Annual Report • Apr 20, 2018
Annual Report
Open in ViewerOpens in native device viewer


Krka, d. d., Novo mesto
| UVOD 3 |
|
|---|---|
| PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE3 | |
| POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 20177 | |
| POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE KRKA 15 |
|
| PREDSTAVITEV SKUPINE KRKA16 |
|
| PREGLED POMEMBNEJŠIH DOGODKOV IN NAGRAD V LETU 201721 |
|
| DOGODKI PO ZAKLJUČKU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA23 |
|
| POSLOVNO POROČILO 24 |
|
| IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE24 |
|
| IZJAVA O NEFINANČNEM POSLOVANJU38 |
|
| RAZVOJNA STRATEGIJA SKUPINE KRKA40 | |
| PRIČAKOVANO MAKROEKONOMSKO OKOLJE V LETU 201844 |
|
| UPRAVLJANJE TVEGANJ 47 |
|
| DELNIČARJI IN TRGOVANJE Z DELNICO62 | |
| ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA65 | |
| TRŽENJE IN PRODAJA 72 |
|
| SKUPINE IZDELKOV IN STORITEV83 | |
| RAZVOJ IN RAZISKAVE101 | |
| PROIZVODNJA IN OSKRBNA VERIGA 108 |
|
| VLAGANJA IN NALOŽBE111 | |
| INTEGRIRANI SISTEM VODENJA IN KAKOVOST114 | |
| TRAJNOSTNI RAZVOJ 120 |
|
| ODGOVORNOST DO ZAPOSLENIH120 | |
| ODGOVORNOST DO VLAGATELJEV127 | |
| ODGOVORNOST DO ODJEMALCEV127 | |
| ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA OKOLJA 130 |
|
| ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA134 | |
| KAZALNIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA DRUŽBO KRKA ZA LETO 2017144 | |
| KDO JE KDO V KRKI 146 |
|
| RAČUNOVODSKO POROČILO149 | |
| UVODNA POJASNILA K PRIPRAVI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 151 |
|
| IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE151 | |
| KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE KRKA152 | |
| RAČUNOVODSKI IZKAZI KRKE, D. D., NOVO MESTO210 | |
| PODPIS LETNEGA POROČILA ZA LETO 2017 IN NJEGOVIH SESTAVNIH DELOV270 |
Za nami je uspešno leto, pa tudi poslovno okolje na večini naših trgov se izboljšuje. Rezultati nas navdajajo z optimizmom, ki temelji na razvojni strategiji skupine Krka in na ambiciozno zastavljenih ciljih. V nadaljevanju vam bom predstavil ključne podatke o naši prodaji, novih izdelkih, naložbah, dividendah in prenovljeni strategiji razvoja skupine Krka za obdobje od leta 2018 do leta 2022.
V letu 2017 smo prodali za 1 milijardo 266,4 milijona EUR izdelkov in storitev, kar je 8 % več kot v letu 2016. Količinska prodaja skupine Krka je dosegla 1-odstotno rast. Ponovno smo proizvedli doslej največjo mesečno, četrtletno in letno količino izdelkov in zapakirali 13,9 milijarde enot izdelkov.
Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), se je povečal za 34,4 % in je znašal 306,6 milijona EUR, dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za 62,3 % in je znašal 198,7 milijona EUR, čistega dobička pa je skupina Krka ustvarila za 152,6 milijona EUR, kar je 40,7 % več kot leta 2016. Donosnost kapitala (ROE) se je izboljšala za skoraj 3 odstotne točke in je znašala 10,4 %.
Veseli nas, da kupci prepoznavajo naša vlaganja v razvoj in proizvodnjo izdelkov ter v njihovo kakovost. Naša zdravila so na številnih velikih trgih med najbolj uveljavljenimi. Tako zdravniki in farmacevti kot tudi uporabniki Krko in naše izdelke dobro poznajo, saj smo prisotni v lekarnah po vsej Evropi, v zadnjih letih pa tudi širše.
V Ruski federaciji smo četrti med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil, v Ukrajini prvi, na Poljskem četrti, na Češkem tretji, na Madžarskem in Hrvaškem pa drugi. V Romuniji smo prvi med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil. Tudi na zahodnoevropskih trgih postajamo vse bolj prepoznavni. Na nemškem trgu smo količinsko vodilni ponudnik sartanov, pomembne skupine izdelkov za zdravljenje bolezni srca in žilja, ter vodilni ponudnik generičnih zdravil za zdravljenje težav z refluksom in ulkusom.
Največjo prodajo v višini 388,2 milijona EUR oziroma 30,7 % celotne prodaje skupine Krka smo ustvarili v prodajni regiji Vzhodna Evropa. Na tem velikem območju, ki vključuje številne vzhodnoevropske in srednjeazijske trge, smo na osmih od trinajstih trgov dosegli dvoštevilčno rast in prodali za 17 % več kot v letu 2016. V Ruski federaciji, ki ostaja Krkin ključni in največji posamični trg, smo še okrepili status domačega proizvajalca, ki je za naše poslovanje zelo pomemben. K temu pripomore tudi proizvodnja v našem obratu Krka-Rus 2, ki smo ga v letu 2017 dogradili in dodatno opremili. S prodajo izdelkov v vrednosti 270,9 milijona EUR smo na ruskem trgu za 20 % presegli prodajo v letu 2016.
Prodaja izdelkov v regiji Srednja Evropa je dosegla 303,6 milijona EUR, kar je 6 % več kot v letu 2016. Največjo vrednostno in relativno rast smo dosegli na Češkem, dvoštevilčno pa tudi v Latviji. Na Poljskem, ki je naš največji trg v regiji, smo prodali za 145,0 milijonov EUR, kar je 3 % več kot v letu 2016.
Na trgih regije Zahodna Evropa, ki jih uvrščamo med naše ključne trge, smo prodali za 286,1 milijona EUR, kar je 1 % več kot v letu 2016. Največ smo prodali v Nemčiji, Franciji in Španiji.
V regiji Jugovzhodna Evropa smo prodali za 160,9 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 6-odstotno vrednostno rast glede na leto 2016. Prodajno rast smo beležili na večini trgov, največjo pa v Srbiji.
V letu 2017 smo na domačem trgu prodali za 88,0 milijonov EUR izdelkov in storitev, to je 3 % več kot leto prej. Štejemo ga med naše ključne trge in na njem ohranjamo vodilno mesto med ponudniki zdravil. Vsako četrto prodano zdravilo na recept v Sloveniji je Krkino.
Vse pomembnejša postaja tudi najmanjša prodajna regija Čezmorska tržišča, v kateri smo s prodajo v višini 39,5 milijona EUR dosegli 11-odstotno rast glede na leto 2016. Izpostaviti velja, da smo na Kitajskem z lokalnim partnerjem ustanovili novo družbo Ningbo Krka Menovo, od katere si na tem velikem trgu obetamo dosežke, ki bodo v prihodnjih letih prispevali k prodajnim rezultatom skupine Krka.
Na Kitajskem je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb. Država vse bolj spodbuja uporabo sodobnih farmacevtskih izdelkov, hkrati pa v zakonodajo, ki regulira farmacevtski trg, uvaja podobne standarde, kot jih določata zakonodaji Evropske unije in ZDA. To pomeni, da morajo izdelki ustrezati najvišjim standardom učinkovitosti, varnosti in kakovosti. Za Krko je to priložnost, da s svojimi izdelki vstopi tudi na ta velik trg.
Z dolgoletnim partnerjem na Kitajskem, družbo Menovo, smo v mestu Ningbo ustanovili novo skupno podjetje Ningbo Krka Menovo. Pogodba o ustanovitvi in statut družbe sta bila podpisana novembra 2017, ustanovljena pa je bila v začetku leta 2018. Vodi jo tričlanski odbor direktorjev, v katerem ima Krka dva predstavnika, eden od njiju mu predseduje. Začetni osnovni kapital znaša 30 milijonov EUR in je namenjen financiranju razvoja, nakupu zemljišča in gradnji proizvodnih zmogljivosti. Novoustanovljena družba bo usmerjena v razvoj, proizvodnjo in trženje končnih izdelkov. Prva naloga družbe je v dveh do treh letih na Kitajskem registrirati čim več izdelkov iz Krkine palete, ki jih bo nato tudi proizvajala. Prve večje prodajne rezultate na Kitajskem pričakujemo v treh letih. Družba bo nekatere izdelke proizvajala tudi za evropske in druge Krkine trge.
Krka ima med generičnimi ponudniki nadpovprečno razvito razvojno-raziskovalno dejavnost. Gre za bistven del našega vertikalno integriranega poslovnega modela, ki nam omogoča, da na trg vstopamo med prvimi generiki in da se lahko s pestro ponudbo izdelkov hitro odzivamo na tržne priložnosti. Z inovacijami uvajamo nove, sodobne farmacevtske oblike zdravil ter napredne tehnologije in inovativne pristope k zdravljenju in tako stopamo v korak z najboljšimi na svetovnem generičnem farmacevtskem trgu.
Dolgoročna rast je odvisna predvsem od stalnega povečevanja ponudbe, zato ni naključje, da vsako leto razvijemo več novih izdelkov, ki temeljijo na lastnih patentiranih razvojno-raziskovalnih rešitvah. V letu 2017 smo registrirali 23 novih izdelkov v 46 farmacevtskih oblikah in jakostih. Za 119 izdelkov smo na različnih trgih na novo pridobili 555 registracij. Presegli smo rezultat iz leta 2016, ko smo registrirali 19 novih izdelkov v 41 farmacevtskih oblikah in jakostih.
Največ novosti je bilo v skupini izdelkov na recept, saj smo na različnih terapevtskih področjih registrirali 17 novih zdravil v 38 farmacevtskih oblikah in jakostih. S 3 novimi izdelki v 5 farmacevtskih oblikah in jakostih smo dopolnili tudi skupino izdelkov brez recepta. Registrirali smo še 3 nove veterinarske izdelke.
V skupini Krka smo v letu 2017 za naložbe porabili 105,1 milijona EUR, od tega 85,3 milijona EUR v obvladujoči družbi in 19,8 milijona EUR v odvisnih družbah.
V Novem mestu širimo infrastrukturo za razvojno-raziskovalno dejavnost. Nov Razvojno-kontrolni center 4 nam bo omogočil, da bomo povečali zmogljivosti za razvojno-raziskovalno dejavnost in področje zagotavljanja kakovosti.
Rast obsega proizvodnje zahteva povečevanje zmogljivosti, namenjenih proizvodnji farmacevtskih izdelkov, in hkrati omogoča boljši izkoristek obstoječih zmogljivosti. Z novimi linijami v sodobnem obratu za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2, največji naložbi v Krkini zgodovini, bomo zagotovili končno opremljenost obrata in omogočili proizvodnjo v načrtovanem obsegu 4,5 milijarde tablet, filmsko obloženih tablet in kapsul na leto.
V Krkinih odvisnih družbah v tujini sta bili najpomembnejši naložbi druga faza opremljanja tovarne Krka-Rus 2 v Istri v Ruski federaciji ter ureditev novih laboratorijskih, razvojnih in proizvodnih zmogljivosti za trdne oblike onkoloških zdravil v Jastrebarskem na Hrvaškem. Pomembna naložba je tudi večnamensko skladišče v Novem mestu, s katerim bomo zagotovili dodatna paletna mesta in tako povečali tudi hitrost in fleksibilnost proizvodnje.
Krka je med generičnimi farmacevtskimi ponudniki znana po dobri dividendni donosnosti, ki jo nameravamo ohraniti tudi v prihodnje. V skladu z našo prenovljeno strategijo razvoja za obdobje od leta 2018 do leta 2022 bomo za dividende odslej namenjali najmanj 50 % čistega dobička večinskih lastnikov (doslej do 50 %).
V skupini Krka je bilo konec leta 2017 zaposlenih 10.832 ljudi, 55 % jim ima najmanj univerzitetno izobrazbo. Spodbujamo dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Krkaši se v povprečju izobražujemo 45 ur na leto. Poseben poudarek dajemo zgodnjemu odkrivanju ključnih in perspektivnih sodelavcev ter njihovemu sistematičnemu razvoju. Edini v državi izvajamo šest programov nacionalne poklicne kvalifikacije na področju farmacevtske industrije, kar ni pomembno le za Krko, ampak tudi za ohranitev tega znanja v širšem okolju. Merjenja organizacijske klime oziroma energije kažejo, da smo krkaši lojalni, prizadevni in osredotočeni na doseganje poslovnih ciljev in rezultatov.
Družbena odgovornost in spodbujanje zdravega življenjskega sloga sta dve od naših temeljnih usmeritev. Dosegamo ju z uravnoteženim trajnostnim razvojem, ki je naše vodilo pri raziskovalnem delu, izboljševanju proizvodnih procesov, izobraževanju ljudi, vlaganju v tehnologije za zmanjševanje vplivov na okolje in v zaposlene v skrbi za prijetno delovno okolje ter pri našem prispevku za napredek družbene skupnosti.
Stalno sledimo najboljšim razpoložljivim tehnologijam in najsodobnejšim smernicam, katerih cilja sta racionalna raba naravnih virov in energije ter zmanjševanje emisij v okolje. Kar 86 % nenevarnih odpadkov predelamo ali recikliramo, iz lastnih alternativnih virov pridobimo 15 % električne energije, porabo vode pa smo v zadnjih petih letih kljub širitvi proizvodnje zmanjšali za 45 %. Tudi v letu 2017 smo v skladu s svojim temeljnim poslanstvom pri uresničevanju ciljev pomagali več kot 800 ustanovam, društvom in organizacijam. Največ sponzorskih in donatorskih sredstev namenjamo za šport, kulturo, zdravstvo, znanost, izobraževanje in humanitarne dejavnosti.
Generična farmacevtska dejavnost še vedno ostaja zelo konkurenčna, a so obeti za večino trgov danes precej boljši, kot so bili lani. Padanje marž se upočasnjuje, kupci so še vedno previdni in najraje segajo po preizkušenih izdelkih zlatega standarda, a za večino naših trgov pričakujemo zmerne enomestne vrednostne stopnje rasti.
Nekoliko so se zmanjšala tudi nihanja vrednosti tujih valut. Ruski rubelj s 55 % predstavlja največji delež v valutni poziciji skupine Krka, sledita mu romunski lej in poljski zlot s 15- oziroma 11-odstotnim deležem. Valutna tveganja praviloma odpravljamo z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturiramo prodajo, ruski rubelj pa zaradi njegove vloge deloma ščitimo z izvedenimi finančnimi inštrumenti.
V letu 2017 smo uprava in člani nadzornega sveta posodobili in nadgradili strategijo razvoja skupine Krka za obdobje od leta 2018 do leta 2022. Vstopamo na Kitajsko, načrtujemo številne nove izdelke, posodobili smo dividendno in naložbeno politiko.
V novem petletnem strateškem obdobju želimo v povprečju dosegati letno količinsko oziroma vrednostno rast prodaje v višini najmanj 5 %. Krka bo še naprej usmerjena predvsem na evropske in srednjeazijske trge, povečuje se pomen Kitajske. Pričakovani delež dobička iz poslovanja, povečanega za amortizacijo (EBITDA), bo v prodaji v povprečju znašal od 21 % do 25 %, pričakovana donosnost kapitala (ROE) pa od 9 % do 12 %.
Poleg ponudbe izdelkov, ki predstavljajo zlati standard, bomo v skupni prodaji ohranjali čim večji delež novih izdelkov in delež vertikalno integriranih izdelkov. Krepili bomo ponudbo zdravil na recept na ključnih terapevtskih področjih, predvsem zdravil za bolezni srca in žilja, osrednjega živčevja ter prebavil in presnove, ter na perspektivnih področjih, zlasti s protibolečinskimi in onkološkimi zdravil, antidiabetiki, protivirusnimi zdravili in antibiotiki. Na področje podobnih bioloških zdravil bomo vstopali predvsem z zdravili za zdravljenje avtoimunskih bolezni in sladkorne bolezni. V tem segmentu se povezujemo z drugimi podjetji, v Krki pa že deluje posebna skupina strokovnjakov za rekombinantne tehnologije in izdelke. Prav tako bomo krepili ponudbo izdelkov brez recepta na izbranih terapevtskih področjih in ponudbo veterinarskih izdelkov, predvsem izdelkov za ljubiteljske živali. Delež izdatkov za raziskave in razvoj bo tudi v prihodnje znašal do 10 % prihodkov od prodaje.
S premišljenimi vlaganji in povečanjem pogodbene proizvodnje bomo nekoliko zmanjšali vrednost naložb, ki bodo v povprečju znašale 136 milijonov EUR na leto. Spremljamo tudi poslovno zanimive priložnosti za prevzeme in dolgoročne poslovne povezave, vključno s skupnimi vlaganji, podobnimi kot pri projektu na Kitajskem.
Politika dividend bo stabilna, kot sem že omenil, pa bomo zanje odslej namenjali več kot polovico čistega dobička večinskih lastnikov, seveda ob upoštevanju naložbenih in finančnih potreb skupine Krka.
Rasli bomo tudi v letu 2018. Načrtujemo prodajo v višini 1 milijarde 300 milijonov EUR in dobiček v višini 153 milijonov EUR, pri čemer si bo uprava prizadevala, da bo Krka v ugodnih poslovnih razmerah presegla načrtovane cilje. Za vlaganja v povečanje in posodobitev proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture bomo namenili 135 milijonov EUR. Število zaposlenih v skupini Krka bo predvidoma zraslo za 2 %.
Začetna točka in končni cilj vseh naših dejavnosti na več kot 70 Krkinih trgih so bolniki, ki jim omogočamo, da ohranjajo in krepijo svoje zdravje. Izdelki vrhunske kakovosti so zato naša zaveza. Imamo vrsto razlogov za optimizem, ključno pa je, da imamo usposobljene in motivirane ljudi in da se znamo odzivati na spremembe. Zato verjamem, da bomo tudi v prihodnje zagotavljali napredek družbe v dobro delničarjev, kupcev, zaposlenih in družbene skupnosti.
Jože Colarič predsednik uprave in generalni direktor
Tudi v letu 2017 smo člani nadzornega sveta v skladu z zakonodajo, dobro prakso in internimi akti skrbno nadzorovali poslovanje družbe Krka in skupine Krka. Krka je poslovala dobro in je po vseh bistvenih kazalnikih občutno presegla rezultate iz leta 2016. Prenovljena je bila tudi njena strategija razvoja za naslednje srednjeročno obdobje, pri čemer sta uprava in nadzorni svet tesno sodelovala.
V imenu članov nadzornega sveta v nadaljevanju opisujem naše delo v letu 2017.
Nadzorni svet družbe Krka sestavlja 9 članov. Predstavniki delničarjev so prof. dr. Julijana Kristl, predsednik nadzornega sveta Jože Mermal, namestnik predsednika nadzornega sveta Andrej Slapar, dr. Boris Žnidarič, Borut Jamnik in Hans-Helmut Fabry. Predstavniki zaposlenih so namestnik predsednika nadzornega sveta Franc Šašek, dr. Mateja Vrečer in mag. Tomaž Sever. V Krkinem nadzornem svetu sta dve ženski in sedem moških, ki se razlikujejo po izobrazbi, delovnih izkušnjah, starosti in panogah, v katerih delujejo. Stari so od 45 do 69 let. Imajo formalno znanje s področja farmacije, kemije, prava, ekonomije, psihologije, matematike, družbenih znanosti, organizacije in poslovodenja, v svojih karierah so vodili in nadzirali številne družbe, organizacije in procese. Do skupščine delničarjev 6. 7. 2017 sta bili članici nadzornega sveta tudi Simona Razvornik Škofič, ki je odstopila, in mag. Anja Strojin Štampar, MBA, ki je bila na isti skupščini odpoklicana.
Delovanje in odločanje nadzornega sveta temelji na spremljanju ciljev družbe Krka in skupine Krka. Člani na sejah izražamo svoja mnenja in kritike, morebitna različna stališča pa poskušamo uskladiti in sprejeti soglasne sklepe.
Tudi v letu 2017 smo imeli za svoje delo na voljo vse, kar smo potrebovali, Krkine službe pa so zagotavljale tehnično podporo in sproti uvajale izboljšave. Gradivo je uprava nadzornemu svetu pošiljala sedem dni pred sejami oziroma ga je objavila v aplikaciji eNS. Novembra 2017 smo namreč v celoti digitalizirali pošiljanje gradiva in od takrat člani nadzornega sveta do njega dostopajo prek varnega spletnega mesta.
Člani so se sej redno udeleževali, le trije so bili po enkrat opravičeno odsotni. Praviloma se sej udeležujejo člani nadzornega sveta, člani uprave in sekretar nadzornega sveta. Po potrebi, zagotovo pa ob sprejemanju letnega poročila, se jih udeležijo tudi pooblaščeni revizorji zunanje revizijske družbe. Odvisno od dnevnega reda se jih kot poročevalci občasno udeležijo tudi predstavniki strokovnih služb družbe.
Člani nadzornega sveta smo v letu 2017 zasedali na šestih rednih sejah in obravnavali 54 točk dnevnega reda. Člani komisij nadzornega sveta so se sestali sedemkrat, obravnavali so 34 točk dnevnega reda ter nam o njih poročali in svetovali.
Na sejah smo obravnavali preteklo in tekoče poslovanje, finančna, regulatorna in poslovna tveganja, sproti smo se seznanjali z informacijami o kadrih, naložbah, izdelkih in izpolnjevanju veljavne strategije, spremljali smo, kaj strokovna javnost in analitiki menijo o Krki, primerjali Krkino poslovanje s konkurenco, se seznanjali z novostmi v družbi, farmaciji in poslovnem okolju ter vrednotili delo uprave. Veliko pozornosti pa smo skupaj s člani uprave namenili posodobitvi strategije razvoja skupine Krka za obdobje od 2018 do 2022 in poslovno-finančnemu načrtu za leto 2018. Tudi v letu 2017 je nadzorni svet skrbel za izboljševanje svojega dela, se samoocenil in sprejel akcijski načrt.
Letno poročilo Nadzorni svet je v zakonskem roku preveril poročilo družbe Krka in skupine Krka za leto 2016 ter obravnaval revizorjevo poročilo, v katerem je revizijska družba Ernst & Young d.o.o., Ljubljana ugotovila, da računovodski izkazi, ki so del letnega poročila, v vseh pomembnih pogledih predstavljajo resnično in pošteno finančno stanje družbe Krka in skupine Krka, njun poslovni in finančni izid ter gibanje kapitala. Na revizorjevo delo in poročilo ni imel pripomb. Sestavil in sprejel je tudi poročilo o svojem delu za leto 2016 in z upravo pripravil izjavo o skladnosti poslovanja Krke z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa Varšavske borze, na katerih Krka kotira.
Medletni rezultati Obravnaval je četrtletno, polletno in devetmesečno poročilo o poslovanju družbe Krka in skupine Krka za leto 2017. O vseh medletnih poročilih mu je poročala revizijska komisija, ki je obravnavala zlasti računovodske in finančne vidike medletnih rezultatov ter tveganja. Ob vsakokratni analizi medletnih rezultatov sta se revizijska komisija in nadzorni svet podrobneje seznanila tudi s tečajnimi tveganji in njihovim obvladovanjem.
Nadzor poslovanja odvisnih družb v skupini Krka Obravnaval je poslovanje Krkinih 30 odvisnih, večinoma proizvodnodistribucijskih, distribucijsko-marketinških in marketinških družb v tujini, ki zaposlujejo približno polovico vseh zaposlenih v skupini Krka. Uprava je nadzornemu svetu poročala o poslovnem modelu teh družb, njihovi uspešnosti, morebitnih izzivih v poslovanju in podobnem. Seznanil se je tudi z vsemi pomembnejšimi računovodskimi podatki o njih, zlasti s knjigovodsko vrednostjo Krkinih naložb vanje, številom zaposlenih, vrednostjo zalog, sredstev, kapitala, poslovnih prihodkov in poslovnih stroškov, poslovnim izidom iz poslovanja ter čistim poslovnim izidom. Od odvisnih družb izpostavljamo še Terme Krka iz Slovenije, ki so v letu 2017 zaradi številnih optimizacij zelo izboljšale svoje poslovanje in začele dosegati ugodno donosnost.
Dolgoročni in kratkoročni načrti poslovanja skupine Krka Člani nadzornega sveta smo skupaj z upravo družbe veliko pozornosti namenili prenovi strategije razvoja skupine Krka za naslednje srednjeročno obdobje od leta 2018 do leta 2022, saj smo temo obravnavali večkrat in ključna izhodišča obstoječe strategije postopno nadgrajevali. Na seji nadzornega sveta v marcu je tako uprava poročala o dosedanjem razvoju Krkine strategije, razvoju panoge in okvirnih smernicah za prenovljeno strategijo. Na julijski seji je nadzorni svet obravnaval formalna izhodišča za pripravo osnutka Strategije razvoja skupine Krka za obdobje od 2018 do 2022 in je z njimi soglašal. Uprava je na osnovi izhodišč pripravila osnutek strategije, ki ga je nadzorni svet proučil in z upravo o njem razpravljal na temu namenjeni delavnici novembra 2017. Osnutek je bil z nekaj dopolnitvami, ki jih je predlagal nadzorni svet, ustrezen, zato je uprava do redne novembrske seje nadzornega sveta pripravila čistopis, s katerim je nadzorni svet soglašal.
Glede na obstoječo strategijo gre pri strategiji za obdobje od 2018 do 2022 za temeljito nadgradnjo. Med prodajne trge je dodana Kitajska, kamor Krka vstopa s pomočjo dolgoročne poslovne povezave. Na tem trgu se zaradi povečevanja porabe sodobnih generičnih zdravil in regulatornih sprememb obetajo številne tržne priložnosti za razvite generične družbe, kakršna je Krka.
Strategija je glede novih izdelkov precej bolj podrobno razčlenjena kot doslej in vsebuje številne inovativne rešitve. Ključna terapevtska področja bodo še naprej zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja, bolezni osrednjega živčevja in bolezni prebavil in presnove, vendar bo Krka dodajala nova ključna terapevtska področja in uvajala tudi nove generične izdelke, fiksne kombinacije, jakosti, farmacevtske oblike in dostavne sisteme. Z novimi izdelki bo širila perspektivna terapevtska področja za protibolečinska zdravila, antidiabetike, onkološka zdravila in protimikrobna zdravila, antibiotike ter protivirusna zdravila za zdravljene HIV in za antikoagulantne terapije. Zagotavljala bo tudi široko ponudbo zdravil z drugih terapevtskih področij, kot so zdravila za zdravljenje alergij, urološka zdravila, zdravila za zdravljenje bolezni krvi in krvotvornih organov. Zasnovala bo vstop na vsaj eno novo terapevtsko področje. Obenem bo nabor zdravil širila tudi z vstopom na področje podobnih bioloških zdravil, prednostno z zdravili za avtoimunske bolezni in diabetes.
Prenovljena strategija še določa, da bodo naložbe manjše kot pretekla leta in bodo v povprečju znašale približno 136 milijona EUR na leto.
Dividende bodo v skladu s prenovljeno strategijo znašale vsaj polovico čistega dobička skupine Krka. Doslej so znašale do polovice čistega dobička skupine Krka.
Strategija je optimizirana še na drugih področjih, marsikje pa spremembe izvirajo tudi iz nove regulative in strožje zakonodaje.
Za novo petletno strateško obdobje je predvidena povprečna letna količinska oziroma vrednostna rast prodaje v višini najmanj 5 %.
Na novembrski seji smo člani nadzornega sveta skupaj s člani uprave obravnavali tudi načrt poslovanja družbe Krka in skupine Krka za leto 2018 ter dali soglasje. V skupini Krka za leto 2018 načrtujejo prodajo v višini 1 milijarde 300 milijonov EUR in dobiček v višini 153 milijonov EUR. Za vlaganja, ki bodo namenjena predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture, načrtujejo sredstva v vrednosti 135 milijonov EUR. Za leto 2018 načrtujejo povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, skupaj za 2 %, število vseh redno zaposlenih pa naj bi preseglo 11.200.
Načrt je vseboval podrobne podatke o prodaji po regijah in skupinah izdelkov, novih izdelkih, načrtovanih vlaganjih v razvoj in raziskave, nabavah osnovnih sredstev in naložbah, načrtu zaposlovanja ter projekcijah poslovnih rezultatov. Načrt poslovanja za leto 2018 izhaja iz prenovljene strategije razvoja za obdobje od 2018 do 2022.
Sklic in izvedba skupščine delničarjev Nadzorni svet je kot vsako leto skupaj z upravo družbe pripravil dnevni red in gradivo za skupščino delničarjev, ki je bila 6. julija 2017, ter predlog uporabe bilančnega dobička in skupščini predlagal, da upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za leto 2016.
Na predlog uprave in nadzornega sveta je skupščina upravo družbe ponovno pooblastila za pridobivanje lastnih delnic, pri čemer skupni delež vseh lastnih delnic ne sme preseči 10 % osnovnega kapitala družbe, torej 3.279.344 delnic. Pooblastilo velja 36 mesecev.
Skupščini je še predlagal imenovanje revizijske družbe Ernst & Young d.o.o., Ljubljana za revizorja za leto 2017.
Naložbe Uprava nadzornemu svetu o naložbah poroča ob četrtletnem, polletnem, devetmesečnem in letnem poročilu o poslovanju. Dodatno enkrat na leto pripravi tudi podroben pregled vseh večjih naložb. Uprava je nadzornemu svetu poročala o poteku del, usklajenosti z roki in predvidenimi stroški, pokazala je načrte objektov in slike z gradbišč ter nadzorni svet obveščala o tekočih dogodkih v zvezi z naložbami. V letu 2017 smo člani obravnavali zlasti informacije o obratu Notol 2, Krkini ključni naložbi v proizvodnjo trdnih farmacevtskih oblik zdravil, ki je začel poskusno obratovati že februarja 2015, redno pa je začel proizvajati v letih 2016 in 2017 in ga družba glede na tržne potrebe in želeno rast proizvodnje sproti opremlja z dodatnimi proizvodnimi linijami. Ena od vodilnih naložb, ki je bila končana v letu 2017 in s katero smo se člani sproti seznanjali, je novi Razvojno-kontrolni center 4, namenjen razvoju in zagotavljanju kakovosti. Dela so se začela v juliju 2015, do konca leta 2016 je bila zgradba pripravljena za vgradnjo in kvalifikacijo opreme, uporabnikom pa so bile nove zmogljivosti na voljo proti koncu leta 2017. Člani smo obravnavali tudi gradnjo novih razvojnih in proizvodnih zmogljivosti za trdne oblike onkoloških zdravil v Krkinem obratu Jastrebarsko na Hrvaškem, ki so bile končane sredi leta 2017. Seznanili smo se tudi s pomembnejšo novo naložbo, večnamenskim skladiščem na Krkini osrednji lokaciji v Novem mestu, katere gradnja se je začela pozimi 2017. Nadzorni svet je obravnaval tudi manjše naložbe.
Tveganja Uprava je nadzornemu svetu redno poročala o različnih tveganjih, podrobneje pa o valutnem ter različnih poslovnih in pravnih tveganjih, zlasti tveganjih s področja intelektualne lastnine. Kot vsako leto je za posamezne izdelke in trge opisala potek postopkov, predvidene roke ter tveganja patentnih in sorodnih sporov, v katerih je udeležena Krka.
Ob obravnavah medletnih rezultatov poslovanja je uprava nadzorni svet seznanjala tudi o morebitnih tržnih in regionalnih tveganjih, kot so ukrepi pristojnih oblasti ali regulatornih organov v posameznih državah in posebnosti trgov, na primer spremembe modelov določanja cen zdravil.
Krkina Služba notranje revizije je revizijski komisiji, ta pa nadzornemu svetu, poročala o tveganjih, ugotovljenih v notranjerevizijskih pregledih.
Poslovna gibanja v farmacevtski industriji in analitska poročila o Krki V letu 2017 je Krko spremljalo 12 finančnih analitikov iz bank ali finančnih družb, od tega 7 tujih, spremljali pa so jo tudi analitiki večjih lastnikov. Kot vsako leto se je nadzorni svet seznanil z ugotovitvami zunanjih analitikov, ocenami poštene vrednosti Krkine delnice ter prednostmi, priložnostmi, slabostmi in nevarnostmi, ki jih v zvezi s Krko navajajo analitiki. Obravnaval je tudi aktualne informacije iz farmacevtske panoge.
Poslovanje Krke in primerljivih podjetij Nadzorni svet redno primerja poslovanje Krke s konkurenti. Tudi v letu 2017 se je seznanil z rezultati poslovanja skupine Krka v primerjavi z drugimi generičnimi farmacevtskimi družbami, zlasti Gedeonom Richterjem, Stado, Lekom, Hikmo, občasno tudi z dodatnimi družbami. Analiziral je zlasti prodajo, njeno strukturo po regijah in skupinah izdelkov, bruto dobiček, dobiček iz poslovanja (EBIT), dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), dobiček pred davki in dobiček v obdobju, marže, kazalnika ROE in ROA, strukturo stroškov, podatke iz izkaza finančnega izida in z delnico povezane kazalnike.
Poročilo sveta delavcev o delavskem soupravljanju Krka je poznana po dobrih odnosih med zaposlenimi in vodstvom. Večkrat, tudi za leto 2017, je prejela nagrado za najuglednejšega delodajalca. Uprava je nadzornemu svetu poročala o rezultatih merjenja organizacijske klime, predsednik sveta delavcev pa je nadzorni svet seznanil s Krkinim participacijskim dogovorom z zaposlenimi in poročal tudi o delavskem soupravljanju. V skladu s participacijskim dogovorom uprava o dogovorjenih področjih svet delavcev obvešča in se z njim posvetuje, predvidena pa sta tudi soodločanje in možnost, da svet delavcev nekatere odločitve zadrži. Doslej je sodelovanje potekalo zelo dobro, morebitne težave so sproti reševali. V skladu z 80. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju je predsednik sveta delavcev predstavil še poročilo sveta delavcev. Pohvalil je sodelovanje med upravo in delavskimi predstavniki ter zaposlenimi, saj se dogovori spoštujejo, medsebojno obveščanje in odnosi so dobri, prav tako delovna klima.
Sodelovanje s Službo notranje revizije Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje notranje revizije, k aktom, ki urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije, ter k letnemu in srednjeročnemu načrtu dela notranje revizije. Seznanja se tudi z letnim poročilom o delu notranje revizije.
Nadzorni svet je v letu 2017 določil nagrado za uspešnost vodje Službe notranje revizije za leto 2016 in za prvo polletje 2017. Obravnaval je načrt njihovega dela za leto 2018 in se z njim strinjal. Seznanil se je tudi z letnim poročilom notranjerevizijske službe. Vsakokrat mu je poročala in svetovala revizijska komisija.
Delo in nagrajevanje uprave Nadzorni svet je redno spremljal delo uprave, še zlasti podrobno dvakrat na leto, ko je članom uprave v skladu s pravilnikom določil variabilni del plače. Ta je izračunan po modelu, ki upošteva kvantitativne in kvalitativne kazalnike in ga je nadzorni svet pripravil na osnovi dobre prakse.
Uspešnost opredeljujejo kvantitativna in kvalitativna merila. Kvantitativna so vrednostna in količinska rast prodaje, rast denarnega toka iz poslovanja in dobička iz poslovanja ter donosnost lastniškega kapitala, kvalitativna pa so aktivnosti na novih indikacijskih področjih, implementacija novih zahtev, na primer s področja kakovosti ter regulatornega in drugih področij, vstop na nove trge, lansiranje novih izdelkov, družbena odgovornost, Krkin ugled ter odnosi z vlagatelji in javnostjo.
Variabilni del plače uprave je izplačan v dveh delih – kot akontacija na osnovi polletnih rezultatov in poračun na osnovi letnih.
Delnice in delniška struktura Nadzorni svet se je vsako četrtletje seznanil z aktualnimi informacijami o delnici, zlasti s poročilom o pridobivanju lastnih delnic ter z lastniško strukturo, trgovanjem in tečajem delnice. V letu 2017 ni prišlo do večjih sprememb v lastniški strukturi, tečaju delnice ali dinamiki pridobivanja lastnih delnic. Skupščina delničarjev je v letu 2017 za 36 mesecev vnovič pooblastila upravo za pridobivanje lastnih delnic, pri čemer skupni delež vseh lastnih delnic ne sme preseči 10 % osnovnega kapitala družbe. Nadzorni svet se je seznanil s koledarjem zaprtih obdobij, ki prepoveduje trgovanje s Krkinimi delnicami osebam z notranjimi informacijami, med katere spadajo tudi vsi člani nadzornega sveta. Seznanil se je s spremembami Pravilnika za trgovanje s finančnimi inštrumenti družbe, ki jih je uprava družbe na podlagi sprememb zakonodaje in pojasnil regulatornih organov sprejela julija 2017. Večja posodobitev pravilnika in uskladitev z novo zakonodajo sta bili izpeljani že v letu 2016.
Krepitev dobre prakse delovanja nadzornega sveta Nadzorni svet je izvedel redno letno samooceno po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije. Člani smo sekretarju posredovali izpolnjene vprašalnike za samooceno, na osnovi katerih sta s predsednikom nadzornega sveta pripravila poročilo. Povprečna ocena je znašala 3,6 od možnih 4. Ocene so pokazale, da delovanje nadzornega sveta dosega skoraj najvišje standarde. Člani so predlagali tudi nekaj izboljšav za svoje delo, zlasti so sklenili, da začno uporabljati elektronsko distribucijo gradiva.
Tehnične novosti glede delovanja nadzornega sveta V letu 2017 smo organizacijsko uvedli dve večji novosti, in sicer digitalizacijo distribucije gradiva nadzornega sveta in simultano prevajanje na sejah.
Člani odslej do gradiva za nadzorni svet dostopajo prek varnega, namensko razvitega spletnega mesta, ki hkrati ponuja številne možnosti za delo, predvsem pa je dostopno od koderkoli in kadarkoli. Do njega praviloma dostopajo prek tabličnih računalnikov. Aplikacijo je na podlagi varnostnih zahtev, zakonodaje in dobre prakse razvila slovenska družba Ixtlan.
Za člana Hans-Helmuta Fabryja, ki prihaja iz Nemčije, na vseh sejah zagotavljamo simultano prevajanje in prevode vsega potrebnega gradiva.
Tematska obravnava posameznih delovnih procesov Nadzorni svet se poleg redne obravnave poslovanja občasno seznanja s podrobnimi predstavitvami posamičnih delovnih procesov, ki si jih nato praviloma ogleda tudi na terenu. V letu 2017 se je seznanil s proizvodnjo surovin in končnih izdelkov.
Krkini dogodki Poleg skupščine družbe Krka in podelitve tradicionalnih Krkinih nagrad za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela so se člani nadzornega sveta udeleževali različnih poslovnih in družabnih dogodkov, ki jih je organizirala Krka.
Nadzorni svet je redno obravnaval tudi ostale tekoče teme v Krki in panogi.
Nadzorni svet Krke je imenoval revizijsko komisijo in komisijo za kadrovska vprašanja, ki podrobneje obravnavata računovodske, revizijske, finančne in kadrovske teme. Obe mu poročata in svetujeta, odločanje pa ostaja v pristojnosti nadzornega sveta.
Revizijska komisija je v letu 2017 zasedala petkrat. Obravnavala je 28 točk dnevnega reda. Prve tri seje komisije je vodila Simona Razvornik Škofič, zaradi njenega odstopa z mesta članice nadzornega sveta pa je bil na julijski seji za predsednika revizijske komisije imenovan Borut Jamnik. Njeni člani so še Boris Žnidarič, Tomaž Sever, Franc Šašek in Borut Šterbenc. Borut Šterbenc je zunanji strokovnjak za računovodstvo in revizijo in ni član nadzornega sveta, ostali člani komisije pa so člani nadzornega sveta.
Na vse seje komisije so vabljeni predsednik uprave, član uprave, ki je odgovoren za ekonomiko, finance in informatiko, ter vodja notranje revizije v Krki. Sej se lahko na lastno pobudo kadarkoli udeleži tudi predsednik nadzornega sveta. Vseh sej se udeleži sekretar nadzornega sveta. V letu 2017 sta se dveh sej udeležili tudi predstavnici revizijske družbe Ernst & Young d.o.o., Ljubljana. Na eni seji je poročala direktorica Korporativne ekonomike družbe Krka.
V nadaljevanju povzemam vsebine, ki jim je revizijska komisija v letu 2017 namenila največ časa.
Letno poročilo Komisija je obravnavala letno poročilo družbe Krka in skupine Krka za leto 2016 ter revizorjevo poročilo in poročilo nadzornega sveta za leto 2016 in nadzornemu svetu predlagala, naj ju sprejme. O poteku revizije poslovnih rezultatov sta članom komisije dvakrat poročali revizorka partnerica in koordinatorica revizije zunanjega revizorja Ernst & Young d.o.o., Ljubljana.
Medletni rezultati Ob vsakokratni obravnavi medletnih poslovnih rezultatov jih zlasti z računovodskega in finančnega vidika obravnava tudi revizijska komisija in o tem poroča nadzornemu svetu. V letu 2017 v medletnih poročilih ni bilo računovodskih oziroma finančnih posebnosti ali sprememb glede na preteklo prakso.
Računovodske smernice in sodelovanje z zunanjim revizorjem Komisija redno spremlja postopke zunanjega revidiranja in sodeluje z zunanjim revizorjem, ki revizijski komisiji sproti poroča o poteku revidiranja poslovanja za preteklo poslovno leto.
Pripravila je predlog revizorja za revidiranje poslovnih rezultatov za leto 2017. Obravnaval ga je nadzorni svet, revizorja pa je imenovala skupščina delničarjev. Z revizorjem je pregledala pogodbena določila in nadzornemu svetu priporočila, naj jih sprejme. V skladu z dobro prakso sta se predsednik in član komisije sestala z revizorji in skupaj so določili področja, ki jih je bilo treba v okviru redne revizije poslovanja za leto 2017 podrobneje pregledati. Pred začetkom revidiranja se je komisija seznanila še s sestavo revizijske ekipe, načinom dela, predvidenimi aktivnostmi in terminskim načrtom.
Protokol za obvladovanje nerevizijskih storitev V skladu z uredbo 537/2014 Evropske unije katerakoli družba znotraj skupine ERNST & YOUNG, ki je za leto 2017 pooblaščeni revizor za revidiranje računovodskih izkazov Krke kot subjekta javnega interesa, ne sme znotraj Evropske unije za Krko ali katero od njenih odvisnih družb opravljati prepovedanih nerevizijskih storitev, druge nerevizijske storitve pa sme opravljati samo, če to predhodno odobri revizijska komisija nadzornega sveta Krke. Za potrebe odobravanja je revizijska komisija sprejela Protokol predhodnega odobravanja nerevizijskih storitev. Protokol določa osnovna načela odobravanja, stroškovne omejitve ter postopek in trajanje odobritve dovoljenih nerevizijskih storitev.
Revizijska komisija je v letu 2017 spremljala tudi druge tekoče teme s področja dela zunanje revizije.
Notranje revidiranje Komisija je v letu 2017 obravnavala številne teme v zvezi z notranjo revizijo. Pregledala je poročilo o delu Službe notranje revizije za leto 2016 in poročilo o samoocenitvi Službe notranje revizije za leto 2016. Obravnavala je poročilo o delu Službe notranje revizije za obdobje od januarja do junija 2017 in načrt dela za leto 2018, predlagala pa je tudi nagradi za uspešnost za vodjo službe za leto 2016 in prvo polletje 2017. V skladu z zakonodajo sme revizijska komisija Službi notranje revizije dati tudi smernice za njeno delo. Revizijska komisija je v letu 2017 že drugič obravnavala to področje, a začrtanih smernic dela službe ni spreminjala, saj jih ocenjuje kot dobre.
Vodja notranje revizije člane komisije redno seznanja z ugotovitvami notranjerevizijskih pregledov. Na seji v marcu 2017 je poročala o pregledih v Prodaji v regiji Vzhodna Evropa, Službi za varnost in zdravje pri delu, Plansko operativnem centru, Korporativni ekonomiki in Sektorju za informacijske tehnologije in telekomunikacije. Poročala je tudi o pregledih v odvisnih družbah in predstavništvih, in sicer v Termah Krka, v Bolgariji, Latviji, Belgiji, na Finskem, v Ukrajini, Uzbekistanu, Veliki Britaniji, na Irskem ter v Estoniji. Na julijski seji je poročala o ugotovitvah revidiranja procesov razvoja in raziskav učinkovin ter razvoja analitike, poslovanja prodajne regije Čezmorska tržišča, predstavništev v Ruski federaciji in Belorusiji ter odvisnih družb v Makedoniji in na Švedskem. Pomembnih odstopanj niso ugotovili.
Obvladovanje tveganj Revizijska komisija je redno obravnavala finančna tveganja in o njih poročala nadzornemu svetu. Na vsaki seji je obravnavala tudi valutna tveganja in se osredotočala zlasti na tveganje tečaja ruskega rublja, ki je Krkin ključni vir devizne izpostavljenosti. Obravnavala je tudi druga poslovna tveganja. Uprava je člane tako seznanila z največjimi postavkami stroškov in morebitnimi odstopanji glede na leto 2016 in glede na načrt ter razlogih zanje. Posebnosti ni bilo.
Skupščina družbe Revizijska komisija je obravnavala imenovanje revizorja za poslovno leto 2017 in nadzornemu svetu predlagala, naj skupščini delničarjev za revizorja predlaga družbo Ernst & Young Revizija, poslovno svetovanje, d.o.o., Ljubljana. Skupščina je predlog potrdila. Izbrani revizor svoje delo v Krki opravlja od revizije izkazov za leto 2012 dalje.
Aktualne teme Glede na aktualna dogajanja ali na predlog članov komisije je z računovodskega ali finančnega vidika in z vidika tveganj obravnavala tudi druge informacije.
Komisija za kadrovska vprašanja je v letu 2017 zasedala dvakrat in obravnavala 6 točk dnevnega reda. Vodi jo Andrej Slapar, članici sta še Julijana Kristl in Mateja Vrečer. Na vse seje so vabljeni predsednik uprave, član uprave, ki je odgovoren za ekonomiko, finance in informatiko, ter sekretar nadzornega sveta. Sej komisije se lahko kadarkoli udeleži tudi predsednik nadzornega sveta.
Področje vrednotenja dela in nagrajevanja uprave Komisija je v letu 2017 dvakrat ovrednotila delo uprave, in sicer za celotno leto 2016 in ločeno še za prvo polletje leta 2017, pri čemer je uporabila kvantitativna in kvalitativna merila uspešnosti iz Pravilnika o določitvi variabilnega dela plače uprave. Nadzornemu svetu je v skladu z oceno predlagala višino variabilnega dela plače predsednika in članov uprave za delo v letu 2016 in v prvem polletju leta 2017.
Nadzorni svet nadzira vodenje in poslovanje družbe in skupine Krka v skladu z veljavno zakonodajo, predvsem ZGD-1, in dobro prakso, zlasti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb, priporočili Združenja nadzornikov Slovenije ter Kodeksom Varšavske borze.
Uprava se je v letu 2017 redno udeleževala vseh sej nadzornega sveta. V imenu družbe je na sejah poročal in na zastavljena vprašanja odgovarjal zlasti predsednik uprave, dodatna pojasnila so prispevali drugi člani.
Predsednik nadzornega sveta in predsednik uprave sta tudi v letu 2017 med sejami ostala v stikih, se posvetovala in komunicirala o odprtih temah.
Uprava je tudi v letu 2017 pravočasno pripravila vse potrebne podatke, poročila in informacije, da je nadzorni svet lahko kakovostno opravljal svoje delo. Na sklepe nadzornega sveta se je odzivala hitro in učinkovito.
V skladu z dosedanjo prakso je nadzorni svet tudi v letu 2017 delo uprave kot ločeno točko dnevnega reda obravnaval dvakrat na leto ob določitvi višine variabilnega dela plače. Takrat je uspešnost uprave ocenil z opisanim modelom, ki vsebuje kvantitativna in kvalitativna merila uspešnosti. Uprava za ta namen pripravi podrobno poročilo, v katerem opiše doseganje posameznih meril. Delo uprave je nadzorni svet vrednotil tudi sproti, ko je obravnaval obdobne rezultate poslovanja, primerjal poslovanje Krke s konkurenco in obravnaval mnenja zunanjih analitikov o Krki. Uprava si je prizadevala, da bi skupina Krka dosegala čim boljše rezultate, kar ji je tudi uspelo, saj je v letu 2017 izboljšala vse bistvene kazalnike poslovanja glede na leto 2016.
Uprava in nadzorni svet sta v letu 2017 profesionalno in tvorno sodelovala, še zlasti pri prenovi Strategije razvoja skupine Krka za obdobje od 2018 do 2022.
V skladu s priporočili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb smo vsi člani nadzornega izpolnili izjave o neodvisnosti, ki jih je družba javno objavila. V letu 2017 smo bili vsi člani pri svojem delu neodvisni. Če bi prišlo do nasprotja interesov, poslovnik nadzornega sveta določa ustrezen postopek. Zlasti v takšnih primerih član ne sme glasovati.
Glede morebitnih nasprotij interesov navedimo še, da je član Hans-Helmut Fabry nadzorni svet novembra 2017 seznanil, da proučuje možnost zasebne naložbe v zagonsko družbo Medoderm GmbH v višini 300.000 EUR, s čimer bi postal njen družbenik ter član nadzornega sveta. Družba bi razvijala in proizvajala izdelek za celjenje površinskih ran, ki po klasifikaciji spada med medicinske pripomočke, ne pa med zdravila na recept, zdravila brez recepta ali veterinarske izdelke, ki jih trži Krka. Članom je predstavil načrtovano naložbo in pojasnil razloge, zakaj družba Medoderm, njen izdelek, njegovo članstvo v nadzornem svetu te družbe ter vložek vanjo ne predstavljajo nedovoljene konkurenčne dejavnosti in nasprotja interesov. Nadzorni svet je na osnovi obrazložitve Hans-Helmuta Fabryja ocenil, da naložba ne pomeni kršitve 41. člena ZGD-1 o prepovedi konkurence, 38.a-člena ZGD-1 o odpravi nasprotja interesov in Poslovnika nadzornega sveta o nasprotju interesov članov nadzornega sveta ter da njegovo nepristransko in objektivno opravljanje nalog člana nadzornega sveta Krke zaradi njegovega osebnega ekonomskega interesa ni ogroženo.
Za delo nadzornega sveta in njegovih komisij (plačilo za opravljanje funkcije, sejnine, potni stroški) je bilo za leto 2017 predvideno 230.450 EUR in porabljeno 232.741 EUR. Krka je v letu 2017 plačala tudi 7.000 EUR članarine za članstvo v Združenju nadzornikov Slovenije. Poleg teh so nastali še stroški v višini 2.615 EUR za simultano prevajanje in 2.692 EUR za najem aplikacije eNS. Ostalih stroškov zunanjih izvajalcev ali svetovalcev ni bilo.
Člani nadzornega sveta so vsebine za poročilo za leto 2017 obravnavali na dveh sejah nadzornega sveta in dveh sejah revizijske komisije.
Osnutek letnega poročila in nerevidirane računovodske izkaze družbe Krka in skupine Krka za leto 2017 sta nadzorni svet in revizijska komisija obravnavala na svojih sejah 21. 3. 2018. Revizijski komisiji je pred sejo nadzornega sveta istega dne o ugotovitvah in poteku revizije za leto 2017 poročala pooblaščena revizijska družba Ernst & Young d.o.o., Ljubljana.
Predlog letnega poročila za leto 2017 in revidirane računovodske izkaze družbe Krka in skupine Krka za leto 2017 so člani nadzornega sveta in revizijske komisije prejeli 3. 4. 2018 in ga obravnavali na svojih sejah 11. 4. 2018. Tako komisiji kot nadzornemu svetu so poročali pooblaščeni revizorji.
Nadzorni svet je na osnovi predloga letnega poročila, poročila revizijske družbe in obravnave revizijske komisije ocenil, da letno poročilo uprave verodostojno odraža dogajanje in celovito informira o poslovanju družbe Krka in skupine Krka v letu 2017 ter nadgrajuje informacije, ki jih je redno dobival med poslovnim letom. Ker na predlog letnega poročila, poročilo revizijske družbe in poročilo revizijske komisije ni imel pripomb oziroma zadržkov, je poročilo za leto 2017 na seji 11. 4. 2018 soglasno potrdil. S tem je bilo letno poročilo v skladu z določili 282. člena Zakona o gospodarskih družbah in s statutom družbe Krka tudi formalno sprejeto.
Hkrati z letnim poročilom je nadzorni svet potrdil tudi predlog uporabe bilančnega dobička. Družba Krka je v letu 2017 dosegla 153.730.414,74 EUR dobička, iz katerega je 10.897.931,61 EUR namenila za rezerve za lastne delnice in 0,00 EUR za druge rezerve iz dobička. Preostanek dobička v višini 142.832.483,13 EUR in preneseni dobiček v višini 26.398.055,35 EUR sestavljata bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2017 znašal 169.230.538,48 EUR.
Uprava in nadzorni svet družbe sta sklenila skupščini delničarjev predlagati, da se bilančni dobiček uporabi za naslednje namene:
– za dividende 92.900.670,60 EUR oziroma 2,90 EUR bruto na delnico,
Predlog je bil pripravljen ob upoštevanju števila lastnih delnic na dan 10. 4. 2018. Ker se število lastnih delnic spreminja, je število delnic, ki so upravičene do dividende, znano na dan zasedanja skupščine in temu primerno je spremenjen skupni znesek za dividende, za druge rezerve iz dobička in za prenos v naslednje leto.
Na prodajnih trgih se podjetja še vedno srečujejo s številnimi izzivi, a se razmere na večini trgov izboljšujejo. Tudi Krka se neprestano trudi še izboljšati svoje delovanje, išče nove poslovne priložnosti ter preverja, ali dela dobro. Prepoznana je po poslovni trdnosti, stabilnih dividendah, majhni zadolženosti, vertikalno integriranem poslovnem model s sodobno ponudbo izdelkov, ki jih uspešno prodaja na tradicionalnih trgih od Vladivostoka do Lizbone, vstopa pa še na Kitajsko. Poslovanje Krke v letu 2017 člani nadzornega sveta ocenjujemo kot finančno trdno, uspešno in zaupanja vredno.
Jože Mermal predsednik nadzornega sveta
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 1.266.392 | 1.174.424 | 1.164.607 | 1.191.614 | 1.200.827 |
| Dobiček iz poslovanja (EBIT)1 | 198.741 | 122.435 | 199.434 | 276.953 | 227.588 |
| Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA)2 |
306.638 | 228.238 | 306.742 | 374.535 | 321.732 |
| Čisti dobiček | 152.576 | 108.456 | 158.185 | 166.161 | 172.766 |
| Nekratkoročna sredstva (konec leta) | 1.033.008 | 1.038.067 | 986.598 | 1.008.830 | 973.954 |
| Kratkoročna sredstva (konec leta) | 886.123 | 873.451 | 822.606 | 786.915 | 785.930 |
| Kapital (konec leta) | 1.487.699 | 1.444.444 | 1.405.984 | 1.351.899 | 1.332.611 |
| Nekratkoročne obveznosti (konec leta) | 121.182 | 115.313 | 110.982 | 125.421 | 128.833 |
| Kratkoročne obveznosti (konec leta) | 310.250 | 351.761 | 292.238 | 318.425 | 298.440 |
| Izdatki za razvoj in raziskave | 125.864 | 117.994 | 115.393 | 108.370 | 97.235 |
| Naložbe | 105.088 | 131.817 | 95.889 | 173.721 | 157.268 |
| KAZALNIKI | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 |
| Delež EBIT v prihodkih od prodaje | 15,7 % | 10,4 % | 17,1 % | 23,2 % | 19,0 % |
| Delež EBITDA v prihodkih od prodaje | 24,2 % | 19,4 % | 26,3 % | 31,4 % | 26,8 % |
| Čisti dobiček v prihodkih od prodaje (ROS) | 12,0 % | 9,2 % | 13,6 % | 13,9 % | 14,4 % |
| Donosnost kapitala (ROE)3 | 10,4 % | 7,6 % | 11,5 % | 12,4 % | 13,4 % |
| Donosnost sredstev (ROA)4 | 8,0 % | 5,8 % | 8,8 % | 9,3 % | 10,2 % |
| Obveznosti/kapital | 0,290 | 0,323 | 0,287 | 0,328 | 0,321 |
| Delež izdatkov za razvoj in raziskave v prihodkih od prodaje |
9,9 % | 10,0 % | 9,9 % | 9,1 % | 8,1 % |
| ŠTEVILO ZAPOSLENIH | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 |
| Konec leta | 10.832 | 10.889 | 10.564 | 10.499 | 10.048 |
| Povprečje | 10.823 | 10.774 | 10.532 | 10.284 | 9.783 |
| PODATKI O DELNICI | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 |
| Skupno število izdanih delnic | 32.793.448 | 32.793.448 | 32.793.448 | 32.793.448 | 35.426.120 |
| Čisti dobiček na delnico v EUR5 | 4,74 | 3,35 | 4,86 | 5,07 | 5,24 |
| Dividenda na delnico v EUR | 2,75 | 2,65 | 2,50 | 2,10 | 1,61 |
| Tečaj delnice konec obdobja v EUR na Ljubljanski borzi | 57,50 | 52,90 | 65,20 | 59,60 | 60,00 |
| Tečaj/čisti dobiček na delnico (P/E) | 12,14 | 15,81 | 13,41 | 11,75 | 11,46 |
| Knjigovodska vrednost delnice v EUR6 | 45,37 | 44,05 | 42,87 | 41,22 | 37,62 |
| Tečaj/knjigovodska vrednost delnice (TV/KV) | 1,27 | 1,20 | 1,52 | 1,45 | 1,60 |
| Tržna kapitalizacija v tisoč EUR (31. 12.) | 1.885.623 | 1.734.773 | 2.138.133 | 1.954.490 | 2.125.567 |
1 razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja
2 razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja, povečana za amortizacijo
3 čisti dobiček/povprečno stanje lastniškega kapitala v letu
4 čisti dobiček/povprečno stanje sredstev v letu
5 dobiček večinskih lastnikov skupine Krka /povprečno število izdanih delnic v letu brez lastnih delnic
6 kapital na dan 31. 12./skupno število izdanih delnic
Skupino Krka poleg obvladujoče družbe Krka, d. d., Novo mesto sestavljata dve odvisni družbi v Sloveniji, to sta Terme Krka, d. o. o., Novo mesto in Farma GRS, d. o. o., in 29 odvisnih družb v tujini, od katerih je bila odvisna družba Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Company Limited 31. 12. 2017 v ustanavljanju, v začetku leta 2018 pa je bil postopek ustanovitve zaključen.
Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravil na recept in izdelkov brez recepta), veterinarskih izdelkov in zdraviliško-turističnih storitev.
Proizvodnja izdelkov poteka v obvladujoči družbi v Sloveniji in v Krkinih odvisnih družbah v Ruski federaciji, na Poljskem, Hrvaškem in v Nemčiji. V navedenih odvisnih družbah, razen v družbi Krka-Rus v Ruski federaciji, se poleg proizvodnje ukvarjajo tudi s trženjem in prodajo. Ostale odvisne družbe zunaj Slovenije se ukvarjajo s trženjem in/ali prodajo in nimajo proizvodnih zmogljivosti.
Družba Terme Krka, d. o. o., Novo mesto se ukvarja z zdraviliško-turistično dejavnostjo in združuje poslovne enote Terme Dolenjske Toplice, Terme Šmarješke Toplice, Hoteli Otočec in Talaso Strunjan. Družba Terme Krka je tudi večinska lastnica družbe Golf Grad Otočec, d. o. o.
Družba Farma GRS, d. o. o., je bila ustanovljena v partnerstvu podjetij iz farmacevtske in farmacevtsko-procesne dejavnosti. Podjetje razvija nove farmacevtske izdelke in nove tehnološke izdelke za farmacevtsko proizvodnjo ter prispeva k energetsko, okoljsko in poslovno bolj učinkoviti farmacevtski proizvodnji. Farma GRS je 100-odstotna lastnica še šestih mikrodružb: GRS TEHFARMA, d. o. o., GRS VIZFARMA, d. o. o., GRS PREK FARMA, d. o. o., GRS EKO FARMA, d. o. o., GRS TREN FARMA, d. o. o., in GRS VRED FARMA, d. o. o. Delež Krke, d. d., v družbi Farma GRS je 99,7-odstoten.
| Krka, d. d., Novo mesto | |
|---|---|
| Sedež | Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, Slovenija |
| Telefon | (07) 331 21 11 |
| Telefaks | (07) 332 15 37 |
| E-naslov | [email protected] |
| Spletni naslov | www.krka.si |
| Osnovna dejavnost | proizvodnja farmacevtskih preparatov |
| Šifra dejavnosti | 21.200 |
| Leto ustanovitve | 1954 |
| Registrski vložek | 1/00097/00, Okrožno sodišče Novo mesto |
| Davčna številka | 82646716 |
| Identifikacijska številka za DDV | SI82646716 |
| Matična številka | 5043611000 |
| Osnovni kapital | 54.732.264,71 EUR |
| Število izdanih delnic | 32.793.448 navadnih kosovnih delnic |
Staranje prebivalstva, ukrepi za večjo dostopnost zdravil, tehnološki in znanstveni napredek, razpoložljiva sredstva za zdravstvene izdatke, naraščajoča pričakovanja in zahteve vlad, nadzornih organov in delničarjev, naraščajoča konkurenca v farmacevtski industriji (v originatorskem in generičnem segmentu), geopolitična trenja.

Poslanstvo našega podjetja je živeti zdravo življenje. K temu prispevamo s svojim celotnim delovanjem v korist bolnikov in drugih odjemalcev naših izdelkov. Naš poslovni model zagotavlja cenovno dostopne izdelke visoke kakovosti in omogoča ustvarjanje vrednosti za vse deležnike na odgovoren in dolgoročno vzdržen način. Vertikalno integrirani poslovni model nam omogoča načrtovanje in vzdrževanje integriranega sistema vodenja in s tem zagotavljanja ustreznega delovanja procesov ter trženja kakovostnih, varnih in učinkovitih izdelkov v njihovem celotnem življenjskem ciklu.
Naše vrednote določajo način medsebojnega sodelovanja za uresničevanje naše vizije ter usmerjajo naše poslovne odločitve. Naše vodilo je uravnoteženi, sonaravni in trajnostni razvoj, s katerim prispevamo k varovanju zdravja, ohranjanju naravnega okolja in razvoju družbene skupnosti.

* Na dan 31. 12. 2017 v postopku ustanavljanja. V začetku leta 2018 je bil postopek zaključen.
V nadaljevanju besedila uporabljamo krajše nazive družb.


