Quarterly Report • Jun 1, 2018
Quarterly Report
Open in ViewerOpens in native device viewer

Nerevidirano trimesečno poročilo o poslovanju za obdobje januar - marec 2018 za družbo UNIOR d.d. in Skupino UNIOR
Zreče, maj 2018
| (v tisoč EUR) | I-III 2018 | I-III 2017 |
|---|---|---|
| Poslovni izid | ||
| Prihodki od prodaje | 63.126 | 64.567 |
| EBIT | 6.496 | 9.030 |
| EBITDA | 9.926 | 12.953 |
| Čisti poslovni izid | 5.743 | 8.263 |
| Finančni položaj | ||
| Celotna sredstva | 368.989 | 360.123 |
| Celotni kapital | 163.679 | 160.765 |
| Finančne obveznosti | 128.999 | 130.653 |
| Poslovne obveznosti | 60.501 | 59.449 |
| Kazalniki donosnosti | ||
| EBIT marža (v%) | 10,29 | 13,99 |
| EBITDA marža (v%) | 15,72 | 20,06 |
| ROA - donosnost sredstev (v%) | 1,57 | 2,33 |
| ROE - donosnost kapitala (v%) | 3,63 | 5,42 |
| Kazalniki finančnega zdravja | ||
| Kapital / Celotna sredstva (v%) | 44,36 | 44,64 |
| Zaposleni | ||
| Skupina (odvisne družbe) - konec obdob | 3.177 | 3.141 |
| Skupina (odvisne in pridružene družbe) | 3.830 | 3.782 |
| (v tisoč EUR) | I-III 2018 | I-III 2017 |
|---|---|---|
| Poslovni izid | ||
| Prihodki od prodaje | 42.001 | 40.568 |
| EBIT | 1.728 | 2.545 |
| EBITDA | 3.581 | 4.313 |
| Čisti poslovni izid | 1.099 | 1.897 |
| Finančni položaj | ||
| Celotna sredstva | 247.817 | 238.673 |
| Celotni kapital | 90.162 | 83.204 |
| Finančne obveznosti | 110.125 | 110.302 |
| Poslovne obveznosti | 43.035 | 40.947 |
| Kazalniki donosnosti | ||
| EBIT marža (v%) | 4,11 | 6,27 |
| EBITDA marža (v%) | 8,53 | 10,63 |
| ROA - donosnost sredstev (v%) | 0,45 | 0,80 |
| ROE - donosnost kapitala (v%) | 1,23 | 2,32 |
| Kazalniki finančnega zdravja | ||
| Kapital / Celotna sredstva (v%) | 36,38 | 34,86 |
| Zaposleni | ||
| Zaposleni - konec obdobja | 1.810 | 1.798 |

| 1 | Uvodna pojasnila 7 | ||
|---|---|---|---|
| 2 | Izjava članov poslovodstva 7 | ||
| 3 | Predstavitev družbe 8 | ||
| 4 | Programi in dejavnost družbe 10 | ||
| 5 | Pomembnejši dogodki v prvih treh mesecih leta 2018 16 | ||
| 6 | Najpomembnejši trgi in kupci 17 | ||
| 7 | Delnice 21 | ||
| 8 | Zaposleni 24 | ||
| 9 | Korporacijsko upravljanje 25 | ||
| 9.1 | Uprava 25 | ||
| 9.2 | Kolegij uprave 26 | ||
| 9.3 | Nadzorni svet 27 | ||
| 9.4 | Skupščina 27 | ||
| 9.5 | Trgovanje z delnicami uprave in nadzornega sveta 28 | ||
| 9.6 | Izjava o upravljanju družbe, Izjava o skladnosti s kodeksom ter Izjava o nefinančnem | ||
| poslovanju 29 | |||
| 9.7 | Upravljanje s tveganji 29 | ||
| 10 | Poslovno poročilo 33 | ||
| 10.1 | Razmere v gospodarstvu 33 | ||
| 10.2 | Prodaja 34 | ||
| 10.3 | Proizvodnja in storitve 35 | ||
| 10.4 | Uspešnost poslovanja 36 | ||
| 10.5 | Kazalniki poslovanja 38 | ||
| 10.6 | Finančni položaj 39 | ||
| 10.7 | Investicije 40 | ||
| 10.8 | Dogodki po bilanci stanja 40 | ||
| 11 | Računovodski izkazi UNIOR d.d. 42 | ||
| 11.1 | Bilanca stanja na dan 31.3.2018 42 | ||
| 11.2 | Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1.1.2018 do 31.3.2018 44 | ||
| 11.3 | Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 45 | ||
| 11.4 | Izkaz denarnih tokov 46 | ||
| 11.5 | Izkaz gibanja kapitala 47 | ||
| 11.6 | Pojasnila k računovodskim izkazom 47 | ||
| 11.6.1 Bilanca stanja 47 |
|||
| 11.6.2 Izkaz poslovnega izida 48 |
|||
| vseobsegajočega Izkaz donosa 11.6.3 49 11.6.4 Izkaz denarnih tokov 49 |
|||
| Izkaz gibanja kapitala 11.6.5 49 |
|||
| 12 | Skupina UNIOR 50 | ||
| 12.1 | Sestava Skupine UNIOR 50 | ||
| 13 | Konsolidirani računovodski izkazi 52 | ||
| 13.1 | Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR na dan 31.3.2018 52 | ||
| 13.2 | Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR za obdobje od 1.1.2018 do 31.3.2018 54 | ||
| 13.3 | Izkaz drugega vseobsegajočega donosa Skupine UNIOR 55 | ||
| 13.4 | Konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR 56 | ||
| 13.5 | Izkaz gibanja kapitala Skupine UNIOR 57 | ||
| 13.6 | Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom 58 | ||
| 13.6.1 Konsolidirana bilanca stanja Skupine UNIOR 58 |
|||
| 13.6.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR 59 |
|||
| vseobsegajočega Izkaz donosa Skupine 13.6.3 UNIOR 60 |
|||
| 13.6.4 Izkaz denarnih tokov Skupine UNIOR 60 |
|||
| 13.6.5 |

Mednarodno gospodarsko okolje je bilo v prvem trimesečju leta 2018 v visoki konjukturi, še posebej pa se to kaže v avtomobilski industriji, ki na področju obsega prodaje avtomobilov dosega zgodovinske rekorde. To je vplivalo, da je tudi družba UNIOR d.d. povečala prihodke od prodaje v prvih treh mesecih za 3,5 odstotkov na 42 milijonov evrov. Pri tem je ključno vlogo odigral naš največji program Odkovki, ki dobavlja skoraj izključno v avtomobilsko industrijo, saj je v prvem trimesečju postavljal prodajne rekorde in zabeležil 14,4-odstotno rast prihodkov od prodaje oziroma 3,8 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, z doseženimi 30,1 milijoni evrov prodaje pa predstavlja kar 72-odstotni delež v družbi UNIOR d.d. Tudi program Ročno orodje je imel v prvih treh mesecih leta 2018 dobro naročniško stanje in je dosegel 9,3-odstotno povečanje prodaje, kar predstavlja 0,8 milijonov evrov večjo prodajo. Prodaja na programu Strojegradnja je bila za 3,6 milijonov evrov manjša kot v treh mesecih preteklega leta zaradi projektov, ki so šele v fazi dokončevanja, zato v prvih treh mesecih ni bilo večjih odprem strojev, kar pa je bilo tudi načrtovano. Dinamika prodaje izdelkov programa Strojegradnja v letošnjem letu predvideva večino realizacije v drugi polovici leta, medtem ko je bila lani večina realizacije v prvi polovici leta. Takšna dinamika bistveno vpliva na kvartalne primerjave vseh ključnih kazalnikov poslovanja. Tako je družba UNIOR d.d. v prvem trimesečju presegla načrtovane prihodke od prodaje za 5 odstotkov.
V prvem četrtletju leta 2018 je družba UNIOR d.d. ustvarila 1,1 milijon evrov čistega poslovnega izida, kar je za 798 tisoč evrov manj v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, ko smo zabeležili 1,9 milijona evrov čistega poslovnega izida. Glavni razlog je v nižji dinamiki prodaje na programu Strojegradnja, kar se je odrazilo tudi v nižjem poslovnem izidu. Dodaten negativen vpliv na rezultat je imelo povišanje cen jekla za kovanje, ki ga v prvem kvartalu še nismo uspeli prenesti na naše kupce, vendar smo z njimi že dosegli dogovor, da nam to povišanje vhodnih cen jekla priznajo v drugem kvartalu z veljavnostjo od začetka leta, tako da bomo za to obdobje prejeli še 300 do 400 tisoč EUR dobropisov. Pri tem pa je pomembno poudariti, da smo za prvo trimesečje načrtovali 895 tisoč evrov dobička, tako da smo z doseženim rezultatom za 22,9 odstotkov oziroma 204 tisoč evrov presegli planirani čisti poslovni izid za to obdobje.
Iz zgoraj naštetih razlogov je tudi izid iz poslovanja (EBIT) nižji, doseženih je bilo 1,7 milijona evrov, kar je za 817 tisoč evrov manj kot v enakem obdobju lani, ko smo dosegli 2,5 milijona evrov, vendar je tudi tu potrebno omeniti, da smo planirani EBIT za to obdobje presegli za 1,5 odstotkov. Podobno lahko ugotovimo za izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki po treh mesecih presega načrte za to obdobje za 3,3 odstotke. EBITDA je v prvem četrtletju dosegel 3,6 milijonov evrov in je zaradi prej naštetih razlogov za 731 tisoč evrov nižji kot v enakem obdobju lani, ko smo dosegli 4,3 milijone evrov.
Konec marca je bilo v družbi UNIOR d.d. 1.810 zaposlenih, kar je 12 več kot pred enim letom in 10 manj, kot smo načrtovali. Tudi tu se kažejo posledice dobre konjukture, saj na trgu dela primanjkuje usposobljenih kadrov, za zadržanje obstoječih pa je potrebno povečevati plače, sicer obstaja velika nevarnost odhodov. Vse to se kaže v 7,7-odstotnem povečanju stroškov dela v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
V treh mesecih leta 2018 smo izvedli za 1,7 milijona evrov investicij v nova osnovna sredstva, kar je 0,8 milijona evrov manj v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. V posodobitev proizvodnih prostorov je bilo vloženih 0,5 milijona evrov, velika večina na programu Odkovki, 1,2 milijona evrov pa je bilo namenjenih v vlaganja v novo opremo za povečanje in posodobitev proizvodnih kapacitet, prav tako velika večina na programu Odkovki.
Skupina UNIOR je v prvem trimesečju leta 2018 dosegla 63,1 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nižje za 1,4 milijona evrov oziroma za 
2,2 odstotka. Razlog je v prenosu naložbe v družbo RTC Krvavec med kratkoročna sredstva za prodajo po stanju 31.12.2017 zaradi česar v letu 2018 podatki o poslovanju družbe RTC Krvavec niso več vključeni v konsolidirane računovodske izkaze, medtem ko so v poslovnem letu 2017 še bili vključeni. Tako se v letošnje prihodke ne štejejo več prihodki družbe RTC Krvavec, ki so v lanskem prvem četrtletju znašali 2,9 milijona evrov. Ker je imelo poslovanje družbe RTC Krvavec zaradi učinkov zimske sezone izrazito velik vpliv na poslovanje Skupine UNIOR v prvem četrtletju minulega leta, so v letošnjem letu zaradi izločitve RTC Krvavca iz postavk izkaza poslovnega izida nižji tudi izid iz poslovanja (za 1,1 milijona evrov), EBITDA (za 1,7 milijona evrov) in čisti poslovni izid (za 1 milijon evrov).
Čisti poslovni izid Skupine UNIOR za prve tri mesece znaša 5,7 milijonov evrov, kar je 30,5 odstotkov oziroma 2,5 milijonov evrov manj kot lani v tem času. Poleg že omenjenih in pojasnjenih znižanj rezultata zaradi RTC Krvavca (za 1 milijon evrov) in družbe UNIOR d.d. (za 798 tisoč evrov) je imelo negativen vpliv na rezultat Skupine UNIOR predvsem tudi povečanje stroškov jekla v naših kovačnicah na Kitajskem in na Hrvaškem v skupni višini 400 tisoč evrov ter negativne tečajne razlike v Rusiji v višini 100 tisoč evrov.
Skupina UNIOR, ki je v prvem trimesečju ustvarila za 4 milijone evrov novih investicij v zgradbe in opremo, je konec marca zaposlovala 3.177 zaposlenih, kar je 1,1 odstotek več kot pred enim letom.
Glede poslovanja Skupine UNIOR je potrebno dodati, da tudi Skupina posluje po načrtih za prvo trimesečje in da je v treh mesecih letošnjega leta znižala zadolženost pri bankah za 503 tisoč evrov, pri čemer redno izpolnjujemo obveznosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev in bank, hkrati pa brez odstopanj izpolnjujemo vse zaveze do bank opredeljene v sindiciranih kreditnih pogodbah.


V skladu z določili Zakona o trgu finančnih instrumentov in s Pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev družba UNIOR d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče objavlja nerevidirano nekonsolidirano trimesečno poročilo za leto 20187 družbe UNIOR d.d., in nerevidirano konsolidirano trimesečno poročilo za leto 2018 Skupine UNIOR. Pomembnejše spremembe podatkov, ki so vsebovani v prospektu za borzno kotacijo, družba sproti objavlja v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet ter na spletnem naslovu družbe www.unior.si. Nerevidirano trimesečno poročilo družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR je na vpogled na sedežu družbe UNIOR d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, objavljeno pa je bilo tudi na elektronskem sistemu obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet dne 31.05.2018 ter na spletni strani izdajatelja www.unior.si.
Uprava družbe je odgovorna za pripravo trimesečnega poročila družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe UNIOR d.d., in Skupine UNIOR v prvih treh mesecih leta 2018.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi Skupine UNIOR predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov njunega poslovanja za prve tri mesece leta 2018. Računovodske usmeritve in ocene se niso spremenile v primerjavi z upoštevanimi v Letnem poročilu za leto 2017.
Uprava je odgovorna tudi za ustrezno računovodenje, za sprejem ustreznih sklepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o njenem nadaljnjem poslovanju ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Uprava potrjuje, da je po njenem najboljšem vedenju trimesečno računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida matične družbe in vseh ostalih družb, ki so vključene v konsolidacijo Skupine UNIOR. Uprava prav tako potrjuje, da je v trimesečno poročilo vključen pošten prikaz informacij o pomembnih poslih s povezanimi osebami, sestavljen v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Predsednik in član uprave družbe UNIOR d.d., sva seznanjena z vsebino celotnega trimesečnega poročila družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR za prve tri mesece leta 2018. Z njim se strinjava in ga potrjujeva.
Predsednik uprave Darko Hrastnik, univ.dipl.inž.metal.mater.
Član uprave Branko Bračko, univ.dipl.inž.str.

Začetki Uniorja segajo v leto 1919, ko je bila ustanovljena Štajerska železo-industrijska družba, pri čemer ima kovaštvo v Zrečah še mnogo starejše korenine. Leta 1950 se je obrat preimenoval v Tovarno kovanega orodja Zreče (TKO) in prešel v družbeno last. V sedemdesetih letih 20. stoletja je z novimi oblikami razvoja družba dobila tudi novo ime – Unior Tovarna kovanega orodja Zreče. Leta 1997 se družba preoblikuje v delniško družbo.
Delniška družba UNIOR je organizirana v treh programih:
V letu 2017 je družba UNIOR d.d. na podlagi skupščinskega sklepa s stanjem 1.1.2017 v samostojno odvisno družbo UNITUR d.o.o. izčlenila dejavnost programa Turizem. Podjetje UNITUR d.o.o. je bilo v sodni register vpisano 7.11.2017.
Smo razvojni partner pri proizvodnji, preoblikovanju in obdelavi kovin ter zaveznik narave in ljudi.
Naše vrednote so: odgovornost, inovativnost, odličnost in podjetnost. Naše osrednje sposobnosti so: široko tehnično in tehnološko znanje, delavnost in prepoznavanje poslovnih priložnosti v naših ključnih poslovnih segmentih. Naše osrednje sposobnosti nam prinašajo naslednje konkurenčne prednosti: globalna prisotnost, nekateri programi ali podjetja v Skupini so med ključnimi igralci na segmentu tržišča ali tržišču, prilagodljivost ter konkurenčnost v ceni in kakovosti.
Prepoznavni smo kot napredno mednarodno podjetje v kovinsko predelovalni dejavnosti. Z lastnim inovativnim procesom v sodelovanju s kupci, dobavitelji, s sorodnimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami razvijamo, proizvajamo in tržimo rešitve z vse višjo dodano vrednostjo. Smo povezovalni člen v dinamični Skupini UNIOR, ki izkorišča svoje sinergije ter tako zagotavlja varno naložbo lastnikom in prihodnost zaposlenim.

