Annual Report • May 3, 2017
Annual Report
Open in ViewerOpens in native device viewer


| PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE | 2 | |
|---|---|---|
| 1 | PREDSTAVITEV DRUŽBE IN SKUPINE TERME ČATEŽ | 3 |
| 1.1 | OSEBNA IZKAZNICA | 3 |
| 1.2 | SESTAVA SKUPINE TERME ČATEŽ | 3 |
| 1.3 | NAJPOMEMBNEJŠI DOGODKI V POSLOVANJU | 4 |
| 1.4 | KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE | 6 |
| 1.5 | DELNICA DRUŽBE TERME ČATEŽ, D.D. | 9 |
| 2 | POSLOVNO POROČILO | 10 |
| 2.1 | PRODAJA IN TRŽENJE | 10 |
| 2.1.1 | Turistična gibanja v Sloveniji in Termah Čatež | 10 |
| 2.1.2 | Gibanje prihodkov od prodaje v Termah Čatež | 10 |
| 2.1.3 | Prenočitve | 11 |
| 2.1.4 | Kopalci | 11 |
| 2.2 | PRODAJNE IN TRŽENJSKE AKTIVNOSTI V LETU 2016 IN PLAN ZA LETO 2017 | 12 |
| 2.2.1 | Prodajne in trženjske aktivnosti v letu 2016 | 12 |
| 2.2.2 | Načrtovane prodajne in trženjske aktivnosti v letu 2017 | 14 |
| 3 | ANALIZA POSLOVANJA | 16 |
| 3.1 | BILANČNI IZKAZI DRUŽBE TERME ČATEŽ, D.D. | 16 |
| 3.1.1 | Izkaz poslovnega izida družbe Terme Čatež, d.d. | 16 |
| 3.1.2 | Bilanca stanja družbe Terme Čatež, d.d. | 17 |
| 3.1.3 | Izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov družbe Terme Čatež, d.d. | 17 |
| 3.2 | BILANČNI IZKAZI SKUPINE TERME ČATEŽ | 18 |
| 3.2.1 | Izkaz poslovnega izida Skupine Terme Čatež | 18 |
| 3.2.2 | Bilanca stanja Skupine Terme Čatež | 19 |
| 3.2.3 | Izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov Skupine Terme Čatež | 19 |
| 3.3 | KADRI IN KADROVSKA POLITIKA | 19 |
| 3.4 | INFORMATIKA | 21 |
| 3.5 | KUPCI IN DOBAVITELJI | 21 |
| 3.6 | ODGOVORNOST DO OKOLJA, DO OŽJE IN ŠIRŠE DRUŽBENE SKUPNOSTI | 21 |
| 3.7 | TVEGANJA | 22 |
| 3.8 | NAČRTI V LETU 2017 | 25 |
| 3.9 | POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA TVEGANJA | 29 |
| 3.10 | IZJAVA O UPRAVLJANJU IN SKLADNOSTI Z DOLOČBAMI KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB |
30 |
| 4 | RAČUNOVODSKO POROČILO | 34 |
| 4.1 | RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI | 34 |


| Ime podjetja: | Terme Čatež d.d. |
|---|---|
| Dejavnost: | 55.100 |
| Matična številka: | 5004896 |
| Davčna številka: | 55444946 |
| Vložna številka: | 10080100 |
| Datum vpisa v sodni register: | 23.11.1995 |
| Osnovni kapital družbe: | 12.444.216,32 EUR |
| Število izdanih delnic: | 497.022 |
| Nominalna vrednost delnice: | kosovne delnice |
| Kotacija delnic: | Ljubljanska borza d.d., standardna kotacija, ozn. delnice TCRG |
| Uprava: | Bojan Petan |
| Predsednik nadzornega sveta: | Robert Krajnik |
Na podlagi Zakona o zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Ur.l.SRS št. 36/1964) je ugotovljeno, da termalna voda, kadri, oprema in prostori Term Čatež ustrezajo zahtevam zgoraj navedenega zakona in na tej podlagi so Terme Čatež, d.d. leta 1964 pridobile status oziroma registracijo "naravnega zdravilišča".
Pisni podatki potrjujejo obstoj zdravilišča že iz leta 1886, ko so koristili tople vrelce. Prvi hotel je bil zgrajen v letu 1926 in še vedno stoji v prenovljeni obliki kot hotel Toplice. Danes so Terme Čatež obvladujoče podjetje skupine povezanih podjetij, ki poslujejo v Republiki Sloveniji. Terme Čatež so eno od 15 Slovenskih naravnih zdravilišč, po svojih rezultatih pa spadajo v sam vrh slovenskega turizma.
Delnica družbe Term Čatež, d.d. je bila kot prva delnica iz turistične panoge sprejeta dne 07.06.1993 na borzni trg Ljubljanske borze.
Skupino Terme Čatež sestavljajo obvladujoča družba Terme Čatež, d.d. in hčerinske družbe, v katerih ima obvladujoča družba večinski lastniški delež in s tem tudi večino glasovalnih pravic.

| HČERINSKA DRUŽBA IN SEDEŽ DRUŽBE | VRSTA KAPITALSKE NALOŽBE | DELEŽ TERM ČATEŽ D.D. (v %) V KAPITALU ODVISNE DRUŽBE |
|---|---|---|
| MARINA PORTOROŽ, d.d., Portorož | delnice | 100,00 |
| DEL NALOŽBE, d.d., Čatež ob Savi | delnice | 95,31 |
| M KAPITAL, d.d., Portorož | delnice | 100,00 |
| M NALOŽBE, d.d. Portorož | delnice | 100,00 |
Tabela 1: Naložbe v hčerinske družbe na dan 31.12.2016
V Termah Čatež, d.d. so gosti v letu 2016 ustvarili 698.557 prenočitev, kar predstavlja 2,1% več kot v letu 2015. Število domačih prenočitev se je zmanjšalo za 3,5%, število tujih prenočitev pa se je povečalo za 8,0%. Izpostaviti velja, da je družba Terme Čatež, d.d. v letu 2016 dosegla rekordno število prenočitev v zgodovini Term Čatež in tako postavila nov mejnik v zgodovini družbe. S selektivnim marketinškim pristopom smo zabeležili rast povpraševanja na tujih tržiščih, kjer prevladujejo predvsem Italija, Izrael, Hrvaška, Nemčija in Poljska.
Prav tako se je obisk v termalnih bazenih, merjen s številom kopalcev, povečal za 1,8%, zabeleženih pa je bilo kar 919.955 kopalcev.


- Nogometno igrišče: Velik potencial predstavlja športni turizem. Naraščanje povpraševanja po organizaciji športnih priprav v Termah Čatež so vplivali na odločitev o gradnji dodatnega pomožnega nogometnega igrišča zraven obstoječega nogometnega igrišča.



- Ureditev terase Cabana; Objekt mini kazinoja se je celovito obnovil. Zamenjala se je streha, obnovila se je fasada in del instalacij. Pred objektom se je postavila nova gostinska terasa z delnim nadkritjem.
- Ureditev zabaviščnega prostora ob bazenih: Na bazenski strani restavracije Grill smo uredili zabaviščni prostor s plesno teraso na kateri se predvaja živa glasba. Omogočen je krožni dostop skozi objekt casinoja in na zahodni strani objekta. V nočnem času je v funkciji restavracija obstoječega Free Flowa.


- Kamp: Naraščajoči trend kampiranja zahteva povečanje površin za nove kampirne prostore, zato je predvidena rušitev rastlinjakov (severno od povezovalne ceste) in ureditev infrastrukture za potrebe novih programov. Pričeli smo z izgradnjo 17 novih glamcamp šotorskih mest.
Družba Terme Čatež, d.d. je v letu 2016 realizirala:
Skupina Terme Čatež je v letu 2016 realizirala:

V Skupini Terme Čatež je bilo na dan 31.12.2016 skupaj 438 zaposlenih, in sicer:
Upravljanje družbe Terme Čatež, d.d. in družb v Skupini Terme Čatež poteka po sistemu dvotirnega upravljanja.
Skupščina delničarjev je najvišji organ upravljanja družbe, kjer delničarji uresničujejo svoje pravice v zvezi z delovanjem družbe in je bila v letu 2016 sklicana za dne 5.7.2016. Sklic skupščine je bil objavljen v časopisu Dnevnik in preko sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (SEOnet) ter na spletni strani družbe, najmanj 30 dni pred zasedanjem skupščine.
Nadzorni svet šteje 9 članov, od tega je 6 članov predstavnikov kapitala in so izvoljeni na skupščini družbe, trije člani pa zastopajo interese delavcev v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju; slednje imenuje svet delavcev.
Povzetek sklepov 97. seje nadzornega sveta je objavljen v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (SEOnet) oz. na spletni strani www.terme-catez.si.
Povzetek sklepov 98. seje nadzornega sveta je objavljen v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (SEOnet) oz. na spletni strani www.terme-catez.si.

Povzetek sklepov 99. seje nadzornega sveta je objavljen v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (SEOnet) oz. na spletni strani www.terme-catez.si.
Povzetek sklepov 100. seje nadzornega sveta je objavljen v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (SEOnet) oz. na spletni strani www.terme-catez.si.
V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah ima družba tričlansko revizijsko komisijo. Revizijska komisija pripravlja predloge sklepov nadzornega sveta, skrbi za njihovo uresničitev in opravlja druge strokovne naloge v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Revizijska komisija se je osredotočala predvsem na računovodsko poročanje, spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranje kontrole v družbi ter sistemov za obvladovanje tveganja, sodelovala v postopku revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih ter opravljala ostale naloge, skladno z 280. členom ZGD-1.
Člani revizijske komisije nadzornega sveta družbe Terme Čatež, d.d. v letu 2016:

Računovodski izkazi družb v Skupini Terme Čatež so izkazani po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU.
Za revizijo letnih računovodskih izkazov je skupščina potrdila revizijsko hišo PKF revizija in svetovanje d.o.o., Kamniška ul. 25, 1000 Ljubljana. Namen revizije je zagotovitev neodvisnega mnenja glede točne informiranosti javnosti in delničarjev o poslovanju družbe.
V cilju povečevanja poslovne uspešnosti je v okviru obvladujoče družbe v službi kontrolinga organizirana notranja revizija kot pomoč poslovodstvu z namenom povečevanja poslovne uspešnosti, dviga kakovosti storitev, gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja, obvladovanja tveganj ter razvijanja in preverjanja delovanja notranjih kontrol. Nadzorni svet je imenoval tudi revizijsko komisijo.
Družba Terme Čatež, d.d. ni povezana z družbo DZS, d.d. v smislu 1. alineje prvega odstavka 530. člena ZGD-1 (dejanski koncern).
Družbi lahko opredelimo kot povezani v smislu dejanskega koncerna v primeru, da sta izpolnjena dva pogoja v skladu z zakonskimi določbami in pravno teorijo.
Prvi pogoj je, da ima obvladujoča družba v drugi odvisni družbi večinski lastniški delež.
Drugi pogoj je, da sta obvladujoča in odvisna družba povezani pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe. Glede na pravno teorijo enotno vodstvo pomeni, da se v interesu obvladujoče družbe odvisne družbe podrejajo volji in vplivom obvladujoče družbe. Pri tem ne zadostuje samo možnost enotnega vodstva, temveč je treba enotno vodstvo dejansko tudi izvajati in mora zajeti vse koncernske družbe, vključno z obvladujočo. Bistveno za koncern je, da družbe vključene v koncern zasledujejo določene skupne cilje, pri čemer lahko obvladujoča po svoji volji usmerja npr. investicije, finance, proizvodnjo in druga strateška področja vodenja, svoj vpliv pa lahko uporabi za usmerjanje le enega od področij vodenja. Koncern je mogoče primerjati z enotnim organizmom, v katerem so pravno samostojne družbe organi, delovanje katerih usmerja obvladujoča družba. Koncern je okvir ali določena pravna oblika, prek katere se pojavljajo posamezne družbe v pravnem prometu. Gre za več samostojnih pravnih subjektov, ki imajo »skupno podjetje pri večjem številu družb«, pri čemer je bistveno, da se podjetniško načrtovanje opravlja skupaj, čeprav podjetja posameznih koncernskih družb opravljajo svojo dejavnost. Za koncern torej ni bistvena samo lastniška povezanost med obvladujočo in odvisno družbo, temveč tudi vsestranska različna povezava med vsemi ali samo nekaterimi članicami koncerna.
Glede na vse navedeno je razvidno, da med družbama Terme Čatež, d.d. in DZS, d.d. ni takšne povezanosti, ki bi izkazovala kakršnokoli obliko koncerna. Družba DZS, d.d. v družbi Terme Čatež, d.d. nima večinskega

lastniškega deleža, saj je njen delež 45,79%, več kot 54% delež družbe pa je v lastništvu drugih lastnikov. Družbi nadalje tudi nimata sklenjene pogodbe o obvladovanju, niti se v navedenih družbah ne izvaja enotnega vodstva skupine povezanih podjetij, ampak sta podjetji v svojih odločitvah popolnoma samostojni, saj se odločitve sprejemajo za vsako družbo posebej in se pri tem tudi upoštevajo koristi vsake družbe posebej. Prav tako v družbah DZS, d.d. in Terme Čatež, d.d. ni vzpostavljeno skupno usmerjanje npr. investicij, financ, proizvodnje.., tudi podjetniško načrtovanje se v družbah DZS, d.d. in Terme Čatež, d.d. ne upravlja skupaj.
Na podlagi zgoraj navedenega ugotavljamo, da družba Terme Čatež, d.d. ni povezana z družbo DZS, d.d. v smislu 1. alineje prvega odstavka 530. člena ZGD-1 (dejanski koncern), zato družba Terme Čatež, d.d. ne pripravlja poročila o razmerjih s povezanimi družbami v smislu 545. člena ZGD-1.
Konec decembra 2016 je bilo v delniško knjigo Term Čatež, d.d. pri KDD Ljubljana vpisanih 768 delničarjev. Družba ima izdanih 497.022 navadnih imenskih delnic istega razreda. Vse delnice kotirajo na Ljubljanski borzi pod oznako TCRG.
Družba ali katerakoli tretja družba za račun družbe v poslovnem letu ni sprejela v zastavo lastnih delnic in jih tudi na dan 31.12.2016 nima v zastavi.
Odvisna družba Del Naložbe, d.d. ima na dan 31.12.2016 v lasti 6.840 delnic Term Čatež.
Družba Terme Čatež, d.d. nima sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala oziroma sklepa o odobrenem kapitalu.
| 31.12.2016 | |
|---|---|
| Število delnic | 497.022 |
| Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12. | 103,13 € |
| Čisti dobiček na delnico | 6,46 € |
| Število delnic (brez lastnih delnic v hčerinskih | |
| družbah) | 490.182 |
| Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12. | |
| (brez lastnih delnic) | 104,57 € |
| Čisti dobiček na delnico (brez lastnih delnic) | 6,55 € |
Tabela 2: Ključni podatki o delnici Terme Čatež, d.d. na dan 31.12.2016
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2016 je izračunana iz razmerja med višino kapitala in številom izdanih delnic in znaša 103,13 EUR; knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2016 (brez lastnih delnic) je znašala 104,57 EUR.
Čisti dobiček na delnico na dan 31.12.2016, izračunan iz razmerja med doseženim čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja in številom izdanih delnic, znaša 6,46 EUR; čisti dobiček na delnico (brez lastnih delnic) je znašal 6,55 EUR.

V letu 2016 je bilo v Sloveniji v turističnih nastanitvenih objektih evidentiranih 4.170.353 prihodov turistov, to je 9% več kot v prejšnjem letu. Ti so skupaj ustvarili 10.772.951 prenočitev, to je 8% več kot v prejšnjem letu.
Domači turisti so v letu 2016 ustvarili za 5 % več prihodov in za 3 % več prenočitev, tuji turisti pa za 11 % več prihodov in za 10 % več prenočitev kot v letu 2015.
V Slovenskih naravnih zdraviliščih je bilo v letu 2016 realiziranih 2.736.521 prenočitev, od tega 1.530.389 prenočitev domačih gostov in 1.206.132 prenočitev tujih gostov. V primerjavi z letom 2015 so se prenočitve domačih gostov povečale za 1,5%, prenočitve tujih gostov pa za 4,8%.
Družba Terme Čatež, d.d. je v letu 2016 realizirala skupno 29,1 milijona EUR čistih prihodkov od prodaje.

Slika 1: Prihodki od prodaje po poslovnih segmentih v letu 2016
Največji delež v strukturi prihodkov izhaja iz poslovanja hotelske (in kamp) dejavnosti, sledijo vodni programi, trgovska dejavnost, zdravstvo ter ostali prihodki.

V Termah Čatež, d.d. so gosti v letu 2016 ustvarili 698.557 prenočitev, kar predstavlja 2,1% več kot v letu 2015. Število domačih prenočitev se je zmanjšalo za 3,5%, število tujih prenočitev pa se je povečalo za 8,0%.

Slika 2: Struktura prenočitev po namestitvenih objektih v letu 2016
| DRŽAVA / LETO | Nočitve 2016 |
Nočitve 2015 |
INDEKS |
|---|---|---|---|
| SLOVENIJA | 339.022 | 351.197 | 96,5% |
| ITALIJA | 76.363 | 73.477 | 103,9% |
| NIZOZEMSKA | 42.546 | 54.176 | 78,5% |
| IZRAEL | 37.521 | 11.973 | 313,4% |
| HRVAŠKA | 35.410 | 32.211 | 109,9% |
| SRBIJA | 27.066 | 27.139 | 99,7% |
| AVSTRIJA | 24.868 | 26.033 | 95,5% |
| NEMČIJA | 16.415 | 16.355 | 100,4% |
| POLJSKA | 14.855 | 13.812 | 107,6% |
| OSTALE DRŽAVE | 84.490 | 77.724 | 108,7% |
| SKUPAJ | 698.557 | 684.097 | 102,1% |
Tabela 3: Prenočitve po ključnih trgih
S selektivnim marketinškim pristopom smo zabeležili rast povpraševanja na tujih tržiščih, kjer prevladujejo predvsem Italija, Izrael, Hrvaška, Nemčija in Poljska.
Obisk v termalnih bazenih, merjen s številom kopalcev, se je povečal za 1,8%, zabeleženih pa je bilo 919.955 kopalcev. Enodnevnim kopalcem je bilo prodanih 221.398 kopaliških vstopnic, kar je 0,7% (1.433 vstopnic) več kot v letu 2015.


Slika 3: Struktura prodaje kopaliških vstopnic (enodnevnim kopalcem) v letu 2016
Trženjske aktivnosti Term Čatež so v letu 2016 tesno sledile prodajnim aktivnostim in začrtanim ciljem na vseh tržiščih.
Začetek leta 2016 smo v Termah Čatež ponovno pričeli s prejemom mednarodnih priznanj za kakovost storitev - nizozemski avto-klub ANWB in priznano avtomobilsko združenje ADAC sta tudi to leto ocenila kamp Term Čatež z najvišjo oceno in kot najboljši slovenski kamp. Tudi belgijsko združenje 'Touring'je kampu Term Čatež podelilo ponovno še eno laskavo priznanje – 'Touring 2016 recommendation sign' – znak priporočila za naj-destinacijo v 2016.
V januarju smo glede na sklenjeno pogodbo na slovenski obali gostili prvo ekipo beograjske Crvene zvezde. V sklopu obiska turističnega sejma v Beogradu v februarju smo z njimi izvedli tudi medijsko zelo obiskano tiskovno konferenco in najavili premierni oz. prvi mladinski kamp Crvene zvezde poleti 2016 v Termah Čatež.
V prvem tromesečju smo prodajo storitev Term Čatež dopolnjevali z vsebinskimi tematskimi vikendi in povezavo na različne ljudske in kulturne praznike. Prav tako smo animacijski program prilagajali glede na termine šolskih počitnic – predvsem na srbskem, slovenskem in hrvaškem trgu. Na slednjih dveh smo dodatno pozornost in ciljno oglaševanje usmerili tudi v pridobivanje enodnevnih gostov, predvsem kopalcev na Termalni rivieri v Čatežu in Aquaparku v Žusterni.
Glede na begunsko krizo, s katero smo se v Termah Čatež/Sloveniji soočili že v letu 2015, smo s strani Slovenske turistične organizacije in Ministrstva za gospodarstvo pridobili dodatna sredstva za promocijske aktivnosti v letu 2016. Sredstva smo v letu 2016 porabili za dodatne sejme, predstavitve oz. delavnice na tujih trgih ter za oglaševalski kampanji na zunanjih površinah v Avstriji (julij) in na Hrvaškem (poletje in november ter december). Dogovorili smo tudi objave na socialnem omrežju in t.i. 'e-newslettrih' Slovenske turistične organizacije. Vse promocijske objave smo vedno - glede na dogovor - uskladili tako krovno s STOjem, kakor tudi lokalno z Občino Brežice oz. ZPTM-jem Brežice.
V času pomladi smo intenzivno delali na športnem turizmu; sklenili smo pogodbo za sodelovanje z lokalnim rokometnim klubom, ki je logotip Term Čatež uvrstili na drese vseh članov do 18. leta. Gostili smo prvo slovensko moško reprezentanco v rokometu na pripravah pred kvalifikacijsko tekmo za olimpijado ter jih ponovno gostili ob zmagovalni uvrstitvi na olimpijske igre, ko smo pripravili tudi dobrodošlico v Termah Čatež, ki so jo v poročanju povzeli vsi vodilni slovenski mediji.

Socialno omrežje Term Čatež je že v prvem polletju 2016 postalo eno izmed največjih v Sloveniji. Z združitvijo posameznih jezikovnih profilov smo prekoračili številko več kot četrt milijona oboževalcev, ki jih vsakodnevno navdušujemo s posameznimi obvestili in informacijami glede naše ponudbe.
Vezano na sodelovanje s priznano italijansko PR-agencijo smo v maju gostili ekipo milanskih 'blogerjev', ki so obiskali Terme Čatež in bili navdušena nad našo in širšo lokalno ponudbo izbranih kulinaričnih ponudnikov.
Glede oglaševanja na zunanjih površinah smo podaljšali pogodbo o sodelovanju na eni najbolj frekventnih lokacij v Beogradu/RS.
Povezovali smo se tudi z lokalnim okoljem, in sicer smo pri celotni ureditvi sodelovali v okviru postavitve turističnih tabel na prostoru pod čateškim mostom. V maju in juniju smo sodelovanje razširili tudi na regijo Posavje ter bili eni izmed ponudnikov in promotorjev 'Pohodniškega festivala', v izvedbi CPT Krško.
Tudi letos smo z lokalnim okoljem sodelovali pri izvedbi festivala 'Brežice Moje Mesto', in sicer pri teku Primoža Kozmusa ter v okviru izvedbe pohoda 'Marš' v Brež'ce'. Gosti Term Čatež so lahko z brezplačnim avtobusom potovali na vse prireditve brežiškega festivala, v okviru poletnih večernih predstavitev v Čatežu v juliju in avgustu ter v času 'Čateške noči', osrednjega poletnega dogodka od 12. – 15. avgusta, pa smo izbranim lokalnim ponudnikom omogočili predstavitev njihove ponudbe na osrednji lokaciji v Čatežu.
Vse leto smo aktivno pomagali različnim lokalnim društvom, katerih člani so otroci in mladostniki ter jim ob njihovih prireditvah podarili vstopnice za kopanje na Termalni rivieri.
Vseslovenska akcija 'Tečem, da pomagam', je bila tudi tokrat v okviru občine izvedena v Termah Čatež in udeležba je bila ponovno odlična.
Od 09. – 11. junija je v Termah Čatež potekal največji slovenski poslovno-turistični dogodek, 19. Slovenska turistična borza (SIW), kjer smo gostili preko 300 udeležencev iz različnih držav. K sodelovanju smo tokrat povabili tudi širše lokalno okolje in ponudbo Posavja približali celotnemu svetu. V okviru poslovne konference smo izvedli predstavitveni večer dobrodošlice s tematiko lokalne ponudbe ter aktivno sodelovali na tiskovni konferenci v okviru borze. Pomagali smo pri izvedbi slovenskega večera v gradu Brežice. Celoten dogodek SIW 2016, izveden v Termah Čatež, je bil s strani udeležencev ocenjen kot odličen, obenem pa je bil medijsko izjemno dobro podprt v slovenskih in tujih promocijskih kanalih.
Glede na lansko novost – lastno nogometno igrišče – smo letos za športne priprave v Termah Čatež prepričali ponovno večje število evropskih klubov. Zaključili smo investicijo dodatnega nogometnega terena za treninge, ki so ga premierno preizkusili prav naši partnerji – rdeče-beli nogometaši Crvene zvezde. Z njimi smo ob začetku poletja v okviru priprav prve vrste izvedli novinarsko konferenco ter ob koncu julija tudi 1. mednarodni mladinski nogometni kamp Crvene zvezde v Termah Čatež.
Športno smo sklenili tudi poletno sezono in sicer s 'športnim dnevom s Tino Maze' na Termalni rivieri ob soorganizaciji in odmevni promociji Radia 1 ter hkrati izvedli tudi finale že 5. tradicionalnega hitrostnega tekmovanja v Termalni formuli za 'Grand prix Terme Čatež'.
Ob zaključku poletja smo podpisali športno sodelovanje še z NK Olimpijo iz Ljubljane. Novinarska konferenca je bila izvedena na nogometnem igrišču in ob prisotnosti vodilnih slovenskih medijev. Prav tako smo sklenili dogovor z lokalnim – brežiškim nogometnim klubom, katerega prva ekipa bo odslej nosila ime 'Nogometni klub Terme Čatež, Brežice'.
Ob ponovnem začetku šolskega leta smo že tradicionalno omogočili 'rumenim rutkam' – prvošolčkom prost vstop na Termalno riviero.
Že spomladi smo intenzivno pričeli z aktivnostmi za prenovo spletne strani Term Čatež, ki smo jo obiskovalcem ponosno predstavili takoj v začetku septembra. Objavo začetka delovanja nove spletne strani, ki omogoča optimalen prikaz na različnih mobilnih napravah v osmih jezikovnih različicah, smo pospremili z različnimi prodajno – marketinškimi aktivnostmi. Promocijo smo delali na lastni spletni strani s t.i. 'pop-up okni', ki so ponujala ugodnosti ob spletnih rezervacijah, kakor tudi v sklopu nagradne igre na Facebooku.

Podobne akcije smo ponovili tudi za oktobrske' krompirjeve bučmanove počitnice' in 'čateški Halloween na Mokricah'.
Na tujih tržiščih smo v 2016 izvedli različne študijske ture tako individualnih poslovnih partnerjev, kakor tudi organiziranih skupin – bodisi predstavnikov turističnih agencij ali tour operaterjev, bodisi zdravnikov – vse s ciljem sklepanja sodelovanj za 2017.
V povezavi s Posavskim muzeje v Brežicah smo dogovarjali skupen projekt sodelovanja, in sicer kulturno – zgodovinski paket, ki bi ponujal namestitev na gradu Mokrice z izleti in animacijo na posamezne izbrane gradove Posavja. Projekt bo predvidoma zaživel spomladi 2017.
V sodelovanju z lokalnim okoljem smo s strani Term Čatež prispevali glavno nagrado na že tradicionalnem oktobrskem Podjetniško obrtnem sejmu v Brežicah.
Skupaj s Fakulteto za turizem v Brežicah pa smo snovali turistično strategijo Občine Brežice in se udeležili tako individualnih razgovorov, kakor tudi skupinskih delavnic na to temo.
Jeseni smo se udeleževali različnih sejmov in predstavitve v tujini, med drugim tudi poslovne turistične borze TTG v Riminiju, kjer smo svojo prisotnost nadgradili tudi s sodelovanjem s PR agencijo v Italiji in različnimi PR članki pred, med in po turistični borzi.
Z vodilnim slovenskim tiskanim medijem smo sklenili pogodbo glede sodelovanja, in sicer na področju vsebinskih, nagradnih akcij časopisa, pospeševanja prodaje novih naročnikov tiskanega medija s pomočjo vstopnic Termalne riviere ter na drugi strani oglaševanju Term Čatež pri mediju in njegovih zunanjih partnerjih.
Vezano na aktivno poudarjanje pomembnosti in realizacije on-line rezervacij in oglaševanja smo sklenili pogodbo za t.i. 'performance oglaševanje' na različnih evropskih in bližnje – vzhodnih trgih s ciljem pospešene rasti in dviga prihodka in nočitev v 2017 oz. s ciljem doseganja in preseganja planskih rezultatov podjetja Terme Čatež v 2017.
Vezano na novosti v 2017 smo kreirali video – predstavitev novega kampa in jo postavili tako na splet kakor tudi umestili v e-čestitko poslovnim partnerjem.
Ob koncu leta smo delali tudi na postavitvi spletne raziskave, ki jo bomo slovenskim gostom na naših straneh ponudili v začetku leta 2017.
Prav tako smo se še enkrat povezali s širšim lokalnim okoljem in sicer v pripravah na predstavitev za sejem Turizem in prosti čas, ki se bo odvijal februarja v Ljubljani; k sodelovanju skupne predstavitve so tokrat pristopile vse posavske občine.
Tik pred koncem leta smo uskladili tudi način nadaljnjega sodelovanja z našimi partnerji – Crveno zvezdo iz Beograda, s katero bomo takoj v začetku leta 2017 v Beogradu podpisali tudi nadaljnjo pogodbo o sodelovanju do 2019.
Promocija Term Čatež pa se je sicer tudi ob koncu leta pospešeno odvijala – med drugim tudi na že 13. tradicionalnem rokometnem turnirju 'Terme Čatež', v organizaciji agencije Sport+, ki je potekal od 27. – 29. decembra v Beogradu.
Marketing in prodaja družbe Terme Čatež v letu 2017 bosta sledila dobrim praksam preteklih let s poudarkom na postopni digitalizaciji ter personalizaciji izvajanja marketinških in prodajnih aktivnosti.

Prodajni fokus bo osredotočen na nadgradnjo poslovnih prijemov na trgih, na katerih so Terme Čatež prepoznavna blagovna znamka ter na intenzivne in kreativne nove prijeme na trgih, na katerih Terme Čatež še dodatno krepijo lastno blagovno znamko.
Pri obvladovanju trgov bomo tudi v letu 2017 še naprej intenzivno skrbeli za krepitev najbolj stabilnih trgov, kot sta Slovenija in Italija in obenem posebno pozornost namenjali dodatnim možnostim trženja bližnjih trgov, kot sta trga Ex- Yu in avstrijski trg.
Prav tako bomo pri geografsko najbližjih trgih še posebno aktivno ustvarjali in skrbeli za koncepte polnjenja namestitvenih kapacitet med tednom (nedelja – četrtek), saj se v tovrstnih aktivnostih skriva še vedno velik tržni potencial.
Z novo investicijo razširitve kampa, postavitvijo novih namestitvenih kapacitet ter spremljajoče nove kamp infrastrukture, bomo še intenzivneje in kreativneje pristopili k trženju Term Čatež na nizozemskem trgu ter gradili na nadgradnji storitev, namenjenih 'kamp – gostom'. Po uspešni sezoni sodelovanja z izraelskim trgom bomo tudi v letu 2017 poskušali nadgraditi dobro prakso in sodelovanje z največjo izraelsko turistično agencijo.
Posebno pozornost imamo namen posvetiti tudi vzhodnim trgom, kjer vidimo priložnosti predvsem na trgih Poljske, Češke in Madžarske. Prav tako bomo aktivneje pristopili k promociji in trženju gostov iz Skandinavije.
V 2017 bomo nadaljevali uspešno strategijo Term Čatež kot prepoznavne športne destinacije. S postavitvijo dodatnega nogometnega igrišča in skupno torej z dvema t.i.' walking distance' profesionalnima, ogrevanima igriščema za nogomet po standardih FIFE, bo tako hkrati možno nudenje kakovostnih priprav kar za tri nogometne ekipe. Terme Čatež bodo predanost temu športu kronale tudi z nadaljevanjem sodelovanja in sponzorstev dveh eminentnih klubov v regiji – FC Crvene zvezde iz Beograda in FC Olimpije iz Ljubljane. V sklopu nove investicije kampa in novih profesionalnih igrišč za odbojko na mivki bodo Terme Čatež postale tudi največji center za odbojkarske kampe na mivki v Sloveniji. Pri sodelovanju in vodenju kampov bomo sklenili dogovor z najboljšim slovenskim odbojkarjem na mivki zadnjih let – g. Nejcem Zemljakom.
Pri prodajnih kanalih bomo v 2017 še naprej intenzivno sodelovali z obstoječimi in novimi ključnimi partnerji na posameznih trgih, hkrati pa bomo posebno pozornost posvečali razvoju lastne 'on – line' prodaje naših kapacitet. Temu bodo sledile in se prilagajale tudi marketinške aktivnosti, saj bodo vse prodajne akcije v največji možni meri podprte z različnimi 'on-line' aktivnostmi. Posebna pozornost se bo namenjala tudi ustrezni aktivaciji naših sledilcev na obstoječem lastnem socialnem omrežju, kjer smo sicer v samem slovenskem vrhu po številu sledilcev. Aktivno bomo delali na nadgradnji in čimbolj intenzivni uporabi tudi drugih družabnih medijev - predvsem youtube & instagram.
V letu 2017 bomo posebno pozornost posvečali ponovno tudi zadovoljstvu gostov in prijetnemu počutju gostov ob samem bivanju v Termah Čatež. Z novo ponudbo športno rekreativnih storitev ter s posodobljeno infrastrukturo, namenjeno pestri prehrani na Termalni Rivieri in v kampu, se bomo trudili zadovoljiti tudi najbolj zahtevne goste. Poleg raznovrstnosti bazenskih površin Term Čatež pa bomo nepozabni obisk za vse generacije skušali ustvariti tudi z nadgradnjo novih in inovativnih modelov animacije.

Terme Čatež, d.d. so v letu 2016 realizirale 32,7 milijona EUR poslovnih prihodkov, dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 6,8 milijona EUR, dobiček iz poslovanja plus amortizacija (EBITDA) v višini 10,9 milijona EUR in čisti dobiček v višini 3,2 milijona EUR.
Čisti dobiček in amortizacija družbe v letu 2016 znašata 7,4 milijona EUR, kar predstavlja 22,5% v strukturi poslovnih prihodkov in zadosten potencial za prihajajoče leto 2017.

Slika 4: Struktura prihodkov v letu 2016
Prihodki od prodaje so temeljni prihodki v dejavnosti družbe; v letu 2016 so ti predstavljali 98,9% vseh prihodkov družbe. Drugi prihodki so predstavljali 0,8% vseh prihodkov, finančni prihodki so predstavljali 0,3% vseh prihodkov. Upoštevajoč 51,5% prenočitev tujih gostov pomeni zajeten delež posrednega izvoza storitev.

Slika 5: Struktura odhodkov v letu 2016

Stroški blaga, materiala in storitev imajo prevladujoč delež v strukturi odhodkov, saj so predstavljali 45,6% vseh odhodkov. Zelo pomemben je tudi delež stroškov dela, ki so predstavljali 24,5% vseh odhodkov. Odpisi vrednosti (amortizacija) so predstavljali 16,1% vseh odhodkov, drugi in finančni odhodki pa skupaj 13,8%.
Vrednost sredstev družbe na dan 31.12.2016 znaša 117,5 milijona EUR. Dolgoročna sredstva prevladujejo z deležem 90,8%, kratkoročna sredstva pa predstavljajo delež 8,9%.

Slika 6: Struktura sredstev v letu 2016

Slika 7: Struktura virov sredstev v letu 2016
Izkaz denarnih tokov prikazuje premike (prilive in odlive) finančnih sredstev na posameznih področjih, kot so poslovanje, financiranje in investiranje. Narejen je na podlagi neposredne metode.
Premiki v kapitalu in premiki v ali iz kapitala so razvidni iz izkaza gibanja kapitala; čisti dobiček družbe kapital povečuje.

