Quarterly Report • Sep 22, 2016
Quarterly Report
Open in ViewerOpens in native device viewer
OBDOBJE: 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016
Po izrazito slabem začetku leta 2016, ko se je poslovna uspešnost znižala na zgodovinsko nizke ravni, smo uspeli v drugem četrtletju, ob ugodnejših tržnih razmerah, poslovanje podjetja bistveno izboljšati. V prvi polovici leta smo presegli tako poslovno uspešnost doseženo v prvi polovici leta 2015, kakor tudi poslovne načrte dobičkonosnosti za prvo polovico leta 2016. Ključna faktorja dobrih poslovnih izidov sta sprememba tržnega ravnovesja v industriji pigmenta titanovega dioksida, kjer so se tržni presežki postopno prevesili v rahel blagovni primanjkljaj in restriktivna politika omejevanja poslovnih stroškov.
Pri panožnih primerjavah poslovne uspešnosti in ravni doseženih prodajnih cen ugotavljamo in vnovič potrjujemo, da sodi Cinkarna Celje, d. d. med najboljše udeležence industrije pigmenta titanovega dioksida. Hkrati Uprava ocenjuje, da so poslovni rezultati, v pogojih splošne politično varnostne nestabilnosti v Evropi in nanjo meječih področjih, zelo dobri in presegajo pričakovanja.
V uvodnem delu torej ugotavljamo, da so se razmere na trgu pigmenta titanovega dioksida nekoliko umirile - trenutno brez dvoma vlada rahel primanjkljaj razpoložljivega pigmenta, hkrati pa skrb povzročajo slabe razmere v evropskem gradbenem sektorju, politično gospodarske nestabilnosti na mejnih področjih EU, predvsem pa popolnoma nejasna situacija v Turčiji, ki je za Cinkarno Celje, d. d. ključen izvozni trg. Posledično je podajanje ocen uspešnosti poslovanja v nadaljevanju leta težko in nezanesljivo, vendarle pa lahko ob določeni stopnji inherentnega tveganja in ob dejstvu preseganja načrtov ob polletju ocenimo, da bo podjetje do konca leta doseglo in preseglo poslovne načrte.
Poslovno politiko smo v prvi polovici leta 2016 osredotočali predvsem na maksimiranje fizičnega obsega poslovanja, izplen višjih prodajnih cen in omejevanje neposrednih proizvodnih stroškov. Rekordna proizvodnja in prodaja pigmenta titanovega dioksida, bistveno povečanje tržnih deležev v EU, pozitivna dinamika prodajnih cen (ki presega povprečne tržne ravni) in občuten dvig poslovne uspešnosti vodijo do sklepa, da je bila poslovna politika dobro zastavljena in učinkovito implementirana. Na področju financiranja smo nadaljevali s konservativno politiko dobre oskrbljenosti z denarnimi sredstvi in finančne stabilnosti. Finančna tveganja smo sprotno spremljali in ukrepali v smeri njihovega znižanja in obvladovanja, poslovne in finančne obveznosti smo izpolnjevali celostno in pravočasno, brez težav smo zagotavljali sredstva za naložbe in financiranje tekočega poslovanja. V začetku avgusta bo podjetje izplačalo dividende v skupni višini 3,4 milijonov evrov (4,2 €/delnico).
Po naših ocenah se je mednarodno poslovno okolje v prvi polovici leta 2016 nekoliko poslabšalo in destabiliziralo, četudi podatki o spremembah rasti BDP posameznih gospodarskih področij niso enoznačni. Razmere v EU so se rahlo poslabšale, zato se je napoved medletne rasti BDP znižala na 1,4 %, prav tako so se razmere poslabšale v Rusiji - 0,9 % medletno in ZDA 1,2 % medletno. Zaradi političnih nemirov so neugodne tudi razmere v Turčiji, pozitiven je razvoj dogodkov na Kitajskem, saj se je stopnja rasti BDP povečala, dosegla 6,7 % in s tem presegla pričakovanja (predvsem zaradi investicijske porabe). Ob tem opažamo, da je obseg aktivnosti v gradbenem sektorju EU, posebno izrazito pa v Vzhodni Evropi, še vedno pod normalnimi in pričakovanimi ravnmi, posledično je sorazmerno skromno tudi povpraševanje po gradbenih materialih in s tem povpraševanje po naših nosilnih proizvodih in vezanih storitvah. Opisano sliko makroekonomskih razmer poslabšuje in
zamegljuje docela nepredvidljiv razvoj dogodkov in njihovih posledic, povezanih s konflikti in političnimi pretresi v Turčiji, Ukrajini / Rusiji in na Bližnjem / Srednjem Vzhodu.
Nasprotno od premikov makroekonomskega okolja, se je trg pigmenta titanovega dioksida v drugem četrtletju 2016 dokončno stabiliziral. Če je tržno neravnovesje zaradi presežnih količin pigmenta v januarju 2016 kulminiralo v ekstremno nizkih prodajnih cenah, so se tržne razmere že v februarju začele rahlo izboljševati. To izboljševanje je postopno privedlo do prvega preobrata cenovnih ravni vse od zadnjega četrtletja 2014, po katerem so cene pigmenta zdržema padale. V drugem četrtletju je industrija zabeležila prvi resni popravek ravni prodajnih cen pigmenta titanovega dioksida, le–te so se od konca prvega četrtletja 2016 do polletja 2016 povečale v povprečju za 3 %. Seveda so cene zaradi kontinuiranega padanja med letom 2015 še vedno bistveno nižje od ravni doseženih ob polletju 2015 (za 13 %), vendar pa je trend očitno pozitiven in vzpodbuden. Ocenjujemo, da sta obseg porabe in povpraševanja po pigmentu titanovemu dioksidu na podobnih ravneh kot v preteklih dveh letih, vendar pa so zaloge pigmenta pri proizvajalcih primerljivo pomembno nižje. Industrija pigmenta je več kot očitno srednjeročno omejila obseg proizvodnje (proizvodnih zmogljivosti), saj je v preteklih petih letih prišlo do pospešenega zapiranja večjega števila tovarn. Zadnji primer tega procesa je napoved podjetja Huntsman, da bo do konca leta 2016 zaprl svojo tovarno pigmenta v Južnoafriški Republiki. Posledično ni moč pričakovati, da bi se na trgu pigmenta razmere kratkoročno bistveno spremenile, pričakujemo da se bo proces postopnega dvigovanja prodajnih cen nadaljeval. Sodeč po informacijah vodilnih analitikov industrije se pritisk v smeri zviševanja cen nadaljuje tudi v tretjem četrtletju 2016. Če povzamemo, so mednarodne prodajne cene pigmenta 13 % nižje od doseženih sredi leta 2015, a hkrati 1,5 % nižje kot konec leta 2015 in 3 % višje kot konec marca 2016. Cinkarna Celje, d. d. je temu razvoju dogodkov sledila in mestoma dosegla celo boljše rezultate in višje popravke prodajnih cen (+ 1,7 % na cene konec leta 2015 in + 3,2 % na cene konec marca 2016). Ob tem je potrebno ponovno opozoriti, da smo dosegli zgodovinsko rekordne obsege prodaje in proizvodnje pigmenta, da znašajo naše skupne zaloge pigmenta konec junija 2016 slabih 18 dni normalne proizvodnje, kar je izjemno nizko in predstavlja ozko grlo pri oskrbovanju tržišča. Glede na stanje konec leta so se zaloge znižale za 45 %.
Ob sorazmerno stabilnih nabavnih cenah materialov, surovin ter energije so se škarje nabavno prodajnih cen nekoliko odprle, dobičkonosnost podjetja pa se je vidno izboljšala.
Upoštevajoč trenutne razmere in dejavnike prihodnjega razvoja tržnega ravnovesja pigmenta titanovega dioksida menimo, da bodo trenutne razmere prevladovale najmanj do konca leta 2016.
Tržni pogoji pri prodaji titancinkove pločevine in cinkovih izdelkov so se v prvi polovici leta 2016 žal poslabšali. Predvsem so negativno vplivali sledeči dejavniki: nizko povpraševanje v gradbenem sektorju v Severni Evropi, katastrofalne razmere v gradbeništvu v Vzhodni Evropi in nadpovprečno visoke zaloge gotovih izdelkov pri kupcih, ki so ob koncu leta 2015 ob nizkih borznih cenah cinka, svoja skladišča napolnili s cenovno ugodnim materialom. Kljub popravku ravni borznih cen cinka v prvi polovici leta 2016, so povprečne prodajne cene titancinkove pločevine zaradi izrazitega padca cen cinka v drugi polovici leta 2015, bistveno nižje od doseženih v prvi polovici leta 2015. Posledično se je skupna vrednostna prodaja programa pomembno znižala, kar ni bilo moč v celoti kompenzirati na področju stroškov poslovanja, zato se je uspešnost programa poslabšala. Cinkarna Celje, d. d. se na izzive okolja na področju prodaje cinkovih izdelkov odziva z razvojem novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo (prve količine bomo predvidoma tržili še pred koncem leta 2016) in izgradnjo ter oblikovanje novih / stroškovno učinkovitejših prodajnih poti za oskrbovanje naših najpomembnejših trgov. Pričakujemo, da se bodo v nadaljevanju leta razmere stabilizirale in bo uspešnost programa dosegla raven predhodnega leta.
Znotraj skupine drugih / manjših prodajnih programov podjetja je prišlo do napredka pri prodaji tako rekoč vseh izdelčnih skupin. Omeniti velja povečanje prodaje agroprograma (bakrovi fungicidi, rastni substrati…), premazov in lakov (praškasti laki in masterbatchi) in povečanje prodaje poslovne enote
Polimeri. Prodaja programa gradbenih materialov zaradi razmer v gradbeništvu zaostaja za lanskimi rezultati, prodaja grafičnih repromaterialov pa se je po načrtih ustavila zaradi ukinitve programa in zaprtja poslovne enote.
Z izjemo poslabšanja poslovnih rezultatov PE Polimeri je dinamika poslovne uspešnosti sledila pozitivni dinamiki vrednostne prodaje. Aktivno nadaljujemo z izvajanjem trženjskih aktivnosti usmerjenih v povečevanje obsega prodaje in sicer predvsem na donosnih tujih tržiščih.
Cinkarna Celje, d. d. je ob polletju 2016 ustvarila prihodke od prodaje v višini 87,1 milijonov €, kar je za 4 odstotke manj kot v prvih šestih mesecih leta 2015. Prodaja je bila nižja od načrtovane za prvo polovico leta za 1,3 %. Skupna vrednost izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla višino 75,6 milijonov €, kar je 4 odstotke manj od izvoza doseženega v prvi polovici leta 2015.
Čisti dobiček je v prvi polovici leta dosegel višino 4,5 milijonov €. Ta poslovni izid je za 5 % višji od doseženega v prvih šestih mesecih leta 2015, ko smo ustvarili 4,3 milijonov € čistega dobička. Čisti dobiček v polletju 2016 hkrati presega načrtovani rezultat, in sicer za 129 %. Za to obdobje smo načrtovali 2 milijona € čistega dobička. Celoletni načrtovani dobiček bomo dosegli in presegli, če makroekonomske razmere in predvsem tržni položaj na naših nosilnih trgih ostanejo podobni kot v prvi polovici leta. Ključna tveganja se nanašajo na izrazito nestabilne razmere v Turčiji in Bližnjem / Srednjem Vzhodu.
Podjetje ob polletju 2016 nima bančnih dolgov. Depoziti in sredstva na računih 30. 6. 2016 znašajo 13,1 milijonov €, visok obseg je namenjen varnemu financiranju tekočega poslovanja, investiranju ter izplačilu 3,4 milijonov € dividend. Likvidnost in solventnost podjetja sta vseskozi v okviru optimalne in načrtovane ravni.
V prvih šestih mesecih smo v osnovna sredstva investirali 4 milijone €, kar je 34 % več kot v prvem polletju leta 2015. Obseg investiranja in njegova vsebina, z izjemo okoljskih vlaganj, ki so odvisna od objektivno danih upravno / administrativnih okoliščin, natančno sledita načrtu investiranja za leto 2016. Večji del investiranih sredstev se nanaša na naložbe v obnovo energetske infrastrukture / oskrbe in na modernizacijo ter izboljšanje okoljske sprejemljivosti proizvodnje titanovega dioksida.
Strategijo na področju razvoja smo v zadnjem letu revidirali in prenovili. Težišče razvojnih aktivnosti namenjamo razvoju novih izdelkov, kakovostnim izboljšavam in nadgradnjam obstoječih izdelkov in razvoju širokega spektra rešitev (prostorskih, tehnoloških in trženjskih) v okviru projekta zagotovitve trajnostnega razvoja proizvodnje titanovega dioksida.
V nadaljnjih poglavjih poročila so navedeni podrobnejši podatki po posameznih poslovnih področjih, kakor tudi prikaz finančnega stanja in poslovanja podjetja v prvih šestih mesecih tega leta.
Predsednik Uprave – generalni direktor Tomaž BENČINA, univ.dipl.inž.metal. in univ.dipl.ekon.
Skupna prodaja podjetja je bila v prvi polovici 2016, ob rahlo slabših makroekonomskih razmerah, a hkrati izboljšanemu stanju na mednarodnem trgu pigmenta, za 4,4 % nižja, kot v primerljivem obdobju leta 2015; hkrati je bila nižja tudi od načrtovane in sicer za 1,3 %. Skupni znesek prodaje, oziroma čistih prihodkov od prodaje, je dosegel vrednost 87,05 milijonov €.
| Trg | JAN JUN 2015 | JAN JUN 2016 | Sprememba v letu 2016 (%) |
|---|---|---|---|
| Slovenija | 11.839.942 | 11.404.751 | –4 |
| EU | 58.466.507 | 60.325.335 | +3 |
| Tretje dr. bivše YU | 2.930.344 | 3.765.686 | +29 |
| Tretje drž.-ostalo | 17.798.900 | 11.550.653 | +35 |
| Skupaj | 91.035.693 | 87.046.425 | –4 |
| Slovenija | 13 % | 14 % | |
| EU + | 64 % | 69 % | |
| Bl./Sred. vzhod & Afrika | 10 % | 3 % | |
| Vzhodna Evropa | 12 % | 13 % | |
| ZDA & Mercosur | 1 % | 1 % |
Skupna prodaja na tuji trg se je v obravnavanem obdobju 2016, glede na leto 2015, znižala za 4,5 %. Prodaja na domačem trgu pa se je znižala za 3,7 %.
