Letno porocilo 2016

Заједно

Together

Заједно

Zajedno

Skupaj Letno poročilo NLB Skupine 2016

Së bashku

Заедно

Zajedno

Заједно

Together Skupaj Letno poročilo NLB Skupine 2016

Заједно

Së bashku

Zajedno

Заедно

Kazalo

5 Ključni finančni in operativni podatki

Poglavje 1:

Zavzeti

9 Nagovor uprave NLB
13 Poročilo nadzornega sveta NLB

Poglavje 2:

Sodobni

19 Poslovno poročilo

19 Ključni poudarki NLB Skupine
21 Pregled rezultatov leta 2016
27 Strategija NLB Skupine
31 Makroekonomsko in regulatorno okolje

Inovativni

41 Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji
53 Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Učinkoviti

65 Strateški tuji trgi
89 Finančni trgi
99 Nestrateški trgi in dejavnosti

Poglavje 5:

Vredni zaupanja

105 Upravljanje tveganj

111 Kadri

Poglavje 6:

Digitalni

119 Informacijska tehnologija in procesiranje
125 Notranja revizija
127 Skladnost poslovanja in krepitev integritete

Poglavje 7:

Predani

131 Pregled finančne uspešnosti NLB Skupine v letu 2016
145 Korporativno upravljanje

Poglavje 8:

Odgovorni

163 Dogodki po zaključku poslovnega leta 2016
165 Shema NLB Skupine na dan 31. 12. 2016
168 Organizacijska struktura NLB na dan 31. 12. 2016
169 Družbena odgovornost

Poglavje 9:

Strokovni

177 Revidirani računovodski izkazi NLB Skupine in NLB d.d.
339 Regulatorni del
351 Upravljanje s tveganji in kapitalom
409 Razkritja po GRI standardih za NLB
415 Imenik NLB Skupine

NLB Banka, Banja Luka

Slovenija Bosna in Hercegovina

NLB, Ljubljana

113 Število poslovalnic

700.917 Število aktivnih komitentov

63,8 Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Skladi, Ljubljana

Sredstva v upravljanju (v mio EUR)

1.035 27,2% Tržni delež ¹ (vzajemni skladi)

2,9 Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Vita, Ljubljana

Sredstva kritnih skladov brez lastnih virov (v mio EUR)

7,4

Rezultat po davkih (v mio EUR)

8.778 Bilančna vsota (v mio EUR)

23,7% Tržni delež po bilančni vsoti

209.254 Število aktivnih komitentov

Število poslovalnic

14,1 Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Banka, Sarajevo

37 Število poslovalnic

139.524 Število aktivnih komitentov

5,4 Rezultat po davkih (v mio EUR)

Opomba: Zgornji podatki o rezultatih po davkih prikazujejo rezultate članic NLB Skupine na solo osnovi (in ne prispevka h konsolidiranemu rezultatu po davkih).

Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih
Tržni delež v tradicionalnih življenjskih zavarovanjih
Tržni delež v Republiki Srbski 4. Tržni delež v Federaciji Bosne in Hercegovine

634 Bilančna vsota (v mio EUR)

Število poslovalnic

Srbija

2,2

Število poslovalnic

370.842

Število aktivnih komitentov

Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Banka, Skopje

Makedonija

25,0

133.095

Število aktivnih komitentov

Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Banka, Beograd

276

Število poslovalnic

57.853

Število aktivnih komitentov

Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Banka, Podgorica

Črna gora

5,3

Število poslovalnic

Kosovo

NLB Banka, Prishtina

185.315

Število aktivnih komitentov

Rezultat po davkih (v mio EUR)

11,3

473

12,5%

Tržni delež po bilančni vsoti

Bilančna vsota (v mio EUR)

516

14,9%

Tržni delež po bilančni vsoti

Bilančna vsota (v mio EUR)

1,0%

Tržni delež po

bilančni vsoti

Bilančna vsota (v mio EUR)

1,153

Bilančna vsota (v mio EUR)

16,2%

Tržni delež po bilančni vsoti

18,9%

Tržni delež po bilančni vsoti 3

498 Bilančna vsota (v mio EUR)

5,3% Tržni delež po bilančni vsoti ⁴

401 11,1%

Tržni delež ²

Srbija

NLB Banka, Beograd

31 Število poslovalnic

113

Število poslovalnic

NLB, Ljubljana

700.917

Število aktivnih komitentov

Rezultat po davkih (v mio EUR)

NLB Skladi, Ljubljana

NLB Vita, Ljubljana

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Sredstva kritnih skladov brez lastnih virov (v mio EUR)

7,4

Rezultat po davkih (v mio EUR)

401 11,1%

1.035 27,2%

Tržni delež ²

63,8

2,9

Sredstva v upravljanju (v mio EUR) 8.778

Bilančna vsota (v mio EUR)

Slovenija Bosna in Hercegovina

Število poslovalnic

14,1

Število poslovalnic

5,4

139.524

Število aktivnih komitentov

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih 2. Tržni delež v tradicionalnih življenjskih zavarovanjih

Opomba: Zgornji podatki o rezultatih po davkih prikazujejo rezultate članic NLB Skupine na solo osnovi (in ne prispevka

Tržni delež v Federaciji Bosne in Hercegovine

h konsolidiranemu rezultatu po davkih).

Tržni delež v Republiki Srbski

NLB Banka, Sarajevo

Rezultat po davkih (v mio EUR)

498

634

18,9%

Tržni delež po bilančni vsoti

Bilančna vsota (v mio EUR)

5,3%

Tržni delež po bilančni vsoti ⁴

209.254

Število aktivnih komitentov

NLB Banka, Banja Luka

23,7%

Tržni delež po bilančni vsoti

Tržni delež ¹ (vzajemni skladi)

133.095

Število aktivnih komitentov

2,2 Rezultat po davkih (v mio EUR)

Tržni delež po bilančni vsoti

5,3 Rezultat po davkih

57.853

Število aktivnih komitentov

NLB Banka, Podgorica

Črna gora

Število poslovalnic

(v mio EUR)

473 Bilančna vsota (v mio EUR)

12,5% Tržni delež po bilančni vsoti

Makedonija

NLB Banka, Skopje

51 Število poslovalnic

370.842 Število aktivnih komitentov

25,0 Rezultat po davkih (v mio EUR)

1,153 Bilančna vsota (v mio EUR)

16,2% Tržni delež po bilančni vsoti

Kosovo

NLB Banka, Prishtina

45 Število poslovalnic

185.315 Število aktivnih komitentov

11,3 Rezultat po davkih (v mio EUR)

516 Bilančna vsota (v mio EUR)

14,9% Tržni delež po

bilančni vsoti

Tabela 1: Ključni finančni podatki za NLB Skupino in NLB

	2016		2015		2014
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Kazalci izkaza poslovnega izida (v mio EUR)
Čiste obresti	317	175	340	208	330	227
Čisti neobrestni prihodki	158	109	143	105	181	137
Čisti neobrestni prihodki brez enkratnih dogodkov	145	96	150	102	146	99
Stroški skupaj	290	181	298	187	304	193
Oslabitve in rezervacije	61	64	83	88	141	93
Čisti dobički/izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in JV družb	5	29	4	14	3	5
Rezultat pred davki	131	68	107	52	69	83
Rezultat manjšinskih lastnikov	6	-	3	-	3	-
Rezultat po davkih	110	64	92	44	62	82
Kazalci izkaza finančnega položaja (v mio EUR)
Bilančna vsota	12.039	8.778	11.822	8.707	11.909	8.886
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	6.997	4.929	7.088	5.221	7.415	5.700
Depoziti nebančnega sektorja	9.439	6.617	9.026	6.298	8.949	6.300
Kapital	1.495	1.265	1.423	1.242	1.343	1.205
Oslabitve finančnih sredstev	-903	-505	-1.263	-695	-1.638	-998
Kapital manjšinskih lastnikov	30	-	28	-	26	-
Obseg zunajbilančnega poslovanja	2.922	2.502	3.181	2.779	3.915	3.607
Ključni finančni kazalci
a) Kapitalska ustreznost
Količnik skupnega kapitala	17,0 %	23,4 %	16,2 %	22,6 %	17,6 %	22,7 %
Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 količnik)	17,0 %	23,4 %	16,2 %	22,6 %	17,6 %	22,7 %
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1 količnik)	17,0 %	23,4 %	16,2 %	22,6 %	17,6 %	22,7 %
Skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) (v mio EUR)	7.862	4.882	7.927	5.028	7.038	4.962
Skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) / bilančna vsota	65,3 %	55,6 %	67,1 %	57,7 %	59,1 %	55,8 %
b) Kvaliteta aktive
Stopnja pokritja slabih posojil (oslabitve za posojila / bruto slaba posojila)	76,1 %	71,7 %	72,2 %	67,9 %	68,7 %	70,4 %
Stopnja pokritja slabih posojil (oslabitve za slaba posojila / bruto slaba posojila)	64,6 %	60,8 %	62,8 %	59,1 %	61,7 %	57,0 %
Delež slabih posojil (bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	13,8 %	11,9 %	19,3 %	16,5 %	25,1 %	21,2 %
Delež neto slabih posojil (neto slaba posojila (NPL) / neto posojila)	5,4 %	5,1 %	8,3 %	7,6 %	10,7 %	10,1 %
Delež nedonosne izpostavljenosti (NPE) - definicija EBA	10,0 %	8,5 %	14,3 %	12,1 %	18,8 %	15,6 %
Kreditne slabitve in rezervacije / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA)	0,3 %	0,3 %	0,6 %	0,6 %	1,7 %	1,7 %

	2016		2015		2014
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
c) Profitabilnost
Obrestna marža*	2,7 %	2,0 %	2,9 %	2,4 %	2,7 %	2,5 %
Marža finančnega posredništva	4,0 %	3,6 %	4,1 %	3,8 %	4,2 %	4,1 %
Donos na kapital pred davki (ROE b. t.)	8,6 %	5,3 %	7,6 %	4,2 %	5,2 %	7,2 %
Donos na sredstva pred davki (ROA b. t.)	1,1 %	0,8 %	0,9 %	0,6 %	0,6 %	0,9 %
Donos na kapital po davkih (ROE a. t.)	7,4 %	5,0 %	6,6 %	3,6 %	4,8 %	7,0 %
Donos na sredstva po davkih (ROA a. t.)	0,9 %	0,7 %	0,8 %	0,5 %	0,5 %	0,9 %
d) Stroški poslovanja
Operativni stroški / povprečna aktiva	2,4 %	2,1 %	2,5 %	2,2 %	2,5 %	2,1 %
Stroški / neto prihodki (CIR)	60,9 %	57,9 %	61,6 %	57,2 %	59,4 %	52,4 %
Stroški brez stroškov prestrukturiranja / redni neto prihodki (normaliziran CIR)	61,8 %	59,2 %	60,0 %	56,8 %	62,1 %	56,1 %
Stroški / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA)	3,7 %	3,7 %	3,8 %	3,7 %	4,3 %	3,9 %
Stroški / bilančna vsota	2,4 %	2,1 %	2,5 %	2,2 %	2,5 %	2,2 %
e) Likvidnost
Likvidna sredstva / kratkoročne finančne obveznosti do nebančnega sektorja	55,7 %	63,3 %	57,3 %	61,0 %	57,2 %	63,6 %
Likvidna sredstva / povprečna aktiva	40,7 %	45,6 %	39,3 %	41,4 %	44,1 %	44,0 %
f) Drugo
Tržni delež glede na bilančno vsoto	-	23,7 %	-	23,3 %	-	22,9 %
Krediti nebančnemu sektorju / depoziti nebančnega sektorja (LTD)**	74,2 %	74,5 %	75,1 %	78,0 %	75,9 %	80,7 %
Prihodki / tveganjem prilagojena aktiva (RWA) ***	5,9 %	6,1 %	6,2 %	6,4 %	6,8 %	6,7 %
Ključni kazalci na delnico
Število delničarjev	-	1	-	1	-	1
Število delnic	-	20.000.000	-	20.000.000	-	20.000.000
Knjigovodska vrednost (v EUR)	74,8	63,2	71,1	62,1	67,2	60,3
Mednarodne bonitetne ocene
S&P	BB-		BB-		BB
Fitch	BB-		B+		BB
Zaposleni
Število zaposlenih	6.175	2.885	6.372	3.028	6.448	3.093

* Izračunana na podlagi povprečne aktive

** Brez DUTB obveznice

*** Samo redni prihodki

								.





								.


								.

								.






								.
								.





















								.

								.

								.


								.
								.
								.

								.
								.

								.


								. .

								.
								. ��
								.


								.
								.
								.
								.
								. ��
								.

								.

								.

Ангажирани

Engaged

Angažovani

Të Angazhuar

Zavzeti Poglavje 1

Ангажовани

Poglavje 1.1.

Nagovor uprave NLB

Jasna pot naprej

V letu 2016 je NLB Skupina nadaljevala s pozitivnim trendom dobrega poslovanja. Opredelili smo novo celovito strategijo in začeli z njenim izvajanjem. Dosegli smo pomemben napredek pri razvoju novih rešitev. Našim strankam smo ponudili izboljšano uporabniško izkušnjo ter poenostavili dostop do naših storitev in svetovanja. Ostali smo zavezani strankam, zaposlenim, delničarjem in družbi kot celoti.

Pozitivno poslovanje v zadnjih dvanajstih zaporednih četrtletjih in tretje zaporedno poslovno leto s solidnim dobičkom sta vplivala na trend izboljševanja dobičkonosnosti in delovanja NLB Skupine. Leto 2016 je prineslo potrditev naše močne prisotnosti v regiji Jugovzhodne Evrope (v nadaljevanju: JVE). Poudarki letošnjega leta tako vključujejo: nadaljnje izboljšave naših storitev in tržnega položaja; uvajanje sodobnih praks in procesov upravljanja talentov; intenzivna prizadevanja za vzpostavitev nove strategije poslovanja in informacijske tehnologije (IT) do leta 2020.

Bančni sistem tako znotraj kot zunaj evrskega območja se je v letu 2016 soočal z rekordno nizkimi obrestnimi merami in splošno prekomerno likvidnostjo, kar je pomembno vplivalo na poslovanje komercialnih bank. Kombinacija naraščajočih pritiskov regulatorjev in

močne konkurence na trgih, kjer posluje NLB Skupina, na eni strani ter še vedno precej nizko povpraševanje po posojilih in zagotavljanje skladnosti s strogimi zavezami Evropski komisiji (EK) na drugi strani je ustvarjala obdobje, polno izzivov. Kljub temu se je NLB Skupina osredotočila na uspešno premagovanje omenjenih ovir. To so nam priznale tudi bonitetne agencije, ki so izboljšale našo boniteto oziroma obete.

Veliko pozornost smo še naprej namenjali tudi odnosom s strankami, kar se je odražalo v solidnem komercialnem in finančnem poslovanju NLB Skupine. Neto dobiček NLB Skupine je v letu 2016 znašal 110,0 milijonov evrov, kar je največ po letu 2007. To smo dosegli s programom preobrazbe, ki ga odločno izvajamo zadnjih sedem let. Dandanes proaktivno iščemo nove poslovne priložnosti. Kot prvi na trgu smo ponovno ubrali pot inovativnosti in uvedli nove storitve. Z nadaljnjim izboljševanjem praks in postopkov upravljanja tveganj ter odločno uporabo celotne palete orodij za zmanjševanje slabih in nestrateških izpostavljenosti, naložb in družb smo uspešno razrešili nekatere pomembne izzive iz preteklosti. S tem smo postavili trdne temelje prihodnosti, v kateri bomo dosegali vzdržno dobičkonosnost in ustvarjali dodano vrednost za naše deležnike.

Vse ključne članice Skupine, tako v Sloveniji kot tudi zunaj nje, so v letu 2016 poslovale dobičkonosno. Pri tem so strateške banke ustvarile 57,7 milijonov evrov neto dobička in s tem prispevale vedno bolj pomemben delež (52,4 %) k rezultatom NLB Skupine. Nekatere od članic NLB Skupine so v lanskem letu dosegle rekordne rezultate. Uživamo visoko prepoznavnost, zaupanje in ugled na vseh naših ključnih trgih. Z dinamično prodornostjo na trgih JVE krepimo svojo regijsko prisotnost kot našo glavno konkurenčno prednost tudi v prihodnosti.

V preteklem letu smo nadaljevali s krepitvijo našega tržnega položaja. Posebno pozornost smo namenili nadgradnji uporabniške izkušnje in zadovoljstva strank, izboljšanju storitev, oblikovanju storitev po meri strank, proaktivni prodaji ter spletnim bančnim potem in digitalizaciji.

Neodvisni nizozemski inštitut nam je leta 2016 podelil certifikat "Top Employer", ki nagrajuje dosežke, inovacije in izboljšave procesov na področju upravljanja s kadri. Zavezali smo se razvoju visoko usposobljenih, strokovnih in predanih zaposlenih. Naši izjemni sodelavci so zagotovilo, da bomo sposobni odgovoriti na izzive prihodnosti.

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Nadaljevali smo tudi z odgovornim in celovitim delovanjem v skladu z zahtevami Evropske komisije, vezanimi na državno pomoč.

Prihodnje gospodarske in geopolitične spremembe bodo ustvarile nove izzive, a hkrati tudi dodatne priložnosti za našo nadaljnjo rast. Tehnološki razvoj in digitalizacija bosta pomembno preoblikovala način bančnega poslovanja in gospodarsko okolje. Prepričani smo, da smo z našo novo strategijo pripravljeni na vse izzive. Naši ključni prednosti sta namreč razumevanje trendov in naša zavezanost prihodnosti.

Zadovoljni smo z dosežki NLB Skupine v letu 2016. Jasna vizija, uspešno finančno poslovanje in trdni kapitalski temelji nam zagotavljajo dober položaj za prihodnost. Naša strateška usmeritev je trdna in celovita. Podprta bo s pomembnimi koraki k preoblikovanju in delovanju banke v smeri kulture, osredotočene na doseganje učinkovitosti poslovanja. Razvijamo položaj inovativne banke in ustvarjamo enostavne rešitve, ki so usmerjene na stranke. Strateško se osredotočamo izključno na države JVE. Z zavezanostjo odgovornemu in trajnostnemu ravnanju bomo še naprej pozitivno prispevali k dobrobiti naših deležnikov in družbe na naših trgih. Zdaj in v prihodnosti.

Blaž Brodnjak predsednik uprave Andreas Burkhardt član uprave

Archibald Kremser član uprave

László Pelle član uprave

Poglavje 1.2.

Poročilo nadzornega sveta NLB

Predani nadzoru, natančnemu spremljanju in usmerjanju banke na njeni poti k učinkovitemu izvajanju strategije preoblikovanja in jasni osredotočenosti na ustvarjanje vrednosti

Sektor komercialnega bančništva doživlja svoje preoblikovanje hitreje kot bi si lahko kdorkoli predstavljal pred nekaj leti. Okolje negativnih obrestnih mer, stalno spreminjajoče se in vedno zahtevnejše regulatorne zahteve, močna konkurenca, splošna prekomerna likvidnost in vse večje spreminjanje ključnih bančnih produktov v tržno blago zahtevajo inovativen in osredotočen pristop k ustvarjanju bančnih storitev z dodano vrednostjo, ki jih lahko NLB Skupina nudi svoji obsežni regionalni bazi strank.

Člani nadzornega sveta smo prepričani, da bo NLB Skupina v obdobju naslednjih petih let dosegla svoje cilje. Bližnjic ni, toda kombinacija predanega vztrajanja pri jasni viziji in trdem delu lahko in bo zagotovila pozitivne rezultate.

Letno poročilo NLB Skupine 2016

Leto 2016 je bilo zelo aktivno za Nadzorni svet NLB

Nadzorni svet NLB spremlja in nadzira vodenje in delovanje NLB Skupine in pri tem deluje na podlagi brezkompromisnih načel strokovnosti in profesionalnosti na eni strani kot tudi močne predanosti integriteti, etiki in poštenju na drugi strani.

Nadzorni svet sestavlja uravnotežena skupina strokovnjakov, ki se medsebojno dopolnjujejo in osredotočajo na učinkovitost opravljanja svojih osnovnih funkcij. Sprejemanje kritičnih in odločnih mnenj je bilo in bo ostalo temeljno načelo našega postopka sprejemanja odločitev, ki temelji tudi na pričakovanju aktivnega sodelovanja vseh članov v vsakem trenutku.

Skozi leto je Nadzorni svet ohranjal uravnotežen profesionalni odnos z upravo in bil deležen pravočasnih, celovitih in s podatki podprtih informacij z njene strani, kar mu je omogočalo sprejemanje odločitev v skladu s poslovnimi interesi banke, bančnimi predpisi in statutarnimi pristojnostmi. Nadzorni svet ocenjuje delovanje uprave NLB d.d. v letu 2016 kot uspešno.

V okviru delovanja, je bilo leto 2016 izjemno dejavno z vidika korporativnega upravljanja, saj je nadzorni svet izvedel deset rednih in osem korespondenčnih sej. Osebno menim, da je to manjšega pomena. Prava vrednost aktivnega nadzora se na koncu odraža skozi nabor mejnikov, ki smo si jih zastavili in tudi dosegli. Poleg tega, da je NLB Skupina presegla načrtovane cilje finančnega poslovanja, je sprejela tudi novo strategijo preobrazbe za obdobje 2016 do 2020, dosegla pozitivno in uravnoteženo

razmerje med tveganji in donosom ter opredelila konkretne operativne projektne načrte, podprte s strategijo poslovnega razvoja NLB Skupine, ki je osredotočena na doseganje prihodnjih rezultatov in ciljev. Načrtovani cilji odražajo zavezanost k doseganju poslovne odličnosti in jih je potrebno deliti med ostale deležnike NLB Skupine v različnih oblikah, natančneje v obliki zavezanosti zagotavljanju zadovoljstva strank, povečanja zadovoljstva zaposlenih, trajnostne in dolgoročne rasti dobička, izplačila dividend delničarjem ter dobrega odnosa z družbo, v kateri deluje Skupina.

Skozi leto smo bili soočeni s sprejemanjem neštetih poslovnih odločitev, začenši pri dolgoročni stabilizaciji in okrepitvi uprave, strateških pobudah na področju digitalnega preoblikovanja in resnično aktivnem zmanjševanju portfelja slabih kreditov ter v nadaljevanju s sprejetjem različnih politik tveganj ter poslovnim načrtom za leto 2017. In nenazadnje Nadzorni svet NLB je tudi sprejemal informacije o postopku prodaje NLB, ki je ga je začel in vodil Slovenski državni holding kot edini delničar.

Osebno sem ponosen na dosežke NLB Skupine v letu 2016, a se hkrati dobro zavedam, da ni prostora za zadovoljstvo z doseženim, če želimo nadaljevati trend rasti vrednosti NLB Skupine.

Skladno z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah je Nadzorni svet NLB pripravil pisno poročilo o ugotovitvah pregleda Letnega poročila NLB Skupine za leto 2016 in predloga uprave o delitvi bilančnega dobička za skupščino. Omenjeno poročilo natančno in verodostojno prikazuje aktivnosti nadzornega sveta med letom.

V letu 2016 je bil nadzorni svet deležen strokovne podpore s strani njegovih štirih operativnih komisij, in sicer: Komisije za revizijo, Komisije za tveganja, Komisije za imenovanja in Komisije za prejemke.

Preveritev in potrditev Letnega poročila 2016

Uprava NLB je dne 7. 4. 2017 nadzornemu svetu predložila Letno poročilo za leto 2016, ki vključuje poslovno poročilo z revidiranimi računovodskimi izkazi NLB in konsolidiranimi računovodskimi izkazi NLB Skupine z mnenjem revizorja. Po mnenju revizorja računovodski izkazi s pojasnili resnično in verodostojno odražajo finančno stanje, finančni izid in denarne tokove banke ter NLB Skupine za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, in so skladni z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Na podlagi pregleda poslovnega poročila revizor ugotavlja vsebinsko skladnost informacij o poslovnem delu letnega poročila z revidiranimi računovodskimi izkazi banke in NLB Skupine.

Skladno s 34. členom Statuta NLB d.d. je nadzorni svet preveril predloženo letno poročilo in predlog o delitvi dobička, na podlagi česar bo predložil poročilo skupščini. Nadzorni svet ni imel pripomb k poročilu revizijske družbe Ernst & Young, Ljubljana. Po skrbni preveritvi Letnega poročila za poslovno leto 2016 nadzorni svet k poročilu ni imel pripomb in ga je soglasno potrdil.

S spoštovanjem,

Nadzorni svet NLB d.d.

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Савремени

Bashkëkohore

Sodobni Poglavje 2

Savremeni

Современи

Savremeni

Modern

Savremeni
Современи
Modern
Sodobni				Poglavje 2
Савремени
Bashkëkohore
Savremeni
Savremeni

Letno poročilo NLB Skupine 2016

Poglavje 2.1.

Ključni poudarki NLB Skupine

NLB Skupina je največja bančna in finančna skupina v Sloveniji s strateško osredotočenostjo na izbrane trge JV Evrope. Prisotna je na trgih s skupno 17,4 milijonov prebivalcev. NLB Skupina (v nadaljevanju: Skupina) je sestavljena iz NLB d.d. (v nadaljevanju: NLB ali banka) kot glavne družbe v Sloveniji, šestih hčerinskih bank v JV Evropi, več družb, ki opravljajo druge storitve (upravljanje premoženja, zavarovanje, upravljanje nepremičnin itd.) in omejenega števila nestrateških odvisnih družb, ki so v postopku nadzorovanega zapiranja. NLB je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije (RS).

Največja bančna in finančna skupina v Sloveniji

Največja banka v Sloveniji s 113 podružnicami in 24 % tržnim deležem po bilančni vsoti
Vodilna vloga na trgu depozitov prebivalstva, s 30,4 % tržnim deležem
Vodilni na trgu na celotnem spektru bančnih produktov, vključujoč upravljanje premoženja in življensko zavarovanje
Izboljšanje bonitete v letu 2016; Fitch je dvignil boniteto z B+ na BB-, Standard and Poor's pa je obete spremenil v pozitivne

Vodilni položaj na izbranih trgih JVE s pomembnim potenicalom rasti

Trgi JVE beležijo stabilno rast BDP nad povprečjem evrskega območja
Dobičkonosno in avtonomno poslovanje na šestih trgih v petih državah (Makedonija, Kosovo, dve banki v Bosni in Hercegovini, Črna gora in Srbija), pri čemer tržni deleži na štirih trgih presegajo 10 %
242 podružnic in 1,1 milijona aktivnih komitentov v bančnih članicah JVE
Samostojne in dobro kapitalizirane bančne članice, ki se same financirajo
Rastoče izplačilo dividend ključnih odvisnih družb matični banki

Preverjeno stabilno in dobičkonosno poslovanje NLB Skupine

Povečana dobičkonosnost že tretje leto zapored, z dvanajstimi zaporednimi pozitivnimi četrtletji
Dosežena donosnost kapitala (ROE) v višini 7,4 % in količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1) v višini 17 %
Stabilna rast prihodkov, ki jo spodbujata stabilna neto obrestna marža in prihodki od opravnin
Uspešno zmanjševanje operativnih stroškov in bistveno nižji strošek tveganja (strošek dodatno oblikovanih rezervacij)
Veliko povečanje deleža strateških trgov k rasti prihodkov in dobičkonosnosti

Samofinancirano in dobro kapitalizirano poslovanje, ki omogoča privlačno izplačilo dividend v prihodnosti

Močan likvidnostni položaj, stabilna in raznolika struktura financiranja z razmerjem med neto krediti in depoziti (LTD) v višini 74,2 %
17,0 % CET 1 in stabilna akumulacija kapitala, ki omogoča rast dividend
100 % neto dobička banke v letu 2015 je bilo izplačanega RS v obliki dividend v letu 2016; neto dobiček leta 2016 bo izplačan v letu 2017

Izkazan napredek pri kakovosti naložbenega portfelja

Precejšnje izboljšanje kakovosti kreditnega portfelja, obenem pa nizek obseg novih slabih posojil
Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) po definiciji Evropskega bančnega organa (EBA), se je močno zmanjšal, in sicer s 14,3 % v letu 2015 na 10,0 % v letu 2016, pri čemer stopnja pokritja slabih posojil 64,6 % ostaja na visoki ravni
Nadaljnja trdna zavezanost in celovita strategija zniževanja obsega nedonosnih izpostavljenosti (NPE), ki vključuje uporabo različnih ukrepov
Znižanje obsega slabih posojil v višini 597 mio EUR v zadnjih dvanajstih mesecih iz naslova prodaje portfelja slabih kreditov in drugih ukrepov, kar se posledično odraža tudi v visokem zmanjšanju obsega nedonosnih izpostavljenosti (NPE)
Pospešen umik iz nestrateških članic NLB Skupine in nestrateških portfeljev

Jasna pot naprej

Nova strategija NLB Skupine krepi komercialno usmeritev banke, obvladovanje ustrezne ravni stroškov in napredek na področju digitalizacije. Izvedba strategije vodi do izboljšav na področju učinkovitosti in donosnosti
Srednjeročni finančni cilji vključujejo več kot 10 % donos na kapital, približno 50 % delež stroškov v neto prihodkih, manj kot 5 % delež nedonosnih izpostavljenosti in 70 % delež izplačanega dobička NLB Skupine

Poglavje 2.2.

Pregled rezultatov leta 2016

NLB Skupina je že tretje leto zapored, v zaostrenih pogojih obrestnih mer, povečala dobiček po davkih, in sicer na 110 mio EUR, kar je 20 % več kot leta 2015 (91,9 mio EUR):

• vse strateške odvisne banke trdno dobičkonosne - nekatere z rekordnimi rezultati;
• bistveno nižje izgube, povezane z nestrateškimi družbami in dejavnostmi;
• močna rast posojil na ključnih področjih poslovanja;
• nadaljevanje stroškovne racionalizacije.

Raven slabih kreditov se je močno znižala, in sicer za 31 %, tako da je razmerje slabih kreditov padlo na 13,8 % (z 19,3 % leta 2015); delež NPE po metodologiji Evropskega bančnega organa (EBA) se je znižala na 10 %. Iz novih poslov izhaja zelo nizek obseg novih slabih kreditov (od leta 2014 dalje).

Banka ohranja visoko dobičkonosnost, strateške tuje banke jo hitro dohitevajo in so z vidika prispevka k dobičku skupine skupaj že skoraj na ravni banke.

Kazalniki likvidnosti in kapitalske ustreznosti so stabilni in služijo kot trdna podlaga za nadaljnjo rast – pričakuje se, da bo 100 % (63,8 mio EUR) dobička NLB izplačano delničarjem v obliki dividend. ROE znaša 7,4 %, RORAC po davkih (pri normalizirani kapitalski zahtevi 14,75 % RWA) pa je 9,7 %.

Slika 1: Dobičkonosnost se je povečevala v treh zaporednih letih (v mio EUR)

Mednarodne bonitetne agencije so prepoznale pomemben napredek v poslovanju, zato so boniteto banke povišale na BB- (obeti S&P: pozitivni).

Skupina je opredelila novo srednjeročno strategijo z namenom krepitve položaja vodilnega regionalnega specialista. Strategija poudarja ambiciozne načrte za nadaljnjo dobičkonosno rast, temelječo na izboljšanih storitvah za komitente, zagotovljenih s pomočjo digitalnih poti, večji učinkovitosti, boljši uporabniški izkušnji, sinergijah Skupine in zavezanosti k zagotavljanju inovativnih rešitev v regiji. Celotna strategija je zastavljena s ciljem doseganja vsaj 10-odstotnega ROE in 50-odstotnega CIR, pri tem pa ohranjanja močnega dividendnega toka, in sicer v višini najmanj 70 % dobička skupine.

v mio EUR

Dobičkonosen strateški del NLB Skupine, izboljšanje poslovanja v nestrateških članicah

Banka je prispevala največji delež k pozitivnemu poslovanju NLB Skupine, z neto dobičkom 65,6 mio EUR, druge banke v JVE regiji so prispevale 57,7 mio EUR, medtem ko so bili rezultati nestrateških družb negativni, s trendom izboljševanja.

Strateški trgi in dejavnosti1: bistveno izboljšanje poslovanja na strateških tujih trgih

Ključna področja poslovanja NLB Skupine v letu 2016 so bila Korporativno bančništvo v Sloveniji,² Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji in Strateški tuji trgi, ki so dosegla, upoštevajoč enkratne učinke prodaje večjega deleža slovenskega portfelja slabih kreditov, izboljšanje poslovanja, in sicer z dobičkom pred davki, ki se je povečal s 134,8 mio EUR na 151,6 mio EUR.

Oba segmenta, korporativno bančništvo in prebivalstvo, v Sloveniji izkazujeta ugodne trende poslovanja. Predvsem področje prebivalstva - upoštevajoč prodajo portfelja slabih kreditov - dosega zdravo rast in pozitivne obete za prihodnost.

Poslovanje s podjetji v Sloveniji, Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, Finančni trgi v Sloveniji, Strateški tuji trgi 1
Poslovanje s podjetji v Sloveniji vključuje sektorje ključnih, srednje velikih in malih podjetij, prestrukturiranja in upravljanja problematičnih naložb 2

Slika 2: Dobiček pred davki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Visok prispevek k rasti dobičkonosnosti izhaja iz intenzivne rasti na strateških tujih trgih z rekordnimi rezultati v Makedoniji in dobrim poslovanjem družb v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Solidna rast kreditiranja prebivalstva s še vedno privlačnimi maržami je bila zabeležena na vseh trgih, kar je pripomoglo k izvajanju strategije.

Segment Finančnih trgov odraža hitro upadanje donosov iz naložb v vrednostne papirje, ki se reinvestirajo v 3–4-letnem ciklu, in v trenutnem makroekonomskem okolju prinašajo nizke donose. Poleg tega so zapadle obveznice z višjim donosom, prejete leta 2013 kot kompenzacija za prenose terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB; slovenska slaba banka) (300 mio EUR konec leta 2015, preostanek konec leta 2016). Medtem ko banka ohranja konzervativen profil investiranja, in sicer zlasti v vrednostne papirje držav in finančnih institucij, so se donosi v zadnjih letih, tudi v letu 2016, močno zmanjšali. Proti koncu leta 2016 pa se je ta trend vseeno nekoliko obrnil.

Nestrateški trgi in dejavnosti: nadzorovano prenehanje

Proces intenzivnega zmanjševanja števila nestrateških članic in obsega poslovnih dejavnosti se je skozi leto uspešno nadaljeval. V večini preostalih nestrateških članic se je likvidacijski postopek začel leta 2016 v skladu z zahtevami Evropske komisije. Kljub temu so dejavnosti izterjave terjatev od vseh teh subjektov še naprej v polnem teku. Izguba v tem segmentu je bila bistveno manjša kot leta 2015 zaradi zelo okrepljene izterjave in že doseženimi visokimi stopnjami pokritosti z oslabitvami.

Slika 3: Neto obrestna marža (NOM) (v %)

Kljub temu segment še vedno ustvarja precejšnje stroške v višini okoli 24 mio EUR (od tega približno 20 mio EUR odpade na nestrateške odvisne družbe). Dodatno je bil rezultat tega segmenta obremenjen zaradi prodaje portfelja slabih posojil z učinkom v višini 7 mio EUR.

Druge dejavnosti

Druge dejavnosti zajemajo kategorije v banki s poslovnimi rezultati, ki jih ni mogoče dodeliti posameznim segmentom, stroške prestrukturiranja in odhodke, povezane s praznimi poslovnimi prostori. Leta 2016 je bil ta segment obremenjen z rezervacijami v višini 9,4 mio EUR za namen kadrovske optimizacije in drugimi stroški prestrukturiranja v višini približno 7 mio EUR ter rednimi vplačili v evropski Enotni sklad za reševanje (ESR) in slovenski sistem jamstva za vloge (SJV) v skupni višini 8,5 mio EUR. Po drugi strani je segment beležil boljši rezultat zaradi enkratnega učinka od transakcije z delnicami Visa EU v višini 7,8 mio EUR.

Padec obrestne marže v Sloveniji in evrskem območju je bil delno kompenziran z višjimi maržami na trgih JV Evrope

Neto obrestna marža (NOM) na ravni skupine je v primerjavi z enakim obdobjem lani padla z 2,70 % na 2,59 %, predvsem zaradi hitro padajočih tržnih obrestnih mer na mednarodnih trgih obveznic, stalnih zniževanj donosov naložb v vrednostne papirje in zelo konkurenčnega okolja slovenskega bančnega trga, kjer v segmentu poslovanja s podjetji še vedno poteka postopek razdolževanja. Proti koncu leta 2016 pa se je ta trend nekoliko obrnil. Povečala se je zlasti rast kreditov prebivalstvu v Sloveniji, in sicer zaradi izboljšanega makroekonomskega okolja, ki je pripomogel k stabilizaciji obrestnih marž v tem segmentu. Tuje strateške odvisne družbe so še vedno beležile porast marž, kar je posledica prizadevanj pri optimizaciji stroškov financiranja in intenzivnega potrošniškega financiranja v regiji z višjimi donosi.

Slika 4: Skupaj stroški NLB Skupine (v mio EUR)

Stroškovna optimizacija je eden od glavnih stebrov izboljšanja dobičkonosnosti

Vodstvo se še naprej osredotoča na stroške. Leta 2016 so se stroški v primerjavi z letom 2015 znižali za 3 %. Posebna pozornost je bila leta 2016 namenjena splošnim in administrativnim stroškom, kjer so bili doseženi znatni prihranki (-7 % oziroma 7,0 mio EUR glede na leto 2015). Trend zmanjševanja stroškov je prisoten v večini članic skupine, še posebej nestrateških.

Stroški dela so porasli predvsem zaradi ponovne uvedbe plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene, višjega regresa, ki ga je izplačala banka, ter enkratnih stroškov zmanjšanja števila zaposlenih v NLB Banki Beograd v skupni višini 0,9 mio EUR. Skupina je v pričakovanju predvidenih odpuščanj v Sloveniji oblikovala rezervacije v višini 10,6 mio EUR (prikazano v razdelku Druge rezervacije v poglavju Računovodski izkazi).

Posledično je razmerje med stroški in prihodki (CIR) znašalo 60,9 %, kar je nekoliko več (0,8 odstotne točke) kot leta 2015.

Učinkovito in proaktivno upravljanje tveganj pri poslovanju

Leto 2016 je bilo izjemno na področju zmanjševanja obsega slabih posojil, ki so se zmanjšala za več kot 30 % na raven pod 1,3 mrd EUR (2015: 1,9 mrd EUR), zaradi česar se je delež slabih posojil zmanjšal na 13,8 % (2015: 19,3 %), mednarodno bolj primerljiv količnik NPE (ki temelji na smernicah EBA) pa se je že zmanjšal na 10 % (2015: 14,3 %).

Tako učinkovito zmanjševanje obsega slabih posojil je posledica dobrih rezultatov na področju izterjave in nadaljnjega dezinvestiranja na ravni vseh sredstev kot tudi na ravni naložbenega portfelja.

Visok prispevek k rasti dobičkonosnosti izhaja iz intenzivne rasti na strateških tujih trgih z rekordnimi rezultati v Makedoniji in dobrim poslovanjem družb v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.

Sektor za upravljanje z naložbenimi nepremičninami NLB Skupine (GREAM) ohranja funkcijo pomembnega kupca nepremičnin, ki jih ni mogoče prodati na trgu, in upravljavca zaseženih nepremičnin ter upravlja izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami; trenutno ima v upravljanju, ki ga izvaja v skladu s strokovnimi merili, zaseženo premoženje v vrednosti 128 mio EUR.

Kazalniki stopnje pokritja so se izboljšali in dosegli 64,6 % (oslabitve za slaba posojila/obseg slabih posojil, 2015: 62,8 %) oziroma 76,1 % (celotne oslabitve/obseg slabih posojil, 2015: 72,2 %).

V letu 2016 se je zaključila prodaja dela portfelja slabih kreditov (prodaja portfelja slabih posojil) v bruto višini okrog 500 mio EUR bruto izpostavljenosti, s čimer se je stanje obsega slabih posojil zmanjšalo za približno 233 mio EUR (del teh posojil je bil že prej prenesen v zunanjo bilanco). Posel je imel enkraten negativen vpliv na izkaz uspeha v višini približno 29,9 mio EUR, od česar je bilo –4,1 mio EUR izkazanih v obrestnih prihodkih. Ta učinek je mogoče pripisati zlasti razliki med pričakovanji banke in pričakovanimi oziroma želenimi donosi zunanjih vlagateljev.

Od leta 2014 dalje se nova posojila odobravajo po precej nadgrajenih standardih in pravilih, zaradi česar je v tem obdobju nastalo zelo malo novih slabih posojil.

Močan kapitalski in likvidnostni položaj

Skupina je leto 2016 zaključila z zelo dobrim kapitalskim kazalnikom (CET 1) 17,0 % – ta podatek vključuje predvideno izplačilo dividend delničarjem v višini 63,8 mio EUR (100 % dobička banke v letu 2016 in 58 % dobička skupine), kar je še vedno precej nad mejo, ki jo je določil regulator. ROE skupine znaša 7,4 %, normirani RORAC skupine po davkih (izračunan na podlagi 14,75 % RWA) pa 9,7 %.

Likvidnost ostaja izjemno visoka, pri čemer Skupina razpolaga z visokim obsegom razpoložljivih likvidnostnih rezerv (4,9 mrd EUR) v obliki gotovine in vrednostnih papirjev. Posledično se precejšnja pozornost posveča njihovi strukturi in koncentraciji, kakor tudi donosu iz naslova likvidnostnih rezerv. Izpostavljenost obrestnemu tveganju ostaja v okviru nizkega ciljnega profila, ki je opredeljen v okviru pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

17,0 % Dober kapitalski kazalnik (CET1)

7,4 % ROE skupine

9,7 % Normirani RORAC skupine po davkih

4,9 mrd EUR

Razpoložljivih likvidnostnih rezerv v obliki gotovine in vrednostnih papirjev

Poglavje 2.3.

Strategija NLB Skupine

Jasna strategija soočanja s sedanjimi in prihodnjimi izzivi

V zadnjih treh letih je NLB Skupina uspešno izvedla potrebne ukrepe prestrukturiranja, s čimer je stabilizirala poslovanje in ponovno poslovala z dobičkom na vseh strateških trgih. Po več letih negotovosti NLB Skupina sedaj posluje v ugodnejših makroekonomskih razmerah na vseh trgih JV Evrope, kjer se uspešnost bančnega sektorja izboljšuje. Kljub temu se NLB Skupina v celoti zaveda prihodnjih izzivov pri zagotavljanju oziroma nadaljnjem izboljševanju dobičkonosnosti in doseganju rasti. Za soočenje s temi izzivi je NLB Skupina ponovno potrdila svoje poslanstvo in vrednote ter oblikovala novo strategijo, ki zajema vsa področja poslovanje Skupine.

Poslanstvo, vrednote in vizija NLB Skupine

NLB Skupina je zavezana k razvoju kulture osredotočenosti na stranke, zavedanja tveganj, integritete, učinkovite organizacije in družbene odgovornosti. NLB Skupina čuti veliko odgovornost do strank, zaposlenih, delničarjev in okolja, v katerem deluje, zaradi zaupanja, ki ji ga le-ti izkazujejo. Izkazano zaupanje upravičuje tako, da si preko sodelovanja z deležniki prizadeva za pozitivne spremembe, vzajemne koristi in rast. Z vključitvijo vrednot NLB Skupine v njene dejavnosti želi NLB prispevati k pozitivnim spremembam v okolju, kjer deluje.

Ključne vrednote NLB Skupine so:

Odgovornost do strank, sodelavcev in družbe

Zavezanost k izpolnitvi objub in doseganju ciljev

Odprta komunikacija in sodelovanje

Ustvarjanje rešitev in reševanje problemov ob vzajemnem upoštevanju različnih pogledov, ne na račun sogovornika

Učinkovitost v vsakdanjem delu ter izpolnjevanje zavez

Vizija:

Vizija NLB Skupine 2020 je postati inovativna banka, ki ustvarja enostavne rešitve po meri stranke, z izključno strateško osredotočenostjo na Slovenijo in države JV Evrope.

Strategija NLB Skupine do leta 2020

Jasna pot naprej

Nova strategija NLB Skupine v ospredje postavlja sklop strateških pobud s kratkoročnimi in srednjeročnimi učinki, z namenom posodobitve in izboljšanja poslovanja NLB Skupine, povečanja prihodkov, zmanjšanja stroškov in izboljšanja obetov rasti. Ključne prioritete v novi strategiji NLB Skupine so:

Inovacije za stranke

Namen pobude za vsekanalno prodajo storitev je osredotočanje na potrebe strank, omogočene prek digitalnih in tradicionalnih poti, s ciljem izboljšati uporabniško izkušnjo in znižanja stroškov zaradi prehoda na poslovanje na daljavo.
Načrtovano je izvajanje partnerskih programov za vzpostavitev močnih in dolgotrajnih partnerstev, ki bodo krepili odnose s strankami z oblikovanjem dodatnih storitev zanje.
Namen celovitih rešitev za stranke je omogočiti, da se bo NLB razlikovala od konkurence, s povečanjem možnosti navzkrižne prodaje in preoblikovanjem NLB iz ponudnika samostojnih storitev v platformo, ki nudi celovite rešitve znotraj ekosistema storitev.

Optimiziranje ponudbe za stranke

• Z optimizacijo določanja cen bodo ravni cen v ponudbi bolje usklajene z vrednostjo storitve in konkurenco, vzpostavljene bodo različne ravni

določanja cen v skladu s položajem na trgu in povpraševanjem ter izboljšana realizacija cen.

Namen izboljšanja ponudbe za stranke NLB Skupine in pristopa k prodaji je razviti, povezati in združiti storitve za spodbuditev kreditiranja v vseh segmentih.
Okrepitev podpore velikim podjetjem, ki potrebujejo finančne storitve na območju JV Evrope.
Večja pozornost produktom s proučitvijo dodatnih možnosti za prodajo storitev upravljanja sredstev in zavarovalniških produktov v NLB Skupini.

Zagovornik enostavnosti

Cilj strožjih postopkov nabave, izboljšanja učinkovitosti pri upravljanju objektov in drugih ukrepov v zvezi z racionalizacijo stroškov je optimizirati poslovanje NLB Skupine.
Namen preoblikovanja celovitih procesov in zmanjšanja ročnega dela z avtomatizacijo zalednih aktivnosti je poenostaviti in znižati stroške poslovanja NLB Skupine.
Preoblikovanje in posodobitev IT poslovanja NLB Skupine za učinkovitejšo podporo poslovnim pobudam v okviru strategije NLB Skupine.

Pametno bančništvo

Namen cenovnih spodbud, izboljšanja digitalne izkušnje strank in osredotočanja na svetovalne in ne na transakcijske storitve v poslovalnicah je spodbuditi stranke, da začnejo uporabljati digitalne poti.
Prodajni proces v NLB Skupini se bo izboljšal z učinkovitim usmerjanjem prodajnih nalog, prenovo spodbud in ciljev za komercialiste ter usposabljanjem in programi za izmenjavo znanja.
Uporaba podatkov o strankah z namenom ustvarjanja dodatne vrednosti zanje bo omogočila bolj ciljno usmerjeno prodajo in pridobivanje novih strank.

Preudarno prevzemanje tveganj

• Izboljšano obvladovanje tveganj, razvoj modelov za ocenjevanje tveganj ter učinkovitost izterjave in kreditnih procesov bodo pospešili in izboljšali postopek odločanja o prevzemanju tveganj in s tem izkušnje strank.

Zavzeti zaposleni

Spodbujanje sodelovanja in zavzetosti v delovnem okolju bo izboljšalo motivacijo talentov in povečalo njihovo udeležbe pri razvoju NLB Skupine.
Nadgradnja sposobnosti in veščin ključnih talentov.
V celotni NLB Skupini bomo spodbujali kulturo sodelovanja.

Srednjeročni strateški in finančni cilji

Zagotavljanje rasti, vzdržnih donosov in privlačnega izplačila dividend

Na podlagi zgornjih ukrepov je vodstvo NLB Skupine določilo naslednje srednjeročne cilje:

2,7 % Neto obrestna marža

< 95 % Razmerje med neto posojili in depoziti (LTD)

~ 16 % Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapital

~ 50 % Razmerje med stroški in neto prihodki (CIR)

< 100 b. t. Strošek tveganja

< 5 % Delež nedonosne izpostavljenosti

10 % Donos na kapital (ROE)

70 % Izplačilo dividend (kot odstotek v dobičku NLB Skupine)

Luka Repanšek direktor, Strategija in poslovni razvoj

Svet bančništva se hitro spreminja. Poslujemo v okolju, ki ga zaznamujejo naraščajoča konkurenčnost, nizke obrestne mere ter vedno zahtevnejši in bolje obveščeni komitenti. Njihove potrebe in naklonjenost digitalnim potem do banke na eni strani ter zahtevno regulatorno okolje in visoki stroški poslovanja na drugi, nas usmerjajo v spreminjanje našega obstoječega načina razmišljanja. Prihodnost je digitalna. Zato je NLB Skupina prenovila svojo strategijo – da bi izboljšala uporabniško "

Prihodnost je digitalna. Zato je NLB Skupina prenovila svojo strategijo – da bi izboljšala uporabniško izkušnjo za stranke, optimizirala svojo ponudbo produktov, poenostavila sisteme in poslovanje banke ter izboljšala prodajne poti in zmogljivosti.

izkušnjo za stranke, optimizirala svojo ponudbo produktov, poenostavila sisteme in poslovanje banke ter izboljšala prodajne poti in zmogljivosti. Poleg prizadevanj za doseganje ciljnih poslovnih izboljšav si NLB prizadeva tudi za vitkejšo in agilnejšo ter stroškovno učinkovitejšo arhitekturo sistemov informacijske tehnologije, kar ji bo omogočalo boljši odziv na digitalne izzive v bančništvu prihodnosti. Skupaj smo zavezani prihodnosti.

Poglavje 2.4.

Makroekonomsko in regulatorno okolje

Po daljšem obdobju deflacijskih pritiskov, šibkih ekonomskih podatkov, izrednih denarnih politik in nizkih pričakovanj se je globalna dejavnost v drugi polovici leta izboljšala.

Globalnega gospodarstva niso omajali dogodki, ki bi lahko resno ogrozili stabilnost finančnih trgov skozi leto. Zaradi terorističnih napadov, zaskrbljenosti zaradi kitajskega gospodarstva, evropskega bančnega sistema, britanskega referendumskega glasovanja, ameriških predsedniških volitev in referenduma v Italiji decembra 2016 je bilo leto 2016 vsekakor zelo razburljivo. Zagotovilo odziva centralnih bank, ki so v preteklem letu pomirile trge v primeru povečane nestabilnosti, je umirilo udeležence na finančih trgih in povzročilo presenetljivo zadržane odzive na ključne dogodke, ki so se zgodili. To bi lahko argumentirali s tem, da so se zaradi neprestanih političnih napetosti v zadnjih letih trgi na to nekako navadili in se skoraj sprijaznili z intenzivnim medijskim poročanjem, ki običajno spremlja takšne dogodke. Kljub turbulentnemu družbeno-političnemu

ozadju se je makroekonomska slika v ZDA do konca leta znatno popravila in ameriška centralna banka je ponovno zvišala svojo obrestno mero. Proti koncu leta se je pojavil izrazit dvig v inflacijski dinamiki in makroekonomskih pričakovanjih, ki so ga povzročili obljube lajšalnih fiskalnih ukrepov, sporazum med proizvajalci energije o zmanjšanju proizvodnje ter višje cene blaga. Okrepljeni inflacijski obeti skupaj s pričakovano pospešitvijo dvigov obrestnih mer v ZDA in boljšo makroekonomsko sliko so izboljšali razpoloženje na finančnih trgih, ki se je ohranilo v preostanku leta.

Z nadaljevanjem podpore denarnih politik Evropske centralne banke (ECB), ki so ostale prilagodljive in so bile v letu dvakrat okrepljene, je evrsko območje beležilo 1,7-odstotno gospodarsko rast. Gospodarsko rast je podprlo večje domače povpraševanje. Ker se je trg dela še naprej izboljševal, je stopnja brezposelnosti padla na najnižjo raven v zadnjih petih letih, medtem ko je zaupanje potrošnikov povzročilo krepko rast zasebne potrošnje kljub naraščanju negotovosti v regiji. Ukrepi denarne politike ECB s podporo pozitivnih smernic svetovnega razvoja so povzročili izboljšanje inflacijske dinamike in pospešitev dinamike rasti kreditiranja v regiji. Ob pričakovanjih, da bo denarna politika še naprej ostala prilagodljiva, ostajajo makroekonomski obeti za evrsko območje pozitivni.

V letu 2017 se pričakuje nadaljevanje pozitivne inflacijske dinamike, podprta bo z višjimi cenami energentov, lajšalnimi fiskalnimi ukrepi in izboljšano makroekonomsko sliko. Signali pomembnejših centralnih bank kažejo, da se obdobje izjemnih ukrepov morda počasi končuje. Hkrati bi morali pričakovani fiskalni ukrepi v ZDA spodbuditi izboljšanje okolja obrestnih mer in donosov. Medtem ko so se osnovni makroekonomski obeti nedvomno izboljšali, pa so se hkrati pojavili novi vzroki morebitnih tveganj, med njimi naraščajoča politična tveganja v Evropi skupaj z britanskimi postopki izstopa, precejšnja negotovost v zvezi z ameriško politiko, pritisk na razvijajoče se trge z višanjem obrestnih mer in naraščanje geopolitičnih napetosti. Navedena tveganja bi lahko povzročila zasuk pozitivnih trendov iz leta 2016 in nadaljevanje okolja nizkih obrestnih mer, če bi se uresničila.

Slovenija

Slovensko gospodarstvo je v letu 2016 doživelo nadaljevanje pozitivnih ekonomskih smernic preteklih let, dosežena je bila gospodarska rast v višini 2,5 %. Gospodarsko okrevanje se je skozi leto okrepilo, kar se je odrazilo tudi v številnih makroekonomskih podatkih. Industrijska proizvodnja se je v letu povečala za 6,6 %, kar je bila ena največjih rasti v evrskem območju, rast proizvodnje je ponovno občutno prispevala gospodarski rasti. Podkrepljena z okrevanjem trga dela, anketna stopnja brezposelnosti po LFS se je znižala za 1,1 odstotne točke na 7,9 %, ob izboljšanem zaupanju potrošnikov in še enem letu pozitivnega gospodarskega napredka, se je zasebna potrošnja povečala kar za 2,8 %, kar je 2,3 odstotne točke več kot v preteklem letu. Za leto je bilo značilno tudi, da se je indeks prodaje v trgovini na drobno prvič od sredine leta 2012 dvignil nad raven iz leta 2010. Dinamika zunanje trgovine je v letu ostala ugodna in se je na letni ravni le rahlo znižala. Po zabeleženi

deflaciji v predhodnem letu je rast cen življenjskih potrebščin tudi v tem letu ostala negativna in je znašala –0,2 %. V letu je bilo zabeleženo tudi prvo znižanje ravni javnofinančnega dolga Slovenije v odstotku bruto domačega proizvoda (BDP) od začetka svetovne finančne krize iz leta 2008, na 82,6 % BDP ob koncu tretjega četrtletja kvartala, javnofinančni primanjkljaj pa se je v letu nadalje nižal. Po izboljšanju bonitetne ocene z strani agencije Fitch se sedaj Slovenija ponaša z bonitetno oceno A pri dveh od treh pomembnejših bonitetnih agencij. Pri agenciji Moody's pa ostaja eno stopnjo pod A, vendar s pozitivnimi obeti. Ob verjetnosti nadaljnjega okrevanja glavnih trgovinskih partnerjev in zgodnjih znakov oživitve gradbenega sektorja ostajajo obeti za državo pozitivni, s potencialom nadaljnje gospodarske krepitve v prihajajočih letih.

Bančni sistem v Sloveniji

Donosnost slovenskega bančnega sistema se je v letu okrepila in dosegla skupni dobiček v višini 344,3 mio EUR, kar pomeni 8,3-odstotni donos na kapital. Kljub padcu obrestnih prihodkov je bančni sistem v omenjenem letu dosegel rast dobička iz poslovanja, zmanjšanje zahtevanih rezervacij pa je prispevalo k višji donosnosti sistema. V letu je bil dosežen znaten napredek pri izboljšanju kreditnega portfelja, obseg slabih kreditov se je namreč znižal za 3,4 odstotne točke in do konca novembra padel na 6,5 %. Okrepljena zasebna potrošnja in oživljanje nepremičninskega trga sta pripomogli k zvišanju posojil gospodinjstvom, in sicer za 4,6 %, kar je občutno več v primerjavi z 1,2 % rastjo v predhodnem letu. Kreditni portfelj podjetjem se je še naprej krčil

	2016	2015	2014	2013	2012
Slovenija
BDP (realna rast v %)	2,5	2,3	3,1	-1,1	-2,7
Povprečna letna inflacija-HICP (v %)	-0,2	-0,8	0,4	1,9	2,8
Stopnja anketne brezposelnosti – LFS (v %)	7,9	9,0	9,7	10,1	8,9
Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)	(2)6,7	5,2	6,2	4,8	2,6
Javni dolg (v % BDP)	(1)82,6	83,1	80,9	71,0	53,9
Proračunski primanjkljaj/presežek (v % BDP)	(2)-1,6	-2,7	-5,0	-15,0	-4,1
EMU
BDP (realna rast v %)	1,7	2,0	1,2	-0,3	-0,9
Povprečna letna inflacija-HICP (v %)	0,2	0,0	0,4	1,3	2,5
Stopnja anketne brezposelnosti – LFS (v %)	10,0	10,9	11,6	12,0	11,4
Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)	3,4	3,1	2,4	2,2	1,4
Javni dolg (v % BDP)	(1)90,1	90,4	92,0	91,3	89,5
Proračunski primanjkljaj/presežek (v % BDP)	(2)-1,8	-2,1	-2,6	-3,0	-3,6

Tabela 2: Gibanje makroekonomskih kazalnikov v Sloveniji ter v gospodarski in denarni uniji

1 Podatek za Q3 2016

2 Povprečje Q4 2015-Q3 2016

Vir: Eurostat, Statistični urad RS, ECB

Slika 5: Slovenija: Rast indeksov prihodka v trgovini na drobno in industrijski proizvodnji

Vir: Statistični urad RS

in je bil konec leta manjši za 1,0 %, kar je bistveno nižji padec v primerjavi z zmanjšanjem v letu prej, ko je bil zabeležen padec v višini 10,8 %. Vrnitev prodaje v trgovini na drobno na raven pred krizo, izboljšanje zaupanja v gradbenem sektorju in dobri rezultati v industrijski proizvodnji so kljub nadaljnem krčenju omenjenega portfelja, izboljšali obete za njegovo okrevanje. Skupna posojila nefinančnemu sektorju so bila ob koncu leta višja za 1,3 %. Zniževanje posojilnega portfelja in naraščanje depozitov je privedlo do nadaljnjega padca razmerja med nefinančnimi posojili in depoziti, ki se je od začetka do konca leta znižal z 80,6 % na 78,6 %.

Na podlagi izboljšane makroekonomske slike se obeti bančnega sistema še naprej izboljšujejo. Pričakovanja strmejše krivulje donosa evropskih državnih obveznic kot posledica dogodkov v drugi polovici leta ter tudi možnost nižjih kapitalskih zahtev, na račun nesoglasij s strani neameriških članic Baselskega odbora, bi pozitivno vplivala

na donosnost bančnega sistema, če bi se v letu uresničila. Kljub obetom terminskih pogodb obrestnih mer Euribor, ki kažejo na postopno okrevanje sedanjih nizkih obrestnih mer, lahko tveganja iz tujine privedejo do podaljšanja sedanjega okolja nizkih obrestnih mer, na račun morebitnih dodatnih reakcionarnih ukrepov ECB. V prihodnjih letih bo nadaljevanje visokih ravni konkurenčnih pritiskov in presežne likvidnosti še naprej zniževalo obrestne mere, tržne obrestne mere denarnih inštrumentov pa naj bi po pričakovanjih še nekaj časa ostale nizke. Nadaljevanje okolja, nizkih obrestnih donosov, bo prisililo banke, da se še naprej osredotočajo na povečevanje neobrestnih prihodkov in zniževanje stroškov. Pričakovana je nadaljnja konsolidacija bančnega sistema po vrsti prevzemov in združitev znotraj bančnega sistema v letu 2016.

Vir: Banka Slovenije

	(realna rast v %)			Povprečna inflacija (v %)		Stopnja brezposelnosti (v %)				Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)		Proračunski primanjkljaj/ presežek (v % BDP)
	2016	2015	2014	2016	2015	2014	2016	2015	2014	2016	2015	2014	2016	2015	2014
BiH	(1) 1,8	3,1	1,1	-1,1	-1,0	-0,9	25,4	27,7	27,5	n.a.	-5,7	-7,4	n.a.	0,7	-2,0
Črna gora	(1) 2,1	3,4	1,8	-0,3	1,5	-0,7	17,1	17,3	18,2	n.a.	-13,4	-15,2	(3)-2,9	-8,1	-3,0
Makedonija	2,4	3,8	3,6	-0,2	-0,3	-0,3	23,8	26,1	28,0	(2)-2,5	-2,0	-0,6	-0,7	-3,5	-4,2
Srbija	2,8	0,8	-1,8	1,1	1,4	2,1	15,3	17,7	19,2	-4,0	-4,7	-6,0	-0,2	-2,8	-6,3
Kosovo	(1) 3,6	4,1	1,2	0,3	-0,6	0,4	(1) 27,5	32,9	35,3	n.a.	(4)-8,6	(4)-6,9	n.a.	-1,3	-2,2

Tabela 3: Trendi v ključnih makroekonomskih kazalnikih izbranih držav v JV Evropi

Vir: Aktualni podatki statističnih uradov, Centralne banke držav.

¹ Rast v prvih treh četrtletjih 2016,

² Povprečje (Q4 2015 – Q3 2016),

³ Rast v prvi polovici leta 2016,

⁴ Lastni izračun.

Trgi JV Evrope

Pozitivne ekonomske smernice iz območja evra so skozi rast turizma in zunanjega povpraševanja blagodejno vplivale na razvoj gospodarstev v regiji, hkrati pa sta pozitiven ekonomski razvoj in rastoča zaposlenost pripomogla k vrnitvi pozitivne dinamike domačega povpraševanja.

Po oživitvi gospodarske rasti v letu 2015, ki je sledila krčenju gospodarstva na račun poplav v letu 2014, se je gospodarska rast v Srbiji leta 2016 še povečala na 3,2 %. Vlada je na aprilskih volitvah okrepila svoj položaj in si zagotovila potrebno stabilnost za nadaljnje izvajanje reform. K rasti so občutno prispevale naložbe in okrepljeno zunanje povpraševanje. Izboljšanje dinamike gospodarske rasti v kombinaciji z reformami trga dela je povzročilo rast zaposlovanja in posledično znižanje stopnje brezposelnosti v letu 2016 z 17,7 % na 15,3 %. Pričakuje se, da bodo nadaljnje izboljšave na trgu dela in pozitivno gospodarsko dogajanje spodbudili nadaljnjo oživitev zasebne potrošnje. Donosnost bančnega sistema se je v letu izboljšala, saj je donos na kapital v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašal 6,9 %. Gospodarska okrepitev je spodbudila oživitev kreditnega portfelja podjetij, ki se je povečal za 1,8 %, medtem ko se je obseg posojil gospodinjstvom zvišal za 10,5 %. Število slabih posojil se je skozi leto pospešeno zmanjševalo in do konca tretjega četrtletja doseglo vrednost 19,5 %, kar je 2,1 odstotne točke manj kot od začetka leta.

Širitev gospodarstva v Kosovu se je nadaljevala iz predhodnega leta in v prvih treh četrtletjih letošnjega leta dosegla rast v višini 3,6 %. Srednjeročno se bo ekonomska rast okrepila s pomočjo zasebne potrošnje in zasebnih naložb. Zaradi pomembnosti nakazil diaspore ostaja kosovsko gospodarstvo stabilno in odporno na negativne trende v regiji. Kljub okrepitvi gospodarstva je stopnja brezposelnosti ostala visoka, in sicer na račun strukturnih težav, vendar je bil v letu 2016 ne glede

na to dosežen precejšen napredek, saj se je stopnja brezposelnosti znižala za 5,4 odstotne točke na 27,5 %. Bančni sistem je dosegel donos na kapital v višini 22,4 %, kar je nekoliko manj kot prejšnje leto, predvsem na račun padca obrestnih prihodkov. Rast posojil se je povečala v primerjavi s predhodnim letom, saj so se posojila podjetjem povečala za 9,1 %, posojila gospodinjstvom pa za 14,7 %. Raven slabih kreditov ostaja najnižja v regiji, in sicer 4,9 %.

Gospodarsko rast v Črni gori bodo podpirale državne investicije iz naslova izgradnje avtoceste Bar–Boljare, kar bo hkrati povzročilo dodatno fiskalno obremenitev in rast javnega dolga v srednjeročnem obdobju. Na področju turizma je bila zabeležena precejšnja rast, ki se bo po pričakovanjih nadaljevala tudi v prihodnje, saj se zvišujejo hotelske kapacitete in investicije v omenjenem sektorju. Po upočasnitvi gospodarske rasti v prvi polovici leta, ki je bila posledica

zamud pri izdajanju dovoljenj za gradnjo avtoceste, se je omenjena rast v drugi polovici leta okrepila ter do konca tretjega četrtletja končala višje za 2,1 %. Blaga gospodarska rast v prvih dveh četrtletjih je povzročila rahlo poslabšanje razmer na trgu dela, vendar se je trend v drugi polovici leta ob krepitvi gospodarske rasti obrnil. Bančni sistem je do konca tretjega četrtletja dosegel donos na kapital v višini 6,6 %, kar je precejšnje izboljšanje v primerjavi s predhodnim letom. Obseg posojil gospodinjstvom se je v omenjenem obdobju okrepil za 10,5 %, medtem ko je kreditni portfelj podjetjem zrasel za 1,9 %. Obseg slabih posojil se je skozi celotno leto še naprej zmanjševal. Omenjeni obseg se je od leta 2014 do konca tretjega četrtletja 2016 občutno znižal, in sicer s 16,4 % na 10,2 %.

Nadaljevanje politične negotovosti je omejilo rast makedonskega gospodarstva, kar je vplivalo tudi na zasebne naložbe. Gospodarska rast je znašala 2,4 % (v letu prej 3,7%). Kljub veliki negotovosti je potrošnja gospodinjstev ostala stabilna in je bila v letu primarna gonilna sila rasti, potrošnjo sta krepila rastoča stopnja zaposlenosti in kreditiranje gospodinjstev. Donosnost bančnega sistema se je v tem letu povečala in donos na kapital se je dvignil na 13,6 %. Potrošniška posojila so zabeležila močno rast v višini 7,0 %, politične napetosti pa so negativno vplivale na posojila podjetjem, ki so se zmanjšala za 3,7 %. Slabi krediti so do konca tretjega četrtletja upadli za 3,4 odstotnih točk na 7,4 %. Država ima močne gospodarske temelje in potencial, vendar napovedi okrepljene ekonomske rasti v prihajajočih letih temeljijo na uspešni razrešitvi

političnih težav, kar pa se na decembrskih volitvah ni zgodilo.

Gospodarstvo Bosne in Hercegovine je v letu beležilo visoko 1,8-odstotno rast. Glavna dejavnika rasti sta bila neto izvoz in zasebna potrošnja, hkrati pa je svoje dodala tudi predelovalna dejavnost. Srednjeročno se pričakuje gospodarska rast v višini 4,0 %, ki bo podprta z domačo potrošnjo, in sicer predvsem iz naslova nakazil diaspore. Pričakuje se tudi zmerne dobičke iz naslova izvoza, vlaganja v energetski sektor, gradbeništvo in turizem pa bodo pripomogla k rasti investicij. Bančni sistem je v letu posloval dobičkonosno. Donos na kapital je bil v prvih treh četrtletjih zabeležen v višini 7,1 %, donosnost pa se je v primerjavi z letom prej povečala za 6 odstotnih točk. Zabeležena je bila zmerna rast posojil, tako podjetjem kot tudi gospodinjstvom. Kakovost portfelja posojil se je skozi leto izboljšala, slaba posojila pa so do konca tretjega četrtletja 2016 upadla za 1,6 odstotne točke na 12,1 %.

Zakonodajno okolje

Leta 2016 je bilo veliko sprememb glede evropskih in slovenskih zakonodajnih zahtev, ki jih je banka izvajala pri dnevnem poslovanju. To poglavje se osredotoča na bistvene spremembe.

Januarja 2016 je začela veljati Uredba 806/2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje (EMR) in enotnega sklada za reševanje. Enotni odbor za reševanje je zato prevzel pooblastila banke za odločanje in postavil minimalne zahteve za kapital in upravičene obveznosti (MREL) ter pripravo načrtov za reševanje bank, ki spadajo v njihovo neposredno odgovornost, torej tudi NLB. Uredba o EMR je uvedla tudi enotni sklad za reševanje, ki se bo postopno zbiral, dokler ne bo dosegel stopnje 1 % zneska kritih depozitov vseh kreditnih ustanov znotraj bančne unije do 31. 12. 2023. Poleg tega je junija 2016 začel veljati Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki prenaša direktivo DSRB (Direktivo 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij) v slovensko nacionalno zakonodajo.

Novi Zakon o sistemu jamstva za vloge (ZSJV), ki prenaša Direktivo 2014/49/EU o sistemih jamstva za vloge, je začel veljati aprila 2016. V slovenski sistem jamstva za vloge je uvedel predhodne prispevke, razširil obseg zajamčenih depozitov in zahtev o informacijah za vlagatelja pa tudi postopke izplačila ter tako banki nalaga nekaj zahtev v zvezi s financiranjem sistema in obveznostmi poročanja.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki je bil spremenjen novembra, prenaša četrto direktivo s področja preprečevanja pranja denarja 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Te spremembe predstavljajo velik korak naprej v izboljšanju učinkovitosti znotraj EU v boju proti pranju denarja iz kaznivih dejanj in boju proti financiranju terorističnih dejavnosti, med drugim z izvajanjem pristopa, ki temelji na tveganju in vodi do večje učinkovitosti izvajanja ukrepov na osebni ravni pa tudi na nacionalni in evropski ravni. Ta pristop uvaja širšo opredelitev politično izpostavljenih oseb in poleg oseb iz tujih držav vključuje tudi domače politično izpostavljene osebe, zmanjšuje prag za poročanje o gotovinskih transakcijah s 30.000 EUR na 15.000 EUR in uvaja nacionalni centralni register dejanskih lastnikov, da bi se zagotovila preglednost lastniške strukture poslovnih subjektov, ter izboljšuje sistem nadzora in sankcioniranja z novimi inšpekcijskimi pooblastili Urada za preprečevanje pranja denarja.

Na začetku julija je začela veljati Uredba (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga z izvedbenimi predpisi, ki združujejo zakonodajo, da bi preprečili trgovanje na podlagi notranjih informacij za celotno EU. Glede na to, da je banka izdajateljica finančnih instrumentov, so člani uprave in nadzornega sveta (NS) podvrženi novim zahtevam. Člen 19 Uredbe o zlorabi trga navaja, da so člani uprave in NS ter osebe, ki so povezane z njimi, dolžni poročati nadzornemu organu in banki o vseh poslih s finančnimi instrumenti banke, kadar skupna vrednost poslov v koledarskem

letu presega znesek 5.000 EUR (vsota nakupov in prodaj). Informacija se sporoča najpozneje tri delovne dni po transakciji. V skladu s petim odstavkom člena 19 mora oseba, ki opravlja poslovodne naloge, pisno obvestiti osebe, ki so tesno povezane z njimi, o njihovih obveznostih poročanja ter hraniti kopijo tega obvestila. Uredba o zlorabi trga določa tudi sankcije za fizične in pravne osebe v primeru kršitev.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) je bila objavljena maja 2016 in se bo uporabljala od maja 2018. Splošna uredba o varstvu podatkov reformira področje varstva podatkov v EU, da bi sledili intenzivnemu razvoju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, obsegu, pogostosti in prenosu osebnih podatkov (npr. razvoju in razširitvi uporabe računalništva v oblaku, družbenih omrežij in pametnih telefonov), vse to pa zahteva prilagoditev in posodobitev okvira zakonodaje EU. Edinstvena in posodobljena zakonodaja o varstvu podatkov je bistvena za zagotovitev temeljnih pravic posameznikov do varstva osebnih podatkov, razvoja digitalnega gospodarstva in krepitve boja proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu. Splošna uredba o varstvu podatkov ureja pravice fizičnih oseb, katerih osebni podatki se obdelujejo. Uvaja tudi obveznost oseb, ki so odgovorne za obdelavo podatkov, v zvezi z zagotavljanjem preglednih in lahko dostopnih informacij posameznikom o obdelavi njihovih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov določa tudi

splošne obveznosti subjektov in oseb, ki obdelujejo osebne podatke v imenu obdelovalcev. Te obveznosti vključujejo obveznost za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov in obveznost za sporočanje kršitev osebnih podatkov. Med drugim ta uredba daje večji poudarek (predhodni) analizi učinkov varstva osebnih podatkov v primeru incidentov, kot je izguba osebnih podatkov, in vzpostavlja obveznost poročanja nadzornemu organu in v nekaterih primerih tudi vsem prizadetim posameznikom.

Decembra je bil sprejet novi Zakon o centralnem kreditnem registru, po katerem se bo januarja 2017 začel ustanavljati centralni kreditni register, tj. centralizirana nacionalna podatkovna zbirka dolgov zasebnikov in poslovnih subjektov. Namen centralnega kreditnega registra je izboljšanje procesov ocenjevanja in upravljanja kreditnega tveganja posojilodajalcev, spodbujanje politik in ukrepov za odgovorno dajanje posojil in trajnostno izposojanje za preprečevanje čezmernega izposojanja s strani zasebnikov in poslovnih subjektov ter pomoč pri nalogah v poslovanju Banke Slovenije (BS) (upravljanje tveganja, makro-bonitetni nadzor, vodenje denarne politike, vzdrževanje finančne stabilnosti itd.). Vzpostavitev centralnega kreditnega registra v Sloveniji sledi tudi ukrepom evropskega bančništva. V povezavi s centralnimi bankami evrskega območja in nekaterimi centralnimi bankami držav, ki niso članice evrskega območja, je ECB leta 2011 uvedla projekt za vzpostavitev nabora podatkov s podrobnimi informacijami o posameznih bančnih posojilih v evrskem območju, tj. analitične kreditne podatkovne nize (AnaCredit). Ta

bo povezoval nove podatke in obstoječe nacionalne kreditne registre v usklajeno podatkovno zbirko v podporo centralnim bančnim funkcijam, kot sta sprejemanje odločitev o denarni politiki in makrobonitetni nadzor. AnaCredit bo izboljšal čezmejno primerljivost in interoperabilnost podatkovnih zbirk o kreditnem tveganju.

Konec junija je državni zbor sprejel spremembe Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS E), ki prenaša Direktivo 2014/92/EU o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (Direktiva o plačilnih računih). Bistvene novosti, ki jih prinaša, so spremembe obračuna nadomestil za potrošnike in prilagoditev procesa zagotavljanja osnovnega plačilnega računa za vse stranke. Na področju plačilnih storitev se naslednje leto pričakujejo nadaljnje spremembe nacionalne zakonodaje v zvezi z izvajanjem Direktive 2015/2366 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (Direktiva o plačilnih storitvah, PSD2). Ta direktiva mora biti prenesena v nacionalno zakonodajo do 13. 1. 2018 in med drugim razširja obseg plačilnih storitev in njihovih ponudnikov, jasneje opredeljuje izjeme teh pravil, izboljšuje sodelovanje in izmenjavo informacij med organi ter uvaja strožje varnostne zahteve za elektronska plačila. Banka bo morala izpolniti zahteve nacionalne zakonodaje, s katero se bo prenesla PSD2, pa tudi nekaj neposredno veljavnih zakonitih tehničnih standardov, ki bodo nadalje urejali zahteve PSD2.

Leta 2016 je bilo veliko sprememb glede evropskih in slovenskih zakonodajnih zahtev, ki jih je banka izvajala pri dnevnem poslovanju.

										. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
										.
										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】


										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】




										. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】
										. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
										.
										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】






										.
										. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I


										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】


										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】


										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】


										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】


										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】

										.
										】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】

Иновативни

Inovativni Poglavje 3

Inovativni

Innovative

Inovativni

Inovativ

Inovativni


Иновативни


Innovative



Inovativni Poglavje 3


Иновативни


Inovativ


Inovativni




Inovativni

Poglavje 3.1.

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Prvo mesto na trgu in močna blagovna znamka omogočata prihodnjo rast

Poslovanje s prebivalstvom je bilo vedno glavni steber poslovanja banke, ki je ohranjalo njen vodilni položaj na slovenskem trgu s ponudbo celovite, vendar preproste storitve. Tudi v letu 2016 ostaja ključni steber poslovanja NLB Skupine in je doseglo dobre rezultate kljub zahtevnim razmeram tako na slovenskem trgu kakor tudi v drugih državah EMU. Leta 2016 se je banka še naprej osredotočala na izkušnje

komitentov in njihovo zadovoljstvo, ki ga krepi z razvojnimi naložbami, predvsem v ponudbi mobilnega bančništva. Mreža poslovalnic banke, ki je še vedno največja v državi, ostaja glavni prodajni kanal, zato je banka nadaljevala s prenovami poslovalnic. Na trgu, ki se postopoma konsolidira, je tržni delež banke ostal stabilen.

Poslovanje s prebivalstvom

716.551 posameznikov z odprtim osebnim računom pri NLB

755.120 komitentov skupno

660.790 aktivnih komitentov

26.171 novih komitentov, ki so se pridružili NLB d.d. v letu 2016

Kontaktni center

1.266.367 obdelanih stikov

81.178 pripravljenih pisnih odgovorov na vprašanja

333.800 izvršenih naročil in zahtevkov komitentov

536.853 obravnavanih dohodnih klicev

170.723 izvedenih odhodnih telefonskih klicev

Privatno bančništvo

6,7 % več strank privatnega bančništva kot v letu 2015

1.077 strank privatnega bančništva

16,8 % povečanje obsega upravljanih sredstev privatnega bančništva

554 mio EUR upravljanih s strani privatnega bančništva

Kartično poslovanje

1.098.096

uporabljenih plačilnih kartic s strani komitentov NLB Struktura kartic: BaMaestro (805.292), sledijo MasterCard (171.750), Karanta in Visa

4,7 % več opravljenih nakupov s plačilnimi karticami v letu 2016

36 % tržni delež debetnih kartic *

POS terminali

12.459 terminalov, od tega jih * Podatki na dan 30. 6. 2016 60 % omogoča brezstična plačila

Poudarki:

• Prednost ekonomije obsega
• Močna prepoznavnost blagovne znamke; lokalna banka, ki uživa zaupanje in ima tradiconalno močne odnose s strankami
• Optimalno tržno pozicioniranje, ki mu koristi rast kreditov prebivalstva v povezavi z največjo bazo komitentov
• Strateška osredotočenost na izboljšanje izkušenj komitentov in ponudba najboljših produktov
• Močna navzočnost in velika dostopnost za stranke prek razvejane mreže 113 poslovalnic in 558 bankomatov po vsej Sloveniji in kontaktnega centra 24/7

Komitenti NLB so zadovoljni komitenti

Raziskava o zadovoljstvu strank ³

Indeks zadovoljstva z odnosom do strank

Indeks zadovoljstva z uporabniško izkušnjo

"Trusted brand" v Sloveniji 10 let zapored

Slika 7: Vodilna slovenska banka pri poslovanju s prebivalstvom

3 GfK Slovenia, Merjenje zadovoljstva komitentov NLB, 2016

Tabela 4: Rezultat segmenta poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji

v mio EUR na konsolidirani osnovi

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

	2016	2016*	2015	Rast**
Čiste obresti	71,2	73,2	78,3	-6 %
Čisti neobrestni prihodki	66,5	66,5	72,5	-8 %
Skupaj čisti prihodki	137,8	139,8	150,7	-7 %
Stroški skupaj	-101,1	-101,1	-106,8	-5 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	36,6	38,6	44,0	-12 %
Oslabitve in rezervacije	-10,2	-2,7	-9,8	-72 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov	5,2	5,2	4,5	15 %
Rezultat pred davki	31,5	41,0	38,7	6 %
Neto krediti NBS	1.952,7		1.890,9	3 %
Bruto krediti NBS	1.992,1		1.959,0	2 %
Stanovanjski krediti	1.227,4		1.199,2	2 %
Potrošniški krediti	486,8		489,7	-1 %
Depoziti NBS	5.224,3		4.901,8	7 %

* z izločenim efektom iz naslova prodaje slabih posojil

** rast za IPI izračunana glede na podatke z izločenim efektom prodaje slabih posojil

Krediti prebivalstvu v Sloveniji so se povečali le za 33,1 mio EUR zaradi učinka prodaje dela portfelja slabih kreditov. Brez upoštevanja tega učinka bi rast znašala 87,4 mio EUR (+4,2 % na letni ravni), kar je rezultat izboljšanih tržnih razmer. Prav posebej je bilo opazno povečanje obsega stanovanjskih kreditov.

V letu 2016 je dobiček pred davki znašal 31,5 mio EUR; ob upoštevanju učinkov prodaje portfelja slabih kreditov se je dobiček pred davki povečal za 6 % na letni ravni kar je posledica nadaljnjega znižanja poslovnih stroškov in zmernih stroškov tveganja.

V makroekonomskem okolju nizkih tržnih obrestnih mer so bili neto obrestni prihodki pod pritiskom, vendar so se ob koncu leta pokazali prvi znaki morebitne zaustavitve padanja tržnih obrestnih mer.

Opomba:

¹ Vključuje PBS in KBS Banko;

² NLB, Nova KBM 31. 12. 2016; Abanka 30. 6. 2016; SKB in UniCredit 31. 12. 2015

Vir: Združenje bank Slovenije, Finančna poročila posameznih bank

Slika 8: Pregled tržnih deležev v slovenskem bančnem sektorju

Segment	Krediti (v mio EUR)			Depoziti (v mio EUR) ¹			Sredstva v upravljanju (v mio EUR) ²
Privatno bančništvo	8,1	8,5	9,9	132	182	197	377	474	554
	2014	2015	2016	2014	2015	2016	2014	2015	2016
Osebno Osebno premium	1.051	1.232	1.338	1.376	1.815	2.094	1.728	2.268	2.637
Osebno	2014	2015	2016	2014	2015	2016	2014	2015	2016
Osnovno Aktivno prebivalstvo Otroci/Študenti	894	717	643	3.009	2.633	2.652	3.193	2.792	2.815
Seniorji	2014	2015	2016	2014	2015	2016	2014	2015	2016
Mala podjetja	1,7	1,7	1,9	260	272	281	260	272	281
	2014	2015	2016	2014	2015	2016	2014	2015	2016
Skupaj	1.955	1.959	1.992	4.776	4.902	5.224	5.558	5.806	6.287
	2014	2015	2016	2014	2015	2016	2014	2015	2016

Opomba: 1 Vezane + vpogledne vloge; 2 Vključuje depozite, življenjska zavarovanja in vzajemne sklade

Slika 9: Gibanje obsega poslovanja po segmentih

Dejstva in podatki – poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Vodilna banka na trgu v poslovanju s prebivalstvom v Sloveniji

Banka je ohranila močno in vodilno vlogo na trgu brez negativnih posledic za donosnost pri novih poslih. Tržni delež banke pri bruto kreditih se je nekoliko povečal na 24,0 % (v letu 2015 je bil 23,9 %), ob upoštevanju učinkov prodaje portfelja slabih kreditov. V primerjavi z letom 2015 se je tržni delež depozitov povečal za 0,2 odstotni točki na 30,4 %.

Celotni obseg poslovanja se je povečal, izpostavljamo pa odlične rezultate poslovanja v privatnem bančništvu in uspešno poslovanje v segmentu osnovnega in osebnega bančništva.

Banka ohranja dobro razpršen portfelj zavarovanih in nezavarovanih kreditov, ki so se v letu 2016 povečali. Obseg kreditiranja je naraščal zlasti v drugi polovici leta 2016. Izboljšanje gospodarske situacije in porast zaupanja komitentov je izraženo v rekordnem porastu stanovanjskih kreditov.

Banka ohranja vodilni položaj pri depozitih ter si na ta način zagotavlja pomemben vir financiranja z vlogami komitentov ter si hkrati ustvarja priložnosti za navzkrižno prodajo svojih produktov.

Banka ohranja vodilni položaj pri depozitih ter si na ta način zagotavlja pomemben vir financiranja z vlogami komitentov ter si hkrati ustvarja priložnosti za navzkrižno prodajo svojih produktov.

Slika 10: Struktura kreditov prebivalstvu

Opomba: 1 Komitenti ''Privatno bančništvo'' in ''Osnovno'' so prikazani na alternativni lestvici

Slika 11: Prilagojeni produkti in modeli opravljanja storitev

Novosti pri opravljanju storitev za komitente in ponudba produktov

Komitentom prilagojena ponudba za vse segmente

Na področju poslovanja s prebivalstvom opravlja banka v Sloveniji storitve več kot 755.000 komitentom. Več kot četrtina komitentov banke ima osebnega svetovalca, kar zagotavlja ponudbo produktov in storitev, prilagojeno posebnim potrebam komitentov. Ostali komitenti so razvrščeni glede na njihov življenski cikel ter so jim na voljo standardne storitve glede na njihove potrebe (otroci, študenti, upokojenci, mala podjetja itd.).

Poenostavljeni in optimizirani postopki v osnovnem in osebnem segmentu

Banka se je začela osredotočati na poenostavitev ponudbe svojih storitev in optimiziranje svojih postopkov in tako znatno izboljšala izkušnje komitentov. Kot ena prvih bank v Sloveniji je uvedla rešitev ePero v celotni mreži poslovalnic, ki omogoča digitalno podpisovanje prek tablic in dostop do podpisanih dokumentov v NLB Kliku, s tem pa pomembno poenostavlja in pospešuje proces izvajanja poslov s komitenti.

Na področju poslovanja s prebivalstvom banka nudi storitve več kot 755.000 komitentom.

Slika 12: ePero

Vodilno mesto med ponudniki privatnega bančništva z najboljšimi svetovalnimi storitvami in upravljanjem premoženja

NLB ima daleč najpomembnejši položaj na trgu privatnega bančništva z največjo ekipo privatnih bančnikov v Sloveniji in več kot 1.000 komitenti. Sredstva v upravljanju so od uvedbe storitve ves čas naraščala predvsem zaradi najkakovostnejših storitev upravljanja premoženja, ki vključuje široko paleto produktov, vse od upravljanja individualnega portfelja do vnaprej pripravljenih paketov naložb in standardnih portfeljev.

Dopolnitev bančnih storitev z upravljanjem premoženja in zavarovalnimi produkti

NLB Skladi – upravljanje premoženja

NLB Skladi je v Sloveniji vodilna družba za upravljanje premoženja, katere produkti se prodajajo izključno prek NLB. Skupni obseg sredstev v upravljanju se je v letu 2016 povečal za 14% ter dosegel več kot 1 milijardo EUR. Približno dve tretjini (671 millijonov EUR) predstavljajo naložbe v vzajemne sklade in približno ena tretjina (364 milijonov EUR) v storitve gospodarjenja s finačnimi instrumenti.

Čeprav se je v letu 2016 slovenski trg vzajemnih skladov skrčil, so NLB Skladi dosegli pozitivne neto prilive v višini skoraj 60 milijonov EUR, medtem ko so konkurenčne slovenske družbe za upravljanje vzajemnih skladov beležile neto odlive kar je pripomoglo k povečanju tržnega deleža na 27%.

Slika 13: Sredstva v upravljanju in število strank privatnega bančništva

Slika 14: Sredstva v vzajemnih skladih v upravljanju NLB Skladov in njihov tržni delež

Z več kot 12-letnim stalnim vlaganjem v izobraževanje prodajnega osebja banke in strank o tem razmeroma novem produktu v Sloveniji je bila zagotovljena močna osnova za rast in navzkrižno prodajo.

NLB Vita – življenjsko zavarovanje

NLB Vita je življenjska zavarovalnica, ki svoje produkte trži izključno prek banke. NLB Vita se je v letu 2016 povzpela na četrto mesto med slovenskimi klasičnimi življenjskimi zavarovalnicami z bruto premijami, ki so presegale 63 milijonov EUR, s čimer je dosegla 11,1-odstotni tržni delež. V letu 2016 je zavarovalnica dosegla rekordni neto dobiček v višini 7,4 milijonov EUR, medtem ko je bilančna vsota presegla 400 milijonov EUR.

Nabor produktov zajema celotni spekter življenjskega zavarovanja z vidika tveganj/ donosov, tako produkte naložbenega zavarovanja, zavarovanja z zagotovljenim vračilom vloženih sredstev, kakor tudi produkti nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini.

Sodelovanje z GENERALI Zavarovalnico d.d. – premožensko zavarovanje

Banka strankam v sodelovanju z GENERALI Zavarovalnico d.d. nudi tudi premoženjska zavarovanja. Strankam so na voljo avtomobilska in stanovanjska zavarovanja. V letu 2016 smo sklenili 22,28 % več zavarovalnih polic in zbrali premije v višini 2,2 milijonov EUR, kar je za 29,54% več kot v letu 2015.

Slika 15: Bilančna vsota NLB Vite in tržni delež pri klasičnih življenjskih zavarovanjih

Močna zmogljivost vseh tržnih poti – prihodnost je digitalna

Z razvejano mrežo 113 poslovalnic, 558 bankomati, storitvami elektronske banke in Kontaktnim centrom, ki deluje po sistemu 24/7, smo vodilni ponudnik bančnih storitev in vodilni na trgu glede dostopnosti strankam in pokritosti trga.

Poslovna mreža

Mreža poslovalnic in bankomati

zaposlenih 1.158

poslovalnic

113

bankomatov (33 % tržni delež) 558

aktivnih "online" uporabnikov v segmentu prebivalstva 219.000

mobilnih uporabnikov v 18 mesecih 55.000

Klicni center

Elektronsko in mobilno bančništvo

Kontaktni center

91

specializiranih zaposlenih

Opomba: 1 Vključuje segment malih podjetij; 2 Spletni klepet in videokonferenca bosta uvedeni v prvi polovici 2017

Slika 16: Pregled tržnih poti

Poslovalnice ostajajo ključni prostor ohranjanja obstoječih in ustvarjanja novih odnosov s komitenti. V letu 2016 je banka nadaljevala s posodobitvijo poslovalnic v skladu s konceptom "odprtega prostora", ki omogoča preprostejšo in udobnejšo komunikacijo s komitenti.
Mobilno banko Klikin, ki je bila uvedena leta 2015, uporablja že več kot 50.000 komitentov.
Spletno banko NLB Klik uporablja tretjina vseh naših komitentov.

Opis

Poslovalnice ostajajo pomembna prodajna pot za vse produkte banke in produkte drugih ponudnikov z osredotočenostjo na svetovalne storitve
Široka mreža z uravnoteženo pokritostjo regij
Ekipa desetih mobilnih bančnikov ponuja storitve izven klasičnih bančnih poslovalnic
NLB bankomatska mreža omogoča gotovinsko poslovanje in plačila obveznosti z UPN
Širok spekter funkcionalnosti elektronskega bančništva z osredotočenostjo na plačilni promet
Stranke lahko prejemajo, vpogledujejo in plačujejo e-račune/položnice
Funkcionalnost omogoča strankam sklenitev depozita
Kontaktni center je osredotočen na pomoč strankam pri izvedbi transakcij in svetovanjem
Kontaktni center izvaja tudi prodajne akcije
Ključna podporna pot za prihodnje spletne in večkanalne funkcionalnosti2
Vzpostavljena je bila ekipa mobilnih bančnikov. Na ta način strankam zagotavljamo prilagojene storitve ter strokovno, učinkovito in diskretno poslovanje na kraju in ob času po izbiri komitenta.
Smo edina banka v Sloveniji, ki prek NLB Kontaktnega centra svojim strankam omogoča dostop do bančnih storitev 24 ur na dan vse dni v letu. Kot prva banka v Sloveniji bo uvedla videokonferenco in spletni klepet, kar bo omogočalo individualizirano storitev 24/7.

Premik od poslovalnic k alternativnim distribucijskim potem za izboljšanje učinkovitosti

Število poslovalnic in stranke

% strank, ki uporabljajo Klik

Banka še naprej izboljšuje izkušnje svojih komitentov z inovativnimi načini dostopa do različnih segmentov, ki ustrezajo njihovim pričakovanjem.

Banka je odprla mini bančno poslovalnico v kreativnem otroškem mestu Minicity v BTC Ljubljana. Otroci skozi igro spoznavajo bančno poslovanje in poklic bankirja, hkrati pa se seznanjajo z osnovno finančno pismenostjo.
Banka še naprej deli znanje s svojimi komitenti na področju osebnih financ in bančništva. Na območju celotne Slovenije je bilo organiziranih 505 lokalnih strokovnih in izobraževalnih dogodkov za prebivalstvo. Banka uporablja različne medije in načine komuniciranja za dostop do komitentov, v odvisnosti do njihovih preferenc, med drugim z nagrajenimi revijami in e-novičniki.

Zadovoljstvo in zvestoba strank

Banka si prizadeva, da bi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem dolgoročnega odnosa s strankami dosegla njihovo zvestobo ter ostala banka, pri kateri vodijo svoje finance.

Zadnja raziskava zadovoljstva strank je bila izvedena v decembru 2016. Banka ostaja še naprej najboljša v odnosu do svojih strank v segmentu prebivalstva in je boljša od konkurence tudi v uporabniški izkušnji in celovitosti nabora produktov in storitev. V primerjavi z merjenjem zadovoljstva v letu 2015 se je ponovno izboljšal tudi ugled banke. Stranke nam vedno bolj zaupajo in nam ostajajo še naprej zveste.

Slika 17: Skupni indeks zadovoljstva segmenta prebivalstva v Sloveniji

Tanja Piškur direktorica, Sektor za upravljanje ponudbe

Naše ambicije so jasne: želimo biti inovator na trgu in vodilni na področju poslovanja s prebivalstvom. Naša najpomembnejša in prednostna naloga v okolju napredne tehnologije je zato razvoj digitaliziranih produktov. Razumemo, da so digitalno podprti procesi na področju poslovanja s prebivalstvom nujni. Za nas je prihodnost digitalna.

V letu 2016 smo začeli dosegati prve mejnike na poti, po kateri nameravamo hoditi tudi v prihodnje. Kot pionirji na trgu smo v postopku kreditiranja uvedli digitalne inovacije. V segmentu zasebnikov smo pomembno avtomatizirali postopek odobravanja posojil in uvedli učinkovit točkovalni sistem za mala podjetja. Danes lahko naši stranki posojilo odobrimo po izjemno hitrem postopku, ki traja le nekaj minut.

0 100

78 78 76

rezultat NLB 2016 rezultat NLB 2015 Rezultat konkurenčnih bank (povprečje) 2016

Želimo biti inovator na trgu in vodilni na področju poslovanja s prebivalstvom. Naša najpomembnejša in prednostna naloga v okolju napredne tehnologije je zato razvoj digitaliziranih produktov.

Bili smo prva banka v Sloveniji, ki je trgu ponudila brezstične kreditne kartice. Uvedli smo brezstične nalepke NFC za predplačniške kartice, poleg tega v prihodnje načrtujemo tudi uvedbo virtualiziranih kartic. V letu 2016 smo tudi uvedli 'Klikpro', prvo mobilno banko za podjetja na slovenskem trgu. Nadgradili smo platformo mobilnega bančništva za zasebnike 'Klikin', ki odslej omogoča dodatne, uporabniku prijazne funkcionalnosti. V naših poslovalnicah smo uspešno zaključili proces uvedbe E-podpisa, s čimer so z velikim korakom vstopile v moderno digitalizirano obdobje.

V prvi polovici leta 2016 smo razvili strategijo upravljanja s podatki, s pomočjo katere bomo v prihodnje lahko dosledno uporabljali in upravljali podatke na ravni celotne NLB Skupine.

Podatke vidimo kot temeljni dejavnik grajenja izboljšane uporabniške izkušnje za naše stranke. Ustrezno upravljanje podatkov in njihova pametna uporaba nam bosta pomagala pri našem nadaljnjem inoviranju in boljšem upravljanju naših strank.

Vse naše napore usmerjamo v digitalizacijo. Pri tem zasledujemo en sam cilj: našim strankam ponuditi najboljšo uporabniško izkušnjo na trgu. Izboljšanje izkušnje je bistvenega pomena in zato naša prva ter najpomembnejša naloga.

"

Poglavje 3.2.

Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Korporativno bančništvo

Vodilna banka na trgu pri poslovanju s podjetji

Poudarki:

• Zelo strokovno in specializirano osebje, trdno zavezano komitentom, njihovim potrebam in željam
• Uporabnikom prijazne, inovativne in digitalizirane bančne platforme, ki strankam zagotavljajo stalno razpoložljivost naših storitev, kjerkoli in kadarkoli
• Edinstvena služba International Desk (skrbi za podporo poslovanju), ki povečuje navzočnost NLB Skupine v regiji
• Obsežen nabor finančnih produktov, ki jih podpirajo posebej komitentom prilagojeni produkti in strokovne storitve
• Banka, ki jo podjetja izberejo za poslovanje v regiji JV Evrope z vedno višjo stopnjo zadovoljstva strank
• Pokrivanje široke palete produktov za podjetja, kot tudi institucionalnih komitentov s svetovalnimi storitvami in storitvami na kapitalskih trgih ter standardnih naborov rešitev na področju zakladništva
• Povečana osredotočenost na segment srednje velikih in malih podjetij in kljub nizkim donosom še vedno vodilni pri velikih podjetjih
• Močno trgovinsko bančništvo in krepitev njegovega položaja

Tabela 5: Rezultat segmenta korporativnega bančništva v Sloveniji

v mio EUR na konsolidirani osnovi

			Korporativno bančništvo v Sloveniji
	2016	2016*	2015	Rast**
Čiste obresti	45,9	48,0	55,8	-14 %
Čisti neobrestni prihodki	30,9	30,9	29,4	5 %
Skupaj čisti prihodki	76,8	78,9	85,1	-7 %
Stroški skupaj	-44,6	-44,6	-44,0	1 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	32,2	34,3	41,1	-17 %
Oslabitve in rezervacije	-2,7	8,6	10,4	-17 %
Rezultat pred davki	29,5	42,9	51,5	-17 %
Neto krediti NBS	2.307,4		2.133,6	8 %
Bruto krediti NBS	2.511,3		2.429,3	3 %
Depoziti NBS	1.152,0		1.172,8	-2 %

* z izločenim efektom iz naslova prodaje slabih posojil

** rast za IPI izračunana glede na podatke z izločenim efektom prodaje slabih posojil

Banka še naprej ohranja vodilni položaj kot ključna banka in svetovalec slovenskih podjetij vseh velikosti, ki svojim komitentom ponuja celoten spekter finančnih storitev, kar vključuje kreditiranje, upravljanje z denarnimi sredstvi, plačilne storitve, storitve trgovinskega bančništva in svetovanje pri poslih na kapitalskih trgih. Odlični partnerski odnosi temeljijo na globokem in resničnem razumevanju poslovanja naših komitentov. Banka je še naprej zanesljiv partner podjetij v vseh segmentih. Je strateško osredotočena na povečanje podpore malim in mikro podjetjem – naš Center inovativnega podjetništva (CIP) v Ljubljani je vzorčni primer, kako na inovativen način vključiti bazo komitentov tega segmenta v ustvarjanje edinstvenih podjetniških priložnosti.

Leta 2016 je bila v segmentih ključnih, srednje velikih in malih podjetij dosežena zelo visoka rast posojil, in sicer za 302,3 mio EUR (+15,3 % na letni ravni), medtem ko se je portfelj prestrukturiranja in problematičnih naložb zmanjšal za 158,7 mio EUR. Depoziti podjetij so se v letu 2016 nekoliko znižali. Banka je v preteklem letu uvedla nadomestilo za visoka stanja depozitov podjetij (od novembra dalje > 1 mio EUR).

V letu 2016 je segment korporativnega bančništva v Sloveniji dosegel dobiček pred davki v višini 29,5 mio EUR. Ob upoštevanju učinkov prodaje slabih kreditov bi ta znašal 42,9 mio EUR. Na rezultate sta vplivala okolje nizkih obrestnih mer in zelo visoka likvidnost na trgu. Med stroški tveganja je prevladovala prodaja portfelja slabih kreditov, sicer pa – kakor

nasploh v banki – so bili stroški tveganja celo negativni (t.j. oslabitve in rezervacije so bile sproščene na neto osnovi), večinoma zaradi uspešnega prestrukturiranja in izterjave še vedno obsežnega, vendar precej zmanjšanega, portfelja slabih kreditov v tem segmentu.

Slika 18: Stabilen tržni delež navkljub razdolževanju v sektorju in konkurenci (neto krediti podjetjem in državi)*

Vir: Banka Slovenije, podatki banke

* Opomba: Vključuje PBS in KBS Banko; Izključen je učinek prodaje slabih posojil v višini 54 mio EUR

Dejstva in podatki – poslovanje s podjetji v Sloveniji

Vodilna banka na trgu poslovanja s podjetji z največjo bazo komitentov v državi in stabilno dinamiko tržnega deleža

NLB je vodilna banka v Sloveniji na področju poslovanja s podjetji in ima daleč največjo bazo komitentov, saj opravlja storitve za več kot 48.000 podjetij in ohranja trden položaj v vseh segmentih komitentov. Aktivna in uspešna je zlasti na področju poslovanja s ključnimi komitenti/ velikimi podjetji glede na globino in obseg ponujenih storitev ter prilagojeni model storitev za srednje velika in mala podjetja, ki temelji na poenostavljeni in bolj standardizirani ponudbi.

Bančni strokovnjaki spremljajo podjetja skozi ves njihov poslovni življenjski cikel s celotno paleto bančnih storitev.

Kljub močni konkurenci je banka ohranila vodilni položaj z 22,6-odstotnim tržnim deležem.

Oživitev kreditiranja in sindiciranja

Naraščajoč optimizem na slovenskem trgu in oživitev gospodarske rasti, ki je zlasti močna v segmentu izvozno usmerjenih podjetij, vodita k precejšnji rasti obsega v tem segmentu.

Uravnoteženost kratkoročnih in dolgoročnih instrumentov v kreditnem portfelju je dobra, pri čemer je vidna oživitev dolgoročnih in sindiciranih kreditov v višini 1,1 mrd EUR, številne od katerih je vodila NLB kot agent, soorganizator in z neposredno udeležbo v višini 360 mio EUR.

Slika 19: Gibanje obsega poslovanja po segmentih (v mio EUR)

Opomba: Stanje kreditnega portfelja v segmentu velikih, srednje velikih in malih podjetij

Slika 20: Struktura kreditov glede na namen kreditiranja

Novosti pri opravljanju storitev za komitente in ponudba produktov

Ponudba, prilagojena segmentom komitentov

Banka je prisotna v vseh slovenskih regijah in opravlja storitve za podjetja prek mreže poslovnih centrov in mobilnih skrbnikov komitentov. Leta 2016 so zaposleni iz segmenta poslovanja s podjetji opravili več kot osem tisoč sestankov, od katerih sta dve tretjini potekali v prostorih komitentov.

Banka s posebno službo za podporo mednarodnemu poslovanju, International Desk-om, zagotavlja nemoteno opravljanje storitev za slovenske komitente prisotne v regiji, v kateri je prisotna NLB Skupina.

Naša paleta produktov za velika podjetja je celovita, ponudba pa je prilagojena kompleksnejšim potrebam v tem segmentu komitentov. Ponudba produktov vključuje kreditiranje, plačilne storitve, storitve trgovinskega bančništva in zakladniške posle ter celotno paleto storitev svetovanja glede poslov na kapitalskih trgih.

Posebna pozornost je posvečena podpori slovenskemu izvoznemu sektorju, ki je trdnjava slovenskega gospodarstva. NLB je njihove dejavnosti podpirala s celovito ponudbo storitev trgovinskega bančništva in s tem povezanih rešitev, kot so garancije, akreditivi, dokumentarni inkaso, bančne plačilne obveznosti in financiranje dobavne verige. NLB je v tem segmentu storitev nenehno rasla in ima skoraj 27-odstoten tržni delež. Izboljšana bonitetna ocena

NLB je pripomogla k vzdrževanju široke mreže korespondenčnih bank po vsem svetu.

Ponudba produktov za segment mikro in malih podjetij ter samostojnih podjetnikov je standardizirana in racionalizirana za zagotovitev hitrih in preprostih rešitev. Najpogostejši produkti so razvrščeni v pakete.

Banka investira zlasti v večjo razpoložljivost in enostavnost dostopa do njenih storitev za mala in srednje velika podjetja, vključno z naslednjim:

avtomatizacijo postopka odobritve kredita, ki vključuje tudi preverjanje kreditne sposobnosti, s čimer lahko mala podjetja pridobijo "hitro financiranje" do 100.000 EUR v 24 urah, ne da bi bila potrebna dodatna dokumentacija;
banka je kot prva na slovenskem trgu uvedla "POS – vse na enem mestu", ki podjetjem omogoča enostavno zagotavljanje skladnosti in sledenje spremembam na področju davčne zakonodaje, z neposredno povezavo z davčnim registrom ter povezljivostjo z vsemi ponudniki kartic in storitev tiskanja računov.

Segment	Merilo	Število strank ²			Profil stranke	Način obravnave
Velika podjetja	Kreditna izpostavljenost > 10 mio EUR Prihodki > 50 mio EUR	632	638	686	• Velika mednarodna in domača podjetja • Država, ministrstva in mestne občine	Na sedežu + Bančni svetovalci
		2014	2015	2016
Srednja podjetja	10 mio EUR > kreditna izpostavljenost > 0,5 mio EUR 50 mio EUR > prihodki > 2,5 mio EUR	2.612	2.560	2.580	• Srednje velika slovenska podjetja • Manjše občine	Poslovni centri + Bančni svetovalci
		2014	2015	2016
Mala podjetja ¹	0.5 mio EUR > kreditna izpostavljenost > 0 mio EUR Prihodki < 2,5 mio EUR	13.780	13.170	13.449	• Mala podjetja s potencialom rasti in prilagojenimi bančnimi storitvami	Poslovni centri + Bančni svetovalci +
		2014	2015	2016		Ekipa mobilnih bančnikov
Prestrukturiranje	Zlasti D in E ter občasno C stranke	288	249	164	• Podjetja s slabimi posojili, prepoznana, da imajo dovolj visoko verjetnost dolgoročne	Sektor za prestrukturiranje
		2014	2015	2016	sposobnosti preživetja, so
Problematične naložbe	Zlasti D in E ter občasno C stranke	1.453	1.328	860	vključena v reševanje
					• Izpostavljenosti do podjetij, ki	Sektor za
		2014	2015	2016	nimajo dovolj visoke verjetnosti	upravljanje
Skupaj ³		19.289	18.434	18.115	dolgoročne sposobnosti preživetja, so vključena v postopke izterjave in	problematičnih naložb
					vnovčevanja zavarovanj	Strankinim
		2014	2015	2016		potrebam in profilu prilagojene storitve

Opombe:

¹ Mikro podjetjem ali standardnemu podsegmentu malih podjetij (opredeljenim kot mala podjetja brez kreditne izpostavljenosti) storitve nudi poslovna mreža;

² Nanaša se le na aktivne komitente. Kot aktivni komitent je opredeljen komitent, ki ima kakršen koli kreditno-garancijski, dokumentarni posel, posel zavarovanja pred tveganji ali vsaj

1-mesečni depozitni posel, ali stranka, ki izvede vsaj 6 transakcij (v dobro/v breme) na poslovnem računu v zadnjih 3 mesecih ali izvede vsaj 1 transakcijo s plačilno kartico v zadnjih 3 mesecih;

³ Vključno z drugimi komitenti: finančnimi institucijami, državo, investicijskimi skladi, tujimi družbami.

Slika 21: Prilagojeni produkti in modeli opravljanja storitev

Osredotočeni na servisiranje komitentov

Banka nenehno vlaga velike napore v izboljšanje svojega položaja in prepoznavnosti, ne le med velikimi podjetji, ki so njeno tradicionalno najmočnejše področje, ampak tudi med srednje velikimi in malimi podjetji.

Podpora inovativnemu podjetništvu

Kot edinstvena inovativna oblika sodelovanja z obstoječimi in bodočimi komitenti iz podjetniškega sektorja, je bil leta 2015 ustanovljen Center inovativnega podjetništva (CIP). CIP je fizični, kmalu pa bo postal tudi virtualni prostor za druženje v središču Ljubljane, s prilagodljivimi prostori za organizacijo srečanj in dogodkov, tako za banko kot tudi za podjetniški ekosistem. Poleg ponudbe prostora, v katerem je mogoče v enem koraku ustanoviti podjetje, ter še pomembneje, organizirati izmenjavo znanj in usposabljanj, bo banka v CIP povezovala podjetnike z vlagatelji, odjemalce in dobavitelje ter tako zagotavljala praktično vrednost in gradila pravo skupnost, temelječo na vrednostni verigi. Leta 2016 je bil ta koncept zelo dobro sprejet, kar dokazuje 188 izobraževalnih in poslovnih dogodkov v prostorih CIP, ki se jih je udeležilo 5.895 oseb, obiskovalcev pa je bilo prek 9.000.

Izobraževanja

Za srednje velika podjetja so bili organizirani dogodki v sodelovanju z lokalno gospodarsko zbornico. Izobraževanj se je udeležilo več kot 500 poslovnih partnerjev. Banka je že tretje leto zapored v različnih regijah organizirala tradicionalna poslovna srečanja s komitenti ob zajtrku, katerih teme so bile upravljanje obveznosti, sredstev, obratni kapital, poslovna etika in spodbujanje dobrih praks regionalno priznanih podjetij.

direktor, Poslovanje s ključnimi komitenti

V vlogi največje slovenske banke naš ključni strateški interes tudi v prihodnje ostaja podpora dobrim poslovnim zgodbam v regiji oziroma njihovi krepitvi s stabilnimi finančnimi aranžmaji. Andrej Lasič

Leto 2016 je bilo za področje poslovanja s podjetji eno najuspešnejših. Skrbno spremljanje slovenskega gospodarstva in razumevanje poslovanja ter načrtov naših komitentov sta omogočila, da je kreditni portfelj NLB porastel za skoraj 16 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. "

Znova smo odigrali ključno vlogo pri organiziranju domačih in mednarodnih sindiciranih posojil v obsegu 800 mio EUR. Med tovrstnimi referenčnimi transakcijami izpostavljam največje sindicirano

posojilo v zgodovini slovenskega bančništva, ki je bilo organizirano za družbo Telekom Slovenije.

Naše poslovanje smo okrepili na celotnem spektru finančnih storitev: kreditiranje in garancijsko poslovanje, upravljanje premoženja, storitve plačilnega prometa ter svetovanje o poslih na kapitalskih trgih.

S poslovanjem smo dokazovali našo vlogo odgovornega strateškega partnerja ključnemu delu slovenskega gospodarstva.

V vlogi največje slovenske banke naš ključni strateški interes tudi v prihodnje ostaja podpora dobrim poslovnim zgodbam v regiji oziroma njihovi krepitvi s stabilnimi finančnimi aranžmaji.

Investicijsko bančništvo in storitve na področju vrednostnih papirjev 4

Tabela 6: Uspešnost poslovanja investicijskega bančništva in skrbniških storitev v Sloveniji

v mio EUR na konsolidirani osnovi Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve 2016 2015 Rast Čisti neobrestni prihodki 6,8 5,8 18 % Stroški skupaj -5,6 -5,5 2 % Rezultat pred davki 1,6 0,8 90 %

Opomba: Rezultat za investicijsko bančništvo in skrbniške storitve v Sloveniji je vključen v rezultat segmenta finančnih trgov v Sloveniji v revidiranih računovodskih izkazih NLB in NLB Skupine, ki so del letnega poročila.

NLB je vodilni ponudnik investicijskega bančništva in storitev na področju vrednostnih papirjev v Sloveniji. Banka v tesnem sodelovanju z drugimi poslovnimi segmenti nadaljuje uspešno pokrivanje podjetij in institucionalnih investitorjev s ponudbo na trgih dolžniškega in lastniškega kapitala, združitev in prevzemov ter svetovalnih in zakladniških storitev. Na kapitalskih trgih ima banka tradicionalno vlogo povezovanja Slovenije s tujimi finančnimi trgi in obratno, saj ponuja celotno paleto borznoposredniških in skrbniških storitev za domače in mednarodne komitente.

Rezultat pred davki se je leta 2016 močno izboljšal in je dosegel 1,6 mio EUR (2015: 0,8 mio EUR). Največ so k rezultatu prispevala nadomestila za skrbniške storitve in izvedeni finančni instrumenti.

4 Kot vključeno v segment Finančni trgi v Sloveniji

Investicijsko bančništvo – kapitalski trgi/svetovanje na področju združitev in prevzemov

Banka ima zelo učinkovito ekipo, ki največjim komitentom zagotavlja celotno paleto rešitev za podjetniške finance. Čeprav je slovenski trg majhen, je dejavnost na kapitalskih trgih precejšnja, k čemur je leta 2016 pripomoglo okolje z nizkimi obrestnimi merami. Številna podjetja so se odločila razširiti bazo financiranja ter so izdala dolgoročne in kratkoročne instrumente – večina jih kotira na Ljubljanski borzi.

Leta 2016 je bila NLB ponovno vodilna glede skupnega obsega izdaj in števila transakcij. Pomagala je pridobiti skupaj 192 mio EUR na trgih dolžniškega kapitala oziroma 80 % skupnega obsega izdaj. Banka je daleč najbolj prodorna s svojo spodobnostjo, da nagovarja izdajatelje in domače vlagatelje. Če je potrebno, banka v korist svojih komitentov sodeluje z mednarodnimi partnerji pri največjih in najbolj kompleksnih transakcijah.

Banka je bila vodilna tudi na trgu sindiciranja, saj je skupni obseg sindiciranih posojil znašal skoraj 800 mio EUR (2015: 364 mio EUR), kar je znatno povečanje dejavnosti. Banka je med drugim organizirala referenčno transakcijo kot sovodilni organizator refinanciranja v višini 400 mio EUR za Telekom Slovenije s kombinacijo sindiciranega kredita (standard MLA) in obveznice.

Banka je bila dejavna tudi na področju združitev in prevzemov ter drugega finančnega svetovanja. Kot finančni svetovalec je uspešno zaključila postopek prodaje delnic in bančnih terjatev za Skupino Trimo, ki je bila med največjimi in najbolj zapletenimi transakcijami na področju združitev in prevzemov v letu 2016 v Sloveniji ter največja, ki so jih organizirali slovenski finančni svetovalci.

Borzno posredništvo in zakladništvo

Banka je vodilna na trgu borznoposredniških storitev za prebivalstvo in institucionalne investitorje ter ima odlično mrežo na domačem in mednarodnih trgih. Celotni promet na področju borznega posredovanja je leta 2016 znašal 997 mio EUR, kar je bila 30-odstotna rast v primerjavi z letom 2015 kot posledica globalnega povečanja. Leta 2016 je v segmentu prebivalstva v banko prišlo znatno število novih komitentov zaradi sprememb pri lokanem centralnem skrbniku in posledično prenosa sredstev s KDD na trgovalne račune pri banki, kar ponuja še dodatne priložnosti za rast.

Banka podjetjem in institucionalnim komitentom ponuja standardne zakladniške produkte za upravljanje valutne in obrestne izpostavljenosti. Obseg transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti in valutnimi spot posli je presegel 1,3 mrd EUR.

Skrbništvo

Banka je med vodilnimi akterji na področju skrbniških storitev za slovenske in mednarodne stranke. Banka je zaradi odličnih storitev in kakovosti pridobila nove komitente, sredstva v njenem skrbništvu pa so se v letu 2016 povečala za približno 2,5 mrd EUR na skupaj 12 mrd EUR. Zaradi zagotavljanja celostne ponudbe svojim komitentom banka predstavlja tudi vstopno točko v regijo prek lastne mreže in partnerskih institucij.

Banka je nadaljevala z intenzivnim vlaganjem v najvišjo raven izvajanja storitev za komitente, kar ji je omogočilo uspešen prehod na novi standard Target2- Securities (T2S).

! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
.
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
.
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
.
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
.
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! .
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
.
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !

! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
【】【】【】【】【】】】】【】【】【】【】【】【】】】】】】】】】】】【】【】【】【】【】【】】】】】】】】】】】】】】】】】】】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】

! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
.
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! 【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【】【
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !

Ефикасни

Učinkoviti Poglavje 4

Efikasni

Efikas

Ефикасни Efikasni Efikas Efikasni Efikasni Ефикасни Učinkoviti Poglavje 4

Poglavje 4.1.

Strateški tuji trgi

Jugovzhodna Evropa (JVE) je strateški trg NLB Skupine

Poudarki:

• Vodilni položaj na trgih ciljnih držav JV Evrope z BDP v višini 65,6 mrd EUR in 17,4 mio prebivalcev
• Vodilna skupina v regiji z visoko prepoznavno blagovno znamko (poenotenje blagovne znamke NLB Banka) in zvestimi komitenti na trgih JV Evrope ter s privlačnimi in pozitivnimi obeti rasti teh trgov; 2,6-odstotna realna rast BDP v JV Evropi presega povprečje evrskega območja
• Edina mednarodna bančna skupina, ki je osredotočena izključno na JV Evropo
• Edinstvena mreža 242 poslovalnic in 1,1 mio komitentov
• Samostojne, dobro kapitalizirane in dobičkonosne odvisne družbe
• Povečanje dobička pred davki za skoraj 51 %, na 67,6 mio EUR, kar prispeva 52 % k rezultatu NLB Skupine
• Tržni inovator, ki je osredotočen na zagotavljanje najboljše ponudbe storitev na trgu, ob prevzemanju vodilne vloge pri digitalni preobrazbi bančništva v regiji.

Tabela 7: Rezultat segmenta strateških tujih trgov

		v mio EUR na konsolidirani osnovi Strateški tuji trgi
	2016	2015	Rast
Čiste obresti	136,9	125,2	9 %
Čisti neobrestni prihodki	42,5	40,7	4 %
Skupaj čisti prihodki	179,4	165,9	8 %
Stroški skupaj	-95,5	-93,4	2 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	83,9	72,5	16 %
Oslabitve in rezervacije	-16,3	-27,8	-41 %
Rezultat pred davki	67,6	44,7	51 %
od tega rezultat manjšinskih lastnikov	5,6	3,5	62 %
Neto krediti NBS	2.148,0	1.967,3	9 %
Bruto krediti NBS	2.457,2	2.309,1	6 %
Depoziti NBS	2.824,4	2.737,1	3 %

Strateški del NLB Skupine na tujih trgih sestavljajo šest bank, ena pokojninska družba in dva SPV-ja. Odlikuje jih visok ugled, prepoznavnost po sodobnih produktih, storitvah in tržnih poteh. Na štirih od šestih trgov imajo odvisne banke tržne deleže, ki presegajo 10 %. Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju je bilo leto 2016 uspešno za vse strateške članice NLB Skupine na tujih trgih – vse so zabeležile dobiček pred davki in skupaj prispevale 67,6 mio EUR (2015: 44,7 mio EUR) k dobičku NLB Skupine pred davki, kar predstavlja skoraj 51-odstotno povečanje glede na leto 2015. To je posledica intenzivnega kreditiranja, zlasti v Srbiji, Makedoniji in na Kosovu, ter izjemno nizkega stroška tveganj v vseh družbah. Vse bančne

članice izkazujejo rast poslovanja – poslujejo na trgih, ki izkazujejo tudi višji BDP in rast posojil v primerjavi s Slovenijo ob hkrati še vedno bistveno višjih maržah. Zasledujejo strategijo organske rasti na lokalnem trgu ob podpori iniciativ na ravni celotne skupine. V okviru prenove korporativne identitete NLB Skupine sta bili blagovna znamka in celostna podoba vseh bank poenoteni v blagovno znamko "NLB Banka", kar omogoča celovito izkoriščanje blagovne znamke in sinergij na ravni skupine.

