NLB

Annual Report • Apr 15, 2019

porocilo 2018

Regionalna izbira Letno

Regionalna izbira

Letno porocilo 2018

Opredelitve in slovar izbranih izrazov

ALM	Upravljanje bilance
BDP	Bruto domači proizvod
BiH	Bosna in Hercegovina
BRRD	Direktiva o sanaciji in reševanju bank
BS	Banka Slovenije
b.t.	Bazična točka(-e)
CAR	Količnik kapitalske ustreznosti
CBR	Zahteva po skupnem blažilniku
CEO	Predsednik uprave
CET 1	Navaden lastniški temeljni kapital
CFO	Član uprave, zadolžen za finančno področje
CIR	Razmerje med stroški in prihodki
CMO	Član uprave, zadolžen za bančništvo na drobno in
	privatno bančništvo ter korporativno bančništvo
COO	Član uprave, zadolžen za področje operativnega poslovanja
CRD	Direktiva o kapitalskih zahtevah
CRO	Član uprave, zadolžen za področje tveganj
CRR	Uredba o kapitalskih zahtevah
CVA	Prilagoditve kreditnega vrednotenja
DGS	Sistem jamstva za vloge
DTR	Smernic o razkritju ter pravila o preglednosti
EBA	Evropski bančni organ
EBRD	Evropska banka za obnovo in razvoj
ECB	Evropska centralna banka
EK	Evropska komisija
ESMA	Evropski organ za vrednostne papirje in trge
EU	Evropska unija
FATF	Projektna skupina za finančno ukrepanje
FCA	Regulator za ponudnike finančnih storitev Združenega kraljestva
GDPR	Splošna uredba o varstvu podatkov
GDR	Globalna potrdila o lastništvu
HICP	Harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin
ICAAP	Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
ILAAP	Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti
IMF	Mednarodni denarni sklad
ISM	Upravljanje informacijske varnosti
JVE	Jugovzhodna Evropa
KDD	Centralna klirinško depotna družba
KPI	Ključni kazalniki poslovanja
LCR	Količnik likvidnostnega kritja

LTD	Razmerje med krediti in depoziti
MAR	Uredba o zlorabi trga
MiFID II	Direktiva o trgih finančnih instrumentov
MiFIR	Uredba o trgih finančnih instrumentov
MREL	Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti
MRS 39	Mednarodni računovodski standard 39
MSP	Mala in srednje velika podjetja
MSRP 9	Mednarodni standard računovodskega poročanja 9
NLB ali Banka	NLB d.d.
NIS Direktiva	Uredbo o varnosti omrežij in informacij
NOM	Neto obrestna marža
NPE	Nedonosne izpostavljenosti
NPL	Slaba posojila
o.t.	Odstotna točka(-e)
OCR	Celotna kapitalska zahteva
POS	Prodajna mesta
PSD2	Direktiva o plačilnih storitvah
REAM	Upravljanje naložbenih nepremičnin
ROA	Donos na sredstva
ROE	Donos na kapital
RORAC	Tveganju prilagojena donosnost kapitala
RS	Republika Slovenija
RTS	Regulativni tehnični standardi
RWA	Skupna izpostavljenost tveganjem
SDH	Slovenski državni holding
Skupina	NLB Skupina
SREP	Proces nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja
SRF	Enotni sklad za reševanje
SURS	Statistični urad Republike Slovenije
SVE	Srednja in vzhodna Evropa
TLOF	Vsota kapitala in vseh obveznosti
TSCR	Skupna kapitalska zahteva SREP
ZBan-2	Zakon o bančništvu
ZGD-1	Zakon o gospodarskih družbah
ZPlaSSIED	Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja
	elektronskega denarja in plačilnih sistemih
ZTFI-1	Zakon o trgu finančnih instrumentov
ZVKNNLB	Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike
	Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana
ZVOP-2	Zakon o varstvu osebnih podatkov

Letno poročilo NLB Skupine 2018

Kazalo

Opredelitve in slovar izbranih izrazov	4
Pregled strateških članic NLB Skupine	8
Ključni poudarki NLB Skupine	10
Poslovno poročilo	19
Nagovor uprave NLB	20
Nagovor predsednika nadzornega sveta NLB	24
Makroekonomsko okolje	28
Pregled finančnega poslovanja NLB Skupine	34
Strategija NLB Skupine	54
Regulativno okolje	56
Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	60
Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji	66
Strateški tuji trgi	71
Finančni trgi	86
Nestrateški trgi in dejavnosti	90
Spremljava in IT	92
Upravljanje tveganj	96
Korporativno upravljanje	102
Skladnost poslovanja in krepitev integritete	118
Notranja revizija	121
Upravljanje kadrov	122
Izjave o korporativnem upravljanju	124
Razkritja o delnicah in delničarjih NLB	146
Korporativna in družbena odgovornost	150
Razkritja NLB Skupine po smernicah trajnostnega poročanja GRI	152
Dogodki po zaključku poslovnega leta 2018	160
Finančni izkazi	163
Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja	344
Organigram NLB Skupine	347
Organizacijska struktura NLB	350
Imenik NLB Skupine	352

Pregled strateških članic NLB Skupine

Slovenija

453¹

NLB Vita, Ljubljana

1.215²

NLB Skladi, Ljubljana

4,3

32,1 %4 ⁵

2,7 1,4 21,0

54 389.465 1.350 859 1.076 37,1 16,3 %

NLB Banka, Skopje

57 216.389 721 385 576 16,2 18,3 %

Slovenija Makedonija Bosna in Hercegovina Kosovo Srbija

NLB Banka, Banja Luka

3,1 1,4 36,0

7,3 -0,3 -4,8 -7,1 -17,3 -5,2

0,8 -1,8 1,1 -1,3 -3,2 0,6

NLB Banka, Sarajevo

38 202.632 668 467 586 14,8 16,8 %

NLB Banka, Priština

4,1 1,1 28,8

5,1 %6 11,1 % 1,5 %7

NLB Banka, Podgorica

Črna gora

4,9 2,6 14,9

NLB Banka, Beograd

4,3 2,0 12,7

94 688.547 8.811 4.478 7.033 165,3 22,7 %

NLB, Ljubljana

327 1.830.209 12.740 7.148 10.464 203,6

NLB Skupina

8,3 14,6 %³

4,5 1,7 5,4

Tržni položaj v letu 2018

Bilančna vsota (v mio EUR) Kreditni portfelj (neto, v mio EUR)

Depoziti (v mio EUR)

BDP (realna rast v %)

(v % BDP)

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Tržni delež po bilančni vsoti

Stopnja brezposelnosti (v %) Povprečna inflacija (v %)

Tekoči račun plačilne bilance

Proračunski primanjkljaj / presežek (v % BDP)

Poslovalnice Aktivni komitenti

Makroekonomski kazalniki za leto 2018

1. Sredstva kritnih skladov brez lastnih virov.

2. Tržni delež na trgu tradicionalnih življenjskih zavarovanj.

3. Tržni delež v Republiki Srpski na dan 31. decembra 2018 (preliminarni podatki).

4. Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih.

5. Tržni delež v Federaciji BiH na dan 30. septembra 2018.

6. Tržni delež v Republiki Srbiji na dan 30. septembra 2018.

7. Obseg sredstev v upravljanju.

Bosna in Hercegovina

Makedonija

Kosovo

Srbija

Črna gora

		Slovenija			Makedonija	Bosna in Hercegovina		Kosovo	Črna gora	Srbija
	NLB Skupina	NLB, Ljubljana	NLB Vita, Ljubljana	NLB Skladi, Ljubljana	NLB Banka, Skopje	NLB Banka, Banja Luka	NLB Banka, Sarajevo	NLB Banka, Priština	NLB Banka, Podgorica	NLB Banka, Beograd
Tržni položaj v letu 2018
Poslovalnice	327	94			54	57	38	38	18	28
Aktivni komitenti	1.830.209	688.547			389.465	216.389	136.021	202.632	62.181	134.974
Bilančna vsota (v mio EUR)	12.740	8.811	453¹	1.215²	1.350	721	592	668	489	484
Kreditni portfelj (neto, v mio EUR)	7.148	4.478			859	385	359	467	311	319
Depoziti (v mio EUR)	10.464	7.033			1.076	576	472	586	392	353
Rezultat po davkih (v mio EUR)	203,6	165,3	8,3	4,3	37,1	16,2	8,8	14,8	10,0	5,2
Tržni delež po bilančni vsoti		22,7 %	14,6 %³	32,1 %4	16,3 %	18,3 % 5	5,1 %6	16,8 %	11,1 %	1,5 %7
Makroekonomski kazalniki za leto 2018
BDP (realna rast v %)			4,5		2,7	3,1		4,1	4,9	4,3
Povprečna inflacija (v %)			1,7		1,4	1,4		1,1	2,6	2,0
Stopnja brezposelnosti (v %)			5,4		21,0	36,0		28,8	14,9	12,7
Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)			7,3		-0,3	-4,8		-7,1	-17,3	-5,2
Proračunski primanjkljaj / presežek (v % BDP)			0,8		-1,8	1,1		-1,3	-3,2	0,6

Slovenija

1. Sredstva kritnih skladov brez lastnih virov.

2. Obseg sredstev v upravljanju.

Pregled strateških

članic NLB Skupine

1. Tržni delež na trgu tradicionalnih življenjskih zavarovanj.

2. Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih.

3. Tržni delež v Republiki Srpski na dan 31. decembra 2018 (preliminarni podatki).

4. Tržni delež v Federaciji BiH na dan 30. septembra 2018.

5. Tržni delež v Republiki Srbiji na dan 30. septembra 2018.

1. poglavje

Ključni poudarki NLB Skupine

Pregled NLB Skupine

NLB Skupina (Skupina) je največja bančna in finančna skupina v Sloveniji, ki se osredotoča na izbrane strateške trge v JVE. Pokriva tržišča s populacijo okoli 17 milijonov prebivalcev. Skupino sestavljajo NLB (Banka) kot glavni subjekt v Sloveniji, šestih odvisnih bančnih članic v JVE, več družb za pomožne storitve (upravljanje sredstev, zavarovanje, upravljanje nepremičnin itn.) in manjše število nestrateških odvisnih podjetij, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja. NLB je javna delniška družba. Največja delničarka je RS, ki ima 35-odstotni lastniški delež.

Največja bančna in finančna skupina v Sloveniji

NLB je največja banka v Sloveniji s 94 poslovalnicami, 688.547 aktivnimi komitenti in 23-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti.

Velik obseg prejetih depozitov, s 30,3-odstotnim tržnim deležem.

Vodilna na trgu bančnih produktov in inovativnih rešitev ter vodilni ponudnik na področju upravljanja premoženja in življenjskih zavarovanj.

Bonitetno oceno Banke so izboljšale tri bonitetne agencije: zvišanje z BB na BB+ pri agencijah Fitch (obeti: stabilni), in Standard and Poor's (obeti: pozitivni); zvišanje za dve stopnji pri agenciji Moody's, z Ba1 na Baa2 (obeti: pozitivni). Capital Intelligence je potrdila oceno BBB- (obeti: stabilni).

Vodilni položaj na izbranih trgih JVE s potencialom rasti

Trgi JVE še vedno beležijo močno rast BDP, ki presega povprečje evroobmočja. Domača potrošnja na teh trgih narašča, uporaba finančnih produktov pa je občutno pod evropskim povprečjem.

Banka je prisotna v petih državah JVE (Makedonija, Kosovo, dve banki članici v BiH, Črna gora in Srbija). Na štirih od šestih trgov tržni delež presega 10 %.

Vse banke članice Skupine v regiji poslujejo z dobičkom, so dobro kapitalizirane, neodvisne in se v veliki meri financirajo same, zato so v dobrem položaju za izkoriščanje potenciala rasti v regiji.

Skupina ima močno mrežo 233 podružnic in 1,14 milijona aktivnih komitentov samo v JVE (brez NLB).

Stabilno in dobičkonosno poslovanje

Poslovanje z dobičkom pet zaporednih let in v 2018 z najvišjim dobičkom pred oslabitvami in rezervacijami (204,6 mio EUR).

Rast prihodkov, ki jo spodbujata stabilna neto obrestna marža in naraščajoči prihodki od opravnin.

Veliko povečanje prispevka mednarodnih poslov k rasti prihodkov in dobičkonosnosti.

Neprekinjena prizadevanja za omejevanje stroškov.

ROE po davkih 11,8 % in količnik CET 1 16,7 %8 .

Negativni strošek tveganja kot posledica pozitivnih ekonomskih razmer in uspešne izterjave slabih posojil.

Lastni viri financiranja in močan kapitalski položaj

Močan likvidnostni položaj, stabilna in razpršena struktura financiranja s kazalnikom LTD 68,3 % dajeta potencial za nadaljnje plasiranje kreditov.

Uvedba MSRP 9 je okrepila kapitalsko osnovo.

Trden količnik CET 1 16,7 %9 , nad povprečjem EU, kot ga je objavila EBA, odraža močan kapitalski položaj, ki podpira nadaljnja stabilna izplačila dividend.

100 % dobička Banke iz leta 2017 in vsi zadržani dobički iz predhodnih let so bili izplačani kot dividenda RS v oktobru 2018.

Stalno izboljševanje kreditnega portfelja

Zelo stabilna kakovost portfelja z naraščajočimi izpostavljenostmi v 1. skupini in zmanjševanjem obsega slabih posojil. Izboljšana struktura kreditnega portfelja z nizkim obsegom novih slabih posojil iz naslova novih poslov (2018: 0,2 % bruto portfelja posojil, kar je enako 19 mio EUR).

Delež nedonosnih izpostavljenosti, kot ga opredeljuje EBA, se je še dodatno znižal s 6,7 % leta 2017 na 4,7 % v letu 201810, pri čemer stopnja pokritja slabih posojil 211 ostaja stabilna v višini 64,6 %.

Celostna strategija za zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti (ukrepi opredeljeni v strategiji ter drugi dejavniki/ ukrepi). Velik poudarek je na intenzivni in proaktivni obravnavi komitentov, ki se soočajo s finančnimi težavami, spremembah kreditnega procesa ter sistemu zgodnjega opozarjanja za zaznavanje povečanega kreditnega tveganja.

Stalen proces likvidacije nestrateških članic Skupine in nestrateškega kreditnega portfelja.

Strateška naravnanost

Strateški cilj je postati regionalna inovativna banka s preprostimi, stranki prilagojenimi ter podatkovno usmerjenimi rešitvami, z uporabo digitalnih in mobilnih tehnologij.

S prepoznavanjem pomembnosti digitalne preobrazbe bo Banka še naprej posvečala

obsežna strateška prizadevanja digitalizaciji tako prodajnih poti kot internih operacij.

