Unior

Interim / Quarterly Report • Sep 1, 2017

Nerevidirano polletno poročilo o poslovanju za obdobje januar - junij 2017 za družbo UNIOR d.d. in Skupino UNIOR

Ključni podatki o poslovanju SKUPINE UNIOR

(v tisoč EUR)	I-VI 2017	I-VI 2016
Poslovni izid
Prihodki od prodaje	122.712	111.021
EBIT	13.478	12.729
EBITDA	20.761	20.687
Čisti poslovni izid	11.673	9.529
Finančni položaj
Celotna sredstva	357.328	346.256
Celotni kapital	162.745	153.408
Finančne obveznosti	132.104	124.279
Poslovne obveznosti	49.467	56.182
Kazalniki donosnosti
EBIT marža (v%)	10,98	11,46
EBITDA marža (v%)	16,92	18,63
ROA - donosnost sredstev (v%)	3,31	2,78
ROE - donosnost kapitala (v%)	7,69	6,61
Kazalniki finančnega zdravja
Kapital / Celotna sredstva (v%)	45,54	44,30
Zaposleni
Skupina (odvisne družbe) - konec obdobja	3.091	2.971
Skupina (odvisne in pridružene družbe)	3.737	3.674

Ključni podatki o poslovanju družbe UNIOR

(v tisoč EUR)	I-VI 2017	I-VI 2016
Poslovni izid
Prihodki od prodaje	93.063	84.755
EBIT	7.271	7.119
EBITDA	11.945	12.197
Čisti poslovni izid	6.292	5.107
Finančni položaj
Celotna sredstva	293.008	284.494
Celotni kapital	118.717	113.274
Finančne obveznosti	125.910	118.158
Poslovne obveznosti	38.983	43.569
Kazalniki donosnosti
EBIT marža (v%)	7,81	8,40
EBITDA marža (v%)	12,84	14,39
ROA - donosnost sredstev (v%)	2,17	1,81
ROE - donosnost kapitala (v%)	5,60	4,72
Kazalniki finančnega zdravja
Kapital / Celotna sredstva (v%)	40,52	39,82
Zaposleni
Zaposleni - konec obdobja	2.103	2.077

1	Uvodna pojasnila 6
2	Izjava članov poslovodstva 6
3	Predstavitev družbe 7
4	Programi in dejavnost družbe 9
5	Pomembnejši dogodki v prvih šestih mesecih leta 2017 17
6	Najpomembnejši trgi in kupci 18
7	Delnice 23
8	Zaposleni 26
9	Korporacijsko upravljanje 27
9.1	Uprava 27
9.2	Kolegij uprave 28
9.3	Nadzorni svet 29
9.4	Skupščina 29
9.5	Trgovanje z delnicami uprave in nadzornega sveta 30
9.6	Izjava o upravljanju družbe in skladnosti upravljanja družbe z določbami Kodeksa
	upravljanja javnih delniških družb 31
9.7	Upravljanje s tveganji 31
10	Poslovno poročilo 35
10.1	Razmere v gospodarstvu 35
10.2	Prodaja 36
10.3	Proizvodnja in storitve 37
10.4	Uspešnost poslovanja 38
10.5	Kazalniki poslovanja 40
10.6	Finančni položaj 41
10.7	Investicije 42
10.8	Dogodki po bilanci stanja 42
11	Računovodski izkazi UNIOR d.d. 44
11.1	Bilanca stanja na dan 30.6.2017 44
11.2	Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1.1.2017 do 30.6.2017 46
11.3	Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 47
11.4	Izkaz denarnih tokov 48
11.5	Izkaz gibanja kapitala 49
11.6	Pojasnila k računovodskim izkazom 49
	Bilanca stanja 49 11.6.1
	11.6.2 Izkaz poslovnega izida 50
	Izkaz vseobsegajočega 11.6.3 donosa 51
	Izkaz denarnih tokov 51 11.6.4 11.6.5
12	Izkaz gibanja kapitala 51 Skupina UNIOR 52
12.1	Sestava Skupine UNIOR 52
13	Konsolidirani računovodski izkazi 54
13.1	Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR na dan 30.6.2017 54
13.2	Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR za obdobje od 1.1.2017 do 30.6.2017 56
13.3	Izkaz drugega vseobsegajočega donosa Skupine UNIOR 57
13.4	Konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR 58
13.5	Izkaz gibanja kapitala Skupine UNIOR 59
13.6	Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom 60
	Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR 60 13.6.1
	13.6.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR 61
	Izkaz vseobsegajočega 13.6.3 donosa Skupine UNIOR 62
	Izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR 62 13.6.4
	13.6.5 Izkaz gibanja kapitala Skupine UNIOR 62

POSLOVNO POROČILO

1 Uvodna pojasnila

V skladu z določili Zakona o trgu finančnih instrumentov in s Pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev družba UNIOR d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče objavlja nerevidirano nekonsolidirano polletno poročilo za leto 2017 družbe UNIOR d.d., in nerevidirano konsolidirano polletno poročilo za leto 2017 Skupine UNIOR. Pomembnejše spremembe podatkov, ki so vsebovani v prospektu za borzno kotacijo, družba sproti objavlja v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet ter na spletnem naslovu družbe www.unior.si. Nerevidirano polletno poročilo družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR je na vpogled na sedežu družbe UNIOR d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, objavljeno pa je bilo tudi na elektronskem sistemu obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet dne 31.08.2017 ter na spletni strani izdajatelja www.unior.si.

2 Izjava članov poslovodstva

Uprava družbe je odgovorna za pripravo polletnega poročila družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe UNIOR d.d., in njenih odvisnih družb v prvih šestih mesecih leta 2017.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi Skupine UNIOR predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov njunega poslovanja za prvih šest mesecev leta 2017.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno računovodenje, za sprejem ustreznih sklepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o njenem nadaljnjem poslovanju ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Uprava potrjuje, da je po njenem najboljšem vedenju polletno računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida matične družbe in vseh ostalih družb, ki so vključene v konsolidacijo Skupine UNIOR. Uprava prav tako potrjuje, da je v polletno poročilo vključen pošten prikaz informacij o pomembnih poslih s povezanimi osebami, sestavljen v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Predsednik in član uprave družbe UNIOR d.d., sva seznanjena z vsebino celotnega polletnega poročila družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR za prvih šest mesecev leta 2017. Z njim se strinjava in ga potrjujeva.

Predsednik uprave Darko Hrastnik, univ.dipl.inž.metal.mater.

Član uprave Branko Bračko, univ.dipl.inž.str.

3 Predstavitev družbe

Zgodovina

Začetki Uniorja segajo v leto 1919, ko je bila ustanovljena Štajerska železo-industrijska družba, pri čemer ima kovaštvo v Zrečah še mnogo starejše korenine. Leta 1950 se je obrat preimenoval v Tovarno kovanega orodja Zreče (TKO) in prešel v družbeno last. V sedemdesetih letih 20. stoletja je z novimi oblikami razvoja družba dobila tudi novo ime – Unior Tovarna kovanega orodja Zreče. Leta 1997 se družba preoblikuje v delniško družbo.

UNIOR danes

Delniška družba UNIOR je organizirana v štirih programih:

• Odkovki,
• Ročno orodje,
• Strojna oprema in
• Turizem.

Poslanstvo

Smo razvojni partner pri proizvodnji, preoblikovanju in obdelavi kovin ter zaveznik narave in ljudi.

Vrednote

Naše vrednote so: odgovornost, inovativnost, odličnost in podjetnost. Naše osrednje sposobnosti so: široko tehnično in tehnološko znanje, delavnost in prepoznavanje poslovnih priložnosti v naših ključnih poslovnih segmentih. Naše osrednje sposobnosti nam prinašajo naslednje konkurenčne prednosti: globalna prisotnost, nekateri programi ali podjetja v Skupini so med ključnimi igralci na segmentu tržišča ali tržišču, prilagodljivost ter konkurenčnost v ceni in kakovosti.

Vizija družbe UNIOR d.d.

Z vizijo smo si zastavili ambiciozne cilje. V letu 2020 bomo prepoznavni kot napredno mednarodno podjetje v kovinsko-predelovalni in turistični dejavnosti. Z lastnim inovativnim procesom v sodelovanju s kupci, dobavitelji, s sorodnimi podjetji in z raziskovalnimi organizacijami bomo razvijali, proizvajali in tržili rešitve z vse višjo dodano vrednostjo. Naša bruto dodana vrednost na zaposlenega bo znašala 35.500 evrov, čisti prihodki od prodaje pa 198 milijonov evrov. Bomo povezovalni člen v dinamični Skupini UNIOR, ki bo izkoriščala svoje sinergije in skupaj dosegala 255 milijonov evrov prodaje ter skupaj s pridruženimi podjetji zaposlovala 4.195 ljudi.

Skupina UNIOR

Skupino UNIOR sestavlja osemnajst odvisnih in sedem pridruženih podjetij v devetnajstih državah po svetu.

Najpomembnejši trgi Skupine Unior

	Celina
Slovenija	Evropa
Slovenija	Evropa
Slovenija	Evropa
Avstrija	Evropa
Bolgarija	Evropa
Francija	Evropa
Grčija	Evropa
Hrvaška	Evropa
Italija	Evropa
Makedonija	Evropa
Nemčija	Evropa
Rusija	Evropa
Srbija	Evropa
Španija	Evropa
Velika Britanija	Evropa
Madžarska	Evropa
Kitajska	Azija
ZDA	Severna Amerika
Slovenija	Evropa
Slovenija	Evropa
Slovenija	Evropa
Bosna in Hercegovina	Evropa
Romunija	Evropa
Srbija	Evropa
Singapur	Azija
	Država

4 Programi in dejavnost družbe

Prihodki od prodaje družbe UNIOR po programih v prvih šestih mesecih leta 2017

Program Odkovki

Program Odkovki razvija, kuje, sintra in obdeluje izdelke ter sklope za avtomobilsko industrijo in druge odjemalce.

Letno proizvedemo 17 milijonov ojnic in 31 milijonov delov za krmilne mehanizme avtomobilov. Bruto dodana vrednost na zaposlenega je v prvih šestih mesecih leta 2017 znašala 20.342 evrov. Ključne strateške usmeritve so: povečanje dodane vrednosti, obvladovanje stroškov in prilagajanje kapacitet aktualnim zahtevam na trgu (novi projekti ojnic, združevanje velikih kupcev ZF in TRW).

Program Odkovki je najstarejši program in osnova, iz katere se je razvil današnji UNIOR. V prvem polletja leta 2017 je prispeval kar oseminpetdeset odstotkov vseh prihodkov od prodaje družbe in v dobaviteljski verigi tudi v evropskem merilu predstavlja enega večjih proizvajalcev odkovkov.

Kupcem s področja avtomobilske industrije (več kot 95 odstotkov izdelkov gre v to panogo) ekskluzivno dobavljamo zahtevne odkovke visokih varnostnih zahtev. To so predvsem deli krmilnega mehanizma osebnih vozil, nosilni deli podvozja, ojnice in drugi odkovki, katerih skupna lastnost je, da niso osno-simetrični. Del proizvodnje predstavljajo odkovki, ki jih dobavljamo v okviru družbe za program Ročno orodje.

Na trgu delujemo kot razvojni dobavitelj, skupaj s kupci pa razvijamo in optimiramo odkovek za lažjo obdelavo in najboljšimi karakteristikami uporabe. Smo dobavitelj direktno do OEM neposredno na montažni trak avtomobilskih proizvajalcev, ter »Tier 1« in »Tier 2« dobavitelj. Kot dobavitelj avtomobilske industrije smo zavezani aktualnim standardom kakovosti. V ta namen smo pridobili ISO standard ISO/TS 16949, kupci pa poleg tega redno spremljajo in preverjajo kakovost naših izdelkov, točnost dobav in splošne konkurenčne sposobnosti.

Vse pomembnejša postajajo tudi naša hčerinska proizvodna podjetja UNIDAL d.o.o. na Hrvaškem in NINGBO UNIOR Ltd. na Kitajskem. Na račun le-teh se že uvrščamo med globalne proizvajalce odkovkov in kot taki ostajamo v trendu svetovnih projektov, ki nam bodo vse bolj krojili prihodnost.

Poslanstvo

Razvijamo, kujemo in obdelujemo odkovke ter sklope za avtomobilsko industrijo in druge odjemalce. Smo zanesljiv partner pri razvoju tehnologije stiskanja kovinskega prahu.

Vizija za leto 2020

Smo globalen, sodoben in uspešen razvojni program, ki svoje mesto uveljavlja v skupini najuspešnejših avtomobilskih proizvajalcev oziroma njihovih sistemskih dobaviteljev. Cilj je 102,5 milijonov evrov prihodkov, od tega je 16 milijonov evrov prodaje obdelanih odkovkov. S proizvodnjo 35 milijonov kosov odkovkov za volanske mehanizme osebnih vozil in nad 20 milijonov kovanih ojnic se uvrščamo na prvo oziroma drugo mesto med kovačnicami naše branže v evropskem prostoru. Bruto dodana vrednost na zaposlenega znaša 35.000 evrov.

Strategija

Strategija razvoja Programa Odkovki bazira na ključnih predpostavkah stroškovno konkurenčne in tehnološke prednosti naše proizvodnje ob kontinuirani rasti povpraševanj po toplo kovanih odkovkih in trenutnem trendu negativne rasti naložb v to branžo. Na evropskem trgu nameravamo obdržati dominanten položaj na področju kovanja toplo kovanih jeklenih odkovkov krmilnih mehanizmov osebnih vozil, na področju ojnic pa nameravamo prehiteti konkurenco in se po količini dobav in po pomembnosti projektov prebiti v sam vrh. Odkovki so zadnje desetletje skrbno usmerjali ritem investicij v tehnologijo, orodjarstvo in modernizacijo kovaštva, obenem pa nadgrajevali ponudbo z razvojem oddelka obdelave odkovkov.

Obvladujemo kompleten razvoj in tehnologijo izdelave vseh proizvajalnih orodij, raznolik strojni park v kovačnici pa nudi možnost konkurenčne izdelave tako maloserijskih kot tudi masovnih pozicij. Kupcem lahko poleg kovanja s kladivi ali prešami nudimo še celotno paleto termičnih obdelav, finalne obdelave in testiranja odkovka, kakor tudi nadgradnjo v obliki mehanske obdelave odkovkov. Tehnično imamo vse potrebne resurse za zagotavljanje zahtevanega nivoja kakovosti najbolj zahtevnih uporabnikov iz vrst avto industrije, poleg tega pa nam naveza na bližnjo jeklarno in lastna strojegradnja dajeta potencial in konkurenčno prednost, ki je druge, sorodne kovačnice nimajo. Lokacijska razpršenost, ki je podlaga za specializacijo, nam gre v prid nižanja stroškov, s kovačnico na Kitajskem pa smo si ustvarili potrebni pogoj za pridobivanje velikih – globalnih projektov. Prav to slednje nas uvršča med globalne igralce in odpira naslutene možnosti rasti in razvoja blagovne znamke Unior – odkovki na tržiščih kot so Mehika/ZDA, Rusija ali latinska Amerika. Vabila za aktivnejši nastop na teh trgih prihajajo iz vrst velikih avtomobilskih koncernov, ki od nas - strateških dobaviteljev to enostavno pričakujejo

Program Ročno orodje

Uvrščamo se med pet najpomembnejših evropskih proizvajalcev ročnega orodja, naši izdelki pa so prisotni na vseh petih celinah.

Pri proizvodnji ročnega orodja, upoštevamo najnovejša tehnološka dognanja, sledimo zadnjim trendom in se prilagajamo novim potrebam in navadam naših uporabnikov. Uporabljamo vrhunske materiale, kot sta krom in vanadijevo jeklo, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo naših orodij.

Ročno orodje modeliramo s pomočjo sodobnih računalniških programov in pod budnim nadzorom ekipe izkušenih strokovnjakov za posamezna področja. Izdelujemo ga na najsodobnejših računalniško krmiljenih strojih za termično, mehansko in površinsko obdelavo materialov ter zaščito izdelkov. Smo visoko odzivni in prilagodljivi, kar še dodatno vpliva na zadovoljstvo naših kupcev.

Naše izvirne izvedbene rešitve zagotavljajo izjemno uporabnost, učinkovitost in estetski izgled orodja. Visoka dodana vrednost se odraža v funkcionalnosti, vzdržljivosti in dovršenosti. Ker so naša orodja optimalno konstruirana in ker odlično obvladujemo vse proizvodne procese, nudimo doživljenjsko garancijo za vse napake v materialu. Upoštevamo vidik ergonomičnosti in udobja ter poskrbimo za varnostne elemente, ki preprečujejo poškodbe.

Naš program obsega več kot 5.500 različnih visoko kakovostnih izdelkov, ki olajšajo raznovrstna opravila. Orodja so zasnovana za profesionalne mojstre in povečujejo njihovo storilnost. Delimo jih v več izdelčnih skupin: funkcionalni ključi, dovršeni nasadni ključi, učinkovite klešče, varnoizolirano orodje za delo pod visoko napetostjo, raznovrstne škarje, celovito vodoinštalatersko orodje, vzdržljiva kovinska embalaža, ergonomični izvijači itd.

Razvijamo in proizvajamo ročna orodja za specifične tržne niše, kot so kolesarska in motorističnoavtomobilska orodja. Uporabnikom omogočamo varnost pri delu na višini in (na uporabnikovo zahtevo) radio frekvenčni sistem varovanja orodij.

Poleg razvoja, proizvodnje in trženja ročnega orodja se ukvarjamo tudi z industrijskim trženjem ter razvojem in proizvodnjo hladno kovanih izdelkov. S hladno kovanimi izdelki (rotorji, statorji, gredi itd.) zadovoljujemo potrebe industrijskih kupcev.

Naše ročno orodje je dosegljivo končnim uporabnikom širom sveta. Vključujemo se v evropske in svetovne gospodarske tokove. S svojimi partnerji in kupci tesno sodelujemo ter gradimo dolgoročne poslovne odnose. Večji del prodaje poteka iz matičnega podjetja v Sloveniji prek lastnih distribucijskih podjetij v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji in Veliki Britaniji. V Vzhodni Evropi imamo lastna distribucijska podjetja v Rusiji, Bolgariji, Romuniji, Madžarski, na jugu Evrope pa v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Grčiji, da daljnem vzhodu pa v Singapurju.

Naši izdelki ustrezajo zahtevnim svetovnim standardom kakovosti. Delujemo tudi po modelu poslovne odličnosti EFQM, kar pomeni, da so vsi zaposleni vpeti v procese snovanja izboljšav kakovosti in se učijo drug od drugega. Smo in ostajamo eden največjih Evropskih proizvajalcev visoko kvalitetnega ročnega orodja pod blagovno znamko Unior.

Poslanstvo

Razvoj, proizvodnja in trženje visokokakovostnih ročnih orodij in hladno kovanih izdelkov ter izvajanje storitev industrijskega trženja.

Vizija za leto 2020

Smo vodilni svetovni proizvajalec nekaterih namenskih ročnih orodij, smo med 5 največjimi proizvajalci splošnih orodij in smo eden izmed petih največjih proizvajalcev hladno kovanih asimetričnih izdelkov v Evropi, merjeno po prihodkih od prodaje in po diverzifikaciji asortimaja. Cilj za leto 2020 je 37 milijonov evrov prodaje, od tega bomo s programom hladnega kovanja realizirali 3,5 milijonov evrov. Bruto dodana vrednost bo dosegla 34.000 evrov na zaposlenega.