Vir: Razkritja podjetja

Opomba: Številke predstavljajo enostavno vsoto podatkov v strateških tujih bančnih članicah (SPV v Srbiji in Črni Gori sta izključena), pri čemer so konsolidacijske prilagoditve izključene; 1 Republika Srbska;

2 Federacija BiH

Slika 22: Neto obrestni prihodki (v mio EUR)

Strateške tuje članice so nadaljevale s pozitivnimi trendi poslovanja, leta 2016 so vse poslovale z dobičkom. Dobiček pred davki je znašal 67,6 mio EUR, vključujoč rezultat manjšinskih delničarjev. Njihov prispevek k rezultatu skupine se je povečal na 52 % (2015: 42 %).

Rezultat poslovanja se je glede na leto 2015 izboljšal predvsem zaradi višjih prihodkov iz poslovanja ter nižjih oslabitev in rezervacij. Vse strateške banke so okrepile kreditno dejavnost nebančnemu sektorju, pri čemer se je obseg bruto posojil povečal za 6 %.

NLB Banka, Banja Luka, NLB Banka, Skopje in NLB Banka Prishtina nadaljujejo uspešno zgodbo. Omenjene banke in NLB Banka, Sarajevo so dosegle najvišji čisti dobiček doslej. NLB Banka, Podgorica in NLB Banka, Beograd sta zabeležili dobiček drugo leto zapored in položili trdne temelje za dolgoročnejšo dobičkonosno rast z uvedbo sprememb na področju izboljšanja poslovne učinkovitosti in dokončanja izvajanja programa prestrukturiranja, katerega cilji so bili zmanjšanje stroškov in deleža slabih kreditov ter kadrovska osvežitev. Na konkurenčne pogoje na lokalnih trgih so se vse članice v letu 2016 odzvale s stroškovno racionalizacijo poslovanja.

Slika 23: Operativni stroški (v mio EUR) Slika 24: Dobiček po davkih (v mio EUR)

v mio EUR

Banka je od članic skupine v JV Evropi v letu 2016 prejela dividende v skupnem bruto znesku 23,0 mio EUR.

Bančne članice skupine v JV Evropi (v Makedoniji, Bosni in Hercegovini (2 trga), na Kosovu, v Črni gori in Srbiji) so osredotočene predvsem na segmente prebivalstva ter srednjih, malih in mikro podjetij. Leta 2016 so članice racionalizirale in posodobile svoje prodajne poti ter izboljšale ponudbo digitalnih storitev.

Vir: Razkritja podjetja

Slika 25: Neto krediti prebivalstvu (v mio EUR)

Doseženi rezultati in prizadevanja v letu 2016 predstavljajo trdno osnovo za nadaljnje nove poslovne priložnosti s ciljem učinkovite odzivnosti na potrebe komitentov s sodobnimi rešitvami.

Cilj za leto 2017 je izkoriščanje sinergij med članicami skupine na področju kadrov in poslovnega razvoja, osredotočenost na stranke, uvajanje sodobnih tehnologij in digitalizacije, povečevanje poslovne odličnosti, stroškovne učinkovitosti in dobičkonosnosti ter zagotavljanje doslednih in učinkovitih sistemov notranjih kontrol.

Slika 26: Neto krediti podjetjem (v mio EUR)

Sprejete strateške usmeritve bodo osnova za bodoči nastop na trgu in odziv na zahteve gospodarskega okolja na trgih JV Evrope, kjer so se že začeli strateški premiki v smeri konsolidacije trga in nadaljnje optimizacije poslovanja.

Strateške tuje članice so nadaljevale s pozitivnimi trendi poslovanja. Leta 2016 so vse poslovale z dobičkom.

v mio EUR

Jana Benčina Henigman direktorica, Sektor za upravljanje NLB Skupine, področni vodja za Srbijo in Črno goro

"

Prisotnost NLB Skupine na različnih trgih v regiji Jugovzhodne Evrope je zagotovo ena od naših ključnih prednosti. Odlični rezultati ključnih bančnih članic (iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije) so prispevali približno 67,6 milijonov evrov k celotnemu dobičku NLB Skupine za leto 2016, kar je skoraj 51-odstotno povečanje glede na prejšnje leto. To nas navdaja s ponosom in nam vliva zaupanje. Hkrati nas ti rezultati spodbujajo biti še boljši, izkoristiti sinergije NLB Skupine,

Odlični rezultati ključnih bančnih članic so prispevali približno 67,6 milijonov evrov k celotnemu dobičku NLB Skupine za leto 2016, kar je skoraj 51-odstotno povečanje glede na prejšnje leto. To nas navdaja s ponosom in nam vliva zaupanje.

med seboj deliti najboljše prakse in v prihodnosti še bolj intenzivno sodelovati pod enotno blagovno znamko – 'NLB Banka'. Opažamo pozitivno dinamiko na področju razvoja poslovanja ter številne neizkoriščene možnosti in priložnosti za nove dosežke. Z namenom nadaljnje krepitve svojega vodilnega položaja specialista v regiji, je NLB Skupina že opredelila novo srednjeročno strategijo in si zastavila ambiciozne načrte za nadaljnjo dobičkonosno rast.

Antonio Argir predsednik uprave

NLB Banka, Skopje

2016 je bilo za našo banko zgodovinsko leto. Ustvarili smo najvišji letni dobiček do zdaj v višini 25 mio EUR, ob tem pa rast prodaje, večje zadovoljstvo strank in izredni ugled blagovne znamke na trgu, z 21-odstotnim tržnim deležem v segmentu poslovanja s prebivalstvom in 16-odstotnim v segmentu poslovanja s podjetji. Obseg kreditiranja, naše osnovne dejavnosti, se je povečal za 5 %, zabeležili pa smo tudi odlične začetne rezultate pri prodaji nebančnih produktov, kot so zavarovalniški in pokojninski produkti. Število komitentov je zraslo za 8 %. To leto nam je dalo zaupanje in potrditev, da smo z novo poslovno strategijo in organizacijsko kulturo na pravi poti. Naše ambicije in predanost nas motivirajo, da bomo nadaljevali po tej poti tudi v prihodnje.

Poudarki:

• 3. največja banka (po bilančni vsoti) z 51 poslovalnicami
• Visoka dobičkonosnost skozi celotno obdobje mednarodne finančne krize
• Velika baza aktivnih komitentov: 371 tisoč
• Zelo visok, 29-odstotni tržni delež po številu debetnih kartic
• NLB ima ~87-odstotni lastniški delež

Ključne prednosti:

• Zelo prepoznavna blagovna znamka med makedonskim prebivalstvom
• Velik potencial za rast ob prihodnji pridružitvi države EU
• Visoka tržna koncentracija (največje tri banke obvladujejo približno 60 % bilančne vsote bančnega sektorja)
• Potrošniško kreditiranje, nadgrajeno s takojšnjimi krediti prek kreditnih posrednikov, ostaja gonilna sila novega kreditiranja
• Znatna zmožnost izplačevanja dividend

NLB Banka, Skopje je tretja največja banka v Makedoniji, s tržnim deležem 16,2 % po bilančni vsoti in najuspešnejša odvisna družba v skupini glede na rezultat po davkih. Banka je leto 2016 zaključila s čistim dobičkom v višini 25 mio EUR (2015: 13,1 mio EUR), kar predstavlja 90-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom, zahvaljujoč visoki rasti neto prihodkov (11 % na letni ravni) in zmernim stroškom tveganja v višini 73 bazičnih točk (2015: 218 bazičnih točk), ob izboljšani stroškovni učinkovitosti – kazalnik CIR je dosegel odličnih 38 %. Z raznoliko ponudbo pri kreditiranju prebivalstva je banka okrepila svoj tržni položaj ob hkratnem doseganju stabilnih in ugodnih marž.

Banka z več kot 30-letno tradicijo je iz majhne banke zrasla v eno najbolj prepoznavnih bančnih blagovnih znamk v Makedoniji. Uspeh je plod uveljavljene poslovne kulture in tradicije banke, ob podpori sodobne tehnologije, strokovnih kadrov in uspešne tržne strategije, ki jo podpira blagovna znamka NLB.

Banka, soočena z močno bančno konkurenco, je izboljšala svoj konkurenčni položaj z odlično tehnično podporo digitalnim storitvam. Z vlaganji v nadgradnjo informacijskega sistema sta se izboljšali kakovost storitev in avtomatizacija procesov.

Banka je posebno pozornost namenila obogatitvi in prilagoditvi ponudbe produktov in storitev potrebam različnih tržnih segmentov in komitentov ter njihovi lažji dostopnosti. To je dosegla z vlaganjem v poslovno mrežo, ki vključuje sodobne poslovalnice ter z vlaganjem v sodobne

bančne tržne poti in dostopom do njenih produktov ter storitev.

S stalnim izvajanjem izobraževalnih programov in usposabljanja kot tudi razvoja vodstvenih in strokovnih kadrov, se je povečala tudi zavzetost zaposlenih pri doseganju rezultatov banke.

Za svoje dosežke in uspešno delo je banka v letu 2016 že drugič zapored prejela nagrado za najboljšo banko v Makedoniji, ki jo podeljuje European Business Network.

Z upokojitvijo Gjorgjija Jančevskega, dolgoletnega predsednika uprave, je 1. 1. 2016 novi predsednik uprave NLB Banke, Skopje postal Antonio Argir. Ljube Rajevski in Damir Kuder sta bila imenovana za člana uprave za nov štiriletni mandat.

Slika 27: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

	2016	2015	Sprememba
Kazalci izkaza poslovnega izida (v tisoč EUR)
Čiste obresti	46.327	41.344	12,1 %
Čisti neobrestni prihodki	12.297	11.651	5,5 %
Stroški skupaj	22.250	22.369	-0,5 %
Oslabitve in rezervacije	8.747	16.044	-45,5 %
Rezultat po davkih	24.997	13.129	90,4 %
Kazalci izkaza finančnega položaja (v tisoč EUR)
Bilančna vsota	1.153.091	1.119.678	3,0 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	743.341	704.657	5,5 %
Depoziti nebančnemu sektorju	938.496	918.934	2,1 %
Kapital	129.083	113.977	13,3 %
Ključni finančni kazalci
Kapitalska ustreznost	13,9 %	14,7 %	-0,8 o.t.
Obrestna marža	4,7 %	4,3 %	0,4 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	20,8 %	11,8 %	9,0 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	2,3 %	1,2 %	1,1 o.t.
Stroški / neto prihodki (CIR)	38,0 %	42,2 %	-4,2 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti*	16,2 %	16,4 %	-0,2 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto) / depoziti nebančnega sektorja (LTD)	79,2 %	76,7 %	2,5 o.t.

Tabela 8: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Skopje

*po stanju na 31. 12. 2016

NLB Banka, Banja Luka

Zelo sem ponosen na izredne finančne rezultate, ki jih je naša banka ob veliki podpori NLB in z doseganjem sinergij v NLB Skupini, ustvarila v letu 2016. Zelo me razveseljuje vrednost, ki smo jo ustvarili za delničarje, komitente, širšo družbo in zaposlene. Kljub težkim razmeram na trgu, kot so padajoče obrestne mere, skromna gospodarska rast, vedno večje regulatorne zahteve, hitro naraščujoče potrebe in pričakovanja strank ter močna konkurenca, smo uspeli ustvariti neto dobiček v višini 14,1 mio EUR, 20-odstotno donosnost na lastniški kapital in rast kreditov v višini 8 %. Zavezali smo se razvoju kulture jasne osredotočenosti na stranke, zavedanja tveganj, integritete, organizacijske učinkovitosti in družbene odgovornosti. Zavezali smo se prihodnosti.

Radovan Bajić predsednik uprave

Poudarki:

• 3. največja banka v Republiki Srbski (po bilančni vsoti) z univerzalno ponudbo produktov
• Skupaj z NLB Banko Sarajevo 9-odstotni tržni delež in tretja največja bančna skupina v BiH (po bilančni vsoti)
• Visok donos na kapital (ROE) in nizko razmerje med stroški in prihodki (CIR)
• Razvejana mreža s 60 poslovalnicami
• NLB ima 99,9-odstotni lastniški delež
• Visoka dobičkonosnost banke skozi celotno obdobje mednarodne finančne krize
• Več kot 209.000 aktivnih komitentov

Ključne prednosti:

• Močan ugled blagovne znamke se odraža v stabilni depozitni bazi kljub padajočim pasivnim obrestnim meram
• Visoke ocene zadovoljstva strank v primerjavi s konkurenti (86 % komitentov v segmentu poslovanja s prebivalstvom, 89 % komitentov v segmentu poslovanja s podjetji) (Raziskava o zadovoljstvu strank za NLB Skupino. Vir: GFK Slovenija, december 2016)
• Znatna zmožnost izplačevanja dividend

Banka je tretja največja na trgu, z največjo prodajno mrežo v Republiki Srbski in 18,9-odstotnim tržnim deležem glede na bilančno vsoto, kar predstavlja rast za 80 bazičnih točk v primerjavi z letom 2015. Banka je kljub težkim razmeram na trgu uspela ustvariti čisti dobiček v višini 14,1 mio EUR (2015: 9,9 mio EUR), kar je 43,1-odstotna rast glede na leto 2015. Čiste obresti so se povečale za 9,6 % zaradi aktivne politike obrestnih mer in učinkovitega upravljanja bilančnih pozicij. Neto neobrestni prihodki so se povečali za 7,2 % in predstavljajo prek 30 % neto prihodkov. Z obvladovanjem ravni stroškov se je izboljšalo razmerje med stroški in prihodki (CIR), ki je znašalo 47,2 %.

Delež neto kreditov na trgu Republike Srbske se je povečal za 100 bazičnih točk in zdaj znaša 15,2 %.

Kreditiranje in plačilne transakcije banke temeljijo na široki depozitni bazi s 70-odstotnim deležem vlog prebivalstva.

Banka ponuja široko paleto bančnih produktov in storitev za prebivalstvo, mala in srednje velika podjetja (MSP) in velike družbe, skupaj več kot 209.000 aktivnim komitentom, osredotočena pa je na rast kreditiranja prebivalstva in kartičnega poslovanja. Leta 2016 je bila posebna pozornost namenjena optimizaciji poslovne mreže, z zmanjšanjem števila poslovalnic za pet s čimer je imela banka ob koncu leta v vsej Republiki Srbski 60 poslovalnic. Banka je vlagala v digitalizacijo in storitve mobilnega bančništva, dodatne izboljšave pa so bile narejene tudi na področju storitev elektronskega bančništva s poudarkom na dodatnih funkcionalnostih in izboljšanju zadovoljstva komitentov. Banka vzdržuje tudi široko mrežo bankomatov. Visoko usposobljeno IT osebje in razvit osrednji informacijski sistem omogočata hitro in učinkovito prilagoditev storitev s ciljem zadovoljevanja potreb trga.

Slika 28: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

Tabela 9: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Banja Luka

	2016	2015	Sprememba
Kazalci izkaza poslovnega izida (v tisoč EUR)
Čiste obresti	18.255	16.656	9,6 %
Čisti neobrestni prihodki	8.819	8.223	7,2 %
Stroški skupaj	12.788	12.651	1,1 %
Oslabitve in rezervacije	-1.994	1.473	-
Rezultat po davkih	14.117	9.863	43,1 %
Kazalci izkaza finančnega položaja (v tisoč EUR)
Bilančna vsota	634.501	611.748	3,7 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	327.430	303.041	8,0 %
Depoziti nebančnemu sektorju	495.438	474.323	4,5 %
Kapital	74.607	68.058	9,6 %
Ključni finančni kazalci
Kapitalska ustreznost	16,3 %	17,5 %	-1,2 o.t.
Obrestna marža	2,9 %	2,7 %	0,2 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	20,0 %	14,7 %	5,3 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	2,3 %	1,6 %	0,7 o.t.
Stroški / neto prihodki (CIR)	47,2 %	50,7 %	-3,5 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti*	18,9 %	18,1 %	0,8 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto) / depoziti nebančnega sektorja (LTD)	66,1 %	63,9 %	2,2 o.t.

*Tržni delež v Republiki Srpski, po stanju na 31. 12. 2016

Lidija Žigić predsednica uprave

NLB Banka, Sarajevo

Čeprav je bilo leto 2016 zaznamovano z močno konkurenco v naši državi, smo uspeli nadaljevati politiko usmerjenosti k našim komitentom s posebnim poudarkom na poslovanju s prebivalstvom. Na segmentu poslovanja s podjetji smo svojo ponudbo prilagodili potrebam strank in si hkrati prizadevali k izboljšanju prisotnosti na terenu. Namreč vsaka stranka šteje. S pridobivanjem novih komitentov, večinoma v regijah z možnostjo rasti in nezadostno prisotnostjo banke, tj. v Hercegovini, Sarajevu in Zenici, smo okrepili položaj v Federaciji. Postali smo pomemben konkurent drugim bankam na trgu. Imamo ambicije, znanje in voljo, da tržne izzive spremenimo v naše priložnosti. Vsakodnevno si z največjo predanostjo prizadevamo za izpolnitev tega cilja.

Poudarki:

• 6. največja banka v Federaciji BiH (po bilančni vsoti) s 37 poslovalnicami
• Skupaj z NLB Banko Banja Luka 9-odstotni tržni delež in tretja največja bančna skupina v BiH (po bilančni vsoti)
• NLB ima 97-odstotni lastniški delež
• Dobičkonosno poslovanje banke od vstopa NLB v lastništvo
• Izboljšana stroškovna učinkovitost in dobičkonosnost
• Rast čistih obresti kljub rastočemu obsegu depozitov in padajočim obrestnim meram

Ključne prednosti:

• Vodilna banka na trgu severnega dela Federacije z možnostjo rasti v sarajevski, zeniški in mostarski regiji
• Velja za lokalno, zaupanja vredno banko

Banka je trenutno na šestem mestu v Federaciji BiH po tržnem deležu glede na bilančno vsoto. Banka je leta 2016 zabeležila najvišji čisti dobiček do sedaj v višini 5,4 mio EUR (2015: 4,2 mio EUR) in tudi izboljšala stroškovno učinkovitost (CIR), ki znaša 57,1 %.

Čiste obresti so se povečale za 7,7 % in neto neobrestni prihodki za 6,0 % v primerjavi s predhodnim letom, dosežena pa je bila tudi znatna rast kreditnega in depozitnega portfelja. Banka je ohranila močno osredotočenost na poslovanje s prebivalstvom, ki je glavna gonilna sila pri doseganju skupnih rezultatov banke.

Po preselitvi sedeža iz Tuzle v Sarajevo leta 2015 je banka nadaljevala s prenovo poslovne mreže. Odprla je novo poslovalnico v Sarajevu in prenovila poslovalnice v Tuzli, Cazinu, Širokom Brijegu in Ljubuškem, da bi okrepila osredotočenost na stranke in izboljšala kakovost storitev. S tem je banka okrepila prisotnost in prepoznavnost v Federaciji BiH, kar se je odrazilo predvsem pri poslovanju s prebivalstvom. Portfelj kreditov prebivalstvu se je povečal za 6 % v primerjavi z letom 2015, banka pa je dosegla tudi odlične rezultate pri prodaji in uporabi kreditnih kartic.

Glavni cilj banke je stalna rast in razvoj ter doseganje sinergij znotraj NLB Skupine. Dodatno so bile izboljšane tržne poti in storitve, s posebno pozornostjo razvoju odnosov s komitenti. S tem je banka uspela pridobiti 4.500 novih komitentov in obogatiti ponudbo z uvedbo dodatnih produktov in storitev. Trženjska strategija je bila osredotočena na nove in inovativne poti, kot sta elektronsko in mobilno

bančništvo, vključno s socialnimi omrežji, kot tudi tradicionalnimi trženjskimi komunikacijami.

Banka namenja posebno pozornost razvoju vodstvenega in strokovnega potenciala zaposlenih, kar je skupaj z uvedbo ciljnega vodenja zaposlenih prispevalo k izboljšanju uspešnosti. Banka je pričela tudi s procesom sistematičnega upravljanja kadrov in talentov ter načrtovanjem naslednikov.

S 1. 1. 2017 je bila imenovana nova uprava, ki jo sestavljajo Lidija Žigić kot predsednica ter Denis Hasanić in Jure Peljhan kot člana.

Slika 29: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

	2016	2015	Sprememba
Kazalci izkaza poslovnega izida (v tisoč EUR)
Čiste obresti	16.927	15.710	7,7 %
Čisti neobrestni prihodki	7.026	6.626	6,0 %
Stroški skupaj	13.670	13.631	0,3 %
Oslabitve in rezervacije	4.286	3.979	7,7 %
Rezultat po davkih	5.357	4.182	28,1 %
Kazalci izkaza finančnega položaja (v tisoč EUR)
Bilančna vsota	497.861	476.110	4,6 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	312.012	300.715	3,8 %
Depoziti nebančnemu sektorju	406.940	390.491	4,2 %
Kapital	60.780	55.313	9,9 %
Ključni finančni kazalci
Kapitalska ustreznost	14,2 %	13,5 %	0,7 o.t.
Obrestna marža	3,4 %	3,3 %	0,1 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	9,1 %	8,1 %	1,0 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	1,1 %	0,9 %	0,2 o.t.
Stroški / neto prihodki (CIR)	57,1 %	61,0 %	-3,9 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti*	5,3 %	5,5 %	-0,2 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto) / depoziti nebančnega sektorja (LTD)	76,7 %	77,0 %	-0,3 o.t.

Tabela 10: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Sarajevo

*Tržni delež v Federaciji BiH, po stanju na 30. 9. 2016

NLB Banka, Prishtina

Leto 2016 je bilo najuspešnejše od ustanovitve, zlasti z vidika dobičkonosnosti, rasti in novih produktov. Čisti dobiček za leto 2016 je znašal 11,3 mio EUR in je bil za 37 % večji od primerljivega v 2015. Povečanje kreditov nebančnemu sektorju je predstavljalo najvišjo rast v celotnem bančnem sistemu Kosova. Delež slabih kreditov nebančnemu sektorju, ki znaša 4,4 % (lokalna metodologija) je bil 50 bazičnih točk pod povprečjem kosovskega bančnega sistema. Dokazali smo, da je banka pomemben igralec na trgu, z zavezo, da bomo to ostali tudi v prihodnje.

Albert Lumezi predsednik uprave

Poudarki:

• 3. največja banka (po bilančni vsoti) s 45 poslovalnicami
• Visoka dobičkonosnost banke skozi celotno obdobje mednarodne finančne krize
• NLB ima 81-odstotni lastniški delež
• Visoko dobičkonosna, donos na lastniški kapital (ROE) je leta 2016 znašal 19 %
• Najnižji delež slabih kreditov v NLB Skupini

Ključne prednosti:

• Povečana uporaba različnih prodajnih poti (POS, brezstične kartice, mobilno bančništvo, elektronsko bančništvo)
• Znatna zmožnost izplačevanja dividend

Banka je tretja največja banka na Kosovu s tržnim deležem 14,9 % po bilančni vsoti. Banka ima izjemno kvaliteten kreditni portfelj, saj ima najnižji količnik NPL v skupini. Leto 2016 je bilo še eno zelo uspešno leto, ki se je zaključilo z rekordnim čistim dobičkom v višini 11,3 mio EUR (2015: 8,2 mio EUR). Čisti obrestni in neobrestni prihodki so se povečali v primerjavi z letom 2015, že tako nizko razmerje med stroški in prihodki (CIR) se je še dodatno izboljšalo (na 40,1 %), delež NPL kreditov pa je najnižji med vsemi bankami v celotni NLB Skupini.

Banka posluje v devetih glavnih regijah prek poslovne mreže 45 poslovalnic in 68 bankomatov. Kljub soočanju z močno konkurenco, je banka z uporabo uspešnega poslovnega modela in strategije, uspela ohraniti stabilno bazo komitentov. Tudi v prihodnje namerava ostati inovativna ter držati korak z zahtevami in pričakovanji komitentov, z rednim ocenjevanjem razmer na lokalnem trgu in primernosti komitentov.

Banka si prizadeva slediti standardom NLB Skupine pri razvoju produktov in storitev. Leta 2016 je uvedla več novih produktov in storitev, med katerimi so najpomembnejši POS terminali (najpomembnejši prodajni projekt leta), mobilno bančništvo M-klik in nadaljnja nadgradnja rešitve za elektronsko bančništvo E-klik.

Banka bo nadaljevala z nadgradnjami elektronskega bančništva in drugih bančnih storitev, pri čemer se bo osredotočila na celostne rešitve, da bi se ustrezno odzvala na potrebe komitentov. Po drugi strani namerava banka tudi nadalje krepiti

kompetence in veščine svojih zaposlenih z ustreznimi usposabljanji in tako omogočiti nudenje kompleksnejših finančnih nasvetov in rešitev svojim komitentom.

Pristop prepoznavanja razlik med komitenti je bil med ključnimi dejavniki konkurenčne prednosti. Aktivno sodelovanje s komitenti je banki omogočilo, da se jim približa in jim zagotovi ustrezno prilagojene storitve.

Leta 2016 je banka nadaljevala z izgradnjo trdnih odnosov z domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami:

Banka je v sodelovanju z IFC razvila produkt za MSP za financiranje projektov energetske učinkovitosti.
Banka je s KCGF kosovskim kreditnim jamstvenim skladom sklenila pogodbo o jamstvu za kreditni portfelj. Jamstvo tega sklada naj bi omogočilo večje kreditiranje mikro, malih in srednje velikih podjetj na Kosovu, z izboljšanimi pogoji kreditiranja, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast.
Banka je z EBRD sklenila kreditno pogodbo v višini 5 mio EUR v okviru programa za pospeševanje trgovine (TFP). NLB Banka, Prishtina bo program uporabila za pomoč MSP pri čezmejnem trgovanju, pri čemer gre za prvo sodelovanje banke z EBRD.

Slika 30: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

Tabela 11: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Prishtina

	2016	2015	Sprememba
Kazalci izkaza poslovnega izida (v tisoč EUR)
Čiste obresti	23.545	22.736	3,6 %
Čisti neobrestni prihodki	4.213	3.611	16,7 %
Stroški skupaj	11.118	10.781	3,1 %
Oslabitve in rezervacije	4.088	6.282	-34,9 %
Rezultat po davkih	11.263	8.242	36,7 %
Kazalci izkaza finančnega položaja (v tisoč EUR)
Bilančna vsota	516.115	464.692	11,1 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	329.608	289.339	13,9 %
Depoziti nebančnemu sektorju	442.095	400.245	10,5 %
Kapital	62.845	59.725	5,2 %
Ključni finančni kazalci
Kapitalska ustreznost	16,6 %	17,5 %	-0,9 o.t.
Obrestna marža	5,0 %	5,3 %	-0,3 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	18,9 %	14,9 %	4,0 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	2,4 %	1,8 %	0,6 o.t.
Stroški / neto prihodki (CIR)	40,1 %	40,9 %	-0,8 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti*	14,9 %	14,5 %	0,4 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto) / depoziti nebančnega sektorja (LTD)	74,6 %	72,3 %	2,3 o.t.

*po stanju na 31. 12. 2016

Martin Leberle predsednik uprave

NLB Banka, Podgorica

Leta 2016 smo odločno nadaljevali s procesom optimizacije bančne organizacije. Prvi rezultati potrjujejo, da smo na pravi poti. Banka je leto zaključila s čistim dobičkom v višini 5,3 mio EUR in 6 odstotnih točk višjo stroškovno učinkovitostjo. Odločeni smo, da bomo nosilci sprememb v finančnem sektorju črnogorskega trga, zato veliko truda vlagamo v usposabljanje in razvoj naše ekipe. Na trg smo začeli uvajati nove in inovativne produkte. Z zaključenim procesom prestrukturiranja smo pripravljeni na prihodnje izzive in na izpolnjevanje ambicioznih razvojnih ciljev.

Poudarki:

• 2. največja banka (po bilančni vsoti) z 18 poslovalnicami
• NLB ima 99-odstotni lastniški delež
• Uvedla ponudbo bančnega zavarovalništva

Ključne prednosti:

• Zelo prepoznavna blagovna znamka med črnogorskim prebivalstvom
• Učinkovita poslovna mreža v Črni gori
• Potencial rasti poslovanja v dejavnosti turizma, gradnji avtocest in energetskem sektorju s selektivnim pristopom k izboru projektov

NLB Banka, Podgorica je druga največja banka v Črni gori, s tržnim deležem 12,5 % po bilančni vsoti. Po zaključku programa prestrukturiranja so bili glavni cilji za leto 2016 večja učinkovitost in zmanjšanje portfelja slabih kreditov in s tem zagotovitev trdnih temeljev za prihodnje poslovanje. Banka je zabeležila čisti dobiček v višini 5,3 mio EUR (2015: 6,2 mio EUR), delež slabih kreditov pa se je znižal za 4,7 odstotne točke na 14,7 % (2015: 19,4 %) ter hkrati prispeval k neto prihodkom banke. Na rezultat so pomembno vplivale dodatno oblikovane rezervacije in oslabitve. Kljub vstopu novih akterjev na že tako zelo konkurenčen trg, je banka potrdila pravilno usmeritev svojega poslovnega modela.

Banka kot članica NLB Skupine ob podpori močnega strateškega partnerja zagotavlja celovito paleto tradicionalnih in sodobnih bančnih storitev za prebivalstvo in podjetja, kot tudi za druge subjekte, ki so vključeni v razvojne projekte v Črni gori.

Leta 2016 je uvedla več novih produktov. Poleg tega je uspešno zaključila sodelovanje v vladnem projektu 1000+, v okviru katerega je ponudila stanovanjske kredite prebivalstvu. Prav tako je uvedla novo obliko kreditov za mala in srednja podjetja na področju turizma ter študentska posojila za vpis v program »Work and travel in the USA«. Segment prebivalstva ostaja ključen segment poslovanja, ki mu bo banka tudi v bodoče namenjala veliko pozornosti.

Nadgradila je elektronsko banko za zasebnike z namenom izboljšanja zadovoljstva strank. Na segmentu poslovanja s podjetji in MSP je banka uvedla nove načine poročanja in komunikacijske poti ter na ta način

izboljšala svoj odnos s komitenti. To se odraža v povečanju kazalnika zadovoljstva strank na 85 točk v tem segmentu (s 83 v letu 2015).

Martin Leberle je prevzel funkcijo predsednika uprave 1. februarja 2016, ko se je takratni predsednik uprave upokojil.

Slika 31: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

	2016	2015	Sprememba
Kazalci izkaza poslovnega izida (v tisoč EUR)
Čiste obresti	17.162	14.866	15,4 %
Čisti neobrestni prihodki	4.243	4.916	-13,7 %
Stroški skupaj	12.570	12.783	-1,7 %
Oslabitve in rezervacije	3.505	731	379,5 %
Rezultat po davkih	5.318	6.240	-14,8 %
Kazalci izkaza finančnega položaja (v tisoč EUR)
Bilančna vsota	473.058	484.543	-2,4 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	255.888	253.710	0,9 %
Depoziti nebančnemu sektorju	361.201	379.832	-4,9 %
Kapital	75.787	68.624	10,4 %
Ključni finančni kazalci
Kapitalska ustreznost	15,0 %	15,9 %	-0,9 o.t.
Obrestna marža	4,3 %	3,3 %	1,0 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	7,3 %	9,6 %	-2,3 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	1,1 %	1,2 %	-0,1 o.t.
Stroški / neto prihodki (CIR)	58,7 %	64,6 %	-5,9 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti*	12,5 %	14,0 %	-1,5 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto) / depoziti nebančnega sektorja (LTD)	70,8 %	66,8 %	4,0 o.t.

Tabela 12: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Podgorica

* po stanju na 31. 12. 2016

NLB Banka, Beograd

Leto 2016 je bilo za našo banko zanimivo leto pospešene rasti v vseh ključnih segmentih poslovanja. Znatno smo povečali obseg kreditiranja v vseh ključnih segmentih našega poslovanja: prebivalstvo, MSP in predvsem v segmentu kmetijskih proizvajalcev. Nadaljevali smo z izboljševanjem procesov, da bi lahko v celoti izkoristili potencial hitrega razvoja digitalnih trendov v bančnem sektorju. Uspeh v letu 2016 je rezultat predanosti in zaveze naše visoko kakovostne ekipe strokovnjakov. S skupno vizijo in zavzetostjo, da zagotovimo resnično pozitivno izkušnjo našim komitentom, smo postavili temelje za uspešno prihodnost. Pripravljeni smo na jutrišnje izzive.

Branko Greganović predsednik uprave

Poudarki:

• Velika osredotočenost na kmetijstvo, potrošniško financiranje in MSP kot tudi sodelovanje z velikimi podjetji iz Slovenije
• NLB ima ~100-odstotni lastniški delež
• Novo vodstvo je od leta 2014 izvedlo obsežno prestrukturiranje banke

Ključne prednosti:

• Dokazan potencial za organsko rast, v letu 2016 na 3. mestu med bankami glede na porast bruto kreditov (vir: NBS – bančni sektor v Srbiji)
• Močna blagovna znamka in zaupanja vreden partner
• V teku je digitalizacija banke (nova IT platforma)
• Razvoj vitkih in učinkovitih procesov

Banka je leta 2016 dosegla čisti dobiček v višini 2,2 mio EUR (2015: 1,2 mio EUR) in že drugo leto zapored nadaljevala trend pozitivnega poslovanja, kar predstavlja trdno osnovo za prihodnjo rast. Po tem ko je zaključila s prenovo in celovitim prestrukturiranjem, ki je vključevalo tudi naložbe v optimizacijo procesov, izboljšave IT podpore itn., banka krepi prisotnost na srbskem trgu z odpiranjem novih poslovalnic. Vse to je sicer povzročilo začasno povečanje razmerja med stroški in prihodki (CIR), vendar ob zavedanju pomembnosti stroškovne učinkovitosti v prihodnje. Z nizkim tržnim deležem se banka trenutno osredotoča izključno na izbrane ciljne segmente, zlasti na področju kmetijstva in potrošniškega financiranja. Leta 2016 je banka bistveno povečala obseg danih posojil in pričakuje, da se bo pospešena rast nadaljevala v letu 2017.

Kot univerzalna banka ponuja celovito paleto bančnih produktov in storitev za prebivalstvo in podjetja v Srbiji. Ponuja različne vrste plačilnih kartic, tekočih računov in kreditnih produktov ter s tem stalno prilagaja svoje storitve posebnim zahtevam in potrebam komitentov. Leta 2016 je bila uvedena možnost spletne kreditne vloge in zaključene priprave na večkanalni model.

Poslovno leto 2016 so zaznamovali precejšnja rast novo odobrenih kreditov in celotnega portfelja, uvedba novih prodajnih poti, začetek digitalizacije in okrepitev tržnega položaja, zlasti v segmentu kmetijskih proizvajalcev.

Banka je v letu 2016 odobrila nove kredite v skupni višini 155 mio EUR, kar je skoraj trikrat toliko kot leta 2015.

V segmentu prebivalstva je banka dosegla odlične rezultate z gotovinskimi posojili, kjer je zabeležila 44-odstotno povečanje rasti v primerjavi z enakim obdobjem lani. Banka je s ciljem sledenja trendu naraščajoče digitalizacije v bančnem sektorju omogočila svojim komitentom, da vloge za kredite oddajo prek spleta.

Izjemni rezultati so bili doseženi tudi v segmentu poslovanja s podjetji. Leta 2016 je banka podvojila svoj kreditni portfelj in odobrila trikrat več novih kreditov kot leta 2015. Daleč najboljši rezultat pa je leta 2016 dosegla v segmentu kmetijskih proizvajalcev. Z inovativnim pristopom do tovrstnih komitentov je banka konec leta 2016 zabeležila 22 mio EUR kreditov in pridobila 5-odstotni tržni delež v tem naraščajočem segmentu trga.

Pospešena rast odobrenih kreditov in obsega kreditnega portfelja je bila omogočena tudi s prenovljenim kreditnim procesom in metodologijo za kreditna tveganja, ki sta bila uvedena leta 2016 in sta omogočila učinkovito in hitro obdelavo vlog komitentov. Ta velik korak je zaznamoval uvedbo večkanalnega koncepta in IT okolje.

Glavna naloga ostaja nadaljnje izboljševanje zadovoljstva komitentov. Poudarek bo na sodelovanju s tržnimi segmenti, kjer lahko banka uveljavi konkurenčne prednosti, kot je kmetijstvo, in na izvajanju izrazitejše strategije na podlagi digitalne distribucije.

Slika 32: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju

Tabela 13: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Beograd

	2016	2015	Sprememba
Kazalci izkaza poslovnega izida (v tisoč EUR)
Čiste obresti	14.748	13.760	7,2 %
Čisti neobrestni prihodki	2.612	3.197	-18,3 %
Stroški skupaj	16.980	15.470	9,8 %
Oslabitve in rezervacije	-1.808	270	-
Rezultat po davkih	2.152	1.181	82,2 %
Kazalci izkaza finančnega položaja (v tisoč EUR)
Bilančna vsota	275.798	235.617	17,1 %
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	159.363	92.895	71,6 %
Depoziti nebančnemu sektorju	189.962	179.788	5,7 %
Kapital	45.525	44.121	3,2 %
Ključni finančni kazalci
Kapitalska ustreznost	19,1 %	28,0 %	-8,9 o.t.
Obrestna marža	6,0 %	6,2 %	-0,2 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE a.t.)	4,7 %	2,7 %	2,0 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a.t.)	0,9 %	0,5 %	0,4 o.t.
Stroški / neto prihodki (CIR)	97,8 %	89,9 %	7,9 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti*	1,0 %	0,9 %	0,1 o.t.
Krediti nebančnemu sektorju (neto) / depoziti nebančnega sektorja (LTD)	83,9 %	51,5 %	32,4 o.t.

* Preliminarni tržni delež po stanju na dan 31. 12. 2016

Poglavje 4.2.

Finančni trgi 5

Enostavna bilanca, podprta s stabilnim financiranjem in trdnimi likvidnostnimi rezervami

Enostavna bilančna struktura odraža trajnosten in pregleden poslovni model. Močna prisotnost pri strankah zagotavlja stabilno bazo, cenovno neobčutljivih depozitov, poleg tega pa dostop do trga medbančnih posojil ostaja na voljo, v kolikor bi bil potreben. Profil likvidnostnega tveganja NLB Skupine ostaja konservativen zaradi nizkega razmerja med krediti in depoziti (LTD) in močnega likvidnostnega blažilnika, ki lahko zagotavlja financiranje prihodnje strateške rasti.

5 Kot vključeno v segment Finančni trgi v Sloveniji Segment vključuje prihodke iz naslova likvidnostnih rezerv ter presežek iz internih transfernih cen v drugih poslovnih segmentih v Sloveniji. Kljub zahtevnim makroekonomskim razmeram, negativnim obrestnim meram in nizkim donosom na mednarodnem trgu obveznic, so finančni trgi v Sloveniji zabeležili dobiček pred obdavčitvijo v višini 36,5 mio EUR.

Neto obrestni prihodki na finančnih trgih v Sloveniji so se leta 2016 zmanjšali za 19 % zaradi upada donosov portfelja vrednostnih papirjev, zapadlosti sredstev z visokimi donosi in nižjih neto obrestnih prihodkov zaradi visoke stopnje presežne likvidnosti. Negativni učinek je večinoma izhajal iz zapadlosti obveznic DUTB (decembra 2015 in decembra 2016), donosi reinvestiranega obvezniškega portfelja pa so bili bistveno nižji. Visoka presežna likvidnost se je odrazila v večjih pozicijah

Tabela 14: Poslovanje segmenta finančnih trgov v Sloveniji

		v mio EUR na konsolidirani osnovi Finančni trgi v Sloveniji
	2016	2015	Rast
Čiste obresti	48,3	59,9	-19 %
Čisti neobrestni prihodki	-5,2	6,9	-175 %
Skupaj čisti prihodki	43,0	66,8	-36 %
Stroški skupaj	-6,6	-6,8	-3 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	36,4	60,0	-39 %
Oslabitve in rezervacije	0,0	0,0	-
Rezultat pred davki	36,5	60,1	-39 %
Bruto krediti NBS	254,7	606,4	-58 %
Depoziti NBS	70,5	110,4	-36 %

Opomba: Poslovni sektor investicijskega bančništva in skrbniških storitev, kot del segmenta finančni trgi v Sloveniji, je predstavljen v ločenem poglavju.

denarnih sredstev z negativnim donosom. Cilj upravljanja strukture in obsega portfelja vrednostnih papirjev bančne knjige in izvedenih finančnih instrumentov za zavarovanje, je optimizacija neto obrestnih prihodkov, na katere bodo pozitivno vplivale pričakovane izboljšave makroekonomskih razmer.

Neto neobrestni prihodki na finančnih trgih v Sloveniji so v letu 2015 vsebovali dobiček iz enkratnega dogodka, prodaje obveznic RS (5,2 mio EUR), medtem ko rezultat za leto 2016 vključuje negativne učinke v skupni višini 3,0 mio EUR iz naslova likvidacije izvedenih finančnih instrumentov povezanih s predčasnim poplačilom izbranih medbančnih kreditov, kar bo v naslednjih letih pozitivno vplivalo na neto obrestne prihodke.

Upravljanje bilance NLB Skupine (ALM)

Namen procesa upravljanja bilance NLB Skupine je upravljanje bilance Skupine z vidika obrestnega, valutnega in likvidnostnega tveganja. V skladu s politiko NLB Skupine se bilanca upravlja centralizirano, da je zagotovljena podpora poslovnim delom Skupine in da se ti lahko v celoti osredotočijo na komercialne naloge ter upravljanje kreditnega tveganja. Metodologija transfernih cen omogoča poslovnim delom NLB Skupine prenos bilančnih tveganj v ALM, tako da niso pod vplivom tržnih gibanj obrestnih mer ali likvidnostnih razmikov.

ALM NLB Skupine izvaja dolgoročno načrtovanje likvidnostnega in obrestnega tveganja, upoštevajoč pričakovane tržne in regulativne spremembe, obenem pa skupaj s področjem za upravljanje tveganj upravlja bilanco v skladu s konservativnim profilom tveganja NLB Skupine. Leta 2016 so bile uvedene dodatne izboljšave postopka upravljanja, ki ga izvaja odbor za upravljanje bilance NLB Skupine, in sicer z nadgradnjo funkcije usmerjanja bilance v smislu bolj celostne in v prihodnost usmerjene simulacije.

v mio EUR

Bilanca NLB Skupine je zelo stabilna z nizkim LTD (74 %), visokim deležem likvidnih sredstev (44 % bilančne vsote) in močno kapitalsko ustreznostjo (17 %).

Kljub okolju, ki so ga zaznamovale nizke obrestne mere, je Skupina uspela ohraniti močno bazo depozitov, ki se je izkazala za izjemno neobčutljivo na cene in je dobro razpršena. Skupina vlaga predvsem v visokokakovostne likvidnostne rezerve, da bi ohranila konservativni profil tveganja.

Skupne obveznosti so ostale večinoma nespremenjene; povečanje prejetih depozitov je bilo kompenzirano z rednimi odplačili in predčasnimi odplačili nekaterih dražjih medbančnih posojil. Obseg posojil nebančnemu sektorju ni sledil dinamiki sprememb obsega depozitov nebančnega sektorja zlasti zaradi znižanja portfelja slabih posojil.

Kar zadeva upravljanje obrestnega tveganja, se z vidika trajanja vzdržuje konservativna pozicija v odgovor na tržna pričakovanja in strukturo bilance. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se skrbno spremlja z vidika prihodkov kot tudi ekonomske vrednosti. Neusklajenost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti se je nekoliko povečala na 1,85 leta v primerjavi z 1,76 leta v letu 2015. Vendar pa so pozicije v skladu s profilom tveganja NLB Skupine v okviru notranjih in regulativnih omejitev. Izpostavljenost obrestnemu tveganju in tveganju osnove se upravlja prek odzivnih transfernih cen in politike določanja cen za nebančni sektor. Po potrebi se uporabljajo tudi izvedeni finančni instrumenti, večinoma klasične zamenjave obrestnih mer (Plain Vanilla Interest Rate Swap) z uporabo pravil obračunavanja varovanja pred tveganjem.

Slika 33: Ključne spremembe virov sredstev NLB Skupine v letu 2016 (v mio EUR)

Slika 34: Ključne spremembe sredstev NLB Skupine v letu 2016 (v mio EUR)

Likvidnost aktivno upravljamo z razpršeno strukturo financiranja in trdnim okvirjem blažilnikov. Skupina vzdržuje močno likvidnostno pozicijo z likvidnostnimi rezervami, ki predstavljajo več kot 40 % sredstev in se lahko v prihodnosti uporabijo za financiranje strateške rasti. Leta 2016 je bila struktura virov sredstev dodatno optimizirana, saj je trdna in

stabilna depozitna baza omogočila predčasno odplačilo drugih, dražjih virov financiranja (ciljne operacije dolgoročnega refinanciranja ECB (TLTRO 1), grosistično financiranje itn.). Enaka strategija se je uporabljala v vseh bančnih članicah, saj so z vidika financiranja samozadostne.

Aktivno upravljanje donosnosti je bilo podprto z izjemno disciplinirano politiko oblikovanja cen depozitov, ki je omogočala odziv na zelo konkurenčen trg posojil v vseh državah, kjer posluje NLB Skupina.

1 Vključuje 849 mio EUR posojil primernih za zastavo pri ECB (likvidna sredstva)

Slika 35: Bilančna struktura NLB Skupine na dan 31. 12. 2016

Disciplina pri oblikovanju cen je pripomogla k zmanjšanju obrestnih mer na prejete depozite na zgodovinsko najnižjo raven; kljub temu je Skupina vseeno povečala obseg depozitov, ki je predstavljal 78 % njenih skupnih virov sredstev in kapitala na dan 31. 12. 2016 v primerjavi s 76 % na dan 31. 12. 2015. Kot posledica okolja nizkih obrestnih mer je bila glavna sprememba v strukturi financiranja prehajanje vezanih depozitov v vpogledne

depozite, na kar se je Skupina odzvala s konzervativnim pristopom upravljanja likvidnostnih rezerv. Delež vpoglednih depozitov v bilančni vsoti se je povečal na 53 %, vendar se je izkazal za zelo stabilnega glede na notranjo metodologijo ocenjevanja stabilnosti vpoglednih depozitov.

V strukturi financiranja NLB Skupine prevladujejo depoziti, dopolnjuje pa jih dostop do trga medbančnih posojil.

Slika 36: Razvoj strukture financiranja potrjuje stabilno bazo depozitov v NLB Skupini (v mio EUR)

Grosistično financiranje

Skupina pridobiva vire financiranja tudi na grosističnih trgih z namenom razpršitve virov financiranja, izboljšanja strukturne likvidnosti in izpolnjevanja regulatornih zahtev.

Zaradi trdne likvidnostne pozicije v letu 2016 banka ni bila aktivna na mednarodnih finančnih trgih v obliki zadolževanja oziroma izdaje dolžniških instrumentov. Kljub temu je bila banka aktivna pri upravljanju in optimizaciji dolgoročnih obveznosti, saj je izvedla nekatera predčasna odplačila obstoječih virov in dogovorila izboljšanje finančnih pogojev obstoječih virov, hkrati pa analizirala možnosti optimizacije kapitalske strukture v prihodnje. Banka redno spremlja novosti na področju regulatornih sprememb in v zvezi s tem ohranja stalen dialog z regulatorjem še zlasti glede prihodnje MREL zahteve.

V letu 2016 sta banka in Skupina nadaljevali z aktivnim dialogom z obstoječimi investitorji in s številnimi udeleženci mednarodnih kapitalskih trgov, k čemer je pripomogla tudi funkcija odnosov z investitorji.

Ukrepi za optimizacijo dolgoročnih obveznosti z izboljšanjem finančnih pogojev so bili realizirani tudi na nivoju ostalih članic NLB Skupine.

Slika 37: Okolje padajočih obrestnih mer za depozite v NLB Skupini

Likvidnostni blažilnik NLB Skupine deluje kot varnostna rezerva v primeru hudih pretresov na trgu

Likvidna sredstva NLB Skupine večinoma vključujejo denar, stanje na računu pri centralni banki, portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige in kreditne terjatve, primerne za operacije zavarovanega financiranja centralne banke. Likvidnostni blažilnik sestavljajo likvidna sredstva, ki niso obremenjena za namene poslovanja in regulative.

Obseg likvidnostnih sredstev se določi z notranjo metodologijo stres testov likvidnostnega tveganju. Likvidnostni razmiki so pretežno pozitivni, kar bo omogočilo financiranje večjih poplačil najetih virov, ki zapadejo v letu 2017.

Nizke obrestne mere in okolje obsežne likvidnosti skozi leto 2016 so povzročili določen pritisk na finančno uspešnost NLB Skupine. V središču je bila optimizacija sestave likvidnostnih sredstev in donosa.

Portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige NLB Skupine je dobro razpršen glede na skupine sredstev in geografsko razporeditev v izogib tveganju koncentracije. Odnos do investicij je ostal konservativen, s poudarkom na smiselni dospelosti in bonitetni strukturi.

Slika 38: Razvoj strukture likvidnih sredstev NLB Skupine odraža trdno likvidnostno pozicijo (v mio EUR)

Slika 39: Vrednostni papirji bančne knjige NLB Skupine glede na bonitetno oceno agencije Fitch na dan 31. 12. 2016

Države JV Evrope 15 % Slovenija 39 % Španija 1 % Finska 1 % Belgija 2 % Nizozemska 5 % Ostale države 17 % Avstrija 3 %

Nemčija 9 %

a) Vrednostni papirji bančne knjige glede na vrsto sredstev b) Vrednostni papirji bančne knjige glede na geografsko razporeditev

Francija 8 %

Slika 40: Dobro razpršen portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige NLB Skupine na dan 31. 12. 2016

Prihodki iz poslovanja s finančnimi instrumenti in gotovino

Banka ima dolgoletne izkušnje na področju trgovanja s finančnimi instrumenti in visoko raven strokovnega znanja ter se stalno uči in prilagaja spreminjajočemu se tržnemu okolju in potrebam komitentov. Banka neguje trdne odnose z globalnimi partnerji in s tem ohranja svojo konkurenčno prednost, kar ji omogoča, da opravlja visokokakovostne storitve na področju finančnih instrumentov.

Banka nudi raznolike finančne instrumente, od preprostih instrumentov denarnega trga do bolj zahtevnih izvedenih finančnih instrumentov za zavarovanje pred valutnim in obrestnim tveganjem. Poleg trgovanja s finančnimi instrumenti banka zagotavlja tudi nakup in prodajo tuje gotovine za vse slovenske banke in hranilnice. Ta storitev letno predstavlja približno 350 mio EUR prometa in je stabilen vir prihodka.

Banka je primarni vpisnik zakladnih menic in obveznic Ministrstva za finance Republike Slovenije, kar njej in njenim komitentom omogoča nakup vrednostnih papirjev na primarnem trgu. Leta 2016 je banka sodelovala na sedmih avkcijah osemnajstih izdaj 3-, 6-, 12- in 18-mesečnih zakladnih menic. Banka je sodelovala v novih izdajah in zamenjavi obveznic Republike Slovenije ter kot pridruženi organizator izdaje državnih obveznic RS78. Vse te dejavnosti potrjujejo vlogo banke kot primarne vpisnice in uradne vzdrževalke likvidnosti za evroobveznice RS, ki kotirajo na MTS Slovenia. Smo edina banka v Sloveniji, ki je tudi pridruženi organizator za izdaje ESM/EFSF (Evropski mehanizem za stabilnost/Evropski instrument za finančno stabilnost). Banka je leta 2016 aktivno sodelovala pri šestih izdajah obveznic, povečanju dveh obstoječih izdaj in šestnajstih avkcijah zakladnih menic.

Banka neguje trdne odnose z globalnimi partnerji in s tem ohranja svojo konkurenčno prednost, kar ji omogoča, da opravlja visokokakovostne storitve na področju finančnih instrumentov.

<-- PDF CHUNK SEPARATOR -->

Poglavje 4.3.

Nestrateški trgi in dejavnosti

Skupina sledi strategiji in ciljem iz Načrta prestrukturiranja, ki opredeljuje nestrateške trge in dejavnosti ter predvideva nadzorovano in postopno ukinjanje nestrateškega segmenta. Proces predvideva zmanjševanje vseh portfeljev in posledično znižanje stroškov. Strategija se izvaja z različnimi ukrepi, kot so prodaja družb, portfelja in premoženja ter izterjava ali prestrukturiranje posameznih terjatev, kot tudi z zapiranjem odvisnih družb v postopku likvidacije.

Rezultati nestrateških tujih trgov in dejavnosti NLB Skupine so se v letu 2016 v primerjavi z izgubo v višini 70,1 mio EUR v letu 2015 bistveno izboljšali. Še vedno pa je bila v tem segmentu zabeležena izguba v višini 18,9 mio EUR, ki bi ob upoštevanju učinkov prodaje nedonosnega portfelja znašala 11,9 mio EUR. Rezultat za leto 2016 vključuje dodatne oslabitve zaradi prodaje nedonosnega portfelja v višini 7,0 mio EUR in pozitivne učinke prodaje kapitalske naložbe v višini 4,9 mio EUR.

Med glavnimi dosežki nestrateških segmentov v letu 2016 je bilo znatno zmanjšanje stroškov poslovanja, ti so znašali 24,2 mio EUR oziroma kar 19 % manj kot leto prej (2015: 29,8 mio EUR).

Tabela 15: Rezultati segmenta nestrateških tujih trgov in dejavnosti

v mio EUR na konsolidirani osnovi

		Nestrateški trgi in dejavnosti
	2016	2016*	2015	Rast**
Čiste obresti	15,4	15,4	21,6	-29 %
Čisti neobrestni prihodki	10,9	10,9	-11,6	-194 %
Skupaj čisti prihodki	26,3	26,3	9,9	164 %
Stroški skupaj	-24,2	-24,2	-29,8	-19 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	2,1	2,1	-19,8	-111 %
Oslabitve in rezervacije	-20,9	-13,9	-50,1	-72 %
Rezultat pred davki	-18,9	-11,9	-70,1	-83 %
Neto krediti NBS	325,1		481,6	-32 %
Bruto krediti NBS	675,9		1.038,2	-35 %
Depoziti NBS	26,5		28,1	-6 %

* z izločenim efektom iz naslova prodaje slabih posojil

** rast za IPI izračunana glede na podatke z izločenim efektom prodaje slabih posojil

Bilančna vsota v segmentu nestrateških trgov in dejavnosti NLB Skupine je leta 2016 znašala 502,6 mio EUR. Glede na konec leta 2015 je bila 249,5 mio EUR manjša zaradi izvajanja Načrta prestrukturiranja in skladna s strategijo dezinvestiranja nestrateških dejavnosti. Nestrateški portfelj vključuje sredstva v portfelju banke (nestrateški portfelji slovenskih in mednarodnih izpostavljenosti) ter portfelje nestrateških odvisnih podjetij (ki jih financira skoraj izključno banka). Veliko večino nestrateških naložb predstavlja kreditna izpostavljenost (približno 65 %), manjši delež pa odpade na naložbene nepremičnine (približno 14 %), zasežene nepremičnine (približno 9 %), izpostavljenosti iz naslova lastniških naložb (približno 4 %) ter drugo.

Rezultati nestrateških tujih trgov in dejavnosti NLB Skupine so se v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 bistveno izboljšali.

Zmanjšanje kreditnega poslovanja banke s tujimi komitenti

Banka ne sklepa novih kreditnih poslov s podjetji, ki imajo sedež izven Slovenije in niso člani skupine podjetij s sedežem ali končnim upravičencem v Sloveniji. K znižanju izpostavljenosti v letu 2016 so pomembno vplivali izterjava v predsodnih in sodnih postopkih, znižanje izpostavljenosti iz rednih odplačil in znižanje izpostavljenosti iz garancij.

Dezinvestiranje nestrateških članic NLB Skupine

S ciljem zapiranja nestrateških članic NLB Skupine (ki večinoma opravljajo dejavnost lizinga, faktoringa in upravljanja z nepremičninami) je večina nestrateških odvisnih družb prenehala s sklepanjem novih poslov, portfelj pa se zmanjšuje z rednimi poplačili, izterjavo, prestrukturiranjem, prodajo ipd. Leta 2016 je bila zaključena likvidacija odvisne lizing družbe v Sofiji (Bolgarija), začeti pa so bili likvidacijski postopki v večini preostalih nestrateških članic, z izjemo lizing družb v Sloveniji in Bosni in Hercegovini ter nekaj drugih nematerialnih odvisnih družb.

K znižanju izpostavljenosti v letu 2016 so pomembno vplivali izterjava v predsodnih in sodnih postopkih, znižanje izpostavljenosti iz rednih odplačil in znižanje izpostavljenosti iz garancij.

Tabela 16: Članice NLB Skupine, za katere se je leta 2016 začel postopek likvidacije

Lizing	Odkup terjatev/forfeiting	Nepremičnine
NLB Leasing Beograd	NLB InterFinanz Zürich
NLB Leasing Podgorica	Prvi faktor Ljubljana	OL Nekretnine Zagreb
NLB Lizing Skopje	Prvi faktor Zagreb	PRO-REM Ljubljana
Optima Leasing Zagreb	Prvi faktor Sarajevo

* NLB Factoring - v likvidaciji, NLB Propria, Prospera Plus, LHB AG

Slika 41: Gibanje sredstev po dejavnosti (v mio EUR)

Prodaja lastniških naložb NLB

Banka je odprodajala tudi svoje lastniške naložbe, s čimer se je do konca leta 2016 vrednost tega portfelja še dodatno znižala na 21,7 mio EUR.

Aktivno upravljanje nepremičninskih naložb

Velik delež problematičnih naložb v portfelju je zavarovan z nepremičninami, zato je Skupina vzpostavila specializirano ekipo za prevzem, upravljanje in prodajo nepremičnin. Družbe za upravljanje so bile ustanovljene na treh pomembnih trgih: na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori (REAM Zagreb, REAM Beograd in REAM Podgorica). V Sloveniji je bil PRO-REM – v likvidaciji oddeljen od družbe NLB Leasing Ljubljana, vključno s sredstvi, upravljanjem nepremičnin in zaposlenimi.

Glavna naloga teh ekip za upravljanje je zagotavljanje strategij za ohranitev vrednosti lastniških nepremičnin oziroma vrednosti nepremičnin zastavljenih kot zavarovanje terjatev iz problematičnih naložb bodisi z začasnim prevzemom nepremičnin bodisi z zagotavljanjem procesa dezinvestiranja, ki ohranja vrednosti nepremičnine oziroma terjatve. V letu 2016 je ekipa podprla 236 transakcij z nepremičninami v vrednosti okoli 95 mio EUR.

Доверливи

Trustworthy

Pouzdani

Të Besueshëm

Vredni poverenja

Достојни поверења

Vredni zaupanja Poglavje 5

Доверливи Pouzdani Të Besueshëm Pouzdani Vredni poverenja Достојни поверења Trustworthy Vredni zaupanja Poglavje 5 Poglavje 5.1.

Upravljanje tveganj

Močan kapitalski in likvidnostni položaj

Področje upravljanja tveganj v NLB Skupini je pristojno za ocenjevanje, spremljanje in upravljanje tveganj v NLB, ki predstavlja matično družbo v Sloveniji, obenem pa je tudi kompetenčni center za šest bančnih članic v NLB Skupini. Poleg tega je odgovorno za več družb, ki opravljajo komplementarne nebančne storitve, ter preostale nestrateške odvisne družbe, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja.

V letu 2016 je bil dan velik poudarek nadaljnjemu izboljšanju kakovosti kreditnega portfelja ter njegovi ustrezni razpršenosti, s ciljem omejevanja koncentracije portfelja ter nadaljnjega zmanjševanja obsega nedonosnih izpostavljenosti in njihovega postopnega približevanja povprečni ravni EU bančnega sistema. V razmerah razmeroma nizkih tržnih obrestnih mer se Skupina sooča z visoko presežno likvidnostjo. Posledično veliko pozornosti posveča strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv, upoštevaje potencialno možna neugodna gibanja na finančnih trgih. Presežna

likvidnost in povpraševanje po produktih s fiksno obrestno mero sta imela velik vpliv na povečanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju. V tem kontekstu članice NLB Skupine posebno pozornost posvečajo obrestnim limitom, kjer se odraža nizka toleranca NLB Skupine do tovrstnega tveganja. Skupina je leto 2016 končala znotraj opredeljenega okvira profila tveganosti, kar se posledično odraža v močnem kapitalskem in likvidnostnem položaju Skupine.

Načela upravljanja tveganj

NLB je kot sistemsko pomembna banka vključena v enotni mehanizem nadzora (SSM), v okviru katerega izvaja nadzor enotna nadzorniška skupina, ki vključuje predstavnike Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Vse članice NLB Skupine poslujejo skladno z regulativo ECB, obenem pa odvisne družbe NLB Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, delujejo skladno s pravili, ki jih določajo lokalni regulatorji. Spremljanje in upravljanje tveganj v NLB Skupini se izvaja na

poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice NLB Skupine, v skladu s Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini.

Skupina daje velik poudarek in pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne organizacije. Glavna načela glede prevzemanja in upravljanja tveganj so opredeljena v Strategiji prevzemanja in upravljanja tveganj v NLB Skupini (Risk strategy), ki poseben poudarek namenja opredelitvi pripravljenosti za prevzemanje tveganj (Risk appetite), vključitvi analize tveganj v proces sprejemanja odločitev na strateški in operativni ravni, osredotočenosti na razpršenost s ciljem omejevanja visoke koncentracije, optimalni porabi kapitala in njegovi alokaciji, ustrezni, tveganjem prilagojeni cenovni politiki ter zagotavljanju skladnosti poslovanja z notranjimi akti in z zadevno regulativo.

Proaktivno upravljanje tveganj v letu 2016

Leta 2016 sta bili nadgrajena ključna dokumenta na področju upravljanja tveganj v Skupini, in sicer Izjava o opredelitvi za prevzemanje tveganj (Risk appetite) in Strategija za prevzemanje in upravljanje tveganj (Risk strategy). Poleg tega je Skupina nadgradila svoj sistem upravljanja tveganj z namenom dodatne podpore procesa sprejemanja poslovnih odločitev prek nadgradnje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP), uvedbe procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP), metodološke nadgradnje testiranja izjemnih situacij in dodatnega izboljšanja procesov na področju upravljanja.

Eden izmed ključnih ciljev upravljanja tveganj je ohranjanje preudarne ravni kapitalske ustreznosti NLB Skupine. Skupina sledi ravni kapitalske ustreznosti, opredeljeni v okviru vzpostavljenega procesa ICAAP, na ravni Skupine in posameznih bančnih članic, upoštevaje normalne pogoje poslovanja (regulatorna raven kapitalske ustreznosti) in stresne razmere. Skupina 31. decembra 2016 izkazuje visoko raven kapitalske ustreznosti (CET 1) v višini 17 %, kar je tudi skladno z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj ter je nad povprečjem EU bančnega sistema, ki ga je objavil Evropski bančni organ (EBA). V skladu s procesom nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) Skupina v letu 2017 izpolnjuje trenutno zahtevo glede količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1) in količnika skupnega kapitala kot tudi zahtevo, tako v tekočem obdobju kot tudi brez upoštevanja prehodnih določb (fully loaded requirements).

Drugi ključni cilj je ohranjati visoko raven in stabilno strukturo likvidnosti. Skupina izkazuje dober likvidnostni položaj na konsolidirani ravni in ravni posameznih bančnih članic, kar se odraža tudi v preseganju mejne vrednosti kazalnika LCR (po Delegiranem aktu), ki znaša 332 %, upoštevaje pripravljenost za prevzemanje tveganj) ter višini razpoložljivih rezerv, ki znaša 4.856 mio EUR. Tudi v primeru nastopa stresnega scenarija Skupina razpolaga z zadostno višino likvidnostnih rezerv v obliki plasmajev pri ECB, prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev in naložb na denarnem trgu. Financiranje NLB Skupine in posameznih bank članic temelji predvsem na nebančnih depozitih, kar se odraža v LTD kazalniku v višini

74 %, ki omogoča NLB Skupini potencial za nadaljnje povečanje obsega kreditiranja.

Izboljševanje kakovosti kreditnega portfelja je tretji in najpomembnejši cilj na področju tveganj, s poudarkom na kakovosti novih naložb, ki pripomorejo k razpršenosti kreditnega portfelja. Skupina je aktivno prisotna na trgu prek financiranja obstoječih in novih kreditno sposobnih komitentov. Nižja zadolženost podjetij v Sloveniji in njihovo uspešno prestrukturiranje sta pozitivno vplivala na odobravanje novih kreditov. V segmentu prebivalstva so v celotni regiji, v kateri posluje Skupina, opazni pozitivni trendi, ki se odražajo v izboljšanem zaupanju komitentov glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezani potrošnji in delnem okrevanju nepremičninskega trga. Skupina precejšnjo pozornost namenja novemu financiranju podjetij in prebivalstva, vzdržni volatilnosti kreditnega tveganja ter zagotavljanju vzdržne rasti bančnih članic Skupine.

Na slovenskem trgu se banka osredotoča na zagotavljanje celovitih storitev za segmente poslovanja s prebivalstvom, srednje velikimi in malimi podjetji, v segmentu poslovanja z velikimi podjetji pa krepi sodelovanje z izbranimi podjetji (preko zagotavljanja različnih vrst kreditiranja/investicijskih instrumentov). Druge bančne članice v JV Evropi, kjer je prisotna Skupina, so univerzalne banke, ki se osredotočajo predvsem na segment srednje velikih in malih podjetij ter na poslovanje s prebivalstvom. Skupina precejšnjo pozornost namenja novemu financiranju podjetij in prebivalstva, vzdržni volatilnosti kreditnega tveganja in zagotavljanju vzdržne rasti bančnih članic Skupine.

Eden od ključnih ciljev je zagotavljanje celovitih storitev strankam ob sočasnem preudarnem prevzemanju tveganj. V obstoječi strukturi bruto naložbenega portfelja (ki vključuje bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti) znaša delež danih naložb prebivalstvu 33,8 %, delež naložb velikim podjetjem 21,0 %, delež naložb malim in srednje velikim podjetjem ter mikro družbam 27,3 %, preostanek portfelja pa predstavljajo druge likvidne naložbe.

Dosedanja prizadevanja se odražajo v razmeroma nizkem obsegu novih slabih posojil ter vzdržni ravni dodatno oblikovanih rezervacij za kreditna tveganja (cost of risk) v letu 2016, kar je deloma povezano tudi z izboljšanjem makroekonomskih razmer.

Skupina je vzpostavila zmogljivosti za postopno uvedbo široke palete naprednih pristopov na področju spremljanja in ocenjevanja kreditnih tveganj, ki temeljijo na matematičnih in statističnih modelih. Modeli, ko so bili interno razviti za potrebe stresnega testiranja ter presojo tržnega in likvidnostnega tveganja, so bili dodatno nadgrajeni, upoštevaje pričakovana gibanja relevantnih makroekonomskih dejavnikov.

Na področju prestrukturiranja problematičnih naložb in izterjave se Skupina večinoma še vedno ukvarja z izpostavljenostmi iz naslova slabih posojil iz preteklih obdobij, hkrati pa se intenzivno osredotoča na aktivno reševanje novih primerov s poudarkom na še hitrejšem in aktivnejšem pristopu prestrukturiranja in izterjave. Strukturiran pristop, izoblikovan v preteklosti, in uspešna uporaba raznih orodij prestrukturiranja sta omogočila ozdravitev številnih komitentov v letu 2016 in prenos teh komitentov v poslovni del.

Opomba: Bruto izpostavljenost vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah.

Slika 42: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po segmentih

Slika 43: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po boniteti komitentov (v mio EUR) konec leta

Banka je dosegla precejšen napredek pri prestrukturiranju naložb prebivalstva, pri čemer se osredotoča na sistematičen pristop in proaktivno uporabo standardiziranih orodij za pravočasno prestrukturiranje izpostavljenosti do fizičnih oseb.

Trdna zavezanost NLB Skupine k proaktivnemu zniževanju obsega nedonosnih izpostavljenosti se je nadaljevala tudi v letu 2016. Natančno opredeljeni cilji in stalno spremljanje izvajanja so ji omogočili precejšnje dodatno zmanjšanje obsega nedonosnega portfelja. Obseg nedonosnih posojil v NLB Skupini se je znižal s 1.896 mio EUR na 1.299 mio EUR, kar ne vključuje prestrukturiranih izpostavljenosti v preteklem letu, ki imajo dober potencial za ozdravitev v letu 2017. Realizirana prodaja nedonosnega portfelja vlagateljem v dveh tranšah (pravne in fizične osebe) je privedla do zmanjšanja izpostavljenosti iz naslova slabih posojil v višini 233,3 mio EUR. Vsi učinki skupaj so povzročili zmanjšanje deleža slabih posojil z 19,3 % na 13,8 %, medtem ko se je ta delež po metodologiji EBA zmanjšal s 14,3 % na 10,0 %.

Stopnja pokritja, ki ostaja visoka (76,1 %), je pomembna prednost NLB Skupine (povečanje za 3,9 odstotne točke). Povečala se je tudi stopnja pokritja slabih posojil in je znašala 64,6 %, kar je precej nad povprečjem EU bančnega sistema, ki ga je objavil EBA (44,3 %). To omogoča

Slika 44: Delež nedonosne izpostavljenosti NLB Skupine (% nedonosne izpostavljenosti konec leta po definiciji EBA)

Opomba: Stopnja pokritja portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

Slika 45: Stopnja pokritja NLB Skupine (v % konec leta)

dodatno zmanjšanje slabih posojil brez pomembnega vpliva na strošek dodatnih rezervacij (cost of risk) v naslednjih letih.

Pri obravnavi tržnih tveganj se Skupina ravna po tem, da ta tveganja ne smejo imeti znatnega vpliva na poslovanje posamezne članice ali celotne Skupine. Skupina opravlja glavnino poslovnih dejavnosti v evrih, bančne članice pa v svojih domačih valutah in delno tudi v evrih.

Posledično je izpostavljenost NLB Skupine obrestnemu tveganju razmeroma majhna, vendar se je v zadnjem času nekoliko povečala kot posledica presežne likvidnosti in okolja, zaznamovanega z zelo nizkimi obrestnimi merami. Občutljivost neto obrestnih prihodkov banke bi v primeru povišanja Euriborja za 50 bazičnih točk znašala 14,9 mio EUR, medtem ko bi bila izpostavljenost v primeru znižanja Euriborja manjša zaradi uporabe pogodbene klavzule, ki vključuje obrestno dno. BPV (Basis Point Value) občutljivost za 200 bazičnih točk znaša 14,8 % kapitala.

Neto odprta devizna pozicija je nizka in predstavlja manj kot 5,7 % kapitala. Neto valutne pozicije bančnih članic NLB Skupine so v splošnem nekoliko bolj odprte kot na ravni celotne Skupine, vendar

Slika 46: Stopnja pokritja slabih posojil NLB Skupine (v % konec leta)

ostajajo njihove odprtosti kljub temu nizke (v skladu z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje valutnih tveganj) ter so večinoma omejene na valuto evro.

Izpostavljenost iz naslova trgovanja je dovoljena samo v NLB kot matični družbi. Posledično je zelo omejena, zato ne predstavlja materialnega tveganja v sklopu poslovanja NLB Skupine.

Na področju operativnih tveganj si je Skupina dodatno prizadevala za proaktivno preprečevanje in zmanjševanje morebitnih potencialnih škod v prihodnosti. Posebna pozornost je bila namenjena vzpostavitvi sistema stresnega testiranja, ki temelji na modeliranju škodnih dogodkov in analizi scenarijev, ki se nanašajo na potencialne malo verjetne dogodke, katerih učinek je lahko visok. Poleg tega so bili vzpostavljeni ključni kazalniki tveganj, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja za širše področje operativnih tveganj, s ciljem izboljšanja obstoječih notranjih kontrol in zagotavljanja pravočasnega odziva, ko je to potrebno.

Poleg tega je Skupina preudarno upravljala tudi druga nefinančna tveganja v okviru procesa ICAAP, kot so strateško tveganje, tveganje ugleda, kapitalsko tveganje in tveganje dobičkonosnosti.

član uprave

Na poti, na katero smo se podali odločno, osredotočeno in odgovorno pred tremi leti, smo dosegli postavljeni cilj. Postavili smo trdne temelje našega prihodnjega poslovanja Skupine. Andreas Burkhardt

"

Leto 2016 si bomo zapomnili kot leto, v katerem smo dosegli prelomno točko na področju upravljanja slabih posojil. V tem posebnem letu smo izjemno zmanjšali obseg slabih kreditov, in sicer za visokih 31 odstotkov, na raven pod 1,3 milijarde evrov. Posledično se je delež slabih posojil, ki je leta 2014 znašal 25,1 odstotka znižal na vzdržnih 13,8 odstotkov, delež slabih posojil po EBA metodologiji pa je že dosegel nivo 10 odstotkov. Na poti, na katero smo se podali odločno, osredotočeno in odgovorno pred tremi leti, smo dosegli postavljeni cilj. Postavili smo trdne temelje našega prihodnjega poslovanja Skupine.

Tako učinkovito zmanjševanje obsega slabih posojil je bilo mogoče zaradi dobrih rezultatov na področju izterjave ter nadaljnjega dezinvestiranja na ravni sredstev kot tudi naložbenega portfelja. V letu 2016 je NLB izvedla dve pomembni transakciji, vezani na prodajo portfeljev slabih posojil do slovenskih podjetij in do slovenskih fizičnih oseb. Odprodaja teh portfeljev slabih posojil je močno pripomogla k znižanju oziroma izboljšanju deleža nedonosnih izpostavljenosti iz naslova slabih posojil, hkrati pa je omogočila sprostitev virov za še hitrejše reševanje preostalih nedonosnih izpostavljenosti. Naša stopnja pokritja, ki ostaja na visokih 76,1 odstotka (povečanje za 3,9 odstotne točke v primerjavi z 2015), predstavlja pomembno prednost za nadaljnje uspešno in stabilno poslovanje NLB Skupine. Stopnja pokritja slabih posojil NLB Skupine se je v letu 2016 povečala na 64,6 odstotkov, kar je precej nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga je objavila EBA (44,3 odstotka). To nam bo v naslednjih letih omogočalo dodatno zmanjšanje slabih posojil brez pomembnega vpliva na strošek dodatnih rezervacij (cost of risk).

Tudi v prihodnje bomo osredotočeni na spremljanje uspešnosti poslovanja prestrukturiranih komitentov ter prehod njihovega statusa v kategorijo 'ozdravljeni komitenti'. Zavezani smo spremljanju svojih komitentov skozi njihov celoten življenjski cikel. Želimo biti partner na njihovi poti do uspeha ter podpora in pomoč v času, ko se soočajo s težavami ali drugimi izzivi.

Poglavje 5.2.

Kadri

Na dobri poti do vitkejše in učinkovitejše organizacije

NLB je v zadnjih petih letih naredila velikanski napredek na področju upravljanja s kadri. Uvedla je sistem ciljnega vodenja, razvojne načrte za zaposlene, sistem napredovanja, objektivno ocenjevanje, sistem nagrajevanja in program upravljanja s talenti, pri čemer so zaposleni deležni rednega usposabljanja in izobraževanja.

NLB Skupina že od leta 2012 z odločnimi in kompleksnimi ukrepi postopoma zmanjšuje število zaposlenih kot del reorganizacije. V zadnjih petih letih je Skupina zmanjšala število zaposlenih za 17,1 %, sama NLB pa za 22,3 %. Ta strateški korak je bil izveden z največjo odgovornostjo do zaposlenih in v dialogu s predstavniki zaposlenih.

V NLB delujeta Svet delavcev in Sindikat NLB, banka pa sodeluje tudi s Sindikatom bančništva Slovenije. Sodelovanje med deležniki je dobro, brez konfliktov, prav tako se banka ne sooča s tožbami ali drugimi konflikti z zaposlenimi.

= 1 zaposleni

Tabela 17: Zaposleni v NLB Skupini po državah

Država	Število zaposlenih (na dan 31. 12. 2016)
Slovenija*	3.065 (NLB: 2.885, ostalo: 180)
Srbija	424
Bosna in Hercegovina (Republika Srbska, Federacija Bosne in Hercegovine)	942
Črna gora	342
Makedonija	891
Kosovo	489
Ostalo	22
Skupaj (NLB Skupina)	6.175
Skupaj (NLB d.d.)	2.885

Opomba: *brez družb Bankart, Prvi Faktor, NLB Vita, Skupna PD in Sisbon.

V zadnjih letih je NLB znatno izboljšala upravljanje kadrov.

Z novo kadrovsko in organizacijsko strategijo postajamo dobro uglašen orkester

Skupina je leta 2016 sprejela novo poslovno strategijo in sprožila ključne strateške pobude, da bi med drugim vzpostavila vitkejšo organizacijo, optimizirala procese in uresničila novo strategijo IT, osredotočeno na digitalizacijo, poenostavitev in prilagoditev organizacijske strukture. Rezultat teh pobud bo tudi zmanjšano število zaposlenih v prihodnjih letih. Na podlagi tega so bile sprejete nova kadrovska strategija in nadaljnje posamezne kadrovske strategije za posamezne organizacijske enote s ciljem prestrukturiranja zaposlenih, zlasti njihovega znanja in spretnosti, za lažje prilagajanje potrebam v prihodnosti.

Strategija opredeljuje devet ključnih osnovnih področij s trenutnim statusom razvoja, načine in metode za izboljšave ter doseganje postavljenih ciljev do konca 2021, ter opredeljuje KPI-je po posameznem področju za merjenje napredka v razvoju.

Ponosni na to, da smo prva slovenska družba, ki je prejela certifikat 'Top Employer'

Leta 2016 je NLB kot prva družba v slovenski lasti prejela certifikat 'Top Employer'. NLB je certifikat znova prejela tudi leta 2017 z vpeljavo več kot 60 kadrovskih izboljšav. Raziskava med zaposlenimi v letu 2016 je pokazala, da sta organizacijska klima in zavzetost zaposlenih boljši v vseh segmentih glede na leto 2015. NLB namenja veliko pozornosti tudi upravljanju s talenti in družbeni odgovornosti do zaposlenih.

Nadaljevanje dolge tradicije izobraževanja

Banka ima dolgo tradicijo na področju izobraževanja, saj Izobraževalni center NLB deluje že več kot 40 let.

Vzpostavljena sta sistematično izobraževanje in usposabljanje zaposlenih s poudarkom na pridobivanju novih znanj za podporo procesom, v kombinaciji z novimi metodami prenosa znanj, kot na primer: coaching, mentorstvo, pripravništvo, e-izobraževanje itd. S pomočjo izobraževanja banka oblikuje novo organizacijsko kulturo in sooblikuje nove poslovne prakse, saj sta izobraževanje in poslovna strategija tesno povezani.

Namen vseh dejavnosti Izobraževalnega centra je usposobiti vse zaposlene za doseganje poslovnih ciljev in s tem okrepiti njihov osebni razvoj ter delovati družbeno odgovorno do vseh udeležencev.

Zaposleni so dosledno vključeni v izobraževanje glede na trenutne in prihodnje razvojne potrebe njihovega delovnega področja, glede na letne razvojne načrte ali individualne karierne načrte.

Cilj politike banke je čim večji razvoj zaposlenih, z notranjimi strokovnjaki pa je to mogoče doseči na najučinkovitejši (lažje prilagajanje bančni praksi in posebnim potrebam delovnega mesta in delovnega procesa) in najbolj gospodaren način (prilagodljiv čas, posvečen velikemu številu zaposlenih ob majhnih stroških). Leta 2016 je banka pripravila več kot 96,2 % internih izobraževanj, v sodelovanju s približno 120 lastnimi strokovnjaki. Leta 2016 se je različnih oblik izobraževanja in usposabljanja udeležilo tudi 583 zaposlenih iz NLB Skupine.

Z upravljanjem talentov se gradijo temelji za prihodnje uspehe

Banka je v letu 2016 naredila največji napredek na področju upravljanja s talenti. Vzpostavila je celovit proces identifikacije talentov, kalibracije in tudi uradno uvedla omenjeni program. Banka je sistematično uvedla tudi on-boarding program (program vključevanja novozaposlenih), optimizirala sprejete kadrovske strategije po organizacijskih enotah in uvedla nove izobraževalne akademije, ukrojene za pridobivanje posebnih znanj po posameznih področjih in organizacijskih enotah.

Po opravljeni identifikaciji talentov s strani nadrejenih je bila izvedena kalibracija ob sodelovanju uprave. Identificirani talenti so bili razdeljeni na tri skupine: talenti za vodje, talentirani strokovnjaki in mladi talenti. Končni seznam talentov je formalno odobrila uprava.

Banka je za razvoj talentov oblikovala razvojne programe s posebno vsebino, ki zadovoljujejo potrebe vseh treh skupin talentov. Vsi programi vključujejo kombinacijo razvojnih dejavnosti za pridobivanje znanja in spretnosti na področju strateškega vodenja, strateškega načrtovanja, doseganja ciljev, vodenja projektov, širšega razmišljanja zunaj ustaljenih okvirov, ustvarjalnega razmišljanja, učenja angleščine itd. To bo doseženo z uporabo različnih razvojnih dejavnosti: izobraževanja, usposabljanja, projektnega dela, coachinga in mentorstva.

Namen intenzivnega razvoja talentov je ciljno usmerjen poklicni razvoj najboljših posameznikov v banki, da bodo v prihodnosti pripravljeni na prevzemanje najzahtevnejših položajev v NLB Skupini. Z omogočanjem poklicnega razvoja talentov želi banka zadržati najboljše kadre.

Da bi vedno imeli na voljo visoko usposobljene naslednike vodij za vse poslovodne funkcije, so bili identificirani zaposleni za udeležbo v razvojnem

programu v letu 2017, v okviru katerega bodo razvijali svoje vodstvene sposobnosti.

Sistem nagrajevanja kot motivacija za zavzete in predane zaposlene

Plače zaposlenih so določene v fiksnih zneskih, s kolektivnimi pogodbami pa je omogočeno tudi variabilno nagrajevanje, kar banki dovoljuje nagrajevanje najboljših v vsakem četrtletju.

Poslovno strategijo NLB in cilje organizacijskih enot opredelijo vodje organizacijskih enot s pristopom od zgoraj navzdol in so podlaga za opredelitev ciljev posameznih zaposlenih. Načrtovanje četrtletnih oziroma polletnih ciljev posameznega zaposlenega izhaja iz načrta organizacijske enote, kar vodja organizacijske enote predstavi zaposlenim in je podlaga za:

polletno oziroma četrtletno ocenjevanje delovne uspešnosti zaposlenega,
razgovor med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi o doseganju, preseganju ali nedoseganju ciljev,
postavitev akcijskih načrtov izboljšav in
izplačilo dela plače na podlagi osebne delovne uspešnosti.

Vodja organizacijske enote četrtletno ali polletno preverja doseganje postavljenih ciljev organizacijske enote in zaposlenega, ugotavlja preseganja in nedoseganja oziroma odstopanja ter o tem obvesti nadrejene. Našteto je podlaga za ustrezno planiranje in postavljanje ciljev za naslednje ocenjevalno obdobje.

Cilje se postavi po metodi SMART, kar pomeni, da morajo biti: (a) jasni (cilj se opredeli na kratko in razumljivo), (b)

merljivi (vodja organizacijske enote točno opredeli rezultat), (c) izzivalni (cilj se nanaša na obseg in zmožnost doseganja cilja) ter (d) realni in opredeljeni z rokom (časovnim okvirom).

Družini prijazno podjetje

Polni certifikat Družini prijazno podjetje je banki decembra 2014 podelila neprofitna in neodvisna organizacija Ekvilib Inštitut, skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Namen certifikata je lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja zaposlenih.

Ključne koristi za zaposlene:

prosti delovni dan za spremljanje otrok v šolo na prvi šolski dan, spremljanje otrok zadnjih razredov osnovne šole na informativnih dnevih, pri selitvi ter spremljanje družinskih članov v primeru resnejše bolezni,
možnost prilagodljivega delovnega časa ali ur plačanega dopusta za uvajanje otrok v vrtec,
plačana odsotnost z dela zaradi izrednih družinskih razlogov,
organizacija varstva otrok v času poletnih in zimskih počitnic (NLB Vesele počitnice) s strani banke,
ponudba dodatnih ugodnosti pri bančnih storitvah, vključno s finančnim svetovanjem zaposlenim,
novoletna darila za otroke in darila za novorojenčke ter socialna pomoč za otroke preminulih zaposlenih banke za pomoč pri njihovem izobraževanju,
prosti dan za izkoristek presežnih delovnih ur, čeprav so jih dosegli z nadurnim delom, ki ni bilo obvezno.

Zaposleni na vodstvenih delovnih mestih so vsako leto obveščeni glede dejavnosti in ukrepov družini prijaznega podjetja, letno se morajo tudi udeležiti e-izobraževanja. Omenjeno področje se predava tudi v Bančni šoli za vodje. Direktorje in vodje ocenjujejo podrejeni po metodi 360 stopinj, del katere je tudi ovrednotenje sposobnosti vodje, da uskladi delovno in zasebno življenje zaposlenih.

Članice NLB Skupine morajo ohranjati ukrepe in dejavnosti, ki so bili vzpostavljeni v postopku pridobivanja certifikata. V celotnem postopku delo spremlja ocenjevalec/svetovalec na podlagi letnih poročil, ki jih revidira Ekvilib Inštitut.

Število zaposlenih, ki so deležni ukrepov, vsako leto raste. Leta 2016 je ukrepe izkoristilo 7.974 zaposlenih, kar pomeni, da je povprečno vsak zaposleni izkoristil 2,6 ukrepa letno. Banka vsako leto dodaja tudi nove ukrepe.

Vedno boljša organizacijska klima in zavzetost zaposlenih

Učinki kadrovske strategije NLB se merijo z raziskavo o organizacijski klimi in zavzetosti zaposlenih, v kateri se oceni raven motiviranosti zaposlenih in njihova pripravljenost, da vložijo več naporov, kot je pričakovano, kar oboje prispeva k

uspešnosti podjetja. Raziskava je pokazala, da se je leta 2016 delež zavzetih zaposlenih povečal za 7 % v primerjavi z letom 2015. Delež nezavzetih se je zmanjšal v enakem deležu.

Pri merjenju organizacijske klime in zavzetosti zaposlenih se NLB osredotoča na posameznikovo dojemanje ter opis socialnega okolja. NLB ocenjuje 16 sklopov. Največje pozitivne spremembe so bile ugotovljene v sklopih kakovost, vodenje in motivacija. Največja pozitivna sprememba je bila ugotovljena v sklopih pripadnost organizaciji, organizacija in motivacija. V primerjavi z letom 2015 se je ocena izboljšala v vseh 16 sklopih.

V raziskavi je sodelovalo 72,36 % zaposlenih v NLB, kar velja za nadpovprečno udeležbo v Sloveniji. V raziskavi v letu 2015 se je odzvalo 71 % zaposlenih, leta 2014 pa 61 %.

> 980

udeležencev dejavnosti banke za izboljšanje zdravja na delovnem mestu in kakovosti življenja

> 118.000

ur izobraževanja v letu 2016

> 1.000

izobraževalnih programov, izvedenih v letu 2016

Vesna Vodopivec direktorica, Sektor za upravljanje s kadri in razvoj organizacije

Ko ocenjujemo pozitivne rezultate leta 2016, ne smemo pozabiti na tiste, ki so za to najbolj zaslužni – na naše zaposlene. Take rezultate je namreč mogoče doseči le z zavzetimi sodelavci, ki so strokovnjaki na svojih področjih in ki nenehno vlagajo v svoje znanje. Banka in celotna NLB Skupina to odločno podpirata. V letu 2016 je NLB prvič prejela certifikat najboljšega delodajalca 'Top Employer'. Našim sodelavcem želimo pomagati na njihovi poti do poslovne odličnosti "

in jih podpirati pri stalnem razvoju. Zato je naša banka s ponosom sprejela ta certifikat, saj ta prepoznava, kako pomembni so pogoji, ki jih delodajalci ustvarjamo za svoje zaposlene. Še naprej bomo podpirali nadaljnji razvoj naših zaposlenih in izpopolnjevali program talentov znotraj celotne NLB Skupine. Prepričani smo namreč, da je strateške cilje veliko lažje doseči z delovnimi in zavzetimi strokovnjaki.

Дигитални

Digitalni Poglavje 6

Digitalni

Digjital

Digital

Дигитални

Digitalni

Poglavje 6.1.

Informacijska tehnologija in procesiranje

Informacijska tehnologija

Izgradnja konkurenčne prednosti na podlagi nove strategije IT

Tehnologija je bistvo sodobnega družbenega in poslovnega okolja. Zato je informacijska tehnologija temelj vsega poslovanja v NLB. Agilna IT funkcija ima ključno vlogo pri zagotavljanju visoke ravni informacijske varnosti in razpoložljivosti ter pri izgradnji vzdržne konkurenčne prednosti na trgu.

NLB je na poti, da naredi enega najpomembnejših korakov preobrazbe v svoji zgodovini. Banka z uvajanjem novih bančnih storitev in funkcionalnosti, ki temeljijo na digitalizaciji produktov in procesov ter uporabniški izkušnji, uvaja pomembne poslovne spremembe, ki bodo znatno spremenile njeno poslovanje in

kulturo. Temeljni kamen tega procesa preobrazbe je in bo informacijska tehnologija.

Leta 2016 je banka potrdila novo strategijo IT. Vključuje naslednje najpomembnejše vidike: informacijska arhitektura podjetja, upravljanje in procesi razvoja, upravljanje informacijskih virov, podora inoviranju in identifikacija sinergij v NLB Skupini. Prihodnji model upravljanja informacijske tehnologije naslavlja ključna vprašanja obstoječega modela ter vključuje spremembe, potrebne za uspešno izvajanje strategije IT in poslovne strategije do leta 2020.

Pregled infrastrukture v Sloveniji = 10 enot

2 podatkovna centra z zmogljivostmi za okrevanje po katastrofi

2 strežnika glavnega računalnika znamke IBM

150 fizičnih strežnikov

330 virtualnih strežnikov

800 TB
prostora na diskih

450 aktivnih omrežnih naprav 558 bankomatov

Infrastruktura v tujih bančnih odvisnih družbah

Mednarodne odvisne družbe poslujejo neodvisno na podlagi rešitev, ki so prilagojene velikosti zadevnega trga.

Skupina namerava za dosego ciljev iz nove strategije začeti s pregledom sedanje tehnološke arhitekture od zgoraj navzdol in opredeliti prehod na poenostavljeno, manj kompleksno okolje IT, ki bo lahko podprlo visoke zahteve vsekanalnega okolja. Slednje mora delovati v realnem času in temelji na upravljanju podatkov. Tak prehod zahteva večletno delo, usmerjen pa je k uresničenju načrtovanih učinkov, med katerimi sta tudi zmanjšanje nekaterih stroškov in ohranitev vodilnega tržnega položaja NLB Skupine. Visoko na tem seznamu sta tudi aktivnejše prepoznavanje in izkoriščanje sinergij v Skupini.

Leto uvajanja inovativnih produktov in vzdrževanja visokih standardov varnosti

Agilna IT funkcija še naprej velja za ključno pri vzdrževanju konkurenčne prednosti. Leta 2016 je banka ohranila visoke ravni informacijske varnosti in razpoložljivosti, trenutna zanesljivost banke pa je 99,97-odstotna. NLB za vzdrževanje visoke ravni informacijske varnosti in zagotavljanje skladnosti z zadevno zakonodajo o varstvu informacij in osebnih podatkov nenehno izboljšuje svojo tehnologijo in poslovanje.

Ena najpomembnejših nalog, ki jih je področje IT opravilo leta 2016, je bila uvedba Klikpro, mobilnega bančništva za podjetja. Prva različica, ki je bila na voljo julija, je uporabnikom omogočila pregledovanje stanja na računih, podrobnosti plačilnih nalogov, ročen vnos UPN in funkcijo "slikaj in plačaj", kalkulator za izračun DDV in druge funkcije. Prenovljena je bila tudi grafična podoba. Nadgradnja aplikacije decembra 2016 je omogočila še plačila v tujino, menjavo valut in nekatere druge funkcije. Banka ima že 3.403 uporabnikov platforme Klikpro (stanje na dan 31. 12. 2016).

Podobno je bila nadgrajena platforma Klikin za mobilno bančništvo za posameznike. Omogočene so bile uporabniku prijazne funkcionalnosti, kot so "slikaj in plačaj", samodejna izpolnitev podatkov o prejemniku pri plačevanju z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN) in pošiljanje podrobnosti o plačilu na naslov elektronske pošte. Tudi tu je bila grafična podoba spremenjena in posodobljena. Odziv komitentov na Klikin je bil odličen in imamo že 55.433 uporabnikov (stanje na dan 31. 12. 2016).

Še en pomemben projekt, ki ga je banka končala, je bila uvedba e-podpisa v vseh poslovalnicah. Poleg e-podpisa so bili optimizirani postopki kreditnega toka - vsi vhodni dokumenti so zdaj na voljo v elektronski obliki. Vsi dokumenti se v realnem času shranijo v centralnem arhivu in so prek sistemov poslovnega dela takoj na voljo vsem pooblaščenim bančnim delavcem. To je še en korak k napredujoči digitalizaciji kot temelju ohranjanja in ustvarjanja konkurenčnosti na trgu v prihodnosti.

Banka uspešno utrjuje svoj položaj tržnega inovatorja z uvajanjem edinstvenih mobilnih in spletnih platform, ki komitentom omogočajo storitve, kot so funkcija "slikaj in plačaj", možnost nakazila sredstev prek telefonskega imenika ter uvedba video klicev in klepeta na spletni strani banke. Načrtujemo, da bomo prva banka, ki bo ponudila kreditni postopek od začetka do konca.

Sodobna infrastruktura za prihodnje izzive

Banka zaradi zavezanosti digitalizaciji namenja veliko pozornosti vzpostavitvi sodobne infrastrukture. Leta 2016 smo uspešno zagotovili digitalno podporo največjemu slovenskemu trezorju. Kot edina finančna ustanova smo dosegli največji tržni delež pri izdanem certifikatu v Sloveniji in v letu 2017 načrtujemo uvedbo tehnologije oblakov za podpis na daljavo. Zagotavljamo učinkovito zunanje izvajanje procesiranja plačil na nacionalni in regionalni ravni.

NLB je v procesu vzpostavitve nove podatkovne infrastrukture in praks upravljanja podatkov, s čimer bo sčasoma zagotavljala standardizirane storitve globalne podatkovne infrastrukture za vse strateške odvisne družbe NLB Skupine. Novi podatkovni ekosistem bo NLB Skupini omogočal, da izkoristi sinergije na različnih področjih bančnega poslovanja.

Banka zaradi zavezanosti digitalizaciji namenja veliko pozornosti vzpostavitvi sodobne infrastrukture.

Današnji projekti so temelji za digitalno dobo

Naše področje IT si močno prizadeva za uvedbo smiselnih sinergij v NLB Skupini. V sklopu strategije raziskujemo možne sinergije zlasti na področjih upravljanja podatkov, upravljanja odnosov s strankami in rešitvah za digitalne prodajne kanale. Produkti, ki ustrezajo vsem bankam v NLB Skupini, bodo nabavljeni centralno, v različnih bankah pa bodo ustanovljene dobro usposobljene podporne ekipe za podporo določenim področjem za vse članice NLB Skupine.

Pri iskanju virov za ciljne arhitekturne komponente se bo banka osredotočila na usmerjenost k strankam. Z robustnim upravljanjem in enotnimi rešitvami na področju digitalnih platform, upravljanja podatkov in upravljanja odnosov s strankami je mogoče doseči otipljive sinergije v vsej NLB Skupini.

Operativno poslovanje

Ohranitev položaja vodilnega in najbolj zaupanja vrednega ponudnika plačilnih storitev

V letu 2016 je banki uspelo zadržati vlogo vodilnega in najbolj zaupanja vrednega ponudnika plačilnih storitev. Posebna pozornost je bila namenjena kakovosti, zanesljivosti in varnosti plačilnih storitev z namenom zadovoljevanja vedno bolj zahtevnih potreb komitentov, tako potrošnikov kot tudi podjetij. Na področju obdelave plačil so bile dosežene nadaljnje izboljšave učinkovitosti in avtomatizacije, ki so se odrazile v višji stopnji avtomatskega procesiranja transakcij (t.i. STP).

Partnerji banke so vodilni ponudniki na tem področju, ki nudijo najvišjo raven strokovnega znanja, celo regionalne banke, ki zelo dobro poznajo trge, pomembne za komitente. Mreža računov banke je bila leta 2016 dodatno racionalizirana - tako ima banka trenutno 46 računov pri 36 vodilnih ponudnikih. Ta trend se bo verjetno nadaljeval, ne samo z vidika skladnosti poslovanja, temveč tudi zaradi dobičkonosnosti.

V skladu s trendi digitalizacije in na podlagi pričakovanih zakonodajnih sprememb je banka začela s številnimi razvojnimi aktivnosti (tako interno kot tudi v sodelovanju z zunanjimi deležniki) z namenom pravočasnega odziva na nove izzive in izvedbe potrebnih prilagoditev. Tako sta bila v letu 2016 uvedena dva nova projekta, in sicer projekt takojšnjih plačil in projekt uvedbe kode za hitri odziv (QR code) na univerzalni plačilni nalog oziroma UPN. Cilj projektov je izboljšanje izkušnje uporabnikov zaradi hitrejšega izvrševanja

njihovih plačil (t.j. takoj oziroma v manj kot 10 sekundah) in poenostavitev odreditve ter procesiranja plačilnih nalogov (na podlagi uporabe QR kode).

S procesom optimizacije do prožne in dinamične podpore poslovanju s finančnimi instrumenti

Leta 2016 je banka nadaljevala z racionalizacijo in optimizacijo poslovanja ter je uvedla številne izboljšave in avtomatizacije procesov v zaledni službi. Najpomembnejše so bile izvedene pri podpori borznemu posredništvu, kjer se je število komitentov banke povečalo za 150 % iz naslova obveznega prenosa vrednostnih papirjev komitentov z registrskih računov pri Centralno Klirinški Depotni Družbi (KDD) na trgovalne račune. Banka zavzeto in predano ponuja komitentom celovite in profesionalne storitve, zagotavlja učinkovito upravljanje operativnega in poravnalnega tveganja ter optimizira stroške.

Ker na začetku leta 2017 poteka integracija slovenskega kapitalskega trga v TARGET2-Securities (T2S), enotno vseevropsko platformo za poravnavo vrednostnih papirjev v denarju centralne banke, je bilo treba večino prilagoditev zagotoviti v letu 2016. Poleg prilagoditve lastnih procesov za poravnave poslov z vrednostnimi papirji so bile na novo razvite tudi storitve za komitente v okviru T2S plačilne banke (banka bo edina v Sloveniji, ki bo ponujala dostop do namenskih denarnih računov v sistemu T2S za druge stranke).

Banka si z nadaljnjo optimizacijo procesov in sledenjem trendom digitalizacije prizadeva zagotoviti izboljšano uporabniško izkušnjo.

Vzpostavitev največjega centra za obdelavo gotovine v Sloveniji

Sektor za trezor in oskrbo z gotovino oskrbuje poslovalnice in bankomate banke z gotovino ter zagotavlja stalno razpoložljivost visoko kakovostnih bankovcev in kovancev za celotno poslovno mrežo. Poleg tega centralni trezor banke zagotavlja gotovino za mreže poslovalnic in bankomatov 12 drugih bank v Sloveniji.

Leta 2016 so zaposleni v Sektorju za trezor in oskrbo z gotovino NLB dokončali pomemben investicijski projekt, ki je bil največji investicijski projekt banke v zadnjih letih. V Ljubljani je bil zgrajen največji center za obdelavo gotovine v Sloveniji. Omogočil je avtomatizacijo postopkov in s tem zmanjšanje stroškov na tem področju. NLB je za pokrivanje vseh posebnosti obdelave gotovine razvila lastno IT aplikacijo. Ta omogoča ustrezno podporo avtomatizirani obdelavi gotovine ter avtomatizirano zajemanje in prenos podatkov. NLB je razvila tudi spletno okolje, v katerem lahko informacije o gotovinskih naročilih izmenjuje s komitenti. Tako lahko komitenti NLB (banke in podjetja) pošiljajo naročila za gotovinske storitve in spremljajo statuse naročil. Banka stalno razvija notranje postopke in odnose s strankami. Tako je bila leta 2016 večina papirologije v zvezi s prevozom gotovine digitalizirana z uvedbo mobilne telefonske aplikacije.

László Pelle član uprave

Našim komitentom želimo ponuditi izvirne pristope in povsem nove rešitve, ki jim bodo v podporo pri poslovanju prek vseh kanalov. Sodobni svet postaja izjemno mobilen. Našim strankam želimo biti sopotnik na vsakem njihovem koraku.

Bančna industrija se sooča z velikimi izzivi. Hiter razvoj novih tehnologij prinaša nove načine poslovanja in vrhunske poslovne modele, hkrati pa regulatorne institucije postavljajo tudi nova pravila, ki spremljajo ta nagel razvoj. NLB si želi strank, ki potrebujejo in iščejo inovativne storitve. Našim komitentom želimo ponuditi izvirne pristope in povsem nove rešitve, ki jim bodo v podporo pri poslovanju prek vseh kanalov. Sodobni svet postaja izjemno mobilen. Našim strankam želimo biti sopotnik na vsakem njihovem koraku. "

Informacijsko tehnologijo v NLB hitro prilagajamo trendom v bančni digitalizaciji. Leta 2016 smo uvedli več inovativnih digitalnih rešitev, kot je mobilna aplikacija 'NLB Klikpro', ki podjetjem, podjetnikom in posameznikom z majhnim obsegom poslovanja na dosegu prsta omogoča enostavno storitev 'preveri - plačaj naroči'. Pobude, opredeljene v naši ambiciozni strategiji za obdobje 2016–2020, v največji meri temeljijo na nadgradnji in zagotavljanju moderniziranih IT zmogljivosti.

Stremimo k doseganju ciljnih poslovnih izboljšav ter si prizadevamo za vzpostavitev vitkejše, agilnejše in stroškovno učinkovitejše IT arhitekture. To nam bo omogočalo hiter odziv na ključne digitalne izzive naše panoge. S pomočjo digitalnih tehnologij, uporabe podatkovnega skladišča in hitro prilagodljivo organizacijo gradimo trdne temelje za izboljšanje našega konkurenčnega položaja na srednji in dolgi rok ter poenostavitev vsakodnevnega poslovanja naših komitentov.

Poglavje 6.2.

Notranja revizija

Center notranje revizije spremlja proces odločanja na vseh področjih NLB Skupine, pregleduje ključna tveganja, katerim je banka izpostavljena, svetuje poslovodstvu na vseh ravneh in poglablja razumevanje poslovanja banke. Poleg tega daje neodvisna in nepristranska zagotovila glede upravljanja ključnih tveganj, upravljanja banke in delovanja notranjih kontrol ter s tem krepi in ščiti vrednost banke.

Center notranje revizije je neodvisno, objektivno in svetovalno orodje, za sistematično in profesionalno ocenjevanje učinkovitosti postopkov upravljanja tveganj, popolnosti in funkcionalnosti sistemov notranjih kontrol ter vodenja poslovanja NLB Skupine. O svojem delu poroča Upravi in neposredno Nadzornemu svetu. Daje zagotovila, da so tveganja na ključnih področjih banke, tj. upravljanje s tveganji, kreditiranje, prestrukturiranje, slaba posojila, IT in informacijska varnost, dezinvestiranje nestrateških dejavnosti, skladnost poslovanja, korporativno upravljanje in druga tveganja, ustrezno obvladovana. Pri sistemu notranjih kontrol in učinkovitem upravljanju tveganj so merilo primeri dobrih praks ter mednarodne usmeritve Odbora sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije (COSO), notranje kontrole (IC) in upravljanja tveganj v podjetjih (ERM).

24.454

ur je bilo porabljenih za preglede

= 8 ur

Center notranje revizije je aktiven v celotni NLB Skupini

Center notranje revizije svoje naloge in odgovornosti izvaja na podlagi lastne presoje in v skladu z letnim načrtom revizij, ki ga odobri uprava in potrdi nadzorni svet. Za leto 2016 je bilo na podlagi lastne metodologije in celovite analize tveganj načrtovanih 40 revizijskih pregledov, od katerih jih je bilo izvedenih 36. Mednje sodijo tudi pregled kakovosti funkcije notranje revizije v vseh šestih bančnih članicah NLB Skupine. Poleg tega je bilo izvedenih šest izrednih revizij, večinoma na zahtevo regulatorja ali uprave banke.

Izvajanje enotnih pravil

Center notranje revizije pri svojih dejavnostih veliko pozornosti namenja spremljanju izvrševanja revizijskih priporočil, prenovi priročnika za notranje revidiranje, usposabljanju in izobraževanju, svetovanju poslovodstvu ter zagotavljanju visoko kakovostnega in profesionalnega delovanja funkcije notranje revizije v NLB Skupini. Center notranje revizije uvaja tudi enotna pravila delovanja notranje revizije funkcije v NLB Skupini in redno nadzoruje njihovo izvajanje.

57

strokovnjakov je delalo v 12 službah notranje revizije NLB Skupine

●
0
0
				0

rednih in izrednih revizijskih pregledov je opravil Center notranje revizije v letu 2016


.	.	.	.

Upoštevani so bili najvišji standardi

Center notranje revizije in druge notranje revizijske službe v NLB Skupini delujejo v skladu z:

Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju,
Zakonom o bančništvu oziroma drugo relevantno zakonodajo, ki ureja poslovanje članice NLB Skupine,
Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in
Kodeksom načel notranjega revidiranja.

Poglavje 6.3.

Skladnost poslovanja in krepitev integritete

Ključni element za dolgotrajen uspeh je upoštevanje razumnih pravil in dogovorjenih vrednot. Zato Skupina krepi funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja in dolžno skrbnost pri poslovanju. Temu so zavezani vsi zaposleni v Skupini.

Banka stalno gradi, krepi in podpira kulturo skladnosti poslovanja in dolžne skrbnosti. Bančništvo je močno reguliran sektor, zaradi česar postaja poslovanje vse zahtevnejše. Ustanove se lahko s tem izzivom spopadejo s sistematičnim pristopom k zmanjševanju tveganj skladnosti. Pomembno je zagotoviti, da zaposleni in tisti, ki sprejemajo odločitve, poznajo in razumejo namen in cilje predpisov. Sistematično spremljanje pravnega in regulativnega okolja ter ocenjevanje njegovega vpliva na banko sta zato postala pomemben del vsakdanjega življenja in dela. Ena najpomembnejših nalog na tem področju v letu 2016 je bila nadaljnja uspešna uskladitev banke z novim Zakonom o bančništvu, ki je bil sprejet leta 2015, in drugimi zadevnimi predpisi. Za zagotovitev dobrega pretoka informacij in naslavljanja zadev, Skladnost poslovanja in krepitev integritete poroča Upravi in Nadzornemu svetu banke.

Banka spoštuje nacionalno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s smernicami Banke Slovenije. Republika Slovenija je članica EU in zato zanjo veljajo standardi Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in evropska zakonodaja, sprejeta na njihovi podlagi, in sicer četrta direktiva EU na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT)6 . V skladu s slovenskim Zakonom o PPDFT mora banka zagotoviti, da njene poslovalnice in odvisne družbe v njeni večinski lasti s sedežem v tretjih državah izvajajo enake ukrepe. Članice NLB Skupine morajo v celoti spoštovati slovensko zakonodajo o PPDFT (podlaga za vzpostavitev skladnosti v NLB Skupini so Minimalni standardi za skladnost poslovanja in krepitev integritete). Usklajevanje izvajanja sistema PPDFT v NLB Skupini vključuje tudi nadzor in pregled sistema PPDFT.

Vsak dober program zagotavljanja skladnosti poslovanja seže prek okvira povsem regulativnih vprašanj ter se ukvarja tudi z etiko in integriteto v organizaciji. Tak program spodbuja zaposlene in druge deležnike k poslovnemu ravnanju, ki je skladno z močno pozitivno organizacijsko kulturo. Nova politika skladnosti poslovanja, ki je bila sprejeta leta 2016, temelji na okviru mednarodno priznanih standardov upravljanja skladnosti poslovanja.

Velik poudarek je na preventivi, in sicer preprečevanju škodljivega ravnanja in incidentov v banki. Leta 2016 so bili zaposleni na vseh ravneh deležni obveščanja in usposabljanja o nesprejemljivosti kršitev pravil in drugih obveznosti. Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete je občasno obveščal o vprašanjih skladnosti poslovanja z vidika regulative ali pa glede etike in integritete ter pripravil delavnice in obvezna e-izobraževanja o poslovni etiki, preprečevanju korupcije, varstvu osebnih podatkov in drugih zadevnih temah v zvezi z vsakdanjim delom. Posebna pozornost je namenjena svetovanju zaposlenim, ki imajo dileme glede vprašanj na področju skladnosti poslovanja – večina vprašanj se nanaša na regulatorne zadeve, navzkrižji interesov, sprejemanjem daril itd. Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete je leta 2016 namenil 1.000 delovnih ur svetovanju zaposlenim.

Vzpostavljena je bila možnost anonimnega poročanja za žvigače, vzpostavljen in delujoč pa je tudi postopek notranjih preiskav.

Razvita sta bila nova metodologija in postopek za splošno oceno tveganj skladnosti. Ocenjevanje banki omogoča, da stalno zmanjšuje tveganja skladnosti z že pripravljenimi ukrepi za njihovo zmanjševanje. Enak postopek ocenjevanja tveganj skladnosti se uporablja za druge članice NLB Skupine za prepoznavanje, ocenjevanje in zmanjšanje tveganj skladnosti na ravni Skupine.

Nova politika skladnosti poslovanja, ki je bila sprejeta leta 2016, temelji na okviru mednarodno priznanih standardov upravljanja skladnosti poslovanja.

Leta 2016 je Banka Slovenije zaprla odredbo iz leta 2013, v skladu s katero je morala banka pregledati in oceniti razloge za pretekle izgube. Banka je uspešno opravila to nalogo in uvedla vrsto izboljšav v sistem in organizacijo banke, vključno s tistimi, s katerimi odpravlja pomanjkljivosti, ugotovljene s sistematičnim pregledom slabih kreditov. Z zaključitvijo tega poglavja iz preteklosti se je banka sposobna povsem zavezati prihodnosti.

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. 6

Посветени

Commited

Посвећени

Posvećeni

Të Përkushtuar

Predani Poglavje 7

Posvećeni
Посветени
Commited
Predani Poglavje 7
Посвећени
Të Përkushtuar
Posvećeni
Posvećeni

Poglavje 7.1.

Pregled finančne uspešnosti NLB Skupine v letu 2016

Izkaz poslovnega izida

Neto dobiček v letu 2016 je znašal 110 mio EUR oziroma 20 % več kot leta 2015. Banka je prispevala 65,6 mio EUR, druge strateške banke v tujini 57,7 mio EUR, medtem ko so bili rezultati nestrateških družb negativni, vendar je bila izguba manjša kot prejšnje leto.

Ta rezultat temelji na naslednjih ključnih dejavnikih:

• uspešno poslovanje na ključnih področjih poslovanja z naraščajočim trendom dobička, zlasti na področju strateških tujih trgov, ter stabilna povrnitev povpraševanja po kreditih na vseh ključnih področjih kreditiranja (prebivalstvo/podjetja v Sloveniji, tuji

strateški trgi), ki je povzročila 8-odstotno kreditno rast glede na enako obdobje lani;

uspešno izveden proces zniževanja stroškov z velikimi prihranki na področju splošnih in administrativnih stroških (–7 % v primerjavi z letom 2015);
izjemno pozitiven razvoj pri stroških tveganja, ki so bistveno nižji kot lani, tudi ob upoštevanju učinkov prodaje portfelja slabih kreditov;
vzdržni prihodki iz opravnin (provizij) in pozitivni učinki iz odprodaje sredstev (delnice Visa, Trimo).

Tabela 18: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine in NLB

				v mio EUR
		NLB Skupina			NLB d.d.
	2016	2015	Sprememba	2016	2015	Sprememba
Čiste obresti	317,3	340,2	-7 %	174,9	208,0	-16 %
Čiste opravnine	145,7	147,1	-1 %	95,3	98,1	-3 %
Prejete dividende	1,2	1,3	-8 %	1,1	1,3	-9 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	19,9	3,8	417 %	13,3	8,9	50 %
Čisti drugi prihodki	-8,3	-9,1	-8 %	-0,9	-2,9	-70 %
Čisti neobrestni prihodki	158,4	143,2	11 %	108,8	105,3	3 %
Skupaj čisti prihodki	475,7	483,4	-2 %	283,7	313,3	-9 %
Stroški dela	-165,4	-163,2	1 %	-103,2	-101,8	1 %
Drugi administrativni stroški	-95,8	-102,8	-7 %	-58,9	-64,0	-8 %
Amortizacija	-28,3	-31,9	-11 %	-18,9	-21,4	-12 %
Stroški skupaj	-289,5	-297,8	-3 %	-181,0	-187,2	-3 %
Izid pred oslabitvami in rezervacijami	186,2	185,6	0 %	102,7	126,1	-18 %
Oslabitev finančnih sredstev, RZP in HDZ	-0,3	-4,7	-94 %	-0,3	-2,6	-89 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	-26,1	-50,9	-49 %	-15,2	-28,1	-46 %
Oslabitev naložb v kapital skupaj obvladovanih družb in skupnih podvigov - po kapitalski metodi	-12,3	-	-	-37,6	-50,3	-25 %
Druge oslabitve in rezervacije	-22,0	-27,6	-20 %	-10,8	-7,0	55 %
Oslabitve in rezervacije	-60,6	-83,1	-27 %	-64,0	-88,0	-27 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov1	5,0	4,3	16 %	28,9	13,7	110 %
Dobiček iz rednega poslovanja	130,6	106,8	22 %	67,7	51,8	31 %
Davek iz dohodka	-15,0	-11,4	32 %	-3,9	-8,0	-51 %
Rezultat manjšinskih lastnikov	5,6	3,5	62 %	0,0	0,0	-
Čisti dobiček obdobja	110,0	91,9	20 %	63,8	43,9	45 %

1 Opomba: NLB d.d. vključuje dividende odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov

* Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov

Slika 48: Dobiček po davkih NLB Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

v mio EUR

Slika 49: Dobiček po obdavčitvi bančnih članic NLB Skupine (posamezno) – primerjava glede na enako obdobje lani (v mio EUR)

Večina bank v NLB Skupini je zabeležila višji dobiček po obdavčitvi v primerjavi z letom 2015 kljub neugodnim tržnim razmeram v okolju, ki so ga zaznamovale izjemno nizke in delno negativne obrestne mere, visoki presežki likvidnosti in huda konkurenca pri financiranju kvalitetnih naložb.

Rezultat banke se je povečal za 45 % glede na 2015 ter zajema dividende strateških odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb v višini 28,7 mio EUR. Avgusta 2016 je banka prvič po letu 2009 lastniku izplačala dividende v višini 43,9 mio EUR.

Dobiček NLB Skupine pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 186,2 mio EUR, kar je 0,7 mio EUR več kot leta 2015.

Rezultati iz naslova enkratnih dogodkov so se v primerjavi z letom 2015 povečali za 19,9 mio EUR, od česar 9,4 mio EUR iz naslova enkratnih učinkov realiziranih v letu 2016. Banka je z odprodajo nestrateškega lastniškega deleža (Trimo) ustvarila dobiček v višini 5,5 mio EUR (vključuje realiziran dobiček ob prodaji delnic in nadomestilo, ki ga je banka prejela kot finančni svetovalec bančnemu sindikatu), s prodajo delnic Vise je zaslužila 7,8 mio EUR, pripoznala pa je stroške prestrukturiranja v višini 3,8 mio EUR.

Na redne rezultate sta vplivala zlasti bistveno izboljšanje na stroškovni strani (–3 % glede na leto 2015) in stabilna dinamika sestave obrestnih prihodkov:

• stabilni obrestni prihodki na ključnih področjih poslovanja v višini 243,0 mio EUR (2015: 244,4 mio EUR) – močna rast na strateških tujih trgih (+9,4 % glede na enako obdobje lani, na 136,9 mio EUR), ki je nadomestila nižje obrestne prihodke zaradi večjih pritiskov na marže v Sloveniji, zlasti na področju

poslovanja s podjetji (–14,0 % glede na leto 2015). Bolj stabilni so bili rezultati na področju poslovanja s prebivalstvom (–6,5 % glede na leto 2015, upoštevajoč vpliv prodaje portfelja slabih kreditov), kjer je bila v zadnjem četrtletju 2016 zabeležena visoka rast novih kreditov, in

• pospešeno upadanje obrestnih prihodkov v segmentu Finančnih trgov (večinoma naložbe v srednjeročne nizko tvegane vrednostne papirje) in zapadlost obveznic z višjim donosom, prejetih od DUTB leta 2013.

Slika 50: Dobiček NLB Skupine pred oslabitvami in rezervacijami v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

Neto obrestni prihodki

Neto obrestni prihodki NLB Skupine so znašali 66,8 % skupnih neto prihodkov Skupine in so se glede na enako obdobje lani zmanjšali za 6,7 %, tj. na 317,3 mio EUR, predvsem zaradi manjših obrestnih prihodkov v Sloveniji – zlasti v segmentu Finančnih trgov kot posledica okolja z zgodovinsko nizkimi donosi. Skupina je še naprej zelo aktivno upravljala obrestne odhodke, odplačala je nekatere vire financiranja oziroma dosegla nižje cene le-teh ter stalno prilagajala cene depozitov okolju s prevladujočimi nizkimi obrestnimi merami. S tem je Skupina uspela bistveno zmanjšati obrestne odhodke (–30,9 % v primerjavi z enakim obdobjem lani). Kot odziv na negativne obrestne mere na depozite, ki jih je določila ECB, je NLB uvedla delno nadomestilo za upravljanje premoženja za večje depozite podjetij v Sloveniji.

Slika 51: Neto obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

363.6 311.4

v mio EUR

Slika 52: Neto obrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Neto obrestni prihodki ključnih področij poslovanja so na splošno ostali zelo stabilni, velik pritisk na poslovanje v Sloveniji pa je bil izničen z večjo rastjo na strateških tujih trgih.

Neto obrestni prihodki v segmentu Finančnih trgov so se zmanjšali predvsem zaradi nadaljnjega reinvestiranja portfelja vrednostnih papirjev z nižjim donosom in zapadlosti vrednostnih papirjev z višjim donosom, prejetih od DUTB (300 mio EUR je zapadlo že leta 2015, 300 mio EUR pa konec leta 2016).