Dogodki in nagrade so razvrščeni kronološko.
Gospodarska zbornica Slovenije je Krki, d. d., Novo mesto in Farmi GRS, d. o. o., Novo mesto v okviru dneva inovativnosti podelila zlato in srebrno priznanje. Zlato priznanje so naši raziskovalci prejeli za izboljšavo procesa izdelave zdravilne učinkovine kandesartan cileksetil, srebrno priznanje pa za razvoj tablet s podaljšanim sproščanjem metoprololijevega sukcinata. Obe inovaciji sta rezultat razvojno-raziskovalnega dela na področju zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja.
Krka je s kitajskim partnerjem ustanovila podjetje Ningbo Menovo Pharmaceutical, v katerem ima 60-odstotni delež, partner pa 40-odstotni delež. Akt o ustanovitvi in statut sta partnerja podpisala 15. novembra 2017. Takoj po podpisu so kitajski organi začeli potrebne dejavnosti za odobritev skupnega podjetja in njegovo registracijo. Podjetje je bilo registrirano 5. decembra 2017. V januarju 2018 je Ningo Krka Menovo Pharmaceutical odprl svoj bančni račun, nekaj dni po odprtju – 22. januarja 2018 – pa sta partnerja vplačala prvo tranšo kapitala. Podjetje vodi tričlanski odbor direktorjev, v katerem ima Krka dva predstavnika, pri čemer je en predstavnik predsednik odbora. Prva seja upravnega odbora direktorjev je potekala 14. marca 2018.
Upravljanje v Krki deluje po dvotirnem sistemu, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Temelji na zakonodaji Republike Slovenije, slovenski in mednarodni dobri praksi, javno objavljeni Politiki upravljanja družbe ter internih aktih družbe.
Organi družbe so:
V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Vsaka delnica, razen lastnih, predstavlja na skupščini en glas. Krka ima eno vrsto delnic, in sicer navadne kosovne delnice.
Uprava skliče redno skupščino delničarjev praviloma enkrat na leto, in sicer vsaj en mesec pred dnem zasedanja skupščine. Celotno gradivo je od sklica do skupščine na vpogled na sedežu družbe.
Pravico do udeležbe na skupščini in glasovalno pravico imajo vsi delničarji, vpisani v delniško knjigo na presečni dan, objavljen ob sklicu, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci.
Uprava družbe daje delničarjem na skupščini vse potrebne informacije za presojo dnevnega reda, pri čemer upošteva zakonske ali morebitne druge omejitve glede razkrivanja informacij.
Na 23. skupščini delničarjev, ki je bila 6. julija 2017, so se delničarji:
V letu 2018 bo v skladu s finančnim koledarjem redna letna skupščina delničarjev 5. julija. Sklic s predlagano vsebino sklepov, krajem zasedanja in pogoji za udeležbo bo objavljen v sklopu sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet, v sklopu obveščanja Varšavske borze v sistemu ESPI, v dnevniku Delo in na spletnih straneh družbe Krka.
Nadzorni svet nadzoruje poslovanje in vodenje poslov družbe ter izbere in imenuje člane uprave. V skladu z določili statuta da upravi družbe soglasje za sprejem letnega poslovno-finančnega načrta in strategije družbe. Sestaja se najmanj štirikrat na leto. Opravlja tudi druge naloge v skladu z ZGD-1, zlasti daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje notranje revizije ter k aktu, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije, ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije. Seznani se tudi z letnim poročilom notranje revizije. Predsednik nadzornega sveta podpisuje pogodbe z zunanjim revizorjem.
Sestava nadzornega sveta je določena s statutom. Nadzorni svet sestavlja 9 članov, 6 jih izvoli skupščina delničarjev družbe, 3 člane, predstavnike delavcev družbe, izvoli svet delavcev družbe. Predsednik nadzornega sveta je vedno izvoljen izmed članov, ki jih izvoli skupščina delničarjev. Člani so izvoljeni za obdobje 5 let in so lahko ponovno izvoljeni. Na 21. redni skupščini delničarjev je bil zaradi prenehanja mandata predhodnih članov za obdobje 5 let izvoljen sedanji nadzorni svet, njegov mandat pa se je začel 20. avgusta 2015. V skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb je bila pred tem oblikovana nominacijska komisija za svetovanje pri izboru članov nadzornega sveta. Članu Mateju Pircu, ki ga je skupščina delničarjev izvolila v letu 2015, je zaradi odstopa s 7. julijem 2016 prenehal mandat. Z istim dnem je skupščina delničarjev za novega člana izvolila dr. Borisa Žnidariča. Njegov mandat traja do izteka mandata ostalim članom nadzornega sveta. S 6. julijem 2017 je zaradi odstopa prenehal mandat članici Simoni Razvornik Škofič in z istim dnem tudi Anji Strojin Štampar, ki jo je odpoklicala skupščina delničarjev. Namesto njiju je skupščina delničarjev 6. julija 2017 za člana nadzornega sveta izvolila Hans-Helmuta Fabryja in Boruta Jamnika za mandatno obdobje 5 let, ki je začelo teči prvi naslednji dan po izvolitvi na skupščini.
Nadzornemu svetu predseduje Jože Mermal. Njegova namestnika sta predstavnik delničarjev Andrej Slapar in predstavnik zaposlenih Franc Šašek. Predsednika nadzornega sveta v primeru odsotnosti nadomešča predstavnik delničarjev, če pa je odsoten tudi on, ga nadomešča predstavnik zaposlenih.
Delo nadzornega sveta poteka v skladu z zakonodajo, priporočili strokovnih združenj, zlasti Združenja nadzornikov Slovenije, in ostalimi priporočili dobre prakse, predvsem s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb.
Plačila, povračila in druge ugodnosti članov nadzornega sveta niso neposredno odvisne od uspešnosti poslovanja družbe in so prikazane v računovodskem poročilu, v pojasnilih z naslovom Posli s povezanimi osebami. Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejemajo tudi fiksno plačilo za opravljanje funkcije, katerega višina je bila določena s sklepi 16. redne skupščine delničarjev leta 2011.
Člani nadzornega sveta družbo in pristojne institucije obveščajo o pridobitvah ali odsvojitvah delnic družbe, Krka pa te informacije javno objavlja. V poglavju Posli s povezanimi osebami je predstavljeno, koliko delnic družbe imajo v lasti člani nadzornega sveta.
Člani nadzornega sveta pri svojem delovanju upoštevajo cilje družbe in jim podrejajo morebitne drugačne osebne ali posamične interese tretjih oseb. Vsi člani nadzornega sveta so izpolnili vprašalnik o nasprotju interesov, ki je dostopen na Krkinih spletnih straneh. Ravnanje članov, če pride do nasprotja interesov, je opredeljeno v poslovniku nadzornega sveta, ki je dostopen na spletnih straneh (http://www.krka.si/sl/za-vlagatelje/arhivi/dokumenti-o-upravljanju-druzbe/).
Delo nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2017 je natančneje predstavljeno v poročilu nadzornega sveta.
Jože Mermal, rojen leta 1954, iz Ljubljane, univerzitetni diplomirani ekonomist, kot predsednik uprave že 22 let uspešno vodi družbo BTC, v kateri na različnih odgovornih funkcijah ustvarja in deluje že od leta 1978. Bil je pobudnik in vodja projekta prestrukturiranja in preobrazbe nekdanjih javnih skladišč v uspešno, dinamično in naglo rastočo gospodarsko družbo ter hkrati enega največjih mednarodnih poslovno-nakupovalnih in športno-zabavnih središč BTC City. Kot utemeljitelj in strateg sodobne družbe BTC stremi k nenehnemu vlaganju v razvoj, ki družbo vodijo k dolgoročnemu cilju, ta pa je »BTC – odprta družba, družba prihodnjih generacij«. Pod njegovim vodstvom je družba prek številnih dejavnosti povezana z dolgoročnimi poslovnimi partnerji in postaja svojevrsten ekosistem, ki z iskanjem poslovnih priložnosti vidi izzive v širši družbi, v globalizaciji, inovacijah in trajnostnem razvoju.
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi leta 1997 nagrado manager leta, leta 2001 nagrado primus – strokovno priznanje Slovenskega društva za odnose z javnostmi in komunikacijsko odličnost. Zaradi podpiranja kulture je prejel naziv mecen leta 2011 v kulturi. Leta 2013 mu je Mestna občina Ljubljana podelila nagrado Marjana Rožanca za dosežke na področju športa. Za vizionarsko vodenje in ustvarjanje v družbi BTC je leta 2012 prejel nagrado Vision Manager, ki jo podeljujejo strokovnjaki za odnose z javnostjo iz Jugovzhodne Evrope. Leta 2014 je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v kategoriji velikih podjetij za leto 2013. Pod njegovim vodstvom je družba BTC postala prvo in do danes edino slovensko podjetje, katerega delnice so kotirale na Londonski borzi. Leta 2015 je prejel zlato plaketo Združenja Manager za več kot dve desetletji podpore združenju, leta 2016 pa častitljivo nagrado naj manager Jugovzhodne Evrope, ki jo podeljuje Evropska neodvisna agencija. Za zasluge za ugled, pomen in razvoj občine Ljubljana ter za razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov je v letu 2017 prejel najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana, naziv častni meščan Ljubljane. Pod njegovim vodstvom je številne nagrade in priznanja za številne projekte v širšem okolju prejela tudi družba BTC.
Jože Mermal je član predsedstva Zveze ekonomistov Slovenije, član sveta Slovenske znanstvene fundacije in član sveta Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ključne vodstvene funkcije pa opravlja tudi v športnih organizacijah. Leta 2015 je bil pod njegovim vodstvom ustanovljen ABC-pospeševalnik, katerega temeljno poslanstvo je razvoj start-up ekosistema. Od leta 2016 je predsednik strateškega sveta ABC-pospeševalnika, ki se zaradi izjemno dinamičnega in naprednega poslovanja širi tudi zunaj meja Slovenije, v letu 2016 v Nemčijo (München) in Ameriko (San Jose, Silicijeva dolina).
namestnik predsednika nadzornega sveta in predsednik komisije za kadrovska vprašanja
Andrej Slapar, rojen leta 1972, iz Ljubljane, univerzitetni diplomirani pravnik, je maja 2013 prevzel vodenje uprave Zavarovalnice Triglav, kjer je leta 1997 tudi začel poklicno pot kot pravnik na mednarodnih škodah. Dobrih deset let je nato služboval v vodilni slovenski zavarovalnici Pozavarovalnici Triglav RE in novembra 2009 postal član uprave.
Zavarovalnico Triglav, vodilno zavarovalno-finančno skupino v Sloveniji in v regiji Adria, zastopa v svetu Slovenskega zavarovalnega združenja, ki mu tudi predseduje, poleg tega je predsednik nadzornega sveta Pozavarovalnice Triglav Re, predsednik nadzornega sveta Jedrskega poola GIZ, predsednik upravnega odbora Triglav INT, član nadzornega sveta družbe Krka, član nadzornega sveta Triglav Skladi in član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije.
Borut Jamnik, rojen leta 1970, iz Ljubljane, je po končanem študiju na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in opravljenem pripravništvu karierno pot začel z vodenjem projektov lastninskega preoblikovanja podjetij. Nato si je v Kapitalski družbi nabiral izkušnje na področju informatike in analiz ter ustanavljanja prvega pokojninskega sklada v Sloveniji. V obdobjih 2003–2005 in 2008–2011 je bil predsednik uprave Kapitalske družbe (prej Kapitalski sklad), v vmesnem obdobju pa član uprave v družbi Hit in v Probankini družbi za upravljanje. Oktobra 2011 je prevzel vodenje uprave Modre zavarovalnice, največje specializirane pokojninske zavarovalnice v Sloveniji. Kot predsednik uprave je odgovoren za področja upravljanja premoženja, razvoja in prodaje zavarovanj, aktuarstva, skladnosti poslovanja, načrtovanja in kontrolinga ter pravnih in kadrovskih zadev.
Že deset let je član upravnega odbora ZNS (prej ZČNS) in zadnjih šest leta tudi njegov predsednik. Aktivno sodeluje pri razvoju stroke in prakse na področju korporativnega upravljanja in delovanja nadzornih svetov in upravnih odborov. Od leta 2015 opravlja tudi naloge predsednika nadzornega sveta v Cinkarni Celje. V letu 2017 je bil ponovno imenovan za člana upravnega odbora evropskega združenja pokojninskih skladov javnega sektorja EAPSPI (European Association of Public Sector Pension Institutions). Člani združenja so predstavniki upravljavcev pokojninskih skladov iz 16 evropskih držav, ki aktivno sodelujejo pri gradnji socialne Evrope ter si izmenjujejo izkušnje in dobre prakse izvajanja ter razvoja pokojninskega sistema.
Kot poslovodja in kot član nadzornih svetov večjih slovenskih podjetij je sodeloval v različnih oblikah zapletenih korporativnih akcij ter z dolgoletnimi izkušnjami upravljanja odnosov med organi poslovodenja in deležniškimi skupinami pripomogel k reševanju zahtevnih poslovnih izzivov. Sodeloval je v številnih projektih prestrukturiranja in sanacij ter dokazoval svoje pogajalske sposobnosti pri razreševanju kriznih razmer in deležniških sporov. Bogate in raznovrstne izkušnje ima tudi s postopki nakupa, prodaje in združevanja podjetij (M & A).
Hans-Helmut Fabry se je rodil leta 1956 v Nemčiji. V Belgiji in Nemčiji je študiral psihologijo in leta 1981 diplomiral iz psihologije na univerzi v Münstru. Delal je v industriji blaga za široko porabo (Henkel, Bongrain, L´Oréal) in v farmacevtski industriji (Novartis), kjer je bil na najvišjih vodilnih mestih na evropskih trgih (Nemčija, Francija, Švica, Avstrija, Češka, Slovaška). Nazadnje je bil direktor podjetja Hexal AG, nemškega odvisnega podjetja družbe Sandoz (Novartis) in vodilnega generičnega podjetja v Nemčiji. Bil je tudi globalni vodja programa izdelkov brez recepta v Novartisu.
Fabry je bil direktor v podjetju Novartis Deutschland GmbH in predsednik nadzornih svetov različnih proizvodnih farmacevtskih podjetij v lasti družb Novartis (Salutas GmbH, Magdeburg, Nemčija) in Sandoz GmbH (Kundl, Avstrija).
Od leta 2016 deluje kot mentor in svetovalec. Za člana nadzornega sveta Krke je bil imenovan julija 2017.
Prof. dr. Julijana Kristl, rojena leta 1953, doktorica farmacevtskih znanosti, je od leta 1977 zaposlena na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, v vmesnem času pa se je izpopolnjevala tudi v farmacevtski industriji in na Univerzi v Ženevi. Uspešno opravlja številne znanstvene, pedagoške in vodstvene naloge. Njeni raziskovalni projekti so usmerjeni v biomateriale, sodobne dostavne sisteme zdravilnih učinkovin in nanotehnologijo, rezultate teh raziskav pa je objavila v številnih odmevnih mednarodnih znanstvenih in strokovnih revijah in jih zaščitila v treh patentih. Znanje in izkušnje uspešno posreduje študentom različnih študijskih programov in stopenj doma in kot vabljena predavateljica tudi na univerzah v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji in drugje. V svoji karieri je opravljala funkcijo prodekanje, nato predstojnice Katedre za farmacevtsko tehnologijo, dva mandata je bila dekanja Fakultete za farmacijo in nato dva mandata prorektorica za področje izobraževanja, vpisa in kakovosti na Univerzi v Ljubljani. Kot članica je delovala v številnih pomembnih komisija in odborih v Zdravstvenem svetu Ministrstva za zdravje Republike Slovenije in Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke Republike Slovenije. Še vedno je aktivna v Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in v odborih Univerze v Ljubljani in Fakultete za farmacijo. Že drugi mandat je članica nadzornega sveta Krke s certifikatom Združenja nadzornikov Slovenije.
Julijana Kristl je prepoznavna strokovnjakinja v mednarodnih krogih, saj je članica pomembnih združenj in uredniških odborov revij, kot so Journal of Drug Delivery Science and Technology, Journal of Biomedical Nanotechnology in European Journal of Pharmaceutics and Biopharmaceutics, recenzentka v številnih znanstvenih revijah ter pogosta ocenjevalka doktorskih nalog in raziskovalnih projektov na tujih univerzah in agencijah. Ima ekspertno znanje o načrtovanju, razvoju in vrednotenju zdravil ter poznavanju novih trendov na področju farmacije.
Boris Žnidarič, doktor družbenih znanosti in magister prava, je bil do upokojitve član uprave Kapitalske družbe. Pred tem je uspešno delal na številnih področjih v Skupini Triglav. Opravljal je funkcijo pomočnika predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, kjer je poleg vodenja in usmerjanja direktorjev organizacijskih enot vodil strateško področje kadrovskega menedžmenta (HRM) v odvisnih družbah. Bil je član uprave zagrebškega Triglav osiguranja. Vodil je celjsko območno enoto Zavarovalnice Triglav ter centralno službo za preprečevanje in odkrivanje zavarovalniških goljufij. Pred tem je bil svetovalec člana uprave za strateško področje kadrovskega menedžmenta v Skupini Triglav ter pomočnik direktorja za pravne, kadrovske in splošne zadeve v ljubljanski območni enoti. Je imetnik potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov. Poleg raznolikega dela v zavarovalništvu je tudi habilitiran visokošolski učitelj.
namestnik predsednika nadzornega sveta
Franc Šašek, rojen leta 1967, univerzitetni diplomirani organizator, se je v Krki zaposlil leta 1984. Do leta 2000 je opravljal dela tehnologa, vodje Oddelka tehnično tehnološke priprave in nosilca področja. Od leta 2001 opravlja dela samostojnega strokovnega sodelavca v Inženiringu in tehničnih storitvah na področju vzdrževanja in projektnega vodenja. V letu 2004 je kot vodja projektne skupine za področje vzdrževanja aktivno sodeloval pri vpeljavi informacijskega sistema za podporo poslovnim procesom podjetja in bil kasneje imenovan za lastnika procesov vzdrževanja v skupini Krka. Od leta 1999 dela tudi na področju kakovosti, in sicer v vlogi pooblaščene osebe za kakovost, izvajalca usposabljanj in registriranega notranjega presojevalca. S tem je soodgovoren za razvoj in vzdrževanje integriranega sistema kakovosti.
Pri Združenju članov nadzornih svetov Slovenije se je v letu 2009 usposobil za člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb. Za mandatno obdobje 2009–2013 in ponovno za mandatno obdobje 2014–2018 je bil izvoljen za predsednika sveta delavcev Krke, drugi mandat člana nadzornega sveta pa je kot predstavnik zaposlenih nastopil 21. junija 2014.
Dr. Mateja Vrečer, rojena leta 1966, je v Krki zaposlena od leta 1990. Zaposlila se je kot diplomirana inženirka farmacije, nato pa je naredila strokovni izpit za diplomirano inženirko farmacije ter magisterij in doktorat iz farmacevtskih znanosti. Najprej je delala v Sektorju za razvoj in raziskave, kjer je pripravljala možnostne študije za predlagane nove izdelke, po njihovi odobritvi pa je vodila projekte do registracije in lansiranja v Sloveniji. Od leta 1997 je delala na področju upravljanja kakovosti kot namestnica direktorice Sektorja za upravljanje kakovosti in od marca 2007 tudi kot vodja Službe za zagotavljanje kakovosti na mednarodnem področju. V septembru 2011 je prevzela vodenje Sektorja za upravljanje kakovosti.
Funkcijo članice nadzornega sveta Krke je kot predstavnica zaposlenih opravljala že v mandatnih obdobjih 2005– 2009 in 2009–2014, tretji mandat članice nadzornega sveta pa je kot predstavnica zaposlenih nastopila junija 2014.
Mag. Tomaž Sever, rojen leta 1967, je magistriral iz poslovodenja in organizacije, po osnovni izobrazbi pa je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. V Krki je zaposlen od leta 1995. Je namestnik direktorja Prodaje z zadolžitvami direktorja Regije Srednja Evropa. Področja njegovega delovanja so skrb za raziskavo trgov, predlaganje in razvijanje nastopa Krke na posameznih trgih, definiranje prodajne ponudbe, predlaganje cenovne strategije za posamezne trge, sodelovanje pri načrtovanju promocijskih dejavnosti, oblikovanje, razvijanje in upravljanje distribucijskih poti, sodelovanje pri ustvarjanju prodajne mreže v tujini. Pred zaposlitvijo v Krki je od leta 1992 do leta 1995 delal v podjetju IBM Slovenija, d. o. o., kjer je bil najprej prodajni zastopnik za informacijske sisteme, kasneje pa je vodil projekte uvajanja informacijskih sistemov.
Funkcijo člana nadzornega sveta Krke je kot predstavnik zaposlenih opravljal že v mandatnem obdobju 2005–2009, leta 2009 je bil ponovno izvoljen za mandatno obdobje petih let, junija 2014 pa je nastopil že tretje mandatno obdobje.
V skladu z 280. členom ZGD-1 je nadzorni svet v revizijsko komisijo imenoval neodvisnega strokovnjaka za računovodstvo ali revizijo Boruta Šterbenca. Imenovani ni član nadzornega sveta družbe.
neodvisni strokovnjak za računovodstvo ali revizijo, član revizijske komisije
Pooblaščeni revizor Borut Šterbenc, rojen 1978 v Ljubljani, je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pridobil naziv univerzitetnega diplomiranega ekonomista. Je finančni direktor in namestnik predsednika uprave družbe Kolpa. Do leta 2011 je v KPMG kot vodja projektov načrtoval, vodil in izvajal zahtevnejše revizije, in sicer v družbah Krka, Intereuropa, Sava, NEK in Lama. Je izkušen poročevalec organom upravljanja in nadzora. Govori angleško, hrvaško in rusko.
Uprava ima naslednje naloge:
Upravo sestavlja 5 članov:
Mandat članov uprave traja 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Delovanje uprave in razdelitev področij in nalog med posameznimi člani določa Poslovnik o delu uprave. Način delovanja je usklajevanje mnenj in soglasno odločanje. V skladu s Pravili organiziranosti in Poslovnikom o delu uprave imajo člani uprave tudi operativne naloge na področju vodenja, in sicer je vsak član uprave odgovoren za določeno število organizacijskih enot, s čimer je omogočeno neposredno sodelovanje med upravo in direktorji organizacijskih enot. Kot pomoč upravi pri njenem delu ima družba naslednje organe:
Odbore sestavljajo strokovnjaki za posamezna področja v Krki. Odbori pripravljajo poslovno politiko in strateške usmeritve za posamezna področja in imajo nekatere pristojnosti za odločanje o izvajanju letnih načrtov.
Plačila, povračila in druge ugodnosti članov uprave so določena v pogodbah o opravljanju dela, sklenjenih med nadzornim svetom in posameznim članom uprave. Pravilnik o določitvi variabilnega dela plače uprave sprejme nadzorni svet družbe, ki članom uprave tudi določi nagrado. Nadzorni svet je v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb v letu 2010 sprejel tudi Politiko plačil uprave. Oba dokumenta nadzorni svet glede na poslovne razmere spreminja oziroma posodablja.
Plačila članom uprave so izplačana v denarju in so predstavljena v računovodskem poročilu v pojasnilih Posli s povezanimi osebami, kjer je predstavljeno tudi lastništvo Krkinih delnic članov uprave.
Člani uprave in z njimi povezane osebe družbo in pristojne institucije obveščajo o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi delnic družbe ali z njo povezane družbe. Krka te informacije javno objavlja.
Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave. Noben član uprave družbe Krka ni član nadzornih organov družb zunaj skupine Krka.
V nadaljevanju predstavljamo življenjepise članov uprave, ki pod vodstvom Jožeta Colariča delujejo v upravi družbe v šestletnem mandatnem obdobju od 1. 1. 2016 dalje.
predsednik uprave in generalni direktor
Rodil se je leta 1955 v Brežicah. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in študij končal leta 1979.
V Krki je zaposlen od leta 1982. Začel je v Finančnem sektorju, kjer je bil najprej vodja Oddelka za devizno-plačilni promet in nato pomočnik direktorja. Leta 1989 je prevzel vodenje Službe izvoza v Eksport-import sektorju in čez dve leti postal namestnik direktorja sektorja.
V začetku leta 1993 je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja za trženje in finance, septembra istega leta pa je prevzel še vodenje sektorja Marketing in prodaja.
Leta 1997 je bil imenovan za člana uprave. Naslednje leto ga je nadzorni svet podjetja imenoval za namestnika predsednika uprave, leta 2002 pa ga je evidentiral kot bodočega predsednika uprave in mandatarja za pripravo predloga nove uprave.
Na seji 12. julija 2004 ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja. Petletni mandat je nastopil 1. januarja 2005. Na seji 21. januarja 2009 ga je nadzorni svet imenoval za naslednji mandat, ki se je začel 1. januarja 2010 in je trajal šest let.
Pod njegovim vodstvom je Krka postala ena od vodilnih generičnih farmacevtskih družb in si ustvarila dobro podlago za rast. Delovanje Jožeta Colariča temelji na domačem znanju, novih izdelkih, vsakoletnem vlaganju, zaposlovanju in stalnem izplačevanju dividend. Člani Krkinega nadzornega sveta so ga zato 21. januarja 2015 soglasno imenovali za predsednika uprave za novo šestletno mandatno obdobje, ki se je začelo 1. januarja 2016. Na seji 18. novembra 2015 so člani nadzornega sveta prav tako soglasno potrdili sestavo uprave za mandatno obdobje od 2016 do 2021, ki jo je predlagal Jože Colarič.
član uprave in direktor Razvoja in proizvodnje zdravil
Rodil se je leta 1960 v Zadru na Hrvaškem. Na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer farmacija, je diplomiral leta 1984, sedem let kasneje pa magistriral. Leta 1993 je končal mednarodni študij MBA na IEDC, Brdo. Na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani je doktoriral leta 2000.
V Krki se je zaposlil leta 1984 v Oddelku za stabilnost. Leta 1991 je postal vodja Oddelka za farmacevtsko tehnologijo, dve leti kasneje pa je prevzel vodenje Službe za razvoj farmacevtike v Sektorju za raziskave in razvoj. Leta 1998 je bil imenovan za namestnika direktorja omenjenega sektorja, leta 1999 pa za njegovega direktorja.
Za člana uprave je bil imenovan leta 2001, drugi mandat je nastopil 31. julija 2002 ter bil ponovno imenovan za obdobje od 31. julija 2007 do 31. decembra 2009. Od leta 2002 je direktor Razvoja in raziskav. Nadzorni svet družbe ga je na seji 29. julija 2009 znova imenoval za člana uprave za šestletno mandatno obdobje, ki se je začelo 1. januarja 2010. Aleš Rotar je odločilno pomagal razvijati znanje ter vzpostaviti poslovne funkcije za Krkin lasten razvoj in raziskave. Zaradi uspešnega dela ga je nadzorni svet na predlog Jožeta Colariča 18. novembra 2015 soglasno imenoval za člana uprave za novo mandatno obdobje od 2016 do 2021.
član uprave in direktor Razvoja in proizvodnje učinkovin z oskrbo
Rodil se je leta 1971 v Novem mestu. Gimnazijo je končal v Novem mestu. Na Fakulteti za farmacijo je diplomiral leta 1996 in dobil naziv magister farmacije. Strokovni izpit je opravil leta 1998, leta 2010 pa doktoriral na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.
V Krki se je leta 1997 zaposlil kot pripravnik v Službi skladišč in transporta v Oskrbi z izdelki. V letu 1998 je delal kot tehnolog skladiščenja in nato še kot samostojni tehnolog skladiščenja. Leta 2000 je prevzel delo pomočnika vodje Službe skladišč in transporta, v letu 2002 pa je postal namestnik vodje Logističnega centra v Oskrbi z izdelki. S 1. februarjem 2004
je bil imenovan za direktorja Krkinega predstavništva v Bangaloreju v Indiji. V Slovenijo se je vrnil 1. julija 2005 in prevzel delo vodje Logističnega centra v Oskrbi z izdelki. Za namestnika direktorja Oskrbe z izdelki je bil imenovan 1. decembra 2008, za direktorja Oskrbe z izdelki pa 1. januarja 2010.
Nadzorni svet družbe ga je na seji 29. julija 2009 imenoval za člana uprave za šestletno mandatno obdobje, ki ga je začel 1. januarja 2010. Krkina pomembna konkurenčna prednost je, da sama proizvaja velik del potrebnih zdravilnih farmacevtskih učinkovin in surovin. Vinko Zupančič je ključno prispeval k uspehu te strategije. Na predlog Jožeta Colariča ga je nadzorni svet 18. novembra 2015 zato soglasno imenoval za člana uprave za novo mandatno obdobje od 2016 do 2021.
član uprave
David Bratož, univerzitetni diplomirani ekonomist, se je rodil leta 1976 v Novem mestu. Po končani novomeški gimnaziji je šolanje nadaljeval na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2000 diplomiral na poslovnem oddelku, smer finance.
Kariero v Krki je začel leta 2001 v Finančnem sektorju, kjer je izpeljal več pomembnih projektov. Leta 2003 je začel delati v Prodaji, v Regiji Srednja Evropa, zadolžen pa je bil predvsem za poljski trg. Zaradi uspešnega dela je leta 2007 postal direktor družbe Krka - Polska in operativno vodil marketing, prodajo, proizvodnjo in distribucijo. Dve leti zatem je postal predsednik upravnega odbora.
Skupaj s sodelavci je Krko - Polsko razvil v eno od Krkinih največjih in najuspešnejših odvisnih družb. Med njegovim vodenjem sta se na Poljskem, kjer Krka zaposluje več kot 900 ljudi, podvojili tako prodaja kot količina proizvedenih izdelkov, on sam in Krka - Polska pa sta prejela številne nagrade.
David Bratož podrobno pozna delovanje vseh poslovnih funkcij velikega podjetja. Na predlog Jožeta Colariča ga je nadzorni svet 18. novembra 2015 soglasno imenoval za člana uprave za mandatno obdobje od 2016 do 2021.
članica uprave – delavska direktorica, vodja Proizvodnje poltrdnih, tekočih in ostalih oblik ter vodja Obrata Bršljin
Milena Kastelic, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, se je rodila leta 1968 v Novem mestu. Novomeško gimnazijo je končala leta 1986 in se vpisala na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, smer živilska tehnologija. Njena diplomska naloga z naslovom Vrednotenje glukoamilazne aktivnosti kvasovke Saccharomyces diastaticus je bila leta 1991 nagrajena s Prešernovo nagrado za študente. Leta 1993 je končala še usposabljanje na nemškem inštitutu za organizacijo dela REFA.
V Krki dela od leta 1992. Njena poklicna pot je ves čas tesno povezana z zelišči, zeliščnimi zdravili in izdelki brez recepta. Pripravništvo je opravljala v Programu pomožnih zdravil in zelišč ter ga končala z nalogo o tehnologiji sušenja rastlinskih surovin. Pet let je delala kot proizvodna tehnologinja in leta 1996 postala vodja Obrata za proizvodnjo zelenih zdravil. Danes je to Obrat Bršljin, ki ga še vedno uspešno vodi. Je tudi vodja Proizvodnje poltrdnih, tekočih in ostalih oblik.
Kot Krkina notranja presojevalka je 15 let prispevala k izboljševanju poslovnih procesov v družbi. Na ta način je spoznala tudi delo drugih organizacijskih enot in pomen trdnih povezav med njimi ter rezultate vzajemnega sodelovanja.
Med zaposlenimi uživa zaupanje, zato jo je svet delavcev na 15. redni seji 28. septembra 2015 predlagal za delavsko direktorico, nadzorni svet pa jo je 18. novembra 2015 soglasno imenoval za članico uprave – delavsko direktorico za mandatno obdobje od 2016 do 2021.
V politiki upravljanja družbe je zaveza o preprečevanju diskriminacije, ki pravi, da Krka svojim zaposlenim zagotavlja enake možnosti ne glede na spol, raso, barvo kože, starost, zdravstveno stanje oziroma invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, članstvo v sindikatu, nacionalni ali socialni izvor, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Družba zaenkrat nima sprejete samostojne politike, ki bi dodatno urejala strukturo organov vodenja in nadzora glede na spol, starost, izobrazbo in druge osebne okoliščine. Drugih ukrepov ta trenutek ne izvajamo.
Skupino Krka sestavljajo obvladujoča družba Krka ter odvisne družbe v Sloveniji in zunaj nje. Odvisne družbe so praviloma v 100-odstotni lasti družbe Krka in so organizirane kot družbe z omejeno odgovornostjo.
Za vse družbe v skupini Krka veljajo enotna pravila upravljanja, organiziranosti in delovanja, razen če lokalne zakonodaje zahtevajo drugače. Obvladujoča družba postavlja strateške usmeritve in operativne cilje vsem posamičnim odvisnim družbam v skupini Krka in spremlja uresničevanje njihovih načrtov. Zaradi boljše povezave in nadzora nad poslovanjem odvisnih družb uprava obvladujoče družbe Krka praviloma predstavlja skupščino odvisnih družb. Člani uprave so tudi člani nadzornih svetov, nadzornih odborov ali upravnih odborov določenih odvisnih družb, za kar ne prejemajo posebnih plačil.
Krka prek načela funkcijskega vodenja, kjer poslovna funkcija v obvladujoči družbi usmerja in nadzoruje poslovno funkcijo v odvisni družbi, na operativni ravni zagotavlja uresničevanje zastavljenih ciljev. Nadzor vsakodnevnega poslovanja odvisnih družb poteka prek rednega poročanja, hkrati pa so zaradi načela funkcijskega pokrivanja strokovni sodelavci obvladujoče družbe vsak dan v stikih s sodelavci v odvisnih družbah.
Izjema glede na navedeno je skupno podjetje Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Company Limited na Kitajskem, v katerem ima Krka 60-odstotni lastniški delež, kitajski partner Ningbo Menovo pa 40-odstotnega. V tričlanskem odboru direktorjev te družbe ima Krka dva predstavnika, med njimi predsednika odbora.
Na ravni skupine Krka je imenovan pooblaščenec za skladnost poslovanja, ki mu je zaupana samostojna in neodvisna funkcija nadzora nad korporativno integriteto. Podpora pooblaščencu so: služba, odgovorna za upravljanje s tveganji in skladnost poslovanja, pravna služba ter zaposleni iz posameznih organizacijskih enot, ki sodelujejo pri ureditvi skladnosti poslovanja na posameznih področjih.
Etični kodeks je kot zapis načel in standardov etičnega ravnanja krovni dokument področja. Krovna ureditev je vodilo, za odvisne družbe pa upoštevamo lokalne specifike zakonodaje ter transparentne poslovne prakse. Etični kodeks velja za vse zaposlene v Krki. Izpostavlja, da so si vsi zaposleni dolžni prizadevati za etično, nekoruptivno in zakonito delovanje.
Na ravni skupine stalno izboljšujemo področje izobraževanja in zavedanja zaposlenih o pomenu skladnosti poslovanja in korporativne integritete. Obravnavo kršitev Etičnega kodeksa ter morebitne pojave prevarantskih, koruptivnih ali drugih neskladnih ravnanj v škodo Krke urejajo interni dokumenti ter relevantna zakonodaja.
Prizadevamo si za stalno povečevanje etične kulture, varovanje ugleda in premoženja Krke, zato stalno povečujemo ozaveščenost zaposlenih o indicih prevar, neskladij in drugih kršitev ter načinih njihovega obvladovanja, odgovornosti pri prepoznavanju le-teh in poročanju.
Notranja revizija svoje delo v skupini Krka izvaja na osnovi srednjeročnega in letnega načrta dela ter v skladu s pravili (Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Etičnim kodeksom).
V skladu z načrtom dela za leto 2017 je bilo opravljenih petnajst rednih notranjerevizijskih pregledov, ki so potekali po metodologiji COSO (The Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission).
Omenjena metodologija je svetovno priznana in je podlaga za celovito spremljanje upravljanja tveganj. Na osnovi te metodologije notranji revizorji ugotavljajo doseganje revizijskih ciljev v kategorijah delovanja, poročanja in skladnosti s predpisi vsakega revizijskega področja.
Notranjerevizijski pregledi so bili po navedeni metodologiji opravljeni na področju prodaje, investicijskih projektov, upravljanja človeških virov, razvoja učinkovin in analitskih metod, varstva okolja in informacijske tehnologije. Opravljene so bile tudi redne notranje revizije v več odvisnih družbah in predstavništvih v tujini. V skladu z omenjenimi standardi so notranji revizorji izvajali tudi svetovalno dejavnost.
Notranji revizorji so za omenjena področja revidiranja dali zagotovila, da je sistem notranjih kontrol za doseganje zastavljenih ciljev v revidiranih enotah in procesih vzpostavljen, deluje in je učinkovit. Obstajajo pa možnosti za njegovo izboljšanje, zato so predlagali priporočila, ki so jih kategorizirali po posameznih stopnjah tveganj ter redno preverjali njihovo uresničevanje.
Notranji revizorji sodelujejo s Krkinim nadzornim svetom in njegovo revizijsko komisijo ter tudi z zunanjimi revizorji.
Notranje kontrole so usmeritve in postopki, ki jih je skupina Krka vzpostavila in jih izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovala tveganja, ki so povezana z računovodskim poročanjem. Namen notranje kontrole je zagotoviti zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Uvajanje poenotenih informacijskih sistemov v odvisne družbe in razvoj poslovne informatike povečujeta učinkovitost izmenjave računovodskih podatkov med odvisnimi družbami in obvladujočo družbo in s tem kontrolo teh informacij.
Računovodsko kontroliranje temelji na načelih resničnosti in delitve odgovornosti, na kontroli izvajanja poslov, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Računovodske kontrole so tesno povezane s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov. Ustreznost delovanja in vzpostavitev potrebnih kontrol v okviru informacijskih sistemov vsako leto preverjajo pooblaščeni zunanji izvajalci.
Tveganja, vezana na konsolidirane računovodske izkaze skupine Krka, obvladujemo z usmerjanjem in nadzorovanjem izvajanja aktivnosti v okviru računovodske funkcije v odvisnih družbah in z revizijo letnih računovodskih izkazov vseh odvisnih družb, ki sestavljajo skupino Krka.
Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe in konsolidiranih računovodskih izkazov skupine Krka izvaja revizijska družba Ernst & Young d.o.o., Ljubljana. Zunanji revizor v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta.
Posli družbe Krka z revizijsko družbo Ernst & Young d.o.o., Ljubljana, in posli družb v skupini s posameznimi revizorskimi družbami so predstavljeni v pojasnilih k računovodskim izkazom Posli z revizorsko družbo.
| Sestava nadzornega sveta družbe Krka 31. 12. 2017 | |||
|---|---|---|---|
| Ime in priimek | Jože Mermal | Borut Jamnik | Andrej Slapar | Julijana Kristl | Boris Žnidarič | Hans-Helmut Fabry |
Franc Šašek | Mateja Vrečer | Tomaž Sever |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Funkcija | predsednik | član | namestnik predsednika |
članica | član | član | namestnik predsednika |
članica | član |
| Prvo imenovanje | 2015 | 2017 | 2015 | 2010 | 2016 | 2017 | 2009 | 2005 | 2005 |
| Trajanje trenutnega mandata |
2020 | 2022 | 2020 | 2020 | 2020 | 2022 | 2019 | 2019 | 2019 |
| Predstavnik kapitala/zaposlenih |
kapitala | kapitala | kapitala | kapitala | kapitala | kapitala | zaposlenih | zaposlenih | zaposlenih |
| Udeležba na sejah | 6/6 | 2/2, odkar je član |
6/6 | 5/6 | 6/6 | 2/2, odkar je član |
6/6 | 6/6 | 6/6 |
| Spol | moški | moški | moški | ženski | moški | moški | moški | ženski | moški |
| Državljanstvo | slovensko | slovensko | slovensko | slovensko | slovensko | nemško | slovensko | slovensko | slovensko |
| Letnica rojstva | 1954 | 1970 | 1972 | 1953 | 1948 | 1956 | 1967 | 1966 | 1967 |
| Izobrazba in strokovni profil |
univerzitetni diplomirani ekonomist |
univerzitetni diplomirani matematik |
univerzitetni diplomirani pravnik |
doktorica farmacevtskih znanosti |
doktor družbenih znanosti in magister prava |
univerzitetni diplomirani psiholog |
univerzitetni diplomirani organizator |
doktorica farmacevtskih znanosti |
univerzitetni diplomirani inženir strojništva ter magister poslovodenja in organizacije |
| Neodvisnost po Kodeksu upravljanja |
da | da | da | da | da | da | da | da | da |
| Obstoj nasprotja interesov v poslovnem letu |
član v skladu s poslovnikom nadzornega sveta izločil iz glasovanja. | odgovornosti vodilnih delavcev, ko se je sklep nadzornega sveta nanašal na člana ali na | Za nobenega člana v letu 2017 ni obstajalo trajno in relevantno nasprotje interesov. Bili so posamezni primeri imenovanja na funkcije, sklenitev zavarovanja glede na 41. in 38. a-člen ZGD-1, a tudi v teh ni šlo za trajna in relevantna nasprotja interesov oz. sploh ni šlo za nasprotja interesov. V vseh navedenih primerih se je |
družbo, katere zakoniti zastopnik je, ter primer zasebne naložbe enega člana | |||||
| Članstvo v komisijah | – | predsednik revizijske komisije |
predsednik komisije za kadrovska vprašanja |
članica komisije za kadrovska vprašanja |
član revizijske komisije |
– | član revizijske komisije |
članica komisije za kadrovska vprašanja |
član revizijske komisije |
| Udeležba na rednih sejah komisij |
– | 1/1, odkar je član |
2/2 | 2/2 | 5/5 | – | 5/5 | 2/2 | 5/5 |
| Članstvo v organih nadzora drugih družb |
vplival na njihovo delo v nadzornem svetu družbe. | Člani nadzornega sveta družbe, predvsem predstavniki kapitala, prevzemajo zadolžitve tudi v organih nadzora ali upravljanja drugih družb, vendar ne v obsegu, ki bi |
| Ime in priimek | Jože Colarič | Aleš Rotar | Vinko Zupančič | David Bratož | Milena Kastelic |
|---|---|---|---|---|---|
| Funkcija | predsednik | član | član | član | članica, delavska direktorica |
| Področje dela v upravi | marketing, prodaja, kadri, naložbe, odnosi z javnostjo, pravno področje, deloma novi izdelki, del splošnih služb |
razvoj in proizvodnja končnih izdelkov, novi izdelki, upravljanje kakovosti, varnost in zdravje pri delu |
razvoj in proizvodnja učinkovin oz. surovin, upravljanje oskrbne verige |
ekonomika, finance, informacijska tehnologija, odnosi s sindikatoma in svetom delavcev, del splošnih služb |
zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj |
| Prvo imenovanje v upravo | 1997 | 2001 | 2010 | 2016 | 2016 |
| Trajanje trenutnega mandata | 2021 | 2021 | 2021 | 2021 | 2021 |
| Spol | moški | moški | moški | moški | ženski |
| Državljanstvo | slovensko | slovensko | slovensko | slovensko | slovensko |
| Letnica rojstva | 1955 | 1960 | 1971 | 1976 | 1968 |
| Izobrazba in strokovni profil | univerzitetni diplomirani ekonomist |
doktor farmacevtskih znanosti | doktor farmacevtskih znanosti | univerzitetni diplomirani ekonomist |
univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije |
| Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
ne | ne | ne | ne | ne |
V letu 2017 je bil referenčni kodeks Krke Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju Kodeks), ki sta ga 27. oktobra 2016 sprejela Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije. Veljati je začel 1. januarja 2017, objavljen pa je na spletnem naslovu Ljubljanske borze.
Uprava in nadzorni svet Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto izjavljata, da so posamezni člani uprave in nadzornega sveta kot tudi uprava in nadzorni svet kot organa delniške družbe v letu 2017 spoštovali načela in priporočila Kodeksa. Nekaj konkretiziranih priporočil Kodeksa v letu 2017 nismo popolnoma udejanjili, smo se pa vselej trudili približati izpolnitvi tudi teh priporočil in poskušali zagotoviti primeren način njihove uresničitve.
V nadaljevanju pojasnjujemo posamezna odstopanja od Kodeksa v letu 2017.
Uprava in nadzorni svet Krke v letu 2017 nista sprejela posebnega dokumenta z naslovom Politike raznolikosti, vendar načela te politike Krka implementira prek drugih internih aktov, politik in postopkov; mednje spadajo Etični kodeks, Politika upravljanja, Poslovnik o delu nadzornega sveta glede postopkov kandidiranja članov nadzornega sveta, postopki in zaveze komisije za kadrovska vprašanja nadzornega sveta in komisije za imenovanja za pripravo volilnega predloga članov nadzornega sveta. Raznolikost je v praksi zagotovljena v postopkih imenovanja in predlaganja članov organov vodenja in nadzora, saj si Krka kandidatom vselej prizadeva zagotoviti enake možnosti in prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Pri imenovanju članov nadzornega sveta v letu 2017 se je upoštevalo njihovo strokovno znanje, izkušnje, izobrazba, sposobnosti, neodvisnost, osebna integriteta in etičnost. Taka sestava organov je optimalna za zagotavljanje odgovornega nadzora in sprejemanja odločitev, pri tem pa se poskuša zagotoviti kar največjo raznolikost (4. poglavje Kodeksa).
V letu 2017 je skupščina zaradi odstopa oziroma odpoklica dveh članic nadzornega sveta izvolila dva nova člana nadzornega sveta, ki ju ni predlagal nadzorni svet, ampak delničar neposredno na skupščini. Predstavitev kandidatov na skupščini tako ni bila popolnoma v skladu s kriteriji v točkah 8.5 in 8.6 v Kodeksu, je pa delničar kljub temu predstavil vse bistvene podlage za njuno izvolitev in sta bila na skupščini veljavno izvoljena.
V letu 2017 je Krka zagotovila tudi izpolnjevanje priporočila v točki 12.5 v Kodeksu, saj je za seje nadzornega sveta uvedla izključno elektronsko distribucijo gradiva v okviru varnega spletnega mesta s pomočjo aplikacije E-nadzorni svet. Ta rešitev je bila prvič uporabljena na seji nadzornega sveta v novembru 2017.
Nadzorni svet Krke lahko v okviru samoocene določi letni načrt usposabljanja svojih članov in okvirne stroške izobraževanja. V letu 2017 predlog za dodatno izobraževanje ni bil dan, zato načrt ni bil sprejet (točka 13.1 Kodeksa).
Vrednotenje dela nadzornega sveta opravijo člani sami in pri tem popolnoma sledijo metodologiji in Priročniku za vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta, ki ga je pripravilo Združenje nadzornikov Slovenije. Postopek vrednotenja je potekal strokovno in objektivno, zato v letu 2017 ni bilo potrebe po zunanji strokovni podpori in tudi ni bila opravljena zunanja presoja dela nadzornega sveta v sodelovanju s specializirano institucijo oziroma drugimi strokovnjaki (točki 14.2 in 14.4 Kodeksa).
Poslovnik o delu nadzornega sveta Krke določa, da ima predsednik nadzornega sveta dva namestnika – eden je predstavnik delničarjev, drugi pa predstavnik zaposlenih. To je potrebno za zagotavljanje vključenosti predstavnikov zaposlenih tudi v najodgovornejše aktivnosti znotraj organov. Poslovnik o delu nadzornega sveta tudi določa, da predsednika nadomešča namestnik iz vrst delničarjev, šele v primeru njegove odsotnosti ga nadomešča namestnik, ki je predstavnik zaposlenih. Tako od Kodeksa, ki določa, da sme biti namestnik predsednika nadzornega sveta samo predstavnik delničarjev, ne odstopamo bistveno (točka 15.4 Kodeksa).
Krkino Izjavo o upravljanju v letu 2017 je presodil zunanji revizor, ki je za to usposobljen, ima strokovne reference in je neodvisen. Dodatna zunanja presoja ustreznosti izjave zato ni bila opravljena (točka 5.7 Kodeksa).
Krka v svojem letnem poročilu v Izjavi o upravljanju v letu 2017 v poenotenih tabelah (prilogi C1 in C2 Kodeksa) ne navaja članstva članov uprave in nadzornega sveta v organih upravljanja ali nadzora nepovezanih družb, ampak so te informacije zbrane v letnem poročilu v okviru njihovih življenjepisov, kjer navaja njihove vodstvene funkcije in naloge (točki 5.5 in 29.5 Kodeksa).
Krka je javno objavila Poslovnik o delu nadzornega sveta, v Izjavi o upravljanju v letu 2017 pa sestavo, pristojnosti in ostale vidike delovanja organov družbe ter s tem vse bistvene informacije o korporativnem upravljanju. Ostali operativni dokumenti v letu 2017 niso bili javno objavljeni (točka 29.9 Kodeksa).
Izpolnjujemo tudi večino določil kodeksa, ki se nanaša na družbe, ki kotirajo na Varšavski borzi, to je Best Practice for GPW Listed Companies 2016. Odstopanja pojasnjujemo v ločenem dokumentu, objavljenem v sistemu obveščanja, veljavnem za Varšavsko borzo.
Novo mesto, 11. 4. 2018
Podpis izjave o upravljanju in njenih sestavnih delov
Jože Colarič predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar član uprave
dr. Vinko Zupančič član uprave
David Bratož član uprave
Milena Kastelic članica uprave – delavska direktorica
Uprava Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto izjavlja, da v Krki upoštevamo politike skupine Krka, ki se nanašajo na okoljsko, socialno in kadrovsko področje, spoštovanje človekovih pravic in raznolikosti ter upravljanje na področju preprečevanja korupcije in podkupovanja.
Skupina Krka deluje po poslovnem modelu, ki je opisan v poglavju Poslovni model skupine Krka, spremljamo pa tudi njeno umeščenost v različna okolja. Glejte tudi poglavje Upravljanje tveganj.
Definicijo odgovornosti do naravnega okolja smo zapisali v svojo okoljsko politiko in se s tem zavezali, da bomo tudi v prihodnje skrbeli za okolje v skladu z zahtevami nove izdaje standarda ISO 14001:2015 in v največji možni meri preprečevali oziroma zmanjševali naš vpliv nanj. Več o tem v poglavju Odgovornost do naravnega okolja.
V skupini Krka dajemo velik poudarek socialnemu področju in kadrom. Zavedamo se, da so zaposleni in njihovo znanje, izkušnje in medsebojno sodelovanje ključni vir za doseganje načrtovanih rezultatov celotne skupine Krka. Naš uspeh je odvisen od zavzetosti zaposlenih, dobrih in konstruktivnih medsebojnih odnosov ter sodobnih in stabilnih načinov vodenja, ki zaposlene usmerjajo v učinkovito delo, proaktivnost, napredovanje in razvoj ter tako podpirajo Krkine vrednote. Prizadevamo si, da bi naše celotno delovanje odražalo odgovornost do zaposlenih, okolja in deležnikov. Krkine vrednote nas usmerjajo pri postavljanju ciljev, doseganju rezultatov ter sodelovanju z zaposlenimi, njihovemu vodenju in razvoju njihovih potencialov. Skupaj gradimo kulturo medsebojnega zaupanja, spoštovanja, sodelovanja in timskega dela, nenehnega učenja ter odgovornega, učinkovitega in trajnostnega delovanja. Za krkaše je značilno, da smo lojalni, inovativni, prilagodljivi, prizadevni in osredotočeni na doseganje poslovnih ciljev in rezultatov skupine Krka. Več o tem v poglavjih Odgovornost do zaposlenih in Odgovornost do družbenega okolja.
Spoštujemo človekove pravice, ki so zapisane v mednarodno priznanih načelih in smernicah, ter deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah. V vseh državah, v katerih delujemo, upoštevamo vse zakonske predpise in standarde o človekovih pravicah. Zavezani smo visokim etičnim standardom, zato se vsi zaposleni izobražujemo o vsebinah Etičnega kodeksa Krke. V njem smo zbrali vrednote in načela, za spoštovanje katerih si prizadevamo vsi zaposleni v skupini Krka. Osnovno vodilo je ravnanje po najvišjih moralnih načelih. Od zaposlenih se pričakujejo poštenost, neoporečnost ter spoštovanje zakonov in drugih predpisov.
Naše delovanje temelji na preprečevanju vseh oblik diskriminacije in zagotavljanju enakih možnosti za vse zaposlene ne glede na spol, raso, barvo kože, starost, zdravstveno stanje oziroma invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, članstvo v sindikatu, nacionalni ali socialni izvor, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine, kulturne razlike, ter na zakonskih normah in etičnem odnosu do ljudi in širšega družbenega okolja. V Krki učinkovitost zaposlenih merimo po rezultatih njihovega dela.
V Krki glede politike raznolikosti upoštevamo načelo vključevanja in zagotavljanja enakih možnosti, med drugim tudi v sestavi nadzornih organov in organov vodenja. Pri kandidatih za te funkcije upoštevamo kriterije iz politike raznolikosti, spol, starost, izobrazbo, poklicne izkušnje in veščine. Upoštevamo tudi strokovno raznolikost in prakso v mednarodnem okolju, saj želimo zagotoviti komplementarnost v najvišjih organih vodenja ter neovirano zamenljivost članov za kontinuiran proces delovanja skupine Krka.
Preprečevanje koruptivnih dejanj in drugih prevar, odgovornost zaposlenih pri njihovem prepoznavanju in morebitno ukrepanje urejamo s politiko preprečevanja in Pravilnikom o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju prevar. V skladu z zakonodajo in drugimi pravili, normami, priporočili, dobrimi poslovnimi običaji in etičnimi načeli stalno izboljšujemo obstoječe ukrepe ter si prizadevamo za etično in zakonito ravnanje vseh zaposlenih. Kot prevaro obravnavamo vsako neetično in/ali nezakonito dejanje, za katero je značilna pridobitev nezakonite ali neupravičene koristi v škodo družbe. Z obvladovanjem tveganja prevar si prizadevamo zmanjšati njihovo verjetnost in s tem ranljivost Krke zaradi prevar na sprejemljivo raven. V primerih pojava tveganj prevar upoštevamo načelo ničelne tolerance. Več o tem v Pravilniku o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju prevar ter Politiki preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja prevar, ki sta objavljeni nas spletnih straneh družbe (https://www.krka.biz/sl/za-vlagatelje/arhivi/dokumenti-o-upravljanju-druzbe/).
Družba pripravlja tudi Kodeks ravnanja, ki opredeljuje načela in pravila etičnega delovanja, dobrih poslovnih običajev in standardov ravnanja. Kodeks ravnanja bo zavezujoč za vse zaposlene v družbi Krka in v njenih odvisnih družbah. Predstavlja podlago, na kateri temeljijo druga interna pravila za ravnanje zaposlenih v skupini Krka .
Tveganja, povezana z nefinančnim poslovanjem skupine Krka, so opisana v poglavju Upravljanje tveganj, nefinančni kazalniki pa v poglavju Trajnostni razvoj.
Jože Colarič predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar član uprave
dr. Vinko Zupančič član uprave
David Bratož član uprave
Milena Kastelic članica uprave – delavska direktorica
Veljavna razvojna strategija skupine Krka zajema obdobje petih let, in sicer od leta 2018 do leta 2022. Nadzorni svet Krke jo je sprejel novembra 2017. Vključuje vsa področja delovanja skupine Krka s poudarkom na osnovni farmacevtskokemijski dejavnosti. Skupino Krka obravnava kot mednarodno podjetje, saj zajema njeno delovanje prek odvisnih družb in predstavništev v tujini ter sodelovanje s partnerji povsod, kjer je prisotna. Zajema vse poslovne procese v skupini Krka od razvoja prek proizvodnje do trženja in prodaje, vključno s podpornimi procesi, in temelji na doseganju največje dodane vrednosti tako za skupino kot za vlagatelje. Skupina Krka razvojno strategijo posodablja vsaki dve leti, naslednja posodobitev je predvidena jeseni 2019.
Razvojna strategija temelji na poslanstvu, viziji in vrednotah skupine Krka.
| Poslanstvo, vizija in vrednote |
|---|
| POSLANSTVO |
| Živeti zdravo življenje. |
| VIZIJA |
| Utrjujemo položaj enega vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij v svetu. |
| VREDNOTE |
| hitrost in fleksibilnost |
| partnerstvo in zaupanje |
| kreativnost in učinkovitost |
Izhodišča za razvojno strategijo predstavlja poglobljena analiza Krkinega položaja v svetovni generični farmacevtski industriji. Predstavljene so značilnosti originatorske in generične farmacevtske industrije, napovedi rasti generičnega trga ter umestitev Krke v mednarodno generično farmacevtsko industrijo. Na tej osnovi so se izoblikovale možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj ter samostojni obstoj v prihodnosti.
Poleg izhodišč vsebuje tri vsebinske sklope: strategijo in cilje na ravni skupine Krka, cilje po regijah oziroma območjih s strategijo nabora izdelkov in strategije posameznih poslovnih funkcij oziroma procesov. Strategija vsebuje tudi okvirni večletni razvojni, finančni in investicijski načrt poslovanja.
Uspešnost uresničevanja strateških ciljev spremljamo z merili uspešnosti, ki so določena na ravni skupine Krka, na ravni skupin izdelkov in na ravni poslovnih funkcij. Uspešnost meril na ravni skupine obravnava uprava, uspešnost meril na ravni posameznih skupin izdelkov in storitev ter meril na ravni poslovnih funkcij pa pristojni odbori (Prodajni odbor, Razvojni odbor, Odbor za kadre, Odbor za kakovost, Odbor za ekonomiko in finance in Odbor za korporativno pojavljanje v javnostih).
Za ohranjanje in izboljševanje položaja skupine Krka v mednarodnih okvirih izkoriščamo vse zunanje priložnosti, kar najbolj pa tudi vse notranje prednosti, predvsem skladno in sinergijsko delovanje organizacijskih enot, povezanih v skupino Krka, ter kakovostno upravljanje vseh poslovnih povezav v verigi ustvarjanja dodane vrednosti.
Dosegati povprečno letno količinsko/vrednostno rast prodaje v višini najmanj 5 %.
Z učinkovito in optimizirano razvojno-proizvodno verigo v skladu z zahtevanimi standardi kakovosti pravočasno zagotavljati zadostne količine proizvedenih izdelkov, kar bo v skladu s ciljno prodajno rastjo in potrebami trgov.
Ohraniti usmerjenost v maksimalno dolgoročno dobičkonosnost prodanih izdelkov vse od razvoja in proizvodnje do prodaje končnih izdelkov, vključno z vsemi drugimi funkcijami v skupini Krka.
Ob organski rasti dodatno zagotoviti tudi rast s prevzemi in dolgoročnimi poslovnimi povezavami (vključno z joint ventures) v primeru poslovno zanimivih in razpoložljivih prevzemnih tarč. Primarna cilja sta pridobivanje novih izdelkov in/ali novih trgov.
Poleg obstoječega nabora izdelkov, ki predstavljajo t. i. zlati standard, ohranjati čim večji delež novih izdelkov v skupni prodaji.
Ohranjati čim večji delež vertikalno integriranih izdelkov.
Lansirati izbrane izdelke na izbranih ključnih trgih med prvimi generiki.
Povečati konkurenčne prednosti nabora izdelkov.
Izboljšati stroškovno učinkovitost uporabe sredstev.
Izboljšati stopnjo inovativnosti vseh poslovnih funkcij.
Ohraniti samostojnost.
Trgi
Prednostno se usmeriti na evropske trge, kitajski trg in trge Srednje Azije.
Usmeriti se predvsem na ključne trge (Ruska federacija, trgi zahodne Evrope, Poljska, Slovenija, Romunija, Madžarska, Ukrajina, Češka in Hrvaška), h ključnim kupcem in na ključne izdelke.
Čim bolj izkoristiti prodajni potencial v vseh prodajnih regijah (Slovenija, Jugovzhodna Evropa, Vzhodna Evropa, Srednja Evropa, Zahodna Evropa, Čezmorska tržišča).
Umestiti katerega od trgov regije Čezmorska tržišča med ključne trge.
Uveljavljati in utrjevati se na zahodnoevropskih trgih s poslovanjem prek lastnih odvisnih družb za trženje in prodajo ter z izdelki pod lastnimi blagovnimi znamkami (Krka in TAD Pharma).
Iskati možnosti za nakup lokalnih farmacevtskih podjetij ter za poslovne akvizicije in različne oblike dolgoročnih poslovnih povezav (joint ventures) na izbranih trgih s primarnim ciljem pridobivati nove izdelke ter s tem nova terapevtska področja in/ali nove trge.
Krepiti farmacevtsko-kemijsko dejavnost in povečati nabor zdravil na treh ključnih terapevtskih področjih zdravil na recept (zdravila za bolezni srca in žilja, zdravila za bolezni osrednjega živčevja in zdravila za bolezni prebavil in presnove) ter na preostalih perspektivnih področjih (protibolečinska in onkološka zdravila, antidiabetiki, protivirusna zdravila in antibiotiki) ter hkrati vstopati na nova področja. Na ključnih terapevtskih področjih bomo uvajali tudi inovativne izdelke (inovativne fiksne kombinacije dveh ali treh učinkovin, jakosti, farmacevtske oblike in nove dostavne sisteme).
Krepiti ponudbo izdelkov brez recepta in veterinarskih izdelkov (predvsem izdelkov za ljubiteljske živali) na izbranih terapevtskih področjih.
Vstopiti na področje podobnih bioloških zdravil.
Nadalje razvijati zdraviliško in turistično dejavnost, vključno z možnostjo iskanja strateških partnerjev zunaj skupine Krka.
Krepiti vertikalno integracijo od razvoja izdelka do njegove proizvodnje.
Zagotavljati stalne vire preskrbe z vhodnimi materiali in optimizirati nabavo. Cilj je stalno zniževanje nabavnih cen.
Povečati delež razvoja in proizvodnje določenih učinkovin in končnih izdelkov zunaj Krke (outsourcing).
Razvijati generična zdravila in pripraviti ustrezno registracijsko dokumentacijo pred potekom produktnega patenta originalnega zdravila.
Krepiti vse vrste povezav na področju razvoja in na ostalih področjih ter z zunanjimi inštitucijami in podjetji.
Zagotoviti delovanje in nenehno izboljševanje integriranega sistema vodenja in sistema kakovosti, ki zagotavljata izdelavo varnih, učinkovitih in kakovostnih izdelkov v skladu s smernicami cGXP ter predpisi, ki urejajo področje kakovosti v farmacevtski dejavnosti.
Stabilno in optimalno vlagati v proizvodne, razvojne in infrastrukturne zmogljivosti.
Zmanjševati vpliv finančnih tveganj na poslovanje skupine Krka.
Voditi stabilno politiko dividend ter pri določitvi deleža čistega dobička za izplačilo dividend v posameznem letu upoštevati tudi finančne potrebe skupine Krka za naložbe in prevzeme ter za dividende izplačati najmanj 50 % čistega dobička večinskih lastnikov.
Učinkovito in v skladu z regulatornimi standardi uvajati informacijsko tehnologijo ter zagotoviti visoko razpoložljivost in informacijsko varnost uvedenih informacijskih rešitev.
Nadaljevati digitalizacijo poslovanja: uvajati informacijsko (digitalno) tehnologijo v poslovne procese zaradi avtomatizacije in optimizacije procesov in postopkov, podpirati oziroma krepiti sodelovanje znotraj skupine Krka in v celotni oskrbovalni verigi ter zagotavljati ustrezne informacije za poslovno odločanje. Cilj je kupcem ponuditi dodano vrednost.
Krepiti strokovno in stroškovno sinergijo v okviru skupine Krka ter maksimalno izkoristiti konkurenčne prednosti poslovnih okolij, v katerih delujejo Krkine odvisne družbe v tujini.
Z upravljanjem potencialov sodelavcev v mednarodnem okolju krepiti internacionalizacijo skupine Krka in zagotoviti aktiviranje vseh kadrovskih potencialov.
Ohranjati ekonomsko, socialno in naravovarstveno odgovornost do okolja, v katerem poslujemo.
Krepiti korporativno integriteto in poslovati v skladu z zakonodajo, pravili, etičnimi načeli ter dobrimi praksami.
Ohranjati ugled skupine Krka ter poudarjati ničelno toleranco do prevar in korupcije.
Zagotavljati široko dostopnost izdelkov, ki bodo cenovno konkurenčni v vseh prevladujočih sistemih distribucije in oskrbe z zdravili in v skladu s tržnim povpraševanjem.
V povezavi s strateškimi cilji in še posebej s cilji trženja dosegati prodajno rast najmanj v višini rasti lokalnih farmacevtskih trgov oziroma povprečne rasti vodilnih generičnih ponudnikov zdravil na vseh pomembnejših trgih posameznih regij. Na trgih vzhodne in zahodne Evrope dosegati največjo absolutno rast in na čezmorskih trgih največjo relativno rast ter ohranjati prodajno rast v srednji Evropi.
Obdržati položaj vodilnega farmacevtskega proizvajalca, ostati med vodilnimi proizvajalci izdelkov brez recepta na slovenskem trgu ter obdržati položaj ene od vodilnih generičnih farmacevtskih družb na trgih srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope. To bomo zagotovili z utrjevanjem ugleda in prepoznavnosti blagovne znamke Krka pri ciljni javnosti, z vstopanjem v nove terapevtske skupine ter z večinsko prodajo izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami.
Povečevati tržne deleže na trgih zahodne Evrope, kar bomo dosegli s širjenjem ponudbe v obstoječih terapevtskih skupinah in vstopom v nove skupine, z izkoriščanjem prodajnega potenciala izdelkov, ki so na teh trgih že uvedeni, ter s povečevanjem prepoznavnosti Krke (blagovni znamki Krka in TAD Pharma) prek delovanja odvisnih družb in prek partnerskih odnosov z nepovezanimi odjemalci.
Razvijati prodajo na obstoječih čezmorskih trgih tako prek partnerskih odnosov z nepovezanimi odjemalci kot z vzpostavitvijo pogojev za lastno izvajanje trženja ter vstopiti na nove trge (Kitajska in drugi trgi) s trženjem izdelkov na izbranih trgih in pri izbranih tarčnih skupinah.
Ključna terapevtska področja: bolezni srca in žilja, bolezni osrednjega živčevja in bolezni prebavil in presnove. Obstoječim ključnim terapevtskim področjem dodati za nas novo ključno področje, to so zdravila za lajšanje bolečine.
Na ključnih terapevtskih področjih poleg generičnih paralel v svetu vodilnih zdravil uvajati tudi inovativne izdelke (inovativne fiksne kombinacije, jakosti, farmacevtske oblike in nove dostavne sisteme).
Uvajati zdravila s fiksnimi kombinacijami (dveh ali treh učinkovin) za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in inovativne fiksne kombinacije za napredno sočasno zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in holesterola.
Z novimi izdelki krepiti perspektivna terapevtska področja antidiabetikov, onkoloških zdravil in antibiotikov ter vstopati na področje protivirusnih zdravil za zdravljenje HIV in antikoagulantne terapije.
Zagotavljati široko ponudbo zdravil z drugih terapevtskih področij (protimikrobna zdravila, protialergijska zdravila, urološka zdravila, zdravila za zdravljenje bolezni krvi in krvotvornih organov).
Širiti nabor zdravil z vstopom na področje podobnih bioloških zdravil.
Zasnovati vstop na vsaj eno novo terapevtsko področje.
Krepiti ključna terapevtska področja, ki zajemajo izdelke za lajšanje prehlada in kašlja, analgetike, vitaminsko-mineralne izdelke, izdelke z učinkom na prebavila in presnovo, izdelke za izboljšanje cerebralnega in perifernega obtoka.
Pri izdelkih za lajšanje prehlada in kašlja krovne blagovne znamke dopolnjevati z izdelki z novo sestavo in v novih farmacevtskih oblikah.
Pri vitaminsko-mineralnih izdelkih dopolnjevati ponudbo z izdelki za otroke s sodobno sestavo in v sodobnih farmacevtskih oblikah.
Krepiti ključna terapevtska področja za ljubiteljske živali (antiparazitiki in analgetiki) in rejne živali (protimikrobna zdravila in antiparazitiki).
Širiti nabor terapevtskih področij za ljubiteljske živali (zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja ter dermatološka zdravila).
Dopolniti nabor izdelkov za ljubiteljske živali, in sicer s specifičnimi kombinacijami in farmacevtskimi oblikami.
Razvijati in izboljševati zdravstvene storitve: medicinsko rehabilitacijo, programe preventive in promocije zdravja in aktivnega oddiha, ki jih bomo na domačem trgu in izbranih tujih trgih tržili pod blagovno znamko Terme Krka.
Prodaja izdelkov in storitev je dosegla 1 milijardo 266,4 milijona EUR, kar je več od načrtovane prodaje v višini 1 milijarde 220 milijonov EUR. Količinsko smo prodajo glede na leto 2016 povečali približno za 1 %.
Dobra razpršenost prodaje med prodajnimi regijami Slovenija, Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa, Srednja Evropa ter Jugovzhodna Evropa in Čezmorska tržišča. Največja regija po prodaji je bila Vzhodna Evropa, Ruska federacija pa je ostala največji posamični trg.
Delež prodaje na trgih zunaj Slovenije je znašal 93 %, kar je enako načrtovanemu.
Prodajno najpomembnejša skupina izdelkov so bila zdravila na recept z deležem v višini 83 % v skupni prodaji (načrtovali smo 82 %).
Število zaposlenih v skupini Krka je ostalo na ravni leta 2016 (načrtovali smo 4-odstotno povečanje).
Za naložbe, namenjene predvsem za povečanje in posodobitev proizvodnih in razvojno-raziskovalnih zmogljivosti ter infrastrukture, smo porabili 105 milijonov EUR od načrtovanih 174 milijonov EUR, kar je 60 % od načrtovanega.
Vsi glavni kazalniki poslovanja (deleži dobička iz poslovanja (EBIT), dobička iz poslovanja, povečanega za amortizacijo (EBITDA), in čistega dobička v prihodkih od prodaje, donosnost kapitala (ROE) in donosnost sredstev (ROA) so bili večji od načrtovanih vrednosti.
Prodaja izdelkov in storitev bo predvidoma dosegla 1 milijardo 300 milijonov EUR.
Delež prodaje na trgih zunaj Slovenije bo predvidoma 93-odstoten.
Najpomembnejša skupina izdelkov ostajajo zdravila na recept z 81-odstotnim deležem v prodaji.
Načrtujemo dobiček v vrednosti 153 milijonov EUR.
Načrtujemo povečanje števila zaposlenih tako v Sloveniji kot v tujini, skupaj za 2 %. Število redno zaposlenih naj bi preseglo 11.200.
Načrtovane naložbe v vrednosti 135 milijonov EUR bodo namenjene predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih in razvojno-raziskovalnih zmogljivosti ter infrastrukture.
Načrt poslovanja za leto 2018 izhaja iz Strategije razvoja skupine Krka za obdobje od 2018 do 2022 in je bil pripravljen oktobra 2017. Temelji na pričakovanjih, ocenah in napovedih ter drugih razpoložljivih podatkih, ki jih je imela uprava družbe takrat na voljo. Uprava meni, da so pričakovanja primerna. Če bodo pogoji poslovanja v letu 2018 pomembneje odstopali od pričakovanih, lahko tudi izidi poslovanja odstopajo od načrtovanih. Dejavniki tveganja vključujejo zlasti nadaljevanje negotovih razmer na določenih Krkinih trgih, nihanje tečajev nekaterih valut, dodatne restriktivne ukrepe zdravstvene politike posameznih držav, uvajanje različnih oblik marketinško-prodajnih dajatev, aktivnosti originatorjev, ki se bodo pokazale v prilagajanju cenovne politike generični ponudbi ter njihovem vstopanju na trge z generičnimi paralelami, vse večjo erozijo in poenotenje cen generičnih izdelkov, vedno večjo prisotnost nizkocenovnih konkurentov, zaostrovanje regulatornega okolja, ki ga bo povzročilo spreminjanje in povečevanje regulatornih zahtev na trgih, kar bo vplivalo na ohranjanje obstoječe ponudbe izdelkov ter na možnosti za razvoj novih izdelkov in s tem na povečevanje stroškov razvoja. Uprava družbe si bo prizadevala, da bosta družba in skupina Krka dosegali čim boljše rezultate in v ugodnih poslovnih razmerah tudi presegli načrtovane cilje.
Mednarodna razpršenost poslovanja in vertikalno integrirani poslovni model dajeta skupini Krka ustrezno podporo za stabilno poslovanje kljub oteženim makroekonomskim razmeram na posameznih ključnih prodajnih trgih. V skladu z napovedmi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske komisije in neodvisnih finančnih inštitucij se na posameznih trgih v letu 2018 pričakuje postopno izboljšanje makroekonomskih razmer. Tveganja, povezana z makroekonomskim okoljem na posameznih trgih, ostajajo prisotna.
| Država | Napoved rasti trga zdravil (v %) |
Napoved vrednosti trga zdravil po veleprodajnih cenah (v milijonih EUR) |
Devizni tečaj (valuta/EUR) |
|---|---|---|---|
| Slovenija | 5 | 650 | Evroobmočje |
| Hrvaška | 5 | 940 | 7,5 |
| Romunija | 0 | 3.100 | 4,7 |
| Ruska federacija | 8 | 15.200 | 69,5 |
| Ukrajina | 5 | 2.000 | 33 |
| Poljska | 4 | 6.300 | 4,2 |
| Madžarska | 4 | 2.450 | 310 |
| Češka republika | 2 | 2.170 | 25,5 |
| Zahodna Evropa | 6,2 | 195.000 | povečini evroobmočje |
Viri za napovedi trga zdravil: interne ocene. Viri za napovedi deviznih tečajev: poročila bank, interne ocene.
V nadaljevanju navedene makroekonomske napovedi so povzete predvsem po napovedih zunanjih analitikov in neodvisnih inštitucij, ki spremljajo makroekonomske razmere na navedenih trgih.
Slovensko gospodarstvo je v letu 2017 zabeležilo boljšo gospodarsko rast, kot so jo napovedovale slovenske in tuje inštitucije. Ocenjena rast bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2017 je bila 4,7-odstotna. Razmere na trgu dela se postopoma izboljšujejo. Stopnja brezposelnosti, ki je v letu 2016 znašala 8 %, v letu 2017 pa 6,7 %, naj bi se v letu 2018 spustila na 5,2 %. Optimizem med potrošniki se krepi, kar pozitivno vpliva na rast zasebne porabe. Inflacija bo tudi v letu 2018 ostala nizka. Realna gospodarska rast bo po zadnjih napovedih Evropske komisije znašala 4 %. Glavno gonilo gospodarske rasti bo poleg tujega povpraševanja domača poraba, ki jo spodbujajo rast zaposlenosti, povečevanje plač in povečano bančno kreditiranje. Poleg tveganj, povezanih z mednarodnim okoljem, in sicer nevarnostjo upočasnitve rasti v ključnih gospodarskih partnericah ter nevarnostjo poslabšanja razmer na mednarodnih finančnih trgih, postaja eno ključnih tveganj za gospodarsko rast pomanjkanje ustrezne delovne sile. Tveganja za gospodarsko rast izhajajo tudi iz zasebnih in državnih naložb.
Vrednost prodaje zdravil v letu 2018 ocenjujemo na okrog 650 milijonov EUR in pričakujemo, da bo 5 % večja kot v letu 2017.
Hrvaško gospodarstvo je v letu 2017 zabeležilo 3,2-odstotno rast. Ključno vlogo je imel turizem, ki je vodilna hrvaška gospodarska panoga in je v letu 2017 zrasla za več kot 10 %. Za leti 2018 in 2019 se pričakujeta nižji stopnji rasti BDP. Vrednost BDP naj bi se nad rekordno vrednost, ki jo je država dosegla v predkriznem letu 2008, vrnila šele v letu 2019. V naslednjih letih bo na rast negativno vplivalo lastniško in poslovno prestrukturiranje prehrambno-trgovske verige. Zniževanje stopnje brezposelnosti, ki se je pospešeno zniževala že v letu 2017, se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Za hrvaško gospodarstvo se za leto 2018 pričakujejo stabilne makroekonomske razmere.
Ocenjujemo, da se bo vrednost hrvaškega trga zdravil v letu 2018 povečala za 5 % in bo znašala okrog 940 milijonov EUR.
V letu 2017 je Romunija dosegla 5,7-odstotno gospodarsko rast, kar je preseglo najbolj optimistične napovedi analitikov. Razlogi za tolikšno rast so bili povečana poraba gospodinjstev, ugodna gibanja na trgu dela in spodbudni fiskalni ukrepi države. Močno so rasle tudi naložbe, ki jih je še spodbudilo črpanje sredstev iz skladov Evropske unije. Za leto 2018 se pričakuje nižja, 4-odstotna gospodarska rast. Pomanjkanje strukturnih reform, znižanje davkov v letu 2017, močna rast državne porabe, rastoča inflacija ter povečevanje trgovinskega primanjkljaja predstavljajo tveganje za pregrevanje gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju. Isti razlogi so bili tudi povod za depreciacijo tečaja leja v letu 2017. Lej bo tudi v letu 2018 ostal nestanoviten. Romunija do leta 2023 ostaja v programu financiranja v okviru Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije, kar predstavlja določeno stopnjo zanesljivosti glede pričakovanih gibanj makroekonomskih kazalcev.
Ocenjujemo, da bo vrednost trga zdravil v Romuniji v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 ostala na približno enaki ravni, to je okrog 3,1 milijarde EUR.
V letu 2017 so ruske oblasti vodile zelo omejevalno monetarno in fiskalno politiko. To je privedlo do hitrejšega zniževanja inflacije, kot je bilo pričakovano, saj je bila ob koncu leta 2017 nižja od pod 3 %. V letu 2018 naj bi znašala okrog 3,5 %. Centralna banka je v letu 2017 nadaljevala s postopnim blaženjem zelo restriktivne monetarne politike, kar se pričakuje tudi za leto 2018. Rast BDP je v letu 2017 znašala 1,7 %, za leto 2018 pa se pričakuje rast v višini 2 %. Visoke realne obrestne mere bodo zavirale gospodarsko rast tudi v letu 2018, vendar pa stabilnejše cene nafte, boljše splošne gospodarske razmere in izboljšani pogoji kreditiranja prebivalstva spodbujajo naložbe in porabo. Zasebna poraba se je po dveh letih zniževanja v letu 2017 zvišala za 3 % in v letu 2018 se pričakuje nadaljevanje rasti. Centralna banka že od leta 2014 vodi politiko sproščenega tečaja rublja. Nihanje tečaja rublja, ki je pogojeno s spreminjanjem cene nafte ter razmerjem med evrom in dolarjem, z intervencijami na valutnem trgu uravnava finančno ministrstvo. Odvisnost tečaja rublja od gibanja cene nafte je v letu 2017 posledično oslabela. Tudi v prihodnje bo tečaj rublja ob zmernih gibanjih cene nafte stabilnejši, kot je bil v preteklih letih, morebitna globalna nihanja pa bodo še naprej vplivala na rusko gospodarstvo in vrednost rublja.
Pričakujemo, da se bo vrednost ruskega trga zdravil v letu 2018 povečala za 8 % in ga ocenjujemo na 15,2 milijarde EUR.
Mednarodni denarni sklad je v letu 2017 zamrznil črpanje 17,5 milijarde dolarjev vredne pomoči Ukrajini zaradi neizpolnjevanja zavez iz dogovora. Vlada ni uresničila zavez, povezanih z odpravo korupcije, zamuja pa tudi pri uvedbi potrebnih gospodarskih in socialnih reform. Ukrajinska gospodarska rast je v letu 2017 stagnirala in je ob koncu leta znašala okrog 2 %. Za leto 2018 se napoveduje šibka, 3-odstotna krepitev. Inflacija je ob koncu leta 2017 znašala 14,5 %, v letu 2018 pa se pričakuje postopno padanje inflacije pod 10 %. Centralna banka je v drugem polletju 2017 ponovno zviševala ključno obrestno mero, ki znaša 14,5 %. Vrednost grivne je bila v letu 2017 zelo nestanovitna, saj je v primerjavi z dolarjem in evrom padla za več kot 15 %. Nestanovitnost vrednosti ukrajinske valute se bo nadaljevala tudi v letu 2018, kar napoveduje oteženo makroekonomsko okolje.
Ocenjujemo, da bo vrednost trga zdravil ob 5-odstotni rasti v letu 2018 znašala 2 milijardi EUR.
Poljsko gospodarstvo je v letu 2017 zraslo za 4,2 %, v letu 2018 pa naj bi se nekoliko upočasnilo. Rast spodbuja domače povpraševanje, ki je posledica naraščajočih socialnih transferjev, okrevanja na trgu dela in rasti naložb zaradi izplačil iz strukturnih skladov Evropske unije. Inflacija, ki je ob koncu leta 2017 znašala 1,6 %, se bo v letu 2018 postopno povečevala v skladu z rastjo plač. To bo od centralne banke zahtevalo restriktivnejšo monetarno politiko in bo obenem zmanjševalo tveganje depreciacije domače valute. Tveganje za poljsko gospodarstvo predstavlja politično nasprotovanje smernicam Evropske unije, določena tveganja pa izhajajo tudi iz uspešnosti bančnega sektorja, ki ga še naprej ogroža morebitna konvertacija hipotekarnih kreditov, denominiranih v tujih valutah.
Vrednost poljskega trga zdravil bo ob pričakovani 4-odstotni rasti znašala okrog 6,3 milijarde EUR.
Madžarska je v letu 2017 zabeležila gospodarsko rast v višini 3,7 %, kar je več kot v letu 2016. Zelo se je povečala predvsem zasebna poraba. Po znižanju stopnje brezposelnosti ob koncu leta 2017 za eno odstotno točko, na 4,3 %, se v letu 2018 pričakuje nadaljnje povečevanje zaposlenosti. Gospodarska rast bo v letu 2018 predvidoma nekoliko nižja kot v letu 2017, a še vedno nad 3,5 %. Ugodne gospodarske razmere bodo inflacijo zvišale do 3 %, kar je ciljna raven centralne banke. Ta bo v letu 2018 postopoma opuščala ekspanzivne monetarne ukrepe, kar bo v kombinaciji s pozitivnim gibanjem makroekonomskih kazalcev spodbujalo tudi pritiske na krepitev domače valute.
Pričakujemo, da bo vrednost madžarskega trga zdravil v letu 2018 ob 4-odstotni rasti dosegla 2,45 milijarde EUR.
Bruto domači proizvod Češke se je v letu 2017 okrepil za 4,3 %, kar je precej več kot v letu 2016, ko je bila rast 2,6 odstotna. Močna, a nekoliko nižja rast se bo nadaljevala tudi v letu 2018, in je posledica povečanega zasebnega povpraševanja in dinamičnega zunanjega sektorja. Rast plač bo vplivala na večjo porabo gospodinjstev, nizke obrestne mere pa bodo povečale kapitalske naložbe. Pomanjkanje delovne sile ob rekordno nizki brezposelnosti pomeni tveganje za pospešeno gospodarsko rast. Zgodovinsko nizka brezposelnost bo inflacijo povečala nad 2 %, kar je cilj centralne banke. Po odpravi valutne kapice v aprilu 2017 se je vrednost krone nekoliko povečala. Nadaljnja, a šibka krepitev vrednosti krone je možna tudi v letu 2018. Monetarna politika centralne banke se bo še naprej zaostrovala, saj se bodo inflacijski pritiski stopnjevali.
Na Češkem pričakujemo 2-odstotno rast trga zdravil, njegova vrednost pa naj bi bila okrog 2,17 milijarde EUR.
Ekonomske razmere so se v letu 2017 izboljševale, v skladu s tem pa tudi napovedi OECD in Evropske komisije. Evropska komisija pričakuje po ugodni 2-odstotni rasti v letu 2017 nadaljnjo rast tako v evrskem območju kot v Evropski uniji, in sicer v višini 2,1 % v letu 2018 in 1,9 % v letu 2019. Uspešnost evropskega gospodarstva, ki je bila večja od pričakovanj, je temeljila na zasebni porabi, močnejši globalni gospodarski rasti in zmanjšanju brezposelnosti. Zaradi ugodnih pogojev financiranja in znatno boljšega gospodarskega razpoloženja so se povečale tudi naložbe. K rasti je prispevala tudi Evropska centralna banka, ki je ohranila zelo spodbujevalno monetarno politiko. Kljub napovedi o postopni opustitvi nekaterih ekspanzivnih monetarnih ukrepov se tudi v letu 2018 pričakuje pozitiven prispevek Evropske centralne banke (ECB) h gospodarski rasti. Več držav članic evrskega območja bo v letu 2018 sprejelo ekspanzivne fiskalne politike. Pričakuje se tudi rast zaposlenosti v večini zahodnoevropskih gospodarstev.
V letu 2017 se je močno zmanjšalo politično tveganje Evropske unije in evroobmočja, potem ko so na volitvah na Nizozemskem, v Franciji in v Nemčiji zmagale zmernejše politične opcije. Glavna notranja tveganja za zahodnoevropska gospodarstva so povezana z rezultatom pogajanj o brexitu, močnejšo rastjo vrednosti evra in višjimi dolgoročnimi obrestnimi merami. Zunanja negativna tveganja pa predstavljajo morebitne dodatne geopolitične napetosti, zaostritev pogojev financiranja na svetovni ravni in širjenje protekcionističnih ekonomskih politik.
Ocenjujemo, da bo vrednost zahodnoevropskega trga generičnih zdravil v letu 2018 dosegla 40 milijard EUR, kar pomeni 2,9-odstotno rast glede na predhodno leto. Vrednost celotnega zahodnoevropskega trga zdravil naj bi se v letu 2018 povečala za 6,2 % in je ocenjena na 195 milijard EUR.
V skupini Krka posamezna tveganja obvladujejo tiste organizacijske enote, katerih dejavnost je najbolj povezana z njimi. Pravilen odziv na izredne okoliščine ali dogodke zagotavlja sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. V nadaljevanju so opisane pomembnejše vrste tveganj, s katerimi se srečuje Krka, izpostavljenost tem tveganjem in načini njihovega obvladovanja.
V skupini Krka vsakodnevno spremljamo izpostavljenost različnim vrstam tveganj ter sprejemamo ukrepe za njihovo obvladovanje.
Obvladovanje tveganj zahteva različne pristope, prilagojene posameznim vrstam tveganj. Skupina Krka tveganja obvladuje po načelu funkcijskega vodenja, kar pomeni, da poslovna funkcija v obvladujoči družbi usmerja in nadzoruje delo istovrstnih poslovnih funkcij v odvisnih družbah ter tako zagotavlja enotna načela za upravljanje tveganj. Posamezne vrste tveganj na ravni skupine Krka upravljajo organizacijske enote obvladujoče družbe, katerih dejavnost je najbolj povezana z njimi, zato jih najbolj poznajo in imajo tudi ustrezno usposobljene strokovnjake.
Kot podlago za obvladovanje tveganj v Krki uporabljamo register tveganj, ki je celovit popis tveganj in kontrolnih aktivnosti na ravni skupine Krka in ga posodabljamo najmanj na dve leti, ter tako imenovani sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), ki vsebuje scenarije nepričakovanih okoliščin ali izrednih dogodkov ter rešitve, ki zagotavljajo neprekinjeno delovanje ključnih poslovnih procesov.
Z obvladovanjem tveganj gradimo skladnost poslovanja na ravni skupine Krka. Program skladnosti poslovanja izpostavlja etično in zakonito ravnanje vseh zaposlenih. Ugled in kredibilnost sta naši pomembni vrlini, zato ob pojavu tveganj prevarantskega, koruptivnega in drugega neskladnega ravnanja upoštevamo načelo ničelne tolerance.
| POSLOVNA TVEGANJA | |||
|---|---|---|---|
| Področje tveganja | Opis tveganja | Način obvladovanja | Izpostavljenost |
| razvoj in raziskave | tveganje učinkovitosti razvojnih procesov, ustreznosti regulatornih postopkov in zagotavljanja novih izdelkov |
skrbno načrtovanje razvojnih projektov in upravljanje regulatornih procesov |
zmerna |
| prodaja in trženje | tveganje prodajnih trgov in ustreznosti trženjskih aktivnosti |
odzivanje na spremembe pogojev poslovanja na prodajnih trgih ter prilagajanje prodajnih in trženjskih aktivnosti |
zmerna |
| zaščita intelektualne lastnine |
tveganje kršitve pravic iz naslova intelektualne lastnine drugih subjektov ali neupravičenega izkoriščanja Krkine intelektualne lastnine |
spremljanje patentne situacije, dosledno upoštevanje intelektualne lastnine drugih subjektov ter oblikovanje rezervacij za morebitne odškodnine |
zmerna |
| obvladovanje kakovosti |
tveganje zagotavljanja ustreznosti vhodnih materialov za proizvodni proces, ustrezne kakovosti razvojnega in proizvodnega procesa ter kakovosti končnih izdelkov |
skrbno izvajanje sistematično predpisanih postopkov obvladovanja kakovosti in kontrole kakovosti v vseh ključnih razvojnih in proizvodnih procesih |
zmerna |
| investicijski projekti | tveganje odločitev o investicijah v proizvodne, razvojne in ostale zmogljivosti ter postopkov izvedbe investicij |
stalen nadzor nad izvedbo vseh faz projektov, spremljanje planov, sistematičen izbor izvajalcev |
zmerna |
| kadrovsko področje | tveganje zagotavljanja ključnih in strokovno usposobljenih kadrov ter ostalih operativnih delavcev in socialnega dialoga z zaposlenimi |
sistematično delo s ključnimi kadri, sistem nagrajevanja, razvoj kadrov, stalno izobraževanje in usposabljanje delavcev, merjenje organizacijske klime |
zmerna |
| pravno področje | tveganje ustrezne pravne podpore vsem procesom poslovanja |
vključevanje pravne službe v vsa pravna vprašanja skupine, sodelovanje z zunanjimi pravnimi strokovnjaki |
zmerna |
| skladnost poslovanja |
tveganje neetičnega in nezakonitega ravnanja |
uvedba sistema skladnosti poslovanja na vsa področja |
zmerna |
| varstvo okolja | tveganje kršitve zakonodaje in izgube ugleda zaradi prevelikega obremenjevanja okolja |
učinkovito obvladovanje procesa upravljanja okolja in stalen nadzor izpustov |
zmerna |
| OPERATIVNA TVEGANJA IN NEPREKINJENOST POSLOVANJA | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Področje tveganja | Opis tveganja | Način obvladovanja | Izpostavljenost | |||||
| razpoložljivost kritičnih virov za zagotavljanje proizvodnje in prodaje ključnih izdelkov |
nenačrtovane zaustavitve oz. nedosegljivost ključnih virov za zagotavljanje proizvodnje in prodaje končnih izdelkov (zaposleni, stavbe in oprema, materiali, mediji, informacije) |
sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja, analiza vplivov na poslovanje, zahteve za razpoložljivost kritičnih virov oz. storitev, analize tveganja po posameznih področjih, ukrepi za zmanjševanje posledic in povečevanje odpornosti procesov proti motnjam, postopki odziva na incidente/nesreče, načrti neprekinjenega poslovanja |
zmerna | |||||
| oskrba z izdelki | tveganje pravočasne oskrbe s končnimi izdelki in učinkovite izkoriščenosti proizvodnih sredstev |
načrtovanje oskrbovalne verige in zagotavljanje ustreznih proizvodnih zmogljivosti |
zmerna | |||||
| zagotavljanje kakovosti |
tveganje izgube dovoljenja za proizvodnjo, distribucijo in promet z zdravili |
spremljanje zakonskih in regulatornih zahtev in uvajanje vseh aktivnosti v procese v skupini Krka, ki so kritični z vidika dobrih praks kakovosti |
zmerna | |||||
| tehnična oskrba | tveganje ustrezne oskrbe procesov s proizvodnimi mediji in ustreznosti tehničnega vzdrževanja ter tveganja, povezana z varstvom okolja |
rezervni viri energetskega napajanja, robustno načrtovani sistemi za oskrbo z mediji, rezervne zmogljivosti in načrtovani procesi vzdrževanja, uporaba najboljših razpoložljivih tehnik za zmanjševanje vplivov na okolje ter sodelovanje z več kakovostnimi poslovnimi partnerji na področju ravnanja z odpadki |
zmerna | |||||
| informacijska tehnologija |
tveganje motenj v poslovnih procesih zaradi motenj na področju informacijskih virov |
neodvisni varnostni pregledi in predvideni ukrepi za odpravo motenj ter izdelane ocene tveganj in načrt neprekinjenega delovanja informacijske tehnologije |
zmerna | |||||
| zaposleni | tveganje nastanka nezgod ali poškodb na delovnem mestu, tveganja, povezana z nenačrtovano večjo odsotnostjo in pomanjkanjem kadrov na trgu dela |
ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, zamenljivost kadra, novi načini pridobivanja novih kadrov, ustrezna in redna komunikacija z zaposlenimi, šolanje in usposabljanje zaposlenih |
zmerna | |||||
| varovanje premoženja |
nevarnost odtujitve in uničenja premoženja |
sistematično ocenjevanje ogroženosti, načrt varovanja in izvedba potrebnih ukrepov |
zmerna | |||||
| FINANČNA TVEGANJA | ||||||||
| Področje tveganja | Opis tveganja | Način obvladovanja | Izpostavljenost | |||||
| spremembe deviznih tečajev |
možnost večjih finančnih izgub zaradi neugodnega gibanja deviznih tečajev |
spremljanje finančnih trgov, sodelovanje z vodilnimi svetovnimi finančnimi institucijami, spremljanje novih praks ščitenja deviznega tveganja, občasna uporaba finančnih inštrumentov, naravno ščitenje |
zmerna | |||||
| spremembe obrestnih mer |
tveganje neugodnega gibanja obrestnih mer |
spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanja s kreditnimi institucijami, varovanje z uporabo ustreznih finančnih inštrumentov |
majhna | |||||
| kreditno tveganje | tveganje neplačila kupcev in s tem povezanih odpisov terjatev |
izračunavanje bonitetnih ocen, omejevanje največje izpostavljenosti do posamičnih kupcev, aktivno upravljanje terjatev, uporaba inštrumentov za zavarovanje plačil in zavarovanje terjatev pri kreditni zavarovalnici |
zmerna | |||||
| likvidnost | možnost pomanjkanja likvidnih sredstev za servisiranje poslovnih in finančnih obveznosti |
vnaprej dogovorjene kreditne linije in načrtovanje potreb po likvidnih sredstvih, združevanje denarnih sredstev |
zmerna | |||||
| nevarnost škode na premoženju |
nevarnost škode na premoženju zaradi rušilnega delovanja naravnih sil in drugih dejavnikov tveganja |
sistematične ocene ogroženosti objektov, ukrepi v skladu s študijami varstva pred požarom ter sklepanje ustreznih zavarovanj |
zmerna | |||||
| nevarnost odškodninskih zahtevkov in civilnih tožb |
nevarnost odškodninskih zahtevkov tretjih oseb zaradi škodnih dogodkov, ki jih družba povzroči nehote in naključno s svojo dejavnostjo, posestjo stvari in dajanjem izdelkov na trg |
zavarovanje civilne, delodajalčeve in ekološke odgovornosti, zavarovanje produktne odgovornosti ter odgovornosti za klinična testiranja |
zmerna | |||||
| nevarnost finančne izgube zaradi obratovalnega zastoja |
nastanek finančne škode kot posledice prekinitve proizvodnje zaradi škode na premoženju |
zavarovanje stroškov dela, amortizacije, ostalih poslovnih stroškov in dobička iz poslovanja ter organizacijsko tehnični ukrepi za zmanjšanje posledic obratovalnega zastoja |
zmerna |
Izdelki skupine Krka morajo biti kakovostni, varni in učinkoviti, njihove zahtevane lastnosti pa potrjene z ustreznimi študijami in podatki, ki so v skladu z regulatornimi zahtevami in standardi. Tveganja na področju izdelkov ali tehnologij so lahko znanstvenoraziskovalne ali tehnološko-tehnične narave. Zmanjšujemo jih s sodobnimi pristopi in metodologijami ter lastnim in pridobljenim znanjem oziroma izkušnjami z razvojno-raziskovalnega in tehnološkega področja.
Navedena izdelčna in tehnološka tveganja že v zgodnjih fazah razvoja zmanjšujemo s posodabljanjem procesov, uvajanjem sodobnih tehnologij in prilagajanjem regulatornim zahtevam. Pomemben je predvsem vertikalno integrirani model razvoja in proizvodnje, s katerim nadzorujemo celoten proces od surovine do končnega izdelka.
Z vlaganji, vsakoletnimi dosežki in razvojno-raziskovalnimi rezultati ohranjamo vertikalno integrirani model razvoja:
Z obvladovanjem regulatornih tveganj, povezanih s spremembo zakonodaje in njenim tolmačenjem, začnemo v zgodnjih fazah razvoja novega izdelka in traja ves njegov življenjski cikel. Lastne razvojne rešitve za posamezen izdelek in načrtovano vsebino registracijske dokumentacije preverjamo z regulatornimi organi v okviru uradnih posvetovalnih mehanizmov. Tako zmanjšujemo tveganje, da bi pri registracijah izdelkov in podaljševanju registracij prišlo do težav oziroma neuspehov. Hkrati v okviru različnih delovnih skupin industrijskih združenj aktivno sodelujemo pri pripravi zakonodajnih sprememb na tem področju.
Skupina Krka ima široko razvejano trženjsko-prodajno mrežo, saj je z izdelki prisotna v več kot 70 državah po vsem svetu. Posluje v različnih geopolitičnih in makroekonomskih razmerah ter pravnih in konkurenčnih okoljih, zato je izpostavljena različnim ter različno intenzivnim prodajnim in trženjskim tveganjem.
Krkini ključni prednosti v primerjavi s konkurenco na posameznih trgih ostajata hitro odzivanje na spremembe pogojev poslovanja ter hitro prilagajanje trženjskih in prodajnih aktivnosti. Razmere na trgih (predvsem aktivnosti konkurenčnih generičnih proizvajalcev in lokalne farmacevtske industrije), pravno ureditev trženja zdravil ter sistemsko urejanje področja cen in javnofinančnih povračil stroškov nakupa zdravil (v posameznih državah tudi z zakonsko reguliranim delnim financiranjem zdravstvenih proračunov, ki poteka prek dobaviteljev zdravil, t. i. clawback zahteva) redno spremljajo Krkine strokovne službe in prek neodvisnih virov podatkov.
Spremljamo tveganja, ki so povezana z vstopi na nove trge, zniževanjem cen zdravil, ob upoštevanju lokalne ureditve, in čezmejnimi vplivi med referenčnimi državami, ter tveganja, ki izhajajo iz spremembe načina predpisovanja zdravil in/ali izdajanja zdravil in/ali reimbursacije zdravil. Posebej spremljamo tveganja, povezana s posameznim tržnim okoljem in gospodarstvom, tveganja poslovanja s posameznimi kupci, zlasti tveganje njihove insolventnosti in stečaja, tveganja, ki temeljijo na plačilnih rokih, ter druga tveganja, povezana s spoštovanjem pogodbenih določil. Valutna tveganja in njihov vpliv na v evrih izraženo prodajo na trgih, kjer prodaja poteka v lokalni valuti, predvsem v Ruski federaciji, smo prepoznali kot zmerno tveganje. Stalno spremljamo razmere na trgih, jih analiziramo ter po potrebi prilagajamo plačilne pogoje, tveganje neplačil pa v izbranih primerih tudi zavarujemo. Prav tako sistematično spremljamo stopnjo zadovoljstva neposrednih in posrednih odjemalcev. Prodajo spremljamo na primarni ravni (prodaja neposrednim kupcem, večinoma veledrogerijam), sekundarni ravni (prodaja veledrogerij njihovim kupcem, večinoma lekarnam) in terciarni ravni (prodaja končnim uporabnikom v lekarnah) ter skrbimo za optimiziranje zalog v celotni distribucijski verigi. Skrbno spremljamo lekarniške mreže in spremembe po posameznih trgih ter prilagajamo svoje aktivnosti.
Redno vrednotimo tržni potencial posameznih terapevtskih področij in izdelkov znotraj njih. Prek različnih zunanjih virov ter lastnih tržnih raziskav in analiz spremljamo svetovne, regijske in lokalne trende ter v skladu z njimi oblikujemo ponudbo izdelkov in aktivnosti glede na trenutne tržne pozicije posameznih učinkovin in vizijo njihovega razvoja. Zaradi manjšega števila pomembnih novih učinkovin, ki so generičnim proizvajalcem že na voljo za trženje ali pa še bodo, iščemo svoje priložnosti v novih inovativnih fiksnih kombinacijah obstoječih učinkovin in na novih terapevtskih področjih ter si stalno prizadevamo za še večje uveljavljanje svojih izdelkov z obstoječimi učinkovinami na manj razvitih trgih. Učinkovitost trženjskih strategij in taktik spremljamo s kazalniki uspešnosti, sistematično nadziramo tudi trženjske aktivnosti, ki jih ciklično načrtujemo, izvajamo in analiziramo. Posebno pozornost namenjamo organizaciji in nadzoru dela zaposlenih v trženjski mreži. Redno jih usposabljamo in preverjamo njihovo znanje, veščine in poznavanje navodil za delo. Pri trženju dosledno upoštevamo zakonodajo, priporočila Evropske agencije za zdravila in etične norme o oglaševanju farmacevtskih izdelkov ter te vsebine vključujemo tudi v izobraževanje zaposlenih.
Spoštovanje veljavnih pravic intelektualne lastnine tretjih oseb, predvsem patentnih pravic, je eno od temeljnih načel poslovanja skupine Krka. Zato že na začetku razvoja novega izdelka analiziramo obseg lastninskih pravic tretjih oseb in ugotavljamo, katere rešitve so zaščitene. Glede na to določimo in usmerjamo razvojno delo ter ocenimo, ali z rešitvami, ki so rezultat našega razvojnega dela, ne kršimo veljavnih pravic tretjih. Ves čas od začetka razvoja do lansiranja izdelka spremljamo stanje in morebitne spremembe na področju patentne zaščite.
Kadar ocenimo, da so patenti tretjim podeljeni neupravičeno, kar pomeni, da predmet patenta ni izum (rešitev ni nova in inovativna) in da taki patenti za nas predstavljajo morebitno oviro, uporabimo z zakonodajo določena pravna sredstva za razveljavitev takšnih patentov. Tako preprečimo, da bi imetnik v sodnih postopkih uveljavljal kršitve teh patentov proti nam. Če imetnik patenta kljub navedenim ukrepom meni, da Krka krši njegove pravice in zato zoper Krko sproži pravna sredstva, oblikujemo ustrezne rezervacije za morebitne odškodnine ter sprejmemo ustrezne ukrepe.
Če ocenimo, da so rezultati našega razvojnega dela novi in inovativni, jih zaščitimo s patenti.
Enak način obvladovanja tveganj velja za razlikovalne znake in modele ter za druge relevantne pravice intelektualne lastnine.
V skupini Krka tveganja na področju zagotavljanja kakovosti v družbah s proizvodno dejavnostjo vrednotimo z vidika kakovosti izdelkov, tveganj na področju varnosti izdelkov in tveganj za poslovanje skupine. Pri oceni tveganj uporabljamo splošno znane metodologije, ki jih izvajamo v skladu z zahtevami tretjega dela načel dobre proizvodne prakse (ICH Q9 Obvladovanje tveganj na področju kakovosti).
Kakovost izdelkov je opredeljena v fazi njihovega razvoja in določena z registracijsko dokumentacijo. V proizvodnem procesu sledimo predpisanim postopkom in zahtevam od nabave vhodnih materialov in drugih nabav ter proizvodnih procesov do izdelave končnih izdelkov, kontrole kakovosti, skladiščenja, distribucije ter s tem zagotavljamo skladnost izdelkov s predpisanimi standardi kakovosti in z registracijsko dokumentacijo. Ko je zdravilo že na trgu, s sistemom farmakovigilance ugotavljamo, vrednotimo in se odzivamo na nova spoznanja o neželenih učinkih in drugih varnostnih vidikih zdravil, s sistemom obravnavanja povratnih informacij kupcev in s stalnimi notranjimi izboljšavami, ki jih izvajamo po principu PDCA, pa nadgrajujemo in izboljšujemo procese in izdelke.
Obvladovanje kakovosti izdelkov je primarna aktivnost, ki združuje elemente zagotavljanja kakovosti. Posebno pozornost namenjamo ustrezni kakovosti vhodnih materialov (zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi in embalažnih materialov) ter s pomočjo analiz tveganja kategoriziramo tveganja na področju materialov in dobaviteljev. Na osnovi ugotovljenih tveganj načrtujemo presoje in ostale aktivnosti v okviru odobravanja dobaviteljev in pogodbenih partnerjev.
S postopki kvalifikacije in validacije opreme, proizvodnih prostorov, proizvodnega okolja, proizvodnih procesov, računalniških sistemov, integritete podatkov in čiščenja, s kalibracijami inštrumentov in vzdrževalnimi postopki zagotavljamo ustreznost proizvodno-kontrolne opreme ter proizvodnih prostorov in s tem onemogočamo neželeni vpliv na proces proizvodnje in kakovost izdelkov. Za zagotavljanje kakovosti izdelkov sta izjemnega pomena nadzor in dokumentiranost procesov, postopkov in kontrol. Zaradi tega jih redno preverjamo, obnavljamo, nadgrajujemo in izboljšujemo ter skrbimo za pravilno izvajanje sprememb.
Z rednim usposabljanjem zaposlenih zagotavljamo ustrezno izvajanje postopkov, predpisanih za izdelavo in kontrolo zdravil. S kontrolami proizvodnih procesov, medizdelkov, polizdelkov, končnih izdelkov ter proizvodnega okolja zagotavljamo ustreznost in skladnost izdelkov z zahtevami lokalne zakonodaje ter načeli dobre proizvodne prakse (DPP/GMP) v Evropski uniji in ostalih državah, kjer tržimo svoje izdelke.
V primeru neskladnih izdelkov (odstopi, reklamacije) imamo vpeljane mehanizme kontrole, preverjanja in iskanja vzrokov ter uvedbe preventivnih in korektivnih ukrepov za preprečevanje pojava neskladnosti v prihodnje.
Pri upravljanju tveganj na področju kakovosti pri vsakem elementu zagotavljanja kakovosti ocenjujemo tudi tveganja glede vzdrževanja dovoljenj za izdelavo, certifikatov dobre proizvodne prakse in ostalih sistemov vodenja v Krkinih proizvodnih enotah.
Z zunanjim (inšpekcije agencij, presoje partnerjev, presoje certifikacijskih organov) in notranjim preverjanjem (notranje presoje, revizija, Odbor za kakovost, kazalniki kakovosti) redno in sistematično preverjamo učinkovitost in uspešnost delovanja sistema kakovosti v vseh proizvodnih enotah skupine Krka in uvajamo potrebne izboljšave, s katerimi sistem kakovosti stalno nadgrajujemo in s tem učinkovito upravljamo tveganja na področju kakovosti izdelkov in storitev.
Med tveganja investicijskih projektov spadajo zlasti tveganja pri načrtovanju investicije in njene vrednosti, nabavi opreme, izvedbi del, terminskem načrtu, kakovosti ter morebitnih spremembah izhodišč. Zmanjšujemo jih z načrtovanjem in pripravo dokumentacije ter vzpostavljenim sistemom izbora izvajalcev del in dobaviteljev opreme ter njihovim rednim preverjanjem. Vse faze izvedbe nadzorujemo sami. Skladnost projektne dokumentacije preverjamo s tehnično-tehnološkega in regulatornega vidika, skladnost pogodbene dokumentacije pa s pravnega in računovodskega vidika. Preverjamo upravičenost morebitnih sprememb ter njihov vpliv na stroške in terminske načrte. Stalno spremljamo stroške, tako redne kot tiste, ki so nastali zaradi naknadnih sprememb na projektu.
Posebno pozornost namenjamo ključnim kadrom, ki so pomembni za doseganje zastavljenih ciljev skupine Krka in so tudi ciljna skupina konkurenčnih podjetij.
Izobraževanje in razvoj zaposlenih načrtujemo in redno spremljamo, hkrati pa povečujemo njihovo odgovornost na delovnih mestih ter spodbujamo prevzemanje novih zadolžitev in razporejanje na nova delovna mesta. Skupaj z drugimi motivacijskimi ukrepi zagotavljamo njihovo pripadnost skupini Krka in s tem zmanjšujemo možnost njihovega odhoda.
Tveganje v zvezi s pomanjkanjem strokovnih kadrov na trgu dela obvladujemo tudi s štipendiranjem. Tako si zagotavljamo bodoče sodelavce, s katerimi bomo uresničevali načrtovane strateške, razvojne in prodajne cilje. Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov na trgu dela zaposlene sistematično izobražujemo in usposabljamo za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije.
S programom skladnosti poslovanja v skupini Krka skrbimo za skladnost zagotavljanja kakovosti, transparentnosti, varnosti in uspešnosti poslovanja. Cilj je vzpostaviti enotnost in celovitost aktivnosti in dokumentov, ki so v skladu z zakonodajo in drugimi pravili, normami, priporočili, dobrimi poslovnimi običaji in etičnimi načeli. Podrobnejše informacije: Skladnost poslovanja, Izjava o upravljanju družbe.
Tveganja na področju varstva okolja prepoznavamo in obvladujemo v skladu z zahtevami standarda ISO 14001 in upravljanjem sistema neprekinjenega poslovanja. Vsako leto pregledamo vse okoljske vidike delovanja ter z njimi povezana tveganja in izredne dogodke in ovrednotimo njihove vplive na okolje. Z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik pri proizvodnji, skladiščenju, čiščenju odpadnih vod, čiščenju odpadnega zraka in ravnanju z odpadki, s preventivnimi pregledi in vzdrževanjem opreme, z izobraževanjem zaposlenih, z usposobljeno lastno industrijsko gasilsko enoto za ukrepanje v primeru nesreč ter vajami za pravilno ukrepanje ob izrednih dogodkih zmanjšujemo verjetnost nastanka izrednih dogodkov ter zagotavljamo učinkovito ukrepanje.
V letu 2017 smo bili izpostavljeni tveganju odpreme odpadnih topil zaradi velikega požara pri ključnem pogodbenem partnerju za prevzem nevarnih odpadkov. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Ministrstvom za okolje in prostor, podjetjem Kemis in drugimi poslovnimi partnerji smo zagotovili sprotno odpremo odpadkov in proizvodnjo v načrtovanem obsegu.
Večji izredni dogodki, ki bi za daljši čas prekinili proizvodnjo in prodajo izdelkov, lahko ogrozijo obstoj skupine Krka. Z analizo vpliva na poslovanje ocenjujemo kritičnost procesov in tveganja, ki ogrožajo njihovo delovanje. Izvajamo učinkovite ukrepe za zaščito zaposlenih, premoženja in drugih ključnih virov ter preprečevanje pojava izrednih dogodkov. Za primer izrednih dogodkov imamo pripravljene načrte in ukrepe za reševanje in zmanjšanje neposredne škode ter načrte za delovanje v izrednih razmerah do vrnitve v normalno poslovanje.
Nenehno spremljamo nabavni trg, dobavitelje in cene repromaterialov. Stalen dostop do materialov, potrebnih za proizvodnjo končnih izdelkov, si zagotavljamo predvsem s skrbnim načrtovanjem zalog in vzdrževanjem varnostnih zalog. Na osnovi izdelanih meril ocenjujemo in izbiramo dobavitelje ter jih redno preverjamo. Pri izbiri pogodbenih partnerjev, pri katerih prav tako izvajamo nabavne presoje in redne kontrole, je ob zagotovljenih pogojih kakovosti glavno vodilo cenovna konkurenčnost in zanesljivost dobav.
Pravočasno dobavo končnih izdelkov zagotavljamo z obvladovanjem vseh faz oskrbe z izdelki. Načrtovanje zalog repromaterialov temelji na prodajnih napovedih. Stanje zalog redno pregledujemo, za strateško pomembne repromateriale pa imamo varnostne zaloge in več neodvisnih virov oskrbe.
Skrbno načrtujemo optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in merimo učinkovitost proizvodnje. Na osnovi tega uvajamo ukrepe za nenehno izboljševanje procesov. Z nabavo nove opreme in z novimi naložbami sledimo prodajnim zahtevam, povečujemo lastne proizvodne zmogljivosti in širimo pogodbeno sodelovanje.
Pri proizvodnji sledimo dobri proizvodni praksi in zagotavljamo ustrezno proizvodno okolje. Z rednim in preventivnim vzdrževanjem zagotavljamo zanesljivo in kakovostno delovanje proizvodne opreme. V primeru večjih izrednih dogodkov lahko zagotavljamo proizvodnjo ključnih izdelkov v več obratih.
Pri skladiščenju vstopnih materialov, polizdelkov in končnih izdelkov upoštevamo dobro skladiščno in proizvodno prakso. V primeru večjih izrednih dogodkov nam sistem skladiščenja repromaterialov in končnih izdelkov omogoča skladiščenje v več dislociranih skladiščih.
Med tveganja tehnične oskrbe uvrščamo tveganja na področju oskrbe z energetskimi in procesnimi mediji, zanesljivosti delovanja in razpoložljivosti tehničnih sistemov in tveganja na področju meroslovja.
Za nemoteno napajanje z električno energijo imamo rezervni dovod, za kritične procese pa še oskrbo z dizelskim električnim generatorjem. Stalno spremljamo dogajanja na trgu električne energije in izvajamo delne nakupe. Za pripravo toplotne energije uporabljamo zemeljski plin, kot nadomestno gorivo pa ekstra lahko kurilno olje z rezervnimi zalogami.
Oskrbo s pitno vodo nam zagotavlja javno podjetje, po potrebi iz dveh dovodov oziroma dveh črpališč.
Tveganje neustreznosti proizvodnje in distribucije energetskih in procesnih medijev (električne energije, pare, ogrevne vode, komprimiranega zraka, hlajene vode, rečne vode, farmacevtskih in procesnih vod) zmanjšujemo z nadomestno kritično opremo, načrtovanjem robustnih sistemov, računalniškim nadzorom, kontrolo kakovosti procesnih medijev, rednim preventivnim vzdrževanjem in testiranjem sistemov ter zalogo kritičnih rezervnih delov. Zaposlene redno izobražujemo ter preverjamo njihovo znanje in usposobljenost.
Klimatske sisteme ustrezno preventivno in načrtno vzdržujemo. Za primere okvar imamo organizirano in usposobljeno lastno vzdrževalno službo, ki uporablja centralni nadzorni sistem za hitro alarmiranje in ugotavljanje okvar ter skrbi za ustrezno zalogo rezervnih delov. Nekritična oprema je razpršena, tako da posamezen izpad nima ključnega vpliva na proizvodne zmogljivosti, kritična oprema pa je podvojena. Vsi sistemi in energetski mediji za klimatizacijo sistemskih prostorov informacijske tehnologije so podvojeni, tehnično varovani in redno testirani na možne izpade.
Tveganje zanesljivosti delovanja in razpoložljivosti tehničnih sistemov zmanjšujemo s stalnim nadzorom delovanja, preventivnimi pregledi, servisi, izboljšavami opreme in uvajanjem sodobnih vzdrževalnih pristopov. Odpravljanje okvar in zastojev izvajamo v skladu z načrtovanimi postopki in navodili. Za hitro in učinkovito odpravljanje okvar in zastojev imamo usposobljene lastne ekipe vzdrževalcev ter zalogo rezervnih delov, ki jo redno pregledujemo in obnavljamo. Zaposlene, ki nadzirajo in vzdržujejo tehnične sisteme, redno izobražujemo, njihovo znanje in strokovnost pa preverjamo.
Vzpostavljen imamo sistem obvladovanja nadzorne in merilne opreme. Redno izvajamo meritve in kalibracije ter vzdržujemo nadzorno in merilno opremo.
Zanesljivost delovanja in razpoložljivost tehničnih sistemov zagotavljamo z lastnimi zmogljivostmi in s sodelovanjem z zunanjimi pogodbenimi partnerji.
Tveganja na področju informacijske varnosti obvladujemo v skladu z metodologijo sistema vodenja varovanja informacij po standardu ISO 27001.
Kritičnost informacijskih virov v Krki določamo na osnovi ocene kritičnosti procesov in ocene kritičnosti informacijskega vira za izvajanje procesa. Kot glavni informacijski viri so obravnavane posamezne informacijske storitve oziroma aplikacije. Stopnjo njihove kritičnosti povzemajo vsi infrastrukturni elementi, od katerih je odvisna informacijska storitev ali aplikacija.
Za vse kritične informacijske vire imamo prepoznane grožnje in tveganja. Na osnovi ocen tveganj izvajamo ukrepe za odpravo nesprejemljivih tveganj. Kot metodo prepoznavanja nevarnosti izvajamo tudi neodvisne varnostne preglede informacijskih virov.
Za zmanjšanje tveganja ob večjih izrednih dogodkih zagotavljamo podvojene računalniške zmogljivosti vseh kritičnih informacijskih virov na dveh ločenih lokacijah na sedežu družbe (lahko jih obravnavamo tudi kot t. i. Disaster Recovery Center), na primerno oddaljeni lokaciji pa vsaj dan poteka varnostno shranjevanje vseh kritičnih podatkov.
Tveganja zmanjšujemo tudi z uporabo sodobnih orodij, kot so sistem za odkrivanje in preprečevanje neželenega prometa (IDS/IPS), sistem za centralno zbiranje in upravljanje varnostnih dogodkov (SIEM), sistem za odkrivanje in upravljanje ranljivosti (vulnerability management).
Posebno pozornost namenjamo tudi varovanju osebnih podatkov, ki jih moramo kot mednarodna skupina obvladovati v skladu z zakonodajami vseh držav, v katerih delujejo naše odvisne družbe in predstavništva. V letu 2017 je uprava družbe imenovala odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov na ravni družbe in skupine Krka, ki skrbi, da se osebni podatki varujejo v skladu z Uredbo Evropske unije 2016/679 oziroma veljavno lokalno zakonodajo, če ta predpisuje drugačna ali strožja pravila.
Na področju varnosti in zdravja pri delu z lastno metodologijo ocenjujemo verjetnost nastanka določenega nezgodnega dogodka in njegovih posledic ter verjetnost nastanka zdravstvenih okvar na posameznem delovnem mestu. Tveganja ocenjujemo periodično in jih s primernimi varstvenimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni. Poleg ocenjevanja tveganja na delovnih mestih ocenjujemo tudi tveganja, ki izhajajo iz posameznih tehnoloških postopkov.
Prepoznavanje ključnih in perspektivnih strokovnih kadrov v vseh delovnih procesih nam omogoča, da lahko na ključnih delovnih mestih zagotavljamo zamenljivost. Način izobraževanja in zasedanja delovnih mest v vseh organizacijskih enotah omogoča hitro izmenjavanje zaposlenih na sorodnih delovnih mestih v primerih, ko v določeni organizacijski enoti pride do pomanjkanja kadra zaradi daljše odsotnosti ali povečanega obsega dela.
Ogroženost posameznih objektov in premoženja v njih redno in sistematično ocenjujemo. Na osnovi ocene je pripravljen načrt varovanja, v katerem so predpisani tehnični ukrepi za varovanje in način izvajanja aktivnosti na področju varovanja, katerih cilj je preprečiti nastanek izrednih dogodkov oziroma ob njihovem nastanku pravilno ukrepati.
Skupina Krka finančna tveganja obvladuje centralizirano v okviru Finančnega sektorja obvladujoče družbe v Sloveniji. Finančne službe odvisnih družb in predstavništev v tujini izvajajo operativne naloge obvladovanja finančnih tveganj v skladu s predpisanimi smernicami obvladujoče družbe. Med ključna finančna tveganja spadajo kreditna tveganja, tržna tveganja, tveganje likvidnosti ter tveganja, povezana z zavarovalništvom.
Najpomembnejše tržno tveganje skupine Krka je tveganje sprememb deviznih tečajev. Tveganje obrestnih mer redno spremljamo, vendar zaradi trenutne nizke obrestne izpostavljenosti aktivnih ukrepov ne izvajamo. Tveganje sprememb tržnih vrednosti surovin in tveganje sprememb tržnih vrednosti delnic in obveznic nimata pomembnejšega vpliva na neto finančni izid skupine Krka, zato pri navedenih tveganjih spremljamo gibanje izpostavljenosti, ne izvajamo pa ukrepov obvladovanja tveganj.
Skupina Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih trgih.
Valutna izpostavljenost izhaja iz presežka sredstev nad obveznostmi v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja skupine, kar pojmujemo kot dolgo valutno pozicijo. Ključne računovodske kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ter financiranje odvisnih družb, ki ga zagotavlja obvladujoča družba.

Ruski rubelj predstavlja s 55 % največji delež v valutni poziciji skupine Krka. Pozicija v rubljih izvira iz naslova terjatev do kupcev na ruskem trgu, deloma pa tudi iz naslova financiranja obvladujoče družbe v proizvodne zmogljivosti v Ruski federaciji.
Pomembnost ruskega prodajnega trga, višina valutne izpostavljenosti in nestanovitna vrednost ruskega rublja so razlogi, da obvladovanju tveganja ruskega rublja namenjamo posebno pozornost.
Izpostavljenost romunskemu leju, ki predstavlja 15 % valutne pozicije, izvira iz terjatev do kupcev, ki so posledica dolgih plačilnih rokov v državi. Izpostavljenost hrvaški kuni in poljskemu zlotu je rezultat terjatev do kupcev in proizvodnih zmogljivosti, ki jih ima skupina v obeh državah in predstavlja skupaj 16 % valutne pozicije. Ostale valute, med katere spadajo britanski funt, ameriški dolar, švedska krona, madžarski forint, češka krona, ukrajinska grivna, srbski dinar, makedonski denar in kazahstanska tenga, predstavljajo 14 % valutne pozicije skupine Krka.
Tudi v letu 2017 smo spremljali nestanovitnost valut, ki jim je izpostavljena skupina Krka.
Vrednost rublja v evrih se je od začetka leta do sredine aprila krepila. Razlog za to so bile stabilne makroekonomske razmere v Ruski federaciji, obenem pa je bil evro v prvih mesecih leta pod močnim pritiskom političnega tveganja pred volitvami na Nizozemskem, v Franciji in v Nemčiji. Po predsedniških volitvah v Franciji se je vrednost evra okrepila, vrednost rublja v evrih pa je v začetku avgusta padla na najnižjo vrednost v letu 2017, na 71,81 rublja za evro.
Cena nafte, ki je v preteklih letih odločilno vplivala na vrednost rublja, je imela v letu 2017 manjši vpliv. Od začetka do konca leta se je cena nafte brent v dolarjih povečala za 17,7 %, rubelj pa se je v dolarjih okrepil samo za 5,4 %. Samo v drugem polletju se je cena nafte brent okrepila za 40 %, rubelj pa v enakem obdobju le za 2,3 %. Ob koncu leta je cena za sod nafte brent znašala 66,9 dolarja, kar je največ od maja 2015.
Na vrednost rublja so v letu 2017 močno vplivale tudi aktivnosti Ruske centralne banke, ki je zaradi padajoče inflacije znižala ključno obrestno mero za 225 bazičnih točk, obenem pa je povečevala devizne rezerve ter s tem preprečevala krepitev rublja. Pomemben vpliv so imeli tudi mednarodni vlagatelji, ki so v posameznih obdobjih leta izkoriščali visoko raven realnih obrestnih mer v Ruski federaciji ter s tem ustvarjali dodatno povpraševanje in ponudbo rublja na valutnem trgu. Vrednost rublja v evrih je v letu 2017 padla za 7,3 %, medtem ko je bila njegova povprečna vrednost v evrih za 12,5 % višja kot v letu 2016.
Vrednost poljskega zlota je bila stabilnejša kot v preteklih letih. Stabilne makroekonomske razmere so zagotavljale majhno nihanje tečaja zlota, njegova vrednost pa se je od začetka do konca leta 2017 krepila. V primerjavi z evrom je tečaj zlota lani pridobil 5,6 %. Poljska centralna banka ni spreminjala svoje denarne politike, zato izrazitih razlik v primerjavi s politiko Evropske centralne banke (ECB), ki bi povečevale tveganje depreciacije poljske valute, ni bilo.
Romunski lej je od začetka leta 2017 v evrih padel za 2,6 %. Zniževanje davkov, velika rast porabe države, rastoča inflacija ter povečevanje trgovinskega primanjkljaja pa so bili ključni razlogi za manjšo depreciacijo tečaja.
Vrednost hrvaške kune se je zaradi izboljšanih makroekonomskih razmer povečala bolj kot v preteklih letih, gibanje tečaja zunaj turistične sezone pa je bilo v skladu s pričakovanji in vzorci iz preteklih let. Britanski funt je zaradi brexita in notranjepolitičnih procesov, ki povečujejo tveganje, povezano z britansko valuto, v letu 2017 znova beležil nestanovitnost. Hrvaška kuna in britanski funt spadata med valute, v katerih skupina Krka izkazuje dolgo valutno pozicijo, vendar pa nestanovitnost teh dveh tečajev nima izrazitega vpliva na neto finančni izid skupine.
Vrednost ameriškega dolarja v evrih je bila v začetku leta 2017 rekordna, ameriško gospodarstvo pa je kazalo spodbudne kazalce okrevanja. V začetku leta je na trgih vladal optimizem glede vpliva napovedanih davčnih in gospodarskih reform novega ameriškega predsednika na ameriško valuto. Pričakovalo se je tudi hitrejše zaostrovanje ameriške monetarne politike. Evro je bil obremenjen z volilnimi tveganji v gospodarsko pomembnejših državah članicah Evropske monetarne unije (EMU), pa tudi gospodarsko okrevanje EMU je zaostajalo za okrevanjem ZDA. Ukrepi Evropske centralne banke (ECB) so v prvi polovici leta 2017 podpirali šibkejšo vrednost evra, med letom pa je bilo prednosti ameriškega dolarja pred evrom postopoma vedno manj. Politično tveganje, povezano z evrom, se je aprila zmanjšalo, okrevanje EMU se je pospešilo, ECB pa je septembra napovedala hitrejšo opustitev ekspanzivnih denarnih ukrepov. Na drugi strani so bila pozitivna pričakovanja v ZDA kljub dobrim makroekonomskim kazalcem vedno manjša.
Ob koncu leta 2017 je bil dolar v evrih vreden 12,1 % manj kot na začetku leta. Povprečna vrednost dolarja v evrih je bila celo leto 2 % nižja kot v letu 2016. Skupina Krka je v ameriških dolarjih izpostavljena predvsem v nabavi, valutna pozicija v dolarjih pa je relativno nizka, zato vrednost ameriškega dolarja nima pomembnega vpliva na tečajne razlike skupine Krka, izkazane v neto finančnem izidu skupine.
Skupina Krka valutna tveganja praviloma odpravlja z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturira prodajo. Kadar to ni mogoče, se odločimo za uporabo izvedenih finančnih inštrumentov ali pa tveganje ostane nezavarovano. Za zavarovanje praviloma uporabljamo terminske pogodbe.
V letu 2017 smo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja. Iz naslova terminskih pogodb smo ustvarili neto negativni finančni rezultat. Strošek zavarovanja ruskega rublja izvira iz razlike med rubeljskimi in evrskimi obrestnimi merami. Z delnim zavarovanjem smo zagotovili stabilnejši neto finančni izid skupine, stroški zavarovanja pa so bili pol nižji, kot bi bili pri popolnem zavarovanju.
Zaradi padca vrednosti rublja od začetka do konca leta smo iz naslova dolge pozicije v ruskih rubljih ustvarili neto negativne tečajne razlike v višini –18 milijonov EUR.
Iz naslova ostalih valut smo v letu 2017 ustvarili neto pozitivne tečajne razlike. Tveganja ostalih valut nismo zavarovali. Večletno spremljanje gibanja tečajnih razlik in stroškov zavarovanja romunskega leja, poljskega zlota, češke krone, madžarskega forinta in hrvaške kune pokaže, da popolno zavarovanje tveganja navedenih valut v primeru skupine Krka ni učinkovito. Nihanja tečajev teh valut v primerjavi z evrom so večinoma majhna.
Za ukrajinsko grivno, kazahstansko tengo, srbski dinar in nekatere druge valute, ki so v strukturi valutne izpostavljenosti skupine Krka manj pomembne, ni na voljo finančnih inštrumentov za odpravo valutnih tveganj.
Rezultat obvladovanja valutnih tveganj v letu 2017 je znašal –22,5 milijona EUR. Neto finančni izid skupine Krka se je v letu 2017 glede na leto 2016 poslabšal in je znašal –22,6 milijona EUR.
V letu 2018 bomo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja, s tem da bomo delež zavarovane devizne pozicije zmanjšali. Aktivnosti bomo usmerili predvsem v odpravljanje valutne izpostavljenosti z naravnimi metodami, zavarovanje z izvedenimi finančnimi inštrumenti pa bomo uporabili izjemoma.
| 31. 12. 2016 | 31. 12. 2017 | Najnižja vrednost |
Najvišja vrednost |
Povprečna vrednost |
Standardni odklon |
Koeficient variabilnosti* |
|
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| RUB | 64,30 | 69,39 | 59,66 | 71,81 | 65,93 | 3,42 | 5,2% |
| HRK | 7,56 | 7,44 | 7,39 | 7,58 | 7,46 | 0,05 | 0,7% |
| RON | 4,54 | 4,66 | 4,49 | 4,66 | 4,57 | 0,04 | 0,9% |
| PLN | 4,41 | 4,18 | 4,17 | 4,41 | 4,26 | 0,05 | 1,2% |
| CZK | 27,02 | 25,54 | 25,41 | 27,06 | 26,33 | 0,53 | 2,0% |
| HUF | 309,83 | 310,33 | 303,35 | 314,84 | 309,20 | 2,61 | 0,8% |
| UAH | 27,17 | 33,15 | 27,91 | 33,78 | 30,03 | 1,26 | 4,2% |
| RSD | 123,60 | 118,66 | 118,29 | 124,02 | 121,41 | 2,07 | 1,7% |
| USD | 1,05 | 1,20 | 1,04 | 1,21 | 1,13 | 0,05 | 4,5% |
| GBP | 0,86 | 0,89 | 0,83 | 0,93 | 0,88 | 0,02 | 2,3% |
* razmerje med standardnim odklonom in povprečno vrednostjo
Tveganje sprememb obrestnih mer opredeljujemo kot nevarnost, da skupina Krka zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi zvišanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali znižanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj skupine.
Skupina Krka v letu 2017 ni imela prejetih dolgoročnih posojil. Dolgoročne finančne naložbe niso vezane na referenčne tržne obrestne mere, zato skupina Krka ni izpostavljena tveganju sprememb referenčnih obrestnih mer.
Pričakuje se, da bo ECB v srednjeročni in dolgoročni perspektivi postopoma zaostrovala monetarno politiko, referenčne obrestne mere pa bodo predvidoma rasle. Pri najemu dolgoročnih posojil, s katerimi bi se izpostavili tveganju spremembe obrestne mere, bomo proučili možnosti za odpravo tega tveganja z ustreznimi finančnimi inštrumenti.
Ključno kreditno tveganje skupine Krka izhaja iz terjatev do kupcev. To je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Centraliziran proces kreditne kontrole na ravni skupine je v Krki vzpostavljen že od leta 2004. V sistem so vključeni vsi kupci, ki jim Krka na leto proda za več kot 100.000 EUR. Takih kupcev je bilo ob koncu leta 2017 več kot 400 in so predstavljali več kot 90 % terjatev do kupcev.
Proces obvladovanja kreditnega tveganja pri teh kupcih poteka v dveh korakih. Prvi korak je ocenjevanje kreditnega tveganja kupcev, določitev inštrumentov zavarovanja ter dodelitev kreditnega limita. Pri tem ocenimo vsakega novega kupca, poleg tega dvakrat na leto obnovimo ocene vseh kupcev. Oceno kreditnega tveganja vsakega kupca sestavlja več kot 130 različnih finančnih in nefinančnih kazalcev, ki so razdeljeni v 4 sklope, vsak od njih pa ima v končni oceni različno težo.