Skupino UNIOR sestavlja osemnajst odvisnih in sedem pridruženih podjetij v osemnajstih državah po svetu.
| Podjetje Odvisna podjetja: |
Država | Celina |
|---|---|---|
| UNITUR | Slovenija | Evropa |
| ROGLA INVESTICIJE | Slovenija | Evropa |
| RTC KRVAVEC | Slovenija | Evropa |
| SPITT | Slovenija | Evropa |
| UNIOR PRODUKTIONS- UND HANDELSGESELLSCHAFT | Avstrija | Evropa |
| UNIOR BULGARIA | Bolgarija | Evropa |
| UNIOR FRANCE | Francija | Evropa |
| UNIOR VINKOVCI | Hrvaška | Evropa |
| UNIOR ITALIA | Italija | Evropa |
| UNIOR MAKEDONIJA | Makedonija | Evropa |
| UNIOR DEUTSCHLAND | Nemčija | Evropa |
| UNIOR PROFESSIONAL TOOLS | Rusija | Evropa |
| UNIOR COMPONENTS | Srbija | Evropa |
| UNIOR ESPANA | Španija | Evropa |
| UNIOR INTERNATIONAL | Velika Britanija | Evropa |
| UNIOR HUNGARIA | Madžarska | Evropa |
| NINGBO UNIOR FORGING | Kitajska | Azija |
| UNIOR - NORTH AMERICA | ZDA | Severna Amerika |
| Pridružena podjetja: | ||
| RC SIMIT | Slovenija | Evropa |
| RHYDCON | Slovenija | Evropa |
| ŠTORE STEEL | Slovenija | Evropa |
| UNIOR TEHNA | Bosna in Hercegovina | Evropa |
| UNIOR TEPID | Romunija | Evropa |
| UNIOR TEOS ALATI | Srbija | Evropa |
| UNIOR SINGAPORE | Singapur | Azija |



Prihodki od prodaje družbe UNIOR po programih v prvih treh mesecih leta 2018
Program Odkovki razvija, kuje, sintra in obdeluje izdelke za avtomobilsko industrijo in druge odjemalce.
Letno proizvedemo 18 milijonov ojnic in 32 milijonov delov za krmilne mehanizme avtomobilov. Ključne strateške usmeritve so: povečanje dodane vrednosti, obvladovanje stroškov in prilagajanje kapacitet aktualnim zahtevam na trgu (novi projekti ojnic, združevanje velikih kupcev ZF in TRW).
Program Odkovki je najstarejši program in osnova, iz katere se je razvil današnji UNIOR. V prvih treh mesecih leta 2018 je prispeval kar dvainsedemdeset odstotkov vseh prihodkov od prodaje družbe in v dobaviteljski verigi tudi v evropskem merilu predstavlja enega večjih proizvajalcev odkovkov.
Kupcem s področja avtomobilske industrije (več kot 95 odstotkov izdelkov gre v to panogo) ekskluzivno dobavljamo zahtevne odkovke visokih varnostnih zahtev. To so predvsem deli krmilnih mehanizmov osebnih vozil, nosilni deli podvozij, ojnice in drugi odkovki, katerih skupna lastnost je, da niso osno-simetrični. Del proizvodnje predstavljajo odkovki, ki jih dobavljamo v okviru družbe za program Ročno orodje.
Na trgu delujemo kot razvojni dobavitelj, skupaj s kupci pa razvijamo in optimiramo odkovek za lažjo obdelavo in najboljšimi karakteristikami uporabe. Smo dobavitelj direktno do OEM neposredno na montažni trak avtomobilskih proizvajalcev, ter »Tier 1« in »Tier 2« dobavitelj. Kot dobavitelj avtomobilske industrije smo zavezani aktualnim standardom kakovosti. V ta namen smo pridobili ISO standard IATF 16949, kupci pa poleg tega redno spremljajo in preverjajo kakovost naših izdelkov, točnost dobav in splošne konkurenčne sposobnosti.

Vse pomembnejša postajajo tudi naša hčerinska proizvodna podjetja UNIOR Vinkovci d.o.o. na Hrvaškem in NINGBO UNIOR Ltd. na Kitajskem. Na račun le-teh se uvrščamo med globalne proizvajalce odkovkov in kot taki ostajamo v trendu svetovnih projektov, ki nam bodo vse bolj krojili prihodnost.
Razvijamo, kujemo in obdelujemo odkovke ter sklope za avtomobilsko industrijo in druge odjemalce. Smo zanesljiv partner pri razvoju tehnologije stiskanja kovinskega prahu.
Smo globalen, sodoben in uspešen razvojni program, ki svoje mesto uveljavlja v skupini najuspešnejših avtomobilskih proizvajalcev oziroma njihovih sistemskih dobaviteljev. Smo največji proizvajalec odkovkov za volanske mehanizme osebnih vozil na svetu, naš cilj pa je osvojiti tudi naziv največjega proizvajalca motornih ojnic na evropskem tržišču in za ta segment odkovkov postati tudi glavni razvojni partner vseh pomembnih proizvajalcih avtomobilov.
Strategija razvoja Programa Odkovki bazira na ključnih predpostavkah stroškovno konkurenčne in tehnološke prednosti naše proizvodnje ob kontinuirani rasti povpraševanj po toplo kovanih odkovkih in trenutnem trendu negativne rasti naložb v to branžo. Na evropskem trgu nameravamo obdržati dominanten položaj na področju kovanja toplo kovanih jeklenih odkovkov krmilnih mehanizmov osebnih vozil, na področju ojnic pa nameravamo prehiteti konkurenco in se po količini dobav in po pomembnosti projektov prebiti v sam vrh. Odkovki so zadnje desetletje skrbno usmerjali ritem investicij v tehnologijo, orodjarstvo in modernizacijo kovaštva, obenem pa nadgrajevali ponudbo z razvojem obrata mehanske obdelave odkovkov.
Obvladujemo kompleten razvoj in tehnologijo izdelave vseh proizvajalnih orodij, raznolik strojni park v kovačnici pa nudi možnost konkurenčne izdelave tako maloserijskih kot tudi masovnih pozicij. Kupcem lahko poleg kovanja s kladivi ali prešami nudimo še celotno paleto termičnih obdelav, finalne obdelave in testiranja odkovka, kakor tudi nadgradnjo v obliki mehanske obdelave odkovkov. Tehnično imamo vse potrebne resurse za zagotavljanje zahtevanega nivoja kakovosti najbolj zahtevnih uporabnikov iz vrst avto industrije, poleg tega pa nam naveza na bližnjo jeklarno in lastna strojegradnja dajeta potencial in konkurenčno prednost, ki je druge, sorodne kovačnice nimajo. Lokacijska razpršenost, ki je podlaga za specializacijo, nam gre v prid nižanja stroškov, s kovačnico na Kitajskem pa smo si ustvarili potrebni pogoj za pridobivanje velikih – globalnih projektov. Prav to slednje nas uvršča med globalne igralce in odpira naslutene možnosti rasti in razvoja blagovne znamke Unior – odkovki na tržiščih kot so Mehika/ZDA, Rusija ali latinska Amerika. Vabila za aktivnejši nastop na teh trgih prihajajo iz vrst velikih avtomobilskih koncernov, ki od nas - strateških dobaviteljev to enostavno pričakujejo.
Uvrščamo se med pet najpomembnejših evropskih proizvajalcev ročnega orodja. Program ročnega orodja obsega več kot 5.500 različnih izdelkov dokazano visoke kakovosti, ki izpolnjuje potrebe profesionalnih mojstrov po vseh celinah sveta. Znamka Unior je uveljavljena v specifičnih tržnih nišah. Že vrsto let razvijamo in proizvajamo namenska orodja. Na mnogih področjih s svojimi rešitvami zagotavljamo najvišjo stopnjo varnosti pri delu. Na zahtevo kupcev poskrbimo tudi za varovanje orodij z radio frekvenčnim sistemom.
Z lastnim razvojem in z lastnimi zmogljivostmi razvijamo rešitve za posamezne panoge in industrije.

Lastni razvojni dosežki so povezani predvsem z novimi rešitvami
Lasten razvoj in novosti, ki jih razvijamo v tesnem sodelovanju s kupci, so tudi temelj novih strateških usmeritev programa ročnega orodja.
Uspešen razvoj, proizvodnjo in trženje izdelčnih skupin ročnega orodja, kot so funkcionalni ključi, dovršeni nasadni ključi, učinkovite klešče, varno-izolirano orodje za delo pod visoko napetostjo (VDE), raznovrstne škarje, celovito vodoinštalatersko orodje, vzdržljiva kovinska embalaža, ergonomični izvijači in drugo, dopolnjujemo in nadgrajujemo z razvojem novih tehnologij na področju hladnega kovanja. Za izvedbo zlasti specifičnih rešitev so pomembna znanja, izkušnje in zmogljivosti lastne kovačnice ter možnost proizvodnje hladno kovanih izdelkov kot so matice, vijaki, rotorji, statorji, gredi, zobniški prenosi, zobniške črpalke, pesta. Naša prednost je, da izdelke z majhnimi tolerancami in brez naknadne obdelave proizvajamo z visoko stroškovno učinkovitostjo. Te kompetence so omogočile tudi širjenje razvoja na področje hidravličnih motorjev in kmetijske mehanizacije. S širjenjem razvoja na področje barvnih kovin osvajamo tudi tehnologijo hladnega kovanja asimetričnih votlih izdelkov.
Pri proizvodnji ročnega orodja upoštevamo najnovejša tehnološka dognanja in se prilagajamo novim potrebam uporabnikov. Uporabljamo vrhunske materiale, kot sta krom in vanadijevo jeklo, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo naših orodij. Orodje modeliramo s pomočjo sodobnih računalniških programov in pod nadzorom ekipe izkušenih strokovnjakov za posamezna področja. Izdelujemo ga na najsodobnejših računalniško krmiljenih strojih za termično, mehansko in površinsko obdelavo materialov ter zaščito izdelkov. Naše izvirne izvedbene rešitve zagotavljajo izjemno uporabnost, učinkovitost in estetski izgled orodja. Z upoštevanjem ergonomije povečujejo udobje in varnost pri delu. Visoka dodana vrednost se odraža v funkcionalnosti, vzdržljivosti, varnosti in dovršenosti.
Izdelki programa ročno orodje ustrezajo zahtevnim svetovnim standardom kakovosti. Za orodja Unior velja doživljenjska garancija za vse napake v materialu. Orodja izpolnjujejo zahteve standardov VDE, IEC 6090, skladnost z oznako CE in mnoge druge. Orodja Unior izpolnjujejo in tudi za 40 odstotkov presegajo vse norme DIN. Garancije in izpolnjevanje kakovostnih standardov lahko zagotavljamo zato, ker so orodja optimalno konstruirana in ker obvladujemo vse proizvodne procese. Delujemo po modelu poslovne odličnosti EFQM, ki v procese izboljšav kakovosti vpleta vse zaposlene.
Razvoj, proizvodnja in trženje visokokakovostnih ročnih orodij in hladno kovanih izdelkov ter izvajanje storitev industrijskega trženja.
Smo vodilni svetovni proizvajalec nekaterih namenskih ročnih orodij, smo med 5 največjimi proizvajalci splošnih orodij in smo eden izmed petih največjih proizvajalcev hladno kovanih asimetričnih izdelkov v Evropi, merjeno po prihodkih od prodaje in po diverzifikaciji asortimana.
Svetovni obseg prodaje ročnih orodij, kakršna razvija, proizvaja in trži Unior, znaša 4,2 milijarde evrov. Na trgu, čigar vrednost je ocenjena po nabavnih cenah veletrgovcev, Unior dosega 1,07 odstotni tržni delež. Podobne deleže dosegajo tudi konkurenčni ponudniki.

Glede na gibanja na svetovnem trgu načrtujemo zmanjševanje prodaje nekaterih klasičnih skupin orodij. Izjema so klešče, pri katerih bo Unior svoje tržne deleže zviševal in z njimi dosegal položaj drugega največjega proizvajalca klešč v Evropi. Med obstoječimi namenskimi orodji bomo povečevali prodajo orodja za delo pod visoko napetostjo (VDE), kovinske embalaže, kolesarskega orodja, moment ključev. Ob predvidenem zmanjševanju prodaje klasičnih orodij namerava Unior rast prihodkov uresničevati s povečevanjem prodaje novo razvitih namenskih orodij, kot so:
Na trgih, kjer je Unior že uveljavljena blagovna znamka, bomo izkoristili priložnosti za povečevanje obsega prodaje. V državah jugovzhodne Evrope, kjer smo pogosto prva izbira, bomo ohranjali svoje tržne deleže. Sočasno bomo okrepili vstopanje na nove trge, kot so Japonska, države Severne in Južne Amerike ter Skandinavije. Priložnosti za povečevanje prodaje vidimo tudi v državah Severne Afrike. Sistematično bomo spremljali tenderje oz. priložnosti za javna naročila. Z izpolnjevanjem vseh zahtev nameravamo vstopati v različne industrijske platforme in v kataloge mednarodnih podjetij.
Ekskluzivni, kapitalsko nepovezano distributerji prodajo več kot 60 odstotkov ročnega orodja Unior. Za povečevanje lastne prodaje na tujih trgih ima poseben pomen mreža lastnih trgovskih predstavništev. Z ustrezno reorganizacijo te mreže bomo še dodatno podprli in okrepili vstopanje v nove tržne niše. Zlasti na trgih zahodne Evrope bomo pospeševali prodajo izdelkov po meri kupcev za industrijo, srednje velika podjetja in večje obrtnike. Za sedanje in nove kupce bomo razvijali nove hladno kovane izdelke. Novosti v ponudbi bomo lažje razvijali z naložbami v dodatne linije za mehansko obdelavo ter z razvojem tehnologije za kovanje barvnih kovin.
Dejavnost programa Strojegradnja se sestoji iz razvoja in gradnje posebnih namenskih CNC obdelovalnih strojev, ki so namenjeni za velikoserijsko obdelavo surovcev iz jekla, aluminija ali drugih litin. Stroji so praviloma prototipne izvedbe in zahtevajo integriranje najsodobnejših spoznanj iz področja odrezovalne tehnologije. Kljub specifičnim zahtevam kupca gradimo stroje iz standardiziranih modulov. Iz potreb po obdelavah specifičnih obdelovancev smo zasnovali nekaj osnovnih modelov strojev, ki jih lahko s predelavo prilagodimo kupčevim zahtevam in njegovim internim predpisom.
Naši izdelki so plod lastnega razvoja in tehnoloških rešitev, ki smo jih razvili skozi dolgo tradicijo. Tržimo jih direktno pri uporabnikih v avtomobilski industriji, predvsem pri izdelovalcih avtomobilov, v manjši meri pa tudi Tier I dobaviteljem. V začetku smo bili orientirani le na države EU, s poudarkom na nemških izdelovalcih avtomobilov, v zadnjem desetletju pa smo naše prodajne aktivnosti povečali tudi na globalno tržišče. Predvsem je bila to posledica prenosa tehnologije na druge celine (Kitajska, Severna Amerika …). Kupci so od nas pričakovali partnerstvo, ki smo ga zgradili na trgu EU tudi drugod po svetu, kjer imajo proizvodne obrate, kljub temu, da to zaradi naše relativne majhnosti predstavlja dodaten izziv.
Na trgu koristimo tradicijo celega UNIOR-ja, njegovo razvejanost ter globalno prisotnost v kovinsko predelovalni industriji. Zaradi zahtevnosti in visoke vrednosti izdelkov gradimo poslovni model na nam specifičnem območju:
poslovno/ekonomsko zaupanje kupca v naše rešitve in izdelke,

Ključne prednosti naše ponudbe:
Dejavnost strojegradnje je zelo kompleksna, saj se srečujemo z individualnimi povpraševanji, unikatnimi stroji in tehničnimi rešitvami. Danes smo na trgu razpoznavni z veliko fleksibilnostjo, hitrim odzivom, strokovnostjo ter visoko tehnološko usposobljenostjo kadra. Orientirali smo se na nišne segmente kot so sestavni deli avtomobilskega motorja, obdelava delov karoserije ter osvojili področje tehnologije globokega vrtanja kot specifično tehnologijo obdelav.
Trendi gradnje namenskih strojev gredo v smeri povečanja fleksibilnosti, širše uporabnosti, krajših dobavnih rokov ter zagotavljanju kvalitetnih servisnih storitev v neposredni bližini kupca.
Intenzivna vlaganja v razvoj in osvajanje novih tehnologij nam danes dajeta razpoznavnost na tržišču kot razvojnega dobavitelja. Tesno sodelovanje, zaupanje in dolgoletne izkušnje na obdelavah pomembnih delov motorja kot so npr. kolenčasta in odmična gred, razni elementi perifernih enot, nam zagotavljajo kontinuiteto naročil. Sodobne usmeritve glede fleksibilnosti strojev zahtevajo tudi od nas nove prilagoditve ter spremembo načina razmišljanja za jutri.
Poleg popolnega zadovoljevanja potreb, zahtev in pričakovanj naših odjemalcev vpeljujemo v naš program ustvarjalnost, saj želimo s tem izoblikovati zadovoljnega, ustvarjalnega, sodobno razmišljajočega in v napredek usmerjenega sodelavca.
Da bi zagotovili zahtevam in pričakovanju kakovosti ter da bi bili uspešni v obdobju hitrih tehnoloških inovacij in neizprosne konkurence, smo za uskladitev sistema kakovosti s svetovno prakso izbrali standarde kakovosti ISO 9001 in VDA 6.4. Prav tako želimo biti ekološko usmerjeno, okolju prijazno podjetje, zato smo se zavezali, da bomo ravnali v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. S tem si bomo zagotovili osnovo za zadovoljstvo naših kupcev in zadovoljstvo vseh nas.
Razvijamo in izdelujemo inovativne, tehnološko napredne proizvode, ki kupcem zagotavljajo večjo konkurenčnost.
Strojegradnja je ena izmed 10-ih najpomembnejših strojegradenj za izdelavo namenskih strojev na področju odrezovanja kovin v EU. Na trgu smo poznani kot kakovosten in cenovno ugoden dobavitelj posebnih namenskih strojev za velike serije in zahtevne obdelave v avtoindustriji - poudarek predvsem na odkovkih in ulitkih za motor, menjalnik in pogonski sklop. Na naših ključnih trgih EU, Severna Amerika in Kitajska si želimo zagotoviti dolgoročno prisotnost in izdelovati tehnološko najzahtevnejše stroje za avtomobilsko industrijo.

