Quarterly Report • Nov 24, 2025
Quarterly Report
Open in ViewerOpens in native device viewer

| UVOD | 3 | |
|---|---|---|
| 1. | Izjava o odgovornosti uprave 3 |
|
| 2. | Uvodna pojasnila 4 |
|
| 3. | Poudarki poslovanja skupine Petrol 5 |
|
| 4. | Alternativna merila uspešnosti poslovanja10 | |
| 5. | Pomembnejši dogodki in dosežki v prvih devetih mesecih leta 202511 | |
| 6. | Skupina Petrol v regiji 13 |
|
| 7. | Strateške usmeritve 14 |
|
| POSLOVNO POROČILO15 | ||
| 8. | Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol15 | |
| 9. | Poslovanje po produktnih skupinah29 | |
| 10. | Naložbe 45 |
|
| 11. | Upravljanje tveganj in priložnosti46 | |
| 12. | Delnica in lastniška struktura47 | |
| 13. | Dogodki po koncu obračunskega obdobja50 | |
| 14. | Odgovornost do naravnega okolja 50 |
|
| 15. | Zaposleni 51 |
|
| 16. | Nadzor kakovosti in razvoj 52 |
|
| 17. | Družbena odgovornost54 | |
| RAČUNOVODSKO POROČILO56 | ||
| 18. | Prikaz finančne uspešnosti skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana56 |
|
| 19. | Pojasnila k računovodskim izkazom61 | |
| 20. | Poročanje po odsekih 62 |
|
| 21. | Razkritja k posameznim postavkam v računovodskih izkazih64 | |
| 22. | Finančni instrumenti in tveganje66 | |
| 23. | Posli s povezanimi osebami75 | |
| 24. | Pogojne obveze 76 |
|
| 25. | Dogodki po datumu poročanja 77 |
|
| Priloga 1: Družbe v skupini Petrol 78 |
Člani uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki jo sestavljajo Sašo Berger, predsednik uprave, Drago Kavšek, član uprave, Marko Ninčević, član uprave, Jože Smolič, član uprave, Metod Podkrižnik, član uprave, in Zoran Gračner, član uprave – delavski direktor, izjavljajo, po njihovem najboljšem vedenju:
Sašo Berger Drago Kavšek
predsednik uprave član uprave
član uprave član uprave
Metod Podkrižnik Zoran Gračner
Marko Ninčević Jože Smolič
član uprave član uprave,
delavski direktor
Objava poročila o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska 50, v prvih devetih mesecih leta 2025, je v skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov, s Pravili borze, s Priporočili javnim družbam za obveščanje in ostalo veljavno zakonodajo.
Podatki in pojasnila o poslovanju so pripravljeni na podlagi nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov skupine Petrol in nerevidiranih računovodskih izkazov družbe Petrol d.d., Ljubljana, za prvih devetih mesecev leta 2025, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje.
V skupinske računovodske izkaze v skladu z MSRP so odvisne družbe vključene po popolni metodi uskupinjevanja, skupaj obvladovane in pridružene družbe pa po kapitalski metodi.
V posamičnih računovodskih izkazih so naložbe v odvisne, skupaj obvladovane in pridružene družbe vrednotene po izvirnih vrednostih, v skladu z MSRP.
Poročilo o poslovanju v prvih devetih mesecih leta 2025 je objavljeno na spletnih straneh družbe Petrol d.d., Ljubljana, (www.petrol.si) in je na vpogled na sedežu družbe Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana, vsak delavnik med 8. in 15. uro.
Nadzorni svet družbe je poročilo o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, v prvih devetih mesecih leta 2025 obravnaval na seji dne 20. novembra 2025.
| lme podjetja | Petrol, slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana |
|---|---|
| Skrajšano ime podjetja | Petrol d.d., Ljubljana |
| Sedež | Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana |
| Telefon | 01 47 14 234 |
| Spletna stran | www.petrol.si |
| Šifra dejavnosti | 47.301 |
| Matična številka | 5025796000 |
| Davčna številka | SI 80267432 |
| Vpoklicani kapital | 52,24 mio EUR |
| Število delnic | 41.726.020 |
| Predsednik uprave | Sašo Berger |
| Člani uprave | Drago Kavšek, Marko Ninčević, Jože Smolič, Metod Podkrižnik, Zoran Gračner (delavski direktor) |
| Predsednik nadzornega sveta | Janez Žlak (do 21. aprila 2025), Mladen Kaliterna (od 24. aprila 2025 do 15. julija 2025), Vesna Južna (od 16. julija 2025) |
| Namestnik predsednika nadzornega sveta | Borut Vrviščar (do 10. aprila 2025), Mario Selecký (od 24. aprila 2025) |
| Člani nadzornega sveta | Mário Selecký (do 23. aprila 2025), Mladen Kaliterna (do 23. aprila 2025), Alenka Urnaut (do 10. aprila 2025), Aleksander Zupančič (do 10. aprila 2025), Goran Kralj (od 11. aprila 2025), Luka Zajc (od 11. aprila 2025), Tomaž Vesel (od 11. aprila 2025), Marko Jazbec (od 22. aprila 2025), Alen Mihelčič (do 22. februarja 2025), Robert Ravnikar, Marko Šavli, Lina Jerman (od 24. februarja 2025) |
V skupini Petrol letos obeležujemo pomemben mejnik – 80 let delovanja. Naša pot se je začela leta 1945, ko smo kot majhna povojna družba s sedmimi uličnimi črpalkami začeli zagotavljati gorivo za obnovo države. Iz teh skromnih začetkov smo zrasli v vodilno energetsko skupino v regiji, ki danes ponuja veliko več kot le goriva. Z vlaganjem v obnovljive vire energije, emobilnost, digitalizacijo in prodajna mesta prihodnosti aktivno soustvarjamo prehod v nizkoogljično družbo ter svojim uporabnikom zagotavljamo napredne energetske rešitve za trajnosten in učinkovit življenjski slog. Jubilej obeležujemo s sloganom Skupaj smo neustavljivi
Z diverzifikacijo virov energije, vlaganji v zeleno infrastrukturo in izboljševanjem uporabniške izkušnje gradimo temelje za dolgoročno energetsko neodvisnost regije.
že 80 let, ki odraža našo trajno zavezanost ljudem, okolju in napredku. Kljub izzivom, ki jih prinašajo stroški zelenega prehoda in regulacija cen, ostajamo osredotočeni na učinkovitost, inovacije in odgovorno upravljanje. Rezultati poslovanja prvih devet mesecev letošnjega leta so presegli rezultate primerljivega obdobja lani, kar potrjuje našo stabilnost in sposobnost ustvarjanja dolgoročne vrednosti za zaposlene, kupce, lastnike in družbo.
V poslovno leto 2025 smo vstopili ambiciozno in optimistično, vendar je naša dejavnost energetike
vseskozi podvržena pomembnim spremembam, ki so posledice makroekonomskih in geopolitičnih sprememb, cenovnih šokov na borznih trgih in nenazadnje tudi regulatornih posegov v poslovanje. Poslovanje Skupine je bilo letos v prvih šestih mesecih nekoliko olajšano zaradi manjših posegov v regulirane marže v Sloveniji, nato pa se je poslovno okolje zopet poslabšalo zaradi širitve regulacije marž goriv tudi na prodajna mesta ob slovenskih avtocestah. Sočasno se je regulirana marža na Hrvaškem, ki je bila že do takrat
Kljub zaostrenim pogojem poslovanja na področju naftnih derivatov v Sloveniji sledimo ambiciozno zastavljenim ciljem za leto 2025.
pomembno višja kot v Sloveniji, deregulirala. Hrvaški primer je dokaz, da je deregulacija cen goriv upravičena, saj so zaradi delovanja konkurenčnega trga cene goriv ostale stabilne in zaradi ugodnejše davčne politike primerjalno nižje kot v Sloveniji. Regulacija cen na prodajnih mestih ob avtocestah v Sloveniji je dodatno zaostrila pogoje poslovanja bencinskih servisov izven območja avtocest, kajti prelivanje prodaje domačim kupcem na avtocestna prodajna mesta pomeni manj prodaje na manjših lokalnih prodajnih mestih. Tovrstno poseganje v regulacijo cen goriv ogroža dolgoročno vzdržen poslovni model razvejane mreže prodajnih mest bencinskih servisov v Sloveniji in s tem učinkovito in stabilno preskrbo vseh prebivalcev Slovenije. Regulirana bruto marža goriv v Sloveniji ostaja najnižja v regiji in celo Evropski uniji, vendar smo z dobro količinsko prodajo goriv in derivatov na tujih trgih ter uspešnim poslovanjem na večini ostalih segmentov dosegli dobre rezultate. Dodatno opažamo pomembno povečanje nestabilnosti dobav končnim kupcem v celotni CEE regiji kot posledico sankcijskih ukrepov več konkurentov ter tehničnih težav nekaterih rafinerij. V Petrolu skrbno spremljamo razvoj dogodkov, pripravljamo alternativne scenarije ter dodatne ukrepe, ki bodo zagotavljali stabilnost oskrbe naših končnih kupcev.
Od 1. marca 2025 tudi cene električne energije v Sloveniji niso več regulirane, vendar pa imajo velik negativen vpliv na poslovanje spremenjen sistem povračil v prvih dveh mesecih letošnjega leta, ki se je bistveno znižal, obstoječa shema net-meteringa za samooskrbo ter agresivna cenovna politika vseh udeležencev na trgu. Cene energentov so se v večji meri umirile, čeprav ostaja velika geopolitična negotovost, ki bi lahko močno vplivala na gibanje cen.
V prvih devetih mesecih leta 2025 smo v skupini Petrol realizirali EBITDA v višini 244,8 mio EUR, kar je 1,6 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2024. Dobre rezultate smo dosegli
Čisti poslovni izid v višini 135,8 mio EUR je za 12,1 mio EUR večji kot v lanskem letu, kar je posledica dobre količinske prodaje goriv na tujih trgih, dobrega poslovanja večine ostalih poslovnih segmentov ter stroškovne optimizacije.
pri večini produktnih skupin, za planom zaostajamo le pri prodaji in trgovanju z električno energijo, kar pa smo delno predvideli že pri pripravi plana za letošnje leto. Poleg skrbnega upravljanja s stroški, je tudi pozitiven rezultat na finančnem delu pripomogel k povečanju čistega poslovnega izida realiziranega v obdobju januar do september 2025 v višini 135,8
mio EUR, kar je 10 odstotkov bolje kot v enakem obdobju lanskega leta. Investicijske aktivnosti skupine Petrol, ki so bile v prvi polovici leta v polnem zamahu, smo skladno s ciljem zagotavljanja dolgoročne stabilne finančne pozicije prilagodili glede na sposobnost ustvarjanja denarnega toka Skupine. Kljub temu so realizirane investicije na nivoju skupine 18,5 mio EUR večje kot v enakem obdobju lani.
UMAR je za Slovenijo za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini 0,8 odstotek, kar je precej manj, kot je bilo predvideno jeseni 2024 (2,4 odstotka). Negotovost prinašajo napovedi
o šibkem gospodarskem okrevanju v trgovinskih partnericah, še vedno pa ostajajo tudi negotovosti glede carinskih ukrepov ZDA. Inflacija naj bi konec leta 2025 po napovedi znašala 2,9 odstotka, v povprečju leta pa 2,5 odstotka.
V zadnji napovedi gospodarskih gibanj je UMAR krepko znižal napoved gospodarske rasti v letu 2025 – iz 2,4 odstotka jeseni 2024 na 0,8 odstotka.
Za Hrvaško mednarodne institucije za leto 2025 napovedujejo 3,1-odstotno gospodarsko rast in 4,4-odstotno inflacijo.
Regulirana marža v Sloveniji ostaja najnižja v Evropi in ob naraščajočih okoljskih zahtevah in inflacijski rasti stroškov, ostaja ključen dejavnik tveganja še posebej v luči naraščajočih zahtev glede investicij v energetsko tranzicijo. Zaradi povečanih geopolitičnih tveganj, težav pri oskrbi goriv ter naraščajočih stroških, je dolgoročno stabilno dobavo goriv mogoče doseči le ob skrbno premišljeni gospodarski politiki, ki omogoča stabilnost poslovanja celotne prodajne mreže.

Skupina Petrol je v partnerstvu z družbo Visa predstavila novo plačilno kartico zvestobe Petrol Pay Loyalty, ki nadomešča dosedanjo Petrol klub plačilno kartico in je v uporabi od 1. septembra 2025. Nova napredna rešitev združuje prednosti kartice zvestobe in mednarodne plačilne kartice Visa ter omogoča hitro in varno brezstično plačevanje doma in v tujini (povsod, kjer sprejemajo kartico Visa), enostavno upravljanje prek aplikacije Petrol GO ter plačevanje polnjenja električnih vozil na Petrolovi mreži lastnih in partnerskih polnilnic. S Petrol Pay Loyalty podjetje nadaljuje izvajanje strategije, osredotočene na digitalno preobrazbo, razvoj trajnostnih rešitev in gradnjo trdnejšega odnosa s strankami.
| Pomembnejši podatki o poslovanju skupine Petrol | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1-9 | Indeks | Indeks | ||||
| EM | 2023 | 2024 | 2025 | 2025/2024 | 2025/2023 | |
| Prihodki iz pogodb s kupci | mio EUR | 5.216,8 | 4.524,9 | 4.535,0 | 100 | 87 |
| Kosmati poslovni izid1 | mio EUR | 510,7 | 537,2 | 577,0 | 107 | 113 |
| Kosmati poslovni izid z IFI1 | mio EUR | 538,4 | 556,6 | 543,3 | 98 | 101 |
| Stroški iz poslovanja / (kosmati poslovni izid z IFI)1 | % | 78,7 | 70,4 | 72,3 | 103 | 92 |
| EBITDA1, 2 | mio EUR | 199,7 | 243,2 | 244,8 | 101 | 123 |
| EBITDA / (kosmati poslovni izid z IFI)1 | % | 37,1 | 43,7 | 45,1 | 103 | 121 |
| Poslovni izid iz poslovanja | mio EUR | 124,6 | 163,4 | 172,3 | 105 | 138 |
| Dodana vrednost na zaposlenega januar-september 1 | tisoč EUR | 56,4 | 65,6 | 67,7 | 103 | 120 |
| Čisti poslovni izid | mio EUR | 95,0 | 123,6 | 135,8 | 110 | 143 |
| Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe januar - september |
EUR | 2,3 | 2,9 | 3,3 | 115 | 142 |
| Kapital3 | mio EUR | 923,0 | 976,5 | 1.008,9 | 103 | 109 |
| Bilančna vsota3 | mio EUR | 2.635,3 | 2.447,1 | 2.350,0 | 96 | 89 |
| Neto dolg/kapital1, 3 | 0,5 | 0,4 | 0,4 | 99 | 87 | |
| Neto dolg/EBITDA1, 4 | 2,8 | 1,5 | 1,4 | 91 | 49 | |
| Neto naložbe1 | mio EUR | 57,7 | 41,7 | 60,2 | 144 | 104 |
| Količinska prodaja goriv in derivatov | tisoč ton | 2.874,2 | 2.889,3 | 3.009,8 | 104 | 105 |
| Količinska prodaja zemeljskega plina5 | TWh | 11,4 | 14,6 | 15,5 | 106 | 135 |
| Količinska prodaja električne energije5 | TWh | 9,4 | 8,4 | 8,9 | 106 | 95 |
| Prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev | mio EUR | 430,1 | 484,2 | 506,0 | 105 | 118 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
5 Prodaja končnim odjemalcem, trgovanje in upravljanje retail portfelja.
| Pomembnejši operativni podatki skupine Petrol | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. december | 30. september | Indeks | Indeks | |||||
| EM | 2023 | 2024 | 2025 | 2025/2024 | 2025/2023 | |||
| Število zaposlenih | 5.945 | 5.944 | 5.957 | 100 | 100 | |||
| Število prodajnih mest bencinskih servisov | 594 | 595 | 596 | 100 | 100 | |||
| Število polnilnic za električna vozila v upravljanju skupine Petrol | 495 | 564 | 659 | 117 | 133 | |||
| Število odjemalcev električne energije | tisoč | 224 | 231 | 225 | 97 | 100 | ||
| Število odjemalcev zemeljskega plina (podatki za skupino Geoplin niso vključeni) |
tisoč | 61 | 62 | 62 | 101 | 102 |
2 EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci + stroški amortizacije.
3 Podatek za leti 2023 in 2024 na 31. december, podatek za leto 2025 na 30. september.
4 V izračun je zajet EBITDA za zadnjih 12 mesecev.


Skupina Petrol za prikaz uspešnosti poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih opredeljuje ESMA (European Securities and Markets Authority). Izbrana alternativna merila uspešnosti poslovanja dodatno razkrivajo uspešnost poslovanja skupine Petrol.
| Alternativno merilo uspešnosti poslovanja |
Pojasnilo izračuna | Razlog za izbor merila |
|---|---|---|
| Kosmati poslovni izid | Kosmati poslovni izid = prihodki od prodaje blaga in storitev – nabavna vrednost prodanega blaga |
Skupina Petrol na cene energentov na trgu nima neposrednega vpliva, zato je za spremljanje uspešnosti poslovanja primernejša kategorija kosmati poslovni izid. |
| Kosmati poslovni izid z IFI |
Kosmati poslovni izid + zaprti neto izvedeni finančni instrumenti za blago |
Zaprti neto izvedeni finančni instrumenti za blago so namenjeni ščitenju cenovnih in količinskih tveganj in s tem višine prihodkov od prodaje in nabavne vrednosti prodanega blaga. Z vidika primerljivosti s preteklim obdobjem je kazalnik ustreznejši kot zgolj kosmati poslovni izid. |
| EBITDA | EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci + stroški amortizacije. |
EBITDA odraža uspešnost poslovanja, je glavni vir zagotavljanja donosov delničarjem. |
| EBITDA /(kosmati poslovni izid z IFI) |
EBITDA /(kosmati poslovni izid + zaprti neto izvedeni finančni instrumenti za blago) |
Delež EBITDA v kosmatem poslovnem izidu, povečanem za zaprte neto izvedene finančne instrumente za blago odraža dober približek deleža prostega denarnega toka v kosmatem poslovnem izidu, povečanem za zaprte neto IFI za blago in zagotavlja večjo primerljivost s preteklim obdobjem in planom. |
| Stroški iz poslovanja | Stroški iz poslovanja = stroški materiala + stroški storitev + stroški dela + stroški amortizacije + drugi stroški |
Merilo je pomembno z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja. |
| Stroški iz poslovanja / (kosmati poslovni izid z IFI) |
Stroški iz poslovanja / (kosmati poslovni izid + zaprti neto IFI za blago) |
Kazalnik je pomemben z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja in zagotavlja večjo primerljivost s preteklim obdobjem in planom. |
| Neto dolg/kapital | Neto dolg = kratkoročne + dolgoročne finančne obveznosti + kratkoročne + dolgoročne obveznosti iz najemov – denar in denarni ekvivalenti; kazalnik = neto dolg/kapital |
Kazalnik odraža razmerje med dolgom in kapitalom ter je pomemben z vidika spremljanja kapitalske ustreznosti podjetja. |
| Neto dolg/EBITDA | Kazalnik = neto dolg/EBITDA | Kazalnik odraža sposobnost skupine Petrol za poplačilo finančnih obveznosti, saj odraža, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev in ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja. |
| Dodana vrednost/zaposlenega |
Dodana vrednost na zaposlenega = (EBITDA + vsebinski stroški dela)/povprečno število zaposlenih. Vsebinski stroški dela = stroški dela zaposlenih v skupini Petrol + stroški dela zaposlenih na prodajinih mestih v upravljanju, ki so v obdobju januar-september 2025 znašali 16,8 mio EUR, v obdobju januar-september 2024 pa 15,9 mio EUR. |
Kazalnik produktivnosti, ki odraža, kakšna je povprečna novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v skupini Petrol. |
| Obratni kapital | Obratni kapital = poslovne terjatve + sredstva na podlagi pogodb s kupci + zaloge – kratkoročne poslovne obveznosti – obveznosti na podlagi pogodb s kupci |
Kazalnik odraža operativno likvidnost skupine Petrol. |
| Neto naložbe | Neto naložbe = naložbe v osnovna sredstva (v obdobju januar september 2025 63,5 mio EUR) + dolgoročne finančne naložbe (v obdobju januar-september 2025 0,3 mio EUR) - odprodaje osnovnih sredstev, subvencije in povračila (v obdobju januar-september 2025 3,6 mio EUR) |
Podatek o naložbah odraža smer razvoja skupine Petrol. |
| Knjigovodska vrednost delnice |
Knjigovodska vrednost delnice = kapital/skupno število izdanih delnic |
Knjigovodska vrednost delnice odraža vrednost celotnega kapitala delniške družbe na delnico. |
PREJEM VELIKE NAGRADE DIGGIT ZA DIGITALNO INOVACIJO »HITRI NAKUP S PETROL GO« IN ZLATE NAGRADE V KATEGORIJI FIZIČNA TRGOVINA

• Petrol d.d., Ljubljana je postal 99,81-odstotni lastnik družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana, s 100-odstotnimi glasovalnimi pravicami; junij 2025.

Skupina Petrol ima družbe v naslednjih državah:
Svoje poslovne dejavnosti skupina Petrol izvaja tudi v drugih državah.
S širokim naborom energentov, celovitimi energetskimi rešitvami ter digitalnim pristopom postavljamo uporabnika v središče naše pozornosti. Želimo postati prva izbira za nakupe na poti. Skupaj s partnerji oblikujemo rešitve za enostavnejši prehod na čistejše vire energije. Odločno in aktivno ustvarjamo zeleno energetsko prihodnost ter dolgoročno povečujemo vrednost za naše kupce, delničarje in družbo.
Z energetsko tranzicijo ustvarjamo zeleno prihodnost ter pomembno prispevamo k zaščiti okolja, v katerem živimo.
Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo.
V Petrolu čutimo posebno odgovornost do svojih zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, poslovnih partnerjev, lastnikov in družbe kot celote. Njihova pričakovanja uresničujemo z motiviranimi in podjetniško usmerjenimi zaposlenimi, upoštevamo temeljna zakonska in moralna pravila na vseh trgih, kjer poslujemo, ter skrbimo za varovanje okolja.