Padec prodaje na tuje trge je gotovo posledica občutnega znižanja povprečnih prodajnih cen pigmenta titanovega dioksida in titancinkove pločevine.
Najbolj izrazito je znižanje prodaje na trge tretjih držav izven EU – evrski trgi. Izrazit padec prodaje je posledica izpada prodaje v Severno Afriko (predvsem Alžirijo, zaradi specifičnega obdelovanja trga preko sodelovanja na nabavnih avkcijah) in zmernega znižanja prodaje v nestabilno Turčijo.
Podobno velik relativni padec prodaje beležimo tudi na trgih tretjih držav – dolarski trgi, kar je navkljub povečani prodaji v ZDA, predvsem posledica nizkih cenovnih ravni in negativnih vplivov politično varnostnih razmer na področju Bližnjega in Srednjega Vzhoda. Na dolarskih trgih ohranjamo strateške kontrolne tržne deleže, s čemer usmerjeno znižujemo tveganje nestabilnosti posameznih prodajnih trgov.
Prodaja na trg EU je višja od ravni dosežene v primerljivem obdobju preteklega leta za 3 %. Povečanje je odraz preusmeritve dela prodaje na varnejše in donosnejše trge ter vse boljšega trženja novih tipov pigmenta titanovega dioksida, namenjenih industriji plastike. Solidno povpraševanje v Evropi odraža tudi pozitivne premike (rahle blagovne primanjkljaje) na trgu pigmenta titanovega dioksida.
Prodaja na trge bivše Jugoslavije se je povečala na račun izrazitega povečanja prodaje v Srbijo, kar je posledica uvajanja novih tržnih poti (drobnoprodajno skladišče), sorazmerno dobrega stanja v srbski predelovalni industriji in povečevanja obsega poslovanja hčerinskih družb slovenskih korporacij v Srbiji.
Prodaja na domačem trgu je za 3,7 % nižja primerjalno na isto obdobje leta 2015. Najpomembnejša razloga znižanja sta ukinitev prodajnega programa poslovne enote Grafika ter nižje povprečne cene cinkovih izdelkov.
| Prodajni program | JAN JUN 2015 | str. % | JAN JUN 2015 | str. % |
|---|---|---|---|---|
| Titanov dioksid | 61.975.699 | 68 | 60.528.295 | 70 |
| Predelava cinka | 14.497.576 | 16 | 12.271.865 | 14 |
| Grafični repromateriali | 2.352.349 | 3 | 801.596 | 1 |
| Gradbeni program | 1.603.235 | 2 | 1.513.056 | 2 |
| Premazi in laki | 5.654.468 | 6 | 6.500.246 | 7 |
| Agro program | 2.813.619 | 3 | 2.914.026 | 3 |
| Ostalo | 2.138.747 | 2 | 2.517.341 | 3 |
| Skupaj | 91.035.693 | 100 | 87.046.425 | 100 |
Najpomembnejši prodajni program podjetja pigment titanov dioksid je v obravnavanem obdobju realiziral 2 odstotni padec vrednostne prodaje. Znižanje vrednostne prodaje je posledica občutnega padca povprečnih prodajnih cen. Količinska prodaja pa se je povečala za 1,7 % in dosegla novi rekord 34,9 kt. Dvig prodaje odraža spremembo okoliščin na trgu pigmenta, kjer so se pogoji tržnega neravnovesja in presežne ponudbe, v drugem četrtletju 2016 prevesili v pogoje zmernih tržnih primanjkljajev. Bolj kot faktorji na strani povpraševanja, ki je sicer solidno, a ne odstopa od prejšnjih let, so k premiku tržnega ravnovesja prispevali dejavniki na strani ponudbe. Srednjeročno se je znižal obseg proizvodnje in proizvodnih zmogljivosti pigmenta, postopno pa so skopnele tudi zaloge pigmenta pri proizvajalcih. Vrednostna prodaja je dosegla višino 60,5 milijonov evrov. Prodajne cene so se, po cenovnem dnu v januarju 2016, v februarju stabilizirale, v naslednjih mesecih pa smo doživeli postopno in zelo zmerno rast. V drugi polovici leta lahko pričakujemo nadaljevanje trenda zmerne rasti prodajnih cen predvsem zato, ker se ugodni dejavniki na strani ponudbe kratkoročno ne bodo spremenili in zato, ker trenutna raven cen še vedno ne omogoča realizacijo pričakovanih stopenj donosa nosilnih proizvajalcev pigmenta.
Prodajni program predelave cinka je v letu 2016 pri občutno nižjih borznih cenah cinka in ob zmernem padcu prodajnih količin realiziral 15 % padec vrednostne prodaje. Navkljub uspešnemu razvoju novih trgov in novih izdelkov, je padec prodaje na pomembnih vzhodnoevropskih trgih povzročil padec skupne količinske prodaje in s tem tudi znižanje poslovnih rezultatov programa. V nadaljevanju leta želimo z operativnimi ukrepi in agresivnim trženjem povečati obseg prodaje in s tem izboljšati tudi poslovne rezultate. V smislu dolgoročne perspektivnosti in donosnosti programa vlagamo energijo v preoblikovanje in reorganizacijo prodajnih poti in razvoj / uspešno trženje novega izdelka. Predpatinirana pločevina dosega do 3x višjo dodano vrednost. Dosedanji razvoj, delovanje pilotne proizvodnje in uspešni zagon glavne linije vlivajo optimizem, da bodo prve količine namenjene trgu dosegljive še pred koncem leta.
Pri prodaji grafičnega programa je prodaja usmerjena le še v namensko dezinvestiranje zalog in sprostitev tam vezanih denarnih sredstev. Proces poteka uspešno, morebitno potrebna prevrednotenja oziroma izgube zaradi prodaje pod knjigovodsko vrednostjo, izločitve ali slabe kakovosti terjatev so zanemarljive.
Prodaja gradbenega programa, ki zajema gradbena lepila, malte in omete, se je v letu 2016 ponovno znižala, in sicer za 6 % - predvsem zaradi nižjih prodajnih cen. Program še naprej deluje v kriznih razmerah povzročenih z zlomom slovenskega gradbenega sektorja, ki se je zgodil v letu 2008. V količinskem smislu je program od leta 2008 izgubil več kot 60 % prodaje. Kljub iskanju alternativnih tržnih poti, razvoju poslovnih partnerstev in vztrajnemu iskanju novih kupcev se, vsled nizke aktivnosti gradbenega sektorja, prodajni rezultati ne izboljšajo. Aktualna postopna rast realnega slovenskega BDP nakazuje možnosti in vsaj izhodiščne perspektive dviga aktivnosti gradbenega sektorja in s tem prodaje gradbenega programa v prihodnje.
Nerevidirano polletno poročilo I. – VI. 2016 Stran 5 od 36
V obravnavanem obdobju je prišlo primerjalno do 15 % povečanja prodaje programa premazov, kar se nanaša na dvig vrednostne prodaje praškastih lakov, masterbatchev, klasičnih antikorozijskih premazov ter pripojitev programa fleksotiskarskih barv iz ukinjene izdelčne skupine grafičnih repromaterialov. Dvig prodaje osnovnih izdelčnih skupin programa je povezan s povečanim obsegom povpraševanja industrije bele tehnike in razvojem novih kakovosti in tipov obstoječih izdelkov.
Prodaja agro programa, ki zajema prodajo bakrovih fungicidov, Pepelina, zelene galice in Humovita, se je v primerjavi z letom 2015 povečala za 4 %. Dvig je posledica povečanja količinske prodaje bakrovih fungicidov na zahtevna zahodna tržišča EU (kljub nižjim prodajnim cenam - zaradi nižjih borznih cen bakra) in večje količinske prodaje rastnih substratov. Uspeh bakrovih fungicidov na zahodnoevropskih tržiščih smo zaradi zamud na področju dolgotrajnega in kompleksnega pridobivanja registracij in fitofarmacevtskih dovoljenj, pričakovali dobro leto prej, a je zaradi objektivnih razlogov prišlo do omenjenega časovnega zamika.
Znotraj kategorije »ostalo«, ki zajema prodajne programe termoplastov, polimerov, elastomerov, sistemov za transport agresivnih medijev (STAM), žveplove kisline, CEGIPSa, trgovskega blaga in storitev, je prišlo do pomembnih premikov in povečanja skupne prodaje za 18 %. Izpostaviti je potrebno povečanje vrednostne prodaje žveplove kisline za 13 %, CEGIPSa za 48 %, STAM za 5 % in trgovskega blaga za 24 %. Prodali smo 72,8 tisoč ton CEGIPSa, kar je 32 % več kot v prvi polovici leta 2015, povečanje je izredno pomembno v smislu povečevanja življenjske dobe odlagališča Za Travnikom.
V obdobju I. – VI. 2016 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 5,57 milijonov evrov. Ta rezultat za 8 % presega poslovni izid iz poslovanja, ki je bil dosežen v istem obdobju leta 2015, ko je znašal 5,16 milijonov evrov. Če ga primerjamo z ½ načrtovanega poslovnega izida za leto 2016 (2,21 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja), ugotavljamo, da presegamo načrte za 152 %. Operativno poslovanje je torej objektivno rahlo uspešnejše od lanskega, hkrati pa je izrazito boljše od poslovnih načrtov.
| v mio € | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Leto | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. |
| 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | |
| Poslovni izid iz poslovanja |
0,3 | 0,6 | 2,4 | 2,7 | 6,0 | 6,8 | 4,0 | 2,6 | 5,3 | 14,6 | 18,2 | 3,8 | 9,5 | 5,2 | 5,6 |
Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov, je v prvih šestih mesecih leta 2016 izkazan poslovni izid pred davki v višini 5,44 milijonov evrov, v letu 2015 pa je bil dosežen dobiček v višini 5,25 milijonov evrov. Rezultat pred davki se je glede na preteklo leto dvignil za 4 %. Poslovni izid pred davki je ob tem ugodnejši od ½ načrtovanega v letu 2015 in ga presega za 142 %. V prvem polletju smo zabeležili negativni saldo iz financiranja v višini 129 tisoč evrov (v istem obdobju leta 2015 je bil saldo pozitiven in je znašal 85 tisoč evrov). Negativni saldo iz financiranja je posledica negativnega salda tečajnih razlik pri terjatvah in obveznostih. Podjetje nima več bančnih dolgov, zato tudi nima finančnih odhodkov iz posojil in drugih finančnih obveznosti. Z zniževanjem obrestnih mer so se dramatično znižali tudi prihodki iz depozitov.
| v mio € | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Leto | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. | I.-VI. |
| 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | |
| Čisti dobiček |
0,3 | 0,7 | 1,5 | 1,9 | 3,1 | 3,8 | 1,4 | 0,3 | 3,4 | 11,0 | 13,8 | 3,4 | 8,0 | 4,3 | 4,5 |
Obračunani davek od dobička zajema: nominalno davčno stopnjo 17 %, davčne olajšave in znižanja davčne osnove zaradi odpisov. Efektivna davčna stopnja tako znaša 16,7 %, obračunani davek pa 910,5 tisoč €. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja dosega vrednost 4,47 milijonov evrov, v istem obdobju preteklega leta je znašal 4,25 milijonov evrov. Čisti dobiček se je povečal za 5 % glede na leto poprej, načrtovani čisti dobiček pa presega za 129 %. Odloženi davki se seveda analogno nanašajo na povečanje davčne osnove zaradi poplačil prevrednotenih terjatev.
Uspešnost poslovanja v prvem polletju 2016 je bila nekoliko nepričakovano na višji ravni kot v preteklem letu in hkrati tudi bistveno boljša od poslovnih načrtov. Ključni razlog izboljšanega poslovanja je stabilizacija in preobrat razmer na trgu pigmenta titanovega dioksida. Tržni preobrat je v drugi četrtini leta omogočil prve zmerne popravke cen, ki so ob omejevanju vseh kategorij stroškov, privedli do bistvenega izboljšanja poslovnih rezultatov. Ob predpostavki nespremenjenih makroekonomskih pogojev in pa nadaljevanju trendov na trgu pigmenta titanovega dioksida, lahko ocenimo, da bomo načrtovan poslovni izid za leto 2016 dosegli in presegli. Najpomembnejše tveganje, tako na področju makro razmer, še bolj pa glede trga pigmenta titanovega dioksida, vidimo v docela nejasnih in nestabilnih razmerah v Turčiji (ki sodi med največje in najpomembnejše trge pigmenta v Evropi).
Pri analizi stroškov in odhodkov analiziramo predvsem dve ključni skupini, ki imata na poslovanje in njegovo uspešnost največji vpliv. Gre za stroške materialov, surovin in energije ter stroške dela. Stroški financiranja so z odplačilom vseh dolgov postali irelevantni.
V strukturi porabe surovin, embalaže in energije je opaziti manjša odstopanja glede na prvo polletje 2015. Razlog je različna dinamika spreminjanja posameznih kategorij neposrednih stroškov proizvodnje, izstopata znižanje stroškov porabljene energije in surovin (ob povečanju stroškov embalaže). Skupni neposredni strošek materialov, energije in embalaže se je v tem obdobju znižal za 6 odstotkov glede na leto 2015, hkrati se je proizvodnja povečala za dober odstotek. Brez dvoma ugotavljamo, da smo v relativnem smislu (upoštevajoč dvig obsega proizvodnje) in absolutnem smislu naredili izjemno pomemben napredek v smeri znižanja proizvodnih stroškov in s tem presegli načrtovano operativno donosnost. Znižanje specifičnih stroškov surovin se nanaša v največji meri na padec cen (y-o-y) cinka za 15 % in drugih barvnih kovin, to je predvsem bakra za 22 %. Pri titanonosnih surovinah se je cena ilmenita znižala za 20 %, cena titanove žlindre pa se je znižala za 3 %. Ponovno je prišlo do znižanja cen energije, in sicer se je cena zemeljskega plina v primerjavi z istim obdobjem leta 2015 znižala za 31 %, cena električne energije pa za 15 %. Stroški embalaže so se neznatno povečali, kar je moč pripisati predvsem povečanju proizvodnje, negativni vpliv naraščajočih zahtev glede specifičnih pakiranj in posebne embalaže pa je z ukinitvijo programa grafičnih repromaterialov v celoti izzvenel.
