Unior

Interim / Quarterly Report • Sep 1, 2016

Nerevidirano polletno poročilo o poslovanju za obdobje januar - junij 2016 za družbo UNIOR d.d. in Skupino UNIOR

Zreče, avgust 2016

Ključni podatki o poslovanju SKUPINE UNIOR

(v tisoč EUR)	I-VI 2016	I-VI 2015
Poslovni izid
Prihodki od prodaje	111.021	107.452
EBIT	12.729	10.455
EBITDA	20.687	17.476
Čisti poslovni izid	9.529	7.164
Finančni položaj
Celotna sredstva	346.256	358.061
Celotni kapital	153.408	148.228
Finančne obveznosti	124.279	147.550
Poslovne obveznosti	56.182	53.737
Kazalniki donosnosti
EBIT marža (v%)	11,46	9,73
EBITDA marža (v%)	18,63	16,26
ROA - donosnost sredstev (v%)	2,78	2,01
ROE - donosnost kapitala (v%)	6,61	5,09
Kazalniki finančnega zdravja
Kapital / Celotna sredstva (v%)	44,30	41,40
Zaposleni
Skupina (odvisne družbe) - konec obdobja	2.971	2.912
Skupina (odvisne in pridružene družbe)	3.674	3.655

Ključni podatki o poslovanju družbe UNIOR

(v tisoč EUR)	I-VI 2016	I-VI 2015
Poslovni izid
Prihodki od prodaje	84.755	81.728
EBIT	7.119	5.914
EBITDA	12.197	10.618
Čisti poslovni izid	5.107	3.478
Finančni položaj
Celotna sredstva	284.494	293.597
Celotni kapital	113.274	109.261
Finančne obveznosti	118.158	135.798
Poslovne obveznosti	43.569	41.997
Kazalniki donosnosti
EBIT marža (v%)	8,40	7,24
EBITDA marža (v%)	14,39	12,99
ROA - donosnost sredstev (v%)	1,81	1,19
ROE - donosnost kapitala (v%)	4,72	3,29
Kazalniki finančnega zdravja
Kapital / Celotna sredstva (v%)	39,82	37,21
Zaposleni
Zaposleni - konec obdobja	2.077	2.075

1		Uvodna pojasnila 4
2		Izjava članov poslovodstva 4
3		Predstavitev družbe 5
4		Programi in dejavnost družbe 7
5		Pomembnejši dogodki v prvih šestih mesecih leta 2016 15
6		Najpomembnejši trgi in kupci 16
7		Delnice 20
8		Zaposleni 23
9		Korporacijsko upravljanje 24
	9.1	Uprava 24
	9.2	Kolegij uprave 25
	9.3	Nadzorni svet 26
	9.4	Skupščina 26
	9.5	Trgovanje z delnicami uprave in nadzornega sveta 27
	9.6	Izjava o upravljanju družbe in skladnosti upravljanja družbe z določbami Kodeksa
		upravljanja javnih delniških družb 28
	9.7	Poslovna tveganja 29
10		Poslovno poročilo 31
	10.1	Razmere v gospodarstvu 31
	10.2	Prodaja 32
	10.3	Proizvodnja in storitve 33
	10.4	Uspešnost poslovanja 34
	10.5	Kazalniki poslovanja 36
	10.6	Ključni kazalniki poslovanja (KPI – Key Performance Indicators) 37
	10.7	Finančni položaj 38
	10.8	Naložbe 40
11		Računovodski izkazi 42
	11.1	Bilanca stanja na dan 30.6.2016 42
	11.2	Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1.1.2016 do 30.6.2016 44
	11.3	Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 45
	11.4	Izkaz denarnih tokov 46
	11.5	Izkaz gibanja kapitala 47
	11.6	Pojasnila k računovodskim izkazom 48
		Bilanca stanja 48 11.6.1
		11.6.2 Izkaz poslovnega izida 49
		Izkaz vseobsegajočega donosa 49 11.6.3
		Izkaz denarnih tokov 49 11.6.4
		11.6.5 Izkaz gibanja kapitala 50
	11.7	Upravljanje s tveganji 50
	11.8	Dogodki po bilanci stanja 51
12		Skupina UNIOR 52
	12.1	Sestava Skupine UNIOR 52
13		Konsolidirani računovodski izkazi 54
	13.1	Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR na dan 30.6.2016 54
	13.2	Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR za obdobje od 1.1.2016 do 30.6.2016 56
	13.3	Izkaz drugega vseobsegajočega donosa Skupine UNIOR 57
	13.4	Konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR 58
	13.5	Izkaz gibanja kapitala Skupine UNIOR 59
	13.6	Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom 60
		13.6.1 Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR 60
		13.6.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR 61
		Izkaz vseobsegajočega donosa Skupine UNIOR 62 13.6.3
		13.6.4 Izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR 62
		Izkaz gibanja kapitala Skupine UNIOR 62 13.6.5

1 Uvodna pojasnila

V skladu z določili Zakona o trgu finančnih instrumentov in s Pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev družba UNIOR d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče objavlja nerevidirano nekonsolidirano polletno poročilo za leto 2016 družbe UNIOR d.d., in nerevidirano konsolidirano polletno poročilo za leto 2016 Skupine UNIOR. Pomembnejše spremembe podatkov, ki so vsebovani v prospektu za borzno kotacijo, družba sproti objavlja v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet ter na spletnem naslovu družbe www.unior.si. Nerevidirano polletno poročilo družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR je na vpogled na sedežu družbe UNIOR d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, objavljeno pa je bilo tudi na elektronskem sistemu obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet dne 31.08.2016 ter na spletni strani izdajatelja www.unior.si.

2 Izjava članov poslovodstva

Uprava družbe je odgovorna za pripravo polletnega poročila družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe UNIOR d.d., in njenih odvisnih družb v prvih šestih mesecih leta 2016.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi Skupine UNIOR predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov njunega poslovanja za prvih šest mesecev leta 2016.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno računovodenje, za sprejem ustreznih sklepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o njenem nadaljnjem poslovanju ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Uprava potrjuje, da je po njenem najboljšem vedenju polletno računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida matične družbe in vseh ostalih družb, ki so vključene v konsolidacijo Skupine UNIOR. Uprava prav tako potrjuje, da je v polletno poročilo vključen pošten prikaz informacij o pomembnih poslih s povezanimi osebami, sestavljen v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Predsednik in član uprave družbe UNIOR d.d., sva seznanjena z vsebino celotnega polletnega poročila družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR za prvih šest mesecev leta 2016. Z njim se strinjava in ga potrjujeva.

Predsednik uprave Darko Hrastnik, univ.dipl.inž.metal.mater.

Član uprave Branko Bračko, univ.dipl.inž.str.

3 Predstavitev družbe

Zgodovina

Začetki Uniorja segajo v leto 1919, ko je bila ustanovljena Štajerska železo-industrijska družba, pri čemer ima kovaštvo v Zrečah še mnogo starejše korenine. Leta 1950 se je obrat preimenoval v Tovarno kovanega orodja Zreče (TKO) in prešel v družbeno last. V sedemdesetih letih 20. stoletja je z novimi oblikami razvoja družba dobila tudi novo ime – Unior Tovarna kovanega orodja Zreče. Leta 1997 se družba preoblikuje v delniško družbo.

UNIOR danes

Delniška družba UNIOR je organizirana v štirih programih:

• Odkovki,
• Ročno orodje,
• Strojna oprema in
• Turizem.

Poslanstvo

Smo razvojni partner pri proizvodnji, preoblikovanju in obdelavi kovin ter zaveznik narave in ljudi.

Vrednote

Naše vrednote so: odgovornost, inovativnost, odličnost in podjetnost. Naše osrednje sposobnosti so: široko tehnično in tehnološko znanje, delavnost in prepoznavanje poslovnih priložnosti v naših ključnih poslovnih segmentih. Naše osrednje sposobnosti nam prinašajo naslednje konkurenčne prednosti: globalna prisotnost, nekateri programi ali podjetja v Skupini so med ključnimi igralci na segmentu tržišča ali tržišču, prilagodljivost ter konkurenčnost v ceni in kakovosti.

Vizija družbe UNIOR d.d.

Z vizijo smo si zastavili ambiciozne cilje. V letu 2020 bomo prepoznavni kot napredno mednarodno podjetje v kovinsko-predelovalni in turistični dejavnosti. Z lastnim inovativnim procesom v sodelovanju s kupci, dobavitelji, s sorodnimi podjetji in z raziskovalnimi organizacijami bomo razvijali, proizvajali in tržili rešitve z vse višjo dodano vrednostjo. Naša bruto dodana vrednost na zaposlenega bo znašala 35.500 evrov, čisti prihodki od prodaje pa 198 milijonov evrov. Bomo povezovalni člen v dinamični Skupini UNIOR, ki bo izkoriščala svoje sinergije in skupaj dosegala 255 milijonov evrov prodaje ter skupaj s pridruženimi podjetji zaposlovala 4.195 ljudi.

Skupina UNIOR

Skupino UNIOR sestavlja osemnajst odvisnih in osem pridruženih podjetij v devetnajstih državah po svetu.

Najpomembnejši trgi Skupine Unior

Podjetje	Država	Celina
RC SIMIT	Slovenija	Evropa
RHYDCON	Slovenija	Evropa
ROGLA INVESTICIJE	Slovenija	Evropa
RTC KRVAVEC	Slovenija	Evropa
ŠTORE STEEL	Slovenija	Evropa
SPITT	Slovenija	Evropa
UNIOR PRODUKTIONS- UND HANDELSGESELLSCHAFT	Avstrija	Evropa
UNIOR BULGARIA	Bolgarija	Evropa
UNIOR TEHNA	Bosna in Hercegovina	Evropa
UNIOR FRANCE	Francija	Evropa
UNIOR HELLAS	Grčija	Evropa
UNIDAL	Hrvaška	Evropa
UNIOR ITALIA	Italija	Evropa
UNIOR KOMERC	Makedonija	Evropa
UNIOR DEUTSCHLAND	Nemčija	Evropa
UNIOR TEPID	Romunija	Evropa
UNIOR PROFESSIONAL TOOLS	Rusija	Evropa
SINTER	Srbija	Evropa
UNIOR COMPONENTS	Srbija	Evropa
UNIOR TEOS ALATI	Srbija	Evropa
UNIOR ESPANA	Španija	Evropa
UNIOR INTERNATIONAL	Velika Britanija	Evropa
UNIOR HUNGARIA	Madžarska	Evropa
NINGBO UNIOR FORGING	Kitajska	Azija
UNIOR SINGAPORE	Singapur	Azija
UNIOR USA CORPORATION	ZDA	Severna Amerika

4 Programi in dejavnost družbe

Prihodki od prodaje družbe UNIOR po programih v prvih šestih mesecih leta 2016

Program Odkovki

Program Odkovki razvija, kuje, sintra in obdeluje izdelke ter sklope za avtomobilsko industrijo in druge odjemalce.

Prvo polletje leta 2016 smo zaključili z 49,9 milijonov evrov prodaje, od tega 6,8 milijonov evrov za obdelane odkovke in 2,7 milijona evrov za sinter izdelke. Bruto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 19.664 evrov. Ključne strateške usmeritve so: povečanje dodane vrednosti, obvladovanje stroškov in prilagajanje kapacitet aktualnim zahtevam na trgu (novi projekti ojnic, združevanje velikih kupcev ZF in TRW).

Program Odkovki je najstarejši program in osnova, iz katere se je razvil današnji UNIOR. V šestih mesecih leta 2016 je prispeval kar devetinpetdeset odstotkov vseh prihodkov od prodaje družbe in v dobaviteljski verigi tudi v evropskem merilu predstavlja enega večjih proizvajalcev odkovkov.

Kupcem s področja avtomobilske industrije (več kot 95 odstotkov izdelkov gre v to panogo) ekskluzivno dobavljamo zahtevne odkovke visokih varnostnih zahtev. To so predvsem deli krmilnega mehanizma osebnih vozil, nosilni deli podvozja, ojnice in drugi odkovki, katerih skupna lastnost je, da niso osno-simetrični. Manjši del proizvodnje predstavljajo odkovki, ki jih dobavljamo v okviru družbe za program Ročno orodje.

Na trgu delujemo kot razvojni dobavitelj, skupaj s kupci pa razvijamo in optimiramo odkovek za lažjo obdelavo in najboljšimi karakteristikami uporabe. Smo dobavitelj direktno do OEM

neposredno na montažni trak avtomobilskih proizvajalcev, ter »Tier 1« in »Tier 2« dobavitelj. Kot dobavitelj avtomobilske industrije smo zavezani aktualnim standardom kakovosti. V ta namen smo pridobili ISO standard ISO/TS 16949, kupci pa poleg tega redno spremljajo in preverjajo kakovost naših izdelkov, točnost dobav in splošne konkurenčne sposobnosti.

Vse pomembnejša postajajo tudi naša hčerinska proizvodna podjetja UNIDAL d.o.o. na Hrvaškem in NINGBO UNIOR Ltd. na Kitajskem. Na račun le-teh se že uvrščamo med globalne proizvajalce odkovkov in kot taki ostajamo v trendu svetovnih projektov, ki nam bodo vse bolj krojili prihodnost.

Poslanstvo

Razvijamo, kujemo in obdelujemo odkovke ter sklope za avtomobilsko industrijo in druge odjemalce. Smo zanesljiv partner pri razvoju tehnologije stiskanja kovinskega prahu.

Vizija za leto 2020

Smo globalen, sodoben in uspešen razvojni program, ki svoje mesto uveljavlja v skupini najuspešnejših avtomobilskih proizvajalcev oziroma njihovih sistemskih dobaviteljev. Cilj je 102,5 milijonov evrov prihodkov, od tega je 16 milijonov evrov prodaje obdelanih odkovkov. S proizvodnjo 25 milijonov kosov odkovkov za volanske mehanizme osebnih vozil in nad 20 milijonov kovanih ojnic se uvrščamo na prvo oziroma drugo mesto med kovačnicami naše branže v evropskem prostoru. Bruto dodana vrednost na zaposlenega znaša 35.000 evrov.

Strategija

Strategija razvoja Programa Odkovki bazira na ključnih predpostavkah stroškovno konkurenčne in tehnološke prednosti naše proizvodnje ob kontinuirani rasti povpraševanj po toplo kovanih odkovkih in trenutnem trendu negativne rasti naložb v to branžo. Na evropskem trgu nameravamo obdržati dominanten položaj na področju kovanja toplo kovanih jeklenih odkovkov krmilnih mehanizmov osebnih vozil, na področju ojnic pa nameravamo prehiteti konkurenco in se zavihteti na drugo mesto po količini dobav, po pomembnosti projektov pa nam je cilj preboja v sam vrh. Odkovki so zadnje desetletje skrbno usmerjali ritem investicij v tehnologijo, orodjarstvo in modernizacijo kovaštva, obenem pa nadgrajevali ponudbo z razvojem oddelka obdelave odkovkov.

Obvladujemo kompleten razvoj in tehnologijo izdelave vseh proizvajalnih orodij, raznolik strojni park v kovačnici pa nudi možnost konkurenčne izdelave tako maloserijskih kot tudi masovnih pozicij. Kupcem lahko poleg kovanja s kladivi ali prešami nudimo še celotno paleto termičnih obdelav, finalne obdelave in testiranja odkovka, kakor tudi nadgradnjo v obliki mehanske obdelave odkovkov. Tehnično imamo vse potrebne resurse za zagotavljanja zahtevanega nivoja kakovosti najbolj zahtevnih uporabnikov iz vrst avto industrije, poleg tega pa nam naveza na bližnjo jeklarno in lastna strojegradnja dajeta potencial in konkurenčno prednost, ki je druge, sorodne kovačnice še nimajo. Lokacijska razpršenost, ki je podlaga za specializacijo nam gre v prid nižanja stroškov, po drugi strani pa nam status globalnega dobavitelja, ki ga dosegamo s kovačnico na Kitajskem, omogoča, pridobivanje velikih – globalnih projektov. Prav to slednje nas uvršča med globalne igralce in odpira možnosti rasti in razvoja blagovne znamke Unior – odkovki na tržiščih kot so Mehika/ZDA , Rusija ali latinska Amerika. Vabila za aktivnejši nastop na teh trgih prihajajo iz vrst velikih avtomobilskih koncernov, ki od nas - strateških dobaviteljev to enostavno pričakujejo.

Program Ročno orodje

Uvrščamo se med pet najpomembnejših evropskih proizvajalcev ročnega orodja, naši izdelki pa so prisotni na vseh petih celinah.

Pri proizvodnji ročnega orodja, upoštevamo najnovejša tehnološka dognanja, sledimo zadnjim trendom in se prilagajamo novim potrebam in navadam naših uporabnikov. Uporabljamo vrhunske materiale, kot sta krom in vanadijevo jeklo, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo naših orodij.

Ročno orodje modeliramo s pomočjo računalniških programov in pod budnim nadzorom ekipe izkušenih strokovnjakov za posamezna področja. Izdelujemo ga na računalniško krmiljenih strojih za termično, mehansko in površinsko obdelavo materialov ter zaščito izdelkov. Smo visoko odzivni in prilagodljivi, kar še dodatno vpliva na zadovoljstvo naših kupcev.

Naše izvirne izvedbene rešitve zagotavljajo izjemno uporabnost, učinkovitost in estetski izgled orodja. Visoka dodana vrednost se odraža v funkcionalnosti, vzdržljivosti in dovršenosti. Ker so naša orodja optimalno konstruirana in ker obvladujemo vse proizvodne procese, nudimo doživljenjsko garancijo za vse napake v materialu. Upoštevamo vidik ergonomičnosti in udobja ter poskrbimo za varnostne elemente, ki preprečujejo poškodbe.

Naš prodajni program obsega več kot 5.500 različnih visoko kakovostnih izdelkov, ki olajšajo raznovrstna opravila. Orodja so zasnovana za profesionalne mojstre in povečujejo njihovo storilnost. Delimo jih v več izdelčnih skupin: funkcionalni ključi, dovršeni nasadni ključi, učinkovite klešče, varno-izolirano orodje za delo pod visoko napetostjo, raznovrstne škarje, celovito vodoinštalatersko orodje, vzdržljiva kovinska embalaža, ergonomični izvijači itd.

Razvijamo in proizvajamo tudi ročna orodja za specifične tržne niše, kot so kolesarska in motoristično-avtomobilska orodja. Uporabnikom omogočamo varnost pri delu na višini in (na uporabnikovo zahtevo) radio frekvenčni sistem varovanja orodij.

Poleg razvoja, proizvodnje in trženja ročnega orodja se ukvarjamo tudi z industrijskim trženjem ter razvojem in proizvodnjo hladno kovanih izdelkov. S hladno kovanimi izdelki (rotorji, statorji, gredi itd.) zadovoljujemo potrebe industrijskih kupcev.

Naše ročno orodje je dosegljivo končnim uporabnikom širom sveta. Vključujemo se v evropske in svetovne gospodarske tokove. S svojimi partnerji, kupci, tesno sodelujemo ter gradimo dolgoročne poslovne odnose. Večji del prodaje poteka iz matičnega podjetja v Sloveniji prek lastnih distribucijskih podjetij v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji in Veliki Britaniji. Prodajno mrežo smo razvili tudi v ZDA in Singapurju, kjer imamo tudi hčerinski podjetji. V Vzhodni Evropi imamo lastna distribucijska podjetja v Rusiji, Bolgariji, Romuniji, Madžarski, na jugu Evrope pa v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Grčiji.