Skupina bo še naprej strateško usmerjena v države JVE.

Skupina je trdno zavezana doseganju svojih srednjeročnih finančnih ciljev, ki vključujejo: ROE > 12 %, CIR približno 50 %, delež nedonosnih izpostavljenosti < 4 %, in približno 70-odstotno razmerje izplačila dividend iz dobička Skupine.

Po uspešnem zaključku prvega dela privatizacije lahko Banka (kot javna delniška družba) ponovno analizira svojo trenutno poslovno strategijo in jo prilagodi novim pogojem poslovanja in trga.

1. CET 1 vključuje poslovni rezultat za prvo polovico leta 2018 v višini 109 mio EUR.

2. CET 1 vključuje poslovni rezultat za prvo polovico leta 2018 v višini 109 mio EUR.

3. Delež slabih posojil se je znižal s 13,8 % v letu 2016 na 9,2 % v letu 2017.

4. Stopnja pokritja slabih posojil 2: stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

Srednjeročni strateški in finančni cilji

Tabela 1: Uspešnost na trgu in obeti (srednjeročni strateški in finančni cilji)

	Poslovanje v letu 2018	Srednjeročni obeti
Neto obrestna marža	2,56 %	>2,7 %
LTD	68,3 %	<95 %
Količnik skupnega kapitala	16,7 %	~17,0 %
CIR	58,5 %	~50 %
Strošek tveganja	-43 b.t.	<90 b.t.
Delež nedonosnih izpostavljenosti	4,7 %	<4 %
ROE po davkih	11,8 %	>12,0 %
Izplačilo dividend	120 %*	~70 %

* Sestavljeno iz dobička v višini 189,1 mio EUR za poslovno leto 2017 in 81,5 mio EUR zadržanih dobičkov iz predhodnih let.

Ključni kazalniki poslovanja

Tabela 2: Ključni finančni podatki za NLB Skupino in NLB

	2018 2017		2016
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Kazalci izkaza poslovnega izida (v mio EUR)
Čiste obresti	313	158	309	159	317	175
Čisti neobrestni prihodki	180	165	178	171	158	138
Čisti neobrestni prihodki iz rednega poslovanja	169	154	166	161	145	125
Stroški skupaj	-289	-179	-285	-176	-290	-181
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	205	144	203	154	186	132
Oslabitve in rezervacije	23	33	30	31	-61	-64
Čisti dobički / izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in JV družb	5	-	5	-	5	-
Rezultat pred davki	233	177	237	185	131	68
Rezultat manjšinskih lastnikov	8	-	8	-	6	-
Rezultat po davkih	204	165	225	189	110	64
Kazalci izkaza finančnega položaja (v mio EUR)
Bilančna vsota	12.740	8.811	12.238	8.713	12.039	8.778
Krediti nebančnemu sektorju (bruto)	7.627	4.704	7.641	4.987	7.901	5.434
Oslabitve in vrednotenje kreditov nebačnemu sektorju	-479	-226	-647	-317	-903	-505
Krediti nebančnemu sektorju (neto)	7.148	4.478	6.994	4.670	6.997	4.929
Finančna sredstva (vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti)	3.399	2.869	2.963	2.460	2.778	2.295
Depoziti nebančnega sektorja	10.464	7.033	9.879	6.812	9.439	6.617
Kapital	1.616	1.295	1.654	1.381	1.495	1.265
Kapital manjšinskih lastnikov	41	-	35	-	30	-
Obseg zunajbilančnega poslovanja	3.996	3.473	3.880	3.389	2.934	2.502
Ključni finančni kazalci
a) Kapitalska ustreznost
Količnik skupnega kapitala*	16,7 %	24,1 %	15,9 %	21,8 %	17,0 %	23,4 %
Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 količnik)*	16,7 %	24,1 %	15,9 %	21,8 %	17,0 %	23,4 %
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1 količnik)*	16,7 %	24,1 %	15,9 %	21,8 %	17,0 %	23,4 %
Skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) (v mio EUR)	8.678	5.024	8.546	5.234	7.862	4.882
Skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) / Bilančna vsota	68,1 %	57,0 %	69,8 %	60,1 %	65,3 %	55,6 %
b) Kvaliteta aktive
Stopnja pokritja slabih posojil 1 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila)	77,1 %	65,8 %	77,5 %	67,8 %	76,1 %	71,7 %
Stopnja pokritja slabih posojil 2 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila)	64,6 %	57,1 %	62,2 %	56,0 %	64,6 %	60,8 %
Obseg slabih posojil (v mio EUR)	622	343	844	478	1.299	753
Delež slabih posojil (bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	6,9 %	6,3 %	9,2 %	8,1 %	13,8 %	11,9 %
Delež neto slabih posojil (neto slaba posojila (NPL) / neto posojila)	2,6 %	2,8 %	3,8 %	3,8 %	5,4 %	5,1 %
Delež nedonosne izpostavljenosti (NPE) - definicija EBA	4,7 %	3,9 %	6,7 %	5,8 %	10,0 %	8,5 %
Nedonosne (bilančne in zunajbilančne) izpostavljenosti / razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti	4,9 %	4,2 %	8,0 %	7,0 %	12,1 %	10,4 %
Prejeta zavarovanja / nedonosne izpostavljenosti	67,4 %	71,1 %	66,5 %	70,0 %	58,3 %	62,5 %

	2018		2017		2016
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Kreditne oslabitve in rezervacije / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA)	-0,3 %	-0,6 %	-0,5 %	-0,8 %	0,3 %	0,3 %
c) Profitabilnost
Obrestna marža**	2,5 %	1,8 %	2,6 %	1,8 %	2,7 %	2,0 %
Marža finančnega posredništva	3,9 %	3,7 %	4,1 %	3,8 %	4,0 %	3,6 %
Donos na kapital pred davki (ROE pred davki)	13,2 %	12,4 %	14,8 %	14,1 %	8,6 %	5,3 %
Donos na sredstva pred davki (ROA pred davki)	1,9 %	2,0 %	2,0 %	2,1 %	1,1 %	0,8 %
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	11,8 %	11,6 %	14,4 %	14,4 %	7,4 %	5,0 %
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	1,6 %	1,9 %	1,9 %	2,2 %	0,9 %	0,7 %
d) Stroški poslovanja
Operativni stroški / povprečna aktiva	2,3 %	2,0 %	2,4 %	2,0 %	2,4 %	2,1 %
Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR)	58,5 %	55,3 %	58,4 %	53,3 %	60,9 %	57,9 %
Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) normaliziran - brez enkratnih dogodkov	59,0 %	55,9 %	58,9 %	53,6 %	61,8 %	59,2 %
Stroški / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA)	3,3 %	3,6 %	3,3 %	3,4 %	3,7 %	3,7 %
Stroški / bilančna vsota	2,3 %	2,0 %	2,3 %	2,0 %	2,4 %	2,1 %
e) Likvidnost
Likvidna sredstva / kratkoročne finančne obveznosti do nebančnega sektorja	54,1 %	48,2 %	54,5 %	61,6 %	55,7 %	63,3 %
Likvidna sredstva / povprečna aktiva	38,0 %	42,5 %	41,4 %	46,6 %	40,7 %	45,6 %
f) Drugo
Tržni delež glede na bilančno vsoto	-	22,7 %	-	23,0 %	-	23,7 %
LTD (Neto krediti nebančnemu sektorju / depoziti nebančnega sektorja)	68,3 %	63,7 %	70,8 %	68,6 %	74,1 %	74,5 %
Prihodki / tveganjem prilagojena aktiva (RWA) ***	5,5 %	6,2 %	5,6 %	6,1 %	5,9 %	6,1 %
Ključni kazalci na delnico
Število delničarjev *	-	1.716	-	1	-	1
Število delnic	-	20.000.000	-	20.000.000	-	20.000.000
Knjigovodska vrednost (v EUR)	80,8	64,8	82,7	69,1	74,8	63,2
Mednarodne bonitetne ocene
S&P	BB+			BB		BB
Fitch	BB+			BB		BB
Moody's ****		Baa2			Ba3
Capital Inteligence	BBB-		BBB-		BB+
Zaposleni
Število zaposlenih	5.887	2.690	6.029	2.789	6.175	2.885

* 31. december 2018 vključuje tudi rezultat prvega polletja 2018 (109 mio EUR).

** Izračunana na podlagi povprečne aktive.

*** Samo redni prihodki.

**** Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov.

***** Po delniški knjigi KDD. Delnice kotirajo na Ljubljanski borzi. Banka New York Mellon (»depozitar GDR«), ki je v delniški knjigi KDD navedena kot upravičeni imetnik, ni dejanski lastnik delnic; delnice ima zaradi svoje vloge depozitarja GDR za imetnike GDR. GDR, ki predstavljajo delnice, so izdane na podlagi deponiranih delnic in kotirajo na Londonski borzi. Zato številka upravičenih lastnikov v registru delnic KDD ne predstavlja vseh upravičenih lastnikov delnic Banke. Pravice na podlagi deponiranih delnic lahko imetniki GDR uveljavljajo le prek depozitarja GDR, posamezni imetniki GDR pa nimajo neposredne pravice do udeležbe na skupščini delničarjev Banke ali do uveljavljanja glasovalnih pravic na podlagi deponiranih delnic.

Tabela 3: Podatki o LCR*

	Q1 2018 (Jan - Mar)		Q2 2018 (Apr - Jun)		Q3 2018 (Jul - Sept)		Q4 2018 (Okt - Dec)
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Količnik likvidnostnega kritja	294 %	315 %	304 %	331 %	313 %	351 %	332 %	384 %
Likvidnostni blažilnik	2.390.376	2.223.134	2.460.750	2.288.097	2.633.052	2.446.833	2.774.539	2.577.782
Neto likvidnostni odlivi	821.261	712.509	812.593	693.238	842.151	699.248	839.594	678.517

* Tabela 3 ponazarja vrednosti in podatke za vsako od štirih koledarskih četrtletij (januar-marec, april-junij, julij-september, oktober-december). Izračunane se kot enostavno povprečje opazovanj na zadnji koledarski dan posameznega meseca za obdobje 12 mesecev pred iztekom vsakega četrtletja.

Tabela 4: Informacije o delnicah NLB

	31. december 2018
Skupno število izdanih delnic	20.000.000
Najvišji zaključni tečaj (v 2018)	62,00 EUR
Najnižji zaključni tečaj (v 2018)	56,00 EUR
Zaključni tečaj na dan 28. decembra 2018*	62,00 EUR
Knjigovodska vrednost Skupine na delnico	80,8 EUR
Dobiček Skupine na delnico (EPS)	10,2 EUR
Cena / knjigovodska vrednost Skupine (P/B)	0,77
Dividenda na delnico (za preteklo poslovno leto)	13,53 EUR
Tržna kapitalizacija na dan 28. decembra 2018*	1.240.000.000 EUR

* 31. decembra 2018 ni bilo trgovanja.

Ključni dogodki

Januar

Banka je nastopila kot eden od organizatorjev pri izdaji nove, 10-letne referenčne obveznice RS v višini 1,5 mrd EUR.

Februar

Že tretje leto zapored je Banka pridobila certifikat najboljšega delodajalca »Top Employer«, ki ga podeljuje neodvisni nizozemski institut (Top Employers Institute) za inovacije in izboljšave na področju kadrovskih procesov.

Marec

Banka je kot prva slovenska banka ekskluzivno lansirala novo storitev »NLB Pay« – mobilno denarnico, ki omogoča napredno plačevanje nakupov na prodajnih mestih s pametnim telefonom.

Banka in NLB Banka Skopje sta prodali hčerinsko podjetje NLB Nov penziski fond, Skopje, ter ustvarili dobiček v višini 12 mio EUR na ravni Skupine in 9 mio EUR na ravni Banke.

Maj

Agencija S&P je Banki dodelila dolgoročno bonitetno oceno BB+ (obeti: v razvoju).

Julij

NLB Skladi so prejeli prestižno nagrado britanske revije Cfi.co, ki je specializirana na finančne in gospodarske trende, in sicer za zagotavljanje najučinkovitejših naložbenih produktov investitorjem (na slovenskem trgu upravljanja premoženja in vzajemnih skladov).

Avgust

V povezavi s postopkom državne pomoči pred EK je slednja odobrila spremembo zavez glede prestrukturiranja Banke.

Agencija Moody's je Banki dodelila dolgoročno bonitetno oceno Ba1 (obeti: pozitivni).

September

Banka je prodala delnice, ki predstavljajo 28,13 % osnovnega kapitala Skupne, kar pomeni, da Banka ni več delničarka Skupne pokojninske družbe d.d. S prodajo je bil ustvarjen dobiček 2,5 mio EUR na ravni Banko in izguba 0,5 mio EUR na ravni Skupine.

Oktober

Agencija Fitch je Banki dodelila dolgoročno bonitetno oceno BB (obeti: na opazovanju).

Na redni skupščini delničarjev Banke in po predhodnem soglasju ECB je bil sprejet sklep, da se delničarjem v dividendah izplača bilančni dobiček Banke v višini 270,6 mio EUR (ki ga sestavlja 189,1 mio EUR dobička za poslovno leto 2017 in 81,5 mio EUR zadržanega dobička iz preteklih let), kar znaša bruto 13,53 EUR na delnico, in da se preostanek v višini 26.683,47 EUR ne razdeli in se obdrži kot zadržani dobiček.

SDH in Banka sta izrazila namero, da bosta nadaljevala z javno ponudbo najmanj 10.000.001 (50 % plus ene delnice) do 14.999.999 (75 % minus ena delnica) delnic Banke, katerih imetnica je RS, ter uvrstitvijo delnic na Ljubljansko borzo in GDR, ki predstavljajo delnice, na Londonsko borzo.

November

Banka in SDH sta razglasila uspešno določitev cene ponudbe delnic Banke in GDR javnosti, ki predstavljajo 11.818.181 (59,1 %) vseh delnic Banke (brez opcije presežne dodelitve). Ponujena cena na delnico je znašala 51,50 EUR, ponujena cena na GDR (pet GDR predstavlja eno delnico) pa 10,30 EUR.

Skupna količina 20.000.000 (100 %) delnic Banke je bila sprejeta na Ljubljansko borzo, GDR pa na Londonsko borzo.

Fitch je zvišal dolgoročno bonitetno oceno Banke (IDR) z BB (obeti: na opazovanju) na BB+ (obeti: so stabilni).

December

Moody's je Banki zvišal dolgoročno bonitetno oceno z Ba1 na Baa2. Obeti ostajajo pozitivni.