Pri sestavljanju konsolidiranih računovodskih izkazov so učinki vseh transakcij med povezanimi podjetji v celoti izločeni.
Skupina Terme Čatež je v letu 2016 realizirala 38,1 milijona EUR poslovnih prihodkov, dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 8,2 milijona EUR, dobiček iz poslovanja plus amortizacija (EBITDA) v višini 12,8 milijona EUR. Čisti dobiček Skupine Terme Čatež znaša 5,4 milijona EUR.
Bilančni dobiček Skupine Terme Čatež znaša 16,8 milijona EUR in ni odvisen od predlogov oblikovanja višine bilančnih dobičkov v posameznih družb v Skupini Terme Čatež, ki pa se praviloma oblikujejo na nadzornih svetih po predlogu uprav družb in so predmet skupščinskih razprav, vezanih na sprejem letnega poročila in delitve dobička.

Slika 8: Struktura prihodkov Skupine Terme Čatež v letu 2016
Čisti prihodki od prodaje blaga in storitev so temeljni prihodki v dejavnosti Skupine Terme Čatež; v letu 2016 so predstavljali kar 98,4% vseh prihodkov Skupine Terme Čatež

Slika 9: Struktura odhodkov Skupine Terme Čatež v letu 2016
Stroški blaga, materiala in storitev imajo prevladujoč delež v strukturi odhodkov, saj predstavljajo 46,3% vseh odhodkov. Zelo pomemben je tudi delež stroška dela saj predstavlja 26,0% vseh odhodkov. Odpisi vrednosti (amortizacija) predstavljajo 16,0% vseh odhodkov. Strošek finančnih odhodkov predstavljajo 8,8,% vseh odhodkov.

Pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov Skupine Terme Čatež se uporablja metoda enotnega podjetja. Po tej metodi vsa sredstva in obveznosti obvladujoče družbe ter vseh odvisnih družb pripadajo Skupini, manjšinski deleži pa so izkazani kot del lastniškega kapitala Skupine. Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta se razdeli na čisti dobiček oziroma izgubo večinskega lastnika in čisti dobiček ali izgubo manjšinskih lastnikov.
Vrednost sredstev Skupine Terme Čatež na dan 31.12.2016 znaša 177,1 milijona EUR. Dolgoročna sredstva prevladujejo z deležem 82,3%, kratkoročna sredstva pa predstavljajo delež 17,5%.

Slika 10: Struktura sredstev Skupine Terme Čatež v letu 2016

Slika 11: Struktura virov sredstev Skupine Terme Čatež v letu 2016
Izkaz denarnih tokov prikazuje premike (prilive in odlive) finančnih sredstev na posameznih področjih, kot so poslovanje, financiranje in investiranje. Izdelan je na podlagi neposredne metode. Premiki v kapitalu in premiki v ali iz kapitala so razvidni iz izkaza gibanja kapitala; čisti dobiček skupine kapital povečuje.
Zaposleni v družbah Skupine Terme Čatež so naše premoženje. Izpolnjujejo naša pričakovanja, saj zagotavljajo kakovost storitev, ki jih ponujajo družbe. Za njih ustvarjamo stimulativno delovno okolje, ki jih

spodbuja k nenehnemu osebnemu razvoju in dodatnemu izobraževanju in usposabljanju. Zavedamo se, da je uspeh podjetja odvisen od znanja, ustvarjalnosti in odgovornosti vsakega zaposlenega.
V Skupini Terme Čatež je bilo na dan 31.12.2016 skupaj 438 zaposlenih, in sicer:
V letu 2016 smo v družbi Terme Čatež, d.d. na novo zaposlili 88 oseb, 90 oseb pa je iz družbe odšlo. Povprečno število zaposlenih je bilo 396 na mesec.

Slika 12: Struktura zaposlenih po delovnem razmerju na 31.12.2016

Slika 13: Struktura zaposlenih po spolu na 31.12.2016
V družbi Terme Čatež, d.d. so zaposleni tudi invalidi. Na dan 31.12.2016 je bilo zaposlenih 31 invalidov, kar predstavlja 7,9% vseh zaposlenih: 3,2% je invalidov IV. kategorije, 87,1% je invalidov III. kategorije in 9,7% je invalidov II. kategorije.

Družba Terme Čatež, d.d. in družbe v Skupini Terme Čatež, d.d. nimajo sprejete posebne politike raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe glede vidikov, kot so na primer spol, starost ali izobrazba.
V letu 2016 smo v naši družbi izvedli kar nekaj obsežnih izobraževanj, ki so zajela večje število zaposlenih. Izvedeno je bilo usposabljanje iz varstva pri delu in požarnega varstva za vse zaposlene delavce. Prav tako smo izvedli teoretično in praktično usposabljanje odgovornih oseb, s področja gašenja začetnih požarov in izvajanja evakuacije. Glede na to, da smo zelo naklonjeni mladim kadrom, in jim odpremo svoja vrata že tudi v času šolanja, smo dodatno izobrazili tudi mentorje za izvajanje praktičnega usposabljanja dijakov in študentov. Vsako leto, in tudi v 2016, so delavci z različnih področij, predvsem pa iz zdravstva izpopolnjevali svoja strokovna znanja na različnih izpopolnjevanjih in konferencah.
V letu 2016 smo uspešno izvedli naslednje projekte:
Blagovna znamka Terme Čatež je prepoznavna tako v Sloveniji kot v tujini, predvsem na področju držav balkanskega polotoka in držav, ki mejijo z nami. Komunikacija s kupci poteka preko medijev, v zadnjem času pa vse več preko spletnih strani. Zadovoljstvo in skrb za kupca je ena od temeljnih usmeritev družbe. Zadovoljstvo kupcev merimo s pomočjo anket in ostalih pridobljenih informacij, prav tako pa tedensko izvajamo ukrepe za izboljšanje kakovosti.
S ključnimi dobavitelji imamo sklenjene letne pogodbe predvsem zaradi pravočasnosti dobav, nižjih cen in bolj ustreznih plačilnih ter ostalih pogojev. Pri izbiri dobaviteljev sta ključna pogoja kakovost in cena.
Temeljni cilji na področju okoljevarstva so: gospodarno ravnanje z energijo in vodo, ločeno zbiranje odpadkov, preprečevanje onesnaževanja okolja ter drugo. V ta namen potekajo usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. Družba ima urejeno področje prečiščevanja odpadnih vod, kar ji daje prednost pred ostalimi v regiji. V letu 2016 smo obstoječo čistilno napravo obnovili in razširili.

Spoštljiv odnos do okolja je vpeljan v vse naše dejavnosti, saj lahko le tako vplivamo na zdrav način življenja, ki je tudi sestavni del trženja naših storitev. Racionalna uporaba energentov in koriščenje okolju prijazne energije je pod stalnim notranjim nadzorom.
Na podlagi spremljanja zakonskih in drugih zahtev (na področju odpadkov in odpadne vode, hrupa, embalaže, energentov, kemikalij, graditve objektov, varstva pred nesrečami) glede varstva okolja in na podlagi odločb inšpekcijskih organov lahko ocenjujemo, da je delovanje družbe Terme Čatež, d.d. usklajeno z zakonskimi zahtevami ter smernicami EU.
Lokalni in širši skupnosti pomagamo v obliki sponzorstva in donatorstva. Na ta način omogočamo preživetje določenim kulturnim in športnim zanesenjakom in dejavnostim, kot so šolstvo, kultura, dejavnosti različnih društev, zdravstvo in humanitarne dejavnosti ter ostale. Prispevki so posebej namenjeni tudi izvajanju določenih kulturnih in športnih dogodkov.
Poslovna dejavnost na lokacijah znotraj Republike Slovenije, predvsem pa delovanje zunaj meja, zahteva od poslovodstva pripoznavanje določenih tveganj in ukrepanje v smeri preprečevanja negativnih učinkov v primeru nastanka škodljivih dogodkov na poslovanje Skupine. Tako smo na področju družbe Terme Čatež, d.d. evidentirali tveganja, katerim je družba lahko izpostavljena in pripoznali ključna, ki so pod posebnim nadzorom zaradi večje izpostavljenosti verjetnosti nastanka dogodka, obenem pa sprejemali ukrepe za preprečevanje nastanka škodljivih dogodkov in zniževanje posledic v primeru nastanka škodljivih dogodkov. Pri tem je potrebno opozoriti, da se je družba primerno zavarovala za primer nastanka notranjih tveganj, pri zunanjih tveganjih pa smo z ustreznimi ukrepi poskušali čim bolj omiliti posledice. Tveganja so podana v tem poglavju in tudi poglavjih računovodskega poročila za družbo Terme Čatež, d.d. in računovodskega poročila za Skupino Terme Čatež.
Kot ključna tveganja delovanja smo opredelili:
Uvedli smo poenotene postopke za izvajanje, spremljanje in nadzor vseh poslovnih dogodkov, ki vodijo do sprememb gospodarskih koristi, poleg tega pa omogočajo redno in podrobno načrtovanje in nadziranje delovanja ter poslovnih učinkov.
Preučujemo tveganja povezana z obvladovanjem nepričakovanih sprememb cen vhodnih surovin, materialov in storitev. V primeru izgube ali spremembe plačilnih in cenovnih pogojev dobavitelja imamo v vsakem trenutku možnost vključitve novega dobavitelja, ki je pripravljen sodelovati pod enakimi pogoji kot prejšnji. Tovrstna tveganja so zavarovana z dolgoročnimi pogodbenimi razmerji z dobavitelji.

Prodajna tveganja so povezana s konkurenčnostjo pri prodaji primerljivih storitev s konkurenco na posameznih trgih. Prodajna tveganja se zmanjšujejo z ustreznimi trženjskimi aktivnostmi ter s stalnim razvojem ponudbe novih storitev ali kvalitativnim dopolnjevanjem obstoječih storitev. Izpostavljenost tveganju delovanju notranje konkurence je zmerno.
Terme Čatež, d.d. imajo enotno politiko zavarovanja premoženja in oseb z namenom, da bi omejili različna tveganja, ki bi lahko ogrozila delovanje podjetja, povzročila večjo materialno škodo oziroma ogrozila varnost zaposlenih.
Z zavarovalno družbo je sklenjeno premoženjsko zavarovanje, ki med drugim vključuje požarno, vlomno, strojelomno zavarovanje, zavarovanje za nevarnost poplave, vdor meteorne vode, vandalizem, nevarnost teža snega, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje objektov, strojev, računalnikov, zalog in drugih sredstev ter zavarovanje obratovalnega zastoja.
Temeljni cilj politike zavarovanja je zagotovitev stroškovno učinkovitega zavarovanja pred različnimi vrstami tveganj ob upoštevanju analiz izpostavljenosti tveganjem, preteklih izkušenj ter izvajanja preventivnih ukrepov. Ocenjujemo, da celovito zavarovanje premoženja, premoženjskih interesov in oseb dodatno zmanjšuje finančna in poslovna tveganja ter tveganja delovanja. Tovrstna tveganja so zmerna do visoka.
Dolgoročne finančne naložbe zajemajo naložbe v vrednostne papirje povezanih podjetij, le-te pa so izkazane po nabavni vrednosti. Vrednotenje vršimo po nabavni vrednosti. Z vpeljanimi standardi vodenja terjatev, ki so del finančne politike, ter z rednim preverjanjem zalog zagotavljamo tekočo plačilno sposobnost.
Naložbena politika je bila usmerjena v projekte, katerih pričakovani donosi so najmanj takšni, kot jih sedaj že dosegamo. Pogoj za sprejem naložbene odločitve je zagotavljanje zahtevanega donosa na podlagi naložbene študije ali pa sanacija stanja. Ekonomika naložb, pravočasno aktiviranje teh naložb ter nadzorovanje investicijskih učinkov zagotavljajo zmanjšanje naložbenega tveganja. Posebna pozornost je namenjena varovanju naravne in kulturne dediščine oziroma okoljevarstveni dejavnosti, ki je tudi sestavni del vsake nove investicije. Urejanje okolja, ravnanje z odpadki (ločeno zbiranje odpadkov, itd.) in racionalna raba energije so komplementarni s temeljnimi cilji našega delovanja.
Izbor strokovno usposobljenih kadrov in motivacija zaposlenih občutno zmanjšuje tovrstno tveganje. Posebno pozornost posvečamo možnosti izgube ključnih kadrov in iskanju strokovno usposobljenih kadrov za delo v turistični dejavnosti. Redno skrbimo za obveščanje delavcev preko orodij notranjega komuniciranja ter komunikacijo s svetom delavcev ter sindikatom. Nenehno usposabljanje delavcev, skrb za varstvo pri delu, letni razgovori s ključnimi kadri ter ustrezni sistemi nagrajevanja delavcev zmanjšujejo tovrstno tveganje. Sistematično spremljanje delavcev skozi izvajanje zdravstvenih pregledov in razne oblike motivacije zmanjšujejo tveganje neprisotnosti pri delu. Tveganje izgube ključnih kadrov predvsem pa pomanjkanje strokovnih kadrov s področja naše dejavnosti je zmerno.
Trenutna razpoložljivost informacijskega sistema, varnost podatkov ter neprekinjeno delovanje zagotavljajo operacijski sistemi Navision, ROS in Metra. Stalni razvoj in nadgradnja informacijskega sistema, dostopnost do navodil v primeru motenj v delovanju, redno vzdrževanje in ustrezno usposobljen kader, ki informacijski sistem uporablja, zagotavljajo zmanjšanje tveganja s tega področja. Informacijska tehnologija in programska oprema omogočata tekoč in strokoven nadzor nad funkcijami v podjetju. Informacijska tehnologija je opremljena z zaščitnimi funkcijami pred vdorom tujega operaterja v sistem.
Vsa poslovna tveganja so istočasno tudi finančna in lahko vplivajo na likvidnost družbe kot celote. Med poslovna tveganja uvrščamo sposobnost ustvarjanja prihodkov v določenih časovnih okvirih, obvladovanje stroškov, ohranjanje vrednosti bilančne vsote ter obvladovanje poslovnih in finančnih obveznosti. Zunanja tveganja, ki vplivajo na poslovanje Term Čatež, d.d. so predvsem politična tveganja.
Tveganje zastaranja, uničenja ali drugačnega zmanjšanja vrednosti poslovnih sredstev je nizko do zmerno, vsa pomembna sredstva so primerno zavarovana. Požarna tveganja omejujemo z rednim ocenjevanjem

požarne ogroženosti, vsi ključni objekti pa so opremljeni z ustreznimi sistemi protipožarne zaščite, zato je tovrstno tveganje zmerno.
Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke znižujemo s sprotnimi bonitetnimi informacijami o kupcih. Pri sodelovanju z dobavitelji imamo že vpeljano poslovno prakso, da nam izvajalci naložbenih del in dobavitelji opreme posredujejo jamstvo za dani avans in dobro izvedbo del, pri drugih dobaviteljih pa poteka plačilo šele po dobavi.
Izpostavljenost finančnim tveganjem pomeni možnost sprememb poštene vrednosti tveganju izpostavljenih postavk (oslabitev sredstev ali okrepitev dolgov), ki imajo neposredni vpliv na poslovni izid in denarni tok podjetja. Finančna tveganja obvladujemo s stabilnim poslovanjem, izboljševanjem bonitete in ostalimi dejavnostmi. Izvajamo aktivnosti na poslovnem, finančnem in naložbenem področju. Tveganja kot so valutno tveganje, obrestno tveganje z izračunom izpostavljenosti glede na zadolženost, kreditno tveganje z izdelano analizo občutljivosti, je posebej podano v delu računovodskega poročila, pod točko Finančni instrumenti.
Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ne bo zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob njihovi dospelosti.
Likvidnost smo zagotavljali s planiranjem denarnega toka na dnevni, mesečni in letni ravni. V družbi smo veliko pozornosti posvetili dnevnemu usklajevanju z bankami kreditodajalkami. Kratkoročne obveznosti družbe Terme Čatež, d.d. na dan 31.12.2016 presegajo kratkoročna sredstva za 37,1 mio EUR, kar je posledica evidentiranja kratkoročnih finančnih obveznosti do bank v skladu z uvedenim postopkom preventivnega prestrukturiranja, zato ocenjujemo, da je tveganje plačilne sposobnosti povečano. Poslovodstvo si aktivno prizadeva za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, s katerim se bodo dolgoročno uredile finančne obveznosti do bank.
Tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti je sicer prisotno, vendar ocenjujemo, da je ta zaradi ustrezne kapitalske sestave družbe, učinkovitega gospodarjenja s sredstvi, sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja tudi v bodoče, zmerno. Uprava izvaja aktivnosti za zmanjšanje plačilnosposobnostnega tveganja.
Izpostavljenost inflacijskemu tveganju je zmerna. Izhodne cene praviloma usklajujemo z inflacijskimi gibanji, razen v primerih, ko to ne dopušča konkurenca. V tem primeru iščemo notranje rezerve.
Tveganja, kot so vojna nevarnost, politični dogodki, praviloma ne vplivajo na poslovanje družbe, razen v primeru nevarnosti vojne ali nevarnosti terorističnih napadov v neposredni bližini. Ocenjujemo, da regija, v kateri delujemo in poslujemo, trenutno ni izpostavljena temu riziku. Kljub temu velja izpostaviti negativen vpliv emigrantske krize, ki smo ga občutili predvsem v prvem kvartalu 2016.
Med ostala tveganja štejemo tudi izbruh epidemij ali virusov in bakterij, ki se razmnožujejo v vodi ali so hitro prenosljivi s človeka na človeka. Različne oblike grip so med nevarnostmi, ki bi v primeru epidemije večjih razsežnosti lahko negativno vplivale na turistični obisk. Tudi možnost okvare v jedrski elektrarni v Krškem štejemo kot eno od tveganj, kakor tudi možne teroristične dejavnosti posameznikov ali organiziranih združb. Zgoraj našteta tveganja niso zavarovana.
Poplavno tveganje je sicer prisotno v manjši meri, posledice visokega vodostaja v daljšem obdobju pa lahko načnejo obrambni nasip ob Savi.

Družba Terme Čatež, d.d. v letu 2017 načrtuje:
V letu 2017 v družbi Terme Čatež, d.d. načrtujemo naslednje investicije:
- KAMP: Za nadaljnji razvoj kompleksa KAMPA v okviru TERM ČATEŽ d.d. se je pripravil predlog investicije, ki bo omogočal širjenje ponudbe in sledenju kvalitetnemu razvoju in ponudbi na pomembnem področju kamp turizma.
Nova investicija ima sledeče nove produkte: -novi vhod s povezovalno cesto v kamp -nova recepcija (500 m2 ) -novo postajališče za avtodome 15 enot -novi tranzitni del kampa 28 enot -novo naselje Terme village 30 enot -nov povezovalni most na letni Termalni rivieri -prenova in razširitev snack bara s teraso (300 m2 ) -nove rekreacijske in animacijske površine -prenova indian in glam village 30 enot.

- NOVI VHOD S POVEZOVALNO CESTO: Na lokaciji med nogometnim igriščem in objektom CASTLES se umesti nova povezovalna cesta preko sedanjega kompleksa proizvodnje cvetja do središča obstoječega kompleksa kampa. Nova cesta se konča na lokaciji restavracije PRI KAPITANU z ustrezno tematsko infrastrukturo. Skupna dolžina nove prometnice je 800 m.


- NOVO POSTAJALIŠČE ZA AVTODOME za 15 enot in TRANZITNI KAMP za 28 enot: Neposredno nasproti nove recepcije se bo umestilo sodobno postajališče za prihajajoče avtodome za enodnevni postanek in v nadaljevanju sodoben tranzitni kamp velikosti 28 enot s vso potrebno infrastrukturo kampa petih zvezdic.


- NOVA RECEPCIJA: Za potrebe kvalitetnejše ponudbe kampa se bo obstoječa recepcija preselila na novo lokacijo ob novi vhod na lokacijo nove
osrednjim delom nove steklene recepcije s štirimi sprejemnimi mesti in vsemi potrebnimi pomožnimi prostori; Kvalitetne sanitarije s tuši in prostori za otroke, ponudba pijače in hitre hrane ter prostori za vodstvo kampa. V nadaljevanju objekta bodo tudi servisni prostori, sanitarije, pralnica za potrebe novega postajališča avtodomov in tranzitnega

površine,..
- NOVA INFRASTRUKTURA KAMPA – POVEZOVALNI MOST, NOVE SANITARIJE, ŠPORTNE IN ANIMACIJSKE POVRŠINE: Na lokaciji novih kampirnih površin se bo namestila vsa potrebna infrastruktura, ki bo omogočala kvalitetno bivanje novih gostov; nov neposreden vhod na bazene letne termalne riviere, povezovalni most preko letne termalne riviere do središča restavracijskih in hotelskih objektov, športne – rekreacijske in animacijske
kampa.





- PRENOVA APARTMAJEV KAMP: Obnova obstoječih apartmajev v kampu v obsegu zamenjave in obnove kuhinjskega dela, namestitev novih televizorjev in prenove talnih oblog.

- PRENOVA IN RAZŠIRITEV SNACK BARA S TERASO: Za obstoječi snack bar za bazensko ponudbo hrane in pijače imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje za prenovo in razširitev, ki ga bo spremenila v kvalitetno restavracijo s hitro hrano tudi za potrebe kampa in animacije. Objekt bo imel bazenski in ločen dostop s strani kampa, velike senčne površine in sodobno teraso z razgledom na termalno riviero.

- PRENOVA INDIJANSKEGA NASELJA: Obstoječe indijansko naselje se prenovi z novimi šotori in razširi na obalo odvodnika z novimi mobilnimi hišicami in šotori. Lokacija ima primerjalno prednost bivanja ob vodi in neposrednem stiku z naravo. Enako se na lokaciji med jezerom in odvodnikom postavi tematske nastanitvene enote – glamcamp (5-7 enot). Na lokacijo se namesti prenovljene servisne/sanitarne enote.

- NOVI TERME VILLAGE KAMP: V nadaljevanju nove povezovalne ceste se uredijo nova tematska večnamenska kamp mesta, ki bodo omogočala kvalitetno postavitev različnih namestitvenih produktov – sodobni šotori, mobilne hiške,.. Novi namestitveni prostori bodo neposredno ob letni termalni rivieri, kar bo njihova glavna primerjalna prednost. V prvi fazi predvidevamo postavitev 30 enot.

- INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE: Letna in zimska termalna riviera: Redna letna vzdrževalna in sanacijska dela, ki jih vsako leto izvajamo po potrebi na poletni in zimski Termalni rivieri in ureditev obbazenskih površin.

- OPTIMIZACIJA PORABE VODE: Z namenom zmanjšanja porabe termalne vode, manjšega onesnaževanja in optimalnega plačila koncesije bomo v letu 2017 realizirali kompleksen projekt zmanjšanja in optimizacije porabe termalne vode. Projekt zajema vse glavne porabnike; HOTEL TERME, ČATEŽ, TOPLICE, LETNO IN ZIMSKO TERMALNO RIVIERO ter KAMP.
- PRENOVA AQUPARK HOTELA ŽUSTERNA: Obnova hotelskih sob (obnova pohištva, talnih oblog, delno stavbno pohištvo) v Aquapark hotelu Žusterna.

- HOTELI TERME, TOPLICE IN ČATEŽ: letna
vzdrževalna in sanacijska dela.
- PRENOVA HOTELA ČATEŽ: Obnova hotelskih sob (obnova pohištva, talnih oblog, delno
stavbno pohištvo) v hotelu Čatež.

- NOGOMETNO IGRIŠČE: Ob novem se bo zaradi zahtev trga napravilo še dodatno pomožno nogometno igrišče. Igrišče bo v prvi vrsti namenjeno treningom v neugodnih vremenskih razmerah.
nogometnem igrišču in pomožnem igrišču
Posebno pozornost bomo v letu 2017 posvetili naslednjim področjem:




Skupina Terme Čatež v letu 2017 načrtuje 37,5 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, dobiček iz poslovanja v višini 7,4 mio EUR in 4,6 mio EUR čistega dobička.
Družba Terme Čatež, d.d. je dne 18. aprila 2014 z 9-imi bankami upnicami podpisala Okvirno pogodbo o finančnem prestrukturiranju, v kateri se je z bankami upnicami dogovorila o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi s finančnimi obveznostmi družbe do bank upnic. Pogodba je urejala finančne obveznosti do bank upnic do konca leta 2016. Ob tem je pomembno, da je od maja 2016 potekal razpis za prodajo terjatev do družbe Terme Čatež, d.d., ki so bile v lasti DUTB, d.d., kot tudi za prodajo največjega deleža terjatev do družbe DZS, d.d., ki je bil v lasti DUTB, d.d. Družba DZS, d.d. je največja lastnica družbe Terme Čatež, d.d. in Terme Čatež, d.d. so del Skupine DZS, zato se banke upnice, ki so bile o tem postopku prodaje terjatev s strani DUTB, d.d. seznanjene in so v času tega postopka nekatere tudi same prodale svoje terjatve, niso želele dogovarjati o regulaciji kreditov do družbe Terme Čatež, d.d., saj so čakale, kdo bo novi lastnik večinskega deleža terjatev do DZS, d.d. (kot tudi terjatev do družbe Terme Čatež, d.d.) in s tem novi največji akter v dogovorih v zvezi z regulacijo kreditov v Skupini DZS.
Pogodba o prodaji terjatev med DUTB, d.d. in kupcem York Global Finance Offshore BDH (Luxembourg) S.a.r.l. je bila podpisana dne 21.12.2016, zato v obdobju do konca leta 2016 z bankami upnicami ni bilo več možno zaključiti dogovorov o regulaciji kreditov po 31.12.2016. Zaradi tega je družba Terme Čatež, d.d. konec leta 2016 na Okrožno sodišče v Krškem vložila predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja nad družbo Terme Čatež, d.d., s katerim je bil pridobljen čas, v katerem se lahko finančni upniki dogovarjajo o morebitnih nadaljnjih odkupih terjatev oz. se dogovorijo o nadaljnjih aktivnostih, povezanih z regulacijo finančnih obveznosti. Sodišče je dne 3.1.2017 izdalo sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja nad družbo Terme Čatež, d.d.
Postopek preventivnega prestrukturiranja je namenjen izključno prestrukturiranju finančnih obveznosti družbe Terme Čatež, d.d., in v okviru katerega se družbi Terme Čatež, d.d. in njenim finančnim upnikom omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvedejo ustrezne ukrepe prestrukturiranja finančnih obveznosti.
Postopek preventivnega prestrukturiranja nima vpliva na redno poslovanje družbe in obveznosti, ki jih ima družba v okviru rednega poslovanja družbe.

Družba Terme Čatež d.d., posluje skladno z določili ZGD-1 ter upošteva določila Zakona o trgu finančnih instrumentov in na njihovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov. Spoštuje tudi Pravila Ljubljanske borze ter druge predpise regulatorjev trga vrednostnih papirjev. Družba ni sprejela lastnega kodeksa upravljanja, zato je za družbo v letu 2016 veljal Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks) z dne 8. 12. 2009.
Kodeks je na vpogled na spletnih straneh Ljubljanske borze, www.ljse.si, v sklopu sistema elektronskega obveščanja SEOnet.
Družba Terme Čatež d.d. v letno poročilo, skladno s 70. členom ZGD-1 vključuje izjavo, da spoštuje standarde upravljanja in vodenja javnih delniških družb, vsebovane v Kodeksu s spodaj navedenimi odstopanji:
Maksimiranje vrednosti in drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, v statutu niso navedeni. Statut družbe ureja le značilnosti, ki jih zahteva korporacijska zakonodaja (točka 1).
Uprava skupaj z nadzornim svetom ni oblikovala in sprejela Politike upravljanja družbe (točka 2).
Nadzorni svet v utemeljitvi predlogov za nove člane nadzornega sveta ne navaja ocene morebitnega nasprotja interesov kandidata skladno s kriteriji, navedenimi v prilogi C Kodeksa oziroma informacije o neodvisnosti kandidata za člana nadzornega sveta (točka 5.5).
Skupščina o podelitvi razrešnice organom vodenja in nadzora ne odloča z ločenim sklepom za vsak organ (točka 5.8).
Nadzorni svet ob ali neposredno po postopku uvajanja ni oblikoval konkretnih zavez glede svojih dejavnosti na področju oblikovanja in izvajanja ključnih institutov upravljanja v družbi (točka 6.3).
Družba ne bo zahtevala listine o strokovni usposobljenosti članov nadzornega sveta (točka 7.1).
Nadzorni svet nima izdelanega profila člana nadzornega sveta (točka 7.3).
Podpisanih izjav članov nadzornega sveta se ne objavljajo na spletnih straneh družbe (točka 8, drugi odstavek).
Nadzorni svet v poslovniku o svojem delu ni opredelil natančnejših kriterijev za presojo nasprotja interesov članov nadzornega sveta in postopkov v primeru potencialnih nasprotij interesov (točka 8.1).
Nadzorni svet v poslovniku o svojem delu ni natančneje opredelil rokov rednega obveščanja s strani uprave. Uprava namreč nadzorni svet o rezultatih poslovanja in drugih temah redno obvešča (točka 8.2).
Nadzorni svet s poslovnikom nima določenega načina komuniciranja z javnostjo glede odločitev, sprejetih na seji (točka 8.7).
Nadzorni svet ne ocenjuje delovanja posameznih članov in nadzornega sveta kot celote (točka 9).
V skladu s poslovnikom nadzornega sveta se osnutek zapisnika seje posreduje članom do sklica naslednje seje nadzornega sveta (točka 10.3).
Nadzorni svet nima imenovanega sekretarja nadzornega sveta (točka 11).
Nadzorni svet ne bo imenoval kadrovske komisije in komisije za imenovanja, te naloge bo opravljal sam (točka 13.1).
Družba bo imela enočlansko upravo (točka 15).
Člani nadzornega sveta enkrat letno ne podpisujejo izjave o izpolnjevanju kriterija neodvisnosti (točka 17.2).
Družba bo glede imenovanja revizijske družbe upoštevala zakonska določila in odločitev skupščine (točka 18.3).
Glede na število članov organov vodenja in nadzora poseben pravilnik ni potreben (točka 20.2).
Družba upošteva zakonska določila, posebna pravila o omejitvah trgovanja z delnicami niso potrebna (točka 20.3).
Družba finančnega koledarja ne objavlja na spletnih straneh družbe (točka 20.4).

Družba ne bo zagotavljala, iz razloga racionalnosti, pretežnega domačega lastništva in majhnega prometa z njenimi delnicami, javne objave in letna poročila tudi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih (točka 21.3).
Pri razkrivanju pridobitve ali odsvojitve lastnih delnic bo družba upoštevala zakonska določila (točka 22.3).
Pri razkritju prejemkov organov vodenja in nadzora družba upošteva zakonska določila (točka 22.7).
Izjava o upravljanju družbe se oblikuje kot del letnega poročila (točka 23).
Usmeritve in postopki s katerimi se izvaja notranja kontrola in ki jih je družba Terme Čatež, d.d., vzpostavila in jih izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovala tveganja, povezana z računovodskim poročanjem. Z notranjimi kontrolami je zagotovljena zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavno zakonodajo ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Računovodsko kontroliranje temelji na načelih resničnosti, kontroli izvajanja poslov, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ter ločenosti evidence od izvajanja poslov, in je tesno povezano s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov. Poleg tega je v družbi Terme Čatež, d.d., imenovana revizijska komisija.
Vse delnice družbe Terme Čatež, d.d., so navadne imenske kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividenda) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Drugih vrednostnih papirjev, ki jih določa zakon o prevzemih oz. ki niso uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev, družba ni izdala.
Vse delnice družbe Terme Čatež, d.d., so prosto prenosljive.
Imetniki delnic družbe Terme Čatež, d.d., na dan 31.12.2016 v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, so:
| DELNIČAR | ŠTEVILO DELNIC ODSTOTEK LASTNIŠTVA | |
|---|---|---|
| DZS, d.d. | 227.586 | 45,79 |
| KAPITALSKA DRUŽBA, d.d. | 118.262 | 23,79 |
| DELO PRODAJA, d.d. | 45.463 | 9,15 |
TRIGLAV VZAJEMNI SKLADI 19.850 3,99
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. 8.247 1,66 KRITNI SKLAD PRVEGA POKOJNINSKEGA SKLADA 7.682 1,55 DEL NALOŽBE, d.d. 6.840 1,38 TRIGLAV VZAJEMNI SKLADI 5.379 1,08 ATTEMS JOHANNES 5.005 1,01 OSTALI 52.708 10,60 SKUPAJ 497.022 100,00 Nihče izmed imetnikov delnic družbe nima posebnih kontrolnih pravic, niti ne obstajajo omejitve glasovalnih pravic. Družbi niso znani nobeni dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic. Ne obstajajo nobeni dogovori, katerih stranka je družba in ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme. Prav tako ne obstajajo nobeni dogovori med družbo in člani uprave, člani nadzornega sveta ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha. Družba nima delniške sheme za delavce. Upravi in nadzornemu svetu niso podeljene pravice do pridobitve ali nakupa delnic izdajatelja. Družba nima oblikovane sheme udeležbe zaposlenih v kapitalu izdajatelja. Uprava, nadzorni svet in zaposleni lahko pridobijo delnice pod enakimi pogoji, kot jih imajo ostali udeleženci trga kapitala.
Upravo družbe Terme Čatež, d.d., predstavlja generalni direktor. Mandat člana uprave traja največ pet let, računajoč od dneva imenovanja, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Nadzorni svet družbe Terme Čatež , d.d. ima devet članov. Sestavlja ga šest predstavnikov delničarjev, ki ju voli skupščina in trije predstavniki delavcev, ki jih izvoli svet delavcev. Predsednika in namestnika izvoli nadzorni svet izmed predstavnikov delničarjev. Mandat članov traja 4 leta, računajoč od dneva, ki ga določa sklep o izvolitvi. Člani nadzornega sveta, predstavniki delničarjev se lahko odpokličejo s tričetrtinsko večino oddanih glasov na skupščini, predstavnik delavcev pa v skladu s poslovnikom sveta delavcev. Nadzorni svet odpokliče upravo v skladu z določili ZGD-1.
O spremembah statuta odloča skupščina delničarjev s tričetrtinsko večino oddanih glasov.
Skupščina je v skladu z ZGD-1 najvišji organ družbe. Svoje upravljavske pravice v zadevah družbe izvršujejo delničarji na Skupščini delničarjev družbe, kjer sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Pristojnosti skupščine so določene v ZGD-1 in Statutu Terme Čatež, d.d., ki je javno objavljen na spletni strani družbe. Vsaka delnica daje po en glas. Delničarji uresničujejo svoje pravice z glasovanjem. Način predčasnega glasovanja na Skupščini je urejen v Statutu Terme Čatež, d.d.
Sklic skupščine delničarjev je urejen s statutom družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče uprava na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala družbe. Uprava skliče zasedanje skupščine delničarjev družbe vsaj 30 dni pred dnem zasedanja skupščine na spletni strani družbe in v časopisu Dnevnik. Sklic se objavi tudi na spletnih straneh Ljubljanske borze (SEOnet). Pravico do udeležbe na skupščini delničarjev družbe imajo vsi delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v delniški knjigi družbe konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci, in ki svojo udeležbo prijavijo družbi najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev. Delničarji imajo v skladu z ZGD-1 pravico do informacij, pravico, da so jim informacije zagotovljene, pravico predlagati dopolnitev dnevnega reda in vlagati predloge, na kar bodo ob samem sklicu skupščine posebej opozorjeni. Na skupščini družbe, ki je bila dne 5.7.2016 so bili delničarji seznanjeni s posamičnim in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2015, mnenjem revizorja k letnima poročiloma in poročilom nadzornega sveta k letnima poročiloma; nadalje, da bilančna izguba za leto 2015 znaša 6.888.422,00 EUR in da kot izkazana bilančna izguba ostane nepokrita ter s prejemki uprave in nadzornega sveta v letu 2015. Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Za revidiranje računovodskih izkazov za leto 2016 je bila imenovana revizijska hiša PKF revizija in svetovanje d.o.o. Ljubljana. Skupščina delničarjev je z dnem 5.7.2016 za člana nadzornega sveta imenovala g. Roka Gorjupa, kateremu mandat traja od 5.7.2016 do 29.1.2020 in ga. Goranko Volf za mandatno obdobje štirih let, ki začne teči 17.7.2016.
Družba Terme Čatež, d.d., ima dvotirni sistem upravljanja. Organi družbe so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava.
Uprava
Družbo Terme Čatež, d.d., vodi enočlanska uprava. Upravo imenuje in razrešuje nadzorni svet.
Nadzorni svet družbe Terme Čatež, d.d., je devetčlanski. Šest članov nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, izvoli skupščina delničarjev, tri člane, ki zastopajo interese delavcev, pa izvoli svet delavcev družbe. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za obdobje štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Delo nadzornega sveta poteka v skladu z veljavno zakonodajo, statutom in Poslovnikom o delu nadzornega sveta.
Člani nadzornega sveta Term Čatež, d.d.: mag. Robert Krajnik – predsednik nadzornega sveta; Samo Roš – član; Mitja Grum – član; Vladimir Smolec – član (do 05.07.2016); Vesna Uršič – članica (do 17.07.2016); Rok Gorjup – član (od 05.07.2016); Goranka Volf – članica (od 17.07.2016); Ada De Costa Petan – članica; Damjan Krulc – član (imenovan s strani sveta delavcev); Tomislav Kolarek – član (imenovan s strani sveta delavcev); Andreja Gošek – članica (imenovana s strani sveta delavcev).



BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2016
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 | ||
|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | 117.452.219 | 122.193.217 | ||
| A. Dolgoročna sredstva | 106.587.960 | 109.980.619 | ||
| I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne | ||||
| razmejitve | 393.219 | 584.926 | ||
| 1. Neopredmtena sredstva | 33.061 | 6.985 | ||
| 2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve | 360.158 | 577.941 | ||
| II. Opredmetena osnovna sredstva | 81.383.333 | 83.818.039 | ||
| III. Naložbene nepremičnine | 1.155.740 | 1.239.834 | ||
| IV. Dolgoročne finančne naložbe | 19.595.031 | 20.511.357 | ||
| 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | 19.595.031 | 20.511.357 | ||
| 2. Dolgoročna posojila | - | - | ||
| V. Dolgoročne poslovne terjatve | 310.894 | 310.894 | ||
| VI. Odložene terjatve za davek | 3.749.745 | 3.515.569 | ||
| B. Kratkoročna sredstva | 10.480.085 | 11.295.149 | ||
| I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | - | - | ||
| II. Zaloge | 483.499 | 530.234 | ||
| III. Kratkoročne finančne naložbe | 6.138.947 | 6.452.162 | ||
| 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | 5.922.345 | 5.931.386 | ||
| 2. Kratkoročna posojila | 216.602 | 520.777 | ||
| IV. Kratkoročne poslovne terjatve | 2.763.639 | 3.166.053 | ||
| V. Denarna sredstva | 1.094.000 | 1.146.700 | ||
| C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve | 384.174 | 917.449 | ||
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 117.452.219 | 122.193.217 | ||
| A. Kapital | 51.259.763 | 48.464.387 | ||
| I. Vpoklicani kapital | 12.444.216 | 12.444.216 | ||
| 1. Osnovni kapital | 12.444.216 | 12.444.216 | ||
| 2. Nevpoklicani kapital | - | - | ||
| II. Kapitalske rezerve | 29.842.696 | 29.842.696 | ||
| III. Rezerve iz dobička | 2.524.839 | 2.524.839 | ||
| IV. Revalorizacijske rezerve | 10.092.000 | 10.341.185 | ||
| V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | 169.712 | 199.874 | ||
| VI. Preneseni čisti poslovni izid | (3.813.700) | (6.888.422) | ||
| VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta | (0) | - | ||
| B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve | 2.515.358 | 6.014.001 | ||
| 1. Rezervacije | 2.515.358 | 6.014.001 | ||
| 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve | - | - | ||
| C. Dolgoročne obveznosti | 15.927.622 | 13.639.716 | ||
| I. Dolgoročne finančne obveznosti | 13.310.207 | 11.279.236 | ||
| II. Dolgoročne poslovne obveznosti | - | - | ||
| III. Odložene obveznosti za davek | 2.617.415 | 2.360.479 | ||
| Č. Kratkoročne obveznosti | 47.553.573 | 54.028.788 | ||
| I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev | - | - | ||
| II. Kratkoročne finančne obveznosti | 41.472.131 | 46.947.641 | ||
| III. Kratkoročne poslovne obveznosti | 6.081.442 | 7.081.147 | ||
| D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve | 195.903 | 46.325 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| 1. Čisti prihodki od prodaje | 29.111.521 | 28.603.148 |
| a) Prihodki doseženi na domačem trgu | 28.994.216 | 28.382.401 |
| a) Prihodki doseženi na tujem trgu | 117.306 | 220.747 |
| 2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje | - | - |
| 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve | - | - |
| 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) | 3.621.147 | 595.731 |
| 5. Stroški blaga, materiala in storitev | 13.528.058 | 13.069.318 |
| a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala | 5.812.701 | 6.374.591 |
| b) Stroški storitev 6. Stroški dela |
7.715.356 7.282.125 |
6.694.728 7.444.511 |
| a) Stroški plač | 4.699.401 | 4.850.395 |
| b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj) | 782.733 | 808.672 |
| c) Drugi stroški dela | 1.799.991 | 1.785.444 |
| 7. Odpisi vrednosti | 4.768.523 | 4.669.030 |
| a) Amortizacija | 4.158.599 | 4.462.832 |
| b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih | ||
| osnovnih sredstvih | 626 | 64.407 |
| c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih | 609.297 | 141.791 |
| 8. Drugi poslovni odhodki | 390.302 | 336.991 |
| 9. Finančni prihodki iz deležev | 75.466 | 75.340 |
| a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini | - | - |
| b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah | - | - |
| c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah | 75.466 | 75.340 |
| č) Finančni prihodki iz drugih naložb | - | - |
| 10. Finančni prihodki iz danih posojil | 8.011 | 749.298 |
| a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini | 8.011 | 749.298 |
| b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim | - | - |
| 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | 11.149 | 5.622 |
| a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini | - | - |
| b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | 11.149 | 5.622 |
| 12. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb | 1.220.500 | - |
| 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | 2.454.284 | 2.848.883 |
| a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini | 320.311 | 344.128 |
| b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank | 1.582.888 | 1.926.512 |
| c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic | - | - |
| č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | 551.085 | 578.243 |
| 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | 26.507 | 41.765 |
| a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini | - | - |
| b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti | 12.748 | 10.021 |
| c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | 13.759 | 31.744 |
| 15. Drugi prihodki | 257.040 | 350.731 |
| 16. Drugi odhodki | 46.111 | - |
| 17. Davek iz dobička | 391.178 | - |
| 18. Odloženi davki | 232.773 | -382.920 |
| 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 3.209.521 | 1.586.451 |
| Čisti dobiček / izguba na delnico | 6,55 | 3,24 |
| Popravljeni čisiti dobiček / izguba na delnico | 6,55 | 3,24 |
| EBIT | 6.763.661 | 3.679.028 |
| EBITDA | 10.922.260 | 8.141.860 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 3.209.521 | 1.586.451 |
| 20. Spremembe revalorizacijskih rezerv iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev | (249.185) | - |
| 21. Spremebe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | (16.791) | (2.501) |
| 22. Dobički in izgube, ki izhajao iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vplivov sprememb deviznih tečajev) | - | - |
| 23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa | (148.170) | (431.625) |
| 24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 2.795.376 | 1.152.324 |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| A. Denarni tokovi pri poslovanju | ||
| a) Postavke izkaza poslovnega izida | ||
| Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev |
32.670.201 | 29.155.798 |
| Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti |
(22.164.749) | (18.530.643) |
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | - | - |
| b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter | ||
| odloženih terjatev in obveznosti za dvek) poslovnih postavk bilance stanja | ||
| Začetne manj končne poslovne terjatve | 402.414 | 160.356 |
| Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve | 533.275 | (75.227) |
| Začetne manj končne odložene terjatve za davek | (234.176) | (6.390.151) |
| Začetna manj končna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo | - | - |
| Začetne manj končne zaloge | 46.735 | (20.184) |
| Končni manj začetni poslovni dolgovi | (999.705) | 830.240 |
| Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije | (3.349.065) | (237.670) |
| Končne manj začetne odložene obveznosti za davek | 256.936 | (512) |
| c) Pozitivni ali negativni denarni tok pri poslovanju | 7.161.866 | 4.892.007 |
| B. Denarni tokovi pri investiranju | ||
| a) Prejemki pri investiranju | ||
| Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na investiranje |
8.323 | 3.572 |
| Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev | - | - |
| Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev | - | - |
| Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin | - | 681.000 |
| Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb | - | 9.000.100 |
| Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb | - | - |
| b) Izdatki pri investiranju | ||
| Izdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev | (34.182) | |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev | (1.496.983) | (837.292) |
| Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin | - | |
| Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb | - | (96.000) |
| Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb | - | - |
| c) Pozitivni ali negativni denarni izdi pri investiranju | (1.522.842) | 8.751.379 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| C. Denarni tokovi pri financiranju | ||
| a) Prejemki pri financiranju | ||
| Prejemki od vplačanega kapitala | - | - |
| Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti | - | - |
| Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti | - | - |
| b) Izdatki pri financiranju | ||
| Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje | (2.361.228) | (2.637.574) |
| Izdatki za vračila kapitala | - | |
| Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti | (2.550.170) | (2.487.200) |
| Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti | (779.099) | (6.890.055) |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | (1.226) | (955.318) |
| c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju | (5.691.723) | (12.970.147) |
| Č. Končno stanje denarnih sredstev | 1.094.001 | 1.146.700 |
| Denarni izid v obdobju | (52.699) | 673.239 |
| Začetno stanje denarnih sredstev | 1.146.700 | 473.461 |
* Vsi izdatki so v izkazu denarnih tokov izkazani kot negativne postavke

| (v EUR) | I. Vpoklicani kapital |
1. Osnovni kaptial |
2. Nevpoklicani kapital |
II. Kapitalske rezerve |
III. Rezerve iz dobička |
1. Zakonske rezerve |
2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže |
3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (odbitna postavka) |
4. Statutarne rezerve |
5. Druge rezerve iz dobička |
IV. Revalorizacij ske rezerve |
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti |
VI. Preneseni čisti poslovni izid |
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta |
VIII. Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A.1. Stanje na dan 31. decembra 2015 | 12.444.216 12.444.216 | - 29.842.696 2.524.839 1.689.962 | 834.877 | - | - | - 10.341.185 | 199.874 | (6.888.422) | - 48.464.387 | ||||||
| a) Preračuni za nazaj (odprava napak) b) Prilagoditve za nazaj (spremembe računovodskih usmeritev) |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
| A.2. Začetno stanje na dan 1. januarja 2016 | 12.444.216 12.444.216 | - 29.842.696 2.524.839 1.689.962 | 834.877 | - | - | - 10.341.185 | 199.874 | (6.888.422) | - 48.464.387 | ||||||
| B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala č) Vnos dodatnih vplačil kapitala d) Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev e) Odtujitev oziroma umik lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev f) Vračilo kapitala g) Izplačilo dividend h) Izplačilo nagrad organom vodenja in nadzora i) Druge spremembe lastniškega kapitala |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - |
| B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja b) Sprememba revalorizacijskih rezerv iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- (249.185) |
- - |
- - |
- | 3.209.521 3.209.521 (249.185) |
| c) Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti č) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
(16.791) (13.371) |
- (134.799) |
- - |
(16.791) (148.170) |
| B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora c) Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine č) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala |
- - - - - |
- - - - - |
- - - - |
- - - - - |
- - - - - - |
- - - - - |
- - - - - |
- - - - |
- - - - - - |
- - - - |
(249.185) - - - - - |
(30.161) - - - - |
(134.799) - - - 3.209.521 |
- - - (3.209.521) |
3.209.521 2.795.376 - - - - |
| d) Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| e) Sprostitev rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže ter razporeditev na druge sestavine kapitala f) Druge spremembe v kapitalu |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
| C. Končno stanje na dan 31. december 2016 | - | - 12.444.216 12.444.216 |
- | - - 29.842.696 2.524.839 1.689.962 |
- | - | - 834.877 |
- - |
- - |
- | - - 10.092.000 |
- 169.712 |
3.209.521 (3.813.700) |
(3.209.521) | - - 51.259.763 |

| (v EUR) | Vpoklicani kapital |
Osnovni kaptial |
Nevpoklicani kapital |
Kapitalske rezerve |
Rezerve iz dobička |
Zakonske rezerve |
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže |
Lastne delnice in lastni poslovni deleži (odbitna postavka) |
Statutarne rezerve |
Druge rezerve iz dobička |
Presežek iz prevrednotenja |
Preneseni čisti poslovni izid |
Čisti poslovni izid poslovnega leta |
Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31. decembra 2014 | 12.444.216 12.444.216 | - 29.842.696 2.524.839 1.689.962 | 834.877 | - | - | - | - | 10.736.590 | 9.935.907 | 777.318 66.261.566 | |||||
| Preračuni za nazaj | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | (17.955.459) (17.955.459) | |||
| Prilagoditve za nazaj | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Stanje na dan 1. januarja 2015 | 12.444.216 12.444.216 | - 29.842.696 2.524.839 1.689.962 | 834.877 | - | - | - | - | 10.736.590 | 9.935.907 (17.178.141) 48.306.107 | ||||||
| Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki | |||||||||||||||
| Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Vnos dodatnih vplačil kapitala | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Odtujitev oziroma umih lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Vračilo kapitala | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Izplačilo dividend | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | (994.044) | - | (994.044) | ||
| Izplačilo nagrad upravi in nadzornemu svetu | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Druge spremembe lastniškega kapitala | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | (994.044) | - | (994.044) | |||
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | |||||||||||||||
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | 1.586.451 1.586.451 | |||
| Sprememba presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Sprememba presežka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | (2.501) | - | - | (2.501) | |
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | (193.030) | (238.595) | - | (431.625) | |
| - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | (195.531) | (238.595) | 1.586.451 1.152.324 | |||
| Premiki iz kapitala | |||||||||||||||
| Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala |
- | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine | |||||||||||||||
| sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | 1.586.451 | (1.586.451) | - | ||
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Sprostitev rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | ||
| Druge spremembe v kapitalu | - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | (17.178.141) | 17.178.141 | - | ||
| - | - | - - |
- | - | - | - | - | - | - | (15.591.690) | 15.591.690 | - | |||
| Stanje na dan 31. december 2015 | 12.444.216 12.444.216 | - 29.842.696 2.524.839 1.689.962 | 834.877 | - | - | - | - | 10.541.059 | (6.888.422) | - 48.464.387 |

Pojasnila k nekonsolidiranim računovodskim izkazom družbe Terme Čatež, d.d. v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja
Terme Čatež, d.d. (v nadaljevanju »družba«) je podjetje s sedežem v Republiki Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi. Računovodski izkazi Term Čatež, d.d. so sestavljeni za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2016. Družba sestavlja ločene računovodske izkaze, kot jih definira MRS 27 »konsolidirani in ločeni računovodski izkazi« in kot zahteva slovenska zakonodaja. Za Skupino Terme Čatež se sestavljajo konsolidirani izkazi, ki so dostopni na sedežu matične družbe.
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU. Uporabljene so računovodske in poročevalske zahteve MSRP in zahteve Zakona o gospodarskih družbah.
Pri izbiri računovodskih usmeritev in odločanju o njihovi uporabi ter pri pripravi teh računovodskih izkazov je Družba Terme Čatež, d.d, upoštevala naslednje tri zahteve:
Standardi in pojasnila, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, do datuma konsolidiranih/ločenih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih še ni potrdila Evropska unija. Družba Terme Čatež, d.d, bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Družba Terme Čatež, d.d, predčasno ni sprejela nobenega standarda.
Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil končno različico standarda MSRP 9, Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Prenovljeni standard MSRP 9 velja za poslovna obdobja z začetkom 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Spremembe standarda morajo podjetja uporabiti za nazaj, pri čemer pa predstavitev primerjanih podatkov ni obvezna. Zgodnja uporaba predhodnih različic standarda MSRP 9, ki so bile objavljene v letih 2009, 2010 in 2013, je dovoljena pod pogojem, da je podjetje izvedlo prehod na MSRP kadarkoli v obdobju pred 1. februarjem 2015.
Družba Terme Čatež, d.d, ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene računovodske izkaze.
Odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15, ki uvaja nov petstopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih podjetje doseže na podlagi pogodb s strankami. V skladu z določili MSRP 15 podjetje pripozna prihodke v višini, ki odraža znesek kupnine, za katero podjetje meni, da mu pripada iz naslova prenosa blaga in posredovanja storitev kupcu. Računovodska načela iz MSRP 15 tako nudijo bolj strukturiran pristop pri merjenju in pripoznanju prihodkov. Nov standard velja za vsa podjetja in nadomešča obstoječe zahteve Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v zvezi s pripoznavanjem prihodkov. Popolna uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.

januarja 2018 ali pozneje, prilagojeno obliko standarda pa morajo podjetja uporabiti za nazaj. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena.
Družba Terme Čatež, d.d, ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.
Dopolnitve obravnavajo navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28, pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje kot je opredeljeno v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora podjetje pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Podjetje, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.
Družba Terme Čatež, d.d, ne pričakuje, da bo navedena dopolnitev pomembno vplivala na njene računovodske izkaze.
MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev, ki izhajajo iz reguliranih storitev v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, morajo regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno v izkazu finančnega položaja, v ločenih postavkah v izkazu uspeha in izkazu drugega vseobsegajočega dobička pa razkriti vse spremembe na teh kontih. Standard od podjetij zahteva razkritje značilnosti reguliranja in s tem povezanih tveganj ter njegov vpliv na računovodske izkaze podjetij. Standard MSRP 14 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Standarda še ni potrdila Evropska unija.
Družba Terme Čatež, d.d, ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene računovodske izkaze.
Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu v okviru bilance stanja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. Standard najemnikom omogoča
dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost za plačilo najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe). Najemniki morajo ločeno pripoznati odhodke za obresti, vezane na obveznosti iz najema, in stroške amortizacije pri sredstvu iz pravice do uporabe. Prav tako morajo ob pojavu nekaterih dogodkov (npr. sprememba dobe trajanja najema, sprememba višine prihodnjih najemnin zaradi spremenjenega indeksa ali stopnje, na podlagi katere se določa najemnina) ponovno izmeriti obveznost iz najema. Vrednost ponovne izmere obveznosti iz najema najemniki na splošno pripoznajo kot prilagoditev sredstva iz pravice do uporabe.
Obračunavanje pri najemodajalcu se ne razlikuje bistveno od trenutno veljavnega obračunavanja po MRS 17. Standard MSRP 16 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Najemnik se lahko odloči, da bo standard uporabljal za nazaj bodisi v celoti bodisi deloma. Prehodne določbe standarda

dovoljujejo nekatere olajšave. Zgodnja uporaba je dovoljena, vendar le, če podjetje že uporablja MSRP 15. Standarda še ni potrdila Evropska unija.
Družba Terme Čatež, d.d, ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene računovodske izkaze.
Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine "Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition". Dopolnitve:
Dopolnitve standarda začnejo veljati 1. januarja 2018, ki je datum začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, ne pa spreminjajo zahtev MSRP 15. Družba Terme Čatež, d.d, mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora podjetje razkriti.
Družba Terme Čatež, d.d, ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene računovodske izkaze.
Podjetja morajo v skladu z dopolnitvami razkriti spremenjeno višino obveznosti, ki je posledica financiranja, vključno s spremembami, ki izhajajo iz denarnih tokov, in nedenarnimi spremembami, kot so pozitivne ali negativne tečajne razlike. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Podjetjem ob začetni uporabi spremenjenega standarda ni treba priskrbeti primerjalnih informacij za predhodna obdobja. Zgodnja uporaba je dovoljena.
Družba Terme Čatež, d.d, pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
OMRS je objavil dopolnitve MRS 12, Davek iz dobička, da bi pojasnil obračunavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub pri dolžniških instrumentih, izmerjenih po pošteni vrednosti. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje proučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v breme katerega lahko uporabi odbitke ob razveljavitvi te odbitne začasne razlike. Poleg tega pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnji obdavčljivi dobiček, in okoliščine, v katerih lahko obdavčljivi dobiček pomeni povrnitev nekaterih sredstev v višini, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost. Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Ob začetni uporabi spremenjenega standarda se lahko sprememba začetnega kapitala najbližjega primerjalnega obdobja pripozna v začetnem zadržanem čistem dobičku (ali v drugi ustrezni sestavini kapitala), ne da bi se sprememba porazdelila med začetni zadržani čisti dobiček in druge sestavine kapitala. Podjetja, ki uporabijo to olajšavo, morajo to razkriti.

Družba Terme Čatež, d.d, pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig v lasti podjetja, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali drugo upravičeno podjetje, po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ob začetnem pripoznanju možno izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo podjetje ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.
Družba Terme Čatež, d.d, pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnitve pojasnjujejo zahteve za prenos na naložbene nepremičnine in z njih. Uporabljajo se za spremembe namembnosti, do katerih pride na začetku letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi dopolnitve, ali po začetku tega obdobja. Dovoljena je tudi uporaba za nazaj, če je to mogoče, brez uporabe spoznanj za nazaj. Dopolnitve veljajo za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.
Družba Terme Čatež, d.d, pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
Z dopolnitvami so bile črtane kratkoročne izjeme v členih E3–E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.
Družba Terme Čatež, d.d, ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
Dopolnitve se nanašajo na tri glavna področja:
Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Ob sprejetju morajo podjetja spremembe uporabiti, ne da bi prilagodila informacije za predhodna obdobja, vendar je uporaba za nazaj dovoljena, če se podjetje odloči, da bo uporabilo vse tri dopolnitve, in če so izpolnjena druga merila. Zgodnja uporaba je dovoljena.
Družba Terme Čatež, d.d, ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
Dopolnitve naslavljajo vprašanja, ki so povezana z uvajanjem novega standarda za finančne instrumente (MSRP 9) pred uvajanjem novega standarda za zavarovalne pogodbe, ki ga Odbor pripravlja namesto MSRP

Družba Terme Čatež, d.d, ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
Dopolnitve pojasnjujejo področje uporabe standarda, saj določajo, da se zahteve po razkritju iz standarda uporabljajo za deleže podjetja, navedene v členu 5, ki so v skladu z MSRP 5, Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, razvrščeni med sredstva za prodajo, med sredstva za razdelitev lastnikom ali ustavljeno poslovanje, vendar pa se dopolnitve ne uporabljajo za zahteve po razkritju iz členov B10–B16. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje.
Družba Terme Čatež, d.d, pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
Pojasnilo obravnava vprašanje menjalnega tečaja, uporabljenega pri transakcijah, ki vključujejo vnaprejšnje plačilo, dano ali prejeto v tuji valuti. Zajema transakcije v tuji valuti, pri katerih podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki nastane z dajanjem ali prejetjem vnaprejšnjega plačila, preden podjetje pripozna ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek. Pojasnilo se ne uporablja, kadar podjetje ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti ali po pošteni vrednosti prejetega ali danega plačila na datum, ki ni enak datumu začetnega pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti. Pojasnila ravno tako ni treba uporabljati za davek iz dobička, zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne pogodbe. OPMSRP 22 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Pojasnilo se lahko uporabi bodisi za prihodnja obdobja, in sicer za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki jih obravnava to pojasnilo in so prvič pripoznani, bodisi na začetku obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi pojasnilo, ali pozneje, bodisi na začetku predhodnega obdobja poročanja, pri čemer je treba predstaviti primerjalne informacije.
Družba Terme Čatež, d.d, pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
Računovodski izkazi družbe so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri zemljiščih in za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstvih, kjer se upošteva poštena vrednost.
Računovodski izkazi družbe so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti družbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na celo enoto.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisane v naslednjih pojasnilih:
Spodaj opredeljene računovodske politike je družba dosledno uporabila za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih. Družba v letu 2016 ni spreminjala računovodskih ocen, z izjemo dopolnitve na segmentu državnih podpor.
Družba v poslovnem letu ni odkrila ali popravljala napake v računovodskih izkazih, ki bi pomembno vplivali na tekoče in preteklo obdobje.
V tuji valuti izraženi posli se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družbe po referenčnem tečaju ECB na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti na dan bilance stanja se preračunajo v funkcijsko valuto po referenčnem tečaju ECB, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti preračunano po srednjem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti se pretvorijo v funkcijsko valuto po referenčnem tečaju ECB na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov razvrščenih kot na razpolago za prodajo.
Sredstva in obveznosti podjetij v tujini, vključno z dobrim imenom in popravkom poštene vrednosti ob pridobitvi, se preračunajo v EUR po referenčnem tečaju ECB, ki velja na dan bilance stanja.
Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih družb, ki so vključene v konsolidirane računovodske izkaze, se vrednotijo po nabavni vrednosti. Udeležba v dobičku odvisne družbe je pripoznana v poslovnem izidu obvladujoče družbe, ko le-ta pridobi pravico do izplačila udeležbe. V primeru, da je zaradi izgube odvisne družbe potrebna oslabitev naložbe, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih bodočih denarnih tokov.
Neizpeljani finančni instrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila, ter poslovne in druge obveznosti.
Neizpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno nanašajo na posel. Po začetnem pripoznanju, se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju.
2) Denarna sredstva

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni, na transakcijskih računih ter vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v družbi, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.
Naložbe družbe v kapitalske vrednostnice so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji so lastniški vrednostni papirji družb, ki kotirajo na borzi, kot tudi družb, ki ne kotirajo.
Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti, spremembe poštene vrednosti pa so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid.
Naložbe v delnice in deleže družb so izkazane po pošteni vrednosti. Sprememba poštene vrednosti se neposredno pripozna v kapitalu. Ko se pripoznanje teh naložb odpravi, je potrebno prej v kapitalu pripoznani nabrani dobiček ali izgubo pripoznati v poslovnem izidu obdobja.
Poštena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu tečaju teh delnic na dan bilance stanja. Poštena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na podlagi zadnjih znanih transakcij.
Ostali neizpeljani in izvedeni finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.
Navadne imenske delnice so sestavni del osnovnega kapitala. Dodatni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji navadnih delnic, so izkazani kot znižanje kapitala, pri čemer se ne upoštevajo učinki na kapital.
Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot delnice družbe Terme Čatež, d.d. v lasti odvisnih družb in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi naknadni ponovni izdaji se prejeti znesek izkaže kot povečanje osnovnega kapitala in tako dobljeni presežek ali manko pri transakciji se prenese na zadržani dobiček oziroma na kapitalske rezerve.
Dividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo ob nastanku poslovnega dogodka.
Nepremičnine, naprave in oprema družbe (razen zemljišč) so izkazane po svoji nabavni vrednosti zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Tako jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je bilo mogoče pripisati neposredno usposobitvi in (po potrebi) začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. Nabavna vrednost nepremičnine, naprave ali opreme je povečana s stroški, ki povečujejo bodoče koristi sredstva. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti sredstva, se izkazujejo kot zmanjšanje popravka vrednosti omenjenega sredstva.

Zemljišča družba vodi po pošteni vrednosti in jih na podlagi neodvisnega pooblaščenega cenilca prevrednotuje na pošteno vrednost. Cenilec pri ocenjevanju izhaja iz tržne vrednosti, ta pa je podana kot ocenjeni znesek, po kateri naj bi voljni kupec in voljni prodajalec zamenjala premoženje na datum ocenjevanja vrednosti v premišljenem poslu, po ustreznem trženju premoženja, v katerem sta stranki ravnali obveščeno, previdno in brez prisile. Cenilec upošteva pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje (čista prodajna cena), ki jo predstavlja znesek, ki ga je možno pridobiti s prodajo sredstva v premišljenem poslu med dobro obveščenima in voljnima strankama, zmanjšan za stroške odtujitve. Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje postane nadomestljiva vrednost v primeru, da je večja od vrednosti v uporabi, pri modelu nabavne vrednosti pri izkazovanju sredstev v bilanci stanja. Pri ocenjevanju vrednosti zemljišč cenilec izhaja predvsem iz temeljne metode vrednotenja, to je metode direktne primerjave prodajnih cen podobnih zemljišč, ki so po svoji lokaciji in možnosti izgradnje najbolj podobna obravnavanim nepremičninam. Za vsako posamezno lokacijo cenilec izbere najbolj primerljive transakcije in na njih opravi odstotne prilagoditve glede makro in mikrolokacije, velikosti zemljišča, konfiguracije terena ter dostopa. Prav tako se upošteva časovni odmik od realizirane prodaje nepremičnin.
Povečanje poštene vrednosti zemljišč se pripozna v kapitalu kot revalorizacijska rezerva, razen če je bilo predhodno zmanjšanje poštene vrednosti pripoznano v poslovnem izidu. Zmanjšanje poštene vrednosti zemljišč se pripozna v poslovnem izidu ob predhodni odpravi v kapitalu oblikovanih revalorizacijskih rezerv. Med nepremičninami družba izkazuje zemljišča, zgradbe ter opremo. Ločeno se izkazujejo sredstva v pridobivanju in uporabi.
Dobiček oziroma izguba ob odsvojitvi nepremičnine, naprave ali opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva z njegovo knjigovodsko vrednostjo in izkaže v izkazu poslovnega izida med »drugimi poslovnimi prihodki« oziroma »drugimi poslovnimi odhodki« (če je izguba).
Nepremičnine, ki so zgrajene ali razvite za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, so obravnavane kot nepremičnine in izkazane po njihovi nabavni vrednosti do datuma dokončanja gradnje ali razvijanja, ko postane nepremičnina naložbena nepremičnina. Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se pripozna v poslovnem izidu.
Če se lastniško uporabljena nepremičnina spremeni v naložbeno nepremičnino, se ta nepremičnina izmeri po njeni pošteni vrednosti in prerazporedi k naložbenim nepremičninam. Dobiček, ki se pojavi pri ponovnem merjenju, se pripozna neposredno v kapitalu. Morebitna izguba pa se pripozna neposredno v poslovnem izidu.
Stroški zamenjave nekega dela nepremičnine, naprave ali opreme se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v družbo ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj oziroma v obdobju ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti, razen če je precej gotovo, da bo družba do konca trajanja najema postala lastnica najetega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo.
Kot začetek obračunavanja amortizacije nepremičnine, naprave in opreme se upošteva dan, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.

Uporabljene letne amortizacijske stopnje so naslednje:
| | gradbeni objekti in deli gradbenih objektov | 1 - 6% |
|---|---|---|
| | pohištvo in oprema | 5 - 33% |
| | nasadi | 5% |
| | drobni inventar | 50% |
| | vlaganja v tuja OS | 3 – 5% |
Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja.
Družba stroške financiranja pridobitve nepremičnin, naprav in opreme do njihove usposobitve za uporabo usredstvuje, kasneje pa jih prikazuje med odhodki za obresti.
Neopredmetena sredstva družba vodi po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in morebitno izgubo zaradi oslabitve sredstva. Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi izkazuje programske pravice.
Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški, vključno z znotraj družbe ustvarjenim dobrim imenom in blagovnimi znamkami, so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Uporabljene letne amortizacijske stopnje so naslednje:
| | programske licence | 30% - 33% |
|---|---|---|
| | programska oprema | 25% - 50% |
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, posedovane z namenom, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje, ne pa za prodajo v rednem poslovanju, uporabo v proizvodnji ali pri dobavi blaga ali storitev za pisarniške namene.
Naložbene nepremičnine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Obračunana amortizacija je izkazana med stroški amortizacije, slabitve ali izgube pri prodaji pa kot prevrednotovalni poslovni odhodki. Ocenjena doba koristnosti naložbenih nepremičnin se giblje od 20 do 55 let.
Družba je opravila vrednotenje naložbenih nepremičnin s strani pooblaščenega cenilca ob prehodu na MSRP, vendar ni bilo bistvenega odstopanja glede na njihovo nabavno vrednost.
Če se uporaba naložbene nepremičnine spremeni v tej meri, da zahteva prerazvrstitev med nepremičnino, se njena poštena vrednost spremeni v strošek za kasnejše obračunavanje.
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremičnine. Stopnja amortizacije naložbenih nepremičnin in delov naložbenih nepremičnin znaša od 1,8% do 5%. Zemljišča se ne amortizirajo. Dobe koristnosti naložbenih nepremičnin so enake kot za istovrstne nepremičnine.

Najem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za takšna sredstva.
Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi in z izjemo naložbenih nepremičnin se najeta sredstva ne pripoznajo v bilanci stanja družbe oziroma skupine. Naložbena nepremičnina, ki je v poslovnem najemu, je izkazana v bilanci stanja družbe in sicer po nabavni vrednosti.
Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Stroški zalog vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Stroški zalog lahko vključujejo tudi prenose iz kapitala morebitnih dobičkov oziroma izgub iz naslova varovanja denarnega toka pred tveganjem ob nakupih zalog z uporabo tujih valut. Družba za zmanjševanje količin materiala, proizvodov in polproizvodov, trgovskega blaga v zalogi uporablja metodo zaporednih cen – FIFO.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.
Prevrednotenje zalog je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Vrednost zalog ni v celoti nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se njihove prodajne cene znižajo. Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če se povečajo ocenjeni stroški dokončanja ali ocenjeni stroški v zvezi s prodajo. Če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo čisto iztržljivo vrednost, jo je treba znižati do čiste iztržljive vrednosti. Vrednost zalog je treba znižati pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk zalog posebej.
Družba izvaja politiko oblikovanja popravkov zalog na podlagi rezultatov rednih in izrednih popisov zalog.
Družba uporablja politiko oblikovanja popravkov vrednosti terjatev po posameznem kupcu.
Družba na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kako objektivno znamenje oslabitve sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.
Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.
Vse izgube zaradi oslabitve družba izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, ki je bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese

na poslovni izid.
Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Odpravo finančnih sredstev, namenjenih za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, družba izkazuje neposredno v kapitalu.
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev družbe razen naložbenih nepremičnin, zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke iz trajne uporabe, veliki meri neodvisnih od tistih iz drugih sredstev ali skupin sredstev (»denar ustvarjajoče enote«).
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v poslovnem izidu.
Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih – rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Čista obveznost družbe, ki nastane v zvezi z dolgoročnimi zaslužki zaposlenih, je seštevek prihodnjih zaslužkov, ki so jih zaposleni pridobili v zameno za njihovo delo, ki ga opravijo v tekočem in prejšnjih obdobjih. Tako dobljeni znesek zaslužkov se diskontira, s čimer se določi njegova sedanja vrednost in nato zmanjša za pošteno vrednost vseh povezanih sredstev. Diskontna stopnja je na datum poročanja evidentirani donos obveznic bonitetnega razreda AA, katerih zapadlost je približno enaka zapadlosti obveznosti družbe. Izračun se izdela z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Morebitni aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja na podlagi projekcije obveznosti. Izračun s strani pooblaščenega aktuarja je bil narejen na dan 31.12.2015 za vsakega zaposlenega tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 1,75 % letno in predstavlja realno obrestno mero (donos dolgoročnih državnih obveznic). Izračun je z uporabo metode projecirane enote pripravil pooblaščeni aktuar.

Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba ne more vplivati. Poslovodstvo družbe redno preverja ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Časovne razmejitve so lahko aktivne (usredstvene) ali pasivne (udolgovljene). Prve je mogoče obravnavati kot terjatve v širšem pomenu, saj se razlikujejo tako od denarnih sredstev kakor od stvari, druge pa kot dolgove v širšem pomenu, saj se v vsakem primeru razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov. Vključujejo odložene prihodke in stroške oziroma odhodke, vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in prehodno nezaračunane prihodke kot posebne vrste terjatev oziroma dolgov.
Aktivne časovne razmejitve in pasivne časovne razmejitve se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo, če se sme predpostavljati, da bodo v času, za katerega so oblikovane, zares nastali takšni prihodki in stroški oziroma odhodki.
Realnost postavk aktivnih časovnih razmejitev mora biti na dan bilance stanja utemeljena, po-stavke pasivnih časovnih razmejitev pa ne smejo skrivati rezerv. Njihovo spravljanje v realne okvire popravi dotedanje stroške oziroma odhodke in prihodke, v zvezi s katerimi so se prvotno pojavile.
Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke.
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanja dolgov se torej pripoznavajo hkrati. Prihodki od prodaje se izkazujejo, če so izpolnjeni tile pogoji:
Stroške, ki so nastali ali bodo nastali v zvezi s poslom, je mogoče zanesljivo izmeriti. Za izkazovanje prihodkov od opravljenih storitev mora biti izpolnjen dodatni pogoj, in sicer, da je stopnjo dokončanosti posla na dan bilance stanja mogoče zanesljivo izmeriti
Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste.
Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kupčevo skladišče.

Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.
Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Podeljene vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin.
Državne podpore se v začetku pripoznajo v računovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo skupina podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi.
Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih le-te nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva oziroma dokler obstajajo še možne pogodbene obveznosti prejemnika (v primeru neizpolnjevanja pogojev) za morebitno vračilo prejetih sredstev. Po izteku tega roka se lahko preostala sredstva v celoti pripoznajo med drugimi prihodki iz poslovanja.
Plačila iz naslova finančnega najema se pripoznavajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Prejete vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih odhodkov od najemnin.
Najmanjša vsota najemnin se razporedi med finančne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančni odhodki se razporedijo na obdobja med trajanjem najema, da se dobi stalna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako obdobje. Družba pogojna plačila iz naslova finančnega najema izkazuje v višini, ki jo določi tako, da ob prejemu potrditve o spremembi najemnine ponovno oceni vrednosti najmanjše vsote najemnin v preostalem obdobju.
Pogojna plačila iz naslova finančnega najema se izkažejo, ko pogojna obveznost ne obstaja več in ko je višina spremembe vrednosti finančnega najema znana, in sicer v višini, ki jo določi s ponovno oceno vrednosti najmanjše vsote najemnin v preostalem obdobju trajanja najema.
Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov.
Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervami zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in zaradi padca njihove poštene vrednosti, če se merijo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Prevrednotovalni finančni odhodki se pripoznavajo tudi pri prodaji ali drugačni odtujitvi ali odpravi pripoznavanja finančnih

naložb ali prodaje terjatev kot negativna razlika med prodajno ter knjigovodsko vrednostjo, popravljeno za morebitno rezervo, nastalo iz vrednotenja po pošteni vrednosti.
Poslovni odhodki so v načelu enaki obračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje, ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V trgovinskih organizacijah, kjer se stroški ne zadržujejo v zalogah, je treba pri ugotavljanju poslovnih odhodkov všteti še nabavno vrednost prodanega trgovskega blaga.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihovega prevrednotenja na nižjo vrednost, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z revalorizacijskimi rezervami iz njihovega predhodnega prevrednotenja na višjo vrednost. Med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki se izkazuje tudi razlika med prodajno ter knjigovodsko vrednostjo pri prodaji ali drugačni odtujitvi ali odpravi pri-poznavanja opredmetenih osnovnih sredstev, nekratkoročnih sredstev za prodajo, neopredmetenih sredstev ter naložbenih nepremičnin.
Davek iz dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek iz dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.
Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja in zneski za potrebe davčnega poročanja. Naslednje začasne razlike niso upoštevane: začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslu, kjer ne gre za poslovne združitve in ki ne vpliva niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti. Nadalje se odloženi davek ne izkaže v primeru obdavčljivih začasnih razlik ob začetnem pripoznanju dobrega imena. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.
Družba pobota odložene terjatve in obveznosti za davek, če ima zakonsko izvršljivo pravico pobotati pripoznane odmerjene terjatve in obveznosti za davek in če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti v zvezi z isto obdavčljivo enoto; ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo bodisi poravnati odmerjene obveznosti za davek in terjatve za davek z razliko bodisi hkrati povrniti terjatve in poravnati obveznosti.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Delniški kapital družbe je razdeljen na navadne delnice, zato družba prikazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu.

Popravljeni čisti dobiček na delnico je enak osnovnemu čistemu dobičku na delnico, ker družba nima prednostnih delnic in zamenljivih obveznic.
Segment je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Družba Terme Čatež ustvarja prihodke v celoti v Republiki Sloveniji, zato podrobnejšega poročila po območnih odsekih ne vodi. Družba v glavnini opravlja hotelsko gostinsko dejavnost, katere tveganja in donosi med posameznimi področji poslovanja se bistveno ne razlikujejo, zato družba po ločenih področnih odsekih ne poroča. Področne odseke razkrivamo v konsolidiranem letnem poročilu na nivoju Skupine Term Čatež.
Finančne in poslovne obveznosti se v začetku izkažejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o nastanku dolga. Kasneje se lahko povečajo s pripisanimi donosi, drugimi nadomestili, če za to obstaja sporazum z upnikom.
Obveznosti, ki se obrestujejo in pri katerih se dejanska oziroma dogovorjena obrestna mera ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, se v bilanci stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za odplačila. Dogovorjena obrestna mera se ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, če razlika ni večja od 1% vrednosti kredita.
Dolgovi pomembnih vrednosti, ki se ne obrestujejo, se v bilanci stanja izkazujejo po diskontirani vrednosti, pri čemer se upošteva povprečna obrestna mera, ki jo v primerljivih poslih dosega družba. Kot dolgove pomembnih vrednosti družba opredeli tiste, katerih vrednost presega s sklepom uprave določen odstotek vrednosti vseh dolgov.
Obveznosti izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.
Glede na računovodske usmeritve družbe in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti družbe.
Zunanji, neodvisni cenilec, ki ima priznano in ustrezno poklicno usposobljenost ter nedavne izkušnje pri razmeščanju in razvrščanju naložbenih nepremičnin, kakršne so predmet vrednotenja, najmanj na 10 let ali po presoji Uprave po upravičenosti oziroma potrebi za cenitev, ovrednoti portfelj naložb v družbi. Poštena vrednost temelji na tržni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction).
Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naložbene nepremičnine oceni s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.
Kjer je primerno, je pri vrednotenju potrebno upoštevati tudi tip najemnikov, ki so trenutno nastanjeni v naložbeni nepremičnini oziroma so nosilci obveznosti po najemni pogodbi ali pa bi v primeru oddaje v najem

te nepremičnine najverjetneje postali njeni najemniki, in splošno sliko njihove kreditne sposobnosti, nadalje razporeditev obveznosti za vzdrževanje in zavarovanje nepremičnine med družbo in najemnikom ter preostalo življenjsko dobo naložbene nepremičnine. Ko se ob pregledu ali obnovi najemne pogodbe pričakuje, da bo prišlo do naknadnih povečanj najemnine zaradi vrnitve v prvotno stanje, šteje, da so bila vsa obvestila in po potrebi tudi povratna obvestila posredovana v veljavni obliki in pravočasno.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa glede na ponujeno nakupno ceno na datum poročanja. Poštena vrednost finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo se določa samo za potrebe poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja. Kratkoročne poslovne terjatve družbe niso diskontirane zaradi kratkoročnosti, so pa upoštevane slabitve (popravki vrednosti) na pošteno vrednost.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirane po tržni obrestni meri na datum poročanja. Skladno s preteklimi podatki in izračuni smo prišli do zaključka, da stroški vodenja in najema finančnih obveznosti zanemarljivo vplivajo na veljavno obrestno mero, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera enaka pogodbeni obrestni meri.
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu | 27.224.281 | 25.612.648 |
| Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih | 117.306 | 220.747 |
| Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu | 1.338.635 | 2.293.832 |
| Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih | - | - |
| Prihodki od najemnin | 431.299 | 475.922 |
| Skupaj | 29.111.521 | 28.603.148 |
| 2016 | 2015 |
|---|---|
| 490.397 | |
| - | - |
| 49.910 | 56.631 |
| 53.211 | 43.739 |
| 20.405 | 4.964 |
| - | - |
| - | - |
| 3.621.147 | 595.731 |
| 3.497.620 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Stroški blaga, materiala in storitev | ||
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | 1.017.287 | 1.625.132 |
| Stroški porabljenega materiala | 4.795.414 | 4.749.458 |
| Stroški storitev | 7.715.356 | 6.694.728 |
| Stroški dela | ||
| Stroški plač | 4.699.401 | 4.850.395 |
| Stroški socialnih zavarovanj | 782.733 | 808.672 |
| - od tega pokojninskih zavarovanj | - | - |
| Stroški dodatnih pokojninskih zavarovanj | 112.696 | 122.430 |
| Drugi stroški dela | 1.687.295 | 1.663.014 |
| Odpisi vrednosti | ||
| Amortizacija | 4.158.599 | 4.462.832 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih | ||
| osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah | 626 | 64.407 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, | ||
| razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami | 609.297 | 141.791 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela | - | - |
| Drugi poslovni odhodki | ||
| Oblikovanje dolgoročnih rezervacij | - | - |
| Drugi stroški | 390.302 | 336.991 |
| Skupaj | 25.969.007 | 25.519.851 |
Stroški po funkcionalnih skupinah
| Stroški | ||||
|---|---|---|---|---|
| Proizvajalni | Stroški | splošnih | ||
| (v EUR) | stroški | prodajanja | dejavnosti | Skupaj |
| Stroški blaga, materiala in storitev | ||||
| Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala | 1.017.287 | 1.017.287 | ||
| Stroški porabljenega materiala | 4.664.667 | 15.125 | 115.623 | 4.795.414 |
| Stroški storitev | 5.936.172 | 643.062 | 1.136.123 | 7.715.356 |
| Stroški dela | 5.657.567 | 384.693 | 1.239.865 | 7.282.125 |
| Odpisi vrednosti | ||||
| Amortizacija | 4.034.202 | 14.949 | 109.448 | 4.158.599 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih | ||||
| osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami | 626 | - | - | 626 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, | ||||
| razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami | 567.939 | - | 41.358 | 609.297 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela | - | - | - | - |
| Drugi poslovni odhodki | 101.677 | 909 | 287.716 | 390.302 |
| Skupaj v letu 2016 | 20.962.850 | 2.076.025 | 2.930.133 25.969.007 | |
| Skupaj v letu 2015 | 20.178.545 | 2.709.527 | 2.631.778 25.519.850 | |
| Od tega nabavna vrednost prodanega blaga v letu 2015 | 1.625.132 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Finančni prihodki iz deležev | ||
| Finančni prihodki iz deležev v organizacijah v skupini | - | - |
| Finančni prihodki iz deležev v pridruženih organizacijah | - | - |
| Finančni prihodki iz deležev v drugih organizacijah | 75.466 | 75.340 |
| Finančni prihodki iz drugih naložb | - | - |
| Finančni prihodki iz danih posojil | ||
| Finančni prihodki iz posojil, danih organizacijam v skupini | 8.011 | 749.298 |
| Finančni prihodki iz posojil, danih drugim | - | - |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | ||
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do organizacij v skupini | - | - |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | 11.149 | 5.622 |
| Skupaj | 94.627 | 830.260 |
| 9. Finančni odhodki | ||
| Finančni odhodki | ||
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
| Finančni odhodki iz finančnih naložb | ||
| Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti | ||
| prek poslovnega izida | - | - |
| Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo | ||
| - do organizacij v skupini | - | - |
| - do pridruženih organizacij | - | - |
| - do drugih organizacij | - | |
| Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti | ||
| - do organizacij v skupini | - | - |
| - do pridruženih organizacij | - | - |
| - do drugih organizacij | 304.174 | - |
| Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po nabavni vrednosti | ||
| - do organizacij v skupini | 916.326 | - |
| - do pridruženih organizacij | - | - |
| - do drugih organizacij | - | |
| Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb | ||
| - do organizacij v skupini | - | - |
| - do pridruženih organizacij | - | - |
| - do drugih organizacij | - | - |
| - iz naložbenih nepremičnin merejenih po pošteni vrednosti | - | - |
| Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | ||
| Finančni odhodki iz posojil, prejetih od organizaciji v skupini | 320.311 | 344.128 |
| Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank | 1.582.888 | 1.926.512 |
| Finančni odhodki iz izdanih obveznic | - | - |
| Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | 551.085 | 578.243 |
| Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | ||
| Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do organizacij v skupini | - | - |
| Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev | 12.748 | 10.021 |
| Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | 13.759 | 31.744 |

DRUGI PRIHODKI
| (v EUR) | 2016 | 2015 | ||
|---|---|---|---|---|
| Donacije | - | - | ||
| Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki | - | - | ||
| Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki | 49.400 | 95.395 | ||
| Kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki | - | - | ||
| Pozitivne evrske izravnave | - | - | ||
| Ostali prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki | 207.640 | 255.336 | ||
| Skupaj | 257.040 | 350.731 | ||
| DRUGI ODHODKI | ||||
| (v EUR) | 2016 | 2015 | ||
| Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki | - | - | ||
| Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki | - | - | ||
| Donacije | - | - | ||
| Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki |
- | - | ||
| Negativne evrske izravnave | - | - | ||
| Ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki | 46.111 | - | ||
| Skupaj | 46.111 | - |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 3.367.926 | 1.969.371 |
| Davek po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb | 391.178 | - |
| Odloženi davki | (232.773) | 382.920 |
| Efektivna stopnja obdavčitve po davčnem obračunu | 12% | - |
| Efektivna stopnja obdavčitve po odhodkih za davek | 5 % |
19% |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
| Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih | 33.084.335 | 30.379.870 |
| Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih | (29.716.409) | (28.410.499) |
| Računovodski dobiček ali izguba | 3.367.926 | 1.969.371 |
| Zmanjšanje davčne osnove in olajšave | (3.370.220) | (18.593.924) |
| Povečanje davčne osnove | 2.303.340 | 678.127 |
| Davčna osnova | 2.301.046 | (15.946.426) |
| Davek od dohodka pravnih oseb 17% (2015: 17%) | 391.178 | - |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
| Davčne olajšave: | ||
| - iz naslova vlaganj v raziskave in razvoj | - | - |
| - iz naslova vlaganj v neopredmetena sredstva in opremo | 89.300 | - |
| - iz naslova zaposlovanja invalidnih oseb | 169.027 | - |
| - iz naslova zaposlovanja težje zaposljivih oseb | - | - |
| - iz naslova prostovoljnega dod. pokojninskega zavarovanja | 113.580 | - |
| - drugo | 1.090 | - |
| Skupaj | 372.997 | - |
Družba je iz naslova zvišanja davčne stopnje iz 17 % na 19% v letu 2016 pripoznala prihodke iz odloženih davkov v višini 413.596 EUR in znižala revalorizacijske rezerve v višini 249.185 EUIR in rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 9.468 EUR.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
| Proizvajaln | Druge | Vlaganja v tuja | Osnovna | Predujmi za | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | Zemljišča | Zgradbe | e naprave in stroji |
naprave in oprema |
osnovna sredstva |
Osnovna čreda |
Večletni nasadi | sredstva v pridobivanju |
osnovna sredstva |
Skupaj |
| Nabavna vrednost | ||||||||||
| 31. decembra 2015 | 28.926.588 | 108.429.204 | - 19.972.680 | 32.742 | 62.583 | 1.295.601 | - | 158.719.398 | ||
| Prilagoditve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| 1. januarja 2016 | 28.926.588 | 108.429.204 | - 19.972.680 | 32.742 | - | 62.583 | 1.295.601 | - | 158.719.398 | |
| Pridobitve | - | - | - | - | - | - | 1.647.984 | - | 1.647.984 | |
| Pridobitve - lastna izdelava | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos z investicij v teku | - | 1.713.214 | - | 414.497 | - | - | (4) (2.127.705) | - | 0 | |
| Povečanja zaradi pripojitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Odtujitve | - | (398.217) | - | (517.520) | - | - | - | - | - | (915.737) |
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Oslabitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Revalorizacija | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos iz naložbenih nepremičnin | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos na naložbene nepremičnine | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve | - | (111.896) | - | - | - | - | - | 111.896 | - | - |
| Usredstvenje stroškov financiranja | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| 31. decembra 2016 | 28.926.588 | 109.632.305 | - 19.869.657 | 32.742 | - | 62.579 | 927.775 | - | 159.451.646 | |
| Nabrani popravek vrednosti | ||||||||||
| 31. decembra 2015 | - | 58.150.018 | - 16.707.447 | 5.594 | - | 38.300 | - | - | 74.901.360 | |
| Prilagoditve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| 1. januarja 2016 | - | 58.150.018 | - 16.707.447 | 5.594 | - | 38.300 | - | - | 74.901.360 | |
| Amortizacija v letu | - | 3.213.699 | - | 836.228 | 6.984 | - | 6.583 | - | - | 4.063.494 |
| Povečanja zaradi pripojitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Odtujitve | - | (398.217) | - | (498.324) | - | - | - | - | - | (896.541) |
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Oslabitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Revalorizacija | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos iz naložbenih nepremičnin | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos na naložbene nepremičnine | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| 31. decembra 2016 | - | 60.965.500 | - 17.045.352 | 12.578 | - | 44.883 | - | - | 78.068.313 | |
| Knjigovodska vrednost | ||||||||||
| 31. decembra 2015 | 28.926.588 | 50.279.186 | - | 3.265.234 | 27.147 | - | 24.283 | 1.295.601 | - | 83.818.039 |
| 1. januarja 2016 | 28.926.588 | 50.279.186 | - | 3.265.234 | 27.147 | - | 24.283 | 1.295.601 | - | 83.818.039 |
| 31. decembra 2016 | 28.926.588 | 48.666.806 | - | 2.824.305 | 20.163 | - | 17.696 | 927.775 | - | 81.383.333 |
Vrednost osnovnih sredstev pridobljenih s finančnim najemom na dan 31.12.2016 znaša 154.492 EUR. Obveznosti do dobaviteljev osnovnih sredstev na dan 31.12.2016 znašajo 46.342 EUR.
Prevrednotenje zemljišč je bilo opravljeno na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca. Knjigovodska vrednost zemljišč bi (po modelu nabavne vrednosti na dan 31.12.2016) znašala 16.472.585 EUR.
Če bi družba vrednotila opredmetena osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti bi njihova knjigovodska vrednost na dan 31.12.2016 znašala 68.924.075 EUR.
Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin, na dan 31.12.2016, znaša 44.159.633 EUR.
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine: | ||
| Zemljišča | 457.444 | 457.445 |
| Zgradbe | 698.296 | 782.390 |
| Naložbene nepremičnine v gradnji | - | - |
| Skupaj | 1.155.740 | 1.239.834 |

| Naložbene | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Naložbene | nepremičnine | ||||
| (v EUR) | nepremičnine | v gradnji | Skupaj | ||
| Nabavna vrednost | |||||
| 31. decembra 2015 | 1.912.229 | - | 1.912.229 | ||
| Prilagoditve | - | - | - | ||
| 1. januarja 2016 | 1.912.229 | - | 1.912.229 | ||
| Pridobitve | 2.906 | - | 2.906 | ||
| Odtujitve | - | - | - | ||
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | ||
| Prenos iz osnovnih sredstev | - | - | - | ||
| Prenos na osnovna sredstva | - | - | - | ||
| Oslabitve | - | - | - | ||
| Prerazvrstitve | - | - | - | ||
| 31. decembra 2016 | 1.915.135 | - | 1.915.135 | ||
| Nabrani popravek vrednosti | |||||
| 31. decembra 2015 | 672.395 | - | 672.395 | ||
| Prilagoditve | - | - | - | ||
| 1. januarja 2016 | 672.395 | - | 672.395 | ||
| Amortizacija v letu | 87.000 | - | 87.000 | ||
| Pridobitve in pripojitve | - | - | - | ||
| Odtujitve | - | - | - | ||
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | ||
| Prenos iz osnovnih sredstev | - | - | - | ||
| Prenos na osnovna sredstva | - | - | - | ||
| Oslabitve | - | - | - | ||
| Prerazvrstitve | - | - | - | ||
| 31. decembra 2016 | 759.395 | - | 759.395 | ||
| Knjigovodska vrednost | |||||
| 31. decembra 2015 | 1.239.834 | - | 1.239.834 | ||
| 1. januarja 2016 | 1.239.834 | - | 1.239.834 | ||
| 1.155.740 | - | 1.155.740 |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine: | ||
| Prihodki od najemnin | 268.749 | 272.860 |
| Neposredni odhodki naložbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnine | 121.232 | 129.567 |
| Neposredni odhodki naložbenih nepremičnin, ki ne prinašajo najemnine | - | - |

NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
| (v EUR) | Dolgoročne premoženjske pravice |
Neopredmete na sredstva v pridobivanju |
Dobro ime | Dolgoročno odloženi stroški razvijanja |
Druge dolgoročne AČR |
Predujmi za NS |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | |||||||
| 31. decembra 2015 | 493.245 | - | - | 577.941 | - | 1.071.186 | |
| Prilagoditve | - | - | - | - | - | - | - |
| 1. januarja 2016 | 493.245 | - | - | - | 577.941 | - | 1.071.186 |
| Pridobitve | - | 34.182 | - | - | - | - | 34.182 |
| Pridobitve - lastna izdelava | - | - | - | - | - | - | - |
| Povečanja zaradi pripojitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos z investicij v teku | 34.182 | (34.182) | - | - | - | - | - |
| Odtujitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | (217.782) | - | (217.782) | |
| Oslabitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Revalorizacija | - | - | - | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve | - | - | - | - | - | - | |
| 31. decembra 2016 | 527.427 | - | - | - | 360.158 | - | 887.585 |
| Nabrani popravek vrednosti | |||||||
| 31. decembra 2015 | 486.260 | - | - | - | - | - | 486.260 |
| Prilagoditve | - | - | - | - | - | - | - |
| 1. januarja 2016 | 486.260 | - | - | - | - | - | 486.260 |
| Amortizacija v letu | 8.106 | - | - | - | - | - | 8.106 |
| Povečanja zaradi pripojitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Odtujitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | - | - | - | - |
| Oslabitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Revalorizacija | - | - | - | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve | - | - | - | - | - | - | - |
| 31. decembra 2016 | 494.366 | - | - | - | - | - | 494.366 |
| Knjigovodska vrednost | |||||||
| 31. decembra 2015 | 6.985 | - | - | - | 577.941 | - | 584.926 |
| 1. januarja 2016 | 6.985 | - | - | - | 577.941 | - | 584.926 |
| 31. decembra 2016 | 33.061 | - | - | - | 360.158 | - | 393.220 |

| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Dolgoročne finančne naložbe: | ||
| Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | ||
| Delnice in deleži v organizacijah v skupini | 19.595.031 | 20.511.357 |
| Delnice in deleži v pridruženih organizacijah | - | - |
| Druge delnice in deleži | - | - |
| Druge dolgoročne finančne naložbe | - | - |
| Dolgoročna posojila | ||
| Dolgoročna posojila organizacijam v skupini | - | - |
| Dolgoročna posojila dana pridruženim organizacijam | - | - |
| Dolgoročna posojila drugim | - | - |
| Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital | - | - |
| Skupaj | 19.595.031 | 20.511.357 |
Knjigovodska vrednost zastavljenih dolgoročnih finančnih naložb, na dan 31.12.2016, znaša 19.595.031 EUR.
GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB
| (v EUR) | Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek IPI |
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti |
Posojila | Finančne naložbe razpoložljive za prodajo |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Kosmata vrednost | |||||
| Stanje 31.12.2015 | - | - | - | 20.511.357 | 20.511.357 |
| Povečanja | |||||
| Nova posojila, nakupi | - | - | - | - | - |
| Prenos iz kratkoročnega dela | - | - | - | - | - |
| Pripis obresti | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | - | - | - | - | - |
| Zmanjšanja | |||||
| Odplačila, prodaje | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje - tečajne razlike | - | - | - | - | - |
| Prenos na kratkoročni del | - | - | - | - | - |
| Dokončen odpis | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | - | - | - | - | - |
| Stanje 31.12.2016 | - | - | - | 20.511.357 | 20.511.357 |
| Popravek vrednosti | |||||
| Stanje 31.12.2015 | - | - | - | - | - |
| Povečanja | |||||
| Oblikovanje popravka vrednosti v letu | - | - | - | 916.326 | 916.326 |
| Zmanjšanja | |||||
| Izterjane odpisane naložbe | - | - | - | - | - |
| Dokončen odpis | - | - | - | - | - |
| Prenos na kratkoročni del | - | - | - | - | - |
| Stanje 31.12.2016 | - | - | - | 916.326 | 916.326 |
| Čista vrednost 31.12.2015 | - | - | - | 20.511.357 | 20.511.357 |
| Čista vrednost 31.12.2016 | - | - | - | 19.595.031 | 19.595.031 |

| VRSTA KAPITALSKE NALOŽBE |
DELEŽ TERM ČATEŽ D.D. (v%) V KAPITALU ODVISNE DRUŽBE |
ŠTEVILO DELNIC V LASTI TERM ČATEŽ, D.D. |
SKUPO ŠTEVILO DELNIC |
|
|---|---|---|---|---|
| MARINA PORTOROŽ, d.d., Portorož | delnice | 100,00 | 313.932 | 313.932 |
| DEL NALOŽBE, d.d., Čatež ob Savi | delnice | 95,31 | 53.671 | 56.314 |
| M KAPITAL, d.d., Portorož | delnice | 100,00 | 313.932 | 313.932 |
| M NALOŽBE, d.d. Portorož | delnice | 100,00 | 313.932 | 313.932 |
| HČERINSKA DRUŽBA IN SEDEŽ DRUŽBE | VIŠINA KAPITALA | POSLOVNI IZID TEKOČEGA LETA |
|---|---|---|
| Marina Portorož, d.d., Portorož | 39.718.462 | 1.166.943 |
| Del Naložbe, d.d., Čatež ob Savi | 1.009.003 | (177.113) |
| M Kapital, d.d., Portorož | 18.961.060 | 384.932 |
| M Naložbe, d.d., Portorož | 13.167.722 | 67.662 |
| HČERINSKA DRUŽBA IN SEDEŽ DRUŽBE | KAPITALSKE NALOŽBE |
KAPITALU ODVISNE DRUŽBE | TERM ČATEŽ, D.D. | DELNIC | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| MARINA PORTOROŽ, d.d., Portorož | delnice | 100,00 | 313.932 | 313.932 | |||||
| DEL NALOŽBE, d.d., Čatež ob Savi | delnice | 95,31 | 53.671 | 56.314 | |||||
| M KAPITAL, d.d., Portorož | delnice | 100,00 | 313.932 | 313.932 | |||||
| M NALOŽBE, d.d. Portorož | delnice | 100,00 | 313.932 | 313.932 | |||||
| Pregled kapitala in čistega poslovnega izida v letu 2016 za podjetja v Skupini | |||||||||
| HČERINSKA DRUŽBA IN SEDEŽ DRUŽBE | VIŠINA KAPITALA | POSLOVNI IZID TEKOČEGA LETA | |||||||
| Marina Portorož, d.d., Portorož | 39.718.462 | 1.166.943 | |||||||
| Del Naložbe, d.d., Čatež ob Savi | 1.009.003 | (177.113) | |||||||
| M Kapital, d.d., Portorož | 18.961.060 | 384.932 | |||||||
| M Naložbe, d.d., Portorož | 13.167.722 | 67.662 | |||||||
| vrednosti zmanjšani za nabrano izgubo zaradi oslabitve. Pri sestavi letnih računovodskih izkazov se za posamezno finančno naložbo v odvisno družbo presoja, ali obstajajo indikatorji njene morebitne oslabljenosti oziroma ali so v poslovnem letu nastale okoliščine, ki bi lahko vplivale na njeno morebitno oslabitev. Družba je v poslovnem letu 2016 izvedla test slabitve za dolgoročno finančno naložbo v odvisno družbo Del Naložbe, d.d. in njeno knjigovodsko vrednost uskladila z ugotovljeno nadomestljivo vrednostjo z uporabo ustrezne metode vrednotenja. Znesek pripoznanih finančnih odhodkov iz oslabitve finančnih naložb v odvisne družbe v letu 2016 znaša 916.326 EUR. |
|||||||||
| 16. Terjatve za odloženi davek ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK |
Odloženi davki preko |
Odloženi davki preko revalorizacijskih |
Odloženi davki | ||||||
| (v EUR) | 31.12.2015 | poslovnega izida | rezerv | dobrega imena 31.12.2016 | |||||
| Amortizacija, ki presega najvišje zakonsko predpisane Oslabitev neopredmetenih sredstev Prevrednotenje oziroma oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev Prevrednotenje oziroma oslabitev finančnih naložb Prevrednotenje oziroma oslabitev finančnih naložb - negativna rezerva za prevredn. |
- - - 599.918 - |
- - - 302.474 |
- | - - - 902.391 - |
|||||
| Prevrednotenje pred tveganjem varovanih postavk Oslabitve poslovnih terjatev |
- 113.790 |
- 116.718 |
- 230.507 |
||||||
| Oslabitev zalog | - | - | - | ||||||
| Rezervacije za stroške in odhodke Neizrabljeni davčni dobropisi oziroma olajšave Razlika med davčno in knjigovodsko vrednostjo prevzetih sredstev Razlika med davčno in knjigovodsko vrednostjo prevzetih sredstev in obveznosti (prevzem) |
90.969 - - |
2.722 - - |
1.404 | 95.095 - - |
|||||
| Neizrabljene davčne izgube in dobropisi prevzete družbe (prevzemi) | 2.710.892 | (189.140) | - 2.521.753 |
||||||
| Skupaj | 3.515.569 | 232.773 | 1.404 | - 3.749.745 |
|||||
| Družba je iz naslova zvišanja davčne stopnje iz 17 % na 19% v letu 2016 pripoznala prihodke iz odloženih davkov v višini 413.596 EUR. |
|||||||||
| 17. Zaloge | |||||||||
| Zaloge materiala se nanašajo na zaloge živil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, drobnega inventarja in podobno. Vrednost zalog je v gostinski dejavnosti zanemarljiva. |
|||||||||
| 65 |

| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Material in surovine | 271.801 | 307.320 |
| Nedokončana proizvodnja | - | |
| Proizvodi | - | |
| Trgovsko blago | 211.698 | 222.914 |
| Predujmi za zaloge | - | |
| Oslabitve | - | |
| Skupaj | 483.499 | 530.234 |
Pri letnem popisu zalog brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter trgovskega blaga v gostinstvu smo ugotovili za 2.006 EUR viškov in za 99,50 EUR manjkov. Pri letnem popisu trgovskega blaga trgovine Market pa je bila ugotovljena inventurna razlika v višini -3.378,85 EUR. Družba izračunava višino dovoljenega kala po posameznih skupinah artiklov v skladu s Pravilnikom o stopnjah dovoljenega kala od katerega ni potrebno obračunati ddv. Tako je ugotovljen in poknjižen kalo v višini 3.356,59 EUR. Zaloge niso zastavljene.
ZALOGE
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročne finančne naložbe: | ||
| Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | ||
| Delnice in deleži v organizacijah v skupini | - | - |
| Delnice in deleži v pridruženih organizacijah | - | - |
| Druge delnice in deleži | 5.922.345 | 5.931.386 |
| Druge kratkoročne finančne naložbe | - | - |
| Kratkoročna posojila | ||
| Kratkoročna posojila organizacijam v skupini | 177.918 | 177.918 |
| Kratkoročna posojila dana pridruženim organizacijam | - | - |
| Kratkoročna posojila drugim | 38.684 | 342.858 |
| Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital | - | - |
| Skupaj | 6.138.947 | 6.452.162 |
Družba Terme Čatež, d.d. izkazuje kratkoročno finančno naložbo v delnice družbe DZS, d.d., ki je opredeljena kot razpoložljiva za prodajo in vrednotena po nabavni vrednosti, zmanjšani zaradi oslabitve. Poslovodstvo družbe je pri pripravi zaključnega računa za poslovno leto 2016 ocenilo, da je izkazana nadomestljiva vrednost finančne naložbe v delnice družbe DZS, d.d. v skladu z zahtevami MRS 36 (Oslabitev sredstev), ustrezna.
Druge kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže so merjene po pošteni vrednosti preko kapitala.
Knjigovodska vrednost zastavljenih kratkoročnih vrednostnih papirjev, na dan 31.12.2016, znaša 5.913.439,78 EUR.

| Finančne naložbe po pošteni |
Finančne naložbe v posesti do |
Finančne naložbe razpoložljive za |
|||
|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | vrednosti prek IPI | zapadlosti | Posojila | prodajo | Skupaj |
| Kosmata vrednost | |||||
| Stanje 31.12.2015 | - | - | 520.777 | 9.580.827 | 10.101.604 |
| Povečanja | |||||
| Nova posojila, nakupi | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje - tečajne razlike | - | - | - | - | - |
| Pripis obresti | - | - | - | - | - |
| Prenos iz dolgoročnega dela | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | - | - | - | - | - |
| Zmanjšanja | |||||
| Odplačila, prodaje | - | - | - | - | - |
| Prenos na dolgoročni del | - | - | - | - | - |
| Dokončen odpis | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | - | - | (9.041) | (9.041) | |
| Stanje 31.12.2016 | - | - | 520.777 | 9.571.786 | 10.092.563 |
| Popravek vrednosti | |||||
| Stanje 31.12.2015 | - | - | - | 3.649.442 | 3.649.442 |
| Povečanja | |||||
| Prenos iz dolgoročnega dela | - | - | - | - | - |
| Oblikovanje popravka vrednosti v letu | - | - | 304.174 | - | 304.174 |
| Zmanjšanja | |||||
| Izterjane odpisane | - | - | - | - | - |
| Dokončen odpis naložb | - | - | - | - | - |
| Stanje 31.12.2016 | - | - | 304.174 | 3.649.442 | 3.953.616 |
| Čista vrednost 31.12.2015 | - | - | 520.777 | 5.931.385 | 6.452.162 |
| Čista vrednost 31.12.2016 | - | - | 216.602 | 5.922.344 | 6.138.947 |
Kratkoročni del dolgoročno danega posojila družbi v Skupini je v znesku 177.918 EUR. Obrestna mera danih posojil odvisnim družbam se giblje od EURIBOR + 4,5% do 6,2%.
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev v državi | 2.728.446 | 2.918.521 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini | 601.927 | 633.416 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do organizacij v skupini | 105.194 | 12.988 |
| Dani kratkoročni predujmi in varščine | 248.506 | 6.744 |
| Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun | - | |
| Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki | 16.567 | 151 |
| Druge kratkoročne terjatve | 261.536 | 283.843 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih terjatev | - | |
| Oslabitve terjatev do organizacij v skupini | - | |
| Oslabitve terjatev do kupcev | (1.198.538) | (689.611) |
| Oslabitve terjatev do drugih | - | - |
| 2.763.639 | 3.166.053 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 689.611 | 603.922 |
| Povečanja | ||
| Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | 597.814 | 318.728 |
| Tečajne razlike | - | - |
| Prenos iz dolgoročnih poslovnih terjatev | - | - |
| Zmanjšanja | ||
| Izterjane odpisane terjatve | (53.211) | (43.739) |
| Dokončen odpis terjatev | (35.676) | (189.300) |
| Tečajne razlike | - | - |
| Stanje 31. decembra | 1.198.538 | 689.611 |
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki | 384.174 | 917.449 |
| Kratkoročno nezaračunani prihodki | - | - |
| Vrednotnice | - | - |
| DDV od prejetih predujmov | - | - |
| Skupaj | 384.174 | 917.449 |
Kratkoročno odloženi stroški se nanašajo na razmejene stroške finančnega prestrukturiranja družbe.
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih | 52.770 | 65.850 |
| Devizna sredstva v blagajni | - | - |
| Izdani čeki in menice (odbitna postavka) | - | - |
| Prejeti čeki in menice | - | - |
| Netvegani takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji | - | - |
| Denar na poti | 99.296 | 44.777 |
| Denarna sredstva na računih, razen deviznih | 11.053 | 148.008 |
| Devizna sredstva na računih | 4.882 | - |
| Kratkoročni depoziti oz. depoziti na odpoklic, razen deviznih | 926.000 | 886.000 |
| Kratkoročni depoziti oz. devizni depoziti na odpoklic | - | - |
| Denarna sredstva na posebnih računih za posebne namene | - | 2.065 |
| Skupaj | 1.094.000 | 1.146.700 |