Po pričakovanjih in napovedih se je proces zniževanja nabavnih cen surovin v letu 2016 definitivno ustavil. Glavni razlog temu je doseženo dno, pod katerim dobavitelji surovin tudi kratkoročno ne zmorejo več zagotavljati nemotene oskrbe, saj ne pokrivajo niti vseh direktnih proizvodnih stroškov. Ravno zato je potrebno opozoriti, da bo z naraščanjem dobičkonosnosti v industriji pigmenta, prišlo do prelivanja dela povečane dodane vrednosti oziroma donosov tudi v rudarsko / topilniško industrijo. Pričakujemo lahko, da se bodo pritiski na dvigovanje cen titanonosnih surovin stopnjevali ter da bo najkasneje z začetkom leta 2017 prišlo tudi do občutnih popravkov oziroma povečanja nabavnih cen.
Sicer pa je tudi v I. polletju leta 2016 največji del stroškov proizvodnje odpadel na surovine za proizvodnjo (88,4 %), sledita energija (9,3 %) in embalaža (2,2 %).
Izplačana povprečna bruto plača na delavca je v prvem polletju leta 2016 dosegla znesek 1.872,22 €. V prvih šestih mesecih preteklega leta je povprečna bruto plača dosegla 1.884,21 €, kar pomeni znižanje v višini 0,6 %.
Povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji je v maju 2016 znašala 1.561,26 €, povprečna bruto plača enakega obdobja v letu 2015 pa 1.528,50 €.
Doseženi stroški dela na ravni celotnega podjetja so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015, nižji za 3 odstotke. Stroški dela na zaposlenega so se glede na primerljivo obdobje lanskega leta povečali za 0,6 odstotka.
Največji delež v stroških dela predstavljajo stroški kosmatih plač in sicer 84,2 %. Glede na enako obdobje preteklega leta se je masa kosmatih plač znižala za 3 odstotke.
Kosmate plače so se oblikovale po določilih kolektivne pogodbe, upoštevajoč dogovore med sindikati in Upravo ter v odvisnosti od uspešnosti poslovanja.
Višina regresa za letni dopust zajema celotno izplačano vrednost za leto 2016. Regres v višini 1.060,00 €/zaposlenega bruto, je bil izplačan aprila (in je v celotnem znesku že vračunan v stroške dela). Prevoz na delo in prehrana med delom sta bila usklajena z veljavnimi predpisi. Drugi stroški dela vključujejo še dodatno pokojninsko zavarovanje, odpravnine, druge prejemke zaposlencev, stroške za solidarnostno pomoč in jubilejne nagrade.
Komentarji stanj in dinamike sredstev ter njihovih virov v nadaljevanju, temeljijo na stanjih na presečna datuma 31. 12. 2015 in 30. 6. 2016 ter dinamiki obdobja prvih šestih mesecev leta 2016.
Delež dolgoročnih sredstev v strukturi vseh sredstev se je glede na stanje konec leta 2015 znižal za 1,8 odstotne točke in je znašal 55,0 %. Največja kategorija dolgoročnih sredstev so opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva (97 %). Njihova vrednost se je, za obračunano amortizacijo, nad dejansko investiranim zneskom v opredmetena osnovna sredstva v prvih šestih mesecih leta 2016 znižala za dobrih 2,3 milijonov evrov oziroma za 2,3 %. Dolgoročne finančne naložbe se v prvih šestih mesecih leta niso pomembneje spremenile in zajemajo delnice in deleže podjetij ter vrednosti danih dolgoročnih posojil za prodana stanovanja. Odložene terjatve za davek so se znižale za 3 % oziroma 62 tisoč €, nanašajoč se predvsem na poplačilo že prevrednotenih poslovnih terjatev.
Delež kratkoročnih sredstev v strukturi vseh sredstev se je, glede na stanje konec predhodnega leta, povečal za 2,1 strukturne točke in je znašal 44,9 %. V strukturi kratkoročnih sredstev sta najpomembnejši kategoriji zaloge (42 %) in terjatve (42 %).
Zaloge so se znižale v primerjavi s stanjem konec leta 2015 za 6 odstotkov, pri čemer se je vrednost zalog materiala (upoštevajoč predujme) povečala za 20 %, vrednost zalog nedokončane proizvodnje se je povečala za 0,5 %, medtem, ko se je skupna vrednost zalog gotovih izdelkov podjetja znižala za 50 % (vse v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2015). Najpomembnejši razlog znižanja zalog gotovih izdelkov je dezinvestiranje zalog pigmenta, saj se je obseg le-teh znižal za 45 % (oziroma za 2,7 tisoč ton).
Kratkoročne poslovne terjatve zajemajo kratkoročne poslovne terjatve do kupcev ter kratkoročne poslovne terjatve do drugih (predvsem do države za vstopni DDV in DDPO). V primerjavi s stanjem konec leta 2015 so se povečale za 30 %, na račun 41 odstotnega povečanja terjatev do kupcev, kar gre pripisati 48 % povečanemu obsegu kumulativne prodaje maj / junij 2016 v primerjavi s kumulativno prodajo november / december 2015. Pregled terjatev do kupcev po rokih zapadlosti (Pojasnila k računovodskim izkazom, točka 7) kaže na dejstvo, da je starostna struktura terjatev še
Nerevidirano polletno poročilo I. – VI. 2016 Stran 8 od 36
vedno zelo dobra. Terjatve do drugih (predvsem do države) pa so se znižale za 37 %, predvsem zato, ker do države nimamo več terjatev za preplačilo DDPO. Terjatve za vstopni DDV so ostale na nespremenjeni ravni.
Denarna sredstva (in denarni ustrezniki) predstavljajo 16 % celotne vrednosti kratkoročnih sredstev. Denarna sredstva so namenjena financiranju tekočega poslovanja, investicijam in avgustovskemu plačilu 3,4 milijonov evrov dividend.
KAČR zajemajo razmejene vnaprej plačane stroške. Vrednost se je povečala za 12 %.
Vrednost kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev na dan 30. 6. 2016 predstavlja 77,3 %, kar je 0,2 odstotne točke manj kot konec leta 2015. Znesek kapitala se je povečal za 1 %, in sicer predvsem za razliko med ustvarjenim čistim dobičkom v prvem polletju 2016 (4,5 M€) ter načrtovanim izplačilom dividend v višini 3,4 milijonov evrov. Drugih pomembnejših premikov v kapitalu ni bilo.
V celotnem kapitalu je ostala vrednost osnovnega kapitala nespremenjena, to je 20.396.244,37 €, sestavlja ga 814.626 (od tega je 2.149 lastnih delnic) navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice na dan 30. 6. 2016 znaša 173,5 € (od začetka leta se je povečala za 1 odstotek).
Rezervacije in DPČR tvorijo 13,3 % obveznosti do virov sredstev. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so bile oblikovane na dan 1. 1. 2006 za odpravnine in jubilejne nagrade po SRS 10 ter se letno prilagajajo na podlagi aktuarskih izračunov. Druge rezervacije so bile vzpostavljene v postopku lastninjenja iz naslova rezervacij za ekologijo. V zadnjih letih smo dodatno oblikovali sledeče okoljske rezervacije: 5 milijonov evrov v letu 2010 za namen sanacije odlagališča trdnih odpadkov Bukovžlak ter 7 in 5 milijonov evrov v letu 2011 za sanacijo odlagališča Za Travnik in uničenje nizkoradioaktivnih odpadkov. Obseg okoljskih rezervacij se je v obravnavanem obdobju znižal za 1 % oziroma 149 tisoč €, ki so bili namenjeni kritju stroškov zgoraj naštetih sanacijskih projektov. DPČR so se povečale za 13 % zaradi povečanja obračunanih neplačanih obveznosti za ZPIZ.
Finančne in poslovne obveznosti so se glede na stanje ob koncu predhodnega leta povečale za 6 odstotkov (predvsem zaradi kratkoročne obveznosti izplačila dividend). Vse finančne in poslovne obveznosti imajo kratkoročni značaj. Stopnja bruto zadolženosti podjetja znaša 8,8 %, v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015, ko je znašala 8,4 %, se je povečala za 0,4 odstotne točke.
Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti na dan 30. 6. 2016 znašajo 3.452.300 €, kar je bistveno več kot konec leta 2015, ko so znašale 42 tisoč €, znesek se v celoti nanaša na obveznost izplačila dividend. Stopnja finančne zadolženosti podjetja torej znaša 1,9 % in se je v šestih mesecih leta 2016 povečala za 1,9 odstotne točke. Podjetje nima več bančnih dolgov.
Kratkoročne poslovne obveznosti so se v obravnavanem obdobju znižale za 17 %. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev so na zadnji dan junija znašale 9,4 milijonov € in so se znižale v primerjavi s stanjem konec leta 2015 za 25 % (zaradi spremembe nabavnega modela titanonosnih rud). Druge kratkoročne poslovne obveznosti so se povečale za 19 %, zajemajo pa predvsem 2,2 milijona € obveznosti za plače (ki se niso spremenile) in 0,4 milijona € obveznosti za DDV (ki se niso spremenile) in 0,6 obveznosti za DDPO nad višino akontacije.
KPČR so se v obravnavanem obdobju znižale 12 %. Zajemajo predvsem vkalkulirane obveznosti za letne dopuste, vnaprej vračunane ekološke prispevke in davke ter DDV od danih predujmov.
Cinkarna Celje, d. d., je regionalno podjetje, ki posluje v mednarodnem prostoru in se pri tem srečuje s tveganji ekonomske, socialne in okoljske narave. Z namenom učinkovitega prepoznavanja tveganj (priložnosti), njihovega vrednotenja, prioretizacije, upravljanja in nadzora ter poročanja o tveganjih smo razvili celostni sistem upravljanja s tveganji (SRM). Združuje vrsto podsistemov in orodij, njihovo koordinirano delovanje pa zagotavlja delovanje sistema ne glede na vsebine procesov in hierarhične ravni organizacijske strukture podjetja.
Tveganja opredeljujemo in vrednotimo s pomočjo kombinirane kvalitativno / kvantitativne metode, s katero določamo potencial obsega / vpliva in verjetnost nastanka posameznega dogodka. Pregledno združujemo posamezna tveganja po sledečih področjih, razdelitev uporabljamo tudi za zunanje poročanje:
Proces oziroma delovanje SRM je kontinuirano, poročanje zunanji javnosti pa izvajamo vsakih 6 mesecev, v okviru rednega zakonskega poročanja. Podrobno je SRM razkrit v Letnem poročilu 2015 (strani 31-33).
Pregled ključnih tveganj v nadaljevanju, je aktualiziran in opredeljen na stanje in pričakovanja v času nastanka tega poročila.