Strategija

Svetovna profesionalna potrošnja ročnega orodja z vidika nabavnih cen grosistov, asortima enak UNIOR-ju, znaša 4,2 milijarde evrov. Tržni delež UNIOR-ja znaša 1,07 odstotka in je primerljiv s konkurenti. Prihodki od prodaje ročnega orodja bi naj naraščali okrog 3 odstotke na letni ravni, ob predpostavki, da ohranjamo in povečujejo prihodek od prodaje na že obstoječih tradicionalnih trgih vsaj za 2,5 odstotka. V večji meri bo naraščala prodaja namenskega orodja, medtem, ko se bo prodaja klasičnega orodja zmanjševala in se bo nadomeščala z novimi namenskimi orodji (orodja za kolo, orodja za brenkala, orodja za delo na višini, orodja z RFID sistemom, orodja na podlagi zahtev kupcev. Od klasičnih orodij pričakujemo povečanje prodaje na segmentih klešč in škarij. Na področju obstoječih namenskih orodij pričakujemo rast VDE orodja, kovinske embalaže in kolesarskega orodja. Zaradi prevelikega zaostajanja za konkurenco pa pričakujemo padec merilnega in pnevmatskega orodja. Trend lahko obrnemo in zadržimo obstoječo prodajo na podlagi pospešenega razvoja oz. financiranja nabave moment ključev in pnevmatike.

Na področju ročnega orodja vidimo priložnost s povečanjem obsega prodaje, kjer smo že prisotni. Pospešeno moramo iskati tržne priložnosti na novih trgih (Severna in Južna Amerika, Kitajska, Japonska, Skandinavija, Afrika,...), vstopiti v industrijske platforme in v kataloge mednarodnih podjetij ter zasledovati tenderje (javna naročila). Še naprej delati na reorganizaciji prodajne mreže in vstopati v tržne segmente (niše). V državah Jugovzhodne Evrope moramo zaščititi tržni delež, katerega že imamo. Na področju hladnega kovanja pridobiti znanje z vidika razvoja in osvojiti nove izdelke za obstoječe in potencialne kupce. Investirati v dodatne linije za mehansko obdelavo in pol toplo kovanje ter razviti tehnologijo za kovanje barvnih kovin. Le tako bomo lahko konkurenčni na področju hladnega kovanja. V Zahodnoevropskih državah pospeševati prodajo v industrijo in srednje velika podjetja in k velikim obrtnikom.

Program Strojna oprema

Dejavnost programa Strojna oprema se sestoji iz razvoja in gradnje CNC obdelovalnih namenskih strojev, ki so namenjeni za velikoserijsko obdelavo surovcev iz aluminija, jekla ali drugih litin. Stroji so praviloma prototipne izvedbe in zahtevajo integriranje najsodobnejših spoznanj iz področja odrezovalne tehnologije. Kljub specifičnim zahtevam kupca gradimo stroje iz standardiziranih modulov. Iz potreb po obdelavah specifičnih obdelovancev smo zasnovali nekaj osnovnih modelov strojev, ki jih lahko s predelavo prilagodimo kupčevim zahtevam in njegovim internim predpisom.

Svoje izdelke razvijamo sami in jih nudimo direktno tržišču. V začetku smo bili orientirani le na evropske države, s poudarkom na Nemčijo, po recesiji 2010 pa smo morali naše prodajne aktivnosti povečati tudi na globalno tržišče. Predvsem je bila to posledica prenosa tehnologije v druge države (Kitajska, Mehika, ZDA,…). Kupci so od nas pričakovali partnerstvo tudi na tem segmentu, čeprav področja zaradi naše relativne majhnosti predstavljajo dodaten izziv.

Na trgu koristimo tradicijo celega UNIOR-ja, njegovo razvejanost ter globalno prisotnost v kovinsko predelovalni industriji. Zaradi zahtevnosti in visoke vrednosti izdelkov gradimo poslovni model na nam specifičnem območju:

• poslovno/ekonomsko zaupanje kupca v naše rešitve in izdelke;
• visoko strokovno usposobljenost našega kadra;
• tradicijo in večletno prisotnost v najzahtevnejšem segmentu investicijske opreme;
• širok asortiment referenčnih izdelkov in
• kvalitetne izdelke po tržno primerljivih cenah.

Ključne lastnosti naše ponudbe:

• strokovna pomoč v fazi razvoja izdelka;
• naša odzivnost in stalna prisotnost;
• prilagodljivost kupčevim zahtevam;
• fleksibilnost izdelka/stroja;
• energetsko varčen stroj;
• kvaliteten prevzem in hiter zagon;
• kvaliteten in hiter servis v neposredni bližini;
• ugodna cena in

zanesljivo in stabilno delovanje stroja.

Dejavnost strojegradnje je zelo kompleksna, saj se srečujemo z individualnimi povpraševanji, unikatnimi stroji in tehničnimi rešitvami. Danes smo na trgu razpoznavni z veliko fleksibilnostjo, hitrim odzivom, strokovnostjo ter visoko tehnološko usposobljenostjo kadra. Orientirali smo se na nišne segmente kot so sestavni deli avtomobilskega motorja, obdelava delov karoserije ter osvojili področje tehnologije globokega vrtanja kot specifično tehnologijo obdelav.

Trendi gradnje namenskih strojev gredo v smeri povečanja fleksibilnosti, širše uporabnosti, krajših dobavnih rokov ter zagotavljanju kvalitetnih servisnih storitev v neposredni bližini kupca.

Intenzivna vlaganja v razvoj in osvajanje novih tehnologij nam danes daje razpoznavnost na tržišču kot razvojnega dobavitelja. Tesno sodelovanje, zaupanje in dolgoletne izkušnje na obdelavah pomembnih delov motorja kot so npr. kolenčasta in odmična gred, razni elementi perifernih enot, nam zagotavlja kontinuiteto naročil. Sodobne usmeritve glede fleksibilnosti strojev zahtevajo tudi od nas nove prilagoditve ter spremembo načina razmišljanja za jutri.

Poleg popolnega zadovoljevanja potreb, zahtev in pričakovanj naših odjemalcev vpeljujemo v naš program ustvarjalnost, s čimer želimo izoblikovati zadovoljnega, ustvarjalnega, sodobno razmišljajočega in v napredek usmerjenega sodelavca.

Da bi zagotovili zahtevam in pričakovanju kakovosti ter da bi bili uspešni v obdobju hitrih tehnoloških inovacij in neizprosne konkurence, smo za uskladitev sistema kakovosti s svetovno prakso izbrali standarde kakovosti ISO 9001 in VDA 6.4. Prav tako želimo biti ekološko usmerjeno, okolju prijazno podjetje, zato smo se zavezali, da bomo ravnali v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. S tem si bomo zagotovili osnovo za zadovoljstvo naših kupcev in zadovoljstvo vseh nas.

Poslanstvo

Razvijamo in izdelujemo inovativne, tehnološko napredne proizvode, ki kupcem zagotavljajo večjo konkurenčnost.

Vizija za leto 2020

S programom Strojna oprema smo poslovno primerljivi s tremi največjimi evropskimi konkurenti. Na tržišču smo globalno prisotni ter se uvrščamo med vodilna podjetja na področju izdelave namenskih strojev za globoko vrtanje. V sodelovanju s partnerskimi podjetji na tujih tržiščih dosegamo globalno razpoznavnost, nadgrajujemo znanje in razvoj ter zagotavljamo obseg poslovanja. Cilj v letu 2020 je letna realizacija 24,5 milijonov evrov in bruto dodana vrednost 45.000 evrov na zaposlenega.

Strategija

Raven zaposlenih, znanj in učenja:

• Kompetentni zaposleni na vseh ravneh (primerno znanje, veščine, stališča, vrednote posameznikov)
• Zavzeti zaposleni (motiviranost, zadovoljstvo, prevzemanje odgovornosti, prispevek k inovativnosti)
• Optimalna struktura zaposlenih
• Komunikacijska učinkovitost (notranja in zunanja) ter udejanjanje naših vrednot, vključujoč način vodenja

Raven strank:

• Zadovoljstvo poslovnih partnerjev (kupci, dobavitelji)
• Globalna razpoznavnost programa
• Prilagodljivost specifičnim potrebam kupca

Raven procesov, organiziranosti:

• Kvalitetno izvajanje projektov (terminsko in tehnično)
• Stroškovna učinkovitost projektov in poslovanja
• Odziven in strokoven servis
• Usposobljena kooperantska mreža
• Optimalno zasedene kapacitete
• Inovativen razvoj novih izdelkov
• Obvladovanje zalog in terjatev
• Učinkovito delovanje in podpora skupnih služb

Finančna raven:

• Večja donosnost
• Rast dodane vrednosti na zaposlenega
• Brez zapadlih terjatev
• Zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo projektov

Ključni strateški cilji:

• Širitev na tuje tržišče (Kitajska, NA)
• Segmentna strategija
• Ohranitev trenutne pozicije na širšem trgu
• Integriranje novih razvojnih produktov
• Zagotavljanje dolgoročnosti

Program Turizem

Program Turizem z Roglo in Termami Zreče igra vse pomembnejšo vlogo znotraj slovenskega in mednarodnega turističnega prostora. Svojo ponudbo razvija na osnovi naravnih danosti, pri tem pa gostom, ob neponovljivih naravnih lepotah nudi vrhunske storitve s področja hotelirstva in gostinstva, zdravstva, wellness-a in športa. V svojih dveh centrih na Rogli in v Termah Zreče ponuja hotelske namestitve v objektih različnih kategorij.

V svojem poslanstvu približujemo naravno in zdravo življenje, z visokokakovostnimi standardiziranimi storitvami krepimo konkurenčno prednost in dvigujemo ugled podjetja. Kakovost, rast in razvoj ter operativna in stroškovna učinkovitost so naše ključne strateške usmeritve.

Poseben poudarek dajemo zadovoljstvu našega gosta ob tem pa vseskozi, v okviru danih zmožnosti, dvigujemo kakovost turistične ponudbe. Naši programi so usmerjeni v zdravje in dobro počutje, aktivne počitnice, ob tem smo tudi reprezentativen ponudnik priprav vrhunskih športnih ekip. Želimo se uvrstiti med najboljše ponudnike v panogi in regiji.

Naravno okolje s tremi naravni zdravilni faktorji (akratotermalna voda, pohorska šota in srednjegorska klima), raznolika turistična in športna infrastruktura ter prijazni in gostoljubni ljudje ustvarjajo pestro ponudbo za aktivno preživljanje prostega časa, sprostitev in strokovno zdravstveno rehabilitacijo. Mirno in stimulativno okolje, primerna infrastruktura in opremljenost, pestra dodatna ponudba in profesionalni zaposleni predstavljajo optimalne pogoje za nadaljnji razvoj na področju poslovnega turizma.

Ena od ključnih usmeritev programa Turizem je usmerjena v razvoj novih produktov in postopno produktno specializacijo. Obstoječe ključne produkte z dvigom kakovosti in strategijo razvoja produktnih sklopov nadgrajujemo, prilagajamo trendom na trgu in s tem postopoma povečujemo trženje produktov z višjo dodano vrednostjo. Ob tem pa se zavedamo tudi dejstva, da je to proces, ki bo v nadaljnjih letih potreboval tudi potrebna investicijska vlaganja, usmerjena v obnovo dotrajanih kapacitet tako na Rogli kot tudi v Termah Zreče. Predvsem na Rogli, ki je izrazito sezonskega značaja, bomo razvoj usmerili v doživljajsko ponudbo, ki bo izboljšala zasedenost centra v poletnih mesecih in v času izven sezone, ob tem pa tudi nekoliko »ublažila« vpliv neugodnih zim.

Glede na to, da aktivne zimske počitnice predstavljajo enega izmed ključnih produktov znotraj strategije programa, bomo v prihodnje nadgradili sistem za tehnično zasneževanje do te mere, da bomo ob primernih vremenskih pogojih celotno smučišče zasnežili v 5 dneh.

Zavedamo se dejstva, da nam bo le kakovostna ponudba na vseh področjih omogočila uvrstitev med najboljše ponudnike v panogi.

Nadaljujemo v poslovnem načrtu začrtano strategijo razvoja štirih produktnih sklopov.

V Termah Zreče ostajata temeljna produkta Zdravstveni turizem in Termalni&wellness oddih, medtem ko sta nišna produkta še Mice in Vrhunski šport.

Na Rogli nadaljujemo z razvojem dveh temeljnih produktov, Aktivne počitnice in Vrhunski šport (priprave vrhunskih športnikov). Dva nišna produkta na Rogli sta še Mice in Selfness (ki pa potrebuje še precej razvojnih aktivnosti).

Pri izboru zgoraj navedenih produktnih sklopov posebej poudarjamo naše ključne konkurenčne prednosti, kot so kombinacija naravnih zdravilnih faktorjev iz neposrednega okolja

(akratotermalna voda, zdravilna klima in pohorska šota) bližina avtoceste in štirih mednarodnih letališč, edinstvena kombinacija Rogle in Term Zreče v poletnem in zimskem času. Ob tem pa ne smemo mimo dejstva, da so naši produkti tudi v skladu s strategijo razvoja slovenskega turizma (Aktivno. Naravno. Zeleno). Uspešnost programa zagotovo krojijo tudi prijazni, domačni, dostopni in profesionalni sodelavci.

Poslanstvo

Približujemo naravno in zdravo življenje.

Vizija za leto 2020

Ohranjamo naravne lepote, z visokokakovostnimi standardiziranimi storitvami krepimo konkurenčno prednost in dvigujemo imidž podjetja. Razvijamo visokokakovostno turistično ponudbo usmerjeno v zdravje in dobro počutje, aktivne počitnice, ob tem pa smo tudi reprezentativen ponudnik priprav vrhunskih športnih ekip. Želimo se uvrstiti med najboljše ponudnike v panogi in regiji. Cilj za leto 2020 je 22 milijonov evrov letne realizacije, bruto dodana vrednost na zaposlenega pa bo znašala 34.000 evrov.

Strategija

Nadaljujemo začrtano strategijo razvoja osnovnih turističnih produktnih sklopov.

Strateške usmeritve izhajajo iz dejstev, da sta Terme Zreče in Rogla, ki sta skupaj s Krvavcem povezana pod blagovno znamko Unitur, dobro poznana tako doma kot tudi v tujini ter da naravno okolje, trije naravni zdravilni faktorji (akratotermalna voda, pohorska šota in srednjegorska klima), raznolika turistična in športna infrastruktura ter prijazni in gostoljubni ljudje ustvarjajo pestro ponudbo za aktivno preživljanje prostega časa, sprostitev in strokovno zdravstveno rehabilitacijo. Mirno in stimulativno okolje, primerna infrastruktura in opremljenost, pestra dodatna ponudba in profesionalni zaposleni predstavljajo optimalne pogoje za nadaljnji razvoj na področju poslovnega turizma.

Tudi v prihodnje se bo posebna pozornost namenjala vsebini in kakovosti ponudbe. Načrtovane aktivnosti se bodo usmerjale predvsem v razvoj in specializacijo obstoječih in novih produktov. Z dvigom kakovosti in produktno specializacijo želimo postati najboljši ponudnik izbranega produkta tako v panogi kot tudi v regiji, ob tem pa predvsem povečati zadovoljstvo našega kupca. Nestabilni vremenski pogoji skozi vse leto (tudi v času sezon) so primarni razlog za usmerjanje v razvoj produktov, ki so manj odvisni od vremena, hkrati pa primerni tudi za obdobja izven sezone, ki so posebej izrazite na Rogli. V času ne sezon bomo z učinkovito organizacijo procesov optimizirali strošek dela med centroma.

Oblikovanje turističnih produktov bo v svoji vsebini prilagojeno sodobnim trendom in življenjskemu slogu (lifestyle). Pri izboru primarnih oziroma top produktov bomo posebej izpostavili naše ključne konkurenčne prednosti, kot so odlična lokacija z bližino avtoceste in štirih letališč, kombinacija naravnih zdravilnih faktorjev iz neposrednega okolja (akratotermalna voda, zdravilna klima, pohorska šota), izjemna kombinacija športnega centra Rogla in termalnega zdravilišča Terme Zreče v poletnem in zimskem času, specializacija in razvoj produktov v skladu s strategijo slovenskega turizma (Aktivno. Naravno. Zeleno) ter ne nazadnje prijazno, domačno, dostopno in profesionalno osebje.

Cilji, ki izhajajo iz ključnih strateških in razvojnih usmeritev, se bodo odražali v rasti nočitev tujih gostov in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo. Tako načrtujemo rast tržnega deleža nočitev v Sloveniji z 1,95 na 2,3 odstotka v letu 2020. S strateško razvojnimi usmeritvami se bo obstoječi infrastrukturi v obeh centrih dodalo še več vsebine, ki bo prilagojena ciljnim skupinam.

5 Pomembnejši dogodki v prvih šestih mesecih leta 2017

Objava sklica skupščine

1. maja 2017 je bil na spletni strani Ajpes-a, na SEOnet-u in na spletni strani družbe objavljen sklic 21. seje skupščine delničarjev, ki je bila 7. junija 2017.

Imenovanje člana uprave

1. maja 2017 je nadzorni svet družbe na svoji V-24. redni seji za člana uprave UNIOR d.d. za mandatno obdobje od 15.11.2017 do 14.11.2022 ponovno imenoval g. Bračko Branka.

Skupščina družbe

1. junija 2017 je bila 21. seja skupščine delničarjev družbe UNIOR d.d., delničarji pa so na njej:

2. obravnavali informacijo o letnemu poročilu, mnenju revizorja in pisnemu poročilu nadzornega sveta o letnem poročilu,

3. odločali o dobičku za poslovno leto 2016, podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter
4. odločali o imenovanju revizijske družbe za leto 2017.

Poziv k vložitvi kandidatur za člana/članico nadzornega sveta

1. junija 2017 je bil na podlagi sklepa nadzornega sveta objavljen Poziv k vložitvi kandidatur za člana/članico nadzornega sveta družbe UNIOR d.d..

6 Najpomembnejši trgi in kupci

UNIOR je dobavitelj avtomobilske industrije, zato je za naše poslovanje ključnega pomena dogajanje v tej panogi. Naši glavni kupci so vsi najvidnejši proizvajalci: Volkswagen, Audi, BMW, Renault, Dacia, Peugeot, ZF Lemförder & ZF Lenksysteme, Volvo, Bosch Siemens Group, Daimler, Jtekt, GKN, Arvin Meritor in General Motors. Med drugimi panogami, iz katerih prihajajo naši kupci, kaže omeniti še obrtnike, serviserje in končne uporabnike, ki so pomembni predvsem pri programu Ročnega orodja.

Naš najpomembnejši trg je Evropska unija, kamor izvozimo preko 90 odstotkov vseh proizvodov s področja kovinsko-predelovalne dejavnosti oziroma ustvarimo skupaj s prodajo v Sloveniji skoraj 90 odstotkov vseh prihodkov od prodaje družbe. Med preostalimi trgi so za nas najpomembnejši evropski trgi zunaj EU in azijski trgi.