V skladu s strategijo NLB Skupine se je zmanjšal obseg nestrateških trgov in dejavnosti ter posledično neto obrestni prihodki.

Neobrestni prihodki

Neto neobrestni prihodki NLB Skupine so bili 15,3 mio EUR višji v primerjavi z letom 2015 in so znašali 158,4 mio EUR (2015: 143,2 mio EUR), predvsem zaradi pozitivnih enkratnih učinkov odprodaje naložb v letu 2016 (Visa, Trimo), medtem ko so bili v letu 2015 zabeleženi negativni enkratni učinki.

Neto neobrestni prihodki ključnih področij poslovanja ostajajo nespremenjeni tako v Sloveniji kot na strateških tujih trgih. Nekoliko so se zmanjšali na področju poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji, kar je mogoče pripisati predvsem novi zakonodaji o tarifah za kartično poslovanje. Neto neobrestni prihodki v segmentu Finančnih trgov v Sloveniji so se zmanjšali za 11,1 mio EUR, saj je rezultat za leto 2015 vključeval dobiček iz enkratne prodaje državnih obveznic (5,2 mio EUR), rezultat za leto 2016 pa vključuje negativne učinke v višini 3,0 mio EUR iz naslova predčasnih poplačil medbančnih virov financiranja.

Slika 53: Neto neobrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Nestrateški trgi in dejavnosti v letu 2016 odražajo pozitivne enkratne prihodke iz prodaje nestrateških kapitalskih naložb, rezultat za leto 2015 pa je bremenil enkratni odhodek iz naslova tečajnih razlik.

Ostale dejavnosti so zabeležile prihodke iz prodaje nebančnih storitev na trgu (8,8 mio EUR) in v letu 2016 tudi enkratni prihodek iz naslova transakcije z delnicami Visa EU (7,8 mio EUR), vplačila v ESR in SJV v višini 8,5 mio EUR in stroške prestrukturiranja, ki jih je pripoznala banka (2016: 3,8 mio EUR).

Neto opravnine (nadomestila in provizije)

Najpomembnejši vir neto neobrestnih prihodkov so neto opravnine, ki ostajajo stabilne na ravni 145,7 mio EUR (2015: 147,1 mio EUR), Skupina pa si prizadeva povečati prihodke s produkti, ki so vir provizij, kot so zavarovanja in upravljanje sredstev. Zmanjšanje obsega kartičnega in bankomatskega poslovanja je bilo predvsem posledica negativnih učinkov direktive EU na področju kartičnega poslovanja (MiFiD).

Nižji operativni stroški

Poslovodstvo se še naprej osredotoča na stroške. Leta 2016 so se stroški na splošno zmanjšali za 3 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Posebna pozornost v 2016 je bila namenjena splošnim in administrativnim stroškom, kjer so bili doseženi znatni prihranki (-7% oziroma 7,0 mio EUR glede na enako obdobje lani). Trend zmanjševanja stroškov je prisoten v večini članic Skupine, najbolj v nestrateških.

Stroški dela so porasli predvsem zaradi ponovne uvedbe plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene, višjega regresa, ki ga je izplačala banka, in enkratnih stroškov zniževanja števila zaposlenih v NLB Banki Beograd v skupni višini 0,9 mio EUR. Skupina je oblikovala tudi rezervacije v višini 10,6 mio EUR v pričakovanju kadrovske optimizacije, ki je predvidena v Sloveniji (prikazano v razdelku Druge rezervacije v poglavju Finančni izkazi).

Posledično je razmerje med stroški in prihodki (CIR) znašalo 60,9 %, kar je

Slika 55: Skupaj stroški NLB Skupine – gibanje v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

nekoliko več kot leta 2015 (0,8 odstotne točke).

V prihodnosti si bo Skupina prizadevala znatno izboljšati uspešnost poslovanja tako, da se bo osredotočila na prehod na neposredno poslovanje prek spletnih kanalov, kar bo omogočilo dodatno optimizacijo stroškov tradicionalnih oblik poslovanja s strankami, stroškov dela ter drugih splošnih in administrativnih stroškov. Istočasno se bodo pospešeno zniževali stroški na nestrateškem delu poslovanja.

Nizke neto oslabitve in rezervacije

Neto oslabitve in rezervacije so znašale 60,6 mio EUR, kar je 27 % manj kot leta 2015 in je posledica boljše kakovosti strukture kreditnega portfelja, pozitivnih učinkov uspešnega prestrukturiranja in reševanja nedonosnih terjatev. V skladu s tem so se neto stroški tveganja kljub dodatnim oslabitvam, povezanim s prodajo nedonosnega portfelja v višini 25,8 mio EUR, zmanjšali s 75 na 38 bazičnih točk.

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v neto znesku 22,0 mio EUR, med katerimi največji delež predstavljajo rezervacije za zaposlene (10,6 mio EUR) in oslabitve nepremičnin (3,3 mio EUR).

Slika 56: Kreditne oslabitve in rezervacije, stroški tveganja NLB Skupine (v b.t.)

Izkaz finančnega položaja

Tabela 19: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine in NLB

			v mio EUR NLB d.d.
		NLB Skupina
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	Sprememba	31. 12. 2016	31. 12. 2015	Sprememba
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.299,0	1.162,0	12 %	617,0	496,8	24 %
Krediti bankam	435,5	431,8	1 %	408,1	345,2	18 %
Krediti strankam	6.997,4	7.088,2	-1 %	4.928,9	5.220,7	-6 %
Bruto krediti	7.900,8	8.351,0	-5 %	5.433,7	5.915,4	-8 %
- gospodarstvo	3.917,4	4.282,3	-9 %	2.769,1	3.063,0	-10 %
- prebivalstvo	3.190,7	3.050,8	5 %	1.990,2	1.957,9	2 %
- država	792,7	708,3	12 %	674,4	585,0	15 %
- obveznice DUTB	-	309,6	-100 %	-	309,6	-100 %
Oslabitve	-903,4	-1.262,8	-28 %	-504,7	-694,7	-27 %
Finančna sredstva	2.778,0	2.577,7	8 %	2.295,2	2.086,7	10 %
- namenjena trgovanju	87,7	267,4	-67 %	87,7	267,9	-67 %
- razpoložljiva za prodajo, v posesti do zapadlosti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.690,3	2.310,3	16 %	2.207,6	1.818,8	21 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	43,2	39,7	9 %	346,7	353,1	-2 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	280,5	301,2	-7 %	98,6	103,2	-4 %
Neopredmetena sredstva	34,0	39,3	-14 %	23,3	29,6	-21 %
Druga sredstva	171,4	181,7	-6 %	60,0	71,5	-16 %
Skupaj sredstva	12.039,0	11.821,6	2 %	8.778,0	8.706,8	1 %
Depoziti strank	9.439,2	9.025,6	5 %	6.617,4	6.298,3	5 %
- gospodarstvo	2.182,6	2.168,5	1 %	1.442,3	1.416,0	2 %
- prebivalstvo	6.905,1	6.493,5	6 %	4.943,5	4.630,1	7 %
- država	351,5	363,6	-3 %	231,7	252,1	-8 %
Depoziti bank in centralnih bank	42,3	58,0	-27 %	75,0	96,7	-22 %
Izdani vrednostni papirji	277,7	305,0	-9 %	277,7	305,0	-9 %
Krediti	455,4	671,3	-32 %	342,7	536,1	-36 %
Druge obveznosti	271,6	284,1	-4 %	200,3	228,6	-12 %
Podrejene obveznosti	27,1	27,3	-1 %	-	-	-
Kapital	1.495,3	1.422,8	5 %	1.264,8	1.242,2	2 %
Kapital manjšinskih lastnikov	30,3	27,6	10 %	-	-	-
Skupaj obveznosti in kapital	12.039,0	11.821,6	2 %	8.778,0	8.706,8	1 %

Slika 57: Sredstva NLB Skupine – struktura (v mio EUR)

Bilančna vsota se je leta 2016 povečala za 217,4 mio EUR zaradi presežne likvidnosti na vseh strateških trgih in še vedno naraščajočega priliva depozitov. Še posebej močno depozitno pozicijo ima banka v Sloveniji, kjer s tržnim deležem glede na depozite presega tržni delež glede na bilančno vsoto.

Bruto krediti ključnih področij poslovanja so se povečali za 483,5 mio EUR ali 7,7 % v primerjavi s koncem leta 2015. Obseg poslovanja s podjetji v Sloveniji se je močno povečal, in sicer za 302,3 mio EUR (+15,3 % v primerjavi z letom 2015), sledila pa je rast na tujih strateških trgih (+148,2 mio EUR ali 6,4 %). To predstavlja zelo trdno osnovo za prihodnjo dobičkonosno poslovanje Skupine.

Krediti prebivalstvu v Sloveniji so se povečali za 33,1 mio EUR. Ob izločitvi učinka prodaje nedonosnega portfelja kreditov bi se krediti prebivalstvu povečali za 87,4 mio EUR (+4,2 % v primerjavi z letom 2015), predvsem na področju stanovanjskega kreditiranja.

v mio EUR

Slika 58: Bruto krediti NLB Skupine komitentom po strateških segmentih (v mio EUR)

Slika 59: Bruto krediti NLB Skupine komitentom po nestrateških segmentih (v mio EUR)

Slika 60: Skupaj obveznosti NLB Skupine – struktura (v mio EUR)

Zaradi stalnih prizadevanj posebne delovne skupine za zmanjšanje nestrateških izpostavljenosti se je bruto obseg kreditov še dodatno zmanjšal na 675,9 mio EUR (–34,9 % glede na leto 2015) in znaša 8,5 % skupnih bruto kreditov.

Bilančna vsota v nestrateškem segmentu poslovanja se je še naprej bistveno zniževala in je konec leta 2016 dosegla 503 mio EUR (konec 2015: 755 mio EUR; oziroma 33 % znižanje).

Skupne obveznosti so se povečale na 10.513,4 mio EUR, predvsem zaradi večjega obsega nebančnih depozitov.

Nebančni depoziti so se povečali na 90 % celotnih virov NLB Skupine. Depoziti prebivalstva so se povečali za 6 %, depoziti pravnih oseb so ostali nespremenjeni, depoziti države pa so se zmanjšali. Banka je zaradi negativne obrestne mere ECB na depozite uvedla nadomestilo na vloge podjetij, ki presegajo določeno višino.

Konec decembra 2016 je razmerje med krediti in depoziti (LTD – neto) znašalo 74 % na ravni Skupine, kar je eno odstotno točko manj kot konec decembra 2015. Skupina tako izkazuje trdno sposobnost samofinanciranja, ki podpira tudi načrtovano rast predvsem v segmentu kreditov prebivalstvu.

Kapital in kapitalska ustreznost

Trenutno veljavna kapitalska zakonodaja predpisuje tri kapitalske količnike, ki izražajo različno kakovost kapitala:

količnik navadnega lastniškega kapitala (razmerje med navadnim kapitalom oziroma CET 1 in tveganju prilagojeno aktivo), katerega vrednost mora znašati vsaj 4,5 %;
količnik temeljnega kapitala (razmerje med temeljnim kapitalom in tveganju prilagojeno aktivo), ki mora znašati vsaj 6 %;
količnik skupnega kapitala (razmerje med celotnim kapitalom in tveganju prilagojeno aktivo), ki mora znašati vsaj 8 %.

Poleg omenjenih količnikov mora banka izpolnjevati dodatne zahteve, predpisane s strani nadzornih institucij ali zakonodaje:

zahteva iz 2. baselskega stebra (zahteva SREP, Pillar 2 Requirement): določena za posamezno banko, izpolnjevanje te zahteve je obvezno;
kapitalski blažilniki: sistem blažilnikov v obliki pribitkov na prej navedene zahteve glede kapitalskih količnikov; izpolnjevanje teh zahtev ni obvezno, v primeru neizpolnjevanja pa je banka omejena pri izplačevanju dividend in drugih razdelitev iz dobička. Nekateri blažilniki so predpisani z zakonom za vse banke, nekateri pa so določeni specifično za posamezno banko (za NLB Skupino je določen blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI), in sicer v višini 1 % od leta 2019 naprej);

Slika 61: : Kapital CET 1 (v mio EUR) in količnik CET 1 (v %) NLB Skupine

• priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (Pillar 2 Guidance): določeno za posamezno banko, izpolnjevanje ni obvezno in ne vpliva na razdelitev dividend ali drugih izplačil iz dobička.

Ob koncu leta 2016 je skupna zahteva glede CET 1 kapitala na konsolidirani osnovi znašala 12,75 % skupne izpostavljenosti tveganjem, kar predstavlja vsoto naslednjih zahtev:

zahteva SREP v višini 12,75 % skupne izpostavljenosti tveganjem (kar zajema zahteve 1. in 2. stebra ter – v skladu s takrat veljavno metodologijo SREP – tudi varovalni kapitalski blažilnik v višini 0,625 % skupne izpostavljenosti tveganjem); in
zahteve iz naslova skupnega kapitalskega blažilnika v višini 0 % skupne izpostavljenosti tveganjem; ker blažilnik za DSPI še ne velja, je bila sestavljena samo iz: proticikličnega kapitalskega blažilnika kapitalskega blažilnika: 0 % skupne izpostavljenosti tveganjem.

Za leto 2017 je na konsolidirani osnovi predpisana zahteva glede količnika skupnega kapitala v višini 12,75 % skupne izpostavljenosti tveganjem, sestavljena iz:

zahteve SREP v višini 11,50 % skupne izpostavljenosti tveganjem (kar zajema zahteve 1. in 2. stebra) in
zahteve iz naslova skupnega kapitalskega blažilnika, ki je ocenjen na 1,25 % skupne izpostavljenosti tveganjem; ker blažilnik za DSPI še ne velja, je ta sestavljena samo iz:
- varovalnega kapitalskega blažilnika: 1,25 % skupne izpostavljenosti tveganjem; in
- proticikličnega kapitalskega blažilnika: ocenjen na 0 % skupne izpostavljenosti tveganjem.

v mio EUR

Kapital NLB Skupine je trenutno sestavljen izključno iz najkvalitetnejšega, tj. navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1), zato so vsi trije količniki kapitalske ustreznosti (navadnega lastniškega temeljnega kapitala – CET 1, temeljnega kapitala – Tier1 in skupnega kapitala – total capital ratio) enaki.

Vsi trije količniki kapitalske ustreznosti za NLB Skupino so ob koncu leta 2016 znašali 17,0 % (0,8 odstotne točke več kot konec leta 2015), za NLB pa 23,4 % (0,8 odstotne točke več kot konec leta 2015). Izboljšanje kapitalske ustreznosti NLB Skupine je predvsem posledica pripisa zadržanega dobička in v manjši meri znižanja skupne izpostavljenosti tveganjem.

Kapitalska ustreznost NLB Skupine ostaja na ravni, ki izpolnjuje vse trenutne in tudi napovedane regulatorne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in ostalimi trenutno znanimi zahtevami.

Poglavje 7.2.

Korporativno upravljanje

Skupščina banke

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah banke na skupščini banke. Stoodstotni delničar NLB je Republika Slovenija, ki jo na skupščini zastopa Slovenski državni holding d.d. (SDH).

Skupščina banke sprejema odločitve skladno z zakonodajo in statutom banke. Skupščina banke ima pristojnosti, kot jih določajo Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o bančništvu in Statut NLB. Med odločitve skupščine banke med drugim sodijo sprejetje in spremembe Statuta, uporaba bilančnega dobička, podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu, spremembe osnovnega kapitala banke, imenovanje in razrešitve članov nadzornega sveta, nagrajevanje in udeležba pri dobičku za člane nadzornega sveta in uprave ter zaposlenih, letni okviri in značilnosti izdaj vrednostnih papirjev, zamenljivih v delnice, in lastniških vrednostnih papirjev banke.

Dne 10. februarja 2016 je potekala 26. redna skupščina delničarjev NLB, na kateri je pravice Republike Slovenije kot edinega delničarja banke zastopal SDH. Skupščina je sprejela spremembe in dopolnitve Statuta NLB. Med pomembnejšimi spremembami je bilo tudi povečanje števila članov nadzornega sveta s sedem na devet.

Na 27. skupščini delničarjev dne 4. avgusta 2016 se je skupščina seznanila z Letnim poročilom za leto 2015 in odločala o razdelitvi dobička za leto 2015, ki je znašal 43,9 mio EUR in bil dodeljen edinemu delničarju banke (2,194 EUR na delnico). Skupščina je tudi potrdila izvolitev štirih novih članov nadzornega sveta, saj so štirje prejšnji člani odstopili s funkcije. Nadzorni svet banke je bil tako popolnjen.

Stoodstotni delničar NLB je Republika Slovenija, ki jo na skupščini zastopa Slovenski državni holding d.d. (SDH).

Korporativno upravljanje NLB Skupine

NLB kot nadrejena banka v NLB Skupini upravlja in nadzoruje članice NLB Skupine skladno z zakonodajo Republike Slovenije in zakonodajami držav, v katerih delujejo članice NLB Skupine, hkrati pa upošteva interna pravila ter določila, ki izhajajo iz zavez Evropske komisije in regulative Evropske centralne banke.

Vloge, pristojnosti in odgovornosti posameznih organov in organizacijskih enot ter zagotavljanje njihovega enotnega delovanja, s ciljem uresničevati poslovne cilje, celovito ureja Politika upravljanja in nadzora NLB Skupine. V banki sta za te naloge pristojna Sektor za upravljanje NLB Skupine in Sektor za nestrateške lastniške naložbe.

NLB Skupino upravljamo:

a) skladno s temeljnimi korporacijskimi pravili prek organov članic NLB Skupine:

z glasovanjem na skupščinah članic NLB Skupine,
s predlogi za imenovanje vodstev članic NLB Skupine,
s predlogi za imenovanje predstavnikov NLB v nadzorne organe,
z izvajanjem nadzora prek nadzornih organov članic NLB Skupine,
s sodelovanjem predstavnikov NLB v različnih odborih in komisijah članic NLB Skupine;

b) z mehanizmi, ki zagotavljajo učinkovit poslovni nadzor po vseh poslovnih področjih, harmonizacijo standardov poslovanja ter medsebojno informiranje članic NLB Skupine po poslovnih področjih (oziroma po t. i. načelu »business line«);

c) z dodatnim nadzorom članic NLB Skupine, ki ga izvajajo Center notranje revizije NLB, Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete NLB in zunanji nadzorniki (Evropska centralna banka, Banka Slovenije, zunanji revizorji, lokalni regulatorji).

V zadnjih letih smo nadgradili koncept korporativnega upravljanja NLB Skupine in okrepili vlogo članov uprave NLB ter vodstev članic NLB Skupine. Vzpostavili smo tudi ciljne sestave nadzornih organov članic NLB Skupine, optimizirali delovanje nadzornih organov ter poenostavili poročanje in standarde na področju harmonizacije poslovanja. V skladu s strateškimi cilji je bil leta 2016 uveden koncept "področni vodja" (Country Managers), katerih glavni cilj je podpirati in usmerjati članice. Predstavljajo tudi močno povezavo med članicami in NLB ter pospešujejo izmenjavo dobre prakse na različnih ravneh. Trenutno en področni vodja pokriva Srbijo in Črno goro, drugi pa obe banki v Bosni in Hercegovini.

Pristojnosti upravnih organov, statut in drugi podatki, povezani s korporativnim upravljanjem, so na voljo na spletni strani: https://www.nlb.si/upravljanje-druzbe.

NLB kot nadrejena banka v NLB Skupini upravlja in nadzoruje članice NLB Skupine skladno z zakonodajo Republike Slovenije in zakonodajami držav, v katerih delujejo članice, hkrati pa upošteva interna pravila ter določila, ki izhajajo iz zavez Evropski komisiji in regulative Evropske centralne banke.

Nadzorni svet

Naš najvišji cilj so trdnost in sledenje strateškim usmeritvam ter zaupanje lastnika in poslovnih partnerjev v delovanje banke.

Nadzorni svet NLB opravlja svoje naloge skladno z določili zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb ter Statutom NLB.

V skladu s statutom je imel nadzorni svet v letu 2015 sedem članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina banke izmed oseb, ki jih predlagajo delničarji ali nadzorni svet banke. Na 26. redni skupščini delničarjev dne 10. februarja 2016 pa je bil, zaradi širšega obsega nalog in pričakovanj Evropske centralne banke, razširjen na devet članov. Skupščina je razrešila prejšnja člana nadzornega sveta, Gorazda Podbevška in Miho Košaka, in namesto njiju imenovala naslednje člane: Janka Gedriha, Antona Macuha in Antona Ribnikarja. Dr. Sergeja Slapničar, Tit A. Erker, Uroš Ivanc in Andreas Klingen so ostali člani nadzornega sveta banke. Glede na zgoraj omenjeno spremembo statuta (povečanje števila članov nadzornega sveta banke na devet) sta bila na skupščini delničarjev imenovana dva nova člana, in sicer Primož Karpe in dr. László Urbán.

Nadzorni svet se je sestal na 31. redni seji dne 19. februarja 2016. Njegovi člani so izvolili Janka Gedriha za predsednika in dr. Sergejo Slapničar za namestnico.

Nadzorni svet banke se je dne 15. aprila 2016 seznanil z odstopnimi izjavami predsednika in dveh članov nadzornega sveta: Janka Gedriha, Antona Macuha in Antona Ribnikarja ter soglašal s

skrajšanjem odpovednega roka, tako da se jim je mandat zaključil s 15. aprilom 2016.

V skladu s statutom je nadzorni svet nato imenoval Primoža Karpeta za predsednika in izvedel volitve članov komisij nadzornega sveta ter njihove predsednike in namestnike. Nadzorni svet je takrat štel šest članov (Primož Karpe – predsednik, dr. Sergeja Slapničar – namestnica, Tit A. Erker, Uroš Ivanc, Andreas Klingen in dr. László Urbán (člani)). Avgusta 2016 je Tit A. Erker podal odstopno izjavo. Nadzorni svet se je z njo seznanil na svoji seji 3. avgusta 2016 in soglašal s predlogom, da njegova funkcija člana nadzornega sveta preneha istega dne.

Kot je omenjeno v poglavju o skupščini delničarjev banke, so bili na 27. skupščini delničarjev dne 4. avgusta 2016 izvoljeni štirje novi člani nadzornega sveta. Od tega dne naprej je sestava nadzornega sveta naslednja: predsednik Primož Karpe, namestnica dr. Sergeja Slapničar ter člani Uroš Ivanc, Andreas Klingen, dr. László Urbán, David Eric Simon, David Kastelic, Matjaž Titan in Alexander Bayr.

V skladu z dvotirnim sistemom upravljanja banke in pristojnostmi za nadzor nad upravo, daje nadzorni svet banke med drugim soglasje upravi banke pri določanju poslovne politike in finančnega načrta banke, soglasje k strategiji banke in bančne skupine, organizaciji sistema notranjih kontrol, okvirnemu letnemu programu dela notranje revizije in izvajanju vseh finančnih poslov (npr. izdaji lastnih vrednostnih papirjev, kapitalski udeležbi v družbah in drugih pravnih osebah), hkrati pa tudi nadzira delovanje notranje revizije. Nadzorni svet ravna v skladu z

najvišjimi etičnimi standardi upravljanja ob upoštevanju preprečevanja navzkrižja interesov.

Naš najvišji cilj so trdnost in sledenje strateškim usmeritvam ter zaupanje lastnika in poslovnih partnerjev v delovanje banke.

Primož Karpe

predsednik nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

Magisterij Univerze v San Diegu (Master of Science – Business Administration)
Univerzitetna diploma iz ekonomije, smer Finance – Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Kariera:

Direktor Angler Ltd. Koprivnica, Hrvaška (od 2015)
Partner (pasivni vlagatelj) v Blue Sea Capital SCSp, Luksemburg (2011– )
Partner (aktivni operativni) v Blue Sea Capital SCSp, Luksemburg/Zagreb (2011–2015)
Soustanovitelj, vodilni partner v podjetju Vafer Ltd. (2008–2010)
Direktor družbe Publikum Korpfin d.o.o. (2007–2008)
Vodja službe za razvoj poslovanja (pripojitve in prevzemi) Telekoma Slovenije d.d. (2006–2007)
Pomočnik generalnega direktorja Mobitel d.d. (2002-2006)
Operativni direktor v Eon d.o.o. (2000-2002)
Devizni trgovec/direktor Sektorja za Upravljanje z bilanco pri SKB banki d.d. (1996-2000)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Partner v skladu zasebnega kapitala, ki vlaga v mala in srednje velika podjetja, ki poslujejo v tradicionalno stabilnih ali hitro razvijajočih se panogah znotraj regije nekdanje Jugoslavije (prvenstveno zdravstvene storitve, prehrana in nišna proizvodnja)
Specializacija na delovnih področjih priprave, ocenjevanja ter strukturiranja kompleksnih kapitalskih in dolžniških transakcij ter prestrukturiranja/ upravljanja podjetij

Članstvo v komisijah nadzornega sveta:

Komisija za imenovanja (predsednik),
Komisija za revizijo (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Angler d.o.o. – direktor

Dr. Sergeja Slapničar podpredsednica nadzornega sveta Mandat: 2013–2017

Izobrazba:

Doktorat znanosti leta 2001 (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani)
Med magistrskim, doktorskim in podoktorskim študijem izpopolnjevanje na Univerzi v Bristolu, Univerzi v Glasgowu in na London School of Economics
Magisterij iz managementa in organizacije, 1998

Kariera:

Izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, predava predmet s področja računovodstva in revizije
Koordinatorka podiplomskega programa računovodstva in revizije
Predstojnica katedre za računovodstvo in revizijo (2007–2013)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Objavila številna znanstvena in strokovna dela v priznanih mednarodnih znanstvenih revijah o učinkih merjenja uspešnosti in nagrajevanja managerjev na njihovo sprejemanje odločitev
Članica evropskega in ameriškega akademskega računovodskega združenja ter združenja Society for Neuroeconomics
Od leta 2010 do 2015 članica nadzornega sveta Krke d.d.
Od leta 2008 do 2010 članica Sveta Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, od leta 2007 predsednica poravnalnega odbora za spore med manjšinskimi in večinskimi delničarji v primeru iztisnitve in umika iz kotacije
Predavateljica na poslovnih izobraževanjih na Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete, pri Združenju nadzornikov Slovenije, Združenju bank in SIQ
Članstvo v komisijah nadzornega sveta:
Komisija za revizijo (predsednica),
Komisija za tveganja (članica)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Asperia d.o.o., Lesce (direktorica)

Alexander Bayr

član nadzornega sveta

Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

• Ekonomska fakulteta v Innsbrucku (1985)

Kariera:

Direktor sektorja za poslovanje s podjetji in nepremičnine, BAWAG, Dunaj (od 2013)
Generalni direktor, BAWAG banka d.d., Ljubljana (2009–2012)
Nepremičninski projekti, BAWAGPSK, Dunaj (2008–2012)
Član uprave, Istrobanka a.s. Bratislava, Slovaška (BAWAG) (2004–2008)
Član uprave, Ludova banka a.a., Bratislava, Slovaška (Volksbank) (2000–2004)
Vodja prodaje, Ascom Austria (1998–2000)
Namestnik direktorja sektorja za velika podjetja, Deutsche Bank, Avstrija (1997–1998)
Skrbnik ključnih strank, Österreichische Volksbanken Ag (1987–1997)

• Vodja prodaje, Unilever (1985–1987)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Član upravnega odbora Avstrijskoslovaške trgovinske zbornice (2000–2012)
Član nadzornega sveta WKBG Bank, Avstrija (od 2016)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta:

• Komisija za revizijo (član)

Uroš Ivanc

član nadzornega sveta

Mandat: 2013–2017

Izobrazba:

magisterij iz poslovodenja in organizacije – MScBA v okviru študija IMB (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani)
Od leta 2004 naziv CFA, Chartered Financial Analyst (CFA Institute)

Kariera:

Član uprave v Zavarovalnici Triglav d.d. (od julija 2014),
Izvršni direktor za finance v Zavarovalnici Triglav d.d. (2006 – julij 2014)
Generalni direktor družbe Slovenijales d.d. (2008; začasno za obdobje pet mesecev)
Upravljavec pokojninskega sklada Skupine Triglav v Republiki Srbiji (2007–2012)
Izkušnje na vodilnih delovnih mestih začel pridobivati kot vodja korporativnih financ (2004)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Član upravnega odbora družb Triglav INT d.d. ter član uprave družbe Trigal d.o.o.

Od leta 2005 je član številnih nadzornih svetov družb v Skupini Triglav in zunaj nje (Triglav Skladi, d.o.o.; Lovčen Osiguranje, a.d., Podgorica; Triglav Osiguranje, a.d.o. Beograd; Triglav Osiguruvanje, a.d. Skopje; Skupna pokojninska družba d.d. in druge)
Predsednik društva CFA Slovenija

Članstvo v komisijah nadzornega sveta:

Komisija za prejemke (predsednik),
Komisija za revizijo (namestnik predsednice)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana član uprave
Triglav INT, holdinška družba d.d., Ljubljana – član Upravnega odbora
Trigal d.o.o. član Upravnega odbora

David Kastelic

član nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

Magisterij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor (2010)
Univerzitetni diplomiran strojni inženir – Fakulteta za strojništvo v Mariboru (1994)

Kariera:

Predsednik uprave, Zavarovalnica Sava (od 2016)
Predsednik uprave, Zavarovalnica Maribor (2013–2016)
Član uprave, Zavarovalnica Maribor (2006–2013)
Izvršni direktor sektorja za premoženjsko zavarovanje, Zavarovalnica Maribor (2004–2006)
Pomočnik izvršnega direktorja, Zavarovalnica Maribor (2002–2004)
Vodja obdelave škod (PE Maribor), Zavarovalnica Maribor (2000–2002)
Vodja obdelave avtomobilskih škod, Zavarovalnica Maribor (1998–2000)
Nadzornik skrbnikov ključnih strank, Philip Morris Ljubljana (1996–1998)
Nadzornik pospeševalcev prodaje, Philip Morris Ljubljana (1994–1996)
Pospeševalec prodaje, Philip Morris Ljubljana (1993–1994)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Član Upravnega odbora Sava osiguranje v Srbiji in v istem času član Upravnega odbora družbe Sava Tabak v Makedoniji (2007–2012)
Predsednik nadzornega sveta družbe Velebit životno osiguranje na Hrvaškem (2007–2008)
Član Slovenskega zavarovalnega združenja, član nadzornega sveta Jedrskega poola in predsednik Revizijske komisije Jedrskega poola (od 2014)
Častni konzul Republike Brazilije v Sloveniji (od 2013)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta:

Komisija za imenovanja (namestnik predsednika)
Komisija za prejemke (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

Jedrski pool, član nadzornega sveta
Zavarovalnica Sava d.d., predsednik uprave

Andreas Klingen

član nadzornega sveta

Mandat: 2015-2019

Izobrazba:

Zaključil študij MBA na Poslovni šoli v Rotterdamu, Nizozemska
Magisterij iz fizike na Tehnični univerzi v Berlinu, Nemčija

Kariera:

Neodvisni bančni svetovalec, podjetnik, Berlin, Nemčija (od 2014)
Namestnik predsednika uprave, finančni direktor, vodja zakladništva in korporativnega bančništva v PC Erste Bank, Kijev, Ukrajina (2010–2013)
Vodja strateškega razvoja skupine v Erste Group Bank, Dunaj, Avstrija (2005–2010)
Višji podpredsednik, Investicijsko bančništvo, skupina finančnih inštitucij v JP Morgan, London, Združeno Kraljestvo (1998–2005)
Samostojni sodelavec v Lazard, Frankfurt/Pariz/London (1993–1998)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Član nadzornega sveta pri Kyrgyz Investment and Credit Bank (od decembra 2016)
Član nadzornega sveta pri Credit Bank of Moscow (od novembra 2016)
Član odbora direktorjev Komercialne banke Beograd a.d. (od novembra 2014)
Član nadzornih svetov bank v srednji in vzhodni Evropi in Rusiji (2005–2013)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta:

Komisija za imenovanja (član),
Komisija za tveganja (predsednik)

David Eric Simon

član nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

City of London College, Združeno kraljestvo (1970)
IFS School of Finance (1974)

Kariera:

Izvršni direktor za prestrukturiranje in svetovalec generalnemu direktorju, Czech Export Bank a.s. (2013-2014)
Svetovalec, PricewaterhouseCoopers, Praga (2012–2013)
Svetovalec (1994–2004), direktor sektorja prestrukturiranja (2004–2007), vodja enote za slaba posojila v srednji Evropi (od 2007) in višji referent za prestrukturiranje (2007–2014), Ceskoslovenska Obchodni Banka a.s.
Neodvisni bančni svetovalec, sodeloval z USAID in EBRD (1992–1994)
Mednarodni bančni svetovalec, Morgan Grenfell & Co (1993–1994)
Pomočnik generalnega direktorja pri Tijari Finance Limited (odvisna družba v 100-odstotni lasti Commercial Bank of Kuwait), (1988–1992)
Direktor poslovalnice, Byblos Bank Sal, London (1986–1988)
Pomočnik podpredsednika, American Express Bank, London (1980–1986)
Višji kreditni analitik, Manufacturers Hanover Trust, London (1978–1980)
National Westminster Bank, London (1971–1977)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Strokovnjak predvsem za kredite, prestrukturiranje in slabe kredite

Članstvo v komisijah nadzornega sveta:

Komisija za tveganja (član)
Komisija za prejemke (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

Jihlavan a.s., predsednik nadzornega sveta
Czech Aerospace industries sro, pravni zastopniki
Central Europe Industry Partners a.s., član nadzornega sveta

Matjaž Titan

član nadzornega sveta

Mandat: 2016-2020

Izobrazba:

• univ. dipl. prav., Pravna fakulteta Ljubljana (2005)

Kariera:

Lastnik in svetovalec, Licet, naložbe in svetovanje d.o.o. (od 2012)
Svetovalec uprave, KDD Centralna klirinško depotna družba d.d. (2009-2012)
Direktor sektorja za pravno svetovanje, KDD - Centralna klirinško depotna družba d.d. (2007–2008)
Pripravnik, Višje sodišče v Ljubljani (2006–2007)
Pravnik, KDD Centralna klirinško depotna družba d.d. (2005–2007)
Pravna praksa v odvetniški pisarni Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Ljubljana (2003–2005)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Član nadzornega sveta KDD d.d. (2010–2014)
Član NUS (Nacionalne uporabniške skupine) pri Banki Slovenije za vključitev slovenskega kapitalskega trga v T2S
Arbiter pri Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov in nadomestni član odbora za izdajo dovoljenj borznim posrednikom (od 2012)
Sodeluje z Ministrstvom za finance na področju prenosa direktiv EU s področja kliringa in poravnave in je član Skupine visokih deležnikov pri Banki Slovenije za nadziranje vključevanja slovenskega kapitalskega trga v T2S (od 2013)
Član delovne skupine Evrosistema glede dokončnosti poravnave in insolventnosti (2015–2016)
Sodeloval pri pripravi Zakona o trgu finančnih instrumentov, Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o prevzemih

Članstvo v komisijah nadzornega sveta:

Komisija za prejemke (namestnik predsednika)
Komisija za imenovanja (član)

dr. László Urbán

član nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

Zaključil napredni poslovni program na Poslovni šoli v Harvardu, Harvard Business School, Cambridge, MA (2000)
Doktoriral na Ekonomski univerzi v Budimpešti, Madžarska (1985)
Magistriral na Ekonomski univerzi v Budimpešti, Madžarska (1982)

Kariera:

Izredni profesor na Poslovni šoli CEU v Budimpešti (od 2012)
Član nadzornega sveta pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD; 2010–2011)
Finančni direktor in član uprave pri OTP Bank (2007–2009)
Direktor generalnega sekretariata v Narodni banki Madžarske (2005–2006)
Podpredsednik in direktor poslovnega načrtovanja družbe Citigroup, New York (2000–2005)
Namestnik generalnega direktorja in član uprave v Postabank, Madžarska (1998–2000)

• Direktor načrtovanja in glavni ekonomist pri ABN - AMRO Bank, Madžarska (1996–1998)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Gostujoči profesor in ekonomist pri Svetovni banki, Washington DC (1995–1996)
Poslanec v parlamentu, Madžarska (1993–1994)
Izredni profesor na univerzi v Budimpešti (1985–1992)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta:

• Komisija za tveganja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb: • /

Komisije nadzornega sveta banke

Nadzorni svet imenuje komisije, ki pripravljajo predloge sklepov nazornega sveta banke, zagotavljajo njihovo izvajanje in opravljajo druge strokovne naloge. Konec leta 2016 so v banki delovale štiri komisije kot sledi:

Komisija za revizijo

spremlja in pripravlja predloge sklepov za nadzorni svet s področja računovodskega poročanja, notranjih kontrol in obvladovanja tveganj, notranje revizije, skladnosti poslovanja in zunanje revizije ter nadzoruje izvrševanje ukrepov regulatorja.

Komisijo sestavljajo: dr. Sergeja Slapničar (predsednica), Uroš Ivanc (namestnik predsednice), Primož Karpe in Alexander Bayr (člana).

Komisija za tveganja

spremlja in pripravlja predloge sklepov za nadzorni svet za vsa področja tveganj, pomembna za poslovanje banke. Svetuje glede sedanje in prihodnje pripravljenosti banke za prevzemanje tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter nudi pomoč pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije upravljanja tveganj.

Komisijo sestavljajo: Andreas Klingen (predsednik), dr. László Urbán (namestnik predsednika), dr. Sergeja Slapničar in David Eric Simon (člana). Komisija za tveganja se je v letu 2016 sestala 5-krat.

Komisija za imenovanja

pripravlja predloge sklepov za nadzorni svet na področjih imenovanja in razreševanja članov uprave, priporoči skupščini banke kandidate za člane nadzornega sveta, priporoči nadzornemu svetu razrešitev članov uprave in nadzornega sveta, pripravi vsebino individualnih pogodb predsednika in članov uprave, oceni uspešnost delovanja uprave in nadzornega sveta ter oceni znanje, veščine in izkušnje posameznih članov uprave in nadzornega sveta ter organa kot celote. Komisija predlaga spremembe politike uprave glede izbire in imenovanja primernih kandidatov za člane višjega vodstva banke.

Komisijo sestavljajo: Primož Karpe (predsednik), David Kastelic (namestnik predsednika), Andreas Klingen in Matjaž Titan (člana).

Komisija za prejemke

izvaja strokovne in neodvisne ocene politik in praks prejemkov in daje pobude za ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj banke, kapitala in likvidnosti banke, pripravlja predloge odločitev za nadzorni svet v zvezi s prejemki ter nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravljajo funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja.

Komisijo sestavljajo: Uroš Ivanc (predsednik), Matjaž Titan (namestnik predsednika), David Kastelic in David Eric Simon (člana).

Uprava banke

Uprava NLB vodi, predstavlja in zastopa banko samostojno in na lastno odgovornost, za kar ima vsa pooblastila skladno z zakonom in statutom banke. Odločitve iz pristojnosti uprave banke sprejemajo člani uprave banke praviloma soglasno, v primeru če soglasja ni ali je s statutom določeno drugače, pa z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov odloča glas predsednika uprave banke.

Predsednika in člane uprave imenuje za obdobje petih let nadzorni svet banke. Ta jih lahko tudi razrešuje. Pri izbiri sledi ne le zakonskim pogojem, ampak tudi internim aktom ter priporočenim nacionalnim in evropskim smernicam dobre prakse. Vsak član mora ustrezati strokovnemu profilu, ki se pripravi pred postopkom izbora.

Dne 5. februarja 2016 je zaradi določenih razlik v pogledih z lastnikom banke podal odstopno izjavo predsednik uprave Janko Medja. Nadzorni svet NLB je dne 5. februarja 2016 sprejel sklep o sporazumnem predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave z istim dnem. Tričlansko upravo banke je do 6. julija 2016 vodil Blaž Brodnjak kot namestnik predsednika uprave.

Na seji nadzornega sveta dne 4. julija 2016 je bil Blaž Brodnjak soglasno izvoljen za predsednika uprave NLB. Poleg tega je nadzorni svet imenoval Lászla Pelleja za člana uprave pristojnega za področje operativnega poslovanja (COO), ki je začel izvajati to funkcijo 26. oktobra 2016. Na isti seji so bili imenovani predsednik in člani uprave banke (član uprave pristojen

za finančno poslovanje (CFO), član uprave pristojen za področje upravljanja tveganj (CRO) in član uprave pristojen za področje operativnega poslovanja (COO)), za novo petletno obdobje, in sicer z dnem 6. julija 2016.

Upravo banke sestavljajo Blaž Brodnjak (član od 1. decembra 2012, namestnik predsednika uprave od 5. februarja 2016 in predsednik uprave od 6. julija 2016) in člani Archibald Kremser kot član uprave pristojen za finančno poslovanje (od 31. julija 2013), Andreas Burkhardt kot član uprave pristojen za področje upravljanja tveganj (od 18. septembra 2013) in László Pelle kot član uprave pristojen za področje operativnega poslovanja (od 26. oktobra 2016).

Zavedamo se svojih nalog pri vodenju in predstavljanju banke. Njeno poslovanje usmerjamo tako, da bo še uspešnejša - ne le danes, ampak tudi jutri. Delujemo odgovorno do družbe, njenih deležnikov in strank, izpolnjujemo obljube in dosegamo cilje.

Blaž Brodnjak predsednik uprave Mandat: 2016-2021

Izobrazba:

MBA, IEDC poslovna šola Bled (2009)
Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (1998)

Kariera:

vodja divizije za poslovanje z gospodarskimi družbami in javnim sektorjem v celovški Hypo Alpe-Adria (2010–2012)
pooblaščenec uprave Zavarovalnice Triglav (2009–2010)
član uprave Bawag banke (2005–2009)
vodja poslovanja z gospodarskimi družbami v Raiffeisen Krekovi banki (2004–2005)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• bil je predsednik ali član nadzornih odborov v enajstih bankah, treh zavarovalnicah, enem podjetju za upravljanje premoženja in enem proizvodnem podjetju

Neposredna odgovornost:

Štabno področje banke (CEO):

Center za korporativno komuniciranje in strategijo
Center za pravne zadeve in sekretariat
Sektor za upravljanje kadrov in razvoj organizacije
Sektor za upravljanje NLB Skupine

Bančništvo na drobno, privatno bančništvo ter korporativno bančništvo (CMO)

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

Predsednik nadzornega odbora:

NLB Banka, Sarajevo
NLB Banka, Banja Luka
NLB Banka, Skopje

Član nadzornega sveta:

NLB Skladi, Ljubljana (do 10. 1. 2017)
NLB Vita, Ljubljana

Andreas Burkhardt član uprave Mandat: 2016-2021

Izobrazba:

MBA, Univerza v Daytonu (1999)
Univerza v Augsburgu, diploma Fakultete za poslovno upravljanje in ekonomijo (Diplom-Kaufmann) (1999)

Kariera:

vodja obvladovanja tveganj pri Volksbank na Madžarskem, vključen v nadgradnjo in racionalizacijo izterjave in postopka prestrukturiranja podjetja (do januarja 2013)
član uprave v banki Volksbank v Romuniji, odgovoren za področje financ ter prestrukturiranje in izterjavo (2010–2011)
član uprave v banki Volksbank Bosna in Hercegovina v Sarajevu, odgovoren za finančni del poslovanja in tveganj (2003–2009)
Od leta 2000 je bil na drugih funkcijah v zgoraj navedeni banki

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• 16-letne izkušnje na področju bančništva, predvsem na območju Srednje Evrope

Neposredna odgovornost:

Center notranje revizije
Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete
Področje tveganj (CRO)

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb: Predsednik odbora direktorjev:

• NLB Banka, Podgorica

Član nadzornega odbora:

NLB Banka, Sarajevo
NLB Banka, Banja Luka

Archibald Kremser član uprave Mandat: 2016-2021

Izobrazba:

MBA (INSEAD, Francija), specializacija iz vodenja bank in podjetniških financ (2004)
univ. dipl. ing. elektrotehnike, Tehnična univerza na Dunaju (1997)

Kariera:

osem let na različnih vodilnih položajih in direktorskih mestih v skupini Dexia/ Kommunalkredit (prej v lasti Dexia SA in Volksbanken Austria AG)
- nadziral vzpostavitev in poslovanje hčerinskih družb banke Dexia Kommunalkredit Bank v Srednjevzhodni Evropi s skupno bilanco stanja približno 10 mrd EUR (2005–2008)
- vodil prizadevanja za prestrukturiranje skupine Kommunalkredit z ustanovitvijo "slabe banke" in dezinvestiranje nestrateških sredstev in podjetij (2008–2011)
- vodil prizadevanja za ponovno uveljavitev Kommunalkredit Austria kot infrastrukturne banke, specializirane za svetovanja pri pripravah na njeno nadaljnjo privatizacijo (2011–2013)
delal v vodilnih mednarodnih svetovalnih podjetjih Ernst & Young (1997–2004), Bain & Company (2004–2005) in tam vodil IT in projekte izboljšanja učinkovitosti v vodilnih finančnih ustanovah v Avstriji, Nemčiji, Švici in celotni Srednjevzhodni Evropi

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• več kot 18 let izkušenj v panogi finančnih storitev v Avstriji, Srednjevzhodni in Jugovzhodni Evropi z osredotočanjem na upravljanje financ in premoženja, strategijo in razvoj podjetij in naloge izboljševanja uspešnosti

Neposredna odgovornost:

Sektor finančnega računovodstva
Kontroling
Sektor finančnih trgov
Sektor investicijskega bančništva in skrbniških storitev
Sektor za upravljanje z naložbenimi nepremičninami NLB Skupine
Sektor za nestrateške lastniške naložbe in
Sektor finančne operative

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb: Predsednik odbora direktorjev:

NLB Banka, Beograd
NLB Banka, Prishtina

László Pelle član uprave Mandat: 2016-2021

Izobrazba:

magister elektrotehniških znanosti, Tehnološka univerza v Budimpešti (1991)
diplomirani inženir elektrotehnike, Visoka šola za elektrotehniko Kandó Kálmán v Budimpešti (1988)

Kariera:

COO, odgovoren za IT, poslovanje, prostore in nabavo v ERSTE Bank Zrt., Madžarska (2009–2015)
COO v HSBC CEE (PL, CZ, SK, HU), odgovoren za regionalno poslovanje HSBC Premier v Srednji in Vzhodni Evropi. Uvedba regionalne platforme za IT in poslovanje OneBank. HSBC JVE, Češka republika (2007–2009)
direktor za operacije in tehnologijo v banki za podjetja in potrošnike, odgovoren za upravljanje celotnega poslovanja, IT procesov, storitev za stranke. Začel v skupnem storitvenem centru Citi v Citibank Rt v Budimpešti, Madžarska (2002–2007)
direktor za operacije in tehnologijo v banki za potrošnike, odgovoren za upravljanje poslovanje in tehnologijo. Vzpostavitev začetne bančne infrastrukture za kreditne kartice in potrošniško bančništvo v Citibank Handlowy v Varšavi, Poljska (1997–2002)
direktor za regionalno poslovno načrtovanje in analize za kartične produkte, vodil funkcijo poslovnega načrtovanja in analiz (pacifiške države in države Srednjevzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike – CEEMEA) v Citibank N.A. azijsko-pacifiška regionalna poslovalnica CEEMEA, Singapur (1996–1997)
direktor kartičnega poslovanja, sistemski razvoj in podpora uporabi, uvedba platform banke za prebivalstvo in kartične produkte (Diners Club) v

svetovni potrošniški banki Citibank Budapest Rt, Madžarska (1994–1996)

• vodja oddelka za kartice, vodja projekta za izvedbo VISA, začel program kartice VISA na Madžarskem. Uvedba omrežja bankomatov in POS v poslovalnicah Postbank and Savings Bank Corporation na Madžarskem (1992–1994)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• 23 let izkušenj na področju vodenja bančnih operacij in IT v različnih državah Srednje in Jugovzhodne Evrope

Neposredna odgovornost:

Operativno poslovanje:

Sektor za poslovno analizo in podporo projektom
Sektor za nabavo in upravljanje nepremičnin
Sektor za informatiko
Sektor za plačilne sisteme
Sektor za trezor in oskrbo z gotovino
Sektor zalednih storitev za posle finančnih trgov
Sektor za spremljavo poslovanja s pravnimi osebami
Sektor zalednih storitev za posle s fizičnimi osebami

Kolektivni organi odločanja

Uprava banke lahko imenuje različne odbore, komisije, svete in druga delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz pristojnosti uprave banke.

Kreditni odbor za pravne osebe

določa bonitetne ocene in sprejema odločitve o prerazvrstitvi komitentov ter odobrava naložbe na področju komercialnega bančništva in limite, ki so zunaj pristojnosti kreditnega pododbora. Odbor sprejema odločitve, ki presegajo pooblastila direktorjev ali pododbora, kot tudi odločitve o naložbah na področju komercialnega bančništva, skladno z zakonskimi pooblastili za poslovanje banke s podjetji (vse družbe, banke in finančne ustanove), o poslovanju s komitenti v intenzivni obravnavi ter o nedonosnih terjatvah in poslovanju z nestrateškimi komitenti.

Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor ima sedem članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje tveganj.

Kreditni pododbor za pravne osebe

določa bonitetne ocene in sprejema odločitve o prerazvrstitvi komitentov ter odobrava naložbe na področju komercialnega bančništva in limite, ki so zunaj pristojnosti direktorjev na nivoju B-1. Pododbor sprejema odločitve, ki sodijo v okvir bančne naložbene politike in poslovnega načrta kot tudi zakonskih pooblastil.

Pododbor se sestane enkrat na teden. Pododbor ima štiri člane. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje tveganj.

Odbor za upravljanje bilance NLB Skupine

spremlja razmere makroekonomskega okolja, analizira stanja, spremembe in trende v bilancah NLB Skupine in njenih članic ter oblikuje sklepe in usmeritve za doseganje strukture bilance banke in NLB Skupine. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat mesečno. Odbor ima štiri člane. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje financ.

Odbor za upravljanje naložbenih nepremičnin NLB Skupine

je pristojen za izdajanje mnenj o prevzemni/nakupni ceni nepremičnin in dodatnih naložbah v nepremičnine, ki so zastavljene kot zavarovanje za problematične naložbe, o prodajni ceni lastnih nepremičnin in prevzemni/nakupni ceni za zastavljene nepremičnine pri prodaji terjatev. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor ima tri člane. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje financ.

Razvojni svet

sprejema odločitve s področja portfelja razvoja z IT komponento. Sestaja se praviloma enkrat na mesec. Šteje šest članov. Predseduje mu član uprave, ki je pristojen za področje operativnega poslovanja.

Kolegij prodaje

sprejema odločitve o upravljanju ponudbe in produktov ter odnosov s strankami na področju prodaje. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Šteje 10 članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za bančništvo na drobno, privatno bančništvo ter korporativno bančništvo.

Odbor za operativna tveganja NLB

je odgovoren za spremljanje, usmerjanje in nadzor upravljanja operativnega tveganja v NLB ter prenos metodologije v članice NLB Skupine. Odbor se praviloma sestane vsaka dva meseca. Šteje 15 članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje tveganj.

Kreditni odbor za fizične osebe NLB

sprejema odločitve o posojilih in drugih naložbenih predlogih, katerih pogoji odstopajo od standardnih pogojev za bančne produkte in storitve in predstavljajo dodatno tveganje za banko. Seje odbora se praviloma skličejo po potrebi. Odbor ima pet članov. Predseduje mu direktor Sektorja za kreditne analize pravnih in fizičnih oseb.

Posvetovalna telesa uprave

Odbor za spremljanje komitentov na opazovalnem seznamu

je posvetovalno telo, ki se seznanja z aktivnostmi, povezanimi s komitenti na opazovalnem seznamu. Seje odbora so praviloma četrtletno. Odbor ima sedem članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje tveganj.

Odbor za tveganja

spremlja in redno pregleduje zadeve, povezane s tveganjem in poslovnim tveganjem ter pripravlja gradiva za sklepe uprave. Šteje 12 članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje tveganj.

Za posamezne naloge je uprava imenovala delovni organ, ki deluje na najnižji ravni, namreč:

Odbor za nove in obstoječe produkte
Pododbor odbora za upravljanje z naložbenimi nepremičninami NLB Skupine

A . H . B . B . R . R . R . R . R . R . R . R . R . B . R . B . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R . R

A C R C R C R C R C R C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S	1 * * * * *	来源:	,来源: 上一次上一篇: 大
and the first and the first to the time to the former to the first of the first the first
모든 것은 물론 등의 물의 물이 높은 품질 및 공급 및 공급 업체 및 공급 업체 및 공급 업체 및 공급 업체 및 공급 업체 및 공급 업체 및 공


.

A THE SECT A LE FERENCE A SECRETARY FOR SECTED A CARTER FOR A CART A CARTER A CARA A
all the first of the first of the time to the first to the first of the first to the first



.

上一篇: 我们的人民的人民的意见,我们的人民的意见,我们的人民的人民的人民的人民的人民的人民的人民的人民的人民的人民的人民的人民的人民
までは、そのため、その後、その後、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大、大
.

A THE SECT A CALL A CALL A CALL A CALL A CALL A CALL A CALL A CALL A CALL A CALL A CALL A
A THE SECT A TRACTER PRODUCT OF CALL A CALL A CALL A CALL A CART A CALL A CALL A CALL A
A THE SECT A THE FOR SEE A SECRETARY FOR SEE A SECT A CART A CART A CALL A CALL A
A CREAT A CREAT A CREAT A CREAT A CALL A CREASE A CREASE A CALLER A CREASE A CREASE A


A CA ST A C A C A C A C R C R C R C R C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S C S . A C A C A C A C A C A . A C A . A

A TECH PERSONAL AND A CALLERY PERFECT PERFECT PERFECT PERFECT PERFECT PERFECT PERFECT PERFECT PERFECT PE
A C R P S S F O F O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B O B

A The Production of the Research Andrews of the Research Andrew of the September of
A CALLA CALLERY BE FOR SEE A CALLER FOR SELECT FOR SECTEMENT AND A CART A CALL A
新一覧
. REPORT AND AND AND AND AND AND AND AND AND AND AND AND AND AND AND AND AND AND A


A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A - A

A T R F R F F S
A TRANSFERENCE A CREAT OF CREASE OF CALLERS AND A CARTER A CARTER A CARA A

A The Research As a former of the Research As a former of the Research of the American A

. A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A . A .

Одговорни

Responsible

Odgovorni

Përgjegjës

Одговорни

Odgovorni Poglavje 8

Odgovorni
Одговорни
Responsible
Odgovorni				Poglavje 8
Одговорни
Përgjegjës
Odgovorni
Odgovorni

Poglavje 8.1.

Dogodki po zaključku poslovnega leta 2016

Februarja 2017 je NLB zaključila prodajno transakcijo vrednostno največjega nestrateškega lastniškega deleža, s čimer se je vrednost preostalega nestrateškega lastniškega portfelja zmanjšala na 0,9 mio EUR.

Leta 2017 so se pričele aktivnosti za morebitno prodajo družbe NLB Nov penziski fond, Skopje. Prodaja bo izvedena samo ob pridobitvi ustrezne ponudbe.

V obdobju po datumu bilance stanja konec leta 2016 do sedaj je NLB prejela 24 odškodninskih tožb izbrisanih lastnikov obveznic z oznako NLB26 in ISIN kodo SI0022103111 v skupnem glavničnem znesku 2.116.189,31 EUR. Med temi le ena presega znesek 1 mio EUR. NLB je prepričana, da so ti zahtevki neutemeljeni.

Dr. Sergeja Slapničar, članica nadzornega sveta NLB, je 13. 3. 2017 podala odstopno izjavo. Na podlagi soglasja nadzornega sveta ji je funkcija prenehala 20. 3. 2017.

Letno poročilo NLB Skupine 2016

Finančne institucije

100 % 100 %

50 % 50 %

100 % 100 % Nestrateške članice

100 % 100 %

0 % 0 %

Družbe Slovenija

NLB Propria, Ljubljana

Prospera plus, Ljubljana

ICJ - v stečaju, Domžale

PRO REM, Ljubljana v likvidaciji

BH-RE, Sarajevo

v likvidaciji

ARG Nepremičnine, Horjul

CBSinvest, Sarajevo

REAM, Podgorica

REAM, Beograd

REAM, Zagreb

SR-RE, Beograd

Tara Hotel, Budva

OL Nekretnine, Zagreb

Tujina

100 % 100 %

50 % 50 %

100 % 100 %

75 % 75 %

100 % 100 %

12,71 % 100 %

100 % 100 %

Slovenija

Optima Leasing, Zagreb

Prvi faktor, Beograd

Prvi faktor, Sarajevo v likvidaciji

Prvi faktor, Zagreb v likvidaciji

Tujina

NLB Leasing, Ljubljana

v likvidaciji

Prvi faktor, Ljubljana

v likvidaciji

NLB Factoring v likvidaciji

v likvidaciji

Praga

NLB Lizing, Skopje v likvidaciji

NLB Leasing, Sarajevo

NLB Leasing, Beograd

NLB Leasing Podgorica, Podgorica v likvidaciji

Sophia Portfolio BV, Sofia *

LHB AG, Frankfurt

v likvidaciji

NLB InterFinanz, Zürich

NLB InterFinanz, Beograd

NLB InterFinanz Praha,

V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah.

V NLB Skupino so vključene osebe po definiciji iz ZFK (2. člen).

neposredne udeležbe

posredne udeležbe na ravni NLB Skupine

Nestrateške članice

Letno poročilo NLB Skupine 2016

Banke Finančne institucije

99,997 % 99,997 %

97,999 % 97,999 %

81,21 % 81,21 %

99,85 % 99,85 %

97,35 % 97,35 %

86,97 % 86,97 %

100 % 100 %

% %

84,68 % 84,68 %

NLB Banka, Beograd

Shema NLB Skupine na dan 31. 12. 2016

Conet - v stečaju

NLB Banka, Podgorica

NLB Banka, Prishtina

NLB Banka, Banja Luka

NLB Banka, Skopje

NLB Banka, Sarajevo

v likvidaciji

Ime banke/družbe

* shema vsebuje odstotek lastništva v glasovalnih pravicah

V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah. V NLB Skupino so vključene osebe po definiciji iz ZFK (2. člen).

NLB Tutunska broker

Slovenija

100 % 100 %

50 % 50 %

28,13 % 28,13 %

51 %

100 %

Tujina Slovenija

NLB Skladi, Ljubljana

NLB Vita, Ljubljana

Skupna pokojninska družba, Ljubljana

49 %

neposredne udeležbe

Odvisne banke/družbe Pridružene banke/družbe Skupaj obvladovane banke/družbe

posredne udeležbe na ravni NLB Skupine

Strateške članice

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Družbe

Tujina

Bankart, Ljubljana

Kreditni biro Sisbon, Ljubljana v likvidaciji

NLB Srbija, Beograd

NLB Crna Gora, Podgorica

39,44 % 39,44 %

29,68 % 29,68 %

100 % 100 %

100 % 100 %

Tujina

NLB Nov penziski fond, Skopje

Finančne institucije		Družbe
Slovenija		Slovenija
NLB Leasing, Ljubljana	100 %	NLB Propria, Ljubljana
	100 %
Optima Leasing, Zagreb v likvidaciji	100 % 100 %	Prospera plus, Ljubljana
Prvi faktor, Ljubljana	50 %	ICJ - v stečaju,
v likvidaciji	50 %	Domžale
Prvi faktor, Beograd	100 %	PRO REM, Ljubljana
	100 %	v likvidaciji
Prvi faktor, Sarajevo	100 %	BH-RE, Sarajevo
v likvidaciji	100 %
Prvi faktor, Zagreb	100 %	OL Nekretnine, Zagreb
v likvidaciji	100 %	v likvidaciji
Tujina		ARG Nepremičnine, Horjul
NLB Factoring	100 %
v likvidaciji	100 %	Tujina
NLB InterFinanz, Zürich	100 %	CBSinvest, Sarajevo
v likvidaciji	100 %
NLB InterFinanz, Beograd	100 %	REAM, Podgorica
	100 %
NLB InterFinanz Praha,	100 %	REAM, Beograd
Praga	100 %
NLB Lizing, Skopje	100 %	REAM, Zagreb
v likvidaciji	100 %
NLB Leasing, Sarajevo	100 %	SR-RE, Beograd
	100 %
NLB Leasing, Beograd	100 %	Tara Hotel, Budva 12,71 %
v likvidaciji	100 %
	100 %

NLB Leasing Podgorica, Podgorica v likvidaciji	100 %
LHB AG, Frankfurt	100 %

100 % 100 %

Center za pravne zadeve in sekretariat

Štabno področje banke (CEO)

Organizacijska struktura NLB na dan 31. 12. 2016

Sektor za tveganja

Sektor za kreditne analize pravnih in fizičnih oseb

Sektor za vrednotenje in kontrolo

Sektor za prestrukturiranje

Sektor za upravljanje problematičnih naložb

Sektor za nestrateška podjetja

Razumevanje nalog in pristojnosti Sektorja za tveganja, Centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete ter Centra notranja revizije se upošteva

* Glede na pristojnosti članov uprave, navedena organizacijska enota sodi pod člana uprave, pristojnega za finančno področje (CFO)

skladno z opredelitvami po (vsakokratnem veljavnem) Zban

Uprava

Center notranje revizije

Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete

Sektor za upravljanje NLB Skupine

Področje operativnega poslovanja (COO)

Sektor za poslovno analizo in podporo projektom

Sektor za nabavo in upravljanje nepremičnin

Sektor za informatiko

Sektor finančne operative*

Sektor za plačilne sisteme

Sektor za trezor in oskrbo z gotovino

Sektor zalednih storitev za posle finančnih trgov

Sektor za spremljavo poslovanja s pravnimi osebami

Sektor zalednih storitev za posle s fizičnimi osebami

Bančništvo na drobno in privatno bančništvo ter korporativno bančništvo (CMO)

Sektor za upravljanje odnosov s strankami in tržno komuniciranje

Sektor za upravljanje ponudbe

Sektor za spremljanje uspešnosti prodaje

Sektor za mala podjetja

Poslovanje s ključnimi komitenti

Poslovanje s srednje velikimi podjetji

Sektor za trgovinsko bančništvo

Sektor za privatno bančništvo

Poslovna mreža

Sektor za podporo strankam in kontaktni center

Podružnica Osrednjeslovenska - Jug

Podružnica Osrednjeslovenska - Sever

Podružnica Domžale, Kamnik in Zasavje

Podružnica Savinjsko - Koroška

Podružnica Podravsko - Pomurska

Podružnica Dolenjska, Bela krajina in Posavje

Podružnica Primorska, Goriška in Notranjska

Center za korporativno komuniciranje in strategijo

Sektor za upravljanje s kadri in razvoj organizacije

Področje tveganj (CRO) Finančno področje (CFO)

Sektor za upravljajnje z naložbenimi nepremičninami NLB Skupine

Sektor kontrolinga

Sektor finančnega računovodstva

Sektor finančnih trgov

Sektor investicijskega bančništva in skrbniških storitev

Sektor za nestrateške lastniške naložbe

Organizacijska struktura NLB na dan 31. 12. 2016

Primorska, Goriška in Notranjska

* Glede na pristojnosti članov uprave, navedena organizacijska enota sodi pod člana uprave, pristojnega za finančno področje (CFO)

Poglavje 8.2.

Družbena odgovornost

Odgovornost do komitentov, zaposlenih in družbe

Banka ima pomembno poslanstvo družbene odgovornosti – poleg tega, da ustvarja dobre poslovne rezultate, je dejavno vključena v okolje, kjer posluje, da bi prispevala k višji kakovosti življenja vseh prebivalcev. Banka je odgovorna komitentom, zaposlenim, družbi kot celoti in okolju. Posebna pozornost je namenjena znanju in vseživljenjskemu učenju, ki je postalo način življenja. Različne pobude za pomoč mladim na njihovi poti k finančni neodvisnosti so usmerjene v odgovorno ravnanje za uspešno prihodnost. Ena takih pobud je dolgotrajna podpora športu – s poudarkom na športu za mlade.

Banka je zelo dejavna pri spodbujanju podjetništva in z ustanovitvijo NLB Centra inovativnega podjetništva (CIP) leta 2015 je dejavno prispevala k poslovni klimi in finančnemu mentorstvu v Sloveniji.

Hkrati ostaja banka podpornica umetnosti in spodbuja ohranjanje kulturne dediščine. Posebno ponosni smo na tradicijo sodelovanja pri številnih humanitarnih projektih, ki jih podpiramo v sodelovanju s komitenti in zaposlenimi.

Spodbujanje podjetništva

Leta 2016 je CIP, ki je bil ustanovljen za izboljšanje poslovne klime in finančnega mentorstva v Sloveniji, gostil skoraj 200 dogodkov, ki jih je organiziral na lastno pobudo ali v sodelovanju s priznanimi slovenskimi partnerji. Različne teme so bile predstavljene več kot 9.000 udeležencem dogodkov. CIP je prostor, ki ugodno vpliva na druženje in poslovno ustvarjanje – in je prejel nagrado Zavoda Big za "Najboljšo notranjost 2016".

Spodbujanje finančne pismenosti

Januarja 2016 je bila v BTC-ju odprta mini bančna podružnica za otroke, imenovana "MiniCity Ljubljana". Tam je bilo 10 dogodkov, na katerih so male otroke učili o bančnem poslovanju.

Banka širi program, imenovan "Finančno opismenjevanje" po slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Izkušeni bančni predavatelji učijo o izredno pomembni spretnosti, kako pametno ravnati z denarjem, ki je eden najpomembnejših vidikov v osebnem in poslovnem življenju. V letu 2016 je bilo več kot 40 predavanj te vrste.

Enaka pobuda je praksa, ki poteka v NLB Banki v Podgorici, ki poleg donacij za šolsko opremo ponuja tudi večkratna predavanja za mlade o poti do finančne neodvisnosti.

Skrb za zaposlene

Projekt "Zdrava banka" je bil ustanovljen pred leti za povečanje ozaveščenosti o zdravju in spodbujanje zdravega življenjskega sloga med zaposlenimi. Poudarek je na preventivi, prepoznavanju potencialnih bolezenskih simptomov in spremembah življenjskega sloga. Junija 2016 je bila izdana e-knjiga z navodili in koledarjem delavnic. V letu 2016 je bilo v program vključenih več kot 986 zaposlenih, ki so se udeležili prek 37 predavanj in 18 celodnevnih delavnic.

Banka se tudi veliko posveča izobraževanju svojih zaposlenih in je zavezana visokim standardom kakovostni kot učeča se organizacija. V okviru izobraževalnega centra NLB strokovnjaki z bančnega področja v čim večjem obsegu izobražujejo zaposlene in prenašajo svoje znanje na druge zaposlene.

Banka je že drugo leto zapored prejela polni certifikat "Družini prijazno podjetje". Prizadeva si zagotoviti, da bi lahko zaposleni bolje usklajevali delovne in družinske obveznosti in ponuja številne dejavnosti.

Vsi ti ukrepi so se odrazili v večjem zadovoljstvu in motivaciji zaposlenih. Leta 2016 se je zadovoljstvo zaposlenih povečalo za 3 % v primerjavi z letom 2015 in za 8 % v primerjavi z letom 2014. Posebno spodbudni rezultati so bili doseženi tudi na drugih področjih organizacijske klime, ki se kažejo v povečanju deleža zavzetih zaposlenih. Leta 2016 je njihovo število doseglo 51 %, leta 2015 pa je bilo 44 %.

Podpiranje profesionalnega športa in spodbujanje mladih k športu

Banka nadaljuje podporo slovenskim vrhunskim športnikom, ki so največji ambasadorji Slovenije v svetu. Banka, ki je že devetnajsto leto zlati sponzor slovenske reprezentance alpskega smučanja, je v zadnjih treh letih povečala tudi sponzoriranje drugih pomembnih športnih zvez v Sloveniji: rokometne, jadralne in namiznoteniške. Skupaj z zvezami banka in njeni zaposleni delijo navdušenje nad velikim uspehom na olimpijskih igrah v Riu leta 2016.

Pobuda "NLB Šport mladih" je bila leta 2016 uspešno razširjena, da bi spodbudila in odgovorno poučila mlade. Banka se je povezala z več kot 70 športnimi klubi različnih disciplin po regijah v Sloveniji in jih finančno podprla. Ta pobuda podpira vsebino programa, ki vsebuje veliko izobraževanja o pošteni igri, spodbuja odgovorno ravnanje in poudarja pomen rekreacije na splošno. Program je bil ustanovljen tudi zato, da bi povezal različne lokalne skupnosti v Sloveniji in dvignil raven sodelovanja v športu pa tudi družbeno odgovornih praks med mladimi.

NLB Banka Podgorica dejavno podpira črnogorske športnike v košarki, nogometu in tenisu. S teniškim pokalom NLB Royal Cup 2016 že tradicionalno združuje športnike, poslovne partnerje in lokalno skupnost.

Humanitarni projekti

Junija 2016 je banka uspešno izpeljala kampanjo zbiranja sredstev za nakup nujne medicinske opreme za slovenske porodnišnice. S povezovanjem komitentov in humanitarnega vidika je banka donirala sredstva za vsako stanovanjsko posojilo, ki je bilo prodano v juniju, in zbrala 55.400 EUR. Ta znesek je donirala šestim porodnišnicam, kjer so ga z veseljem sprejeli zaposleni, matere in njihove družine.

Podobna kampanja se je nadaljevala decembra 2016. Sredstva so se zbirala za otroke bolnike z rakom na pediatrični kliniki v Kliničnem centru v Ljubljani. Bančne podružnice so namestile zbiralnike za prispevke, v katerih se je v enem mesecu nabralo več kot 20.000 EUR.

Banka je ponosna, da so njeni zaposleni sodelovali v družbeno odgovornih dejavnostih. Z vstopom v poletno sezono so se začele športne igre NLB z družabno noto. Zaposleni so sodelovali v športnih dejavnostih, poleg tega pa so obnovili zunanje in notranje prostore za lokalne športe in rekreacijske objekte v Martjancih ter tako razveselili vaško skupnost, ki šteje več kot 5.000 prebivalcev.

V sodelovanju z Rdečim križem je bila izvedena tradicionalno uspešna krvodajalska akcija, ki se je je udeležilo 78 zaposlenih. Banka je sodelovala tudi v drugi tradicionalni akciji v organizaciji Rdečega križa, imenovani "Peljimo jih na morje" in "Lepo je deliti". Kontaktni center NLB je z bančnimi uslužbenci in številnimi znanimi Slovenci zbiral sredstva donatorjev. Skupni zbrani znesek je presegel 64.000 EUR.

NLB Banka, Prishtina je septembra 2016 organizirala dogodek "Ples za matere in otroke", da bi zbrala sredstva za pediatrično opremo za še nerojene otroke. Skupaj s številnimi donatorji je bilo zbranih skoraj 40.000 EUR.

Skrb za umetnost in kulturno dediščino

Vse leto 2016 je bilo dobro obiskanih pet razstav, ki so bile organizirane in postavljene na ogled v NLB Galeriji Avla. Ob 45. obletnici izgradnje sedeža banke v Ljubljani je banka v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje organizirala pomemben mednarodni dogodek z uglednimi predstavniki oblikovalske stroke, družbenih znanosti, ekonomije in izobraževanja z naslovom "Razvojni potenciali in strategije – kako naprej?" Dogodek je simbolično potekal v CIP.

Skupina ima najprepoznavnejšo umetnostno galerijo v NLB Banki Skopje. Leta 2016 je bilo v njej organiziranih trinajst pomembnih razstav lokalnih in tujih umetnikov.

Banka se je povezala z več kot 70 športnimi klubi različnih disciplin po regijah v Sloveniji in jih finančno podprla. Ta pobuda podpira vsebino programa, ki vsebuje veliko izobraževanja o pošteni igri, spodbuja odgovorno ravnanje in poudarja pomen rekreacije na splošno.

Kazalo slik

Slika 1: Dobičkonosnost se je povečevala v treh zaporednih letih (v mio EUR)	22
Slika 2: Dobiček pred davki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)	23
Slika 3: Neto obrestna marža (NOM) (v %)	24
Slika 4: Skupaj stroški NLB Skupine (v mio EUR)	25
Slika 5: Slovenija: Rast indeksov prihodka v trgovini na drobno in industrijski proizvodnji	33
Slika 6: Letna rast posojil v slovenskem bančnem sistemu	34
Slika 7: Vodilna slovenska banka pri poslovanju s prebivalstvom	43
Slika 8: Pregled tržnih deležev v slovenskem bančnem sektorju	45
Slika 9: Gibanje obsega poslovanja po segmentih	45
Slika 10: Struktura kreditov prebivalstvu	46
Slika 11: Prilagojeni produkti in modeli opravljanja storitev	47
Slika 12: ePero	47
Slika 13: Sredstva v upravljanju in število strank privatnega bančništva	48
Slika 14: Sredstva v vzajemnih skladih v upravljanju NLB Skladov in njihov tržni delež	48
Slika 15: Bilančna vsota NLB Vite in tržni delež pri klasičnih življenjskih zavarovanjih	49
Slika 16: Pregled tržnih poti	50
Slika 17: Skupni indeks zadovoljstva segmenta prebivalstva v Sloveniji	51
Slika 18: Stabilen tržni delež navkljub razdolževanju v sektorju in konkurenci (neto krediti podjetjem in državi)	55
Slika 19: Gibanje obsega poslovanja po segmentih (v mio EUR)	56
Slika 20: Struktura kreditov glede na namen kreditiranja	56
Slika 21: Prilagojeni produkti in modeli opravljanja storitev	58
Slika 22: Neto obrestni prihodki (v mio EUR)	67
Slika 23: Operativni stroški (v mio EUR)	67
Slika 24: Dobiček po davkih (v mio EUR)	67
Slika 25: Neto krediti prebivalstvu (v mio EUR)	68
Slika 26: Neto krediti podjetjem (v mio EUR)	68
Slika 27: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju	73
Slika 28: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju	76
Slika 29: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju	79
Slika 30: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju	82
Slika 31: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju	85
Slika 32: Struktura neto kreditov nebančnemu sektorju	88
Slika 33: Ključne spremembe virov sredstev NLB Skupine v letu 2016 (v mio EUR)	91
Slika 34: Ključne spremembe sredstev NLB Skupine v letu 2016 (v mio EUR)	91
Slika 35: Bilančna struktura NLB Skupine na dan 31. 12. 2016	92
Slika 36: Razvoj strukture financiranja potrjuje stabilno bazo depozitov v NLB Skupini (v mio EUR)	93
Slika 37: Okolje padajočih obrestnih mer za depozite v NLB Skupini	94
Slika 38: Razvoj strukture likvidnih sredstev NLB Skupine odraža trdno likvidnostno pozicijo (v mio EUR)	95
Slika 39: Vrednostni papirji bančne knjige NLB Skupine glede na bonitetno oceno agencije Fitch na dan 31. 12. 2016	96
Slika 40: Dobro razpršen portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige NLB Skupine na dan 31. 12. 2016	96
a) Vrednostni papirji bančne knjige glede na vrsto sredstev	96
b) Vrednostni papirji bančne knjige glede na geografsko razporeditev	96
Slika 41: Gibanje sredstev po dejavnosti (v mio EUR)	101

Slika 42: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po segmentih	107
Slika 43: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po boniteti komitentov (v mio EUR) konec leta	107
Slika 44: Delež nedonosne izpostavljenosti NLB Skupine (% nedonosne izpostavljenosti konec leta po definiciji EBA)	108
Slika 45: Stopnja pokritja NLB Skupine (v % konec leta)	108
Slika 46: Stopnja pokritja slabih posojil NLB Skupine (v % konec leta)	108
Slika 47: Kadrovski strateški procesi	113
Slika 48: Dobiček po davkih NLB Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)	132
Slika 49: Dobiček po obdavčitvi bančnih članic NLB Skupine (posamezno) – primerjava glede na enako obdobje lani (v mio EUR)	133
Slika 50: Dobiček NLB Skupine pred oslabitvami in rezervacijami v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)	134
Slika 51: Neto obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)	134
Slika 52: Neto obrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)	135
Slika 53: Neto neobrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)	136
Slika 54: Struktura neto opravnin NLB Skupine (v mio EUR)	137
Slika 55: Skupaj stroški NLB Skupine – gibanje v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)	137
Slika 56: Kreditne oslabitve in rezervacije, stroški tveganja NLB Skupine (v b.t.)	138
Slika 57: Sredstva NLB Skupine – struktura (v mio EUR)	140
Slika 58: Bruto krediti NLB Skupine komitentom po strateških segmentih (v mio EUR)	140
Slika 59: Bruto krediti NLB Skupine komitentom po nestrateških segmentih (v mio EUR)	141
Slika 60: Skupaj obveznosti NLB Skupine – struktura (v mio EUR)	141
Slika 61: : Kapital CET 1 (v mio EUR) in količnik CET 1 (v %) NLB Skupine	142

Kazalo tabel

Tabela 1: Ključni finančni podatki za NLB Skupino in NLB	5
Tabela 2: Gibanje makroekonomskih kazalnikov v Sloveniji ter v gospodarski in denarni uniji	33
Tabela 3: Trendi v ključnih makroekonomskih kazalnikih izbranih držav v JV Evropi	35
Tabela 4: Rezultat segmenta poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji	44
Tabela 5: Rezultat segmenta korporativnega bančništva v Sloveniji	54
Tabela 6: Uspešnost poslovanja investicijskega bančništva in skrbniških storitev v Sloveniji	61
Tabela 7: Rezultat segmenta strateških tujih trgov	66
Tabela 8: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Skopje	73
Tabela 9: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Banja Luka	76
Tabela 10: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Sarajevo	79
Tabela 11: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Prishtina	82
Tabela 12: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Podgorica	85
Tabela 13: Ključni kazalniki poslovanja NLB Banke, Beograd	88
Tabela 14: Poslovanje segmenta finančnih trgov v Sloveniji	90
Tabela 15: Rezultati segmenta nestrateških tujih trgov in dejavnosti	100
Tabela 16: Članice NLB Skupine, za katere se je leta 2016 začel postopek likvidacije	101
Tabela 17: Zaposleni v NLB Skupini po državah	112
Tabela 18: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine in NLB	132
Tabela 19: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine in NLB	139"

	Poglavje 9:

Професионални

Strokovni Poglavje 9

Stručni

Profesionalni

Profesional

Professional

Stručni
Професионални
Professional
Strokovni Poglavje 9

Професионални
Profesional
Profesionalni

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Revidirani računovodski izkazi NLB Skupine in NLB d.d. skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja

kot jih je sprejela Evropska unija

2016

Kazalo

	Izjava neodvisnega revizorja	181
Izjava o odgovornosti poslovodstva
	Izkaz poslovnega izida	187
Izkaz vseobsegajočega donosa
	Izkaz finančnega položaja	189
	Izkaz sprememb lastniškega kapitala	191
	Izkaz denarnih tokov	192
1.	Osnovni podatki	194
2.	Pomembnejše računovodske usmeritve	194
2.1.	Izjava o skladnosti	194
2.2.	Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov	194
2.3.	Primerjalne informacije	194
2.4.	Konsolidacija	194
2.5.	Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	195
2.6.	Dobro ime in izpogajani nakup	195
2.7.	Poslovne združitve družb pod skupnim upravljanjem	195
2.8.	Prevedba tujih valut	195
2.9.	Obrestni prihodki in odhodki	196
	2.10. Prihodki in odhodki pri opravninah (provizijah)	196
	2.11. Prihodki iz dividend	196
	2.12. Finančni instrumenti	196
	2.13. Oslabitev finančnih sredstev	199
	2.14. Restrukturirana posojila	200
	2.15. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev	201
	2.16. Pobot	201
	2.17. Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev	201
	2.18. Opredmetena osnovna sredstva	201
	2.19. Neopredmetena sredstva	201
	2.20. Naložbene nepremičnine	202
	2.21. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	202
	2.22. Računovodsko obračunavanje najemov	202
	2.23. Denar in denarni ustrezniki	202
	2.24. Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji z lastnostmi dolga	203
	2.25. Drugi izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala	203
	2.26. Rezervacije za prevzete obveznosti in stroške	203
	2.27. Prevzete finančne obveznosti	203
	2.28. Davki	203
	2.29. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun	204
	2.30. Ugodnosti zaposlenih	204
	2.31. Delniški kapital	205
	2.32. Poročanje po segmentih	205
	2.33. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene	205
	2.34. Implementacija novih računovodskih standardov	207
3.	Spremembe v sestavi NLB Skupine	212
4.	Razkritja k izkazu poslovnega izida	213
4.1.	Obrestni prihodki in odhodki	213
4.2.	Prihodki iz dividend	214
4.3.	Prihodki in odhodki pri opravninah	214

4.4.	Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz
	poslovnega izida	215
4.5.	Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	216
4.6.	Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	216
4.7.	Drugi poslovni prihodki	217
4.8.	Drugi poslovni odhodki	217
4.9.	Administrativni stroški	218
	4.10. Amortizacija	219
	4.11. Rezervacije	219
	4.12. Oslabitve	220
	4.13. Čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	221
	4.14. Davek iz dohodka	221
	4.15. Dobiček na delnico	222
5.	Razkritja k izkazu finančnega položaja	222
5.1.	Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	222
5.2.	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	223
5.3.	Finančni instrumenti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	225
5.4.	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	226
5.5.	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	228
5.6.	Krediti in terjatve	230
5.7.	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	234
5.8.	Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	235
5.9.	Opredmetena osnovna sredstva	235
	5.10. Naložbene nepremičnine	237
	5.11. Neopredmetena sredstva	237
	5.12. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	238
	5.13. Druga sredstva	243
	5.14. Gibanje popravkov vrednosti kreditov bankam, strankam, ki niso banke, in drugih finančnih sredstev	244
	5.15. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	246
	5.16. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	247
	5.17. Rezervacije	249
	5.18. Odloženi davek	253
	5.19. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	255
	5.20. Druge obveznosti	255
	5.21. Kapital banke	256
	5.22. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos in rezerve	256

	5.23. Kapitalska ustreznost	257
	5.24. Zunajbilančne obveznosti	258
	5.25. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun	260
6.	Dogodki po obdobju poročanja	262
7.	Upravljanje tveganj	262
7.1.	Kreditna tveganja	264
7.2.	Tržna tveganja	285
7.3.	Likvidnostno tveganje	298
7.4.	Informacija o kakovosti dolžniških vrednostnih papirjev	312
7.5.	Upravljanje nefinančnih tveganj	314
7.6.	Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti	315
7.7.	Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti	324
8.	Segmentna analiza NLB skupine	326
9.	Razkritja glede povezanih oseb	330

-

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava potrjuje računovodske izkaze NLB Skupine in NLB za leto končano na dan 31. december 2016, ter uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila NLB Skupine in NLB skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, ter z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu, tako da to prikazuje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja NLB Skupine in NLB ter izidov njunega poslovanja za leto, končano na dan 31. december 2016.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi NLB Skupine in NLB skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Uprava NLB

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Izkaz poslovnega izida

		NLB Skupina		NLB	v tisoč EUR
	Pojasnila	2016	2015	2016	2015

Prihodki iz obresti in podobni prihodki	4.1.	388.494	443.203	215.550	269.000
Odhodki za obresti in podobni odhodki	4.1.	(71.189)	(103.001)	(40.672)	(60.993)
Čiste obresti		317.305	340.202	174.878	208.007
Prihodki iz dividend	4.2.	1.238	1.346	1.144	1.264
Prihodki iz opravnin (provizij)	4.3.	194.371	195.710	123.014	128.896
Odhodki za opravnine (provizije)	4.3.	(48.706)	(48.640)	(27.728)	(30.828)
Čiste opravnine (provizije)		145.665	147.070	95.286	98.068
Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	4.4.	14.788	10.659	14.639	10.685
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	4.5.	6.921	(18.877)	336	(25.304)
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida		235	(3)	-	-
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji	5.5.a)	(3.239)	231	(2.437)	231
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	4.6.	1.158	11.831	738	23.251
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja sredstev		867	(624)	252	(450)
Drugi poslovni prihodki	4.7.	24.442	27.329	12.267	13.234
Drugi poslovni odhodki	4.8.	(33.204)	(35.083)	(13.176)	(15.133)
Administrativni stroški	4.9.	(261.160)	(265.984)	(162.083)	(165.813)
Amortizacija	4.10.	(28.345)	(31.856)	(18.880)	(21.410)
Rezervacije	4.11.	(4.357)	696	482	5.153
Oslabitve	4.12.	(56.288)	(83.801)	(64.433)	(93.114)
Čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	4.13.	5.006	4.312	28.915	13.747
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo		(432)	(690)	(220)	(567)
Dobiček iz rednega poslovanja		130.600	106.758	67.708	51.849
Davek iz dohodka	4.14.	(14.975)	(11.380)	(3.925)	(7.968)
Čisti dobiček poslovnega leta		115.625	95.378	63.783	43.881
Lastnikov obvladujoče banke		110.017	91.914	63.783	43.881
Manjšinskih lastnikov		5.608	3.464	-	-
Dobiček na delnico/popravljeni dobiček na delnico (v EUR na delnico)	4.15.	5,5	4,6	3,2	2,2

Izkaz vseobsegajočega donosa

	Pojasnila		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
		2016	2015	2016	2015
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi		115.625	95.378	63.783	43.881
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi		6.331	(12.859)	2.740	(6.650)
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Aktuarski čisti dobiček/(izguba) zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki		1.515	(1.975)	1.466	(706)
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi		(6)	69	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	5.19.	(191)	738	(191)	740
Postavke, ki se lahko prerazvrstijo v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto		(1.910)	(2.685)	-	-
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja		(1.910)	(2.685)	-	-
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov		2.703	509	2.703	509
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	5.5.d)	(343)	(78)	(343)	(78)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	5.5.d)	3.046	587	3.046	587
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo		3.899	(8.496)	171	(8.562)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	5.4.c)	18.529	(2.316)	14.652	(314)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	4.4. in 4.12.	(14.630)	(6.180)	(14.481)	(8.248)
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi		2.731	(2.804)	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	5.19.	(2.410)	1.785	(1.409)	1.369
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi		121.956	82.519	66.523	37.231
Lastnikov obvladujoče banke		116.383	79.032	66.523	37.231
Manjšinskih lastnikov		5.573	3.487	-	-

Izkaz finančnega položaja

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	Pojasnila	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Denar v blagajni, stanje na računih pri centalnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	1.299.014	1.161.983	617.039	496.806
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	5.2.	87.699	267.413	87.693	267.880
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	5.3.	6.694	7.595	2.011	4.913
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	5.4.a)	2.072.153	1.737.191	1.594.094	1.248.359
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	5.5.	217	1.083	217	1.083
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	5.6.a)	85.315	394.579	85.315	394.579
- krediti bankam	5.6.b)	435.537	431.775	408.056	345.207
- krediti strankam, ki niso banke	5.6.c)	6.912.067	6.693.621	4.843.594	4.826.139
- druga finančna sredstva	5.6.d)	61.014	69.521	36.151	48.944
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	5.7.	611.449	565.535	611.449	565.535
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem		678	741	678	741
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	5.8.	4.263	4.629	1.788	1.776
Opredmetena osnovna sredstva	5.9.	196.849	207.730	90.496	94.570
Naložbene nepremičnine	5.10.	83.663	93.513	8.151	8.613
Neopredmetena sredstva	5.11.	33.970	39.327	23.345	29.627
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb	5.12.a)	-	-	339.693	346.001
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	5.12.b)	43.248	39.696	7.031	7.094
Terjatve za davek iz dohodka		2.888	929	2.124	-
Terjatve za odloženi davek	5.18.	7.735	9.400	10.622	9.139
Druga sredstva	5.13.	94.558	95.354	8.419	9.779
Skupaj sredstva		12.039.011	11.821.615	8.777.966	8.706.785
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	5.15.	18.791	29.920	18.787	29.909
Finančne obveznosti, pripozanane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	5.3.	2.011	4.912	2.011	4.912
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	5.5.	29.024	33.842	29.024	33.842
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	5.16.a)	42.334	57.982	74.977	96.736
- krediti bank in centralnih bank	5.16.b)	371.769	571.029	338.467	519.926
- depoziti strank, ki niso banke	5.16.a)	9.437.147	9.020.666	6.615.390	6.293.339
- krediti strank, ki niso banke	5.16.b)	83.619	100.267	4.274	16.168
- izdani vrednostni papirji	5.16.c)	277.726	304.962	277.726	304.962
- podrejene obveznosti	5.16.d)	27.145	27.340	-	-
- druge finančne obveznosti	5.16.e)	110.295	75.307	68.784	47.346
Rezervacije	5.17.	100.914	122.639	79.546	105.137
Obveznosti za davek iz dohodka		3.146	7.514	-	6.681
Obveznosti za odloženi davek	5.18.	727	313	-	-
Druge obveznosti	5.20.	8.703	14.539	4.186	5.676
Skupaj obveznosti		10.513.351	10.371.232	7.513.172	7.464.634
Delniški kapital
Osnovni kapital	5.21.	200.000	200.000	200.000	200.000
Kapitalske rezerve	5.22.	871.378	871.378	871.378	871.378
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	5.22.	29.969	23.603	34.581	31.841
Rezerve iz dobička	5.22.	13.522	13.522	13.522	13.522
Zadržani dobiček	5.22.	380.444	314.307	145.313	125.410
		1.495.313	1.422.810	1.264.794	1.242.151
Kapital manjšinskih lastnikov		30.347	27.573	-	-
Skupaj kapital		1.525.660	1.450.383	1.264.794	1.242.151
Skupaj obveznosti in kapital		12.039.011	11.821.615	8.777.966	8.706.785

Uprava Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila.

član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

Ljubljana, 28. marec 2017

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

NLB Skupina	Osnovni kapital Kapitalske rezerve		Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Kapital lastnikov obvladujoče banke	Kapital manjšinskih lastnikov	v tisoč EUR Skupaj kapital
Stanje 1. januar 2015	200.000	871.378	36.485	13.522	221.676	1.343.061	26.234	1.369.295
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	91.914	91.914	3.464	95.378
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(12.882)	-	-	(12.882)	23	(12.859)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(12.882)	-	91.914	79.032	3.487	82.519
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	-	(1.048)	(1.048)
Transakcije z manjšinskimi lastniki	-	-	-	-	717	717	(1.100)	(383)
Stanje 31. december 2015	200.000	871.378	23.603	13.522	314.307	1.422.810	27.573	1.450.383
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	110.017	110.017	5.608	115.625
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	6.366	-	-	6.366	(35)	6.331
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	6.366	-	110.017	116.383	5.573	121.956
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	(43.880)	(43.880)	(2.799)	(46.679)
Stanje 31. december 2016	200.000	871.378	29.969	13.522	380.444	1.495.313	30.347	1.525.660

v tisoč EUR

NLB		Osnovni kapital Kapitalske rezerve	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Skupaj kapital
Stanje 1. januar 2015	200.000	871.378	38.491	13.522	81.529	1.204.920
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	43.881	43.881
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(6.650)	-	-	(6.650)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(6.650)	-	43.881	37.231
Stanje 31. december 2015	200.000	871.378	31.841	13.522	125.410	1.242.151
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	63.783	63.783
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	2.740	-	-	2.740
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	2.740	-	63.783	66.523
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	(43.880)	(43.880)
Stanje 31. december 2016	200.000	871.378	34.581	13.522	145.313	1.264.794

Izkaz denarnih tokov

	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Denarni tokovi pri poslovanju
Prejete obresti	413.337	467.091	240.789	294.113
Plačane obresti	(78.401)	(121.143)	(44.510)	(72.613)
Prejete dividende	1.233	1.346	1.139	1.264
Prejete provizije	192.295	194.133	119.296	126.371
Plačane provizije	(51.996)	(48.713)	(27.056)	(30.993)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	13.296	10.964	13.147	10.886
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	(40)	(234)	(40)	(234)
Čisti dobički/(izgube) iz trgovanja	3.246	(23.110)	(2.785)	(28.335)
Plačila zaposlencem in dobaviteljem	(262.202)	(271.456)	(165.579)	(174.051)
Drugi prejemki	26.352	31.129	13.256	14.136
Drugi izdatki	(26.132)	(28.935)	(14.857)	(16.487)
Plačani davek iz dohodka pravnih oseb	(19.991)	(4.980)	(14.489)	(678)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti	210.997	206.092	118.311	123.379
(Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev	(139.839)	(143.429)	30.540	(34.116)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju	163.609	(135.235)	164.609	(135.235)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	1.026	(880)	2.795	-
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(344.588)	(45.544)	(353.677)	(88.304)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov	37.715	33.155	214.615	189.680
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev	2.399	5.075	2.198	(257)
Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti	197.351	(200.359)	101.342	(208.931)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	(2.801)	-	(2.801)	-
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti	227.842	(146.993)	130.815	(155.700)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	(26.913)	(53.469)	(26.913)	(53.469)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti	(777)	103	241	238
Neto denarni tokovi pri poslovanju	268.509	(137.696)	250.193	(119.668)
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju	77.903	178.923	98.095	188.913
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	5.536	3.718	400	68
Prejemki iz dividend odvisnih in pridruženih družb	3.587	35	28.915	13.747
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	128	170	128	98
Prejemki ob unovčitvi finančnih sredstev v posesti do zapadlosti	68.652	175.000	68.652	175.000
Izdatki pri naložbenju	(153.178)	(51.377)	(161.064)	(70.863)
Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	(17.896)	(11.404)	(10.990)	(5.672)
Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev	(6.981)	(7.685)	(4.466)	(5.577)

Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb in dokapitalizacija odvisnih družb	-	(404)	(17.307)	(27.730)
Dokapitalizacija pridruženih družb in skupnih podvigov	(12.250)	-	(12.250)	-
Izdatki za nakup finančnih naložb v posesti do zapadlosti	(116.051)	(31.884)	(116.051)	(31.884)
Neto denarni tokovi pri naložbenju	(75.275)	127.546	(62.969)	118.050
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju	-	9.900	-	-
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti	-	9.900	-	-
Izdatki pri financiranju	(46.655)	(977)	(43.880)	-
Plačane dividende	(46.655)	(977)	(43.880)	-
Neto denarni tokovi pri financiranju	(46.655)	8.923	(43.880)	-
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike	693	10.246	1.507	8.226
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov	146.579	(1.227)	143.344	(1.618)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja	1.302.003	1.292.984	525.831	519.223
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja	1.449.275	1.302.003	670.682	525.831

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

v tisoč EUR

Izkaz denarnih tokov

					v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	Pojasnila	2016	2015	2016	2015
Denar in denarni ustrezniki obsegajo:
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	1.299.014	1.161.983	617.039	496.806
Krediti bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev	5.6.	85.103	64.137	53.643	24.450
Finančna sredstva, namenjena trgovanju, z originalno zapadlostjo do treh mesecev	5.2.	-	4.575	-	4.575
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, z originalno zapadlostjo do treh mesecev	5.4.	65.158	71.308	-	-
Skupaj		1.449.275	1.302.003	670.682	525.831

Pojasnila k računovodskim izkazom

1. Osnovni podatki

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. NLB Skupino sestavljajo NLB in odvisne družbe v desetih državah.

NLB je registrirana in locirana v Sloveniji. Poslovni naslov NLB je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, Ljubljana. Delnice NLB ne kotirajo na borzi.

Končni obvladujoči delničar NLB je Republika Slovenija, ki je edini delničar na dan 31. december 2016 in na dan 31. december 2015.

Vsi zneski v računovodskih izkazih in spremnih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni navedeno drugače.

2. Pomembnejše računovodske usmeritve

Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju. Usmeritve so bile dosledno uporabljene za predstavljeni leti.

2.1. Izjava o skladnosti

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju: EU). Kjer je potrebno, so dodana pojasnila skladno z zahtevami lokalne zakonodaje.

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi obsegajo izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov, pomembnejše računovodske usmeritve ter pojasnila.

2.2. Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju, na podlagi modela nabavne vrednosti, in so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, finančnih sredstev in finančnih obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, izvedenih finančnih instrumentov ter naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti.

Priprava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na poročevalski datum ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. NLB Skupina uporabljene računovodske ocene in predpostavke sproti posodablja, pri čemer se popravki pripoznajo v obdobju spremembe. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene so predstavljene v pojasnilu 2.33.

2.3. Primerjalne informacije

Vsi podatki so razkriti s primerjalnimi podatki, razen kadar standard ali dopolnitve dovoljujejo oziroma določajo drugače. Skladno z uporabo MRS 8 so primerjalni podatki prilagojeni spremembam, ki se nanašajo na podatke v tekočem letu. V letu 2016 se je spremenil način prikazovanja vplačil v sisteme jamstev vlog vlagateljev, zato so tako prikazani tudi primerjalni podatki za leto 2015. Jamstva vlog vlagateljev so bila pred spremembo v višini 8.259 tisoč EUR vključena v postavko odhodki za opravnine (pojasnilo 4.3.), po spremembi pa so vključena v postavko drugi poslovni

odhodki (pojasnilo 4.8.). Sprememba vpliva le na prikaz računovodskih izkazov.

2.4. Konsolidacija

Odvisne družbe, ki jih neposredno ali posredno usmerja oziroma obvladuje NLB, so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po metodi polne konsolidacije. Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve nadzora oziroma obvladovanja.

NLB družbo obvladuje, če so izpolnjeni vsi trije elementi obvladovanja:

ima vpliv na družbo;
je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v družbi in
lahko prek svojega vpliva na družbo vpliva na znesek svojega donosa.

NLB ponovno oceni, ali obvladuje družbo, v katero naloži, če dejstva in okoliščine kažejo, da se je spremenil en ali več od treh elementov obvladovanja. Če NLB več ne obvladuje odvisne družbe, je ta izključena iz konsolidacije z datumom izgube nadzora oziroma obvladovanja.

Računovodske politike odvisnih družb so za potrebe zagotovitve skladnosti poenotene z računovodskimi usmeritvami NLB. Računovodski izkazi konsolidiranih odvisnih družb so pripravljeni na poročevalski datum NLB. Kapital manjšinskih lastnikov je predstavljen v konsolidiranem izkazu sprememb lastniškega kapitala. Delež manjšinskih lastnikov je tisti del čistega poslovnega izida in kapitala odvisne družbe, v katerem NLB nima neposrednega ali posrednega deleža v kapitalu. NLB Skupina se za vsako transakcijo posebej odloča ali meri delež manjšinskih lastnikov po pošteni vrednosti ali pa glede na delež manjšinskih lastnikov v čistih sredstvih odvisne družbe.

Medsebojne transakcije, stanja in nerealizirani dobički s transakcijami v NLB Skupini so izločeni. Nerealizirane izgube iz medsebojnih transakcij so izločene, razen če se ob prenosu sredstev pokaže potreba po oslabitvi.

V NLB Skupini se transakcije z manjšinskimi lastniki obravnavajo enako kot transakcije z drugimi lastniki v NLB Skupini. Pri nakupih deležev odvisnih družb od manjšinskih lastnikov se razlika med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto premoženju odvisne družbe poračuna prek kapitala. Dobički oziroma izgube, ki nastanejo pri prodaji manjšinskim lastnikom, se pripoznajo v kapitalu. Ravno tako se pri prodaji manjšinskim lastnikom v kapitalu pripoznajo razlike med prejetim nadomestilom in ustreznim deležem manjšinskih lastnikov. Vsi omenjeni učinki se prikažejo v posebni postavki kapitala - kapital manjšinskih lastnikov.

2.5. Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov se v posamičnih računovodskih izkazih vodijo po naložbeni metodi. Dividende odvisnih družb, pridruženih družb ali skupnih podvigov se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica NLB do prejetja dividende.

Naložbe v kapital pridruženih družb so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi. Pridružene družbe so praviloma tiste, v katerih ima NLB Skupina neposredno ali posredno med 20 % in 50 % glasovalnih pravic ter ima v njih pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje.

Skupni podvigi so družbe, ki jih NLB Skupina na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje. V konsolidiranih računovodskih izkazih so naložbe v skupne podvige obračunane po kapitalski metodi.

Pripadajoči dobiček ali izguba pridruženih družb in skupnih podvigov se pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Pripadajoči učinki, ki so vključeni v drugi vseobsegajoči donos pridružene družbe in skupnega podviga, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Naložba v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov je prilagojena glede na pripoznane učinke. Ko pripadajoča izguba preseže vrednost naložbe v konsolidiranem izkazu finančnega položaja, se izguba ne pripozna več, razen če bi iz tega naslova nastala obveznost, ki bi jo NLB Skupina morala poravnati. NLB Skupina začne ponovno pripoznavati svoj delež dobička naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov šele po tem, ko delež dobička doseže znesek nepriznane izgube (pojasnilo 5.12.b).

Seznam odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov je v pojasnilu 5.12.

2.6. Dobro ime in izpogajani nakup

Dobro ime se pripozna kot presežek vsote danega nadomestila, merjenega po pošteni vrednosti, zneska neobvladujočega deleža v prevzetem podjetju in poštene vrednosti predhodnega kapitalskega deleža v prevzetem podjetju na datum prevzema nad čistim zneskom pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je razlika negativna, se pred pripoznanjem dobička iz izpogajanega nakupa ponovno preveri, ali je NLB Skupina pri merjenju zajela vsa pridobljena sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti vključno z izračuni in postopki računovodskega evidentiranja, in šele nato se dobiček v celoti pripozna v izkazu poslovnega izida.

Dano nadomestilo se meri kot vsota poštenih vrednosti danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov, izdanih kapitalskih instrumentov in poštene vrednosti pogojnih nadomestil. Dano nadomestilo ne vključuje stroškov svetovanja, pravnih stroškov, stroškov cenilcev in stroškov drugih svetovalcev, ki so neposredno povezani

z izvedbo poslovne združitve. Stroški, povezani z izdajo kapitalskih instrumentov, se pripoznajo neposredno v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. Vsi drugi stroški, neposredno povezani s poslovno združitvijo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Dobro ime za pridružene družbe in skupne podvige je vključeno v knjigovodsko vrednost naložbe.

2.7. Poslovne združitve družb pod skupnim upravljanjem

Pripojitve družb znotraj NLB Skupine se štejejo za poslovno združitev pod skupnim upravljanjem. Članice NLB Skupine za take pripojitve uporabljajo združitveno metodo, in sicer združijo knjigovodske vrednosti prevzete in prevzemne družbe, kot se o njih poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih. Ob pripojitvi družb znotraj NLB Skupine se ne pripozna dobro ime.

Pripojitev družb znotraj NLB Skupine ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

2.8. Prevedba tujih valut Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke, prikazane v računovodskih izkazih posameznih družb članic NLB Skupine, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, kjer družba posluje (funkcijska valuta). Računovodski izkazi so izkazani v evrih, ki je predstavitvena valuta NLB Skupine.

Prevedba poslovnih dogodkov in postavk

Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi takih transakcij in prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen kadar so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu kot uspešno varovanje denarnega toka pred tveganjem.

Tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti denarnih postavk v tuji valuti, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega izida kot del čistih dobičkov oziroma izgub iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu, ki se akumulirajo v kapitalu.

Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički oziroma izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Družbe članice NLB Skupine

Računovodski izkazi članic NLB Skupine, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se pretvorijo v predstavitveno valuto na naslednji način:

sredstva in obveznosti se pretvorijo po končnem tečaju na datum izkaza finančnega položaja;
prihodki, odhodki in stroški se pretvorijo po povprečnem tečaju;
sestavine kapitala se pretvorijo po izvirnem tečaju.

Dobro ime in prilagoditve prevzetega premoženja tuje odvisne družbe na pošteno vrednost se obravnavajo enako kot sredstva in terjatve tuje odvisne družbe ter se prevedejo v predstavitveno valuto po končnem tečaju.

V konsolidiranih računovodskih izkazih se tečajne razlike, povezane s pretvorbo čiste naložbe v družbo v tujini, pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Ko NLB Skupina izgubi nadzor nad družbo v tujini, se prejšnje pripoznane tečajne razlike, ki so nastale zaradi pretvorbe v predstavitveno valuto, prerazvrstijo iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida kot del dobička ali izgube pri prodaji oziroma prenehanju. Pri delni prodaji odvisne družbe, pri kateri NLB Skupina ne izgubi nadzora, je povezan delež akumuliranih prevedbenih tečajnih razlik prerazvrščen v kapital manjšinskih lastnikov.

2.9. Obrestni prihodki in odhodki

Obrestni prihodki in odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške instrumente ob uporabi metode efektivne obrestne mere. Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter porazdelitve obrestnih prihodkov ali odhodkov skozi ustrezno obdobje. Efektivna obrestna mera je tista, ki natančno razobresti ocenjene prihodnje denarne tokove v pričakovani življenjski dobi (oziroma v krajšem obdobju, če je to bolj primerno) finančnega sredstva ali finančne obveznosti. Obrestni prihodki vključujejo obresti od naložb s fiksnim donosom in finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, obračunane diskonte in premije pri obveznicah. V izračun efektivne obrestne mere se vključijo vsa plačila med strankami, vključno s transakcijskimi stroški, vendar brez upoštevanja prihodnjih izgub zaradi kreditnega tveganja. Ko je finančno sredstvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev oslabljena, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za namene izračuna oslabitve.

2.10. Prihodki in odhodki pri opravninah (provizijah)

Provizije se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Provizije vključujejo zlasti provizije od kartičnega in bankomatskega poslovanja, transakcijskih računov strank,

plačilnega prometa, dana jamstva ter provizije od garancij. Provizije, ki so vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva ali finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.

2.11. Prihodki iz dividend

Prihodki iz dividend so pripoznani v izkazu poslovnega izida, ko nastane pravica NLB Skupine do prejetja plačila in obstaja verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane s transakcijo. Dividende od odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov so vključene v postavko čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov, medtem ko so preostale dividende vključene v postavko prihodki iz dividend. V konsolidiranih računovodskih izkazih dividende, prejete od pridruženih družb in skupnih podvigov, zmanjšujejo knjigovodsko vrednost naložbe.

2.12. Finančni instrumenti a) Razvrščanje

Razvrščanje finančnih instrumentov ob začetnem pripoznanju je odvisno od namena pridobitve posameznega finančnega instrumenta in njegovih značilnosti. V splošnem pa NLB Skupina sledi naslednjim pravilom:

Finančni instrumenti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Ta kategorija vključuje dve skupini: finančne instrumente, namenjene trgovanju, in finančne instrumente, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Finančni instrument se razvrsti v to kategorijo, če je bil pridobljen izključno z namenom nadaljnje prodaje v kratkem času oziroma ustvarjanja dobičkov na kratek rok ali če se je za to klasifikacijo odločilo poslovodstvo.

NLB Skupina razvršča finančne instrumente v skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

z razvrstitvijo v to skupino se odpravi oziroma pomembno zmanjša nedoslednost merjenja ali pripoznavanja, ki bi sicer izhajala iz vrednotenja finančnih sredstev in obveznosti na različnih podlagah; ali
NLB Skupina upravlja in spremlja uspešnost finančnih sredstev oziroma obveznosti na podlagi njihove poštene vrednosti ter ima to strategijo ustrezno dokumentirano in na tej podlagi tudi poroča poslovodstvu ali
finančni instrument vsebuje enega ali več vstavljenih izvedenih finančnih instrumentov, ki lahko pomembno vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta.

Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, razen če gre za uspešne instrumente varovanja pri uporabi računovodskih pravil za obračunavanje varovanj pred tveganji.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, razen (a) tistih, ki jih NLB Skupina namerava prodati takoj ali kratkoročno in se razvrstijo kot namenjena trgovanju, ali tistih, ki jih NLB Skupina po začetnem pripoznanju označi kot pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida; (b) tistih, ki jih NLB Skupina po začetnem pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo; ali (c) tistih, za katere NLB Skupina morda ne dobi popolnoma povrnjene celotne pripoznane začetne naložbe, vendar ne zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so kotirajoče neizvedene finančne naložbe z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki jih NLB Skupina nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Naložba ni razvrščena v skupino finančna sredstva v posesti do

zapadlosti, če ima NLB Skupina pravico zahtevati, da izdajatelj vrne ali odkupi finančno sredstvo pred zapadlostjo v plačilo, ker plačilo za prodajno možnost pri finančnem sredstvu ni skladno z izraženim namenom posedovati ga do zapadlosti.

Finančna sredstva,

razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizvedena finančna sredstva, ki jih NLB Skupina namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen.

b) Merjenje in pripoznavanje

Finančna sredstva, razen finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, transakcijski stroški pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida.

Nakupi in prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, finančnih sredstev v posesti do zapadlosti ter finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo, ko se strankam zagotovijo denarna sredstva.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se akumulirani dobički in izgube zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti prikažejo v drugem

vseobsegajočem donosu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko se za finančno sredstvo odpravi pripoznanje ali pa je oslabljeno. Obresti, izračunane z metodo efektivne obrestne mere, in tečajne razlike iz denarnih postavk, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pa so pripoznane neposredno v izkazu poslovnega izida.

Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti.

c) Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju

Najboljši dokaz poštene vrednosti ob začetnem pripoznanju je transakcijska cena, ki predstavlja pošteno vrednost danega oziroma prejetega nadomestila, razen če je pošteno vrednost mogoče dokazati z drugimi primerljivimi tržnimi transakcijami ali na podlagi tehnike vrednotenja, ki temelji na izključno tržnih predpostavkah.

Kadar se nabavna cena finančnega instrumenta na nedelujočem trgu razlikuje od cene primerljivih transakcij z enakim instrumentom ali od cene, ugotovljene na podlagi metode vrednotenja, ki upošteva izključno tržne vhodne podatke, NLB Skupina takoj pripozna razliko med nabavno ceno in pošteno vrednostjo v izkazu poslovnega izida (»Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju«).

Če vsi vhodni podatki, potrebni za vrednotenje, ne izhajajo s trga, se dobiček oziroma izguba ob začetnem pripoznanju v izkazu poslovnega izida ne pripozna takoj. O načinu začetnega pripoznanja odloženega dobička oziroma izgube se odloča za vsak primer posamično. V nekaterih primerih se začetni dobiček oziroma izguba prenaša v izkaz poslovnega izida postopno skozi življenjsko dobo transakcije, v nekaterih primerih se pripozna v trenutku, ko je mogoče določiti

<-- PDF CHUNK SEPARATOR -->

pošteno vrednost, v nekaterih primerih pa šele na koncu oziroma ob poravnavi posla.

d) Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami

Če zaradi spremembe namena instrumenta ni več ustrezno uvrstiti finančnega instrumenta v skupino za trgovanje ter je instrument primeren za uvrstitev v skupino posojila in terjatve, je prerazvrščanje dopustno. Finančni instrumenti, ki ne ustrezajo razvrstitvi v skupino posojila in terjatve, so lahko iz skupine za trgovanje prerazvrščeni samo v izjemnih primerih. Prerazporeditve iz skupine finančnih instrumentov, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, niso dopustne.

e) Odprava pripoznanja

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje merila za odpravo pripoznanja. Pripoznanje finančne obveznosti se odpravi samo, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

f) Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti

Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, temelji na ceni, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali prenosu obveznosti (izhodna cena), na datum izkaza finančnega položaja, to je na ceni, ki predstavlja najboljše povpraševanje brez upoštevanja transakcijskih stroškov. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali na podlagi cenovnega modela.

Pri uporabi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov se denarni tokovi določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega instrumenta s primerljivimi lastnostmi na zadnji dan poročevalskega

obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja.

g) Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji

Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in terminskimi pogodbami, zamenjavami ter opcijami, so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi cenovnih modelov. V izkazu finančnega položaja so pripoznani kot sredstvo ob pozitivni pošteni vrednosti oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.

Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od vrste varovanja. NLB Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za:

varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev, obveznosti ali trdnih obvez;
varovanje prihodnjih denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznim pripoznanim sredstvom, obveznostim ali zelo verjetnim predvidenim poslom; ali
varovanje neto naložbe v družbo v tujini.

Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja, kadar so izpolnjeni določeni pogoji.

Ob uvedbi varovanja pred tveganjem NLB Skupina izdela formalni dokument, v katerem opiše razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako dokumentira oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem ob izpostavljenosti spremembam poštene vrednosti varovane

postavke ali varovanih denarnih tokov posla, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. NLB Skupina oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v obdobju trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu od 80 % do 125 %.

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem

Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. Neučinkovito varovanje iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je v izkazu poslovnega izida prikazano v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Če varovalno razmerje ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, se prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega finančnega instrumenta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se vključi v izkaz poslovnega izida ob prodaji.

Varovanje denarnih tokov pred tveganjem Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, se pripozna neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Neuspešni del dobička ali izgube se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida v okviru postavke čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Zneski, pripoznani neposredno v kapitalu, se iz drugega vseobsegajočega donosa prerazvrstijo v poslovni izid v tistih obdobjih, ko varovanje predvidenega posla vpliva na poslovni izid.

Ko instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati, ko se proda ali ko varovanje pred tveganjem ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, ostane nabrani dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem posebej pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu in se akumulira v kapitalu, dokler ni v izkazu poslovnega izida pripoznan napovedani posel. Če se ne pričakuje več, da se bo predvideni posel uresničil, se z njim povezani nabrani dobiček ali izguba, ki je bila pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, takoj prenese v izkaz poslovnega izida v postavko spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji.

Varovanje neto naložbe v družbo v tujini Varovanje neto naložbe v družbo v tujini pred tveganjem se v konsolidiranih računovodskih izkazih obračuna podobno kot varovanje denarnih tokov pred tveganjem. Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje, se pripozna neposredno v kapitalu. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela, se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pripoznajo v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju. Dobički in izgube, ki so akumulirani v drugem vseobsegajočem donosu, se vključijo v izkaz poslovnega izida ob odtujitvi poslovanja v tujini kot del dobičkov ali izgub ob odtujitvi.

V posamičnih računovodskih izkazih se varovanje neto naložb v tujini obravnava po načelu varovanja poštene vrednosti pred tveganjem.

2.13. Oslabitev finančnih sredstev a) Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

NLB Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva, pri katerih so zaznani znaki o oslabitvi teh sredstev; preostala finančna sredstva slabi skupinsko. Po Sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja Banke Slovenije se kot posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah šteje celotna izpostavljenost do enega dolžnika, katere vrednost presega 0,5 % kapitala banke. V letu 2016 so kot posamično pomembne terjatve, ki jih je treba ocenjevati individualno, opredeljene vse izpostavljenosti do bank, vse izpostavljenosti do drugih pravnih oseb, ki presegajo 500 tisoč EUR, ter vse izpostavljenosti do fizičnih oseb, katerih višina presega 100 tisoč EUR. Če NLB Skupina ugotovi, da pri individualno ocenjenem finančnem sredstvu ni znakov oslabitve, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja, ki jih slabi skupinsko.

Za posamično pomembna finančna sredstva NLB Skupina na vsak poročevalski datum izkaza finančnega položaja oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva kot posledica dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

Merila, na podlagi katerih NLB Skupina oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, vključujejo:

zamude pri poravnavi pogodbeno določenih obresti ali glavnice;
kršenje drugih pogodbenih določil;
finančne težave posojilojemalca;
restrukturiranje finančnih obveznosti posojilojemalca, pri čemer se pripozna materialna izguba;
začetek stečajnega ali insolvenčnega postopka in

• druge dogovore, ki poslabšujejo položaj banke oziroma družbe.

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo do izgube zaradi oslabitve pri posojilu ali finančnem sredstvu v posesti do zapadlosti, se znesek oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z oblikovanjem popravka vrednosti in se prikaže kot izguba v izkazu poslovnega izida. Če je pri komitentih, ki so neplačniki, poplačilo obstoječih obveznosti mogoče le iz unovčenja zavarovanja, se pri oblikovanju oslabitev upošteva pričakovano poplačilo iz zavarovanja. Ta se izračuna na podlagi ocenjene tržne vrednosti zavarovanja in uporabljenega diskonta, kot ga predvideva Priročnik za zavarovanje naložb. Prevzete zunajbilančne obveznosti do dolžnika, kjer obstaja dokaz o slabitvi, morajo biti prav tako ocenjene individualno, morebitne rezervacije pa se pripoznajo kot obveznost.

Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitev NLB Skupina uporablja prehodne matrike, ki prikazujejo pričakovane prehode med bonitetnimi razredi. Verjetnost prehodov je ocenjena na podlagi izkušenj iz preteklih let, in sicer letnih prehodnih matrik za različne vrste/segmente komitentov. Ti podatki se lahko ustrezno prilagodijo za predvidena gibanja v prihodnosti, saj pretekle izkušnje ne odražajo vedno aktualnih razmer v gospodarstvu. Izpostavljenost do fizičnih oseb se dodatno analizira tudi z vidika vrste posla. Oslabitve se ocenijo na podlagi pričakovanih prehodov komitentov in s tem terjatev iz dobrih bonitetnih skupin v bonitetni skupini D in E (kamor spadajo neplačniki) in individualno ocenjene povprečne izterljivosti terjatev do komitentov D in E.

Če se pozneje znesek izgube zaradi oblikovane oslabitve zmanjša kot posledica dogodka, ki je nastopil po pripoznani oslabitvi (na primer poplačilo iz prejetega

zavarovanja v postopku izterjave presega ocenjeno pričakovano poplačilo iz zavarovanja), se odprava oslabitve izvede z zmanjšanjem popravka vrednosti.

NLB Skupina dokončno odpiše finančno sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti, če med izterjavo oceni, da ne bo več povrnjeno, in so izpolnjeni pogoji za prenehanje pripoznavanja tega sredstva.

b) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Ob koncu vsakega poročevalskega obdobja NLB Skupina oceni, ali se pojavljajo znaki, da so finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, oslabljena. Pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko pomeni nepristranski dokaz o oslabitvi. Če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, se nabrana izguba prerazvrsti iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida kot odhodek zaradi oslabitve. Odprava oslabitve pri lastniškem instrumentu se ne izvede prek izkaza poslovnega izida. Poznejše povečanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu.

Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razpoložljivega za prodajo poveča in je povečanje mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve, se odprava oslabitve izvede prek izkaza poslovnega izida.

NLB Skupina na podlagi spodaj navedenih meril presoja, ali so dolžniški instrumenti oslabljeni:

zamude pri odplačevanju obresti ali glavnice;
likvidnostne težave izdajatelja;
kršenje pogodbenih določil;
začetek stečajnega postopka izdajatelja;
poslabšanje tržnega položaja izdajatelja in

• znižanje bonitetne ocene pod sprejemljivo mejo.

Oslabitev v izkazu poslovnega izida predstavlja razliko med knjigovodsko in manjšo trenutno pošteno vrednostjo. Trenutno pošteno vrednost predstavlja aktualna tržna cena, če pa ta ne obstaja, se vrednost določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih tokov.

2.14. Restrukturirana posojila

Restrukturirana terjatev nastane kot posledica nezmožnosti odplačevanja dolga po prvotno dogovorjenih pogojih, bodisi s spremembo pogojev prvotne pogodbe (z aneksom) ali z novo pogodbo (refinanciranje), s katero se pogodbeni stranki dogovorita za delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga. Ko imajo terjatve do komitenta status restrukturiranja, mora biti dolžnik razvrščen v bonitetni razred C, D ali E.