Po uveljavitvi opcije presežne dodelitve je bila skupna velikost zaključene ponudbe delnic RS javnosti 13.000.000 (65 %) delnic banke. Delež RS se je znižal z 20.000.000 (100 %) delnic na 7.000.000 (35 %) delnic.

Agencija Standard and Poor's (S&P) je spremenila obete Banke iz »v razvoju« v »pozitivne« in potrdila svojo dolgoročno bonitetno oceno BB+. Po S&P ocena odraža visoko uspešnost in delno privatizacijo Banke.

Delniška struktura NLB

Delnice Banke so uvrščene v Prvo kotacijo	na glavni trg Londonske borze (ISIN:
Ljubljanske borze vrednostnih papirjev	US66980N2036 in US66980N1046,
(ISIN SI0021117344, trgovalni simbol	trgovalni simbol GDR na Londonski borzi:
delnice na Ljubljanski borzi: NLBR);	NLB in 55VX). Pet GDR predstavlja eno
GDR, ki predstavljajo delnice, so uvrščeni	delnico Banke.

Tabela 5: Glavni delničarji NLB na dan 31. decembra 2018

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon v imenu imetnikov GDR*	11.071.394	55,36
od tega Brandes Investment Partners, L.P.**	1.342.035	6,71
od tega EBRD**	1.250.000	6,25
RS	7.000.000	35,00
OTP banka d.d. - račun komitenta	550.000	2,75
Addiko Bank d.d. - Pokojninski sklad 1 - fiduciarni račun	267.500	1,34
Ostali delničarji	1.111.106	5,55
Skupaj	20.000.000	100,00

* The Bank of New York Mellon je imetnica delnic v svoji vlogi depozitarja (Depozitar GDR) za imetnike GDR in ni dejanska lastnica zadevnih delnic.

** Informacija o lastništvu GDR temelji na samoprijavi posameznih imetnikov GDR, kot je to zahtevano v skladu z veljavnimi določili slovenske zakonodaje.

Gibanja cen vrednostnih papirjev NLB na trgu (delnice in GDR)

Slika 1: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev (delnice) Slika 2: Londonska borza vrednostnih papirjev (GDR)

Tržna kapitalizacija NLB

Tabela 6: Tržna kapitalizacija

	Simbol	Tržna kapitalizacija na dan 28. decembra 2018*
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev (delnice)	NLBR	1.240.000.000 EUR

* 31. decembra 2018 ni bilo trgovanja.

Indeksi

Indeks FTSE Frontier: NLB (GDR) je bila dodana v indeks FTSE Frontier dne 27. novembra 2018.

Indeks SBITOP: Delnice NLB so bile vključene v Indeks SBITOP Ljubljanske borze vrednostnih papirjev dne 12. decembra 2018.

Funkcija odnosov z vlagatelji

Od uvrstitve delnic in GDR Banke novembra 2018 na borzo se je pomen funkcije odnosov z vlagatelji (Investor Relations – IR) občutno povečal, kar zahteva komunikacijo z investitorji in širšo skupnostjo. Banka je uporabljala različne vrste komunikacije, vključno s sestanki z vlagatelji, klici in konferencami, kar odraža raznolikost lastništva Banke. Odkrita in redna komunikacija z vlagatelji in analitiki je krepila dialog o strateških dogodkih, pa tudi o aktualnem finančnem poslovanju Skupine. Banka je spodbujala večjo obveščenost in razumevanje operativnega poslovanja, novosti in dogodkov, ki vplivajo na gibanje cene delnic Banke.

Del spletne strani Banke, ki je namenjen odnosom z vlagatelji, je pomemben komunikacijski kanal, ki zagotavlja celovite informacije o Skupini in gibanju cene delnic Banke. Poleg tega omogoča učinkovito podajanje informacij trgu na jasen in dosleden način. Predstavitve v okviru odnosov z vlagatelji, finančna poročila in pomembne informacije se redno nalagajo na spletno stran Banke.

Od uvrstitve na borzo v novembru 2018 so štirje analitiki izdali poročila o raziskavah o Skupini. Delnico Banke so obravnavali analitiki iz JP Morgan, Deutsche Bank, Wood & Company in Citi.

Letno poročilo NLB Skupine 2018

Poslovno poročilo

Letno poročilo NLB Skupine 2018 19

1. poglavje

Nagovor uprave NLB

Dragi delničarji,

V letu 2018 je Skupina nadaljevala s trendom stabilnega in dobičkonosnega poslovanja ter znova dokazala, kako pomembna je njena regionalna prisotnost. Ne le, da je Skupina zabeležila dobiček v višini 203,6 mio EUR, k čemur so občutno prispevale vse bančne članice v JVE (k poslovnemu izidu Skupine so prispevale 37 %12), in nadalje znižala delež nedonosnih izpostavljenosti na 4,7 %, ampak je dosegla tudi zgodovinski mejnik in zaključila delno privatizacijo Banke. To nam omogoča, da znova zadihamo s polnimi pljuči, in da naposled začnemo z vsemi svojimi zmogljivostmi poslovati na trgu JVE – trgu naših priložnosti. Naša pot je jasna. Želimo biti najbolj logična izbira za stranke v tej regiji.

1. Pri NLB Banki, Skopje, je izključen pozitiven učinek enkratnega prihodka od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje v vrednosti 8,5 mio EUR.

V preteklem letu je bil v prvi fazi privatizacije prodan 65-odstotni lastniški delež RS v Banki. Pričakujemo, da bo druga faza zaključena v letu 2019, s čimer se bo delež RS znižal na 25 % plus eno delnico. Že delna privatizacija pa je celotni Skupini odprla nova obzorja. Postali smo javna delniška družba, naše delnice pa so bile uvrščene v trgovanje na Ljubljanski in Londonski borzi vrednostnih papirjev, kar zagotavlja neodvisno in profesionalno upravljanje ter nove naložbene priložnosti za vlagatelje. Kot naši novi delničarji so se nam pridružili nekateri od najuglednejših globalnih finančnih vlagateljev. Zaupanje, ki so nam ga izkazali, je potrditev sedanje izjemne uspešnosti in perspektivne prihodnosti Skupine. Potencial Skupine pa so prepoznale tudi bonitetne agencije, ki so zvišale boniteto in obete Banke.

Vse to nam skupaj z odpravo določenih močno omejujočih zavez, ki nam jih je naložila Evropska komisija, omogoča, da lahko začnemo na trgu naposled poslovati in konkurirati s polnim potencialom. Odslej bomo lahko financirali projekte v mednarodnem okolju. Svoj položaj regionalnega specialista pa želimo z doslednim uresničevanjem strategije na vseh trgih še okrepiti.

Osredotočeni smo na zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje na trgu. Gradimo edinstveno večkanalno distribucijo storitev, partnerstva in celovite rešitve za stranke. Inovacije so v središču naše biti. Skupina je na tem področju na trgu že tradicionalno vodilna. Z uvedbo novih rešitev, na primer mobilne denarnice NLB Pay, in prenosom naših najbolj inovativnih rešitev na vse naše trge, Skupina še naprej določa trende. S prehodom na digitalne tržne poti, z optimizacijo prodajnega procesa in izboljšanim razumevanjem strank pa smo našim strankam vse bližje.

Veselimo se, da bomo upravičili pričakovanja delničarjev z nadaljnjim stabilnim poslovanjem in inovativnimi rešitvami ter dokazali naš velik potencial na področju izplačila dividend. Skupina od leta 2015 izplačuje vse višje dividende in je leta 2018 izplačala dividende v skupnem znesku 270,6 mio EUR (znesek sestavljata dobiček za poslovno leto 2017 v višini 189,1 mio EUR in zadržani dobiček iz predhodnih let v višini 81,5 mio EUR). V prihodnje nameravamo izplačevati dividende kot presežek količnika skupnega kapitala Skupine v višini približno 70 % konsolidiranega dobička Skupine na srednji rok. Zavezali smo se, da bomo upravičili zaupanje naših delničarjev z odgovornim ustvarjanjem dolgoročne vrednosti in razvijanjem našega poslovnega potenciala.

Skupina je edina finančna institucija, ki je osredotočena izključno na regijo JVE. Banka in njene bančne članice v Skupini so sistemsko pomembne institucije v petih državah. Smo vodilna franšiza v regiji glede na bilančno vsoto (v primerjavi z drugimi bankami, ki so prisotne v istih državah) z mrežo 327 poslovalnic in 1,8 milijona aktivnih komitentov. JVE regija je naš dom. Imamo edinstveno razumevanje lokalnega okolja. Poznamo jezik, kulturo in miselnost. Posebno pozornost namenjamo gradnji osebnih odnosov s komitenti, skupnostmi in okoljem.

Vse to nam omogoča, da pozitivno vplivamo na kakovost življenja in stabilnost v državah regije. To vlogo sprejemamo s ponosom in z veliko odgovornostjo. Zato nismo odlični samo pri zagotavljanju inovativnih rešitev za naše komitente ter predajanju znanja in strokovnosti, ampak tudi pri prepoznavanju, negovanju, mentorstvu ter razvijanju in podpiranju talentov na njihovi poti – pa naj gre za talente v kulturi, športu ali v našem bančnem okolju. Ponosni smo na certifikat najboljšega delodajalca, ki nam ga je že tretjič zaporedoma podelil neodvisni inštitut Top Employers. To razumemo kot priznanje naših prizadevanj in spodbudo za prihodnost – da postanemo eden najbolj zaželenih delodajalcev v regiji.

V zadnjih letih je Skupina naredila več korakov in postala sodobna, konkurenčna, učinkovita in uspešna banka. Dosegli smo opazen napredek in sprejeli pomembne odločitve, ki bodo zagotovile prihodnji uspeh Skupine. Zavedamo se novih makroekonomskih in poslovnih izzivov, ki se kažejo na obzorju, zato bomo poskrbeli, da bo naša nova poslovna strategija kot odgovor nanje učinkovita in uspešna. Poskrbeli bomo, da bo Skupina pripravljena – na vse, kar sledi.

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Archibald Kremser član uprave

Andreas Burkhardt član uprave

Blaž Brodnjak predsednik uprave

László Pelle član uprave

3. poglavje

Nagovor predsednika nadzornega sveta NLB

Spoštovani delničarji,

V Nadzornem svetu menimo, da bi morali biti naši komitenti ves čas vsaj nekoliko nezadovoljni, da bi Banko tudi s tega vidika potiskali naprej in spodbujali njeno predanost stalni poslovni odličnosti. Menimo tudi, da bi morali biti zaposleni v Skupini brezkompromisno zavzeti za stranke ter da bi si močno prizadevali zagotoviti jim najboljše možne storitve in izkušnjo.

Prav tako verjamemo, da je dolžnost Nadzornega sveta, da svojo funkcijo nadzora in usmerjanja procesov opravlja tako, da pri tem vztrajno zasleduje namen (poslanstvo) Banke, njen poslovni načrt (strategijo) in njeno vizijo o tem, kakšna naj bi bila v prihodnosti celotna Skupina.

Samo če vsi ves čas počnemo te stvari pravilno, bomo še naprej vredni zaupanja vas lastnikov Skupine, naših poslovnih partnerjev, vseh naših strank, družbe, ki nas obdaja, in zlasti naših zaposlenih.

Pri tem strateška osredotočenost Banke ostaja nespremenjena. Kot specialist za regijo je Skupina edina finančna institucija, ki je osredotočena samo na regijo JVE. Ponašamo se z edinstvenim poznavanjem lokalnega okolja, jezika, kulture in miselnosti. Drugi strateški cilj je, da Skupina ostane povsem usmerjena v komitente, pri čemer se moramo osredotočati na zagotavljanje najboljše izkušnje za komitente ter posebno pozornost posvečati vzpostavljanju osebnih odnosov s komitenti, družbami in okoljem.

Ko govorimo o tem, da je Skupina zavezana digitalnemu poslovanju, vzpostavljanju edinstvene večkanalne prodaje storitev, partnerskim programom in celovitim rešitvam za komitente, to mislimo dobesedno in za to prevzemamo odgovornost.

Da bi lahko izpolnili obljube, bi si morali prizadevati za visoke standarde (široko uvedene na vseh ravneh poslovanja), da bi bili ves čas korak nad pričakovanji komitentov. Naj si sposodim nekaj besed v svetovnem merilu izjemno uspešnega poslovneža, kot je Jeff Bezos: visokih

standardov se je mogoče naučiti, toda treba jih je dobro oblikovati, da se jih zaposleni naučijo in se jim povsem prilagodijo, hkrati pa morajo ti standardi biti prilagojeni posameznemu področju. Kaj to pomeni za način bančnega poslovanja, ki ga uporablja Banka? Pomeni, da moramo zaposleni v Skupini vedeti, kakšna je najboljša bančna praksa na vseh ravneh storitev in poslovanja, imeti realna pričakovanja glede tega, kako težko je to doseči, in si prizadevati to čim hitreje doseči.

Dogajanje v letu 2018 na kratko

Ker so vam makroekonomske razmere na splošno znane, naj navedem samo to, da se je položaj slovenskega gospodarstva lani izboljševal, čeprav počasneje kot leta 2017, ko je njegova stopnja rasti znašala izrednih 5 % BDP. Rast v gradbenem sektorju ter povečanje razpoložljivega prihodka gospodinjstev in potrošniških posojil so skupaj z višjo porabo tujih turistov prispevali k nadaljnji razmeroma veliki rasti trgovine in drugih storitvenih dejavnosti. Brezposelnost se je v zadnjih mesecih leta zmerno zmanjšala, vendar je ob 8,2-odstotni stopnji brezposelnosti in splošno zaznanem 5-odstotnem pragu, ki označuje praktično polno strukturno zaposlenost (vsaj v Sloveniji) resnično težko najti dobre delavce. Ne samo v bančništvu.

V finančnem letu 2018 se je v Skupini nadaljeval trend stabilnega in dobičkonosnega poslovanja – neto dobiček obdobja je znašal 203,6 mio EUR, ob stalnem znatnem prispevku odvisnih družb. Poslovanje Skupine je bilo podprto z močnimi likvidnostnimi in kapitalskimi pozicijami, pri čemer je skupni količnik kapitalske ustreznosti dosegel 16,7 %. Z vidika SOTP (vsota delov, angl. »sum of the parts«) je neto dobiček Banke presegel finančni načrt zaradi strogega nadzora stroškov, višjih neto obrestnih prihodkov ter sprostitve oslabitev in rezervacij. V celotni Skupini so vse odvisne banke zabeležile spodbudno rast bruto prihodkov, ki je znašala od 16,4 % v največji odvisni

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

družbi NLB Banka, Skopje do 8-odstotne letne rasti v NLB Banki, Banja Luka. Odstopala je le NLB Banka, Sarajevo z 1,4-odstotno letno rastjo, vendar je odvisna družba dosegla svoj najvišji neto dobiček do sedaj. Vse druge strateške družbe, in sicer NLB Skladi, NLB Vita in Bankart, so leto 2018 zaključile s povečanjem dobička na letni ravni. V celoti je Skupina še naprej dosegala pozitivne rezultate ter ugodne trende na področju vzvoda sredstev, upravljanja bilance, navzkrižne prodaje, nadzora stroškov in stroškov tveganja.

