243 |
Uprava je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov, tako da ti predstavljajo resnično in pošteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslovnega izida za to obdobje.
Uprava potrjuje, da so bile ustrezne računovodske politike dosledno uporabljene ter da so bile računovodske ocene izdelane smiselno in po načelu previdnosti. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev podjetja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.
Uprava izjavlja, da je po njihovem najboljšem vedenju:
Uprava družbe v smislu 545. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da v poslovnem letu 2016 z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami ni storila ali na pobudo oziroma v interesu teh družb opustila kakšnega dejanja, ki bi za družbo pomenilo prikrajšanje.
43
mag. Radenko Mijatović član uprave
CETIS, grafične in dokumentacijske storitve, d.d., je družba s sedežem na Čopovi 24 v Celju. Kot delniška družba je bila vpisana v register podjetij Okrožnega sodišča Celje dne 13. 2. 1996 pod št. 95/00923 in 25. 11. 2003 pod št. 1/01476/0. Kapital družbe na dan 31. 12. 2016 znaša 28.586.243,29 evrov in je razdeljen na 200.000 navadnih kosovnih imenskih delnic. Z delnicami z oznako CETG se trguje na vstopni kotaciji Ljubljanske borze.
CETIS d.d. je eno vodilnih evropskih podjetij na področju rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin. S tiskovinami in najnaprednejšimi komplementarnimi rešitvami, ki so rezultat lastnega razvoja, je zanesljiv strateški partner podjetjem in državam na štirih celinah. Znanje Cetisovih strokovnjakov na področju tiskarstva temelji na več kot 200-letni tradiciji in sega v začetke tiskarstva na Celjskem.
CETIS d.d. je obvladujoča družba Skupine CETIS, za katero se pripravljajo konsolidirani računovodski izkazi.
Računovodski izkazi za leto 2016 so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je razglasil Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnega računovodskega poročanja (FRIC), kot jih je sprejela Evropska unija.
Uprava družbe je računovodske izkaze odobrila za objavo 30. 3. 2017.
Računovodski izkazi za leto 2016 so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodnjih primerih, kjer je upoštevana poštena vrednost:
finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi kapital oziroma za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.
Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na evro.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in navedene predpostavke je potrebno nenehno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v naslednjih točkah:
Pojasnila k bilanci stanja vsebujejo:
V zvezi z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih opisujejo:
računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje bilance stanja; družba opredeljuje kot pomembne usmeritve za tista sredstva in obveznosti do virov sredstev, katerih posamezna vrednost presega 10 odstotkov vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja;
razlog spremembe računovodske usmeritve, znesek preračuna za vpleteno postavko v računovodskem izkazu in znesek preračuna, ki je zajet v primerjalne informacije, če sprememba presega 1 odstotek vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev ali 30 odstotkov čistega izida poslovnega leta;
Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja ne preračunavajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, ki na dan bilance stanja ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti do virov, se pa razkrijejo, če so tako pomembni, da bi se sicer zmanjšala zmožnost uporabnikov bilance stanja izdelati ustrezne ocene in sprejeti pravilne odločitve. Za družbo so pomembni tisti dogodki, katerih vpliv presega 3 odstotke vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja, pri tem je treba zagotoviti informacijo o vrsti dogodka in oceno zneska ali izjavo, da taka ocena ni mogoča.
Obrestne mere in drugi pogoji, pod katerimi so bili pridobljeni finančni viri, se razkrivajo v razponu od najbolj do najmanj ugodnega za družbo, in sicer iz razloga poslovne skrivnosti in preprečitve gospodarske škode za podjetje.
Pojasnila k izkazu poslovnega izida vsebujejo:
V zvezi z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih opisujejo:
Spodaj opredeljene računovodske politike je družba dosledno uporabljala za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.
Posli, izkazani v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družbe po menjalnem tečaju na dan posla.
Sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obračunskega obdobja preračunajo po referenčnem tečaju (ECB) Banke Slovenije v evrih.
46 Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na dan bilance stanja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti.
Neizpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno nanašajo na posel. Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, opredeljen v nadaljevanju.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev, so v izkazu finančnega izida vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.
Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki »k) Finančni prihodki in finančni odhodki«.
Naložbe družbe v kapitalske vrednotnice in določene dolžniške vrednostne papirje so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti, spremembe poštene vrednosti, z izjemo izgub zaradi oslabitve, pa so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Pri obračunavanju običajnega nakupa ali prodaje finančnega sredstva se pripoznava ali odpravi pripoznanje, kot je ustrezno, ob upoštevanju datuma plačila. Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo, katerih poštena vrednost ni znana, se vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve.
Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe se vrednotijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve.
Ostali neizpeljani finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.
Navadne delnice so sestavni del osnovnega kapitala.
Ob odkupu lastnih delnic ali deležev se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic se prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala, dobljeni presežek ali manjko pri transakciji se izkaže v kapitalu.
Nepremičnine, naprave in oprema so izkazane po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nepremičnine, naprave in oprema so bile na dan prehoda na MSRP izkazane na osnovi njihove domnevne nabavne vrednosti na dan 1. 1. 2005.
Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okvirju izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, ter stroške razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo ali izgradnjo zadevnih sredstev se izkažejo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku.
Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.
Dobiček oziroma izguba ob odsvojitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva in njegovo knjigovodsko vrednostjo ter izkaže v izkazu poslovnega izida med »drugimi poslovnimi prihodki« oziroma med »drugimi poslovnimi odhodki«.
Stroški zamenjave posameznega dela osnovnega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v družbo, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča in sredstva v pridobivanju se ne amortizirajo.
| V letih min. | V letih maks. | |
|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine | 7 | 40 |
| Gradbeni objekti | 7 | 40 |
| Oprema grafične dejavnosti | 3 | 20 |
| Laboratorijska oprema | 3 | 10 |
| Vozila | 5 | 8 |
| Oprema za telefonska omrežja | 3 | 5 |
| Pohištvo | 5 | 6 |
| Računalniška oprema | 3 | 8 |
| Računalniška oprema za protipožarno varnost | 3 | 3 |
| Merilne in kontrolne naprave | 4 | 6 |
Dobe koristnosti se določajo in preverjajo v skladu s Pravilnikom o računovodstvu in financah in se v letu 2016 niso spremenile.
Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se na dan poročanja ponovno pregledajo v skladu s Pravilnikom o računovodstvu in financah.
48 Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.
Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo izmerimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če družba razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja, in če ima namen uporabiti ali prodati sredstvo. Pripoznana vrednost porabe zajema stroške materiala, neposredne stroške dela ter ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Stroški izposojanja, ki se nanašajo na razvijanje sredstva in ostali stroški, se izkažejo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku.
Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in zatečene izgube zaradi oslabitve.
Ostala pridobljena neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila družba in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in zatečene izgube zaradi oslabitve.
Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarski koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.
| V letih min. | V letih maks. | |
|---|---|---|
| Neopredmetena sredstva | 3 | 10 |
Naložbena nepremičnina je nepremičnina, ki je posedovana zato, da bi prinašala najemnino ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe ali pa oboje. Zato naložbeno premoženje povzroča denarne tokove, ki so močno neodvisni od drugih sredstev, ki jih poseduje podjetje. Kot naložbena nepremičnina se določi:
Družba meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti. Nabavna vrednost kupljene naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Neposredno pripisljivi stroški vključujejo na primer pripisljive zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.
Nabavno vrednost v lastnem okviru zgrajene nepremičnine sestavljajo njeni stroški do datuma dokončanja gradnje ali razvijanja. Na ta dan postane nepremičnina naložbena nepremičnina.
Naložbena nepremičnina se preneha pripoznavati ob odtujitvi ali kadar se za stalno umakne iz uporabe in iz odtujitve ni mogoče pričakovati nikakršnih prihodnjih gospodarskih koristi.
Dobičke ali izgube iz opustitev ali odtujitev naložbenih nepremičnin je treba ugotoviti kot razlike med čistimi donosi ob odtujitvah in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter jih pripoznati v poslovnem izidu.
Naložbene nepremičnine se amortizirajo po enaki stopnji kot nepremičnine v lastni rabi. Način določanja dobe uporabnosti je enak načinu določanja dobe uporabnosti za opredmetena osnovna sredstva.
Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih družb in pridruženih družb se vrednotijo po nabavni vrednosti. Udeležba v dobičku se pripozna, ko družba pridobi pravico do izplačila.
Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed obeh. Stroški zalog se izkazujejo po metodi zaporednih cen (FIFO) in vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Pri dokončanih proizvodih in nedokončani proizvodnji stroški vsebujejo tudi ustrezen delež posrednih proizvajalnih stroškov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.
Najmanj na dan bilance se preverijo iztržljive vrednosti posameznih zalog. Za vse zaloge, ki so starejše od enega leta in so bile v zadnjem letu brez gibanja, se ocenjuje, da je njihova iztržljiva vrednost nič. Za zaloge surovin in materiala se oblikujejo analitični konti odmikov v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov obratnih sredstev, za zaloge proizvodov in blaga pa analitični konti odmikov v breme poslovnih odhodkov.
Družba na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kakšno objektivno znamenje oslabitve sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.
Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.
Vse izgube zaradi oslabitve družba izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno zatečeno izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki ni bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid.
Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Izguba zaradi oslabitve za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, se ne morejo odpraviti preko poslovnega izida.
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev družbe, razen zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se vsakič izvede na datum poročanja.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke iz trajne uporabe, v veliki meri neodvisnih od tistih iz drugih sredstev ali skupin sredstev (»denar ustvarjajoče enote«).
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v poslovnem izidu. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi na sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
V zvezi z drugimi sredstvi pa družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na osnovi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Čista obveznost družbe, ki nastane v zvezi z dolgoročnimi zaslužki zaposlenih, je seštevek prihodnjih zaslužkov, ki so jih zaposleni pridobili v zameno za njihovo delo, ki ga opravijo v tekočem in prejšnjih obdobjih. Tako dobljeni znesek zaslužkov se diskontira, s čimer se določi njegova sedanja vrednost in nato zmanjša za pošteno vrednost vseh povezanih sredstev. V letu 2013 je začel veljati prenovljen standard MRS 19, ki določa, da se morebitni aktuarski dobički in izgube od odpravnin pripoznajo preko kapitala, in sicer kot posebna postavka na kapitalu v okviru presežka iz prevrednotenja. Medtem ko se morebitni aktuarski dobički in izgube od jubilejnih nagrad še vedno pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Obveznost se izkaže v višini, za katero se pričakuje plačilo v obliki premije, izplačljive v dvanajstih mesecih po preteku obdobja opravljanja dela, ali programa delitve dobička, če ima družba sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti.
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po določeni obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.
Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost.
Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko družba preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih in ko je višino prihodkov mogoče zanesljivo izmeriti.
Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede, potem ko je blago prispelo v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo.
Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.
Prihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema.
Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb (vključno z za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi), prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev, namenjenih trgovanju skozi poslovni izid, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, dividende od prednostnih delnic, ki so izkazane med obveznostmi, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.
Dobički in izgube iz tečajnih razlik se izkažejo v čistem znesku.
Davek od dohodka pravnih oseb oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dohodka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.
Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
52 Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Upoštevane so vse začasne razlike. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na osnovi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.
Družba pobota odložene terjatve in obveznosti za davek, če ima zakonsko izvršljivo pravico pobotati pripoznane odmerjene terjatve in obveznosti za davek in če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti v zvezi z isto obdavčljivo enoto; ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo bodisi poravnati odmerjene obveznosti za davek in terjatve za davek z razliko bodisi hkrati povrniti terjatve in poravnati obveznosti.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Dodatni davek od dobička, ki izhaja iz delitve dividend, se izkaže, ko se pripozna obveznost za plačilo dividende.
Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Prilagojeni dobiček na delnico je enak čistemu dobičku na delnico, ker družba nima prednostnih delnic ali zamenljivih obveznic.
Odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek), ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje družbe po odsekih temelji na področnih odsekih.
Cene prenosov med odseki se merijo na čisti poslovni podlagi.
Poslovni izidi, sredstva in obveznosti po odsekih vsebujejo postavke, ki jih je mogoče pripisati neposredno odseku, kot tudi tiste, ki jih je mogoče utemeljeno razporediti na odsek. Nerazporejena postavka na strani sredstev so naložbe, na strani obveznosti pa kapital.
Glede na računovodske usmeritve družbe in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti družbe.
Poštena vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (»arm's length transaction«). Tržna vrednost naprav, opreme in inventarja temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.
Poštena vrednost neopredmetenih sredstev se določi kot sedanja vrednost ocenjenih bodočih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz njihove uporabe in morebitne prodaje.
Poštena vrednost zalog se določi na osnovi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške dokončanja in prodaje ter primeren pribitek glede na količino dela, vloženega v dokončanje posla in prodajo zalog.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa glede na ponujeno nakupno ceno na datum poročanja. Poštena vrednost finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo se določa samo za potrebe poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na osnovi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirani po tržni obrestni meri na datum poročanja. Pri finančnih najemih se tržna obrestna mera določi s primerjavo s podobnimi najemnimi pogodbami.
Ta točka obravnava izpostavljenost družbe posameznim tveganjem, njene cilje, usmeritve in postopke za merjenje in obvladovanje tveganj ter njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta v nadaljevanju pojasnil k računovodskim izkazom.
Poslovodstvo je v celoti odgovorno za vzpostavitev okvirnega upravljanja družbe s tveganji.
Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredeliti in analizirati tveganja, ki grozijo družbi, na osnovi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja in upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo in tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah ter dejavnostih družbe.
Z izobraževanjem kot tudi s standardi in postopki upravljanja s tveganji si družba prizadeva razviti disciplinirano in konstruktivno okolje, v katerem se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge in svojih obveznosti.
Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica, vključena v pogodbo o finančnem inštrumentu, ne izpolni pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem iz naslova terjatev družbe do strank in naložbenih vrednostnic.
Izpostavljenost družbe kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank. Demografija baze strank družbe kot tudi plačilno tveganje z vidika panoge ali države, v kateri stranka posluje, nima tolikšnega vpliva na kreditno tveganje. Z geografskega vidika koncentracija kreditnega tveganja ne obstaja.
Družba oblikuje kreditno politiko, v skladu s katero se za vsako novo stranko izvede analiza njene kreditne sposobnosti, preden ji družba ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Pregled družbe zajema zunanje ocene, če obstajajo, v nekaterih primerih pa tudi reference banke.
Nabavne omejitve, ki se določijo v obliki najvišjega odprtega zneska, se vzpostavijo za vsako stranko posebej; te omejitve se preverjajo vsake tri mesece. Poslovanje družbe s stranko, ki ne izpolnjujejo določene kreditne sposobnosti, poteka le na osnovi predplačil oziroma inštrumentov zavarovanja plačil.
Družba oblikuje popravek za vrednost oslabitve, ki predstavlja višino ocenjenih izgub iz naslova poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se oblikuje za skupine podobnih sredstev zaradi izgub, ki so nastale, a še niso opredeljene. Popravek za skupni znesek izgube se določi ob upoštevanju podatkov iz preteklosti, ki se nanašajo na statistiko unovčenja podobnih sredstev.
Popravki terjatev do kupcev se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso plačane v roku 90 dni po zapadlosti.
Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ne bo zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob njihovi dospelosti. Najvišjo možno likvidnost družba zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnanje svojih obveznosti v roku, in sicer v običajnih kot tudi stresnih okoliščinah, ne da bi nastale nesprejemljive izgube ali tveganje škodovati ugledu družbe.
Vrednotenje proizvodov in storitev temelji na dejavnostih, ki družbi pomagajo pri spremljanju potreb po denarnih tokovih in optimiranju donosnosti naložb.
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški inštrumenti, vplivale na prihodke družbe ali na vrednost finančnih inštrumentov. Cilj obvladovanja tržnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo tržnim tveganjem v razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička.
Družba trguje s finančnimi inštrumenti in prevzema finančne obveznosti, oboje s ciljem obvladovanja tržnih tveganj. Vsi ti posli se izvajajo ob upoštevanju usmeritev družbe. Da bi zmanjšala nihanje poslovnega izida, si družba nenehno prizadeva za uporabo ustreznega obravnavanja za varovanje pred tveganji.
Na nabavnem področju družba večino poslov sklepa v funkcijski valuti družbe. Obseg poslov, ki niso v funkcijski valuti družbe, to so USD, GBP in CHF, pa je relativno majhen. Na posojilnem področju so posli sklenjeni v evrih. Na prodajnem področju je nihanje tečajev varovano s posebnim pribitkom v prodajni ceni za primer slabitev.
Družba je izpostavljena obrestnim tveganjem, saj je večina dolgoročnih finančnih obveznosti obrestovana po spremenljivi obrestni meri. Družba se doslej ni posebej varovala pred spremembami obrestnih mer. V obdobju nižjih ravni obrestne mere, vezane na EURIBOR, je to za družbo ugodno.
Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje naložbenikov, upnikov in trga ter trajnostni razvoj družbe. Nadzorni svet spremlja kapitalski donos, ki ga je družba opredelila kot čisti poslovni izid poslovanja, deljen s povprečnim kapitalom brez čistega dobička poslovnega leta.
Niti matična družba niti njene odvisne družbe niso predmet kapitalskih zahtev, ki bi jih določili zunanji organi.
Prihodki od prodaje pod ostalo zajemajo prihodke od prodaje materiala, trgovskega blaga in osnovnih sredstev.