Poslovanje skupine Petrol je zelo diverzificirano in poteka v dveh visoko konkurenčnih panogah: energetiki in trgovini. Poleg mega trendov na energetskem področju in trendov na področju trgovine na poslovanje skupine Petrol vpliva še več drugih, med seboj pogosto soodvisnih dejavnikov. Med najpomembnejše sodijo: gibanje cen energentov in gibanje tečaja ameriškega dolarja, geopolitične spremembe, sankcijske liste, ki so odraz svetovnih gospodarskih in političnih gibanj. Poleg tega na trgih, na katerih posluje skupina Petrol, na poslovanje pomembno vplivajo tudi lokalne gospodarske razmere (gospodarska rast, stopnja rasti cen, rast potrošnje in proizvodnje) ter ukrepi, s katerimi država uravnava cene in trg energentov. Na poslovanje in razvoj Skupine pomembno vplivajo tudi digitalna preobrazba ter spreminjajoče se potrošniške navade, ki narekujejo prilagajanje poslovnih modelov in storitev.
Leta 2022 so visoke cene energentov in naraščajoča inflacija sprožile obsežno regulacijo cen goriv, elektrike in zemeljskega plina na ključnih trgih Skupine. Kljub padcu cen že ob koncu leta 2022, so cene goriv in električne energije ostale regulirane skozi celotno leto 2024, medtem ko se je regulacija cen zemeljskega plina zaključila konec marca 2024 na Hrvaškem in konec aprila 2024 v Sloveniji. Cene električne energije so bile v Sloveniji regulirane do konca februarja 2025. V Sloveniji ostajajo cene motornega bencina in dizelskega goriva regulirane tudi v letu 2025, pri čemer se je regulacija sredi junija razširila tudi na prodajna mesta ob avtocestah in hitrih cestah. Na Hrvaškem pa je vlada 15. julija 2025 ukinila regulacijo cen pogonskih goriv, s čimer je trg ponovno prešel v prosto oblikovanje cen.
Gospodarska rast v evrskem območju je v letu 2024 znašala 0,9 odstotka, inflacija pa 2,4 odstotka (december 2024 na december 2023 in tudi povprečje leta). IMF v zadnjih projekcijah za evrsko območje za leto 2025 napoveduje 1,2 odstotno gospodarsko rast. Po zadnji oceni Eurostata se je sezonsko prilagojeni BDP v evrskem območju v prvem četrtletju letos povečal za 0,6 odstotka, v drugem pa za 0,1 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. V primerjavi z enakim četrtletjem prejšnjega leta pa se je sezonsko prilagojeni BDP v drugem četrtletju 2025 povečal za 1,5 %, po rasti za 1,6 % v prejšnjem četrtletju. Letne napovedi kljub temu ostajajo na nižjih nivojih, predvsem zaradi nejasnosti glede negativnega vpliva carin za izvoz v ZDA in ostalih geopolitičnih trenj. Inflacija v evrskem območju pa bo po zadnjih ocenah znašala 2,1 odstotka (jeseni 2024 je bila ocenjena v višini 2,0 odstotka).
Makroekonomske institucije so v zadnjih napovedih izrazito poslabšale predvidenja za gospodarsko rast v Sloveniji. Umar je jeseni 2024 napovedoval 2,4-odstno rast BDP, sedaj pa jo je znižal na 0,8 odstotka. Tudi za Hrvaško IMF napoveduje nižjo gospodarsko rast.
Gospodarska rast je v Sloveniji v letu 2024 znašala 1,7 odstotka. V letu 2025 bo po zadnji napovedi UMAR padla na 0,8 odstotka, kar je precej manj, kot je bilo predvideno jeseni 2024 (2,4 odstotka) oziroma letos spomladi (2,1 odstotek). Tudi razpoložljivi gospodarski kazalniki ob prehodu v tretje četrtletje kažejo na zmanjšano aktivnost v izvoznem sektorju zaradi šibkega tujega povpraševanja in povečane geopolitične negotovosti, spodbudni pa so razpoložljivi kazalniki zasebne potrošnje. Inflacija se je v poletnih mesecih povečala predvsem zaradi rasti cen hrane in energentov. Po lanski stagnaciji se letos pričakuje šibka rast investicij v osnovna sredstva, pri čemer za lanskoletno najbolj zaostaja gradnja inženirskih objektov. Število brezposelnih se je v primerjavi s koncem leta 2024 še nekoliko zmanjšalo, medletna rast plač ostaja visoka (7,4 odstotka v juniju), tudi zaradi presežnega povpraševanja po delovni sili v določenih delih gospodarstva. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja še naprej nižja od dolgoletnega povprečja, čeprav se je avgusta malenkost izboljšala. Letna inflacija je v Sloveniji v letu 2024 znašala 2,0 odstotka (povprečje leta) oz. 1,9 odstotka (december 2024 na december 2023). Konec leta 2025 naj bi po napovedi inflacija znašala 2,9 odstotka, v povprečju leta pa 2,5 odstotka.
Na Hrvaškem je gospodarska rast v letu 2024 znašala 3,9 odstotka, inflacija pa 4,0 odstotka (povprečje leta) oziroma 4.5 odstotka (december 2024 na december 2023). Po napovedi IMF naj bi gospodarska rast v letu 2025 znašala 3,1 odstotek, inflacija pa naj bi konec leta 2025 znašala 3,8 odstotkov oziroma v povprečju 4,4 odstotke.


Vir: UMAR, Jesenska napoved 2025 (za Slovenijo), Mednarodni denarni sklad, oktober 2025 (za Euroobmočje in ostale države)
Cena severnomorske nafte Brent se je v prvih devetih mesecih 2025 gibala med 61,1 in 82,0 USD za sod. Povprečna cena je v tem obdobju znašala 70,0 USD za sod, kar je 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Cena nafte je v prvem kvartalu 2025 padla zaradi umirjanja kriznih razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter napovedi povečanih količin načrpane nafte s strani organizacije OPEC+. Največji vpliv na padec cen pa je imela napoved in kasnejše sprejetje carin s strani Trumpove administracije. Carine na uvoz iz Kitajske, EU, Kanade in Mehike v ZDA so povzročile strah pred svetovno gospodarsko recesijo, kar bi zmanjšalo povpraševanje po nafti. V ospredju je bila predvsem trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, ki je največja porabnica nafte na svetu. V drugem kvartalu je cena nafte ponovno narasla, kar je bila posledica umirjanja trgovinske vojne zaradi odložitve sprejetja nekaterih dodatnih carin in kratkotrajnega vojaškega konflikta v Iranu. V tretjem kvartalu je cena ponovno začela padati, saj so se krizne razmere umirile, OPEC+ je povečal proizvodnjo, hkrati pa so se ponovno pojavile skrbi glede presežka surove nafte v primerjavi s povpraševanjem. Od septembra dalje je opazna povečana negotovost in s tem ponovno večja rast cen nafte.
Cena dizelskega goriva (osnova CIF MED High) se je v prvih devetih mesecih leta 2025 gibala med 582,0 in 826,3 USD na metrično tono. Povprečna cena dizelskega goriva je v tem obdobju znašala 689,9 USD na metrično tono, kar je 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Cena motornega bencina (osnova CIF MED High) se je v prvih devetih mesecih leta 2025 gibala med 614,8 in 797,5 USD na metrično tono. Povprečna cena motornega bencina je v tem obdobju znašala 717,6 USD na metrično tono, kar je 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Prodajne cene dizla in motornega bencina NMB–95 so regulirane na ključnih trgih, kjer imamo maloprodajno mrežo, kljub temu da v Evropski uniji to ni običajna praksa. Nižja marža v primerjavi s praksami v razvitih evropskih državah ob naraščajočih stroških, ki so posledica inflatornih dvigov, postaja čedalje večje breme za poslovanje Petrola. Dodatno se zaostrujejo regulatorne zahteve na področju vmešavanja biokomponente in energetskih prihrankov, ki praviloma sledijo cilju hitrejšega zelenega prehoda, vendar se ob neusklajeni marži povečuje tveganje, da omenjeni cilji ne bodo doseženi, dodatno pa se zmanjšuje strateški potencial energetske samostojnosti.
V Sloveniji so z Uredbo o oblikovanju cen določene najvišje marže za dizel in NMB–95, iz regulacije pa so bile do 16. junija 2025 izvzete cene pogonskih goriv na prodajnih mestih na površinah avtocest in ob hitrih cestah, od 17. junija dalje pa so regulirane tudi tam. Iz regulacije so izvzeta premium goriva NMB–100 in iQ dizel.

Cena ekstra lahkega kurilnega olja je regulirana že od 9. novembra 2021, z izjemo obdobja od 22. maja do 12. septembra 2022. Do 21. maja 2022 je bila najvišja marža omejena na 0,06 EUR/liter, od 27. septembra 2022 pa je omejena na 0,08 EUR/liter.
Na hrvaškem trgu so bile do 15. julija 2025 z Uredbo o oblikovanju najvišjih maloprodajnih
cen določene najvišje marže za motorne bencine (evrosuper 95), evrodizel in »plavi dizel«. Iz regulacije so bila izvzeta premium goriva, če ponudnik na prodajnem mestu nudi osnovno regulirano gorivo. Regulirane so bile tudi cene za mešanico propan–butan za velike rezervoarje oz. plinohrame ter za jeklenke
Maloprodajne cene goriv na Hrvaškem od 15. julija 2025 dalje niso več regulirane.
UNP1 (7,5 kg ali več). Hrvaška vlada je s 15. julijem 2025 odpravila regulacijo maloprodajnih cen naftnih derivatov ter UNP v jeklenkah in mešanice propan-butan.
V Republiki Srbiji je od 9. februarja 2023 z uredbo določena najvišja maloprodajna cena z davkom na dodano vrednost za evrodizel in neosvinčeni bencin NMB–95 v višini povprečne veleprodajne cene derivatov v Srbiji, povečane za z uredbo določen znesek.
1 UNP – utekočinjen naftni plin
V Bosni in Hercegovini je od 3. aprila 2021 omejena maloprodajna kalkulativna marža do največ 0,25 BAM/liter (0,1211 EUR/liter) ter veleprodajna marža na 0,06 BAM/liter (0,0291 EUR/liter).
V Črni gori se cene proizvodov iz nafte oblikujejo v skladu z Uredbo o načinu oblikovanja maksimalnih maloprodajnih cen naftnih derivatov, ki je v veljavi od marca 2021. Cene se spreminjajo vsakih 14 dni na podlagi gibanja Platts kotacij in tečaja dolarja. V uredbi so določeni fiksni zneski marže, in sicer pri NMB–95/98 v višini 0,1108 EUR/liter in pri dizlu 0,1079 EUR/liter.

V prvi polovici leta 2025 so energetski trgi delovali v izrazito nestanovitnem okolju, ki so ga zaznamovale geopolitične napetosti, vremenske razmere in strukturne spremembe v oskrbi.
Terminske cene električne energije so v začetku leta sledile cenam zemeljskega plina in emisijskih kuponov, medtem ko so SPOT cene nihale predvsem zaradi vremenskih vplivov. Nizke temperature in omejena proizvodnja vetra so v začetku leta povzročile skoke dnevnih cen, ki so se marca ob otoplitvi nekoliko znižale. Na terminskem trgu so cene poskočile zaradi motenj v oskrbi z ruskim plinom in pričakovanj strožjih sankcij proti Rusiji.
Tudi v drugem četrtletju so cene električne energije ostale volatilne. Občasni upadi vetrne
Na cene električne energije so v veliki meri vplivale cene zemeljskega plina in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, ki pa je odvisna od vremenskih razmer.
proizvodnje so povzročali občutne rasti cen, medtem ko so jih obdobja visoke sončne proizvodnje umirjala. Suša v srednji in jugovzhodni Evropi je zmanjšala proizvodnjo hidroenergije za okoli 15 odstotkov in povečala povpraševanje po plinu in premogu, kar je povzročilo skoke SPOT cen v Sloveniji in na Madžarskem. Povprečna nemška dnevna cena je v drugem kvartalu znašala nekaj manj kot 70 EUR/MWh, kar je za več kot 20 EUR preseglo francosko ceno, pri čemer je cenovna razlika maja dosegla tudi rekordnih 89,40 EUR/MWh. Razlog je v povečani odvisnosti Nemčije od proizvodnje električne energije iz termoelektrarn.
Na terminskem trgu so cene nemškega produkta za leto 2026 junija dosegle vrh pri 94 EUR/MWh, cene madžarskega produkta Cal26 pa so presegle 116 EUR/MWh. To odraža vztrajno povpraševanje in omejitve v proizvodnji v regiji SEE. Pomemben vpliv je imela tudi dinamika, imenovana »gas lock-in«, kjer kratkoročno povečevanje proizvodnje plina za nadomeščanje premoga upočasnjuje vlaganja v obnovljive vire in podaljšuje odvisnost od fosilnih goriv.
Geopolitične napetosti so povečevale negotovost in občasno dvigovale cene, prav tako sta višja poraba elektrike za hlajenje zaradi poletne vročine in omejena jedrska proizvodnja dodatno prispevali k rasti cen. Energetski trgi so ostali tesno povezani, kar se je odražalo v pogosto sočasnih premikih cen elektrike in plina. Trg emisijskih kuponov je sledil tej dinamiki, z rastjo cen zaradi špekulativnih nakupov in pričakovanj strožje evropske avkcijske politike.
V tretjem četrtletju 2025 so se energetski trgi po izraziti volatilnosti prve polovice leta postopno umirili. Kljub občasnim vplivom vremenskih in geopolitičnih dejavnikov so se cene električne energije in zemeljskega plina gibale v razmeroma ozkem razponu, brez večjih nihanj, kar se je odrazilo tudi v manjših razlikah med spot in terminskimi pogodbami.
Cene električne energije so zmerno naraščale, terminske pogodbe za leto 2026 so v Nemčiji povprečno dosegle 85 EUR/MWh, na Madžarskem pa 104 EUR/MWh. Spot cene so bile izrazito volatilne, s povprečno slovensko ceno 92 EUR/MWh. Na volatilnost so vplivale spremembe v proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in sezonsko povpraševanje.
Cene emisijskih kuponov so v tretjem četrtletju zrasle, povprečna cena decembrske pogodbe EUA se je gibala med 70 in 78 EUR/tono, konec septembra pa dosegla najvišje ravni po juniju. Rast so spodbudila pričakovanja strožjih pogojev v sistemu ETS ter povečan obseg nakupov zaradi obveznosti skladnosti podjetij.
Stabilnost na energetskih trgih v tretjem kvartalu kaže, da bo tudi zaključek leta verjetno minil brez večjih cenovnih nihanj.

Vir: Petrol, 2025
Cene zemeljskega plina na avstrijski borzi CEGH so v prvem četrtletju nihale med 41,0 in 60,5 EUR/MWh, z najvišjo vrednostjo februarja zaradi izrazito hladnega vremena, marca pa so se znižale. Najnižjo vrednost so dosegle konec aprila pri 33,9 EUR/MWh. V maju so se stabilizirale med 34,1 in 39,9 EUR/MWh, junija pa ponovno poskočile nad 45 EUR/MWh, zaradi geopolitičnih napetosti, motenj v dobavi iz Norveške in začetka polnjenja skladišč. Na visoko povpraševanje po zemeljskem plinu v EU je vplivala tudi nizka hidroproizvodnja električne energije, zaradi česar je bilo potrebno večje vključevanje termoelektrarn.
V tretjem četrtletju so se cene na CEGH gibale med 33 in 39 EUR/MWh, kar je okrog 40 odstotkov nižje od februarskega vrha, na kar sta vplivali zapolnjenost skladišč in šibkejše povpraševanje v Aziji, kar je povečalo dotok LNG v Evropo. Občasne motnje zaradi norveških vzdrževalnih del na plinovodih niso imele večjega vpliva na cene.
Evropska plinska skladišča so bila po podatkih združenja GIE ob koncu septembra napolnjena do skoraj 83 odstotkov zmogljivosti. Čeprav EU ohranja cilj 90 odstotne napolnjenosti do 1. novembra, se zaradi neugodnih ekonomskih razmer za poletno polnjenje skladišč pojavljajo težnje o znižanju zahtevanih nivojev zalog.
Geopolitične napetosti so bile ključni dejavnik cenovne volatilnosti. Mednarodni konflikti, trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko ter sankcije proti Rusiji so vplivali na zanesljivost
Cene zemeljskega plina so se odzivale na geopolitična dogajanja.
dobave in razpoloženje na trgu. Formalni konec tranzita ruskega plina prek Ukrajine 1. januarja 2025 je dodatno okrepil potrebo po LNG in alternativnih virih.
Za zagotavljanje stabilne oskrbe z zemeljskim plinom bo v prihodnje
ključnega pomena spremljanje razvoja LNG dobav, razpoložljivosti evropske plinske infrastrukture in političnih odločitev EU glede zapolnjenosti skladišč.


Vir: Petrol, 2025
Z uredbo, ki je bila sprejeta 20. oktobra 2023, so bile cene električne energije za gospodinjske odjemalce regulirane tudi v letu 2024, in sicer za 90 odstotkov dejanske mesečne porabe za vsako tarifo posebej, za preostalih 10 odstotkov pa je veljala cena iz pogodbe o dobavi. Vlada Republike Slovenije je 5. junija 2024 sprejela Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije v letu 2024.
Z oktobrom 2024 je v veljavo stopil nov omrežninski akt, ki je bistveno spremenil način določanja omrežnine, ki jo odjemalci plačajo v posameznem mesecu, pri čemer so tarifne postavke v visoki sezoni, ki traja od 1. novembra do 28. februarja, bistveno višje kot v ostalih mesecih. Zato je Vlada Republike Slovenije v okviru paketa za omilitev visokih računov za električno energijo v zimski sezoni 2024/2025 izdala uredbo, ki je določala najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce, za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah od 1. novembra 2024 do 28. februarja 2025.
Drobnoprodajne cene zemeljskega plina iz plinskega sistema transportnega in distribucijskega omrežja za gospodinjske in male poslovne odjemalce so bile regulirane do 30. aprila 2024.
Republika Hrvaška je prek svoje energetske regulatorne agencije HERA v letu 2020 uvedla tržni princip dobave gospodinjskih odjemalcev po celotni Hrvaški. Oktobra 2020 je v ta namen HERA objavila podzakonski akt z natančno metodologijo izračuna cene za omenjen segment odjemalcev.
Hrvaška energetska regulatorna agencija je 4. aprila 2023 sprejela novo metodologijo, ki regulira maloprodajne cene zemeljskega plina na Hrvaškem in uvaja 15-dnevno referenčno obdobje za določitev prodajnih cen plina namesto prejšnjega 11-mesečnega obdobja. Sprememba je retroaktivno posegla v pogodbena razmerja med dobavitelji in kupci, saj spremenjena metodologija ni upoštevala dejanske vrednosti cene zakupljenega plina po metodologiji, določeni v letu 2020.
Menjalni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom se je v prvih devetih mesecih leta 2025 gibal med 1,02 in 1,18 USD za 1 EUR. Povprečni tečaj ameriškega dolarja po tečaju Evropske centralne banke je v prvih devetih mesecih leta 2025 znašal 1,12 USD za 1 EUR (v letu 2024 je bil povprečni tečaj 1,08 USD za 1 EUR). Skupina Petrol ima vzpostavljeno politiko ščitenja vezano na izpostavljenost USD z namenom, da spremembe tečajev nimajo vpliva na poslovanje Skupine.
Rezultate poslovanja skupine Petrol poročamo po naslednjih produktnih skupinah:
V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih leta 2025 realizirali prihodke iz pogodb s kupci v višini 4,5 mrd EUR. Na višino prihodkov poleg količinske prodaje v veliki meri vpliva gibanje borznih cen, na kar Petrol nima vpliva.
Struktura prihodkov iz pogodb s kupci skupine Petrol v prvih devetih mesecih leta 2025 po produktnih skupinah, v %

V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih leta 2025 prodali 3.009,8 tisoč ton goriv in
derivatov, kar je 4 odstotke več kot v enakem obdobju leta 2024. Prodaja trgovskega blaga in storitev je znašala 506,0 mio EUR in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višja za 5 odstotkov, pri čemer dobre rezultate beležimo pri večini prodajnih kategorij. Dobre prodajne rezultate smo dosegli tako pri gorivih in derivatih kot pri trgovskem blagu in
Rast prodaje goriv in derivatov, trgovskega blaga in storitev ter električne energije in zemeljskega plina končnim kupcem.
storitvah predvsem na trgih JV Evrope, saj se je velik del tranzitnih kupcev iz prodajnih mest v Sloveniji preusmeril na prodajna mesta na Hrvaškem, kjer so bile cene goriv kljub višjim maržam nižje kot v Sloveniji. V prvih devetih mesecih leta 2025 smo prodali tudi 15,5 TWh zemeljskega plina, 8,9 TWh električne energije in 78,2 tisoč MWh toplote.
Kosmati poslovni izid skupaj z zaprtimi neto izvedenimi finančnimi instrumenti za blago je v prvih devetih mesecih leta 2025 znašal 543,3 mio EUR, kar je 13,2 mio EUR oz. 2 odstotka manj kot v enakem obdobju 2024. V primerjavi s preteklim letom smo pri prodaji goriv in derivatov dosegli boljši rezultat predvsem zaradi višje količinske prodaje na vseh trgih. Hkrati je bila regulirana marža na Hrvaškem celotno analizirano obdobje višja kot v primerljivem obdobju 2024, v Srbiji pa del obdobja. V Sloveniji je bila regulirana marža do sredine julija sicer višja kot je bila v enakem obdobju preteklega leta, vendar je od sredine junija 2025 razširjena tudi na prodajna mesta na površinah avtocest in ob hitrih cestah. V primerjavi z enakim obdobjem lani beležimo rast kosmatega poslovnega izida tudi pri prodaji zemeljskega plina na Hrvaškem trgu, kjer so bile v prvih treh mesecih lanskega leta cene regulirane. Dobre rezultate smo dosegli tudi na področju prodaje trgovskega blaga, energetskih rešitev, mobilnosti in distribucije zemeljskega plina. Slabše rezultate pa smo dosegli pri prodaji električne energije, kar je posledica regulacije cen v Sloveniji v prvih dveh mesecih, vpliv net-meteringa pri samooskrbi z električno energijo na poslovanje dobaviteljev in izrazito neugodnih gibanj cen na trgovalnih trgih, kar pa je bilo delno predvideno tudi že v planu za letošnje leto.
Dobiček in izguba izvedenih finančnih instrumentov, ki jih uporabljamo za uravnavanje količinskih, cenovnih in valutnih tveganj pri prodaji energentov, se skladno z računovodskimi standardi evidentirata kot ločena postavka v izkazu poslovnega izida.
Struktura kosmatega poslovnega izida skupine Petrol, povečanega za neto dobiček zaprtih izvedenih finančnih instrumentov za blago, v prvih devetih mesecih leta 2025 po produktnih skupinah, v %