Naši izdelki ustrezajo zahtevnim svetovnim standardom kakovosti. Delujemo tudi po modelu poslovne odličnosti EFQM, kar pomeni, da so vsi zaposleni vpeti v procese snovanja izboljšav kakovosti in se učijo drug od drugega. Smo in ostajamo eden največjih Evropskih proizvajalcev visoko kvalitetnega ročnega orodja pod blagovno znamko Unior.

Poslanstvo

Razvoj, proizvodnja in trženje visokokakovostnih ročnih orodij in hladno kovanih izdelkov ter izvajanje storitev industrijskega trženja.

Vizija za leto 2020

Smo vodilni svetovni proizvajalec nekaterih namenskih ročnih orodij, smo med 5 največjimi proizvajalci splošnih orodij in smo eden izmed petih največjih proizvajalcev hladno kovanih asimetričnih izdelkov v Evropi, merjeno po prihodkih od prodaje in po diverzifikaciji asortimaja. Cilj za leto 2020 je 37 milijonov evrov prodaje, od tega bomo s programom hladnega kovanja realizirali 3,5 milijonov evrov. Bruto dodana vrednost bo dosegla 34.000 evrov na zaposlenega.

Strategija

Svetovna profesionalna potrošnja ročnega orodja z vidika nabavnih cen grosistov, asortima enak UNIOR-ju, znaša 4,2 milijarde evrov. Tržni delež UNIOR-ja znaša 1,07 odstotka in je primerljiv s konkurenti. Prihodki od prodaje ročnega orodja bi naj naraščali okrog 3 odstotke na letni ravni, ob predpostavki, da ohranjamo in povečujejo prihodek od prodaje na že obstoječih tradicionalnih trgih vsaj za 2,5 odstotka. V večji meri bo naraščala prodaja namenskega orodja, medtem, ko se bo prodaja klasičnega orodja zmanjševala in se bo nadomeščala z novimi namenskimi orodji (orodja za kolo, orodja za brenkala, orodja za delo na višini, orodja z RFID sistemom, orodja na podlagi zahtev kupcev). Od klasičnih orodij pričakujemo povečanje prodaje na segmentih klešč in škarij. Na področju obstoječih namenskih orodij pričakujemo rast VDE orodja, kovinske embalaže in kolesarskega orodja. Zaradi prevelikega zaostajanja za konkurenco pa pričakujemo padec prodaje merilnega in pnevmatskega orodja. Trend lahko obrnemo in zadržimo obstoječo prodajo na podlagi pospešenega razvoja oz. financiranja nabave moment ključev in pnevmatike.

Na področju ročnega orodja vidimo priložnost s povečanjem obsega prodaje, kjer smo že prisotni. Pospešeno moramo iskati tržne priložnosti na novih trgih (Severna in Južna Amerika, Kitajska, Japonska, Skandinavija, Afrika,..). Vstopiti v industrijske platforme in v kataloge mednarodnih podjetij ter zasledovati tenderje (javna naročila). Še naprej delati na reorganizaciji prodajne mreže in vstopati v tržne segmente (niše). V državah Jugovzhodne Evrope moramo zaščititi tržni delež, katerega že imamo. Na področju hladnega kovanja pridobiti znanje z vidika razvoja in osvojiti nove izdelke za obstoječe in potencialne kupce. Investirati v dodatne linije za mehansko obdelavo in pol toplo kovanje ter razviti tehnologijo za kovanje barvnih kovin. Le tako bomo lahko konkurenčni na področju hladnega kovanja. V Zahodnoevropskih državah pospeševati prodajo v industrijo in srednje velika podjetja in k velikim obrtnikom.

Program Strojna oprema

V programu Strojna oprema razvijamo, izdelujemo inovativne, tehnološko napredne proizvode, ki kupcem zagotavljajo večjo konkurenčnost. Dejavnost smo podredili proizvodnji namenskih CNC fleksibilnih namenskih strojev za serijsko obdelavo zahtevnih izdelkov. Pri snovanju strojev vključujemo najnovejše tehnološke dosežke iz področja odrezovanja materiala. Različni razvojni koncepti in uporabljene tehnologije nam zagotavljajo visoko konkurenčnost ter mesto med najboljšimi nišnimi strojegradnjami v Evropi.

Zastavili smo si jasno vizijo, z uresničevanjem katere bomo z vidika poslovne uspešnosti primerljivi s tremi največjimi evropskimi konkurenti. Na tržišču želimo biti razpoznavni kot vodilno podjetje na področju globokega vrtanja, v sodelovanju s partnerskimi podjetji na tujih tržiščih pa bi radi dosegli globalno razpoznavnost in s srednjeročnim planom pričakovane poslovne kazalce.

Z več kot dvajsetletno prisotnostjo v avtomobilski industriji smo razvili širok asortiman konceptov strojev, s katerimi nastopamo kot nišni dobavitelj investicijske opreme. Vedno večje tehničnotehnološke zahteve postavljajo tudi nam vedno večje izzive, ki jim lahko sledimo le z intenzivnim vlaganjem v razvoj in usposabljanje strokovnega kadra

Intenzivna vlaganja v razvoj in osvajanje novih tehnologij nam danes dajejo razpoznavnost na tržišču kot razvojnega dobavitelja. Tesno sodelovanje, zaupanje in dolgoletne izkušnje na obdelavah pomembnih delov motorja kot so npr. kolenčasta in odmična gred, razni elementi perifernih enot, nam zagotavljajo kontinuiteto naročil. Sodobne usmeritve glede fleksibilnosti strojev zahtevajo tudi od nas nove prilagoditve ter spremembo načina razmišljanja za jutri.

Poleg popolnega zadovoljevanja potreb, zahtev in pričakovanj naših odjemalcev vpeljujemo v naš program ustvarjalnost, s tem želimo izoblikovati zadovoljnega, ustvarjalnega, sodobno razmišljajočega in v napredek usmerjenega sodelavca.

Da bi zagotovili zahtevam in pričakovanju kakovosti ter da bi bili uspešni v obdobju hitrih tehnoloških inovacij in neizprosne konkurence, smo za uskladitev sistema kakovosti s svetovno prakso izbrali standarde kakovosti ISO 9001 in VDA 6.4. Prav tako želimo biti ekološko usmerjeno, okolju prijazno podjetje, zato smo se zavezali, da bomo ravnali v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. S tem si bomo zagotovili osnovo za zadovoljstvo naših kupcev in zadovoljstvo vseh nas.

Poslanstvo

Razvijamo in izdelujemo inovativne, tehnološko napredne proizvode, ki kupcem zagotavljajo večjo konkurenčnost.

Vizija za leto 2020

S programom Strojna oprema smo poslovno primerljivi s tremi največjimi evropskimi konkurenti. Na tržišču smo globalno prisotni ter se uvrščamo med vodilna podjetja na področju izdelave namenskih strojev za globoko vrtanje. V sodelovanju s partnerskimi podjetji na tujih tržiščih dosegamo globalno razpoznavnost in nadgrajujemo znanje in razvoj ter zagotavljamo obseg poslovanja. Cilj v letu 2020 je letna realizacija 24,5 milijonov evrov in bruto dodana vrednost 45.000 evrov na zaposlenega.

Strategija

Raven zaposlenih, znanj in učenja:

• Kompetentni zaposleni na vseh ravneh (primerno znanje, veščine, stališča, vrednote posameznikov)
• Zavzeti zaposleni (motiviranost, zadovoljstvo, prevzemanje odgovornosti, prispevek k inovativnosti)
• Optimalna struktura zaposlenih
• Komunikacijska učinkovitost (notranja in zunanja) ter udejanjanje naših vrednot, vključujoč način vodenja

Raven strank:

• Zadovoljstvo poslovnih partnerjev (kupci, dobavitelji)
• Globalna razpoznavnost programa
• Prilagodljivost specifičnim potrebam kupca

Raven procesov, organiziranosti:

• Kvalitetno izvajanje projektov (terminsko in tehnično)
• Stroškovna učinkovitost projektov in poslovanja
• Odziven in strokoven servis
• Usposobljena kooperantska mreža
• Optimalno zasedene kapacitete
• Inovativen razvoj novih izdelkov
• Obvladovanje zalog in terjatev

Finančna raven:

• Večja donosnost
• Rast dodane vrednosti na zaposlenega
• Brez zapadlih terjatev
• Zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo projektov

Ključni strateški cilji:

• Širitev na tuje tržišče (Kitajska, Severna Amerika)
• Segmentna strategija
• Ohranitev trenutne pozicije na širšem trgu
• Integriranje novih razvojnih produktov
• Zagotavljanje dolgoročnosti

Program Turizem

Življenjski slog delniške družbe Unior se kaže v vitalnosti Programa Turizem, ki se že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja razvija na osnovi naravnih danosti in ponuja ob neponovljivih naravnih lepotah vrhunske storitve s področja športa, rekreacije, wellnessa in zdravstva. Tako Rogla kot Terme Zreče ponujata nastanitvene zmogljivosti različnih kategorij.

V programu Turizem v svojem poslanstvu približujemo naravno in zdravo življenje in v viziji ohranjamo naravne lepote, z visokokakovostnimi standardiziranimi storitvami krepimo konkurenčno prednost in dvigujemo ugled podjetja. Kakovost, rast in razvoj ter operativna in stroškovna učinkovitost so naše ključne strateške usmeritve.

Hkrati razvijamo visokokakovostno turistično ponudbo usmerjeno v zdravje in dobro počutje, aktivne počitnice, ob tem pa smo tudi reprezentativen ponudnik priprav vrhunskih športnih ekip. Želimo se uvrstiti med najboljše ponudnike v panogi in regiji.

Strateške usmeritve izhajajo iz dejstev, da sta Terme Zreče in Rogla, ki sta skupaj s Krvavcem povezana pod blagovno znamko Unitur, dobro poznana tako doma kot tudi v tujini ter da naravno okolje, trije naravni zdravilni faktorji (akratotermalna voda, pohorska šota in srednjegorska klima), raznolika turistična in športna infrastruktura ter prijazni in gostoljubni ljudje ustvarjajo pestro ponudbo za aktivno preživljanje prostega časa, sprostitev in strokovno zdravstveno rehabilitacijo. Mirno in stimulativno okolje, primerna infrastruktura in opremljenost, pestra dodatna ponudba in profesionalni zaposleni predstavljajo optimalne pogoje za nadaljnji razvoj na področju poslovnega turizma.

Prav tako nadaljujemo, v poslovnem načrtu začrtano strategijo razvoja štirih produktnih sklopov v posameznem centru:

Terme Zreče

Temeljna produkta:

• Zdravstveni turizem (rehabilitacija, specialistične ambulante z diagnostiko, zdravstvena preventiva) & Medical wellness (razstrupljanje in zmanjševanje telesne teže, burn out, antiaging, estetska kirurgija)
• Termalni & wellness oddih (sprostitev, razvajanje, počitnice/oddih v toplicah, čas z družino, aktivnosti v naravi, osebno trenerstvo)

Nišna produkta:

• Mice (izobraževanja, poslovna srečanja, protokolarni dogodki)
• Vrhunski šport (Šport paket, športna medicina, športni selfness)

Rogla

Temeljna produkta:

• Aktivne počitnice (aktivnosti v naravi/smučanje, pohodništvo, kolesarjenje,..; družina kot celica, doživetja skozi zgodbe v naravi)
• Vrhunski šport (Šport paket z organizacijo tekem, organizacija kampov, priprave športnikov v sobah s simulirano nadmorsko višino, mednarodna tekmovanja)

Nišna produkta:

• Selfness (dolgoročna skrb za ravnovesje telesa, duha in uma, sprostitev, gibanje v naravi, prehrana, prepoznavanje, obvladovanje in preprečevanje stresa)
• Mice (izobraževanja, poslovna srečanja, team buildingi, športne igre, alternativne skupine)

Pri izboru zgoraj navedenih produktnih sklopov posebej poudarjamo naše ključne konkurenčne prednosti, kot so odlična lokacija z bližino avtoceste in štirih mednarodnih letališč, kombinacija naravnih zdravilnih faktorjev iz neposrednega okolja (akratotermalna voda, zdravilna klima, pohorska šota), izjemna kombinacija Rogle in Term Zreče v poletnem in zimskem času, produkti v skladu s strategijo slovenskega turizma (Aktivno. Naravno. Zeleno) ter ne nazadnje prijazni, domačni, dostopni in profesionalni sodelavci.

Poslanstvo

Približujemo naravno in zdravo življenje.

Vizija za leto 2020

Ohranjamo naravne lepote, z visokokakovostnimi standardiziranimi storitvami krepimo konkurenčno prednost in dvigujemo imidž podjetja. Razvijamo visokokakovostno turistično ponudbo usmerjeno v zdravje in dobro počutje, aktivne počitnice, ob tem pa smo tudi reprezentativen ponudnik priprav vrhunskih športnih ekip. Želimo se uvrstiti med najboljše ponudnike v panogi in regiji. Cilj za leto 2020 je 22 milijonov evrov letne realizacije, bruto dodana vrednost na zaposlenega pa bo znašala 34.000 evrov.

Strategija

Nadaljujemo začrtano strategijo razvoja osnovnih turističnih produktnih sklopov.

Strateške usmeritve izhajajo iz dejstev, da sta Terme Zreče in Rogla, ki sta skupaj s Krvavcem povezana pod blagovno znamko Unitur, dobro poznana tako doma kot tudi v tujini ter da naravno okolje, trije naravni zdravilni faktorji (akratotermalna voda, pohorska šota in srednjegorska klima), raznolika turistična in športna infrastruktura ter prijazni in gostoljubni ljudje ustvarjajo pestro

ponudbo za aktivno preživljanje prostega časa, sprostitev in strokovno zdravstveno rehabilitacijo. Mirno in stimulativno okolje, primerna infrastruktura in opremljenost, pestra dodatna ponudba in profesionalni zaposleni predstavljajo optimalne pogoje za nadaljnji razvoj na področju poslovnega turizma.

Tudi v prihodnje se bo posebna pozornost namenjala vsebini in kakovosti ponudbe. Načrtovane aktivnosti se bodo usmerjale predvsem v razvoj in specializacijo obstoječih in novih produktov. Z dvigom kakovosti in produktno specializacijo želimo postali najboljši ponudnik izbranega produkta tako v panogi kot tudi v regiji, ob tem pa predvsem povečati zadovoljstvo našega kupca. Nestabilni vremenski pogoji skozi vse leto (tudi v času sezon) so primarni razlog za poglobljeno usmerjanje v razvoj produktov, ki so manj odvisni od vremena. Hkrati pa primerni tudi za obdobja t.i. ne sezon, ki so posebej izrazite na Rogli. V času ne sezon bomo z učinkovito organizacijo procesov optimizirali strošek dela med centroma.

Oblikovanje turističnih produktov bo v svoji vsebini prilagojeno sodobnim trendom in življenjskemu slogu (lifestyle). Pri izboru primarnih oz. top produktov bomo posebej izpostavili naše ključne konkurenčne prednosti, kot so odlična lokacija z bližino avtoceste in štirih letališč, kombinacija naravnih zdravilnih faktorjev iz neposrednega okolja (akratotermalna voda, zdravilna klima, pohorska šota), izjemna kombinacija športnega centra Rogla in termalnega zdravilišča Terme Zreče v poletnem in zimskem času, specializacija in razvoj produktov v skladu s strategijo slovenskega turizma (Aktivno. Naravno. Zeleno) ter ne nazadnje prijazno, domačno, dostopno in profesionalno osebje.

Cilji, ki izhajajo iz ključnih strateških in razvojnih usmeritev, se bodo odražali v rasti nočitev tujih gostov in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo. Tako načrtujemo rast tržnega deleža nočitev v Sloveniji z 1,95 na 2,3 odstotka v letu 2020. S strateško razvojnimi usmeritvami se bo obstoječi infrastrukturi v obeh centrih dodalo še več vsebine, ki bo prilagojena ciljnim skupinam.

5 Pomembnejši dogodki v prvih šestih mesecih leta 2016

Izbris spin-off podjetij iz sodnega registra

01.02.2016 je družba UNIOR d.d. prejela sklep o izbrisu spin-off podjetiji Tekoh d.o.o. in Caok d.o.o., 17.02.2016 pa za spin-off podjetji Preun d.o.o. in Ustvarjalec d.o.o., iz sodnega registra RS.

Objava sklica skupščine

1. maja 2016 je bil na spletni strani Ajpes-a, na SEOnet-u in na spletni strani družbe objavljen sklic 20. seje skupščine delničarjev, ki bo 8. junija 2016.

Skupščina družbe

1. junija je bila 120. seja skupščine delničarjev družbe UNIOR d.d., delničarji pa so na njej:

2. obravnavali informacijo o letnemu poročilu, mnenju revizorja in pisnemu poročilu nadzornega sveta o letnem poročilu,

3. odločali o dobičku za poslovno leto 2015, podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu,
4. odločali o imenovanju revizijske družbe za leto 2016 ter
5. odločali o spremembah in dopolnitvah Statuta družbe UNIOR d.d..

Postopek prodaje turistične dejavnosti

Z družbo Alta Skupina, upravljanje družb, d.d., Ljubljana smo podpisali Pogodbo o opravljanju storitev finančnega svetovanja pri prodaji 98,56 odstotka lastništva vseh delnic družbe RTC Krvavec d.d., z družbo KPMG poslovno svetovanje, d.o.o. pa Pogodbo o finančnem svetovanju pri prodaji dejavnosti programa Turizem.

6 Najpomembnejši trgi in kupci

UNIOR je dobavitelj avtomobilske industrije, zato je za naše poslovanje ključnega pomena dogajanje v tej panogi. Naši glavni kupci so vsi najvidnejši proizvajalci: Volkswagen, Audi, BMW, Renault, Dacia, Peugeot, ZF Lemförder & ZF Lenksysteme, Volvo, Bosch Siemens Group, Daimler, Jtekt, GKN, Arvin Meritor in General Motors. Med drugimi panogami, iz katerih prihajajo naši kupci, kaže omeniti še obrtnike, serviserje in končne uporabnike, ki so pomembni predvsem pri programu Ročnega orodja.

Naš najpomembnejši trg je Evropska unija, kamor izvozimo preko 90 odstotkov vseh proizvodov s področja kovinsko-predelovalne dejavnosti oziroma ustvarimo skupaj s prodajo v Sloveniji skoraj 90 odstotkov vseh prihodkov od prodaje družbe. Med preostalimi trgi so za nas najpomembnejši evropski trgi zunaj EU in azijski trgi.

Program Odkovki

Podobno kot pri drugih programih je tudi pri odkovkih za kovačnico v Zrečah in Unidal na Hrvaškem, najpomembnejši trg EU, kjer ustvarimo skoraj 94 odstotkov vseh prihodkov od prodaje – od tega v Sloveniji le dobrih šest odstotkov. Izdelki so v večini (z 95-odstotnim deležem) neposredno namenjeni avtomobilski industriji (kupci so VW, Audi, Renault, Dacia, BMW, Volvo, Škoda, Porsche) in njihovim poddobaviteljem (ZF Friedrichshafen, TRW, JTEKT, SEAC, GKN, Mahle).