Družba spremlja uspešnost poslovanja po področnih odsekih.
| V EUR | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Področna razdelitev |
Rešitve varnostnih tiskovin |
Rešitve komercialnih tiskovin |
Ostalo | Nerazporejeno | Skupaj | |||||
| 2016 | 2015 | 2016 | 2015 | 2016 | 2015 | 2016 | 2015 | 2016 | 2015 | |
| Čisti prihodki od prodaje |
19.747.728 | 22.401.531 | 10.209.080 | 10.057.266 | 255.564 | 186.728 | 30.212.372 | 32.645.527 | ||
| Čisti izid iz poslovanja |
3.394.559 | 4.047.539 | -1.628.943 | -1.488.141 | -1.310.803 | -257.127 | 454.813 | 2.302.271 | ||
| Sredstva po področjih |
16.070.372 | 16.609.259 | 8.307.979 | 7.456.800 | 207.974 | 138.447 | 17.197.265 | 16.244.479 | 24.586.325 | 24.204.507 |
| Obveznosti skupaj |
8.626.189 | 8.211.201 | 4.459.523 | 3.686.455 | 111.635 | 68.444 | 13.197.347 | 11.966.101 | ||
| Investicije | 2.480.595 | 452.179 | 1.282.405 | 203.008 | 32.102 | 3.769 | 3.795.102 | 658.956 | ||
| Amortizacija | 1.114.870 | 1.082.889 | 802.833 | 746.603 | 69.428 | 3.241 | 1.987.131 | 1.832.733 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah prodaje | 2016 | 2015 |
| Prodaja proizvodov na domačem trgu | 16.118.718 | 14.691.779 |
| Prodaja storitev na domačem trgu | 259.224 | 823.263 |
| Prodaja proizvodov na tujem trgu | 12.361.948 | 16.188.175 |
| Prodaja storitev na tujem trgu | 914.121 | 212.973 |
| Prodaja materiala in trgovskega blaga na domačem trgu | 177.460 | 356.991 |
| Prodaja materiala in trgovskega blaga na tujem trgu | 308.404 | 272.234 |
| Prihodki od najemnin | 72.501 | 100.112 |
| Skupaj | 30.212.376 | 32.645.527 |
55
Prihodke od prodaje v letu 2016 do podjetij v Skupini družba razkriva posebej v razdelku Druga razkritja.
Prihodki od naložbenih nepremičnin so v letu 2016 znašali 26.380 evrov.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Stroški po naravnih vrstah, sprememba vrednosti zalog | 2016 | 2015 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | 434.237 | 524.860 |
| Stroški porabljenega materiala in storitev | 19.721.252 | 21.283.971 |
| Stroški dela | 7.099.363 | 6.659.937 |
| Amortizacija | 1.987.131 | 1.832.733 |
| Drugi odhodki (iz poslovanja) | 1.329.225 | 1.144.515 |
| Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov, nedokončane proizvodnje in polizdelkov |
- 293.437 | - 464.364 |
| Skupaj odhodki (iz poslovanja) | 30.277.771 | 30.981.651 |
Zneske, zaračunane v letu 2016 s strani podjetij v Skupini in do pridruženih podjetij, družba razkriva posebej v razdelku Druga razkritja.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Stroški bruto plač | 5.121.945 | 4.836.080 |
| Stroški pokojninskih zavarovanj | 457.042 | 430.318 |
| Stroški drugih socialnih zavarovanj | 374.314 | 352.355 |
| Drugi stroški dela | 1.136.157 | 977.966 |
| Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade | 9.905 | 63.218 |
| Skupaj stroški dela | 7.099.363 | 6.659.937 |
Stroški plač so obračunani v skladu z internimi pravilniki o plačah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o višini stroškov, ki se pripoznajo kot davčno priznani odhodki, ter individualnimi pogodbami o zaposlitvi.
Drugi stroški dela so stroški za prehrano, prevoz, regres, odpravnine pri odhodu v pokoj oziroma ob prekinitvi delovnega razmerja ter jubilejne nagrade.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev drugih prihodkov | 2016 | 2015 |
| Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev | 16.328 | 46.790 |
| Prihodki od odprave rezervacij | 164.807 | 33.622 |
| Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog | 286.648 | 465.213 |
| Prejete odškodnine, subvencije in dotacije | 50.812 | 89.690 |
| Drugo | 1.612 | 3.080 |
| Skupaj | 520.208 | 638.395 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Prihodki od obresti | 32.583 | 47.687 |
| Pozitivne tečajne razlike | 18.425 | 70.602 |
| Prihodki od dividend in drugih deležev | 88.398 | 353.254 |
| Prihodki od prodaje finančnih naložb | 17.610 | |
| Skupaj prihodki iz financiranja | 157.015 | 471.544 |
| Odhodki za obresti | 88.732 | 140.326 |
| Negativne tečajne razlike | 24.304 | 78.238 |
| Odhodki od prodaje finančnih naložb | 123.244 | |
| Drugi finančni odhodki | 27.814 | 29.362 |
| Finančni odhodki zaradi slabitve in odpisov | 1.972.739 | |
| Skupaj stroški iz financiranja | 264.094 | 2.220.665 |
| Skupaj čisti rezultat iz financiranja | -107.079 | -1.749.121 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Dejansko obračunan davek | 0 | 0 |
| Terjatve za odložen davek | 1.554 | - 5.811 |
| Skupaj | 1.554 | - 5.811 |
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| 2016 | 2016 | 2015 | 2015 | |
| Celotni poslovni izid pred davki | 347.734 | 553.149 | ||
| Davčni učinki: | ||||
| Davek obračunan z uporabo splošne davčne stopnje | 59.115 | 17,0 % | 94.035 | 17,0 % |
| Davek od davčno izvzetih prihodkov | - 20.202 | - 5,8 % | -105.382 | -19,1 % |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | 20.672 | 5,9 % | 49.124 | 8,9 % |
| Davek od davčnih olajšav | - 49.856 | -14,3 % | -214.757 | - 38,8 % |
| Davek od koriščenja davčne izgube | 0 | 0,0 % | -154.484 | - 27,9 % |
| Davek od drugih sprememb davčne osnove | - 8.176 | - 2,4 % | 325.653 | 58,9 % |
| Skupaj odhodek za davek | 1.554 | 0,3 % | -5.811 | 1,1 % |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Naložbe | 28.296 | 32.323 |
| Skupaj | 28.296 | 32.323 |
| V EUR | |
|---|---|
| Porabljen znesek za | 2016 |
| Revidiranje letnega poročila | 11.184 |
| Posli preiskovanja za potrebe revidiranja letnega poročila | 6.074 |
| Skupaj | 17.258 |
57
V letu 2016 je družba investirala v opremo in zgradbe v višini 3.775.258 evrov. Konec leta 2016 je znesek obveznosti do dobaviteljev za nakup opredmetenih osnovnih sredstev znašal 46.727 evrov.
| V EUR | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | Zgradbe | Oprema | Druga oprema |
Investici je v teku |
Vlaganja v tuja OS |
Dani predujmi |
Skupaj | |
| Nabavna vrednost | ||||||||
| Stanje 01.01.2015 | 1.220.109 | 13.913.775 | 33.758.756 | 144.750 | 950.108 | 57.874 | 50.045.372 | |
| Prenos iz naložbenih nepremičnin |
115.784 | 115.784 | ||||||
| Pridobitve v poslovnem letu |
17.617 | 641.339 | 1.557.395 | 2.216.350 | ||||
| Pridobitve investicij v teku |
714.417 | 714.417 | ||||||
| Prenosi iz investicij v teku |
- 658.956 | - 658.956 | ||||||
| Odtujitve | 2.157.591 | 412.645 | 2.570.236 | |||||
| Stanje 31.12.2015 | 1.220.109 | 14.047.175 | 32.242.504 | 144.750 | 1.005.567 | 1.202.623 | 49.862.729 | |
| Stanje 01.01.2016 | 1.220.109 | 14.047.175 | 32.242.504 | 144.750 | 1.005.567 | 1.202.623 | 49.862.729 | |
| Prenos iz naložbenih nepremičnin |
544.983 | 544.983 | ||||||
| Pridobitve v poslovnem letu |
438.220 | 3.356.873 | 3.795.093 | |||||
| Pridobitve investicij v teku |
3.775.258 | 3.775.258 | ||||||
| Prenosi iz investicij v teku |
- 3.795.103 | - 3.795.103 | ||||||
| Odtujitve | 2.052.503 | 1.202.623 | 3.255.126 | |||||
| Prevrednotovanje | - 324.958 | |||||||
| Stanje 31.12.2016 | 1.220.109 | 15.030.378 | 33.546.874 | 144.750 | 660.763 | - | 50.602.875 | |
| Popravek vrednosti | ||||||||
| Stanje 01.01.2015 | 9.783.546 | 29.348.831 | 39.132.377 | |||||
| Amortizacija | 397.895 | 1.106.255 | 1.504.150 | |||||
| Prenos iz naložbenih nepremičnin |
76.686 | 76.686 | ||||||
| Odtujitve | 2.157.488 | 2.157.488 | ||||||
| Stanje 31.12.2015 | 10.258.127 | 28.297.599 | 38.555.726 | |||||
| Stanje 01.01.2016 | 10.258.127 | 28.297.599 | 38.555.726 | |||||
| Amortizacija | 381.053 | 1.277.759 | 1.658.812 | |||||
| Prenos iz naložbenih nepremičnin |
477.985 | 477.985 | ||||||
| Odtujitve | 2.040.207 | 2.040.207 | ||||||
| Stanje 31.12.2016 | 11.117.166 | 27.535.151 | 38.652.316 | |||||
| Neodpisana vrednost | ||||||||
| Stanje 01.01.2015 | 1.220.109 | 4.130.229 | 4.409.925 | 144.750 | 950.108 | 57.874 | 10.912.995 | |
| Stanje 31.12.2015 | 1.220.109 | 3.789.048 | 3.944.905 | 144.750 | 1.005.567 | 1.202.623 | 11.307.003 | |
| Stanje 01.01.2016 | 1.220.109 | 3.789.048 | 3.944.905 | 144.750 | 1.005.567 | 1.202.623 | 11.307.003 | |
| Stanje 31.12.2016 | 1.220.109 | 3.913.213 | 6.011.723 | 144.750 | 660.763 | 0 | 11.950.562 |
Odtujitve v letu 2016 v glavnem obsegajo prodajo ekonomsko in tehnično zastarele, a še delujoče strojne opreme.
Družba je na dan 31. 12. 2016 izvedla vrednotenje investicij v teku s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednost nepremičnin. Vrednost investicij v teku je po metodi tržne vrednosti oslabljena za 324.958 evrov.
Družba ima zavarovana dolgoročna posojila s hipotekami na nepremičninah in zastavo na premičninah, kar izkazuje v zabilančni evidenci po knjigovodski vrednosti dolga na dan 31. 12. 2016 v višini 5.465.682 evrov.
Gibanje neopredmetenih osnovnih sredstev
| V EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročno odloženi stroški |
Dolgoročne premoženjske pravice |
Neopredmetena dolgoročna sredstva v izdelavi |
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve |
Skupaj | |
| Nabavna vrednost | |||||
| Stanje 01.01.2015 | 371.326 | 4.820.081 | 17.847 | 5.209.254 | |
| Pridobitve v poslovnem letu | 135.391 | 1.008 | 136.399 | ||
| Pridobitve investicij v teku | 160.900 | 160.900 | |||
| Prenosi iz investicij v teku | -135.391 | -135.391 | |||
| Odtujitve | 14.342 | 14.342 | |||
| Stanje 31.12.2015 | 371.326 | 4.955.472 | 25.509 | 4.513 | 5.356.820 |
| Stanje 01.01.2016 | 371.326 | 4.955.472 | 25.509 | 4.513 | 5.356.820 |
| Pridobitve v poslovnem letu | 198.809 | 198.809 | |||
| Pridobitve investicij v teku | 549.847 | 549.847 | |||
| Prenosi iz investicij v teku | -198.809 | -198.809 | |||
| Odtujitve | 3.194 | 4.513 | 7.707 | ||
| Stanje 31.12.2016 | 371.326 | 5.151.087 | 376.547 | 0 | 5.898.960 |
| Popravek vrednosti | |||||
| Stanje 01.01.2015 | 306.486 | 4.124.878 | 4.431.364 | ||
| Amortizacija | 24.694 | 280.092 | 304.786 | ||
| Stanje 31.12.2015 | 331.180 | 4.404.970 | 4.736.150 | ||
| Stanje 01.01.2016 | 331.180 | 4.404.970 | 4.736.150 | ||
| Amortizacija | 24.694 | 294.175 | 318.869 | ||
| Odtujitve | 3.194 | 3.194 | |||
| Stanje 31.12.2016 | 355.873 | 4.695.952 | 5.051.825 | ||
| Neodpisana vrednost | |||||
| Stanje 01.01.2015 | 64.840 | 695.203 | 17.847 | 777.890 | |
| Stanje 31.12.2015 | 40.146 | 550.501 | 25.509 | 4.513 | 620.670 |
| Stanje 01.01.2016 | 40.146 | 550.501 | 25.509 | 4.513 | 620.670 |
| Stanje 31.12.2016 | 15.453 | 455.135 | 376.547 | - | 847.135 |
Med dolgoročne premoženjske pravice se uvršča predvsem nakup računalniških programov za informacijske sisteme tako družbe kot poslovnih partnerjev. Stroški razvijanja so pripoznani stroški za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokončanja projekta za uporabo ali prodajo. Namen je dokončati projekt in ga prodati ali uporabljati. Družba v skladu s Kodeksom računovodskih načel razvrsti stroške, ki so neposredno povezani s pridobivanjem posla med dolgoročne aktivne časovne razmejitve in so del neopredmetenih osnovnih sredstev. Dolgoročno odloženi stroški bremenijo poslovne učinke v obdobju, daljšem od leta dni, in se časovno amortizirajo.
V letu 2016 je družba investirala v dolgoročne premoženjske pravice 549.847 evrov, ki se kažejo med pridobitvami v poslovnem letu kot investicije v teku. Odloženi stroški razvijanja se vodijo za projekt javnih dokumentov.
Družba meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti. Naložbene nepremičnine se amortizirajo po enaki stopnji kot nepremičnine v lastni rabi. Način določanja dobe uporabnosti je enak načinu določanja dobe uporabnosti za opredmetena osnovna sredstva.
Poštena vrednost nepremičnine, ki se daje v najem drugim družbam na lokaciji Čopova 24, Celje na dan 31. 12. 2016, ni bila posebej določena. Od skupne površine pa znaša površina izmere naložbene nepremičnine 534,8 m2 (zajema proizvodne in pisarniške prostore).
Višina prihodkov iz naslova naložbenih nepremičnin je razkrita v razkritju prihodkov.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Zgradba | Skupaj | |
| Nabavna vrednost | ||
| Stanje 01.01.2015 | 1.038.750 | 1.038.750 |
| Prenos na OS | 115.784 | 115.784 |
| Stanje 31.12.2015 | 922.966 | 922.966 |
| Stanje 01.01.2016 | 922.966 | 922.966 |
| Prenos na OS | 544.983 | 544.983 |
| Stanje 31.12.2016 | 377.983 | 377.983 |
| Popravek vrednosti | ||
| Stanje 01.01.2015 | 743.411 | 743.411 |
| Prenos na OS | 76.686 | 76.686 |
| Amortizacija | 23.796 | 23.796 |
| Stanje 31.12.2015 | 690.521 | 690.521 |
| Stanje 01.01.2016 | 690.521 | 690.521 |
| Prenos na OS | 477.985 | 477.985 |
| Amortizacija | 9.450 | 9.450 |
| Stanje 31.12.2016 | 221.985 | 221.985 |
| Neodpisana vrednost | ||
| Stanje 01.01.2015 | 295.339 | 295.339 |
| Stanje 31.12.2015 | 232.445 | 232.445 |
| Stanje 01.01.2016 | 295.339 | 295.339 |
| Stanje 31.12.2016 | 155.998 | 155.998 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| CETIS-ZG d.o.o. | 2.071.119 | 2.071.119 |
| AMBA CO. d.o.o. | 2.905.792 | 2.905.792 |
| CETIS DIGITALNE STORITVE, d.o.o. | 5.700 | 5.700 |
| CETIS Empresa Grafica, S.A.R.L. | 1.517 | 1.517 |
| CETIS - GRAF d.o.o. | 4.280.100 | 4.280.100 |
| CETIS MADAGASCAR SARL | 470 | 470 |
| EGP d.d. | 7.444.215 | 5.920.686 |
| CETIS MKD D.O.O. SKOPJE | 0 | 51.000 |
| Skupaj | 16.708.913 | 15.236.384 |
Družba meri naložbe v odvisne družbe po nabavni vrednosti.
V letu 2016 je družba na osnovi nakupne opcijske pogodbe dokupila redne delnice v družbi EGP d.d. in je tako postala 88,02-odstotni lastnik delnic v družbi.
Družba je v letu 2016 odtujila svoj poslovni delež v podjetju CETIS MKD D.O.O. SKOPJE.
Odvisne družbe mesečno poročajo o svojem poslovanju obvladujoči družbi.
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti (oslabitve) |
Čista vrednost | |
| Stanje 01.01.2015 | 12.332.048 | 1.169.955 | 11.162.093 |
| Nakup | 2.272.709 | 1.897.395 | 375.314 |
| Prenos iz pridruženih podjetji |
3.698.977 | 3.698.977 | |
| Stanje 31.12.2015 | 18.303.734 | 3.067.350 | 15.236.384 |
| Stanje 01.01.2016 | 18.303.734 | 3.067.350 | 15.236.384 |
| Nakup | 1.523.529 | 1.523.529 | |
| Prodaja | 51.000 | 51.000 | |
| Stanje 31.12.2016 | 19.776.263 | 3.067.350 | 16.708.913 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| CETIS SWISS AG | 27.765 | 0 |
| Skupaj | 27.765 | 0 |
V letu 2016 je družba pridobila 20-odstotni delež v družbi CETIS SWISS AG.