Stroški iz poslovanja skupine Petrol so v prvih devetih mesecih leta znašali 392,6 mio EUR, kar je 0,8 mio EUR več kot v enakem obdobju 2024.
Rast stroškov dela zaradi regulatornih zahtev in širitve poslovanja.
Delež stroškov iz poslovanja v kosmatem poslovnem izidu z zaprtimi neto finančnimi instrumenti za blago je v obravnavanem obdobju znašal 72,3 odstotka, kar je še zmeraj v dolgoročno ugodnem trendu. Nekoliko višji kazalnik je samo v tretjem
kvartalu letošnjega leta, kar je posledica rasti stroškov dela, ter zaostrenih pogojev poslovanja v tem kvartalu.
| Stroški iz poslovanja | 424,0 | 391,8 | 392,6 | 100 | 93 |
|---|---|---|---|---|---|
| - od tega neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci |
3,8 | 5,4 | -1,6 | - | - |
| Drugi stroški | 42,6 | 11,8 | 6,8 | 58 | 16 |
| Amortizacija | 71,3 | 74,4 | 74,0 | 99 | 104 |
| Stroški dela | 120,4 | 130,4 | 139,0 | 107 | 115 |
| Stroški storitev | 140,9 | 135,0 | 136,8 | 101 | 97 |
| Stroški materiala | 48,7 | 40,2 | 35,9 | 89 | 74 |
| 2023 | 2024 | 2025 | 2025/2024 | 2025/2023 | |
| mio EUR | 1-9 | Indeks | Indeks |
Stroški materiala so v prvih devetih mesecih 2025 znašali 35,9 mio EUR, kar je 11 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju 2024, predvsem zaradi nižjih stroškov energije, nižji pa so tudi stroški potrošnega materiala zaradi manjšega obsega del na segmentu energetskih rešitev za dom.
Stroški storitev so znašali 136,8 mio EUR in so višji od realiziranih v enakem obdobju lani za 1,9 mio EUR oz. 1 odstotek. Najbolj so se v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta
<-- PDF CHUNK SEPARATOR -->
povečali stroški intelektualnih storitev, med njimi najbolj stroški agencijskih delavcev in študentsko delo, s katerim nadomeščamo pomanjkanje zaposlenih na prodajnih mestih, stroški odvetniških in notarskih storitev ter stroški, povezani z novimi energetskimi projekti. Višji so stroški podizvajalcev, ki so povezani s prodajo energetskih rešitev. Višji so tudi stroški najemnin, predvsem kot posledica rasti variabilnega deleža stroškov najema prodajnih mest bencinskih servisov ter najema IT licenc. Stroški storitev vzdrževanja osnovnih sredstev so se povečali zaradi višjih stroškov vzdrževanja IT opreme ter vzdrževanja objektov in opreme, ki so se povečali predvsem na trgih JV Evrope. Višji so tudi stroški plačilnega prometa in bančnih storitev, med njimi najbolj stroški borznih provizij zaradi večjega obsega trgovanja z energenti, nižji pa so stroški provizij plačilnih kartic. Povečali so se še stroški upravljavcev na prodajnih mestih bencinskih servisov, stroški reklame in reprezentance in pa stroški varovanja. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 so se znižali stroški zavarovalnih premij ter drugi stroški storitev. Stroški transportnih storitev do zadnjega skladišča so evidentirani v sklopu nabavne vrednosti.
Stroški dela, ki so bili realizirani v višini 139,0 mio EUR, so se glede na enako obdobje preteklega leta povečali za 8,6 mio EUR oz. 7 odstotkov. Tako v Sloveniji kot na ostalih trgih so se stroški povečali zaradi indeksacije plač kot posledice regulatornih posegov v sisteme minimalnih plač.
Stroški amortizacije so bili v prvih devetih mesecih leta 2025 realizirani v višini 74,0 mio EUR in so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 nižji za 0,4 mio EUR oziroma 1 odstotek.
Drugi stroški so znašali 6,8 mio EUR. Glede na enako obdobje lanskega leta so se znižali predvsem neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci ter odtujitve in oslabitve sredstev.
Neto izguba izvedenih finančnih instrumentov je znašala 20,1 mio EUR. Skupina Petrol je izpostavljena cenovnim, količinskim in valutnim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti (proizvodi iz nafte, zemeljski plin, elektrika, UNP). Skupina Petrol uravnava ta tveganja primarno tako, da usklajuje nabave in prodaje energentov tako v smislu količin kot nabavnoprodajnih pogojev ter s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim, valutnim in količinskim tveganjem. Za varovanje cene proizvodov iz nafte skupina Petrol uporablja predvsem izvedene finančne instrumente. Tudi pri trgovanju z električno energijo skupina Petrol sklepa izvedene finančne instrumente s finančnimi institucijami, kjer je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno, pri čemer upošteva tudi sprejete limite tržnih vrednosti. Vrednost finančnih poslov se tekoče spreminja glede na gibanje tržnih cen in potrebe po varovanju portfelja. Neto rezultat izvedenih finančnih instrumentov je vsebinsko gledano treba spremljati skupaj z maržo, ki bo dosežena v prihodnosti.
Terminski (forward) produkti so bili v letošnjem letu izrazito volatilni zaradi povečane geopolitične napetosti, trgovinske vojne med ključnimi svetovnimi gospodarstvi ter negotovosti, povezane z mednarodnimi konflikti, ki vplivajo na cene energentov, zlasti zemeljskega plina in nafte. Posledično se je povečala tudi premija za tveganje, kar se odraža v razhajanjih med posameznimi ročnimi produkti in v zahtevnejšem upravljanju cenovnih pozicij.
Drugi prihodki so znašali 8,5 mio EUR in so 1,1 mio EUR višji kot v primerljivem obdobju leta 2024. Drugi odhodki so znašali 0,6 mio EUR, kar je 0,1 mio EUR manj kot v enakem obdobju preteklega leta.
EBITDA je bil v prvih devetih mesecih leta 2025 dosežen v višini 244,8 mio EUR, kar je 1,6 mio EUR oz. 1 odstotek več kot v enakem obdobju leta 2024.
EBITDA v prvih devetih mesecih leta 2025 za 1 odstotek višji kot v primerljivem obdobju 2024.

V strukturi EBITDA po produktnih skupinah največji delež predstavlja EBITDA goriv in derivatov, ki se je glede na enako obdobje lani povečal skladno z dobrimi prodajnimi rezultati, predvsem na trgih JV Evrope. Tudi EBITDA trgovskega blaga in storitev se je glede na primerljivo obdobje 2024 povečal, zaradi slabših rezultatov pri prodaji in trgovanju z električno energijo pa se je zmanjšal EBITDA energije in rešitev.
EBITDA v prvih devetih mesecih leta 2025 glede na enako obdobje leta 2024, v mio EUR

Poslovni izid iz poslovanja je bil realiziran v višini 172,3 mio EUR, kar je 8,9 mio EUR oz. 5 odstotkov več kot v primerljivem obdobju 2024.
Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, je znašal 0,1 mio EUR, kar je 0,7 mio EUR manj kot v primerljivem obdobju 2024.
Neto finančni odhodki skupine Petrol so znašali 2,2 mio EUR, kar je 5,6 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2024. Neto prihodki iz naslova tečajnih razlik so bili 6,0 mio EUR višji, neto odhodki od obresti skupaj z neto prihodki iz naslova obrestnih zamenjav pa so bili 0,2 mio EUR nižji kot v primerljivem obdobju 2024.
Poslovni izid pred davki je bil dosežen v višini 170,2 mio EUR, kar je 13,9 mio EUR oz. 9 odstotkov več kot v primerljivem obdobju 2024. Čisti poslovni izid, realiziran v obdobju januar – september 2025 je znašal 135,8 mio EUR, kar je 12,1 mio EUR oz. 10 odstotkov več kot v primerljivem obdobju leta 2024.
Negativen vpliv širitve regulacije pri prodaji goriv na slovenskem trgu smo nadomestili z dobro prodajo na trgih JV Evrope in dobro prodajo trgovskega blaga in storitev.
Bilančna vsota skupine Petrol je 30. septembra 2025 znašala 2,4 mrd EUR oz. 4 odstotke manj kot konec leta 2024. Dolgoročna sredstva so znašala 1,3 mrd EUR, tako kot konec leta 2024, kratkoročna sredstva pa 1,0 mrd EUR, kar je 110,1 mio EUR oz. 10 odstotkov manj kot konec leta 2024, predvsem zaradi nižjih poslovnih terjatev.
Neto dolg 43,8 mio EUR nižji od realiziranega konec septembra 2024.
Kapital skupine Petrol je 30. septembra 2025 znašal 1.008,9 mio EUR, medtem ko je konec leta 2024 znašal 976,5 mio EUR.
Neto dolg je znašal 440,4 mio EUR, kar je 11,9 mio EUR več kot konec leta 2024 ter 43,8 mio EUR manj kot konec septembra 2024.
Na zadnji dan obravnavanega obdobja, 30. septembra 2025, je skupina Petrol imela 179,0 mio EUR obratnega kapitala, kar je 5,9 mio EUR več kot konec leta 2024 in 9,2 mio EUR manj kot konec septembra 2024. Glede na konec leta 2024 so se znižale tako poslovne obveznosti kot poslovne terjatve, zaloge pa so ostale na podobni ravni. Na gibanje obratnega kapitala imata pomemben vpliv nihanje cen proizvodov iz nafte in nenaftnih energentov ter sezonski vpliv.
Bonitetna hiša S&P Global Ratings je 13. februarja 2025 družbi Petrol d.d., Ljubljana, potrdila dolgoročno bonitetno oceno »BBB-« in kratkoročno »A-3« ter oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene »stabilno«.
Za povrnitev nastale škode zaradi reguliranih cen pogonskih goriv v obdobju med 15. marcem in 30. aprilom ter 11. majem in 20. junijem 2022 je Petrol d.d., Ljubljana, 16. maja 2023 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo proti Republiki Sloveniji za povrnitev nastale škode v višini 106,9 mio EUR. Nadalje je družba Petrol d.d., Ljubljana 3. junija 2025 na Državno odvetništvo Republike Slovenije vložila predlog za mirno rešitev spora v višini 68,6 mio EUR, kot nadomestilo za škodo, nastalo zaradi regulacije cen naftnih derivatov v obdobju od 21. junija 2022 do 17. junija 2024. Ker postopek mirne rešitve spora ni uspel, je Petrol d.d., Ljubljana dne 18. septembra 2025 vložil tožbo na povračilo škode iz naslova regulacije cen nekaterih naftnih derivatov v višini 70,3 mio EUR.
Družba Petrol d.o.o. Zagreb je 15. oktobra 2024 proti Republiki Hrvaški pred Trgovačkim sudom v Zagrebu vložila tožbo za povrnitev nastale škode zaradi reguliranih cen pogonskih goriv v obdobju od oktobra 2021 do decembra 2022 v višini 60 mio EUR.
Družba Geoplin d.o.o. Ljubljana je 16. maja 2023 zaradi kršitve pogodbe o dobavi zemeljskega plina začela postopek arbitraže proti družbi Gazprom Export LLC. 13. maja 2024 je bil vložen končni arbitražni zahtevek. Arbitražni narok je potekal v začetku marca 2025.
Vlada Republike Hrvaške je 7. julija 2023 z uredbo določila mehanizem nadomestil dobaviteljem zemeljskega plina za razliko med ceno, ki jo je treba plačati pri nakupu tega energenta, in ceno, ki jo ureja metodologija za določanje cen za oskrbo z zemeljskim plinom. Družba Geoplin d.o.o., Zagreb je vložila zahtevke za povračilo razlike v ceni v višini 20,9 mio EUR za obdobje april – december 2023 in v višini 15,8 mio EUR za obdobje januar–marec 2024. Zahtevek ni pripoznan v računovodskih izkazih skupine Petrol, saj še ni potrjen s strani regulatorja trga.
Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih leta 2025 s produktno skupino goriva in derivati ustvarila 2,3 mrd EUR prihodkov od prodaje.
Na poslovanje skupine Petrol na področju prodaje goriv in derivatov je tudi v letu 2025 vplivala regulacija cen nekaterih naftnih derivatov, ki so jo države uvedle kot odziv na visoke cene energentov in naraščajočo inflacijo. V večini držav, kjer posluje Petrol, regulacija ostaja v veljavi kljub umiritvi gibanja cen energentov, le na Hrvaškem je bila s 15. julijem 2025 regulacija cen naftnih derivatov odpravljena.
V prvih devetih mesecih leta 2025 smo v skupini Petrol prodali 3.009,8 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 4 odstotke več kot v enakem obdobju leta 2024.
Na slovenskem trgu smo v prvih devetih mesecih leta 2025 prodali 1.132,1 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 1 odstotek manj kot v enakem obdobju leta 2024. Negativen vpliv na prodajo
Dobra prodaja goriv in derivatov predvsem na trgih JV Evrope, kjer so zaradi drugačne trošarinske politike cene nižje kot v Sloveniji.
imajo nižje cene goriva na obmejnih prodajnih mestih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Tudi na Hrvaškem so prodajne cene goriv nižje kot v Sloveniji, zato se predvsem tranzitni kupci raje odločajo za nakupe na prodajnih mestih na Hrvaškem kot v Sloveniji. To smo uspešno nadomestili z večjo veleprodajo, povečali pa smo tudi prodajo ekstra lahkega kurilnega olja, letalskih bencinov in bitumna.

Prenovljena prodajna mesta in skrben prodajni asortiman so nam omogočili boljše prodajne rezultate na trgih JV Evrope.
Na trgih jugovzhodne Evrope smo v prvih devetih mesecih leta 2025 prodali 1.188,8 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Povečala se je prodaja dizelskega goriva in motornih bencinov, tako v maloprodaji kot v veleprodaji. Na Hrvaškem je visoko rast spodbudila tudi nižja cena goriv v primerjavi
s sosednjimi državami, zaradi česar so se tranzitni kupci raje odločali za nakupe v tej državi namesto v Sloveniji. Uspešni smo bili pri prodaji ekstra lahkega kurilnega olja, znižala pa se je prodaja utekočinjenega naftnega plina.
Na trgih EU in ostalih trgih smo v prvih devetih mesecih leta 2025 prodali 688,9 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Pri prodaji na tuje trge izkoriščamo le priložnosti z zadostno maržnostjo, v letošnjem letu so nam razmere na posameznih tujih trgih tako omogočile večji obseg poslovanja.
V prvih devetih mesecih leta 2025 se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v strukturi prodaje goriv in derivatov po trgih povečal delež prodaje na trge EU in ostale trge (z 21 na 23 odstotkov), delež prodaje na trge jugovzhodne Evrope je ostal na enakem nivoju (39 odstotkov), nekoliko pa se je zmanjšal delež prodaje na slovenskem trgu (s 40 na 38 odstotkov).
Od skupno 3.009,8 tisoč ton goriv in derivatov smo jih v maloprodaji prodali 47 odstotkov, v veleprodaji pa 53 odstotkov.
Redno analiziramo poslovanje posameznih prodajnih mest. Zaprli smo dve prodajni mesti z najslabšimi poslovnimi rezultati.
Maloprodajna mreža skupine Petrol je konec septembra 2025 obsegala 596 prodajnih mest bencinskih servisov, in sicer 316 v Sloveniji, 203 na Hrvaškem, 42 v Bosni in Hercegovini, 20 v Srbiji in 15 v Črni gori.
Konec septembra 2025 smo v skupini Petrol v Sloveniji upravljali štiri koncesije za oskrbo z UNP. Na Hrvaškem ima družba
Petrol d.o.o. sklenjeni pogodbi za oskrbo z UNP v mestih Šibenik in Reka. V obeh državah kupce UNP oskrbujemo tudi prek plinohramov, na prodajnih mestih bencinskih servisov in v veleprodaji pa kupce oskrbujemo z avtoplinom in plinom v jeklenkah. Prav tako z avtoplinom in plinom v jeklenkah oskrbujemo kupce v malo- in veleprodaji v Črni gori in v Bosni in Hercegovini. V Srbiji je podjetje Petrol LPG d.o.o. Beograd nadaljevalo širitev poslovanja v regiji tudi z izvozom UNP v Severno Makedonijo in Črno goro.
V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih leta 2025 s prodajo trgovskega blaga in storitev ustvarili 506,0 mio EUR prihodkov.
Na slovenskem trgu smo v tem obdobju ustvarili 308,0 mio EUR prihodkov, kar je 3 odstotke manj kot v primerljivem obdobju lani. Na trgih JV Evrope pa smo v tem obdobju ustvarili 197,9 mio EUR prihodkov, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2024.
Prihodke smo povečali predvsem na segmentu prodaje tobačnih izdelkov in prehrambenega blaga na trgih JV Evrope. Na dobro prodajo je v največji meri vplival prenovljen asortiman, ki je skrbno prilagojen aktualnim tržnim trendom in potrebam kupcev, pozitiven vpliv pa so imele tudi prenove prodajnih mest, ki smo jo izvedli v letu 2024 in jih še nadaljujemo, prodaja tranzitnim kupcem, ki so namesto prodajnih mest v Sloveniji obiskovali prodajna mesta na Hrvaškem, in pa tudi zaprtje ostalih trgovin v Bosni in Hercegovini ob nedeljah.

Na področju maloprodaje smo pripravljali in izvajali različne razvojne projekte za izboljšanje učinkovitosti delovanja prodajnih mest. S projekti smo zasledovali finančne, stroškovne in procesne cilje. V okviru digitalizacije smo pripravljali projektna izhodišča za uporabo umetne inteligence pri vsakdanjem delu na prodajnih mestih, razvili smo novo komunikacijsko platformo, ki jo bomo predvidoma do konca novembra 2025 uvedli na vsa tržišča.
Na prodajna mesta smo umeščali digitalne e-cenovke, na Hrvaškem trgu smo izvajali priprave na zagon rešitve hitrih nakupov prek aplikacije Petrol GO. Na vseh trgih so potekali kvalitativni nadzori, na podlagi katerih smo pripravljali plan aktivnosti za izboljšanje kakovosti storitev in uporabniških izkušenj.
Veliko pozornosti namenjamo optimizacijskim ukrepom za prodajna mesta s slabšimi poslovnimi rezultati. Na podlagi analiz poslovanja prodajnih mest smo v Sloveniji zaprli dve prodajni mesti z najslabšimi rezultati. Ob sprejemu nove Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov v Sloveniji smo izdelali različne simulacije vpliva na poslovanje posameznih prodajnih mest. Na prodajnih mestih, kjer rezultati odstopajo od pričakovanih, pripravljamo in sprejemamo optimizacijske ukrepe, katerih realizacija se bo odrazila v izboljšanju njihovega poslovanja. Med stalne naloge tudi sicer sodijo aktivnosti za izboljšanje prodajnih rezultatov, s katerimi posledično pozitivno vplivamo tudi na stroškovno učinkovitost prodajnih mest. Delovni čas prodajnih mest in število zaposlenih na posameznem prodajnem mestu prilagajamo razmeram v konkurenčnem okolju. Večjo pozornost dodatno namenjamo obvladovanju vseh vrst stroškov, ki vplivajo na delovanje maloprodaje. V teku so tudi digitalni razvojni projekti, ki bodo izboljšali učinkovitost delovanja v maloprodaji.
V okviru prodaje poslovnim strankam smo posebno pozornost namenili vzdrževanju kakovostnih poslovnih odnosov in uspešnemu sodelovanju s kupci, kar je še posebej ključno v obdobju regulacije prodajnih cen in marž za goriva. Osredotočeni smo na pridobivanje novih kupcev in na ponujanje novih produktov ter paketnih rešitev obstoječim strankam, pri čemer skrbimo za ustrezna finančna zavarovanja.
V Sloveniji se je v februarju zaključila nadomestna gradnja prodajnega mesta Zreče, v marcu pa umestitev sanitarij in delna prenova prodajnega mesta Šempas AC jug. V juniju je bila zaključena celovita prenova prodajnih mest Rogaška Slatina in Kobarid, v avgustu Kamnik Perovo ter nadomestna gradnja Medvode Gorenjska 14. V izvedbi so novogradnja prodajnega mesta Arnovski Gozd ter celovite prenove prodajnih mest Tržič vzhod, Trebnje in Lendava.
Na Hrvaškem je bilo v vizualno podobo Petrola prenovljenih 30 prodajnih mest, ki smo jih pridobili z nakupom družbe Crodux Derivati Dva, d.o.o. V aprilu je bila zaključena sanacija prodajnega mesta Mosor AC jug po požaru, junija prenova in rebranding prodajnega mesta Dragalić jug, avgusta pa prodajnega mesta Zagreb Ljubljanska. V teku je izvedba novogradnje prodajnega mesta Poreč obilaznica zahod.
V Srbiji se je mreža Petrola junija razširila z novim prodajnim mestom Zrenjanin, v septembru pa z novim prodajnih mestom Pančevo.
V Črni gori je bilo junija odprto novo prodajno mesto Podgorica Zetskih vladara.
Poleg tega pripravljamo tehnično rešitev za čiščenje zaoljenih vod, ki nastajajo na prodajnih mestih in skladiščih goriv. Z lastno rešitvijo bomo prispevali k večji neodvisnosti in stroškovni optimizaciji. Nadaljujemo investicijske projekte vgradnje več novih malih komunalnih čistilnih naprav na prodajnih mestih, med katerimi po velikosti izstopata prodajni mesti Lom v Sloveniji (900 PE) in Janjče na Hrvaškem (700 PE). Z dobaviteljem opreme sodelujemo tudi pri razvoju tehnologij, s čimer stremimo k izpolnjevanju vse strožjih zakonskih zahtev čiščenja odpadnih voda.