Svojo prodajno pozicijo smo utrdili na področju ojnic. Pridobili smo nove projekte ojnic pri grupacijah VW, VOLVO in Jaguar Land Rover, kar nam omogoča vzdrževati skupno število ojnic na nivoju preko 16 milijonov v naslednjih nekaj letih. Prisotni smo pri razvojih motorjev, ki so sestavni del hibridnih vozil. Naši največji tekmeci na najpomembnejših trgih so evropski proizvajalci (Mahle-Brockhaus, STP, Kanca, Ateliers des Janves).

Smo vodilni proizvajalec na področju krmilnih mehanizmov za osebna vozila, kjer smo uspeli obdržati delež pri grupaciji ZF. Bistveno smo se okrepili pri THK (bivši TRW), kjer smo pridobili strateško pomemben projekt MQB, kar nam omogoča nadaljnjo zdravo rast pri tem kupcu. SEAC ostaja s programom za Toyoto stabilen kupec, ki napoveduje rast. Pomembne nove projekte pa smo zabeležili tudi pri kupcu JTEKT, kjer postaja vse pomembnejši delež obdelave, ki dosega več kot 4 milijone evrov v prodaji.

Na področju krmilnih delov je na naših najpomembnejših trgih zelo prisotna konkurenca iz Azije (predvsem s Kitajske in Indije). Svoje ključne prednosti v boju z njimi vidimo v sodelovanju na področju razvoja materialov z jeklarno Štore Steel, sodelovanju s kupci pri razvojnih projektih, visoki produktivnosti, tehnoloških prednostih in fleksibilnosti.

Na področju obdelave napovedujemo širitev na področju obdelanih kosov za ZF, JTEKT, obdelavi vilic, prav tako pa ostajamo prisotni pri tradicionalnih kupcih, kot sta Schaeffler group in Betek.

Naši največji kupci na področju sintra so Robert Bosch Steering Automotive, Mahle, BPW, Audi, Willi Elbe. Na trgih se srečujemo z bistveno močnejšo konkurenco, kot na programu kovačnice in obdelave. Med njimi kaže posebej izpostaviti ameriško podjetje GKN, avstrijsko MibaGroup in francosko FederalMogul.

Med ponudniki sintranih izdelkov obstajajo tako velike multinacionalke kot manjši in prilagodljivi (nišni) proizvajalci.

Večji globalni proizvajalci skušajo obvladovati celotno nabavno verigo, močno je povečana tudi avtomatizacija proizvodnje, kar vse otežuje delovanje manjših, specializiranih proizvajalcev. Vendar so ti še vedno prisotni in uspešni, saj ključni kupci (avtomobilska in vse bolj tudi druge industrije) podpirajo obstoj konkurence in prilagodljivih ponudnikov.

Program Ročno orodje

Tržni delež Uniorja v svetovni profesionalni potrošnji ročnega orodja znaša 1,07% in je primerljiv s konkurenčnimi podjetji. Na trgih Evropske Unije ustvarimo 52% vseh prihodkov od prodaje, 22% pa še v ostalih državah Evrope, ki niso del Evropske Unije. Na področju Afrike ustvarimo 4% vseh prihodkov od prodaje ročnega orodja, na trgih Bližnjega Vzhoda, pa ustvarimo 12% vseh prihodkov od prodaje. Preostala prodaja pa se vrši na druge celine Azije, Avstralije in Amerike.

Možnosti rasti prodaje vidimo v posameznih nišnih in segmentnih skupinah izdelkov. Smo tržni vodje na področju kovinske embalaže, izoliranega in kolesarskega orodja. Največjo konkurenco pri klasičnem orodju nam predstavljajo proizvajalci ročnega orodja iz Nemčije kot so Gedore, Hazet, Knipex, vendar s push strategijami v posameznih državah Zahodne Evrope uspešno prevzemamo njihov tržni delež. Dodatno še izvajamo naslednje strategije:

• »Go to market«: vstopamo na nova tržišča in v industrijske platforme.
• »Pull strategija«: povečujemo obseg prodaje na trgih, kjer smo že prisotni.
• »Segmentacija trga«: povečujemo prodajo namenskih orodij v tržni segment, nišo in pridobivamo nove kupce z reorganizacijo prodajnih poti.

Povečujemo produktivnost zaposlenih v oddelku prodaje z večjo izkoriščenostjo delovnega časa za aktivno prodajo.

Ročno orodje UNIOR je kupcem dosegljivo v 90 državah sveta na vseh kontinentih. 42% vseh prihodkov od prodaje ustvarimo preko lastnih trgovskih predstavništev v tujini, preostalo pa preko ekskluzivnih distributerjev. V lanskem letu smo pridobili za 0,8 milijona evrov naročil pri novih kupcih, ki imajo tendenco rasti, to so kupci iz Egipta, ZDA, Kitajske. Prodaja novo vključenih izdelkov je v letu 2015 znašala 0,7 milijona evrov. Novo pridobljeni kupci od leta 2013 do leta 2015 so skupno realizirali prodaje v višini 4,2 milijone evrov, s čimer smo uspeli nadomestiti izpad prodaje na določenih trgih. Prav tako smo povečali delež prodaje lastnih proizvodov.

Osnovni kupci Uniorjevega ročnega orodja in hladno kovanih izdelkov so: industrija hidravlike, industrija pnevmatike, industrija za proizvodnjo vodnih črpalk, proizvodnja kmetijskih strojev (traktorji, traktorski priključki, delovni stroji), industrija težke gradbene mehanizacije, motorjev z notranjim izgorevanjem (ladijski, tovorna vozila, avtomobilska industrija, vojaška industrija, naftna in plinska industrija). Z vsemi kupci gradimo partnerski odnos in si prizadevamo, da blagovna znamka Unior postane vodilna pri profesionalnih uporabnikih ročnega orodja.

Program Strojna oprema

Dejavnost gradnje namenskih strojev je vezana na ciklična povpraševanja. Vezana je na razvoj novih tipov motorjev, ki so vezani na svetovne trende (diesel ali bencin, manjši motorji – večje moči, novi ekološki predpisi, zmanjšanje emisij, zmanjšanje teže avtomobila).

Pričakovanja naših kupcev so popolnoma jasna – nabaviti čim bolj zanesljivo-fleksibilno opremo za čim manj investicijskih sredstev. Veliko kupcev ni pripravljeno sprejeti najnovejših dosežkov ali pa se iz vidika nizkih stroškov dela v neevropskem delu odloči za enostavnejšo in hitreje dobavljivo opremo.

Naš trg je segmentiran na področja avtomobilske industrije OEM (VW, AUDI, BMW; Daimler, Škoda), ter dobaviteljski verigi TIER1 (Alfing, SAMAG, LTH).

Za zagotavljanje večjega obsega poslovanja moramo sprejeti razvojne usmeritve naših glavnih kupcev. Evropa bo kot do sedaj glavni pobudnik integriranja novih tehnologij podal večji poudarek dobaviteljem komponent. Z novimi tehnično-tehnološkimi rešitvami bomo razširili naše aktivnosti na ameriško, kitajsko in rusko tržišče, kjer se v naslednjih letih pričakuje gospodarska rast.

Usmeritev bo tudi v posebne niše obdelav, kjer želimo postati sistemski dobavitelj (obdelava kolenčaste gredi, obdelava karosernih delov podvozja avtomobila). Za zagotavljanje večjih tržnih aktivnosti smo predvideli lastna predstavništva v ZDA in Kitajski.

Strateško vidimo nadgradnjo programa z vstopom na pomembne trge z lastno blagovno znamko ali kombinirano z lokalnim proizvajalcem strojev, saj bi s tem poenostavili postservisne dejavnosti, zmanjšali riziko porekla, jezikovne prepreke ter lokalne značilnosti kupca.

Močna koncentracija prodaje strojev v avtomobilsko industrijo povzroča tudi razpršenost naših strank. Predvsem pod vplivom globalizacije sveta poskušamo zadovoljevati potrebe tudi strank v hčerinskih podjetjih velikih koncernov.

Na trgu se srečujemo predvsem z renomirano konkurenco nemških strojegradenj, ki so s tradicijo in maksimalno podporo najboljših razvojnih institutov v tehnološki prednosti, saj jim ta podpora in brezhibnost komunikacije v domačem jeziku zagotavlja strateško prednost kljub praviloma višjim stroškom končnega proizvoda.

Konkurenčnost na trgu zagotavljamo s popolno izvedbo pridobljenih projektov ter prvovrstnim servisom in kvaliteto izdelka. Le takšni izdelki nam zagotavljajo ponovna povpraševanja, uveljavljanju na trgu ter širjenje tržnega potenciala v matičnih, hčerinskih in joint-venture podjetjih.

Z visoko specializacijo na določenem segmentu lahko pridobimo strateško prednost in pridemo v ožji krog izbrancev (TOP 3). Za povečanje konkurenčnosti moramo prioritetno izpolniti vse zaznane priložnosti in stremeti za odpravo ali minimiziranjem tveganj.

S skrbnim spremljanjem potreb naših kupcev se počasi orientiramo v razvoj še bolj prilagodljivih izdelkov, cenejših in dostopnejših izvedb, krajših dobavnih rokov ter skrbi za dobro servisno dejavnostjo, ki daje kupcu zagotovilo za brezhibno delovanje naših izdelkov – strojev.

Program Turizem

Ključni ciljni trgi, na katere se osredotočamo, so slovenski trg ter države bivše Jugoslavije, Madžarska, Italija, Avstrija, Nemčija, Ruska federacija, Benelux, Česka, Poljska, Turčija in arabske države.

Primarna ciljna skupina je družina, pomembne ciljne skupine so še seniorji in pari brez otrok, vrhunski športniki in poslovni gostje. Ciljnim skupinam je skupna težnja k naravnemu, zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu.

Cilji, ki izhajajo iz ključnih strateških in razvojnih usmeritev, se bodo odražali v rasti nočitev tujih gostov in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo. S strateško razvojnimi usmeritvami ter z investicijskimi vlaganji v obnovo in razvoj obstoječe infrastrukture v obeh centrih se bo turističnim produktom dodajalo še več vsebine, ki bo prilagojena ciljnim skupinam.

V strategiji do leta 2020 ohranjamo število nočitev ustvarjenih s strani domačih gostov, ob tem pa povečujemo delež nočitev s strani tujih gostov v višini 50%. Pri tem si prizadevamo, v kombinaciji z investicijskimi vlaganji v obnovo obstoječe infrastrukture, dvigniti iztrženo ceno nočitve in s specializiranimi produkti doseči višjo dodano vrednost na trgu. K temu bodo usmerjene tudi trženjske ciljane aktivnosti na tujih trgih.

V obeh centrih smo v precejšnji meri odvisni od nočitev ustvarjenih s strani slovenskih gostov, tako v Termah Zreče beležimo še posebej visok delež ustvarjenih domačih nočitev povezanih z zdraviliškim zdravljenjem. Z novo spletno stranjo in sodobnimi marketinškimi prijemi povečujemo število direktnih rezervacij in ob tem dvigujemo tudi iztrženo ceno naših storitev.

V trženju intenziviramo aktivnosti na tujih tržiščih, s poudarkom na naših primarnih trgih (Avstrija, Nemčija, Italija, bivša Jugoslavija in Madžarska), ob tem pa postopoma razvijamo in krepimo prisotnost tudi na trgih BeNeLux, Turčije in arabskih držav. Zastavili pa smo si tudi cilj ohranitve nočitev in prihodkov realiziranih s strani slovenskega gosta.

Z aktivnostmi povezanimi z direktnim trženjem na primarnih tujih tržiščih zmanjšujemo odvisnost od posameznega trga in večjih touroperaterjev in agencij. S celotno prenovo spletne strani in on line rezervacijskim sistemom (real time) povečujemo delež direktnih rezervacij.

Z ukrepi ZZZS in zmanjševanjem cene zdraviliškega zdravljenja oziroma ukinitvijo dodatnih doplačil v Termah Zreče razvijamo nove samoplačniške ambulante, ob tem pa v zdravstveni dejavnosti racionaliziramo poslovanje.

Ob dejstvu, da zajemajo večji delež prihodkov individualni gostje, se na najvišja mesta uvrščajo prihodki zdravstvenih zavarovalnic, povezanih z zdraviliškim zdravljenjem v Termah Zreče. V zadnjem letu ohranjamo prihodke dveh večjih turističnih agencij na slovenskem trgu. Z novo spletno stranjo in sodobnimi marketinškimi prijemi pa povečujemo število direktnih rezervacij in ob tem tudi dvigujemo iztrženo ceno naših storitev. Zaradi specifičnosti panoge turizma imamo namreč več poslovnih partnerjev, ki pa v deležu prihodkov zajemajo manjši del.

Novi produkti, ciljno naravnane tržne aktivnosti, z ekipo sposobnih in uspešnih komercialistov, ki so specialisti za posamezna tržišča, bodo pripomogli k dvigu tujih nočitev v načrtovanem obsegu.

7 Delnice

Ob ustanovitvi delniške družbe UNIOR je bilo izdanih 2.138.200 delnic po nominalni vrednosti 8,35 evrov. Od tedaj je družba izvedla dve dokapitalizaciji. Prvo 1.12.1999, ko je bilo izdanih dodatnih 200.214 delnic, drugo pa 1.2.2010 z izdajo 500.000 novih delnic. Tako ima UNIOR na dan 30.06.2016 skupno 2.838.414 delnic, ki se od leta 2006 vodijo kot kosovne delnice. Te so izdane v nematerializirani obliki in od 21.1.2000 vpisane v centralni register vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD – Centralno klirinško depotna družba, d.d., v Ljubljani.

Pomembni podatki o delnicah

	30.06.2016	30.06.2015
Skupno število delnic	2.838.414	2.838.414
Število lastnih delnic	3.330	3.330
Število delničarjev	1.149	1.261
Dividende na delnico	0	0
Vrednost lastnih delnic v bilanci (v tisočih EUR)	120	120

Lastne delnice

Skupina Unior ima skupno 3.330 lastnih delnic, kar pomeni 0,12 odstotka celotnega lastništva. Delnice so v lasti družbe Unior Deutschland GmbH, Remseck in družbe SPITT d.o.o., Zreče. Družba UNIOR d.d. v svoji lasti nima lastnih delnic.

Lastniška struktura

Deset največjih delničarjiv na dan 30.06.2016

Delničar	Število delnic	Lastniški delež
SDH, d.d.	1.119.079	39,43%
ŠTORE STEEL d.o.o.	346.182	12,20%
ALPEN.SI mešani fleksibilni podsklad	184.019	6,48%
KAPITALSKA DRUŽBA, d.d.	157.572	5,55%
RHYDCON d.o.o.	141.790	5,00%
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.	100.000	3,52%
ŽELEZAR ŠTORE D.P. d.d.	43.627	1,54%
BTS COMPANY, d.o.o.	29.527	1,04%
DINOS d.d.	24.885	0,88%
KOVINTRADE d.d.	19.650	0,69%
Skupaj deset največjih delničarjev	2.166.331	76,32%
Ostali delničarji	672.083	23,68%
SKUPAJ	2.838.414	100,00%

Lastniška struktura na 30.06.2016

Delničar	Število delnic	Lastniški delež
SDH, d.d.	1.119.079	39,43%
Kapitalska družba, d.d.	157.572	5,55%
Zavarovalnica Triglav, d.d.	100.000	3,52%
Poslovni partnerji družbe	745.623	26,27%
Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci	378.852	13,35%
Ostali	337.288	11,88%
SKUPAJ	2.838.414	100,00%

Uvrstitev delnic na borzo

1. Redna seja skupščine družbe je 21.7.2010 sprejela sklep, da se delnice družbe UNIOR d.d. uvrstijo na organizirani trg vrednostnih papirjev Ljubljanske borze. Družba je 13.7.2011 pridobila odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev z opr. št. 40200-10/2011-6. Prospekt je bil javno objavljen 16.8.2011, delnica pa je bila 18.8.2011 uvrščena na trg Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Prvi trgovalni dan je bil 22.8.2011.

Obveščanje delničarjev

Po uvrstitvi delnic na borzo družba skladno z zakonom in običajno poslovno prakso vse delničarje in nove zainteresirane vlagatelje obvešča preko sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet in spletne strani družbe.

Kazalniki poslovanja na delnico

	30.06.2016	30.06.2015
Dobiček na delnico	1,80	1,23
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	39,91	38,49
Prodaja na delnico (v EUR)	29,86	28,79
Denarni tok na delnico (v EUR)	4,30	3,74
Pay-out ratio	0%	0%

Trgovanje z delnicami UKIG

Tržna cena delnice UKIG konec polletja na dan 29.6.2016 (zaključni tečaj) je znašala 14,00 evrov. Celoti ustvarjen promet v obdobju enega leta od 1.7.2015 do 30.6.2016 je znašal 900.978,47 evrov. Razmerje tržne in knjigovodske vrednosti delnice na dan 29.6.2016 znaša 0,35.

8 Zaposleni

Na dan 30.6.2016 je bilo v družbi UNIOR d.d. 2.077 zaposlenih. Število zaposlenih se je v prvih šestih mesecih leta zmanjšalo za 26 zaposlenih, v primerjavi s podatki izpred enega leta pa je za 2 zaposlena večje. Povečanje zaposlenih na programu Strojna oprema je odraz povečanja proizvodnje, vendar rast zaposlenih zaostaja za rastjo proizvodnje in prodaje, na programu Ročno orodje pa se je skladno z racionalizacijo poslovanja število zaposlenih manjše kot pred enim letom. Število zaposlenih v ostalih programih in podpornih službah je ostalo bolj ali manj nespremenjeno. Vsi odhodi zaposlenih so bili sporazumni, večino pa predstavljajo upokojitve delavcev.

Podatki o zaposlenih

	30.06.2016	30.06.2015
Skupno število zaposlenih	2.077	2.075
- Program Odkovki	953	954
- Program Ročno orodje	400	412
- Program Strojna oprema	163	150
- Program Turizem	319	323
službe - Skupne	141	138
- Vzdrževanje	101	98
Povprečno število zaposlenih iz ur	2.060	2.052
Povprečna plača (v EUR)	1.476	1.422

Povprečne plače

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je v prvem polletju leta 2016 znašala 1.476 evrov in je bila v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta višja za 3,8 odstotka. Ob 0,5 odstotnem padcu cen življenjskih potrebščin pomeni to 4,3 odstotno realno povišanje povprečne plače. Neto plača se je v tem času povečala za 2,9 odstotka oziroma realno za 3,5 odstotka.

Komuniciranje z zaposlenimi

V preteklem letu smo na področju internega komuniciranja na podlagi merjenja organizacijske klime in ciljno usmerjenih delavnic pripravili načrt izboljšav za izboljšanje komuniciranja zaposlenih, ki se bodo integrirali v tem letu. Z interno komunikacijo smo s tedenskimi aktivnostmi podprli ozaveščaje vrednote zdravja in vrednote podjetništva Unior d.d. Na področju internih digitalnih medijev si prizadevamo z vedno večjo uporabo interaktivnih portalov. Na področju promocije deficitarnih poklicev smo v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice izvedli projekt namenjen pridobivanju kadrov.

Komuniciranje z zaposlenimi v družbi Unior d.d. je urejeno in sistematično. Zagotavljamo ga mrežno in hierarhično z različnimi orodji: četrtletno z internim časopisom, po potrebi z biltenom, enovičkami, redno z obvestili na oglasnih deskah in na intranetu. Medosebno komuniciranje poteka mrežno in hierarhično, po vnaprej določenem terminskem načrtu komuniciranja sveta delavcev, sindikatov, uprave, kolegija družbe do zborov delavcev in sektorskih sestankov.