Gibanje naložb v pridružena podjetja
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti (oslabitve) |
Čista vrednost | |
| Stanje 01.01.2015 | 0 | 0 | 0 |
| Stanje 31.12.2015 | 0 | 0 | 0 |
| Stanje 01.01.2016 | 0 | 0 | 0 |
| Nakup | 27.765 | 0 | 27.765 |
| Stanje 31.12.2015 | 27.765 | 0 | 27.765 |
Od vseh naložb, razpoložljivih za prodajo, je le 6,11 odstotkov naložb (naložbe nižje vrednosti v d.o.o. in zavode), ki jih je družba vrednotila po začetnem pripoznanju, t. j. po nabavni vrednosti, ostale naložbe se vrednotijo po pošteni vrednosti preko kapitala.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Naložbe, razpoložljive za prodajo | 460.587 | 1.008.095 |
| Skupaj | 460.587 | 1.008.095 |
Gibanje naložb, razpoložljivih za prodajo
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti (oslabitve) |
Čista vrednost | |
| Stanje 01.01.2015 | 1.097.709 | 98.815 | 998.894 |
| Sprememba poštene vrednosti |
9.201 | 9.201 | |
| Stanje 31.12.2015 | 1.106.910 | 98.815 | 1.008.094 |
| Stanje 01.01.2016 | 1.106.910 | 98.815 | 1.008.094 |
| Prodaja | 588.712 | 588.712 | |
| Sprememba poštene vrednosti |
41.204 | 41.204 | |
| Stanje 31.12.2016 | 559.402 | 98.815 | 460.587 |
Dana dolgoročna posojila na dan 31. 12. 2016 večji del predstavljajo dano dolgoročno posojilo družbi v Skupini.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Posojilo, dano družbi v Skupini | 371.613 | 944.370 |
| Dana dolgoročna posojila | 371.613 | 944.370 |
V EUR Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Čista vrednost Stanje 01.01.2015 577.403 0 577.403 Povečanja 979.951 979.951 Odplačila 612.984 612.984 Stanje 31.12.2015 944.370 0 944.370 Stanje 01.01.2016 944.370 0 944.370 Povečanja 158.230 158.230 Odplačila 580.987 580.987 Prenos na kratkoročni del 150.000 150.000 Stanje 31.12.2016 371.613 0 371.613
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Dolgoročni blagovni krediti, dani v tujini | 0 | 0 |
| Skupaj | 0 | 0 |
Gibanje dolgoročnih poslovnih terjatev
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti (oslabitve) |
Čista vrednost | |
|---|---|---|---|
| Stanje 01.01.2015 | 515.641 | 515.641 | 0 |
| Dolgoročni blagovni krediti, dani v tujini |
|||
| Stanje 31.12.2015 | 515.641 | 515.641 | 0 |
| Stanje 01.01.2016 | 515.641 | 515.641 | 0 |
| Dolgoročni blagovni krediti, dani v tujini |
|||
| Stanje 31.12.2016 | 515.641 | 515.641 | 0 |
Družba izkazuje dolgoročne poslovne terjatve do države BiH v višini 515.641 evrov, za katero ima oblikovan popravek terjatve na osnovi tožbe.
V EUR
| V EUR | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve | Terjatve | Obveznosti | Obveznosti | Terjatve-obveznosti | ||
| 31.12.2016 | 31.12.2015 | 31.12.2016 | 31.12.2015 | 31.12.2016 | 31.12.2015 | |
| Naložbe | 28.296 | 36.352 | 4.029 | 28.296 | 32.323 | |
| Terjatve | 18.531 | 24.756 | 18.531 | 24.756 | ||
| Rezervacije | 104.924 | 95.965 | 104.924 | 95.965 | ||
| Druge rezervacije |
22.916 | 24.098 | 22.916 | 24.098 | ||
| Skupaj | 174.668 | 181.171 | 0 | 4.029 | 174.668 | 177.142 |
Pri obračunavanju odloženega davka je družba za leto 2016 uporabila 19-odstotno davčno stopnjo, za leto 2015 pa je uporabljena 17-odstotna davčna stopnja.
Osnova za obveznosti za odloženi davek so presežki iz prevrednotenja naložb, razpoložljivih za prodajo, merjeni po pošteni vrednosti skozi kapital.
Osnova za terjatev za odloženi davek so oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter začasne razlike pri obračunu davka od dohodka pri terjatvah in drugih rezervacijah, ki bodo davčno priznane v kasnejših obdobjih.
Če bi družba pripoznala odložene terjatve za davčne izgube in olajšave, bi te na dan 31. 12. 2016 znašale 280.179 evrov (na dan 31. 12. 2015 pa 53.466 evrov).
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| 01.01.2016 | Pripoznane v izkazu poslovnega izida |
Pripoznane v kapitalu |
31.12.2016 | |
| Naložbe | 32.323 | -4.026 | 28.297 | |
| Terjatve | 24.756 | - 6.225 | 18.531 | |
| Rezervacije za odpravnino, ostale |
95.965 | 8.959 | 104.924 | |
| Druge rezervacije | 24.098 | -1.181 | 22.916 | |
| Skupaj | 177.142 | 1.554 | - 4.026 | 174.668 |
Gibanje začasnih razlik v letu 2015
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| 01.01.2015 | Pripoznane v izkazu poslovnega izida |
Pripoznane v kapitalu |
31.12.2015 | |
| Naložbe | 33.886 | -1.564 | 32.323 | |
| Terjatve | 64.454 | -39.698 | 24.756 | |
| Rezervacije za odpravnino, ostale |
86.939 | 9.026 | 95.965 | |
| Druge rezervacije | -764 | 24.861 | 24.098 | |
| Skupaj | 184.515 | -5.811 | -1.564 | 177.142 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Material | 2.281.573 | 2.296.305 |
| Nedokončana proizvodnja | 1.361.710 | 1.362.708 |
| Proizvodi | 1.482.491 | 1.150.545 |
| Trgovsko blago | 901 | 13.710 |
| Skupaj | 5.126.674 | 4.823.267 |
Družba je v letu 2016 odpisala sredstva iz vrst materiala in proizvodov, ki niso bila več uporabna, v višini 267.143 evrov.
V letu 2016 je bilo evidentiranih 3.084 evrov presežkov in 12.541 evrov primanjkljaja pri zalogah materialnih sredstev.
Popravki vrednosti se ugotavljajo po vrstah zalog in gibanju. Glede na pretekla obdobja in na že oblikovane popravke je družba v letu 2016 dodatno oblikovala popravke v skupnem znesku 42.351 evrov. Pri pregledu zalog materiala, proizvodov in blaga, ki niso imeli gibanja več kot 12 mesecev, je družba upoštevala enake usmeritve kot v preteklih letih.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Dano posojilo družbi v skupini | 310.000 | |
| Kratkoročni del dolgoročnih posojil | 1.204 | 2.364 |
| Skupaj | 311.204 | 2.364 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 4.156.280 | 4.952.603 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v Skupini | 455.259 | 335.514 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij | 0 | 21.197 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | 313.430 | 319.929 |
| Kratkoročno dani predujmi | 407.685 | 25.111 |
| Skupaj | 5.332.654 | 5.654.354 |
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina | 215.816 | 58.862 |
| Depoziti pri bankah | 100.000 | 380.000 |
| Skupaj | 315.816 | 438.862 |
Celotni kapital sestavljajo izdani kapital, presežek vplačanega kapitala, zakonske in druge rezerve iz dobička, zadržani dobiček, lastne delnice kot zmanjšanje kapitala in rezerva za pošteno vrednost. Družba je izdala 200.000 rednih kosovnih delnic, ki so vpisane v KDD.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Osnovni kapital | 10.015.023 | 10.015.023 |
| Kapitalske rezerve: | ||
| - iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev |
2.215.195 | 2.215.195 |
| - iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala |
14.730.859 | 14.730.859 |
| Zakonske rezerve | 1.001.502 | 1.001.502 |
| Druge rezerve iz dobička | 598.118 | 424.452 |
| Zadržani dobiček | 173.667 | 274.452 |
| Rezerva za pošteno vrednost | -148.121 | -178.597 |
V letu 2016 je družba po sklepu skupščine namenila 274.000 evrov bilančnega dobička za izplačila lastnikom, kar je znašalo 1,37 evra na delnico.
V EUR
Rezerva za pošteno vrednost se je v letu 2016 povečala zaradi odtujitve naložb razpoložljivih za prodajo za 28.096 evrov. Natečena rezerva iz naslova presežka iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb je še vedno negativna in znaša 148.928 evrov. Iz tega naslova je družba oblikovala odložene terjatve do države v višini 28.296.
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Postavka | 2016 | 2015 | |
| A. | ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA | 349.289 | 547.338 |
| B. | ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA | ||
| C. | PRENESENI ČISTI DOBIČEK | 782 | |
| Č. | PRENESENA ČISTA IZGUBA | -1.955 | |
| D. | ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV | ||
| E. | ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA | ||
| F. | POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA | 173.667 | 273.669 |
| Povečanje drugih rezerv iz dobička | 173.667 | 273.669 | |
| G. | BILANČNI DOBIČEK (A+B+C+Č+D+E-F) | 173.667 | 274.451 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Čisti dobiček v EUR | 349.289 | 547.338 |
| Tehtano povprečno število navadnih delnic | 200.000 | 200.000 |
| Čisti dobiček na delnico v EUR | 1,75 | 2,74 |
Čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da se osnovni čisti dobiček deli s številom delnic. Prilagojen dobiček oziroma izguba na delnico je enaka, ker družba nima prednostnih delnic niti zamenljivih obveznic.
Prejeta posojila se delijo na dolgoročna posojila in kratkoročna posojila skupaj s kratkoročnim delom dolgoročnih posojil.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Bančna posojila | 4.045.058 | 2.866.112 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Kratkoročni del dolgoročnih posojil od bank, ki zapadejo v enem letu dni |
1.420.624 | 1.511.888 |
| Kratkoročna posojila od drugih | 10.966 | 10.401 |
| Skupaj | 1.431.591 | 1.522.289 |
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | Skupno odplačilo 2016 |
Obresti 2016 |
Glavnica 2016 |
| Kratkoročna posojila do enega leta | 600.844 | 844 | 600.000 |
| Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 1 do 5 let |
1.194.974 | 86.974 | 1.108.000 |
| Dolgoročna posojila, najeta za obdobje nad 5 let | 240.000 | 240.000 | |
| Skupaj | 2.035.817 | 87.817 | 1.948.000 |
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | Skupno odplačilo 2015 |
Obresti 2015 |
Glavnica 2015 |
| Kratkoročna posojila do enega leta | 305.289 | 289 | 305.000 |
| Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 1 do 5 let |
2.522.618 | 139.618 | 2.383.000 |
| Dolgoročna posojila, najeta za obdobje nad 5 let | 480.000 | 480.000 | |
| Skupaj | 3.307.907 | 139.907 | 3.168.000 |
Družba ne ločuje obresti za dolgoročna posojila po ročnosti, zato so te obresti vključene v obdobju od 1 do 5 let.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Za prodajne garancije | 975 | 20.506 |
| Za tožbe | 0 | 10.000 |
| Za jubilejne nagrade | 213.436 | 221.543 |
| Za odpravnine | 544.830 | 543.934 |
| Za dana jamstva | 2.400.000 | 2.400.000 |
| Za ostale | 240.251 | 253.000 |
| Skupaj | 3.399.492 | 3.448.982 |
| V EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 31.12.2015 | Oblikovanje | Koriščenje | Odprava | 31.12.2016 |
| Za prodajne garancije | 20.506 | 975 | 20.506 | 975 | |
| Za tožbe | 10.000 | 10.000 | 0 | ||
| Za jubilejne nagrade | 221.543 | 13.308 | 21.415 | 213.436 | |
| Za odpravnine | 543.934 | 9.109 | 8.213 | 544.830 | |
| Za dana jamstva | 2.400.000 | 2.400.000 | |||
| Za ostale | 253.000 | 12.749 | 240.251 | ||
| Skupaj | 3.448.982 | 23.529 | 44.163 | 28.857 | 3.399.492 |
Osnova za oblikovanje rezervacij so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov. Družba je preverila že oblikovane rezervacije ter upoštevala spremembe in v skupnem zmanjšala rezervacije za namen dolgoročno odloženih odhodkov in rezervacije iz naslova dolgoročno vračunanih stroškov.
Stanje rezervacij za dana jamstva v višini 2,4 milijonov evrov predstavlja v preteklosti oblikovano rezervacijo za jamstvo družbi v Skupini za primer zasega zastavljenih delnic.
Izračun rezervacij za obveznost do zaposlenih iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi |
Rezervacije za jubilejne nagrade |
Skupaj | |
| Stanje 31.12.2015 | 543.934 | 221.543 | 765.477 |
| Stroški obresti (IPI) | 9.247 | 3.402 | 12.649 |
| Stroški preteklega in tekočega službovanja (IPI) |
-17.460 | 7.594 | - 9.866 |
| Izplačila zaslužkov (-) | - | - 21.415 | - 21.415 |
| Aktuarski dobički/izgube (IPI) | 2.311 | 2.311 | |
| Aktuarski dobički/izgube preko IFP | 9.109 | 9.109 | |
| Stanje 31.12.2016 | 544.830 | 213.435 | 758.265 |
Gibanje aktuarskih izgub v letu 2016
| V EUR | |
|---|---|
| Aktuarske izgube | |
| Stanje 31.12.2015 | 20.787 |
| Odprava akt. dobičkov/izgub v preneseni poslovni izid zaradi odhodov in upokojitev delavcev v 2016 |
-2.407 |
| Aktuarski dobički/izgube za leto 2016 | 9.109 |
| Stanje 31.12.2016 | 27.489 |
Predpostavke odražajo dejansko stanje v času priprave aktuarskega izračuna, ki je bil narejen z uporabo projicirane enote. Družba je na osnovi izračuna za vsakega zaposlenega zmanjšala rezervacije za jubilejne nagrade v skupni višini 8.107 evrov in povečala rezervacije za odpravnine v višini 896 evrov.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 2.469.455 | 1.849.686 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v Skupini | 184.593 | 171.776 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov | 804.464 | 1.120.776 |
| Kratkoročne obveznosti do zaposlencev | 494.007 | 482.102 |
| Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij | 247.660 | 343.367 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 121.027 | 156.982 |
| Skupaj | 4.321.207 | 4.124.688 |
Osnova poslovnih in drugih obveznostih so izvirne listine, ki časovno in vsebinsko opredeljujejo dogodek.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Hipoteke | 5.465.682 | 4.378.000 |
| Ostale bančne garancije in dana jamstva | 3.402.525 | 4.275.119 |
| Investicijske olajšave | 1.474.626 | 314.506 |
| Skupaj | 10.342.833 | 8.967.625 |
S hipotekami na nepremičninah ima družba zavarovana svoja dolgoročno prejeta posojila.
Izkaz denarnega toka je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2016 in 31. 12. 2015 iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2016 ter dodatnih podatkov, ki so pomembni za prilagoditev pritokov in odtokov zaradi ustreznejše razčlenitve pomembnejših postavk.
68
Družba ugotavlja, da so valutna tveganja glede evra skoraj popolnoma izključena. Poslovanje z državami izven EMU območja je prav tako potekalo večinoma v valuti EUR.
Družba se zaveda, da je redno nadziranje in upravljanje finančnih tveganj, ki jim je družba izpostavljena na trgih, pomemben pogoj za uspešno poslovanje in doseganje strateških ciljev. V letu 2016 so bila prisotna obrestna tveganja. Na osnovi analize teh tveganj je ocena, da je obrestno tveganje zmerno zaradi zmanjšanja zadolžitve, medtem ko je pri jamstvih povečano. Družba ocenjuje, da bodo ta tveganja tako pri matični kot odvisnih družbah tudi v prihodnje zmerna oziroma povečana.
Družba ima vse dolgove na dolgi rok nominirane v EUR. Obrestne mere so opredeljene po tržnem principu cene denarja na lokalnem bančnem tržišču. Družba tveganj sprememb obrestne mere doslej ni posebej varovala, saj je ocenila, da so ponujene fiksacije obrestnih mer še vedno nad ravnmi spremenljivih obrestnih mer oziroma da bodo dolgoročna gibanja obrestnih mer omogočila ugodnejše stroške financiranja v celotnem obdobju najema posojil.
Obrestna tveganja so se zaradi sprememb obrestnih mer nekoliko spremenila. Družba ocenjuje, da je raven obrestne mere za vsa najeta dolgoročna posojila - ob njeni pogodbeno dogovorjeni spremenljivosti ter ob upoštevanju ročnosti - sprejemljiva. Družba ocenjuje, da je izpostavljenost družbe do obrestnih tveganj zmerna. Družba je pri vseh obstoječih projektih v letu 2016 znižala višino obrestnih marž.
Premoženjska in z njimi povezana tveganja je družba v letu 2016 sistematično in analitično prenašala na zavarovalnice.