| Tveganje prodaje | Verjetnost nastanka | Višina škode | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| izdelkov | srednja | srednja | ||||
| Opredelitev | kanal na severnoevropskem trg torej aktualno (še) ne predstavlja ozkega grla. |
Tveganje je povezano z možnostjo in sposobnostjo uspešne prodaje izdelkov na ciljnih trgih. Nanaša se na naraščanje pogajalske moči kupcev, konjunkturno (ne)stabilnost trgov, naraščanje moči konkurentov (zaradi kapitalskih koncentracij) in ustreznost elementov lastnega tržnega miksa (cena, izdelek, trg, promocija). Tveganje se je s povečanjem obsega povpraševanja v letu 2013 ter procesom postopne stabilizacije trga pigmenta titanovega dioksida v letih 2014 in 2015, znižalo. Tveganje prodaje pigmenta se v zadnjih 2 letih efektivno znižuje tudi zaradi širjenja portfelja kupcev / prodajnih trgov, uvajanja novih izdelkov ter krajšanja prodajnih kanalov. Vendar se je po drugi strani v letu 2015 povečalo tveganje prodaje titancinkove pločevine, predvsem zaradi vse težjih (cenovna konkurenca) razmer na severnoevropskem trgu, usihajočih marž in krize vzhodnoevropskega gradbenega sektorja. Ocenjujemo, da je prodajni trgu titancinkove pločevine predrag in srednjeročno nezanesljiv. Trenutno so proizvodne zmogljivosti pigmenta titanovega dioksida in pretežno tudi titancinkove pločevine polno zasedene, |
| Tveganje nabave surovin in energije |
Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| nizka | srednja | |
| Opredelitev | titanove žlindre nekoliko kakovostnim nadomestnim elektrike) je pomembno |
Podjetje je izrazito odvisno od nabave kakovostnih in cenovno ustreznih surovin in energije. Gre v veliki meri za standardizirane surovine globalnega značaja (s katerimi se pogosto trguje na organiziranih trgih), predvsem gre za titanonosne rude, cink, baker in žveplo. Pogajalska moč dobaviteljev je visoka (s trendom naraščanja). Tveganje je v dolgoročnem smislu občutno glede cen in tudi razpoložljivosti. Z uravnoteženjem prodajnih trgov pigmenta titanovega dioksida in z razvojem posameznih novih nahajališč titanonosnih materialov v zadnjih letih, so se cene titanonosnih surovin stabilizirale na nizkih ravneh. Kratkoročno se je tveganje količinske nabave povečalo zaradi prenehanja proizvodnje dolgoletnega dobavitelja, vendar pa smo uspešno vzpostavili poslovanje s dobaviteljem, količine so tako dolgoročno zagotovljene. Upoštevajoč trenutne tržne razmere, občutnih sprememb srednjeročno ne pričakujemo. Tveganje na področju energentov (plina in predvsem v dolgoročnem smislu zaradi pričakovanega trenda rasti cen oziroma zaradi dolgoročno objektivne omejenosti virov. Vendar ocenjujemo, da bo v naslednjem kratkoročnem / srednjeročnem obdobju oskrbljenost z energijo dobra, da bo trg v ravnovesju in da se cenovne ravni ne bodo pomembno spremenile oziroma se bodo zelo verjetno celo znižale. Posledično je tveganje sorazmerno nizko. |
| Obvladovanje | standardno vključujemo v integralni sistem vodenja. | Tveganje obvladujemo z iskanjem in vrednotenjem alternativnih surovinskih virov (katalogi verificiranih alternativnih surovin in dobaviteljev). Ciljno usmerjeno gradimo dolgoročne in stabilne partnerske odnose. Sami in s pomočjo tržnih specialistov spremljamo in analiziramo stanje mednarodnih trgov. Vzdržujemo redne kontakte tudi z dobavitelji, s katerimi operativno ne poslujemo, vendarle pa predstavljajo kakovostno potencialno alternativo. Razvijamo infrastrukturo, informacijske sisteme, tehnologije in proizvode s katerimi želimo omejiti uporabo ključnih surovin, zmanjšati odvisnost od posameznih dobaviteljev ter omejiti tveganje volatilnosti nabavnih cen. Povsod, kjer je mogoče, sklepamo dolgoročne nabavne pogodbe s fiksnimi cenami, uravnotežujemo strukturo porabe posameznih energentov, izvajamo energetski menedžment in izvajamo stalne ukrepe/projekte optimiranja rabe energije (ORE). Cilje na področju specifične porabe surovin in energentov |
| Tveganje makro razmer na ciljnih gospodarskih prostorih |
Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| srednja | srednja | |
| Opredelitev | Glede na to, da deluje podjetje geografsko neomejeno, je izpostavljeno tudi tveganju sprememb regionalnih in globalnih makroekonomskih pogojev, politično / varnostnih razmer in celo škodnim klimatskim dogodkom. Mednarodno gospodarstvo se je v letu 2013 izvilo iz recesije, po letu 2014 pa se nadaljuje postopno globalno ekonomsko okrevanje, ki v letu 2015 doživlja rahel zastoj. Napovedi, projekcije, kazalniki zaupanja in prvi medletni indikatorji za leto 2015 in 2016 so še vedno sorazmerno pozitivni in optimistični, zato ocenjujemo, da je splošno tveganje makroekonomskih razmer trenutno sorazmerno nizko. Več skrbi vzbuja specifično tveganje nadaljevanja in morebitnega zaostrovanja Ukrajinsko / Ruskega konflikta in politično varnostni debakel na Bližnjem / Srednjem Vzhodu. Za Cinkarno Celje, d. d. posebno nevaren je aktualni razvoj dogodkov v Turčiji, ki sodi med največje trge pigmenta titanovega dioksida. |
|
| Obvladovanje | Tveganje omejujemo z osredotočenjem na relativno varne in stabilne trge znotraj EU+ (več kot 80 % prodaje), prodaja izven meja EU+ pa je razporejena po širokem portfelju trgov kot so: ZDA, Bližnji/Srednji in Daljni Vzhod. Razvijamo uravnoteženo prodajno strukturo z vidika tveganj / donosov. Pomembni del strategije obvladovanja tega tveganja je fleksibilnost pri usmerjanju prodaje na različne geografske trge. Posledično vzdržujemo optimalni obseg tako imenovanih kompenzacijskih trgov. Ob tem redno spremljamo makroekonomske napovedi in projekcije ter ustrezno prilagajamo svojo poslovno politiko. Razvoj dogodkov v Turčiji podrobno spremljamo, s svojimi lokalnimi partnerji svoje poslovne odločitve sprotno vrednotimo in prilagajamo. Strateško znižujemo obvladljiva tveganja (npr. finančna), da bi lahko povečali kompenzacijsko sposobnost pri objektivnih tveganjih globalnega ekonomskega prostora. |
| Tveganja razpoložljivosti |
Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| delovnih sredstev | srednja | visoka |
| Opredelitev | Cinkarna Celje, d. d., je kapitalsko intenzivno podjetje, hkrati s tem pa gre za predelovalno industrijo z velikim deležem kontinuiranih procesov. V glavnem gre z vidika obremenitev in izrabe delovnih sredstev za izredno neugodne razmere (kemijsko agresivne substance, visoke temperature, pritiski…). |
|
| Obvladovanje | Tveganje omejujemo s sistemom |
strokovno domišljenega / odlično organiziranega vzdrževanja po stanju. Poseben poudarek pa je namenjen preventivnemu vzdrževanju, ki implicira odlično tehnično diagnostiko. |
| Tveganje nastanka nesreč, požarov, nenadzorovanih izpustov snovi v okolje in nesreč pri delu |
Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| srednja | visoka | |
| Opredelitev | nastanka tovrstnih nesreč. | Kemijsko predelovalna in metalurška panoga implicira tveganje |
| Obvladovanje | okoljevarstvene standarde z zdravje. |
Tveganje obvladujemo s sistematičnim vrednotenjem vplivov na okolje in zaposlene, periodičnimi ocenami požarne ogroženosti in s sistematiziranjem delovnih mest glede na oceno tveganj. Na področju omejevanja vplivov na okolje smo sistematično uvedli evropske uveljavljanjem načel »Programa odgovornega ravnanja«, kontinuirano harmoniziramo svoje delovanje z zahtevami IED direktive. Svoje procese izvajamo z upoštevanjem NRT (najboljše razpoložljive tehnike). Glede požarne varnosti imamo organizirano lastno gasilsko enoto, hkrati pa je podjetje ustrezno požarno zavarovano. Na področju delovnih nesreč imamo organizirano strokovno službo, ki skrbi za nadzor spoštovanja pravil in ukrepov varnosti pri delu. Izvajamo redna usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. Podjetje je zavarovano za odškodninsko odgovornost. Z zunanjimi izvajalci sklepamo pisne sporazume in jih izobražujemo. Angažirali smo stalnega koordinatorja za varno in zdravo delo. Uvedli smo navodila za delo za izvajanje vzdrževalnih posegov v smislu požarne preventive, preprečevanja nesreč in izboljševanja čistoče v delovnem okolju. Že od leta 2009 imamo vpeljana in s strani pooblaščene institucije potrjena in nadzorovana sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 in ravnanja z varnostjo in zdravjem BS OHSAS 18001. Del podjetja potrjuje okoljsko skladnost tudi z vpisom v register EMAS na Ministrstvu za okolje. Narejena je ocena ogroženosti z načrtom zaščite in reševanja. Z letnimi okvirnimi in izvedbenimi cilji identificiramo in odpravljamo procesna tveganja za okolje, varnost in |
| Valutno tveganje | Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| nizka | nizka | |
| Opredelitev | Cinkarna Celje, d. d., nabavlja in prodaja na svetovnem trgu, zato je izpostavljena tudi tveganju razvoja neugodnih medvalutnih razmerij. Predvsem gre za valutno razmerje €/\$. Ker se glavnina prodaje vrši v evrih, je izpostavljenost pereča predvsem pri dolarski nabavi titanonosnih rud in bakrovih spojin. |
|
| Obvladovanje | Gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para €/\$ kontinuirano spremljamo. Na podlagi tržnih podatkov ter cen finančnih instrumentov (stroškov zavarovanja) sproti določamo strategijo (način in obseg) varovanja denarnih tokov. V osnovi tveganje neugodnih sprememb tečaja \$ omejujemo na dva načina, del izpostavljenosti pokrivamo s poslovnim hedgingom, to je valutnim usklajevanjem prodaje in nabave, nepokrito razliko pa, če vrednotenje razmerja izpostavljenosti / stroškov zavarovanja tako narekuje, s finančnimi instrumenti (dolarske terminske pogodbe, valutne opcije). |
| Kreditno tveganje | Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| visoka | nizka | |
| Opredelitev | pomeni, da kupci zamujajo povezano z načrtovanim strateških poslovnih področij programa grafičnih repromaterialov s polletjem 2016. |
Je tveganje možne neizpolnitve pogodbenih obveznosti kupcev, kar oziroma ne plačajo svojih zapadlih obveznosti. Tveganje je omejeno, saj poslujemo pretežno z dolgoletnimi partnerji, ki so pogosto znana tradicionalna evropska industrijska podjetja z visoko boniteto. V zadnjih letih smo zaznavali, da se je plačilna disciplina v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi poslabšala, vendar v prihodnjem obdobju na tem področju ne pričakujemo več dodatnega zaostrovanja težav. Pomembnejše, a vrednostno omejeno tveganje je preurejanjem / prečiščevanjem portfelja podjetja, konkretno gre za ukinitev |
| Obvladovanje | ponudniki tovrstnih storitev. akreditiv, bančna garancija in dokumentarni inkaso). |
Tveganje omejujemo z razvijanjem dolgoročnih partnerskih odnosov, uveljavljenim preverjanjem bonitete novih domačih in tujih kupcev, izborom zanesljivih kupcev, periodičnim spremljanjem in preverjanjem poslovnega zdravja svojih kupcev. Uporabljamo tudi sistem kreditnih limitov, ki potencial škode sistemsko omejuje. Vzpostavljen imamo oddelek (z ustrezno IT infrastrukturo) za dinamično spremljanje ročnosti odprtih terjatev, stanja zapadlih terjatev ter njihovo izterjavo. Pri mediaciji, sodni in izvensodni izterjavi sodelujemo tudi z zunanjimi Posamično uporabljamo instrumente zavarovanja plačil (avansiranje, menično jamstvo, čeki, dokumentarni |
| Sanacija odlagališča nenevarnih odpadkov |
Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| Bukovžlak | srednja | visoka |
| Opredelitev | V zadnjem četrtletju leta 2010 je Uprava sprejela odločitev, da se zaradi visokih finančnih obremenitev in omejene razpoložljivosti / zmogljivosti odlagališča nenevarnih odpadkov izvzame iz vloge za OVD in da se takoj sproži postopek njegovega zapiranja. Odlagališče je v zapiranju, z vidika zagotavljanja varnosti in obvladovanja onesnaževanja okolja pa bi bilo potrebno izvesti sanacijo v večjem obsegu. Do leta 2012 smo pripravili projekt za izvedbo, vendar do poletja 2015 nismo uspeli pregradnega telesa tako poslabšalo, da smo konec poletja 2015 morali izvesti poseg intervencijskega vzdrževanja. Z njim smo pregrado začasno ojačili. Pokazala so se tudi nova dejstva, zaradi katerih je potrebna revizija projekta. V vmesnem času se je spremenila tudi zakonodaja. Zdaj je potrebno pridobiti OVD za vsa odlagališča, ki še niso sanirana. Pred izdajo OVD bo potrebno oblikovati finančno jamstvo. ARSO je izdal odločbo, ki pred sanacijo zahteva izdelavo Presoje vplivov na okolje (PVO). To bo postopek pridobivanja dovoljenj za izvedbo močno podaljšalo. Planiran začetek del je težko natančno opredeliti. V najboljšem primeru je to lahko spomladi 2017. Zaradi nekaj nedorečenih tehničnih vprašanj ter potrebe po javni razgrnitvi, pa se lahko zavleče še za nekaj let. |
Bukovžlak omenjeno odlagališče pridobiti vseh dovoljenj. V tem času se je stanje |
| Obvladovanje | V breme poslovnega izida leta 2010 smo oblikovali okoljsko rezervacijo v višini 5 milijonov €. Nadaljuje se revizija projekta (potrebne številne dodatne raziskave terena in definiranje novih tehničnih rešitev). Na njeni osnovi bo možno oceniti ali je potrebno že oblikovano rezervacijo sredstev dopolniti. Presoja vplivov na okolje je v teku. Pridobili smo informativne ponudbe za finančno jamstvo. Nadaljujemo s poostrenim nadzorom stanja na pregradi. V primeru poslabšanja bomo ukrepali skladno z zakonodajo. |
|
|---|---|---|
| Cevovod za črpanje nevtralizata na |
Verjetnost nastanka | Višina škode |
| odlagališče Za Travnik | nizka | nizka |
| Opredelitev | Za črpanje nevtralizata na odlagališče Za Travnik ima podjetje samo en funkcionalen cevovod. Cevovod je delno že zamenjan, delno je nameščen nov večje dimenzije, delno pa je še vedno v obratovanju prvotni. V primeru puščanj je potrebna zaustavitev proizvodnje titanovega dioksida. Dosedanja puščanja smo uspeli sanirati v zadovoljivo kratkih rokih, zato tveganje še vedno ocenjujemo kot nizko. |
|