Vpoklicani kapital družbe znaša 12.444.216 EUR in je razdeljen na 497.022 navadnih kosovnih delnic. Vrednost kosovne delnice znaša 25,04 EUR. Vse delnice so istega razreda in prinašajo delničarjem pravice iz ZGD.
Dividendna politika je posledica kapitalske sestave družbe, pričakovanj lastnikov, investicijske politike, davčnih vidikov in doseženih in pričakovanih poslovnih rezultatov. Skupščina družbe se je na seji dne 5.7.2016 seznanila z višino in nepokrivanjem bilančne izgube.
Rezerve znašajo 42.629.247 EUR in jih sestavljajo:
GIBANJE REZERV NASTALIH ZARADI VREDNOTENJA PO POŠTENI VREDNOSTI
| (v EUR) | Dolgoročne finančne naložbe |
Kratkoročne finančne naložbe |
Odpravnine ob upokojitvi |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Začetno stanje na dan 31. decembra 2015 | - | 392.903,67 | (193.030) | 199.874 |
| Povečanje | - - |
|||
| Uskladitve s pošteno vrednostjo | - | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - | - |
| Odprava ob odtujitvi sredstev | - | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - | - |
| Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo | - | |||
| (prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v odhodke) | - | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - | - |
| Odprava v breme prenesenih dobičkov | (13.371) | (13.371) | ||
| Bruto vrednost | (14.774) | (14.774) | ||
| Vpliv odloženih davkov | 1.404 | 1.404 | ||
| Zmanjšanje | - | |||
| Uskladitve s pošteno vrednostjo | - | (16.791) | - | (16.791) |
| Bruto vrednost | - | (9.041) | (9.041) | |
| Vpliv odloženih davkov | - | (7.750) | (7.750) | |
| Uporaba rezerve za prevrednotenje za oslabitve | - | |||
| Bruto vrednost | - | |||
| Vpliv odloženih davkov | - | |||
| Odprava ob odtujitvi sredstev | - | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - | - |
| Odprava v dobro prenesenih dobičkov | - | |||
| Bruto vrednost | - | |||
| Vpliv odloženih davkov | - | |||
| Končno stanje na dan 31. decembra 2016 | - | 376.113 | (206.401) | 169.712 |

| Opredmetena osnovna |
|||
|---|---|---|---|
| (v EUR) | sredstva | Skupaj | |
| Začetno stanje na dan 31. decembra 2015 | 10.341.185 | 10.341.185 | |
| Povečanje | - - |
||
| Uskladitve s pošteno vrednostjo | - | - | |
| Bruto vrednost | - | - | |
| Vpliv odloženih davkov | - | ||
| Odprava ob odtujitvi sredstev | - | ||
| Bruto vrednost | - | ||
| Vpliv odloženih davkov | - | ||
| Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo | - | ||
| (prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v odhodke) | - | ||
| Bruto vrednost | - | ||
| Vpliv odloženih davkov | - | ||
| Odprava v breme prenesenih dobičkov | - | ||
| Bruto vrednost | - | ||
| Vpliv odloženih davkov | - | ||
| Zmanjšanje | - | ||
| Uskladitve s pošteno vrednostjo | (249.185) | (249.185) | |
| Bruto vrednost | - | - | |
| Vpliv odloženih davkov | (249.185) | (249.185) | |
| Uporaba rezerve za prevrednotenje za oslabitve | - | - | |
| Bruto vrednost | - | - | |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | |
| Odprava ob odtujitvi sredstev | - | ||
| Bruto vrednost | - | ||
| Vpliv odloženih davkov | - | ||
| Odprava v dobro prenesenih dobičkov | - | - | |
| Bruto vrednost | - | - | |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | |
| Končno stanje na dan 31. decembra 2016 | 10.092.000 | 10.092.000 | |
| RAZČLENITEV KAPITALSKIH REZERV | |||
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 | |
| Vplačani presežek kapitala | 11.914.806 | 11.914.806 | |
| Dobiček pri prodaji lastnih delnic oziroma deležev | - | - | |
| Vplačila pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic ali obveznic | - | - | |
| z delniško nakupno opcijo Vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz delnic |
- - |
- - |
|
| Druga vplačila kapitala na podlagi statuta | - | - | |
| Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic | 3.755.679 | 3.755.679 | |
| Splošni prevrednotovalni popravek kapitala | 14.172.211 | 14.172.211 |
Skupaj 29.842.696 29.842.696
Celotni vseobsegajoči donos na delnico v letu 2016 znaša 5,70 EUR, v letu 2015 znaša 2,35 EUR.
Zneski iz učinkov potrjene prisilne poravnave - -

Bilančna izguba na dan 31.12.2016 znaša 3.813.700 EUR. Bilančna izguba na dan 31.12.2015 je znašala 6.888.424 EUR.
Popravljeni čisti dobiček na delnico je enak čistemu dobičku na delnico.
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 3.209.521 | 1.586.451 |
| 20. Spremembe revalorizacijskih rezerv iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev | (249.185) | - |
| 21. Spremebe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | (16.791) | (2.501) |
| 22. Dobički in izgube, ki izhajao iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vplivov sprememb deviznih tečajev) | - | - |
| 23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa | (148.170) | (431.625) |
| 24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 2.795.376 | 1.152.324 |
| Izkaz drugega vseobsegajočega donosa - pojasnila | ||
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 3.209.521 | 1.586.451 |
| Spremembe revalorizaciskih rezerv iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev | (249.185) | - |
| Bruto vrednost | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | (249.185) | - |
| Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | (16.791) | (2.501) |
| Bruto vrednost | (9.041) | (3.014) |
| Vpliv odloženih davkov | (7.750) | 512 |
| Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vpliv sprememb deviznih tečajev) | - | - |
| Bruto vrednost | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - |
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa | (148.170) | (431.625) |
| - aktuarski dobiček ali izguba programov z določenimi zaslužki | (13.371) | (193.030) |
| Bruto vrednost | (14.774) | (210.962) |
| Vpliv odloženih davkov | 1.404 | 17.932 |
| - efektivni del dobičkov in izgub iz instrumentov za varovanje pred tveganjem v varovanju denarnih tokov pred tveganjem | - | - |
| Bruto vrednost | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - |
| - delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, obračunan z uporabo kapitalske metode | - | - |
| Bruto vrednost | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - |
| - prenos presežkov iz prevrednotenj v prenesene dobičke | - | - |
| Bruto vrednost | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - |
| - drugo | (134.799) | (238.595) |
| Bruto vrednost | (134.799) | (238.595) |
| Vpliv odloženih davkov | - | |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 2.795.376 | 1.152.324 |
GIBANJE REZERVACIJ IN DOLGOROČNIH PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV
| (v EUR) | Rezervacije za stroške reorganizacije organizacije |
Rezervacje za obveznosti razgradnje OOS |
Rezervacije za kočljive pogodbe |
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi |
Rezervacije za dana jamstva |
Druge rezervacije iz naslova dolgoročnih vnaprej vračunanih stroškov |
Prejete državne podpore |
Prejete dotacije |
Druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2015 | - | - | 11.428 | 765.353 | - | - | - | 5.237.220 | - | 6.014.001 |
| Spremembe v letu: | ||||||||||
| Oblikovanje | - | - | - | 38.907 | - | - | - | - | - | 38.907 |
| Poraba | - | - | - | (68.212) | - | - | - | - | (68.212) | |
| Odprava | - | - | - | - | - | - | - (3.496.493) | - | (3.496.493) | |
| Aktuarski dobički in izgube | - | - | - | 13.647 | - | - | - | - | - | 13.647 |
| Diskontiranje | - | - | - | 13.507 | - | - | - | - | - | 13.507 |
| Stanje 31. decembra 2016 | - | - | 11.428 | 763.203 | - | - | - | 1.740.727 | - | 2.515.357 |
Rezervacije iz naslova subvencij ter dotacij evropskih strukturnih skladov so se v letu 2016 v skladu s sprejeto računovodsko usmeritvijo v celoti odpravile za Garažno hišo Žusterna, zimsko Termalno riviero - 3. kupola, hotel Čatež – novi del in Mokrice. Rezervacije iz naslova dotacije za Hotel Terme pa se porabljajo za obračunano amortizacijo.

Rezervacije za obveznosti do zaposlencev se zmanjšujejo za dejansko izplačane odpravnine in jubilejne nagrade in povečujejo za obveznosti do novo zaposlenih. Rezervacije za obveznosti do zaposlencev so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga je izdelalo podjetje 3 Sigma d.o.o. iz Ljubljane na dan 31.12.2015 ob upoštevanju smernic za izdelavo aktuarskih izračunov in uporabljenih naslednjih aktuarskih predpostavkah:
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, dobljena pri organizacijah v skupini | 2.592.049 | - |
| Kratkoročna posojila, dobljena pri pridruženih organizacijah in | ||
| skupaj obvladovanih organizacijah | - | - |
| Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v državi | 31.103.218 | 33.703.181 |
| Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v tujini | - | - |
| Kratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami | - | - |
| Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema | - | - |
| Kratkoročne finančne obveznosti do fizičnih oseb | - | - |
| Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida | 17.085 | 66.095 |
| Obveznosti iz vplačila kapitala do vpisa v sodni register | - | - |
| Druge kratkoročne finančne obveznosti | 6.248.328 | 816.154 |
| Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti | 1.511.451 | 12.362.212 |
| Skupaj | 41.472.131 | 46.947.641 |
| Glavnica dolga |
Nova posojila |
Tečajne | Odplačila | Glavnica dolga |
|
|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 1. januarja | v letu | razlike | v letu | 31. decembra |
| Posojilodajalec | |||||
| Banke v državi | 33.703.184 | - | - | (2.599.966) | 31.103.218 |
| Podjetje v skupini | 2.592.049 | 500.000 | - | - | 3.092.049 |
| Drugi posojilodajalci | 10.573.540 | 1.011.451 | (39) (4.337.688) | 7.247.264 | |
| Skupaj kratkoročno dobljena posojila |
46.868.773 | 1.511.451 | (39) (6.937.654) | 41.442.531 |
Tabela gibanja kratkoročnih finančnih obveznosti ne vključuje kratkoročnih finančnih obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida v višini 17.085 EUR ter obveznosti do manjšinskih delničarjev v višini 12.515 EUR.
Obrestna mera kratkoročno dobljenih posojil znaša 3M EURIBOR + 5% oz. pri posameznih kratkoročnih posojilih se uporablja fiksna obrestna mera 5%.

| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Dolgoročna posojila, dobljena pri organizacijah v skupini | 9.925.002 | 12.517.051 |
| Dolgoročna posojila, dobljena pri pridruženih organizacijah | - | - |
| Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v državi | 4.860.565 | 11.098.944 |
| Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v tujini | - | - |
| Dolgoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami in menicami | - | - |
| Dolgoročni dolgovi iz finančnega najema | 36.090 | 25.453 |
| Dolgoročne finančne obveznosti do fizičnih oseb | - | - |
| Druge dolgoročne finančne obveznosti | - | - |
| Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti | (1.511.451) | (12.362.212) |
| Skupaj | 13.310.207 | 11.279.236 |
GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH OBVEZNOSTI DO BANK IN DRUGIH
| (v EUR) | Obrestne mere |
Zapadlost Zavarovanje 1. januarja | Glavnica dolga |
Nova posojila v letu |
Prevrednotenje Stopnja rasti cen |
Tečajne razlike |
Odplačila | Glavnica dolga v letu 31. decembra v 2017 |
Del, ki zapade |
Dolgoročni del |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Posojilodajalec | ||||||||||
| Podjetja v skupini | 9.925.002 | - | - | - | - | 9.925.002 | (500.000) 9.425.002 | |||
| Drugi posojilodajalci | 1.354.234 3.542.421 | - | - | - | 4.896.655 (1.011.451) 3.885.205 | |||||
| Skupaj dolgoročno dobljena posojila |
11.279.236 3.542.421 | - | - | - 14.821.657 (1.511.451) 13.310.207 |
Obrestna mera dolgoročno dobljenih posojil znaša 3M EURIBOR + 5% oz. pri posameznih dolgoročnih posojilih se uporablja fiksna obrestna mera 5%.
Skupna vrednost posojil, za katere je predloženo hipotekarno zavarovanje v korist kreditodajalcev znaša 30.338.001 EUR. Vse ostale dolgoročne obveznosti so zavarovane z menicami ali prejetim poroštvom.
OBVEZNOSTI ZA ODLOŽENI DAVEK
| Odloženi davki preko |
Odloženi davki preko revalorizacijskih |
|||
|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 31.12.2015 | poslovnega izida | rezerv | 31.12.2016 |
| Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev na pošteno vrednost | 2.007.968 | - | 249.185 | 2.257.153 |
| Prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost | 80.473 | 7.750 | 88.223 | |
| Prevrednotenje finančnih naložb - prenos na terjatve za odložene davke | - | - | - | |
| Prevrednotenje pred tveganjem varovanih postavk | - | - | - | |
| Prenos davčnih obveznosti v naslednja leta zaradi prehoda na nove SRS | - | - | - | |
| Razlika med davčno in knjigovodsko vrednostjo prevzetih sredstev in obveznosti (prevzem) |
272.039 | - | 272.039 | |
| Amortizacijska stopnja za davčne potrebe je višja od poslovne | - | - | - | |
| Pospešena amortizacija drobnega inventarja za davčne namene | - | - | - | |
| Skupaj | 2.360.479 | - | 256.935 | 2.617.415 |
Družba je iz naslova zvišanja davčne stopnje iz 17 % na 19% v letu 2016 znižala revalorizacijske rezerve v višini 249.185 EUIR in rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 9.468 EUR.

| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti do organizacij v skupini | 1.246.321 | 1.144.407 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti do organizacij v skupini | - | - |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi | 2.253.974 | 3.139.988 |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini | 167.091 | 237.884 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev | - | - |
| Kratkoročne menične obveznosti | - | - |
| Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov, varščin | 918.086 | 1.402.932 |
| Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun | - | - |
| Kratkoročne obveznosti za plače | 670.487 | 739.878 |
| Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij | 575.434 | 157.533 |
| Kratkoročne obveznosti do financerjev | 224.141 | 231.532 |
| Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 25.907 | 26.993 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti | - | - |
| Skupaj | 6.081.442 | 7.081.147 |
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev | 41.102 | 49.549 |
| Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov, varščin | - | - |
| Kratkoročne obveznosti do financerjev | 1.205.219 | 1.094.858 |
| Druge kratkoročne poslovne obveznosti | - | - |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti | - | - |
| Skupaj | 1.246.321 | 1.144.407 |
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki | 134.800 | - |
| Kratkoročno odloženi prihodki | 61.103 | 46.325 |
| DDV od danih predujmov | - | - |
| Skupaj | 195.903 | 46.325 |
Vnaprej vračunani stroški v letu 2016 v višini 134.800 EUR se nanašajo na vnaprej vračunan strošek koncesije za rabo termalne vode. Družba Terme Čatež je v zvezi s koncesijo za rabo termalne vode sprožila postopek pred Upravnim sodiščem RS, opr.št. I U 133/2016, tožena stranka RS, zaradi in v zvezi z odpravo Odločbe Vlade RS št. 35501-27/2015/9 z dne 30.12.2015 o podelitvi koncesije za rabo termalne vode iz vrtin K-1/69, V-3/69, V-16/97, V-17/97, V-1/63, V-4/63 in V-14/72 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež.
Dne 29.01.2016 je družba pred Upravnim sodiščem RS vložila tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe; s tožbo je zahtevala odpravo Odločbe Vlade RS št. 35501-27/2015/9 z dne 30.12.2015, z začasno odredbo pa zadržanje pravnih učinkov te odločbe do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu. Po izčrpanju pravnih sredstev je bila dne 25.07.2016 vložena ustavna pritožba na Ustavno sodišče RS, ki se vodi pod opr.

št. Up-628/16; zadeva je v fazi preizkusa. Vzporedno teče pred Ustavnim sodiščem RS, opr.št. U-I-126/16, postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o koncesiji za rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež d.d. iz vrtin K-1/69, V-3/69, V-16/97, V-17/97, V-1/63, V-4/63 in V-14/72 na pobudo Terme Čatež d.d. Ustavno sodišče RS o zadevi še ni odločilo.
Ob uporabi finančnih instrumentov družba zaznava naslednja tveganja:
Ta točka obravnava družbo in njeno izpostavljenost posameznim omenjenim tveganjem, njene cilje, usmeritve in postopke za merjenje in obvladovanje tveganj ter njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta v pojasnilih k računovodskim izkazom. Poslovodstvo je v celoti odgovorno za vzpostavitev okvirnega upravljanja družbe s tveganji.
Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize tveganj, katerim je družba izpostavljena, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja in upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo in tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah ter dejavnostih družbe. Z izobraževanjem kot tudi s standardi in postopki upravljanja s tveganji si družba prizadeva razviti disciplinirano in konstruktivno okolje, v katerem se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge in svojih obveznosti.
Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica vključena v pogodbo o finančnem instrumentu ne izpolni pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem iz naslova terjatev družbe do strank in naložbenih vrednostnic.
Izpostavljenost družbe kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank. Demografija baze strank družbe, kot tudi plačilno tveganje z vidika panoge ali države, v kateri stranka posluje, nima tolikšnega vpliva na kreditno tveganje. Z geografskega vidika, koncentracija kreditnega tveganja v Sloveniji ne obstaja.
Pri spremljanju kreditnega tveganja so stranke razdeljene v skupine skladno z njihovimi kreditnimi značilnostmi, med drugim tudi glede na to ali gre za posamezno družbo ali skupino družb, za veleprodajo, maloprodajo ali končnega porabnika, glede na geografski položaj, panogo, starostno strukturo terjatev, dospelost, ter obstoj predhodnih finančnih težav. Stranke, pri katerih je tveganje ocenjeno kot "visoko", se vnesejo v seznam strank, s katerimi je poslovanje omejeno, prihodnje prodaje pa se izvedejo le na podlagi predplačil.
Družba oblikuje popravek za vrednost oslabitve, ki predstavlja višino ocenjenih izgub iz naslova poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se oblikuje za skupine podobnih sredstev zaradi izgub, ki so nastale, a še niso opredeljene. Popravek za skupni znesek izgube se določi ob upoštevanju podatkov iz preteklosti, ki se nanašajo na statistiko plačila podobnih finančnih sredstev.

Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ne bo zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob njihovi dospelosti.
Likvidnost smo zagotavljali s planiranjem denarnega toka na dnevni, mesečni in letni ravni. V družbi smo veliko pozornosti posvetili dnevnemu usklajevanju z bankami kreditodajalkami. Kratkoročne obveznosti družbe Terme Čatež, d.d. na dan 31.12.2016 presegajo kratkoročna sredstva za 37,1 mio EUR, kar je posledica evidentiranja kratkoročnih finančnih obveznosti do bank v skladu z uvedenim postopkom preventivnega prestrukturiranja, zato ocenjujemo, da je tveganje plačilne sposobnosti povečano. Poslovodstvo si aktivno prizadeva za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, s katerim se bodo dolgoročno uredile finančne obveznosti do bank.
Tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti je sicer prisotno, vendar ocenjujemo, da je ta zaradi ustrezne kapitalske sestave družbe, učinkovitega gospodarjenja s sredstvi, sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja tudi v bodoče, zmerno. Uprava izvaja aktivnosti za zmanjšanje plačilnosposobnostnega tveganja.
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški instrumenti, vplivale na prihodke družbe ali na vrednost finančnih instrumentov. Cilj obvladovanja tržnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo tržnim tveganjem v razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička.
Družba prodajna tveganja zmanjšuje z ustreznimi trženjskimi aktivnostmi ter s stalnim razvojem ponudbe novih storitev ali kvalitativnim dopolnjevanjem obstoječih storitev ter s koriščenjem lastne prodajne mreže pri prodaji storitev. Tveganje zaradi vpliva konkurence in pojava novih storitev na trgu sicer obstaja, vendar je po oceni poslovodstva zmerno.
Pričakujemo tveganja povezana z obvladovanjem nepričakovanih sprememb cen vhodnih surovin, materialov in storitev. V primeru izgube ali spremembe plačilnih in cenovnih pogojev dobavitelja ima družba v vsakem trenutku možnost zamenjave dobavitelja z drugim, ki je pripravljen sodelovati pod enakimi pogoji kot prejšnji. Tovrstna tveganja ima družba zavarovana s pogodbenimi razmerji z dobavitelji. Tveganja v zvezi s spremembo cen materiala in surovin so zmerna, družba nudi pretežno storitve, v strukturi prihodkov iz poslovanja tovrstni stroški predstavljajo 23,6%.
Ob prevzemu evra kot funkcijske valute se je valutno tveganje družbe ob že tako nizkem tveganju še zmanjšalo. Valutno tveganje zmanjšuje tudi dejstvo, da imamo sklenjene pogodbe s partnerji izključno v EUR.
Obrestno tveganje ima v družbi najpomembnejši vpliv na poslovanje. Dolgoročni in kratkoročni krediti pri bankah so najeti na osnovi variabilne in fiksne obrestne mere. Tovrstno tveganje je zmerno.
Pri finančnih tveganjih je družba najbolj občutljiva na spremembo obrestne mere, ker temelji dolgoročna zadolžitev na variabilni obrestni meri. Vsaka odstotna točka povečanja te obrestne mere ob nespremenjeni zadolženosti na dan 31.12.2016 poviša letni strošek za obresti v znesku 847.148 EUR.

| (v EUR) | Knjigovodska vrednost |
|
|---|---|---|
| Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri | ||
| Finančna sredstva | ||
| Finančne obveznosti | 4.533.279 | |
| Finančni inštrumenti po spremenljivi obrestni meri | ||
| Finančna sredstva | 216.602 | |
| Finančne obveznosti | 50.249.059 | |
| Prihodki od obresti v letu (Eur) | 8.011 | |
| % danih posojil s spremenljivo OM | 100 | |
| Prihodki od obresti posojil s spremenljivo OM | 8.011 |
| Vpliv spremembe odhodkov za obresti ob upoštevanju povprečne obrestne mere posojil s sprememnljivo obrestno mero | |||
|---|---|---|---|
| Odhodki za obresti v letu (Eur) | 2.454.284 | ||
| % prejetih posojil s spremenljivo OM | 9 2 |
||
| Odhodki za obresti posojil s sprememnljivo OM (Eur) | 2.251.190 | ||
| Povprečna obrestna mera (spremenljiva ob upoštevanju Euriborja na dan 31.12.) | 2,657 |
| Sprememba odhodkov | Prilagojeni odhodki | |
|---|---|---|
| (v EUR) | za obresti | za obresti |
| Povečanje povprečne obrestne mere za 1 odstotno točko | 847.148 | 3.301.432 |
| Povečanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotne točke | 1.270.722 | 3.725.006 |
| Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1 odstotno točko | -847.148 | 1.607.136 |
| Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotne točke | -1.270.722 | 1.183.562 |
| Vpliv sprememb vrednostnic razpoložljivih za prodajo, ki so preračunane po borznem tečaju | ||
|---|---|---|
| (v EUR) | Poštena vrednost na dan 31.12.2016 |
Razlika - vpliv na vrednost FN |
Razlika - vpliv na vrednost rezerve za prevrednotenje |
Razlika - vpliv na obveznost za odloženi davek |
|---|---|---|---|---|
| Poštena vrednost na dan 31.12.2016 | 699.155 | |||
| Povečanje borznih cen za 10 % | 769.071 | 69.916 | 56.632 | 13.284 |
| Povečanje borznih cen za 20 % | 838.986 | 139.831 | 113.263 | 26.568 |
| Povečanje borznih cen za 30 % | 908.902 | 209.747 | 169.895 | 39.852 |
| Zmanjšanje borznih cen za 10 % | 629.240 | (69.916) | (56.632) | (13.284) |
| Zmanjšanje borznih cen za 20 % | 559.324 | (139.831) | (113.263) | (26.568) |
| Zmanjšanje borznih cen za 30 % | 489.409 | (209.747) | (169.895) | (39.852) |
Ker poteka večinski del plačilnega prometa (tudi s tujimi poslovnimi partnerji) v domači valuti (EUR), na spremembe valutnega tečaja družba ni občutljiva.

V primeru, da se družba Terme Čatež,d.d. dodatno zadolži za 1 milijon evrov, bi se ob obstoječi povprečni spremenljivi obrestni meri, ki velja v družbi na dan 31.12.2016, povečale letne obresti za 26,6 tisoč EUR.
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost |
Zapadlost do 1 leta |
Zapadlost od 1 leta do 5 let |
|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | 6.081.442 | 6.081.442 | - |
| Posojila, dobljena pri družbah v skupini | 12.517.051 | 3.092.049 | 9.425.002 |
| Posojila, dobljena pri drugih pravnih ali fizičnih osebah | 11.162.069 | 7.276.864 | 3.885.205 |
| Posojila, dobljena pri bankah | 31.103.218 | 31.103.218 | |
| Skupaj | 60.863.779 | 47.553.573 | 13.310.207 |
Odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Terme Čatež, d.d. več kot 99% vseh prihodkov ustvarja v Republiki Sloveniji, zato poročila po območnih odsekih ne vodi.
Glavna dejavnost družbe je opravljanje turističnih storitev v celoti, po področnih odsekih pa ločeno vodi zdravstvo in ostalo dejavnost. POROČANJE PO ODSEKIH
| (v EUR) | ZDRAVSTVO | OSTALO | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Izkaz poslovnega izida | |||
| Prihodki iz poslovanja | 1.827.589 | 30.905.079 | 32.732.668 |
| Prihodki med odseki | - | - | - |
| Odhodki iz poslovanja | (1.333.496) | (24.635.511) | (25.969.007) |
| Odhodki med odseki | - | - | - |
| Kosmati poslovni izid odseka | 494.092 | 6.269.568 | 6.763.661 |
| Nerazporejeni stroški | - | ||
| Kosmati poslovni izid od prodaje | 6.763.661 | ||
| Čisti finančni prihodki / (odhodki) | (3.606.664) | ||
| Čisti drugi prihodki / (odhodki) | 210.930 | ||
| Davki iz dobička | (158.405) | ||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 3.209.521 |

Terme Čatež, d.d. imajo na dan 31.12.2016 vse pogojne obveznosti vključene v razkritjih.
Družba Terme Čatež, d.d., je v gospodarskem sporu tožeče stranke Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. zaradi spremembe sklepa sprejetega na skupščini tožene stranke dne 29. 8. 2014, in sicer da se bilančni dobiček družbe uporabi tako, da se del bilančnega dobička v višini 4 % osnovnega kapitala, nameni za izplačilo dividende delničarjem, kar predstavlja 1,00 EUR bruto na delnico. Družba ocenjuje, da je možnost uspeha tožene stranke nizka.
V izvenbilančni evidenci sredstev in obveznosti vodi podjetje vrednost danih garancij podjetjem v Skupini za zavarovanje kreditov. Višina izvenbilančnih sredstev in obveznosti na dan 31.12.2016 znaša 9.708.222 EUR.
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Dane garancije in jamstva | 9.708.222 | 9.915.820 |
| Skupaj | 9.708.222 | 9.915.820 |
| PRODAJA POVEZANIM DRUŽBAM | ||
|---|---|---|
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
| Povezane družbe: | ||
| Del Naložbe, d.d. | 112.390 | 227.702 |
| Marina Portorož, d.d. | 24.207 | 23.813 |
| DZS, d.d. | 9.406 | 19.745 |
| Skupaj | 146.003 | 271.260 |
| NABAVA PRI POVEZANIH DRUŽBAH | ||
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
| Povezane družbe: | ||
| Del Naložbe, d.d. | 5.566 | 208.485 |
| Marina Portorož, d.d. | 75.131 | 103.494 |
| DZS, d.d. | 1.002.037 | 1.002.201 |
| Skupaj | 1.082.734 | 1.314.180 |

| (v EUR) | 31.12.2016 31.12.2015 | |
|---|---|---|
| Terjatve iz poslovanja do povezanih družb | ||
| Povezane družbe: | ||
| Del Naložbe, d.d. | 415.273 | 310.894 |
| Marina Portorož, d.d. | 815 | 12.988 |
| DZS, d.d. | 1.307 | 6.117 |
| Skupaj | 417.395 | 329.999 |
| Obveznosti iz poslovanja do povezanih družb | ||
| Povezane družbe: | ||
| Del Naložbe, d.d. | 20.657 | 43.101 |
| Marina Portorož, d.d. | 23.376 | 14.549 |
| M Kapital, d.d. | 1.202.288 | 1.086.757 |
| DZS, d.d. | 148.902 | 377.522 |
| Skupaj | 1.395.223 | 1.521.929 |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Povezane družbe: | ||
| Marina Portorož, d.d. | 402.086 | 402.086 |
| M Kapital, d.d. | 11.925.002 11.925.002 | |
| DZS, d.d. | 6.648.664 | 6.648.664 |
| Del Naložbe, d.d. | 189.963 | 189.963 |
Skupaj 19.165.715 19.165.715
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Povezane družbe: | ||
| Del Naložbe, d.d. | 177.918 | 177.918 |
| Skupaj | 177.918 | 177.918 |

G. Bojan Petan je v letu 2016 prejel skupno 144.000 EUR (bruto plača fiksni del) oz. neto 101.131 EUR (neto plača fiksni del) ter variabilni del skupno 37.212 EUR (bruto) oz. neto 26.134 EUR.
Nadzorni svet prejema sejnino v neto višini 166,92 EUR za člane in 250,38 EUR za predsednika nadzornega sveta. Istočasno so prejemali člani nadzornega sveta tudi mesečno nadomestilo za delo v nadzornem svetu, ki znaša za predsednika bruto 2.681 EUR in za člana bruto 1.341 EUR. Poleg tega prejemajo člani nadzornega sveta, ki so predstavniki revizijske komisije, mesečno nadomestilo v višini 50% nadomestila za delo v nadzornem svetu.
| Član | Sejnina, kilometrina |
Nadomestilo za delo v nadzornem svetu |
Skupaj |
|---|---|---|---|
| Krajnik Robert | 1.950,88 | 32.173,80 | 34.124,68 |
| Petan-DE Costa Ada | 1.365,72 | 16.086,84 | 17.452,56 |
| Grum Mitja | 682,86 | 16.086,84 | 16.769,70 |
| Roš Samo | 1.024,29 | 16.086,84 | 17.111,13 |
| Uršič Vesna | 0,00 | 10.097,52 | 10.097,52 |
| Smolec Vladimir | 708,56 | 9.383,99 | 10.092,55 |
| Gorjup Rok | 682,86 | 6.508,26 | 7.191,12 |
| Volf Goranka | 318,36 | 5.989,33 | 6.307,69 |
| Krulc Damjan | 938,36 | 16.086,84 | 17.025,20 |
| Kolarek Tomislav | 1.023,90 | 16.086,84 | 17.110,74 |
| Gošek Andreja | 1.032,00 | 16.086,84 | 17.118,84 |
| SKUPAJ | 9.727,79 | 160.673,94 | 170.401,73 |
Preglednica bruto prejemkov članov nadzornega sveta Terme Čatež, d.d. v letu 2016:
Preglednica neto prejemkov članov nadzornega sveta Terme Čatež, d.d. v letu 2016:
| Član | Sejnina, kilometrina |
Nadomestilo za delo v nadzornem svetu |
Skupaj | |
|---|---|---|---|---|
| Krajnik Robert | 1.418,88 | 23.400,00 | 24.818,88 | |
| Petan-DE Costa Ada | 993,28 | 11.700,00 | 12.693,28 | |
| Grum Mitja | 496,64 | 11.700,00 | 12.196,64 | |
| Roš Samo | 744,96 | 11.700,00 | 12.444,96 | |
| Uršič Vesna | 0,00 | 7.343,95 | 7.343,95 | |
| Smolec Vladimir | 515,33 | 6.966,53 | 7.481,86 | |
| Gorjup Rok | 496,64 | 4.733,47 | 5.230,11 | |
| Volf Goranka | 231,54 | 4.356,05 | 4.587,59 | |
| Krulc Damjan | 682,48 | 11.700,00 | 12.382,48 | |
| Kolarek Tomislav | 744,68 | 11.700,00 | 12.444,68 | |
| Gošek Andreja | 750,56 | 11.700,00 | 12.450,56 | |
| SKUPAJ | 7.074,99 | 117.000,00 | 124.074,99 |

Drugih ugodnosti in pravic člani uprave in nadzornega sveta nimajo. Članom uprave in managementa oziroma delavcem po individualnih pogodbah družba ni odobrila posojil, niti odobrila poroštva ali predujmov.
Po individualnih pogodbah je na dan 31.12.2016 zaposlenih 16 delavcev. V letu 2016 so zaposleni po individualnih pogodbah prejeli skupaj 558.634 EUR bruto prejemkov oziroma neto 351.939 EUR.
V letu 2016 so stroški revidiranja računovodskih izkazov znašali 32.500 EUR, od tega za revidiranje računovodskih izkazov družbe Terme Čatež, d.d. 23.500 EUR in za revidiranje računovodskih izkazov Skupine Terme Čatež 9.000 EUR. Druge nerevizijske storitve v letu 2016 so znašale 3.050 EUR.