Raven zaposlenih, znanj in učenja:
Raven strank:
Raven procesov, organiziranosti:
Finančna raven:

Vseslovensko združenje malih delničarjev je zoper sklep o vpisu izčlenitve pri družbi UNIOR d.d. vložilo pritožbo, ki ji je bilo iz procesnih razlogov ugodeno, nato pa je registrsko sodišče dne 05. marca 2018 zopet odločilo enako v korist UNIOR d.d.. Zoper sklep izdan 05. marca 2018 se je Vseslovensko združenje malih delničarjev vnovič pritožilo. Zoper sklep o registraciji ustanovitve družbe UNITUR d.o.o. z izčlenjenim premoženjem s strani Vseslovenskega združenja malih delničarjev pritožba ni bila vložena in je pravnomočen.

UNIOR je dobavitelj avtomobilske industrije, zato je za naše poslovanje ključnega pomena dogajanje v tej panogi. Naši glavni kupci so vsi najvidnejši proizvajalci: Volkswagen, Audi, BMW, Renault, Dacia, Peugeot, ZF Friedrichshafen, Volvo, Robert Bosch, Daimler, Jtekt, GKN, in General Motors. Med drugimi panogami, iz katerih prihajajo naši kupci, kaže omeniti še obrtnike, serviserje in končne uporabnike, ki so pomembni predvsem pri programu Ročnega orodja.
Naš najpomembnejši trg je Evropska unija, kamor izvozimo preko 90 odstotkov vseh proizvodov s področja kovinsko-predelovalne dejavnosti oziroma ustvarimo skupaj s prodajo v Sloveniji skoraj 90 odstotkov vseh prihodkov od prodaje družbe. Med preostalimi trgi so za nas najpomembnejši evropski trgi zunaj EU in azijski trgi.
Podobno kot pri drugih programih je tudi pri odkovkih za kovačnico v Zrečah in Unidal na Hrvaškem, najpomembnejši trg EU, kjer ustvarimo nad 97 odstotkov vseh prihodkov od prodaje – od tega v Sloveniji le dobre tri odstotke. Izdelki so v večini (z 95-odstotnim deležem) neposredno namenjeni avtomobilski industriji (kupci so VW, Audi, Renault, Dacia, BMW, Volvo, Škoda, Porsche, JLR) in njihovim poddobaviteljem (ZF Friedrichshafen, THK, JTEKT, SEAC, GKN, Robert Bosch, Mahle).
Svojo prodajno pozicijo smo utrdili na področju ojnic. Pridobili smo nove projekte ojnic pri grupacijah VW, Jaguar Land Rover, Renaut, kar nam omogoča vzdrževati skupno število ojnic na nivoju preko 20 milijonov v naslednjih nekaj letih. Prisotni smo pri razvojih motorjev, ki so sestavni del hibridnih vozil. Naši največji tekmeci na najpomembnejših trgih so evropski proizvajalci.
Smo vodilni proizvajalec na področju krmilnih mehanizmov za osebna vozila, kjer smo uspeli obdržati delež pri grupaciji ZF. Bistveno smo se okrepili pri THK (bivši TRW), kjer smo pridobili strateško pomemben projekt MQB, kar nam omogoča nadaljnjo rast pri tem kupcu. SEAC ostaja s programom za Toyoto stabilen kupec, ki napoveduje rast tudi na področju šapic. Pomembne nove projekte pa smo zabeležili tudi pri kupcu JTEKT, kjer postaja vse pomembnejši delež mehanske obdelave, ki dosega več kot 4 milijone evrov v prodaji.
Na področju krmilnih delov je na naših najpomembnejših trgih zelo prisotna konkurenca iz Azije (predvsem iz Kitajske in Indije). Svoje ključne prednosti v boju z njimi vidimo v sodelovanju na področju razvoja materialov z jeklarno Štore Steel, sodelovanju s kupci pri razvojnih projektih, visoki produktivnosti, tehnoloških prednostih in fleksibilnosti.
Na področju obdelave napovedujemo širitev na področju obdelanih kosov za ZF, JTEKT, Sodecia FSG, obdelavi vilic, prav tako pa ostajamo prisotni pri tradicionalnih kupcih, kot sta Schaeffler group in Betek.
Naši največji kupci na področju sintra so Mahle, Robert Bosch Steering Automotive, BPW, Audi, Willi Elbe. Na trgih se srečujemo z bistveno močnejšo konkurenco kot na programu kovačnice in obdelave. Med njimi kaže posebej izpostaviti ameriško podjetje GKN, avstrijsko MibaGroup in francosko FederalMogul. Med ponudniki sintranih izdelkov obstajajo tako velike multinacionalke kot manjši in prilagodljivi (nišni) proizvajalci.

Večji globalni proizvajalci skušajo obvladovati celotno nabavno verigo, močno je povečana tudi avtomatizacija proizvodnje, kar vse otežuje delovanje manjših, specializiranih proizvajalcev. Vendar so ti še vedno prisotni in uspešni, saj ključni kupci (avtomobilska in vse bolj tudi druge industrije) podpirajo obstoj konkurence in prilagodljivih ponudnikov.
Ročno orodje Unior prodajamo po vsem svetu. Ponudba je dostopna kupcem v 90 državah na vseh celinah.
Največji, 52-odstotni delež prodaje ustvarimo na trgih Evropske unije. 22 odstotkov prodaje predstavljajo drugi evropski trgi. Na trgih Bližnjega vzhoda ustvarimo 12 odstotkov prihodkov od prodaje, na področju Afrike 4 odstotke. Preostali delež predstavljajo trgi Azije, Avstralije in Amerike.
Zlasti z izdelki kot so ključi, klešče, kovinske embalaža, izolirano orodje, imamo na mnogih trgih vodilni položaj. Pri prodaji klasičnega orodja se soočamo s konkurenco drugih evropskih proizvajalcev, ki pa jim v Zahodni Evropi z uspešno tržno strategijo, usmerjeno na distribucijo (»push« strategija), že uspešno prevzemamo tržne deleže.
Poleg te strategije uspešno izvajamo:
Blagovna znamka ročnega orodja Unior postaja vodilna pri profesionalnih uporabnikih ročnega orodja zaradi kakovosti in izpolnjenih pričakovanj ter zaradi načrtnega tesnega sodelovanja s kupci. Kupce obravnavamo kot dolgoročne poslovne partnerje.
Najpomembnejši uporabniki Uniorjevega ročnega orodja in hladno kovanih izdelkov so:
Z razvojem novih izdelkov, kakršna so orodja z RFID sistemom, orodja za delo na višini in drugimi rešitvami po meri kupcev postajamo partner letalske industrije in krepimo svoja partnerstva s kupci na področju visokih gradenj.

Na trgu smo prisotni s široko paleto namenskih strojev, ki so v skladu z zahtevami in pričakovanji kupcev vedno bolj fleksibilni. To je trend, ki je zaznan kot posledica hitrih sprememb modelov avtomobila ter vedno večje konkurenčnosti iz regij azijskih držav (Koreja, Japonska, Kitajska). Kupci posledično investirajo le v opremo, ki jim zagotavlja visoko produktivnost, čeprav takšna oprema ni nujno v vsakem primeru najbolj ekonomsko opravičljiva. Za zmanjšanje porabe energije so vedno bolj prisotni novi materiali (lahke zlitine aluminija, magnezij), kar spreminja koncepte strojev, na drugi strani so trendi prehoda na ekološko manj oporečne tehnologije obdelav (namesto hladilnih emulzij na oljno meglo ali obdelave v suhem). Za povečanje dobičkonosnosti in zmanjševanju rizika se OEM kupci odločajo za več pogodbenih storitev in vedno bolj prehajajo v fazo nadzora, razvoja novih izdelkov, kompletiranja izdelkov ter trženje.
Pričakovanja naših kupcev so jasna – nabaviti čim bolj zanesljivo-fleksibilno investicijsko opremo za čim manj investicijskih sredstev. Veliko kupcev ni pripravljeno sprejeti najnovejših dosežkov ali pa se iz vidika nizkih stroškov dela v neevropskih državah odloči za enostavnejšo in hitreje dobavljivo opremo.
V programu Strojegradnja smo se glede na široko ponudbo strojev za obdelavo kovin osredotočili na segment, ki je pripravljen investirati v nišna področja. Danes so to:
S ciljno skupino kupcev – avtomobilsko industrijo – smo v nenehni tesni povezavi že v fazi razvoja kupčevega izdelka, saj lahko le tako nudimo najustreznejšo rešitev, čeprav to ni odločujoč dejavnik za pridobitev naročil. To je seveda povezano z velikimi razvojnimi stroški, ki ji kupec praviloma v tej fazi ne prizna, to prednost pa lahko izkoristimo samo z boljšim poznavanjem tehnično-tehnoloških problemov.
Za zagotavljanje večjega obsega poslovanja moramo sprejeti razvojne usmeritve naših glavnih kupcev. Evropa bo kot do sedaj glavni pobudnik integriranja novih tehnologij podala večji poudarek dobaviteljem komponent. Z novimi tehnično-tehnološkimi rešitvami bomo razširili naše aktivnosti v Ameriko in na Kitajsko, kjer se tudi v naslednjih letih pričakuje gospodarska rast.
Usmeritev bo tudi v posebne niše obdelav, kjer želimo postati sistemski dobavitelj (obdelava kolenčaste gredi, obdelava delov podvozja avtomobila). Za zagotavljanje večjih tržnih aktivnosti smo že ustanovili lastno predstavništvo v ZDA, enkrat v prihodnosti pa tudi na Kitajskem.
Strateško vidimo nadgradnjo programa z vstopom na pomembne trge z lastno blagovno znamko ali kombinirano z lokalnim proizvajalcem strojev, saj bi s tem poenostavili postservisne dejavnosti, zmanjšali riziko porekla, jezikovne prepreke ter lokalne značilnosti kupca.
Močna koncentracija prodaje strojev v avtomobilsko industrijo povzroča tudi razpršenost naših strank. Predvsem pod vplivom globalizacije sveta poskušamo zadovoljevati potrebe tudi strank v hčerinskih podjetjih velikih koncernov.
Na trgu se srečujemo predvsem z renomirano konkurenco nemških strojegradenj, ki so s tradicijo in maksimalno podporo najboljših razvojnih institutov v tehnološki prednosti, saj jim ta podpora in brezhibnost komunikacije v domačem jeziku zagotavlja strateško prednost kljub praviloma višjim stroškom končnega proizvoda.

Dejavnost gradnje namenskih strojev je vezana na ciklična povpraševanja. Vezana je na razvoj novih tipov motorjev, ki so vezani na svetovne trende (diesel ali bencin, manjši motorji – večje moči, novi ekološki predpisi, zmanjšanje emisij, zmanjšanje teže avtomobila).
Konkurenčnost na trgu zagotavljamo s popolno izvedbo pridobljenih projektov ter prvovrstnim servisom in kvaliteto izdelka. Le takšni izdelki nam zagotavljajo ponovna povpraševanja, uveljavljanju na trgu ter širjenje tržnega potenciala v matičnih, hčerinskih in joint-venture podjetjih.
Z visoko specializacijo na določenem segmentu si lahko pridobimo strateško prednost in pridemo v ožji krog izbrancev (TOP 3). Za povečanje konkurenčnosti moramo prioritetno izpolniti vse zaznane priložnosti in stremeti za odpravo ali zmanjševanje tveganj.
S skrbnim spremljanjem potreb naših kupcev se počasi orientiramo v razvoj še bolj prilagodljivih izdelkov, cenejših in dostopnejših izvedb, krajših dobavnih rokov ter skrbi za dobro servisno dejavnostjo, ki daje kupcu zagotovilo za brezhibno delovanje naših izdelkov – strojev.
Skrbimo in razvijamo dolgoročno prisotnost na ključnih trgih ob podpori zastopniške mreže in lastne marketinške aktivnosti, vsekakor pa z globalnim pristopom zagotavljamo obseg, razpoznavnost, izpolnjevanje dolgoročne strategije, usmeritvam razvoja programa ter povečanju konkurenčnosti.

Ob ustanovitvi delniške družbe UNIOR je bilo izdanih 2.138.200 delnic po nominalni vrednosti 8,35 evra. Od tedaj je družba izvedla dve dokapitalizaciji. Prvo 1.12.1999, ko je bilo izdanih dodatnih 200.214 delnic, drugo pa 1.2.2010 z izdajo 500.000 novih delnic. Tako ima UNIOR na dan 31.3.2018 skupno 2.838.414 delnic, ki se od leta 2006 vodijo kot kosovne delnice. Te so izdane v nematerializirani obliki in od 21.1.2000 vpisane v centralni register vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD – Centralno klirinško depotna družba, d.d., v Ljubljani.
| 31.03.2018 | 31.03.2017 | |
|---|---|---|
| Skupno število delnic | 2.838.414 | 2.838.414 |
| Število lastnih delnic | 3.330 | 3.330 |
| Število delničarjev | 948 | 1.003 |
| Dividende na delnico | 0 | 0 |
| Vrednost lastnih delnic v bilanci (v tisočih EUR) | 120 | 120 |
Skupina Unior ima skupno 3.330 lastnih delnic, kar pomeni 0,12 odstotka celotnega lastništva. Delnice so v lasti družbe Unior Deutschland GmbH, Remseck in družbe SPITT d.o.o., Zreče. Družba UNIOR d.d. v svoji lasti nima lastnih delnic.
| Delničar | Število delnic | Lastniški delež |
|---|---|---|
| SDH, d.d. | 1.119.079 | 39,43% |
| ŠTORE STEEL d.o.o. | 346.182 | 12,20% |
| Alta Skladi, d.d. - Fleksibilni mešani podsklad JVE | 183.433 | 6,46% |
| KAPITALSKA DRUŽBA, d.d. | 157.572 | 5,55% |
| RHYDCON d.o.o. | 119.328 | 4,20% |
| ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. | 100.000 | 3,52% |
| Subotič Tomaž, Praga | 50.004 | 1,76% |
| ŽELEZAR ŠTORE D.P. d.d. | 43.627 | 1,54% |
| NLB Skladi, d.o.o. - Slovenija mešani | 37.050 | 1,31% |
| BTS COMPANY, d.o.o. | 29.527 | 1,04% |
| Skupaj deset največjih delničarjev | 2.185.802 | 77,01% |
| Ostali delničarji | 652.612 | 22,99% |
| SKUPAJ | 2.838.414 | 100,00% |

| Delničar | Število delnic | Lastniški delež |
|---|---|---|
| SDH, d.d. | 1.119.079 | 39,43% |
| Kapitalska družba, d.d. | 157.572 | 5,55% |
| Zavarovalnica Triglav, d.d. | 100.000 | 3,52% |
| Poslovni partnerji družbe | 672.069 | 23,68% |
| Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci | 272.007 | 9,58% |
| Ostali | 517.687 | 18,24% |
| SKUPAJ | 2.838.414 | 100,00% |


Po uvrstitvi delnic na borzo družba skladno z zakonom in običajno poslovno prakso vse delničarje in nove zainteresirane vlagatelje obvešča preko sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet in spletne strani družbe.
| 31.03.2018 | 31.03.2017 | |
|---|---|---|
| Dobiček na delnico | 0,39 | 0,67 |
| Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) | 31,76 | 29,31 |
| Prodaja na delnico (v EUR) | 14,80 | 14,29 |
| Denarni tok na delnico (v EUR) | 1,26 | 1,52 |
| Pay-out ratio | 0% | 0% |
Tržna cena delnice UKIG na dan 28.3.2018 (zaključni tečaj) je znašala 16,40 evra. Celotni ustvarjen promet od 3.4.2017 pa do 28.3.2018 je znašal 2,757.268,51 evrov. Razmerje tržne in knjigovodske vrednosti delnice na dan 28.3.2018 znaša 0,52.