| Obvladovanje | Kritičen del cevovoda je zamenjan. Za še ne obnovljen del prvotnega cevovoda iščemo potrebne služnosti. Do konca leta bo nameščena nova črpalka za črpanje suspenzije, ki bo zmanjšala tveganje za nastanek okvar zaradi hidravličnih udarov. V pripravi je projekt koncentriranja, ki bo zmanjšal volumen prečrpavanja in s tem obremenitve cevovoda. |
|
| Spremembe direktive | Verjetnost nastanka | Višina škode |
| IED - Industrial Emissions Directive (prej IPPC) in posledične spremembe v okoljevarstvenem dovoljenju |
nizka | nizka |
| Opredelitev | Z evropsko uredbo IED, ki predpisuje dovoljene emisije obratov večjega tveganja za onesnaženje okolja, se zahteve glede vplivov na okolje dodatno zaostrujejo. Uredba o emisiji snovi in odvajanju odpadkov iz proizvodnje TiO2 »obstoječe naprave«. Sprejeta je tudi Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolje večjega obsega. V teku je sprememba OVD po uradni dolžnosti. Potrebna bo sprememba Programa monitoringa onesnaženja okolja zaradi proizvodnje TiO2. V spremembo bodo zajete tudi v preteklosti predvidene zahteve za OVD za zrak, ki se po novem ne bo izdajalo ločeno ter zahteve za zagotavljanje skladnosti z vodno direktivo (Uredba o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, 14/2009, 98/2010) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES). |
je že sprejeta in omogoča obratovanje s statusom |
| Razpoložljivost | Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| odlagališča titanove sadre |
nizka | visoka |
| Opredelitev | Čas do suhe zapolnitve odlagališča Za Travnikom je omejen. Odvisen je | |
| od prostega volumna, količine proizvodnje pigmenta in količine izločenega stranskega proizvoda. Zapolnitev |
odlagališča pomeni zaustavitev |
|
| proizvodnje titanovega dioksida. | ||
| Obvladovanje | Povečujemo količino izločenega CEGIPSa. V fazi izvajanja je projekt za | |
| namestitev dodatnih centrifug. Odobrena je uporaba rdeče sadre za izdelavo nepropustnega pokrova pri |
||
| zapiranju odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak. | ||
| V izvajanju je novelacija projekta |
zapolnjevanja rdeče sadre na |
|
| odlagališču Za Travnik, ki cilja k bolj optimalnemu zapolnjevanju (večji | ||
| naravni posedki). V teku je razvojna naloga priprave inertnega kompozita. Tega bi lahko |
||
| uporabili za sanacijo opuščenih področij izkopavanja surovin. Z vsemi temi ukrepi se čas do zapolnitve podaljšuje. |
||
| Zagotavljanje | Verjetnost nastanka | Višina škode |
| stabilnosti pregradnih teles |
nizka | visoka |
| Opredelitev | Pregradna telesa predstavljajo nevarnost ob porušitvi. Do nje lahko pride ob močnejšem potresu. |
|
| Obvladovanje | Izvajamo predpisane monitoringe, ki jih enkrat letno analizirajo strokovnjaki UL FGG. Vsa priporočila upoštevamo v obliki sproti izvedenih vzdrževalnih del. |
|
| Izdelani so projekti porušitvenega vala. | ||
| Zastavljen je projekt vzdrževalnih del na visoki pregradi Za Travnik, za kar se bo koristila v ta namen leta 2011 oblikovana rezervacija v višini 7 mio €. Izvedena je ojačitev na šibkih delih pregradnega telesa. Pripravljen je načrt izvedbe dograditve opazovalne mreže. Izvedba načrta je tudi pogoj za izdelavo vodne bilance za potrebne ukrepe na zahodni in vzhodni brežini pregrade. |
||
| Izvajamo redno vzdrževanje na visoki pregradi za rdečo sadro Bukovžlak. | ||
| Sanacija pregradnega telesa odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak | ||
| je vključena v projekt zapiranja tega odlagališča. Ta projekt bo vključeval tudi izvedbo zaščitnih ukrepov za zmanjšanje ogroženosti lokalnih hiš in |
||
| prebivalcev v primeru porušitvenega vala na odlagališču sadre Bukovžlak. | ||
| Začasno skladiščenje | Verjetnost nastanka | Višina škode |
| TENORM odpadkov | nizka | srednja |
| Opredelitev | V procesu proizvodnje titanovega dioksida nastajajo v manjši meri tudi TENORM odpadki (odpadki s tehnološko povečanimi vsebnostmi naravnih radioaktivnih materialov). Njihov izvor je v rudi z aktivnostjo rahlo nad naravnim ozadjem. V procesu proizvodnje pride na določenih delih opreme do koncentracije radionuklidov, zato deli opreme po končani dobi uporabe zapadejo pod TENORM odpadke. Cinkarna Celje, d. d., ima za začasno skladiščenje dovoljenje URSJV do novembra leta 2016. |
|
| Obvladovanje | Izvajamo vse predpisane postopke nadzora in s tem preprečujemo možnost odvzema dovoljenja za začasno skladiščenje. Izvedena je meritev aktivnosti uskladiščenih odpadkov. Na osnovi poročila je bila izdelana ocena varnosti izpostavljenih prebivalcev za eno od možnih rešitev. Oceno smo posredovali Upravi republike Slovenije za jedrsko varnost, ki je izdala odločbo z dovoljeno vgradnjo odpadkov na odlagališče ONOB. ARSO je predlagano rešitev zavrnil. V teku so razgovori z zakonodajnimi organi (MOP, ARSO, URSJV) glede nadaljnjih možnosti. |
| Okoljevarstveno | Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| dovoljenje po SEVESO direktivi |
nizka | nizka |
| Opredelitev | Seveso nesrečo z nevarnimi snovmi, Cinkarna Celje, d. d., je s trenutnimi količinami uskladiščenih surovin, polproizvodov in proizvoda Modrega bakra, topil za PE Grafika in hidrazinom za proizvodnjo žveplove manjšega tveganja. Rok za izdajo dovoljenja za takšne obrate je bilo leto 2015. Z zaprtjem PE Grafika so nastopile spremenjene okoliščine. Izšla je tudi sprememba uredbe, ki zahteva uskladitev z novo direktivo GHS označevanja do marca 2017. |
direktiva zahteva za obrate, ki predstavljajo vir tveganja za posebno okoljevarstveno dovoljenje. kisline uvrščena med obrate |
| Obvladovanje | Dovoljenje je izdano. V skladu s spremembo uredbe je potrebno oddati vlogo. Priprava je že v teku. Še vedno bomo ostali manjši vir tveganja, zaradi zaprtja PE Grafika pa se bodo spremenile količine v zasnovi tveganja. |
|
| Skrbni okoljski pregled | Verjetnost nastanka | Višina škode |
| – faza II | visoka | visoka |
| Opredelitev | Rezultati okoljskega skrbnega pregleda – obstoječa proizvodna lokacija v Celju zgrajena na odpadkih pretekle dejavnosti. Odloženi odpadki imajo vpliv na podtalnico, kar lahko vpliva na zdravje ljudi in okolje. |
faza II so pokazali, da je |
| Obvladovanje | Izvajamo več vzporednih aktivnosti za določitev morebitnega vpliva na zdravje ljudi in okolje ter potrebnih ukrepov in sproti obveščamo javnost. V teku je II. faza izdelave Ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje. |
|
| Vodno dovoljenje za | Verjetnost nastanka | Višina škode |
| črpanje tehnološke vode iz reke Hudinje |
visoka | visoka |
| Opredelitev | Pridobiti moramo okoljevarstveno soglasje za črpanje tehnološke vode in izpolnjevati zahteve iz vodnega dovoljenja. Zahtevana je kontinuirana meritev s stalnimi podatki o pretoku in količini črpanja na ARSO. V sušnih mesecih je možna omejitev proizvodnje. |
|
| Obvladovanje | Iščemo tehnično rešitev za možno večje recikliranje vode. Na Inštitutu za vode je naročena študija za določitev ekološko sprejemljivega pretoka. Zahteva se enoletno spremljanje, zato je rok izdelave spomladi 2017. |
| Zagotavljanje | Verjetnost nastanka | Višina škode |
|---|---|---|
| kontinuitete kadrovskih resursov |
nizka | srednja |
| Opredelitev | Narava poslovanja podjetja je inherentno kompleksna in specifična, saj posluje v vrsti med sabo nepovezanih panog in hkrati oskrbuje končne odjemalce iz zelo različnih industrijskih področij. Posledično se pojavlja tveganje gradnje, interakcij in predvsem prenosa stoga vodstvenega, inženirskega in podpornega »know-howa« v podjetju. Gre tako za tveganja povezana s kadrovsko kontinuiranega učenja in prenosa osvojenih znanj in informacij, to je z delovanjem komunikacijskih poti in struktur. |
strukturo, kot tudi s sistemom |
| Obvladovanje | Na vseh ravneh organizacijske programom usposabljamo in pripravljamo odgovorne naslednike za prevzem najpomembnejših funkcij. organizacijskih enot, se s stalno komunikacijo, obveščanjem in usklajenim delovanjem med vsemi ključnimi informacij ključnih vodstvenih in ekspertnih področij. Nasledniki aktivno sodelujejo, delujejo in so aktivno problematiko zagotavljanja procesov. S tem se ob podpori strokovnih služb zagotavlja nemoten prevzem ključnih funkcij v podjetju, v primeru predvidljivih in tudi izrednih dogodkov (bolezen oziroma daljše odsotnosti, odpovedi in upokojevanje). |
strukture podjetja z usmerjenim V vseh fazah poslovanja kadri, zagotavlja ustrezen pretok seznanjeni z delovanjem in nemotenega delovanja poslovnih funkcij in |
|---|---|---|
| Klasifikacija TiO2 v skupino 1B |
Verjetnost nastanka | Višina škode |
| kancerogeno v EU | srednja | visoka |
| Maja 2016 je francoska Agencija za hrano, okolje in zdravje ter varnost pri delu (ANSES) na Evropsko kemijsko agencijo (ECHA) poslala predlog za razvrstitev titanovega dioksida v skupino kancerogenih snovi 1B, s stavkom nevarnosti H350i – lahko povzroči raka pri inhalaciji. ECHA je na osnovi tega predloga razpisala 45 dni podajanja nasprotnih dokazov s strani zainteresiranih javnosti. Komite za oceno tveganja (RAC) mora najkasneje v 18 mesecih oddati svoje stališče. Tega bo proučila EU komisija in sprejela odločitev o morebitni implementaciji. |
||
| Opredelitev |
Na dan 30. 6. 2016 je bilo v Cinkarni Celje, d. d. 947 zaposlenih, kar pomeni, da se je glede na stanje konec leta 2015 znižalo za 8 zaposlenih, oziroma za slab odstotek. V obravnavanem obdobju so opazne občutnejše spremembe v številu zaposlenih po posameznih poslovnih enotah, predvsem zaradi znižanja števila zaposlenih v PE Grafika ob njenem zaprtju in posledičnih prerazporeditev zaposlenih.
Povprečno število zaposlenih je v prvih šestih mesecih leta 2016 znašalo 952, kar je 34 zaposlenih manj, kot je znašalo povprečno število zaposlenih v enakem obdobju leta 2015 in 7 zaposlenih manj kot znaša planirano povprečno število zaposlenih v letu 2016.
Od leta 1985, ko je vodstvo družbe pričelo z dolgoročno restriktivno kadrovsko strategijo, se je število zaposlenih zmanjšalo za 1480 zaposlenih oziroma za 61 %.
Povprečni obseg odsotnosti zaposlenih z dela se je v obdobju I. – VI. 2016 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta znižal za 0,4 odstotne točke in je znašal 20,0 % (od tega predstavlja 6,1 odstotnih točk odsotnost zaradi boleznin). Odstotek boleznin se je primerjalno povečal za 0,2 odstotne točke.
V prvem polletju leta 2016 smo za investicije in usredstvene lastne proizvode in storitve porabili 34 % planiranih sredstev. Znesek je nižji od planiranega predvsem zaradi zamude pri dveh večjih investicijah – sanaciji Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in izgradnji nove mešalnice in pakirnice za bakrove pripravke.
Sanacija ONOB se še ni pričela, ker na podlagi novih spoznanj nadaljujemo z izvedbo potrebnih raziskav ter pripravo Presoje vplivov na okolje. Glede na trenutno znana strokovna dejstva in ob upoštevanju potrebnega časa za izvedbo upravnih postopkov, se realizacija zamika za vsaj eno leto. Za mešalnico in pakirnico bakrovih pripravkov smo pregledali možne lokacije ter ocenili potrebne stroške za postavitev zgradbe. Odločitev o najustreznejši možnosti bomo sprejeli do konca leta.
V teku je gradnja suhega zadrževalnika in črpališča za meteorno vodo kot protipoplavni ukrep v katerega nas je prisilila izvedba protipoplavnih ukrepov za mesto Celje.
Zaključene so investicije v:
Posodobitev kotlarne je v teku in bo zaključena predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta.
Vgradnja filtra za ožemanje ostanka nezreagirane titanove rude pred izpustom v nevtralizacijo je končana. Čakamo na razpoložljivost dobavitelja, ki mora biti prisoten ob zagonu.
Dograditev obrata proizvodnje CEGIPSa in vgradnja dodatne centrifuge je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Investicija za izboljšanje delovnega okolja v obratu filtracije sadre je v teku.
Nabavili smo razvijalec pare, obnovili laboratorijski peščeni mlin, uredili pripravo deionizirane vode v Službi kakovosti ter nabavili napravi za določanje zbite gostote in UV VIS.
Razvojno dejavnost v letu 2016 spremljamo s tremi okvirnimi cilji, ki jih postavlja Uprava.
Skupno je planiranih 42 aktivnosti, ki zajemajo tako nove izdelke in storitve, kot tudi študije novih možnosti. Večina jih poteka po planu.
V načrtu je 54 izboljšav na področju kakovosti izdelkov, izboljšanja izkoristkov, metod dela, tehnologij in odpravi tveganj. Pri treh evidentiramo težave, ki bodo verjetno povzročile potrebo po podaljšanju roka. Ostale tečejo v skladu s pričakovanji.
Rezultati trženja novo razvitih izdelkov v prvem polletju niso dosegli načrtovane vrednosti. Na letnem nivoju smo planirali 1,5 % od celotne prodaje, v prvih šestih mesecih pa dosegli le 0,24 %. Za
trženje novih izdelkov je potreben določen čas. Rezultat je zato pričakovano boljši v drugi polovici leta. Nadaljujemo s trženjskimi aktivnostmi po zastavljenem planu.
V letu 2016 po planu izvajamo 11 sklopov notranjih presoj; načrtovane so horizontalne presoje kakor tudi presoje PE, ki v zadnjem času niso bile presojane.
Zunanji presojevalci so že izvedli presojo skladnosti z ISO 9001 za leto 2016 in niso odkrili nobenega neskladja.
Število reklamacij, pritožb in pripomb kupcev redno spremljamo in se nanje odzivamo s korektivnimi ukrepi. V polletju smo dosegli 84,5 % realizacijo reševanja. Razvrščamo jih tudi po velikosti tveganja. Takšnih, ki predstavljajo večje tveganje, je bilo 13. V vseh primerih smo ustrezno ukrepali.
V planu je 10 projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju porabe energije. Trije so že izvedeni (dva na področju optimalnejše razsvetljave in eden na področju uporabe vročih kondenzatov za ogrevanje).
Na področju ravnanja z odpadki je v izvajanju 9 izboljšav. Proizvodnja CEGIPSa presega načrtovano vrednost za 8 % in dosega 2,16 t/t pigmenta.
Potekala je vrsta aktivnosti in koordinacij z MOP in ARSO na področju odprave okoljskih tveganj. ARSO po uradni dolžnosti spreminja naše okoljevarstveno dovoljenje. Zahtevano dopolnitev vloge smo oddali v roku. Izdelava predloga programa monitoringa pa je v teku in ima rok 31.12.2016.