9 Korporacijsko upravljanje

UNIOR d.d. ima dvotirni sistem upravljanja. Naloge uprave in nadzornega sveta so skladno z zakonodajo in statutom ločene tako, da uprava vodi posle družbe, nadzorni svet pa je odgovoren za nadzor poslovanja. Poleg tega v družbi deluje še kolegij uprave, ki ga sestavljajo direktorji programov, direktorji sektorjev ter predsednik in član uprave. Glavna naloga članov kolegija je, da samostojno v okviru pooblastil vodijo področja za katera so odgovorni.

Kot nejavna delniška družba smo si v preteklosti prizadevali za kar najbolj transparentno poslovanje in korektno obveščanje delničarjev ter drugih deležnikov o dogajanju v podjetju. Z uvrstitvijo naših delnic na borzo v letu 2011 smo v družbi začeli uvajati še strožje standarde korporacijskega upravljanja in s tem prilagodili naše poslovanje na zakonsko regulativo, borzna pravila in visoke standarde, ki veljajo v okolju. Tako sedaj poslujemo kot javna delniška družba.

Že v postopku priprave uvrstitve delnic na borzo smo imenovali osebo, ki je v podjetju odgovorna za odnose z vlagatelji. Vlagatelje in drugo zainteresirano javnost o vseh dogodkih v podjetju obveščamo preko borznega sistema SEOnet in spletne strani izdajatelja. Prenovljena je bila tudi spletna stran za vlagatelje, ki po novem nudi obširne in ažurne informacije o tematiki, ki zanima to ciljno skupino. S tem smo še povečali transparentnost svojega delovanja in vlagateljem omogočili dostop do informacij za kakovostne in preudarne naložbene odločitve.

9.1 Uprava

Družba ima dvočlansko upravo. Njen predsednik je Darko Hrastnik, ki je bil imenovan 31.1.2014, ko mu je nadzorni svet družbe podelil nov petletni mandat za obdobje od 1.6.2014 do 31.5.2019. Funkcijo predsednika uprave opravlja drugič, pred tem je bil dvakrat član uprave. Branko Bračko je bil kot član uprave imenovan 15.11.2012 z mandatom do 14.11.2017. Funkcijo člana uprave opravlja prvič.

Podatki o delovnih in vodstvenih izkušnjah članov uprave

Darko Hrastnik, predsednik uprave Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir metalurgije

Delovne in vodstvene izkušnje:

2000–	Unior
	2012–	Predsednik uprave
	2009–2012	član uprave
	2007–2009	izvršilni direktor programa Ročno orodje
	2004–2007	direktor programa Ročno orodje
	2002–2003	član uprave
	2000–2002	pomočnik direktorja programa Odkovki, odgovoren za področja: sinter, obdelava odkovkov v Slovenskih Konjicah, hladno kovanje in zahtevnejše projektne naloge

• 1999–2008 Višja strokovna šola v Celju, izredni predavatelj za predmet ekonomika in menedžment
• 1996–2000 MPP Livarna, d.o.o., Maribor, generalni direktor

1994–1996		TAM Metalurgija, d.o.o., direktor marketinga
1994–1994		Livarna Ferralit, d.o.o., Žalec, vodja proizvodnje
1989–1993	Livarna, d.o.o., Štore
	1992–1993	tehnični direktor
	1989–1992	razvojni oddelek

Branko Bračko, član uprave

Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir strojništva

Delovne in vodstvene izkušnje:

2012–	UNIOR d.d., član uprave
2009–2012	UNIOR Formingtools d.o.o. Kragujevac (Srbija), direktor
2009–2012	UNIOR d.d., namestnik izvršilnega direktorja programa Strojna oprema
2008–2009	Weba Maribor d.o.o., prokurist
2002–2007	UNIOR d.d., pomočnik direktorja programa Strojna oprema
2001–2002	MPP Tehnološka oprema d.o.o. Maribor, pomočnik direktorja
1994–2001	Unior d.d., program Strojna opreme, vodja tehnologije, vodja obdelave, vodja montaže, vodja proizvodnje
1992–1994	Carrera Optyl d.o.o. Ormož, pomočnik vodje proizvodnje

9.2 Kolegij uprave

Kolegij sestavljajo člani uprave, direktorji programov in sektorjev ter ostali člani kolegija, vabljeni s strani uprave. Glavne naloge članov kolegija so samostojno vodenje posameznega programa oziroma službe. Kolegij tesno sodeluje z upravo in izvršuje njene naloge na strateški in operativni ravni, deluje pa tudi kot posvetovalno telo uprave.

Kolegij družbe sestavljajo:

• Darko Hrastnik, univ. dipl. inž. metal. mater., predsednik uprave,
• Branko Bračko, univ. dipl. inž. str., član uprave,
• Robert Ribič, univ. dipl. inž. str., direktor programa Odkovki,
• Danilo Lorger, univ. dipl. inž. kem. teh., direktor programa Ročno orodje,
• Andrej Purgaj, univ. dipl. inž. str., direktor programa Strojna oprema,
• Barbara Soršak, univ. dipl. ekon., direktorica programa Turizem,
• Marjan Korošec, dipl. org. menedž. in inž. str., direktor sektorja za splošne zadeve,
• mag. Bogdan Polanec, finančni direktor,
• mag. Boštjan Slapnik, direktor nabave,
• Zlatko Zobovič, univ. dipl. ekon., direktor kontrolinga,
• mag. Rok Planinšec, direktor sektorja ITS,
• mag. Andrej Kokol, direktor sektorja za strateški razvoj, množično inoviranje in podjetništvo,
• Ivan Bašič, dipl. org. menedž. in ing. elekt., direktor vzdrževanja,
• Dani Kukovič, univ. dipl. inž. elekt., direktor sektorja energetika,
• Patricija Sedmak, univ. dipl. ekon., vodja notranje revizije.

9.3 Nadzorni svet

Nadzorni svet družbe deluje v okviru pooblastil, kot jih daje 280. člen Zakona o gospodarskih družbah. Njegova glavna naloga v dvotirnem sistemu je nadzor poslov uprave in s tem varovanje interesov deležnikov v podjetju.

Na 17. skupščini družbe je bil 17.7.2013 izvoljen nov šestčlanski nadzorni svet z mandatnim obdobjem štirih let od 13.12.2013 do 12.12.2017.

Predstavniki kapitala v nadzornem svetu so:

• mag. Branko Pavlin (predsednik),
• mag. Franc Dover (namestnik),
• prof. dr. Marko Pahor in
• Drago Rabzelj, univ.dipl.ekon..
• Predstavnika zaposlenih pa sta:
  • mag. Marjan Adamič in
  • Darko Dujmović univ.dipl.inž.str..

Nadzorni svet družbe ima oblikovani dve komisiji in sicer revizijsko komisijo in kadrovsko komisijo.

Revizijska komisija deluje v sestavi:

• Drago Rabzelj, univ.dipl.ekon. (predsednik),
• prof. dr. Marko Pahor (namestnik),
• mag. Marjan Adamič in
• Gregor Korošec, univ.dipl.ekon. (zunanji član).

Kadrovska komisija deluje v sestavi:

• mag. Franc Dover (predsednik),
• mag. Branko Pavlin (namestnik) in
• Darko Dujmović, univ.dipl.inž.str..

9.4 Skupščina

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe, kjer se neposredno uveljavlja volja delničarjev in sprejemajo ključne odločitve. Vsaka delnica družbe prinaša en glas, glasovalne pravice pa nimajo lastne delnice. Družba nima izdanih prednostnih delnic ali delnic, ki bi imele omejene glasovalne pravice.

Uprava družbe skliče skupščino delničarjev praviloma enkrat na leto, v juniju ali juliju, z objavo na spletni strani AJPES, SEOnet-u in na spletni strani družbe – vsaj trideset dni pred zasedanjem. Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo vsi delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe na presečni dan, ki je objavljen v sklicu ter njihovi zastopniki in pooblaščenci. Celotno gradivo za skupščino je na vpogled na sedežu družbe od sklica do zasedanja.

Uprava delničarjem na skupščini predstavi vse potrebne informacije za presojo posameznih točk dnevnega reda, pri čemer upošteva zakonske in morebitne druge omejitve glede njihovega razkrivanja.

V letu 2016 je bila 20. redna seja skupščine 8. junija 2016 delničarji pa so na njej:

• obravnavali informacijo o letnemu poročilu, mnenju revizorja in pisnemu poročilu nadzornega sveta o letnem poročilu,
• odločali o dobičku za poslovno leto 2015, podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu,
• odločali o imenovanju revizijske družbe za leto 2016 ter
• odločali o spremembah in dopolnitvah Statuta družbe UNIOR d.d..

Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno 8.6.2016 na SEOnet-u in spletni strani družbe.

9.5 Trgovanje z delnicami uprave in nadzornega sveta

V družbi UNIOR d.d. imajo notranji lastniki (zaposleni, uprava in nadzorni svet) skupaj 8,13 odstotni lastniški delež, pri čemer ima uprava skupaj v lasti 0,06, nadzorni svet pa 0,2 odstotka delnic družbe. V zadnjem koledarskem letu (junij 2015 – junij 2016) se število delnic in deleži lastništva delnic v lasti uprave in nadzornega sveta niso spremenili, kar je prikazano v spodnji tabeli.

Trgovanje z delnicami uprave in nadzornega sveta

	Lastništvo		Neto nakupi
	30.06.2016	30.06.2015	v letu
Darko Hrastnik	1.505	1.505	0
Branko Bračko	250	250	0
Uprava skupaj	1.755	1.755	0
mag. Branko Pavlin	0	0	0
mag. Franc Dover	0	0	0
prof. dr. Marko Pahor	0	0	0
Drago Rabzelj	0	0	0
mag. Marjan Adamič	5.154	5.154	0
Darko Dujmović	658	658	0
Nadzorni svet skupaj	5.812	5.812	0
Skupno število izdanih delnic	2.838.414	2.838.414

Kot javna delniška družba imamo oblikovan seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije. Te osebe imajo tudi omejitve trgovanja pred javno objavo skladno z zakonodajo in pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

9.6 Izjava o upravljanju družbe in skladnosti upravljanja družbe z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb

Uprava in nadzorni svet družbe UNIOR Kovaška industrija d.d. izjavljata, da je bilo v obdobju januar – junij 2016, upravljanje družbe skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov, Pravili Ljubljanske borze ter drugimi veljavnimi predpisi.

Izjava o upravljanju družbe je sestavni del letnega poročila za leto 2015.

Sistem vodenja in upravljanja UNIOR d.d., zagotavlja usmerjanje in omogoča nadzor nad družbo in njenimi odvisnimi družbami. Določa razdelitev pravic in odgovornosti med organi upravljanja; postavlja pravila in postopke za odločanje glede korporativnih zadev družbe; zagotavlja okvir za postavljanje, doseganje in spremljanje uresničevanja poslovnih ciljev ter uveljavlja vrednote, načela in standarde poštenega ter odgovornega odločanja in ravnanja v vseh vidikih našega poslovanja.

Sistem vodenja in upravljanja je sredstvo za doseganje dolgoročnih strateških ciljev družbe in način, s katerim uprava in nadzorni svet družbe UNIOR d.d., izvajata odgovornost do delničarjev in drugih deležnikov družbe. Vizija in cilj UNIOR d.d., ter njenih odvisnih družb so uvajanje sodobnih načel vodenja in upravljanja ter kar najpopolnejša skladnost z naprednimi domačimi in tujimi praksami.

9.7 Poslovna tveganja

Področje tveganja	Opis tveganja	Način obvladovanja	Izpostavljenost
razvojni proces	tveganje, da razviti izdelek ne bo imel ustreznih lastnosti	nadzor procesa razvoja in proizvodnje	zmerna
razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti	motnje v proizvodnji, nenačrtovani zastoji	redno preventivno vzdrževanje, vlaganje v novo opremo	zmerna
zanesljivost dobaviteljev	možnost nerednih, neustreznih dobav in nekonkurenčnih cen	analiziranje posameznih dobaviteljev in sprejem ustreznih ukrepov v primeru neustreznega sodelovanja	zmerna
varovanje okolja	nevarnost izrednih dogodkov s škodnim vplivom na okolje	interni predpisi za primer izrednih dogodkov	zmerna
informacijski viri	tveganje motenj v poslovnih procesih zaradi motenj na področju infomacijskih virov	varnostni pregledi in ukrepi za odpravo motenj na področju informacijskih virov	zmerna
zaposleni	tveganja pri zadržanju ključnih kadrov, pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov, dialog z zaposlenimi	razvoj kadrov, izobraževanje, sistematično delo s ključnim kadrom, sistem nagrajevanja, letni razgovori	zmerna
finančne naložbe	tveganje, da naložba ne vrača zahtevane donosnosti, izguba vrednosti naložbe, nevračila dolgoročnih kreditov	ustrezni poslovni načrti, nadzor nad poslovanjem, redna poročila, povezanost z dejavnostjo družbe, ustreznost zavarovanj, vnovčljivost, skrbniki podjetij	zmerna
	varnost in zdravje pri delu nevarnost nezgod in poškodb na delovnih mestih	preverjanje tehnoloških postopkov, ocenjevanje tveganosti delovnih mest	zmerna
varovanje premoženja	nevarnost odtujitve, uničenja in poškodovanja premoženja izdelan načrt varovanja		zmerna

Med poslovna tveganja vključujemo tveganja s področja razvojnih procesov, razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti, zanesljivosti dobaviteljev, varovanje okolja, informacijskih virov, zaposlenih, finančnih naložb, varnosti in zdravju zaposlenih pri delu ter varovanja premoženja.

Tveganje razvojnega procesa

Ker mora biti končni izdelek kakovosten, varen, učinkovit in ekološko prijazen, uvajamo procese, ki že v zgodnjih fazah razvoja zmanjšujejo tveganja, da bi izdelek imel negativne lastnosti. Zato uvajamo nove razvojne metode in z lastnim znanjem in izkušnjami zmanjšujemo tovrstna tveganja. Osredotočeni smo na obvladovanje tveganj, ki lahko privedejo do odpoklica proizvodov, v katerih so vgrajeni naši produkti. Produktna tveganja omejujemo s sistemi razvoja in zagotavljanja kakovosti v okviru proizvodnih in prodajnih procesov ter z zavarovanjem proizvajalčeve odgovornosti za izdelke in zavarovanje stroškov odpoklica proizvodov s tržišča (recall).

Razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti

Kakovostno, zanesljivo in varno delovanje proizvodnih zmogljivosti zagotavljamo z rednim vzdrževanjem proizvodne opreme in energetske infrastrukture. K zmanjševanju tveganja pripomore tudi sistem usposabljanja in izpopolnjevanja znanja tehničnega osebja.

Zanesljivost dobaviteljev

Pomembne surovine za proizvodnjo dobavlja omejeno število dobaviteljev. To nam zagotavlja varne, kakovostne in konkurenčne dobave. Dobavitelje analiziramo, na podlagi analiz se tudi skupaj s poslovnimi partnerji dogovorimo za ukrepanje.

Varovanje okolja

Tvorno sodelujemo pri ozaveščanju lokalne in širše družbene skupnosti ter sodelujemo z okoljevarstvenimi organizacijami ter različnimi projekti.

Informacijski viri

Med tveganji informacijskega sistema so pomembna tveganja morebitnih motenj v delovanju aplikativne in sistemske programske opreme, strojne opreme ter komunikacijskih in omrežnih povezav v sistemu. Pozornost posvečamo tudi tveganjem, povezanim z informacijsko varnostjo. Učinke teh tveganj obvladujemo z:

• upravljanje IT (krovni dokument)
• varnostnim forumom
• elementarnimi varnostnimi politikami po ISO 27001:2005
• procedure-kontrole
• ocena tveganja po ISO 27001:2005

Zaposleni

Na področju kadrovsko poslovnih tveganj posvečamo posebno pozornost socialnem dialogu z zaposlenimi, pomanjkanju strokovno usposobljenih kadrov in izgubi ključnih kadrov. Tovrstna tveganja omejujemo z izvajanjem letnih razgovorov s sodelavci, z izobraževanjem, ustreznim sistemom nagrajevanja in drugimi ukrepi. Zaradi neprisotnosti na delu se srečujemo z obvladovanjem tveganj morebitnega motenega izvajanja poslovnih procesov. Tem tveganjem se poskušamo izogniti z vključevanjem sodelavcev v zdravstveno-preventivne programe ter z upoštevanjem zdravega in varnega dela.

Finančne naložbe

Finančne naložbe predstavljajo naložbe v druga podjetja, dana posojila in depozite. Pri tveganju finančnih naložb je ključnega pomena natančno in skrbno načrtovanje ter skladnost naložb z dejavnostjo družbe. Pri naložbenju v družbi izdelamo elaborate, ki opredelijo ekonomsko, poslovno in finančno upravičenost posamezne naložbe. Prav tako izdelamo srednjeročne ali dolgoročne poslovne načrte, ki so osnova za spremljanje učinkovitosti in uspešnosti naložb. Pri danih posojilih posvečamo posebno skrb kvalitetnemu zavarovanju takšne naložbe. Naložbe družbe imajo tudi skrbnike in odgovorne osebe.

Varnost in zdravje pri delu

Redno izvajamo ocene tveganja na delovnih mestih ter tveganja, ki izhajajo iz posameznih tehnoloških postopkov.

Varovanje premoženja

Za obvladovanje varnosti premoženja je bil izdelan načrt varovanja. Izvedena je bila ocena ogroženosti posameznih objektov. V oceni je upoštevana verjetnost nastanka določenega dogodka, verjetnost pravočasnega odkritja in možnost za odpravo posledic.

Zavarovanje premoženja in odgovornosti

Družba Unior s premoženjskimi zavarovanji zagotavlja finančno nadomestilo za:

• škode na premoženju, ki so posledica delovanja naravnih sil, tehničnih lastnosti proizvodov in človeškega dejavnika,
• škode iz naslova opravljanja dejavnosti do zaposlenih in obiskovalcev turističnih centrov,
• škode iz naslova proizvajalčeve odgovornosti za izdelke proizvedene na programih Odkovki in Ročno orodje.

10 Poslovno poročilo

10.1 Razmere v gospodarstvu

V prvem polletju je bila rast večine glavnih svetovnih gospodarstev stabilna, tudi evrskega območja, pri čemer je bila rast v drugem četrtletju šibkejša kot v prvem. Rast gospodarstva v evroobmočju se giblje med enim in dvema odstotkoma, poslovne tendence pa so se v juniju in juliju poslabšale zaradi dogajanj na pomembnih izvoznih trgih v razvoju, terorističnih napadov in tveganjih, povezanih z napovedanim izstopom Velike Britanije iz Evropske Unije. Nekateri analitiki ocenjujejo, da naj bi tako imenovani »brexit« znižal gospodarsko rast v EU med 0,4 in 1 odstotno točko v 2016 in 2017, vendar so gibanja na finančnih trgih v zadnjih dneh junija in na začetku julija že nakazala, da so bili prvi odzivi na »brexit« verjetno čezmerni, ter da je prezgodaj za realistične ocene posledic na gospodarsko aktivnost. Trenutno dosegljivi podatki nakazujejo, da je v drugem četrtletju evrski BDP zrasel za predvidoma 1,5 odstotka na letni ravni, medtem ko je bila v prvem četrtletju rast 1,7-odstotna.

