Nerevidirani letni računovodski izkazi za leto 2016

NLB d.d., Ljubljana
Število poslovalnic	113
Število aktivnih komitentov	700.917
Bilančna vsota (v mio EUR)	8.778
Tržni delež po bilančni vsoti (v %)	23,7
Rezultat po davkih (v mio EUR)	63,8

NLB Vita, Ljubljana Sredstva kritnih skladov brez

lastnih virov (v mio EUR)	401
Tržni delež2 (v %)	11,1
Rezultat po davkih (v mio EUR)	7,4

2 Tržni delež v tradicionalnih življenjskih zavarovanjih.

NLB Banka, Beograd
Število poslovalnic	31
Število aktivnih komitentov	133.095
Bilančna vsota (v mio EUR)	275,8
Tržni delež po bilančni vsoti (v %)	1,0
Rezultat po davkih (v mio EUR)	2,2

	NLB Banka, Banja Luka	NLB Banka, Sarajevo
Število poslovalnic	60	37
Število aktivnih komitentov	209.254	139.524
Bilančna vsota (v mio EUR)	634,5	497,9
Tržni delež po bilančni vsoti (v %)	19,63	5,34
Rezultat po davkih (v mio EUR)	14,1	5,4

3 Tržni delež v Republiki Srbski

4 Tržni delež v Federaciji Bosne in Hercegovine

	NLB Banka, Podgorica
Število poslovalnic	18
Število aktivnih komitentov	57.853
Bilančna vsota (v mio EUR)	473
Tržni delež po bilančni vsoti (v %)	13,3
Rezultat po davkih (v mio EUR)	5,3

NLB Banka, Priština
Število poslovalnic	45
Število aktivnih komitentov	185.315
Bilančna vsota (v mio EUR)	516
Tržni delež po bilančni vsoti (v %)	14,9
Rezultat po davkih (v mio EUR)	11,3

NLB Banka, Skopje
Število poslovalnic	51
Število aktivnih komitentov	370.842
Bilančna vsota (v mio EUR)	1.153
Tržni delež po bilančni vsoti (v %)	15,9
Rezultat po davkih (v mio EUR)	25,0

Opomba: Zgornji podatki o rezultatih po davkih prikazujejo rezultate članic NLB Skupine na solo osnovi (in ne prispevka h konsolidiranemu rezultatu po davkih).

KLJUČNI FINANČNI in operativni podatki

Tabela 1: Ključni finančni podatki za NLB Skupino in NLB d.d. (Slovenija)

	NLB Skupina				NLB d.d.
Ključni podatki izkaza poslovnega izida (v mio EUR)	2016		2015 Sprememba	2016	2015	Sprememba
Čisti prihodki1	475,7	483,4	-2%	312,6	327,0	-4%
Stroški	-289,5	-297,8	-3%	-181,0	-187,2	-3%
Izid pred oslabitvami in rezervacijami1	186,2	185,6	0%	131,7	139,8	-6%
Oslabitve in rezervacije	-60,6	-83,1	-27%	-64,0	-88,0	-27%
Rezultat po davkih	110,0	91,9	20%	63,8	43,9	45%
Ključni finančni kazalci
Donos na kapital po davkih (ROE a. t.)	7,4%	6,6%	0,8 o.t.	4,3%	3,2%	1,1 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a. t.)	0,9%	0,8%	0,1 o.t.	0,5%	0,4%	0,2 o.t.
RORAC a.t.2	9,7%	8,1%	1,6 o.t.	8,8%	6,0%	2,8 o.t.
Delež stroškov v neto prihodkih (CIR)	60,9%	61,6%	-0,8 o.t.	57,9%	57,2%	0,6 o.t.
Obrestna marža (na obrestnonosnih sredstvih)3	2,59%	2,70%	-0,1 o.t.	2,03%	2,33%	-0,3 o.t.
Obrestna marža (na vseh sredstvih - BS kazalnik)	2,66%	2,88%	-0,2 o.t.	1,99%	2,38%	-0,4 o.t.

	NLB Skupina			NLB d.d.
Ključni podatki izkaza finančnega položaja (v mio EUR)	31.12.2016		31.12.2015 Sprememba	31.12.2016	31.12.2015	Sprememba
Bilančna vsota	12.039	11.822	2%	8.778	8.707	1%
Krediti strankam (neto)	6.997	7.088	-1%	4.929	5.221	-6%
Depoziti strank	9.439	9.026	5%	6.617	6.298	5%
Kapital	1.495	1.423	5%	1.265	1.242	2%
Krediti strankam/depoziti strank (L/D)4	74,1%	75,1%	-1,0 o.t.	71,8%	78,0%	-6,1 o.t.
Količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1 količnik)5	17,0%	16,2%	0,8 o.t.	23,4%	22,6%	0,8 o.t.
Količnik skupnega kapitala	17,0%	16,2%	0,8 o.t.	23,4%	22,6%	0,8 o.t.
Kazalniki kvalitete aktive
Bruto slaba posojila (v mio EUR)	1.299	1.896	-31%	753	1.101	-32%
Stopnja pokritja slabih posojil6	64,6%	62,8%	1,8 o.t.	60,8%	59,1%	1,7 o.t.
Stopnja pokritja slabih posojil7	76,1%	72,2%	3,9 o.t.	71,7%	67,9%	3,8 o.t.
Delež bruto slabih posojil	13,8%	19,3%	-5,5 o.t.	11,9%	16,5%	-4,6 o.t.
Delež neto slabih posojil8	5,4%	8,3%	-2,9 o.t.	5,1%	7,6%	-2,5 o.t.
Delež nedonosne izpostavljenosti9	10,0%	14,3%	-4,3 o.t.	8,5%	12,1%	-3,6 o.t.
Zaposleni
Število zaposlenih	6.175	6.372	-3%	2.885	3.028	-5%

¹NLB d.d. vključuje dividende odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

²RORAC a.t. = dobiček po davkih / povprečna kapitalska zahteva normalizirana na 14,75% skupne izpostavljenosti tveganjem

³Nadaljnje analize obrestne marže temeljijo na obrestonosnih sredstvih

⁴Razmerje neto krediti strankam (brez DUTB obveznice)/depoziti strankam

⁵Vključen rezultat za leto 2016, zmanjšan za predvideno izplačilo dividend

⁶Stopnja pokritja slabih posojil = pokritost slabih bruto posojil s slabitvami slabih posojil

⁷Stopnja pokritja slabih posojil = pokritost slabih bruto posojil s slabitvami vseh posojil

⁸Delež neto slabih posojil = neto slaba posojila / neto kreditni portfelj

⁹EBA definicija Mednarodne bonitetne ocene NLB d.d. 31.12.2016 31.12.2015 Napoved Standard & Poor's BB- BB- Pozitivno Fitch BB- B+ Stabilno

NLB Skupina (Skupina) je že tretje leto zapored povečala dobiček po davkih, in sicer na 110 mio EUR, kar je 20 % več kot leta 2015 (91,9 mio EUR) in to kljub nizkim tržnim obrestnim meram.
Ravni slabih posojil so se močno znižale, in sicer za 31 %, tako da je delež slabih posojil padel na 13,8 % (z 19,3 % leta 2015); delež slabih izpostavljenosti pa se je že znižal na 10 %.
Banka ohranja visoko dobičkonosnost, ključne tuje banke v Skupini jo hitro dohitevajo in so z vidika prispevka k dobičku Skupine skupaj že skoraj na enaki ravni.
Kazalniki likvidnosti in kapitala so stabilni in služijo kot trdna podlaga za nadaljnjo rast - pričakuje se, da bo 100 % (63,8 mio EUR) dobička NLB d.d. (NLB ali banka) izplačano delničarjem v obliki dividend. ROE znaša 7,4 %, RORAC po davkih (pri normalizirani kapitalski zahtevi 14,75 % RWA) pa je 9,7 %.
Mednarodne bonitetne agencije priznavajo pomemben napredek in so boniteto banke povišale na BB- (pozitiven izgled S&P).
NLB Skupina je opredelila novo srednjeročno strategijo, da bi okrepila vodilni položaj regijskega specialista. Banka ima ambiciozne načrte za nadaljnjo dobičkonosno rast, ki temeljijo na boljših storitvah za komitente, zagotovljenih s pomočjo uporabe digitalnih tržnih poti, večji učinkovitosti, boljši izkušnji za komitente, sinergijah Skupine in zavezanosti k zagotavljanju inovativnih rešitev v regiji - z namenom doseči 10-odstotni ROE in 50-odstotni CIR, pri tem pa ohraniti izplačilo dividend tudi v prihodnje v višini vsaj 70 % dobička Skupine.

KLJUČNI FINANČNI in operativni podatki 2
POSLOVNO POROČILO 4
MAKROEKONOMSKO okolje 5
POSLOVANJE 7
STRATEGIJA NLB Skupine 12
PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA NLB Skupine 13
Upravljanje TVEGANJ 29
RAČUNOVODSKI IZKAZI 33
Zgoščeni izkaz poslovnega izida 34
Zgoščeni izkaz finančnega položaja 35
Zgoščeni izkaz sprememb lastniškega kapitala 36
Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa 37
Zgoščeni izkaz denarnih tokov 38

POSLOVNO POROČILO

Skozi leto so se v ospredju finančnih trgov ponovno znašle politike centralnih bank. Igrale so ključno vlogo pri umirjanju trgov v času nemirov, ki so nastali na račun številnih gospodarskih in političnih pretresov, ter ponovnih skrbi na račun evropskega bančnega sistema. Ob prehodu v zadnje četrtletje leta so na trge in na obrestne mere še naprej močno vplivale špekulacije o morebitnem podaljšanju in krčenju obsega programa odkupa vrednostnih papirjev Evropske centralne banke (ECB) ter pričakovanem zvišanju obrestne mere v Združenih državah.

Ekonomsko okrevanje v evro območju se je nadaljevalo kljub odločitvi Velike Britanije za izstop iz Evropske unije (EU). Pozitivni trendi na trgih dela v regiji so še naprej spodbujali domače povpraševanje, ki postaja vedno pomembnejše pri ohranjanju trajnostne gospodarske rasti, medtem ko svetovno gospodarstvo še naprej kaže znake upočasnitve, kar potrjujejo številne napovedi upada rasti na svetovni ravni v letu. Nadaljevanje pozitivnih gospodarskih trendov v regiji ostaja pričakovani scenarij, vendar so negotovosti glede izstopa Velike Britanije iz EU, volitev v Evropi in nadaljnje nazadovanje svetovnega gospodarstva pomembni dejavniki, ki bi lahko negativno vplivali na zgoraj omenjena pozitivna pričakovanja.