V prvem polletju 2016 smo oddali na Agencijo za okolje dve spremembi Okoljevarstvenega dovoljenja. Ena se nanaša na dograditev 5 in 6 centrifuge za CEGIPS ter dodaten rezervoar za tekoče žveplo, druga pa na prenehanje obratovanja PE Grafika.
Glede na zakonodajne zahteve so bila pripravljena in v roku oddana vsa poročila o monitoringih za leto 2015. Preseganj mejnih vrednosti ni bilo.
Z izpolnjenimi obveznostmi za leto 2014 smo ponovno pridobili pravico do uporabe loga odgovornega ravnanja POR (CEFIC) do konca januarja 2017.
Z zaprtjem PE Grafika so nastopile spremenjene okoliščine glede dovoljenja po SEVESO direktivi. Izšla je tudi sprememba uredbe, ki zahteva uskladitev z novo direktivo GHS označevanja do marca 2017. V skladu s spremembo uredbe je potrebno oddati vlogo. Priprava je že v teku. Še vedno bomo ostali manjši vir tveganja, zaradi zaprtja PE Grafika pa se bodo spremenile količine v zasnovi tveganja.
V tem letu smo imeli skupaj 2 inšpekcijska pregleda s področja okolja (1 na lokaciji v Mozirju, 1 na lokaciji v Celju). Neskladnosti ni bilo.
V Službi za varstvo okolja so prejeli štiri pritožbe javnosti. Vse so se nanašale na smrad. Vzrok je bil v predelavi testne pošiljke ilmenita. Prilagodili smo procesne parametre in s tem začasno kar najbolj omejili problem smradu. Pošiljko smo porabili v mesecu in pol. Za redne dobave se v skladu z navedenimi težavami ne bomo odločili.
Izvedena je bila zunanja presoja po standardu ISO 14001 in uredbi EMAS, ki ni odkrila nobenih neskladij.
Podjetje CDM Smith je konec aprila oddalo rezultate prve faze izdelave Ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi odkritih starih bremen na aktualnih lokacijah proizvodnje. Vmesne rezultate smo predstavili širši zainteresirani javnosti. Zastavili smo tudi nadaljevanje potrebnih del. Pridobivamo soglasja lastnikov parcel na katerih naj bi razširili monitoring zunaj naše ograje.
V polletnem obdobju nismo beležili hujših delovnih nezgod, lažjih pa je bilo 9.
Izvajamo sistem prepoznavanja potencialnih nevarnosti in reševanja skoraj dogodkov. Prepoznali smo 79 potencialnih nevarnosti in jih 42 že odpravili. Prijavljenih je bilo 7 skoraj dogodkov. V vseh proizvodnih PE smo uvedli tudi sistem identificiranja in razčlenitve procesnih tveganj.
Izvajamo širok program promocije zdravja (kontrola sladkorja in maščob v krvi, predavanja, enkrat mesečno brezplačno razdeljevanje zajtrka, članki za interna glasila, zloženke, popusti v zdraviliščih…).
Izvedena je bila zunanja presoja po standardu BS OHSAS 18001, ki ni odkrila nobenih neskladij.
| JANJUN | JANJUN | Indeks | ||
|---|---|---|---|---|
| 2016 | 2015 | 16/15 | ||
| 1. | Čisti prihodki od prodaje | 87.046.425 | 91.035.693 | 96 |
| - čisti prihodki iz prodaje na domačem trgu | 11.404.751 | 11.839.942 | 96 | |
| - čisti prihodki iz prodaje na tujem trgu | 75.641.674 | 79.195.751 | 96 | |
| 2. | Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje | -6.312.160 | -6.941.670 | 91 |
| 3. | Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve | 1.029.694 | 868.773 | 119 |
| 4. | Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) | 48.390 | 40.706 | 119 |
| 5. | Stroški blaga, materiala in storitev | 55.679.435 | 58.888.380 | 95 |
| a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala | 49.550.239 | 52.927.513 | 94 | |
| b) Stroški storitev | 6.129.196 | 5.960.867 | 103 | |
| 6. | Stroški dela | 13.741.624 | 14.149.463 | 97 |
| a) Stroški plač | 10.258.568 | 10.612.760 | 97 | |
| b) Stroški socialnih zavarovanj | 748.242 | 784.695 | 95 | |
| c) Stroški pokojninskih zavarovanj | 1.107.411 | 1.067.832 | 104 | |
| č) Drugi stroški dela | 1.627.403 | 1.684.176 | 97 | |
| 7. | Odpisi vrednosti | 6.229.427 | 6.166.829 | 101 |
| a) Amortizacija | 6.157.160 | 6.155.889 | 100 | |
| b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih OS | 4.428 | 6.751 | 66 | |
| c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih | 67.839 | 4.189 | 1619 | |
| 8. | Drugi poslovni odhodki | 593.880 | 639.091 | 93 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 5.567.983 | 5.159.739 | 108 | |
| 9. | Finančni prihodki iz deležev | 2 | 3 | 67 |
| č) Finančni prihodki iz drugih naložb | 2 | 3 | 67 | |
| 10. | Finančni prihodki iz danih posojil | 570 | 28.804 | 2 |
| b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim | 570 | 28.804 | 2 | |
| 11. | Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | 152.856 | 359.785 | 42 |
| b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | 152.856 | 359.785 | 42 | |
| 14. | Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | 281.965 | 303.747 | 93 |
| b) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti | 120.956 | 201.361 | 60 | |
| c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | 161.009 | 102.386 | 157 | |
| 15. | Drugi prihodki | 16.860 | 22.674 | 74 |
| 16. | Drugi odhodki | 13.575 | 18.057 | 75 |
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 5.442.731 | 5.249.201 | 104 | |
| 17. | Davek iz dobička | 910.459 | 667.050 | 136 |
| 18. | Odloženi davki | -61.648 | -329.861 | - |
| 19. | Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 4.470.624 | 4.252.290 | 105 |
| Osnovni čisti dobiček na delnico1 | 5,49 | 5,22 | 105 | |
| Popravljeni čisti dobiček na delnico2 | 5,49 | 5,22 | 105 |
v €
1 Čisti dobiček / število vseh delnic
2 Vse delnice so navadne, prosto prenosljive in istega razreda
| Stanje | Stanje | Indeks | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 16/15 | ||||
| SREDSTVA | 182.757.467 | 184.632.178 | 99 | |||
| A. | Dolgoročna sredstva | 100.511.884 | 105.903.470 | 95 | ||
| I. | Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR | 1.700.469 | 2.850.080 | 60 | ||
| 1. Dolgoročne premoženjske pravice | 1.242.106 | 2.391.717 | 52 | |||
| 4. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja | 58.857 | 58.857 | 100 | |||
| 5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve | 399.507 | 399.506 | 100 | |||
| II. | Opredmetena osnovna sredstva | 95.722.449 | 99.839.429 | 96 | ||
| 1a. Zemljišča | 10.019.361 | 8.651.600 | 116 | |||
| 1b. Zgradbe | 41.183.190 | 42.727.864 | 96 | |||
| 2. Proizvajalne naprave in stroji | 38.769.883 | 44.564.898 | 87 | |||
| 3. Druge naprave in oprema | 37.311 | 35.151 | 106 | |||
| 4a. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi | 5.102.536 | 3.698.626 | 138 | |||
| 4b. Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev | 610.168 | 161.290 | 378 | |||
| IV. | Dolgoročne finančne naložbe | 1.192.406 | 1.193.081 | 100 | ||
| 1c. Druge delnice in deleži | 1.191.363 | 1.191.363 | 100 | |||
| 2b. Dolgoročna posojila drugim | 1.043 | 1.718 | 61 | |||
| VI. | Odložene terjatve za davek | 1.896.560 | 2.020.880 | 94 | ||
| B. | Kratkoročna sredstva | 82.106.639 | 78.617.573 | 104 | ||
| II. | Zaloge | 34.393.125 | 25.759.113 | 134 | ||
| 1. Material | 16.000.720 | 13.709.392 | 117 | |||
| 2. Nedokončana proizvodnja | 2.997.138 | 3.154.090 | 95 | |||
| 3. Proizvodi in trgovsko blago | 6.522.793 | 8.290.282 | 79 | |||
| 4. Predujmi za zaloge | 8.872.474 | 605.349 | 1466 | |||
| III. | Kratkoročne finančne naložbe | 50.000 | 0 | - | ||
| 2b. Kratkoročna posojila drugim | 50.000 | 0 | - | |||
| IV. | Kratkoročne poslovne terjatve | 34.572.225 | 34.887.045 | 99 | ||
| 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 32.174.731 | 30.383.296 | 106 | |||
| 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | 2.397.494 | 4.503.749 | 53 | |||
| V. | Denarna sredstva | 13.091.289 | 17.971.415 | 73 | ||
| C. | Kratkoročne aktivne časovne razmejitve | 138.944 | 111.135 | 125 |
| Stanje | Stanje | Indeks | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 16/15 | ||||
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 182.757.467 | 184.632.178 | 99 | |||
| A. | Kapital | 141.293.708 | 137.404.593 | 103 | ||
| I. | Vpoklicani kapital | 20.396.244 | 20.396.244 | 100 | ||
| 1. Osnovni kapital | 20.396.244 | 20.396.244 | 100 | |||
| II. | Kapitalske rezerve | 44.284.976 | 44.284.976 | 100 | ||
| III. | Rezerve iz dobička | 71.923.228 | 68.516.455 | 105 | ||
| 1. Zakonske rezerve | 16.931.435 | 16.931.435 | 100 | |||
| 2. Rezerve za lastne delnice | 238.926 | 238.926 | 100 | |||
| 3. Lastne delnice | -238.926 | -238.926 | 100 | |||
| 5. Druge rezerve iz dobička | 54.991.793 | 51.585.020 | 107 | |||
| V. | Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | 211.370 | -51.926 | - | ||
| VI. | Preneseni čisti poslovni izid | 7.265 | 6.554 | 111 | ||
| VII. | Čisti poslovni izid poslovnega leta | 4.470.625 | 4.252.290 | 105 | ||
| B. | Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmej. | 24.375.756 | 26.019.756 | 94 | ||
| 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti | 2.689.594 | 3.151.378 | 85 | |||
| 2. Druge rezervacije | 20.989.743 | 22.053.196 | 95 | |||
| 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve | 696.419 | 815.182 | 85 | |||
| Č. | Kratkoročne obveznosti | 16.087.068 | 20.278.860 | 79 | ||
| II. | Kratkoročne finančne obveznosti | 3.452.300 | 7.000.414 | 49 | ||
| 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti | 3.452.300 | 7.000.414 | 49 | |||
| III. | Kratkoročne poslovne obveznosti | 12.634.768 | 13.278.446 | 95 | ||
| 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 9.372.768 | 10.396.074 | 90 | |||
| 4 . Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov | 56.471 | 682 | 8280 | |||
| 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 3.205.529 | 2.881.690 | 111 | |||
| D. | Kratkoročne pasivne časovne razmejitve | 1.000.935 | 928.969 | 108 |
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leti 2016 in 2015 je izdelan skladno s SRS 21.