Skratka, ponosen sem na to, kar je Skupina leta 2018 zagotovila vsem glavnim deležnikom (delničarjem, komitentom, zaposlenim in družbi), zlasti glede na to, da smo novembra 2018 končali tudi prvo fazo privatizacije v skladu z zavezami, danimi Evropski komisiji. Če se ozrem nazaj na vsa prizadevanja povezana s privatizacijo, je bila prva javna ponudba zasluženo uspešna.

NLB Skupina ohranja svoja načela korporativnega upravljanja v skladu z najvišjimi standardi

Nadzorni svet spremlja in nadzoruje upravljanje in poslovanje Skupine. Pri tem se drži neomajnih načel strokovnosti in profesionalnosti ter ohranja močno predanost integriteti, etiki in poštenju. Nadzorni svet je vse leto ohranjal uravnotežen korekten odnos z Upravo, ki mu je pravočasno dostavljala celovite in s

podatki podprte informacije ter mu tako omogočala sprejemanje odločitev skladno s poslovnimi interesi banke ter zagotavljanje stalne skladnosti z bančnimi predpisi in zakonskimi pooblastili.

Skozi vse leto 2018 je sestava Nadzornega sveta ostala enaka. Nadzorni svet je imel osem članov (od devetih, kot jih določa Statut), in sicer: Primož Karpe – predsednik, Andreas Klingen – namestnik predsednika in Alexander Bayr, David Eric Simon, László Urbán, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek in Peter Groznik (člani). Dva člana Nadzornega sveta (Šeme Hočevar in Kozjek) sta podala odstopni izjavi s trimesečnim odpovednim rokom, vendar samo zato, ker smo sledili zavezam na področju korporativnega upravljanja, ki jih je Republika Slovenija predložila Evropski komisiji leta 2018.

Postopkovno je Nadzorni svet opravljal delo v skladu s pristojnostmi in Poslovnikom o delu nadzornega sveta NLB. Izvajal je svojo funkcijo zagotavljanja učinkovitega nadzora upravljanja Banke in Skupine ter svojo dolžnost preudarnega in skrbnega delovanja na podlagi svojih pristojnosti, kot je določeno v veljavnih zakonih in drugih predpisih ter v internih aktih Banke. Nadzorni svet je pri opravljanju svojih nalog upošteval tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb in Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

V letu 2018 je imel sedem rednih in štiri korespondenčne seje. Nadzorni svet je prejemal tudi strokovno pomoč štirih operativnih komisij, in sicer Revizijske komisije, Komisije za tveganja, Komisije za imenovanja in Komisije za prejemke. Sestava in naloge teh komisij so predstavljene v poglavju tega letnega poročila o korporativnem upravljanju.

Člani Nadzornega sveta imajo ustrezna in komplementarna znanja, izkušnje in spretnosti za opravljanje svojih dolžnosti, hkrati pa imajo različno strokovno usposobljenost, nacionalno ozadje in izobrazbo. Nadzorni svet je uravnotežena skupina strokovnjakov, ki se medsebojno dopolnjujejo in osredotočajo na učinkovitost opravljanja svojih osnovnih funkcij. Vsi člani Nadzornega sveta imajo potrebno osebno integriteto in strokovno etičnost za svoje položaje, kar je bilo potrjeno s pozitivno oceno sposobnosti in primernosti, izvedeno marca 2019. To zagotavlja, da lahko opravljajo svoje nadzorniške vloge odgovorno in sprejemajo odločitve, ki koristijo in povečujejo dodano vrednost Skupine. Bistvo naših načel odločanja je sprejemanje kritičnih in odločnih mnenj, pri čemer vedno aktivno sodelujejo vsi člani.

V skladu s priporočilom Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in dobro prakso korporativnega upravljanja je Nadzorni svet novembra 2018 s pomočjo tuje strokovne družbe opravil samooceno

svoje sestave, uspešnosti in morebitnih navzkrižij interesov članov ter svojega delovanja in sodelovanja z upravo. V postopku ocenjevanja je Nadzorni svet ocenil tudi delo svojih komisij in sprejel načrt dela, pripravljen v skladu s priporočili iz ocene.

V skladu z zavezami Republike Slovenije Evropski komisiji (Sklep Evropske komisije z dne 10. avgusta 2018) je Nadzorni svet na vse svoje seje povabil predstavnika družbe KPMG, poslovno svetovanje d.o.o., Ljubljana, ki deluje kot skrbnik za spremljanje izvajanja zavez.

V skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je Nadzorni svet sestavil to pisno letno poročilo z namenom točne in verodostojne predstavitve dejavnosti Nadzornega sveta v zadevnem letu.

Nadzorni svet na podlagi 272. in 281(a). člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in zgornjega poročila ugotavlja in potrjuje, da je redno in temeljito spremljal poslovanje Banke in Skupine leta 2018 v okviru svojih pristojnosti, pri čemer je ustrezno nadzoroval upravljanje in poslovanje Banke in Skupine ter nadzoroval delo Notranje revizije Banke.

Pregled in potrditev Letnega poročila NLB Skupine za leto 2018

Uprava je Nadzornemu svetu predložila Letno poročilo NLB Skupine za leto 2018, ki vključuje poslovno poročilo in finančno poročilo z revidiranimi računovodskimi izkazi Banke, revidiranimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine in mnenjem revizorja. Po mnenju revizorja računovodski izkazi s pojasnili v vseh pomembnih vidikih resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje na dan 31. decembra 2018 ter finančni izid in denarne tokove Banke in Skupine za to leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Revizor ugotavlja tudi vsebinsko skladnost

informacij v poslovnem delu Letnega poročila z revidiranimi računovodskimi izkazi Banke in Skupine.

Skladno s 34. členom Statuta NLB je Nadzorni svet preveril predloženo letno poročilo, na podlagi česar bo predložil poročilo skupščini delničarjev. Po skrbni preveritvi Letnega poročila NLB Skupine za leto 2018 Nadzorni svet k poročilu ni imel pripomb in ga je soglasno potrdil.

S spoštovanjem, Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

4. poglavje

Makroekonomsko okolje

Globalno gospodarstvo je v letu 2018 še naprej zavidljivo raslo, čeprav se je rast v drugi polovici leta upočasnila. Zagon iz leta 2017 se je nadaljeval tudi v prvi polovici 2018, s 3,5-odstotno rastjo, medtem ko se je rast v drugi polovici 2018 nekoliko umirila in padla na 3,2 % na letni ravni. Razvite države so zabeležile upad stopnje brezposelnosti in rast plač, kar je spodbudilo potrošnjo. Višje cene surove nafte in hrane so povzročile povečanje inflacije, zlasti v drugem četrtletju 2018. Tako se je inflacija v ZDA maja približala 3 %, v evroobmočju pa je konec prvega polletja 2018 dosegla novo rekordno visoko raven po več kot enem letu. Rast inflacije v ZDA je spodbudila FED k štirikratnem dvigu ključne obrestne mere v letu 2018, nad psihološko mejo dveh odstotkov, nazadnje decembra 2018 na 2,25 % do 2,5 %. V ZDA potrošnja skupaj s stalnim povečevanjem števila delovnih mest še naprej spodbuja gospodarsko rast. V Aziji so se nadaljevale visoke stopnje rasti kljub rahli umiritvi zaradi skrbi glede trgovinske vojne, medtem ko je bila rast v Južni Ameriki nezadostna zaradi šibkejše dejavnosti v nekaterih ključnih gospodarstvih. Države v razvoju pa so

čutile posledice višjih obrestnih mer ZDA in posledičnih kapitalskih odlivov v ZDA.

V letu 2018 je evropsko gospodarstvo zabeležilo pozitivno gospodarsko rast, ki je bila sicer nekoliko nižja kot v letu 2017. Realni BDP v evroobmočju se je v letu 2018 zvišal za 1,8 % na letni ravni. Rezultati so bili pod pričakovanji in so odražali šibkejši prispevek zunanjega povpraševanja in nekaterih državnih in sektorskih dejavnikov. Decembra 2018 se je gospodarsko razpoloženje v evroobmočju občutno poslabšalo in je delno odražalo upadanje zaupanja v industrijo, kar je sovpadalo z upadom industrijske proizvodnje v Nemčiji, ki se je novembra zmanjšala že tretji mesec zapored. Ker je videti, da se največje evropsko gospodarstvo preusmerja v nižjo prestavo, bo to nedvomno vplivalo na zmanjšanje rasti v evroobmočju. Na decembrski seji se je ECB odločila, da bo decembra 2018 prenehala z odkupi neto sredstev, pri čemer bo ključne obrestne mere ohranila nespremenjene vsaj do konca poletja 2019 in okrepila smernice za reinvestiranje. Po drugi strani pa negotovosti, povezane z geopolitičnimi dejavniki, in grožnja protekcionizma, ranljivosti na razvijajočih se trgih ter volatilnost finančnega trga ostajajo na visoki ravni. ECB zato meni, da je še vedno potrebna močna spodbuda denarne politike, ki bo podprla še naprej rastoče pritiske domačih cen in razvoj

skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Razlike v donosu državnih obveznic v evroobmočju so bile v glavnem stabilne, razen Italije, kjer je bila opažena precejšna volatilnost. Čeprav so pričakovanja glede dobičkov podjetij ostala na visoki ravni, so bili narejeni nekateri popravki navzdol poleg potencialne spremembe premij za tveganja, kar je povzročilo padec cen delnic in obveznic podjetij v euroobmočju. Na deviznih trgih je evro v trgovinskih tehtanih pogojih oslabel.

Splošni globalni gospodarski obeti kažejo znake umirjanja zagona. Zrelost globalnega gospodarskega cikla, upad podpore politik v razvitih gospodarstvih, tarife, ki jih druga drugi nalagata ZDA in Kitajska, vplivajo na dogodke po vsem svetu. Globalna trgovinska rast se je nekoliko upočasnila, negotovosti glede prihodnjih trgovinskih odnosov pa so se povečale. Hkrati finančni pogoji v razvitih gospodarstvih ostajajo zelo prilagodljivi, medtem ko so se na nekaterih trgih v razvoju zaostrili. V prihodnje se pričakuje, da se bo globalna gospodarska aktivnost v 2019 upočasnila in ostala na isti ravni v naslednjih dveh letih zaradi upadajoče podpore politik in prehoda Kitajske na nižjo stopnjo rasti. Kratkoročno se pričakuje, da bo trenutni ciklični zagon podpiral globalno aktivnost. Precejšne prociklične davčne spodbude v ZDA, vključno z nižjimi davki in višjo porabo, bodo prav tako zagotovile pobudo za globalno rast poleg intenzivnejših premikov k bolj ekspanzivni fiskalni politiki med razvitimi gospodarstvi. V državah JVE bo rast BDP po predvidevanjih kratkoročno ostala trdna, medtem ko se v državah, velikih izvoznicah surovin, pričakuje okrepitev gospodarske dejavnosti. Med tem ko padec cen nafte in trenutna krivulja terminskih pogodb za nafto, ki kažejo trend postopnega upadanja cen na srednji rok, kažeta na vedno manjši vpliv cen energentov na inflacijo, se po drugi strani pričakuje, da bo zmanjšanje rezervnih zmogljivosti na globalni ravni povečalo pritisk na inflacijo. Makroekonomske projekcije evroobmočja z decembra 2018

				Povprečna inflacija (v %)		Stopnja brezposelnosti (v %)
	2016	2017	2018	2019	2020	2016	2017	2018	2019	2020	2016	2017	2018	2019	2020
Evroobmočje	1,9	2,4	1,8	1,3	1,4	0,2	1,5	1,8	1,4	1,5	10,0	9,1	8,2	7,8	7,7
Slovenija	3,1	4,9	4,5	3,3	2,9	-0,1	1,4	1,7	1,7	2,0	8,0	6,6	5,4	5,1	4,9
BiH	3,1	3,5	3,1	3,1	3,1	-1,1	1,2	1,4	1,6	1,7	41,7	38,4	36,0	35,1	33,8
Črna gora	2,9	4,7	4,9	2,8	2,9	-0,3	2,4	2,6	2,3	2,0	17,7	16,1	14,9	15,0	14,8
Makedonija	2,8	0,2	2,7	2,9	3,1	-0,2	1,4	1,4	1,8	2,0	23,7	22,4	21,0	20,3	19,5
Srbija	3,3	2,0	4,3	3,4	3,3	1,1	3,2	2,0	2,4	2,7	15,3	13,5	12,7	11,6	11,0
Kosovo	4,1	4,2	4,1	4,1	3,9	0,3	1,5	1,1	1,6	1,8	27,5	30,5	28,8	28,0	27,5

Tabela 7: Gibanje ključnih makroekonomskih kazalnikov v evroobmočju in v regiji NLB Skupine

Vir: Statistični uradi držav, Centralne banke držav, IMF, Eurostat, FocusEconomics

Opomba: Napovedi (Consensus Forecasts) so označene v sivem.

predvidevajo postopno zvišanje osnovne inflacije v napovedovalnem obdobju, medtem ko naj bi se letna realna rast BDP rahlo zmanjšala. V letih 2019 in 2020 se sicer pričakujejo nekoliko višje obrestne mere na dolgoročne kredite, nižje cene delnic in zmanjšano tuje povpraševanje, kar bo zavrlo dejavnosti, vendar pa se po drugi strani pričakuje, da bodo te vplive v veliki meri izničili pozitiven vpliv nižjih cen nafte, oslabljen tečaj evra in nekatere dodatne fiskalne sprostitve. Tveganja v zvezi z napovedjo rasti v evroobmočju ostajajo na splošno uravnotežena. Vendar pa se uravnoteženost tveganj zmanjšuje zaradi dolgotrajne negotovosti, povezane z geopolitičnimi dejavniki, Brexit, grožnje protekcionizma, ranljivosti na razvijajočih se trgih in volatilnosti finančnega trga.