Na podlagi dosežene kreditne ocene in predvidene dinamike odprem blaga in plačil se vsakemu kupcu dodeli individualni kreditni limit.
Drugi korak v procesu kreditne kontrole je redno dinamično spremljanje plačilne discipline kupcev. V informacijske sisteme vseh družb v skupini Krka, ki izvajajo prodajo, je integrirana kontrola prostega limita in zapadlih terjatev, ki se izvede ob vsaki odpremi izdelkov kupcem. Kupcem, ki zamujajo s plačili ali pri katerih terjatve, skupaj z novo odpremo, presegajo odobreni kreditni limit, se odprema avtomatično ustavi, prodajno osebje pa mora sprožiti postopek izterjave ali zagotoviti zavarovanje plačil.
Proces kreditne kontrole in pooblastila za dodeljevanje kreditnih limitov kupcem so opredeljena z internimi akti. V okviru kreditne kontrole je vzpostavljen tudi sistem rednega poročanja o terjatvah do kupcev in njihovi plačilni disciplini. Sistem poročanja omogoča pravočasno zaznavo kupcev s povečanim tveganjem neplačila in zagotavlja učinkovito obvladovanje kreditnih tveganj.
Kreditna kontrola zagotavlja stalno kontrolo kakovosti portfelja terjatev do kupcev. Rezultat procesa kreditne kontrole je nizek odstotek odpisov in slabitev terjatev glede na prodajo skupine.
Nizka vrednost odpisov in slabitev terjatev je tudi posledica razpršenosti terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter dejstva, da je glavnina terjatev odprta do kupcev, s katerimi ima Krka dolgoletne poslovne izkušnje.
Rezultat obvladovanja kreditnih tveganj je bil v letu 2017 ugoden. Neto odpisi in slabitve terjatev so znašali 0,2 % letne prodaje skupine Krka.

Skupina Krka od leta 2009 del terjatev do kupcev zavaruje pri kreditni zavarovalnici. Zavarovane so terjatve do kupcev iz držav z ocenjenim povečanim kreditnim tveganjem. Zavarovanje plačil z bančnimi garancijami in akreditivi uporabljamo v manjši meri.
V letu 2017 smo podaljšali zavarovanje terjatev do kupcev pri obstoječi kreditni zavarovalnici ter vključili še pomembnega ruskega kupca in več manjših kupcev.
Konec leta 2017 je bilo pri kreditni zavarovalnici in s finančnimi inštrumenti zavarovanih 67 % terjatev do kupcev.

Struktura terjatev po prodajnih regijah je stabilna že vrsto let in je v skladu s strukturo prodaje in plačilnimi roki v posameznih državah.
Skupna vrednost terjatev do kupcev v evrih se je ob koncu leta 2017 znižala za 2 % glede na vrednost na začetku leta.

Starostna struktura terjatev ostaja stabilna. Odstotek zapadlih terjatev glede na skupne terjatve do kupcev je bil tudi konec leta 2017 nizek.

V letu 2018 bomo nadaljevali utečene aktivnosti na področju obvladovanja kreditnih tveganj. Ohranili bomo enako strukturo zavarovanja terjatev. Kot doslej bomo več pozornosti namenjali kupcem s prodajnih trgov s slabšim makroekonomskim okoljem in trgov, na katerih zaznavamo povečana tveganja pri distribuciji zdravil. Pri posameznih kupcih, pri katerih zaznavamo izpostavljenost nad sprejemljivimi ravnmi, bomo uvedli individualne ukrepe za postopno zmanjšanje izpostavljenosti.
Cilja ostajata ohranjanje nizke vrednosti slabitev in odpisov terjatev na ravni skupine.
Krka je med poslovnimi partnerji znana po plačilni disciplini, majhni zadolženosti in stabilnih denarnih tokovih. V letu 2017 smo kratkoročne kredite izkoristili le v nekaterih delih leta. Občasne presežke denarja smo med letom deponirali pri bankah. Vse obveznosti smo poravnavali redno in v dogovorjenih rokih. Likvidnostno tveganje skupine Krka je bilo v letu 2017 majhno.
Obvladujoča družba Krka centralizirano obvladuje likvidnostno tveganje v skupini Krka. Odvisne družbe se financirajo interno, prek obvladujoče družbe, pri kateri deponirajo tudi morebitne presežke sredstev. Konkurenca med ponudniki bančnih storitev nam je tudi v letu 2017 omogočila zmanjšanje bančnih stroškov tako v plačilnem prometu kot v dokumentarnem poslovanju.
Do konca leta 2017 smo pri Citibank v Londonu vzpostavili ciljno združevanje denarnih sredstev (cash pooling) že za osem Krkinih odvisnih družb, ki delujejo na trgih Evropske unije. Na ta način smo izboljšali upravljanje denarja, kar nam je že zagotovilo boljši pregled nad likvidnostjo družb v skupini, manjše potrebe po finančnih virih in s tem nižje stroške financiranja ter nižje stroške in večjo varnost denarnih transakcij.
Za odpravo tveganj za združevanje denarnih sredstev oziroma upravljanje z likvidnostjo skupine, povezanih z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije (brexit), bomo v letu 2018 glavne bančne račune obvladujoče družbe iz Združenega kraljestva preselili v evroobmočje. S tem bomo še pred koncem pogajanj o izstopu in ne glede na končni rezultat teh pogajanj zagotovili neoviran dostop družb v skupini Krka do plačilnih storitev in infrastrukture evroobmočja.
V nadaljevanju navajamo kazalnike likvidnosti, ki so stabilni in dosegajo ugodne vrednosti.
| Likvidnostni kazalniki | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 5-letno povprečje |
|---|---|---|---|---|---|---|
| kratkoročni koeficient | 2,86 | 2,48 | 2,81 | 2,47 | 2,63 | 2,65 |
| pospešeni koeficient | 1,85 | 1,69 | 1,88 | 1,70 | 1,84 | 1,79 |
| hitri koeficient | 0,15 | 0,11 | 0,16 | 0,08 | 0,23 | 0,15 |
| prihodki od prodaje/povprečne terjatve | 2,36 | 2,33 | 2,38 | 2,44 | 2,74 | 2,45 |
kratkoročni koeficient = kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti
pospešeni koeficient = (kratkoročna sredstva − zaloge)/kratkoročne obveznosti
hitri koeficient = (finančne naložbe + denar in denarni ustrezniki)/kratkoročne obveznosti

Skupina Krka pri domačih in tujih zavarovalnicah zavaruje svoje premoženje, odgovornost in finančne izgube zaradi morebitnega obratovalnega zastoja. Obseg in vrsto zavarovalnih kritij prilagaja rasti poslovanja, višini premoženja, tveganjem in priporočilom zavarovalniških inšpekcij.
Obvladujoča družba obvladuje zavarovanja za vsa podjetja v skupini Krka, razen lokalnih avtomobilskih zavarovanj in morebitnih izjem. Celotna skupina Krka je zavarovana v skladu z enotnimi načeli, ki se v letu 2017 niso spremenila. Pri izbiri zavarovalnic upošteva kakovost kritij, višino premije, reference in lokalno zakonodajo.
Krka vsako leto uvaja postopne izboljšave ter hkrati prevzema del tveganj, in sicer z lastno udeležbo pri škodi ali z ukinitvijo manj tveganih zavarovanj. Konkurenčnost posameznih zavarovalnic preverja vsako leto. Z razpisi in pogajanji je tako v letu 2017 znižala skupno premijo glede na leto prej, čeprav se je višina kritij povečala.
Krka sistemsko vlaga v preprečitev škodnih dogodkov. Objekte načrtuje tako, da je njihova ogroženost čim manjša. Vanje vgradi sisteme aktivne zaščite, na primer javljalnike požara in hlapov, razpršilnike, požarne lopute, varnostno razsvetljavo. Organizira redne preventivne preglede in požarne straže. Zaposlene teoretično in praktično usposablja za pravilen odziv ob izrednih dogodkih.
Zaradi načrtnega preventivnega dela in sklepanja ustreznih zavarovanj je obseg premoženjskih škod v letu 2017 znašal manj od 0,1 promila vrednosti premoženja skupine, vsi zavarovalni zahtevki pa so bili sproti rešeni.
Opomba: graf ne vsebuje avtomobilskih in osebnih zavarovanj.
| v EUR | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 |
|---|---|---|---|---|---|
| najvišji v letu | 58,00 | 64,50 | 68,65 | 70,00 | 61,00 |
| najnižji v letu | 50,75 | 49,21 | 56,03 | 55,00 | 46,05 |
| 31. december | 57,50 | 52,90 | 65,20 | 59,60 | 60,00 |
| letna sprememba (v %) | 9 | –19 | 9 | –1 | 20 |
V letu 2017 se je tečaj Krkine delnice zvišal za 9 %. V istem obdobju se je vrednost indeksa blue-chip Ljubljanske borze (SBITOP) povečala za 12 %.


Rast tečaja Krkine delnice v zadnjih petih letih ni sledila rasti indeksa SBITOP in globalnega panožnega indeksa S & P Global Healthcare.
O predlogu višine dividend odloči skupščina delničarjev. V letu 2017 smo za dividende namenili 82 % konsolidiranega čistega dobička lastnikov kapitala obvladujoče družbe, ustvarjenega v letu 2016, rast bruto dividende na delnico pa je znašala 3,8 %. Novembra 2017 je bila sprejeta Strategija razvoja skupine Krka za obdobje 2018–2022. V njej je zapisana usmeritev vodenja stabilne politike dividend, pri čemer se pri določitvi deleža čistega dobička za izplačilo dividend v posameznem letu upoštevajo tudi finančne potrebe skupine za naložbe in prevzeme, s tem da se za dividende izplača najmanj 50 % čistega dobička lastnikov kapitala obvladujoče družbe.
| 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | |
|---|---|---|---|---|---|
| dobiček na delnico1 (v EUR) |
4,74 | 3,35 | 4,86 | 5,07 | 5,24 |
| bruto dividenda na delnico2 (v EUR) |
2,75 | 2,65 | 2,50 | 2,10 | 1,61 |
| stopnja izplačila dividend3 (v %) |
82,1 | 54,5 | 49,3 | 40,1 | 33,5 |
| dividendna donosnost4 (v %) |
4,8 | 5,0 | 3,8 | 3,5 | 2,7 |
1 čisti dobiček lastnikov kapitala obvladujoče družbe/povprečno število izdanih delnic v obdobju brez lastnih delnic
2 izplačilo dividend za predhodno obdobje/povprečno število izdanih delnic v obdobju
3 bruto dividenda na delnico/čisti dobiček na delnico predhodnega leta
4bruto dividenda na delnico/tečaj delnice 31. decembra posameznega leta
Krkine delnice so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze, od aprila 2012 pa vzporedno kotirajo tudi na Varšavski borzi. Vse Krkine delnice, s katerimi se trguje na Ljubljanski oziroma Varšavski borzi, so istega razreda – navadne in prosto prenosljive. Vsaka delnica, razen lastnih, prinaša pri glasovanju na skupščini delničarjev en glas. S Krkino delnico se prosto trguje prek borznoposredniških hiš in bank, ki so članice Ljubljanske oziroma Varšavske borze.

Vir: Ljubljanska in Varšavska borza
Krkina delnica je najprometnejši vrednostni papir na Ljubljanski borzi. V letu 2017 je povprečni promet s Krkino delnico na Ljubljanski borzi znašal 0,6 milijona EUR na dan.
| Delničar | Število delnic | Delež v številu izdanih delnic (v %) |
|
|---|---|---|---|
| 1 | KAPITALSKA DRUŽBA, D. D. | 3.493.030 | 10,65 |
| 2 | SDH, D. D.* | 2.949.876 | 9,00 |
| 3 | REPUBLIKA SLOVENIJA* | 2.365.096 | 7,21 |
| 4 | SPLITSKA BANKA D. D. | 1.698.161 | 5,18 |
| 5 | ADDIKO BANK D. D. | 1.219.433 | 3,72 |
| 6 | CLEARSTREAM BANKING SA | 494.936 | 1,51 |
| 7 | KDPW | 467.663 | 1,43 |
| 8 | LUKA KOPER, D. D. | 433.970 | 1,32 |
| 9 | UNICREDIT BANK AUSTRIA AG | 413.376 | 1,26 |
| 10 | ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D. | 388.300 | 1,18 |
| 13.923.841 | 42,46 |
* V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije je Slovenski državni holding, d. d., konec leta 2017 izvedel neodplačni prenos 2.362.194 Krkinih delnic na Republiko Slovenijo. Pred prenosom je imela Republika Slovenija 2.902 Krkini delnici.
Konec leta 2017 je imela Krka 51.884 delničarjev, kar je dobre 4 % manj kot konec leta 2016.

* V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije je Slovenski državni holding, d. d., konec leta 2017 izvedel neodplačni prenos 2.362.194 Krkinih delnic na Republiko Slovenijo. Pred prenosom je imela Republika Slovenija 2.902 Krkini delnici.
Zaradi umika lastnih delnic v letu 2014 delniška sestava in lastniški deleži konec leta 2013 niso neposredno primerljivi s kasnejšimi obdobji.
Lastniški delež slovenskih državnih finančnih družb – Slovenskega državnega holdinga z Republiko Slovenijo ter Kapitalske družbe in njenih skladov – je ostal nespremenjen, delež mednarodnih vlagateljev se je nekoliko povečal, medtem ko so ostale skupine delničarjev v letu 2017 nekoliko zmanjšale lastniške deleže.
V letu 2017 je družba na organiziranem trgu pridobila 201.116 lastnih delnic v skupni vrednosti 11.038.772 EUR in je bila 31. 12. 2017 lastnica 691.717 lastnih delnic.

Skupina Krka je v letu 2017 prodala za 1 milijardo 266,4 milijona EUR izdelkov in storitev, kar je 92,0 milijonov EUR oziroma 8 % več kot v letu 2016. V zadnjem petletnem obdobju je bila povprečna letna stopnja količinske rasti prodaje 5,5 odstotna, povprečna letna stopnja vrednostne rasti prodaje pa 2,1-odstotna.
Drugi poslovni prihodki so znašali 10,4 milijona EUR in so bili za 2,6 milijona EUR oziroma 33 % večji kot v letu 2016.
Poslovni odhodki skupine Krka, ki so znašali 1 milijardo 78,1 milijona EUR, so bili za 18,2 milijona EUR oziroma za 2 % večji kot v letu 2016. Poslovni odhodki družbe Krka so znašali 1 milijardo 5,7 milijona EUR in so bili 3 % večji kot v letu 2016.
Med poslovnimi odhodki skupine Krka so proizvajalni stroški prodanih proizvodov znašali 538,5 milijona EUR, stroški prodajanja 340,5 milijona EUR, stroški razvijanja 125,9 milijona EUR, stroški splošnih dejavnosti pa 73,2 milijona EUR. Delež poslovnih odhodkov v prodaji je bil 85-odstoten, v zadnjih petih letih pa se je gibal med 82 % v letu 2013 in 90 % v letu 2016.
Največji delež v strukturi poslovnih odhodkov predstavljajo proizvajalni stroški prodanih proizvodov, ki so se glede na leto 2016 zmanjšali za 2 %. Njihov delež v prodaji je znašal 43 %, v letu 2016 pa 47 %. Na višino proizvajalnih stroškov prodanih proizvodov vplivata predvsem nabor izdelkov ter sprememba vrednosti zalog nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov. Stroški prodajanja so bili glede na leto 2016 večji za 7 %, njihov delež v prodaji pa je znašal 27 %, kar je enako kot v letu 2016. Stroški razvijanja so tako kot v letu 2016 znašali 10 % prodaje in so bili glede na leto 2016 večji za 7 %. Stroški splošnih dejavnosti so znašali 6 % prodaje in so bili glede na leto 2016 manjši za 5 %, njihov delež v prodaji pa se je zmanjšal za odstotno točko.
Med poslovnimi odhodki družbe Krka so proizvajalni stroški prodanih proizvodov znašali 511,9 milijona EUR, stroški prodajanja 304,0 milijonov EUR, stroški razvijanja 131,2 milijona EUR, stroški splošnih dejavnosti pa 58,6 milijona EUR.
Največji delež v strukturi poslovnih odhodkov družbe Krka predstavljajo proizvajalni stroški prodanih proizvodov, ki so ostali na ravni 2016. Njihov delež v prodaji je znašal 43 %, v letu 2016 pa 48 %. Na višino proizvajalnih stroškov prodanih proizvodov vplivata predvsem nabor izdelkov ter sprememba vrednosti zalog nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov. Stroški prodajanja so bili glede na leto 2016 večji za 8 %, njihov delež v prodaji pa je znašal 25 %, kar je odstotno točko manj kot v letu 2016. Stroški razvijanja so tako kot v letu 2016 znašali 11 % prodaje in so bili glede na leto 2016 večji za 7 %. Stroški splošnih dejavnosti so znašali 5 % prodaje in so bili glede na leto 2016 manjši za 5 %, njihov delež v prodaji pa se je zmanjšal za odstotno točko.
| Skupina Krka | Družba Krka | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 |
| Finančni prihodki | 24.041 | 65.679 | 25.561 | 1.486 | 2.114 | 24.908 | 78.225 | 36.735 | 9.178 | 5.316 |
| Finančni odhodki | –46.608 | –71.816 | –44.283 | –103.126 | –28.361 | –46.599 | –72.733 | –43.524 | –112.313 | –28.967 |
| Neto finančni izid | –22.567 | –6.137 | –18.722 | –101.640 | –26.247 | –21.691 | 5.492 | –6.789 | –103.135 | –23.651 |
Neto finančni izid skupine Krka je v letu 2017 znašal –22,6 milijona EUR, neto finančni izid družbe Krka pa –21,7 milijona EUR.
Valutna izpostavljenost izhaja iz presežka sredstev nad obveznostmi v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja skupine, kar pojmujemo kot dolgo valutno pozicijo. Ključne računovodske kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ter financiranje odvisnih družb, ki ga zagotavlja obvladujoča družba.
Skupina Krka valutna tveganja praviloma odpravlja z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturira prodajo. Kadar to ni mogoče, se odločimo za uporabo izvedenih finančnih inštrumentov ali pa tveganje ostane nezavarovano. Za zavarovanje praviloma uporabljamo terminske pogodbe.
V letu 2017 smo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja. Iz naslova terminskih pogodb smo ustvarili neto negativni finančni rezultat. Strošek zavarovanja ruskega rublja izvira iz razlike med rubeljskimi in evrskimi obrestnimi merami. Z delnim zavarovanjem smo zagotovili stabilnejši neto finančni izid skupine, stroški zavarovanja pa so bili pol nižji, kot bi bili pri popolnem zavarovanju.
Zaradi padca vrednosti rublja od začetka do konca leta smo iz naslova dolge pozicije v ruskih rubljih ustvarili neto negativne tečajne razlike v višini –18,0 milijonov EUR. Tveganja ostalih valut nismo zavarovali. Rezultat obvladovanja valutnih tveganj je v letu 2017 znašal –22,5 milijona EUR.
Med finančnimi prihodki skupine Krka predstavljajo prihodki od obresti 0,9 milijona EUR, prihodki od dividend in drugih deležev v dobičku pa 1,0 milijon EUR. Med finančnimi odhodki predstavljajo odhodki za obresti za najeta posojila 0,2 milijona EUR, drugi finančni odhodki pa 1,8 milijona EUR.
Med finančnimi prihodki družbe Krka predstavljajo prihodki od obresti 0,7 milijona EUR, prihodki od dividend in drugih deležev v dobičku pa 2,0 milijonov EUR. Med finančnimi odhodki predstavljajo odhodki za obresti za najeta posojila 0,9 milijona EUR, drugi finančni odhodki pa 1,4 milijona EUR. Rezultat obvladovanja valutnih tveganj družbe Krka je v letu 2017 znašal –22,2 milijona EUR.
Dobiček iz poslovanja in čisti dobiček
Dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine Krka v višini 198,7 milijona EUR je bil za 76,3 milijona EUR oziroma za 62 % večji kot v letu 2016. Razlog je bila relativno hitrejša rast prodaje glede na odhodke. Dobiček iz poslovanja skupine Krka, povečan za amortizacijo (EBITDA), v višini 306,6 milijona EUR se je povečal za 78,4 milijona EUR oziroma za 34 %.
Dobiček iz poslovanja (EBIT) družbe Krka je znašal 197,0 milijonov EUR, dobiček iz poslovanja družbe Krka, povečan za amortizacijo (EBITDA), pa 278,6 milijona EUR.
Dobiček pred davkom skupine Krka se je v letu 2017 povečal za 59,9 milijona EUR oziroma za 51 % in je znašal 176,2 milijona EUR. Efektivna davčna stopnja skupine Krka je bila 13,4-odstotna. Dobiček pred obdavčitvijo družbe Krka je znašal 175,3 milijona EUR.
Čisti dobiček skupine Krka je znašal 152,6 milijona EUR in je bil glede na leto 2016 večji za 44,1 milijona EUR oziroma za %. Čisti dobiček družbe Krka je znašal 153,7 milijona EUR.
| Skupina Krka | Družba Krka | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | Delež (v %) |
2016 | Delež (v %) |
Indeks 2017/16 |
2017 | Delež (v %) |
2016 | Delež (v %) |
Indeks 2017/16 |
| Nekratkoročna sredstva |
1.033.008 | 53,8 | 1.038.067 | 54,3 | 100 | 1.032.595 | 56,2 | 1.024.176 | 55,7 | 101 |
| Nepremičnine, naprave in oprema |
864.842 | 45,0 | 874.100 | 45,7 | 99 | 611.341 | 33,3 | 609.543 | 33,2 | 100 |
| Neopredmetena sredstva |
110.992 | 5,8 | 113.511 | 5,9 | 98 | 28.299 | 1,5 | 29.302 | 1,6 | 97 |
| Finančne naložbe in dana posojila |
18.358 | 1,0 | 18.939 | 1,0 | 97 | 341.899 | 18,6 | 349.623 | 19,0 | 98 |
| Ostalo | 38.816 | 2,0 | 31.517 | 1,7 | 123 | 51.056 | 2,8 | 35.708 | 1,9 | 143 |
| Kratkoročna sredstva |
886.123 | 46,2 | 873.451 | 45,7 | 101 | 804.887 | 43,8 | 813.527 | 44,3 | 99 |
| Zaloge | 310.671 | 16,2 | 280.653 | 14,7 | 111 | 264.174 | 14,4 | 236.214 | 12,9 | 112 |
| Terjatve do kupcev | 500.735 | 26,1 | 510.406 | 26,7 | 98 | 456.265 | 24,8 | 479.234 | 26,1 | 95 |
| Ostalo | 74.717 | 3,9 | 82.392 | 4,3 | 91 | 84.448 | 4,6 | 98.079 | 5,3 | 86 |
| Skupaj sredstva | 1.919.131 | 100,0 | 1.911.518 | 100,0 | 100 | 1.837.482 | 100,0 | 1.837.703 | 100,0 | 100 |
Konec leta 2017 so sredstva skupine Krka znašala 1 milijardo 919,1 milijona EUR in so se glede na konec leta 2016 povečala za 7,6 milijona EUR oziroma za 0,4 %. Razmerje med nekratkoročnimi in kratkoročnimi sredstvi v strukturi sredstev se je v primerjavi s koncem leta 2016 le malo spremenilo, saj se je delež nekratkoročnih sredstev zmanjšal za pol odstotne točke in je znašal 53,8 %.
Sredstva družbe Krka so konec leta 2017 znašala 1 milijardo 837,5 milijona EUR in so se glede na konec leta 2016 zmanjšala za 0,2 milijona EUR. Razmerje med nekratkoročnimi in kratkoročnimi sredstvi v strukturi sredstev se je v primerjavi s koncem leta 2016 nekoliko spremenilo, saj se je delež nekratkoročnih sredstev povečal za pol odstotne točke in je znašal 56,2 %.
Nekratkoročna sredstva skupine Krka v skupni vrednosti 1 milijarda 33,0 milijonov EUR so se glede na konec leta 2016 zmanjšala za 5,1 milijona EUR oziroma za 0,5 %. Najpomembnejšo postavko, vredno 864,8 milijona EUR oziroma 45 % vseh sredstev skupine Krka, predstavljajo nepremičnine, naprave in oprema (od tega družbe Krka 611,3 milijona EUR oz. 71 % v nepremičninah, napravah in opremi skupine Krka). Neopredmetena sredstva v vrednosti 111,0 milijonov EUR imajo v celotnih sredstvih 6-odstotni delež (od tega je sredstev družbe Krka 28,3 milijona EUR, kar je četrtina neopredmetenih sredstev skupine Krka). Dana dolgoročna posojila skupine Krka so znašala 9,5 milijona EUR oziroma 0,5 % vseh sredstev skupine Krka.
Kratkoročna sredstva skupine Krka so znašala 886,1 milijona EUR in so se glede na konec leta 2016 povečala za 12,7 milijona EUR oziroma za 1 %. Terjatve do kupcev zunaj skupine Krka so znašale 500,7 milijona EUR (od tega družbe Krka 191,1 milijona EUR oz. 38 % terjatev do kupcev zunaj skupine Krka), zaloge pa 310,7 milijona EUR (od tega družbe Krka 264,2 milijona EUR). Zaradi zagotavljanja zadostnih količin velikega števila različnih izdelkov v skladu s potrebami več kot 70 trgov so se zaloge nedokončane proizvodnje povečale za 14,5 milijona EUR oziroma 23 % in zaloge končnih izdelkov za 15,8 milijona EUR oziroma 18 %. Dana kratkoročna posojila skupine Krka so znašala 1,4 milijona EUR.
Nekratkoročna sredstva družbe Krka v skupni vrednosti 1 milijarda 32,6 milijona EUR so se glede na konec leta 2016 povečala za 8,4 milijona EUR oziroma za 1 %. Najpomembnejšo postavko, vredno 611,3 milijona EUR oziroma tretjino vseh sredstev družbe Krka, predstavljajo nepremičnine, naprave in oprema. Naložbe v odvisne družbe so znašale 321,9 milijona EUR oziroma 18 % sredstev družbe Krka, poslovne terjatve do odvisnih družb pa 38,6 milijona EUR ali 2 % sredstev družbe Krka. Neopredmetena sredstva v vrednosti 28,3 milijona EUR imajo v celotnih sredstvih 2-odstotni delež. Dana dolgoročna posojila družbe Krka so znašala 11,2 milijona EUR oziroma 0,6 % vseh sredstev družbe Krka.
Kratkoročna sredstva družbe Krka so znašala 804,9 milijona EUR in so se glede na konec leta 2016 zmanjšala za 8,6 milijona EUR oziroma za 1 %. Terjatve do kupcev so znašale 456,3 milijona EUR, zaloge pa 264,2 milijona EUR. Zaloge nedokončane proizvodnje so se povečale za 14,1 milijona EUR oziroma 23 %, zaloge končnih izdelkov pa za 11,1 milijona EUR oziroma 21 %. Dana kratkoročna posojila družbe Krka so znašala 34,9 milijona EUR oziroma 2 % sredstev družbe Krka.
| Skupina Krka | Družba Krka | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | Delež (v %) |
2016 | Delež (v %) |
Indeks 2017/16 |
2017 | Delež (v %) |
2016 | Delež (v %) |
Indeks 2017/16 |
|
| Kapital | 1.487.699 | 77,5 | 1.444.444 | 75,6 | 103 | 1.493.325 | 81,3 | 1.440.448 | 78,4 | 104 | |
| Nekratkoročne obveznosti |
121.182 | 6,3 | 115.313 | 6,0 | 105 | 87.911 | 4,8 | 81.691 | 4,4 | 108 | |
| Kratkoročne obveznosti |
310.250 | 16,2 | 351.761 | 18,4 | 88 | 256.246 | 13,9 | 315.564 | 17,2 | 81 | |
| Skupaj kapital in obveznosti |
1.919.131 | 100,0 | 1.911.518 | 100,0 | 100 | 1.837.482 | 100,0 | 1.837.703 | 100,0 | 100 |
Kapital skupine Krka je bil 31. 12. 2017 glede na konec leta 2016 večji za 43,3 milijona EUR oziroma za 3 %. Na njegovo povečanje je vplival čisti dobiček skupine Krka v višini 152,6 milijona EUR. Na zmanjšanje kapitala so vplivali izplačilo dividend v višini 88,6 milijona EUR, nakup lastnih delnic v višini 10,9 milijona EUR ter drugi vseobsegajoči donosi po davku v skupni višini –9,7 milijona EUR. V okviru tega zneska predstavljajo z –8,4 milijona EUR največjo postavko prevedbene rezerve (negativne tečajne razlike, nastale pri preračunu posameznih postavk računovodskih izkazov v tujini iz lokalnih valut v valuto poročanja).
Rezervacije skupine Krka so znašale 98,1 milijona EUR (od tega obveznosti za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke 92,7 milijona EUR, rezervacije za tožbe 4,5 milijona EUR in ostale rezervacije 0,9 milijona EUR). Glede na konec leta 2016 so bile večje za 8 %, predvsem zaradi zakonskega (aktuarskega) povečanja rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke za 2,7 milijona EUR in rezervacij za tožbe za 4,3 milijona EUR, od tega 4,0 milijone EUR za morebitne tožbe s področja intelektualne lastnine pri obvladujoči družbi.
Med kratkoročnimi obveznostmi skupine Krka so se poslovne obveznosti zmanjšale za 20,1 milijona EUR (od tega za 16,9 milijona EUR obveznosti do dobaviteljev v tujini in za 2,5 milijona EUR obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji), druge kratkoročne obveznosti pa za 35,9 milijona EUR (od tega za 24,4 milijona EUR vračunani popusti na prodane izdelke in za 12,4 milijona EUR izvedeni finančni inštrumenti).
Skupina Krka konec leta 2017 ni imela najetih nekratkoročnih ali kratkoročnih posojil.
Kapital družbe Krka je bil 31. 12. 2017 glede na konec leta 2016 večji za 52,9 milijona EUR oziroma za 4 %. Na njegovo povečanje je vplival čisti dobiček družbe Krka v višini 153,7 milijona EUR, na zmanjšanje pa drugi vseobsegajoči donosi po davku v skupni višini –1,3 milijona EUR, izplačilo dividend v višini 88,6 milijona EUR in nakup lastnih delnic v višini 10,9 milijona EUR.
Rezervacije družbe Krka so znašale 85,5 milijona EUR (od tega obveznosti za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke v višini 81,5 milijona EUR in rezervacije za tožbe v višini 4,0 milijona EUR). Zaradi oblikovanja rezervacij za morebitne tožbe s področja intelektualne lastnine v višini 4,0 milijonov EUR in zaradi zakonskega (aktuarskega) povečanja rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke za 2,6 milijona EUR so bile glede na konec leta 2016 večje za 8 %.
Med kratkoročnimi obveznostmi družbe Krka so se poslovne obveznosti povečale za 10,6 milijona EUR, druge kratkoročne obveznosti pa so se zmanjšale za 7,3 milijona EUR. Družba Krka je imela konec leta 2017 27,5 milijona EUR kratkoročnih posojil, prejetih od odvisnih družb.
| Skupina Krka | Družba Krka | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 | 2017 | 2016 |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 227.827 | 213.492 | 272.448 | 120.082 |
| Čisti denarni tok iz naložbenja | -120.132 | -115.149 | -84.089 | -63.440 |
| Čisti denarni tok iz financiranja | -100.091 | -95.916 | -178.141 | -57.809 |
| Čista sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 7.604 | 2.427 | 10.218 | -1.167 |
Čista sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (brez vpliva spremembe menjalnih tečajev) skupine Krka je v letu 2017 znašala 7,6 milijona EUR, saj je bil pozitivni denarni tok iz poslovanja večji od negativnih denarnih tokov iz naložbenja in financiranja.
Skupina Krka je ustvarila za 289,3 milijona EUR dobička iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev. Med spremembami kratkoročnih sredstev so na dobiček pozitivno vplivale spremembe stanja poslovnih terjatev in rezervacij, negativno pa spremembe stanja zalog, poslovnih dolgov, odloženih prihodkov in drugih kratkoročnih obveznosti.
Na negativni denarni tok iz naložbenja v višini 120,1 milijona EUR so vplivali predvsem nakup nepremičnin, naprav in opreme, neto izdatki iz naslova izvedenih finančnih inštrumentov, pridobitev neopredmetenih sredstev ter dana nekratkoročna posojila, pozitivno pa so vplivali prejemki iz naslova kratkoročnih finančnih naložb in posojil. Na negativni denarni tok iz financiranja v višini 100,1 milijona EUR pa so najbolj vplivala izplačila dividend in drugih deležev v dobičku v višini 88,8 milijona EUR in nakup lastnih delnic v višini 10,9 milijona EUR.
Čista sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (brez vpliva spremembe menjalnih tečajev) družbe Krka je v letu 2017 znašala 10,2 milijona EUR.

Vsi kazalniki poslovanja za leto 2017 so bili boljši od kazalnikov, doseženih v letu 2016.
| Skupina Krka | Družba Krka | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 |
| Prihodki od prodaje |
1.266.392 | 1.174.424 | 1.164.607 | 1.191.614 | 1.200.827 | 1.197.756 | 1.071.709 | 1.086.526 | 1.134.169 | 1.116.339 |
| EBIT | 198.741 | 122.435 | 199.434 | 276.953 | 227.588 | 196.953 | 98.920 | 166.162 | 257.167 | 211.527 |
| – delež v prodaji |
15,7 % | 10,4 % | 17,1 % | 23,2 % | 19,0 % | 16,4 % | 9,2 % | 15,3 % | 22,7 % | 18,9 % |
| EBITDA | 306.638 | 228.238 | 306.742 | 374.535 | 321.732 | 278.627 | 180.685 | 248.998 | 329.217 | 282.993 |
| – delež v prodaji |
24,2 % | 19,4 % | 26,3 % | 31,4 % | 26,8 % | 23,3 % | 16,9 % | 22,9 % | 29,0 % | 25,4 % |
| Čisti dobiček | 152.576 | 108.456 | 158.185 | 166.161 | 172.766 | 153.730 | 102.872 | 146.262 | 144.385 | 164.673 |
| – delež v prodaji |
12,0 % | 9,2 % | 13,6 % | 13,9 % | 14,4 % | 12,8 % | 9,6 % | 13,5 % | 12,7 % | 14,8 % |
| Sredstva | 1.919.131 | 1.911.518 | 1.809.204 | 1.795.745 | 1.759.884 | 1.837.482 | 1.837.703 | 1.761.712 | 1.768.487 | 1.701.235 |
| ROA | 8,0 % | 5,8 % | 8,8 % | 9,3 % | 10,2 % | 8,4 % | 5,7 % | 8,3 % | 8,3 % | 10,1 % |
| Kapital | 1.487.699 | 1.444.444 | 1.405.984 | 1.351.899 | 1.332.611 | 1.493.325 | 1.440.448 | 1.433.211 | 1.381.313 | 1.332.246 |
| ROE | 10,4 % | 7,6 % | 11,5 % | 12,4 % | 13,4 % | 10,5 % | 7,2 % | 10,4 % | 10,6 % | 12,8 % |
Skupina Krka je v letu 2017 ustvarila prodajo v višini 1 milijarde 266,4 milijona EUR, kar je 8 % več kot v letu 2016, prodaja družbe Krka pa je znašala 1 milijardo 197,8 milijona EUR, kar je glede na leto 2016 12 % več. Količinska prodaja skupine Krka je v letu 2017 dosegla 1-odstotno rast.
Največjo prodajo v višini 388,2 milijona EUR oziroma 30,7 % celotne prodaje skupine Krka je ustvarila regija Vzhodna Evropa. Sledila ji je regija Srednja Evropa s 303,6 milijona EUR in deležem v višini 24,0 %. Tretje območje z največjo prodajo je bila regija Zahodna Evropa z 286,1 milijon EUR oziroma 22,6 %. V regiji Jugovzhodna Evropa smo prodali za 160,9 milijona EUR (12,7-odstotni delež), v regiji Čezmorska tržišča pa za 39,5 milijona EUR (3,1-odstotni delež). Prodaja na domačem trgu je znašala 88 milijonov EUR, kar je 6,9 % celotne prodaje skupine Krka.

| Skupina Krka | Družba Krka | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2017 | 2016 | Indeks 2017/16 |
2017 | 2016 | Indeks 2017/16 |
||
| 88.039 | 85.143 | 103 | 53.742 | 52.897 | 102 | ||
| 160.937 | 152.374 | 106 | 162.172 | 159.181 | 102 | ||
| 388.220 | 332.286 | 117 | 379.600 | 300.682 | 126 | ||
| 303.610 | 286.693 | 106 | 305.604 | 293.454 | 104 | ||
| 286.089 | 282.412 | 101 | 260.684 | 232.818 | 112 | ||
| 39.497 | 35.516 | 111 | 35.954 | 32.677 | 110 | ||
| 1.266.392 | 1.174.424 | 108 | 1.197.756 | 1.071.709 | 112 | ||
| 2017 | 2016 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje | 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje | |
| Slovenija | 21.090 | 21.888 | 23.674 | 21.387 | 20.151 | 21.010 | 22.734 | 21.248 | |
| Jugovzhodna Evropa | 38.674 | 41.123 | 36.461 | 44.679 | 37.744 | 39.055 | 34.671 | 40.904 | |
| Vzhodna Evropa | 101.795 | 112.189 | 57.450 | 116.786 | 80.117 | 95.425 | 54.454 | 102.290 | |
| Srednja Evropa | 76.919 | 77.480 | 71.644 | 77.567 | 72.984 | 68.444 | 67.646 | 77.619 | |
| Zahodna Evropa | 71.668 | 71.565 | 74.487 | 68.369 | 80.002 | 70.410 | 60.624 | 71.376 | |
| Čezmorska tržišča | 10.902 | 9.753 | 9.489 | 9.353 | 9.894 | 8.567 | 8.453 | 8.602 | |
| Skupaj | 321.048 | 333.998 | 273.205 | 338.141 | 300.892 | 302.911 | 248.582 | 322.039 |

V letu 2017 smo na domačem trgu, ki ga štejemo med ključne, prodali za 88 milijonov EUR izdelkov in storitev. Največji delež k skupni prodaji je prispevala prodaja izdelkov, ki je dosegla 3-odstotno vrednostno in 2-odstotno količinsko rast ter je znašala 50,1 milijona EUR. K temu znesku so največ, 79 %, prispevala zdravila na recept, s 17-odstotnim deležem je sledila prodaja izdelkov brez recepta, preostale 4 % pa so prinesli veterinarski izdelki. Z doseženim 9-odstotnim tržnim deležem smo ohranili vodilno mesto med ponudniki zdravil na slovenskem trgu. Prodaja zdraviliško-turističnih storitev je znašala 35,7 milijona EUR.
V vodilni skupini zdravil na recept so k skupni prodaji največ prispevali promovirani izdelki iz Krkinih ključnih terapevtskih skupin zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja, bolezni osrednjega živčevja, bolezni prebavil in presnove ter zdravila za zdravljenje bolečine. Znotraj teh skupin smo povečali Krkine vodilne tržne deleže pri zdravilih za zdravljenje hipertenzije in hiperlipidemij ter zdravilih za zmanjšanje izločanja želodčne kisline in zdravljenje bolečine.
Med ključnimi blagovnimi znamkami zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja izpostavljamo Prenesso (perindopril), Prenewel (perindopril in indapamid), Amlesso (perindopril in amlodipin) in Amlewel (perindopril, amlodipin in indapamid), s katerimi smo povečali svojo prepoznavnost na trgu antihipertenzivov. Med statini smo okrepili tržni položaj Sorvaste (rosuvastatin) in Rosmele (rosuvastatin in amlodipin), ki sta namenjeni uravnavanju krvnega tlaka in holesterola. Ponudbo v tej terapevtski skupini smo dopolnili z zdravilom za zdravljenje angine pektoris in srčnega popuščanja Bixebra (ivabradin).
Med zdravili za zdravljenje bolečine smo največ pozornosti namenili analgetiku Doreta (tramadol in paracetamol), izpostavljamo pa tudi novo protivnetno zdravilo Roticox (etorikoksib). Na področju zdravljenja bolezni osrednjega živčevja smo trgu predstavili dodatno jakost antipsihotika Aryzalera (aripiprazol) po 5 mg. Na novo področje protiretrovirusnih zdravil smo vstopili z zdravilom Emtricitabin/dizoproksiltenofovirat Krka (emtricitabin in tenofovir). Ponudbo zdravil za lajšanje simptomov benigne hiperplazije prostate smo dopolnili z Dortillo (dutasterid) in z zdravilom za zdravljenje erektilne disfunkcije Tadilecto (tadalafil). Na trg smo uvedli Gliklado (gliklazid) v jakosti po 90 mg, tablete Deksametazon Krka (deksametazon) po 4 mg in 20 mg ter Linezolid Krka (linezolid) v obliki raztopine za infundiranje.
Ponudbo izdelkov brez recepta smo povečali z Magnezijem Krka 300 (magnezij) ter uveljavljeni blagovni znamki Septabene (benzidamin in cetilpiridin) dodali nov okus. Novost med veterinarskimi izdelki je Otoxolan (marbofloksacin, klotrimazol in deksametazon), ki je namenjen zdravljenju vnetja zunanjega sluhovoda pri psih.
Z 9-odstotnim tržnim deležem ohranjamo vodilno mesto med ponudniki zdravil.
Vsako četrto prodano zdravilo na recept je Krkino.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z alprazolamom, atorvastatinom, ciprofloksacinom, deksametazonom, doksazosinom, enalaprilom, indapamidom, karvedilolom, kvetiapinom, losartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, z memantinom, omeprazolom, pantoprazolom, perindoprilom, vključno s kombinacijama z amlodipinom in indapamidom, z ramiprilom, rosuvastatinom, sertralinom, simvastatinom in tramadolom v kombinaciji s paracetamolom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z duloksetinom, gliklazidom, imatinibom in sildenafilom.
Pri izdelkih brez recepta smo vodilni ponudnik nesteroidnih antirevmatikov, pripravkov z učinkom na žrelo in vitaminov skupine B. Med najbolje prodajanimi zdravili so Nalgesin (naproksen), Nolpaza (pantoprazol), Prenewel (indapamid in perindopril), Doreta (paracetamol in tramadol), Sorvasta (rosuvastatin) ter Prenessa (perindopril).
V regiji Jugovzhodna Evropa smo ob več kot 4-odstotni količinski rasti prodali za 160,9 milijona EUR izdelkov, kar predstavlja 6-odstotno vrednostno rast glede na leto 2016. Prodajno rast smo beležili na večini trgov, vrednostno pa je bila največja v Srbiji, kjer smo prodali za 4,1 milijona EUR več kot pred letom. Na ključnem hrvaškem trgu in v Bolgariji smo vrednost prodaje povečali za 3,2 in 1,4 milijona EUR. Manj kot pred letom smo prodali v Bosni in Hercegovini.
Največjo, 7-odstotno rast smo dosegli v skupini zdravil na recept. Njihov prispevek k skupni regijski prodaji je znašal nekaj manj kot 85 %. S skoraj 12-odstotnim deležem in nekoliko manjšo prodajo kot pred letom so sledili izdelki brez recepta. Z veterinarskimi izdelki smo dosegli 5-odstotno rast, njihov prodajni delež v regiji pa je znašal nekaj manj kot 4 %.
Romunija ostaja Krkin ključni in največji regijski trg, na katerega smo prodali za 54,2 milijona EUR izdelkov, skoraj enako kot pred letom. Z 2,5-odstotnim tržnim deležem smo prvi med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil na romunskem trgu.
Glavnino prodaje so predstavljala zdravila na recept, s katerimi smo dosegli 7,6-odstotni količinski tržni delež. Prodajno najpomembnejša so bila Atoris (atorvastatin), Co-Prenessa (perindopril in indapamid), Roswera (rosuvastatin), Karbis (kandesartan) ter Tramadol (tramadol) in Doreta (tramadol in paracetamol). Med izdelki brez recepta, katerih prodaja je zaostala za doseženo v letu 2016, izpostavljamo najbolje prodajani Bilobil (ginko biloba) in najhitreje rastoče izdelke blagovne znamke Herbion in Nalgesin (naproksen). Povečanje prodaje veterinarskih izdelkov smo dosegli predvsem s prodajo izdelkov za zdravljenje malih živali.
Z 2,5-odstotnim tržnim deležem smo prvi med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil.
V letu 2017 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga.
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil s ciprofloksacinom, duloksetinom, enalaprilom, ginkom bilobo, kapecitabinom, karvedilolom, lansoprazolom, losartanom, mirtazapinom, naproksenom, norfloksacinom, pramipeksolom, ropinirolom, telmisartanom, tramadolom, vključno s kombinacijo s paracetamolom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z amlodipinom, atorvastatinom, esomeprazolom, kandesartanom in pantoprazolom ter perindoprilom v vseh kombinacijah z amlodipinom in indapamidom.
Na Hrvaškem, ki jo prav tako uvrščamo med ključne trge, smo prodali za 31,1 milijona EUR izdelkov. Z 12-odstotno rastjo, nadpovprečno glede na trg, smo okrepili tržni delež in se uvrstili na četrto mesto med vsemi proizvajalci generičnih zdravil in na drugo mesto med proizvajalci zdravil za veterinarsko uporabo. Prodajno rast smo beležili v vseh treh skupinah izdelkov.
Vrednostno so k prodaji največ prispevala zdravila na recept, med njimi Co-Perineva (perindopril in indapamid), Atoris (atorvastatin), Helex (alprazolam), Roswera (rosuvastatin), Emanera (esomeprazol), Doreta (tramadol in paracetamol) in Dalneva (perindopril in amlodipin). Med izdelki brez recepta smo prodali največ Nalgesina (naproksen) in izdelkov blagovne znamke Septolete. K rasti v programu Izdelki brez recepta je pomembno prispevala prodaja oralnega antiseptika Septolete duo (benzidamin in cetilpiridin). Med veterinarskimi izdelki je bil prodajno najuspešnejši Fypryst (fipronil).
S 4,6-odstotnim tržnim deležem smo drugi med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
V letu 2017 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z alprazolamom, atorvastatinom, bromazepamom, butamiratom, deksametazonom, escitalopramom, esomeprazolom, imatinibom, klaritromicinom, loperamidom, norfloksacinom, perindoprilom, vključno s kombinacijo z indapamidom, rosuvastatinom in valsartanom v kombinaciji s hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z desloratadinom, gliklazidom, perindoprilom v kombinaciji z amlodipinom in simvastatinom.
V Bosni in Hercegovini so na zmanjšanje prodaje glede na leto 2016 vplivali administrativni ukrepi, ki v okviru specifične ureditve države ščitijo lokalne proizvajalce, ter občutno znižanje cen sredi leta 2017. Poleg tega je agencija za zdravila prvič uveljavila enotne najvišje cene na ravni države. Kljub navedenim dejstvom smo s prodajo v vrednosti 14,8 milijona EUR ostali prvi tuji ponudnik generičnih zdravil na tem trgu. Med najbolje prodajanimi izdelki iz skupine zdravil na recept izpostavljamo Enap H/HL (enalapril in hidroklorotiazid), Roswero (rosuvastatin), Enap (enalapril), Lexaurin (bromazepam), Naklofen (diklofenak) in Atoris (atorvastatin). Ključni izdelki brez recepta so bili Nalgesin (naproksen), izdelki blagovne znamke Septolete in Bilobil (ginko biloba). Vrednost prodaje veterinarskih izdelkov je ostala na ravni leta 2016.
V Srbiji je vrednost prodaje dosegla 17,8 milijona EUR, kar pomeni nekaj več kot 30-odstotno rast glede na leto 2016. K hitri rasti in tržnemu deležu, ki se je v lekarniški prodaji povzpel na 3,6%, so ključno prispevala zdravila na recept, s katerimi smo beležili 37-odstotno rast. Njihov prodajni delež je znašal slabih 82 %, ključni izdelki pa so bili Nolpaza (pantoprazol), Roxera (rosuvastatin), Atoris (atorvastatin), Ampril (ramipril) in Valsacor (valsartan). Nolpaza se je s količinsko prodajo več kot treh milijonov pakiranj uvrstila med 5 najbolje prodajanih zdravil v Srbiji. Med izdelki brez recepta smo prodali največ Nalgesina (naproksen), sledila sta Bilobil (ginko biloba) in izdelki blagovne znamke Septolete. Pri veterinarskih izdelkih smo beležili padec prodaje, največ pa smo prodali Fyprysta (fipronil), Enroxila (enrofloksacin) in Calfoseta.
V Makedoniji že trinajsto leto zapored dosegamo prodajno rast, ki je tokrat znašala nekaj manj kot 10 %. S prodajo v vrednosti 18 milijonov EUR ostajamo vodilni tuji ponudnik generičnih zdravil. K tem dosežkom je ključno prispevala prodaja zdravil na recept, Enapa (enalapril), Roswere (rosuvastatin), Tanyza (tamsulozin), Atorisa (atorvastatin) in Nolpaze (pantoprazol). Med izdelki brez recepta so bili najbolje prodajani Bilobil (ginko biloba), Daleron (paracetamol), izdelki blagovne znamke Herbion in Septanazal (ksilometazolin in dekspantenol). Med novostmi na makedonskem trgu izpostavljamo Co-Amlesso (perindopril, amlodipin in indapamid), Memando (memantin) in Pragiolo (pregabalin) iz skupine zdravil na recept ter veterinarska izdelka Otoxolan (marbofloksacin, klotrimazol in deksametazon) in Dehinel za mačke (pirantel in prazikvantel).
V Bolgariji smo dosegli eno od večjih prodajnih rasti v regiji, ki je znašala 12 %. K prodaji v vrednosti 13,3 milijona EUR so največ prispevala zdravila na recept, predvsem Roswera (rosuvastatin), Co-Valsacor (valsartan in hidroklorotiazid), Lorista H/HD (losartan in hidroklorotiazid) in Co-Prenessa (perindopril in indapamid). Največjo rast med zdravili na recept smo beležili z Bixebro (ivabradin). Prodaja izdelkov brez recepta je za 29 % presegla prodajo v letu 2016. V skupini veterinarskih izdelkov smo dosegli 10-odstotno rast. Ključna veterinarska izdelka sta bila Floron (florfenikol) in Fypryst (fipronil).
Z nekaj več kot 1-odstotno prodajno rastjo se Krka še naprej uvršča med vodilne ponudnike zdravil na kosovskem trgu. Vrednost prodaje je znašala 6,1 milijona EUR. V Albaniji smo prodali za 4,5 milijona EUR izdelkov in dosegli 12-odstotno rast. Prodajno so še naprej v ospredju zdravila na recept. Rast prodaje smo beležili tudi v Črni gori, vrednostno je znašala 23 %, količinsko pa 27 %. Glavnino prodaje smo ustvarili prek državnih razpisov.
V regiji Vzhodna Evropa, ki vključuje številne vzhodnoevropske in srednjeazijske trge, smo prodali za 388,2 milijona EUR izdelkov, kar je 17 % več kot v letu 2016. Odločilna je bila rast na obeh ključnih trgih, predvsem pa v Ruski federaciji. O uspešnosti poslovanja v regiji govori podatek, da smo na osmih od trinajstih trgov dosegli dvoštevilčno rast in prav tako na večini trgov tudi količinsko rast prodaje, ki je na ravni regije dosegla 1 %. Manj kot pred letom smo prodali le v Turkmeniji in Mongoliji.
V Ruski federaciji, ki ostaja Krkin ključni in največji posamični trg, smo v letu 2017 še izboljšali status domačega proizvajalca, ki je za poslovanje zelo pomemben, zagotavljamo pa si ga s proizvodnjo v lokalnem obratu. S prodajo izdelkov v vrednosti 270,9 milijona EUR smo za 20 % presegli prodajo v letu 2016. K nadaljevanju nadpovprečne dinamike rasti in povečanju Krkinega tržnega deleža je ključno prispevala prodaja zdravil na recept z 21-odstotno rastjo. Najbolje prodajana so bila zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja, med njimi Lorista (losartan), Lorista H/HD (losartan in hidroklorotiazid), Atoris (atorvastatin), Enap (enalapril), Enap H/HL (enalapril in hidroklorotiazid) ter Perineva (perindopril) in Co-Perineva (perindopril in indapamid). Sledilo je zdravilo za zdravljenje prebavil in presnove Nolpaza (pantoprazol), temu pa Zyllt (klopidogrel), Orsoten (orlistat) in Roxera (rosuvastatin). Med izdelki, ki smo jih na trg uspešno uvedli v zadnjih treh letih, izpostavljamo Co-Dalnevo (perindopril, amlodipin in indapamid), Vamloset (valsartan in amlodipin), Dalnevo (perindopril in amlodipin), Dilaxo (celekoksib), Lortenzo (losartan in amlodipin) ter v letu 2017 lansirano Telmisto (telmisartan).
Med izdelki brez recepta, katerih prodajo smo povečali za 15 %, smo najboljše rezultate dosegli z izdelki blagovne znamke Herbion in novejšim izdelkom Septolete total (benzidamin in cetilpiridin). Izpostavljamo tudi v zadnjem letu na trg uvedene izdelke Flebaven (diosmin in hisperidin), Panatus (butamirat) in Ulcavis (bizmut). Rast v skupini veterinarskih izdelkov je znašala 21 %. Najbolje se je prodajal Enroxil (enrofloksacin).
Z 1,79-odstotnim tržnim deležem smo četrti med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil.
V letu 2017 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga.
Smo vodilni ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z atorvastatinom, deksametazonom, enalaprilom vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, losartanom, naproksenom, norfloksacinom, olanzapinom, orlistatom in pantoprazolom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z esomeprazolom, klaritromicinom, klopidogrelom, kventiapinom, perindoprilom vključno s kombinacijama z amlodipinom in indapamidom, rosuvastatinom in risperidonom.
V Ukrajini je farmacevtski trg po letih padanja in stagniranja začel v letu 2017 ponovno rasti. S prodajo v vrednosti 45,2 milijona EUR in s 14-odstotno rastjo je Krka ohranila položaj vodilnega tujega ponudnika generičnih zdravil na tem trgu. Rast je bila najhitrejša v najpomembnejši skupini zdravil na recept in je dosegla 17 %. Naši ključni izdelki so bili Vasilip (simvastatin), Co-Prenessa (perindopril in indapamid), Atoris (atorvastatin) in Nolpaza (pantoprazol). V skupini izdelkov brez recepta smo prodali največ izdelkov blagovnih znamk Herbion in Septolete ter Panzynorma in dosegli prav tako 17 odstotno rast. Prodaja veterinarskih izdelkov je za četrtino zaostala za prodajo v letu 2016.
Z 2,2-odstotnim tržnim deležem smo prvi med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
V letu 2017 smo dosegli prodajno rast, ki je bila večja od rasti celotnega trga.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z atorvastatinom, deksametazonom, enalaprilom v kombinaciji s hidroklorotiazidom, z ginkom bilobo, karvedilolom, klaritromicinom, naproksenom, pantoprazolom, rosuvastatinom in simvastatinom. Smo vodilni generični ponudnik zdravil z betametazonom in enalaprilom.
Kazahstanski trg zdravil je po stabilizaciji poslovnega okolja beležil hitro rast, ki ji z 22-odstotnim povečanjem prodaje nismo v celoti sledili. Celotna prodaja je znašala 15,6 milijona EUR, od tega smo več kot 70 % prodaje oziroma 11,3 milijona EUR ustvarili z zdravili na recept. Najbolje so se prodajali Atoris (atorvastatin), Nolpaza (pantoprazol), Enap (enalapril) in Valodip (amlodipin in valsartan), sledili pa so jim Zyllt (klopidogrel), Prenessa (perindopril) in Roxera (rosuvastatin). Prodajno ponudbo smo razširili z zdravilom za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka Tenlisa (lizinopril in amlodipin) ter zdravilom za uravnavanje želodčne kisline Zulbex (rabeprazol). Prodaja izdelkov brez recepta je za 25 % presegla prodajo v letu 2016. Najbolje prodajani so bili izdelki blagovnih znamk Herbion, Duovit, Septolete in Pikovit, najhitrejšo rast pa smo dosegli s Septoletami total (benzidamin in cetilpiridin). Ponudbo smo razširili z izdelkom Ulcavis (bizmut).
V Uzbekistanu se je padanje kupne moči nadaljevalo tudi v letu 2017, do meseca septembra, ko je prišlo do izenačenja uradnega in tržnega deviznega tečaja ter drugih ukrepov, s katerimi sta se uzbekistanski trg in gospodarstvo začela odpirati in liberalizirati. Prodali smo za 14,5 milijona EUR, kar je 7 % več kot leta 2016. Največ prodaje smo ustvarili z zdravili na recept, med njimi predvsem z Loristo (losartan), Amlesso (perindopril in amlodipin) in Enapom (enalapril). Med izdelki brez recepta so bili vodilni izdelki blagovnih znamk Pikovit in Septolete. Uspešno smo začeli tržiti Ulcavis (bizmut).
V Belorusiji smo kljub zaščiti domačih proizvajalcev prodali za 10,3 milijona EUR izdelkov, kar je 13 % več kot v letu 2016. Količinska rast je znašala 25 %. Z dinamiko prodajne rasti, ki je presegla povprečno rast na beloruskem farmacevtskem trgu, smo povečali tržni delež. Najpomembnejša je bila prodaja zdravil na recept, predvsem Nolpaze (pantoprazol), Loriste H/HD (losartan in hidroklorotiazid), Loriste (losartan), Fromilida (klaritromicin) in Atorisa (atorvastatin). Izpostavljamo tudi novo zdravilo z irbesartanom, ki smo ga na trg uvedli v sodelovanju z lokalnim proizvajalcem. Prodajo izdelkov brez recepta smo glede na leto 2016 povečali za tretjino, predvsem po zaslugi uspešnega začetka prodaje Septolet total (benzidamin in cetilpiridin) in izdelkov blagovne znamke Herbion.
V Moldaviji smo kljub pritiskom k zniževanju cen zdravil prodali za 7,1 milijona EUR izdelkov in nekoliko presegli rezultat iz leta 2016. S tem smo Krkin tržni delež povečali na dobrih 5 % in se uvrstili na tretje mesto med vsemi ponudniki zdravil na tem trgu. Prodajno najpomembnejši izdelki iz skupine zdravil na recept, ki predstavljajo slabih 70 % prodaje, so bili Rawel SR (indapamid), Ampril (ramipril), Lorista (losartan) in Nolpaza (pantoprazol). Zelo se je povečala prodaja izdelkov brez recepta, saj je presegla 2 milijona EUR. Vodilni so bili izdelki blagovnih znamk Septolete in Herbion, Septanazal (ksilometazolin in dekspantenol) in Nalgesin (naproksen). Ponudbo smo povečali z izdelkom Daleron COLD3 (paracetamol, psevdoefedrin in dekstrometorfan).
V Mongoliji je v letu 2017 skupna vrednost uvoza zdravil tujih proizvajalcev stagnirala. Prodali smo za 5,8 milijona EUR izdelkov, kar je za 5 % manj kot leta 2016. V prvi polovici leta smo uspešno lansirali Ulcavis (bizmut). Tržiti smo začeli tudi zdravili Doreta (tramadol in paracetamol) in Emanera (esomeprazol). V skupini izdelkov brez recepta smo uspešno lansirali Septolete total (benzidamin in cetilpiridin).
V Azerbajdžanu je po dveh letih padanja vrednosti trga leto 2017 minilo v znamenju zmerne rasti. Prodaja v vrednosti 4,6 milijona EUR je za 22 % presegla prodajo v letu 2016. K nadpovprečni rasti je ključno prispevala za četrtino večja prodaja zdravil na recept, ki je nadomestila tudi 15-odstotni padec prodaje izdelkov brez recepta. Količinski indeks rasti je sledil vrednostnemu. Doseženi 2,9-odstotni tržni delež nas uvršča med vodilne ponudnike generičnih zdravil v Azerbajdžanu.
V Gruziji je prodaja dosegla vrednost 3,8 milijona EUR, kar je 12 % več kot v letu 2016. S tem smo dosegli 3,1-odstotni tržni delež, ki nas uvršča na sedmo mesto med vsemi na trgu prisotnimi ponudniki zdravil. V prodajno najpomembnejši skupini zdravil na recept smo prodali največ Enapa H/HL (enalapril in hidroklorotiazid), Loriste H/HD (losartan in hidroklorotiazid) in Co-Amlesse (perindopril, amlodipin in indapamid). Med izdelki brez recepta so bili najpomembnejši izdelki blagovne znamke Herbion, Panzynorm in Nalgesin (naproksen).
V Turkmenistanu smo se v letu 2017 zaradi oteženega nakupa deviz na trgu soočali z izzivi pri zagotavljanju pravočasnih plačil kupcev za dobavljeno blago. K prodaji v vrednosti 3,5 milijona EUR, ki je za 33 % zaostala za prodajo v letu 2016, so največ prispevala zdravila na recept, predvsem Naklofen (diklofenak), Efloran (metronidazol), Nolpaza (pantoprazol) in Ciprinol (ciprofloksacin). Med izdelki brez recepta so bili najbolje prodajani izdelki blagovnih znamk Herbion in Pikovit.
V Kirgiziji se je prodaja v višini 3,2 milijona EUR glede na leto 2016 povečala za 9 %. Največji delež so prispevala zdravila na recept, med njimi Atoris (atorvastatin), Lorista (losartan) in Nolpaza (pantoprazol). K rasti so prispevali tudi izdelki brez recepta, predvsem izdelki blagovnih znamk Herbion in Septolete. V letu 2017 smo začeli tržiti Septolete total (benzidamin in cetilpiridin).
V Armeniji smo prodali za 2,6 milijona EUR izdelkov, kar je 27 % več kot v letu 2016. Z nadpovprečno dinamiko rasti smo Krkin tržni delež povečali na 2,7 % in se uvrstili na peto mesto med generičnimi ponudniki zdravil. Glavnino prodaje smo ustvarili z zdravili na recept, predvsem z Atorisom (atorvastatin), Enapom H/HL (enalapril in hidroklorotiazid) in Kaptoprilom (kaptopril). Med izdelki brez recepta smo prodali največ izdelkov blagovnih znamk Septolete in Herbion ter dosegli 32 odstotno vrednostno rast.
Tadžikistan kljub 30-odstotni rasti s prodajo v vrednosti 1,2 milijona EUR ostaja najmanjši regijski trg. Zaradi majhne kupne moči prebivalstva in uvoza zdravil iz okoliških držav smo ponudbo okrepili s trženjem večjih pakiranj, ki so cenovno ugodnejša. Beležili smo solidno rast prodaje novejših izdelkov, kot so Nolpaza (pantoprazol), še posebej v obliki praška za pripravo raztopine za injiciranje, Lorista (losartan) in Tramadol (tramadol), še posebej v obliki kapsul.
Prodaja izdelkov v regiji Srednja Evropa je dosegla 303,6 milijona EUR, kar je 6 % več kot v letu 2016. Največjo vrednostno in relativno rast smo dosegli na Češkem, dvoštevilčno pa tudi v Latviji. Sledili so ostali regijski trgi z izjemo Litve, kjer je prodajni rezultat nekoliko zaostal za letom 2016.
Poljska je ostala največji trg med tremi ključnimi regijskimi trgi. K prodaji v vrednosti 145,0 milijonov EUR, ki je za 3 % presegla doseženo v letu 2016, so največ prispevala zdravila na recept, ki so na reimbursni listi, izpostaviti pa je treba tudi nova zdravila, ki smo jih na trg uvedli v preteklih letih. Med terapevtskimi skupinami smo največ pozornosti namenili zdravilom za zdravljenje bolezni srca in žilja. V skupini zdravil za zniževanje ravni holesterola smo predvsem zaradi dobre prodaje Atorisa (atorvastatin) in Roswere (rosuvastatin) dosegli 9-odstotno rast in tržni delež povečali na 32 %. V skupini zdravil za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka so bili najbolje prodajani Valsacor (valsartan) in Co-Valsacor (valsartan in hidroklorotiazid), Tolura (telmisartan) in Tolucombi (telmisartan in hidroklorotiazid) ter Karbis (kandesartan) in Karbicombi (kandesartan in hidroklorotiazid). Znotraj skupine smo dosegli 4-odstotno rast in 30-odstotni tržni delež. V skupini analgetikov smo z Doreto (tramadol in paracetamol) in Aclexo (celekoksib) dosegli 13-odstotno rast. Rast v skupini zdravil za zdravljenje depresije z Dulsevio (duloksetin) je znašala 14 %. Izpostavljamo tudi novolansirani izdelek Dexamethasone Krka (deksametazon), ki smo ga kot prvi generični proizvajalec trgu ponudili v večjih jakostih.
Na listi brezplačnih zdravil na recept za bolnike, starejše od 75 let, smo ohranili vodilni položaj med vsemi proizvajalci, saj imamo na njej največ izdelkov. V skupini izdelkov brez recepta smo zaradi reorganizacije dela na trgu prodali manj kot v letu 2016. Vodilnim izdelkom blagovne znamke Septolete je sledil Bilobil (ginko biloba). Vrednost prodaje veterinarskih izdelkov je dosegla 6,3 milijona EUR in 9-odstotno rast. Najbolje prodajana izdelka sta bila Floron (florfenikol) in Milprazon (milbemicin in prazikvantel).
Z 2,4-odstotnim tržnim deležem smo četrti med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z atorvastatinom, celekoksibom, duloksetinom, esomeprazolom, kandesartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom, z lansoprazolom, losartanom, vključno s kombinacijo
s hidroklorotiazidom, z rabeprazolom, ropinirolom, rosuvastatinom, sulfasalazinom, telmisartanom v kombinaciji
s hidroklorotiazidom, s tramadolom v kombinaciji s paracetamolom in z valsartanom, vključno s kombinacijo
s hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z gliklazidom, ivabradinom in perindoprilom vključno v vseh kombinacijah z amlodipinom in indapamidom.
Na Češkem smo ob 21-odstotni rasti prodaje v vrednosti 45,8 milijona EUR in z 2,3-odstotnim tržnim deležem zasedli tretje mesto med tujimi ponudniki generičnih zdravil. Vodilno vlogo v naši prodaji ohranjajo zdravila na recept, med njimi Lexaurin (bromazepam), Atoris (atorvastatin), Asentra (sertralin), Pragiola (pregabalin), Tonarssa (perindopril in amlodipin) ter Doreta (tramadol in paracetamol). Na češkem trgu ostajamo vodilni ponudnik zdravil s sertralinom, esomeprazolom in finasteridom.
Prodaja izdelkov brez recepta je bila 19 % večja kot v letu 2016, predvsem zaradi izboljšanega sodelovanja z večjim številom lekarniških verig. Najbolje prodajana izdelka sta bila tudi v letu 2017 Nalgesin S (naproksen) in izdelki blagovne znamke Septolete. Prodaja veterinarskih izdelkov se je povečala za 32 %, vodilna izdelka pa sta bila Fypryst (fipronil) in Dehinel (febantel).
Z 2,3-odstotnim tržnim deležem smo tretji med tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z esomeprazolom, finasteridom, gliklazidom, lansoprazolom in valsartanom, vključno s kombinacijo s hidroklorotiazidom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z aripriprazolom, atorvastatinom, escitalopramom, olanzapinom, pantoprazolom, perindoprilom, vključno z vsemi kombinacijami z amlodipinom in indapamidom, s pregabalinom, sertralinom, tamsulozinom ter telmisartanom v kombinaciji s hidroklorotiazidom.
Madžarska se je s 3-odstotno rastjo in prodajo v vrednosti 45,1 milijona EUR uvrstila na tretje mesto med trgi v regiji. S tem smo ohranili tržni delež in se utrdili na drugem mestu med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil v tej državi. Glavnino prodaje so prispevala zdravila na recept, predvsem Co-Prenessa (perindopril in indapamid), Atoris (atorvastatin), Roxera (rosuvastatin), Zyllt (klopidogrel), Emozul (esomeprazol) in Co-Dalnessa (perindopril, amlodipin in indapamid). Izdelki brez recepta so k skupni prodaji prispevali 2,2 milijona EUR, kar predstavlja 12-odstotno rast glede na leto 2016. Prodajno so bile v ospredju Septolete extra ter Bilobil (ginko biloba) in Septanazal (ksilometazolin in dekspantenol). Prodaja veterinarskih izdelkov se je povečala za 4 %. Vodilna izdelka sta bila ponovno Fypryst (fipronil) in Enroxil (enrofloksacin).
Z 2-odstotnim tržnim deležem smo drugi med pretežno tujimi ponudniki generičnih zdravil.
Smo vodilni ponudnik zdravil v:
Smo med vodilnimi ponudniki zdravil v:
Smo vodilni ponudnik zdravil z indapamidom, klaritromicinom, klopidogrelom in mirtazapinom.
Smo vodilni generični ponudnik zdravil z aripriprazolom, duloksetinom in gliklazidom.
Na Slovaškem smo prodali za 33,3 milijona EUR izdelkov in v primerjavi z letom 2016 dosegli nekaj več kot 5-odstotno rast. Največ smo prodali zdravil na recept, med njimi Co-Prenesso (perindopril in indapamid), Atoris (atorvastatin), Nolpazo (pantoprazol), Prenesso (perindopril) in Co-Amlesso (perindopril, amlodipin in indapamid). Izdelkov brez recepta, z vodilnim Nalgesinom S (naproksen) in izdelki blagovne znamke Septolete, ter veterinarskih izdelkov smo prodali nekoliko manj kot v letu 2016.
V Litvi smo s prodajo v vrednosti 15,5 milijona EUR, kar je nekoliko manj kot v letu 2016, ostali na drugem mestu med generičnimi ponudniki zdravil na tem trgu. Krkin vrednostni tržni delež je dosegel 3,2 %, količinski pa 4,2 %. Največ smo prodali zdravil na recept, med katerimi izpostavljamo Atoris (atorvastatin), Valsacombi (valsartan in hidroklorotiazid), Nolpazo (pantoprazol), Prenewel (perindopril in indapamid) in Canocombi (kandesartan in hidroklorotiazid). Prodaja izdelkov brez recepta je bila 16 % večja kot v letu 2016. Vodilna izdelka sta bila Septabene in Nalgesin (naproksen). Za 20 % smo povečali tudi prodajo veterinarskih izdelkov.
V Latviji smo s prodajo v vrednosti 12,1 milijona EUR in z nekaj manj kot 17-odstotno rastjo okrepili tržni delež, ki vrednostno dosega 3,6 %, količinsko pa 6 %. S tem dosežkom Krka ohranja vodilni položaj med ponudniki generičnih zdravil na latvijskem trgu. Glavnino prodaje smo ustvarili z zdravili na recept. Največ smo prodali Atorisa (atorvastatin), sledili so Prenewel (perindopril in indapamid), Sorvasta (rosuvastatin) in Nolpaza (pantoprazol). K 14-odstotni rasti prodaje izdelkov brez recepta so največ prispevale Septabene in Daleron COLD3 (paracetamol, psevdoefedrin in dekstrometorfan). Rast prodaje veterinarskih izdelkov je znašala 12 %.
V Estoniji smo prodali za 6,7 milijona EUR izdelkov, kar je 9 % več kot leta 2016. Še naprej so bila prodajno najpomembnejša zdravila na recept, med njimi Co-Prenessa (perindopril in indapamid), Roswera (rosuvastatin), Atoris (atorvastatin) in Co-Dalnessa (perindopril, amlodipin in indapamid). Med izdelki brez recepta, katerih prodajo smo glede na leto 2016 povečali za 17 %, smo prodali največ izdelkov blagovne znamke Septolete, ki so tudi tretji nasploh najbolje prodajani Krkin izdelek na estonskem trgu.
Na trgih regije Zahodna Evropa, ki jih uvrščamo med Krkine ključne trge, smo prodali za 286,1 milijona EUR, kar je 1 % več kot v letu 2016. Ob tem smo zaradi manjše prodaje izdelkov prek javnih razpisov v Nemčiji zabeležili nekoliko manjšo količinsko prodajo kot v letu 2016. Največ smo prodali v Nemčiji, Franciji in Španiji. Prodaja prek odvisnih družb je k celotni prodaji v regiji prispevala približno dve tretjini. Prek tako imenovanih tretjih partnerjev smo prodali za 98,9 milijona EUR izdelkov. K 4-odstotni rasti tega dela prodaje je odločilno prispevalo uspešno poslovanje v Združenem kraljestvu in Franciji.
Prodaja zdravil na recept je ob 3-odstotni vrednostni rasti glede na leto 2016 k skupni prodaji v regiji prispevala skoraj 91 %. Najpomembnejši so bili izdelki z esomeprazolom, pregabalinom, pantoprazolom, kvetiapinom, valsartanom, klopidogrelom in kandesartanom. Izpostavljamo tudi novolansirane izdelke z acetilsalicilno kislino, amoksicilinom v kombinaciji s klavulansko kislino, etorikoksibom in olmesartanom v različnih kombinacijah. Prodaja veterinarskih izdelkov je bila 16 % manjša kot v letu 2016 in je k skupni prodaji prispevala nekaj manj kot 8 %. Na tretje mesto so se uvrstili izdelki brez recepta. Ob 9-odstotni rasti glede na leto 2016 je njihov prodajni delež znašal slaba 2 %.
V Nemčiji, ki ostaja Krkin najpomembnejši trg v regiji, je prodaja dosegla 80,8 milijona EUR, a je zaradi manjše prodaje izdelkov prek javnih razpisov za prodajo v letu 2016 zaostala za 13 %. Prek odvisne družbe TAD Pharma smo prodali za 73,7 milijona EUR, kar je 9 % manj kot leta 2016. Prodajno najpomembnejši so bili izdelki za zdravljenje bolezni srca in žilja ter bolezni prebavil in presnove, sledili so izdelki za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja. Na nemškem trgu ostajamo količinsko vodilni ponudnik sartanov. Z izdelkoma Pantoprazol TAD (pantoprazol) in Esomeprazol TAD (esomeprazol) smo postali tudi vodilni ponudnik generičnih zdravil za zdravljenje težav z refluksom in ulkusom. V drugi polovici leta smo z lansiranjem zdravila z emtricitabinom in tenofovirjem vstopili na novo terapevtsko področje zdravil za zdravljenje okužb s HIV. Lansirali smo tudi fiksno kombinacijo olmesartana in amlodipina ter imatinib v obliki disperzibilnih tablet, s katerimi smo še bolj intenzivno vstopili na trg onkoloških zdravil.
Francija se je s prodajo v višini 36,8 milijona EUR, kar pomeni 11-odstotno rast glede na leto 2016, uvrstila na drugo mesto v regiji. Največji delež prodaje smo ustvarili prek tretjih partnerjev, najbolje prodajani pa so bili izdelki z esomeprazolom, gliklazidom in klopidogrelom. K rasti je pomembno prispevala tudi prodaja veterinarskih izdelkov, ki je bila 7 % večja kot v letu 2016.
V Španiji je prodaja znašala 35,7 milijona EUR in je za 8 % zaostala za prodajo v letu 2016. Prek odvisne družbe še naprej uspešno prodajamo izdelke prek andaluzijskega javnega razpisa in krepimo prodajo pod lastnimi blagovnimi znamkami. Prodajno najuspešnejša so bila zdravila s kombinacijo tramadola in paracetamola ter z bisoprololom, donepezilom, kvetiapinom in duloksetinom.
V skandinavskih državah smo prodali za 29,8 milijona EUR izdelkov, kar je 13 % več kot v letu 2016. Vodilnemu švedskemu trgu so sledile Norveška, Finska in Danska. Najvišjo, 43-odstotno rast prodaje smo dosegli na Finskem, predvsem prek odvisne družbe KRKA Finland. Beležila je 60-odstotno rast in k prodaji na tem trgu prispevala štiri petine vrednosti prodaje.
V Združenem kraljestvu je prodaja v vrednosti 26,2 milijona EUR za 36 % presegla prodajo v letu 2016. Najbolj uspešno smo prodajali zdravila na recept s kvetiapinom, olanzapinom in pregabalinom. V Italiji smo prodali za 23,5 milijona EUR izdelkov oziroma za 16 % več kot leta 2016. Prodaja izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami se je povečala za četrtino in predstavlja že 61 % Krkine prodaje na tem trgu. Med vodilnimi zdravili na recept izpostavljamo izdelke z esomeprazolom, klopidogrelom in pantoprazolom. S prodajo v vrednosti 21,1 milijona EUR in 19-odstotno rastjo glede na leto 2016, je sledila Portugalska, kjer ohranjamo enega vodilnih generičnih tržnih deležev. Prodaja izdelkov pod lastno blagovno znamko je na tem trgu že presegla 60 %. Na Irskem smo prodajo v letu 2017 povečali za 17,6 % in prodali za 9,5 milijona EUR. Prodaja prek odvisne družbe Krka Pharma Dublin se je povečala za 23,2 % in je znašala 8,1 milijona EUR. V državah Beneluxa smo prodali za 8,2 milijona EUR izdelkov. Za milijon EUR manjša prodaja kot pred letom je bila posledica zmanjšanja obsega poslovanja prek tretjih partnerjev, ki je 40 % večja prodaja prek odvisne družbe Krka Belgium ni povsem nadomestila. V ostalih evropskih državah, kjer smo večji del prodaje dosegli prek tretjih partnerjev, smo prodali za 7,5 milijona EUR izdelkov, kar je četrtina manj kot v letu 2016. V Avstriji smo prodali za 7 milijonov EUR izdelkov oziroma 3 % več kot v letu 2016. Odvisna družba Krka Pharma Wien je prodajo povečala za 14 %.
Na čezmorskih trgih smo s prodajo v višini 39,5 milijona EUR dosegli 11-odstotno rast glede na leto 2016. Prodajno rast smo dosegli v vseh treh prodajnih pisarnah. Ključni delež so prispevala zdravila na recept, ki jih večinoma tržimo pod lastnimi blagovnimi znamkami in predstavljajo nekaj manj kot devet desetin celotne regijske prodaje.
Na trgih Srednjega vzhoda smo prodali za 21,8 milijona EUR izdelkov in dosegli 14-odstotno rast. Največji posamični trg ostaja Iran z 11-odstotno rastjo prodaje glede na leto 2016. Najbolje prodajani izdelki so bili Asentra (sertralin), Nolpaza (pantoprazol), Vizarsin (sildenafil), Letizen (cetirizin) in Emozul (esomeprazol). V Iraku smo kljub oteženemu poslovanju prodajo povečali za več kot polovico. V Libanonu smo na trg uvedli nekaj novih izdelkov. V Jemnu kljub vojnim razmeram ohranjamo prisotnost in nadaljujemo prodajo.
Prodaja na trgih Daljnega vzhoda in Afrike je v dosegla 16,7 milijona EUR, kar je 7 % več kot leta 2016. Najpomembnejši posamični trg ostaja Republika Južna Afrika, kjer smo beležili 5-odstotno rast. Najbolje prodajani so bili izdelki z lansoprazolom, amlodipinom, karvedilolom, enalaprilom in doksazosinom. V Vietnamu je širitev prodajne ponudbe pripomogla k 18-odstotni rasti prodaje glede na leto 2016. Na Kitajskem, kjer prodajamo izdelke odvisne družbe TAD Pharma, smo prodali za petino več. Več kot polovično rast smo dosegli v Maleziji, v Singapurju pa je znašala 36 %. V Gani je prodaja ostala na podobni ravni kot v letu 2016.
V prodajni pisarni Ameriki v ospredju ostaja prodaja na srednjeameriških trgih. Skupna vrednost prodaje je znašala nekaj več kot milijon EUR, kar predstavlja 16-odstotno rast v primerjavi z letom 2016. Najbolje prodajane blagovne znamke so bile Valsaden (valsartan in hidroklorotiazid), Valsacor (valsartan) in Atoris (atorvastatin).
* Z zvezdico označeni izdelki se na posameznih trgih pojavljajo pod različnimi izdelčnimi blagovnimi znamkami, ki jih navajamo na koncu poglavja na strani 99. Izdelki se na posameznih trgih lahko pojavljajo tudi pod korporativno blagovno znamko.
Prodaja zdravil na recept je v letu 2017 predstavljala 82,6 % prodaje, prodaja izdelkov brez recepta 9,4 %, prodaja veterinarskih izdelkov 5 % in prodaja zdraviliško-turističnih storitev 2,8 %. Prodaja skupine Krka se je v letu 2017 povečala za 8 %. Prodaja zdravil na recept se je povečala za 9 %, prodaja izdelkov brez recepta za 7 %, prodaja veterinarskih izdelkov za 1 % in prodaja zdraviliško-turističnih storitev za 6 %.
| Skupina Krka | Družba Krka | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 | Indeks 2017/16 |
2017 | 2016 | Indeks 2017/16 |
|
| Izdelki za humano uporabo | 1.165.277 | 1.074.954 | 108 | 1.133.407 | 1.005.442 | 113 | |
| – zdravila na recept | 1.046.086 | 963.727 | 109 | 1.029.129 | 908.406 | 113 | |
| – izdelki brez recepta | 119.191 | 111.227 | 107 | 104.278 | 97.036 | 107 | |
| Veterinarski izdelki | 63.213 | 62.793 | 101 | 60.745 | 61.861 | 98 | |
| Zdraviliško-turistične storitve | 35.696 | 33.708 | 106 | ||||
| Ostalo | 2.206 | 2.969 | 74 | 3.604 | 4.406 | 82 | |
| Skupaj | 1.266.392 | 1.174.424 | 108 | 1.197.756 | 1.071.709 | 112 | |
| Leto 2017 | Leto 2016 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje 1. četrtletje | 2. četrtletje | 3. četrtletje | 4. četrtletje | |
| Izdelki za humano uporabo | 295.210 | 307.201 | 248.629 | 314.237 | 271.204 | 278.504 | 224.899 | 300.347 |
| – zdravila na recept | 264.356 | 283.828 | 220.006 | 277.896 | 243.853 | 255.547 | 199.693 | 264.634 |
| – izdelki brez recepta | 30.854 | 23.373 | 28.623 | 36.341 | 27.351 | 22.957 | 25.206 | 35.713 |
| Veterinarski izdelki | 17.624 | 17.363 | 13.393 | 14.833 | 21.765 | 15.570 | 13.069 | 12.389 |
| Zdraviliško-turistične storitve | 7.588 | 8.948 | 10.623 | 8.537 | 7.154 | 8.271 | 9.752 | 8.531 |
| Ostalo | 626 | 486 | 560 | 534 | 769 | 566 | 862 | 772 |
| Skupaj | 321.048 | 333.998 | 273.205 | 338.141 | 300.892 | 302.911 | 248.582 | 322.039 |

** Prodajo vodilnih izdelkov v letu 2017 prvič prikazujemo po prodaji vodilne učinkovine. Vključeni so tudi vsi izdelki s fiksnimi kombinacijami, ki vsebujejo to učinkovino.
Prodaja novih izdelkov, torej tistih, ki smo jih na posameznih trgih začeli tržiti v zadnjih petih letih, v letu 2017 predstavlja 32,8 % prodaje skupine Krka. Njihov delež je manjši kot v preteklih letih, saj se na nekaterih velikih trgih med nove izdelke ne uvrščajo več Karbis* (kandesartan), Kventiax* (kvetiapin) in Asentra (sertralin).
Med najnovejšimi izdelki sta najpomembnejši Pragiola* (pregabalin), ki smo jo začeli tržiti konec leta 2014, in Dulsevia* (duloksetin), ki smo jo začeli tržiti leta 2015. Uvrščata se med 20 vodilnih izdelkov po prodaji v letu 2017. Glede na absolutno rast prodaje pa so med vodilnimi Vamloset* (valsartan in amlodipin), Meaxin* (imatinib) in Roticox* (etorikoksib), ki smo ga začeli tržiti v letu 2017.
V letu 2017 smo začeli tržiti več novih izdelkov z novimi generičnimi učinkovinami in njihovimi kombinacijami, obstoječim pa smo dodali nove farmacevtske oblike ali pakiranja in številne začeli tržiti na novih trgih.

** V deležu novih izdelkov so upoštevani izdelki, ki smo jih na posameznem trgu začeli tržiti v zadnjih petih letih.
| Zdravila na recept | |
|---|---|
| zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja | Rameam/Ramidipin (ramipril in amlodipin) Teldipin/Telassmo (telmisartan in amlodipin) Olmeamlo (olmesartan in amlodipin) Abrea/Bartal/ASA Krka/Aspirin Krka (acetilsalicilna kislina) |
| zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni | Gliclada (gliklazid) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem po 90 mg |
| zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb |
Betaklav/Hiconcil combi (amoksicilin in klavulanska kislina) |
| zdravila za zdravljenje okužb s HIV | Emtenovo (emtricitabin in dizoproksiltenofovirat) |
| zdravila za zdravljenje bolezni sečil | Tadilecto/Tadagis (tadalafil) Dutrys/Dutascar/Dortilla (dutasterid) |
| analgetiki | Adolax/Oxynador (oksikodon in nalokson) Roticox/Bericox/Etoxib/Etoriax (etorikoksib) |
| Izdelki brez recepta | |
| izdelki z učinkom na ustno votlino in žrelo | Septabene/Septolete total (benzidaminijev klorid in cetilpiridinijev klorid) z okusom po limoni in bezgu |
| vitaminsko-mineralni izdelki | Magnezij Krka 300 |
| Veterinarski izdelki | |
| antiparazitiki za ljubiteljske živali | Dehinel/Anthelmin (prazikvantel in pirantelijev embonat) v obliki tablet za mačke |
| protimikrobna zdravila za ljubiteljske živali | Otoxolan (marbofloksacin, klotrimazol in deksametazonacetat) v obliki ušesnih kapljic |
Skupina Krka je v letu 2017 prodala za 1 milijardo 46,1 milijona EUR zdravil na recept, kar je 9 % več kot v letu 2016. Prvič v Krkini zgodovini je prodaja zdravil na recept presegla 1 milijardo EUR.
Med desetimi največjimi posamičnimi trgi se je prodaja zdravil na recept relativno najbolj povečala v Ruski federaciji, na Češkem in v Ukrajini, med ostalimi pa v Združenem kraljestvu, na Finskem in v Srbiji.
Po prodaji najpomembnejša terapevtska skupina zdravil na recept so bila tudi v letu 2017 zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja, sledila so zdravila za bolezni osrednjega živčevja ter zdravila za bolezni prebavil in presnove.
V letu 2017 je bila po prodaji vodilna skupina zdravil s perindoprilom (Prenessa*, Co-Prenessa*, Amlessa*, Co-Amlessa*). Sledila so zdravila z losartanom (Lorista*, Lorista H*, Tenloris*), atorvastatinom (Atoris, Atordapin*), pantoprazolom (Nolpaza*) in valsartanom (Valsacor, Valsacombi*, Vamloset*). Med vodilnih 10 izdelkov so se uvrstila tudi zdravila z esomeprazolom (Emanera*), rosuvastatinom (Roswera*, Rosudapin*), enalaprilom (Enap, Enap-H*, Elernap*), tramadolom (Doreta*, Tadol) in klopidogrelom (Zyllt*).
Na večini evropskih trgov tržimo zdravila na recept pod lastnimi blagovnimi znamkami in prek lastne trženjsko-prodajne mreže. V državah, v katerih smo že dolgo prisotni, imamo eno najmočnejših trženjsko-prodajnih mrež med farmacevtskimi podjetji. Krepimo jo predvsem na zahodnoevropskih trgih, ki jih večinoma že obvladujemo z lastno mrežo. Prek nje smo v stikih s strokovno javnostjo – zdravniki in/ali farmacevti.