Na dan 31.3.2018 je bilo v družbi UNIOR d.d. 1.810 zaposlenih. Število zaposlenih se je v prvih treh mesecih leta povečalo za 17 zaposlenih, v primerjavi s podatki izpred enega leta pa je za 0,7 odstotka oziroma za 12 zaposlenih večje. Povečanje zaposlenih na programu Odkovki za 34 zaposlenih je odraz povečanja proizvodnje, vendar rast zaposlenih zaostaja za rastjo proizvodnje in prodaje. Število zaposlenih se je na programu Ročno orodje zmanjšalo za 10, na programu Strojegradnja pa skladno z manjšim obsegom proizvodnje za 15 zaposlenih. Število zaposlenih v podpornih službah je skladno z racionalizacijo poslovanja ostalo bolj ali manj nespremenjeno. Vsi odhodi zaposlenih so bili sporazumni, večino pa predstavljajo upokojitve delavcev.
| 31.03.2018 | 31.03.2017 | |
|---|---|---|
| Skupno število zaposlenih | 1.810 | 1.798 |
| - Program Odkovki | 1.002 | 968 |
| - Program Ročno orodje |
391 | 401 |
| - Program Strojegradnja | 158 | 173 |
| službe - Skupne |
159 | 157 |
| - Vzdrževanje | 100 | 99 |
| Povprečno število zaposlenih iz ur | 1.788 | 1.770 |
| Povprečna plača (v EUR) | 1.603 | 1.532 |
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je v prvih treh mesecih leta 2018 znašala 1.603 evrov in je bila v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta višja za 4,6 odstotke. Ob 1,3 odstotnem porastu cen življenjskih potrebščin pomeni to 3,3 odstotno realno povišanje povprečne plače. Neto plača se je v tem času povečala za 3,7 odstotka oziroma realno za 2,4 odstotka.
Na področju internega komuniciranja smo se osredotočili na spodbujanje oddelčnih sestankov in s tem poudarjali tokove medosebne komunikacije po celotni hierarhiji družbe od zgoraj navzdol do vseh sodelavcev. Komunikacijo z zaposlenimi smo nadgradili s tedenskimi novicami in z uvedbo infografik. Aktivnosti vezane na sistem internega komuniciranja bomo v prihajajočih obdobjih s posodobitvijo sistema internega komuniciranja še okrepili. Z interno komunikacijo in izvedenimi aktivnosti smo krepili identiteto podjetja Unior, vrednoto ustvarjalnosti, inovativnosti in vrednoto zdravja zaposlenih podjetja UNIOR d.d., posebno pozornost smo namenili usmerjanju zaposlenih pri komuniciranju na družabnih omrežjih.
Komuniciranje z zaposlenimi v podjetju UNIOR d.d. je urejeno in sistematično. Zagotavljamo ga mrežno in hierarhično z različnimi orodji: četrtletno z internim časopisom, tedenskimi novicami, po potrebi s tiskanim biltenom, redno z obvestili na oglasnih deskah in na intranetu ter z oddelčnimi sestanki. Medosebno komuniciranje poteka po vnaprej določenem terminskem načrtu komuniciranja sveta delavcev, sindikatov, uprave, kolegija družbe, zborov delavcev in oddelčnih sestankov.

UNIOR d.d. ima dvotirni sistem upravljanja. Naloge uprave in nadzornega sveta so skladno z zakonodajo in statutom ločene tako, da uprava vodi posle družbe, nadzorni svet pa je odgovoren za nadzor poslovanja. Poleg tega v družbi deluje še kolegij uprave, ki ga sestavljajo direktorji programov, direktorji sektorjev, vodja notranje revizije ter predsednik in član uprave. Glavna naloga članov kolegija je, da samostojno v okviru pooblastil vodijo področja za katera so odgovorni.
Kot nejavna delniška družba smo si v preteklosti prizadevali za kar najbolj transparentno poslovanje in korektno obveščanje delničarjev ter drugih deležnikov o dogajanju v podjetju. Z uvrstitvijo naših delnic na borzo v letu 2011 smo v družbi začeli uvajati še strožje standarde korporacijskega upravljanja in s tem prilagodili naše poslovanje na zakonsko regulativo, borzna pravila in visoke standarde, ki veljajo v okolju. Tako sedaj poslujemo kot javna delniška družba.
Že v postopku priprave uvrstitve delnic na borzo smo imenovali osebo, ki je v podjetju odgovorna za odnose z vlagatelji. Vlagatelje in drugo zainteresirano javnost o vseh dogodkih v podjetju obveščamo preko borznega sistema SEOnet in spletne strani izdajatelja. Prenovljena je bila tudi spletna stran za vlagatelje, ki po novem nudi obširne in ažurne informacije o vsebinah, ki zanimajo to ciljno skupino. S tem smo še povečali transparentnost svojega delovanja in vlagateljem omogočili dostop do informacij za kakovostne in preudarne naložbene odločitve.
Družba ima dvočlansko upravo. Njen predsednik je Darko Hrastnik, ki je bil imenovan 31.1.2014, ko mu je nadzorni svet družbe podelil nov petletni mandat za obdobje od 1.6.2014 do 31.5.2019. Funkcijo predsednika uprave opravlja drugič, pred tem je bil dvakrat član uprave. Branko Bračko je bil kot član uprave imenovan 30.5.2017, ko ga je nadzorni svet družbe ponovno imenoval za člana uprave UNIOR d.d. za mandatno obdobje od 15.11.2017 do 14.11.2022. Funkcijo člana uprave opravlja drugič.
Darko Hrastnik, predsednik uprave Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir metalurgije
Delovne in vodstvene izkušnje:
| 2000– | UNIOR d.d. | |
|---|---|---|
| 2012– | Predsednik uprave | |
| 2009–2012 | član uprave | |
| 2007–2012 | izvršilni direktor programa Ročno orodje | |
| 2004–2007 | direktor programa Ročno orodje | |
| 2002–2003 | član uprave | |
| 2000–2002 | pomočnik direktorja programa Odkovki, odgovoren za področja: sinter, obdelava odkovkov v Slovenskih Konjicah, hladno kovanje in zahtevnejše projektne naloge |
|
| 1999–2008 | menedžment | Višja strokovna šola v Celju, izredni predavatelj za predmet ekonomika in |

| 1996–2000 | MPP Livarna, d.o.o., Maribor, generalni direktor | |
|---|---|---|
| 1994–1996 | TAM Metalurgija, d.o.o., direktor marketinga | |
| 1994–1994 | Livarna Ferralit, d.o.o., Žalec, vodja proizvodnje | |
| 1989–1993 | Livarna, d.o.o., Štore | |
| 1992–1993 tehnični direktor |
||
| 1989–1992 razvojni oddelek |
Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir strojništva
Delovne in vodstvene izkušnje:
| 2012– | UNIOR d.d., član uprave |
|---|---|
| 2009–2012 | UNIOR Formingtools d.o.o. Kragujevac (Srbija), direktor |
| 2009–2012 | UNIOR d.d., namestnik izvršilnega direktorja programa Strojna oprema |
| 2008–2009 | Weba Maribor d.o.o., prokurist |
| 2002–2007 | UNIOR d.d., pomočnik direktorja programa Strojna oprema |
| 2001–2002 | MPP Tehnološka oprema d.o.o. Maribor, pomočnik direktorja |
| 1994–2001 | Unior d.d., program Strojna oprema, vodja tehnologije, vodja obdelave, vodja montaže, vodja proizvodnje |
| 1992–1994 | Carrera Optyl d.o.o. Ormož, pomočnik vodje proizvodnje |
Kolegij sestavljajo člani uprave, direktorji programov in sektorjev, vodja notranje revizije ter ostali člani kolegija, vabljeni s strani uprave. Glavne naloge članov kolegija so samostojno vodenje posameznega programa oziroma službe. Kolegij tesno sodeluje z upravo in izvršuje njene naloge na strateški in operativni ravni, deluje pa tudi kot posvetovalno telo uprave.
Kolegij družbe sestavljajo:

Nadzorni svet družbe deluje v okviru pooblastil, kot jih daje 280. člen Zakona o gospodarskih družbah. Njegova glavna naloga v dvotirnem sistemu je nadzor poslov uprave in s tem varovanje interesov deležnikov v podjetju.
Na 3. izredni skupščini družbe je bil 23.8.2017 izvoljen nov šestčlanski nadzorni svet z mandatnim obdobjem štirih let od 13.12.2017 do 12.12.2021.
Predstavniki kapitala v nadzornem svetu so:
Predstavnika zaposlenih pa sta:
Nadzorni svet družbe ima oblikovani dve komisiji in sicer revizijsko komisijo in kadrovsko komisijo.
Revizijska komisija deluje v sestavi:
Kadrovska komisija deluje v sestavi:
Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe, kjer se neposredno uveljavlja volja delničarjev in sprejemajo ključne odločitve. Vsaka delnica družbe prinaša en glas, glasovalne pravice pa nimajo lastne delnice. Družba nima izdanih prednostnih delnic ali delnic, ki bi imele omejene glasovalne pravice.
Uprava družbe skliče skupščino delničarjev praviloma enkrat na leto, v juniju ali juliju, z objavo na spletni strani AJPES, SEOnet-u in na spletni strani družbe – vsaj trideset dni pred zasedanjem. Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo vsi delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe na presečni dan, ki je objavljen v sklicu ter njihovi zastopniki in pooblaščenci. Celotno gradivo za skupščino je na vpogled na sedežu družbe od sklica do zasedanja.
Uprava delničarjem na skupščini predstavi vse potrebne informacije za presojo posameznih točk dnevnega reda, pri čemer upošteva zakonske in morebitne druge omejitve glede njihovega razkrivanja.
V letu 2017 je bila 21. redna seja skupščine 7. junija 2017 delničarji pa so na njej:
Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno 7.6.2017 na SEOnet-u in spletni strani družbe.
izredna seja skupščine je bila 23. avgusta 2017, delničarji pa so na njej:
podali soglasje k izčlenitvi z ustanovitvijo nove družbe gre za prenos turistične dejavnosti v novo družbo UNITUR d.o.o. v 100 odstotni lasti družbe UNIOR d.d. ter
Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno 23.8.2017 na SEOnet-u in spletni strani družbe
V letu 2018 bo redna seja skupščine 6. junija 2018. Sklic skupščine delničarjev s predlagano vsebino sklepov, krajem, časom zasedanja ter pogoji za udeležbo in glasovanje bo objavljen na spletni strani AJPES, SEOnet-u in na spletni strani družbe 4. maja 2018.
V Uniorju imajo notranji lastniki (zaposleni in uprava) skupaj 5,86-odstotni lastniški delež, pri čemer ima uprava skupaj v lasti 0,06 odstotka delnic družbe, člani nadzornega sveta pa ne razpolagajo z lastništvom delnic družbe. V obdobju od marca 2017 do marca 2018 se število delnic in deleži lastništva delnic v lasti uprave in nadzornega sveta niso spremenili.
| Lastništvo | Neto nakupi |
||
|---|---|---|---|
| 31.03.2018 | 31.03.2017 | v letu | |
| Darko Hrastnik | 1.505 | 1.505 | 0 |
| Branko Bračko | 250 | 250 | 0 |
| Uprava skupaj | 1.755 | 1.755 | 0 |
| mag. Branko Pavlin | 0 | 0 | 0 |
| Simona Razvornik Škofič | 0 | 0 | 0 |
| Jože Golobič | 0 | 0 | 0 |
| Rajko Stankovič | 0 | 0 | 0 |
| Saša Artnak | 0 | 0 | 0 |
| Boris Brdnik | 0 | 0 | 0 |
| Nadzorni svet skupaj | 0 | 0 | 0 |
| Skupno število izdanih delnic | 2.838.414 | 2. 838.414 |
Kot javna delniška družba imamo oblikovan seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije. Te osebe imajo tudi omejitve trgovanja pred javno objavo skladno z zakonodajo in pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

Uprava in nadzorni svet družbe UNIOR Kovaška industrija d.d. izjavljata, da je bilo v obdobju januar – marec 2018, upravljanje družbe skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov, Pravili Ljubljanske borze ter drugimi veljavnimi predpisi.
Izjava o upravljanju družbe, Izjava o skladnosti s kodeksom ter Izjava o nefinančnem poslovanju so sestavni del Letnega poročila za leto 2017 in so dostopne tudi na spletnih strani družbe www.unior.si najmanj pet let od njenih objav.
Sistem vodenja in upravljanja UNIOR d.d. zagotavlja usmerjanje in omogoča nadzor nad družbo in Skupino UNIOR. Določa razdelitev pravic in odgovornosti med organi upravljanja; postavlja pravila in postopke za odločanje glede korporativnih zadev družbe; zagotavlja okvir za postavljanje, doseganje in spremljanje uresničevanja poslovnih ciljev ter uveljavlja vrednote, načela in standarde poštenega ter odgovornega odločanja in ravnanja v vseh vidikih našega poslovanja.
Sistem vodenja in upravljanja je sredstvo za doseganje dolgoročnih strateških ciljev družbe in način, s katerim uprava in nadzorni svet družbe UNIOR d.d. izvajata odgovornost do delničarjev in drugih deležnikov družbe. Vizija in cilj UNIOR d.d. ter Skupine UNIOR so uvajanje sodobnih načel vodenja in upravljanja ter kar najpopolnejša skladnost z naprednimi domačimi in tujimi praksami.
V družbi Unior smo v skladu s smernicami in zahtevami sistema vodenja kakovosti razvili in uvedli v poslovne procese sistem za obvladovanje tveganj, ki deluje od 1.7.2016 naprej. Odbor za obvladovanje tveganj in skrbniki tveganj redno spremljajo izpostavljenost tveganjem, načrtujejo in izvajajo ukrepe za njihovo blaženje ter načrtujejo in spremljajo izvedbo potencialov za izboljšanje, ki bi še dodatno utegnili prispevati k njihovem obvladovanju. Vzpostavili smo register tveganj, v katerem so opisi in značilnosti za vsako od prepoznanih tveganj. Pristop pri obvladovanju tveganj je različen za različna tveganja, toda namen ukrepov je znižati vsako od njih na najnižjo možno raven v skladu z razpoložljivimi viri.
Navedena tveganja smo prepoznali, za njih izvajamo omilitvene ukrepe in jih spremljamo, toda v tem trenutku ne predstavljajo večje grožnje za poslovanje podjetja: človeški viri, konkurenčnost, lastniška struktura, oskrba s proizvodi, razpoložljivost sredstev, poglabljanje globalizacije, zagotavljanje kakovosti, zaščita intelektualne zaščite, raziskave in razvoj, inovativne spremembe, informacijske tehnologije, tehnična oskrba, učinkovitost in uspešnost procesov, učinkovitost sredstev, varovanje premoženja, finančna izguba zaradi neustreznih proizvodov, likvidnostno tveganje, nova gospodarska kriza, odškodninski zahtevki in civilne tožbe in spremembe deviznih tečajev.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo pomembnejša tveganja.