Definicija restrukturiranih posojil je usklajena z definicijo Evropskega bančnega nadzornega organa (EBA). Cilj definicije je celovito kritje izpostavljenosti, za katero je razširjena uvedba ukrepov restrukturiranja.

Računovodska obravnava restrukturiranih posojil je odvisna od vrste restrukturiranja. Ob pristopu k restrukturiranju s spremembami pogojev odplačevanja, ki izhajajo iz podaljšanja roka vračila glavnice in/ali obresti ali odloga vračila glavnice in/ali obresti, NLB Skupina popravi knjigovodsko vrednost restrukturiranega finančnega sredstva na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek zaradi oslabitev. Ob zmanjšanju terjatve do dolžnika zaradi znižanja višine terjatve kot posledice pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega prestrukturiranja ali konverzije terjatev v naložbo v kapital dolžnika NLB Skupina odpravi pripoznanje terjatve v delu, ki se nanaša na odpis oziroma pogodbeno dogovorjeni odpust dolga.

Nova ocena prihodnjih denarnih tokov za preostali del še neodpisane terjatve temelji na osveženi oceni verjetnosti izgube. Pri tem NLB Skupina upošteva spremenjeni položaj dolžnika, ekonomska pričakovanja in zavarovanja za restrukturirano finančno sredstvo. Če NLB Skupina pristopi k restrukturiranju terjatev s prevzemom drugih sredstev (opredmetenih osnovnih sredstev, vrednostnih papirjev in drugih finančnih sredstev), vključno z naložbami v kapital dolžnikov, pridobljenih s konverzijo bančnih terjatev do teh dolžnikov, pridobljena sredstva pripozna v izkazu finančnega položaja po pošteni vrednosti ter razliko med izkazano pošteno vrednostjo tega sredstva in knjigovodsko vrednostjo izknjižene terjatve pripozna v izkazu poslovnega izida.

Restrukturirane izpostavljenosti so lahko identificirane tako v donosnem kot v nedonosnem delu portfelja. Če je restrukturirana terjatev uvrščena v nedonosni del portfelja, se lahko ta prerazvrsti v donosni del, če uvedba restrukturiranja ne vodi v pripoznanje oslabitev ali neplačil, če je od uvedbe ukrepov restrukturiranja minilo eno leto in če v obdobju restrukturiranja ni bilo zapadlih neplačanih zneskov ali dvomov o celotnem odplačilu izpostavljenosti. Odsotnost dvomov se potrdi tudi z analizo finančnega položaja dolžnika.

Oznaka, da je terjatev restrukturirana, se umakne, ko:

analiza dolžnikovega finančnega položaja pokaže da dolžnik ne izpolnjuje več pogojev ko bi se izpostavljenost štela za nedonosno;
je od trenutka, ko se je restrukturirana izpostavljenost štela za donosno, minilo vsaj dveletno poskusno obdobje;
so se vsaj polovico poskusnega obdobja izvajala redna plačila glavnice ali obresti v znatnem skupnem znesku;
nobena izpostavljenost do dolžnika ni več kot 30 dni v zamudi ob koncu poskusnega obdobja.

2.15. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

V nekaterih primerih se terjatev poplača tako, da se zaseže zastavljeno sredstvo. NLB Skupina pripozna zasežena sredstva ob začetnem pripoznanju v svojih računovodskih izkazih po njihovih poštenih vrednostih in jih razvrsti v ustrezno kategorijo sredstev glede na njihov namen. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, poskuša NLB Skupina prodati takoj, ko je to izvedljivo, zato da zmanjšuje izpostavljenost (pojasnilo 7.1.n). Po začetnem pripoznanju se sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, merijo skladno z usmeritvami teh kategorij sredstev, tako se jih tudi obračunava. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev kot posledica unovčenih zavarovanj, so večinoma nepremičnine; te NLB Skupina uvršča med naložbene nepremičnine, ki se merijo skladno z MRS 40 Naložbene nepremičnine (pojasnilo 2.20.), ter med druga sredstva, ki se merijo skladno z MRS 2 Zaloge.

Nepremičnine, pridobljene za poplačilo posojil in terjatev, ki so razvrščene med druga sredstva, se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (iztržljiva vrednost), pri čemer se lahko upoštevajo zgolj neposredni stroški prodaje. Ob poznejšem merjenju se iztržljiva vrednost preverja najmanj enkrat letno. Cenitve poštenih vrednosti izvajajo pooblaščeni cenilci nepremičnin. Če knjigovodska vrednost presega iztržljivo vrednost, se nepremičnine oslabijo. Učinek oslabitve se izkaže med oslabitvami drugih sredstev, odprava oslabitve pa med prihodki iz odprave oslabitve drugih sredstev.

2.16. Pobot

Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, če za to obstajata pravna pravica in namen neto poravnave ali sočasna realizacija sredstva in poravnava obveznosti.

2.17. Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev

Vrednostni papirji, ki so predmet pogodbe o začasni prodaji finančnih sredstev (repo posli), ostanejo pripoznani v izkazu

finančnega položaja, z njimi povezane obveznosti pa so izkazane med finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja. Začasno prodani vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka pogodbeno pravico te vrednostne papirje prodati ali jih nadalje zastaviti. Začasno kupljeni vrednostni papirji (obratni repo posli) so v izkazu finančnega položaja prikazani kot dano posojilo.

Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega odkupa se v računovodskih izkazih obravnava kot obresti, ki se obračunavajo v celotnem obdobju trajanja pogodbe ob uporabi efektivne obrestne mere.

2.18. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Pozneje se opredmetena osnovna sredstva vodijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.

Vsako leto NLB Skupina oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabitev osnovnih sredstev. Če se ugotovi, da taka znamenja obstajajo, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali poštena vrednost zmanjšana za stroške prodaje, upošteva pa se tista, ki je večja. Če je nadomestljiva vrednost večja od knjigovodske vrednosti, sredstev ni treba oslabiti, sicer pa se pripozna izguba v izkazu poslovnega izida v višini razlike med nadomestljivo in knjigovodsko vrednostjo.

Osnovna sredstva, ki ne ustvarjajo individualnih denarnih tokov, se vključijo v denar ustvarjajoče enote in se nato kot celota preverjajo za morebitne oslabitve.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjenem obdobju njihove koristnosti. Uporabljene letne stopnje amortizacije so:

NLB Skupina in NLB	v %
Gradbeni objekti	2 - 5
Vlaganja v tuje objekte	5 - 25
Računalniška oprema	14,3 - 50
Pohištvo in oprema	10 - 33,3
Motorna vozila	12,5 - 25

Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

Preostala vrednost in doba koristnosti sredstva se pregledujeta na vsak datum izkaza finančnega položaja in se ustrezno prilagodita, če so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen. Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tekoča vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. Vlaganja v obstoječe gradbene objekte in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev. Če se je ob tem del osnovnega sredstva zamenjal, se za ta del odpravi pripoznanje.

2.19. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva vključujejo programsko opremo in dobro ime (pojasnilo 2.6.). V izkazu finančnega položaja so pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.

Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob uporabi takih amortizacijskih stopenj, da je vrednost neopredmetenih sredstev razporejena v stroške v ocenjeni življenjski dobi sredstva. Amortizacijska doba osnovne bančne programske opreme je deset let in amortizacijska doba druge programske opreme od tri do pet let.

Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

2.20. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih NLB Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem ali povečanja vrednosti dolgoročne naložbe. Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost temelji na trenutnih tržnih cenah. Dobički in izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti se vključujejo v izkaz poslovnega izida.

2.21. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo

V nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo sodijo sredstva, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana zlasti s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Pogoj za uvrstitev v kategorijo nekratkoročnih sredstev in skupine za odtujitev v posesti za prodajo je izpolnjen zgolj takrat, ko je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Poslovodstvo je zavezano prodajnemu načrtu, ki mora biti praviloma izpeljan v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo se merijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

Pri skupini za odtujitev so ob poznejšem merjenju sredstva in obveznosti, ki so zunaj področja merjenja MSRP 5, merjeni skladno z veljavnimi standardi (na primer terjatve za odloženi davek, sredstva iz zaslužkov zaposlencev, finančni instrumenti, naložbene nepremičnine, merjene po pošteni vrednosti, in pogodbene pravice iz zavarovalnih pogodb). Opredmetena in neopredmetena sredstva se ne amortizirajo. Učinki zaradi prodaje in vrednotenja so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički/(izgube)

iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

Obveznosti, ki so neposredno povezane s skupino za odtujitev, so v izkazu finančnega položaja razvrščene in predstavljene ločeno.

2.22. Računovodsko obračunavanje najemov

Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjeni čas. Najemne pogodbe se računovodsko vodijo kot finančni ali poslovni najem skladno s svojo začetno razvrstitvijo. Ključni dejavnik pri razvrstitvi najemov je obseg, v okviru katerega se tveganja in koristi, povezani z lastništvom predmeta najema, prenesejo z najemodajalca na najemnika.

NLB Skupina v vlogi najemnika

Najemi, pri katerih večino tveganj in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, nosi najemodajalec, se obravnavajo kot poslovni najemi. Pri poslovnih najemih so dana plačila vključena v izkaz poslovnega izida sorazmerno s časom trajanja pogodbe. Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v obdobju prekinitve pogodbe.

Finančni najem se pripozna kot sredstvo in dolg v višini poštene vrednosti najetega sredstva, ali če je ta manjša, sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin. Amortizacija najetega sredstva je usklajena z računovodskimi usmeritvami lastnih amortiziranih sredstev, pri čemer je obdobje amortiziranja krajše od dobe koristnosti predmeta najema ali pogodbeno določenega obdobja najema. Plačane najemnine se porazdelijo med obrestne odhodke in zmanjšanje dolga tako, da se dobi stalna obrestna mera za preostalo stanje dolga.

NLB Skupina v vlogi najemodajalca

Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine vključene med prihodke sorazmerno s časom trajanja pogodbe. Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja prikazana med naložbenimi nepremičninami ali opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Kadar je večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom predmeta najema, prenesena z najemodajalca na najemnika, se najem razvrsti kot finančni najem. Pri sredstvu, danem v finančni najem, se sedanja vrednost prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega najema. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivne obrestne mere v celotni življenjski dobi najema. Terjatve iz finančnega najema so prikazane v višini neto naložbe v finančni najem vključno z nezajamčeno preostalo vrednostjo.

Prodaja in povratni najemi

NLB Skupina nastopa tudi kot najemodajalec v transakcijah prodaj in povratnih najemov, na podlagi katerih od najemnika najprej odkupi predmet najema in ga ponudi nazaj v najem. Omenjene pogodbe se razvrstijo kot finančni oziroma poslovni najem glede na pogodbena določila posameznega najema.

2.23. Denar in denarni ustrezniki

V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki prikazujejo denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah, dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju, posojila bankam in dolžniški vrednostni papirji, ki niso v posesti za trgovanje, z originalno zapadlostjo do 90 dni. Denar in denarni ustrezniki so razkriti v izkazu denarnih tokov.

2.24. Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji z lastnostmi dolga

Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se ob začetnem pripoznanju pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je navadno enaka nabavni vrednosti, zmanjšani za transakcijske stroške. Ob poznejšem merjenju se merijo po odplačni vrednosti, razlika med vrednostjo ob začetnem pripoznanju in končno vrednostjo se v izkazu poslovnega izida pripozna med obrestnimi odhodki ob uporabi efektivne obrestne mere.

Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti v izkazu finančnega položaja. Razlika med knjigovodsko vrednostjo in ceno, po kateri je bil lastni dolg odkupljen, se prikaže v izkazu poslovnega izida.

2.25. Drugi izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala

Drugi izdani finančni instrumenti se ob začetnem pripoznanju delno ali v celoti razvrstijo kot kapitalski instrument, če so pogodbene značilnosti instrumenta take, da ga mora NLB Skupina skladno z MRS 32 Finančni instrumenti: razkrivanje in predstavljanje razvrstiti kot kapitalski instrument. Izdani finančni instrument se šteje kot kapitalski instrument, samo če ne pomeni nobene pogodbene obveze plačila.

Izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala, se v izkazu finančnega položaja pripoznavajo kot kategorija lastniškega kapitala. Stroški, neposredno povezani z izdajo teh instrumentov, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. Pripadajoče obresti se pripoznavajo neposredno iz rezerv iz dobička.

Celotna knjigovodska vrednost izdanega finančnega instrumenta, ki ima lastnosti kapitala, je razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala v kategoriji drugi kapitalski instrumenti.

2.26. Rezervacije za prevzete obveznosti in stroške

Rezervacije za prevzete obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima NLB Skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

2.27. Prevzete finančne obveznosti Finančne in storitvene garancije

Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. Izdane so bankam, drugim finančnim institucijam in drugim strankam kot oblika zavarovanja za kredite, limite in druge bančne storitve.

Storitvene garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker izvajalec storitev ni izpolnil pogodbenih obveznosti.

Finančne in storitvene garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je navadno evidentirana kot znesek prejetih provizij. Prejete provizije se prenašajo v izkaz poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripoznanju se izdane garancije v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini, ki je višja od:

višine nerazmejene provizije ali
višine ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo obveznosti po pogodbi.

Dokumentarni akreditivi

Dokumentarni (in »stand by«) akreditiv pomeni pisno nepreklicno obvezo akreditivne (otvoritvene) banke v imenu nalogodajalca (uvoznika), da bo plačala

upravičencu (izvozniku) vrednost dokumentov v okviru določenega roka:

če je akreditiv plačljiv na vpogled, bo plačala na vpogled;
če je akreditiv plačljiv z odloženim plačilom, bo plačala na dan zapadlosti pod pogojem, če upravičenec (izvoznik) predloži banki dokumente, ki so skladni s pogoji in roki, predpisanimi v akreditivu.

Obveznost se lahko prevzame tudi v obliki konfirmacije (potrditve) akreditiva, ki jo običajno na zahtevo ali po pooblastilu akreditivne (otvoritvene) banke prevzame potrdilna banka. Potrdilna banka dodatno k obvezi akreditivne banke samostojno prevzame obveznost do upravičenca, in sicer pod določenimi pogoji.

Druge prevzete finančne obveznosti

Med druge prevzete finančne obveznosti sodijo še prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov, nepokriti dokumentarni akreditivi in drugo.

2.28. Davki

Davek od dohodka je sestavljen iz tekočega in odloženega davka od dohodka.

Tekoči davek od dohodka v NLB Skupini je obračunan po trenutno veljavnih davčnih stopnjah od ugotovljenih pozitivnih davčnih osnov posameznih članic. Davčna stopnja v Sloveniji za leto 2016 znaša 17 % (2015: 17 %). Skladno s spremembo davčne zakonodaje bo davčna stopnja od leta 2017 znašala 19 %.

Odloženi davki se obračunavajo po metodi obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo v predvidljivi prihodnosti pojavil razpoložljiv obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Letno poročilo NLB Skupine 2016

Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev po pošteni vrednosti, ki so uvrščena v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, z varovanjem denarnih tokov pred tveganjem in aktuarskimi dobički ali izgubami zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Terjatve in obveznosti za odloženi davek so obračunane po davčnih stopnjah, ki so ali bodo veljavne ob koncu poročevalskega obdobja in za katere se pričakuje, da bodo uporabljene v obdobju, ko bo terjatev povrnjena in obveznost poravnana. Pri tem NLB Skupina na vsak datum izkaza finančnega položaja pregleda knjigovodsko vrednost terjatev za odložene davke in oceni razpoložljivost prihodnjega dobička, v korist katerega se lahko začasne razlike poračunajo.

Terjatve za odloženi davek se pri začasnih razlikah iz naložb v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige pripoznajo le, če je verjetno da:

bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in
bo na razpolago obdavčljiv dobiček.

Plačana nadomestila za opravljene finančne storitve so v Sloveniji obdavčena z davkom na finančne storitve. Davčna stopnja znaša 8,5 % (2015: 8,5 %), davek se plačuje mesečno. Ker je davek na finančne storitve prometni davek, v računovodskih izkazih znižuje obračunane prihodke.

2.29. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

NLB Skupina ponuja svojim strankam tudi storitve upravljanja premoženja. Ta sredstva niso vključena v izkaz finančnega položaja NLB Skupine, saj ne predstavljajo sredstev NLB Skupine. Za te storitve se strankam zaračuna provizija, ki je razčlenjena po posameznih postavkah v pojasnilu 4.3.b. Podrobnosti o poslovanju v tujem imenu in za tuj račun so predstavljene v pojasnilu 5.25.

Dodatno so skladno s slovensko zakonodajo v pojasnilu 5.25. za storitve sprejemanja in posredovanja naročil, izvrševanja naročil, gospodarjenja s finančnimi instrumenti in skrbništva finančnih instrumentov, opravljenih za stranke, razčlenjeni podatki o terjatvah in obveznostih računov, na katerih NLB Skupina vodi finančna sredstva strank iz posredniškega poslovanja.

2.30. Ugodnosti zaposlenih

Ugodnosti zaposlenih vključujejo jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, so:

	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Aktuarske predpostavke
Diskontna stopnja	0,8 % - 6,0 %	1,7 % - 7,0 %	0,8 %	1,7 %
Rast plač v skladu s koeficientom inflacije, napredovanji in rastjo plač glede na pretečeno delovno dobo	1,6 % - 4,0 %	2,0 % - 3,0 %	2,5 %	3,0 %
Ostale predpostavke
Število zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti	5.584	5.658	2.876	2.915

Analiza občutljivosti znatnih aktuarskih predpostavk

		NLB Skupina				NLB
31. 12. 2016	Diskontna stopnja		Rast plač	Diskontna stopnja		Rast plač
	+0,5 o.t.		-0,5 o.t. +0,5 o.t.		-0,5 o.t. +0,5 o.t.		-0,5 o.t. +0,5 o.t.	-0,5 o.t.
Vpliv na rezervacije za ugodnosti zaposlenih iz naslova odpravnin (v %)	(5,6)	6,1	6,1	(5,6)	(5,8)	6,3	6,2	(5,7)

Skladno z zakonodajo se zaposleni upokojijo po 35–40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja v banki.

Te obveznosti so izmerjene v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, upoštevaje rasti prihodnjih plač in druge pogoje, ki se porazdelijo na ugodnosti za zaposlene iz pretekle in prihodnje delovne dobe.

Stroški službovanja so v izkaz poslovnega izida v postavko administrativni stroški vključeni kot stroški dela, medtem ko so obresti za obveznosti iz odpravnin ob upokojitvi pripoznane v vrstici odhodki za obresti in podobni odhodki. Te obresti pomenijo spremembo sedanje vrednosti obveznosti, ki nastane zaradi približevanja zapadlosti v plačilo. Aktuarski dobički ali izgube zaradi sprememb aktuarskih predpostavk in izkustvene prilagoditve (razlike med dejanskimi in predvidenimi izplačili iz aktuarskih izračunov) pa so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu v vrstici aktuarski čisti dobički/ izgube za pokojninske programe in niso nikoli prerazvrščeni v izkaz poslovnega izida.

NLB Skupina plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje skladno z lokalno zakonodajo. Prispevki NLB znašajo 8,85 % bruto plače. Razen do plačila prispevkov NLB Skupina nima nobenih dodatnih obveznosti. Prispevki pomenijo stroške v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida prikazani v okviru stroškov dela.

2.31. Delniški kapital Dividende na navadne delnice

Dividende na navadne delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki NLB.

Lastne delnice

Če NLB ali druga članica NLB Skupine z nakupom pridobi delnice NLB, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. Pri poznejši prodaji lastnih delnic se dobički in izgube pripoznajo v kapitalu. Za delnice NLB, ki jih pridobi bodisi NLB sama bodisi druga družba, članica NLB Skupine, oblikuje NLB rezerve za lastne deleže v kapitalu.

Stroški izdaje novih delnic

Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv.

2.32. Poročanje po segmentih

O poslovnih segmentih se poroča na način, konsistenten notranjemu poročanju upravi banke, ki je izvršni organ in sprejema odločitve o porazdelitvi sredstev ter ocenjuje uspešnost posameznega segmenta.

Transakcije med poslovnimi segmenti so vodene po običajnih pogojih poslovanja. Obrestni prihodki so med posameznimi segmenti znotraj matične banke (NLB) razporejeni ob uporabi multiplih transfernih cen in prikazani v postavki neto obrestni prihodki med segmenti. Eksterni neto prihodki so neto prihodki NLB Skupine v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Davek iz dohodka ni razporejen med segmente (pojasnilo 8.a).

Skladno z MSRP 8 se poslovanje NLB Skupine razvršča v naslednje segmente: korporativno bančništvo v Sloveniji, poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, finančni trgi v Sloveniji, strateški tuji trgi, nestrateški trgi in dejavnosti ter ostale dejavnosti.

2.33. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene

Za pripravo računovodskih izkazov NLB Skupine so potrebne usmeritve, predpostavke in ocene poslovodstva. NLB Skupina sprejema usmeritve in predpostavke, ki bodo vplivale na izkazana sredstva in obveznosti v prihodnjem

obračunskem letu. Vse ocene in predpostavke so skladno z MSRP najboljše ocene, izvedene skladno z veljavnimi standardi. Ocene in predpostavke temeljijo na načelu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji glede prihodnjih dogodkov.

a) Oslabitve posojil in terjatev

NLB Skupina spremlja in preverja kakovost portfelja posojil, tako na posamični kot portfeljski ravni, zaradi tekočega ocenjevanja potrebne višine oslabitve. Za posamično pomembna finančna sredstva, za katera obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, NLB Skupina oblikuje individualne oslabitve. Dokazi temeljijo na informaciji o poslabšanju plačilne sposobnosti ali finančnih težavah dolžnika ali drugih pomembnih dejstvih, opredeljenih v točki 2.13. Individualne ocene so pripravljene na podlagi pričakovanih diskontiranih denarnih tokov iz poslovanja in/ali pričakovanih poplačil iz zavarovanja, ki jih preverja področje za kreditne analize pravnih in fizičnih oseb.

Finančna sredstva, kjer ni nepristranskega dokaza o oslabitvi, in manjši zneski izpostavljenosti se preverjajo skupinsko. Prihodnji denarni tokovi v tej skupini finančnih sredstev se ocenjujejo na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo kreditno tveganje, podobno kot sredstva v skupini. Metodologija in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, se redno preverjajo, zato da bi bila ocena dejanskih izgub čim bolj realna.

Obremenitveni test kreditnega tveganja ob predvidevanju vpliva neugodnih makroekonomskih razmer na stopnjo neplačila in stopnje izgub Obremenitveni test je strukturiran na način, da pri testiranju posamezne stresne situacije upošteva verjetni scenarij in scenarij v stresnih razmerah. Predvideno je, da je tveganje verjetnega scenarija pokrito z regulatornim kapitalom, medtem ko stresni scenarij predvideva poslabšanje

razmer glede na pričakovane normalne okoliščine poslovanja. Stresni scenarij predvideva upočasnitev gospodarske rasti, katere rezultat je povečanje stopnje neplačila (»default rate«), in tudi stopnje izgube (»loss rate«). Povezava med makroekonomskimi dejavniki in dejavniki tveganja je ocenjena na podlagi zgodovinskih izkušenj, ocenjeni pribitki pa so aplicirani na obstoječe izpostavljenosti z namenom ocenitve dodatnih oslabitev in rezervacij, ki so potrebne za pokritje tveganj. Za namen ICAAP-a scenarij predvideva dve stopnji verjetnosti – posledično je pripravljen izračun za osnovni in stresni scenarij.

Razlika med scenarijema je obseg dodatnih oslabitev in rezervacij, ki jih mora banka oblikovati za primer realizacije scenarija. Predpostavka obeh scenarijev je, da se izpostavljenost med letom ne spreminja.

Rezultat stresnega scenarija za NLB Skupino prikazuje povečanje oslabitev za 84,2 mio EUR (2015: 90,4 mio EUR) in povišanje stopnje pokritja kreditnega portfelja z oslabitvami za 1,01 odstotne točke (2015: 1,03 odstotne točke). Metodologija za prikazani stresni scenarij je vezana na ICAAP metodologijo, ki je bila v 2016 prenovljena, zato so se posledično spremenili tudi prikazi za 2015.

b) Poštene vrednosti finančnih instrumentov

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na podlagi objavljene tržne cene na datum poročanja, to je na podlagi cene, ki pomeni najboljše povpraševanje za finančna sredstva, oziroma na podlagi cene, ki pomeni najboljšo ponudbo za finančne obveznosti.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z modeli vrednotenja. Ti vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih transakcijah, uporabo modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov, vrednotenje na podlagi primerljivih podjetij in druge najpogostejše metode vrednotenja. Ti modeli vrednotenja po kar najboljši oceni odražajo tržne razmere na dan merjenja, ki pa se lahko razlikujejo od tržnih razmer pred tem dnem ali po njem. Na datum izkaza finančnega položaja je poslovodstvo preverilo vse uporabljene modele, da bi zagotovilo, da ustrezno odražajo tržne razmere – vključno z upoštevanjem relativne likvidnosti trga in ustreznosti uporabljenih kreditnih pribitkov. Spremembe ocene glede teh dejavnikov bi lahko vplivale na poročano pošteno vrednost finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, in finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo.

Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se določajo na podlagi tržnih podatkov, skladno s sprejeto metodologijo vrednotenja finančnih instrumentov NLB Skupine. Pri vrednotenju so uporabljeni tržni tečaji valut, tržne obrestne mere, krivulje donosov in krivulje volatilnosti po načelu preseka trga (»Market Snapshot«). Dnevno se ob 16. uri shranijo tržni podatki, ki so pozneje uporabljeni za izračun poštenih vrednosti (»Market Value«, NPV) finančnih instrumentov. Za vrednotenje NLB Skupina uporablja tržne krivulje donosov, upošteva pa tudi kreditno tveganje nasprotne stranke.

Hierarhija finančnih instrumentov glede na določitev poštenih vrednosti je razkrita v pojasnilu 7.6.

c) Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo

Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo, so oslabljeni, če pride do pomembnega ali dolgotrajnega upada njihove poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Odločitev, kaj pomeni pomemben ali dolgotrajen upad poštene vrednosti, temelji na ocenah. Pri pripravi teh ocen, poleg drugih dejavnikov, NLB Skupina upošteva volatilnost cen lastniških instrumentov. Oslabitev potrjujejo tudi dokazi o poslabšanju finančnega položaja

izdajatelja instrumenta, poslabšanje uspešnosti panoge, spremembe v tehnologiji ter zmanjšanje poslovnih in finančnih denarnih tokov.

Če bi se vsi upadi poštene vrednosti pod nabavno vrednost šteli za pomembne ali dolgotrajne, bi NLB Skupina realizirala dodatne izgube iz oslabitev v višini 257 tisoč EUR (2015: 221 tisoč EUR), NLB pa ne bi realizirala izgub iz oslabitev v letu 2016 (2015: 15 tisoč EUR), s prerazvrstitvijo negativnega vrednotenja iz izkaza vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida tekočega leta.

d) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

NLB Skupina v skupino finančnih sredstev v posesti do zapadlosti razvršča neizvedene finančne naložbe z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo. Pred razvrstitvijo NLB Skupina preveri namen in sposobnost držati takšne naložbe do njihove zapadlosti. Če NLB Skupina ne bi bila sposobna držati naložbe do zapadlosti, bi posledično morala celotno skupino prerazvrstiti med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. V tem primeru bi morali naložbe prevrednotiti na pošteno vrednost, kar bi vplivalo na povečanje vrednosti naložb in posledično kapitala za 59.895 tisoč EUR (31. december 2015: povečanje za 59.442 tisoč EUR).

e) Oslabitev naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

Proces identifikacije in ocenjevanja oslabitev je po svoji zasnovi negotov, saj napovedovanje denarnih tokov zahteva izdatno uporabo ocen, ki so kot take občutljive za vključene predpostavke. Pregled oslabitev pomeni kar najboljšo oceno poslovodstva o naslednjih predpostavkah in dejstvih:

• Prihodnji denarni tokovi posameznih naložb so ocenjeni denarni tokovi za obdobja, za katera obstajajo sprejeti poslovni plani. Ocenjeni denarni

tokovi za strateške članice temeljijo na petletnih poslovnih planih, za nestrateške članice pa na obdobju, skladnem s strategijo dezinvestiranja. Poslovni plani posameznih družb temeljijo na oceni prihodnjih gospodarskih razmer, ki bodo vplivale na poslovanje in kakovost kreditnega portfelja posamezne članice.

Stopnja stabilne rasti denarnih tokov v obdobju, ki sledi sprejetim poslovnim planom, je ocenjena na 1 do 1,5 %.
Ciljne stopnje kapitalske ustreznosti posamezne banke so predvidene v višini od 13 do 17 %.
Diskontna stopnja, ki je bila pridobljena po modelu CAPM (»Capital Asset Pricing Model«) in se je uporabila za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov, temelji na konceptu stroškov kapitala posamezne naložbe. Diskontna stopnja izraža vpliv vrste finančnih in gospodarskih spremenljivk, vključno z netvegano obrestno mero in premijo za tveganje. Vrednosti uporabljenih spremenljivk v času nihajo in so zunaj nadzora poslovodstva. Diskontne stopnje so uporabljene v višini od 9,52 do 18,78 % (31. december 2015: od 10,31 do 18,94 %).

Za strateške članice NLB Skupine v letih 2016 in 2015 niso bili ugotovljeni znaki oslabitve kapitalskih naložb.

NLB je v letu 2016 oslabila kapitalske naložbe v nestrateške družbe, ki so v procesu dezinvestiranja, v skupni vrednosti 37,65 mio EUR. 26,13 mio EUR se nanaša na takojšnje oslabitve dokapitalizacij zaradi pokrivanja izgub iz poslovanja, 11,52 mio EUR pa na oslabitev na podlagi neto sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov. Če bi se pri izračunu nadomestljive vrednosti uporabljena diskontna stopnja spremenila za +/- eno odstotno točko, bi se neto sedanja vrednost naložb ob višji diskontni stopnji zmanjšala za največ 0,6 mio EUR, če pa bi se diskontna stopnja znižala za eno odstotno točko, bi se neto sedanja vrednost naložb povečala za največ 0,6 mio EUR.

Če bi se pričakovani denarni tokovi v modelu diskontiranih denarnih tokov spremenili za +/- 10 %, bi se vrednost naložb ob večjih pričakovanih denarnih tokov povečala za največ 2,4 mio EUR, če pa bi se pričakovani denarni tokovi zmanjšali, bi se vrednost naložb zmanjšala za največ 2,4 mio EUR.

f) Dobro ime

V konsolidiranih računovodskih izkazih je dobro ime izkazano na denar ustvarjajočih enotah (denar ustvarjajoče enote so najnižja raven v NLB Skupini, na kateri poslovodstvo spremlja sredstva). Vsaka posamezna članica NLB Skupine je ločena denar ustvarjajoča enota. Nadomestljiva vrednost vsake denar ustvarjajoče enote je določena na podlagi izračuna vrednosti v uporabi.

NLB Skupina je ob koncu leta izvedla pregled oslabitve dobrega imena za vse odvisne družbe. Pregled oslabitve dobrega imena temelji na enakih predpostavkah in dejstvih kot pri oslabitvah naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov (pojasnilo 2.33.e).

g) Davki

NLB Skupina posluje v državah z različno zakonodajo. Podlaga za pripoznanje odloženih terjatev za davke po stanju na dan 31. december 2016 so napovedi prihodnjih dobičkov in način, s katerim si bo NLB Skupina povrnila naložbo v sredstvo, to je nadaljnja uporaba, prodaja ali likvidacija. Sprememba predpostavk glede predvidene povrnitve naložbe lahko pomeni pripoznanje terjatev za odložene davke ali odpravo terjatev za odložene davke, ki jih je NLB Skupina oblikovala v preteklosti. Če se predpostavke o prihodnjem poslovanju spremenijo, bo NLB Skupina ustrezno prilagodila terjatve za odloženi davek (pojasnili 4.14. in 5.18.).

h) Razvrstitev izdanih finančnih instrumentov med finančne obveznosti ali kapital

NLB Skupina izdaja neizvedene finančne instrumente, kjer je potrebna posebna presoja o njihovi razvrstitvi med finančne obveznosti ali sestavine kapitala. Kadar je plačilo v denarju odvisno od prihodnjih dogodkov, na katere poslovodstvo nima vpliva, ter poslovodstvo pričakuje, da je uresničitev takšnih dogodkov izredno neobičajna in obstaja majhna verjetnost, da se bodo zgodili, se takšni finančni instrumenti razvrstijo kot sestavina kapitala.

2.34. Implementacija novih računovodskih standardov

V poslovnem letu je NLB Skupina vpeljala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki sta jih izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju: OMRS) in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: OPMSRP), katerih uporaba je obvezna za letno poročevalsko obdobje, ki se začne s 1. januarjem 2016.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki veljajo od vključno 1. januarja 2016 ter jih je EU potrdila in NLB Skupina vpeljala

MRS 19 (dopolnitev) Zaslužki zaposlencev: prispevki zaposlencev velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2015 ali pozneje. Dopolnitev standarda obravnava prispevke zaposlencev ali tretjih oseb v program z določenimi zaslužki. Namen dopolnitve je poenostaviti obračun prispevkov, ki so neodvisni od delovne dobe zaposlenca. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
Letne dopolnitve MSRP 2010–2012. Dopolnitve so sestavljene iz vsebinskih sprememb in pojasnil ter so veljavne za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2015 ali pozneje. Dopolnitev MSRP 2 Plačilo z delnicami vključuje novo definicijo zahtevanih pogojev in

tržnih pogojev ter dodaja definicijo pogojev opravljanja storitev in pogoje glede uspešnosti. Dopolnitev MSRP 3 Poslovne združitve pojasnjuje, da se pogojno nadomestilo v poslovni združitvi, ki je razvrščeno kot sredstvo ali obveznost, meri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ne glede na to, ali je pogojno nadomestilo finančni instrument skladno z MRS 39 ali MSRP 9 ali ne. Dopolnitev MSRP 8 Poslovni odseki zahteva razkritje poslovodskih presoj, na podlagi katerih se segmenti združujejo, ter razkritje uskladitve sredstev segmentov, če se o sredstvih segmentov redno poroča ključnemu poslovodstvu. Dopolnitev MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena sredstva pojasnjuje, da se ob prevrednotenju opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega sredstva njegova bruto knjigovodska vrednost prilagodi skladno s prevrednotenjem njegove knjigovodske vrednosti. Dopolnitev MRS 24 Razkrivanje povezanih strank pojasnjuje, da je družba, ki zagotavlja poročevalski družbi ključne storitve upravljanja, povezana stranka poročevalske družbe. Dopolnitve nimajo pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

• Letne dopolnitve MSRP 2012–2014. Dopolnitve so sestavljene iz vsebinskih sprememb in pojasnil ter so veljavne za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Dopolnitev MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje pojasnjuje, da če se sredstvo ali skupina za odtujitev prerazvrsti iz namenjenih za prodajo na razdelitev lastnikov ali obratno, ni potrebna sprememba prvotnega plana prodaje ali razdelitve. Dopolnitev MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja pojasnjuje, kdaj storitvena pogodba za preneseno finančno sredstvo pomeni nadaljnjo udeležbo v tem instrumentu. Dopolnitev standarda umika zahtevo po razkritju pobotanja finančnih sredstev

in obveznosti v zgoščenih medletnih računovodskih izkazih. Dopolnitev standarda MRS 19 Zaslužki zaposlencev pojasnjuje, da se za valuto, v kateri je predstavljena obveznost pozaposlitvenih zaslužkov in za katero ni razvitega trga zelo kakovostnih podjetniških obveznic, za diskontiranje teh obvez upošteva tržni donos državnih obveznic, imenovanih v tej valuti. Dopolnitev standarda MRS 34 Medletno računovodsko poročanje zahteva, da so medletna razkritja vključena v medletne računovodske izkaze ali pa se morajo sklicevati med medletnimi računovodskimi izkazi in drugimi deli medletnega poročila (v okviru komentarja za poslovodstvo in poročila za tveganja). Dopolnitve nimajo pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

MRS 27 (dopolnitev) Kapitalska metoda v ločenih računovodskih izkazih velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Dopolnitev standarda omogoča, da družba v ločenih računovodskih izkazih pripozna naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige po kapitalski metodi.
MRS 16 in MRS 38 (dopolnitev) – Pojasnilo sprejemljivih metod amortizacije velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Sprememba pojasnjuje, da se za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev prihodkovna metoda ne uporablja, lahko pa se v zelo omejenih okoliščinah uporabi za obračun amortizacije neopredmetenih sredstev. Dopolnitev nima vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
MSRP 11 (dopolnitev) Računovodska obravnava pridobitve deležev v skupnih delovanjih velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Dopolnitev standarda zahteva, da družba, ki je stranka v skupnem delovanju, pri obračunu nakupa deleža v skupnem delovanju, katerega

dejavnost predstavlja poslovanje, uporabi ustrezna računovodska načela standarda MSRP 3, ki veljajo za obračunavanje poslovnih združitev. Dopolnitev dodatno pojasnjuje, da ob nakupu dodanih deležev v istem skupnem delovanju družba svojih obstoječih deležev ne sme ponovno izmeriti vse dokler obstaja skupno delovanje. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

MRS 1 (dopolnitev) Spodbuda razkritja velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Dopolnitve standarda spodbujajo podjetja, da pri odločanju o tem, katere informacije razkriti in kako jih uvrstiti v računovodske izkaze, uporabijo strokovno presojo. Dopolnitve pojasnjujejo obstoječe zahteve standarda MRS 1 in ne uvajajo pomembnejših sprememb. Dopolnitve obravnavajo pomembnost, vrstni red pojasnil, vmesne zneske in razdruževanje, računovodske usmeritve in predstavitev postavk izkaza drugega vseobsegajočega dobička iz naložb, ki so merjene po kapitalski metodi. Dopolnitev ne vpliva na prikaz konsolidiranih računovodskih izkazov NLB Skupine.
MSRP 10, MSRP 12 in MRS 28 (dopolnitev) – Investicijska podjetja: Uporaba izjeme od zahtev konsolidacije velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Dopolnitev obravnava vprašanja, ki so se pojavila v praksi pri uporabi izjeme od zahtev konsolidacije za investicijska podjetja. Dopolnitev pojasnjuje, da izjeme od predstavitve konsolidiranih računovodskih izkazov veljajo za matično družbo, ki je odvisna družba investicijskega podjetja, kadar investicijsko podjetje svoje deleže v vseh svojih odvisnih družbah izmeri po pošteni vrednosti. Poleg tega dopolnitev tudi pojasnjuje, da je v konsolidacijo vključena samo odvisna družba, ki ni obenem investicijsko podjetje in

ki investicijskemu podjetju ponuja podporne storitve. Vse preostale odvisne družbe investicijskega podjetja se izmerijo po pošteni vrednosti. Dopolnitev standarda omogoča investitorju, da pri uporabi kapitalske metode ohrani merjenje poštene vrednosti, ki ga pridružena družba in skupni podvig investicijskega podjetja uporabita pri merjenju svojih deležev v odvisnih družbah. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih je EU potrdila in jih NLB Skupina ni predčasno vpeljala

• MSRP 9 Finančni instrumenti Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil MSRP 9 Finančni instrumenti, ki nadomešča MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje. MSRP 9 uvaja nov pristop k razvrščanju in merjenju finančnih sredstev, nov model pričakovanih kreditnih izgub in dopolnjuje zahteve obračunavanja varovanj pred tveganji. Prenovljeni MSRP 9 velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2018 ali pozneje, z možnostjo predčasne uporabe. NLB Skupina bo standard uvedla s 1. januarjem 2018.

Razvrščanje in merjenje finančnih instrumentov

Z vidika razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov novi standard zahteva, da se vsa dolžniška finančna sredstva razvrščajo glede na poslovni model upravljanja finančnih sredstev in glede na značilnosti njihovih pogodbenih denarnih tokov. Kategorije finančnih sredstev skladno z MRS 39 bodo nadomeščene z naslednjimi:

finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida;
finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi drugi vseobsegajoči donos;
finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti; in
finančna sredstva pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

Za lastniške finančne instrumente, ki niso namenjeni trgovanju, obstaja možnost razvrščanja in merjenja po pošteni vrednosti skozi drugi vseobsegajoči donos, brez možnosti poznejše prerazvrstitve dobičkov ali izgub v izkaz poslovnega izida. Glede razvrščanja in merjenja finančnih obveznosti standard ne uvaja sprememb, z izjemo pripoznanja učinkov spremembe lastnega kreditnega tveganja v drugem vseobsegajočem donosu za obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

Glede na prve analize poslovnega modela in preveritve pogodbenih lastnosti denarnih tokov finančnih sredstev NLB Skupina ocenjuje naslednje:

večina posojil in terjatev do bank in drugih strank, ki se po MRS 39 merijo po odplačni vrednosti, se bo skladno z MSRP 9 še naprej merila po odplačni vrednosti;
finančna sredstva namenjena trgovanju, in finančna sredstva, merjenja po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (FVO), se bodo še naprej merila po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida;
dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, se bodo uvrstili v kategorijo finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, ali v kategorijo finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti skozi drugi vseobsegajoči donos; in
dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti se bodo še naprej merili po odplačni vrednosti.

Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji

MSRP 9 omogoča, da družbe še naprej uporabljajo politike za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji skladno z MRS 39, kljub temu, da so določene določbe iz MSRP 9 obvezne že s 1. januarjem 2018. Na podlagi analiz se je NLB Skupina odločila, da bo še naprej uporabljala politike za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji skladno z MRS 39.

Pripoznavanje pričakovanih izgub

MSRP 9 zahteva, da NLB Skupina preide iz modela pripoznavanja kreditnih izgub, za katere že obstajajo dokazi, da so se zgodile, na model pričakovanih kreditnih izgub. Pričakovane izgube za kreditna tveganja se pripoznajo za vsa posojila in druga dolžniška finančna sredstva, ki se ne merijo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, vključno s kreditnimi zavezami in finančnimi garancijami.

Izračun oslabitev in rezervacij temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, ki so povezane z verjetnostjo neplačila v naslednjih 12 mesecih, če ni prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja v primerjavi z začetnim pripoznanjem. Če je prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja v primerjavi z začetnim pripoznanjem, temelji izračun oslabitev in rezervacij na vseživljenjski verjetnosti neplačila. Pri ugotavljanju ali se je tveganje neplačila pomembno povečalo v primerjavi z začetnim pripoznanjem, NLB Skupina upošteva primerljive in dokazljive v prihodnost usmerjene informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali prizadevanj. Te ocene vključujejo tako kvantitativne kot kvalitativne informacije in analize, ki so pridobljene iz arhivskih baz NLB Skupine ter temeljijo na izkušnjah in kreditnih ocenah. V analize so vključena tudi pričakovana gibanja makroekonomskih napovedi.

Razvrščanje v skupine

NLB Skupina je pripravila metodologijo izračuna pričakovanih kreditnih izgub, kriterije za razvrščanje v skupine in za prehode med skupinami, modele za izračun pokazateljev tveganj ter njihove validacije. Banka bo razvrstila finančne instrumente v skupino 1, skupino 2 in skupino 3 na

podlagi metodologije oslabitev in rezervacij, kot je zapisano v nadaljevanju:

skupina 1 dobra posojila: brez pomembnega povečanja kreditnega tveganja glede na začetno pripoznanje; Skupina pripozna oslabitve v višini 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub;
skupina 2 dobra posojila s povečanim kreditnim tveganjem: pomembno povečanje kreditnega tveganja v primerjavi z začetnim pripoznanjem; Skupina pripozna vseživljenjske pričakovane kreditne izgube (LECL); in
skupina 3 slaba posojila; Skupina pripozna vseživljenjske pričakovane kreditne izgube (LECL).

Za pomembno povečanje kreditnega tveganja se predpostavlja, ko:

se bonitetna ocena zniža na dan poročanja v primerjavi z bonitetno oceno določeno ob začetnem pripoznanju;
ima finančno sredstvo materialno zamudo v plačilu, ki je večja od 30 dni (zamude v plačilu so vključene tudi v bonitetno analizo);
finančno sredstvo postane nedonosno;
je finančno sredstvo uvrščeno na opazovalni seznam (»watch list«)

Pričakovane kreditne izgube v skupini 1 se izračunajo na podlagi 12-mesečne verjetnosti neplačila ali za krajše obdobje, če ima finančno sredstvo krajšo zapadlost plačila obveznosti od 1 leta. Pokazatelji tveganja že vsebujejo makroekonomske napovedi. Oslabitve in rezervacije v skupini 1 so namenjene odrazu izgub, ki bi se lahko zgodile v naslednjih 12 mesecih, vendar še niso identificirane.

Vseživljenjske kreditne izgube v skupini 2 so izračunane na podlagi vseživljenjske verjetnosti neplačila (LECL) zaradi pomembnega povečanja kreditnega tveganja na dan poročanja v primerjavi z začetnim pripoznanjem. Izračun v tej skupini temelji na informacijah usmerjenih v prihodnost in upošteva različne ekonomske scenarije, da bi

prepoznali verjetnost neplačila v povezavi s predvidenimi makroekonomskimi napovedmi.

Za finančne instrumente v skupini 3 se pričakuje podobna obravnava kot velja skladno z MRS 39 za kreditno oslabljena finančna sredstva. Finančni instrumenti, ki se jim bo izboljšala kreditna kakovost, bodo lahko prerazvrščeni iz skupine 3 po preteku preizkusne dobe. Posebna obravnava pa velja za finančna sredstva, ki so že ob odobritvi ali nakupu kreditno oslabljena (t.i. POCI), za katere se pripoznajo zgolj spremembe vseživljenjskih kreditnih izgub glede na začetno pripoznanje.

Pripoznavanje obrestnih prihodkov

Obrestni prihodki za finančna sredstva v skupini 1 in skupini 2 se bodo pripoznavali na bruto osnovi (odplačna vrednost pred oslabitvami), za finančna sredstva v skupini 3 pa na neto osnovi (odplačna vrednost zmanjšana za oslabitve).

Informacije, usmerjene v prihodnost

NLB Skupina bo vključila informacije, usmerjene v prihodnost, v oceno pomembnega povečanja kreditnega tveganja in izračun pričakovanih kreditnih izgub. V prihodnost usmerjene makroekonomske informacije predstavljajo stopnjo brezposelnosti, bruto domači proizvod, obrestne mere in cene nepremičnin ter gospodarske napovedi. Osnovni scenarij predstavlja bolj verjeten scenarij, ki naj bi se zgodil kot posledica običajnega poslovanja NLB Skupine, ki je vključeno v poslovne načrte, medtem ko boljši in slabši scenarij predstavljata bolj optimistične oziroma pesimistične rezultate (podobno kot jih vključujemo v ICAAP).

Preračun vseh parametrov se bo izvajal enkrat letno ali bolj pogosto, če se bodo ocene makro-ekonomskih napovedi pomembno spremenile v primerjavi z ocenami, ki so bile vključene v izračunih. V tem primeru se izračuni izvedejo na podlagi novih napovedi.

Projektni načrt in realizacija

Zaradi razsežnosti zahtev MSRP 9 in njegovega vpliva na celotno poslovanje bank uvedba standarda na ravni NLB Skupine poteka projektno. Projekt je razdeljen na podprojekte, ločeno za razvrščanje in merjenje finančnih instrumentov, oslabitve finančnih instrumentov in razkritja. Vodja podprojekta za razvrščanje in merjenje je finančno računovodstvo, vodja podprojekta za oslabitve pa Sektor za tveganja. Druge strokovne službe imajo podporno vlogo. Sponzorja projekta sta član uprave, pristojen za finance, in član uprave, pristojen za tveganja. Vloga nadzorne skupine, ki se sestane najmanj vsake tri mesece, je nadzor in spremljanje implementacije standarda ter sprejemanje ključnih odločitev.

NLB Skupina je zaključila fazo proučitve zahtevanih razlik glede na obstoječe metodologije, procese, računovodske in poslovne politike, informacijske sisteme ter zahtevana razkritja. V letu 2016 je NLB Skupina v fazi izgraditve novih rešitev, v drugi polovici leta 2017 pa namerava to fazo zaključiti. Slednje vključuje zaključek računovodskih in poslovnih politik za razvrščanje in merjenje finančnih instrumentov, metodologije za pripoznavanje pričakovanih izgub, zahtevanih razkritij prilagoditev relevantnih informacijskih sistemov in testiranje.

• MSRP 15 (nov standard) – Prihodki iz pogodb s strankami velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Standard nadomešča obstoječe zahteve MSRP glede prihodkov (MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 18 Prihodki, OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev, OPMSRP 15 Dogovori o izgradnji nepremičnin, OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev in SOP 31 Prihodki – transakcije neposredne zamenjave, ki vključujejo storitve oglaševanja) in velja za vse prihodke iz pogodb s strankami. Standard

določa načela merjenja in pripoznanja prihodkov. Osnovno načelo standarda je, da se prihodki pripoznajo v višini, ki odraža znesek kupnine, ki ga družba pričakuje v zameno za prenos blaga ali storitev h kupcu. NLB Skupina ocenjuje vpliv sprejetja standarda na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih EU še ni potrdila

MSRP 14 (nov standard) Razmejitve, ki izhajajo iz reguliranih storitev je neobvezen standard in velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Evropska komisija se je odločila, da ne začne postopka odobritve tega vmesnega standarda, temveč da počaka na končni standard. Standard omogoča, da se ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v večji meri nadaljuje obračunavanje razmejitev, ki izhajajo iz reguliranih storitev skladno s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Za obstoječe pripravljavce računovodskih izkazov skladno z MSRP je uporaba tega standarda prepovedana. Standard nima vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
MSRP 16 (nov standard) Najemi velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. MSRP 16 nadomešča obstoječ računovodski standard MRS 17 Najemi. MSRP 16 določa usmeritve za pripoznavanje, merjenje, predstavitev in razkrivanje najema. Standard od najemnika zahteva, da pripozna vse najeme v okviru bilančnih postavk, podobno kot pri obračunu finančnega najema skladno z MRS 17. Vključuje dve izjemi od pripoznanja s strani najemnika in sicer, pri najemu sredstev »nizke vrednosti« in pri kratkoročnih najemih. Na dan začetka najema mora najemnik pripoznati obveznost za plačilo najemnine in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva med trajanjem najema. Skladno z MSRP 16 ostaja računovodska obravnava najema s strani najemodajalca

v bistvu enaka kot je v obstoječem MRS 17. NLB Skupina ocenjuje vpliv sprejetja standarda na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

MSRP 10 in MRS 28 (dopolnitev) Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti dopolnitev standardov glede Prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom odložil za nedoločen čas. Dopolnitev standarda obravnava konflikt med zahtevami MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Skladno z dopolnitvijo družba celoten znesek dobička ali izgube pri prodaji pripozna, kadar gre za poslovanje, ne glede na to, ali je del odvisne družbe ali ne. Delni dobiček ali izgubo družba pripozna, kadar je v posel vključeno sredstvo, ki ne predstavlja poslovanja, tudi če so sredstva del odvisne družbe. NLB Skupina ne pričakuje vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.
MRS 12 (dopolnitev) Pripoznavanje odloženih davkov za nerealizirane izgube velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Dopolnitev pojasnjuje, da mora podjetje preučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v dobro katerega lahko odpravi odbitne začasne razlike. Nadalje dopolnitev pojasnjuje, kako naj podjetje določi prihodnje obdavčljive dobičke in opisuje okoliščine, v katerih lahko podjetje dobiček pri izterjavi nekaterih sredstev nad njihovo neodpisano vrednostjo, vključi v postavko obdavčljivi dobiček. NLB Skupina ne pričakuje vpliva sprejetja dopolnitve standarda na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
MRS 7 (dopolnitev) Spodbuda razkritja – dopolnitev MRS 7 Izkaz denarnih tokov velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Dopolnitve zahtevajo od podjetij, da zagotovijo informacije

o spremembah v svojih aktivnostih financiranja, vključno s spremembami denarnih tokov in negotovinskimi spremembami (kot so dobički/izgube iz tečajnih razlik). Dopolnitve bodo imele vpliv na predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov NLB Skupine.

MSRP 15 (dopolnitev) Pojasnila k prihodkom iz pogodb s strankami velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnitve k standardu Prihodki ne spreminjajo temeljnih načel standarda, ampak pojasnjujejo, kako je treba ta načela uporabljati. Dopolnila pojasnjujejo, kako prepoznati izvršitveno obvezo v pogodbi, določiti, ali je podjetje naročnik, in ali prihodke iz izdane licence pripoznati v trenutku ali v daljšem časovnem obdobju. Poleg pojasnil dopolnitve vključujejo tudi dve dodatni olajšavi za zmanjšanje stroškov in kompleksnosti za družbe, ki prvič uporabljajo nov standard. NLB Skupina ne pričakuje materialnega vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.
MSRP 2 (dopolnitev) Razvrščanje in merjenje plačilnih transakcij z delnicami velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnitve pojasnjujejo, kako obravnavati določene vrste plačilnih transakcij z delnicami. Zagotavljajo zahteve, ki se nanašajo na tri glavna področja: računovodsko obravnavo učinkov odmernih pogojev in pogojev, ki niso odmerni, pri merjenju z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami, razvrstitev plačilnih transakcij z delnicami na podlagi sodil za neto poravnavo davčnega odtegljaja in računovodsko obravnavo sprememb pogojev plačilne transakcije z delnicami, ki imajo za posledico prerazvrstitev postavke v kapital. NLB Skupina nima plačilnih transakcij z delnicami.
MSRP 4 (dopolnitev) Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe velja za letna obdobja, ki se začnejo
januarja 2018 ali pozneje. Dopolnila obravnavajo pomisleke, ki izhajajo iz uporabe novega standarda o finančnih instrumentih MSRP 9, pred uvedbo novega nadomestnega standarda MSRP 4. Dopolnitve uvajajo dva pristopa: prekrivni pristop in začasno izjemo od uporabe MSRP 9. NLB Skupina ne pričakuje vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.
Letne dopolnitve MSRP 2014-2016. Dopolnitve so manjše spremembe, ki pojasnjujejo, popravljajo ali odstranjujejo odvečno besedilo v standardih. Dopolnitve se nanašajo na tri standarde: MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja ter MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige veljata za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.
Pojasnilo OPMSRP 22 Transakcije v tuji valuti in predplačilo kupnine velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Pojasnilo obravnava uporabo menjalnega tečaja pri poslih, ki vključujejo plačilo ali prejem predplačila v tuji valuti. Zadeva transakcije v tuji valuti, kadar podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost iz naslova plačila ali prejema predplačila, pred pripoznanjem s tem povezanih sredstev, odhodkov ali prihodkov. To pa ne velja, če podjetje pri prvotnem pripoznanju izmeri povezana sredstva, odhodke ali prihodke po pošteni vrednosti. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
MRS 40 (dopolnitev) Prenos naložbenih nepremičnin velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnitve pojasnjujejo zahteve ob prenosu na ali z naložbenih nepremičnin. Družba naj bi prenesla nepremičnino na ali z naložbenih nepremičnin, ko in samo

ko obstaja dokaz o spremembi uporabe. Sprememba uporabe nastane, če nepremičnina izpolnjuje ali ne izpolnjuje več definicije naložbene nepremičnine. Samo spremenjena namera poslovodstva glede uporabe nepremičnine še ne predstavlja dokazila o spremembi uporabe. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

3. Spremembe v sestavi NLB Skupine

Spremembe v letu 2016

Spremembe kapitala:

Povečanje kapitala z denarjem v višini 2.503 tisoč EUR v SR-RE d.o.o., Beograd, REAM d.o.o., Podgorica in REAM d.o.o., Beograd zaradi povečanja obsega poslovanja.
Povečanje kapitala z denarjem v višini 13.050 tisoč EUR v NLB Leasing Podgorica, Podgorica, NLB Lizing, Skopje in Prvi faktor Ljubljana zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije.
Povečanje kapitala s konverzijo kredita v višini 1.719 tisoč EUR v NLB Leasing Beograd zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije.
Povečanje kapitala z denarjem v višini 7.004 tisoč EUR v NLB Leasing, Ljubljana za nadomestitev izgube iz naslova prodaje portfelja slabih posojil (»projekt Pine«) ter v višini 7.000 tisoč EUR za zagotavljanja kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije v družbi Optima Leasing, Zagreb.

Druge spremembe:

FIN-DO, Domžale in PRO-Avenija, Ljubljana sta se pripojila k PRO-REM, Ljubljana. Vpis pripojitve v sodni register je bil izveden 1. julija 2016 z obračunskim dnem 31. december 2015.
Ustanovljena je bila družba BH-RE d.o.o., Sarajevo, ki bo upravljala določene nepremičnine v NLB Skupini. PRO-REM d.o.o., Ljubljana ima v njej 100-odstotni delež.
Družbe Kreditni biro SISBON d.o.o., Ljubljana, Optima Leasing, Zagreb,

NLB Leasing, Beograd, NLB Lizing Skopje, PRO-REM, Ljubljana, OL Nekretnine, Zagreb, NLB Leasing Podgorica, Podgorica in NLB InterFinanz Zürich so formalno začele z likvidacijo, NLB Propria, Ljubljana pa s 1. januarjem 2017.

• V družbah Prvi faktor, Skopje in NLB Leasing Sofija sta bila zaključena postopka likvidacije. Skladno s sklepom sodišča sta bili družbi izbrisani iz sodnega registra.

Spremembe v letu 2015

Spremembe kapitala:

Povečanje kapitala z denarjem v višini 7.669 tisoč EUR v NLB Banki, Sarajevo zaradi strožjih zahtev za zagotavljanje regulatornega kapitala. NLB je s tem povečala lastniški delež s 96,30 na 97,34 %.
NLB je na podlagi opcijske pogodbe kupila delnice NLB Banke, Podgorica in s tem povečala lastniški delež v banki z 98,00 na 99,36 %. Povečanje kapitalske naložbe je bilo pripoznano v višini 364 tisoč EUR. Za novopridobljene delnice NLB nima glasovalnih pravic.
NLB Leasing Ljubljana je povečala lastniški delež v družbi Optima Leasing, Zagreb z 99,97 na 100 %; kupnina je znašala 40 tisoč EUR.

Druge spremembe:

Ustanovljene so bile družbe REAM d.o.o., Zagreb, REAM d.o.o., Beograd, REAM d.o.o., Podgorica, PRO-Avenija d.o.o., Ljubljana in SR-RE d.o.o., Beograd, ki bodo upravljale določene nepremičnine v NLB Skupini. NLB ima v njih 100-odstotni delež.
V družbi LHB Trade d.o.o., Zagreb je bil zaključen postopek likvidacije. Skladno s sklepom sodišča je bila družba izbrisana iz sodnega registra.
NLB Skupina je z unovčitvijo zavarovanj postala 100-odstotna lastnica družbe Tara Hotel d.o.o., Budva.
NLB Banka, Beograd je prodala 100-odstotni delež v družbi Convest d.o.o., Novi Sad.

4. Razkritja k izkazu poslovnega izida

4.1. Obrestni prihodki in odhodki

Razčlenitev po vrstah sredstev in obveznosti

	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
Krediti in terjatve strankam, ki niso banke	327.055	372.604	166.718	211.250
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	31.426	33.232	17.881	19.692
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	17.997	21.656	17.997	21.656
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	9.180	11.663	9.273	11.792
Krediti in terjatve bankam in centralnim bankam	1.249	1.302	2.407	2.437
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	831	1.487	831	1.487
Vloge pri centralnih bankah in bankah	755	1.215	442	642
Druga sredstva	1	44	1	44
Skupaj	388.494	443.203	215.550	269.000
Odhodki za obresti in podobni odhodki
Depoziti strank, ki niso banke	40.797	65.425	15.281	29.426
Izdani vrednostni papirji	9.376	10.454	9.376	10.454
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	5.923	8.420	5.923	8.420
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	5.688	5.952	5.688	5.952
Krediti bank in centralnih bank	3.699	7.501	2.713	5.546
Krediti strank, ki niso banke	1.857	2.271	10	109
Podrejene obveznosti	1.840	1.548	-	-
Negativne obresti iz depozitov pri bankah in centralnih bankah	1.429	381	1.307	361
Rezervacije za ugodnosti zaposlenih (pojasnili 2.30. In 5.17.c)	357	751	205	550
Depoziti bank in centralnih bank	75	105	70	39
Druge finančne obveznosti	148	193	99	136
Skupaj	71.189	103.001	40.672	60.993
Čiste obresti	317.305	340.202	174.878	208.007

V letu 2016 obračunani obrestni prihodki na individualno oslabljene kredite v NLB Skupini znašajo 31.059 tisoč EUR (2015: 47.853 tisoč EUR), medtem ko v NLB znašajo 15.940 tisoč EUR (2015: 28.783 tisoč EUR).

4.2. Prihodki iz dividend

	NLB Skupina		NLB	v tisoč EUR
	2016	2015	2016	2015
Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	1.238	1.346	1.144	1.264
Skupaj	1.238	1.346	1.144	1.264

4.3. Prihodki in odhodki pri opravninah

a) Prihodki in odhodki pri opravninah v zvezi s posli za lasten račun

		v tisoč EUR NLB
	NLB Skupina
	2016	2015	2016	2015
Prihodki iz opravnin
Prihodki iz opravnin iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	55.798	59.427	37.568	44.139
Transakcijski računi strank	39.878	39.668	31.015	31.638
Drugi prihodki iz opravnin
Plačilni promet	54.987	54.274	28.149	28.278
Upravljanje pooblaščenih investicijskih družb	13.831	13.534	3.615	4.235
Dana jamstva	12.225	13.322	8.250	8.687
Posredovanje zavarovalnih produktov	3.321	2.873	3.302	2.873
Druge storitve	6.008	5.501	4.399	3.187
Skupaj	186.048	188.599	116.298	123.037
Odhodki za opravnine
Odhodki za opravnine iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	34.539	35.415	21.430	24.457
Drugi odhodki iz opravnin
Plačilni promet	5.363	4.970	775	788
Zavarovanje imetnikov osebnih računov in zlatih kartic	2.108	1.757	1.427	1.449
Investicijsko bančništvo	1.018	941	279	263
Prejeta jamstva	354	592	290	541
Druge storitve	3.038	2.545	1.361	1.020
Skupaj	46.420	46.220	25.562	28.518
Čiste opravnine iz poslov za lasten račun	139.628	142.379	90.736	94.519

Prihodki iz drugih storitev vključujejo 1.543 tisoč EUR prihodkov iz naslova upravljanja terjatev, prodanih v okviru projekta Pine, ter prihodke iz storitve hrambe, administrativne storitve ter druge posredniške in komisijske posle.

b) Prihodki in odhodki pri opravninah v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za stranke

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB

	2016	2015	2016	2015
Prihodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke
Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	1.250	781	1.231	859
Gospodarjenje s finančnimi instrumenti	1.502	1.527	-	-
Izvedba prvih in nadaljnjih prodaj brez obveznosti odkupa	184	444	184	444
Skrbništvo in sorodne storitve	4.190	3.791	4.104	4.003
Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank	549	553	549	553
Hramba finančnih instrumentov za račun strank	-	5	-	-
Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij	648	10	648	-
Skupaj	8.323	7.111	6.716	5.859
Odhodki za opravnine v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke
Opravnine v zvezi s KDD in njej podobnimi organizacijami	2.241	2.368	2.121	2.267
Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami	45	52	45	43
Skupaj	2.286	2.420	2.166	2.310
Čiste opravnine iz investicijskih storitev in poslov za stranke	6.037	4.691	4.550	3.549
Skupaj prihodki iz opravnin	194.371	195.710	123.014	128.896
Skupaj odhodki za opravnine	48.706	48.640	27.728	30.828
Skupaj a) in b)	145.665	147.070	95.286	98.068

4.4. Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
- dobički	14.861	10.964	14.712	10.886
- izgube	(33)	(125)	(33)	(21)
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- dobički	-	54	-	54
- izgube	(40)	(234)	(40)	(234)
Skupaj	14.788	10.659	14.639	10.685

V aprilu 2016 je NLB Skupina uspešno zaključila postopek prodaje nestrateške lastniške naložbe in pri tem realizirala dobiček v višini 4.803 tisoč EUR.

V juniju 2016 je Visa Inc. prevzela družbo Visa Europe z namenom ustanovitve enotne globalne blagovne znamke. Na podlagi te transakcije je NLB Skupina odpravila pripoznanje naložbe v delnice Visa Europe in realizirala dobiček v višini 7.753 tisoč EUR. Ta znesek predstavlja razliko med nabavno vrednostjo delnic in pošteno vrednostjo prejetega nadomestila. Slednje je sestavljeno iz že prejete kupnine, sedanje vrednosti zadržane kupnine, ki bo plačana v letu 2019, in poštene vrednosti 2.246 prednostnih delnic Visa Inc, razred C. V prihodnje bo ob izpolnitvi določenih pogojev te delnice mogoče konvertirati v delnice razreda A.

4.5. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2016	2015	2016	2015
Lastniški vrednostni papirji in deleži
- dobički	26	-	26	-
- izgube	(26)	(12)	(26)	(12)
Nakup in prodaja tujih valut
- dobički	23.023	34.009	15.767	25.935
- izgube	(13.244)	(23.355)	(12.415)	(21.850)
Dolžniški vrednostni papirji
- dobički	4.474	2.008	4.474	2.005
- izgube	(6.862)	(3.223)	(6.862)	(3.223)
Izvedeni finančni instrumenti
- valutni	506	(7.083)	288	(6.844)
- obrestni	(1.238)	(4.334)	(1.178)	(4.428)
- valutno-obrestni	(29)	(16.794)	(29)	(16.794)
- na vrednostne papirje	291	(93)	291	(93)
Skupaj	6.921	(18.877)	336	(25.304)

4.6. Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Finančna sredstva in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti	1.449	11.153	1.014	22.579
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	(246)	752	(246)	753
Drugo	(45)	(74)	(30)	(81)
Skupaj	1.158	11.831	738	23.251

4.7. Drugi poslovni prihodki

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2016	2015	2016	2015
Prihodki od nebančnih storitev	14.552	15.657	9.911	11.061
- storitve informacijske tehnologije	5.208	6.013	5.208	6.013
- storitve prevoza gotovine	3.608	3.823	3.608	3.823
- poslovni najem premičnin	3.132	3.477	484	508
- drugo	2.604	2.344	611	717
Najemnine od naložbenih nepremičnin	5.942	6.399	260	86
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost (pojasnilo 5.10.)	155	1.342	22	171
Drugi poslovni prihodki	3.793	3.931	2.074	1.916
Skupaj	24.442	27.329	12.267	13.234

4.8. Drugi poslovni odhodki

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Jamstva vlog vlagateljev	13.134	8.259	4.567	-
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost (pojasnilo 5.10.)	8.067	8.262	484	52
Enotni sklad za reševanje	3.894	4.340	3.894	4.340
Drugi davki in dajatve	3.055	2.327	1.026	1.001
Odhodki, povezani z izdajo storitvenih garancij	1.728	6.376	1.728	6.376
Članarine in podobno	889	1.397	317	740
Drugi poslovni odhodki	2.437	4.122	1.160	2.624
Skupaj	33.204	35.083	13.176	15.133

Aprila 2016 je v Sloveniji stopil v veljavo Zakon o sistemu jamstva za vloge, skladno s katerim Banka Slovenije vzpostavlja in upravlja sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Ciljna raven sklada znaša 0,8 % vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji po stanju na dan 31. december predhodnega leta; in dokler sklad ne bo dosegel te ravni, bodo banke vplačevale redne letne prispevke. V preostalih bančnih članicah NLB Skupine, ki delujejo na območjih zunaj EU, so bile podobne sheme vzpostavljene že v preteklih letih. Postavka »jamstva vlog vlagateljev« vključuje tudi znesek 359 tisoč EUR, ki ga je NLB vplačala za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev pri borznoposredniški družbi, nad katero je bil začet stečajni postopek.

4.9. Administrativni stroški

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Stroški dela
- bruto plače, nadomestila in druge kratkoročne koristi	140.961	138.283	88.277	86.800
- dajatve za pokojninsko zavarovanje	11.460	11.124	6.639	6.570
- dajatve za socialno zavarovanje	9.028	9.093	5.441	5.592
- ugodnosti zaposlenih (pojasnilo 5.17.c)	3.930	4.683	2.843	2.813
- odpravnine	379	319	473	312
- drugi zaslužki zaposlencev	3.551	4.364	2.370	2.501
Skupaj	165.379	163.183	103.200	101.775
Splošni in administrativni stroški
- stroški storitev drugih	36.978	38.961	25.127	27.144
- stroški vzdrževanja	15.557	16.124	11.547	12.271
- stroški intelektualnih storitev	14.116	16.635	9.429	9.689
- stroški materiala	9.501	11.031	4.359	5.729
- stroški najemnin	7.934	7.790	2.636	2.876
- najemnine za nepremičnine	5.347	5.398	940	1.193
- najemnine za programsko opremo	2.104	1.773	1.396	1.403
- najemnine za premičnine	483	619	300	280
- stroški reklame	4.999	5.288	2.386	2.700
- stroški zavarovanja	3.112	3.321	1.510	1.578
- stroški izobraževanj, šolnin in štipendij	1.384	1.420	999	1.124
- stroški službenih potovanj	1.384	1.449	619	637
- drugi stroški	816	782	271	290
Skupaj	95.781	102.801	58.883	64.038
Administrativni stroški skupaj	261.160	265.984	162.083	165.813
Število zaposlenih	6.175	6.372	2.885	3.028

Storitve drugih vključujejo stroške varovanja premoženja, upravljanja zgradb, storitev arhiviranja ter poštne in komunikacijske storitve.

V letu 2016 je NLB Skupina plačala zakonitemu revizorju za revidiranje letnega poročila 566 tisoč EUR (2015: 716 tisoč EUR) in NLB 200 tisoč EUR (2015: 208 tisoč EUR). Poleg tega sta NLB Skupina in NLB plačali naslednje stroške zakonitemu revizorju:

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Druge storitve revidiranja	236	29	236	7
Storitve davčnega in drugega svetovanja	-	88	-	-
Druge nerevizijske storitve	-	24	-	-
Skupaj	236	141	236	7

4.10. Amortizacija

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Amortizacija neopredmetenih sredstev (pojasnilo 5.11.)	11.694	14.334	9.657	12.400
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 5.9.)	16.651	17.522	9.223	9.010
Skupaj	28.345	31.856	18.880	21.410

4.11. Rezervacije

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Rezervacije za prevzete obveznosti (pojasnilo 5.17.b)	(10.432)	(10.847)	(9.897)	(11.219)
Rezervacije za reorganizacijo (pojasnilo 5.17.d)	10.644	4	9.377	(15)
Rezervacije za pravne tožbe (pojasnilo 5.17.e)	4.252	7.475	145	3.409
Druge rezervacije (pojasnilo 5.17.f)	(107)	2.672	(107)	2.672
Skupaj	4.357	(696)	(482)	(5.153)

4.12. Oslabitve

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Oslabitve finančnih sredstev
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (pojasnilo 5.4.b)	198	4.659	198	2.617
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (pojasnilo 5.7.b)	83	-	83	-
Krediti bankam (pojasnilo 5.14.b)	74	2.557	(196)	67
Krediti državi (pojasnilo 5.14.b)	(2.604)	1.285	(163)	1.359
Krediti finančnim organizacijam (pojasnilo 5.14.b)	(14.842)	7.780	(5.005)	15.446
Krediti fizičnim osebam (pojasnilo 5.14.a)	12.800	14.766	10.245	10.583
Okvirni krediti	2.587	4.889	2.303	4.675
Stanovanjski krediti	4.436	3.241	5.495	2.440
Potrošniški krediti	3.261	3.016	1.930	2.305
Drugi	2.516	3.620	517	1.163
Krediti drugim strankam (pojasnilo 5.14.b)	40.526	29.120	19.909	10.114
Krediti velikim podjetjem	(16.052)	(6.598)	5.065	(29.283)
Krediti malim in srednjim podjetjem	56.578	35.718	14.844	39.397
Druga finančna sredstva (pojasnilo 5.14.c)	625	6.220	356	1.721
Skupaj	36.860	66.387	25.427	41.907
Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov
Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb	-	-	25.334	50.271
Oslabitve naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	12.250	-	12.313	33
Skupaj	12.250	-	37.647	50.304
Oslabitve drugih sredstev
Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.9.)	3.307	1.122	1.127	344
Druga sredstva	3.871	16.292	232	559
Skupaj	7.178	17.414	1.359	903
Oslabitve skupaj	56.288	83.801	64.433	93.114

NLB je v letu 2016 slabila kapitalske naložbe v nestrateške odvisne družbe in skupne podvige, v skupni vrednosti 37.647 tisoč EUR. Od tega se 7.004 tisoč EUR nanaša na dokapitalizacijo odvisne družbe zaradi pokrivanja izgub iz naslova prodaje paketa slabih posojil (»projekt Pine«). S sredstvi iz povečanja kapitala so odvisne družbe poplačale obveznosti do NLB. Zaradi sproščanja kreditnih oslabitev je neto učinek slabitve kapitalskih naložb na izkaz poslovnega izida manjši za 14.127 tisoč EUR. Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov so vključene v segment Nestrateški trgi in dejavnosti.

NLB Skupina in NLB sta zaradi prodaje paketa slabih posojil (»projekt Pine«) naredili dodatne slabitve glavnice v višini 25.817 tisoč EUR in slabitve obresti v višini 4.102 tisoč EUR (pojasnilo 4.1.). Skupni negativni efekt iz tega naslova je znašal 29.919 tisoč EUR.

4.13. Čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Dividende iz naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	28.915	13.747
Čiste izgube iz odprave pripoznanja odvisnih družb	(153)	(173)	-	-
Pripadajoči čisti dobički iz naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi (pojasnilo 5.12.c)	5.159	4.485	-	-
Skupaj	5.006	4.312	28.915	13.747

4.14. Davek iz dohodka

	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Davek iz dohodka	14.758	12.767	7.008	8.260
Odloženi davek (pojasnilo 5.18.)	217	(1.387)	(3.083)	(292)
Skupaj	14.975	11.380	3.925	7.968

Davek iz dohodka se od davka, ugotovljenega ob uporabi predpisane davčne stopnje v Sloveniji, razlikuje, kot sledi:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Dobiček pred obdavčitvijo	130.600	106.758	67.708	51.849
Davek, izračunan po predpisani davčni stopnji 17%	22.202	18.149	11.510	8.814
Učinek spremembe davčne stopnje	(1.666)	-	(2.006)	-
Neobdavčeni prihodki	(2.900)	(2.781)	(5.796)	(2.929)
Davčno nepriznani odhodki	2.930	3.885	816	734
Učinki iz nepripoznanih odloženih davkov za oslabitve naložb za družbe v NLB Skupini	(2.083)	(25.276)	3.375	4.557
Davčne olajšave	(1.391)	(1.456)	(1.032)	(1.040)
Učinek iz nepripoznanih odloženih davkov za davčno izgubo	3.906	6.477	-	-
Učinek različnih davčnih stopenj med državami	(4.543)	(2.965)	-	-
Spremembe v pripoznanju in merjenju odloženih davkov	(6.870)	32.827	(7.077)	73
Prenos terjatev za davek po odbitku med odhodke	974	771	974	771
Davek iz prejšnjih let	842	(210)	842	(210)
Drugo	2	201	2	201
Prilagoditev terjatev za odloženi davek	3.572	(18.242)	2.317	(3.003)
Skupaj	14.975	11.380	3.925	7.968

Davčne stopnje v NLB Skupini se gibljejo med 9 in 30 %. V Sloveniji za leto 2016 velja 17-odstotna davčna stopnja (2015: 17 %). Skladno s spremembo davčne zakonodaje bo davčna stopnja od leta 2017 dalje znašala 19 %.

v tisoč EUR

Večina neobdavčenih prihodkov se nanaša na prihodke iz dividend in prihodke, podobne dividendam. NLB je iz davčne osnove za leto 2016 izvzela 29.592 tisoč EUR prihodkov iz dividend in dividendam podobnih prihodkov (2015: 16.968 tisoč EUR).

NLB evidentira odložene terjatve, obračunane na podlagi začasnih razlik, v višini, za katero ob upoštevanju ocen prihodnjih dobičkov pričakuje, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti (to je v petih letih). Zaradi določenih negotovosti, povezanih z zunanjimi dejavniki (regulatorno okolje, tržne razmere itd.), kot tudi še nejasne davčne zakonodaje prehoda na MSRP 9, je bil za namene izračuna odloženih terjatev pri oceni odprave začasnih razlik upoštevan nižji obseg pričakovanih prihodkov. Preostale članice NLB Skupine niso pripoznale odloženih davkov za davčne izgube kjer obstaja negotovost glede porabe davčne izgube zaradi negotovosti prihodnjih dobičkov, v korist katerih bi se lahko odloženi davki za davčne izgube porabili in kjer je uveljavljanje davčne izgube omejeno na obdobje pet let.

Na dan 31. december 2016 znašajo začasne razlike iz oslabitev kapitalskih naložb v odvisne družbe, za katere ni verjetno, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti, 530.302 tisoč EUR (31. december 2015: 542.989 tisoč EUR). NLB na te razlike ni pripoznala odloženih davkov.

Novembra 2016 je bila v NLB zaključena davčna inšpekcija davka od dohodkov pravnih oseb za obdobje od leta 2009 do leta 2014. V zvezi s tem je NLB evidentirala 841 tisoč EUR odhodkov za davek in znižala odložene terjatve za davek v višini 39.434 tisoč EUR. Znižanje odloženih terjatev za davek ne vpliva na izkaz finančnega položaja, ker ima banka na podlagi obstoječih ocen prihodnjih dobičkov pripoznane terjatve za odložene davke le na razlike, za katere predvideva, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti.

4.15. Dobiček na delnico

Dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čistega poslovnega izida s tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic, znižanih za lastne delnice.

Čisti popravljeni dobiček na delnico je enak kot osnovni čisti dobiček na delnico za NLB Skupino in NLB, saj podrejeni krediti in izdani dolžniški vrednostni papirji nimajo pravice za zamenjavo za kapital in posledično ne predstavljajo potencialno novih navadnih delnic.

	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Čisti dobiček lastnikov obvladujoče banke (v tisoč EUR)	110.017	91.914	63.783	43.881
Tehtano povprečno število navadnih delnic (v tisočih)	20.000	20.000	20.000	20.000
Osnovni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico)	5,5	4,6	3,2	2,2
Popravljeni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico)	5,5	4,6	3,2	2,2

5. Razkritja k izkazu finančnega položaja

5.1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB

	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Blagajna	260.612	228.156	128.519	128.682
Stanje na računih in obvezne rezerve pri centralnih bankah	776.648	527.156	375.561	155.160
Vpogledne vloge pri bankah	261.754	406.671	112.959	212.964
Skupaj	1.299.014	1.161.983	617.039	496.806

Slovenske banke morajo izpolnjevati obvezno rezervo na računu pri Banki Slovenije, katere višina je odvisna od obsega in strukture prejetih depozitov. Druge banke članice NLB Skupine imajo obvezno rezervo opredeljeno z lokalnimi predpisi, ki se med državami razlikujejo. Banke članice NLB Skupine in NLB izpolnjujejo obvezno rezervo.

5.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	15.185	26.855	15.179	27.322
- valutne	397	191	391	191
- obrestne	14.551	26.421	14.551	26.888
- valutno-obrestne	237	243	237	243
Opcijske pogodbe	405	151	405	151
- valutne	-	37	-	37
- na vrednostne papirje	405	114	405	114
Terminski posli	3.352	3.035	3.352	3.035
- valutni	3.352	3.035	3.352	3.035
Skupaj izvedeni finančni instrumenti	18.942	30.041	18.936	30.508
Vrednostni papirji
Obveznice	19.735	43.555	19.735	43.555
- Republike Slovenije	19.735	39.460	19.735	39.460
- drugih izdajateljev	-	4.095	-	4.095
Delnice	-	10	-	10
Zakladne menice - Republike Slovenije	30.012	42.636	30.012	42.636
Komercialni zapisi - tuje banke	19.010	151.171	19.010	151.171
Skupaj vrednostni papirji	68.757	237.372	68.757	237.372
Skupaj	87.699	267.413	87.693	267.880
- kotirajo na borzi	49.747	85.208	49.747	85.208
od tega lastniški vrednostni papirji	-	10	-	10
od tega dolžniški vrednostni papirji	49.747	85.198	49.747	85.198
- ne kotirajo na borzi	19.010	152.164	19.010	152.164
od tega dolžniški vrednostni papirji	19.010	152.164	19.010	152.164

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so predstavljene v pojasnilu 5.24.b.

V letu 2009 je NLB Skupina oziroma NLB prerazvrstila določene obveznice iz skupine finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, v skupino posojil in terjatev. Predmet prerazporeditve so bile obveznice podjetij z visoko boniteto, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu. NLB Skupina oziroma NLB z obveznicami ne bo trgovala ali jih prodajala v kratkem času, temveč jih namerava držati do dospetja, ter ustrezajo kategoriji posojil in terjatev.

Prikaz knjigovodske in poštene vrednosti prerazporejenih obveznic:

		v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
na datum prerazporeditve		69.766
na dan 31. december 2009	72.030	65.278
na dan 31. december 2010	75.928	67.000
na dan 31. december 2011	84.429	55.922
na dan 31. december 2012	86.501	53.958
na dan 31. december 2013	80.218	55.260
na dan 31. december 2014	87.667	72.986
na dan 31. december 2015	85.009	76.258
na dan 31. december 2016	85.315	78.953

Efektivna obrestna mera, določena na datum prerazporeditve obveznic, je bila med 4,15 in 4,23 %.

NLB Skupina in NLB	Obrestni prihodki v obdobju							v tisoč EUR
	2016	2015	2014	2013	2012	2011	2010	2009
Prerazporejena finančna sredstva (obveznice)	2.079	2.053	2.103	2.153	2.449	3.446	4.471	2.836

NLB Skupina in NLB	Dobički/(izgube), ki bi bili pripoznani, če sredstva ne bi bila prerazporejena
	2016	2015	2014	2013	2012	2011	2010	2009
Prerazporejena finančna sredstva (obveznice)	2.695	3.272	17.726	1.302	(52)	(11.078)	1.722	(4.647)

v tisoč EUR

5.3. Finančni instrumenti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

a) Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Naložbe sklada tveganega kapitala	2.011	4.913	2.011	4.913
Druge naložbe	4.683	2.682	-	-
Skupaj	6.694	7.595	2.011	4.913

b) Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

		v tisoč EUR
	NLB Skupina in NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Strukturiran depozit	2.011	4.912
Skupaj	2.011	4.912

V NLB so finančna sredstva v višini 2.011 tisoč EUR (31. december 2015: 4.913 tisoč EUR) pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida zaradi odpravljanja oziroma znatnega zmanjšanja nedoslednosti pri merjenju finančnih sredstev, ki bi sicer izhajale iz merjenja na različnih podlagah. Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 2.011 tisoč EUR (31. december 2015: 4.912 tisoč EUR), so strukturirani depoziti strank, za katere so donosi odvisni od donosov naložb v sklade tveganega kapitala, ki so razvrščeni kot finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

V NLB Skupini, poleg zgoraj omenjenega, so finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, tudi naložbe v druge sklade, ki se upravljajo in ocenjujejo na podlagi poštene vrednosti.

5.4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Obveznice	1.619.228	1.350.942	1.262.363	999.781
- držav	1.146.150	1.050.770	789.285	699.609
- Republika Slovenija	442.802	401.405	380.411	354.406
- druge članice EU	405.655	343.295	405.655	340.628
- nečlanice EU	297.693	306.070	3.219	4.575
- bank	453.179	284.141	453.179	284.141
- drugih izdajateljev	19.899	16.031	19.899	16.031
Blagajniški zapisi	199	77.939	-	-
Delnice	29.050	30.943	22.737	25.893
Sklad za reševanje bank	44.570	44.519	44.570	44.519
Zakladne menice	104.617	81.680	55.093	26.998
- Republika Slovenija	57.096	24.997	55.093	24.997
- druge članice EU	-	2.001	-	2.001
- nečlanice EU	47.521	54.682	-	-
Komercialni zapisi	274.489	151.168	209.331	151.168
Skupaj	2.072.153	1.737.191	1.594.094	1.248.359
- kotirajo na borzi	1.533.697	1.263.070	1.334.925	1.045.797
od tega lastniški vrednostni papirji	24.312	21.334	20.927	19.018
od tega dolžniški vrednostni papirji	1.509.385	1.241.736	1.313.998	1.026.779
- ne kotirajo na borzi	538.456	474.121	259.169	202.562
od tega lastniški vrednostni papirji	49.308	54.128	46.380	51.394
od tega dolžniški vrednostni papirji	489.148	419.993	212.789	151.168

b) Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	1.737.191	1.672.952	1.248.359	1.182.748
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(2.048)	(54)	-	-
Povečanja	1.766.455	1.661.860	666.304	437.390
Prodaje in zapadlosti	(1.463.553)	(1.612.917)	(336.736)	(375.407)
Prihodki od obresti (pojasnilo 4.1.)	31.426	33.232	17.881	19.692
Tečajne razlike	1.260	1.867	594	1.554
Sprememba poštene vrednosti	1.620	(15.004)	(2.110)	(15.001)
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	(198)	(4.659)	(198)	(2.617)
- oslabitve lastniških vrednostnih papirjev	(198)	(4.788)	(198)	(2.746)
- oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev	-	129	-	129
Prodaja odvisne družbe	-	(86)	-	-
Stanje 31. december	2.072.153	1.737.191	1.594.094	1.248.359

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med svojimi finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, znaša na dan 31. december 2016 24.162 tisoč EUR (31. december 2015: 21.277 tisoč EUR), za NLB pa 20.832 tisoč EUR (31. december 2015: 18.977 tisoč EUR), (pojasnilo 7.1.n).

S prodajo lastniških finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, je NLB Skupina realizirala čisti dobiček v višini 13.478 tisoč EUR (2015: 731 tisoč EUR), NLB pa 13.472 tisoč EUR (2015: 748 tisoč EUR), ki je vključen v postavko realizirani čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (pojasnilo 4.4.).

c) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

			v tisoč EUR
NLB Skupina		NLB
2016	2015	2016	2015
48.321	57.750	37.996	45.103
(3)	(19)	-	-
18.532	(2.297)	14.652	(314)
(14.630)	(6.180)	(14.481)	(8.248)
(1.207)	1.413	(949)	1.455
1.988	(2.346)	-	-
53.001	48.321	37.218	37.996
41.989	36.984	28.574	27.950
11.012	11.337	8.644	10.046

5.5. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju

Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju članice NLB Skupine uporabljajo metodo obrestnih razmikov, hkrati pa izračunavajo občutljivost bilančnih in zunajbilančnih postavk tudi z vidika ekonomske vrednosti kapitala. Pri upravljanju vrednostnih papirjev v bančni knjigi se kot mera tveganja uporablja trajanje (»duration«) portfelja.

Odprte pozicije v posameznem časovnem žepku članice NLB Skupine zapirajo z različnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so obrestne zamenjave (IRS) in valutno-obrestne zamenjave (CIRS). Pri tem uporabljajo mikro in makrovarovanja poštene vrednosti, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz nespremenljive v spremenljivo obrestno mero, ter tudi mikrovarovanja denarnih tokov, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz spremenljive v nespremenljivo obrestno mero. Vsa varovanja denarnih tokov so se izvedla pri varovanju pasivnih postavk, varovanja poštene vrednosti pa na strani pasivnih in tudi aktivnih postavk.

Pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (varovanja poštene vrednosti in denarnega toka) se uporabljajo pri varovanju obrestnega tveganja z obrestnimi zamenjavami. Ta varovana razmerja so oblikovana tako, da se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke ujemajo (»principal terms match«), hkrati se redno meri retrospektivna učinkovitost varovanja z dolarsko nadomestitveno metodo (»dollar-offset method«). Pri makrovarovanjih, kjer se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke v varovanem razmerju ne ujemajo popolnoma, se redno izvajajo tudi prospektivni testi učinkovitosti varovanja, pri katerih se primerja sprememba poštene vrednosti obeh postavk ob premiku krivulje donosnosti.

Pri varovanju s CIRS se pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji niso uporabljala, učinki vrednotenja se zato izkazujejo v izkazu poslovnega izida v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

a) Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji pripoznana v izkazu poslovnega uspeha

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Varovanje poštene vrednosti	(770)	231	32	231
Neto učniki iz instrumentov za varovanje	715	7.698	715	7.698
Neto učinki iz varovanih postavk	(1.485)	(7.467)	(683)	(7.467)
Varovanje denarnih tokov	(2.469)	-	(2.469)	-
Prenos iz drugega vseobsegajočega donosa	(2.469)	-	(2.469)	-
Skupaj	(3.239)	231	(2.437)	231

V letu 2016 je NLB Skupina prenehala z varovanjem poštene vrednosti za kredit s fiksno obrestno mero zaradi pričakovanega predčasnega poplačila. Neto učinki iz varovanih postavk vključujejo tudi odpravo predhodno pridobljenega pozitivnega učinka v višini 802 tisoč EUR.

V letu 2016 je NLB prenehala z varovanjem denarnih tokov za posojilo z variabilno obrestno mero zaradi pričakovanega predčasnega poplačila v višini 37.234 tisoč EUR. Negativni učinki iz vrednotenja, ki so bili predhodno akumulirani v drugem vseobsegajočem donosu, so bili preneseni v izkaz poslovnega izida. Predčasno poplačilo posojila je bilo realizirano v januarju 2017.

Od decembra 2016 NLB Skupina in NLB nimata sklenjenih instrumentov za varovanje denarnih tokov.

b) Pogodbene vrednosti za obrestne zamenjave

			v tisoč EUR
	Pogodbena vrednost	Poštena vrednost
NLB Skupina in NLB		Sredstvo	Obveznost
Varovanje poštene vrednosti
31. 12. 2016	108.554	217	29.024
31. 12. 2015	159.259	1.083	31.065
Varovanje denarnih tokov
31. 12. 2015	12.964	-	2.777
Skupaj
31. 12. 2016	108.554	217	29.024
31. 12. 2015	172.223	1.083	33.842

c) Prihodnji denarni tokovi za obrestne zamenjave pri varovanju denarnih tokov

- Odliv	-	(166)	(407)	(1.772)	(889)
31. 12. 2015
NLB Skupina in NLB	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	v tisoč EUR Nad 5 let

d) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z varovanjem denarnih tokov

NLB Skupina in NLB 2016 2015 Stanje 1. januar (2.243) (2.666) Neto izguba iz naslova instrumentov za varovanje (343) (78) Prenos v izkaz poslovnega izida 3.046 587 Odloženi davek (pojasnilo 5.18.) (460) (86) Stanje 31. december - (2.243)

V obravnavanem obdobju ni prišlo do neučinkovitosti varovanja, ki bi jo NLB ali NLB Skupina morala pripoznati v izkazu poslovnega izida.

v tisoč EUR

5.6. Krediti in terjatve

Razčlenitev po vrstah kreditov in terjatev

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	394.579	85.315	394.579
Krediti bankam	435.537	431.775	408.056	345.207
Krediti strankam, ki niso banke	6.912.067	6.693.621	4.843.594	4.826.139
Druga finančna sredstva	61.014	69.521	36.151	48.944
Skupaj	7.493.933	7.589.496	5.373.116	5.614.869

a) Dolžniški vrednostni papirji

Razčlenitev dolžniških vrednostnih papirjev po sektorjih

	NLB Skupina in NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Država	-	309.570
Gospodarstvo	85.315	85.009
Skupaj	85.315	394.579

b) Krediti bankam

Razčlenitev po vrstah kreditov

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Krediti	945	3.825	19.399	29.391
Vezane vloge	433.883	427.195	387.599	315.016
Odkupljene terjatve	1.058	997	1.058	997
	435.886	432.017	408.056	345.404
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.b)	(349)	(242)	-	(197)
Skupaj	435.537	431.775	408.056	345.207

v tisoč EUR

c) Krediti strankam, ki niso banke

Razčlenitev po vrstah kreditov

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Krediti	7.198.486	7.254.266	5.098.336	5.266.143
Terjatve iz finančnega najema	192.923	253.205	-	-
Okvirni krediti	298.351	320.514	178.899	183.406
Posojilne kartice	112.106	111.673	60.338	59.820
Terjatve iz danih jamstev	13.577	16.773	10.744	11.463
Začasno kupljeni vrednostni papirji	25	25	25	25
	7.815.468	7.956.456	5.348.342	5.520.857
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.)	(903.401)	(1.262.835)	(504.748)	(694.718)
Skupaj	6.912.067	6.693.621	4.843.594	4.826.139

Razčlenitev kreditov po sektorjih

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Država	775.986	688.474	668.300	578.184
Finančne organizacije	74.344	139.852	273.310	391.911
Gospodarstvo	2.970.229	2.957.304	1.950.869	1.966.361
Fizične osebe	3.091.508	2.907.991	1.951.115	1.889.683
Skupaj	6.912.067	6.693.621	4.843.594	4.826.139

Finančni najem

Krediti strankam, ki niso banke, v NLB Skupini vključujejo terjatve iz finančnega najema:

		v tisoč EUR
NLB Skupina	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Bruto naložbe v finančni najem po zapadlosti
- do 1 leta	71.291	121.065
- od 1 do 5 let	127.319	137.575
- nad 5 let	12.808	19.011
	211.418	277.651
Dolgoročno razmejeni prihodki iz finančnega najema	(18.495)	(24.446)
Neto naložbe v finančni najem	192.923	253.205
- sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin	192.923	253.205
Neto naložbe v finančni najem po zapadlosti
- do 1 leta	64.337	111.965
- od 1 do 5 let	116.944	124.104
- nad 5 let	11.642	17.136
Skupaj	192.923	253.205

Posli finančnega in poslovnega najema se v okviru NLB Skupine izvajajo prek odvisnih družb, ki so specializirane za izvajanje lizinške dejavnosti in ponujajo lizing osebnih vozil, komercialne in proizvodne opreme ter drugo.

Največji del najemnih pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemodajalec, so pogodbe o finančnem najemu (pogodbe o poslovnem najemu pomenijo manj kot 10 % vseh). Večina omenjenih pogodb je sklenjena za nepreklicno obdobje od 48 do 60 mesecev, pri čemer nezajamčeni del preostale vrednosti običajno predstavlja odkupni obrok v višini od 1 do 2 % bruto naložbe.

Večina pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemnik, se nanaša na pogodbe o poslovnem in finančnem najemu službenih vozil ter na pogodbe o poslovnem najemu poslovnih prostorov.

Popravki vrednosti kreditov vključujejo tudi popravke vrednosti za neizterljive terjatve iz finančnega najema, in sicer na dan 31. december 2016 znašajo 42.511 tisoč EUR (31. december 2015: 75.386 tisoč EUR).

d) Druga finančna sredstva

Razčlenitev po vrstah drugih finančnih sredstev

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Terjatve iz kartičnega poslovanja	21.961	11.739	17.375	8.346
Terjatve v obračunu	13.235	15.416	11.481	13.033
Terjatve do kupcev	11.934	20.415	929	1.213
Terjatve za opravnine	7.311	7.548	5.699	5.384
Terjatve za dane finančne predujme	2.217	4.289	-	-
Terjatve iz naslova kupoprodajnih pogodb za lastniške vrednostne papirje	164	16.920	164	16.920
Druga finančna sredstva	19.645	20.272	4.274	9.171
	76.467	96.599	39.922	54.067
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.c)	(15.453)	(27.078)	(3.771)	(5.123)
Skupaj	61.014	69.521	36.151	48.944

Terjatve v obračunu so terjatve prehodnega značaja, ki bodo na ustrezne postavke prenesene v naslednjih dneh po nastanku.

Druga finančna sredstva vključujejo terjatve do pokojninskega sklada za predčasno izplačane pokojnine, terjatve do zavarovalnic, deponirana sredstva, terjatve v pravni izterjavi, plačane takse in sodne stroške.

Razčlenitev drugih finančnih sredstev po sektorjih

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Banke	14.058	9.170	8.377	3.565
Država	13.708	12.181	1.753	1.748
Finančne organizacije	10.969	1.923	8.364	5.470
Gospodarstvo	6.632	30.242	3.168	23.424
Fizične osebe	15.647	16.005	14.489	14.737
Skupaj	61.014	69.521	36.151	48.944

e) Gibanje unovčenih storitvenih garancij

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	5.678	8.494	4.838	5.648
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(13)	1	-	-
Unovčene garancije	2.520	8.663	1.595	7.881
Plačane garancije	(1.525)	(9.999)	(493)	(7.210)
Odpisi	(2.431)	(1.481)	(2.431)	(1.481)
Stanje 31. december	4.229	5.678	3.509	4.838

5.7. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

	NLB Skupina in NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Obveznice	611.532	545.561
- držav	591.468	532.235
- Republika Slovenija	411.914	363.566
- druge članice EU	179.554	168.669
- bank	16.729	13.326
- drugi izdajatelji	3.335	-
Zakladne menice Republike Slovenije	-	19.974
	611.532	565.535
Popravki vrednosti	(83)	-
Skupaj	611.449	565.535
- kotirajo na borzi	611.449	565.535

b) Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

v tisoč EUR

	NLB Skupina in NLB
	2016	2015
Stanje 1. januar	565.535	711.648
Nakupi	116.897	32.224
Znižanja	(88.897)	(199.926)
Prihodki od obresti (pojasnilo 4.1.)	17.997	21.656
Spremembe obrestnih prihodkov zaradi prenosa sredstev, razpoložljivih za prodajo, na sredstva v posesti do zapadlosti	-	(67)
Oslabitev (pojasnilo 4.12.)	(83)	-
Stanje 31. december	611.449	565.535

5.8. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	4.629	5.643	1.776	2.580
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(53)	(14)		-
Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 5.9.)	481	-	418	-
Prenos na druga sredstva	-	(140)	-	(140)
Zmanjšanja	(217)	(167)	(128)	(98)
Vrednotenje	(577)	(693)	(278)	(566)
Stanje 31. december	4.263	4.629	1.788	1.776

V letih 2016 in 2015 NLB Skupina ne izkazuje sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, pripoznanih med nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo.

5.9. Opredmetena osnovna sredstva

	NLB Skupina				NLB
2016	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januar 2016	329.096	73.285	123.775	526.156	202.303	51.279	65.307	318.889
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(674)	(91)	(207)	(972)	-	-	-	-
Povečanja	1.845	7.260	3.528	12.633	1.548	4.168	1.245	6.961
Zmanjšanja	(949)	(6.929)	(19.028)	(26.906)	(823)	(4.788)	(7.276)	(12.887)
Oslabitev (pojasnilo 4.12.)	(754)	-	-	(754)	(150)	-		(150)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.)	(1.324)	-	-	(1.324)	(1.260)	-		(1.260)
Stanje 31. december 2016	327.240	73.525	108.068	508.833	201.618	50.659	59.276	311.553
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januar 2016	153.877	63.148	101.401	318.426	122.884	45.059	56.376	224.319
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(205)	(71)	(172)	(448)	-	-	-	-
Zmanjšanja	(606)	(10.733)	(13.016)	(24.355)	(572)	(8.601)	(3.447)	(12.620)
Amortizacija (pojasnilo 4.10.)	7.679	4.662	4.310	16.651	5.263	3.122	838	9.223
Oslabitev (pojasnilo 4.12.)	2.553	-	-	2.553	977	-	-	977
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.8.)	(843)	-	-	(843)	(842)	-	-	(842)
Stanje 31. december 2016	162.455	57.006	92.523	311.984	127.710	39.580	53.767	221.057
Neodpisana vrednost
Stanje 31. december 2016	164.785	16.519	15.545	196.849	73.908	11.079	5.509	90.496
Stanje 1. januar 2016	175.219	10.137	22.374	207.730	79.419	6.220	8.931	94.570

	NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
2015	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januar 2015	334.570	74.658	125.725	534.953	205.866	53.270	65.269	324.405
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(88)	13	82	7	-	-	-	-
Povečanja	2.810	4.618	14.098	21.526	2.272	2.882	4.789	9.943
Zmanjšanja	(1.186)	(5.983)	(16.130)	(23.299)	(65)	(4.873)	(4.751)	(9.689)
Prenos z/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.10.)	(6.788)	-	-	(6.788)	(5.770)	-	-	(5.770)
Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.)	(222)	(21)	-	(243)	-	-	-	-
Stanje 31. december 2015	329.096	73.285	123.775	526.156	202.303	51.279	65.307	318.889
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januar 2015	148.823	64.679	106.276	319.778	119.872	47.217	59.986	227.075
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(42)	12	70	40	-	-	-	-
Zmanjšanja	(977)	(5.923)	(10.332)	(17.232)	(49)	(4.849)	(4.635)	(9.533)
Amortizacija (pojasnilo 4.10.)	7.739	4.396	5.387	17.522	5.294	2.691	1.025	9.010
Oslabitev (pojasnilo 4.12.)	1.122	-	-	1.122	344	-	-	344
Prenos z/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.10.)	(2.758)	-	-	(2.758)	(2.577)	-	-	(2.577)
Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.)	(30)	(16)	-	(46)	-	-	-	-
Stanje 31. december 2015	153.877	63.148	101.401	318.426	122.884	45.059	56.376	224.319
Neodpisana vrednost
Stanje 31. december 2015	175.219	10.137	22.374	207.730	79.419	6.220	8.931	94.570
Stanje 1. januar 2015	185.747	9.979	19.449	215.175	85.994	6.053	5.283	97.330

NLB Skupina na dan 31. december 2016 izkazuje motorna vozila v višini 6 tisoč EUR (31. december 2015: 21 tisoč EUR), pridobljena na podlagi finančnega najema. NLB na dan 31. december 2016 in na dan 31. december 2015 nima sredstev, pridobljenih na podlagi finančnega najema.

Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina na dan 31. december 2016 pripoznala med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi, znaša 1.523 tisoč EUR (31. december 2015: 1.839 tisoč EUR), za NLB pa znaša 7 tisoč EUR (31. december 2015: 7 tisoč EUR) (pojasnilo 7.1.n).

NLB Skupina na dan 31. december 2016 izkazuje knjigovodsko vrednost sredstev, ki so dana v poslovni najem, v višini 2.842 tisoč EUR (31. december 2015: 5.250 tisoč EUR). Pri tem se 61,9 % vseh sredstev, danih v poslovni najem nanaša na motorna vozila (31. december 2015: 62,8 %).

5.10. Naložbene nepremičnine

NLB Skupina			v tisoč EUR
		NLB
2016	2015	2016	2015
93.513	41.472	8.613	1.458
-	8	-	-
-	22.290	-	-
2.632	6.295	-	3.843
(4.661)	(478)	-	-
-	4.030	-	3.193
91	26.816	-	-
(7.912)	(6.920)	(462)	119
83.663	93.513	8.151	8.613

Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med naložbenimi nepremičninami, znaša 48.658 tisoč EUR (31. december 2015: 57.599 tisoč EUR). Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB pripoznala med naložbenimi nepremičninami, znaša 3.750 tisoč EUR (31. december 2015: 3.750 tisoč EUR) (pojasnili 5.13. in 7.1.n).

NLB Skupina ne izkazuje nepremičnin v poslovnem najemu, ki bi bile razvrščene in bi se obračunavale kot naložbene nepremičnine. Poslovni odhodki za naložbene nepremičnine, ki se oddajajo v najem, v NLB Skupini znašajo 15 tisoč EUR (2015: 58 tisoč EUR). Poslovni odhodki za naložbene nepremičnine, ki se ne oddajajo v najem, pa 0 EUR (2015: 23 tisoč EUR).

Prihodki iz najemnin naložbenih nepremičnin v NLB Skupini znašajo 5.942 tisoč EUR (2015: 6.399 tisoč EUR), v NLB pa znašajo 260 tisoč EUR (2015: 86 tisoč EUR).

5.11. Neopredmetena sredstva

		NLB
2016	Programska oprema	Dobro ime	Skupaj	Programska oprema
Nabavna vrednost
Stanje 1. januar 2016	216.723	32.336	249.059	193.080
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(124)	-	(124)	-
Povečanja	6.418	-	6.418	3.375
Odpisi	(412)	-	(412)	-
Stanje 31. december 2016	222.605	32.336	254.941	196.455
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januar 2016	180.925	28.807	209.732	163.453
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(90)	-	(90)	-
Amortizacija (pojasnilo 4.10.)	11.694	-	11.694	9.657
Odpisi	(365)	-	(365)	-
Stanje 31. december 2016	192.164	28.807	220.971	173.110
Neodpisana vrednost
Stanje 31. december 2016	30.441	3.529	33.970	23.345
Stanje 1. januar 2016	35.798	3.529	39.327	29.627

		v tisoč EUR NLB
2015	Programska oprema	Dobro ime	Skupaj	Programska oprema
Nabavna vrednost
Stanje 1. januar 2015	210.137	32.336	242.473	188.851
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(9)	-	(9)	-
Povečanja	12.809	-	12.809	10.149
Zmanjšanja	(1.293)	-	(1.293)	(1.293)
Odpisi	(4.921)	-	(4.921)	(4.627)
Stanje 31. december 2015	216.723	32.336	249.059	193.080
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januar 2015	170.915	28.807	199.722	155.108
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(7)	-	(7)	-
Amortizacija (pojasnilo 4.10.)	14.334	-	14.334	12.400
Odpisi	(4.317)	-	(4.317)	(4.055)
Stanje 31. december 2015	180.925	28.807	209.732	163.453
Neodpisana vrednost
Stanje 31. december 2015	35.798	3.529	39.327	29.627
Stanje 1. januar 2015	39.222	3.529	42.751	33.743

V letih 2016 in 2015 NLB Skupina ni evidentirala oslabitev dobrega imena v odvisnih družbah. Informacije, povezane s preverjanjem oslabljenosti dobrega imena, so razkrite v pojasnilu 2.33.f.

5.12. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

a) Razčlenitev po vrstah naložb v odvisne družbe		v tisoč EUR
NLB	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Banke	267.071	267.071
Druge finančne organizacije	19.900	26.595
Nefinančne družbe	52.722	52.335
Skupaj	339.693	346.001

V letu 2016 je NLB Skupina v postavki čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov pripoznala izgubo iz naslova izgube obvladovanja zaradi zaključitve likvidacijskega postopka v odvisni družbi NLB Leasing Sofija, Sofija v višini 153 tisoč EUR (2015: izguba 183 tisoč EUR iz naslova izgube obvladovanja v odvisni družbi LHB Trade, Zagreb in prodaje odvisne družbe Convest, Novi Sad).

Podatki odvisnih družb, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine na dan 31. december 2016:

								v tisoč EUR
	Dejavnost	Sedež	Velikost kapitala družbe na dan 31. 12. 2016	Poslovni izid družbe v 2016	Udeležba NLB v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB v %	Udeležba NLB Skupine v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Republika Makedonija	129.083	24.997	86,97	86,97	86,97	86,97
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Republika Črna gora	75.787	5.318	99,36	98,00	99,36	98,00
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	74.607	14.117	99,85	99,85	99,85	99,85
NLB Banka sh.a., Prishtina	Bančništvo	Republika Kosovo	62.845	11.263	81,21	81,21	81,21	81,21
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	60.780	5.357	97,34	97,35	97,34	97,35
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	Republika Srbija	45.526	2.152	99,997	99,997	99,997	99,997
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	27.906	555	100	100	100	100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	7.948	2.951	100	100	100	100
NLB Nov penziski fond a.d., Skopje	Zavarovalništvo	Republika Makedonija	6.155	979	51	51	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	1.238	305	100	100	100	100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o., Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	10.112	(18.316)	100	100	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji"	Finance	Republika Hrvaška	4.716	(3.115)	-	-	100	100
NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - "u likvidaciji"	Finance	Republika Črna gora	853	(754)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Republika Srbija	4.495	(215)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Sarajevo	Finance	Republika Bosna in Hercegovina	(724)	(150)	100	100	100	100
NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje - vo likvidacija	Finance	Republika Makedonija	873	8	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Republika Črna gora	16.899	(5.946)	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Republika Slovenija	19.812	(216)	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji	Nepremičnine	Republika Hrvaška	653	(173)	-	-	100	100
BH-RE d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	3	(9)	-	-	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Republika Hrvaška	37	(90)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	443	(83)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	105	(104)	100	100	100	100
SR-RE d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	1.837	(163)	100	100	100	100
NLB Propria d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Republika Slovenija	880	67	100	100	100	100
CBS Invest d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	12	(40)	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation	Finance	Švica	8.976	(4.716)	100	100	100	100
NLB InterFinanz Praha s.r.o., Praga	Finance	Češka republika	(94)	23	-	-	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	Republika Srbija	1	(40)	-	-	100	100
Prospera plus d.o.o., Ljubljana	Turizem in gostinstvo	Republika Slovenija	373	6	100	100	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Republika Nemčija	2.316	(428)	100	100	100	100
NLB Factoring a.s. - "v likvidaci", Brno	Finance	Češka republika	93	(280)	100	100	100	100

	Dejavnost	Sedež	Velikost kapitala družbe na dan 31. 12. 2015	Poslovni izid družbe 2015	Udeležba NLB v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB v %	Udeležba NLB Skupine v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Republika Makedonija	113.977	13.129	86,97	86,97	86,97	86,97
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Republika Črna gora	68.624	6.240	99,36	98,00	99,36	98,00
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	68.058	9.863	99,85	99,85	99,85	99,85
NLB Banka sh.a., Prishtina	Bančništvo	Republika Kosovo	59.725	8.242	81,21	81,21	81,21	81,21
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	55.313	4.182	97,34	97,35	97,34	97,35
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	Republika Srbija	44.121	1.181	99,997	99,997	99,997	99,997
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	27.891	822	100	100	100	100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	7.112	2.455	100	100	100	100
NLB Nov penziski fond a.d., Skopje	Zavarovalništvo	Republika Makedonija	6.015	789	51	51	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	933	416	100	100	100	100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o., Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	14.402	(3.672)	100	100	100	100
NLB Leasing Sofija E.o.o.d., Sofija	Finance	Republika Bolgarija	(85)	(77)	-	-	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb	Finance	Republika Hrvaška	856	(3.806)	-	-	100	100
NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica	Finance	Republika Črna gora	1.106	(825)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd	Finance	Republika Srbija	3.063	(2.599)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Sarajevo	Finance	Republika Bosna in Hercegovina	(575)	(3.271)	100	100	100	100
NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje	Finance	Republika Makedonija	567	(1.470)	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Republika Črna gora	22.845	555	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana	Nepremičnine	Republika Slovenija	11.273	(14.583)	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Republika Hrvaška	817	(126)	-	-	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Republika Hrvaška	126	(66)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	126	(71)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	112	(130)	100	100	100	100
SR-RE d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	3	(4)	100	100	100	100
PRO-Avenija d.o.o., Ljubljana	Nepremičnine	Republika Slovenija	8.609	(1.385)	100	100	100	100
NLB Propria d.o.o., Ljubljana	Nepremičnine	Republika Slovenija	741	(120)	100	100	100	100
FIN-DO d.o.o., Domžale	Nepremičnine	Republika Slovenija	126	(814)	100	100	100	100
CBS Invest d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	49	(2.062)	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich	Finance	Švica	12.734	(5.030)	100	100	100	100
NLB InterFinanz Praha s.r.o., Praga	Finance	Češka republika	(119)	(65)	-	-	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	Republika Srbija	41	4	-	-	100	100
Prospera plus d.o.o., Ljubljana	Turizem in gostinstvo	Republika Slovenija	506	24	100	100	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Republika Nemčija	2.841	243	100	100	100	100
NLB Factoring a.s. - "v likvidaci", Brno	Finance	Češka republika	374	(1.649)	100	100	100	100

Spremembe lastniških deležev NLB Skupine v odvisnih družbah v letih 2016 in 2015 so pojasnjene v poglavju 3. Pomembni učinki sprememb lastniških deležev pa so pojasnjeni v izkazu sprememb lastniškega kapitala v postavki kapital manjšinskih lastnikov.

	NLB Banka, Skopje		v tisoč EUR NLB Banka, Prishtina

	2016	2015	2016	2015
Delež udeležbe manjšinskih lastnikov v kapitalu v %	13,03	13,03	18,79	18,79
Delež glasovalnih pravic manjšinskih lastnikov v %	13,03	13,03	18,79	18,79
Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa
Prihodki	80.036	76.394	32.815	32.117
Čisti dobiček/(izguba) iz poslovnega leta	24.997	13.129	11.263	8.242
Manjšinskih lastnikov	3.257	1.711	2.116	1.549
Drugi vseobsegajoči donos	(427)	118	88	28
Skupaj vseobsegajoči donos	24.570	13.247	11.351	8.270
Manjšinskih lastnikov	3.201	1.726	2.133	1.554
Izkaz finančnega položaja
Kratkoročna sredstva	574.520	574.807	297.485	276.495
Dolgoročna sredstva	578.569	544.871	218.630	188.197
Kratkoročne obveznosti	810.619	787.045	363.590	333.350
Dolgoročne obveznosti	213.387	218.656	89.680	71.617
Kapital	129.083	113.977	62.845	59.725
Manjšinskih lastnikov	16.820	14.851	11.809	11.222

Podatki odvisnih družb s pomembnim deležem manjšinskih lastnikov pred izločenimi transakcijami z odvisnimi družbami

b) Razčlenitev po vrstah naložb v pridružene družbe in skupne podvige

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Druge finančne organizacije	43.008	39.402	6.600	6.600
Nefinančne družbe	240	294	431	494
Skupaj	43.248	39.696	7.031	7.094

Pridružene družbe NLB Skupine

						v tisoč EUR
			2016		2015
	Dejavnost	Sedež	Udeležba v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %	Udeležba v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %
Bankart d.o.o., Ljubljana	Kartično poslovanje	Republika Slovenija	39,44	39,44	39,44	39,44
Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana	Zavarovalništvo	Republika Slovenija	28,13	28,13	28,13	28,13
Kreditni biro SISBON, d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Kreditni biro	Republika Slovenija	29,68	29,68	29,68	29,68
ARG - Nepremičnine d.o.o., Horjul	Nepremičnine	Republika Slovenija	75,00	75,00	75,00	75,00

NLB v ARG-Nepremičnine, Horjul na podlagi družbene pogodbe med lastniki nima obvladujočega, temveč le pomemben vpliv, zato družbo računovodsko obravnavamo kot pridruženo družbo.

Knjigovodska vrednost deležev v pridruženih družbah, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine

		v tisoč EUR
NLB Skupina	2016	2015
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	13.009	11.825
Delež NLB Skupine
- v dobičku poslovnega leta	1.462	935
- v drugem vseobsegajočem donosu	(234)	(54)
- v vseobsegajočem donosu	1.228	881

NLB Skupina v letu 2016 ni pripoznala dobička pridružene družbe v višini 48 tisoč EUR (2015: nepripoznani dobiček 56 tisoč EUR), ker kumulativno nepripoznani delež izgub iz pridružene družbe na dan 31. december 2016 znaša 2.402 tisoč EUR (31. december 2015: 2.450 tisoč EUR).

Skupni podvigi NLB Skupine

				2015
	Dejavnost	Sedež	Delež glasovalnih pravic v %	Delež glasovalnih pravic v %
NLB Vita d.d., Ljubljana	Zavarovalništvo	Republika Slovenija	50	50
Skupina Prvi faktor, Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	50	50

Podatki pomembnega skupnega podviga NLB Vita, Ljubljana, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine:

		v tisoč EUR
NLB Vita d.d., Ljubljana	2016	2015
Prihodki	74.342	72.903
Prihodki iz obresti	7.038	6.800
Odhodki za obresti	(1)	(2)
Stroški amortizacije	(241)	(253)
Davek iz dohodka	(1.422)	(1.365)
Čisti dobiček poslovnega leta	7.394	7.089
Drugi vseobsegajoči donos	4.434	(4.450)
Skupaj vseobsegajoči donos	11.828	2.639
Delež NLB Skupine
- v dobičku poslovnega leta	3.697	3.545
- v drugem vseobsegajočem donosu	2.216	(2.225)
	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Skupaj sredstva	409.513	370.586
Denar in denarni ekvivalenti	2.541	915
Skupaj obveznosti	349.035	314.847
Finančne obveznosti	1.606	2.921
Kapital	60.478	55.739
Delež NLB Skupine v kapitalu skupnih podvigov, vključenih v konsolidirane izkaze NLB Skupine	30.239	27.870
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	30.239	27.870

c) Gibanje naložb v pridružene družbe in skupne podvige

		v tisoč EUR
NLB Skupina	2016	2015
Stanje 1. januar	39.696	37.525
Delež v poslovnih rezultatih pred obdavčitvijo	6.097	5.299
Delež v davkih	(938)	(814)
Neto dobički/(izgube), ki niso pripoznani v izkazu poslovnega izida	1.982	(2.279)
Prejete dividende	(3.587)	(35)
Drugo	(2)	-
Stanje 31. december	43.248	39.696

5.13. Druga sredstva

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev (pojasnilo 7.1.n)	79.059	75.652	4.263	3.371
Zaloge	8.913	10.497	460	390
Nevračunani stroški	4.597	5.133	3.096	3.392
Terjatve za davke	1.305	2.453	389	1.385
Terjatve za dane predujme	684	1.619	211	1.241
Skupaj	94.558	95.354	8.419	9.779

Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, in zaloge na NLB Skupini v višini 76.416 tisoč EUR (31. december 2015: 72.433 tisoč EUR) in na NLB v višini 4.263 tisoč EUR (31. december 2015: 3.371 tisoč EUR) predstavljajo nepremičnine, preostanek pa se nanaša na druga sredstva.