Prodaja zdravil na recept po terapevtskih skupinah

** V letu 2017 smo iz skupine zdravil za bolezni osrednjega živčevja izvzeli zdravila za zdravljenje bolečine, ki jih v skupini zdravil za zdravljenje bolečine prikazujemo skupaj z nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatskimi zdravili.
Statini so zdravila za zmanjševanje vsebnosti maščob in holesterola v krvi in so po prodaji ena najpomembnejših skupin zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja. Tako kot že vrsto let je bila Krka tudi v letu 2017 vodilni proizvajalec statinov na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Naš tržni delež je 25-odstoten, na vodilnem mestu pa smo na 15 trgih. Atoris in Roswera*, ki sta naša najpomembnejša statina, sta na tem območju najpogosteje predpisana statina.
Atoris (atorvastatin) je Krkin vodilni statin po prodaji. Na omenjenem območju je vodilni statin, saj dosega več kot 30 odstotni delež prodaje atorvastatinov in 15-odstotni deleže prodaje vseh statinov. Na 17 trgih, tudi velikih, kot sta Ruska federacija in Poljska, je Atoris najpogosteje predpisani statin. Smo proizvajalec z največjo ponudbo jakosti atorvastatina na tem območju. Tržimo 6 jakosti, kot edini proizvajalec tudi tablete po 60 mg.
Roswera* (rosuvastatin) je vodilni generični rosuvastatin na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Glede na pogostost predpisovanja zaostaja le za Atorisom. Tržni delež Roswere* presega 20 % med rosuvastatini, na številnih trgih, tudi velikih, kot je Poljska, pa je delež večji od 30 %. Kot prvi smo začeli tržiti dodatni jakosti po 15 mg in 30 mg in tudi v letu 2017 smo bili eden od redkih proizvajalcev s popolno ponudbo jakosti rosuvastatina.
Ponudbo statinov dopolnjujeta izdelka, ki združujeta učinkovini za zdravljenje hiperlipidemije in zvišanega krvnega tlaka. To sta Atordapin* (atorvastatin in amlodipin) in Rosudapin* (rosuvastatin in amlodipin), ki smo ga kot prvi proizvajalec v Evropi začeli tržiti leta 2016.
Čeprav je trženje naših statinov usmerjeno na novejše izdelke, prodajo in tržni delež povečuje tudi Vasilip (simvastatin).
Zaviralci angiotenzinske konvertaze so zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in so skupaj s kombinacijami z diuretiki po prodaji vodilna skupina zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja. Krka je že več let vodilni generični proizvajalec zaviralcev angiotenzinske konvertaze na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope in na tem mestu ostaja tudi v letu 2017. Tržni delež smo povečali na več kot 15 %. Na tem območju so Krkini zaviralci angiotenzinske konvertaze med vsemi konkurenti najpogosteje predpisani. To skupino naših zdravil sestavlja 15 zdravil, med katerimi je pet fiksnih kombinacij z diuretikom, štiri fiksne kombinacije z zaviralcem kalcijevih kanalčkov ter ena fiksna kombinacija učinkovin iz vseh treh skupin.
Perindopril je skupaj s fiksnimi kombinacijami eden od vodilnih zaviralcev angiotenzinske konvertaze po prodaji v Evropi. Med generičnimi proizvajalci ima Krka največjo ponudbo zdravil s perindoprilom v Evropi. Sestavljajo jo štiri zdravila v 15 jakostih, ki omogočajo zdravljenje vseh stopenj hipertenzije. V naši ponudbi so Prenessa* (perindopril), Co-Prenessa* (perindopril in indapamid), Amlessa* (perindopril in amlodipin) in trojna kombinacija Co-Amlessa* (perindopril, amlodipin in indapamid), ki smo jo kot prvi na svetu začeli tržiti leta 2014. Zdravila s perindoprilom so med Krkinimi zdravili vodilna po prodaji in glede na rast prodaje v absolutnem smislu. K rasti največ prispevajo fiksne kombinacije perindoprila z indapamidom ali amlodipinom. Prenesso* smo v letu 2017 začeli tržiti tudi v Uzbekistanu, trojno kombinacijo Co-Amlessa* pa v Armeniji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Turkmenistanu. Kot že nekaj let zapored je bila Krka tudi v letu 2017 vodilni generični proizvajalec izdelkov s perindoprilom v Evropi.
Čeprav so v promociji v ospredju naši novejši zaviralci angiotenzinske konvertaze, med vodilnimi Krkinimi zdravili po prodaji ostaja Enap (enalapril) skupaj s kombinacijami s hidroklorotiazidom. Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je z več kot 30-odstotnim tržnim deležem vodilni med izdelki z enalaprilom. Krka je med vodilnimi ponudniki enalaprila tudi v Nemčiji. Tržimo tudi kombinacijo z zaviralcem kalcijevih kanalčkov Elernap* (enalapril in lerkanidipin), ki smo jo v letu 2017 začeli tržiti še v Nemčiji, Avstriji ter kot prvi generik v Belgiji. V Evropi je Krka vodilni generični proizvajalec te kombinacije.
Tržimo tudi Ampril* (ramipril) in njegove fiksne kombinacije s hidroklorotiazidom. V letu 2017 smo ga začeli tržiti na novih trgih v zahodni Evropi, in sicer v Italiji, Avstriji, Belgiji in na Portugalskem. Izdelkom z ramiprilom smo dodali kombinacijo z zaviralcem kalcijevih kanalčkov Rameam* (ramipril in amlodipin), ki smo jo začeli tržiti na Hrvaškem, v Estoniji in kot prvi generik v Nemčiji.
| Krkini zaviralci angiotenzinske konvertaze in njihove fiksne kombinacije |
|---|
| perindopril (Prenessa/Perineva) |
| perindopril in indapamid (Co-Prenessa/Co-Perineva/Prenewel) |
| perindopril in amlodipin (Amlessa/Dalnessa/Tonarssa/Dalneva) |
| perindopril, amlodipin in indapamid (Co-Amlessa/Co-Dalnessa/Co-Dalneva/Amlewel/Dalnecombi/Tonanda) |
| enalapril (Enap) |
| enalapril in hidroklorotiazid (Enap-H, Enap-HL, Enap-HL 20) |
| enalapril in lerkanidipin (Elernap/Elyrno) |
| ramipril (Ampril/Amprilan) |
| ramipril in hidroklorotiazid (Ampril HL/Amprilan HL, Ampril HD/Amprilan HD) |
| ramipril in amlodipin (Rameam/Ramidipin) |
| lizinopril (Laaven/Zonixem) |
| lizinopril in hidroklorotiazid (Laaven-HL/Zonixem-HL, Laaven-HL 20/Zonixem-HL 20, Laaven-HD/Zonixem-HD) |
| lizinopril in amlodipin (Tenlisa) |
| cilazapril (Cazaprol) |
| cilazapril in hidroklorotiazid (Cazacombi) |
Tako kot zaviralci angiotenzinske konvertaze se tudi sartani uporabljajo za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, imajo pa drugačen mehanizem delovanja. Glede na prodajo so ena od vodilnih skupin zdravil za to indikacijo. Svoji ponudbi izdelkov s sartani smo v letu 2017 dodali še dve fiksni kombinaciji z amlodipinom. Tako tržimo že 16 izdelkov s sartani, med katerimi so poleg kombinacij z zaviralcem kalcijevih kanalčkov tudi kombinacije z diuretikom. S sartani smo prisotni na 60 trgih po svetu. Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Krka z več kot 25-odstotnim tržnim deležem že več let vodilni proizvajalec sartanov. Z našimi sartani se vsak dan zdravi več kot 6 milijonov bolnikov.
Lorista* (losartan) je naš najpomembnejši sartan, ki ga dopolnjujejo kombinacije s hidroklorotiazidom in amlodipinom. Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je bila Krka v letu 2017 z več kot 40-odstotnim tržnim deležem vodilni proizvajalec izdelkov z losartanom, v primerjavi z letom prej pa smo delež še povečali. Na tem območju je Lorista* skupaj s kombinacijama najuspešnejša med vsemi sartani. Kombinacijo Tenloris* (losartan in amlodipin) smo kot prvi proizvajalec začeli tržiti v Turkmenistanu, v Nemčiji pa smo bili še vedno edini generični proizvajalec te kombinacije.
Ponudbo izdelkov z valsartanom sestavljajo Valsacor (valsartan) in njegove fiksne kombinacije z diuretikom in zaviralcem kalcijevih kanalčkov. V Evropi se Krka uvršča med vodilne generične proizvajalce valsartana in njegovih kombinacij s hidroklorotiazidom, na Češkem, Poljskem, v Kazahstanu in več drugih trgih pa smo vodilni med vsemi proizvajalci izdelkov z valsartanom. V letu 2017 smo povečevali število držav, v katerih tržimo Vamloset* (valsartan in amlodipin). Tržiti smo ga začeli tudi na Hrvaškem, v Bolgariji, kot prvi generični proizvajalec pa tudi v Litvi in Latviji. Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Vamloset* vodilna generična kombinacija valsartana in amlodipina.
Na tem območju je med generiki vodilna tudi Tolura* (telmisartan), skupaj s kombinacijami s hidroklorotiazidom. V letu 2017 smo jo začeli tržiti v Ruski federaciji, na več trgih pa smo prvič ponudili Teldipin* (telmisartan in amlodipin), ki smo ga začeli tržiti v Bolgariji, Estoniji, na Slovaškem in kot prvi generični proizvajalec v Sloveniji.
Tržimo tudi Karbis* (kandesartan) in njegove kombinacije s hidroklorotiazidom. Krka se uvršča med vodilne generične proizvajalce kandesartana v Evropi.
Med našimi sartani je Olimestra* (olmesartan), ki smo jo v letu 2017 začeli tržiti na številnih novih zahodnoevropskih trgih – v Nemčiji, Italiji, Španiji in drugje. V Nemčiji smo začeli tržiti tudi kombinacijo z zaviralcem kalcijevih kanalčkov Olmeamlo (olmesartan in amlodipin).
| Krkini sartani in njihove fiksne kombinacije |
|---|
| losartan (Lorista/Lavestra) |
| losartan in hidroklorotiazid (Lorista H/Lavestra H, Lorista HL/Lavestra HL, Lorista HD/Lavestra HD) |
| losartan in amlodipin (Tenloris/Alortia/Lortenza/Losamlo) |
| valsartan (Valsacor) |
| valsartan in hidroklorotiazid (Valsacombi/Co-Valsacor/Valsacor H, Valsacor HD/Valsaden/Janartan) |
| valsartan in amlodipin (Vamloset/Valodip) |
| telmisartan (Tolura/Telmista) |
| telmisartan in hidroklorotiazid (Tolucombi/Telmista H) |
| telmisartan in amlodipin (Teldipin/ Telassmo) |
| kandesartan (Karbis/Candecor/Canocord) |
| kandesartan in hidroklorotiazid (Karbicombi/Cancombino/Canocombi) |
| irbesartan (Ifirmasta/Irabel/Firmasta/Iracor/Irbecor) |
| irbesartan in hidroklorotiazid (Ifirmacombi/Co-Irabel/Firmasta H, Firmasta HD/Irbecor comp) |
| olmesartan (Olimestra) |
| olmesartan in hidroklorotiazid (Co-Olimestra) |
| olmesartan in amlodipin (Olmeamlo) |
Našo ponudbo zdravil za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka poleg zaviralcev angiotenzinske konvertaze in sartanov sestavljajo tudi zdravila iz drugih skupin. Tržimo zaviralec kalcijevih kanalčkov Tenox* (amlodipin), diuretik Rawel SR (indapamid) in več zaviralcev adrenergičnih receptorjev, med katerimi so Coryol (karvedilol), Niperten* (bisoprolol), ki ga dopolnjuje fiksna kombinacija Sobycombi* (bisoprolol in amlodipin), ter najnovejši Bloxazoc* (metoprolol). Bloxazoc* v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem smo ponudbi dodali v letu 2016, v letu 2017 pa smo ga začeli tržiti še v Gruziji. V Nemčiji smo vodilni proizvajalec fiksne kombinacije bisoprolola in amlodipina.
Bravadin* (ivabradin) upočasnjuje prehiter srčni utrip in se uporablja za zdravljenje stabilne angine pektoris in kroničnega srčnega popuščanja. Tržiti smo ga začeli v letu 2015, v letu 2017 pa smo trženje razširili na številne nove trge. Kot prvi generik smo ga začeli tržiti v Romuniji, Litvi, na Češkem in več drugih trgih. Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Bravadin* vodilni generični ivabradin.
Krka je že vrsto let vodilni generični proizvajalec antidepresivov na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. V Romuniji, na Hrvaškem in več drugih trgih smo z več kot 15-odstotnim tržnim deležem vodilni med vsemi proizvajalci antidepresivov.
Dulsevia* (duloksetin) je naš najnovejši in najpomembnejši antidepresiv. Krka je ena od vodilnih generičnih proizvajalcev duloksetina v Evropi, na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope pa naš duloksetin dosega več kot 35 odstotni tržni delež. V Romuniji, na Poljskem, Irskem in več drugih trgih je Dulsevia* vodilna med vsemi konkurenti, med vodilnimi generiki je naš duloksetin v Nemčiji in Združenem kraljestvu. V letu 2017 smo kot prvi in edini proizvajalec v Evropi ponudili novo jakost duloksetina – 90 mg. Tržiti smo jo začeli v Nemčiji, Španiji in na Madžarskem.
Elicea* (escitalopram) je že več let vodilni generični escitalopram na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, v Srbiji in na Hrvaškem pa je vodilni med vsemi escitaloprami. V letu 2017 smo Eliceo začeli tržiti v Azerbajdžanu, kot prvi proizvajalec pa smo v Srbiji začeli tržiti escitalopram v obliki orodisperzibilnih tablet.
Med naše antidepresive spadata tudi Asentra (sertralin), vodilni generični sertralin na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, ter Mirzaten (mirtazapin), vodilni med vsemi mirtazapini na tem območju. Naš mirtazapin je med vodilnimi generiki v Nemčiji, Asentra pa je v Romuniji, na Slovaškem in več drugih trgih vodilna med vsemi konkurenti. V letu 2017 smo jo začeli tržiti v Belorusiji, kjer smo ponudili tudi antidepresiv Alventa* (venlafaksin).
| Krkini antidepresivi |
|---|
| duloksetin (Dulsevia/Duloxalta) |
| escitalopram (Elicea/Ecytara/Escitalex/Anxila) |
| venlafaksin (Alventa/Olwexya) |
| sertralin (Asentra) |
| mirtazapin (Mirzaten) |
Kot že več let smo bili tudi v letu 2017 vodilni generični proizvajalec antipsihotikov na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Največ antipsihotikov prodamo v zahodni Evropi, kjer se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce olanzapina ter risperidona v obliki orodisperzibilnih tablet.
Kventiax* (kvetiapin) je naš najpomembnejši antipsihotik in glede na absolutno rast prodaje tudi eno od Krkinih vodilnih zdravil. Tržimo ga v obliki tablet in tablet s podaljšanim sproščanjem. Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je med vodilnimi generičnimi kvetiapini. V letu 2017 smo tablete kvetiapina začeli tržiti tudi v Združenem kraljestvu, kjer smo vodilni generični proizvajalec kvetiapina v tej obliki. Tablete s podaljšanim sproščanjem smo začeli tržiti v Romuniji, Sloveniji, Ruski federaciji, na Finskem in kot prvi generični proizvajalec v Litvi.
Aryzalera* (aripiprazol) je naš najnovejši antipsihotik, ki smo ga začeli tržiti v letu 2014. V letu 2017 je bila vodilni generični aripiprazol na Češkem, Madžarskem in v Litvi, v Ruski federaciji pa je bila vodilna med vsemi aripiprazoli.
V Ruski federaciji je med vsemi konkurenti vodilna tudi Zalasta* (olanzapin), s katero se Krka uvršča med vodilne generične proizvajalce olanzapina v Evropi, v Združenem kraljestvu pa je vodilna med vsemi generičnimi proizvajalci. V letu 2017 smo jo začeli tržiti tudi v Azerbajdžanu.
V naši ponudbi antipsihotikov sta tudi Zypsilan* (ziprazidon), ki se uvršča med vodilne generične ziprazidone v Nemčiji, ter Torendo* (risperidon), ki je vodilni generični risperidon na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.
| Krkini atipični antipsihotiki |
|---|
| aripiprazol (Aryzalera/Aripipan/Arisppa/Zylaxera) |
| olanzapin (Zalasta/Zolrix) |
| kvetiapin (Kventiax/Quentiax) |
| risperidon (Torendo/Rorendo) |
| ziprazidon (Zypsilan/Zypsila/Ypsila) |
V ponudbi imamo vse štiri učinkovine, ki se v svetu uporabljajo za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Naša zdravila so Marixino* (memantin), Yasnal* (donepezil), Galsya SR* (galantamin) in Nimvastid (rivastigmin), ki ga kot edini proizvajalec na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope tržimo v obliki orodisperzibilnih tablet. V Evropi je Krka vodilni generični proizvajalec galantamina v obliki s podaljšanim sproščanjem, med vodilne generične proizvajalce se uvršča tudi z memantinom in donepezilom. Na Portugalskem je naš memantin vodilni med vsemi konkurenti. V letu 2017 smo Marixino* začeli tržiti v Azerbajdžanu in Makedoniji.
memantin (Marixino/Memando/Maruxa/Memaxa/Mentixa/Maryzola)
galantamin (Galsya SR/Galnora)
donepezil (Yasnal/Yasnoro)
rivastigmin (Nimvastid)
V naši ponudbi so tri zdravila za simptomatsko zdravljenje Parkinsonove bolezni, z vsemi tremi se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce v Evropi.
Oprymea (pramipeksol) je vodilni generični pramipeksol na številnih trgih, na Češkem, Portugalskem, v Romuniji in na nekaterih drugih trgih pa je z več kot 30-odstotnim tržnim deležem vodilni med vsemi konkurenti. V letu 2017 smo Oprymeo začeli tržiti v Bosni in Hercegovini. Tako kot že nekaj let je Krka vodilni generični proizvajalec pramipeksola s podaljšanim sproščanjem v Evropi.
Rolpryna SR* (ropinirol) je vodilni ropinirol na Poljskem, Hrvaškem, v Romuniji in na več drugih trgih, v Združenem kraljestvu in Nemčiji pa je Krka med vodilnimi generičnimi proizvajalci ropinirola s podaljšanim sproščanjem. Tudi v letu 2017 smo ohranili mesto vodilnega generičnega proizvajalca v Evropi.
Rasagea* (razagilin) je naše najnovejše zdravilo za zdravljenje Parkinsonove bolezni. Tržiti smo ga začeli v letu 2015, v letu 2017 pa smo ga ponudili tudi na Poljskem. Med vsemi proizvajalci razagilina na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo prodajo najbolj povečali in skoraj podvojili tržni delež. Tudi v letu 2017 smo se uvrstili med vodilne generične proizvajalce razagilina v Evropi.
Pragiola* (pregabalin) spada v skupino antiepileptikov in je eno od naših novejših zdravil za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja. Tržiti smo jo začeli leta 2014, v letu 2017 pa smo trženje širili na nove trge – ponudili smo jo na Poljskem, v Srbiji in Makedoniji ter kot prvi generik na Kosovu. Krka se uvršča med vodilne generične proizvajalce pregabalina v Evropi.
Krkino ponudbo analgetikov sestavljajo zdravila iz različnih skupin. Med njimi so nesteroidna protivnetna in protirevmatska zdravila, med katera spadajo tudi koksibi, ter opioidi, med katerimi tržimo tudi nekatere fiksne kombinacije. V ponudbi so tudi zdravila iz drugih skupin, ki se uporabljajo predvsem za zdravljenje nevropatske bolečine. V letu 2017 smo začeli tržiti dve novi zdravili: etorikoksib, ki spada med koksibe, ter opioidno analgetično kombinacijo oksikodona in naloksona. Analgetike na recept dopolnjujejo izdelki brez recepta.
Doreta* (tramadol in paracetamol) je naš najpomembnejši analgetik. V Evropi smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci fiksne kombinacije tramadola in paracetamola. V Nemčiji ter na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope smo bili vodilni med vsemi konkurenti. Svoj tržni delež smo še povečali, tako da dosega več kot 45 %. V letu 2017 smo Doreto*začeli tržiti na Irskem in kot prvi generik v Italiji in na Madžarskem. Na tem trgu smo kot edini proizvajalec ponudili Doreto* v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem, ki smo jih začeli tržiti tudi v Romuniji. Krka je v Evropi edini proizvajalec, ki trži fiksno kombinacijo tramadola in paracetamola v tej obliki.
V letu 2017 smo svojo ponudbo opioidnih analgetikov dopolnili z novo kombinacijo Adolax* (oksikodon in nalokson). Namenjena je zdravljenju hude bolečine, ki jo je mogoče ustrezno nadzorovati samo z opioidnimi analgetiki, opioidni antagonist nalokson pa je dodan za lajšanje nekaterih neželenih učinkov oksikodona. Kot prvi generični proizvajalec smo zdravilo začeli tržiti na Poljskem in Hrvaškem, v prihodnosti bomo trženje še razširili.
Aclexa* (celekoksib) je naš novejši analgetik in spada v skupino koksibov. Tržiti smo jo začeli leta 2014. V letu 2017 se je Krka uvrstila med vodilne generične proizvajalce celekoksiba v Evropi. Na Poljskem, Češkem, v Litvi in na več drugih trgih je Aclexa* vodilni celekoksib med vsemi konkurenti, na Irskem je vodilni generik.
V letu 2017 smo začeli tržiti nov koksib Roticox* (etorikoksib), ki smo ga ponudili na več kot 15 trgih, med drugim v Nemčiji, Italiji in Španiji, kot prvi generični proizvajalec pa na Poljskem, v Romuniji, Belgiji in na drugih trgih. V Romuniji, Sloveniji in Bolgariji je Roticox* vodilni generični etorikoksib. Krka se uvršča med vodilne generične proizvajalce etorikoksiba v Evropi.
Med našimi analgetiki sta tudi Naklofen duo (diklofenak) in Nalgesin* (naproksen), ki ga tržimo tudi kot izdelek brez recepta. Nalgesin* je vodilni analgetik z naproksenom na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Krka je že vrsto let vodilni proizvajalec zaviralcev protonske črpalke na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. V letu 2017 smo vodilno mesto utrdili, saj smo svoj tržni delež še povečali. V Evropi smo vodilni generični proizvajalec esomeprazola in med vodilnimi proizvajalci pantoprazola, lansoprazola in rabeprazola. V Nemčiji in na več drugih trgih smo z več kot 20-odstotnim tržnim deležem na vodilnem mestu med vsemi proizvajalci zaviralcev protonske črpalke.
Nolpaza* (pantoprazol) je naše najpomembnejše zdravilo iz te skupine, ki ga tržimo v 40 državah in s katerim si vsak dan lajša želodčne težave več kot 3,5 milijona bolnikov. Je vodilni generični pantoprazol na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Med vsemi pantoprazoli na tem območju je prodaja Nolpaze* v absolutnem smislu najbolj rasla, njen tržni delež je v letu 2017 presegel 30 %. Na tem območju je Nolpaza* drugi najpogosteje predpisani zaviralec protonske črpalke. Na številnih trgih, kot so Nemčija, Ruska federacija in Ukrajina, je Krka vodilna med vsemi proizvajalci pantoprazola.
Emanera* (esomeprazol) je naš drugi najpomembnejši zaviralec protonske črpalke. Krka je že več let vodilni generični proizvajalec esomeprazola v Evropi. Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Emanera* rasla najhitreje med esomeprazoli in svoj tržni delež povečala na več kot 25 %. Na Poljskem, Hrvaškem, Slovaškem in več drugih trgih je vodilna med vsemi esomeprazoli. Emanero* smo v letu 2017 začeli tržiti v Turkmenistanu in kot prvi generični proizvajalec v Črni gori.
| Krkini zaviralci protonske črpalke |
|---|
| esomeprazol (Emanera/Emozul/Escadra) |
| pantoprazol (Nolpaza/Appryo) |
| rabeprazol (Gelbra/Zulbex) |
| lansoprazol (Lanzul/Lansoptol) |
| omeprazol (Ultop) |
Ulcavis* (bizmutov subcitrat) smo kot izdelek brez recepta začeli tržiti leta 2016 v Ruski federaciji. Leta 2017 smo ga ponudili na številnih novih trgih, v vzhodni Evropi kot izdelek brez recepta, na ostalih trgih kot zdravilo na recept. Na Madžarskem, Poljskem, Hrvaškem in v Romuniji smo ga začeli tržiti kot edino zdravilo z bizmutom za zdravljenje kislinsko pogojenih bolezni na trgu, v Kazahstanu in Turkmenistanu smo bili prvi generik, tržiti pa smo ga začeli tudi v Mongoliji in Uzbekistanu.
Naše zdravilo iz te skupine je Orsoten (orlistat). Z imenom Orsoten slim ga tržimo tudi kot izdelek brez recepta, ki vsebuje 60 mg orlistata. Orsoten uspešno tržimo v Ruski federaciji, kjer je z več kot 50-odstotnim tržnim deležem postal vodilni med vsemi izdelki z orlistatom. V letu 2017 je bil glede na absolutno rast prodaje eden od Krkinih vodilnih izdelkov.
Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Krka vodilni generični proizvajalec sulfonilsečnin. V to skupino spada tudi naš najpomembnejši peroralni antidiabetik Gliclada* (gliklazid). Na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji, Kazahstanu in na več drugih trgih je Gliclada* vodilni generični gliklazid, na Češkem pa je z več kot 50-odstotnim tržnim deležem vodilna med vsemi konkurenti. V letu 2017 smo kot prvi proizvajalec v Evropi začeli tržiti tablete s podaljšanim sproščanjem z 90 mg gliklazida, ki pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 omogočajo enostavnejše prilagajanje odmerjanja. Ponudili smo jih na Poljskem, Portugalskem, Hrvaškem in več drugih trgih. Krka se uvršča med vodilne generične proizvajalce gliklazida v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem v Evropi.
Med antidiabetike spadata tudi Meglimid (glimepirid) in Enyglid* (repaglinid), ki je vodilni repaglinid na Češkem.
V naši ponudbi zdravil so antibiotiki iz različnih skupin. Že več let se uvrščamo med vodilne proizvajalce makrolidov na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, na istem območju pa smo že vrsto let vodilni proizvajalec fluorokinolonov. Glede na število prodanih pakiranj se je z enim od Krkinih antibiotikov zdravil že vsak drugi Evropejec.
Makrolidni antibiotik Fromilid (klaritromicin) je že več let vodilni generični makrolid na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope in četrta najbolje prodajana blagovna znamka makrolidov na tem območju. Na Hrvaškem, v Ukrajini, Gruziji, na Madžarskem in nekaterih drugih trgih je Krka vodilna med vsemi proizvajalci klaritromicina. V letu 2017 smo klaritromicin začeli tržiti na več novih zahodnoevropskih trgih – v Španiji, Italiji, na Irskem, Portugalskem in več drugih trgih. V 20 letih od začetka trženja se je s Krkinim klaritromicinom zdravilo že več kot 50 milijonov bolnikov.
Azibiot (azitromicin) je naš drugi makrolidni antibiotik, s katerim se je do sedaj zdravilo že več kot 7 milijonov bolnikov. V letu 2017 smo ponudbo dopolnili z Azibiotom v obliki praška za peroralno suspenzijo, ki smo ga začeli tržiti v Italiji, Bolgariji in Albaniji.
V skupini betalaktamskih antibiotikov tržimo Furocef* (cefuroksim), ki je vodilni generični cefuroksim v obliki tablet na Madžarskem, v Estoniji, Latviji ter Bosni in Hercegovini. V letu 2017 smo ga ponudili tudi v Franciji.
Ponudbi betalaktamskih antibiotikov smo v letu 2017 dodali Betaklav* (amoksicilin in klavulanska kislina) ter ga začeli tržiti na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem in več drugih trgih. S tem smo svojo ponudbo betalaktamskih antibiotikov dopolnili z enim od najpogosteje predpisanih in najbolj prodajanih antibiotikov.
Poleg makrolidov in betalaktamskih antibiotikov tržimo štiri fluorokinolone. Najpomembnejši je Moloxin* (moksifloksacin), s katerim se uvrščamo med vodilne generične proizvajalce moksifloksacina v Evropi. Na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem in nekaterih drugih trgih je Moloxin* vodilni med vsemi konkurenti. V letu 2017 smo ga začeli tržiti še v Estoniji, Latviji in Ruski federaciji. V Avstriji in na Hrvaškem smo poleg tablet ponudili tudi raztopino za infundiranje. Levalox* (levofloksacin) smo začeli tržiti v letu 2015. V letu 2017 smo ga ponudili v Ukrajini in Gruziji, na Hrvaškem pa smo ga začeli tržiti v obliki raztopine za infundiranje. Med našimi fluorokinoloni sta tudi Nolicin (norfloksacin), vodilni norfloksacin na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, ter Ciprinol (ciprofloksacin), ki se na tem območju prav tako uvršča med vodilne fluorokinolone.
Naš novejši antibiotik je Linezolid Krka (linezolid), ki spada v skupino oksazolidinonov. Na voljo je v obliki tablet in raztopine za infundiranje. Tržiti smo ga začeli v letu 2016, v letu 2017 pa smo trženje razširili na nove trge. Raztopino za infundiranje smo začeli tržiti v Nemčiji, Sloveniji, na Irskem in Slovaškem, tablete pa v Italiji, na Portugalskem in nekaterih drugih trgih.
V letu 2017 smo z zdravilom za zdravljenje okužb s HIV vstopili na novo terapevtsko področje, ki se v svetu uvršča med vodilnih pet terapevtskih področij po prodaji. Kot eden od prvih generičnih proizvajalcev v Evropi smo začeli tržiti Emtenovo (emtricitabin in dizoproksiltenofovirat). V Sloveniji, Latviji, na Slovaškem in Islandiji smo zdravilo ponudili kot prvi generični proizvajalec, med prvimi smo ga začeli tržiti tudi v Nemčiji, Franciji in na Poljskem. V Nemčiji smo po prodaji v letu 2017 med vodilnimi tremi generiki, v Sloveniji, Latviji in na Slovaškem smo med njimi na prvem mestu.
Zyllt* (klopidogrel) je naše najpomembnejše zdravilo iz te skupine in se uvršča med deset Krkinih vodilnih zdravil po prodaji. V Evropi smo med vodilnimi generičnimi proizvajalci klopidogrela. Na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je Zyllt vodilni generik z največjo prodajno rastjo v absolutnem smislu, s čimer smo svoj tržni delež še povečali. Na številnih trgih je Zyllt* vodilni generični klopidogrel, na Madžarskem in v Uzbekistanu pa z več kot tretjinskim tržnim deležem vodilni med vsemi konkurenti. V letu 2017 smo ga začeli tržiti tudi v Belgiji.
V letu 2017 smo ponudbi dodali novo zdravilo Abrea* (acetilsalicilna kislina), ki se uporablja za preprečevanje srčno-žilnih zapletov. Tržiti smo jo začeli na več kot 10 trgih, in sicer v Nemčiji, Španiji, Italiji, na Poljskem in drugje.
Vizarsin* (sildenafil) za zdravljenje erektilne disfunkcije je naše najpomembnejše zdravilo s tega področja. Tržimo ga v obliki tablet in orodisperzibilnih tablet, ki jih na več trgih ponujamo kot edini proizvajalec. V letu 2017 smo tablete začeli tržiti tudi na Madžarskem.
Ponudbo zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije smo v letu 2017 dopolnili z zdravilom Tadilecto* (tadalafil), ki smo ga ponudili v Nemčiji, Franciji, Italiji in na petih drugih trgih. V Sloveniji smo ga začeli tržiti kot prvi generični proizvajalec in v kratkem času smo dosegli velik tržni delež.
V skupino zdravil za zdravljenje bolezni sečil spadata tudi Finpros (finasterid) in Tanyz/Tanyz ERAS (tamsulozin), ki se uporabljata za zdravljenje benigne hiperplazije prostate. Ponudbo smo v letu 2017 obogatili z novim zdravilom za to indikacijo. Na 12 trgih smo ponudili Dutrys* (dutasterid). Kot prvi generik smo ga začeli tržiti v Nemčiji in Sloveniji, med prvimi tudi v Španiji, Belgiji, Italiji in na Portugalskem. V letu 2017 smo bili v Nemčiji vodilni generični proizvajalec dutasterida.
Tržimo tudi zdravila za zdravljenje inkontinence, med katerimi sta Asolfena (solifenacin) in Dulovesic* (duloksetin). Dulovesic* smo začeli tržiti v letu 2015, v letu 2017 pa smo se uvrstili med vodilne generične proizvajalce duloksetina za to indikacijo v Evropi.
Med zdravila za zdravljenje bolezni dihal spadajo Monkasta* (montelukast), Dasselta* (desloratadin) in Cezera* (levocetirizin). V Romuniji, Sloveniji, na Hrvaškem in nekaterih drugih trgih se naša zdravila iz te skupine uvrščajo med vodilne generike. Še posebej uspešno jih prodajamo v Litvi, kjer se vsa tri uvrščajo med vodilne generike, Dasselta* pa je po prodaji pred vsemi konkurenti. Tudi v Nemčiji in celotni zahodni Evropi je Krka med vodilnimi generičnimi proizvajalci desloratadina.
Meaxin* (imatinib) je naše najpomembnejše onkološko zdravilo. Na Hrvaškem, v Latviji ter Bosni in Hercegovini je vodilni imatinib, v Sloveniji pa vodilni generik. Med vodilne se uvršča tudi na Poljskem, v Ukrajini in Nemčiji. V letu 2017 smo imatinib ponudili še na Švedskem, Portugalskem, v Italiji, Avstriji in Ukrajini.
Ecansya* (kapecitabin) je vodilni generični kapecitabin v Kazahstanu, Litvi in Ukrajini. V Romuniji ter Bosni in Hercegovini je vodilna med vsemi konkurenti. Na posameznih trgih se na vodilno mesto med generiki uvrščajo tudi Escepran* (eksemestan), Tolnexa (docetaksel) in Lortanda (letrozol). Našo ponudbo onkoloških zdravil dopolnjuje Tezalom (temozolomid).
V letu 2016 smo kot edini proizvajalec na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ponudili Deksametazon Krka v obliki tablet po 20 mg. Uporabljajo se predvsem v onkologiji in hematologiji, pa tudi na drugih področjih. V letu 2017 smo 20-miligramske ter tudi 4- in 8-miligramske tablete začeli tržiti na 13 novih trgih, tudi na velikih, kot so Nemčija, Španija, Poljska in Romunija. Na številnih trgih smo edini proizvajalec deksametazona v teh jakostih.
Skupina Krka je v letu 2017 prodala za 119,2 milijona EUR izdelkov brez recepta, kar je 7 % več kot v letu 2016. Med desetimi največjimi trgi se je prodaja relativno najbolj povečala v Kazahstanu, na Češkem in v Ukrajini, med ostalimi trgi pa na Finskem, v Tadžikistanu in Belorusiji.
V večini držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope izdelke brez recepta tržimo prek lastne trženjsko-prodajne mreže. Po prodaji vodilne blagovne znamke Krkinih izdelkov brez recepta so Herbion, Septolete, Bilobil in Nalgesin S*.



Blagovna znamka Herbion je bila v letu 2017 vodilna po prodaji med Krkinimi izdelki brez recepta. Združuje izdelke rastlinskega izvora, namenjene različnim vrstam kašlja. Herbion jegličev sirup in Herbion* bršljanov sirup olajšata izkašljevanje, Herbion trpotčev sirup pomirja suh, dražeč kašelj, sirup Herbion* islandski lišaj pa poleg tega pomirja vneto grlo in lajša hripavost. V letu 2017 smo Herbion bršljanov sirup začeli tržiti v Franciji in na Portugalskem, sirup Herbion islandski lišaj* pa v Armeniji. Tako smo z blagovno znamko Herbion prisotni že na 33 trgih. V Ruski federaciji, Ukrajini, Kazahstanu in Mongoliji so sirupi Herbion vodilni med vsemi naravnimi sirupi, v Romuniji pa med vsemi rastlinskimi sirupi dosegajo največjo rast prodaje.
Septolete, namenjene za zdravljenje težav, povezanih z vnetim žrelom, so bile v letu 2017 druga najpomembnejša blagovna znamka med Krkinimi izdelki brez recepta. Najpomembnejši izdelek so bile Septolete total* (benzidaminijev klorid in cetilpiridinijev klorid) v obliki pastil in pršila. V letu 2017 smo jih v obeh oblikah ponudili na številnih novih trgih – v Nemčiji, Ukrajini, Kazahstanu in šestih drugih trgih. Blagovno znamko Septolete total* smo obogatili z okusom pastil po limoni in bezgu, ki smo jih ponudili v Sloveniji, Latviji, na Slovaškem in Madžarskem. V Sloveniji, Litvi, Bosni in Hercegovini ter Estoniji so bile Septolete total* najbolje prodajani izdelek brez recepta v kategoriji izdelkov z učinkom na žrelo. Na hrvaškem oglaševalskem festivalu smo prejeli bronasto nagrado effie za tržnokomunikacijsko kampanjo za ta izdelek.
Bilobil* je po prodaji naša tretja blagovna znamka izdelkov brez recepta. Vsebuje izvleček ginka in je namenjen izboljšanju koncentracije in spomina. Tržimo ga že več kot 25 let, prisoten pa je na 30 trgih v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Po količinski prodaji je na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope s skoraj 15-odstotnim tržnim deležem vodilni med vsemi izdelki z ginkom. Med izdelki z ginkom je vodilni v Sloveniji, Romuniji, Ukrajini, na Madžarskem in več drugih trgih. V letu 2017 smo ga začeli tržiti tudi v Nemčiji.
Naš najpomembnejši analgetik brez recepta je Nalgesin S* (naproksen), ki je na voljo tudi kot zdravilo na recept. Nalgesin S* je tudi v letu 2017 ostal vodilni naproksen na območju Slovenije, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Med vsemi konkurenti smo beležili največjo rast prodaje v absolutnem smislu in tako še povečali tržni delež.
Pikovit* in Duovit sta blagovni znamki vitaminsko-mineralnih izdelkov. Izdelki Duovit so namenjeni odraslim in so prilagojeni potrebam ženskega in moškega telesa, izdelki Pikovit* pa so namenjeni otrokom. Pikovit je po podatkih iz raziskave Health Index v Ruski federaciji naša najmočnejša blagovna znamka izdelkov brez recepta. Kar 50 % prebivalcev, starejših od 16 let, pozna Pikovit.
Med Krkine vodilne izdelke brez recepta spada tudi nosni dekongestiv Septanazal (ksilometazolin in dekspantenol) v obliki pršila za odrasle in pršila za otroke. V letu 2017 smo ga začeli tržiti še v Nemčiji, Mongoliji in na Irskem. Tržimo ga že na 30 trgih.
Med najnovejše izdelke brez recepta spada Flebaven (diosmin in hesperidin), ki vsebuje 500 mg mikronizirane prečiščene flavonoidne frakcije. Uporablja se za zdravljenje simptomov kronične bolezni ven in akutnega hemoroidalnega sindroma. Uspešno ga tržimo v Ruski federaciji, kjer smo ga ponudili v letu 2016, v prihodnosti pa bomo trženje širili na nove trge.
V letu 2017 smo začeli tržiti novo prehransko dopolnilo Magnezij Krka 300 v obliki zrnc za pripravo napitka. Vsebuje magnezij v obliki citrata in vitamin B2, ki skupaj prispevata k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter k normalnemu delovanju živčevja, magnezij pa tudi k delovanju mišic. Ne vsebuje konzervansov, umetnih barvil, arom in sladil. Tržiti smo ga začeli v Sloveniji, v prihodnosti pa ga bomo še na drugih trgih.
Skupina Krka je v letu 2017 prodala za 63,2 milijona EUR veterinarskih izdelkov, kar je 1 % več kot v letu 2016. Med desetimi vodilnimi trgi se je prodaja relativno najbolj povečala na Češkem, v Ruski federaciji in Sloveniji, med ostalimi pa v Litvi, na Poljskem, Portugalskem in v Franciji.
V Sloveniji, srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi tržimo veterinarske izdelke prek lastne trženjsko-prodajne mreže, ki jo vse bolj širimo tudi v zahodni Evropi, kjer že deluje v Nemčiji, Združenem kraljestvu, Belgiji, na Portugalskem in Nizozemskem. Na drugih zahodnoevropskih in čezmorskih trgih veterinarske izdelke tržimo prek partnerjev.
Milprazon* (milbemicin oksim in prazikvantel) je bil v letu 2017 po prodaji na vodilnem mestu med Krkinimi veterinarskimi izdelki, sledili so Floron (florfenikol), Enroxil* (enrofloksacin), Fypryst* (fipronil) in Ecocid* S.


Milprazon* (milbemicin oksim in prazikvantel) je Krkin najpomembnejši veterinarski izdelek. Uporablja se za odpravljanje notranjih zajedavcev pri psih in mačkah. Tržiti smo ga začeli v letu 2014, v letu 2017 smo ga ponudili tudi v Srbiji, v Bolgariji pa smo začeli tržiti Milprazon* v oblikah za mačke. Največ Milprazona* prodamo v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu in drugih zahodnoevropskih državah ter na Poljskem in v Ruski federaciji.
Za zdravljenje ljubiteljskih živali se uporablja tudi Fypryst* (fipronil), ki se uvršča med pet Krkinih vodilnih veterinarskih izdelkov. Tržimo ga v obliki kožnih kapljic in dermalnega pršila. Izdelek dopolnjuje kombinacija Fypryst* Combo (fipronil in S-metopren), ki smo jo v letu 2017 začeli tržiti tudi v Romuniji. V Združenem kraljestvu smo za enostavno uporabo pipete dobili nagrado Easy to Give angleške organizacije International Cat Care.
Med Krkine vodilne veterinarske izdelke za zdravljenje ljubiteljskih živali spada tudi antiparazitik Dehinel Plus* (febantel, prazikvantel in pirantelijev embonat). Na voljo je v obliki tablet in tablet z okusom Dehinel Plus* Flavour, večjim psom pa je namenjen Dehinel Plus* XL. V letu 2017 smo ponudbo dopolnili z novo obliko tablet, ki so namenjene mačkam. Tržiti smo jo začeli v Nemčiji, Ruski federaciji, na Irskem, Poljskem in na osmih drugih trgih.
V letu 2017 smo izdelkom za zdravljenje ljubiteljskih živali dodali izdelek z novega indikacijskega področja. Tržiti smo začeli Otoxolan (marbofloksacin, klotrimazol in deksametazonacetat) v obliki kapljic za uho, ki je namenjen zdravljenju bakterijskega ali glivičnega vnetja zunanjega sluhovoda pri psih. Ponudili smo ga na 20 trgih, in sicer v Združenem kraljestvu, Italiji, na Portugalskem in Poljskem, kot prvi generik pa tudi v Nemčiji, Ruski federaciji, Romuniji in drugje.
Floron* (florfenikol) je naš drugi najpomembnejši veterinarski izdelek in najpomembnejši izdelek za rejne živali. Tržimo ga v štirih farmacevtskih oblikah, in sicer v obliki raztopine za injiciranje, peroralne raztopine ter praška in predmešanice za pripravo zdravilne krmne mešanice. V letu 2017 smo v zahodni Evropi poleg raztopine za injiciranje in predmešanice za pripravo zdravilne krmne mešanice začeli tržiti še prašek za individualno dajanje.
Med izdelke za rejne živali spada tudi fluorokinolon Enroxil* (enrofloksacin), ki je po prodaji naš tretji veterinarski izdelek. Na voljo je v več farmacevtskih oblikah: Enroxil* v obliki raztopine za injiciranje, Enroxil* Max v obliki raztopine za injiciranje za enkratno dajanje in Enroxil* Flavour v obliki tablet z okusom za ljubiteljske živali. Med fluorokinolonske antibiotike spada tudi Marfloxin* (marbofloksacin), ki ga tržimo v obliki tablet in raztopine za injiciranje.
Med Krkinimi vodilnimi veterinarskimi izdelki za rejne živali so kombinirani kemoterapevtik širokega protimikrobnega spektra Trisulfon (trimetoprim in sulfamonometoksin) ter antiparazitika Flimabend (flubendazol) in Toltarox* (toltrazuril). V letu 2017 smo v Ruski federaciji začeli tržiti Toltarox* v obliki peroralne raztopine za perutnino.
Med antibiotiki za zdravljenje rejnih živali tržimo Amatib (amoksicilin) in Doxatib (doksiciklin), ki smo ga začeli tržiti v letu 2016, v letu 2017 pa smo ga ponudili še na Poljskem, v Združenem kraljestvu, Estoniji in državah Beneluksa.
V ponudbi veterinarskih izdelkov je tudi razkužilo Ecocid* S, ki se uvršča med pet Krkinih vodilnih veterinarskih izdelkov.
Prihodki od prodaje zdraviliško-turističnih storitev so v letu 2017 znašali 35,7 milijona EUR, s čimer smo dosegli 6-odstotno rast.
Terme Krka so leta 2017 v Šmarjeških Toplicah, Dolenjskih Toplicah, Strunjanu, na Otočcu in v Novem mestu ustvarile 376.110 nočitev, kar je 6 % več kot v letu 2016. Število domačih nočitev se je glede na leto 2016 povečalo za 3 %, število tujih nočitev pa za 13 %. Med tujimi gosti, katerih nočitve predstavljajo tretjino vseh nočitev v hotelih Term Krka, beležimo povečanje števila gostov s ključnih trgov (npr. Ruska federacija, Italija, Srbija) in z izbranih trgov (npr. Velika Britanija, Nizozemska, Francija, Izrael).
Med poslovnimi enotami je imel največjo, 82-odstotno zasedenost Talaso Strunjan, sledile so mu Terme Dolenjske Toplice z 79-odstotno in Terme Šmarješke Toplice z 72-odstotno zasedenostjo. Hoteli Otočec so bili z 48 % nekoliko bolje zasedeni kot v letu 2016. Zaradi učinkovitih promocijskih in prodajnih aktivnosti na domačem trgu in na tujih trgih se je v letu 2017 tako povečala tudi povprečna zasedenost namestitvenih zmogljivosti Term Krka, in sicer z 69 % na 72 %.
| Učinkovina | Blagovne znamke |
|---|---|
| Zdravila na recept | |
| acetilsalicilna kislina | Abrea, Bartal, ASA Krka, Aspirin Krka |
| Amlodipin | Tenox, Hipres, Amlonor, Alneta |
| amoksicilin in klavulanska kislina | Betaklav, Hiconcil combi |
| aripiprazol | Aryzalera, Aripipan, Arisppa, Zylaxera |
| atorvastatin in amlodipin | Atordapin, Atorcombo |
| bisoprolol | Niperten, Sobycor, Sobyc, Zonsiloc |
| bisoprolol in amlodipin | Sobycombi, Niperten Combi, Bisodipin |
| Cefuroksim | Furocef, Ricefan, Ceferoxan |
| celekoksib | Aclexa, Dilaxa |
| desloratadin | Dasselta, Esradin, Desradin |
| donepezil | Yasnal, Yasnoro |
| Duloksetin | Dulsevia, Duloxalta, Dulovesic, Loxentia |
| Dutasterid | Dutrys, Dutascar, Dortilla |
| eksemestan | Escepran, Etadron |
| enalapril in hidroklorotiazid | Enap-H, Enap-HL, Enap-HL 20 |
| enalapril in lerkanidipin | Elernap, Elyrno |
| escitalopram | Elicea, Ecytara, Escitalex, Anxila |
| esomeprazol | Emanera, Emozul, Escadra |
| Etorikoksib | Roticox, Bericox, Etoxib, Etoriax |
| galantamin | Galsya SR, Galnora |
| imatinib | Meaxin, Neopax, Meapax, Itivas, Yntam |
| irbesartan | Ifirmasta, Irabel, Firmasta, Iracor, Irbecor |
| irbesartan in hidroklorotiazid | Ifirmacombi, Co-Irabel, Firmasta H, Firmasta HD, Irbecor comp |
| Ivabradin | Bravadin, Bixebra, Brivecor, Ivabalan |
| kandesartan | Karbis, Candecor, Canocord |
| kandesartan in hidroklorotiazid | Karbicombi, Cancombino, Canocombi |
| kapecitabin | Ecansya, Cansata |
| klopidogrel | Zyllt, Kardogrel |
| kvetiapin | Kventiax, Quentiax |
| letrozol | Lortanda, Likarda |
| Levocetirizin | Cezera, Lertazin |
| Levofloksacin | Levalox, Levnibiot, Leviaben, Levaxela |
| losartan | Lorista, Lavestra |
| losartan in amlodipin | Tenloris, Alortia, Lortenza, Losamlo |
| losartan in hidroklorotiazid | Lorista H, Lavestra H, Lorista HL, Lavestra HL, Lorista HD, Lavestra HD |
| memantin | Marixino, Memando, Maruxa, Memaxa, Mentixa, Maryzola |
| Metoprolol | Bloxazoc, Metazero |
| moksifloksacin | Moloxin, Moflaxa, Moxibiot, Moflaxya |
| montelukast | Monkasta, Monalux |
| naproksen | Nalgesin, Analgesin, Naldorex |
| oksikodon in nalokson | Adolax, Oxynador |
| olanzapin | Zalasta, Zolrix |
| pantoprazol | Nolpaza, Appryo |
| perindopril | Prenessa, Perineva |
| perindopril in amlodipin | Amlessa, Dalnessa, Tonarssa, Dalneva |
| perindopril in indapamid | Co-Prenessa, Co-Perineva, Prenewel |
| perindopril, amlodipin in indapamid | Co-Amlessa, Co-Dalnessa, Co-Dalneva, Amlewel, Dalnecombi, Tonanda |
| pregabalin | Pragiola, Pregabador, Pregabio |
| rabeprazol | Gelbra, Zulbex |
| ramipril | Ampril, Amprilan |
| ramipril in amlodipin | Rameam, Ramidipin |
| Razagilin | Ralago, Rasagea, Raglysa |
| repaglinid | Enyglid, Repodiab |
| risperidon | Torendo, Rorendo |
| ropinirol | Rolpryna SR, Ralnea SR | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| rosuvastatin | Roswera, Roxera, Sorvasta | ||||
| rosuvastatin in amlodipin | Rosudapin, Rosmela | ||||
| Sildenafil | Vizarsin, Sildegra | ||||
| Tadalafil | Tadilecto, Tadagis | ||||
| telmisartan | Tolura, Telmista | ||||
| telmisartan in hidroklorotiazid | Tolucombi, Telmista H | ||||
| telmisartan in amlodipin | Teldipin, Telassmo | ||||
| tramadol in paracetamol | Doreta, Tramabian | ||||
| Doreta SR | |||||
| valsartan in amlodipin | Vamloset, Valodip | ||||
| valsartan in hidroklorotiazid | Valsacombi, Co-Valsacor, Valsacor H, Valsacor HD, Valsaden, Janartan | ||||
| venlafaksin | Alventa, Olwexya | ||||
| ziprazidon | Zypsilan, Zypsila, Ypsila | ||||
| Izdelki brez recepta | |||||
| cetilpiridinijev klorid in benzidaminijev klorid | Septolete total, Septabene, Septolete extra, Septolete omni, Septolete ultra, | ||||
| Septolete duo | |||||
| izvlečki bršljana | Herbion bršljanov sirup, Herbihelix | ||||
| izvlečki islandskega lišaja | Herbion islandski lišaj, Herbisland | ||||
| izvleček ginka | Bilobil, Gingonin | ||||
| naproksen | Nalgesin S, Analgesin, Nalgedol, Ilgesin | ||||
| vitamini za otroke | Pikovit, Divakid | ||||
| Veterinarski izdelki | |||||
| enrofloksacin | Enroxil, Xacin, Enrox, Enroxal | ||||
| prazikvantel in pirantelijev embonat | Dehinel, Anthelmin | ||||
| febantel, prazikvantel in pirantelijev embonat | Dehinel Plus, Anthelmin Plus | ||||
| Florfenikol | Floron, Fenflor | ||||
| fipronil | Fypryst, Fypryst Combo, Amflee, Fyperix | ||||
| flubendazol | Flimabend, Flimabo | ||||
| marbofloksacin | Marfloxin, Quiflox, Quiflor | ||||
| milbemicin oksim in prazikvantel | Milprazon, Milquantel | ||||
| biocid | Ecocid, Oxicid | ||||
| toltrazuril | Toltarox, Tolzesya, Bovicox | ||||
Razvojno-raziskovalna dejavnost je del Krkinega vertikalno integriranega poslovnega modela, ki omogoča oblikovanje in ohranjanje konkurenčnosti Krkine ponudbe. Vertikalna integracija in povezovanje razvojnih in proizvodnih procesov sta ključni prednosti Krkine razvojne strategije, ki zagotavlja, da bomo dosegali cilje in z izdelki z dodano vrednostjo na trge vstopali kot prvi generik. S celovito obravnavo izdelkov v vseh fazah življenjskega cikla zagotavljamo nemoteno oskrbo trgov z novimi in konkurenčnimi izdelki.
Spremljanje trendov in znanstvenih dosežkov na terapevtskih področjih nam omogoča hitro odzivanje na tržne zahteve, možnosti in priložnosti. Za pravočasen razvoj in uvedbo sodobnih zdravil so potrebna pravilno postavljena patentna izhodišča, vpeta v razvojne pristope pri oblikovanju izdelkov. Model vertikalne integracije je podlaga za obvladovanje patentnih, razvojnih, zakonodajnih, proizvodnih in tržnih zahtev. Obvladovanje celotnega procesa nam omogoča razvoj, vrednotenje, registriranje in proizvajanje vhodnih materialov, lastnih učinkovin in končnih izdelkov. Lasten razvoj in učinkovito povezovanje razvojnih in proizvodnih faz nam zagotavljata pravočasno uvajanje kakovostnih, učinkovitih, varnih in konkurenčnih izdelkov na trg.
Z razvojno strategijo in projektnim pristopom obvladujemo izdelke v vseh fazah njihovega življenjskega cikla. Razvojnoraziskovalni rezultati ter poznavanje zakonodajnega okolja nam omogočajo pripravo in obvladovanje zahtevne registracijske dokumentacije ter pravočasno registracijo izdelkov. Vedno večje regulatorne zahteve narekujejo uvajanje novih, dodatnih in izpopolnjenih razvojnih metod in študij, ki jih neprestano izboljšujemo in preoblikujemo. Vpeljujemo nove izdelke in ohranjamo njihovo konkurenčnost na več kot 70 svetovnih trgih.
Pri vstopanju na nova in tehnološko zahtevnejša področja, kot so podobna biološka zdravila, se povezujemo z drugimi podjetji in dejavnostmi. Na področju bioloških zdravil deluje posebna skupina strokovnjakov za rekombinantne tehnologije in izdelke ter aktivno spremlja izdelke in tehnologije, ki so pri potencialnih partnerjih v različnih razvojnih fazah. Vrednotimo možnosti v različnih terapevtskih segmentih, predvsem za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in avtoimunskih bolezni, za določene pa izvajamo skrbne strokovne in poslovne preglede.
Lastno znanje in ustrezno prilagajanje razvojnih dejavnosti, povezovanje razvojnih in proizvodnih aktivnosti ter poznavanje regulatornih in tržnih zakonitosti Krki omogočajo tudi vstopanje na nov strateški trg, na Kitajsko. Vzpostavitev ustreznih razvojnih in proizvodnih procesov in povezav bo omogočala celostno obvladovanje izdelkov v vseh fazah razvoja, proizvodnje, vrednotenja, registracije in uvajanja na nove trge.
Vlaganje v razvoj in raziskave je ključno za inovativne pristope in s tem za uvajanje novih izdelkov in ohranjanje njihove konkurenčnosti na vseh trgih. Zaradi hitrega napredka znanstvenih in tehnoloških dognanj in čedalje večje zahtevnosti trgov je neprekinjeno vlaganje v opremo in znanje pogoj za pravočasen vstop sodobnih novih izdelkov na trg ter ohranjanje najvišje kakovosti naše ponudbe.
Razvojno-raziskovalni procesi vključujejo obsežne in zahtevne predklinične, klinične, bioekvivalenčne in analizne raziskave in postopke, ki nam omogočajo pripravo izdelkov v inovativnih farmacevtskih oblikah za nova terapevtska področja. Pri tem uporabljamo najsodobnejšo opremo, ki omogoča izvedbo tehnično in tehnološko najzahtevnejših projektov. V teku je naložba v Razvojno-kontrolni center 4, s katerim bomo pridobili nove zmogljivosti za razvoj izdelkov. Novi prostori bodo opremljeni z vrhunsko tehnološko opremo, ki bo omogočala poglobljeno raziskovalno delo v začetnih fazah razvoja. Dodatna oprema na pilotni ravni pa nam bo omogočala boljšo in hitrejšo pripravo izdelkov za prenos v industrijsko merilo.
Pridobili bomo tudi zmogljivosti, ki bodo namenjene predvsem zagotavljanju neodvisnosti in zmanjševanju stroškov na področju referenčnih materialov za analize ter analizni podpori raziskavam novih izdelkov.
Razvoj novih izdelkov temelji na lastnih razvojno-raziskovalnih rešitvah, s katerimi se uspešno izogibamo patentnim oviram ter razvijamo izdelke z dodano vrednostjo za bolnike v kompleksnih farmacevtskih oblikah, kot so oblike s prirejenim sproščanjem in disperzibilne tablete. Pri novih izdelkih s kombinacijami zdravilnih učinkovin smo vpeljali zahtevne tehnološke postopke, in sicer postopka suhega granuliranja in stiskanja dvoslojnih tablet, ki omogočata združevanje več zdravilnih učinkovin v eni farmacevtski obliki. Številne od teh izdelkov smo dali na trg kot prvo generično podjetje.
Pri razvoju novih izdelkov uspešno uvajamo nove tehnologije. Na področju sterilnih tekočih izdelkov smo z lastnim znanjem in tehnologijo sušenja z zamrzovanjem razvili nov izdelek v obliki praška za koncentrat za raztopino za infundiranje. Razvili smo tudi nov izdelek, ki temelji na tehnologiji osmotske črpalke in zagotavlja enakomerno podaljšano sproščanje učinkovine iz farmacevtske oblike, kar omogoča odmerjanje enkrat na dan z manj neželenimi učinki.
V raziskovalnih fazah vrednotimo številne nove tehnologije, ki nam bodo omogočale razvoj novih inovativnih in konkurenčnih izdelkov.
Sodelujemo tudi z zunanjimi razvojno-raziskovalnimi inštitucijami ter tako vzajemno dopolnjujemo in nadgrajujemo znanje in razvojne rezultate. Z inovativnimi razvojno-raziskovalnimi procesi dosegamo svoje inovacije, ki jih ščitimo s patentnimi prijavami.
Dosežki Krkinih raziskovalcev so bili opaženi tudi širše. V preteklem letu smo prejeli najvišja priznanja za inovativne dosežke na področju sinteze učinkovin in na področju razvijanja končnih farmacevtskih oblik. Prejeli smo priznanja na najvišji državni ravni, dve priznanji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in šest priznanj Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK). GZDBK je Krki oziroma Krkinim raziskovalcem podelila priznanja za inovativne rešitve v razvoju več izdelkov, od katerih so bili najodmevnejši dosežki pri sintezi kandesartana in pri oblikovanju farmacevtske oblike s podaljšanim sproščanjem metoprolola. Na področju razvoja sinteze učinkovin smo prejeli zlato priznanje za inovacijo Izboljšava procesa izdelave zdravilne učinkovine kandesartan cileksetil. Srebrni priznanji smo prejeli za inovacije na področju sinteze olmesartana in atorvastatina.
Na področju razvoja farmacevtskih oblik in tehnologij za končne izdelke nam je GZS podelila srebrno priznanje za inovacijo Razvoj večenotnega peletnega sistema v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem metoprolola za zdravljenje srčno-žilnih bolezni. Ta inovacija je prejela zlato priznanje GZDBK. S področja razvoja farmacevtskih oblik končnih izdelkov pa sta bili s srebrnim priznanjem nagrajeni inovaciji razvoja farmacevtskih izdelkov z gliklazidom in ivabradinom.
V letu 2017 smo vložili patentne prijave za štiri izume, na osnovi prioritetnih prijav iz leta 2016 pa smo vložili tri mednarodne patentne prijave.
V Sloveniji smo prijavili 57 blagovnih znamk, vložili pa smo tudi 73 mednarodnih in 32 nacionalnih prijav blagovnih znamk.
V letu 2017 smo z razvojno-raziskovalnimi študijami oblikovali nove izdelke in preoblikovali obstoječe ter registrirali 23 novih izdelkov v 46 farmacevtskih oblikah in jakostih. Za 119 izdelkov smo na različnih trgih na novo pridobili 555 registracij.
Na področju zdravil na recept smo vpeljali:
Na področju izdelkov brez recepta smo uvedli Flebaven/Flebazol/Fladios (diosmin), Magnezij Krka 300 (magnezijev citrat in vitamin B2) in Septabene (benzidaminijev klorid in cetilpiridinijev klorid) v obliki pastil z dvema okusoma.
Na področju veterinarskih zdravil smo registrirali nove izdelke Dehinel/Anthelmin (pirantelijev embonat in prazikvantel), Santiola (klozantel) v obliki raztopine za injiciranje in Toltarox (toltrazuril) v obliki peroralne raztopine.
V letu 2017 smo registrirali 17 novih zdravil na recept v 38 farmacevtskih oblikah in jakostih.
Krkino ključno terapevtsko področje zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja smo dopolnili z novimi kombinacijami amlodipina z olmesartanom, kandesartanom in perindoprilom. Registrirali smo kombinacijo olmesartana in amlodipina v obliki filmsko obloženih tablet v treh jakostih. Kombinacija prek dveh mehanizmov delovanja zniža zvišan krvni tlak. Vsebuje olmesartan, ki je antagonist receptorjev angiotenzina II, in amlodipin, ki je zaviralec kalcijevih kanalčkov. Zaradi komplementarnega delovanja obeh učinkovin kombinacija zmanjša možnost pojava nekaterih neželenih učinkov in tako izboljša prenašanje zdravila. Z bioekvivalenčno študijo smo dokazali, da je uporaba generičnega izdelka Olmita/Olmira (olmesartan in amlodipin) enako varna in učinkovita kot uporaba referenčnega zdravila. Po evropskem decentraliziranem postopku smo ga registrirali za bolnike, pri katerih krvnega tlaka ne moremo ustrezno nadzorovati z uporabo samo ene od učinkovin. S klinično študijo smo dokazali, da je fiksna kombinacija učinkovita tudi pri nadomestnem zdravljenju. Zdravilo OlmeAmlo (olmesartan in amlodipin) smo registrirali za uporabo pri bolnikih, ki že jemljejo amlodipin in olmesartan v ločenih tabletah in v enakih odmerkih, kot jih vsebuje fiksna kombinacija. Uporaba zdravila za nadomestno zdravljenje optimizira zdravljenje, saj se zmanjša število tablet, ki jih bolniki vzamejo na dan, zato se izboljša tudi sodelovanje pri zdravljenju.
Po evropskem decentraliziranem postopku smo registrirali fiksno kombinacijo kandesartana in amlodipina v obliki tablet v dveh jakostih. Vzajemno delovanje obeh učinkovin prek dveh mehanizmov delovanja bolj učinkovito znižuje zvišan krvni tlak kot zdravljenje s posamezno učinkovino in hkrati zmanjša tveganje za pojav neželenih učinkov. Fiksna kombinacija se uporablja za nadomestno zdravljenje pri bolnikih, ki se že zdravijo s kandesartanom in amlodipinom v ločenih tabletah in v enakih odmerkih. Fiksna kombinacija obeh učinkovin v eni tableti izboljša sodelovanje bolnikov pri zdravljenju, ker zmanjša število tablet, ki jih bolniki vzamejo na dan.
Registrirali smo tudi fiksno kombinacijo perindoprila in amlodipina v obliki tablet v štirih jakostih. Perindopril kot ACEzaviralec in amlodipin kot zaviralec kalcijevih kanalčkov delujeta komplementarno in se v kombinaciji uporabljata za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in/ali zdravljenje stabilne koronarne arterijske bolezni. Zdravilo je eno od osnovnih in najpomembnejših zdravil za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka. V letu 2017 smo registrirali Krkino generično različico fiksne kombinacije, ki je enakovredna terapevtska zamenjava originatorjevega zdravila.
Med zdravili za zdravljenje motenj erekcije smo registrirali Viavardis/Vardegin (vardenafil) v obliki filmsko obloženih tablet po 5 mg, 10 mg in 20 mg ter Tadilecto/Tadagis (tadalafil) v obliki filmsko obloženih tablet po 2,5 mg, 5 mg, 10 mg in 20 mg. Izdelka smo v različnih evropskih državah registrirali po evropskih decentraliziranih postopkih. Obe učinkovini spadata med selektivne zaviralce encimov fosfodiesteraz tipa 5 (PDE-5), za katere je značilno, da učinkujejo hitro in podaljšajo trajanje erekcije. Visoka stopnja učinkovitosti je očitna že po prvem odmerku in se ohrani tudi pri dolgotrajni uporabi. Vardenafil je učinkovito in varno zdravilo, namenjeno zahtevnejšim bolnikom, kot so sladkorni bolniki, srčno-žilni bolniki in bolniki po radikalni prostatektomiji. Tadalafil v manjših odmerkih pa je namenjen tudi zdravljenju benigne hiperplazije prostate. Obe novi zdravili sta vertikalno integrirani, kar pomeni, da v Krki obvladujemo tudi procese za pripravo in vrednotenje učinkovine in končnega izdelka. Sildenafil, vardenafil in tadalafil v različnih farmacevtskih oblikah in jakostih sestavljajo Krkino bogato ponudbo zdravil za zdravljenje motenj erekcije.
Po evropskih decentraliziranih postopkih smo registrirali nov izdelek Adolax/Oxynador/Nolxado/Dolnada (oksikodon in nalokson) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem v treh jakostih. Vsebuje kombinacijo opioida oksikodona in naloksona, ki se vežeta na opioidne receptorje. Zdravilo lajša zmerne do hude bolečine, ko je potrebno zdravljenje z opioidi.
Po evropskem decentraliziranem postopku smo registrirali novo jakost izdelka Dulsevia/Duloxalta (duloksetin) v obliki gastrorezistentnih kapsul po 90 mg. Zdravilo iz skupine kombiniranih zaviralcev prevzema serotonina in noradrenalina se uporablja za zdravljenje depresije, generalizirane anksiozne motnje ter nevropatske bolečine pri sladkorni bolezni. Poleg kapsul po 30 mg in 60 mg je zdaj na voljo nova jakost, ki omogoča odmerjanje zdravila z eno kapsulo, kadar so za zdravljenje potrebni večji odmerki.
Z novimi izdelki smo dopolnili tudi ponudbo analgetikov. Registrirali smo zdravilo Dekenor/Dexfenia (deksketoprofen) v obliki raztopine za injiciranje. Izdelek uvrščamo med nesteroidna protivnetna zdravila, ki zavirajo ciklooksigenazno pot in zmanjšajo sintezo prostaglandinov. Uporablja se za zdravljenje akutnih zmerno hudih do hudih bolečin, ko peroralno zdravljenje ni primerno, npr. pri pooperacijskih bolečinah, ledvičnih kolikah in bolečinah v križu. Deksketoprofen v obliki raztopine za injiciranje se lahko uporablja intravensko in intramuskularno, analgetični učinek pa v obeh primerih nastopi hitro. Pri bolnikih s pooperacijsko bolečino se lahko kombinira z opioidnimi zdravili, zato so odmerki opioidov lahko manjši, s tem pa se zmanjša tudi tveganje za pojav neželenih učinkov, ki so pri opioidih odvisni od odmerka.
Posodobili smo dva izdelka iz skupine opioidnih analgetikov, tramadol v obliki kapsul in v obliki raztopine za injiciranje v dveh jakostih. Oba smo registrirali po evropskih decentraliziranih postopkih. Tramadol spada med opioidna zdravila z analgetičnim učinkom. Veže se na opioidne receptorje v osrednjem živčevju in sproži šibko stimulacijo osrednjega sistema za zaviranje bolečine, kar zmanjšuje občutek za bolečino. Zdravilo se uporablja za zdravljenje srednje hude do hude bolečine. V nasprotju z drugimi opioidi se pri jemanju tramadola ne razvijejo toleranca ter fizična ali psihična odvisnost, tudi neželeni učinki so redkejši. Še posebej je primeren za bolnike, za katere neopioidni analgetiki niso primerni. V obliki kapsul ga bolniki lažje jemljejo. V obliki raztopine za injiciranje se lahko uporabi intravensko, intramuskularno ali subkutano, učinek pa nastopi hitro.
Po evropskem decentraliziranem postopku smo registrirali Meaxin/Imanivec (imatinib) v novi farmacevtski obliki disperzibilnih tablet po 100 mg in 400 mg. Uporablja se za zdravljenje kronične mieloične levkemije, akutne limfoblastne levkemije s prisotnim kromosomom Philadelphia, mielodisplastičnih/mieloproliferativnih bolezni, hipereozinofilnega sindroma in kronične eozinofilne levkemije ter protuberantnega dermatofibrosarkoma. Disperzibilne tablete se razpustijo v manjši količini vode ali jabolčnega soka, kar olajša jemanje. Zdravilo v tej obliki je zato primerno za bolnike, ki imajo težave s požiranjem, in bolnike s prebavnimi motnjami, zlasti za otroke in starejše, pa tudi za druge, ki imajo raje tekoče pripravke.
Z dvema novima izdelkoma smo dopolnili tudi Krkino novo področje zdravil za zdravljenje bolnikov, okuženih z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV). Pridobili smo pozitivno mnenje Evropske agencije za zdravila (EMA) za Darunavir Krka v obliki filmsko obloženih tablet v treh jakostih in Efavirenz/emtricitabin/dizoproksiltenofovirat Krka v obliki filmsko obloženih tablet. Darunavir spada med proteazne zaviralce, ki so sestavni del kombinacij zdravil za zdravljenje bolnikov s HIV. Efavirenz/emtricitabin/dizoproksiltenofovirat Krka v obliki filmsko obloženih tablet vsebuje tri protiretrovirusne učinkovine, ki zavirajo encim reverzna transkriptaza, potreben za razmnoževanje virusa. Efavirenz je nenukleozidni zaviralec, emtricitabin je nukleozidni zaviralec, tenofovir pa nukleotidni zaviralec reverzne transkriptaze. Kombinacija omogoča poenostavljeno jemanje, saj zadostuje ena tableta na dan, s čimer se poveča sodelovanje bolnikov pri zdravljenju, to pa je zelo pomembno pri kroničnem zdravljenju bolezni, kot je okužba s HIV.
Po evropskem decentraliziranem postopku smo registrirali Glypvilo (vildagliptin) v obliki tablet. Izdelek je prvi selektivni zaviralec encima dipeptidilpeptidaze 4 v Krkini ponudbi zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Že v najzgodnejših fazah bolezni se lahko uporablja kot monoterapija ali v kombinaciji z drugimi zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni. Ima zelo dober profil varnosti, ne povzroča hipoglikemije in za razliko od nekaterih starejših zdravil ne vpliva na telesno maso.
Po evropskem decentraliziranem postopku smo na evropske trge uvedli novo formulacijo deksametazona v obliki tablet 0,5 mg. Zdravilo je kortikosteroid, ki deluje protivnetno, protibolečinsko in protialergijsko ter učinkuje na delovanje imunskega sistema. Uporablja se za simptomatsko zdravljenje revmatskih, sistemskih vezivnotkivnih, alergijskih in kožnih bolezni ter bolezni oči, prebavil, dihal, krvi, ledvic, nekaterih oblik raka in zavrnitvenih reakcij po presaditvi organov.
Po nacionalnem postopku smo na Madžarskem registrirali novo jakost zdravila Kventiax SR (kvetiapin) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem po 400 mg in tako dopolnili ponudbo zdravil s kvetiapinom. Gre za antipsihotike s širokim spektrom delovanja, ki se uporabljajo za zdravljenje različnih psihiatričnih bolezni (shizofrenije, bipolarne motnje in velike depresije). Zdravilo v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem je sedaj na voljo v petih jakostih. Jemanje ene tablete na dan omogoča enostavnejše zdravljenje.
Na evropskih trgih smo svojo ponudbo povečali z novimi registracijami zdravil iz Krkine ključne skupine zdravil za zdravljenje bolezni srca in žilja. Po evropskem decentraliziranem postopku smo registrirali Teldipin (telmisartan in amlodipin) v obliki tablet po 40 mg/5 mg, 40 mg/10 mg, 80 mg/5 mg in 80 mg/10 mg. Širili smo registracije za kombinaciji Rameam (ramipril in amlodipin) v obliki trdih kapsul v štirih jakostih in Vasitimb (ezetimib in simvastatin) v obliki tablet v treh jakostih ter monoizdelka Bixebra (ivabradin) v obliki filmsko obloženih tablet v dveh jakostih in Bloxazoc (metoprolol sukcinat) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem v štirih jakostih. Širili smo tudi tržne možnosti za Olimestro
(olmesartan) v obliki filmsko obloženih tablet v treh jakostih, Ezetimib Krka v obliki tablet in fiksno kombinacijo Co-Olimestra (olmesartan in hidroklorotiazid) v obliki filmsko obloženih tablet v štirih jakostih. Dodatno smo registrirali antidepresiv Venlafaxin Krka v obliki kapsul s podaljšanim sproščanjem v dveh jakostih. Med antibiotiki smo z evropskim decentraliziranim postopkom širili trge za Klaritromicin Krka (klaritromicin) v obliki filmsko obloženih tablet v dveh jakostih. V skupini zdravil za zdravljenje bolezni prebavil pa smo širili trge za Lansoprazol Krka v obliki gastrorezistentnih kapsul v dveh jakostih. V skupini protibolečinskih in protivnetnih zdravil smo registrirali Etoriax (etorikoksib) v obliki filmsko obloženih tablet v štirih jakostih.
Po evropskem centraliziranem postopku smo dodatno registrirali kombinacijo za zdravljenje okužb s HIV emtricitabin/dizoproksiltenofovirat v obliki filmsko obloženih tablet po 200 mg/245 mg.
V različnih vzhodnoevropskih državah smo na novo registrirali zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja, in sicer fiksne kombinacije Telmista H40, Telmista H80 in Telmista HD80 (telmisartan in hidroklorotiazid), Roxera combi (rosuvastatin in amlodipin), Lortenza/Tenloris (losartan in amlodipin), Valarox (rosuvastatin in valsartan), Valodip (amlodipin in valsartan), Rameax (amlodipin in ramipril), Co-Prenessa (perindopril in indapamid), Valsacor H80, Valsacor H160 in Valsacor HD160 (valsartan in hidroklorotiazid) ter Niperten Combi (amlodipin in bisoprolol). Registrirali smo tudi monoizdelke Roxera (rosuvastatin), Valsacor (valsartan), Irbesartan in Bravadin (ivabradin).
Tržne možnosti smo širili za zdravila za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja Kventiax SR (kvetiapin), Pregabio (pregabalin), Ralago (razagilin), Maruxa (memantin), Duloxenta/Dulsevia (duloksetin), Zylaxera (aripiprazol), Oprymea SR (pramipeksol) in Torendo (risperidon).
Po evropskem decentraliziranem postopku smo v 12 državah prvič registrirali nov izdelek Flebaven/Flebazol/Fladios (diosmin) v obliki filmsko obloženih tablet po 500 mg in v obliki tablet po 1000 mg. Obe obliki vsebujeta mikronizirani diosmin farmakopejske kakovosti in sta namenjeni zdravljenju simptomov kroničnega venskega popuščanja pri odraslih, ki se kaže kot občutek težkih nog, bolečine v nogah in nočni krči v nogah, ter simptomatskemu zdravljenju pri poslabšanju s hemoroidi povezanih težav pri odraslih. Izdelka smo registrirali tudi na trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Na področju antiinfektivov smo povečali število registracij za izdelke Moflaxa/Moloxin (moksifloksacin) v obliki tablet in raztopine za infundiranje, Betaklav (amoksicilin in klavulanska kislina) v obliki tablet in peroralne suspenzije, Levaxela (levofloksacin), Linezolid Krka (linezolid) v obliki filmsko obloženih tablet in raztopine za infundiranje, Azibiot (azitromicin) v obliki praška za peroralno suspenzijo in filmsko obloženih tablet, Furocef (cefuroksim) v obliki filmsko obloženih tablet ter zdravilo za zdravljenje okužb s HIV Emtricitabin/tenofovir Krka (emtricitabin in tenofovir). Na novo smo registrirali analgetik Roticox (etorikoksib), glukokortikoid deksametazon ter onkološka zdravila Lortanda (letrozol), Neopax (imatinib), Ecansya (kapecitabin) in Docetaxel Krka.
Na trgih jugovzhodne Evrope smo povečali število registracij za zdravila iz ključnih terapevtskih skupin. Na novo smo registrirali izdelke za zdravljenje bolezni srca in žilja Co-Amlessa (perindopril, amlodipin in indapamid) v obliki tablet in Valsaros (rosuvastatin in valsartan) v obliki filmsko obloženih tablet.
Med zdravili za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja smo na novo registrirali Kventiax SR (kvetiapin) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem v štirih jakostih, Memando (memantin) v obliki filmsko obloženih tablet, Elicea (escitalopram) v obliki filmsko obloženih tablet in Pragiola (pregabalin) v obliki trdih kapsul. Med zdravili za zdravljenje bolezni, povezanih z izločanjem želodčne kisline, smo registrirali Nolpazo v obliki praška za pripravo raztopine za injiciranje. Na trgih jugovzhodne Evrope smo povečali število registracij za izdelke iz skupine antibiotikov. Registrirali smo Moloxin (moksifloksacin) v obliki filmsko obloženih tablet, Levalox (levofloksacin) v obliki filmsko obloženih tablet in raztopine za infundiranje, Furocef (cefuroksim) v obliki filmsko obloženih tablet ter Betaklav v obliki filmsko obloženih tablet in praška za peroralno suspenzijo. Dodatno smo registrirali analgetik Doreta SR (tramadol in paracetamol) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem. Širili smo tudi tržne možnosti za zdravila za zdravljenje okužb s HIV in na novo registrirali emtricitabin/dizoproksiltenofovirat v obliki filmsko obloženih tablet. Na trge jugovzhodne Evrope smo uvedli zdravilo za zdravljenje povečane prostate Dutrys (dutasterid) v obliki mehkih kapsul ter zdravilo za zniževanje zvišanih ravni krvnega sladkorja Gliclada SR (gliklazid) v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem po 90 mg.
Na čezmorskih trgih smo v različnih državah registrirali vrsto Krkinih ključnih izdelkov, ki vsebujejo atorvastatin, telmisartan, karvedilol, kombinacijo tramadola in paracetamola, esomeprazol, metoprolol, solifenacin, desloratadin, aripiprazol, ezetimib, linezolid, gliklazid, memantin, pregabalin in rabeprazol. Največ izdelkov smo registrirali v Libanonu in Hongkongu.
Skupino izdelkov brez recepta smo v letu 2017 dopolnili s 3 novimi izdelki v 5 farmacevtskih oblikah in jakostih: Magnezij Krka 300 (magnezijev citrat in vitamin B2) v obliki zrnc, Flebaven/Flebazol/Fladios (diosmin) v obliki filmsko obloženih tablet in v obliki tablet ter Septolete total/Septabene z okusom limone in medu v obliki pastil in Septolete total/Septabene z okusom limone in bezga v obliki pastil.
Magnezij Krka 300 v obliki zrnc za pripravo napitka je prehransko dopolnilo, ki vsebuje magnezij v obliki citrata v skladu s priporočili EFSA in vitamin B2. Obe učinkovini prispevata k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter normalnemu delovanju živčevja, magnezij v obliki magnezijevega citrata pa tudi k delovanju mišic. Izdelek ne vsebuje konzervansov, umetnih barvil, arom in sladil.
Z novimi registracijami smo razširili tudi tržne možnosti za Septolete total/Septabene (benzidaminijev hidroklorid in cetilpiridinijev klorid) v obliki pastil. Izdelek deluje protivnetno, protibolečinsko in antiseptično in se uporablja za zdravljenje vnetja in bolečin v ustih in žrelu. Po evropskem decentraliziranem postopku smo ga dodatno registrirali na Češkem, Irskem in v Nemčiji ter zanj pridobili status izdelka brez recepta.
Po evropskem decentraliziranem postopku v 14 evropskih državah in po nacionalnem postopku v Ruski federaciji smo prvič registrirali Septolete total/Septabene z okusom limone in medu v obliki pastil in Septolete total/Septabene z okusom limone in bezga v obliki pastil. V Belorusiji smo registrirali Septanazal v obliki pršila za nos za odrasle in za otroke.
Po nacionalnem postopku smo v Sloveniji dodatno registrirali Nalgesin (naproksen) v obliki filmsko obloženih tablet po 220 mg.
Na trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope smo utrjevali položaj blagovne znamke Septolete in pridobili nove registracije za Septolete total/Septabene v obliki pastil in v obliki pršila.
Ulcavis/Ulcamed (bizmut) v obliki filmsko obloženih tablet po 120 mg smo registrirali v Ukrajini, Armeniji, Moldaviji, Uzbekistanu in Kazahstanu, Flebaven (diosmin in flavonoidi, izraženi kot hesperidin) v obliki filmsko obloženih tablet po 450 mg/50 mg pa v Kazahstanu.
Na čezmorskih trgih smo registrirali izdelke blagovnih znamk Septolete in Pikovit.
V letu 2017 smo registrirali 3 nove izdelke.
Po decentraliziranih postopkih smo v 24 državah registrirali Dehinel/Anthelmin (pirantelijev embonat in prazikvantel) v obliki filmsko obloženih tablet. Vsebuje fiksno kombinacijo učinkovin za zdravljenje mešanih invazij z želodčno-črevesnimi zajedavci pri mačkah. Z njim zaokrožujemo Krkino ponudbo sodobnih izdelkov za odpravljanje zajedavcev pri ljubiteljskih živalih. Izdelek smo registrirali še v Ukrajini, Moldaviji, Bosni in Hercegovini in Makedoniji.
Z novima izdelkoma smo dopolnili tudi ponudbo zdravil za zdravljenje rejnih živali. Po evropskem decentraliziranem postopku smo registrirali izdelek Santiola (klozantel) v obliki raztopine za injiciranje, s katerim zaokrožujemo Krkino ponudbo izdelkov za odpravljanje zajedavcev. Namenjen je zdravljenju metljavosti, želodčno-črevesnih zajedavcev ter zoljavosti pri govedu in ovcah. V Kazahstanu in Azerbajdžanu pa smo registrirali Toltarox (toltrazuril) v obliki peroralne raztopine, ki se dodaja v pitno vodo. Izdelek je namenjen zdravljenju črevesnih okužb s kokcidijami pri različnih vrstah perutnine.
V skupini zdravil za zdravljenje rejnih živali smo povečali število registracij in utrjevali uveljavljene blagovne znamke.
Po nacionalnem postopku smo v Ruski federaciji in Ukrajini registrirali Floron (florfenikol) v obliki peroralnega praška za zdravljenje dihalnih in črevesnih okužb pri prašičih, v Moldaviji pa Floron (florfenikol) v obliki injekcijske raztopine za zdravljenje dihalnih okužb pri prašičih in govedu. V Moldaviji, Ukrajini in Kazahstanu smo registrirali Doksatib (doksiciklin) v obliki praška za uporabo v pitni vodi, ki je kot zdravilo izbire namenjen zdravljenju dihalnih okužb pri prašičih in piščancih. V Bosni in Hercegovini ter v Uzbekistanu smo registrirali Amatib (amoksicilin) v obliki peroralnega praška za zdravljenje dihalnih in črevesnih okužb pri prašičih in perutnini. Na Nizozemskem smo registrirali Flimabend (flubendazol) v obliki suspenzije za uporabo v medicirani pitni vodi za odpravljanje črevesnih zajedavcev pri prašičih.
Širili smo tudi trge za izdelke za ljubiteljske živali. V šestih evropskih državah smo registrirali Milprazon/Milquantel/Milbactor (milbemicin oksim in prazikvantel) v obliki tablet z okusom za pse in v obliki filmsko obloženih tablet z okusom za mačke. Izdelek je namenjen preprečevanju srčnih zajedavcev ter preprečevanju in odpravljanju želodčno-črevesnih zajedavcev pri psih in mačkah. Registrirali smo ga tudi v Bosni in Hercegovini.
V Ruski federaciji smo registrirali fiksno kombinacijo Dehinel (pirantelijev embonat in prazikvantel) v obliki filmsko obloženih tablet, namenjenih preprečevanju in odpravljanju želodčno-črevesnih zajedavcev pri mačkah. V Kazahstanu, Makedoniji, Srbiji in Ukrajini smo registrirali fiksno kombinacijo Otoxolan (marbofloksacin, klotrimazol in deksametazonacetat) v obliki suspenzije, ušesnih kapljic za pse. Izdelek je namenjen zdravljenju vnetij zunanjega ušesa, ki jih povzročajo bakterije in glive. V Srbiji smo registrirali fiksno kombinacijo Ataxxa (imidakloprid in permetrin) v obliki kožnih kapljic za odpravljanje in zaščito pred zunanjimi zajedavci na dlaki in koži psov. Na čezmorskih trgih smo registrirali fiksno kombinacijo Dehinel Plus Flavour (prazikvantel, pirantelijev embonat in febantel) v obliki tablet z okusom za zdravljenje in preprečevanje okužb z želodčno-črevesnimi zajedavci pri psih. Na Cipru smo registrirali Enrox (enrofloksacin) v obliki tablet z okusom za zdravljenje okužb mehkih tkiv pri psih in mačkah.
V Termah Krka vseskozi posodabljamo ponudbo, redno pa vlagamo tudi v infrastrukturo. V letu 2017 smo za obnovo, posodobitev, razvoj in obogatitev ponudbe namenili približno 3 milijone evrov. Družba Terme Krka je v Strunjanu konec decembra postala lastnica restavracije na plaži, na enem od najlepših delov slovenske obale. V Termah Dolenjske Toplice smo prenovili zdravstveni center, in sicer prostore za individualne kopeli (biserne kopeli, podvodna masaža, kopeli, prilagojene za težje mobilne bolnike), za masaže, za elektroterapijo, za terapije s parafinskimi oblogami in parafangom ter prostore za individualne vaje. V prenovo smo vložili približno 870 tisoč evrov in gostom zdravilišča s tem zagotovili najvišjo raven zdravstvenih storitev. Teniško dvorano na Otočcu smo preuredili v večnamensko športno dvorano, ki je dobila nova tla, opremo in razsvetljavo. Popolnoma smo obnovili 25 sob v Hotelu Šport na Otočcu in 3 apartmaje v Šmarjeških Toplicah.
Ključni cilj proizvodnje in oskrbne verige je pravočasno in stroškovno učinkovito zagotavljanje zadostnih količin kakovostnih izdelkov v skladu s potrebami trgov. To nam uspeva zaradi hitre odzivnosti naših procesov na spreminjajoče se zahteve trgov, nenehnega izboljševanja procesov, s katerimi skrajšujemo pretočne čase v celotni oskrbovalni verigi, ter integracije oskrbnih procesov v vseh podjetjih skupine Krka in na drugih pogodbenih proizvodnih mestih.
Z intenzivnim uvajanjem naprednih tehnoloških procesov v proizvodnjo učinkovin in končnih izdelkov sledimo zahtevam za proizvodnjo novih izdelkov in zakonodaji s tega področja. Povečujemo proizvodne zmogljivosti in izboljšujemo stroškovno učinkovitost procesov v Sloveniji in v Krkinih odvisnih družbah. Z obvladovanjem vseh faz življenjskega cikla izdelkov se lažje in učinkoviteje prilagajamo vse zahtevnejšim pogojem na posameznih prodajnih trgih.
Nadaljujemo uvajanje kakovostno enakovrednih in cenovno sprejemljivejših alternativnih virov zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi in embalaže. S tem zmanjšujemo tveganja zaradi spremenljivih razmer na trgu dobaviteljev surovin, ki spremljajo dobavo.
Z nenehnimi procesnimi izboljšavami smo občutno skrajšali povprečni čas od naročila do dobave kupcu ter tako povečali svojo odzivnost in fleksibilnost procesov v oskrbovalni verigi. Nadaljujemo z optimizacijo zalog surovin in končnih izdelkov.
V letu 2017 smo na osnovi zakonodaje Evropske unije proti ponarejanju zdravil (FMD) uvedli tehnične in sistemske rešitve, ki so potrebne ob implementaciji nove direktive o zagotavljanju originalnosti zapiranja sekundarne embalaže in uvedbi edinstvene oznake vsakega končnega pakiranja.
Veliko dodano vrednost predstavlja visoka stopnja vertikalne integracije v proizvodnem procesu. To pomeni, da velik delež učinkovin, ki jih vgrajujemo v končne izdelke, proizvajamo in tehnološko nadzorujemo sami na različnih proizvodnih mestih v Sloveniji in tujini. Tako v ključnem segmentu preskrbovalne verige zmanjšujemo odvisnost od zunanjih dobaviteljev.
Cenovno učinkovitost proizvodnje ključnih intermediatov in surovin izboljšujemo z optimizacijo proizvodnih procesov na vseh proizvodnih mestih. S prenosom dodatnih tehnologij (izdelkov) smo povečali zmogljivost Sinteze 1 v Krškem in s tem bistveno povečali zmogljivosti za proizvodnjo učinkovin za vertikalno integrirane izdelke. Nadaljujemo intenzivno proizvodnjo učinkovin in intermediatov v lastnih obratih v Novem mestu in Krškem. V letu 2017 smo jih proizvedli 9 % več.

Ključni cilj proizvodnje zdravil je pravočasno zagotavljati zadostno količino kakovostnih izdelkov za potrebe trga ob optimalni uporabi razpoložljivih virov v obvladujoči družbi, v odvisnih družbah in v sodelovanju s pogodbenimi partnerji. V letu 2017 smo proizvedli in zapakirali rekordno količino, to je 13,9 milijarde izdelkov. Ponovno smo proizvedli največjo mesečno in četrtletno količino izdelkov doslej. Kljub temu da je v naši ponudbi vse več izdelkov, nam je z dobrim načrtovanjem in učinkovito proizvodnjo uspelo povečati količino proizvedenih enot.
V proizvodnjo farmacevtskih izdelkov vpeljujemo sodobne visokotehnološke rešitve. Ob upoštevanju vedno zahtevnejših standardov kakovosti v farmacevtski proizvodnji (tudi zakonodaje, povezane s ponarejanjem zdravil, originalnostjo zapiranja sekundarne embalaže in uvedbo edinstvene oznake vsakega končnega pakiranja), intenzivnih naložbah v proizvodno opremo, povečanju ponudbe in količinski rasti izdelkov smo uspešno nadaljevali optimizacijo proizvodnih procesov. K temu so največ prispevali povečevanje velikosti serij, prenosi izdelkov na novo opremo in izboljševanje izkoristkov. Rezultat sta boljša stroškovna učinkovitost proizvodnih procesov in optimalnejše izkoriščenje proizvodnih zmogljivosti.
V letu 2017 je dobre rezultate obrodilo tudi večje povezovanje med razvojem in raziskavami ter proizvodnjo učinkovin in zdravil, predvsem je bil hitrejši in uspešnejši prenos novih izdelkov iz razvoja v redno proizvodnjo. Povečana vertikalna integracija je omogočila tudi boljše obvladovanje vseh izdelkov v celotnem življenjskem ciklu.
Pomemben del proizvodnih zmogljivosti predstavlja konec leta 2015 odprt obrat Notol 2. Zaradi vgradnje dodatne opreme, prenosov izdelkov na novo lokacijo in povečevanja velikosti serij proizvodnja v Notolu 2 predstavlja že eno šestino celotne proizvodnje skupine Krka. Vgradnja opreme v obratu se še nadaljuje.
Povečano realizacijo proizvodnje v letu 2017 smo dosegli tudi v dograjenem in dodatno opremljenem proizvodnodistribucijskem centru v Ruski federaciji, kamor smo prenesli nove tehnologije in izdelke, ki so za ruski trg ključnega pomena. S tem smo še bolj utrdili položaj lokalnega proizvajalca. V tovarni v Ruski federaciji proizvedemo že več kot polovico izdelkov za ruski trg.
Da bi se še hitreje odzivali na vse večje količinske potrebe po naših izdelkih ter dosegli večjo internacionalizacijo in zmanjšali tveganje v proizvodnem procesu, smo povečali aktivnosti, povezane s prenosom proizvodnih tehnologij k pogodbenim partnerjem in s širitvijo mreže pogodbenih proizvajalcev izdelkov.
Nenehno izboljšujemo informacijsko podporo za vodenje, spremljanje in nadziranje procesov, standardizacijo proizvodnih procesov ter optimizacijo sistema proizvodne dokumentacije in procesnih kontrol. Širimo tudi uporabo elektronske proizvodne dokumentacije in povečujemo stopnjo avtomatizacije procesov.

Prikazano je število šifer končnih izdelkov, ki jih je Krka zmožna proizvesti. Večje število pomeni širšo možno ponudbo.
Krka za svoje izdelke uporablja surovine, ki jih proizvede sama, kupuje pa jih tudi na trgu. V letu 2017 se je predvsem zaradi ekoloških in finančnih razlogov ter razlogov, povezanih z dobro proizvodno prakso, nadaljevalo zmanjševanje števila proizvajalcev surovin. Kljub nestabilni situaciji na trgu dobaviteljev surovin nam je uspelo zagotoviti zadostno količino surovin za nemoteno proizvodnjo končnih izdelkov. Pravočasno smo zagotavljali tudi končne izdelke, ki jih proizvajajo pogodbeni partnerji. Povečali smo transparentnost nabavnega procesa surovin in embalaže ter nadgradili sistem obvladovanja nabavnih pogodb in usklajevanja specifikacij surovin z dobavitelji.
Nadaljevali smo ustvarjanje prihrankov ob upoštevanju valutnih tečajev. Povečali smo integracijo in optimizirali nabavne procese s Krkinimi odvisnimi družbami. Še naprej smo izboljševali partnerske odnose z dobavitelji.
Nenehno izboljšujemo izvajanje poregistracijskih postopkov za pripravo embalažnega materiala in tehnološke dokumentacije za proizvodnjo v Sloveniji, v podjetjih v tujini in pri pogodbenih proizvajalcih, da bi tako zagotovili pravočasno realizacijo in odziv na prodajne potrebe.
Povečevanje števila izdelkov in proizvodnih mest, spreminjanje zahtev trgov ter zahteve po embalaži v lokalnih jezikih itd. se kažejo v naraščajočem številu končnih izdelkov in polizdelkov.
Z optimizacijo procesov, uvedbo novih funkcionalnosti na računalniških sistemih in optimizacijo zalog v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami smo izboljšali izkoriščenost skladiščnih zmogljivosti.
Z boljšo izkoriščenostjo vozil smo zmanjšali stroške transportnih storitev. V pomorskem transportu smo poenostavili postopek carinjenja, kar dodatno pripomore k izboljšanju pretoka materiala v oskrbovalni verigi.
V skupini Krka smo v letu 2017 za naložbe porabili 105,1 milijona EUR, od tega 85,3 milijona EUR v obvladujoči družbi in 19,8 milijona EUR v odvisnih družbah. Naložbe so namenjene predvsem povečanju in tehnološki posodobitvi proizvodnje in razvoja ter zagotavljanju kakovosti. Vlagamo tudi v lastne proizvodno-distribucijske centre po svetu.
V Sloveniji, na Hrvaškem in v Ruski federaciji poteka okoli trideset naložbenih projektov, s katerimi bomo proizvodne zmogljivosti v naslednjih letih povečali za tretjino.
Pri vseh projektih upoštevamo okoljske standarde. Tudi izbrana oprema ustreza najboljši razpoložljivi tehnologiji s področja varstva okolja in energetske učinkovitosti, hkrati pa zagotavlja varno in učinkovito delovanje.