Skupino sestavljajo: matično podjetje in od njega odvisna podjetja zaradi deleža v kapitalu, ki znaša več kot 50%.
Med družbe, ki na dan 31.12.2016 sestavljajo Skupino Terme Čatež, spadajo:
Pri postopku priprave konsolidiranih računovodskih izkazov so bile s pripadajočim kapitalom izločene dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe v skupnem znesku 19.595.031 EUR. Finančna naložba odvisne družbe v delnice obvladujoče družbe v nabavni vrednosti 834.877 EUR je v konsolidiranih računovodskih izkazih evidentirana kot odbitna postavka kapitala obvladujočega lastnika. Vrednost izločenih dolgoročno danih posojil med družbami v skupini na dan 31.12.2016 znaša 9.425.002 EUR. Vrednost izločenih kratkoročno danih posojil med družbami v skupini na dan 31.12.2016 znaša 3.290.212 EUR. Pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov na dan 31.12.2016 so bile med družbami v skupini izločene kratkoročne poslovne terjatve v skupnem znesku 1.379.175 EUR. Vrednost realiziranih prihodkov od prodaje, ki so bili pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov izločeni s stroški storitev in stroški porabljenega materiala znaša 167.479 EUR. Znesek izločenih finančnih prihodkov in odhodkov iz posojil med družbami v skupini znaša 328.458 EUR.

| 31.12.2015 | |||
|---|---|---|---|
| (v EUR) | 31.12.2016 | popravljeno | 31.12.2015 |
| SREDSTVA | 177.092.024 | 180.301.910 | 187.937.844 |
| A. Dolgoročna sredstva | 145.663.798 | 148.192.482 | 155.828.415 |
| I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne | |||
| razmejitve | 2.560.990 | 2.744.192 | 2.744.192 |
| 1. Neopredmtena sredstva | 2.197.029 | 2.163.453 | 2.163.453 |
| 2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve | 363.961 | 580.739 | 580.739 |
| II. Opredmetena osnovna sredstva | 130.769.331 | 133.366.805 | 141.002.738 |
| III. Naložbene nepremičnine | 3.119.615 | 3.197.251 | 3.197.251 |
| IV. Dolgoročne finančne naložbe | 3.984.561 | 3.853.556 | 3.853.556 |
| 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | 892.175 | 766.128 | 766.128 |
| 2. Dolgoročna posojila | 3.092.386 | 3.087.428 | 3.087.428 |
| V. Dolgoročne poslovne terjatve | 6.448 | 6.301 | 6.301 |
| VI. Odložene terjatve za davek | 5.222.854 | 5.024.377 | 5.024.377 |
| B. Kratkoročna sredstva | 31.032.749 | 31.198.937 | 31.198.937 |
| I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | - | - | - |
| II. Zaloge | 577.796 | 630.346 | 630.346 |
| III. Kratkoročne finančne naložbe | 24.345.660 | 24.648.876 | 24.648.876 |
| 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | 23.494.139 | 23.503.180 | 23.503.180 |
| 2. Kratkoročna posojila | 851.521 | 1.145.696 | 1.145.696 |
| IV. Kratkoročne poslovne terjatve | 4.845.909 | 4.625.300 | 4.625.300 |
| V. Denarna sredstva | 1.263.384 | 1.294.415 | 1.294.415 |
| C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve | 395.477 | 910.492 | 910.492 |
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 177.092.024 | 180.301.910 | 187.937.844 |
| A. Kapital | 105.353.914 | 101.010.563 | 107.348.388 |
| I. Vpoklicani kapital | 12.444.216 | 12.444.216 | 12.444.216 |
| 1. Osnovni kapital | 12.444.216 | 12.444.216 | 12.444.216 |
| 2. Nevpoklicani kapital | - | - | - |
| II. Kapitalske rezerve | 29.842.696 | 29.842.696 | 29.842.696 |
| III. Rezerve iz dobička | 3.830.347 | 3.830.347 | 3.830.347 |
| IV. Revalorizacijske rezerve | 44.468.250 | 45.566.231 | 51.904.056 |
| V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | (2.050.165) | (2.207.773) | (2.207.773) |
| VI. Preneseni čisti poslovni izid | 11.382.978 | 18.411.872 | 18.411.872 |
| VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta | 5.435.592 | (6.877.025) | (6.877.025) |
| B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve | 2.789.173 | 6.289.548 | 6.289.548 |
| 1. Rezervacije | 2.705.323 | 6.197.617 | 6.197.617 |
| 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve | 83.850 | 91.931 | 91.931 |
| C. Dolgoročne obveznosti | 20.487.448 | 18.617.245 | 19.915.354 |
| I. Dolgoročne finančne obveznosti | 9.806.468 | 9.041.998 | 9.041.998 |
| II. Dolgoročne poslovne obveznosti | - | - | - |
| III. Odložene obveznosti za davek | 10.680.980 | 9.575.247 | 10.873.356 |
| Č. Kratkoročne obveznosti | 46.841.276 | 53.313.938 | 53.313.938 |
| I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev | - | - | - |
| II. Kratkoročne finančne obveznosti | 40.937.770 | 46.532.242 | 46.532.242 |
| III. Kratkoročne poslovne obveznosti | 5.903.506 | 6.781.696 | 6.781.696 |
| D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve | 1.620.214 | 1.070.616 | 1.070.616 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| 1. Čisti prihodki od prodaje | 34.472.603 | 34.167.910 |
| a) Prihodki doseženi na domačem trgu | 34.355.298 | 33.947.163 |
| a) Prihodki doseženi na tujem trgu | 117.306 | 220.747 |
| 2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje | - | - |
| 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve | - | - |
| 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) | 3.635.601 | 661.090 |
| 5. Stroški blaga, materiala in storitev | 15.170.206 | 15.044.403 |
| a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala | 6.363.467 | 7.022.012 |
| b) Stroški storitev | 8.806.738 | 8.022.392 |
| 6. Stroški dela | 8.515.280 | 8.957.635 |
| a) Stroški plač | 5.581.452 | 5.913.893 |
| b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj) | 926.255 | 983.418 |
| c) Drugi stroški dela | 2.007.573 | 2.060.324 |
| 7. Odpisi vrednosti | 5.234.149 | 5.384.500 |
| a) Amortizacija | 4.584.758 | 5.096.330 |
| b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih | ||
| osnovnih sredstvih | 934 | 128.763 |
| c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih | 648.456 | 159.407 |
| 8. Drugi poslovni odhodki | 962.044 | 872.908 |
| 9. Finančni prihodki iz deležev | 93.305 | 100.955 |
| a) Finanči prihodki iz deležev v družbah v skupini | - | - |
| b) Finačni prihodki iz deležev v pridruženih družbah | - | - |
| c) Finačni prihodki iz deležev v drugih družbah | 75.466 | 75.340 |
| č) Finačni prihodki iz drugih naložb | 17.839 | 25.615 |
| 10. Finančni prihodki iz danih posojil | 183.152 | 189.110 |
| a) Finanči prihodki iz posojil, danih družbam v skupini | - | - |
| b) Finačni prihodki iz posojil, danih drugim | 183.152 | 189.110 |
| 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | 66.922 | 12.506 |
| a) Finanči prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini | - | - |
| b) Finačni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | 66.922 | 12.506 |
| 12. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb | 304.174 | 11.666.605 |
| 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | 2.526.446 | 3.015.060 |
| a) Finanči odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini | - | - |
| b) Finanči odhodki iz posojil, prejetih od bank | 1.975.361 | 2.409.233 |
| c) Finanči odhodki iz izdanih obveznic | - | - |
| č) Finanči odhodki iz drugih finančnih obveznosti | 551.085 | 605.827 |
| 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | 30.805 | 47.562 |
| a) Finanči odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini | - | - |
| b) Finanči odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti | 14.506 | 11.639 |
| c) Finanči odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | 16.299 | 35.922 |
| 15. Drugi prihodki | 275.950 | 423.855 |
| 16. Drugi odhodki | 51.387 | 2.375 |
| 17. Davek iz dobička | 659.165 | 216.033 |
| 18. Odloženi davki | 161.714 | 2.670.346 |
| 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 5.435.592 | (6.981.309) |
| Čisti poslovni izid, ki pripada obvladujočemu lastniku | 5.435.592 | (6.877.025) |
| Čisti poslovni izid, ki pripada neobvladujočemu lastniku | - | (104.284) |
| Čisti dobiček / izguba na delnico | 11,09 | (14,03) |
| Popravljeni čisiti dobiček / izguba na delnico | 11,09 | (14,03) |
| EBIT | 8.226.526 | 4.569.554 |
| EBITDA | 12.811.284 | 9.665.884 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 popravljeno |
2015 | |
|---|---|---|---|---|
| 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 5.435.592 | (6.981.309) | (6.981.309) | |
| 20. Spremembe revalorizacijskih rezerv iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev 21. Spremebe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti |
(1.097.982) (12.333.179) (5.995.354) 170.979 |
(360.905) | (360.905) | |
| 22. Dobički in izgube, ki izhajao iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vplivov sprememb deviznih tečajev) 23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa |
- (165.240) |
6.229.630 | - | - 6.229.630 |
| 24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada obvadujočemu lastniku Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada neobvadujočemu lastniku |
4.343.349 4.343.349 - |
610.964 | (13.445.763) (7.107.938) (14.056.727) (7.718.902) 610.964 |
|
| Celotni vseobsegajoči donos na delnico obvadujočega lastnika | 8,86 | (28,68) | (15,75) | |
| IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2016 | ||||
| (v EUR) | 2016 | 2015 | ||
| A. Denarni tokovi pri poslovanju | ||||
| a) Postavke izkaza poslovnega izida | ||||
| Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev |
38.194.847 | 34.835.390 | ||
| Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti |
(25.837.162) | (24.260.996) | ||
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | (3.501) | (1.623.297) | ||
| b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter | ||||
| odloženih terjatev in obveznosti za dvek) poslovnih postavk bilance stanja | ||||
| Začetne manj končne poslovne terjatve | (212.268) | (326.359) | ||
| Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve | 530.535 | (73.282) | ||
| Začetne manj končne odložene terjatve za davek | (309.342) | (2.714.714) | ||
| Začetna manj končna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo | - | (41.466) | ||
| Začetne manj končne zaloge | 52.550 | 3.789 | ||
| Končni manj začetni poslovni dolgovi | (743.059) | 410.920 | ||
| Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije | (2.972.930) | (305.321) | ||
| Končne manj začetne odložene obveznosti za davek | 256.936 | (512) | ||
| c) Pozitivni ali negativni denarni tok pri poslovanju | 8.956.605 | 5.904.152 | ||
| B. Denarni tokovi pri investiranju | ||||
| a) Prejemki pri investiranju | ||||
| Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na | 234.085 | 369.638 | ||
| investiranje | ||||
| Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev | - | - | ||
| Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev | 610 | 183.609 | ||
| Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb |
- - |
701.000 9.000.100 |
||
| Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb | 465.000 | 145.001 | ||
| b) Izdatki pri investiranju | ||||
| Izdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev | (34.182) | (3.295) | ||
| Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev | (1.701.967) | (1.066.865) | ||
| Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin | - | - | ||
| Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb | - | (96.000) | ||
| Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb | (485.000) | (365.000) | ||
| c) Pozitivni ali negativni denarni izdi pri investiranju | (1.521.454) | 8.868.187 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| C. Denarni tokovi pri financiranju | ||
| a) Prejemki pri financiranju | ||
| Prejemki od vplačanega kapitala | - | - |
| Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti | - | 1.165.415 |
| Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti | 287.816 | 59.800 |
| b) Izdatki pri financiranju | ||
| Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje | (2.760.226) | (3.117.294) |
| Izdatki za vračila kapitala | - | - |
| Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti | (4.213.447) | (4.262.645) |
| Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti | (779.099) | (7.130.555) |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | (1.226) | (955.318) |
| c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju | (7.466.182) | (14.240.597) |
| Č. Končno stanje denarnih sredstev | 1.263.384 | 1.294.415 |
| Denarni izid v obdobju | (31.031) | 531.743 |
| Začetno stanje denarnih sredstev | 1.294.415 | 762.673 |
* Vsi izdatki so v izkazu denarnih tokov izkazani kot negativne postavke

| (v EUR) | I. Vpoklicani kapital |
1. Osnovni kaptial |
2. Nevpoklicani kapital |
II. Kapitalske rezerve |
III. Rezerve iz dobička |
1. Zakonske rezerve |
2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže |
3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (odbitna postavka) |
5. Druge rezerve iz dobička |
IV. Revalorizacij ske rezerve |
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti |
VI. Preneseni čisti poslovni izid |
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta |
VIII. Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12.444.216 12.444.216 | - 29.842.696 3.830.347 1.689.962 | 834.877 | (834.877) 2.140.385 51.904.056 | (2.207.773) 18.411.872 (6.877.025) 107.348.388 | ||||||||||
| a) Preračuni za nazaj (odprava napak) b) Prilagoditve za nazaj (spremembe računovodskih usmeritev) |
- - |
- - 12.444.216 12.444.216 |
- - |
- - - 29.842.696 3.830.347 1.689.962 |
- - |
- - |
- - 834.877 |
- - |
- | - (6.337.825) - (834.877) 2.140.385 45.566.231 |
- - |
- - |
- | - (6.337.825) - (2.207.773) 18.411.872 (6.877.025) 101.010.563 |
| A.2. Začetno stanje na dan 1. januarja 2016 | 12.444.216 12.444.216 | - 29.842.696 3.830.347 1.689.962 | 834.877 | (834.877) 2.140.385 45.566.231 | (2.207.773) 18.411.872 (6.877.025) 101.010.563 | |||||||||
| B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala č) Vnos dodatnih vplačil kapitala d) Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev e) Odtujitev oziroma umik lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev f) Vračilo kapitala g) Izplačilo dividend h) Izplačilo nagrad organom vodenja in nadzora i) Druge spremembe lastniškega kapitala |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
- - - - - - - - - - - |
| B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja |
- | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - 5.435.592 | 5.435.592 | |
| b) Sprememba revalorizacijskih rezerv iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev | - | - | - | - | - | - | - | - | - (1.097.982) | - | - | - (1.097.982) | ||
| c) Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti č) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja |
- - - |
- - - |
- - - |
- - - |
- - - |
- - - |
- - - |
- - - |
- - |
- - - (1.097.982) |
170.979 | - (13.371) (151.869) 157.608 (151.869) 5.435.592 |
- - |
170.979 (165.240) 4.343.349 |
| B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora c) Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine č) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala |
- - - - |
- - - - |
- - - |
- - - - |
- - - - - |
- - - |
- - - - - |
- - - - |
- - - |
- - - - - |
- - - |
- - - - (6.877.025) 6.877.025 |
- - - |
- - - - |
| d) Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| e) Sprostitev rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže ter razporeditev na druge sestavine kapitala f) Druge spremembe v kapitalu |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
| - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - (6.877.025) 6.877.025 | - | |||
| C. Končno stanje na dan 31. december 2016 | 12.444.216 12.444.216 | - 29.842.696 3.830.347 1.689.962 | 834.877 | (834.877) 2.140.385 44.468.250 | (2.050.165) 11.382.978 5.435.592 105.353.914 |

| (v EUR) | Osnovni kapital |
rezerve | rezerve | Rezerve za Kapitalske Zakonske lastne deleže deleži in Statutarne Druge rezerve rezerve iz in delnice |
Lastne delnice |
rezerve | iz dobička | Skupaj dobička |
Presežek iz prevred. |
Preneseni čisti poslovni izid |
Čisti leta |
Skupaj kapital lastnikov |
Kapital poslovni izid obvaldujočih neobvladujočih lastnikov |
Skupaj kapital |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31. decembra 2014 | 12.444.216 29.842.696 1.689.962 | 834.877 | (834.877) | - | 2.140.385 3.830.347 57.848.131 20.522.837 | 314.772 124.802.999 | (610.964) 124.192.035 | |||||||
| Preračuni za nazaj (odprava napak) Prilagoditve za nazaj (spremembe računovodskih usmeritev) |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- - |
- | - (1.589.081) - |
- | - (7.152.582) - |
(8.741.663) - |
- - |
(8.741.663) - |
| Stanje na dan 31. decembra 2014 (popravljeno) | 12.444.216 29.842.696 1.689.962 | 834.877 | (834.877) | - | 2.140.385 3.830.347 56.259.050 20.522.837 (6.837.810) 116.061.336 | (610.964) 115.450.372 | ||||||||
| Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki | ||||||||||||||
| Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Vnos dodatnih vplačil kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Odtujitev oziroma umih lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Vračilo kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Izplačilo dividend | - | - | - | - | - | - | - | - | - | (994.044) | - | (994.044) | - | (994.044) |
| Izplačilo nagrad upravi in nadzornemu svetu | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Druge spremembe lastniškega kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| - | - | - | - | - | - | - | - | - | (994.044) | - | (994.044) | - | (994.044) | |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | ||||||||||||||
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - (6.877.025) | (6.877.025) | (104.284) (6.981.309) | ||
| Sprememba presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Sprememba presežka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev | - | - | - | - | - | - | - | - (5.995.354) | 5.995.354 | - | - | - | - | |
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb | - | - | - | - | - | - | - | - | (360.905) | - | - | (360.905) | - | (360.905) |
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | - | - | - | (206.508) | (274.465) | - | (480.973) | 715.249 | 234.276 |
| - | - | - | - | - | - | - | - (6.562.767) | 5.720.889 (6.877.025) | (7.718.903) | 610.964 (7.107.939) | ||||
| Premiki v kapitalu | ||||||||||||||
| Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 314.772 | (314.772) | - | - | - |
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | (7.152.582) 7.152.582 | - | - | - | |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Sprostitev rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Druge spremembe v kapitalu | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| - | - | - | - | - | - | - | - | - | (6.837.810) 6.837.810 | - | - | - | ||
| Stanje na dan 31. december 2015 | 12.444.216 29.842.696 1.689.962 | 834.877 | (834.877) | - | 2.140.385 3.830.347 49.696.283 18.411.872 (6.877.025) 107.348.388 | - 107.348.388 |

Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Terme Čatež v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja
Terme Čatež, d.d. (v nadaljevanju »družba«) je podjetje s sedežem v Republiki Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Terme Čatež za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2016, vključujejo družbo in njene odvisne družbe (v nadaljevanju »Skupina«).
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU. Uporabljene so računovodske in poročevalske zahteve MSRP in zahteve Zakona o gospodarskih družbah.
Pri izbiri računovodskih usmeritev in odločanju o njihovi uporabi ter pri pripravi teh računovodskih izkazov je Skupina Terme Čatež upoštevala naslednje tri zahteve:
Standardi in pojasnila, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, do datuma konsolidiranih/ločenih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih še ni potrdila Evropska unija. Skupina Terme Čatež bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Skupina Terme Čatež predčasno ni sprejela nobenega standarda.
Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil končno različico standarda MSRP 9, Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Prenovljeni standard MSRP 9 velja za poslovna obdobja z začetkom 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Spremembe standarda morajo podjetja uporabiti za nazaj, pri čemer pa predstavitev primerjanih podatkov ni obvezna. Zgodnja uporaba predhodnih različic standarda MSRP 9, ki so bile objavljene v letih 2009, 2010 in 2013, je dovoljena pod pogojem, da je podjetje izvedlo prehod na MSRP kadarkoli v obdobju pred 1. februarjem 2015.
Skupina Terme Čatež ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane računovodske izkaze.
Odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15, ki uvaja nov petstopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih podjetje doseže na podlagi pogodb s strankami. V skladu z določili MSRP 15 podjetje pripozna prihodke v višini, ki odraža znesek kupnine, za katero podjetje meni, da mu pripada iz naslova prenosa blaga in posredovanja storitev kupcu. Računovodska načela iz MSRP 15 tako nudijo bolj strukturiran pristop pri merjenju in pripoznanju prihodkov. Nov standard velja za vsa podjetja in nadomešča obstoječe zahteve Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v zvezi s pripoznavanjem prihodkov. Popolna uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.

januarja 2018 ali pozneje, prilagojeno obliko standarda pa morajo podjetja uporabiti za nazaj. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena.
Skupina Terme Čatež ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane računovodske izkaze.
Dopolnitve obravnavajo navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28, pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje kot je opredeljeno v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora podjetje pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Podjetje, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.
Skupina Terme Čatež ne pričakuje, da bo navedena dopolnitev pomembno vplivala na njene konsolidirane računovodske izkaze.
MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev, ki izhajajo iz reguliranih storitev v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, morajo regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno v izkazu finančnega položaja, v ločenih postavkah v izkazu uspeha in izkazu drugega vseobsegajočega dobička pa razkriti vse spremembe na teh kontih. Standard od podjetij zahteva razkritje značilnosti reguliranja in s tem povezanih tveganj ter njegov vpliv na računovodske izkaze podjetij. Standard MSRP 14 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Standarda še ni potrdila Evropska unija.
Skupina Terme Čatež ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane računovodske izkaze.
Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu v okviru bilance stanja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. Standard najemnikom omogoča
dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost za plačilo najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe). Najemniki morajo ločeno pripoznati odhodke za obresti, vezane na obveznosti iz najema, in stroške amortizacije pri sredstvu iz pravice do uporabe. Prav tako morajo ob pojavu nekaterih dogodkov (npr. sprememba dobe trajanja najema, sprememba višine prihodnjih najemnin zaradi spremenjenega indeksa ali stopnje, na podlagi katere se določa najemnina) ponovno izmeriti obveznost iz najema. Vrednost ponovne izmere obveznosti iz najema najemniki na splošno pripoznajo kot prilagoditev sredstva iz pravice do uporabe.
Obračunavanje pri najemodajalcu se ne razlikuje bistveno od trenutno veljavnega obračunavanja po MRS 17. Standard MSRP 16 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Najemnik se lahko odloči, da bo standard uporabljal za nazaj bodisi v celoti bodisi deloma. Prehodne določbe standarda

dovoljujejo nekatere olajšave. Zgodnja uporaba je dovoljena, vendar le, če podjetje že uporablja MSRP 15. Standarda še ni potrdila Evropska unija.
Skupina Terme Čatež ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane računovodske izkaze.
Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine "Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition". Dopolnitve:
Dopolnitve standarda začnejo veljati 1. januarja 2018, ki je datum začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, ne pa spreminjajo zahtev MSRP 15. Skupina Terme Čatež mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora podjetje razkriti.
Skupina Terme Čatež ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane računovodske izkaze.
Podjetja morajo v skladu z dopolnitvami razkriti spremenjeno višino obveznosti, ki je posledica financiranja, vključno s spremembami, ki izhajajo iz denarnih tokov, in nedenarnimi spremembami, kot so pozitivne ali negativne tečajne razlike. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Podjetjem ob začetni uporabi spremenjenega standarda ni treba priskrbeti primerjalnih informacij za predhodna obdobja. Zgodnja uporaba je dovoljena.
Skupina Terme Čatež pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
OMRS je objavil dopolnitve MRS 12, Davek iz dobička, da bi pojasnil obračunavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub pri dolžniških instrumentih, izmerjenih po pošteni vrednosti. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje proučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v breme katerega lahko uporabi odbitke ob razveljavitvi te odbitne začasne razlike. Poleg tega pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnji obdavčljivi dobiček, in okoliščine, v katerih lahko obdavčljivi dobiček pomeni povrnitev nekaterih sredstev v višini, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost. Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Ob začetni uporabi spremenjenega standarda se lahko sprememba začetnega kapitala najbližjega primerjalnega obdobja pripozna v začetnem zadržanem čistem dobičku (ali v drugi ustrezni sestavini kapitala), ne da bi se sprememba porazdelila med začetni zadržani čisti dobiček in druge sestavine kapitala. Podjetja, ki uporabijo to olajšavo, morajo to razkriti.
Skupina Terme Čatež pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig v lasti podjetja, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali drugo upravičeno podjetje, po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ob začetnem pripoznanju možno izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo podjetje ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.
Skupina Terme Čatež pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnitve pojasnjujejo zahteve za prenos na naložbene nepremičnine in z njih. Uporabljajo se za spremembe namembnosti, do katerih pride na začetku letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi dopolnitve, ali po začetku tega obdobja. Dovoljena je tudi uporaba za nazaj, če je to mogoče, brez uporabe spoznanj za nazaj. Dopolnitve veljajo za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.
Skupina Terme Čatež pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
Z dopolnitvami so bile črtane kratkoročne izjeme v členih E3–E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.
Skupina Terme Čatež ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.
Dopolnitve se nanašajo na tri glavna področja:
Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Ob sprejetju morajo podjetja spremembe uporabiti, ne da bi prilagodila informacije za predhodna obdobja, vendar je uporaba za nazaj dovoljena, če se podjetje odloči, da bo uporabilo vse tri dopolnitve, in če so izpolnjena druga merila. Zgodnja uporaba je dovoljena.
Skupina Terme Čatež ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve naslavljajo vprašanja, ki so povezana z uvajanjem novega standarda za finančne instrumente (MSRP 9) pred uvajanjem novega standarda za zavarovalne pogodbe, ki ga Odbor pripravlja namesto MSRP 4. Za podjetja, ki izdajajo zavarovalne pogodbe, obstajata dve možnosti: začasna oprostitev uporabe MSRP 9 in sočasna uporaba. Začasna oprostitev se prvič uporabi za obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Podjetje se lahko za sočasno uporabo odloči ob prvi uporabi MSRP 9 in ta pristop uporabi za nazaj za finančna sredstva, določena ob prehodu na MSRP 9. Podjetje prilagodi primerjalne informacije, ki odražajo sočasno uporabo, le v primeru, da prilagodi primerjalne informacije ob uporabi MSRP 9.
Skupina Terme Čatež ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.
Dopolnitve pojasnjujejo področje uporabe standarda, saj določajo, da se zahteve po razkritju iz standarda uporabljajo za deleže podjetja, navedene v členu 5, ki so v skladu z MSRP 5, Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, razvrščeni med sredstva za prodajo, med sredstva za razdelitev lastnikom ali ustavljeno poslovanje, vendar pa se dopolnitve ne uporabljajo za zahteve po razkritju iz členov B10–B16. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje.
Skupina Terme Čatež pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
Pojasnilo obravnava vprašanje menjalnega tečaja, uporabljenega pri transakcijah, ki vključujejo vnaprejšnje plačilo, dano ali prejeto v tuji valuti. Zajema transakcije v tuji valuti, pri katerih podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki nastane z dajanjem ali prejetjem vnaprejšnjega plačila, preden podjetje pripozna ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek. Pojasnilo se ne uporablja, kadar podjetje ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti ali po pošteni vrednosti prejetega ali danega plačila na datum, ki ni enak datumu začetnega pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti. Pojasnila ravno tako ni treba uporabljati za davek iz dobička, zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne pogodbe. OPMSRP 22 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Pojasnilo se lahko uporabi bodisi za prihodnja obdobja, in sicer za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki jih obravnava to pojasnilo in so prvič pripoznani, bodisi na začetku obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi pojasnilo, ali pozneje, bodisi na začetku predhodnega obdobja poročanja, pri čemer je treba predstaviti primerjalne informacije.
Skupina Terme Čatež pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.
Konsolidirani računovodski izkazi skupine so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri zemljiščih in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih, kjer se upošteva poštena vrednost.
Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu št. 4.
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti družbe.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisane v naslednjih pojasnilih:
Spodaj opredeljene računovodske politike so družbe v Skupini Terme Čatež dosledno uporabile za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih.
Napake, ki se zgodijo pri pripoznanju, merjenju, predstavljanju ali razkrivanju sestavin računovodskih izkazov v tekočem obdobju in se v tem obdobju tudi odkrijejo, se popravijo, preden se računovodski izkazi odobrijo za objavo. Bistvene napake, odkrite v naslednjem obdobju, se popravijo v primerjalnih informacijah, ki so predstavljene v računovodskih izkazih za obdobje, ko se napaka odkrije.
Odvisna družba Marina Portorož je v letu 2016 odpravila bistveno napako za nazaj, ki se nanaša na vrednotenje zemljišč po pošteni vrednosti. Pridobila je cenitve zemljišč za namene računovodskega poročanja za leto 2015, ki veljajo tudi v letu 2016 in zemljišča prevrednotila zaradi oslabitve, kar se v enaki meri odraža tudi v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine Terme Čatež.
Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje družba Terme Čatež, d.d. Obvladovanje obstaja, ko ima matično podjetje zmožnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upošteva obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno moč uveljaviti ali zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne do datuma, ko se preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so bile po potrebi spremenjene oziroma prilagojene usmeritvam skupine.
Stanja, nerealizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine Terme Čatež, so pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov izločena.
Posli izraženi v tuji valuti se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družb znotraj Skupine Terme Čatež po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti na dan bilance stanja se preračunajo v funkcijsko valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti preračunano po srednjem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti se pretvorijo v funkcijsko valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih inštrumentov razvrščenih kot na razpolago za prodajo.

Sredstva in obveznosti podjetij v tujini, vključno z dobrim imenom in popravkom poštene vrednosti ob pridobitvi, se preračunajo v EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki velja na dan bilance stanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini, razen podjetij v hiperinflacijskih gospodarstvih, se preračunajo v EUR po tečajih, ki so veljavni na dan posla.
Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se neposredno pripoznajo v kapitalu. Od dneva prehoda na MSRP dalje se te spremembe pripoznajo v prevedbeni rezervi (foreign currency translation reserve - FCTR). Pri odtujitvi podjetja v tujini (delni ali celotni) se obravnavan znesek v prevedbeni rezervi prenese v izkaz poslovnega izida.
Neizpeljani finančni instrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila, ter poslovne in druge obveznosti.
Neizpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno nanašajo na posel. Po začetnem pripoznanju, se neizpeljani finančni instrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni, na transakcijskih računih ter vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v skupini in družbi, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.
Obračunavanje finančni prihodkov in odhodkov je opisano v poročilu.
Naložbe skupine v kapitalske vrednostnice so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji so lastniški vrednostni papirji družb, ki kotirajo na borzi, kot tudi družb, ki ne kotirajo.
Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti, spremembe poštene vrednosti pa so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid.
Naložbe v delnice in deleže družb so izkazane po pošteni vrednosti. Sprememba poštene vrednosti se neposredno pripozna v kapitalu. Ko se pripoznanje teh naložb odpravi, je potrebno prej v kapitalu pripoznati nabrani dobiček ali izgubo pripoznati v poslovnem izidu obdobja.
Poštena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu tečaju teh delnic na dan bilance stanja. Poštena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na podlagi zadnjih znanih transakcij.
Ostali neizpeljani finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.

Navadne delnice so sestavni del osnovnega kapitala. Dodatni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji navadnih delnic in delniških opcij, so izkazani kot znižanje kapitala, pri čemer se ne upoštevajo učinki na kapital.
Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene lastne delnice se izkazujejo kot delnice družbe Terme Čatež, d.d. in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi naknadni ponovni izdaji se prejeti znesek izkaže kot povečanje osnovnega kapitala in tako dobljeni presežek ali manjko pri transakciji se prenese na zadržani dobiček oziroma na kapitalske rezerve.
Dividende se pripoznajo v računovodskih izkazih Skupine v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Nepremičnine, naprave in oprema skupine (razen zemljišč) so izkazane po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Tako jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je bilo mogoče pripisati neposredno usposobitvi in (po potrebi) začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve nepremičnine, naprave ali opreme ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. Nabavna vrednost nepremičnine, naprave in opreme je povečana s stroški, ki povečujejo bodoče koristi sredstva. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti osnovnega sredstva, se izkazujejo kot njegovo zmanjšanje popravka vrednosti.
Zemljišča Skupina vodi po pošteni vrednosti in jih na podlagi neodvisnega pooblaščenega cenilca prevrednotuje na pošteno vrednost. Cenilec pri ocenjevanju izhaja iz tržne vrednosti, ta pa je podana kot ocenjeni znesek, po kateri naj bi voljni kupec in voljni prodajalec zamenjala premoženje na datum ocenjevanja vrednosti v premišljenem poslu, po ustreznem trženju premoženja, v katerem sta stranki ravnali obveščeno, previdno in brez prisile. Cenilec upošteva pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje (čista prodajna cena), ki jo predstavlja znesek, ki ga je možno pridobiti s prodajo sredstva v premišljenem poslu med dobro obveščenima in voljnima strankama, zmanjšan za stroške odtujitve. Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje postane nadomestljiva vrednost v primeru, da je večja od vrednosti v uporabi, pri modelu nabavne vrednosti pri izkazovanju sredstev v bilanci stanja. Pri ocenjevanju vrednosti zemljišč cenilec izhaja predvsem iz temeljne metode vrednotenja, to je metode direktne primerjave prodajnih cen podobnih zemljišč, ki so po svoji lokaciji in možnosti izgradnje najbolj podobna obravnavanim nepremičninam. Za vsako posamezno lokacijo cenilec izbere najbolj primerljive transakcije in na njih opravi odstotne prilagoditve glede makro in mikrolokacije, velikosti zemljišča, konfiguracije terena ter dostopa. Prav tako se upošteva časovni odmik od realizirane prodaje nepremičnin.
Bistvene spremembe pri vrednosti zemljišč od dneva prevrednotenja do danes Skupina ne beleži.
Med nepremičninami, napravami in opremo Skupina izkazuje zemljišča, zgradbe ter opremo. Ločeno se izkazujejo nepremičnine, naprave in oprema v pridobivanju in uporabi.
Dobiček oziroma izguba ob odsvojitvi nepremičnine, naprave ali opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva z njegovo knjigovodsko vrednostjo in izkaže v izkazu poslovnega izida med »drugimi poslovnimi prihodki« oziroma »drugimi poslovnimi odhodki« (če je izguba).

Nepremičnine, ki so zgrajene ali razvite za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, so obravnavane kot opredmetena osnovna sredstva in izkazane po njihovi nabavni vrednosti do datuma dokončanja gradnje ali razvijanja, ko postane nepremičnina naložbena nepremičnina. Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se pripozna v poslovnem izidu.
Če se lastniško uporabljena nepremičnina spremeni v naložbeno nepremičnino, se ta nepremičnina izmeri po njeni pošteni vrednosti in prerazporedi k naložbenim nepremičninam. Dobiček, ki se pojavi pri ponovnem merjenju, se pripozna neposredno v kapitalu. Morebitna izguba pa se pripozna neposredno v poslovnem izidu.
Stroški zamenjave nekega dela nepremičnine, naprave ali opreme se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v skupino ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj oziroma v obdobju, ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti, razen če je precej gotovo, da bo skupina do konca trajanja najema postala lastnica najetega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. Kot začetek obračunavanja amortizacije nepremičnine, naprave ali opreme se upošteva dan, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.
Uporabljene letne amortizacijske stopnje so naslednje:
| | Zgradbe | 1 – 5% |
|---|---|---|
| | Pohištvo in oprema | 5 – 33% |
Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja.
Skupina stroške financiranja pridobitve nepremičnin, naprav in opreme do njihove usposobitve za uporabo usredstvuje, kasneje pa jih prikazuje med odhodki za obresti.
Neopredmetena sredstva skupina vodi po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in morebitno izgubo zaradi oslabitve sredstva. Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi izkazuje programske pravice, dobro ime in dolgoročno odložene stroške.
Dobro ime (slabo ime) nastane ob prevzemu odvisnih družb, pridruženih podjetij ter skupnih podvigov.
Pri prevzemih, izvedenih dne 1. januarja 2006 ali kasneje, se dobro ime nanaša na presežek oziroma razliko med stroškom nabave in deležem Skupine v čisti pošteni vrednosti ugotovljenih sredstev, obveznosti ter pogojnih obveznosti prevzete družbe. Če je presežek negativen (slabo ime), se le-ta neposredno pripozna v izkazu poslovnega izida.
Dobro ime, ki se pojavi pri nabavi manjšinskih deležev v odvisnih družbah, predstavlja presežek oziroma razliko med stroški dodatne naložbe in knjigovodsko vrednostjo sredstev, ki so bila nabavljena na dan izmenjave.

Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Pri prejemniku naložb, obračunanih po kapitalski metodi, se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v knjigovodsko vrednost naložbe.
Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški, vključno z znotraj skupine ustvarjenim dobrim imenom in blagovnimi znamkami, so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena) in se začne, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Uporabljene letne amortizacijske stopnje so naslednje:
| | programske licence | 30% - 33% |
|---|---|---|
| | programska oprema | 25% - 50% |
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, posedovane z namenom, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje, ne pa za prodajo v rednem poslovanju, uporabo v proizvodnji ali pri dobavi blaga ali storitev za pisarniške namene.
Naložbene nepremičnine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Obračunana amortizacija je izkazana med stroški amortizacije, slabitve ali izgube pri prodaji pa kot prevrednotovalni poslovni odhodki. Ocenjena doba koristnosti naložbenih nepremičnin se giblje od 20 do 55 let.
Skupina je opravila vrednotenje naložbenih nepremičnin s strani pooblaščenega cenilca ob prehodu na MSRP, vendar ni bilo bistvenega odstopanja glede na njihovo nabavno vrednost.
Če se uporaba naložbene nepremičnine spremeni v tej meri, da zahteva prerazvrstitev med nepremičnino, se njena poštena vrednost spremeni v strošek za kasnejše obračunavanje.
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremičnine. Stopnja amortizacije naložbenih nepremičnin in delov naložbenih nepremičnin znaša od 1,8% do 5%. Zemljišča se ne amortizirajo. Dobe koristnosti naložbenih nepremičnin so enake kot za istovrstne nepremičnine.
Najem, pri katerem skupina prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za takšna sredstva.
Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi in z izjemo naložbenih nepremičnin se najeta sredstva ne pripoznajo v bilanci stanja skupine oziroma družbe. Naložbena nepremičnina, ki je v poslovnem najemu, je izkazana v bilanci stanja Skupine in sicer po nabavni vrednosti.