Gospodarstvo v regiji Skupine

Na področju poslovanja Skupine na JVE trgih je bilo opaženo povečanje gospodarske rasti v povprečju z 2,9 % leta 2017 na 3,8 % leta 2018, medtem ko so se cene izdelkov široke potrošnje po poročanju Consensus Forecast (FocusEconomics) v 2018 povišale za 1,7 %. Najvišja gospodarska rast na letni ravni v 2018 je bila zabeležena v Srbiji, in sicer z 2 % na 4,3 %, in v Makedoniji s povečanjem z 0,2 % na 2,7 %. Rast v Črni gori se je nekoliko povečala, s 4,7 % na 4,9 %,

medtem, ko se je na Kosovu zmanjšala, s 4,2 % na 4,1 % ter v BiH s 3,5 % na 3,1 %, medletno. Javnofinančna uravnoteženost kot delež BDP je bila v Srbiji ter BiH že drugo leto zapored pozitivna, medtem ko je v Makedoniji, Črni gori in na Kosovu negativna. Saldo tekočega računa kot delež BDP je negativen v vseh omenjenih državah. Srbija poroča o upočasnitvi v tretjem četrtletju 2018 po intenzivni rasti v prvi polovici leta, kljub temu pa temelji ostajajo dobri, saj rastejo tako zasebna potrošnja kot tudi vlaganja v osnovna sredstva in izvoz. Na Kosovu so k dobrim rezultatom pripomogli rast plač, nakazila in turizem. K ugodnim rezultatom v Črni gori so prispevala vlaganja v osnovna sredstva, v Makedoniji pa solidna potrošnja, medtem ko je bilo rahlo zmanjšanje v BiH posledica manjšega izvoza. V četrtem četrtletju 2018 se je ohranila stabilna rast, podprta z rastjo plač in kompaktnim trgom delovne sile, in še vedno solidno rastjo v EU. Zaradi 100-odstotnih tarif, ki jih je Kosovo uvedlo na srbski in bosanski uvoz, so se nekatera tveganja nekoliko povečala. Po drugi strani pa sta se Srbija in IMF oktobra 2018 pogovarjala o prvem pregledu instrumenta za usklajevanje politik in se dogovorila o okvirnem proračunu za leto 2019, katerega cilj je proračunski primanjkljaj v višini 0,5 % BDP in ki naj bi še dodatno zmanjšal delež javnega dolga. Makedonski parlament je spremenil ime države, kar

3,2 % globalna gospodarska rast leta 2018

1,8 %

gospodarska rast v evroobmočju leta 2018

4,5 % gospodarska rast v Sloveniji leta 2018

3,8 % gospodarska rast v JVE regiji Skupine leta 2018

	Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)							Proračunska bilanca (v % BDP)		Javni dolg (v % BDP)
	2016	2017	2018	2019	2020	2016	2017	2018	2019	2020	2016	2017	2018	2019	2020
Evroobmočje	3,2	3,2	3,0	2,9	2,8	-1,6	-1,0	-0,7	-1,0	-0,9	89,1	86,8	85,6	84,1	82,9
Slovenija	5,5	7,1	7,3	6,4	6,0	-1,9	0,1	0,8	0,4	0,3	78,7	74,1	69,5	66,4	63,5
BiH	-4,9	-4,8	-4,8	-5,1	-4,6	1,2	2,6	1,1	0,7	0,6	44,1	39,5	38,1	36,8	35,6
Črna gora	-16,2	-16,1	-17,3	-16,7	-15,0	-3,4	-5,5	-3,2	-2,9	0,1	64,4	64,2	69,4	68,9	65,3
Makedonija	-2,9	-1,0	-0,3	-1,1	-1,4	-2,7	-2,7	-1,8	-2,6	-2,6	39,9	39,5	40,7	42,7	42,7
Srbija	-3,1	-5,2	-5,2	-5,0	-4,8	-1,2	1,1	0,6	-0,3	-0,7	67,6	59,3	53,8	52,9	50,2
Kosovo	-7,9	-6,0	-7,1	-7,6	-7,3	-1,1	-1,1	-1,3	-2,3	-2,4	14,6	16,2	17,1	19,2	20,8

Tabela 8: Gibanje plačilne bilance in javnofinančnih kazalnikov v evroobmočju in v regiji NLB Skupine

Vir: Statistični uradi, Centralne banke, IMF, Eurostat, Ministrstva za finance, FocusEconomics Opomba: Napovedi (Consensus Forecasts) so označene v sivem.

bi lahko pomenilo konec grške blokade vstopa Makedonije v Nato in EU. Črna gora in Srbija sta odprli nova poglavja kot del pristopnega procesa k EU, kar bo imelo dodaten pozitiven vpliv na regijo, BiH pa je na oktobrskih splošnih volitvah izvolila novo tričlansko državno predsedstvo in več kot 500 drugih državnih uradnikov.

Gospodarska rast v Sloveniji je ostala stabilna in je v letu 2018 dosegla 4,5 %. Inflacija (HICP) se je po nizkih stopnjah v preteklih letih v letu 2018 povečala na 1,7 %. Ugodni gospodarski pogoji so pozitivno vplivali tudi na trg dela. Število delovno aktivnih oseb se je že drugo leto zapored povečalo za povprečno 3 %. V tretjem četrtletju 2018 je SURS zabeležil najvišjo stopnjo zaposlenosti v zadnjih 23 letih. Trg se zdaj počasi zapira na ravni naravne brezposelnosti. Kazalnik gospodarskega razpoloženja se je v prvih devetih mesecih leta 2018 občutno zmanjšal, v zadnjih mesecih leta pa se je nekoliko popravil. V decembru je bil še vedno za 12,3 o.t. nad dolgoročnim povprečjem. V drugem četrtletju leta 2018 so bile cene nepremičnin v povprečju 13,4 % višje na letni ravni, na četrtletni ravni pa so se zvišale za 4,2 %, kar je najvišja četrtletna rast po letu 2007. Živahen nepremičninski trg se je ohranil v drugem četrtletju 2018,

kljub temu da je bilo število poslov najnižje od tretjega četrtletja 2015. Rast industrijske proizvodnje in gradbeništva se je nadaljevala tudi v tretjem četrtletju 2018. V letu 2018 je bila industrijska proizvodnja za 4,6 % višja na letni ravni, čeprav se je že pojavilo zmanjšanje na mesečni ravni v zadnjih dveh mesecih leta. Tudi rast gradbeništva se je v letu 2018 močno okrepila. Letna rast je dosegla 19,9 %, kar je po podatkih SURS za 2,2 o.t. višja rast kot leto pred tem. Saldo tekočega računa ostaja pozitiven, prav tako tudi javnofinančni proračun. Splošna gospodarska rast je dodatno prispevala k nadaljnjemu zmanjševanju javnega dolga in njegovemu servisiranju.

Napoved gospodarskih gibanj kaže znake umirjanja v regiji Skupine, kljub temu pa se pričakuje, da se bo rast nadaljevala zaradi solidnih temeljev. Po poročanju Consensus Forecast (FocusEconomics) bodo k rasti pripomogli dvig plač, naložbe EU, veliko število turistov in stabilno zunanje povpraševanje po blagu. Zunanja tveganja izvirajo zlasti iz povečanega globalnega trgovinskega protekcionizma; notranja pa vključujejo politične napetosti, zlasti med Kosovom in Srbijo. Slednja bo po pričakovanjih ostala eno najhitreje rastočih gospodarstev v regiji v letu 2019. Intenzivno domače povpraševanje bo

podprl zasičen trg delovne sile, prilivi iz tujih neposrednih investicij (TNI) in javnoproračunska poraba. Tudi za Bosno in Hercegovino napoved za leto 2019 ostaja dobra. Ustvarjanje novih delovnih mest, višja nakazila in rastoči sektor turizma naj bi spodbudili zasebno potrošnjo, prilivi iz tujih neposrednih investicij pa bodo spodbudili vlaganja. Lahko pa se zgodi, da bo neenotna vlada zavirala pomembne reforme. Pričakuje se, da se bo gospodarstvo v Črni gori ustalilo in v letu 2019 zabeležilo počasnejšo rast. Rast bosta podpirala sektor turizma in energije, prilivi iz tujih neposrednih investicij pa bodo spodbudili vlaganja. Po drugi strani pa se bo zaradi uvoza, povezanega z infrastrukturnimi projekti, najverjetneje ohranil trgovinski primanjkljaj. Kosovo bo v letu 2019 po pričakovanjih ohranilo solidno rast. Zasebno potrošnjo bodo spodbudili padajoča stopnja brezposelnosti, prilivi iz nakazil in rast kreditov. Izvedbo pomembnih reform pa bi lahko ogrozila politična nasprotja v regiji in posledično napeti trgovinski odnosi, kar bi slabo vplivalo na zaupanje vlagateljev. Makedonija pričakuje zagon gospodarske rasti v letu 2019. Poraba gospodinjstev naj bi se okrepila zaradi izboljšanega trga dela, po slabih rezultatih v letu 2018 pa se pričakuje tudi izboljšanje vlaganj zaradi večjih prilivov tujih neposrednih

		Posojila podjetjem		Posojila gospodinjstvom		Depoziti podjetij		Depoziti gospodinjstev		Neto obrestna marža		NPL		CAR
	v mio	EUR ∆ % YoY	v mio	EUR ∆ % YoY	v mio	EUR ∆ % YoY	v mio	EUR ∆ % YoY	2017, v %	2018, v %		v % ∆ pp YoY		v % ∆ pp YoY
Slovenija	8.470	2,2	10.078	7,0	6.788	6,6	18.733	6,8	1,8	1,8	5,6	-2,8	18,1	0,0
BiH	4.409	3,6	4.725	7,3	1.904	11,8	6.210	7,8	3,2	3,0*	9,4*	-1,4	15,5*	-0,1
Črna gora	1.133	9,8	1.279	13,3	1.304	1,6	1.848	7,6	4,3	4,3*	6,9	-0,4	16,5*	-0,3
Makedonija	2.679	4,5	2.533	10,3	1.589	9,5	4.107	9,5	3,7	3,3*	5,0*	-1,6	16,3*	0,1
Srbija	9.142	6,9	8.607	12,5	7.273	22,1	11.782	9,2	5,4	5,4*	6,4*	-5,8	22,8*	0,3
Kosovo	1.746	10,7	999	11,2	718	13,6	2.334	7,5	5,3	5,3	2,7	-0,4	17,0	-1,0

Tabela 9: Gibanje ključnih kazalnikov bančnih sistemov v regiji NLB Skupine

Vir: Statistični uradi držav, Centralne banke, lastni izračuni

Opomba: Neto obrestna marža izračunana na obrestnonosni aktivi.

* Podatki za Q3 2018

investicij. Kljub temu pa bo gospodarska rast še naprej občutljiva v celotni JVE regiji, in sicer zaradi morebitne upočasnitve v evroobmočju in zaostrenih globalnih finančnih pogojev. Enako velja za Slovenijo. Rast slovenskega gospodarstva bo leta 2019 zmerna, upočasnila se bo zaradi zmanjšanja rasti izvoza kot rezultat splošnega padajočega trenda v celotnem evroobmočju. Tudi rast vlaganj v osnovna sredstva se bo upočasnila, in sicer zaradi manj ugodnih pogojev financiranja in ukrepov ECB z namenom zaostritve denarne politike. Nasprotno pa naj bi se poraba gospodinjstev povečala zaradi dviga minimalnih plač in tako še naprej podpirala ugodno dinamiko rasti.

Bančni sistemi v regiji Skupine

Bančni sistemi v regiji Skupine so se v letu 2018 izboljšali. Vodilna v regiji Skupine je bila rast posojil podjetjem na Kosovu, in sicer 10,7 % na letni ravni v decembru, medtem ko je bila rast v Sloveniji in BiH zmernejša, namreč 2,2 % in 3,6 % na letni ravni. Največje povečanje posojil prebivalstvu je bilo zabeleženo v Črni gori, z več kot 13 % na letni ravni, medtem ko sta Slovenija ter BiH zabeležili 7-odstotno rast na letni ravni. Srbija je zabeležila največje povišanje na področju depozitov podjetij, s 22,1-odstotno rastjo na letni ravni, več kot 10-odstotno rast na letni ravni pa so zabeležili tudi v BiH (11,8 %) in na Kosovu (13,6 %). Depoziti prebivalstva ostajajo solidni v celotni regiji Skupine z rastjo 6,8 % na letni ravni v Sloveniji in vse do 9,5 % na letni ravni v Makedoniji. Neto obrestna marža je bila najvišja v Srbiji in na Kosovu z več kot 5 %, sledi Črna gora z več kot 4 %. Neto obrestna marža v Sloveniji je bila skromnejša, in sicer 1,8 %, zaradi omejitev, ki jih za evroobmočje določa obrestna politika ECB. Delež NPL kot merilo kakovosti bančnega posojilnega portfelja se je v vseh bančnih sistemih v regiji Skupine izboljšal, in sicer najbolj v Srbiji, za 5,8 o.t. na letni ravni. CAR bančnih sistemov ostaja na solidni ravni.

Vir: ECB, nacionalne centralne banke

Vir: ECB, nacionalne centralne banke

0,0 % 10,0 %

20,0 % 30,0 % 40,0 % 50,0 % 60,0 %

EMU Slovenija Srbija BiH Makedonija Črna gora Kosovo

Slika 4: Donosnost lastniškega kapitala (ROE) v evroobmočju in v regiji NLB Skupine

LTD razmerje se je povečalo le v Srbiji, Črni gori in na Kosovu, medtem, ko se je ROE povečala v vseh bančnih sistemih v regiji Skupine, z izjemo Kosova, kjer se je z 21 % v 2017 zmanjšala na 19 % v 2018.

Slovenski bančni sistem je rasel tudi v letu 2018. Rast posojil nebančnemu sektorju se je nekoliko povečala decembra 2018, na 3,3 %. Posojila prebivalstvu so zrasla za 7 %, potrošniška posojila za 11,8 % in stanovanjska posojila za 4,7 % na letni ravni. Rast posojil nefinančnim družbam ostaja skromna, in sicer 2,2 % na letni ravni. Rast nebančnih depozitov je decembra 2018 znašala 5,3 % in še vedno presega rast bilančne vsote. Delež vlog na vpogled v vseh vlogah nebančnega sektorja je bil 72,4 %, medtem ko je bilo neto povečanje depozitov zadostno, da so lahko banke financirale dejavnosti kreditiranja. Rast depozitov prebivalstva je bila relativno visoka, in sicer 6,8 % na letni ravni. Kakovost bančnih naložb se še naprej izboljšuje. Delež NPE je decembra 2018 padel na 4 %, medtem ko se je delež NPL zmanjšal na 5,6 %. V 2018 je bil čisti dobiček bančnega sistema 16,8 % višji kot v enakem obdobju 2017. LCR v višini 323 % je bil nad regulativno zahtevo v novembru 2018. Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je konec tretjega četrtletja 2018 zmanjšala, a ostala na solidni ravni. Na posamični osnovi je dosegla 19,8 %, na konsolidirani osnovi pa 18,1 % ter ostala nad povprečno kapitalsko ustreznostjo držav v evroobmočju.