V prvem polletju se je rast slovenskega gospodarstva ohranila nad evrskim povprečjem. Na to so vplivale predvsem predelovalne dejavnosti, ki so v primerjavi z lanskim letom močno povečale proizvodnjo. Hkrati je na tujem trgu dejavnejša večina drugih gospodarskih panog, kar kaže na povečevanje izvozne usmerjenosti celotnega gospodarstva. Pod pričakovanji je bila v začetku leta predvsem rast zasebnega trošenja, a verjetno zgolj prehodno, saj se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo. Tudi sicer kazalniki aktivnosti in zaupanja kažejo na nadaljevanje solidne gospodarske rasti.

Rast zaposlovanja in plač se je okrepila, brezposelnost v evroobmočju je junija znašala 10,1 %, kar je bilo najmanj po juliju 2011. V Sloveniji se brezposelnost medletno znižuje že od sredine leta 2014, v zadnjih mesecih pa se je dinamika zniževanja še povečala. Junija se je število brezposelnih prvič po oktobru 2010 zmanjšalo pod sto tisoč oseb na 99.795, kar je medletno manj za 9,5 %.

V Sloveniji je bila inflacija junija pozitivna prvič po letu 2014, saj so se cene življenjskih potrebščin v medletnem preseku od junija 2015 do junija 2016 povečale za 0,3%, medtem ko so se leto prej (junij 2014 - junij 2015) znižale za 0,7%. Kljub temu smo v Sloveniji v celotnem prvem polletju še imeli deflacijo, ki je v povprečju prvega polletja dosegla -0,5% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.

Povpraševanje po novih avtomobilih se je v EU junija zvišalo še 34-ti mesec zapored. Novih registracij je bilo v primerjavi z junijem lani za 6,9 odstotkov več, v prvem polletju pa se je število registracij novih avtomobilov v EU zvišalo za 9,4 odstotka na 7,84 milijonov vozil.

10.2 Prodaja

Prihodki od prodaje družbe UNIOR d.d. so v šestih mesecih leta 2016 znašali 84,8 milijonov evrov in so za 3,7 odstotke večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Prihodki imajo nižjo rast, kot bi bila dejanska, ker dosegamo nižje prodajne cene odkovkov zaradi nižjih borznih cen jeklenega odpada in legirnih elementov na programu Odkovki, ki pa na drugi strani vplivajo tudi na nižje nabavne cene jekla. Vsi programi so zabeležili večjo prodajo kot v preteklem letu, vrednostno pa je največje povečanje na programu Odkovki. K temu je največ prispeval relativno stabilen trg svetovne avtomobilske industrije, katera je glavni odjemalec na kovinskih programih. Višji so tudi prihodki na programu Turizem, ki je zaradi ugodnih vremenskih razmer, ugodnejše splošno gospodarske situacije in dodatnih prodajnih aktivnosti v času zimske sezone dosegel večjo prodajo kot v prvem polletju preteklega leta.

Prihodki od prodaje po programih

(v tisoč EUR)	I-VI 2016	I-VI 2015
Program Odkovki	49.930	48.650
Program Ročno orodje	16.722	16.502
Program Strojna oprema	6.145	5.080
Program Turizem	10.212	9.758
Skupne službe	1.664	1.674
Vzdrževanje	82	64
Skupaj Unior	84.755	81.728

Prihodki od prodaje so na programu Odkovki porasli za 2,6 odstotka, kar vrednostno predstavlja največjo rast med vsemi programi. Rast na programu Ročno orodje je 1,3 odstotna, na programu Strojna oprema pa so prihodki porasli za 21 odstotkov, kar pomeni, da so se začele odpreme dokončanih projektov končnim kupcem. Program Turizem je zabeležil 4,7 odstotno rast prihodkov v primerjavi s šestimi meseci preteklega leta, medtem ko je v šestih mesecih leta 2015 v primerjavi s šestimi meseci leta 2014 program Turizem zabeležil 7,5 odstotno rast.

10.3 Proizvodnja in storitve

Proizvodnja se je na vseh programih v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečala. Na programu Odkovki je bila proizvodnja v tonah večja za 5,8 odstotkov, program Ročno orodje pa je v kosih proizvedel za 8,9 odstotkov več kot v šestih mesecih preteklega leta. Program Strojna oprema, kjer proizvodnjo merimo v opravljenih urah, je le-teh opravil za 27,7 odstotkov več kot v polletju preteklega leta. Prav tako je število nočitev večje za 6,7 odstotka kar predstavlja skoraj 7 tisoč več opravljenih nočitev kot v šestih mesecih preteklega leta.

Proizvodnja in storitve po programih

	I-VI 2016	I-VI 2015
Odkovki (v tonah)	15.362	14.523
Odkovki (v tisoč kosih)	40.988	40.164
Ročno orodje (v tonah)	1.370	1.209
Ročno orodje (v tisoč kosih)	2.634	2.419
Strojna oprema (opravljene ure)	34.045	29.679
Število nočitev v Turizmu	115.763	108.825

Proizvodnja Strojna oprema Proizvodnja Turizem

Proizvodnja Odkovki Proizvodnja Ročno orodje

10.4 Uspešnost poslovanja

V šestih mesecih leta 2016 smo v družbi UNIOR d.d. ustvarili 5,1 milijonov evrov dobička, kar je za 46,8 odstotkov oziroma za 1,6 milijona evrov več kot v enakem obdobju leta 2015. Kosmati donos je prav tako večji in sicer za 4,7 milijone evrov kar predstavlja 5,5 odstotni porast. Razlog je v večji prodaji in povečanju vrednosti zalog, saj so se v šestih mesecih leta 2016 povečale za 3 milijone evrov, medtem ko so se obdobju šestih mesecev leta 2015 zaloge povečale za 739 tisoč evrov. Povečanje zalog izvira v glavnem iz večje proizvodnje na programu Strojna oprema, ki še ni dokončana in odpremljena. Poslovni stroški so porasli, vendar manj kot kosmati donos, njihovo povečanje je bilo 4,4 odstotno, kar kaže na boljše obvladovanje stroškov.

Prodaja in donosnost družbe Unior

(v tisoč EUR)	I-VI 2016	I-VI 2015
Prihodki od prodaje	84.755	81.728
Poslovni stroški	81.721	78.264
EBIT	7.119	5.914
EBITDA	12.197	10.618
Čisti poslovni izid	5.107	3.478

Tudi v letu 2016 je ostal temeljni cilj varovanje denarnega toka in zagotavljanje stalne plačilne sposobnosti podjetja, s poudarkom na rednem izpolnjevanju obveznosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev in bank. Vse zaveze do bank, opredeljene v Generalni pogodbi o finančnem prestrukturiranju redno izpolnjujemo.

V mesecu juliju 2013 smo uspešno zaključili finančno prestrukturiranje, ko smo z dvanajstimi poslovnimi bankami dosegli dogovor in sklenili Generalno pogodbo o finančnem prestrukturiranju, ki nam do leta 2019 zagotavlja stabilen denarni tok, pogoje za doseganje zastavljenih ciljev in dolgoročno poslovno stabilnost družbe. V letu 2013 je tako družba imela tudi moratorij na odplačilo glavnic kreditov. V obdobju do leta 2019 se bo družba UNIOR d.d. v skladu s pogoji Generalne pogodbe o finančnem prestrukturiranju razdolžila na 70,9 milijonov evrov dolga in sicer z rednimi odplačili do bank v višini 30,4 milijonov, do SID Banke d.d. v višini 12,1 milijonov in z izrednimi odplačili v višini 28,7 milijonov evrov iz prodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Prav tako je s Pogodbo zagotovljen garancijski potencial za potrebe proizvodnje programa Strojna oprema, ki ga bodo poslovne banke zagotavljale skupaj s SID Banko d.d.. Družba je letih 2014 in 2015, kot tudi v prvem polletju leta 2016 odplačala vse z Generalno pogodbo dogovorjene obroke kreditnih obveznosti do bank in se v letu 2016 dodatno neto razdolžila za 4,5 milijone evrov.

Tako začrtana strategija daje trdno osnovo za izboljšanje prihodnjega poslovanja. Sicer pa je glede na zahtevne tržne razmere družba uvedla vrsto hitrih ukrepov, s katerimi je uspela v letu 2013 prihraniti 7,5 milijonov evrov. Ukrepe skupaj z novimi smo nadaljevali tudi v letu 2014, ko smo prihranili še dodatne 4,7 milijone evrov in v letu 2015, ko smo prihranili še 4,7 milijone evrov, kar se je neposredno izrazilo na boljšem izidu iz poslovanja. S projektom nadaljujemo, v 2016 je načrtovan dodatni prihranek v višini 2,3 milijona evrov. Tako kot v preteklih letih, je družba tudi v prvem polletju leta 2016 dosegla vse z Generalno pogodbo zastavljene ključne kazalnike poslovanja.

Struktura poslovnih odhodkov

Poslovni odhodki so se v prvih šestih mesecih leta povečali za 4,4 odstotke, vendar je njihovo povečanje zaostalo za povečanjem kosmatega donosa, ki je večji za 5,5 odstotkov. Struktura odhodkov po vrstah glede na enako obdobje preteklega leta ostaja skoraj nespremenjena.

(v tisoč EUR)	I-VI 2016	I-VI 2015
Stroški blaga, materiala in storitev	51.253	49.921
Stroški dela	23.851	22.660
Odpisi vrednosti	5.078	4.704
Drugi poslovni stroški	1.540	980
Skupaj poslovni odhodki	81.721	78.264

Stroški blaga, materiala in storitev so bili skupaj višji za 2,7 odstotka. Nizko rast gre v veliki meri pripisati skrbnemu načrtovanju, strukturi prodaje in optimiranju zalog. Stroški dela so nekoliko višji, kar je posledica večjega števila zaposlenih iz opravljenih ur (0,4 odstotke oziroma za 8 zaposlenih več), napredovanj in porasta dodatka za delovno dobo (dodatno leto) ter zaradi eskalacije (povišanje plač vsem zaposlenim na podlagi kolektivne pogodbe) s 1.2.2015 za 2,1 odstotka, kar se je odrazilo v večji povprečni plači v družbi. Prav tako je v stroških dela za 205,2 odstotkov oziroma vrednostno za 193 tisoč evrov višje oblikovanje rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot v šestih mesecih preteklega leta. V prvem polletju 2016 pa je tudi za 8 ur (0,8 odstotka) več plačanih ur kot v prvem polletju 2015, kar prav tako vpliva na višji strošek dela. Odpisi vrednosti ter drugi poslovni stroški so glede na preteklo leto skoraj nespremenjeni.

Ugodnejša gibanja na področju poslovnih prihodkov in odhodkov sta se izrazila tudi v rezultatu iz poslovanja (EBIT), ki je znašal 7,1 milijonov evrov. V primerjavi s šestimi meseci leta 2015 je porastel za 20,4 odstotkov in je tudi 1 odstotek nad načrtovanim za prvo polletje.

Neto finančni odhodki so v šestih mesecih znašali 2 milijona evrov. Odhodki za obresti iz finančnih obveznosti so znašali 2,6 milijona evrov in so za 16,3 odstotkov nižji kot v šestih mesecih preteklega leta.

Produktivnost

Produktivnost (v EUR)

(v EUR)	I-VI 2016	I-VI 2015
Kosmati donos na zaposlenega	43.126	41.023
Bruto dodana vrednost na zaposlenega	17.499	16.217

Produktivnost v družbi merimo s kosmatim donosom na zaposlenega, ki je v primerjavi s prvimi šestimi meseci leta 2015 večja za 5,1 odstotkov. Trend rasti (7,9 odstotkov) in doseganje vrednosti izpred krize izkazuje drugi kazalec – bruto dodana vrednost na zaposlenega.

10.5 Kazalniki poslovanja

		UNIOR d.d.		Skupina UNIOR
	I.-VI. 2016	I.-VI. 2015	I.-VI. 2016	I.-VI. 2015
Stopnja lastniškosti financiranja (kapital / obveznosti do virov sredstev)	0,398	0,372	0,443	0,414
Stopnja dolgoročnosti financiranja (kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne rezervacije) / obveznosti do virov sredstev))	0,818	0,799	0,807	0,784
Stopnja osnovnosti investiranja
(osnovna sredstva po neodpisani vrednosti / sredstva)	0,510	0,498	0,554	0,541
Stopnja dolgoročnosti investiranja ((osnovna sredstva po neodpisani vrednosti + dolgoročne finančne naložbe + dolgoročne poslovne terjatve) / sredstva)	0,647	0,630	0,636	0,620
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital / osnovna sredstva po neodpisani vrednosti)	0,781	0,748	0,799	0,765
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti – hitri koeficient (likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti)	0,030	0,016	0,109	0,085
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni koeficient
((likvidna sredstva + kratkoročne terjatve) / kratkoročne obveznosti)	0,708	0,785	0,784	0,773
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni koeficient
(kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti)	2,002	1,842	1,945	1,762
Koeficient gospodarnosti poslovanja
(poslovni prihodki / poslovni odhodki)	1,087	1,076	1,124	1,105
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (čisti dobiček poslovnega leta / povprečni kapital
brez čistega poslovnega izida proučevanega leta)	0,047	0,033	0,066	0,051
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala (vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital)	0,000	0,000	0,000	0,000

10.6 Ključni kazalniki poslovanja (KPI – Key Performance Indicators)

Družba Unior d.d. je 22. julija 2013 z 12 poslovnimi bankami uspešno zaključila pogajanja o finančnem prestrukturiranju in z vsemi bankami podpisala Generalno pogodbo o finančnem prestrukturiranju.

Podpisana pogodba družbi do leta 2019 zagotavlja stabilen denarni tok, pogoje za doseganje zastavljenih ciljev in dolgoročno poslovno stabilnost.

V skladu s členoma 2.1.14 in 10.2 Generalne pogodbe mora družba bankam podpisnicam trimesečno poročati o finančnih zavezah, ki vsebujejo tudi izpolnjevanje ključnih kazalnikov poslovanja. Ključni kazalniki poslovanja za poročanje bankam so se skladno s točko 1.č Dodatka št. 2 h Generalni pogodbi o finančnem prestrukturiranju z dne 16.5.2016 spremenili.

Ključni kazalniki poslovanja doseženi v prvem polletju leta 2016 so:

Doseganje za UNIOR d.d.

KPI	Kriterij	Mejna vrednost 2016	Doseženo I-VI 2016	Odstopanje od mejne vred.	Opombe
NFD/EBITDA	Doseganje manjšega ali enakega razmerja	7,6			Spremljava kazalnika le na letnem nivoju
% kapitala	Doseganje večjega ali enakega %	34%	39,8%	5,8 od.točke
Investicije (CAPEX) za Program Turizem	Maksimalno dovoljeni znesek	1,500 mio EUR	0,437 mio EUR	-71%	Kumulativna vrednost investicij za leti 2016 in 2017 znaša 2,0 mio EUR

Doseganje za Skupino UNIOR

KPI	Kriterij	Mejna vrednost 2016	Doseženo I-VI 2016	Odstopanje od mejne vred.	Opombe
NFD/EBITDA	Doseganje manjšega ali enakega razmerja	5,1			Spremljava kazalnika le na letnem nivoju
% kapitala	Doseganje večjega ali enakega %	38%	44,3%	6,3 od.točke

Družba je v prvem polletju leta 2016 izpolnila vse kazalnike določene z Generalno pogodbo.

10.7 Finančni položaj

Skupna sredstva družbe so se v šestih mesecih leta 2016 v primerjavi s koncem leta 2015 zaradi povečanega obsega prodaje povečala za 2,1 odstotka oziroma za 5,8 milijonov evrov, tako da bilančna vsota znaša 284,5 milijonov evrov. Dolgoročna sredstva so se zvišala za 0,2 odstotka oziroma za 393 tisoč evrov, kratkoročna sredstva pa za 5,4 milijone evrov oziroma za 5,8 odstotkov.

Gibanje zalog in terjatev družbe (v tisoč EUR)

Kapital družbe se je v šestih mesecih leta 2016 povečal za 5,1 milijonov evrov, kar je posledica čistega poslovnega izida tekočega obdobja. Delež kapitala se je tako v virih povečal iz 37,5 odstotkov po stanju konec leta na 39,8 odstotkov na dan 30.6.2016.

Finančne obveznosti so se v šestih mesecih zmanjšale za 4,5 milijone evrov in sicer zmanjšanje predstavlja odplačilo glavnic kreditov v prvih šestih mesecih leta 2016.

Tudi ročnostna struktura prejetih posojil je ostala bolj ali manj nespremenjena. Konec polletja so kratkoročna posojila predstavljala 4,8 odstotke vseh najetih posojil. Glede na vrsto obrestne mere predstavljajo najeta posojila s fiksno obrestno mero 15,2 odstotkov vseh najetih posojil, njihov delež pa se je v primerjavi s konec leta 2015 povečal za 0,1 odstotno točko.

Ročnostna struktura finančnih obveznosti (v tisoč EUR)

Struktura finančnih obveznosti glede na spremenljivost obrestnih mer (v tisoč EUR)

Poslovne obveznosti so se glede na stanje konec leta 2015 povečale za 11,2 odstotkov in znašajo 43,6 milijonov evrov.

10.8 Naložbe

V šestih mesecih leta 2016 smo izvedli za 4,4 milijone evrov naložb v nova osnovna sredstva, od tega 426 tisoč evrov v obliki lastnih proizvodov. Skupna vrednost naložb se je v primerjavi s prvimi šestimi meseci leta 2015 zvišala za 2 milijona evrov.

Naložbe v osnovna sredstva in njihov delež v prihodkih od prodaje družbe

	I-VI 2016	I-VI 2015
Naložbe (v tisočih EUR)	4.433	2.412
Delež v prihodkih od prodaje (v %)	5,23	2,95

V šestih mesecih leta 2016 smo za plačila naložb namenili 3,5 milijone evrov, kar je za 1 milijon več kot v šestih mesecih preteklega leta.

Naložbe v povezana podjetja

V prvih šestih mesecih je bilo za 16 tisoč evrov naložb v povezana podjetja in sicer gre za konverzijo dobička skladno z ustanovitvenim aktom v kapital družbe UNIOR Tehna d.o.o. v Sarajevu.