| Področje tveganja | Opis tveganja | Način obvladovanja | Izpostavljenost |
|---|---|---|---|
| Lastniška struktura | Tveganje spremembe lastniške strukture lahko omogoči odpravljanje slabosti in izkoriščanje priložnosti ali pa povzroči nevarnosti. |
Sodelovanje v okviru možnosti v postopku prodaje, komuniciranje med deležniki, pravno varovanje interesov in simulacije poslovanja. |
zmerna |
| Okoljevarstveno dovoljenje |
Tveganje izgube okoljevarstvenega dovoljenja |
Mejne vrednosti nivoja hrupa v okolju se bodo v skladu z OVD po letu 2020 znižale in obstaja nevarnost kršenja zakonskih predpisov. |
zmerna |
| deficitarnost kadra | Pomanjkanje ustreznega kadra za določena delovna mesta |
Sprejeta in potrjena je politika za pridobivanje in zadržanje kadra. Izvajajo se razne aktivnosti s ciljem odprave tveganja, uvedlo se je kvartalno oziroma mesečno poročanje za program Odkovki. |
visoka |
Tveganje se nanaša na napovedano spremembo večine lastnikov delnic, saj utegne odločilno vplivati na strateške usmeritve poslovanja podjetja. Gre za poslovi delež, ki je v neposredni in/ali posredni lasti Republike Slovenije, pa tudi drugih delničarjev, ki bi jih utegnili prodati ob ugodni ponudbi cene delnic ali pa ob prevzemni ponudbi novih potencialnih lastnikov. Tveganje lahko omilimo v okviru zakonsko dovoljenega sodelovanja z novimi potencialnimi lastniki, primernim komuniciranjem z deležniki ter simulacijo načrtovanja scenarijev.
Mejne vrednosti nivoja hrupa v okolju se bodo v skladu z OVD zniževale in obstaja tveganje/nevarnost kršenja zakonskih predpisov. V izogib temu ima družba Unior izdelan Program sanacije hrupa in Program ravnanja z okoljem v sklopu katerih odpravljamo in zmanjšujemo vplive na okolje. Redno spremljamo okoljsko zakonodajo in aktivno sodelujemo pri spreminjanju le-te na področju hrupa. Pri iskanju rešitev aktivno sodelujemo z okoličani in lokalno skupnostjo.
Na področju zaposlovanja se srečujemo s težavo zagotavljanja ustreznega kadra za določena delovna mesta, tukaj gre predvsem za deficitarne poklice tehnične stroke. V okviru tveganja obravnavamo tudi fluktuacijo tega kadra. Rast poslovanja in tržne razmere so začele presegati zmožnost zaposlovanja ustrezne delovne sile izključno iz Slovenije, predvsem za program Odkovki, zato smo v letu 2017 že zaposlovali tujce. Za omilitev tveganja so uvedene tudi številne aktivnosti promocije deficitarnih poklicev (štipendiranje, sodelovanje na kariernih sejmih, organizacije hišnega zaposlitvenega sejma, razširjeno oglaševanje prostih delovnih mest), aktivnosti na področju razvoja kadrov (poslovne šole, ocenjevanje 360, sistem nagrajevanja, uvajanje kompetenčnega modela, uvajanje mentorstva, izboljšanja organizacijske klime, upravljanje s štipendisti) ter uvajanje izboljšav na področju pogojev dela.

| Področje tveganja | Opis tveganja | Način obvladovanja | Izpostavljenost |
|---|---|---|---|
| Pravočasno odzivanje na | |||
| spremenjene tržne razmere, | |||
| prodaja in trženje | Tveganje izgube prihodkov | prilagajanje ponudbe, novi tržni | zmerna |
| kanali in strategije, | |||
| diferenciacija in diverzifikacija. |
Uniorjeva prodajno-distribucijska mreža je široko razvejana, saj prodajamo svoje proizvode v okrog 100 držav po vsem svetu. Različnost geopolitičnih in makroekonomskih razmer ter pravnega, kulturnega in podjetniškega okolja nakazuje tudi na različna prodajna tveganja. Ocenjujemo, da so ključne konkurenčne prednosti Uniorjevih procesov in proizvodov ustrezna cena, kakovost, fleksibilnost in inovativnost. Pozornost namenjamo obstoječim kupcem in tržiščem, saj z njimi gradimo dolgoročna razvojna - dobaviteljska partnerstva. Sočasno se usmerjamo k morebitnim novim kupcem in tržiščem, kar zahteva drugačen pristop in pogled na tveganja. Glede na veliko odvisnost od trga avtomobilov s pogonom na motorje z notranjim izgorevanjem posebno pozornost namenjamo razvoju trga in uporabi e-avtomobilov.
| Področje tveganja | Opis tveganja | Način obvladovanja | Izpostavljenost |
|---|---|---|---|
| zaposleni | Tveganje nastanka poškodb na delovnem mestu |
Usposabljanja, izvedba ukrepov na osnovi ocene tveganja delovnega mesta, upoštevanje delovnih navodil. |
zmerna |
Na področju varnosti in zdravja pri delu ocenjujemo verjetnost nastanka nezgodnega dogodka in njegovih posledic ter verjetnost nastanka zdravstvenih okvar na delovnem mestu. Z uvedbo sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001 smo pristopili sistemskemu obvladovanju tega področja. Izvajanje ocene tveganja na delovnem mestu nam služi kot osnova za izboljšanje npr. ergonomije na delovnem mestu. Izobraževanje, usposabljanje, navodila za varno delo, opozorilni napisi, ukrepi, sestanki, razgovori po bolniški odsotnosti itn. pripomorejo k izboljšanju zavedanja o možnostih nastanka in preprečevanju poškodb in zdravstvenih okvar na delovnem mestu.
| Področje tveganja | Opis tveganja | Način obvladovanja | Izpostavljenost |
|---|---|---|---|
| kreditno tveganje | Tveganje, da kot posojilodajalec ne bomo mogli izterjati svojih pogodbenih terjatev ob zapadlosti |
Načrtovanje denarnega toka, pravočasna izterjava zapadlih terjatev, faktoring, obvladovanje stroškov in obratnih sredstev in spremljanje kazalnikov. |
zmerna |

| spremembe obrestnih mer |
Tveganje finančne izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer |
Obvladovanje poslovnih načel financiranja, upoštevanje zlatega bilančnega pravila: dolgoročne naložbe financiramo z dolgoročnimi viri, dnevno spremljanje, razpršenost zunanjih virov financiranja, spremljanje sprememb v zunanjem okolju, razpršenost dospelosti obveznosti in obvladovanje stroškov. |
nizka |
|---|---|---|---|
| ---------------------------- | ------------------------------------------------------------------------ | --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- | ------- |
Kreditna tveganja obvladujemo z rednim nadziranjem poslovanja in finančnega stanja vseh novih in obstoječih poslovnih partnerjev, z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev in z aktivnim procesom izterjave terjatev. Z rednim spremljanjem odprtih in zapadlih terjatev do kupcev, starostne strukture terjatev in gibanja povprečnih plačilnih rokov kreditno izpostavljenost družbe ohranjamo v sprejemljivih okvirih. Terjatve do vseh kupcev, razen povezanih družb pa imamo od 1.10.2014 dalje tudi zavarovane pri zavarovalnici.
Sprememba obrestnih mer lahko znatno zmanjšajo gospodarske koristi družbe, tako da stalno spremljamo gibanja referenčnih obrestnih mer na trgu. Tveganje ocenjujemo kot zmerno, v zadnjih letih je stalno prisoten padec referenčnih obrestnih mer. V družbi smo z konzorcijem bank dosegli da se obrestne marže do leta 2023 oblikujejo po maržni lestvici skladno z uspešnostjo poslovanja Skupine UNIOR, kar predstavlja v prihodnjih obdobjih poslovanja ugoden vpliv na uspešnost poslovanja. V mesecu decembru pa smo kreditno izpostavljenost v višini 47,5 milijonov evrov, kar predstavlja del kredita B, ki zapade leta 2023, za obdobje petih let zaščitili z obrestno zamenjavo. S tem je tveganje porasta obrestnih mer zmanjšano
| Področje tveganja | Opis tveganja | Način obvladovanja | Izpostavljenost |
|---|---|---|---|
| skladnost | Tveganje zakonodajnih in davčnih sprememb |
Redno spremljanje predlogov sprememb zakonodaje in predpisov, kontrole upravljanja. |
nizka |
Zakonodajno tveganje nastopi, ko država ne zagotovi zakonsko predpisanih stvari. Tveganje skladnosti z zakonskimi določbami, davki, prispevki, je tveganje za nastanek zakonskih ali ureditvenih sankcij, bistvene finančne izgube ali izgube ugleda, ki ga lahko podjetje utrpi zaradi nespoštovanja zakonov, predpisov, pravil, povezanih organizacijskih standardov in kodeksov ravnanja, ki veljajo za podjetje in njegove dejavnosti. Največkrat se spremembe zakonodaj in davkov v podjetniškem svetu pokažejo kot dodatne finančne obremenitve in zato poslabšujejo konkurenčnost. Omilitev tveganja dosegamo z uvedbo kontrole upravljanja in rednim spremljanjem predlogov sprememb zakonodaje in predpisov, pri investicijah v osnovna sredstva pa dajemo prednost tistim, ki imajo manjšo porabo energije, nižji hrup in emisije v okolje.

Podatki o svetovnem gospodarstvu in pričakovanja v mednarodnem okolju so v začetku leta 2018 ugodni, saj se napovedi svetovne rasti bruto družbenega proizvoda za leto 2018 se gibljejo okrog 3,9 odstotkov. Po drugi strani so se tveganja za rast globalnega gospodarstva v zadnjih tednih povečala zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom ter Rusijo in Kitajsko, kar povečuje negotovost na mednarodnih finančnih trgih, lahko pa vodi tudi v zmanjšanje zaupanja v realnem sektorju in upočasnitev rasti mednarodne trgovine ter surovinsko inflacijo na globalnih trgih.
Povprečni BDP se je na evrskem območju in v celotni Evropski Uniji v prvem četrtletju okrepil za 0,4 odstotka glede na prejšnje četrtletje, v primerjavi s prvim četrtletjem lani pa je bila gospodarska rast v območju evra 2,5-odstotna, v celotni Evropski Uniji pa 2,4-odstotna.
Obseg industrijske proizvodnje se je marca v območju evra kot tudi v Evropski Uniji v medletni primerjavi povečal za 3 odstotke, medtem ko je Slovenska industrija v marcu na letni ravni dosegla 6,4-odstotno rast, kar je nad povprečjem EU.
Zaradi gospodarske konjukture se je močno povečalo število prostih delovnih mest, hitra rast stopnje prostih delovnih mest pa kaže na pomanjkanje delovne sile, kar podjetja poskušajo reševati z zaposlovanjem agencijskih delavcev in tujcev.
Stopnja brezposelnosti v območju evra je marca znašala 8,5 odstotka, kar je najnižje od decembra 2008. V Evropski Uniji je stopnja brezposelnosti marca znašala 7,1 odstotka, v Sloveniji pa 5,2 odstotka. Bazen brezposelnih se v Sloveniji počasi prazni. Konec marca 2018 je bilo pri nas registriranih 81.220 brezposelnih oseb, kar je 14,7 odstotkov manj kot marca leta 2017.
Inflacija v območju evra je bila marca 1,3-odstotna, v celotni EU pa 1,5-odstotna, medtem ko smo imeli v Sloveniji na letni ravni 1,2-odstotno rast cen življenjskih potrebščin. Inflacija v povprečju prvih treh mesecev je bila v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta 1,3-odstotna, lani v tem času pa je znašala 1,8 odstotka.
V Evropski uniji je bilo v prvem četrtletju 2018 registriranih 4,17 milijonov novih avtomobilov, kar je 0,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na največjih tržiščih se je število novih avtomobilov povečalo v Španiji (+10,5%), Nemčiji (+4,0%) in Franciji (+2,9%), medtem ko se je znižalo v Italiji (-1,5%) in Veliki Britaniji (-12,4%). Pomembno je izpostaviti visoko rast povpraševanja v novih članicah EU, kjer se je letos število novih registracij avtomobilov povečalo za 11,9 odstotkov.

Prihodki od prodaje družbe UNIOR d.d. so v treh mesecih leta 2018 znašali 42 milijonov evrov in so za 3,5 odstotke večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Porast prihodkov za 14,4 odstotkov na programu Odkovki predstavlja tudi največje vrednostno povečanje za 3,8 milijone evrov. To je odraz doseganja rekordnih prodaj in sicer je v mesecu marcu bil ponovno dosežen rekord prodaje in sicer 9,7 milijona evrov mesečne prodaje. Tudi program Ročno orodje je v prvih treh mesecih leta 2018 dosegel 9,3 odstotno povečanje prodaje, kar predstavlja 0,8 milijonov evrov večjo prodajo. Prodaja na programu Strojegradnja je za 3,6 milijonov evrov manjša kot v treh mesecih preteklega leta zaradi stanja projektov, ki so v fazi dokončevanja – v prvih treh mesecih tako ni bilo večjih odprem strojev. Z doseženimi prihodki v višini 42 milijonov evrov je presežen tudi načrt za prve tri mesece leta 2018 in sicer so prihodki od načrtovanih boljši za 5 odstotkov.
| (v tisoč EUR) | I-III 2018 | I-III 2017 |
|---|---|---|
| Program Odkovki | 30.130 | 26.346 |
| Program Ročno orodje | 8.904 | 8.150 |
| Program Strojegradnja | 1.317 | 4.946 |
| Skupne službe | 1.532 | 1.105 |
| Vzdrževanje | 118 | 21 |
| Skupaj Unior | 42.001 | 40.568 |


Tako kot pri prihodkih je tudi pri proizvodnji na programu Odkovki dosežena zavidljiva rast in sicer je povečanje v treh mesecih leta 2018 v primerjavi s tremi meseci leta 2017 v teži za 7,7 odstotkov in v količini za 8,2 odstotkov. Program Ročno orodje je v teži povečal proizvodnjo za 10,1 odstotkov, v kosih pa je bila proizvodnja manjša za 2,8 odstotka, kar pomeni, da se je bila proizvodnja v primerjavi z primerljivim obdobjem preteklega drugačna po asortimanu (težji izdelki). Na programu Strojegradnja, kjer proizvodnjo merimo s številom opravljenih ur je skladno s trenutnim pomanjkanjem novih projektov število opravljenih ur za 22,7 odstotkov nižje. Vse dejavnosti družbe so tudi pri rasti proizvodnje presegle načrtovane obsege.
| I-III 2018 | I-III 2017 | |
|---|---|---|
| Odkovki (v tonah) | 8.695 | 8.077 |
| Odkovki (v tisoč kosih) | 22.683 | 20.955 |
| Ročno orodje (v tonah) | 774 | 703 |
| Ročno orodje (v tisoč kosih) | 1.444 | 1.485 |
| Strojegradnja (opravljene ure) | 14.665 | 18.967 |
Proizvodnja Odkovki Proizvodnja Ročno orodje




V prvem četrtletju leta 2018 smo v družbi Unior d.d. ustvarili 1,1 milijon evrov čistega poslovnega izida, kar je za 798 tisoč evrov manj v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, ko smo zabeležili 1,9 milijona evrov čistega poslovnega izida. Pri tem je pomembno poudariti, da smo za prvo trimesečje načrtovali 895 tisoč evrov dobička, tako da smo z doseženim rezultatom za 22,9 odstotkov oziroma 204 tisoč evrov presegli planirani čisti poslovni izid za to obdobje. Razlog je v načrtovani dinamiki prodaje na programu Strojegradnja, ki je bila v prvem četrtletju za 3,6 milijonov evrov nižja kot v tem obdobju lani, medtem ko bo večina letošnjih projektov izgotovljenih v drugi polovici leta. Dodaten negativen vpliv na rezultat je imelo povišanje cen jekla za kovanje, ki ga v prvem kvartalu še nismo uspeli prenesti na naše kupce, vendar smo z njimi že dosegli dogovor, da nam to povišanje vhodnih cen jekla priznajo v drugem kvartalu z veljavnostjo od začetka leta.
V prvem kvartalu leta 2018 smo ustvarili za 42 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za 3,5 odstotke več kot v primerljivem obdobju preteklega leta, poslovnih stroškov pa je bilo za 43 milijonov evrov in so v primerjavi s tremi meseci preteklega leta povečali za 8,3 odstotkov.
Iz zgoraj naštetih razlogov je tudi izid iz poslovanja (EBIT) nižji, saj je doseženih 1,7 milijonov evrov za 817 tisoč evrov manj kot v enakem obdobju lani, ko smo dosegli 2,5 milijonov evrov, vendar je tudi tu potrebno omeniti, da smo planirani EBIT za to obdobje presegli za 1,5 odstotkov.
Podobno lahko ugotovimo za izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki po treh mesecih presega načrte za to obdobje za 3,3 odstotke. EBITDA je v prvem četrtletju dosegel 3,6 milijonov evrov in je zaradi prej naštetih razlogov za 731 tisoč evrov nižji kot v enakem obdobju lani, ko smo dosegli 4,3 milijone evrov.
| (v tisoč EUR) | I-III 2018 | I-III 2017 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 42.001 | 40.568 |
| Poslovni stroški | 42.965 | 39.680 |
| EBIT | 1.728 | 2.545 |
| EBITDA | 3.581 | 4.313 |
| Čisti poslovni izid | 1.099 | 1.897 |
Tudi v letu 2018 ostaja osnovni in temeljni cilj varovanje denarnega toka in zagotavljanje stalne plačilne sposobnosti podjetja, s poudarkom na rednem izpolnjevanju obveznosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev in bank - likvidnostno stanje smo izboljšali, saj smo zaostanke pri plačilih dobaviteljem še dodatno zmanjšali. Vse zaveze do bank opredeljene v Sindiciranih kreditnih pogodbah izpolnjujemo brez odstopanj.
V mesecu decembru 2016 smo s šestimi slovenskimi bankami podpisali pogodbo o dolgoročnem sindiciranem posojilu v višini 97,5 milijonov evrov. Posojilo je pomemben element za zagotavljanje nadaljnje rasti družbe, saj želimo ostati vrhunski v obdelavi kovin, pretežno za avtomobilsko industrijo. Podpis tovrstnega financiranja nam je v očeh kupcev, dobaviteljev in ostalih udeležencev predstavljal še dodatno izboljšanje bonitete podjetja in predvsem zagotovitev, da lahko stremimo k neprestanemu napredku in izboljšavam, ki so edina možnost, da na zahtevnem, z izdelki in storitvami preplavljenem trgu obstanemo in se razvijamo. Dolgoročno zagotovljeno financiranje nam je omogočilo ponoven zagon investicijskega cikla, razširitev in predvsem posodobitev strojnih kapacitet, uspešnejše nastopanje na dobaviteljskem trgu in s tem povezano optimizacijo in obvladovanje stroškov. S ponosom ugotavljamo, da med konkurenti, pri dobaviteljih, bankah in v širšem okolju zaradi rezultatov našega dela, kvalitetnih in inovativnih izdelkov in storitev uživamo čedalje večji