V letu 2017 je bil največji delež naložb namenjen proizvodnji končnih izdelkov ter povečanju in posodobitvi razvojnoraziskovalne infrastrukture. Infrastrukturni objekti in sistemi, med katerimi je tudi gradnja Razvojno-kontrolnega centra 4, bodo kakovostno podpirali poslovne funkcije celotne skupine Krka. Delež naložb v ustvarjenih prihodkih od prodaje je v letu 2017 znašal 8,3 %.
Krkina ključna naložba za potrebe razvojne dejavnosti in zagotavljanja kakovosti v naslednjih letih je Razvojno-kontrolni center 4 (RKC 4) v proizvodnem kompleksu v Novem mestu. Objekt gradimo v neposredni bližini ostalih treh razvojnokontrolnih centrov in je povezan z RKC 2 in RKC 3. Gradnja in zunanja ureditev objekta sta v zaključni fazi.
Pripravljalna dela za gradnjo 54 milijonov EUR vrednega objekta so stekla konec junija 2015, jeseni 2016 pa je bil objekt zgrajen in v celoti zaprt. Zgrajen je bil tudi povezovalni most med RKC 3 in RKC 4. Spomladi 2017 smo začeli nameščati laboratorijsko in ostalo tehnološko opremo. Opremljanje pisarniškega in laboratorijskega dela je bilo končano poleti 2017 in prostori so bili predani uporabnikom. Konec avgusta 2017 smo pridobili uporabno dovoljenje za nadzemne prostore in prvo klet, uspešno smo opravili tudi presojo Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke.
V zaključni fazi je dodatno opremljanje prostorov v pritličju, ki bodo namenjeni razvoju. Dobava in vgradnja farmacevtske opreme bo predvidoma potekala do jeseni 2018, montaža in zagoni pa do konca leta 2018. Selitev v ta del objekta je predvidena v drugem četrtletju 2018, ko bodo prostori dokončani in bo vgrajena večina tehnološke opreme. Prostori za potrebe Razvoja analitike v povezovalnem mostu med RKC 3 in RKC 4 bodo pripravljeni do konca leta 2018.
Na isti lokaciji smo začeli graditi tudi večnamensko skladišče, s katerim bomo pridobili dodatne površine za skladiščenje vhodnih materialov in končnih izdelkov. S tem bomo povečali hitrost in fleksibilnost proizvodnje ter izboljšali razpoložljivost izdelkov in oskrbo trgov.
Prvi sklop del zajema pripravo manipulativnih površin ter gradnjo laboratorijev in vzorčevalnic, drugi sklop pa gradnjo večnamenskega skladišča in povezovalnega objekta do Skladišča surovin.
Gradnja objekta, vgradnja logistične in ostale opreme, kvalifikacije in zagoni opreme ter sistemov bodo trajali dve leti. Naložba je ocenjena na 31,5 milijona EUR.
Največja naložba v Krkini zgodovini, vredna več kot 200 milijonov EUR, je sodoben obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Proizvodnjo smo zagnali leta 2015. Delo po več kot dveh letih poteka utečeno, proizvodnja se povečuje. Zaradi vse večjih potreb trga in proizvodnje novih izdelkov smo v letu 2017 nabavili in vgradili dodatno tehnološko opremo v vrednosti 23 milijonov EUR.
Z novo naložbo v Krškem smo zagotovili zmogljivosti za hidrogeniranje ter povečali zmogljivosti za neodvisno proizvodnjo farmacevtskih učinkovin. Gradnja 4,5 milijona EUR vrednega objekta Hidrogeniranje 2 se je začela junija 2017. Ob začetku gradnje je bilo treba ustaviti delovanje obstoječega obrata za hidrogeniranje. Jeseni 2017 so bila končana gradbena in inštalacijska dela, opravili smo tehnični pregled in SIQ-pregled. Do konca leta 2017 smo opravili tudi kvalifikacije in zagone opreme in sistemov. Poskusna proizvodnja je stekla na začetku leta 2018.
V Bršljinu v Novem mestu povečujemo zmogljivosti v obratu za proizvodnjo veterinarskih izdelkov z biocidnim učinkom. Aprila 2017 smo pridobili gradbeno dovoljenje za nadzidavo objekta, do konca leta 2017 pa je bil objekt inštalacijsko pripravljen za vgradnjo tehnološke opreme. Naložba je ocenjena na 4,6 milijona EUR. Proizvodnja na novi opremi bo stekla konec leta 2018.
Poteka tudi 11 milijonov EUR vredna naložba v povečanje zmogljivosti za oblaganje pelet v Obratu trdnih oblik. Končana bo v letu 2018.
Med najpomembnejšimi naložbami v Krkinih odvisnih družbah v tujini je tovarna Krka-Rus 2 v Istri v Ruski federaciji.
Končana je druga faza opremljanja tovarne, za katero smo porabili 22 milijonov EUR. Vsa tehnološka in proizvodna oprema je vgrajena in obratuje. S tem smo zmogljivost tovarne povečali na dve tretjini predvidene končne zmogljivosti, to je 2,5 milijarde tablet in kapsul na leto. V letu 2018 bomo zgradili še čistilno napravo za odpadne vode. Naložba je ocenjena na 2,6 milijona EUR. V Krki-Rus proizvedemo več kot 60 % izdelkov za ruski trg, zato ima Krka v Ruski federaciji status domačega proizvajalca.
Preureditev proizvodno-distribucijskega centra v Jastrebarskem na Hrvaškem je končana. Z investicijo, vredno 34 milijonov EUR, smo pridobili nove proizvodne in laboratorijske zmogljivosti za trdne oblike onkoloških zdravil. Proizvodnjo smo umestili v obstoječe gabarite objekta na območju distribucijskega centra.
Distribucijski center smo ukinili, ohranili pa smo skladišče za potrebe lastne proizvodnje. Za potrebe energetske oskrbe proizvodnje smo poleg strojnice zgradili še 800 m2 dodatnih površin. Pridobili smo uporabno dovoljenje, certifikat dobre proizvodne prakse in proizvodno dovoljenje ter s tem izpolnili pogoje za začetek proizvodnje onkoloških zdravil, namenjenih za prodajo na zahtevne svetovne trge. Konec maja 2017 smo začeli prenose tehnologij in proizvodnjo prvih onkoloških zdravil.
Končana je 5,5 milijona EUR vredna naložba v Krkino odvisno družbo Farma GRS. V Kemijsko-razvojnem centru smo uredili dodatne zmogljivosti za razvojno-raziskovalno delo in povečali zmogljivosti za maloserijsko proizvodnjo farmacevtskih učinkovin, ki bo potekala v skladu s smernicami dobre proizvodne prakse.
V vseh poslovnih enotah odvisne družbe Terme Krka poteka več manjših naložb. V Strunjanu smo zamenjali sistem za ogrevanje, ki bo v skladu z zakonodajo in cilji Krajinskega parka Strunjan zmanjšal negativne vplive na okolje ter zagotovil nižjo ceno toplotne energije. Poteka tudi obnova Hotela Laguna, kjer prenavljajo namestitvene zmogljivosti in gradijo manjši bazen.
V Šmarjeških Toplicah smo uredili sistem odvajanja odpadnih vod in sanirali energetski sistem. V Dolenjskih Toplicah smo končali obnovo prostorov v centru za medicinsko rehabilitacijo, v Hotelu Šport na Otočcu pa smo obnovili hotelske sobe. Odvisna družba Terme Krka je v letu 2017 za naložbe namenila 3 milijone EUR.
Na Kitajskem smo z lokalnim partnerjem ustanovili novo družbo Ningbo Krka Menovo. Pogodba o ustanovitvi in statut družbe sta bila podpisana novembra 2017. Postopek ustanovitve smo zaključili v začetku leta 2018. Začetni osnovni kapital znaša 30 milijonov EUR in bo namenjen financiranju razvojnih aktivnosti ter nakupu zemljišča in gradnji proizvodnih zmogljivosti.
Osnovna strateška usmeritev na področju kakovosti je zagotavljanje konkurenčne kakovosti z nenehnim izboljševanjem izdelkov, procesov in storitev. Z izboljševanjem organiziranosti vodenja procesov, investicijami, naprednimi sistemi dela in ustreznimi metodami nadzora izpolnjujemo zahteve različnih odjemalcev ter dokazujemo stalno ustreznost procesov za doseganje načrtovanih ciljev. Zato v vseh procesih sistematično obravnavamo tveganja in priložnosti, povezane s kakovostjo, naš cilj pa je doseganje trajnostnega razvoja. Napredek v razvoju procesov nam omogoča učinkovito zadovoljevanje zahtev naših notranjih in zunanjih odjemalcev in odpira nove priložnosti za izboljšave.
Različne vidike poslovanja na enovit način obvladujemo z integriranim sistemom vodenja (ISV), ki je podlaga za učinkovito delovanje procesov. Z ISV opredeljujemo svoj odnos do kakovosti, okolja, varnosti in zdravja pri delu, varnosti živil, medicinskih pripomočkov ter varovanja informacij in neprekinjenega poslovanja podjetja. Vsebina ISV temelji na zahtevah standarda ISO 9001, načel dobre farmacevtske prakse (GXP), načel HACCP, Direktive Sveta 93/42/EGS (Medical Device Directive, MDD) ter standardov ISO 14001, BS OHSAS 18001, ISO/IEC 27001 in ISO 22301. V letu 2017 smo nadaljevali nadgrajevanje sistemov vodenja v skladu z zakonodajo in smernicami. Skladnost vzpostavljenega sistema vodenja smo potrdili z obnovljenimi certifikati dobre farmacevtske prakse. Potrdili smo tudi veljavnost certifikatov za ostale sisteme vodenja (ISO 9001,14001, ISO 27001, BS OHSAS 18001, MDD in HACCP).
Delovanje ISV podpira centraliziran dokumentacijski sistem, ki ga nenehno izboljšujemo s krajšanjem časa od priprave dokumenta do začetka njegove veljavnosti, boljšo dostopnostjo in zaščito dokumentov in podobnimi ukrepi. Da bi zagotovili kredibilnost ISV in utrjevali zaupanje svojih partnerjev, ISV redno certificiramo pri zunanjih neodvisnih inštitucijah ter s tujimi in domačimi inšpekcijami in presojami partnerjev potrjujemo njegovo skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami. Novosti dobrih praks spremljamo in jih sistematično uvajamo v vse procese in sisteme vodenja.

Nenehne izboljšave, ki nam jih narekujejo standardi in smernice kakovosti ter pristop PDCA (plan/planiraj, do/izvedi, check/preveri in act/ukrepaj), so gonilna sila napredka in stalnega izboljševanja na vseh področjih delovanja skupine Krka. Sistematično in skladno obvladujemo procese od nabave, razvoja in raziskav, proizvodnje izdelkov, distribucije, prodaje in trženja do spremljanja zadovoljstva odjemalcev. Zadovoljstvo naših odjemalcev in stalno doseganje poslovnih uspehov bosta naša ključna cilja tudi v prihodnje.
Sistem vodenja in kakovosti nadzorujejo certifikacijski organi ter domače in tuje inšpekcije, preverjamo pa ga tudi z notranjimi presojami in presojami naših partnerjev.
ISV vsako leto redno certificira Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ). Hkrati pa nas SIQ, ki je priglašeni organ za ugotavljanje skladnosti medicinskih pripomočkov, vsako leto redno preverja na podlagi certifikata ES, izdanega za medicinski pripomoček Septoaqua. Tako je bilo tudi v letu 2017.
Glede na različne izdelke, ki jih proizvajamo, nas v Sloveniji nadzoruje več organov oziroma inšpektoratov. Področje zdravil in medicinskih pripomočkov nadzoruje Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), področje izdelkov za samozdravljenje in prehranskih dopolnil pa Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (ZIRS). Biocidne izdelke nadzoruje Inšpekcija za kemikalije iz Urada Republike Slovenije za kemikalije, krmni dodatki in prehrana pa so pod nadzorom Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Urad Republike Slovenije za meroslovje (MIRS) preverja merila v uporabi in v prometu ter predpakirane izdelke.
Število inšpekcij in presoj v letu 2017 je bilo primerljivo s prejšnjimi leti, razen z letom 2016, ko je bilo intenzivnejše obdobje zaradi inšpekcij ruskih regulativnih organov. JAZMP, ki redno preverja proces proizvodnje zdravil in zdravilnih učinkovin ter izvajanje kliničnih študij in farmakovigilance, je v letu 2017 izvedla sedem inšpekcij in verifikacijo novih laboratorijskih zmogljivosti. Na podlagi rednih nadzorov smo obnovili certifikate o dobri proizvodni praksi (GMP), ki potrjujejo, da proizvodnja zdravil in učinkovin poteka v skladu z načeli in smernicami dobrih praks za zdravila in učinkovine. Uspešno smo končali peti redni nadzor izvajanja kliničnih študij v Krki, s katerim je bila potrjena skladnost izvajanja procesov z načeli dobre klinične prakse in zakonodajo. Uspešno smo opravili tudi redni inšpekcijski nadzor JAZMP na področju dobre distribucijske prakse (GDP), s katerim vzdržujemo dovoljenje za opravljanje te dejavnosti.
Zaradi trženja naših zdravil zunaj Evropske unije področje zdravil nadzorujejo tudi inšpektorji iz držav, ki niso del Evropske unije. V nekatere ruske certifikate dobre proizvodne prakse, ki smo jih pridobili v letu 2016, smo vključili nove izdelke in tako izpolnili pogoj za obnovo registracij in za pridobitev novih registracij na ruskem trgu. Redne beloruske inšpekcije smo načrtovali na podlagi posameznih vlog za pridobitev marketinških avtorizacij. Na področju medicinskih pripomočkov nas je poleg slovenskega priglašenega organa (SIQ) presojal še ukrajinski priglašeni organ. Uspešno smo opravili tudi libijsko državno inšpekcijo in našim izdelkom omogočili vstop na libijski trg.
V letu 2017 smo obnovili dovoljenje pri UVHVVR, kjer smo v register vpisani kot veletrgovec za veterinarska zdravila.

UVHVVR je v obratih Družbene prehrane opravila en reden inšpekcijski nadzor izvajanja splošnih in posebnih higienskih zahtev ter delovanja lastnega sistema HACCP.
ZIRS je opravil dva redna inšpekcijska nadzora proizvodnje, označevanja in zagotavljanja sledljivosti v celotni proizvodnji prehranskih dopolnil, preverjal pa je skladnost s Pravilnikom o prehranskih dopolnilih ter izvajanje zahtev Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Potrdil je dobro delovanje sistema za zagotavljanje ustreznosti živil.
MIRS je na področju meroslovnega nadzora potrdil ustreznost izvajanja zahtev Zakona o meroslovju in Pravilnika o količinah predpakiranih izdelkov.
V Krki vsako leto potekajo presoje partnerjev, ki presojajo izpolnjevanje pogodbenih zahtev, skladnost z dobro proizvodno prakso in ustreznost farmakovigilančnega sistema. V letu 2017 je bilo devet presoj in vse so se končale uspešno. Njihove ugotovitve potrjujejo, da Krka izpolnjuje zahteve vseh partnerjev.
Presojevalci iz skupine Krka presojajo sisteme vodenja kakovosti naših GXP-partnerjev v mednarodnem okolju, da bi bolje obvladovali kakovost izdelkov in procesov ter omogočali nadaljnjo rast podjetja. Pozorni smo na zakonodajne zahteve glede dobre proizvodne prakse in ostalih zahtev dobre farmacevtske prakse ter na varovanje okolja, ravnanje s človeškimi viri in družbeno odgovornost. Zato na področju kakovosti izdelkov in surovin, proizvedenih pri partnerjih, uvajamo potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven. Ustrezna kakovost izdelkov in surovin, proizvedenih pri partnerjih znotraj dogovorjenih dobavnih rokov, omogoča optimalno načrtovanje proizvodnih procesov.


Za izvajanje politik in doseganje strateških ciljev družbe imamo v Krki šest ključnih procesov: vodenje družbe, razvoj in proizvodnja zdravil, razvoj in proizvodnja učinkovin z oskrbo, marketing, prodaja ter inženiring in tehnične storitve. Procesi s področja kakovosti so integrirani v procese vodenja in omogočajo izvajanje osnovnih pravil delovanja procesov družbe. Stalna naloga je nadgradnja sistemov kakovosti, s čimer izboljšujemo učinkovitost procesov ter kakovost in konkurenčnost izdelkov in storitev. Ključni pogoj je, da se vsi zaposleni stalno usposabljajo in izpopolnjujejo znanje s področja kakovosti. V sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij prepoznavamo priložnosti za izboljšave in uvajamo novosti v procese družbe.
Skrbimo za visoko raven zavedanja o pomenu kakovosti v procesih družbe. Prek pobud in objav v publikacijah in na spletni strani družbe nenehno iščemo nove, inovativne pristope in jih uvajamo v delovne postopke.
Za kakovost, varnost in učinkovitost izdelka je pomembno, da je kakovost vključena v najzgodnejše faze razvoja in raziskav. Z uvajanjem novega znanja in orodij, poglabljanjem razumevanja procesov in ustreznimi viri zagotavljamo, da kakovost izdelkov in procesov ustreza najnovejšim standardom in zahtevam mednarodne zakonodaje.
Na področju zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi, embalažnih materialov in končnih izdelkov je vzpostavljen sistem kakovosti, ki sledi standardom dobre proizvodne prakse in s katerim v skladu z registracijsko dokumentacijo za kemijsko proizvodnjo ter proizvodnjo končnih izdelkov za humano uporabo in veterinarskih izdelkov zagotavljamo sproščanje vhodnih materialov ter končnih izdelkov. Sistem kakovosti na področju dobre proizvodne in dobre distribucijske prakse nadgrajujemo tudi v Krkinih odvisnih družbah. Za določene izdelke uporabljamo zdravilne učinkovine, ki so rezultat našega razvojno-raziskovalnega dela in so po naši tehnologiji proizvedene pri pogodbenih partnerjih ter so prav tako vključene v procese zagotavljanja kakovosti. V letu 2017 smo procese zagotavljanja kakovosti zdravilnih učinkovin še izboljšali in tako zagotovili kakovostnejšo in zanesljivejšo dobavo. Da bi povečali zadovoljstvo svojih odjemalcev, smo izboljšali tudi procese za zagotavljanje kakovosti končnih izdelkov.
S kvalifikacijami in validacijami investicijskih in računalniških projektov, proizvodne, tehnološke in laboratorijske opreme, medijev, klimatizacijskih sistemov, tehnoloških postopkov, procesov čiščenja, s kalibracijami ter postopki vzdrževanja zagotavljamo ustrezne pogoje za proizvodne in kontrolne procese. S procesnimi validacijami in validacijami pakiranja zagotavljamo ustreznost tehnoloških postopkov za polizdelke in postopkov za pakiranje končnih izdelkov. Z validacijami potrjujemo tudi ustreznost pogojev med transportom. Izboljšani pristopi se kažejo v uspešno realiziranih letnih načrtih in ciljih, kar potrjujejo tudi stalni nadzori, ki jih izvajajo notranji in zunanji presojevalci ter inšpektorji.
Veliko pozornost namenjamo integriteti podatkov, saj s tem zagotavljamo skladnost z regulatornimi zahtevami glede celovitosti in verodostojnosti podatkov, ki lahko vplivajo na kakovost končnih izdelkov. Načelo integritete podatkov upoštevamo že v najzgodnejši fazi razvoja in uvajanja informacijskih sistemov in jo zagotavljamo s postopki validacij sistemov, kontrole sprememb in obvladovanja morebitnih odstopanj v fazi izvajanja procesov.
Z laboratorijsko kontrolo preverjamo kakovost izdelkov, polizdelkov in medizdelkov, zdravilnih učinkovin, vhodnih materialov, proizvodnega okolja in opreme ter proizvodnih procesov na vseh proizvodnih lokacijah. Na vseh področjih delovanja obvladujemo morebitna tveganja in z ustreznim ukrepanjem zagotavljamo pravočasno izvedbo analiz in s tem nemoteno oskrbo z izdelki. Z rednim preverjanjem kakovosti izdelkov na trgu zagotavljamo njihovo kakovost v celotnem roku uporabe. Z redno optimizacijo delovnih procesov, povečevanjem laboratorijskih zmogljivosti in povečevanjem števila zaposlenih sledimo tako poslovnim ciljem kot zakonodajnim zahtevam. Kakovost dela stalno zagotavljamo z dodatnim izpopolnjevanjem znanja in ozaveščanjem zaposlenih. S prenosom svojega znanja in prek prenosov analiznih metod zagotavljamo enako kakovost dela in strokovnost na ravni skupine Krka in pri pogodbenih partnerjih.

Nadzorujemo proizvodne procese, učinkovine in končne farmacevtske izdelke. Z nadzorom kritičnih faz proizvodnega procesa ter s pregledom in oceno dokumentacije vsake serije izdelka potrjujemo, da so naši izdelki proizvedeni v skladu s predpisanimi postopki in smernicami dobre proizvodne prakse, ki veljajo v Evropski uniji. Z novimi organizacijskimi ukrepi, ki omogočajo učinkovitejše sodelovanje s proizvodnimi obrati, smo še izboljšali zagotavljanje kakovosti sterilnih, tekočih in poltrdnih oblik, s tem pa tudi zagotavljanje kakovostnih, varnih in učinkovitih izdelkov.
V skladu s procesnimi zahtevami nenehno nadgrajujemo dokumentacijski in informacijski sistem, kar nam omogoča pregledno in učinkovito uporabo informacij. Dokumentacija, s katero dokazujemo kakovost svojih izdelkov, je sistematično urejena in vedno pripravljena za inšpekcijske preglede oziroma presoje naših partnerjev.
Glede na potrebe prodaje in proizvodnje načrtujemo in usklajujemo dejavnosti za pravočasno sproščanje vhodnih materialov, polizdelkov in končnih izdelkov. Število na trg sproščenih serij je odvisno od prodajnih potreb in realizacije proizvodnih dejavnosti. Pri sproščanju serij nenehno spremljamo odzivni čas in skrbimo, da so izdelki pravočasno na voljo za prodajo. Dejavnosti, ki so ključne za sprostitev serij na trg, so rezultat aktivnosti v celotnem ciklu proizvodnje, kontrole in ocenjevanja kakovosti izdelka. Vse proizvedene serije so ocenjene v skladu s standardi dobre proizvodne prakse in so skladne z registracijsko dokumentacijo. Končno oceno posamezne serije zdravila izvedejo odgovorne osebe za sproščanje serij zdravil, kot je predpisano v Zakonu o zdravilih in zakonodaji Evropske unije na področju zdravil, nato sledita izdaja certifikata in priprava dokumentacije serije za kupca. V skladu s smernicami dobre proizvodne prakse, ki veljajo v Evropski uniji, redno posodabljamo certifikate o kakovosti končnega izdelka.
Kakovost izdelkov na trgu spremljamo v njihovem celotnem življenjskem ciklu, poleg tega pa smo v spremljanje varnosti zdravil vključeni v okviru farmakovigilančnega sistema. Podatke o varnosti zdravila zbiramo in vrednotimo v celotnem življenjskem ciklu zdravila, v obdobju pred registracijo zdravila in po registraciji oziroma pri vsakodnevni uporabi zdravil. V okviru farmakovigilančnega sistema ocenjujemo tudi tveganja in koristi zdravila, izvajamo ukrepe za obvladovanje tveganj in zagotavljamo ustrezne informacije za zdravnike in uporabnike.
Zadovoljstvo odjemalcev s Krkinimi izdelki in storitvami je eden od ključnih ciljev ISV. Usmeritve sistema kakovosti usklajujemo z zahtevami in pričakovanji svojih odjemalcev znotraj zakonodajnih okvirov in smernic dobre proizvodne prakse. Informacije o zadovoljstvu odjemalcev z našimi izdelki stalno spremljamo prek posrednih kazalcev, katerih namen je izboljševanje procesov. Zadovoljstvo partnerjev z našimi izdelki in storitvami zagotavljamo s pogodbami o zagotavljanju kakovosti, ki jih redno dopolnjujemo, in z letnimi pregledi kakovosti. Zadovoljstvo partnerjev se kaže tudi v uspešno opravljenih inšpekcijah in presojah ustreznosti proizvodnje izdelkov glede na zahteve standardov dobre proizvodne prakse in glede na registracijsko dokumentacijo.
Delovanje vseh najpomembnejših procesov z vidika ISV in v skladu z merili uspešnosti periodično pregleduje Odbor za kakovost ter predlaga strateške usmeritve za nadaljnji razvoj. Redno izvajamo mesečne preglede kazalnikov kakovosti, ki obravnavajo ključne procese v Krki in vplivajo na kakovost, varnost in učinkovitost izdelkov, da bi tako preverjali doseganje postavljenih ciljev in vpeljevanje dodatnih izboljšav.
Velik poudarek dajemo varovanju okolja, varnosti in zdravju pri delu (upoštevamo tudi zahteve ISO 14001, BS OHSAS 18001 in smernice Odgovornega ravnanja) ter odkritim in korektnim odnosom z javnostjo, ki ji redno poročamo in jo obveščamo o izboljšavah. Rezultat teh aktivnosti je vsakoletna pridobitev pravice do uporabe logotipa odgovorno ravnanje (Responsible Care).
Skrb za kakovost se začne pri vsakdanjem delu v vsaki organizacijski enoti, pri vseh procesih in izdelkih ter pri vsakem posamezniku. Vedno pa obstajajo možnosti za izboljšave, zato za spodbujanje zavezanosti h kakovosti (poteka tudi na področjih učinkovitosti, varčnosti, znanja, koristnih predlogov in okolja) in za njeno promocijo objavljamo strokovnomotivacijske članke v mesečni interni reviji Utrip in v tedenskem informatorju Bilten. Tako zaposlene obveščamo o spremembah na področju kakovosti in o vplivu kakovostnega dela na rezultate v skupini Krka.
Naša stalna usmeritev je izboljšanje agilnosti delovanja – od razumevanja sprememb, prilagajanja zahtevam in potrebam trgov ter usklajenega in povezanega delovanja organizacijskih enot do integracije in poenotenja vseh sistemov vodenja in kakovosti v procesih znotraj skupine Krka. V skladu s tem skrbimo za nadgradnjo sistemov in optimizacijo. V letu 2017 so se nadaljevale aktivnosti odgovornih oseb iz posameznih poslovnih funkcij družbe Krka, iz katerih izhajajo potrebne nadgradnje, poenotenje in optimizacija dela v odvisnih družbah. Skrbimo za obveščanje in uvajanje novosti ter za strokovno pomoč odvisnim družbam, v katerih s presojami redno preverjamo sisteme kakovosti. Internacionalizacija procesov sistema kakovosti vodi v koherentno in celostno obvladovanje kakovosti ter optimizacijo in učinkovitost procesov.
Sistem vodenja varovanja informacij (SVVI) je certificiran v skladu z ISO/IEC 27001:2013. Redno ocenjujemo tveganja informacijskih virov. V letu 2017 smo dodatno ocenjevali tveganja neustreznih klimatskih pogojev v arhivskih prostorih, kjer se hrani trajna dokumentacija. Notranja pravila arhiviranja dokumentarnega gradiva v Krki so skladna z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). SVVI se redno preverja z notranjimi presojami, revizijskimi pregledi in inšpekcijami. V letu 2017 smo uresničevali ukrepe, ki jih je zahteval zunanji varnostni pregled v letu 2016, in pripravili zahteve za varnostni pregled, ki ga bomo izvedli v letu 2018. Politiko varovanja informacij so na osnovi usmeritev obvladujoče družbe sprejele tudi vse Krkine odvisne družbe.
V skladu z direktivami Evropske unije in lokalnimi zakonodajami držav, v katerih poslujejo naše odvisne družbe, v svoje nove odvisne družbe dosledno uvajamo politiko varovanja osebnih podatkov in tako na ravni skupine Krka zagotavljamo celovito varovanje osebnih podatkov. Družba Krka ima z vsemi svojimi odvisnimi družbami sklenjene pogodbe o obdelavi osebnih podatkov. V letu 2017 smo se intenzivno ukvarjali z usklajevanjem z novo uredbo o varstvu osebnih podatkov v Evropski uniji, ki bo začela veljati 25. 5. 2018, in pripravili vse potrebno.
Osnova za uspešno izvajanje SVVI je ozaveščanje zaposlenih, ki je vključeno v redno in stalno usposabljanje. V letu 2017 smo posebno pozornost posvetili ozaveščanju vseh zaposlenih na ravni skupine Krka glede t. i. phishing napadov.
Prav tako zagotavljamo visoko raven razpoložljivosti kritičnih sistemov, kot so poslovni sistem, proizvodni sistem, dokumentacijski sistem, elektronska pošta, nadzorni sistemi in drugi. Pričakovana minimalna razpoložljivost kritičnih sistemov je 99,5-odstotna. Krka ima podvojen podatkovni center, ki skupaj z osnovnim podatkovnim centrom zagotavlja visoko raven redundantnosti v skladu z zahtevami po visoki razpoložljivosti in varnosti podatkov. Za vse računalniške sisteme, aplikacije in podatke zagotavljamo varnostno kopijo v realnem času na oddaljeni lokaciji zunaj Novega mesta.
| Letna razpoložljivost (v %) | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sistem | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | ||
| poslovni sistem | 99,9 | 99,9 | 99,9 | 99,8 | 99,8 | ||
| proizvodni sistem | 99,9 | 99,9 | 99,9 | 99,7 | 99,9 | ||
| dokumentacijski sistem | 99,8 | 99,8 | 99,7 | 99,9 | 99,8 | ||
| elektronska pošta | 99,9 | 99,8 | 99,9 | 99,8 | 99,8 |
V letu 2015 smo sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) posodobili v skladu s standardom ISO 22301:2013 (Business continuity management systems). Pomembni sestavni deli SUNP so tudi postopki za optimizacijo odpornosti Krke proti neželenim incidentom, postopki ukrepanja ob incidentih ter načrti neprekinjenega poslovanja za obvladovanje kriznih situacij. SUNP je sestavni del celovitega obvladovanja tveganj v Krki. Ocenjujemo kritičnost procesov in tveganja, ki ogrožajo njihovo delovanje. V letu 2015 smo obnovili analizo vplivov na poslovanje in sprejeli novo strategijo upravljanja neprekinjenega poslovanja, v letu 2016 pa smo posodobili načrte neprekinjenega poslovanja z ukrepi za delovanje v kriznih razmerah. V naslednjih letih bomo preverili izvedljivost vseh ukrepov za zagotavljanje neprekinjenosti poslovanja.
Zavedamo se, da so zaposleni in znanje, ki ga imajo, ključni vir za doseganje rezultatov skupine Krka. Uspeh podjetja je odvisen od zavzetosti, dobrih medsebojnih odnosov in načina vodenja, ki zaposlene usmerja v učinkovito delo, napredovanje in razvoj ter je v skladu s Krkinimi vrednotami. Prizadevamo si, da bi vse naše delovanje odražalo odgovornost do zaposlenih in vrednote, za katere se zavzemamo in ki nas usmerjajo pri postavljanju ciljev, doseganju rezultatov, sodelovanju in delu z zaposlenimi. Skupaj gradimo kulturo medsebojnega zaupanja, spoštovanja, sodelovanja in timskega dela, nenehnega učenja ter odgovornega in učinkovitega dela. Naši zaposleni so lojalni, inovativni, prilagodljivi, prizadevni in osredotočeni na doseganje poslovnih ciljev in rezultatov podjetja.
Ustvarjamo delovno okolje, ki spodbuja strokovni in osebni razvoj zaposlenih, saj za uspešno nastopanje na trgih, razvoj in trženje novih izdelkov ter vlaganje v sodobne proizvodne zmogljivosti potrebujemo visokousposobljene kadre. Verjamemo, da uspeh posameznika temelji na želji po doseganju odličnosti pri delu ter na nenehnem strokovnem izpopolnjevanju, osebnem razvoju in razvoju medsebojnih odnosov.
Ker je kakovost za nas pomembna na vsakem koraku delovnega procesa, zaposlene spodbujamo k medsebojnemu sodelovanju, prenosu relevantnih informacij in ustvarjalnosti. Ustvarjamo okolje, v katerem lahko cilje in potrebe posameznika povezujemo s cilji podjetja. To dosegamo prek zahtevnih in zanimivih delovnih izzivov, zagotavljanja optimalnih delovnih pogojev, omogočanja razvoja veščin in kompetenc ter sodelovanja pri kariernem razvoju.
Zaposlenim omogočamo zanimivo delo v kulturno raznolikem mednarodnem okolju, v katerem se lahko poslovno, strokovno in osebno razvijajo, napredujejo prek izzivov, ki jim jih prinašajo delovne naloge, in organiziranega izobraževanja o vodenju, osebnem razvoju in stroki ter učenja tujih jezikov.
Da bi delovali sinergično in povezovali zaposlene iz različnih okolij, organiziramo mednarodne konference z različno vsebino: marketinške, prodajne, tehnološke, kadrovske, regulatorne itd. Na njih se srečujejo zaposleni iz družbe Krka in iz njenih podjetij in predstavništev v tujini, si izmenjujejo izkušnje, analizirajo aktualne izzive, se dogovarjajo o uresničevanju skupnih strateških usmeritev in ciljev ter izmenjujejo primere dobrih praks. Tako skupaj ustvarjamo uspeh in prihodnost podjetja.
Cenimo zavzetost in spoštujemo prispevek vsakega zaposlenega k doseganju ciljev skupine Krka. Spodbujamo zavedanje, da vsi zaposleni soustvarjamo delovno okolje, organizacijsko klimo in s tem poslovne rezultate. Z rednim merjenjem organizacijske klime skrbimo, da imajo zaposleni priložnost izraziti svoje mnenje, analize ugotovitev pa nam pomagajo pri pripravi izboljšav, ki prispevajo k ustvarjanju učinkovitega in ustvarjalnega okolja. V letošnjem letu smo merjenje organizacijske klime dopolnili z merjenjem organizacijske energije.
Konkurenčnost in uspešnost skupine Krka ohranjamo tudi z nenehnim izboljševanjem notranjih procesov in hitrim odzivanjem na potrebe trga. Ob intenzivni rasti in širjenju na nove trge postaja to še bolj pomembno, saj smo s svojimi izdelki prisotni na različnih koncih sveta. Skupina Krka postaja vse bolj kompleksna, zato posebno pozornost namenjamo organizacijski učinkovitosti. Nenehno iskanje novih rešitev v procesih in strukturi ter reorganizacija in prestrukturiranje enot v Sloveniji in tujini nam omogočajo fleksibilnost in hitro odzivanje na zahteve konkurenčnega okolja, izmenjava izkušenj v mednarodnem okolju pa sinergično prepletanje različnih kulturnih vzorcev in vrednot.
Temelj našega delovanja je zagotavljanje enakih možnosti za vse zaposlene, ne glede na spol, raso, vero, narodno pripadnost ali druge kulturne razlike, ter spoštovanje zakonskih norm in etičnega odnosa do soljudi in širšega družbenega okolja. Spoštujemo človekove pravice, ki so zajete v mednarodno priznanih načelih in smernicah, vključno z deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah. Upoštevamo vse zakonske predpise in standarde s področja človekovih pravic v vseh državah, v katerih delujemo. Ker smo zavezani visokim etičnim standardom, se vsi zaposleni izobražujejo o Krkinem etičnem kodeksu, ki nas zavezuje k spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov dela, vedenja in ravnanja.
| Ključni podatki o zaposlenih za leto 2017 | |
|---|---|
| Število zaposlenih | 10.832, od tega 47,4 % v Sloveniji |
| Povprečna starost | 39,99 leta |
| Delež zaposlenih žensk | 63,85 % |
| Delež žensk na vodilnih mestih | 45,4 % |
| Delež zaposlenih za nedoločen čas | 89,1 % (88,2 % žensk, 90,7 % moških) |
| 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | Indeks 2017/16 |
|
|---|---|---|---|---|---|---|
| Družba Krka v Sloveniji | 4.514 | 4.343 | 4.292 | 4.256 | 4.190 | 104 |
| Predstavništva družbe Krka zunaj Slovenije | 506 | 546 | 506 | 482 | 438 | 93 |
| Družba Krka | 5.020 | 4.889 | 4.798 | 4.738 | 4.628 | 103 |
| Odvisne družbe zunaj Slovenije | 5.192 | 5.388 | 5.151 | 5.130 | 4.764 | 96 |
| Skupina Terme Krka | 584 | 576 | 578 | 585 | 605 | 101 |
| Družba Farma GRS* | 36 | 36 | 37 | 46 | 51 | 100 |
| Skupina Krka | 10.832 | 10.889 | 10.564 | 10.499 | 10.048 | 99 |
* Vključno z mikrodružbami, katerih ustanoviteljica je Farma GRS.

Eden od stebrov Krkine kadrovske politike je nenehno izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih, saj se zavedamo, da se lahko le z intenzivnim vlaganjem v razvoj, zahtevno tehnologijo in visokousposobljenimi strokovnjaki hitro in učinkovito odzivamo na zahteve izjemno konkurenčnega trga. Delež zaposlenih z najmanj univerzitetno izobrazbo v skupini Krka predstavlja 55 %, to je 6011 zaposlenih. Med njimi je 175 doktorjev znanosti ter 364 magistrov znanosti in specialistov.
| 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Visokostrokovna, univerzitetna ali višja izobrazba (VII. stopnja ali več) | 69 | 70 | 68 | 67 | 65 |
| % | % | % | % | % | |
| Višješolska izobrazba (VI. stopnja) | 2 | 2 | 3 | 3 | 3 |
| % | % | % | % | % | |
| Srednješolska izobrazba (V. stopnja) | 18 | 17 | 17 | 18 | 19 |
| % | % | % | % | % | |
| Ostalo (manj kot V. stopnja) | 11 | 11 | 12 | 12 | 13 |
| % | % | % | % | % | |
| Število zaposlenih v skupini Krka | 10.832 | 10.889 | 10.564 | 10.499 | 10.048 |
V Krki posebno pozornost namenjamo privabljanju, prepoznavanju in razvoju talentov in tako zagotavljamo, da bo podjetje uspešno tudi v prihodnosti. Razvoj zaposlenih sistematično načrtujemo in jim z nenehnim izobraževanjem, ki spodbuja strokovni in osebni razvoj, omogočamo pridobivanje uporabnega znanja in izkušenj na različnih področjih.
Krkin pogovor, v katerega so vključeni vsi zaposleni v skupini Krka, je pomembno orodje za učinkovito vodenje, prepoznavanje potenciala, motivacijo in razvoj zaposlenih. Vodja in zaposleni opredelita cilje ter se pogovorita o prednostnih nalogah in pričakovanjih tako glede dela kot razvoja zaposlenega, nato pa načrtujeta njegovo izobraževanje.


Poseben poudarek dajemo zgodnjemu odkrivanju in sistematičnemu razvoju ključnih in perspektivnih zaposlenih (KPK), ki jih prek izobraževanja, mentorstva in coachinga pripravljamo za prevzemanje najzahtevnejših in najodgovornejših nalog. Odkrivanje talentov je ključnega pomena in poteka že v zgodnjem obdobju posameznikove kariere. Pri izbiri zaposlenih za zahtevnejša delovna mesta, internih premestitvah in perspektivnih zaposlenih, ki so v podjetju manj kot 1 leto, uporabljamo postopek, ki izhaja iz delavnice, v kateri se udeleženci preizkusijo v različnih individualnih in skupinskih nalogah. Tako prepoznavamo posameznikovo motiviranost, vpogled in sposobnost povezovanja. Na podlagi sistema kompetenc za različna delovna področja ugotavljamo potrebe glede razvoja, nadgrajevanja znanja in izpopolnjevanja veščin. Kompetence so tudi izhodišče za izbiro novih zaposlenih, oblikovanje programov izobraževanja in usposabljanja ter za njihovo evalvacijo.
Prepoznani ključni in perspektivni zaposleni imajo za nadaljnji razvoj na voljo več programov, ki jim omogočajo individualni razvoj glede na potrebe in naravo njihovega dela.
Za razvoj ključnih in perspektivnih kadrov in usposabljanje vodij smo razvili lastno šolo vodenja. Izvajamo tri programe, prilagojene za različne nivoje vodenja: Krkino mednarodno šolo vodenja, šolo za operativni nivo vodenja in za osnovni nivo vodenja. Vsebino programov pomembno dopolnjujeta coaching in akcijsko učenje ter tako prispevata k razvoju vodij.
V mednarodnem okolju izvajamo tudi program za strokovne in projektne time, ki je namenjen razvoju strokovnjakov s poudarkom na komunikacijskih veščinah, timskem in projektnem delu, spoznavanju in izmenjavi Krkinih dobrih praks, povezovanju zaposlenih iz različnih okolij ter osebnem razvoju zaposlenih.
Mentorstvo, ki je ciljno usmerjen in načrtovan proces, s katerim omogočamo izmenjavo izkušenj in razvoj potencialov zaposlenih, uporabljamo pri novozaposlenih, ki se uvajajo v delo, in pri zaposlenih, ki prevzemajo nove, odgovornejše naloge. Posebno obliko mentorstva uporabljamo za sistematičen razvoj perspektivnih zaposlenih na mednarodni ravni. Perspektivni zaposleni se srečujejo s priznanimi in uveljavljenimi krkaši, obravnavajo konkretne probleme in ciljno razvijajo svoje potenciale in kompetence.
V sklopu izobraževanja vseh zaposlenih poteka tudi nenehno izpopolnjevanje in usposabljanje na različnih strokovnih področjih, na področju vodenja in osebnega razvoja, učenja tujih jezikov, predvsem angleščine in ruščine, ter kakovosti in uporabe sodobne informacijske tehnologije.
Najzahtevnejše in najnovejše znanje zaposleni pridobivajo na fakultetah, inštitutih in v drugih ustanovah doma in v tujini. V letu 2017 jih je ob delu študiralo 265, od tega 49 na podiplomskem študiju za pridobitev specializacije, magisterija ali doktorata.
Edini v državi izvajamo šest programov nacionalne poklicne kvalifikacije na področju farmacevtske industrije. Vanje se vključujejo tudi zaposleni v lekarnah in drugih farmacevtskih podjetjih. V letu 2017 je izobraževanje (IV. stopnja izobrazbe) končalo 26 sodelavcev. Od leta 2004 smo podelili že 1404 certifikate – 1262 zaposlenim v Krki in 42 zaposlenim v drugih podjetjih in lekarnah.
Za uspešno izobraževanje zaposlenih in njihovih vodij ter za uspešno implementacijo Krkine strategije na trgih imamo v marketinško-prodajni mreži zaposlenih več kot 85 internih trenerjev, s čimer zagotavljamo prenašanje dobrih praks na trgu in tudi širše, v mednarodnem merilu. Trenerji zaposlenim in vodjem pomagajo na rednih izobraževanjih in treningih ter z redno individualno podporo na terenu.
Klasične oblike izobraževanja dopolnjujemo s spletnim učenjem in spletnim preverjanjem znanja, ki je zaradi Krkine razvejanosti postalo zelo pomembna oblika izobraževanja. Spletno učenje in testiranje uporabljamo tudi kot pripravo na seminarje in srečanja, kar zagotavlja višjo raven znanja in sodelovanja na izobraževanjih.
Ker menimo, da skrb za zaposlene in dobri odnosi vodijo k rezultatom, smo dali v letu 2017 velik poudarek pripravi izobraževalnih vsebin, povezanih z delom z ljudmi, reševanjem konfliktov ter učinkovito in spoštljivo komunikacijo. Temelj dobrega sodelovanja je poznavanje sebe, lastnih prednosti in pomanjkljivosti ter spoštovanje razlik med ljudmi, kar je bilo tudi glavno sporočilo teh izobraževanj.
| Ključni podatki o izobraževanju zaposlenih za leto 2017 za skupino Krka | |
|---|---|
| Povprečno število izobraževanj na zaposlenega | 11 |
| Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega | 45 |
| Delež prihodkov, namenjenih za izobraževanje (v %) | 0,6 |
Da zagotavljamo pritok mladih sodelavcev, podeljujemo štipendije študentom in dijakom, ki že med izobraževanjem kažejo določene talente in sposobnosti. Z njimi sistematično delamo, da bi jim tako omogočili kar najboljši stik s podjetjem in pridobitev izkušenj. Na organiziranih srečanjih in med opravljanjem strokovne prakse se bolje seznanijo s podjetjem in delovnimi procesi, hkrati pa lahko razvijejo in pokažejo svoje znanje in sposobnosti. Študentom in mladim raziskovalcem z različnimi temami in strokovnim znanjem pomagamo pri zaključnih nalogah, kot predavatelji pa soustvarjamo študijske programe na dodiplomski in magistrski stopnji. V letu 2017 smo imeli 58 štipendistov, od teh jih je 10 končalo študij. S srednjimi šolami in fakultetami sodelujemo tudi pri omogočanju obvezne delovne prakse. V letu 2017 je v našem podjetju pridobivalo izkušnje in spoznavalo delo 227 dijakov in študentov.
Zavedamo se, da so poleg ustvarjanja dobrih poslovnih rezultatov pomembne tudi stvari, ki zaposlenim in prebivalcem v okolju, kjer Krka deluje, omogočajo bogatejše, bolj kakovostno in lepše življenje. Kot družbenoodgovorno podjetje svoje temeljno poslanstvo živeti zdravo življenje uresničujemo na več področjih.
Za dobro počutje in dobre medsebojne odnose že desetletja skrbimo z raznovrstnimi športnimi in kulturnimi dogodki. Aktivno sodelujemo na področjih, ki prispevajo h kakovosti življenja tudi zunaj delovnega okolja. Zaposleni imajo na voljo bogato ponudbo rekreacije v Trim klubu Krka. Organizirane so različne športne dejavnosti, ki se jih vsak teden udeleži okoli tisoč zaposlenih. Kulturno umetniško društvo Krka bogati kulturno življenje. Združuje galerijsko dejavnost, pevski zbor, gledališki klub in ustvarjalne delavnice ter organizira obiske kulturnih prireditev. Spodbujamo zdravo prehrano, zato na vseh lokacijah podjetja zagotavljamo kakovostno prehrano s pestro ponudbo hladnih in toplih obrokov.
Tudi dobrodelnost je del nas. Duh prostovoljstva se je med krkaši še bolj razširil z družbenoodgovorno akcijo Krkin teden humanosti in prostovoljstva, ki jo organiziramo vsako leto aprila. Zaposleni lahko sodelujejo kot krvodajalci, se družijo s stanovalci v domovih starejših občanov po vsej Sloveniji, skrbijo za živali, zbirajo potrebščine ali se udeležijo prostovoljnega dela. Akciji se pridružujejo tudi krkaši iz podjetij in predstavništev v tujini. Dobrodelnost zaposlenih spodbujamo vse leto, tudi s podelitvijo nagrade prostovoljec leta.
Druženje zaposlenih je pomemben del Krkine kulture. Vsako leto organiziramo Krkin dan, družabni in športni dan vseh zaposlenih, in prireditev Dan Krkinih priznanj, na kateri nagradimo jubilante, najboljše sodelavce, najboljše vodje ter najboljše predlagatelje inovacij in koristnih predlogov. Ljubitelji smučanja se družimo na zimskem športnem dnevu. Srečujemo se tudi na srečanjih invalidov, krvodajalcev, gasilcev, športnikov, na čistilnih akcijah, ob otvoritvah novih obratov, na kulturnih in drugih dogodkih.
Upokojeni sodelavci se lahko vključijo v Krkino društvo upokojencev, prek katerega ohranjajo stike z nekdanjimi zaposlenimi in Krko. Tradicionalno organiziramo novoletno srečanje upokojenih krkašev.
Pri zaposlenih prepoznavamo dobro opravljeno delo in uspešnost ter jih za nadaljnje delo motiviramo z različnimi sistemi nagrajevanja. S tem želimo spodbuditi zavzetost in lojalnost, hkrati pa nagraditi odličnost in zvestobo.
Najboljšim zaposlenim podeljujemo priznanja in nagrade za uspešno delo. Izbiramo in nagrajujemo najboljše sodelavce in najboljše vodje na ravni organizacijskih enot in na ravni celotne skupine Krka, najboljše sodelavce po posameznih funkcijah v marketinško-prodajni mreži ter najuspešnejše sodelavce na področju registracij.
Najzvestejšim zaposlenim že desetletja podeljujemo jubilejne nagrade in posebna priznanja, ki jih vsako leto slovesno podelimo na prireditvi Dan Krkinih priznanj.
Sistem množične inventivne dejavnosti, ki je v Krki uveljavljen od leta 2003, vsem zaposlenim omogoča vključitev v sistem stalnih izboljšav v sistemu kakovosti in s tem v integrirani sistem vodenja. Zaposlene spodbujamo, da pri opravljanju vsakodnevnih nalog nenehno iščejo načine za boljše in kakovostnejše opravljanje dela. Aktivnosti na področju množične inventivne dejavnosti so zato usmerjene predvsem k reševanju problematike na gospodarskem, proizvodnem, logističnem, tehnološkem, tehničnem, administrativnem, okoljevarstvenem, poslovnem in informacijskem področju, na področju kakovosti ter varnosti in zdravja pri delu. Pomembni so tako koristni predlogi, ki jih je preprosto izvesti, kot izboljšave, katerih izvedba je zahtevnejša, vendar imajo večji učinek. Pri vseh zaposlenih želimo uzavestiti dejstvo, da je vsak predlog pomemben in vreden obravnave. Za vsakega predlagatelja koristnega predloga ali izboljšave je največja nagrada ravno to, da se zaradi njegovega predloga stvari spremenijo na bolje.
Množično inventivno dejavnost spodbujamo z nagradami ob četrtletjih, simbolično nagrado z zahvalnim pismom predsednika uprave in generalnega direktorja, objavami predlagateljev na Krkanetu in v interni reviji Utrip, objavami intervjujev s posameznimi predlagatelji v interni reviji Utrip, vsakoletnim srečanjem predlagateljev ter nagradami in priznanji, ki jih najboljši sodelavci na področju množične inventivne dejavnosti prejmejo na prireditvi Dan Krkinih priznanj.
S predlogi v okviru množične inventivne dejavnosti smo ustvarili kar nekaj prihrankov. To je tudi namen korporativne akcije, ki poteka pod sloganom Vaša učinkovitost šteje in v katero se zaposleni vključujejo s koristnimi predlogi in izboljšavami.
V letu 2017 je bilo 614 koristnih predlogov in izboljšav. Nagrajenih je bilo 550 predlogov, ki jih je dalo 469 predlagateljev.
Zaposlenim zagotavljamo varno in zdravo delovno okolje. V vse nove projekte in tehnologije vključujemo najnovejša dognanja s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Za vsa delovna mesta in tehnologije spremljamo tveganja za nastanek nezgod in zdravstvenih okvar. Tveganja periodično ocenjujemo, jih s primernimi varstvenimi ukrepi obvladujemo na sprejemljivi ravni in tako dolgoročno vplivamo na nenehno izboljševanje delovnih razmer.
Skrb za zdravje je skupna odgovornost vseh zaposlenih, njihovih vodij, strokovnih služb in izvajalcev medicine dela. V aktivnosti so vključeni tudi Svet delavcev in oba sindikata.
Dobro psihofizično počutje in ugodno psihosocialno klimo zagotavljamo z odprto komunikacijo med zaposlenimi, ničelno toleranco do vsakršnega nasilja, redno tedensko rekreacijo, preventivno zdravstveno rekreacijo, športnimi, kulturnimi in družabnimi prireditvami, delavnicami o zdravem načinu življenja in vplivu psihoaktivnih snovi, zdravo prehrano v lastnih restavracijah in podobnimi aktivnostmi. V letu 2017 smo nadgradili sistem promocije zdravja in povečevali zavest zaposlenih o pomembnosti krepitve zdravja za kakovostno življenje, tudi s spodbujanjem predlogov in pobud. Zadovoljstvo zaposlenih z varnostjo in zdravjem pri delu je na lestvici od 1 do 5 (1 je najmanj) ocenjeno s 4,39. Prek različnih aktivnosti za promocijo zdravja povečujemo zavedanje o pomenu dobrega zdravja in počutja zaposlenih. Zato smo v letu 2017 v sodelovanju z RIC Novo mesto oblikovali izobraževalni program Zdravo živimo in se gibamo, ki je bil namenjen zaposlenim, starejšim od 45 let.
Že več let poteka projekt Medsebojni odnosi in bolniška odsotnost, ki prispeva k zmanjševanju bolniške odsotnosti. V letu 2017 je bilo v skupini Krka na bolniškem dopustu 5 % zaposlenih, na porodniškem dopustu pa 6,6 %.
Med zaposlenimi v družbi Krka je 5,5 % invalidov, ki imajo v skladu z zakonodajo in predpisi ter omejitvami iz naslova invalidnosti ustrezno delo. Z različnimi preventivnimi ukrepi zmanjšujemo možnosti za nastanek novih invalidskih ali zdravstvenih omejitev. Poleg preventivne in kurativne skrbi za zdravje zaposlenih zagotavljamo, da lahko svoje delo nadaljujejo na delovnih mestih, ki so prilagojena njihovim zmožnostim. Poskrbimo tudi za ustrezno prekvalifikacijo delavcev, ki svojega dela ne morejo več opravljati.
Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu je usklajen s standardom BS OHSAS 18001:2007 in vključen v Krkin integrirani sistem vodenja. V organizacijskih enotah delujejo delovne skupine za varnost in zdravje pri delu, v katerih sodeluje tudi strokovni delavec, pooblaščen za to področje. Na ravni družbe Krka deluje skupina za varnost in zdravje pri delu in pripravlja ključne cilje in programe, ki jih potrjuje uprava.
Sproti spremljamo podatke o nezgodah na delovnem mestu. Kazalnik LTAR v grafu prikazuje, koliko delovnih nezgod, ki so zahtevale tri ali več dni bolniške odsotnosti, se je pripetilo na en milijon opravljenih ur. V letu 2017 je dosegel vrednost 3,30, kar je 12 % več kot v letu 2016. Vse nezgode so bile lažje. Od vseh poškodovanih je bilo 70 % moških, nobena starostna skupina ni izstopala.

Izrednih dogodkov, na primer večjih požarov in večjih razlitij nevarnih kemikalij, ni bilo. Za ustrezen odziv na izredni dogodek poskrbita Oddelek za varstvo pred požarom in Industrijska gasilska enota. V letu 2017 smo izvedli 44 vaj za povečanje pripravljenosti na izredne dogodke, od tega šest večjih, pri katerih smo sodelovali z Gasilsko-reševalnim centrom Novo mesto, lokalnimi gasilskimi društvi in ekipami nujne medicinske pomoči. Prikazali smo, kakšne so realne možnosti za nastanek izrednih dogodkov, poleg tega pa smo preverili usklajenost delovanja notranjih in zunanjih reševalcev ter Krkine ekipe za prvo pomoč in zdravstvene službe.

Spodbujamo odprto, redno, odgovorno in etično komuniciranje na vseh ravneh, tako med zaposlenimi in vodstvom podjetja kot med zaposlenimi v skupini Krka. Tako ustvarjamo produktivno delovno vzdušje, povečujemo občutek pripadnosti, gradimo kulturo medsebojnega zaupanja in spoštovanja ter odgovornega in učinkovitega ravnanja.
Povezovalni člen med zaposlenimi in vodstvom podjetja je svet delavcev. Njegovi člani zastopajo vse organizacijske enote družbe. Tako lahko zaposleni svoje pobude in vprašanja posredujejo v obravnavo prek svojih predstavnikov v svetu, prek predsednika ali prek delavske direktorice. Pomemben vir informacij so tudi vsakoletni zbori delavcev, na katerih predsednik, člani uprave in predstavniki sveta delavcev zaposlene seznanijo z rezultati poslovanja v preteklem letu, načrti za tekoče leto, strategijo razvoja in drugimi aktualnimi informacijami. Zaposleni lahko ob tej priložnosti postavljajo vprašanja in posredujejo svoje predloge.
Vsak zaposleni lahko kadarkoli osebno komunicira s predsednikom uprave prek elektronske pošte, dogovori pa se lahko tudi za osebni pogovor.
Korporativno interno komuniciranje poteka sočasno prek različnih internih medijev in orodij, da zaposlene hitro in učinkovito seznanjamo z dogajanjem v podjetju. Zaposlene redno obveščamo prek internega glasila Bilten, ki praviloma izhaja enkrat na teden v elektronski in tiskani obliki, in prek mesečne revije Utrip, ki pomembno prispeva k razumevanju vizije, poslanstva, vrednot ter ciljev in strategije podjetja. Novice in obvestila objavljamo na internem portalu Krkanet, zaposlene pa obveščamo tudi prek sporočil z elektronskega naslova Krkaš.si in informacijskih zaslonov ter prek oglasnih tabel na proizvodnih lokacijah.
Interno komuniciranje v tujini poteka na enak način in z enakimi komunikacijskimi orodji kot v Sloveniji, in sicer prek lokalnih izdaj Utripa (Puls), Biltena (Bulletin) in elektronskih sporočil, ki vsebujejo lokalne novice s trgov ter pomembnejše korporativne novice in kampanje. Na ključnih trgih v tujini imajo zaposleni na voljo intranetne portale (Krkanet) v lokalnih jezikih, zaposleni v marketinško-prodajni mreži pa prejemajo še marketinško glasilo M-Bulletin v elektronski obliki. O informacijah, ki se nanašajo na vse zaposlene v skupini Krka, vse zaposlene v tujini obveščamo prek elektronske pošte v angleškem in/ali ruskem jeziku. Na ključnih trgih so za komuniciranje zadolženi sodelavci za marketinško komuniciranje, ki dobre prakse internega komuniciranja udejanjajo tudi v podjetjih in predstavništvih. Na manjših trgih zaposlene obveščamo prek direktorjev podjetij in predstavništev, ki poskrbijo za prevod v lokalni jezik.
S pomembnejšimi usmeritvami podjetja zaposlene seznanjamo tudi v komunikacijskih kampanjah in na številnih internih dogodkih in prireditvah. Od leta 2013 na ravni skupine Krka s kampanjo Vaša učinkovitost šteje vse zaposlene ozaveščamo, da lahko še tako majhen prispevek pomembno vpliva na doseganje skupnih ciljev podjetja. Spodbujamo jih k premisleku o varčnem in odgovornem ravnanju ter k iskanju načinov, ki bi pripomogli k boljšemu in bolj kakovostnemu opravljanju dela, od ukrepov za varovanje okolja do koristnih predlogov in izboljšav. Kampanjo s potrebnimi prilagoditvami smo prenesli tudi na ključne tuje trge. Od leta 2015 v skladu z Mobilnostnim načrtom Krke zaposlene spodbujamo k uporabi alternativnih in za okolje manj škodljivih načinov prihoda na delo, v sklopu promocije zdravja na delovnem mestu pa smo se v zadnjem letu še bolj posvetili ozaveščanju o pomenu preventive in zdravega življenjskega sloga. Na leto organiziramo več kot 15 različnih dogodkov – od Dneva Krkinih priznanj, na katerem nagradimo jubilante, naj sodelavce in naj vodje, do športnih dni in podelitve priznanj za predlagatelje koristnih predlogov, jubilantov krvodajalcev in drugih.
Zadovoljstvo zaposlenih z internim komuniciranjem spremljamo prek anket, na podlagi katerih nenehno izboljšujemo in optimiziramo uporabo medijev in orodij internega komuniciranja.
Osnovni cilj družbe Krka je maksimiranje vrednosti družbe in delovanje v korist vseh deležnikov, med drugim tudi v korist delničarjev oziroma vlagateljev. Odgovorno ravnanje se odraža v doseganju ciljev poslovanja, ustrezni transparentnosti poslovanja in komuniciranju z vlagatelji.
Transparentnost poslovanja je v skladu s sprejetimi dobrimi praksami korporativnega upravljanja, kot jih opredeljujejo kodeksi upravljanja.
Za doseganje osnovnega cilja družbe je pomembno kakovostno komuniciranje z vlagatelji in analitiki, kar omogoča razumevanje Krkine poslovne zgodbe. Pri komuniciranju z vlagatelji si prizadevamo za čim večjo odprtost, ažurnost in konsistentnost. Informacije, ki jih posredujemo vlagateljem, se nanašajo zlasti na dosežene poslovne rezultate in na strategijo skupine v prihodnosti, pri tem pa upoštevamo politiko razkrivanja informacij.
Glavni cilji komuniciranja so:
Navedene cilje uresničujemo:
Poslovni rezultati so v slovenskem in angleškem jeziku na voljo na spletnem portalu Ljubljanske borze SEOnet (http://seonet.ljse.si), na Varšavski borzi prek sistema ESPI ter na Krkinih spletnih straneh.
Delničarji se za informacije lahko obrnejo na Finančni sektor, in sicer prek telefonske številke (07) 331 75 91 ali elektronskega naslova [email protected].
Glede na naravo naše dejavnosti odjemalce razvrščamo v štiri skupine:
V fazah razvoja, proizvodnje, prodaje in trženja svojih izdelkov sodelujemo s številnimi inštitucijami, zdravstvenimi zavarovalnicami in drugimi organi, ki se ukvarjajo z zdravili in drugimi našimi izdelki. Pri sodelovanju z njimi sledimo predpisanim postopkom, pri čemer je v ospredju ažurno zagotavljanje verodostojne dokumentacije. Verodostojnost in ažurnost dokumentacije dosegamo z ustrezno vodenimi postopki ter sistematično urejeno, pregledno in celovito dokumentacijo. Z inštitucijami razvijamo dolgoročno sodelovanje, v komunikaciji z njimi smo hitri in odzivni.
V vseh fazah delovanja zagotavljamo skladnost z vpeljanimi sistemi kakovosti. Stalno posodabljamo in nadgrajujemo vse omenjene sisteme ter izboljšujemo postopke in prakse, kar potrjujejo uspešno opravljene presoje in inšpekcije, s katerimi pristojni organi redno preverjajo skladnost našega poslovanja in modela integriranega vodenja z zahtevami standardov.
Za uspešno doseganje razvojno-raziskovalnih ciljev svoje ideje in znanje povezujemo s specializiranimi razvojnimi ustanovami in podjetji. Poseben pomen ima sodelovanje z univerzami in inštituti ter drugimi inštitucijami na področju šolstva in znanosti, ki poteka projektno, vključeno pa je tudi v vsakodnevne stike. Pomemben del sodelovanja z mladimi v izobraževalnih procesih so Krkine nagrade in štipendiranje. Naši strokovnjaki pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje tudi prek uspešnega sodelovanja z omenjenimi inštitucijami ter sodelovanja v pedagoško-znanstvenem procesu.
Pri spremembah strokovnega, znanstvenega in regulatornega okolja aktivno sodelujemo z delovanjem v različnih strokovnih in industrijskih združenjih v Sloveniji, na ravni Evropske unije in na drugih trgih.
Neposredni kupci naših izdelkov so distributerji, lekarniške mreže, bolnišnice in druga farmacevtska podjetja. Zadovoljstvo z našimi prodajnimi in poprodajnimi storitvami predstavlja enega od temeljev uspešnega in rastočega poslovanja, zato si zanj neprestano prizadevamo. Del tega prizadevanja so raziskave, s katerimi vsako leto preverjamo, kako so kupci zadovoljni z najpomembnejšimi vidiki poslovanja, med katere štejemo zadovoljstvo z izdelki, prodajnim osebjem, obravnavo in izpolnjevanjem naročil, obravnavo reklamacij in pritožb ter splošno zadovoljstvo. Posebno pozornost namenjamo komentarjem in predlogom za izboljšave.
V raziskavo zadovoljstva, ki smo jo tudi v letu 2017 izvedli s spletno anketo, smo zajeli največje število kupcev doslej in zabeležili 83-odstotni odziv. Posebej spodbudna je rast stopnje zadovoljstva kupcev, ki smo jo izmerili na večini trgov, tudi na največjih. Vrednost skupnega indeksa zadovoljstva kupcev se je povzpela na visokih 92 %.
Ena najštevilčnejših in tudi najpomembnejših skupin naših odjemalcev so posredni kupci naših izdelkov, t. i. strokovna javnost. To so zdravniki, veterinarji in farmacevti, ki naše izdelke predpisujejo, priporočajo in izdajajo ter tako predstavljajo vez s končnimi uporabniki, ki so jim izdelki namenjeni.
Redno jih seznanjamo z vsemi potrebnimi informacijami o svojih izdelkih in jim tako omogočamo strokovno odločitev o najprimernejšem izdelku za njihove bolnike in potrošnike. Prek strokovnih sodelavcev smo v neposrednih stikih z njimi v kar 40 državah, z informacijami pa jih seznanjamo tudi v tiskani in elektronski obliki. S posebno skrbnostjo zagotavljamo, da so vse informacije, ki so osnova za pravilno in varno uporabo naših izdelkov, ažurne.
Prispevamo tudi k strokovnemu usposabljanju zdravnikov, farmacevtov in veterinarjev. Vsako leto organiziramo ali podpremo številna strokovna in izobraževalna srečanja, na katerih imajo priložnost za nadgradnjo znanja, seznanitev z novimi smernicami, izmenjavo mnenj in izkušenj ter navezovanje stikov. Srečanja potekajo v različnih državah, v katerih je Krka prisotna s svojimi izdelki. V letu 2017 smo poleg številnih lokalnih dogodkov organizirali tudi več mednarodnih simpozijev, ki so se odvijali v času večjih mednarodnih kongresov. Udeležilo se jih je več kot 600 udeležencev iz 22 držav. Ob mednarodnih strokovnih dogodkih v Sloveniji, ki se jih je udeležilo več kot 1000 udeležencev iz 15 držav, smo organizirali dodaten strokovni program.
V vseh stikih s strokovno javnostjo ravnamo odgovorno in po veljavnih zakonskih in drugih predpisih, ki urejajo poslovanje, vključno s predpisi glede trženja izdelkov in zagotavljanja varstva osebnih podatkov, ter spoštujemo dobro poslovno prakso, priporočila Evropske agencija za zdravila in etični kodeks o promociji. Oglaševanje farmacevtskih izdelkov je zelo strogo regulirano in nadzorovano.
Strokovne sodelavce redno usposabljamo, da lahko strokovno javnost informirajo o najnovejših smernicah zdravljenja ter posredujejo točne in ažurne informacije o terapevtskih skupinah in naših izdelkih. Skrbimo, da obvladajo ustrezne komunikacijske veščine in da poznajo zakonske in druge predpise in standarde dela. Uporaba sodobnih metod učenja in preverjanja znanja pri usposabljanju in izobraževanju je že utečena. V letu 2017 smo na vse trge vpeljali posodobljeno orodje za elektronsko izobraževanje in usposabljanje.
Sledimo sodobnim tehnološkim gibanjem, predvsem povečani uporabi digitalnih medijev, kot so pametni telefoni in tablični računalniki. V letu 2017 smo nadaljevali z opremljanjem strokovnih sodelavcev s tabličnimi računalniki in konec leta jih je za predstavitev naših izdelkov, za načrtovanje in beleženje svojega dela, izobraževanje ter za ažurno in hitro komunikacijo uporabljalo že več kot 95 %.
V letu 2017 smo začeli razvijati napredne digitalne vsebine za izobraževanje strokovne javnosti. Uporabniki si lahko v 360 stopinjski interaktivni animaciji ogledajo realističen prikaz krvne žile ter opazujejo, kako nanjo vplivata visok krvni tlak in zvišan holesterol. V naprednem 360-stopinjskem videu si lahko ogledajo tudi predstavitev proizvodnega procesa v Notolu 2. S pripravo različnih jezikovnih verzij še naprej povečujemo dostopnost naših spletnih mobilnih aplikacij za strokovno javnost Krkina zdravila, KrkaStatinCalc in KrkaVetExpert. Spletne strani nadgrajujemo z izobraževalnimi vsebinami pod naslovom S Krko do znanja.
Pomembne so tudi povratne informacije in mnenja, ki jih dobivamo v vsakodnevnih stikih in neodvisnih tržnih raziskavah. Tako smo v Ruski federaciji, ki je naš največji trg, po raziskavi Ipsos Com-con med vodilnimi po poznavanju pri farmacevtih in obiskanosti lekarn ter vodilni po oceni dela strokovnih sodelavcev in obiskanosti zdravnikov z osmih področij medicine. Na Poljskem, našem drugem največjem trgu, pa smo po podatkih IQVIA med vodilnimi podjetji po opaženosti pri zdravnikih specialistih z 21 področij medicine ter tudi pri naši ključni skupini, pri splošnih zdravnikih.
Smo eno od redkih generičnih farmacevtskih podjetij, ki imajo klinično učinkovitost svojih izdelkov potrjeno s številnimi mednarodnimi kliničnimi raziskavami. Do sedaj je bilo v več kot 130 kliničnih raziskav z našimi zdravili vključenih že skoraj 350.000 bolnikov iz 27 držav. V letu 2017 smo končali veliko intervencijsko mednarodno klinično raziskavo TreaSuRe, v kateri se je 315 bolnikov z bolečinami v križu zdravilo s fiksno kombinacijo tramadola in paracetamola (Doreta). Absolutna in relativna jakost bolečine v križu, merjena z vizualno analogno lestvico, se je po štirih tednih zdravljenja statistično pomembno zmanjšala. Uspešno je bila končana tudi klinična raziskava, v kateri smo proučevali učinkovitost zmanjševanja bolečine z Doreto pri bolnicah po operaciji raka dojk. Na področju izdelkov brez recepta smo v raziskavo DOUBLE vključili 73 bolnikov z akutnim rinitisom, pri katerih smo primerjali učinkovitost in varnost izdelka Septanazal za odrasle ter ksilometazolina brez dekspantenola. Dokazali smo pozitivne učinke dekspantenola na celjenje ran in obnavljanje nosne sluznice. V letu 2017 smo pridobili številne odobritve za začetek mednarodne intervencijske klinične raziskave PRECIOUS, v katero bo vključenih več kot 500 bolnikov z zmerno do hudo arterijsko hipertenzijo iz osmih držav. Raziskava bo proučevala vpliv Amlesse (perindopril in amlodipin) in Co-Amlesse (perindopril, amlodipin in indapamid) na krvni tlak in hitrost pulznega vala.
S kakovostnimi, varnimi in učinkovitimi izdelki skrbimo za zdravje uporabnikov naših izdelkov. Z bogato paleto izdelkov zdravimo in preprečujemo najbolj razširjene bolezni sodobnega človeka.
Naša odgovornost do končnih uporabnikov je velika, zato si prizadevamo, da z vsemi aktivnostmi zagotavljamo visoko kakovost svojih izdelkov in storitev. Kakovost učinkovin, pomožnih snovi in vseh vstopnih materialov pa vse do končnih izdelkov preverjamo s številnimi laboratorijskimi testiranji z najsodobnejšimi in validiranimi analitskimi metodami, napravami in postopki. Vsa naša zdravila na recept in vsi izdelki brez recepta so preverjeni in skladni z vsemi predpisanimi postopki. Tržimo samo izdelke, ki so odobreni in skladni z zahtevami in predpisi.
Sisteme varovanja zdravja, varnosti in varstva potrošnikov, torej končnih uporabnikov, uveljavljamo s pomočjo jasnih smernic, vgrajenih v naše delovanje. Podlaga našega sistema upravljanja tveganj zdravja, varnosti in varstva potrošnikov je izpolnjevanje zakonskih predpisov.
Naš sistem zbiranja informacij o tveganjih za zdravje bolnikov ali javno zdravje zaradi zdravil na recept in izdelkov brez recepta, znanstveno vrednotenje vseh informacij, proučitev možnosti za zmanjševanje in preprečevanje tveganj in sprejemanje primernih ukrepov, ki so potrebni za varno jemanje zdravil, so usklajeni z evropsko zakonodajo in predpisi v drugih državah, v katerih imamo dovoljenje za promet z zdravili.
Zaupanje je posledica dolgoročnega odnosa, tega pa ustvarjamo in negujemo z ustrezno komunikacijo. S končnimi uporabniki komuniciramo odgovorno in profesionalno, pri tem pa upoštevamo ustrezne zakonske predpise. Trudimo se, da uporabniki dobijo vse potrebne informacije o naših izdelkih.
Pri predstavitvi izdelkov končnim uporabnikom sledimo njihovim potrebam in novim učinkovitim pristopom v promociji. V okviru projektov vsebinskega marketinga razvijamo vsebine z dodano vrednostjo za uporabnika. Z novimi kanali povečujemo dostopnost informacij o izdelkih – upravljamo lastne kanale v družbenih medijih in sodelujemo z različnimi digitalnimi mediji ter vsebine prilagajamo mobilnim napravam. Izdelke in z njimi povezane vsebine predstavljamo na izdelčnih, korporativnih in tematskih spletnih straneh v 28 jezikovnih različicah.
Raznolike spletne vsebine in kanali, ki jih razvijamo v skladu s potrebami uporabnikov in digitalnimi smernicami, omogočajo hiter dostop do aktualnih podatkov o Krkinih izdelkih.
Družbena odgovornost je ena od Krkinih temeljnih usmeritev. V skladu s svojim temeljnim poslanstvom večino sponzorskih in donatorskih sredstev namenjamo projektom, povezanim z zdravjem in kakovostjo življenja.

Svoje poslanstvo udejanjamo tudi s podporo športnim dejavnostim. S sodelovanjem in partnerskim odnosom spodbujamo razvoj številnih športov. Ko skrbimo za zdravo družbo ter lepši in boljši jutri, je namreč pomembno zagotoviti, da se bodo dejavnosti, ki so temelj vsake zdrave družbe, ohranjale tudi v prihodnje. Zato ni naključje, da podpiramo predvsem tiste klube in ustanove, ki mlade spodbujajo k zdravemu življenjskemu slogu, telesnemu in osebnemu razvoju, timskemu duhu in prijateljstvu, vztrajnosti, spoštovanju soljudi in tudi zdravi zmagovalni miselnosti. Tako prispevamo k utrjevanju vrednot, kot so partnerstvo in zaupanje ter ustvarjalnost in učinkovitost, ki so ključ do napredka vsake družbe.
S sponzorskimi in donatorskimi prispevki podpiramo številne športne klube in društva na lokalni ravni. V letu 2017 je kar 18 športnih in kulturnih klubov in društev nosilo Krkino ime, hkrati pa je Krka podprla tudi delovanje posameznih ustanov iz širše lokalne skupnosti.
S številnimi športnimi organizacijami prek sponzorstev in donacij ustvarjamo partnerske odnose. Vsako leto organiziramo srečanje, na katerem klubom in društvom predstavimo Krkino komunikacijsko strategijo, delovanje in načrte podjetja, ovrednotimo športne in druge dosežke, si postavimo nove cilje in pretehtamo možnosti sodelovanja. Lani smo se s Krkinimi sponzoriranci srečali že enajstič zapored. Dogodka se je udeležilo 143 predstavnikov klubov in društev, med njimi tudi 82 mladih športnikov, glasbenikov in drugih ustvarjalcev.
Na srečanju smo posebno pozornost namenili prav mladim talentom. Podelili smo dve priznanji naj talent, in sicer teniški igralki iz Teniškega kluba Krka za dosežke na športnem področju ter enemu od najmlajših članov Novomeškega simfoničnega orkestra za dosežke na kulturnem področju.

Rezultati dela Krkinih klubov, društev in ustanov v pretekli sezoni so bili dobri. V njih je delovalo 3000 mladih, mlajših od 18 let, učilo in motiviralo jih je 247 strokovnih sodelavcev. Predstavniki klubov in društev so se udeležili 4058 nastopov na državnih tekmovanjih, 440 nastopov na evropskih, mednarodnih in svetovnih tekmovanjih ter 145 nastopov za slovensko državno reprezentanco. Prejeli so številne pokale in medalje. Za Krko in za Slovenijo so nastopali v 45 državah po vsem svetu. Organizirali in izvedli so 800 športnih in kulturnih prireditev.

Pri razvijanju športne dejavnosti zaposlenih ima glavno vlogo Trim klub Krka, ustanovljen leta 1971, ki organizira redno tedensko rekreacijo. V skladu s Krkinim poslanstvom poudarja pomembnost zdravega življenjskega sloga in odgovornega odnosa do lastnega zdravja. Tudi v letu 2017 so bile njegove dejavnosti usmerjene v skrb za športnorekreativno dejavnost zaposlenih, organizacijo tekmovanj in srečanj ter organizacijo nastopov Krkinih športnikov na prireditvah zunaj podjetja. Lani se je redne vadbe udeleževalo več kot 2.800 krkašev na teden. Povečanje obiska v zadnjih letih lahko pripišemo vse večji ozaveščenosti o pomenu redne telesne vadbe za zdravje ter raznolikosti in obsežnosti ponudbe rekreacije za vsa življenjska obdobja. Trim klub Krka je imel v letu 2017 kar 2.300 članov. Krkina športna ekipa je sodelovala tudi na vseh tekmovanjih v okviru občinskih delavskih športnih iger, kjer je že 33. leto zapored dosegla naslov zmagovalca.
V 2017 smo nadaljevali družbenoodgovorno akcijo V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove, v okviru katere smo leta 2009 skupaj s Planinsko zvezo Slovenije uredili in označili 15 pohodniških poti po Sloveniji in organizirali nagradno igro. Z akcijo želimo prispevati k ozaveščanju Slovencev o pomenu lastne skrbi za zdravje in jih spodbuditi k hoji, ki je najpreprostejša vadba za izboljšanje telesnega in duševnega počutja.

Od leta 2000 deluje tudi Društvo upokojencev Krke. Povezuje jih skrb za ohranjanje zdravega in kakovostnega življenja ter spodbujanje vseživljenjskega učenja. Organizirajo izlete, pohode, obiske kulturnih prireditev in strokovnih predavanj, športnorekreativna srečanja, letna srečanja članov, socialni program, ustvarjalne delavnice in podobno. Krka daje članom društva na voljo društvene prostore in jim tudi sicer pomaga. Sodelujejo tudi s Trim klubom Krka.
V skladu s svojim poslanstvom živeti zdravo življenje in veljavno zakonodajo namenjamo sredstva tudi za posodobitev in boljšo opremljenost zdravstvenih ustanov in za izobraževanje zdravstvenih delavcev. S tem želimo omogočiti čim bolj kakovostno zdravstveno oskrbo čim večjemu številu ljudi. Podpiramo tudi delovanje številnih društev in združenj.
Zavedamo se, da je kultura posebno zavetje duha, ki prispeva k večji vrednosti življenja in je izjemno pomembna za družbo.

Kulturo in ustvarjanje želimo najprej približati zaposlenim. V okviru Kulturno umetniškega društva Krka, ki ga je Krka ustanovila leta 1971, da bi pripomogla k razvoju kulturno-umetniške dejavnosti in bogatenju odnosov, je v letu 2017 potekala vrsta aktivnosti, ki so nadgradile dolgoletno tradicijo kulturnega življenja na lokalni in nacionalni ravni.

Leta 2017 je bilo v galerijah v Krkinih poslovnih prostorih v Novem mestu in Ljubljani 19 razstav domačih in tujih avtorjev. Gledališki klub je priredil 8 srečanj z gosti s področja gledališča, glasbe, filma in literature, k spodbujanju ustvarjalnosti pa so prispevale ustvarjalne delavnice. Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Krka, ki so prepevali že na več kot 500 prireditvah, so tudi na nastopih in koncertih v letu 2017 utrjevali dobre vezi z občinstvom in ustvarjalci iz domačega okolja.
Ob lanskem kulturnem prazniku smo v Krki slavnostno odprli razstavo fotografij z naslovom Lepota je v očeh opazovalca, s katerimi so krkaši sodelovali na mednarodnih natečajih za koledarje skupine Krka. V objektiv ujeti pokrajinski motivi pripovedujejo uspešno zgodbo povezovanja narodnostno in kulturno raznovrstne množice ustvarjalnih krkašev.
Že enajstič zapored smo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici organizirali tradicionalni Krkin kulturni večer, na katerem vsako leto nastopajo vrhunski umetniki iz Slovenije in tujine.
Omogočamo tudi delovanje simfoničnega orkestra Glasbene šole Marjana Kozine, Dolenjskega muzeja, Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici, Pihalnega orkestra Krka ter novomeškega gledališča Anton Podbevšek Teater. V letu 2017 smo podprli še številne druge kulturne projekte v lokalnem okolju in zunaj državnih meja, kot so glasbeni in drugi festivali, izdaje knjig, slikanic za otroke in mladino, monografij, slikarske razstave in kolonije, operne predstave, gostovanja kulturnih društev v tujini ter likovni, gledališki in literarni projekti osnovnih in srednjih šol. Že več let podpiramo tudi delovanje Društva Slovenija Rusija in Sklada Toneta Pavčka ter sodelujemo z njima.
V letu 2017 smo v skupini Krka za donacije namenili 0,13 % prihodkov od prodaje oziroma približno polovico sredstev za sponzorstva in donacije.
Vrsto let smo največji donator novomeške Osnovne šole Dragotina Ketteja s prilagojenim programom. Prav tako podpiramo delovanje posameznih varstveno-delovnih centrov in domov starejših občanov. Tudi v letu 2017 smo se odzvali na pobude Rdečega križa in Karitasa. Pomagali smo ob naravnih nesrečah v Sloveniji in tujini, posameznikom v stiski in invalidom. Donirali smo Rdečemu križu, Skladu za pomoč ljudem v stiski in številnim šolskim skladom, ki omogočajo dodatne dejavnosti in pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin.
Od leta 2005 smo medicinskim ekipam oddaljenih zdravstvenih domov oziroma zdravstvenih postaj ter različnim slovenskim ustanovam, kjer je vsak dan veliko ljudi, zlasti lekarnam, športnim in kongresnim dvoranam, podarili 48 defibrilatorjev – naprav, ki lahko ob zastoju srca prekinejo smrtno nevarne motnje srčnega ritma. Nameščeni so tudi na različnih Krkinih lokacijah in v hotelih Term Krka. S podporo pri nakupu smo nadaljevali tudi v letu 2017.
V sodelovanju z novomeškim Društvom prijateljev mladine Mojca smo ponovno omogočili obdaritev več kot 5000 otrok. Večje pomoči so bile deležne tudi tri družine, ki smo jim pomagali v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami. Podprli smo delovanje številnih neprofitnih, nevladnih in nepolitičnih organizacij.
V Krki že od ustanovitve spodbujamo prostovoljstvo in v 63 letih je postalo neločljiv del organizacijske kulture. Med nami je veliko posameznikov, ki se dejavno ukvarjajo s prostovoljstvom.
Od leta 2012 svoje dobrodelne dejavnosti združujemo v družbenoodgovorni akciji Krkin teden humanosti in prostovoljstva. V 6 letih je pri številnih dejavnostih sodelovalo več kot 6000 krkašev.
Leta 2017 se je na povabilo k sodelovanju v dobrodelnem tednu odzvalo 1200 zaposlenih, od tega se jih je 100 akciji pridružilo prvič. Kar 275 zaposlenih je darovalo kri. Na različnih Krkinih lokacijah po Sloveniji smo prispevali oblačila, igrače, obutev, živila, knjige in druge potrebščine za odrasle in otroke ter skupaj zbrali 3,6 tone potrebščin. Zbrali smo tudi 500 kilogramov hrane za male živali. Družili smo se s stanovalci 35 domov starejših občanov in z varovanci 8 delovnih centrov in šol za učence s posebnimi potrebami ter zanje pripravili različne delavnice. Akciji so se pridružili tudi zaposleni iz posameznih podjetij in predstavništev v tujini. Dobrodelni teden smo zaokrožili z dnevom odprtih vrat na Krkini osrednji lokaciji in podjetje predstavili 2300 slušateljem Univerze za tretje življenjsko obdobje, zaposlenim in njihovim bližnjim.
Posamezniki s prostovoljnimi dejanji k razvoju družbe prispevamo vse leto. V podjetju je več kot 1300 krvodajalcev, številni zaposleni pa smo včlanjeni v različna nepridobitna združenja in organizacije. Prek sveta delavcev pomagamo zaposlenim, ki jih prizadenejo nesreče ali socialna stiska. Številni zaposleni že vrsto let prostovoljno sodelujejo v pokroviteljskih odborih (pokroviteljski odbor Doma starejših občanov Novo mesto, pokroviteljski odbor OŠ Dragotina Ketteja) ali pa so člani različnih zvez in društev, prostovoljci v domovih starejših občanov, v šolah s prilagojenim programom in različnih dobrodelnih ustanovah.
V letu 2017 smo že šestič zapored podelili priznanja Krkinim prostovoljcem leta. Ob tej priložnosti smo se zahvalili tudi 229 Krkinim krvodajalcem jubilantom.
V Krki se zavedamo, da so vrhunski strokovnjaki ključ za uresničevanje poslovnih načrtov, zato mlade raziskovalce, željne znanja in odkritij, že od leta 1971 spodbujamo s Skladom Krkinih nagrad in tako tlakujemo pot novim spoznanjem, ki prispevajo k razvoju znanosti.
Številni izmed 2691 Krkinih nagrajencev so danes priznani strokovnjaki – profesorji na univerzah, raziskovalci v različnih ustanovah in industriji, več kot 300 je zaposlenih v Krki. Temeljno vodilo Krkinih nagrad tudi danes ostaja popularizacija raziskovalnega dela med študenti, dijaki in mentorji na izobraževalnih ustanovah.
| Leta 2017 smo podelili 5 velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo in 25 Krkinih nagrad 27 študentom dodiplomskega in podiplomskega študija. 28 srednješolcem pa smo podelili 13 Krkinih nagrad za njihove skupinske projekte. |
|
|---|---|
Glavni cilj Sklada Krkinih nagrad je mlade znanstvenike spodbuditi k prepoznavanju raziskovalnih izzivov in priložnosti, ki jih vodijo k iskanju znanstveno podprtih rešitev. Krkine nagrade so priložnost, ki jim pomaga, da jih v podjetjih in znanstvenih ustanovah prepoznajo in jim omogočijo razvoj v odlične strokovnjake, ki bodo s svojim delom v gospodarstvu ali drugod omogočili še večji družbeni napredek. Pri tem imajo veliko vlogo mentorji, ki mladim pomagajo kritično in objektivno ovrednotiti lastne in tuje znanstvene rezultate.
Ključno je, da mladi iščejo uporabne rešitve, s katerimi bodo prispevali k zdravljenju bolezni današnjega časa. Tematika nalog je tako povezana s farmacijo, kemijo, medicino, biokemijo, biotehnologijo, mikrobiologijo, veterino in drugimi sorodnimi vedami.
Naše temeljno vodilo pri poslovnih odločitvah je skrb za kakovostno življenje, zato v ospredje postavljamo tudi skrb za varovanje naravnega okolja. Zavedamo se, da je naše delovanje prepleteno z družbenim in gospodarskim okoljem, odgovornost do naravnega okolja pa je postala del Krkinih vsakodnevnih poslovnih aktivnosti na vseh ravneh in področjih.
K skrbi za okolje od jeseni 2010 prispevamo z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Na streho in fasado embalažnega skladišča smo namestili sončno elektrarno, s katero pridobivamo t. i. zeleno energijo. Del odgovornega ravnanja so tudi električna vozila. Ker sledimo svetovnim trendom, ki kažejo na izjemno hiter razvoj električnih vozil, smo na Krkini osrednji lokaciji postavili polnilno postajo za električna vozila. Uporabljajo jo lahko zaposleni, poslovni partnerji in Krkini obiskovalci.
Varovanje okolja je ena od naših ključnih strateških usmeritev in je vključeno v vse procese od razvoja do končnega izdelka. Da bi zmanjšali škodljive vplive na okolje, je nadzor nad svojimi vsakodnevnimi dejanji prevzel prav vsak krkaš. Zaposlene prek interne komunikacijske kampanje Vaša skrb za okolje šteje spodbujamo k varčevanju z energijo, varčnemu tiskanju, ločevanju odpadkov ipd.

Aktivnosti za razvoj trajnostne mobilnosti smo zapisali v Mobilnostni načrt Krke, s katerim spodbujamo uporabo alternativnih in okolju manj škodljivih načinov prihoda na delo. Zaposlene ozaveščamo tudi s prispevki v interni reviji ter prek spletnega mesta Mobilnost na interni spletni strani. Septembra 2017 smo v okviru evropskega tedna mobilnosti izpeljali drugi Krkin dan brez avtomobila. Zaposlene smo spodbudili, da so na delo prišli peš, s kolesom ali javnim prevozom.
Podprli smo tudi projekt uvedbe avtomatiziranega kolesarskega sistema za samopostrežno izposojo koles GONM, ki spodbuja kolesarjenje v novomeški občini. Donirali smo sredstva za eno kolesarsko postajo s petimi kolesi in desetimi priključnimi mesti. Tako pomagamo uresničevati programe, usmerjene v trajnostni razvoj, in prispevamo k zdravju.
Za varstvo zaposlenih in okoliških prebivalcev pred požarom že več kot štiri desetletja skrbijo člani Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Krka.
Vsi želimo živeti v zdravem in čistem naravnem okolju, zato je naša skupna odgovornost, da naravno dediščino varujemo tudi za naslednje rodove in za vsa živa bitja. V Krki z izvajanjem svoje dejavnosti vplivamo na ljudi, lokalno skupnost in naravno okolje, vendar si prizadevamo, da vplive nenehno zmanjšujemo ter zagotavljamo čisto in zdravo življenjsko okolje za zaposlene in širšo okolico. Naš odnos do okolja je vse pomembnejši tudi za kupce in vso zainteresirano javnost, zato je v Krki del vsakodnevnega poslovnega življenja. Z okoljskim certifikatom ISO 14001, ki smo ga pridobili leta 2001, in s celovitim okoljevarstvenim dovoljenjem smo se zavezali k nenehnemu zmanjševanju vseh svojih vplivov na okolje. Z upoštevanjem zahtev nove izdaje standarda ISO 14001:2015 smo skrb za okolje še v večji meri vključili v najzgodnejše razvojne aktivnosti in projekte ter v celotni življenjski cikel izdelkov.
Naši cilji na področju okolja so celovito obvladovanje sistema upravljanja z okoljem, trajnostni razvoj in nenehno izboljševanja stanja na vseh področjih varstva okolja. S takšnim pristopom želimo pri vseh zaposlenih razvijati pozitiven in odgovoren odnos do okolja. Na operativni ravni naloge izvajamo zaposleni v Službi varstva okolja. Natančno spremljamo tudi kazalnike trajnostnega razvoja, ki nam pomagajo pridobiti jasno sliko o našem delovanju na okoljskem področju, so osnova za prepoznavanje okoljskih vidikov in postavljanje ciljev, ne nazadnje pa tudi eden od pomembnih načinov, s katerimi pri vseh zaposlenih povečujemo okoljsko zavest.
Jasno definicijo odgovornosti do naravnega okolja smo zapisali v okoljsko politiko, s katero se zavezujemo, da bomo tudi v prihodnje:
Skladnost z okoljevarstveno zakonodajo in okoljevarstvenimi dovoljenji preverjamo z rednimi monitoringi emisij v zrak in vode, z monitoringom hrupa in ocenami odpadkov. Redno pregledujemo rezervoarje in opremo, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi. Vse odstope od zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti smo obravnavali v skladu z internimi standardi in izvedli ustrezne korektivne ukrepe, s katerimi smo zagotovili skladnost z zakonodajo. V letu 2017 pri inšpekcijskih pregledih, ki jih izvaja Inšpektorat RS za okolje in prostor, ter okoljevarstvenih presojah, ki jih izvajajo SIQ in pogodbeniki, niso ugotovili neskladnosti in niso izrekli finančnih ali nefinančnih sankcij. Inšpektorat RS za okolje in prostor je izdal odločbo za ureditev nevtralizacije odpadnih vod v obratu Ljutomer. Ukrep smo realizirali v zahtevanem roku.
Za varovanje okolja smo v letu 2017 namenili 6,6 milijona EUR. Neposredni stroški varovanja okolja so znašali 4,9 milijona EUR in vključujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ravnanja z odpadki, čiščenja odpadnega zraka, obvladovanja hrupa, monitoringov, okoljskih dajatev ter druge neposredne stroške varstva okolja. Za naložbe v varovanje okolja smo namenili 1,7 milijona EUR. Z naložbami v opremo in tehnologijo zagotavljamo nenehno izboljševanje na vseh področjih varovanja okolja.
Voda je naravna, strateška in življenjsko pomembna dobrina, vendar je tudi omejena, na kar pogosto pozabimo. Razpoložljivost svežih vodnih virov se zmanjšuje zaradi onesnaževanja, padanja ravni podtalnice in podnebnih sprememb. Slovenija je ena od najbolj vodnatih evropskih držav in se lahko pohvali s kakovostno pitno vodo, vendar so vodni viri zaradi kraškega zaledja ranljivi in neenakomerno porazdeljeni. V Krki rabo vode, ki jo obravnavamo kot zelo pomemben okoljski vidik, dosledno načrtujemo, spremljamo in nadzorujemo, veliko aktivnosti pa usmerjamo v ohranjanje kakovosti reke Krke. Sisteme vseh vod obvladujemo v skladu z dobro proizvodno prakso in sistemom HACCP.
Kot glavne vire vode uporabljamo:
Rabo večjih porabnikov pitne vode natančno spremljamo z računalniškim nadzorom, s pravilnim načrtovanjem in izvedbo ter preventivnim vzdrževanjem cevovodov pa preprečujemo okvare in nenadzorovano iztekanje. Dosegli smo, da raba pitne vode narašča počasneje od obsega proizvodnje.
Več kot 80 % pitne vode se porabi za tehnološke namene, pitna voda je tudi surovina za pripravo visokokakovostnih prečiščenih vod, ki se uporabljajo v proizvodnji farmacevtskih izdelkov. Uporabljamo membranske tehnologije priprave vod, ki zaradi manjše porabe kemikalij manj obremenjujejo okolje. Z ustreznim preventivnim vzdrževanjem, spremljanjem delovanja naprav in tehnološkimi izboljšavami zagotavljamo stalno kakovost vod, podaljšujemo življenjsko dobo naprav, zmanjšujemo porabo vode in kemikalij ter količino nastalih odpadkov. V letu 2017 smo porabo pitne vode za pripravo farmacevtskih vod ohranili na podobni ravni kot v letu 2016.
Več kot 54 % rečne vode porabimo za hlajenje prek različnih toplotnih prenosnikov, zlasti pri proizvodnji učinkovin, preostalih 46 % pa za pripravo različnih tehnoloških vod za potrebe energetike in proizvodnje. V letu 2017 smo porabo rečne vode glede na leto 2016 povečali za 39 %. Razlog so bile nadpovprečno visoke temperature rečne vode v poletnem času, zaradi katerih se je povečala poraba rečne vode za hladilne sisteme.

| Raba pitne in rečne vode | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| porabljena voda (skupaj) | m3 | 1.588.474 | 1.279.065 | 1.362.297 | 1.531.957 | 1.978.658 |
| pitna voda | m3 | 644.577 | 600.781 | 628.770 | 513.375 | 455.403 |
| rečna voda | m3 | 943.897 | 678.284 | 733.527 | 1.018.582 | 1.523.255 |
Kot glavne vire energije uporabljamo:
| Raba energije v GJ | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 |
|---|---|---|---|---|---|
| energija (skupaj) | 935.484 | 910.031 | 889.239 | 836.284 | 801.631 |
| električna energija | 330.274 | 313.560 | 308.585 | 292.895 | 309.765 |
| zemeljski plin | 588.121 | 569.831 | 559.010 | 523.837 | 469.241 |
| utekočinjeni naftni plin | 17.029 | 22.975 | 20.083 | 19.395 | 19.372 |
| ekstra lahko kurilno olje | 60 | 3.665 | 1.561 | 157 | 3.293 |
Z električno energijo se oskrbujemo iz javnega elektroenergetskega omrežja, z lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kot je sončna elektrarna, ter iz soproizvodnje toplotne in električne energije na zemeljski plin.
| Električna energija – alternativni viri v GJ | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 |
|---|---|---|---|---|---|
| sončna elektrarna | 258 | 238 | 241 | 223 | 243 |
| soproizvodnja | 45.756 | 49.617 | 48.180 | 48.989 | 13.238 |
Specifična raba energije v zadnjih letih ne povečujemo, kar je posledica številnih ukrepov za učinkovito rabo energije. Kljub zagonu novih obratov je ostala na podobni ravni kot v letu 2016.

| 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| specifična raba energije | MJ/EUR | 1,83 | 1,78 | 1,83 | 1,80 | 1,76 |
Energetska učinkovitost pomeni, da za isto storitev porabimo manj energije. V zadnjih letih nenehno zmanjšujemo specifično rabo energije in povečujemo indeks energetske učinkovitosti. V letu 2017 sta specifična raba energije in indeks energetske učinkovitosti ostala na podobni ravni kot v letu 2016.