Na vseh Petrolovih skladiščih naftnih derivatov izvajamo zakonsko zahtevane projekte in projekte za znižanje tveganj, ter manjša investicijsko-vzdrževalna dela za zagotavljanje nemotenega delovanja obratov. Začeli smo tudi z aktivnostmi za pregled možnosti izgradnje industrijske čistilne naprave za predelavo odpadnih voda, ki nastajajo pri čiščenju podzemnih rezervoarjev, lovilnikov olja in praznjenju drenažnih voda iz rezervoarjev goriv celinskih skladišč.
Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih leta 2025 s produktno skupino energija in rešitve ustvarila 1,8 mrd EUR prihodkov od prodaje.
Produktna skupina energija in rešitve zajema ponudbo na naslednjih področjih:
S prodajo energetskih rešitev smo v skupini Petrol v prvih devetih mesecih leta realizirali prihodke v višini 33,7 mio EUR.
Javnim partnerjem (občinam, ministrstvom itd.) pomagamo do učinkovitejšega in okolju prijaznejšega energetskega profila stavb s pomočjo energetskega pogodbeništva – modela javno-zasebnih partnerstev. Po prenovi v vseh vrstah objektov zagotavljamo optimalno rabo energije z uporabo obnovljivih virov, ob tem pa ohranjamo ustrezne uporabniške standarde. Za javne partnerje poiščemo investicijsko najoptimalnejšo rešitev za energetsko prenovo, poskrbimo za celoten proces energetske prenove, nato pa v času pogodbenega obdobja energetsko upravljamo objekte in zagotavljamo prihranke.
V letu 2025 nadaljujemo upravljanje in optimizacijo vseh objektov v sklopu podpisanih koncesijskih pogodb ter s pripravo novih prodajnih in investicijskih projektov, ki so predvideni za izvedbo do konca letošnjega leta in v letu 2026.
V Mestni občini Ljubljana smo v okviru prodajnega projekta zaključili izvedbo ukrepov prezračevanja na dveh osnovnih šolah. Izvedene rešitve prezračevanj smo od septembra 2025 dalje za obdobje petih let prevzeli v upravljanje in redno vzdrževanje.
Skupaj s poslovnim partnerjem izvajamo večji prodajni projekt, ki vključuje projektiranje, izvedbo energetske in statične prenove ter vzdrževanje in upravljanje izvedenih rešitev energetske prenove stavb Šolskega centra Ptuj, Gimnazije Ptuj in Dijaškega doma Ptuj.
Na Hrvaškem smo v okviru javnega naročila, ki ga je objavila Agencija za pravni promet i posredovanje nekretninama (APN), podpisali pogodbo za izvedbo projekta energetske prenove stavbe Tehničke škole Karlovac po modelu energetskega pogodbeništva. V teku je projektiranje, po potrditvi projektne dokumentacije s strani APN pa bo sledila izvedba del.
Uvajamo tudi projekte za postavitev sončnih elektrarn na javnih površinah, ki vključujejo tudi upravljanje z električno energijo. Tovrstne projekte izvajamo po kombiniranem modelu energetskega pogodbeništva in upravljanja z električno energijo. Pri tem kot zasebni partner investiramo v postavitev skupnostnih sončnih elektrarn, jih v pogodbeni dobi
Z občino Novo mesto smo podpisal pogodbo za postavitev 10 sončnih elektrarn.
vzdržujemo ter upravljamo z električno energijo. Poleg že podpisanih pogodb z občinama Črnomelj in Slovenska Bistrica, smo podpisali pogodbo tudi z Mestno občino Novo mesto. Dela na vseh treh projektih se bodo začela oktobra 2025. Za Mestno občino Novo mesto je predviden
zaključek do konca letošnjega leta, za občini Črnomelj in Slovenska Bistrica pa v prvem kvartalu 2026.
Stara, energetsko potratna svetila javne razsvetljave v naseljih nadomeščamo s sodobnimi LED-svetili, ki svetlobo usmerjajo le tja, kjer je potrebna, pri čemer se lahko poraba energije zmanjša celo do 80 odstotkov. S celostnim pristopom izboljšujemo kakovost vzdrževanja, splošno in prometno varnost ter podaljšujemo življenjsko dobo sistema javne razsvetljave. Obenem znižujemo stroške energije, vzdrževanja in upravljanja ter – kar je najpomembneje – zmanjšujemo svetlobno onesnaževanje.
Na vseh obstoječih projektih redno izpolnjujemo pogodbene obveznosti ter dosegamo oz. presegamo pogodbeno zagotovljene prihranke električne energije. V Srbiji smo poleg že zaključenega projekta v občini Mali Iđoš, kjer že izvajamo upravljanje in vzdrževanje, predčasno zaključili zamenjavo javne razsvetljave v mestu Subotica ter začeli z izvedbo projekta v občini Mionica.
Prizadevamo si za zagotavljanje kakovostnih vodnih virov v mestih ter skrbno in učinkovito upravljanje z vodo. Javnim partnerjem nudimo celovito podporo pri izboljšanju učinkovitosti obratovanja vodovodnega sistema, pomagamo prepoznati vodne izgube ter svetujemo pri ukrepih za njihovo zmanjšanje ali ohranjanje na doseženi ravni. S tem upravljavcem zagotavljamo večjo zanesljivost sistema, izboljšujemo njihovo učinkovitost in obratovalno varnost ter zmanjšujemo tveganja.
Zaključili smo aktivnosti na največjem projektu optimizacije obratovanja in zagotavljanja prihrankov pitne vode na Hrvaškem, pri katerem sta naročnika Vodovod Slavonski Brod in Hrvatske vode.
Daljinsko ogrevanje je ključni dejavnik zelenega prehoda, ki predstavlja dolgoročen proces celovite preobrazbe družbe s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti.
Proizvodnja toplote je eden največjih porabnikov energije, zato je energetska učinkovitost na tem področju med ključnimi cilji. Glavne smernice razvoja pametnih sistemov daljinskega ogrevanja vključujejo zmanjševanje porabe energije, stroškovno učinkovitost ter ukrepe za povečanje uporabe obnovljivih virov energije ob hkratni digitalizaciji sistema. S predvidevanjem in matematičnimi modeli lahko določamo potrebe sistemov daljinskega ogrevanja, omogočamo celovit in intuitiven pregled stanja na vseh točkah omrežja ter ocenjujemo vplive sistemskih sprememb primarnega vira energije. Digitalizacija omogoča zmanjšanje toplotnih izgub, optimizacijo stroškov delovanja sistema ter zagotavljanje maksimalne učinkovitosti, podpore razogljičenju in optimizacije delovanja omrežja.
S pametnimi omrežji razvijamo sisteme daljinskega ogrevanja kot del infrastrukture pametnih mest, kar vključuje pametno proizvodnjo, distribucijo in porabo toplote. S pomočjo napredne analitike delovanja v realnem času in programskih orodij optimiziramo merljive podatke.
Na sistemu daljinskega ogrevanja v Ljubljani je bil uspešno prenesen hidravlični model na novo različico programske opreme TERMIS (District Energy), kar predstavlja temelj za učinkovitejši nadzor, upravljanje in zmanjševanje toplotnih izgub. S Komunalnim podjetjem Velenje smo podpisali dveletno pogodbo za optimizacijo sistema.
Prek postopka javno-zasebnega partnerstva z mestom Leskovac je bil začet postopek izvedbe projekta preureditve obstoječe toplarne moči 10 MW z uporabo kurilnega olja na zemeljski plin, s ciljem modernizacije sistema daljinskega ogrevanja in prehoda na okolju prijaznejši energent. Cilji projekta so izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje emisij škodljivih snovi in povečanje energijske učinkovitosti sistema ogrevanja ter povečanje varnosti lokalne skupnosti.
V okviru sistema SCADA2 za nadzor in upravljanje toplotnih postrojenj se nadaljuje redno vzdrževanje obstoječega sistema v skladu s tehničnim načrtom in operativnimi protokoli.
V okviru nadgradnje sistema daljinskega ogrevanja za JKP Toplana Kraljevo poteka razvoj offline modula programske opreme TERMIS, ki omogoča hidravlično modeliranje, analizo in optimizacijo sistema daljinskega ogrevanja. Z uporabo programske opreme TERMIS bo JKP Toplana Kraljevo pridobila napredno orodje za učinkovitejše načrtovanje, delovanje in sprejemanje investicijskih odločitev v skladu z načeli energetske trajnosti in optimizacije virov. Off-line modul razvijamo tudi za podjetje Energo Rijeka, kjer je programska oprema TERMIS že nameščena.
Za javne partnerje (občine) gradimo in upravljamo čistilne naprave za čiščenje odpadnih industrijskih in komunalnih voda ter upravljamo koncesije za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih voda. Aktivno sodelujemo pri pripravi novih projektov v industriji in izvajamo poprodajne aktivnosti pri obstoječih naročnikih. Letos smo začeli aktivno izvajati prodajne aktivnosti na področju upravljanja in vzdrževanja čistilnih naprav v segmentu B2B.
Aktivno sodelujemo pri pripravi novih projektov v industriji in poprodajnih aktivnostih za obstoječe naročnike. Aprila smo v upravljanje prevzeli čistilno napravo upravne stavbe DARS.
Upravljamo dve zaokroženi gospodarski območji (ZGO), na Ravnah in v Štorah, kjer zagotavljamo distribucijo električne energije, proizvodnjo in distribucijo komprimiranega zraka, distribucijo pitne vode ter druge energetske storitve, prilagojene posamezni lokaciji. Na Ravnah izvajamo tudi distribucijo hladilne vode, oskrbo s tehničnimi plini (kisik, dušik, argon) ter čiščenje komunalnih vod, medtem ko v Štorah poleg tega upravljamo distribucijo zemeljskega plina ter hlajenje, čiščenje in distribucijo industrijskih vod. Na obeh območjih posebno pozornost namenjamo celovitim energetskim rešitvam za vse odjemalce.
V prvih devetih mesecih leta 2025 smo se osredotočili predvsem na načrtovanje in izvedbo ključnih investicij za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe naših odjemalcev na območju ZGO Ravne in ZGO Štore.
Na področju energetskih rešitev za gospodinjstva smo osredotočeni predvsem na ponudbo toplotnih črpalk in sončnih elektrarn, ki lahko bistveno znižajo stroške porabe energije v stanovanjskih objektih in pripomorejo k izboljšanju ogljičnega odtisa. Naši sistemi sončnih elektrarn vključujejo tako klasične kot hibridne sončne elektrarne z vgrajenim hranilnikom električne energije.
2 SCADA – Supervisory Control and Data Acquisition (skupno ime za sisteme, ki so namenjeni nadzoru, kontroli, alarmiranju in zbiranju podatkov različnih tehnoloških procesov)
Zaradi spremembe zakonodaje (ukinitev letnega obračuna in uvedba novega omrežninskega akta) ter nekonsistentne komunikacije s strani vseh deležnikov, smo se dobavitelji v Sloveniji v prvi polovici leta 2025 soočili z občutnim upadom povpraševanja. Na to smo se odzvali z aktivnim oglaševanjem prek različnih komunikacijskih kanalov ter razširili ponudbo toplotnih črpalk s paketom, ki vključuje 8.880 KWh električne energije in strankam omogoča dodatne prihranke. Paket toplotne črpalke z vključeno električno energijo je edinstven na slovenskem trgu. V tretjem kvartalu se je povpraševanje po toplotnih črpalkah izboljšalo, popraševanje po po sončnih elektrarnah pa ostaja na podobni ravni kot v prvi polovici leta.
Na Hrvaškem trgu povpraševanje gospodinjskih odjemalcev po vgradnji sončnih elektrarn narašča. Priključevanje sončnih elektrarn v omrežje v regijah, kot sta Karlovac in Istra, zaradi pomanjkanja kadra v družbi HEP3 poteka počasneje, v ostalih regijah pa v skladu s pričakovanji.
Na področju energetskih rešitev za poslovne stranke razvijamo celovite rešitve za učinkovito rabo energije, večji delež obnovljivih virov energije in učinkovito upravljanje sistemov. Strankam pomagamo optimizirati proizvodne procese, znižati stroške in doseči obveze zmanjševanja ogljičnega odtisa. S celovitimi energetskimi rešitvami smo njihov partner na poti trajnostnega prehoda in energetske transformacije.

Zaradi velike nestabilnosti na energetskem trgu in volatilnosti cene energentov se podjetja vse bolj zavedajo pomena zanesljive oskrbe z energenti in sodobnih energetskih rešitev, ki zmanjšujejo njihovo odvisnost od enega vira. Na področju energetskih rešitev za poslovne stranke Petrol razvija nove in tehnološko napredne rešitve, ki strankam omogočajo stroškovno učinkovitost in povečujejo njihovo konkurenčnost.
3 HEP – Hrvatska elektroprivreda
Učinkovite energetske rešitve postajajo vse bolj kompleksne, saj je potrebno učinke iskati
medsektorsko. Posledično je bolj kompleksen tudi proces implementacije, ki zahteva ustrezno konfiguracijo in upravljanje energetskih sistemov. Prilagoditev celostne rešitve posamezni stranki, digitalizacija in racionalizacija procesov so tako ključni za uspešen trajnostni prehod brez dodatnih tveganj.
Sončna elektrarna in baterijski hranilnik predstavljata varno naložbo z zelo nizkim tveganjem in predvideno življenjsko dobo 30 let.
Z novimi poslovnimi modeli, ki vključujejo baterijske hranilnike, proizvodne naprave električne energije ter fleksibilne odjemalce, strankam zagotavljamo cenejšo in stabilnejšo oskrbo z električno energijo.
V prvih devetih mesecih leta 2025 smo za poslovne stranke razvili inovativne projekte z naprednim upravljanjem baterijskih hranilnikov v povezavi s sončnimi elektrarnami in polnilnicami za električna vozila. Tudi v prihodnje bomo posebno pozornost namenjali iskanju optimalnih rešitev za naše stranke in skrbeli za učinkovito upravljanje, ki jim zagotavlja še večjo konkurenčnost.
S prodajo toplotnih sistemov smo v skupini Petrol v prvih devetih mesecih leta realizirali prihodke v višini 15,5 mio EUR.
Toplotni sistemi vključujejo sisteme daljinskega ogrevanja, kjer se toplota proizvaja v eni ali več kotlovnicah in distribuira do končnih odjemalcev prek toplovodnega omrežja. Daljinsko ogrevanje velja za najzanesljivejši sistem oskrbe s toploto, saj je okoljsko in stroškovno ugoden. Podnebne spremembe prek zakonodaje spodbujajo priključitev na daljinsko ogrevanje, saj so emisije izpušnih plinov in CO2 minimalne. Po drugi strani višje zunanje temperature, skupaj z ukrepi energetske učinkovitosti, znižujejo porabo toplote.
Skupina Petrol je na slovenskem trgu tretji največji distributer toplote med več kot 50 ponudniki daljinskega ogrevanja.
Proizvodnja in distribucija toplote je po Zakonu o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS) regulirana dejavnost, ne glede na vhodni primarni energent. Pri tem mora biti vsaj 50 odstotkov toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije (slovenski sekanci, peleti, geotermalna
energija) ali vsaj 75 odstotkov iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (kogeneracija). Možna je tudi kombinacija soproizvodnje in obnovljivih virov, če skupaj dosegajo vsaj 50-odstotni delež.
V prvih devetih mesecih leta 2025 smo na slovenskem trgu upravljali 36 sistemov daljinskega ogrevanja. Od tega je 18 sistemov organiziranih kot izbirne gospodarske javne službe (koncesije), za katere so podpisane koncesijske pogodbe z občinami. 15 sistemov je lastniških, 3 pa delujejo kot tržni distribucijski sistemi.
V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih leta 2025 na področju toplotnih sistemov prodali 69,5 tisoč MWh toplotne energije, kar je 9 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2024. Dodatno smo v okviru energetskih rešitev proizvedli še 8,7 tisoč MWh toplotne energije.
Z distribucijo zemeljskega plina je skupina Petrol v prvih devetih mesecih leta 2025 realizirala 11,5 mio EUR prihodkov od prodaje.
Konec septembra 2025 smo v skupini Petrol v Sloveniji upravljali 31 koncesij za oskrbo z zemeljskim plinom, v Srbiji pa z zemeljskim plinom oskrbujemo občini Bačka Topola in Pećinci ter tri občine v Beogradu. Na hrvaškem trgu izvajamo distribucijo zemeljskega plina v nekaterih občinah na območjih Krapinsko-zagorske in Zagrebške županije.
Aktivnosti so bile na vseh trgih usmerjene predvsem v zaključevanje manjših infrastrukturnih projektov in vzdrževanje, kar bo omogočilo večjo optimizacijo stroškov.
V letu 2024 smo v občini Sežana začeli s projektiranjem priključnega plinovoda za priklop
distribucijskega omrežja na prenosno plinovodno omrežje in pridobivanjem soglasja in služnosti na predvideni trasi plinovoda. Začetek gradnje plinovoda je predviden za drugi kvartal leta 2026, po pravnomočni pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Naše distribucijsko omrežje širimo tako v Sloveniji kot v Srbiji.
V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih leta 2025 distribuirali 923,1 tisoč MWh zemeljskega plina, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kljub mili zimi in opaznemu prehodu kupcev na druge energente (kot posledica novega Energetskega zakona (EZ-2), ki prepoveduje vgradnjo novih kondenzacijskih kotlov pri gospodinjskih uporabnikih) je na višji odjem v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 na slovenskem trgu vplivala priključitev večjih industrijskih uporabnikov, na srbskem trgu pa priklop novih uporabnikov na omrežje ob širitvi distribucijskega omrežja.
S prodajo in trgovanjem z električno energijo in zemeljskim plinom je skupina Petrol v prvih devetih mesecih leta 2025 realizirala 1,7 mrd EUR prihodkov od prodaje.
Skupina Petrol je konec septembra 2025 imela 62,1 tisoč odjemalcev zemeljskega plina (brez odjemalcev skupine Geoplin).
Končnim odjemalcem smo v prvih devetih mesecih leta 2025 dobavili 6,6 TWh zemeljskega plina. Dobre rezultate smo dosegli pri poslovnem odjemu, medtem ko je bila prodaja v segmentu ogrevanja nekoliko nižja, skladna s temperaturnimi razmerami v obdobju. Zaradi ugodnih cenovnih razmerij smo dobre prodajne rezultate dosegli tudi pri trgovanju oz. upravljanju retail portfelja, kjer smo na trgih Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, realizirali prodajo v višini 8,9 TWh.
V prvih devetih mesecih leta 2025 smo v skupini Petrol nadaljevali izvajanje strategije na področju prodaje električne energije, ki temelji na dolgoročnem partnerskem odnosu z odjemalci, razvoju digitalnih rešitev in prilagajanju regulatornim spremembam.
Na segmentu velikih poslovnih odjemalcev smo v tem obdobju uspešno podaljševali obstoječa partnerstva ter sklepali nove pogodbe za prihodnja obdobja, kar potrjuje, da naše strokovno delo in kakovostna podpora ohranjata visoko raven zaupanja poslovnih partnerjev. To potrjuje tudi rast Petrolovega tržnega deleža na področju poslovnega odjema, ki se je povečal na 19,6 odstotkov, s čimer smo utrdili svojo pozicijo kot prva izbira slovenskega gospodarstva na področju oskrbe z električno energijo. Poslovnim odjemalcem s fleksibilnimi pogodbami je na voljo tudi aplikacija Petrol Energy Market, ki omogoča neposreden dostop do borznih cen in samostojno upravljanje zakupljene energije. Odzivi uporabnikov potrjujejo, da smo na pravi poti pri digitalizaciji energetskih storitev.


Na področju samooskrbe smo nadaljevali z razvojem individualnih in skupnostnih rešitev, skladno z zakonodajnimi smernicami in pričakovanji trga. V tem obdobju smo sklenili prve pogodbe za občinske samooskrbne skupnosti, v pripravi pa že imamo nove projekte. Ob tem poudarjamo, da je obstoječa shema net-meteringa po EZ-1 za dobavitelje še vedno
nevzdržna, saj ustrezne rešitve za kritje stroškov do sedaj še niso bile sprejete. V dialogu z ustreznimi organi in v skrbi za odjemalce aktivno iščemo dolgoročno rešitev, ki bi omogočala, da bi bili odjemalci še naprej deležni pravic iz te sheme.
Model net-meteringa negativno vpliva na poslovanje dobaviteljev električne energije.
V septembru smo začeli s postopkom pripojitve odvisne družbe E 3, d.o.o., kar bo prineslo številne prednosti: poenotenje procesov in nastopa na trgu, večjo preglednost in dostopnost storitev pod enotno blagovno znamko Petrol ter boljše izkoriščanje sinergij znotraj skupine. Oskrba z električno energijo in daljinsko ogrevanje bosta tudi v času pripojitve potekala nemoteno, obstoječe pogodbe in pogoji za odjemalce pa ostajajo nespremenjeni.
Konec septembra je bil na evropski ravni uveden prehod na 15-minutne časovne intervale pri oblikovanju cen na dnevnem trgu, kar pomeni večjo dinamiko in zahtevnejše usklajevanje portfeljev. S 1. januarjem 2026 bo omejena cena za sekundarno regulacijo odpravljena, dodatno pa se bo predvidoma s 1. julijem 2026 ELES vključil v evropski platformi Picasso in Mari, kar bo še povečalo pomen fleksibilnosti in odzivnosti dobaviteljev.
Nadaljujemo z razvojem novega orodja za portfeljsko upravljanje in podporo procesom na področju dobave električne energije, ki smo ga začeli letos marca. Orodje nam bo po zaključku projekta omogočilo učinkovitejše upravljanje tveganj, optimizacijo nabave ter večjo odzivnost na tržne spremembe.
Na Hrvaškem smo v prvih devetih mesecih dosegli najvišji tržni delež doslej – skoraj 4
Dobavo električne energije končnim odjemalcem uspešno širimo tudi na trgih JV Evrope.
odstotke, kar potrjuje konkurenčnost naših storitev tudi izven matičnega trga. Prisotnost uspešno širimo tudi v Srbiji, kjer nadaljujemo z razvojem komercialnih aktivnosti.
Z razvojem novih storitev, digitalnih orodij ter aktivnim upravljanjem odnosov s strankami ostajamo zavezani cilju zagotavljanja
zanesljive, trajnostne in uporabnikom prijazne oskrbe z električno energijo.
V okviru razvoja trgovalne infrastrukture smo zaključili testiranje nove verzije sistema Allegro. Vzporedno potekajo tudi redne aktivnosti nadgradnje procesov in obstoječega trgovalnega sistema za tekoče poslovanje, ki so bile v septembru predvsem usmerjene na prehod večine Evropskih borz na 15-minutno trgovanje. Prešli pa smo tudi na novo nemško trgovalno platformo MATS4 . Skladno s strategijo pripravljamo tudi vstop na kosovski trg, vendar le preko poslovanja na meji, zato pridobivanje licenc na tem trgu ne bo potrebno.
Trg ostaja izpostavljen vplivom kratkoročnih vremenskih sprememb in nestanovitnosti proizvodnje iz obnovljivih virov energije. Kljub nekoliko umirjenim cenovnim razlikam med posameznimi regijami se povpraševanje po električni energiji še naprej giblje v skladu z gospodarsko aktivnostjo in temperaturnimi odstopanji, kar ustvarja kratkoročne priložnosti, a tudi tveganja na trgu.
Terminski (forward) instrumenti so bili v tem obdobju izrazito volatilni zaradi povečane geopolitične napetosti, trgovinske vojne med ključnimi svetovnimi gospodarstvi ter negotovosti, povezane z mednarodnimi konflikti, ki vplivajo na cene energentov. Posledično se je povečala tudi premija za tveganje, kar se odraža v razhajanjih med posameznimi ročnimi produkti in v zahtevnejšem upravljanju cenovnih pozicij.
Prodaja končnim odjemalcem je v prvih devetih mesecih leta 2025 znašala 2,6 TWh, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2024. Prodane količine pri trgovanju v prvih devetih
4 MATS – Multiple Auction Trading System
mesecih leta 2025 so znašale 4,9 TWh, dodatno pa smo v sklopu upravljanja retail portfelja prodali še 1,4 TWh električne energije.
S proizvodnjo električne energije smo v skupini Petrol v prvih devetih mesecih leta 2025 realizirali prihodke od prodaje v višini 15,5 mio EUR.
Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je globalno eno ključnih področij za trajnostni razvoj in pomemben steber razvoja skupine Petrol kot sodobne energetske skupine. Dogajanja na energetskih trgih potrjujejo, kako pomembni so lastni, dolgoročno zagotovljeni viri proizvodnje energije. Hkrati so naložbe v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije konkreten prispevek h krepitvi samooskrbe in energetski tranziciji gospodinjstev, gospodarstva in države.
V skupini Petrol upravljamo dve vetrni elektrarni na Hrvaškem (VE Glunča in VE Ljubač), ki sta v prvih devetih mesecih leta 2025 proizvedli 94,6 tisoč MWh električne energije. Poleg tega smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja vetrne elektrarne Dazlina, katere začetek gradnje pričakujemo še v letošnjem letu. V razvojni fazi je projekt vetrne elektrarne v Sloveniji.
V Bosni in Hercegovini ter Srbiji upravljamo šest malih hidroelektrarn, ki so v prvih devetih mesecih leta 2025 proizvedle skupno 16,7 tisoč MWh električne energije.
Sončne elektrarne na Hrvaškem (Suknovci, Vrbnik in Pliskovo) so v prvih devetih mesecih leta 2025 proizvedle 15,1 tisoč MWh električne energije. V okviru projekta Petrol Green v
Veliki baterijski hranilniki so ključna tehnologija za energetski prehod in zagotavljanje stabilnega, trajnostnega energetskega sistema.
Sloveniji izvajamo postavitev novih 20 lokacij, ki vključujejo postavitev baterijskih hranilnikov in polnilnic za električna vozila, medtem ko je na Hrvaškem v izvedbi prvih 10 lokacij. V Srbiji smo namestili prvo sončno elektrarno na lastni lokaciji
V sklopu zagotavljanja fleksibilnosti in sistemskih storitev na trgu električne energije z baterijskimi hranilniki energije, smo v fazi pridobivanja potrebnih dovoljenj za projekte postavitve samostojnih baterijskih hranilnikov na lokacijah v Štorah in Ravnah.
V prvih devetih mesecih leta 2025 smo v skupini Petrol na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov proizvedli 127,4 tisoč MWh električne energije, kar je 2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Električno energijo dodatno proizvajamo tudi v okviru energetskih rešitev in toplotnih sistemov ter za lastne potrebe (projekt Petrol Green).
S prodajo produktov in storitev mobilnosti smo v skupini Petrol v prvih devetih mesecih leta 2025 realizirali prihodke od prodaje v višini 6,9 mio EUR.
Razvoj polnilne infrastrukture za električna vozila ter razvoj novih rešitev in storitev na področju e-mobilnosti predstavljata pomemben steber trajnostnega in inovativnega poslovanja skupine Petrol.
Prepoznavnost Petrolove mreže polnilnic se povečuje v celotni regiji, tako pri domačih uporabnikih kot tudi pri tujih ponudnikih storitev polnjenja, ki svojim uporabnikom omogočajo polnjenje v Petrolovi mreži v Sloveniji in na Hrvaškem.
V skupini Petrol smo tako v prvih devetih mesecih leta 2025 z razvojem storitev e-mobilnosti:
Konec septembra 2025 smo v celotni Petrolovi polnilni mreži upravljali 659 polnilnic oz. več kot 1.150 polnilnih mest.
Konec septembra smo upravljali mrežo 659 polnilnic.
Razvoj polnilne infrastrukture temelji na ključnih partnerstvih z največjimi energetskimi podjetji, občinami in prevoznimi podjetji v srednji in jugovzhodni Evropi v okviru projektov EU, ki jih sofinancira Evropska komisija.
V okviru projekta MULTI-E, ki je v zaključni fazi, smo v prvih devetih mesecih leta 2025 postavili 15 ultra hitrih polnilnic na 8 lokacijah. V Sloveniji so bile polnilnice nameščene na prodajnih mestih Ivančna Gorica in Lopata, na Hrvaškem pa na prodajnih mestih Dragalič Sjever, Sv. Helena Istok in Zapad, Dugopolje Sjever in Jug ter Ravnice Zagreb. Večina lokacij je že bila predana v javno obratovanje.
Velik poudarek namenjamo razvoju ultra hitre polnilne infrastrukture v okviru evropskega projekta čezmejnega električnega polnjenja CROSS-E, pridobljenega v letu 2024 v konzorciju s podjetji Allego, Emobility Solutions in GreenWay. V sklopu projekta v naslednjih dveh letih pripravljamo projekte za postavitev ultra hitrih polnilnic na avtocestnih lokacijah v Sloveniji in na Hrvaškem. V sklopu projekta CROSS-E smo v poletnih mesecih zagnali in predali v javno obratovanje skupno 17 ultra hitrih polnilnic. Med njimi sta 2 na prodajnih mestih Murska Sobota Sever in Jug, 6 na prodajnih mestih Barje Sever in Jug, 2 na Lopati Sever, 4 na Lukovici Jug (od tega 2 za tovorna vozila) in 3 na prodajnem mestu Ivančna Gorica (od tega 1 za tovorna vozila). S tem je Petrol prvi ponudnik v Sloveniji, ki je na avtocestnih lokacijah postavil polnilnice za tovorna vozila.