Posojila nefinančnim družbam, v % BDP Posojila gospodinjstvom, v % BDP

Vir: ECB, nacionalne centralne banke, nacionalni statistični uradi, lastni izračuni

Slika 5: Posojila nefinančnim družbam in prebivalstvu

v evroobmočju in v regiji NLB Skupine, 2018

120 %

Napovedi za bančne sisteme v regiji Skupine ostajajo pozitivne. Trajna rast globalnega gospodarstva in evroobmočja bo po pričakovanjih še naprej ugodna, kljub nekaterim znakom umirjanja. Kljub temu pa se bodo vplivi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko in trgovinske napetosti med ZDA in EU poznali globalno. Rast v regiji Skupine bodo spodbujali stabilni temelji in višje plače, vlaganja EU in dostop do sredstev EU, izboljšanje na področju turizma ter stabilno zunanje povpraševanje po blagu, kar bi morala biti zadostna podpora za rast portfelja posojil podjetjem in prebivalstvu. V Sloveniji se pričakuje nadaljnja visoka rast, in sicer zlasti v segmentu gradbeništva in nekaterih zasebnih storitev. Rast na področju zaposlovanja ostaja visoka, napovedi pa ostajajo pozitivne. Povprečna rast plač v lanskem letu je bila za dobre tri odstotne točke višja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Nadalje naj bi se zaradi dviga minimalnih plač povečala poraba gospodinjstev. Ti pogoji naj bi ugodno vplivali na rast portfelja posojil podjetjem in prebivalstvu. Presežek tekočega računa je bil lani nad 7 % BDP, in sicer kljub zmanjšanju presežka blagovne menjave. Javne finance so bile lani v presežku, kar naj bi bile tudi letos. Vseeno se ocenjuje, da se bo njihova struktura letos poslabšala, rast porabe pa naj bi bila večja, kot določajo fiskalna pravila. Razmerje med krediti in depoziti bo najverjetneje ostalo nespremenjeno, saj depozite podpirata presežek tekočega računa in visoka raven vlog. Prav tako vsaj še nekaj časa ne moremo pričakovati bistvenega povečanja prihodkov iz naslova višjih obrestnih mer. Kljub temu pa lahko opazimo, da ima na področju posojil nefinančnemu družbam in posojil prebivalstvu kot delež BDP celotna Skupina še precejšen potencial za nadaljnjo rast v primerjavi z evroobmočjem.

Vir: BS

Vir: SURS, Evropska komisija

Slika 7: Rast gospodarske metrike v Sloveniji

Vir: SURS

Slika 8: Potrošnja prebivalstva in zaupanje potrošnikov v Sloveniji

5. poglavje

Pregled finančnega poslovanja NLB Skupine

Skupina je poslovala z dobičkom že peto leto zapored, in sicer je dosegla dobiček 203,6 mio EUR, kar je 10 % manj od dobička doseženega v letu 2017 (2017: 225,1 mio EUR). Dober rezultat je odraz rasti poslovanja ob stabilnih maržah in negativnemu strošku tveganja.

Poslovni izid temelji na naslednjih ključnih dejavnikih:

• Izjemno poslovanje Banke z rezultatom 165,3 mio EUR ob koncu leta. Na trgih JVE so vse bančne članice Skupine prispevale pomemben delež h konsolidiranemu dobičku Skupine (37 % oziroma 75,813 mio EUR).
• ROE po davkih je znašal 11,8 %, RORAC po davkih (pri normalizirani kapitalski zahtevi 15,38 % RWA) pa 15,3 %.
• Enkratni prihodek od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje, v pozitivnem znesku 12,2 mio EUR.
• Nadaljevanje rasti obsega kreditov na Strateških tujih trgih (10 % v tem letu) in v segmentu Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji (6 % v tem letu).
• Zadovoljiv obseg skupnih čistih prihodkov iz poslovanja zaradi višjih čistih obrestnih prihodkov in čistih opravnin.
• Nadaljevanje dobrega poslovanja, z negativnim stroškom tveganja kot posledica sproščanja oslabitev in rezervacij.
• Raven slabih posojil se je znižala za 26 %, tako da je delež slabih posojil padel na 6,9 % (z 9,2 % leta 2017); izpostavljenost iz naslova slabih posojil znaša že 4,7 %.

• Portfelj likvidnih sredstev je znašal 5.172 mio EUR (41 % bilančne vsote), kapitalski količniki za Skupino pa 16,7 %.

• Pri NLB Banki, Skopje, je izključen pozitiven učinek enkratnega prihodka od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje v vrednosti 8,5 mio EUR.

• Strateški trgi in dejavnosti vključujejo poslovanje s podjetji v Sloveniji, poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, strateške tuje trge in finančne trge v Sloveniji.

• Enkratni prihodki v 2017: pozitivni učinki nestrateških kapitalskih naložb (9,5 mio EUR), sodne poravnave z Zavarovalnico Triglav (1,2 mio EUR) in negativni učinek od prodaje nestrateške članice NLB Factoring Brno a.s. »v likvidaci« (1,6 mio EUR).

Dobri rezultati Strateških trgov in dejavnosti14 Skupine

Strateški trgi in dejavnosti so zabeležili dobiček pred davki v višini 201,0 mio EUR, kar je 2 % več kot leta 2017. Strateški tuji trgi so prispevali največji delež k dobičku pred davki Skupine, in sicer 99,7 mio EUR, kar je 2 % manj kot leto prej, in vključuje pozitiven učinek enkratnega prihodka od prodaje članice Nov penziski fond, Skopje, v znesku 12,2 mio EUR. Dobiček pred davki se je rahlo znižal v segmentu Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, in sicer za 0,8 mio EUR oziroma 2 % glede na leto prej, v segmentu Korporativnega bančništva v Sloveniji pa je zabeležil 7,5 mio EUR oziroma 14 % rast.

Nestrateški trgi in dejavnosti: Pozitiven izid iz poslovanja in nadaljevanje dezinvestiranja

Nestrateški trgi in dejavnosti so poslovali v skladu z načrtom prestrukturiranja in dosegli dobiček v znesku 8,2 mio EUR, kar je 22,9 mio EUR oziroma 74 % manj v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, vzrok za to pa so enkratni prihodki segmenta v letu 201715.

Segment Ostalih dejavnosti zajema kategorije v Banki, s poslovnimi rezultati, ki jih ni mogoče dodeliti posameznim segmentom. Rezultat tega segmenta je bil negativen in je znašal 2,3 mio EUR.

ROE po davkih

Slika 9: Dobiček po davkih za NLB Skupino (v mio EUR) / ROE po davkih (v %)

Slika 10: Dobiček pred davki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

v mio EUR

Izkaz poslovnega izida

Tabela 10: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine in NLB

	NLB Skupina
	2018	2017		Sprememba	Q4 18	Q3 18	Q2 18	Q1 18	Q4 17		Sprememba v zadnjem kvartalu
Čiste obresti	312,9	309,3	3,6	1 %	81,0	80,2	76,7	75,0	80,6	0,9	1 %
Čiste opravnine	160,6	155,4	5,2	3 %	40,7	40,4	40,2	39,3	40,2	0,3	1 %
Prejete dividende	0,1	0,2	-0,1	-34 %	0,0	0,0	0,1	0,0	0,0	0,0	-25 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	14,7	26,7	-12,0	-45 %	3,1	5,0	3,9	2,7	4,2	-1,9	-38 %
Čisti drugi prihodki	4,9	-3,9	8,8	-	-0,5	0,3	-8,2	13,3	-2,6	-0,8	-
Čisti neobrestni prihodki	180,4	178,4	2,0	1 %	43,3	45,7	36,0	55,4	41,8	-2,5	-5 %
Skupaj čisti prihodki	493,3	487,7	5,6	1 %	124,3	125,9	112,7	130,4	122,4	-1,6	-1 %
Stroški dela	-165,1	-164,5	-0,6	0 %	-43,2	-41,1	-40,6	-40,3	-43,9	-2,1	-5 %
Drugi administrativni stroški	-96,3	-92,4	-3,9	-4 %	-28,4	-22,5	-23,1	-22,3	-26,0	-5,9	-26 %
Amortizacija	-27,2	-27,8	0,6	2 %	-6,7	-6,9	-6,8	-6,8	-7,0	0,1	2 %
Stroški skupaj	-288,7	-284,7	-3,9	-1 %	-78,3	-70,4	-70,6	-69,4	-76,9	-7,9	-11 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	204,6	203,0	1,6	1 %	46,0	55,5	42,1	61,0	45,6	-9,5	-17 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	30,2	43,4	-13,2	-30 %	7,0	7,6	12,3	3,3	6,6	-0,6	-8 %
Druge oslabitve in rezervacije	-6,9	-13,9	7,0	50 %	-2,7	-3,0	-0,8	-0,5	-14,3	0,3	10 %
Oslabitve in rezervacije	23,3	29,5	-6,3	-21 %	4,3	4,6	11,6	2,8	-7,7	-0,3	-6 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	5,4	4,8	0,7	14 %	1,3	1,6	1,4	1,2	1,0	-0,2	-14 %
Rezultat po davkih	233,3	237,3	-4,0	-2 %	51,7	61,7	55,0	65,0	38,9	-10,0	-16 %
Davek iz dohodka	-21,8	-4,0	-17,8	-	-5,1	-6,0	-6,3	-4,3	3,2	0,9	15 %
Rezultat manjšinskih lastnikov	7,9	8,2	-0,3	-4 %	1,2	2,2	1,5	3,0	1,0	-1,0	-44 %
Rezultat po davkih	203,6	225,1	-21,4	-10 %	45,3	53,5	47,2	57,7	41,1	-8,2	-15 %

	v mio EUR

						NLB
	2018	2017		Sprememba	Q4 18	Q3 18	Q2 18	Q1 18	Q4 17		Sprememba v zadnjem kvartalu
Čiste obresti	158,0	158,8	-0,8	0 %	40,5	40,4	39,2	38,0	42,4	0,1	0 %
Čiste opravnine	100,2	98,5	1,7	2 %	24,8	25,1	25,5	24,8	25,1	-0,4	-1 %
Prejete dividende	49,7	58,1	-8,4	-14 %	0,0	0,0	41,1	8,5	10,0	0,0	0 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	8,4	17,0	-8,5	-50 %	1,5	3,1	2,7	1,2	2,1	-1,6	-52 %
Čisti drugi prihodki	7,1	-2,2	9,3	-	1,6	3,1	-7,5	9,9	-2,1	-1,5	-48 %
Čisti neobrestni prihodki	165,4	171,3	-5,9	-3 %	27,9	31,3	61,8	44,4	35,1	-3,4	-11 %
Skupaj čisti prihodki	323,4	330,1	-6,7	-2 %	68,3	71,7	101,0	82,4	77,5	-3,3	-5 %
Stroški dela	-103,8	-103,7	-0,1	0 %	-27,6	-25,8	-25,3	-25,2	-28,0	-1,8	-7 %
Drugi administrativni stroški	-57,6	-54,2	-3,4	-6 %	-17,7	-13,2	-13,6	-13,1	-15,0	-4,5	-34 %
Amortizacija	-17,5	-18,0	0,5	3 %	-4,4	-4,4	-4,4	-4,3	-4,5	-0,1	-2 %
Stroški skupaj	-179,0	-175,9	-3,1	-2 %	-49,8	-43,4	-43,2	-42,6	-47,5	-6,4	-15 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	144,4	154,2	-9,8	-6 %	18,6	28,3	57,8	39,8	30,0	-9,7	-34 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	29,8	41,5	-11,7	-28 %	11,7	6,7	13,2	-1,7	20,9	5,0	75 %
Druge oslabitve in rezervacije	3,2	-10,8	14,1	-	3,1	-0,4	0,5	0,0	-11,2	3,6	-
Oslabitve in rezervacije	33,1	30,7	2,4	8 %	14,8	6,3	13,7	-1,7	9,8	8,6	137 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	0,0	0,0	0,0	-	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	-
Rezultat pred davki	177,5	184,9	-7,4	-4 %	33,4	34,5	71,5	38,1	39,7	-1,1	-3 %
Davek iz dohodka	-12,2	4,2	-16,4	-	-2,7	-3,3	-4,6	-1,6	4,1	0,6	18 %
Rezultat po davkih	165,3	189,1	-23,8	-13 %	30,7	31,2	66,8	36,5	43,8	-0,5	-2 %

* Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov.

Slika 11: Dobiček po davkih NLB Skupine (v mio EUR) – sprememba v letu

Rezultat odraža poslovno rast s stabilnimi obrestnimi maržami in negativnim stroškom tveganja

Skupina je ustvarila 203,6 mio EUR dobička po davkih, kar je 21,4 mio EUR oziroma 10 % manj kot leto prej.

Poslovni rezultat Skupine je temeljil na naslednjih ključnih dejavnikih in spremembah v letu:

• Čisti obrestni prihodki na ravni Skupine višji za 3,6 mio EUR oziroma 1 %, večinoma zaradi povečanega obsega kreditov in nižjih obrestnih odhodkov.
• Čiste opravnine višje za 5,2 mio EUR oziroma 3 %; visoka rast je bila realizirana v segmentu Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji (4 %) in na Strateških tujih trgih (4 %).
• Stroški višji za 3,9 mio EUR oziroma 1 % glede na leto prej, in sicer zaradi znatnega povečanja stroškov v povezavi s pospešenim trženjem/promocijo in poslovnim svetovanjem.
• Sproščanje oslabitev in rezervacij v znesku 23,3 mio EUR, pretežno individualnih kreditnih rezervacij.
• Davek iz dohodka višji za 17,8 mio EUR; leta 2017 je Banka namreč zabeležila pozitiven učinek enkratnega dogodka, kot posledica znižanja davčne osnove zaradi uveljavljanja v preteklosti davčno nepriznanih odhodkov za oslabitev odvisne družbe, odtujene v letu 2017, ter povečanja terjatev za odloženi davek na znesek, za katerega se pričakuje, da bo povrnjen v bližnji prihodnosti (tj. v 5 letih).
• Enkratni prihodek od prodaje hčerinskega podjetja NLB Nov penziski fond, Skopje, v znesku 12,2 mio EUR.
• Enkratni učinek prodaje 28,13-odstotnega manjšinskega deleža v Skupni pokojninski družbi v negativnem znesku 0,5 mio EUR.

Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju in močni konkurenci so vse banke v Skupini poslovale z dobičkom.