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Stroški zalog vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Stroški zalog lahko vključujejo tudi prenose iz kapitala morebitnih dobičkov oziroma izgub iz naslova varovanja denarnega toka pred tveganjem ob nakupih zalog z uporabo tujih valut. Skupina za zmanjševanje količin materiala, proizvodov in polproizvodov, trgovskega blaga v zalogi uporablja metodo zaporednih cen – FIFO.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.
Prevrednotenje zalog je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Vrednost zalog ni v celoti nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se njihove prodajne cene znižajo. Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če se povečajo ocenjeni stroški dokončanja ali ocenjeni stroški v zvezi s prodajo. Če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo čisto iztržljivo vrednost, jo je treba znižati do čiste iztržljive vrednosti. Vrednost zalog je treba znižati pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk zalog posebej.
Skupina izvaja politiko oblikovanja popravkov zalog na podlagi rezultatov rednih in izrednih popisov zalog.
Skupina na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kako objektivno znamenje oslabitve sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.
Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.
Vse izgube zaradi oslabitve skupina izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, ki je bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid.
Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Odpravo finančnih sredstev, namenjenih za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, Skupina izkazuje neposredno v kapitalu.
Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev skupine razen naložbenih nepremičnin, zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke iz trajne uporabe, veliki meri neodvisnih od tistih iz drugih sredstev ali skupin sredstev (»denar ustvarjajoče enote«). Za potrebe preizkusa oslabitve se dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi, razporedi na denar ustvarjajoče enote, za katere se pričakuje, da bodo pridobile koristi od sinergij združitve.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v poslovnem izidu. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih – rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Čista obveznost skupine, ki nastane v zvezi z dolgoročnimi zaslužki zaposlenih, je seštevek prihodnjih zaslužkov, ki so jih zaposleni pridobili v zameno za njihovo delo, ki ga opravijo v tekočem in prejšnjih obdobjih. Tako dobljeni znesek zaslužkov se diskontira, s čimer se določi njegova sedanja vrednost, in nato zmanjša za pošteno vrednost vseh povezanih sredstev. Diskontna stopnja je na datum poročanja evidentirani donos obveznic bonitetnega razreda AA, katerih zapadlost je približno enaka zapadlosti obveznosti skupine. Izračun se izdela z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Morebitni aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka.
Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja na podlagi projekcije obveznosti. Izračun s strani pooblaščenega aktuarja je bil narejen na dan 31.12.2015 za vsakega zaposlenega tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 1,75 % letno in predstavlja realno obrestno mero (donos dolgoročnih državnih obveznic). Izračun je z uporabo metode projecirane enote pripravil pooblaščeni aktuar.
Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa Skupina ne more vplivati. Poslovodstvo družb v Skupini redno preverja ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna

obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Časovne razmejitve so lahko aktivne (usredstvene) ali pasivne (udolgovljene). Prve je mogoče obravnavati kot terjatve v širšem pomenu, saj se razlikujejo tako od denarnih sredstev kakor od stvari, druge pa kot dolgove v širšem pomenu, saj se v vsakem primeru razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov. Vključujejo odložene prihodke in stroške oziroma odhodke, vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in prehodno nezaračunane prihodke kot posebne vrste terjatev oziroma dolgov.
Aktivne časovne razmejitve in pasivne časovne razmejitve se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo, če se sme predpostavljati, da bodo v času, za katerega so oblikovane, zares nastali takšni prihodki in stroški oziroma odhodki.
Realnost postavk aktivnih časovnih razmejitev mora biti na dan bilance stanja utemeljena, po-stavke pasivnih časovnih razmejitev pa ne smejo skrivati rezerv. Njihovo spravljanje v realne okvire popravi dotedanje stroške oziroma odhodke in prihodke, v zvezi s katerimi so se prvotno pojavile.
Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke.
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanja dolgov se torej pripoznavajo hkrati. Prihodki od prodaje se izkazujejo, če so izpolnjeni tile pogoji:
Stroške, ki so nastali ali bodo nastali v zvezi s poslom, je mogoče zanesljivo izmeriti. Za izkazovanje prihodkov od opravljenih storitev mora biti izpolnjen dodatni pogoj, in sicer, da je stopnjo dokončanosti posla na dan bilance stanja mogoče zanesljivo izmeriti
Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste.
Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kupčevo skladišče.
Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.
Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Podeljene vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin.

Plačila iz naslova finančnega najema se pripoznavajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Prejete vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih odhodkov od najemnin.
Najmanjša vsota najemnin se razporedi med finančne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančni odhodki se razporedijo na obdobja med trajanjem najema, da se dobi stalna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako obdobje. Skupina pogojna plačila iz naslova finančnega najema izkazuje v višini, ki jo določi tako, da ob prejemu potrditve o spremembi najemnine ponovno oceni vrednosti najmanjše vsote najemnin v preostalem obdobju.
Pogojna plačila iz naslova finančnega najema se izkažejo, ko pogojna obveznost ne obstaja več in ko je višina spremembe vrednosti finančnega najema znana, in sicer v višini, ki jo določi s ponovno oceno vrednosti najmanjše vsote najemnin v preostalem obdobju trajanja najema.
Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov.
Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervami zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in zaradi padca njihove poštene vrednosti, če se merijo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Prevrednotovalni finančni odhodki se pripoznavajo tudi pri prodaji ali drugačni odtujitvi ali odpravi pripoznavanja finančnih naložb ali prodaje terjatev kot negativna razlika med prodajno ter knjigovodsko vrednostjo, popravljeno za morebitno rezervo, nastalo iz vrednotenja po pošteni vrednosti.
Poslovni odhodki so v načelu enaki obračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje, ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V trgovinskih organizacijah, kjer se stroški ne zadržujejo v zalogah, je treba pri ugotavljanju poslovnih odhodkov všteti še nabavno vrednost prodanega trgovskega blaga.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihovega prevrednotenja na nižjo vrednost, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z revalorizacijskimi rezervami iz njihovega predhodnega prevrednotenja na višjo vrednost. Med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki se izkazuje tudi razlika med prodajno ter knjigovodsko vrednostjo pri prodaji ali drugačni odtujitvi ali odpravi pri-poznavanja opredmetenih osnovnih sredstev, nekratkoročnih sredstev za prodajo, neopredmetenih sredstev ter naložbenih nepremičnin.
Davek iz dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek iz dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja in zneski za potrebe davčnega poročanja. Naslednje začasne razlike niso upoštevane: začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslu, kjer ne gre za poslovne združitve in ki ne vpliva niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti. Nadalje se odloženi davek ne izkaže v primeru obdavčljivih začasnih razlik ob začetnem pripoznanju dobrega imena. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja. Skupina pobota odložene terjatve in obveznosti za davek, če ima zakonsko izvršljivo pravico pobotati pripoznane odmerjene terjatve in obveznosti za davek in če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti v zvezi z isto obdavčljivo enoto; ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo bodisi poravnati odmerjene obveznosti za davek in terjatve za davek z razliko bodisi hkrati povrniti terjatve in poravnati obveznosti.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Delniški kapital skupine je razdeljen na navadne delnice, zato Skupina prikazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu.
Popravljeni čisti dobiček na delnico je enak osnovnemu čistemu dobičku na delnico, ker Skupina nima prednostnih delnic in zamenljivih obveznic.
Segment je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Skupina Terme Čatež ustvarja prihodke v Republiki Sloveniji. Tako poročanje Skupine po segmentih temelji na segmentih za hotelsko gostinsko dejavnost in dejavnost marin.
Finančne in poslovne obveznosti se v začetku izkažejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o nastanku dolga. Kasneje se lahko povečajo s pripisanimi donosi , drugimi nadomestili, če za to obstaja sporazum z upnikom.
Obveznosti, ki se obrestujejo in pri katerih se dejanska oziroma dogovorjena obrestna mera ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, se v bilanci stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za odplačila. Dogovorjena obrestna mera se ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, če razlika ni večja od 1% vrednosti kredita.
Dolgovi pomembnih vrednosti, ki se ne obrestujejo, se v bilanci stanja izkazujejo po diskontirani vrednosti, pri čemer se upošteva povprečna obrestna mera, ki jo v primerljivih poslih dosega družba. Kot dolgove

pomembnih vrednosti družba opredeli tiste, katerih vrednost presega s sklepom uprave določen odstotek vrednosti vseh dolgov.
Obveznosti izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.
Glede na računovodske usmeritve skupine in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je Skupina določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Skupine.
Zunanji neodvisni cenilec, ki ima priznano in ustrezno poklicno usposobljenost ter nedavne izkušnje pri razmeščanju in razvrščanju naložbenih nepremičnin, kakršne so predmet vrednotenja, najmanj na 10 let ali po presoji Uprave po upravičenosti oziroma potrebi za cenitev, ovrednoti portfelj naložb v skupini. Poštena vrednost temelji na tržni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction).
Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naložbene nepremičnine oceni s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.
Kjer je primerno, je pri vrednotenju potrebno upoštevati tudi tip najemnikov, ki so trenutno nastanjeni v naložbeni nepremičnini oziroma so nosilci obveznosti po najemni pogodbi ali pa bi v primeru oddaje v najem te nepremičnine najverjetneje postali njeni najemniki, in splošno sliko njihove kreditne sposobnosti, nadalje razporeditev obveznosti za vzdrževanje in zavarovanje nepremičnine med skupino in najemnikom ter preostalo življenjsko dobo naložbene nepremičnine. Ko se ob pregledu ali obnovi najemne pogodbe pričakuje, da bo prišlo do naknadnih povečanj najemnine zaradi vrnitve v prvotno stanje, šteje, da so bila vsa obvestila in po potrebi tudi povratna obvestila posredovana v veljavni obliki in pravočasno.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa glede na ponujeno nakupno ceno na datum poročanja. Poštena vrednost finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo se določa samo za potrebe poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja. Kratkoročne poslovne terjatve skupine niso diskontirane zaradi kratkoročnosti, so pa upoštevane slabitve (popravki vrednosti) na pošteno vrednost.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirani po tržni obrestni meri na datum poročanja. Skladno s preteklimi podatki in izračuni smo prišli do zaključka, da stroški vodenja in najema finančnih obveznosti zanemarljivo vplivajo na veljavno obrestno mero, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera enaka pogodbeni obrestni meri.

Čisti prihodki od prodaje
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih Prihodki od najemnin |
32.242.367 117.306 1.366.470 - 746.460 |
30.743.307 220.747 2.323.703 - 880.154 |
| Skupaj | 34.472.603 | 34.167.910 |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Prihodki od odprave in porabe rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev | 3.505.701 | 528.643 |
| Prihodki od poslovnih združitev (slabo ime) | - | - |
| Drugi prihodki povezani s poslovnimi učinki | 51.259 | 56.961 |
| Prevrednotovalni poslovni prihodki | ||
| Izterjane odpisane terjatve | 55.139 | 50.269 |
| Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev | 23.501 | 5.210 |
| Prodaja naložbenih nepremičnin | - | 6.000 |
| Odpis obveznosti | - | 14.006 |
| Skupaj | 3.635.601 | 661.090 |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Donacije | - | - |
| Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki | 3.796 | 10.135 |
| Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki | 60.679 | 121.491 |
| Kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki | - | - |
| Pozitivne evrske izravnave | - | - |
| Ostali prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki | 211.476 | 292.229 |
| Skupaj | 275.950 | 423.855 |

| Analiza stroškov | ||
|---|---|---|
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
| Stroški blaga, materiala in storitev | ||
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | 1.038.708 | 1.475.217 |
| Stroški porabljenega materiala | 5.324.759 | 5.546.794 |
| Stroški storitev | 8.806.738 | 8.022.392 |
| Stroški dela | ||
| Stroški plač | 5.581.452 | 5.913.893 |
| Stroški socialnih zavarovanj | 926.255 | 983.418 |
| - od tega pokojninskih zavarovanj | 78.506 | 90.774 |
| Stroški dodatnih pokojninskih zavarovanj | 124.546 | 135.930 |
| Drugi stroški dela | 1.883.027 | 1.924.394 |
| Odpisi vrednosti | ||
| Amortizacija | 4.584.758 | 5.096.330 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih | ||
| osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah | 934 | 128.763 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, | ||
| razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami | 648.456 | 159.407 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela | - | - |
| Drugi poslovni odhodki | ||
| Oblikovanje dolgoročnih rezervacij | 46.175 | - |
| Drugi stroški | 915.869 | 872.908 |
| Skupaj | 29.881.678 | 30.259.446 |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki | - | - |
| Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki | 593 | 2.216 |
| Donacije | - | - |
| Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s | ||
| poslovnimi učinki | - | - |
| Negativne evrske izravnave | 1 7 |
- |
| Ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki | 50.778 | 159 |
| Skupaj | 51.387 | 2.375 |

| Stroški | ||||
|---|---|---|---|---|
| Proizvajalni | Stroški | splošnih | ||
| (v EUR) | stroški | prodajanja | dejavnosti | Skupaj |
| Stroški blaga, materiala in storitev | ||||
| Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala | 1.038.708 | - | 1.038.708 | |
| Stroški porabljenega materiala | 5.152.264 | 59.718 | 112.778 | 5.324.759 |
| Stroški storitev | 6.535.789 | 1.052.235 | 1.218.714 | 8.806.738 |
| Stroški dela | 6.799.689 | 475.727 | 1.239.864 | 8.515.280 |
| Odpisi vrednosti | ||||
| Amortizacija | 4.400.728 | 119.523 | 64.507 | 4.584.758 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih | ||||
| osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami | 934 | - | - | 934 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, | ||||
| razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami | 607.098 | - | 41.358 | 648.456 |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela | - | - | - | - |
| Drugi poslovni odhodki | 643.780 | 909 | 363.054 | 1.007.743 |
| Skupaj v letu 2016 | 24.140.281 | 2.746.820 | 3.040.276 29.927.377 | |
| Skupaj v letu 2015 | 24.305.034 | 3.466.123 | 2.956.092 30.727.249 | |
| Od tega nabavna vrednost prodanega blaga v letu 2015 | 1.475.217 |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Finančni prihodki iz deležev | ||
| Finančni prihodki iz deležev v organizacijah v skupini | - | - |
| Finančni prihodki iz deležev v pridruženih organizacijah | - | - |
| Finančni prihodki iz deležev v drugih organizacijah | 75.466 | 75.340 |
| Finančni prihodki iz drugih naložb | 17.839 | 25.615 |
| Finančni prihodki iz danih posojil | ||
| Finančni prihodki iz posojil, danih organizacijam v skupini | - | - |
| Finančni prihodki iz posojil, danih drugim | 183.152 | 189.110 |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | ||
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do organizacij v skupini | - | - |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | 66.922 | 12.506 |
| Skupaj | 343.380 | 302.571 |

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Finančni odhodki iz finančnih naložb | 304.174 | 11.666.605 |
| Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | ||
| Finančni odhodki iz posojil, prejetih od organizacij v skupini | - | - |
| Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank | 1.975.361 | 2.409.233 |
| Finančni odhodki iz izdanih obveznic | - | - |
| Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | 551.085 | 605.827 |
| Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | ||
| Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do organizacij v skupini | - | - |
| Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev | 14.506 | 11.639 |
| Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | 16.299 | 35.922 |
| Skupaj | 2.861.425 | 14.729.226 |
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
| (v EUR) | Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalne naprave in stroji |
Druge naprave in oprema |
Vlaganja v tuja osnovna sredstva (zgradbe) |
Osnovna čreda |
Večletni nasadi |
Osnovna sredstva v pridobivanju |
Predujmi za osnovna sredstva |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | ||||||||||
| 31. decembra 2015 | 81.134.656 118.267.135 | - 24.597.884 | 43.227 | - | - | 1.968.391 | - 226.011.293 | |||
| Popravek napake za nazaj | (7.635.934) | - | - | - | - | - | - | - | - | (7.635.934) |
| 31. decembra 2015- popravljeno | 73.498.722 118.267.135 | - 24.597.884 | 43.227 | - | - | 1.968.391 | - 218.375.359 | |||
| Pridobitve | - | 2.906 | - | 16.485 | - | - | - | 1.833.315 | 24.714 | 1.877.420 |
| Pridobitve - lastna izdelava | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos z investicij v teku | - | 1.762.180 | - | 590.297 | - | - | - | (2.352.476) | - | - |
| Povečanja zaradi pripojitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Odtujitve | - | (398.217) | - | (540.892) | - | - | - | - | - | (939.109) |
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Oslabitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Revalorizacija | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos iz naložbenih nepremičnin | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos na naložbene nepremičnine | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve | - | (111.896) | - | 37.641 | - | - | - | 111.896 | - | 37.641 |
| Usredstvenje stroškov financiranja | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| 31. decembra 2016 | 73.498.722 119.522.109 | - 24.701.415 | 43.227 | - | - | 1.561.125 | 24.714 219.351.312 | |||
| Nabrani popravek vrednosti | ||||||||||
| 31. decembra 2015 | - | 64.422.811 | - 20.557.416 | 28.327 | - | - | - | - | 85.008.555 | |
| Popravek napake za nazaj | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| 31. decembra 2015- popravljeno | - | 64.422.811 | - 20.557.416 | 28.327 | - | - | - | - | 85.008.555 | |
| Amortizacija v letu | - | 3.387.449 | - | 1.100.156 | 4.323 | - | - | - | - | 4.491.928 |
| Povečanja zaradi pripojitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Odtujitve | - | (399.683) | - | (518.819) | - | - | - | - | - | (918.502) |
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Oslabitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Revalorizacija | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos iz naložbenih nepremičnin | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos na naložbene nepremičnine | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| 31. decembra 2016 | - | 67.410.577 | - 21.138.754 | 32.650 | - | - | - | - | 88.581.981 | |
| Knjigovodska vrednost | ||||||||||
| 31. decembra 2015 | 81.134.656 53.844.324 | - | 4.040.467 | 14.900 | - | - | 1.968.392 | - 141.002.738 | ||
| 31. decembra 2015-popravljeno | 73.498.722 53.844.324 | - | 4.040.467 | 14.900 | - | - | 1.968.392 | - 133.366.805 | ||
| 31. decembra 2016 | 73.498.722 52.111.532 | - | 3.562.661 | 10.577 | - | - | 1.561.125 | 24.714 130.769.331 |
* Odvisna družba Marina Portorož je v letu 2016 odpravila bistveno napako za nazaj, ki se nanaša na vrednotenje zemljišč po pošteni vrednosti. Pridobila je cenitve zemljišč za namene računovodskega poročanja za leto 2015, ki veljajo tudi v letu 2016 in zemljišča prevrednotila zaradi oslabitve, kar se v enaki meri odraža tudi v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine Terme Čatež. Popravek napake preteklega leta se odraža v zmanjšanju vrednosti zemljišč za 7.635.943 EUR. Učinek slabitev se odraža tudi na postavki revalorizacijskih rezerv, ki so nižje za 6.337.825 EUR in na postavki odloženih davkov, ki so zmanjšani za 1.298.109 EUR.

Vrednost osnovnih sredstev pridobljenih s finančnim najemom na dan 31.12.2016 znaša 154.492 EUR. Obveznosti do dobaviteljev osnovnih sredstev na dan 31.12.2016 znašajo 119.306 EUR.
Če bi Skupina vrednotila opredmetena osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti, bi njihova knjigovodska vrednost na dan 31.12.2016 znašala 75.982.921 EUR.
Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin Skupine, na dan 31.12.2016, znaša 90.889.646 EUR.
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine: | ||
| Zemljišča | 2.526.662 | 2.526.661 |
| Zgradbe | 592.953 | 670.590 |
| Naložbene nepremičnine v gradnji | - | - |
| Skupaj | 3.119.615 | 3.197.251 |
| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine: | ||
| Prihodki od najemnin | 317.580 | 362.214 |
| Neposredni odhodki naložbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnine | 135.576 | 144.906 |
| Neposredni odhodki naložbenih nepremičnin, ki ne prinašajo najemnine | - | - |

| Naložbene | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Naložbene | |||||
| (v EUR) | nepremičnine | v gradnji | Skupaj | ||
| Nabavna vrednost | |||||
| 31. decembra 2015 | 3.925.506 | - | 3.925.506 | ||
| Prilagoditve | - | - | - | ||
| 1. januarja 2016 | 3.925.506 | - | 3.925.506 | ||
| Pridobitve | - | - | - | ||
| Odtujitve | - | - | - | ||
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | ||
| Prenos iz osnovnih sredstev | - | - | - | ||
| Prenos na osnovna sredstva | - | - | - | ||
| Oslabitve | - | - | - | ||
| Prerazvrstitve | - | - | - | ||
| 31. decembra 2016 | 3.925.506 | - | 3.925.506 | ||
| Nabrani popravek vrednosti | |||||
| 31. decembra 2015 | 728.255 | - | 728.255 | ||
| Prilagoditve | - | - | - | ||
| 1. januarja 2016 | 728.255 | - | 728.255 | ||
| Amortizacija v letu | 77.636 | - | 77.636 | ||
| Pridobitve in pripojitve | - | - | - | ||
| Odtujitve | - | - | - | ||
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | ||
| Prenos iz osnovnih sredstev | - | - | - | ||
| Prenos na osnovna sredstva | - | - | - | ||
| Oslabitve | - | - | - | ||
| Prerazvrstitve | - | - | - | ||
| 31. decembra 2016 | 805.891 | - | 805.891 | ||
| Knjigovodska vrednost | |||||
| 31. decembra 2015 | 3.197.251 | - | 3.197.251 | ||
| 1. januarja 2016 | 3.197.251 | - | 3.197.251 | ||
| 31. decembra 2016 | 3.119.615 | - | 3.119.615 |

NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
| (v EUR) | Dolgoročne premoženjsk e pravice |
Neopredmete na sredstva v pridobivanju |
Dobro ime | Dolgoročno odloženi stroški razvijanja |
Druge dolgoročne AČR |
Predujmi za NS |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | |||||||
| 31. decembra 2015 | 591.169 | - | 2.131.869 | 1.964 | 578.775 | - | 3.303.777 |
| Prilagoditve | - | - | - | - | - | - | - |
| 1. januarja 2016 | 591.169 | - | 2.131.869 | 1.964 | 578.775 | - | 3.303.777 |
| Pridobitve | 14.590 | 34.182 | - | 1.838 | 150.066 | - | 200.676 |
| Pridobitve - lastna izdelava | - | - | - | - | - | - | - |
| Povečanja zaradi pripojitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos z investicij v teku | 34.182 | (34.182) | - | - | - | - | - |
| Odtujitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | - | (368.682) | - | (368.682) |
| Oslabitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Revalorizacija | - | - | - | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve | - | - | - | - | - | - | - |
| 31. decembra 2016 | 639.941 | - | 2.131.869 | 3.802 | 360.158 | - | 3.135.771 |
| Nabrani popravek vrednosti | |||||||
| 31. decembra 2015 | 559.585 | - | - | - | - | - | 559.585 |
| Prilagoditve | - | - | - | - | - | - | - |
| 1. januarja 2016 | 559.585 | - | - | - | - | - | 559.585 |
| Amortizacija v letu | 15.195 | - | - | - | - | - | 15.195 |
| Povečanja zaradi pripojitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Odtujitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Prenos na kratkoročna sredstva | - | - | - | - | - | - | - |
| Oslabitve | - | - | - | - | - | - | - |
| Revalorizacija | - | - | - | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve | - | - | - | - | - | - | - |
| 31. decembra 2016 | 574.780 | - | - | - | - | - | 574.780 |
| Knjigovodska vrednost | |||||||
| 31. decembra 2015 | 31.584 | - | 2.131.869 | 1.964 | 578.775 | - | 2.744.192 |
| 1. januarja 2016 | 31.584 | - | 2.131.869 | 1.964 | 578.775 | - | 2.744.192 |
| 31. decembra 2016 | 65.161 | - | 2.131.869 | 3.802 | 360.158 | - | 2.560.990 |

| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Dolgoročne finančne naložbe: | ||
| Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | ||
| Delnice in deleži v organizacijah v skupini | - | - |
| Delnice in deleži v pridruženih organizacijah | - | - |
| Druge delnice in deleži | - | - |
| Druge dolgoročne finančne naložbe | 892.175 | 766.128 |
| Dolgoročna posojila | ||
| Dolgoročna posojila organizacijam v skupini | - | - |
| Dolgoročna posojila dana pridruženim organizacijam | - | - |
| Dolgoročna posojila drugim | 3.092.386 | 3.087.428 |
| Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital | - | - |
| Skupaj | 3.984.561 | 3.853.556 |
GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB
| (v EUR) | Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek IPI |
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti |
Posojila | Finančne naložbe razpoložljive za prodajo |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Kosmata vrednost | |||||
| Stanje 31.12.2015 | - | 3.087.428 | - | 766.128 | 3.853.556 |
| Povečanja | |||||
| Nova posojila, nakupi | - | - | - | 3.096 | 3.096 |
| Prenos iz kratkoročnega dela | - | 4.958 | - | - | 4.958 |
| Pripis obresti | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | - | - | - | 160.592 | 160.592 |
| Zmanjšanja | |||||
| Odplačila, prodaje | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje - tečajne razlike | - | - | - | - | - |
| Prerazvrstitev med OOS | - | - | - | (37.641) | (37.641) |
| Dokončen odpis | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | - | - | - | - | - |
| Stanje 31.12.2016 | - | 3.092.386 | - | 892.175 | 3.984.561 |
| Popravek vrednosti | |||||
| Stanje 31.12.2015 | - | - | - | - | - |
| Povečanja | |||||
| Oblikovanje popravka vrednosti v letu | - | - | - | - | - |
| Zmanjšanja | |||||
| Izterjane odpisane naložbe | - | - | - | - | - |
| Dokončen odpis | - | - | - | - | - |
| Prenos na kratkoročni del | - | - | - | - | - |
| Stanje 31.12.2016 | - | - | - | - | - |
| Čista vrednost 31.12.2015 | - | 3.087.428 | - | 766.128 | 3.853.556 |
| Čista vrednost 31.12.2016 | - | 3.092.386 | - | 892.175 | 3.984.561 |

Terjatve za odloženi davek v skupinskih računovodskih izkazih na dan 31.12.2016 znašajo 5.222.854 EUR. Obračunane so iz naslova rezervacij za odpravnine, jubilejne nagrade zaposlencev, popravka vrednosti terjatev, slabitve finančnih naložb in zemljišč, oblikovanih obveznosti za odškodninske zahtevke ter zaradi pri uskupinjevanju zmanjšanega dobička pri prodaji nepremičnin. ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK
| Odloženi davki preko |
Odloženi davki preko revalorizacijskih |
Odloženi davki preko rezerv nastalih zaradi vrenotenja po pošteni |
Odloženi davki | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 31.12.2015 | poslovnega izida | rezerv | vrednosti | dobrega imena 31.12.2016 | |
| Amortizacija, ki presega najvišje zakonsko predpisane | - | - | - | |||
| Oslabitev neopredmetenih sredstev | - | - | - | |||
| Prevrednotenje oziroma oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev | 2.559 | - | 2.559 | |||
| Prevrednotenje oziroma oslabitev finančnih naložb | 1.530.151 | 237.812 | 1.767.963 | |||
| Prevrednotenje oziroma oslabitev finančnih naložb - negativna rezerva za prevredn. | 490.372 | - | 27.178 | 517.550 | ||
| Prevrednotenje pred tveganjem varovanih postavk | - | - | - | |||
| Oslabitve poslovnih terjatev | 119.127 | 117.346 | 236.472 | |||
| Oslabitev zalog | - | - | - | |||
| Rezervacije za stroške in odhodke | 99.970 | 3.781 | 1.404 | 105.154 | ||
| Neizrabljeni davčni dobropisi oziroma olajšave | 1.757 | 1.632 | 3.389 | |||
| Razlika med davčno in knjigovodsko vrednostjo prevzetih sredstev | ||||||
| Razlika med davčno in knjigovodsko vrednostjo prevzetih sredstev in obveznosti (prevzem) |
69.549 | (9.716) | - | 8.181 | 68.014 | |
| Neizrabljene davčne izgube in dobropisi prevzete družbe (prevzemi) | 2.710.892 | (189.140) | - | 2.521.753 | ||
| Skupaj | 5.024.377 | 161.714 | 1.404 | - | 5.222.854 |
Skupina je iz naslova zvišanja davčne stopnje iz 17 % na 19% v letu 2016 pripoznala prihodke iz odloženih davkov v višini 524.929 EUR.
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Material in surovine | 363.768 | 406.205 |
| Nedokončana proizvodnja | - | - |
| Proizvodi | - | - |
| Trgovsko blago | 214.028 | 224.141 |
| Predujmi za zaloge | - | - |
| Oslabitve | - | - |
| Skupaj | 577.796 | 630.346 |
Zaloge materiala se nanašajo na zaloge živil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, drobnega inventarja in podobno.
Pri letnem popisu zalog brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter trgovskega blaga v gostinstvu družbe Terme Čatež, d.d. smo ugotovili za 2.006 EUR viškov in za 99,50 EUR manjkov. Pri letnem popisu trgovskega blaga trgovine Market pa je bila ugotovljena inventurna razlika v višini -3.378,85 EUR. Družba izračunava višino dovoljenega kala po posameznih skupinah artiklov v skladu s Pravilnikom o stopnjah dovoljenega kala od katerega ni potrebno obračunati ddv. Tako je ugotovljen in poknjižen kalo v višini 3.356,59 EUR.
Družba Marina Portorož, d.d. v dejavnosti servisa izkazuje odpis zalog v višini 1.069 EUR. V gostinstvu beleži primanjkljaj v višini 283 EUR.
Družba Del Naložbe d.d. pri letnem popisu zalog materiala izkazuje 89 EUR viškov in 34 EUR primanjkljajev.
Zaloge niso zastavljene.

| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročne finančne naložbe: | ||
| Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | ||
| Delnice in deleži v organizacijah v skupini | - | - |
| Delnice in deleži v pridruženih organizacijah | - | - |
| Druge delnice in deleži | 23.494.139 | 23.503.180 |
| Druge kratkoročne finančne naložbe | - | - |
| Kratkoročna posojila | ||
| Kratkoročna posojila organizacijam v skupini | - | - |
| Kratkoročna posojila dana pridruženim organizacijam | - | - |
| Kratkoročna posojila drugim | 851.521 | 1.145.695 |
| Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital | - | - |
| Skupaj | 24.345.660 | 24.648.876 |
| Kratkoročne finančne naložbe: | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
| Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek izkaza | ||
| poslovnega izida | - | - |
| Finančne naložbe v posesti do zapadlosti | - | - |
| Posojila | 851.521 | 1.145.696 |
| Finančne naložbe razpoložljive za prodajo | 23.494.139 | 23.503.180 |
| Skupaj | 24.345.660 | 24.648.876 |
Skupina Terme Čatež izkazuje kratkoročno finančno naložbo v delnice družbe DZS, d.d., ki je opredeljena kot razpoložljiva za prodajo in vrednotena po nabavni vrednosti, zmanjšani zaradi oslabitve. Poslovodstvo družbe je pri pripravi zaključnega računa za poslovno leto 2016 ocenilo, da je izkazana nadomestljiva vrednost finančne naložbe v delnice družbe DZS, d.d. v skladu z zahtevami MRS 36 (Oslabitev sredstev), ustrezna.
Knjigovodska vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev, na dan 31.12.2016, znaša 5.913.440 EUR.

| Finančne naložbe po pošteni |
Finančne naložbe v posesti do |
Finančne naložbe razpoložljive za |
Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | vrednosti prek IPI | zapadlosti | Posojila | prodajo | |
| Kosmata vrednost | |||||
| Stanje 31.12.2015 | - | - | 1.145.697 | 32.262.835 | 33.408.532 |
| Povečanja | |||||
| Nova posojila, nakupi | - | - | 485.000 | - | 485.000 |
| Prevrednotenje - tečajne razlike | - | - | - | - | - |
| Pripis obresti | - | - | 110 | - | 110 |
| Prenos iz dolgoročnega dela | - | - | (10.111) | - | (10.111) |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | - | - | - | - | - |
| Zmanjšanja | |||||
| Odplačila, prodaje | - | - | (465.000) | - | (465.000) |
| Prenos na dolgoročni del | - | - | - | - | - |
| Dokončen odpis | - | - | - | - | - |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost | - | - | - | (9.041) | (9.041) |
| Stanje 31.12.2016 | - | - | 1.155.696 | 32.253.794 | 33.409.490 |
| Popravek vrednosti | |||||
| Stanje 31.12.2015 | - | - | - | 8.759.656 | 8.759.656 |
| Povečanja | |||||
| Prenos iz dolgoročnega dela | - | - | - | - | - |
| Oblikovanje popravka vrednosti v letu | - | - | 304.174 | - | 304.174 |
| Zmanjšanja | |||||
| Izterjane odpisane | - | - | - | - | - |
| Dokončen odpis naložb | - | - | - | - | - |
| Stanje 31.12.2016 | - | - | 304.174 | 8.759.656 | 9.063.830 |
| Čista vrednost 31.12.2015 | - | - | 1.145.697 | 23.503.179 | 24.648.876 |
| Čista vrednost 31.12.2016 | - | - | 851.521 | 23.494.138 | 24.345.660 |
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev v državi | 3.624.414 | 3.477.485 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini | 1.260.782 | 967.766 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do organizacij v skupini | - | - |
| Dani kratkoročni predujmi in varščine | 251.407 | 10.966 |
| Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun | - | - |
| Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki | 743.515 | 569.356 |
| Druge kratkoročne terjatve | 289.583 | 421.921 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih terjatev | - | - |
| Oslabitve terjatev do organizacij v skupini | - | - |
| Oslabitve terjatev do kupcev | (1.286.814) | (777.887) |
| Oslabitve terjatev do drugih | (36.979) | (44.307) |
| 4.845.909 | 4.625.300 |
Kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo v največji meri terjatve do kupcev na dan 31.12.2016 v znesku 3.598.382 EUR in druge terjatve, ki na dan 31.12.2016 znašajo 1.247.527 EUR, upoštevajoč popravke vrednosti terjatev. Terjatve nimajo posebnih zavarovanj.

| (v EUR) | 2016 | 2015 |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 822.194 | 761.615 |
| Povečanja | ||
| Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | 597.814 | 336.611 |
| Tečajne razlike | - | - |
| Prenos iz dolgoročnih poslovnih terjatev | - | - |
| Zmanjšanja | ||
| Izterjane odpisane terjatve | (55.139) | (51.019) |
| Dokončen odpis terjatev | (41.076) | (225.013) |
| Tečajne razlike | - | - |
| Stanje 31. decembra | 1.323.793 | 822.194 |
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki | 395.477 | 910.492 |
| Kratkoročno nezaračunani prihodki | - | - |
| Vrednotnice | - | - |
| DDV od prejetih predujmov | - | - |
| Skupaj | 395.477 | 910.492 |
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih | 118.232 | 125.433 |
| Devizna sredstva v blagajni | - | - |
| Izdani čeki in menice (odbitna postavka) | - | - |
| Prejeti čeki in menice | - | - |
| Netvegani takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji | - | - |
| Denar na poti | 113.407 | 58.491 |
| Denarna sredstva na računih, razen deviznih | 100.708 | 222.391 |
| Devizna sredstva na računih | 5.038 | 3 5 |
| Kratkoročni depoziti oz. depoziti na odpoklic, razen deviznih | 926.000 | 886.000 |
| Kratkoročni depoziti oz. devizni depoziti na odpoklic | - | - |
| Denarna sredstva na posebnih računih za posebne namene | - | 2.065 |
| Skupaj | 1.263.384 | 1.294.415 |