Poleg lastnih investicijskih projektov smo mrežo polnilne infrastrukture razširili tudi v okviru prodajnih projektov, pri čemer smo zasebnim uporabnikom prodali 12 polnilnic, poslovnim strankam pa 32. Za zasebne uporabnike, ki nameravajo prijaviti projekte za postavitev lastnih polnilnih postaj v okviru nacionalnih razpisov, smo pripravili posebno ponudbo.
Naše storitve mobilnosti temeljijo na razumevanju sodobnih potreb uporabnikov in hitro razvijajočih se trendov trajnostnega prometa. Razvijamo inovativne rešitve, ki podpirajo prehod v zeleno mobilnost, s poudarkom na digitalizaciji, elektrifikaciji in uporabniški izkušnji. V tretjem četrtletju smo obstoječim storitvam, kot so upravljanje voznih parkov ter kratkoročni in dolgoročni najemi vozil, dodali tudi storitev prodaje rabljenih vozil.
Na področju dolgoročnih najemov nadaljujemo z aktivno širitvijo portfelja in partnerstev ter uspešno nadgrajujemo sodelovanja z obstoječimi partnerji. Skupaj z njimi razvijamo strategije za optimizacijo voznih parkov in postopno elektrifikacijo, skladno z njihovimi trajnostnimi cilji. Trenutno imamo 390 aktivnih dolgoročnih najemov v Sloveniji in 63 na Hrvaškem.
V tretjem četrtletju smo pri kratkoročnih najemih razpolagali z 275 vozili v Sloveniji in 45 na Hrvaškem, s katerimi smo ustvarili 23.100 dni najema ter s tem dosegli 87-odstotno izkoriščenost voznega parka. Skupno število aktivnih vozil v Sloveniji in na Hrvaškem se je povečalo s 300 v letu 2024 na 320 v letu 2025.
Nadaljevali smo z rastjo v segmentu B2B, kjer smo uspešno podaljšali sodelovanje z več dolgoročnimi partnerji, hkrati pa ohranjali trend sklepanja novih pogodb z B2B naročniki, kar kaže na vse večje povpraševanje po prilagodljivih in kratkoročnih rešitvah mobilnosti.
Na področju turističnih in zasebnih najemov nadaljujemo s povečanjem števila neposrednih spletnih rezervacij prek naše spletne strani Atet/najem, kar je rezultat našega skrbnega dela na področju cenovne politike in izpostavljenosti na globalnih trgih. Največ rezervacij se sicer ustvari v turističnem delu leta, med aprilom in septembrom, ko se poveča povpraševanje predvsem s strani tujcev. Tako smo v tretjem tromesečju zabeležili kar 21,4 odstotkov več transakcij preko lastne spletne strani v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vsak evro, vložen v oglaševanje in SEO optimizacijo, se je tako povrnil kar z 11,7 EUR ustvarjene vrednosti.
Digitalizirane in celostne rešitve ostajajo ključne za strateško širitev dejavnosti upravljanja voznih parkov, tako na domačem kot tujih trgih ter za aktivacijo novih, naprednejših oblik storitev mobilnosti.
Platforma za upravljanje voznih parkov (FMG5 ) je trenutno v fazi aktivnega razvoja. Implementiramo ključne funkcionalnosti, ki bodo omogočile učinkovito izvajanje, spremljanje in upravljanje voznih parkov. Prva testiranja so bila že izvedena z dobrimi rezultati, začetek delovanja sistema pa je načrtovan za začetek leta 2026.
Razvijamo tudi platformo za deljeno mobilnost, ki bo omogočala vzpostavitev zaprtih sistemov za deljenje vozil znotraj organizacij ter odprtih rešitev za souporabo vozil v lokalnih skupnostih. Obe rešitvi sta povezani s telemetričnim sistemom, ki omogoča boljši nadzor, večjo sledljivost in analitiko uporabe vozil. V tretjem četrtletju smo večino vozil v družbi Petrol opremili s telemetrijo, kar bo omogočalo učinkovitejši nadzor nad stroški in optimizacijo voznega parka.
Poleg digitalnih rešitev izvajamo tudi aktivnosti za vzpostavitev novega centra mobilnosti, ki bo s svojo infrastrukturo in podpornimi službami omogočal kakovostno izvajanje in podporo vseh povezanih storitev. Za projekt smo pridobili vsa potrebna soglasja, gradbeno dovoljenje pa pričakujemo do konca letošnjega leta.
V prvih devetih mesecih leta 2025 smo za naložbe v opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in dolgoročne finančne naložbe namenili neto znesek 60,2 mio EUR. Od tega smo 54,7 odstotka sredstev namenili naložbam v maloprodajo goriv in derivatov ter trgovskega blaga in storitev, 27,1 odstotka naložbam v energetsko tranzicijo in digitalizacijo, 10,6 odstotka dejavnosti logistike in 7,6 odstotka naložbam v ostalo infrastrukturo.
Za energetsko tranzicijo je bilo v tem obdobju namenjenih 26,0 odstotka investiranih sredstev.
V prihodnje bomo naložbe prilagajali razvoju dogodkov, povezanih z regulacijo cen energentov in stabilizaciji denarnega toka Skupine.
5 FMG – Fleet Management

Nadaljevali smo z aktivnostmi prenove sistema upravljanja korporativnih tveganj in priložnosti. Sistem upravljanja korporativnih tveganj še vedno deluje po principu treh obrambnih linij, prav tako ostaja osnovna delitev korporativnih tveganj na finančna in operativna tveganja.
Vsa identificirana tveganja in ukrepi so bili skladno z internimi predpisi vključeni v register tveganj in register ukrepov. Predloga obeh registrov sta bila obravnavana na Odboru za upravljanje korporativnih tveganj (v nadaljevanju: odbor) nato pa posredovana v potrditev upravi družbe in predstavljena revizijski komisiji nadzornega sveta.
Posodobljen register vsebuje 6 finančnih tveganj in 60 operativnih tveganj.
Potrjen register tveganj vsebuje 66 tveganj, od tega 6 finančnih in 60 operativnih. Register ukrepov pa obsega 653 ukrepov, med katerimi je 415 že uvedenih, 138 v izvajanju, 82 predlaganih ter 18 ukrepov, do katerih se še nismo opredelili.
V zadnjem kvartalu bomo nadaljevali z aktivnostmi prenove sistema skladno s predvidenim planom.
Za namen obvladovanja finančnih tveganj imamo natančno opredeljene postopke. Ti postopki vključujejo:
• sprejete interne predpise o upravljanju finančnih tveganj in odgovornosti deležnikov v procesu upravljanja.
V tretjem kvartalu smo na področju limitnih sistemov uvedli dinamično prilagajanje limitnega sistema za varovanje prodaje električne energije na segmentu končnih odjemalcev (B2C), ki zahtevane intervale zapiranja portfelja prilagaja relativni višini tržnih cen v primerjavi z zgodovinskimi cenami, kar omogoča boljšo odzivnost na tržne razmere.
V času oblikovanja novega sistema upravljanja korporativnih tveganj smo operativna tveganja še naprej obvladovali skladno z že vzpostavljenimi ukrepi znotraj posameznih procesov. Ukrepi za blaženje operativnih tveganj so vzpostavljeni v obliki:
Do tveganj ESG smo se skladno z novo zakonodajo opredelili v matriki dvojne pomembnosti in posebnem delu poročanja, ki ga narekujejo standardi ESRS6 . Poročilo je sestavni del letnega poročila 2024.
Cene delnic na Ljubljanski borzi so v prvih devetih mesecih leta 20257 glede na konec leta 2024 večinoma zabeležile trende rasti. Vrednost indeksa SBITOP (slovenski blue-chip indeks, ki služi kot primerjalni indeks in nudi informacije o gibanju cen največjih in najbolj likvidnih delnic na organiziranem trgu, ter v sestavi katerega je tudi delnica Petrola), je konec septembra 2025 tako znašala 2.507,97 in je bila višja za 50,48 odstotkov glede na vrednost konec leta 2024, ko je znašala 1.666,6. V enakem obdobju je delnica Petrola pridobila 57,78 odstotka vrednosti. Po prometu s Petrolovo delnico na Ljubljanski borzi vrednostih papirjev v obdobju
od januarja do septembra 2025, ki je znašal 44,7 mio EUR, je delnica Petrola zasedla 4. mesto med delnicami na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev (upoštevaje promet s svežnji). Po tržni kapitalizaciji konec septembra 2025 v višini 2,1 mrd EUR je delnica Petrola na 3. mestu na Ljubljanski
Cena Petrolove delnice je v prvih devetih mesecih zrasla za 57,78 odstotka.
6 ESRS – European Sustainability Reporting Standards (Evropski standardi za poročanje o trajnostnosti)
7 Viri podatkov v poglavju Delnica in lastniška struktura: Ljubljanska borza d.d. spletna stran, delniška knjiga Petrola, izkazi skupine Petrol za obdobje januar–september 2025.
borzi vrednostnih papirjev, kar predstavlja 11,7 odstotka celotne tržne kapitalizacije delnic na slovenskem borznem trgu na ta dan.

V prvih devetih mesecih leta 2025 se je zaključni tečaj Petrolove delnice gibal med 31,80 EUR ter 55,60 EUR za delnico, povprečni tečaj v tem obdobju je znašal 45,90 EUR, tečaj konec septembra 2025 pa je znašal 49,70 EUR. Čisti poslovni izid skupine Petrol, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, na delnico (EPS) je v prvih devetih mesecih leta 2025 znašal
3,30 EUR, knjigovodska vrednost delnice za skupino Petrol pa je znašala 24,18 EUR. Konec septembra 2025 je bilo v lasti tujih pravnih in fizičnih oseb 12.528.434 delnic oz. 30,03 odstotka vseh delnic, kar je 0,2 odstotne točke manj kot konec leta 2024.
30. septembra 2025 je imela družba Petrol d.d., Ljubljana, 21.871 delničarjev.

| Delničar | Naslov | Število delnic | Delež v % | |
|---|---|---|---|---|
| 1. | J&T BANKA A.S FIDUCIARNI RAČUN |
Sokolovská 700/113A, 18600 Praga, Češka |
5.333.200 | 12,78 % |
| 2. | SDH, D.D. | Mala ulica 5, 1000 Ljubljana |
5.299.220 | 12,70 % |
| 3. | REPUBLIKA SLOVENIJA | Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana |
4.514.105 | 10,82 % |
| 4. | KAPITALSKA DRUŽBA, D.D. |
Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana |
3.452.780 | 8,27 % |
| 5. | OTP BANKA D.D FIDUCIARNI RAČUN |
Domovinskog rata 61, 21000 Split, Hrvaška |
3.075.461 | 7,37 % |
| 3. | ERSTE GROUP BANK AG - FIDUCIARNI RAČUN |
Am Belvedere 1 1100 Dunaj, Avstrija |
1.826.231 | 4,38 % |
| 7. | VIZIJA HOLDING, D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana |
1.582.480 | 3,79 % |
| В. | VIZIJA HOLDING ENA, D.O.O. |
Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana |
1.350.700 | 3,24 % |
| 9. | MUSTAND ENERGY LIMITED |
Klimentos 41-43, Klimentos Tower, Nikozija, Ciper |
885.479 | 2,12 % |
| 10. | PERSPEKTIVA FT D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Liubliana |
725.240 | 1,74 % |
| lme in priimek | Funkcija | Število delnic Dele |
|---|---|---|
| Nadzorni svet | 1.760 | |
| Zunanji člani | 0 | |
| 1. Vesna Južna | predsednica nadzornega sveta |
0 |
| 2. Mário Selecký | namestnik predsednice nadzornega sveta |
0 |
| 3. Goran Kralj | član nadzornega sveta | 0 |
| 4. Luka Zajc | članica nadzornega sveta |
0 |
| 5. Tomaž Vesel | član nadzornega sveta | 0 |
| 6. Marko Jazbec | član nadzornega sveta | 0 |
| Notranji člani | 1.760 | |
| 1. Marko Šavli | član nadzornega sveta | 1.760 |
| 2. Robert Ravnikar | član nadzornega sveta | 0 |
| 3. Lina Jerman | članica nadzornega sveta |
0 |
| Uprava | 6.900 | |
| 1. Sašo Berger | predsednik uprave | 1.400 |
| 2. Jože Smolič | član uprave | 1.400 |
| 3. Marko Ninčević | član uprave | 1.400 |
| 4. Metod Podkrižnik | član uprave | 700 |
| 5. Drago Kavšek | član uprave | 700 |
| 6. Zoran Gračner | član uprave, delavski direktor |
1.300 |
Skupščina družbe Petrol d.d., Ljubljana, do 30. septembra 2025 ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je po sklepu 40. skupščine delničarjev, ki je bila 27. maja 2025, 1. avgusta 2025 izplačala dividendo za leto 2024 v višini 2,1 EUR bruto na delnico. V letu 2024 je bila izplačana dividenda za leto 2023 v višini 1,8 EUR bruto na delnico.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, v obdobju od januarja do septembra 2025 ni izvedla odkupov ali prodaj lastnih delnic. 30. septembra 2025 je imela Družba 614.460 lastnih delnic (1,5 odstotka osnovnega kapitala). Uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, nima novega skupščinskega pooblastila za pridobivanje lastnih delnic.
Lastne delnice družbe Petrol d.d., Ljubljana, (brez delnic družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana), so bile pridobljene v letih od 1997 do 1999 v skupni višini 722.840 delnic (pred razdelitvijo delnic je bilo to 36.142 delnic). Te lastne delnice sme družba pridobivati le za namene po določbi 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in za nagrajevanje uprave in nadzornega sveta. Lastne delnice družba porablja v skladu s statutom družbe.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, ima program rednega sodelovanja z domačimi in tujimi vlagatelji, ki vključuje javne objave ter javne predstavitve družbe. Redno se udeležujemo konferenc za vlagatelje, ki jih vsako leto organizirajo borze, banke in borznoposredniške hiše. Marca 2025 smo sodelovali na dveh dogodkih v organizaciji Ljubljanske borze – na webinarju »Slovenske borzne družbe online« ter na dogodku »Trguj na borzi«. Maja 2025 smo sodelovali na dogodku v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze v Zagrebu »CEE Investment Opportunities Zagreb«. Septembra smo sodelovali na dogodku v organizaciji Ljubljanske borze – na webinarju »Slovenske borzne družbe online«.
Po datumu poročanja ni dogodkov, ki bi pomembno vplivali na prikazane izkaze v prvih devetih mesecih leta 2025.
Aprila smo uspešno zaključili prvo revidirano poročilo o trajnostnosti skupine Petrol za leto 2024, oblikovano v skladu s standardi ESRS. S tem pomembnim mejnikom smo postavili trdne temelje za transparentno in celovito trajnostno poročanje v prihodnje ter okrepili zavezanost skupine Petrol k odgovornemu poslovanju.
Opravili smo pregled trenutnih procesov in okrepili našo pripravljenost na prihodnje regulativne zahteve. Obenem smo pridobili vpogled, ki nam bo v prihodnosti omogočil še bolj usmerjeno in učinkovito upravljanje trajnostnih tveganj in priložnosti na področju okolja, družbe in upravljanja.
Pri tem je pomembno poudariti, da je prodaja goriv in ostalih energentov skupine Petrol neposredno povezana z zahtevami in potrebami kupcev, pri čemer obstoječi vozni park igra ključno vlogo. Ker večina vozil še vedno uporablja fosilna goriva, povpraševanje po teh energentih ostaja visoko, kar posledično vodi v visoke emisije zaradi njihove uporabe. To pomeni, da so neposredne emisije iz lastnih virov (obseg 1) in posredne emisije iz porabe energije (obseg 2) zanemarljive v primerjavi s posrednimi emisijami iz dobavne verige in končne uporabe prodanih goriv in ostalih energentov (obseg 3). Slednji predstavlja kar 99,5 odstotkov celotnih emisij.
V skupini Petrol se zavedamo pomena energetske tranzicije in ciljev, ki se vzpostavljajo s sistemom za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov in se sistematično pripravljamo na spremembe, ki jih prinaša širitev sistema ETS 2. Z aktivnostmi v povezavi z novim sistemom obračunavanja emisij CO2 smo začeli leta 2024, ko smo kot regulirani subjekt pripravili vlogo in načrt monitoringa za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za emisije toplogrednih plinov za regulirane subjekte. V letu 2025 smo prvič izvedli tudi poskusno poročanje o emisijah za preteklo leto. V letu 2027 bo prvič potrebno predati emisijske kupone za tono CO2 pri zgorevanju goriva, ki ga damo na trg.
<-- PDF CHUNK SEPARATOR -->

PRIJAZNA BESEDA IN SPROŠČENO VZDUŠJE NA PRODAJNEM MESTU LESCE

Do 30. septembra 2025 smo izvedli 89.640 pedagoških ur izobraževanja, pri čemer smo zabeležili 25.446 udeležb.
V obravnavanem obdobju smo uspešno zaključili AI Akademijo in AI Hekaton. Prav tako je 11 skupin uspešno zaključilo jezikovne tečaje, začeli pa smo tudi z izvajanjem tečaja slovenščine za tuje delavce.
Izvajali smo izobraževanja za maloprodajo, veleprodajo in klicni center – med njimi izobraževanja za poslovodje ter Akademijo za veleprodajo. V sklopu Odprtega prostora smo
Izobraževanje ima pomembno vlogo pri krepitvi zadovoljstva in lojalnosti zaposlenih.
organizirali različne dogodke, ki so potekali v živo in v hibridni obliki. Zaposleni so se udeleževali tudi različnih konferenc in seminarjev po lastni izbiri.
Na več lokacijah smo pripravili praktične prikaze gašenja s pomočjo simulatorja. V učnih centrih Zalog in Rače je bilo večkrat organizirano licenciranje A+B za voznike avtocistern ter požarna straža za nove voznike UNP. Organizirali smo tudi izobraževanja za pridobitev specifičnih vozniških dovoljenj in znanj v skladu z mednarodnim sporazumom ADR8 .
Zaposleni, ki opravljajo svoje delo na eksplozijsko ogroženih območjih, so se konec maja udeležili izpopolnjevalnega Ex seminarja. Septembra smo v Zalogu in Račah organizirali izobraževanje za zaposlene, ki pri svojem delu upravljajo s sedečimi viličarji in ročnimi viličarji na električni pogon.
V tretjem kvartalu smo implementirali novo učno platformo, preko katere smo septembra vključili zaposlene v maloprodaji v e-izobraževanje.
Kakovost in odličnost sta vpeti v Strategijo skupine Petrol za obdobje 2021–2025. Svoje sisteme kakovosti vseskozi nadgrajujemo in razširjamo. V družbi Petrol imamo tako certificirane sisteme vodenja kakovosti (ISO 9001), ravnanja z okoljem (ISO 14001) in upravljanja energije (ISO 50001). Poleg certificiranih sistemov so v integrirani sistem kakovosti družbe vključene tudi zahteve sistema ravnanja z živili HACCP, sistema varnosti in zdravja pri delu ISO 45001 ter sistema informacijske varnosti v skladu s standardom SIST ISO 27001.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo izvajali redne aktivnosti vzdrževanja sistemov kakovosti:
• V družbi Petrol d.d., Ljubljana, smo zaključili recertifikacijsko presojo sistema upravljanja z energijo po standardu ISO 50001, veljavnost certifikata je podaljšana do januarja 2028.
8 ADR – mednarodni sporazum, ki določa pravila za prevoz nevarnih materialov in snovi po cestah, vključno z embalažo, označevanjem in potrebnimi prevoznimi dokumenti, da se zagotovi varnost in zmanjša tveganje za ljudi in okolje.
V skupini Petrol veliko pozornost namenjamo izboljšavam proizvodov in storitev, ki jih nudimo kupcem, ter vpeljavi novih tehnologij in sistemov v svoje procese. Pomembno je tudi delovanje v smeri trajnostnega razvoja, vključno z zmanjšanjem okoljskega odtisa Skupine, uvajanjem čistejših tehnologij in izboljšanjem učinkovitosti uporabe virov.
Izboljšave proizvodov in storitev omogočajo večjo konkurenčnost na trgu, zadovoljstvo kupcev ter prilagajanje hitro spreminjajočim se potrebam in pričakovanjem.
V skupini Petrol smo bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta aktivni na naslednjih evropskih in sofinanciranih projektih, tako raziskovalno-razvojnih kot investicijskih:
POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE PETROL IN DRUŽBE PETROL D.D., LJUBLJANA, JANUAR – SEPTEMBER 2025 53
9 POR – program odgovornega ravnanja z okoljem
V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo v Petrolu nadaljevali z uresničevanjem naše družbeno odgovorne zaveze, ki vključuje premišljeno podporo kulturnim, športnim, izobraževalnim in humanitarnim projektom ter izvajanje akcij korporativnega prostovoljstva Vračamo družbi.
Skozi sponzorska partnerstva smo podprli številne pomembne dogodke, med drugim 65. Kurentovanje, literarni festival Fabula, konferenci BledCom in IIA Slovenija ter 25. Nabavno konferenco. Podprli smo tudi projekte, ki mlade spodbujajo k zanimanju za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost, kot je projekt Inženirke in inženirji bomo! Poleg tega smo bili med podporniki dogodkov, povezanih z e-mobilnostjo, ter različnih športnih prireditev in zvez, med drugim FIS pokala na Ljubnem, tekmovanj v biatlonu na Pokljuki, ITF teniškega turnirja in Športnih iger mladih. Podpisali smo tudi sponzorsko pogodbo s Hokejsko zvezo Slovenije ter obnovili sodelovanje s Košarkarsko zvezo Slovenije. Na kulturnem področju smo nadaljevali podporo Cankarjevemu domu in Mestnemu gledališču ljubljanskemu.
Donacijska sredstva smo v obravnavanem obdobju namenili podpori lokalnim projektom in društvom. Med drugim smo podprli pustne dogodke v Cerknici in Zrečah, športna in gasilska društva ter humanitarno akcijo društva Palčica Pomagalčica, ki pomaga otrokom z redkimi boleznimi.
V okviru korporativnega prostovoljstva Vračamo družbi smo marca organizirali akcijo čiščenja okolice prodajnega mesta Koper–Sermin in Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Aprila smo ob svetovnem dnevu zapuščenih in brezdomnih živali v okviru akcije Šapica pomoči zbirali hrano in pripomočke za živali iz zavetišč. Maja, ob svetovnem dnevu čebel in biotske raznovrstnosti, smo v okolici Ljubljane, Maribora in na Krasu, v okviru dobrodelne akcije Skupaj pomagamo, posadili skoraj 1.200 medovitih dreves. Pri sajenju je sodelovalo skoraj 50 Petrolovih prostovoljcev pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije.