Slovenija

Izgled

Pozitivni gospodarski trendi preteklih let so se skozi leto nadaljevali. Poleg številnih zvišanj pričakovane gospodarske rasti, je bonitetna agencija Fitch v tretjem četrtletju dvignila bonitetno oceno države za eno stopnjo na 'A-', s stabilnim izgledom, agencija Moody's pa je izboljšala makroekonomsko bonitetno oceno države in zvišala oceno prihodnjih izgledov bonitetne ocene na 'pozitivno'. Od vlade se pričakuje, da bo nadaljevala s prizadevanji za zmanjšanje primanjkljaja, pri čemer je že bil dosežen precejšen napredek. Prvič po letu 2008 se pričakuje padec javnega dolga države. Ob nadaljnji krepitvi blagovne menjave se pričakuje, da se bo domače povpraševanje kratkoročno še okrepilo. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v letu znižala za 0,5 odstotne točke, na 10,8 %. Nadaljnja krepitev trga dela, rast plač in oživitev nepremičninskega trga bodo pozitivno vplivali na nadaljnjo zasebno potrošnjo v državi. Kljub pozitivnim pričakovanjem glede nadaljnje gospodarske rasti ostaja okrevanje slovenskega gospodarstva nesorazmerno. Medtem ko je izvozno naravnano gospodarstvo zabeležilo precejšnje izboljšanje, pa je gospodarstvo osredotočeno na domači trg še naprej nazadovalo. Uspešna oživitev gradbenega sektorja še naprej ostaja ključni mejnik postopne gospodarske oživitve.

Bančni sistem

Slovenski bančni sistem je v letu 2016 beležil nadaljnji napredek. Kapitalska ustreznost sistema je med najvišjimi v EU, hkrati se je kakovost kreditnega portfelja v letu bistveno izboljšala. Delež slabih posojil (NPL) se je v prvih enajstih mesecih leta znižal za 3,4 odstotne točke na 6,5 %. Kljub zniževanju obrestnih marž, pa izboljševanje kreditnega portfelja in posledične sprostitve oslabitev in rezervacij izboljšujejo donosnost bančnega sistema, ki je v letu 2016 ustvaril 344,3 mio EUR dobička in donos na kapital (ROE) 8,3 %, kar je skoraj 200-odstotno povečanje v primerjavi z 2015. Ob ponovni oživitvi nepremičninskega trga in nizkih obrestnih merah ostajajo posojila gospodinjstvom edina kategorija posojil, ki beleži rast, medtem ko posojila zasebnemu sektorju še vedno zavirajo prekomerne sistemske zmogljivosti in velika baza depozitov. Depoziti gospodinjstev so se v obravnavanem letu povečali za 6,7 %. Visoka konkurenca v slovenskem bančnem sistemu povzroča nadaljnje zniževanje obrestnih mer, še posebej obrestnih mer gospodarstvu. Nadaljevanje konkurenčnih pritiskov bo posledično še naprej negativno vplivalo na obrestne mere. Slednje bo vplivalo na dobičkonosnost sistema in poudarja potrebo po nadaljnji konsolidaciji bančnega sistema.

Trgi JV Evrope

Po oživitvi gospodarske rasti v letu 2015, ki je sledila krčenju, zaradi obsežnih poplav, gospodarstva v letu 2014, se je gospodarska rast v Srbiji v letu 2016 še dodatno okrepila. Vlada je na aprilskih volitvah okrepila svoj položaj in si zagotovila potrebno stabilnost za nadaljnje izvajanje reform. K rasti so v letu pomembno prispevale naložbe in okrepljeno zunanje povpraševanje. Izboljšana dinamika gospodarske rasti je v kombinaciji z reformami na trgu dela prav tako pripomogla h gospodarski rasti. Pričakuje se, da bodo nadaljnje izboljšave na trgu dela in nadaljevanje pozitivnih gospodarskih smernic spodbudili oživitev zasebne potrošnje. Gospodarska okrepitev je spodbudila oživitev kreditnega portfelja podjetij, ki se je povečal za 1,8 %, medtem ko so posojila gospodinjstvom v letu porasla za 10,4 %.

Širitev gospodarstva na Kosovu je nadaljevala močan trend predhodnega leta, na srednji rok pa jo bosta še naprej krepila zasebna potrošnja in zasebne naložbe. Vpliv nakazil diaspore je kosovskemu gospodarstvu omogočil stabilnost in odpornost na pretekle negativne trende v regiji. Kljub močnemu gospodarstvu so ravni brezposelnosti ostale visoke, in sicer zaradi strukturnih težav, vendar je bil v letu 2016 ne glede na to dosežen precejšen napredek. Bančni sistem je dosegel donosnost na kapital v višini 18,5 %, kar je nekoliko manj kot prejšnje leto, zlasti zaradi padca obrestnih prihodkov. Rast posojil se je povečala v primerjavi s prejšnjim letom, saj so se posojila podjetjem povečala za 8,3 %, posojila gospodinjstvom pa za 14,7 %. Ravni NPL so ostale najnižje v regiji, in sicer 4,9 %.

Gospodarsko rast v Črni gori bodo v nadaljnjem spodbujala javna vlaganja iz naslova gradnje avtoceste Bar-Boljare, kar pa bo hkrati povzročilo dodatno fiskalno obremenitev in rast javnega dolga v srednjeročnem obdobju. Na področju turizma je bila zabeležena precejšnja rast, ki se pričakuje tudi v bodoče, ob nadaljnji krepitvi hotelskih kapacitet in investicij. Blaga rast v prvih dveh četrtletjih je povzročila rahlo poslabšanje razmer na trgu dela, vendar se je trend obrnil v drugi polovici leta, ko se je gospodarstvo okrepilo. V bančnem sistemu so se posojila gospodinjstvom v letu povečala za 10,5 %, portfelj posojil podjetjem pa je zrasel za 1,9 %.

Nadaljevanje politične negotovosti je še naprej omejevalo makedonsko gospodarstvo, vplivalo je predvsem na zasebne naložbe in zaviralo gospodarsko rast. Kljub veliki negotovosti je potrošnja gospodinjstev ostala stabilna in s tem glavna gonilna sila rasti, krepila sta jo rastoča stopnja zaposlenosti in kreditiranje gospodinjstev. Potrošniška posojila so zabeležila precejšno rast v višini 7,0 %, medtem ko so politične napetosti negativno vplivale na posojila podjetjem, ki so se zmanjšala za 3,7 %. Država ima močno gospodarsko bazo in potencial, vendar pa napovedi močne bodoče ekonomske rasti temeljijo na uspešni razrešitvi trenutnih političnih težav, kar pa se po decembrskih volitvah ni zgodilo.

Gospodarstvo Bosne in Hercegovine se je v letu 2016 okrepilo, glavni gonilni sili sta bili neto izvoz in oživljena zasebna potrošnja, veliko pa je k ekonomski rasti občutno prispevala tudi predelovalna dejavnost. Srednjeročno se pričakuje okrepljena gospodarska rast v višini 4,0 %, podprta s potrošnjo, ki jo bodo spodbujali nadaljnji prilivi iz naslova nakazil diaspore. Pričakovana je tudi zmerna rast izvoza v zunanji trgovini. Rast investicij v energetski sektor, gradbeništvo in turizem, bodo okrepila rast gospodarskih investicij in posledično ekonomije. Bančni sistem je v omenjenem letu beležil dobiček. Zabeležena je bila zmerna rast posojil, saj so se do konca leta povečala posojila gospodinjstvom in podjetjem.

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Poslovanje s prebivalstvom še naprej predstavlja trden temelj banke; v letu 2016 je Skupina nadaljevala z izboljševanjem potrebam strank prilagojene ponudbe in uporabniških izkušenj ter tako ohranjala vodilni položaj na slovenskem trgu. Poseben poudarek je bil na nadaljnjem izboljševanju platforme mobilnih storitev (funkcionalnosti mobilne aplikacije Klikin itd.). Banka je nadaljevala s preoblikovanjem in modernizacijo poslovne mreže, ki je še vedno daleč najpomembnejša prodajna pot.

Banka je ohranila močan vodilni položaj na trgu s tržnim deležem posojil prebivalstvu 23,5 % in 30,4 % na področju depozitov:
- portfelj posojil prebivalstvu vztrajno raste vzporedno s trgom, kljub prodaji dela portfelja slabih posojil, in je dosegel 1.992 mio EUR (leta 2015 je znašal 1.959 mio EUR),
- obseg posojil se je povečal zlasti v drugi polovici leta 2016 najbolj se je povečalo povpraševanje po stanovanjskih posojilih,
- banka ostaja vodilna na trgu pridobivanja depozitov, ki zagotavljajo ključni strateški vir financiranja in bazo informacijskega kapitala.
Banka ostaja vodilna na trgu z vidika dostopnosti za komitente in pokritja trga, saj je v njeni poslovni mreži 113 poslovalnic, 558 bankomatov, spletne bančne storitve in Kontaktni center, ki deluje 24 ur na dan vse dni v letu.
- Poslovalnice ostajajo ključno področje ohranjanja obstoječih in ustvarjanja novih stikov. Leta 2016 je bilo šest poslovalnic prenovljenih na podlagi koncepta 'odprtega prostora', ki omogoča enostavnejše in priročnejše poslovanje s komitenti.
- Ustanovljena je bila skupina mobilnih bančnikov, ki omogoča boljšo prilagodljivost z zagotavljanjem storitev na kraju in ob času po izbiri komitenta, strokovno, učinkovito in zaupno. Stranke lahko zdaj odprejo NLB Osebni račun prek spleta v le nekaj korakih in s pomočjo mobilnih svetovalcev.
- S svojim Kontaktnim centrom je NLB edina banka v Sloveniji, ki svojim strankam omogoča dostop do bančnih storitev 24 ur na dan vse dni v letu. Kontaktni center odgovarja na vprašanja komitentov, izvršuje njihova naročila, z načrtovano uvedbo funkcionalnosti video klepeta pa bo banki zagotovil primerjalno prednost na lokalnem trgu.
Banka se osredotoča na poenostavitev ponudbe in racionalizacijo, s čimer močno izboljšuje izkušnjo za komitente, kar je njena glavna naloga.
- Kot ena prvih bank v Sloveniji je NLB v prodajno mrežo uvedla rešitev ePero (e-Pen), ki omogoča digitalno podpisovanje na tablicah in shranjevanje podpisanih dokumentov v NLB Klik, s čimer se močno zmanjša poraba papirja in operativnih tveganj obdelave in arhiviranja dokumentov.
Banka stalno izboljšuje izkušnjo za komitente z inovativnimi načini sodelovanja z različnimi segmenti, ki so posebej prilagojeni njihovim pričakovanjem.
- Banka je odprla mini poslovalnico v kreativnem otroškem mestu Minicity v BTC, Ljubljana. Otroci skozi igro spoznavajo bančno poslovanje in poklic bankirja, hkrati pa se seznanjajo z osnovno finančno pismenostjo.
- Banka še naprej deli znanje s komitenti na področjih osebnih financ in bančništva. V Sloveniji je organizirala 505 lokalnih strokovnih in izobraževalnih dogodkov za prebivalstvo. Informacije in nasvete deli tudi prek novic Osebno in Privatno, katerih vsebino prilagaja posameznim segmentom komitentov.

Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Banka ohranja vodilni položaj kot ključna banka in svetovalec slovenskih podjetij vseh velikosti. Banka svojim komitentom ponuja celoten spekter finančnih storitev, vključno s posojili, upravljanjem premoženja, plačilnimi storitvami in garancijami ter svetovanje o poslih na kapitalskih trgih.

Banka ohranja trden položaj v vseh segmentih komitentov. Še posebej aktivna in uspešna je na področju poslovanja s ključnimi komitenti, upoštevajoč globino in obseg storitev, ki jih zagotavlja. Komitentom prilagojen model storitev za srednje velika in mala podjetja pa temelji na poenostavljeni in bolj standardizirani ponudbi.
- Banka vzdržuje poslovne odnose z več kot 48.000 komitenti, kar ji zagotavlja 22,6-odstotni tržni delež na področju posojil podjetjem. Poseben poudarek je na prihodkih od provizij, največje uspehe pa dosega na področju dokumentarnega poslovanja, kjer se je tržni delež banke dvignil na 26,9 %.
Banka investira zlasti v večjo razpoložljivost in enostavnost dostopa do njenih storitev za mala in srednje velika podjetja.
- Z avtomatizacijo postopka odobritve, vključno s preverjanjem kreditne sposobnosti, lahko mala podjetja pridobijo »Hitro financiranje« do 100.000 EUR v 24 urah.
- Uvedena je bila mobilna aplikacija »NLB Klikpro«, ki podjetjem, podjetnikom in zasebnikom omogoča enostavno storitev »preveri - plačaj - naroči« na dosegu roke.
- Kot prva na slovenskem trgu je banka uvedla »POS vse na enem mestu«, ki podjetjem omogoča enostavno zagotavljanje skladnosti in sledenje spremembam na področju davčne zakonodaje, z neposredno povezavo z davčnim registrom ter povezljivostjo z vsemi ponudniki kartic in storitev tiskanja računov.
Banka nenehno vlaga velike napore v izboljšanje svojega položaja in prepoznavnosti, ne le med velikimi podjetji, ki so njeno tradicionalno najmočnejše področje, ampak tudi med srednje velikimi in malimi podjetji.
- Kot edinstvena inovativna oblika sodelovanja s komitenti in bodočimi komitenti iz podjetniškega sektorja je bil leta 2015 ustanovljen Center inovativnega podjetništva (CIP). CIP je fizični, kmalu pa bo postal tudi virtualni, prostor za druženje v centru Ljubljane, s prilagodljivimi prostori za organizacijo srečanj in dogodkov, tako za banko kot tudi za podjetniški ekosistem. Poleg ponudbe fizičnega prostora, v katerem je mogoče v enem koraku ustanoviti podjetje, z organizirano izmenjavo znanja in usposabljanji, lahko banka, kar je še pomembneje, prek tega vozlišča povezuje podjetnike z investitorji, odjemalci in dobavitelji, ter tako zagotavlja praktično vrednost in gradi pravo skupnost, ki temelji na vrednostni verigi. Koncept je bil leta 2016 zelo dobro sprejet, kar dokazujejo mnogi dogodki, ki se jih je udeležilo skupaj več kot 9.000 obiskovalcev.
- Banka je objavila razpis za brezplačno uporabo več prostorov, ki jih ne uporablja in jih bo dala na voljo najboljšim pobudam, ki bodo zagotavljale pozitivne učinke krepitve podjetniškega okolja v državi.
Na področju investicijskega bančništva je banka v tesnem sodelovanju z drugimi poslovnimi segmenti nadaljevala uspešno pokrivanje podjetij in institucij s storitvami svetovanja in kapitalskih trgov ter standardne ponudbe rešitev na področju zakladništva.
- Banka je uspešno okrepila svojo vodilno vlogo pri organizaciji domačih in mednarodnih sindiciranih posojil v celotnem znesku 800 mio EUR, vključno z eno od referenčnih in največjih transakcij za Telekom Slovenije.
- Banka je kot finančni svetovalec za konzorcij lastnikov sklenila enega največjih in najkompleksnejših prevzemnih poslov na slovenskem trgu z uspešno prodajo proizvodnega obrata mednarodnim vlagateljem.
- Banka je podjetjem pomagala zbrati 192 mio EUR v domačih finančnih instrumentih kapitalskih trgov, ki so uvrščeni v trgovanje na Ljubljanski borzi.
- V primerjavi z letom 2015 sta se bistveno povečala obseg storitev borznega posredovanja in skrbništva, saj sredstva skrbništva konec leta znašajo okoli 12 mrd EUR, zlasti zaradi mnogo bolj aktivnega tržnega okolja. Banka je še naprej intenzivno vlagala v zagotavljanje najvišjih

ravni storitev poravnav za komitente - kar ji je omogočilo uspešen prehod na nov standard Target2-Securities (T2S).

Strateški tuji trgi

Skupina deluje s šestimi bančnimi družbami na petih trgih (Srbija, Črna gora, Makedonija, Kosovo, Bosna in Hercegovina), od katerih vse pospešeno rastejo z vidika dejavnosti na trgu (zlasti posojila prebivalstvu s privlačnimi maržami) in dobičkonosnosti. Vse strateške odvisne družbe, ki delujejo na strateških tujih trgih so k dobičku Skupine skupaj prispevale 67,6 mio EUR (v primerjavi z 44,7 mio EUR leta 2015), kar pomeni povečanje za 51 %.

To je posledica intenzivnega kreditiranja, zlasti v Srbiji, Makedoniji in na Kosovu, ter izjemno nizkih tveganj v vseh družbah. Vse družbe izkazujejo pozitivno dinamiko razvoja poslovanja - delovanje na trgih, ki izkazujejo tudi višji BDP in rast posojil v primerjavi s Slovenijo, poleg tega pa še vedno bistveno višje marže.

Vse članice so začele z izvajanjem aktivnosti za izboljšanje učinkovitosti poslovanja, prav tako pa intenzivno vlagajo v nove prodajne poti in ponudbo digitalnih storitev. Skupina podpira številne pobude, katerih namen je stalna racionalizacija in usklajevanje ponudbe in odnosov s komitenti, kot tudi standardizacija poslovanja v različnih državah. Prenova blagovne znamke v vseh odvisnih družbah pod enotno znamko 'NLB Banka' se je zaključila leta 2016 in zdaj končno omogoča polno izkoriščanje sinergij blagovne znamke in aktivnosti na ravni Skupine.

NLB Banka Skopje. Kot tretja največja banka v Makedoniji s tržnim deležem 15,9 % NLB Banka Skopje nadaljuje z izjemno uspešnim poslovanjem, visoko dobičkonosnostjo in rastjo obsega poslovanja. Konec leta 2016 je dosegla rekorden neto dobiček 25 mio EUR (2015: 13,1 mio EUR), zahvaljujoč visoki rasti neto prihodkov (11 % v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta) in zmernih stroškov tveganja v višini 73 b.t. (2015: 218 b.t.). Banka je nadgradila svojo ponudbo prebivalstvu, z življenjskimi in premoženjskimi zavarovalnimi produkti, produkti pokojninskega zavarovanja in novostmi na področju plačilnih storitev in prodajnih poti. Z raznoliko ponudbo kreditiranja prebivalstva je banka okrepila svoj tržni položaj ob hkratnem doseganju stabilnih in privlačnih marž. Banka je že drugič zapored prejela nagrado za najboljšo banko v Makedoniji, ki jo podeljuje European Business Network.
NLB Banka Sarajevo je leta 2016 zabeležila rekordno visok dobiček 5,4 mio EUR (2015: 4,2 mio EUR). V letu 2016 je banka pridobila 4.500 novih komitentov. Po selitvi sedeža banke iz Tuzle v Sarajevo in z otvoritvijo nove poslovalnice v centru Sarajeva je Skupina dodatno okrepila svojo prisotnost v Federaciji Bosne in Hercegovine.V letu 2016 so bile skladno s sodobnimi trendi poslovanja in usmerjenosti k strankam prenovljene poslovalnice v Sarajevu, Tuzli, Cazinu, Širokem Brijegu in Ljubuškem. V letu 2016 so bili še posebej spodbudni trendi na področju poslovanja s prebivalstvom.
NLB Banka Banja Luka je tretja največja banka na trgu z največjo prodajno mrežo v Republiki Srpski in 19,6 odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti. Kljub težkim pogojem na trgu je banka v letu 2016 dosegla neto dobiček v višini 14,1 mio EUR (2015: 9,9 mio EUR). Banka posebno pozornost namenja optimizaciji prodajne mreže, v preteklem letu je število poslovalnic zmanjšala za pet. Poleg tega vlaga v digitalizacijo in storitve mobilnega bančništva, dodatne izboljšave pa so bile narejene tudi na področju storitev elektronskega bančništva s poudarkom na izboljšanju uporabniške izkušnje. Banka ponuja široko paleto bančnih produktov in storitev za prebivalstvo, mala in srednje velika podjetja (MSP) in velike družbe, skupaj več kot 209.000 aktivnim komitentom. Posebna pozornost je posvečena rasti kreditiranja prebivalstva in povečanju negotovinskega - kartičnega poslovanja.
NLB Banka Priština je tretja največja banka na Kosovu s tržnim deležem 14,9 % po bilančni vsoti. Banka ima izjemno kakovosten portfelj posojil, saj ima najnižji kazalnik NPL v Skupini. Leto 2016 je bilo za banko zelo uspešno, saj je zabeležila 11,3 mio EUR dobička (2015: 8,2 mio EUR), kar je največ od ustanovitve leta 2008. Banka je kartično poslovanje razširila tudi na področje prodajnih mest in vzspostavila svojo prodajno mrežo trgovcev (POS) in uvedla mobilno bančništvo. Tudi v bodoče bo razvijala ponudbo elektronskega bančništva in drugih bančnih storitev s ciljem ponuditi celovite rešitve, skladne s potrebami strank. Nadgrajevanje strokovnosti

in potrebnih kompetenc zaposlenih ostaja prioriteta banke, saj bo lahko le na tak način tudi v bodoče nadgrajevala ponudbo in strankam zagotavljala celovito finančno svetovanje.