Program Odkovki

Podobno kot pri drugih programih je tudi pri odkovkih za kovačnico v Zrečah in Unidal na Hrvaškem, najpomembnejši trg EU, kjer ustvarimo nad 97 odstotkov vseh prihodkov od prodaje – od tega v Sloveniji le dobre tri odstotke. Izdelki so v večini (z 95-odstotnim deležem) neposredno namenjeni avtomobilski industriji (kupci so VW, Audi, Renault, Dacia, BMW, Volvo, Škoda, Porsche) in njihovim poddobaviteljem (ZF Friedrichshafen, TRW, JTEKT, SEAC, GKN, Mahle).

Svojo prodajno pozicijo smo utrdili na področju ojnic. Pridobili smo nove projekte ojnic pri grupacijah VW, Jaguar Land Rover,KIA kar nam omogoča vzdrževati skupno število ojnic na nivoju preko 17 milijonov v naslednjih nekaj letih. Prisotni smo pri razvojih motorjev, ki so sestavni del hibridnih vozil. Naši največji tekmeci na najpomembnejših trgih so evropski proizvajalci (Mahle-Brockhaus, STP, Ateliers des Janves).

Smo vodilni proizvajalec na področju krmilnih mehanizmov za osebna vozila, kjer smo uspeli obdržati delež pri grupaciji ZF. Bistveno smo se okrepili pri THK (bivši TRW), kjer smo pridobili strateško pomemben projekt MQB, kar nam omogoča nadaljnjo rast pri tem kupcu. SEAC ostaja s programom za Toyoto stabilen kupec, ki napoveduje rast tudi na področju šapic. Pomembne nove projekte pa smo zabeležili tudi pri kupcu JTEKT, kjer postaja vse pomembnejši delež obdelave, ki dosega več kot 4 milijone evrov v prodaji.

Na področju krmilnih delov je na naših najpomembnejših trgih zelo prisotna konkurenca iz Azije (predvsem s Kitajske in Indije). Svoje ključne prednosti v boju z njimi vidimo v sodelovanju na področju razvoja materialov z jeklarno Štore Steel, sodelovanju s kupci pri razvojnih projektih, visoki produktivnosti, tehnoloških prednostih in fleksibilnosti.

Na področju obdelave napovedujemo širitev na področju obdelanih kosov za ZF, JTEKT, Sodecia, obdelavi vilic, prav tako pa ostajamo prisotni pri tradicionalnih kupcih, kot sta Schaeffler group in Betek.

Naši največji kupci na področju sintra so Robert Bosch Steering Automotive, Mahle, BPW, Audi, Willi Elbe. Na trgih se srečujemo z bistveno močnejšo konkurenco kot na programu kovačnice in obdelave. Med njimi kaže posebej izpostaviti ameriško podjetje GKN, avstrijsko MibaGroup in francosko FederalMogul.

Med ponudniki sintranih izdelkov obstajajo tako velike multinacionalke kot manjši in prilagodljivi (nišni) proizvajalci.

Večji globalni proizvajalci skušajo obvladovati celotno nabavno verigo, močno je povečana tudi avtomatizacija proizvodnje, kar vse otežuje delovanje manjših, specializiranih proizvajalcev. Vendar so ti še vedno prisotni in uspešni, saj ključni kupci (avtomobilska in vse bolj tudi druge industrije) podpirajo obstoj konkurence in prilagodljivih ponudnikov.

Program Ročno orodje

Tržni delež Uniorja v svetovni profesionalni potrošnji ročnega orodja znaša 1,07 odstotka in je primerljiv s konkurenčnimi podjetji. Na trgih Evropske Unije ustvarimo 52 odstotkov vseh prihodkov od prodaje, 22 odstotkov pa še v ostalih državah Evrope, ki niso del Evropske Unije. Na področju Afrike ustvarimo 4 odstotke vseh prihodkov od prodaje ročnega orodja, na trgih Bližnjega Vzhoda, pa ustvarimo 12 odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Preostala prodaja pa se vrši na druge celine Azije, Avstralije in Amerike.

Možnosti rasti prodaje vidimo v posameznih nišnih in segmentnih skupinah izdelkov. Smo tržni vodje na področju kovinske embalaže, izoliranega in kolesarskega orodja. Največjo konkurenco pri klasičnem orodju nam predstavljajo proizvajalci ročnega orodja iz Nemčije kot so Gedore, Hazet, Knipex, vendar s push strategijami v posameznih državah Zahodne Evrope uspešno prevzemamo njihov tržni delež. Dodatno še izvajamo naslednje strategije:

• »Go to market«: vstopamo na nova tržišča in v industrijske platforme.
• »Pull strategija«: povečujemo obseg prodaje na trgih, kjer smo že prisotni.
• »Segmentacija trga«: povečujemo prodajo namenskih orodij v tržni segment, nišo in pridobivamo nove kupce z reorganizacijo prodajnih poti.

Povečujemo produktivnost zaposlenih v oddelku prodaje z večjo izkoriščenostjo delovnega časa za aktivno prodajo.

Ročno orodje UNIOR je kupcem dosegljivo v 90 državah sveta na vseh kontinentih. 37 odstotkov vseh prihodkov od prodaje ustvarimo preko lastnih trgovskih predstavništev v tujini, preostalo pa preko ekskluzivnih distributerjev. V lanskem letu smo pridobili za 0,94 milijona evrov naročil pri novih kupcih, ki imajo tendenco rasti, to so kupci iz Poljske, ZDA, Mehike. Prodaja novo vključenih izdelkov je v lanskem letu znašala 0,7 milijona evrov. Novo pridobljeni kupci od leta 2013 do leta 2016 so v lanskem letu skupno realizirali prodaje v višini 3,4 milijona evrov, s čimer smo uspeli nadomestiti izpad prodaje na določenih trgih. Prav tako smo povečali delež prodaje lastnih proizvodov.

Osnovni kupci Uniorjevega ročnega orodja in hladno kovanih izdelkov so: industrija hidravlike, industrija pnevmatike, industrija za proizvodnjo vodnih črpalk, proizvodnja kmetijskih strojev (traktorji, traktorski priključki, delovni stroji), industrija težke gradbene mehanizacije, motorjev z notranjim izgorevanjem (ladijski, tovorna vozila, avtomobilska industrija, vojaška industrija, naftna in plinska industrija). Z vsemi kupci gradimo partnerski odnos in si prizadevamo, da blagovna znamka Unior postane vodilna pri profesionalnih uporabnikih ročnega orodja.

Program Strojna oprema

Na trgu smo prisotni s široko paleto namenskih strojev, ki so v skladu z zahtevami in pričakovanju kupca vedno bolj fleksibilni. To je trend, ki je zaznan kot posledica hitrih sprememb modelov avtomobila ter vedno večja konkurenčnost iz regij azijskih držav (Koreja, Japonska, Kitajska). Kupci posledično investirajo le v opremo, ki jim zagotavlja krajše čase obdelave izdelkov, čeprav takšna oprema ni nujno v vsakem primeru najbolj ekonomsko opravičljiva. Za zmanjšanje porabe energije so vedno bolj prisotni novi materiali (lahke zlitine aluminija, magnezij), kar spreminja koncepte strojev, na drugi strani so trendi prehoda na ekološko manj oporečne tehnologije obdelav (namesto hladilnih emulzij na oljno meglo ali obdelave v suhem). Za povečanje dobičkonosnosti in zmanjševanju rizika se OEM kupci odločajo za več pogodbenih storitev in vedno bolj prehajajo v fazo nadzora, razvoja novih izdelkov, kompletiranje izdelkov ter trženje.

Pričakovanja naših kupcev so popolnoma jasna – nabaviti čim bolj zanesljivo-fleksibilno investicijsko opremo za čim manj investicijskih sredstev. Veliko kupcev ni pripravljeno sprejeti najnovejših dosežkov ali pa se iz vidika nizkih stroškov dela v neevropskem delu odloči za enostavnejšo in hitreje dobavljivo opremo.

V programu Strojna oprema smo se glede na široko ponudbo strojev za obdelavo kovin osredotočili na segment, ki je pripravljen investirati v nišna področja. Danes so to:

• Avtomobilska industrija kot gonilna sila novih investicij in integriranja tehnologij;
• Dobaviteljska TIER1, kar je tudi usmeritev avtomobilske industrije, da vzdržuje in nadzira širši krog dobaviteljev zaradi zmanjšanja lastnega rizika.

S ciljno skupino kupcev – avtomobilsko industrijo – smo v nenehni tesni povezavi že v fazi razvoja kupčevega izdelka, saj lahko le tako nudimo najustreznejšo rešitev, čeprav to ni odločujoč dejavnik za pridobitev naročil. To je seveda povezano z velikimi razvojnimi stroški, ki ji kupec praviloma v tej fazi ne prizna, to prednost pa lahko izkoristimo samo z boljšim poznavanjem tehničnotehnoloških problemov.

Za zagotavljanje večjega obsega poslovanja moramo sprejeti razvojne usmeritve naših glavnih kupcev. Evropa bo kot do sedaj glavni pobudnik integriranja novih tehnologij podala večji poudarek dobaviteljem komponent. Z novimi tehnično-tehnološkimi rešitvami bomo razširili naše aktivnosti na ameriško, kitajsko in rusko tržišče, kjer se v naslednjih letih pričakuje gospodarska rast.

Usmeritev bo tudi v posebne niše obdelav, kjer želimo postati sistemski dobavitelj (obdelava kolenčaste gredi, obdelava delov podvozja avtomobila). Za zagotavljanje večjih tržnih aktivnosti smo predvideli lastna predstavništva v ZDA in na Kitajskem.

Strateško vidimo nadgradnjo programa z vstopom na pomembne trge z lastno blagovno znamko ali kombinirano z lokalnim proizvajalcem strojev, saj bi s tem poenostavili postservisne dejavnosti, zmanjšali riziko porekla, jezikovne prepreke ter lokalne značilnosti kupca.

Močna koncentracija prodaje strojev v avtomobilsko industrijo povzroča tudi razpršenost naših strank. Predvsem pod vplivom globalizacije sveta poskušamo zadovoljevati potrebe tudi strank v hčerinskih podjetjih velikih koncernov.

Na trgu se srečujemo predvsem z renomirano konkurenco nemških strojegradenj, ki so s tradicijo in maksimalno podporo najboljših razvojnih institutov v tehnološki prednosti, saj jim ta podpora in brezhibnost komunikacije v domačem jeziku zagotavlja strateško prednost kljub praviloma višjim stroškom končnega proizvoda.

Dejavnost gradnje namenskih strojev je vezana na ciklična povpraševanja. Vezana je na razvoj novih tipov motorjev, ki so vezani na svetovne trende (diezel ali bencin, manjši motorji – večje moči, novi ekološki predpisi, zmanjšanje emisij, zmanjšanje teže avtomobila).

Konkurenčnost na trgu zagotavljamo s popolno izvedbo pridobljenih projektov ter prvovrstnim servisom in kvaliteto izdelka. Le takšni izdelki nam zagotavljajo ponovna povpraševanja, uveljavljanju na trgu ter širjenje tržnega potenciala v matičnih, hčerinskih in joint-venture podjetjih.

Z visoko specializacijo na določenem segmentu si lahko pridobimo strateško prednost in pridemo v ožji krog izbrancev (TOP 3). Za povečanje konkurenčnosti moramo prioritetno izpolniti vse zaznane priložnosti in stremeti k odpravi ali zmanjševanje tveganj.

S skrbnim spremljanjem potreb naših kupcev se postopoma orientiramo v razvoj še bolj prilagodljivih izdelkov, cenejših in dostopnejših izvedb, krajših dobavnih rokov ter skrbi za dobro servisno dejavnostjo, ki daje kupcu zagotovilo za brezhibno delovanje naših izdelkov – strojev.

Skrbimo in razvijamo dolgoročno prisotnost na ključnih trgih ob podpori zastopniške mreže in lastne marketinške aktivnosti, vsekakor pa z globalnim pristopom zagotavljamo obseg, razpoznavnost, izpolnjevanje dolgoročne strategije, usmeritvam razvoja programa ter povečanju konkurenčnosti.

Program Turizem

Ključni ciljni trgi, na katere se osredotočamo so poleg slovenskega trga še države bivše Jugoslavije, Madžarska, Italija, Avstrija, Nemčija, Ruska federacija, Benelux, Česka, Poljska, Turčija in arabske države. S specializacijo produktov, opredelitvijo ključnih tržišč in specializiranimi in strokovnimi tržniki krepimo trženje na tujih tržiščih.

Primarna ciljna skupina je družina, pomembne ciljne skupine so še seniorji in pari brez otrok, vrhunski športniki in poslovni gostje. Ciljnim skupinam je skupna težnja k naravnemu, zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu.

Cilji, ki izhajajo iz ključnih strateških in razvojnih usmeritev, se bodo odražali v rasti nočitev tujih gostov in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo. S strateško razvojnimi usmeritvami ter z investicijskimi vlaganji v obnovo in razvoj obstoječe infrastrukture v obeh centrih se bo turističnim produktom dodajalo še več vsebine, ki bo prilagojena ciljnim skupinam.

V strategiji do leta 2020 ohranjamo število nočitev ustvarjenih s strani domačega gosta, ob tem pa povečujemo delež nočitev s strani tujega gosta v deležu 50 odstotkov. Pri tem si prizadevamo v kombinaciji z investicijskimi vlaganji v obnovo obstoječe infrastrukture dvigniti iztrženo ceno nočitve in s specializiranimi produkti doseči višjo dodano vrednost na trgu. K temu bodo usmerjene tudi trženjske ciljane aktivnosti na tujih trgih.

V obeh centrih smo v precejšnji meri odvisni od nočitev ustvarjenih s strani slovenskega gosta, tako v Termah Zreče beležimo še posebej visok delež ustvarjenih domačih nočitev povezanih z zdraviliškim zdravljenjem. S sodobnimi marketinškimi prijemi povečujemo število direktnih rezervacij in ob tem dvigujemo tudi iztrženo ceno naših storitev.

V trženju večamo aktivnosti na tujih tržiščih, s poudarkom na naših primarnih trgih (Avstrija, Nemčija, Italija, bivša Jugoslavija in Madžarska), ob tem pa postopoma razvijamo in krepimo

prisotnost tudi na ostalih tujih trgih. Zastavili pa smo si tudi cilj ohranitve števila nočitev in prihodkov realiziranih s strani slovenskega gosta.

Z aktivnostmi povezanimi z direktnim trženjem na primarnih tujih tržiščih zmanjšujemo odvisnost od posameznega trga in večjih touroperaterjev in agencij. S celotno prenovo spletne strani in on line rezervacijskim sistemom (real time) povečujemo delež direktnih rezervacij.

V zdravstvu Term Zreče razvijamo nove samoplačniške ambulante, ob tem pa razvoj usmerjamo tudi v krepitev produktov, povezanih s samoplačniškimi storitvami.

Ob dejstvu, da zajemajo večji delež prihodkov individualni gostje, se na najvišja mesta uvrščajo prihodki zdravstvenih zavarovalnic, povezanih z zdraviliškim zdravljenjem v Termah Zreče. V zadnjem letu ohranjamo prihodke dveh večjih turističnih agencij na slovenskem trgu. S posodobljeno spletno stranjo in sodobnimi marketinškimi prijemi povečujemo število direktnih rezervacij in ob tem dvigujemo tudi iztrženo ceno naših storitev. Zaradi specifičnosti panoge turizma imamo namreč več poslovnih partnerjev, ki pa v deležu prihodkov zajemajo manjši del.

Novi produkti, ciljno naravnane tržne aktivnosti, z ekipo sposobnih in uspešnih komercialistov, ki so specialisti za posamezna tržišča, bodo pripomogli k dvigu tujih nočitev v načrtovanem obsegu.

7 Delnice

Ob ustanovitvi delniške družbe UNIOR je bilo izdanih 2.138.200 delnic po nominalni vrednosti 8,35 evra. Od tedaj je družba izvedla dve dokapitalizaciji. Prvo 1.12.1999, ko je bilo izdanih dodatnih 200.214 delnic, drugo pa 1.2.2010 z izdajo 500.000 novih delnic. Tako ima UNIOR na dan 30.6.2017 skupno 2.838.414 delnic, ki se od leta 2006 vodijo kot kosovne delnice. Te so izdane v nematerializirani obliki in od 21.1.2000 vpisane v centralni register vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD – Centralno klirinško depotna družba, d.d., v Ljubljani.

Pomembni podatki o delnicah

	30.06.2017	30.06.2016
Skupno število delnic	2.838.414	2.838.414
Število lastnih delnic	3.330	3.330
Število delničarjev	968	1.261
Dividende na delnico	0	0
Vrednost lastnih delnic v bilanci (v tisočih EUR)	120	120

Lastne delnice

Skupina Unior ima skupno 3.330 lastnih delnic, kar pomeni 0,12 odstotka celotnega lastništva. Delnice so v lasti družbe Unior Deutschland GmbH, Remseck in družbe SPITT d.o.o., Zreče. Družba UNIOR d.d. v svoji lasti nima lastnih delnic.

Lastniška struktura

Deset največjih delničarjiv na dan 30.06.2017

Delničar	Število delnic	Lastniški delež
SDH, d.d.	1.119.079	39,43%
ŠTORE STEEL d.o.o.	346.182	12,20%
ALPEN.SI mešani fleksibilni podsklad	183.433	6,46%
KAPITALSKA DRUŽBA, d.d.	157.572	5,55%
RHYDCON d.o.o.	119.328	4,20%
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.	100.000	3,52%
ŽELEZAR ŠTORE D.P. d.d.	43.627	1,54%
BTS COMPANY, d.o.o.	29.527	1,04%
DINOS d.d.	24.885	0,88%
Subotič Tomaž, Praga	21.364	0,75%
Skupaj deset največjih delničarjev	2.144.997	75,57%
Ostali delničarji	693.417	24,43%
SKUPAJ	2.838.414	100,00%

Lastniška struktura na dan 30.06.2017

Delničar	Število delnic	Lastniški delež
SDH, d.d.	1.119.079	39,43%
Kapitalska družba, d.d.	157.572	5,55%
Zavarovalnica Triglav, d.d.	100.000	3,52%
Poslovni partnerji družbe	692.642	24,40%
Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci	292.797	10,32%
Ostali	476.324	16,78%
SKUPAJ	2.838.414	100,00%

Uvrstitev delnic na borzo

1. Redna seja skupščine družbe je 21.7.2010 sprejela sklep, da se delnice družbe UNIOR d.d. uvrstijo na organizirani trg vrednostnih papirjev Ljubljanske borze. Družba je 13.7.2011 pridobila odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev z opr. št. 40200-10/2011-6. Prospekt je bil javno objavljen 16.8.2011, delnica pa je bila 18.8.2011 uvrščena na trg Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Prvi trgovalni dan je bil 22.8.2011.

Obveščanje delničarjev

Po uvrstitvi delnic na borzo družba skladno z zakonom in običajno poslovno prakso vse delničarje in nove zainteresirane vlagatelje obvešča preko sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet in spletne strani družbe.

Kazalniki poslovanja na delnico

	30.06.2017	30.06.2016
Dobiček na delnico	2,22	1,80
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	41,82	39,91
Prodaja na delnico (v EUR)	32,79	29,86
Denarni tok na delnico (v EUR)	4,21	4,30
Pay-out ratio	0%	0%

Trgovanje z delnicami UKIG

Tržna cena delnice UKIG na dan 30.6.2017 (zaključni tečaj) je znašala 18,050 evra. Celotni ustvarjen promet od 1.6.2016 pa do 30.6.2017 je znašal 3.903.956,55 evrov. Razmerje tržne in knjigovodske vrednosti delnice na dan 30.6.2017 znaša 0,43.