Rezultat Banke se je glede na leto prej znižal za 13 % na 165,3 mio EUR, in sicer z izjemnega 189,1 mio EUR, doseženega v letu 2017. Glavni razlog je 16,4 mio EUR višji davek iz dohodka in 8,4 mio EUR nižji prihodki iz dividend strateških odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki so v letu 2018 znašali 49,7 mio EUR. Banka je oktobra 2018 delničarjem izplačala dividende v skupnem znesku 270,6 mio EUR (189,1 mio EUR iz dobička za poslovno leto 2017 in 81,5 mio EUR iz zadržanih dobičkov prejšnjih let).

Nižji dobiček v primerjavi s preteklim letom v NLB Banki Skopje in NLB Banki Banja Luka je bil večinoma posledica manjšega sproščanja oslabitev in rezervacij. Na srbskem in črnogorskem trgu je bilo zabeleženo občutno izboljšanje, dober rezultat pa sta dosegli tudi NLB Banka Sarajevo in NLB Banka Priština.

Dobiček Skupine pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 204,6 mio EUR, kar je 1,6 mio EUR več kot leto prej, in vključuje regulatorne odhodke v višini 16,3 mio EUR, od tega se 13,8 mio EUR nanaša na DGS, 2,5 mio EUR pa na SRF.

ROE po davkih

2017 2018

Regulatorni stroški

Redni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami

Slika 12: Dobiček po davkih bank iz NLB Skupine (na posamični podlagi) – primerjava s preteklim letom (v mio EUR)

Slika 13: Dobiček NLB Skupine pred oslabitvami in rezervacijami (v mio EUR)

Slika 14: Dobiček NLB Skupine pred oslabitvami in rezervacijami (v mio EUR) - sprememba v letu

Čisti obrestni prihodki

Čisti obrestni prihodki Skupine so predstavljali 63 % čistih prihodkov Skupine in so se glede na leto prej zvišali za 1 % na 312,9 mio EUR, k čemur so prispevali višji čisti obrestni prihodki v segmentu Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji (6,6 mio EUR oziroma 9 %) in na Strateških tujih trgih (5,5 mio EUR oziroma 4 %), pa tudi nižji obrestni odhodki Banke.

Na čiste obrestne prihodke so negativno vplivale nižje aktivne obrestne mere, kar je deloma nadomestila rast kreditov, medtem ko so pozitivni učinki posledica aktivnega pristopa pri določanju cen depozitov, zaradi katerega so bili zapadli depoziti reinvestirani po nižjih obrestnih merah, in zapadlosti obveznice Banke julija 2017 (obveznica v znesku 300 mio EUR, izdana julija 2014).

Neto obrestna marža v Skupini je ostala stabilna pri 2,56 %, v Banki pa je znašala 1,89 %. Marža strateških bank članic, ki poslujejo na trgih JVE, je pod ravnjo, zabeleženo v letu 2017.

Čisti obrestni prihodki na področju Ključnih aktivnosti poslovanja16 so se povečali za 4 % glede na leto prej, navkljub še vedno prisotnemu pritisku na marže še posebno v Sloveniji.

Čisti obrestni prihodki ključnih, srednjih in malih podjetij v Sloveniji so se znižali za 2,2 mio EUR oziroma 6 %, večinoma zaradi nižjega obsega kreditov ključnih podjetij.

Kljub velikemu pritisku na cene so se čisti obrestni prihodki v segmentu Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji zvišali za 6,6 mio EUR oziroma 9 % glede na leto prej, in so odražali 6 % povečanje obsega kreditov in porast obrestnih mer na nove kredite.

s ključnimi, srednjimi in malimi podjetji v Sloveniji, poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji in strateške tuje trge.

Slika 15: Čisti obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Slika 16: Učinki na spremembo čistih obrestnih prihodkov (v mio EUR) – sprememba v letu

Slika 17: Neto obrestna marža NLB Skupine (v %)

Slika 18: Čisti obrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Na Strateških tujih trgih so se čisti obrestni prihodki zvišali za 5,5 mio EUR oziroma 4 %, in sicer zaradi povečanja obsega bruto kreditov za 10 % oziroma 272,1 mio EUR glede na leto prej.

Čisti obrestni prihodki Finančnih trgov so se rahlo znižali, tj. za 0,8 mio EUR oziroma 2 %, zaradi nižjih donosov portfelja vrednostnih papirjev (zapadlost nekaterih sredstev z visokimi donosi in reinvestiranje v okolju nizkih donosov) in višjih stroškov, kot posledica povečane ravni presežne likvidnosti.

Čisti obrestni prihodki Nestrateških trgov in dejavnosti so bili nižji in so znašali 9,3 mio EUR (2017: 16,8 mio EUR) kot posledica manjšega obsega poslovanja v skladu z načrtom prestrukturiranja.

Čisti neobrestni prihodki

Čisti neobrestni prihodki so v primerjavi z letom 2017 narasli in so znašali 180,4 mio EUR, v kar sta vključena enkratni prihodek od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje (12,2 mio EUR) in enkratni učinek od prodaje 28,13-odstotnega manjšinskega deleža v Skupni pokojninski družbi (-0,5 mio EUR). Na čiste neobrestne prihodke so pomembno vplivali tudi regulatorni odhodki v skupnem znesku 16,3 mio EUR, od katerih na Slovenijo (SRF in DGS) odpade 8,3 mio EUR, na strateške tuje trge (DGS) pa 8,1 mio EUR.

Čisti neobrestni prihodki iz rednega poslovanja (brez enkratnih prihodkov17) so znašali 168,6 mio EUR in so se zvišali za 2 % oziroma 2,6 mio EUR, nanje pa so vplivali naslednji dejavniki:

• Za 1,7 mio EUR nižji ostali čisti prihodki, pretežno zaradi nižjih prihodkov storitev, ki jih banka opravlja za druge stranke (1,9 mio EUR), in izdatkov v povezavi z unovčevanjem garancij (1,2 mio EUR).
• Višje čiste opravnine (5,2 mio EUR oziroma 3 % glede na enako obdobje lani), predvsem na račun nove paketne ponudbe za prebivalstvo, ki je poenostavila uporabo najbolj pogosto uporabljenih bančnih storitev. Največje povišanje je bilo tako zabeleženo v segmentih Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji (2,8 mio EUR oziroma 4 %) in Strateških tujih trgov (2,1 mio EUR oziroma 4 %). Tudi Finančni trgi v Sloveniji so zabeležili občutno povečanje (1,2 mio EUR oziroma 26 %), kar gre pripisati povečanju prihodkov iz naslova upravljanja premoženja.

Dividende Čisti neobrestni prihodki

Čiste opravnine Enkratni prihodki Čisti prihodki iz finančnih poslov

Slika 19: Čisti neobrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

1. Enkratni prihodki v letu 2017: pozitiven učinek prodaje nestrateške kapitalske naložbe (9,5 mio EUR), sodne poravnave z Zavarovalnico Triglav (1,2 mio EUR) in prodaje nestrateške članice NLB Factoring Brno a.s. »v likvidaci« (1,6 mio EUR). Enkratni prihodki v letu 2018: pozitiven učinek prodaje strateške članice NLB Nov penziski fond, Skopje (12,2 mio EUR) in negativni učinek prodaje 28,13-odstotnega manjšinskega deleža strateške članice Skupna pokojninska družba (0,5 mio EUR).

Čisti neobrestni prihodki ključnih dejavnosti poslovanja se še naprej povečujejo v segmentu Korporativnega bančništva v Sloveniji (3,1 mio EUR oziroma 10 % glede na leto prej) in Strateških tujih trgih (16,8 mio EUR oziroma 36 % glede na leto prej). Kljub 2,8 mio EUR oziroma 4 % višjim čistim opravninam je segment Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji zabeležil rahel padec v višini 1 % zaradi 2,2 mio EUR višjih regulatornih odhodkov (povečanje DGS za 1,4 mio EUR in SRF za 0,8 mio EUR glede na leto prej) in negativnega učinka prodaje 28,13-odstotnega manjšinskega deleža v Skupni pokojninski družbi d.d. (-0,5 mio EUR).

Segment Nestrateških trgov in dejavnosti je zabeležil 5,2 mio EUR čistih neobrestnih prihodkov, kar je 18,0 mio EUR oziroma 78 % manj kot leto prej, in sicer zaradi enkratnega prihodka v letu 2017 kot posledica uspešnega dezinvestiranja nestrateških članic18.

Stroški poslovanja

Skupni stroški so znašali 288,7 mio EUR (od tega 1,7 mio EUR enkratnih stroškov povezanih s prestrukturiranjem in procesom privatizacije in 3,0 mio EUR nagrad za uspešnost v Banki) in so višji za 3,9 mio EUR oziroma 1 % glede na leto prej. Občutno povečanje je bilo zabeleženo pri stroških povezanih s pospešenim trženjem/ promocijo in poslovnim svetovanjem (18,7 mio EUR).

Amortizacija se je zmanjšala za 2 % glede na leto prej, medtem ko so stroški zaposlenih, vključno z nagradami za uspešnost, ostali stabilni.

CIR je znašal 58,5 % in tako ostal na ravni prejšnega leta.

Slika 20: Čisti neobrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Slika 21: Skupni stroški NLB Skupine (v mio EUR) – sprememba v letu

1. Glejte opombo 15.

Sprostitev neto oslabitev in rezervacij

V letu 2018 je Skupina sprostila oslabitve in rezervacije v višini 23,3 mio EUR, kar je 21 % manj kot leto prej.

Sproščenih je bilo 30,2 mio EUR kreditnih oslabitev in rezervacij, pretežno kot posledica uspešnega prestrukturiranja nekaterih velikih izpostavljenosti in izterjave slabih posojil. V letu 2017 je na kreditne oslabitve in rezervacije vplivala sprostitev skupinskih rezervacij v višini okoli 21 mio EUR, večinoma v segmentu Korporativnega bančništva. Strošek tveganja je v obeh obdobjih negativen, vendar se je povečal z -62 b.t. na -43 b.t.

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v skupnem znesku 6,9 mio EUR, kar je 7,0 mio EUR manj kot leto prej, večinoma zaradi oblikovanih rezervacij za zaposlene v letu 2017 (8,6 mio EUR).

Kakovost sredstev

Strategija kreditiranja Skupine je osredotočena na ključne trge prebivalstva, MSP in izbranih poslovnih dejavnosti v regiji JVE. Ohranitev kakovosti kreditnega portfelja je najpomembnejši cilj na področju tveganj, s poudarkom na kakovosti novih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Velik poudarek je na proaktivni obravnavi komitentov, ki se soočajo s finančnimi težavami, spremembah kreditnega procesa in sistemu zgodnjega opozarjanja za zaznavanje povečanega kreditnega tveganja. Zaradi številnih izvedenih aktivnosti na tem področju je tudi obseg novih slabih posojil zelo nizek, in sicer 64 mio EUR, pri čemer je le 19 mio EUR iz naslova novo odobrenih poslov, kar predstavlja 0,2 % celotnega portfelja.

Od leta 2015 je bruto prirast slabih posojil zelo nizek.

Slika 22: Kreditne oslabitve in rezervacije (v mio EUR) ter strošek tveganja (v b.t.) NLB Skupine

Obseg novih slabih posojil / bruto posojila

Omejen obseg novih slabih posojil* v obdobju 2015-2018: 51 mio EUR, od tega 19 mio EUR v 2018

* Vezano na kredite podjetjem, odobrene po letu 2014, in kredite prebivalstvu, odobrene po letu 2015.

Slika 23: Prirast bruto slabih posojil v NLB Skupini (v mio EUR)

Izkaz finančnega položaja

Tabela 11: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine in NLB

						NLB Skupina
	31. 12 2018	31. 12. 2017		Sprememba	31. 12. 2018	30. 09. 2018	30. 06. 2018	31. 03. 2018	31. 12. 2017		Sprememba v zadnjem kvartalu
AKTIVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.588,3	1.256,5	331,9	26 %	1.588,3	1.557,4	1.298,7	1.341,4	1.256,5	31,0	2 %
Krediti bankam	118,7	510,1	-391,4	-77 %	118,7	402,0	453,7	553,2	510,1	-283,3	-70 %
Krediti strankam	7.148,4	6.994,5	154,0	2 %	7.148,4	7.080,9	7.059,0	6.935,3	6.994,5	67,5	1 %
Bruto krediti	7.627,5	7.641,2	-13,7	0 %	7.627,5	7.618,7	7.611,9	7.500,9	7.641,2	8,7	0 %
- gospodarstvo	3.540,4	3.705,0	-164,6	-4 %	3.540,4	3.561,5	3.621,6	3.555,8	3.705,0	-21,1	-1 %
- prebivalstvo	3.726,5	3.470,2	256,4	7 %	3.726,5	3.663,5	3.588,0	3.515,7	3.470,2	63,1	2 %
- država	360,5	466,0	-105,5	-23 %	360,5	393,8	402,3	429,4	466,0	-33,3	-8 %
Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam	-479,0	-646,8	167,7	26 %	-479,0	-537,8	-552,9	-565,6	-646,8	58,8	11 %
Finančna sredstva	3.399,2	2.963,4	435,8	15 %	3.399,2	3.276,7	3.214,1	3.070,3	2.963,4	122,6	4 %
- trgovalna knjiga	63,6	72,2	-8,6	-12 %	63,6	45,2	67,5	47,9	72,2	18,4	41 %
- bančna knjiga	3.335,6	2.891,2	444,4	15 %	3.335,6	3.231,4	3.146,7	3.022,4	2.891,2	104,2	3 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	37,1	43,8	-6,6	-15 %	37,1	37,8	42,3	43,5	43,8	-0,6	-2 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	236,0	240,2	-4,1	-2 %	236,0	234,0	235,8	239,2	240,2	2,0	1 %
Neopredmetena sredstva	35,0	35,0	0,0	0 %	35,0	31,1	32,7	33,6	35,0	3,9	12 %
Druga sredstva	177,1	194,4	-17,2	-9 %	177,1	163,9	179,8	208,1	194,4	13,3	8 %
SKUPAJ SREDSTVA	12.740,0	12.237,7	502,3	4 %	12.740,0	12.783,7	12.516,2	12.424,6	12.237,7	-43,7	0 %
PASIVA
Depoziti strank	10.464,0	9.879,0	585,0	6 %	10.464,0	10.246,7	10.018,0	9.938,9	9.879,0	217,3	2 %
- gospodarstvo	2.337,3	2.260,1	77,2	3 %	2.337,3	2.310,0	2.203,6	2.199,6	2.260,1	27,3	1 %
- prebivalstvo	7.865,6	7.362,9	502,7	7 %	7.865,6	7.656,7	7.548,4	7.464,6	7.362,9	208,9	3 %
- država	261,1	256,0	5,1	2 %	261,1	280,0	266,0	274,7	256,0	-18,9	-7 %
Depoziti bank in centralnih bank	26,8	40,6	-13,8	-34 %	26,8	43,3	39,1	36,4	40,6	-16,5	-38 %
Izdani vrednostni papirji	0,0	0,0	0,0	-	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	-
Krediti	320,3	353,9	-33,6	-10 %	320,3	329,6	333,6	342,9	353,9	-9,3	-3 %
Druge obveznosti	256,5	248,7	7,8	3 %	256,5	264,3	275,9	286,8	248,7	-7,8	-3 %
Podrejene obveznosti	15,1	27,4	-12,3	-45 %	15,1	15,3	15,0	27,3	27,4	-0,2	-2 %
Kapital	1.616,2	1.653,6	-37,3	-2 %	1.616,2	1.844,5	1.796,7	1.752,8	1.653,6	-228,3	-12 %
Kapital manjšinskih lastnikov	41,2	34,6	6,6	19 %	41,2	40,1	37,9	39,5	34,6	1,2	3 %
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	12.740,0	12.237,7	502,4	4 %	12.740,0	12.783,7	12.516,2	12.424,6	12.237,7	-43,7	0 %