5.14. Gibanje popravkov vrednosti kreditov bankam, strankam, ki niso banke, in drugih finančnih sredstev

a) Popravki vrednosti kreditov fizičnim osebam

NLB Skupina	Okvirni krediti	Stanovanjski	krediti Potrošniški krediti	Drugi krediti	Skupaj
Stanje 1. januar 2015	19.468	47.191	59.151	28.849	154.659
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(2)	3	(2)	915	914
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	4.889	3.241	3.016	3.620	14.766
Odpisi	(5.799)	(1.421)	(8.896)	(12.112)	(28.228)
Poplačila odpisanih terjatev	-	-	139	487	626
Tečajne razlike	-	337	3	(216)	124
Drugo	-	-	(10)	(32)	(42)
Stanje 31. december 2015	18.556	49.351	53.401	21.511	142.819
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(32)	(49)	(123)	3	(201)
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	2.587	4.436	3.261	2.516	12.800
Odpisi	(4.973)	(21.900)	(20.369)	(10.241)	(57.483)
Poplačila odpisanih terjatev	-	-	199	1.143	1.342
Tečajne razlike	-	29	2	(87)	(56)
Drugo	-	-	(5)	-	(5)
Stanje 31. december 2016	16.138	31.867	36.366	14.845	99.216

NLB Okvirni krediti Stanovanjski krediti Potrošniški krediti Drugi krediti Skupaj Stanje 1. januar 2015 16.063 31.541 22.589 4.613 74.806 Oslabitve (pojasnilo 4.12.) 4.675 2.440 2.305 1.163 10.583 Odpisi (5.778) (790) (7.087) (4.126) (17.781) Tečajne razlike - 241 1 326 568 Stanje 31. december 2015 14.960 33.432 17.808 1.976 68.176 Oslabitve (pojasnilo 4.12.) 2.303 5.495 1.930 517 10.245 Odpisi (4.509) (20.513) (13.527) (811) (39.360) Tečajne razlike - 8 - - 8 Stanje 31. december 2016 12.754 18.422 6.211 1.682 39.069

v tisoč EUR

b) Popravki vrednosti kreditov pravnim osebam

						v tisoč EUR
NLB Skupina	Krediti državi	Krediti bankam	Krediti finančnim organizacijam	Krediti velikim podjetjem	Krediti malim in srednjim podjetjem	Skupaj
Stanje 1. januar 2015	18.916	24.722	38.481	484.374	941.874	1.508.367
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	14	2.932	1	8.712	10.943	22.602
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	1.285	2.557	7.780	(6.598)	35.718	40.742
Odpisi	(371)	(28.957)	(754)	(151.230)	(264.221)	(445.533)
Poplačila odpisanih terjatev	32	130	-	774	4.795	5.731
Tečajne razlike	1	(1.142)	1	(6.808)	(3.546)	(11.494)
Drugo	(5)	-	(126)	-	(26)	(157)
Stanje 31. december 2015	19.872	242	45.383	329.224	725.537	1.120.258
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(7)	(1)	-	(318)	(703)	(1.029)
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	(2.604)	74	(14.842)	(16.052)	56.578	23.154
Odpisi	(690)	(1)	(710)	(72.990)	(273.891)	(348.282)
Poplačila odpisanih terjatev	110	35	-	3.354	7.581	11.080
Tečajne razlike	-	-	4	(719)	241	(474)
Drugo	(5)	-	(2)	-	(166)	(173)
Stanje 31. december 2016	16.676	349	29.833	242.499	515.177	804.534

v tisoč EUR

Stanje 1. januar 2015 5.779 682 164.213 308.658 444.926 Oslabitve (pojasnilo 4.12.) 1.359 67 15.446 (29.283) 39.397 Odpisi (371) (737) (126.379) (80.757) (123.313) Poplačila odpisanih terjatev 32 130 - 774 1.402 Tečajne razlike - 55 2.951 608 1.100 Stanje 31. december 2015 6.799 197 56.231 200.000 363.512 Oslabitve (pojasnilo 4.12.) (163) (196) (5.005) 5.065 14.844 Odpisi (689) (1) (446) (39.415) (138.831) Poplačila odpisanih terjatev 110 - - 1.486 2.149 Tečajne razlike - - 17 6 9 Stanje 31. december 2016 6.057 - 50.797 167.142 241.683	NLB	Krediti državi	Krediti bankam	Krediti finančnim organizacijam	Krediti velikim podjetjem	Krediti malim in srednjim podjetjem	Skupaj
							924.258
							26.986
							(331.557)
							2.338
							4.714
							626.739
							14.545
							(179.382)
							3.745
							32
							465.679

c) Popravki vrednosti drugih finančnih sredstev

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
Stanje 1. januar 2015	42.680	17.521
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	31	-
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	6.220	1.721
Odpisi	(22.158)	(14.271)
Tečajne razlike	137	-
Poplačila odpisanih terjatev	168	152
Stanje 31. december 2015	27.078	5.123
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	43	-
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	625	356
Odpisi	(12.417)	(1.726)
Tečajne razlike	(39)	(1)
Poplačila odpisanih terjatev	165	19
Drugo	(2)	-
Stanje 31. december 2016	15.453	3.771

5.15. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	15.555	26.929	15.552	26.929
- valutne	328	169	325	169
- obrestne	15.227	24.460	15.227	24.460
- valutno-obrestne	-	2.300	-	2.300
Opcijske pogodbe	-	47	-	47
- valutne	-	37	-	37
- obrestne	-	10	-	10
Terminski posli	3.236	2.944	3.235	2.933
- valutni	3.236	2.944	3.235	2.933
Skupaj	18.791	29.920	18.787	29.909

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so navedene v pojasnilu 5.24.b.

5.16. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Depoziti bank in centralnih bank	42.334	57.982	74.977	96.736
Krediti bank in centralnih bank	371.769	571.029	338.467	519.926
Depoziti strank, ki niso banke	9.437.147	9.020.666	6.615.390	6.293.339
Krediti strank, ki niso banke	83.619	100.267	4.274	16.168
Izdani vrednostni papirji	277.726	304.962	277.726	304.962
Podrejene obveznosti	27.145	27.340	-	-
Druge finančne obveznosti	110.295	75.307	68.784	47.346
Skupaj	10.350.035	10.157.553	7.379.618	7.278.477

a) Depoziti bank in strank, ki niso banke

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Vloge na vpogled
- bank in centralnih bank	34.828	55.599	74.434	95.962
- strank, ki niso banke	6.415.927	5.544.323	4.781.616	4.092.767
- države	200.629	180.746	83.745	79.848
- finančne organizacije	124.918	72.282	101.536	45.127
- gospodarstvo	1.584.892	1.542.725	1.015.371	993.058
- fizične osebe	4.505.488	3.748.570	3.580.964	2.974.734
Prejeti depoziti
- bank in centralnih bank	7.506	2.383	543	774
- strank, ki niso banke	3.021.220	3.476.343	1.833.774	2.200.572
- države	150.835	182.804	147.914	172.290
- finančne organizacije	122.401	109.122	78.767	74.616
- gospodarstvo	350.431	444.365	246.584	303.226
- fizične osebe	2.397.553	2.740.052	1.360.509	1.650.440
Skupaj	9.479.481	9.078.648	6.690.367	6.390.075

b) Krediti bank in strank, ki niso banke

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Krediti
- bank in centralnih bank	371.769	571.029	338.467	519.926
- strank, ki niso banke	83.619	100.267	4.274	16.168
- države	20.063	29.982	-	10.009
- finančne organizacije	56.728	61.335	-	-
- gospodarstvo	6.828	8.950	4.274	6.159
Skupaj	455.388	671.296	342.741	536.094

NLB Skupina in NLB na dan 31. december 2016 izkazujeta 347.434 tisoč EUR odobrenih nečrpanih kreditov (31. december 2015: 345.762 tisoč EUR).

c) Izdani vrednostni papirji

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Knjigovodska vrednost izdanih obveznic
- s katerimi se trguje na aktivnih trgih	277.726	304.962	277.726	304.962
Obveznice (v %)
- s fiksno obrestno mero	100,00	100,00	100,00	100,00
	100,00	100,00	100,00	100,00

d) Podrejene obveznosti

NLB Skupina				31. 12. 2016	v tisoč EUR 31. 12. 2015
	Valuta	Datum zapadlosti	Obrestna mera	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost
Podrejeni krediti
	EUR	30. 6. 2018	6-mesečni EURIBOR + 6,3 % p. a. do 22. 9. 2016, nato 6-mesečni EURIBOR + 5 % p. a.	12.103	12.000	12.219	12.000
	EUR	30. 6. 2020	6-mesečni EURIBOR + 7,7 % p. a.	5.151	5.000	5.176	5.000
	EUR	26. 6. 2025	6-mesečni EURIBOR + 7,5 % p. a. do 15. 12. 2016, nato 6-mesečni EURIBOR + 6,25 % p. a.	9.891	10.000	9.945	10.000
Skupaj				27.145	27.000	27.340	27.000

e) Druge finančne obveznosti

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Obveznosti po plačilnih karticah	32.704	15.502	29.350	14.231
Obveznosti za neizvršena izplačila	28.671	13.835	8.499	4.580
Vnaprej vračunani stroški	13.382	12.695	5.593	4.615
Obveznosti do dobaviteljev	11.781	14.515	8.393	11.371
Obveznosti za plače	8.537	8.274	6.583	6.913
Obveznosti za opravnine	1.440	1.341	1.398	1.305
Druge finančne obveznosti	13.780	9.145	8.968	4.331
Skupaj	110.295	75.307	68.784	47.346

Druge finančne obveznosti vključujejo obveznosti do zavarovalnic, obveznosti do zaposlenih, prejete varščine in začasne račune.

5.17. Rezervacije

a) Razčlenitev po vrstah rezervacij

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Rezervacije za finančne garancije (pojasnilo 5.24.a)	25.327	47.737	23.131	44.583
Rezervacije za storitvene garancije (pojasnilo 5.24.a)	22.745	31.034	21.777	29.863
Rezervacije za ostale prevzete finančne obveznosti (pojasnilo 5.24.a)	5.609	3.228	4.957	3.197
Rezervacije za ugodnosti zaposlenih	19.758	21.265	15.384	16.559
Rezervacije za reorganizacijo	10.014	3.477	8.750	3.429
Rezervacije za pravne tožbe	15.194	13.465	3.282	5.075
Druge rezervacije	2.267	2.433	2.265	2.431
Skupaj	100.914	122.639	79.546	105.137

Rezervacije za pravne tožbe so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida tožb.

Proti NLB Skupini je na dan 31. december 2016 vloženih 43 (31. december 2015: 45) materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov v skupni višini 646.639 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2015: 627.917 tisoč EUR). Na dan 31. december 2016 je proti NLB vloženih 19 materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov (31. december 2015: 21) v skupni višini 417.041 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2015: 419.277 tisoč EUR).

Največji znesek med materialno pomembnimi tožbenimi zahtevki predstavljajo tožbeni zahtevki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebačke banke (ZaBa) proti NLB, ki se nanašajo na stare devizne vloge varčevalcev v LB Glavni Filiali Zagreb, ki so bile prenesene na ti dve banki in znašajo v glavničnem znesku 172.212 tisoč EUR. Zaradi dolgotrajnosti postopkov skupni znesek obresti že presega glavnico. NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, zato z navajanjem številnih procesnih in vsebinskih razlogov tem zahtevkom vselej nasprotuje. Ključna razloga sta, da NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, saj je bila ustanovljena šele z ustavnim zakonom 27. julija 1994 (NLB v času, ko so bile vloge položene pri LB Glavni Filiali Zagreb, še ni obstajala), in da NLB ni prevzela nobenih obveznosti iz tega naslova. Poleg tega gre za sukcesijsko vprašanje nekdanje Jugoslavije, saj sta se vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške z Memorandumom o soglasju, ki je bil podpisan leta 2013, dogovorili, da se rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke na Hrvaškem (LB) najde na podlagi Sporazuma

o vprašanjih nasledstva ter da bo Republika Hrvaška do dokončne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami začeli PBZ in ZaBa.

Kljub dogovoru v Memorandumu o soglasju (Memorandum) o ustavitvi začetih sodnih postopkov je v enem zahtevku drugostopenjsko sodišče Županijski sud v Zagrebu maja 2015 odločilo, da se pritožbi LB in NLB zavrneta. NLB je zoper to pravnomočno sodbo vložila ustavno pritožbo. V tem postopku je bil dosojeni znesek izterjan v izvršilnem postopku z računa NLB pri hrvaški banki. O drugih primerih, glede katerih tečejo zgoraj opisani postopki, še niso bile izdane pravnomočne sodbe.

Nasprotno pa je bil v enem izmed primerov tožbeni zahtevek PBZ pravnomočno končan v korist NLB.

V zadnjem primeru 29. marca 2016, je sodišče druge stopnje prav tako ugodilo pritožbi NLB in razveljavilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje, ki je prvotno odločilo v korist ZaBa, in jo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ker sodišče prve stopnje ni ocenilo pomena Memoranduma. Pritožbeno sodišče je v obrazložitvi svoje odločbe pojasnilo, da bo sodišče prve stopnje moralo oceniti kakšno mesto ima Memorandum v hierarhiji pravnih predpisov Republike Hrvaške in če bo ugotovilo, da ima Memorandum v konkretnem primeru prednost, bo moralo ugotoviti kakšna je bila volja pogodbenih strank pri sklepanju Memoranduma.

Rezervacije iz tožbenih zahtevkov PBZ in ZaBa niso oblikovane, saj NLB meni, da za tožbe ni pravne podlage.

b) Gibanje rezervacij za prevzete obveznosti

Finančne garancije

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	47.737	48.733	44.583	46.023
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(16)	(3)	-	-
Oblikovane/ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	(4.521)	(1.000)	(3.565)	(1.445)
Porabljene rezervacije	(17.894)	-	(17.894)	-
Tečajne razlike	21	7	7	5
Stanje 31. december	25.327	47.737	23.131	44.583

Storitvene garancije

NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
2016	2015	2016	2015
31.034	32.876	29.863	31.568
(2)	(1)	-	-
(8.295)	(1.865)	(8.093)	(1.727)
8	24	7	22
22.745	31.034	21.777	29.863

Druge prevzete finančne obveznosti

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	3.228	11.190	3.197	11.212
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(1)	(1)	-	-
Oblikovane/ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	2.384	(7.982)	1.761	(8.047)
Tečajne razlike	(2)	21	(1)	32
Stanje 31. december	5.609	3.228	4.957	3.197

c) Gibanje rezervacij za ugodnosti zaposlenih

Odpravnine

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	14.205	12.275	11.786	10.925
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(2)	(2)	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.9.)	594	543	473	334
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.9.)	(215)	(224)	-	(22)
Odhodki za obresti (pojasnilo 4.1.)	274	576	171	431
Porabljene rezervacije (izplačila)	(210)	(938)	(78)	(588)
Aktuarski dobički in izgube	(1.516)	1.975	(1.466)	706
Stanje 31. december	13.130	14.205	10.886	11.786

Drugi zaslužki zaposlencev

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	7.060	6.720	4.773	4.816
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(2)	(1)	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.9.)	4.065	4.379	2.628	2.509
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.9.)	(514)	(15)	(258)	(8)
Odhodki za obresti (pojasnilo 4.1.)	83	175	34	119
Porabljene rezervacije	(4.064)	(4.198)	(2.679)	(2.663)
Stanje 31. december	6.628	7.060	4.498	4.773

Drugi zaslužki zaposlencev vključujejo obveznosti NLB Skupine za jubilejne nagrade in neizkoriščene dopuste.

d) Gibanje rezervacij za reorganizacijo

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	3.477	5.871	3.429	5.824
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(3)	-	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.11.)	10.644	19	9.377	-
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	-	(15)	-	(15)
Porabljene rezervacije	(4.104)	(2.398)	(4.056)	(2.380)
Stanje 31. december	10.014	3.477	8.750	3.429

NLB Skupina je sprejela novo poslovno strategijo ter začela s ključnimi iniciativami prestrukturiranja v smeri vitkejše organizacije, optimizacije procesov, implementacije nove strategije na področju informacijske tehnologije s poudarkom na digitalizaciji in simplifikaciji ter prilagoditve organizacijske strukture. Te iniciative se bodo posledično odrazile v nižjem številu zaposlenih v prihodnjih letih, zato je NLB Skupina oblikovala rezervacije za prestrukturiranje v višini 10.644 tisoč EUR (NLB 9.377 tisoč EUR), ki bodo predvidoma porabljene v naslednjih dveh letih za izplačilo odpravnin.

e) Gibanje rezervacij za pravne tožbe

			v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	13.465	6.774	5.075	1.666
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(74)	(21)	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.11.)	5.291	8.176	401	3.409
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	(1.039)	(701)	(256)	-
Porabljene rezervacije	(2.462)	(765)	(1.949)	(2)
Tečajne razlike	13	2	11	2
Stanje 31. december	15.194	13.465	3.282	5.075

f) Gibanje drugih rezervacij

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Stanje 1. januar	2.433	2.535	2.431	2.531
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.11.)	-	2.928	-	2.928
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.11.)	(107)	(256)	(107)	(256)
Porabljene rezervacije	(59)	(2.774)	(59)	(2.772)
Stanje 31. december	2.267	2.433	2.265	2.431

5.18. Odloženi davek

a) Razčlenitev po vrstah odloženih davkov

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Terjatve za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	75.917	59.683	75.895	59.534
Oslabitev kreditov in terjatev	3.956	4.219	3.571	3.673
Rezervacije za obveznosti in stroške	3.208	2.385	2.736	2.246
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	1.113	1.130	175	182
Davčna izguba	206.866	229.229	208.678	232.371
Zmanjšanje terjatev za odloženi davek	(267.051)	(275.098)	(268.718)	(278.020)
Skupaj terjatve za odloženi davek	24.009	21.548	22.337	19.986
Obveznosti za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov	12.233	11.249	11.463	10.608
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	1.278	1.056	252	239
Oslabitev kreditov in terjatev	3.471	129	-	-
Drugo	19	27	-	-
Skupaj obveznosti za odloženi davek	17.001	12.461	11.715	10.847
Neto terjatve za odloženi davek	7.735	9.400	10.622	9.139
Neto obveznosti za odloženi davek	(727)	(313)	-	-
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Vključeno v izkaz poslovnega izida	(217)	1.387	3.083	292
- vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	16.915	6.742	16.915	6.741
- oslabitev kreditov in terjatev	(3.601)	(28.299)	(102)	(201)
- rezervacije za obveznosti in stroške	1.016	(261)	681	(212)
- amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	(239)	(181)	(20)	(107)
- davčna izguba	17.071	5.167	15.741	(8.925)
- prilagoditev terjatev za odloženi davek	(31.387)	18.242	(30.132)	3.003
- drugo	8	(23)	-	(7)
Vključeno v drugi vseobsegajoči donos	(1.858)	2.067	(1.600)	2.109
- prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(1.207)	1.413	(949)	1.455
- varovanje denarnih tokov	(460)	(86)	(460)	(86)
- aktuarske predpostavke in izkustvo	(191)	740	(191)	740

Slovenska davčna zakonodaja ne določa omejitev oziroma roka za uveljavljanje nepokrite davčne izgube.

NLB ima na dan 31. december 2016 pripoznanih 22.337 tisoč EUR terjatev za odloženi davek (31. december 2015: 19.986 tisoč EUR). Znesek nepripoznanih terjatev za odloženi davek znaša 268.718 tisoč EUR (31. december 2015: 278.020 tisoč EUR) in se v glavnem nanaša na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova davčne izgube v višini 208.678 tisoč EUR (31. december 2015: 232.371 tisoč EUR) ter na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova oslabitev kapitalskih naložb.

b) Gibanje odloženih davkov

Terjatve za odloženi davek

NLB Skupina	Rezervacije za obveznosti in stroške	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Oslabitev kreditov in terjatev	Davčna izguba	Zmanjšanje terjatev za odloženi davek	Drugo	Skupaj
Stanje 1. januar 2015	1.906	53.865	1.364	32.452	224.062	(293.340)	35	20.344
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	-	-	1	-	-	-	1
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	(261)	6.660	(234)	(28.234)	5.167	18.242	(35)	1.305
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	740	(842)	-	-	-	-	-	(102)
Stanje 31. december 2015	2.385	59.683	1.130	4.219	229.229	(275.098)	-	21.548
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(2)	(1)	(1)	(4)	-	-	-	(8)
Odpisi	-	-	-	-	(39.434)	39.434	-	-
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	1.016	16.900	(16)	(259)	17.071	(31.387)		3.325
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	(191)	(665)	-	-	-	-		(856)
Stanje 31. december 2016	3.208	75.917	1.113	3.956	206.866	(267.051)	-	24.009

NLB	Rezervacije za obveznosti in stroške	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Oslabitev kreditov in terjatev	Davčna izguba	Zmanjšanje terjatev za odloženi davek	Drugo	Skupaj
Stanje 1. januar 2015	1.718	53.819	295	3.874	241.296	(281.023)	7	19.986
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	(212)	6.657	(113)	(201)	(8.925)	3.003	(7)	202
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	740	(942)	-	-	-	-	-	(202)
Stanje 31. december 2015	2.246	59.534	182	3.673	232.371	(278.020)	-	19.986
Odpisi	-	-	-	-	(39.434)	39.434	-	-
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	681	16.900	(7)	(102)	15.741	(30.132)	-	3.081
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	(191)	(539)	-	-	-	-		(730)
Stanje 31. december 2016	2.736	75.895	175	3.571	208.678	(268.718)	-	22.337

Obveznosti za odloženi davek

NLB Skupina	Oslabitev kreditov in terjatev	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Drugo	Skupaj
Stanje 1. januar 2015	64	13.500	1.109	39	14.712
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	65	(82)	(53)	(12)	(82)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	-	(2.169)	-	-	(2.169)
Stanje 31. december 2015	129	11.249	1.056	27	12.461
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	(3)	(1)	-	(4)
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	3.342	(15)	223	(8)	3.542
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	-	1.002	-	-	1.002
Stanje 31. december 2016	3.471	12.233	1.278	19	17.001

v tisoč EUR

v tisoč EUR
-------------

NLB	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Skupaj
Stanje 1. januar 2015	13.003	245	13.248
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	(84)	(6)	(90)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	(2.311)	-	(2.311)
Stanje 31. december 2015	10.608	239	10.847
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	(15)	13	(2)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	870	-	870
Stanje 31. december 2016	11.463	252	11.715

5.19. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

2016		NLB Skupina		NLB
	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Aktuarski dobički in izgube	1.515	(191)	1.324	1.466	(191)	1.275
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	3.899	(1.207)	2.692	171	(949)	(778)
Varovanje denarnih tokov	2.703	(460)	2.243	2.703	(460)	2.243
Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov	2.725	(743)	1.982	-	-	-
Skupaj	10.842	(2.601)	8.241	4.340	(1.600)	2.740

2015		NLB Skupina		NLB
	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Aktuarski dobički in izgube	(1.975)	740	(1.235)	(706)	740	34
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	(8.496)	1.413	(7.083)	(8.562)	1.455	(7.107)
Varovanje denarnih tokov	509	(86)	423	509	(86)	423
Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov	(2.735)	456	(2.279)	-	-	-
Skupaj	(12.697)	2.523	(10.174)	(8.759)	2.109	(6.650)

5.20. Druge obveznosti

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Obveznosti za davke	3.699	4.982	3.049	3.817
Odloženi prihodki	2.964	7.579	661	1.693
Obveznosti za prejete predujme	2.040	1.978	476	166
Skupaj	8.703	14.539	4.186	5.676

v tisoč EUR

5.21. Kapital banke

V letu 2016 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu NLB, ki znaša 200.000 tisoč EUR. Sestavljen je iz 20.000.000 navadnih kosovnih delnic z nominalno vrednostjo 10,0 EUR na delnico. Vse izdane delnice so v celoti vplačane in NLB nima neizdanih odobrenih delnic. Na dan 31. december 2016 in na dan 31. december 2015 je edini delničar NLB Republika Slovenija. NLB Skupina nima lastnih delnic.

Knjigovodska vrednost delnice na konsolidirani ravni na dan 31. december 2016 znaša 74,8 EUR (31. december 2015: 71,1 EUR), NLB pa 63,2 EUR (31. december 2015: 62,1 EUR). Izračunana je kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala brez izdanih drugih kapitalskih instrumentov in številom izdanih delnic.

Bilančni dobiček na dan 31. december 2016 znaša 145.313 tisoč EUR (31. december 2015: 125.410 tisoč EUR) ter je sestavljen iz čistega dobička leta 2016 v višini 63.783 tisoč EUR in prenesenega dobička iz preteklih let v višini 81.530 tisoč EUR. O njegovi uporabi bo odločala skupščina banke.

NLB je v letu 2016 izplačala dividende za preteklo leto v višini 2.194 EUR na delnico (2015: 0 EUR), kar je znižalo zadržani dobiček za 43.880 tisoč EUR.

5.22. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos in rezerve

a) Rezerve

Kapitalske rezerve na dan 31. december 2016 in na dan 31. december 2015 vključujejo 822.173 tisoč EUR vplačanega presežka kapitala in 49.205 tisoč EUR iz odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Rezerve iz dobička v višini 13.522 tisoč EUR se na dan 31. december 2016 in na dan 31. december 2015 v celoti nanašajo na zakonske rezerve skladno z Zakonom o gospodarskih družbah.

b) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - dolžniški vrednostni papirji	41.954	36.982	28.574	27.950
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - lastniški vrednostni papirji	11.017	11.342	8.644	10.046
Aktuarski pokojninski načrti z določenimi zaslužki	(3.617)	(4.935)	(2.637)	(3.912)
Tečajne razlike	(20.139)	(18.297)	-	-
Varovanje neto naložbe v družbe v tujini	754	754	-	-
Varovanje denarnih tokov	-	(2.243)	-	(2.243)
Skupaj	29.969	23.603	34.581	31.841

5.23. Kapitalska ustreznost

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Vplačani kapitalski instrumenti	200.000	200.000	200.000	200.000
Vplačani presežek kapitala	871.378	871.378	871.378	871.378
Zadržani dobički iz preteklih let	246.656	207.004	81.530	81.529
Priznani dobiček ali izguba tekočega leta	49.890	39.599	-	-
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	(6.053)	(4.090)	5.205	2.815
Druge rezerve	13.522	13.522	13.522	13.522
Manjšinski deleži	-	-	-	-
Bonitetni filtri - rezerva iz naslova varovanja denarnih tokov	-	897	-	897
Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednotenju (AVA)	(2.213)	(3.134)	(1.734)	(2.649)
(-) Dobro ime	(3.529)	(3.529)	-	-
(-) Druga neopredmetena sredstva	(30.397)	(35.745)	(23.345)	(29.627)
(-) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izvirajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti	(3.013)	(2.755)	(4.626)	(2.886)
(-) Naložbe v instrumente finančnega sektorja CET1 - pomemben delež	-	-	-	-
Navadni lastniški temeljni kapital (CET1)	1.336.241	1.283.147	1.141.930	1.134.979
Dodatni temeljni kapital (AT1)	-	-	-	-
Temeljni kapital (T1)	1.336.241	1.283.147	1.141.930	1.134.979
Dodatni kapital (T2)	-	-	-	-
Kapital skupaj	1.336.241	1.283.147	1.141.930	1.134.979
Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju	6.864.737	6.849.633	4.292.262	4.353.619
Skupna izpostavljenost tržnemu tveganju	104.175	137.351	27.975	68.988
Skupna izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja	463	9.313	463	9.313
Skupna izpostavljenost operativnemu tveganju	892.753	930.688	561.091	596.127
Skupna izpostavljenost tveganju (RWA)	7.862.128	7.926.985	4.881.791	5.028.047
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (količnik CET1)	17,0 %	16,2 %	23,4 %	22,6 %
Količnik temeljnega kapitala (količnik Tier 1)	17,0 %	16,2 %	23,4 %	22,6 %
Količnik skupnega kapitala	17,0 %	16,2 %	23,4 %	22,6 %

Evropska kapitalska zakonodaja, ki jo sestavljata uredba CRR in direktiva CRD IV, temelji na načelih smernic Basel III. Zakonodaja predpisuje izpolnjevanje treh količnikov kapitalske ustreznosti, ki izražajo različno kakovost kapitala:

količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (razmerje med navadnim oziroma kapitalom CET1 in tehtano izpostavljenostjo tveganjem oziroma RWA), katerega vrednost ne sme biti manjša od 4,5 %;
količnik temeljnega kapitala (razmerje med temeljnim kapitalom in RWA), ki ne sme pasti pod 6 %;
količnik skupnega kapitala (razmerje med celotnim kapitalom in RWA), ki ne sme pasti pod 8 %.

Na potrebno višino kapitalskih količnikov vplivajo tudi druge zahteve in priporočila, ki jih posamezni banki lahko predpiše nadzorna institucija ali pa so predpisane že z zakonodajo:

• zahteve 2. stebra (»Pillar 2 Requirement«): določene za posamezno banko oziroma skupino s strani nadzorne institucije v okviru procesa SREP procesa, izpolnjevanje te zahteve je obvezno;

kapitalski blažilniki: izpolnjevanje zahtev ni obvezno, pri neizpolnjevanju pa je banka omejena pri izplačevanju dividend in nekaterih drugih izplačil iz kapitala. Nekateri so določeni z zakonodajo za vse banke, nekateri pa so specifični za posamezno banko/skupino;
priporočilo v okviru 2. stebra (»Pillar 2 Guidance«): določeno s strani nadzorne institucije za posamezno banko/skupino, izpolnjevanje ni obvezno in ne vpliva na razdelitev dividend ali preostalih izplačil iz kapitala.

Kapitalska ustreznost NLB Skupine in NLB ostaja dovolj visoka, da pokriva vse trenutne in napovedane zahteve, vključno z zahtevami glede kapitalskih količnikov in preostalimi trenutno znanimi zahtevami.

Kapital NLB Skupine in NLB je v letu 2016 sestavljen zgolj iz sestavin najkakovostnejšega kapitala CET1 (brez podrejenih instrumentov, ki bi se uvrščali v nižje kategorije kapitala), zaradi česar so tudi vsi trije kapitalski količniki enaki.

V okviru regulatornih tveganj, kamor sodijo kreditna, operativna in tržna tveganja, NLB Skupina uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja, medtem ko se izvaja izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja po enostavnem pristopu. Za izračun kapitalskih zahtev za NLB na solo osnovi se uporabljajo isti pristopi, razen za izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja, kjer se uporablja standardiziran pristop.

Pri pripravi interne ocene kapitalskih potreb bančne članice NLB Skupine in NLB identificirajo dodatna tveganja, ki niso vključena v izračun po regulatornem pristopu, vendar pomembno vplivajo na njihovo poslovanje. V okvir dodatnih kreditnih tveganj sodi tveganje koncentracije – do posamičnih komitentov oziroma skupin povezanih oseb, v okviru dejavnosti in tveganje koncentracije zavarovanj. NLB Skupina izračunava kapitalsko zahtevo za nefinančna tveganja (kamor se uvrščajo kapitalsko tveganje, tveganje dobičkonosnosti, strateško tveganje, tveganje iz naslova dezinvestiranja in tveganje ugleda), če oceni, da je posamezno tveganje ključno za NLB Skupino. Poleg tega so v okvir neregulatornih tveganj zajeti tudi efekti stresnih scenarijev za kreditno (poslabšanje bonitetne strukture, znižanje tržnih vrednosti nepremičnin), valutno, likvidnostno tveganje, obrestno tveganje v bančni knjigi, tveganje iz naslova kreditnih pribitkov ter tržnih tveganj iz naslova vrednostnih papirjev.

5.24. Zunajbilančne obveznosti

a) Razčlenitev pogodbenih vrednosti zunajbilančnih finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Kratkoročne garancije	162.535	190.705	87.957	97.543
- finančne	109.412	124.080	49.611	50.844
- storitvene	53.123	66.625	38.346	46.699
Dolgoročne garancije	586.895	599.865	447.125	489.163
- finančne	222.869	233.706	140.031	162.973
- storitvene	364.026	366.159	307.094	326.190
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	1.075.940	1.101.241	881.198	923.755
Nepokriti dokumentarni akreditivi	17.485	19.402	3.761	3.567
Drugo	8.329	7.289	118	117
	1.851.184	1.918.502	1.420.159	1.514.145
Rezervacije (pojasnilo 5.17.b)	(53.681)	(81.999)	(49.865)	(77.643)
Skupaj	1.797.503	1.836.503	1.370.294	1.436.502

Prihodki iz opravnin za vse izdane storitvene garancije so v NLB Skupini znašali 5.643 tisoč EUR (2015: 5.665 tisoč EUR), medtem ko so v NLB znašali 5.224 tisoč EUR (2015: 5.192 tisoč EUR).

		NLB Skupina			v tisoč EUR NLB
		31. 12. 2016		31. 12. 2015		31. 12. 2016		31. 12. 2015
	Kratkoročni	Dolgoročni	Kratkoročni	Dolgoročni	Kratkoročni	Dolgoročni	Kratkoročni	Dolgoročni
Zamenjave	57.188	810.972	90.258	1.023.123	57.188	810.972	90.258	1.026.002
- valutne	57.188	-	90.258	3.312	57.188	-	90.258	3.312
- obrestne	-	808.898	-	997.810	-	808.898	-	1.000.689
- valutno-obrestne	-	2.074	-	22.001	-	2.074	-	22.001
Opcijske pogodbe	10.703	1.495	15.085	4.763	10.703	1.495	15.085	4.763
- valutne	-	-	7.093	-	-	-	7.093	-
- obrestne	-	1.495	-	4.763	-	1.495	-	4.763
- na vrednostne papirje	10.703	-	7.992	-	10.703	-	7.992	-
Terminski posli	192.950	7.468	114.030	12.188	191.280	7.468	114.393	12.188
- valutni	192.950	7.468	114.030	12.188	191.280	7.468	114.393	12.188
Terminske pogodbe	2.400	-	2.500	-	2.400	-	2.500	-
- valutne	2.400	-	2.500	-	2.400	-	2.500	-
Skupaj	263.241	819.935	221.873	1.040.074	261.571	819.935	222.236	1.042.953
	1.083.176		1.261.947		1.081.506		1.265.189

b) Razčlenitev pogodbenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov po vrstah

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, znašajo za NLB Skupino oziroma NLB 108.554 tisoč EUR (31. december 2015: 172.223 tisoč EUR). Izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.

Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v pojasnilih 5.2., 5.5. in 5.15.

c) Obveznosti iz poslovnega najema

V primeru, kjer je NLB oziroma družba iz NLB Skupine najemnik, so minimalna prihodnja plačila iz naslova nepreklicnega najema naslednja:

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Nepremičnine
Obveznosti, ki zapadejo do enega leta	1.775	1.833	957	980
Obveznosti, ki zapadejo od enega leta do petih let	6.283	5.977	3.668	3.802
Obveznosti, ki zapadejo v več kot petih letih	1.666	1.921	1.709	1.842
Drugo
Obveznosti, ki zapadejo do enega leta	383	399	259	251
Obveznosti, ki zapadejo od enega leta do petih let	772	1.085	373	454
Skupaj	10.879	11.215	6.966	7.329

d) Prihodki iz poslovnega najema

Prihodnji minimalni prihodki iz poslovnega najema:

		v tisoč EUR
NLB Skupina	2016	2015
Prihodki, ki zapadejo do enega leta	3.775	6.619
Prihodki, ki zapadejo od enega leta do petih let	6.004	14.069
Prihodki, ki zapadejo v več kot petih letih	197	35.957
Skupaj	9.976	56.645

V letu 2016 so pričakovani prihodnji prihodki iz poslovnega najema nižji zaradi pričakovane prodaje naložbenih nepremičnin.

e) Prihodnje obveznosti

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Prihodnje obveznosti za nakup:
- osnovnih sredstev	179	1.193	92	1.099
- neopredmetenih sredstev	1.363	2.408	1.260	2.285
Skupaj	1.542	3.601	1.352	3.384

5.25. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

NLB Skupina sredstva, ki jih upravlja v tujem imenu in za tuj račun, vodi ločeno od svojih sredstev, prihodki in stroški pa pripadajo nalogodajalcu oziroma bremenijo nalogodajalca. NLB Skupina za svoje storitve zaračunava opravnino.

Sredstva, upravljana v tujem imenu in za tuj račun

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Posredniško poslovanje	21.511.615	11.056.208	20.518.240	10.167.040
Poravnalno poslovanje in ostali posli	1.509.864	1.110.667	1.482.693	1.079.281
Skupaj	23.021.479	12.166.875	22.000.933	11.246.321

Posredniško poslovanje

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Sredstva
Terjatve poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank	21.452.329	11.006.524	20.463.466	10.124.884
- iz finančnih instrumentov	21.444.586	10.999.108	20.456.016	10.117.536
- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	9.292.661	1.261.293	8.786.845	808.071
- gospodarjenje s finančnimi instrumenti	380.344	339.607	-	-
- skrbniški posli	11.771.581	9.398.208	11.669.171	9.309.465
- do KDD oziroma obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente	820	191	527	123
- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (kupcev)	6.923	7.225	6.923	7.225
Denarna sredstva strank	59.286	49.684	54.774	42.156
- na poravnalnem računu za sredstva strank	33.940	20.715	29.428	13.187
- na transakcijskih računih strank	25.346	28.969	25.346	28.969
Obveznosti
Obveznosti poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank	21.511.615	11.056.208	20.518.240	10.167.040
- do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov	21.500.968	11.041.371	20.508.917	10.152.750
- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	9.297.620	1.263.851	8.791.804	810.629
- gospodarjenje s finančnimi instrumenti	383.825	346.656	-	-
- skrbniški posli	11.819.523	9.430.864	11.717.113	9.342.121
- do KDD oziroma obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente	75	126	75	126
- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (dobaviteljev)	10.030	14.363	8.706	13.816
- do banke oziroma poravnalnega računa banke za provizije, stroške ipd.	542	348	542	348

Prihodki iz opravnin od poslov v tujem imenu in za tuj račun

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2016	2015	2016	2015
Posredniško poslovanje (pojasnilo 4.3.b)	8.323	7.111	6.716	5.859
Poravnalno poslovanje in ostali posli	796	966	633	848
Skupaj	9.119	8.077	7.349	6.707

6. Dogodki po obdobju poročanja

Po 31. decembru 2016 ni bilo dogodkov, ki bi materialno pomembno vplivali na predstavljene računovodske izkaze.

7. Upravljanje tveganj

a) Strategije in procesi na področju upravljanja tveganj

Temeljni cilj na področju upravljanja tveganj je ocenjevanje izpostavljenosti tveganjem, njihovo spremljanje in upravljanje na ravni NLB Skupine. NLB Skupina daje poudarek proaktivnemu razvoju metodologij in modelov za ocenjevanje in spremljanje tveganj ter opredelitvi ukrepov za obvladovanje oziroma blaženje vseh relevantnih vrst tveganj. Zanesljiv in celosten sistem upravljanja tveganj je vzpostavljen znotraj celotne organizacije z namenom proaktivnega spremljanja in upravljanja tveganj kakor tudi s ciljem preudarne porabe razpoložljivega kapitala. NLB Skupina je opredelila ključne strateške usmeritve glede nagnjenosti do oziroma pripravljenosti prevzemanja tveganj (»Risk appetite«) in usmeritve glede prevzemanja posameznih vrst tveganj (»Risk strategy«), ki so predmet redne revizije in nadgradnje. Krovna strategija poslovanja, usmeritve glede prevzemanja tveganj ter ključne interne politike NLB Skupine, ki jih potrjujeta uprava in nadzorni svet, opredeljujejo strateške cilje in usmeritve prevzemanja tveganj ter pristope in metodologije spremljanja, merjenja in upravljanja vseh vrst tveganj.

Pri upravljanju kreditnega tveganja, ki je najpomembnejše tveganje NLB Skupine, je osredotočenost na zmerno prevzemanje tveganj, sočasno pa tudi na doseganje optimalne donosnosti glede na prevzeta tveganja. Velik poudarek je tudi na nadaljnjem zmanjševanju nedonosnih izpostavljenosti, ki izvirajo iz preteklih obdobij poslovanja, ter približevanju povprečni ravni EU bančnega sistema. Na področju likvidnostnega tveganja gre usmeritev v smeri stalnega zagotavljanja ustrezne ravni likvidnosti za potrebe

izpolnjevanja vseh kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti. Pri prevzemanju tržnih in operativnih tveganj NLB Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja ne smejo pomembno vplivati na njeno poslovanje. Toleranca do sprejemanja vseh preostalih vrst tveganj je nizka, s poudarkom na minimizaciji njihovega možnega vpliva na poslovanje celotne skupine.

Banka tekoče spremlja ciljni profil tveganosti tako na ravni NLB kot tudi na ravni NLB Skupine, ki predstavlja ključno orodje v procesu upravljanja oziroma blaženja tveganj. Profil tveganosti omogoča podrobno spremljanje in proaktivno upravljanje izpostavljenosti iz naslova kreditnega, tržnega, obrestnega, likvidnostnega in operativnega tveganja, medtem ko se upravljanje nefinančnih tveganj izvaja v okviru procesa ICAAP. O spremljanju izpostavljenosti znotraj opredeljenih limitov oziroma ciljnih vrednosti ter morebitnih odstopanjih se redno poroča pristojnim odborom in/ali upravi banke. Celovito poročilo o izpostavljenosti tveganjem celotne skupine četrtletno obravnavajo uprava banke, komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet banke. Tak pristop spremljanja ciljnega profila tveganosti je vzpostavljen tudi v posameznih bančnih članicah NLB Skupine. Poleg tega je Skupina vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja (»early warning systems«) na različnih segmentih tveganj z namenom okrepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega odziva, kadar je to potrebno.

NLB Skupina za potrebe učinkovitega upravljanja oziroma blaženja tveganj uporablja enotne standarde na področju zavarovanj naložb fizičnih in pravnih oseb, ki predstavljajo sekundarni vir poplačila obveznosti, z namenom učinkovitega upravljanja kreditnega tveganja kot tudi racionalnejše porabe kapitala. Skupina ima vzpostavljen sistem spremljanja in poročanja zavarovanj po pošteni (tržni) vrednosti skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). NLB Skupina pri varovanju tržnih tveganj

zasleduje načelo naravnega varovanja (»natural hedge«) ali uporabo izvedenih finančnih instrumentov upoštevaje računovodska načela varovanja (»hedge accounting principles«).

NLB Skupina posveča veliko pozornosti in pomena kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o pomembnih tveganjih znotraj vse organizacije. NLB Skupina skladno z novimi smernicami EBA stalno izboljšuje proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) z njegovim večjim vključevanjem v proces odločanja na strateški in operativni ravni ter formalno vzpostavljeni proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP), ki se nanaša na celovito ocenjevanje likvidnostnega tveganja.

Interne politike upravljanja tveganj članic NLB Skupine vključujejo poenotene ključne usmeritve obvladovanja tveganj na ravni skupine, obenem pa so njihov sestavni del tudi zahteve, ki izhajajo iz lokalne regulative. Politike potrjujejo vodstva posameznih članic, obravnavajo pa jih tudi nadzorni organi članic. Politike podrobno opredeljujejo pristope ter metodologije spremljanja, merjenja in upravljanja vseh vrst tveganj s poudarkom na:

aktivni spremljavi kreditnega portfelja z namenom minimiziranja izgub iz kreditnega tveganja, ki glede na poslovni model NLB Skupine predstavlja najpomembnejše tveganje;
zagotavljanju ustrezne ravni likvidnosti in lastnih virov financiranja;
minimizaciji negativnih dohodkovnih učinkov, ki izhajajo iz tržnih tveganj;
minimizaciji potencialnih škodnih dogodkov iz operativnih tveganj.

b) Struktura in organizacija področja za upravljanje tveganj

Upravljanje tveganj v NLB Skupini se izvaja centralizirano, v NLB, ki predstavlja matično podjetje v Sloveniji, obenem pa je pristojno tudi za ocenjevanje, spremljanje in upravljanje tveganj v bančnih članicah in drugih hčerinskih družbah NLB Skupine,

ki opravljajo komplementarne nebančne storitve oziroma so v nadzorovanem postopku likvidacije.

Spremljanje tveganj NLB Skupine se izvaja centralizirano, v okviru specializiranega področja za tveganja (»Business Line Risk«), v katerega je vključenih več organizacijskih enot v NLB. To področje je pristojno za oblikovanje politik upravljanja tveganj in nadzor nad njihovim izvajanjem, koordinacijo aktivnosti za harmonizacijo upravljanja tveganj v NLB Skupini, spremljanje izpostavljenosti NLB Skupine vsem vrstam poslovnih tveganj ter pripravo zunanjih in notranjih poročil. Bonitetno razvrščanje materialno pomembnih komitentov in oblikovanje mnenja o prevzemanju tveganj (načelo soodločanja pri pripravi naložbenega mnenja) se izvajata centralizirano, prek kreditnega odbora v NLB. Vse članice NLB Skupine, ki se vključujejo v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine, o izpostavljenosti tveganjem poročajo pristojnim strokovnim službam v NLB. Slednje z vsemi relevantnimi informacijami seznanjajo odbor za upravljanje bilance NLB Skupine, upravo in komisijo za tveganja pri nadzornem svetu, ki po potrebi sprejemajo tudi ustrezne ukrepe oziroma odločitve.

Za upravljanje tveganj, ki jih prevzemajo članice NLB Skupine v okviru opredeljene strategije poslovanja, je v prvi vrsti odgovorno vodstvo članice, ki mora zasledovati strateške cilje in dosegati načrtovane poslovne rezultate, pri tem pa tudi spremljati in obvladovati tveganja skladno z usmeritvami na ravni skupine. V ta namen morajo članice sprejeti ustrezne politike upravljanja tveganj. Soglasje k ciljem in politikam mora dati nadzorni organ članice, ki v okviru svojih pristojnosti tudi spremlja njihovo uresničevanje in ocenjuje ustreznost. Vodstvo članice oziroma uprava in njeni odbori določene, zlasti operativne pristojnosti upravljanja tveganj prenašajo na nižje ravni upravljanja skladno s pooblastili.

Pri članicah NLB Skupine spremljanje tveganj poteka centralizirano, v okviru samostojne oziroma ločene organizacijske enote. Centralizirano spremljanje tveganj zagotavlja uveljavitev standardiziranih in sistemsko urejenih pristopov obvladovanja tveganj ter s tem celovit pogled na dogajanja v izkazu finančnega položaja skupine in posamezne članice. Skladno s Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini je slednje v vseh članicah organizirano tako, da je zagotovljena ločitev merjenja oziroma spremljave tveganj od upravljanja tveganj oziroma poslovne funkcije, kar je pomembno zaradi objektivnosti, ki je potrebna pri presojanju poslovnih odločitev. Organizacijska enota za področje tveganj je odgovorna neposredno upravi oziroma njenim odborom (kreditnemu odboru, odboru za upravljanje bilance banke, odboru za operativna tveganja), ta pa nadzornemu organu (odboru za tveganja pri nadzornem svetu ali upravnem odboru).

Organizacija in razmejitev pristojnosti področja upravljanja tveganj sta zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov ter zagotavljata transparenten in dokumentiran proces sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij navzgor in navzdol.

c) Merjenje in poročanje tveganj

NLB je kot sistemsko pomembna banka vključena v enotni nadzorni mehanizem, katerega nadzor je v pristojnosti skupne nadzorniške skupine (»Joint Supervisory Team«) v okviru Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Vse članice NLB Skupine poslujejo skladno z določili regulative ECB, obenem pa hčerinske družbe NLB Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, delujejo tudi skladno s pravili, ki jih določajo s strani lokalni regulatorji.

Sistemi merjenja ter načela upravljanja tveganj so sestavni del politik upravljanja tveganj, ki so za potrebe nadzora na konsolidirani ravni usklajene z vsemi regulatornimi zahtevami Evropske centralne banke in Banke Slovenije, upoštevaje določila direktive (CRD), Uredbe (CRR) ter smernice EBA. NLB Skupina na področju kapitalske ustreznosti uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja ter enostavni pristop za operativna tveganja, z izjemo NLB, ki uporablja standardizirani pristop.

NLB Skupina ima vzpostavljen enoten sistem ocenjevanja, spremljanja in upravljanja tveganj znotraj celotne skupine, opredeljen v okviru standardov upravljanja tveganj, ob upoštevanju relevantnih posebnosti trgov, na katerih delujejo posamezne članice skupine. Za interne potrebe merjenja izpostavljenosti kreditnim, tržnim, obrestnim, operativnim in nefinančnim tveganjem v NLB Skupini se poleg regulatornih uporabljajo tudi notranje metodologije ter pristopi, ki omogočajo bolj podrobno spremljanje in upravljanje tveganj. Poleg tega so vzpostavljene tudi enotne smernice glede izvajanja procesov ICAAP in ILAAP. Slednji so usklajeni z baselskimi in smernicami EBA ter splošno uveljavljenimi metodološkimi pristopi v bančni praksi. Podrobnejši opis metodologij za spremljanje posameznih vrst tveganj je predstavljen v okviru obravnave posamezne vrste tveganja.

Poročanje v NLB Skupini poteka skladno z internimi usmeritvami, ki glede vsebine in frekvence poročanja poleg notranjih potreb upoštevajo zahteve Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Na ravni posamezne članice NLB Skupine se upoštevajo tudi zahteve lokalne regulative. Poročanje poteka v obliki standardiziranih poročil. Slednja omogočajo smiselno poenotene politike upravljanja tveganj z metodologijami za merjenje in uravnavanje izpostavljenosti tveganjem, ustrezno vzpostavljene baze podatkov ter avtomatizacija priprave poročil na ravni skupine, kar zagotavlja tudi njihovo kakovost in zmanjšuje možnosti napak.

d) Ključni poudarki na področju obvladovanja tveganj v letu 2016

NLB Skupina je izvedla dodatne aktivnosti v smeri nadaljnje krepitve robustnosti sistema za obvladovanje tveganj, ki vključuje vse relevantne vrste tveganj, z namenom

njihovega celostnega in preudarnega obvladovanja. Skupina je v letu 2016 nadgradila Opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»Risk Appetite Statement«) ter Strategijo za prevzemanje in upravljanje tveganj (»Risk Strategy«), ki predstavljata ključna dokumenta na področju upravljanja tveganj v skupini. Poleg tega je Skupina dodatno nadgradila svoj sistem upravljanja tveganj v smeri nadaljnjega izboljšanja procesov na področju celostnega upravljanja znotraj revidiranega okvira za upravljanje tveganj (»risk management framework«). Poleg tega je bil nadgrajen proces ICAAP z namenom vzpostavitve celostne podpore v procesu sprejemanja poslovnih odločitev, vzpostavljen proces ILAAP ter izvedene metodološke nadgradnje testiranja izjemnih situacij. V ta namen so bili dodatno nadgrajeni interno razviti modeli, tudi v povezavi s pričakovanimi prihodnjimi gibanji relevantnih makroekonomskih dejavnikov.

Najpomembnejše tveganje v NLB Skupini, upoštevaje strateške usmeritve, ostaja kreditno tveganje. NLB Skupina daje velik poudarek stalnemu in postopnemu izboljševanju kakovosti naložbenega (kreditnega) portfelja, kjer sta ključni kakovost novo odobrenih poslov na segmentu podjetij in prebivalstva ter razpršenost kreditnega portfelja. Dosedanje aktivnosti in napori Skupine se odražajo v razmeroma majhnem obsegu novih slabih posojil ter vzdržni ravni oblikovanih rezervacij (»cost of risk«) v letu 2016, kar deloma izhaja tudi iz izboljšanja makroekonomskih razmer in pričakovanih pozitivnih trendov. Skupina je uspela s široko paleto orodij dodatno zmanjšati obseg nedonosnih izpostavljenosti in se približati nivoju povprečne ravni EU bančnega sistema, obenem pa je preteklo aktivno sodelovanje pri prestrukturiranju strank prineslo dodatne pozitivne rezultate. Poudarek je na razvoju notranjih modelov točkovanja za različne segmente komitentov z namenom konsistentnega zaznavanja tveganj in doseganja boljše odzivnosti v odnosih s strankami.

V okolju zelo nizkih obrestnih mer in zaostrene konkurence na trgu se NLB Skupina sooča s presežno likvidnostjo. Zato precejšno pozornost namenja strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv, upoštevaje tudi morebitna negativna gibanja na finančnih trgih. NLB Skupina razpolaga z zadostno višino prvovrstnih likvidnostnih rezerv tudi ob realizaciji stresnega scenarija. NLB Skupina ohranja konservativno politiko na področju tržnih tveganj. Izpostavljenost Skupine do obrestnih tveganj se je v zadnjem času nekoliko povečala, kar izhaja iz presežnega likvidnostnega položaja in nizkih tržnih obrestnih mer, vendar ostaja v okviru nizkega ciljnega profila tveganosti.

Velik poudarek je tudi na upravljanju operativnih tveganj, kjer Skupina sledi usmeritvi, da takšno tveganje ne sme bistveno vplivati na njeno poslovanje. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju sistema stresnega testiranja, ki temelji na modeliranju škodnih dogodkov in analizi scenarijev, ki se nanašajo na potencialne malo verjetne dogodke, katerih učinek je lahko visok. Poleg tega so bili opredeljeni ključni kazalniki tveganja (»key risk indicators«) v vlogi sistema zgodnjega opozarjanja znotraj širše opredeljenega področja operativnih tveganj, z namenom izboljšanja obstoječih notranjih kontrol in zagotavljanja pravočasnega odziva.

Poleg tega daje NLB Skupina velik pomen rednemu spremljanju novosti v regulativi in dobrim pristopom v bančni praksi ter njihovi implementaciji z namenom dodatnega izboljšanja nadzora nad prevzemanjem tveganj in njihovega obvladovanja v praksi.

7.1. Kreditna tveganja

a) Uvodni del

NLB Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena zlasti kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do Skupine, zato ga proaktivno spremlja in celostno ocenjuje. Pri tem NLB Skupina sledi Mednarodnim standardom računovodskega poročanja in zakonodaji Banke Slovenije, upoštevaje smernice EBA. Natančneje je

področje urejeno z internimi metodologijami in postopki, zapisanimi v internih aktih.

NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno s standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, tako da so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki na konsolidirani ravni.

Upravljanje kreditnih tveganj v NLB Skupini poteka na dveh ravneh:

na ravni posameznega komitenta, kjer se izvajajo ustrezni postopki v različnih fazah odnosa s komitentom pred sklenitvijo pogodbe, ob njej in po njej. Pred sklenitvijo pogodbe se presojata komitentova uspešnost poslovanja in njegovo finančno stanje oziroma morebitno preteklo sodelovanje z banko, kar se uporablja tudi kot podlaga za bonitetno razvrstitev. Poleg tega je pomembna tudi pridobitev kakovostnih zavarovanj, ki pa ne vpliva na bonitetno razvrstitev komitenta. Temu sledijo različne oblike spremljanja komitenta, zlasti presoja zmožnosti dolgoročnega generiranja zadostnega denarnega toka za redno odplačevanje obveznosti in izpolnjevanje pogodbenih zavez. Z vidika zgodnjega zaznavanja tveganj je pomembna redna spremljava komitentov v okviru sistema zgodnjega zaznavanja poslabšanega poslovanja (EWS). Z namenom celovite objektivne presoje poslovanja komitenta poteka tudi razvoj internih točkovalnih modelov za posamezen segment komitentov;
na ravni celotnega portfelja NLB oziroma NLB Skupine, kjer se aktivno spremlja in analizira kvaliteta naložbenega (kreditnega) portfelja, ki vključuje bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti, se izvajata tekoče spremljanje in analiziranje trendov. Celovite analize, ki obsegajo vidik segmentacije komitentov (glede na vrsto in velikost komitenta), bonitetno strukturo, zamude oziroma obseg nedonosnih/ zapadlih in restrukturiranih terjatev, pokritost z oslabitvami in rezervacijami, prejeta zavarovanja, valutno izpostavljenost

ter druge kazalnike tveganosti naložbenega (kreditnega) portfelja, se redno izvajajo. Velik poudarek je dan tekočemu spremljanju oziroma analizi novih poslov ter drugih sprememb oziroma trendov s poudarkom na zgodnjem zaznavanju povečanih tveganj in njihovi optimizaciji v povezavi z donosnostjo. NLB Skupina zasleduje ustrezno diverzifikacijo portfelja, da bi tako zmanjševala specifične komponente kreditnega tveganja (to je tveganje, ki izhaja iz poslovanja s posameznim komitentom, panog, pozicij v finančnih instrumentih ali drugih specifičnih dogodkov). Vedno večji je tudi poudarek na stresnih scenarijih, ki napovedujejo vpliv neugodnih gibanj portfelja na obseg dodatno potrebnih oslabitev in rezervacij ter s tem povezano porabo kapitala po notranjem pristopu. Izračun kapitalske zahteve za kreditna tveganja v okviru prvega stebra se izvaja po standardiziranem pristopu, v okviru drugega stebra pa se izvajata stresno testiranje in ocena tveganja koncentracije.

Višino izgub iz kreditnega tveganja NLB in članice NLB Skupine ocenjujejo na individualni ravni za pomembne terjatve, ki so posamično pregledane, oziroma na skupinski ravni za preostali del portfelja.

Pri posamičnem pregledu se ugotavlja obstoj nepristranskih dokazov o oslabitvi, ki med drugim vključujejo informacije o pomembnih finančnih težavah komitenta, dejanskem kršenju pogodbenih zavez, kot je zamuda pri poravnavi obveznosti do banke, o dejstvu, da bo zaradi ekonomskih ali pravnih razlogov prišlo do restrukturiranja finančnih sredstev, o obstoju verjetnosti, da bo komitent šel v stečaj ali finančno reorganizacijo. Pri posamičnem pregledu se tako ocenjujejo pričakovani prihodnji denarni tokovi (iz rednega poslovanja in morebitnega unovčenja zavarovanj), in če njihova diskontirana vrednost odstopa od knjigovodske vrednosti finančnega sredstva, je treba pripoznati oslabitev. Če nepristranski dokazi o oslabitvi ne obstajajo, se višina izgub ocenjuje na skupinski ravni.

Za preostali del portfelja, ki ni posamično ocenjen, se oslabitve oblikujejo skupinsko. Portfelj je v ta namen porazdeljen v skupine podobnih terjatev in nato še v podskupine glede na bonitetno razvrstitev. Tu se oslabitve oblikujejo glede na verjetnost prehoda med neplačnike (»probability of default« – PD) in glede na povprečno stopnjo nepoplačljivosti (»loss given default« – LGD) slabih terjatev. Verjetnost prehoda med neplačnike je opredeljena na podlagi matrik prehodov komitentov med bonitetnimi skupinami, v katerih se uporablja netehtana drseča povprečna letna prehodna matrika. Povprečna stopnja nepoplačljivosti oziroma obseg izgube ob neplačilu, ki pove, koliko bomo v povprečju izgubili, ko terjatev postane slaba, se določi na podlagi višine oslabitev za slabe terjatve kot netehtano povprečje stopnje nepoplačljivosti. Pri oblikovanju rezervacij za prevzete obveznosti na skupinski ravni se na podlagi empiričnih podatkov o unovčevanju garancij v preteklosti določi tudi verjetnost unovčenja garancij, ki se upošteva pri oblikovanju skupinskih rezervacij.

V teku so aktivnosti, vezane na izpolnjevanje zahtev MSRP 9, ki bodo predvidoma stopile v veljavo v začetku leta 2018. Aktivnosti vključujejo tudi kvantitativno študijo učinkov in analizo predvidenih metodoloških prilagoditev (pojasnilo 2.34.).

b) Ključni poudarki v letu 2016

V okviru stalne nadgradnje obstoječega sistema za obvladovanje kreditnih tveganj se NLB Skupina osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj, sočasno pa tudi na doseganje optimalne donosnosti glede na prevzeta tveganja. Z namenom zagotavljanja dolgoročno dobičkonosnega poslovanja si NLB Skupina prizadeva za postopno izboljšanje kakovosti kreditnega portfelja z novim zdravim portfeljem, obenem pa je poudarek tudi na proaktivnem zmanjševanju obsega slabih naložb. Slednje temelji na nadgrajenih sistematičnih pristopih, ki so vzpostavljeni na področju prestrukturiranja problematičnih naložb in izterjave.

Nenehno izboljševanje kakovosti kreditnega portfelja je tretji in najpomembnejši cilj na področju tveganj, s poudarkom na kakovosti novih naložb in razpršenega kreditnega portfelja. NLB Skupina daje velik poudarek financiranju novih kreditno sposobnih strank v segmentu podjetij in prebivalstva. Na odobravanje novih posojil sta pozitivno vplivala nižja zadolženost slovenskih podjetij in njihovo uspešno prestrukturiranje. Na področju prebivalstva se pozitivni trendi odražajo prek izboljšanega zaupanja glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezane potrošnje in delnega okrevanja na trgu nepremičnin. V primerjavi s predhodnim obdobjem je bil obseg novih posojil v tem segmentu strank večji. Poleg tega se struktura kreditnega portfelja (delež portfelja v bonitetnih skupinah A in B) nenehno izboljšuje. Dosedanje aktivnosti in napori se odražajo v vzdržni ravni oblikovanih rezervacij (»cost of risk«) v letu 2016 in razmeroma majhnem obsegu novih slabih posojil, kar deloma izhaja tudi iz izboljšanja makroekonomskih razmer in pričakovanih pozitivnih trendov.

Na področju prestrukturiranja problematičnih naložb in izterjave je NLB Skupina v preteklem obdobju okrepila strokovno ekipo in vzpostavila ustrezne sistematične pristope. Skupina se deloma še vedno ukvarja z nedonosnimi izpostavljenostmi iz preteklih obdobij, hkrati pa se intenzivno osredotoča na aktivno reševanje novih primerov s poudarkom na še hitrejšem in aktivnejšem pristopu prestrukturiranja in izterjave. NLB Skupina je uspešno zaključila prodajo dela slabih terjatev vlagateljem v dveh tranšah (pravne in fizične osebe), zaradi česar se je obseg nedonosnih izpostavljenosti konec tretjega četrtletja 2016 znižal za 233,3 mio EUR. Na dan 31. december 2016 delež nedonosnih izpostavljenosti po metodologiji EBA znaša 10,0 %. Poleg tega stopnja pokritja ostaja visoka in znaša 64,6 %, kar je precej nad povprečjem EU bančnega sistema, ki ga je objavila EBA (44,3 %).

c) Interni bonitetni sistem in pooblastila

	31. 12. 2016				v tisoč EUR 31. 12. 2015
NLB Skupina	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %
A	4.872.072	58,4	23.763	0,5	4.816.101	54,8	22.773	0,5
B	1.852.289	22,2	60.619	3,3	1.564.895	17,8	54.140	3,5
C	410.975	4,9	64.451	15,7	650.739	7,4	106.585	16,4
D in E	1.201.333	14,4	754.917	62,8	1.751.317	19,9	1.079.579	61,6
Skupaj	8.336.669	100,0	903.750	10,8	8.783.052	100,0	1.263.077	14,4

*Druga finančna sredstva niso vključena.

								v tisoč EUR
		31. 12. 2016				31. 12. 2015
NLB	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %
A	3.581.311	61,3	11.653	0,3	3.540.605	56,5	11.727	0,3
B	1.087.449	18,6	24.464	2,2	934.586	14,9	20.643	2,2
C	454.477	7,8	45.873	10,1	737.199	11,8	64.653	8,8
D in E	718.476	12,3	422.758	58,8	1.048.450	16,8	597.892	57,0
Skupaj	5.841.713	100,0	504.748	8,6	6.260.840	100,0	694.915	11,1

*Druga finančna sredstva niso vključena.

Podlago za bonitetno razvrščanje komitentov v NLB Skupini daje interno razvita metodologija. Ta temelji na internih statističnih analizah in dobrih bančnih praksah ter tudi na predpisih Banke Slovenije (Sklep Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic) in zahtev Evropskega bančnega organa (EBA). Enotna skala za razvrščanje komitentov, ki obsega 12 bonitetnih razredov je bila sprejeta leta 2015, prej pa so članice NLB Skupine uporabljale skalo, ki je zajemala manj bonitetnih razredov. Metodologija bonitetnega razvrščanja se uporablja v celotni NLB Skupini in zajema 12 bonitetnih razredov za razvrščanje pravnih oseb, kjer jih devet predstavlja delujoče, to je donosne komitente, trije razredi pa nedonosne komitente oziroma tako imenovane neplačnike.

Bonitetna skupina A (AAA-A) zajema najboljše komitente z nizko stopnjo verjetnosti neplačila, ki jih odlikujeta visoka kapitalska ustreznost in pokritost finančnih obveznosti s prostim denarnim tokom. Skupina B (BBB-B) zajema komitente z nizkim kreditnim tveganjem, ki je za stopnjo nižje od komitentov v skupini A. Komitenti poslujejo uspešno, z zadostno ravnjo denarnega toka za poravnavanje obveznosti, vendar so nekateri bolj občutljivi za spremembe v panogi ali gospodarstvu. Komitenti iz skupine C (CCC-C) izkazujejo zvišano in nadpovprečno stopnjo kreditnega tveganja. Banka sodelovanje s takimi komitenti smiselno omejuje in zmanjšuje izpostavljenost do njih. Pri nekaterih od teh komitentov se mora v obravnavo že vključevati specializirana enota za restrukturiranje.

Bonitetni razredi D, DF in E zajemajo komitente neplačnike oziroma komitente, kjer obstaja velika verjetnost neplačila. Poleg komitentov v insolvenčnih postopkih in z zamudami nad 90 dni v to kategorijo spadajo tudi komitenti, kjer banka na podlagi preteklega poslovanja in prihodnjih projekcij ugotavlja veliko verjetnost nezmožnosti plačil obveznosti. Komitenti v bonitetnih razredih D, DF in E so praviloma v pristojnosti specializiranih enot za restrukturiranje ali upravljanje problematičnih naložb oziroma v okviru specializiranih delovnih skupin.

Pooblastila, postopki in podrobnejša metodologija bonitetnega razvrščanja, določanja zgornje meje zadolževanja in slabitev terjatev so formalizirani v internih aktih NLB Skupine. Za vse članice NLB Skupine velja enotna metodologija bonitetne obravnave komitenta s predpisanim naborom in kakovostjo vhodnih informacij ter elementi bonitetne analize. Pri tem velja poudariti, da so odločitve o limitih in bonitetnih ocenah materialno pomembnih komitentov NLB Skupine v pristojnosti kreditnega odbora NLB.

NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno z minimalnimi standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. S tem so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki upravljanja in spremljanja kreditnega tveganja na konsolidirani ravni.

d) Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju brez upoštevanja prejetih zavarovanj

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.299.014	1.161.983	617.039	496.806
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	394.579	85.315	394.579
Krediti državi	775.986	688.474	668.300	578.184
Krediti bankam	435.537	431.775	408.056	345.207
Krediti finančnim organizacijam	74.344	139.852	273.310	391.911
Krediti fizičnim osebam	3.091.508	2.907.991	1.951.115	1.889.683
Okvirni krediti	182.322	185.912	147.779	152.042
Stanovanjski krediti	1.589.762	1.503.814	1.208.996	1.165.800
Potrošniški krediti	1.090.120	962.884	480.626	471.889
Drugo	229.304	255.381	113.714	99.952
Krediti drugim strankam	2.970.229	2.957.304	1.950.869	1.966.361
Krediti velikim podjetjem	1.534.628	1.645.169	1.296.126	1.263.055
Krediti malim in srednjim podjetjem	1.435.601	1.312.135	654.743	703.306
Druga finančna sredstva	61.014	69.521	36.151	48.944
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.699	267.403	87.693	267.870
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	734	753	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.998.533	1.661.729	1.526.787	1.177.947
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449	565.535	611.449	565.535
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	1.083	217	1.083
Skupaj neto finančna sredstva	11.491.579	11.247.229	8.216.301	8.124.110
Garancije	749.430	790.570	535.082	586.706
Finančne garancije	332.281	357.786	189.642	213.817
Storitvene garancije	417.149	432.784	345.440	372.889
Odobreni krediti	1.075.940	1.101.241	881.198	923.755
Druge potencialne obveznosti	25.814	26.691	3.879	3.684
Skupaj pogojne obveznosti	1.851.184	1.918.502	1.420.159	1.514.145
Skupaj maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju	13.342.763	13.165.731	9.636.460	9.638.255

Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja prikaz izpostavljenosti NLB Skupine kreditnemu tveganju, ločeno po posameznih vrstah finančnih sredstev in pogojnih obveznosti. Izpostavljenosti, navedene v zgornji preglednici, so za bilančne postavke prikazane v višini njihove neto knjigovodske vrednosti, kot so poročane v izkazu finančnega položaja, za zunajbilančne postavke pa v višini njihove nominalne vrednosti.

NLB Skupina ima 92,9 % (31. december 2015: 85,8 %) kreditov, ki niso niti v zamudi niti oslabljeni, pri 1,7 % (31. december 2015: 5,4 %) kreditov obstajajo zamude, a oslabitve niso bile oblikovane, 5,4 % (31. december 2015: 8,8 %) oslabljenih kreditov. NLB ima 94,5 % (31. december 2015: 86,6 %) kreditov, ki niso niti v zamudi niti oslabljeni, pri 0,5 % (31. december 2015: 0,6 %) kreditov obstajajo zamude, a oslabitve niso bile oblikovane, 5,0 % (31. december 2015: 12,8 %) je individualno oslabljenih kreditov.

e) Zavarovanja kreditov in terjatev

	NLB Skupina
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve			Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
31. 12. 2016	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	85.315	-	-
Krediti državi	251.551	317.715	524.435	33
Krediti bankam	6	14	435.531	532
Krediti finančnim organizacijam	19.431	71.350	54.913	296
Krediti fizičnim osebam	1.908.266	3.568.947	1.183.242	82.845
Okvirni krediti	-	-	182.322	958
Stanovanjski krediti	1.372.758	2.759.543	217.004	60.596
Potrošniški krediti	479.756	710.314	610.364	9.643
Drugo	55.752	99.090	173.552	11.648
Krediti drugim strankam	1.782.319	4.175.647	1.187.910	403.571
Krediti velikim podjetjem	898.439	1.659.912	636.189	155.478
Krediti malim in srednjim podjetjem	883.880	2.515.735	551.721	248.093
Druga finančna sredstva	659	7.634	60.355	355
Skupaj	4.047.547	8.226.622	3.446.386	487.632

v tisoč EUR

	NLB Skupina
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve	Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
31. 12. 2015	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	394.579	394.579	-	-
Krediti državi	106.460	175.914	582.014	7
Krediti bankam	29	106	431.746	610
Krediti finančnim organizacijam	31.724	79.141	108.128	7.145
Krediti fizičnim osebam	1.964.725	3.919.693	943.266	150.360
Okvirni krediti	-	-	185.912	-
Stanovanjski krediti	1.283.725	2.827.096	220.089	95.683
Potrošniški krediti	623.828	970.322	339.056	16.820
Drugo	57.172	122.275	198.209	37.857
Krediti drugim strankam	1.874.743	5.130.963	1.082.561	683.433
Krediti velikim podjetjem	1.081.843	2.455.629	563.326	304.934
Krediti malim in srednjim podjetjem	792.900	2.675.334	519.235	378.499
Druga finančna sredstva	2.965	38.713	66.556	417
Skupaj	4.375.225	9.739.109	3.214.271	841.972

v tisoč EUR

	NLB
31. 12. 2016		V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	85.315	-	-
Krediti državi	223.474	230.986	444.826	-
Krediti bankam	-	-	408.056	77
Krediti finančnim organizacijam	18.826	68.974	254.484	-
Krediti fizičnim osebam	1.491.043	2.463.534	460.072	41.862
Okvirni krediti	-	-	147.779	-
Stanovanjski krediti	1.089.934	2.018.702	119.062	41.214
Potrošniški krediti	401.096	444.816	79.530	648
Drugo	13	16	113.701	-
Krediti drugim strankam	1.128.371	2.196.939	822.498	320.580
Krediti velikim podjetjem	745.588	1.188.052	550.538	139.999
Krediti malim in srednjim podjetjem	382.783	1.008.887	271.960	180.581
Druga finančna sredstva	82	2.429	36.069	285
Skupaj	2.947.111	5.048.177	2.426.005	362.804

v tisoč EUR

	NLB
31. 12. 2015		V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	394.579	394.579	-	-
Krediti državi	70.046	76.041	508.138	-
Krediti bankam	-	-	345.207	153
Krediti finančnim organizacijam	28.274	74.746	363.637	6.791
Krediti fizičnim osebam	1.411.275	2.342.930	478.408	67.162
Okvirni krediti	-	-	152.042	-
Stanovanjski krediti	1.013.194	1.895.187	152.606	63.388
Potrošniški krediti	398.047	447.701	73.842	3.774
Drugo	34	42	99.918	-
Krediti drugim strankam	1.164.744	2.473.144	801.617	498.112
Krediti velikim podjetjem	796.995	1.360.792	466.060	225.583
Krediti malim in srednjim podjetjem	367.749	1.112.352	335.557	272.529
Druga finančna sredstva	294	3.403	48.650	412
Skupaj	3.069.212	5.364.843	2.545.657	572.630

f) Politika na področju zavarovanj

V NLB Skupini veljajo enotni standardi na področju zavarovanj naložb fizičnih in pravnih oseb, ki so jih članice vzpostavile v okviru projekta harmonizacije zavarovanj. Krovni dokument, ki v NLB Skupini ureja zavarovanja naložb, je Politika za zavarovanje naložb v NLB Skupini in NLB. Politiko je sprejela uprava NLB, v preostalih članicah NLB Skupine pa nadzorni organ posamezne članice. Politika povzema temeljne usmeritve, ki jih morajo bančni delavci upoštevati pri sklepanju, vrednotenju, spremljavi in poročanju zavarovanj z namenom zmanjševanja kreditnega tveganja.

NLB Skupina prioritetno sprejema zavarovanja, ki izpolnjujejo zahteve Basla II, s čimer želimo doseči tako izboljšano upravljanje kreditnega tveganja in tudi racionalnejšo porabo kapitala. Skladno z Baslom II sprejemamo in spremljamo zavarovanja z zastavo depozitov, jamstvom države, garancijami bank, dolžniškimi vrednostnimi papirji, izdanimi pri enotah centralne ravni držav in centralnih bankah, in dolžniškimi vrednostnimi papirji bank ter zastavo nepremičnin (za priznanje učinkov na kapital mora biti lokacija nepremičnine v Evropskem gospodarskem prostoru).

Za zavarovanje naložb na področju pravnih oseb in zasebnikov se sprejemajo tudi druge oblike zavarovanj (na primer zastava premičnin, zastava kapitalskega deleža, zavarovanje z zastavo/odstopom terjatev), če se oceni, da bi lahko, če bi bilo potrebno, kot sredstvo sekundarnega poplačila ustvarila denarni tok. Če se oceni, da obstaja majhna možnost, da bo katero od tovrstnih zavarovanj ustvarilo denarni tok, sledimo konservativnemu načelu, takšno zavarovanje sicer sprejmemo, vendar za poročanje upoštevamo vrednost nič.

g) Procesi za vrednotenje zavarovanja s premoženjem

Skladno z zakonodajo je NLB Skupina vzpostavila sistem spremljanja in poročanja zavarovanj po pošteni (tržni) vrednosti.

Tržno vrednost zastavljenih nepremičnin in premičnin pridobimo iz cenitvenih poročil cenilcev z ustreznimi licencami ali, pri zavarovanju naložb manjših vrednosti, iz kupoprodajnih pogodb, ki ne smejo biti starejše od enega leta. Tržno vrednost finančnih instrumentov v NLB Skupini pridobimo na organiziranem trgu – borzi, če finančni instrument kotira na borzi, oziroma se določi skladno z interno metodologijo, če finančni instrument ne kotira na borzi (tovrstna zavarovanja se uporabljajo izjemoma in v majhnem obsegu na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom).

NLB ima oblikovan referenčni spisek primernih cenilcev z ustreznimi licencami za opravljanje cenitev nepremičnin. Vse cenitve morajo biti opravljene za namen zavarovanega posojanja in skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). Cenitve na področju kreditiranja fizičnih oseb banka praviloma naroča pri cenilcih, s katerimi ima sklenjeno pogodbo za izdelavo ocen vrednosti nepremičnin. Cenitve na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom praviloma predložijo komitenti. Če komitent predloži cenitev, ki je ni izdelal cenilec z referenčnega spiska banke, jo preveri strokovna služba banke, ki ima zaposlene ocenjevalce z ustreznimi licencami (sodni cenilci gradbene stroke z licencami Ministrstva za pravosodje ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin z licencami Slovenskega inštituta za revizijo). V pristojnosti omenjene strokovne službe je tudi pregledovanje cenitev nepremičnin, ki služijo za zavarovanje naložb večjih vrednosti.

V preostalih članicah NLB Skupine vrednotenje izvajajo pri njih zaposleni cenilci in zunanji cenilci z ustreznimi licencami. NLB Skupina ima oblikovan poseben referenčni spisek primernih cenilcev za izvajanje cenitev nepremičnin z lokacijo zunaj Slovenije. Cenitve morajo biti opravljene skladno z MSOV. Za večja posojila mora cenitve nepremičnin pregledati notranji cenilec, ki ima ustrezno licenco in dobro pozna lokalni trg nepremičnin.

Pri pridobivanju zavarovanj NLB Skupina upošteva interna pravila, ki določajo minimalne varnostne oziroma zastavne količnike. V NLB Skupini težimo k sklepanju zavarovanj na način, da je vrednost sklenjenega zavarovanja večja od zavarovane izpostavljenosti (v odvisnosti od bonitete dolžnika, ročnosti naložbe in drugega), s ciljem zmanjšati negativne posledice ob večjem nihanju tržnih cen zastavljenega premoženja. Ob zmanjšanju vrednosti zavarovanja in/ali poslabšanju bonitete dolžnika se po potrebi in skladno s pogodbenimi določili skuša pridobiti dodatno zavarovanje.

Pri zavarovanju z zastavo nepremičnin, premičnin in finančnih instrumentov velja usmeritev, da mora biti zastavna pravica banke vpisana z najboljšim vrstnim redom. Izjemoma, ob dovolj veliki vrednosti zastavljene nepremičnine, je lahko zastavna pravica vpisana z drugačnim vrstnim redom.

Spremljava vrednosti zavarovanj v odplačilni dobi naložb je v NLB Skupini vzpostavljena skladno z zakonsko predpisanimi roki in internimi

navodili. Tako na primer se vrednost zavarovanj z zastavo nepremičnin spremlja letno, bodisi z izdelavo individualnih cenitev bodisi z interno metodologijo za izdelavo lastne ocene vrednosti nepremičnin (velja za Slovenijo, Srbijo in Črno goro), ki temelji na javnih podatkih oziroma indeksih vrednosti nepremičnin, ki jih objavljajo pristojne državne institucije (v Sloveniji je to Geodetska uprava Republike Slovenije).

h) Glavne vrste zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema banka

NLB Skupina na področju zavarovanja naložb sprejema različne oblike stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj.

S stvarnimi kreditnimi zavarovanji pridobimo ob dolžnikovem (kreditojemalčevem) neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti pravico prodati določeno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve, pravico obdržati določeno nedenarno premoženje ali denarne zneske ter pravico zmanjšati oziroma pobotati znesek izpostavljenosti za znesek terjatve nasprotne stranke do banke.

NLB Skupina sprejema naslednja stvarna kreditna zavarovanja:

zavarovanje s premoženjem:
- zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami;
- zavarovanje s premičninami;
zavarovanje z denarnimi terjatvami;
zavarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge ali denarju podobni instrumenti, dolžniški vrednostni papirji različnih izdajateljev, enote investicijskih skladov, lastniški vrednostni papirji ali zamenljive obveznice);
zastava kapitalskega deleža;
zastava oziroma odstop terjatev v zavarovanje;
drugo stvarno kreditno zavarovanje (police naložbenega življenjskega zavarovanja, zastavljene banki).

Osebno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, kjer se tretja oseba zaveže, da bo plačala dolgovani znesek ob neizpolnitvi osnovnega dolžnika (kreditojemalca). NLB Skupina sprejema naslednja osebna kreditna zavarovanja:

solidarna poroštva fizičnih in pravnih oseb;
garancije bank;
jamstva države (na primer Republike Slovenije);
jamstva regionalnih in nacionalnih razvojnih agencij;
zavarovanje pri zavarovalnici.

Zelo pogosto je tudi zavarovanje naložb s kombinacijo različnih oblik zavarovanja.

Splošna priporočila glede zavarovanosti naložb so opredeljena z internimi navodili in vključujejo v nadaljevanju navedene elemente. Odločitev o vrsti zavarovanja in pokritosti naložbe z zavarovanjem je odvisna od analize podatkov o dolžniku (bonitete in kreditne sposobnosti dolžnika) in ročnosti naložbe ter se razlikuje glede na to, ali je naložba odobrena fizični ali pravni osebi. Pravne osebe in zasebniki so ob odobritvi vsake naložbe dolžni predložiti menice z menično izjavo za posamezno naložbo.

V NLB je na področju zavarovanj naložb z nepremičninami v okviru postopka sklepanja zavarovanj vzpostavljena spletna povezava z Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki omogoča neposredno in takojšnje preverjanje obstoja nepremičnine.

NLB Skupina teži k temu, da bi bile zlasti dolgoročne naložbe v kar največji meri zavarovane, seveda z ustreznimi zavarovanji, največkrat z zastavo nepremičnin. Tako je zastava nepremičnin najpogostejša oblika zavarovanja naložb pravnih in fizičnih oseb. Na področju naložb pravnih oseb ji sledijo poroštvo države in v nadaljevanju poroštva pravnih oseb. Na področju fizičnih oseb pa zavarovanje pri zavarovalnici in zavarovanje s poroki.

i) Tveganja, ki izhajajo iz vrednotenja prejetih zavarovanj

Pri odobravanju naložb je ključnega pomena kreditno tveganje komitenta oziroma nasprotne stranke v poslu. Zavarovanje predstavlja sekundarni vir poplačila obveznosti, zato sprejemanje odločitev o odobritvi naložbe primarno ne temelji le na kakovosti prejetega zavarovanja. Zavarovanja imajo sicer pomembno vlogo v procesu odobravanja naložb in so potrebna glede na kreditno sposobnost komitenta. NLB Skupina ima predpisana minimalna razmerja med vrednostjo zavarovanja in naložbe, vezano na vrsto prejetega zavarovanja in kreditno sposobnost komitenta. Količniki so določeni na podlagi izkušenj in regulatornih usmeritev, predpisani so v Priročniku za zavarovanje naložb.

V obstoječih tržnih razmerah NLB Skupina še posebno pozorno in skrbno spremlja pošteno vrednost prejetih zavarovanj. Prejeta zavarovanja redno in neodvisno vrednoti, upoštevaje mednarodne standarde na področju cenitev. Hkrati je s podrobnim pregledom vseh prejetih zavarovanj zagotovljeno, da se upoštevajo le tista zavarovanja, iz katerih je realno pričakovati poplačilo ob unovčenju.

NLB Skupina ima največjo koncentracijo iz naslova zavarovanj na področju hipotek na zastavljenih nepremičninah, ki predstavljajo razmeroma zanesljivo in kakovostno vrsto zavarovanja. NLB Skupina zaradi trenda upadanja tržne vrednosti nepremičnin v preteklem obdobju skrbno spremlja pošteno vrednost prejetih zavarovanj. Kjer je potrebno, oblikuje večje oziroma dodatne oslabitve in rezervacije na podlagi ocenjenih diskontov vrednosti nepremičnin (opredeljenih v Priročniku za zavarovanje naložb), katerih realizacija je pričakovana v postopku prodaje (tako imenovano pričakovano poplačilo iz zavarovanja).

Zavarovanje z vrednostnimi papirji vključuje izpostavljenost tržnim tveganjem, še zlasti tveganjem spremembe cene vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih. Da bi omejili obseg tovrstnih tveganj oziroma možnost, da bi vrednost instrumentov, prejetih v zavarovanje, padla pod vrednost naložbe, so v Pravilniku o določanju zastavnih količnikov za zavarovanje naložb na osnovi zastave vrednostnih papirjev natančno predpisana minimalna razmerja med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev. Odstopanje od določil pravilnika je mogoče le ob predhodnem soglasju pristojnih organov odločanja v banki. Razmerje med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev se določa glede na likvidnost papirjev, njihovo ročnost, stopnjo korelacije z gibanji tržnih indeksov, torej glede na ključne lastnosti, ki odražajo stopnjo fluktuacije tržne vrednosti papirjev in zmožnost njihove prodaje po tržni ceni. Hkrati se pri določenih vrstah papirjev razmerje določa tudi glede na boniteto izdajatelja, ki odraža kreditno tveganje zavarovanja z vrednostnim papirjem. Ob neugodnih gibanjih na kapitalskih trgih se lahko razmerje med vrednostjo zavarovanja in naložbe zniža pod predpisano mejo, takrat se od dolžnika zahteva zagotavljanje dodatnih vrednostnih papirjev oziroma drugih vrst zavarovanj.

Pri zavarovanju s poroštvi pravnih oseb, poroštvi fizičnih oseb in garancijami bank se pojavlja kreditno tveganje do dajalca tega zavarovanja. NLB Skupina višino prejetega poroštva všteva v limit za odobravanje naložb poroka oziroma garanta, pri čemer se poroštva upoštevajo le v višini njihove kreditne sposobnosti.

Priročnik za zavarovanje naložb opredeljuje, katere vrste zavarovanj so sprejemljive in katere pogoje mora izpolnjevati posamezna vrsta zavarovanja, da ta predstavlja ustrezno in sprejemljivo obliko prejetega zavarovanja.

										v tisoč EUR
		NLB Skupina					NLB
31. 12. 2016	A	B	C	D in E	Skupaj	A	B	C	D in E	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	-	-	85.315	85.315	-	-	-	85.315
Krediti državi	566.017	186.441	15.020	20	767.498	541.763	117.206	3.208	-	662.177
Krediti bankam	337.639	97.798	81	-	435.518	320.201	87.774	81	-	408.056
Krediti finančnim organizacijam	38.473	4.562	30.300	-	73.335	33.873	2.096	236.541	-	272.510
Krediti fizičnim osebam	2.922.528	31.441	24.684	90	2.978.744	1.878.392	2.710	15.531	-	1.896.633
Okvirni krediti	168.673	1.576	3.844	-	174.093	137.655	221	3.658	-	141.534
Stanovanjski krediti	1.529.074	7.563	12.389	3	1.549.029	1.169.230	2.003	10.392	-	1.181.625
Potrošniški krediti	1.028.158	18.250	5.539	11	1.051.958	468.478	128	926	-	469.532
Drugo	196.624	4.052	2.912	76	203.664	103.029	358	555	-	103.942
Krediti drugim strankam	853.188	1.433.753	241.794	33.353	2.562.089	689.070	850.513	148.625	30.146	1.718.354
Krediti velikim podjetjem	622.397	689.474	77.223	15.493	1.404.587	603.429	546.134	27.984	13.920	1.191.467
Krediti malim in srednjim podjetjem	230.792	744.279	164.571	17.860	1.157.502	85.641	304.379	120.641	16.226	526.887
Druga finančna sredstva	44.634	9.996	1.847	56	56.533	25.229	7.629	1.602	-	34.460
Skupaj	4.847.794	1.763.991	313.726	33.519	6.959.030	3.573.843	1.067.928	405.588	30.146	5.077.505

j) Neto krediti in terjatve, ki niso niti v zamudi niti oslabljeni

		NLB Skupina					NLB
31. 12. 2015	A	B	C	D in E	Skupaj	A	B	C	D in E	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	394.579	-	-	-	394.579	394.579	-	-	-	394.579
Krediti državi	445.382	190.291	33.936	29	669.638	439.997	125.097	3.662	-	568.756
Krediti bankam	300.464	126.084	-	-	426.548	202.097	141.694	-	-	343.791
Krediti finančnim organizacijam	27.101	1.889	75.339	48	104.377	23.629	189	99.422	48	123.288
Krediti fizičnim osebam	2.575.773	14.822	25.400	61	2.616.056	1.781.889	5.230	19.333	-	1.806.452
Okvirni krediti	157.312	466	2.599	-	160.377	141.486	309	2.538	-	144.333
Stanovanjski krediti	1.364.783	6.508	16.569	3	1.387.863	1.100.006	4.402	14.893	-	1.119.301
Potrošniški krediti	864.481	7.163	5.246	58	876.948	450.740	192	1.552	-	452.484
Drugo	189.197	685	986	-	190.868	89.657	327	350	-	90.334
Krediti drugim strankam	854.318	1.066.181	294.123	26.904	2.241.526	663.035	638.834	258.197	21.041	1.581.107
Krediti velikim podjetjem	681.411	574.717	158.243	19.348	1.433.719	595.135	415.879	121.089	15.927	1.148.030
Krediti malim in srednjim podjetjem	172.907	491.464	135.880	7.556	807.807	67.900	222.955	137.108	5.114	433.077
Druga finančna sredstva	55.480	3.142	1.287	21	59.930	38.455	2.371	1.162	1	41.989
Skupaj	4.653.097	1.402.409	430.085	27.063	6.512.654	3.543.681	913.415	381.776	21.090	4.859.962

* Krediti in terjatve, ki so razkriti v zgornjih preglednicah niso individualno oslabljeni, saj so v celoti zavarovani ali nadzavarovani.

k) Neto krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso individualno oslabljeni

								v tisoč EUR
31. 12. 2016		NLB Skupina			NLB
	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj
Krediti državi	401	1.345	-	1.746	-	-	-	-
Krediti bankam	19	-	-	19	-	-	-	-
Krediti finančnim organizacijam	207	-	2	209	-	-	-	-
Krediti fizičnim osebam	56.097	10.782	1.216	68.095	21.758	4.229	-	25.987
Okvirni krediti	3.856	1.141	26	5.023	2.204	1.057	-	3.261
Stanovanjski krediti	10.040	2.212	174	12.426	4.889	1.115	-	6.004
Potrošniški krediti	22.567	4.850	549	27.966	6.028	1.484	-	7.512
Drugo	19.634	2.579	467	22.680	8.637	573	-	9.210
Krediti drugim strankam	40.889	8.203	5.600	54.692	2.378	106	24	2.508
Krediti velikim podjetjem	5.361	474	323	6.158	124	-	24	148
Krediti malim in srednjim podjetjem	35.528	7.729	5.277	48.534	2.254	106	-	2.360
Druga finančna sredstva	2.136	46	170	2.352	54	2	1	57
Skupaj	99.749	20.376	6.988	127.113	24.190	4.337	25	28.552

								v tisoč EUR
31. 12. 2015		NLB Skupina			NLB
	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj
Krediti državi	8.468	56	-	8.524	1	-	-	1
Krediti bankam	29	-	-	29	-	-	275	275
Krediti finančnim organizacijam	79	28	34	141	-	-	33	33
Krediti fizičnim osebam	203.459	14.770	1.957	220.186	28.005	1.867	-	29.872
Okvirni krediti	20.055	840	69	20.964	2.591	743	-	3.334
Stanovanjski krediti	66.899	2.905	591	70.395	7.689	389	-	8.078
Potrošniški krediti	64.930	1.725	413	67.068	9.452	133	-	9.585
Drugo	51.575	9.300	884	61.759	8.273	602	-	8.875
Krediti drugim strankam	149.789	13.698	13.464	176.951	1.508	177	1.888	3.573
Krediti velikim podjetjem	40.384	1.842	2.179	44.405	-	-	24	24
Krediti malim in srednjim podjetjem	109.405	11.856	11.285	132.546	1.508	177	1.864	3.549
Druga finančna sredstva	3.412	229	383	4.024	88	1	18	107
SKUPAJ	365.236	28.781	15.838	409.855	29.602	2.045	2.214	33.861

* Krediti in terjatve, ki so razkriti v zgornjih preglednicah niso individualno oslabljeni, saj so v celoti zavarovani ali nadzavarovani.

l) Individualno oslabljeni krediti in terjatve

					v tisoč EUR
			NLB
Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
12.556	(5.814)	6.742	9.260	(3.137)	6.123
26.261	(25.461)	800	26.229	(25.429)	800
113.027	(68.358)	44.669	52.059	(23.564)	28.495
10.974	(7.768)	3.206	7.925	(4.941)	2.984
50.730	(22.423)	28.307	35.152	(13.785)	21.367
35.351	(25.155)	10.196	7.484	(3.902)	3.582
15.972	(13.012)	2.960	1.498	(936)	562
1.008.733	(655.285)	353.448	600.636	(370.629)	230.007
323.493	(199.610)	123.883	252.848	(148.337)	104.511
685.240	(455.675)	229.565	347.788	(222.292)	125.496
14.225	(12.096)	2.129	4.746	(3.112)	1.634
1.174.802	(767.014)	407.788	692.930	(425.871)	267.059
		NLB Skupina

		NLB Skupina		NLB
31. 12. 2015	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Krediti državi	16.836	(6.524)	10.312	12.754	(3.327)	9.427
Krediti bankam	5.439	(241)	5.198	1.338	(197)	1.141
Krediti finančnim organizacijam	72.282	(36.948)	35.334	314.078	(45.488)	268.590
Krediti fizičnim osebam	184.308	(112.559)	71.749	105.041	(51.682)	53.359
Okvirni krediti	15.182	(10.611)	4.571	11.984	(7.609)	4.375
Stanovanjski krediti	85.150	(39.594)	45.556	66.093	(27.672)	38.421
Potrošniški krediti	62.339	(43.471)	18.868	24.940	(15.120)	9.820
Drugo	21.637	(18.883)	2.754	2.024	(1.281)	743
Krediti drugim strankam	1.475.971	(937.144)	538.827	895.611	(513.930)	381.681
Krediti velikim podjetjem	438.867	(271.822)	167.045	285.868	(170.867)	115.001
Krediti malim in srednjim podjetjem	1.037.104	(665.322)	371.782	609.743	(343.063)	266.680
Druga finančna sredstva	31.711	(26.144)	5.567	11.340	(4.492)	6.848
Skupaj	1.786.547	(1.119.560)	666.987	1.340.162	(619.116)	721.046

m) Razčlenitev neto kreditov in terjatev

31. 12. 2016	NLB Skupina
	Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	-	85.315
Krediti državi	767.498	1.746	6.742	775.986
Krediti bankam	435.518	19	-	435.537
Krediti finančnim organizacijam	73.335	209	800	74.344
Krediti fizičnim osebam	2.978.744	68.095	44.669	3.091.508
Okvirni krediti	174.093	5.023	3.206	182.322
Stanovanjski krediti	1.549.029	12.426	28.307	1.589.762
Potrošniški krediti	1.051.958	27.966	10.196	1.090.120
Drugo	203.664	22.680	2.960	229.304
Krediti drugim strankam	2.562.089	54.692	353.448	2.970.229
Krediti velikim podjetjem	1.404.587	6.158	123.883	1.534.628
Krediti malim in srednjim podjetjem	1.157.502	48.534	229.565	1.435.601
Druga finančna sredstva	56.533	2.352	2.129	61.014
Skupaj	6.959.032	127.113	407.788	7.493.933

v tisoč EUR

31. 12. 2015		NLB Skupina
	Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	394.579	-	-	394.579
Krediti državi	669.638	8.524	10.312	688.474
Krediti bankam	426.548	29	5.198	431.775
Krediti finančnim organizacijam	104.377	141	35.334	139.852
Krediti fizičnim osebam	2.616.056	220.186	71.749	2.907.991
Okvirni krediti	160.377	20.964	4.571	185.912
Stanovanjski krediti	1.387.863	70.395	45.556	1.503.814
Potrošniški krediti	876.948	67.068	18.868	962.884
Drugo	190.868	61.759	2.754	255.381
Krediti drugim strankam	2.241.526	176.951	538.827	2.957.304
Krediti velikim podjetjem	1.433.719	44.405	167.045	1.645.169
Krediti malim in srednjim podjetjem	807.807	132.546	371.782	1.312.135
Druga finančna sredstva	59.930	4.024	5.567	69.521
Skupaj	6.512.654	409.855	666.987	7.589.496

31. 12. 2016		NLB
	Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	-	85.315
Krediti državi	662.177	-	6.123	668.300
Krediti bankam	408.056	-	-	408.056
Krediti finančnim organizacijam	272.510	-	800	273.310
Krediti fizičnim osebam	1.896.633	25.987	28.495	1.951.115
Okvirni krediti	141.534	3.261	2.984	147.779
Stanovanjski krediti	1.181.625	6.004	21.367	1.208.996
Potrošniški krediti	469.532	7.512	3.582	480.626
Drugo	103.942	9.210	562	113.714
Krediti drugim strankam	1.718.354	2.508	230.007	1.950.869
Krediti velikim podjetjem	1.191.467	148	104.511	1.296.126
Krediti malim in srednjim podjetjem	526.887	2.360	125.496	654.743
Druga finančna sredstva	34.460	57	1.634	36.151
Skupaj	5.077.505	28.552	267.059	5.373.116

v tisoč EUR

276

v tisoč EUR

31. 12. 2015		NLB
	Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	394.579	-	-	394.579
Krediti državi	568.756	1	9.427	578.184
Krediti bankam	343.791	275	1.141	345.207
Krediti finančnim organizacijam	123.288	33	268.590	391.911
Krediti fizičnim osebam	1.806.452	29.872	53.359	1.889.683
Okvirni krediti	144.333	3.334	4.375	152.042
Stanovanjski krediti	1.119.301	8.078	38.421	1.165.800
Potrošniški krediti	452.484	9.585	9.820	471.889
Drugo	90.334	8.875	743	99.952
Krediti drugim strankam	1.581.107	3.573	381.681	1.966.361
Krediti velikim podjetjem	1.148.030	24	115.001	1.263.055
Krediti malim in srednjim podjetjem	433.077	3.549	266.680	703.306
Druga finančna sredstva	41.989	107	6.848	48.944
Skupaj	4.859.962	33.861	721.046	5.614.869

n) Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

NLB Skupina oziroma NLB izkazuje na dan poročanja naslednja sredstva, prejeta za poplačilo terjatev:

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Vrsta sredstva	Neto vrednost		Neto vrednost
Vrednostni papirji (pojasnilo 5.4.b)	24.162	21.277	20.832	18.977
Naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.10.)	48.658	57.599	3.750	3.750
Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.9.)	1.523	1.839	7	7
Naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb	-	-	2.484	3.248
Druga sredstva (pojasnilo 5.13.)	79.059	75.652	4.263	3.371
Skupaj	153.402	156.367	31.336	29.353

Druga sredstva na NLB Skupini v višini 76.416 tisoč EUR (31. december 2015: 72.433 tisoč EUR) in na NLB v višini 4.263 tisoč EUR (31. december 2015: 3.371 tisoč EUR) predstavljajo nepremičnine, preostanek pa se nanaša na druga sredstva, prejeta za poplačilo terjatev.

o) Analiza kreditov in terjatev po dejavnostih

NLB Skupina		31. 12. 2016			v tisoč EUR 31. 12. 2015
Dejavnost	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %
Banke	435.886	(349)	435.537	5,81	432.017	(242)	431.775	5,69
Finance	132.156	(27.863)	104.293	1,39	202.661	(38.300)	164.361	2,17
Elektrika, plin in voda	176.230	(19.754)	156.476	2,09	134.658	(29.576)	105.082	1,38
Gradbeništvo	260.537	(109.189)	151.348	2,02	319.901	(164.532)	155.369	2,05
Industrija	852.257	(168.205)	684.052	9,13	911.548	(241.932)	669.616	8,82
Izobraževanje	15.314	(696)	14.618	0,20	18.036	(1.263)	16.773	0,22
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	43.309	(9.515)	33.794	0,45	67.071	(24.400)	42.671	0,56
Javna uprava	364.764	(12.270)	352.494	4,70	424.955	(15.831)	409.124	5,39
Prebivalstvo	3.190.724	(99.216)	3.091.508	41,25	3.050.810	(142.819)	2.907.991	38,32
Rudarstvo	31.913	(6.300)	25.613	0,34	86.915	(14.202)	72.713	0,96
Samostojni podjetniki	99.715	(6.642)	93.073	1,24	103.205	(16.617)	86.588	1,14
Storitve	962.743	(156.285)	806.458	10,76	1.208.684	(246.164)	962.520	12,68
Transport in komunikacije	869.779	(39.908)	829.871	11,07	829.706	(39.330)	790.376	10,41
Trgovina	873.406	(242.743)	630.663	8,42	964.366	(282.832)	681.534	8,98
Zdravstvo in socialno varstvo	27.936	(4.815)	23.121	0,31	28.519	(5.037)	23.482	0,31
Druga finančna sredstva	76.467	(15.453)	61.014	0,81	96.599	(27.078)	69.521	0,92
Skupaj	8.413.136	(919.203)	7.493.933	100,00	8.879.651	(1.290.155)	7.589.496	100,00

NLB		31. 12. 2016			31. 12. 2015
Dejavnost	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %
Banke	408.056	-	408.056	7,59	345.404	(197)	345.207	6,15
Finance	341.644	(45.910)	295.734	5,50	461.704	(48.575)	413.129	7,36
Elektrika, plin in voda	112.083	(6.279)	105.804	1,97	86.984	(16.559)	70.425	1,25
Gradbeništvo	136.071	(71.294)	64.777	1,21	163.190	(91.144)	72.046	1,28
Industrija	569.022	(88.472)	480.550	8,94	652.104	(138.005)	514.099	9,16
Izobraževanje	10.643	(54)	10.589	0,20	13.342	(402)	12.940	0,23
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	15.437	(1.223)	14.214	0,26	27.611	(10.492)	17.119	0,30
Javna uprava	248.993	(2.265)	246.728	4,59	301.481	(2.647)	298.834	5,32
Prebivalstvo	1.990.184	(39.069)	1.951.115	36,31	1.957.859	(68.176)	1.889.683	33,65
Rudarstvo	25.332	(5.297)	20.035	0,37	30.910	(5.860)	25.050	0,45
Samostojni podjetniki	46.148	(2.587)	43.561	0,81	64.181	(10.502)	53.679	0,96
Storitve	782.110	(91.419)	690.691	12,85	988.569	(144.690)	843.879	15,03
Transport in komunikacije	777.964	(17.903)	760.061	14,15	756.836	(26.859)	729.977	13,00
Trgovina	366.587	(131.753)	234.834	4,37	393.574	(127.080)	266.494	4,75
Zdravstvo in socialno varstvo	11.439	(1.223)	10.216	0,19	17.091	(3.727)	13.364	0,24
Druga finančna sredstva	39.922	(3.771)	36.151	0,67	54.067	(5.123)	48.944	0,87
Skupaj	5.881.635	(508.519)	5.373.116	100,00	6.314.907	(700.038)	5.614.869	100,00

v tisoč EUR

p) Geografska analiza neto kreditov

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
Država	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Republika Slovenija	4.633.952	4.752.525	4.663.239	4.869.768
Druge države Evropske unije	468.887	439.839	393.858	357.823
Drugo	2.391.094	2.397.132	316.019	387.278
Skupaj	7.493.933	7.589.496	5.373.116	5.614.869

											v tisoč EUR
31. 12. 2016			NLB Skupina		NLB
Država	Krediti in terjatve	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti	Krediti in terjatve	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti
Republika Slovenija	85.315	49.747	-	544.187	415.165	13.347	85.315	49.747	479.792	415.165	13.347
Druge države Evropske unije	-	19.010	734	1.031.073	196.284	5.399	-	19.010	1.031.073	196.284	5.399
- Italija	-	-	-	42.203	-	-	-	-	42.203	-	-
- Irska	-	-	471	35.935	-	-	-	-	35.935	-	-
- Francija	-	-	103	149.327	48.720	10	-	-	149.327	48.720	10
- Belgija	-	-	-	45.511	16.031	98	-	-	45.511	16.031	98
- Nizozemska	-	-	-	102.420	26.123	240	-	-	102.420	26.123	240
- Avstrija	-	19.010	-	29.609	40.878	1	-	19.010	29.609	40.878	1
- Nemčija	-	-	-	200.358	43.533	146	-	-	200.358	43.533	146
- Finska	-	-	-	39.220	3.247	-	-	-	39.220	3.247	-
- Švedska	-	-	160	64.610	-	-	-	-	64.610	-	-
- Danska	-	-	-	67.722	-	-	-	-	67.722	-	-
- Luksemburg	-	-	-	57.222	16.729	-	-	-	57.222	16.729	-
- Velika Britanija	-	-	-	113.675	-	4.904	-	-	113.675	-	4.904
- Slovaška	-	-	-	20.583	-	-	-	-	20.583	-	-
- Španija	-	-	-	25.930	-	-	-	-	25.930	-	-
- Drugo	-	-	-	36.748	1.023	-	-	-	36.748	1.023	-
ZDA	-	-	-	9.074	-	-	-	-	9.074	-	-
Drugo	-	-	-	414.199	-	413	-	-	6.848	-	407
- Makedonija	-	-	-	159.993	-	-	-	-	-	-	-
- Srbija	-	-	-	54.568	-	6	-	-	-	-	-
- Bosna in Hercegovina	-	-	-	72.384	-	-	-	-	-	-	-
- Črna gora	-	-	-	54.765	-	-	-	-	-	-	-
- Kosovo	-	-	-	65.641	-	405	-	-	-	-	405

- Drugo - - - 6.848 - 2 - - 6.848 - 2 Skupaj 85.315 68.757 734 1.998.533 611.449 19.159 85.315 68.757 1.526.787 611.449 19.153

q) Geografska analiza dolžniških vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov

31. 12. 2015			NLB Skupina				NLB
Država	Krediti in terjatve	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti	Krediti in terjatve	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti
Republika Slovenija	394.579	82.096	-	470.881	383.540	10.172	394.579	82.096	423.884	383.540	10.639
Druge države Evropske unije	-	154.273	753	740.851	181.995	20.835	-	154.273	738.184	181.995	20.835
- Italija	-	-	-	23.333	5.064	-	-	-	23.333	5.064	-
- Irska	-	-	486	6.933	5.161	-	-	-	6.933	5.161	-
- Francija	-	-	104	78.656	21.958	1	-	-	78.656	21.958	1
- Belgija	-	-	-	58.054	3.527	1.083	-	-	55.388	3.527	1.083
- Nizozemska	-	-	-	73.039	36.494	14.357	-	-	73.039	36.494	14.357
- Avstrija	-	20.007	-	52.914	37.592	-	-	20.007	52.914	37.592	-
- Nemčija	-	73.156	-	161.928	52.519	597	-	73.156	161.928	52.519	597
- Finska	-	-	-	38.928	3.273	-	-	-	38.928	3.273	-
- Švedska	-	-	163	37.036	-	-	-	-	37.036	-	-
- Danska	-	25.001	-	6.450	-	-	-	25.001	6.450	-	-
- Luksemburg	-	-	-	68.177	13.326	-	-	-	68.177	13.326	-
- Velika Britanija	-	33.008	-	99.102	-	4.797	-	33.008	99.102	-	4.797
- Slovaška	-	3.101	-	15.801	2.059	-	-	3.101	15.801	2.059	-
- Španija	-	-	-	14.745	-	-	-	-	14.745	-	-
- Drugo	-	-	-	5.755	1.022	-	-	-	5.754	1.022	-
ZDA	-	-	-	15.879	-	-	-	-	15.879	-	-
Drugo	-	993	-	434.118	-	117	-	993	-	-	117
- Makedonija	-	-	-	175.366	-	3	-	-	-	-	-
- Srbija	-	-	-	81.491	-	-	-	-	-	-	1
- Bosna in Hercegovina	-	-	-	59.712	-	-	-	-	-	-	-
- Črna gora	-	-	-	49.786	-	-	-	-	-	-	-
- Kosovo	-	-	-	67.763	-	114	-	-	-	-	116
- Drugo	-	993	-	-	-	-	-	993	-	-	-
Skupaj	394.579	237.362	753	1.661.729	565.535	31.124	394.579	237.362	1.177.947	565.535	31.591

r) Interna bonitetna ocena strank, s katerimi ima NLB Skupina sklenjene izvedene finančne instrumente

	31. 12. 2016	31. 12. 2015
NLB Skupina in NLB	v %	v %
A	76,66	81,27
B	22,17	15,84
C	0,11	1,24
D in E	1,06	1,65
Skupaj	100,00	100,00

Izvedeni finančni instrumenti za bančno knjigo so sklenjeni s strankami z dobro zunanjo bonitetno oceno.

Izvedeni finančni instrumenti, ki jih NLB Skupina sklepa za potrebe servisiranja strank, večinoma nimajo zunanje bonitetne ocene, vendar pa so vsi taki posli takoj zaprti z nasprotnim poslom s tretjo stranko, ki ima dobro zunanjo bonitetno oceno.

s) Naložbe v dolžniške finančne instrumente, ki pri izdajateljih predstavljajo podrejene obveznosti

					v tisoč EUR
31. 12. 2016			NLB Skupina		NLB
Interna bonitetna ocena	A	B	C	Skupaj	A	B	C	Skupaj
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	583	-	-	583	583	-	-	583
Krediti in terjatve
- krediti bankam	-	-	-	-	10.961	3.989	-	14.950
- krediti strankam, ki niso banke	-	-	-	-	-	-	5.898	5.898
Skupaj	583	-	-	583	11.544	3.989	5.898	21.431

31. 12. 2015		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
Interna bonitetna ocena	A	B	C	Skupaj	A	B	C	Skupaj
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	601	-	-	601	601	-	-	601
Krediti in terjatve
- krediti bankam	-	-	1.136	1.136	10.946	3.982	1.136	16.064
- krediti strankam, ki niso banke	-	-	132	132	-	-	6.435	6.435
Skupaj	601	-	1.268	1.869	11.547	3.982	7.571	23.100

t) Predstavitev neto finančnih instrumentov po računovodskih kategorijah

	NLB Skupina
31. 12. 2016	Sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva za prodajo	Krediti in terjatve	Finančni najemi	Sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	1.299.014	-	-	-	1.299.014
Vrednostni papirji	68.757	6.694	2.072.153	85.340	-	611.449	-	2.844.393
- Obveznice	19.735	734	1.619.228	85.315	-	611.449	-	2.336.461
- Delnice	-	-	73.620	-	-	-	-	73.620
- Komercialni zapisi	19.010	-	274.489	-	-	-	-	293.499
- Blagajniški zapisi	-	-	199	-	-	-	-	199
- Zakladne menice	30.012	-	104.617	-	-		-	134.629
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	2.011	-	-	-	-	-	2.011
- Začasno kupljeni vrednostni papirji	-	-	-	25	-	-	-	25
- Druge naložbe	-	3.949	-	-	-	-	-	3.949
Izvedeni finančni instrumenti	18.942	-	-	-	-	-	217	19.159
Krediti in terjatve	-	-	-	7.197.167	150.412	-	-	7.347.579
- Krediti državi	-	-	-	765.154	10.832	-	-	775.986
- Krediti bankam	-	-	-	435.537	-	-	-	435.537
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	74.312	32	-	-	74.344
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	3.027.652	63.856	-	-	3.091.508
Okvirni krediti	-	-	-	182.322	-	-	-	182.322
Stanovanjski krediti	-	-	-	1.589.762	-	-	-	1.589.762
Potrošniški krediti	-	-	-	1.090.120	-	-	-	1.090.120
Drugo	-	-	-	165.448	63.856	-	-	229.304
- Krediti drugim strankam	-	-	-	2.894.512	75.692	-	-	2.970.204
Krediti velikim podjetjem	-	-	-	1.530.194	4.409	-	-	1.534.603
Krediti malim in srednjim podjetjem	-	-	-	1.364.318	71.283	-	-	1.435.601
Druga finančna sredstva	-	-	-	61.014	-	-	-	61.014
Skupaj finančna sredstva	87.699	6.694	2.072.153	8.642.535	150.412	611.449	217	11.571.159

v tisoč EUR

	NLB Skupina
31. 12. 2015	Sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva za prodajo	Krediti in terjatve	Finančni najemi	Sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	1.161.983	-	-	-	1.161.983
Vrednostni papirji	237.372	7.595	1.737.191	394.604	-	565.535	-	2.942.297
- Obveznice	43.555	753	1.350.942	394.579	-	545.561	-	2.335.390
- Delnice	10	-	75.462	-	-	-	-	75.472
- Komercialni zapisi	151.171	-	151.168	-	-	-	-	302.339
- Blagajniški zapisi	-	-	77.939	-	-	-	-	77.939
- Zakladne menice	42.636	-	81.680	-	-	19.974	-	144.290
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	4.913	-	-	-	-	-	4.913
- Začasno kupljeni vrednostni papirji	-	-	-	25	-	-	-	25
- Druge naložbe	-	1.929	-	-	-	-	-	1.929
Izvedeni finančni instrumenti	30.041	-	-	-	-	-	1.083	31.124
Krediti in terjatve	-	-	-	6.947.552	177.819	-	-	7.125.371
- Krediti državi	-	-	-	675.094	13.380	-	-	688.474
- Krediti bankam	-	-	-	431.775	-	-	-	431.775
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	139.559	293	-	-	139.852
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	2.843.107	64.884	-	-	2.907.991
Okvirni krediti	-	-	-	185.912	-	-	-	185.912
Stanovanjski krediti	-	-	-	1.503.814	-	-	-	1.503.814
Potrošniški krediti	-	-	-	962.884	-	-	-	962.884
Drugo	-	-	-	190.497	64.884	-	-	255.381
- Krediti drugim strankam	-	-	-	2.858.017	99.262	-	-	2.957.279
Krediti velikim podjetjem	-	-	-	1.615.919	29.225	-	-	1.645.144
Krediti malim in srednjim podjetjem	-	-	-	1.242.098	70.037	-	-	1.312.135
Druga finančna sredstva	-	-	-	69.521	-	-	-	69.521
Skupaj finančna sredstva	267.413	7.595	1.737.191	8.573.660	177.819	565.535	1.083	11.330.296

NLB

31. 12. 2016	Sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva za prodajo	Krediti in terjatve	Sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	617.039	-	-	617.039
Vrednostni papirji	68.757	2.011	1.594.094	85.340	611.449	-	2.361.651
- Obveznice	19.735	-	1.262.363	85.315	611.449	-	1.978.862
- Delnice	-	-	67.307	-	-	-	67.307
- Komercialni zapisi	19.010	-	209.331	-	-	-	228.341
- Zakladne menice	30.012	-	55.093	-		-	85.105
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	2.011	-	-	-	-	2.011
- Začasno kupljeni vrednostni papirji	-	-	-	25	-	-	25
Izvedeni finančni instrumenti	18.936	-	-	-	-	217	19.153
Krediti in terjatve	-	-	-	5.251.625	-	-	5.251.625
- Krediti državi	-	-	-	668.300	-	-	668.300
- Krediti bankam	-	-	-	408.056	-	-	408.056
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	273.285	-	-	273.285
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	1.951.115	-	-	1.951.115
Okvirni krediti	-	-	-	147.779	-	-	147.779
Stanovanjski krediti	-	-	-	1.208.996	-	-	1.208.996
Potrošniški krediti	-	-	-	480.626	-	-	480.626
Drugo	-	-	-	113.714	-	-	113.714
- Krediti drugim strankam	-	-	-	1.950.869	-	-	1.950.869
Krediti velikim podjetjem	-	-	-	1.296.126	-	-	1.296.126
Krediti malim in srednjim podjetjem	-	-	-	654.743	-	-	654.743
Druga finančna sredstva	-	-	-	36.151	-	-	36.151
Skupaj finančna sredstva	87.693	2.011	1.594.094	5.990.155	611.449	217	8.285.619

	NLB
31. 12. 2015	Sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva za prodajo	Krediti in terjatve	Sredstva v posesti do zapadlosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	496.806	-	-	496.806
Vrednostni papirji	237.372	4.913	1.248.359	394.604	565.535	-	2.450.783
- Obveznice	43.555	-	999.781	394.579	545.561	-	1.983.476
- Delnice	10	-	70.412	-	-	-	70.422
- Komercialni zapisi	151.171	-	151.168	-	-	-	302.339
- Zakladne menice	42.636	-	26.998	-	19.974	-	89.608
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	4.913	-	-	-	-	4.913
- Začasno kupljeni vrednostni papirji	-	-	-	25	-	-	25
Izvedeni finančni instrumenti	30.508	-	-	-	-	1.083	31.591
Krediti in terjatve	-	-	-	5.171.321	-	-	5.171.321
- Krediti državi	-	-	-	578.184	-	-	578.184
- Krediti bankam	-	-	-	345.207	-	-	345.207
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	391.911	-	-	391.911
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	1.889.683	-	-	1.889.683
Okvirni krediti	-	-	-	152.042	-	-	152.042
Stanovanjski krediti	-	-	-	1.165.800	-	-	1.165.800
Potrošniški krediti	-	-	-	471.889	-	-	471.889
Drugo	-	-	-	99.952	-	-	99.952
- Krediti drugim strankam	-	-	-	1.966.336	-	-	1.966.336
Krediti velikim podjetjem	-	-	-	1.263.030	-	-	1.263.030
Krediti malim in srednjim podjetjem	-	-	-	703.306	-	-	703.306
Druga finančna sredstva	-	-	-	48.944	-	-	48.944
Skupaj finančna sredstva	267.880	4.913	1.248.359	6.111.675	565.535	1.083	8.199.445

Na dan 31. december 2016 in na dan 31. december 2015 so vse obveznosti NLB Skupine, razen izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju, in finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, merjene po odplačni vrednosti.

7.2. Tržna tveganja

Banka definira tržno tveganje kot tveganje potencialnih finančnih izgub, ki izhajajo iz neugodnih sprememb obrestnih mer in/ali tržnih cen (deviznih tečajev, kreditnih razmikov, tečajev vrednostnih papirjev,itd.) ali parametrov, ki vplivajo na cene (korelacija, stopnja volatilnosti). Izgube lahko neposredno vplivajo na poslovni rezultat, v primeru pozicij iz trgovalne knjige, medtem ko se v primeru pozicij iz bančne knjige odražajo v prevrednotenju rezerv. Izpostavljenost do tržnih tveganj je do določene stopnje vgrajena v bančništvo ter ponuja priložnost za ustvarjanje finančnih rezultatov in vrednosti.

Sektor za tveganja NLB je neodvisen od trgovalnih aktivnosti in poroča odboru ALCO banke ter spremlja in upravlja izpostavljenost do tržnih tveganj, ločeno za bančno in trgovalno knjigo. Izpostavljenosti in limiti za tržna tveganja se spremljajo dnevno ter se tekoče poročajo odboru ALCO.

Banka uporablja širok nabor kvantitativnih in kvalitativnih orodij za merjenje, upravljanje in poročanje tržnih tveganj kot so: »value-at-risk« (VaR), analize občutljivosti, stresni testi, back-testing, scenariji, drugi blažilci tržnih tveganj (koncentracija izpostavljenosti, gap limiti, stop-loss limiti, itd.), občutljivost neto obrestnih prihodkov (»net interest income sensitivity«), ekonomska vrednost delnic ter ekonomski kapital. Stresni testi opozarjajo na potencialne izgube, ki bi se lahko zgodile ob izjemnih tržnih pogojih.

Na področju valutnega tveganja NLB Skupina zasleduje cilj nizke izpostavljenosti. NLB tekoče spremlja odprte pozicije NLB Skupine v tuji valuti. Osnovna usmeritev NLB Skupine pri upravljanju obrestnega tveganja je preprečevanje negativnih dohodkovnih učinkov, ki bi izhajali iz spremenjenih tržnih obrestnih mer. Skladno s tem je toleranca do tega tveganja postavljena nizko. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB je omejeno na servisiranje strank in varovanje lastnih odprtih pozicij pred tveganji. Skladno z določbami Strategije trgovanja s finančnimi instrumenti v NLB Skupini so aktivnosti trgovanja v drugih subjektih v NLB Skupini zelo omejene. Tako je NLB edina članica v skupini, ki ima trgovalno knjigo skladno z zahtevami CRR.

Upravljanje tržnih tveganj v NLB Skupini poteka decentralizirano. Vzpostavljeni so enotne usmeritve in limiti za posamezne vrste tveganj po posameznih članicah. Metodologije so usklajene z zahtevami regulatorjev na posamični in konsolidirani ravni, tekoče poročanje regulatorju na konsolidirani ravni pa se izvaja po standardiziranem pristopu. Skladno s politikami so članice dolžne spremljati in upravljati izpostavljenost tržnim tveganjem ter o tem poročati NLB. Redno se izvajata spremljanje in poročanje o izpostavljenosti posameznih članic v okviru odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO Skupine).

7.2.1. Upravljanje valutnega tveganja

Valutno tveganje banke predstavlja tveganje potencialnih izgub iz odprtih pozicij v tuji valuti zaradi spremembe deviznih tečajev. Vpliv izpostavljenosti NLB do gibanja deviznih tečajev se odrazi v finančni poziciji in denarnih tokovih banke. Banka meri in upravlja valutno tveganje s kombinacijo analiz občutljivosti, VaR, scenarijev in stresnih testov.

V trgovalni knjigi se, tako kot preostala tržna tveganja, upravlja na podlagi limitov VaR, ki jih sprejme uprava banke in skladno s sprejeto Politiko upravljanja tržnih tveganj v trgovalni knjigi.