Tveganja plačilne sposobnosti so v družbi CETIS zaradi strukturnih prilagajanj obvladovana, kar je posledica učinkovitega upravljanja s sredstvi, ustreznih posojilnih linij za uravnavanje denarnih tokov, zadovoljive stopnje finančne prilagodljivosti ter dostopa do potrebnih finančnih virov. Družba pri tem upošteva razmere na trgih oziroma v okolju, kjer posluje.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo | 460.587 | 1.008.095 |
| Dana posojila | 682.818 | 946.733 |
| Dolgoročne in kratkoročne terjatve | 5.332.654 | 5.654.354 |
| Denarna sredstva | 315.816 | 438.862 |
| Skupaj | 6.791.874 | 8.048.044 |
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za depozite oziroma dana posojila na dan poročanja po geografskih regijah je bila:
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | ||
| 2016 | 2015 | |
| Domači trg | 622.817 | 946.734 |
| Tuji trg | 160.000 | |
| Skupaj | 782.818 | 946.734 |
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za terjatve na dan poročanja po geografskih regijah je bila:
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | ||
| 2016 | 2015 | |
| Domači trg | 3.409.356 | 3.431.057 |
| Države evro območja | 377.947 | 1.662.439 |
| Druge evropske države | 111.810 | 233.776 |
| Ostalo | 1.120.300 | 1.213.222 |
| Skupaj | 5.019.413 | 6.540.494 |
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za terjatve na dan poročanja po vrstah kupcev je bila:
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | ||
| 2016 | 2015 | |
| Kupci na debelo | 1.003.883 | 1.308.098 |
| Kupci, končni uporabniki | 4.015.530 | 5.232.396 |
| Skupaj | 5.019.413 | 6.540.494 |
Stanje terjatev do kupcev na dan poročanja je bilo:
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Bruto | Oslabitev | Bruto | Oslabitev | |
| 2016 | 2016 | 2015 | 2015 | |
| Še niso zapadle | 3.839.313 | 4.632.973 | ||
| Zapadle od 0-30 dni | 1.075.484 | 3.464 | 1.747.739 | |
| Zapadle od 31-120 dni | 103.396 | 3.999 | 177.819 | 30.714 |
| Zapadle od 121-365 dni | 15.262 | 6.579 | 12.677 | |
| Več kot eno leto | 637.401 | 637.401 | 689.397 | 689.397 |
| Skupaj | 5.670.856 | 651.443 | 7.260.605 | 720.111 |
Gibanje popravkov vrednosti terjatev:
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Stanje 1. januarja | 720.111 | 926.355 |
| Novo oblikovani popravki | 14.942 | 99.089 |
| Odpisani oblikovani popravki | -38.480 | -294.759 |
| Plačani odpisani popravki | -45.130 | -10.574 |
| Stanje 31. decembra | 651.443 | 720.111 |
| 31. 12. 2016 | EUR | USD | GBP | CHF |
|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 4.955.177 | 65.872 | 695 | |
| Obveznosti do dobaviteljev | -3.055.708 | -227.740 | -104.120 | -15.091 |
| Bruto izpostavljenost bilance stanja | 1.899.469 | -161.868 | -104.120 | -14.396 |
| 31. 12. 2015 | EUR | USD | GBP | CHF |
|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 6.486.971 | 58.270 | ||
| Obveznosti do dobaviteljev | -3.127.327 | -15.005 | -1.083 | |
| Bruto izpostavljenost bilance stanja | 3.359.644 | 43.265 | -1.083 |
| V EUR | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2016 | Knjigovodska vrednost |
Pogodbeni denarni tok |
Do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 2 leti |
Od 2 do 5 let | Nad 5 let |
| Zavarovana dolg. bančna posojila |
5.465.682 | -5.692.251 | -689.525 | -661.587 | -1.609.578 | -2.731.561 | |
| Obveznosti do dob., druge obveznosti |
4.321.207 | -4.321.207 | -4.321.207 | ||||
| SKUPAJ | 9.786.889 | -10.013.458 | -5.010.732 | -661.587 | -1.609.578 | -2.731.561 | 0 |
3-mesečni Euribor 31. 12. 2016 = -0,319 % 6-mesečni Euribor 31. 12. 2016 = -0,221 %
| V EUR | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2015 | Knjigovodska vrednost |
Pogodbeni denarni tok |
Do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 2 leti |
Od 2 do 5 let | Nad 5 let |
| Zavarovana dolg. bančna posojila |
4.378.000 | -4.554.434 | -838.228 | -711.413 | -1.294.582 | -1.710.211 | |
| Obveznosti do dob., druge obveznosti |
4.124.688 | -4.124.688 | -4.124.688 | ||||
| SKUPAJ | 8.502.688 | -8.679.122 | -4.962.916 | -711.413 | -1.294.582 | -1.710.211 | 0 |
3-mesečni Euribor 31. 12. 2015 = -0,131 % 6-mesečni Euribor 31. 12. 2015 = -0,040 %
Na dan poročanja je imela družba CETIS d.d. sklenjene depozitne in posojilne pogodbe s stalno in spremenljivo obrestno mero.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Instrumenti s stalno obrestno mero | 2016 | 2015 |
| Finančna sredstva | 522.817 | 946.734 |
| Finančne obveznosti | 2.250.000 | |
| Razlika | -1.727.183 | 946.734 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Instrumenti s spremenljivo obrestno mero | 2016 | 2015 |
| Finančna sredstva | 260.000 | 380.000 |
| Finančne obveznosti | 3.215.682 | 4.378.000 |
| Razlika | -2.955.682 | -3.998.000 |
Morebitna sprememba obračunanih obrestnih mer za neplačane obresti na dan 31. 12. 2016 za eno odstotno točko bi na dan poročanja kapital povečala ali zmanjšala za 3.464 evrov.
Morebitna sprememba obračunanih obrestnih mer za neplačane obresti na dan 31. 12. 2016 za eno odstotno točko bi na dan poročanja kapital povečala ali zmanjšala za 2.612 evrov.
Obrestne mere za prejeta in dana posojila za leto 2016 znašajo od 0,001 % do 3,5 odstotka.
| 2016 | 2015 | |
|---|---|---|
| Denarna sredstva, posojila in depozite | 0,001 % - 3,5 % | 0,01 % - 6 % |
Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti
V EUR
| Pojasnilo | Knjižna vrednost 31.12.2016 |
Poštena vrednost 31.12.2016 |
Knjižna vrednost 31.12.2015 |
Poštena vrednost 31.12.2015 |
|---|---|---|---|---|
| Naložbe, razpoložljive za prodajo | 460.587 | 460.587 | 1.008.095 | 1.008.095 |
| Dolgoročno dana posojila | 371.613 | 371.613 | 944.370 | 944.370 |
| Poslovne in druge terjatve | 5.332.654 | 5.332.654 | 5.654.354 | 5.654.354 |
| Kratkoročno dana posojila | 311.204 | 311.204 | 2.364 | 2.364 |
| Denarna sredstva in drugi ustrezniki | 315.816 | 315.816 | 438.862 | 438.862 |
| Prejeta posojila - dolgoročna | -4.045.058 | -4.045.058 | -2.886.112 | -2.886.112 |
| Prejeta posojila - kratkoročna | -1.431.591 | -1.431.591 | -1.522.289 | -1.522.289 |
| Poslovne in druge obveznosti | -4.321.207 | -4.321.207 | -4.124.688 | -4.124.688 |
| Skupaj | -3.005.982 | -3.005.982 | -485.045 | -485.045 |
Ob pridobitvi naložbe v vzajemne sklade in druge investicijske družbe družba le-te razvrsti med dolgoročne finančne naložbe, če je njen namen naložbo posedovati več kot eno leto. Če takšna naložba kotira na borzi, se v poslovnih knjigah vrednoti po pošteni vrednosti preko kapitala, če pa ne kotira na borzi, se vrednoti po nabavni vrednosti. Ko se naložba v vzajemne sklade in druge investicijske družbe vrednoti po nabavni vrednosti, se po preteku petih let od dneva nabave pridobitve naložbe preveri, ali je potrebno naložbe slabiti.
Takšna naložba se predvidoma oslabi, če nabavna vrednost v obdobju petih zaporednih let presega iztržljivo vrednost na presečni dan bilance. Ko se vrednoti po pošteni vrednosti prek kapitala, se po preteku petih let od dneva pridobitve takšne naložbe preverja verjetnost, da je potrebno te naložbe oslabiti. Naložba se predvidoma oslabi, če je poštena vrednost petih zaporednih let neprekinjeno manjša od nabavne vrednosti naložbe. Oslabitev se opravi v skladu z MRS 39.
Če finančno sredstvo predstavlja naložbo v odvisno podjetje, merjeno po nabavni vrednosti, in vrednost naložbe preseže dvakratnik sorazmerne vrednosti kapitala družbe, v katero naložbi, se opravlja preizkus morebitne oslabljenosti naložbe z metodo sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Če finančno sredstvo predstavlja naložbo v pridruženo podjetje, merjeno po nabavni vrednosti, in vrednost naložbe preseže štirikratnik sorazmerne vrednosti kapitala družbe, v katero naložbi, se opravlja preizkus morebitne oslabljenosti naložbe z metodo sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov.
Za vse ostale finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek kapitala, so bile na dan bilance stanja opravljene preveritve o morebitni oslabljenosti s primerjavo odstotka zmanjšanja poštene vrednosti finančne naložbe v obdobju od dneva njenega pripoznanja do bilančnega presečnega dne in tudi relativne spremembe slovenskega borznega indeksa SBI TOP. Vrednost finančnih naložb, ki bi jih bilo po preveritvi morebitne slabitve potrebno opraviti, predstavlja za družbo nepomembno postavko.
Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preračuna odplačane vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere, ki se ne razlikuje od pogodbeno določene obrestne mere. Zato je v izračunih upoštevana pogodbena obrestna mera.
Pri poslovnih in drugih terjatvah je upoštevana slabitev na pošteno vrednost zaradi izterljivosti. Glede na kratkoročnost terjatve, poslovne ter druge obveznosti niso diskontirane.
Prodaja poslovnega deleža v družbi CETIS MKD D.O.O. SKOPJE družbi Branko Gapo Dooel Skopje ima v posledici naslednji sestav sredstev in obveznosti odvisne družbe.
| V EUR | |
|---|---|
| 30. 6. 2016 | |
| Nepremičnine, naprave in oprema | 29.541 |
| Zaloge | 52.407 |
| Terjatve | 238.398 |
| Denar | 32.790 |
| Poslovne obveznosti | -174.209 |
| Neto razlika sredstev in obveznosti | 178.927 |
| Pogodbena vrednost kupnine | 25.500 |
| Denar | -32.790 |
| Neto priliv | 171.637 |
Posli s povezanimi osebami
| V EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Promet s povezanimi osebami v letu 2016 |
Prodaja | Nakupi | Dana posojila |
Prejeta posojila |
Stanje posojila |
| PROMET Z ODVISNIMI DRUŽBAMI |
2.725.429 | 1.198.920 | 618.231 | 730.987 | 681.613 |
| CETIS-ZG d.o.o., Sveta Nedelja, Hrvaška |
963.409 | 77.303 | |||
| AMBA CO. d.o.o., Ljubljana, Slovenija |
140.602 | 277 | 300.000 | 300.000 | |
| CETIS-GRAF, d.o.o., Celje, Slovenija |
181.655 | 874.687 | 158.231 | 430.987 | 521.613 |
| CETIS DIGITALNE STORITVE, d.o.o., Celje, Slovenija |
33.055 | 230.614 | |||
| CETIS, Empresa Grafica, S.A.R.L. |
664.911 | 0 | 160.000 | 160.000 | |
| EGP d.d. | 64.574 | 12.658 | |||
| CETIS MADAGASCAR SARL | 677.223 | 3.381 | |||
| PROMET Z OBVLADUJOČO DRUŽBO |
1.702.916 | ||||
| MSIN d.o.o. | 1.702.916 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Terjatve in obveznosti | Stanje terjatev na dan 31. 12. 2016 |
Stanje obveznosti na dan 31. 12. 2016 |
| DO ODVISNIH DRUŽB | 455.259 | 184.593 |
| CETIS-ZG d.o.o., Sveta Nedelja, Hrvaška | 149.452 | 9.338 |
| AMBA CO. d.o.o., Ljubljana, Slovenija | 43.736 | |
| CETIS-GRAF, d.o.o., Celje, Slovenija | 23.854 | 129.270 |
| CETIS DIGITALNE STORITVE, d.o.o., Celje, Slovenija |
5.743 | 41.372 |
| CETIS, Empresa Grafica, S.A.R.L. | 151.165 | |
| EGP d.d. | 18.295 | 4.614 |
| CETIS MADAGASCAR SARL | 63.015 | |
| DO OBVLADUJOČIH DRUŽB | 40.864 | |
| MSIN d.o.o. | 40.864 |
Razkritja po skupinah oseb: člani uprave, nadzornega sveta in drugi delavci družbe, zaposleni na osnovi pogodbe, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe. Zneski prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu 2016 skupine oseb, so:
| V EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Ime in priimek člana uprave |
Fiksni del prejemkov* |
Povračila stroškov |
Drugi prejemki (nagrada, bonitete, zav. premije) |
Prejemki iz odvisnih družb |
Skupaj |
| Uprava | 302.181 | 16.578 | 14.011 | 341 | 333.110 |
| Roman Žnidarič | 107.288 | 13.566 | 3.781 | 124.635 | |
| Srečko Gorenjak* 1 |
2.356 | 4 | 341 | 2.701 | |
| Radenko Mijatović | 97.688 | 1.016 | 5.448 | 104.152 | |
| Urban Golob* 2 |
94.849 | 1.991 | 4.781 | 101.621 |
Bruto prejemki članov uprave
* Prejemki iz naslova plače, regresa in jubilejne nagrade.
* 1 Član uprave do 11. 1. 2016.
* 2 Član uprave od 12. 1. 2016 naprej.
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Ime in priimek člana nadzornega sveta |
Fiksni del prejemkov* |
Povračila stroškov |
Skupaj |
| Skupaj | 27.675 | 1.199 | 28.874 |
| Bačić Tina | 3.565 | 244 | 3.809 |
| Černič Anton | 5.869 | 385 | 6.254 |
| Marko Mohar | 5.242 | 244 | 5.487 |
| Ofentavšek Suzana – predstavnica delavcev |
3.565 | 3.565 | |
| Ošljak Primož - predstavnik delavcev | 3.565 | 3.565 | |
| Vlahek Davor | 5.869 | 326 | 6.195 |
| * Prejemki iz sejnin. |
73
Družba je s povezanimi osebami poslovala na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, kjer so bile v medsebojnih poslih povezanih oseb uporabljene tržne cene izdelkov in storitev.
Vsi pravni posli med družbo in z njo povezanimi družbami so bili opravljeni na način, da je družba v okoliščinah, ki so bile družbi znane v času, ko je bil pravni posel opravljen, dobila ustrezno vračilo in da zanjo ni prišlo do prikrajšanja.
Obvladujoči družbi, ki sestavljata konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v Skupini, sta družbi ADM Invest, d.o.o., Leskoškova cesta 6, Ljubljana, in MS Invest d.o.o., Leskoškova cesta 6, Ljubljana. Poročilo je mogoče pridobiti na sedežu družb.
Obvladujoča družba, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najožji krog družb v Skupini, je družba MSIN, d.o.o., Leskoškova cesta 6, Ljubljana. Poročilo je mogoče pridobiti na sedežu družbe.
Navajamo dogodke, ki so se zgodili po koncu poslovnega leta:
Marca 2017 so bili na skupščini imenovani člani nadzornega sveta – predstavniki delničarjev.

| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Pojasnilo | 2016 | 2015 | ||
| 1. | PRIHODKI | 1 | 58.693.422 | 54.575.227 |
| 2. | Nabavna vrednost prodanih količin | -999.206 | -1.828.875 | |
| 3. | Proizvajalni stroški | -37.392.729 | -33.440.281 | |
| 4. | Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški |
-38.391.935 | -35.269.156 | |
| A. | KOSMATI DOBIČEK | 20.301.486 | 19.306.071 | |
| 5. | Drugi prihodki (iz poslovanja) | 4 | 886.160 | 1.012.657 |
| 6. | Stroški prodajanja | -6.305.970 | -6.933.638 | |
| 7. | Stroški splošnih služb | -11.544.796 | -9.269.399 | |
| 8. | Drugi odhodki (iz poslovanja) | 3 | -1.086.447 | -565.016 |
| = Drugi prihodki, odhodki in stroški (5+6+7+8) | -18.051.053 | -15.755.396 | ||
| B. | POSLOVNI IZID BREZ STROŠKOV FINANCIRANJA |
2.250.434 | 3.550.675 | |
| 9. | Prihodki iz financiranja | 5 | 333.179 | 237.353 |
| 10. | Stroški financiranja | 5 | -570.172 | -2.866.851 |
| C. | ČISTI STROŠKI/PRIHODKI FINANCIRANJA | -236.993 | -2.629.498 | |
| D. | POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO | 2.013.440 | 921.178 | |
| 11. | Odhodki za davke | 6 | 134.119 | 112.103 |
| 12. | Odloženi davek | 6 | -12.092 | 6.992 |
| Davki skupaj | 6 | 122.027 | 119.095 | |
| E. | DOBIČEK PO OBDAVČITVI | 1.891.414 | 802.083 | |
| Dobiček manjšinskih lastnikov | 83.110 | 64.727 | ||
| Dobiček večinskega lastnika | 1.808.303 | 737.356 | ||
| Čisti in prilagojeni dobiček na delnico (v EUR) | 22 | 9,46 | 4,01 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 1.891.414 | 802.083 |
| Drugi vseobsegajoči donos v obdobju: | ||
| Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev |
||
| Čista sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo |
-6.349 | -2.590 |
| Dobički in izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov družb v tujini |
21.206 | 15.429 |
| Aktuarski dobički in izgube programov z določenimi zaslužki | -18.103 | 29.663 |
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa | ||
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obdobju | -3.246 | 42.501 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 1.888.167 | 844.584 |
| Od tega: | ||
| - za večinske lastnike | 1.688.026 | 778.220 |
| - za manjšinske lastnike | 200.141 | 66.364 |
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Pojasnilo | 31. 12. 2016 | 31. 12. 2015 | ||
| SREDSTVA | ||||
| 1. | Nepremičnine, naprave in oprema | 9 | 21.423.902 | 20.131.977 |
| 2. | Neopredmetena sredstva | 10 | 3.947.272 | 3.360.461 |
| 3. | Naložbene nepremičnine | 8 | 155.998 | 232.445 |
| 4. | Naložbe v pridružena podjetja | 11 | 2.135.493 | 2.136.146 |
| 5. | Naložbe, razpoložljive za prodajo | 12 | 3.767.493 | 4.366.841 |
| 6. | Dana posojila | 13 | 647.839 | 722.065 |
| 7. | Odložene terjatve za davek | 15 | 213.484 | 209.376 |
| SA. | Skupaj dolgoročna sredstva | 32.291.480 | 31.159.311 | |
| 1. | Zaloge | 16 | 8.037.396 | 7.424.076 |
| 2. | Kratkoročna dana posojila | 18 | 1.683.737 | 1.764.683 |
| 3. | Terjatve iz davka od dobička | 3.641 | 1.834 | |
| 4. | Poslovne in druge terjatve | 19 | 12.389.160 | 11.799.905 |
| 5. | Denarna sredstva in drugi ustrezniki | 20 | 1.824.629 | 937.570 |
| SB. | Skupaj kratkoročna sredstva | 23.938.564 | 21.928.068 | |
| S. | SKUPAJ SREDSTVA | 56.230.044 | 53.087.379 | |
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | ||||
| 1. | Izdani kapital | 21 | 10.015.023 | 10.015.023 |
| 2. | Kapitalske rezerve | 21 | 16.946.055 | 16.946.055 |
| 3. | Rezerve (zakonske, statutarne, za LD) | 21 | 1.755.812 | 1.582.145 |
| 4. | Zadržani dobiček | 21 | 1.547.843 | 188.498 |
| 5. | Rezerva za pošteno vrednost | 21 | -189.050 | -165.889 |
| 6. | Prevedbeni (uskupinjevalni) popravek kapitala |
21 | -46.990 | -68.255 |
| 7. | Kapital manjšinskih lastnikov | 1.040.970 | 2.503.948 | |
| KO.A | Skupaj kapital | 31.069. 663 | 31.001.525 | |
| 1. | Prejeta posojila | 23 | 7.236.925 | 4.927.168 |
| 2. | Rezervacije | 24 | 3.989.039 | 4.027.424 |
| 3. | Odložene obveznosti za davek | 4.029 | ||
| KO.B.a) | Skupaj dolgoročne obveznosti | 11.225.964 | 8.958.621 | |
| 1. | Prejeta posojila | 23 | 4.313.399 | 4.352.199 |
| 2. | Poslovne in druge obveznosti | 25 | 9.621.018 | 8.775.034 |
| KO.B.b) | Skupaj kratkoročne obveznosti | 13.934.417 | 13.127.233 | |
| KO.B | Skupaj obveznosti | 25.160.381 | 22.085.854 | |
| KO. | SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI | 56.230.044 | 53.087.379 |
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| 2016 | 2015 | ||
| A | Denarni tokovi pri poslovanju | ||
| a | Čisti poslovni izid | ||
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 2.013.440 | 921.178 | |
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | -122.027 | -119.095 | |
| 1.891.413 | 802.083 | ||
| b | Prilagoditve za | ||
| Amortizacijo (+) | 3.359.933 | 2.792.584 | |
| Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (-) |
-23.667 | -55.670 | |
| Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (+) |
324.958 | 2.338.562 | |
| Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-) | -219.126 | -120.139 | |
| Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+) | 513.992 | 351.118 | |
| 3.956.090 | 5.306.455 | ||
| c | Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja |
261.957 | 147.172 |
| Začetne manj končne poslovne terjatve | -588.698 | -2.713.902 | |
| Začetne manj končne terjatve za odloženi davek | 4.963 | ||
| Začetne manj končne zaloge | -613.320 | -1.996.772 | |
| Končni manj začetni poslovni dolgovi | 845.981 | 1.696.580 | |
| Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije | 617.994 | 3.156.302 | |
| Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek | |||
| d | Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) | 6.109.460 | 6.255.710 |
| B | Denarni tokovi pri naložbenju | ||
| a | Prejemki pri naložbenju | 2.718.289 | 747.035 |
| Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na naložbenje | 200.730 | 120.139 | |
| Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev | 29.460 | 62.856 | |
| Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb | 634.418 | 107.112 | |
| Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb | 1.853.681 | 456.928 | |
| b | Izdatki pri naložbenju | -9.470.170 | -6.228.961 |
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev | -867.328 | -510.515 | |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev | -5.240.444 | -3.441.544 | |
| Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb | -1.594.005 | -2.276.902 | |
| Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb | -1.768.393 | ||
| c | Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) | -6.751.881 | -5.481.926 |
| C | Denarni tokovi pri financiranju | ||
| a | Prejemki pri financiranju | 6.211.086 | 7.392.093 |
| Prejemki od vplačanega kapitala | |||
| Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti | 5.510.520 | 4.076.886 | |
| Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti | 700.566 | 3.315.207 | |
| b | Izdatki pri financiranju | -4.681.606 | -8.964.857 |
| Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje | -468.928 | -351.118 | |
| Izdatki za vračila kapitala | |||
| Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti | -1.137.182 | -4.976.092 | |
| Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti | -2.801.496 | -3.487.647 | |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | -274.000 | -150.000 | |
| -4.681.606 | -8.964.857 | ||
| c | Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) | 1.529.480 | -1.572.764 |
| Č | Končno stanje denarnih sredstev | 1.824.629 | 937.570 |
| x | Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ad, Bc in Cc) | 887.059 | -798.980 |
| y | Začetno stanje denarnih sredstev | 937.570 | 1.736.550 |
| V EUR | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izdani kapital |
Kapitalske rezerve |
Zakonske in druge rezerve |
Zadržani dobiček |
Rezerva za pošteno vrednost |
Preved-beni uskupinj. popravek kapitala |
Kapital večinskih lastnikov |
Kapital manj šinskih lastnikov |
Skupaj kapital |
||
| A2 | Začetno stanje poročevalskega obdobja na 01. 01. 2015 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.308.476 | -125.189 | -192.961 | -80.142 | 27.871.262 | 71.765 | 27.943.027 |
| B1 | Spremembe lastniškega kapitala |
-150.000 | -150.000 | 2.364.112 | 2.214.112 | |||||
| Vnos dodatnih vplačil kapitala |
||||||||||
| Odkup deležev brez obvladovanja |
2.364.112 | 2.364.112 | ||||||||
| Izplačilo dividend |
150.000 | 150.000 | 150.000 | |||||||
| B2 | Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja na 31. 12. 2015 |
737.356 | 27.073 | 11.886 | 776.315 | 68.073 | 844.388 | |||
| Vnos čistega poslovnega izida |
-2.590 | -2.590 | -2.590 | |||||||
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb |
11.886 | 11.886 | 3.346 | 15.232 | ||||||
| Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vpliv deviznih tečajev) |
11.886 | 11.886 | 3.346 | 15.232 | ||||||
| Druge sestavine vseobsegajočeg a donosa |
29.663 | 29.663 | 29.663 | |||||||
| B3 | Spremembe v kapitalu |
273.669 | -273.669 | |||||||
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora |
273.669 | -273.669 | ||||||||
| C | Končno stanje poročevalskega obdobja na 31. 12. 2015 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.582.145 | 188.498 | -165.888 | -68.256 | 28.497.577 | 2.503.949 | 31.001.526 |
81
| V EUR | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izdani kapital |
Kapitalske rezerve |
Zakonske in druge rezerve |
Zadržani dobiček |
Rezerva za pošteno vrednost |
Preved beni uskupinj. popravek kapitala |
Kapital večinskih lastnikov |
Kapital manj šinskih lastnikov |
Skupaj kapital |
||
| A2 | Začetno stanje poročevalskega obdobja na 01. 01. 2016 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.582.145 | 188.498 | -165.888 | -68.256 | 28.497.577 | 2.503.949 | 31.001.526 |
| B1 | Spremembe lastniškega kapitala |
-274.000 | -274.000 | -1.546.031 | -1.820.031 | |||||
| Sprememba lastniških deležev brez obvladovanja |
-88.562 | -88.562 | ||||||||
| Odkup deležev brez obvladovanja |
-1.453.885 | -1.453.885 | ||||||||
| Izplačilo dividend | 274.000 | 274.000 | 3.584 | 277.584 | ||||||
| B2 | Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja na 31. 12. 2016 |
1.807.011 | -23.159 | 21.265 | 1.805.117 | 83.052 | 1.888.169 | |||
| Vnos čistega poslovnega izida |
1.808.303 | 1.808.303 | 83.110 | 1.891.414 | ||||||
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb |
-6.348 | -6.348 | -6.348 | |||||||
| Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vpliv deviznih tečajev) |
21.265 | 21.265 | -59 | 21.206 | ||||||
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa |
-1.292 | -16.811 | -18.103 | -18.103 | ||||||
| B3 | Spremembe v kapitalu |
173.667 | -173.667 | |||||||
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora |
173.667 | -173.667 | ||||||||
| C | Končno stanje poročevalskega obdobja na 31. 12. 2016 |
10.015.023 | 16.946.055 | 1.755.812 | 1.547.842 | -189.047 | -46.991 | 30.028.694 | 1.040.970 | 31.069.664 |
Uprava je odgovorna za pripravo skupinskih računovodskih izkazov, tako da ti predstavljajo resnično in pošteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslovnega izida za to obdobje.
Uprava potrjuje, da so bile ustrezne računovodske politike dosledno uporabljene ter da so bile računovodske ocene izdelane smiselno in po načelu previdnosti. Uprava tudi potrjuje, da so skupinski računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev podjetja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.
Uprava izjavlja, da je po njihovem najboljšem vedenju:
v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim družba in morebitne druge družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.
mag. Urban Golob član uprave 83
mag. Radenko Mijatović član uprave
Skupina CETIS ponuja širok nabor rešitev na področju varnostnih in komercialnih tiskovin, ki jih nadgrajuje s komplementarnimi in celovitimi storitvami. Želi biti najboljši partner in svetovalec podjetjem in državam na področju rešitev varnostnih tiskovin, in sicer predvsem na področju identifikacije in varnosti, na področju rešitev komercialnih tiskovin pa glede inovativnih rešitev, racionalizacije in obvladovanja stroškov. Skupina si prizadeva utrditi vodilno vlogo na domačem trgu ter razviti močno prodajno in podporno mrežo za še aktivnejši nastop na mednarodnih trgih.
Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2016, vključujejo matično družbo in njene odvisne družbe ter delež Skupine v pridruženih družbah. V Skupino so vključene družbe, v katerih ima matična družba neposredno ali posredno obvladujoč položaj.
CETIS d.d. - matična družba
| Delež matične družbe v kapitalu |
Lastni kapital družbe (v EUR) |
Poslovni izid družbe v letu 2016 (v EUR) |
|
|---|---|---|---|
| CETIS-ZG d.o.o. | 100 % | 2.085.455 | 12.825 |
| AMBA CO. d.o.o. | 100 % | 2.266.212 | 584.946 |
| CETIS-GRAF, d.o.o., Celje | 100 % | 3.254.422 | 335.862 |
| EGP d.d. | 88,02 % | 8.637.334 | 515.075 |
| CETIS DIGITALNE STORITVE, d.o.o., Celje | 76 % | 39.650 | 2.256 |
| CETIS, Empresa Grafica, S.A.R.L. | 100 % | 51.102 | 22.722 |
| CETIS MADAGASCAR SARL | 65 % | 69.687 | 59.608 |
Vse družbe so konsolidirane po metodi popolne konsolidacije.
Družbe v Skupini so s povezanimi osebami poslovale na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pri čemer so bile v medsebojnem prometu povezanih oseb uporabljene tržne cene izdelkov in storitev.
| Družba | Lastniški delež v % |
Lastni kapital družbe (v EUR) |
Poslovni izid družbe (v EUR) |
|---|---|---|---|
| Venima Print d.o.o., Novi Sad – v likvidaciji | 100 % | 48.536 | -25.228 |
| KIG d.d. Ig | 27,41 % | 8.970.807 | 546.393 |
| CETIS SWISS AG | 20 % |
Družba KIG d.d. Ig je konsolidirana v Skupino KIG. Družba Venima Print d.o.o., Novi Sad je z namenom lažje likvidacije v letu 2016 z nakupom 50-odstotnega deleža postala odvisna družba.
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je razglasil Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenj Odbora za pojasnjevanje mednarodnega računovodskega poročanja (FRIC), kot jih je sprejela Evropska unija.
Uprava družbe je konsolidirane računovodske izkaze za objavo odobrila 30. 3. 2017.
Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodnjem primeru, kjer je upoštevana poštena vrednost:
za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.
Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju.
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe CETIS. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na evro.
Poslovodstvo mora pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko odstopajo od teh ocen.
Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, ter za vsa prihodnja leta, na katera vpliva popravek.
Spodaj opredeljene računovodske politike so družbe v Skupini dosledno uporabile za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih.
Odvisne družbe so podjetja, ki jih posredno ali neposredno obvladuje matična družba. Obvladovanje obstaja, ko ima matična družba zmožnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upošteva obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno moč uveljaviti ali zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko se preneha, in sicer po metodi popolnega uskupinjevanja. Računovodske usmeritve odvisnih družb so bile po potrebi spremenjene oziroma prilagojene usmeritvam Skupine.
Pridružena podjetja so podjetja, kjer ima matična družba posredno ali neposredno pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Pomemben vpliv obstaja, če ima matična družba posredno ali neposredno v drugi družbi med 20 in 50 odstotkov glasov.
Pridružena podjetja se obračunavajo po kapitalski metodi in se pri začetnem pripoznanju merijo po izvirni vrednosti. Naložba Skupine zajema ob nakupu ugotovljeno dobro ime ter čisto vrednost nabranih izgub zaradi oslabitve. Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah skupaj pridruženih podjetij, izračunanih po kapitalski metodi, po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev, od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah skupaj obvladovanega podjetja večji kot njen delež, se knjigovodska vrednost deleža Skupine (vključno vse dolgoročne naložbe) zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati, toda le v obsegu, za katerega ima Skupina obvezo ali je opravila plačila v imenu skupaj obvladovanega podjetja.
Stanja, prihodki, odhodki, nerealizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine, so pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov izločeni. Nerealizirani dobički iz poslov s skupaj obvladovanimi podjetji se izločijo le do obsega deleža Skupine v tem podjetju.
Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi.
Posli, izkazani v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družb znotraj Skupine po menjalnem tečaju na dan posla.
Sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obračunskega obdobja preračunajo po referenčnem tečaju (ECB) Banke Slovenije v evre.
Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na dan bilance stanja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Sredstva in obveznosti podjetij v tujini se preračunajo v evre po menjalnem tečaju, ki velja na dan bilance stanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini se preračunajo v evre po povprečnih tečajih, ki so veljavni na dan preračuna.
Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti.
Neizpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno nanašajo na posel. Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, opredeljen v nadaljevanju.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev, so v izkazu finančnega izida vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.
Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki m) Finančni prihodki in finančni odhodki.
Naložbe Skupine v kapitalske vrednotnice in določene dolžniške vrednostne papirje so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti, spremembe poštene vrednosti, z izjemo izgub zaradi oslabitve, pa so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Pri obračunavanju običajnega nakupa ali prodaje finančnega sredstva se pripoznava ali odpravi pripoznanje, kot je ustrezno, ob upoštevanju datuma plačila. Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo, katerih poštena vrednost ni znana, se vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve.
Ostali neizpeljani finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.
Osnovni kapital. Navadne delnice ali deleži. Navadne delnice ali deleži so sestavni del osnovnega kapitala.
Ob odkupu lastnih delnic ali deležev se znesek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic se prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala in dobljeni presežek ali manjko pri transakciji se izkaže v kapitalu.
Nepremičnine, naprave in oprema so izkazani po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nepremičnine, naprave in oprema so bili na dan prehoda na MSRP izkazani na osnovi njihove domnevne nabavne vrednosti na dan 1. 1. 2005.
Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okvirju izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, stroške razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo ali izgradnjo zadevnih sredstev se izkažejo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku.
Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna sredstva.
Dobiček oziroma izguba ob odsvojitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva z njegovo knjigovodsko vrednostjo in izkaže v izkazu poslovnega izida med »drugimi poslovnimi prihodki«.
Stroški zamenjave posameznega dela sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo.
| V letih min. | V letih maks. | |
|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine | 20 | 40 |
| Gradbeni objekti | 20 | 40 |
| Oprema grafične dejavnosti | 3 | 20 |
| Laboratorijska oprema | 3 | 10 |
| Vozila | 5 | 8 |
| Telefoni, telegrafska centrala | 3 | 5 |
| Pohištvo | 5 | 6 |
| Računalniška oprema | 2 | 8 |
| Računalniška oprema za protipožarno varnost | 3 | 3 |
| Merilne in kontrolne naprave | 4 | 6 |
Amortizacijske stopnje se v letu 2016 glede na preteklo leto niso spremenile.
Doba koristnosti se določa in preverja v skladu s Pravilnikom o računovodstvu in financah.
Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se na dan poročanja ponovno pregledajo v skladu s Pravilnikom o računovodstvu in financah.
Dobro ime nastane ob prevzemu odvisnih družb, pridruženih podjetij ter skupnih podvigov.
Pri prevzemih, izvedenih dne 1. januarja 2006 ali kasneje, se dobro ime nanaša na presežek oziroma na razliko med stroškom nabave in deležem Skupine v čisti pošteni vrednosti ugotovljenih sredstev, obveznosti ter pogojnih obveznosti prevzete družbe. Če je presežek negativen (slabo ime), se le-ta neposredno pripozna v izkazu poslovnega izida.
Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Pri prejemniku naložb, obračunanih po kapitalski metodi, se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v knjigovodsko vrednost naložbe.
88
Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.
Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo izmerimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če Skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in če ima namen sredstvo uporabiti ali prodati. Pripoznana vrednost porabe zajema stroške materiala, neposredne stroške dela ter ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Stroški izposojanja, ki se nanašajo na razvijanje sredstva, in ostali stroški se izkažejo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku.
Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in zatečene izgube zaradi oslabitve.
Ostala pridobljena neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila Skupina in kjer so dobe koristnosti omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in zatečene izgube zaradi oslabitve.
Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarski koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.
| V letih min. | V letih maks. | |
|---|---|---|
| Neopredmetena sredstva | 3 | 10 |
Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe ali pa oboje. Zato naložbeno premoženje povzroča denarne tokove, ki so močno neodvisni od drugih sredstev, ki jih poseduje podjetje. Kot naložbena nepremičnina se določi:
Skupina meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti. Nabavna vrednost kupljene naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Neposredno pripisljivi stroški vključujejo na primer pripisljive zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla. Nabavno vrednost v lastnem okviru zgrajene nepremičnine sestavljajo njeni stroški do datuma dokončanja gradnje ali razvijanja. Na ta dan postane nepremičnina naložbena nepremičnina.
Naložbena nepremičnina se preneha pripoznavati ob odtujitvi ali kadar se za stalno umakne iz uporabe in iz odtujitve ni mogoče pričakovati nikakršnih prihodnjih gospodarskih koristi. Dobičke ali izgube iz opustitev ali odtujitev naložbenih nepremičnin je treba ugotoviti kot razlike med čistimi donosi ob odtujitvah in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter jih pripoznati v poslovnem izidu.