ugled na marsikaterem področju, kar potrjuje tudi to, da je družba Unior marca 2018 prejela Certifikat bonitetne odličnosti razreda A, ki ga podeljuje Analitična hiša Bisnode, največja partnerska družba bonitetne hiše Dun&Bradstreet, ki v okviru mednarodnega projekta izvaja finančne analize podjetij in ima večletno tradicijo v podeljevanju certifikatov bonitetne odličnosti v 18-ih evropskih državah. V Sloveniji je v letu 2017 med vsemi 167.703 registriranimi podjetji, bonitetno odličnost doseglo zgolj 21.005 podjetij.
Poslovni odhodki so se v treh mesecih tekočega leta povečali za 8,3 odstotkov in za 2,5 odstotni točki presegajo rast kosmatega donosa, ki je v treh mesecih leta 2018 v primerjavi s tremi meseci leta 2017 večji za 5,8 odstotkov. Struktura odhodkov po vrstah glede na preteklo leto ostaja skoraj nespremenjena, porast za eno odstotno točko je pri stroških blaga, materiala in storitev, kar je posledica intenzivnejše proizvodnje in višje cene jekla, delež odpisov vrednosti pa je za eno odstotno točko nižji.
| (v tisoč EUR) | I-III 2018 | I-III 2017 |
|---|---|---|
| Stroški blaga, materiala in storitev | 28.227 | 25.737 |
| Stroški dela | 12.150 | 11.283 |
| Odpisi vrednosti | 1.853 | 1.768 |
| Drugi poslovni stroški | 735 | 893 |
| Skupaj poslovni odhodki | 42.965 | 39.680 |

Stroški blaga, materiala in storitev so bili s primerljivim preteklim obdobje skupaj višji za 9,7 odstotkov. Zvišanje gre v največji meri pripisati višjim cenam jekla, zaradi višjih borznih cen dodatkov za jekleni odpad in legirne elemente. Stroški dela so z enako primerjavo višji za 7,7 odstotkov, kar je posledica večjega števila zaposlenih (tako po stanju kot iz delovnih ur), napredovanj in porasta dodatka na delovno dobo (dodatno leto). Opisi vrednosti ter drugi poslovni stroški predstavljajo strukturno manjši delež.
Gibanja na področju poslovnih prihodkov in odhodkov so se izrazila tudi v rezultatu iz poslovanja (EBIT), ki se je iz 2,5 milijona evrov v treh mesecih leta 2017 zmanjšal na 1,7 milijona evrov dobička iz poslovanja v treh mesecih leta 2018.

| (v EUR) | I-III 2018 | I-III 2017 |
|---|---|---|
| Kosmati donos na zaposlenega | 24.996 | 23.856 |
| Bruto dodana vrednost na zaposlenega | 8.798 | 8.811 |
Produktivnost v družbi merimo s kosmatim donosom na zaposlenega, ki se je v primerjavi s tremi meseci leta 2017 povečal za 4,7 odstotke. Drugi kazalnik – bruto dodana vrednost na zaposlenega je za 0,1 odstotka nižji kot v treh mesecih preteklega leta. Oba kazalnika pa presegata načrtovane vrednosti za tri mesece in sicer kosmati donos na zaposlenega za 4,8 odstotke in bruto dodana vrednost na zaposlenega za 1,9 odstotka.
| UNIOR d.d. | Skupina UNIOR | |||
|---|---|---|---|---|
| I.-III. 2018 I.-III. 2017 | I.-III. 2018 | I.-III. 2017 | ||
| Stopnja lastniškosti financiranja | ||||
| (kapital / obveznosti do virov sredstev) | 0,364 | 0,349 | 0,444 | 0,446 |
| Stopnja dolgoročnosti financiranja | ||||
| (kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne rezervacije) / | ||||
| obveznosti do virov sredstev)) | 0,761 | 0,804 | 0,771 | 0,798 |
| Stopnja osnovnosti investiranja | ||||
| (osnovna sredstva po neodpisani vrednosti / sredstva) | 0,338 | 0,327 | 0,490 | 0,532 |
| Stopnja dolgoročnosti investiranja | ||||
| ((osnovna sredstva po neodpisani vrednosti + naložbene | ||||
| nepremičnine + dolgoročne finančne naložbe + dolgoročne poslovne | 0,578 | 0,613 | ||
| terjatve) / sredstva) | 0,547 | 0,543 | ||
| Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev | ||||
| (kapital / osnovna sredstva po neodpisani vrednosti) | 1,077 | 1,065 | 0,906 | 0,839 |
| Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih | ||||
| obveznosti – hitri koeficient | ||||
| (likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti) | 0,028 | 0,018 | 0,100 | 0,155 |
| Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih | ||||
| obveznosti – pospešeni koeficient | ||||
| ((likvidna sredstva + kratkoročne terjatve) / | ||||
| kratkoročne obveznosti) | 0,682 | 0,812 | 0,702 | 0,820 |
| Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih | ||||
| obveznosti – kratkoročni koeficient | ||||
| (kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti) | 1,818 | 2,226 | 1,783 | 1,886 |
| Koeficient gospodarnosti poslovanja | ||||
| (poslovni prihodki / poslovni odhodki) | 1,040 | 1,064 | 1,107 | 1,156 |
| Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala | ||||
| (čisti dobiček poslovnega leta / povprečni kapital | ||||
| brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) | 0,012 | 0,023 | 0,036 | 0,054 |
| Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala | ||||
| (vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital) | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

Skupna sredstva družbe so se v treh mesecih leta 2018 povečala za 1 odstotek oziroma za 2,6 milijona evrov. Dolgoročna sredstva so se povečala za 1,1 milijon evrov, predvsem zaradi povečanja dolgoročnih finančnih naložb in sicer nakupa 44,65 odstotnega lastniškega deleža v družbi UNIDAL d.o.o. Vinkovci. Kratkoročna sredstva so se povečala za 1,5 milijona evrov, predvsem zaradi višjih vrednosti terjatev ter zalog na dan 31.3.2018, znižale pa so se kratkoročne finančne naložbe (posojila dana družbam v skupini) ter stanje denarnih sredstev na transakcijskem računu.
Kapital družbe se je v treh mesecih leta 2018 povečal za 1,1 milijon evrov, kar je posledica dobička tekočega leta v enaki višini. Delež kapitala se je tako v virih povečal iz 36,3 odstotkov konec leta 2017 na 36,4 odstotkov konec prvega kvartala 2018.
Finančne obveznosti so se v treh mesecih leta 2018 neto povečale za 0,4 milijona evrov, saj je družba v prvih treh mesecih koristila odobreno revolving posojilo ter prejela posojilo s strani hčerinske družbe UNITUR d.o.o.. Redna odplačila posojil v prvem kvartalu leta 2018 so znašala 1,3 milijone evrov. Ročnostna struktura finančnih obveznosti je skoraj enaka kot konec leta 2017 – 85,4 odstotkov vseh finančnih obveznosti je dolgoročnih. Glede na obrestno mero je 99,6 vseh finančnih obveznosti družbe vezanih na spremenljivo obrestno mero od tega je 43,4 odstotkov le-te teh ščitenih z obrestno zamenjavo za obdobje pet let.

Poslovne obveznosti so se povečale in sicer za 1,1 milijona evrov, oziroma za 2,6 odstotka in znašajo 43 milijonov evrov. Glede na povečan obseg poslovanja z 3,5 odstotnim porastom prihodkov družbe je bilo možno to doseči samo z dodatnimi poplačili dobaviteljev iz namenskih sredstev odobrenega revolving posojila. Stanje zapadlih obveznosti do dobaviteljev v primerjavi s stanjem konec leta 2017 je nižje za 4,1 milijone evrov oziroma za 13,2 odstotnih točk.

V treh mesecih letu 2018 smo izvedli za 1,7 milijonov evrov investicij v nova osnovna sredstva. Skupna vrednost naložb je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2017 manjša za 0,8 milijona evrov. V posodobitev proizvodnih prostorov je bilo vloženih 0,5 milijona evrov, velika večina na programu Odkovki, 1,2 milijona evrov pa je bilo namenjenih v vlaganja v novo opremo za povečanje in posodobitev proizvodnih kapacitet, prav tako velika večina na programu Odkovki.
| I-III 2018 | I-III 2017 | |
|---|---|---|
| Naložbe (v tisočih EUR) | 1.737 | 2.580 |
| Delež v prihodkih od prodaje (v %) | 4,14 | 6,36 |
Za plačila naložb smo v treh mesecih leta 2018 namenili 2,4 milijona evrov, kar je za 0,3 milijona evrov več kot enakem obdobju preteklega leta. Plačila investicijskih vlaganj v letu 2018 je družba v celoti financirala iz lastnega denarnega toka.
Za naložbe v povezana podjetja je družba v prvem kvartalu namenila 1 milijon evrov in sicer je 935 tisoč evrov znašala kupnina za nakup 44,65 odstotnega lastniškega deleža v družbi UNIDAL d.o.o. Vinkovci ter 81 tisoč evrov za vplačilo ustanovnega kapitala družbe UNIOR North America Inc v ZDA.



| (v EUR) | ||||
|---|---|---|---|---|
| Postavka | 31.03.2018 | 31.12.2017 | 31.03.2017 | |
| SREDSTVA | 247.817.240 | 245.246.753 | 238.672.780 | |
| A. | DOLGOROČNA SREDSTVA | 140.273.883 | 139.189.432 | 134.591.080 |
| I. | Neopredmetena sredstva in druga NS | 4.224.819 | 4.483.757 | 2.419.405 |
| 1. Dolgoročne premoženjske pravice | 291.842 | 300.664 | 250.480 | |
| 2. Dobro ime | 403.940 | 403.940 | 403.940 | |
| 3. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja | 3.367.123 | 3.617.239 | 1.513.800 | |
| 4. Druga neopredmetena sredstva | 143.264 | 143.264 | 228.781 | |
| 5. Neopredmetena sredstva, ki se pridobivajo | 18.650 | 18.650 | 22.404 | |
| II. Opredmetena osnovna sredstva | 79.458.241 | 79.174.024 | 75.732.054 | |
| 1. Zemljišča in zgradbe | 34.919.326 | 34.960.775 | 30.746.748 | |
| a) Zemljišča | 10.531.19 6 |
10.512.29 5 |
10.271.74 8 |
|
| b) Zgradbe | 24.388.130 | 24.448.47 9 |
20.475.00 0 |
|
| 2. Proizvajalne naprave in stroji | 38.493.955 | 37.465.030 | 35.083.533 | |
| 3. Druge naprave in oprema, drobni inv. in druga OOS | 2.256 | 4.145 | 29.411 | |
| 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo | 6.042.704 | 6.744.074 | 9.872.362 | |
| III. Naložbene nepremičnine | 13.465.050 | 13.461.616 | 13.425.353 | |
| IV. Dolgoročne finančne naložbe | 30.144.636 | 29.120.587 | 27.742.314 | |
| 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | 23.938.784 | 22.922.599 | 22.665.519 | |
| a) Delnice in deleži v družbah v skupini | 20.265.87 2 |
19.249.687 | 19.098.19 7 |
|
| b) Delnice in deleži v pridruženih družbah | 3.561.701 | 3.561.70 1 |
3.488.42 0 |
|
| c) Druge delnice in deleži | 111.21 1 |
111.211 | 78.90 2 |
|
| 2. Dolgoročna posojila | 6.205.852 | 6.197.988 | 5.076.795 | |
| a) Dolgoročna posojila družbam v skupini | 6.144.21 2 |
6.136.62 9 |
4.933.47 3 |
|
| b) Dolgoročna posojila drugim | 61.640 | 61.35 9 |
143.32 2 |
|
| V. Dolgoročne poslovne terjatve | 8.304.964 | 8.273.275 | 10.364.744 | |
| 1. Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini | 8.188.308 | 8.159.883 | 10.214.767 | |
| 2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev | 0 | 0 | 0 | |
| 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih | 116.656 | 113.392 | 149.977 | |
| VI. Odložene terjatve za davek | 4.676.173 | 4.676.173 | 4.907.210 | |
| B. | KRATKOROČNA SREDSTVA | 107.543.357 | 106.057.321 | 104.081.700 |
| I. | Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | 610.065 | 610.065 | 0 |
| II. Zaloge | 64.375.804 | 60.692.964 | 62.439.034 | |
| 1. Material | 21.639.392 | 20.397.378 | 20.191.963 | |
| 2. Nedokončana proizvodnja | 24.032.395 | 22.603.433 | 24.821.833 | |
| 3. Proizvodi | 14.611.709 | 13.539.801 | 13.870.378 | |
| 4. Trgovsko blago | 4.092.308 | 4.152.352 | 3.554.860 | |
| III. Kratkoročne finančne naložbe | 2.220.541 | 3.677.565 | 3.685.220 | |
| 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | 0 0 |
0 0 |
0 0 |
|
| a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Druge delnice in deleži |
0 | 0 | 0 | |
| c) Druge kratkoročne finančne naložbe | 0 | 0 | 0 | |
| 2. Kratkoročna posojila | 2.220.541 | 3.677.565 | 3.685.220 | |
| a) Kratkoročna posojila družbam v skupini | 2.191.01 0 |
3.471.65 4 |
2.717.627 | |
| b) Druga kratkoročna posojila | 29.531 | 205.911 | 967.59 3 |
|
| c) Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital | 0 | 0 | 0 | |
| IV. Kratkoročne poslovne terjatve | 38.678.361 | 34.637.547 | 37.117.479 | |
| 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini | 10.998.310 | 7.998.793 | 9.185.054 | |
| 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 21.530.093 | 20.315.835 | 23.892.416 | |
| 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | 6.149.958 | 6.322.919 | 4.040.009 | |
| V. Denarna sredstva | 1.658.586 | 6.439.180 | 839.967 |

| Postavka 31.03.2018 31.12.2017 31.03.2017 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 247.817.240 245.246.753 238.672.780 A. KAPITAL 90.161.573 89.062.543 83.204.158 I. Vpoklicani kapital 23.688.983 23.688.983 23.688.983 1. Osnovni kapital 23.688.983 23.688.983 23.688.983 2. Nevpoklicani kapital (odbitna postavka) 0 0 II. Kapitalske rezerve 30.277.035 30.277.035 30.277.035 III. Rezerve iz dobička 22.648.109 22.648.109 22.803.219 1. Zakonske rezerve 1.417.442 1.417.442 1.417.442 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 120.190 120.190 120.190 3. Lastne delnice in poslovni deleži (odbitna postavka) 0 0 0 4. Statutarne rezerve 0 0 0 5. Druge rezerve iz dobička 21.110.477 21.110.477 21.265.587 IV. Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vred. 8.394.456 8.394.456 8.231.355 V. Preneseni čisti dobiček 4.053.960 0 0 VI. Prenesena čista izguba 0 0 3.693.233 VII. Čisti dobiček poslovnega leta 1.099.029 4.053.960 1.896.799 VIII Čista izguba poslovnega leta 0 0 0 B. REZERVACIJE IN ODLOŽENI PRIHODKI 4.495.595 4.522.383 4.219.953 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 4.031.689 4.051.603 3.739.262 2. Druge rezervacije 463.906 470.780 480.691 3. Odloženi prihodki 0 0 0 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 94.019.112 94.003.838 104.484.154 I. Dolgoročne finančne obveznosti 94.019.112 94.003.838 104.484.154 1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini 0 0 0 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 94.019.112 94.003.838 104.484.154 3. Dolgoročne finančne obv. na podlagi obveznic 0 0 0 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 0 0 0 II. Dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 0 1. Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 0 0 0 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 0 0 0 3. Dolgoročne menične obveznosti 0 0 0 4. Dolgoročne poslovne obv. na podlagi predujmov 0 0 0 5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 0 III. Odložene obveznosti za davek 0 0 0 Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 59.140.960 57.657.989 46.764.515 I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 0 II. Kratkoročne finančne obveznosti 16.106.015 15.732.985 5.817.615 1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 1.048.096 441.919 175.996 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 15.049.640 15.038.731 5.633.504 3. Kratkoročne finančne obv. na podlagi obveznic 0 0 0 |
(v EUR) | ||
|---|---|---|---|
| 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 8.279 252.335 8.115 |
|||
| III. Kratkoročne poslovne obveznosti 43.034.945 41.925.004 40.946.900 |
|||
| 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 2.034.954 2.269.252 2.616.352 |
|||
| 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 28.970.964 29.196.401 26.418.413 |
|||
| 3. Kratkoročne menične obveznosti 0 0 0 4. Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov 3.409.035 3.458.288 3.851.177 |
|||
| 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 8.619.992 7.001.064 8.060.958 |