NLB Banka Beograd je leta 2016 zabeležila dobiček v višini 2,2 mio EUR (2015: 1,2 mio EUR) in nadaljevala trend pozitivnega poslovanja že drugo leto zapored. Po tem ko je leta 2015 zaključila s celovitim prestrukturiranjem, banka krepi prisotnost na trgu tudi z odpiranjem novih poslovalnic v zahodni Srbiji, in sicer v Čačku, Šabcu in Užicah. Ob trenutno nizkem tržnem deležu na srbskem trgu, se banka osredotoča predvsem na izbrane ciljne segmente, zlasti na področju kmetijstva in potrošniškega financiranja. Leta 2016 je banka pomembno povečala obseg kreditiranja in pričakuje, da se bo pospešena rast nadaljevala tudi v letu 2017.
NLB Banka Podgorica je druga največja banka v Črni gori, s tržnim deležem 13,3 % po bilančni vsoti. Konec leta je zabeležila neto dobiček v višini 5,3 mio EUR (2015: 6,2 mio EUR). Banka je kljub zelo konkurenčnemu okolju, na katerega so leta 2016 vstopili celo novi akterji, uspešno poslovala, kar je dosegla tudi z uvedbo nove ponudbe in sodelovanja z zunanjimi partnerji. Kot primer naj navedemo novo obliko kredita za mala in srednja podjetja na področju turizma in uspešno sodelovanje v vladnem projektu 1000+, v okviru katerega je ponudila posojila prebivalstvu in študentska posojila za vpis v program 'Work and Travel in the USA'. Segment prebivalstva ostaja ključen segment poslovanja banke, ki bo, tako kot v 2016, tudi v bodoče velik poudarek namenila lastni operativni učinkovitosti.

Ukinjanje nestrateških poslov

Skupina sledi strategiji in ciljem iz Plana prestrukturiranja, v katerem so opredeljeni nestrateški trgi in dejavnosti in ki predvideva kontroliran in postopen izstop iz nestrateškega segmenta. V večini leasing in faktoring družb je bila leta 2016 začeta likvidacija, z namenom izpolnitve zavez EK. Skupna sredstva nestrateškega segmenta so se leta 2016 zmanjšala za 33 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, in sicer na 503 mio EUR (2015: 755 mio EUR). Stroški nestrateških dejavnosti so se zmanjšali za 20 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, in sicer na raven 24,2 mio EUR (2015: 29,8 mio EUR). Rezultat nestrateškega segmenta pred davki je bil -18,9 mio EUR, kar je bistveno izboljšanje v primerjavi z letom 2015 (-70,1 mio EUR).

Učinkovito in proaktivno upravljanje tveganj pri poslovanju

Leto 2016 je bilo izjemno na področju zmanjševanja obsega slabih posojil, ki se je zmanjšal za več kot 30 % na raven pod 1,3 mrd EUR (2015: 1,9 mrd EUR) - zaradi česar se je količnik NPL zmanjšal na 13,8 % (2015: 19,3 %), mednarodno bolj primerljiv količnik NPE (ki temelji na smernicah EBA) pa se je že zmanjšal na 10 % (2014: 14,3 %).
Tako učinkovito zmanjševanje obsega NPL je bilo mogoče zaradi dobrih rezultatov na področju izterjave in nadaljnjih dezinvesticij izpostavljenosti na ravni sredstev in portfelja.
Sektor za upravljanje z naložbenimi nepremičninami Skupine (GREAM) ohranja funkcijo pomembnega kupca nepremičnin, ki jih ni mogoče prodati na trgu, in upravljavca zaseženih nepremičnin ter upravlja izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami; trenutno ima v strokovnem upravljanju nepremičnin zaseženo premoženje v vrednosti 128 mio EUR.
Kazalniki pokritja so se izboljšali in dosegli 64,6 % (oslabitve za rezervacije NPL/portfelj NPL, 2015: 62,8 %) oz. 76,1 % (celotne oslabitve / portfelj NPL, 2015: 72,2 %).
V letu 2016 se je zaključila primerljiva prodaja dela portfelja slabih kreditov (prodaja portfelja slabih kreditov) v višini 500 mio EUR bruto izpostavljenosti - s čimer se je stanje NPL zmanjšalo za 233 mio EUR (razlika je bila že prej prenesena v zabilanco). Posel je imel enkraten negativen učinek na izkaz poslovnega izida v višini 29,9 mio EUR, od česar je bilo -4,1 mio EUR izkazanih v obrestnih prihodkih. Ta učinek je mogoče pripisati zlasti razliki med pričakovanimi donosi zunanjih vlagateljev in pričakovanji banke.
Od leta 2014 dalje se nova posojila odobravajo po bistveno izboljšanih standardih, zaradi česar je v tem obdobju nastalo zelo malo novih slabih kreditov.

Močan kapitalski in likvidnostni položaj

Skupina je leto 2016 zaključila z zelo dobrim kapitalskim kazalnikom (CET1) v višini 17,0 % ta podatek vključuje predvideno izplačilo dividend delničarjem v višini 63,8 mio EUR (100 % dobička banke v letu 2016 in 58 % dobička Skupine). Kazalnik presega mejo, ki jo je določil regulator. ROE Skupine znaša 7,4 %, normirani RORAC Skupine po davkih (izračunan na podlagi 14,75 % RWA) pa je 9,7 %.
Likvidnost ostaja izjemno visoka, pri čemer Skupina razpolaga z visokim obsegom razpoložljivih likvidnostnih rezerv (4,9 mrd EUR) v obliki gotovine in vrednostnih papirjev. Posledično se pozornost posveča strukturi in koncentraciji ter donosom iz naslova likvidnostnih rezerv. Izpostavljenost Skupine tveganju obrestne mere je v okviru ciljnega profila nizke nagnjenosti k prevzemanju tveganj.

STRATEGIJA NLB Skupine

Skupina je v zadnjih štirih letih uspešno izvedla ukrepe prestrukturiranja, s čimer se je stabiliziralo poslovanje in ponovno zagotovila dobičkonosnost na vseh strateških trgih. Navkljub temu pa se Skupina dobro zaveda prihodnjih izzivov na področju dobičkonosnosti in rasti vključujoč vedno večjo konkurenco v okolju nizkih obrestnih mer, zahtevnejše in bolje obveščene komitente, ki vedno bolj uporabljajo digitalne poti do banke, tehnološke trende, ki vodijo do podiranja meja med panogami, nadaljnje regulatorne izzive ter geopolitična tveganja in nestanovitnost na finančnih trgih.

Da bi se lahko kar najbolje odzvala na prihodnja tveganja, je Skupina v drugi polovici leta 2016 revidirala svojo strategijo. Prenovljena strategija Skupine za obdobje 2016-2020, ki jo je nadzorni svet banke sprejel avgusta 2016, je usmerjena v izboljšanje uporabniške izkušnje, optimizacijo ponudbe storitev za stranke, poenostavitev sistemov in poslovanja banke ter izboljšanje prodajnih poti in zmogljivosti. Skupina bo dodatno okrepila svoj položaj regionalnega specialista kot največja bančna Skupina s sedežem in izključno strateškim interesom v Jugovzhodni Evropi.

Del strategije je zagotoviti sodobne zmogljivosti informacijske tehnologije (IT) z vzpostavitvijo ali posodobitvijo ključnih elementov aplikativne arhitekture IT v banki. Poleg vloge IT pri doseganju ciljnih poslovnih izboljšav si banka prizadeva tudi za vitkejšo in agilnejšo ter stroškovno učinkovitejšo arhitekturo IT, kar ji bo omogočalo hiter odziv na poglavitne digitalne izzive v bančništvu. Na podlagi nove strategije si bo Skupina prizadevala doseči tako kratkoročno izboljšanje rezultatov kot tudi zgraditi osnovo za boljši srednje- in dolgoročni konkurenčni položaj. Skupina ima jasne cilje povečati ROE nad 10 % in zmanjšati razmerje med prihodki in stroški (CIR) na približno 50 % z ukrepi za zmanjšanje stroškov in povečanje prihodkov.

PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA NLB Skupine

Ključni poudarki

Neto dobiček po davkih je v letu 2016 znašal 110,0 mio EUR, kar pomeni povečanje za 20 % ali 18,1 mio EUR v primerjavi z 2015.
Donos na kapital (ROE po davkih) se je povečal na 7,4 % (iz 6,6 % leta 2015). Količnik najkvalitetnejšega lastniškega kapitala prvega reda (CET1) se je povečal na 17,0 % in precej presega zahteve regulatorja. Ta količnik vključuje predvideno izplačilo dividend v višini 63,8 mio EUR (100 % dobička banke v letu 2016). RORAC po davkih (izračunan na podlagi predvidene ekonomske potrebe CET1 kapitala v višini 14,75 % RWA) je bil 9,7 %.
Dobiček pred rezervacijami in oslabitvami se je nekoliko povečal, in sicer na 186,2 mio EUR (2015: 185,6 mio EUR). Pozitivni enkratni učinki (uspešno dezinvestiranje) so pokrili nekoliko nižje redne prihodke, zlasti zaradi nižjih obrestnih prihodkov iz naslova aktivnosti na finančnih trgih v Sloveniji, upoštevajoč izredno nizke obrestne mere v evro območju. Enkratni učinki so imeli naslednji vpliv na rezultate leta 2016:
pozitivni učinki v višini 13,2 mio EUR, ki vključujejo učinke od prodaje nestrateških lastniških naložb (5,5 mio EUR) in delnic EU Visa (7,8 mio EUR), - enkratni stroški prestrukturiranja v višini 3,8 mio EUR.
Neto obrestna marža se je nekoliko zmanjšala, in sicer z 2,70 % na 2,59 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, na strateških trgih so marže porastle na 3,96 % (2015: 3,64 %), v banki pa padle na 2,03 % (2015: 2,33 %) zlasti zaradi hitrega upada donosov na mednarodnih trgih obveznic in visokih zneskov naložb v vrednostne papirje z nizkim tveganjem (približno 2,15 mrd EUR na ravni banke konec leta 2016).
Stroški so se zaradi dodatnega zmanjšanja splošnih in administrativnih stroškov znižali za 3 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) se je izboljšal za 0,8 odstotne točke na 60,9 %.
Rezervacije in oslabitve so znašale 60,6 mio EUR (2015: 83,1 mio EUR), medtem ko so kreditne rezervacije in oslabitve znašale le 26 mio EUR (2015: 51 mio EUR) ali 38 bazičnih točk (na neto neodplačana posojila; 2015: 75 bazičnih točk), kar ustreza enkratno oblikovanim rezervacijam v višini 25,8 mio EUR iz naslova prodaje portfelja slabih kreditov v višini 500 mio EUR nominalne izpostavljenosti. Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v neto znesku 22,0 milijonov EUR (2015: 27,6 mio EUR), med katerimi je največji delež odpadel na rezervacije za odpravnine v višini 10,6 mio EUR (ob pričakovanem nadaljnjem zmanjševanju števila zaposlenih) in oslabitve nepremičnin.
Posledica aktivnega upravljanja portfelja slabih kreditov je bilo bistveno zmanjšanje deleža NPE po metodologiji Evropskega bančnega organa (EBA), in sicer 14,3 % leta 2015 in 10,0 % leta 2016. Poleg organskega zmanjšanja obsega NPE je Skupini uspelo prodati del portfelja NPL vlagateljem, tako da se je obseg NPE zmanjšal za 233,3 mio EUR. Skupina je sprejela celovito in ambiciozno srednjeročno strategijo in akcijski načrt za nadaljnje pomembno zmanjšanje obsega NPE, ki se odločno izvaja.
Bilančna vsota je znašala 12,0 mrd EUR in se je v letu 2016 povečala za 217,4 mio EUR zaradi presežne likvidnosti na trgu in posledičnega povečanja depozitov prebivalstva in podjetij, kljub predčasnim poplačilom ciljnih operacij dolgoročnega refinanciranja (TLTRO) 1 in drugih kreditov najetih na medbančnem trgu ter uvedbi provizije za stanja depozitov, ki presegajo določeno višino.
Bruto krediti so znašali 7,9 mrd EUR (2015: 8,35 mrd EUR, od česar so se bruto krediti na področju ključnih segmentov poslovanja (podjetja/s prebivalstvo v Sloveniji, strateški tuji trgi) povečali za 483,5 mio EUR ali 7,7 % na 6,7 mrd EUR, bruto krediti nestrateškega segmenta pa so se leta 2016 zmanjšali za 362,3 mio EUR na raven 675,9 mio EUR.