RAČUNOVODSKO POROČILO

11 Računovodski izkazi

11.1 Bilanca stanja na dan 30.6.2016

	(v EUR)
	Postavka	30.06.2016	31.12.2015	30.06.2015
	SREDSTVA	284.494.049	278.718.265	293.597.021
A.	DOLGOROČNA SREDSTVA	186.043.919	185.650.879	186.077.389
I.	Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR	4.783.506	5.302.740	5.192.095
	1. Dolgoročne premoženjske pravice	1.767.141	1.813.206	1.822.041
	2. Dobro ime	403.940	403.940	403.940
	4. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja	2.352.602	2.911.804	2.578.277
	5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve	259.823	173.790	387.837
	II. Opredmetena osnovna sredstva	140.224.582	140.430.422	140.931.924
	1. Zemljišča in zgradbe	94.239.374	96.331.189	96.525.689
	a) Zemljišča	33.349.341	33.433.441	33.298.776
	b) Zgradbe	60.890.033	62.897.748	63.226.913
	2. Proizvajalne naprave in stroji	40.824.709	43.262.070	41.718.013
	3. Druge naprave in oprema, drobni inv. in druga OOS	64.586	88.036	112.745
	4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo	5.095.913	749.127	2.575.477
	a) OOS v gradnji in izdelavi	5.095.913	749.127	2.575.477
	III. Naložbene nepremičnine	13.615.812	13.615.812	13.603.521
	IV. Dolgoročne finančne naložbe	22.179.878	22.149.362	23.655.953
	1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil	16.194.246	16.200.022	16.735.151
	a) Delnice in deleži v družbah v skupini	12.614.405	12.636.005	13.155.704
	b) Delnice in deleži v pridruženih družbah	3.488.420	3.472.596	3.439.576
	c) Druge delnice in deleži	91.421	91.42 1	139.87 1
	2. Dolgoročna posojila	5.985.632	5.949.340	6.920.802
	a) Dolgoročna posojila družbam v skupini	5.807.840	5.766.239	6.474.171
	b) Dolgoročna posojila drugim	177.792	183.10 1	446.63 1
V.	Dolgoročne poslovne terjatve	3.350.445	2.262.847	1.677.965
	1. Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini	2.956.132	1.945.874	1.358.480
	2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev	146.737	61.751	0
	3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih	247.576	255.222	319.485
	VI. Odložene terjatve za davek	1.889.696	1.889.696	1.015.931
B.	KRATKOROČNA SREDSTVA	98.450.130	93.067.386	107.519.632
I.	Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	0	0
	II. Zaloge	59.464.407	55.640.453	57.644.614
	1. Material	19.620.352	18.760.685	18.049.216
	2. Nedokončana proizvodnja	23.676.785	20.504.810	22.348.531
	3. Proizvodi	12.776.677	12.929.320	13.830.180
	4. Trgovsko blago	3.390.593	3.445.638	3.416.687
	III. Kratkoročne finančne naložbe	4.156.857	5.566.600	4.055.407
	1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil	0	0	0
	a) Delnice in deleži v družbah v skupini	0	0	0
	b) Druge delnice in deleži	0	0	0
	c) Druge kratkoročne finančne naložbe	0	0	0
	2. Kratkoročna posojila	4.156.857	5.566.600	4.055.407
	a) Kratkoročna posojila družbam v skupini	2.121.687	2.108.997	952.962
	b) Druga kratkoročna posojila	2.035.170	3.457.603	3.102.445
	IV. Kratkoročne poslovne terjatve	33.360.644	29.332.516	44.902.073
	1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini	9.280.087	10.066.550	10.458.141
	2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	21.259.889	16.264.923	31.415.433
	3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih	2.820.668	3.001.043	3.028.499
V.	Denarna sredstva	1.468.222	2.527.817	917.538

	(v EUR)
	Postavka	30.06.2016	31.12.2015	30.06.2015
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	284.494.049	278.718.265	293.597.021
A.	KAPITAL	113.273.970	108.203.859	109.260.813
I.	Vpoklicani kapital	23.688.983	23.688.983	23.688.983
	1. Osnovni kapital	23.688.983	23.688.983	23.688.983
	2. Nevpoklicani kapital (odbitna postavka)	0	0	0
	II. Kapitalske rezerve	41.686.964	41.686.964	41.686.964
	III. Rezerve iz dobička	38.559.536	38.559.536	38.559.536
	1. Zakonske rezerve	1.951.606	1.951.606	1.951.606
	2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	120.190	120.190	120.190
	3. Lastne delnice in poslovni deleži (odbitna postavka)	0	0	0
	4. Statutarne rezerve	0	0	0
	5. Druge rezerve iz dobička	36.487.740	36.487.740	36.487.740
	IV. Presežek iz prevrednotenja	23.832.396	23.869.717	25.060.266
V.	Preneseni čisti dobiček	0	0	0
	VI. Prenesena čista izguba	19.601.341	23.213.178	23.213.178
	VII. Čisti dobiček poslovnega leta	5.107.432	3.611.837	3.478.242
	VIII Čista izguba poslovnega leta	0	0	0
B.	REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR	6.960.477	7.072.808	5.805.404
	1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	3.976.117	4.022.237	2.703.279
	2. Druge rezervacije	2.984.360	3.050.571	3.102.125
	3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve	0	0	0
C.	DOLGOROČNE OBVEZNOSTI	112.557.234	112.424.657	119.410.533
I.	Dolgoročne finančne obveznosti	112.454.486	112.298.703	119.261.373
	1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini	0	0	0
	2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank	112.454.486	112.298.703	119.089.052
	3. Dolgoročne finančne obv. na podlagi obveznic	0	0	0
	4. Druge dolgoročne finančne obveznosti	0	0	172.321
	II. Dolgoročne poslovne obveznosti	102.748	125.954	149.160
	1. Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini	0	0	0
	2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	0	0	0
	3. Dolgoročne menične obveznosti	0	0	0
	4. Dolgoročne poslovne obv. na podlagi predujmov	0	0	0
	5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti	102.748	125.954	149.160
	III. Odložene obveznosti za davek	0	0	0
Č.	KRATKOROČNE OBVEZNOSTI	49.169.592	49.452.827	58.384.089
I.	Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev	0	0	0
	II. Kratkoročne finančne obveznosti	5.703.257	10.381.798	16.536.648
	1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini	172.528	371.659	364.890
	2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank	4.148.199	8.390.038	4.265.483
	3. Kratkoročne finančne obv. na podlagi obveznic	0	0	0
	4. Druge kratkoročne finančne obveznosti	1.382.530	1.620.101	11.906.275
	III. Kratkoročne poslovne obveznosti	43.466.335	39.071.029	41.847.441
	1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini	1.792.653	2.042.698	1.411.367
	2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	34.247.897	28.907.994	33.187.732
	3. Kratkoročne menične obveznosti	0	0	0
	4. Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov	3.646.730	3.738.923	3.868.906
	5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti	3.779.055	4.381.414	3.379.436
D.	KRATKOROČNE PČR	2.532.776	1.564.114	736.182

11.2 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1.1.2016 do 30.6.2016

(v EUR)	Postavka	januar - junij 2016	januar - junij 2015
	A. Čisti prihodki od prodaje	84.755.296	81.727.978
	1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu	17.738.844	17.855.064
	a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev	14.316.839	14.322.142
	b) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala	3.422.005	3.532.922
	2. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu	67.016.452	63.872.914
	a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev	61.648.323	58.156.643
	b) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala	5.368.129	5.716.271
	B. Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokončane pr. C. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve	3.019.331 425.892	739.471 585.126
	Č. Drugi poslovni prihodki	639.276	1.125.724
	I. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA	88.839.795	84.178.299
	D. Stroški blaga, materiala in storitev	51.252.648	49.920.857
	1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	5.504.922	5.691.103
	2. Stroški porabljenega materiala	35.651.433	34.800.292
	a) Stroški materiala	27.637.180	26.584.633
	b) Stroški energije	3.607.715	3.762.977
	c) Drugi stroški materiala	4.406.538	4.452.682
	3. Stroški storitev	10.096.293	9.429.462
	a) Transportne storitve	1.856.709	1.886.268
	b) Stroški vzdrževanja	405.126	547.654
	c) Najemnine	204.998 7.629.460	108.736 6.886.804
	č) Drugi stroški storitev E. Stroški dela	23.850.832	22.659.791
	1. Stroški plač	17.648.236	17.108.575
	2. Stroški pokojninskih zavarovanj	253.955	263.835
	3. Stroški drugih socialnih zavarovanj	3.116.491	2.983.270
	4. Drugi stroški dela	2.832.150	2.304.111
	F. Odpisi vrednosti	5.077.900	4.703.670
	1. Amortizacija	4.430.521	4.496.242
	2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS	208.444	128
	3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih	438.935	207.300
	G. Drugi poslovni odhodki	1.539.808	979.885
	1. Rezervacije	1.008.232	389.570
	2. Drugi stroški	531.576	590.315
	II. IZID IZ POSLOVANJA H. Finančni prihodki	7.118.607 639.572	5.914.096 731.423
	1. Finančni prihodki iz deležev	475.798	541.440
	a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini	427.002	389.505
	b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	44.569	132.789
	c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	4.227	19.146
	č) Finančni prihodki iz drugih naložb	0	0
	2. Finančni prihodki iz danih posojil	147.639	136.187
	a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini	121.197	111.189
	b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	26.442	24.998
	3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	16.135	53.796
	a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini	0	0
	b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	16.135	53.796
	I. Finančni odhodki 1. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb	2.650.747 7.169	3.167.277 190.000
	2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	2.375.216	2.602.451
	a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini	2.680	1.438
	b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank	2.372.536	2.601.013
	c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic	0	0
	č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	0	0
	3. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	268.362	374.826
	a) Fin. odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini	32.037	39.828
	b) Fin. odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obv.	163.593	162.600
	c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	72.732	172.398
	III. POSLOVNI IZID	5.107.432	3.478.242
	Davek iz dobička	0	0
	Odloženi davek	0	0
	ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA	5.107.432	3.478.242

11.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v EUR)	januar - junij	januar - junij
Postavka	2016	2015
1. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi	5.107.432	3.478.242
2. Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi	(37.321)	(10.309)
3. Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	(37.321)	(10.309)
3.1 Čisti dobički/izgube pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(37.321)	(10.309)
3.2 Čisti dobički/izgube pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z
neopredmetenimi osnovnimi sredstvi	0	0
3.3 Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe pripoznani v
zadržanem dobičku/izgubi	0	0
4. Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi	5.070.111	3.467.933

11.4 Izkaz denarnih tokov

(v EUR)		januar - junij 2016	januar - junij 2015
A.	Denarni tokovi pri poslovanju
a)	Čisti poslovni izid
	Poslovni izid pred obdavčitvijo	5.107.432	3.478.242
	Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih	0	0
b)	Prilagoditve za	5.107.432	3.478.242
	Amortizacijo (+)	4.430.521	4.496.242
	Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (-)	(70.778)	(59.853)
	Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (+)	208.444	128
	Oblikovanje popravka vrednosti terjatev	228.935	0
	Oblikovanje popravka vrednosti zalog	210.000	0
	Oblikovanje in odprava dolgoročnih rezervacij	0	0
	Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-)	(623.437)	(677.627)
	Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+)	2.382.385	2.602.451
b)	Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter	6.766.069	6.361.341
	odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
	Začetne manj končne poslovne terjatve	(5.344.660)	(2.395.728)
	Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve	0	0
	Začetne manj končne terjatve za odloženi davek	0	(2.113)
	Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	0
	Začetne manj končne zaloge	(4.033.954)	(715.009)
	Končni manj začetni poslovni dolgovi	4.372.100	3.351.812
	Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije	856.331	(488.561)
	Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek	0 (4.150.183)	0 (249.599)
č)	Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c)	7.723.318	9.589.984
B. a)	Denarni tokovi pri naložbenju Prejemki pri naložbenju
	Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na naložbenje	196.434	677.627
	Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev	0	0
	Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev	552.384	59.660
	Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin	0	0
	Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb	31.704	34.400
	Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb	1.575.520	0
		2.356.043	771.687
b)	Izdatki pri naložbenju
	Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev	(86.032) (3.927.835)	(6.519) (2.454.257)
	Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin	0	0
	Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb	(61.337)	(1.339.359)
	Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb	(165.777)	(49.524)
		(4.240.981)	(3.849.659)
c)	Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)	(1.884.938)	(3.077.972)
C.	Denarni tokovi pri financiranju
a)	Prejemki pri financiranju
	Prejemki od vplačanega kapitala	0	0
	Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti	155.783	101.782
	Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti	41.687	533.899
		197.470	635.681
b)	Izdatki pri financiranju
	Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala	(2.375.216) 0	(2.499.863) 0
	Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti	0	0
	Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti	(4.720.229)	(5.062.041)
	Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku	0	0
		(7.095.445)	(7.561.904)
c)	Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b)	(6.897.975)	(6.926.223)
Č.	Končno stanje denarnih sredstev	1.468.222	917.538
x)	Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ač, Bc in Cc)	(1.059.595)	(414.211)
y)	Začetno stanje denarnih sredstev	2.527.817	1.331.749

11.5 Izkaz gibanja kapitala

GIBANJE KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31.12.2015 DO 30.06.2016

	I. Vpoklicani kapital	II. Kapitalske rezerve	III. Rezerve iz dobička		IV.Presežek iz prevrednotenja	V. Preneseni čisti poslovni izid	VI. Čisti poslovni izid posl. leta	Skupaj
	Osnovni		Zakonske	Rezerve za	Druge		1. Preneseni	1. Čisti dobiček/
	kapital		rezerve	lastne delnice	rezerve iz		čisti dobiček/	izguba poslov-
(v EUR)					dobička		izguba	nega leta
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	23.869.717	(23.213.178)	3.611.837	108.203.859
A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	23.869.717	(23.213.178)	3.611.837	108.203.859
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	(37.321)	0	5.107.432	5.070.111
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	0	0	5.107.432	5.107.432
Sprememba presežka iz prevrednotenja opredmetenih
sredstev		0 0	0	0	0	(37.321)	0	0	(37.321)
B.3. Spremembe v kapitalu		0 0	0	0	0	0	3.611.837	(3.611.837)	0
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala		0 0	0	0	0	0	3.611.837	(3.611.837)	0
C. Končno stanje poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	23.832.396	(19.601.341)	5.107.432	113.273.970

GIBANJE KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31.12.2014 DO 30.06.2015

	I. Vpoklicani kapital	II. Kapitalske rezerve	III. Rezerve iz dobička			IV.Presežek iz prevrednotenja	V. Preneseni čisti poslovni izid	VI. Čisti poslovni izid posl. leta	Skupaj
	Osnovni		Zakonske	Rezerve za	Druge		1. Preneseni	1. Čisti dobiček/
	kapital		rezerve	lastne delnice	rezerve iz		čisti dobiček/	izguba poslov-
(v EUR)					dobička		izguba	nega leta
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	25.070.575	(25.434.053)	2.220.875	105.792.880
A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	25.070.575	(25.434.053)	2.220.875	105.792.880
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	(10.309)	0	3.478.242	3.467.933
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	0	0	3.478.242	3.478.242
Sprememba presežka iz prevrednotenja opredmetenih
sredstev		0 0	0	0	0	(10.309)	0	0	(10.309)
B.3. Spremembe v kapitalu		0 0	0	0	0	0	2.220.875	(2.220.875)	0
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
		0 0	0	0	0	0	2.220.875	(2.220.875)	0
C. Končno stanje poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	25.060.266	(23.213.178)	3.478.242	109.260.813

11.6 Pojasnila k računovodskim izkazom

11.6.1 Bilanca stanja

• Bilančna vsota je znašala na dan 30.6.2016 284,5 milijonov evrov in je za 2,1 odstotka oziroma za 5,8 milijonov evrov višja kot 31.12.2015 zaradi povečanja kratkoročnih sredstev.
• Dolgoročna sredstva so v strukturi ostala skoraj nespremenjena in predstavljajo 65,4 odstotkov celotnih sredstev. Neopredmetena osnovna sredstva so se v primerjavi s stanjem konec leta znižala za 9,8 odstotkov, opredmetena osnovna sredstva pa za 0,1 odstotka.
• Naložbene nepremičnine se v primerjavi s stanjem konec leta 2015 niso spremenile.
• Dolgoročne finančne naložbe so se povečale za 31 tisoč evrov.
• Dolgoročne poslovne terjatve so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 1,1 milijon evrov in so tako za 48,1 odstotkov višje v primerjavi s stanjem konec leta 2015.
• Odložene terjatve za davek so ostale glede na stanje konec leta 2015 nespremenjene.
• Zaloge so se v primerjavi s stanjem konec preteklega leta povečale za 6,9 odstotkov. Pri materialu beležimo povečanje zalog za 4,6 odstotke, zaloge trgovskega blaga pa so nižje za 1,6 odstotka. Tudi zaloge proizvodov so se glede na preteklo leto znižale za 1,2 odstotka. Zaloga nedokončane proizvodnje pa se je povečala za 15,5 odstotkov, kar pa je posledica večje proizvodnje in višje stopnje dokončanosti projektov na programu Strojna oprema, saj bo večina odpreme strojev v drugi polovici leta.
• Kratkoročne finančne naložbe so se znižale za 25,3 odstotkov, v strukturi pa predstavljajo le 1,5 odstotni delež. Znižanje predstavljajo znižanja depozitov pri bankah za zavarovanje avansnih garancij v višini 1,4 milijona evrov.
• Kratkoročne poslovne terjatve so bile v primerjavi s preteklim letom večje za 13,7 odstotkov in sicer so se terjatve do družb s skupini znižale za 9,5 odstotkov, terjatve do ostalih kupcev pa so se povečale za 30,7 odstotkov. Pri tem je pomembno, da se je delež zapadlih terjatev zmanjšal za 0,7 odstotne točke na 25,7 odstotka.
• Denarna sredstva so se v primerjavi s stanjem konec leta 2015 znižala za 1,1 milijon evrov ali za 41,9 odstotkov. V strukturi aktive pa predstavljajo 0,5 odstotka.
• Kapital predstavlja v strukturi 39,8 odstotni delež in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2015 povečal za 2,3 odstotni točki, v primerjavi s stanjem 30.6.2015 pa za 2,6 odstotni točki. Kapital se je povečal za čisti dobiček poslovnega leta v višini 5,1 milijonov evrov.
• Rezervacije in dolgoročne PČR so se zmanjšale za 1,6 odstotka zaradi črpanja rezervacij za višino amortizacije ter izplačila jubilejnih nagrad in odpravnin.
• Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti so se v primerjavi z letom 2015 znižale za 4,5 milijone evrov. Zmanjšanje predstavlja odplačilo glavnic kreditov v prvem polletju.
• Kratkoročne in dolgoročne poslovne obveznosti vključujejo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, do zaposlenih, do države in drugih institucij ter prejete predujme za storitve. V primerjavi s stanjem pred enim letom so obveznosti do dobaviteljev večje za 3,2 odstotka, kar znese 1,1 milijon evrov.
• Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so se v primerjavi s stanjem konec preteklega leta povečale za 61,9 odstotkov, največ zaradi višjih zneskov vkalkuliranih stroškov rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter popravkov vrednosti zalog in terjatev. Dodatno smo s 30.6.2016 vkalkulirali za 419 tisoč evrov stroškov, ki bodo za obdobje prvega polletja izhajali iz prejetih računov dobaviteljev, ki smo jih v družbi prejeli po zaključku obračuna za prvo polletje.