Odloženi davek 0 0 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 1.099.029 1.896.799

| (v EUR) | januar - marec | januar - marec | |
|---|---|---|---|
| Postavka | 2018 | 2017 | |
| 1. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi | 1.099.029 | 1.896.799 | |
| 2. Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi | 0 | 0 | |
| 3. Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | 0 | 0 | |
| 3.1 Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni | |||
| vrednosti v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi | 0 | 0 | |
| 3.2 Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni | |||
| vrednosti v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi | 0 | 0 | |
| 3.3 Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe pripoznani v | |||
| zadržanem dobičku/izgubi | 0 | 0 | |
| 4. Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi | 1.099.029 | 1.896.799 |

| (v EUR) | januar - marec 2018 |
januar - marec 2017 |
|
|---|---|---|---|
| A. | Denarni tokovi pri poslovanju | ||
| a) | Čisti poslovni izid | ||
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 1.099.029 | 1.896.799 | |
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | 0 | 0 | |
| 1.099.029 | 1.896.799 | ||
| b) | Prilagoditve za | ||
| Amortizacijo (+) | 1.723.071 | 1.657.314 | |
| Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (-) | 0 | 0 | |
| Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (+) | 0 | 0 | |
| Oblikovanje popravka vrednosti terjatev | 30.081 | 44.433 | |
| Oblikovanje popravka vrednosti zalog | 99.690 | 65.893 | |
| Oblikovanje in odprava dolgoročnih rezervacij | (26.788) | (28.302) | |
| Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-) | (195.613) | (97.038) | |
| Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+) | 764.194 2.394.635 |
684.823 2.327.123 |
|
| b) | Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter | ||
| odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja | |||
| Začetne manj končne poslovne terjatve | (4.072.503) | (8.409.895) | |
| Začetne manj končne terjatve za odloženi davek | 0 | 0 | |
| Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | 0 | 0 | |
| Začetne manj končne zaloge | (3.682.840) | (2.578.419) | |
| Končni manj začetni poslovni dolgovi | 1.109.941 | 1.136.664 | |
| Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek | 0 | 0 | |
| (6.645.402) | (9.851.650) | ||
| č) | Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c) | (3.151.738) | (5.627.727) |
| B. | Denarni tokovi pri naložbenju | ||
| a) | Prejemki pri naložbenju | ||
| Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na naložbenje | 195.613 | 97.038 | |
| Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev | 0 | 0 | |
| Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev | 14.180 | 27.728 | |
| Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin | 0 | 0 | |
| Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb | 606 | 2.967 | |
| Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb | 1.521.860 | 351.763 | |
| 1.732.259 | 479.496 | ||
| b) | Izdatki pri naložbenju | ||
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev | 0 | 0 | |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev | (1.892.300) | (3.064.269) | |
| Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin | (3.434) | (18.884) | |
| Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb | (1.024.654) | (45.339) | |
| Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb | (64.836) | (45.031) | |
| c) | Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) | (2.985.224) (1.252.965) |
(3.173.523) (2.694.027) |
| C. | Denarni tokovi pri financiranju | ||
| a) | Prejemki pri financiranju | ||
| Prejemki od vplačanega kapitala | 0 | 0 | |
| Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti | 108.629 | 271.231 | |
| Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti | 1.606.21 7 |
4.500.652 | |
| 1.714.846 | 4.771.883 | ||
| b) | Izdatki pri financiranju | ||
| Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje | (764.194 ) |
(684.823) | |
| Izdatki za vračila kapitala | 0 | 0 | |
| Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti | (98.247) | (567.751) | |
| Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti | (1.228.29 6) |
(1.097.210) | |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 0 | 0 | |
| c) | Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) | (2.090.737) (375.891) |
(2.349.784) 2.422.099 |
| Č. | Končno stanje denarnih sredstev | 1.658.586 | 839.967 |
| x) | Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ač, Bc in Cc) | (4.780.594) | (5.899.655) |
| y) | Začetno stanje denarnih sredstev | 6.439.180 | 6.739.622 |

| I. Vpoklicani kapital |
II. Kapitalske rezerve |
III. Rezerve iz dobička | IV. Rezerve zaradi |
V. Preneseni čisti poslovni izid |
VI. Čisti poslovni izid posl. leta |
Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Osnovni | Zakonske | Rezerve za | Druge | vrednotenja po pošteni |
1. Preneseni | 1. Čisti dobiček/ | |||
| kapital | rezerve | lastne delnice | rezerve iz | vrednosti | čisti dobiček/ | izguba poslov- | |||
| (v EUR) | dobička | izguba | nega leta | ||||||
| A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja |
23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 120.190 | 21.110.477 | 8.394.456 | 0 | 4.053.960 | 89.062.543 |
| A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja |
23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 120.190 | 21.110.477 | 8.394.456 | 0 | 4.053.960 | 89.062.543 |
| B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.099.029 | 1.099.029 |
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.099.029 | 1.099.029 |
| B.3. Spremembe v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.053.960 | (4.053.960) | 0 |
| Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala |
|||||||||
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.053.960 | (4.053.960) | 0 | |
| C. Končno stanje poročevalskega obdobja |
23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 120.190 | 21.110.477 | 8.394.456 | 4.053.960 | 1.099.029 | 90.161.573 |
| I. Vpoklicani kapital |
II. Kapitalske rezerve |
III. Rezerve iz dobička | IV. Rezerve zaradi vrednotenja po |
V. Preneseni čisti poslovni izid |
VI. Čisti poslovni izid posl. leta |
Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Osnovni | Zakonske | Rezerve za | Druge | pošteni | 1. Preneseni | 1. Čisti dobiček/ | |||
| kapital | rezerve | lastne delnice | rezerve iz | vrednosti | čisti dobiček/ | izguba poslov- | |||
| (v EUR) | dobička | izguba | nega leta | ||||||
| A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja |
23.688.983 | 41.686.964 | 1.951.606 | 120.190 | 36.487.740 | 23.001.591 | (19.601.341) | 5.089.184 | 112.424.917 |
| Izločitev UNITUR d.o.o. | (11.409.929) | (534.164) | (15.222.153) | (14.770.236) | 8.914.393 | 1.904.531 | (31.117.558) | ||
| A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja |
23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 120.190 | 21.265.587 | 8.231.355 | (10.686.948) | 6.993.715 | 81.307.359 |
| B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.896.799 | 1.896.799 |
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.896.799 | 1.896.799 |
| B.3. Spremembe v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6.993.715 | (6.993.715) | 0 |
| Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala |
|||||||||
| C. Končno stanje poročevalskega | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6.993.715 | (6.993.715) | 0 |
| obdobja | 23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 120.190 | 21.265.587 | 8.231.355 | (3.693.233) | 1.896.799 | 83.204.158 |


Znesek vseobsegajočega donosa se od čistega poslovnega izida ne razlikuje.
Kapital se je v primerjavi s preteklim letom povečal zaradi čistega dobička poslovnega leta v višini 1,1 milijon evrov. Prerazporeditve znotraj kapitala so bile pri razporeditvi čistega dobička poslovnega leta 2017 na preneseni čisti poslovni izid.

| Ime družbe | Država | Delež v % | |
|---|---|---|---|
| UNITUR d. o. o. | Slovenija | 100,00 | |
| RTC KRVAVEC d. d. | Slovenija | 98,56 | |
| ROGLA INVESTICIJE d. o. o. | Slovenija | 100,00 | |
| SPITT d. o. o. | Slovenija | 100,00 | |
| UNIOR PRODUKTIONS UND HANDELS GmbH | Avstrija | 99,55 | |
| UNIOR DEUTSCHLAND GmbH | Nemčija | 100,00 | |
| UNIOR FRANCE S. A. S. | Francija | 100,00 | |
| UNIOR ITALIA S. R. L. | Italija | 95,00 | |
| UNIOR ESPANA S. L. | Španija | 95,00 | |
| UNIOR INTERNATIONAL Ltd. | Velika Britanija | 50,00 | |
| UNIOR MAKEDONIJA d. o. o. | Makedonija | 97,36 | |
| UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd. | Rusija | 55,00 | |
| UNIOR BULGARIA Ltd. | Bolgarija | 77,31 | |
| UNIOR COMPONENTS d. o. o. | Srbija | 100,00 | |
| NINGBO UNIOR FORGING Co. Ltd. | Kitajska | 50,00 | |
| UNIOR VINKOVCI d. o. o. | Hrvaška | 100,00 | |
| UNIOR HUNGARIA Kft. | Madžarska | 70,00 | |
| UNIOR - NORTH AMERICA Inc. | ZDA | 100,00 |

| Ime družbe | Država | Delež v % |
|---|---|---|
| ŠTORE STEEL d. o. o. | Slovenija | 29,25 |
| RHYDCON d. o. o. | Slovenija | 33,50 |
| RC SIMIT, d. o. o. | Slovenija | 20,00 |
| UNIOR TEPID S. R. L. | Romunija | 49,00 |
| UNIOR SINGAPORE Pte. Ltd. | Singapur | 40,00 |
| UNIOR TEHNA, d. o. o. | BiH | 25,00 |
| UNIOR TEOS ALATI d. o. o. | Srbija | 20,00 |
V konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine UNIOR so vključene vse družbe, v katerih ima matična družba UNIOR d.d. lastniški delež 50 odstotkov ali več, saj ima v teh družbah obvladujoč vpliv.
V konsolidiranih računovodskih izkazih so vključena tudi pridružena podjetja po kapitalski metodi. Te družbe so: Štore Steel d.o.o., Rhydcon d.o.o. in RC Simit d.o.o. v Sloveniji ter Unior Tepid S.R.L., Unior Singapore PTE Ltd., Unior Tehna d.o.o. in Unior Teos Alati d.o.o. v tujini, v njih pa ima matična družba UNIOR d.d. vsaj 20 odstotni in manj kot 50 odstotni lastniški delež.
V januarju 2018 je bil z odkupom 44,65 odstotnega deleža od družbe Dalekovod d.d. Zagreb povečan lastniški delež v družbi Unidal d.o.o. na Hrvaškem na 100%. Zaradi večje prepoznavnosti in izkoriščanja dobrega imena blagovne znamke UNIOR je bila družba preimenovana v Unior Vinkovci d.o.o.
Ker je bil na dan 31. marca 2018 prodajni postopek za prodajo celotnega deleža družbe RTC Krvavec še v teku, so sredstva in obveznosti te družbe v računovodskih izkazih Skupine UNIOR na dan 31.3.2018 prikazana med kratkoročnimi sredstvi oziroma obveznosti za prodajo. Dne 9. aprila 2018 je kupec Alpska investicijska družba d.o.o. Ljubljana izpolnil vse v pogodbi navedene odložne pogoje za izpolnitev pravnega posla, zato je bil s tem datumom končan prodajni postopek družbe RTC Krvavec.

| (v EUR) | na dan | na dan | na dan | |
|---|---|---|---|---|
| Postavka | 31.03.2018 | 31.12.2017 | 31.03.2017 | |
| SREDSTVA | 368.988.721 | 363.973.502 | 360.122.813 | |
| A. | DOLGOROČNA SREDSTVA | 218.217.966 | 217.291.879 | 222.809.226 |
| I. | Neopredmetena sredstva in druga NS | 6.590.059 | 6.883.349 | 4.560.615 |
| 1. Dolgoročne premoženjske pravice | 2.197.548 | 2.224.876 | 1.944.833 | |
| 2. Dobro ime | 521.448 | 521.448 | 521.448 | |
| 3. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja | 3.709.149 | 3.975.111 | 1.843.149 | |
| 4. Druga neopredmetena sredstva | 143.264 | 143.264 | 165.153 | |
| 5. Neopredmetena sredstva, ki se pridobivajo | 18.650 | 18.650 | 86.032 | |
| II. | Opredmetena osnovna sredstva | 174.097.500 | 173.578.500 | 187.081.751 |
| 1. Zemljišča in zgradbe | 106.565.131 | 106.550.330 | 115.937.221 | |
| a) Zemljišča | 36.983.761 | 36.946.458 | 38.395.391 | |
| b) Zgradbe | 69.581.370 | 69.603.872 | 77.541.830 | |
| 2. Proizvajalne naprave in stroji | 59.254.653 | 58.253.175 | 54.148.835 | |
| 3. Druge naprave in oprema, drobni inv. in druga OOS | 514.017 | 529.707 | 5.225.449 | |
| 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo | 7.763.699 | 8.245.288 | 11.770.246 | |
| III. Naložbene nepremičnine | 14.635.127 | 14.626.679 | 14.234.189 | |
| IV. Dolgoročne finančne naložbe | 17.944.876 | 17.228.595 | 14.456.525 | |
| 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | 17.868.286 | 17.152.378 | 14.313.202 | |
| a) Delnice in deleži v pridruženih družbah | 17.686.508 | 16.970.615 | 14.160.545 | |
| b) Druge delnice in deleži | 138.845 | 138.830 | 105.176 | |
| c) Druge dolgoročne finančne naložbe | 42.933 | 42.933 | 47.481 | |
| 2. Dolgoročna posojila | 76.590 | 76.217 | 143.323 | |
| a) Dolgoročna posojila drugim | 76.590 | 76.217 | 143.323 | |
| V. | Dolgoročne poslovne terjatve | 171.527 | 183.393 | 266.814 |
| 1. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev | 0 | 10.132 | 40.320 | |
| 2. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih | 171.527 | 173.261 | 226.494 | |
| VI. Odložene terjatve za davek | 4.778.877 | 4.791.363 | 2.209.332 | |
| B. | KRATKOROČNA SREDSTVA | 150.770.755 | 146.681.623 | 137.313.587 |
| I. | Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | 9.600.643 | 9.600.643 | 120.000 |
| II. | Zaloge | 79.871.689 | 74.515.732 | 75.051.002 |
| 1. Material | 27.496.533 | 25.905.611 | 25.390.774 | |
| 2. Nedokončana proizvodnja | 26.470.989 | 24.612.525 | 26.296.482 | |
| 3. Proizvodi | 17.594.165 | 15.668.839 | 15.212.934 | |
| 4. Trgovsko blago | 8.310.002 | 8.328.757 | 8.150.812 | |
| III. Kratkoročne finančne naložbe | 1.922.160 | 1.924.993 | 2.462.980 | |
| 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | 0 | 0 | 0 | |
| a) Druge delnice in deleži | 0 | 0 | 0 | |
| b) Druge kratkoročne finančne naložbe | 0 | 0 | 0 | |
| 2. Kratkoročna posojila | 1.922.160 | 1.924.993 | 2.462.980 | |
| a) Druga kratkoročna posojila | 1.922.160 | 1.924.993 | 2.462.980 | |
| IV. Kratkoročne poslovne terjatve | 50.926.086 | 46.310.526 | 48.377.590 | |
| 1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 36.677.611 | 32.548.662 | 38.468.478 | |
| 2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | 14.248.475 | 13.761.864 | 9.909.112 | |
| V. | Denarna sredstva | 8.450.177 | 14.329.729 | 11.302.015 |