| v € | ||||
|---|---|---|---|---|
| Indeks | ||||
| 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 16/15 | ||
| 19. | Čisti poslovni izid tekočega obdobja | 4.470.625 | 4.252.290 | 105 |
| 24. | Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 4.470.625 | 4.252.290 | 105 |
| v € | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Osnov ni |
Kapitalske | Zakonske | Rezerve iz dobička Rezerv e |
Lastne | Druge | Rezerv e, nastale zaradi v rednotenja |
Preneseni čisti | Čisti poslov ni |
Skupaj | |
| Izkaz gibanja kapitala | kapital | rezerv e |
rezerv e |
za lastne | delnice | rezerv e iz |
po pošteni v red. |
poslov ni izid |
izid poslov . leta |
kapital |
| 30.6.2016 | delnice | dobička | ||||||||
| I/1 | I I |
III/1 | III/2 | III/3 | III/5 | V | VI/1 | VII/1 | VIII | |
| A2. Začetno stanje poroč. obdobja | 20.396.244 | 44.284.976 | 16.931.435 | 238.926 | -238.926 | 54.991.793 | 211.370 | 12.896 | 3.406.772 | 140.235.486 |
| B1. Sprem.lastniš.kapitala - | ||||||||||
| transakcije z lastnik | 3.412.403 | 3.412.403 | ||||||||
| g) Izplačilo div idend |
3.412.403 | 3.412.403 | ||||||||
| B2. Celotni vseobsegajoči | ||||||||||
| donos poročev. obdobja | 4.470.625 | 4.470.625 | ||||||||
| a) Vnos čistega poslov nega |
||||||||||
| izida poročev alskega obdobja |
4.470.625 | 4.470.625 | ||||||||
| B3. Spremembe v kapitalu | 3.406.772 | -3.406.772 | 0 | |||||||
| a) Razpored.preostalega dela čist.dob. | ||||||||||
| prim.poroč.obd.na druge sestav .kap. |
3.406.772 | -3.406.772 | 0 | |||||||
| C. Končno stanje poroč. obdobja | 20.396.244 | 44.284.976 | 16.931.435 | 238.926 | -238.926 | 54.991.793 | 211.370 | 7.265 | 4.470.625 | 141.293.708 |
| Izkaz gibanja kapitala v letu 2015 | v € | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezerve iz dobička | Rezerv e, nastale |
|||||||||
| Osnov ni |
Kapitalske | Zakonske | Rezerv e |
Lastne | Druge | zaradi v rednotenja |
Preneseni čisti | Čisti poslov ni |
Skupaj | |
| Izkaz gibanja kapitala | kapital | rezerv e |
rezerv e |
za lastne | delnice | rezerv e iz |
po pošteni v red. |
poslov ni izid |
izid poslov . leta |
kapital |
| 30.6.2015 | delnice | dobička | ||||||||
| I/1 | I I |
III/1 | III/2 | III/3 | III/5 | V | VI | VII/1 | VIII | |
| A2. Začetno stanje poroč. obdobja | 20.396.244 | 44.284.976 | 16.931.435 | 238.926 | -238.926 | 51.585.021 | -51.926 | 3.261 | 6.966.220 | 140.115.231 |
| B1. Sprem.lastniš.kapitala - | ||||||||||
| transakcije z lastnik | 6.962.928 | 6.962.928 | ||||||||
| g) Izplačilo div idend |
6.962.928 | 6.962.928 | ||||||||
| B2. Celotni vseobsegajoči | ||||||||||
| donos poročev. obdobja | 4.252.290 | 4.252.290 | ||||||||
| a) Vnos čistega poslov nega |
||||||||||
| izida poročev alskega obdobja |
4.252.290 | 4.252.290 | ||||||||
| B3. Spremembe v kapitalu | 6.966.220 | -6.966.220 | 0 | |||||||
| a) Razpored.preostalega dela čist.dob. | ||||||||||
| prim.poroč.obd.na druge sestav .kap. |
6.966.220 | -6.966.220 | 0 | |||||||
| C. Končno stanje poroč. obdobja | 20.396.244 | 44.284.976 | 16.931.435 | 238.926 | -238.926 | 51.585.021 | -51.926 | 6.553 | 4.252.290 | 137.404.593 |
| 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | Ind. 16/15 | ||
|---|---|---|---|---|
| A. | DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | |||
| a) | Čisti poslovni izid | 4.470.625 | 4.252.290 | 105 |
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 5.442.731 | 5.249.201 | 104 | |
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | 972.106 | 996.911 | 98 | |
| b) | Prilagoditve za | 6.214.200 | 6.135.580 | 101 |
| Amortizacijo + | 6.157.160 | 6.155.889 | 100 | |
| Prevrednotovalne poslovne prihodke - | 14.655 | 2.442 | 600 | |
| Prevrednotovalne poslovne odhodke + | 72.267 | 10.940 | 661 | |
| Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev - | 572 | 28.807 | 2 | |
| c) | Spremembe čistih obr. sredst. (in ČR, rezervacij ter odloženih terjatev | |||
| in obv. za davek) poslovnih postavk BS | -7.685.892 | -3.895.407 | 197 | |
| Začetne manj končne poslovne terjatve | -7.951.495 | -10.137.017 | 78 | |
| Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve (AČR) | 592.639 | 568.792 | 104 | |
| Začetne manj končne odložene terjatve za davek | 61.648 | 329.862 | 19 | |
| Začetne manj končne zaloge | 2.310.597 | 7.241.534 | 32 | |
| Končni manj začetni poslovni dolgovi | -2.544.948 | -1.313.209 | 194 | |
| Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve (PČR) in rezervacije | -154.333 | -585.369 | 26 | |
| č) | Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a+b+c) | 2.998.933 | 6.492.463 | 46 |
| B. | DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU | |||
| a) | Prejemki pri investiranju | 15.534 | 31.554 | 49 |
| Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, | ||||
| ki se nanašajo na investiranje | 572 | 28.807 | 2 | |
| Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev | 14.655 | 2.442 | 600 | |
| Prejemki od odtujitve finančnih naložb | 307 | 305 | 101 | |
| b) | Izdatki pri investiranju | 3.949.582 | 2.953.234 | 134 |
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev | 2.454 | 1.222 | 201 | |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih OS | 3.897.128 | 2.952.012 | 132 | |
| Izdatki za pridobitev finančnih naložb | 50.000 | 0 | - | |
| c) | Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a-b) ali (b-a) | -3.934.048 | -2.921.680 | 135 |
| C. | DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU | |||
| b) | Izdatki pri financiranju | 1.825 | 1.955 | 93 |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 1.825 | 1.955 | 93 | |
| c) | Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a-b) ali (b-a) | -1.825 | -1.955 | 93 |
| Č. | KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV | 13.091.289 | 17.971.415 | 73 |
| x) | Denarni izid v obdobju (seštevek denarnih izidov Ač, Bc, Cc) | -936.940 | 3.568.828 | - |
| y) | Začetno stanje denarnih sredstev 1.1. | 14.028.229 | 14.402.587 | 97 |
so opisane v letnem poročilu 2015 na straneh od 61 do 68 in se za medletno poročanje niso spremenile. Izjema je vrednotenje zalog gotovih izdelkov, ki so zaradi desezoniranja vrednotene z neposrednimi stroški materiala, energije in proizvodnih storitev, manjši del proizvajalnih stroškov pa je evidentiran neposredno v odhodke. Ob letnem poročanju ta del stroškov bremeni zalogo.
| v € | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupina neopredmetenih | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | |||
| sredstev za leto 2016 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30.6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 |
| Dolg. premoženjske pravice | 6.052.937 | 6.039.754 | 4.042.454 | 3.785.902 | 2.010.483 | 2.253.852 |
| - služnostne pravice | -1.460.775 | -1.452.212 | -692.396 | -620.265 | -768.379 | -831.947 |
| Odloženi stroški razvijanja | 58.857 | 58.857 | 0 | 0 | 58.857 | 58.857 |
| Druga neopredmetena sredstva | 1 | 137.865 | 0 | 0 | 1 | 137.865 |
| Sredstva v izdelavi | 399.507 | 399.506 | 0 | 0 | 399.507 | 399.506 |
| SKUPAJ | 5.050.527 | 5.183.770 | 3.350.058 | 3.165.637 | 1.700.469 | 2.018.133 |
Neopredmetena sredstva vključujejo tehnično, projektno in registracijsko dokumentacijo, pravice služnosti na zemljiščih po katerih poteka cevovod do odlagališča Za Travnikom. V izkazu bilance stanja na dan 30. 6. 2016, služnostne pravice povečujejo vrednost zemljišč, podatki na dan 30. 6. 2015 niso popravljeni. Druga neopredmetena sredstva predstavljajo eden (1) emisijski kupon, ki je vrednoten po 1 €.
| v € | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupina opredmetenih OS | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | |||
| za leto 2016 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 |
| Zemljišča | 9.250.983 | 8.651.600 | 0 | 0 | 9.250.983 | 8.651.600 |
| - služnostne pravice | 1.460.774 | 1.452.212 | 692.396 | 620.265 | 768.378 | 831.947 |
| Zgradbe | 110.552.398 | 109.432.761 | 69.369.208 | 66.704.897 | 41.183.190 | 42.727.864 |
| Oprema | 211.617.212 | 209.624.807 | 172.810.018 | 165.024.758 | 38.807.194 | 44.600.049 |
| Sredstva v pridobivanju | 5.102.536 | 3.698.626 | 0 | 0 | 5.102.536 | 3.698.626 |
| Predujmi | 614.326 | 195.188 | 4.158 | 33.898 | 610.168 | 161.290 |
| SKUPAJ | 338.598.229 | 333.055.194 | 242.875.780 | 232.383.818 | 95.722.449 | 100.671.376 |
Družba nima sredstev v finančnem najemu.
Med osnovnimi sredstvi so tudi nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, ki so s pogodbo o zastavi nepremičnin obremenjena z maksimalno hipoteko 16.000.000 € v korist Abanke d. d., (Banke Celje), s katero je zavarovana manjša komercialna garancija, ki se izteče septembra 2016.
| v € | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupina DFN leto 2016 | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | |||
| 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | |
| Cinkarna BH, d. o. o. | 580.503 | 580.503 | 339.503 | 339.503 | 241.000 | 241.000 |
| Druge naložbe | 950.363 | 950.363 | 0 | 0 | 950.363 | 950.363 |
| Dolgoročna posojila | 1.043 | 1.718 | 0 | 0 | 1.043 | 1.718 |
| - od tega kratk.del | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| SKUPAJ | 1.531.909 | 1.532.584 | 339.503 | 339.503 | 1.192.406 | 1.193.081 |
| Leto 2016 | Elekto Celje, d.d. | Elektro Maribor, d.d. | |
|---|---|---|---|
| Število navadnih delnic | 165.818 | 18.350 | |
| Nominalna vrednost delnice € | 5,10 | 5,50 | |
| Vrednost v poslovnih knjigah € | 5,10 | 5,50 |
Stanje dolgoročnih posojil se nanaša na stanovanjska posojila. Člani Uprave in Nadzornega sveta niso prejeli nobenega dolgoročnega posojila.
Cinkarna Celje, d. d., dobavlja odvisni družbi predmešanice za proizvodnjo gradbenih lepil, Cinkarna BH, d. o. o., pa nabavlja kvarčni pesek. Smisel omenjenega je v tem, da predmešanico z visoko dodano vrednostjo proizvajamo v Cinkarni Celje, d. d., ceneni pesek ter cenovno ugodni cement pa vgrajujemo neposredno na ciljnem prostoru.
Stanje kratkoročnih finančnih obveznosti do nadrejene družbe Cinkarna Celje, d. d., na dan 30.06.2016 znaša 50.000 €.
Računovodski izkazi odvisne družbe Cinkarna BH, d. o. o., Tuzla, se ne konsolidirajo skladno z 2. členom Pravilnika o računovodstvu in financah družbe Cinkarna Celje, d. d., in sedmim odstavkom 56. člena ZGD-1. Kriterij pomembnosti opredeljenih postavk je v višini 5 % deleža v skupnih prihodkih, prodaji, kapitalu in sredstvih obvladujoče družbe.
| Leto 2016 | Cinkarna Celje, d. d. | Cinkarna BH, d. o. o. | Skupaj | Delež Cinkarne BH, d.o.o. v skupni vrednosti v % |
||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 30.6.2016 | 30.6.2015 | 30.6.2016 | 30.6.2015 | 30.6.2016 | 30.6.2015 | 30.6.2016 | 30.6.2015 | |
| Skupni prihodki | 88.294.797 | 92.356.438 | 380.382 | 552.293 | 88.675.179 | 92.908.731 | 0,43 | 0,59 |
| Prodaja | 87.046.425 | 91.035.693 | 374.566 | 543.742 | 87.420.991 | 91.579.435 | 0,43 | 0,59 |
| Kapital | 141.293.708 | 137.404.593 | 168.536 | 207.527 | 141.462.244 | 137.612.120 | 0,12 | 0,15 |
| Skupna sredstva | 180.987.949 184.632.178 | 651.269 | 723.451 181.639.218 185.355.629 | 0,36 | 0,39 |
Podatki so na dan bilanciranja preračunani iz izvorne valute (KM) v obračunsko valuto (€) po mesečnem tečaju Banke Slovenije za junij 2016 in junij 2015 (1,95583 KM/€).
Cinkarna Celje, d. d., nima drugih odvisnih ali pridruženih podjetij in ne posluje z drugimi povezanimi osebami.
| v € | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Opis | Terjatve | Obveznosti | |||
| leto 2016 | leto 2015 | leto 2016 | leto 2015 | ||
| Stanje na dan 1. 7. pred. l. | 2.020.880 | 2.460.588 | 0 | 0 | |
| Povečanje | 62.132 | 131.979 | 0 | 0 | |
| Zmanjšanje | 186.452 | 571.687 | 0 | 0 | |
| Stanje na dan 30. 6. | 1.896.560 | 2.020.880 | 0 | 0 |
Povečanje terjatev predstavlja oblikovanje rezervacij v drugi polovici leta 2015 (opisano v letnem poročilu na str. 72). Zmanjšanje terjatev za odloženi davek se nanaša na porabo rezervacij v obravnavanem obdobju, sestavljeno iz odprave oblikovanih popravkov vrednosti terjatev.
Spremembe v stanju odloženih terjatev za davek so imele negativen vpliv na izkaz poslovnega izida.
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Skupina zalog | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | Indeks 16/15 |
| Material | 16.000.720 | 13.709.392 | 117 |
| Nedokončana proizvodnja | 2.997.138 | 3.154.090 | 95 |
| Proizvodi | 6.340.616 | 8.054.064 | 79 |
| Trgovsko blago | 182.177 | 236.218 | 77 |
| Dani predujmi | 8.872.474 | 605.349 | 1.466 |
| SKUPAJ | 34.393.125 | 25.759.113 | 134 |
Vrednost zalog gotovih proizvodov in proizvodnje se je v primerjavi s koncem leta 2015 zmanjšala za 6.312.160 €. Občutno povečanje danih predujmov predstavljajo sredstva, dana za nakup osnovne surovine. Zaloge niso zastavljene za jamstva.
Družba izkazuje kratkoročno posojilo v višini 50.000 € dano hčerinski družbi Cinkarna BH, d.o.o.
Terjatve do kupcev
| v € | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupina terjatev leto 2016 |
Vrednost terjatev | Popravek vrednosti | Neto terjatev | ||||
| 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | ||
| Kupci v državi | 5.117.340 | 6.308.030 | 457.365 | 610.957 | 4.659.975 | 5.697.073 | |
| Kupci v tujini | 27.610.313 | 24.378.450 | 734.128 | 666.178 | 26.876.185 | 23.712.272 | |
| Posredni izvozniki | 630.298 | 973.951 | 0 | 0 | 630.298 | 973.951 | |
| Dani predujmi | 8.273 | 0 | 0 | 0 | 8.273 | 0 | |
| SKUPAJ | 33.366.224 | 31.660.431 | 1.191.493 | 1.277.135 | 32.174.731 | 30.383.296 |
| v € | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zapadle | ||||||||||||
| Skupaj terjatve | Nezapadle | 0 do 15 dni | od 16 do 60 dni | od 61 do 180 dni | nad 180 dni | |||||||
| Območni odsek | leto 2016 | leto 2015 | leto 2016 | leto 2015 | leto 2016 | leto 2015 | leto 2016 | leto 2015 | leto 2016 | leto 2015 | leto 2016 | leto 2015 |
| Kupci v državi | 4.659.975 | 5.697.073 | 4.040.643 | 4.877.154 | 360.634 | 463.406 | 231.622 | 315.382 | 24.702 | 39.740 | 2.374 | 1.391 |
| Kupci v tujini -EU in tretje države | 24.863.622 | 22.247.781 | 23.092.931 | 20.078.239 | 1.084.009 | 1.429.771 | 418.232 | 592.534 | 267.996 | 133.717 | 454 | 13.520 |
| Kupci na trgih bivše Jugoslavije | 2.012.563 | 1.464.491 | 1.474.199 | 937.172 | 202.367 | 137.551 | 87.336 | 138.020 | 104.362 | 153.438 | 144.299 | 98.310 |
| Posredni izvozniki | 630.298 | 973.951 | 618.721 | 973.951 | 11.577 | 0 | 0 | 0 | 0 | |||
| Dani predujmi | 8.273 | 0 | 8.273 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | ||||
| SKUPAJ terjatve do kupcev | 32.174.731 30.383.296 | 29.234.767 | 26.866.516 1.658.587 2.030.728 | 737.190 1.045.936 | 397.060 | 326.895 | 147.127 | 113.221 |
Terjatev do odvisne družbe Cinkarna BH, d. o. o., znaša 359.240 €, od tega predstavljajo zapadle terjatve 291.538 €.
| v € | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupina terjatev leto 2016 |
Vrednost terjatev | Popravek vrednosti | Neto terjatev | ||||
| 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | 30. 6. 2016 | 30. 6. 2015 | ||
| Terjatve za DDV | 2.188.561 | 4.086.643 | 0 | 0 | 2.188.561 | 4.086.643 | |
| Terjatve do inštitucij | 183.099 | 182.483 | 0 | 0 | 183.099 | 182.483 | |
| Terjatve do zaposlenih | 23.360 | 20.904 | 0 | 0 | 23.360 | 20.904 | |
| Terjatev za davek od dohodka | 0 | 178.504 | 0 | 0 | 0 | 178.504 | |
| Druge terjatve | 2.474 | 35.215 | 0 | 0 | 2.474 | 35.215 | |
| SKUPAJ | 2.397.494 | 4.503.749 | 0 | 0 | 2.397.494 | 4.503.749 |
Družba nima terjatev do članov Uprave in Nadzornega sveta. Terjatve niso zavarovane.