V letu 2025 smo dodatno obogatili še gozdove na območju Murske Sobote s 400 sadikami medovitih gozdnih vrst. Slovenski gozdovi so tako bogatejši za skupno skoraj 1.600 medovitih dreves, ki predstavljajo pomemben vir hrane za čebele in druge opraševalce ter hkrati povečujejo odpornost gozdov na podnebne spremembe.
V okviru akcije Skupaj pomagamo smo sredstva namenili tudi Društvu Rdeči noski, ki s programom Dežurni klovn razveseljuje otroke na bolnišničnih oddelkih po vsej Sloveniji.
S sprejetjem nove Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov se je poslovno okolje za družbo Petrol d.d., Ljubljana, dodatno zaostrilo. Neustrezen in dolgoročno nevzdržen regulatorni okvir pri prodaji naftnih derivatov nas je konec junija prisilil k sprejetju ukrepov in optimizaciji poslovanja. Med začasnimi ukrepi je tudi zmanjšanje sredstev za družbeno odgovorne dejavnosti, zato trenutno ne sklepamo novih sponzorskih in donatorskih pogodb. Kljub temu ostajamo zavezani odgovornemu upravljanju sredstev ter dolgoročni vzdržnosti poslovanja.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Pojasnila | 1-9 2025 | 1-9 2024 | 1-9 2025 | 1-9 2024 |
| Prihodki iz pogodb s kupci | 21.1. | 4.534.957 | 4.524.909 | 3.061.903 | 3.281.894 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga | (3.957.950) (3.987.750) (2.745.361) (2.961.334) | ||||
| Stroški materiala | (35.900) | (40.248) | (27.162) | (31.841) | |
| Stroški storitev | (136.818) | (134.951) | (92.991) | (102.370) | |
| Stroški dela | (138.990) | (130.397) | (87.188) | (84.571) | |
| Amortizacija | (74.010) | (74.387) | (36.297) | (34.835) | |
| Drugi stroški | (6.846) | (11.789) | (4.310) | (10.432) | |
| - od tega neto popravki finančnih sredstev in sredstev | |||||
| na podlagi pogodb s kupci | 1.553 | (5.378) | 77 | (3.227) | |
| Dobiček izvedenih finančnih instrumentov | 73.576 | 134.952 | 76.861 | 137.455 | |
| Izguba izvedenih finančnih instrumentov | (93.660) | (123.645) | (86.028) | (121.805) | |
| Drugi prihodki | 8.524 | 7.395 | 4.997 | 4.650 | |
| Drugi odhodki | (567) | (672) | (38) | (36) | |
| Poslovni izid iz poslovanja | 172.316 | 163.417 | 64.386 | 76.775 | |
| Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po | |||||
| kapitalski metodi | 109 | 780 | - | - | |
| Prihodki iz dividend odvisnih, pridruženih in skupaj | |||||
| obvladovanih družb | - | - | 108.264 | 41.513 | |
| Finančni prihodki | 46.856 | 46.001 | 39.051 | 40.217 | |
| Finančni odhodki | (49.050) | (53.819) | (42.084) | (50.116) | |
| Finančni izid | (2.194) | (7.818) | (3.033) | (9.899) | |
| Poslovni izid pred davki | 170.231 | 156.379 | 169.617 | 108.389 | |
| Davek od dobička | (34.469) | (32.765) | (13.905) | (15.410) | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 135.762 | 123.615 | 155.712 | 92.979 | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pripada: | |||||
| lastnikom obvladujoče družbe | 135.695 | 117.654 | 155.712 | 92.979 | |
| neobvladujočemu deležu | 67 | 5.961 | - | - | |
| Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki pripada | |||||
| lastnikom obvladujoče družbe (EUR/delnico) | 21.2. | 3,30 | 2,86 | 3,78 | 2,26 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-9 2025 | 1-9 2024 | 1-9 2025 | 1-9 2024 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 135.762 | 123.615 | 155.712 | 92.979 |
| Učinek zaradi pripojitve | - | - | - | (567) |
| Učinkoviti del spremembe v pošt. vred. instrumenta za | ||||
| varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov | (21.141) | 2.009 | (5.954) | (4.236) |
| Sprememba odloženih davkov | 4.627 | (413) | 1.310 | 932 |
| Tečajne razlike | (127) | 255 | - | - |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje | ||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | (16.641) | 1.851 | (4.644) | (3.871) |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje | ||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | (16.641) | 1.851 | (4.644) | (3.871) |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo | ||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | - | - | - | - |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne | ||||
| bo pripoznan v izkazu poslovnega izida | - | - | - | - |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos po davkih | (16.641) | 1.851 | (4.644) | (3.871) |
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta | 119.121 | 125.466 | 151.068 | 89.108 |
| Celotni vseobsegajoči donos, ki pripada: | ||||
| lastnikom obvladujoče družbe | 119.054 | 118.115 | 151.068 | 89.108 |
| neobvladujočemu deležu | 67 | 7.351 | - | - |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 30. september | 31. december | 30. september | 31. december | ||
| (v tisoč EUR) | Pojasnila | 2025 | 2024 | 2025 | 2024 |
| SREDSTVA | |||||
| Nekratkoročna sredstva | |||||
| Neopredmetena sredstva Pravica do uporabe najetih sredstev |
236.720 163.390 |
235.837 162.099 |
152.781 32.106 |
152.126 32.429 |
|
| Opredmetena osnovna sredstva | 854.183 | 849.017 | 373.272 | 365.068 | |
| Naložbene nepremičnine | 18.042 | 18.733 | 12.332 | 12.756 | |
| Naložbe v odvisne družbe | - | - | 596.294 | 595.955 | |
| Naložbe v skupaj obvladovane družbe | 327 | 342 | 233 | 233 | |
| Naložbe v pridružene družbe | 1.004 | 1.864 | - | 337 | |
| Fin. sr. po pošt. vredn. prek drugega vseobseg. donosa | 27.850 | 27.850 | 25.628 | 25.628 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci Dana posojila |
9.229 959 |
4.664 1.154 |
- 20.787 |
- 22.334 |
|
| Poslovne terjatve | 7.108 | 7.626 | 6.531 | 7.621 | |
| Odložene terjatve za davek | 24.084 | 20.690 | 11.936 | 11.062 | |
| 1.342.896 | 1.329.876 | 1.231.900 | 1.225.549 | ||
| Kratkoročna sredstva | |||||
| Zaloge | 223.215 | 221.494 | 130.696 | 148.122 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 1.049 | 617 | - | 5 | |
| Dana posojila | 2.543 | 1.081 | 46.684 | 46.828 | |
| Poslovne terjatve | 21.4. | 601.434 | 681.109 | 386.711 | 417.567 |
| Terjatve za davek od dohodka Izvedeni finančni instrumenti |
5.002 11.000 |
909 25.962 |
1.678 10.952 |
- 17.782 |
|
| Predujmi in druga sredstva | 98.880 | 109.220 | 44.331 | 47.765 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 64.019 | 76.861 | 18.931 | 30.555 | |
| 1.007.142 | 1.117.253 | 639.983 | 708.624 | ||
| Skupaj sredstva | 2.350.038 | 2.447.129 | 1.871.883 | 1.934.173 | |
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | |||||
| Kapital, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | |||||
| Vpoklicani kapital | 52.241 | 52.241 | 52.241 | 52.241 | |
| Kapitalske rezerve | 80.991 | 80.991 | 80.991 | 80.991 | |
| Zakonske rezerve | 61.988 | 61.988 | 61.750 | 61.750 | |
| Rezerve za lastne delnice Lastne delnice |
4.708 (4.708) |
4.708 (4.708) |
4.708 (2.605) |
4.708 (2.605) |
|
| Druge rezerve iz dobička | 320.678 | 341.328 | 332.621 | 353.699 | |
| Rezerve za pošteno vrednost | 2.903 | 2.903 | 43.424 | 43.424 | |
| Rezerve za varovanje pred tveganjem | (2.286) | 14.218 | 6.747 | 11.391 | |
| Prevedbene rezerve | (9.294) | (9.166) | - | - | |
| Zadržani poslovni izid | 500.173 | 429.734 | 155.652 | 65.196 | |
| 1.007.394 | 974.237 | 735.529 | 670.795 | ||
| Neobvladujoči delež | 1.481 | 2.306 | - | - | |
| Skupaj kapital Nekratkoročne obveznosti |
1.008.875 | 976.543 | 735.529 | 670.795 | |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne | |||||
| zaslužke zaposlencev | 7.999 | 7.983 | 6.396 | 6.396 | |
| Druge rezervacije | 43.759 | 44.618 | 39.980 | 40.159 | |
| Odloženi prihodki | 37.000 | 38.918 | 27.408 | 30.046 | |
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti | 230.673 | 254.380 | 217.378 | 260.948 | |
| Obveznosti iz najemov | 135.296 | 130.942 | 29.056 | 29.461 | |
| Poslovne obveznosti | 442 | 442 | 442 | 442 | |
| Odložene obveznosti za davek | 19.432 474.601 |
20.006 497.289 |
- 320.660 |
- 367.452 |
|
| Kratkoročne obveznosti | |||||
| Druge rezervacije | 848 | 5.233 | - | 3.742 | |
| Odloženi prihodki | 4.658 | 12.315 | 4.274 | 11.866 | |
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti | 118.047 | 99.496 | 322.744 | 276.372 | |
| Obveznosti iz najemov | 20.431 | 20.556 | 6.066 | 5.723 | |
| Poslovne obveznosti | 21.5. | 626.485 | 707.998 | 421.653 | 504.620 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 14.543 | 21.516 | 2.590 | 16.240 | |
| Obveznosti za davek od dohodka | 9.283 | 12.416 | - | 1.732 | |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 20.251 | 22.136 | 13.762 | 16.227 | |
| Druge obveznosti | 52.016 866.562 |
71.631 973.297 |
44.605 815.694 |
59.404 895.926 |
|
| Skupaj obveznosti | 1.341.163 | 1.470.586 | 1.136.354 | 1.263.378 | |
| Skupaj kapital in obveznosti | 2.350.038 | 2.447.129 | 1.871.883 | 1.934.173 | |
| Rezerve iz dobička | Kapital, ki | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Vpoklicani kapital |
Kapitalske rezerve |
Zakonske rezerve |
Rezerve za lastne delnice |
Lastne delnice |
Druge rezerve iz dobička |
Rezerve za pošteno vrednost |
Rezerve za varovanje pred tveganjem |
Prevedbene rezerve |
Zadržani dobiček |
pripada lastnikom obvladujoče družbe |
Neobvladujoči delež |
Skupaj |
| Stanje 1. januarja 2024 | 52.241 | 80.991 | 61.988 | 4.708 | (4.708) | 293.492 | 2.283 | 6.078 | (9.455) | 402.974 | 890.592 | 32.451 | 923.043 |
| Izplačilo dividend za leto 2023 | - | - | - | - | - | (27.598) | - | - | - | (46.403) | (74.001) | - | (74.001) |
| Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža |
- | - | - | - | - | (57) | - | - | - | - | (57) | (507) | (564) |
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (27.655) | - | - | - | (46.403) | (74.058) | (507) | (74.565) |
| Čisti poslovni izid tekočega leta | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 117.654 | 117.654 | 5.961 | 123.616 |
| Drugi vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | 208 | 252 | - | 460 | 1.390 | 1.850 |
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | 208 | 252 | 117.654 | 118.115 | 7.351 | 125.466 |
| Stanje 30. septembra 2024 | 52.241 | 80.991 | 61.988 | 4.708 | (4.708) | 265.837 | 2.283 | 6.286 | (9.203) | 474.225 | 934.647 | 39.296 | 973.943 |
| Stanje 1. januarja 2025 | 52.241 | 80.991 | 61.988 | 4.708 | (4.708) | 341.328 | 2.903 | 14.218 | (9.166) | 429.734 | 974.237 | 2.306 | 976.543 |
| Izplačilo dividend za leto 2024 | - | - | - | - | - | (21.078) | - | - | - | (65.256) | (86.334) | - | (86.334) |
| Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža |
- | - | - | - | - | 428 | - | 10 | - | - | 438 | (892) | (454) |
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (20.650) | - | 10 | - | (65.256) | (85.896) | (892) | (86.788) |
| Čisti poslovni izid tekočega leta | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 135.695 | 135.695 | 67 | 135.762 |
| Drugi vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | (16.514) | (127) | - | (16.641) | - | (16.641) |
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | (16.514) | (127) | 135.695 | 119.054 | 67 | 119.121 |
| Stanje 30. septembra 2025 | 52.241 | 80.991 | 61.988 | 4.708 | (4.708) | 320.678 | 2.903 | (2.286) | (9.294) | 500.173 | 1.007.394 | 1.481 | 1.008.875 |
| Rezerve iz dobička | Rezerve za | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vpoklicani | Kapitalske | Zakonske | Rezerve za lastne |
Lastne | Druge rezerve iz |
Rezerve za pošteno |
varovanje pred |
Zadržani | ||
| (v tisoč EUR) | kapital | rezerve | rezerve | delnice | delnice | dobička | vrednost | tveganjem | dobiček | Skupaj |
| Stanje 1. januarja 2024 | 52.241 | 80.991 | 61.750 | 4.708 | (2.605) | 316.608 | 42.782 | 15.733 | 46.343 | 618.551 |
| Izplačilo dividend za leto 2023 | (27.598) | (46.403) | (74.001) | |||||||
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (27.598) | - | - | (46.403) | (74.001) |
| Čisti poslovni izid tekočega leta | - | - | - | - | - | - | - | - | 92.979 | 92.979 |
| Drugi vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | (567) | - | (3.304) | (3.871) | |
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | (567) | - | (3.304) | 92.979 | 89.108 |
| Stanje 30. septembra 2024 | 52.241 | 80.991 | 61.750 | 4.708 | (2.605) | 288.443 | 42.782 | 12.429 | 92.919 | 633.659 |
| Stanje 1. januarja 2025 | 52.241 | 80.991 | 61.750 | 4.708 | (2.605) | 353.699 | 43.424 | 11.391 | 65.196 | 670.795 |
| Izplačilo dividend za leto 2024 | - | - | - | - | - | (21.078) | - | - | (65.256) | (86.334) |
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (21.078) | - | - | (65.256) | (86.334) |
| Čisti poslovni izid tekočega leta | - | - | - | - | - | - | - | - | 155.712 | 155.712 |
| Drugi vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | (4.644) | (4.644) | |
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | (4.644) | 155.712 | 151.068 |
| Stanje 30. septembra 2025 | 52.241 | 80.991 | 61.750 | 4.708 | (2.605) | 332.621 | 43.424 | 6.747 | 155.652 | 735.529 |
| (v tisoč EUR) | Pojasnila | Skupina Petrol 1-9 2025 |
1-9 2024 | Petrol d.d. 1-9 2025 |
1-9 2024 |
|---|---|---|---|---|---|
| Denarni tokovi pri poslovanju | |||||
| Čisti poslovni izid | 135.762 | 123.615 | 155.712 | 92.979 | |
| Prilagoditve za: | |||||
| Davek od dobička | 34.469 | 32.765 | 13.905 | 15.410 | |
| Amortizacija opred. osn. sredstev, nal. neprem. in | |||||
| pravice do uporabe najetih sredstev Amortizacija neopredmetenih sredstev |
65.706 8.304 |
64.540 9.847 |
29.121 7.176 |
27.685 7.150 |
|
| Odtujitve/oslabitve sredstev | (1.170) | 4.308 | (500) | 2.682 | |
| Prihodki od sredstev v upravljanju | (49) | (49) | (49) | (49) | |
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje rezervacij za dolgoročne | |||||
| zaslužke zaposlencev | 16 | (11) | - | - | |
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih rezervacij | (5.243) | (4.088) | (3.919) | 3.157 | |
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje odloženih prihodkov | (9.575) | 13.986 | (10.230) | 14.237 | |
| Neto (presežki)/primanjkljaji blaga Neto (zmanjšanje)/oblikovanje popravka vrednosti |
(3.060) | (1.920) | (2.362) | (253) | |
| finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s | |||||
| kupci | (1.553) | 5.378 | (77) | 3.227 | |
| Neto finančni (prihodki)/odhodki | 7.256 | 6.895 | 7.614 | 9.032 | |
| (Dobiček)/izguba iz naslova odprave pripoznanega | |||||
| deleža pridružene družbe | 175 | - | (285) | - | |
| Delež v dobičku skupaj obvladovanih družb | (30) | (18) | - | - | |
| Delež v dobičku pridruženih družb Prihodki iz naslova prejetih dividend od odvisnih družb |
(79) - |
(762) - |
- (108.219) |
- (39.694) |
|
| Prihodki iz naslova prejetih dividend od skupaj | |||||
| obvladovanih družb | - | - | (45) | (44) | |
| Prihodki iz naslova prejetih dividend od pridruženih | |||||
| družb | - | - | - | (1.775) | |
| Denarni tok iz poslovanja pred spremembo | |||||
| obratnega kapitala | 230.929 | 254.485 | 87.842 | 133.743 | |
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih obveznosti Neto zmanjšanje/(oblikovanje) drugih sredstev |
(19.610) 18.079 |
1.762 14.591 |
(14.799) 6.129 |
1.453 16.279 |
|
| Sprememba zalog | 1.823 | 20.499 | 20.318 | 10.160 | |
| Sprememba posl. in drugih terjatev ter sredstev na | |||||
| podlagi pogodb s kupci | 21.4. | 69.463 | 144.027 | 30.361 | 96.259 |
| Sprememba posl. in drugih obveznosti ter obv. na | |||||
| podlagi pogodb s kupci | 21.5. | (97.305) | (244.286) | (98.818) | (238.984) |
| Denar, ustvarjen pri poslovanju | 203.379 | 191.078 | 31.033 | 18.909 | |
| Izdatki za obresti | (15.546) | (19.006) | (14.790) | (16.535) | |
| Vračilo/(plačilo) davkov Čista denarna sredstva iz poslovanja |
(41.315) 146.518 |
(45.228) 126.845 |
(16.881) (638) |
(33.898) (31.524) |
|
| Denarni tokovi iz naložbenja | |||||
| Izdatki pri naložbah v odvisne družbe, neto pridobljen | |||||
| denar | - | - | (340) | (50) | |
| Prejemki pri naložbah v pridružene družbe | 622 | - | 622 | - | |
| Prejemki od prodaje neopredmetenih sredstvih | 258 | 9 | 169 | - | |
| Izdatki pri neopredmetenih sredstvih | (9.445) | (7.161) | (8.000) | (7.621) | |
| Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstvih Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstvih |
3.459 (53.962) |
4.184 (40.028) |
168 (32.196) |
403 (22.589) |
|
| Izdatki pri naložbenih nepremičninah | (171) | (850) | - | - | |
| Prejemki pri danih posojilih | 741 | 1.117 | 33.422 | 40.789 | |
| Izdatki pri danih posojilih | (728) | (1.123) | (29.739) | (43.137) | |
| Prejete obresti | 8.028 | 11.528 | 5.256 | 9.715 | |
| Prejete dividende od odvisnih družb | - | - | 13.990 | 9.469 | |
| Prejete dividende od skupaj obvladovanih družb | 45 | 44 | 45 | 44 | |
| Prejete dividende od pridruženih družb | 142 | 2.040 | - | 1.775 | |
| Prejete dividende od drugih | 505 | 367 | 283 | 147 | |
| Čista denarna sredstva iz naložbenja Denarni tokovi iz financiranja |
(50.506) | (29.873) | (16.320) | (11.055) | |
| Izdatki pri izdanih obveznicah | - | (32.828) | - | (32.828) | |
| Plačilo najemnin | (16.298) | (15.903) | (4.638) | (3.938) | |
| Prejemki pri prejetih posojilih | 714.181 | 282.883 | 1.915.039 | 2.326.711 | |
| Izdatki pri prejetih posojilih | (719.963) | (293.614) | (1.818.656) | (2.185.507) | |
| Transakcije z neobvladujočimi deleži | (340) | (50) | - | - | |
| Izplačane dividende delničarjem | (86.334) | (74.001) | (86.334) | (74.001) | |
| Čista denarna sredstva iz financiranja | (108.754) | (133.513) | 5.411 | 30.438 | |
| Povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ekvivalentov |
(12.742) | (36.541) | (11.547) | (12.141) | |
| Gibanje denarja in denarnih ekvivalentov | |||||
| Na začetku leta | 76.861 | 105.937 | 30.555 | 33.020 | |
| Tečajne razlike | (100) | 29 | (77) | (14) | |
| Denarna sredstva, pridobljena s pripojitvijo | - | - | - | 72 | |
| Povečanje/(zmanjšanje) | (12.742) | (36.541) | (11.547) | (12.141) | |
| Na koncu leta | 64.019 | 69.425 | 18.931 | 20.938 |
Petrol d.d., Ljubljana, (v nadaljevanju "Družba") je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana. V nadaljevanju so predstavljeni nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Petrol za obdobje, ki se je končalo dne 30. septembra 2025, in ločeni računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana za obdobje, ki se je končalo dne 30. septembra 2025. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo družbo in njene odvisne družbe, deleže skupine Petrol v pridruženih družbah ter deleže v skupaj obvladovanih družbah (skupaj v nadaljevanju "Skupina"). Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v Prilogi 1: Družbe v skupini Petrol.
Uprava družbe je računovodske izkaze Družbe in konsolidirane računovodske izkaze Skupine sprejela dne 13. novembra 2025.
Računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana, in konsolidirani računovodski izkazi skupine Petrol so sestavljeni v skladu z MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje in jih je potrebno brati skupaj z računovodskimi izkazi in pojasnili k izkazom, pripravljenimi za poslovno leto, končano na dan 31. december 2024.
Pri pripravi računovodskih izkazov za obdobje januar - september 2025 so bile upoštevane enake računovodske usmeritve in metode izračunavanja kot pri pripravi računovodskih izkazov za leto 2024.
Računovodski izkazi in računovodsko poročilo za obdobje od 1. januarja 2025 do 30. septembra 2025 niso revidirani.
Računovodski izkazi Skupine in računovodski izkazi Družbe so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, razen finančnih instrumentov, ki so izkazani po pošteni vrednosti.
Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v tisoč evrih (EUR), evro pa je tudi funkcionalna valuta družbe. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov se lahko pojavijo nepomembna odstopanja v seštevkih v preglednicah.
Skupina/Družba pri pripravi medletnega poročila sledi principom ocenjevanja kot pri pripravi letnega poročila.
Skupina/Družba je konec leta 2024 spremenila predstavitev posameznih nematerialnih postavk v izkazu poslovnega izida z namenom zagotavljanja ustreznejše predstavitve. Sprememba vključuje tudi celovito prilagoditev postavk za primerjalno obdobje za prvih devet mesecev leta 2024 na enakih podlagah.
Pri določitvi pomembnosti konsolidiranih računovodskih izkazov je bil za merilo uporabljen kapital Skupine na dan 30. septembra 2025 v višini 2 %, kar predstavlja 20,2 milijona EUR. Sprememb stanj postavk izkaza finančnega položaja, ki ne presegajo postavljene meje pomembnosti v medletnih računovodskih izkazih, niso predstavljene, razen kar je Skupina dolžna predstavljati na podlagi MRS 34 ali zakonskih zahtev ter v primeru, ko poslovodstvo presodi, da je neka informacija pomembna in jo razkrije ne glede na postavljene meje pomembnosti.
Ker računovodsko poročilo zajema računovodske izkaze in pripadajoča pojasnila tako Skupine kakor tudi Družbe, so v razkritju predstavljeni le poslovni odseki Skupine.
Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli iste Skupine. Rezultate poslovnih odsekov redno pregleduje uprava (vodstveni delavec, ki sprejema odločitve), da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni odsek, in ocenjuje uspešnost poslovanja Skupine.
Poročanje po odsekih je podrobneje predstavljeno v poslovnem delu poročila v poglavju 8. Analiza uspešnosti poslovanja in poglavju 9. Poslovanje po produktnih skupinah.
| (v tisoč EUR) | Goriva in derivati |
Trgovsko blago in storitve |
Energija in rešitve |
Ostalo | Skupaj | Izkaz poslovnega izida |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | 3.198.303 | 484.950 | 1.798.909 | 8.816 | 5.490.978 | |
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (723.592) | (769) | (235.221) | (6.487) | (966.069) | |
| Prihodki iz pogodb s kupci | 2.474.711 | 484.180 | 1.563.688 | 2.330 | 4.524.909 | 4.524.909 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga | (2.213.790) | (338.284) | (1.435.677) | - | (3.987.750) | (3.987.750) |
| Kosmati poslovni izid | 260.922 | 145.896 | 128.011 | 2.330 | 537.159 | 537.159 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 57.650 | 48.117 | 56.955 | 695 | 163.417 | 163.417 |
| Am. OOS, pravice do uporabe najetih sredstev, nal. nepremičnin in neopredmetenih sredstev |
(35.770) | (15.881) | (21.821) | (916) | (74.387) | (74.387) |
| EBITDA | 95.935 | 63.998 | 80.936 | 2.314 | 243.183 | 243.183 |
| Amortizacija | (74.387) | |||||
| Neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci |
(5.378) | |||||
| Delež posl. izidov naložb, vrednotenih po kap. metodi |
780 | |||||
| Finančni izid | (7.818) | |||||