| (v EUR) | na dan | na dan | na dan | |
|---|---|---|---|---|
| Postavka | 31.03.2018 | 31.12.2017 | 31.03.2017 | |
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 368.988.721 | 363.973.502 | 360.122.813 | |
| A. | KAPITAL | 163.678.895 | 158.646.507 | 160.765.286 |
| A1. KAPITAL LASTNIKOM OBVLADUJOČE DRUŽBE | 151.726.685 | 146.490.871 | 149.329.842 | |
| I. | Vpoklicani kapital | 23.688.983 | 23.688.983 | 23.688.983 |
| 1. Osnovni kapital | 23.688.983 | 23.688.983 | 23.688.983 | |
| 2. Nevpoklicani kapital (odbitna postavka) | 0 | 0 | 0 | |
| II. | Kapitalske rezerve | 41.686.964 | 41.686.964 | 41.686.964 |
| III. Rezerve iz dobička | 41.335.787 | 40.603.303 | 40.089.670 | |
| 1. Zakonske rezerve | 2.023.943 | 2.023.943 | 2.015.958 | |
| 2. Rezeve za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 120.190 | 120.190 | 120.190 | |
| 3. Lastne delnice in poslovni deleži (odbitna postavka) | (120.190) | (120.190) | (120.190) | |
| 4. Statutarne rezerve | 2.373.586 | 1.641.102 | 757.947 | |
| 5. Druge rezerve iz dobička | 36.938.258 | 36.938.258 | 37.315.765 | |
| IV. Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vred. | 28.214.466 | 28.214.466 | 26.715.673 | |
| V. | Preneseni čisti dobiček oz. izguba | 13.626.236 | 11.287.678 | 11.762.965 |
| VI. Čisti dobiček oz. izguba poslovnega leta | 5.255.090 | 3.237.746 | 7.428.786 | |
| VII. Prevedbeni popravek kapitala | (2.080.841) | (2.228.269) | (2.043.199) | |
| A2. KAPITAL NEOBVLADUJOČEMU DELEŽU | 11.952.210 | 12.155.636 | 11.435.444 | |
| B. | REZERVACIJE IN ODLOŽENI PRIHODKI | 8.714.657 | 9.003.136 | 9.209.954 |
| 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti | 5.623.472 | 5.872.492 | 5.409.021 | |
| 2. Druge rezervacije | 2.796.357 | 2.829.461 | 3.143.593 | |
| 3. Odloženi prihodki | 294.828 | 301.183 | 657.340 | |
| C. | DOLGOROČNE OBVEZNOSTI | 112.018.155 | 112.044.232 | 117.334.758 |
| I. | Dolgoročne finančne obveznosti | 109.165.934 | 109.190.279 | 117.176.847 |
| 1. Dolgoročne finančne obveznosti do bank | 109.017.318 | 109.041.591 | 116.980.779 | |
| 2. Dolgoročne finančne obv. na podlagi obveznic | 0 | 0 | 0 | |
| 3. Druge dolgoročne finančne obveznosti | 148.616 | 148.688 | 196.068 | |
| II. | Dolgoročne poslovne obveznosti | 38.457 | 41.405 | 111.662 |
| 1. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 0 | 0 | 43.722 | |
| 2. Dolgoročne menične obveznosti | 0 | 0 | 0 | |
| 3. Dolgoročne poslovne obv. na podlagi predujmov | 0 | 0 | 0 | |
| 4. Druge dolgoročne poslovne obveznosti | 38.457 | 41.405 | 67.940 | |
| III. Odložene obveznosti za davek | 2.813.764 | 2.812.548 | 46.249 | |
| Č. | KRATKOROČNE OBVEZNOSTI | 84.577.014 | 84.279.627 | 72.812.815 |
| I. | Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev | 4.281.087 | 4.281.087 | 0 |
| II. | Kratkoročne finančne obveznosti | 19.832.917 | 20.311.195 | 13.475.697 |
| 1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank | 19.756.957 | 19.961.218 | 13.344.445 | |
| 2. Kratkoročne finančne obv. na podlagi obveznic | 0 | 0 | 0 | |
| 3. Druge kratkoročne finančne obveznosti | 75.960 | 349.977 | 131.252 | |
| III. Kratkoročne poslovne obveznosti | 60.463.010 | 59.687.345 | 59.337.118 | |
| 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 34.081.220 | 35.429.517 | 31.667.321 | |
| 2. Kratkoročne menične obveznosti | 5.994.054 | 6.019.779 | 5.838.275 | |
| 3. Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov | 3.968.771 | 4.520.223 | 4.492.660 | |
| 4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 16.418.965 | 13.717.826 | 17.338.862 |

| (v EUR) | januar - marec | januar - marec | |
|---|---|---|---|
| Postavka | 2018 | 2017 | |
| A. | Čisti prihodki od prodaje 1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu |
63.126.312 13.285.982 |
64.566.838 14.603.323 |
| a) Čisti | 10.938.435 | 12.607.300 | |
| prihodki od prodaje proizvodov in storitev b) Čisti |
2.347.547 | 1.996.023 | |
| prihodki od prodaje blaga in materiala 2. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu |
49.840.330 | 49.963.515 | |
| a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev |
43.594.107 | 43.909.749 | |
| b) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala |
6.246.223 | 6.053.766 | |
| B. | Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokončane pr. | 3.745.443 | 1.642.869 |
| C. | Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve | 0 | 12.984 |
| Č. | Drugi poslovni prihodki | 346.748 | 665.098 |
| I. | KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA | 67.218.503 | 66.887.789 |
| D. | Stroški blaga, materiala in storitev | 37.949.619 | 35.457.914 |
| 1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | 2.404.499 | 2.523.761 | |
| 2. Stroški porabljenega materiala | 27.500.864 | 24.672.087 | |
| a) stroški materiala | 21.179.803 | 18.650.309 | |
| b) stroški energije | 3.208.398 | 3.420.346 | |
| c) drugi stroški materiala | 3.112.663 | 2.601.432 | |
| 3. Stroški storitev | 8.044.256 | 8.262.066 | |
| a) transportne storitve | 1.449.693 | 1.514.283 | |
| b) stroški vzdrževanja | 558.800 | 537.104 | |
| c) najemnine | 337.626 | 341.564 | |
| č) drugi stroški storitev | 5.698.137 | 5.869.115 | |
| E. | Stroški dela | 18.047.930 | 17.193.976 |
| 1. Stroški plač | 13.262.167 | 12.990.125 | |
| 2. Stroški pokojninskih zavarovanj | 207.733 | 217.618 | |
| 3. Stroški drugih socialnih zavarovanj | 2.285.601 | 2.141.994 | |
| 4. Drugi stroški dela | 2.292.429 | 1.844.239 | |
| F. | Odpisi vrednosti | 3.429.828 | 3.922.875 |
| 1. Amortizacija | 3.279.009 | 3.733.631 | |
| 2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS | 9.321 | 1.484 | |
| 3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih | 141.498 | 187.760 | |
| G. | Drugi poslovni odhodki | 1.294.943 | 1.282.632 |
| 1. Rezervacije | 873.559 | 832.716 | |
| 2. Drugi stroški | 421.384 | 449.916 | |
| II. | IZID IZ POSLOVANJA | 6.496.183 | 9.030.392 |
| H. | Finančni prihodki | 875.557 | 1.067.355 |
| 1. Finančni prihodki iz deležev | 715.893 | 796.683 | |
| a) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah | 715.893 | 796.683 | |
| b) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah | 0 | 0 | |
| c) Finančni prihodki iz drugih naložb | 0 | 0 | |
| 2. Finančni prihodki iz danih posojil | 34.060 | 6.739 | |
| 3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | 125.604 | 263.933 | |
| I. | Finančni odhodki | 1.122.723 | 1.148.455 |
| 1. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb | 0 | 0 | |
| 2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | 935.829 | 990.913 | |
| a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank | 912.387 | 969.306 | |
| b) Finančni odhodki iz izdanih obveznic | 0 | 0 | |
| c) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | 23.442 | 21.607 | |
| 3. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | 186.894 | 157.542 | |
| a) Fin. odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obv. | 54.764 | 53.626 | |
| b) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | 132.130 | 103.916 | |
| III. POSLOVNI IZID | 6.249.017 | 8.949.292 | |
| Davek iz dobička | 503.451 | 686.920 | |
| Odloženi davek | 2.623 | (539) | |
| ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA | 5.742.943 | 8.262.911 | |
| - ki pripada LASTNIKOM OBVLADUJOČE DRUŽBE | 5.255.090 | 7.428.786 | |
| - ki pripada NEOBVLADUJOČEMU DELEŽU | 487.853 | 834.125 |

| (v EUR) | IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA | januar - marec 2018 |
januar - marec 2017 |
|---|---|---|---|
| 1. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi | 5.742.943 | 8.262.911 | |
| 2. Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi | 2 18.309 |
(23. 816) |
|
| 3. Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | 218 .309 |
(23. 816) |
|
| 3.1 Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi |
0 | 0 | |
| 3.2 Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi |
0 | 0 | |
| 3.3 Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe pripoznani v zadržanem dobičku/izgubi |
0 | 0 | |
| 3.4 Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini |
218.309 | (23.816) | |
| 4. Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi | 5.961.252 | 8.239.095 | |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe |
5.402.518 | 7.413.075 | |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada neobvladujočemu deležu |
558.734 | 826.020 |


| (v EUR) | januar - marec 2018 |
januar - marec 2017 |
|
|---|---|---|---|
| A. | Denarni tokovi pri poslovanju | ||
| a) Čisti poslovni izid | |||
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 6.249.017 | 8. 949.292 |
|
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | (506.074) | ( 686.381) | |
| 5.742.943 | 8.262.911 | ||
| b) Prilagoditve za | |||
| Amortizacijo (+) | 3.279.009 | 3. 733.631 |
|
| Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (-) | (6.000) | (33.255) | |
| Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja (+) | 9.321 | 1.484 | |
| Oblikovanje popravka vrednosti terjatev | 41.808 | 53.703 | |
| Oblikovanje popravka vrednosti zalog | 99.690 | 134.057 | |
| Oblikovanje in odprava dolgoročnih rezervacij | (288.479) | 0 | |
| Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-) | (749.953) | ( 803.422) | |
| Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+) | 935.829 | 990.913 | |
| c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter | 3.321.225 | 4.077.111 | |
| odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja | |||
| Začetne manj končne poslovne terjatve | (4.645.502) | (9. 120.539) | |
| Začetne manj končne odložene terjatve za davek | 12.486 | 10.179 | |
| Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | 0 | 0 | |
| Začetne manj končne zaloge | (5.455.647) | (4. 049.058) |
|
| Končni manj začetni poslovni dolgovi | 484.238 | 1. 061.373 |
|
| Končne manj začetne odložene obveznosti za davek | 1.216 | (64) | |
| (9.603.209) | (12.098.109) | ||
| č) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c) | (539.041) | 241.913 | |
| B. | Denarni tokovi pri naložbenju | ||
| a) Prejemki pri naložbenju | |||
| Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na naložbenje | 749.953 | 803.422 | |
| Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev |
0 20.180 |
0 33.255 |
|
| Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin | 0 | 0 | |
| Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb | 606 | 2.967 | |
| Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb | 176.379 | 705.838 | |
| 947.118 | 1.545.482 | ||
| b) Izdatki pri naložbenju | |||
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev | (2.118) | 0 | |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev | (3.948.179) | (3. 715.624) | |
| Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin | (8.447) | (18.884) | |
| Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb | (716.887) | ( 798.566) | |
| Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb | (173.546) | ( 251.249) | |
| (4.849.177) | (4.784.323) | ||
| c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) | (3.902.059) | (3.238.841) | |
| C. | Denarni tokovi pri financiranju | ||
| a) Prejemki pri financiranju | |||
| Prejemki od vplačanega kapitala | 0 | 0 | |
| Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti | 120.237 | 293.607 | |
| Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti | 1.038.02 6 |
4. 536.270 |
|
| 1.158.263 | 4.829.877 | ||
| b) Izdatki pri financiranju | |||
| Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala |
(935.829 ) 0 |
( 990.913) 0 |
|
| Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti | (144.582) | ( 587.055) | |
| Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti | (1.516.30 4) |
(1. 370.477) |
|
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 0 | 0 | |
| (2.596.715) | (2.948.445) | ||
| c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) | (1.438.452) | 1.881.432 | |
| Č. | |||
| x) | Končno stanje denarnih sredstev Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ač, Bc in Cc) |
8.450.177 (5.879.552) |
11.302.015 (1.115.496) |
| y) | Začetno stanje denarnih sredstev | 14.329.729 | 12.417.511 |
| Osnovni Zakonske Rezerve Lastne Statutarne Druge pošteni Preneseni Čisti dobiček/ kapital rezerve za lastne delnice rezerve rezerve iz čisti dobiček/ izguba poslov- vrednosti delnice dobička izguba nega leta (v EUR) A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja 23.688.983 41.686.964 2.023.943 120.190 (120.190) 1.641.102 36.938.258 28.214.466 11.287.678 3.237.746 (2.228.269) 146.490.871 12.155.636 158.646.507 A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja 23.688.983 41.686.964 2.023.943 120.190 (120.190) 1.641.102 36.938.258 28.214.466 11.287.678 3.237.746 (2.228.269) 146.490.871 12.155.636 158.646.507 B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 0 (166.704) 0 0 (166.704) (762.160) (928.864) Druge spremembe lastniškega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 (166.704) 0 0 (166.704) (762.160) (928.864) B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.255.090 147.428 5.402.518 558.734 5.961.252 Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.255.090 0 5.255.090 487.853 5.742.943 Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 147.428 147.428 70.881 218.309 B.3. Spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 732.484 0 0 2.505.262 (3.237.746) 0 0 0 0 Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 3.237.746 (3.237.746) 0 0 0 0 Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 732.484 0 0 (732.484) 0 0 0 0 0 C. Končno stanje poročevalskega obdobja 23.688.983 41.686.964 2.023.943 120.190 (120.190) 2.373.586 36.938.258 28.214.466 13.626.236 5.255.090 (2.080.841) 151.726.685 11.952.210 163.678.895 GIBANJE KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31.12.2016 DO 31.03.2017 I. Vpoklicani II. Kapitalske III. Rezerve iz dobička IV. Rezerve V. Preneseni VI. Čisti VII. Skupaj kapital Kapital Skupaj kapital kapital rezerve zaradi čisti poslovni poslovni izid Prevedbeni lastnikom neobvladu vrednotenja izid posl. leta popravek obvladujoče jočemu po kapitala družbe deležu Osnovni Zakonske Rezerve Lastne Statutarne Druge pošteni Preneseni Čisti dobiček/ kapital rezerve za lastne delnice rezerve rezerve iz čisti dobiček/ izguba poslov- vrednosti delnice dobička izguba nega leta (v EUR) A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja 23.688.983 41.686.964 2.015.958 120.190 (120.190) 757.947 37.315.765 26.715.673 4.294.426 7.495.550 (2.027.488) 141.943.778 10.610.147 152.553.925 A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja 23.688.983 41.686.964 2.015.958 120.190 (120.190) 757.947 37.315.765 26.715.673 4.294.426 7.495.550 (2.027.488) 141.943.778 10.610.147 152.553.925 B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 0 (27.011) 0 0 (27.011) (723) (27.734) Druge spremembe lastniškega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 (27.011) 0 0 (27.011) (723) (27.734) B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7.428.786 (15.711) 7.413.075 826.020 8.239.095 Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7.428.786 0 7.428.786 834.125 8.262.911 Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 (15.711) (15.711) (8.105) (23.816) B.3. Spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 0 7.495.550 (7.495.550) 0 0 0 0 Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega |
I. Vpoklicani kapital |
II. Kapitalske rezerve |
III. Rezerve iz dobička | IV. Rezerve zaradi vrednotenja po |
V. Preneseni čisti poslovni izid |
VI. Čisti poslovni izid posl. leta |
VII. Prevedbeni popravek kapitala |
Skupaj kapital lastnikom obvladujoče družbe |
Kapital neobvladu jočemu deležu |
Skupaj kapital | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| obdobja na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 7.495.550 (7.495.550) 0 0 0 0 |
C. Končno stanje poročevalskega obdobja 41.686.964 23.688.983 2.015.958 120.190 (120.190) 757.947 37.315.765 26.715.673 11.762.965 7.428.786 (2.043.199) 149.329.842 11.435.444 160.765.286



Znesek vseobsegajočega donosa je enak čistemu poslovnemu izidu obračunskega obdobja, povečan za dobičke oziroma zmanjšan za izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini. Drugih sprememb, ki bi vplivale na ta izkaz, ni bilo.
Kapital se je v primerjavi s koncem preteklega leta povečal za 5 milijonov evrov. Pozitiven vpliv je imel dobiček poslovnega leta v višini 5,7 milijona evrov in povečanje prevedbenega popravka kapitala za 218 tisoč evrov zaradi gibanja tečajev tujih valut, v katerih so izkazani računovodski izkazi odvisnih družb izven evrskega območja. Negativen vpliv v višini 0,9 milijonov evrov je imel nakup deleža v Unidalu od manjšinskih lastnikov. Prerazporeditve znotraj kapitala so bile pri razporeditvi čistega poslovnega izida leta 2017 na preneseni čisti poslovni izid.
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.