Indeks energetske učinkovitosti je določen v skladu z referenčnim dokumentom Energetska učinkovitost, poglavje 1.3.1: Kazalniki energetske učinkovitosti in izboljševanje energetske učinkovitosti.
V Krki pri vseh novih projektih za pripravo suhega zraka uporabljamo tehnologijo razvlaževanja z glikolskimi hladilniki, ki omogoča koristno izrabo odpadne toplote hladilnih agregatov. V naslednjem obdobju načrtujemo nove investicije in rekonstrukcije v šestih obratih, ki prav tako potrebujejo hladilno energijo glikola. Da bi se izognili razpršeni gradnji več manjših glikolskih hladilnih postaj po posameznih obratih, smo z interno študijo potrdili upravičenost gradnje centralnega glikolskega hladilnega sistema z razvodom hladu po energetskem mostu in naprej do končnih porabnikov. V letu 2017 smo gradnjo centralnega glikolskega sistema končali. S tem sistemom smo prihranili več kot 15 % pri investiciji in 22 % pri rednih letnih stroških obratovanja in vzdrževanja.
Energetski nadzorni informacijski sistem predstavlja ključno informacijsko orodje za podporo sistemu upravljanja z energijo in dopolnjuje sistem računalniškega nadzora in vodenja. V letu 2016 smo izvedli obsežnejšo posodobitev modula energetskega nadzornega informacijskega sistema, ki je namenjen spremljanju in nadzoru porabe več kot 1500 energijskih tokov, uporabnih medijev in obratovalnih ur. S posodobitvijo smo še izboljšali obvladovanje upravljanja z energetskimi podatki, vrednotenje učinkovitosti posameznih porabnikov energije, prepoznavanje potencialnih mest za prihranke ter vrednotenje realnih učinkov izvedenih ukrepov pri rabi energije.
Ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o učinkoviti rabi energije (URE) je del redne aktivnosti v podjetju in je v skladu s prepoznanimi potrebami vključeno v različno specialistično izobraževanje. Vse zaposlene obdobno ozaveščamo in izobražujemo z nasveti in prispevki v internih glasilih. Ozaveščanje je tudi del rednega izobraževalnega programa za novozaposlene.
Del sistema upravljanja z energijo so tudi redni energetski pregledi podjetja. V preteklosti smo že izvajali celostne preglede, specialistične preglede posameznih sistemov in interne energetske preglede. Konec leta 2016 smo začeli celostni energetski pregled vseh proizvodnih lokacij v Sloveniji, končali pa smo ga na koncu leta 2017. Projekt smo izvajali s pomočjo kompetentnega zunanjega izvajalca, vključenih pa je bilo več kot 30 zaposlenih.
Podatke za analizo smo pridobivali s podrobnimi popisi porabnikov energije in sistemov, več kot 60 dodatnimi specialističnimi meritvami energijskih tokov, energetskim nadzornim informacijskim sistemom ter iz internih obračunov.
Zunanji izvajalec je ocenil, da je zavest o pomenu energetske učinkovitosti v podjetju na izredno visoki ravni. Na podlagi primerjav z drugimi podjetji in glede na številna priznanja, ki smo jih prejeli na tem področju, se v regiji uvrščamo med energetsko najučinkovitejša podjetja. Pri energetski učinkovitosti prednjačimo po izredno učinkoviti pretvorbi in distribuciji energije, zasnovi novih objektov, energetskih sistemov in HVAC-sistemov, regulacijskih rešitvah, visoki stopnji izrabe odpadne toplote in sistematičnem upravljanju z energijo. Na podlagi obdobnega energetskega pregleda, ki predstavlja celovitejši in podrobnejši vpogled v energetsko učinkovitost organizacije, postavljamo izhodišča za nadaljnje ukrepe, s katerimi bomo še zmanjšali stroške za energijo.
Biotska raznovrstnost, ki jo lahko opredelimo kot raznovrstnost življenja, uravnava delovanje vseh ekosistemov, je temelj življenja ljudi na Zemlji in naravna danost, ki je ne smemo izrabljati. Vključuje kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so. Vključuje tudi raznovrstnost znotraj vrst in med vrstami ter raznovrstnost ekosistemov
Slovenija spada med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo. Na našem ozemlju živi okoli 26.000 vrst živih bitij, od tega je 800 živalskih in 66 rastlinskih vrst endemičnih, kar predstavlja več kot 1 % vseh znanih živečih vrst na Zemlji. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru našo državo uvršča med naravno najbogatejša območja v Evropi in celo na svetu.
Območje reke Krke je pomemben prostor številnih vodnih in obvodnih rastlinskih in živalskih vrst, zlasti rib, dvoživk in ptic, zato je ekološko pomembno območje (EPO) in varstveno območje Natura 2000. EPO je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitata ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije. V Sloveniji je bila prvič vzpostavljena leta 2004, dopolnjena pa leta 2013. Osnovni cilj omrežja, ki danes v Sloveniji predstavlja 37,9 % ozemlja, je trajnostno ohranjanje biotske raznovrstnosti. Posebna pozornost je namenjena ogroženim vrstam. Na območju reke Krke so to ribe bolen, sulec in platnica, školjka navadni škržek, človeška ribica ter vidra in bober, ki sta pogosto opažena ob celotnem rečnem toku.
Vsi Krkini industrijski objekti so strnjeni in ne posegajo v ekološko občutljiva območja, tako pri obstoječih objektih kot pri gradnji novih pa upoštevamo najstrožje okoljevarstvene zahteve. Zajem rečne vode in izpust očiščenih odpadnih vod iz naše čistilne naprave ne ogrožata pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter pogojev, ki biotop povezujejo. S pozitivno naravnanostjo do varstva okolja zagotavljamo ekološko, biotsko in krajinsko ohranitev naravnih vrednot.
Območji, kjer sta obrata Ljutomer in Krško, nista del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, vendar vse odpadne vode ustrezno čistimo na komunalni čistilni napravi Ljutomer in čistilni napravi Vipap Krško, tako da s svojimi emisijami ne ogrožamo biotske raznovrstnosti.
Uporabljamo vse vrste prevoza, organiziramo pa ga prek lastnega transportnega oddelka z lastnimi vozili in prek pogodbenih prevoznikov. Svoje izdelke večinoma dostavljamo na evropske in azijske trge.
Za dostavo s cestnim prevozom uporabljamo najsodobnejša vozila z ekološko ustreznimi motorji. Za bolj oddaljene trge uporabljamo ladijski, letalski in železniški prevoz. Nekatere azijske trge oskrbujemo tudi s kombiniranim ladijskim in železniškim prevozom.
V letu 2017 smo organizirali 9485 prevozov končnih izdelkov, surovin in embalaže. Z lastnimi vozili smo prevozili 1,8 milijona km. Tudi v letu 2017 smo posodabljali vozni park in izobraževali voznike.
V letu 2017 pristojni državni organi za nadzor prevoza niso ugotovili nobenih zakonodajnih kršitev. Naši vozniki in ostali, ki sodelujejo pri prevozu, se redno udeležujejo letnih usposabljanj. V letu 2017 smo za novozaposlene voznike tovornih vozil organizirali šolo varne vožnje. Skrbimo, da so tudi vsi pogodbeni prevozniki in njihovi vozniki seznanjeni z zahtevami in posebnostmi prevoza zdravil.
Krkin vozni park sestavlja 19 vozil, posodabljamo pa ga sproti. Vsa vozila izpolnjujejo ustrezne pogoje za voznike ter so varnostno in okoljsko izpopolnjena. Nova vozila imajo vgrajene najsodobnejše pripomočke (npr. radarski tempomat, zaviranje v sili, spremljanje konfiguracije terena), ki še dodatno prispevajo k večji prometni varnosti. Procese odpreme in prevoza smo posodobili z novo programsko opremo, ki omogoča boljše načrtovanje prevoza in nadzor nad izvedbo. Nadaljevali smo širitev dvonivojskega nakladanja in s tem povečali izkoriščenost nakladalnega prostora ter zmanjšali število potrebnih prevozov.
Pomemben vpliv na okolje ima tudi ravnanje z odpadnimi vodami. Čiščenje odpadnih vod površinske in podzemne vode varuje pred organskim in mikrobiološkim onesnaženjem ter vnosom dušikovih in fosforjevih snovi, zato je v Krki skrb za čim bolj celovito in učinkovito čiščenje ena od prednostnih nalog pri varovanju okolja. S številnimi aktivnostmi in strokovnim delom stremimo k temu, da na vseh proizvodnih lokacijah dolgoročno ohranjamo kakovost vod. Odpadne vode v Ločni čistimo na lastni, sodobni industrijski čistilni napravi, ki sledi zahtevam, določenim na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij (best available techniques, BAT) na tem področju, odpadne vode dislociranih obratov pa čistimo na visokoučinkovitih skupnih komunalnih čistilnih napravah.
Na lokaciji v Ločni nastajajo industrijske, komunalne in hladilne odpadne vode. Industrijske in komunalne odpadne vode čistimo na lastni biološki čistilni napravi. V letu 2017 smo prečistili 771.569 m3 vod, kar je 65.828 m3 več kot leto prej. Hladilne odpadne vode, teh je bilo 315.987 m3 , niso onesnažene in po hladilno-meteorni kanalizaciji odtekajo v reko Krko.
V obratu Bršljin nastajajo industrijske in komunalne odpadne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na skupni komunalni čistilni napravi v Novem mestu. V letu 2017 je bila skupna količina odpadnih vod 18.447 m3 .
V obratu Šentjernej nastajajo industrijske in komunalne odpadne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na novi skupni komunalni čistilni napravi v Šentjerneju. V letu 2017 je bila skupna količina odpadnih vod 15.122 m3 .
V obratu Ljutomer nastajajo industrijske in komunalne odpadne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na skupni komunalni čistilni napravi v Ljutomeru. V letu 2017 je bila skupna količina odpadnih vod 28.100 m3 . V obratu smo dokončali projekt nevtralizacije odpadnih vod, ki odtekajo v javno kanalizacijo.
V obratu Krško nastajajo industrijske, komunalne in odpadne vode iz energetske oskrbe, ki odtekajo v javno kanalizacijo in se čistijo na čistilni napravi Vipap v Krškem. V letu 2017 je bila skupna količina odpadnih vod 34.300 m3 . Na tej lokaciji načrtujemo gradnjo lastne čistilne naprave, za katero smo že pripravili uporabniška izhodišča in idejno zasnovo.
Zaradi manjših obremenitev odpadnih vod in učinkovitega čiščenja na čistilnih napravah smo skupno količino EO v primerjavi z letom 2016 zmanjšali za 31 %.
Da bi zagotovili celovito in pravilno oceno vpliva odpadnih vod na vodno okolje, smo dobro obvladovano področje čiščenja odpadnih vod nadgradili z ocenami nevarnosti posameznih učinkovin in snovi, kar nam omogoča, da emisije v vodno okolje in morebitna tveganja zmanjšamo na sprejemljivo raven. Ocena nevarnosti za vodno okolje je del širše ocene tveganja (risk assessment). Na podlagi izračunane nevarnosti, ki temelji na ekotoksikoloških in toksikoloških podatkih za posamezno učinkovino in podatkih o znanem vodnem okolju, opredelimo načine ravnanja z odpadnimi vodami, dodatne ukrepe, če so potrebni, in način ravnanja z odpadki.

Skupne enote obremenitve predstavljajo predpisani matematični izračun onesnaženja na vseh iztokih odpadnih vod (Ločna, Šentjernej, Bršljin in Ljutomer). Pri tem izračunu se upoštevajo letni pretok odpadnih vod, organsko onesnaženje, obremenitve z dušikom, fosforjem in neraztopljenimi snovmi ter učinek čiščenja čistilne naprave.
Z odpadki ravnamo odgovorno in v skladu z zakonodajnimi usmeritvami in zahtevami. Odpadki so pomemben vir surovin in energije, zato posebno pozornost namenjamo ločenemu zbiranju od izvora naprej, torej od točke, kjer odpadek nastane. V ta namen smo vzpostavili sistem ravnanja z odpadki, ki vključuje sodobno opremo za ločeno zbiranje, stiskanje in prevoz odpadkov, pri njem pa sodelujejo vsi zaposleni.
Kljub velikemu požaru pri ključnem pogodbenem partnerju za prevzem nevarnih odpadkov smo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Ministrstvom za okolje in prostor, podjetjem Kemis in drugimi poslovnimi partnerji zagotovili sprotno odpremo odpadkov in proizvodnjo v načrtovanem obsegu.
Na trgu predstavlja največji del odpadkov embalaža, zato optimiziramo velikost embalaže posameznih izdelkov.
Nastajanja odpadkov ne moremo preprečiti, skušamo pa nenehno izboljševati razmerje med ločeno zbranimi odpadki za reciklažo in predelavo ter odloženimi odpadki. To je tudi naš ključni cilj na področju ravnanja z odpadki. V letu 2017 smo zastavljeni cilj dosegli, saj smo na odlagališče odložili le 8 % vseh nastalih odpadkov. Z uvedbo aerobne stabilizacije odpadnega blata na čistilni napravi smo tudi v letu 2017 količino odpadnega blata zmanjšali za 11,5 %, čeprav je bila čistilna naprava zelo obremenjena. Takšne rezultate lahko dosegamo le z odgovornim delom vseh zaposlenih, zato je pomemben del naših aktivnosti tudi redno izobraževanje o ravnanju z odpadki.




Hrup v življenjskem in naravnem okolju moti človeka, škoduje njegovemu zdravju in škodljivo vpliva na okolje. V Krki minimalne emisije hrupa v okolje zagotavljamo z opremo, pri kateri so čim manjše emisije hrupa, s protihrupnimi zaščitami, ureditvijo električnega napajanja agregatov za hlajenje tovornih vozil ter premestitvijo tovornih vozil v notranjost proizvodnega območja. Z vsemi ukrepi za preprečevanje čezmernega hrupa dosegamo rezultate meritev, ki so v skladu z zakonodajo.
Kakovost zraka, ki je eden od najpomembnejših vidikov stanja okolja, vpliva na naše zdravje in kakovost življenja bolj kot ostali okoljski vplivi. V Krki emisije v zrak zmanjšujemo s čistilnimi napravami na vseh izpustih, ki so potencialni vir onesnaževanja. Z učinkovitimi odpraševalnimi sistemi, filtri, vodnimi pralniki, kondenzacijskimi kolonami in napravami za termično oksidacijo odpadnih plinov zmanjšujemo emisije snovi v zrak pod zakonsko določene mejne vrednosti oziroma do stopnje, ki jo omogoča najboljša razpoložljiva tehnika. Z napravami za termično oksidacijo odpadnega zraka zagotavljamo visoko učinkovitost pri odstranjevanju organskih snovi in najmanjše možne emisije teh snovi v zrak. Velik problem v Sloveniji predstavlja onesnaženje z delci PM10. Delci so zdravju nevarni predvsem zaradi vstopa v dihalni sistem, v katerem povzročajo številne zdravstvene težave, slabo vplivajo na okolje in povzročajo poškodbe materialov. V Krki s filtracijo vstopnega zraka in z absolutno filtracijo zraka na vseh prašnih izpustih v zrak zagotavljamo popolno oziroma več kot 99,7 odstotno odstranitev vseh prašnih delcev. To pomeni, da v okolje spuščamo zrak z manj prašnimi delci, kot jih je v zraku, ki nas obdaja.
| 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Emisije v zrak | |||||
| energijsko povezan CO2 – neposredno t CO2 ek |
33.603 | 33.227 | 32.288 | 30.147 | 27.367 |
| energijsko povezan CO2 – posredno t CO2 ek |
43.761 | 43.115 | 42.430 | 40.273 | 42.593 |
| SKUPAJ CO2 t CO2 ek |
77.364 | 76.342 | 74.718 | 70.420 | 69.960 |
Neposredne emisije CO2 povzročamo z rabo goriv in izpusti ozonu škodljivih snovi iz hladilnih naprav, posredne emisije pa z rabo električne energije iz javnega omrežja, ki se proizvaja iz fosilnih goriv v elektrarnah. Zaradi novega Razvojnokontrolnega centra in povečanja proizvodnje so se neposredne in posredne emisije CO2 v primerjavi z letom 2016 nekoliko povečale.
Visoke okoljske standarde, ki jih je Evropska unija postavila za vse države članice, upoštevamo na globalnem trgu in odgovornost do naravnega okolja v največji možni meri vključujemo tudi v dejavnosti odvisnih družb zunaj Slovenije. S stalnim sodelovanjem, izmenjavo informacij in investiranjem prenašamo dobre prakse na področju varovanja okolja v vse odvisne družbe, pri čemer upoštevamo zahteve lokalnih zakonodaj. Med drugim smo vzpostavili učinkovite sisteme ločenega zbiranja odpadkov, odpadke pa predajamo samo preverjenim pooblaščenim zbiralcem odpadkov. Odpadne vode zbiramo, analiziramo in odvajamo na komunalne čistilne naprave. V obratu v Jastrebarskem na Hrvaškem smo zagnali sodobno tehnologijo čiščenja odpadnih vod z naprednim oksidacijskim postopkom, ki omogoča 99,9-odstotno razgradnjo učinkovin. Za Krko-Rus v Ruski federaciji smo pripravili projektno dokumentacijo za gradnjo lastne čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod. Na virih emisij prašnih delcev vgrajujemo visokoučinkovite, absolutne filtracijske naprave. V odvisne družbe prenašamo tudi dobre prakse pri racionalni rabi energije in vode.
V sistem upravljanja z energijo smo aktivno vključili tudi našo odvisno družbo Terme Krka. Začeli smo izmenjavo dobrih praks in interno izobraževanje o učinkoviti rabi energije, izvedli smo tudi energetski pregled dveh hotelskih kompleksov. Samo z organizacijskimi in manjšimi investicijskimi ukrepi smo zmanjšali porabo energije in stroške zanjo ter tako prej kot v letu in pol povrnili investicijo v pregled.
V Termah Šmarješke Toplice smo posodobili sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter tako bistveno izboljšali kakovost očiščenih odpadnih vod.
V Krki so okoljske vrednote vpete v poslovno strategijo, zato je tudi odgovorno in verodostojno okoljsko komuniciranje del našega vsakdana. Vsebine o odgovornem okoljskem ravnanju so vključene v program uvajalnega seminarja za novozaposlene in v programe za pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije. Krkin katalog izobraževalnih programov smo dopolnili tudi z vsebinami, povezanimi z okoljem. V letu 2017 se je izobraževanj, povezanih z okoljem, udeležilo 244 zaposlenih. Članke o varstvu okolja objavljamo v interni reviji, krajša obvestila in nasvete, povezane z okoljem, pa na internih spletnih straneh. Tako zaposlene ves čas spodbujamo k odgovornemu ravnanju z okoljem in še bolj krepimo zavest o okoljski problematiki, saj je najbolje, da ukrepamo že pri izvoru in s tem v največji možni meri zmanjšamo vplive na okolje.
Javnost o svojih dejavnostih za varstvo okolja seznanjamo z objavami v medijih ter na različnih seminarjih, posvetovanjih in okroglih mizah. Dejavno se vključujemo v pripravo okoljske zakonodaje, poleg tega smo soustanovitelji in aktivni člani Sekcije za okolje in energijo pri Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine (GZDBK).
Sodelujemo tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami doma in v tujini. Izobraževalnim ustanovam na vseh stopnjah izobraževanja omogočamo ogled najsodobnejše tehnologije za varovanje okolja. Kot vabljeni predavatelji soustvarjamo študijske programe na dodiplomski in magistrski stopnji.
Trajnostno izboljšanje stanja okolja je odvisno tudi od kakovostnih odnosov s predstavniki družbenega okolja, še posebno s prvimi sosedi, saj s svojim delovanjem vplivamo na njihov življenjski prostor in kakovost življenja. Do lokalne skupnosti, s katero v tem prostoru sobivamo, čutimo veliko odgovornost. Marca 2017 smo organizirali tradicionalno srečanje z okoliškimi prebivalci, ki poteka vsako drugo leto. Seznanili smo jih z dejavnostmi, rezultati in načrti, povezanimi z varstvom okolja. Tovrstna srečanja so priložnost za odprt dialog in izmenjavo mnenj, pridobljene informacije o pogledih krajanov in naši vlogi pri varovanju okolja pa upoštevamo pri načrtovanju okoljskih ciljev in programov.
| OKOLJSKI PODATKI | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Porabljena voda (skupaj) | m3 | 1.588.474 | 1.279.065 | 1.362.297 | 1.429.239 | 1.978.658 |
| pitna voda | m3 | 644.577 | 600.781 | 628.770 | 513.375 | 455.403 |
| rečna voda | m3 | 943.897 | 678.284 | 733.527 | 1.018.582 | 1.523.255 |
| Porabljena energija (skupaj) | GJ1 | 935.484 | 910.031 | 889.239 | 836.284 | 802.293 |
| električna energija | GJ | 330.274 | 313.560 | 308.585 | 292.895 | 310.387 |
| zemeljski plin | GJ | 588.121 | 569.831 | 559.010 | 523.837 | 469.241 |
| utekočinjeni naftni plin | GJ | 17.029 | 22.975 | 20.083 | 19.395 | 19.372 |
| ekstra lahko kurilno olje | GJ | 60 | 3.665 | 1.561 | 157 | 3.293 |
| Pridobljena električna energija – alternativni vir (skupaj) | GJ | 46.014 | 49.855 | 49.212 | 48.421 | 49.212 |
| iz sončne elektrarne | GJ | 258 | 238 | 241 | 223 | 243 |
| iz soproizvodnje | GJ | 45.756 | 49.617 | 48.180 | 48.989 | 13.238 |
| Energetska intenzivnost | ||||||
| specifična raba energije | MJ/EUR | 1,83 | 1,78 | 1,83 | 1,80 | 1,76 |
| indeks energetske učinkovitosti2 | 0,964 | 0,988 | 0,963 | 0,981 | 1,000 | |
| Odpadna voda (skupaj) | m3 | 1.376.674 | 1.123.735 | 1.277.944 | 1.320.903 | 1.632.795 |
| hladilna voda | m3 | 509.091 | 315.987 | 458.522 | 558.862 | 930.988 |
| tehnološka odpadna voda | m3 | 867.538 | 807.748 | 819.422 | 762.041 | 701.807 |
| – neraztopljene snovi | t | 24,3 | 25,9 | 15,8 | 21,7 | 20,62 |
| – biokemijska potreba po kisiku | t | 5,8 | 3,7 | 4,7 | 5,3 | 7,0 |
| – kemijska potreba po kisiku | t | 43,6 | 67,4 | 74,1 | 80,8 | 66,7 |
| – dušik | t | 3,9 | 4,1 | 3,7 | 3,1 | 3,8 |
| – fosfor | t | 0,6 | 0,7 | 0,3 | 0,3 | 0,3 |
| enote obremenitve3 | EO | 1.359 | 1.977 | 1.969 | 2.024 | 1.967 |
| Odpadki (skupaj) | t | 11.541 | 11.472 | 10.640 | 10.303 | 8881 |
| nevarni odpadki (skupaj) | t | 5.879 | 5.611 | 5.198 | 4.394 | 3.705 |
| – trdni odpadki | t | 718 | 735 | 704 | 608 | 508 |
| – tekoči odpadki | t | 5.161 | 4.876 | 4.494 | 3.786 | 3.197 |
| nenevarni odpadki (skupaj) | t | 5.662 | 5.816 | 5.442 | 5.909 | 5.176 |
| odlaganje (skupaj) | t | 905 | 886 | 755 | 792 | 751 |
| – mešani odpadki (odlaganje) | t | 905 | 886 | 755 | 792 | 751 |
| – biomasa (odlaganje) | t | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| mešani odpadki (energetska izraba) | t | 246 | 228 | 272 | 233 | 244 |
| biomasa (kompostiranje) | t | 1.971 | 2.077 | 2.341 | 2.797 | 2.351 |
| reciklirni odpadki (skupaj) | t | 2.524 | 2.610 | 2.063 | 2.079 | 1.819 |
| – papir | t | 1.097 | 1.038 | 1.018 | 1.021 | 953 |
| – plastika | t | 392 | 295 | 273 | 301 | 237 |
| – steklo | t | 132 | 118 | 86 | 119 | 104 |
| – kovine | t | 193 | 436 | 159 | 126 | 121 |
| – les | t | 710 | 723 | 527 | 512 | 404 |
| električna in elektronska oprema | t | 16 | 15 | 11 | 8 | 11 |
| 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Emisije v zrak | ||||||
| energijsko povezan CO2 – neposredno |
t CO2 ek4 | 33.603 | 33.227 | 32.288 | 30.147 | 27.367 |
| energijsko povezan CO2 – posredno |
t CO2 ek | 43.761 | 43.115 | 42.430 | 40.273 | 42.593 |
| energijsko povezan SO2 | t | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
| energijsko povezan NOx | t | 27 | 28 | 26 | 24 | 23 |
| ozonu škodljive snovi in fluorirani toplogredni plini | t CO2 ek | 2267 | 2366 | 1298 | 1421 | 903 |
| Skladnost | ||||||
| izredni dogodki | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Varstvo okolja (skupaj) | v tisoč EUR | 6.585 | 6.004 | 7.010 | 6.531 | 5.950 |
| stroški varstva okolja | v tisoč EUR | 4.882 | 4.540 | 4.361 | 4.154 | 4.103 |
| vlaganja v okoljske programe | v tisoč EUR | 1.703 | 1.464 | 2.649 | 2.377 | 1.874 |
| SOCIALNI PODATKI | ||||||
| Število zaposlenih | 5020 | 4889 | 4798 | 4738 | 4627 | |
| Slovenija | 4514 | 4343 | 4292 | 4256 | 4189 | |
| predstavništva v tujini | 506 | 546 | 506 | 482 | 438 | |
| Zdravje in varnost | ||||||
| stopnja bolniške odsotnosti | % | 6,3 | 5,8 | 5,6 | 5,1 | 4,8 |
| število nezgod | 27 | 21 | 23 | 22 | 28 | |
| število nezgod, ki imajo za posledico 3 ali več dni bolniške odsotnosti, |
3,3 | 2,9 | 3,14 | 3,23 | 3,14 | |
| na 1 milijon opravljenih delovnih ur | ||||||
| delež delovnih invalidov | % | 5,5 | 5,1 | 5,0 | 5,1 | 4,9 |
| Izobraževanje in usposabljanje | ||||||
| ure izobraževanja in usposabljanja | ure/zaposlenega | 42 | 37 | 60 | 42 | 41 |
| stroški izobraževanja in usposabljanja | EUR/zaposlenega | 862 | 854 | 745 | 741 | 750 |
1 Za preračun v GJ smo uporabili značilne neto kalorične vrednosti, objavljene na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
2 Indeks energetske učinkovitosti je določen v skladu z referenčnim dokumentom Energetska učinkovitost, poglavje 1.3.1 Kazalniki energetske učinkovitosti in izboljševanje energetske učinkovitosti.
3 Enote obremenitve (EO) predstavljajo letno obremenitev zaradi odvajanja odpadnih vod za vir onesnaževanja. Izračunajo se po enačbi, ki upošteva povprečno letno vrednost za posamezni parameter, ki mu je dodeljen ustrezni faktor, in letno količino odpadnih vod na posameznem iztoku (Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnemu monitoringu odpadnih vod, UL RS št. 94/14, spremembe in dopolnitve, UL RS št. 98/15).
4Za preračun ton CO2 smo uporabili emisijske faktorje, objavljene na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
Jože Colarič predsednik uprave in generalni direktor
Aleš Rotar član uprave in direktor Razvoja in proizvodnje zdravil
David Bratož član uprave
Milena Kastelic članica uprave – delavska direktorica, vodja Proizvodnje poltrdnih, tekočih in ostalih oblik in vodja Obrata Bršljin
Borut Lekše namestnik generalnega direktorja za pravno področje in vodja Pravne službe
Boris Dular pomočnik generalnega direktorja za kadrovsko področje
Mojca Vidmar Berus direktorica Korporativne ekonomike
Marko Lampret tehnični direktor
Elizabeta Suhadolc direktorica Marketinga in direktorica programa Farmacevtika
Alenka Jerman namestnica direktorice Marketinga in direktorice programa Farmacevtika
Breda Barbič Žagar medicinska direktorica in direktorica Strateškega marketinga
Samo Komel direktor programa Izdelki brez recepta
Jože Primc direktor programa Veterina
Damjan Možina direktor Prodaje in direktor Regije Vzhodna Evropa
Tomaž Sever namestnik direktorja Prodaje in direktor Regije Srednja Evropa
Miran Bevec namestnik direktorja Prodaje za Rusko federacijo in direktor ključnega trga Ruska federacija
Mojca Prah Klemenčič direktorica Regije Slovenija in ključnega trga Slovenija
Andrej Klobučar direktor Regije Jugovzhodna Evropa
Boštjan Korošec direktor Regije Zahodna Evropa in ključnega trga Zahodna Evropa
Matjaž Zavolovšek direktor Regije Čezmorska tržišča
Zdravko Čuk direktor ključnega trga Hrvaška
Tomaž Indihar direktor ključnega trga Poljska
Jan Gala direktor ključnega trga Češka
Katalin Hubay direktorica ključnega trga Madžarska
Amelia Tataru direktorica ključnega trga Romunija
Vadim Kolesnikov direktor ključnega trga Ukrajina
Suzana Kolenc direktorica Sektorja za nove izdelke
Zvone Simončič direktor Razvoja in raziskav zdravil
Valentina Zaletel Mišmaš direktorica Proizvodnje zdravil
Marko Herga direktor Razvoja in proizvodnje učinkovin
Andrej Bavdek direktor Proizvodnje učinkovin
Brane Kastelec direktor Finančnega sektorja
Mateja Vrečer direktorica Upravljanja kakovosti
Dori Gorenc direktorica Kadrovskega sektorja
Miran Kapš direktor Informacijske tehnologije Elvira Medved vodja Službe za odnose z javnostmi
Mihael Florjanič vodja Službe za industrijsko lastnino
Andrej Škulj vodja Službe za varnost in zdravje pri delu
Boris Fakin vodja Službe za družbeni standard
Mira Rataj Siročić vodja Službe notranje revizije

149

Krka, d. d., Novo mesto
| UVODNA POJASNILA K PRIPRAVI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 151 |
|
|---|---|
| IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE151 | |
| KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE KRKA152 Konsolidirani izkaz finančnega položaja 152 |
|
| Konsolidirani izkaz poslovnega izida 153 |
|
| Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa 154 |
|
| Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala155 | |
| Konsolidirani izkaz denarnih tokov 157 |
|
| Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom158 | |
| Poročilo neodvisnega revizorja205 | |
| RAČUNOVODSKI IZKAZI KRKE, D. D., NOVO MESTO210 | |
| Izkaz finančnega položaja 210 |
|
| Izkaz poslovnega izida211 | |
| Izkaz drugega vseobsegajočega donosa211 | |
| Izkaz sprememb lastniškega kapitala 212 |
|
| Izkaz denarnih tokov214 | |
| Pojasnila k računovodskim izkazom215 | |
| Poročilo neodvisnega revizorja263 | |
| PRILOGA 1 268 |
|
| PODPIS LETNEGA POROČILA ZA LETO 2017 IN NJEGOVIH SESTAVNIH DELOV270 |
Računovodski del letnega poročila sestavljata dve vsebinsko zaokroženi poglavji.
Prvo poglavje obsega konsolidirane računovodske izkaze s pojasnili skupine Krka, drugo poglavje pa računovodske izkaze s pojasnili družbe Krka, d. d., Novo mesto (v nadaljevanju družba Krka). Po sklepu 11. skupščine delničarjev družbe Krka, d. d., Novo mesto z dne 6. 7. 2006 so vsi izkazi pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe Krka in skupine Krka so sestavljeni v evrih in so zaokroženi na tisoč enot. So sestavni del Letnega poročila 2017, ki je objavljeno prek sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet, prek sistema ESPI na Varšavski borzi in na Krkinih spletnih straneh (http://www.krka.si/sl/za-vlagatelje/financna-porocila/).
Revizijska družba ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., je revidirala vsak sklop izkazov posebej in pripravila dve ločeni poročili, ki sta vključeni vsako v svoje poglavje.
Izjava o odgovornosti uprave, ki je objavljena v nadaljevanju, vključuje odgovornost za vse računovodske izkaze družbe Krka in skupine Krka.
Uprava družbe Krka, d. d., Novo mesto je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe Krka in skupine Krka ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe Krka in njenih odvisnih družb v letu 2017.
Uprava izjavlja:
Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe Krka in skupine Krka ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, kadarkoli preverijo poslovanje družbe. To lahko povzroči dodatne obveznosti za plačilo davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Uprava družbe Krka, d. d., Novo mesto
Novo mesto, 28. marec 2018
| v tisoč EUR | Pojasnila | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|---|
| Sredstva | |||
| Nepremičnine, naprave in oprema | 12 | 864.842 | 874.100 |
| Neopredmetena sredstva | 13 | 110.992 | 113.511 |
| Dana posojila | 14 | 9.543 | 8.801 |
| Finančne naložbe | 15 | 8.815 | 10.138 |
| Odložene terjatve za davek | 16 | 38.475 | 31.260 |
| Druga nekratkoročna sredstva | 341 | 257 | |
| Nekratkoročna sredstva skupaj | 1.033.008 | 1.038.067 | |
| Sredstva, namenjena prodaji | 41 | 467 | |
| Zaloge | 17 | 310.671 | 280.653 |
| Terjatve do kupcev | 18 | 500.735 | 510.406 |
| Druge terjatve | 18 | 27.302 | 33.777 |
| Dana posojila | 14 | 1.426 | 9.441 |
| Finančne naložbe | 15 | 0 | 77 |
| Denar in denarni ustrezniki | 19 | 45.948 | 38.630 |
| Kratkoročna sredstva skupaj | 886.123 | 873.451 | |
| Sredstva skupaj | 1.919.131 | 1.911.518 | |
| Kapital | |||
| Osnovni kapital | 20 | 54.732 | 54.732 |
| Lastne delnice | 20 | –40.588 | –29.690 |
| Rezerve | 20 | 111.477 | 109.678 |
| Zadržani dobički | 20 | 1.361.107 | 1.308.668 |
| Kapital, pripisan lastnikom kapitala v obvladujoči družbi, skupaj |
1.486.728 | 1.443.388 | |
| Neobvladujoči deleži v okviru kapitala | 20 | 971 | 1.056 |
| Kapital skupaj | 1.487.699 | 1.444.444 | |
| Obveznosti | |||
| Rezervacije | 22 | 98.075 | 90.807 |
| Odloženi prihodki | 23 | 10.953 | 12.158 |
| Odložene obveznosti za davek | 16 | 12.154 | 12.348 |
| Nekratkoročne obveznosti skupaj | 121.182 | 115.313 | |
| Poslovne obveznosti | 24 | 108.340 | 128.437 |
| Obveznosti za davek iz dobička | 16.142 | 1.666 | |
| Druge kratkoročne obveznosti | 25 | 185.768 | 221.658 |
| Kratkoročne obveznosti skupaj | 310.250 | 351.761 | |
| Obveznosti skupaj | 431.432 | 467.074 | |
| Kapital in obveznosti skupaj | 1.919.131 | 1.911.518 |
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 5 | 1.266.392 | 1.174.424 |
| Proizvajalni stroški prodanih proizvodov | 7 | –538.540 | –547.669 |
| Bruto dobiček | 727.852 | 626.755 | |
| Drugi poslovni prihodki | 6 | 10.433 | 7.863 |
| Stroški prodajanja | 7 | –340.455 | –317.418 |
| Stroški razvijanja | 7 | –125.864 | –117.994 |
| Stroški splošnih dejavnosti | 7 | –73.225 | –76.771 |
| Dobiček iz poslovanja | 198.741 | 122.435 | |
| Finančni prihodki | 10 | 24.041 | 65.679 |
| Finančni odhodki | 10 | –46.608 | –71.816 |
| Neto finančni izid | –22.567 | –6.137 | |
| Dobiček pred davkom | 176.174 | 116.298 | |
| Davek iz dobička | 11 | –23.598 | –7.842 |
| Čisti dobiček | 152.576 | 108.456 | |
| Od tega: | |||
| – lastniki kapitala obvladujoče družbe | 152.600 | 108.452 | |
| – neobvladujoči deleži | –24 | 4 | |
| Osnovni dobiček na delnico (v EUR) | 21 | 4,74 | 3,35 |
| Popravljeni dobiček na delnico (v EUR) | 21 | 4,74 | 3,35 |
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|
| Čisti dobiček | 152.576 | 108.456 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu | |||
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida |
|||
| Prevedbena rezerva | 20 | –8.378 | 26.021 |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, na razpolago za prodajo |
20 | –1.345 | 2.558 |
| Vpliv odloženih davkov | 20 | 256 | –581 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida |
20 | –9.467 | 27.998 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida |
|||
| Preračun pozaposlitvenih zaslužkov | 22 | –235 | –2.961 |
| Vpliv odloženih davkov | 22 | –6 | 559 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida |
–241 | –2.402 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | –9.708 | 25.596 | |
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 142.868 | 134.052 | |
| Od tega: | |||
| – lastniki kapitala obvladujoče družbe | 142.892 | 134.048 | |
| – neobvladujoči deleži | –24 | 4 |
Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala
| Rezerve | Zadržani dobički | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kapital, pripisan |
||||||||||||||
| lastnikom | ||||||||||||||
| Rezerva | kapitala v | |||||||||||||
| Rezerve | za | Druge | obvladujoči | Neobvladujoči | ||||||||||
| Osnovni | Lastne | za lastne | Kapitalske | Zakonske | Statutarne | pošteno | Prevedbena | rezerve iz | Preneseni | Dobiček | družbi, | deleži v okviru | Kapital | |
| v tisoč EUR |
kapital | delnice | delnice | rezerve | rezerve | rezerve | vrednost | rezerva | dobička | dobiček | v letu | skupaj | kapitala | skupaj |
| Stanje 1. 1. 2017 | 54.732 | –29.690 | 29.690 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –11.802 | –59.097 | 1.102.165 | 107.670 | 98.833 | 1.443.388 | 1.056 | 1.444.444 |
| Vnos čistega dobička | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 152.600 | 152.600 | –24 | 152.576 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –721 | –8.378 | 0 | –609 | 0 | –9.708 | 0 | –9.708 |
| Vsobsegajoči donosi v letu | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –721 | –8.378 | 0 | –609 | 152.600 | 142.892 | –24 | 142.868 |
| skupaj (po davku) | ||||||||||||||
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu |
||||||||||||||
| Oblikovanje drugih rezerv iz | ||||||||||||||
| dobička po sklepu uprave in | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 27.007 | –27.007 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| nadzornega sveta družbe | ||||||||||||||
| Prenos dobička preteklih obdobij v preneseni dobiček |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 98.833 | –98.833 | 0 | 0 | 0 |
| Nakup lastnih delnic | 0 | –10.898 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –10.898 | 0 | –10.898 |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice |
0 | 0 | 10.898 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –10.898 | 0 | 0 | 0 |
| Nakup deleža v družbi Golf Grad Otočec |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –10 | 0 | –10 | –61 | –71 |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –88.644 | 0 | –88.644 | 0 | –88.644 |
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu, skupaj |
0 | –10.898 | 10.898 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 27.007 | –16.828 | –109.731 | –99.552 | –61 | –99.613 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 54.732 | –40.588 | 40.588 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –12.523 | –67.475 | 1.129.172 | 90.233 | 141.702 | 1.486.728 | 971 | 1.487.699 |
| Rezerve | Zadržani dobički | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezerve | Rezerva za |
Druge | Kapital, pripisan lastnikom kapitala v obvladujoči |
Neobvladujoči | ||||||||||
| Osnovni | Lastne | za lastne | Kapitalske | Zakonske | Statutarne | pošteno | Prevedbena | rezerve iz | Preneseni | Dobiček | družbi, | deleži v okviru | Kapital | |
| v tisoč EUR Stanje 1. 1. 2016 |
kapital 54.732 |
delnice –20.071 |
delnice 20.071 |
rezerve 105.897 |
rezerve 14.990 |
rezerve 30.000 |
vrednost –12.453 |
rezerva –85.118 |
dobička 1.051.677 |
dobiček 96.160 |
v letu 148.851 |
skupaj 1.404.736 |
kapitala 1.248 |
skupaj 1.405.984 |
| Vnos čistega dobička | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 108.452 | 108.452 | 4 | 108.456 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 651 | 26.021 | 0 | –1.076 | 0 | 25.596 | 0 | 25.596 |
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 651 | 26.021 | 0 | –1.076 | 108.452 | 134.048 | 4 | 134.052 |
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu |
||||||||||||||
| Oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu uprave in nadzornega sveta družbe |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 50.488 | –50.488 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Prenos dobička preteklih obdobij v preneseni dobiček |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 148.851 | –148.851 | 0 | 0 | 0 |
| Nakup lastnih delnic | 0 | –9.619 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –9.619 | 0 | –9.619 |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice |
0 | 0 | 9.619 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –9.619 | 0 | 0 | 0 |
| Nakup deleža v družbi Golf Grad Otočec |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 156 | 0 | 156 | –196 | –40 |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –85.933 | 0 | –85.933 | 0 | –85.933 |
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu, skupaj |
0 | –9.619 | 9.619 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 50.488 | 12.586 | –158.470 | –95.396 | –196 | –95.592 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 54.732 | –29.690 | 29.690 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –11.802 | –59.097 | 1.102.165 | 107.670 | 98.833 | 1.443.388 | 1.056 | 1.444.444 |
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | |||
| Čisti dobiček | 152.576 | 108.456 | |
| Prilagoditve za: | 136.751 | 166.828 | |
| – amortizacijo | 12,13 | 107.897 | 105.803 |
| – tečajne razlike | –1.667 | 4.506 | |
| – prihodke od naložbenja | –25.276 | –23.844 | |
| – odhodke od naložbenja | 30.328 | 70.748 | |
| – odhodke za obresti in ostale finančne odhodke | 1.871 | 1.756 | |
| – finančne prihodke | 0 | 17 | |
| – davek iz dobička | 11 | 23.598 | 7.842 |
| Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih | |||
| kratkoročnih sredstev | 289.327 | 275.284 | |
| Sprememba stanja poslovnih terjatev | 11.834 | –73.529 | |
| Sprememba stanja zalog | –30.018 | –7.775 | |
| Sprememba stanja poslovnih dolgov | –13.222 | 14.034 | |
| Sprememba stanja rezervacij | 5.605 | 1.519 | |
| Sprememba stanja odloženih prihodkov | –1.205 | –1.223 | |
| Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti | –23.399 | 28.703 | |
| Plačani davek iz dobička | –11.095 | –23.521 | |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 227.827 | 213.492 | |
| DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU | |||
| Prejete obresti | 922 | 919 | |
| Prejemki iz prodaje kratkoročnih naložb | 2 | 0 | |
| Prejete dividende | 15 | 835 | |
| Prejemki od odtujitve nepremičnin, naprav in opreme | 1.283 | 1.197 | |
| Pridobitev neopredmetenih sredstev | 13 | –5.385 | –4.414 |
| Nakup nepremičnin, naprav in opreme | 12 | –106.507 | –116.996 |
| Nakup odvisnih družb in deleža manjšinskih lastnikov brez | –70 | –40 | |
| pridobljenih finančnih sredstev | |||
| Dana nekratkoročna posojila | –2.386 | –2.662 | |
| Prejeta odplačila danih nekratkoročnih posojil | 1.372 | 1.345 | |
| Izdatki za pridobitev nekratkoročnih finančnih naložb | –152 | –82 | |
| Prejemki od prodaje nekratkoročnih finančnih naložb | 41 | 68 | |
| Prejemki iz naslova kratkoročnih finančnih naložb in posojil | 8.353 | 28.430 | |
| Izdatki iz naslova izvedenih finančnih inštrumentov | –27.094 | –45.041 | |
| Prejemki iz naslova izvedenih finančnih inštrumentov | 9.474 | 21.292 | |
| Čisti denarni tok iz naložbenja | –120.132 | –115.149 | |
| DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU | |||
| Izdatki za dane obresti | –444 | –296 | |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 20 | –88.749 | –86.001 |
| Nakup lastnih delnic | 20 | –10.898 | –9.619 |
| Čisti denarni tok iz financiranja | –100.091 | –95.916 | |
| Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 7.604 | 2.427 | |
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta | 38.630 | 35.826 | |
| Učinki sprememb menjalnih tečajev na denarna sredstva in | –286 | 377 | |
| njihove ustreznike | |||
| Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 45.948 | 38.630 |
Krka, d. d., Novo mesto je obvladujoča družba skupine Krka s sedežem na Šmarješki cesti 6, 8501 Novo mesto, Slovenija. Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. 12. 2017, se nanašajo na skupino Krka, ki jo sestavljajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe v Sloveniji in v tujini.
Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravila na recept in izdelki brez recepta), veterinarskih izdelkov in zdraviliško-turističnih storitev.
Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija, v skladu s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP, v nadaljevanju Odbor) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Uprava družbe Krka je konsolidirane računovodske izkaze odobrila 1. marca 2018.
Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih inštrumentih, finančnih inštrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančnih inštrumentih, ki so na razpolago za prodajo, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 3.
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe Krka. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na tisoč enot.
Priprava računovodskih izkazov temelji tudi na določenih ocenah in predpostavkah uprave obvladujoče družbe, ki vplivajo tako na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti skupine Krka kot tudi na izkazane prihodke in odhodke obračunskega obdobja.
Ocena med drugim vključuje določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, popravke vrednosti zalog in terjatev, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z določenimi zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun morebitnih rezervacij za tožbe, ter predpostavke in ocene za oslabitev dobrega imena in blagovne znamke TAD Pharma. Ne glede na to, da uprava obvladujoče družbe med pripravo predpostavk skrbno prouči vse dejavnike, ki na to lahko vplivajo, je možno, da se dejanske posledice poslovnih dogodkov razlikujejo od ocenjenih. Zato je treba pri računovodskih ocenah uporabiti presojo ter upoštevati morebitne spremembe poslovnega okolja, nove poslovne dogodke, dodatne informacije in izkušnje.
Blagovno znamko TAD Pharma je skupina Krka do vključno 31. 12. 2012 obravnavala kot neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti in je zanjo vsako leto izračunavala oceno nadomestljive vrednosti. Od 1. 1. 2013 dalje obravnava blagovno znamko TAD Pharma kot neopredmeteno sredstvo z določeno dobo koristnosti, pri čemer letno preverja potrebo po oslabitvi, skupaj z dobrim imenom, ki je nastalo pri prevzemu družbe TAD Pharma.
Glavne ocene in predpostavke na dan izkaza finančnega položaja, ki so vezane na prihodnje poslovanje in bi lahko povzročile vrednostno pomembnejše popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, so navedene v nadaljevanju.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je uprava obvladujoče družbe pripravila v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v naslednjih pojasnilih:
v pojasnilu 2 Preizkus oslabitve nefinančnih sredstev
Obvladujoča družba najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev za posamezne denar ustvarjajoče enote, pri čemer se nadomestljiva vrednost nefinančnih sredstev ugotavlja na osnovi sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, kar temelji na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote kot tudi določitvi primerne diskontne stopnje.
v pojasnilu 13 Preizkus oslabitve blagovne znamke TAD Pharma in z njo povezanega dobrega imena
Obvladujoča družba najmanj enkrat na leto preverja kriterije oslabitve dobrega imena. Določitev sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov zahteva od uprave obvladujoče družbe oceno pričakovanih denarnih tokov denar ustvarjajočih enot, na katere je bilo alocirano dobro ime, kot tudi določitev primerne diskontne stopnje in drugih pomembnih predpostavk, ki so navedene v pojasnilu 13. Družba je ugotovila, da ne obstajajo znamenja oslabitve dobrega imena. Neodpisana vrednost dobrega imena znaša 42.644 tisoč EUR in se v letu 2017 ni spremenila. V tem okviru je preverjena tudi potreba po oslabitvi blagovne znamke TAD Pharma. Neodpisana vrednost blagovne znamke je 31. 12. 2017 znašala 38.163 tisoč EUR (31. 12. 2016 pa 39.011 tisoč EUR).
v pojasnilu 18 Preizkus oslabitev terjatev
Ob izdelavi računovodskih izkazov (četrtletno in letno) posamezne družbe skupine Krka oblikujejo popravek vrednosti oziroma oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za skupino Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje kvantitativna in kvalitativna merila, združena v štiri sklope, ki so: analiza dosedanjega poslovanja s kupcem, analiza računovodskih izkazov kupca, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo sodelavci, zadolženi za prodajo, in ocena deželnega tveganja kupca. Na osnovi algoritma, ki vključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.
v pojasnilu 22 Pozaposlitveni zaslužki zaposlenih
V okviru obvez za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih je evidentirana sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi. Pripoznane so na osnovi aktuarskih izračunov, ki temeljijo na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračunov, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.
v pojasnilu 22 Rezervacije za tožbe in pogojne obveznosti
Zoper skupino Krka je vloženih več tožb oziroma zahtevkov zaradi očitane kršitve intelektualne lastnine (patentnih pravic oz. konkurenčnega prava) in z drugih civilnopravnih področij. Rezervacija je pripoznana, ko ima družba v skupini Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa skupina Krka ne more vplivati. Uprava obvladujoče družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
v pojasnilu 25 Druge kratkoročne obveznosti
Skupina Krka ob izdelavi letnih računovodskih izkazov vračuna pogodbene popuste v primerih, ko kupci pravico do priznanja popusta na doseženo prodajo v tekočem letu pridobijo šele v prihodnjem letu, to je takrat, ko so izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji za pridobitev popusta. Osnova za oceno višine teh popustov so dejstva, znana ob pripravi letnih računovodskih izkazov, izkušnje preteklega poslovanja s posameznimi kupci in druga relevantna dejstva.
Skupina Krka uporablja enake računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih.
Družbe v skupini Krka uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam skupine.
Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju, izjema so dopolnjeni standardi, ki jih je skupina Krka sprejela za letna obdobja. Veljajo od 1. januarja 2017 in so opisani v nadaljevanju.
Namen dopolnitev je pojasniti zahteve v zvezi s pripoznanjem odloženih terjatev za davek za nerealizirane izgube ter na ta način nasloviti različno prakso pri uporabi določil MRS 12 – Davek iz dobička v praksi. V praksi namreč podjetja uporabljajo različne pristope pri obračunavanju odbitne začasne razlike iz naslova znižanja poštene vrednosti pri izterjavi sredstva nad njegovo neodpisano vrednostjo, v povezavi z verjetno razpoložljivostjo prihodnjega obdavčljivega dobička in pri skupni oziroma ločeni oceni višine odloženih terjatev za davek za nerealizirane izgube.
Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze skupine Krka.
Dopolnitve MRS 7 od podjetja zahtevajo, da v računovodske izkaze vključi razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo oceno spremembe v višini obveznosti podjetja iz naslova financiranja, vključno s tistimi, ki so posledica sprememb, ki lahko vplivajo ali pa tudi ne vplivajo na denarne tokove. Dopolnitve določajo, da lahko podjetje zahteve po razkritju pripravi tudi v tabelarni obliki kot uskladitev med začetnim in končnim stanjem obveznosti iz financiranja v izkazu finančnega položaja, vključno s spremembami denarnih tokov iz financiranja, spremembami, ki so posledica pridobitve ali izgube kontrole nad odvisnimi družbami ali drugimi podjetji, učinkom sprememb deviznih tečajev, spremembami poštene vrednosti in drugimi spremembami.
Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze skupine Krka.
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je objavil sklop letnih izboljšav MSRP za obdobje 2014–2016, ki predstavlja zbirko dopolnil. V nadaljevanju navedenih izboljšav Evropska unija še ni odobrila.
Dopolnitve pojasnjujejo, da zahteve po razkritju v MSRP 12 (razen tistih, ki so povzeti v računovodskih izkazih hčerinskih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb) veljajo za delež podjetja v odvisni družbi, skupnem podvigu ali pridruženem podjetju, ki je razvrščen med sredstva za prodajo, za razdelitev ali kot ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5.
Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze skupine Krka.
Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.
Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine Krka. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da ni dokaza o oslabitvi.
Posli (transakcije in stanja), izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družb znotraj skupine Krka po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na datum poročanja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Nedenarne postavke in obveznosti, katerih izvirna vrednost je izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju, ko je določena poštena vrednost. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih inštrumentov, razvrščenih na razpolago za prodajo, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Nedenarne postavke, merjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju, ki je veljal na dan transakcije.
Sredstva in obveznosti družb v tujini, vključno z dobrim imenom in popravkom poštene vrednosti ob konsolidaciji, se preračunajo v evre po menjalnem tečaju, ki velja na datum poročanja. Prihodki in odhodki družb v tujini se preračunajo v evre po povprečnem letnem tečaju, ki glede na dinamiko poslov najbolje ustreza tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se neposredno pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu – prevedbenih rezervah. Pri odtujitvi družbe v tujini (delni ali celotni) se obravnavani znesek v prevedbeni rezervi prenese v izkaz poslovnega izida.
Dobiček iz poslovanja je opredeljen kot dobiček pred obdavčitvijo in finančnimi postavkami. Finančne postavke zajemajo obresti od denarnih sredstev na računih v banki, depozitov, naložb, namenjenih za prodajo, plačane obresti od posojil, dobiček ali izgubo od prodaje finančnih inštrumentov, namenjenih za prodajo, ter pozitivne in negativne tečajne razlike od prevedbe vseh monetarnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.
Neizvedeni finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti.
Neizvedeni finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti. Vrednost inštrumenta, ki ni pripoznana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se poveča oziroma zmanjša za stroške posla, ki neposredno izhajajo iz nakupa ali izdaje inštrumenta. Po začetnem pripoznanju se neizvedeni finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju.
Skupina Krka odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva. Kakršenkoli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga skupina Krka ustvari ali prenese, se pripozna kot posamično sredstvo ali obveznost.
Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaže v izkazu stanja, le če ima skupina Krka pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v skupini Krka, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.
Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v okviru računovodskih usmeritev v poglavju Finančni prihodki in odhodki.
Naložbe skupine Krka v kapitalske in določene dolžniške vrednostne papirje so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Izgube zaradi oslabitve ter pozitivne in negativne tečajne razlike pri denarnih sredstvih, na razpolago za prodajo, so pripoznane v poslovnem izidu.
Inštrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgovanje ali če je kot takšen določen po začetnem pripoznanju. Finančni inštrumenti so določeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je skupina Krka zmožna upravljati te naložbe kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti in v skladu s sprejeto strategijo za področje naložb. Po začetnem pripoznanju se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjeni po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu.
Drugi neizvedeni finančni inštrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti in zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.
Ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala.
Dividende se v računovodskih izkazih skupine Krka pripoznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Nepremičnine, naprave in oprema so izkazane po svoji nabavni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgubo, nabrano zaradi oslabitve (glej računovodsko usmeritev Oslabitve sredstev).
Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Nabavna vrednost v skupini Krka izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, (po potrebi) začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja. Nabavljeno programsko opremo, ki pomembno prispeva k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del opreme.
Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna sredstva.
Dobiček ali izguba ob odsvojitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva in njegovo knjigovodsko vrednostjo in izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi poslovnimi prihodki oziroma med drugimi poslovnimi odhodki.
Skupina Krka v nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme od 1. 1. 2009 všteva tudi stroške izposojanja, če jih je možno neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni možno pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov samo v primeru, ko stroški izposojanja presežejo 10 % vrednosti vseh naložb v obdobju. Sorazmerni del stroškov izračuna z uporabo usredstvovalne mere kot tehtanega povprečja stroškov izposojanja, ki se nanašajo na tiste izposoje, ki v obdobju še niso poravnane. Tako izračunani sorazmerni del stroškov izposojanja poveča nabavno vrednost pomembnih sredstev v pridobivanju; to so tista, ki predstavljajo več kot 10 % vrednosti vseh naložb v obdobju in katerih gradnja traja več kot šest mesecev.
Skupina Krka v knjigovodski vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ob nastanku pripoznava tudi stroške zamenjave posameznega dela tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški so v poslovnem izidu ob nastanku pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva oziroma njegovih sestavnih delov. Zemljišča in sredstva v pridobivanju se ne amortizirajo.
Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:
Dobro ime, nastalo ob prevzemu odvisne družbe, se nanaša na presežek oziroma razliko med stroškom nabave in deležem skupine Krka v čisti pošteni vrednosti ugotovljenih sredstev, obveznosti in pogojnih obveznosti prevzete družbe.
Dobro ime se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno izgubo zaradi oslabitve.
Blagovno znamko TAD Pharma je skupina Krka od prevzema odvisne družbe do vključno 31. 12. 2012 obravnavala kot neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti in je zanjo vsako leto izračunavala oceno nadomestljive vrednosti. Od 1. 1. 2013 dalje obravnava blagovno znamko TAD Pharma kot neopredmeteno sredstvo z dobo koristnosti z dobo koristnosti 50 let, pri čemer letno preverja potrebo po oslabitvi, skupaj z dobrim imenom, ki je nastalo pri prevzemu družbe TAD Pharma.
Vsi stroški, povezani z lastnim razvojno-raziskovalnim delom v skupini Krka, se v poslovnem izidu pripoznajo kot odhodek takoj ob nastanku.
Ostala neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila skupina Krka in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in za izgube, nabrane zaradi oslabitve (glej računovodsko usmeritev Oslabitve sredstev).
Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški, vključno s stroški, ki nastanejo v zvezi z znotraj skupine Krka ustvarjenim dobrim imenom in blagovnimi znamkami, so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena) in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.
Ocenjene dobe koristnosti za programsko opremo, licence in druge pravice so od 2 do 10 let, za blagovno znamko TAD Pharma pa 50 let.
V izkazu finančnega položaja se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost se določi po prodajni vrednosti na datum poročanja, zmanjšani za prodajne stroške in morebitne ostale splošne stroške, ki so običajno povezani s prodajo.
Zaloge surovin in materiala ter pomožnega in embalažnega materiala so ovrednotene po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog materiala skupina Krka uporablja drsečo nabavno ceno. Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in končnih izdelkov se vrednotijo po standardnih cenah, ki poleg
neposrednih stroškov materiala vključujejo tudi proizvajalne stroške ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev, in sicer neposredne stroške dela, neposreden strošek amortizacije, neposredne stroške storitev, energetskih virov, vzdrževanja, kakovosti. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po proizvajalnih stroških. Količinske enote trgovskega blaga so ovrednotene po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave, zmanjšani za morebitne popuste. Pri izkazovanju zalog trgovskega blaga skupina Krka uporablja drseče nabavne cene.
Skupina Krka na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kakšno objektivno znamenje oslabitve sredstva. Finančno sredstvo se šteje za oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi prihodnjimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.
Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.
Vse izgube zaradi oslabitve skupina Krka izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitna nabrana izguba v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, se ob odtujitvi prenese na poslovni izid.
Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je njeno odpravo mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, ki so na razpolago za prodajo in so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu.
Odpravo oslabitev finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo in so lastniški vrednostni papirji, skupina Krka izkazuje neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Skupina Krka ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost svojih nefinančnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot), in to sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je večja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za potrebe preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše denar ustvarjajoče enote, ki so najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo finančne pritoke, v veliki meri neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Za potrebe preizkusa oslabitve se dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi, razporedi na denar ustvarjajoče enote, za katere se pričakuje, da bodo od združitve imele koristi.
Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa skupina Krka izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum poročanja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih skupina Krka določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena, potem ko se odšteje amortizacijski odpis, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Skupina Krka je v skladu z lokalnimi zakonskimi predpisi držav, v katerih se nahajajo obvladujoča družba in odvisne družbe, zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlenim in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v vrednosti ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na datum poročanja, za zaposlene v tistih državah, kjer obstaja zakonska obveza za izplačilo odpravnin in jubilejnih nagrad. V izračunu so upoštevani stroški odpravnin ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Pri izračunu je uporabljena metoda projicirane enote. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem vseobsegajočem donosu.
Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.
Skupina Krka izkazuje rezervacije za tožbe, ki potekajo in so povezane z domnevnimi kršitvami patentov. Vsako leto preveri upravičenost oblikovanih rezervacij glede na stanje spora in verjetnost ugodne ali neugodne rešitve spora. Višina rezervacij se določi glede na znano višino škodnega zahtevka ali glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan.
Prihodki od prodaje izdelkov se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v trenutku, ko je kupec prevzel vsa pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom izdelkov. Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.
Prenos tveganj in koristi je odvisen od določil posamezne kupoprodajne pogodbe, praviloma pa do prenosa pride v trenutku, ko je blago odpremljeno iz skladišča skupine Krka.
Prihodki se ne pripoznajo, če se pojavi negotovost glede poplačljivosti nadomestila, z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila izdelkov ali pa glede na nadaljnje odločanje o prodanih izdelkih. Prihodki od prodaje izdelkov in opravljanja storitev se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za vračila in popuste, odobrene ob prodaji, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki iz naslova državnih podpor se v začetku pripoznajo, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo skupina Krka prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Prihodki, prejeti za kritje stroškov, se dosledno pripoznavajo kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo stroški, ki naj bi jih ti prihodki nadomestili. S sredstvi povezani prihodki se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Finančni prihodki obsegajo obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ter pozitivne tečajne razlike in dobičke od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki od obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se pripišejo nepremičninam, opremi in napravam v gradnji ali pripravi.
Davek od dobička poslovnega leta vključuje odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v delu, ki je povezan s postavkami, izkazanimi neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek se obračuna od obdavčljivega dobička za poslovno leto po davčnih stopnjah, ki veljajo na datum poročanja, in od morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti po izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter vrednostmi za potrebe davčnega poročanja. Pri tem so izvzete naslednje začasne razlike: začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslu, kjer ne gre za poslovne združitve in ki ne vpliva niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček, in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti vrednosti, za katero obstaja verjetnost, da ne bo popravljena v predvidljivi prihodnosti. Prav tako se odloženi davek ne izkaže, ko gre za obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju dobrega imena. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Odložena terjatev za davek se pripozna v vrednosti verjetnega razpoložljivega prihodnjega obdavčljivega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Skupina Krka izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki jo izračuna tako, da dobiček, ki pripada navadnim delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku, ker vse delnice skupine Krka pripadajo istemu razredu navadnih imenskih kosovnih delnic.
Poslovni odsek je prepoznavni sestavni del skupine Krka, ki se ukvarja z izdelki in storitvami v posebnem, geografsko definiranem gospodarskem okolju. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Poročanje skupine Krka po odsekih temelji na sistemu notranjega poročanja, ki ga uprava obvladujoče družbe uporablja pri odločanju.
Cene prenosov med odseki so določene na čisti poslovni podlagi.
Odseki skupine Krka so Evropska unija (vse države Evropske unije), Jugovzhodna Evropa (Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora, Kosovo, Albanija) in Vzhodna Evropa (Ruska federacija in ostale države nekdanje Sovjetske zveze razen pribaltiških držav).
Naložbe odseka v nekratkoročna sredstva obsegajo celotne stroške, nastale v obdobju iz naslova pridobitve nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev.
V nadaljevanju so predstavljeni standardi, dopolnitve in pojasnila standardov, ki do priprave računovodskih izkazov skupine Krka še niso začeli veljati. Skupina Krka jih bo upoštevala pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Skupina Krka ni sprejela nobenega od navedenih standardov, dopolnitev in pojasnil pred začetkom njihove uveljavitve.
Standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Končna različica MSRP 9 – Finančni inštrumenti vključuje vse posamezne faze projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39 – Finančni inštrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice MSRP 9. Standard uvaja nove zahteve pri razvrščanju, merjenju in slabitvi finančnih inštrumentov ter obračunavanju varovanja pred tveganji.
MSRP 9 uvaja spremenjen model slabitev finančnih sredstev, ki temelji na pričakovanih izgubah in ne več na preteklih izgubah. Glede na naravo finančnih sredstev skupine Krka ter način ugotavljanja zneska slabitev zaradi navedene spremembe poslovodstvo ne pričakuje bistvenega vpliva na višino slabitev.
Skupina Krka bo standard MSRP 9 začela uporabljati z datumom obvezne uporabe (1. 1. 2018). Ob prehodu bo uporabila retrospektivno metodo brez preračuna primerjalnega obdobja. Poslovodstvo ocenjuje, da zaradi prilagoditve začetnega salda zadržanih dobičkov na dan začetka uporabe standarda ne bo bistvenega kumulativnega učinka.
MSRP 15 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Določa petstopenjski model, ki ga bodo podjetja morala upoštevati pri pripoznanju prihodkov iz naslova pogodb s kupci (z omejenimi izjemami) ne glede na vrsto transakcij, ki prinašajo prihodke, ali industrijsko panogo. Zahteve standarda veljajo tudi za pripoznanje in merjenje dobičkov in izgub pri prodaji nekaterih nefinančnih sredstev, ki niso posledica običajne dejavnosti podjetja (npr. prodaja nepremičnin, naprav in opreme ali neopredmetenih sredstev). Standard zahteva od podjetja obsežna razkritja, vključno z razčlenitvijo skupnega zneska prihodkov, informacijami o obveznostih v
zvezi s prodajo, spremembami v višini pogodbenih sredstev in obveznosti med dvema obdobjema ter ključnimi poslovodskimi presojami in ocenami.
Prihodki od prodaje izdelkov so rezultat prodaje zdravil na recept, zdravil brez recepta in veterinarskih izdelkov, kjer izpolnitev izvršitvene obveze nastane v trenutku, ko je blago odpremljeno oziroma ko ga prevzame kupec. Poslovodstvo na osnovi opravljene analize ocenjuje, da MSRP 15 ne bo bistveno vplival na časovni okvir pripoznanja in višino prihodkov, pripoznanih pod temi pogoji.
Skupina Krka bo standard MSRP 15 začela uporabljati z datumom obvezne uporabe (1. 1. 2018). Ob prehodu bo uporabila poenostavljeno metodo za nazaj. Poslovodstvo ocenjuje, da zaradi prilagoditve začetnega salda zadržanih dobičkov ob začetku uporabe ne bo bistvenega kumulativnega učinka.
Pojasnila standarda veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Namen pojasnil je razložiti, kaj je želel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board, IASB) doseči pri sprejemanju zahtev MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci, zlasti z vidika računovodske obravnave opredeljenih obveznosti iz pogodb s kupci, ki spreminja besedilo načela "ločene opredelitve", obravnave principala v nasprotju z agentom, vključno z oceno, ali podjetje nastopa kot principal ali kot agent, ter uporabo načela kontrole in licenciranja, ki zagotavlja dodatne smernice za računovodsko obravnavo intelektualne lastnine in licenčnine. Pojasnila prav tako uvajajo dodatne praktične koristi za podjetja, ki bodisi uporabljajo MSRP 15 v celoti za predhodna obdobja, ali tista, ki se odločijo za uporabo prilagojenega pristopa.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv pojasnil na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivala.
MSRP 16 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali kasneje. Določa usmeritve za pripoznavanje, merjenje, predstavitev in razkrivanje najemov obeh pogodbenih strank: najemnika in najemodajalca. Novi standard od najemnika zahteva, da v svojih računovodskih izkazih pripozna večino najemnih pogodb na podlagi enotnega računovodskega modela za vse najemne pogodbe, razen nekaterih izjem. Pri najemih, ki jih obračunava najemodajalec, ni bistvenih sprememb.
MSRP 16 bo vplival na računovodske izkaze zaradi spremenjene obravnave najemov pri najemojemalcih. Najemi bodo v izkazu finančnega položaja po novem pripoznani kot finančna obveznost in sredstvo, ki predstavlja najemnikovo pravico do uporabe tega sredstva. Skupina Krka bo začela standard MSRP 16 uporabljati z datumom obvezne uporabe (1. 1. 2019). Obveze iz naslova poslovnih najemov na dan 31. 12. 2017 za skupino Krka so razkrite v pojasnilu 26.
Ob uporabi MSRP 16 bo del stroškov najema, ki so trenutno pripoznani kot poslovni odhodki, izkazan kot finančni odhodki za obresti. Posledično se bodo spremenili tudi denarni tokovi iz poslovanja, ki bodo postali denarni tokovi iz financiranja. Glede na izkazano raven obvez iz poslovnih najemov in ob predpostavki nespremenjene obrestne mere poslovodstvo skupine Krka iz tega naslova ne pričakuje bistvenega vpliva.
Dopolnitve se nanašajo na priznano neskladje med zahtevami MSRP 10 in MRS 28 pri obravnavanju prodaje ali prispevka sredstev med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali med skupnim podvigom. Zahtevajo tudi, da mora podjetje pripoznati celoten znesek dobička ali izgube, kadar gre za transakcijo, v kateri prevzemnik pridobi obvladovanje enega ali več podjemov (oz. izpolnjuje pogoje za klasifikacijo "business"). Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je decembra 2015 v pričakovanju rezultatov raziskave obračunavanja sredstev po kapitalski metodi datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas. Evropska unija dopolnitev še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Uvajajo zahteve glede računovodske obravnave učinkov zahtevanih in netržnih pogojev pri merjenju gotovinske poravnave plačilnih transakcij z delnicami, pri merjenju poravnave plačilnih transakcij z delnicami z možnostjo neto poravnave z davčnim odtegljajem in za spremembe pogojev pri plačilnih transakcijah z delnicami, ki vplivajo na prerazvrstitev gotovinske poravnave plačilnih transakcij z delnicami v s kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami. Evropska unija dopolnitev še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Pojasnjujejo, kdaj mora podjetje nepremičnine, vključno s tistimi, ki so v gradnji ali razvoju, prerazvrstiti v naložbene nepremičnine ali iz njih. Pojasnjujejo tudi, da pride do spremembe v uporabi takrat, ko nepremičnina izpolnjuje ali preneha izpolnjevati opredelitev naložbene nepremičnine in ko obstajajo dokazi o spremembi v njeni uporabi. Sprememba namere poslovodstva družbe v zvezi z uporabo nepremičnine sama po sebi ne predstavlja spremembe v uporabi. Evropska unija dopolnitev še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo bistveno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Podjetju omogočajo, da finančna sredstva z lastnostmi predplačil, ki pogodbeni stranki omogočajo prejem plačila oziroma zahtevajo plačilo razumnega nadomestila za predčasno prekinitev pogodbe (z vidika imetnika finančnega sredstva gre za "negativno nadomestilo"), izmeri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Evropska unija dopolnitev še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in jih bo uporabilo ob uveljavitvi.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Obravnavajo vprašanje, ali spada merjenje dolgoročnih naložb (zlasti z vidika zahtev po slabitvi dolgoročnih naložb v pridružene družbe in skupne podvige, ki so po vsebini del "čiste naložbe" v pridruženi družbi ali skupnem podvigu) v okvir MSRP 9, MRS 28 ali pa gre za kombinacijo obeh. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje pri pripoznanju dolgoročnih naložb, ki niso merjene po kapitalski metodi, uporabiti določila MSRP 9 – Finančni inštrumenti, preden začne uporabljati MRS 28. Pri uporabi MSRP 9 podjetje ne upošteva nikakršnih prilagoditev knjigovodske vrednosti dolgoročnih naložb, ki sicer izhajajo iz MRS 28. Evropska unija dopolnitev še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze skupine Krka in jih bo uporabilo ob uveljavitvi.
Pojasnila veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Uvajajo obrazložitev obračunavanja transakcij, ki vključujejo potrdilo o prejemu ali plačilu predplačila v tuji valuti. Nanašajo se tudi na transakcije v tuji valuti, kadar podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost iz naslova plačila ali prejema predplačila, preden pripozna s tem povezana sredstva, odhodke ali prihodke. Navajajo, da morajo za določitev menjalnega tečaja podjetja uporabiti datum prvotnega pripoznanja
nedenarnega predplačila ali odloženih prihodkov (obveznosti). Pri večjem številu izplačil ali predplačil mora podjetje določiti datum transakcije vsakega izplačila ali predplačila. Evropska unija pojasnil še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv pojasnil na računovodske izkaze skupine Krka in jih bo uporabilo ob uveljavitvi.
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je objavil sklop letnih izboljšav MSRP za obdobje 2014–2016, ki predstavlja zbirko dopolnil MSRP. Dopolnitve za MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 28 – Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje.
Dopolnitev MSRP 1 – Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja odpravlja kratkoročne izjeme za razkritja v zvezi s finančnimi inštrumenti, zaslužki zaposlenih in investicijskimi družbami, ki sicer veljajo pri prvi uporabi MSRP.
Dopolnitve MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige pojasnjujejo, da lahko podjetje ob začetnem pripoznanju vsako naložbo v pridruženo podjetje ali skupno podjetje, ki je v lasti podjetja, ki je kapitalska organizacija ali druga kvalificirana oseba, izmeri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
Zgodnja uporaba dopolnitev MRS 28 – Dolgoročne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige je dovoljena. Evropska unija izboljšav še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv izboljšav na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo vplivale.
Pojasnila veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Obravnavajo obračunavanje davka od dobička, ko davčna obravnava vključuje negotovost, ki vpliva na uporabo MRS 12 – Davek iz dobička. Uvajajo smernice za obračunavanje negotovih davčnih obravnav ločeno ali skupaj, inšpekcijske preglede davčnih organov in uporabo ustrezne metode, ki odraža te negotovosti in obenem upošteva spremembe dejstev in okoliščin. Evropska unija pojasnil standarda še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv pojasnil na računovodske izkaze skupine Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivala.
Glede na računovodske usmeritve skupine Krka in zahtevana razkritja je treba v številnih primerih določiti pošteno vrednost tako finančnih kot nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je skupina Krka določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti skupine Krka.
Poštena vrednost patentov in blagovnih znamk, pridobljenih pri poslovnih združitvah, temelji na ocenjeni diskontirani prihodnji vrednosti licenčnin, katerih plačilo zaradi lastništva patenta oziroma blagovne znamke ne bo potrebno. Poštena vrednost ostalih neopredmetenih sredstev se določi kot sedanja vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz njihove uporabe in morebitne prodaje.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se za vrednostne papirje določa glede na zaključni tečaj na datum poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Skupina Krka poroča po geografsko določenih odsekih. Prihodki odsekov so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev.
| Evropska unija | Jugovzhodna Evropa | Vzhodna Evropa | Ostalo | Izločitve | Skupaj | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR |
2017 | 2016 | 2017 | 2016 | 2017 | 2016 | 2017 | 2016 | 2017 | 2016 | 2017 | 2016 |
| Prihodki od prodaje zunaj skupine | 768.804 | 738.381 | 62.391 | 58.262 | 388.220 | 332.286 | 46.977 | 45.495 | 0 | 0 | 1.266.392 | 1.174.424 |
| Prodaja znotraj skupine | 229.510 | 210.500 | 32.875 | 29.614 | 236.191 | 164.744 | 0 | 0 | –498.576 | –404.858 | 0 | 0 |
| Drugi poslovni prihodki | 6.355 | 5.114 | 155 | 776 | 3.923 | 1.973 | 0 | 0 | 0 | 0 | 10.433 | 7.863 |
| Stroški poslovanja | –664.577 | –666.180 | –46.869 | –46.573 | –339.053 | –318.017 | –27.585 | –29.082 | 0 | 0 | –1.078.084 | –1.059.852 |
| Stroški poslovanja znotraj skupine | –378.715 | –366.106 | –37.612 | –32.396 | –445.788 | –340.858 | –7 | –8 | 862.122 | 739.368 | 0 | 0 |
| Dobiček iz poslovanja | 110.582 | 77.315 | 15.677 | 12.465 | 53.090 | 16.242 | 19.392 | 16.413 | 0 | 0 | 198.741 | 122.435 |
| Prihodki od obresti | 200 | 392 | 4 | 210 | 718 | 314 | 0 | 0 | 0 | 0 | 922 | 916 |
| Prihodki od obresti znotraj skupine | 675 | 929 | 0 | 0 | 3 | 9 | 0 | 0 | –678 | –938 | 0 | 0 |
| Odhodki za obresti | –188 | –641 | 0 | 0 | 3 | 9 | 0 | 0 | 0 | 0 | –185 | –632 |
| Odhodki za obresti znotraj skupine | –275 | –282 | 0 | 0 | –292 | –779 | 0 | 0 | 567 | 1.061 | 0 | 0 |
| Neto finančni izid | 1.345 | –3.241 | 540 | –548 | –24.201 | –576 | –251 | –1.772 | 0 | 0 | –22.567 | –6.137 |
| Davek iz dobička | –12.926 | –5.698 | –1.800 | –154 | –7.243 | –1.793 | –1.629 | –197 | 0 | 0 | –23.598 | –7.842 |
| Čisti dobiček | 99.001 | 68.376 | 14.417 | 11.763 | 21.646 | 13.873 | 17.512 | 14.444 | 0 | 0 | 152.576 | 108.456 |
| Naložbe | 100.782 | 115.718 | 327 | 192 | 3.979 | 15.907 | 0 | 0 | 0 | 0 | 105.088 | 131.817 |
| Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme |
67.477 | 67.781 | 1.932 | 1.943 | 30.420 | 28.213 | 408 | 367 | 0 | 0 | 100.237 | 98.304 |
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 4.704 | 4.838 | 289 | 322 | 2.463 | 2.117 | 204 | 222 | 0 | 0 | 7.660 | 7.499 |
| 31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
|
| Sredstva skupaj | 1.461.851 | 1.394.236 | 40.855 | 40.107 | 405.694 | 467.293 | 10.731 | 9.882 | 0 | 0 | 1.919.131 | 1.911.518 |
| Dobro ime | 42.644 | 42.644 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 42.644 | 42.644 |
| Blagovna znamka | 38.163 | 39.011 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 38.163 | 39.011 |
| Obveznosti skupaj | 327.324 | 364.038 | 9.453 | 9.251 | 77.273 | 67.764 | 17.382 | 26.021 | 0 | 0 | 431.432 | 467.074 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje proizvodov | 1.171.430 | 1.086.198 |
| Prihodki od prodaje storitev | 37.520 | 42.526 |
| Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga | 57.442 | 45.700 |
| Prihodki od prodaje skupaj | 1.266.392 | 1.174.424 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Odprava nekratkoročnih rezervacij | 82 | 384 |
| Odprava odloženih prihodkov | 1.481 | 1.491 |
| Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev | 1.235 | 793 |
| Odprava popravka vrednosti terjatev | 1.845 | 1.401 |
| Izterjane odpisane terjatve | 0 | 358 |
| Ostali poslovni prihodki | 5.790 | 3.436 |
| Drugi poslovni prihodki skupaj | 10.433 | 7.863 |
Več o odpravi nekratkoročnih rezervacij je razloženo v pojasnilu 22.
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Stroški blaga in materiala | 344.257 | 341.908 |
| Stroški storitev | 250.071 | 237.201 |
| Stroški dela | 352.064 | 336.616 |
| Amortizacija | 107.897 | 105.803 |
| Odpisi in popravki vrednosti zalog | 17.482 | 14.793 |
| Slabitve in odpisi terjatev | 4.310 | 750 |
| Oblikovanje rezervacij za tožbe | 4.345 | 3 |
| Drugi poslovni odhodki | 37.333 | 33.220 |
| Stroški skupaj | 1.117.759 | 1.070.294 |
| Sprememba vrednosti zalog nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov | –39.675 | –10.442 |
| Skupaj | 1.078.084 | 1.059.852 |
| v tisoč EUR 2017 |
2016 260.739 |
|---|---|
| Stroški bruto plač in nadomestil 273.081 |
|
| Stroški prispevkov socialnih zavarovanj 21.307 |
21.058 |
| Stroški prispevkov pokojninskih zavarovanj 38.181 |
35.667 |
| Davek na izplačane plače 1.138 |
1.266 |
| Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki 4.894 |
5.069 |
| Drugi stroški dela 13.463 |
12.817 |
| Stroški dela skupaj 352.064 |
336.616 |
Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki so podrobneje razloženi v pojasnilu 22. Drugi stroški dela vključujejo predvsem regres za letni dopust in stroške za prevoz na delo.
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Dotacije in pomoč za humanitarne in druge namene | 1.605 | 1.557 |
| Izdatki za varstvo okolja | 4.039 | 3.559 |
| Druge dajatve | 24.558 | 21.837 |
| Izguba pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev | 2.950 | 1.298 |
| Ostali poslovni odhodki | 4.181 | 4.969 |
| Drugi poslovni odhodki skupaj | 37.333 | 33.220 |
Med drugimi dajatvami je za 20.083 tisoč EUR (17.544 tisoč EUR v letu 2016) različnih davkov na zdravila in strokovne sodelavce, ki jih skupina Krka plačuje v posameznih državah.
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Neto tečajne razlike | 0 | 42.628 |
| Prihodki od obresti | 922 | 916 |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb skozi poslovni izid | 0 | 8 |
| Dobički od prodaje vrednostnih papirjev | 2 | 0 |
| Prihodki iz izvedenih finančnih inštrumentov | 22.144 | 21.292 |
| – realizirani prihodki | 9.474 | 21.292 |
| – sprememba poštene vrednosti | 12.670 | 0 |
| Prihodki iz dividend in drugih deležev v dobičku | 973 | 835 |
| Finančni prihodki skupaj | 24.041 | 65.679 |
| Neto tečajne razlike | –17.263 | 0 |
| Odhodki za obresti | –185 | –632 |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb skozi poslovni izid | 0 | –10 |
| Odhodki iz izvedenih finančnih inštrumentov | –27.378 | –69.440 |
| – realizirani odhodki | –27.094 | –45.041 |
| – sprememba poštene vrednosti | –284 | –24.399 |
| Drugi finančni odhodki | –1.782 | –1.734 |
| Finančni odhodki skupaj | –46.608 | –71.816 |
| Neto finančni izid | –22.567 | –6.137 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Odmerjeni davek | 30.884 | 11.167 |
| Odloženi davek | –7.286 | –3.325 |
| Davek iz dobička skupaj | 23.598 | 7.842 |
| Dobiček pred davkom | 176.174 | 116.298 |
| Davek, obračunan po 19-odstotni stopnji (17-odstotni stopnji za leto 2016) | 33.473 | 19.771 |
| Davek od povečanja odhodkov | –1.324 | –859 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | –1.132 | 1.416 |
| Davek od davčnih olajšav | –14.513 | –15.410 |
| Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo | –308 | 211 |
| Davek od prihodkov, ki povečujejo davčno osnovo | 424 | 121 |
| Vpliv davčne stopnje na odložene davke | 0 | –1.524 |
| Vpliv različnih davčnih stopenj | 2 | 1.291 |
| Drugo | 6.976 | 2.825 |
| Davek iz dobička skupaj | 23.598 | 7.842 |
| Efektivna davčna stopnja | 13,4 % | 6,7 % |
Med odmerjenim davkom za leto 2017 je 2.742 tisoč EUR davka iz naslova samoprijave za leto 2015.
Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v raziskave in razvoj ter olajšave za naložbe.
| 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 | |
|---|---|---|
| Zemljišča | 38.863 | 36.575 |
| Zgradbe | 409.682 | 403.257 |
| Oprema | 375.115 | 343.390 |
| Nepremičnine, naprave in oprema v pridobivanju | 36.650 | 84.635 |
| Predujmi za nepremičnine, naprave in opremo | 4.532 | 6.243 |
| Nepremičnine, naprave in oprema skupaj | 864.842 | 874.100 |
V letu 2017 smo v obvladujoči družbi Krka med naložbami največ namenili za gradnjo Razvojno-kontrolnega centra 4 (RKC 4), in sicer 26.114 tisoč EUR (11.657 tisoč EUR v letu 2016). Za gradnjo obrata Notol 2 smo namenili 22.025 tisoč EUR (25.550 tisoč EUR v letu 2016), za zmogljivosti za hidrogeniranje v Krškem 3.298 tisoč EUR (nov projekt v letu 2017, zato v letu 2016 ni bilo izdatkov), za gradnjo večnamenskega skladišča 2.210 tisoč EUR (1.273 tisoč EUR v letu 2016) in za gradnjo poslovne stavbe v Ljubljani 1.666 tisoč EUR (180 tisoč EUR v letu 2016). Za projekte na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij smo namenili 3.246 tisoč EUR (3.571 tisoč EUR v letu 2016).
V odvisnih družbah smo za naložbe največ namenili v skupini Terme Krka, in sicer 4.354 tisoč EUR (1.125 tisoč EUR v letu 2016). V odvisni družbi Farma GRS smo namenili 3.613 tisoč EUR (v letu 2016 naložb ni bilo), v odvisni družbi Krka-Farma Zagreb 2.093 tisoč EUR (30.077 tisoč EUR v letu 2016) in v odvisni družbi Krka-Rus v Ruski federaciji 557 tisoč EUR (13.781 tisoč EUR v letu 2016).
| NNO v | Predujmi za | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR Nabavna vrednost |
Zemljišča | Zgradbe | Oprema | pridobivanju | NNO | Skupaj |
| Stanje 1. 1. 2016 | 35.227 | 753.448 | 950.543 | 24.180 | 6.542 | 1.769.940 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 127.853 | –486 | 127.367 |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju |
1.184 | 10.696 | 57.699 | –69.579 | 0 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | –5 | –2.209 | –18.573 | 0 | –4 | –20.791 |
| Prevedbena razlika | 169 | 14.743 | 10.511 | 2.394 | 0 | 27.817 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | –370 | 53 | –213 | 191 | -339 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 36.575 | 776.308 | 1.000.233 | 84.635 | 6.243 | 1.903.994 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 36.575 | 776.308 | 1.000.233 | 84.635 | 6.243 | 1.903.994 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 101.385 | –1.683 | 99.702 |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju |
2.393 | 39.278 | 107.630 | –149.301 | 0 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | –25 | –3.111 | –12.457 | 0 | 0 | –15.593 |
| Prevedbena razlika | –35 | –4.813 | –3.262 | –95 | 0 | –8.205 |
| Prenosi, prekvalifikacije | –45 | 774 | –150 | 26 | –28 | 577 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 38.863 | 808.436 | 1.091.994 | 36.650 | 4.532 | 1.980.475 |
| Popravek vrednosti | ||||||
| Stanje 1. 1. 2016 | 0 | –345.210 | –598.538 | 0 | 0 | –943.748 |
| Amortizacija | 0 | –26.479 | –71.825 | 0 | 0 | –98.304 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 1.183 | 18.415 | 0 | 0 | 19.598 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 185 | 112 | 0 | 0 | 297 |
| Prevedbena razlika | 0 | –2.730 | –5.007 | 0 | 0 | –7.737 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 0 | –373.051 | –656.843 | 0 | 0 | –1.029.894 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 0 | –373.051 | –656.843 | 0 | 0 | –1.029.894 |
| Amortizacija | 0 | –26.535 | –73.702 | 0 | 0 | –100.237 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 632 | 12.055 | 0 | 0 | 12.687 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | –73 | 299 | 0 | 0 | –174 |
| Prevedbena razlika | 0 | 673 | 1.312 | 0 | 0 | 1.985 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 0 | –398.754 | –716.879 | 0 | 0 | –1.115.633 |
| Neodpisana vrednost | ||||||
| Stanje 1. 1. 2016 | 35.227 | 408.238 | 352.005 | 24.180 | 6.542 | 826.192 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 36.575 | 403.257 | 343.390 | 84.635 | 6.243 | 874.100 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 36.575 | 403.257 | 343.390 | 84.635 | 6.243 | 874.100 |
Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2017 niso bili pripisani stroški izposojanja.
Neodpisana vrednost nepremičnin, naprav in opreme, ki začasno niso v uporabi, je bila 31. 12. 2017 835 tisoč EUR (31. 12. 2016 pa 756 tisoč EUR).
Stanje 31. 12. 2017 38.863 409.682 375.115 36.650 4.532 864.842
27 % vseh nepremičnin, naprav in opreme, ki so bili v uporabi 31. 12. 2017, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2016 prav tako 27 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme, izvzeta so zemljišča.
| Neopredmetena sredstva skupaj | 110.992 | 113.511 |
|---|---|---|
| Neopredmetena sredstva v pridobivanju | 3.541 | 3.672 |
| Premoženjske pravice | 26.644 | 28.184 |
| Blagovna znamka | 38.163 | 39.011 |
| Dobro ime | 42.644 | 42.644 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
Dobro ime v celoti izhaja iz naslova nakupa odvisne družbe TAD Pharma. Blagovna znamka se v celoti nanaša na blagovno znamko TAD Pharma.
| Blagovna | Premoženjske | NS v | |||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Dobro ime | znamka | pravice | pridobivanju | Skupaj |
| Nabavna vrednost | |||||
| Stanje 1. 1. 2016 | 42.644 | 42.403 | 111.315 | 3.931 | 200.293 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 4.450 | 4.450 |
| Prenosi z NS v pridobivanju | 0 | 0 | 4.712 | –4.712 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 0 | –844 | 0 | –844 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 0 | –126 | 0 | –126 |
| Prevedbena razlika | 0 | 0 | 697 | 3 | 700 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 42.644 | 42.403 | 115.754 | 3.672 | 204.473 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 42.644 | 42.403 | 115.754 | 3.672 | 204.473 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 5.386 | 5.386 |
| Prenosi z NS v pridobivanju | 0 | 0 | 5.517 | –5.517 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 0 | –336 | 0 | –336 |
| Prevedbena razlika | 0 | 0 | –145 | 0 | –145 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 42.644 | 42.403 | 120.790 | 3.541 | 209.378 |
| Popravek vrednosti | |||||
| Stanje 1. 1. 2016 | 0 | –2.544 | –80.809 | 0 | –83.353 |
| Amortizacija | 0 | –848 | –6.651 | 0 | –7.499 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 0 | 125 | 0 | 125 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 0 | 90 | 0 | 90 |
| Prevedbena razlika | 0 | 0 | –325 | 0 | –325 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 0 | –3.392 | –87.570 | 0 | –90.962 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 0 | –3.392 | –87.570 | 0 | –90.962 |
| Amortizacija | 0 | –848 | –6.812 | 0 | –7.660 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 0 | 155 | 0 | 155 |
| Prevedbena razlika | 0 | 0 | 81 | 0 | 81 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 0 | –4.240 | –94.146 | 0 | –98.386 |
| Neodpisana vrednost | |||||
| Stanje 1. 1. 2016 | 42.644 | 39.859 | 30.506 | 3.931 | 116.940 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 42.644 | 39.011 | 28.184 | 3.672 | 113.511 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 42.644 | 39.011 | 28.184 | 3.672 | 113.511 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 42.644 | 38.163 | 26.644 | 3.541 | 110.992 |
58 % vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2017, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2016 pa 57 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev.
Preizkus slabitve vključuje dobro ime, ki je nastalo, ko je obvladujoča družba Krka konec leta 2007 prevzela nemško družbo TAD Pharma in blagovno znamko TAD Pharma. Narejen je bil tudi preizkus slabitve Krkine kapitalske naložbe v odvisno družbo TAD Pharma.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je večja v dveh postavkah: njegovi pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ali njegovi vrednosti pri uporabi. Za potrebe testa slabitve je bila nadomestljiva vrednost dobrega imena, ki izhaja iz pridobitve deleža v družbi TAD Pharma, določena na osnovi izračuna vrednosti pri uporabi, tj. z uporabo projekcij denarnih tokov, ki temeljijo na petletnih finančnih načrtih dveh denar ustvarjajočih enot, na kateri je bilo dobro ime razporejeno. Kot denar ustvarjajoča enota sta bili upoštevani družba Krka in družba TAD Pharma. Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji je znašala 8,5 % za denar ustvarjajočo enoto TAD Pharma in denar ustvarjajočo enoto Krka. Za obe denar ustvarjajoči enoti so denarni tokovi nad 5 let ekstrapolirani s povprečno letno rastjo v višini 2,0 %. Druge pomembne predpostavke vključujejo v strategiji določene stopnje rasti prodaje in donosnosti ter predvidena lansiranja novih izdelkov na nemški trg.
Po oceni poslovodstva razumna sprememba diskontne stopnje oziroma stopnje rasti ne bi povzročila slabitve dobrega imena.
Na osnovi navedenih predpostavk izračunana ocena vrednosti Krke in TAD Pharme skupaj, upoštevaje vrednost blagovne znamke in dobrega imena, presega knjigovodsko, zato ni potrebe po slabitvi dobrega imena.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Nekratkoročno dana posojila | 9.543 | 8.801 |
| – posojila, dana drugim | 9.543 | 8.801 |
| Kratkoročno dana posojila | 1.426 | 9.441 |
| – del nekratkoročnega posojila, ki zapade v prihodnjem letu | 1.330 | 1.201 |
| – posojila, dana drugim | 94 | 8.240 |
| – kratkoročne terjatve za obresti | 2 | 0 |
| Dana posojila skupaj | 10.969 | 18.242 |
V okviru nekratkoročno danih posojil so predvsem stanovanjska posojila, ki jih obvladujoča družba in nekatere odvisne družbe dajejo zaposlenim v skladu z internimi akti. Posojila obvladujoče družbe se obrestujejo po letni obrestni meri, ki je enaka obrestni meri, priznani v času sklenitve pogodbe. Določi jo minister za finance Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami. V letu 2017 se je obrestna mera gibala med 0,592 % in 0,726 % (v letu 2016 med 0,701 % in 0,868 %). Odplačilna doba posojil je največ 15 let.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne naložbe | 8.815 | 10.138 |
| – finančna sredstva, na razpolago za prodajo | 8.815 | 10.138 |
| Kratkoročne finančne naložbe, vključno z izvedenimi finančnimi inštrumenti | 0 | 77 |
| – delnice in deleži za trgovanje | 0 | 77 |
| Finančne naložbe skupaj | 8.815 | 10.215 |
Med finančnimi sredstvi, ki so na razpolago za prodajo, je bilo za 810 tisoč EUR naložb v delnice in deleže družb v Sloveniji (761 tisoč EUR konec leta 2016), za 8.005 tisoč EUR pa naložb v delnice družb v tujini (9.377 tisoč EUR konec leta 2016).
| v tisoč EUR | Finančna sredstva, na razpolago za prodajo |
|---|---|
| Stanje 1. 1. 2016 | 7.580 |
| Prilagoditev na tržno vrednost | 2.558 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 10.138 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 10.138 |
| Pridobitev | 22 |
| Prilagoditev na tržno vrednost | –1.345 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 8.815 |
Prilagoditev vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb, to je finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo, na tržno oziroma pošteno vrednost je priznana v drugem vseobsegajočem donosu v višini –1.345 tisoč EUR (2.558 tisoč EUR v letu 2016). V letih 2017 in 2016 ni bilo prilagoditev, ki bi jih bilo treba pripoznati v izkazu poslovnega izida.
| Terjatve | Obveznosti | ||
|---|---|---|---|
| 2017 | 2016 | 2017 | 2016 |
| 481 | 316 | 12.633 | 13.206 |
| 1.727 | 1.727 | 1.128 | 1.384 |
| 21.446 | 14.116 | 151 | 106 |
| 3.682 | 5.512 | 0 | 296 |
| 182 | 0 | 0 | 0 |
| 11.071 | 10.329 | 0 | 0 |
| 1.644 | 1.904 | 0 | 0 |
| 40.233 | 33.904 | 13.912 | 14.992 |
| –1.758 | –2.644 | –1.758 | –2.644 |
| 38.475 | 31.260 | 12.154 | 12.348 |
| v tisoč EUR | Stanje 1. 1. 2016 |
Pripoznano v izkazu poslovnega izida |
Prevedbena rezerva |
Pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu |
Stanje 31. 12. 2016 |
Pripoznano v izkazu poslovnega izida |
Prevedbena rezerva |
Pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu |
Stanje 31. 12. 2017 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe, nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva |
–13.153 | 283 | –20 | 0 –12.890 | 738 | 0 | 0 –12.152 | ||
| Finančna sredstva, na razpolago za prodajo |
743 | 182 | –1 | –581 | 343 | 0 | 0 | 256 | 599 |
| Zaloge | 11.589 | 2.406 | 15 | 0 | 14.010 | 7.283 | 2 | 0 | 21.295 |
| Terjatve/obveznosti | 4.160 | 631 | 425 | 0 | 5.216 | –1.223 | –311 | 0 | 3.682 |
| Dividende | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 182 | 0 | 0 | 182 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke |
9.651 | 122 | –3 | 559 | 10.329 | 565 | 183 | –6 | 11.071 |
| Prenos davčne izgube |
2.223 | –299 | –20 | 0 | 1.904 | –259 | –1 | 0 | 1.644 |
| Skupaj | 15.213 | 3.325 | 396 | –22 | 18.912 | 7.286 | –127 | 250 | 26.321 |
Nepripoznani odloženi davki iz naslova davčnih izgub odvisnih družb so konec leta 2017 znašali 1.849 tisoč EUR (2.240 tisoč EUR konec leta 2016).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Material | 119.775 | 122.515 |
| Nedokončana proizvodnja | 77.743 | 63.212 |
| Končni izdelki | 102.211 | 86.369 |
| Trgovsko blago | 8.070 | 7.783 |
| Predujmi za zaloge | 2.872 | 774 |
| Zaloge skupaj | 310.671 | 280.653 |
Odpisi in popravki vrednosti zalog so znašali 17.482 tisoč EUR, v letu 2016 pa 14.793 tisoč EUR.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev | 500.735 | 510.406 |
| Kratkoročne terjatve do drugih | 27.302 | 33.777 |
| Terjatve skupaj | 528.037 | 544.183 |
V letu 2017 je bilo odpisov in oslabitev terjatev, ki so izkazani v poslovnih odhodkih, za 4.310 tisoč EUR, v letu 2016 za 750 tisoč EUR.
| v tisoč EUR | Bruto vrednost |
Popravek vrednosti terjatev |
Čista vrednost 31. 12. 2017 |
Čista vrednost 31. 12. 2016 |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev v državi | 11.232 | 204 | 11.028 | 10.270 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini | 515.547 | 25.840 | 489.707 | 500.136 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev skupaj | 526.779 | 26.044 | 500.735 | 510.406 |
Pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici, d. d., je bilo zavarovanih 65 % terjatev do kupcev (31. 12. 2016 pa 58 %).
Kratkoročne terjatve do drugih se v večjem delu nanašajo na terjatve do države. Terjatve, nastale iz naslova davka na dobiček, so znašale 1.988 tisoč EUR (8.471 tisoč EUR v letu 2016), ostale terjatve do države pa 18.115 tisoč EUR (18.954 tisoč EUR v letu 2016).
Predujmov za storitve je bilo za 4.893 tisoč EUR (31. 12. 2016 pa 5.365 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Gotovina v blagajni | 120 | 78 |
| Denarna sredstva v banki | 45.828 | 38.552 |
| Denar in denarni ustrezniki skupaj | 45.948 | 38.630 |
Skupina Krka ima pri treh bankah sklenjene pogodbe o limitu za dovoljeno negativno stanje na transakcijskih računih v skupni vrednosti 14.500 tisoč EUR (v letu 2016 je imela pri dveh bankah pogodbe v skupni vrednosti 1.500 tisoč EUR). Ker 31. 12. 2017 na transakcijskih računih ni bilo negativnih stanj, je bil limit v celoti neizkoriščen.
V skladu s sklepom 19. skupščine z dne 3. 7. 2014 je Krka zmanjšala osnovni kapital z umikom 2.632.672 lastnih delnic, kar je predstavljalo 7,431 % vseh izdanih delnic. Po umiku je osnovni kapital v vrednosti 54.732 tisoč EUR razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Obstaja le en razred delnic, prva in edina izdaja delnic pa je potekala leta 1995. Osnovni kapital je v celoti vplačan.
Družba lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in sicer po vsakokratni tržni ceni. Lahko jih pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev. Pri pridobivanju delnic na organiziranem ali na neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev, nakupna cena delnic pa ne sme biti nižja od knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka. Nakupna cena delnic prav tako ne sme biti višja od 25-kratnika čistega dobička večinskih lastnikov na delnico, izračunanega na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka.
Lastne delnice, pridobljene na osnovi tega pooblastila, lahko družba odsvoji tako, da jih:
Prednostna pravica obstoječih delničarjev se pri tej odsvojitvi lastnih delnic v celoti izključi.
| Število delnic | Tehtana povprečna cena delnice (v EUR) |
Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
|
|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2016 | 493.130 | 29.690 | |
| Nakupi v letu 2017 | 198.587 | 54,88 | 10.898 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 691.717 | 40.588 |
V tehtani povprečni ceni delnic je vključena tudi provizija pri nakupu.
Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2017 prikazujejo nakupe, knjižene v letu 2017. Zaradi zamika knjiženja se število delnic razlikuje od dejanskega nakupa delnic v letu 2017, ki ga je družba sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze in v poslovnem delu letnega poročila.
Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2017 po dnevih so prikazani v Prilogi 1 k računovodskim izkazom skupine Krka in družbe Krka, d. d., Novo mesto.
Rezerve skupine Krka sestavljajo rezerve za lastne delnice, kapitalske, zakonske in statutarne rezerve, rezerva za pošteno vrednost in prevedbene rezerve.
Rezerve za lastne delnice so 31. 12. 2017 znašale 40.588 tisoč EUR in so se v letu 2017 povečale za 10.898 tisoč EUR iz naslova oblikovanja zaradi dodatnega nakupa lastnih delnic.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. 31. 12. 2017 so znašale 105.897 tisoč EUR in vključujejo splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 90.659 tisoč EUR, ki je bil ob prehodu na MSRP vključen v kapitalske rezerve, 10.844 tisoč EUR kapitalskih rezerv, oblikovanih v skladu s posebno uredbo v postopku lastninskega preoblikovanja obvladujoče družbe, in 4.394 tisoč EUR kapitalskih rezerv, nastalih z zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi umika lastnih delnic. Znesek se lahko uporabi zgolj za povečanje osnovnega kapitala. Kapitalske rezerve se v letu 2017 niso spremenile.
Zakonske rezerve se lahko oblikujejo do višine 30 % osnovnega kapitala. 31. 12. 2017 so znašale 14.990 tisoč EUR in se v letu 2017 niso spremenile.
Statutarne rezerve so 31. 12. 2017 znašale 30.000 tisoč EUR in se glede na stanje konec leta 2016 niso spremenile. Skupina Krka jih lahko oblikuje v vrednosti do 30.000 tisoč EUR. Uporabi jih lahko za pokrivanje izgube, oblikovanje rezerv za lastne delnice, zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic in uravnavanje dividendne politike.
Rezerva za pošteno vrednost vključuje kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo, in pozaposlitvenih zaslužkov. Rezerva za pošteno vrednost se je v primerjavi z letom 2016 zmanjšala za 721 tisoč EUR in je 31. 12. 2017 znašala –12.523 tisoč EUR. Skupna sprememba je posledica zmanjšanja poštene vrednosti finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo, za 1.345 tisoč EUR, povečanja za vpliv odloženih davkov v povezavi s spremembo vrednosti teh naložb za 256 tisoč EUR, povečanja zaradi preračuna pozaposlitvenih zaslužkov za 374 tisoč EUR ter zmanjšanja za vpliv odloženih davkov zaradi preračuna pozaposlitvenih zaslužkov za 6 tisoč EUR.
Vrednost prevedbene rezerve se je v primerjavi z letom 2016 zmanjšala za 8.378 tisoč EUR in je 31. 12. 2017 znašala –67.475 tisoč EUR. Zmanjšanje je posledica negativnih tečajnih razlik, ki so nastale pri preračunu posameznih postavk računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini iz lokalnih valut v valuto poročanja.
Zadržani dobički so se povečali za dobiček večinskega lastnika v višini 152.600 tisoč EUR, zmanjšali pa so se zaradi uporabe bilančnega dobička za izplačilo dividend v višini 88.644 tisoč EUR po sklepu 23. skupščine delničarjev, ki je bila 6. 7. 2017, v višini 88.644 tisoč EUR, dodatnega oblikovanja rezerv za lastne delnice zaradi nakupa lastnih delnic obvladujoče družbe v letu 2017 v višini 10.898 tisoč EUR ter nakupa deleža v družbi Golf Grad Otočec, za katerega se je odločila družba Terme Krka.
Znesek izplačanih dividend, prikazan v izkazu denarnih tokov, se od zneska, ki ga je potrdila skupščina in je vključen v izkaz gibanja kapitala, razlikuje za znesek dividend, izplačnih za pretekla leta, v višini 105 tisoč EUR (68 tisoč EUR v letu 2016).
V letu 2017 je deklarirana bruto dividenda na delnico znašala 2,75 EUR, v letu 2016 pa 2,65 EUR.
| Kapital, ki pripada |
Čisti dobiček, ki pripada neobvladujočemu deležu |
||||
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2016 | |||||
| 28,9 % | 30,8 % | 881 | 979 | –37 | –12 |
| 0,3 % | 0,3 % | 90 | 77 | 13 | 16 |
| 971 | 1.056 | –24 | 4 | ||
| 31. 12. 2017 | Neobvladujoči delež 31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 | neobvladujočemu deležu 31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
* V družbi Golf Grad Otočec, d. o. o., ima družba Terme Krka 71,10-odstotni delež, preostali družbeniki pa so IMP PROMONT-ELEKTRO, d. o. o. (3,05 %), Abanka Vipa, d. d. (6,10 %), Trimo, d. d. (6,10 %), Lesnina inženiring, d. d. (6,10 %), Telekom Slovenije, d. d. (4,50 %) in IMP PROMONT, d. o. o. (3,05 %).
** V družbi Farma GRS, d. o. o., ima družba Krka 99,7-odstotni delež, po 0,1 % pa imajo Metronik, d. o. o., Iskra Pio, d. o. o., ter Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine.
Osnovni dobiček na delnico je v letu 2017 znašal 4,74 EUR in je bil za 35 % večji kot v letu 2016, ko je znašal 3,35 EUR. Pri izračunu je bil upoštevan dobiček, ki pripada večinskim lastnikom, v višini 152.600 tisoč EUR (108.452 tisoč EUR v letu 2016). Za obe leti je bilo upoštevano tehtano povprečje števila delnic, in sicer 32.215.595 delnic za leto 2017 in 32.408.870 delnic za leto 2016. Lastne delnice so pri izračunu izvzete.
Vse delnice, ki jih je izdala obvladujoča družba, so navadne imenske delnice, zato je kazalnik popravljeni dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
| v tisoč EUR Rezervacije za tožbe |
Stanje 31. 12. 2016 166 |
Oblikovanje 4.345 |
Koriščenje –6 |
Odprava –10 |
Prevedbena rezerva 12 |
Stanje 31. 12. 2017 4.507 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke |
89.970 | 6.703 | –3.989 | –17 | 43 | 92.710 |
| Ostale rezervacije | 671 | 584 | –343 | –55 | 1 | 858 |
| Rezervacije skupaj | 90.807 | 11.632 | –4.338 | –82 | 56 | 98.075 |
Višina rezervacij za tožbe s področja intelektualne lastnine je določena glede na višino škodnega zahtevka ali ocenjena glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan. Pri določitvi pričakovane možne višine uprava sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki za tožbe na področju intelektualne lastnine in vsako leto preveri izračunani znesek rezervacije za posamezno tožbo, ki še poteka.
Proti družbi Krka in njenim odvisnim družbam je vloženih 8 tožb s področja intelektualne lastnine v skupni vrednosti tožbenih zahtevkov 11.310 tisoč EUR in 36 tožb z ostalih področij (delovnopravni, civilni spori) v skupni vrednosti tožbenih zahtevkov 1.109 tisoč EUR. Uprava obvladujoče družbe je na osnovi poznavanja vsebine sporov in na osnovi pravnih mnenj zunanjih strokovnjakov ocenila, da je treba oblikovati dolgoročne rezervacije za tožbo s področja intelektualne lastnine v višini 4.000 tisoč EUR, za ostale tožbe pa ima skupina Krka oblikovane rezervacije v višini 507 tisoč EUR.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlenih iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 73.521 | 68.270 |
| Stroški sprotnega službovanja (CSC) | 3.623 | 3.013 |
| Stroški obresti (IC) | 1.371 | 1.518 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | –2.442 | –2.241 |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj, od tega: | 235 | 2.961 |
| – sprememba finančnih predpostavk | –716 | 1.893 |
| – izkustvo | 951 | 1.068 |
| Stanje 31. 12. | 76.308 | 73.521 |
| Diskontna stopnja | Rast plač | ||
|---|---|---|---|
| odstotni točki | odstotni točki | ||
| 0,5 | –0,5 | 0,5 | –0,5 |
| –4.467 | 4.940 | 4.916 | –4.489 |
| Stanje | Prejeti novi odloženi |
Odprava odloženih |
Stanje | |
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2016 | prihodki | prihodkov | 31. 12. 2017 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz proračuna Republike Slovenija za projekt Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 |
2.384 | 0 | –267 | 2.117 |
| Sredstva, prejeta iz proračuna za zdravilišči Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice ter za Golf Grad Otočec |
3.927 | 0 | –142 | 3.785 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za razvoj novih tehnologij (projekt FBD) |
340 | 0 | –98 | 242 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za vzpostavitev energetskega informacijskega sistema (GEN-I) |
14 | 0 | –4 | 10 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada – regionalni razvoj za razvojne centre slovenskega gospodarstva |
5.419 | 0 | –667 | 4.752 |
| Nepovratna finančna pomoč za nakup vozil na električni pogon |
5 | 2 | 0 | 7 |
| Brezplačno pridobljene nepremičnine, naprave in oprema | 53 | 9 | –31 | 31 |
| Emisijski kuponi | 16 | 20 | –27 | 9 |
| Drugi odloženi prihodki | 0 | 245 | –245 | 0 |
| Odloženi prihodki skupaj | 12.158 | 276 | –1.481 | 10.953 |
Projekta Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 in FBD delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajata se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost: prednostne usmeritve 1.1.: Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost.
Vrednost odloženih prihodkov se knjigovodsko zmanjšuje za znesek amortizacije osnovnih sredstev in za zneske drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva prejeta.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji | 43.256 | 45.748 |
| Obveznosti do dobaviteljev zunaj Slovenije | 61.790 | 78.696 |
| Obveznosti za prejete predujme | 3.294 | 3.993 |
| Poslovne obveznosti skupaj | 108.340 | 128.437 |
| 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|
| 125.680 | 150.080 |
| 38.551 | 38.112 |
| 284 | 12.670 |
| 21.253 | 20.796 |
| 185.768 | 221.658 |
Vračunani pogodbeni popusti na prodane izdelke vključujejo popuste, do katerih so kupci upravičeni ob izpolnitvi dogovorjenih pogojev in jim niso priznani v letu, ko je realizirana prodaja, na katero se nanašajo.
Postavka drugo vključuje tudi kratkoročne obveznosti do države, nastale iz naslova davka na dodano vrednost, v višini 4.911 tisoč EUR (6.894 tisoč EUR v letu 2016) in ostale kratkoročne obveznosti do države v višini 7.987 tisoč EUR (4.804 tisoč EUR v letu 2016).
| 18.396 | 15.846 |
|---|---|
| 620 | 620 |
| 19.016 | 16.466 |
Med danimi garancijami predstavljata največji postavki garancija izpolnitev pogodbenih zavez za posle v Italiji, kjer je bila odvisna družba Krka Faramaceutici izbrana na javnih razpisih, v višini 6.000 tisoč EUR in protigarancija za pravočasno plačilo morebitnih obveznosti iz naslova izdane carinske garancije v Belorusiji v višini 4.500 tisoč EUR. Postavka drugo vsebuje izključno odvzeto premoženje v Srbiji v višini 620 tisoč EUR.
Na osnovi sklenjenih pogodb, ki so povezane z nadaljevanjem naložb v teku, je bilo konec leta 2017 stanje znanih prihodnjih obveznosti, povezanih s pridobitvijo nepremičnin, naprav in opreme, 62.643 tisoč EUR (35.596 tisoč EUR konec leta 2016).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Do 1 leta | 2.849 | 2.446 |
| Od 1 do 5 let | 6.103 | 4.166 |
| Več kot 5 let | 1.320 | 52 |
| Obveznosti iz naslova najemov skupaj | 10.272 | 6.664 |
V primeru najemnih pogodb z obdobjem, daljšim od 5 let, gre za najem nepremičnin, v glavnem poslovnih prostorov, pri najemih za obdobje do enega leta oziroma od 1 do 5 let pa tudi za najem opreme in avtomobilov.
| v tisoč EUR | Stanje 31. 12. 2016 |
Denarni tok | Nedenarne spremembe Pridobitve/ odtujitve |
Stanje 31. 12. 2017 |
|---|---|---|---|---|
| Dividende | 1.470 | –88.749 | 88.645 | 1.366 |
| Lastne delnice | 0 | –10.898 | 10.898 | 0 |
| Skupaj | 1.470 | –99.647 | 99.543 | 1.366 |
Ključno kreditno tveganje skupine Krka izhaja iz terjatev do kupcev. To je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Centraliziran proces kreditne kontrole na ravni skupine je v Krki vzpostavljen že od leta 2004. V sistem so vključeni vsi kupci, ki jim Krka na leto proda za več kot 100.000 EUR. Takih kupcev je bilo ob koncu leta 2017 več kot 400 in so predstavljali več kot 90 % terjatev do kupcev.
Proces obvladovanja kreditnega tveganja pri teh kupcih poteka v dveh korakih. Prvi korak je ocenjevanje kreditnega tveganja kupcev, določitev inštrumentov zavarovanja ter dodelitev kreditnega limita. Pri tem ocenimo vsakega novega kupca, poleg tega dvakrat na leto obnovimo ocene vseh kupcev. Oceno kreditnega tveganja vsakega kupca sestavlja več kot 130 različnih finančnih in nefinančnih kazalcev, ki so razdeljeni v 4 sklope, vsak od njih pa ima v končni oceni različno težo. Na podlagi dosežene kreditne ocene in predvidene dinamike odprem blaga in plačil se vsakemu kupcu dodeli individualni kreditni limit.
Drugi korak v procesu kreditne kontrole je redno dinamično spremljanje plačilne discipline kupcev. V informacijske sisteme vseh družb v skupini Krka, ki izvajajo prodajo, je integrirana kontrola prostega limita in zapadlih terjatev, ki se izvede ob vsaki odpremi izdelkov kupcem. Kupcem, ki zamujajo s plačili ali pri katerih terjatve, skupaj z novo odpremo, presegajo odobreni kreditni limit, se odprema ustavi, prodajno osebje pa mora sprožiti postopek izterjave ali zagotoviti zavarovanje plačil.
Proces kreditne kontrole in pooblastila za dodeljevanje kreditnih limitov kupcem so opredeljena z internimi akti. V okviru kreditne kontrole je vzpostavljen tudi sistem rednega poročanja o terjatvah do kupcev in njihovi plačilni disciplini. Sistem poročanja omogoča pravočasno zaznavo kupcev s povečanim tveganjem neplačila in zagotavlja učinkovito obvladovanje kreditnih tveganj.
Kreditna kontrola zagotavlja stalno kontrolo kakovosti portfelja terjatev do kupcev. Rezultat procesa kreditne kontrole je majhen odstotek odpisov in slabitev terjatev glede na prodajo skupine Krka.
Majhna vrednost odpisov in slabitev terjatev je tudi posledica razpršenosti terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter dejstva, da je glavnina terjatev odprta do kupcev, s katerimi ima Krka dolgoletne poslovne izkušnje.
Skupina Krka od leta 2009 del terjatev do kupcev zavaruje pri kreditni zavarovalnici. Zavarovane so terjatve do kupcev iz držav z ocenjenim povečanim kreditnim tveganjem. Zavarovanje plačil z bančnimi garancijami in akreditivi uporabljamo manj pogosto.
V letu 2017 smo podaljšali zavarovanje terjatev do kupcev pri obstoječi kreditni zavarovalnici ter vključili še pomembnega ruskega kupca in več manjših kupcev.
Konec leta 2017 je bilo pri kreditni zavarovalnici in s finančnimi inštrumenti zavarovanih 67 % terjatev do kupcev.
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila na datum poročanja naslednja:
| v tisoč EUR | Pojasnila | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|---|
| Dana posojila | 14 | 10.969 | 18.242 |
| Finančne naložbe | 15 | 8.815 | 10.215 |
| Terjatve do kupcev | 18 | 500.735 | 510.406 |
| Denar in denarni ustrezniki | 19 | 45.948 | 38.630 |
| Skupaj | 566.467 | 577.493 |
Med finančnimi sredstvi, izpostavljenimi kreditnemu tveganju, posebej prikazujemo dana posojila in terjatve do kupcev.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Slovenija | 10.417 | 17.694 |
| Jugovzhodna Evropa | 132 | 151 |
| Vzhodna Evropa | 162 | 115 |
| Srednja Evropa | 241 | 272 |
| Zahodna Evropa | 17 | 10 |
| Čezmorska tržišča | 0 | 0 |
| Skupaj | 10.969 | 18.242 |
| 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|
| 11.027 | 10.273 |
| 87.010 | 91.356 |
| 193.483 | 232.772 |
| 70.165 | 70.174 |
| 135.935 | 102.770 |
| 3.115 | 3.061 |
| 500.735 | 510.406 |
Pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici, d. d., je bilo zavarovanih 65 % terjatev do kupcev (31. 12. 2016 pa 58 %).
| v tisoč EUR | Bruto vrednost 2017 |
Popravek 2017 |
Bruto vrednost 2016 |
Popravek 2016 |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 10.966 | 0 | 18.237 | 0 |
| Že zapadlo do 20 dni | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 1 | 0 | 3 | 0 |
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 1 | 0 | 2 | 0 |
| Že zapadlo več kot 180 dni | 12 | 11 | 11 | 11 |
| Skupaj | 10.980 | 11 | 18.253 | 11 |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost 2017 |
Popravek 2017 |
Bruto vrednost 2016 |
Popravek 2016 |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 481.735 | 1.105 | 482.961 | 1.943 |
| Že zapadlo do 20 dni | 14.279 | 160 | 17.481 | 276 |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 2.466 | 67 | 4.683 | 128 |
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 2.297 | 214 | 5.542 | 320 |
| Že zapadlo več kot 180 dni | 26.002 | 24.498 | 24.068 | 21.662 |
| Skupaj | 526.779 | 26.044 | 534.735 | 24.329 |
Skupina Krka določenim kupcem podaljšuje plačilne roke. Če do podaljševanja rokov ne bi prihajalo, bi bil 31. 12. 2017 znesek nezapadlih terjatev 437.586 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 414.877 tisoč EUR), zapadlih terjatev do 20 dni 30.832 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 36.153 tisoč EUR), od 21 do 50 dni 7.382 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 7.619 tisoč EUR), od 51 do 180 dni 22.417 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 44.740 tisoč EUR) in zapadlih terjatev za več kot 180 dni 1.504 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 7.017 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 11 | 11 |
| Stanje 31. 12. | 11 | 11 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 24.329 | 25.098 |
| Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | 4.273 | 6.328 |
| Odpis terjatev v breme popravkov | –2.346 | –2.733 |
| Odprava popravka vrednosti | –42 | –4.290 |
| Izterjane odpisane terjatve | –10 | –459 |
| Učinek tečajnih razlik | –160 | 385 |
| Stanje 31. 12. | 26.044 | 24.329 |
Odvisna družba iz Vzhodne Evrope ima do svojega kupca 18.196 tisoč EUR neplačanih terjatev. Iz tega naslova je oblikovala popravek v višini 15 % teh terjatev oz. 2.729 tisoč EUR, kolikor znaša lastni delež po pogodbi o zavarovanju terjatev, ki jo ima obvladujoča družba Krka sklenjeno s SID – Prvo kreditno zavarovalnico, d. d., tudi za terjatve odvisnih družb do končnih kupcev. Obvladujoča družba Krka je že prejela odškodnino v višini 15.694 milijonov EUR, ki jo bo po končanem sodnem/stečajnem postopku prenakazala odvisni družbi iz Vzhodne Evrope.
Krka je med poslovnimi partnerji znana po plačilni disciplini, majhni zadolženosti in stabilnih denarnih tokovih. V letu 2017 smo kratkoročne kredite izkoristili le nekajkrat. Občasne presežke denarja smo med letom deponirali pri bankah. Vse obveznosti smo poravnavali redno in v dogovorjenih rokih. Likvidnostno tveganje skupine Krka je bilo v letu 2017 majhno.
Obvladujoča družba centralizirano obvladuje likvidnostno tveganje v skupini Krka. Odvisne družbe se financirajo interno, prek obvladujoče družbe, pri kateri deponirajo tudi morebitne presežke sredstev. Konkurenca med ponudniki bančnih storitev nam je tudi v letu 2017 omogočila zmanjšanje bančnih stroškov tako v plačilnem prometu kot v dokumentarnem poslovanju.
Do konca leta 2017 smo pri Citibank v Londonu vzpostavili ciljno združevanje denarnih sredstev (cash pooling) že za osem Krkinih odvisnih družb, ki delujejo na trgih Evropske unije. Na ta način smo izboljšali upravljanje denarja, kar nam je že zagotovilo boljši pregled nad likvidnostjo družb v skupini Krka, manjše potrebe po finančnih virih in s tem nižje stroške financiranja ter nižje stroške in večjo varnost denarnih transakcij.
V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne obveznosti glede na rok zapadlosti.
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska | Pol leta do | |||||
| v tisoč EUR | vrednost | Skupaj | Do pol leta | 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let |
| Neizvedene finančne obveznosti | ||||||
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov |
105.014 | 105.014 | 105.014 | 0 | 0 | 0 |
| Ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov |
136.862 | 136.862 | 136.862 | 0 | 0 | 0 |
| Neizvedene finančne obveznosti skupaj |
241.876 | 241.876 | 241.876 | 0 | 0 | 0 |
| Izvedeni finančni inštrumenti | 284 | 284 | 284 | 0 | 0 | 0 |
| Izvedene finančne obveznosti skupaj |
284 | 284 | 284 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 242.160 | 242.160 | 242.160 | 0 | 0 | 0 |
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska | Pol leta do | |||||
| v tisoč EUR | vrednost | Skupaj | Do pol leta | 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let |
| Neizvedene finančne obveznosti | ||||||
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov |
124.384 | 124.384 | 124.384 | 0 | 0 | 0 |
| Ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov |
158.400 | 158.400 | 158.400 | 0 | 0 | 0 |
| Neizvedene finančne obveznosti skupaj |
282.784 | 282.784 | 282.784 | 0 | 0 | 0 |
| Izvedeni finančni inštrumenti | 12.670 | 12.670 | 12.670 | 0 | 0 | 0 |
| Izvedene finančne obveznosti skupaj |
12.670 | 12.670 | 12.670 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 295.454 | 295.454 | 295.454 | 0 | 0 | 0 |
Skupina Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih trgih.
Valutna izpostavljenost izhaja iz presežka sredstev nad obveznostmi v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja skupine, kar pojmujemo kot dolgo valutno pozicijo. Ključne računovodske kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ter financiranje odvisnih družb, ki ga zagotavlja obvladujoča družba.
Ruski rubelj predstavlja s 55 % največji delež v valutni poziciji skupine Krka. Pozicija v rubljih izvira iz naslova terjatev do kupcev na ruskem trgu, deloma pa tudi iz naslova financiranja obvladujoče družbe v proizvodne zmogljivosti v Ruski federaciji. Pomembnost ruskega prodajnega trga, višina valutne izpostavljenosti in nestanovitna vrednost ruskega rublja so razlogi, da obvladovanju tveganja ruskega rublja namenjamo posebno pozornost.
Izpostavljenost romunskemu leju, ki predstavlja 15 % valutne pozicije, izvira iz terjatev do kupcev, ki so posledica dolgih plačilnih rokov v državi. Izpostavljenost hrvaški kuni in poljskemu zlotu je rezultat terjatev do kupcev in proizvodnih zmogljivosti, ki jih ima skupina v obeh državah. Ostale valute, med katere spadajo britanski funt, ameriški dolar, švedska krona, madžarski forint, češka krona, ukrajinska grivna, srbski dinar, makedonski denar in kazahstanska tenga, predstavljajo 14 % valutne pozicije skupine Krka.
Tudi v letu 2017 smo spremljali visoko nestanovitnost valut, ki jim je izpostavljena skupina Krka. Vrednost rublja v evrih se je od začetka leta do sredine aprila krepila. Razlog za to so bile stabilne makroekonomske razmere v Ruski federaciji, obenem pa je bil evro v prvih mesecih leta pod močnim pritiskom političnega tveganja pred volitvami na Nizozemskem, v Franciji in v Nemčiji. Po predsedniških volitvah v Franciji se je vrednost evra okrepila, vrednost rublja v evrih pa je v začetku avgusta padla na najnižjo vrednost v letu 2017, na 71,81 rublja za evro.
Cena nafte, ki je v preteklih letih odločilno vplivala na vrednost rublja, je imela v letu 2017 manjši vpliv. Od začetka do konca leta se je cena nafte brent v dolarjih povečala za 17,7 %, rubelj pa se je v dolarjih okrepil samo za 5,4 %. Samo v drugem polletju se je cena nafte brent okrepila za 40 %, rubelj pa v enakem obdobju le za 2,3 %. Ob koncu leta je cena za sod nafte brent znašala 66,9 dolarja, kar je največ od maja 2015.
Na vrednost rublja so v letu 2017 močno vplivale tudi aktivnosti Ruske centralne banke, ki je zaradi padajoče inflacije ključno obrestno mero znižala za 225 bazičnih točk, obenem pa je povečevala devizne rezerve ter s tem preprečevala krepitev rublja. Pomemben vpliv so imeli tudi mednarodni vlagatelji, ki so v posameznih obdobjih
leta izkoriščali visoko raven realnih obrestnih mer v Ruski federaciji ter s tem ustvarjali dodatno povpraševanje in ponudbo rublja na valutnem trgu. Vrednost rublja v evrih je v letu 2017 padla za 7,3 %, medtem ko je bila njegova povprečna vrednost v evrih za 12,5 % višja kot v letu 2016.
Vrednost poljskega zlota je bila stabilnejša kot v preteklih letih. Stabilne makroekonomske razmere so zagotavljale majhno nihanje tečaja zlota, njegova vrednost pa se je od začetka do konca leta 2017 krepila. V primerjavi z evrom je tečaj zlota lani pridobil 5,6 %. Poljska centralna banka ni spreminjala svoje denarne politike, zato izrazitih razlik v primerjavi s politiko Evropske centralne banke (ECB), ki bi povečevale tveganje depreciacije poljske valute, ni bilo.
Romunski lej je od začetka leta 2017 v evrih padel za 2,6 %. Zniževanje davkov, velika rast porabe države, rastoča inflacija ter povečevanje trgovinskega primanjkljaja pa so bili ključni razlogi za depreciacijo tečaja.
Vrednost hrvaške kune se je zaradi izboljšanih makroekonomskih razmer povečala bolj kot v preteklih letih, gibanje tečaja zunaj turistične sezone pa je bilo v skladu s pričakovanji in vzorci iz preteklih let. Britanski funt je zaradi brexita in notranjepolitičnih procesov, ki povečujejo tveganje, povezano z britansko valuto, v letu 2017 znova beležil izrazitejšo nestanovitnost. Hrvaška kuna in britanski funt spadata med valute, v katerih skupina Krka izkazuje dolgo valutno pozicijo, vendar pa nestanovitnost teh dveh tečajev nima izrazitega vpliva na neto finančni izid skupine.
Vrednost ameriškega dolarja v evrih je bila v začetku leta 2017 rekordna, ameriško gospodarstvo pa je kazalo spodbudne kazalce okrevanja. V začetku leta je na trgih vladal optimizem glede vpliva napovedanih davčnih in gospodarskih reform novega ameriškega predsednika na ameriško valuto. Pričakovalo se je tudi hitrejše zaostrovanje ameriške monetarne politike. Evro je bil obremenjen z volilnimi tveganji v gospodarsko pomembnejših državah članicah Evropske monetarne unije (EMU), pa tudi gospodarsko okrevanje EMU je zaostajalo za okrevanjem ZDA. Ukrepi ECB so v prvi polovici leta 2017 ohranjali šibkejšo vrednost evra, med letom pa je bila prednost ameriškega dolarja postopoma vedno manjša. Politično tveganje, povezano z evrom, se je aprila zmanjšalo, okrevanje EMU se je pospešilo, ECB pa je septembra napovedala hitrejšo opustitev ekspanzivnih denarnih ukrepov. Na drugi strani so bila pozitivna pričakovanja v ZDA kljub dobrim makroekonomskim kazalcem vedno manjša.
Ob koncu leta 2017 je bil dolar v evrih vreden 12,1 % manj kot na začetku leta. Povprečna vrednost dolarja v evrih je bila celo leto 2 % nižja kot v letu 2016. Skupina Krka je v ameriških dolarjih izpostavljena predvsem v nabavi, valutna pozicija v dolarjih pa je relativno nizka, zato vrednost ameriškega dolarja nima pomembnega vpliva na tečajne razlike skupine Krka, izkazane v neto finančnem izidu skupine.
Skupina Krka valutna tveganja praviloma odpravlja z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturira prodajo. Kadar to ni mogoče, se odločimo za uporabo izvedenih finančnih inštrumentov ali pa tveganje ostane nezavarovano. Za zavarovanje praviloma uporabljamo terminske pogodbe.
V letu 2017 smo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja. Iz naslova terminskih pogodb smo ustvarili neto negativni finančni rezultat. Strošek zavarovanja ruskega rublja izvira iz razlike med rubeljskimi in evrskimi obrestnimi merami. Z delnim zavarovanjem smo zagotovili stabilnejši neto finančni izid skupine Krka, stroški zavarovanja pa so bili pol nižji, kot bi bili pri popolnem zavarovanju.
Zaradi padca vrednosti rublja od začetka do konca leta smo iz naslova dolge pozicije v ruskih rubljih ustvarili neto negativne tečajne razlike v višini –18.036 tisoč EUR.
Iz naslova ostalih valut smo v letu 2017 ustvarili neto pozitivne tečajne razlike. Tveganja ostalih valut nismo zavarovali. Večletno spremljanje gibanja tečajnih razlik in stroškov zavarovanja romunskega leja, poljskega zlota, češke krone, madžarskega forinta in hrvaške kune pokaže, da popolno zavarovanje tveganja navedenih valut v primeru skupine Krka ni učinkovito. Nihanja tečajev teh valut v primerjavi z evrom so večinoma majhna.
Za ukrajinsko grivno, kazahstansko tengo, srbski dinar in nekatere druge valute, ki so v strukturi valutne izpostavljenosti skupine Krka manj pomembne, ni na voljo finančnih inštrumentov za odpravo valutnih tveganj.
Rezultat obvladovanja valutnih tveganj v letu 2017 je znašal –22.497 tisoč EUR. Neto finančni izid skupine Krka se je v letu 2017 glede na leto 2016 poslabšal in je znašal –22.567 tisoč EUR.
| 31. 12. 2017 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | EUR* | PLN | HRK | RUB | RON |
| Dana posojila | 10.518 | 215 | 0 | 92 | 93 |
| Terjatve do kupcev | 163.311 | 56.162 | 18.685 | 159.205 | 56.002 |
| Poslovne obveznosti | –91.619 | –1.782 | –830 | –3.313 | –485 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja (neto) |
82.210 | 54.595 | 17.855 | 155.984 | 55.610 |
Izpostavljenost tveganju sprememb deviznih tečajev
* EUR je funkcionalna valuta in ne predstavlja izpostavljenosti tveganju sprememb deviznih tečajev.
| 31. 12. 2016 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | EUR* | PLN | HRK | RUB | RON |
| Dana posojila | 17.830 | 255 | 0 | 29 | 104 |
| Terjatve do kupcev | 132.137 | 52.527 | 22.021 | 200.125 | 57.621 |
| Poslovne obveznosti | –100.903 | –1.541 | –1.355 | –3.720 | –407 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja (neto) |
49.064 | 51.241 | 20.666 | 196.434 | 57.317 |
* EUR je funkcionalna valuta in ne predstavlja izpostavljenosti tveganju sprememb deviznih tečajev.
| Povprečni tečaj* | Končni tečaj* | |||
|---|---|---|---|---|
| 2017 | 2016 | 2017 | 2016 | |
| PLN | 4,26 | 4,36 | 4,18 | 4,41 |
| HRK | 7,46 | 7,53 | 7,44 | 7,56 |
| RUB | 65,94 | 74,17 | 69,39 | 64,30 |
| RON | 4,57 | 4,49 | 4,66 | 4,54 |
* število enot nacionalne valute za 1 EUR
Navedeni tečaji, ki so bili uporabljeni pri preračunu bilančnih postavk na dan 31. 12., so enaki referenčnemu tečaju Evropske centralne banke na dan 31. 12.
Sprememba vrednosti navedenih valut za 10 % oziroma 1 % glede na EUR na dan 31. 12. 2017 oziroma 31. 12. 2016 bi poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da razen tečaja vse spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečajev navedenih valut je upoštevano stanje terjatev, obveznosti in posojil, ki so nominirani v lokalnih valutah.
| Vpliv na poslovni izid pred davki | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 | |||
| Sprememba navedene valute za | +10 % | –10 % | +10 % | –10 % | |
| RUB | 15.598 | –15.598 | 19.643 | –19.643 | |
| Sprememba navedene valute za | +1 % | –1 % | +1 % | –1 % | |
| PLN | 546 | –546 | 512 | –512 | |
| HRK | 179 | –179 | 207 | –207 | |
| RON | 556 | –556 | 573 | –573 | |
Vsaka nadaljnja sprememba rublja za 10 % oziroma poljskega zlota, hrvaške kune in romunskega leja za 1 % glede na EUR bi pomenila dodatno spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.
Tveganje sprememb obrestnih mer opredeljujemo kot nevarnost, da skupina Krka zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi povečanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali zmanjšanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj.
Skupina Krka v letu 2017 ni imela prejetih dolgoročnih posojil. Dolgoročne finančne naložbe niso vezane na referenčne tržne obrestne mere, zato skupina Krka ni izpostavljena tveganju sprememb referenčnih obrestnih mer.
Izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri | 10.967 | 18.242 |
| Finančna sredstva | 10.967 | 18.242 |
| Finančne obveznosti | 0 | 0 |
| Finančni inštrumenti po variabilni obrestni meri | 0 | 0 |
| Finančna sredstva | 0 | 0 |
| Finančne obveznosti | 0 | 0 |
Analiza občutljivosti denarnega toka pri inštrumentih z variabilno obrestno mero
Skupina Krka 31. 12. 2017 ni imela niti finančnih sredstev niti finančnih obveznosti po variabilni obrestni meri, zato povečanje oziroma zmanjšanje variabilne obrestne mere ne bi vplivalo na poslovni izid skupine.
V skladu s sklepom 19. skupščine z dne 3. 7. 2014 je obvladujoča družba zmanjšala osnovni kapital z umikom 2.632.672 lastnih delnic, kar je predstavljalo 7,431 % vseh izdanih delnic. Po umiku je bil osnovni kapital v vrednosti 54.732 tisoč EUR razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Obstaja le en razred delnic, prva in edina izdaja delnic pa je potekala v letu 1995. Osnovni kapital je bil v celoti vplačan.
Primarni cilj upravljanja kapitala skupine Krka je zagotavljanje visokega kreditnega ratinga in ustreznih kazalnikov financiranja, s čimer zagotavlja ustrezen razvoj svojega poslovanja in ustvarja čim večjo vrednost za svoje delničarje.
Skupina Krka želi z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje enkrat na leto v skladu s strateško usmeritvijo povečevanja dividend. Skupina Krka nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nobenega programa delniških opcij.
V letih 2017 oziroma 2016 ni prišlo do sprememb v načinu upravljanja kapitala.
Skupina Krka za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež neto zadolženosti v kapitalu in neto zadolženosti skupaj. V neto zadolženost so vključena prejeta posojila in poslovne obveznosti, zmanjšana za denar in njegove ustreznike.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Poslovne in druge kratkoročne obveznosti | 294.108 | 350.095 |
| Denar in denarni ustrezniki | 45.948 | 38.630 |
| Neto zadolženost | 248.160 | 311.465 |
| Kapital | 1.487.699 | 1.444.444 |
| Kapital in neto zadolženost | 1.735.859 | 1.755.909 |
| Kazalnik finančnega vzvoda | 14,3 % | 17,7 % |
| 2017 | 2016 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Knjigovodska vrednost |
Poštena vrednost |
Knjigovodska vrednost |
Poštena vrednost |
|
| Nekratkoročno dana posojila | 9.543 | 9.543 | 8.801 | 8.801 | |
| Finančna sredstva, na razpolago za prodajo | 8.815 | 8.815 | 10.138 | 10.138 | |
| Kratkoročno dana posojila | 1.426 | 1.426 | 9.441 | 9.441 | |
| Kratkoročne finančne naložbe | 0 | 0 | 77 | 77 | |
| – delnice in deleži za trgovanje | 0 | 0 | 77 | 77 | |
| Terjatve do kupcev | 500.735 | 500.735 | 510.406 | 510.406 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 45.948 | 45.948 | 38.630 | 38.630 | |
| Poslovne in ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov |
–241.876 | –241.876 | –282.784 | –282.784 | |
| Druge kratkoročne obveznosti | –284 | –284 | –12.670 | –12.670 | |
| – izvedeni finančni inštrumenti | –284 | –284 | –12.670 | –12.670 | |
| Skupaj | 324.307 | 324.307 | 282.039 | 282.039 |
Sredstva in obveznosti glede na izračun njihove poštene vrednosti uvrščamo v tri ravni:
raven – sredstva po tržni ceni;
| 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Sredstva, merjena po | ||||||||
| pošteni vrednosti | ||||||||
| Finančna sredstva, na | 7.434 | 0 | 1.381 | 8.815 | 8.775 | 0 | 1.363 | 10.138 |
| razpolago za prodajo | ||||||||
| Delnice in deleži za trgovanje | 0 | 0 | 0 | 0 | 77 | 0 | 0 | 77 |
| Sredstva, merjena po | ||||||||
| pošteni vrednosti, skupaj | 7.434 | 0 | 1.381 | 8.815 | 8.852 | 0 | 1.363 | 10.215 |
| Sredstva, za katera je | ||||||||
| poštena vrednost razkrita | ||||||||
| Nekratkoročno dana posojila | 0 | 0 | 9.543 | 9.543 | 0 | 0 | 8.801 | 8.801 |
| Kratkoročno dana posojila | 0 | 0 | 1.426 | 1.426 | 0 | 0 | 9.441 | 9.441 |
| Terjatve do kupcev | 0 | 0 | 500.735 | 500.735 | 0 | 0 | 510.406 | 510.406 |
| Denar in denarni ustrezniki | 0 | 0 | 45.948 | 45.948 | 0 | 0 | 38.630 | 38.630 |
| Sredstva, za katera je | ||||||||
| poštena vrednost razkrita, | 0 | 0 | 557.652 | 557.652 | 0 | 0 | 567.278 | 567.278 |
| skupaj | ||||||||
| Skupaj | 7.434 | 0 | 559.033 | 566.467 | 8.852 | 0 | 568.641 | 577.493 |
| 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti |
||||||||
| Izvedeni finančni instrumenti | 0 | 0 | 284 | 284 | 0 | 0 | 12.670 | 12.670 |
| Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti, skupaj |
0 | 0 | 284 | 284 | 0 | 0 | 12.670 | 12.670 |
| Obveznosti, za katere je | ||||||||
| poštena vrednost razkrita | ||||||||
| Poslovne in ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov |
0 | 0 | 241.876 | 241.876 | 0 | 0 | 282.784 | 282.784 |
| Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita, skupaj |
0 | 0 | 241.876 | 241.876 | 0 | 0 | 282.784 | 282.784 |
| Skupaj | 0 | 0 | 242.160 | 242.160 | 0 | 0 | 295.454 | 295.454 |
Poštena vrednost vrednostnih papirjev za trgovanje je izračunana na osnovi borznega tečaja na datum poročanja brez zmanjšanja za morebitne stroške pri prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev.
Konec leta 2017 so imeli člani uprave obvladujoče družbe v lasti 37.040 delnic družbe Krka, kar predstavlja 0,1129 % celotnega kapitala družbe in 0,1154 % glasovalnih pravic, člani nadzornega sveta obvladujoče družbe 2130 delnic, kar predstavlja 0,0065 % celotnega kapitala družbe in 0,0066 % glasovalnih pravic, direktorji odvisnih družb pa 9455 delnic ali 0,0288 % celotnega kapitala oziroma 0,0295 % glasovalnih pravic.
| 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Število delnic |
Delež v kapitalu (v %) |
Delež v glasovalnih pravicah (v %) |
Število delnic |
Delež v kapitalu (v %) |
Delež v glasovalnih pravicah (v %) |
||
| Člani uprave | |||||||
| Jože Colarič | 22.500 | 0,0686 | 0,0701 | 22.500 | 0,0686 | 0,0697 | |
| Aleš Rotar | 13.915 | 0,0424 | 0,0433 | 13.915 | 0,0424 | 0,0431 | |
| Vinko Zupančič | 120 | 0,0004 | 0,0004 | 120 | 0,0004 | 0,0004 | |
| David Bratož | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Milena Kastelic | 505 | 0,0015 | 0,0016 | 505 | 0,0015 | 0,0016 | |
| Člani uprave skupaj | 37.040 | 0,1129 | 0,1154 | 37.040 | 0,1129 | 0,1147 | |
| Člani nadzornega sveta, predstavniki lastnikov |
|||||||
| Jože Mermal | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Hans-Helmut Fabry | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Borut Jamnik | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Julijana Kristl | 230 | 0,0007 | 0,0007 | 230 | 0,0007 | 0,0007 | |
| Andrej Slapar | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Boris Žnidarič | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Člani nadzornega sveta, predstavniki zaposlenih |
|||||||
| Tomaž Sever | 500 | 0,0015 | 0,0016 | 500 | 0,0015 | 0,0015 | |
| Franc Šašek | 1.400 | 0,0043 | 0,0043 | 1.400 | 0,0043 | 0,0043 | |
| Mateja Vrečer | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Člani nadzornega sveta skupaj | 2.130 | 0,0065 | 0,0066 | 2.130 | 0,0065 | 0,0066 | |
| Skupaj | 39.170 | 0,1194 | 0,1220 | 39.170 | 0,1194 | 0,1213 |
Pri izračunu deleža v glasovalnih pravicah so bile izločene lastne delnice (691.717 na dan 31. 12. 2017 in 493.130 na dan 31. 12. 2016).
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Člani uprave obvladujoče družbe | 2.920 | 2.331 |
| Direktorji odvisnih družb | 2.448 | 2.532 |
| Člani nadzornega sveta obvladujoče družbe | 209 | 206 |
| Člani nadzornih svetov in upravnih odborov odvisnih družb | 1 | 2 |
| Bruto prejemki skupin oseb skupaj | 5.578 | 5.071 |
Prejemki članov uprave obvladujoče družbe in direktorjev odvisnih družb vključujejo plače, bonitete in morebitne druge prejemke.
Prejemki članov nadzornega sveta obvladujoče družbe vključujejo prejemke za opravljanje funkcije v okviru nadzornega sveta. Prejemki članov nadzornih svetov in upravnih odborov odvisnih družb, ki so hkrati člani uprave obvladujoče družbe ali zaposleni na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, ravno tako vključujejo samo prejemke za opravljanje funkcije v okviru nadzornih svetov in upravnih odborov.
Bruto prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so v letu 2017 znašali 11.101 tisoč EUR (11.679 tisoč EUR v letu 2016).
| Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neto | Neto bonitete in drugi |
||||||
| v tisoč EUR | Bruto | izplačilo | prejemki | Bruto | Neto | Bruto | Neto |
| Jože Colarič | 406 | 163 | 10 | 518 | 203 | 924 | 376 |
| Aleš Rotar | 312 | 133 | 5 | 354 | 139 | 666 | 277 |
| Vinko Zupančič | 266 | 112 | 8 | 295 | 121 | 561 | 241 |
| David Bratož | 263 | 109 | 11 | 289 | 114 | 552 | 234 |
| Milena Kastelic | 155 | 74 | 5 | 62 | 25 | 217 | 104 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 1.402 | 591 | 39 | 1.518 | 602 | 2.920 | 1.232 |
| Neto bonitete in drugi prejemki | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Menedžersko zavarovanje |
Dodatno pokojninsko zavarovanje |
Druge bonitete |
Povračila stroškov |
Regres za letni dopust |
Skupaj | |||
| Jože Colarič | 0,83 | 2,82 | 6,15 | 0,05 | 0,57 | 10,42 | |||
| Aleš Rotar | 0,00 | 2,82 | 0,72 | 0,92 | 0,57 | 5,03 | |||
| Vinko Zupančič | 2,25 | 2,82 | 1,94 | 0,76 | 0,58 | 8,35 | |||
| David Bratož | 0,00 | 2,82 | 6,66 | 0,86 | 0,58 | 10,92 | |||
| Milena Kastelic | 0,00 | 2,82 | 0,03 | 1,00 | 0,64 | 4,49 | |||
| Prejemki članov uprave skupaj | 3,08 | 14,10 | 15,50 | 3,59 | 2,94 | 39,21 |
| Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Skupaj | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Bruto | Neto izplačilo |
Neto bonitete in drugi prejemki |
Bruto | Neto | Bruto | Neto | |
| Jože Colarič | 400 | 156 | 13 | 349 | 136 | 749 | 305 | |
| Aleš Rotar | 310 | 127 | 8 | 223 | 87 | 533 | 222 | |
| Vinko Zupančič | 261 | 107 | 10 | 185 | 73 | 446 | 190 | |
| David Bratož | 259 | 105 | 12 | 161 | 63 | 420 | 180 | |
| Milena Kastelic | 153 | 71 | 5 | 30 | 12 | 183 | 88 | |
| Prejemki članov uprave skupaj | 1.383 | 566 | 48 | 948 | 371 | 2.331 | 985 |
| Neto bonitete in drugi prejemki | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Menedžersko zavarovanje |
Dodatno pokojninsko zavarovanje |
Druge bonitete |
Povračila stroškov |
Regres za letni dopust |
Skupaj | |
| Jože Colarič | 4,21 | 2,82 | 5,50 | 0,04 | 0,55 | 13,12 | |
| Aleš Rotar | 3,38 | 2,82 | 0,73 | 0,94 | 0,55 | 8,42 | |
| Vinko Zupančič | 3,38 | 2,82 | 2,04 | 0,75 | 0,56 | 9,55 | |
| David Bratož | 0,00 | 2,82 | 7,25 | 0,88 | 0,56 | 11,51 | |
| Milena Kastelic | 0,00 | 2,82 | 0,57 | 1,03 | 0,64 | 5,06 | |
| Prejemki članov uprave skupaj | 10,97 | 14,10 | 16,09 | 3,64 | 2,86 | 47,66 |
Druge bonitete vključujejo boniteto, povezano z uporabo službenega osebnega vozila tudi v zasebne namene, in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vključujejo povračila za stroške prevoza na delo in za prehrano med delom. Za opravljanje funkcije v nadzornih svetih ali upravnih odborih odvisnih družb člani uprave ne prejemajo sejnin ali drugih plačil.
| Osnovno plačilo za opravljanje funkcije |
Sejnine | Potni stroški | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto |
| Prejemki članov nadzornega sveta, predstavnikov lastnikov |
||||||||
| Jože Mermal | 23,25 | 16,91 | 1,87 | 1,36 | 0,00 | 0,00 | 25,12 | 18,27 |
| Hans-Helmut Fabry* | 7,04 | 5,45 | 0,52 | 0,40 | 4,65 | 3,60 | 12,21 | 9,45 |
| Borut Jamnik* | 10,00 | 7,27 | 0,77 | 0,56 | 0,00 | 0,00 | 10,77 | 7,83 |
| Julijana Kristl | 19,37 | 14,09 | 1,82 | 1,32 | 0,43 | 0,32 | 21,62 | 15,73 |
| Andrej Slapar | 21,83 | 15,88 | 2,24 | 1,63 | 0,00 | 0,00 | 24,07 | 17,51 |
| Boris Žnidarič | 19,38 | 14,09 | 2,75 | 2,00 | 0,53 | 0,38 | 22,66 | 16,47 |
| Simona Razvornik Škofič** | 10,66 | 7,75 | 1,83 | 1,33 | 0,27 | 0,20 | 12,76 | 9,28 |
| Anja Strojin Štampar** | 10,80 | 7,85 | 1,05 | 0,76 | 0,00 | 0,00 | 11,85 | 8,61 |
| Prejemki članov nadzornega sveta, predstavnikov zaposlenih |
||||||||
| Franc Šašek | 20,92 | 15,22 | 2,75 | 2,00 | 0,00 | 0,00 | 23,67 | 17,22 |
| Tomaž Sever | 19,37 | 14,09 | 2,75 | 2,00 | 0,54 | 0,40 | 22,66 | 16,49 |
| Mateja Vrečer | 19,37 | 14,09 | 2,09 | 1,52 | 0,00 | 0,00 | 21,46 | 15,61 |
| Prejemki članov nadzornega sveta skupaj |
181,99 | 132,69 | 20,44 | 14,88 | 6,42 | 4,90 | 208,85 | 152,47 |
* član nadzornega sveta od 6. 7. 2017
** članica nadzornega sveta do 6. 7. 2017
Po sklepu 16. skupščine delničarjev obvladujoče družbe, ki je bila 7. 7. 2011, člani njenega nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji sejnino, ki za posameznega člana nadzornega sveta znaša 275,00 EUR bruto. Člani komisije nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji komisije sejnino, ki za posameznega člana komisije znaša 80 % višine sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80 % siceršnje sejnine. Posamezni član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno in torej ne glede na število udeležb na sejah v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin bodisi iz naslova sej nadzornega sveta bodisi iz naslova sej komisij nadzornega sveta ne doseže vrednosti 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na dejanska izplačila na letni ravni.
Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 15.500 EUR bruto na leto na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Člani komisije nadzornega sveta prejemajo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 % višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen tudi do dodatnega doplačila v višini 50 % doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta.
Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Posamezni član komisije nadzornega sveta je ne glede na zgoraj navedeno in torej ne glede na število komisij, katerih član je ali jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na dejanska izplačila na letni ravni.
| Stanje | Odplačila v letu | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 | 2017 | 2016 | |
| Člani uprave obvladujoče družbe | 1,78 | 1,78 | 1,33 | 2,34 | |
| Direktorji odvisnih družb | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Člani nadzornega sveta obvladujoče družbe | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Člani nadzornih svetov in upravnih odborov odvisnih družb |
0 | 0 | 0 | 0 | |
| Posojila skupinam oseb skupaj | 1,78 | 1,78 | 1,33 | 2,34 | |
Posojila zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so 31. 12. 2017 znašala 152 tisoč EUR (167 tisoč EUR na dan 31. 12. 2016). Odplačila posojil zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, pa so v letu 2017 znašala 16 tisoč EUR (14 tisoč EUR v letu 2016).
Družbe v skupini Krka so s povezanimi osebami poslovale na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pri čemer so bile v medsebojnem prometu povezanih oseb uporabljene tržne cene izdelkov in storitev.
| Delež lastništva |
Vrednost osnovnega kapitala 31. 12. 2017 |
Valuta | Število zaposlenih 31. 12. 2017 |
Število zaposlenih 31. 12. 2016 |
|
|---|---|---|---|---|---|
| Obvladujoča družba | |||||
| KRKA, d. d., Novo mesto | 100 % | 54.732.265 | EUR | 5020 | 4889 |
| Odvisne družbe | |||||
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 100 % | 14.753.239 | EUR | 584 | 576 |
| Farma GRS, d. o. o., Novo mesto | 99,70 % | 1.003.000 | EUR | 36 | 36 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 100 % | 143.027.200 | HRK | 180 | 180 |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 100 % | 37.000 | RON | 193 | 208 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija |
100 % | 111.080 | RSD | 64 | 55 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija | 100 % | 49.020.600 | MKD | 38 | 37 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 100 % | 19.550 | BGN | 64 | 70 |
| KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina |
100 % | 20.000 | BAM | 1 | 1 |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 100 % | 3.961.374.765 | RUB | 417 | 361 |
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 100 % | 753.874.800 | RUB | 1930 | 2048 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 100 % | 100.000 | UAH | 346 | 346 |
| TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan | 100 % | 13.500 | USD | 111 | 115 |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 100 % | 17.490.000 | PLN | 769 | 884 |
| KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika | 100 % | 100.000 | CZK | 206 | 220 |
| KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska |
100 % | 44.880.000 | HUF | 193 | 189 |
| KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška | 100 % | 10.000 | EUR | 126 | 121 |
| UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva | 100 % | 9.847 | EUR | 70 | 74 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 100 % | 9.954 | EUR | 38 | 39 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 100 % | 6.650.000 | EUR | 207 | 203 |
| Krka Sverige AB, Stockholm, Švedska | 100 % | 150.000 | SEK | 4 | 5 |
| KRKA Pharma GmbH, Wien, Dunaj, Avstrija | 100 % | 36.500 | EUR | 24 | 28 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska |
100 % | 10.000 | EUR | 30 | 29 |
| KRKA FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 100 % | 10.000 | EUR | 46 | 44 |
| KRKA FARMACEUTICI MILANO S.R.L., Milano, Italija |
100 % | 10.000 | EUR | 63 | 58 |
| KRKA France Eurl, Pariz, Francija | 100 % | 10.000 | EUR | 22 | 21 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska |
100 % | 1.000 | EUR | 9 | 9 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 95 % | 200.000 | EUR | 21 | 24 |
| KRKA Finland Oy, Espoo, Finska | 100 % | 2.500 | EUR | 12 | 12 |
| KRKA UK Ltd, London, Združeno kraljestvo | 100 % | 1.000 | GBP | 8 | 7 |
| KRKA USA LLC, Wilmington, ZDA | 100 % | 10.000 | USD | 0 | 0 |
| Skupaj | 10.832 | 10.889 |
| 2017 | 2016 | |||
|---|---|---|---|---|
| Povprečno število zaposlenih |
Delež (v %) |
Povprečno število zaposlenih |
Delež (v %) |
|
| Doktorji znanosti | 173 | 1,6 | 162 | 1,5 |
| Magistri znanosti | 375 | 3,5 | 369 | 3,4 |
| Univerzitetna izobrazba | 5.512 | 50,9 | 5.494 | 51,0 |
| Visokostrokovna izobrazba | 1.463 | 13,5 | 1.404 | 13,0 |
| Višješolska izobrazba | 265 | 2,4 | 270 | 2,5 |
| Srednješolska izobrazba | 1.879 | 17,4 | 1.871 | 17,4 |
| Kvalificirani delavci | 889 | 8,2 | 912 | 8,5 |
| Nekvalificirani delavci | 267 | 2,5 | 292 | 2,7 |
| Skupaj (povprečje leta) | 10.823 | 100,0 | 10.774 | 100,0 |
Pogodbena vrednost storitev revidiranja v skupini Krka v letu 2017 je bila 442 tisoč EUR (v letu 2016 459 tisoč EUR). Revizijske hiše so v letu 2017 opravile še za 23 tisoč EUR različnih nerevizijskih storitev.
Navajamo dogodke, ki so se zgodili v obdobju od konca leta 2017 do 31. 3. 2017.
Krka je s kitajskim partnerjem Ningbo Menovo Pharmaceutical ustanovila skupno podjetje, v katerem ima Krka 60-odstotni delež, partner pa 40-odstotni delež. Sporazum o ustanovitvi podjetja Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical in njegov statut je bil podpisan 15. novembra 2017. Takoj po podpisu so se začele dejavnosti za odobritev skupnega podjetja pri kitajskih organih in za njegovo registracijo. Podjetje je bilo registrirano 5. decembra 2017, januarja 2018 je bil odprt bančni račun, 22. januarja pa sta partnerja vplačala prvo tranšo kapitala. Podjetje vodi tričlanski odbor direktorjev, v katerem ima Krka dva predstavnika in eden od njiju je predsednik odbora. Prva seja odbora je bila 14. marca 2018.
Od 1. 1. 2017 do 31. 3. 2018 smo pridobili 67.017 lastnih delnic. Konec marca 2018 je imela Krka 758.734 lastnih delnic (2,314 % vseh delnic).