11.6.2 Izkaz poslovnega izida

• V strukturi celotne prodaje je dosegla prodaja v Sloveniji 17,7 milijonov evrov ali 20,9 odstotni delež, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015 pa je nižja za 0,7 odstotka. Prodaja v druge države je znašala 67 milijonov evrov ali 79,1 odstotkov celotne prodaje in je bila v primerjavi z letom 2015 višja za 4,9 odstotke.
• Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje v šestih mesecih leta 2016 predstavlja povečanje zalog za 3 milijone evrov. Povečanje v šestih mesecih leta 2015 je znašalo 739 tisoč evrov, tako da je učinek 2,3 milijona evrov. Na to vpliva predvsem povečana stopnja dokončanosti proizvodnje na programu Strojna oprema.
• Kosmati donos iz poslovanja je bil v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta iz razloga navedenega v prejšnji alineji ter večje prodaje za 5,5 odstotkov večji.
• Povečanje stroškov blaga, materiala in storitev za 2,7 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta je posledica optimizacije proizvodnje ter nižjih vstopnih cen, kar ob zvečanju kosmatega donosa kaže za učinkovito izvajanje vseh ukrepov za izboljšanje poslovanja.
• Stroški dela so bili višji za 5,3 odstotkov, glede na kosmati donos predstavljajo 26,8 odstotkov, v istem obdobju leta 2015 pa so predstavljali 26,9 odstotkov kosmatega donosa.
• Odpisi vrednosti so se v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali za 8 odstotkov zaradi višjih vlaganj v preteklem letu ter večjih vkalkuliranih postavk za morebitne popravke vrednosti zalog in terjatev ter prevrednotovalnih poslovnih odhodkov zaradi prodaje bungalovov na Rogli.
• Drugi poslovni odhodki so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta višji za 57,1 odstotkov zaradi višjega oblikovanja rezervacij kot v primerljivem obdobju preteklega leta (158,8 odstotno povečanje) in sicer rezervacije za neizkoriščene dopuste ter vkalkuliranih postavk stroškov za račune prejete po zaključku polletja.
• Izid iz poslovanja se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zaradi vseh zgoraj navedenih dejstev povečal za 20,4 odstotkov.
• Finančni prihodki znašajo 640 tisoč evrov in so za 12,6 odstotkov nižji kot v šestih mesecih leta 2015 zaradi drugačne dinamike izplačil dobičkov hčerinskih družb kot v enakem obdobju preteklega leta.
• Finančni odhodki so znašali 2,7 milijona evrov, od tega največ obresti iz posojil 2,4 milijona evrov. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta so finančni odhodki nižji za 16,3 odstotkov, kar je posledica nižje referenčne obrestne mere in nižjega stanja kreditov.
• Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je v šestih mesecih znašal 5,1 milijonov evrov in je za 46,8 odstotkov večji kot v prvem polletju leta 2015. Glede na kosmati donos predstavlja 5,7 odstotkov. V enakem obdobju preteklega leta je znašal 3,5 milijone evrov, glede na kosmati donos pa 4,1 odstotkov.

11.6.3 Izkaz vseobsegajočega donosa

Znesek vseobsegajočega donosa se od čistega poslovnega izida obračunskega obdobja razlikuje za 37 tisoč evrov spremembe presežka iz prevrednotenja zaradi prodaje zemljišč.

11.6.4 Izkaz denarnih tokov

• Denarni tok pri poslovanju je pozitiven pozitivno je vplivala amortizacija in pozitiven čisti poslovni izid negativno pa sprememba čistih obratnih sredstev.
• Denarni tok pri naložbenju je negativen nanj pozitivno vplivajo prejeta izplačila dobičkov povezanih oseb, prejemki od odtujitve osnovnih sredstev in prejemki od odtujitve kratkoročnih

finančnih naložb, negativno pa v največji meri vplivajo izdatki za pridobitev osnovnih sredstev in kratkoročnih finančnih naložb.

Denarni tok pri financiranju je negativen zaradi odplačil glavnic kreditov ter izdatkov za plačilo obresti za najete kredite.

11.6.5 Izkaz gibanja kapitala

Kapital se je v primerjavi s preteklim letom povečal zaradi čistega dobička poslovnega leta v višini 5,1 milijonov evrov. Prerazporeditve znotraj kapitala so bile pri razporeditvi čistega dobička poslovnega leta 2015 na preneseno čisto izgubo ter sprememba presežka iz prevrednotenja.

11.7 Upravljanje s tveganji

Pravočasno prepoznavamo priložnosti in nevarnosti, ki se pojavljajo v okolju in v poslovnem sistemu in tako izboljšujemo poslovanje.

UNIOR d.d. se vsakodnevno srečuje s tveganji v mednarodnem okolju, kar je razlog, da se področju upravljanja s tveganji posveča večja skrb. Aktivnosti, ki jih izvajamo, so usmerjene k zagotavljanju ustrezne izpostavljenosti različnim oblikam tveganj v skladu s sprejetimi politikami ter s tem k povečanju zanesljivosti doseganja načrtovanih poslovnih ciljev. Glede na predhodno leto smo se tudi v letu 2016 usmerili predvsem k priložnostim v gospodarskem okolju. Posvečali smo se uspešnosti poslovanja in zaposlenim, s poudarkom na spodbujanju inovativnosti in projektnem vodenju.

Področje tveganja	Opis tveganja	Način obvladovanja	Izpostavljenost
kreditno tveganje	tveganje neplačil kupcev	omejevanje izpostavljenosti do posameznih kupcev, spremljanje bonitetnih ocen kupcev	zmerna
tveganje presežka kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi	pomanjkanje likvidnih sredstev	načrtovanje potreb po likvidnih sredstvih	zmerna
valutno tveganje	možnost izgube zaradi neugodnega gibanja deviznih tečajev	spremljanje finančnih trgov	zmerna
tveganje sprememb obrestnih mer	možnost izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer	spremljava gibanja obrestnih mer, pogajanja s kreditnimi institucijami	zmerna
nevarnost škode na premoženju	nevarnost škode na premoženju zaradi nezgodnih primerov	ukrepi v skladu s predpisi varstva pred požari, sklepanje ustreznih zavarovanj pred požari	zmerna
nevarnost odškodninskih zahtevkov in tožb	nevarnost odškodninskih zahtevkov, ki jih družba nehote povzroči s svojo dejavnostjo, posestjo stvari in dajanjem izdelkov in storitev na trg	zavarovanje vseh vrst odgovornosti	zmerna

FINANČNA TVEGANJA

Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

Kreditna tveganja

Kreditna tveganja obvladujemo z rednim nadziranjem poslovanja in finančnega stanja vseh novih in obstoječih poslovnih partnerjev, z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev in z aktivnim procesom izterjave terjatev. Z rednim spremljanjem odprtih in zapadlih terjatev do kupcev, starostne strukture terjatev in gibanja povprečnih plačilnih rokov kreditno izpostavljenost družbe ohranjamo v sprejemljivih okvirih. Terjatve do vseh kupcev, razen povezanih družb pa imamo od 1.10.2014 dalje tudi zavarovane pri zavarovalnici.

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje zajemajo tveganja, povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in posledično nesposobnostjo podjetja, da v dogovorjenih rokih poravna svoje obveznosti. Zaradi učinkovitega upravljanja z denarnimi sredstvi preko varčevalnega računa, ter dejstva, da je družba v letu 2013 uspešno zaključila pogajanja z bankami in sklenila Generalno pogodbo o finančnem prestrukturiranju, ki zagotavlja stabilen denarni tok do leta 2019, ocenjujemo, da je izpostavljenost tveganjem plačilne sposobnosti zmerna.

Valutno tveganje

Pretežni del denarnega toka v družbi poteka v evrih. Sprememba tečajev tujih valut v letu 2016 ni pomembno vplivala na rezultate družbe.

Tveganje sprememb obrestnih mer

Veliko pozornost posvečamo tudi obrestnim tveganjem, ki lahko zmanjšajo gospodarske koristi zaradi spremembe obrestnih mer. Podpisana Generalna pogodba o finančnem prestrukturiranju je zagotavljala do konca leta 2015 nespremenjene marže pri bančnih kreditih. V drugem kvartalu leta 2016 smo z bankami upnicami podpisali Dodatek št. 2 h Generalni pogodbi o finančnem prestrukturiranju, s katerim so se obstoječe obrestne mere za finančne obveznosti znižale. Ob začetku svetovne gospodarske krize so se začele referenčne obrestne mere, ki jih imamo pri vseh najetih kreditih zniževati in so še vedno na najnižji ravni v zgodovini.

11.8 Dogodki po bilanci stanja

Po bilanci stanja ni bilo pomembnih poslovnih dogodkov.

12 Skupina UNIOR

12.1 Sestava Skupine UNIOR

Odvisne družbe

Ime družbe		Država	Delež v %
	UNIOR PRODUKTIONS UND HANDELS GmbH	Avstrija	99,55
	UNIOR DEUTSCHLAND GmbH	Nemčija	100,00
	UNIOR FRANCE S. A. S.	Francija	100,00
	UNIOR ITALIA S. R. L.	Italija	95,00
	UNIOR ESPANA S. L.	Španija	95,00
	UNIOR HELLAS S. A.	Grčija	76,08
	UNIOR INTERNATIONAL Ltd.	Velika Britanija	50,00
	UNIOR KOMERC d. o. o.	Makedonija	85,00
	UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd.	Rusija	55,00
	UNIOR USA CORPORATION	ZDA	100,00
	UNIOR BULGARIA Ltd.	Bolgarija	58,00
	UNIOR COMPONENTS a. d.	Srbija	95,45
	NINGBO UNIOR FORGING Co. Ltd.	Kitajska	50,00
	UNIDAL d. o. o.	Hrvaška	55,35
	UNIOR HUNGARIA Kft.	Madžarska	70,00
	RTC KRVAVEC d. d.	Slovenija	98,56
	ROGLA INVESTICIJE d. o. o.	Slovenija	100,00
	SPITT d. o. o.	Slovenija	100,00

Pridružene družbe

Ime družbe	Država	Delež v %
ŠTORE STEEL d. o. o.	Slovenija	29,25
RHYDCON d. o. o.	Slovenija	33,50
RC SIMIT, d. o. o.	Slovenija	20,00
UNIOR TEPID S. R. L.	Romunija	49,00
UNIOR SINGAPORE Pte. Ltd.	Singapur	40,00
UNIOR TEHNA, d. o. o.	BiH	25,00
UNIOR TEOS ALATI d. o. o.	Srbija	20,00
SINTER a. d.	Srbija	25,07

V konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine UNIOR so vključene vse družbe, v katerih ima matična družba UNIOR d.d. lastniški delež 50% ali več.

V konsolidiranih računovodskih izkazih so vključena tudi pridružena podjetja po kapitalski metodi. Te družbe so: Štore Steel d.o.o., Rhydcon d.o.o. in RC Simit d.o.o. v Sloveniji ter Unior Tepid S.R.L., Unior Singapore PTE Ltd., Unior Tehna d.o.o., Unior Teos Alati d.o.o. in Sinter a.d. v tujini, v njih pa ima matična družba UNIOR d.d. vsaj 20% in manj kot 50% lastniški delež.

V prvem polletju leta 2016 ni bilo sprememb v sestavi Skupine Unior.

13 Konsolidirani računovodski izkazi

13.1 Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR na dan 30.6.2016

(v EUR)		na dan	na dan	na dan
	Postavka	30.06.2016	31.12.2015	30.06.2015
	SREDSTVA	346.256.132	339.546.715	358.060.725
A.	DOLGOROČNA SREDSTVA	222.367.251	225.151.920	223.354.865
I.	Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR	5.441.615	6.083.362	5.947.745
	1. Dolgoročne premoženjske pravice	1.961.283	2.011.082	2.032.726
	2. Dobro ime	521.448	521.448	521.448
	4. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja	2.699.061	3.377.042	3.005.734
	5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve	259.823	173.790	387.837
II.	Opredmetena osnovna sredstva	186.505.596	189.073.482	187.865.067
	1. Zemljišča in zgradbe	119.424.437	122.246.037	123.421.325
	a) Zemljišča	39.191.582	39.265.774	39.710.805
	b) Zgradbe	80.232.855	82.980.263	83.710.520
	2. Proizvajalne naprave in stroji	56.318.249	60.351.881	55.900.289
	3. Druge naprave in oprema, drobni inv. in druga OOS	5.476.362	5.551.170	5.708.489
	4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo	5.286.548	924.394	2.834.964
	a) OOS v gradnji in izdelavi	5.286.548	924.394	2.834.964
	III. Naložbene nepremičnine	14.091.936	14.112.745	14.118.246
	IV. Dolgoročne finančne naložbe	13.619.198	13.203.632	13.624.485
	1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil	13.441.405	13.020.530	13.177.853
	a) Delnice in deleži v pridruženih družbah	13.285.226	12.845.464	12.975.512
	b) Druge delnice in deleži	105.195	126.846	154.255
	c) Druge dolgoročne finančne naložbe	50.984	48.220	48.086
	2. Dolgoročna posojila	177.793	183.102	446.632
	a) Dolgoročna posojila drugim	177.793	183.102	446.632
V.	Dolgoročne poslovne terjatve	464.017	403.863	423.596
	1. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev	215.659	147.859	103.369
	2. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih	248.358	256.004	320.227
	VI. Odložene terjatve za davek	2.244.889	2.274.836	1.375.726
B.	KRATKOROČNA SREDSTVA	123.888.881	114.394.795	134.705.860
I.	Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	134.444	134.665	134.789
II.	Zaloge	70.548.789	67.325.230	70.593.629
	1. Material	22.469.677	21.538.404	21.923.459
	2. Nedokončana proizvodnja	25.049.023	22.129.425	23.965.249
	3. Proizvodi	14.302.707	14.543.265	15.582.763
	4. Trgovsko blago	8.727.382	9.114.136	9.122.158
	III. Kratkoročne finančne naložbe	3.274.677	4.675.483	4.881.154
	1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil	0	131	341
	a) Druge delnice in deleži	0	0	0
	b) Druge kratkoročne finančne naložbe	0	131	341
	2. Kratkoročna posojila	3.274.677	4.675.352	4.880.813
	a) Druga kratkoročna posojila IV. Kratkoročne poslovne terjatve	3.274.677 43.003.542	4.675.352 34.993.076	4.880.813 52.614.342
	1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	33.116.649	26.188.977	42.979.717
	2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih	9.886.893	8.804.099	9.634.625
V.	Denarna sredstva	6.927.429	7.266.341	6.481.946

(v EUR)		na dan	na dan	na dan
	Postavka	30.06.2016	31.12.2015	30.06.2015
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	346.256.132	339.546.715	358.060.725
A.	KAPITAL	153.408.005	144.631.028	148.228.238
	A1. KAPITAL LASTNIKOM OBVLADUJOČE DRUŽBE	143.526.691	135.955.186	139.274.680
I.	Vpoklicani kapital	23.688.983	23.688.983	23.688.983
	1. Osnovni kapital	23.688.983	23.688.983	23.688.983
	2. Nevpoklicani kapital (odbitna postavka)	0	0	0
II.	Kapitalske rezerve	41.686.964	41.686.964	41.686.964
	III. Rezerve iz dobička	39.912.387	39.575.457	39.442.363
	1. Zakonske rezerve	2.012.271	2.012.271	2.007.240
	2. Rezeve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	120.190	120.190	120.190
	3. Lastne delnice in poslovni deleži (odbitna postavka)	(120.190)	(120.190)	(120.190)
	4. Statutarne rezerve	759.338	422.408	425.956
	5. Druge rezerve iz dobička	37.140.778	37.140.778	37.009.167
	IV. Presežek iz prevrednotenja	27.711.085	27.748.406	28.866.783
V.	Preneseni čisti dobiček oz. izguba	4.579.543	453.903	1.111.944
	VI. Čisti dobiček oz. izguba poslovnega leta	8.066.942	4.557.108	5.923.673
	VII. Prevedbeni popravek kapitala	(2.119.213)	(1.755.635)	(1.446.030)
	A2. KAPITAL NEOBVLADUJOČEMU DELEŽU	9.881.314	8.675.842	8.953.558
B.	REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR	9.065.965	9.452.901	7.753.274
	1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	5.108.272	5.152.311	3.620.724
	2. Druge rezervacije	3.262.057	3.579.423	3.376.919
	3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve	695.636	721.167	755.631
C.	DOLGOROČNE OBVEZNOSTI	116.828.885	117.153.347	124.894.098
I.	Dolgoročne finančne obveznosti	116.498.256	116.798.141	124.678.547
	1. Dolgoročne finančne obveznosti do bank	116.180.986	116.485.181	124.078.329
	2. Dolgoročne finančne obv. na podlagi obveznic	0	0	0
	3. Druge dolgoročne finančne obveznosti	317.270	312.960	600.218
II.	Dolgoročne poslovne obveznosti	262.627	286.160	151.460
	1. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	159.879	160.206	2.300
	2. Dolgoročne menične obveznosti	0	0	0
	3. Dolgoročne poslovne obv. na podlagi predujmov	0	0	0
	4. Druge dolgoročne poslovne obveznosti	102.748	125.954	149.160
	III. Odložene obveznosti za davek	68.002	69.046	64.091
Č.	KRATKOROČNE OBVEZNOSTI	63.700.292	65.580.581	76.456.999
I.	Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev	0	0	0
II.	Kratkoročne finančne obveznosti	7.780.586	15.013.506	22.871.873
	1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank	6.331.878	13.250.749	10.869.183
	2. Kratkoročne finančne obv. na podlagi obveznic	0	0	0
	3. Druge kratkoročne finančne obveznosti	1.448.708	1.762.757	12.002.690
	III. Kratkoročne poslovne obveznosti	55.919.706	50.567.075	53.585.126
	1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	37.591.425	33.129.525	35.347.299
	2. Kratkoročne menične obveznosti	4.178.366	2.860.711	4.861.766
	3. Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov	4.362.075	3.855.475	3.749.366
D.	4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti KRATKOROČNE PČR	9.787.840 3.252.985	10.721.364 2.728.858	9.626.695 728.116

13.2 Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR za obdobje od 1.1.2016 do 30.6.2016

(v EUR)	Postavka	januar - junij 2016	januar - junij 2015
A.	Čisti prihodki od prodaje	111.021.201	107.451.510
	1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu	20.584.494	20.502.547
	Čisti a) prihodki od prodaje proizvodov in storitev	17.151.885	16.961.717
	Čisti b) prihodki od prodaje blaga in materiala	3.432.609	3.540.830
	2. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu	90.436.707	86.948.963
	Čisti a) prihodki od prodaje proizvodov in storitev	79.066.402	74.087.931
	Čisti b) prihodki od prodaje blaga in materiala	11.370.305	12.861.032
B.	Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokončane pr.	2.790.003	1.226.483
C.	Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve	425.892	585.126
Č.	Drugi poslovni prihodki	982.183	886.100
I.	KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA	115.219.279	110.149.219
D.	Stroški blaga, materiala in storitev	62.358.279	62.611.552
	1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	5.166.341	5.688.173
	2. Stroški porabljenega materiala	42.843.152	43.203.628
	a) stroški materiala	32.077.143	32.502.383
	b) stroški energije	5.683.763	5.794.720
	c) drugi stroški materiala	5.082.246	4.906.525
	3. Stroški storitev	14.348.786	13.719.751
	a) transportne storitve	2.608.317	2.715.101
	b) stroški vzdrževanja	793.233	960.119
	c) najemnine	558.936	586.892
	č) drugi stroški storitev	10.388.300	9.457.639
E.	Stroški dela	30.369.748	28.870.179
	1. Stroški plač	23.091.298	22.213.606
	2. Stroški pokojninskih zavarovanj	369.575	366.325
	3. Stroški drugih socialnih zavarovanj	3.784.290	3.711.711
	4. Drugi stroški dela	3.124.585	2.578.537
F.	Odpisi vrednosti	7.958.105	7.021.192
	1. Amortizacija	7.007.856	6.794.531
	2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS	213.959	2.094
	3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih	736.290	224.567
G.	Drugi poslovni odhodki	1.804.616	1.191.286
	1. Rezervacije	1.008.232	389.570
	2. Drugi stroški	796.384	801.716
II.	IZID IZ POSLOVANJA	12.728.531	10.455.010
H.	Finančni prihodki	1.307.106	3.128.335
	1. Finančni prihodki iz deležev	780.156	620.503
	a) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	775.719	601.143
	b) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	4.437	19.356
	c) Finančni prihodki iz drugih naložb	0	4
	2. Finančni prihodki iz danih posojil	32.747	74.724
	3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	494.203	2.433.108
I.	Finančni odhodki	3.438.313	5.467.281
	1. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb	307.337	0
	2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	2.745.934	3.002.643
	a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank	2.677.784	2.969.880
	b) Finančni odhodki iz izdanih obveznic	0	0
	c) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	68.150	32.763
	3. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	385.042	2.464.638
	a) Fin. odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obv.	172.470	170.902
	b) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	212.572	2.293.736
	III. POSLOVNI IZID	10.597.324	8.116.064
	Davek iz dobička	1.041.669	918.767
	Odloženi davek	26.265	33.002
	ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA	9.529.390	7.164.295
	- ki pripada LASTNIKOM OBVLADUJOČE DRUŽBE	8.066.942	5.923.673
	- ki pripada NEOBVLADUJOČEMU DELEŽU	1.462.448	1.240.622