NLB spremlja in upravlja valutno tveganje v bančni knjigi skladno s Politiko upravljanja valutnih tveganj NLB. Ta politika je sestavljena zlasti zaradi varovanja temeljnega kapitala (»Common Equity Tier 1«) pred negativnimi učinki spremenljivosti deviznih tečajev.

Članice NLB Skupine valutna tveganja upravljajo decentralizirano. Vsaka članica skladno z lokalno regulativo ter smernicami in standardi, ki jih je določila matična banka, sprejme svojo politiko upravljanja valutnih tveganj, v kateri so opredeljeni tudi limitni sistemi in potrjeni na lokalnih odborih. NLB izpostavljenost valutnim tveganjem na ravni celotne skupine spremlja in upravlja mesečno.

Dnevno se spremljajo pozicije vseh valut v izkazu finančnega položaja NLB, za katere je določen dnevni limit. Izpostavljenost valutnim tveganjem Sektor finančnih trgov upravlja na podlagi vsakodnevnih poročil o odprti devizni poziciji po valutah, pridobljenih iz Sektorja za tveganja. Sektor finančnih trgov upravlja odprto devizno pozicijo po posameznih valutah tako, da je ta vedno znotraj limitov.

Izpostavljenost valutnim tveganjem se obravnava na vsakodnevnih likvidnostnih posvetih in mesečno na sejah odbora za upravljanje bilance banke.

a) Analiza finančnih instrumentov glede na izpostavljenost po valutah

	v tisoč EUR NLB Skupina
31. 12. 2016	EUR	USD	CHF	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	855.746	63.403	38.516	341.349	1.299.014
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.693	-	-	6	87.699
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	6.694	-	-	-	6.694
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.824.890	30.151	3.330	213.782	2.072.153
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	-	-	-	217
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	-	-	85.315
- krediti bankam	322.404	79.204	-	33.929	435.537
- krediti strankam, ki niso banke	6.013.998	55.829	90.670	751.570	6.912.067
- druga finančna sredstva	42.037	91	28	18.858	61.014
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449	-	-	-	611.449
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	678	-	-	-	678
Skupaj finančna sredstva	9.851.121	228.678	132.544	1.359.494	11.571.837

Finančne obveznosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.788	-	-	3	18.791
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	-	-	-	2.011
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	-	-	-	29.024
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	18.835	6.798	8.800	7.901	42.334
- krediti bank in centralnih bank	328.348	25.285	18.130	6	371.769
- depoziti strank, ki niso banke	8.110.708	192.654	73.334	1.060.451	9.437.147
- krediti strank, ki niso banke	83.619	-	-	-	83.619
- izdani vrednostni papirji	277.726	-	-	-	277.726
- podrejene obveznosti	27.145	-	-	-	27.145
- druge finančne obveznosti	90.732	1.454	1.873	16.236	110.295
Skupaj finančne obveznosti	8.986.936	226.191	102.137	1.084.597	10.399.861
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	864.185	2.487	30.407	274.897	1.171.976
Valutni izvedeni finančni instrumenti	26.519	2.077	(21.417)	(13.954)	(6.775)
Neto valutna izpostavljenost	890.704	4.564	8.990	260.943	1.165.201
31. 12. 2015
Skupaj finančna sredstva	9.688.316	204.996	151.560	1.286.165	11.331.037
Skupaj finančne obveznosti	8.871.950	208.203	103.304	1.042.770	10.226.227

Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	816.366	(3.207)	48.256	243.395	1.104.810
Valutni izvedeni finančni instrumenti	53.173	1.998	(45.057)	(16.964)	(6.850)
Neto valutna izpostavljenost	869.539	(1.209)	3.199	226.431	1.097.960

	NLB
31. 12. 2016	EUR	USD	CHF	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	531.072	36.647	11.289	38.031	617.039
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.693	-	-	-	87.693
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	-	-	-	2.011
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.563.577	28.148	-	2.369	1.594.094
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	-	-	-	217
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	-	-	85.315
- krediti bankam	335.806	52.274	377	19.599	408.056
- krediti strankam, ki niso banke	4.693.213	51.882	88.281	10.218	4.843.594
- druga finančna sredstva	36.060	65	1	25	36.151
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449	-	-	-	611.449
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	678	-	-	-	678
Skupaj finančna sredstva	7.947.091	169.016	99.948	70.242	8.286.297
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.787	-	-	-	18.787
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	-	-	-	2.011
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	-	-	-	29.024
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	30.443	22.030	12.112	10.392	74.977
- krediti bank in centralnih bank	295.052	25.285	18.130	-	338.467
- depoziti strank, ki niso banke	6.415.472	120.909	47.802	31.207	6.615.390
- krediti strank, ki niso banke	4.274	-	-	-	4.274
- izdani vrednostni papirji	277.726	-	-	-	277.726
- druge finančne obveznosti	67.301	960	94	429	68.784
Skupaj finančne obveznosti	7.140.090	169.184	78.138	42.028	7.429.440

Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	807.001	(168)	21.810	28.214	856.857
Valutni izvedeni finančni instrumenti	26.519	2.077	(21.417)	(13.954)	(6.775)
Neto valutna izpostavljenost	833.520	1.909	393	14.260	850.082
31. 12. 2015
Skupaj finančna sredstva	7.839.819	157.334	123.931	79.102	8.200.186
Skupaj finančne obveznosti	7.057.066	158.946	82.194	48.934	7.347.140
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	782.753	(1.612)	41.737	30.168	853.046
Valutni izvedeni finančni instrumenti	53.260	1.998	(44.678)	(17.427)	(6.847)
Neto valutna izpostavljenost	836.013	386	(2.941)	12.741	846.199

b) Analiza valutne občutljivosti

		NLB Skupina in NLB
--	--	--------------------	--	--

Scenariji	31. 12. 2016	31. 12. 2015
USD	+/-8 %	+/-13 %
CHF	+/-4 %	+/-4 %
CZK	+/-1 %	+/-1 %
RSD	+/-2 %	+/-3 %
MKD	+/-1 %	+/-0,4 %
JPY	+/-12,5 %	+/-10,5 %
AUD	+/-11 %	+/-15 %
HUF	+/-5 %	+/-7 %
HRK	+/-2 %	+/-1 %

v tisoč EUR

	NLB Skupina		NLB
31. 12. 2016	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos
Apreciacija tuje valute glede na EUR
USD	271	-	72	7
CHF	(205)	227	13	-
CZK	(8)	23	2	-
RSD	(3)	1.567	2	-
MKD	1	-	1	-
Drugo	(16)	2.053	70	-
Učinek na vseobsegajoči donos	40	3.870	160	7
Depreciacija tuje valute glede na EUR
USD	(229)	-	(61)	(6)
CHF	187	(208)	(12)	-
CZK	7	(22)	(2)	-
RSD	2	(1.506)	(2)	-
MKD	(1)	-	(1)	-
Drugo	23	(2.001)	(60)	-
Učinek na vseobsegajoči donos	(11)	(3.737)	(138)	(6)
Skupaj	29	133	22	1

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
31. 12. 2015	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos
Apreciacija tuje valute glede na EUR
USD	(11)	-	45	10
CHF	(434)	384	(9)	-
CZK	7	38	9	-
RSD	5	2.391	1	-
MKD	1	782	1	-
Drugo	(27)	718	65	-
Učinek na vseobsegajoči donos	(483)	4.313	112	10
Depreciacija tuje valute glede na EUR
USD	8	-	(35)	(8)
CHF	397	(351)	8	-
CZK	6	(37)	(9)	-
RSD	5	(2.235)	(1)	-
MKD	(1)	(771)	(1)	-
Drugo	35	(709)	(52)	-
Učinek na vseobsegajoči donos	450	(4.103)	(90)	(8)
Skupaj	(33)	210	22	2

c) Analiza CVaR

Metodologija merjenja valutnih tveganj na ravni NLB Skupine temelji na načelu neto odprte valutne pozicije ter spremljanju izpolnjevanja nominalnih limitov (za skupno odprto pozicijo in po posameznih valutah), vezanih na velikost kapitala članice. Za spodnji prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem, ki izhajajo iz mesečnih neto odprtih pozicij članic NLB Skupine, je uporabljen zgoraj opisani interni model CVaR. CVaR je odvisen od volatilnosti deviznih tečajev, ki vplivajo na potencialno izgubo oziroma višino CVaR.

NLB Skupina		2016		v tisoč EUR 2015
CVaR	Povprečna vrednost	Visoka vrednost	Nizka vrednost	Povprečna vrednost	Visoka vrednost	Nizka vrednost
Valutno tveganje (trgovalna in bančna knjiga)	1.291	1.495	1.034	6.019	21.564	3.480

Banka za izračun valutnih tveganj, ki izhajajo iz neto odprtih pozicij, uporablja interni model »Conditional Value at Risk« (CVaR). Dnevni izračun vrednosti CVaR je prilagojen zahtevam baselskih standardov (99-odstotni interval zaupanja, opazovalno obdobje 300 delovnih dni, 10-dnevno obdobje držanja pozicije) in temelji na metodi historične simulacije. Pri izračunu CVaR za valutno tveganje banka spremlja svojo celotno odprto pozicijo (to je pozicijo trgovalne in bančne knjige skupaj), saj področje za upravljanje bilance banke upravlja skupno odprto pozicijo banke.

NLB	2016 2015					v tisoč EUR
CVaR	Povprečna vrednost	Visoka vrednost	Nizka vrednost	Povprečna vrednost	Visoka vrednost	Nizka vrednost
Valutno tveganje (trgovalna in bančna knjiga)	157	414	52	307	4.353	7

7.2.2. Upravljanje tržnih tveganj v trgovalni knjigi

Tržno tveganje v trgovalni knjigi nastane ob spremembi vrednosti kot posledica spremembe obrestnih mer, kreditnih razmikov, deviznih tečajev in cen delnic.

Uprava vsako leto določi skupni apetit tveganj in limite po vrstah tveganj. Te limite Oddelek za tržna in likvidnostna tveganja spremlja dnevno.

Na področju tržnih tveganj NLB uporablja interni model VaR, ki temelji na variančno-kovariančni metodi. Dnevni izračun vrednosti VaR je prilagojen zahtevam baselskih standardov (99-odstotni interval zaupanja, opazovalno obdobje 250 delovnih dni, 10-dnevno obdobje ohranjanja pozicije).

Valutno tveganje v trgovalni knjigi je v letu 2016 v povprečju znašalo 104 tisoč EUR (2015: 182 tisoč EUR), glede na predhodno leto se je povprečni VaR znižal, občasno višji VaR je zlasti posledica valutnih spot poslov, sklenjenih s podjetjem z valuto t + 0, zapiralni posel pa je sklenjen z valuto t + 2 (medbančni trg).

Obrestno tveganje v trgovalni knjigi je v letu 2016 v povprečju znašalo 232 tisoč EUR (2015: 346 tisoč EUR), glede na predhodno leto se je kazalnik znižal. Ob koncu leta 2016 je tržna vrednost portfelja dolžniških vrednostnih papirjev, namenjenih za trgovanje, znašala 68.757 tisoč EUR (2015: 237.372 tisoč EUR).

NLB Skupina in NLB		2016		v tisoč EUR 2015
VaR	Povprečna vrednost	Nizka vrednost	Visoka vrednost	Povprečna vrednost	Nizka vrednost	Visoka vrednost
Valutno tveganje v trgovalni knjigi	104	5	771	182	18	893
Obrestno tveganje v trgovalni knjigi	232	63	538	346	151	717

Povprečna, visoka in nizka vrednost v zgornji preglednici so izračunane na podlagi dnevnega izračuna VaR, ki temelji na dnevni odprti poziciji in gibanju tržnih podatkov v preteklem opazovalnem obdobju (250 delovnih dni). »Povprečna vrednost« pomeni aritmetično povprečje dnevnih vrednosti VaR v letu 2016, »visoka vrednost« in »nizka vrednost« pa minimalno in maksimalno vrednost dnevnega izračuna VaR v letu 2016.

7.2.3. Upravljanje obrestnih tveganj v bančni knjigi

Upravljanje obrestnih tveganj v bančni knjigi NLB poteka ločeno od njihovega merjenja in spremljanja. NLB v okviru redne letne revizije skrbi za ustreznost politike upravljanja obrestnih tveganj, ki temelji na splošnih baselskih standardih in smernicah EBA, hkrati pa izraža konservativno strategijo upravljanja in prevzemanja obrestnih tveganj.

NLB obrestna tveganja upravlja v povezavi z likvidnostnim, valutnim in kreditnim tveganjem, saj se izpostavljenost obrestnemu tveganju pogosto pojavi kot posledica izpostavljenosti drugim vrstam tveganj. Poleg tega NLB obrestno tveganje upravlja tudi prek obrestne politike, sistema internih transfernih cen in portfelja vrednostnih papirjev bančne knjige, ki prav tako vplivajo na stabilnost obrestne marže.

Upravljanje obrestnih tveganj poslov v bančni knjigi poteka na podlagi upravljanja obrestne zapadlosti bilančnih in zunajbilančnih obrestno občutljivih postavk, ki jih NLB razvršča po posameznih časovnih žepkih. Pri tem upošteva pozicije po posameznih valutah, prilagojene kreditnemu tveganju. NLB je v bančno knjigo uvrstila tudi obrestno občutljive postavke brez zapadlosti (vpogledni depoziti, katerih stabilni del se razporedi po časovnih žepkih na podlagi modela, ki ga je potrdil regulator). Pomemben del upravljanja obrestnih tveganj je tudi upravljanje portfelja dolžniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi. Primarni namen portfelja je vzdrževanje likvidnostnih rezerv, vendar pa s tem NLB zagotavlja tudi večjo stabilizacijo obrestne marže.

Pri upravljanju obrestnih tveganj NLB upošteva različne omejitve dopustne izpostavljenosti obrestnemu tveganju (omejitev odprtosti pozicij po posameznih časovnih žepkih, modificirano trajanje, limit BPV, obrestna marža). Z metodo BPV (»Basis Point Value«) NLB oceni spremembo tržne vrednosti pozicije bančne knjige kot posledico vzporednega premika krivulje donosnosti. Analizo občutljivosti izvaja po posameznih segmentih bančne knjige in tudi na ravni celotne bančne knjige, kjer so zajeti vsi posli po vseh valutah s prilagoditvijo kreditnemu tveganju. Hkrati se v NLB pripravljajo izračuni vpliva spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke.

Osnovni način upravljanja izpostavljenosti obrestnemu tveganju v bančni knjigi je upravljanje bilančnih postavk. Strategije, ki predvidevajo ustrezne prilagoditve bilančnih postavk, se obravnavajo in sprejemajo na izvršni ravni NLB oziroma jih sprejema odbor za upravljanje bilance banke. Če upravljanje izpostavljenosti z bilančnimi postavkami ni mogoče, NLB obrestno tveganje upravlja tako, da sklepa naslednje izvedene finančne instrumente:

obrestne zamenjave;
obrestne zamenjave čez noč;
navzkrižne obrestne zamenjave;
dogovore o terminski obrestni meri.

Upravljanje obrestne izpostavljenosti v NLB Skupini ne poteka na konsolidirani ravni, vendar NLB redno spremlja izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine skladno s sprejetimi Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, kjer so opredeljene usmeritve, ki zagotavljajo učinkovit in hkrati poenoten pristop bančne skupine k upravljanju obrestnega tveganja.

NLB Skupina spremlja obrestno tveganje v bančni knjigi z ekonomskega in dohodkovnega vidika. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se v NLB spremlja in upravlja tedensko, na ravni NLB Skupine pa mesečno. Merjenje tveganja se spremlja po metodologiji obrestnih razmikov, analizi občutljivosti na podlagi metode BPV, občutljivost neto obrestnih prihodkov in s tem povezanih limitov. Svoje usmeritve glede omejevanja in upravljanja obrestnih tveganj v posameznih članicah NLB Skupine sporoča v okviru usmeritev odbora za upravljanje bilance NLB Skupine in sodelovanja (članstva) v lokalnih odborih za upravljanje bilance teh bank. Poleg predpisanega scenarija o paralelni spremembi tržnih obrestnih mer za 200 bazičnih točk, NLB Skupina izračunava tudi preostale relevantne stresne scenarije.

Obrestno tveganje v bančni knjigi se meri, za obrestno občutljiva sredstva in obveznosti, brez slabih posojil. Pri merjenju in upravljanju tveganja upoštevamo predpostavke glede vpoglednih depozitov skladno z veljavno regulativo. Banka redno spremlja učinke predčasnih poplačil kreditov in razvezav depozitov na izpostavljenost obrestnemu tveganju ter rezultate vključuje v stresne scenarije. Poleg omenjenih predpostavk, banka v merjenje in upravljanje obrestnega tveganja vključuje tudi preostale ustrezne predpostavke.

a) Analiza finančnih instrumentov glede na izpostavljenost obrestnemu tveganju

Prikazane so knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov, razvrščene glede na preostalo obdobje, v katerem se skladno s pogodbo spremeni obrestna mera oziroma finančni instrument zapade.

	v tisoč EUR NLB Skupina
31. 12. 2016	Skupaj	Neobre stovano	Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.299.014	450.644	848.370	848.370	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.699	6	87.693	19.220	49.085	9.168	10.220	-
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	6.694	5.960	734	-	-	-	734	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.072.153	73.620	1.998.533	110.145	267.093	494.924	759.436	366.935
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	217	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	85.315	-	-	1.891	-	83.424
- krediti bankam	435.537	7	435.530	114.962	42.138	276.794	1.636	-
- krediti strankam, ki niso banke	6.912.067	54.612	6.857.455	1.816.432	1.387.083	2.524.693	840.204	289.043
- druga finančna sredstva	61.014	61.014	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449	-	611.449	37.691	63.047	16.866	264.360	229.485
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	678	678	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	11.571.837	646.758	10.925.079	2.946.820	1.808.446	3.324.336	1.876.590	968.887
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.791	-	18.791	18.791	-	-	-	-
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	2.011	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	29.024	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	42.334	332	42.002	41.439	563	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	371.769	-	371.769	6.779	134.777	203.215	26.381	617
- depoziti strank, ki niso banke	9.437.147	61.672	9.375.475	7.035.752	572.913	1.342.213	417.065	7.532
- krediti strank, ki niso banke	83.619	-	83.619	1.298	8.769	26.878	40.966	5.708
- izdani vrednostni papirji	277.726	-	277.726	-	-	277.726	-	-
- podrejene obveznosti	27.145	-	27.145	200	11.938	15.007	-	-
- druge finančne obveznosti	110.295	110.295	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	10.399.861	203.334	10.196.527	7.104.259	728.960	1.865.039	484.412	13.857
Neto obrestna izpostavljenost				(4.157.439)	1.079.486	1.459.297	1.392.178	955.030

				NLB Skupina
31. 12. 2015	Skupaj	Neobre	stovano Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.161.983	505.720	656.263	656.263	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	267.413	10	267.403	40.184	32.940	194.278	1	-
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	7.595	4.913	2.682	1.929	-	-	753	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.737.191	75.462	1.661.729	140.587	110.575	293.237	809.994	307.336
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.083	1.083	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	394.579	-	394.579	-	-	311.466	-	83.113
- krediti bankam	431.775	25	431.750	61.550	46.699	322.784	717	-
- krediti strankam, ki niso banke	6.693.621	51.431	6.642.190	1.969.369	1.345.506	2.463.505	662.116	201.694
- druga finančna sredstva	69.521	69.521	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	565.535	-	565.535	46.620	17.440	51.696	263.554	186.225
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	741	741	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	11.331.037	708.906	10.622.131	2.916.502	1.553.160	3.636.966	1.737.135	778.368
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	29.920	-	29.920	29.920	-	-	-	-
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	4.912	4.912	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	33.842	33.842	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	57.982	60	57.922	56.986	-	722	214	-
- krediti bank in centralnih bank	571.029	-	571.029	5.517	176.629	349.694	36.254	2.935
- depoziti strank, ki niso banke	9.020.666	79.603	8.941.063	6.244.768	666.622	1.563.576	428.403	37.694
- krediti strank, ki niso banke	100.267	-	100.267	1.323	3.019	21.284	46.637	28.004
- izdani vrednostni papirji	304.962	-	304.962	-	-	29.917	275.045	-
- podrejene obveznosti	27.340	-	27.340	-	12.219	15.121	-	-
- druge finančne obveznosti	75.307	75.307	-	-	-	-	-	-

Skupaj finančne obveznosti 10.226.227 193.724 10.032.503 6.338.514 858.489 1.980.314 786.553 68.633

Neto obrestna izpostavljenost (3.422.012) 694.671 1.656.652 950.582 709.735

v tisoč EUR

	NLB
31. 12. 2016	Skupaj	Neobre stovano	Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih pri bankah in centralnih bankah	617.039	128.519	488.520	488.520	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.693	-	87.693	19.220	49.085	9.168	10.220	-
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	2.011	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.594.094	67.307	1.526.787	27.709	195.730	371.601	569.219	362.528
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	217	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	85.315	-	85.315	-	-	1.891	-	83.424
- krediti bankam	408.056	7	408.049	77.061	28.596	302.392	-	-
- krediti strankam, ki niso banke	4.843.594	43.021	4.800.573	1.422.972	1.316.675	1.682.375	227.870	150.681
- druga finančna sredstva	36.151	36.151	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449	-	611.449	37.691	63.047	16.866	264.360	229.485
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	678	678	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	8.286.297	277.911	8.008.386	2.073.173	1.653.133	2.384.293	1.071.669	826.118
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.787	-	18.787	18.787	-	-	-	-
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	2.011	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	29.024	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	74.977	-	74.977	74.977	-	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	338.467	-	338.467	4.708	133.117	186.846	13.796	-
- depoziti strank, ki niso banke	6.615.390	-	6.615.390	5.281.645	408.851	744.327	174.193	6.374
- krediti strank, ki niso banke	4.274	-	4.274	-	-	-	4.265	9
- izdani vrednostni papirji	277.726	-	277.726	-	-	277.726	-	-
- druge finančne obveznosti	68.784	68.784	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	7.429.440	99.819	7.329.621	5.380.117	541.968	1.208.899	192.254	6.383
Neto obrestna izpostavljenost				(3.306.944)	1.111.165	1.175.394	879.415	819.735

	NLB
31. 12. 2015	Skupaj	Neobre stovano	Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih pri bankah in centralnih bankah	496.806	128.682	368.124	368.124	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	267.880	10	267.870	40.651	32.940	194.278	1	-
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	4.913	4.913	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.248.359	70.412	1.177.947	39.489	60.220	184.845	590.844	302.549
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.083	1.083	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	394.579	-	394.579	-	-	311.466	-	83.113
- krediti bankam	345.207	10	345.197	20.507	23.904	300.626	160	-
- krediti strankam, ki niso banke	4.826.139	41.199	4.784.940	1.595.772	1.263.047	1.659.100	178.044	88.977
- druga finančna sredstva	48.944	48.944	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	565.535	-	565.535	46.620	17.440	51.696	263.554	186.225
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	741	741	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	8.200.186	295.994	7.904.192	2.111.163	1.397.551	2.702.011	1.032.603	660.864
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	29.909	-	29.909	29.909	-	-	-	-
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	4.912	4.912	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	33.842	33.842	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	96.736	-	96.736	96.731	-	5	-	-
- krediti bank in centralnih bank	519.926	-	519.926	1.821	174.298	327.414	14.853	1.540
- depoziti strank, ki niso banke	6.293.339	-	6.293.339	4.719.557	505.119	865.732	191.889	11.042
- krediti strank, ki niso banke	16.168	-	16.168	-	-	10.009	6.149	10
- izdani vrednostni papirji	304.962	-	304.962	-	-	29.917	275.045	-
- druge finančne obveznosti	47.346	47.346	-	-	-	-	-	-

Skupaj finančne obveznosti 7.347.140 86.100 7.261.040 4.848.018 679.417 1.233.077 487.936 12.592

Neto obrestna izpostavljenost (2.736.855) 718.134 1.468.934 544.667 648.272

v tisoč EUR

296

b) Analiza dohodkovnega in ekonomskega vidika obrestnega tveganja

Analiza občutljivosti obrestnih prihodkov predpostavlja premik obrestnih mer v višini 50 bazičnih točk v kratkoročnem obdobju, ob predpostavki, da naložbe oziroma pozicije ostanejo nespremenjene. Ocena vpliva spremembe obrestne mere za 50 bazičnih točk na višino neto obrestnih prihodkov za pozicijo bančne knjige:

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
2016	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Občutljivost neto obrestnih prihodkov
EUR	12.009	11.154	13.121	12.025	11.155	12.699
USD	417	319	507	311	182	407
CHF	161	78	247	166	83	248
Drugo	1.238	1.058	1.390	45	31	50

		NLB Skupina		NLB
2015	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Občutljivost neto obrestnih prihodkov
EUR	11.788	10.481	12.763	11.408	10.247	12.316
USD	120	9	296	107	13	212
CHF	282	95	608	171	68	277
Drugo	1.112	1.000	1.310	47	36	61

Vrednosti v preglednici so bile izračunane na podlagi mesečnih izračunov kratkoročnih obrestnih razmikov, kjer aplicirani vzporedni premik krivulje donosnosti za 50 bazičnih točk za banko pomeni zmeren in verjeten scenarij. »Povprečna vrednost« je aritmetično povprečje mesečnih izračunov vrednosti, »visoka vrednost« in »nizka vrednost« pa so minimalne in maksimalne vrednosti, izračunane v navedenem obdobju.

Metoda BPV (»Basis Point Value«) je mera občutljivosti vrednosti finančnih instrumentov za tržne obrestne mere, to je spremembo zahtevane donosnosti. Na podlagi metode ocenimo, za koliko bi se spremenila vrednost pozicije, če bi se tržne obrestne mere spremenile za +/- 200 bazičnih točk. Pri omenjeni metodi predpostavljamo vzporeden premik krivulje donosnosti. Vrednost bazične točke BPV je mera spremembe tržne vrednosti pozicije ob predvideni spremembi tržnih obrestnih mer za določeno število bazičnih točk in je izražena v denarnih enotah. V banki tedensko izračunavamo absolutno vrednost potencialnih negativnih ekonomskih učinkov, ki bi izhajali iz vzporednega premika obrestne mere za 200 bazičnih točk.

<-- PDF CHUNK SEPARATOR -->

Ocena vpliva spremembe obrestne mere za 200 bazičnih točk na ekonomske vrednosti pozicije bančne knjige:

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
2016	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV	162.224	145.727	198.017	120.515	105.469	153.501
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV kot % od kapitala	12,59 %	11,36 %	14,82 %	10,60 %	9,29 %	13,48 %

		NLB Skupina			v tisoč EUR NLB
2015	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV	134.423	127.415	146.900	103.878	89.619	115.005
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV kot % od kapitala	10,80 %	10,24 %	11,79 %	9,27 %	7,90 %	10,39 %

Vrednosti v preglednici so bile izračunane na podlagi tedenskih (za NLB) oziroma mesečnih (na ravni NLB Skupine) izračunov obrestnih razmikov, kjer apliciramo vzporedni premik krivulje donosnosti za 200 bazičnih točk. »Povprečna vrednost« je aritmetično povprečje tedenskih izračunov vrednosti, »visoka vrednost« in »nizka vrednost« pa so minimalne in maksimalne vrednosti, izračunane v navedenem obdobju. Izračun ne upošteva razporeditve stabilnega dela vpoglednih depozitov.

Izpostavljenost obrestnim tveganjem je v glavnem izhajala iz portfelja prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi, ki predstavljajo vir likvidnosti. Kot posledica nizkih oziroma negativnih obrestnih mer je v letu 2016 narasla tudi izpostavljenost iz portfelja dolgoročnih stanovanjskih kreditov s fiksno obrestno mero. Dolgoročne obrestne pozicije preostalih članic NLB Skupine, od koder izvira glavnina njihovega obrestnega tveganja z ekonomskega vidika, izhaja zlasti iz portfelja dolgoročnih nepremičninskih kreditov s fiksno obrestno mero.

7.2.4. Upravljanje tveganja spremembe cen za portfelj lastniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi

V okviru Strategije poslovanja s finančnimi instrumenti v NLB Skupini so na področju investicijskega bančništva pripravljene usmeritve za članice NLB Skupine z namenom učinkovitega upravljanja tveganj, ki pri tem nastajajo. Odvisnim družbam ni dovoljeno trgovati z lastniškimi vrednostnimi papirji, izvajajo se le aktivnosti borznega posredovanja. Glavnina velikosti portfelja lastniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi izhaja iz pozicij NLB, poleg tega manjše pozicije izkazujejo tudi nekatere članice NLB Skupine.

Za naložbe v lastniške vrednostne papirje je NLB sprejela politike upravljanja naložb, ki sta jih potrdila uprava in nadzorni svet. Politike se nanašajo na dovoljeno sestavo naložb v portfelju, njihovo razpršitev, spremljanje in upravljanje tveganj. Za spremljanje in merjenje tveganja delniškega portfelja uporablja NLB poleg standardizirane metodologije tudi notranji model, prilagojen zahtevam baselskih standardov.

Knjigovodska vrednost portfelja lastniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi v NLB Skupini in NLB je prikazana v pojasnilu 5.4.

7.3. Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da banka pravočasno ne poravna vseh svojih plačilnih obveznosti, kot tudi tveganje, da banka ne financira rasti svoje aktive v določenem trenutku oziroma po ugodni ceni.

Toleranca do likvidnostnega tveganja je v NLB Skupini nizka, zato NLB Skupina skladno s strateškimi usmeritvami vedno zagotavlja ustrezno raven likvidnosti za potrebe izpolnjevanja svojih kratkoročnih obveznosti, tudi ob uresničitvi katerega izmed opredeljenih stresnih scenarijev. Banka meri in upravlja likvidnostno tveganje v treh korakih:

trenutna izpostavljenost in izpolnjevanje limitov;
pogled naprej in stresno testiranje;
likvidnost v izjemnih okoliščinah.

Celovita ocena likvidnostne pozicije NLB Skupine je ocenjena skozi interni proces ocenjevanja ustreznosti likvidnostni (ILAAP), ki se opravi vsaj enkrat letno za NLB Skupino in vključuje jasno formalno izjavo o ustreznosti likvidnosti banke ter je podprta z analizo ILAAP zaključkov. NLB Skupina vzdržuje velik obseg likvidnostnih rezerv v obliki zelo kakovostnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki omogočajo refinanciranje pri ECB ali na medbančnem trgu. V danih razmerah poskuša NLB Skupina v čim večji meri slediti tudi dolgoročnemu trendu razpršitve tveganj, tako na strani virov kot naložb. NLB Skupina tekoče preverja odpornost proti likvidnostnemu tveganju z likvidnostnimi stresnimi scenariji, na podlagi katerih spremlja odlive in razpoložljivost likvidnostnih rezerv v različnih stresnih situacijah. Poleg tega posebno pozornost namenja tudi izpolnjevanju likvidnostne zakonodaje (direktiva CRR/CRD), ki vključuje spremljanje in poročanje kazalnika likvidnostnega kritja (LCR) skladno z Delegiranim aktom (DA) in kazalnika stabilnega financiranja (NSFR) ter doseganju njunih predpisanih vrednosti. To vključuje tudi spremljanje in poročanje dodatnih likvidnostnih poročil (ALMM) na ravni banke ter na konsolidirani ravni. Skladno z zakonodajo EU (CRR) NLB Skupina redno spremlja in četrtletno poroča regulatorju o zastavljenih sredstvih (AE). Povečanje obsega zastavljenih sredstev povečuje likvidnostno tveganje in tveganje financiranja, saj ima banka manj prostih sredstev, ki jih lahko uporabi kot likvidne rezerve za pokrivanje nepričakovanih likvidnostnih potreb.

NLB mesečno pripravlja statične likvidnostne razmike po preostali zapadlosti in dinamične projekcije likvidnosti ob upoštevanju različnih scenarijev prilivov in odlivov, da zagotavlja ustrezen nadzor likvidnosti pri posamezni članici NLB Skupine.

NLB upravlja likvidnost na dnevni ravni (upravljanje likvidnosti v obdobju enega dne), za nekaj dni oziroma tednov vnaprej, na podlagi spremljanja in načrtovanja denarnih tokov. Upravljanje likvidnosti na operativni ravni poteka v NLB Skupini decentralizirano, vsaka članica NLB Skupine je odgovorna za svoj likvidnostni položaj, pri čemer izvaja naslednje dejavnosti:

upravlja likvidnost znotraj enega dne;
spremlja in načrtuje denarne tokove;
spremlja in zagotavlja izpolnjevanje regulative centralne banke s področja likvidnosti;
sprejema poslovne odločitve;
oblikuje in upravlja portfelj likvidnostnih rezerv;
izvaja likvidnostne strese teste za določitev likvidnostnih potreb za nemoteno delovanje plačilnih sistemov v stresnih okoliščinah.

Banka upošteva značilnosti za poravnavo plačil pri aktivnem upravljanju likvidnosti znotraj enega dne, da zagotovi pravočasno poravnavo zapadlih obveznosti ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja plačilnega prometa in izrednih likvidnostnih razmer.

NLB Skupina ima opredeljen načrt upravljanja likvidnosti v izjemnih okoliščinah, ki postavlja smernice in načrt dejavnosti za prepoznavanje težav, iskanje rešitev in ravnanje v izjemnih okoliščinah ter vzpostavitev sistema upravljanja likvidnosti, ki zagotavlja ohranjanje likvidnosti NLB Skupine ter varovanje poslovnih interesov komitentov in lastnikov banke.

Upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini je decentralizirano in pod strogim nadzorom NLB kot matične banke. Standardizirano poročanje matični banki s strani vseh članic skupine se izvaja mesečno, Sektor za tveganja pa izdaja smernice in določa minimalne standarde za članice NLB Skupine glede likvidnostnega tveganja v dokumentu Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. Decentralizacija upravljanja likvidnostnega tveganja pomeni, da mora vsaka članica sama zagotoviti likvidnost z zbiranjem potrebnih virov financiranja ter poskrbeti za njihovo ustrezno razpršenost in ročnost, ob tem pa upravljati likvidne rezerve in izpolnjevati zahteve regulatorja. Izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine likvidnostnemu tveganju se redno spremlja in poroča na Odboru za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO NLB Skupine).

Spremljanje in upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini in njenih članicah ima naslednje cilje:

zagotavljati zadostna likvidna sredstva;
minimizirati stroške vzdrževanja likvidnosti;
optimizirati stanje likvidnostnih rezerv;
zagotavljati ustrezno raven likvidnosti za različne primere in stopnje stresnih položajev;
predvidevati nastop izrednih okoliščin oziroma kriznih razmer in izvajati sprejete krizne načrte, če se pojavijo izredne okoliščine;
priprava dinamičnih projekcij likvidnosti z upoštevanjem več scenarijev denarnih tokov banke;
priprava predlogov za vzpostavitev dodatnega finančnega premoženja za zavarovano financiranje.

a) Upravljanje likvidnostnih rezerv v NLB Skupini

NLB Skupina ima za pokrivanje zapadlih in potencialnih obveznosti na razpolago likvidnostne rezerve, pri čemer morajo biti te na voljo v zelo kratkem časovnem obdobju. Likvidnostne rezerve sestavljajo gotovina, sredstva na poravnalnem računu pri centralni banki, vpogledne in kratkoročne vloge pri bankah, dolžniški vrednostni papirji in posojila, primerna za zavarovanje terjatev Evrosistema, na podlagi katerih lahko banka v vsakem trenutku pride do potrebne likvidnosti. Razpoložljive likvidnostne rezerve so likvidnostne rezerve, zmanjšane za obvezno rezervo, nujen obseg stanj za nemoteno delovanje plačilnega prometa, zastavljeni vrednostni papirji in bančna posojila za različne namene (zavarovano financiranje).

Struktura likvidnostnih rezerv je prikazana v naslednji preglednici.

Struktura likvidnostnih rezerv

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Likvidnostne rezerve
Denar v blagajni, sredstva pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah	1.299.014	1.161.983	617.039	496.806
Naložbe pri bankah	433.883	427.195	387.599	315.016
Vrednostni papirji trgovalne knjige	68.757	237.362	68.757	237.362
Vrednostni papirji bančne knjige	2.695.297	2.621.843	2.223.551	2.138.061
ECB primerna posojila	849.080	799.757	849.080	799.757
Skupaj likvidnostne naložbe	5.346.031	5.248.140	4.146.026	3.987.002
Zastavljene likvidnostne rezerve	489.775	588.333	161.786	345.398
Razpoložljive likvidnostne rezerve	4.856.256	4.659.807	3.984.240	3.641.604

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige na ravni NLB Skupine je sestavljen iz 75,8 % državnih vrednostnih papirjev (31. december 2015: 87,5 %) in 24,2 % vrednostnih papirjev finančnih institucij (31. december 2015: 12,5 %). Na dan 15. december 2016 je zapadla še druga od dveh obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v višini 309 mio EUR, ki smo ju prejeli leta 2013 in sta imeli državno garancijo.

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige je namenjen sočasnemu zagotavljanju likvidnosti, stabilizaciji obrestne marže in upravljanju obrestnega tveganja banke. Pri upravljanju portfelja NLB Skupina upošteva konservativna načela poslovanja, še zlasti glede sestave portfelja po boniteti in sektorju izdajateljev. Okvir za upravljanje vrednostnih papirjev bančne knjige sta Politika upravljanja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige v Sektorju finančnih trgov in Politika upravljanja domačih (slovenskih) podjetniških dolžniških vrednostnih papirjev v organizacijski enoti Poslovanje s ključnimi komitenti, kjer so jasno opredeljeni cilji in značilnosti portfelja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige.

Med ECB primerna posojila so vključena vsa posojila, ki izpolnjujejo visoka merila ECB; za domača posojila so ta merila določena v Splošnih pogojih o izvajanju okvira denarne politike (4. del) Banke Slovenije. NLB je v okviru NLB Skupine edina članica, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med primerne nasprotne stranke Evrosistema. Zaradi tega se med likvidnostne rezerve štejejo navedena ECB primerna posojila.

NLB ima zastavljene likvidnostne rezerve za različne namene, največji del zastavljenih likvidnostnih rezerv obsegajo ECB primerna posojila in vrednostni papirji za zavarovano financiranje pri ECB. Članice NLB Skupine decentralizirano upravljajo lastne likvidnostne rezerve, skladno z lokalno likvidnostno regulativo in veljavnimi politikami NLB Skupine.

b) Obremenjena/prosta sredstva banke

								v tisoč EUR
2016		NLB Skupina				NLB
	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev
Vloge na vpogled	-	-	1.038.402	-	-	-	488.520	-
Lastniški vrednostni papirji	-	-	79.580	79.580	-	-	69.318	69.318
Dolžniški vrednostni papirji	94.340	102.049	2.670.448	2.712.588	94.340	102.049	2.197.968	2.243.792
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	44.557	-	7.364.061	-	37.987	-	5.249.814	-
Druga sredstva	-	-	747.623	-	-	-	640.019	-
Skupaj	138.897		11.900.114		132.327		8.645.639

v tisoč EUR

2015		NLB Skupina				NLB
	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev
Vloge na vpogled	-	-	933.827	-	-	-	368.124	-
Lastniški vrednostni papirji	-	-	82.314	82.314	-	-	75.335	75.335
Dolžniški vrednostni papirji	158.700	166.533	2.701.258	2.755.369	158.700	166.533	2.216.723	2.270.834
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	169.180	-	7.025.737	-	169.180	-	5.051.110	-
Druga sredstva	-	-	750.599	-	-	-	667.613	-
Skupaj	327.880		11.493.735		327.880		8.378.905

c) Prejeto zavarovanje

Nominalna vrednost prejetega zavarovanja ali lastnih izdanih obveznic, ki niso razpoložljivi za zastavo je prikazana v preglednici spodaj:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2016	2015	2016	2015
Lastniški vrednostni papirji	174.680	168.393	161.636	150.419
Dolžniški vrednostni papirji	-	106	-	46
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	127.851	148.303	39.846	50.627
Druga sredstva	7.380.987	8.016.021	3.755.558	4.222.727
Skupaj	7.683.518	8.332.823	3.957.040	4.423.819

NLB Skupina oziroma NLB nima prejetih zavarovanj ali lastnih izdanih obveznic, ki so na voljo za zastavo.

d) Obremenjena sredstva/prejeto zavarovanje in povezane obveznosti

		NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
	2016		2015		2016		2015
	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje
Izvedeni finančni instrumenti	35.755	37.987	32.519	29.087	35.755	37.987	32.519	29.087
Depoziti in posojila	5.099.974	94.340	4.899.112	298.793	5.099.974	94.340	4.899.112	298.793
Drugi viri obremenitve	6.570	6.570	-	-	-	-	-	-
Skupaj	5.142.299	138.897	4.931.631	327.880	5.135.729	132.327	4.931.631	327.880

NLB Skupina in NLB po stanju 31. decembra 2016 izkazujeta velik delež razpoložljivih likvidnih sredstev, ki so prosta oziroma niso zastavljena. Stanje zastavljenih sredstev na ravni NLB Skupine znaša 138.9 mio EUR in se nanaša zlasti na zahteve iz jamstvene sheme za prejete vloge, preostali del pa iz naslova najetega zavarovanega financiranja s strani mednarodnih finančnih organizacij. Zaradi zelo dobre likvidnostne pozicije je NLB v januarju 2017 predčasno poplačala zavarovano financiranje, zato so se zastavljena sredstva še dodatno znižala.

Razliko med zastavljenimi likvidnimi rezervami in zastavljenimi sredstvi predstavlja depozit, ki ga ja banka zastavila za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti skladno s pogodbami CSA. Omenjeni depozit ni vključen med likvidne rezerve. Druge vire obremenitev predstavljajo plasirani depoziti kot del zavarovanja za izdane protigarancije.

e) Denarni tokovi iz neizvedenih finančnih instrumentov

Spodnji preglednici prikazujeta pogodbene denarne tokove iz neizvedenih finančnih instrumentov glede na preostalo zapadlost ob koncu leta. Razkriti so pogodbeni nediskontirani denarni zneski, določeni na podlagi tržnih tečajev, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja.

31. 12. 2016	v tisoč EUR NLB Skupina
	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	1.457	554	-	2.011
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	41.947	167	-	222	-	42.336
- krediti bank in centralnih bank	4.984	7.015	172.540	137.280	56.492	378.311
- depoziti strank, ki niso banke	6.912.469	461.621	1.349.330	704.753	59.223	9.487.396
- krediti strank, ki niso banke	1.343	3.276	10.960	45.228	30.170	90.977
- izdani vrednostni papirji	-	-	282.348	-	-	282.348
- podrejene obveznosti	-	532	2.193	23.569	12.013	38.307
- druge finančne obveznosti	98.829	3.522	7.668	276	-	110.295
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	511.700	185.749	402.635	242.572	91.378	1.434.034
Storitvene garancije	17.217	38.617	103.531	191.815	65.970	417.150
Skupaj	7.588.489	700.499	2.332.662	1.346.269	315.246	12.283.165
Skupaj finančna sredstva	2.422.252	744.482	2.308.621	4.488.567	2.782.468	12.746.390

v tisoč EUR

	NLB Skupina
31. 12. 2015	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	1.390	1.460	2.062	-	4.912
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	57.046	-	738	214	-	57.998
- krediti bank in centralnih bank	3.189	21.433	166.225	310.960	83.358	585.165
- depoziti strank, ki niso banke	6.198.264	590.519	1.519.765	712.502	55.571	9.076.621
- krediti strank, ki niso banke	1.346	3.119	21.493	47.840	28.077	101.875
- izdani vrednostni papirji	-	-	35.409	282.986	-	318.395
- podrejene obveznosti	-	597	1.524	17.772	18.341	38.234
- druge finančne obveznosti	60.622	5.620	4.291	4.774	-	75.307
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	518.261	170.080	444.414	217.214	135.749	1.485.718
Storitvene garancije	14.718	41.207	107.763	196.183	72.913	432.784
Skupaj	6.853.446	833.965	2.303.082	1.792.507	394.009	12.177.009
Skupaj finančna sredstva	2.446.251	554.541	2.538.232	4.358.254	2.610.207	12.507.485

	NLB
31. 12. 2016	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	1.457	554	-	2.011
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	74.977	-	-	-	-	74.977
- krediti bank in centralnih bank	3.173	5.211	161.423	118.333	55.868	344.008
- depoziti strank, ki niso banke	5.205.105	314.863	780.567	270.662	55.392	6.626.589
- krediti strank, ki niso banke	-	-	-	4.265	9	4.274
- izdani vrednostni papirji	-	-	282.348	-	-	282.348
- druge finančne obveznosti	65.854	2.930	-	-	-	68.784
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	437.335	165.656	274.160	166.079	31.489	1.074.719
Storitvene garancije	14.225	32.702	83.194	171.579	43.740	345.440
Skupaj	5.800.669	521.362	1.583.149	731.472	186.498	8.823.150
Skupaj finančna sredstva	1.250.372	534.380	1.614.007	3.317.296	2.248.475	8.964.530

	v tisoč EUR NLB
31. 12. 2015
	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	1.390	1.460	2.062	-	4.912
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	96.732	-	5	-	-	96.737
- krediti bank in centralnih bank	173	19.361	151.090	279.229	81.949	531.802
- depoziti strank, ki niso banke	4.640.241	412.545	912.190	298.736	47.663	6.311.375
- krediti strank, ki niso banke	-	-	10.019	6.149	10	16.178
- izdani vrednostni papirji	-	-	35.409	282.986	-	318.395
- druge finančne obveznosti	42.098	5.248	-	-	-	47.346
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	472.311	126.881	317.253	155.197	69.614	1.141.256
Storitvene garancije	12.771	32.335	86.952	181.766	59.065	372.889
Skupaj	5.264.326	597.760	1.514.378	1.206.125	258.301	8.840.890
Skupaj finančna sredstva	1.291.636	349.793	1.872.826	3.350.224	2.048.505	8.912.984

Pri ugotavljanju razmika med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi v razredu ročnosti do enega meseca je treba upoštevati dejstvo, da so med finančne obveznosti vključene vpogledne vloge v celotnem znesku, medtem ko NLB pri izpolnjevanju regulative centralne banke lahko pri izračunu likvidnostne pozicije upošteva vpogledne vloge z utežjo stabilnosti 60 %. NLB Skupina oziroma NLB je za zagotavljanje likvidnosti že v preteklih letih s svojim pristopom k sprejemanju tveganj oblikovala velik obseg zelo kakovostnih likvidnih naložb, večinoma v obliki državnih vrednostnih papirjev in izbranih kreditov, ki sodijo med primerno finančno premoženje po merilih ECB.

Finančne in pogojne obveznosti so prikazane v časovnih žepkih glede na preostale pogodbene zapadlosti.

f) Analiza izkaza finančnega položaja po preostali zapadlosti

	v tisoč EUR NLB Skupina
31. 12. 2016	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.299.014	-	-	-	-	1.299.014
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	19.226	49.085	9.168	10.220	-	87.699
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	3.949	-	-	734	2.011	6.694
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	200.080	243.215	454.698	735.882	438.278	2.072.153
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	-	-	-	-	217
Krediti in terjatve						-
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	1.891	-	83.424	85.315
- krediti bankam	115.030	42.157	276.758	1.592	-	435.537
- krediti strankam, ki niso banke	682.223	301.455	1.372.325	2.858.422	1.697.642	6.912.067
- druga finančna sredstva	58.801	281	1.460	472	-	61.014
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	4.471	63.056	17.200	297.206	229.516	611.449
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	164	-	-	180	334	678
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	-	4.263	-	-	4.263
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	23.368	173.481	196.849
Naložbene nepremičnine	-	-	-	43.999	39.664	83.663
Neopredmetena sredstva	-	-	-	10.818	23.152	33.970
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	240	-	43.008	43.248
Terjatve za davek iz dohodka	490	244	2.124	30	-	2.888
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	7.553	182	7.735
Druga sredstva	40.419	655	23.257	27.314	2.913	94.558
Skupaj sredstva	2.424.084	700.148	2.163.384	4.017.790	2.733.605	12.039.011
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.791	-	-	-	-	18.791
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	1.457	554	-	2.011
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	-	-	-	-	29.024
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	41.947	165	-	222	-	42.334
- krediti bank in centralnih bank	4.855	6.920	171.008	133.715	55.271	371.769
- depoziti strank, ki niso banke	6.909.677	456.725	1.331.996	681.072	57.677	9.437.147
- krediti strank, ki niso banke	1.298	2.987	9.868	41.616	27.850	83.619
- izdani vrednostni papirji	-	-	277.726	-	-	277.726
- podrejene obveznosti	-	166	177	16.938	9.864	27.145
- druge finančne obveznosti	98.829	3.522	7.668	276	-	110.295
Rezervacije	912	827	35.886	62.474	815	100.914
Obveznosti za davek iz dohodka	1.522	284	1.340	-	-	3.146
Obveznosti za odloženi davek	-	-	-	614	113	727
Druge obveznosti	6.975	152	1.093	483	-	8.703
Skupaj obveznosti	7.113.830	471.748	1.838.219	937.964	151.590	10.513.351
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	476.421	114.272	273.914	173.064	64.082	1.101.753
Storitvene garancije	17.217	38.617	103.531	191.815	65.969	417.149
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	7.607.468	624.637	2.215.664	1.302.843	281.641	12.032.253

	NLB Skupina
31. 12. 2015	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.161.983	-	-	-	-	1.161.983
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	39.191	32.940	194.278	994	10	267.413
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	1.929	-	-	753	4.913	7.595
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	209.965	105.128	293.249	750.640	378.209	1.737.191
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.083	-	-	-	-	1.083
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	311.466	-	83.113	394.579
- krediti bankam	61.556	45.394	322.216	2.609	-	431.775
- krediti strankam, ki niso banke	900.979	305.796	1.159.058	2.691.095	1.636.693	6.693.621
- druga finančna sredstva	52.531	705	822	15.463	-	69.521
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	7.573	17.440	57.916	296.381	186.225	565.535
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	-	187	-	-	554	741
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	-	4.629	-	-	4.629
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	20.835	186.895	207.730
Naložbene nepremičnine	-	-	-	90.598	2.915	93.513
Neopredmetena sredstva	-	-	-	12.819	26.508	39.327
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	294	39.402	39.696
Terjatve za davek iz dohodka	423	475	31	-	-	929
Terjatve za odloženi davek	-	-	4.876	4.524	-	9.400
Druga sredstva	32.988	2.461	46.815	10.100	2.990	95.354
Skupaj sredstva	2.470.201	510.526	2.395.356	3.897.105	2.548.427	11.821.615
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	29.920	-	-	-	-	29.920
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	1.390	1.460	2.062	-	4.912
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	33.842	-	-	-	-	33.842
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	57.045	-	723	214	-	57.982
- krediti bank in centralnih bank	3.050	21.047	163.144	303.381	80.407	571.029
- depoziti strank, ki niso banke	6.194.532	584.268	1.497.562	690.395	53.909	9.020.666
- krediti strank, ki niso banke	1.303	3.020	21.124	46.828	27.992	100.267
- izdani vrednostni papirji	-	-	29.917	275.045	-	304.962
- podrejene obveznosti	-	212	33	12.184	14.911	27.340
- druge finančne obveznosti	60.622	5.620	4.291	4.774	-	75.307
Rezervacije	616	240	34.330	86.006	1.447	122.639
Obveznosti za davek iz dohodka	-	512	7.002	-	-	7.514
Obveznosti za odloženi davek	-	-	251	62	-	313
Druge obveznosti	11.234	480	1.750	1.075	-	14.539
Skupaj obveznosti	6.392.164	616.789	1.761.587	1.422.026	178.666	10.371.232
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	518.261	170.080	444.414	217.214	135.749	1.485.718
Storitvene garancije	14.718	41.207	107.763	196.183	72.913	432.784

Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti 6.925.143 828.076 2.313.764 1.835.423 387.328 12.289.734

	NLB
31. 12. 2016	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	617.039	-	-	-	-	617.039
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	19.220	49.085	9.168	10.220	-	87.693
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	-	-	2.011	2.011
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	27.709	195.730	371.601	569.219	429.835	1.594.094
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	-	-	-	-	217
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	1.891	-	83.424	85.315
- krediti bankam	76.786	28.708	289.795	1.816	10.951	408.056
- krediti strankam, ki niso banke	481.337	177.014	832.452	2.080.704	1.272.087	4.843.594
- druga finančna sredstva	35.400	29	492	230	-	36.151
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	4.471	63.056	17.200	297.206	229.516	611.449
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	164	-	-	180	334	678
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	-	1.788	-	-	1.788
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	16.588	73.908	90.496
Naložbene nepremičnine	-	-	-	8.151	-	8.151
Neopredmetena sredstva	-	-	-	9.883	13.462	23.345
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	79	38.361	308.284	346.724
Terjatve za davek iz dohodka	-	-	2.124	-	-	2.124
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	10.622	-	10.622
Druga sredstva	3.423	-	4.996	-	-	8.419
Skupaj sredstva	1.265.766	513.622	1.531.586	3.043.180	2.423.812	8.777.966
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.787	-	-	-	-	18.787
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	1.457	554	-	2.011
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	-	-	-	-	29.024
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	74.977	-	-	-	-	74.977
- krediti bank in centralnih bank	3.167	5.140	160.295	115.212	54.653	338.467
- depoziti strank, ki niso banke	5.204.618	313.155	776.673	266.779	54.165	6.615.390
- krediti strank, ki niso banke	-	-	-	4.265	9	4.274
- izdani vrednostni papirji	-	-	277.726	-	-	277.726
- druge finančne obveznosti	65.854	2.930	-	-	-	68.784
Rezervacije	166	475	25.730	53.175	-	79.546
Druge obveznosti	3.626	7	70	483	-	4.186
Skupaj obveznosti	5.400.219	321.707	1.241.951	440.468	108.827	7.513.172
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	437.335	165.656	274.160	166.079	31.489	1.074.719
Storitvene garancije	14.225	32.702	83.194	171.579	43.740	345.440
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	5.851.779	520.065	1.599.305	778.126	184.056	8.933.331

	NLB
31. 12. 2015	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	496.806	-	-	-	-	496.806
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	39.658	32.940	194.278	994	10	267.880
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	-	-	-	4.913	4.913
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	39.489	60.220	184.845	590.844	372.961	1.248.359
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.083	-	-	-	-	1.083
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	311.466	-	83.113	394.579
- krediti bankam	19.645	21.290	283.551	9.790	10.931	345.207
- krediti strankam, ki niso banke	677.932	195.689	726.807	2.057.805	1.167.906	4.826.139
- druga finančna sredstva	33.764	45	5	15.130	-	48.944
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	7.573	17.440	57.916	296.381	186.225	565.535
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	-	187	-	-	554	741
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	-	1.776	-	-	1.776
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	15.151	79.419	94.570
Naložbene nepremičnine	-	-	-	8.613	-	8.613
Neopredmetena sredstva	-	-	-	11.681	17.946	29.627
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	34.420	318.675	353.095
Terjatve za odloženi davek	-	-	4.692	4.447	-	9.139
Druga sredstva	6.017	-	3.762	-	-	9.779
Skupaj sredstva	1.321.967	327.811	1.769.098	3.045.256	2.242.653	8.706.785
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	29.909	-	-	-	-	29.909
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	1.390	1.460	2.062	-	4.912
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	33.842	-	-	-	-	33.842
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	96.731	-	5	-	-	96.736
- krediti bank in centralnih bank	166	19.194	148.818	272.736	79.012	519.926
- depoziti strank, ki niso banke	4.639.535	410.150	904.687	292.564	46.403	6.293.339
- krediti strank, ki niso banke	-	-	10.009	6.149	10	16.168
- izdani vrednostni papirji	-	-	29.917	275.045	-	304.962
- druge finančne obveznosti	42.098	5.248	-	-	-	47.346
Rezervacije	-	-	27.494	77.643	-	105.137
Obveznosti za davek od dohodka	-	-	6.681	-	-	6.681
Druge obveznosti	3.989	78	570	1.039	-	5.676

Obveznosti za davek od dohodka	-	-	6.681	-	-	6.681
Druge obveznosti	3.989	78	570	1.039	-	5.676
Skupaj obveznosti	4.846.270	436.060	1.129.641	927.238	125.425	7.464.634
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	472.311	126.881	317.253	155.197	69.614	1.141.256
Storitvene garancije	12.771	32.335	86.952	181.766	59.065	372.889
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	5.331.352	595.276	1.533.846	1.264.201	254.104	8.978.779

g) Denarni tokovi iz izvedenih finančnih instrumentov

Spodnja preglednica prikazuje denarne tokove iz izvedenih finančnih instrumentov, razvrščene v ustrezna obdobja glede na preostale zapadlosti. Prikazani so nediskontirani pogodbeni denarni tokovi, določeni na podlagi tržnih tečajev, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja.

v tisoč EUR
Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj


(118.175)	(11.542)	(70.553)	-	-	(200.270)
118.256	11.541	70.625	-	-	200.422

(52.543)	(3.205)	(1.329)	-	-	(57.077)
52.656	3.202	1.330	-	-	57.188

(2.386)	-	-	-	-	(2.386)
2.400	-	-	-	-	2.400


(809)	(1.411)	(9.409)	(29.866)	(18.562)	(60.057)
348	957	6.205	13.729	10.018	31.257
(173.913)	(16.158)	(81.291)	(29.866)	(18.562)	(319.790)
173.660	15.700	78.160	13.729	10.018	291.267
				NLB Skupina

		v tisoč EUR NLB Skupina
31. 12. 2015	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni derivativi
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(38.548)	(42.424)	(45.561)	-	-	(126.533)
- Priliv	38.572	42.477	45.610	-	-	126.659
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(67.211)	(25.255)	(1.156)	-	-	(93.622)
- Priliv	67.157	25.256	1.157	-	-	93.570
- Opcijski posli
- Odliv	(1.833)	(5.515)	-	-	-	(7.348)
- Priliv	1.833	5.260	-	-	-	7.093
- Terminske (sintetične in futures) pogodbe
- Odliv	-	(2.518)	-	-	-	(2.518)
- Priliv	-	2.500	-	-	-	2.500
Obrestni derivativi
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.469)	(1.412)	(32.516)	(44.167)	(35.015)	(114.579)
- Priliv	474	923	27.624	27.686	24.198	80.905
Skupaj odliv	(109.061)	(77.124)	(79.233)	(44.167)	(35.015)	(344.600)
Skupaj priliv	108.036	76.416	74.391	27.686	24.198	310.727

	NLB
31. 12. 2016	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni derivativi
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(116.500)	(11.542)	(70.553)	-	-	(198.595)
- Priliv	116.581	11.541	70.625	-	-	198.747
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(52.543)	(3.205)	(1.329)	-	-	(57.077)
- Priliv	52.656	3.202	1.330	-	-	57.188
- Terminske (sintetične in futures) pogodbe
- Odliv	(2.386)	-	-	-	-	(2.386)
- Priliv	2.400	-	-	-	-	2.400
Obrestni derivativi
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(809)	(1.411)	(9.409)	(29.866)	(18.562)	(60.057)
- Priliv	349	957	6.205	13.729	10.018	31.258
Skupaj odliv	(172.238)	(16.158)	(81.291)	(29.866)	(18.562)	(318.115)
Skupaj priliv	171.986	15.700	78.160	13.729	10.018	289.593

		v tisoč EUR NLB
31. 12. 2015	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni derivativi
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(37.951)	(42.944)	(45.558)	-	-	(126.453)
- Priliv	37.972	42.999	45.610	-	-	126.581
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(67.211)	(25.255)	(1.156)	-	-	(93.622)
- Priliv	67.157	25.256	1.156	-	-	93.569
- Opcijski posli
- Odliv	(1.833)	(5.515)	-	-	-	(7.348)
- Priliv	1.833	5.260	-	-	-	7.093
- Terminske (sintetične in futures) pogodbe
- Odliv	-	(2.518)	-	-	-	(2.518)
- Priliv	-	2.500	-	-	-	2.500
Obrestni derivativi
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.469)	(1.412)	(32.516)	(44.178)	(35.069)	(114.644)
- Priliv	483	943	27.707	28.010	24.368	81.511
Skupaj odliv	(108.464)	(77.644)	(79.230)	(44.178)	(35.069)	(344.585)
Skupaj priliv	107.445	76.958	74.473	28.010	24.368	311.254

7.4. Informacija o kakovosti dolžniških vrednostnih papirjev

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi je namenjen zagotavljanju likvidnosti in upravljanju obrestnega tveganja NLB Skupine. Pri upravljanju portfelja NLB Skupina upošteva konservativna načela poslovanja, zlasti glede strukture portfelja po boniteti izdajateljev in glede trajanja portfelja.

a) Geografska struktura dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige

								v tisoč EUR
		NLB Skupina				NLB
		31. 12. 2016		31. 12. 2015		31. 12. 2016	31. 12. 2015
	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %
Država
Avstrija	70.487	2,6	90.506	3,5	70.487	3,2	90.506	4,3
Francija	198.047	7,3	100.718	3,9	198.047	8,9	100.615	4,7
Nemčija	243.891	9,0	214.447	8,2	243.891	11,0	214.447	10,0
Nizozemska	128.543	4,8	109.533	4,2	128.543	5,8	109.533	5,1
Belgija	61.542	2,3	61.581	2,4	61.542	2,8	58.914	2,8
Slovenija	1.044.751	38,8	1.248.999	47,6	980.357	44,1	1.202.003	56,2
Makedonija	159.995	5,9	172.807	6,6	-	-	-	-
Srbija	54.566	2,0	81.110	3,1	-	-	-	-
Drugo	733.475	27,2	542.142	20,6	540.684	24,3	362.043	16,9
Skupaj	2.695.297	100,0	2.621.843	100,0	2.223.551	100,0	2.138.061	100,0

*Analiza vključuje dolžniške vrednostne papirje bančne knjige ne glede na njihovo računovodsko kategorijo (pojasnilo 7.1.u).

b) Struktura bančne knjige glede na bonitetno oceno agencije Fitch

								v tisoč EUR
		NLB Skupina				NLB
		31. 12. 2016		31. 12. 2015		31. 12. 2016	31. 12. 2015
	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %
Boniteta
AAA	271.157	10,1	349.987	13,3	271.157	12,2	349.987	16,4
AA	349.839	13,0	249.074	9,5	349.839	15,7	245.718	11,5
A	1.455.401	54,0	232.667	8,9	1.455.401	65,5	232.667	10,9
BBB	138.366	5,1	1.278.201	48,7	132.254	5,9	1.271.873	59,5
Drugo	480.534	17,8	511.914	19,5	14.900	0,7	37.816	1,7
Skupaj	2.695.297	100,0	2.621.843	100,0	2.223.551	100,0	2.138.061	100,0

c) Struktura trgovalne knjige glede na bonitetno oceno agencije Fitch

		v tisoč EUR
	31. 12. 2016	31. 12. 2015
NLB Skupina in NLB	v %	v %
Boniteta
A	72,3	36,7
BBB	-	36,3
Drugo	27,7	27,0
Skupaj	100,0	100,0

7.5. Upravljanje nefinančnih tveganj

a) Operativno tveganje

Ob prevzemanju operativnih tveganj NLB Skupina sledi usmeritvi, da takšno tveganje ne sme materialno vplivati na njeno poslovanje, zato je pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj nizka do zmerna. Trenutno ima NLB Skupina zmerno kompleksnost poslovanja, ki se postopoma zmanjšuje prek dezinvestiranja nestrateških dejavnosti. V Skupini so za izvedbo kakovostnega upravljanja operativnega tveganja vzpostavljeni sistem zbiranja podatkov o škodnih dogodkih ter identifikacije, ocenjevanja in obvladovanja operativnih tveganj.

Vse strateške članice NLB Skupine spremljajo zgornjo mejo tolerance do operativnega tveganja, opredeljeno kot limit v višini neto škode, ki jo posamezna članica še dopušča v svojem poslovanju. Če vsota neto škode preseže tolerančno mejo, je potrebna posebna obravnava največjih škodnih dogodkov in po potrebi izvajanje dodatnih ukrepov za preprečitev istega ali podobnih škodnih dogodkov. Opredeljena je tudi kritična meja škodnih dogodkov, ki označuje mejo, nad katero članica presodi o morebitnem povišanju kapitalske zahteve za operativno tveganje v okviru notranjega kapitala in morebitnih dodatnih ukrepih za upravljanje tveganja. Ključni kazalniki tveganja so predmet rednega spremljanja (vsaj četrtletno) v okviru profila tveganosti NLB Skupine. Poleg tega je banka razvila posebno metodologijo za spremljanje pomembnejših kazalnikov tveganja na ravni banke, ki bi lahko nakazovali povečevanje operativnega tveganja.

Kot najvišji odločitveni organ na področju upravljanja operativnega tveganja v NLB je imenovan odbor za operativna tveganja. Ustrezni odbori za operativna tveganja so imenovani tudi v bankah NLB Skupine, v preostalih družbah pa v tej vlogi deluje uprava družbe. Glavne naloge omenjenih organov so obravnava najpomembnejših operativnih tveganj in škodnih dogodkov, spremljanje učinkovitega upravljanja operativnega tveganja v posamezni članici in zagotavljanje podpore pri tem. Vse družbe, ki se konsolidirajo, so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB. Ti dokumenti se v strateških članicah skladno z razvojem upravljanja operativnega tveganja redno posodabljajo. V celotni NLB Skupini se uporablja enotna aplikativna podpora, ki se redno nadgrajuje.

Poročana nastala neto izguba na podlagi škodnih dogodkov v letu 2016 je bila v NLB Skupini precej nižja kot leto poprej in predstavlja razmeroma majhen del v primerjavi s kapitalsko zahtevo za operativno tveganje. V splošnem se veliko pozornosti namenja poročanju škodnih dogodkov in opredelitvi operativnih tveganj v vseh segmentih. Z namenom ustrezne in čimprejšnje obravnave najpomembnejših ter največjih škodnih dogodkov je banka vpeljala lestvico eskalacije poročanja o škodnih dogodkih najvišjim ravnem odločanja v NLB ter nadzornemu svetu NLB. Dodatna pozornost se namenja poročanju potencialnih škodnih dogodkov, in sicer s ciljem izboljševanja notranjih kontrol ter minimiziranja verjetnosti nastanka teh in podobnih dogodkov.

S celovito identifikacijo operativnih tveganj se ugotavljajo, ocenjujejo in ustrezno obvladujejo možne prihodnje izgube. Najpomembnejša operativna tveganja se aktivno obvladujejo z ukrepi zmanjševanja. Na podlagi izvedene identifikacije operativnih tveganj se enkrat letno izdela profil operativne tveganosti banke. Poseben poudarek se posveča najbolj aktualnim tveganjem, med katerimi so v ospredju zlasti tista, ki imajo majhno verjetnost nastanka in zelo velik možen finančni vpliv. V ta namen je banka razvila tudi metodologijo stresnega testiranja za področje operativnega tveganja kot kombinacijo modeliranja podatkov o škodnih dogodkih in analize scenarijev izjemnih, a vendar verjetnih dogodkov. Slednje bodo izdelane na podlagi izkušenj in znanja strokovnjakov posameznih kritičnih področij.

Kapitalska zahteva za operativno tveganje se v NLB Skupini izračunava po enostavnem pristopu, v NLB pa po standardiziranem pristopu.

b) Upravljanje neprekinjenega poslovanja

Upravljanje neprekinjenega poslovanja se v NLB Skupini izvaja z namenom obvarovanja življenj, dobrin in ugleda. Za primere naravnih nesreč, IT-nesreč in nezaželenih vplivov okolja so pripravljeni načrti neprekinjenega poslovanja, ki omilijo posledice nesreč.

Načrt aktivnosti, ki se pripravi vsako leto, je zasnovan tako, da aktivnosti pripomorejo k nadgradnji oziroma izboljševanju sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja. Izhodišče za posodobitev načrtov neprekinjenega poslovanja je vsakoletna redna analiza vpliva na poslovanje (BIA). Na njeni podlagi se preveri vzdržnost načrtov za poslovne stavbe in IT-načrtov. Najboljši kazalnik vzdržnosti načrtov neprekinjenega poslovanja so testiranja. V letu 2016 je bilo v NLB izvedenih 44 testiranj (37 internih in 7 z zunanjimi poslovnimi partnerji), pri katerih niso bila ugotovljena večja neskladja.

V NLB Skupini poteka prenos znanj in metodologij na njene članice (razen malih družb). Družbe so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB, in jih posodabljajo skladno z razvojem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Aktivnosti članic se spremljajo skozi vse leto, prav tako se jim po potrebi nudi strokovna pomoč. Za učinkovitejše delovanje sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja v NLB Skupini

se izvajajo tudi izobraževanja in obiski posameznih bančnih članic. V letu 2016 je bilo tako v NLB izvedeno izobraževanje za e-izobraževanje za vse zaposlene v NLB, člane kriznega štaba in člane kriznih skupin poslovnih stavb. Ob IT-nesrečah/prekinitvah je banka uspešno uporabila IT-načrte in navodila za ročne postopke ter tako zagotovila poslovanje tudi v izrednih razmerah.

c) Upravljanje drugih vrst nefinančnih tveganj – kapitalsko in strateško tveganje, tveganje ugleda in dobičkonosnosti

Tveganja, ki niso vključena v izračun kapitalske zahteve po regulatornem pristopu, vendar so za NLB Skupino prav tako pomembna, so ustrezno obravnavana v okviru procesa ocenjevanja notranjega kapitala (proces ICAAP). NLB ima za posamezne vrste nefinančnih tveganj (kapitalsko, strateško tveganje, tveganje ugleda, tveganje dobičkonosnosti in tveganje dezinvestiranja) vzpostavljene ustrezne metodologije za njihovo identifikacijo in oceno, ki jih redno nadgrajuje. Izračun interne ocene kapitalskih potreb za nefinančna tveganja se izvaja četrtletno na ravni NLB Skupine. Če je neko tveganje ocenjeno kot ključno, se zanj oblikuje kapitalska zahteva. Individualne kapitalske zahteve za nefinančna tveganja ocenjujejo oziroma izračunavajo tudi bančne članice NLB Skupine. Če pride pri individualnih izračunih kapitalskih zahtev posameznih bančnih članic NLB Skupine do pomembnejših oziroma materialnih sprememb pri oceni teh tveganj, se lahko po vsebinski presoji kapitalska zahteva na ravni NLB Skupine ustrezno poviša.

7.6. Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti

Poštena vrednost je določena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na glavnem ali najugodnejšem trgu na datum merjenja. NLB Skupina za določitev poštene vrednosti uporablja različne metode vrednotenja. MSRP 13 določa hierarhijo poštenih vrednosti glede na vhodne podatke in predpostavke, uporabljene pri merjenju finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti. Tržni vhodni podatki izhajajo iz neodvisnih virov, netržni vhodni podatki pa so posledica predvidevanj NLB Skupine. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo vrednost tržni vhodni podatki, kadar so na voljo, najmanjšo vrednost pa netržni vhodni podatki. NLB Skupina pri vrednotenju sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, to zahtevo dosledno upošteva. Hierarhija poštenih vrednosti ima naslednje ravni:

1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga. Ta raven vključuje na primer delnice, obveznice, izvedene finančne instrumente, ki kotirajo na aktivnih trgih, točke investicijskih skladov ter druge neprilagojene tržne cene sredstev in obveznosti. Kadar je sredstva in obveznosti mogoče izmenjati na več delujočih trgih, je treba določiti glavni trg za sredstva in obveznosti, če glavnega trga ni, pa najugodnejši trg.
1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih. Vhodni podatki na tej ravni vključujejo na primer kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih ter kotirane cene za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih. Vir drugih tržnih podatkov za finančne instrumente, kot so krivulje donosnosti, kreditni pribitki, valutni tečaji, volatilnost obrestnih mer in tečajev, sta sistema Reuters in Bloomberg.
1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Netržni vhodni podatki se uporabljajo, kadar ustrezni tržni vhodni podatki niso na voljo. Netržni vhodni podatki izražajo predpostavke, ki bi jih pri določanju poštene vrednosti uporabili tudi drugi udeleženci na trgu. Ta raven vključuje na primer netržne delnice, obveznice in z njimi povezane izvedene finančne instrumente ter druga sredstva in obveznosti, za katere na podlagi tržnih vhodnih podatkov ni mogoče določiti poštene vrednosti.

Kjer je mogoče, je poštena vrednost določena na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identična sredstva in obveznosti. Delujoči trg je trg, na katerem se izvajajo transakcije med udeleženci na trgu dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno pridobivajo informacije o cenah. Sredstva in obveznosti, ki se merijo po poštenih vrednostih in so uvrščeni na delujoči trg, se določijo kot tržna cena ene enote (na primer delnice) na datum merjenja, pomnožena s številom enot (na primer delnic) v lasti NLB Skupine. Za tista sredstva in obveznosti, ki nimajo delujočega trga, se poštena vrednost določi ob uporabi različnih tehnik vrednotenja. Tehnike vrednotenja vsebujejo različne stopnje jakosti ocen in predpostavk, odvisno od razpoložljivosti tržnih vhodnih podatkov za sredstvo ali obveznost, ki je predmet ocenjevanja. Ocene in predpostavke so netržni vhodni podatki ter so take, kakršne bi upoštevali tudi drugi udeleženci na trgu.

Za nefinančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, ki niso uvrščena na 1. raven, se poštena vrednost določi na podlagi cenitvenih poročil neodvisnih ocenjevalcev vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV).

a) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti, vrednoteni po pošteni vrednosti, glede na raven določanja poštene vrednosti

	NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
31. 12. 2016	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva
Finančni instrumenti za trgovanje	49.747	37.547	405	87.699	49.747	37.541	405	87.693
Dolžniški instrumenti	49.747	19.010	-	68.757	49.747	19.010	-	68.757
Izvedeni finančni instrumenti	-	18.537	405	18.942	-	18.531	405	18.936
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	217	-	217	-	217	-	217
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	6.694	-	-	6.694	2.011	-	-	2.011
Dolžniški instrumenti	734	-	-	734	-	-	-	-
Lastniški instrumenti	5.960	-	-	5.960	2.011	-	-	2.011
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.648.721	417.527	5.903	2.072.151	1.330.150	262.134	1.810	1.594.094
Dolžniški instrumenti	1.627.608	370.924	-	1.998.532	1.309.223	217.564	-	1.526.787
Lastniški instrumenti	21.113	46.603	5.903	73.619	20.927	44.570	1.810	67.307
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti za trgovanje	-	18.791	-	18.791	-	18.787	-	18.787
Izvedeni finančni instrumenti	-	18.791	-	18.791	-	18.787	-	18.787
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	29.024	-	29.024	-	29.024	-	29.024
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	2.011	-	2.011	-	2.011	-	2.011
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	83.662	-	83.662	-	8.151	-	8.151
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	4.263	-	4.263	-	1.788	-	1.788
Med letom oslabljena nefinančna sredstva
Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva	-	4.762	-	4.762	-	967	-	967
Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	-	16.663	20.198	36.861

	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2015	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva
Finančni instrumenti za trgovanje	85.208	181.098	1.107	267.413	85.208	181.565	1.107	267.880
Dolžniški instrumenti	85.198	151.171	993	237.362	85.198	151.171	993	237.362
Lastniški instrumenti	10	-	-	10	10	-	-	10
Izvedeni finančni instrumenti	-	29.927	114	30.041	-	30.394	114	30.508
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	1.083	-	1.083	-	1.083	-	1.083
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	7.595	-	-	7.595	4.913	-	-	4.913
Dolžniški instrumenti	753	-	-	753	-	-	-	-
Lastniški instrumenti	6.842	-	-	6.842	4.913	-	-	4.913
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	1.344.175	383.056	9.960	1.737.191	1.037.876	203.609	6.874	1.248.359
Dolžniški instrumenti	1.324.978	336.751	-	1.661.729	1.018.857	159.090	-	1.177.947
Lastniški instrumenti	19.197	46.305	9.960	75.462	19.019	44.519	6.874	70.412
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti za trgovanje	-	29.920	-	29.920	-	29.909	-	29.909
Izvedeni finančni instrumenti	-	29.920	-	29.920	-	29.909	-	29.909
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	33.842	-	33.842	-	33.842	-	33.842
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	4.912	-	4.912	-	4.912	-	4.912
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	93.513	-	93.513	-	8.613	-	8.613
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	4.629	-	4.629	-	1.776	-	1.776
Med letom oslabljena nefinančna sredstva								-
Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva	-	13.296	-	13.296	-	-	-	-
Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	-	23.146	11.273	34.419

b) Pomembnejši prenosi finančnih sredstev med ravnmi vrednotenja

Politika prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja NLB Skupine je predstavljena v spodnji preglednici.

Raven hierarhije poštene vrednosti Delnice				Izvedeni finančni instrumenti
		Kapitalski deleži	Skladi	Obveznice	Delnice, kapitalski deleži	Valutni	Obrestni
1	vrednotenje po tržnih tečajih		tekoča objava vred nosti sklada od DZU	vrednotenje po tržnih tečajih
2				model vrednotenja	model vrednotenja (osnovni instru ment na 1. ravni)	model vrednotenja	model vrednotenja
3	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja (osnovni instru ment na 3. ravni)
Prenosi	s 1. na 3. raven		s 1. na 3. raven	s 1. na 2. raven	z 2. na 3. raven
	ko je delnica umaknjega z orga niziranega trga		s prenehanjem tekoče objave vrednosti sklada	ko je obveznica umaknjena z orga niziranega trga	ko je osnovni instrument umaknjen z organiziranega trga
	s 1. na 3. raven		s 3. na 1. raven	s 1. na 2. raven	s 3. na 2. raven
	v primeru začetka in solvenčnega postopka		z začetkom tekoče ob jave vrednosti sklada	ko obveznica postane nelikvidna (ni trgo vanja 6 mesecev)	ko je osnovni instrument uvrščen na organizirani trg
	s 3. na 1. raven			s 1. na 3. in z 2. na 3. raven
	ko je delnica uvrščena na organizirani trg			v primeru začetka in solvenčega postopka
				z 2. na 1. in s 3. na 1. raven
			ko se z obveznico začne aktivno trgovati na organiziranem trgu
			s 3. na 2. raven
				ob potrditvi pred postavk modela za vrednotenje (najmanj kvartalno)

V letih 2016 in 2015 NLB Skupina oziroma NLB nima pomembnejših prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja.

c) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 2. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti

Finančne instrumente, uvrščene na 2. raven hierarhije poštene vrednosti, za NLB Skupino oziroma NLB predstavljajo:

dolžniški vrednostni papirji: večinoma obveznice, ki ne kotirajo na delujočih organiziranih trgih in se vrednotijo po modelu;
lastniški vrednostni papirji;
izvedeni finančni instrumenti: izvedeni finančni instrumenti, razen terminskih poslov in opcij na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu;
sklad za reševanje bank in
strukturirani depozit.

Glavnina finančnih sredstev, uvrščenih na 2. raven, so obveznice in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju.

Za potrebe vrednotenja obveznic, uvrščenih na 2. raven, NLB Skupina uporablja na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost.

Pri vrednotenju dolžniških finančnih sredstev so bili uporabljeni vrednosti netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).

Za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se uporablja model diskontiranih denarnih tokov skupaj z netvegano krivuljo donosnosti, za vrednotenje opcij pa se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes).

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin se uporablja najmanj eden izmed treh načinov ocenjevanja vrednosti. Večina cenitev tržne vrednosti nepremičnin je bila opravljena po na donosu zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kjer se ocenjuje sedanja vrednost prihodnjih pričakovanih donosov. Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije, ki je sestavljena iz netvegane donosnosti, premije za tveganje, premije za nelikvidnost, premije za gospodarjenje z naložbo in premije za ohranitev kapitala. Tržne najemnine so pridobljene iz različnih virov, kot so podatki od samih najemnikov in najemodajalcev, spletnih portalov in lastnih zbirk podatkov. NLB Skupina za vse naložbene nepremičnine razpolaga s tržnimi podatki. Če NLB Skupina ne bi razpolagala s primerljivimi tržnimi podatki iz ožje okolice ocenjevane naložbene nepremičnine, bi uporabila podatke iz širše okolice in jih ustrezno prilagodila.

Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo predstavljajo sredstva, prerazvrščena iz opredmetenih osnovnih sredstev, ki se merijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje.

d) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 3. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti

Finančne instrumente, uvrščene na 3. raven hierarhije poštene vrednosti, predstavljajo:

dolžniški vrednostni papirji: strukturirani dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na delujočih trgih;
lastniški vrednostni papirji: lastniški vrednostni papirji pretežno slovenskih gospodarskih in finančnih družb, ki ne kotirajo na organiziranih trgih;
izvedeni finančni instrumenti: terminski posli in opcije na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu. Poštena vrednost terminskih poslov se izračuna po modelu diskontiranih denarnih tokov. Za vrednotenje opcij se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes). Netržni vhodni podatek je poštena vrednost osnovnega instrumenta, ki je določena z modelom vrednotenja. Vir tržnih vhodnih podatkov je sistem Reuters.

Za vrednotenje teh lastniških finančnih sredstev NLB Skupina uporablja tri metode ocenjevanja vrednosti, in sicer na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti in na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti.

Najpogosteje uporabljen je na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost. Eden ključnih elementov ocenjevanja vrednosti je projekcija denarnih tokov, ki jih je družba sposobna ustvariti v prihodnje. V ta namen se izdelajo projekcije izkazov poslovnega izida in izkazov finančnega položaja, iz katerih se izpeljejo projekcije denarnih tokov za daljše obdobje. Med ključne spremenljivke, ki vplivajo na višino denarnih tokov in tako na ocenjeno pošteno vrednost finančnega sredstva, spada tudi predpostavka o dolgoročni marži EBITDA. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja diskontna stopnja, ki je primerna za tveganja, povezana z uresničitvijo teh koristi. Diskontna stopnja se določi kot tehtani strošek kapitala. Napovedovanje prihodnjih denarnih tokov in izračun tehtanega stroška kapitala se izvedeta zlasti za obdobje natančnega napovedovanja (praviloma 10 let po datumu napovedovanja vrednosti) in za obdobje po obdobju natančnega napovedovanja. Za obdobje po obdobju natančnega napovedovanja se uporabi predpostavka dolgoročne stabilne rasti v višini 2,5 %. NLB Skupina lahko izbere vrednosti netržnih vhodnih podatkov v razumno mogočem obsegu, izbere pa tiste, za katere meni, da bi jih izbrali tudi drugi neodvisni udeleženci na trgu.

Gibanje finančnih sredstev in obveznosti, uvrščenih na 3. raven

	Finančni instrumenti za trgovanje		Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Skupaj finančna sredstva	Finančne obveznosti za trgovanje
NLB Skupina	Dolžniški instrumenti	Izvedeni finančni	instrumenti Lastniški instrumenti		Izvedeni finančni instrumenti
Stanje 1. januar 2015	892	120	6.742	7.754	4.171
Tečajne razlike	101	-	(32)	69	-
Prodaja odvisne družbe	-	-	(48)	(48)	-
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	-	(6)	(4.732)	(4.738)	87
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	3.584	3.584	-
Povečanja	-	-	4.357	4.357	-
Zmanjšanja	-	-	(22)	(22)	(4.258)
Prenos s 3. ravni vrednotenja	-	-	111	111	-
Stanje 31. december 2015	993	114	9.960	11.067	-
Tečajne razlike	(37)	-	29	(8)	-
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	-	291	(178)	113	-
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	1.431	1.431	-
Povečanja	-	-	1.066	1.066	-
Zmanjšanja	(956)	-	(6.405)	(7.361)	-
Stanje 31. december 2016	-	405	5.903	6.308	-

NLB		Finančni instrumenti za trgovanje		Skupaj finančna sredstva	Finančne obveznosti za trgovanje
	Dolžniški instrumenti	Izvedeni finančni	instrumenti Lastniški instrumenti		Izvedeni finančni instrumenti
Stanje 1. januar 2015	892	120	5.925	6.937	4.171
Tečajne razlike	101	-	-	101	-
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	-	(6)	(2.705)	(2.711)	87
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	3.676	3.676	-
Zmanjšanja	-	-	(22)	(22)	(4.258)
Stanje 31. december 2015	993	114	6.874	7.981	-
Tečajne razlike	(37)	-	-	(37)	-
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	-	291	(178)	113	-
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	453	453	-
Povečanja	-	-	1.066	1.066	-
Zmanjšanja	(956)	-	(6.405)	(7.361)	-
Stanje 31. december 2016	-	405	1.810	2.215	-

Za finančne instrumente, namenjene trgovanju, so učinki vrednotenja za NLB Skupino in NLB pripoznani v postavki izkaza poslovnega izida čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, in tečajne razlike v postavki izkaza poslovnega izida čiste (izgube)/ dobički iz tečajnih razlik. Za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so učinki iz vrednotenja pripoznani v postavki izkaza poslovnega izida oslabitve in v postavki drugega vseobsegajočega donosa čisti dobički, pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo.

V letu 2016 sta NLB Skupina in NLB pripoznali naslednje nerealizirane dobičke in izgube za finančne instrumente, ki so po stanju na dan 31. december 2016 uvrščeni na 3. raven:

				v tisoč EUR
		NLB Skupina	NLB
31. 12. 2016	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	291	-	291	-
Oslabitve	-	178	-	178
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo	-	1.364	-	386

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
31. 12. 2015	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	(6)	-	(6)	-
Oslabitve	-	4.732	-	2.705
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	101	-	101	-
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo	-	3.584	-	3.676

e) Poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti

	NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2016		31. 12. 2015		31. 12. 2016		31. 12. 2015
	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	85.315	78.953	394.579	397.079	85.315	78.953	394.579	397.079
- krediti bankam	435.537	434.958	431.775	431.736	408.056	415.771	345.207	354.369
- krediti strankam, ki niso banke	6.912.067	6.962.419	6.693.621	6.685.798	4.843.594	4.884.828	4.826.139	4.838.561
- druga finančna sredstva	61.014	61.014	69.521	69.521	36.151	36.151	48.944	48.944
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449	671.344	565.535	624.977	611.449	671.344	565.535	624.977
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	42.334	42.314	57.982	58.008	74.977	74.977	96.736	96.736
- krediti bank in centralnih bank	371.769	377.037	571.029	566.144	338.467	348.331	519.926	513.719
- depoziti strank, ki niso banke	9.437.147	9.461.925	9.020.666	9.036.023	6.615.390	6.626.851	6.293.339	6.299.181
- krediti strank, ki niso banke	83.619	83.851	100.267	101.197	4.274	4.258	16.168	15.783
- dolžniški vrednostni papirji	277.726	280.278	304.962	308.989	277.726	280.278	304.962	308.989
- podrejene obveznosti	27.145	28.777	27.340	27.585	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	110.295	110.295	75.307	75.307	68.784	68.784	47.346	47.346

Krediti bankam

Ocenjena poštena vrednost temelji na diskontiranih denarnih tokovih z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo. Poštena vrednost depozitov čez noč je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.

v tisoč EUR

Krediti strankam, ki niso banke

Pri izračunu poštenih vrednosti je NLB Skupina uporabila pristop ocenjenih diskontiranih denarnih tokov. To pomeni, da izračun temelji na pričakovanih pogodbenih denarnih tokovih, ki so diskontirani po trenutnih tržnih obrestnih merah za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo.

Depoziti in krediti od strank, ki niso banke

Poštena vrednost vpoglednih vlog in depozitov čez noč je izkazana v višini njihove odplačne (knjigovodske) vrednosti. Dejansko pa je njihova vrednost za NLB Skupino, ki te vloge prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov teh depozitov, od višine trenutnih obrestnih mer na trgu in kreditnega tveganja same depozitne ustanove. Del vpoglednih depozitov so namreč stabilne vloge, podobno kot vezane vloge, zato je njihova ekonomska vrednost dejansko drugačna od knjigovodske vrednosti.

Ocenjena poštena vrednost preostalih depozitov in prejetih kreditov od strank temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih z upoštevanjem tržne obrestne mere, ki bi jo morala NLB Skupina trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti in izdani vrednostni papirji

Poštena vrednost finančnih sredstev v posesti do zapadlosti in izdanih vrednostnih papirjev temelji na objavljeni tržni ceni ali izračunu z metodo diskontiranja prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere.

Druga finančna sredstva in obveznosti

Knjigovodska vrednost drugih finančnih sredstev in obveznosti je približek njihove poštene vrednosti, saj večino predstavljajo kratkoročne terjatve in obveznosti.

	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2016	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	78.953	-	78.953	-	78.953	-	78.953
- krediti bankam	-	434.958	-	434.958	-	415.771	-	415.771
- krediti strankam, ki niso banke	-	6.962.419	-	6.962.419	-	4.884.828	-	4.884.828
- druga finančna sredstva	-	61.014	-	61.014	-	36.151	-	36.151
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	671.344	-	-	671.344	671.344	-	-	671.344
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	42.314	-	42.314	-	74.977	-	74.977
- krediti bank in centralnih bank	-	377.037	-	377.037	-	348.331	-	348.331
- depoziti strank, ki niso banke	-	9.461.925	-	9.461.925	-	6.626.851	-	6.626.851
- krediti strank, ki niso banke	-	83.851	-	83.851	-	4.258	-	4.258
- dolžniški vrednostni papirji	280.278	-	-	280.278	280.278	-	-	280.278
- podrejene obveznosti	-	28.777	-	28.777	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	-	110.295	-	110.295	-	68.784	-	68.784

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti glede na raven določanja poštene vrednosti

	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2015	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Krediti in terjatve
- dolžniški vrednostni papirji	-	397.079	-	397.079	-	397.079	-	397.079
- krediti bankam	-	431.736	-	431.736	-	354.369	-	354.369
- krediti strankam, ki niso banke	-	6.685.798	-	6.685.798	-	4.838.561	-	4.838.561
- druga finančna sredstva	-	69.521	-	69.521	-	48.944	-	48.944
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	624.977	-	-	624.977	624.977	-	-	624.977
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	58.008	-	58.008	-	96.736	-	96.736
- krediti bank in centralnih bank	-	566.144	-	566.144	-	513.719	-	513.719
- depoziti strank, ki niso banke	-	9.036.023	-	9.036.023	-	6.299.181	-	6.299.181
- krediti strank, ki niso banke	-	101.197	-	101.197	-	15.783	-	15.783
- dolžniški vrednostni papirji	308.989	-	-	308.989	308.989	-	-	308.989
- podrejene obveznosti	-	27.585	-	27.585	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	-	75.307	-	75.307	-	47.346	-	47.346

7.7. Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

NLB Skupina ima z nekaterimi bankami in podjetji sklenjene bilateralne sporazume o pobotu poravnav valutnih poslov, na podlagi katerih izvaja pobote na način, da se za vse valutne posle s posamezno banko ali podjetjem na dan zapadlosti izvrši poravnava v eni valuti z enim samim (neto) denarnim tokom. V izkazu finančnega položaja sredstva in obveznosti niso pobotani, saj neto poravnava velja za posamezne denarne tokove in ne za celotno finančno sredstvo oziroma obveznost.

Poleg navedenega je NLB Skupina v letu 2013 skladno z uredbo EMIR nekatere standardizirane posle z izvedenimi finančnimi instrumenti prenesla na klirinško hišo oziroma centralno nasprotno stranko. S sistemom dnevne poravnave začetnih in gibljivih kritij so doseženi tako pobot in zavarovanje izpostavljenosti kot tudi poravnave rednih dnevnih zapadlosti neto zneskov v določeni valuti.

		v tisoč EUR NLB Skupina
2016		Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	18.746	5.335	300	13.111
Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti	39.663	5.335	31.180	3.148

v tisoč EUR

		NLB Skupina
2015		Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	29.918	10.100	7.844	11.974
Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti	47.454	10.100	22.882	14.472

		v tisoč EUR
		NLB Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
2016
Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	18.746	5.335	300	13.111
Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti	39.663	5.335	31.180	3.148
		NLB		v tisoč EUR
2015		Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja

Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	30.385	10.100	7.844	12.441
Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti	47.454	10.100	22.881	14.473

NLB Skupina in NLB nimata pobotanih finančnih sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja.

8. Segmentna analiza NLB skupine

a) Segmenti

				NLB Skupina
2016	Korporativno bančništvo v Sloveniji	Poslovanje s prebi valstvom v Sloveniji	Finančni trgi v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Nestrateški trgi in dejavnosti	Ostale dejavnosti	Neraz porejeno	Skupaj
Celotni neto prihodki	76.768	137.757	50.171	179.370	26.293	9.415	-	479.774
Eksterni neto prihodki	85.060	130.120	43.997	180.629	26.173	9.765	-	475.744
Neto prihodki med segmenti	(8.292)	7.637	6.174	(1.259)	120	(350)	-	4.030
Celotni neto obrestni prihodki	45.891	71.222	48.536	136.909	15.404	(657)	-	317.305
Eksterni neto obrestni prihodki	54.183	63.918	42.416	139.240	17.854	(306)	-	317.305
Neto obrestni prihodki med segmenti	(8.292)	7.304	6.120	(2.331)	(2.450)	(351)	-	-
Administrativni stroški	(40.159)	(90.794)	(11.118)	(87.477)	(21.884)	(13.758)	-	(265.190)
Amortizacija	(4.394)	(10.350)	(1.036)	(8.013)	(2.290)	(2.262)	-	(28.345)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami	32.214	36.612	38.017	83.880	2.119	(6.604)	-	186.238
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	5.159	-	-	(153)	-	-	5.006
Oslabitve in rezervacije	(2.680)	(10.245)	53	(16.290)	(20.857)	(10.626)	-	(60.645)
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	29.534	31.527	38.070	67.590	(18.891)	(17.230)	-	130.600
Lastnikov obvladujoče banke	29.534	31.527	38.070	61.982	(18.891)	(17.230)	-	124.992
Manjšinskih lastnikov	-	-	-	5.608	-	-	-	5.608
Davek iz dohodka	-	-	-	-	-	-	(14.975)	(14.975)
Dobiček poslovnega leta								110.017
Sredstva segmenta	2.338.698	2.074.736	3.375.667	3.540.474	502.610	163.578	-	11.995.763
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	-	43.248	-	-	-	-	-	43.248
Obveznosti segmenta	1.198.058	5.229.761	907.159	3.038.921	57.935	81.517	-	10.513.351
Povečanje nekratkoročnih sredstev	2.305	7.286	363	7.882	2.928	463	-	21.227

v tisoč EUR

	NLB Skupina
Korporativno bančništvo v Sloveniji	Poslovanje s prebi valstvom v Sloveniji	Finančni trgi v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Nestrateški trgi in dejavnosti	Ostale dejavnosti	Neraz porejeno	Skupaj
85.149	150.746	72.909	165.946	10.025	2.526		487.301
95.627	136.337	65.944	168.818	13.853	2.812	-	483.391
(10.478)	14.409	6.965	(2.872)	(3.828)	(286)	-	3.910
55.783	78.253	60.192	125.208	21.579	(813)	-	340.202
66.261	59.210	57.583	128.858	28.816	(527)	-	340.202
(10.478)	19.043	2.608	(3.650)	(7.237)	(286)	-	-
(39.211)	(94.818)	(11.068)	(85.396)	(26.404)	(12.997)	-	(269.894)
(4.833)	(11.934)	(1.192)	(8.036)	(3.423)	(2.438)	-	(31.856)
41.105	43.994	60.649	72.514	(19.802)	(12.909)	-	185.551
-	4.486	-	-	(174)	-	-	4.312
10.351	(9.795)	218	(27.807)	(50.103)	(5.969)	-	(83.105)
51.456	38.685	60.867	44.707	(70.079)	(18.878)	-	106.758
51.456	38.685	60.867	41.243	(70.079)	(18.878)	-	103.294
-	-	-	3.464	-	-	-	3.464
-	-	-	-	-	-	(11.380)	(11.380)
							91.914
2.160.440	2.015.459	3.350.804	3.389.032	752.137	114.047	-	11.781.919
-	39.696	-	-	-	-	-	39.696
1.193.660	4.906.699	1.139.738	2.942.463	114.111	74.561	-	10.371.232
4.673	12.127	762	10.129	8.747	4.104	-	40.541

Segmenti poslovanja NLB Skupine so opredeljeni skladno s strategijo in organizacijsko strukturo skupine, ki se uporablja za interno finančno poročanje rezultatov poslovanja.

Segmenti poslovanja NLB Skupine so enote, ki se osredotočajo na različne stranke in trge ter se zaradi različnih strategij in vodenja obravnavajo ločeno.

Druge članice NLB Skupine se v segmentno analizo glede na svojo dejavnost uvrščajo tako, da se prispevek vsake članice uvršča izključno v en sam segment. Poslovanje NLB se razvršča v več segmentov. Obrestni prihodki so razporejeni med segmenti ob uporabi multiplih internih transfernih cen (ITC), ki jih določi Sektor za upravljanje bilance banke.

Opis segmentov NLB Skupine:

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji vključuje poslovanje s fizičnimi osebami v NLB in dejavnost upravljanja premoženja družbo NLB Skladi. Zajema še deleže v rezultatu skupnega podviga NLB Vita ter pridruženih družb Skupna pokojninska družba in Bankart.
Korporativno bančništvo v Sloveniji vključuje poslovanje z velikimi (ključnimi), srednjimi, malimi in mikro podjetji ter področje za intenzivno obravnavo/prestrukturiranje podjetij in problematične naložbe.
Finančni trgi v Sloveniji vključujejo dejavnosti zakladništva, upravljanje bilance banke, trgovanje s finančnimi instrumenti, posredništvo in skrbništvo vrednostnih papirjev ter finančno svetovanje.
Strateški tuji trgi vključujejo celotno poslovanje družb NLB Skupine na strateških trgih (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija), razen lizinških družb.
Nestrateški trgi in dejavnosti vključujejo celotno poslovanje družb NLB Skupine na nestrateških trgih (Hrvaška, Nemčija, Švica, Češka) in vse lizinške družbe. Zajema še rezultate poslovanja nefinančnih družb NLB Propria in Prospera plus ter poslovanja Področja nestrateških dejavnosti v NLB.
Ostale dejavnosti vključujejo kategorije izkaza poslovnega izida NLB, ki jih ni mogoče razporediti v posamezne segmente.

NLB Skupina je zlasti finančna skupina in glavnino njenih prihodkov predstavljajo neto obrestni prihodki. Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki.

NLB Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov NLB Skupine.

b) Informacije o geografskih območjih

Geografska analiza vključuje razdelitev postavk glede na državo, kjer je locirana posamezna družba članica NLB Skupine.

								v tisoč EUR
NLB Skupina		Prihodki		Neto prihodki		Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja		Davek iz dohodka
	2016	2015	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Slovenija	348.961	405.711	297.495	322.343	70.094	95.721	(7.854)	(7.198)
Jugovzhodna Evropa	234.014	231.515	176.148	171.269	60.900	33.749	(7.115)	(4.188)
Makedonija	83.364	79.578	61.824	55.944	28.533	13.927	(2.755)	(1.549)
Srbija	21.585	22.463	18.822	19.025	1.733	(1.199)	(152)	(35)
Črna gora	30.186	30.986	16.484	21.661	(794)	6.414	(116)	(126)
Hrvaška	181	840	(125)	707	(3.250)	(4.321)	(1)	-
Bosna in Hercegovina	65.882	65.531	51.698	47.865	22.098	9.759	(2.802)	(1.436)
Bolgarija	-	-	-	(1)	84	(77)	-	-
Kosovo	32.816	32.117	27.445	26.068	12.496	9.246	(1.289)	(1.042)
Zahodna Evropa	1.127	3.033	2.105	(10.185)	(137)	(20.997)	(6)	5
Nemčija	19	2	474	250	(248)	243	-	-
Švica	1.108	3.031	1.631	(10.435)	111	(21.240)	(6)	5
Češka	1	-	(4)	(36)	(257)	(1.715)	-	1
Skupaj	584.103	640.259	475.744	483.391	130.600	106.758	(14.975)	(11.380)

V stolpcu Prihodki so vključeni prihodki iz obresti in podobni prihodki, prihodki iz dividend in prihodki iz opravnin (provizij).

V stolpcu Neto prihodki so vključeni čisti obrestni prihodki, prihodki iz dividend, čiste opravnine, učinki iz finančnih instrumentov, čiste tečajne razlike, učinki iz odprave pripoznanja sredstev, čisti poslovni prihodki ter čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

	Nekratkoročna sredstva		Skupaj sredstva		v tisoč EUR Število zaposlenih
NLB Skupina	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Slovenija	225.643	240.592	8.393.754	8.289.804	3.065	3.225
Jugovzhodna Evropa	130.949	138.513	3.602.358	3.469.279	3.104	3.136
Makedonija	33.448	33.919	1.147.375	1.117.708	891	875
Srbija	24.822	24.778	316.023	280.274	424	480
Črna gora	29.476	35.580	478.682	495.044	342	341
Hrvaška	2.568	3.623	27.164	33.032	16	16
Bosna in Hercegovina	27.222	27.031	1.116.169	1.077.299	942	930
Bolgarija	-	1	-	333	-	2
Kosovo	13.413	13.581	516.945	465.589	489	492
Zahodna Evropa	247	296	39.742	58.961	6	11
Nemčija	222	240	2.782	3.273	1	2
Švica	25	56	36.960	55.688	5	9
Češka	891	865	3.157	3.571	-	-
Skupaj	357.730	380.266	12.039.011	11.821.615	6.175	6.372

Spodnja preglednica prikazuje podatke članic NLB Skupine pred izločitvijo transakcij z odvisnimi družbami in konsolidacijskimi knjižbami.

								v tisoč EUR
NLB Skupina		Prihodki		Neto prihodki		Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	Davek iz dohodka
	2016	2015	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Slovenija	390.240	435.691	333.099	342.489	52.829	34.302	(4.554)	(8.516)
Jugovzhodna Evropa	234.257	231.869	179.677	167.159	66.530	34.943	(7.083)	(4.057)
Makedonija	83.422	79.638	61.078	54.737	28.739	13.997	(2.755)	(1.549)
Srbija	21.748	22.685	19.235	19.005	2.304	(686)	(119)	(53)
Črna gora	30.199	30.887	21.073	20.267	4.456	6.292	(116)	23
Hrvaška	152	813	(695)	(383)	(3.378)	(4.015)	(1)	-
Bosna in Hercegovina	65.921	65.729	51.228	47.187	22.087	10.148	(2.803)	(1.436)
Bolgarija	-	-	-	(1)	(230)	(77)	-	-
Kosovo	32.815	32.117	27.758	26.347	12.552	9.284	(1.289)	(1.042)
Zahodna Evropa	1.197	4.036	1.455	5.534	(4.958)	(4.792)	(6)	5
Nemčija	20	3	466	242	(247)	243	-	-
Švica	1.177	4.033	989	5.292	(4.711)	(5.035)	(6)	5
Češka	107	108	2	(217)	(257)	(1.715)	-	1
Skupaj	625.801	671.704	514.233	514.965	114.144	62.738	(11.643)	(12.567)

9. Razkritja glede povezanih oseb

Povezana oseba je podjetje ali posameznik povezan z NLB Skupino na način, da jo obvladuje ali skupno obvladuje, ima pomemben vpliv ali je član ključnega poslovodstva NLB Skupine. Med povezane osebe NLB Skupine oziroma NLB so zajeti ključno poslovodstvo (uprava, ostalo ključno poslovodstvo, ter njihovi družinski člani), člani nadzornega sveta, podjetja, ki jih člani uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo ali imajo pomemben vpliv, končno obvladujoče podjetje, odvisne in pridružene družbe, ter skupni podvigi.

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami. Obseg bančnih poslov s povezanimi strankami je naslednji:

								v tisoč EUR
	Člani uprave in ostalo ključno poslovodstvo		Družinski člani uprave in ostalega ključnega poslovodstva		Podjetja, ki jih člani uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv		Člani nadzornega sveta
NLB Skupina in NLB	2016	2015	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Dani krediti
Stanje 1. januar	1.953	2.102	468	347	375	451	2	18
Povečanja	1.367	1.046	445	326	368	89	-	30
Zmanjšanja	(1.210)	(1.195)	(421)	(205)	(372)	(165)	(2)	(46)
Stanje 31. december	2.110	1.953	492	468	371	375	-	2
Prihodek iz obresti	41	44	9	12	9	10	-	-
Prejeti depoziti
Stanje 1. januar	2.158	1.958	729	1.136	106	199	223	115
Povečanja	3.038	3.042	725	971	464	191	146	485
Zmanjšanja	(3.117)	(2.842)	(757)	(1.378)	(90)	(284)	(239)	(377)
Stanje 31. december	2.079	2.158	697	729	480	106	130	223
Odhodek za obresti	(14)	(20)	(4)	(10)	-	-	(1)	(1)
Druge finančne obveznosti	1.536	794	-	-	2	1	-	-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	248	223	83	83	147	14	3	17
Prihodek iz prejetih opravnin	13	11	6	6	9	7	-	1
Drugi prihodki	2	-	-	-	-	-	-	-
Drugi odhodki	(2)	-	-	-	-	-	-	-

Končni obvladujoči delničar NLB je Republika Slovenija.

	NLB Skupina			v tisoč EUR NLB Končni obvladujoči delničar
	Končni obvladujoči delničar
	2016	2015	2016	2015
Dani krediti
Stanje 1. januar	227.341	233.895	220.646	225.971
Povečanja	7.520	32.384	7.355	32.177
Zmanjšanja	(56.272)	(38.938)	(54.841)	(37.502)
Stanje 31. december	178.589	227.341	173.160	220.646
Prihodek iz obresti	5.896	7.648	5.732	7.441
Prejeti depoziti
Stanje 1. januar	110.001	375.102	110.001	375.102
Povečanja	12.803.693	47.400.068	12.803.693	47.400.068
Zmanjšanja	(12.843.689)	(47.665.169)	(12.843.689)	(47.665.169)
Stanje 31. december	70.005	110.001	70.005	110.001
Odhodek za obresti	(5)	(43)	(5)	(43)
Naložbe v vrednostne papirje
Stanje 1. januar	891.576	1.094.826	845.039	1.015.263
Tečajne razlike na otvoritvena stanja	-	(1)	-	-
Povečanja	390.860	405.541	366.845	343.435
Zmanjšanja	(345.457)	(594.698)	(339.544)	(499.873)
Vrednotenje	(2.643)	(14.092)	(2.399)	(13.786)
Stanje 31. december	934.336	891.576	869.941	845.039
Prihodek iz obresti	28.019	28.889	27.224	28.602
Druga finančna sredstva	153	168	1	16
Druge finančne obveznosti	6	9	6	9
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	849	824	849	824
Prihodek iz prejetih opravnin	129	113	129	113
Odhodek za dane opravnine	(39)	(55)	(39)	(55)
Drugi prihodki	5	32	5	32
Drugi odhodki	(1)	(2)	(1)	(2)

NLB Skupina in NLB razkrivata vse transakcije s končnim obvladujočim delničarjem. Za transakcije z drugimi, z državo povezanimi podjetji NLB Skupina razkriva le posamično pomembne transakcije.

	Znesek pomembnih transakcij, sklenjenih med letom		Število pomembnih transakcij, sklenjenih med letom
NLB Skupina in NLB	2016	2015	2016	2015
Dani krediti	158.136	200.000	1	1
Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi	-	48.669	-	1
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	140.004	-	2	-

	Stanje vseh pomembnih poslov konec leta			Število pomembnih poslov konec leta
	2016	2015	2016	2015
Dani krediti	770.407	617.185	5	5
Dolžniški vrednostni papirji, uvrščeni med kredite	85.315	394.579	1	1
Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi	135.020	134.798	3	3
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	140.000	-	2	-

Učinki v izkazu poslovnega uspeha med letom

	2016	2015
Prihodki iz obresti od danih kreditov	3.796	3.291
Prihodki od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščenih med kredite	16.425	25.066
Odhodki za obresti od dolgoročnih prejetih kreditov, vezanih vlog in poslovni računi	(225)	(517)
Prihodki iz obresti od prevzetih obveznosti iz odobrenih kreditov	894	294

	Pridružene družbe		Skupni podvigi
NLB Skupina	2016	2015	2016	2015
Dani krediti
Stanje 1. januar	1.625	1.942	93.823	104.590
Povečanja	124	1.453	109.548	37.215
Zmanjšanja	(331)	(1.770)	(183.514)	(47.982)
Stanje 31. december	1.418	1.625	19.857	93.823
Prihodek iz obresti	48	65	932	2.681
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	16	(23)	9.730	(5.794)
Prejeti depoziti
Stanje 1. januar	1.179	1.642	6.036	4.116
Tečajne razlike na otvoritvena stanja	-	-	(37)	(17)
Povečanja	6.945	6.503	182.990	138.099
Zmanjšanja	(2.286)	(6.966)	(183.791)	(136.162)
Stanje 31. december	5.838	1.179	5.198	6.036
Odhodek za obresti	-	(1)	(25)	(139)
Izdani vrednostni papirji	-	569	-	-
Odhodek za obresti	(17)	(23)	-	-
Druga finančna sredstva	30	32	141	208
Prihodki/(odhodki) iz oslabitev	-	-	(1)	(1)
Druge finančne obveznosti	927	1.025	92	203
Odhodek za obresti	-	-	-	(132)
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	40	43	28	29
Prihodki iz rezervacij za garancije in odobrene kredite	-	-	-	776
Prihodek iz prejetih opravnin	126	113	3.689	3.301
Odhodek za dane opravnine	(11.502)	(9.903)	(2.055)	(1.905)
Drugi prihodki	233	367	580	560
Drugi odhodki	(1.092)	(1.119)	(89)	-

v tisoč EUR

NLB	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Dani krediti
Stanje 1. januar	381.746	608.748	1.625	1.942	93.799	103.972
Povečanja	105.439	289.100	124	1.453	109.508	33.985
Zmanjšanja	(166.461)	(516.102)	(331)	(1.770)	(183.485)	(44.158)
Stanje 31. december	320.724	381.746	1.418	1.625	19.822	93.799
Prihodek iz obresti	7.453	10.679	48	65	931	2.679
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	(9.272)	(18.626)	16	(23)	9.730	(5.794)
Dani depoziti
Stanje 1. januar	3.438	12.328	-	-	-	-
Povečanja	298.795	193.746	-	-	-	-
Zmanjšanja	(273.802)	(202.636)	-	-	-	-
Stanje 31. december	28.431	3.438	-	-	-	-
Prihodek iz obresti	9	251	-	-	-	-
Prihodki iz oslabitev	-	6.796	-	-	-	-
Prejeti depoziti
Stanje 1. januar	59.407	48.380	1.179	1.642	3.438	770
Povečanja	11.271.052	8.128.118	6.945	6.503	77.034	45.232
Zmanjšanja	(11.275.903)	(8.117.091)	(2.286)	(6.966)	(76.029)	(42.564)
Stanje 31. december	54.556	59.407	5.838	1.179	4.443	3.438
Odhodek za obresti	(29)	(20)	-	(1)	-	(2)
Izdani vrednostni papirji	-	-	-	569	-	-
Odhodek za obresti	-	-	(17)	(23)	-	-
Izvedeni finančni instrumenti
Poštena vrednost	-	469	-	-	-	-
Pogodbena vrednost	-	3.836	-	-	-	-
Druga finančna sredstva	723	5.054	30	28	140	207
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	11	(11)	-	-	(1)	(1)
Druge finančne obveznosti	296	357	849	948	1	176
Odhodek za obresti	-	-	-	-	-	(132)
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	34.451	38.660	40	43	27	28
Prihodki/(odhodki) iz rezervacij za garancije in odobrene kredite	442	46	-	-	-	776
Prejeti odobreni krediti in finančne garancije	500	750	-	-	-	-
Prihodek iz prejetih opravnin	4.336	4.935	126	113	3.419	3.040
Odhodek za dane opravnine	(75)	(109)	(10.182)	(9.903)	(1.427)	(1.413)
Drugi prihodki	527	478	233	367	540	481

Drugi odhodki (2.830) (2.914) (845) (1.119) (89) -

Odvisne družbe Pridružene družbe Skupni podvigi

Člani uprave, zaposleni na podlagi individualne pogodbe in člani nadzornega sveta

Uspešnost ključnega poslovodstva se ugotavlja na podlagi finančnih in nefinančnih meril. Pripada mu letni variabilni del plače, ki se izplača v odvisnosti od doseganja finančnih in nefinančnih ciljev, kar obsega cilje NLB Skupine oziroma NLB, cilje organizacijske enote in osebne cilje ključnega poslovodstva s posebno naravo dela.

Članom uprave pripada pogodbeno dogovorjena bruto plača, ki je v celoti skladna z omejitvami iz zakonodaje.

Obenem članom uprave po pogodbi pripada dodatek za uspešnost na podlagi kriterijev, ki jih določi nadzorni svet banke. Nadzorni svet banke določi navedena merila nagrajevanja vsako leto ob sprejetju letnega poslovnega načrta banke. Nadzorni svet banke dodatek za uspešnost določi s sklepom na koncu vsakega poslovnega leta. Letni dodatek za uspešnost v nobenem primeru ne more presegati 30 odstotkov izplačanih bruto plač članov uprave v poslovnem letu, skladno z omejitvami iz zakonodaje. Poleg tega so člani uprave upravičeni do dodatka za uspešnost samo v sorazmernem delu, glede na dejanski čas zaposlitve v banki v obdobju, na katerega se dodatek za uspešnost nanaša. Prvih 50 odstotkov dodatka za uspešnost zapade v plačilo v 15 dneh po skupščini banke, ki je odločala o uporabi dobička za preteklo leto in podelitvi razrešnice upravi. Izplačilo preostalih 50 odstotkov dodatka za uspešnost se odloži, skladno z omejitvami iz zakonodaje.

Člani nadzornega sveta banke na podlagi odločitve skupščine delničarjev prejemajo plačilo za opravljanje svoje funkcije in sejnine, pri čemer so zgornji zneski omejeni na podlagi skupščinske odločitve in v celoti skladni z veljavnimi priporočili korporacijskega upravljanja.

Člani uprave Zaposleni na podlagi individualne pogodbe Člani nadzornega sveta NLB Skupina in NLB 2016 2015 2016 2015 2016 2015 Kratkoročne ugodnosti 504 579 4.866 4.372 245 182 Povračila stroškov 4 7 112 113 74 77 Dolgoročne ugodnosti - odpravnine - - - 36 - - - druge ugodnosti 5 3 76 40 - - - variabilni del prejemkov 78 77 499 536 - - Skupaj 591 666 5.553 5.097 319 259

Kratkoročne ugodnosti vključujejo:

• denarne ugodnosti (bruto plače, dodatna zavarovanja, regres in druge bonitete);

• nedenarne ugodnosti (avtomobili, zdravstvena oskrba, stanovanja in podobno).

Povračila stroškov vključujejo prehrano med delom ter prevoz na delo in z dela.

Izplačani prejemki članom uprave

			v EUR
		2016	2015
01. 12. 2012	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	137.586	131.601
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	3.049	4.109
	Povračila stroškov	1.267	1.230
Član Blaž Brodnjak Andreas Burkhardt 18. 09. 2013 Archibald Kremser 31. 07. 2013 Laszló Pelle 26. 10. 2016	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.410	763
	- variabilni del prejemkov	19.621	19.246
	Skupaj	162.933	156.949
	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	137.586	131.601
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	26.148	27.364
	Povračila stroškov	1.157	1.169
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.410	763
	- variabilni del prejemkov	19.621	19.246
	Skupaj	185.922	180.143

	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	137.586	131.601
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	19.150	20.037
	Povračila stroškov	1.151	1.187
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.410	763
	- variabilni del prejemkov	19.621	19.246
	Skupaj	178.918	172.834
	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	13.570	-
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	3.278	-
	Povračila stroškov	115	-
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	470	-
	Skupaj	17.433	-

Janko Medja 02. 10. 2012 - 05. 02. 2016	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	25.033	131.601
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	166	1.652
	Povračila stroškov	538	3.299
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	235	763
	- variabilni del prejemkov	19.621	19.246
	Skupaj	45.593	156.561

Zgornja preglednica prikazuje izplačane prejemke v letu, ko je bil posameznik član uprave.

Izplačani prejemki članom nadzornega sveta

			v EUR
Član		2016	2015
Sergeja Slapničar	Sejnine	7.370	6.600
12. 06. 2013	Plačilo za opravljanje funkcije	27.547	21.619
	Povračila stroškov	898	1.562

Uroš Ivanc 12. 06. 2013	Sejnine	6.930	6.655
	Plačilo za opravljanje funkcije	25.096	21.619
	Povračila stroškov	404	214
Andreas Klingen	Sejnine	7.370	2.420
22. 06. 2015	Plačilo za opravljanje funkcije	25.744	10.365
	Povračila stroškov	13.833	8.051
Primož Karpe	Sejnine	6.600	-
11. 02. 2016	Plačilo za opravljanje funkcije	28.585	-
	Povračila stroškov	5.591	-

László Zoltan Urbán 11. 02. 2016	Sejnine	5.280	-
	Plačilo za opravljanje funkcije	16.563	-
	Povračila stroškov	5.341	-
Matjaž Titan	Sejnine	1.430	-
04. 08. 2016	Plačilo za opravljanje funkcije	8.750	-
	Povračila stroškov	-	-

04. 08. 2016	Sejnine Plačilo za opravljanje funkcije	1.155 8.750	- -
	Povračila stroškov	-	-

Alexander Bayr	Sejnine	1.650	-
David Kastelic 04. 08. 2016	Plačilo za opravljanje funkcije	7.440	-
	Povračila stroškov	3.564	-
David Eric Simon	Sejnine	1.375	-
04. 08. 2016	Plačilo za opravljanje funkcije	8.750	-
	Povračila stroškov	1.958	-

Janko Gedrih 10. 02. 2016 - 15. 04. 2016	Sejnine	1.045	-
	Plačilo za opravljanje funkcije	6.261	-
	Povračila stroškov	180	-
Anton Macuh	Sejnine	1.485	-
10. 02. 2016 - 15. 04. 2016	Plačilo za opravljanje funkcije	3.324	-
	Povračila stroškov	60	-

Anton Ribnikar	Sejnine	1.705	-
10. 02. 2016 - 15. 04. 2016	Plačilo za opravljanje funkcije	4.499	-
	Povračila stroškov	267	-

			v EUR
Član		2016	2015
Miha Košak 12. 06. 2013 - 10. 02. 2016	Sejnine	1.210	7.931
	Plačilo za opravljanje funkcije	3.950	26.749
	Povračila stroškov	3.536	22.955
Gorazd Podbevšek 12. 06. 2013 - 10. 02. 2016	Sejnine	1.210	6.886
	Plačilo za opravljanje funkcije	3.362	24.894
	Povračila stroškov	-	1.306
Tit A. Erker	Sejnine	5.720	6.831
12. 06. 2013 - 03. 08. 2016	Plačilo za opravljanje funkcije	14.826	25.556
	Povračila stroškov	38.598	42.262
Peter Groznik 04. 11. 2014 - 27. 08. 2015	Sejnine	-	2.915
	Plačilo za opravljanje funkcije	-	11.085
	Povračila stroškov	-	616

Zgornja preglednica prikazuje izplačane prejemke v letu, ko je bil posameznik član nadzornega sveta.

Regulatorni del

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava potrjuje navedbe v poslovnem poročilu, ki so skladne s priloženimi računovodskimi izkazi po stanju na dan 31. 12. 2016 ter predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke

Uprava NLB d.d.

in skupine ter izidov njunega poslovanja za leto, končano 31. 12. 2016.