Naložbene nepremičnine se amortizirajo po enaki stopnji kot nepremičnine v lastni rabi. Način določanja dobe uporabnosti je enak načinu določanja dobe uporabnosti za opredmetena osnovna sredstva.
Najem, pri katerem Skupina prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti, ali če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za takšna sredstva.
Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed obeh. Stroški zalog se izkazujejo po metodi zaporednih cen (FIFO), z izjemo pri odvisni družbi AMBA CO. d.o.o., kjer se stroški zalog izkazujejo po metodi drsečih povprečnih cen in vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja ter druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Pri dokončanih proizvodih in nedokončani proizvodnji vsebujejo stroški tudi ustrezen delež posrednih proizvajalnih stroškov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev.
Kljub drugačni metodi vrednotenja stroškov zalog pri družbi AMBA CO. d.o.o. od metode, uporabljene v Skupini, prilagoditev stroškov zalog zaradi nepomembnega odstopanja stroškov med obema metodama ni bila opravljena.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.
Najmanj na dan bilance se preverijo iztržljive vrednosti posameznih zalog. Za vse zaloge, ki so starejše od enega leta, se ocenjuje, da je njihova iztržljiva vrednost nič. Za zaloge surovin in materiala se oblikujejo analitični konti odmikov v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov obratnih sredstev, za zaloge proizvodov in blaga pa analitični konti odmikov v breme poslovnih odhodkov.
Skupina na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kakšno objektivno znamenje oslabitve sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.
Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.
Vse izgube zaradi oslabitve izkaže Skupina v poslovnem izidu obdobja. Morebitno zatečeno izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki ni bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Izguba zaradi oslabitve za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, se ne more odpraviti preko poslovnega izida.
90
Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev Skupine, razen zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se vsakič izvede na datum poročanja.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke iz trajne uporabe, v veliki meri neodvisnih od tistih iz drugih sredstev ali skupin sredstev (»denar ustvarjajoče enote«).
Za potrebe preizkusa oslabitve se dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi, razporedi na denar ustvarjajoče enote, za katere se pričakuje, da bodo pridobile koristi od sinergij združitve.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v poslovnem izidu. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi, tako da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa Skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na osnovi katerih Skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi dovišine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Čista obveznost Skupine, ki nastane v zvezi z dolgoročnimi zaslužki zaposlenih, je seštevek prihodnjih zaslužkov, ki so jih zaposleni pridobili v zameno za njihovo delo, ki ga opravijo v tekočem in prejšnjih obdobjih. Morebitni aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Obveznost se izkaže v višini, za katero se pričakuje plačilo v obliki premije, izplačljive v dvanajstih mesecih po preteku obdobja opravljanja dela, ali programa delitve dobička, če ima Skupina sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti.
Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Skupina rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po določeni obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.
Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost.
Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov, ko Skupina preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih in ko je višino prihodkov mogoče zanesljivo izmeriti.
Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede po tem, ko je blago prispelo v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo.
Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.
Prihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema.
Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb (vključno z za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi), prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev, namenjenih trgovanju skozi poslovni izid, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere.
Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, dividende od prednostnih delnic, ki so izkazane med obveznostmi, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.
Dobički in izgube iz tečajnih razlik se izkažejo v čistem znesku.
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.
Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Upoštevane so vse začasne razlike. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na osnovi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.
Skupina pobota odložene terjatve in obveznosti za davek, če ima zakonsko izvršljivo pravico pobotati pripoznane odmerjene terjatve in obveznosti za davek in če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti v zvezi z isto obdavčljivo enoto; ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo bodisi poravnati odmerjene obveznosti za davek in terjatve za davek z razliko bodisi hkrati povrniti terjatve in poravnati obveznosti.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Dodatni davek od dobička, ki izhaja iz delitve dividend, se izkaže, ko se pripozna obveznost za plačilo dividende.
Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Prilagojeni dobiček na delnico je enak čistemu dobičku na delnico, ker Skupina nima prednostnih delnic ali zamenljivih obveznic.
Odsek je prepoznavni sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek), ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje Skupine po odsekih temelji na področnih odsekih. Cene prenosov med odseki se merijo na čisti poslovni osnovi.
Poslovni izidi, sredstva in obveznosti po odsekih vsebujejo postavke, ki jih je mogoče pripisati neposredno odseku, kot tudi tiste, ki jih je mogoče utemeljeno razporediti na odsek. Nerazporejena postavka na strani sredstev so naložbe, na strani obveznosti je kapital.
Glede na računovodske usmeritve Skupine in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je Skupina določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Skupine.
Poštena vrednost nepremičnin, naprav in opreme iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Poštena vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (»arm's lengthtransaction«). Tržna vrednost naprav, opreme in inventarja temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.
Poštena vrednost neopredmetenih sredstev se določi kot sedanja vrednost ocenjenih bodočih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz njihove uporabe in morebitne prodaje.
Poštena vrednost zalog v poslovnih združitvah se določi na osnovi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške dokončanja in prodaje ter primeren pribitek glede na količino dela, vloženega v dokončanje posla in prodajo zalog.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa glede na ponujeno nakupno ceno na datum poročanja. Poštena vrednost finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo se določa samo za potrebe poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na osnovi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirani po tržni obrestni meri na datum poročanja. Pri finančnih najemih se tržna obrestna mera določi s primerjavo s podobnimi najemnimi pogodbami.
Ob uporabi finančnih inštrumentov je Skupina izpostavljena naslednjim tveganjem:
Ta točka obravnava Skupino in njeno izpostavljenost posameznim omenjenim tveganjem, njene cilje, usmeritve in postopke za merjenje in obvladovanje tveganj ter njeno ravnanje s kapitalom.
Poslovodstvo je v celoti odgovorno za vzpostavitev okvirnega upravljanja Skupine s tveganji.
Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredeliti in analizirati tveganja, ki grozijo Skupini, na osnovi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja in upoštevanje omejitev.
Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo in tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah ter dejavnostih Skupine.
Z izobraževanjem kot tudi s standardi in postopki upravljanja s tveganji si Skupina prizadeva razviti disciplinirano in konstruktivno okolje, v katerem se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge in svojih obveznosti.
Kreditno tveganje je tveganje, da bo Skupina utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica, vključena v pogodbo o finančnem inštrumentu, ne izpolni pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem iz naslova terjatev Skupine do strank in naložbenih vrednostnic.
Izpostavljenost Skupine kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank. Demografija baze strank Skupine kot tudi plačilno tveganje z vidika panoge ali države, v kateri stranka posluje, nima tolikšnega vpliva na kreditno tveganje. Z geografskega vidika koncentracija kreditnega tveganja ne obstaja.
Skupina oblikuje kreditno politiko, v skladu s katero se za vsako novo stranko izvede analiza njene kreditne sposobnosti, preden ji Skupina ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Pregled stranke zajema zunanje ocene, če obstajajo, v nekaterih primerih pa tudi reference banke. Nabavne omejitve, ki se določijo v obliki najvišjega odprtega zneska, se vzpostavijo za vsako stranko posebej in se preverjajo vsake tri mesece.
Poslovanje Skupine s Stranko, ki ne izpolnjujejo normne kreditne sposobnosti, poteka le na osnovi predplačil.
Skupina oblikuje popravek za vrednost oslabitve, ki predstavlja višino ocenjenih izgub iz naslova poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se oblikuje za Skupine podobnih sredstev zaradi izgub, ki so nastale, a še niso opredeljene. Popravek za skupni znesek izgube se določi ob upoštevanju podatkov iz preteklosti, ki se nanašajo na statistiko plačila podobnih finančnih sredstev.
Popravki terjatev do kupcev se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki v roku 90 dni po zapadlosti niso plačane.
Skupina svojo izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z naložbenjem v likvidne vrednostnice pogodbenih strank, katerih kreditna sposobnost je ustrezna.
Skupina na dan 31. decembra 2016 beleži odprte garancije v zabilančni evidenci.
Likvidnostno tveganje je tveganje, da Skupina ne bo zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob njihovi dospelosti. Najvišjo možno likvidnost Skupina zagotavlja, tako da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnanje svojih obveznosti v roku, in sicer v običajnih kot tudi stresnih okoliščinah, ne da bi nastale nesprejemljive izgube ali tveganje škodovati ugledu Skupine.
Vrednotenje proizvodov in storitev temelji na dejavnostih, ki Skupini pomaga pri spremljanju potreb po denarnih tokovih in optimiranju donosnosti naložb.
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški inštrumenti, vplivale na prihodke Skupine ali na vrednost finančnih inštrumentov.
Cilj obvladovanja tržnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo tržnim tveganjem v razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička.
Skupina trguje s finančnimi inštrumenti in prevzema finančne obveznosti, oboje s ciljem obvladovanja tržnih tveganj. Vsi ti posli se izvajajo ob upoštevanju usmeritev Skupine. Da bi čim bolj zmanjšala nihanje poslovnega izida, si Skupina nenehno prizadeva za uporabo računovodskega obravnavanja za varovanje pred tveganjem.
Skupina je izpostavljena valutnemu tveganju na nabavnem in prodajnem področju, in sicer pri poslih v valutah, ki niso funkcijske valute družb v skupini družbe. Valute, v katerih Skupina največ posluje, so EUR, HRK, USD, GBP, CHF, XOF in MGA. Na posojilnem področju so posli sklenjeni v EUR. Skupina se doslej pred valutnimi tveganji ni posebej varovala.
Skupina je izpostavljena obrestnim tveganjem, saj je večina finančnih obveznosti obrestovana po spremenljivi obrestni meri. Skupina se doslej pred spremembami obrestnih mer ni posebej varovala.
Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje naložbenikov, upnikov in trga ter trajnostni razvoj Skupine. Nadzorni svet spremlja kapitalski donos, ki ga je Skupina opredelila kot čisti poslovni izid, deljen s povprečnim kapitalom brez čistega dobička poslovnega leta.
V letu poročanja v Skupini ni prišlo do spremembe v načinu upravljanja s kapitalom.
Niti matična družba niti njene odvisne družbe niso predmet kapitalskih zahtev, ki bi jih določili zunanji organi.
| V EUR | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rešitve varnostnih tiskovin |
Rešitve komercialnih tiskovin |
Ostalo | Nerazporejeno | Skupaj | ||||||
| 2016 | 2015 | 2016 | 2015 | 2016 | 2015 | 2016 | 2015 | 2016 | 2015 | |
| Čisti prihodki od prodaje |
23.001.379 | 24.178.522 | 35.436.479 | 255.564 | 193.870 | 30.202.835 | 58.693.422 | 54.575.227 | ||
| Čisti izid iz poslovanja |
3.517.040 | 4.183.611 | -196.371 | -1.070.235 | -43.833 | -589.103 | 2.250.434 | 3.550.675 | ||
| Sredstva po področjih |
18.029.521 | 17.011.229 | 32.089.564 | 207.974 | 138.447 | 29.434.714 | 5.902.985 | 6.502.988 | 56.230.043 | 53.087.380 |
| Obveznosti skupaj |
10.309.528 | 8.679.705 | 14.739.218 | 111.635 | 68.444 | 13.337.706 | 25.160.381 | 22.085.855 | ||
| Amortizacija | 1.158.112 | 1.121.764 | 2.120.950 | 80.871 | 5.131 | 1.665.689 | 3.359.933 | 2.792.584 |
Prihodki od prodaje pod ostalo zajemajo prihodke od prodaje materiala, trgovskega blaga in osnovnih sredstev.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah prodaje | 2016 | 2015 |
| Prodaja proizvodov na domačem trgu | 34.895.778 | 27.358.704 |
| Prodaja storitev na domačem trgu | 242.257 | 693.595 |
| Prihodki od najemnin na domačem trgu | 85.745 | 80.370 |
| Prodaja proizvodov na tujem trgu | 21.203.058 | 22.818.255 |
| Prodaja storitev na tujem trgu | 433.110 | 6.381 |
| Prodaja materiala in trgovskega blaga na domačem trgu | 1.671.122 | 3.345.311 |
| Prodaja materiala in trgovskega blaga na tujem trgu | 162.352 | 272.611 |
| Skupaj | 58.693.422 | 54.575.227 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Stroški po naravnih vrstah, sprememba vrednosti zalog | 2016 | 2015 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | 999.206 | 1.828.875 |
| Stroški porabljenega materiala in storitev | 37.759.201 | 34.904.907 |
| Stroški dela | 13.770.590 | 11.794.735 |
| Amortizacija | 3.359.933 | 2.792.584 |
| Rezervacije | 87.853 | 397.599 |
| Drugi stroški | 519.940 | 377.791 |
| Drugi odhodki (iz poslovanja) | 1.086.446 | 573.414 |
| Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov, nedokončane proizvodnje in polizdelkov |
-254.021 | -632.694 |
| Skupaj odhodki (iz poslovanja) | 57.329.147 | 52.037.211 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Stroški bruto plač | 10.050.600 | 8.567.090 |
| Stroški pokojninskih zavarovanj | 874.910 | 680.333 |
| Stroški drugih socialnih zavarovanj | 707.926 | 749.682 |
| Drugi stroški dela | 2.137.154 | 1.797.631 |
| Skupaj stroški dela | 13.770.590 | 11.794.735 |
Stroški plač so obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami, internimi pravilniki o plačah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o višini stroškov, ki se priznavajo kot davčno priznani odhodki, ter individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Drugi stroški dela so vsi ostali stroški za prehrano, prevoz, regres, odpravnine.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev drugih odhodkov | 2016 | 2015 |
| Izguba pri prodaji/odpisi osnovnih sredstev | 2.036 | 3.410 |
| Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev | 324.958 | |
| Prevrednotenje terjatev do kupcev in zalog | 315.747 | 516.247 |
| Dane odškodnine, subvencije in dotacije | 431.542 | 8.750 |
| Drugo | 12.163 | 36.608 |
| Skupaj | 1.086.446 | 565.015 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev drugih prihodkov | 2016 | 2015 |
| Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev | 23.667 | 55.670 |
| Prihodki od odprave rezervacij | 181.077 | 51.093 |
| Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog | 298.770 | 517.241 |
| Prejete odškodnine, subvencije in dotacije | 345.122 | 355.541 |
| Drugo | 37.524 | 33.111 |
| Skupaj | 886.160 | 1.012.656 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Prihodki od obresti | 57.611 | 78.556 |
| Prihodki od dividend in drugih deležev | 200.730 | 41.583 |
| Pozitivne tečajne razlike | 32.226 | 79.900 |
| Prihodki od prodaje finančnih naložb | 18.396 | 0 |
| Drugi finančni prihodki | 24.216 | 37.315 |
| - od tega drugo | 24.216 | 37.315 |
| Skupaj prihodki iz financiranja | 333.179 | 237.353 |
| Odhodki za obresti | 308.529 | 351.118 |
| Negativne tečajne razlike | 32.572 | 105.881 |
| Odhodki iz prodaje finančnih naložb | 152.551 | 0 |
| Drugi finančni odhodki | 23.609 | 46.360 |
| Finančni odhodki zaradi slabitve | 52.912 | 2.363.492 |
| Skupaj stroški iz financiranja | 570.173 | 2.866.851 |
| Skupaj čisti rezultat iz financiranja | -236.994 | -2.629.498 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Odmerjeni davek | 134.119 | 112.103 |
| Odloženi davek (iz IPI) | -12.092 | 6.992 |
| Skupaj | 122.027 | 119.095 |
| 2016 (v %) |
2016 (v EUR) |
2015 (v %) |
2015 (v EUR) |
|
|---|---|---|---|---|
| Celotni poslovni izid pred davki | 2.004.403 | 1.208.571 | ||
| Davčni učinki: | ||||
| Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje |
17 % | 340.748 | 17 % | 205.457 |
| Davek od prilagoditve za davčno stopnjo iz drugih davčnih območij |
0 % | -390 | 1 % | 6.406 |
| Davek od davčno izvzetih prihodkov | -2 % | -46.877 | -9 % | -107.590 |
| Davek od davčno povečanih prihodkov | 0 % | 0 | 0 % | |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov |
3 % | 58.936 | 10 % | 124.661 |
| Davek od izgube, za katere ni bila pripoznana terjatev za odloženi davek |
0 % | 0 | 0 % | |
| Davek od davčnih olajšav | -10 % | -191.924 | -22 % | -265.119 |
| Davek od koriščene davčne izgube | -1 % | -17.865 | -15 % | -183.176 |
| Davek od drugih sprememb davčne osnove |
0 % | -8.510 | 27 % | 331.464 |
| Skupaj odhodek za davek | 6,69 % | 134.119 | 9,28 % | 112.103 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Naložbe | 28.296 | 32.250 |
| Skupaj | 28.296 | 32.250 |
| V EUR | |
|---|---|
| Porabljen znesek za | 2016 |
| Revidiranje letnega poročila | 21.796 |
| Posli preiskovanja za potrebe revidiranja letnega poročila | 6.858 |
| Druge storitve revidiranja | 0 |
| Storitve davčnega svetovanja | 0 |
| Druge nerevizijske storitve | 0 |
Revizijo letnih poročil so opravljale revizijske hiše Resni d.o.o., Ljubljana, in Revizija Uzor d.o.o. Zagreb.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Zgradbe | 155.999 | 232.446 |
| Skupaj | 155.999 | 232.446 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Zgradba | Skupaj | |
| Nabavna vrednost | ||
| Stanje 01. 01. 2015 | 1.038.750 | 1.038.750 |
| Zmanjšanje – prenos na OS | 115.784 | 115.784 |
| Stanje 31. 12. 2015 | 922.966 | 922.966 |
| Stanje 01. 01. 2016 | 922.966 | 922.966 |
| Zmanjšanje – prenos na OS | 544.983 | 544.983 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 377.983 | 377.983 |
| Popravek vrednosti | ||
| Stanje 01. 01. 2015 | 743.410 | 743.410 |
| Amortizacija | 23.796 | 23.796 |
| Prenos na OS | 76.686 | 76.686 |
| Stanje 31. 12. 2015 | 690.520 | 690.520 |
| Stanje 01.01.2016 | 690.520 | 690.520 |
| Amortizacija | 9.450 | 9.450 |
| Prenos na OS | 477.985 | 477.985 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 221.985 | 221.985 |
| Neodpisana vrednost | ||
| Stanje 01. 01. 2015 | 295.340 | 295.340 |
| Stanje 31. 12. 2015 | 232.446 | 232.446 |
| Neodpisana vrednost | ||
| Stanje 01. 01. 2016 | 232.446 | 232.446 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 155.999 | 155.999 |
Družbe v Skupini so na dan 1. 1. 2009 prerazvrstile del osnovnih sredstev na naložbene nepremičnine, ki jih dajejo v najem. Skupina meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti. Naložbene nepremičnine se amortizirajo po enaki stopnji kot nepremičnine v lastni rabi. Način določanja dobe uporabnosti je enak načinu določanja dobe uporabnosti za opredmetena osnovna sredstva.