8 Zaposleni

Na dan 30.6.2017 je bilo v družbi UNIOR d.d. 2.103 zaposlenih. Število zaposlenih se je v prvih šestih mesecih leta zmanjšalo za 25 zaposlenih, v primerjavi s podatki izpred enega leta pa je za 1,3 odstotek oziroma za 26 zaposlenih večje. Povečanje zaposlenih je odraz povečanja proizvodnje, vendar rast zaposlenih zaostaja za rastjo proizvodnje in prodaje, na programu Turizem pa se je število zaposlenih zmanjšalo za štiri zaposlene. Število zaposlenih v ostalih programih in podpornih službah je skladno z racionalizacijo poslovanja ostalo bolj ali manj nespremenjeno. Vsi odhodi zaposlenih so bili sporazumni, večino pa predstavljajo upokojitve delavcev.

Podatki o zaposlenih

	30.06.2017	30.06.2016
Skupno število zaposlenih	2.103	2.077
- Program Odkovki	978	953
- Program Ročno orodje	401	400
- Program Strojna oprema	164	163
- Program Turizem	315	319
službe - Skupne	145	141
- Vzdrževanje	100	101
Povprečno število zaposlenih iz ur	2.115	2.060
Povprečna plača (v EUR)	1.521	1.476

Povprečne plače

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je v prvih šestih mesecih leta 2017 znašala 1.521 evrov in je bila v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta višja za 3,0 odstotke. Ob 1,6 odstotnem porastu cen življenjskih potrebščin pomeni to 1,4 odstotno realno povišanje povprečne plače. Neto plača se je v tem času povečala za 2,6 odstotka oziroma realno za 1 odstotek.

Komuniciranje z zaposlenimi

V preteklem letu smo se na področju internega komuniciranja osredotočili na sistematično implementacijo tako imenovanih oddelčnih sestankov, katerih namen je sistematično podajanje strukturiranih informacij oziroma krepitev medosebne komunikacije po celotni hierarhiji od zgoraj navzdol do vseh sodelavcev. Te aktivnosti bomo v naslednjih letih s posodobitvijo sistema internega komuniciranja še okrepili. Za uspešnejše delo v delovnih sredinah smo komunikacijo gradili na interaktivnih digitalnih medijih. Z interno komunikacijo smo z izvedenimi aktivnostmi okrepili ozaveščaje vrednote ustvarjalnosti in zdravja zaposlenih podjetja Unior d.d., posebno pozornost smo namenili komunikaciji etičnega kodeksa v podjetju.

Komuniciranje z zaposlenimi v podjetju Unior d.d. je urejeno in sistematično. Zagotavljamo ga mrežno in hierarhično z različnimi orodji: četrtletno z internim časopisom, e-novičkami, po potrebi z biltenom, redno z obvestili na oglasnih deskah in na intranetu ter z oddelčnimi sestanki. Medosebno komuniciranje poteka mrežno in hierarhično, po vnaprej določenem terminskem načrtu komuniciranja sveta delavcev, sindikatov, uprave, kolegija družbe, zborov delavcev in sektorskih sestankov.

9 Korporacijsko upravljanje

UNIOR d.d. ima dvotirni sistem upravljanja. Naloge uprave in nadzornega sveta so skladno z zakonodajo in statutom ločene tako, da uprava vodi posle družbe, nadzorni svet pa je odgovoren za nadzor poslovanja. Poleg tega v družbi deluje še kolegij uprave, ki ga sestavljajo direktorji programov, direktorji sektorjev, vodja notranje revizije ter predsednik in član uprave. Glavna naloga članov kolegija je, da samostojno v okviru pooblastil vodijo področja za katera so odgovorni.

Kot nejavna delniška družba smo si v preteklosti prizadevali za kar najbolj transparentno poslovanje in korektno obveščanje delničarjev ter drugih deležnikov o dogajanju v podjetju. Z uvrstitvijo naših delnic na borzo v letu 2011 smo v družbi začeli uvajati še strožje standarde korporacijskega upravljanja in s tem prilagodili naše poslovanje na zakonsko regulativo, borzna pravila in visoke standarde, ki veljajo v okolju. Tako sedaj poslujemo kot javna delniška družba.

Že v postopku priprave uvrstitve delnic na borzo smo imenovali osebo, ki je v podjetju odgovorna za odnose z vlagatelji. Vlagatelje in drugo zainteresirano javnost o vseh dogodkih v podjetju obveščamo preko borznega sistema SEOnet in spletne strani izdajatelja. Prenovljena je bila tudi spletna stran za vlagatelje, ki po novem nudi obširne in ažurne informacije o tematiki, ki zanima to ciljno skupino. S tem smo še povečali transparentnost svojega delovanja in vlagateljem omogočili dostop do informacij za kakovostne in preudarne naložbene odločitve.

9.1 Uprava

Družba ima dvočlansko upravo. Njen predsednik je Darko Hrastnik, ki je bil imenovan 31.1.2014, ko mu je nadzorni svet družbe podelil nov petletni mandat za obdobje od 1.6.2014 do 31.5.2019. Funkcijo predsednika uprave opravlja drugič, pred tem je bil dvakrat član uprave. Branko Bračko je bil kot član uprave imenovan 15.11.2012 z mandatom do 14.11.2017. Funkcijo člana uprave opravlja prvič. 30. maja 2017 ga je nadzorni svet družbe na svoji V-24. redni seji ponovno imenoval za člana uprave UNIOR d.d. za mandatno obdobje od 15.11.2017 do 14.11.2022.

Podatki o delovnih in vodstvenih izkušnjah članov uprave

Darko Hrastnik, predsednik uprave Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir metalurgije

Delovne in vodstvene izkušnje:

2000–	Unior
	2012–	Predsednik uprave
	2009–2012	član uprave
	2007–2012	izvršilni direktor programa Ročno orodje
	2004–2007	direktor programa Ročno orodje
	2002–2003	član uprave
	2000–2002	pomočnik direktorja programa Odkovki, odgovoren za področja: sinter, obdelava odkovkov v Slovenskih Konjicah, hladno kovanje in zahtevnejše projektne naloge
1999–2008	menedžment	Višja strokovna šola v Celju, izredni predavatelj za predmet ekonomika in

1996–2000	MPP Livarna, d.o.o., Maribor, generalni direktor
1994–1996	TAM Metalurgija, d.o.o., direktor marketinga
1994–1994	Livarna Ferralit, d.o.o., Žalec, vodja proizvodnje
1989–1993	Livarna, d.o.o., Štore
	1992–1993 tehnični direktor
	1989–1992 razvojni oddelek

Branko Bračko, član uprave

Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir strojništva

Delovne in vodstvene izkušnje:

2012–	UNIOR d.d., član uprave
2009–2012	UNIOR Formingtools d.o.o. Kragujevac (Srbija), direktor
2009–2012	UNIOR d.d., namestnik izvršilnega direktorja programa Strojna oprema
2008–2009	Weba Maribor d.o.o., prokurist
2002–2007	UNIOR d.d., pomočnik direktorja programa Strojna oprema
2001–2002	MPP Tehnološka oprema d.o.o. Maribor, pomočnik direktorja
1994–2001	Unior d.d., program Strojna oprema, vodja tehnologije, vodja obdelave, vodja montaže, vodja proizvodnje
1992–1994	Carrera Optyl d.o.o. Ormož, pomočnik vodje proizvodnje

9.2 Kolegij uprave

Kolegij sestavljajo člani uprave, direktorji programov in sektorjev ter ostali člani kolegija, vabljeni s strani uprave. Glavne naloge članov kolegija so samostojno vodenje posameznega programa oziroma službe. Kolegij tesno sodeluje z upravo in izvršuje njene naloge na strateški in operativni ravni, deluje pa tudi kot posvetovalno telo uprave.

Kolegij družbe sestavljajo:

• Darko Hrastnik, univ. dipl. inž. metal. mater., predsednik uprave,
• Branko Bračko, univ. dipl. inž. str., član uprave,
• Robert Ribič, univ. dipl. inž. str., direktor programa Odkovki,
• Danilo Lorger, univ. dipl. inž. kem. teh., direktor programa Ročno orodje,
• Andrej Purgaj, univ. dipl. inž. str., direktor programa Strojna oprema,
• Barbara Soršak, univ. dipl. ekon., direktorica programa Turizem,
• mag. Uroš Stropnik, direktor sektorja za splošne zadeve,
• mag. Bogdan Polanec, finančni direktor,
• mag. Boštjan Slapnik, direktor nabave,
• Zlatko Zobovič, univ. dipl. ekon., direktor kontrolinga,
• mag. Rok Planinšec, direktor sektorja ITS,
• mag. Andrej Kokol, direktor sektorja za strateški razvoj, množično inoviranje in podjetništvo,
• Ivan Bašič, dipl. org. menedž. in ing. elekt., direktor vzdrževanja,
• Dani Kukovič, univ. dipl. inž. elekt., direktor sektorja energetika,
• Patricija Sedmak, univ. dipl. ekon., vodja notranje revizije.

28

9.3 Nadzorni svet

Nadzorni svet družbe deluje v okviru pooblastil, kot jih daje 280. člen Zakona o gospodarskih družbah. Njegova glavna naloga v dvotirnem sistemu je nadzor poslov uprave in s tem varovanje interesov deležnikov v podjetju.

Na 17. skupščini družbe je bil 17.7.2013 izvoljen nov šestčlanski nadzorni svet z mandatnim obdobjem štirih let od 13.12.2013 do 12.12.2017.

Predstavniki kapitala v nadzornem svetu so:

• mag. Branko Pavlin (predsednik),
• mag. Franc Dover (namestnik),
• prof. dr. Marko Pahor in
• Drago Rabzelj, univ.dipl.ekon..

Predstavnika zaposlenih pa sta:

• mag. Marjan Adamič in
• Darko Dujmović univ.dipl.inž.str..

Nadzorni svet družbe ima oblikovani dve komisiji in sicer revizijsko komisijo in kadrovsko komisijo.

Revizijska komisija deluje v sestavi:

• Drago Rabzelj, univ.dipl.ekon. (predsednik),
• prof. dr. Marko Pahor (namestnik),
• mag. Marjan Adamič in
• Gregor Korošec, univ.dipl.ekon. (zunanji član).

Kadrovska komisija deluje v sestavi:

• mag. Franc Dover (predsednik),
• mag. Branko Pavlin (namestnik) in
• Darko Dujmović, univ.dipl.inž.str..

9.4 Skupščina

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe, kjer se neposredno uveljavlja volja delničarjev in sprejemajo ključne odločitve. Vsaka delnica družbe prinaša en glas, glasovalne pravice pa nimajo lastne delnice. Družba nima izdanih prednostnih delnic ali delnic, ki bi imele omejene glasovalne pravice.

Uprava družbe skliče skupščino delničarjev praviloma enkrat na leto, v juniju ali juliju, z objavo na spletni strani AJPES, SEOnet-u in na spletni strani družbe – vsaj trideset dni pred zasedanjem. Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo vsi delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe na presečni dan, ki je objavljen v sklicu ter njihovi zastopniki in pooblaščenci. Celotno gradivo za skupščino je na vpogled na sedežu družbe od sklica do zasedanja.

Uprava delničarjem na skupščini predstavi vse potrebne informacije za presojo posameznih točk dnevnega reda, pri čemer upošteva zakonske in morebitne druge omejitve glede njihovega razkrivanja.

V letu 2017 je bila 21. redna seja skupščine 7. junija 2017 delničarji pa so na njej:

• obravnavali informacijo o letnemu poročilu, mnenju revizorja in pisnemu poročilu nadzornega sveta o letnem poročilu,
• odločali o dobičku za poslovno leto 2016, podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter
• odločali o imenovanju revizijske družbe za leto 2017.

Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno 7.6.2017 na SEOnet-u in spletni strani družbe.

1. avgusta 2017 bo 3. izredna seja skupščine. Sklic skupščine delničarjev s predvideno vsebino sklepov, krajem, časom zasedanja ter pogoji za udeležbo in glasovanje je bil objavljen na spletni strani AJPES, SEOnet-u in na spletni strani družbe 20. julija 2017.

9.5 Trgovanje z delnicami uprave in nadzornega sveta

V Uniorju imajo notranji lastniki (zaposleni, uprava in nadzorni svet) skupaj 6,31 -odstotni lastniški delež, pri čemer ima uprava skupaj v lasti 0,06 odstotka, nadzorni svet pa 0,21 odstotka delnic družbe. V obdobju od junija 2016 do junija 2017 se število delnic in deleži lastništva delnic v lasti uprave in nadzornega sveta niso spremenili.

Trgovanje z delnicami uprave in nadzornega sveta

	Lastništvo		Neto nakupi
	30.06.2017	30.06.2016	v letu
Darko Hrastnik	1.505	1.505	0
Branko Bračko	250	250	0
Uprava skupaj	1.755	1.755	0
mag. Branko Pavlin	0	0	0
mag. Franc Dover	0	0	0
prof. dr. Marko Pahor	0	0	0
Drago Rabzelj	0	0	0
mag. Marjan Adamič	5.154	5.154	0
Darko Dujmović	658	658	0
Nadzorni svet skupaj	5.812	5.812	0
Skupno število izdanih delnic	2.838.414	2.838.414

Kot javna delniška družba imamo oblikovan seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije. Te osebe imajo tudi omejitve trgovanja pred javno objavo skladno z zakonodajo in pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

9.6 Izjava o upravljanju družbe in skladnosti upravljanja družbe z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb

Uprava in nadzorni svet družbe UNIOR Kovaška industrija d.d. izjavljata, da je bilo v obdobju januar – junij 2017, upravljanje družbe skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov, Pravili Ljubljanske borze ter drugimi veljavnimi predpisi.

Izjava o upravljanju družbe je sestavni del letnega poročila za leto 2016 in je dostopna tudi na spletnih strani družbe www.unior.si najmanj pet let od njene objave.

Sistem vodenja in upravljanja UNIOR d.d. zagotavlja usmerjanje in omogoča nadzor nad družbo in njenimi odvisnimi družbami. Določa razdelitev pravic in odgovornosti med organi upravljanja; postavlja pravila in postopke za odločanje glede korporativnih zadev družbe; zagotavlja okvir za postavljanje, doseganje in spremljanje uresničevanja poslovnih ciljev ter uveljavlja vrednote, načela in standarde poštenega ter odgovornega odločanja in ravnanja v vseh vidikih našega poslovanja.

Sistem vodenja in upravljanja je sredstvo za doseganje dolgoročnih strateških ciljev družbe in način, s katerim uprava in nadzorni svet družbe UNIOR d.d. izvajata odgovornost do delničarjev in drugih deležnikov družbe. Vizija in cilj UNIOR d.d. ter njenih odvisnih družb so uvajanje sodobnih načel vodenja in upravljanja ter kar najpopolnejša skladnost z naprednimi domačimi in tujimi praksami.

9.7 Upravljanje s tveganji

V skladu z načeli in s smernicami sistema kakovosti SIST ISO 31000:2011 smo razvili in uvedli v poslovne procese podjetja UNIOR d.d. sistem za obvladovanje tveganj, ki deluje od 1.7.2016 naprej. Odbor za obvladovanje tveganj in skrbniki tveganj redno spremljajo izpostavljenost tveganjem, načrtujejo in izvajajo ukrepe za njihovo blaženje ter načrtujejo in spremljajo izvedbo potencialov za izboljšanje, ki bi še dodatno utegnili prispevati k njihovem obvladovanju. Vzpostavili smo register tveganj, v katerem so opisi in značilnosti za vsako od prepoznanih tveganj. Pristop pri obvladovanju tveganj je različen za različna tveganja, toda namen ukrepov je znižati vsako od njih na najnižjo možno raven v skladu z razpoložljivimi viri.

Navedena tveganja smo prepoznali, za njih izvajamo omilitvene ukrepe in jih spremljamo. V tem trenutku ne predstavljajo večje grožnje za poslovanje podjetja: človeški viri, konkurenčnost, lastniška struktura, oskrba s proizvodi, razpoložljivost sredstev, poglabljanje globalizacije, zagotavljanje kakovosti, zaščita intelektualne zaščite, raziskave in razvoj, inovativne spremembe, informacijske tehnologije, tehnična oskrba, učinkovitost in uspešnost procesov, učinkovitost sredstev, varovanje premoženja, finančna izguba zaradi neustreznih proizvodov, likvidnostno tveganje, nova gospodarska kriza, odškodninski zahtevki in civilne tožbe in spremembe deviznih tečajev.

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo tveganja, ki v tem času predstavljajo višjo resnost:

POSLOVNA TVEGANJA

Področje tveganja	Opis tveganja	Način obvladovanja	Izpostavljenost
lastniška struktura	Tveganje spremembe lastniške strukture lahko omogoči odpravljanje slabosti in izkoriščanje priložnosti ali pa povzroči nevarnosti.	Sodelovanje v okviru možnosti v postopku prodaje, komuniciranje med deležniki, pravno varovanje interesov in simulacije poslovanja.	visoka
prodaja in trženje	Tveganje izgube prihodkov	Pravočasno odzivanje na spremenjene tržne razmere, prilagajanje ponudbe, novi tržni kanali in strategije, diferenciacija in diverzifikacija.	zmerna
klimatske spremembe	Tveganje vpliva neugodnega vremena na poslovanje	Trženjski prijemi in kombiniranje ponudbe.	zmerna

TVEGANJE SPREMEMB LASTNIŠKE STRUKTURE

Tveganje se nanaša na napovedano spremembo večine lastnikov delnic, saj utegne odločilno vplivati na strateške usmeritve poslovanja podjetja. Gre za poslovni delež, ki je v neposredni in/ali posredni lasti vlade Republike Slovenije, pa tudi drugih delničarjev, ki bi jih utegnili prodati ob ugodni ponudbi cene delnic ali pa ob prevzemni ponudbi novih potencialnih lastnikov. Tveganje lahko omilimo v okviru zakonsko dovoljenega sodelovanja z novimi potencialnimi lastniki, primernim komuniciranjem z deležniki ter simulacijo načrtovanja scenarijev.

TVEGANJA PRODAJE IN TRŽENJA

Uniorjeva prodajno-distribucijska mreža za prodajo ročnega orodja je široko razvejana, saj prodajamo svoje proizvode v okrog 100 držav po vsem svetu. Različnost geopolitičnih in makroekonomskih razmer ter pravnega, kulturnega in podjetniškega okolja nakazuje tudi na različna prodajna tveganja. Ocenjujemo, da so ključne konkurenčne prednosti Uniorjevih procesov in proizvodov ustrezna cena, kakovost, fleksibilnost in inovativnost. Pozornost namenjamo obstoječim kupcem in tržiščem, saj z njimi gradimo dolgoročna razvojna - dobaviteljska partnerstva. Sočasno se usmerjamo k morebitnim novim kupcem in tržiščem, kar zahteva drugačen pristop in pogled na tveganja. Glede na veliko odvisnost od trga avtomobilov s pogonom na motorje z notranjim izgorevanjem posebno pozornost namenjamo razvoju trga in uporabi eavtomobilov. Program Turizem se sooča s tveganji povezanimi s klimatskimi spremembami in razmisleki o tem, v katere smeri razvijati ponudbo (in usmerjati investicije) na Rogli, ki bo dopolnjevala naravne zimske pogoje z manj naravnega snega in višjimi temperaturami.