| v tisoč EUR | Pojasnila | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|---|
| Sredstva | |||
| Nepremičnine, naprave in oprema | 12 | 611.341 | 609.543 |
| Neopredmetena sredstva | 13 | 28.299 | 29.302 |
| Naložbe v odvisne družbe | 14 | 321.898 | 321.185 |
| Poslovne terjatve do odvisnih družb | 15 | 38.644 | 23.515 |
| Dana posojila | 16 | 11.187 | 18.302 |
| Finančne naložbe | 17 | 8.814 | 10.136 |
| Odložene terjatve za davek | 18 | 12.342 | 12.101 |
| Druga nekratkoročna sredstva | 70 | 92 | |
| Nekratkoročna sredstva skupaj | 1.032.595 | 1.024.176 | |
| Sredstva, namenjena prodaji | 41 | 41 | |
| Zaloge | 19 | 264.174 | 236.214 |
| Terjatve do kupcev | 20 | 456.265 | 479.234 |
| Druge terjatve | 20 | 15.395 | 21.408 |
| Dana posojila | 16 | 34.895 | 52.504 |
| Finančne naložbe | 17 | 0 | 77 |
| Denar in denarni ustrezniki | 21 | 34.117 | 24.049 |
| Kratkoročna sredstva skupaj | 804.887 | 813.527 | |
| Skupaj sredstva | 1.837.482 | 1.837.703 | |
| Kapital | |||
| Osnovni kapital | 22 | 54.732 | 54.732 |
| Lastne delnice | 22 | –40.588 | –29.690 |
| Rezerve | 22 | 180.779 | 170.583 |
| Zadržani dobički | 22 | 1.298.402 | 1.244.823 |
| Kapital skupaj | 1.493.325 | 1.440.448 | |
| Obveznosti | |||
| Rezervacije | 25 | 85.503 | 78.903 |
| Odloženi prihodki | 26 | 2.408 | 2.788 |
| Nekratkoročne obveznosti skupaj | 87.911 | 81.691 | |
| Poslovne obveznosti | 27 | 159.119 | 148.562 |
| Prejeta posojila | 24 | 27.525 | 105.269 |
| Obveznosti za davek iz dobička | 15.127 | 0 | |
| Druge kratkoročne obveznosti | 28 | 54.475 | 61.733 |
| Kratkoročne obveznosti skupaj | 256.246 | 315.564 | |
| Obveznosti skupaj | 344.157 | 397.255 | |
| Kapital in obveznosti skupaj | 1.837.482 | 1.837.703 |
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 5 | 1.197.756 | 1.071.709 |
| Proizvajalni stroški prodanih proizvodov | 7 | –511.870 | –510.131 |
| Bruto dobiček | 685.886 | 561.578 | |
| Drugi poslovni prihodki | 6 | 4.879 | 3.312 |
| Stroški prodajanja | 7 | –304.038 | –281.290 |
| Stroški razvijanja | 7 | –131.201 | –122.874 |
| Stroški splošnih dejavnosti | 7 | –58.573 | –61.806 |
| Dobiček iz poslovanja | 196.953 | 98.920 | |
| Finančni prihodki | 10 | 24.908 | 78.225 |
| Finančni odhodki | 10 | –46.599 | –72.733 |
| Neto finančni izid | –21.691 | 5.492 | |
| Dobiček pred davkom | 175.262 | 104.412 | |
| Davek iz dobička | 11 | –21.532 | –1.540 |
| Čisti dobiček | 153.730 | 102.872 | |
| Osnovni dobiček na delnico (v EUR) | 23 | 4,77 | 3,17 |
| Popravljeni dobiček na delnico (v EUR) | 23 | 4,77 | 3,17 |
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|
| Čisti dobiček | 153.730 | 102.872 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu | |||
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida |
|||
| Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, na razpolago za prodajo |
22 | –1.345 | 2.558 |
| Vpliv odloženih davkov | 22 | 256 | –581 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida |
–1.089 | 1.977 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida |
|||
| Preračun pozaposlitvenih zaslužkov | 25 | –245 | –2.619 |
| Vpliv odloženih davkov | 25 | 23 | 559 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida |
–222 | –2.060 | |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | –1.311 | –83 | |
| Vsobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 152.419 | 102.789 |
| Rezerve Zadržani dobički |
|||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezerva | |||||||||||
| Rezerve za | za | Druge | |||||||||
| Osnovni | Lastne | lastne | Kapitalske | Zakonske | Statutarne | pošteno | rezerve iz | Preneseni | Dobiček v | Kapital | |
| v tisoč EUR |
kapital | delnice | delnice | rezerve | rezerve | rezerve | vrednost | dobička | dobiček | letu | skupaj |
| Stanje 1. 1. 2017 | 54.732 | –29.690 | 29.690 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –9.994 | 1.102.165 | 49.405 | 93.253 | 1.440.448 |
| Vnos čistega dobička | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 153.730 | 153.730 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –702 | 0 | –609 | 0 | –1.311 |
| Vsobsegajoči donosi v letu skupaj |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –702 | 0 | –609 | 153.730 | 152.419 |
| (po davku) | |||||||||||
| Transakcije z lastniki, evidentirane | |||||||||||
| v kapitalu | |||||||||||
| Oblikovanje drugih rezerv iz dobička po | |||||||||||
| sklepu skupščine | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 27.007 | –27.007 | 0 | 0 |
| Prenos dobička preteklega leta v preneseni | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 93.253 | –93.253 | 0 |
| dobiček | |||||||||||
| Nakup lastnih delnic | 0 | –10.898 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –10.898 |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice | 0 | 0 | 10.898 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –10.898 | 0 |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –88.644 | 0 | –88.644 |
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu, skupaj |
0 | –10.898 | 10.898 | 0 | 0 | 0 | 0 | 27.007 | –22.398 | –104.151 | –99.542 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 54.732 | –40.588 | 40.588 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –10.696 | 1.129.172 | 26.398 | 142.832 | 1.493.325 |
| Rezerve | Zadržani dobički | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Osnovni | Lastne | Rezerve za lastne |
Kapitalske | Zakonske | Statutarne | Rezerva za pošteno |
Druge rezerve iz |
Preneseni | Dobiček v | Kapital | |
| v tisoč EUR |
kapital | delnice | delnice | rezerve | rezerve | rezerve | vrednost | dobička | dobiček | letu | skupaj |
| Stanje 1. 1. 2016 | 54.732 | –20.071 | 20.071 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –10.993 | 1.051.677 | 50.040 | 136.868 | 1.433.211 |
| Vnos čistega dobička | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 102.872 | 102.872 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 999 | 0 | –1.082 | 0 | –83 |
| Vsobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 999 | 0 | –1.082 | 102.872 | 102.789 |
| Transakcije z lastniki, evidentirane | |||||||||||
| v kapitalu | |||||||||||
| Oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu uprave in nadzornega sveta družbe |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 50.488 | –50.488 | 0 | 0 |
| Prenos dobička preteklih obdobij v preneseni dobiček |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 136.868 | –136.868 | 0 |
| Nakup lastnih delnic | 0 | –9.619 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –9.619 |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice | 0 | 0 | 9.619 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –9.619 | 0 |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –85.933 | 0 | –85.933 |
| Transakcije z lastniki, evidentirane v kapitalu, skupaj |
0 | –9.619 | 9.619 | 0 | 0 | 0 | 0 | 50.488 | 447 | –146.487 | –95.552 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 54.732 | –29.690 | 29.690 | 105.897 | 14.990 | 30.000 | –9.994 | 1.102.165 | 49.405 | 93.253 | 1.440.448 |
| v tisoč EUR | Pojasnila | 2017 | 2016 |
|---|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | |||
| Čisti dobiček | 153.730 | 102.872 | |
| Prilagoditve za: | 110.280 | 116.846 | |
| – amortizacijo | 12, 13 | 81.674 | 81.765 |
| – tečajne razlike | 148 | –4.689 | |
| – prihodke od naložbenja | –25.326 | –34.836 | |
| – odhodke od naložbenja | 30.074 | 70.391 | |
| – odhodke za obresti in ostale finančne odhodke | 2.178 | 2.675 | |
| – davek iz dobička | 11 | 21.532 | 1.540 |
| Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih | |||
| sredstev | 264.010 | 219.718 | |
| Sprememba stanja poslovnih terjatev | 8.193 | –88.001 | |
| Sprememba stanja zalog | –27.960 | –5.646 | |
| Sprememba stanja poslovnih dolgov | 18.131 | 6.218 | |
| Sprememba stanja rezervacij | 4.927 | 1.238 | |
| Sprememba stanja odloženih prihodkov | –380 | –380 | |
| Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti | 5.234 | 3.201 | |
| Plačani davek iz dobička | 293 | –16.266 | |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 272.448 | 120.082 | |
| DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU | |||
| Prejete obresti | 882 | 1.379 | |
| Prejemki iz prodaje kratkoročnih naložb | 2 | 0 | |
| Prejete dividende | 15 | 835 | |
| Prejeti dobički | 1.027 | 11.051 | |
| Prejemki od odtujitve nepremičnin, naprav in opreme | 581 | 945 | |
| Pridobitev neopredmetenih sredstev | 13 | –4.917 | –4.140 |
| Nakup nepremičnin, naprav in opreme | 12 | –87.989 | –66.201 |
| Nakup odvisnih družb in deleža manjšinskih lastnikov brez | |||
| pridobljenih finančnih sredstev | –951 | –19.250 | |
| Vračila naknadnih vplačil v odvisne družbe | 237 | 79 | |
| Dana nekratkoročna posojila | –2.169 | –2.512 | |
| Prejeta odplačila danih nekratkoročnih posojil | 17.221 | 5.198 | |
| Izdatki za pridobitev nekratkoročnih finančnih naložb | –45 | –71 | |
| Prejemki od prodaje nekratkoročnih finančnih naložb | 40 | 68 | |
| Prejemki/izdatki iz naslova kratkoročnih finančnih naložb in posojil | 9.597 | 32.928 | |
| Izdatki iz naslova izvedenih finančnih inštrumentov | –27.094 | –45.041 | |
| Prejemki iz naslova izvedenih finančnih inštrumentov | 9.474 | 21.292 | |
| Čisti denarni tok iz naložbenja | –84.089 | –63.440 | |
| DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU | |||
| Izdatki za dane obresti | -839 | –1.355 | |
| Izdatki za odplačila prejetih nekratkoročnih posojil | 0 | –500 | |
| Prejemki/izdatki iz naslova kratkoročnih posojil | –77.655 | 39.666 | |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 22 | –88.749 | –86.001 |
| Nakup lastnih delnic | 22 | –10.898 | –9.619 |
| Čisti denarni tok iz financiranja | –178.141 | –57.809 | |
| Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih | |||
| ustreznikov | 10.218 | –1.167 | |
| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta | 24.049 | 24.622 | |
| Učinki sprememb menjalnih tečajev na denarna sredstva in njihove | –150 | 594 | |
| ustreznike | |||
| Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 34.117 | 24.049 |
Krka, d. d., Novo mesto je obvladujoča družba skupine Krka s sedežem na Šmarješki cesti 6, 8501 Novo mesto, Slovenija.
Ukvarja se z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravila na recept in izdelki brez recepta) in veterinarskih izdelkov.
Računovodski izkazi drzžbe Krka so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija, v skladu s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP, v nadaljevanju Odbor) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Uprava družbe Krka je računovodske izkaze odobrila 1. marca 2018.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih inštrumentih, finančnih inštrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančnih inštrumentih, ki so na razpolago za prodajo, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 3.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe Krka. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na tisoč enot.
Ocena uprave družbe med drugim vključuje določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, popravke vrednosti zalog in terjatev, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z določenimi zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun morebitnih rezervacij za tožbe, ter predpostavke in ocene za oslabitev dobrega imena. Ne glede na to, da uprava družbe med pripravo predpostavk skrbno prouči vse dejavnike, ki na to lahko vplivajo, je možno, da se dejanske posledice poslovnih dogodkov razlikujejo od ocenjenih. Zato je treba pri računovodskih ocenah uporabiti presojo ter upoštevati morebitne spremembe poslovnega okolja, nove poslovne dogodke, dodatne informacije in izkušnje.
Glavne ocene in predpostavke na dan izkaza finančnega položaja, ki so vezane na prihodnje poslovanje in bi lahko povzročile vrednostno pomembnejše popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, so navedene v nadaljevanju.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je uprava družbe pripravila v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v naslednjih pojasnilih:
v pojasnilu 14 Preizkus oslabitve naložb v odvisne družbe
Obvladujoča družba najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitve naložb v odvisne družbe. Za naložbe, kjer obstaja tveganje oslabitve, se poštena vrednost ugotavlja na osnovi sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, kar temelji na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote kot tudi določitvi primerne diskontne stopnje. Družba je ugotovila, da na dan 31. 12. 2017 ni bilo potrebe po oslabitvi naložb v odvisne družbe.
v pojasnilu 20 Preizkus oslabitev terjatev
Ob izdelavi računovodskih izkazov (četrtletno in letno) družba Krka oblikuje popravek vrednosti oziroma oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za skupino Krka in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje kvantitativna in kvalitativna merila, združena v štiri sklope, ki so: analiza dosedanjega poslovanja s kupcem, analiza računovodskih izkazov kupca, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo sodelavci, zadolženi za prodajo, in ocena deželnega tveganja kupca. Na osnovi algoritma, ki vključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca
v pojasnilu 25 Pozaposlitveni zaslužki zaposlenih
V okviru obvez za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih je evidentirana sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke, občutljive za spremembe navedenih ocen.
v pojasnilu 25 Rezervacije za tožbe in pogojne obveznosti
Zoper družbo Krka je vloženih več tožb oziroma zahtevkov zaradi očitane kršitve intelektualne lastnine (patentnih pravic oz. konkurenčnega prava) ter z drugih civilnopravnih področij. Rezervacija je pripoznana, ko ima družba Krka zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba Krka ne more vplivati. Uprava družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
v pojasnilu 28 Druge kratkoročne obveznosti
Družba Krka ob izdelavi letnih računovodskih izkazov vračuna pogodbene popuste v primerih, ko kupci pridobijo pravico do priznanja popusta na doseženo prodajo v tekočem letu šele v prihodnjem letu, to je takrat, ko so izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji za pridobitev popusta. Osnova za oceno višine teh popustov so dejstva, znana ob pripravi letnih računovodskih izkazov, izkušnje preteklega poslovanja s posameznimi kupci in druga relevantna dejstva.
Družba Krka uporablja enake računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.
Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju, izjema so na novo sprejeti standardi in pojasnila. Oboji so navedeni v nadaljevanju in so bili upoštevani pri pripravi računovodskih izkazov, če je imela družba navedene dogodke za poročano obdobje.
Namen dopolnitev je pojasniti zahteve v zvezi s pripoznanjem odloženih terjatev za davek za nerealizirane izgube ter na ta način nasloviti različno prakso pri uporabi določil MRS 12 – Davek iz dobička v praksi. V praksi namreč podjetja uporabljajo različne pristope pri obračunavanju odbitne začasne razlike iz naslova znižanja poštene vrednosti pri izterjavi sredstva nad njegovo neodpisano vrednostjo, v povezavi z verjetno razpoložljivostjo prihodnjega obdavčljivega dobička in pri skupni oziroma ločeni oceni višine odloženih terjatev za davek za nerealizirane izgube.
Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze družbe Krka.
Dopolnitve MRS 7 od podjetja zahtevajo, da v računovodske izkaze vključi razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo oceno spremembe v višini obveznosti podjetja iz naslova financiranja, vključno s tistimi, ki so posledica sprememb, ki lahko vplivajo ali pa tudi ne vplivajo na denarne tokove. Dopolnitve določajo, da lahko podjetje zahteve po razkritju pripravi tudi v tabelarni obliki kot uskladitev med začetnim in končnim stanjem obveznosti iz financiranja v izkazu finančnega položaja, vključno s spremembami denarnih tokov iz financiranja, spremembami, ki so posledica pridobitve ali izgube kontrole nad odvisnimi družbami ali drugimi podjetji, učinkom sprememb deviznih tečajev, spremembami poštene vrednosti in drugimi spremembami
Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze družbe Krka.
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je objavil sklop letnih izboljšav MSRP za obdobje 2014–2016, ki predstavlja zbirko dopolnil. V nadaljevanju navedene izboljšave Evropska unija še ni odobrila.
Dopolnitve pojasnjujejo, da zahteve po razkritju v MSRP 12 (razen tistih, ki so povzeti v računovodskih izkazih hčerinskih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb), veljajo za delež podjetja v odvisni družbi, skupnem podvigu ali pridruženem podjetju, ki je razvrščen med sredstva za prodajo, za razdelitev ali kot ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5.
Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze družbe Krka.
Posli (transakcije in stanja), izraženi v tuji valuti, se preračunajo v evre (funkcijsko valuto družbe) po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na datum poročanja, se preračunajo v evre po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Nedenarne postavke in obveznosti, katerih izvirna vrednost je izražena v tuji valuti, se pretvorijo v evre po menjalnem tečaju na datum poročanja. Nedenarne postavke in obveznosti, izražene v tuji valuti in vrednotene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v evre po menjalnem tečaju na dan, ko je bila določena poštena vrednost. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih inštrumentov, razvrščenih na razpolago za prodajo, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Nedenarne postavke, merjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju, ki je veljal na dan transakcije.
Neizvedeni finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti.
Neizvedeni finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti. Vrednost inštrumenta, ki ni pripoznana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se poveča oziroma zmanjša za stroške posla, ki neposredno izhajajo iz nakupa ali izdaje inštrumenta. Po začetnem pripoznanju se neizvedeni finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju.
Družbaodpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva. Kakršenkoli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga družba ustvari ali prenese, se pripozna kot posamično sredstvo ali obveznost.
Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaže v izkazu stanja, le če ima družba pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v družbi, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.
Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v okviru računovodskih usmeritev v poglavju Finančni prihodki in odhodki.
Naložbe družbe Krka v kapitalske in določene dolžniške vrednostne papirje so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Izgube zaradi oslabitve ter pozitivne in negativne tečajne razlike pri denarnih sredstvih, ki so na razpolago za prodajo, so pripoznane v poslovnem izidu.
Inštrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgovanje ali če je kot takšen določen po začetnem pripoznanju. Finančni inštrumenti so določeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je družba zmožna upravljati te naložbe kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti in v skladu s sprejeto strategijo za področje naložb. Po začetnem pripoznanju se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjeni po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu.
Drugi neizvedeni finančni inštrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti in zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.
Nekratkoročne finančne naložbe v kapital odvisnih družb, ki so vključene v konsolidirane računovodske izkaze, se vrednotijo po nabavni vrednosti. Udeležba v dobičku odvisne družbe je pripoznana v poslovnem izidu obvladujoče družbe, ko je sprejet ustrezen sklep o razporeditvi dobička. Če je zaradi izgube odvisne družbe potrebna oslabitev naložbe, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov.
Ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala.
Dividende se v računovodskih izkazih družbe pripoznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Nepremičnine, naprave in oprema so izkazane po svoji nabavni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgubo, nabrano zaradi oslabitve (glej računovodsko usmeritev Oslabitve sredstev). Nepremičnine, naprave in oprema, ki so bile na svojo pošteno vrednost prevrednotene 1. 1. 2004 oziroma na dan prehoda na MSRP, se izmerijo na osnovi svoje poštene vrednosti na ta datum.
Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Nabavna vrednost v družbi izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, (po potrebi) začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitve mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja ob upoštevanju sprejete usmeritve. Nabavljeno programsko opremo, ki pomembno prispeva k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del opreme.
Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna sredstva. Dobiček ali izguba ob odsvojitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva in njegovo knjigovodsko vrednostjo ter izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi poslovnimi prihodki oziroma med drugimi poslovnimi odhodki.
Družba v nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme od 1. 1. 2009 všteva tudi stroške izposojanja, če jih je možno neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba izposodi sredstva nenamensko in jih ni možno pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov samo v primeru, ko stroški izposojanja presežejo 10 % vrednosti vseh naložb v obdobju. Sorazmerni del stroškov izračuna z uporabo usredstvovalne mere kot tehtanega povprečja stroškov izposojanja, ki se nanašajo na tiste izposoje, ki v obdobju še niso poravnane. Tako izračunan sorazmerni del stroškov izposojanja poveča nabavno vrednost pomembnih sredstev v pridobivanju; to so tista, ki predstavljajo več kot 10 % vrednosti vseh naložb v obdobju in katerih gradnja traja več kot šest mesecev.
Družba v knjigovodski vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ob nastanku pripoznava tudi stroške zamenjave posameznega dela tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški so v poslovnem izidu ob nastanku pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva oziroma njegovih sestavnih delov. Zemljišča in sredstva v pridobivanju se ne amortizirajo.
Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:
Vsi stroški, povezani z lastnim razvojno-raziskovalnim delom v družbi, se v poslovnem izidu pripoznajo kot odhodek takoj ob nastanku.
Ostala neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila družba in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in za izgube, nabrane zaradi oslabitve (glej računovodsko usmeritev Oslabitve sredstev).
Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški so v poslovnem izidu pripoznani kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.
Ocenjene dobe koristnosti za programsko opremo, licence in druge pravice so od 2 do 10 let.
V izkazu finančnega položaja se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost se določi po prodajni vrednosti na datum poročanja, zmanjšani za prodajne stroške in morebitne ostale splošne stroške, ki so običajno povezani s prodajo.
Zaloge surovin in materiala ter pomožnega in embalažnega materiala so ovrednotene po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog materiala družba uporablja drsečo nabavno ceno. Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in končnih izdelkov se vrednotijo po standardnih cenah, ki poleg neposrednih stroškov materiala vključujejo tudi proizvajalne stroške ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev, in sicer neposredne stroške dela, neposreden strošek amortizacije, neposredne stroške storitev, energetskih virov, vzdrževanja, kakovosti. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po proizvajalnih stroških. Količinske enote trgovskega blaga so ovrednotene po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave, zmanjšani za morebitne popuste. Pri izkazovanju zalog trgovskega blaga družba uporablja drseče nabavne cene.
Družba na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kakšno objektivno znamenje oslabitve sredstva. Finančno sredstvo se šteje za oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi prihodnjimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.
Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.
Vse izgube zaradi oslabitve družba izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitna nabrana izguba v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, se ob odtujitvi prenese na poslovni izid.
Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je njeno odpravo mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, ki so na razpolago za prodajo in so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu.
Odpravo oslabitev finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo in so lastniški vrednostni papirji, družba izkazuje neposredno v vseobsegajočem donosu.
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost svojih nefinančnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi na sredstva enote (skupine enot), in to sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je večja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za potrebe preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše denar ustvarjajoče enote, ki so najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo finančne pritoke, v veliki meri neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev.
Izgube zaradi oslabitve sredstev v preteklih obdobjih družba na datum poročanja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Družba Krka je v skladu z zakonskimi predpisi zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlenim in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v vrednosti ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na datum poročanja, za zaposlene v tistih državah, kjer obstaja zakonska obveza za izplačilo odpravnin in jubilejnih nagrad. V izračunu so upoštevani stroški odpravnin ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Pri izračunu je uporabljena metoda projicirane enote. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem vseobsegajočem donosu.
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba določi rezervacije z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tveganja, ki so značilna za obveznost.
Družba izkazuje rezervacije za tožbe, ki potekajo in so povezane z domnevnimi kršitvami patentov. Vsako leto preveri upravičenost oblikovanih rezervacij glede na stanje spora in verjetnost ugodne ali neugodne rešitve spora. Višina rezervacij se določi glede na znano višino škodnega zahtevka ali glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan.
Prihodki od prodaje izdelkov se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v trenutku, ko je kupec prevzel vsa pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom izdelkov. Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.
Prenos tveganj in koristi je odvisen od določil posamezne kupoprodajne pogodbe, praviloma pa do prenosa pride v trenutku, ko je blago odpremljeno iz skladišča družbe.
Prihodki se ne pripoznajo, če se pojavi negotovost glede poplačljivosti nadomestila, z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila izdelkov ali pa glede na nadaljnje odločanje o prodanih izdelkih. Prihodki iz prodaje izdelkov in opravljanja storitev se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za vračila in popuste, odobrene ob prodaji, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki iz naslova državnih podpor se v začetku pripoznajo, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Prihodki, prejeti za kritje stroškov, se dosledno pripoznavajo kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo stroški, ki naj bi jih ti prihodki nadomestili. S sredstvi povezani prihodki se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Finančni prihodki obsegajo obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki od obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se pripišejo nepremičninam, napravam in opremi v gradnji ali pripravi.
Davek od dobička poslovnega leta vključuje odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v delu, ki je povezan s postavkami, izkazanimi neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek se obračuna od obdavčljivega dobička za poslovno leto po davčnih stopnjah, ki veljajo na datum poročanja, in od morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti po izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter vrednostmi za potrebe davčnega poročanja. Pri tem so izvzete naslednje začasne razlike: začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslu, kjer ne gre za poslovne združitve in ki ne vpliva niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček, in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti vrednosti, za katero obstaja verjetnost, da ne bo popravljena v predvidljivi prihodnosti. Prav tako se odloženi davek ne izkaže, ko gre za obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju dobrega imena. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Odložena terjatev za davek se pripozna v vrednosti verjetnega razpoložljivega prihodnjega obdavčljivega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Družba Krka izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki jo izračuna tako, da dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku, ker vse delnice družbe pripadajo istemu razredu navadnih imenskih kosovnih delnic.
Poslovni odsek je prepoznavni sestavni del družbe Krka, ki se ukvarja z izdelki in storitvami v posebnem, geografsko definiranem gospodarskem okolju. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Poročanje družbe Krka po odsekih temelji na sistemu notranjega poročanja, ki ga uprava družbe uporablja pri odločanju.
Cene prenosov med odseki so določene na čisti poslovni podlagi.
Odseki družbe Krka so Evropska unija (vse države Evropske unije), Jugovzhodna Evropa (Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora, Kosovo, Albanija) in Vzhodna Evropa (Ruska federacija in ostale države nekdanje Sovjetske zveze razen pribaltiških držav).
Naložbe odseka v nekratkoročna sredstva obsegajo celotne stroške, nastale v obdobju iz naslova pridobitve nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev.
V nadaljevanju so predstavljeni standardi, dopolnitve in pojasnila standardov, ki do priprave računovodskih izkazov družbe Krka še niso začeli veljati. Družba Krka jih bo upoštevala pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Družba Krka ni sprejela nobenega od navedenih standardov, dopolnitev in pojasnil pred začetkom njihove uveljavitve.
Standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Končna različica MSRP 9 – Finančni inštrumenti vključuje vse posamezne faze projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39 – Finančni inštrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice MSRP 9. Standard uvaja nove zahteve pri razvrščanju, merjenju in slabitvi finančnih inštrumentov ter obračunavanju varovanja pred tveganji.
MSRP 9 uvaja spremenjen model slabitev finančnih sredstev, ki temelji na pričakovanih izgubah in ne več na preteklih izgubah. Glede na naravo finančnih sredstev družbe Krka in način ugotavljanja zneska slabitev zaradi navedene spremembe poslovodstvo ne pričakuje bistvenega vpliva na višino slabitev.
Družba Krka bo standard MSRP 9 začela uporabljati z datumom obvezne uporabe (1. 1. 2018). Ob prehodu bo uporabila retrospektivno metodo brez preračuna primerjalnega obdobja. Poslovodstvo ocenjuje, da zaradi prilagoditve začetnega salda zadržanih dobičkov na dan začetka uporabe standarda ne bo bistvenega kumulativnega učinka.
MSRP 15 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Določa petstopenjski model, ki ga bodo podjetja morala upoštevati pri pripoznanju prihodkov iz naslova pogodb s kupci (z omejenimi izjemami) ne glede na vrsto transakcij, ki prinašajo prihodke, ali industrijsko panogo. Zahteve standarda veljajo tudi za pripoznanje in merjenje dobičkov in izgub pri prodaji nekaterih nefinančnih sredstev, ki niso posledica običajne dejavnosti podjetja (npr. prodaja nepremičnin, naprav in opreme ali neopredmetenih sredstev). Standard zahteva od podjetja obsežna razkritja, vključno z razčlenitvijo skupnega zneska prihodkov, informacijami o obveznostih v zvezi s prodajo, spremembami v višini pogodbenih sredstev in obveznosti med dvema obdobjema ter ključnimi poslovodskimi presojami in ocenami.
Prihodki od prodaje izdelkov so rezultat prodaje zdravil na recept, zdravil brez recepta in veterinarskih izdelkov, kjer izpolnitev izvršitvene obveze nastane v trenutku, ko je blago odpremljeno oziroma ko ga prevzame kupec. Poslovodstvo na osnovi opravljene analize ocenjuje, da MSRP 15 ne bo bistveno vplival na časovni okvir pripoznanja in višino prihodkov, pripoznanih pod temi pogoji.
Družba Krka bo standard MSRP 15 začela uporabljati z datumom obvezne uporabe (1. 1. 2018). Ob prehodu bo uporabila poenostavljeno metodo za nazaj. Poslovodstvo ocenjuje, da zaradi prilagoditve začetnega salda zadržanih dobičkov ob začetku uporabe ne bo bistvenega kumulativnega učinka.
Pojasnila standarda veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Namen pojasnil je obrazložiti, kaj je želel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board, IASB) doseči pri sprejemanju zahtev MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci, zlasti z vidika računovodske obravnave opredeljenih obveznosti iz pogodb s kupci, ki spreminja besedilo načela "ločene opredelitve", obravnave principala v nasprotju z agentom, vključno z oceno, ali podjetje nastopa kot principal ali kot agent, ter uporabo načela kontrole in licenciranja, ki zagotavlja dodatne smernice za računovodsko obravnavo intelektualne lastnine in licenčnine. Pojasnila prav tako uvajajo dodatne praktične koristi za podjetja, ki bodisi uporabljajo MSRP 15 v celoti za predhodna obdobja, ali tista, ki se odločijo za uporabo prilagojenega pristopa.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv pojasnil na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivala.
MSRP 16 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali kasneje. Določa usmeritve za pripoznavanje, merjenje, predstavitev in razkrivanje najemov obeh pogodbenih strank: najemnika in najemodajalca. Novi standard od najemnika zahteva, da v svojih računovodskih izkazih pripozna večino najemnih pogodb na podlagi enotnega računovodskega modela za vse najemne pogodbe, razen nekaterih izjem. Pri najemih, ki jih obračunava najemodajalec, ni bistvenih sprememb.
MSRP 16 bo vplival na računovodske izkaze zaradi spremenjene obravnave najemov najemojemalcev. Najemi bodo v izkazu finančnega položaja po novem pripoznani kot finančna obveznost in sredstvo, ki predstavlja najemnikovo pravico do uporabe tega sredstva. Družba Krka bo standard MSRP 16 začela uporabljati z datumom obvezne uporabe (1. 1. 2019). Obveze iz naslova poslovnih najemov na dan 31. 12. 2017 za družbo Krka so razkrite v pojasnilu 26.
Ob uporabi MSRP 16 bo del stroškov najema, ki so trenutno pripoznani kot poslovni odhodki, izkazan kot finančni odhodek za obresti. Posledično se bodo spremenili tudi denarni tokovi iz poslovanja, ki bodo postali denarni tokovi iz financiranja. Glede na izkazano raven obvez iz poslovnih najemov in ob predpostavki nespremenjene obrestne mere poslovodstvo družbe Krka iz tega naslova ne pričakuje bistvenega vpliva.
Dopolnitve se nanašajo na priznano neskladje med zahtevami MSRP 10 in MRS 28 pri obravnavanju prodaje ali prispevka sredstev med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali med skupnim podvigom. Zahtevajo tudi, da mora podjetje pripoznati celoten znesek dobička ali izgube, kadar gre za transakcijo, v kateri prevzemnik pridobi obvladovanje enega ali več podjemov (oz. izpolnjuje pogoje za klasifikacijo kot "business"). Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je decembra 2015 v pričakovanju rezultatov projekta raziskave obračunavanja sredstev po kapitalski metodi datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas. Evropska unija dopolnitev še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena. Uvajajo zahteve glede računovodske obravnave učinkov zahtevanih in netržnih pogojev pri merjenju gotovinske poravnave plačilnih transakcij z delnicami, pri merjenju poravnave plačilnih transakcij z delnicami z možnostjo neto poravnave z davčnim odtegljajem in za spremembe pogojev pri plačilnih transakcijah z delnicami,
ki vplivajo na prerazvrstitev gotovinske poravnave plačilnih transakcij z delnicami v s kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami. Evropska unija dopolnitev še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Pojasnjujejo, kdaj mora podjetje nepremičnine, vključno s tistimi, ki so v gradnji ali razvoju, prerazvrstiti v naložbene nepremičnine ali iz njih. Pojasnjujejo tudi, da pride do spremembe v uporabi takrat, ko nepremičnina izpolnjuje ali preneha izpolnjevati opredelitev naložbene nepremičnine in ko obstajajo dokazi o spremembi v njeni uporabi. Sprememba namere poslovodstva družbe v zvezi z uporabo nepremičnine sama po sebi ne predstavlja spremembe v uporabi. Evropska unija dopolnitev še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo bistveno vplivale.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Podjetju omogočajo, da finančna sredstva z lastnostmi predplačil, ki pogodbeni stranki omogočajo prejem plačila oziroma zahtevajo plačilo razumnega nadomestila za predčasno prekinitev pogodbe (z vidika imetnika finančnega sredstva gre za "negativno nadomestilo"), izmeri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Evropska unija dopolnil še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in jih bo uporabilo ob uveljavitvi.
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Obravnavajo vprašanje, ali spada merjenje dolgoročnih naložb (zlasti z vidika zahtev po slabitvi dolgoročnih naložb v pridružene družbe in skupne podvige, ki so po vsebini del "čiste naložbe" v pridruženi družbi ali skupnem podvigu) v okvir MSRP 9, MRS 28 ali pa gre za kombinacijo obeh. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje pri pripoznanju dolgoročnih naložb, ki niso merjene po kapitalski metodi, uporabiti določila MSRP 9 – Finančni inštrumenti, preden začne uporabljati MRS 28. Pri uporabi MSRP 9 podjetje ne upošteva nikakršnih prilagoditev knjigovodske vrednosti dolgoročnih naložb, ki sicer izhajajo iz MRS 28. Evropska unija dopolnitev še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnitev na računovodske izkaze družbe Krka in jih bo uporabilo ob uveljavitvi.
Pojasnila veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Uvajajo obrazložitev obračunavanja transakcij, ki vključujejo potrdilo o prejemu ali plačilu predplačila v tuji valuti. Nanašajo se tudi na transakcije v tuji valuti, kadar podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost iz naslova plačila ali prejema predplačila, preden pripozna s tem povezana sredstva, odhodke ali prihodke. Navajajo, da morajo za določitev menjalnega tečaja podjetja uporabiti datum prvotnega pripoznanja nedenarnega predplačila ali odloženih prihodkov (obveznosti). Pri večjem številu izplačil ali predplačil mora podjetje določiti datum transakcije vsakega izplačila ali predplačila. Evropska unija pojasnil še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv pojasnil na računovodske izkaze družbe Krka in jih bo uporabilo ob uveljavitvi.
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je objavil sklop letnih izboljšav MSRP za obdobje 2014–2016, ki predstavlja zbirko dopolnil MSRP. Dopolnitve za MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 28 – Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje.
Dopolnitev MSRP 1 – Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja odpravlja kratkoročne izjeme za razkritja v zvezi s finančnimi inštrumenti, zaslužki zaposlenih in investicijskimi družbami, ki sicer veljajo pri prvi uporabi MSRP.
Dopolnitve MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige pojasnjujejo, da lahko podjetje ob začetnem pripoznanju vsako naložbo v pridruženo podjetje ali skupno podjetje, ki je v lasti podjetja, ki je kapitalska organizacija ali druga kvalificirana oseba, izmeri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
Zgodnja uporaba dopolnitev MRS 28 – Dolgoročne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige je dovoljena. Evropska unija izboljšav še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv izboljšav na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo vplivale.
Pojasnila veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali kasneje. Njihova zgodnja uporaba je dovoljena. Obravnavajo obračunavanje davka od dobička, ko davčna obravnava vključuje negotovost, ki vpliva na uporabo MRS 12 – Davek iz dobička. Uvajajo smernice za obračunavanje negotovih davčnih obravnav ločeno ali skupaj, inšpekcijske preglede davčnih organov in uporabo ustrezne metode, ki odraža te negotovosti in obenem upošteva spremembe dejstev in okoliščin. Evropska unija pojasnil še ni odobrila.
Poslovodstvo je ocenilo vpliv pojasnil na računovodske izkaze družbe Krka in meni, da nanje ne bodo pomembno vplivala.
Glede na računovodske usmeritve družbe Krka in zahtevana razkritja je treba v številnih primerih določiti pošteno vrednost tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti družbe Krka .
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se za vrednostne papirje določa glede na zaključni tečaj na dan poročanja.
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Družba Krka poroča po geografsko določenih odsekih. Prihodki odsekov so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev.
| Evropska unija | Jugovzhodna Evropa | Vzhodna Evropa | Ostalo | Skupaj | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR |
2017 | 2016 | 2017 | 2016 | 2017 | 2016 | 2017 | 2016 | 2017 | 2016 |
| Prihodki od prodaje | 716.041 | 671.327 | 59.625 | 57.931 | 379.600 | 300.682 | 42.490 | 41.769 | 1.197.756 | 1.071.709 |
| Drugi poslovni prihodki | 4.355 | 3.033 | 44 | 25 | 480 | 254 | 0 | 0 | 4.879 | 3.312 |
| Stroški poslovanja | –614.052 | –613.975 | –45.132 | –45.124 | –318.913 | –287.920 | –27.585 | –29.082 | –1.005.682 | –976.101 |
| Dobiček iz poslovanja | 106.344 | 60.385 | 14.537 | 12.832 | 61.167 | 13.016 | 14.905 | 12.687 | 196.953 | 98.920 |
| Prihodki od obresti | 449 | 627 | 0 | 0 | 289 | 770 | 0 | 0 | 738 | 1.397 |
| Odhodki za obresti |
–860 | –1.562 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –860 | –1.562 |
| Neto finančni izid | 2.147 | 8.149 | –71 | –108 | –23.516 | –777 | –251 | –1.772 | –21.691 | 5.492 |
| Davek iz dobička | –11.626 | –940 | –1.589 | –200 | –6.687 | –203 | –1.630 | –197 | –21.532 | –1.540 |
| Čisti dobiček | 96.865 | 67.594 | 12.877 | 12.524 | 30.964 | 12.036 | 13.024 | 10.718 | 153.730 | 102.872 |
| Naložbe | 85.332 | 80.663 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 85.332 | 80.663 |
| Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme | 53.838 | 53.922 | 1.686 | 1.694 | 20.003 | 20.079 | 408 | 367 | 75.935 | 76.062 |
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 3.431 | 3.573 | 286 | 308 | 1.819 | 1.600 | 203 | 222 | 5.739 | 5.703 |
| 31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
31. 12. 2017 |
31. 12. 2016 |
|
| Sredstva skupaj | 1.299.639 | 1.300.003 | 41.563 | 41.895 | 485.553 | 485.928 | 10.727 | 9.877 | 1.837.482 | 1.837.703 |
| Obveznosti skupaj | 227.306 | 296.209 | 9.530 | 9.103 | 89.939 | 65.922 | 17.382 | 26.021 | 344.157 | 397.255 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje proizvodov | 1.095.587 | 975.496 |
| Prihodki od prodaje storitev | 3.106 | 10.242 |
| Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga | 99.063 | 85.971 |
| Prihodki od prodaje skupaj | 1.197.756 | 1.071.709 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Odprava odloženih prihodkov | 404 | 416 |
| Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev | 456 | 253 |
| Odprava popravka vrednosti terjatev | 877 | 707 |
| Ostali poslovni prihodki | 3.142 | 1.936 |
| Drugi poslovni prihodki skupaj | 4.879 | 3.312 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Stroški blaga in materiala | 356.989 | 337.618 |
| Stroški storitev | 350.013 | 326.305 |
| Stroški dela | 211.357 | 204.915 |
| Amortizacija | 81.674 | 81.765 |
| Odpisi in popravki vrednosti zalog | 8.218 | 9.312 |
| Slabitve in odpisi terjatev | 789 | 67 |
| Oblikovanje rezervacij za tožbe | 4.000 | 0 |
| Drugi poslovni odhodki | 24.454 | 21.245 |
| Stroški skupaj | 1.037.494 | 981.227 |
| Sprememba stanja zalog nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov | –31.812 | –5.126 |
| Skupaj | 1.005.682 | 976.101 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Stroški bruto plač in nadomestil | 164.528 | 159.372 |
| Stroški prispevkov socialnih zavarovanj | 11.655 | 11.864 |
| Stroški prispevkov pokojninskih zavarovanj | 22.195 | 20.918 |
| Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki | 4.300 | 4.364 |
| Drugi stroški dela | 8.679 | 8.397 |
| Stroški dela skupaj | 211.357 | 204.915 |
Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki so podrobneje razloženi v pojasnilu 25. Drugi stroški dela vključujejo predvsem regres za letni dopust in stroške za prevoz na delo.
V letu 2017 je prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vključeni so prispevki, ki jih plačata delodajalec in delojemalec) znašal 39.930 tisoč EUR (38.403 tisoč EUR v letu 2016). Prispevek za dodatno pokojninsko zavarovanje je znašal 6.518 tisoč EUR (6.372 tisoč EUR v letu 2016).
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Dotacije in pomoči za humanitarne in druge namene | 1.223 | 1.198 |
| Izdatki za varstvo okolja | 2.540 | 2.068 |
| Druge dajatve | 15.705 | 13.557 |
| Izguba pri prodaji in odpisi nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev |
2.696 | 940 |
| Ostali poslovni odhodki | 2.290 | 3.482 |
| Drugi poslovni odhodki skupaj | 24.454 | 21.245 |
Med drugimi dajatvami je za 14.085 tisoč EUR (11.915 tisoč EUR v letu 2016) različnih davkov na zdravila in strokovne sodelavce, ki jih družba Krka plačuje v posameznih državah.
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Neto tečajne razlike | 0 | 43.642 |
| Prihodki od obresti | 738 | 1.397 |
| Dobički od prodaje vrednostnih papirjev | 2 | 0 |
| Prihodki iz izvedenih finančnih inštrumentov | 22.144 | 21.292 |
| – realizirani prihodki | 9.474 | 21.292 |
| – sprememba poštene vrednosti | 12.670 | 0 |
| Prihodki iz dividend in drugih deležev v dobičku | 1.985 | 11.886 |
| – dividende | 973 | 835 |
| – dobički odvisnih družb v skupini Krka | 1.012 | 11.051 |
| Drugi finančni prihodki | 39 | 8 |
| Finančni prihodki skupaj | 24.908 | 78.225 |
| Neto tečajne razlike | –16.947 | 0 |
| Odhodki za obresti | –860 | –1.562 |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb skozi poslovni izid | 0 | –10 |
| Odhodki iz izvedenih finančnih inštrumentov | –27.378 | –69.440 |
| – realizirani odhodki | –27.094 | –45.041 |
| – sprememba poštene vrednosti | –284 | –24.399 |
| Drugi finančni odhodki | –1.414 | –1.721 |
| Finančni odhodki skupaj | –46.599 | –72.733 |
| Neto finančni izid | –21.691 | 5.492 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Odmerjeni davek | 21.494 | 2.096 |
| Odloženi davek | 38 | –556 |
| Davek iz dobička skupaj | 21.532 | 1.540 |
| Dobiček pred davkom | 175.262 | 104.412 |
| Davek, obračunan po 19-odstotni stopnji (17-odstotni stopnji za leto 2016) | 33.300 | 17.750 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | 2.185 | 1.984 |
| Davek od povečanja odhodkov | –23 | –92 |
| Davek od davčnih olajšav | –13.550 | –14.951 |
| Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo | –380 | –2.006 |
| Vpliv davčne stopnje na odložene davke | 0 | –1.145 |
| Davek iz dobička skupaj | 21.532 | 1.540 |
| Efektivna davčna stopnja | 12,3 % | 1,5 % |
Med odmerjenim davkom za leto 2017 je 2.742 tisoč EUR davka iz naslova samoprijave za leto 2015.
Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v raziskave in razvoj ter olajšave za naložbe.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Zemljišča | 25.771 | 24.005 |
| Zgradbe | 265.027 | 258.880 |
| Oprema | 287.290 | 278.847 |
| Nepremičnine, naprave in oprema v pridobivanju | 29.149 | 42.049 |
| Predujmi za nepremičnine, naprave in opremo | 4.104 | 5.762 |
| Nepremičnine, naprave in oprema skupaj | 611.341 | 609.543 |
V letu 2017 smo v družbi Krka med naložbami največ namenili za gradnjo Razvojno-kontrolnega centra 4 (RKC 4), in sicer 26.114 tisoč EUR (11.657 tisoč EUR v letu 2016). Za gradnjo obrata Notol 2 smo namenili 22.025 tisoč EUR (25.550 tisoč EUR v letu 2016), za zagotovitev zmogljivosti za hidrogeniranje v Krškem 3.298 tisoč EUR (nov projekt v letu 2017, zato v letu 2016 ni bilo izdatkov), za gradnjo večnamenskega skladišča 2.210 tisoč EUR (1.273 tisoč EUR v letu 2016) in za gradnjo poslovne stavbe v Ljubljani 1.666 tisoč EUR (180 tisoč EUR v letu 2016).
Za projekte na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij smo namenili 3.246 tisoč EUR (3.571 tisoč EUR v letu 2016).
| v tisoč EUR | Zemljišča | Zgradbe | Oprema | NNO v pridobivanju |
Predujmi za NNO |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | ||||||
| Stanje 1. 1. 2016 | 22.826 | 528.308 | 804.646 | 12.822 | 2.869 | 1.371.471 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 73.596 | 2.893 | 76.489 |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju |
1.184 | 3.719 | 39.466 | –44.369 | 0 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | –5 | –1.184 | –12.467 | 0 | 0 | –13.656 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | –370 | 496 | 0 | 0 | 126 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 24.005 | 530.473 | 832.141 | 42.049 | 5.762 | 1.434.430 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 24.005 | 530.473 | 832.141 | 42.049 | 5.762 | 1.434.430 |
| Nabava | 0 | 0 | 0 | 82.073 | –1.658 | 80.415 |
| Aktiviranje – prenosi z NNO v pridobivanju |
1.836 | 28.145 | 64.992 | -94.973 | 0 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | –25 | –3.054 | –6.323 | 0 | 0 | –9.402 |
| Prenosi, prekvalifikacije | –45 | –171 | 216 | 0 | 0 | 0 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 25.771 | 555.393 | 891.026 | 29.149 | 4.104 | 1.505.443 |
| Popravek vrednosti | ||||||
| Stanje 1. 1. 2016 | 0 | –252.651 | –508.753 | 0 | 0 | –761.404 |
| Amortizacija | 0 | –19.737 | –56.325 | 0 | 0 | –76.062 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 610 | 12.105 | 0 | 0 | 12.715 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 185 | –321 | 0 | 0 | –136 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 0 | –271.593 | –553.294 | 0 | 0 | –824.887 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 0 | –271.593 | –553.294 | 0 | 0 | –824.887 |
| Amortizacija | 0 | –19.447 | –56.488 | 0 | 0 | –75.935 |
| Odtujitve, manki, viški | 0 | 606 | 6.114 | 0 | 0 | 6.720 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 0 | 68 | –68 | 0 | 0 | 0 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 0 | –290.366 | –603.736 | 0 | 0 | –894.102 |
| Neodpisana vrednost | ||||||
| Stanje 1. 1. 2016 | 22.826 | 275.657 | 295.893 | 12.822 | 2.869 | 610.067 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 24.005 | 258.880 | 278.847 | 42.049 | 5.762 | 609.543 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 24.005 | 258.880 | 278.847 | 42.049 | 5.762 | 609.543 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 25.771 | 265.027 | 287.290 | 29.149 | 4.104 | 611.341 |
Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2017 niso bili pripisani stroški izposojanja.
Neodpisana vrednost nepremičnin, naprav in opreme, ki začasno niso v uporabi, je bila 31. 12. 2017 705 tisoč EUR (31. 12. 2016 pa 679 tisoč EUR).
30 % vseh nepremičnin, naprav in opreme, ki so bili v uporabi 31. 12. 2017, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2016 pa 29 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme, izvzeta so zemljišča.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Premoženjske pravice | 24.811 | 25.635 |
| Neopredmetena sredstva v pridobivanju | 3.488 | 3.667 |
| Neopredmetena sredstva skupaj | 28.299 | 29.302 |
Med neopredmetena sredstva spadata programska oprema in registracijska dokumentacija za nova zdravila.
| Premoženjske | NS | ||
|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | pravice | v pridobivanju | Skupaj |
| Nabavna vrednost | |||
| Stanje 1. 1. 2016 | 89.032 | 3.915 | 92.947 |
| Nabava | 0 | 4.174 | 4.174 |
| Prenosi z NS v pridobivanju | 4.422 | –4.422 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | –791 | 0 | –791 |
| Prenosi, prekvalifikacije | –126 | 0 | –126 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 92.537 | 3.667 | 96.204 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 92.537 | 3.667 | 96.204 |
| Nabava | 0 | 4.917 | 4.917 |
| Prenosi z NS v pridobivanju | 5.096 | –5.096 | 0 |
| Odtujitve, manki, viški | –244 | 0 | –244 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 97.389 | 3.488 | 100.877 |
| Popravek vrednosti | |||
| Stanje 1. 1. 2016 | –61.390 | 0 | –61.390 |
| Amortizacija | –5.703 | 0 | –5.703 |
| Odtujitve, manki, viški | 99 | 0 | 99 |
| Prenosi, prekvalifikacije | 92 | 0 | 92 |
| Stanje 31. 12. 2016 | –66.902 | 0 | –66.902 |
| Stanje 1. 1. 2017 | –66.902 | 0 | –66.902 |
| Amortizacija | –5.739 | 0 | –5.739 |
| Odtujitve, manki, viški | 63 | 0 | 63 |
| Stanje 31. 12. 2017 | –72.578 | 0 | –72.578 |
| Neodpisana vrednost | |||
| Stanje 1. 1. 2016 | 27.642 | 3.915 | 31.557 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 25.635 | 3.667 | 29.302 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 25.635 | 3.667 | 29.302 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 24.811 | 3.488 | 28.299 |
47 % vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2017, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2016 jih je bilo 46 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev.
| Naložbe v odvisne družbe |
|---|
| 311.105 |
| 1.856 |
| 17.394 |
| –179 |
| 330.176 |
| 330.176 |
| 950 |
| –237 |
| 330.889 |
| –8.991 |
| –8.991 |
| –8.991 |
| –8.991 |
| 302.114 |
| 321.185 |
| 321.185 |
Družba Krka najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev naložb v odvisne družbe. Za naložbe, kjer obstaja tveganje oslabitve, se poštena vrednost ugotavlja z metodami, ki so za posamezno naložbo najprimernejše.
Stanje 31. 12. 2017 321.898
| Delež lastništva |
Osnovni kapital |
Vrednost deležev v odvisnih družbah |
||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 100 % | 57.087 | 118.916 | 117.965 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 100 % | 6.650 | 97.000 | 97.000 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 100 % | 14.753 | 36.416 | 36.416 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 100 % | 19.224 | 19.738 | 19.738 |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 100 % | 4.187 | 18.697 | 18.697 |
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 100 % | 10.864 | 15.170 | 15.170 |
| KRKA France Eurl, Pariz, Francija | 100 % | 10 | 4.662 | 4.662 |
| KRKA Pharma GmbH, Wien, Dunaj, Avstrija | 100 % | 37 | 2.344 | 2.344 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 100 % | 10 | 2.266 | 2.266 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano Italija | 100 % | 10 | 1.350 | 1.350 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 100 % | 1 | 1.042 | 1.279 |
| KRKA Finland Oy, Espoo,Finska | 100 % | 3 | 1.003 | 1.003 |
| KRKA FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 100 % | 10 | 1.002 | 1.002 |
| Farma GRS, d. o. o., Novo mesto | 99,7 % | 1.003 | 1.000 | 1.000 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija | 100 % | 801 | 802 | 802 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 95 % | 200 | 196 | 196 |
| KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska | 100 % | 145 | 184 | 184 |
| Krka Sverige AB, Stockholm, Švedska | 100 % | 15 | 16 | 16 |
| TOO KRKA Kazahstan, Almati, Kazahstan | 100 % | 11 | 11 | 11 |
| KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 100 % | 8 | 10 | 10 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina |
100 % | 10 | 10 | 10 |
| UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 100 % | 10 | 10 | 10 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 100 % | 3 | 9 | 9 |
| KRKA USA LLC, Wilmington, ZDA | 100 % | 8 | 8 | 8 |
| KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika | 100 % | 4 | 3 | 4 |
| KRKA UK Ltd, London, Združeno kraljestvo | 100 % | 1 | 2 | 2 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 100 % | 1 | 1 | 1 |
| Skupaj | 321.898 | 321.185 |
Poslovne terjatve do odvisnih družb v celoti predstavljajo nekratkoročne terjatve do odvisne družbe Krka-Rus v Ruski federaciji v vrednosti 38.644 tisoč EUR (31. 12. 2016. 23.515 tisoč EUR). Gre za brezobresne terjatve z zapadlostjo do enega leta.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Nekratkoročno dana posojila | 11.187 | 18.302 |
| – posojila, dana odvisnim družbam | 1.950 | 9.786 |
| – posojila, dana drugim | 9.237 | 8.516 |
| Kratkoročno dana posojila | 34.895 | 52.504 |
| – del nekratkoročnega posojila, ki zapade v prihodnjem letu | 3.765 | 11.708 |
| – posojila, dana odvisnim družbam | 30.981 | 32.397 |
| – posojila, dana drugim | 96 | 8.203 |
| – kratkoročne terjatve za obresti | 53 | 196 |
| Dana posojila skupaj | 46.082 | 70.806 |
Med nekratkoročna posojila drugim spadajo posojila zaposlenim, ki jih družba Krka daje v skladu z internimi akti in so namenjena nakupu ali obnovi stanovanj. Letna obrestna mera je enaka obrestni meri, priznani v času sklenitve pogodbe. Določi jo minister za finance Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami. V letu 2017 se je obrestna mera gibala med 0,592 % in 0,726 % (v letu 2016 med 0,701 % in 0,868 %). Odplačilna doba posojil je največ 15 let.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Nekratkoročna posojila, dana odvisnim družbam | 4.576 | 20.606 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 1.136 | 1.136 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano Italija | 986 | 986 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 950 | 970 |
| TOO KRKA Kazahstan, Almati, Kazahstan | 702 | 1.013 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 502 | 500 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 300 | 300 |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 0 | 15.701 |
| Kratkoročna posojila, dana odvisnim družbam | 31.020 | 32.415 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 30.500 | 32.333 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 262 | 0 |
| KRKA Finland Oy, Espoo,Finska | 141 | 0 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 81 | 0 |
| KRKA France Eurl, Pariz, Francija | 18 | 0 |
| KRKA FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 12 | 0 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 5 | 0 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 1 | 0 |
| KRKA UK Ltd, London, Združeno kraljestvo | 0 | 82 |
| Posojila, dana odvisnim družbam skupaj | 35.596 | 53.021 |
Odplačilna doba nekratkoročnih posojil odvisnim družbam na dan 31. 12. 2017 je bila največ 3 leta.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne naložbe | 8.814 | 10.136 |
| – finančna sredstva, na razpolago za prodajo | 8.814 | 10.136 |
| Kratkoročne finančne naložbe, vključno z izvedenimi finančnimi inštrumenti | 0 | 77 |
| – delnice in deleži za trgovanje | 0 | 77 |
| Finančne naložbe skupaj | 8.814 | 10.213 |
Med finančnimi sredstvi, ki so na razpolago za prodajo, je bilo za 809 tisoč EUR naložb v delnice in deleže družb v Sloveniji (760 tisoč EUR konec leta 2016), za 8.005 tisoč EUR pa naložb v delnice družb v tujini (9.376 tisoč EUR konec leta 2016).
| v tisoč EUR | Finančna sredstva, na razpolago za prodajo |
|---|---|
| Stanje 1. 1. 2016 | 7.578 |
| Prilagoditev na tržno vrednost | 2.558 |
| Stanje 31. 12. 2016 | 10.136 |
| Stanje 1. 1. 2017 | 10.136 |
| Pridobitev | 23 |
| Prilagoditev na tržno vrednost | –1.345 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 8.814 |
Prilagoditev vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb – finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo, na tržno oziroma pošteno vrednost je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu v višini –1.345 tisoč EUR (2.558 tisoč EUR v letu 2016). V letih 2017 in 2016 ni bilo prilagoditev, ki bi jih bilo potrebno pripoznati v izkazu poslovnega izida.
| Terjatve | Obveznosti | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 | 2017 | 2016 |
| Finančna sredstva, na razpolago za prodajo | 1.727 | 1.727 | 1.128 | 1.384 |
| Terjatve | 1.806 | 1.929 | 0 | 0 |
| Dividende | 182 | 0 | 0 | |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 9.755 | 9.829 | 0 | 0 |
| Skupaj | 13.470 | 13.485 | 1.128 | 1.384 |
| Pobotanje | –1.128 | –1.384 | –1.128 | –1.384 |
| Neto | 12.342 | 12.101 | 0 | 0 |
| v tisoč EUR | Stanje 1. 1. 2016 |
Pripoznano v izkazu poslovnega izida |
Pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu |
Stanje 31. 12. 2016 |
Pripoznano v izkazu poslovnega izida |
Pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu |
Stanje 31. 12. 2017 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, na razpolago za prodajo |
742 | 182 | –581 | 343 | 0 | 256 | 599 |
| Terjatve | 2.217 | -288 | 0 | 1.929 | –123 | 0 | 1.806 |
| Dividende | 0 | 0 | 0 | 0 | 182 | 0 | 182 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke |
8.608 | 662 | 559 | 9.829 | –97 | 23 | 9.755 |
| Skupaj | 11.567 | 556 | –22 | 12.101 | –38 | 279 | 12.342 |
Za preračun odloženih davkov je uporabljena 19-odstotna davčna stopnja.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Material | 111.925 | 112.208 |
| Nedokončana proizvodnja | 76.063 | 61.978 |
| Končni izdelki | 63.533 | 52.478 |
| Trgovsko blago | 9.811 | 8.816 |
| Predujmi za zaloge | 2.842 | 734 |
| Zaloge skupaj | 264.174 | 236.214 |
Odpisi in popravki vrednosti zalog so v letu 2017 znašali 8.218 tisoč EUR (v letu 2016 pa 9.312 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev | 456.265 | 479.234 |
| – kratkoročne terjatve do odvisnih družb | 265.168 | 273.876 |
| – kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine Krka | 191.097 | 205.358 |
| Kratkoročne terjatve do drugih | 15.395 | 21.408 |
| Terjatve skupaj | 471.660 | 500.642 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 98.147 | 83.806 |
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 63.499 | 78.916 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 20.581 | 22.706 |
| KRKA FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 13.380 | 8.477 |
| Krka Sverige AB, Stockholm, Švedska | 11.148 | 10.278 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 8.925 | 9.113 |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 8.695 | 11.233 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija | 8.663 | 7.604 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano Italija | 8.493 | 5.383 |
| TOO KRKA Kazahstan, Almati, Kazahstan | 5.227 | 6.615 |
| KRKA Pharma GmbH, Wien, Dunaj, Avstrija | 4.311 | 2.194 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 4.060 | 1.799 |
| KRKA France Eurl, Pariz, Francija | 3.002 | 2.524 |
| KRKA Finland Oy, Espoo,Finska | 2.688 | 641 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 2.379 | 3.154 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 0 | 17.464 |
| Terjatve do drugih družb v skupini Krka | 1.970 | 1.969 |
| Kratkoročne terjatve do odvisnih družb skupaj | 265.168 | 273.876 |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost |
Popravek vrednosti terjatev |
Čista vrednost 31. 12. 2017 |
Čista vrednost 31. 12. 2016 |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine Krka v državi | 9.319 | 27 | 9.292 | 8.491 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine Krka v tujini | 201.390 | 19.585 | 181.805 | 196.867 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev zunaj skupine Krka skupaj |
210.709 | 19.612 | 191.097 | 205.358 |
Odpisi in oslabitve terjatev, ki so izkazani v poslovnih odhodkih, so v letu 2017 znašali 789 tisoč EUR (v letu 2016 pa 67 tisoč EUR).
Pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici, d. d., je bilo zavarovanih 65 % terjatev do kupcev zunaj skupine Krka (31. 12. 2016 pa 61 %).
Večino kratkoročnih terjatev do drugih v skupni višini 15.395 tisoč EUR (31. 12. 2016: 21.408 tisoč EUR) predstavljajo terjatve do države, od tega terjatve iz naslova davka na dodano vrednost 9.789 tisoč EUR (31. 12. 2016 pa 10.914 tisoč EUR).
Predujmov za storitve je bilo za 707 tisoč EUR (31. 12. 2016 pa 287 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Gotovina v blagajni | 1 | 2 |
| Denarna sredstva v banki | 34.116 | 24.047 |
| Denar in denarni ustrezniki skupaj | 34.117 | 24.049 |
Družba Krka ima pri treh bankah sklenjene pogodbe o limitu za dovoljeno negativno stanje na transakcijskih računih v skupni vrednosti 14.500 tisoč EUR (v letu 2016 je imela pri dveh bankah pogodbe v skupni vrednosti 1.500 tisoč EUR). Ker 31. 12. 2017 na transakcijskih računih ni bilo negativnih stanj, je bil limit v celoti neizkoriščen.
V skladu s sklepom 19. skupščine z dne 3. 7. 2014 je družba Krka zmanjšala osnovni kapital z umikom 2.632.672 lastnih delnic, kar je predstavljalo 7,431 % vseh izdanih delnic. Po umiku je osnovni kapital v vrednosti 54.732 tisoč EUR razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Imamo le en razred delnic, prva in edina izdaja delnic pa je potekala leta 1995. Osnovni kapital je bil v celoti vplačan.
Družba lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in sicer po vsakokratni tržni ceni. Lahko jih pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev. Pri pridobivanju delnic na organiziranem ali na neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev nakupna cena delnic ne sme biti nižja od knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka. Nakupna cena delnic prav tako ne sme biti višja od 25-kratnika čistega dobička večinskih lastnikov na delnico, izračunanega na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov skupine Krka.
Lastne delnice, pridobljene na osnovi tega pooblastila, lahko družba odsvoji tako, da jih:
Prednostna pravica obstoječih delničarjev se pri tej odsvojitvi lastnih delnic v celoti izključi.
| Število delnic | Tehtana povprečna cena delnice (v EUR) |
Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
|
|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2016 | 493.130 | 29.690 | |
| Nakupi v letu 2017 | 198.587 | 54,88 | 10.898 |
| Stanje 31. 12. 2017 | 691.717 | 40.588 |
V tehtani povprečni ceni delnic je vključena tudi provizija pri nakupu.
Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2017 prikazujejo nakupe, knjižene v letu 2017. Zaradi zamika knjiženja se število delnic razlikuje od dejanskega nakupa delnic v letu 2017, ki ga je družba sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze in v poslovnem delu letnega poročila.
Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2017 po dnevih so prikazani v Prilogi 1 k računovodskim izkazom skupine Krka in družbe Krka, d. d., Novo mesto.
Rezerve družbe Krka sestavljajo rezerve za lastne delnice, kapitalske, zakonske in statutarne rezerve ter rezerva za pošteno vrednost.
Rezerve za lastne delnice so 31. 12. 2017 znašale 40.588 tisoč EUR in so se v letu 2017 povečale za 10.898 tisoč EUR iz naslova oblikovanja zaradi dodatnega nakupa lastnih delnic.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. 31. 12. 2017 so znašale 105.897 tisoč EUR in vključujejo splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 90.659 tisoč EUR, ki je bil ob prehodu na MSRP vključen v kapitalske rezerve, 10.844 tisoč EUR kapitalskih rezerv, oblikovanih v skladu s posebno uredbo v postopku lastninskega preoblikovanja družbe Krka, in 4.394 tisoč EUR kapitalskih rezerv, nastalih z zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi umika lastnih delnic. Znesek se lahko uporabi zgolj za povečanje osnovnega kapitala. Kapitalske rezerve se v letu 2017 niso spremenile.
Zakonske rezerve lahko družba Krka oblikuje do višine 30 % osnovnega kapitala. 31. 12. 2017 so znašale 14.990 tisoč EUR in se v letu 2017 niso spremenile.
Statutarne rezerve so 31. 12. 2017 znašale 30.000 tisoč EUR in se glede na stanje konec leta 2016 niso spremenile. Družba Krka jih lahko oblikuje do višine 30.000 tisoč EUR. Uporabi jih lahko za pokrivanje izgube, za oblikovanje rezerv za lastne delnice, za zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic in za uravnavanje dividendne politike.
Rezerva za pošteno vrednost vključuje kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo, in pozaposlitvenih zaslužkov. Rezerva za pošteno vrednost se je v primerjavi z letom 2016 zmanjšala za 702 tisoč EUR in je 31. 12. 2017 znašala –10.696 tisoč EUR. Skupna sprememba je posledica zmanjšanja poštene vrednosti finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo, za 1.345 tisoč EUR, povečanja za vpliv odloženih davkov v povezavi s spremembo vrednosti teh naložb za 256 tisoč EUR, povečanja zaradi preračuna pozaposlitvenih zaslužkov za 364 tisoč EUR ter povečanja za vpliv odloženih davkov zaradi preračuna pozaposlitvenih zaslužkov za 23 tisoč EUR.
Zadržani dobički so se povečali za dobiček v višini 153.730 tisoč EUR, zmanjšali pa so se zaradi uporabe bilančnega dobička za izplačilo dividend v višini 88.644 tisoč EUR po sklepu 23. skupščine delničarjev, ki je bila 6. 7. 2017, in dodatnega oblikovanja rezerv za lastne delnice zaradi nakupa lastnih delnic v letu 2017 v višini 10.898 tisoč EUR.
Znesek izplačanih dividend, prikazan v izkazu denarnih tokov, se od zneska, ki ga je potrdila skupščina in je vključen v izkaz gibanja kapitala, razlikuje za znesek dividend, izplačnih za pretekla leta, v višini 105 tisoč EUR (68 tisoč EUR v letu 2016).
V letu 2017 je deklarirana bruto dividenda na delnico znašala 2,75 EUR, v letu 2016 pa 2,65 EUR.
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Obvezna uporaba dobička | ||
| Čisti dobiček | 153.730 | 102.872 |
| – kritje prenesene izgube | 0 | 0 |
| – oblikovanje zakonskih rezerv | 0 | 0 |
| – oblikovanje rezerv za lastne delnice | –10.898 | –9.619 |
| – oblikovanje statutarnih rezerv | 0 | 0 |
| Dobiček po obvezni uporabi | 142.832 | 93.253 |
| – oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu uprave in nadzornega sveta | 0 | 0 |
| Preostanek dobička | 142.832 | 93.253 |
| Ugotovitev bilančnega dobička | ||
| – preostanek dobička | 142.832 | 93.253 |
| – preneseni dobiček | 26.398 | 49.405 |
| Bilančni dobiček | 169.230 | 142.658 |
Osnovni dobiček na delnico je v letu 2017 znašal 4,77 EUR, kar je 50 % več kot v letu 2016, ko je znašal 3,17 EUR. Pri izračunu je bil upoštevan čisti dobiček v višini 153.730 tisoč EUR (102.872 tisoč EUR v letu 2016). Za obe leti je bilo upoštevano tehtano povprečje števila delnic, in sicer 32.215.595 delnic za leto 2017 in 32.408.870 delnic za leto 2016. Lastne delnice so pri izračunu izvzete.
Vse delnice, ki jih je izdala družba Krka, so navadne imenske delnice, zato je kazalnik popravljeni dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila | 27.525 | 105.269 |
| – posojila, prejeta od odvisnih družb | 27.455 | 105.110 |
| – kratkoročne obveznosti za obresti | 70 | 159 |
| Posojila skupaj | 27.525 | 105.269 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, prejeta od odvisnih družb | 27.525 | 105.269 |
| Farma GRS, d. o. o., Novo mesto | 12.300 | 8.629 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 12.190 | 94.089 |
| KRKA Pharma GmbH, Wien, Dunaj, Avstrija | 1.680 | 0 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 851 | 2.436 |
| KRKA FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 380 | 61 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 122 | 0 |
| KRKA Finland Oy, Espoo,Finska | 1 | 0 |
| KRKA France Eurl, Pariz, Francija | 1 | 0 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 0 | 54 |
| Posojila, prejeta od odvisnih družb, skupaj | 27.525 | 105.269 |
Kratkoročna posojila so bila najeta v evrih za dobo do enega leta in niso bila posebej zavarovana.
| v tisoč EUR | Stanje 31. 12. 2016 |
Oblikovanje | Koriščenje | Stanje 31. 12. 2017 |
|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za tožbe | 0 | 4.000 | 0 | 4.000 |
| Obveznosti za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 78.903 | 5.973 | –3.373 | 81.503 |
| Rezervacije skupaj | 78.903 | 9.973 | –3.373 | 85.503 |
Višina rezervacij za tožbe s področja intelektualne lastnine je določena glede na višino škodnega zahtevka ali ocenjena glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan. Pri določitvi pričakovane možne višine uprava sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki za tožbe na področju intelektualne lastnine in vsako leto preveri izračunani znesek rezervacije za posamezno tožbo, ki še poteka.
Proti družbi Krka je bilo vloženih 6 tožb s področja intelektualne lastnine v skupni vrednosti tožbenih zahtevkov 8.310 tisoč EUR in 3 tožbe z drugih civilnopravnih področij v skupni vrednosti tožbenih zahtevkov 29 tisoč EUR. Uprava družbe je na osnovi poznavanja vsebine sporov in na osnovi pravnih mnenj zunanjih strokovnjakov ocenila, da je treba oblikovati dolgoročne rezervacije za tožbo v višini 4.000 tisoč EUR.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlenih iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 63.563 | 58.848 |
| Stroški sprotnega službovanja (CSC) | 3.054 | 2.835 |
| Stroški obresti (IC) | 1.149 | 1.166 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | –2.027 | –1.905 |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj, od tega: | 245 | 2.619 |
| – sprememba finančnih predpostavk | –697 | 1.410 |
| – izkustvo | 942 | 1.209 |
| Stanje 31. 12. | 65.984 | 63.563 |
| Diskontna stopnja | Rast plač | |||
|---|---|---|---|---|
| Sprememba v | odstotni točki | odstotni točki | ||
| Sprememba za | 0,5 | –0,5 | 0,5 | –0,5 |
| Vpliv na stanje obveznosti v tisoč EUR | –4.244 | 4.695 | –4.266 | 4.673 |
| v tisoč EUR | Stanje 31. 12. 2016 |
Prejeti odloženi prihodki |
Odprava odloženih prihodkov |
Stanje 31. 12. 2017 |
|---|---|---|---|---|
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz proračuna Republike Slovenija za projekt Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 |
2.384 | 0 | –267 | 2.117 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za razvoj novih tehnologij (projekt FBD) |
340 | 0 | –98 | 242 |
| Sredstva, prejeta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za vzpostavitev energetskega informacijskega sistema (GEN-I) |
14 | 0 | –4 | 10 |
| Nepovratna finančna pomoč za nakup vozil na električni pogon |
5 | 2 | 0 | 7 |
| Brezplačno pridobljene nepremičnine, naprave in oprema | 29 | 2 | –8 | 23 |
| Emisijski kuponi | 16 | 20 | –27 | 9 |
| Odloženi prihodki skupaj | 2.788 | 24 | –404 | 2.408 |
Projekta Proizvodnja farmacevtskih izdelkov v novi tovarni Notol 2 in FBD delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajata se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost: prednostne usmeritve 1.1.: Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost.
Vrednost odloženih prihodkov se knjigovodsko zmanjšuje za znesek amortizacije osnovnih sredstev in za zneske drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva prejeta.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Obveznosti do odvisnih družb | 80.358 | 56.943 |
| Obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji | 37.900 | 41.387 |
| Obveznosti do dobaviteljev zunaj Slovenije | 37.967 | 46.799 |
| Obveznosti za prejete predujme | 2.894 | 3.433 |
| Poslovne obveznosti skupaj | 159.119 | 148.562 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 34.872 | 19.477 |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 12.639 | 6.345 |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 5.057 | 4.163 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 3.984 | 4.076 |
| KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska | 4.260 | 3.899 |
| KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika | 2.186 | 3.235 |
| Farma GRS, d. o. o., Novo mesto | 2.887 | 3.186 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 2.010 | 2.572 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 1.685 | 2.022 |
| KRKA France Eurl, Pariz, Francija | 1.202 | 1.421 |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 1.644 | 1.258 |
| KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška | 1.601 | 964 |
| UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva | 868 | 853 |
| TOO KRKA Kazahstan, Almati, Kazahstan | 495 | 577 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 854 | 494 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano Italija | 986 | 355 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija | 514 | 339 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 160 | 338 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 440 | 334 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 353 | 271 |
| KRKA Pharma GmbH, Wien, Dunaj, Avstrija | 322 | 219 |
| KRKA FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 333 | 148 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 327 | 128 |
| KRKA Finland Oy, Espoo,Finska | 304 | 82 |
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto | 83 | 70 |
| Krka Sverige AB, Stockholm, Švedska | 161 | 50 |
| KRKA UK Ltd, London, Združeno kraljestvo | 115 | 40 |
| KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina | 13 | 23 |
| KRKA USA LLC, Wilmington, ZDA | 1 | 4 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 2 | 0 |
| Obveznosti do odvisnih družb skupaj | 80.358 | 56.943 |
Povečanje poslovnih obveznosti do OOO Krke Farme izhaja iz naslova odškodnine od SID – Prve kreditne zavarovalnice, d. d., ki jo je Krka prejela v višini 15.694 tisoč EUR zaradi neplačanih terjatev, ki jih ima odvisna družba OOO Krka Farma do svojega kupca iz naslova prodaje blaga.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Vračunani pogodbeni popusti na prodane izdelke | 17.967 | 14.141 |
| Obveznosti do zaposlenih – bruto plače, drugi prejemki in dajatve | 29.605 | 27.726 |
| Izvedeni finančni inštrumenti | 284 | 12.670 |
| Drugo | 6.619 | 7.196 |
| Druge kratkoročne obveznosti skupaj | 54.475 | 61.733 |
Vračunani pogodbeni popusti na prodane izdelke vključujejo popuste, do katerih so kupci upravičeni ob izpolnitvi dogovorjenih pogojev in jim niso priznani v letu, ko je realizirana prodaja, na katero se nanašajo.
Postavka drugo vključuje tudi kratkoročne obveznosti do države, nastale iz naslova davka na dodano vrednost, v višini 5.250 tisoč EUR (5.545 tisoč EUR v letu 2016).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Dane garancije | 15.722 | 13.598 |
| Drugo | 620 | 620 |
| Pogojne obveznosti skupaj | 16.342 | 14.218 |
Med danimi garancijami predstavljajo največje postavke garancija za izvedbo dobav izdelkov, s katerimi smo bili izbrani na javnih razpisih v Italiji, v višini 6.000 tisoč EUR, protigarancija za pravočasno plačilo morebitnih obveznosti iz naslova izdane carinske garancije v Belorusiji v višini 4.500 tisoč EUR in garancija za kreditno linijo družbe TAD Pharma v višini 3.000 tisoč EUR. Postavka drugo vsebuje izključno odvzeto premoženje v Srbiji v višini 620 tisoč EUR.
Na osnovi sklenjenih pogodb, ki so povezane z nadaljevanjem naložb v teku, je bilo konec leta 2017 stanje znanih prihodnjih obveznosti, povezanih s pridobitvijo nepremičnin, naprav in opreme, 44.373 tisoč EUR (53.484 tisoč EUR konec leta 2016).
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Do 1 leta | 1.091 | 1.026 |
| Od 1 do 5 let | 1.946 | 1.213 |
| Več kot 5 let | 759 | 0 |
| Obveznosti iz naslova najemov skupaj | 3.796 | 2.239 |
Pri najemnih pogodbah z obdobjem, daljšim od 5 let, gre za najem nepremičnin, v glavnem poslovnih prostorov, pri najemih za obdobje do 1 leta oziroma od 1 do 5 let pa tudi za najem opreme.
| v tisoč EUR | Stanje 31. 12. 2016 |
Denarni tok | Nedenarne spremembe Pridobitve/ odtujitve |
Stanje 31. 12. 2017 |
|---|---|---|---|---|
| Prejeta posojila | 105.110 | –77.655 | 0 | 27.455 |
| Obresti | 159 | –839 | 750 | 70 |
| Dividende | 1.470 | –88.749 | 88.645 | 1.366 |
| Lastne delnice | 0 | –10.898 | 10.898 | 0 |
| Skupaj | 106.739 | –178.141 | 100.293 | 28.891 |
Ključno kreditno tveganje družbe Krka izhaja iz terjatev do kupcev. To je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Centraliziran proces kreditne kontrole je v Krki vzpostavljen že od leta 2004. V sistem so vključeni vsi kupci, ki jim Krka na leto proda za več kot 100.000 EUR. Takih kupcev je bilo ob koncu leta 2017 več kot 400 in so predstavljali več kot 90 % terjatev do kupcev.
Proces obvladovanja kreditnega tveganja pri teh kupcih poteka v dveh korakih. Prvi korak je ocenjevanje kreditnega tveganja kupcev, določitev inštrumentov zavarovanja ter dodelitev kreditnega limita. Ocenimo vsakega novega kupca, poleg tega dvakrat na leto obnovimo ocene vseh kupcev. Oceno kreditnega tveganja vsakega kupca sestavlja več kot 130 različnih finančnih in nefinančnih kazalcev, ki so razdeljeni v 4 sklope, vsak od njih pa ima v končni oceni različno težo. Na podlagi dosežene kreditne ocene in predvidene dinamike odprem blaga in plačil se vsakemu kupcu dodeli individualni kreditni limit.
Drugi korak v procesu kreditne kontrole je redno dinamično spremljanje plačilne discipline kupcev. V informacijske sisteme vseh družb v skupini Krka, ki izvajajo prodajo, je integrirana kontrola prostega limita in zapadlih terjatev, ki se izvede ob vsaki odpremi izdelkov kupcem. Kupcem, ki zamujajo s plačili ali pri katerih terjatve, skupaj z novo odpremo, presegajo odobreni kreditni limit, se odprema ustavi, prodajno osebje pa mora sprožiti postopek izterjave ali zagotoviti zavarovanje plačil.
Proces kreditne kontrole in pooblastila za dodeljevanje kreditnih limitov kupcem so opredeljena z internimi akti. V okviru kreditne kontrole je vzpostavljen tudi sistem rednega poročanja o terjatvah do kupcev in njihovi plačilni disciplini. Sistem poročanja omogoča pravočasno zaznavo kupcev s povečanim tveganjem neplačila in zagotavlja učinkovito obvladovanje kreditnih tveganj.
Kreditna kontrola zagotavlja stalno kontrolo kakovosti portfelja terjatev do kupcev. Rezultat procesa kreditne kontrole je majhen odstotek odpisov in slabitev terjatev glede na prodajo skupine Krka.
Majhna vrednost odpisov in slabitev terjatev je tudi posledica razpršenosti terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter dejstva, da je glavnina terjatev odprta do kupcev, s katerimi ima Krka dolgoletne poslovne izkušnje.
Od leta 2009 je del terjatev do kupcev zavarovan pri kreditni zavarovalnici. Zavarovane so terjatve do kupcev iz držav z ocenjenim povečanim kreditnim tveganjem. Zavarovanje plačil z bančnimi garancijami in akreditivi uporabljamo manj pogosto. V letu 2017 smo podaljšali zavarovanje terjatev do kupcev pri obstoječi kreditni zavarovalnici ter vključili še pomembnega ruskega kupca in več manjših kupcev.
Konec leta 2017 je bilo pri kreditni zavarovalnici in s finančnimi inštrumenti zavarovanih 72 % terjatev družbe Krka do kupcev zunaj skupine Krka.
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila na datum poročanja naslednja:
| v tisoč EUR | Pojasnila | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|---|
| Poslovne terjatve do odvisnih družb | 38.644 | 23.515 | |
| Dana posojila | 16 | 46.082 | 70.806 |
| Finančne naložbe | 17 | 8.814 | 10.213 |
| Terjatve do kupcev | 20 | 456.265 | 479.234 |
| Denar in denarni ustrezniki | 21 | 34.117 | 24.049 |
| Skupaj | 583.922 | 607.817 |
Med finančnimi sredstvi, izpostavljenimi kreditnemu tveganju, posebej prikazujemo dana posojila in terjatve do kupcev in odvisnih družb.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Slovenija | 40.917 | 50.026 |
| Jugovzhodna Evropa | 508 | 516 |
| Vzhodna Evropa | 1.901 | 17.925 |
| Srednja Evropa | 300 | 300 |
| Zahodna Evropa | 2.456 | 2.039 |
| Čezmorska tržišča | 0 | 0 |
| Skupaj | 46.082 | 70.806 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Slovenija | 9.490 | 8.672 |
| Jugovzhodna Evropa | 91.918 | 96.857 |
| Vzhodna Evropa | 256.947 | 258.023 |
| Srednja Evropa | 78.892 | 69.580 |
| Zahodna Evropa | 54.547 | 66.556 |
| Čezmorska tržišča | 3.115 | 3.061 |
| Skupaj | 494.909 | 502.749 |
Pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici, d. d., je bilo zavarovanih 65 % terjatev do kupcev zunaj skupine Krka (31. 12. 2016 pa 61 %).
| Bruto vrednost |
Popravek | Bruto vrednost |
Popravek | |
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | 2017 | 2016 | 2016 |
| Nezapadlo | 469.411 | 1.355 | 477.522 | 1.808 |
| Že zapadlo do 20 dni | 4.203 | 24 | 10.420 | 77 |
| Že zapadlo od 21 do 50 dni | 5.522 | 24 | 4.691 | 49 |
| Že zapadlo od 51 do 180 dni | 11.949 | 28 | 10.095 | 77 |
| Že zapadlo več kot 180 dni | 24.382 | 19.127 | 21.001 | 18.969 |
| Skupaj | 515.467 | 20.558 | 523.729 | 20.980 |
Družba Krka določenim kupcem podaljšuje plačilne roke. Če do podaljševanja rokov ne bi prihajalo, bi bil 31. 12. 2017 znesek nezapadlih terjatev 467.366 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 473.871 tisoč EUR), zapadlih terjatev do 20 dni 4.673 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 11.365 tisoč EUR), od 21 do 50 dni 5.694 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 4.677 tisoč EUR), od 51 do 180 dni 11.921 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 10.804 tisoč EUR) in zapadlih terjatev za več kot 180 dni 5.255 tisoč EUR (31. 12. 2016 je bil 2.032 tisoč EUR).
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 11 | 11 |
| Stanje 31. 12. | 11 | 11 |
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 20.980 | 21.540 |
| Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | 1.736 | 6.829 |
| Odpis terjatev v breme popravkov | –1.970 | –2.503 |
| Odprava popravka vrednosti | –178 | –4.427 |
| Izterjane odpisane terjatve | –10 | –459 |
| Stanje 31. 12. | 20.558 | 20.980 |
Krka je med poslovnimi partnerji znana po plačilni disciplini, majhni zadolženosti in stabilnih denarnih tokovih. V letu 2017 smo kratkoročne kredite izkoristili le nekajkrat. Občasne presežke denarja smo med letom deponirali pri bankah. Vse obveznosti smo poravnavali redno in v dogovorjenih rokih. Likvidnostno tveganje družbe Krka je bilo v letu 2017 majhno.
V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne obveznosti glede na rok zapadlosti.
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska | Pol leta do | |||||
| v tisoč EUR | vrednost | Skupaj | Do pol leta | 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let |
| Neizvedene finančne obveznosti | ||||||
| Prejeta ostala kratkoročna posojila | 27.525 | 27.488 | 26.099 | 1.389 | 0 | 0 |
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov |
156.193 | 156.193 | 156.193 | 0 | 0 | 0 |
| Ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov |
19.427 | 19.427 | 19.427 | 0 | 0 | 0 |
| Neizvedene finančne obveznosti skupaj |
203.145 | 203.108 | 201.719 | 1.389 | 0 | 0 |
| Izvedeni finančni inštrumenti | 284 | 284 | 284 | 0 | 0 | 0 |
| Izvedene finančne obveznosti skupaj |
284 | 284 | 284 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 203.429 | 203.392 | 202.003 | 1.389 | 0 | 0 |
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska | Pol leta do | |||||
| v tisoč EUR | vrednost | Skupaj | Do pol leta | 1 leto | 1–2 leti | 2–5 let |
| Neizvedene finančne obveznosti | ||||||
| Prejeta ostala kratkoročna posojila | 105.269 | 105.113 | 94.355 | 10.758 | 0 | 0 |
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov |
145.070 | 145.070 | 145.070 | 0 | 0 | 0 |
| Ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov |
15.792 | 15.792 | 15.792 | 0 | 0 | 0 |
| Neizvedene finančne obveznosti skupaj |
266.131 | 265.975 | 255.217 | 10.758 | 0 | 0 |
| Izvedeni finančni inštrumenti | 12.670 | 12.670 | 12.670 | 0 | 0 | 0 |
| Izvedene finančne obveznosti skupaj |
12.670 | 12.670 | 12.670 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 278.801 | 278.645 | 267.887 | 10.758 | 0 | 0 |
Družba Krka je zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih trgih.
Valutna izpostavljenost izhaja iz presežka sredstev nad obveznostmi v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja družbe, kar pojmujemo kot dolgo valutno pozicijo. Ključne računovodske kategorije, ki tvorijo valutno pozicijo, so terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ter financiranje odvisnih družb, ki ga zagotavlja obvladujoča družba.
Tudi v letu 2017 smo spremljali visoko nestanovitnost valut, ki jim je izpostavljena družba Krka. Vrednost rublja v evrih se je od začetka leta do sredine aprila krepila. Razlog za to so bile stabilne makroekonomske razmere v Ruski federaciji, obenem pa je bil evro v prvih mesecih leta pod močnim pritiskom političnega tveganja pred volitvami na Nizozemskem, v Franciji in v Nemčiji. Po predsedniških volitvah v Franciji se je vrednost evra okrepila, vrednost rublja v evrih pa je v začetku avgusta padla na najnižjo vrednost v letu 2017, na 71,81 rublja za evro.
Cena nafte, ki je v preteklih letih odločilno vplivala na vrednost rublja, je imela v letu 2017 manjši vpliv. Od začetka do konca leta se je cena nafte brent v dolarjih povečala za 17,7 %, rubelj pa se je v dolarjih okrepil samo za 5,4 %. Samo v drugem polletju se je cena nafte brent okrepila za 40 %, rubelj pa v enakem obdobju le za 2,3 %. Ob koncu leta je cena za sod nafte brent znašala 66,9 dolarja, kar je največ od maja 2015.
Na vrednost rublja so v letu 2017 močno vplivale tudi aktivnosti Ruske centralne banke, ki je zaradi padajoče inflacije ključno obrestno mero znižala za 225 bazičnih točk, obenem pa je povečevala devizne rezerve ter s tem preprečevala krepitev rublja. Pomemben vpliv so imeli tudi mednarodni vlagatelji, ki so v posameznih obdobjih leta izkoriščali visoko raven realnih obrestnih mer v Ruski federaciji ter s tem ustvarjali dodatno povpraševanje in ponudbo rublja na valutnem trgu. Vrednost rublja v evrih je v letu 2017 padla za 7,3 %, medtem ko je bila njegova povprečna vrednost v evrih za 12,5 % višja kot v letu 2016.
Vrednost poljskega zlota je bila stabilnejša kot v preteklih letih. Stabilne makroekonomske razmere so zagotavljale majhno nihanje tečaja zlota, njegova vrednost pa se je od začetka do konca leta 2017 krepila. V primerjavi z evrom je tečaj zlota lani pridobil 5,6 %. Poljska centralna banka ni spreminjala svoje denarne politike, zato izrazitih razlik v primerjavi s politiko Evropske centralne banke (ECB), ki bi povečevale tveganje depreciacije poljske valute, ni bilo.
Romunski lej je od začetka leta 2017 v evrih padel za 2,6 %. Zniževanje davkov, velika rast porabe države, rastoča inflacija ter povečevanje trgovinskega primanjkljaja pa so bili ključni razlogi za depreciacijo tečaja.
Vrednost hrvaške kune se je zaradi izboljšanih makroekonomskih razmer povečala bolj kot v preteklih letih, gibanje tečaja zunaj turistične sezone pa je bilo v skladu s pričakovanji in vzorci iz preteklih let. Britanski funt je zaradi brexita in notranjepolitičnih procesov, ki povečujejo tveganje, povezano z britansko valuto, v letu 2017 znova beležil izrazitejšo nestanovitnost. Hrvaška kuna in britanski funt spadata med valute, v katerih družba Krka izkazuje dolgo valutno pozicijo, vendar pa nestanovitnost teh dveh tečajev nima izrazitega vpliva na neto finančni izid.
Vrednost ameriškega dolarja v evrih je bila v začetku leta 2017 rekordna, ameriško gospodarstvo pa je kazalo spodbudne kazalce okrevanja. V začetku leta je na trgih vladal optimizem glede vpliva napovedanih davčnih in gospodarskih reform novega ameriškega predsednika na ameriško valuto. Pričakovalo se je tudi hitrejše zaostrovanje ameriške monetarne politike. Evro je bil obremenjen z volilnimi tveganji v gospodarsko pomembnejših državah članicah Evropske monetarne unije (EMU), pa tudi gospodarsko okrevanje EMU je zaostajalo za okrevanjem ZDA. Ukrepi ECB so v prvi polovici leta 2017 ohranjali šibkejšo vrednost evra, med letom pa je bila prednost ameriškega dolarja postopoma vedno manjša. Politično tveganje, povezano z evrom, se je aprila zmanjšalo, okrevanje EMU se je pospešilo, ECB pa je septembra napovedala hitrejšo opustitev ekspanzivnih denarnih ukrepov. Na drugi strani so bila pozitivna pričakovanja v ZDA kljub dobrim makroekonomskim kazalcem vedno manjša.
Ob koncu leta 2017 je bil dolar v evrih vreden 12,1 % manj kot na začetku leta. Povprečna vrednost dolarja v evrih je bila celo leto 2 % nižja kot v letu 2016. Družba Krka je v ameriških dolarjih izpostavljena predvsem v nabavi, valutna pozicija v dolarjih pa je relativno nizka, zato vrednost ameriškega dolarja nima pomembnega vpliva na tečajne razlike, izkazane v neto finančnem izidu.
Družba Krka valutna tveganja praviloma odpravlja z naravnimi metodami, predvsem s povečevanjem nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturira prodajo. Kadar to ni mogoče, se odločimo za uporabo izvedenih finančnih inštrumentov ali pa tveganje ostane nezavarovano. Za zavarovanje praviloma uporabljamo terminske pogodbe.
V letu 2017 smo nadaljevali politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja. Iz naslova terminskih pogodb smo ustvarili neto negativni finančni rezultat. Strošek zavarovanja ruskega rublja izvira iz razlike med rubeljskimi in evrskimi obrestnimi merami. Z delnim zavarovanjem smo zagotovili stabilnejši neto finančni izid, stroški zavarovanja pa so bili pol nižji, kot bi bili pri popolnem zavarovanju.
Tveganja ostalih valut nismo zavarovali. Večletno spremljanje gibanja tečajnih razlik in stroškov zavarovanja romunskega leja, poljskega zlota, češke krone, madžarskega forinta in hrvaške kune pokaže, da popolno zavarovanje tveganja navedenih valut v primeru družbe Krka ni učinkovito. Nihanja tečajev teh valut v primerjavi z evrom so večinoma majhna.
Za ukrajinsko grivno, kazahstansko tengo, srbski dinar in nekatere druge valute, ki so v strukturi valutne izpostavljenosti družbe Krka manj pomembne, ni na voljo finančnih inštrumentov za odpravo valutnih tveganj.
| 31. 12. 2017 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | EUR* | PLN | RUB | RON | |
| Dolgoročne poslovne terjatve do odvisnih družb |
0 | 0 | 38.644 | 0 | |
| Dana posojila | 46.001 | 0 | 0 | 0 | |
| Terjatve do kupcev | 102.137 | 52.551 | 219.862 | 56.002 | |
| Prejeta posojila | –27.525 | 0 | 0 | 0 | |
| Poslovne obveznosti | –102.836 | –12.933 | –20.845 | –5.017 | |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja (neto) |
17.777 | 39.618 | 237.660 | 50.986 |
* EUR je funkcionalna valuta in ne predstavlja izpostavljenosti tveganju sprememb deviznih tečajev.
| 31. 12. 2016 | ||||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | EUR* | PLN | RUB | RON |
| Dolgoročne poslovne terjatve do odvisnih družb |
0 | 0 | 23.515 | 0 |
| Dana posojila | 55.023 | 0 | 15.701 | 0 |
| Terjatve do kupcev | 143.078 | 51.770 | 199.475 | 57.621 |
| Prejeta posojila | –105.269 | 0 | 0 | 0 |
| Poslovne obveznosti | –91.591 | –6.508 | –20.874 | –4.163 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja (neto) |
1.240 | 45.262 | 217.817 | 53.458 |
* EUR je funkcionalna valuta in ne predstavlja izpostavljenosti tveganju sprememb deviznih tečajev.
| Pomembni devizni tečaji | |||
|---|---|---|---|
| Povprečni tečaj* | Končni tečaj* | |||
|---|---|---|---|---|
| 2017 | 2016 | 2017 | 2016 | |
| PLN | 4,26 | 4,36 | 4,18 | 4,41 |
| RUB | 65,94 | 74,17 | 69,39 | 64,30 |
| RON | 4,57 | 4,49 | 4,66 | 4,54 |
* število enot nacionalne valute za 1 EUR
Navedeni tečaji, ki so bili uporabljeni pri preračunu bilančnih postavk na dan 31. 12., so enaki referenčnemu tečaju Evropske centralne banke na dan 31. 12.
Sprememba vrednosti navedenih valut za 10 % oziroma 1 % glede na EUR na dan 31. 12. 2017 oziroma 31. 12. 2016 bi poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečajev navedenih valut je upoštevano stanje terjatev, obveznosti in posojil, ki so nominirani v lokalnih valutah.
| Vpliv na poslovni izid pred davki | ||||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 | ||
| Sprememba navedene valute za | 10 % | –10 % | –10 % | 10 % |
| RUB | 23.766 | –23.766 | 21.782 | –21.782 |
| Sprememba navedene valute za | 1 % | –1 % | 1 % | –1 % |
| PLN | 396 | –396 | 453 | –453 |
| RON | 510 | –510 | 535 | –535 |
Vsaka nadaljnja sprememba rublja za 10 % oziroma poljskega zlota in romunskega leja za 1 % glede na EUR bi pomenila dodatno spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.
Tveganje sprememb obrestnih mer opredeljujemo kot nevarnost, da družba Krka zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi povečanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali zmanjšanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj.
Družba Krka konec leta 2017 ni imela prejetih dolgoročnih posojil. Dolgoročne finančne naložbe niso vezane na referenčne tržne obrestne mere, zato družba Krka ni izpostavljena tveganju sprememb referenčnih obrestnih mer.
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri | 525 | –61.049 |
| Finančna sredstva | 15.127 | 42.254 |
| Finančne obveznosti | –14.602 | –103.303 |
| Finančni inštrumenti po variabilni obrestni meri | 18.049 | 30.508 |
| Finančna sredstva | 30.902 | 32.315 |
| Finančne obveznosti | –12.853 | –1.807 |
Povečanje variabilne obrestne mere za leto 2017 za 100 bazičnih točk bi poslovni izid povečalo za 180 tisoč EUR (zmanjšanje obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid zmanjšalo za 180 tisoč EUR). Povečanje variabilne obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid za leto 2016 povečalo za 305 tisoč EUR (zmanjšanje obrestne mere za 100 bazičnih točk bi poslovni izid zmanjšalo za 305 tisoč EUR). Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem devizni tečaj, ostanejo nespremenjene.
Podrobnejši pregled prejetih kratkoročnih posojil je prikazan v naslednji tabeli.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, vključno s kratkoročnim delom nekratkoročnih posojil | 27.455 | 105.110 |
| – druga posojila | 27.455 | 105.110 |
| Kratkoročna posojila brez kratkoročnega dela nekratkoročnih posojil | 27.455 | 105.110 |
| Povprečno stanje kratkoročnih posojil v letu | 66.283 | 85.277 |
| Obresti v poslovnem letu | 763 | 947 |
| Drugi stroški najemanja kratkoročnih posojil | 12 | 12 |
| Povprečni efektivni strošek kratkoročnih posojil v letu | 1,17 % | 1,12 % |
| Valutna struktura kratkoročnih posojil | ||
| – EUR | 100 % | 100 % |
| Sestava kratkoročnih posojil glede na vrsto obrestne mere | ||
| – fiksna | 100 % | 100 % |
V skladu s sklepom 19. skupščine z dne 3. 7. 2014 je obvladujoča družba zmanjšala osnovni kapital z umikom 2.632.672 lastnih delnic, kar je predstavljalo 7,431 % vseh izdanih delnic. Po umiku je bil osnovni kapital v vrednosti 54.732 tisoč EUR razdeljen na 32.793.448 navadnih kosovnih imenskih delnic. Imamo le en razred delnic, prva in edina izdaja delnic pa je potekala v letu 1995. Osnovni kapital je bil v celoti vplačan.
Primarni cilj upravljanja kapitala družbe Krka je zagotavljanje visokega kreditnega ratinga in ustreznih kazalnikov financiranja, s čimer zagotavlja ustrezen razvoj svojega poslovanja in ustvarja čim večjo vrednost za svoje delničarje.
Družba Krka želi z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje enkrat na leto v skladu s strateško usmeritvijo. Družba Krka nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nobenega programa delniških opcij.
V letih 2017 oziroma 2016 ni prišlo do sprememb v načinu upravljanja kapitala.
Družba Krka za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež neto zadolženosti v kapitalu in neto zadolženosti skupaj. V neto zadolženost so vključena prejeta posojila in poslovne obveznosti, zmanjšana za denar in njegove ustreznike.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 |
|---|---|---|
| Prejeta posojila | 27.525 | 105.269 |
| Poslovne in druge kratkoročne obveznosti | 213.594 | 210.295 |
| Denar in denarni ustrezniki | 34.117 | 24.049 |
| Neto zadolženost | 207.002 | 291.515 |
| Kapital | 1.493.325 | 1.440.448 |
| Kapital in neto zadolženost | 1.700.327 | 1.731.963 |
| Kazalnik finančnega vzvoda | 12,2 % | 16,8 % |
| 2017 | 2016 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Knjigovodska vrednost |
Poštena vrednost |
Knjigovodska vrednost |
Poštena vrednost |
|
| Poslovne terjatve do odvisnih družb | 38.644 | 38.644 | 23.515 | 23.515 | |
| Nekratkoročno dana posojila | 11.187 | 11.187 | 18.302 | 18.302 | |
| Finančna sredstva, na razpolago za prodajo | 8.814 | 8.814 | 10.136 | 10.136 | |
| Kratkoročno dana posojila | 34.895 | 34.895 | 52.504 | 52.504 | |
| Kratkoročne finančne naložbe | 0 | 0 | 77 | 77 | |
| – delnice in deleži za trgovanje | 0 | 0 | 77 | 77 | |
| Terjatve do kupcev | 456.265 | 456.265 | 479.234 | 479.234 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 34.117 | 34.117 | 24.049 | 24.049 | |
| Prejeta kratkoročna posojila | –27.525 | –27.525 | –105.269 | –105.269 | |
| Poslovne in ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov |
–175.620 | –175.620 | –160.861 | –160.861 | |
| Druge kratkoročne obveznosti | –284 | –284 | –12.670 | –12.670 | |
| – izvedeni finančni inštrumenti | –284 | –284 | –12.670 | –12.670 | |
| Skupaj | 380.493 | 380.493 | 329.017 | 329.017 |
Finančne naložbe glede na izračun njihove poštene vrednosti uvrščamo v tri ravni:
| 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Sredstva, merjena po pošteni vrednosti |
||||||||
| Finančna sredstva, na razpolago za prodajo |
7.434 | 0 | 1.380 | 8.814 | 8.775 | 0 | 1.361 | 10.136 |
| Delnice in deleži za trgovanje | 0 | 0 | 0 | 0 | 77 | 0 | 0 | 77 |
| Sredstva, merjena po pošteni vrednosti, skupaj |
7.434 | 0 | 1.380 | 8.814 | 8.852 | 0 | 1.361 | 10.213 |
| Sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita |
||||||||
| Poslovne terjatve do odvisnih družb |
0 | 0 | 38.644 | 38.644 | 0 | 0 | 23.515 | 23.515 |
| Nekratkoročno dana posojila | 0 | 0 | 11.187 | 11.187 | 0 | 0 | 18.302 | 18.302 |
| Kratkoročno dana posojila | 0 | 0 | 34.895 | 34.895 | 0 | 0 | 52.504 | 52.504 |
| Terjatve do kupcev | 0 | 0 | 456.265 | 456.265 | 0 | 0 | 479.234 | 479.234 |
| Denar in denarni ustrezniki | 0 | 0 | 34.117 | 34.117 | 0 | 0 | 24.049 | 24.049 |
| Sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita, skupaj |
0 | 0 | 575.108 | 575.108 | 0 | 0 | 597.604 | 597.604 |
| Skupaj | 7.434 | 0 | 576.488 | 583.922 | 8.852 | 0 | 598.965 | 607.817 |
| 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti |
||||||||
| Izvedeni finančni instrumenti | 0 | 0 | 284 | 284 | 0 | 0 | 12.670 | 12.670 |
| Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti, skupaj |
0 | 0 | 284 | 284 | 0 | 0 | 12.670 | 12.670 |
| Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita |
||||||||
| Prejeta kratkoročna posojila | 0 | 0 | 27.525 | 27.525 | 0 | 0 | 105.269 | 105.269 |
| Poslovne in ostale obveznosti brez obveznosti do države in zaposlenih ter predujmov |
0 | 0 | 175.620 | 175.620 | 0 | 0 | 160.861 | 160.861 |
| Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita, skupaj |
0 | 0 | 203.145 | 203.145 | 0 | 0 | 266.130 | 266.130 |
| Skupaj | 0 | 0 | 203.429 | 203.429 | 0 | 0 | 278.800 | 278.800 |
Poštena vrednost vrednostnih papirjev za trgovanje je izračunana na osnovi borznega tečaja na datum poročanja brez zmanjšanja za morebitne stroške pri prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev.
V tabeli so prikazani medsebojni odnosi (promet) z odvisnimi družbami v letu 2017.
| v tisoč EUR | Prodaja | Nakupi | Prejeta posojila |
Dana posojila |
|---|---|---|---|---|
| TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto* | 222 | 819 | 0 | 12.265 |
| Farma GRS, d. o. o., Novo mesto** | 523 | 11.549 | 11.598 | 0 |
| KRKA-FARMA d.o.o., Zagreb, Hrvaška | 35.347 | 19.466 | 0 | 0 |
| KRKA ROMANIA S.R.L., Bukarešta, Romunija | 12 | 23.651 | 0 | 0 |
| KRKA-FARMA DOO BEOGRAD, Beograd, Srbija | 15.748 | 2.980 | 0 | 0 |
| KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija | 17.123 | 1.682 | 0 | 0 |
| KRKA FARMA d.o.o., Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina |
4 | 475 | 0 | 0 |
| KRKA Bulgaria EOOD, Sofija, Bolgarija | 21 | 2.418 | 0 | 0 |
| OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija | 131.358 | 6.576 | 0 | 0 |
| OOO KRKA FARMA, Istra, Ruska federacija | 90.886 | 78.059 | 0 | 0 |
| TOV KRKA UKRAJINA, Kijev, Ukrajina | 17 | 10.445 | 0 | 0 |
| TOO KRKA Kazakhstan, Almati, Kazahstan | 13.930 | 3.643 | 0 | 0 |
| KRKA - POLSKA, Sp. z o. o., Varšava, Poljska | 31.551 | 42.191 | 0 | 0 |
| KRKA ČR, s. r. o., Praga, Češka republika | 21 | 11.197 | 0 | 0 |
| KRKA Magyarország Kft., Budimpešta, Madžarska | 1 | 14.528 | 0 | 0 |
| KRKA Slovensko, s.r.o., Bratislava, Slovaška | 7 | 7.441 | 0 | 0 |
| UAB KRKA Lietuva, Vilna, Litva | 0 | 4.753 | 0 | 0 |
| SIA KRKA Latvija, Riga, Latvija | 0 | 3.004 | 0 | 0 |
| KRKA Finland Oy, Espoo,Finska | 5.370 | 1.319 | 0 | 0 |
| TAD Pharma GmbH, Cuxhaven, Nemčija | 60.765 | 15.336 | 53.666 | 0 |
| Krka Sverige AB, Stockholm, Švedska | 21.852 | 1.313 | 0 | 0 |
| KRKA Pharma GmbH, Wien, Dunaj, Avstrija | 5.036 | 1.978 | 0 | 0 |
| KRKA Farmacêutica, Unipessoal Lda., Estoril, Portugalska | 11.502 | 1.376 | 0 | 0 |
| KRKA FARMACÉUTICA, S.L., Madrid, Španija | 32.271 | 2.081 | 22.360 | 0 |
| KRKA Farmaceutici Milano S.r.l., Milano Italija | 9.952 | 4.736 | 0 | 0 |
| KRKA France Eurl, Pariz, Francija | 4.498 | 5.115 | 0 | 0 |
| KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska | 7.793 | 27 | 0 | 0 |
| KRKA UK Ltd, London, Velika Britanija | 699 | 379 | 0 | 0 |
| KRKA Belgium, SA, Bruselj, Belgija | 962 | 1.346 | 0 | 0 |
| KRKA USA LLC, Wilmington, ZDA | 0 | 7 | 0 | 0 |
| Skupaj | 497.471 | 279.890 | 87.624 | 12.265 |
* skupaj z odvisno družbo Golf Grad Otočec, d. o. o.
** skupaj z odvisnimi družbami GRS TEHFARMA, d. o. o., GRS VIZFARMA, d. o. o., GRS PREK FARMA, d. o. o., GRS EKO FARMA, d. o. o., GRS TREN FARMA, d. o. o., in GRS VRED FARMA, d. o. o.
Družbe v skupini Krka so z obvladujočo družbo poslovale na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pri čemer so bile uporabljene tržne cene izdelkov in storitev.
Letna obrestna mera za posojila znotraj skupine Krka je ob sklenitvi posojilne pogodbe priznana obrestna mera, ki jo določi minister za finance Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami. V letu 2017 se je gibala med 0,869 % in 2,558 %.
Stanje posojil, danih odvisnim družbam v skupini Krka, je opisano v pojasnilu 16, stanje posojil, prejetih od odvisnih družb, v pojasnilu 24, stanje terjatev do odvisnih družb v pojasnilu 20 in stanje kratkoročnih poslovnih obveznosti do odvisnih družb v pojasnilu 27.
Konec leta 2017 so imeli člani uprave družbe Krka v lasti 37.040 delnic družbe Krka, kar predstavlja 0,1129 % celotnega kapitala družbe in 0,1154 % glasovalnih pravic.
Člani nadzornega sveta družbe so imeli konec leta 2017 v lasti 2130 delnic družbe Krka, kar predstavlja 0,0065 % celotnega kapitala družbe in 0,0066 % glasovalnih pravic.
| 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Delež v | Delež v | ||||||
| Delež | glasovalnih | Delež | glasovalnih | ||||
| Število | v kapitalu | pravicah | Število | v kapitalu | pravicah | ||
| Člani uprave | delnic | (v %) | (v %) | delnic | (v %) | (v %) | |
| Jože Colarič | 22.500 | 0,0686 | 0,0701 | 22.500 | 0,0686 | 0,0697 | |
| Aleš Rotar | 13.915 | 0,0424 | 0,0433 | 13.915 | 0,0424 | 0,0431 | |
| Vinko Zupančič | 120 | 0,0004 | 0,0004 | 120 | 0,0004 | 0,0004 | |
| David Bratož | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 | |
| Milena Kastelic | 505 | 0,0015 | 0,0016 | 505 | 0,0015 | 0,0016 | |
| Člani uprave skupaj | 37.040 | 0,1129 | 0,1154 | 37.040 | 0,1129 | 0,1147 | |
| Člani nadzornega sveta, | |||||||
| predstavniki lastnikov | |||||||
| Jože Mermal | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 | |
| Hans-Helmut Fabry | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 | |
| Borut Jamnik | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 | |
| Julijana Kristl | 230 | 0,0007 | 0,0007 | 230 | 0,0007 | 0,0007 | |
| Andrej Slapar | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 | |
| Boris Žnidarič | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 | |
| Člani nadzornega sveta, predstavniki zaposlenih |
|||||||
| Tomaž Sever | 500 | 0,0015 | 0,0016 | 500 | 0,0015 | 0,0015 | |
| Franc Šašek | 1.400 | 0,0043 | 0,0043 | 1.400 | 0,0043 | 0,0043 | |
| Mateja Vrečer | 0 | 0,0000 | 0,0000 | 0 | 0,0000 | 0,0000 | |
| Člani nadzornega sveta skupaj | 2.130 | 0,0065 | 0,0066 | 2.130 | 0,0065 | 0,0066 | |
| Skupaj | 39.170 | 0,1194 | 0,1220 | 39.170 | 0,1194 | 0,1213 |
Pri izračunu deleža v glasovalnih pravicah so bile izločene lastne delnice (691.717 na dan 31. 12. 2017 in 493.130 na dan 31. 12. 2016).
| v tisoč EUR | 2017 | 2016 |
|---|---|---|
| Člani uprave | 2.920 | 2.331 |
| Člani nadzornega sveta | 209 | 206 |
| Bruto prejemki skupin oseb skupaj | 3.129 | 2.537 |
Bruto prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so v letu 2017 znašali 9.996 tisoč EUR (10.688 tisoč EUR v letu 2016).
| Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neto | Neto bonitete in drugi |
||||||
| v tisoč EUR | Bruto | izplačilo | prejemki | Bruto | Neto | Bruto | Neto |
| Jože Colarič | 406 | 163 | 10 | 518 | 203 | 924 | 376 |
| Aleš Rotar | 312 | 133 | 5 | 354 | 139 | 666 | 277 |
| Vinko Zupančič | 266 | 112 | 8 | 295 | 121 | 561 | 241 |
| David Bratož | 263 | 109 | 11 | 289 | 114 | 552 | 234 |
| Milena Kastelic | 155 | 74 | 5 | 62 | 25 | 217 | 104 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 1.402 | 591 | 39 | 1.518 | 602 | 2.920 | 1.232 |
| Neto bonitete in drugi prejemki | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Menedžersko zavarovanje |
Dodatno pokojninsko zavarovanje |
Druge bonitete |
Povračila stroškov |
Regres za letni dopust |
Skupaj | |
| Jože Colarič | 0,83 | 2,82 | 6,15 | 0,05 | 0,57 | 10,42 | |
| Aleš Rotar | 0,00 | 2,82 | 0,72 | 0,92 | 0,57 | 5,03 | |
| Vinko Zupančič | 2,25 | 2,82 | 1,94 | 0,76 | 0,58 | 8,35 | |
| David Bratož | 0,00 | 2,82 | 6,66 | 0,86 | 0,58 | 10,92 | |
| Milena Kastelic | 0,00 | 2,82 | 0,03 | 1,00 | 0,64 | 4,49 | |
| Prejemki članov uprave skupaj | 3,08 | 14,10 | 15,50 | 3,59 | 2,94 | 39,21 |
| Plača – fiksni del | Plača – variabilni del | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Bruto | Neto izplačilo |
Neto bonitete in drugi prejemki |
Bruto | Neto | Bruto | Neto |
| Jože Colarič | 400 | 156 | 13 | 349 | 136 | 749 | 305 |
| Aleš Rotar | 310 | 127 | 8 | 223 | 87 | 533 | 222 |
| Vinko Zupančič | 261 | 107 | 10 | 185 | 73 | 446 | 190 |
| David Bratož | 259 | 105 | 12 | 161 | 63 | 420 | 180 |
| Milena Kastelic | 153 | 71 | 5 | 30 | 12 | 183 | 88 |
| Prejemki članov uprave skupaj | 1.383 | 566 | 48 | 948 | 371 | 2.331 | 985 |
| Neto bonitete in drugi prejemki | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Menedžersko zavarovanje |
Dodatno pokojninsko zavarovanje |
Druge bonitete |
Povračila stroškov |
Regres za letni dopust |
Skupaj | |
| Jože Colarič | 4,21 | 2,82 | 5,50 | 0,04 | 0,55 | 13,12 | |
| Aleš Rotar | 3,38 | 2,82 | 0,73 | 0,94 | 0,55 | 8,42 | |
| Vinko Zupančič | 3,38 | 2,82 | 2,04 | 0,75 | 0,56 | 9,55 | |
| David Bratož | 0,00 | 2,82 | 7,25 | 0,88 | 0,56 | 11,51 | |
| Milena Kastelic | 0,00 | 2,82 | 0,57 | 1,03 | 0,64 | 5,06 | |
| Prejemki članov uprave skupaj | 10,97 | 14,10 | 16,09 | 3,64 | 2,86 | 47,66 |
Druge bonitete vključujejo boniteto, povezano z uporabo službenega osebnega vozila tudi v zasebne namene, in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vključujejo povračila za stroške prevoza na delo in za prehrano med delom. Za opravljanje funkcije v nadzornih svetih ali upravnih odborih odvisnih družb člani uprave ne prejemajo sejnin ali drugih plačil.
| Osnovno plačilo za opravljanje funkcije |
Sejnine | Potni stroški | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto | Bruto | Neto |
| Prejemki članov nadzornega sveta, predstavnikov lastnikov |
||||||||
| Jože Mermal | 23,25 | 16,91 | 1,87 | 1,36 | 0,00 | 0,00 | 25,12 | 18,27 |
| Hans-Helmut Fabry* | 7,04 | 5,45 | 0,52 | 0,40 | 4,65 | 3,60 | 12,21 | 9,45 |
| Borut Jamnik* | 10,00 | 7,27 | 0,77 | 0,56 | 0,00 | 0,00 | 10,77 | 7,83 |
| Julijana Kristl | 19,37 | 14,09 | 1,82 | 1,32 | 0,43 | 0,32 | 21,62 | 15,73 |
| Andrej Slapar | 21,83 | 15,88 | 2,24 | 1,63 | 0,00 | 0,00 | 24,07 | 17,51 |
| Boris Žnidarič | 19,38 | 14,09 | 2,75 | 2,00 | 0,53 | 0,38 | 22,66 | 16,47 |
| Simona Razvornik Škofič** | 10,66 | 7,75 | 1,83 | 1,33 | 0,27 | 0,20 | 12,76 | 9,28 |
| Anja Strojin Štampar** | 10,80 | 7,85 | 1,05 | 0,76 | 0,00 | 0,00 | 11,85 | 8,61 |
| Prejemki članov nadzornega sveta, predstavnikov zaposlenih |
||||||||
| Franc Šašek | 20,92 | 15,22 | 2,75 | 2,00 | 0,00 | 0,00 | 23,67 | 17,22 |
| Tomaž Sever | 19,37 | 14,09 | 2,75 | 2,00 | 0,54 | 0,40 | 22,66 | 16,49 |
| Mateja Vrečer | 19,37 | 14,09 | 2,09 | 1,52 | 0,00 | 0,00 | 21,46 | 15,61 |
| Prejemki članov nadzornega sveta skupaj |
181,99 | 132,69 | 20,44 | 14,88 | 6,42 | 4,90 | 208,85 | 152,47 |
* član nadzornega sveta od 6. 7. 2017
** članica nadzornega sveta do 6. 7. 2017
Po sklepu 16. skupščine delničarjev, ki je bila 7. 7. 2011, člani nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji sejnino, ki za posameznega člana nadzornega sveta družbe znaša 275,00 EUR bruto. Člani komisije nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji komisije sejnino, ki za posameznega člana komisije znaša 80 % višine sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80 % siceršnje sejnine. Posamezni član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno in torej ne glede na število udeležb na sejah v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin bodisi iz naslova sej nadzornega sveta bodisi iz naslova sej komisij nadzornega sveta ne doseže vrednosti 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na dejanska izplačila na letni ravni.
Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 15.500 EUR bruto na leto na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Člani komisije nadzornega sveta prejemajo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 % višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen tudi do dodatnega doplačila v višini 50 % doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta.
Člani nadzornega sveta in člani komisije nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Posamezni član komisije nadzornega sveta je ne glede na zgoraj navedeno in torej ne glede na število komisij, katerih član je ali jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na dejanska izplačila na letni ravni.
| Stanje | Odplačila v letu | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2017 | 31. 12. 2016 | 2017 | 2016 | |
| Člani uprave | 1,78 | 1,78 | 1,33 | 2,34 | |
| Člani nadzornega sveta družbe (predstavniki zaposlenih) |
0 | 0 | 0 | 0 | |
| Posojila skupinam oseb skupaj | 1,78 | 1,78 | 1,33 | 2,34 | |
Posojila zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so 31. 12. 2017 znašala 152 tisoč EUR (169 tisoč EUR na dan 31. 12. 2016). Odplačila posojil zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, pa so v letu 2017 znašala 16 tisoč EUR (14 tisoč EUR v letu 2016). Posojila tem osebam so bila namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj.
| 2017 | 2016 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Povprečno število zaposlenih |
Delež (v %) |
Povprečno število zaposlenih |
Delež (v %) |
||
| Doktorji znanosti | 135 | 2,7 | 130 | 2,7 | |
| Magistri znanosti | 253 | 5,2 | 239 | 4,9 | |
| Univerzitetna izobrazba | 1.580 | 32,2 | 1.522 | 31,4 | |
| Visokostrokovna izobrazba | 619 | 12,6 | 587 | 12,1 | |
| Višješolska izobrazba | 204 | 4,2 | 206 | 4,3 | |
| Srednješolska izobrazba | 1.195 | 24,3 | 1.190 | 24,6 | |
| Kvalificirani delavci | 733 | 14,9 | 757 | 15,6 | |
| Nekvalificirani delavci | 192 | 3,9 | 214 | 4,4 | |
| Skupaj (povprečje leta) | 4.911 | 100,0 | 4.845 | 100,0 |
Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za družbo Krka v letu 2017 opravila revizorska družba ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., je bila 110 tisoč EUR (124 tisoč EUR v letu 2016).
Navajamo dogodke, ki so se zgodili v obdobju od konca leta 2017 do 31. 3. 2018.
Krka je s kitajskim partnerjem Ningbo Menovo Pharmaceutical ustanovila skupno podjetje, v katerem ima Krka 60-odstotni delež, partner pa 40-odstotni delež. Sporazum o ustanovitvi podjetja Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical in njegov statut je bil podpisan 15. novembra 2017. Takoj po podpisu so se začele dejavnosti za odobritev skupnega podjetja pri kitajskih organih in za njegovo registracijo. Podjetje je bilo registrirano 5. decembra 2017, januarja 2018 je bil odprt bančni račun, 22. januarja pa sta partnerja vplačala prvo tranšo kapitala. Podjetje vodi tričlanski odbor direktorjev, v katerem ima Krka dva predstavnika in eden od njiju je predsednik odbora. Prva seja odbora je bila 14. marca 2018.
Od 1. 1. 2017 do 31. 3. 2018 smo pridobili 67.017 lastnih delnic. Konec marca 2018 je imela Krka 758.734 lastnih delnic (2,314 % vseh delnic).