Poštena vrednost naložbene nepremičnine na dan 31. 12. 2016 ni bila posebej določena. Skupna površina nepremičnin, ki so last družbe v Skupini, ki je del nepremičnine prenesla na naložbene nepremičnine, meri 20.113 m2 , od tega je naložbene nepremičnine, ki zajema proizvodne in pisarniške prostore ter pripadajoče funkcionalne površine objekta, 534,8 m2 .
Višina prihodkov iz naslova naložbenih nepremičnin je razkrita v točki 1.
Odtujitve v letu 2016 obsegajo prodajo ali odpis ekonomsko in tehnično zastarele, a v nekaterih primerih še funkcionalne strojne opreme.
Skupina ima dolgoročna posojila zavarovana s hipotekami na nepremičninah in z zastavo na premičninah, kar izkazuje v zabilančni evidenci.
Matična družba je na dan 31. 12. 2016 izvedla preveritev poštene vrednosti investicije v teku, pri čemer je s cenitvijo sodeloval neodvisni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Vrednost investicije v teku je po metodi tržne vrednosti oslabljena za 324.958 evrov.
| V EUR | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | Zgradbe | Oprema | Druga oprema |
Investicije v teku |
Dani predujmi |
Skupaj | |
| Nabavna vrednost | |||||||
| Stanje 01. 01. 2015 | 1.505.330 | 15.394.323 | 39.736.537 | 147.469 | 959.354 | 57.874 | 57.800.887 |
| Tečajne razlike | 842 | 3.877 | -897 | 27 | 3.849 | ||
| Prenos iz naložbenih nepremičnin |
115.784 | 115.784 | |||||
| Prihod v Skupino | 1.216.692 | 3.411.787 | 12.042.567 | 55.537 | 16.726.584 | ||
| Pridobitve v poslovnem letu |
17.617 | 1.992.587 | 1.771.317 | 1.557.395 | 5.338.916 | ||
| Sprememba investicij v teku |
221.900 | -1.767.398 | -1.545.498 | ||||
| Odtujitve | 2.341.727 | 412.645 | 2.754.372 | ||||
| Stanje 31. 12. 2015 | 2.722.864 | 19.165.288 | 51.429.067 | 147.496 | 1.018.811 | 1.202.624 | 75.686.151 |
| Stanje 01. 01. 2016 | 2.722.864 | 19.165.288 | 51.429.067 | 147.496 | 1.018.811 | 1.202.624 | 75.686.151 |
| Tečajne razlike | 2.867 | 15.375 | 15.157 | 33.398 | |||
| Prenos iz naložbenih nepremičnin |
544.983 | 544.983 | |||||
| Izhod iz Skupine | -100.336 | -2.746 | -103.082 | ||||
| Pridobitve v poslovnem letu |
548.966 | 4.952.859 | 4.094.256 | 9.596.081 | |||
| Sprememba investicij v teku |
-3.844.556 | -3.844.556 | |||||
| Odtujitve | 233.617 | 6.126.420 | 8.299 | 1.202.624 | 7.570.960 | ||
| Prevrednotenje | -324.958 | -324.958 | |||||
| Stanje 31. 12. 2016 | 2.725.731 | 20.040.995 | 50.170.327 | 144.750 | 935.253 | 74.017.056 | |
| Popravek vrednosti | |||||||
| Stanje 01. 01. 2015 | 10.282.307 | 34.007.155 | 44.289.462 | ||||
| Tečajne razlike | 477 | 477 | |||||
| Prihod v Skupino | 1.526.809 | 9.549.051 | 11.075.860 | ||||
| Amortizacija | 529.945 | 1.906.858 | 2.436.802 | ||||
| Prenos iz naložbenih nepremičnin |
76.686 | 76.686 | |||||
| Odtujitve | 2.325.113 | 2.325.113 | |||||
| Stanje 31. 12. 2015 | 12.415.746 | 43.138.428 | 55.554.174 | ||||
| Stanje 01. 01. 2016 | 12.415.746 | 43.138.428 | 55.554.174 | ||||
| Tečajne razlike | 6.870 | 1.721 | 8.591 | ||||
| Izhod iz Skupine | -64.728 | -64.728 | |||||
| Amortizacija | 555.355 | 2.453.991 | 3.009.346 | ||||
| Prenos iz naložbenih nepremičnin |
477.985 | 477.985 | |||||
| Odtujitve | 366.586 | 6.025.627 | 6.392.213 | ||||
| Stanje 31. 12. 2016 | 13.089.370 | 39.503.784 | 52.593.154 | ||||
| Neodpisana vrednost | |||||||
| Stanje 01. 01. 2015 | 1.505.330 | 5.112.017 | 5.738.736 | 147.469 | 950.106 | 57.874 | 13.511.531 |
| Stanje 31. 12. 2015 | 2.722.864 | 6.749.542 | 8.290.639 | 147.496 | 1.018.811 | 1.202.624 | 20.131.976 |
| Stanje 01. 01. 2016 | 2.722.864 | 6.749.542 | 8.290.639 | 147.496 | 1.018.811 | 1.202.624 | 20.131.976 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 2.725.731 | 6.951.625 | 10.666.543 | 144.750 | 935.253 | 21.423.902 |
Skupina ima zavarovane finančne obveznosti s hipotekami na nepremičninah in zastavo na premičninah. Te zastave na dan 31. 12. 2016 znašajo 6.563.140 evrov.
Nepremičnine, naprave in oprema, pridobljeni s finančnim najemom
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Oprema | 2.856.603 | 4.512.775 |
Med dolgoročne premoženjske pravice se uvrščajo predvsem računalniški programi. Med stroški razvijanja so pripoznani stroški za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokončanja projekta za uporabo ali prodajo. Namen družbe je dokončati projekt in ga prodati ali uporabljati, verjetnost gospodarskih koristi ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu.
| V EUR | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobro ime |
Dolgoročno odloženi stroški |
Dolgoročne premoženjske pravice |
Neopredmete na dolgoročna sredstva v izdelavi |
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve |
Skupaj | |
| Nabavna vrednost | 7.961.772 | |||||
| Stanje 01. 01. 2015 | 4.015.385 | 371.327 | 5.033.771 | 8.136 | 17.846 | 9.446.464 |
| Pridobitve v poslovnem letu |
229.903 | 278.213 | 501.972 | 1.010.088 | ||
| Prevrednotovanje | -1.897.395 | -1.897.395 | ||||
| Prenos iz investicij v teku |
-269.670 | -269.670 | ||||
| Odtujitve | 3.040 | 14.427 | 17.467 | |||
| Pridobitev v Skupino | 299.360 | 6.450 | 3.623 | 309.433 | ||
| Stanje 31. 12. 2015 | 2.347.893 | 371.327 | 5.608.305 | 246.888 | 7.042 | 8.581.453 |
| Stanje 01. 01. 2016 | 2.347.893 | 371.327 | 5.608.305 | 246.888 | 7.042 | 8.581.453 |
| Pridobitve v poslovnem letu |
104.658 | 672.701 | 864.461 | 1.641.820 | ||
| Prenos iz investicij v teku |
-669.834 | -669.834 | ||||
| Odtujitve | 203.480 | 5.757 | 209.237 | |||
| Stanje 31. 12. 2015 | 2.452.551 | 371.327 | 6.077.526 | 441.515 | 1.285 | 9.344.203 |
| Popravek vrednosti | ||||||
| Stanje 01. 01. 2015 | 307.822 | 4.309.348 | 4.617.170 | |||
| Amortizacija | 24.694 | 307.340 | 332.034 | |||
| Odtujitve | 3.030 | 3.030 | ||||
| Pridobitev v Skupino | 274.820 | 274.820 | ||||
| Stanje 31. 12. 2015 | 332.516 | 4.888.478 | 5.220.994 | |||
| Stanje 01. 01. 2016 | 332.516 | 4.888.478 | 5.220.994 | |||
| Amortizacija | 24.694 | 341.137 | 365.831 | |||
| Odtujitve | 189.894 | 189.894 | ||||
| Stanje 31. 12. 2016 | 357.210 | 5.039.721 | 5.396.931 | |||
| Neodpisana vrednost |
||||||
| Stanje 01. 01. 2015 | 4.015.385 | 63.505 | 724.423 | 8.136 | 17.846 | 4.829.295 |
| Stanje 31. 12. 2015 | 2.347.893 | 38.811 | 719.827 | 246.888 | 7.042 | 3.360.460 |
| Stanje 01. 01. 2016 | 2.347.893 | 38.811 | 719.827 | 246.888 | 7.042 | 3.360.460 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 2.452.551 | 14.117 | 1.037.805 | 441.515 | 1.285 | 3.947.273 |
Dobro ime predstavlja razliko med nabavno vrednostjo naložb v družbe v Skupini in njihovo vrednostjo kapitala.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| VENIMA PRINT DOO, NOVI SAD | 69.686 | 98.104 |
| KIG d.d. Ig | 2.038.042 | 2.038.042 |
| CETIS SWISS AG | 27.765 | |
| Skupaj | 2.135.493 | 2.136.146 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Čista vrednost | |
| Stanje 1. 1. 2015 | 3.798.996 | 3.798.996 |
| Stanje 31. 12. 2015 | 2.136.146 | 2.136.146 |
| Nakup | 44.411 | 44.411 |
| Slabitev | 45.064 | 45.064 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 2.135.493 | 2.135.493 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Naložbe, razpoložljive za prodajo | 3.767.493 | 4.366.841 |
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti (oslabitve) |
Čista vrednost | |
| Stanje 01. 01. 2015 | 4.859.379 | 98.815 | 4.760.564 |
| Slabitev naložbe | 390.753 | 390.753 | |
| Tečajne razlike | 151 | 151 | |
| Sprememba poštene vrednosti | -3.121 | -3.121 | |
| Stanje 31. 12. 2015 | 4.856.409 | 489.568 | 4.366.841 |
| Stanje 01. 01. 2016 | 4.856.409 | 489.568 | 4.366.841 |
| Prodaja | 483.185 | 483.185 | |
| Tečajne razlike | 606 | 606 | |
| Sprememba poštene vrednosti | -116.769 | -116.769 | |
| Stanje 31. 12. 2016 | 4.257.061 | 489.568 | 3.767.493 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Dolgoročno dana posojila | 647.839 | 722.065 |
Dana posojila na dan 31. 12. 2016 sestavljajo posojila, dana drugim družbam.
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti (oslabitve) |
Čista vrednost | |
| Stanje 01. 01. 2015 | 799.984 | 799.984 | |
| Povečanja | 29.193 | 29.193 | |
| Odplačila | 107.112 | 107.112 | |
| Stanje 31. 12. 2015 | 722.065 | 722.065 | |
| Stanje 01. 01. 2016 | 722.065 | 722.065 | |
| Povečanja | 26.065 | 26.065 | |
| Odplačila | 100.291 | 100.291 | |
| Stanje 31. 12. 2016 | 647.839 | 647.839 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Druge dolgoročne poslovne terjatve | 0 | 0 |
| Skupaj | 0 | 0 |
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti (oslabitve) |
Čista vrednost | |
| Stanje 01. 01. 2015 | 515.641 | 515.641 | 0 |
| Stanje 31. 12. 2015 | 515.641 | 515.641 | 0 |
| Stanje 01. 01. 2016 | 515.641 | 515.641 | 0 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 515.641 | 515.641 | 0 |
| V EUR | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve | Obveznosti | Terjatve-obveznosti | ||||
| 31.12.2016 | 31.12.2015 | 31.12.2016 | 31.12.2015 | 31.12.2016 | 31.12.2015 | |
| Naložbe | 28.296 | 36.352 | 4.029 | 28.296 | 32.323 | |
| Terjatve | 40.338 | 24.756 | 40.338 | 24.756 | ||
| Rezervacije za odpravnino |
121.932 | 124.171 | 121.932 | 124.171 | ||
| Druge rezervacije | 22.916 | 24.098 | 22.916 | 24.098 | ||
| Skupaj | 213.482 | 209.377 | 4.029 | 213.482 | 205.348 |
Pri obračunu odloženega davka je Skupina uporabila 19-odstotno davčno stopnjo.
Osnova za obveznosti za odloženi davek so presežki iz prevrednotenja naložb, razpoložljivih za prodajo, merjeni po pošteni vrednosti skozi kapital.
Osnova za terjatve za odloženi davek so oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter začasne razlike pri obračunu davka od dohodka pri naložbah, terjatvah, zalogah in drugih rezervacijah, ki bodo davčno priznane v kasnejših obdobjih.
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| 01. 01. 2015 | Pripoznane v prihodkih/ odhodkih |
Pripoznane v kapitalu |
31. 12. 2015 | |
| Naložbe | 31.717 | 533 | 32.250 | |
| Terjatve | 86.270 | -39.698 | 46.572 | |
| Rezervacije za odpravnino | 94.582 | 7.845 | 102.427 | |
| Druge rezervacije | -763 | 24.681 | 24.098 | |
| Skupaj | 211.807 | -6.992 | 533 | 205.348 |
Gibanje začasnih razlik v letu 2016
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| 01. 01. 2016 | Pripoznane v prihodkih/ odhodkih |
Pripoznane v kapitalu |
31. 12. 2016 | |
| Naložbe | 32.250 | -3.954 | 28.296 | |
| Terjatve | 46.572 | 1.485 | 48.057 | |
| Rezervacije za odpravnino | 102.427 | 11.787 | 114.214 | |
| Druge rezervacije | 24.098 | -1.181 | 22.917 | |
| Skupaj | 205.348 | 12.091 | -3.954 | 213.485 |
104
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Material | 4.227.431 | 3.786.710 |
| Nedokončana proizvodnja | 1.710.399 | 1.686.907 |
| Proizvodi | 1.871.868 | 1.666.210 |
| Trgovsko blago | 227.699 | 284.249 |
| Skupaj | 8.037.397 | 7.424.076 |
Popravki vrednosti se ugotavljajo po vrstah zalog in gibanju. Pri pregledu zalog v reklamacijskih skladiščih, zalog materiala, proizvodov in blaga, ki niso imele gibanja več kot 12 mesecev, je Skupina upoštevala enake usmeritve kot v preteklih letih.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Kratkoročne finančne naložbe | ||
| Skupaj |
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost |
Popravek vrednosti (oslabitve) |
Čista vrednost |
|
| Stanje 01. 01. 2015 | 6.492 | 6.492 | |
| Stanje 31. 12. 2015 | 6.492 | 6.492 | |
| Stanje 01. 01. 2016 | 6.492 | 6.492 | |
| Stanje 31. 12. 2016 | 6.492 | 6.492 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Kratkoročno dana posojila | 1.683.738 | 1.764.684 |
| Kratkoročni del dolgoročnih posojil | ||
| Skupaj | 1.683.737 | 1.764.684 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 11.089.706 | 11.147.516 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij | 0 | 21.197 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | 593.603 | 591.948 |
| Kratkoročno dani predujmi | 709.491 | 41.077 |
| Skupaj | 12.392.801 | 11.801.739 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina | 1.724.629 | 557.571 |
| Depoziti pri bankah | 100.000 | 380.000 |
| Skupaj | 1.824.629 | 937.571 |
Celotni kapital Skupine sestavljajo izdani kapital v višini 10.015.023 evrov, kapitalske rezerve v višini 16.946.055 evrov, zakonske in druge rezerve v višini 1.755.812 evrov, zadržani dobiček v višini 1.547.843 evrov, prevedbeni (uskupinjevalni) popravek kapitala v višini -46.990 evrov ter rezerva za pošteno vrednost, ki je negativna, in sicer v višini 189.050 evrov.
Skupina (matična družba) ima izdanih 200.000 kosovnih delnic, ki so vpisane v KDD.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Osnovni kapital | 2016 | 2015 |
| Osnovni kapital | 10.015.023 | 10.015.023 |
| Skupaj | 10.015.023 | 10.015.023 |
Kapitalske rezerve v višini 16.946.055 evrov predstavljajo poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom deležev v višini 2.215.195 evrov ter splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 14.730.860 evrov. Gibanje kapitalskih rezerv je razvidno iz izkaza gibanja kapitala.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Kapitalske rezerve | 2016 | 2015 |
| Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom deležev |
2.215.195 | 2.215.195 |
| Splošni prevrednotovalni popravek kapitala | 14.730.860 | 14.730.860 |
| Skupaj | 16.946.055 | 16.946.055 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Zakonske in druge rezerve | 2016 | 2015 |
| Zakonske rezerve | 1.012.161 | 1.012.161 |
| Druge rezerve iz dobička | 743.651 | 569.984 |
| Skupaj | 1.755.812 | 1.582.145 |
105
Natečena rezerva iz naslova presežka iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb je še vedno negativna in znaša 189.050 evrov. Presežek iz prevrednotenja se je v letu 2016 izboljšal, zato ocenjujemo, da slabitev teh naložb ni potrebna.
Prevedbeni popravek kapitala se nanaša na valutne razlike pri vključevanju računovodskih izkazov odvisnih podjetij v tujini v konsolidirane računovodske izkaze.