Izkaz poslovnega izida

Tabela 2: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine in NLB

	NLB Skupina				NLB d.d.
v mio EUR	2016		2015 Sprememba	2016		2015 Sprememba
Čiste obresti	317,3	340,2	-7%	174,9	208,0	-16%
Čiste opravnine	145,7	147,1	-1%	95,3	98,1	-3%
Prejete dividende	1,2	1,3	-8%	1,1	1,3	-9%
Čisti prihodki iz finančnih poslov	19,9	3,8	417%	13,3	8,9	50%
Čisti drugi prihodki	-8,3	-9,1	-8%	-0,9	-2,9	-70%
Čisti neobrestni prihodki	158,4	143,2	11%	108,8	105,3	3%
Skupaj čisti prihodki	475,7	483,4	-2%	283,7	313,3	-9%
Stroški dela	-165,4	-163,2	1%	-103,2	-101,8	1%
Drugi administrativni stroški	-95,8	-102,8	-7%	-58,9	-64,0	-8%
Amortizacija	-28,3	-31,9	-11%	-18,9	-21,4	-12%
Stroški skupaj	-289,5	-297,8	-3%	-181,0	-187,2	-3%
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	186,2	185,6	0%	102,7	126,1	-18%
Oslabitev finančnih sredstev, RZP in HDZ	-0,3	-4,7	-94%	-0,3	-2,6	-89%
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	-26,1	-50,9	-49%	-15,2	-28,1	-46%
Investments in ass.&JV - using the equity method	-12,3	-	-	-37,6	-50,3	-25%
Druge oslabitve in rezervacije	-22,0	-27,6	-20%	-10,8	-7,0	55%
Oslabitve in rezervacije	-60,6	-83,1	-27%	-64,0	-88,0	-27%
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih,	5,0	4,3	16%	28,9	13,7	110%
pridruženih družb in skupnih podvigov1
Dobiček iz rednega poslovanja	130,6	106,8	22%	67,7	51,8	31%
Davek iz dohodka	-15,0	-11,4	32%	-3,9	-8,0	-51%
Rezultat manjšinskih lastnikov	5,6	3,5	62%	0,0	0,0	-
Čisti dobiček obdobja	110,0	91,9	20%	63,8	43,9	45%

¹NLB d.d. vključuje dividende odvisnih, pridruženih družb in

skupnih podvigov

Dobiček

Slika 1: Dobiček po davkih NLB Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

* Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov

Neto dobiček v letu 2016 je znašal 110 mio EUR oz. 20 % več kot leta 2015. Ta rezultat temelji na naslednjih ključnih dejavnikih:

dober rezultat na ključnih področjih poslovanja z naraščajočim trendom dobička, zlasti na področju strateških tujih trgov in povečano povpraševanje po kreditih, kar se odraža v 8odstotni rasti kreditov na ključnih področjih kreditiranja (poslovanje s prebivalstvom, poslovanje s podjetji in poslovanje na strateških tujih trgih),
uspešno izveden proces zniževanja stroškov in veliki prihranki na področju splošnih in administrativnih stroškov (- 7 %),
izjemno pozitiven razvoj pri stroških tveganja, ki so bistveno nižji kot lani, tudi ob upoštevanju učinkov prodaje portfelja slabih kreditov,
vzdržni prihodki iz provizij in pozitivni učinki iz odprodaje sredstev (delnice Visa, Trimo).

185,6 +10,5 +9,4 -2,0 +8,7 -22,9 -2,0 -1,0 -0,1 186,2 2015 Enkratni učinki 2015 Enkratni učinki 2016 Čisti prihodki iz finančnih poslov Stroški skupaj Čiste obresti Čiste opravnine Čisti drugi prihodki Prejete dividende 2016 Enkratni učinki + 19,9 mio EUR Neto rezultat iz rednega poslovanja - 19,3 mio EUR

Slika 2: Dobiček pred oslabitvami in rezervacijami NLB Skupine - enkratni in redni učinki

Enkratni učinki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 19,9 mio EUR, od česar 9,4 mio EUR iz naslova enkratnih učinkov v letu 2016. Banka je prodala nestrateški lastniški delež v Trimu in pri tem ustvarila dobiček v višini 5,5 mio EUR (vključuje realiziran dobiček ob prodaji delnic in nadomestilo, ki ga je banka prejela kot finančni svetovalec bančnemu sindikatu), s prodajo delnic Vise je realizirala dobiček v višini 7,8 mio EUR, hkrati pa pripoznala stroške prestrukturiranja v višini 3,8 mio EUR.

Na redne rezultate so vplivali zlasti bistveno izboljšanje na stroškovni strani (-3 % glede na enako obdobje lani) in stabilna dinamika v strukturi obrestnih prihodkov:

Stabilni obrestni prihodki na ključnih področjih poslovanja v višini 243,0 mio EUR (2015: 244,4 mio EUR) - močna rast na strateških tujih trgih (+9,4 % glede na enako obdobje lani, na 136,9 mio EUR) se je izravnala z nižjimi obrestnimi prihodki zaradi večjih pritiskov na marže v Sloveniji, zlasti na področju poslovanja s podjetji (-14,0 % glede na enako obdobje lani), s stabilnejšimi rezultati na področju poslovanja s prebivalstvom (-6,5 % glede na enako obdobje lani, upoštevajoč vpliv prodaje portfelja slabih kreditov), kjer je bila zabeležena visoka rast novih posojil v zadnjem četrtletju 2016.
Pospešeno upadanje obrestnih prihodkov v segmentu Finančnih trgov (večinoma naložbe v srednjeročne nizko tvegane vrednostne papirje) in zapadlost obveznic z višjim donosom, prejetih od DUTB leta 2013.

Dobiček pred davki - rezultati po segmentih

Slika 3: Dobiček pred davki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Strateški trgi in dejavnosti¹ : bistvene izboljšave poslovanja na strateških tujih trgih

Glavne poslovne aktivnosti Skupine so leta 2016 vključevale Poslovanje s podjetji v Sloveniji² , Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji in Strateške tuje trge in izkazovale, upoštevajoč enkratne učinke prodaje večjega deleža slovenskega portfelja slabih kreditov, skupen pozitiven trend dobička pred davki, ki se je povečal iz 134,8 mio EUR na 151,6 mio EUR.

Oba segmenta, podjetja in prebivalstvo, v Sloveniji izkazujeta dobro poslovanje, zlasti področje prebivalstva, upoštevajoč prodajo portfelja slabih kreditov, zdravo rast in pozitivne obete za prihodnost. Najvišja rast dobičkonosnosti je bila posledica intenzivnega razvoja Strateških tujih trgov z rekordnimi rezultati v Makedoniji in dobrim poslovanjem družb v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Solidna rast kreditiranja prebivalstva s še vedno privlačnimi maržami je bila zabeležena na vseh trgih, kar je pripomoglo k izvajanju strategije.

Segment Finančnih trgov odraža hitro upadanje donosov iz naložb v vrednostne papirje, ki se reinvestirajo v 3-4-letnem ciklu, z določitvijo novih cen. Poleg tega so dospele obveznice z višjim donosom, prejete kot kompenzacija za prenose terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB; slovenska slaba banka) leta 2013 (300 mio EUR konec leta 2015, preostanek konec leta 2016). Medtem ko banka ohranja konzervativen profil investiranja, in sicer zlasti v vrednostne papirje držav in finančnih institucij, so se donosi v zadnjih letih, tudi v letu 2016, močno zmanjšali. Proti koncu leta 2016 pa se je ta trend vseeno nekoliko obrnil.

¹ Poslovanje s podjetji v Sloveniji, Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, Finančni trgi v Sloveniji, Strateški tuji trgi

² Poslovanje s podjetji v Sloveniji vključuje sektorje ključnih, srednje velikih in malih podjetij, prestrukturiranja in upravljanja problematičnih naložb

Nestrateški trgi in dejavnosti: nadzorovano dezinvestiranje

Proces intenzivnega zmanjševanja števila nestrateških članic in obsega poslovnih dejavnosti se je skozi leto uspešno nadaljeval. V večini preostalih nestrateških članic se je likvidacijski postopek začel leta 2016 v skladu z zahtevami Evropske komisije. Kljub temu so dejavnosti izterjave terjatev pri vseh teh subjektih še naprej v polnem teku. Izguba v tem segmentu je bila bistveno manjša kot leta 2015 zaradi zelo okrepljene uspešnosti izterjave in že tako visokih stopenj pokritosti. Kljub temu segment še vedno ustvarja precejšnje stroške v višini okoli 24 mio EUR (od tega približno 20 mio EUR odpade na račun nestrateških odvisnih družbe). Poleg tega je bil rezultat tega segmenta obremenjen zaradi prodaje nedonosnega portfelja v višini 7 mio EUR.

Druge dejavnosti

Druge dejavnosti zajemajo kategorije banke s poslovnimi rezultati, ki jih ni mogoče dodeliti posameznim segmentom, stroške prestrukturiranja in odhodke povezane s praznimi poslovnimi prostori. Leta 2016 je bil ta segment obremenjen z rezervacijami banke za zaposlene, skladno z izvajanjem strategije v višini 9,4 mio EUR, s stroški, povezanimi z prestrukturiranjem, v višini približno 7 mio EUR in vplačili v evropski Enotni sklad za reševanje (SRF) ter slovenski sistem jamstva za vloge (SJV) v skupni višini 8,5 mio EUR. Segment je beležil boljši rezultat zaradi enkratnega učinka od transakcije z delnicami Visa EU v višini 7,8 mio EUR.