TVEGANJA ZARADI KLIMATSKIH SPREMEMB

Klimatske spremembe povzročajo milejše in z naravnim snegom manj bogate zime, daljše in bolj toplo poletje in pomlad ter toplejšo jesen z več padavinami. Smučarska sezona je zato krajša, s tem pa se manjša potencial prodaje ponudb, ki so vezane na smučanje. Postopno se usmerjamo v vse večjo specializacijo proizvodov in na ta način dajemo poseben pomen razvoju in kakovosti izbranih proizvodov.

OPERATIVNA TVEGANJA

Področje tveganja	Opis tveganja	Način obvladovanja	Izpostavljenost
zaposleni	Tveganje nastanka poškodb na delovnem mestu	Usposabljanja, izvedba ukrepov na osnovi ocene tveganja delovnega mesta, upoštevanje delovnih navodil.	zmerna

TVEGANJA, POVEZANA S POŠKODBAMI ZAPOSLENIH NA DELOVNEM MESTU

Na področju varnosti in zdravja pri delu ocenjujemo verjetnost nastanka nezgodnega dogodka in njegovih posledic ter verjetnost nastanka zdravstvenih okvar na delovnem mestu. Izvajanje ocene tveganja na delovnem mestu nam služi kot osnova za izboljšanje npr. ergonomije na delovnem mestu. Izobraževanje, usposabljanje, navodila za varnost in zdravje, opozorilni napisi, ukrepi, sestanki, pogovori itn. pripomorejo k izboljšanju zavedanja o možnostih nastanka in preprečevanju poškodb na delovnem mestu.

FINANČNA TVEGANJA

Področje tveganja	Opis tveganja	Način obvladovanja	Izpostavljenost
kreditno tveganje	Tveganje, da kot posojilodajalec ne bomo mogli izterjati svojih pogodbenih terjatev ob zapadlosti	Načrtovanje denarnega toka, pravočasna izterjava zapadlih terjatev, faktoring, obvladovanje stroškov in obratnih sredstev in spremljanje kazalnikov.	zmerna
spremembe obrestnih mer	Tveganje finančne izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer	Obvladovanje poslovnih načel financiranja, upoštevanje zlatega bilančnega pravila: dolgoročne naložbe financiramo z dolgoročnimi viri, dnevno spremljanje, razpršenost zunanjih virov financiranja, spremljanje sprememb v zunanjem okolju, razpršenost dospelosti obveznosti in obvladovanje stroškov.	zmerna

KREDITNO TVEGANJE

Kreditna tveganja obvladujemo z rednim nadziranjem poslovanja in finančnega stanja vseh novih in obstoječih poslovnih partnerjev, z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev in z aktivnim procesom izterjave terjatev. Z rednim spremljanjem odprtih in zapadlih terjatev do kupcev, starostne strukture terjatev in gibanja povprečnih plačilnih rokov kreditno izpostavljenost družbe ohranjamo v sprejemljivih okvirih. Terjatve do vseh kupcev, razen povezanih družb pa imamo od 1.10.2014 dalje tudi zavarovane pri zavarovalnici.

TVEGANJE SPREMEMB OBRESTNIH MER

Spremembe obrestnih mer lahko znatno zmanjšajo gospodarske koristi družbe, tako da stalno spremljamo gibanja referenčnih obrestnih mer na trgu. Tveganje ocenjujemo kot zmerno, v zadnjih letih je stalno prisoten padec referenčnih obrestnih mer. V družbi smo z konzorcijem bank dosegli da se obrestne marže do leta 2023 oblikujejo po maržni lestvici skladno z uspešnostjo poslovanja Skupine Unior, kar predstavlja v prihodnjih obdobjih poslovanja ugoden vpliv na uspešnost poslovanja.

TVEGANJE SKLADNOSTI

Področje tveganja	Opis tveganja	Način obvladovanja	Izpostavljenost
skladnost	Tveganje zakonodajnih in davčnih sprememb	Redno spremljanje predlogov sprememb zakonodaje in predpisov, kontrole upravljanja.	zmerna

TVEGANJE SKLADNOSTI ZAKONODAJNIH IN DAVČNIH SPREMEMB

Zakonodajno tveganje nastopi, ko država ne zagotovi zakonsko predpisanih stvari. Tveganje skladnosti z zakonskimi določbami, davki, prispevki, je tveganje za nastanek zakonskih ali ureditvenih sankcij, bistvene finančne izgube ali izgube ugleda, ki ga lahko podjetje utrpi zaradi nespoštovanja zakonov, predpisov, pravil, povezanih organizacijskih standardov in kodeksov ravnanja, ki veljajo za podjetje in njegove dejavnosti. Največkrat se spremembe zakonodaj in davkov v podjetniškem svetu pokažejo kot dodatne finančne obremenitve in zato poslabšujejo konkurenčnost. Omilitev tveganja dosegamo z uvedbo kontrole upravljanja in rednim spremljanjem predlogov sprememb zakonodaje in predpisov, pri investicijah v osnovna sredstva pa dajemo prednost tistim, ki imajo manjšo porabo energije, nižji hrup in emisije v okolje.

10 Poslovno poročilo

10.1 Razmere v gospodarstvu

Gospodarske razmere v mednarodnem okolju se še naprej izboljšujejo. Svetovna gospodarska rast je bila v prvem polletju 2017 stabilna in se bo po najnovejših napovedih mednarodnih institucij še nekoliko okrepila. Trenutne napovedi svetovne rasti BDP za leto 2017 se gibljejo v razponu med 2,7 % in 3,5.

V območju evra in v Evropski Uniji se je bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih glede na prvo četrtletje zvišal za 0,6 odstotka. V letni primerjavi glede na lansko polletje pa je BDP v območju z evrom zrasel za 2,2 odstotka, v Evropski Uniji pa za 2,3 odstotka.

Obseg industrijske proizvodnje v evroobmočju je junija na letni ravni beležil 2,6-odstotno rast, v Evropski Uniji pa 2,9-odstotno rast. Slovenska industrija je v prvem polletju na letni ravni dosegla 7,2-odstotno rast, kar je močno nad povprečjem EU.

Zadnje napovedi kažejo na še nekoliko višjo rast gospodarstva glavnih trgovinskih partneric Slovenije v letih 2017 in 2018, kar izboljšuje že tako ugodne obete za rast slovenskega izvoza. Hkrati so se cenovni pritiski na globalnem trgu energentov in surovin umirili, kar lahko nekoliko nevtralizira pričakovane inflacijske vplive domače konjunkture.

Presežna ponudba na trgu dela se hitro zmanjšuje. Rast zaposlenosti se še krepi, povečal se je delež zaposlitev za nedoločen čas, hkrati pa se podjetja v čedalje večji meri soočajo s pomanjkanjem ustreznih delavcev. Junija je bilo število registriranih brezposelnih v Sloveniji 84.793, kar je bilo 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Stopnja brezposelnosti v območju z evrom je junija znašala 9,1 odstotka, kar je najnižja vrednost od februarja 2009. V celotni EU je bila pri 7,7 odstotka, kar ostaja najnižje od decembra 2008.

Območje z evrom je junija zabeležilo 1,3-odstotno stopnjo inflacije. Slovenija je junija na letni ravni glede na junij 2016 zabeležila 0,9-odstotno inflacijo, medtem je lani ta inflacija znašala 0,3 odstotka. Inflacija v povprečju prvih šestih mesecev je bila v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta 1,6-odstotna, medtem ko smo lani v tem času imeli 0,5-odstotno deflacijo.

V avtomobilski industriji je še vedno prisotna dobra konjuktura. Povpraševanje po novih osebnih avtomobilih se je v EU tudi junija zvišalo, saj je bilo novih registracij v primerjavi z junijem lani za 2,1 odstotka več. V prvem polletju leta se je število registracij novih avtomobilov v EU zvišalo za 4,7 odstotka na 8,21 milijonov vozil.

10.2 Prodaja

Prihodki od prodaje družbe UNIOR d.d. so v šestih mesecih leta 2017 znašali 93,1 milijonov evrov in so za 9,8 odstotkov večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Največji odstotkovni porast prihodkov za 53 odstotkov oziroma za 3,3 milijone evrov je zabeležen na programu Strojna oprema, zaradi odprem že v letu 2016 začetih projektov izdelave namenskih strojev. Največji vrednostni porast – 7,5 odstotkov oziroma 3,8 milijone evrov je zabeležil program Odkovki, ki je v mesecu juniju drugič v letošnjem letu dosegel rekordno prodajo v svoji zgodovini, saj so prihodki od prodaje proizvodov in storitev presegli 8,6 milijonov evrov. Za 3 odstotke so boljši prihodki od prodaje na programu Turizem, prav tako pa je tudi program Ročno orodje dosegel večje prihodke kot v šestih mesecih leta 2016 in sicer je rast 4,4 odstotna.

Prihodki od prodaje po programih

(v tisoč EUR)	I-VI 2017	I-VI 2016
Program Odkovki	53.697	49.930
Program Ročno orodje	17.450	16.722
Program Strojna oprema	9.399	6.145
Program Turizem	10.518	10.212
Skupne službe	1.972	1.664
Vzdrževanje	27	82
Skupaj Unior	93.063	84.755

10.3 Proizvodnja in storitve

Tako kot pri prihodkih so na vseh programih pri rasti proizvodnje v prvih šestih mesecih leta 2017 zabeležene zavidljive rasti. Program Ročno orodje je v teži povečal proizvodnjo za 4,1 odstotke, program Odkovki pa za 5,3 odstotkov. Na programu Strojna oprema, kjer proizvodnjo merimo s številom opravljenih ur je zabeležena rast proizvodnje v prvih šestih mesecih 4,4 odstotke. Program Turizem je dosegel za 2,1 odstotka nižje število nočitev, vendar je kljub temu dosegel večje prihodke, kar pomeni, da se je uspešno povečala prodaja izvenpenzionskih storitev. Vse dejavnosti družbe so tudi pri rasti proizvodnje dosegle oziroma presegle načrtovane obsege.

Proizvodnja in storitve po programih

	I-VI 2017	I-VI 2016
Odkovki (v tonah)	16.173	15.362
Odkovki (v tisoč kosih)	41.986	40.988
Ročno orodje (v tonah)	1.426	1.370
Ročno orodje (v tisoč kosih)	2.879	2.634
Strojna oprema (opravljene ure)	35.552	34.045
Število nočitev v Turizmu	113.324	115.763

Proizvodnja Strojna oprema Proizvodnja Turizem

Proizvodnja Odkovki Proizvodnja Ročno orodje

10.4 Uspešnost poslovanja

V šestih mesecih leta 2017 smo v družbi Unior d.d. ustvarili 6,3 milijonov evrov čistega poslovnega izida, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, ko smo zabeležili 5,1 milijonov evrov čistega poslovnega izida za 1,2 milijona evrov oziroma za 23,2 odstotkov boljše. Napredek v primerjavi s polletjem leta 2015 znaša 2,8 milijona evrov, v primerjavi s polletjem leta 2014 pa 3 milijone evrov.

Izid iz poslovanja je boljši za 2,1 odstotka – v šestih mesecih leta 2017 znaša dobiček iz poslovanja 7,3 milijonov evrov, medtem ko je v šestih mesecih leta 2016 bil ustvarjen v višini 7,1 milijonov evrov. V prvem polletju leta 2017 smo ustvarili za 93,1 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za 9,8 odstotkov več kot v primerljivem obdobju preteklega leta, poslovnih stroškov pa je bilo za 90,2 milijonov evrov in so v primerjavi s šestimi meseci preteklega leta povečali za 10,4 odstotkov, predvsem zaradi 12,8 odstotkov višjih stroškov materiala.

Prodaja in donosnost družbe Unior

(v tisoč EUR)	I-VI 2017	I-VI 2016
Prihodki od prodaje	93.063	84.755
Poslovni stroški	90.247	81.721
EBIT	7.271	7.119
EBITDA	11.945	12.197
Čisti poslovni izid	6.292	5.107

Tudi v letu 2017 ostaja temeljni cilj varovanje denarnega toka in zagotavljanje ter izboljševanje plačilne sposobnosti podjetja, s poudarkom na rednem izpolnjevanju obveznosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev in bank - likvidnostno stanje smo izboljšali, saj smo zaostanke pri plačilih dobaviteljem v prvih šestih mesecih še dodatno zmanjšali. Vse zaveze do bank, opredeljene v Sindiciranih kreditnih pogodbah redno in v celoti izpolnjujemo.

V mesecu decembru smo s šestimi slovenskimi bankami podpisali pogodbo o dolgoročnem sindiciranem posojilu v višini 112,8 milijonov evrov. Gre za eno večjih sindiciranih posojil v slovenskem bančnem prostoru. Posojilo je pomemben element v zgodbi refinanciranja, pomembno pa bo vplivalo tudi na nadaljnjo rast družbe, saj želimo ostati vrhunski tako v obdelavi kovin, kot v turizmu. Konzorcij bank, ki je Uniorju zagotovil 112,8 milijonsko sindicirano posojilo, sestavljajo: Nova Ljubljanska banke d.d. v vlogi agenta in organizatorja, Abanka d.d., Nova KBM d.d., Gorenjska banka d.d., Banka Koper d.d. in Sberbank banka d.d.. Refinanciranje je bilo sklenjeno na osnovi izboljšane bonitete družbe v zadnjih letih in izključno z bankami, ki smo jih povabili k sodelovanju in so bile pripravljene sodelovati. Podpis tovrstnega financiranja v očeh kupcev, dobaviteljev in ostalih udeležencev predstavlja še dodatno izboljšanje bonitete podjetja in predvsem zagotovitev, da lahko stremimo k neprestanemu napredku in izboljšavam. Le-te so edina možnost, ki podjetju omogoča, da na zahtevnem, z izdelki in storitvami preplavljenem trgu obstane in se razvija. S ponosom ugotavljamo, da med konkurenti, pri dobaviteljih, bankah in v širšem okolju zaradi rezultatov našega dela, kvalitetnih in inovativnih izdelkov in storitev uživamo čedalje večji ugled na marsikaterem področju. S sindiciranim posojilom, ki smo ga uspešno zaključili, smo odplačali stare kredite, zmanjšali število bank posojilodajalk, poenostavili postopke soglasij, dosegli boljše pogoje, odprli možnost nadaljnje rasti podjetja in tako zagotovili, da ostajamo vrhunski v obdelavi kovin in turizmu.

Struktura poslovnih odhodkov

Poslovni odhodki so se v šestih mesecih tekočega leta povečali za 10,4 odstotkov in za 0,6 odstotne točke presegajo rast kosmatega donosa, ki je v šestih mesecih leta 2017 v primerjavi s šestimi meseci leta 2016 večji za 9,8 odstotkov, medtem ko je preseganje poslovnih odhodkov, zaradi neugodnih gibanj cen dodatkov za jekleni odpad in legirne elemente v ceni jekla, v prvem tromesečju letošnjega leta znašalo 2,2 odstotni točki. Struktura odhodkov po vrstah glede na preteklo leto ostaja skoraj nespremenjena, porast za dve odstotni točko je pri stroških blaga, materiala in storitev, kar je posledica intenzivnejše proizvodnje in višje cene jekla, delež stroškov dela pa se je zmanjšal za 1 odstotno točko.

(v tisoč EUR)	I-VI 2017	I-VI 2016
Stroški blaga, materiala in storitev	58.197	51.253
Stroški dela	25.701	23.851
Odpisi vrednosti	4.674	5.078
Drugi poslovni stroški	1.675	1.540
Skupaj poslovni odhodki	90.247	81.721

Stroški blaga, materiala in storitev so bili skupaj višji za 13,5 odstotkov. Zvišanje gre v veliki meri pripisati večji proizvodnji na programu Strojna oprema, kjer je bilo naročilno stanje izjemno, prav tako pa dvigu variabilne cene jekla (dodatkov za jekleni odpad in legirne elemente). Stroški dela so višji za 7,8 odstotkov, kar je posledica večjega števila zaposlenih (tako po stanju kot iz delovnih ur), napredovanj in porasta dodatka na delovno dobo (dodatno leto). Odpisi vrednosti ter drugi poslovni stroški predstavljajo strukturno manjši delež.

Neto finančni odhodki so v prvem polletju leta 2017 znašali 1 milijon evrov. Odhodki za obresti iz finančnih obveznosti so znašali 1,9 milijona evrov in so za 27,5 odstotkov nižji kot v šestih mesecih preteklega leta, ko so znašali 2,7 milijona evrov.

Produktivnost

(v EUR)	I-VI 2017	I-VI 2016
Kosmati donos na zaposlenega	46.108	43.126
Bruto dodana vrednost na zaposlenega	17.799	17.499

Produktivnost v družbi merimo s kosmatim donosom na zaposlenega, ki se je v primerjavi s šestimi meseci leta 2016 povečal za 6,9 odstotkov. Drugi kazalnik – bruto dodana vrednost na zaposlenega je za 1,7 odstotka višji kot v šestih mesecih preteklega leta. Oba kazalnika tudi presegata načrtovane vrednosti za šest mesecev in sicer kosmati donos na zaposlenega za 4,2 odstotke in bruto dodana vrednost na zaposlenega za 1,5 odstotka.

10.5 Kazalniki poslovanja

		UNIOR d.d.		Skupina UNIOR
	I.-VI. 2017 I.-VI. 2016		I.-VI. 2017	I.-VI. 2016
Stopnja lastniškosti financiranja
(kapital / obveznosti do virov sredstev)	0,405	0,398	0,455	0,443
Stopnja dolgoročnosti financiranja
(kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne rezervacije) /
obveznosti do virov sredstev))	0,821	0,818	0,810	0,807
Stopnja osnovnosti investiranja
(osnovna sredstva po neodpisani vrednosti / sredstva)	0,500	0,510	0,536	0,554
Stopnja dolgoročnosti investiranja
((osnovna sredstva po neodpisani vrednosti + dolgoročne
finančne naložbe + dolgoročne poslovne terjatve) / sredstva)	0,632	0,647	0,618	0,636
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
(kapital / osnovna sredstva po neodpisani vrednosti)	0,810	0,781	0,850	0,799
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih
obveznosti – hitri koeficient
(likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti)	0,023	0,030	0,111	0,109
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih
obveznosti – pospešeni koeficient
((likvidna sredstva + kratkoročne terjatve) /
kratkoročne obveznosti)	0,730	0,708	0,845	0,784
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih
obveznosti – kratkoročni koeficient
(kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti)	2,107	2,002	2,095	1,945
Koeficient gospodarnosti poslovanja
(poslovni prihodki / poslovni odhodki)	1,081	1,087	1,117	1,124
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala
(čisti dobiček poslovnega leta / povprečni kapital
brez čistega poslovnega izida proučevanega leta)	0,056	0,047	0,077	0,066
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala
(vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital)	0,000	0,000	0,000	0,000

10.6 Finančni položaj

Skupna sredstva družbe so se v šestih mesecih leta 2017 povečala za 2,5 odstotka oziroma za 7,2 milijonov evrov. Dolgoročna sredstva so se povečala za 2,4 milijonov evrov, predvsem zaradi povečanja naložb v nova opredmetena osnovna sredstva. Kratkoročna sredstva so se povečala za 4,8 milijone evrov, predvsem zaradi višjih vrednosti terjatev ter zalog na dan 30.6.2017, znižale pa so se kratkoročne finančne naložbe (posojila dana drugim) ter stanje denarnih sredstev na transakcijskem računu.