Uprava potrjuje, da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov

poslovanja banke in skupine ter njunega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim banka in družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Vrste storitev, za opravljanje katerih ima NLB d.d. dovoljenje

Skladno z določili 14. člena Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic, ki ga je BS sprejela na podlagi pooblastila iz 93. člena ZBan-2, NLB navaja vse vrste finančnih storitev, ki jih je v skladu z dovoljenjem Banke Slovenije opravljala v obdobju, za katerega je izdelano poslovno poročilo.

NLB d.d., Ljubljana ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev po 5. členu Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15; v nadaljevanju ZBan-2). Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

Banka ima dovoljenje za opravljanje vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev.

Banka lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 5. členu ZBan-2:

1. sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev;
1. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
– potrošniške kredite,
– hipotekarne kredite,
– odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),
– financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
1. plačilne storitve;
1. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu,

v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke;

1. izdajanje garancij in drugih jamstev;
1. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
- z instrumenti denarnega trga,
- s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
- s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
- z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,
- s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
1. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem;
1. svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;
1. denarno posredništvo na medbančnih trgih;
1. svetovanje v zvezi z upravljanjem naložb;
1. hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo;
1. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti;
1. oddajanje sefov;
1. investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po ZTFI.

Banka lahko opravlja naslednje dodatne finančne storitve po 6. členu ZBan-2:

1. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
1. skrbniške storitve po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
1. kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih.

Izjava o upravljanju NLB d.d.

V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah¹ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: NLB) izdaja naslednjo Izjavo o upravljanju, ki je del poslovnega poročila, vključenega v Letno poročilo.

1. Sklicevanje na oba kodeksa in priporočila ter druge interne akte o korporativnem upravljanju

Leta 2016 je NLB pri svojem poslovanju delovala v skladu z naslednjimi priporočenimi standardi:

Kodeks upravljanja javnih delniških družb, 8. 12. 2009, ki je na voljo na http://www.ljse.si;
Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, 19. 12. 2014 in marec 2016, ki je na voljo na spletni strani Slovenskega državnega holdinga d.d. (v nadaljevanju: SDH) http://www.sdh.si in
Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga, 19. 12. 2014 in februar 2016, ki so na voljo na spletni strani SSH http://www.sdh.si.

Pri izvajanju korporativnega upravljanja v letu 2016 je NLB upoštevala tudi Katalog zavez, ki jih je Republika Slovenija dala Evropski komisiji v zvezi s postopkom državne pomoči NLB (javna različica z dne 18. 12. 2013 je na voljo na spletni strani Evropske komisije http:// ec.europa.eu/competition/state\_aid/ cases/245268/245268\_1518816\_267\_7. pdf).

Korporativno upravljanje NLB je opredeljeno tudi v Statutu NLB (ki ga je sprejela skupščina dne 4. 8. 2016) in Politiki upravljanja NLB (ki jo je potrdil Nadzorni svet NLB dne 18. 12. 2015). v okviru korporativnega upravljanja NLB Skupine v letu 2016 so NLB in članice NLB Skupine uporabljale Politiko korporativnega upravljanja NLB Skupine (različica 10, december 2015). Sistem korporativnega upravljanja je razložen na spletni strani NLB (www.nlb.si/upravljanje-druzbe). Dokumenti, omenjeni v tem odstavku, so prav tako objavljeni tam.

V odvisnih družbah NLB Skupine NLB večinoma sledi načelom in priporočilom obeh omenjenih kodeksov na podlagi Politike korporativnega upravljanja NLB Skupine (minimalni standardi po posameznih poslovnih področjih), odvisno od lokalne zakonodaje in organizacijskih zmožnosti družb.

2. Korporativno upravljanje nlb odstopa od naslednjih določb:

Posebna odstopanja od omenjenih kodeksov in priporočil ter njihove utemeljitve so razložene v nadaljevanju.

a) Kodeks upravljanja javnih delniških družb

Točka 12:

Po naši oceni banka v tem delu ne zagotavlja ustreznega plačila nadzornikom glede na odgovornosti, ki jih nadzorniki prevzemajo ter glede na predvidene kazni v okviru nove bančne zakonodaje.

Točki 16 in 16.1:

NLB odstopa od predlagane določbe Kodeksa, saj Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (»ZPPOGD«) omejuje plačila direktorjem, kar predstavlja veliko oviro pri pridobivanju in zadržanju ustreznih kadrov. Rezultat tega je povečano operativno tveganje, kar je po mnenju banke ena največjih ovir za uspešno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva (in družb v državni lasti). Banka bo zato nadaljevala s spodbujanjem javne razprave in prizadevanji za ukinitev omejitev.

Točka 20.4:

NLB odstopa od predlagane določbe Kodeksa s tem, ko ne objavlja vnaprej datumov skupščin. Načini in pravila sklicevanja skupščin so določeni v Statutu NLB.

Točka 22.7:

NLB razkriva neto in bruto prejemke, ne razkriva pa vseh elementov iz točke 22.7 Kodeksa.

b) Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države

Točka 5.1.1:

Priporočilo je v celoti izpolnjeno v delu, ki se nanaša na poslovanje. Želimo pa izpostaviti anomalijo in zapostavljen položaj NLB, saj menimo, da ni izpolnjeno priporočilo Kodeksa o uporabi enakih poslovnih pogojev za NLB kot za ostale družbe, ki niso v državni lasti, saj za NLB veljajo številne omejitve ali dodatne obveznosti, ki ne veljajo za družbe v zasebni lasti (omejeni prejemki upravljavskih organov in obveznost

1 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD- 1; Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – sklep Ustavnega sodišča, 82/13 in 55/15);

poročanja nekaterih zaupnih informacij v skladu z določili ZDIJZ-1).

Točka 6.5.1:

Profil kompetenc za nadzorni svet je pripravljen, ni pa objavljen.

Točka 6.9:

Priporočila pod točko 6.9.1 se upoštevajo le delno, saj ni omejitev za dodatna plačila članom komisij za opravljanje funkcije v skladu s sklepom Skupščine delničarjev NLB. Na podlagi sklepa Skupščine delničarjev NLB so bila plačila dopolnjena z nadomestilom za prehrano.

Točka 6.10:

Priporočilo Nadzornega sveta NLB ne opredeljuje podrobno obsega, v katerem je samoocenjevanje prispevalo k spremembam.

Točka 6.11:

Zaradi dejstva, da so bile v letu 2016 narejene številne spremembe v sestavi nadzornega sveta, ocena nove sestave nadzornega sveta v letu 2016 ni bila izvedena. Namreč, narejene so bile številne spremembe glede na lanskoletno sestavo nadzornega sveta, saj funkcijo opravljajo le še trije nekdanji člani. Poleg tega je mandat štirih novih članov krajši, saj so začeli funkcijo opravljati 4. 8. 2016. Nadzorni svet bo sprejel vse potrebne ukrepe, da bo pravočasno izpolnil to priporočilo.

Točka 7.3:

Banka do zdaj ni potrdila Politike nagrajevanja članov uprave na skupščini delničarjev. Skladno z določili Zakona o Slovenskem državnem holdingu si bosta Uprava in Nadzorni svet NLB prizadevala pridobiti potrditev Politike nagrajevanja članov uprave na skupščini delničarjev.

Točka 8.3:

Nagrade članic NLB Skupine niso objavljene v Letnem poročilu NLB Skupine.

Točka 9.2.7:

Praviloma se priporočila izvršujejo v okviru postavljenih rokov. Uprava in nadzorni svet redno, trimesečno spremljata status revizijskih priporočil in razloge za zamude pri izvrševanju.

c) Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga

NLB se opredeljuje tudi do sprejetih Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga (v nadaljevanju: SDH).

Priporočilo št. 1.1:

NLB poskuša pravočasno izpolniti pričakovanja v tem priporočilu ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Priporočilo št. 1.2:

NLB poskuša pravočasno izpolniti pričakovanja v tem priporočilu ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Priporočilo št. 1.3:

NLB poskuša pravočasno izpolniti pričakovanja v tem priporočilu ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Priporočilo št. 3.7:

NLB ima sklenjenih nekaj pavšalnih pogodb z zunanjimi izvajalci za različne potrebe, vendar pri tem sledi stroškovni optimizaciji in vsakokratnem znižanju stroškov zunanjih izvajalcev.

Priporočilo št. 4.3:

NLB informacij o nameravanem izplačilu regresa ni objavila na intranetni strani. Za članice NLB Skupine je bil vzpostavljen sistem poročanja o realiziranih plačilih iz točke 4.2.2. v sistemu COGNOS; podatki o izvedenih plačilih pa niso bili objavljeni na intranetni strani NLB.

Priporočilo št. 4.4:

Ker sta obe veljavni kolektivni pogodbi javno dostopni na spletni strani Sindikata NLB, ki zastopa zaposlene v banki, banka besedil kolektivnih pogodb ne objavlja na svoji spletni strani.

Priporočilo št. 5.1:

Zaradi aktivnosti osveževanja poslovne in IT/digitalne strategije, samoocenjevanje po preizkušenem evropskem modelu odličnosti ni bilo izvedeno leta 2016. z namenom izboljšanja kakovosti nova strategija uvaja nove pobude na področju vitke organizacije in procesov. Banka je najprej začela uvajati lastništvo procesov in doseganja ciljev KPI v smeri optimizacije in s ciljem izboljšanja kakovosti.

Priporočilo št. 6.2:

Pričakovanja SDH smo poslali članicam NLB Skupine. Lokalni predpisi lahko zahtevajo razrešnico tudi v družbah z omejeno odgovornostjo (na Hrvaškem).

3. Glavne značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

NLB je podvržena določbam ZGD-1 ter tudi določbam Zakona o bančništvu (ZBan-2), ki med drugim ureja tudi obveznost bank vzpostavljati in vzdrževati ustrezen sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj. Prav tako posebne podzakonske predpise na to temo izdaja Banka Slovenije kot nadzorni organ bank, pri čemer NLB upošteva vsakokrat veljavne predpise. Banka spoštuje tudi zaveze do Evropske komisije na podlagi sklepa Komisije z dne 18. 12. 2013 o državni pomoči SA.33229(2012/C) – Prestrukturiranje NLB – Slovenija. Zaradi navedenega NLB vzdržuje in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega:

jasen organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju;
takojšnje potrebno ukrepanje pristojnih služb za odpravo morebitnih ugotovljenih nepravilnosti, zlasti pri upravljanju kreditnega tveganja;
ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje natančno določene računovodske postopke (poročanja, delovne postopke, odgovornosti ter avtomatske in ročne kontrole v vseh fazah računovodskega procesa).

Poleg tega ima NLB skladno z zakonom tudi posebno službo notranje revizije, ki glede na svoje pristojnosti opravlja preglede, daje predloge in sestavlja poročila ter poleg tega poroča tudi skupščini delničarjev o opravljenem delu.

NLB namenja posebno pozornost sistemu notranjih kontrol in obvladovanja tveganj v okviru NLB Skupine in njenih članic. Korporacijsko upravljanje skupine je posebej predstavljeno v poglavju Korporativno upravljanje, podpoglavje Korporativno upravljanje NLB Skupine, stran 145 Profil tveganosti NLB Skupine v povezavi s poslovno strategijo je podrobneje predstavljen v sklopu Upravljanje tveganj v računovodskem delu letnega poročila, stran 262.

3.1. Finančno poročanje

Za zagotovitev ustreznih postopkov računovodskega poročanja NLB sledi sprejeti Politiki računovodskega kontroliranja. Računovodsko kontroliranje se zagotavlja preko delovanja celotne računovodske funkcije, njegov namen pa je zagotavljanje kvalitetnih in zanesljivih računovodskih informacij ter s tem pravilnega in pravočasnega finančnega poročanja. Najpomembnejša identificirana tveganja na tem področju se obvladujejo z ustreznim sistemom pooblastil, razmejitvijo dolžnosti, upoštevanjem računovodskih pravil, dokumentiranjem vseh poslovnih dogodkov, sistemom skrbništva, knjiženjem na dan poslovnega dogodka, vgrajenimi kontrolnimi mehanizmi v virnih aplikacijah ter arhiviranjem skladno z zakonodajo in internimi pravilniki. Poleg tega politika natančno opredeljuje primarno računovodsko kontroliranje, ki se v največji meri izvaja v analitičnih knjigovodstvih ter sekundarno računovodsko kontroliranje, katerega namen je preverjanje učinkovitosti izvajanja primarnih računovodskih kontrol. z učinkovitim kontrolnim mehanizmom na področju računovodskega poročanja NLB zagotavlja:

• zanesljiv sistem za podporo poslovanju in odločanju,

pravilne, popolne in pravočasne računovodske podatke ter posledično računovodska in druga poročila banke,
skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami.

4. Podatki v zvezi s prevzemno zakonodajo

Vse podatke v zvezi s prevzemno zakonodajo najdete v poglavju Korporativno upravljanje, podpoglavje Skupščina delničarjev, stran 146 in v drugih poglavjih letnega poročila.

5. Podatki o delovanju in ključnih pristojnostih skupščine ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja

Vse podatke v zvezi z delovanjem in ključnimi pristojnostmi skupščine družbe ter opisom pravic delničarjev najdete v poglavju Korporativno upravljanje, podpoglavje Skupščina delničarjev, stran 146 in v poglavju točka 3.3. Kapitalski instrumenti, vključeni v kapital, stran 364.

6. Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij

Vse podatke v zvezi s sestavo in delovanjem organov vodenja ali nadzora ali njihovih komisij najdete v poglavju Korporativno upravljanje, podpoglavji Nadzorni svet in Uprava, stran 147 in stran 154.

7. Korporativna integriteta

Skladno z določili točke 3.4.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države NLB v Izjavi o upravljanju podaja tudi opis sistema korporativne integritete v družbi.

V enem letu po pristopu k Slovenskim smernicam korporativne integritete (sprejete januarja 2014) smo v banki dodatno nadgradili svoj program skladnosti poslovanja in krepitve integritete. Leto je v tem smislu zaznamovala večja osredotočenost na vzpostavitev in utrjevanje sistema ugotavljanja, spremljanja in ocenjevanja tveganj na tem področju, vključno s sprejetjem nove Politike skladnosti, prenove Etičnega kodeksa in izvedbe Splošne ocene tveganja za integriteto in skladnost poslovanja.

NLB se zato lahko poistoveti z vsemi navedbami v preambuli, prav tako lahko sprejme splošno zavezo glede korporativne integritete in ničelne tolerance do nezakonitega in neetičnega ravnanja v smislu, da zaznane kršitve ustrezno obravnava ter primerno in sorazmerno ukrepa.

V okviru preventivno-razvojnega stebra funkcije skladnosti smo utrjevali (i) upravljanje regulatorne skladnosti, (ii) postopek izvajanja preventivnih pregledov v procesih ter vzpostavili (iii) sistem splošne ocene tveganj za integriteto in skladnost poslovanja (SOTIS), vključno s (iv) prvo raziskavo o skladnosti in etiki poslovanja ter za izvedbo delavnic s skupinami zaposlenih

na temo novega Kodeksa NLB Skupine. Prav tako smo nadaljevali aktivnosti na področju preiskav, varovanja informacij in preprečevanja pranja denarja.

Banka pripravlja letno samoocenjevanje korporativne identitete, ki vključuje primerjavo, poročilo o napredku in opis trenutnega stanja.

Ta Izjava o upravljanju je javno objavljena na spletni strani NLB (www.nlb.si/ upravljanje-druzbe).

Ljubljana, 7. april 2017

Nadzorni svet NLB d.d. Uprava NLB d.d.

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

László Pelle član uprave

Andreas Burkhardt član uprave

Archibald Kremser član uprave

Blaž Brodnjak predsednik uprave

Izjava o upravljanju tveganj

Uprava in Nadzorni svet NLB d.d. izdajata strnjeno izjavo o upravljanju tveganj, skladno s 17. členom Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Ur. l. RS, št. 73/15 in 49/2016) ter Uredbo EU 575/2013 (datum objave 21. 12. 2015), 435. člen (Cilji in politike upravljanja tveganj), točka (e) in (f), ter Smernicami EBA o zahtevah za razkritje (EBA GL/2016/11).

Spremljanje in upravljanje tveganj v NLB d.d. in NLB Skupini je organizirano v skladu z uveljavljenimi internimi politikami in postopki, ki upoštevajo evropske bančne predpise, predpise Banke Slovenije, trenutne smernice EBA in relevantne dobre bančne prakse.

NLB Skupina načrtuje svoje poslovanje v skladu z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»risk appetite«) s ciljem doseganja optimalne donosnosti glede na prevzeta tveganja ob sočasnem izpolnjevanju vseh regulatornih zahtev. Strategija NLB Skupine, Opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»risk appetite«), Strategija prevzemanja in upravljanja tveganj (»risk strategy«) in ključne interne politike o tveganjih NLB Skupine, ki jih potrjujeta Uprava in Nadzorni svet NLB d.d., določajo strateške cilje in smernice glede prevzemanja tveganj, pristope in metodologije, način merjenja, blaženja in upravljanja vseh vrst tveganj. NLB Skupina redno spremlja svoj ciljni profil tveganosti (»risk appetite profile«), ki predstavlja ključno orodje v procesu upravljanja oz. blaženja tveganj. Profil tveganosti omogoča podrobno spremljanje in proaktivno upravljanje tveganj. o spremljanju izpostavljenosti znotraj opredeljenih limitov oziroma ciljnih vrednosti ter morebitnih odstopanjih se redno poroča pristojnim odborom in/ ali upravi banke, komisiji za tveganja nadzornega sveta in nadzornemu svetu banke. Poleg tega je NLB Skupina vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja (»early warning system«) za različne segmente tveganj, in sicer z namenom krepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega ukrepanja, kadar je to potrebno.

NLB Skupina kot največja slovenska bančna in finančna skupina želi v skladu z Izjavo o opredelitvi za prevzemanje tveganj biti dolgoročno dobičkonosna bančna skupina, ki posluje predvsem s komitenti na strateških trgih. Pri upravljanju s kreditnim tveganjem, ki predstavlja najpomembnejše tveganje NLB Skupine, se osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj, istočasno pa tudi na doseganje optimalne donosnosti glede na prevzeta tveganja. NLB Skupina mora stalno zagotavljati ustrezen nivo likvidnosti za potrebe izpolnjevanja svojih kratkoročnih obveznosti, tudi v primeru realizacije katerega izmed opredeljenih stresnih scenarijev. z namenom minimiziranja tega tveganja banka zasleduje tudi ustrezno strukturo virov financiranja. Na področju valutnega tveganja NLB Skupina zasleduje cilj nizke do zmerne izpostavljenosti. Osnovna usmeritev NLB Skupine pri upravljanju obrestnega tveganja je preprečevanje negativnih dohodkovnih učinkov, ki bi izhajali iz spremenjenih tržnih obrestnih mer. Skladno s tem je toleranca do tega tveganja postavljena nizko. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB d.d. je omejeno na servisiranje strank in varovanje lastnih odprtih pozicij pred tveganji. Ob prevzemanju operativnih tveganj NLB Skupina sledi usmeritvi, da

takšno tveganje ne sme bistveno vplivati na njeno poslovanje, zato je pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj nizka do zmerna. Toleranca do vseh drugih vrst tveganj, kamor sodijo tudi nefinančna tveganja (kot na primer tveganje ugleda, tveganje dobičkonosnosti in druge vrste tveganj), je nizka, s poudarkom na minimizaciji njihovega možnega vpliva na poslovanje skupine.

Ključni poudarki v sklopu opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj v NLB Skupini so:

ohranjanje preudarne ravni kapitalske ustreznosti, vključno z vsemi regulatornimi zahtevami in kapitalskimi blažilniki,
zagotavljanje visokega (ustrezno preudarnega) nivoja likvidnosti ter ustrezne strukture likvidnostnih rezerv,
depoziti strank predstavljajo glavni vir financiranja,
postopno izboljševanje kakovosti kreditnega portfelja z zmanjšanjem obsega nedonosnih izpostavljenosti in ohranjanjem ustrezne pokritosti z rezervacijami,
zagotavljanje vzdržne volatilnosti iz naslova kreditnih tveganj,
zagotavljanje stabilnosti prihodkov s povečevanjem deleža neobrestnih prihodkov,
zagotavljanje dolgoročno vzdržne dobičkonosnosti,
zagotavljanje vzdržne velikosti odvisnih družb v skupini.

Vrednosti ključnih indikatorjev glede pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»risk appetite indicators«) v NLB Skupini, ki odražajo povezanost med poslovno strategijo in ciljnim profilom tveganosti, so bile konec leta 2016 sledeče:

količnik kapitalske ustreznosti (CET 1) 17,0 %,
razmerje med posojili in depoziti (LTD) 74 %,
količnik likvidnostnega kritja (LCR): 332 %,
količnik neto stabilnega financiranja (NSFR): 147 %,
delež nedonosnih izpostavljenosti po EBA: 10 %,
donosnost lastniškega kapitala (ROE) po obdavčitvi: 7,4 %.

NLB Skupina je leto 2016 končala znotraj opredeljenega okvira profila tveganosti, ki se odraža v močnem kapitalskem in likvidnostnem položaju.

Strnjena izjava uprave o tveganjih je objavljena na intranetu NLB, in sicer z namenom, da zaposleni banke to dosledno upoštevajo pri vsakodnevnem opravljanju nalog in drugih poslovnih aktivnosti, še posebej z vidika prevzemanja tveganj v sklopu sprejemanja poslovnih odločitev.

Ljubljana, 7. april 2017

Nadzorni svet NLB d.d. Uprava NLB d.d.

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

László Pelle član uprave

Andreas Burkhardt član uprave

Archibald Kremser član uprave

Blaž Brodnjak predsednik uprave

Izjava o ureditvi notranjega upravljanja

NLB d.d. uresničuje ureditev notranjega upravljanja, vključno s korporativnim upravljanjem, skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju svojih internih aktov.

Pri tem NLB d.d. v celoti upošteva akte iz drugega odstavka 9. člena Zakona o bančništvu² .

Z namenom krepitve ureditve notranjega upravljanja pri svojem poslovanju zlasti upoštevamo:

1. Določbe veljavnega Zakona o bančništvu, ki opredeljujejo ureditev notranjega upravljanja, zlasti določbe poglavja 3.4 (Sistem upravljanja banke) in poglavja 6 (Ureditev notranjega upravljanja in ustrezni notranji kapital), v delu zahtev, ki veljajo za banko/ hranilnico ali za člane upravljalnega organa,
1. Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice³ in
1. Smernice organa EBA, ki urejajo notranje upravljanje, ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij ter politike in prakse prejemkov, na podlagi ustreznih sklepov Banke Slovenije o uporabi teh smernic⁴ .

S podpisom te izjave se tudi zavezujemo k nadaljnjemu proaktivnemu delovanju za krepitev in promocijo ustrezne ureditve notranjega upravljanja in korporativne integritete v širši strokovni, finančni, gospodarski in drugi javnosti.

Ljubljana, 7. april 2017

Nadzorni svet NLB d.d. Uprava NLB d.d.

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

László Pelle član uprave

Andreas Burkhardt član uprave

Archibald Kremser član uprave

Blaž Brodnjak predsednik uprave

2 Zakon o bančništvu (ZBan-2), Uradni list RS, št. 25/15 in 44/16

3 Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Uradni list RS, št. 73/15 in 49/16
4 http://www.bsi.si/zakoni-in-predpisi.asp?MapaId=1906

Upravljanje s tveganji in kapitalom

(razkritja po 3. stebru Baselskih standardov)

Kazalo

1.	Uvod	353
2.	Področje uporabe	354
3.	Kapital	359
3.1. 3.2. 3.3. 3.4.	Kapitalska ustreznost Uskladitve postavk z računovodskimi izkazi Kapitalski instrumenti, vključeni v kapital Podrobni prikaz elementov kapitala	359 360 364 366
4.	Kapitalski blažilniki	371
5. 5.1. 5.2.	Kapitalske zahteve Povzetek pristopa k ocenjevanju notranjega kapitala, potrebnega za tekoče in načrtovane dejavnosti Kapitalske zahteve	372 372 373
6.	Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke	375
6.1. 6.2. 6.3.	Metodologija za določanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti do nasprotne stranke ter mere vrednosti izpostavljenosti po uporabljeni metodi Politike za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in ustvarjanja kreditnih rezerv ter vpliv obsega zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti v primeru znižanja bonitetne ocene Obrazložitev politik v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj (»wrong-way risk exposures«)	375 375 375
6.4.	Bruto pozitivna poštena vrednost pogodb, učinki pobota, pobotane tekoče kreditne izpostavljenosti, prejeto zavarovanje s premoženjem in neto kreditna izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov	376
7.	Popravki zaradi kreditnega tveganja	376
7.1. 7.2. 7.3.	Razčlenitev izpostavljenosti in kreditnih zavarovanj po kategorijah izpostavljenosti Geografska porazdelitev izpostavljenosti, razčlenjenih v pomembna območja po pomembnih kategorijah izpostavljenosti Porazdelitev izpostavljenosti glede na vrsto nasprotne stranke in gospodarsko panogo, razčlenjenih po kategorijah izpostavljenosti	376 381 383
7.4. 7.5.	Razčlenitev vseh izpostavljenosti po preostali zapadlosti, razčlenjenih glede na kategorije izpostavljenosti Zapadle izpostavljenosti ter obseg oblikovanih oslabitev za pomembne gospodarske panoge in pomembna geografska območja 388	387
8.	Uporaba ocen zunanjih bonitetnih institucij (ECAI)	390
9.	Finančni vzvod	390
10.	Politika prejemkov	394
	10.1. Informacije o procesu odločanja, ki se uporablja pri določanju politike prejemkov 10.2. Informacije o povezavi med plačilom in uspešnostjo 10.3. Bistvene sestavine politike prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela 10.4. Razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki 10.5. Informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov 10.6. Glavni parametri in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin ter druge nedenarne ugodnosti 10.7. Kvantitativne informacije glede prejemkov	394 395 396 399 400 400 401
11.	Informacije glede ureditve upravljanja	402
	11.1. Politika zaposlovanja za izbor članov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, veščine in izkušnje 11.2. Politika glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa,	402
	splošni in konkretni cilji te politike ter stopnja njihovega doseganja	402
12.	Seznam vseh zahtevanih razkritij, kot jih predpisuje Del 8 Uredbe (EU) 575/2013	404

1. Uvod

Evropska kapitalska zakonodaja, ki temelji na načelih Basla II in III, je med drugim uvedla tudi zahteve glede transparentnosti poslovanja bank. Evropske banke so zavezane k razkrivanju določenih informacij, kar naj bi omogočilo zadostno informiranje potencialnih investitorjev o tveganjih, ki jih banke prevzemajo pri svojem poslovanju.

Zahteve glede obveznih razkritij s področja tveganj in kapitalske ustreznosti so zapisane v Delu 8 evropske Uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (Uredba (EU) 575/2013), ki je neposredno zavezujoča za vse države članice. Pri pripravi razkritij je banka upoštevala relevantne izvedbene in regulativne tehnične standarde ter smernice Evropskega bančnega organa (EBA):

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1423/2013 z dne 20. decembra 2013 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede zahtev po razkritju o kapitalu za institucije v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta,
Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1555 z dne 28. maja 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za razkritje informacij v zvezi s skladnostjo institucij z zahtevo za proticikličen kapitalski blažilnik v skladu s členom 440,
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/200 z dne 15. februarja 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede razkritja količnika finančnega vzvoda za institucije v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta,
Smernice EBA/GL/2014/03 o razkritju obremenjenih in neobremenjenih sredstev,
Smernice EBA/GL/2014/14 o pomembnosti, poslovni skrivnosti in zaupnosti ter o pogostosti razkritij v skladu s členi 432(1), 432(2) in 433 Uredbe (EU) št. 575/2013 in
Smernice EBA/GL/2015/22 o preudarnih politikah prejemkov v skladu s členoma 74(3) in 75(2) Direktive 2013/36/EU ter razkritjih v skladu s členom 450 Uredbe (EU) št. 575/2013.

NLB d.d. ima v skladu s kapitalsko zakonodajo položaj »EU nadrejene banke« in je zato zavezana k objavi razkritij na konsolidirani osnovi.

V preglednici v poglavju 12 tega sklopa je prikazan celoten seznam potrebnih razkritij po členih Uredbe, skupaj z navedbo, v katerem delu letnega poročila je razkrita vsebina.

Vrednostne informacije, ki so prikazane v računovodskem delu letnega poročila, temeljijo na drugačnem načinu konsolidacije, kot ga za razkritja podatkov predvideva Uredba. Kljub temu nekaterih informacij ne razkrivamo po obeh načinih konsolidacije, saj zaradi nematerialnosti teh razlik (prikazane v preglednici v poglavju 2) njihovo podvajanje ne bi pripomoglo k transparentnosti z vidika vsebovanih tveganj. Gre za naslednje informacije:

razkritja v zvezi z izpostavljenostmi iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vključeni v trgovalno knjigo (člen 447 a, b, c in d),
razkritja glede oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti (člen 442 a, b in i).

Nekatera od predpisanih razkritij za NLB Skupino niso relevantna, ker so vezana na različne pristope k izračunu kapitalskih zahtev ali ker se nanašajo na posle, ki jih NLB Skupina trenutno ne opravlja.

Pri izračunu kapitalskih zahtev NLB Skupina uporablja naslednje pristope:

kreditno tveganje standardizirani pristop,
tržna tveganja standardizirani pristop,
operativna tveganja enostavni pristop.

Za NLB Skupino tako niso relevantna razkritja, ki se nanašajo na ostale pristope, ki jih NLB Skupina ne uporablja:

razkritja v zvezi z IRB pristopom pri kreditnem tveganju (člena 452 in 438 d),
razkritja v zvezi z naprednim pristopom pri operativnih tveganjih (člen 454),
razkritja v zvezi z notranjimi modeli za izračun kapitalske zahteve za tržna tveganja (člen 455).

Poleg tega za NLB Skupino niso relevantna še naslednja razkritja, ker se nanašajo na vrste poslov, ki jih NLB Skupina trenutno ne opravlja, ali iz drugih razlogov (neuporabljen način konsolidacije, razkritja zgolj na zahtevo pristojnega organa …):

• razkritja glede listinjenja (člen 449),

• razkritja v zvezi s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti (člen 439 g, h in i),
razkritja v zvezi s finančnim pobotom (člen 453 a),
razkritja glede uporabe določb členov
7 in 9 Uredbe (glede uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi in glede metode individualne konsolidacije) (člen 436 e),
razkritja glede kapitalskega blažilnika za globalne sistemsko pomembne banke (blažilnik za GSPI) (člen 441),
razkritja glede rezultatov procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala institucije (člen 438 b) in
razkritja glede kapitalskih instrumentov, izdanih pred 31. decembrom 2011, ki po novi zakonodaji ne izpolnjujejo več pogojev za vštevanje v kapital in jih je treba v prehodnem obdobju postopno izločiti iz kapitala (člen 492(4)).

Številski podatki v tem sklopu letnega poročila so pripravljeni na podlagi poročil COREP, poslanih nadzornim organom. Zaradi zaokrožitve na tisoč evrov lahko prihaja do minimalnih odstopanj v seštevkih znotraj posameznih kategorij in do razlik med tabelami.

2. Področje uporabe (člen 436 a, b, c in d Uredbe (EU) št. 575/2013)

NLB d.d. ima v skladu s kapitalsko zakonodajo položaj »EU nadrejene banke«, zato je zavezana k objavi razkritij glede upravljanja s tveganji in kapitalom (v skladu z Delom 8 Uredbe (EU) št. 575/2013) zgolj na konsolidirani osnovi. Razkritja so tako pripravljena in objavljena za NLB

Skupino, ob uporabi bonitetne konsolidacije v skladu z določili Uredbe (EU) št. 575/2013 v Delu 1, Naslov II, Poglavje 2.

Razlike med konsolidacijo za bonitetne namene in konsolidacijo za računovodske namene (v skladu z MSRP) so v naboru družb glede na dejavnost in v metodi konsolidacije:

• Nabor družb:

V konsolidacijo za računovodske namene so zajete vse odvisne družbe (tj. osebe, nad katerimi ima banka ali bančna skupina kontrolo), vse pridružene družbe (v katerih ima neposredno ali posredno med 20 in 50 % glasovalnih pravic ter pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje) in skupni podvigi (ki jih NLB Skupina na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje). V bonitetno konsolidacijo se izmed odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov vključujejo le kreditne institucije, finančne institucije, družbe za pomožne storitve in družbe za upravljanje (v skladu z definicijami v Uredbi (EU) št. 575/2013, člen 4). V primeru NLB Skupine to pomeni, da so iz bonitetne konsolidacije izključene družbe, ki delujejo v dejavnosti zavarovalništva.

• Metoda konsolidacije:

V okviru računovodske konsolidacije so odvisne družbe v konsolidirane izkaze vključene po metodi polne konsolidacije, pridružene družbe in skupni podvigi pa po kapitalski metodi. Bonitetna konsolidacija zahteva drugačno obravnavo skupnih podvigov, konsolidirati jih je treba po sorazmerni metodi.

V spodnji tabeli je prikazan seznam družb v NLB Skupini (odvisnih, pridruženih in skupnih podvigov), njihove glavne lastnosti ter način konsolidacije. Več podrobnosti o posameznih družbah je v računovodskem delu letnega poročila v poglavju 5.12.

Sestava NLB Skupine na dan 31. december 2016 ter način vključevanja v konsolidirane izkaze

		Delež glasovalnih pravic NLB		Metoda konsolidacije za računovodsko	Metoda bonitetne
	Dejavnost	Skupine	Sedež	poročanje	konsolidacije
Odvisne družbe:
LHB AG, Frankfurt	Finance	100,00 %	Republika Nemčija	Polna	Polna
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	86,97 %	Republika Makedonija	Polna	Polna
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	98,00 %	Republika Črna gora	Polna	Polna
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	99,997 %	Republika Srbija	Polna	Polna
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	97,35 %	Republika Bosna in Hercegovina	Polna	Polna
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	99,85 %	Republika Bosna in Hercegovina	Polna	Polna
NLB Banka sh.a., Prishtina	Bančništvo	81,21 %	Republika Kosovo	Polna	Polna
NLB Leasing d.o.o., Ljubljana	Finance	100,00 %	Republika Slovenija	Polna	Polna
Optima Leasing d.o.o., Zagreb u likvidaciji	Finance	100,00 %	Republika Hrvaška	Polna	Polna
PRO-REM d.o.o., Ljubljana v likvidaciji	Nepremičnine	100,00 %	Republika Slovenija	Polna	Polna
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb u likvidaciji	Nepremičnine	100,00 %	Republika Hrvaška	Polna	Polna
BH-RE d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	100,00 %	Republika Bosna in Hercegovina	Polna	Polna
NLB Leasing Podgorica d.o.o. u likvidaciji	Finance	100,00 %	Republika Črna gora	Polna	Polna
NLB Leasing d.o.o., Beograd u likvidaciji	Finance	100,00 %	Republika Srbija	Polna	Polna
NLB Leasing d.o.o., Sarajevo	Finance	100,00 %	Republika Bosna in Hercegovina	Polna	Polna
NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje vo likvidacija	Finance	100,00 %	Republika Makedonija	Polna	Polna
NLB InterFinanz AG, Zürich in liquidation	Finance	100,00 %	Švica	Polna	Polna
NLB InterFinanz Praha s.r.o., Praga	Finance	100,00 %	Češka republika	Polna	Polna
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	100,00 %	Republika Srbija	Polna	Polna
NLB Factoring a.s. V likvidaci, Brno	Finance	100,00 %	Češka republika	Polna	Polna
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Upravljanje s sredstvi	100,00 %	Republika Slovenija	Polna	Polna
NLB Nov penziski fond a.d., Skopje	Zavarovalništvo	100,00 %	Republika Makedonija	Polna	-
NLB Crna gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	100,00 %	Republika Črna gora	Polna	Polna
NLB Propria d.o.o., Ljubljana v likvidaciji	Nepremičnine	100,00 %	Republika Slovenija	Polna	Polna
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	100,00 %	Republika Srbija	Polna	Polna
CBS Invest d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	100,00 %	Republika Bosna in Hercegovina	Polna	Polna
REAM d.o.o., Beograd	Nepremičnine	100,00 %	Republika Srbija	Polna	Polna
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	100,00 %	Republika Črna gora	Polna	Polna
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	100,00 %	Republika Hrvaška	Polna	Polna
SR-RE d.o.o., Beograd	Nepremičnine	100,00 %	Republika Srbija	Polna	Polna
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	100,00 %	Republika Črna gora	Polna	Polna
Prospera plus d.o.o., Ljubljana	Turizem in gostinstvo	100,00 %	Republika Slovenija	Polna	Polna
Pridružene družbe:
Bankart d.o.o., Ljubljana	Kartično poslovanje	39,44 %		Republika Slovenija Kapitalska metoda Kapitalska metoda
Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana	Zavarovalništvo	28,13 %	Republika Slovenija Kapitalska metoda		-
Kreditni biro SISBON d.o.o., Ljubljana v likvidaciji	Kreditni biro	29,68 %		Republika Slovenija Kapitalska metoda Kapitalska metoda
ARG - Nepremičnine d.o.o., Horjul	Nepremičnine	75,00 %		Republika Slovenija Kapitalska metoda Kapitalska metoda
Skupni podvigi:
NLB Vita d.d., Ljubljana	Zavarovalništvo	50,00 %	Republika Slovenija Kapitalska metoda		-
Skupina Prvi faktor, Ljubljana v likvidaciji	Finance	50,00 %	Republika Slovenija Kapitalska metoda		Sorazmerna metoda

Nobena od naložb NLB Skupine v odvisne in pridružene družbe ter skupne podvige ne predstavlja odbitne postavke od kapitala. Skupni znesek naložb, ki bi potencialno lahko postale odbitne postavke od kapitala, je namreč relativno nizek in ostaja pod zakonsko postavljenimi pragovnimi omejitvami.

V nadaljevanju je prikazana primerjava finančnih izkazov NLB Skupine po obeh načinih konsolidacije.

Izkaz finančnega položaja NLB Skupine – primerjava obeh načinov konsolidacije

						v tisoč EUR
	Računovodska konsolidacija	31.12.2016 Bonitetna konsolidacija	Razlika	Računovodska konsolidacija	31.12.2015 Bonitetna konsolidacija	Razlika
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih	1.299.014	1.299.313	-299	1.161.983	1.162.931	-948
bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.699	87.699	0	267.413	267.413	0
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	6.694	6.694	0	7.595	7.595	0
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.072.153	2.068.470	3.683	1.737.191	1.734.636	2.555
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217	217	0	1.083	1.083	0
Krediti in terjatve	7.493.933	7.489.784	4.149	7.589.496	7.598.650	-9.154
Dolžniški vrednostni papirji	85.315	85.315	0	394.579	394.579	0
Krediti bankam	435.537	434.597	940	431.775	432.564	-789
Krediti strankam, ki niso banke	6.912.067	6.904.216	7.851	6.693.621	6.692.953	668
Druga finančna sredstva	61.014	65.656	-4.642	69.521	78.554	-9.033
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449	611.449	0	565.535	565.535	0
Spremembe poštene vrednosti skupine postavk, varovanih pred obrestnim tveganjem	678	678	0	741	741	0
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	4.263	4.263	0	4.629	4.629	0
Opredmetena osnovna sredstva	196.849	196.869	-20	207.730	207.801	-71
Naložbene nepremičnine	83.663	84.206	-543	93.513	94.205	-692
Neopredmetena sredstva	33.970	33.926	44	39.327	39.274	53
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	43.248	16.024	27.224	39.696	14.988	24.708
Terjatve za davek iz dohodka	2.888	3.942	-1.054	929	1.602	-673
Terjatve za odloženi davek	7.735	7.740	-5	9.400	9.543	-143
Druga sredstva	94.558	94.438	120	95.354	95.159	195
Skupaj sredstva	12.039.011	12.005.712	33.299	11.821.615	11.805.785	15.830
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.791	18.791	0	29.920	29.920	0
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	2.011	0	4.912	4.912	0
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024	29.024	0	33.842	33.842	0
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	10.350.035	10.358.105	-8.070	10.157.553	10.197.456	-39.903
Depoziti bank in centralnih bank	42.334	42.334	0	57.982	57.982	0
Krediti bank in centralnih bank	371.769	380.732	-8.963	571.029	611.214	-40.185
Depoziti strank, ki niso banke	9.437.147	9.436.195	952	9.020.666	9.020.104	562
Krediti strank, ki niso banke	83.619	83.619	0	100.267	100.267	0
Izdani vrednostni papirji	277.726	277.726	0	304.962	304.962	0
Podrejene obveznosti	27.145	27.145	0	27.340	27.340	0
Druge finančne obveznosti	110.295	110.354	-59	75.307	75.587	-280
Spremembe poštene vrednosti skupine postavk, varovanih pred obrestnim tveganjem	0	0	0	0	0	0
Rezervacije	100.914	89.716	11.198	122.639	98.784	23.855
Obveznosti za davek iz dohodka	3.146	3.117	29	7.514	7.534	-20
Obveznosti za odloženi davek	727	711	16	313	289	24
Druge obveznosti	8.703	8.764	-61	14.539	14.602	-63
Skupaj obveznosti	10.513.351	10.510.239	3.112	10.371.232	10.387.339	-16.107
Osnovni kapital	200.000	200.000	0	200.000	200.000	0
Kapitalske rezerve	871.378	871.378	0	871.378	871.378	0
Drugi izdani kapitalski instrumenti	0	0	0	0	0	0
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	29.969	20.102	9.867	23.603	15.693	7.910
Rezerve iz dobička	13.522	13.522	0	13.522	13.522	0
Zadržani dobiček	380.444	360.329	20.115	314.307	290.484	23.823
Lastni deleži	0	0	0	0	0	0
Kapital manjšinskih lastnikov	30.347	30.142	205	27.573	27.369	204
Skupaj kapital	1.525.660	1.495.473	30.187	1.450.383	1.418.446	31.937
Skupaj obveznosti in kapital	12.039.011	12.005.712	33.299	11.821.615	11.805.785	15.830

Izkaz uspeha NLB Skupine – primerjava obeh načinov konsolidacije

		31.12.2016		v tisoč EUR 31.12.2015
	Računovodska konsolidacija	Bonitetna konsolidacija	Razlika	Računovodska konsolidacija	Bonitetna konsolidacija	Razlika
Prihodki iz obresti in podobni prihodki	388.494	389.422	-928	443.203	446.962	-3.759
Odhodki za obresti in podobni odhodki	-71.189	-71.593	404	-103.001	-104.136	1.135
Čiste obresti	317.305	317.829	-524	340.202	342.826	-2.624
Prihodki iz dividend	1.238	1.238	0	1.346	1.346	0
Prihodki iz opravnin (provizij)	194.371	191.383	2.988	195.710	193.010	2.700
Odhodki za opravnine (provizije)	-48.706	-48.210	-496	-56.899	-56.309	-590
Čiste opravnine (provizije)	145.665	143.173	2.492	138.811	136.701	2.110
Realizirani čisti dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	14.788	14.788	0	10.659	10.659	0
Čisti dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	6.921	6.920	1	-18.877	-18.882	5
Čisti dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	235	235	0	-3	-3	0
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji	-3.239	-3.239	0	231	231	0
Čisti dobički ali izgube iz tečajnih razlik	1.158	1.626	-468	11.831	12.383	-552
Čisti dobički ali izgube iz odprave pripoznanja sredstev	867	892	-25	-624	-622	-2
Drugi poslovni prihodki	24.442	26.022	-1.580	27.329	27.432	-103
Drugi poslovni odhodki	-33.204	-33.772	568	-26.824	-26.902	78
Administrativni stroški	-261.160	-262.070	910	-265.984	-267.232	1.248
Amortizacija	-28.345	-28.344	-1	-31.856	-31.870	14
Rezervacije	-4.357	-4.488	131	696	247	449
Oslabitve	-56.288	-51.416	-4.872	-83.801	-87.867	4.066
Čisti dobički ali izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	5.006	5.282	-276	4.312	1.145	3.167
Čisti dobički ali izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	-432	-432	0	-690	-690	0
Dobiček ali izguba iz rednega poslovanja	130.600	134.244	-3.644	106.758	98.902	7.856
Davek iz dohodka	-14.975	-14.975	0	-11.380	-11.964	584
Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta	115.625	119.269	-3.644	95.378	86.938	8.440
Lastnikov obvladujoče banke	110.017	113.673	-3.656	91.914	83.480	8.434
Manjšinskih lastnikov	5.608	5.596	12	3.464	3.458	6

V NLB Skupini ni pomembnejših praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in podrejenimi družbami.

Pri morebitnem prenosu kapitala je treba upoštevati določbe glede zagotavljanja minimalnega kapitala. Pri podrejenih bankah moramo upoštevati tudi določbe glede likvidnosti, kapitalske ustreznosti in obsega kapitala za pokrivanje vseh tveganj, v skladu z zakonskimi predpisi posameznih članic.

Pri družbi za upravljanje sredstev (NLB Skladi) izhajajo določbe glede kapitalske ustreznosti in obsega kapitala za pokrivanje tveganj iz Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje; pri pokojninski družbi (Nov penziski fond) pa določbe glede kapitalske ustreznosti in obsega kapitala za pokrivanje tveganj izhajajo iz Zakona o pokojninskem zavarovanju.

Za več neključnih leasing družb, ki so v postopku likvidacije, obstaja omejitev, izhajajoča iz lokalnih zakonov o gospodarskih družbah, ki določa, da v postopku likvidacije ne smejo izplačevati dividend ali vračati sredstev delničarjem, dokler ne poplačajo vseh obveznosti. Postopek likvidacije ne more biti sklenjen pred zaključkom vseh sodnih postopkov.

Obstajajo tudi pogodbene omejitve, ki jih moramo upoštevati in izhajajo iz podrejenih posojil, ki jih je NLB d.d. odobrila dvema podrejenima bankama, in sicer NLB Banki Skopje in NLB Banki Podgorica. Skladno z lastnostmi podrejenih posojil v primeru postopka stečaja ali likvidacije zgoraj omenjenih bank taka posojila ne smejo biti poplačana ob zapadlosti, temveč šele po poravnavi vseh nepodrejenih obveznosti in le v obsegu preostalih bančnih sredstev v postopku stečaja ali likvidacije.

Vse podrejene družbe NLB Skupine, ki niso vključene v bonitetno konsolidacijo, so na dan 31. december 2016 izpolnjevale zahtevani minimum kapitala. Skupni znesek primanjkljaja kapitala je 0 EUR.

3. Kapital

3.1. Kapitalska ustreznost

V skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 morajo banke in bančne skupine v okviru regulatornih izračunov (1. steber) spremljati tri različne količnike kapitalske ustreznosti. Kapital je razdeljen v tri podkategorije, ki se med seboj razlikujejo po kvaliteti glede svoje sposobnosti za pokrivanje tveganj, s sistemom treh minimalnih količnikov pa se zagotavlja ustrezna kvalitetna sestava oziroma medsebojna razmerja teh sestavin.

Minimalni količniki, ki jih morajo banke dosegati v okviru 1. baselskega stebra (regulatorne zahteve), so naslednji:

količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1): 4,5 %,
količnik temeljnega kapitala: 6 %,
količnik skupnega kapitala: 8 %.

Na potrebno višino kapitalskih količnikov pa vplivajo tudi druge zahteve in priporočila, ki jih posamezni banki lahko predpiše nadzorna institucija ali pa so predpisane že z zakonodajo:

zahteva 2. stebra (Pillar 2 Requirement, SREP): za posamezno banko oziroma skupino jo določi nadzorna institucija, izpolnjevanje te zahteve je obvezno;
kapitalski blažilniki: deloma določeni z zakonodajo za vse banke, deloma specifični za posamezno banko/skupino; izpolnjevanje zahtev ni obvezno, v primeru neizpolnjevanja pa je banka omejena pri izplačevanju dividend in nekaterih drugih izplačil iz kapitala (podrobnosti v poglavju 4);
priporočilo v okviru 2. stebra (Pillar 2 Guidance): za posamezno banko/skupino ga določi nadzorna institucija, izpolnjevanje ni obvezno in ne vpliva na razdelitev dividend ali drugih izplačil iz kapitala.

V skladu z odločbo ECB, izdano v okviru procesa SREP, je morala NLB na konsolidirani ravni ob koncu leta 2016 dosegati količnik CET1 v višini najmanj 12,75 % (kar zajema zahteve 1. in 2. stebra ter zahtevo iz naslova varovalnega kapitalskega blažilnika).

S 1. januarjem 2017 je stopila v veljavo nova odločba SREP, v skladu s katero mora NLB vzdrževati količnik skupnega kapitala na konsolidirani ravni v višini najmanj 11,5 % (seštevek zahtev 1. in 2. stebra, pred upoštevanjem kapitalskih blažilnikov).

V letu 2016 so količniki NLB Skupine presegali vse zgoraj naštete trenutne in napovedane zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in priporočilom iz 2. stebra.

NLB Skupina izračunava kapital in kapitalske količnike v celoti v skladu z evropsko zakonodajo, ki vključuje tudi diskrecije, kot jih je predpisala Banka Slovenije.

V letu 2016 je bil kapital NLB d.d. in NLB Skupine sestavljen zgolj iz najkvalitetnejšega, tj. navadnega lastniškega kapitala (CET1), zato so vsi trije količniki kapitalske ustreznosti enaki.

Ob koncu leta 2016 so trije količniki kapitalske ustreznosti za NLB Skupino znašali 17,0 % (0,8 odstotne točke več kot ob koncu leta 2015), za NLB d.d. pa 23,4 % (0,8 odstotne točke več kot ob koncu leta 2015). Izboljšanje kapitalske ustreznosti NLB Skupine je predvsem posledica pripisa neizplačanega dela dobička za leto 2016 in v manjši meri znižanja skupne izpostavljenosti tveganjem.

Prikaz kapitalske ustreznosti NLB Skupine:

	31.12.2016	v tisoč EUR 31.12.2015

Vplačani kapitalski instrumenti	200.000	200.000
Vplačani presežek kapitala	871.378	871.378
Zadržani dobiček - iz preteklih let	246.656	207.004
Priznani dobiček ali izguba tekočega leta	49.890	39.599
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	-6.053	-4.090
Druge rezerve	13.522	13.522
Manjšinski deleži	0	0
Bonitetni filtri - rezerva iz naslova varovanja denarnih tokov	0	897
Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednotenju (AVA)	-2.213	-3.134
(-) Dobro ime	-3.529	-3.529
(-) Druga neopredmetena sredstva	-30.397	-35.745
(-) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti	-3.013	-2.755
Ostali CET1 elementi in odbitki	0	0
Navadni lastniški temeljni kapital (CET1)	1.336.241	1.283.147
Dodatni temeljni kapital (AT1)	0	0
Temeljni kapital (T1)	1.336.241	1.283.147
Dodatni kapital (T2)	0	0
Kapital skupaj	1.336.241	1.283.147
Izpostavljenost kreditnemu tveganju	6.864.737	6.849.633
Izpostavljenost tržnemu tveganju	104.175	137.351
Izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja	463	9.313
Izpostavljenost operativnemu tveganju	892.753	930.688
Skupna izpostavljenost tveganjem (RWA)	7.862.128	7.926.985
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1 količnik)	17,0 %	16,2 %
Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 količnik)	17,0 %	16,2 %
Količnik skupnega kapitala	17,0 %	16,2 %

3.2. Uskladitve postavk z računovodskimi izkazi

(člen 437 a in f ter člen 447 e Uredbe (EU) št. 575/2013)

Osnovo za izračun kapitala in kapitalskih količnikov predstavljajo izkazi NLB Skupine, izdelani ob upoštevanju bonitetne konsolidacije, kot je opisana v Delu 1, Naslov II, Poglavje 2 Uredbe (EU) št. 575/2013. Kapital NLB Skupine je v osnovi sestavljen iz elementov kapitala bilance stanja (ne vseh elementov in ne v celoti), dodatno pa ga zmanjšujejo odbitne postavke in bonitetni filtri.

V spodnji tabeli je prikazano, v kolikšnem obsegu se posamezne postavke bilance stanja vključujejo v izračun kapitala in kapitalske ustreznosti. Poleg zneskov, ki so bili dejansko vključeni v kapital po izračunu za konec leta (druga kolona), so prikazani tudi zneski teh postavk v polnem obsegu, torej takšni, kot bi bili upoštevani v izračunu kapitalske ustreznosti, če ne bi bilo olajšav iz prehodnega obdobja (tretja kolona).

Kapital, kot ga dejansko upoštevamo v izračunu kapitalske ustreznosti za konec leta 2016, je zaradi postopnega uvajanja nekaterih določb za 25.940 tisoč EUR nižji, kot bi bil, če bi bile vse zahteve že polno uveljavljene. Razlika izhaja predvsem iz akumuliranega vseobsegajočega donosa, kjer smo začasno izključili več nerealiziranih dobičkov kot izgub, deloma pa tudi iz odbitne postavke za odloženi davek.

Vzporeditev postavk v bilanci stanja (izkazu finančnega položaja) in kapitala za namen kapitalske ustreznosti NLB Skupine

		31.12.2016		31.12.2015			v tisoč EUR
	Bonitetna konsolidacija	Vključeno v izračun kapitala za namen KU	Polna vključitev (brez upoštevanja prehodnih določb)	Bonitetna konsolidacija	Vključeno v izračun kapitala za namen KU	Polna vključitev (brez upoštevanja prehodnih določb)
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge v bankah	1.299.313			1.162.931
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	87.699	-88	-88	267.413	-267		-267 Bonitetni filter; 34. člen - prilagoditev vredno sti - AVA, 0,1 % knjigovodske vrednosti
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	6.694	-7	-7	7.595	-8		-8 Bonitetni filter; 34. člen - prilagoditev vredno sti - AVA, 0,1 % knjigovodske vrednosti
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.068.470	-2.068	-2.068	1.734.636	-1.735		-1.735 Bonitetni filter; 34. člen - prilagoditev vredno sti - AVA, 0,1 % knjigovodske vrednosti
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	217			1.083
Krediti in terjatve	7.489.784			7.598.650
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	611.449			565.535
Spremembe poštene vrednosti skupine postavk, varovanih pred obrestnim tveganjem	678			741
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	4.263			4.629
Opredmetena osnovna sredstva	196.869			207.801
Naložbene nepremičnine	84.206			94.205
Neopredmetena sredstva	33.926	-33.926	-33.926	39.274	-39.274	-39.274
Dobro ime	3.529	-3.529	-3.529	3.529	-3.529		-3.529 Odbitna postavka 36.b člen - v celoti
Druga neopredmetena sredstva	30.397	-30.397	-30.397	35.745	-35.745		-35.745 Odbitna postavka 36.b člen - v celoti
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	16.024			14.988
Terjatve za davek iz dohodka	3.942			1.602
Terjatve za odloženi davek	7.740	-3.013	-5.021	9.543	-2.755	-6.888
ki niso odvisne od bodoče profitabilnosti	0			0
ki so odvisne od bodoče profit. in ne izhajajo iz zač. razlik	5.021	-3.013	-5.021	6.888	-2.755		-6.888 Odbitna postavka 36.c člen - 60 % vrednosti postavke v letu 2016 (40 % v 2015) (prehodno obdobje)
ki so odvisne od bodoče profit. in izhajajo iz začasnih razlik	2.719			2.655
Druga sredstva	94.438			95.159
Skupaj sredstva	12.005.712			11.805.785
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	18.791	-30	-30	29.920	-30		-30 Bonitetni filter 34. člen - prilagoditev vredno sti - AVA, 0,1 % knjigovodske vrednosti
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.011	-5	-5	4.912	-5		-5 Bonitetni filter 34. člen - prilagoditev vredno sti - AVA, 0,1 % knjigovodske vrednosti
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.024			33.842
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	10.358.105			10.197.456
Spremembe poštene vrednosti skupine postavk, varovanih pred obrestnim tveganjem	0			0
Rezervacije	89.716			98.784
Obveznosti za davek iz dohodka	3.117			7.534
Obveznosti za odloženi davek	711			289
Druge obveznosti	8.764			14.602
Skupaj obveznosti	10.510.239			10.387.339

v tisoč EUR

		31.12.2016		31.12.2015
	Bonitetna konsolidacija	Vključeno v izračun kapitala za namen KU	Polna vključitev (brez upoštevanja prehodnih določb)	Bonitetna konsolidacija	Vključeno v izračun kapitala za namen KU	Polna vključitev (brez upoštevanja prehodnih določb)
Osnovni kapital	200.000	200.000	200.000	200.000	200.000		200.000 Vključeno v celoti; 26. člen
Kapitalske rezerve	871.378	871.378	871.378	871.378	871.378		871.378 Vključeno v celoti; 26. člen
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	20.102	-6.053	21.895	15.693	-4.090	15.693
Iz naslova dožniških vrednostnih papirjev	32.063	1.124	33.856	29.065	1.259	29.065
izpostavljenosti RZP do centralne ravni države - pozitivni popravki	30.190	0	30.190	29.070	0		29.070 Se ne vključuje v kapital po diskreci ji BS; 467. člen (prehodno obdobje)
izpostavljenosti RZP do centralne ravni države - negativni popravki	-1.793	-1.076	-1.793	-3.152	0		-3.152 V letu 2016 se vključi zgolj 60 % knjigovodske vrednosti (0 % v 2015); 467. člen (prehodno obdobje)
ostale izpostavljenosti	3.666	2.200	3.666	3.147	1.259	3.147	V letu 2016 se vključi zgolj 60 % kn jigovodske vrednosti (40 % v 2015); 467. in 468. člen (prehodno obdobje)
Iz naslova lastniških vrednostnih papirjev	11.017	6.610	11.017	11.342	4.537	11.342	V letu 2016 se vključi zgolj 60 % kn jigovodske vrednosti (40 % v 2015); 467. in 468. člen (prehodno obdobje)
Iz naslova uskupinjevalnega popravka	0	0	0	0	0	0	V letu 2016 se vključi zgolj 60 % kn jigovodske vrednosti (40 % v 2015); 467. in 468. člen (prehodno obdobje)
Iz naslova varovanja denarnih tokov	0	0	0	-2.243	-897	-2.243	60 % vrednosti se v 2016 vključi v kapi tal (40 % v 2015) po 467.členu, nato iz ključi kot odbitna p. po 33.a členu
Iz naslova varovanja kapitalskih naložb v tujini	754	452	754	754	302	754	V letu 2016 se vključi zgolj 60 % kn jigovodske vrednosti (40 % v 2015); 467. in 468. člen (prehodno obdobje)
Drugi	-23.732	-14.239	-23.732	-23.225	-9.290	-23.225	V letu 2016 se vključi zgolj 60 % kn jigovodske vrednosti (40 % v 2015); 467. in 468. člen (prehodno obdobje)
Rezerve iz dobička	13.522	13.522	13.522	13.522	13.522		13.522 Vključeno v celoti; 26. člen
Zadržani dobiček	360.329	296.546	296.546	290.484	246.603		246.603 Vključeno v celoti; 26. člen
Zadržani dobiček - iz preteklih let	246.656	246.656	246.656	207.004	207.004	207.004
Zadržani dobiček - rezultat tekočega leta	113.673	49.890	49.890	83.480	39.599		39.599 Vključen samo del po izplačilu dividend; 26. člen
Lastni deleži	0	0	0	0	0	0
Kapital manjšinskih lastnikov	30.142	0	0	27.369	0		0 Ne izpolnjuje pogojev za vključitev (členi 81 do 84)
Skupaj kapital	1.495.473			1.418.446
Skupaj obveznosti in kapital	12.005.712			11.805.785
		1.336.270	1.362.210		1.283.339		1.298.990 Seštevek postavk iz bilance stanja
		-29	-29		-1.090		-1.090 Bonitetni filter 34. člen - prilagoditve vred nosti (AVA) - za zunajbilančne postavke
		1.336.241	1.362.181		1.283.147	1.300.143 Kapital

Prikaz razlik med računovodskim kapitalom in kapitalom za izračun kapitalske ustreznosti NLB Skupine na dan 31. december 2016

31.12.2016	Kapital v bilanci stanja (kon solidacija za bonitetne namene)	Izplačilo dividend	Izločitev kapitala manjšinskih lastnikov, ker ne us treza zahte vam CRR	Izločitev 100 % ne realiziranih dobičkov iz izpostavl jenosti do centralne ravni države (v prehodnem obdobju)	Izločitev 40 % nere aliziranih izgub iz izpostavl jenosti do centralne ravni države (v prehodnem obdobju)	Izločitev 40% nere aliziranih izgub in dobičkov iz ostalih izpostavl jenosti (v pre hodnem obdobju)	Bonitetni filtri in odbitne postavke od kapitala	Kapital za izračun kapitalske ustreznosti	Postavka v izračunu kapitala za KU
Osnovni kapital	200.000								200.000 Vplačani kapitalski instrumenti
Kapitalske rezerve	871.378								871.378 Vplačani presežek kapitala
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	20.102			-30.190	717	3.318			-6.053 Akumulirani drugi vseob segajoči donos
Rezerve iz dobička	13.522								13.522 Druge rezerve
Zadržani dobiček - brez rezultata tekočega leta	246.656								246.656 Zadržani dobiček - iz preteklih let
Zadržani dobiček	113.673	-63.783							49.890 Priznani dobiček ali izgu ba tekočega leta
Kapital manjšinskih lastnikov	30.142		-30.142						0 Manjšinski deleži
							0		0 Bonitetni filtri - rezerva iz naslova varovanja denarnih tokov (33.a člen)
							-2.213	-2.213	Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednoten ju (AVA) (34. člen)
							-3.529		-3.529 Odbitna postavka - do bro ime (36.b člen)
							-30.397		-30.397 Odbitna postavka - druga neo predmetena sredstva (36.b člen)
							-3.013	-3.013	Odbitna postavka - odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek (36.c člen)
Kapital skupaj	1.495.473	-63.783	-30.142	-30.190	717	3.318	-39.152		1.336.241 Navadni lastniški temel jni kapital (CET1)
									0 Dodatni temeljni kapital (AT1)
									1.336.241 Temeljni kapital
									0 Dodatni kapital (T2)
									1.336.241 Kapital skupaj

Prikaz razlik med računovodskim kapitalom in kapitalom za izračun kapitalske ustreznosti NLB Skupine na dan 31. december 2015

31.12.2015	Kapital v bi lanci stanja (konsolidacija za bonitetne namene)	Izplačilo dividend	Izločitev kapitala manjšinskih lastnikov, ker ne ustreza zahtevam CRR	Izločitev 100 % nereal iziranih izgub in dobičkov iz zpostavl jenosti do centralne ravni države (v prehodnem obdobju)	Izločitev 60 % nerealiziranih izgub in dobičkov iz ostalih iz postavljenosti (v prehodnem obdobju)	Bonitetni filtri in odbitne postavke od kapitala	Kapital za iz račun kapital ske ustreznosti	v tisoč EUR Postavka v izračunu kapitala za KU
Osnovni kapital	200.000							200.000 Vplačani kapitalski instrumenti
Kapitalske rezerve	871.378							871.378 Vplačani presežek kapitala
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	15.693			-25.918	6.135			-4.090 Akumulirani drugi vseob segajoči donos
Rezerve iz dobička	13.522							13.522 Druge rezerve
Zadržani dobiček - brez rezultata tekočega leta	207.004							207.004 Zadržani dobiček - iz preteklih let
Zadržani dobiček	83.480	-43.881						39.599 Priznani dobiček ali izgu ba tekočega leta
Kapital manjšinskih lastnikov	27.369		-27.369					0 Manjšinski deleži
						897		897 Bonitetni filtri - rezerva iz naslova varovanja denarnih tokov (33.a člen)
						-3.134	-3.134	Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednoten ju (AVA) (34. člen)
						-3.529		-3.529 Odbitna postavka - do bro ime (36.b člen)
						-35.745		-35.745 Odbitna postavka - druga neo predmetena sredstva (36.b člen)
						-2.755	-2.755	Odbitna postavka - odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek (36.c člen)
Kapital skupaj	1.418.446	-43.881	-27.369	-25.918	6.135	-44.266		1.283.147 Navadni lastniški temel jni kapital (CET1)
								0 Dodatni temeljni kapital (AT1)
								1.283.147 Temeljni kapital
								0 Dodatni kapital (T2)
								1.283.147 Kapital skupaj

3.3. Kapitalski instrumenti, vključeni v kapital

(člen 437 b in c Uredbe (EU) št. 575/2013)

Kapital NLB Skupine je bil v letu 2016 sestavljen zgolj iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala, edini instrument v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu so navadne delnice matične družbe NLB d.d.

NLB Skupina v letu 2016 ni imela izdanih kapitalskih instrumentov, ki bi izpolnjevali pogoje za vključitev v dodatni temeljni kapital ali v dodatni kapital. Nekatere hčerinske banke v NLB Skupini sicer imajo podrejene instrumente, ki jih same uporabljajo kot sestavino kapitala, vendar zaradi neprimerljive zakonodaje ti instrumenti ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v kapital NLB Skupine.

Glavne značilnosti navadnih delnic NLB Skupine

1	Izdajatelj	NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana
2	Edinstvena oznaka (koda CUSIP, koda ISIN ali Bloomberg oznaka)	SI0021116502
3	Zakonodaja, ki ureja instrument	slovenska
	Regulativna obravnava
4	Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah v prehodnem obdobju	navadni lastniški temeljni kapital
5	Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah po prehodnem obdobju	navadni lastniški temeljni kapital
6	Sprejemljivi na posamični/(sub)konsolidirani podlagi/na posamični in na subkonsolidirani podlagi	na posamični in na konsolidirani podlagi
7	Vrsta instrumenta (vrste določi posamezna jurisdikcija)	navadna delnica
8	Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu (valuta v mio, na zadnji datum poročanja)	Vplačan kapital in vplačan presežek: 1.071.377
9	Nominalni znesek instrumenta	n.r.- kosovne delnice (20.000.000 delnic)
9a	Cena izdaje	77,55 EUR
9b	Cena odkupa	N/A
10	Računovodska razvrstitev	lastniški kapital
11	Prvotni datum izdaje	18.12.2013
12	Stalni ali z določenim rokom zapadlosti	stalni
13	Prvotni datum zapadlosti	ni zapadlosti
14	Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve	N/A
15	Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek	N/A
16	Naknadni datumi odpoklica, če so potrebni	N/A
	Kuponske obrestne mere/dividende
17	Fiksna ali spremenljiva dividenda/kuponska obrestna mera	N/A
18	Kuponska obrestna mera in vsak z njo povezan indeks	N/A
19	Obstoj možnosti neizplačila donosov	N/A
20a	Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na časovno razporeditev)	popolna diskrecijska pravica
20b	Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glade na znesek)	popolna diskrecijska pravica
21	Možnost povečanja ali druge spodbude za odkup	N/A
22	Nekumulativni ali kumulativni	N/A
23	Konvertibilni ali nekonvertibilni	N/A
24	Če so konvertibilni, kateri so sprožilni dogodki konverzije	N/A
25	Če so konvertibilni, ali so v celoti ali delno	N/A
26	Če so konvertibilni, kakšna je stopnje konverzije	N/A
27	Če so konvertibilni, ali je konverzija obvezna ali izbirna	N/A
28	Če so konvertibilni, navedite vrsto dokumenta, v katerega se konvertirajo	N/A
29	Če so konvertibilni, navedite izdajatelja instrumenta, v katerega se konvertirajo	N/A
30	Značilnosti odpisa	N/A
31	V primeru odpisa, kateri so sprožilni dogodki	N/A
32	V primeru odpisa, ali se odpišejo v celoti ali delno	N/A
33	V primeru odpisa, ali je stalen ali začasen	N/A
34	V primeru začasnega odpisa, opis mehanizma za zvišanje vrednosti	N/A
35	Položaj v hierarhiji podrejenosti pri likvidaciji(navedite vrsto instrumenta, ki je tik pred zadevnim instrumentom)	Prvi instrument za pokrivanje izgub, podrejen vsem ostalim instrumentom
36	Neskladne preoblikovane značilnosti	Ne
37	Če neskladne značilnosti obstajajo, jih navedite	N/A

N/A – vprašanje za ta instrument ni relevantno

Navadne delnice so v celoti vključene v navadni lastniški temeljni kapital NLB Skupine kot edini vir. Delnice izpolnjujejo vse pogoje za vključitev v kapital, kot so navedeni v skladu z ustreznimi določili Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.4. Podrobni prikaz elementov kapitala (člen 437 d in e ter člen 492.3 Uredbe (EU) št. 575/2013)

V spodnji tabeli so podrobno prikazani elementi izračuna kapitala NLB Skupine ob koncu leta 2016 in 2015 v obliki, kot jo predpisuje Izvedbeni tehnični standard EBA, objavljen kot Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1423/2013 z dne 20. decembra 2014 (priloga VI – prikaz postavk v prehodnem obdobju). Skrajšan vsebinski prikaz elementov, ki so relevantni za NLB Skupino, je objavljen v poglavju 3.1.

V drugi koloni so v skladu z navodili vključeni zneski, ki so zaradi določb prehodnega obdobja začasno izključeni iz izračuna kapitalske ustreznosti (preostali zneski). Če bi določbe veljale v celoti, to je brez določb prehodnega obdobja, bi se v izračun vključil znesek iz prve kolone, povečan za razliko v drugi koloni.

NLB Skupina nima kapitalskih instrumentov, ki ne izpolnjujejo več pogojev za vključitev in bi se zanje v prehodnem obdobju uporabljala obravnava pred uredbo.

Razkritja o kapitalu v prehodnem obdobju za NLB Skupino

			31.12.2016	31.12.2015
		Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z Uredbo EU 575/2013	Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z uredbo
	Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve
1	Kapitalski instrumenti in z njimi povezan presežek kapitala	1.071.378	0	1.071.378	0
	od tega: navadne delnice	1.071.378	0	1.071.378	0
2	Zadržani dobiček	246.656	0	207.004	0
3	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos in druge rezerve	33.624	26.155	29.215	19.783
3a	Rezervacije za splošna bančna tveganja	0	0	0	0
5	Manjšinski deleži (dovoljeni znesek v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu)	0	0	0	0
5a	Neodvisno pregledan dobiček med letom, zmanjšan za kakršnekoli predvidljive obremenitve ali dividende	49.890	0	39.599	0
6	Navadni lastniški temeljni kapital pred regulatornimi prilagoditvami	1.401.548	26.155	1.347.196	19.783
	Navadni lastniški temeljni kapital: regulatorne prilagoditve
7	Dodatne prilagoditve vrednosti (negativni znesek)	-2.213	0	-3.134	0
8	Neopredmetena sredstva (zmanjšana za povezane obveznosti za davek) (negativni znesek)	-33.926	-13.570	-39.274	-23.564
10	Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, razen tistih, ki izhajajo iz začasnih razlik (zmanjšane za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) (negativni znesek)	-5.021	-2.008	-6.888	-4.133
11	Presežki iz prevrednotenja, povezani z dobički ali izgubami pri varovanju denarnih tokov	0	0	2.243	1.346
12	Negativni zneski, ki so rezultat izračuna zneskov pričakovane izgube	0	0	0	0
13	Vsako povečanje lastniškega kapitala, ki izhaja iz listinjenih sredstev (negativni znesek)	0	0	0	0
14	Dobički ali izgube, nastali na podlagi vrednotenja obveznosti po pošteni vrednosti, ki so posledica sprememb v boniteti	0	0	0	0
15	Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami (negativni znesek)	0	0	0	0
16	Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala (negativni znesek)	0	0	0	0

			31.12.2016	31.12.2015
		Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z Uredbo EU 575/2013	Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z uredbo
17	Neposredni, posredni in sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek)	0	0	0	0
18	Neposredni, posredni in sintetični deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek)	0	0	0	0
19	Neposredni, posredni in sintetični deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek)	0	0	0	0
20a	Znesek izpostavljenosti naslednjih postavk, ki izpolnjujejo pogoje za utež tveganja 1250%, kadar institucija izbere alternativo odbitka	0	0	0	0
	20b od tega: kvalificirani deleži izven finančnega sektorja (negativni znesek)	0	0	0	0
	20c od tega: pozicije v listinjenju (negativni znesek)	0	0	0	0
	20d od tega: proste izročitve (negativni znesek)	0	0	0	0
21	Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) (negativni znesek)	0	0	0	0
22	Znesek, ki presega prag 15 % (negativni znesek)	0	0	0	0
23	od tega: neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija pomembno naložbo v teh subjektih	0	0	0	0
25	od tega: odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik	0	0	0	0
	25a Izgube tekočega poslovnega leta (negativni znesek)	0	0	0	0
25b	Predvidljive davčne obremenitve, povezane s postavkami navadnega lastniškega temeljnega kapitala (negativni znesek)	0	0	0	0
26	Regulatorne prilagoditve za navadni lastniški temeljni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah	0	0	0	0
	26a Regulatorne prilagoditve, povezane z nerealiziranimi dobički in izgubami iz členov 467 in 468	-26.155	0	-21.129	0
	od tega: filter za nerealizirano izgubo - izpostavljenost do centralne ravni držav	717	0	3.152	0
	od tega: filter za nerealizirano izgubo - ostale izpostavljenosti	9.788	0	14.399	0
	od tega: filter za nerealiziran dobiček - izpostavljenost do centralne ravni držav	-30.190	0	-29.070	0
	od tega: filter za nerealiziran dobiček - ostale izpostavljenosti	-6.470	0	-9.610	0
26b	Znesek, ki se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah	15.578	0	27.697	0
	od tega: neopredmetena dolgoročna sredstva (vključno z dobrim imenom)	13.570	0	23.564	0
	od tega: odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček in ki ne izhajajo iz začasnih razlik	2.008	0	4.133	0
27	Kvalificirani odbitki dodatnega temeljnega kapitala, ki presegajo dodatni temeljni kapital institucije (negativni znesek)	-13.570	0	-23.564	0
28	Skupne regulatorne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala	-65.307	-15.578	-64.049	-26.351
29	Navadni lastniški temeljni kapital	1.336.241	10.577	1.283.147	-6.568

			31.12.2016		31.12.2015
		Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z Uredbo EU 575/2013	Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z uredbo
	Dodatni temeljni kapital : instrumenti
30	Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala	0	0	0	0
33	Znesek kvalificiranih postavk iz člena 484(4) in z njim povezan vplačani presežek kapitala, za katerega velja postopna odprava iz dodatnega temeljnega kapitala	0	0	0	0
	Kapitalske injekcije v javnem sektorju, za katere se uporabljajo prehodna pravila do 1. januarja 2018	0	0	0	0
34	Kvalificirani temeljni kapital, vključen v konsolidirani dodatni temeljni kapital (vključno z manjšinskimi deleži, ki niso vključeni v vrstico 5), ki ga izdajo podrejene družbe, imetnica pa je tretja oseba	0	0	0	0
36	Dodatni temeljni kapital pred regulatornimi prilagoditvami	0	0	0	0
	Dodatni temeljni kapital: regulatorne prilagoditve
37	Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih dodatnega temeljnega kapitala (negativni znesek)	0	0	0	0
38	Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek)	0	0	0	0
39	Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek)	0	0	0	0
40	Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (zmanjšani za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek)	0	0	0	0
41	Regulatorne prilagoditve za dodatni temeljni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah in prehodne obravnave ter za katere velja postopna odprava v skladu z Uredbo EU št. 575/2013 (tj. preostali zneski v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah)	0	0	0	0
41a	Preostali zneski, odbiti od dodatnega temeljnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 472 Uredbe EU št. 575/2013	13.570	13.570	23.564	23.564
	od tega: neopredmetena sredstva	13.570	13.570	23.564	23.564
41b	Preostali zneski, odbiti od dodatnega temeljnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od dodatnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 475 Uredbe EU št. 575/2013	0	0	0	0
41c	Znesek, ki se odbije od dodatnega temeljnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah	0	0	0	0
42	Kvalificirani odbitki dodatnega kapitala, ki presegajo dodatni kapital institucije (negativni znesek)	-13.570	0	-23.564	0
43	Skupne regulatorne prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala	0	13.570	0	23.564
44	Dodatni temeljni kapital pred regulatornimi prilagoditvami	0	13.570	0	23.564
45	Temeljni kapital	1.336.241	24.147	1.283.147	16.996
	Dodatni kapital: instrumenti in rezervacije
46	Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala	0	0	0	0
47	Znesek kvalificiranih postavk iz člena 484(5) in z njim povezan vplačani presežek kapitala, za katerega velja postopna odprava iz dodatnega kapitala	0	0	0	0
	Kapitalske injekcije v javnem sektorju, za katere se uporabljajo prehodna pravila do 1. januarja 2018	0	0	0	0

			31.12.2016		31.12.2015
		Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z Uredbo EU 575/2013	Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z uredbo
48	Kvalificirani kapitalski instrumenti, vključeni v konsolidirani dodatni kapital (vključno z manjšinskimi deleži in instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki niso vključeni v vrstico 5 ali 34), ki jih izdajo podrejene družbe, imetnica pa je tretja oseba	0	0	0	0
50	Popravki zaradi kreditnega tveganja	0	0	0	0
51	Dodatni kapital pred regulatornimi prilagoditvami	0	0	0	0
	Dodatni kapital: regulatorne prilagoditve
52	Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih (negativni znesek)	0	0	0	0
53	Deleži v instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek)	0	0	0	0
54	Neposredni in posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek)	0	0	0	0
55	Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (zmanjšani za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek)	0	0	0	0
56	Regulatorne prilagoditve za dodatni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah in prehodne obravnave ter za katere velja postopna odprava v skladu z Uredbo EU št. 575/2013 (tj. preostali zneski v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah)	0	0	0	0
56a	Preostali zneski, odbiti od dodatnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 472 Uredbe EU št. 575/2013	0	0	0	0
56b	Preostali zneski, odbiti od dodatnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od dodatnega temeljnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 475 Uredbe EU št. 575/2013	0	0	0	0
56c	Znesek, ki se odbije od dodatnega temeljnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah	0	0	0	0
57	Skupne regulatorne prilagoditve dodatnega kapitala	0	0	0	0
58	Dodatni kapital	0	0	0	0
59	Skupni kapital	1.336.241	24.147	1.283.147	16.996
59a	Tveganju prilagojena sredstva v zvezi z zneski, za katera se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah in prehodne obravnave ter za katere velja postopna odprava v skladu z Uredbo EU št. 575/2013 (tj. preostali zneski v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah)	0	0	0	0
	Postavke, ki se ne odbijejo od postavk dodatnega kapitala (preostali zneski v skladu z Uredbo EU št. 575/2013) (postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. posredni deleži v lastnih instrumentih dodatnega kapitala, posredni deleži nepomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja, neposredni deleži pomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja itd.)	0	0	0	0
60	Skupna tveganju prilagojena sredstva	7.862.128	-21.002	7.926.985	-22.031
	Kapitalski količniki in blažilniki
61	Navadni lastniški temeljni kapital (kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju)	17,0 %		16,2 %
62	Temeljni kapital (kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti)	17,0 %		16,2 %
63	Skupni kapital (kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti)	17,0 %		16,2 %

		31.12.2016			31.12.2015
		Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z Uredbo EU 575/2013	Zneski na datum razkritja (prehodne določbe, tako kot veljajo na ta dan)	Zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo, ali preostali znesek določen v skladu z uredbo
64	Zahteva po posamezni instituciji lastnem blažilniku (zahteva po navadnem lastniškem temeljnem kapitalu v skladu s členom 92(1)(a), skupaj z zahtevami po varovalnih kapitalskih blažilnikih in proticikličnih blažilnikih, blažilnikom sistemskih tveganj in blažilnikom za sistemsko pomembne institucije (blažilnik za DSPI ali GSPI), ki so izraženi kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju	5.125 %		N/A
65	od tega: zahteva po varovalnem kapitalskem blažilniku	0.625 %		N/A
66	od tega: zahteva po proticikličnem blažilniku	0,0 %		N/A
67	od tega: zahteva po blažilniku sistemskih tveganj	0,0 %		N/A
67a	od tega: blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) ali druge sistemsko pomembne institucije (DSPI)	N/A		N/A
68	Navadni lastniški temeljni kapital, ki lahko izpolnjuje zahteve po blažilnikih (kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti)	9,0 %		N/A
	Zneski pod pragi za odbitke
72	Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije)	2.138	0	2.215	0
73	Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije)	16.236	0	15.243	0
75	Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za povezane obveznosti za davek, če so izp. pogoji iz čl. 38(3))	2.719	0	2.655	0
	Veljavne omejitve za vključitev določb v dodatni kapital
76	Popravki zaradi kreditnega tveganja, vključeni v dodatni kapital, v zvezi z izpostavljenostmi, za katere se uporablja standardiziran pristop (pred uporabo zgornje meje)	0	0	0	0
77	Zgornja meja za vključitev popravkov zaradi kreditnega tveganja v dodatni kapital na podlagi standardiziranega pristopa	N/A	N/A	N/A	N/A
78	Popravki zaradi kreditnega tveganja, vključeni v dodatni kapital, v zvezi z izpostavljenostmi, za katere se uporablja pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pred uporabo zgornje meje)	0	0	0	0
79	Zgornja meja za vključitev popravkov zaradi kreditnega tveganja v dodatni kapital na podlagi pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen	N/A	N/A	0	0
	Kapitalski instrumenti, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave (veljavni le med 1.1.2014 in 1.1.2022)
80	Trenutna zgornja meja za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave	N/A	N/A	N/A	N/A
81	Znesek, izključen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi zgornje meje (preseganje zgornje meje po odkupih in zapadlosti)	0	0	0	0
82	Trenutna zgornja meja za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave	N/A	N/A	N/A	N/A
83	Znesek, izključen iz dodatnega temeljnega kapitala zaradi zgornje meje (preseganje zgornje meje po odkupih in zapadlosti)	0	0	0	0
84	Trenutna zgornja meja za instrumente dodatnega kapitala, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave	N/A	N/A	N/A	N/A
85	Znesek, izključen iz dodatnega kapitala zaradi zgornje meje (preseganje zgornje meje po odkupih in zapadlosti)	0	0	0	0

4. Kapitalski blažilniki

(člen 440 Uredbe (EU) št. 575/2013)

Evropska kapitalska zakonodaja je z letom 2016 uvedla sistem kapitalskih blažilnikov, ki so dodatna zahteva pri določanju potrebne višine kapitala. Banke morajo s svojim najkvalitetnejšim kapitalom (navadnim lastniškim temeljnim kapitalom oz. CET1) poleg zahtev, ki izhajajo iz tveganj 1. in 2. baselskega stebra, izpolnjevati tudi zahteve iz kapitalskih blažilnikov. Neizpolnjevanje zahtev glede kapitalskih blažilnikov ima sicer blažje posledice od neizpolnjevanja ostalih zakonskih obveznosti, predvsem gre tu za omejitve v razdelitvah rezultata poslovanja z namenom krepitve kapitalske baze banke.

Skupni kapitalski blažilnik je kombinacija naslednjih elementov:

varovalnega kapitalskega blažilnika,
proticikličnega kapitalskega blažilnika,
blažilnika za globalne sistemsko pomembne banke ni relevanten za NLB Skupino,
blažilnika za druge sistemsko pomembne banke,
blažilnika sistemskih tveganj za zdaj ni predviden.

V letu 2016 sta bila za NLB relevantna naslednja blažilnika:

• varovalni kapitalski blažilnik: v letu 2016 je znašal 0,625 % skupne izpostavljenosti tveganjem, vendar je bil v skladu s sklepom ECB že vključen v zahtevo 2. stebra (SREP), zato ga ni bilo treba upoštevati še v okviru zahteve skupnega kapitalskega blažilnika;
• proticiklični kapitalski blažilnik: v letu 2016 je zahteva iz naslova tega blažilnika za NLB d.d. in NLB Skupino znašala 0 %; podrobneje je ta blažilnik opisan v nadaljevanju.

NLB Skupina je bila z odločbo Banke Slovenije z dne 17. decembra 2015 določena za »drugo sistemsko pomembno banko«, zato je poleg zgoraj naštetih blažilnikov zanjo relevanten tudi:

• blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (DSPB): v skladu z odločbo Banke Slovenije bo morala NLB od 1. januarja 2019 dalje na konsolidirani osnovi zagotavljati CET1 kapital v višini 1 % skupne izpostavljenosti tveganjem (poleg zahtev iz naslova 1. in 2. stebra)

Proticiklični blažilnik

Banka Slovenije je s 1. januarjem 2016 uvedla makrobonitetni ukrep – proticiklični kapitalski blažilnik, ki je namenjen zaščiti bančnega sektorja pred izgubami, ki bi jih lahko povzročila ciklična tveganja v gospodarstvu. Namen proticikličnega kapitalskega blažilnika je zagotoviti, da ima banka v obdobjih rasti posojil zadostno kapitalsko osnovo, ki jo lahko porabi v stresnih obdobjih oziroma manj ugodnih pogojih za kreditiranje in tako za absorpcijo izgub. Kadar je opredeljena stopnja blažilnika višja od 0 % ali kadar se zviša že uveljavljena stopnja, se začne nova stopnja blažilnika (razen v izjemnih primerih) uporabljati 12 mesecev po objavi. Vrednost blažilnika se lahko giblje med 0 % in 2,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem (izjemoma tudi više) in je odvisna od višine tveganj v sistemu.

• Vrednost blažilnika za izpostavljenosti v Sloveniji, ki se uporablja od 1. januarja 2016, znaša 0 %. Pri opredelitvi višine blažilnika je Banka Slovenije upoštevala metodologijo BCBS, ESRB ter oceno stanja kreditnega cikla v Sloveniji. Za izpostavljenosti v drugih državah Evropskega gospodarskega prostora se uporabijo stopnje blažilnika, kot so navedene na spletni strani ESRB, in se četrtletno osvežujejo, medtem ko se za kreditne izpostavljenosti držav, ki niso navedene na tej strani niti jih ni določila Banka Slovenije niti pristojni organ posameznih držav, uporabi stopnja blažilnika 0 %. Večinoma so stopnje proticikličnega blažilnika postavljene v višini 0 %, razen Švedske in Norveške, ki sta imeli na dan 31. decembra 2016 določeno stopnjo proticikličnega blažilnika 1,5 %.

Obveznost razkrivanja podatkov o geografski razporeditvi kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izračun proticikličnega kapitalskega blažilnika, kapitalskih zahtev ter stopenj posamezni banki lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika, je četrtletna oziroma morajo biti podatki javno objavljeni vsaj enkrat na leto, in sicer glede na datum objave računovodskih izkazov; obveznost velja od 1. januarja 2016 dalje.

Izračun posamezni banki lastnega proticikličnega blažilnika se opravi na posamični in tudi na konsolidirani ravni. Banka določi geografsko razporeditev izpostavljenosti, ki so predmet izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu, in posebno tveganje ali tveganje neplačila ter migracije za izpostavljenosti iz trgovalne knjige in kapitalskih zahtev iz naslova listinjenja. Če izpostavljenosti banke

dosegajo manj kot 2 % njenih skupnih tveganju prilagojenih izpostavljenosti, se lahko te izpostavljenosti prikažejo na geografski lokaciji banke in dodatno obrazložijo.

Stopnja posamezni banki lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika je sestavljena iz tehtanega povprečja stopenj proticikličnega blažilnika, ki se uporabljajo v državah, v katerih so ustrezne kreditne izpostavljenosti te institucije. Skladno s prehodnimi določbami Banke Slovenije, ki veljajo za posamezni banki lasten proticiklični kapitalski blažilnik, ta ne sme presegati 0,625 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016.

Znesek posamezni banki lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika

	v tisoč EUR
	NLB d.d.	NLB Skupina
Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem	269.837	409.213
Stopnja posamezni banki lastnega proticikličnega blažilnika	0 %	0 %
Zahteva za posamezni instituciji lasten proticikličen blažilnik	0	0

5. Kapitalske zahteve

5.1. Povzetek pristopa k ocenjevanju notranjega kapitala, potrebnega za tekoče in načrtovane dejavnosti (člen 438 a Uredbe (EU) št. 575/2013)

NLB Skupina v procesu določanja ustrezne višine notranjega kapitala (proces ICAAP) upošteva zahteve Uredbe (EU) št. 575/2013, priporočila Banke Slovenije, Evropske centralne banke, EBA (European Banking Authority) ter dobro bančno prakso na tem področju. Glavni namen izvajanja ICAAP in ILAAP procesa je:

zagotavljanje ustrezne identifikacije in merjenja tveganj,
zagotavljanje ustrezne višine kapitala, strukture financiranja ter zadostne višine likvidnostnih rezerv Skupine v povezavi s pripravljenostjo za prevzemanje tveganj (»risk appetite«),
zagotavljanje tekočega in celovitega procesa upravljanja tveganj (z organizacijskega in metodološkega vidika) …

Proces ICAAP v NLB Skupini je vpet v proces sprejemanja poslovnih odločitev na strateški in operativni ravni ter v proces dolgoročnega planiranja. Ob aktivni vlogi Uprave in Nadzornega sveta NLB d.d. predstavlja eno od ključnih komponent proaktivnega upravljanja delovanja Skupine z namenom zagotavljanja dolgoročno stabilnega poslovanja. Skladno s smernicami EBA NLB Skupina stalno nadgrajuje vzpostavljena procesa ICAAP in ILAAP. V sklopu procesa ILAAP (notranji proces ocenjevanja ustrezne likvidnosti) se izvaja celovita presoja obvladovanja likvidnostnega tveganja, ki vključuje kvalitativne in kvantitativne elemente presoje.

NLB Skupina načrtuje preudarno prevzemanje tveganj in zagotavljanje dolgoročno optimalno dobičkonosnega poslovanja glede na prevzeta tveganja ob hkratnem izpolnjevanju vseh regulatornih zahtev. Krovna strategija poslovanja, usmeritve glede prevzemanja tveganj (»risk appetite« in »risk strategy«) ter ključne interne politike NLB Skupine, ki jih potrjujeta Uprava in Nadzorni svet, opredeljujejo strateške cilje in usmeritve prevzemanja tveganj, pristope in metodologije spremljanja, merjenja in upravljanja vseh vrst tveganj.

Banka tekoče spremlja ciljni profil tveganosti tako na ravni NLB d.d. kot na ravni NLB Skupine, ki predstavlja ključno orodje v procesu upravljanja oziroma blaženja tveganj. Profil tveganosti omogoča podrobno spremljanje in proaktivno upravljanje izpostavljenosti. O spremljanju izpostavljenosti znotraj opredeljenih limitov oziroma ciljnih vrednosti ter morebitnih odstopanjih se redno poroča pristojnim odborom in/ali Upravi banke. Celovito poročilo o izpostavljenosti tveganjem celotne skupine je četrtletno obravnavano na Upravi banke, Komisiji za tveganja pri Nadzornem svetu in na Nadzornem svetu banke. Poleg tega je Skupina vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja (»early warning systems«) na različnih segmentih tveganj z namenom okrepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega odziva, kadar je to potrebno.

Identifikacija in ocena tveganj v sklopu procesa ILAAP se izvajata na podlagi internih metodologij. Te upoštevajo kompleksnost strukture poslovanja skupine s težnjo nadgrajevanja v smeri zahtevnejših naprednih pristopov merjenja tveganj. V procesu ICAAP se izvaja najmanj redno četrtletno spremljanje in poročanje na ravni Uprave in Nadzornega sveta NLB d.d.; opredeljen je tudi nabor korektivnih ukrepov za obvladovanje in blaženje tveganj.

Interno ocenjevanje kapitalskih potreb NLB Skupine poteka v naslednjih korakih:

identifikacija vseh tveganj, opredelitev materialno pomembnih tveganj ter njihove obravnave v sklopu procesa ICAAP,
izbira pristopa za izračun regulatornih kapitalskih zahtev (1. steber),
opredelitev interne metodologije za identifikacijo, merjenje in izračun kapitalskih zahtev za tveganja, ki niso pokrita v okviru 1. stebra (2. steber),
izvajanje stresnih scenarijev za ključna materialna tveganja,
metodologija izdelave zbirne ocene kapitalskih zahtev za vsa materialno pomembna tveganja po osnovnem (»baseline«) in stresnem (»adverse«) scenariju,
opredelitev ICAAP limitov za materialno pomembna tveganja z vidika porabe kapitala,
planiranje obsega razpoložljivega kapitala ter opredelitev ciljne višine količnika kapitalske ustreznosti,
redno spremljanje izpostavljenosti ter opredelitev nabora ukrepov za obvladovanje in zmanjševanje tveganj.

V sklopu regulatornih tveganj (1. steber), kamor spadajo kreditna, operativna in tržna tveganja, NLB Skupina uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja, medtem ko se izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja izvaja po enostavnem pristopu. Za izračun kapitalskih zahtev za NLB d.d. na posamični osnovi se uporabljajo isti pristopi, razen za izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja, kjer se uporablja standardizirani pristop.

Pri pripravi interne ocene kapitalskih potreb NLB Skupine se identificirajo dodatna tveganja, ki niso vključena v izračun po regulatornem pristopu, vendar pomembno vplivajo na njeno poslovanje. V sklop dodatnih kreditnih tveganj spada tveganje koncentracije – do posamičnih komitentov oziroma skupin povezanih oseb, v okviru dejavnosti in tveganje koncentracije zavarovanj. NLB Skupina izračunava kapitalsko zahtevo za nefinančna tveganja (kamor se uvrščajo kapitalsko tveganje, tveganje dobičkonosnosti, strateško tveganje, tveganje iz naslova dezinvestiranja in tveganje ugleda), če oceni, da je posamezno tveganje ključno za NLB Skupino. Poleg tega so v sklop neregulatornih tveganj zajeti tudi učinki stresnih scenarijev za kreditno (poslabšanje bonitetne strukture, zmanjšanje tržnih vrednosti nepremičnin), valutno, likvidnostno tveganje, obrestno tveganje v bančni knjigi, tveganje iz naslova kreditnih pribitkov ter tržna tveganja iz vrednostnih papirjev.

Celovito izvajanje procesov ICAAP in ILAAP v NLB Skupini je opredeljeno v internem dokumentu, pri čemer so upoštevane smernice EBA, ki so podrobneje opisane v dokumentu »Smernice o pridobivanju informacij o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) za namene nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)«. Poleg tega imajo bančne članice NLB Skupine za potrebe procesa ICAAP vzpostavljene lastne metodologije, upoštevaje enotne metodološke usmeritve na ravni Skupine, ki vključujejo tudi relevantne posebnosti, ki izhajajo iz njihovega poslovanja, strukture naložbenega portfelja, strateških usmeritev, zakonodajnega okvira ter makroekonomskega okolja, v katerem delujejo.

5.2. Kapitalske zahteve

(člena 438 c, e in f ter 445 Uredbe (EU) št. 575/2013)

NLB Skupina za izračun regulatornih kapitalskih zahtev na konsolidirani osnovi uporablja naslednje pristope:

kreditno tveganje standardizirani pristop,
tržna tveganja standardizirani pristop,
operativna tveganja enostavni pristop.

Tveganje je v izračunu kapitalskih količnikov izraženo kot izpostavljenost tveganju ali kot kapitalska zahteva. Kapitalska zahteva za posamezno tveganje znaša 8 % skupne izpostavljenosti posameznemu tveganju. V spodnji tabeli je prikazana podrobnejša sestava posameznih kapitalskih zahtev in izpostavljenosti tveganjem NLB Skupine ob koncu leta 2016 in ob koncu predhodnega leta.

Kapitalske zahteve in izpostavljenost tveganju NLB Skupine

	31.12.2016		v tisoč EUR 31.12.2015
	Izpostavljenost tveganju (RWA)	Kapitalska zahteva (8 % RWA)	Izpostavljenost tveganju (RWA)	Kapitalska zahteva (8 % RWA)
Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank	864.356	69.148	856.959	68.557
Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav	58.175	4.654	65.507	5.241
Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja	54.385	4.351	62.390	4.991
Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank	0	0	0	0
Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij	0	0	0	0
Izpostavljenosti do institucij	540.002	43.200	507.900	40.632
Izpostavljenosti do podjetij	1.745.284	139.623	1.642.243	131.379
Izpostavljenosti na drobno	2.328.862	186.309	2.163.645	173.092
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	214.583	17.167	205.434	16.435
Neplačane izpostavljenosti	566.336	45.307	853.645	68.292
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	9.061	725	9.191	735
Krite obveznice	7.416	593	8.989	719
Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno	0	0	0	0
Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)	5.794	464	2.671	214
Lastniški instrumenti	75.829	6.066	57.517	4.601
Druge postavke	394.654	31.572	413.542	33.083
Kreditno tveganje	6.864.737	549.179	6.849.633	547.971
Pozicijsko tveganje - dolžniški instrumenti	27.975	2.238	69.013	5.521
Pozicijsko tveganje - lastniški instrumenti	0	0	25	2
Velike izpostavljenosti v trgovalni knjigi	0	0	0	0
Valutno tveganje	76.200	6.096	68.313	5.465
Tveganje poravnave/izročitve	0	0	0	0
Tveganje spremembe cen blaga	0	0	0	0
Posebno obrestno tveganje pozicij v listinjenju	0	0	0	0
Tržna tveganja	104.175	8.334	137.351	10.988
Kapitalska zahteva za tv. prilagoditve kreditnega vrednotenja	463	37	9.313	745
Kapitalska zahteva za operativno tveganje	892.753	71.420	930.688	74.455
Skupna izpostavljenost tveganju / kapitalska zahteva	7.862.128	628.970	7.926.985	634.159

Pri izračunu kapitalskih zahtev NLB Skupine v letu 2016 ni bilo materialno pomembnih metodoloških razlik. Razlike med obema letoma izhajajo iz rednega poslovanja Skupine.

6. Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke

6.1. Metodologija za določanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti do nasprotne stranke ter mere vrednosti izpostavljenosti po uporabljeni metodi (člen 439 a in f Uredbe (EU) št. 575/2013)

NLB Skupina spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke po metodi tekoče izpostavljenosti, upoštevaje določila Uredbe (EU) št. 575/2013. Kreditna nadomestitvena vrednost je enaka vsoti trenutne in potencialne izpostavljenosti. V primeru repo poslov je izpostavljenost enaka tekoči vrednosti plasmaja (ki vključuje nominalno vrednost in natečene obresti), zmanjšani za tekočo vrednost zavarovanja (tržna cena vrednostnega papirja), pri čemer je lahko največja izpostavljenost v višini dogovorjenega zneska, ki se ne prenaša v okviru tako imenovanega poziva h kritju (»margin call«).

Kreditna izpostavljenost se spremlja v sklopu limita za posameznega komitenta (po načelu vzdržnega dolga). Limit pa se opredeli v okviru naložbenega mnenja (mnenja o prevzemanju tveganj, upoštevaje načelo soodločanja), in sicer v skladu z merili in postopki za odobravanje naložb in aktualno regulativo na tem področju.

Izračun notranjega kapitala za zgoraj omenjene finančne instrumente se opravi podobno kot za druge vrste naložb po standardiziranem pristopu za kreditna tveganja. Njihova poraba kapitala je razmeroma majhna, upoštevaje dokaj majhen obseg teh poslov ter razmeroma nizko izpostavljenost iz naslova omenjenih finančnih instrumentov v strukturi vseh poslov. Skladno z določili Direktive 2013/36/EU je banka prenesla poravnavo nekaterih poslov na tako imenovano primerno centralno nasprotno stranko. Na podlagi tega vpliv na porabo kapitala ni materialen.

Nova kapitalska zakonodaja je prinesla spremembe glede izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke in s tem povezane kapitalske zahteve. Pri vrednotenju teh finančnih instrumentov se izračun poštene vrednosti prilagodi z vključitvijo kreditnega tveganja nasprotne stranke (CVA – Credit Valuation Adjustment), če poravnava ne poteka prek primerne centralne nasprotne stranke ali klirinške hiše.

6.2. Politike za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in ustvarjanja kreditnih rezerv ter vpliv obsega zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti v primeru znižanja bonitetne ocene (člen 439 b in d Uredbe (EU) št. 575/2013)

Sklepanje izvedenih finančnih instrumentov v NLB Skupini je podrobneje opredeljeno v internih dokumentih (politike, strategije). Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB d.d. je omejeno na servisiranje strank in varovanje lastnih odprtih pozicij pred tveganji. V skladu z določbami Strategije trgovanja s finančnimi instrumenti v NLB Skupini so aktivnosti trgovanja v drugih subjektih v NLB Skupini zelo omejene. Ti dokumenti postavljajo okvir, v katerem lahko banka trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno z ravnjo sprejemljivega tveganja. Tako je NLB d.d. edina članica v skupini, ki ima trgovalno knjigo v skladu z zahtevami Uredbe (EU) št. 575/2013. Za poslovanje na medbančnem trgu ima NLB d.d. podpisane pogodbe ISDA s pripadajočimi dodatki, kot je CSA, ki ureja izmenjavo zavarovanj za pokrivanje tržne izpostavljenosti po vseh poslih, ki spadajo pod posamezno pogodbo ISDA.

Ob poslabšanju bonitete NLB d.d. bi nasprotne stranke, predvsem finančne institucije, s katerimi je banka sklenila oziroma sklepa posle, lahko pozvale banko k povečanju obsega zavarovanj ali se odločile za predčasno prekinitev poslov. Skladno z evropsko direktivo je banka prenesla spremljanje in poravnavo nekaterih poslov na primerno centralno nasprotno stranko (CCP – Qualifying Central Counterparty), s čimer se je izognila tveganju negativnih učinkov zaradi predčasne prekinitve posla oziroma potrebe po predložitvi dodatnih zavarovanj.

Banka ima z večino strank podpisane dodatke k pogodbi ISDA, kjer je mejni znesek določen pri 0 EUR. Skupni minimalni znesek prenosa pri bankah z odprtimi posli znaša 4 mio EUR, vendar pri večini ni pogodbeno določeno znižanje v primeru znižanja bonitete.

6.3. Obrazložitev politik v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj (»wrong-way risk exposures«) (člen 439 c Uredbe (EU) št. 575/2013)

Če nasprotna stranka, ki je pozvana k zagotovitvi dodatnega prvovrstnega zavarovanja, ki je potrebno zaradi neugodnih gibanj na finančnih trgih, tega ne zagotovi, lahko banka zapre obstoječe posle in se poplača iz obstoječega zavarovanja, v skladu z veljavno Krovno pogodbo za poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti ali prek kliringa na dnevni ravni. Na medbančnem trgu banka na področju izvedenih finančnih instrumentov posluje v skladu s podpisano pogodbo ISDA in pripadajočimi dodatki (CSA). Banka je spremljanje in poravnavo večine teh poslov, sklenjenih s finančnimi institucijami, prenesla na primerno centralno nasprotno stranko.

6.4. Bruto pozitivna poštena vrednost pogodb, učinki pobota, pobotane tekoče kreditne izpostavljenosti, prejeto zavarovanje s premoženjem in neto kreditna izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov (člen 439 e Uredbe (EU) št. 575/2013)

NLB Skupina v zelo majhnem obsegu in le za interne potrebe spremljanja izpostavljenosti uporablja pogodbeni pobot (na primer CSA Agreement, Margin call). Pri regulatornem poročanju (izračun izpostavljenosti in kapitalske zahteve za kreditno tveganje) NLB Skupina ne uporablja določil pogodbenega pobota. V skladu s členom 432 Uredbe (EU) št. 575/2013 banka ne razkriva podrobnejših podatkov, ker glede na majhen obseg poslov in iz tega izhajajočih učinkov na poslovni rezultat banke ne gre za pomembno informacijo, katere opustitev ali napačna navedba bi spremenila ali vplivala na oceno ali odločitev uporabnika, ki te informacije uporablja za sprejemanje ekonomskih odločitev.

7. Popravki zaradi kreditnega tveganja

NLB Skupina za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardizirani pristop, kot je predpisan z Uredbo (EU) št. 575/2013. V izračunu kapitalske zahteve se upošteva tudi učinek kreditnih zavarovanj kot sekundarnega vira poplačila terjatev; banka za zavarovanja uporablja enostavno metodo izračuna. Kapitalska zahteva se po predpisani metodologiji izračunava glede na segment in kreditno kakovost komitentov (ki jo določa zunanja bonitetna ocena) ter glede na kvaliteto zavarovanj, ki morajo biti ustrezno vrednotena in morajo hkrati zadostiti predpisanim minimalnim zahtevam.

7.1. Razčlenitev izpostavljenosti in kreditnih zavarovanj po kategorijah izpostavljenosti (členi 442 c, 444 e, 453 d, f, in g Uredbe (EU) št. 575/2013)

Prikaz porazdelitve izpostavljenosti, kreditnih zavarovanj, tveganju prilagojene aktive in kapitalske zahteve NLB Skupine glede na kategorije izpostavljenosti

na dan 31. december 2016:

Kreditna zavarovanja Kreditna zavarovanja

v tisoč EUR

Neto izpostavljenost po upoštevanju CRM in pred uporabo konverzijskih faktorjev

Osebna kreditna zavarovanja:

			prilagojene vrednosti (GA)
izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev	kategoriji	Neto vrednost izpostavljenosti	Osebna jamstva	Kreditni IFI
1	2=1/sum(1)	3	4	5
2.907.905	19,71 %	2.907.773	0	0
126.957	0,86 %	117.800	0	0
134.276	0,91 %	128.420	59.296	0
41.318	0,28 %	41.318	0	0
0	0,00 %	0	0	0
1.334.516	9,04 %	1.333.779	60.030	0
3.453.647	23,40 %	3.375.387	770.062	0
3.905.429	26,47 %	3.852.314	660	0
598.932	4,06 %	593.010	0	0
1.442.729	9,78 %	541.761	520	0
7.129	0,05 %	6.709	0	0
50.418	0,34 %	50.418	0	0
44.570	0,30 %	44.570	0	0
49.547	0,34 %	49.547	0	0
659.581	4,47 %	654.396	0	0
14.756.954	100,00 %	13.697.202	890.568	0
	Originalna vrednost	Delež izp v posamezni

* v izpostavljenosti iz kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je zajeta izpostavljenost do sklada za reševanje bank.

v tisoč EUR

Kreditna zavarovanja Kreditna zavarovanja

na dan 31. december 2016:

* v izpostavljenosti iz kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je zajeta izpostavljenost do sklada za reševanje bank.

Osebna kreditna zavarovanja:

Delež kapitalske zahteve				Neto izpostavljenost po upoštevanju			Stvarna kreditna zavarovanja
	Tveganjem izpostavljenosti Kapitalska zahteva	prilagojen znesek	Vrednost izpostavljenosti	CRM in pred uporabo konverzijskih faktorjev	Vrednost zavarovanj / Neto izpostavljenost	Druga stvarna kreditna zavarovanja	Finančno premoženje: enostavna metoda
13=12/sum(12)	12	11	10	9	8=(4+5+6+7)/3	7	6
12,59 %	69.148	864.356	3.867.093	3.898.945	0,00 %	0	4
0,85 %	4.654	58.175	116.848	117.800	0,00 %	0	0
0,79 %	4.351	54.385	63.166	68.955	46,31 %	0	169
0,00 %	0	0	41.318	41.318	0,00 %	0	0
0,00 %	0	0	0	0	0,00 %	0	0
7,87 %	43.200	540.002	1.251.612	1.273.062	4,56 %	0	745
25,42 %	139.623	1.745.284	1.951.898	2.579.638	23,58 %	0	25.687
33,92 %	186.309	2.328.861	3.243.648	3.787.319	1,69 %	0	64.335
3,13 %	17.167	214.583	584.136	593.010	0,00 %	0	0
8,25 %	45.307	566.336	470.679	531.854	1,83 %	0	9.387
0,13 %	725	9.060	6.040	6.371	5,04 %	0	338
0,11 %	593	7.416	50.418	50.418	0,00 %	0	0
0,08 %	464	5.794	44.570	44.570	0,00 %	0	0
1,10 %	6.066	75.829	49.547	49.547	0,00 %	0	0
5,75 %	31.572	394.655	654.386	654.396	0,00 %	0	0
100,00 %	549.179	6.864.736	11.904.514	13.697.203	7,24 %	0	100.665

na dan 31. december 2015:

Kreditna zavarovanja Kreditna zavarovanja

v tisoč EUR

Neto izpostavljenost po upoštevanju CRM in pred uporabo konverzijskih faktorjev

Osebna kreditna zavarovanja: prilagojene vrednosti (GA) Stvarna kreditna zavarovanja

Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev 1	Delež izp v posamezni kategoriji 2=1/sum(1)	Neto vrednost izpostavljenosti	Osebna jamstva
				Kreditni IFI
		3	4	5
2.543.630	17,14 %	2.543.135	0	0
140.785	0,95 %	129.780	0	0
131.121	0,88 %	127.239	61.112	0
58.347	0,39 %	58.347	0	0
23.883	0,16 %	23.883	0	0
1.331.157	8,97 %	1.330.174	82.212	0
3.505.014	23,62 %	3.402.453	929.867	0
3.666.417	24,71 %	3.610.945	137	0
576.060	3,88 %	568.162	0	0
2.077.082	14,00 %	788.663	2.764	0
7.624	0,05 %	7.048	0	0
49.183	0,33 %	49.183	0	0
44.519	0,30 %	44.519	0	0
33.276	0,22 %	33.276	0	0
648.118	4,37 %	640.671	0	0
14.836.216	100,00 %	13.357.478	1.076.092	0
	Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav

* v izpostavljenosti iz kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je zajeta izpostavljenost do sklada za reševanje bank.

Nobena od neto izpostavljenosti ob koncu leta 2016 ne vstopa v izračun kapitalskih zahtev kot odbitna postavka od kapitala, temveč vstopajo v izračun kapitalskih zahtev v celotnem znesku.

V letu 2016 se je originalna vrednost izpostavljenosti znižala za 79,3 mio EUR, neto izpostavljenost se je povečala za 339,7 mio EUR, tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti pa za 15,1 mio EUR. Znižanje tvegane izpostavljenosti je zlasti posledica usmeritve banke k zniževanju neplačane izpostavljenosti (ta se je v letu 2016 znižala za 634,4 mio EUR). Po drugi strani je prišlo do povečanja izpostavljenosti v segmentu izpostavljenosti na drobno (za 239,0 mio EUR) ter v segmentu centralne države in centralne banke (za 364,3 mio EUR). Učinek znižanja neplačane izpostavljenosti na neto vrednost izpostavljenosti znaša 246,9 mio EUR, saj je bila izpostavljenost visoko pokrita z oslabitvami.

Največja izpostavljenost je v segmentu podjetij in izpostavljenosti na drobno (26,5 % in 23,4 % celotne originalne vrednosti izpostavljenosti). Če obema prištejemo še kategorije izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine, postavke, povezane z zelo velikim tveganjem, ter neplačane izpostavljenosti, ki se prav tako vključujejo v segment podjetij in fizičnih oseb, vseh pet kategorij izpostavljenosti pomeni 63,8 % celotne originalne izpostavljenosti (za 2,5 odstotne točke manj kot konec leta 2015) in 70,9 % celotne kapitalske zahteve za kreditno tveganje (konec leta 2015: 71,1 %). K celotni izpostavljenosti pomembno prispevata tudi kategoriji izpostavljenosti do držav in institucij; skupna kapitalska zahteva v teh dveh kategorijah pomeni 20,5 % celotne kapitalske zahteve (v letu 2015 le 19,9 %).

v tisoč EUR

Kreditna zavarovanja Kreditna zavarovanja

na dan 31. december 2015:

* v izpostavljenosti iz kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je zajeta izpostavljenost do sklada za reševanje bank.

kapitalska zahteva v teh dveh kategorijah pomeni 20,5 % celotne kapitalske zahteve (v letu 2015 le 19,9 %).

Nobena od neto izpostavljenosti ob koncu leta 2016 ne vstopa v izračun kapitalskih zahtev kot odbitna postavka od kapitala, temveč vstopajo

v segmentu izpostavljenosti na drobno (za 239,0 mio EUR) ter v segmentu centralne države in centralne banke (za 364,3 mio EUR). Učinek znižanja neplačane izpostavljenosti na neto vrednost izpostavljenosti znaša 246,9 mio EUR, saj je bila izpostavljenost visoko pokrita

Osebna kreditna zavarovanja:

z oslabitvami.

v izračun kapitalskih zahtev v celotnem znesku.

Delež kapitalske zahteve				Neto izpostavljenost po upoštevanju			Stvarna kreditna zavarovanja
	Kapitalska zahteva	Tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti	Vrednost izpostavljenosti	CRM in pred uporabo konverzijskih faktorjev	Vrednost zavarovanj / Neto izpostavljenost	Druga stvarna kreditna zavarovanja	Finančno premoženje: enostavna metoda
13=12/sum(12)	12	11	10	9	8=(4+5+6+7)/3	7	6
12,51 %	68.557	856.959	3.692.711	3.732.066	0,00 %	0	1
0,96 %	5.241	65.507	127.702	129.780	0,00 %	0	0
0,91 %	4.991	62.390	62.764	65.940	48,18 %	0	187
0,00 %	0	0	58.347	58.347	0,00 %	0	0
0,00 %	0	0	23.883	23.883	0,00 %	0	0
7,41 %	40.632	507.900	1.165.439	1.248.681	6,18 %	0	0
23,98 %	131.379	1.642.243	1.841.199	2.441.914	28,23 %	0	30.672
31,59 %	173.092	2.163.645	3.015.997	3.540.317	1,96 %	0	70.491
3,00 %	16.435	205.434	558.861	568.162	0,00 %	0	0
12,46 %	68.292	853.645	712.518	774.097	1,85 %	0	11.802
0,13 %	735	9.191	6.129	6.641	5,77 %	0	407
0,13 %	719	8.989	49.183	49.183	0,00 %	0	0
0,04 %	214	2.671	44.519	44.519	0,00 %	0	0
0,84 %	4.601	57.517	33.276	33.276	0,00 %	0	0
6,04 %	33.083	413.542	640.669	640.671	0,00 %	0	0
100,00 %	547.971	6.849.633	11.904.514	13.357.477	8,91 %	0	113.560

v tisoč EUR

Za zmanjšanje tvegane izpostavljenosti banka sprejema kreditna zavarovanja, med katerimi prevladujejo osebna jamstva; skoraj celoten znesek izkazanih osebnih jamstev pomenijo poroštva Republike Slovenije.

7.2. Geografska porazdelitev izpostavljenosti, razčlenjenih v pomembna območja po pomembnih kategorijah izpostavljenosti (člen 442 d Uredbe (EU) št. 575/2013)

Prikaz porazdelitve izpostavljenosti po pomembnih geografskih območjih, razčlenjenih na pomembne kategorije izpostavljenosti,

na dan 31. december 2016:

		Kategorija izpostavljenosti
Naziv države	Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank	Izpostavljenosti do institucij	Izpostavljenost do podjetij	Izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno	Neplačane izpostavljenosti	Ostalo	Skupaj
Slovenija	1.473.044	58.499	2.528.949	2.252.457	515.382	1.132.396	7.960.727
Makedonija	238.003	11.255	332.268	589.045	63.530	121.063	1.355.165
Bosna in Hercegovina	278.922	6.034	212.164	462.651	225.560	139.882	1.325.212
Črna gora	137.876	22	52.311	200.940	200.025	95.022	686.196
Kosovo	107.895	899	180.249	233.148	17.101	32.508	571.800
Srbija	83.179	6.064	46.364	163.187	168.483	57.212	524.489
Nemčija	82.655	350.557	241	169	183	13.917	447.721
Francija	94.623	201.689	0	70	0	4.422	300.804
Avstrija	59.793	156.506	7.306	247	3.756	4.784	232.392
Hrvaška	248	7.033	10.793	1.280	168.383	29.673	217.410
Nizozemska	65.976	54.283	0	36	22.408	20.172	162.874
Združeno kraljestvo VB	0	103.967	26.712	487	443	1.219	132.828
Belgija	61.542	53.891	10.516	7	1.541	1.103	128.601
Italija	20.854	58.334	107	200	6.153	0	85.647
Švica	0	69.279	18	426	14.544	501	84.768
Luksemburg	35.891	7.781	7.643	13	0	30.493	81.822
Danska	0	71.837	0	22	0	0	71.860
Združene države Amerike	7	22.844	37.372	97	2	8.296	68.617
Ostale države	167.397	93.743	635	946	35.235	20.067	318.023
Skupaj	2.907.905	1.334.516	3.453.647	3.905.429	1.442.729	1.712.729	14.756.956

na dan 31. december 2015:

Kategorija izpostavljenosti Naziv države Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank Izpostavljenosti do institucij Izpostavljenost do podjetij Izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno Neplačane izpostavljenosti Ostalo Skupaj Slovenija 1.199.977 65.794 2.620.104 2.164.602 840.478 1.128.541 8.019.496 Makedonija 241.123 6.690 329.009 551.905 96.309 107.551 1.332.587 Bosna in Hercegovina 247.694 14.227 202.839 431.270 231.591 144.371 1.271.991 Črna gora 131.177 21 58.178 192.045 241.663 83.740 706.824 Srbija 113.342 4.020 34.481 103.920 263.106 49.451 568.320 Nemčija 86.396 431.665 987 400 12.638 24.025 556.111 Kosovo 107.252 1.267 164.134 204.077 16.569 23.108 516.407 Hrvaška 741 9.207 41.916 12.975 257.665 32.273 354.776 Avstrija 80.932 254.219 7.532 254 3.973 574 347.484 Francija 60.912 85.248 0 870 0 4.381 151.412 Nizozemska 70.820 38.869 0 113 23.376 16.087 149.264 Luksemburg 14.858 63.293 0 1 337 66.656 145.145 Belgija 61.581 52.657 10.015 91 6.789 1.062 132.195 Združeno kraljestvo VB 0 76.504 28.307 752 444 6.947 112.954 Italija 22.449 55.605 480 852 16.816 20 96.223 Švica 0 56.681 297 143 14.582 575 72.277 Združene države Amerike 4.575 45.110 5.787 143 1 11.701 67.317 Finska 38.012 300 0 1 0 4.190 42.503 Ostale države 61.788 69.782 949 2.001 50.745 7.664 192.929 Skupaj 2.543.630 1.331.157 3.505.014 3.666.417 2.077.082 1.712.916 14.836.216

V zgornjih tabelah je za pomembne kategorije izpostavljenosti, ki na dan 31. decembra 2016 pomenijo 88,4 % celotne izpostavljenosti (konec 2015 88,5 %), prikazana porazdelitev izpostavljenosti glede na geografska območja.

Izpostavljenost NLB Skupine je geografsko skoncentrirana na trgih, kjer imajo sedež banke članice bančne skupine (strateški trgi – poleg Slovenije tudi Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija, Črna gora in Kosovo). Izpostavljenost v Sloveniji znaša 53,9 % celotne izpostavljenosti (konec 2015 54,1 %), 84,2 % celotne izpostavljenosti (konec 2015 83,7 %) pa je skoncentrirane na že omenjenih strateških trgih skupine. Na preostalih trgih je pomembna izpostavljenost le v segmentu držav in centralnih bank ter institucij (iz naslova likvidnostnih rezerv), manjša pa je izpostavljenost do kategorij podjetja in bančništvo na drobno.