Neto obrestni prihodki

Slika 4: Neto obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Neto obrestni prihodki Skupine so znašali 66,8 % od vseh skupnih neto prihodkov Skupine in so se glede na enako obdobje lani zmanjšali za 6,7 %, tj. na 317,3 mio EUR, predvsem zaradi manjših obrestnih prihodkov v Sloveniji – zlasti v segmentu Finančnih trgov kot posledica okolja z zgodovinsko nizkimi donosi. Skupina je še naprej zelo aktivno upravljala obrestne odhodke, odplačala je nekatere vire financiranja oziroma dosegla nižje cene le-teh ter stalno prilagajala cene depozitov okolju s prevladujočimi nizkimi obrestnimi merami in s tem bistveno zmanjšala obrestne odhodke (-30,9 % v primerjavi z enakim obdobjem lani). Kot odziv na negativne obrestne mere na depozite, ki jih je določila ECB, je NLB uvedla nadomestilo za večje depozite podjetij v Sloveniji.

Neto obrestna marža

Padec obrestne mera v Sloveniji in na evrskem območju je bil delno kompenziran z višjimi maržami na trgih JV Evrope. Neto obrestna marža (NOM) na ravni Skupine je v primerjavi z enakim obdobjem lani padla iz 2,70 % na 2,59 %, predvsem zaradi hitro padajočih tržnih obrestnih mer na mednarodnih trgih obveznic oziroma zelo konkurenčnega okolja slovenskega bančnega trga, kjer v segmentu poslovanja s podjetji še vedno poteka postopek razdolževanja. Proti koncu

leta 2016 pa se je ta trend nekoliko obrnil. Zlasti rast kreditov prebivalstvu v Sloveniji se je povečala, in sicer zaradi izboljšanega makroekonomskega okolja, ki je pripomoglo k stabilizaciji obrestnih marž v tem segmentu. Strateške banke v Skupini (tujina) so beležile porast obrestnih marž, kar je bilo posledica večje učinkovitosti pri upravljanju stroškov financiranja in rasti donosnejšega potrošniškega kreditiranja v regiji.

Slika 5: Neto obrestna marža (v %)

Neto obrestni prihodki – rezultati po segmentih

Slika 6: Neto obrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Neto obrestni prihodki ključnih področij poslovanja so na splošno ostali zelo stabilni, velik pritisk na poslovanje v Sloveniji pa je bil izničen z večjo rastjo na strateških tujih trgih.

Neto obrestni prihodki v segmentu Finančnih trgov so se zmanjšali predvsem zaradi nadaljnjega reinvestiranja portfelja vrednostnih papirjev z nižjim donosom in zapadlosti vrednostnih papirjev z višjim donosom – obveznice DUTB (300 mio EUR je zapadlo že leta 2015, 300 mio EUR pa je zapadlo konec leta 2016).

V skladu s strategijo Skupine se je zmanjšal obseg nestrateških trgov in dejavnosti ter posledično neto obrestni prihodki.

Neto neobrestni prihodki

Neto neobrestni prihodki Skupine so bili 15,3 mio EUR višji v primerjavi z letom 2015 in so znašali 158,4 mio EUR (2015: 143,2 mio EUR), predvsem zaradi pozitivnih enkratnih učinkov odprodaje naložb v letu 2016 (Visa, Trimo), medtem ko so bili v letu 2015 zabeleženi negativni enkratni učinki.

Neto opravnine (nadomestila in provizije)

Najpomembnejši vir neto neobrestnih prihodkov so neto opravnine, ki vztrajajo na ravni 145,7 mio EUR (2015: 147,1 mio EUR), Skupina pa si prizadeva povečati prihodke s produkti, ki so vir provizij, kot so zavarovanja in upravljanje sredstev. Zmanjšanje obsega kartičnega in bankomatskega poslovanja je bilo predvsem posledica negativnih učinkov direktive EU na področju kartičnega poslovanja (MiFiD).

2015 2016

Neto neobrestni prihodki – rezultati po segmentih

Slika 8: Neto neobrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Neto neobrestni prihodki ključnih področij poslovanja ostajajo nespremenjeni tako v Sloveniji kot na strateških tujih trgih. Nekoliko so se zmanjšali na področju poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji, kar je mogoče pripisati predvsem novi zakonodaji o tarifah za kartično poslovanje.

Neto neobrestni prihodki v segmentu Finančnih trgov v Sloveniji so se zmanjšali za 11,1 mio EUR, saj je rezultat za leto 2015 vključeval dobiček iz enkratne prodaje državnih obveznic (5,2 mio EUR), rezultat za leto 2016 pa vključuje negativne učinke v višini 3,0 mio EUR iz naslova predčasnih poplačil medbančnih virov financiranja.

Nestrateški trgi in dejavnosti v letu 2016 odražajo pozitivne enkratne prihodke iz prodaje nestrateških kapitalskih naložb, rezultat za leto 2015 pa je bremenil enkratni odhodek iz naslova tečajnih razlik.

Ostale dejavnosti so zabeležile prihodke iz prodaje nebančnih storitev na trgu (8,8 mio EUR) in v letu 2016 tudi enkratni prihodek iz naslova transakcije z delnicami Visa EU (7,8 mio EUR), vplačila v ESR in SJV v višini 8,5 mio EUR ter stroške prestrukturiranja, ki jih je pripoznala banka (2016: 3,8 mio EUR).

Skupaj stroški

Slika 9: Skupaj stroški NLB Skupine – gibanje v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

Poslovodstvo se še naprej osredotoča na stroške. Leta 2016 so se stroški na splošno zmanjšali za 3 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Posebna pozornost v 2016 je bila namenjena splošnim in administrativnim stroškom, kjer so bili doseženi znatni prihranki (-7 % oz. 7,0 mio EUR glede na enako obdobje lani). Trend zmanjševanja stroškov je prisoten v večini članic Skupine, predvsem v nestrateških.

Stroški dela so porasli predvsem zaradi ponovne uvedbe plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene, višjega regresa, ki ga je izplačala banka, in enkratnih stroškov zniževanja števila zaposlenih v NLB Banki Beograd v skupni višini 0,9 mio EUR. NLB Skupina je oblikovala tudi rezervacije v višini 10,6 mio EUR v pričakovanju kadrovske optimizacije, ki je predvidena v Sloveniji (prikazano v razdelku Druge rezervacije v poglavju Finančni izkazi).

Posledično je razmerje med stroški in prihodki (CIR) znašalo 60,9 %, kar je nekoliko več kot leta 2015 (0,8 %).

V prihodnosti si bo Skupina prizadevala znatno izboljšati uspešnost poslovanja tako, da se bo osredotočila na prehod na neposredno poslovanje prek spletnih kanalov, kar bo omogočilo dodatno optimizacijo stroškov tradicionalnih oblik poslovanja s strankami, stroškov dela ter drugih splošnih in administrativnih stroškov.

Neto oslabitve in rezervacije

Neto oslabitve in rezervacije so znašale 60,6 mio EUR, kar je 27 % manj kot leta 2015 in je posledica boljše kakovosti strukture kreditnega portfelja, pozitivnih učinkov uspešnega prestrukturiranja in reševanja nedonosnih terjatev. V skladu s tem so se neto stroški tveganja kljub dodatnim oslabitvam, povezanim s prodajo nedonosnega portfelja v višini 25,8 mio EUR, zmanjšali iz 75 bazičnih točk na 38 bazičnih točk.

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v neto znesku 22,0 mio EUR, med katerimi največji delež predstavljajo rezervacije za zaposlene (10,6 mio EUR) in oslabitve nepremičnin (3,3 mio EUR).

Slika 10: Kreditne oslabitve in rezervacije, stroški tveganja NLB Skupine (v b.t.)

Izkaz finančnega položaja

Tabela 3: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine in NLB

	NLB Skupina				NLB d.d.
v mio EUR	31.12.2016		31.12.2015 Sprememba			31.12.2016 31.12.2015 Sprememba
AKTIVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.299,0	1.162,0	12%	617,0	496,8	24%
Krediti bankam	435,5	431,8	1%	408,1	345,2	18%
Krediti strankam	6.997,4	7.088,2	-1%	4.928,9	5.220,7	-6%
Bruto krediti	7.900,8	8.351,0	-5%	5.433,7	5.915,4	-8%
- gospodarstvo	3.917,4	4.282,3	-9%	2.769,1	3.063,0	-10%
- prebivalstvo	3.190,7	3.050,8	5%	1.990,2	1.957,9	2%
- država	792,7	708,3	12%	674,4	585,0	15%
- obveznice DUTB	-	309,6	-100%	-	309,6	-100%
Oslabitve	-903,4	-1.262,8	-28%	-504,7	-694,7	-27%
Finančna sredstva	2.778,0	2.577,7	8%	2.295,2	2.086,7	10%
- namenjena trgovanju	87,7	267,4	-67%	87,7	267,9	-67%
- razpoložljiva za prodajo, v posesti do zapadlosti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.690,3	2.310,3	16%	2.207,6	1.818,8	21%
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in	43,2	39,7	9%	346,7	353,1	-2%
skupne podvige Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	280,5	301,2	-7%	98,6	103,2	-4%
Neopredmetena sredstva	34,0	39,3	-14%	23,3	29,6	-21%
Druga sredstva	171,4	181,7	-6%	60,0	71,5	-16%
SKUPAJ SREDSTVA	12.039,0	11.821,6	2%	8.778,0	8.706,8	1%
PASIVA Depoziti strank	9.439,2	9.025,6	5%	6.617,4	6.298,3	5%
- gospodarstvo	2.182,6	2.168,5	1%	1.442,3	1.416,0	2%
- prebivalstvo	6.905,1	6.493,5	6%	4.943,5	4.630,1	7%
- država	351,5	363,6	-3%	231,7	252,1	-8%
Depoziti bank in centralnih bank	42,3	58,0	-27%	75,0	96,7	-22%
Izdani vrednostni papirji	277,7	305,0	-9%	277,7	305,0	-9%
Krediti	455,4	671,3	-32%	342,7	536,1	-36%
Druge obveznosti	271,6	284,1	-4%	200,3	228,6	-12%
Podrejene obveznosti	27,1	27,3	-1%	-	-	-
Kapital	1.495,3	1.422,8	5%	1.264,8	1.242,2	2%
Kapital manjšinskih lastnikov	30,3	27,6	10%	-	-	-
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	12.039,0	11.821,6	2%	8.778,0	8.706,8	1%

Sredstva

Slika 11: Sredstva NLB Skupine – struktura (v mio EUR)

Bilančna vsota se je v letu 2016 povečala za 217,4 mio EUR zaradi presežne likvidnosti na vseh strateških trgih in še vedno naraščajočega priliva depozitov. Še posebej močno depozitno pozicijo ima banka v Sloveniji, kjer s tržnim deležem glede na depozite presega tržni delež glede na bilančno vsoto.