| Poslovni izid pred davki | 156.379 |
Skupina je konec leta 2024 spremenila predstavitev posameznih postavk, zato je prilagojena tudi tabela poslovni odseki za leto 2024. Spremembe vplivajo na odseka Goriva in derivati ter Energija in rešitve.
| (v tisoč EUR) | Goriva in derivati |
Trgovsko blago in storitve |
Energija in rešitve |
Ostalo | Skupaj | Izkaz poslovnega izida |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | 2.770.388 | 506.795 | 2.031.999 | 22.201 | 5.331.383 | |
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (496.950) | (821) | (281.599) | (17.056) | (796.426) | |
| Prihodki iz pogodb s kupci | 2.273.438 | 505.974 | 1.750.401 | 5.144 | 4.534.957 | 4.534.957 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga | (1.988.085) | (347.760) | (1.622.105) | - | (3.957.950) | (3.957.950) |
| Kosmati poslovni izid | 285.353 | 158.214 | 128.296 | 5.144 | 577.007 | 577.007 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 78.080 | 62.723 | 27.429 | 4.084 | 172.316 | 172.316 |
| Am. OOS, pravice do uporabe najetih sredstev, nal. nepremičnin in neopredmetenih sredstev |
(37.155) | (14.983) | (21.026) | (846) | (74.010) | (74.010) |
| EBITDA | 114.944 | 77.706 | 47.141 | 4.982 | 244.773 | 244.773 |
| Amortizacija | (74.010) | |||||
| Neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci |
1.553 | |||||
| Delež posl. izidov naložb, vrednotenih po kap. metodi |
109 | |||||
| Finančni izid | (2.194) | |||||
| Poslovni izid pred davki | 170.231 |
| Prihodki iz pogodb s kupci | Skupaj sredstva | Neto naložbe | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-9 2025 | 1-9 2024 | 30. september 2025 |
31. december 2024 |
1-9 2025 | 1-9 2024 |
| Slovenija | 1.998.078 | 2.106.557 | 1.317.886 | 1.422.337 | 43.348 | 30.201 |
| Hrvaška | 1.001.232 | 937.759 | 749.116 | 750.468 | 14.138 | 8.803 |
| Avstrija | 186.708 | 172.407 | 3.720 | 4.935 | - | - |
| Bosna in Hercegovina | 147.613 | 153.613 | 82.876 | 84.192 | 359 | 237 |
| Srbija | 114.618 | 129.210 | 132.958 | 122.030 | 2.201 | 1.405 |
| Črna gora | 42.250 | 48.757 | 33.317 | 34.459 | 193 | 1.099 |
| Makedonija | 3.201 | 8.823 | 1.424 | 3.835 | - | - |
| Romunija | 1.900 | 2.133 | 17 | 26 | - | - |
| Druge države | 1.039.357 | 965.650 | 3.309 | 1.951 | 3 | - |
| 4.534.957 | 4.524.909 | 2.324.623 | 2.424.233 | 60.242 | 41.745 | |
| Skupaj obvladovane družbe | 327 | 342 | ||||
| Pridružene družbe | 1.004 | 1.864 | ||||
| Nerazporejena sredstva | 24.084 | 20.690 | ||||
| Skupaj sredstva | 2.350.038 | 2.447.129 |
V prvih devetih mesecih leta 2025 je Skupina za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe namenila v neto znesku 60,2 mio EUR.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-9 2025 | 1-9 2024 | 1-9 2025 | 1-9 2024 |
| Prihodki od prodaje blaga | 4.450.336 | 4.443.928 | 2.983.416 | 3.209.700 |
| Prihodki od prodaje storitev | 84.621 | 80.981 | 78.487 | 72.193 |
| Skupaj prihodki | 4.534.957 | 4.524.909 | 3.061.903 | 3.281.894 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-9 2025 | 1-9 2024 | 1-9 2025 | 1-9 2024 |
| Prihodki od prodaje na trgu EU | 2.031.873 | 1.907.305 | 1.184.345 | 1.271.452 |
| Prihodki od prodaje na domačem trgu | 1.998.078 | 2.106.557 | 1.777.984 | 1.889.379 |
| Prihodki od prodaje na trgu zunaj EU | 505.006 | 511.047 | 99.574 | 121.062 |
| Skupaj prihodki | 4.534.957 | 4.524.909 | 3.061.903 | 3.281.894 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 1-9 2025 | 1-9 2024 | 1-9 2025 | 1-9 2024 | |
| Čisti poslovni izid, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe (v tisoč EUR) |
135.695 | 117.654 | 155.712 | 92.979 |
| Število izdanih delnic | 41.726.020 | 41.726.020 | 41.726.020 | 41.726.020 |
| Število lastnih delnic na začetku leta | 614.460 | 614.460 | 494.060 | 494.060 |
| Število lastnih delnic na koncu leta | 614.460 | 614.460 | 494.060 | 494.060 |
| Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic | 41.111.560 | 41.111.560 | 41.231.960 | 41.231.960 |
| Popravljeno povprečno število navadnih delnic | 41.111.560 | 41.111.560 | 41.231.960 | 41.231.960 |
| Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe (EUR/delnico) |
3,30 | 2,86 | 3,78 | 2,26 |
Osnovni dobiček na delnico je izračunan tako, da se čisti dobiček, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izključijo navadne delnice, ki jih ima v lasti Skupina/Družba. Skupina in Družba nimata potencialnih popravljalnih navadnih delnic, zato sta osnovni in popravljeni dobiček na delnico enaka. Petrolova delnica je uvrščena v prvo borzno kotacijo pod oznako PETG.
Pomembne in ostale postavke izkaza poslovnega izida so pojasnjene v poglavju 8.2. Poslovanje skupine Petrol.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. september 2025 |
31. december 2024 |
30. september 2025 |
31. december 2024 |
|
| Kratkoročna finančna sredstva | |||||
| Terjatve do kupcev | 627.240 | 714.792 | 404.898 | 436.372 | |
| Popravek vrednosti terjatev do kupcev | (57.962) | (60.022) | (26.388) | (27.219) | |
| Poslovne terjatve za obresti | 1.326 | 1.608 | 1.011 | 1.201 | |
| Popravek vrednosti terjatev za obresti | (1.309) | (1.559) | (1.011) | (1.201) | |
| Terjatve do zavarovalnic zaradi škodnih primerov | 38 | 74 | 12 | 34 | |
| Druge poslovne terjatve | 13.685 | 20.319 | 7.567 | 8.643 | |
| Popravek vrednosti drugih terjatev | (988) | (1.528) | (200) | (280) | |
| 582.030 | 673.684 | 385.889 | 417.550 | ||
| Kratkoročna nefinančna sredstva | |||||
| Poslovne terjatve do državnih in drugih institucij | 19.404 | 7.425 | 822 | 17 | |
| 19.404 | 7.425 | 822 | 17 | ||
| Skupaj kratkoročne poslovne terjatve | 601.434 | 681.109 | 386.711 | 417.567 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. september 2025 |
31. december 2024 |
30. september 2025 |
31. december 2024 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | ||||
| Obveznosti do dobaviteljev | 418.161 | 539.452 | 297.157 | 401.162 |
| Obveznosti za kupljene deleže v družbah | 450 | 450 | 450 | 450 |
| Obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida | 166 | 166 | 166 | 166 |
| Druge obveznosti | 511 | 3.033 | 432 | 392 |
| 419.288 | 543.101 | 298.205 | 402.170 | |
| Kratkoročne nefinančne obveznosti | ||||
| Obveznosti za trošarine | 91.832 | 78.025 | 61.235 | 55.323 |
| Obveznosti za davek na dodano vrednost | 76.360 | 45.648 | 37.861 | 21.771 |
| Obveznosti za okoljske dajatve in prispevke | 18.546 | 20.609 | 13.940 | 15.010 |
| Obveznosti do zaposlencev | 13.128 | 13.452 | 7.420 | 8.880 |
| Druge obveznosti do države in drugih državnih institucij | 3.610 | 2.881 | 1.859 | 169 |
| Obveznosti za prispevke za socialno varnost | 2.671 | 2.453 | 1.133 | 1.297 |
| Obveznosti za uvozne dajatve | 1.050 | 1.829 | - | - |
| 207.197 | 164.897 | 123.448 | 102.450 | |
| Skupaj kratkoročne poslovne in druge obveznosti | 626.485 | 707.998 | 421.653 | 504.620 |
Obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida so se v letu 2025 povečale na podlagi sklepa skupščine o izplačilu dividend v višini 86.334 tisoč EUR in zmanjšale zaradi izplačila dividend delničarjem za leto 2024 v enakem znesku.
V tem poglavju so predstavljena razkritja v zvezi s finančnimi instrumenti in tveganji, upravljanje s tveganji pa je razloženo v poslovnem delu tega poročila v poglavju 11. Upravljanje tveganj in priložnosti.
Tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena, se glede na poglavje 6 Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj Letnega poročila Petrol za leto 2024 v prvih devetih mesecih leta 2025 niso pomembno spremenila.
Skupina/Družba je v prvih devetih mesecih leta 2025 še naprej aktivno spremljala stanje terjatev do kupcev.
Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki na dan 30. september 2025 znaša:
| Skupina I | Petrol ( | |||
|---|---|---|---|---|
| 30. september | 31. december | 30. september | 31. december | |
| (v tisoč EUR) | 2025 | 2024 | 2025 | 2024 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega | ||||
| vseobsegajočega donosa | 27.850 | 27.850 | 25.628 | 25.628 |
| Nekratkoročna dana posojila | 959 | 1.154 | 20.787 | 22.334 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 7.108 | 7.626 | 6.531 | 7.621 |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 10.278 | 5.281 | 5 | |
| Kratkoročna dana posojila | 2.543 | 1.081 | 46.684 | 46.828 |
| Kratk. posl. terjatve (brez terjatev do države) | 582.030 | 673.684 | 385.889 | 417.550 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 11.000 | 25.962 | 10.952 | 17.782 |
| Denar in denarni ustrezniki | 64.019 | 76.861 | 18.931 | 30.555 |
| Skupaj sredstva | 705.787 | 819.499 | 515.402 | 568.303 |
Največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan poročanja predstavljajo kratkoročne poslovne terjatve.
Kratkoročne poslovne terjatve Skupine po zapadlosti:
| nitev po zapadlo | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | nezapadle | zapadle do 30 dni |
zapadle od vključno 30 do 60 dni |
zapadle od vključno 60 do 90 dni |
zapadle nad 90 dni |
Skupaj |
| Terjatve do kupcev | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 2% | 1% | 2% | 89% | 90% | |
| Bruto vrednost | 573.708 | 74.915 | 11.874 | 2.520 | 51.775 | 714.792 |
| Popravek vrednosti | (9.994) | (782) | (187) | (2.253) | (46.806) | (60.022) |
| 563.714 | 74.133 | 11.687 | 267 | 4.969 | 654.770 | |
| Terjatve za obresti | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 96% | - | - | - | 98% | |
| Bruto vrednost | 868 | - | - | - | 740 | 1.608 |
| Popravek vrednosti | (836) | - | - | - | (723) | (1.559) |
| 32 | - | - | - | 17 | 49 | |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 4% | 4% | 0% | 100% | 90% | |
| Bruto vrednost | 19.187 | 420 | 4 | 7 | 775 | 20.393 |
| Popravek vrednosti | (808) | (18) | - | (7) | (695) | (1.528) |
| 18.379 | 402 | 4 | - | 80 | 18.865 | |
| Skupaj stanje 31. decembra 2024 | 582.125 | 74.535 | 11.691 | 267 | 5.066 | 673.684 |
| nitev po zapadlo | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | nezapadle | zapadle do 30 dni |
zapadle od vključno 30 do 60 dni |
zapadle od vključno 60 do 90 dni |
zapadle nad 90 dni |
Skupa |
| Terjatve do kupcev | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 2% | 1% | 1% | 31% | 92% | |
| Bruto vrednost | 521.142 | 42.531 | 8.241 | 2.736 | 52.590 | 627.240 |
| Popravek vrednosti | (8.058) | (336) | (84) | (843) | (48.641) | (57.962) |
| 513.084 | 42.195 | 8.157 | 1.893 | 3.949 | 569.278 | |
| Terjatve za obresti | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 100% | - | - | - | 97% | |
| Bruto vrednost | 767 | - | - | - | 559 | 1.326 |
| Popravek vrednosti | (767) | - | - | - | (542) | (1.309) |
| - | - | - | - | 17 | 17 | |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 5% | 3% | - | 83% | 86% | |
| Bruto vrednost | 13.124 | 158 | - | 12 | 429 | 13.723 |
| Popravek vrednosti | (606) | (5) | - | (10) | (367) | (988 |
| 12.518 | 153 | - | 2 | 62 | 12.73 | |
| Skupaj stanje 30. septembra 2025 | 525.602 | 42.348 | 8.157 | 1.895 | 4.028 | 582.030 |
Kratkoročne poslovne terjatve Družbe po zapadlosti:
| Titalitoroono poolovno torjatvo | Brazbo po za | paaroon. | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Razčle | nitev po zapadlo | sti | ||||
| (v tisoč EUR) | nezapadle | zapadle do 30 dni |
zapadle od vključno 30 do 60 dni |
zapadle od vključno 60 do 90 dni |
zapadle nad 90 dni |
Skupaj |
| Terjatve do kupcev | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 1% | 1% | 1% | 71% | 84% | |
| Bruto vrednost | 379.702 | 26.193 | 4.679 | 1.439 | 24.358 | 436.372 |
| Popravek vrednosti | (5.247) | (370) | (68) | (1.015) | (20.518) | (27.219) |
| 374.455 | 25.823 | 4.611 | 424 | 3.840 | 409.153 | |
| Terjatve za obresti | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 100% | - | - | - | 100% | |
| Bruto vrednost | 649 | - | - | - | 552 | 1.201 |
| Popravek vrednosti | (649) | - | - | - | (552) | (1.201) |
| - | - | - | - | - | - | |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 3% | 5% | - | 100% | 38% | |
| Bruto vrednost | 8.388 | 273 | - | 8 | 8 | 8.677 |
| Popravek vrednosti | (254) | (15) | - | (8) | (3) | (280) |
| 8.134 | 258 | - | 5 | 8.397 | ||
| Skupaj stanje 31. decembra 2024 | 382.589 | 26.081 | 4.611 | 424 | 3.845 | 417.550 |
| Pazčlo | nitev po zapadlo | cti | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | nezapadle | zapadle do 30 dni |
zapadle od vključno 30 do 60 dni |
zapadle od vključno 60 do 90 dni |
zapadle nad 90 dni |
Skupaj |
| Terjatve do kupcev | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 1% | 1% | 1% | 16% | 90% | |
| Bruto vrednost | 357.676 | 17.958 | 4.654 | 1.303 | 23.307 | 404.898 |
| Popravek vrednosti | (5.112) | (141) | (54) | (203) | (20.878) | (26.388) |
| 352.564 | 17.817 | 4.600 | 1.100 | 2.429 | 378.510 | |
| Terjatve za obresti | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 100% | - | - | - | 100% | |
| Bruto vrednost | 727 | - | - | - | 284 | 1.011 |
| Popravek vrednosti | (727) | - | - | - | (284) | (1.011) |
| - | - | - | - | - | - | |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 2% | 2% | 0% | 83% | 80% | |
| Bruto vrednost | 7.480 | 50 | 7 | 12 | 30 | 7.579 |
| Popravek vrednosti | (165) | (1) | - | (10) | (24) | (200) |
| 7.315 | 49 | 7 | 2 | 6 | 7.379 | |
| Skupaj stanje 30. septembra 2025 | 359.879 | 17.866 | 4.607 | 1.102 | 2.435 | 385.889 |
Stopnjo obvladovanja terjatev Skupina/Družba meri tudi preko doseganja kriterijev dni vezave terjatev.
| Skupina | Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|---|
| (v dnevih) | 1-9 2025 | 1-12 2024 | 1-9 2025 | 1-12 2024 | |
| Dnevi vezave | |||||
| Pogodbeni dnevi | 36 | 41 | 34 | 37 | |
| Dnevi zapadlih terjatev | 4 | 5 | 3 | 4 | |
| Skupaj dnevi vezave terjatev | 40 | 46 | 37 | 41 |
V skupini Petrol nadaljujemo z intenzivnimi aktivnostmi ter s posvečanjem večje pozornosti in previdnosti pri obvladovanju likvidnostnega tveganja. Tveganja obvladujemo z razpršenim portfeljem kreditnih linij, rednimi pregledi tržnih razmer na trgu financiranja, ustreznimi procesi finančnega načrtovanja in s skrbnim planiranjem naložb.
Uspešno obvladovanje likvidnostnega tveganja Skupine/Družbe v skladu s smernicami bonitetne agencije S&P Global Ratings ostaja ključni cilj kljub zahtevnim okoliščinam.
Močna likvidnostna pozicija nam omogoča poravnavo vseh obveznosti na datum zapadlosti.
Obveznosti po zapadlosti Skupine na dan 31. decembra 2024:
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti |
Obveznost | Od 0 do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 5 let | Nad 5 let | ||
| Nekratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
254.380 | 265.292 | - | - | 262.373 | 2.919 | ||
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 130.942 | 157.297 | - | - | 84.944 | 72.353 | ||
| Kratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
99.496 | 109.835 | 84.136 | 25.699 | - | - | ||
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 20.556 | 26.570 | 13.338 | 13.232 | - | - | ||
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb10 | - | 352.007 | 170.482 | 164.500 | 17.025 | - | ||
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) |
543.101 | 543.101 | 538.215 | 4.886 | - | - | ||
| Izvedeni finančni instrumenti | 21.516 | 21.516 | 21.516 | - | - | - | ||
| Stanje 31. decembra 2024 | 1.069.991 | 1.475.618 | 827.687 | 208.317 | 364.342 | 75.272 |
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti |
Obveznost | Od 0 do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 5 let | Nad 5 let |
| Nekratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
230.673 | 235.493 | - | - | 235.435 | 58 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 135.296 | 159.745 | - | - | 99.008 | 60.737 |
| Kratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
118.047 | 124.380 | 76.332 | 48.048 | - | - |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 20.431 | 25.630 | 13.068 | 12.562 | - | - |
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb10 | - | 323.559 | 147.965 | 102.292 | 73.302 | - |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) |
419.288 | 419.288 | 414.219 | 5.069 | - | - |
| Izvedeni finančni instrumenti | 14.543 | 14.543 | 14.543 | - | - | - |
| Stanje 30. septembra 2025 | 938.278 | 1.302.638 | 666.127 | 167.971 | 407.745 | 60.795 |
10 Obveznosti iz naslova nabavnih blagovnih rokovnih pogodb predstavljajo pogodbene denarne odtoke na podlagi teh pogodb. Istočasno bo Skupina/Družba prejela ustrezna plačila iz nasprotnih prodajnih blagovnih pogodb.
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti |
Obveznost | Od 0 do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 5 let | Nad 5 let |
| Nekratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
260.948 | 270.525 | - | - | 270.525 | - |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 29.461 | 40.640 | - | - | 18.850 | 21.790 |
| Kratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
276.372 | 289.914 | 111.442 | 178.472 | - | - |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 5.723 | 8.506 | 4.282 | 4.224 | - | - |
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb10 | - | 349.239 | 169.110 | 163.104 | 17.025 | - |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) |
402.170 | 402.170 | 400.720 | 1.450 | - | - |
| Izvedeni finančni instrumenti | 16.240 | 16.240 | 16.240 | - | - | - |
| Možne obveznosti za dana jamstva11 | - | 574.143 | 574.143 | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2024 | 990.914 | 1.951.377 | 1.275.937 | 347.250 | 306.400 | 21.790 |
Obveznosti po zapadlosti Družbe na dan 30. septembra 2025:
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti |
Obveznost | Od 0 do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 5 let | Nad 5 let |
| Nekratkoročna prejeta posojila in druge | ||||||
| finančne obveznosti | 217.378 | 220.369 | - | - | 220.369 | - |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 29.056 | 35.545 | - | - | 14.344 | 21.201 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) |
- | - | - | - | - | - |
| Kratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
322.744 | 330.655 | 264.633 | 66.022 | - | - |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 6.066 | 6.174 | 3.219 | 2.955 | - | - |
| 10 Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb |
- | 322.861 | 147.267 | 102.292 | 73.302 | - |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) |
298.205 | 298.205 | 298.025 | 180 | - | - |
| Izvedeni finančni instrumenti | 2.590 | 2.590 | 2.590 | - | - | - |
| Možne obveznosti za dana jamstva11 | - | 659.402 | 659.402 | - | - | - |
| Stanje 30. septembra 2025 | 876.039 | 1.875.801 | 1.375.136 | 171.449 | 308.015 | 21.201 |
Družba/Skupina je med valutnimi tveganji najbolj izpostavljena tveganju spremembe tečaja EUR/USD. Nabava naftnih derivatov namreč v večji meri poteka v dolarjih, prodaja pa v lokalnih valutah.
Skupina se zavaruje pred izpostavljenostjo spremembi menjalnega razmerja med EUR in USD s fiksiranjem tečaja EUR/USD, s ciljem, da zavaruje maržo. Instrument zavarovanja so rokovne terminske pogodbe z bankami.
Glede na to, da so partnerji pri sklepanju rokovnih (terminskih) pogodb za varovanje valutnega tveganja prvovrstne slovenske in mednarodne banke, Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno.
Skupina je izpostavljena valutnim tveganjem tudi pri poslovanju z odvisnimi družbami v jugovzhodni Evropi. Glede na nizko volatilnost tečajev domicilnih valut na jugovzhodnih trgih in razmeroma majhno izpostavljenost Skupina/Družba ocenjuje, da iz tega naslova ni izpostavljena velikim tveganjem. Pri uravnavanju le-teh se v največji meri varujemo z naravnim ščitenjem.
11 Najvišji znesek možnih obveznosti je alociran v obdobje, v katerem je lahko Družba pozvana k plačilu.
Skupina/Družba je izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti. Skupina/Družba uravnava cenovna in količinska tveganja primarno na način, da stremi k uskladitvi nabav in prodaj energentov tako v smislu količin kot nabavno-prodajnih pogojev in s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim in količinskim tveganjem.
Za varovanje cene naftnih derivatov Skupina/Družba uporablja predvsem izvedene finančne instrumente. Partnerji so svetovne finančne institucije in banke ali dobavitelji blaga, zato Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno.
Cenovna tveganja, ki izhajajo iz volatilnosti tržnih cen, Skupina upravlja z naborom limitnih sistemov, definiranih glede na poslovnega partnerja, tvegano vrednost in količinsko izpostavljenost, ter z ustreznimi procesi njihovega spremljanja in nadziranja. Dodatno skupina Petrol redno spremlja tudi ustreznost uporabljanih limitnih sistemov, ki jih po potrebi posodablja in dopolnjuje.
Skupina/Družba je izpostavljena obrestnemu tveganju zaradi najemanja kreditov z variabilno obrestno mero, ki večinoma temelji na EURIBOR-ju.
V prvih devetih mesecih leta 2025 je Skupina/Družba nadaljevala s spremljanjem izpostavljenosti spremembe neto obrestnih odhodkov ob spremembi obrestnih mer. Z izvajanjem ustreznih strategij varovanja izpostavljenosti obrestnim tveganjem si prizadevamo za učinkovito obvladovanje izpostavljenosti obrestnim meram, zagotavljanje stabilnosti in optimizacijo donosov.
Glavni namen upravljanja s kapitalom je zagotoviti čim večjo finančno stabilnost, dolgoročno plačilno sposobnost in čim višjo vrednost za delničarje. To Skupina/Družba uresničuje tudi s politiko stabilnih dividend za lastnike družbe.
Finančno stabilnost dokazuje tudi bonitetna ocena BBB- bonitetne hiše S&P Global Ratings, ki je dolgoročno bonitetno oceno BBB- in kratkoročno A-3 družbe Petrol d.d., Ljubljana februarja 2025 ponovno potrdila, ter potrdila tudi oceno prihodnjih obetov bonitetne ocene »stabilno«.
Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih leta 2025 zagotavljala stabilno finančno pozicijo in znižala kazalec neto zadolženost/kapital v primerjavi s koncem leta 2024.
Skupina Petrol
| Skupina Petrol | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. december 2024 | ||||||
| (v tisoč EUR) | Poštena vrednost prek poslovnega izida |
Poštena vrednost izvedenih fin. instrumentov, uporabljenih za varovanje pred |
tveganjem Odplačna vrednost | Poštena vrednost prek drugega vseobseg. donosa |
Skupaj knjigovodska vrednost |
|
| Fin. sr. po pošt. vred. prek drugega vseobseg. donosa |
Lastniški instrumenti | - | - | - | 27.850 | 27.850 |
| Dana posojila | - | - | 1.154 | - | 1.154 | |