Vpoklicani kapital družbe Terme Čatež, d.d. znaša 12.444.216 EUR in je razdeljen na 497.022 navadnih kosovnih delnic. Vrednost kosovne delnice znaša 25,04 EUR. Vse delnice so istega razreda.
Rezerve znašajo 76.926.005 EUR in jih sestavljajo:
| Dolgoročne finančne |
Kratkoročne finančne |
Odpravnine ob |
||
|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | naložbe | naložbe | upokojitvi | Skupaj |
| Začetno stanje na dan 31. decembra 2015 | (2.394.169) | 392.904 | (206.508) | (2.207.773) |
| Povečanje | ||||
| Uskladitve s pošteno vrednostjo | 187.770 | - | - | 187.770 |
| Bruto vrednost | 160.592 | - | - | 160.592 |
| Vpliv odloženih davkov | 27.178 | - | - | 27.178 |
| Odprava ob odtujitvi sredstev | - | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - | - |
| Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo | - | - | - | - |
| (prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v odhodke) | - | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - | - |
| Odprava v breme prenesenih dobičkov | - | - | (13.371) | (13.371) |
| Bruto vrednost | - | - | (14.774) | (14.774) |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | 1.404 | 1.404 |
| Zmanjšanje | ||||
| Uskladitve s pošteno vrednostjo | - | (16.791) | - | (16.791) |
| Bruto vrednost | - | (9.041) | - | (9.041) |
| Vpliv odloženih davkov | - | (7.750) | - | (7.750) |
| Uporaba rezerve za prevrednotenje za oslabitve | - | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - | - |
| Odprava ob odtujitvi sredstev | - | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - | - |
| Odprava v dobro prenesenih dobičkov | - | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - | - |
| Končno stanje na dan 31. decembra 2016 | (2.206.399) | 376.113 | (219.879) | (2.050.165) |

| Opredmetena | ||
|---|---|---|
| osnovna | ||
| (v EUR) | sredstva | Skupaj |
| Začetno stanje na dan 31. decembra 2015 | 51.904.056 | 51.904.056 |
| Popravek napake za nazaj | (6.337.825) | (6.337.825) |
| Stanje na dan 31. decembra 2015- popravljeno | 45.566.231 | 45.566.231 |
| Povečanje | - | |
| Uskladitve s pošteno vrednostjo | - | - |
| Bruto vrednost | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - |
| Odprava ob odtujitvi sredstev | - | |
| Bruto vrednost | - | |
| Vpliv odloženih davkov | - | |
| Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo | - | |
| (prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v odhodke) | - | |
| Bruto vrednost | - | |
| Vpliv odloženih davkov | - | |
| Odprava v breme prenesenih dobičkov | - | |
| Bruto vrednost | - | |
| Vpliv odloženih davkov | - | |
| Zmanjšanje | - | |
| Preračun davčne stopnje | (1.097.981) | (1.097.981) |
| Bruto vrednost | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | (1.097.981) | (1.097.981) |
| Uporaba rezerve za prevrednotenje za oslabitve | - | - |
| Bruto vrednost | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - |
| Odprava ob odtujitvi sredstev | - | |
| Bruto vrednost | - | |
| Vpliv odloženih davkov | - | |
| Odprava v dobro prenesenih dobičkov | - | - |
| Bruto vrednost | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - |
| Končno stanje na dan 31. decembra 2016 | 44.468.250 | 44.468.250 |
Bilančni dobiček 2016 znaša 16.818.570 EUR in vključuje prenesene dobičke prejšnjih let ter čisti poslovni izid poslovnega leta. V letu 2016 je bil ustvarjen čisti poslovni izid v višini 5.435.592 EUR.
| 2016 | 2015 | |
|---|---|---|
| Čisti dobiček poslovnega leta | 5.435.592 | -6.877.025 |
| Tehtano povprečno število navadnih delnic | 490.182 | 490.182 |
| Osnovni čisti dobiček na delnico (v EUR) | 11,09 | -14,03 |
Celotni vseobsegajoči donos na delnico, ki pripada obvladujočemu lastniku, za leto 2016 znaša 8,86 EUR, za leto 2015 znaša -15,75 EUR oziroma z upoštevanim popravkom za leto 2015 znaša -28,68 EUR.

| 2015 | |||
|---|---|---|---|
| (v EUR) | 2016 | popravljeno | 2015 |
| 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 5.435.592 | (6.981.309) | (6.981.309) |
| 20. Spremembe revalorizacijskih rezerv iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev | (1.097.982) (12.333.179) (5.995.354) | ||
| 21. Spremebe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | 170.979 | (360.905) | (360.905) |
| 22. Dobički in izgube, ki izhajao iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vplivov sprememb deviznih tečajev) | - | - | - |
| 23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa | (165.240) | 6.229.630 | 6.229.630 |
| 24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 4.343.349 | (13.445.763) (7.107.938) | |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada obvadujočemu lastniku | 4.343.349 | (14.056.727) (7.718.902) | |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada neobvadujočemu lastniku | - | 610.964 | 610.964 |
| Celotni vseobsegajoči donos na delnico obvadujočega lastnika | 8,86 | (28,68) | (15,75) |
| Izkaz drugega vseobsegajočega donosa - pojasnila | |||
| (v EUR) | 2016 | 2015 | 2015 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 5.435.592 | (6.981.309) | (6.981.309) |
| Spremembe revalorizaciskih rezerv iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev | (1.097.982) (12.333.179) (5.995.354) | ||
| Bruto vrednost | - (13.631.288) (5.995.354) | ||
| Vpliv odloženih davkov | (1.097.982) | 1.298.109 | - |
| Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | 170.979 | (360.905) | (360.905) |
| Bruto vrednost | 211.085 | (434.826) | (434.826) |
| Vpliv odloženih davkov | (40.106) | 73.920 | 73.920 |
| Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vpliv sprememb deviznih tečajev) | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - |
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa | (165.240) | 6.229.630 | 6.229.630 |
| - aktuarski dobiček ali izguba programov z določenimi zaslužki | (13.371) | (206.508) | (206.508) |
| Bruto vrednost | (14.774) | (225.692) | (225.692) |
| Vpliv odloženih davkov | 1.404 | 19.184 | 19.184 |
| - efektivni del dobičkov in izgub iz instrumentov za varovanje pred tveganjem v varovanju denarnih tokov pred tveganjem | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - |
| - delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, obračunan z uporabo kapitalske metode | - | - | - |
| Bruto vrednost | - | - | - |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - |
| - prenos presežkov iz prevrednotenj v prenesene dobičke | - | 5.995.354 | 5.995.354 |
| Bruto vrednost | - | 5.995.354 | 5.995.354 |
| Vpliv odloženih davkov | - | - | - |
| - drugo | (151.869) | 440.784 | 440.784 |
| Bruto vrednost | (160.051) | 440.784 | 440.784 |
| Vpliv odloženih davkov | 8.182 | - | - |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 4.343.349 | (13.445.763) (7.107.938) |
Pregled kapitala in čistega poslovnega izida v letu 2016 za podjetja v Skupini
| HČERINSKA DRUŽBA IN SEDEŽ DRUŽBE | VIŠINA KAPITALA | POSLOVNI IZID TEKOČEGA LETA |
|---|---|---|
| Marina Portorož, d.d., Portorož | 39.718.462 | 1.166.943 |
| Del Naložbe, d.d., Čatež ob Savi | 1.009.003 | (177.113) |
| M Kapital, d.d., Portorož | 18.961.060 | 384.932 |
| M Naložbe, d.d., Portorož | 13.167.722 | 67.662 |
V letu 2016 Skupina več nima manjšinskega lastnika, celoten kapital pripada večinskim lastnikom.

GIBANJE REZERVACIJ IN DOLGOROČNIH PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV
| (v EUR) | Rezervacije za stroške reorganizacije organizacije |
Rezervacje za obveznosti razgradnje OOS |
Rezervacije za kočljive pogodbe |
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi |
Rezervacije za dana jamstva |
Druge rezervacije iz naslova dolgoročnih vnaprej vračunanih stroškov |
Prejete dotacije za pokrivanje stroškov |
Prejete dotacije za osnovna sredstva |
Druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2015 | - | - | 11.428 | 871.244 | - | - | 77.725 | 5.237.220 | 91.931 | 6.289.548 |
| Spremembe v letu: | ||||||||||
| Oblikovanje | - | - | - | 38.907 | - | - | 7.268 | - | - | 46.175 |
| Poraba | - | - | - | (69.131) | - | - | - | - | (8.081) | (77.212) |
| Odprava | - | - | - | - | - | - | - | (3.496.493) | - | (3.496.493) |
| Aktuarski dobički in izgube | - | - | - | 13.647 | - | - | - | - | - | 13.647 |
| Diskontiranje | - | - | - | 13.507 | - | - | - | - | - | 13.507 |
| Stanje 31. decembra 2016 | - | - | 11.428 | 868.175 | - | - | 84.993 | 1.740.727 | 83.850 | 2.789.173 |
Rezervacije družbe Terme Čatež, d.d. iz naslova subvencij ter dotacij evropskih strukturnih skladov so se v letu 2016 v skladu s sprejeto računovodsko usmeritvijo v celoti odpravile za Garažno hišo Žusterna, zimsko Termalno riviero - 3. kupola, hotel Čatež – novi del in Mokrice. Rezervacije iz naslova dotacije za Hotel Terme pa se porabljajo za obračunano amortizacijo.
Rezervacije za obveznosti do zaposlencev se zmanjšujejo za dejansko izplačane odpravnine in jubilejne nagrade in povečujejo za obveznosti do novo zaposlenih. Rezervacije za obveznosti do zaposlencev so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga je izdelalo podjetje 3 Sigma d.o.o. iz Ljubljane na dan 31.12.2015 ob upoštevanju smernic za izdelavo aktuarskih izračunov in uporabljenih naslednjih aktuarskih predpostavkah:
To pojasnilo podaja informacije o obsegu in pogojih, ki veljajo za dobljena posojila. Več informacij o izpostavljenosti Skupine obrestnemu in tečajnemu tveganju je podanih v točki »Finančni instrumenti«.
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Dolgoročna posojila, dobljena pri organizacijah v skupini | - | - |
| Dolgoročna posojila, dobljena pri pridruženih organizacijah | - | - |
| Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v državi | 7.687.763 | 9.347.283 |
| Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v tujini | - | - |
| Dolgoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami in menicami | - | - |
| Dolgoročni dolgovi iz finančnega najema | 36.090 | 25.453 |
| Dolgoročne finančne obveznosti do fizičnih oseb | - | - |
| Druge dolgoročne finančne obveznosti | 4.860.565 | 11.098.944 |
| Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti | (2.777.951) | (11.429.683) |
| Skupaj | 9.806.468 | 9.041.998 |
Obrestna mera dolgoročno dobljenih posojil znaša od EURIBOR+3,5% do EURIBOR+6,00% oz. pri posameznih kratkoročnih posojilih se uporablja fiksna obrestna mera 5%. Dolgoročno posojilo z najdaljšo zapadlostjo zapade v letu 2018.

| Glavnica | Nova | Prevrednotenje | Glavnica | Del, ki | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | dolga 1. januarja |
posojila v letu |
Stopnja rasti cen |
Tečajne razlike |
Odplačila v letu |
dolga 31. decembra |
zapade v 2017 |
Dolgoročni del |
| Posojilodajalec | ||||||||
| Banke v državi | 7.687.763 | - | - | - | - | 7.687.763 (1.766.500) 5.921.263 | ||
| Banke v tujini | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Drugi posojilodajalci | 1.354.234 | 15.520 | - | - | - | 1.369.754 (1.011.451) 3.885.205 | ||
| Skupaj dolgoročno | ||||||||
| dobljena posojila | 9.041.997 | 15.520 | - | - | - | 9.057.517 (2.777.951) 9.806.468 |
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, dobljena pri organizacijah v skupini | - | - |
| Kratkoročna posojila, dobljena pri pridruženih organizacijah in | ||
| skupaj obvladovanih organizacijah | - | - |
| Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v državi | 31.894.376 | 35.023.659 |
| Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v tujini | - | - |
| Kratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami | - | - |
| Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema | - | - |
| Kratkoročne finančne obveznosti do fizičnih oseb | - | - |
| Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida | 17.115 | 66.125 |
| Obveznosti iz vplačila kapitala do vpisa v sodni register | - | - |
| Druge kratkoročne finančne obveznosti | 6.248.328 | 12.776 |
| Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti | 2.777.951 | 11.429.683 |
| Skupaj | 40.937.770 | 46.532.242 |
Skupna vrednost posojil, za katere je predloženo hipotekarno zavarovanje v korist kreditodajalcev znaša 38.816.922 EUR. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin znaša 90.889.646 EUR.
| (v EUR) | Glavnica dolga 1. januarja |
Prenos iz dolgoročnega dela |
Nova posojila v letu |
Tečajne razlike |
Odplačila v letu |
Glavnica dolga 31. decembra |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Posojilodajalec | ||||||
| Banke v državi | 35.879.804 | 1.766.500 | - | - | (3.985.428) | 33.660.876 |
| Banke v tujini | - | - | - | - | - | |
| Drugi posojilodajalci | 10.652.438 | 1.011.451 | - | (39) (4.386.956) | 7.276.894 | |
| Skupaj kratkoročno dobljena posojila |
46.532.242 | 2.777.951 | - | (39) (8.372.384) | 40.937.770 |

| Popravek | Odloženi davki | Odloženi davki preko | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 31.12.2015 | napake za nazaj |
31.12.2015 popravljeno |
preko poslovnega izida |
revalorizacijskih rezerv |
31.12.2016 |
| Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev na pošteno vrednost | 10.520.845 | (1.298.109) | 9.222.736 | - | 1.097.983 | 10.320.719 |
| Prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost | 80.473 | 80.473 | 7.750 | 88.223 | ||
| Prevrednotenje finančnih naložb - prenos na terjatve za odložene davke | - | - | - | - | ||
| Prevrednotenje pred tveganjem varovanih postavk | - | - | - | - | ||
| Prenos davčnih obveznosti v naslednja leta zaradi prehoda na nove SRS | - | - | - | - | ||
| Razlika med davčno in knjigovodsko vrednostjo prevzetih sredstev in | ||||||
| obveznosti (prevzem) | 272.039 | 272.039 | - | 272.039 | ||
| Amortizacijska stopnja za davčne potrebe je višja od poslovne | - | - | - | - | ||
| Pospešena amortizacija drobnega inventarja za davčne namene | - | - | - | - | ||
| Skupaj | 10.873.356 | (1.298.109) | 9.575.247 | - | 1.105.733 | 10.680.980 |
Skupina je iz naslova zvišanja davčne stopnje iz 17 % na 19% v letu 2016 znižala revalorizacijske rezerve v višini 1.097.982 EUR in rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti povečala za 45.011 EUR.
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti do organizacij v skupini | - | - |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti do organizacij v skupini | - | - |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi | 2.712.683 | 3.701.079 |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini | 171.013 | 268.234 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev | - | - |
| Kratkoročne menične obveznosti | - | - |
| Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov, varščin | 976.000 | 1.473.873 |
| Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun | 419 | 355 |
| Kratkoročne obveznosti za plače | 768.813 | 831.676 |
| Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij | 975.903 | 409.377 |
| Kratkoročne obveznosti do financerjev | 254.842 | 45.680 |
| Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 43.833 | 51.422 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti | - | - |
| Skupaj | 5.903.506 | 6.781.696 |
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki | 166.261 | 26.384 |
| Kratkoročno odloženi prihodki | 1.453.953 | 1.044.232 |
| DDV od danih predujmov | - | - |
| Skupaj | 1.620.214 | 1.070.616 |

| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Hipoteke na nepremičninah | 23.737.999 | 22.752.671 |
| Zastave premičnin | - | - |
| Zastave vrednostnih papirjev | - | - |
| Dane garancije in jamstva | 8.109.619 | 8.109.868 |
| Prejete garancije in jamstva | - | - |
| Neizkoriščeni odobreni krediti | - | - |
| Neizkorščen dan kredit | - | - |
| Zaloga v skladišču, last drugih (komisijska prodaja) | - | - |
| Druge izvenbilančne postavke | - | - |
| Skupaj | 31.847.619 | 30.862.539 |
| (v EUR) | 31.12.2016 | 31.12.2015 |
|---|---|---|
| Denarna sredstva in njegovi ustrezniki | 1.263.384 | 1.294.415 |
| Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo | 24.386.314 | 24.269.308 |
| Dana posojila | 3.943.906 | 4.233.124 |
| Poslovne terjatve | 4.852.357 | 4.631.601 |
| Skupaj sredstva | 34.445.961 | 34.428.448 |
| Prejeta posojila | 50.714.607 | 55.495.342 |
| Druge finančne obveznosti | 29.630 | 78.898 |
| Poslovne obveznosti | 5.903.506 | 6.781.696 |
| Skupaj obveznosti | 56.647.744 | 62.355.936 |
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev in obveznosti je enaka pošteni vrednosti.
Ob uporabi finančnih instrumentov skupina zaznava naslednja tveganja:
Ta točka obravnava Skupino in njeno izpostavljenost posameznim omenjenim tveganjem, njene cilje, usmeritve in postopke za merjenje in obvladovanje tveganj ter njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta v nadaljevanju pojasnil h konsolidiranim računovodskim izkazom. Uprava v družbah je v celoti odgovorna za vzpostavitev okvirnega upravljanja Skupine s tveganji.
Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredeliti in analizirati tveganja, katerim je Skupina izpostavljena, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja in

upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo in tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah ter dejavnostih Skupine. Z izobraževanjem kot tudi s standardi in postopki upravljanja s tveganji si Skupina prizadeva razviti disciplinirano in konstruktivno okolje, v katerem se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge in svojih obveznosti.
Kreditno tveganje je tveganje, da bo Skupina utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica vključena v pogodbo o finančnem instrumentu ne izpolni pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem iz naslova terjatev skupine do strank in naložbenih vrednostnic.
Izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank. Demografija baze strank Skupine, kot tudi plačilno tveganje z vidika panoge ali države, v kateri stranka posluje, nima tolikšnega vpliva na kreditno tveganje. Z geografskega vidika, koncentracija kreditnega tveganja ne obstaja.
Pri spremljanju kreditnega tveganja so stranke razdeljene v skupine skladno z njihovimi kreditnimi značilnostmi, med drugim tudi glede na to ali gre za posamezno družbo ali skupino družb, za veleprodajo, maloprodajo ali končnega porabnika, glede na geografski položaj, panogo, starostno strukturo terjatev, dospelost, ter obstoj predhodnih finančnih težav. Stranke, pri katerih je tveganje ocenjeno kot "visoko", se vnesejo v seznam strank, s katerimi je poslovanje omejeno, prihodnje prodaje pa se izvedejo le na podlagi predplačil.
Blago je prodano tako, da se zadrži lastništvo do njegovega popolnega plačila; tako ima Skupina v primeru neplačila blaga zavarovano terjatev. V zvezi s poslovnimi in drugimi terjatvami skupina ne zahteva varščine.
Skupina oblikuje popravek za vrednost oslabitve, ki predstavlja višino ocenjenih izgub iz naslova poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se oblikuje za skupine podobnih sredstev zaradi izgub, ki so nastale, a še niso opredeljene. Popravek za skupni znesek izgube se določi ob upoštevanju podatkov iz preteklosti, ki se nanašajo na statistiko plačila podobnih finančnih sredstev.
Terjatve zajemajo znesek neplačanih računov do kupcev doma in v tujini.
Likvidnostno tveganje je tveganje, da Skupina ne bo zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob njihovi dospelosti.
Likvidnost Skupina zagotavlja s planiranjem denarnega toka na dnevni, mesečni in letni ravni. V Skupini smo veliko pozornosti posvetili dnevnemu usklajevanju z bankami kreditodajalkami. Kratkoročne obveznosti družbe Terme Čatež, d.d. na dan 31.12.2016 presegajo kratkoročna sredstva za 37,1 mio EUR, kar je posledica evidentiranja kratkoročnih finančnih obveznosti do bank v skladu z uvedenim postopkom preventivnega prestrukturiranja, zato ocenjujemo, da je tveganje plačilne sposobnosti povečano. Poslovodstvo si aktivno prizadeva za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, s katerim se bodo dolgoročno uredile finančne obveznosti do bank.
Tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti je sicer prisotno, vendar ocenjujemo, da je ta zaradi ustrezne kapitalske sestave družbe, učinkovitega gospodarjenja s sredstvi, sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja tudi v bodoče, zmerno. Uprava izvaja aktivnosti za zmanjšanje plačilnosposobnostnega tveganja.
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški instrumenti, vplivale na prihodke skupine ali na vrednost finančnih instrumentov. Cilj obvladovanja tržnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo tržnim tveganjem v razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička.

Skupina prodajna tveganja zmanjšuje z ustreznimi trženjskimi aktivnostmi ter s stalnim razvojem ponudbe novih storitev ali kakovostnim dopolnjevanjem obstoječih storitev ter s koriščenjem lastne prodajne mreže pri prodaji storitev. Tveganje zaradi vpliva konkurence in pojava novih storitev na trgu sicer obstaja, vendar je po oceni poslovodstva zmerno.
Pričakujemo tveganja povezana z obvladovanjem nepričakovanih sprememb cen vhodnih surovin, materialov in storitev. V primeru izgube ali spremembe plačilnih in cenovnih pogojev dobavitelja ima Skupina v vsakem trenutku možnost zamenjave dobavitelja, ki je pripravljen sodelovati pod enakimi pogoji kot prejšnji. Tovrstna tveganja ima Skupina zavarovana z dolgoročnimi pogodbenimi razmerji z dobavitelji. Tveganja v zvezi s spremembo cen materiala in surovin so razmeroma nizka, saj Skupina nudi pretežno storitve, v strukturi prihodka iz poslovanja pa tovrstni stroški predstavljajo 23%.
Ob prevzemu evra kot funkcijske valute družb v Skupini se je valutno tveganje Skupine ob že tako nizkem tveganju še zmanjšalo. Valutno tveganje zmanjšuje tudi dejstvo, da imamo v hotelih nekaj manj kot 52% tujih gostov, ki plačujejo večinoma v evrih.
Obrestno tveganje ima v Skupini pomemben vpliv na poslovanje, saj je večina kreditov sklenjenih na podlagi spremenjlive obrestne mere (Euribor).
Knjigovodska vrednost kapitala Skupine Terme Čatež na dan 31.12.2016 znaša 105.353.914 EUR. Nadzorni svet spremlja kapitalski donos, ki ga je Skupina opredelila kot čiste prihodke iz poslovanja, deljene s celotnim delničarskim kapitalom, brez manjšinskih deležev.
Pri finančnih tveganjih je Skupina najbolj občutljiva na spremembo obrestne mere. Ker temelji dolgoročna zadolžitev na variabilni obrestni meri - medbančni referenčni obrestni meri EURIBOR, je tudi najbolj občutljiva na njeno spremembo. Vsaka odstotna točka povečanja obrestne mere ob nespremenjeni zadolženosti na dan 31.12.2016 poviša letni strošek za obresti v znesku 417.481 EUR.
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost |
|
|---|---|---|
| Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri | ||
| Finančna sredstva | 812.837 | |
| Finančne obveznosti | 4.763.559 | |
| Finančni inštrumenti po spremenljivi obrestni meri | ||
| Finančna sredstva | 3.131.069 | |
| Finančne obveznosti | 45.980.679 |

| Sprememba odhodkov | Prilagojeni odhodki | |
|---|---|---|
| (v EUR) | za obresti | za obresti |
| Povečanje povprečne obrestne mere za 1 odstotno točko | 417.481 | 2.943.927 |
| Povečanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotne točke | 626.222 | 3.152.667 |
| Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1 odstotno točko | -417.481 | 2.108.964 |
| Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotne točke | -626.222 | 1.900.224 |
| (v EUR) | Sprememba prihodkov od obresti |
Prilagojeni prihodki za obresti |
|---|---|---|
| Povečanje povprečne obrestne mere za 1 odstotno točko | 85.734 | 268.885 |
| Povečanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotne točke | 128.600 | 311.752 |
| Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1 odstotno točko | -85.734 | 97.418 |
| Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotne točke | -128.600 | 54.551 |
Vpliv sprememb vrednostnic razpoložljivih za prodajo, ki so preračunane po borznem tečaju
| Poštena vrednost | Razlika - vpliv | Razlika - vpliv na Razlika - vpliv na vrednost rezerve obveznost za |
||
|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | na dan 31.12.2016 | na vrednost FN | za prevrednotenje odloženi davek | |
| Poštena vrednost na dan 31.12.2016 | 1.591.330 | |||
| Povečanje borznih cen za 10 % | 1.750.463 | 159.133 | 128.898 | 30.235 |
| Povečanje borznih cen za 20 % | 1.909.596 | 318.266 | 257.795 | 60.471 |
| Povečanje borznih cen za 30 % | 2.068.729 | 477.399 | 386.693 | 90.706 |
| Zmanjšanje borznih cen za 10 % | 1.432.197 | (159.133) | (128.898) | (30.235) |
| Zmanjšanje borznih cen za 20 % | 1.273.064 | (318.266) | (257.795) | (48.981) |
| Zmanjšanje borznih cen za 30 % | 1.113.931 | (477.399) | (386.693) | (90.706) |
Ker poteka večinski plačilni promet v domači valuti, Skupina na spremembe valutnega tečaja ni pomembno občutljiva.
Če bi se Skupina Terme Čatež dodatno zadolžila za 1 milijon evrov, bi se ob obstoječi povprečni obrestni meri, ki velja v Skupini na dan 31.12.2016, povečale letne obresti za 48,0 tisoč evrov.
Likvidnostno tveganje
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost |
Zapadlost do 1 leta |
Zapadlost od 1 leta do 5 let |
Zapadlost nad 5 let |
|---|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | 5.903.506 | 5.903.506 | - | - |
| Posojila, dobljena pri družbah v skupini | - | - | - | - |
| Posojila, dobljena pri drugih pravnih ali fizičnih osebah | 11.162.099 | 7.276.864 | 3.885.235 | - |
| Posojila, dobljena pri bankah | 39.582.139 | 33.660.876 | 5.921.263 | - |
| Skupaj | 56.647.744 | 46.841.246 | 9.806.498 | - |

Odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Skupina Terme Čatež več kot 99% vseh prihodkov ustvarja v Republiki Sloveniji, zato poročila po območnih odsekih ne vodi.
Glavna dejavnost družbe je opravljanje turističnih storitev v celoti, po področnih odsekih pa ločeno vodi zdravstvo in ostalo dejavnost.
| (v EUR) | Zdravstvo | Marina | Ostalo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Izkaz poslovnega izida | ||||
| Prihodki iz poslovanja | 1.827.589 | 5.176.391 | 31.104.224 | 38.108.204 |
| Prihodki med odseki | - | 70.359 | 70.359 | |
| Odhodki iz poslovanja | (1.333.496) | (3.515.366) | (25.032.816) | (29.881.678) |
| Odhodki med odseki | - | (70.359) | (70.359) | |
| Kosmati poslovni izid odseka | 494.092 | 1.661.025 | 6.071.408 | 8.226.526 |
| Nerazporejeni stroški | - | |||
| Kosmati poslovni izid od prodaje | 8.226.526 | |||
| Čisti finančni prihodki / (odhodki) | (2.518.045) | |||
| Čisti drugi prihodki / (odhodki) | 224.563 | |||
| Davki iz dobička | (497.451) | |||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 5.435.592 |

| (v EUR) | Zdravstvo | Marina | Ostalo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Izkaz poslovnega izida | ||||
| Prihodki iz poslovanja | 1.889.189 | 5.355.137 | 27.584.674 | 34.829.000 |
| Prihodki med odseki | - | 57.021 | - | 57.021 |
| Odhodki iz poslovanja | (1.344.706) | (3.891.844) | (25.016.076) | (30.252.626) |
| Odhodki med odseki | - | (57.021) | (57.021) | |
| Kosmati poslovni izid odseka | 544.482 | 1.463.293 | 2.568.599 | 4.576.374 |
| Nerazporejeni stroški | - | |||
| Kosmati poslovni izid od prodaje | 4.576.374 | |||
| Čisti finančni prihodki / (odhodki) | (14.426.656) | |||
| Čisti drugi prihodki / (odhodki) | 414.660 | |||
| Davki iz dobička | 2.454.313 | |||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | (6.981.309) |
Skupina Terme Čatež ima na dan 31.12.2016 vse znane pogojne obveznosti vključene v razkritjih.
Družba Terme Čatež d.d. je v gospodarskem sporu tožeče stranke Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. zaradi spremembe sklepa sprejetega na skupščini tožene stranke dne 29. 8. 2014, in sicer da se bilančni dobiček družbe uporabi tako, da se del bilančnega dobička v višini 4 % osnovnega kapitala, nameni za izplačilo dividende delničarjem, kar predstavlja 1,00 EUR bruto na delnico. Družba ocenjuje, da je možnost uspeha tožene stranke nizka.
V izvenbilančni evidenci sredstev in obveznosti vodi Skupina vrednost danih garancij podjetjem za zavarovanje kreditov. Vse ostale nekratkoročne obveznosti so zavarovane z menicami.
Družbe Skupine Terme Čatež so s povezanimi družbami poslovale na osnovi sklenjenih pogodb. Vse pogodbe med povezanimi družbami so sklenjene v skladu z normalnimi tržnimi pogoji.
Medsebojno poslovanje z odvisnimi podjetji v 2016
| Odprte terjatve na dan | Stanje danih | Odprte obveznosti | Stanje prejetih | Prihodki iz | Prihodki od | Stroški | Ostali stroški | Odhodki za | Obv. Iz danih | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Naložba | 31.12.2016 | posojil | na dan 31.12.2016 | posojil | poslovanja | obresti | materiala | storitev | obresti | garancij |
| Marina Portorož, d.d., Portorož | 0 | 0 | 23.376 | 402.086 | 21.211 | 0 | 0 | 53.177 | 17.662 | 1.598.602 |
| M Kapital, d.d., Portorož | 0 | 0 | 1.202.288 | 11.925.002 | 0 | 0 | 0 | 0 | 300.053 | 0 |
| M Naložbe, d.d, Portorož | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Del Naložbe, d.d., Čatež ob Savi | 415.273 | 177.918 | 20.657 | 189.963 | 90.648 | 8.011 | 1 6 |
2.445 | 2.595 | 0 |
| Skupaj | 415.273 | 177.918 | 1.246.321 | 12.517.051 | 111.859 | 8.011 | 1 6 |
55.622 | 320.310 | |

| HČERINSKA DRUŽBA IN SEDEŽ DRUŽBE | VIŠINA KAPITALA | POSLOVNI IZID TEKOČEGA LETA |
|---|---|---|
| Marina Portorož, d.d., Portorož | 39.718.462 | 1.166.943 |
| Del Naložbe, d.d., Čatež ob Savi | 1.009.003 | (177.113) |
| M Kapital, d.d., Portorož | 18.961.060 | 384.932 |
| M Naložbe, d.d., Portorož | 13.167.722 | 67.662 |
| v EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Bruto plača | Bruto plača | Drugi | Skupaj bruto | ||
| Družba | fiksni del | variabilni del | Bonitete | prejemki | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 144.000 | 37.212 | 0 | 0 | 181.212 |
| Marina Portorož d.d. | 130.000 | 0 | 1.311 | 1.092 | 132.403 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 12.000 | 0 | 0 | 374 | 12.374 |
| SKUPAJ | 286.000 | 37.212 | 1.311 | 1.466 | 325.989 |
| v EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Bruto plača | Bruto plača | Drugi | Skupaj bruto | ||
| Družba | fiksni del | variabilni del | Bonitete | prejemki | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 127.823 | 0 | 0 | 0 | 127.823 |
| Marina Portorož d.d. | 120.000 | 34.709 | 7.765 | 9.525 | 171.998 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 12.000 | 0 | 0 | 340 | 12.340 |
| SKUPAJ | 259.823 | 34.709 | 7.765 | 9.864 | 312.161 |
| v EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Neto plača | Neto plača | Drugi | Skupaj neto | ||
| Družba | fiksni del | variabilni del | Bonitete | prejemki | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 101.131 | 26.134 | 0 | 0 | 127.265 |
| Marina Portorož d.d. | 84.793 | 0 | 0 | 860 | 85.653 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 8.428 | 0 | 0 | 263 | 8.691 |
| SKUPAJ | 194.352 | 26.134 | 0 | 1.123 | 221.609 |
| v EUR | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Neto plača | Neto plača | Drugi | Skupaj neto | ||
| Družba | fiksni del | variabilni del | Bonitete | prejemki | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 77.189 | 0 | 0 | 0 | 77.189 |
| Marina Portorož d.d. | 67.830 | 13.571 | 0 | 8.890 | 90.291 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 8.775 | 0 | 0 | 200 | 8.975 |
| SKUPAJ | 153.794 | 13.571 | 0 | 9.090 | 176.455 |

| v EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Sejnine in | Plačilo za | |||
| prevozni | opravljanje | Skupaj bruto | ||
| Družba | stroški | Nagrada po sklepu | funkcij | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 9.728 | 0 | 160.674 | 170.402 |
| Marina Portorož d.d. | 24.000 | 0 | 0 | 24.000 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 2.186 | 0 | 0 | 2.186 |
| SKUPAJ | 35.914 | 0 | 160.674 | 196.588 |
| v EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Družba | Sejnine in prevozni stroški |
Nagrada po sklepu | Plačilo za opravljanje funkcij |
Skupaj bruto prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 9.818 | 0 | 162.000 | 171.818 |
| Marina Portorož d.d. | 25.811 | 0 | 0 | 25.811 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 4.647 | 0 | 0 | 4.647 |
| SKUPAJ | 40.276 | 0 | 162.000 | 202.276 |
| v EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Sejnine in | Plačilo za | |||
| prevozni | opravljanje | Skupaj neto | ||
| Družba | stroški | Nagrada po sklepu | funkcij | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 7.075 | 0 | 117.000 | 124.075 |
| Marina Portorož d.d. | 17.455 | 0 | 0 | 17.455 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 1.590 | 0 | 0 | 1.590 |
| SKUPAJ | 26.120 | 0 | 117.000 | 143.120 |
| v EUR | ||||
|---|---|---|---|---|
| Sejnine in | Plačilo za | |||
| prevozni | opravljanje | Skupaj neto | ||
| Družba | stroški | Nagrada po sklepu | funkcij | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 7.429 | 0 | 121.422 | 128.851 |
| Marina Portorož d.d. | 18.772 | 0 | 0 | 18.772 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 3.380 | 0 | 0 | 3.380 |
| SKUPAJ | 29.581 | 0 | 121.422 | 151.003 |

| v EUR | |||
|---|---|---|---|
| Ostalo (nagrade, | Skupaj bruto | ||
| Družba | Bruto plača | bonitete, regres) | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 543.592 | 15.042 | 558.634 |
| Marina Portorož d.d. | 203.318 | 27.203 | 230.521 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 |
| SKUPAJ | 746.910 | 42.245 | 789.155 |
Preglednica bruto prejemkov po individualnih pogodbah v Skupini Terme Čatež v letu 2015
| v EUR | |||
|---|---|---|---|
| Ostalo (nagrade, | Skupaj bruto | ||
| Družba | Bruto plača | bonitete, regres) | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 703.008 | 17.495 | 720.503 |
| Marina Portorož d.d. | 239.522 | 43.465 | 282.987 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 |
| SKUPAJ | 942.530 | 60.960 | 1.003.490 |
| v EUR | |||
|---|---|---|---|
| Ostalo (nagrade, | Skupaj neto | ||
| Družba | Neto plača | bonitete, regres) | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 340.690 | 11.250 | 351.939 |
| Marina Portorož d.d. | 123.877 | 19.866 | 143.743 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 |
| SKUPAJ | 464.567 | 31.116 | 495.682 |
| v EUR | |||
|---|---|---|---|
| Ostalo (nagrade, | Skupaj neto | ||
| Družba | Neto plača | bonitete, regres) | prejemki |
| Terme Čatež d.d. | 416.784 | 13.039 | 429.823 |
| Marina Portorož d.d. | 155.040 | 30.754 | 185.793 |
| M naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 |
| M kapital d.d. | 0 | 0 | 0 |
| Del naložbe d.d. | 0 | 0 | 0 |
| SKUPAJ | 571.824 | 43.793 | 615.616 |
V letu 2016 so stroški revidiranja računovodskih izkazov družb v Skupini Terme Čatež znašali 36.700 EUR. Druge nerevizijske storitve v letu 2016 so znašale 6.050 EUR.








Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.