Slika 12: Bruto krediti NLB Skupine komitentom po strateških segmentih (v mio EUR)

Bruto krediti ključnih področij poslovanja so se povečali za 483,5 mio EUR ali 7,7 % v primerjavi s koncem leta 2015. Obseg poslovanja s podjetji v Sloveniji se je močno povečal, in sicer za 302,3 mio EUR (+15,3 % v primerjavi z enakim obdobjem lani), sledila pa je rast na strateških tujih trgih (+148,2 mio EUR ali 6,4 %). To predstavlja zelo trdno osnovo za prihodnje dobičkonosno poslovanje Skupine.

Krediti prebivalstvu v Sloveniji so se povečali za 33,1 mio EUR. Ob izločitvi učinka prodaje nedonosnega portfelja kreditov bi se krediti prebivalstvu povečali za 87,4 mio EUR (+4,2 % glede na enako obdobje lani), predvsem na področju stanovanjskega kreditiranja.

Slika 13: Bruto krediti NLB Skupine komitentom po nestrateških segmentih (v mio EUR)

Zaradi stalnih prizadevanj posebne delovne skupine za zmanjšanje nestrateških izpostavljenosti se je bruto obseg kreditov še dodatno zmanjšal na 675,9 mio EUR (-34,9 % glede na enako obdobje lani) in znaša 8,5 % skupnih bruto kreditov.

Bilančna vsota v nestrateškem segmentu poslovanja se je še naprej bistveno zniževala in je konec leta 2016 dosegla 503 mio EUR (konec 2015: 755 mio EUR; 33 % znižanje).

Obveznosti

Skupne obveznosti so se povečale na 10.513,4 mio EUR, predvsem zaradi večjega obsega nebančnih depozitov.

Nebančni depoziti so se povečali na 90 % celotnih virov Skupine. Depoziti prebivalstva so se povečali za 6 %, depoziti pravnih oseb so ostali nespremenjeni, depoziti države pa so se zmanjšali. Banka je zaradi negativne obrestne mere ECB na depozite uvedla nadomestilo na vloge podjetij, ki presegajo določeno višino.

Konec decembra 2016 je razmerje med krediti in depoziti (LTD – neto) znašalo 74 % na ravni Skupine, kar je eno odstotno točko manj kot konec decembra 2015. Skupina tako izkazuje trdno sposobnost samofinanciranja, ki podpira tudi načrtovano rast predvsem v segmentu kreditov prebivalstvu.

Slika 14: Obveznosti NLB Skupine – struktura (v mio EUR)

Kapitalska ustreznost

Slika 15: Kapital CET 1 (v mio EUR) in količnik CET 1 (v %) NLB Skupine

Banka vzdržuje kapitalski količnik precej nad obstoječim zakonskim pragom, tudi ob upoštevanju vseh že napovedanih regulatornih zahtev.

Količnik CET 1 Skupine je znašal 17,0³ %, kar je 0,8 odstotne točke več kot leta 2015. Kapital Skupine trenutno sestavlja izključno CET 1, tj. kapital najvišje kakovosti, zato so vsi trije kapitalski količniki

Nerevidirani letni računovodski izkazi NLB Skupina 27 za leto 2016 3 Rezultat za leto 2016 je že vključen, zmanjšan za pričakovano izplačilo dividend v višini 63,8 mio EUR.

(najkvalitetnejšega lastniškega temeljnega kapitala – CET 1, temeljnega kapitala – Tier1 in celotnega kapitala) enaki.

Glede na odločitev SREP je morala banka konec leta zagotoviti količnik CET 1 na konsolidirani ravni v višini 12,75 % (kar pokriva zahteve 1. stebra in 2. stebra ter zahtevo po vzdrževanju varovalnega kapitalskega blažilnika na ravni 0,625 %). S 1. januarjem 2017 je začela veljati nova SREP odločba, ki predpisuje, da mora banka ohranjati količnik celotnega kapitala na konsolidirani ravni v višini 12,75 % (kar pokriva zahteve 1. stebra in 2. stebra ter zahtevo po vzdrževanju varovalnega kapitalskega blažilnika na ravni 1,25 %).

Upravljanje TVEGANJ

Primarni cilj na področju upravljanja tveganj je ocenjevanje, spremljanje in upravljanje tveganj v Skupini. Leta 2016 sta bili nadgrajeni Izjava o opredelitvi za prevzemanje tveganj (Risk Appetite Statement) in Strategija za prevzemanje in upravljanje tveganj (Risk Strategy), ki predstavljata temeljna dokumenta na področju upravljanja tveganj v Skupini. Poleg tega je NLB Skupina nadgradila svoj sistem upravljanja tveganj z namenom dodatne vsebinske podpore v sklopu sprejemanja poslovnih odločitev prek nadgradnje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP), uvedbe procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP), metodološke nadgradnje testiranja izjemnih situacij in dodatnega izboljšanja procesov na področju upravljanja.

Eden izmed ključnih ciljev upravljanja tveganj je ohranjanje preudarne ravni kapitalske ustreznosti Skupine. NLB Skupina sledi ciljni ravni kapitalske ustreznosti, opredeljeni v okviru vzpostavljenega procesa ICAAP, na ravni Skupine in posameznih bančnih članic, upoštevaje normalne pogoje poslovanja (regulatorna raven kapitalske ustreznosti) in stresne razmere. NLB Skupina po stanju na 31.12.2016 izkazuje visoko raven kapitalske ustreznosti (CET 1) v višini 17 %, kar je tudi skladno z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj ter je nad povprečjem EU bančnega sistema, ki ga je objavil Evropski bančni organ (EBA). V skladu s procesom nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) Skupina v letu 2017 izpolnjuje trenutno zahtevo glede količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1) in količnika skupnega kapitala kot tudi zahtevo, tako v tekočem obdobju kot tudi brez upoštevanja prehodnih določb (fully loaded requirements).

Drugi ključni cilj je ohranjati visoko raven in stabilno strukturo likvidnosti. Skupina izkazuje dober likvidnostni položaj na konsolidirani ravni in na ravni posameznih bančnih članic, kar se odraža tudi v preseganju mejne vrednosti kazalnika LCR (po Delegiranem aktu), ki znaša 332 %, upoštevaje pripravljenost za prevzemanje tveganj) ter višini razpoložljivih rezerv, ki znašajo 4.856 mio EUR. Tudi v primeru nastopa stresnega scenarija Skupina razpolaga z zadostno višino likvidnostnih rezerv v obliki plasmajev pri ECB, prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev in naložb na denarnem trgu. Financiranje Skupine in posameznih bank članic temelji predvsem na nebančnih depozitih, kar se odraža v LTD kazalniku v višini 74 %, ki omogoča Skupini potencial za nadaljnje povečanje obsega kreditiranja.

Izboljševanje kakovosti kreditnega portfelja je tretji in najpomembnejši cilj na področju tveganj, s poudarkom na kakovosti novih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Skupina je aktivno prisotna na trgu prek financiranja obstoječih in novih kreditno sposobnih komitentov. Nižja zadolženost podjetij v Sloveniji in njihovo uspešno prestrukturiranje sta pozitivno vplivala na odobravanje novih kreditov. V segmentu prebivalstva so v celotni regiji, v kateri posluje Skupina, opazni pozitivni trendi, ki se odražajo v izboljšanem zaupanju komitentov glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezani potrošnji in delnem okrevanju nepremičninskega trga. Skupina precejšnjo pozornost namenja novemu financiranju podjetij in prebivalstva, vzdržni volatilnosti kreditnega tveganja ter zagotavljanju vzdržne rasti bančnih članic Skupine.

Eden od ključnih ciljev je zagotavljanje celovitih storitev strankam ob sočasnem preudarnem prevzemanju tveganj Dosedanja prizadevanja se odražajo v razmeroma nizkem obsegu novih slabih posojil ter vzdržni ravni dodatno oblikovanih rezervacij za kreditna tveganja (cost of risk) v letu 2016, kar je deloma povezano tudi z izboljšanjem makroekonomskih razmer. V obstoječi strukturi naložbenega portfelja (ki vključuje bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti) znaša delež danih naložb prebivalstvu 33,8 %, delež naložb velikim podjetjem 21,0 %, delež naložb malim in srednje velikim podjetjem ter mikro družbam 27,3 %, preostanek portfelja pa predstavljajo druge likvidne naložbe.

Slika 16: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po segmentih na dan 31.12.2016

Bruto izpostavljenost vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah.

Slika 17: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po boniteti komitentov (v mio EUR) konec leta

Na področju prestrukturiranja problematičnih naložb in izterjave se Skupina še vedno precej ukvarja s slabimi posojili iz preteklih obdobij, hkrati pa se intenzivno osredotoča na aktivno reševanje novih primerov s poudarkom na še hitrejšem in aktivnejšem pristopu prestrukturiranja in izterjave. Strukturiran pristop, izoblikovan v preteklosti, in uspešna uporaba različnih orodij prestrukturiranja sta v letu 2016 omogočila ozdravitev številnih komitentov in prenos teh komitentov nazaj v poslovni del. Banka je dosegla precejšen napredek pri prestrukturiranju naložb prebivalstva, pri čemer se osredotoča na sistematičen pristop in proaktivno uporabo standardiziranih orodij za pravočasno prestrukturiranje izpostavljenosti do fizičnih oseb.

Trdna zavezanost k proaktivnemu zniževanju obsega nedonosnih izpostavljenosti na ravni NLB Skupine se je nadaljevala tudi v letu 2016. Natančno opredeljeni cilji in stalno spremljanje izvajanja so ji omogočili precejšnje dodatno zmanjšanje obsega nedonosnega portfelja. Obseg nedonosnih posojil v Skupini se je znižal s 1.896 mio EUR na 1.299 mio EUR, kar ne vključuje prestrukturiranih izpostavljenosti v preteklem letu, ki imajo dober potencial za ozdravitev v letu 2017. Realizirana

prodaja nedonosnega portfelja vlagateljem v dveh tranšah (pravne in fizične osebe) je privedla do zmanjšanja izpostavljenosti iz naslova slabih posojil v višini 233,3 mio EUR. Vsi učinki skupaj so povzročili zmanjšanje deleža slabih posojil z 19,3 % na 13,8 %, medtem ko se je delež nedonosnih izpostavljenosti po metodologiji EBA zmanjšal s 14,3 % na 10,0 %.

Stopnja pokritja, ki ostaja visoka (76,1 %), je pomembna prednost Skupine (povečanje za 3,9 odstotne točke). Povečala se je tudi stopnja pokritja slabih posojil in je znašala 64,6 %, kar je precej nad povprečjem EU bančnega sistema, ki ga je objavil EBA (44,3 %). To omogoča dodatno zmanjšanje slabih posojil brez pomembnega vpliva na strošek dodatnih rezervacij (cost of risk) v naslednjih letih.