7.3. Porazdelitev izpostavljenosti glede na vrsto nasprotne stranke in gospodarsko panogo, razčlenjenih po kategorijah izpostavljenosti (člen 442 e Uredbe (EU) št. 575/2013)

Pregled izpostavljenosti po kategorijah izpostavljenosti in vrsti nasprotne stranke

na dan 31. december 2016:

Kategorija izpostavljenosti	CD	FO	IN	JS	PO VELIKA	PO SME	RB	RD	v tisoč EUR Drugo
Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank	2.907.378	0	183	330	0	12	0	0	2
Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav	0	0	0	0	0	0	0	126.957	0
Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja	0	0	0	134.276	0	0	0	0	0
Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank	0	0	0	0	0	0	41.318	0	0
Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Izpostavljenosti do institucij	0	0	1.334.516	0	0	0	0	0	0
Izpostavljenosti do podjetij	0	0	0	0	2.183.759	1.269.888	0	0	0
Izpostavljenosti na drobno	0	3.124.069	0	0	0	781.360	0	0	0
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	0	454.497	0	0	60.727	83.709	0	0	0
Neplačane izpostavljenosti	32	115.391	461	12.162	442.754	868.847	0	3.083	0
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	0	94	85	23	2.385	4.543	0	0	0
Krite obveznice	0	0	50.418	0	0	0	0	0	0
Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)*	44.570	0	0	0	0	0	0	0	0
Lastniški instrumenti	0	0	23	2.135	27.748	19.642	0	0	0
Druge postavke	248	21.740	166.068	52	1.092	171.183	0	11	299.187
Skupaj	2.952.229	3.715.792	1.551.752	148.977	2.718.464	3.199.184	41.318	130.051	299.189

* v izpostavljenosti iz kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je zajeta izpostavljenost do sklada za reševanje bank.

na dan 31. december 2015:

Kategorija izpostavljenosti	CD	FO	IN	JS	PO VELIKA	PO SME	RB	RD	v tisoč EUR Drugo
Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank	2.543.165	0	245	0	0	13	0	208	0
Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav	0	0	0	0	0	0	0	140.785	0
Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja	0	0	0	131.121	0	0	0	0	0
Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank	0	0	0	0	0	0	58.347	0	0
Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij	0	0	0	0	0	0	0	0	23.883
Izpostavljenosti do institucij	0	0	1.331.156	0	0	0	0	0	0
Izpostavljenosti do podjetij	0	0	0	0	2.130.309	1.374.073	0	0	632
Izpostavljenosti na drobno	0	2.919.205	0	0	0	747.212	0	0	0
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	0	436.401	0	0	59.617	80.042	0	0	0
Neplačane izpostavljenosti	243	194.097	536	14.281	585.467	1.279.901	0	2.556	0
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	0	556	0	9	2.898	4.161	0	0	0
Krite obveznice	0	0	49.183	0	0	0	0	0	0
Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)*	44.519	0	0	0	0	0	0	0	0
Lastniški instrumenti	0	0	52	2.135	23.551	7.539	0	0	0
Druge postavke	306	20.593	136.974	8	1.521	139.966	0	19	348.730
Skupaj	2.588.233	3.570.852	1.518.147	147.554	2.803.362	3.632.907	58.347	143.568	373.244

* v izpostavljenosti iz kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je zajeta izpostavljenost do sklada za reševanje bank.

LEGENDA:

CD centralna država
FO fizične osebe
IN institucije
JS javni sektor

PO VELIKA – velika podjetja (po ZGD)

PO SME mala in srednja podjetja (po ZGD)
RB multilateralne razvojne banke
RD regionalna raven države

Razporeditev kategorij izpostavljenosti po vrstah komitentov pokaže, da so med neplačanimi izpostavljenostmi večinoma podjetja (90,9 %, konec leta 2015 89,8 %), od tega mala in srednja podjetja 60,2 % ter velika podjetja 30,7 %, sledi segment fizičnih oseb (8,0 %). Pri vseh omenjenih vrstah komitentov je opazno materialno zmanjšanje zneska izpostavljenosti.

V kategorijo izpostavljenosti na drobno se uvrščajo terjatve do fizičnih oseb (80,0 %, konec leta 2015 79,6 %) ter malih in srednjih podjetij (20,0 %, konec leta 2015 20,4 %).

v tisoč EUR

Pregled izpostavljenosti po kategorijah izpostavljenosti in gospodarskih panogah

na dan 31. december 2016:

Kategorija izpostavljenosti	Prebivalstvo	Javni sektor (vključno z državo)	Industrija	Trgovina	Finance	Promet in skladiščenje	Druge raznovrstne poslovne dejavnosti	Grad beništvo	Drugo	Skupaj
Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank	0	2.907.378	0	0	513	0	0	0	14	2.907.905
Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav	0	0	0	0	0	0	41	0	126.917	126.957
Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja	0	0	4.746	27	61.548	6.938	10	8	60.998	134.276
Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank	0	0	0	0	41.318	0	0	0	0	41.318
Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Izpostavljenosti do institucij	0	0	0	0	1.334.516	0	0	0	0	1.334.516
Izpostavljenosti do podjetij	0	0	759.281	543.805	93.267	644.611	387.868	201.075	823.740	3.453.647
Izpostavljenosti na drobno	3.124.069	0	165.092	238.891	5.082	73.862	26.142	85.326	186.965	3.905.429
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	454.497	0	46.587	29.636	1.380	19.490	1.062	6.874	39.405	598.932
Neplačane izpostavljenosti	115.391	32	229.546	435.831	44.234	47.237	9.773	233.843	326.841	1.442.729
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	94	0	639	2.385	552	221	12	395	2.831	7.129
Krite obveznice	0	0	0	0	50.418	0	0	0	0	50.418
Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)*	0	44.570	0	0	0	0	0	0	0	44.570
Lastniški instrumenti	0	0	75	20.534	15.776	283	0	0	12.879	49.547
Druge postavke	21.740	248	34.591	1.780	195.194	475	47	6	405.501	659.581
Skupaj	3.715.792	2.952.229	1.240.556	1.272.890	1.843.799	793.118	424.955	527.526	1.986.091	14.756.956

* v izpostavljenosti iz kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je zajeta izpostavljenost do sklada za reševanje bank.

na dan 31. december 2015:

Kategorija izpostavljenosti	Prebivalstvo	Javni sektor (vključno z državo)	Industrija	Trgovina	Finance	Promet in skladiščenje	Druge raznovrstne poslovne dejavnosti	Grad beništvo	Drugo	Skupaj
Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank	0	2.543.165	0	0	453	0	0	0	12	2.543.630
Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav	0	0	0	0	35	0	125	0	140.626	140.785
Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja	0	0	2.581	40	68.003	13.647	63	9	46.778	131.121
Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank	0	0	0	0	58.347	0	0	0	0	58.347
Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij	0	0	0	0	7.508	0	0	0	16.374	23.883
Izpostavljenosti do institucij	0	0	0	0	1.331.156	0	0	0	0	1.331.156
Izpostavljenosti do podjetij	0	0	744.347	627.265	151.166	680.258	528.071	160.320	613.587	3.505.015
Izpostavljenosti na drobno	2.919.205	0	164.171	236.653	4.390	63.168	22.444	82.594	173.792	3.666.417
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	436.401	0	51.431	23.645	3.725	18.137	906	2.888	38.927	576.060
Neplačane izpostavljenosti	194.097	243	407.629	475.283	67.049	62.845	20.056	323.206	526.673	2.077.081
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	556	0	239	2.039	1.084	182	26	1.095	2.403	7.624
Krite obveznice	0	0	0	0	49.183	0	0	0	0	49.183
Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)*	0	44.519	0	0	0	0	0	0	0	44.519
Lastniški instrumenti	0	0	78	16.162	0	127	0	0	16.908	33.276
Druge postavke	20.593	306	3.042	873	162.994	450	2.167	7	457.687	648.118
Skupaj	3.570.852	2.588.233	1.373.517	1.381.960	1.905.094	838.815	573.858	570.120	2.033.767	14.836.216

* v izpostavljenosti iz kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je zajeta izpostavljenost do sklada za reševanje bank.

Po izpostavljenosti sta pomembna segmenta prebivalstvo (25,2 %, konec leta 2015 24,1 %) in javni sektor vključno z državo (20,0 %, konec leta 2015 17,5 %), medtem ko je med gospodarskimi panogami največja koncentracija v panogah industrija, trgovina in finance.

Največji delež neplačanih izpostavljenosti izkazuje panoga gradbeništvo (44,3 %, glede na konec leta 2015 zmanjšanje za 12,4 odstotne točke), sledi ji trgovina s 34,2 % (glede na konec leta 2015 zmanjšanje za 0,2 odstotne točke). Obseg izpostavljenosti v kategoriji neplačanih izpostavljenosti se je v letu 2016 zmanjšal za 634,4 mio EUR oziroma za 30,5 %.

7.4. Razčlenitev vseh izpostavljenosti po preostali zapadlosti, razčlenjenih glede na kategorije izpostavljenosti (člen 442 f Uredbe (EU) št. 575/2013)

Pregled izpostavljenosti, zneska, s katerim komitent zamuja nad 90 dni, in zneska rezervacij po kategorijah izpostavljenosti:

			31.12.2016		v tisoč EUR 31.12.2015
Kategorija izpostavljenosti	Preostala zapadlost	Znesek izpostavljenosti	Znesek s katerim zamujajo nad 90 dni	Znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij	Znesek izpostavljenosti	Znesek s katerim zamujajo nad 90 dni	Znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij
	do 1 leta	1.313.763	1	131	883.566	12	175
Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank	od 1 leta do 5 let	952.516	0	0	1.122.077	0	318
	nad 5 let	641.626	0	1	537.987	0	1
	do 1 leta	736	0	35	3.469	1	98
Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav	od 1 leta do 5 let	25.488	0	2.349	22.236	0	2.418
	nad 5 let	100.733	0	6.773	115.080	0	8.488
	do 1 leta	72.740	1	492	35.508	12	882
Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja	od 1 leta do 5 let	33.936	0	3.997	72.017	0	1.328
	nad 5 let	27.599	0	1.366	23.596	0	1.672
	do 1 leta	3.822	0	0	23.347	0	0
Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank	od 1 leta do 5 let	26.258	0	0	27.187	0	0
	nad 5 let	11.238	0	0	7.814	0	0
	do 1 leta	0	0	0	0	0	0
Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij	od 1 leta do 5 let	0	0	0	5.174	0	0
	nad 5 let	0	0	0	18.709	0	0
	do 1 leta	1.050.210	41	590	1.097.757	189	729
Izpostavljenosti do institucij	od 1 leta do 5 let	244.777	0	147	178.112	0	254
	nad 5 let	39.529	0	0	55.288	0	0
	do 1 leta	1.124.838	45	19.018	1.273.231	719	32.978
Izpostavljenosti do podjetij	od 1 leta do 5 let	1.245.903	0	34.723	1.065.486	4	31.934
	nad 5 let	1.082.906	0	24.519	1.166.297	0	37.649
	do 1 leta	915.564	189	15.293	924.569	323	16.497
Izpostavljenosti na drobno	od 1 leta do 5 let	1.138.519	35	17.847	1.055.413	37	18.324
	nad 5 let	1.851.346	16	19.975	1.686.435	14	20.652
	do 1 leta	24.023	0	432	25.485	0	903
Izpostavljenosti, zavarovane	od 1 leta do 5 let	83.144	0	2.299	76.202	0	2.781
s hipotekami na nepremičnine	nad 5 let	491.765	0	3.191	474.373	0	4.212
	do 1 leta	682.703	596.241	501.980	1.146.767	1.045.350	816.268
Neplačane izpostavljenosti	od 1 leta do 5 let	388.327	48.682	182.977	457.693	58.858	227.920
	nad 5 let	371.700	57.253	216.012	472.621	55.809	244.231
	do 1 leta	3.074	20	244	2.140	30	201
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	od 1 leta do 5 let	3.788	5	166	2.848	0	255
	nad 5 let	268	0	10	2.636	0	121
	do 1 leta	21.639	0	0	20.561	0	0
Krite obveznice	od 1 leta do 5 let	28.779	0	0	28.136	0	0
	nad 5 let	0	0	0	486	0	0
	do 1 leta	44.570	0	0	44.519	0	0
Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)*	od 1 leta do 5 let	0	0	0	0	0	0
	nad 5 let	0	0	0	0	0	0
	do 1 leta	47.412	0	0	30.661	0	0
Lastniški instrumenti	od 1 leta do 5 let	0	0	0	0	0	0
	nad 5 let	2.135	0	0	2.615	0	0
	do 1 leta	637.391	4.467	5.140	616.677	5.696	7.424
Druge postavke	od 1 leta do 5 let	40	17	18	21	0	1
	nad 5 let	22.150	0	28	31.420	0	22
Skupaj		14.756.956	707.012	1.059.755	14.836.216	1.167.053	1.478.735

* v izpostavljenosti iz kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je zajeta izpostavljenost do sklada za reševanje bank.

Zaradi pomembnega znižanja neplačanih izpostavljenosti se je znesek zamud nad 90 dni v letu 2016 zmanjšal za 460,0 mio EUR, znesek oslabitev in rezervacij pa za 419,0 mio EUR. Kot je razvidno iz zgornje tabele, se terjatve z zamudami nad 90 dni praktično v celoti uvrščajo med neplačane izpostavljenosti. Zamude se v tej kategoriji pojavljajo tako pri kratkoročnih kot pri dolgoročnih izpostavljenostih. Hkrati je za to kategorijo oblikovanih 85,0 % vseh oslabitev in rezervacij (konec 2015 87,1 %).

V letu 2016 je bilo največje povečanje izpostavljenosti v segmentu Retail (Na drobno) s srednje- in dolgoročno zapadlostjo ter v segmentu Centralne ravni države s kratkoročno zapadlostjo.

7.5. Zapadle izpostavljenosti ter obseg oblikovanih oslabitev za pomembne gospodarske panoge in pomembna geografska območja (člen 442 g in h Uredbe (EU) št. 575/2013)

V spodnjih tabelah so za pomembne gospodarske panoge in geografska območja prikazani znesek izpostavljenosti, znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek popravkov vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij. Vsi prikazani popravki vrednosti spadajo v skupino posebnih popravkov; NLB Skupina ne oblikuje splošnih popravkov vrednosti.

Pregled izpostavljenosti, zneska, s katerim komitent zamuja nad 90 dni, in zneska rezervacij po posamezni panogi:

		31.12.2016		v tisoč EUR 31.12.2015
Dejavnost	Znesek izpostavljenosti	Znesek s katerim zamujajo nad 90 dni	Znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij	Znesek izpostavljenosti	Znesek s katerim zamujajo nad 90 dni	Znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij
Prebivalstvo	3.715.792	60.089	104.019	3.570.852	126.151	156.023
Javni sektor (vključno z državo)	2.952.229	1	132	2.588.233	70	695
Finance	1.843.799	9.026	47.980	1.902.214	21.790	70.265
Trgovina	1.272.890	198.154	299.238	1.381.960	263.798	355.248
Industrija	1.240.556	99.104	195.290	1.373.517	196.973	283.281
Promet in skladiščenje	793.118	20.219	36.541	838.815	29.927	44.876
Gradbeništvo	527.526	171.572	136.916	570.120	246.352	200.144
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti	424.955	9.028	10.142	573.858	20.729	16.900
Neopredeljeno *	351.130	73	117	399.285	72	116
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti	272.745	30.561	42.908	264.342	44.209	58.655
Poslovanje z nepremičninami	269.175	50.396	86.432	312.465	113.018	135.430
Elektrika, plin	247.867	4.937	13.239	242.742	14.850	26.808
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	237.011	2.750	9.544	172.745	16.495	16.696
Javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti	162.071	447	12.597	162.686	633	13.626
Storitve - Gostinstvo, Hoteli	117.496	21.925	19.162	157.539	39.482	37.883
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	80.137	13.112	14.161	77.329	10.774	24.591
Storitve	53.869	652	2.712	42.989	1.746	3.052
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti	52.054	4.798	7.390	33.678	5.679	9.049
Oskrba z vodo	46.484	6.232	8.580	51.741	7.122	8.131
Rudarstvo	44.533	1.127	6.951	57.078	2.109	7.321
Zdravstvo in socialno varstvo	34.008	2.304	4.950	39.473	3.522	8.526
Izobraževanje	17.425	505	753	22.509	1.549	1.416
Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim	85	0	0	0	0	0
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles	2	0	0	45	2	2
Skupaj	14.756.956	707.012	1.059.755	14.836.216	1.167.053	1.478.735

* v »Neopredeljeno« so poleg drugih panog uvrščene še kategorija »Ostale kategorije izpostavljenosti« in izravnave.

Konec leta 2016 je bil obseg zamud nad 90 dni največji v dejavnostih trgovina, gradbeništvo in industrija; temu ustrezno so tu oblikovane tudi največje oslabitve in rezervacije. Obseg zamud se je zmanjšal za 460 mio EUR, največ v že omenjenih gospodarskih panogah in v segmentu prebivalstva. Obseg rezervacij in oslabitev se je glede na predhodno leto zmanjšal za 419 mio EUR, kar je predvsem posledica odpisa slabih terjatev ter drugih pristopov v sklopu zniževanja obsega slabih posojil (NPL).

Pregled izpostavljenosti, zneska, s katerim komitent zamuja nad 90 dni, in zneska rezervacij po državah:

		31.12.2016		v tisoč EUR 31.12.2015
Država	Znesek izpostavljenosti	Znesek s katerim zamujajo nad 90 dni	Znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij	Znesek izpostavljenosti	Znesek s katerim zamujajo nad 90 dni	Znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij
Slovenija	7.960.727	89.628	288.634	8.019.496	338.959	494.265
Makedonija	1.355.165	35.350	96.939	1.332.587	64.652	127.571
Bosna in Hercegovina	1.325.212	110.049	213.021	1.271.991	110.498	211.294
Črna gora	686.196	135.425	119.233	706.824	154.756	140.256
Kosovo	571.800	4.899	29.135	516.407	2.486	25.290
Srbija	524.489	92.968	113.555	568.320	144.855	173.600
Nemčija	447.721	7	153	556.111	14.022	12.350
Francija	300.804	0	0	151.412	0	5
Avstrija	232.392	905	3.787	347.484	1.025	3.278
Hrvaška	217.410	195.632	123.247	354.776	261.588	196.399
Nizozemska	162.874	2	22.407	149.264	0	23.375
Združeno kraljestvo VB	132.828	443	413	112.954	444	140
Belgija	128.601	0	1.585	132.195	0	3.090
Italija	85.647	4.283	5.039	96.223	12.581	14.155
Švica	84.768	36	13.051	72.277	10.063	10.333
Luksemburg	81.822	0	0	145.145	162	337
Danska	71.860	0	0	9.961	0	0
Združene države Amerike	68.617	2	219	67.317	1	45
Švedska	67.277	0	0	40.270	0	0
Finska	42.483	0	0	42.503	0	0
Češka republika	37.718	18.955	17.506	33.246	21.181	19.539
Irska	36.511	0	0	12.717	0	0
Španija	26.073	0	0	15.031	0	0
Slovaška	22.285	2.651	1.172	19.564	2.378	1.171
Kanada	19.259	0	2	7.129	0	1
Ostale države	66.416	15.774	10.656	55.012	27.398	22.241
Skupaj	14.756.956	707.012	1.059.755	14.836.216	1.167.053	1.478.735

Znesek terjatev, s katerimi komitenti zamujajo nad 90 dni, dosega konec leta 2016 4,8 % celotne izpostavljenosti (konec leta 2015 7,9 %), njihovo pokritje z rezervacijami pa je 7,2-odstotno (zmanjšanje za 2,8 odstotne točke glede na konec leta 2015). Z vidika zamud med geografsko pomembnejšimi območji je materialno najbolj izrazita izpostavljenost na območju Hrvaške (195,6 mio EUR), sledita ji Črna gora (135,0 mio EUR). Temu ustrezno je na teh območjih visoka tudi stopnja pokritja izpostavljenosti z rezervacijami (Hrvaška 56,7 %, Črna gora 17,4 %). V primerjavi s predhodnim letom se je stanje terjatev, ki so v zamudi nad 90 dni, najbolj znižalo v Sloveniji (za 249,3 mio EUR), sledi Hrvaška (66,0 mio EUR).

8. Uporaba ocen zunanjih bonitetnih institucij (ECAI) (člen 444 a, b, c in d Uredbe (EU) št. 575/2013)

Za potrebe izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje NLB Skupine je bila imenovana bonitetna institucija Fitch Ratings, ki je ocenjena kot primerna zunanja bonitetna institucija in predpisuje pravila vzporeditve bonitet s stopnjami kreditne kvalitete. Bonitetne ocene te agencije uporabljamo za kategorijo izpostavljenosti:

do centralne države in centralne banke ter
do institucij, vključno z izpostavljenostjo do institucij s kratkoročno bonitetno oceno.

Proces določanja uteži za vsako kategorijo izpostavljenosti se izvaja skladno s členom 136 Uredbe (EU) št. 575/2013, medtem ko se izbor primernih institucij izvaja v skladu s členom 138 iste uredbe.

Pri kategorijah izpostavljenosti, za katere je bila imenovana bonitetna institucija, dodelitev uteži temelji na boniteti finančnega instrumenta. Če omenjena boniteta ni na razpolago, se uporabi večja od uteži, ki ustreza dolgoročni boniteti dolžnika, drugih finančnih instrumentov istega dolžnika oziroma boniteti države. Pri dodeljevanju uteži neocenjenim finančnim instrumentom se upoštevajo predpisana povečanja uteži, vezana na utež drugih kratkoročnih instrumentov istega dolžnika.

Za kategorije izpostavljenosti, za katere bonitetna institucija ni bila imenovana, se utež tveganja dodeljuje skladno s predpisano zakonodajo, kar pomeni, da se dodeli glede na boniteto dolžnikove države oziroma glede na specifična pravila za posamezno kategorijo izpostavljenosti.

9. Finančni vzvod (člen 451 Uredbe (EU) št. 575/2013)

Količnik finančnega vzvoda se izračunava od 1. januarja 2014 skladno z uveljavitvijo določil Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/ EU oziroma od januarja 2015 skladno z dopolnitvami glede izračuna, objavljenimi v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/62. Od 1. januarja 2015 je uveljavljena še zahteva po razkrivanju informacij o finančnem vzvodu. V februarju 2016 je bila sprejeta Izvedbena uredba (EU) 2016/200, ki predpisuje tehnična navodila glede razkritij finančnega vzvoda, v marcu 2016 pa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/428, ki določa navodila za izračun za namene nadzorniškega poročanja finančnega vzvoda.

Namen količnika finančnega vzvoda je omejitev velikosti bančnih bilanc s posebnim poudarkom na izpostavljenostih, ki niso tehtane v okviru obstoječih izračunov kapitalskih zahtev. V izračunu finančnega vzvoda se tako v števcu uporablja temeljni kapital, v imenovalcu pa skupna izpostavljenost vseh aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk po opravljenih prilagoditvah, v okviru katerih so posebej poudarjene izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov, izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev ter preostale zunajbilančne postavke. Skladno z diskrecijsko pravico Banke Slovenije in spremembami v izračunu, ki jih je prinesla Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/62, se razmerje finančnega vzvoda v prehodnem obdobju izračuna četrtletno, in ne na podlagi enostavne aritmetične sredine mesečnih količnikov finančnega vzvoda za četrtletje.

Količnik finančnega vzvoda NLB Skupine je znašal 9,68 % (ob upoštevanju prehodnih določb) oziroma 9,86 % (polna uveljavitev – brez upoštevanja prehodnih določb) in je nad pragom 3 %, ki ga je določil Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS). V tako imenovanem prehodnem obdobju od 1. januarja 2014 do konca leta 2017 poteka na ravni BCBS spremljanje razmerja finančnega vzvoda, njegovih sestavnih delov in njegove interakcije. S 1. januarjem 2018 je predvideno, da bo količnik postal ena od zavezujočih minimalnih kapitalskih zahtev.

Glede na visoko preseganje minimalnega praga tveganje prevelikega finančnega vzvoda ni materialno. Tveganje prevelikega finančnega vzvoda se redno četrtletno ocenjuje ter spremlja v okviru internega ocenjevanja kapitalskih potreb (ICAAP) in v okviru sistema zgodnjega obveščanja kazalnikov tveganja. Količnik finančnega vzvoda ima v sistemu spremljanja določene meje oziroma v primeru morebitnih preseganj opredeljene sprožilce in opredeljen sistem obveščanja. Količnik se redno četrtletno poroča Upravi in Nadzornemu svetu NLB d.d. V okviru poročil o tveganjih. Spremljanje prevelikega finančnega vzvoda je upoštevano tudi v stresnih testih in sanacijskih ukrepih, če in kadar bi bilo potrebno, da se ohrani ustrezna raven kapitala. Testiranje za primer izjemnih okoliščin je še posebej pomembno, saj je usmerjeno v prihodnost: če razmerje finančnega vzvoda ostaja stabilno tudi v izjemnih, stresnih pogojih, je tveganje za prisilno zmanjšanje sredstev banke majhno.

Količnik finančnega vzvoda, izračunan po prehodni ureditvi, je 31. decembra 2016 znašal 9,68 % in se je glede na predhodno leto znižal za 0,8 odstotne točke. Znižanje je predvsem posledica višje vrednosti mere skupne izpostavljenosti, skladno z določbo člena 111 Uredbe (EU) št. 575/2013. Učinek povečanja kapitala na finančni vzvod je bil relativno nizek.

Količnik finančnega vzvoda NLB Skupine

		31.12.2016	in EUR thousand 31.12.2015
	S prehodnimi ureditvami	Brez prehodnih ureditev	S prehodnimi ureditvami	Brez prehodnih ureditev
Temeljni kapital (T1)	1.336.241	1.360.388	1.283.147	1.300.143
Mera skupne izpostavljenosti	13.804.603	13.802.595	12.192.660	12.192.660
Količnik finančnega vzvoda	9,68%	9,86%	10,52%	10,66%

Usklajeno razkritje finančnega vzvoda

		31.12.2016	31.12.2016	31.12.2015	v tisoč EUR 31.12.2015
	Predloga LRCom: Količnik finančnega vzvoda – usklajeno razkritje	Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda po CRR	Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda po CRR	Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda po CRR	Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda po CRR
	Bilančne izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev
1	Bilančne postavke (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev, vendar vključno z zavarovanji s premoženjem)	13.284.338	13.284.338	11.583.686	11.583.686
2	(Zneski sredstev, ki se odbijejo pri določanju temeljnega kapitala)	-39.152	-41.160	-6.888	-6.888
3	Skupni znesek bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev) (vsota vrstic 1 in 2)	13.245.186	13.243.178	11.576.798	11.576.798
	Izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov
4	Nadomestitveni stroški, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (tj. brez gibljivega kritja v obliki denarnih sredstev)	19.153	19.153	31.591	31.591
5	Pribitki za potencialno prihodnjo izpostavljenost, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (metoda tekoče izpostavljenosti)	11.755	11.755	13.461	13.461
EU-5a	Izpostavljenost, določena na podlagi metode originalne izpostavljenosti
6	Razveljavitev zmanjšanja zavarovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, kadar se to odbije od sredstev v bilanci stanja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom
7	(Odbitki terjatev za gibljivo kritje v obliki denarnih sredstev, ki je zagotovljeno v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti)			-3.342	-3.342
8	(Izključen del trgovalnih izpostavljenosti, za katere je izveden kliring prek CNS)
9	Prilagojeni efektivni hipotetični znesek, ki se nanaša na prodane kreditne izvedene finančne instrumente
10	(Prilagojene efektivne hipotetične razlike in zmanjšanje pribitkov za prodane kreditne izvedene finančne instrumente)
11	Skupni znesek izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov (vsota vrstic od 4 do 10)	27.985	27.985	41.710	41.710
	Izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev
12	Bruto sredstva iz poslov financiranja vrednostnih papirjev (brez priznanja pobota) po prilagoditvi za računovodske posle, knjižene kot prodaja
13	(Pobotani zneski denarnih obveznosti in terjatev iz bruto sredstev v poslih financiranja vrednostnih papirjev)
14	Izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke za sredstva iz poslov financiranja vrednostnih papirjev
EU-14a	Odstopanje za posle financiranja vrednostnih papirjev: izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke v skladu s členom 429b(4) in členom 222 Uredbe (EU) št. 575/2013
15	Izpostavljenost poslov, pri katerih ima institucija vlogo agenta
EU-15a	(Izključen del trgovalnih izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev, za katere je izveden kliring prek CNS)
16	Skupni znesek izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev (vsota vrstic od 12 do 15a)
	Druge zunajbilančne izpostavljenosti
17	Zunajbilančne izpostavljenosti pri bruto hipotetičnem znesku	1.851.195	1.851.195	1.919.195	1.919.195
18	(Prilagoditev za konverzijo v kreditne nadomestitvene vrednosti)	-1.319.763	-1.319.763	-1.345.043	-1.345.043
19	Druge izpostavljenosti za zunajbilančne postavke (vsota vrstic 17 in 18)	531.432	531.432	574.152	574.152
	(Izpostavljenosti, izvzete v skladu s členom 429(7) in (14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti))
EU-19a	(Izpostavljenosti znotraj skupine (na posamični podlagi), izvzete v skladu s členom 429(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti))
EU-19b	(Izpostavljenosti, izvzete v skladu s členom 429(14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti))
	Kapital in mera skupne izpostavljenosti
20	Temeljni kapital	1.336.241	1.360.388	1.283.147	1.300.143
21	Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda (vsota vrstic 3, 11, 16, 19, EU-19a in EU-19b)	13.804.603	13.802.595	12.192.660	12.192.660
	Količnik finančnega vzvoda
22	Količnik finančnega vzvoda	9.68 %	9.86 %	10.52 %	10.66 %
	Izbira prehodnih ureditev in znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje
EU-23	Izbira prehodne ureditve za opredelitev mere kapitala	s prehodnimi	ureditvami brez prehodne ureditve	s prehodnimi	ureditvami brez prehodne ureditve

v tisoč EUR

Povzetek uskladitve sredstev po računovodskem okviru in mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda

	31.12.2016	31.12.2015
Razpredelnica LRSum: Povzetek uskladitve računovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda	Znesek	Znesek
Vsa sredstva glede na objavljene računovodske izkaze	12.005.712	11.821.615
Prilagoditev za subjekte, ki so konsolidirani za računovodske namene, vendar niso vključeni v obseg regulativne konsolidacije	-33.299	-15.830
(Prilagoditev za fiduciarna sredstva, priznana v bilanci stanja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, vendar izključena iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda v skladu s členom 429(13) Uredbe (EU) št. 575/2013)	0	0
Prilagoditev za izvedene finančne instrumente	8.832	10.119
Prilagoditev za posle financiranja vrednostnih papirjev	0	0
Prilagoditev za zunajbilančne postavke (tj. konverzija v kreditne nadomestitvene vrednosti zunajbilančnih izpostavljenosti)	531.432	574.152
(Prilagoditev za izpostavljenosti znotraj skupine, ki so izvzete iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda v skladu s členom 429(7) Uredbe (EU) št. 575/2013)	0	0
(Prilagoditev za izpostavljenosti, ki so izvzete iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda v skladu s členom 429(14) Uredbe (EU) št. 575/2013)	0	0
Druge prilagoditve	1.291.926	-197.396
Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda	13.804.603	12.192.660

Podrobna razdelitev bilančnih izpostavljenosti

	Predloga LRSpl: Razdelitev bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti)	31.12.2016	31.12.2015
EU-1	Skupni znesek bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti, od katerih:	13.284.338	11.583.686
EU-2	Izpostavljenosti v trgovalni knjigi	68.756	237.371
EU-3	Izpostavljenosti v netrgovalni knjigi, od katerih:	13.215.582	11.346.315
EU-4	Krite obveznice	50.418	49.183
EU-5	Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države	2.906.237	2.541.649
EU-6	Izpostavljenosti do enot regionalne ravni držav, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države	276.523	306.712
EU-7	Institucije	1.299.266	1.226.722
EU-8	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	579.765	554.792
EU-9	Izpostavljenosti na drobno	3.121.571	2.900.536
EU-10	Izpostavljenosti do podjetij	2.419.208	2.465.089
EU-11	Neplačane izpostavljenosti	450.108	681.901
EU-12	Druge izpostavljenosti (npr. lastniški kapital, listinjenje in druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti)	2.112.486	619.731

10. Politika prejemkov

10.1. Informacije o procesu odločanja, ki se uporablja pri določanju politike prejemkov (člen 450 a Uredbe (EU) št. 575/2013)

V proces odločanja o spremembah in dopolnitvah politike prejemkov so vključene strokovne službe banke, Uprava banke, Komisija za prejemke ter Nadzorni svet, ki politiko prejemkov tudi potrdi. Pri oblikovanju politike ni sodeloval zunanji izvajalec.

Politika prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela (v nadaljevanju: politika prejemkov) je bila uveljavljena 1. januarja 2012. Politika se letno pregleduje in usklajuje. V letu 2016 je bila pripravljena sprememba politike prejemkov zaradi sprememb Zakona o bančništvu (ZBan-2) in usmeritev Nadzornega sveta. Spremembe so se nanašale na vpeljavo finančnih instrumentov, javno objavo izpolnjevanja zahtev iz politike prejemkov in spremembo pri odločitvi o izplačilu variabilnega dela. Poleg tega so v politiki prejemkov vključene tudi Usmeritve Banke Slovenije v zvezi z uporabo načela sorazmernosti pri izvajanju politik prejemkov, ki jih je ta izdala 22. novembra 2016.

Komisija za prejemke Nadzornega sveta NLB d.d. se je v letu 2016 sestala trikrat. Člani Komisije za prejemke so se v letu 2016 menjavali, in sicer:

do 10. februarja 2016

Tit A. Erker, predsednik Gorazd Podbevšek, namestnik predsednika Miha Košak, član

od 19. februarja 2016 do 15. aprila 2016

Janko Gedrih, predsednik Tit A. Erker, namestnik (od 4. marca 2016 dalje) Anton Ribnikar, član

od 15. aprila 2016 do 26. avgusta 2016

Uroš Ivanc, predsednik Tit A. Erker, namestnik Primož Karpe, član

od 26. avgusta 2016

Uroš Ivanc, predsednik Matjaž Titan, namestnik predsednika David Kastelic, član David E. Simon, član

Komisija za prejemke ima skladno z 52. členom ZBan-2 naslednje naloge:

pripravljanje predlogov splošnih načel politik prejemkov, vključno z oblikovanjem stališč glede posameznih vidikov politik prejemkov,
ocenjevanje ustreznosti vzpostavljenih metodologij, na podlagi katerih sistem prejemkov spodbuja ustrezno upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti,
pripravo poročil Nadzornemu svetu glede izvajanja politik prejemkov,
pripravo predlogov odločitev glede prejemkov zaposlenih, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj banke,
pregled ustreznosti zunanjega svetovalca, katerega storitve je Nadzorni svet uporabil pri določanju politik prejemkov banke,
pregledovanje ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in njihovega izvajanja,
preverjanje skladnosti politik prejemkov s poslovno politiko banke v dolgoročnem obdobju,
izvajanje neposrednega nadzora nad prejemki tistih kategorij zaposlenih s posebno naravo dela, ki delujejo v okviru funkcij sistema notranjih kontrol in drugih kontrolnih funkcij.

10.2. Informacije o povezavi med plačilom in uspešnostjo (člen 450 b Uredbe (EU) št. 575/2013)

Banka je skladno z Zakonom o bančništvu, Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, Sklepom o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic, Sklepom o razkritjih s strani bank in hranilnic ter Sklepom o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic dolžna vzpostaviti politiko prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela na ravni skupine. Politika prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela je bila sprejeta 1. januarja 2012 in se letno osvežuje. V letu 2016 je bila politika spremenjena enkrat, sprememba je začela veljati 2. decembra 2016.

S politiko prejemkov so dane jasne usmeritve za preudarno nagrajevanje zaposlenih s posebno naravo dela v skladu z zgoraj navedenimi predpisi ter z namenom preudarnega in učinkovitega upravljanja tveganj.

Politika prejemkov podpira poslovno strategijo banke, cilje, organizacijsko kulturo in dolgoročne interese banke. Politika prejemkov je zasnovana tako, da ne spodbuja zaposlenih s posebno naravo dela k prevzemanju nesorazmerno velikih tveganj oziroma tveganj, ki presegajo sposobnost banke za prevzemanje tveganj, kar banka zagotavlja z ustrezno strukturo in načinom izplačevanja prejemkov.

Politika prejemkov pri izplačilih variabilnega dela plače upošteva izpolnjevanje obveznosti ali ciljev na področju kapitala ali likvidnosti.

Politika prejemkov velja za Upravo banke¹ , višje vodstvo ter druge zaposlene s posebno naravo dela v banki, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi oziroma sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti banke.

Za ugotavljanje uspešnosti zaposlenih s posebno naravo dela se vsako leto opredelijo finančna in nefinančna merila uspešnosti. Finančna merila sestavljajo cilji NLB d.d., ki jih vsako leto potrdi Nadzorni svet in veljajo za vse zaposlene s posebno naravo dela. Merila uspešnosti za zaposlene s posebno naravo dela, ki so vključeni v nadzorno funkcijo, se oblikujejo na podlagi ciljev nadzorne funkcije in niso odvisna od uspešnosti organizacijskega dela, ki ga ti zaposleni nadzorujejo.

V tabeli spodaj so prikazane variante izplačil variabilnega dela, ki so odvisne od doseganja zastavljenih ciljev zaposlenih s posebno naravo dela, in višina variabilnega dela, ki pripada zaposlenim s posebno naravo dela, če so ti cilji doseženi:

cilji NLB d.d. (ali NLB Skupine),
cilji organizacijske enote ali
osebni cilji zaposlenega s posebno naravo dela.

1 V času veljavnosti Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD) so prejemki predsednika in članov uprave urejeni skladno s tem zakonom.

Prikaz mogočih variant izplačil variabilnega dela:

Merilo uspešnosti	Doseganje oziroma preseganje ciljev	Doseganje oziroma preseganje ciljev	Doseganje oziroma preseganje ciljev	Doseganje oziroma preseganje ciljev	Doseganje oziroma preseganje ciljev
1. Cilji NLB Skupine (za Upravo) oziroma cilji NLB d.d.	da	ne	da	ne	da/ne
2. Cilji OE	da	da	ne	ne	da/ne
3. Osebni cilji	da	da	da	da	ne
Upravičenost do izplačila variabilnega dela	da	da	da	da	ne
Višina variabilnega dela iz naslova: – cilji NLB Skupine/NLB d.d. – cilji OE – osebni cilji	Za Upravo in poslovni del: do 2 plači + do 2 plači + do 1 plača	Za Upravo in poslovni del: do 2 plači + do 1 plača = skupaj do 3 plače	Za Upravo in poslovni del: do 2 plači + do 1 plača = skupaj do 3 plače	Za Upravo in poslovni del: do 1 plača = skupaj do 1 plača	Ni izplačil vari abilnega dela
Višina variabilnega dela iz naslova: – cilji NLB Skupine/NLB d.d. – cilji OE – osebni cilji	= skupaj do 5 plač Za druge zaposlene: do 1 plača + do 1 plača + do 1 plača = skupaj do 3 plače	Za druge zaposlene: do 1 plača + do 1 plača = skupaj do 2 plači	Za druge zaposlene: do 1 plača + do 1 plača = skupaj do 2 plači	Za druge zaposlene: do 1 plača = skupaj do 1 plača	Ni izplačil vari abilnega dela

V tabeli spodaj so opredeljene tudi maksimalne mogoče višine nagrade zaposlenega glede na doseženo oceno po posameznem cilju.

Opredelitev višine nagrade

	Poslovni del	Neposlovni del	Poslovni in neposlovni del
Ocena delovne uspešnosti	Cilji NLB in cilji OE	Cilji NLB in cilji OE	Osebni cilji
5 – vsi cilji so preseženi	do 2 plači	do 1 plača	do 1 plača
4 – cilji so v večini preseženi	do 1,5 plače	do 0,75 plače	do 0,75 plače
3 – cilji so doseženi	do 1 plača	do 0,5 plače	do 0,5 plače
2 – cilji delno niso doseženi	0	0	0
1 – cilji niso doseženi	0	0	0

V politiki prejemkov je opredeljeno, da odločitev, ali so bila merila uspešnosti dosežena, in odločitev o izplačilu letnega variabilnega dela za Upravo sprejme Nadzorni svet, za druge zaposlene s posebno naravo dela pa Uprava banke. Zaposleni, ki ne doseže osebnih ciljev, pa ne glede na to, ali so doseženi cilji banke in cilji organizacijske enote, ni upravičen do letnega variabilnega dela plače.

Med spremembami v politiki prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela je bilo tudi dodano določilo, da lahko Nadzorni svet pri ocenjevanju delovne uspešnosti Uprave in pri določanju ocen upošteva tudi medletne razmere na bančno-gospodarskem trgu in doseganje ciljev Uprave oceni ob upoštevanju njihovih aktivnosti zasledovanja najboljšega interesa banke.

Za leto 2015 je bil zaposlenim s posebno naravo dela izplačan letni variabilni del plače, katerega višina je bila odvisna od ocene doseganja finančnih in nefinančnih meril uspešnosti in v odvisnosti od trajanja mandata posameznega zaposlenega s posebno naravo dela.

10.3. Bistvene sestavine politike prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela (člen 450 c Uredbe (EU) št. 575/2013)

Za zaposlene s posebno naravo dela je plača sestavljena iz:

fiksnega dela plače in
variabilnega dela plače, ki je sestavljen iz:
- uspešnosti poslovanja NLB Skupine (za upravo) in NLB d.d. (za druge zaposlene s posebno naravo dela),
uspešnosti organizacijske enote zaposlenega s posebno naravo dela,

individualne uspešnosti zaposlenega s posebno naravo dela.

Za merjenje uspešnosti zaposlenih s posebno naravo dela se upoštevajo finančna in nefinančna merila uspešnosti, ki morajo biti vključena vsaj v eno od zgoraj naštetih skupin ciljev. Z zaposlenimi s posebno naravo dela se vsako leto opravijo letni razgovori, kjer se določijo pričakovani rezultati oziroma cilji, ki se definirajo za vsakega posameznega zaposlenega, izhajajoč iz strategije NLB, ciljev NLB d.d. ter razvojnih in projektnih ciljev banke.

1. Cilji NLB d.d. oziroma NLB Skupine:

Cilje NLB d.d. in NLB Skupine za vsako poslovno leto določi Uprava banke, potrdi pa jih Nadzorni svet. Za Upravo se upoštevajo cilji, kot so določeni za NLB Skupino. Za druge zaposlene s posebno naravo dela pa se upoštevajo cilji, določeni za NLB d.d.

Maksimalna mogoča višina variabilnega dela plače ob doseganju ciljev NLB d.d. oziroma NLB Skupine sta dve plači za Upravo in zaposlene s posebno naravo dela, ki so vključeni v poslovno funkcijo, in ena plača za druge zaposlene s posebno naravo dela.

Pri opredelitvi ciljev NLB Skupine se določijo finančni in nefinančni kazalci uspešnosti. Za leto 2016 so bili ti kazalci:

finančni kazalci uspešnosti (doseganje planskih vrednosti):
- neto dobiček po davkih,
- donos na kapital (ROE) po davkih,
- celotni prihodki,
- celotni stroški,
- razmerje med stroški in prihodki (CIR),
- neto strošek tveganja,²
nefinančni kazalci:
- doseganje planske vrednosti deleža slabih terjatev (količnik NPL),
- zmanjšanje obsega slabih terjatev,
- izpolnjevanje zavez EK,
- priprava poslovne in IT-strategije (potrditev s strani Nadzornega sveta),
- izvedba aktivnosti v zvezi s privatizacijo (glede na plan).

2. Cilji organizacijske enote zaposlenega s posebno naravo dela:

Iz ciljev NLB Skupine oziroma NLB d.d. pa izhajajo cilji organizacijskih enot, ki jih zaposlenim s posebno naravo določi nadrejeni član Uprave in predstavljajo tako finančna kot nefinančna merila (predvsem v neposlovnih organizacijskih enotah). Pri določanju ciljev organizacijske enote se upoštevajo povezani cilji med različnimi organizacijskimi enotami (»cross-functional goals«), vključenost v projekte ipd.

Maksimalna mogoča višina variabilnega dela plače ob doseganju ciljev organizacijske enote sta dve plači za Upravo in zaposlene s posebno naravo dela, ki so vključeni v poslovno funkcijo, ter ena plača za druge zaposlene s posebno naravo dela.

3. Osebni cilj zaposlenega s posebno naravo dela (razvojni, projektni in drugi cilji)

Razvojni oziroma osebni cilji so nefinančna merila uspešnosti zaposlenega s posebno naravo dela in vključujejo osebni razvoj zaposlenega, ki se lahko meri z rezultati organizacijske klime ter izboljšanjem kompetenc, kar lahko merimo z ocenjevalnim orodjem 360°.

Maksimalna mogoča višina variabilnega dela plače je ena plača zaposlenega s posebno naravo dela.

Odlog izplačila variabilnega dela

V skladu z odločbo Evropske komisije v povezavi s postopkom državne pomočise za obdobje prestrukturiranja banke do konca decembra 2017 variabilni del plače zaposlenim s posebno naravo dela izplačuje po naslednjem modelu:

50 % se izplača po potrditvi rezultatov poslovanja na skupščini banke,
50 % se izplača po preteku treh let.

Odloženi del variabilnega dela plače se v obdobju odložitve usklajuje z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin.

<-- PDF CHUNK SEPARATOR -->

Po obdobju odložitve se izplačilo izvede najpozneje v treh mesecih po potrditvi rezultatov poslovanja na skupščini banke.

NLB d.d. pred izplačilom odloženega variabilnega dela plače preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo. Uprava banke lahko sprejme enostransko odločitev o višini izplačila odloženega dela variabilnega dela plače, in sicer:

• zaposlenemu s posebno naravo dela se izplača 100-odstotni del odloženega dela variabilnega dela plače v primeru, ko poslovanje banke v obdobju odložitve izplačila ne izkazuje negativnih trendov, ki bi bili posledica sprejetih odločitev zaposlenega s posebno naravo dela, in pri delu zaposlenega s posebno naravo dela ni prišlo do hujše kršitve predpisov in notranjih aktov banke, zlorabe, negospodarnega ravnanja. NLB bo pri presoji teh ravnanj ravnala po načelu ničelne tolerance, kot hujše kršitve predpisov pa bo štela na primer ravnanja, ki bi imela znake kaznivih dejanj, prekrškov, kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, oziroma dejanja, ki bi pomenila nasprotje interesov s poslovnimi interesi banke, ter koruptivna ravnanja, ki bi predstavljala in okrepila netransparentnost pri sprejemanju poslovnih odločitev pri opravljanju funkcij v banki. Kot negospodarna ravnanja se bodo presojala vsa ravnanja, ki bi bila storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti, banki pa povzročila škodo;

zaposlenemu s posebno naravo dela se ne izplača del odloženega dela variabilnega dela plače v primeru, ko poslovanje banke v obdobju odložitve izplačila izkazuje materialne negativne trende, ki so posledica sprejetih odločitev zaposlenega s posebno naravo dela.

Izplačilo variabilnega dela plače za leto 2015

Skladno s 7. točko 170. člena ZBan-2 je morala banka politiko prejemkov oblikovati tako, da je najmanj 50 % variabilnega prejemka zaposlenega s posebno naravo dela sestavljenega iz navadnih oziroma prednostnih delnic banke ali z delnicami povezanih instrumentov oziroma enakovrednih nedenarnih instrumentov, kadar delnice banke niso uvrščene na organiziran trg, pri čemer lahko pridobitelj te delnice oziroma instrumente prenese le z dovoljenjem banke, ki se lahko izda šele po poteku najmanj dveh let od pridobitve. Pri tem mora banka v skladu z drugim odstavkom navedenega člena upoštevati navedeno načelo (kakor tudi druga načela politik prejemkov) na način in v obsegu, ki ustrezata njeni velikosti, notranji organiziranosti ter naravi, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih banka opravlja. Ker delnice banke ne kotirajo na borzi, bi bilo treba del variabilnega prejemka izplačati v finančnih instrumentih.

Uprava banke je tako 29. julija 2016 potrdila sklep, da se zaposlenim s posebno naravo dela izplača pripadajoči variabilni del na podlagi dejanskih ocen upravičencev do variabilnega dela tako, da se 50 %, ki se izplačajo takoj, izplača tako, da se 25 % variabilnega dela izplača v denarju po potrditvi rezultatov poslovanja za leto 2015 na Skupščini banke, 25 % pa se izplača po konstituiranju ustreznega finančnega instrumenta. 50 % variabilnega dela, ki se odloži in se bo izplačal po preteku treh let, se ravno tako izplača v deležu 25 % v denarju, 25 % v ustreznem finančnem instrumentu. Zaposleni, ki so imeli v letu 2015 v pogodbah o zaposlitvi opredeljeno poskusno delo, se jim za to obdobje obračuna 50 % sicer pripadajočega variabilnega dela, skladno z določili politike prejemkov.

Zaradi te spremembe, ki vpliva na izplačilo variabilnega dela za leto 2015, je strokovna služba pripravila izjavo, ki je bila posredovana v podpis vsem zaposlenim s posebno naravo dela, ki so za leto 2015 upravičeni do variabilnega dela, na podlagi katere se ti strinjajo, da se jim 25 % pripadajočega variabilnega dela in 25 % odloženega variabilnega dela izplača v obliki finančnih instrumentov.

Na podlagi Usmeritve Banke Slovenije v zvezi z uporabo načela sorazmernosti pri izvajanju politik prejemkov je banka v decembru 2016 tudi drugi del pripadajočega deleža variabilnega dela, ki bi moral biti izplačan v finančnih instrumentih, izplačala v denarju.

Opredelitev ciljev za zaposlene s posebno naravo dela v letu 2016

Načrtovanje in ocenjevanje za zaposlene s posebno naravo dela se izvaja enkrat na leto; načrtovanje ciljev praviloma do konca januarja, ocenjevanje delovne uspešnosti pa do konca marca oziroma takrat, ko so znani rezultati poslovanja.

V letu 2016 je Nadzorni svet potrdil cilje NLB d.d. in za vse zaposlene s posebno naravo dela so bili vključeni v obrazce za spremljanje delovne uspešnosti. Cilji za posamezne organizacijske enote so bili postavljeni od vrha navzdol, kar pomeni, da je vsak član Uprave opredelil cilje za svoje neposredno podrejene zaposlene s posebno naravo dela in nato ti po liniji vodenja navzdol. Cilji organizacijske enote so lahko finančni ali nefinančni, morajo pa biti opredeljeni po metodi SMART, kar pomeni, da morajo biti jasni (specifični), merljivi (ali preverljivi), realni, časovno opredeljeni in vredni truda (sprejemljivi).

Osebni cilji za vse zaposlene s posebno naravo dela pa so bili določeni individualno za vsakega posameznega zaposlenega, odvisno od ocene nadrejenega direktorja oziroma člana Uprave za področje, na katerem je potreben razvoj zaposlenega s posebno naravo dela, in od ocene na podlagi testiranj DNLA, rezultatov organizacijske klime in osebnih razvojnih usmeritev.

10.4. Razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki

(člen 450 d Uredbe (EU) št. 575/2013)

Razmerje med fiksnim in variabilnim delom plače se razlikuje glede na funkcijo, ki jo posameznik opravlja, in sicer:

za zaposlene s posebno naravo dela, ki so vključeni v poslovno funkcijo, lahko razmerje med fiksnim in variabilnim delom plače znaša največ 60 % : 40 %;
za zaposlene s posebno naravo dela, ki so vključeni v skupno in nadzorno funkcijo, lahko razmerje med fiksnim in variabilnim delom plače znaša največ 80 % : 20 %.

V pogodbi o zaposlitvi se zaposlenemu s posebno naravo dela fiksni variabilni del lahko določi le za prvo leto zaposlitve.

Nadzorni svet lahko od člana Uprave oziroma Uprava banke od drugih zaposlenih s posebno naravo dela zahteva vrnitev že izplačanega variabilnega dela ali njegovega sorazmernega dela (tretji odstavek 270. člena ZGD-1):

če se pravnomočno ugotovi ničnost letnega poročila in se ničnostni razlogi nanašajo na postavke ali dejstva, ki so bili podlaga za določanje dodatka za uspešnost, ali
na podlagi posebnega revizorjevega poročila, s katerim se ugotovi, da so bila merila za določitev nagrade uporabljena napačno ali da pri tem odločilni računovodski, finančni in drugi podatki ter kazalniki niso bili ugotovljeni ali upoštevani pravilno.

Za letno delitev variabilnega dela plače se določi maksimalna višina variabilnega dela plače, in sicer:

za zaposlene s posebno naravo dela, ki so vključeni v poslovno funkcijo, se lahko izplača variabilni del plače največ v višini pet plač zaposlenega s posebno naravo dela;
za druge zaposlene s posebno naravo dela se lahko izplača variabilni del plače največ v višini treh plač zaposlenega s posebno naravo dela.

	cilji NLB d.d. (oz. NLB Skupine za Sektor za upravljanje NLB Skupine)	cilji organizacijske enote	razvojni (osebni) cilji zaposlenega s posebno naravo dela	Maksimalna možna višina izplačanega variabilnega dela
Poslovna funkcija	do 2 plači	do 2 plači	do 1 plača	do 5 plač
Skupna in nadzorna funkcija	do 1 plača	do 1 plača	do 1 plača	do 3 plače

V času, ko NLB za premostitev izrednih finančnih razmer uporablja vračljiva sredstva izredne pomoči Republike Slovenije, se maksimalna višina variabilnega dela plače lahko omeji na znesek, ki je manjši od določenega v politiki prejemkov (to je pet plač za poslovni del in tri plače za neposlovni del), v skladu s pravili, kot jih določa Banka Slovenije v podzakonskih predpisih.

V skladu z odločbo Evropske komisije v povezavi s postopkom državne pomoči³se za obdobje prestrukturiranja banke do konca decembra 2017 maksimalna mogoča višina celotnega prejemka zaposlenega s posebno naravo dela omeji na 15-kratnik povprečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji oziroma 10-kratnik povprečne bruto plače zaposlenih v NLB d.d. Maksimalna višina prejemkov je omejena na večjega od omenjenih dveh zneskov.

Za izračun maksimalnega zneska izplačila se v mesecu izplačila variabilnega dela plače zaposlenega s posebno naravo dela upoštevajo zadnji znani podatki Statističnega urada RS.

Za izračun maksimalnega zneska variabilnega dela v letu 2016 smo upoštevali naslednje podatke:

MAX 15 povprečnih bruto plač⁴ v RS: 1.584,66 EUR x 12 mesecev x 15 = 285.238,80 EUR MAX 10 povprečnih bruto plač⁵ v NLB d.d.: 2.258,98 EUR x 12 mesecev x 10 = 271.077,60 EUR

³ Odločba EK o državni pomoči SA.33229(2012/C) (ex 2011/N) – Prestrukturiranje NLB.

⁴ Podatek za obdobje januar–december 2016 – povprečna mesečna bruto plača 1.584,66 EUR

⁵ Podatek za obdobje januar–december 2016 – povprečna mesečna bruto plača 2.258,98 EUR

10.5. Informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov (člen 450 e Uredbe (EU) št. 575/2013)

Skladno z novimi Usmeritvami Banke Slovenije v zvezi z uporabo načela sorazmernosti pri izvajanju politik prejemkov z dne 22. novembra 2016 je kot spodnji znesek variabilnega prejemka, ki se ne uporabi za namen 7. točke prvega odstavka 170. člena ZBan-2, določen znesek v višini 50.000 EUR bruto.

Enak znesek se, upoštevajoč načelo sorazmernosti, določi tudi na ravni NLB Skupine. Skladno s tem banka variabilnega dela ne izplačuje v finančnih instrumentih.

10.6. Glavni parametri in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin ter druge nedenarne ugodnosti (člen 450 f Uredbe (EU) št. 575/2013)

Glavni parametri variabilnih sestavin so v pogodbi o zaposlitvi določeni skladno z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD) ter ZBan-2.

Variabilni del plače je omejen skladno z ZPPOGD. Skladno s politiko prejemkov banke pa je višina variabilnega dela omejena na pet plač za Upravo in poslovni del banke oziroma na tri plače za neposlovni del banke.

V skladu z odločbo Evropske komisije v povezavi s postopkom državne pomoči je za obdobje prestrukturiranja banke do konca decembra 2017 maksimalna mogoča višina celotnega prejemka zaposlenega s posebno naravo dela omejena na 15-kratnik povprečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji oziroma 10-kratnik povprečne bruto plače zaposlenih v NLB d.d. Maksimalna višina prejemkov je omejena na večjega od omenjenih dveh zneskov.

Druge nedenarne ugodnosti so določene s Pravilnikom o določanju drugih pravic iz pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb oziroma drugimi akti banke.

Pravilnik ureja sklop in omejitve morebitnih drugih pravic poslovodnih oseb, ki se lahko določijo v pogodbi o zaposlitvi, v skladu z določili ZPPOGD pa so tovrstne pravice urejene s posebnim aktom oziroma pravili nadzornega sveta banke. Nabor drugih pravic zajema:

službeni avtomobil v službene in zasebne namene,
službeni avtomobil z voznikom,
službeni mobilni telefon,
letalski prevoz,
namestitev v Ljubljani,
nadomestilo za ločeno življenje,
plačilo stroškov izobraževanja mladoletnih otrok članov Uprave;
poslovna kartica NLB MasterCard,
poslovna reprezentanca,
nezgodno zavarovanje,
zdravstvena zavarovanja,
prostovoljno kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje,
managerski zdravstveni pregled,
izobraževanje,
članarine,
parkirni prostor,
nastanitev na službeni poti,
zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb in
regres.

10.7. Kvantitativne informacije glede prejemkov

(člen 450 g, h in i Uredbe (EU) št. 575/2013)

V spodnji tabeli so prikazani obračunani prejemki za leto 2016, združeni po segmentih poslovanja.

	Nadzorni svet	Uprava	Investicijsko bančništvo	Poslovanje s prebi valstvom	Upravljanje premoženja	Korporativne funkcije	Funkcije neodvisne kontrole	Vse ostalo
Člani (število zaposlenih)	36	48
Število identificiranih zaposlenih v FTE			6,00	174,00	12,92	38,09	30,36	409,94
Število identificiranih zaposlenih na višjih vodstvenih položajih			6	174	13	39	32	421
Skupni fiksni del prejemkov (v EUR)	368.307	4.298.684	298.164	4.078.815	467.699	800.813	1.064.994	9.389.126
Od tega: fiksni del prejemkov izplačan v gotovini	368.307	4.298.684	298.164	4.078.815	467.699	800.813	1.064.994	9.389.126
Od tega: fiksni del prejemkov v delnicah in z njimi povezanih instrumentih
Od tega: fiksni del prejemkov v drugih tipih instrumentov
Skupni variabilni del prejemkov (v EUR)	0	823.467	47.215	646.185	75.132	150.505	141.981	882.040
Od tega: variabila v gotovini	0	746.445	47.215	646.185	75.132	150.505	141.981	882.040
Od tega: variabila v delnicah in z njimi povezanih instrumentih		25.674
Od tega: variabila v drugih tipih instrumentov		51.348
Skupni znesek zadržanega variabilnega dela prejemkov, dodeljenega v letu N (v EUR)	0	380.689	23.226	300.633	34.366	42.810	68.564	372.398
Od tega: zadržana variabila v gotovini v letu N	0	358.524	23.226	298.955	32.327	40.481	65.514	353.871
Od tega: zadržana variabila v delnicah in z njimi povezanih instrumentih v letu N
Od tega: zadržana variabila v drugih tipih instrumentov		22.165	0	1.678	2.039	2.329	3.050	18.527
Dodatne informacije o višini skupnih variabilnih prejemkih
Čl. 450 h(iii)CRR; skupni znesek neizplačanega zadržanega variabilnega dela prejemkov, dodeljenega v prejšnjih obdobjih in ne v letu N (v EUR)	0	267.553	21.176	247.626	31.029	25.509	70.817	264.859
Skupni znesek eksplicitne naknadne prilagoditve uspešnosti, uporabljene v letu N za predhodno dodeljeno nagrado (v EUR); čl. 450 h(iv)CRR;
Število prejemnikov zagotovljenega variabilnega dela prejemkov (plačila za nove vpise)
Skupni znesek zagotovljene variabilne nagrade (plačila za nove vpise) (v EUR)
Število prejemnikov odpravnin
Skupni znesek odpravnin, izplačanih v letu N (v EUR)
Čl. 450 h(v) Najvišja odpravnina, izplačana eni sami osebi (v EUR)
Število prejemnikov prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje v letu N
Skupni znesek ugodnosti prostovoljnega pokojninskega zavarovanja (v EUR) v letu N
Skupni znesek variabilne nagrade, dodeljene za večletna obdobja po programih, ki se ne obnavljajo vsako leto (v EUR)

Nobeni posamezni osebi ni bilo izplačano več kot milijon EUR prejemka.

11. Informacije glede ureditve upravljanja

11.1. Politika zaposlovanja za izbor članov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, veščine in izkušnje (člen 435.2 b Uredbe (EU) št. 575/2013)

Na podlagi določil Zakona o bančništvu s politiko izbora primernih kandidatov za članstvo v Upravi, Nadzorni svet postavlja okvirje, ki omogočajo sestavo Uprave banke na način, da kot celota razpolaga z ustreznim znanjem, veščinami in izkušnjami, potrebnimi za poglobljeno razumevanje dejavnosti banke in tveganj, ki jim je izpostavljena. S politiko se postavljajo strokovna merila izbora ter strokovno vodeni postopki selekcije kandidatov, ki bodo Nadzornemu svetu omogočili utemeljitev njihovega izbora in izvajanje dolžne skrbnosti v skladu z najvišjimi etičnimi standardi in skrbnostjo glede kadrovanja uprav. S tem bo prav tako zagotovljeno, da bo Uprava banke sestavljena iz posameznikov z različnimi znanji in izkušnjami, da bo Uprava kot celota imela uravnotežen skupek veščin, znanj in izkušenj glede na velikost, kompleksnost in profil tveganosti banke. Strokovno vodeni postopki niso le v interesu banke, ampak so tudi v interesu izbranih kandidatov, saj odvračajo morebitne dvome o njihovi strokovnosti in referencah ter ustreznosti njihovega izbora. Pri uporabi besede kandidat sta zastopana oba spola.

Poleg vseh zakonsko in statutarno predpisanih pogojev morajo kandidati za članstvo v Upravi imeti primerne izkušnje, veščine, znanja in kompetence, vključno z osebno integriteto in zmožnostjo posvečanja zadostnega časa opravljanju funkcije člana Uprave glede na morebitne druge kandidatove zunajbančne aktivnosti, kar omogoča, da opravljajo svoje delo vestno, odgovorno in učinkovito, s tem pa definirajo in določajo vrednote banke ter strategijo njenega poslovanja na način, da je ta dolgoročno uspešna in skladna z najboljšimi interesi banke ter z etičnimi standardi upravljanja. Kandidati za članstvo v Upravi morajo izkazati sposobnost konstruktivno-kritičnega sodelovanja pri obravnavi najpomembnejših zadev banke z namenom nepretrganega zasledovanja najboljšega interesa banke ter s tem sposobnost aktivnega vključevanja v poslovanje banke in upravljanje tveganj banke. Kandidat za člana Uprave banke mora banki in njenemu delovanju podrediti svoje osebne interese, posamične interese tretjih oseb in tudi interese, ki bi lahko izvirali iz kandidatovih preteklih funkcij oziroma drugih aktivnosti in ekonomskih, strokovnih ali zasebnih povezav s tretjimi osebami (vključno s člani Uprave ali Nadzornega sveta banke) in bi lahko vplivali nanj pri morebitnem sprejemanju odločitev v korist banke.

V primeru kakršnihkoli okoliščin, ki bi lahko vodile v nasprotja interesov in posledično ogrozile sprejemanje neodvisnih odločitev v najboljšem interesu banke, mora kandidat te razkriti v izbirnem postopku in sprejeti odgovornost, da bo pravočasno sprejel vse ukrepe za odpravo nasprotja interesov. Pri izboru kandidatov za članstvo v Upravi banke se sledi priporočilu, da bi bila v Upravi ustrezno zastopana oba spola.

Pri izboru kandidatov za članstvo v Upravi, je treba težiti k temu, da ima Uprava kot enovit organ oziroma kot celota vsa ustrezna znanja, veščine in izkušnje, da uspešno vodi banko. Člani Uprave se morajo ob izpolnjevanju pogojev za člana Uprave s svojimi različnimi znanji in izkušnjami dopolnjevati, da delujejo v skladu s cilji, strategijami in politikami banke v njenem najboljšem interesu.

Upravo sestavljajo štirje člani, in sicer: predsednik Uprave, ki je pristojen tudi za področje poslovanja z velikimi podjetji, bančništvo na drobno in privatno bančništvo, član Uprave pristojen za področje tveganj, član Uprave pristojen za finančno področje banke ter član Uprave pristojen za področje operativnega poslovanja, kamor poleg IT-področja in nabave spadajo tudi zaledni deli banke. Glede na širok obseg znanj, izkušenj iz mednarodnega okolja in uspešno opravljenih projektov ima Uprava kot celota vsa ustrezna znanja, veščine in izkušnje, da uspešno vodi banko.

11.2. Politika glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa, splošni in konkretni cilji te politike ter stopnja njihovega doseganja (člen 435.2 c Uredbe (EU) št. 575/2013)

Banka je politiko zagotavljanja raznolikosti Nadzornega sveta sprejela 4. avgusta 2016 in jo objavila na svojih spletnih straneh.

Nova Ljubljanska banka, d.d. na podlagi določbe 34. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2) s politiko zagotavljanja raznolikosti Nadzornega sveta (v nadaljevanju: politika raznolikosti) postavlja okvirje, ki omogočajo in spodbujajo takšno sestavo Nadzornega sveta, da ima ta kot celota ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje dejavnosti in tveganj, ki jim je banka izpostavljena, ter uresničevanje zastavljenih ciljev njene strategije. Politika raznolikosti je usmerjena v izbor članov Nadzornega sveta, ki v prvi vrsti izpolnjujejo najvišje etične in strokovne standarde ter izkazujejo najvišjo stopnjo skrbnosti, hkrati pa vsi skupaj tvorijo po raznolikosti najustreznejši kolektiv. Nadzorni svet naj bo ob upoštevanju politike raznolikosti sestavljen iz posameznikov z različnimi znanji in izkušnjami, da bodo ta znanja in

izkušnje sestavljali uravnoteženo celoto, ki je potrebna glede na velikost, kompleksnost in profil tveganosti banke. Raznolika sestava Nadzornega sveta je s politiko raznolikosti prepoznana kot ena ključnih poslovnih prednosti banke.

Član Nadzornega sveta je lahko le oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana Nadzornega sveta banke po zakonu, ki ureja bančništvo, in drugih podlagah, zajetih v politiki raznolikosti.

Poleg navedenega morajo člani Nadzornega sveta imeti primerne izkušnje, veščine, znanja in kompetence, vključno z osebno integriteto in zmožnostjo posvečanja zadostnega časa opravljanju funkcije člana Nadzornega sveta, ne glede na njihove morebitne druge zunajbančne aktivnosti. Vse našteto mora članom Nadzornega sveta banke omogočati, da posle banke nadzorujejo vestno, odgovorno in učinkovito; s tem skupaj z Upravo definirajo in določajo vrednote in strategijo njenega poslovanja na način, da je ta dolgoročno uspešna ter skladna z interesi in splošnimi etičnimi standardi upravljanja bank. Člani v nadzornem svetu morajo izkazati sposobnost konstruktivnega in kritičnega sodelovanja pri obravnavi najpomembnejših zadev banke z namenom zasledovanja najboljšega interesa in sposobnost aktivnega vključevanja v nadzor nad vodenjem poslov.

Član Nadzornega sveta mora banki in njenemu ustroju podrediti vse svoje osebne interese kakor tudi interese tretjih oseb in interese, ki bi lahko izvirali iz njegovih preteklih funkcij ali drugih aktivnosti v smislu ekonomskih, strokovnih ali zasebnih povezav s tretjimi osebami (vključno s člani Uprave ali Nadzornega sveta), ki bi nanj lahko vplivali pri sprejemanju odločitev pri nadzorovanju banke. Pri sestavi Nadzornega sveta banke se sledi cilju, da bi bila v njem ustrezno zastopana oba spola.

Nadzorni svet enkrat na leto oceni svojo sestavo, poslovanje, potencialna nasprotja interesov posameznih članov in delovanje posameznih članov ter Nadzornega sveta kot celote kakor tudi učinkovitost in uspešnost sodelovanja z Upravo. Če Nadzorni svet banke ugotovi, da (i) je število članov Nadzornega sveta neustrezno, (ii) bi bilo nujno, da se članstvo v Nadzornem svetu številčno dopolni, (iii) člani v Nadzornem svetu niso več usposobljeni za opravljanje te funkcije, ker ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, (iv) zaradi neprimernosti posameznega ali več članov Nadzornega sveta glede na dolžnosti posameznih članov v trenutni sestavi ni zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za nadzor banke, o tem obvesti Slovenski državni holding kot zastopnika interesov Republike Slovenije – delničarke banke, da Skupščina banke izvoli nove člane.

Nadzorni svet sestavlja devet članov, od tega ena ženska, in kot celota oziroma kolektivni organ izpolnjuje cilj politike o zastopanosti obeh spolov. Zagotovljena je tudi ustrezna raznolikost znanj, izkušenj in veščin na naslednjih področjih: strategija in razvoj, privatizacija, finance, finančne naložbe, investicijsko bančništvo, računovodstvo in revizija, stroka – korporativno bančništvo, obvladovanje in upravljanje tveganj, stroka – bančništvo na drobno, korporativno, bančno in splošno pravo, HRM – upravljanje kadrov, razvoj in nagrajevanje.

Cilji politike raznolikosti in politike izbora primernih kandidatov za izbor članov Nadzornega sveta in Uprave so: vzpostaviti transparenten proces iskanja in imenovanja, zagotoviti ustrezna znanja in veščine ter zastopanost obeh spolov ob predpostavki izpolnjevanja zahtevanih meril. Nadzorni svet in Uprava imata kot celota oziroma kolektivni organ različna znanja in veščine ter izkušnje, izkušnje iz domačega bančnega prostora in tudi mednarodnega. V Nadzornem svetu je prav tako zastopan ženski spol.

12. Seznam vseh zahtevanih razkritij, kot jih predpisuje Del 8 Uredbe (EU) 575/2013

Člen	Zahteva	Mesto objave v LP	Poglavje
435	Politika in cilji upravljanja s tveganji
1.	Cilji in politike tveganj
	(a) strategije in procesi za upravljanje tveganj	RAČ	7.a
	(b) struktura in organizacija ustrezne funkcije za upravljanje tveganj, vključno z informacijami o njeni hierarhiji in statusu, ali druge ustrezne ureditve	RAČ	7.b
	(c) obseg in narava poročanja o tveganjih in sistemih merjenja	RAČ	7.c
	(d) politike za varovanje pred tveganjem in njegovo zmanjševanje ter strategije in procesi za spremljanje stalne učinkovitosti varovanj pred tveganji in zmanjševanj tveganj	RAČ	7.a
	(e) izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj institucije, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu in strategiji institucije	REG	Izjava o upravljan ju NLB d.d., tč. 3
	(f) strnjena izjava upravljalnega organa o tveganju, v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti institucije, povezan s poslovno strategijo; ta izjava vključuje ključne kazalnike in podatke, ki zunanjim zainteresiranim stranem zagotavljajo celosten vpogled v način, kako institucija upravlja tveganja, razkrivajo pa tudi, kako je profil tveganosti institucije povezan z ravnjo sprejemljivega tveganja, ki jo določi upravljalni organ	REG	Izjava o upravljan ju NLB d.d., tč. 3
2.	Informacije glede ureditve upravljanja
	(a) število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa	POS	Korporativno upra vljanje, Uprava
	(b) politika zaposlovanja za izbor članov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, veščine in izkušnje	UTK	11.1
	(c) politika glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa, splošni in konkretni cilji te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi	UTK	11.2
	(d) ali je institucija ustanovila ločen odbor za tveganja ali ne ter kolikokrat se je odbor za tveganja sestal	POS	Korporativno upravl janje, Nadzorni svet
	(e) opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa	RAČ	7.a
436	Področje uporabe
	(a) ime institucije, za katero veljajo zahteve te uredbe	UTK	2
	(b) pregled razlik v podlagi konsolidacije za računovodske in bonitetne namene, s kratkim opisom zadevnih subjektov in obrazložitvijo, ali so: polno konsolidirane, sorazmerno konsolidirane, odbite od kapitala, niti konsolidirane niti odbite	UTK	2
	(c) vse trenutne ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in podrejenimi družbami	UTK	2
	(d) zbirni znesek, za katerega je dejanski kapital nižji od zahtevanega v vseh podrejenih družbah, ki niso vključene v konsolidacijo, in ime ali imena teh podrejenih družb	UTK	2
	(e) po potrebi okoliščine za uporabo določb členov 7 in 9	/	/
437	Kapital
	(a) celovita uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s členi 32 do 35, 36, 56, 66 ter 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih finančnih izkazih institucije	UTK	3.2
	(b) opis glavnih značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda institucija	UTK	3.3
	(c) vsa določila in pogoji za vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega kapitala	UTK	3.3
	(d) ločeno razkritje narave in zneskov: (i) vsakega bonitetnega filtra, ki se uporablja v skladu s členi 32 do 35 (ii) vsakega odbitka v skladu s členi 36, 56 in 66 (iii) postavk, ki niso odbite v skladu s členi 47, 48, 56, 66 in 79	UTK	3.4
	(e) opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov, bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve	UTK	3.4
	(f) kadar institucije razkrijejo kapitalske količnike, izračunane z uporabo sestavin kapitala, določenih na drugačni osnovi kot v tej uredbi, celovita obrazložitev osnove, na kateri so izračunani ti kapitalski količniki	UTK	3.1
438	Kapitalske zahteve
	(a) povzetek pristopa institucije k ocenjevanju ustreznosti njenega notranjega kapitala za podporo obstoječih in prihodnjih dejavnosti	UTK	5.1

Člen	Zahteva	Mesto objave v LP	Poglavje
	(b) na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala institucije, vključno s sestavo pribitkov iz zahtev po dodatnem kapitalu, na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja iz točke (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU	/	/
	(c) (SA pristop) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, 8% zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti iz člena 112 (= po SA kategorijah)	UTK	5.2
	(d) (IRB pristop) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, določeno v členu 147; institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členom 153(5) ali 155(2), razkrijejo izpostavljenosti, razvrščene v vsako kategorijo iz razpredelnice 1 v členu 153(5), ali dodeljene vsaki uteži tveganja iz člena 155(2)	/	/
	(e) kapitalske zahteve, izračunane v skladu s točkama (b) in (c) člena 92(3); (1) pozicijsko tveganje; (2) velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz členov 395 do 401, če je instituciji dovoljeno preseganje teh omejitev; (3) valutno tveganje; (4) tveganje poravnave; (5) tveganje spremembe cen blaga	UTK	5.2
	(f) kapitalske zahteve, izračunane v skladu s poglavji 2, 3 in 4 naslova III dela 3 in ločeno razkrite (= operativna tveganja)	UTK	5.2
439	Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke	UTK	5.2
	(a) obrazložitev uporabljene metodologije za določanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti do nasprotne stranke	UTK	6.1
	(b) obrazložitev politik za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in ustvarjanja kreditnih rezerv	UTK	6.2
	(c) obrazložitev politik v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj	UTK	6.3
	(d) obrazložitev glede vpliva obsega zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti v primeru znižanja bonitetne ocene	UTK	6.2
	(e) bruto pozitivna poštena vrednost pogodb, učinki pobota, pobotane tekoče kreditne izpostavljenosti, prejeto zavarovanje s premoženjem in neto kreditna izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov; neto kreditna izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je kreditna izpostavljenost pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti po upoštevanju učinkov iz pravno izvršljivih pogodb o pobotu in dogovorov o zavarovanju s premoženjem	UTK	6.4
	(f) mere vrednosti izpostavljenosti po metodah, določenih v oddelkih 3 do 6 poglavja 6 naslova II dela 3, odvisno od metode, ki je uporabljena	UTK	6.1
	(g) hipotetična vrednost varovanj v obliki kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in porazdelitev tekoče kreditne izpostavljenosti po vrstah kreditne izpostavljenosti	/	/
	(h) hipotetični zneski poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ločeni glede na uporabo za lastni kreditni portfelj institucije in za njene posredniške dejavnosti, vključno s porazdelitvijo uporabljenih produktov kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, dodatno razčlenjenih glede nakupljeno in prodano zavarovanje znotraj posamezne skupine produktov	/	/
	(i) ocena vrednosti α, če je institucija dobila dovoljenje pristojnih organov za oceno vrednosti α	/	/
	Kapitalski blažilniki
440	Proticiklični blažilniki:
	(a) geografska porazdelitev njenih kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izračun proticikličnih kapitalskih blažilnikov	UTK	4
	(b) znesek posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika	UTK	4
441	Blažilniki za GSPI:
	1. Institucije, opredeljene kot GSPI v skladu s členom 131 Direktive 2013/36/EU, na letni ravni razkrivajo vrednosti kazalnikov, uporabljenih za določanje rezultatov institucij v skladu z določitveno metodologijo iz navedenega člena.	UTK	4
442	Popravki zaradi kreditnega tveganja
	(a) opredelitev »zapadlosti« in »oslabljenosti« za računovodske namene	RAČ	2.13.a
	(b) opis pristopov in metod, sprejetih za določanje posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja	RAČ	2.13.a
	(c) skupni znesek izpostavljenosti po računovodskih pobotih in brez upoštevanja učinkov iz naslova zmanjšanja kreditnega tveganja ter povprečni znesek izpostavljenosti skozi obdobje, razčlenjen na različne vrste kategorij izpostavljenosti	UTK	7.1
	(d) geografska porazdelitev izpostavljenosti, razčlenjenih v pomembna območja po pomembnih kategorijah izpostavljenosti, in po potrebi tudi dodatne podrobnosti	UTK	7.2
	(e) porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, razčlenjenih po kategorijah izpostavljenosti, vključno s prikazom izpostavljenosti do MSP, ter po potrebi dodatne podrobnosti	UTK	7.3
	(f) razčlenitev vseh izpostavljenosti po preostali zapadlosti, razčlenjenih glede na kategorije izpostavljenosti, ter po potrebi dodatne podrobnosti	UTK	7.4

Člen	Zahteva	Mesto objave v LP	Poglavje
	(g) glede na pomembno gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, znesek: – oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih ločeno – posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja – oblikovanih posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju poročanja	UTK	7.5
	(h) znesek oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih ločeno in razčlenjenih glede na pomembna geografska območja, če je to praktično izvedljivo, vključno z zneski posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v zvezi z vsakim geografskim območjem	UTK	7.5
	(i) prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti, navedenih ločeno; informacije obsegajo: – opis vrste posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja – začetna stanja – zneske popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju poročanja – zneske ocenjenih bodočih izgub od izpostavljenosti v obdobju poročanja, morebitne druge popravke, vključno s popravki iz naslova sprememb v menjalnih tečajih, poslovnih združitev, nakupov in prodaj podrejenih družb, in prenose med popravki zaradi kreditnega tveganja – končna stanja	RAČ	5.14
	Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in poplačila, evidentirana neposredno v izkazu poslovnega izida, se razkrijejo ločeno.	RAČ	7.1 j,k,l, 5.14
443	Neobremenjena sredstva
	EBA do 30. junija 2014 izda smernice za opredelitev razkritja neobremenjenih sredstev. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev razkritja vrednosti bilance stanja po kategoriji izpostavljenosti glede na kakovost premoženja ter skupne vrednosti bilance stanja, ki je neobremenjena.	RAČ	7.3
444	Uporaba ECAI
	(a) firme imenovanih ECAI in ECA ter razlogi za morebitne spremembe	UTK	8
	(b) kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna ECAI ali ECA	UTK	8
	(c) opis procesa določanja uteži tveganja za izpostavljenosti, ki niso vključene v trgovalno knjigo, na podlagi bonitetnih ocen izdajatelja in izdaje	UTK	8
	(d) vzporeditev zunanje bonitetne ocene vsake imenovane ECAI ali ECA s stopnjami kreditne kakovosti, predpisanimi v poglavju 2 naslova II dela 3, ob upoštevanju, da te informacije ni treba razkriti, če je institucija usklajena s standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA	UTK	8
	(e) vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti, predpisane v poglavju 2 naslova II dela 3, kakor tudi vrednosti odbitkov od kapitala	UTK	7.1
445	Izpostavljenost tržnemu tveganju
	ločeno za vsako tveganje + ločeno kapitalska zahteva za posebno obrestno tveganje pozicij v listinjenju	UTK	5.2
446	Operativno tveganje
	Institucije razkrijejo pristope za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje, za katere institucija izpolnjuje pogoje; opis metodologije iz člena 312(2), če jo institucija uporablja, vključno z obrazložitvijo ustreznih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki jih institucija upošteva v pristopu merjenja, ter v primeru delne uporabe področje in obseg uporabe različnih uporabljenih metodologij.	RAČ	7.5.a
447	Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vključeni v trgovalno knjigo
	(a) razlikovanje med izpostavljenostmi glede na njihove namene, vključno z razlogi v zvezi s kapitalskimi dobički in strateškimi razlogi, ter pregled uporabljenih računovodskih tehnik in metodologij vrednotenja, vključno s ključnimi predpostavkami in praksami, ki vplivajo na vrednotenje, ter kakršnimikoli pomembnimi spremembami teh praks	RAČ	5.4.b, 2.12.b, 7.6
	(b) vrednost v bilanci stanja, poštena vrednost in za tiste, s katerimi se trguje na borzi, primerjava s tržno ceno, če se ta pomembno razlikuje od poštene vrednosti	RAČ	2.12.b, 5.4.
	(c) vrste, narava in zneski izpostavljenosti, s katerimi se trguje na borzi, izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov nejavnih družb v dovolj razpršenih portfeljih in druge izpostavljenosti	RAČ	5.4.a
	(d) kumulativno realizirani dobički ali izgube, ki izhajajo iz prodaj in likvidacij v zadevnem obdobju	RAČ	5.4.b, 5.8.
	(e) skupni znesek nerealiziranih dobičkov ali izgub, skupni znesek latentnih dobičkov ali izgub iz prevrednotenja in kateregakoli od teh zneskov, ki je vključen v temeljni ali dodatni kapital.	UTK	3.2
448	Izpostavljenost obrestnemu tveganju pri postavkah, ki niso vključene v trgovalno knjigo
	(a) narava tveganja obrestne mere in ključne predpostavke (vključno s predpostavkami o predčasnih odplačilih kreditov in gibanju nezapadlih vlog) ter pogostost merjenja obrestnega tveganja	RAČ	7.2.3
	(b) spremembe v donosih, ekonomska vrednost ali drugo ustrezno merilo, ki ga uporablja vodstvo v primeru naglega zvišanja ali znižanja obrestne mere v skladu z metodo vodstva za merjenje obrestnega tveganja, razčlenjeno glede na valuto	RAČ	7.2.3
449	Listinjenje	/	/

Člen	Zahteva	Mesto objave v LP	Poglavje
450	Politika prejemkov
1	za kategorije zaposlenih, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganja:
	(a) informacije o procesu odločanja, ki se uporablja pri določanju politike prejemkov, in število sestankov, ki jih je v poslovnem letu opravil glavni organ za nadzor prejemkov, vključno z, če je to primerno, informacijami o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, zunanjem svetovalcu, katerega storitve so se uporabljale pri določanju politike prejemkov, in vlogo relevantnih zainteresiranih strani	UTK	10.1
	(b) informacije o povezavi med plačilom in uspešnostjo	UTK	10.2
	(c) najpomembnejše značilnosti zasnove sistema prejemkov, vključno z informacijami o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagoditev zaradi tveganja, politiki odloga in merilih za dodelitev pravice do izplačila	UTK	10.3
	(d) razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, določeno v skladu s členom 94(1)(g) Direktive 36/2013	UTK	10.4
	(e) informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov	UTK	10.5
	(f) glavni parametri in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin in druge nedenarne ugodnosti	UTK	10.6
	(g) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene po področju poslovanja	UTK	10.7
	(h) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganosti institucije, pri čemer je navedeno naslednje: (i) zneski prejemkov za finančno leto, razdeljeni na fiksne in variabilne prejemke, in število upravičencev (ii) zneski in oblika variabilnih prejemkov, ločeno na gotovino, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste teh prejemkov (iii) zneski neporavnanih odloženih prejemkov, ločeno na del z in del brez dodeljene pravice do izplačila; (iv) zneski odloženih prejemkov, dodeljeni v finančnem letu, izplačani in zmanjšani s prilagoditvijo glede na uspešnost (v) novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki in odpravnine v finančnem letu in število upravičencev do teh plačil; (vi) zneski odpravnin, dodeljenih med finančnim letom, število upravičencev in najvišja takšna dodelitev posamezni osebi	UTK	10.7
	(i) število posameznikov, ki se jim izplača 1 milijon EUR ali več na finančno leto, za izplačilo med 1 milijonom in 5 milijoni EUR, razdeljeno na obroke po 500.000 EUR, in za izplačilo 5 milijonov EUR ali več, razdeljeno na obroke po 1 milijon EUR	UTK	10.7
	(j) na zahtevo države članice ali pristojnega organa celotni prejemek vsakega člana upravljalnega organa ali višjega vodstva	RAČ	8.2.
451	Finančni vzvod
	(a) količnik finančnega vzvoda in kako institucija uporablja člen 499(2) in (3)	UTK	9
	(b) razčlenitev mere skupne izpostavljenosti in usklajenost te mere z zadevnimi informacijami, razkritimi v objavljenih računovodskih izkazih	UTK	9
	(c) kadar je to ustrezno, znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s členom 429(11)	/	/
	(d) opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganj prekomernega finančnega vzvoda	UTK	9
	(e) opis dejavnikov, ki so vplivali na količnik finančnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti količnik finančnega vzvoda	UTK	9
452	Uporaba pristopa IRB pri kreditnih tveganjih	/	/
453	Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj
	(a) politike in procesi za bilančni in zunajbilančni pobot ter navedba obsega, v katerem ga uporabljajo	/	/
	(b) politike in procesi za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem	RAČ	7.1. f, g
	(c) opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija	RAČ	7.1. h
	(d) glavne vrste izdajateljev jamstva in nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih ter njihova kreditna kakovost	UTK	7.1
	(e) informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega zmanjševanja kreditnega tveganja	RAČ	7.1. i
	(f) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, ne zagotavljajo pa lastnih ocen LGD ali konverzijskih faktorjev glede na kategorijo izpostavljenosti, ločeno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna vrednost izpostavljenosti (po bilančnem ali zunajbilančnem pobotu, če se uporabljata), ki jo krije – po uporabi prilagoditev za nestanovitnost – primerno zavarovanje s finančnim premoženjem in druga primerna zavarovanja s premoženjem	UTK	7.1
	(g) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, ločeno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna izpostavljenost (po bilančnem ali zunajbilančnem pobotu, če se uporabljata), ki je krita z jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti; za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov ta zahteva velja za vse pristope iz člena 155	UTK	7.1
454	Uporaba naprednih pristopov za merjenje operativnega tveganja	/	/

Člen	Zahteva	Mesto objave v LP	Poglavje
455	Uporaba notranjih modelov za tržna tveganja	/	/
492	Prehodne določbe za razkritja o kapitalu
3	V obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 institucije razkrijejo dodatne informacije o svojem kapitalu: (a) naravo in učinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s členi 467 do 470, 474, 476 in 479, na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital; (b) zneske manjšinskih deležev in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter z njimi povezane zadržane dobičke in vplačane presežke kapitala, izdanih s strani podrejenih družb, ki so zajeti v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital v skladu z oddelkom 4 poglavja 1; (c) učinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s členom 481, na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital; (d) naravo in znesek postavk, ki se štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavke temeljnega kapitala in postavke dodatnega kapitala, z uporabo odstopanj, določenih v oddelku 2 poglavja 2.	UTK	3.4
4	V obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2021 institucije razkrijejo znesek instrumentov, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala z uporabo člena 484 (kapitalski instrumenti, ki po novi zakonodaji več ne izpolnjujejo zahtev za vključitev v kapital, njihova izločitev pa je lahko postopna).	/	/

Sklopi letnega poročila:

RAČ = Računovodsko poročilo
UTK = Upravljanje s tveganji in kapitalom

REG = Regulatorni del

POS = Poslovno poročilo

Razkritja po GRI ⁶ standardih za NLB

Poročilo za 2016

6 Global Reporting Initiative

Ekonomski

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost
	201-1: Neposredna ustvarjena in razdeljena gospodarska vrednost Glejte poglavje Podpora podjetništvu v Letnem poročilu DO za 2016	(https://www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Neposredna ustvarjena in razdeljena gospodarska vrednost (EVG&D) na podlagi razmejitev, vključno z osnovnimi sestavinami za globalne operacije organizacije, kot so naštete spodaj. Če so po datki predstavljeni na osnovi denarnih sredstev, naj poročilo vsebuje tudi utemeljitev te odločitve, poleg naslednjih osnovnih sestavin:	Glejte poglavje Podpora podjetništvu v Letnem poročilu DO za 2016 (https://www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 201 – Gospodarska uspešnost	i. Neposredna ustvarjena gospodarska vrednost: prihodki;	475.744.000 EUR (vključeni: neto obrestni prihodki, neto opravnine in provizije, učinki finančnega izida, dobički ali izgube pri nakupu in prodaji tujih valut, dobički ali izgube zaradi odprave pripoznanih sredstev, drugi neto poslovni prihodki ali odhodki in neto izgube iz naslova dolgoročnih sredstev v posesti za prodajo). Glejte poglavje Podpora podjetništvu v Letnem poročilu DO za 2016 (https://www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	ii. Razdeljena gospodarska vrednost: stroški poslovanja, plače in nadomestila zaposlenih, plačila ponudnikom kapi tala, plačila vladam po državah in naložbe v skupnost;	–261.160.000 EUR (vključeni le stroški zaposlenih in drugi administrativni odhodki). Glejte poglavje Podpora podjetništvu v Letnem poročilu DO za 2016 (https://www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	iii. Zadržana gospodarska vrednost: 'neposredna ustvarjena gos podarska vrednost' minus 'razdeljena gospodarska vrednost'.	214.584.000 EUR Glejte poglavje Podpora podjetništvu v Letnem poročilu DO za 2016 (https://www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	202-2: Delež višjega vodstva, najetega iz lokalne skupnosti	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Odstotek višjega vodstva na pomembnih lokaci jah delovanja, najetega iz lokalne skupnosti	7,1 % Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 202 – Prisotnost na trgu	b. Definicija 'višjega vodstva'.	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	c. Geografska definicija pojma 'lokalen' v organizaciji.	Republika Slovenija (NLB) Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	d. Definicija 'pomembne lokacije delovanja'.	Slovenija in lokacije članic skupine Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	205-2: Komunikacije in usposabljanje na področ ju protikorupcijskih politik in postopkov	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Skupno število in odstotek članov organov vodenja, katerim so bile sporočene protikorupcijske politike in postopki organizacije, po regijah.	Upravni odbor: 4 člani (100 %), nadzorni svet: n.p. Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	b. Skupno število in odstotek zaposlenih, katerim so bile sporočene protikorupcijske politike in postopki or ganizacije, po kategorijah zaposlenih in regijah.	2,882 (100 %) Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	d. Skupno število in odstotek članov organov vodenja, ki so se usposabljali na področju protikorupcijskih politik, po regijah.	Upravni odbor: 5 članov (100 %), nadzorni svet: n. p. Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 205 – Preprečevanje korupcije	e. Skupno število in odstotek zaposlenih, ki so se usposabljali na področju protikorupcijskih politik, po kategorijah zaposlenih in regijah.	2,272 (79 %) vključno z daljšo odsotnostjo. Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	205-3: Potrjeni primeri korupcije in izvedeni ukrepi	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Skupno število in narava potrjenih primerov korupcije.	10 zaposlenih: poneverba (vključno s kršitvijo internih ak tov). Dva primera nista vključena zaradi zastaranja. Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	b. Skupno število potrjenih primerov, v katerih so bili zaposle ni odpuščeni ali v disciplinskem postopku zaradi korupcije.	8 zaposlenih: 1 zaposleni je bil odpuščen, 7 jih je prejelo pisno/ustno opozorilo Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	d. Javni pravni primeri, povezani s korupcijo, ki so bili sproženi proti orga nizaciji ali njenim zaposlenim v obdobju poročanja in izidi teh primerov.	Jih ni. Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).

Okoljski

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost
	301-1: Teža ali količina uporabljenih materialov	Glejte razdelek Okolje v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega	a. Skupna teža ali količina materialov, uporabljenih za proiz vodnjo ali pakiranje glavnih proizvodov in storitev or ganizacije v obdobju poročanja, in sicer:	n.p.
poročanja 301 – Materiali	i. uporabljeni neobnovljivi materiali;	n.p.
	ii. uporabljeni obnovljivi materiali.	39,62 (podatek pomeni uporabljeno število lis tov papirja A4 na zaposlenega) Glejte razdelek Okolje v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	302-1: Poraba energije v organizaciji	Glejte razdelek Okolje v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 302 – Energija	i. poraba elektrike v kWh	13.620.000 Glejte razdelek Okolje v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 306 – Odplake in odpadki	306-2: Odpadki po vrstah in načinih odstranjevanja	432.925 kg komunalnih odpadkov, 42.514 kg kartona in papir ja, 1.660 kg lesa, 45.672 kg elektronske opreme, 500 kg teksti la, 200 kg fluorovodikov, 1.400 kg maščob, 243 kg baterij Glejte razdelek Okolje v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 307 – Okoljska skladnost	307-1: Neupoštevanje okoljske zakonodaje in predpisov	Glejte razdelek Okolje v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).

Družbeni

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost
	401-1: Nove zaposlitve in fluktuacija zaposlenih	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Skupno število in delež novih zaposlitev v obdob ju poročanja, glede na starost, spol in regijo.	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	b. Skupno število in delež fluktuacije zaposlenih v obd obju poročanja, glede na starost, spol in regijo.	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	401-2: Ugodnosti, ki so predvidene za delavce, zaposlene s polnim delovnim časom, in niso predvidene za delavce, zaposlene za določen čas oziroma s krajšim delovnim časom	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega	401-3: Starševski dopust	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
poročanja 401 – Zaposlovanje	a. Skupno število zaposlenih, ki so bili upraviče ni do starševskega dopusta, po spolu.	2,17 % moških; 3,04 % žensk Glejte razdelek Zaposleni v Poročilu DO za 2016 (https://www. nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	b. Skupno število zaposlenih, ki so izkoristili starševski dopust, po spolu.	2,17 % moških; 3,04 % žensk Glejte razdelek Zaposleni v Poročilu DO za 2016 (https://www. nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	c. Skupno število zaposlenih, ki so se vrnili na delo v obdob ju poročanja po zaključku starševskega dopusta, po spolu.	2,17 % moških; 3,04 % žensk Glejte razdelek Zaposleni v Poročilu DO za 2016 (https://www. nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	e. Vrnitev na delo in stopnja ohranitve delovne ga mesta po starševskem dopustu, po spolu.	2,17 % moških; 3,04 % žensk Glejte razdelek Zaposleni v Poročilu DO za 2016 (https://www. nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 402 – Odnos delovna sila/vodstvo	402-1: Minimalni roki za izdajo obvestil v zvezi z operativnimi spremembami	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).

Letno poročilo NLB Skupine 2016

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost
	403-1: Zastopanje zaposlenih v formalnih skupnih odborih delavcev in vodstva za zdravje in varnost	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	b. Organizacije s kolektivnimi pogodbami morajo poroča ti, ali so roki za obvestila in določbe glede posvetovan ja in pogajanja opredeljeni v kolektivnih pogodbah.	Enako kot 402-1 b. Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	403-2: Vrste in stopnje poškodb, poklicnih bolezni, izgubljenih dni in odsotnosti z dela ter število sm rtnih žrtev, povezanih z delovnim mestom	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Vrste poškodb, stopnja poškodb (IR), stopnja poklicnih bolezni (ODR), stopnja izgubljenih dni (LDR), stopnja odsotnosti z dela (AR) in smrtne žrtve, povezane z delovnim mestom, za vse zaposlene glede na:	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 403 – Zdravje in varnost na delovnem mestu	ii. spol.	Število poškodb pri delu: 2 moška, 8 žensk. Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	403-3: Delavci z visoko stopnjo ali velikim tvegan jem za bolezni, povezane z njihovim poklicem	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Ali so delavci, katerih delo ali delovno mesto upravl ja organizacija, vključeni v poklicne dejavnosti, kjer je viso ka stopnja ali veliko tveganje za posebne bolezni?	1 % Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	403-4: Teme zdravja in varnosti, ki so zajete v for malnih sporazumih s trgovinskimi združenji	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	b. Če je odgovor pritrdilen, obseg, v odstotkih, v katerem ti sporazumi zajemajo različne teme zdravja in varnosti.	100 % Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	404-1: Povprečno število ur izobraževanj na leto na zaposlenega	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Povprečno število ur izobraževanj, ki so jih opravili zapos leni v organizaciji v obdobju poročanja, glede na:	40 ur Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 404 – Usposabljanje in izobraževanje	i. spol;	41 ur ženske/37 ur moški Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	404-2: Programi za nadgradnjo znanj zaposlenih in pro grami, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost zaposlenih	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Vrsta in obseg izvedenih programov ter ponu jene pomoči za nadgradnjo znanj zaposlenih.	1.028 programov usposabljanja (597 program ov znotraj družbe, 431 programov na trgu) Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost
	405-1: Raznolikost organov vodenja in zaposlenih	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Odstotek posameznikov v organih vodenja organi zacije v vsaki od naslednjih kategorij raznolikosti:	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	i. Spol;	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	ii. Starostna skupina: manj kot 30 let, 30–50 let, več kot 50 let;	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	iii. Drugi kazalniki raznolikosti, kjer je pomemb no (kot so manjšinske ali ranljive skupine).	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	b. Odstotek zaposlenih po kategorijah zaposlen ih v vsaki od naslednjih kategorij raznolikosti:	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega	i. Spol;	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
poročanja 405 – Raznolikost in enake možnosti	ii. Starostna skupina: manj kot 30 let, 30–50 let, več kot 50 let;	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	iii. Drugi kazalniki raznolikosti, kjer je pomemb no (kot so manjšinske ali ranljive skupine).	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	405-2: Razmerje osnovne plače in drugih pre jemkov žensk v primerjavi z moškimi	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	a. Razmerje osnovne plače in drugih prejemkov žensk v primerjavi z moškimi po kategorijah zapos lenih ter po pomembnih lokacijah delovanja.	Moški po starostnih skupinah: do 30 let (razmerje 12,87 %), 30–50 let (razmerje 7,44 %), nad 50 let (razmerje 3,39 %); Ženske po starostnih skupinah: do 30 let (razmerje 12,41 %), 30–50 let (razmerje 7,03 %), nad 50 let (razmerje 4,37 %). (Podatki samo za zaposlene po kolektivni pogodbi). Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
	b. Definicija 'pomembne lokacije delovanja'.	Republika Slovenija (NLB) Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).
Standard trajnostnega poročanja 411 – Avtohtone pravice	411-1: Primeri kršitev, ki zajemajo pravice domorodnih ljudstev	Glejte razdelek Zaposleni v Letnem poročilu DO za 2016 (https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost-letna-porocila-dop-2016).

Imenik NLB Skupine

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 39 00/ +386 1 477 20 00 Faks: +386 1 252 24 22 E-pošta: [email protected] www.nlb.si Blaž Brodnjak, predsednik uprave Andreas Burkhardt, član uprave Archibald Kremser, član uprave László Pelle, član uprave

Slovenska mreža

Podružnica Osrednjeslovenska - Jug Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija

Tel.: +386 1 476 23 30 Faks: +386 1 252 26 45

Podružnica Osrednjeslovenska - Sever

Celovška 89 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 57 02 Faks: +386 1 519 53 16

Podružnica Domžale, Kamnik, Zasavje

Ljubljanska cesta 62 1230 Domžale, Slovenija Tel.: +386 1 724 55 01 Faks: +386 1 724 53 09

Podružnica Savinjsko-Koroška

Rudarska cesta 3 3320 Velenje, Slovenija Tel.: +386 3 899 52 56 Faks: +386 3 899 51 40

Podružnica Podravsko-Pomurska

Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel.: +386 2 234 45 04 Faks: +386 2 234 45 34

Podružnica Dolenjska, Bela Krajina in Posavje Seidlova cesta 3 8000 Novo mesto, Slovenija Tel.: +386 7 339 14 56

Podružnica Primorska, Goriška in Notranjska Pristaniška 45 6000 Koper, Slovenija Tel.: +386 5 610 30 10 Faks: +386 5 627 65 08

Faks: +386 7 339 13 84

Sektor za privatno bančništvo

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 23 66 Faks: +386 1 476 23 33

Poslovni sektor za mala podjetja

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 21 02 Faks: +386 1 476 23 26

Poslovanje s srednje velikimi podjetji

Osrednja regija

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 26 11 Faks: +386 1 251 05 72

Severovzhodna regija

Ljubljanska cesta 62 1230 Domžale, Slovenija Tel.: +386 1 724 54 75 Faks: +386 1 724 54 74

Jugozahodna regija

Pristaniška ulica 45 6000 Koper, Slovenija Tel.: +386 5 610 30 33 Faks: +386 5 610 30 75

Podravsko-Pomurska regija

Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel.: +386 2 234 45 00 Faks: +386 2 234 45 55

Savinjsko-Koroška regija

Kocenova 1 3000 Celje, Slovenija Tel.: +386 3 424 01 11 Faks: +386 3 544 24 66

Poslovanje s ključnimi komitenti

Poslovni center za poslovanje z državo in institucionalnimi investitorji Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija

Tel.: +386 1 476 24 92 Faks: +386 1 252 24 61

Poslovni center za poslovanje

s ključnimi komitenti Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 26 92 Faks: +386 1 425 51 90

Bančne članice nlb skupine

NLB Banka a.d., Beograd

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 22 25 100 Faks: +381 11 22 25 194 E-pošta: [email protected] www.nlb.rs Branko Greganović, predsednik izvršnega odbora Vlastimir Vuković, član izvršnega odbora Dejan Janjatović, član izvršnega odbora

NLB Banka a.d., Podgorica

Bulevar Stanka Dragojevića 46 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 402 000 Faks: +382 20 402 038 E-pošta: [email protected] www.nlb.me Martin Leberle, predsednik uprave Robert Kleindienst, izvršni direktor Dino Redžepagić, izvršni direktor

NLB Banka sh.a., Prishtina

Rr. Ukshin Hoti nr. 124 10000 Prishtina, Kosovo Tel.: +381 38 240 230 100 Faks: +381 38 610 113 E-pošta: [email protected] http://nlb-kos.com/ Albert Lumezi, predsednik uprave Bogdan Podlesnik, član uprave Lavdim Koshutova, član uprave

NLB Banka a.d., Banja Luka

Milana Tepića 4 78000 Banja Luka, Republika Srbska Bosna in Hercegovina Tel.: +387 51 248 588 Faks: +387 51 221 623 E-pošta: [email protected] www.nlbbl.com Radovan Bajić, direktor Marjana Usenik, namestnica direktorja Dragan Injac, izvršni direktor

NLB Banka AD, Skopje

Majka Tereza 1 1000 Skopje, Makedonija Tel.: +389 2 5 100 600 Faks: +389 2 3 105 681 E-pošta: [email protected] www.nlb.mk Antonio Argir, predsednik uprave Ljube Rajevski, član uprave Damir Kuder, član uprave

NLB Banka d.d., Sarajevo

Džidžikovac 1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 720 300 Faks: +387 35 302 802 E-pošta: [email protected] www.nlb.ba Senad Redžić, direktor (do 31. decembra 2016) Lidija Žigić, izvršna direktorica

od 1. januarja 2017: Lidija Žigić, direktorica Denis Hasanić, namestnik direktorice Jure Peljhan, izvršni direktor

NLB Leasing d.o.o. Ljubljana

Šlandrova ulica 2 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 586 29 10 Faks: +386 1 586 29 40 E-pošta: [email protected] www.nlbleasing.si Andrej Pucer, predsednik uprave Janez Saje, član uprave

NLB Leasing d.o.o. Beograd – u likvidaciji

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 222 01 01 Faks: +381 11 222 01 02 E-pošta: [email protected] www.nlbleasing.rs Dušan Stankov, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing Podgorica d.o.o. u likvidaciji

Bulevar Stanka Dragojevića 44a 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 81 667 655 Faks: +382 81 667 656 E-pošta: [email protected] www.nlbleasing.me Milan Marković, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing d.o.o. Sarajevo

Trg solidarnosti 2a 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 789 345 Faks: +387 33 789 346 E-pošta: [email protected] Denis Silajdžić, direktor Tanja Ibišbegović, izvršna direktorica

NLB Lizing dooel, Skopje – vo likvidacija

Majka Tereza 1 1000 Skopje, Makedonija Tel.: +389 2 329 05 50 Faks: +389 2 329 05 51 E-pošta: [email protected] www.nlblizing.com.mk Maja Lape Trajkova, likvidacijska upraviteljica

Optima Leasing d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Miramarska 24 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 61 77 225 Faks: +385 1 61 77 228 E-pošta: [email protected] Vjekoslav Budimir, likvidacijski upravitelj Vito Cigoj, prokurist

Prvi faktor d.o.o., v likvidaciji, Ljubljana

Slovenska cesta 17 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 200 54 10 Faks: +386 1 200 54 30 E-pošta: [email protected] Klemen Hauko, likvidacijski upravitelj Marcel Mišanović Osti, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor – faktoring d.o.o., Beograd

Ulica Omladinskih brigada broj 86 11070 Novi Beograd, Srbija Tel.: +381 11 222 54 00 Faks: +381 11 222 54 44 E-pošta: [email protected] Željko Atanasković, direktor

Prvi faktor d.o.o. Sarajevo – u likvidaciji

Mis Irbina 26/1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 564 500 Faks: +387 33 564 501 E-pošta: [email protected] Đenan Bogdanić, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Hektorovičeva 2 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 6177 805 Faks: +385 1 6176 629 E-pošta: [email protected] Jure Hartman, likvidacijski upravitelj Vesna Lončar, likvidacijski upravitelj Marko Ugarković, likvidacijski upravitelj

NLB Factoring a.s. »v likvidaci«

Čechyňská 361/16, Trnitá 602 00 Brno, Češka republika +420 59 61 56 834 E-pošta: [email protected] Barbara Šink, likvidacijska upraviteljica

NLB InterFinanz AG in liquidation, Zürich

Beethovenstrasse 48 8002 Zürich, Švica Tel.: +41 44 283 17 17 Faks: +41 44 283 17 29 E-pošta: [email protected] Jean-David Barnezet Llort, likvidacijski upravitelj Polona Žižmund, likvidacijska upraviteljica

NLB InterFinanz d.o.o. Beograd

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 22 25 350 Faks: +381 11 22 25 354 Vladan Tekić, direktor

NLB InterFinanz Praha s.r.o., Praga

Muchova 240/6, Dejvice 160 00 Praga 6, Češka republika CZECH DTMR Partners s.r.o. (direktor)

NLB Vita d.d., Ljubljana

Trg republike 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 58 00 Faks: +386 1 476 58 18 E-pošta: [email protected] www.nlbvita.si Barbara Smolnikar, predsednica uprave Irena Prelog, članica uprave

Skupna pokojninska družba d.d.,

Ljubljana Trg republike 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 470 08 40 Faks: +386 1 470 08 53 E-pošta: [email protected] www.skupna.si Aljoša Uršič, predsednik uprave Peter Krassnig, član uprave

NLB Nov penziski fond AD, Skopje

Majka Tereza 1 1000 Skopje, Makedonija Tel.: +389 2 5100 285 Faks: +389 2 3236 989 E-pošta: [email protected] www.npf.com.mk Davor Vukadinović, predsednik uprave Mira Šekutkovska, članica uprave

NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Ljubljana

Tivolska cesta 48 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 52 70 Faks: +386 1 476 52 99 E-pošta: [email protected] www.nlbskladi.si Kruno Abramovič, predsednik uprave Aleksandra Brdar Turk, članica uprave

Bankart d.o.o., Ljubljana

Celovška cesta 150 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 583 42 02 Faks: +386 1 583 41 96 E-pošta: [email protected] www.bankart.si Aleksander Kurtevski, direktor Miran Vičič, direktor

LHB Aktiengesellschaft, Frankfurt

Große Bockenheimer Str. 33-35 60313 Frankfurt Nemčija Tel.: +49 69 21 06 816 Faks: +49 69 21 06 201 E-pošta: [email protected] www.lhb.de Markus Buzov, uprava

NLB Propria d.o.o., Ljubljana (v likvidaciji od 1. 1. 2017)

Železna cesta 18 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 470 08 00 Faks: +386 1 470 08 87 E-pošta: [email protected] Elvira Kalkan, direktorica (do 31. decembra 2016) Mateja Uršič, likvidacijska upraviteljica Boris Anže Dugar, likvidacijski upravitelj

Prospera plus d.o.o., Ljubljana

Šmartinska cesta 132 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 524 82 91 E-pošta: [email protected] Urban Smerkolj, direktor

ICJ, d.o.o. – v stečaju, Domžale

Ljubljanska cesta 62 1230 Domžale, Slovenija Tel.: +386 1 724 53 18 Matjaž Nanut, stečajni upravitelj

Kreditni biro SISBON d.o.o. – v likvidaciji

Trg republike 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 8 20 57 110 Faks: +386 8 20 57 111 E-pošta: [email protected] www.sisbon.si

CBSinvest d.o.o., Sarajevo

Džidžikovac 1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 61 162 618 Eldin Teskeredžić, direktor

PRO-REM d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji

Čopova 3 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 586 29 16 E-pošta: [email protected] www.g-ream.si Jovica Jakovac, likvidacijski upravitelj Sebastian Trajkovski, likvidacijski upravitelj

REAM d.o.o., Podgorica

Bul. Džordža Vašingtona br. 102 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 674 900 E-pošta: [email protected] Gligor Bojić, izvršni direktor

REAM d.o.o., Beograd

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 60 34 96 923 E-pošta: [email protected] Vladimir Vasilijević, direktor Veljko Tanić, direktor

REAM d.o.o., Zagreb

Miramarska 24/6 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 56 25 914 Tel.: +385 1 56 25 918 E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected] Lamija Hadžiosmanović, direktorica Klemen Fajmut, direktor

OL Nekretnine d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Miramarska 24/6 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 56 25 914 Faks: +385 1 56 25 918 E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected] Lamija Hadžiosmanović, likvidacijska upraviteljica Ivan Štrek, likvidacijski upravitelj

SR-RE d.o.o., Beograd – Novi Beograd

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 60 34 96 923 E-pošta: [email protected] Vladimir Vasilijević, direktor Veljko Tanić, direktor

Hotel Tara d.o.o. Budva

Uradni poštni naslov: Bulevar Džordža Vašingtona 102 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 675 900 E-pošta: [email protected] Gligor Bojić, izvršni direktor

BH-RE d.o.o. Sarajevo

Ul. Danijela Ozme 2 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 720 304 F: +387 35 302 802 E-pošta: [email protected] Admir Pejkušić, direktor

NLB Srbija d.o.o., Beograd

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 22 25 369 Faks: +381 11 22 25 365 E-pošta: [email protected] www.nlbsrbija.co.rs Vladan Tekić, direktor

NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica

Bulevar Džorža Vašingtona 102, I sprat/20 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 675 900 E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected]

Gligor Bojić, izvršni direktor Goran Lalićević, namestnik direktorja

Podružnice in zastopništva članic nlb skupine zunaj države sedeža

NLB InterFinanz AG v likvidaciji

Podružnica Ljubljana Čopova 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 200 06 43 Faks: +386 1 200 06 46 Mateja Strašek, direktorica (do 31. decembra 2016) Marko Čelebić, direktor

Заједно

Skupaj

Заједно

Zajedno

Së bashku

Together NLB Group Annual Report 2016

Заедно

Zajedno

+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в
ャーメールーメーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . […]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[… +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+==
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. […]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]… + ■ = + ■ = + = = + = = + = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = .
ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキーメーネーメーネーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース .
+ ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = ■ + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + .
ャーメーキーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースースースースース . […]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[… +=============================================================================================================================================================================
キーメーカーメーキーメーガーメーカーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. […]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]… +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в
. ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース .
+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в .
ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポーポースーポースーポース . […] […] ]
+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+================================================================================================= . キーメーカーメーキーメーガーメーカーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. […] […] […] […] ]… […] ]… […] +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=
キーメーカーメーガーメーカーメーカーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. 누르 в + = в + = в + = = + = = + = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = .
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . […]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…
+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+===================================================================================================== .
ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーネースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースースースースースース .
+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в . ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキーメーネーメーネーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. 누트в + = 밀 + = в + = = + = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =
ャーメーカーメーガーメーカーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースースースースース
. […]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[… +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+==
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . […]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…
+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■ .
ャーメーキーメーキーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. […] […] ] +=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■
キーメーカーメーキーメーガーメーカーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . […]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…]…[…]…]…
+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в .
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース .
+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в .
ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . I . F +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=================================================================================================
. ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーネースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースースースースースース
. 누트в + = 1 = 1 = 1 = 8 + = 8 = + = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース .
누르 в + = в + = в + = = + = = + = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =
ャーメーガーメーガーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース .
+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+================================================================================================= . ャーメーキーメーキーメーキーメーキースーキースーネースーネースーネースーキースーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースースースースースースース
. +=============================================================================================================================================================================
ャーメーキーズーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . 【…】…【…】…】…】…【…】…】…【…】…】…】…【…】…】…【…】…】…【…】…】…】…【…】…】…【…】…】…】…【…】…】…】…】…】…】…】…】…
+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . […]… […]…]…[…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…[…]…[…]…]…[…]…]…[…]…]…[…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…

+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+== . *= X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=X=
. […]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[… +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в
. ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキーメーネーメーネーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в
ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . 【…】…【…】…】…】…】…【…】…【…】…】…】…】…】…】…【…】…】…【…】…】…【…】…【…】…】…【…】…】…】…】…】…】…】…】…】…】…】…【…】…】…】…】…【…】…】…】…】…】…【…】…】…】…】…】…
+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+= .
* - X - X - X - * - X - X - X - * - X - * - X - * - X - * - X - * - X - * - X - * - X - * - X - * - X - * - X - * - X - * - X - X - X - X - X - X - X - X - X - X - X - X - X .
+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキーメーネーメーネーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. +=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■
. ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポーポースーポースーポース
. +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+================================================================================================= .
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . […] […] […] […] ]… […] ]… […]
+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース .
누르 в + = в + = в + = = + = = + = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. +=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■
. ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーキースーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースースースースースース
. +=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■ .
ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキーメーネーメーネーメーカーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース .
ャーヨートーヨーキーミートーヨーキーミーキーミーキーミーキーミーキーミーキーミーモーモーモーテーニーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーーー
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース .
+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■ . ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーネースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースースースースースース
. +=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■=+=■
. ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーネースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースースース .
누트в ++밀=+=밀=+=밀=+=밀=+=밀=+=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀
ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . I . F
+ = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = + = = - = = + = = = + = = = + = = = + = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =
ャーメーカーメーキーメーカーメーカーメーカースーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース . […]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…[…]…[…]…]…]…[…]…]…]…[…]…]…[…]…]…[…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…]…]…]…]…]…[…]…]…]…]…[…
├ ■ + ■ ├ ■ ├ ■ ├ × ■ + ■ ■ + ■ ■ + ■ = ├ ■ − ├ ■ − ├ ■ − ├ ■ − ├ ■ − ├ ■ − ├ ■ − ├ ■ − ├ ■ − ├ ■ − ├ − ■ − − ■ − − ■ − − ■ − − ■ − − ■ − − ■ − − ■ − − ■ − − ■ − − ■ − − − − . ャーメーカーメーガーメーカーメーカーメーカースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポース
. 【…】………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… 누트в ++밀=+=밀=+=밀=+=밀=+=밀=+=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀=누=밀 .
ャーメーキーメーキーメーキーメーキーメーキースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポースーポーポースーポースーポース . +=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=в=+=================================================================================================

AI Terminal

NLB

1985_rns_2017-04-18_97082178-a345-48e4-bb19-9691ea124478.pdf

Kazalo

Sodobni

19 Poslovno poročilo

Poglavje 3:

Inovativni

Poglavje 4:

Učinkoviti

Vredni zaupanja

Poglavje 6:

Digitalni

Poglavje 7:

Predani

Poglavje 8:

Odgovorni

Poglavje 9:

Strokovni

Slovenija Bosna in Hercegovina

23,7% Tržni delež po bilančni vsoti

Srbija

133.095

473 Bilančna vsota (v mio EUR)

Makedonija

51 Število poslovalnic

1,153 Bilančna vsota (v mio EUR)

Kosovo

516 Bilančna vsota (v mio EUR)

Tabela 1: Ključni finančni podatki za NLB Skupino in NLB

Nagovor uprave NLB

Poročilo nadzornega sveta NLB

Leto 2016 je bilo zelo aktivno za Nadzorni svet NLB

Preveritev in potrditev Letnega poročila 2016

Ključni poudarki NLB Skupine

Največja bančna in finančna skupina v Sloveniji

Vodilni položaj na izbranih trgih JVE s pomembnim potenicalom rasti

Preverjeno stabilno in dobičkonosno poslovanje NLB Skupine

Samofinancirano in dobro kapitalizirano poslovanje, ki omogoča privlačno izplačilo dividend v prihodnosti

Izkazan napredek pri kakovosti naložbenega portfelja

Jasna pot naprej

Pregled rezultatov leta 2016

Dobičkonosen strateški del NLB Skupine, izboljšanje poslovanja v nestrateških članicah

Strateški trgi in dejavnosti1: bistveno izboljšanje poslovanja na strateških tujih trgih

Nestrateški trgi in dejavnosti: nadzorovano prenehanje

Druge dejavnosti

Padec obrestne marže v Sloveniji in evrskem območju je bil delno kompenziran z višjimi maržami na trgih JV Evrope

Stroškovna optimizacija je eden od glavnih stebrov izboljšanja dobičkonosnosti

Učinkovito in proaktivno upravljanje tveganj pri poslovanju

Močan kapitalski in likvidnostni položaj

4,9 mrd EUR

Strategija NLB Skupine

Poslanstvo, vrednote in vizija NLB Skupine

Ključne vrednote NLB Skupine so:

Vizija:

Strategija NLB Skupine do leta 2020

Jasna pot naprej

Inovacije za stranke

Optimiziranje ponudbe za stranke

Zagovornik enostavnosti

Pametno bančništvo

Preudarno prevzemanje tveganj

Zavzeti zaposleni

Srednjeročni strateški in finančni cilji

Zagotavljanje rasti, vzdržnih donosov in privlačnega izplačila dividend

Makroekonomsko in regulatorno okolje

Slovenija

Bančni sistem v Sloveniji

Tabela 2: Gibanje makroekonomskih kazalnikov v Sloveniji ter v gospodarski in denarni uniji

Tabela 3: Trendi v ključnih makroekonomskih kazalnikih izbranih držav v JV Evropi

Trgi JV Evrope

Zakonodajno okolje

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Poslovanje s prebivalstvom

Kontaktni center

Kartično poslovanje

1.098.096

POS terminali

Poudarki:

Komitenti NLB so zadovoljni komitenti