Kapital družbe se je v šestih mesecih leta 2017 povečal za 6,3 milijone evrov, kar je posledica dobička tekočega leta v enaki višini. Delež kapitala se je tako v virih povečal iz 39,3 odstotkov konec leta 2016 na 40,5 odstotkov konec polletja 2017.

Finančne obveznosti so se v šestih mesecih leta 2017 neto povečale za 3,6 milijona evrov, saj je družba v prvem polletju koristila v mesecu decembru odobreno revolving posojilo za poplačilo obveznosti do dobaviteljev, ki pa so kljub povečanemu obsegu poslovanja zmanjšale za 1 milijon evrov. Ročnostna struktura finančnih obveznosti je skoraj enaka kot konec leta 2016 – 91,3 odstotkov vseh finančnih obveznosti je dolgoročnih. Prav tako so tudi skoraj vse finančne obveznosti (99,8 odstotka) vezanih na spremenljivo obrestno mero.

Ročnost finančnih obveznosti

Poslovne obveznosti so se znižale in sicer za 2,3 milijone evrov, oziroma za 5,7 odstotkov in znašajo 39 milijonov evrov. Glede na povečan obseg poslovanja z 9,8 odstotnim porastom prihodkov družbe je bilo možno to doseči samo z dodatnimi poplačili dobaviteljev iz namenskih sredstev odobrenega revolving posojila.

10.7 Investicije

V šestih mesecih letu 2017 smo izvedli za 6,5 milijonov evrov investicij v nova osnovna sredstva. Skupna vrednost naložb se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016 povečala za 2,1 milijona evrov. V dokončanje gradbenih del na prizidku k proizvodni hali programa Odkovki, novi hali na programu Strojna oprema in v obnovo medicinskega dela na programu Turizem smo investirali 1,5 milijona evrov, ostala vlaganja pa predstavljajo vlaganja v novo opremo za povečanje in posodobitev proizvodnih kapacitet.

Naložbe v osnovna sredstva in njihov delež v prihodkih od prodaje družbe

	I-VI 2017	I-VI 2016
Naložbe (v tisočih EUR)	6.507	4.433
Delež v prihodkih od prodaje (v %)	6,99	5,23

Za plačila naložb smo v šestih mesecih leta 2017 namenili 6,2 milijona evrov, kar je za 2,7 milijona evrov več kot enakem obdobju preteklega leta. Plačila investicijskih vlaganj v letu 2017 je družba v celoti financirala iz lastnega denarnega toka.

Naložbe v povezana podjetja

V prvih šestih mesecih poslovnega leta 2017 je družba 0,5 milijona evrov namenila za naložbe v povezana podjetja in sicer smo v družbi UNIOR Components a.d. Srbija izvedli iztisnitev malih delničarjev in pridobili 100% lastniški delež.

10.8 Dogodki po bilanci stanja

Objava delitvenega načrta

1. julija 2017 je družba javno objavila Delitveni načrt prenosne družbe UNIOR d.d. v zvezi z nameravano izčlenitvijo z ustanovitvijo nove družbe – gre za prenos opravljanja turistične dejavnosti v novo družbo UNITUR d.o.o. v 100 odstotni lasti družbe UNIOR d.d..

Objava sklica skupščine

1. julija 2017 je bil na spletni strani Ajpes-a, na SEOnet-u in na spletni strani družbe objavljen sklic 3. izredne seje skupščine delničarjev, ki bo 23. avgusta 2017.

RAČUNOVODSKO POROČILO

11 Računovodski izkazi UNIOR d.d.

11.1 Bilanca stanja na dan 30.6.2017

	(v EUR)
	Postavka	30.06.2017	31.12.2016	30.06.2016
	SREDSTVA	293.007.919	285.798.930	284.494.049
A.	DOLGOROČNA SREDSTVA	187.189.968	184.762.598	186.043.919
I.	Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR	3.567.300	4.169.983	4.783.506
	1. Dolgoročne premoženjske pravice	1.751.657	1.721.457	1.767.141
	2. Dobro ime	403.940	403.940	403.940
	4. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja	1.234.200	1.793.401	2.352.602
	5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve	177.503	251.185	259.823
	II. Opredmetena osnovna sredstva	142.948.542	140.287.368	140.224.582
	1. Zemljišča in zgradbe	90.849.429	91.979.557	94.239.374
	a) Zemljišča	32.712.497	32.709.337	33.349.34 1
	b) Zgradbe	58.136.932	59.270.22 0	60.890.03 3
	2. Proizvajalne naprave in stroji	39.032.242	40.393.748	40.824.709
	3. Druge naprave in oprema, drobni inv. in druga OOS	17.686	41.136	64.586
	4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo	13.049.185	7.872.927	5.095.913
	a) OOS v gradnji in izdelavi	13.049.185	7.872.927	5.095.91 3
	III. Naložbene nepremičnine	13.780.521	13.761.637	13.615.812
	IV. Dolgoročne finančne naložbe	21.762.379	21.228.669	22.179.878
	1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil	16.704.246 13.124.405	16.194.246 12.614.405	16.194.246 12.614.40 5
	a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Delnice in deleži v pridruženih družbah	3.488.420	3.488.42 0	3.488.42 0
	c) Druge delnice in deleži	91.42 1	91.42 1	91.42 1
	2. Dolgoročna posojila	5.058.134	5.034.423	5.985.632
	a) Dolgoročna posojila družbam v skupini	4.953.50 8	4.889.857	5.807.84 0
	b) Dolgoročna posojila drugim	104.626	144.56 6	177.79 2
	V. Dolgoročne poslovne terjatve	3.256.029	3.439.743	3.350.445
	1. Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini	3.049.234	3.073.383	2.956.132
	2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev	0	168.773	146.737
	3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih	206.794	197.587	247.576
	VI. Odložene terjatve za davek	1.875.197	1.875.198	1.889.696
B.	KRATKOROČNA SREDSTVA	105.817.951	101.036.332	98.450.130
I.	Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	0	0
	II. Zaloge	65.456.228	60.251.980	59.464.407
	1. Material	20.598.116	19.394.850	19.620.352
	2. Nedokončana proizvodnja	27.441.101	24.560.134	23.676.785
	3. Proizvodi	13.632.783	12.809.160	12.776.677
	4. Trgovsko blago	3.784.228	3.487.836	3.390.593
	III. Kratkoročne finančne naložbe	3.702.830	3.991.952	4.156.857
	1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil	0	0	0
	a) Delnice in deleži v družbah v skupini	0	0	0
	b) Druge delnice in deleži	0	0	0
	c) Druge kratkoročne finančne naložbe	0	0	0
	2. Kratkoročna posojila	3.702.830	3.991.952	4.156.857
	a) Kratkoročna posojila družbam v skupini	2.734.58 1	2.722.28 1	2.121.687
	b) Druga kratkoročna posojila	968.249	1.269.67 1	2.035.17 0
	IV. Kratkoročne poslovne terjatve	35.481.055	30.036.953	33.360.644
	1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini	9.516.653	8.865.668	9.280.087
	2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	21.900.104	16.760.324	21.259.889
	3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih	4.064.298	4.410.961	2.820.668
	V. Denarna sredstva	1.177.838	6.755.447	1.468.222

	(v EUR)
	Postavka	30.06.2017	31.12.2016	30.06.2016
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	293.007.919	285.798.930	284.494.049
A.	KAPITAL	118.716.550	112.424.917	113.273.970
I.	Vpoklicani kapital	23.688.983	23.688.983	23.688.983
	1. Osnovni kapital	23.688.983	23.688.983	23.688.983
	2. Nevpoklicani kapital (odbitna postavka)	0	0	0
	II. Kapitalske rezerve	41.686.964	41.686.964	41.686.964
	III. Rezerve iz dobička	38.559.536	38.559.536	38.559.536
	1. Zakonske rezerve	1.951.606	1.951.606	1.951.606
	2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	120.190	120.190	120.190
	3. Lastne delnice in poslovni deleži (odbitna postavka)	0	0	0
	4. Statutarne rezerve	0	0	0
	5. Druge rezerve iz dobička	36.487.740	36.487.740	36.487.740
	IV. Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vred.	23.001.591	23.001.591	23.832.396
	V. Preneseni čisti dobiček	0	0	0
	VI. Prenesena čista izguba	14.512.157	19.601.341	19.601.341
	VII. Čisti dobiček poslovnega leta	6.291.632	5.089.184	5.107.432
	VIII Čista izguba poslovnega leta	0	0	0
B.	REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR	7.249.593	7.371.911	6.960.477
	1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	4.389.387	4.444.928	3.976.117
	2. Druge rezervacije	2.860.206	2.926.983	2.984.360
	3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve	0	0	0
C.	DOLGOROČNE OBVEZNOSTI	114.674.894	114.789.371	112.557.234
I.	Dolgoročne finančne obveznosti	114.615.799	114.709.828	112.454.486
	1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini	0	0	0
	2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank	114.615.799	114.709.828	112.454.486
	3. Dolgoročne finančne obv. na podlagi obveznic	0	0	0
	4. Druge dolgoročne finančne obveznosti	0	0	0
	II. Dolgoročne poslovne obveznosti	59.095	79.543	102.748
	1. Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini	0	0	0
	2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	0	0	0
	3. Dolgoročne menične obveznosti	0	0	0
	4. Dolgoročne poslovne obv. na podlagi predujmov	0	0	0
	5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti	59.095	79.543	102.748
	III. Odložene obveznosti za davek	0	0	0
Č.	KRATKOROČNE OBVEZNOSTI	50.218.067	48.792.745	49.169.592
I.	Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev	0	0	0
	II. Kratkoročne finančne obveznosti	11.293.890	7.538.557	5.703.257
	1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini	176.845	175.384	172.528
	2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank	11.108.890	7.188.240	4.148.199
	3. Kratkoročne finančne obv. na podlagi obveznic	0	0	0
	4. Druge kratkoročne finančne obveznosti	8.155	174.933	1.382.530
	III. Kratkoročne poslovne obveznosti	38.924.177	41.254.188	43.466.335
	1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini	3.316.514	2.169.834	1.792.653
	2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	28.758.937	28.854.633	34.247.897
	3. Kratkoročne menične obveznosti	0	0	0
	4. Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov	2.386.504	4.465.440	3.646.730
	5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti	4.462.221	5.764.281	3.779.055
D.	KRATKOROČNE PČR	2.148.814	2.419.986	2.532.776

11.2 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1.1.2017 do 30.6.2017

(v EUR)	Postavka	januar - junij 2017	januar - junij 2016
	A. Čisti prihodki od prodaje	93.062.535	84.755.296
	1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu	18.878.063	17.738.844
	a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev	14.760.966	14.316.839
	b) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala	4.117.097	3.422.005
	2. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu	74.184.472	67.016.452
	a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev	68.079.806	61.648.323
	b) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala	6.104.666	5.368.129
	B. Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokončane pr.	3.704.591	3.019.331
	C. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve	138.032	425.892
	Č. Drugi poslovni prihodki	612.347	639.276
	I. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA	97.517.505	88.839.795
	D. Stroški blaga, materiala in storitev	58.197.031	51.252.648
	1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	6.039.870	5.504.922
	2. Stroški porabljenega materiala	40.229.686	35.651.433
	a) Stroški materiala	32.079.452	27.637.180
	b) Stroški energije	3.779.564	3.607.715
	c) Drugi stroški materiala	4.370.669	4.406.538
	3. Stroški storitev	11.927.476	10.096.293
	a) Transportne storitve	2.155.530	1.856.709
	b) Stroški vzdrževanja	565.645 198.919	405.126 204.998
	c) Najemnine č) Drugi stroški storitev	9.007.381	7.629.460
	E. Stroški dela	25.701.190	23.850.832
	1. Stroški plač	18.597.019	17.648.236
	2. Stroški pokojninskih zavarovanj	250.882	253.955
	3. Stroški drugih socialnih zavarovanj	3.291.248	3.116.491
	4. Drugi stroški dela	3.562.041	2.832.150
	F. Odpisi vrednosti	4.673.990	5.077.900
	1. Amortizacija	4.444.271	4.430.521
	2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS	1.093	208.444
	3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih	228.625	438.935
	G. Drugi poslovni odhodki	1.674.550	1.539.808
	1. Rezervacije	1.034.368	1.008.232
	2. Drugi stroški	640.182	531.576
	II. IZID IZ POSLOVANJA	7.270.744	7.118.607
	H. Finančni prihodki	942.427	639.572
	1. Finančni prihodki iz deležev	677.561	475.798
	a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini	416.580	427.002
	b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	260.933	44.569
	c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	48	4.227
	č) Finančni prihodki iz drugih naložb	0	0
	2. Finančni prihodki iz danih posojil a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini	205.954 154.170	147.639 121.197
	b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	51.785	26.442
	3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	58.913	16.135
	a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini	0	0
	b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	58.913	16.135
	I. Finančni odhodki	1.921.539	2.650.747
	1. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb	0	7.169
	2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	1.771.272	2.375.216
	a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini	2.460	2.680
	b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank	1.768.732	2.372.536
	c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic	0	0
	č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	80	0
	3. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	150.266	268.362
	a) Fin. odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini	15.313	32.037
	b) Fin. odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obv.	74.409	163.593
	c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	60.544	72.732
	III. POSLOVNI IZID	6.291.632	5.107.432
	Davek iz dobička	0	0
	Odloženi davek	0	0
	ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA	6.291.632	5.107.432

11.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

	(v EUR) Postavka	januar - junij 2017	januar - junij 2016
	1. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi	6.291.632	5.107.432
	2. Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi	0	(37.321)
	3. Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	0	(37.321)
	3.1 Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni
	vrednosti v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi	0	(37.321)
	3.2 Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni
	vrednosti v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi	0	0
	3.3 Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe pripoznani v
	zadržanem dobičku/izgubi	0	0
	4. Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi	6.291.632	5.070.111

11.4 Izkaz denarnih tokov

(v EUR)		januar - junij 2017	januar - junij 2016
A.	Denarni tokovi pri poslovanju
a)	Čisti poslovni izid
	Poslovni izid pred obdavčitvijo	6.291.632	5.107.432
	Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih	0	0
		6.291.632	5.107.432
b)	Prilagoditve za
	Amortizacijo (+)	4.444.271	4.430.521
	Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (-)	(44.874)	(70.778)
	Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (+)	(1.093)	208.444
	Oblikovanje popravka vrednosti terjatev	101.370	228.935
	Oblikovanje popravka vrednosti zalog	127.255	210.000
	Oblikovanje in odprava dolgoročnih rezervacij Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-)	0 (883.515)	0 (623.437)
	Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+)	1.771.272	2.382.385
		5.514.686	6.766.069
b)	Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
	odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
	Začetne manj končne poslovne terjatve	(5.260.388)	(5.344.660)
	Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve	0	0
	Začetne manj končne terjatve za odloženi davek	0	0
	Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	0
	Začetne manj končne zaloge	(5.204.248)	(4.033.954)
	Končni manj začetni poslovni dolgovi	(2.350.459)	4.372.100
	Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije	(271.172)	856.331
	Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek	0	0
		(13.086.267)	(4.150.183)
č)	Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c)	(1.279.949)	7.723.318
B.	Denarni tokovi pri naložbenju
a)	Prejemki pri naložbenju
	Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na naložbenje	677.561	196.434
	Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev	0	0
	Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev	44.874	552.384
	Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin	0	0
	Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb	43.340	31.704
	Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb	382.414	1.575.520
		1.148.189	2.356.043
b)	Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev	0	(86.032)
	Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev	(6.646.654)	(3.927.835)
	Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin	(18.884)	0
	Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb	(577.050)	(61.337)
	Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb	(93.293)	(165.777)
		(7.335.881)	(4.240.981)
c)	Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)	(6.187.692)	(1.884.938)
C.	Denarni tokovi pri financiranju
a)	Prejemki pri financiranju
	Prejemki od vplačanega kapitala	0	0
	Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti	634.448	155.783
	Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti	7.902.541 8.536.989	41.687 197.470
b)	Izdatki pri financiranju
	Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje	(1.771.272)	(2.375.216)
	Izdatki za vračila kapitala	0	0
	Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti	0	0
	Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti	(4.875.685)	(4.720.229)
	Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku	0	0
		(6.646.957)	(7.095.445)
c)	Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b)	1.890.032	(6.897.975)
Č.
	Končno stanje denarnih sredstev	1.177.838	1.468.222
x)	Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ač, Bc in Cc)	(5.577.609)	(1.059.595)
y)	Začetno stanje denarnih sredstev	6.755.447	2.527.817

11.5 Izkaz gibanja kapitala

GIBANJE KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31.12.2016 DO 30.06.2017

	I. Vpoklicani kapital	II. Kapitalske rezerve		III. Rezerve iz dobička		IV. Rezerve zaradi	V. Preneseni čisti poslovni izid	VI. Čisti poslovni izid posl. leta	Skupaj
	Osnovni		Zakonske	Rezerve za	Druge	vrednotenja po pošteni	1. Preneseni	1. Čisti dobiček/
	kapital		rezerve	lastne delnice	rezerve iz	vrednosti	čisti dobiček/	izguba poslov-
(v EUR)					dobička		izguba	nega leta
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	23.001.591	(19.601.341)	5.089.184	112.424.918
A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	23.001.591	(19.601.341)	5.089.184	112.424.918
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	0	0	6.291.632	6.291.632
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	0	0	6.291.632	6.291.632
B.3. Spremembe v kapitalu		0 0	0	0	0	0	5.089.184	(5.089.184)	0
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
C. Končno stanje poročevalskega obdobja	23.688.983	0 0 41.686.964	0 1.951.606	0 120.190	0 36.487.740	0 23.001.591	5.089.184 (14.512.157)	(5.089.184) 6.291.632	0 118.716.550

GIBANJE KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31.12.2015 DO 30.06.2016

	I. Vpoklicani kapital	II. Kapitalske rezerve		III. Rezerve iz dobička		IV. Rezerve zaradi vrednotenja po	V. Preneseni čisti poslovni izid	VI. Čisti poslovni izid posl. leta	Skupaj
	Osnovni		Zakonske	Rezerve za	Druge	pošteni	1. Preneseni	1. Čisti dobiček/
	kapital		rezerve	lastne delnice	rezerve iz	vrednosti	čisti dobiček/	izguba poslov-
(v EUR)					dobička		izguba	nega leta
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	23.869.717	(23.213.178)	3.611.837	108.203.859
A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	23.869.717	(23.213.178)	3.611.837	108.203.859
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	(37.321)	0	5.107.432	5.070.111
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	0	0	5.107.432	5.107.432
Sprememba presežka iz prevrednotenja opredmetenih
sredstev		0 0	0	0	0	(37.321)	0	0	(37.321)
B.3. Spremembe v kapitalu		0 0	0	0	0	0	3.611.837	(3.611.837)	0
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega
obdobja na druge sestavine kapitala		0 0	0	0	0	0	3.611.837	(3.611.837)	0
C. Končno stanje poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	1.951.606	120.190	36.487.740	23.832.396	(19.601.341)	5.107.432	113.273.970

11.6 Pojasnila k računovodskim izkazom

11.6.1 Bilanca stanja

• Bilančna vsota je na dan 30.6.2017 znašala 293 milijonov evrov in je za 2,5 odstotka oziroma za 7,2 milijonov evrov višja kot 31.12.2016 predvsem zaradi povečanja kratkoročnih sredstev.
• Dolgoročna sredstva so se v strukturi znižala za 0,7 odstotne točke in predstavljajo 63,9 odstotkov celotnih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva so se v primerjavi s koncem leta 2016 zvišala za 1,9 odstotka zaradi vlaganj v višini 6,5 milijona evrov v nove proizvodne kapacitete.
• Naložbene nepremičnine se povečale za 19 tisoč evrov zaradi obnove poškodovanih kupol na proizvodni hali v Mariboru, ki se oddaja v najem.
• Dolgoročne finančne naložbe so se povečale za 534 tisoč evrov zaradi iztisnitve malih delničarjev v družbi Unior Components a.d. ter zaradi spremembe dolgoročno danih posojil.
• Dolgoročne poslovne terjatve so se v primerjavi s stanjem konec leta znižale za 184 tisoč evrov zaradi poplačila terjatev s strani povezanih družb.