Kapital manjšinskih lastnikov vključuje deleže manjšinskih lastnikov v odvisni družbi CETIS DIGITALNE STORITVE, d.o.o., CETIS MADAGASCAR SARL in EGP d.d.
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Postavka | 2016 | 2015 | |
| A. | ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA | 1.808.303 | 737.356 |
| B. | ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA | ||
| C. | PRENESENI ČISTI DOBIČEK | ||
| Č. | PRENESENA ČISTA IZGUBA | 86.794 | 275.189 |
| D. | ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV | ||
| E. | ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA | ||
| Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička | |||
| F. | POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA | ||
| 1. Povečanje zakonskih rezerv | |||
| 2. Povečanje drugih rezerv iz dobička | 173.667 | 273.669 | |
| 3. Povečanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže |
|||
| G. | BILANČNI DOBIČEK | 1.547.842 | 188.498 |
| H. | BILANČNA IZGUBA |
Čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da se osnovni čisti dobiček deli z imenovalcem, ki ga predstavlja tehtano poprečno število delnic. Prilagojeni dobiček na delnico je enak, ker Skupina nima prednostnih delnic niti zamenljivih obveznic.
| 2016 | 2015 | |
|---|---|---|
| Čisti dobiček v EUR | 1.891.414 | 802.083 |
| Tehtano povprečno število navadnih delnic | 200.000 | 200.000 |
| Čisti in prilagojeni dobiček na delnico v EUR | 9,46 | 4,01 |
Delijo se na dolgoročna posojila in kratkoročna posojila skupaj s kratkoročnim delom dolgoročnih posojil.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Posojila od bank in drugih | 7.236.926 | 4.927.168 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Kratkoročni del dolgoročnih posojil od bank, ki zapadejo v enem letu |
1.684.086 | 1.541.888 |
| Kratkoročna posojila bank | 1.270.393 | 489.317 |
| Kratkoročni del dolgoročnih finančnih najemov | 543.412 | 1.506.051 |
| Kratkoročna posojila od drugih | 815.508 | 814.943 |
| Skupaj | 4.313.399 | 4.352.199 |
| V EUR | |||
|---|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | Skupno odplačilo 2016 |
Obresti 2016 |
Glavnica 2016 |
| Kratkoročna posojila do enega leta | 750.364 | 97.920 | 652.444 |
| Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 1 do 5 let | 1.198.740 | 90.740 | 1.108.000 |
| Dolgoročna posojila, najeta za obdobje nad 5 let | 424.345 | 27.205 | 397.140 |
| Skupaj | 2.373.449 | 215.865 | 2.157.584 |
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Za prodajne garancije | 976 | 20.507 |
| Za tožbe | 45 | 10.960 |
| Za ostale | 2.796.257 | 2.843.686 |
| Za jubilejne nagrade | 332.934 | 314.487 |
| Za odpravnine | 858.825 | 837.784 |
| Skupaj | 3.989.038 | 4.027.425 |
| V EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 31. 12. 2015 | Oblikovanje | Koriščenje | Odprava | 31. 12. 2016 |
| Za prodajne garancije | 20.507 | 975 | 20.506 | 976 | |
| Za tožbe | 10.960 | 10.000 | 915 | 45 | |
| Za ostale | 2.843.686 | 168.578 | 216.006 | 2.796.257 | |
| Za jubilejne nagrade | 314.487 | 57.265 | 38.277 | 541 | 332.934 |
| Za odpravnine | 837.784 | 39.325 | 10.071 | 8.213 | 858.825 |
| Skupaj | 4.027.425 | 266.143 | 274.354 | 30.175 | 3.989.038 |
Skupina je preverila že oblikovane rezervacije in upoštevala njihove spremembe. Osnova za njihovo oblikovanje so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov.
Na osnovi izdelanega izračuna za vsakega zaposlenega z uporabo projicirane enote, ki ga je pripravil pooblaščeni aktuar, so se rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade povišale za 39.488 evrov.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 6.944.527 | 5.915.929 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti na osnovi predujmov | 960.241 | 1.133.200 |
| Kratkoročne obveznosti do zaposlencev | 802.586 | 775.137 |
| Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij | 666.752 | 649.761 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 246.911 | 301.009 |
| Skupaj | 9.621.017 | 8.775.035 |
Odprte obveznosti do dobaviteljev osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2016 znašajo 511.080 evrov.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Razčlenitev po vrstah | 2016 | 2015 |
| Hipoteke in zastava opreme | 6.563.140 | 5.579.764 |
| Ostale bančne garancije, dana jamstva in delnice | 10.771.826 | 10.819.543 |
| Investicijske in druge olajšave | 2.028.033 | 314.506 |
| Drugo | 15.556 | |
| Skupaj | 19.378.555 | 16.713.813 |
Izkaz denarnega toka je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2016 in bilance stanja na dan 31. 12. 2015 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2016 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.
108 Skupina ugotavlja, da valutna tveganja v Skupini glede evra obstajajo, zlasti ko gre za nadaljnjo prodajo s strani odvisnih družb v lokalni valuti in kjer ni možno dodatno varovanje oziroma ščitenje pred spremembo deviznih tečajev. Poslovanje z državami izven EMU območja pa poteka večinoma v evrih.
Družbe se zavedajo, da je redno nadziranje in upravljanje finančnih tveganj, ki so jim izpostavljene na trgih, pomemben pogoj za uspešno poslovanje in doseganje strateških ciljev. V letu 2015 so bila prisotna obrestna tveganja. Na osnovi analize teh tveganj je ocena, da je obrestno tveganje zmerno zaradi zmanjšanja zadolžitve, medtem ko je pri jamstvih povečano. Ocenjujemo, da bodo ta tveganja tako pri matični kot odvisnih družbah tudi v prihodnje zmerna oziroma povečana.
Družbe imajo večino dolgov na dolgi rok nominiranih v EUR. Obrestne mere so opredeljene po tržnem principu cene denarja na lokalnem bančnem tržišču. Družbe tveganj sprememb obrestne mere do sedaj niso posebej varovale, saj so ocenile, da so ponujene fiksacije obrestnih mer še vedno nad ravnmi spremenljivih obrestnih mer oziroma da bodo dolgoročna gibanja obrestnih mer omogočila ugodnejše stroške financiranja v celotnem obdobju najema posojil.
Obrestna tveganja so se zaradi sprememb obrestnih mer povečala. Družbe ocenjujejo, da je raven obrestne mere za vsa najeta dolgoročna posojila ob njeni pogodbeno dogovorjeni spremenljivosti ter ob upoštevanju ročnosti sprejemljiva in da je izpostavljenost Skupine do obrestnih tveganj zmerna.
Premoženjska in z njimi povezana tveganja je Skupina v letu 2015 sistematično in analitično prenašala na zavarovalnice.
Tveganja plačilne sposobnosti na kratek rok so v Skupini nizka, kar je posledica učinkovitega upravljanja s sredstvi, ustreznih posojilnih linij za uravnavanje denarnih tokov, zadovoljive stopnje finančne prilagodljivosti ter dobrega dostopa do potrebnih finančnih virov. Skupina pri tem upošteva razmere v finančnem okolju in na finančnih trgih.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | 2016 | 2015 |
| Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo | 5.902.985 | 6.502.988 |
| Dana posojila | 2.331.576 | 2.486.748 |
| Dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve | 12.392.801 | 11.801.739 |
| Denarna sredstva in ustrezniki | 1.824.629 | 937.570 |
| Skupaj | 22.451.991 | 21.729.045 |
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za dana posojila na dan poročanja po geografskih regijah.
| V EUR | ||
|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | 2016 | 2015 |
| Domače | 2.331.576 | 2.486.748 |
| Druge evropske države | ||
| Druge regije - izven EU | ||
| Skupaj | 2.331.576 | 2.486.748 |
Izgube zaradi oslabitve.
Stanje terjatev do kupcev na dan poročanja je bilo:
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Bruto | Oslabitev | Bruto | Oslabitev | |
| 2016 | 2016 | 2015 | 2015 | |
| Še niso zapadle | 8.844.392 | 8.826.307 | ||
| Zapadle 0-30 dni | 1.682.543 | 3.464 | 2.129.201 | |
| Zapadle 31-120 dni | 438.062 | 3.999 | 223.528 | 55.113 |
| Zapadle 121 dni do 365 dni | 106.795 | 6.579 | 70.435 | 25.384 |
| Več kot eno leto | 1.102.427 | 1.071.623 | 1.202.469 | 1.202.439 |
| Skupaj | 12.174.219 | 1.085.665 | 12.451.650 | 1.282.936 |
Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve glede terjatev do kupcev v letu je bilo:
| V EUR | ||
|---|---|---|
| 2016 | 2015 | |
| Stanje 1. januarja | 1.282.936 | 1.444.359 |
| Novo oblikovani popravki vrednosti | 49.967 | 159.747 |
| Odpisani oblikovani popravki | -192.075 | -310.596 |
| Plačani odpisani popravki | -55.162 | -10.574 |
| Stanje 31. decembra | 1.085.665 | 1.282.936 |
Izpostavljenost valutnim tveganjem je temeljila na nominalnih zneskih:
| 31. 12. 2016 | EUR | HRK | USD | GBP | CHF | MKD | XOF | MGA |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev |
10.032.744 | 6.016.321 | 65.872 | 695 | 36.776.429 | 4.256.395.000 | ||
| Obveznosti do dobaviteljev |
-5.760.362 | -2.736.680 | -242.745 | -104.120 | -15.091 | -117.111.007 | -4.233.028.477 | |
| Zavarovana bančna posojila |
||||||||
| Bruto izpostavljenost bilance stanja |
4.272.382 | 3.279.641 | -176.873 | -104.120 | -14.396 | -80.334.578 | 23.366.523 |
| 31. 12. 2015 | EUR | HRK | USD | GBP | CHF | MKD | XOF | MGA |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev |
11.825.546 | 8.610.347 | 58.270 | 15.367.534 | 493.085.382 | |||
| Obveznosti do dobaviteljev |
-6.646.344 | -3.477.652 | -15.005 | -1.083 | -10.346.900 | -71.419.520 | -822.445.734 | |
| Zavarovana bančna posojila |
||||||||
| Bruto izpostavljenost bilance stanja |
5.179.202 | 5.132.695 | 43.265 | 0 | -1.083 | 5.020.634 | -71.419.520 | -329.360.352 |
110 10-odstotna okrepitev evra naproti valutam HRK, USD, GBP, CHF, XOF in MGA na dan 31. decembra 2016 bi zmanjšala kapital in poslovni izid za 1.422 evrov. Ta analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti obrestne mere, ostanejo nespremenjene.
Na dan poročanja je imela Skupina sklenjene posojilne pogodbe s stalno in spremenljivo obrestno mero:
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | ||||
| 2016 2015 |
||||
| Instrumenti s stalno obrestno mero | ||||
| Finančna sredstva | 2.331.576 | 2.548.425 | ||
| Finančne obveznosti | -4.320.392 | -2.086.480 | ||
| Razlika | -1.988.816 | 461.945 | ||
| Instrumenti s spremenljivo obrestno mero | ||||
| Finančna sredstva | 100.000 | 380.000 | ||
| Finančne obveznosti | -7.214.424 | -7.177.944 | ||
| Razlika | -7.114.424 | -6.797.944 |
Prikaz obveznosti iz naslova posojil vključno z ocenjenimi plačili obresti glede na pogodbene zapadlosti:
| V EUR | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2016 | Knjigo vodska vrednost |
Pogodbeni denarni tok |
Do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 2 let |
Od 2 do 5 let |
Nad 5 let |
| Zavarovana bančna posojila |
8.284.935 | -8.583.504 | -836.564 | -796.312 | -2.232.022 | -4.561.467 | -157.140 |
| Ostala posojila | 150.000 | -195.396 | -195.396 | ||||
| Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti |
6.944.527 | -6.944.527 | -6.944.527 | ||||
| SKUPAJ | 15.379.462 | -15.723.427 | -7.781.091 | -991.708 | -2.232.022 | -4.561.467 | -157.140 |
3-mesečni Euribor 30. 12. 2016 = -0,319 % 6-mesečni Euribor 30. 12. 2016 = -0,221 %
| V EUR | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2015 | Knjigo vodska vrednost |
Pogodbeni denarni tok |
Do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 2 let |
Od 2 do 5 let |
Nad 5 let |
| Zavarovana bančna posojila |
5.790.500 | -6.165.371 | -1.277.773 | -1.079.869 | -1.556.844 | -2.250.885 | |
| Ostala posojila | 450.000 | -495.396 | -100.000 | -395.396 | |||
| Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti |
11.681.513 | -11.681.513 | -9.116.586 | -340.841 | -658.777 | -1.496.996 | -68.314 |
| SKUPAJ | 17.922.013 | -18.342.281 | -10.494.358 | -1.816.106 | -2.215.621 | -3.747.881 | -68.314 |
3-mesečni Euribor 30. 12. 2015 = -0,131 % 6-mesečni Euribor 30. 12. 2015 = -0,040 %
Morebitna sprememba obračunanih obrestnih mer za neplačane obresti na dan 31. 12. 2016 za eno odstotno točko bi kapital povečala ali zmanjšala za 7.223 evrov.
Morebitna sprememba obračunanih obrestnih mer za neplačane obresti na dan 31. 12. 2016 za eno odstotno točko bi kapital povečala ali zmanjšala za 5.716 evrov.
| V EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Knjižna vrednost 31. 12. 2016 |
Poštena vrednost 31. 12. 2016 |
Knjižna vrednost 31. 12. 2015 |
Poštena vrednost 31. 12. 2015 |
|
| Naložbe, razpoložljive za prodajo | 3.767.493 | 3.767.493 | 4.366.841 | 4.366.841 |
| Dolgoročno dana posojila | 647.839 | 647.839 | 722.065 | 722.065 |
| Poslovne in druge terjatve | 12.389.160 | 12.389.160 | 11.801.739 | 11.801.739 |
| Kratkoročno dana posojila | 1.683.737 | 1.683.737 | 1.764.683 | 1.764.683 |
| Denarna sredstva in drugi ustrezniki |
1.824.629 | 1.824.629 | 937.570 | 937.570 |
| Finančne obveznosti - dolgoročne | -7.236.925 | -7.236.925 | -4.927.168 | -4.927.168 |
| Finančne obveznosti - kratkoročne |
-4.313.399 | -4.313.399 | -4.352.199 | -4.352.199 |
| Poslovne in druge obveznosti | -9.621.017 | -9.621.017 | -8.775.035 | -8.775.035 |
| Skupaj | -858.484 | -858.484 | 1.538.497 | 1.538.497 |
Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti
Skupina dolgoročne naložbe, razpoložljive za prodajo vrednoti po pošteni vrednosti glede na pripoznanje naložbe po tečaju na dan 31. 12. 2016.
Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preračuna odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere, ki se ne razlikuje od pogodbeno določene obrestne mere. Zato je v izračunih upoštevana pogodbena obrestna mera.
Pri poslovnih in drugih terjatvah je upoštevana slabitev na pošteno vrednost zaradi izterljivosti. Glede na kratkoročnost terjatve niso diskontirane.
Enako velja za poslovne in druge obveznosti, ki zaradi kratkoročnosti niso diskontirane.
Ob pridobitvi naložbe v vzajemne sklade in druge investicijske družbe Skupina le-te razvrsti med dolgoročne finančne naložbe, če je njen namen naložbo posedovati več kot eno leto. Če takšna naložba kotira na borzi, se v poslovnih knjigah vrednoti po pošteni vrednosti preko kapitala, če pa ne kotira na borzi, se vrednoti po nabavni vrednosti. Ko se naložba v vzajemne sklade in druge investicijske družbe vrednoti po nabavni vrednosti, se po preteku petih let od dneva nabave pridobitve naložbe preveri, ali je potrebno naložbe slabiti.
Takšna naložba se predvidoma oslabi, če nabavna vrednost v obdobju petih zaporednih let presega iztržljivo vrednost na presečni dan bilance. Ko se vrednoti po pošteni rednosti prek kapitala, se po preteku petih let od dneva pridobitve takšne naložbe preverja verjetnost, da je potrebno te naložbe oslabiti. Naložba se predvidoma oslabi, če poštena vrednost petih zaporednih let neprekinjeno manjša od nabavne vrednosti naložbe. Oslabitev se opravi v skladu z MRS 39.
Za vse ostale finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek kapitala, so bile na dan bilance stanja opravljene preveritve o morebitni oslabljenosti s primerjavo odstotka zmanjšanja poštene vrednosti finančne naložbe v obdobju od dneva njenega pripoznanja do bilančnega presečnega dne in tudi relativne spremembe slovenskega borznega indeksa SBI TOP. Vrednost finančnih naložb, ki bi jih bilo po preveritvi morebitne slabitve potrebno opraviti, predstavlja za Skupino nepomembno postavko.
Družbe Skupine so s povezanimi osebami poslovale na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pri čemer so v medsebojnih prometih povezanih oseb uporabljale tržne cene izdelkov in storitev.
Vrednost poslov, ustvarjenih med vsemi družbami v Skupini, znaša 3.970.373 evrov.
Člani poslovodstva in nadzornega sveta obvladujoče družbe CETIS d.d. v letu 2016 niso prejeli nagrad, predujmov in posojil od družb, vključenih v konsolidacijo.
Pomembnejših dogodki po datumu bilance stanja so opisani v poslovnem delu letnega poročila.
Predsednik in člana uprave družbe CETIS d.d. smo seznanjeni z vsebino sestavnih delov letnega poročila družbe CETIS d.d. in Skupine CETIS za leto 2016 in s tem tudi s celotnim letnim poročilom družbe CETIS in Skupine CETIS za leto 2016. Z njim se strinjamo in to potrjujemo s svojim podpisom.
mag. Radenko Mijatović član uprave
114

CETIS, grafične in dokumentacijske storitve, d.d., Čopova 24, 3000 Celje | T 03 4278 500 | [email protected] | www.cetis.si
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.