13.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa Skupine UNIOR

(v EUR)	IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA	januar - junij 2016	januar - junij 2015
	1. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi	9.529.390	7.164.295
	2. Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi	(639.372)	1.025.354
	3. Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	(639.372)	1.025.354
	3.1 Čisti dobički/izgube pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(37.321)	(10.309)
	3.2 Čisti dobički/izgube pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi	0	0
	3.3 Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe pripoznani v zadržanem dobičku/izgubi	0	0
	3.4 Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini	(602.051)	1.035.663
	4. Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi	8.890.018	8.189.649
	Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe	7.666.043	6.454.781
	Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada neobvladujočemu deležu	1.223.975	1.734.868

13.4 Konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR

	(v EUR)	januar - junij 2016	januar - junij 2015
A.	Denarni tokovi pri poslovanju
	a) Čisti poslovni izid
	Poslovni izid pred obdavčitvijo	10.597.324	8.116.064
	Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih	(1.067.934)	(951.769)
	b) Prilagoditve za	9.529.390	7.164.295
	Amortizacijo (+)	7.007.856	6.794.531
	Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (-)	(73.873)	(74.284)
	Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (+)	213.959	2.094
	Oblikovanje popravka vrednosti terjatev	228.935	0
	Oblikovanje popravka vrednosti zalog	210.000	0
	Oblikovanje in odprava dolgoročnih rezervacij	0	0
	Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-) Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+)	(812.903) 3.053.271	(695.227) 3.002.643
		9.827.245	9.029.757
	c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
	odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
	Začetne manj končne poslovne terjatve	(8.299.555)	(4.013.571)
	Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve	0	0
	Začetne manj končne odložene terjatve za davek	29.947	(20.326)
	Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Začetne manj končne zaloge	221 (3.433.559)	(47) (1.701.145)
	Končni manj začetni poslovni dolgovi	5.329.098	3.546.186
	Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije	137.191	(1.374.441)
	Končne manj začetne odložene obveznosti za davek	(1.044)	202
		(6.237.701)	(3.563.142)
	č) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c)	13.118.934	12.630.910
B.	Denarni tokovi pri naložbenju
	a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na naložbenje	812.903	695.227
	Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev	0	0
	Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev	568.095	92.410
	Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin	0	0
	Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb	31.026	91.122
	Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb	1.470.526	199.209
		2.882.550	1.077.968
	b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev	(94.532)	(6.519)
	Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev	(5.435.372)	(4.290.772)
	Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin	0	0
	Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb	(446.592)	(5.451)
	Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb	(69.720)	(391.877)
		(6.046.216)	(4.694.619)
	c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)	(3.163.666)	(3.616.651)
C.	Denarni tokovi pri financiranju
	a) Prejemki pri financiranju
	Prejemki od vplačanega kapitala	0	0
	Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti	162.111	86.019
	Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti	120.216 282.327	619.419 705.438
	b) Izdatki pri financiranju
	Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje	(2.745.934)	(3.002.643)
	Izdatki za vračila kapitala	0	0
	Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti	(461.996)	(773.504)
	Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku	(7.353.136) (15.441)	(5.190.166) (18.931)
		(10.576.507)	(8.985.244)
	c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b)	(10.294.180)	(8.279.806)
Č.	Končno stanje denarnih sredstev	6.927.429	6.481.946
x)	Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ač, Bc in Cc)	(338.912)	734.453
y)	Začetno stanje denarnih sredstev	7.266.341	5.747.493

13.5 Izkaz gibanja kapitala Skupine UNIOR

GIBANJE KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31.12.2015 DO 30.06.2016

	I. Vpoklicani kapital	II. Kapitalske rezerve			III. Rezerve iz dobička			IV. Presežek iz prevrednote nja	V. Preneseni čisti poslovni izid	VI. Čisti VII. poslovni izid Prevedbeni posl. leta popravek kapitala	Skupaj kapital lastnikom obvladujoče družbe	Kapital neobvladu jočemu deležu	Skupaj kapital
	Osnovni		Zakonske	Rezerve	Lastne	Statutarne	Druge		Preneseni	Čisti dobiček/
	kapital		rezerve	za lastne	delnice	rezerve	rezerve iz		čisti dobiček/	izguba poslov-
(v EUR)				delnice			dobička		izguba	nega leta
A.1. Stanje konec prejšnjega
poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	2.012.271				120.190 (120.190) 422.408 37.140.778 27.748.406		453.903	4.557.108 (1.755.635) 135.955.186				8.675.842 144.631.028
A.2. Začetno stanje
poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	2.012.271				120.190 (120.190) 422.408 37.140.778 27.748.406		453.903	4.557.108 (1.755.635) 135.955.186				8.675.842 144.631.028
B.1. Spremembe lastniškega
kapitala - transakcije z lastniki		0 0	0	0	0	0	0	0	(94.538)	0	0	(94.538)	(18.503)	(113.041)
Izplačilo dividend	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	(15.441)	(15.441)
Druge spremembe lastniškega kapitala	0	0	0	0	0	0	0	0	(94.538)	0	0	(94.538)	(3.062)	(97.600)
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	0	0	(37.321)	0	8.066.942	(363.578)	7.666.043	1.223.975	8.890.018
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja	0	0	0	0	0	0	0	0	0	8.066.942	0	8.066.942	1.462.448	9.529.390
Sprememba presežka iz prevrednotenja
opredmetenih sredstev	0	0	0	0	0	0	0	(37.321)	0	0	0	(37.321)	0	(37.321)
Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe
računovodskih izkazov podjetij v tujini		0 0	0	0	0	0	0	0	0	0	(363.578)	(363.578)	(238.473)	(602.051)
B.3. Spremembe v kapitalu		0 0	0	0	0	336.930	0	0	4.220.178	(4.557.108)	0	0	0	0
Razporeditev preostalega dela čistega
dobička primerjalnega poročevalskega
obdobja na druge sestavine kapitala	0	0	0	0	0	0	0	0	4.557.108	(4.557.108)	0	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	0	336.930	0	0	(336.930)	0	0	0	0	0
C. Končno stanje poročevalskega
obdobja	23.688.983	41.686.964	2.012.271				120.190 (120.190) 759.338 37.140.778 27.711.085		4.579.543	8.066.942 (2.119.213) 143.526.691				9.881.314 153.408.005

GIBANJE KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31.12.2014 DO 30.06.2015

	I. Vpoklicani	II.	III. Rezerve iz dobička					IV. Presežek	V. Preneseni	VI. Čisti	VII.	Skupaj kapital	Kapital	Skupaj kapital
	kapital	Kapitalske						iz	čisti poslovni	poslovni izid	Prevedbeni	lastnikom	neobvladu
		rezerve						prevrednote	izid	posl. leta	popravek	obvladujoče	jočemu
								nja			kapitala	družbe	deležu
	Osnovni		Zakonske	Rezerve	Lastne	Statutarne	Druge		Preneseni	Čisti dobiček/
	kapital		rezerve	za lastne	delnice	rezerve	rezerve iz		čisti dobiček/	izguba poslov-
(v EUR)				delnice			dobička		izguba	nega leta
A.1. Stanje konec prejšnjega
poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.986.340		120.190 (120.190)		0 36.988.159 28.877.092		(1.452.031)			3.215.101 (1.987.447) 133.003.161		7.358.201 140.361.362
A.2. Začetno stanje
poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.986.340		120.190 (120.190)		0 36.988.159 28.877.092		(1.452.031)			3.215.101 (1.987.447) 133.003.161		7.358.201 140.361.362
B.1. Spremembe lastniškega
kapitala - transakcije z lastniki		0 0	0	0	0	0	0	0	(183.262)	0	0	(183.262)	(139.511)	(322.773)
Izplačilo dividend	0	0	0	0	0		0	0	0	0	0	0	(18.931)	(18.931)
Druge spremembe lastniškega kapitala	0	0	0	0	0		0	0	(183.262)	0	0		(183.262) (120.580)	(303.842)
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	0	0	(10.309)	0	5.923.673	541.417	6.454.781	1.734.868	8.189.649
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5.923.673	0	5.923.673	1.240.622	7.164.295
Sprememba presežka iz prevrednotenja
opredmetenih sredstev
		0 0	0	0	0	0	0	(10.309)	0	0	0	(10.309)	0	(10.309)
Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe
računovodskih izkazov podjetij v tujini	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	541.417	541.417	494.246	1.035.663
B.3. Spremembe v kapitalu		0 0	20.900	0	0	425.956	21.008	0	2.747.237	(3.215.101)	0	0	0	0
Razporeditev preostalega dela čistega
dobička primerjalnega poročevalskega
obdobja na druge sestavine kapitala	0	0	20.900	0	0	425.956	21.008	0	2.747.237	(3.215.101)	0	0	0	0
C. Končno stanje poročevalskega
obdobja	23.688.983	41.686.964	2.007.240				120.190 (120.190) 425.956 37.009.167 28.866.783		1.111.944			5.923.673 (1.446.030) 139.274.680		8.953.558 148.228.238

13.6 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

13.6.1 Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR

• Bilančna vsota je na dan 30.06.2016 znašala 346,3 milijone evrov in je za 6,7 milijonov evrov oziroma 2% višja kot ob koncu leta 2015 predvsem zaradi povečanja kratkoročnih sredstev.
• Dolgoročna sredstva so se zmanjšala za 1,2% in v strukturi predstavljajo 64,2% celotnih sredstev, kar je 2,1 odstotne točke manj kot konec leta 2015. Neopredmetena osnovna sredstva so se v primerjavi s preteklim letom znižala za 10,5%, opredmetena osnovna sredstva pa so se znižala za 1,4%.
• Naložbene nepremičnine se v primerjavi s stanjem konec leta 2015 niso spremenile, zmanjšanje za 21 tisoč evrov je le posledica padca tuje valute v primerjavi z evrom.
• Dolgoročne finančne naložbe so se povečale za 3,1%, kar je v največji meri posledica vrednotenja pridruženih podjetij po kapitalski metodi.
• Dolgoročne poslovne terjatve so se povečale za 60 tisoč evrov in so za 14,9% višje v primerjavi s stanjem konec leta 2015.
• Odložene terjatve za davek so se glede na stanje konec leta 2015 znižale za 1,3%.
• Zaloge so se v primerjavi s koncem preteklega leta povečale za 4,8% oziroma za 3,2 milijone evrov. Pri materialu beležimo povečanje zalog za 4,3%, medtem ko so zaloge gotovih proizvodov nižje za 1,7%, zaloge trgovskega blaga pa so nižje za 4,2%. Zaloge nedokončane proizvodnje so se povečale za 13,2%, kar je posledica večje proizvodnje in višje stopnje dokončanosti projektov na programu Strojna oprema, saj bodo večje odpreme strojev v drugi polovici leta.
• Kratkoročne finančne naložbe so se zmanjšale za 30%, v strukturi sredstev pa predstavljajo 0,9% delež. Znižanje predstavljajo znižanja depozitov pri bankah za zavarovanje avansnih garancij v višini 1,4 milijona evrov.
• Kratkoročne poslovne terjatve so bile v primerjavi s koncem preteklega leta večje za 22,9% in sicer zaradi nižje prodaje v mesecu decembru 2015 ter posledično nižjem stanju terjatev konec leta. V primerjavi s stanjem izpred enega leta so se kratkoročne poslovne terjatve zmanjšale za 18,3% oziroma za 9,6 milijonov evrov.
• Denarna sredstva so se v primerjavi s stanjem konec leta 2015 zmanjšala za 339 tisoč evrov ali za 4,7%, v strukturi aktive pa predstavljajo 2%.
• Kapital je na dan 30.06.2016 znašal 153,4 milijonov evrov in je za 8,8 milijonov evrov oziroma 6,1% višji kot ob koncu leta 2015. V strukturi predstavlja 44,3% delež, kar je 1,7 odstotne točke več kot ob koncu leta 2015 in 2,9 odstotne točke več glede na stanje na dan 30.06.2015.
• Rezervacije in dolgoročne PČR so se v primerjavi s koncem leta 2015 zmanjšale za 4,1% zaradi črpanja rezervacij za višino amortizacije ter izplačila jubilejnih nagrad in odpravnin.
• Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti so se v primerjavi s preteklim letom skupaj zmanjšale za 6% oziroma za 7,8 milijonov evrov. Zmanjšanje predstavlja odplačilo glavnic kreditov v prvem polletju.
• Kratkoročne in dolgoročne poslovne obveznosti vključujejo obveznosti do dobaviteljev, do zaposlenih, do države in drugih institucij ter prejete predujme za proizvode in storitve. V primerjavi s koncem preteklega leta so poslovne obveznosti skupaj večje za 10,2% oziroma za 5,2 milijonov evrov, v primerjavi s stanjem pred enim letom pa so poslovne obveznosti skupaj večje za 4,4% oziroma za 2,3 milijone evrov.
• Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so se v primerjavi s stanjem konec preteklega leta povečale za 19,2%, največ zaradi višjih zneskov vkalkuliranih stroškov rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter popravkov vrednosti zalog in terjatev. Dodatno smo s 30.06.2016 vkalkulirali za 419 tisoč evrov stroškov, ki bodo za obdobje prvega polletja izhajali iz prejetih računov dobaviteljev, ki smo jih prejeli po zaključku obračuna za prvo polletje.

13.6.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR

• Čisti prihodki od prodaje so v prvem polletju leta 2016 znašali 111 milijonov evrov in so se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali za 3,6 milijonov evrov oziroma za 3,3%.
• V strukturi celotne prodaje je dosegla prodaja v Sloveniji 20,6 milijonov evrov ali 18,5% delež, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa je višja za 0,4%. Prodaja v druge države je znašala 90,4 milijonov evrov in dosegla 81,5% delež, v primerjavi s preteklim letom pa je bila večja za 4%.
• Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje predstavlja povečanje za 2,8 milijonov evrov glede na stanje konec minulega leta, medtem ko je v prvem polletju leta 2015 znašalo povečanje 1,2 milijona evrov. Na povečanje je vplivala predvsem povečana stopnja dokončanosti proizvodnje na programu Strojna oprema.
• Kosmati donos iz poslovanja je bil v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta iz razlogov navedenih v prejšnjih alinejah višji za 4,6% oziroma za 5,1 milijon evrov.
• Stroški blaga, materiala in storitev so nižji za 0,4% glede na enako obdobje lanskega leta, kar je posledica nižjih vstopnih cen surovin in optimizacije proizvodnje ter kaže na učinkovito izvajanje vseh ukrepov za izboljšanje poslovanja.
• Stroški dela so bili višji za 5,2% in glede na kosmati donos predstavljajo 26,4%, v istem obdobju preteklega leta pa so stroški dela predstavljali 26,2% glede na kosmati donos.
• Odpisi vrednosti so se v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali za 13,3% zaradi višjih vlaganj v preteklem letu ter večjih vkalkuliranih postavk za morebitne popravke vrednosti zalog in terjatev ter prevrednotovalnih poslovnih odhodkov zaradi prodaje bungalovov na Rogli.
• Drugi poslovni odhodki so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta višji za 51,5% zaradi višjega oblikovanja rezervacij kot v primerljivem obdobju preteklega leta (158,8 odstotno povečanje) in sicer rezervacije za neizkoriščene dopuste ter vkalkuliranih postavk stroškov za račune prejete po zaključku polletja.
• Izid iz poslovanja je v prvem polletju dosegel 12,7 milijonov evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 21,7%.
• Finančni prihodki so znašali 1,3 milijone evrov in so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za 58,2% zaradi nižjih pozitivnih tečajnih razlik v nekaterih družbah, ki so v državah izven evrskega območja, v strukturi kosmatega donosa pa predstavljajo 1,1%.
• Finančni odhodki so znašali 3,4 milijonov evrov, od tega največ obresti iz posojil 2,7 milijonov evrov. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta so se finančni odhodki znižali za 37,1%, v strukturi kosmatega donosa pa predstavljajo 3%. Znižanje je posledica nižjih negativnih tečajnih razlik v nekaterih družbah, ki so v državah izven evrskega območja, medtem ko so se obresti iz posojil znižale za 8,5% zaradi nižje referenčne obrestne mere in nižjega stanja finančnih obveznosti.
• Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je ob polletju leta 2016 znašal 9,5 milijonov evrov, kar je 33% več kot v prvem polletju leta 2015 in predstavlja 8,3% kosmatega donosa. V enakem obdobju preteklega leta je znašal 7,2 milijonov evrov, glede na kosmati donos pa je predstavljal 6,5%.

13.6.3 Izkaz vseobsegajočega donosa Skupine UNIOR

Znesek vseobsegajočega donosa je enak čistemu poslovnemu izidu obračunskega obdobja, zmanjšan za spremembo presežka iz prevrednotenja opredmetenih sredstev in povečan za dobičke oziroma zmanjšan za izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini. Drugih sprememb, ki bi vplivale na ta izkaz, ni bilo.

13.6.4 Izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR

• Denarni tok pri poslovanju je pozitiven zaradi pozitivnega izida iz poslovanja in amortizacije, medtem ko ima sprememba čistih obratnih sredstev negativen vpliv.
• Denarni tok pri naložbenju je negativen predvsem zaradi izdatkov za pridobitev osnovnih sredstev in finančnih naložb, medtem ko imajo pozitiven vpliv deleži v dobičku pridruženih družb, prodaja opreme in prejeta odplačila danih posojil.
• Denarni tok pri financiranju je negativen zaradi odplačil glavnic in izdatkov za plačilo obresti za najete kredite.

13.6.5 Izkaz gibanja kapitala Skupine UNIOR

Kapital se je v primerjavi s koncem preteklega leta povečal za 8,8 milijonov evrov. Pozitiven vpliv je imel dobiček poslovnega leta v višini 9,5 milijonov evrov, medtem ko sta negativen vpliv imela sprememba presežka iz prevrednotenja opredmetenih sredstev za 37 tisoč evrov in znižanje prevedbenega popravka kapitala za 602 tisoč evrov zaradi gibanja tečajev tujih valut, v katerih so izkazani računovodski izkazi odvisnih družb izven evrskega območja. Prerazporeditve znotraj kapitala so bile pri razporeditvi čistega poslovnega izida leta 2015 na preneseni čisti poslovni izid in rezerve iz dobička.