• Odložene terjatve za davek so ostale glede na stanje konec leta 2016 nespremenjene.
• Zaloge so se v primerjavi s stanjem konec preteklega leta povečale za 8,6 odstotkov. Pri materialu beležimo porast zalog za 6,2 odstotkov, pri zalogah trgovskega blaga pa za 8,5 odstotkov. Glede na konec preteklega leta so se povečale zaloge proizvodov in sicer za 6,4 odstotkov in sicer predvsem na programih Odkovki in Ročno orodje zaradi povečanih obsegov proizvodnje. Zaloga nedokončane proizvodnje pa se je povečala le za 11,7 odstotkov, kar je posledica visoke stopnje dokončanosti projektov na programu Strojna oprema.
• Kratkoročne finančne naložbe so se znižale za 7,2 odstotkov, znižanje pa predstavlja odplačilo kratkoročnih posojil s strani povezanih oseb.
• Kratkoročne poslovne terjatve so bile v primerjavi s preteklim letom večje za 18,1 odstotkov in sicer so se terjatve do družb s skupini povečale za 7,3 odstotkov, terjatve do ostalih kupcev pa za 30,7 odstotkov oziroma za 5,1 milijonov evrov. Pri tem je pomembno, da se delež zapadlih terjatev v primerjavi z stanjem konec leta 2016 ni spremenil, kar potrjuje dejstvo da celotno povečanje terjatev izhaja iz povečanega obsega prodaje in so nezapadle. Prav tako je višina terjatev do kupcev na dan 30.6.2017 primerljiva s stanjem 30.6.2016 in sicer je stanje terjatev višje za 0,6 milijona evrov, medtem ko je prodaja večja za 8,3 milijonov evrov.
• Denarna sredstva so se v primerjavi s stanjem konec leta 2016 znižala za 5,6 milijonov evrov ali za 82,6 odstotkov – denar je bil namenjen za poplačilo dobaviteljev in plačilo vlaganj. V strukturi aktive predstavljajo 0,4 odstotni delež.
• Kapital predstavlja v strukturi 40,5 odstotni delež in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2016 povečal za 1,2 odstotni točki. Kapital se je povečal za čisti dobiček poslovnega leta v višini 6,3 milijonov evrov.
• Rezervacije in dolgoročne PČR so se zmanjšale za 1,7 odstotka zaradi črpanja rezervacij za višino amortizacije ter izplačila jubilejnih nagrad in odpravnin.
• Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti so se v primerjavi z letom 2016 neto povečale za 3,6 milijona evrov. Povečanje predstavlja črpanje v decembru odobrenega revolving posojila za poplačilo obveznosti do dobaviteljev, zmanjšanje pa redno odplačilo glavnic v prvem polletju.
• Kratkoročne in dolgoročne poslovne obveznosti vključujejo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, do zaposlenih, do države in drugih institucij ter prejete predujme za storitve. V primerjavi s stanjem konec preteklega leta so obveznosti do dobaviteljev, brez drugih kratkoročnih poslovnih obveznosti, nižje za 2,9 odstotka kar znese 1 milijon evrov.
• Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so se v primerjavi s stanjem konec preteklega leta znižale za 11,2 odstotkov oziroma za 0,3 milijona evrov, predvsem zaradi znižanja vkalkuliranih stroškov za neizkoriščen dopust iz leta 2016.

11.6.2 Izkaz poslovnega izida

• V strukturi celotne prodaje je dosegla prodaja v Sloveniji 18,9 milijonov evrov ali 20,3 odstotni delež, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016 pa je višja za 6,4 odstotkov. Prodaja v druge države je znašala 74,2 milijonov evrov ali 79,7 odstotkov celotne prodaje in je bila v primerjavi z letom 2016 višja za 10,7 odstotkov.
• Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje v šestih mesecih leta 2017 predstavlja povečanje zalog za 3,7 milijone evrov, medtem ko je povečanje v šestih mesecih leta 2016 znašalo 3 milijone evrov, zaloge pa so večje zaradi višje stopnje dokončanosti projektov na programu Strojna oprema.
• Kosmati donos iz poslovanja je bil v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta iz razloga večje prodaje za 9,8 odstotkov večji in je porastel za enak odstotek kot prihodki od prodaje.

• Povečanje stroškov blaga, materiala in storitev za 13,5 odstotkov glede na enako obdobje lanskega leta je posledica večje proizvodnje ter višjih vstopnih cen, predvsem dodatkov za jekleni odpad in legirne elemente v ceni jekla, podrobneje pa so obrazloženi v poglavju 10.4.
• Stroški dela so bili višji za 7,8 odstotkov, glede na kosmati donos predstavljajo 26,4 odstotkov, v istem obdobju preteklega leta so pa so predstavljali 26,8 odstotkov glede na kosmati donos. Razlogi za višje stroške dela so v poglavju 10.4.
• Odpisi vrednosti so se v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta znižali za 8 odstotkov zaradi nižjih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.
• Drugi poslovni odhodki so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta višji za 8,8 odstotkov, zajemajo pa višja oblikovanja rezervacij za neizkoriščene dopuste konec leta 2017 ter ostale nepredvidene stroške.
• Izid iz poslovanja je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zaradi vseh zgoraj navedenih dejstev višji za 2,1 odstotka.
• Finančni prihodki znašajo 942 tisoč evrov in so za 47,4 odstotkov višji kot v šestih mesecih leta 2016.
• Finančni odhodki so znašali 1,9 milijona evrov, od tega največ obresti iz posojil 1,8 milijona evrov. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta so finančni odhodki nižji za 27,5 odstotkov, kar je posledica nižje dosežene obrestne mere pri poslovnih bankah zaradi izboljšanega poslovanja v letu 2016.
• Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je v šestih mesecih znašal 6,3 milijone evrov in je za 23,2 odstotkov višji kot v prvem polletju leta 2016. Glede na kosmati donos predstavlja 6,5 odstotkov. V enakem obdobju preteklega leta je čisti poslovni izid znašal 5,1 milijonov evrov, glede na kosmati donos pa je predstavljal 5,7 odstotkov.

11.6.3 Izkaz vseobsegajočega donosa

Znesek vseobsegajočega donosa se od čistega poslovnega izida ne razlikuje.

11.6.4 Izkaz denarnih tokov

• Denarni tok pri poslovanju je negativen pozitivno je vplivala amortizacija in pozitiven čisti poslovni izid negativno pa sprememba čistih obratnih sredstev (terjatev in zalog).
• Denarni tok pri naložbenju je negativen nanj pozitivno vplivajo prejeta izplačila dobičkov povezanih oseb, negativno pa v največji meri izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.
• Denarni tok pri financiranju je pozitiven zaradi večjega najetja revolving posojila, kot je znašalo odplačilo glavnic kreditov in izdatkov za plačilo obresti za najete kredite.

11.6.5 Izkaz gibanja kapitala

Kapital se je v primerjavi s preteklim letom povečal zaradi čistega dobička poslovnega leta v višini 6,3 milijonov evrov. Prerazporeditve znotraj kapitala so bile pri razporeditvi čistega dobička poslovnega leta 2016 na zmanjšanje prenesene čiste izgube.

12 Skupina UNIOR

12.1 Sestava Skupine UNIOR

Odvisne družbe

Ime družbe	Država	Delež v %
UNIOR PRODUKTIONS UND HANDELS GmbH	Avstrija	99,55
UNIOR DEUTSCHLAND GmbH	Nemčija	100,00
UNIOR FRANCE S. A. S.	Francija	100,00
UNIOR ITALIA S. R. L.	Italija	95,00
UNIOR ESPANA S. L.	Španija	95,00
UNIOR HELLAS S. A.	Grčija	76,08
UNIOR INTERNATIONAL Ltd.	Velika Britanija	50,00
UNIOR KOMERC d. o. o.	Makedonija	85,00
UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd.	Rusija	55,00
UNIOR USA CORPORATION	ZDA	100,00
UNIOR BULGARIA Ltd.	Bolgarija	58,00
UNIOR COMPONENTS a. d.	Srbija	100,00
NINGBO UNIOR FORGING Co. Ltd.	Kitajska	50,00
UNIDAL d. o. o.	Hrvaška	55,35
UNIOR HUNGARIA Kft.	Madžarska	70,00
RTC KRVAVEC d. d.	Slovenija	98,56
ROGLA INVESTICIJE d. o. o.	Slovenija	100,00
SPITT d. o. o.	Slovenija	100,00

Pridružene družbe

Ime družbe	Država	Delež v %
ŠTORE STEEL d. o. o.	Slovenija	29,25
RHYDCON d. o. o.	Slovenija	33,50
RC SIMIT, d. o. o.	Slovenija	20,00
UNIOR TEPID S. R. L.	Romunija	49,00
UNIOR SINGAPORE Pte. Ltd.	Singapur	40,00
UNIOR TEHNA, d. o. o.	BiH	25,00
UNIOR TEOS ALATI d. o. o.	Srbija	20,00
SINTER a. d.	Srbija	25,07

V konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine UNIOR so vključene vse družbe, v katerih ima matična družba UNIOR d.d. lastniški delež 50% ali več.

V konsolidiranih računovodskih izkazih so vključena tudi pridružena podjetja po kapitalski metodi. Te družbe so: Štore Steel d.o.o., Rhydcon d.o.o. in RC Simit d.o.o. v Sloveniji ter Unior Tepid S.R.L., Unior Singapore PTE Ltd., Unior Tehna d.o.o., Unior Teos Alati d.o.o. in Sinter a.d. v tujini, v njih pa ima matična družba UNIOR d.d. vsaj 20% in manj kot 50% lastniški delež.

V maju 2017 je bil z odkupom delnic od malih delničarjev povečan lastniški delež v družbi Unior Components a.d. v Srbiji na 100%.

V novembru 2016 je bil začet postopek likvidacije odvisne družbe Unior Hellas S.A. v Grčiji z namenom optimizacije prodajne mreže za prodajo ročnega orodja v jugovzhodni Evropi. V marcu 2016 pa je bil začet postopek likvidacije pridružene družbe Sinter a.d. v Srbiji. Oba postopka sta še vedno v teku in nista imela učinka na konsolidirane računovodske izkaze Skupine Unior za prvo polletje leta 2017.

13 Konsolidirani računovodski izkazi

13.1 Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR na dan 30.6.2017

(v EUR)		na dan	na dan	na dan
	Postavka	30.06.2017	31.12.2016	30.06.2016
	SREDSTVA	357.328.075	347.977.798	346.256.132
A.	DOLGOROČNA SREDSTVA	223.008.823	222.225.678	222.367.251
I.	Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR	4.510.885	4.749.441	5.441.615
	1. Dolgoročne premoženjske pravice	2.278.657	1.898.732	1.961.283
	2. Dobro ime	521.448	521.448	521.448
	4. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja	1.533.277	2.078.076	2.699.061
	5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve	177.503	251.185	259.823
II.	Opredmetena osnovna sredstva	187.034.276	186.956.719	186.505.596
	1. Zemljišča in zgradbe	114.004.878	117.180.789	119.424.437
	a) Zemljišča	37.890.655	38.384.929	39.191.582
	b) Zgradbe	76.114.223	78.795.860	80.232.855
	2. Proizvajalne naprave in stroji	53.928.724	55.813.326	56.318.249
	3. Druge naprave in oprema, drobni inv. in druga OOS	5.192.130	5.209.282	5.476.362
	4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo	13.908.544	8.753.322	5.286.548
	a) OOS v gradnji in izdelavi	13.908.544	8.753.322	5.286.548
	III. Naložbene nepremičnine	14.232.912	14.222.552	14.091.936
	IV. Dolgoročne finančne naložbe	14.789.270	13.660.926	13.619.198
	1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil	14.684.643	13.516.359	13.441.405
	a) Delnice in deleži v pridruženih družbah	14.534.698	13.363.862	13.285.226
	b) Druge delnice in deleži	105.228	105.016	105.195
	c) Druge dolgoročne finančne naložbe	44.717	47.481	50.984
	2. Dolgoročna posojila	104.627	144.567	177.793
	a) Dolgoročna posojila drugim	104.627	144.567	177.793
V.	Dolgoročne poslovne terjatve	239.097	416.529	464.017
	1. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev	30.551	218.160	215.659
	2. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih	208.546	198.369	248.358
	VI. Odložene terjatve za davek	2.202.383	2.219.511	2.244.889
B.	KRATKOROČNA SREDSTVA	134.319.252	125.752.120	123.888.881
I.	Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	120.000	120.000	134.444
II.	Zaloge	77.492.739	71.136.001	70.548.789
	1. Material	25.086.385	23.128.975	22.469.677
	2. Nedokončana proizvodnja	28.986.146	25.833.225	25.049.023
	3. Proizvodi	15.248.723	14.041.920	14.302.707
	4. Trgovsko blago	8.171.485	8.131.881	8.727.382
	III. Kratkoročne finančne naložbe	2.529.459	2.917.569	3.274.677
	1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil	0	0	0
	a) Druge delnice in deleži	0	0	0
	b) Druge kratkoročne finančne naložbe	0	0	0
	2. Kratkoročna posojila	2.529.459	2.917.569	3.274.677
	a) Druga kratkoročna posojila	2.529.459	2.917.569	3.274.677
	IV. Kratkoročne poslovne terjatve	47.066.439	39.161.039	43.003.542
	1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	36.603.891	26.838.013	33.116.649
	2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih	10.462.548	12.323.026	9.886.893
V.	Denarna sredstva	7.110.615	12.417.511	6.927.429

(v EUR)		na dan	na dan	na dan
	Postavka	30.06.2017	31.12.2016	30.06.2016
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	357.328.075	347.977.798	346.256.132
A.	KAPITAL	162.744.507	152.553.925	153.408.005
	A1. KAPITAL LASTNIKOM OBVLADUJOČE DRUŽBE	151.810.564	141.943.778	143.526.691
I.	Vpoklicani kapital	23.688.983	23.688.983	23.688.983
	1. Osnovni kapital	23.688.983	23.688.983	23.688.983
	2. Nevpoklicani kapital (odbitna postavka)	0	0	0
II.	Kapitalske rezerve	41.686.964	41.686.964	41.686.964
	III. Rezerve iz dobička	40.488.006	40.089.670	39.912.387
	1. Zakonske rezerve	2.022.547	2.015.958	2.012.271
	2. Rezeve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	120.190	120.190	120.190
	3. Lastne delnice in poslovni deleži (odbitna postavka)	(120.190)	(120.190)	(120.190)
	4. Statutarne rezerve	1.592.128	757.947	759.338
	5. Druge rezerve iz dobička	36.873.331	37.315.765	37.140.778
	IV. Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vred.	26.778.079	26.715.673	27.711.085
V.	Preneseni čisti dobiček oz. izguba	11.253.775	4.294.426	4.579.543
	VI. Čisti dobiček oz. izguba poslovnega leta	10.350.750	7.495.550	8.066.942
	VII. Prevedbeni popravek kapitala	(2.435.993)	(2.027.488)	(2.119.213)
	A2. KAPITAL NEOBVLADUJOČEMU DELEŽU	10.933.943	10.610.147	9.881.314
B.	REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR	9.156.154	9.765.187	9.065.965
	1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	5.404.960	5.720.367	5.108.272
	2. Druge rezervacije	3.106.620	3.374.715	3.262.057
	3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve	644.574	670.105	695.636
C.	DOLGOROČNE OBVEZNOSTI	117.495.843	117.640.092	116.828.885
I.	Dolgoročne finančne obveznosti	117.346.392	117.470.295	116.498.256
	1. Dolgoročne finančne obveznosti do bank	117.150.693	117.274.364	116.180.986
	2. Dolgoročne finančne obv. na podlagi obveznic	0	0	0
	3. Druge dolgoročne finančne obveznosti	195.699	195.931	317.270
II.	Dolgoročne poslovne obveznosti	102.649	123.484	262.627
	1. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	43.554	43.941	159.879
	2. Dolgoročne menične obveznosti	0	0	0
	3. Dolgoročne poslovne obv. na podlagi predujmov	0	0	0
	4. Druge dolgoročne poslovne obveznosti	59.095	79.543	102.748
	III. Odložene obveznosti za davek	46.802	46.313	68.002
Č.	KRATKOROČNE OBVEZNOSTI	64.122.740	64.458.594	63.700.292
I.	Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev	0	0	0
II.	Kratkoročne finančne obveznosti	14.758.007	10.309.904	7.780.586
	1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank	14.723.812	9.985.075	6.331.878
	2. Kratkoročne finančne obv. na podlagi obveznic 3. Druge kratkoročne finančne obveznosti	0 34.195	0 324.829	0 1.448.708
	III. Kratkoročne poslovne obveznosti	49.364.733	54.148.690	55.919.706
	1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2. Kratkoročne menične obveznosti	32.256.119 4.817.668	34.599.908 4.660.785	37.591.425 4.178.366
	3. Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov	2.493.422	4.654.944	4.362.075
	4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti	9.797.524	10.233.053	9.787.840
D.	KRATKOROČNE PČR	3.808.831	3.560.000	3.252.985

13.2 Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR za obdobje od 1.1.2017 do 30.6.2017