Slika 19: Stopnja pokritja NLB Skupine (v % konec leta)¹ Slika 20: Stopnja pokritja slabih posojil NLB Skupine (v % konec leta)²

¹ Stopnja pokritja portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

2 Stopnja pokritja portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

Pri obravnavi tržnih tveganj se Skupina ravna po tem, da ta tveganja ne smejo imeti znatnega vpliva na poslovanje posamezne članice ali celotne Skupine. Skupina opravlja glavnino poslovnih dejavnosti v evrih, bančne članice pa v svojih domačih valutah in delno tudi v evrih. Ne glede na to je neto odprta devizna pozicija skupine zelo majhna in predstavlja manj kot 5,7 % kapitala.

Posledično je izpostavljenost Skupine obrestnemu tveganju razmeroma majhna, vendar se je v zadnjem času zmerno povečala. Občutljivost neto obrestnih prihodkov banke bi v primeru povišanja Euriborja za 50 bazičnih točk znašala 14,9 mio EUR, medtem ko bi bila občutljivost v primeru znižanja Euriborja manjša zaradi uporabe pogodbene klavzule, ki vključuje obrestno dno. BPV (Basis Point Value) občutljivost za 200 bazičnih točk znaša 14,8 % kapitala.

Na področju operativnih tveganj si je Skupina dodatno prizadevala za proaktivno preprečevanje in zmanjševanje morebitnih potencialnih škod v prihodnosti. Posebna pozornost je bila namenjena vzpostavitvi sistema stresnega testiranja, ki temelji na modeliranju škodnih dogodkov in analizi scenarijev, ki se nanašajo na potencialne malo verjetne dogodke, katerih učinek je lahko visok. Poleg tega so bili vzpostavljeni ključni kazalniki tveganj, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja za širše področje operativnih tveganj, s ciljem izboljšanja obstoječih notranjih kontrol in zagotavljanja pravočasnega odziva, ko je to potrebno.

RAČUNOVODSKI IZKAZI

Nerevidirani letni računovodski izkazi NLB Skupine in NLB d.d.

Zgoščeni izkaz poslovnega izida

	NLB Skupina		NLB	v tisoč EUR
	2016	2015	2016	2015
Prihodki iz obresti in podobni prihodki Odhodki za obresti in podobni odhodki	388.494 (71.189) __	443.203 (103.001) ____	215.550 (40.672) __	269.000 (60.993) ____
Čiste obresti	317.305	340.202	174.878	208.007
Prihodki iz dividend	======== 1.238	========= 1.346	======== 1.144	========= 1.264
Prihodki iz opravnin (provizij) Odhodki za opravnine (provizije)	194.371 (48.706) ___	195.710 (48.640) ____	123.014 (27.728) ___	128.896 (30.828) ____
Čiste opravnine (provizije)	145.665	147.070	95.286	98.068
Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih	======== 14.788	========= 10.659	======== 14.639	========= 10.685
trgovanju Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po	6.921	(18.877)	336	(25.304)
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	235	(3)	-	-
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji	(3.239)	231	(2.437)	231
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	1.158	11.831	738	23.251
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja sredstev	867	(624)	252	(450)
Drugi poslovni prihodki	24.442	27.329	12.267	13.234
Drugi poslovni odhodki	(33.204)	(35.083)	(13.176)	(15.133)
Administrativni stroški	(261.160)	(265.984)	(162.083)	(165.813)
Amortizacija	(28.345)	(31.856)	(18.880)	(21.410)
Rezervacije	(4.357)	696	482	5.153
Oslabitve Čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in	(56.288)	(83.801)	(64.433)	(93.114)
skupnih podvigov	5.006	4.312	28.915	13.747
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	(432) ____	(690) ____	(220) ____	(567) ____
DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA	130.600	106.758	67.708	51.849
Davek iz dohodka	========== ========== (14.975) ____	(11.380) ____	========== ========== (3.925) ____	(7.968) ____
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA	115.625 ========== ==========	95.378	63.783 ========== ==========	43.881
Lastnikov obvladujoče banke	110.017	91.914	63.783	43.881
Manjšinskih lastnikov	5.608	3.464	-	-
Dobiček na delnico/popravljeni dobiček na delnico (v EUR na delnico)	5,5	4,6	3,2	2,2

Zgoščeni izkaz finančnega položaja

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Denar v blagajni, stanje na računih pri centalnih bankah in
vpogledne vloge pri bankah	1.299.014	1.161.983	617.039	496.806
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.699	267.413	87.693	267.880
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida	6.694	7.595	2.011	4.913
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.072.153	1.737.191	1.594.094	1.248.359
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	1.083	217	1.083
Krediti in terjatve

- dolžniški vrednostni papirji	85.315	394.579	85.315	394.579
- krediti bankam	435.537	431.775	408.056	345.207
- krediti strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva	6.912.067	6.693.621	4.843.594	4.826.139
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	61.014	69.521	36.151	48.944
	611.449	565.535	611.449	565.535
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred
obrestnim tveganjem Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	678	741	678	741
	4.263	4.629	1.788	1.776
Opredmetena osnovna sredstva	196.849	207.730	90.496	94.570
Naložbene nepremičnine	83.663	93.513	8.151	8.613
Neopredmetena sredstva	33.970	39.327	23.345	29.627
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb	-	-	339.693	346.001
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih
podvigov	43.248	39.696	7.031	7.094
Terjatve za davek iz dohodka	2.888	929	2.124	-
Terjatve za odloženi davek	7.735	9.400	10.622	9.139
Druga sredstva	94.558 ____	95.354 _____	8.419 ____	9.779 _____
SKUPAJ SREDSTVA	12.039.011	11.821.615	8.777.966	8.706.785
	=========	==========	=========	==========
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.791	29.920	18.787	29.909
Finančne obveznosti, pripozanane po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida	2.011	4.912	2.011	4.912
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	33.842	29.024	33.842
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	42.334	57.982	74.977	96.736
- krediti bank in centralnih bank	371.769	571.029	338.467	519.926
- depoziti strank, ki niso banke	9.437.147	9.020.666	6.615.390	6.293.339
- krediti strank, ki niso banke	83.619	100.267	4.274	16.168
- izdani vrednostni papirji	277.726	304.962	277.726	304.962
- podrejene obveznosti	27.145	27.340	-	-
- druge finančne obveznosti	110.295	75.307	68.784	47.346
Rezervacije	100.914	122.639	79.546	105.137
Obveznosti za davek iz dohodka	3.146	7.514	-	6.681
Obveznosti za odloženi davek	727	313	-	-
Druge obveznosti	8.703 _____	14.539 _____	4.186 _____	5.676 _____
SKUPAJ OBVEZNOSTI	10.513.351	10.371.232	7.513.172	7.464.634
DELNIŠKI KAPITAL	==========	==========	==========	==========
Osnovni kapital	200.000	200.000	200.000	200.000
Kapitalske rezerve	871.378	871.378	871.378	871.378
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	29.969	23.603	34.581	31.841
Rezerve iz dobička	13.522	13.522	13.522	13.522
Zadržani dobiček	380.444	314.307	145.313	125.410
	_____ 1.495.313	_____ 1.422.810	_____ 1.264.794	_____ 1.242.151

Kapital manjšinskih lastnikov	30.347 _____	27.573 _____	- _____	- _____
SKUPAJ KAPITAL	1.525.660 _____	1.450.383 _____	1.264.794 _____	1.242.151 _____
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	12.039.011 ==========	11.821.615 ==========	8.777.966 ==========	8.706.785 ==========

Zgoščeni izkaz sprememb lastniškega kapitala

								v tisoč EUR
NLB Skupina	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Kapital lastnikov obvladujoče banke	Kapital manjšinskih lastnikov	Skupaj kapital
Stanje 1. januar 2015	200.000	871.378	36.485	13.522	221.676	1.343.061	26.234	1.369.295
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	91.914	91.914	3.464	95.378
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(12.882)	-	-	(12.882)	23	(12.859)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(12.882)	-	91.914	79.032	3.487	82.519
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	-	(1.048)	(1.048)
Transakcije z manjšinskimi lastniki	-	-	-	-	717	717	(1.100)	(383)
Stanje 31. december 2015	200.000	871.378	23.603 -	13.522	314.307	1.422.810	27.573	1.450.383
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	110.017	110.017	5.608	115.625
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	6.366	-	-	6.366	(35)	6.331
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	6.366	-	110.017	116.383	5.573	121.956
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	(43.880)	(43.880)	(2.799)	(46.679)
Stanje 31. december 2016	200.000	871.378	29.969	13.522	380.444	1.495.313	30.347	1.525.660
NLB		Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Rezerve iz dobička		Zadržani dobiček	v tisoč EUR Skupaj kapital
Stanje 1. januar 2015		200.000	871.378	38.491		13.522	81.529	1.204.920
- Čisti dobiček obdobja		-	-		-	-	43.881	43.881
- Drugi vseobsegajoči donos		-	-	(6.650)		-	-	(6.650)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi		-	-	(6.650)		-	43.881	37.231
Stanje 31. december 2015		200.000	871.378	31.841		13.522	125.410	1.242.151
- Čisti dobiček obdobja		-	-		-	-	63.783	63.783
- Drugi vseobsegajoči donos		-	-	2.740		-	-	2.740
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi		-	-	2.740		-	63.783	66.523
Izplačilo (obračun) dividend		-	-		-	-	(43.880)	(43.880)
Stanje 31. december 2016		200.000	871.378	34.581		13.522	145.313	1.264.794

Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa

v tisoč EUR

	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi	115.625	95.378	63.783	43.881
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi	6.331	(12.859)	2.740	(6.650)
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid Aktuarski čisti dobiček/(izguba) zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki	1.515	(1.975)	1.466	(706)
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi	(6)	69	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	(191)	738	(191)	740
Postavke, ki se lahko prerazvrstijo v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto Dobički/(izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja	(1.910) (1.910)	(2.685) (2.685)	- -	- -
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v
zvezi z varovanjem denarnih tokov	2.703	509	2.703	509
Čisti dobički/(izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja	(343)	(78)	(343)	(78)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	3.046	587	3.046	587
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v
zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo	3.899	(8.496)	171	(8.562)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	18.529	(2.316)	14.652	(314)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	(14.630)	(6.180)	(14.481)	(8.248)
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb
in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi	2.731	(2.804)	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega
donosa	(2.410)	1.785	(1.409)	1.369
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	121.956	82.519	66.523	37.231
Lastnikov obvladujoče banke	116.383	79.032	66.523	37.231
Manjšinskih lastnikov	5.573	3.487	-	-

Zgoščeni izkaz denarnih tokov