267
Izvedeni nakupi lastnih delnic družbe Krka v letu 2017 po dnevih
| Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
Povprečna cena delnice (v EUR) |
Število delnic |
Datum | Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
Povprečna cena delnice (v EUR) |
Število delnic |
Datum | Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
Povprečna cena delnice (v EUR) |
Število delnic |
Datum |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 89 | 54,88 | 1.624 | 14. 8. 2017 | 35 | 53,07 | 654 | 9. 4. 2017 | 256 | 52,69 | 4.851 | 3. 1. 2017 |
| 57 | 54,74 | 1.038 | 16. 8. 2017 | 70 | 53,57 | 1.312 | 11. 5. 2017 | 140 | 52,73 | 2.655 | 4. 1. 2017 |
| 113 | 54,94 | 2.049 | 17. 8. 2017 | 105 | 53,84 | 1.947 | 15. 5. 2017 | 60 | 52,36 | 1.145 | 5. 1. 2017 |
| 9 | 55,33 | 159 | 18. 8. 2017 | 146 | 53,55 | 2.723 | 16. 5. 2017 | 126 | 52,59 | 2.394 | 6. 1. 2017 |
| 4 | 56,11 | 70 | 21. 8. 2017 | 34 | 53,04 | 635 | 31. 5. 2017 | 62 | 52,96 | 1.168 | 9. 1. 2017 |
| 12 | 56,14 | 205 | 22. 8. 2017 | 145 | 53,53 | 2.714 | 1. 6. 2017 | 122 | 52,97 | 2.299 | 10. 1. 2017 |
| 5 | 56,30 | 88 | 23. 8. 2017 | 111 | 53,74 | 2.067 | 2. 6. 2017 | 31 | 53,08 | 591 | 11. 1. 2017 |
| 100 | 58,02 | 1.724 | 24. 8. 2017 | 43 | 54,07 | 800 | 5. 6. 2017 | 117 | 52,93 | 2.206 | 12. 1. 2017 |
| 109 | 58,19 | 1.870 | 25. 8. 2017 | 38 | 53,75 | 699 | 6. 6. 2017 | 59 | 52,62 | 1.115 | 13. 1. 2017 |
| 166 | 58,22 | 2.850 | 28. 8. 2017 | 62 | 53,88 | 1.150 | 7. 6. 2017 | 98 | 52,57 | 1.857 | 16. 1. 2017 |
| 70 | 57,75 | 1.220 | 29. 8. 2017 | 19 | 53,73 | 349 | 12. 6. 2017 | 54 | 52,43 | 1.030 | 17. 1. 2017 |
| 153 | 57,43 | 2.665 | 30. 8. 2017 | 73 | 54,09 | 1.353 | 13. 6. 2017 | 77 | 52,59 | 1.468 | 18. 1. 2017 |
| 381 | 57,19 | 6.663 | 31. 8. 2017 |
36 | 54,06 | 666 | 14. 6. 2017 | 74 | 52,29 | 1.424 | 19. 1. 2017 |
| 25 | 57,11 | 445 | 1. 9. 2017 | 76 | 53,86 | 1.402 | 15. 6. 2017 | 68 | 52,33 | 1.308 | 20. 1. 2017 |
| 271 | 56,88 | 4.771 | 4. 9. 2017 | 54 | 53,69 | 1.005 | 16. 6. 2017 | 34 | 52,37 | 650 | 23. 1. 2017 |
| 24 | 57,22 | 423 | 5. 9. 2017 | 56 | 53,79 | 1.044 | 19. 6. 2017 | 89 | 52,52 | 1.702 | 24. 1. 2017 |
| 121 | 57,12 | 2.123 | 6. 9. 2017 | 43 | 54,09 | 790 | 20. 6. 2017 | 36 | 52,44 | 681 | 25. 1. 2017 |
| 50 | 56,83 | 885 | 7. 9. 2017 | 88 | 54,77 | 1.612 | 21. 6. 2017 | 73 | 52,58 | 1.390 | 26. 1. 2017 |
| 78 | 57,29 | 1.363 | 8. 9. 2017 | 66 | 54,75 | 1.204 | 22. 6. 2017 | 70 | 52,52 | 1.340 | 27. 1. 2017 |
| 92 | 57,09 | 1.616 | 11. 9. 2017 | 127 | 55,36 | 2.288 | 28. 7. 2017 | 70 | 52,28 | 1.341 | 30. 1. 2017 |
| 296 | 56,74 | 5.223 | 12. 9. 2017 | 110 | 55,08 | 1.997 | 31. 7. 2017 | 82 | 51,99 | 1.574 | 3. 3. 2017 |
| 300 | 56,19 | 5.340 | 13. 9. 2017 | 140 | 54,93 | 2.546 | 2. 8. 2017 | 188 | 53,00 | 3.555 | 6. 3. 2017 |
| 310 | 55,78 | 5.555 | 14. 9. 2017 | 105 | 54,83 | 1.924 | 3. 8. 2017 | 76 | 53,06 | 1.424 | 6. 4. 2017 |
| 259 | 55,59 | 4.666 | 15. 9. 2017 | 48 | 54,83 | 877 | 11. 8. 2017 | 142 | 53,14 | 2.672 | 7. 4. 2017 |
| Datum | Število delnic |
Povprečna cena delnice (v EUR) |
Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
Datum | Število delnic |
Povprečna cena delnice (v EUR) |
Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
Datum | Število delnic |
Povprečna cena delnice (v EUR) |
Vrednost lastnih delnic (v tisoč EUR) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 18. 9. 2017 | 3.399 | 55,44 | 188 | 12. 10. 2017 | 1.825 | 57,37 | 105 | 5. 12. 2017 | 1.721 | 54,59 | 94 |
| 19. 9. 2017 | 1.901 | 55,34 | 105 | 13. 10. 2017 | 301 | 57,21 | 17 | 6. 12. 2017 | 402 | 53,99 | 22 |
| 20. 9. 2017 | 2.005 | 55,69 | 112 | 16. 10. 2017 | 1.577 | 56,93 | 90 | 7. 12. 2017 | 570 | 53,58 | 31 |
| 21. 1. 2017 | 1.222 | 55,69 | 68 | 16. 11. 2017 | 1.000 | 55,09 | 55 | 8. 12. 2017 | 2.020 | 54,48 | 110 |
| 22. 9. 2017 | 541 | 55,25 | 30 | 17. 11. 2017 | 884 | 55,00 | 49 | 11. 12. 2017 | 2.038 | 53,81 | 110 |
| 26. 9. 2017 | 1.956 | 55,53 | 109 | 20. 11. 2017 | 1.235 | 55,57 | 69 | 12. 12. 2017 | 2.036 | 54,09 | 110 |
| 27. 9. 2017 | 2.084 | 55,77 | 116 | 21. 11. 2017 | 1.298 | 55,57 | 72 | 13. 12. 2017 | 1.767 | 54,11 | 96 |
| 28. 9. 2017 | 2.371 | 56,04 | 133 | 22. 11. 2017 | 1.300 | 55,32 | 72 | 14. 12. 2017 | 1.841 | 54,22 | 100 |
| 29. 9. 2017 | 1.763 | 56,04 | 99 | 23. 11. 2017 | 1.205 | 54,21 | 65 | 15. 12. 2017 | 100 | 54,69 | 5 |
| 3. 10. 2017 | 2.047 | 55,92 | 114 | 24. 11. 2017 | 1.318 | 54,70 | 72 | 18. 12. 2017 | 2.105 | 54,61 | 115 |
| 4. 10. 2017 | 775 | 55,46 | 43 | 27. 11. 2017 | 1.339 | 54,06 | 72 | 19. 12. 2017 | 1.928 | 54,93 | 106 |
| 5. 10. 2017 | 1.847 | 55,74 | 103 | 28. 11. 2017 | 1.412 | 53,78 | 76 | 20. 12. 2017 | 2.128 | 54,79 | 117 |
| 6. 10. 2017 | 999 | 55,97 | 56 | 29. 11. 2017 | 1.439 | 53,57 | 77 | 21. 12. 2017 | 1.155 | 54,78 | 63 |
| 9. 10. 2017 | 462 | 56,21 | 26 | 30. 11. 2017 |
1.409 | 53,96 | 76 | 22. 12. 2017 | 2.119 | 54,09 | 115 |
| 10. 10. 2017 | 868 | 56,80 | 49 | 1. 12. 2017 | 730 | 54,19 | 40 | 27. 12. 2017 | 451 | 56,06 | 25 |
| 11. 10. 2017 | 2.008 | 57,12 | 115 | 4. 12. 2017 | 1.453 | 54,94 | 80 | ||||
| Nakupi v letu 2017 skupaj |
198.587 | 54,88 | 10.898 |
V povprečno ceno delnice je vključena tudi plačana provizija.
Predsednik in člani uprave družbe Krka, d. d., Novo mesto smo seznanjeni z vsebino sestavnih delov letnega poročila družbe Krka in skupine Krka za leto 2017 in s tem tudi s celotnim letnim poročilom družbe Krka in skupine Krka za leto 2017. Z njim se strinjamo in to potrjujemo s svojim podpisom.
Jože Colarič predsednik uprave in generalni direktor
dr. Aleš Rotar član uprave
dr. Vinko Zupančič član uprave
David Bratož član uprave
Milena Kastelic članica uprave – delavska direktorica
SEBINA
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.