(v EUR)	Postavka	januar - junij 2017	januar - junij 2016
A.	Čisti prihodki od prodaje 1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu	122.711.809 21.999.481	111.021.201 20.584.494
	Čisti	17.873.390	17.151.885
	a) prihodki od prodaje proizvodov in storitev Čisti	4.126.091	3.432.609
	b) prihodki od prodaje blaga in materiala 2. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu	100.712.328	90.436.707
	Čisti a) prihodki od prodaje proizvodov in storitev	88.731.236	79.066.402
	Čisti b) prihodki od prodaje blaga in materiala	11.981.092	11.370.305
B.	Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokončane pr.	4.489.511	2.790.003
C.	Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve	147.581	425.892
Č.	Drugi poslovni prihodki	1.041.449	982.183
I.	KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA	128.390.350	115.219.279
D.	Stroški blaga, materiala in storitev	72.537.069	62.358.279
	1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	5.113.796	5.166.341
	2. Stroški porabljenega materiala	50.209.164	42.843.152
	a) stroški materiala	39.012.989	32.077.143
	b) stroški energije	6.026.785	5.683.763
	c) drugi stroški materiala	5.169.390	5.082.246
	3. Stroški storitev	17.214.109	14.348.786
	a) transportne storitve	3.085.233	2.608.317
	b) stroški vzdrževanja	1.051.780	793.233
	c) najemnine	681.854	558.936
	č) drugi stroški storitev	12.395.242	10.388.300
E.	Stroški dela	33.077.785	30.369.748
	1. Stroški plač	24.580.400	23.091.298
	2. Stroški pokojninskih zavarovanj	441.142	369.575
	3. Stroški drugih socialnih zavarovanj	4.180.907	3.784.290
	4. Drugi stroški dela	3.875.336	3.124.585
F.	Odpisi vrednosti	7.283.115	7.958.105
	1. Amortizacija	7.029.950	7.007.856
	2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS	18.326	213.959
	3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih	234.839	736.290
G.	Drugi poslovni odhodki	2.014.004	1.804.616
	1. Rezervacije	1.034.368	1.008.232
	2. Drugi stroški	979.636	796.384
II.	IZID IZ POSLOVANJA	13.478.377	12.728.531
H.	Finančni prihodki	1.928.621	1.307.106
	1. Finančni prihodki iz deležev	1.432.026	780.156
	a) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	1.431.768	775.719
	b) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	258	4.437
	c) Finančni prihodki iz drugih naložb	0	0
	2. Finančni prihodki iz danih posojil	55.023	32.747
	3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	441.572	494.203
I.	Finančni odhodki	2.548.314	3.438.313
	1. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb	0	307.337
	2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	1.999.442	2.745.934
	a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank	1.948.351	2.677.784
	b) Finančni odhodki iz izdanih obveznic	0	0
	c) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	51.091	68.150
	3. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	548.872	385.042
	a) Fin. odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obv.	83.448	172.470
	b) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	465.424	212.572
	III. POSLOVNI IZID	12. 858.684	10.597.324
	Davek iz dobička	1.175.320	1.041.669
	Odloženi davek	10.439	26.265
	ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA	11.672.925	9.529.390
	- ki pripada LASTNIKOM OBVLADUJOČE DRUŽBE	10.350.750	8.066.942
	- ki pripada NEOBVLADUJOČEMU DELEŽU	1.322.175	1.462.448

13.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa Skupine UNIOR

(v EUR)	IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA	januar - junij 2017	januar - junij 2016
	1. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi	11.672.925	9.529.390
	2. Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi	(919.966)	(639.372)
	3. Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	(919.966)	(639.372)
	3.1 Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi	0	(37.321)
	3.2 Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi	0	0
	3.3 Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe pripoznani v zadržanem dobičku/izgubi	0	0
	3.4 Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini	(919.966)	(602.051)
	4. Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi	10.752.959	8.890.018
	Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe	9.942.245	7.666.043
	Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada neobvladujočemu deležu	810.714	1.223.975

13.4 Konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR

	(v EUR)	januar - junij 2017	januar - junij 2016
A.	Denarni tokovi pri poslovanju
	a) Čisti poslovni izid
	Poslovni izid pred obdavčitvijo	12.858.684	10.597.324
	Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih	(1.185.759)	(1.067.934)
		11.672.925	9.529.390
	b) Prilagoditve za
	Amortizacijo (+)	7.029.950	7.007.856
	Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (-)	(66.101)	(73.873)
	Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (+)	18.326	213.959
	Oblikovanje popravka vrednosti terjatev Oblikovanje popravka vrednosti zalog	105.084 129.755	228.935 210.000
	Oblikovanje in odprava dolgoročnih rezervacij	0	0
	Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-)	(1.487.049)	(812.903)
	Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+)	1.999.442	3.053.271
		7.729.407	9.827.245
	c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
	odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
	Začetne manj končne poslovne terjatve	(7.833.052)	(8.299.555)
	Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve	0	0
	Začetne manj končne odložene terjatve za davek	17.128	29.947
	Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	221
	Začetne manj končne zaloge	(6.486.493)	(3.433.559)
	Končni manj začetni poslovni dolgovi	(4.804.792)	5.329.098
	Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije	(360.202)	137.191
	Končne manj začetne odložene obveznosti za davek	489 (19.466.922)	(1.044) (6.237.701)
	č) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c)	(64.590)	13.118.934
B.	Denarni tokovi pri naložbenju
	a) Prejemki pri naložbenju
	Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na naložbenje	1.487.049	812.903
	Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev	0	0
	Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev	215.051	568.095
	Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin	0	0
	Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb	46.104	31.026
	Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb	710.452	1.470.526
		2.458.656	2.882.550
	b) Izdatki pri naložbenju
	Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev	0	(94.532)
	Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin	(7.979.546) (18.884)	(5.435.372) 0
	Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb	(1.684.448)	(446.592)
	Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb	(322.342)	(69.720)
		(10.005.220)	(6.046.216)
	c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)	(7.546.564)	(3.163.666)
C.	Denarni tokovi pri financiranju
	a) Prejemki pri financiranju
	Prejemki od vplačanega kapitala	0	0
	Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti	801.632	162.111
	Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti	9.983.444	120.216
		10.785.076	282.327
	b) Izdatki pri financiranju
	Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje	(1.999.442)	(2.745.934)
	Izdatki za vračila kapitala	0	0
	Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti	(925.535)	(461.996)
	Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti	(5.535.341)	(7.353.136)
	Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku	(20.500) (8.480.818)	(15.441) (10.576.507)
	c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b)	2.304.258	(10.294.180)
Č.	Končno stanje denarnih sredstev	7.110.615	6.927.429
x)	Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ač, Bc in Cc)	(5.306.896)	(338.912)
y)	Začetno stanje denarnih sredstev	12.417.511	7.266.341

13.5 Izkaz gibanja kapitala Skupine UNIOR

GIBANJE KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31.12.2016 DO 30.06.2017

A.2. Začetno stanje

B.1. Spremembe lastniškega

Vnos čistega poslovnega izida

B.2. Celotni vseobsegajoči donos

Sprememba presežka iz prevrednotenja

Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe

Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega

C. Končno stanje poročevalskega

	I. Vpoklicani kapital	II. Kapitalske rezerve			III. Rezerve iz dobička			IV. Rezerve zaradi vrednotenja po	V. Preneseni čisti poslovni izid	VI. Čisti poslovni izid posl. leta	VII. Prevedbeni popravek kapitala	Skupaj kapital lastnikom obvladujoče družbe	Kapital neobvladu jočemu deležu	Skupaj kapital
	Osnovni		Zakonske	Rezerve	Lastne	Statutarne	Druge	pošteni	Preneseni	Čisti dobiček/
	kapital		rezerve	za lastne	delnice	rezerve	rezerve iz	vrednosti	čisti dobiček/	izguba poslov-
(v EUR)				delnice			dobička		izguba	nega leta
A.1. Stanje konec prejšnjega
poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	2.015.958		120.190 (120.190)		757.947 37.315.765	26.715.673	4.294.426			7.495.550 (2.027.488) 141.943.778 10.610.147		152.553.925
A.2. Začetno stanje
poročevalskega obdobja	23.688.983	41.686.964	2.015.958		120.190 (120.190)		757.947 37.315.765	26.715.673	4.294.426			7.495.550 (2.027.488) 141.943.778 10.610.147		152.553.925
B.1. Spremembe lastniškega
kapitala - transakcije z lastniki		0 0	0	0	0	0	0	0	(75.459)	0	0	(75.459)	(486.918)	(562.377)
Izplačilo dividend	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	(20.500)	(20.500)
Druge spremembe lastniškega kapitala	0	0	0	0	0	0	0	0	(75.459)	0	0		(75.459) (466.418)	(541.877)
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poročevalskega obdobja		0 0	0	0	0	0	0	0	0	10.350.750	(408.505)	9.942.245	810.714	10.752.959
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja	0	0	0	0	0	0	0	0	0	10.350.750	0	10.350.750	1.322.175	11.672.925
Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe
računovodskih izkazov podjetij v tujini		0 0	0	0	0	0	0	0	0	0	(408.505)	(408.505)	(511.461)	(919.966)
B.3. Spremembe v kapitalu		0 0	6.589	0	0	834.181	(442.434)	62.406	7.034.808	(7.495.550)	0	0	0	0
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega
obdobja na druge sestavine kapitala	0	0	0	0	0	0	0	0	7.495.550	(7.495.550)	0	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	6.589	0	0	834.181	(442.434)	62.406	(460.742)	0	0	0	0	0
C. Končno stanje poročevalskega
obdobja	23.688.983	41.686.964	2.022.547				120.190 (120.190) 1.592.128 36.873.331	26.778.079	11.253.775			10.350.750 (2.435.993) 151.810.564 10.933.943		162.744.507
GIBANJE KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31.12.2015 DO 30.06.2016
	I. Vpoklicani	II.			III. Rezerve iz dobička			IV. Rezerve	V. Preneseni	VI. Čisti	VII.	Skupaj kapital	Kapital	Skupaj kapital
	kapital	Kapitalske						zaradi	čisti poslovni	poslovni izid	Prevedbeni	lastnikom	neobvladu
		rezerve						vrednotenja	izid	posl. leta	popravek	obvladujoče	jočemu
								po			kapitala	družbe	deležu
			Zakonske	Rezerve	Lastne	Statutarne	Druge	pošteni	Preneseni	Čisti dobiček/
	Osnovni
	kapital		rezerve	za lastne	delnice	rezerve	rezerve iz	vrednosti	čisti dobiček/	izguba poslov-
(v EUR)				delnice			dobička		izguba	nega leta

poročevalskega obdobja 41.686.964 23.688.983 2.012.271 120.190 (120.190) 422.408 37.140.778 27.748.406 453.903 4.557.108 (1.755.635) 135.955.186 8.675.842 144.631.028

poročevalskega obdobja 41.686.964 23.688.983 2.012.271 120.190 (120.190) 422.408 37.140.778 27.748.406 453.903 4.557.108 (1.755.635) 135.955.186 8.675.842 144.631.028

kapitala - transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 0 (94.538) 0 0 (94.538) (18.503) (113.041) Izplačilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 (15.441) (15.441) Druge spremembe lastniškega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 (94.538) 0 (94.538) (3.062) (97.600)

poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 (37.321) 0 8.066.942 (363.578) 7.666.043 1.223.975 8.890.018

poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8.066.942 0 8.066.942 1.462.448 9.529.390

opredmetenih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 (37.321) 0 0 0 (37.321) 0 (37.321)

računovodskih izkazov podjetij v tujini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 (363.578) (363.578) (238.473) (602.051) B.3. Spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 336.930 0 0 4.220.178 (4.557.108) 0 0 0 0

obdobja na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 4.557.108 (4.557.108) 0 0 0 0 Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 336.930 0 0 0 (336.930) 0 0 0 0

obdobja 41.686.964 23.688.983 2.012.271 120.190 (120.190) 759.338 37.140.778 27.711.085 4.579.543 8.066.942 (2.119.213) 143.526.691 9.881.314 153.408.005

59

13.6 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

13.6.1 Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR

• Bilančna vsota je na dan 30.06.2017 znašala 357,3 milijonov evrov in je za 9,4 milijona evrov oziroma 2,7% višja kot ob koncu leta 2016 predvsem zaradi povečanja kratkoročnih sredstev.
• Dolgoročna sredstva so se povečala za 0,4% in v strukturi predstavljajo 62,4% celotnih sredstev, kar je 1,5 odstotne točke manj kot konec leta 2016. Neopredmetena osnovna sredstva so se v primerjavi s preteklim letom znižala za 5%, opredmetena osnovna sredstva pa so se povečala za 0,04%.
• Naložbene nepremičnine se v primerjavi s stanjem konec leta 2016 povečale za 0,1% zaradi obnove poškodovanih kupol na proizvodni hali v Mariboru, ki se oddaja v najem.
• Dolgoročne finančne naložbe so se povečale za 8,3%, kar je v največji meri posledica vrednotenja pridruženih podjetij po kapitalski metodi.
• Dolgoročne poslovne terjatve so se zmanjšale za 177 tisoč evrov in so za 42,6% nižje v primerjavi s stanjem konec leta 2016 zaradi poplačila terjatev s strani pridruženih družb.
• Odložene terjatve za davek so se glede na stanje konec leta 2016 znižale za 17 tisoč EUR.
• Zaloge so se v primerjavi s koncem preteklega leta povečale za 8,9% oziroma za 6,4 milijonov evrov. Pri materialu beležimo povečanje zalog za 8,5% zaradi višjih cen jekla za kovanje, pri proizvodih pa je 8,6% rast posledica povečanih obsegov proizvodnje na programih Odkovki in Ročno orodje. Zaloge nedokončane proizvodnje so se povečale za 12,2% zaradi visoke stopnje dokončanosti projektov na programu Strojna oprema, zaloge trgovskega blaga pa so višje za 0,5%.
• Kratkoročne finančne naložbe so se zmanjšale za 13,3%, v strukturi sredstev pa predstavljajo 0,7% delež. Znižanje je posledica odplačila kratkoročnih posojil s strani pridruženih družb.
• Kratkoročne poslovne terjatve so bile v primerjavi s koncem preteklega leta večje za 20,2% in sicer zaradi nižje prodaje v mesecu decembru 2016 ter posledično nižjem stanju terjatev konec leta ter povečanemu obsegu poslovanja v prvem polletju letošnjega leta. V primerjavi s stanjem izpred enega leta so se kratkoročne poslovne terjatve povečale za 9,4% oziroma za 4,1 milijona evrov.
• Denarna sredstva so se v primerjavi s stanjem konec leta 2016 zmanjšala za 5,3 milijonov evrov ali za 42,7%, v strukturi aktive pa predstavljajo 2%.
• Kapital je na dan 30.06.2017 znašal 162,7 milijonov evrov in je za 10,2 milijona evrov oziroma 6,7% višji kot ob koncu leta 2016. V strukturi predstavlja 45,5% delež, kar je 1,7 odstotne točke več kot ob koncu leta 2016 in 1,2 odstotne točke več glede na stanje na dan 30.06.2016.
• Rezervacije in dolgoročne PČR so se v primerjavi s koncem leta 2016 zmanjšale za 6,2% zaradi črpanja rezervacij za višino amortizacije ter izplačila jubilejnih nagrad in odpravnin.
• Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti so se v primerjavi s preteklim letom neto povečale za 3,4% oziroma za 4,3 milijone evrov. Povečanje predstavlja črpanje v decembru odobrenega revolving posojila za poplačilo obveznosti do dobaviteljev, zmanjšanje pa redno odplačilo glavnic v prvem polletju.
• Kratkoročne in dolgoročne poslovne obveznosti vključujejo obveznosti do dobaviteljev, do zaposlenih, do države in drugih institucij ter prejete predujme za proizvode in storitve. V primerjavi s koncem preteklega leta so poslovne obveznosti skupaj nižje za 8,8% oziroma za 4,8 milijonov evrov, v primerjavi s stanjem pred enim letom pa so poslovne obveznosti skupaj nižje za 12% oziroma za 6,7 milijonov evrov.
• Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so se v primerjavi s stanjem konec preteklega leta povečale za 7%, predvsem zaradi višjih vkalkuliranih stroškov.

13.6.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR

• Čisti prihodki od prodaje so v prvem polletju leta 2017 znašali 122,7 milijonov evrov in so se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali za 11,7 milijonov evrov oziroma za 10,5%.
• V strukturi celotne prodaje je dosegla prodaja v Sloveniji 22 milijonov evrov ali 17,9% delež, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa je višja za 6,9%. Prodaja v druge države je znašala 100,7 milijonov evrov in dosegla 82,1% delež, v primerjavi s preteklim letom pa je bila večja za 11,4%.
• Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje predstavlja povečanje za 4,5 milijonov evrov glede na stanje konec minulega leta, medtem ko je ob polletju leta 2016 znašalo povečanje 2,8 milijonov evrov.
• Kosmati donos iz poslovanja je bil v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zaradi večjega obsega prodaje višji za 11,4% oziroma za 13,2 milijona evrov.
• Stroški blaga, materiala in storitev so višji za 16,3% glede na enako obdobje lanskega leta, kar je posledica večje proizvodnje ter višjih vstopnih cen, predvsem dodatkov za jekleni odpad in legirne elemente v ceni jekla.
• Stroški dela so bili zaradi večjega števila zaposlenih višji za 8,9% in glede na kosmati donos predstavljajo 25,8%, v istem obdobju preteklega leta pa so stroški dela predstavljali 26,4% glede na kosmati donos.
• Odpisi vrednosti so se v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zmanjšali za 8,5% zaradi nižjih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.
• Drugi poslovni odhodki so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta višji za 11,6% oziroma za 209 tisoč evrov zaradi višjega oblikovanja rezervacij kot v primerljivem obdobju preteklega leta.
• Izid iz poslovanja je v prvem polletju dosegel 13,5 milijonov evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 5,9%.
• Finančni prihodki so znašali 1,9 milijonov evrov in so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 47,5%, v strukturi kosmatega donosa pa predstavljajo 1,5%. Povečanje je posledica boljših rezultatov poslovanja pridruženih družb, ki se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida skupine vrednotijo po kapitalski metodi.
• Finančni odhodki so znašali 2,5 milijonov evrov, od tega največ obresti iz posojil 2 milijona evrov. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta so se finančni odhodki znižali za 25,9%, v strukturi kosmatega donosa pa predstavljajo 2%. Znižanje je posledica nižje dosežene obrestne mere pri poslovnih bankah zaradi izboljšanega poslovanja Skupine Unior v letu 2016.
• Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je ob polletju leta 2017 znašal 11,7 milijonov evrov, kar je 22,5% več kot v prvem polletju leta 2016 in predstavlja 9,1% kosmatega donosa. V enakem obdobju preteklega leta je znašal 9,5 milijonov evrov, glede na kosmati donos pa je predstavljal 8,3%.

13.6.3 Izkaz vseobsegajočega donosa Skupine UNIOR

Znesek vseobsegajočega donosa je enak čistemu poslovnemu izidu obračunskega obdobja, povečan za dobičke oziroma zmanjšan za izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini. Drugih sprememb, ki bi vplivale na ta izkaz, ni bilo.

13.6.4 Izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR

• Denarni tok pri poslovanju je negativen. Pozitivni vpliv sta imela izid iz poslovanja in amortizacija, medtem ko ima sprememba čistih obratnih sredstev negativen vpliv.
• Denarni tok pri naložbenju je negativen predvsem zaradi izdatkov za pridobitev osnovnih sredstev in finančnih naložb, medtem ko imajo pozitiven vpliv deleži v dobičku pridruženih družb, prejemki od odtujitve osnovnih sredstev in prejemki od odtujitve finančnih naložb.
• Denarni tok pri financiranju je pozitiven zaradi večjega najetja revolving posojila, kot je znašalo odplačilo glavnic kreditov in izdatkov za plačilo obresti za najete kredite.

13.6.5 Izkaz gibanja kapitala Skupine UNIOR

Kapital se je v primerjavi s koncem preteklega leta povečal za 10,2 milijona evrov. Pozitiven vpliv je imel dobiček poslovnega leta v višini 11,7 milijona evrov, medtem ko je negativen vpliv v višini 0,5 milijonov evrov imelo povečanje lastniškega deleža v Unior Components v Srbiji in znižanje prevedbenega popravka kapitala za 0,9 milijonov evrov zaradi gibanja tečajev tujih valut, v katerih so izkazani računovodski izkazi odvisnih družb izven evrskega območja. Prerazporeditve znotraj kapitala so bile pri razporeditvi čistega poslovnega izida leta 2016 na preneseni čisti poslovni izid ter prenosih med različnimi postavkami znotraj rezerv iz dobička.