| Poslovne terjatve | - | - | 7.626 | - | 7.626 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 4.664 | - | 4.664 | |
| Skupaj nekratkoročna finančna sredstva | - | - | 13.444 | 27.850 | 41.294 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 617 | - | 617 | |
| Dana posojila | - | - | 1.081 | - | 1.081 | |
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 673.684 | - | 673.684 | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | 15.618 | - | - | 15.618 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Rokovni (terminski) posli | 1.590 | 7.620 | - | - | 9.210 |
| Blagovni izvedeni instrumenti |
810 | 324 | - | - | 1.134 | |
| Denar in denarni ustrezniki | - | - | 76.861 | - | 76.861 | |
| Skupaj kratkoročna finančna sredstva | 2.400 | 23.562 | 752.243 | - | 778.205 | |
| Skupaj finančna sredstva | 2.400 | 23.562 | 765.687 | 27.850 | 819.499 | |
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (243.380) | - | (243.380) |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji | - | - | (11.000) | - | (11.000) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (130.942) | - | (130.942) | |
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (385.322) | - | (385.322) | |
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (99.301) | - | (99.301) |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji | - | - | (195) | - | (195) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (20.556) | - | (20.556) | |
| Posl. obveznosti (brez obveznosti do države ter zaposlencev) |
- | - | (543.101) | - | (543.101) | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | (767) | - | - | (767) | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni instrumenti |
(15.832) | (4.917) | - | - | (20.749) |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | (5.684) | (663.153) | - | (684.669) | ||
| Skupaj finančne obveznosti | (15.832) | (5.684) | (1.048.475) | - | (1.069.991) |
| Skupina Petrol | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 30. september 2025 | ||||||
| (v tisoč EUR) | Poštena vrednost prek poslovnega izida |
Poštena vrednost izvedenih fin. instrumentov, uporabljenih za varovanje pred tveganjem |
Odplačna vrednost |
Poštena vrednost prek drugega vseobseg. donosa |
Skupaj knjigovodska vrednost |
|
| Fin. sr. po pošt. vred. prek drugega vseobseg. donosa |
Lastniški instrumenti | - | - | - | 27.850 | 27.850 |
| Dana posojila | - | - | 959 | - | 959 | |
| Poslovne terjatve | - | - | 7.108 | - | 7.108 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 9.229 | - | 9.229 | |
| Skupaj nekratkoročna finančna sredstva | - | - | 17.296 | 27.850 | 45.146 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 1.049 | - | 1.049 | |
| Dana posojila | - | - | 2.543 | - | 2.543 | |
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 582.030 | - | 582.030 | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | 9.098 | - | - | 9.098 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Rokovni (terminski) posli | 146 | - | - | - | 146 |
| Blagovni izvedeni instrumenti | 1.756 | - | - | - | 1.756 | |
| Denar in denarni ustrezniki | - | - | 64.019 | - | 64.019 | |
| Skupaj kratkoročna finančna sredstva | 1.902 | 9.098 | 649.641 | - | 660.641 | |
| Skupaj finančna sredstva | 1.902 | 9.098 | 666.937 | 27.850 | 705.787 | |
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (219.673) | - | (219.673) |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji | - | - | (11.000) | - | (11.000) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (135.296) | - | (135.296) | |
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (365.969) | - | (365.969) | |
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (118.004) | - | (118.004) |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji | - | - | (43) | - | (43) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (20.431) | - | (20.431) | |
| Posl. obveznosti (brez obveznosti do države ter zaposlencev) | - | - | (419.288) | - | (419.288) | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | (615) | - | - | (615) | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Rokovni (terminski) posli | (110) | (9.850) | - | - | (9.960) |
| Blagovni izvedeni instrumenti | (2.094) | (1.874) | - | - | (3.968) | |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | (2.204) | (12.339) | (557.766) | - | (572.309) | |
| Skupaj finančne obveznosti | (2.204) | (12.339) | (923.735) | - | (938.278) |
Družba Petrol d.d., Ljubljana
| Družba Petrol d.d., Ljubljana | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Petrol d.d. | ||||||
| 31. december 2024 | ||||||
| Poštena vrednost izvedenih fin. |
||||||
| Poštena vrednost prek poslovnega |
instrumentov, uporabljenih za varovanje pred |
Odplačna | Poštena vrednost prek drugega |
Skupaj knjigovodska |
||
| (v tisoč EUR) | izida | tveganjem | vrednost | vseobseg. donosa | vrednost | |
| Fin. sr. po pošt. vred. prek drugega vseobseg. donosa |
Lastniški instrumenti | - | - | - | 25.628 | 25.628 |
| Dana posojila | - | - | 22.334 | - | 22.334 | |
| Poslovne terjatve | - | - | 7.621 | - | 7.621 | |
| Skupaj nekratkoročna finančna sredstva | - | - | 29.955 | 25.628 | 55.583 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 5 | - | 5 | |
| Dana posojila | - | - | 46.828 | - | 46.828 | |
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 417.550 | - | 417.550 | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | 14.906 | - | - | 14.906 | |
| Rokovni (terminski) posli | 1.590 | - | - | - | 1.590 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni instrumenti |
962 | 324 | - | - | 1.286 |
| Denar in denarni ustrezniki | - | - | 30.555 | - | 30.555 | |
| Skupaj kratkoročna finančna sredstva | 2.552 | 15.230 | 494.938 | - | 512.720 | |
| Skupaj finančna sredstva | 2.552 | 15.230 | 524.893 | 25.628 | 568.303 | |
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (249.948) | - | (249.948) |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji |
- | - | (11.000) | - | (11.000) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (29.461) | - | (29.461) | |
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (290.409) | - | (290.409) | |
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (276.177) | - | (276.177) |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji |
- | - | (195) | - | (195) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (5.723) | - | (5.723) | |
| Posl. obveznosti (brez obveznosti do države ter zaposlencev) |
- | - | (402.170) | - | (402.170) | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | (767) | - | - | (767) | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni instrumenti |
(15.364) | (109) | - | - | (15.473) |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | (15.364) | (876) | (684.265) | - | (700.505) | |
| Skupaj finančne obveznosti | (15.364) | (876) | (974.674) | - | (990.914) |
| Petrol d.d. | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 30. september 2025 | ||||||
| (v tisoč EUR) | Poštena vrednost prek poslovnega izida |
Poštena vrednost izvedenih fin. instrumentov, uporabljenih za varovanje pred tveganjem |
Odplačna vrednost |
Poštena vrednost prek drugega vseobseg. donosa |
Skupaj knjigovodska vrednost |
|
| Fin. sr. po pošt. vred. prek drugega vseobseg. donosa |
Lastniški instrumenti | - | - | - | 25.628 | 25.628 |
| Dana posojila | - | - | 20.787 | - | 20.787 | |
| Poslovne terjatve | - | - | 6.531 | - | 6.531 | |
| Skupaj nekratkoročna finančna sredstva | - | - | 27.318 | 25.628 | 52.946 | |
| Dana posojila | - | - | 46.684 | - | 46.684 | |
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 385.889 | - | 385.889 | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | 9.038 | - | - | 9.038 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Rokovni (terminski) posli | 146 | - | - | - | 146 |
| Blagovni izvedeni instrumenti | 1.768 | - | - | - | 1.768 | |
| Denar in denarni ustrezniki | - | - | 18.931 | - | 18.931 | |
| Skupaj kratkoročna finančna sredstva | 1.914 | 9.038 | 451.504 | - | 462.456 | |
| Skupaj finančna sredstva | 1.914 | 9.038 | 478.822 | 25.628 | 515.402 | |
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (206.378) | - | (206.378) |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji | - | - | (11.000) | - | (11.000) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (29.056) | - | (29.056) | |
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (246.434) | - | (246.434) | |
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (322.701) | - | (322.701) |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji | - | - | (43) | - | (43) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (6.066) | - | (6.066) | |
| Posl. obveznosti (brez obveznosti do države ter zaposlencev) | - | - | (298.205) | - | (298.205) | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | (616) | - | - | (616) | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Rokovni (terminski) posli | (110) | - | - | - | (110) |
| Blagovni izvedeni instrumenti | (1.864) | - | - | - | (1.864) | |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | (1.974) | (616) | (627.015) | - | (629.605) | |
| Skupaj finančne obveznosti | (1.974) | (616) | (873.449) | - | (876.039) |
| 30. september 2025 | 31. december 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Fin. sr. po pošt. vrednosti prek drugega vseobsegajočega | ||||||||
| donosa | - | - | 27.850 | 27.850 | - | - | 27.850 | 27.850 |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | 11.000 | - | 11.000 | - | 25.962 | - | 25.962 |
| Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti | - | 11.000 | 27.850 | 38.850 | - | 25.962 | 27.850 | 53.812 |
| Nekratkoročna dana posojila | - | - | 959 | 959 | - | - | 1.154 | 1.154 |
| Kratkoročna dana posojila | - | - | 2.543 | 2.543 | - | - | 1.081 | 1.081 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | - | - | 7.108 | 7.108 | - | - | 7.626 | 7.626 |
| Kratkoročne posl. terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 582.030 | 582.030 | - | - | 673.684 | 673.684 |
| Sredstva na podlagi pog. s kupci | - | - | 10.278 | 10.278 | - | - | 5.281 | 5.281 |
| Denar in denarni ustrezniki | - | 64.019 | - | 64.019 | - | 76.861 | - | 76.861 |
| Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita | - | 64.019 | 602.918 | 666.937 | - | 76.861 | 688.826 | 765.687 |
| Skupaj sredstva | - | 75.019 | 630.768 | 705.787 | - | 102.823 | 716.676 | 819.499 |
| 30. september 2025 | 31. december 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | (14.543) | - | (14.543) | - | (21.516) | - | (21.516) |
| Skupaj obveznosti, merjene po pošteni vrednosti | - | (14.543) | - | (14.543) | - | (21.516) | - | (21.516) |
| Nekratkoročna posojila in druge finančne obveznosti | - | - | (230.673) | (230.673) | - | - | (254.380) | (254.380) |
| Nekratkoročne obv. iz najemov | - | - | (135.296) | (135.296) | - | - | (130.942) | (130.942) |
| Kratkoročna posojila in druge finančne obveznosti | - | - | (118.047) | (118.047) | - | - | (99.496) | (99.496) |
| Kratkoročne obv. iz najemov | - | - | (20.431) | (20.431) | - | - | (20.556) | (20.556) |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obv. do države in | ||||||||
| zaposlencev) | - | - | (419.288) | (419.288) | - | - | (543.101) | (543.101) |
| Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost | ||||||||
| razkrita | - | - | (923.735) | (923.735) | - | - | (1.048.475) | (1.048.475) |
| Skupaj obveznosti | - | (14.543) | (923.735) | (938.278) | - | (21.516) | (1.048.475) | (1.069.991) |
| 30. september 2025 | 31. december 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Fin. sr. po pošt. vrednosti prek drugega vseobsegajočega | ||||||||
| donosa | - | - | 25.628 | 25.628 | - | - | 25.628 | 25.628 |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | 10.952 | - | 10.952 | - | 17.782 | - | 17.782 |
| Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti | - | 10.952 | 25.628 | 36.580 | - | 17.782 | 25.628 | 43.410 |
| Nekratkoročna dana posojila | - | - | 20.787 | 20.787 | - | - | 22.334 | 22.334 |
| Kratkoročna dana posojila | - | - | 46.684 | 46.684 | - | - | 46.828 | 46.828 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | - | - | 6.531 | 6.531 | - | - | 7.621 | 7.621 |
| Kratkoročne posl. terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 385.889 | 385.889 | - | - | 417.550 | 417.550 |
| Sredstva na podlagi pog. s kupci | - | - | - | - | - | - | 5 | 5 |
| Denar in denarni ustrezniki | - | 18.931 | - | 18.931 | - | 30.555 | - | 30.555 |
| Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita | - | 18.931 | 459.891 | 478.822 | - | 30.555 | 494.338 | 524.893 |
| Skupaj sredstva | - | 29.883 | 485.519 | 515.402 | - | 48.337 | 519.966 | 568.303 |
| 30. september 2025 | 31. december 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | (2.590) | - | (2.590) | - | (16.240) | - | (16.240) |
| Skupaj obveznosti, merjene po pošteni vrednosti | - | (2.590) | - | (2.590) | - | (16.240) | - | (16.240) |
| Nekratkoročna posojila in druge finančne obveznosti | - | - | (217.378) | (217.378) | - | - | (260.948) | (260.948) |
| Nekratkoročne obv. iz najemov | - | - | (29.056) | (29.056) | - | - | (29.461) | (29.461) |
| Kratkoročna posojila in druge finančne obveznosti | - | - | (322.744) | (322.744) | - | - | (276.372) | (276.372) |
| Kratkoročne obv. iz najemov | - | - | (6.066) | (6.066) | - | - | (5.723) | (5.723) |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obv. do države in | ||||||||
| zaposlencev) | - | - | (298.205) | (298.205) | - | - | (402.170) | (402.170) |
| Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost | ||||||||
| razkrita | - | - | (873.449) | (873.449) | - | - | (974.674) | (974.674) |
| Skupaj obveznosti | - | (2.590) | (873.449) | (876.039) | - | (16.240) | (974.674) | (990.914) |
Gibanje sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, razvrščenih v raven 3
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 2025 | 2024 | 2025 | 2024 | |
| Stanje 1. januarja | 27.850 | 3.994 | 25.628 | 2.118 | |
| Zmanjšanje | - | (24) | - | (24) | |
| Stanje 30. septembra | 27.850 | 3.970 | 25.628 | 2.094 |
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je delniška družba, ki kotira na Ljubljanski borzi. Lastniška struktura na dan 30. septembra 2025 je razkrita v poglavju 12. Delnica in lastniška struktura ter v prilogi 1: Družbe v skupini Petrol.
Vse transakcije s povezanimi osebami Skupine/Družbe so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z nepovezanimi osebami.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-9 2025 | 1-9 2024 | 1-9 2025 | 1-9 2024 | |
| Prihodki iz pogodb s kupci: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 521.182 | 679.752 | |
| skupaj obvladovane družbe | 2 | 246 | 2 | 14 | |
| pridružene družbe | 3 | 16 | 3 | 16 | |
| Nabavna vrednost prodanega blaga: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 71.168 | 77.603 | |
| skupaj obvladovane družbe | 29 | 49 | - | - | |
| Stroški materiala: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 77 | 316 | |
| Stroški storitev: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 6.767 | 1.230 | |
| skupaj obvladovane družbe | - | 3 | - | - | |
| Drugi stroški: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 25 | 25 | |
| pridružene družbe | 175 | - | - | - | |
| Dobiček izvedenih finančnih instrumentov: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 5.482 | 3.204 | |
| Izguba izvedenih finančnih instrumentov: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 3.585 | 1.055 | |
| Drugi prihodki | |||||
| pridružene družbe | - | - | 285 | - | |
| Prihodki/odhodki iz deležev v družbah v Skupini: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 108.219 | 39.694 | |
| skupaj obvladovane družbe | 30 | 18 | 45 | 44 | |
| pridružene družbe | 79 | 762 | - | 1.775 | |
| Finančni prihodki za obresti: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 1.113 | 1.010 | |
| skupaj obvladovane družbe | - | 19 | - | 19 | |
| Drugi finančni prihodki: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 61 | 175 | |
| Finančni odhodki za obresti: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 3.330 | 3.684 |
<-- PDF CHUNK SEPARATOR -->
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 30. september | 31. december | 31. december | |||
| (v tisoč EUR) | 2025 | 2024 30. september 2025 | 2024 | ||
| Naložbe v družbe v Skupini: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 596.294 | 595.955 | |
| skupaj obvladovane družbe | 327 | 342 | 233 | 233 | |
| pridružene družbe | 1.004 | 1.864 | - | 337 | |
| Nekratkoročna dana posojila: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 20.786 | 22.306 | |
| Kratkoročne poslovne terjatve: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 69.883 | 47.841 | |
| skupaj obvladovane družbe | 520 | 528 | 2 | 10 | |
| Sredstva iz naslova izvedenih fin. instrumentov: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 134 | 153 | |
| Kratkoročna dana posojila: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 44.208 | 45.899 | |
| skupaj obvladovane družbe | - | 916 | - | 916 | |
| Predujmi in druga sredstva: | |||||
| odvisne družbe | - | - | - | 213 | |
| Nekratkoročna prejeta posojila: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 21.000 | 21.000 | |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 1.835 | 2.396 | |
| Kratkoročna prejeta posojila: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 214.850 | 229.763 | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 1.266 | 1.237 | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 8.952 | 18.245 | |
| Kratkoročni odloženi prihodki | |||||
| odvisne družbe | - | - | 10 | - | |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 2 | 2 | |
| Druge obveznosti: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 2.970 | 1.166 |
| Petrol d.d. | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 30. september | 31. december | 30. september | 31. december | ||
| (v tisoč EUR) | 2025 | 2024 | 2025 | 2024 | |
| Izdana garancija za družbo: | Vrednost izdane garancije | Vrednost izkoriščene garancije | |||
| Petrol d.o.o. | 243.925 | 213.239 | 62.327 | 74.841 | |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 223.355 | 126.755 | 7.795 | 5.234 | |
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. | 20.000 | 20.000 | 15.000 | 17.143 | |
| Petrol d.o.o. Beograd | 9.285 | 9.652 | 2.485 | 1.852 | |
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo | 5.514 | 6.793 | 1.317 | 1.319 | |
| Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. | 4.000 | 4.000 | 4.000 | 4.000 | |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | 1.200 | 1.200 | 438 | 214 | |
| Petrol Pay d.o.o. | 694 | 694 | - | - | |
| Petrol LPG HIB d.o.o | 128 | 1.012 | - | 128 | |
| E 3, d.o.o. | - | 15.000 | - | 3.079 | |
| Skupaj | 508.101 | 398.345 | 93.362 | 107.810 | |
| Menice za poroštvo | 142.301 | 160.336 | 142.301 | 160.336 | |
| Druge garancije | 9.000 | 15.462 | 9.000 | 15.462 | |
| Skupaj možne obveznosti za dana jamstva | 659.402 | 574.143 | 244.663 | 283.608 |
Vrednost izdane garancije predstavlja maksimalno vrednost izdane garancije, vrednost izkoriščene garancije pa predstavlja vrednost, za katero ima družba izkazane obveznosti, za katere so garancije izdane.
Proti Družbi kot toženi stranki in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 2,5 mio EUR (31. decembra 2024: 2,7 mio EUR). Uprava Družbe ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Družba v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije, ki na dan 30. septembra 2025 znašajo 2,1 mio EUR (31. decembra 2024: 2,1 mio EUR).
Proti Skupini kot toženi stranki in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 3,3 mio EUR (31. decembra 2024: 3,5 mio EUR). Uprava Skupine ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Skupina v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije, ki na dan 30. septembra 2025 znašajo 2,7 mio EUR (31. decembra 2024: 2,8 mio EUR).
Po datumu poročanja ni dogodkov, ki bi pomembno vplivali na prikazane izkaze v prvih devetih mesecih leta 2025.
| Skupina Petrol, 30. september 2025 | Goriva in derivati |
Trgovsko blago in storitve |
Energija in rešitve |
Ostalo |
|---|---|---|---|---|
| Matična družba | ||||
| Petrol d.d., Ljubljana | l | l | l | l |
| Odvisne družbe | ||||
| Petrol d.o.o. (100 %) | l | l | l | l |
| Petrol javna rasvjeta d.o.o. (100 %) | l | |||
| Adria-Plin d.o.o. (75 %) | l | |||
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo (100 %) | l | l | l | |
| Petrol d.o.o. Beograd (100 %) | l | l | l | |
| Petrol Lumennis PB JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis VS d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ZA JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ŠI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol KU 2021 d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis KI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis SU JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis MI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis MN JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. (100 %) | l | l | ||
| Petrol Trade Handelsges.m.b.H. (100 %) | l | |||
| Beogas d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG HIB d.o.o. (100 %) | l | |||
| Petrol Power d.o.o. Sarajevo (100 %) | l | |||
| Petrol-Energetika DOOEL Skopje (100 %) | l | |||
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. (100 %) | l | |||
| Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić (80 %) | l | |||
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. (100 %) | l | |||
| IG Energetski Sistemi d.o.o. (100 %) | l | |||
| Petrol Geo d.o.o. (100 %) | l | |||
| Zagorski metalac d.o.o. (75 %) | l | |||
| Petrol Pay d.o.o. (100 %) | l | |||
| Atet d.o.o. (96 %; 100 % glasovalnih pravic) | l | |||
| Atet Mobility Zagreb d.o.o. (100 %) | l | |||
| E 3, d.o.o. (100 %) | l | |||
| STH Energy d.o.o. Kraljevo (80 %) | l | |||
| Petrol - OTI - Terminal L.L.C. (100 %) | l | |||
| Geoplin d.o.o. Ljubljana (99,81 %; 100 % glasovalnih pravic) | l | |||
| Geoplin d.o.o., Zagreb (100 %) | l | |||
| Geoplin Italia S.R.L. (100 %) | l | |||
| Zagorski metalac d.o.o. (25 %) | l | |||
| Skupaj obvladovane družbe | ||||
| Soenergetika d.o.o. (25 %) | l | |||
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. (50 %) | l | |||
| Pridružene družbe |
Shema skupine Petrol na 30. september 2025 ne vključuje neaktivnih družb.
Have a question? We'll get back to you promptly.