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Skupina sredstev | 30.6.2016 | 30.6.2015 | Indeks 16/15 |
| Denarna sredstva v blagajni | 466 | 1.815 | 26 |
| Denar na poti | 719 | 0 | - |
| Denarna sredstva na računih | 5.652.208 | 383.295 | 1.475 |
| Kratkoročni depoziti na odpoklic | 7.190.881 | 17.384.814 | 41 |
| Devizna sredstva na računih | 247.015 | 201.491 | 123 |
| SKUPAJ | 13.091.289 | 17.971.415 | 73 |
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Postavke kapitala | 30.6.2016 | 30.6.2015 | Indeks 16/15 |
| Osnovni kapital | 20.396.244 | 20.396.244 | 100 |
| Kapitalske rezerve | 44.284.976 | 44.284.976 | 100 |
| Zakonske rezerve | 16.931.435 | 16.931.435 | 100 |
| Rezerve za lastne delnice | 238.926 | 238.926 | 100 |
| Lastne delnice | -238.926 | -238.926 | 100 |
| Druge rezerve iz dobička | 54.991.793 | 51.585.021 | 107 |
| Rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vred. | 211.370 | -51.926 | - |
| Preneseni čisti poslovni izid | 7.265 | 6.553 | 111 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 4.470.625 | 4.252.290 | 105 |
| SKUPAJ KAPITAL | 141.293.708 | 137.404.593 | 103 |
Delniški kapital družbe sestavlja 814.626 prosto prenosljivih kosovnih delnic istega razreda. Vse kosovne delnice imajo enako nominalno vrednost in so v celoti vplačane. Družba ima v lasti 2.149 lastnih delnic, kar predstavlja 0,26 % osnovnega kapitala.
Druge rezerve iz dobička predstavljajo zadržani dobički preteklih let.
Bilančni dobiček leta 2015 je bil, na podlagi sklepa skupščine delničarjev družbe, razporejen za izplačilo dividend delničarjem v višini 3.412.403 €, ostanek 7.265 € je ostal nerazporejen.
| v € | ||||
|---|---|---|---|---|
| Leto 2016 | 1.7.2015 | Povečanje | Zmanjšanje | 30.6.2016 |
| Rezerve, nastale zaradi vrednotenja DFN | 1.277 | 0 | 0 | 1.277 |
| Popravek presežka za odloženi davek | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Aktuarska izguba / dobiček | -53.203 | 263.296 | 0 | 210.093 |
| SKUPAJ | -51.926 | 263.296 | 0 | 211.370 |
| v € | ||||
| Rezervacije in DPČR | 30.6.2016 | 30.6.2015 Indeks 16/15 |
||
| Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine | 2.689.594 | 3.151.378 85 |
||
| Druge dolgoročne rezervacije: za ekologijo | 20.974.050 | 21.982.891 | 95 | |
| Druge dolgoročne rezervacije: ostalo | 698.416 | 802.530 87 |
||
| Prejete državne podpore | 1 | 65.838 - |
||
| Odloženi prihodki | 13.695 | 17.119 80 |
| v € | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije in DPČR leto 2016 | 1.7.2015 | Oblikovanje | Poraba | Odprava/PI | Odprava/K | 30.6.2016 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine | 3.151.378 | 319.467 | 402.664 | 108.948 | 269.639 | 2.689.594 |
| Dolgoročno vračunani stroški | 0 | 15.692 | 0 | 0 | 0 | 15.692 |
| Ekološke rezervacije | 21.982.891 | 0 | 1.008.841 | 0 | 0 | 20.974.050 |
| Druge dolgoročne rezervacije | 4.467 | 0 | 0 | 4.467 | 0 | 0 |
| Emisijski kuponi | 65.838 | 53.223 | 119.060 | 0 | 0 | 1 |
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 94.602 | 169.748 | 177.166 | 0 | 0 | 87.184 |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo invalidov | 361.544 | 20.000 | 117.849 | 0 | 0 | 263.695 |
| Sredstva prejeta iz ESRR | 341.917 | 0 | 10.072 | 0 | 0 | 331.845 |
| Drugi odloženi prihodki | 17.119 | 0 | 3.424 | 0 | 0 | 13.695 |
| SKUPAJ | 26.019.756 | 578.130 | 1.839.076 | 113.415 | 269.639 | 24.375.756 |
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Skupina obveznosti | 30.6.2016 | 30.6.2015 | Indeks 16/15 |
| Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida | 3.452.300 | 7.000.414 | 49 |
| Skupaj finančne obveznosti | 3.452.300 | 7.000.414 | 49 |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi | 7.887.731 | 6.719.559 | 117 |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini | 1.459.060 | 3.509.756 | 42 |
| Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve | 25.977 | 166.759 | 16 |
| Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov | 56.471 | 682 | 8.280 |
| Kratkoročne obveznosti do zaposlencev | 1.924.478 | 1.902.033 | 101 |
| Kratkoročne obveznosti za prispevke in davek od izplačanih plač | 285.657 | 282.688 | 101 |
| Kratkoročna obveznost za davek od dobička | 555.426 | 0 | - |
| Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij | 433.483 | 691.629 | 63 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 6.485 | 5.340 | 121 |
| Skupaj poslovne obveznosti | 12.634.768 | 13.278.446 | 95 |
| SKUPAJ | 16.087.068 | 20.278.860 | 79 |
Med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in druge AČR.
| v € | ||
|---|---|---|
| Opis | 30.6.2016 | 30.6.2015 |
| Vnaprej plačani stroški | 99.301 | 98.411 |
| Druge AČR | 39.643 | 12.724 |
| SKUPAJ | 138.944 | 111.135 |
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.
| v € | ||
|---|---|---|
| Opis | 30.6.2016 | 30.6.2015 |
| Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki | 858.135 | 919.336 |
| DDV od danih predujmov | 39.276 | 9.540 |
| Kratkoročno odloženi prihodki in druge PČR | 103.524 | 93 |
| SKUPAJ | 1.000.935 | 928.969 |
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Opis | 30.6.2016 | 30.6.2015 | Ind. 16/15 |
| Dane garancije | 1.284.807 | 299.774 | 429 |
| Plačilna kartica VISA+MASTER | 53.500 | 13.500 | 396 |
| SKUPAJ | 1.338.307 | 313.274 | 427 |
| Prodajni program | Doseženo | ||
|---|---|---|---|
| janjun 2016 | janjun 2015 | Indeks 16/15 | |
| Titanov dioksid | 60.528.295 | 61.975.699 | 98 |
| Predelava cinka | 12.271.865 | 14.497.576 | 85 |
| Grafični repromateriali | 801.596 | 2.352.349 | 34 |
| Gradbeni program | 1.513.056 | 1.603.235 | 94 |
| Premazi in laki | 6.500.246 | 5.654.468 | 115 |
| Agro program | 2.914.026 | 2.813.619 | 104 |
| Ostalo | 2.517.341 | 2.138.747 | 118 |
| SKUPAJ | 87.046.425 | 91.035.693 | 96 |
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Trg | Doseženo | ||
| janjun 2016 | janjun 2015 | Indeks 16/15 | |
| Slovenija | 11.404.751 | 11.839.942 | 96 |
| Evropska unija | 60.325.335 | 58.466.507 | 103 |
| Trg držav bivše Jugoslavije | 3.765.686 | 2.930.344 | 129 |
| Tretje države | 9.279.478 | 14.526.350 | 64 |
| Tretje države – dolarski trg | 2.271.175 | 3.272.550 | 69 |
| SKUPAJ | 87.046.425 | 91.035.693 | 96 |
v €
Poslovni izid po področnih odsekih
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Opis | janjun 2016 | janjun 2015 | Indeks 16/15 |
| Titanov dioksid | 8.246.992 | 8.547.763 | 96 |
| Ostalo | 501.560 | 136.088 | 369 |
| SKUPAJ | 8.748.552 | 8.683.851 | 101 |
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Opis | janjun 2016 | janjun 2015 | Indeks 16/15 |
| Sredstva, prejeta iz prorač. in razvojnih sklad. | 0 | 29.541 | - |
| Sredstva prejeta iz naslova zavarovanja prem. | 6.529 | 13.002 | 50 |
| Trošarina energentov | 30.841 | 6.860 | 450 |
| Prevrednotovalni poslovni prihodki | 14.655 | 2.442 | 600 |
| Drugi prihodki | 13.225 | 11.536 | 115 |
| SKUPAJ | 65.250 | 63.381 | 103 |
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Strošek dela | janjun 2016 | janjun 2015 | Indeks 16/15 |
| Plače in nadomestila | 10.258.568 | 10.612.760 | 97 |
| Prispevki za socialno varnost | 1.660.702 | 1.710.014 | 97 |
| Povračila stroškov zaposlenim | 1.627.403 | 1.684.176 | 97 |
| Dodatno pokojninsko zavarovanje | 194.951 | 142.513 | 137 |
| SKUPAJ | 13.741.624 | 14.149.463 | 97 |
V družbi je bilo na dan 30. junij 2016 zaposlenih 947 oseb. Povprečno število zaposlenih je v polletju 2016 znašalo 952 oseb.
Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja:
| Stopnja izobrazbe | 2016 | 2015 | ||
|---|---|---|---|---|
| št. zaposlenih | Str.% | št. zaposlenih | Str.% | |
| VIII | 19 | 2,0 | 17 | 1,7 |
| VII | 116 | 12,2 | 110 | 11,2 |
| VI | 63 | 6,7 | 63 | 6,4 |
| V | 283 | 29,9 | 296 | 30,1 |
| IV, III | 312 | 32,9 | 327 | 33,3 |
| II, I | 154 | 16,3 | 169 | 17,2 |
| Stanje 30. 6. | 947 | 100,0 | 982 | 100,0 |
| v € | |||
|---|---|---|---|
| Odhodek | janjun 2016 | janjun 2015 | Indeks 16/15 |
| Stroški materiala | 49.275.701 | 52.763.422 | 93 |
| Stroški storitev | 6.129.196 | 5.960.867 | 103 |
| Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga | 274.538 | 164.092 | 167 |
| Drugi poslovni odhodki | 593.880 | 639.090 | 93 |
| SKUPAJ | 56.273.315 | 59.527.471 | 95 |
Nerevidirano polletno poročilo I. – VI. 2016 Stran 34 od 36
| v € | |||
|---|---|---|---|
| janjun 2016 | janjun 2015 | Indeks 16/15 | |
| Prihodki od obresti | 13.018 | 46.685 | 28 |
| Tečajne razlike | 140.410 | 341.907 | 41 |
| Skupaj prihodki | 153.428 | 388.592 | 39 |
| Odhodki za obresti | 73 | 482 | 15 |
| Tečajne razlike | 281.892 | 303.265 | 93 |
| Skupaj odhodki | 281.965 | 303.747 | 93 |
| NETO finančni izid | -128.537 | 84.845 | - |
Obračun davka iz dobička pravnih oseb je obračunan po nominalni stopnji 17 % od davčne osnove, ki jo zmanjšujejo odprave oblikovanih popravkov vrednosti poslovnih terjatev in poraba rezervacij. Efektivna davčna stopnja izračunana kot razmerje med odhodki za davek in računovodskim poslovnim izidom znaša 16,73 %.
Zmanjšanje se nanaša na razliko med:
| v € | ||
|---|---|---|
| Opis | Obd. 1. 1. - 30. 6. 2016 | Obd. 1. 7 . - 31. 12. 2015 |
| Poraba rezervacij | -45.280 | -7.600 |
| Odprava oblikovanega popravka vrednosti terjatev in naložb | -16.368 | -322.261 |
| SKUPAJ | -61.648 | -329.861 |
Spodaj navedeni in podpisani člani poslovodstva ter osebe odgovorne za sestavo polletnega poročila v smislu 3. točke, 1. odstavka, 113. člena ZTFI potrjujemo, da je po našem najboljšem vedenju:
Polletno poročilo ni revidirano.
Predsednik Uprave – generalni direktor
Članica Uprave – namestnica predsednika Uprave, tehnična direktorica
Nikolaja PODGORŠEK SELIČ univ. dipl. inž. kem. inž., spec.
financ, računovodstva in informatike
Član Uprave – za področje
Tomaž BENČINA, univ. dipl. inž. metal. in univ. dipl. ekon.
mag. Jurij VENGUST
Član Uprave – delavski direktor
Marko CVETKO dipl. inž. kem. inž., spec.
Član Uprave – za področje financ, računovodstva in informatike
mag. Jurij VENGUST Irena LEŠČAK ZALOKAR, ekon.
Vodja službe računovodstva
V Celju, september 2016
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.