v mio EUR

v mio EUR

						NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017		Sprememba	31. 12. 2018	30. 09. 2018	30. 06. 2018	31. 03. 2018	31. 12. 2017		Sprememba v zadnjem kvartalu
AKTIVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	795,1	570,0	225,1	39 %	795,1	820,9	660,9	680,2	570,0	-25,8	-3 %
Krediti bankam	110,3	462,3	-352,0	-76 %	110,3	380,3	448,6	489,6	462,3	-270,0	-71 %
Krediti strankam	4.478,1	4.669,6	-191,5	-4 %	4.478,1	4.513,8	4.547,4	4.546,8	4.669,6	-35,7	-1 %
Bruto krediti	4.703,7	4.986,7	-283,0	-6 %	4.703,7	4.760,6	4.808,2	4.825,2	4.986,7	-57,0	-1 %
- gospodarstvo	2.190,3	2.502,5	-312,2	-12 %	2.190,3	2.248,1	2.329,6	2.345,1	2.502,5	-57,8	-3 %
- prebivalstvo	2.241,6	2.121,2	120,5	6 %	2.241,6	2.210,5	2.168,0	2.146,3	2.121,2	31,1	1 %
- država	271,7	363,1	-91,3	-25 %	271,7	302,0	310,6	333,8	363,1	-30,3	-10 %
Oslabitve	-225,6	-317,1	91,5	29 %	-225,6	-246,8	-260,8	-278,4	-317,1	21,2	9 %
Finančna sredstva	2.869,5	2.460,3	409,2	17 %	2.869,5	2.759,5	2.681,9	2.555,0	2.460,3	109,9	4 %
- trgovalna knjiga	63,6	72,2	-8,6	-12 %	63,6	45,2	67,5	47,9	72,2	18,4	41 %
- bančna knjiga	2.805,8	2.388,1	417,7	17 %	2.805,8	2.714,3	2.614,4	2.507,1	2.388,1	91,6	3 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	355,5	356,9	-1,4	0 %	355,5	355,2	357,4	356,9	356,9	0,3	0 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	99,0	96,3	2,7	3 %	99,0	96,3	94,8	95,4	96,3	2,7	3 %
Neopredmetena sredstva	23,4	23,9	-0,5	-2 %	23,4	20,5	21,7	22,9	23,9	2,9	14 %
Druga sredstva	80,3	73,5	6,8	9 %	80,3	89,2	95,8	103,8	73,5	-8,9	-10 %
SKUPAJ SREDSTVA	8.811,0	8.712,8	98,2	1 %	8.811,0	9.035,7	8.908,3	8.850,5	8.712,8	-224,7	-2 %
PASIVA
Depoziti strank	7.033,4	6.811,6	221,8	3 %	7.033,4	6.986,8	6.879,4	6.864,9	6.811,6	46,6	1 %
- gospodarstvo	1.392,2	1.434,7	-42,5	-3 %	1.392,2	1.423,8	1.393,8	1.424,0	1.434,7	-31,7	-2 %
- prebivalstvo	5.522,1	5.252,3	269,9	5 %	5.522,1	5.435,0	5.373,1	5.310,6	5.252,3	87,1	2 %
- država	119,1	124,7	-5,6	-4 %	119,1	127,9	112,5	130,3	124,7	-8,8	-7 %
Depoziti bank in centralnih bank	48,9	72,1	-23,2	-32 %	48,9	57,7	55,5	59,7	72,1	-8,8	-15 %
Izdani vrednostni papirji	0,0	0,0	0,0	-	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	-
Krediti	248,3	266,5	-18,2	-7 %	248,3	256,9	257,4	265,1	266,5	-8,7	-3 %
Druge obveznosti	185,2	181,5	3,8	2 %	185,2	198,9	207,1	217,6	181,5	-13,6	-7 %
Podrejene obveznosti	0,0	0,0	0,0	-	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	-
Kapital	1.295,2	1.381,2	-86,0	-6 %	1.295,2	1.535,5	1.508,8	1.443,2	1.381,2	-240,3	-16 %
Kapital manjšinskih lastnikov	0,0	0,0	0,0	-	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	-
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	8.811,0	8.712,8	98,2	1 %	8.811,0	9.035,7	8.908,3	8.850,5	8.712,8	-224,7	-2 %

* Geografska analiza glede na lokacijo sedeža članice Skupine.

Skupine po državah (v %)*

Krediti strankam Finančna sredstva Ostalo

Denar v blagajni, stanje na računih pri CB, vpogledne vloge pri bankah in krediti bankam

Bilančna vsota se je v letu 2018 povečala za 502,3 mio EUR in je znašal 12.740,0 mio EUR, večinoma zaradi nenehnega priliva depozitov prebivalstva.

Sredstva

Slovenija predstavlja več kot 66 % bilančne vsote, medtem ko je velika večina preostalih sredstev (34 %) v državah JVE.

Slika 25: Skupni obseg sredstev NLB Skupine (v mio EUR) – struktura

12.740,0

Slika 26: Ključne spremembe sredstev NLB Skupine (v mio EUR)

Skupina je zabeležila porast kreditov prebivalstvu (6 % glede na leto prej), medtem ko se je zniževanje kreditnega portfelja nadaljevalo, kar se je odrazilo v povečanem obsegu likvidnih sredstev Skupine.

Bruto krediti na Ključnih aktivnostih poslovanja so se povečali za 223,1 mio EUR ali 3 % v primerjavi s koncem leta 2017. Pomembno znižanje bruto kreditov ključnih, srednjih in malih podjetij (170,0 mio EUR oziroma 8 % glede na leto prej) v Sloveniji kot posledica večjega obsega zapadlih kreditov, predčasnih odplačil nekaterih večjih izpostavljenosti in prenosa določenih sredstev v segment prestrukturiranja je delno nevtralizirala močna rast obsega kreditov v segmentu Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji (6 % glede na leto prej) in na Strateških tujih trgih (10 % na medletni ravni) z rekordno rastjo na Kosovu, v Črni gori in Srbiji.

Kreditni portfelj Skupine je dobro razpršen, v nobenem od segmentov komitentov ali panogi ni prisotnih velikih koncentracij. Večina kreditnega portfelja se nanaša na valuto evro, medtem ko preostanek izhaja iz lokalnih valut bančnih članic Skupine. S stališča vrste obrestne mere je polovica kreditnega portfelja vezana na fiksno obrestno mero, preostanek pa na spremenljivo obrestno mero (večinoma Euribor kot referenčna mera).

Slika 27: Bruto krediti strankam v NLB Skupini po strateških segmentih (v mio EUR)

* Vključuje črpane kredite in izkoriščene limite na tekočih računih ali kreditnih karticah.

** Država vključuje izpostavljenost do centralnih bank.

Slika 28: Kreditni portfelj* po segmentih, geografsko, po valutah in vrsti obrestne mere

Obveznosti

Obveznosti Skupine so se rahlo povečale in so znašale 11.082,6 mio EUR. Depoziti so znašali 94 % celotnih virov Skupine in so se povečali za 6 % glede na predhodno leto.

V celotnih virih Skupine največji delež predstavljajo depoziti strank, ki znašajo 82 % vseh depozitov, med katerimi prevladujejo vpogledne vloge (79 % v primerjavi s 74 % ob zaključku leta 2017). Večino depozitov strank (75 %) predstavljajo vloge prebivalstva. Kar 67 % depozitov je bilo zbranih v Sloveniji, preostanek pa v bankah članicah.

Slika 29: Skupaj obveznosti NLB Skupine (v mio EUR) – struktura

Slika 30: Ključne spremembe obveznosti in kapitala NLB Skupine (v mio EUR)

Aktivnosti grosističnega financiranja v Skupini se izvajajo z namenom razpršitve, izboljšanja strukturne likvidnosti in izpolnitve regulatornih zahtev. Zaradi ugodnega likvidnostnega položaja Banka in članice Skupine niso najele novih grosističnih dolgoročnih sredstev.

Kazalnik LTD na ravni Skupine je znašal 68,3 % in se je glede na preteklo leto znižal za 2,5 o.t. Znižanje je posledica povečanega obsega depozitov in večjega, a še vedno zmernega, povpraševanj po kreditih. Zaradi okolja z nizkimi obrestnimi merami se ročnost depozitov še naprej skrajšuje, medtem ko se ročnost kreditov podaljšuje. To povečuje neusklajenost ročnosti med naložbami in financiranjem.

1. 1. 2017 74,1 % 70,8 % 68,3 % 31. 12. 2016 31. 12. 2018

Kapital in kapitalska ustreznost

V letu 2018 je OCR znašal 13,375 % za banko na konsolidirani ravni, kar vključuje:

• 11,50 % TSCR (8 % zahteva iz 1. stebra in 3,50 % zahteva iz 2. stebra); in
• 1,875 % CBR (1,875 % varovalni kapitalski blažilnik in 0 % proticiklični blažilnik).

Veljavna zahteva za OCR za leto 2018 je bila zvišana na 13,375 %, izključno zaradi postopnega uvajanja varovalnega kapitalskega blažilnika, kot predpisuje zakon.

Od 1. marca 2019 mora NLB na konsolidirani osnovi ohranjati OCR v višini 14,75 %, ki jo sestavljata:

• 11,25 % TSCR (8 % zahteva iz 1. stebra in 3,25 % zahteva iz 2. stebra) in
• 3,5 % CBR (2,5 % varovalni kapitalski blažilnik, 1 % DSPB blažilnik in 0 % proticiklični blažilnik).

Povečanje zahteve v primerjavi z letom 2018 je predvsem posledica postopnega uvajanja zakonsko predpisanega varovalnega kapitalskega blažilnika in uvedbe DSPB blažilnika. Po drugi strani pa se je zaradi boljše celotne SREP ocene zahteva 2. stebra znižala za 0,25 o.t. na 3,25 %.

CET 1 kapital CET 1 količnik

* CET 1 vključuje poslovni rezultat za prvo polovico leta 2018 v višini 109 mio EUR.

Slika 33: Kapital CET 1 (v mio EUR) in količnik CET 1 (v %) NLB Skupine

Kapital banke in Skupine sestavljajo elementi najkvalitetnejšega kapitala CET 1, zato so vsi trije kapitalski količniki enaki. Kapital je ostal močan, na ravni, ki izpolnjuje vse sedanje in tudi napovedane regulativne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in ostalimi trenutno znanimi zahtevami, pa tudi napotki iz 2. stebra.

Kapitalski količnik za NLB Skupino je ob koncu leta 2018 znašal 16,7 % (0,8 o.t. več kot konec leta 2017), za banko pa 24,1 % (2,3 o.t. več kot konec leta 2017). Izboljšanje kapitalske ustreznosti izhaja iz višjega

kapitala, zlasti zaradi vključitve izidov za prvo polovico leta 2018 (108,8 mio EUR za Skupino), nižjega zadržanega dobička (- 81,5 mio EUR) kot del izplačila dividend, upoštevanja pozitivnega učinka uvedbe MSRP 9 (43,8 mio EUR za Skupino in 27,7 mio EUR za banko) ter zaključka prehodnih dogovorov, ki so veljali do konca leta 2017.

Banka namerava še naprej krepiti in tudi optimizirati kapital Skupine z izdajo podrejenega instrumenta za vključitev v dodatni kapital (Tier 2) v letu 2019.

&\$

		31. dec. 2018 31. dec. 2017 31. dec. 2016		Sprememba
Skupna izpostavljenost tveganju (RWA)	8.678	8.546	7.862	1,5%
Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju	7.180	7.096	6.865	1,2%
Skupna izpostavljenost tržnemu tveganju + CVA	544	501	105	8,8%
Skupna izpostavljenost operativnemu tveganju	953	949	893	0,5%

Tabela 12: Skupna izpostavljenost tveganjem (v mio EUR) za NLB Skupino

Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju se je povečala za 83,3 mio EUR, predvsem zaradi naraščanja kreditov v segmentu prebivalstva (244,2 mio EUR) in v segmentu podjetij (158,7 mio EUR) kot posledica povečanega poslovanja. Povečanje skupne izpostavljenosti tržnemu tveganju in tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja – CVA (43,9 mio EUR) je predvsem rezultat bolj odprtih postavk v domačih valutah pri bankah članicah zunaj evroobmočja. Povečanje skupne izpostavljenosti operativnemu tveganju (4,0 mio EUR) izhaja iz višjega povprečnega triletnega prihodka, ki predstavlja osnovo za izračun.

Več informacij o kapitalu in kapitalski ustreznosti je na voljo v opombi 5.25 k revidiranim letnim finančnim izkazom.

Likvidnostni položaj

Likvidnost Skupine ostaja izredno močna, z visokim deležem likvidnih sredstev v bilančni vsoti (41 %), kar se odraža v količniku LCR, ki je znašal 361 %, v primerjavi z 276 % na dan 31. decembra 2017. Likvidnostni položaj Skupine je ostal trden tako na ravni Skupine kot tudi na ravni posameznih bank članic, in sicer precej nad ciljnim profilom pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

&\$

Visokokakovostna likvidna sredstva Neto likvidnostni odlivi

Slika 34: Kvartalno gibanje LCR v NLB Skupini

1. poglavje

Strategija NLB Skupine

Skupina je od leta 2016 uspešno izvajala strategijo prestrukturiranja, s čimer je stabilizirala poslovanje in ponovno posluje z dobičkom na vseh strateških trgih. Skupina zdaj posluje v izboljšanih makroekonomskih razmerah ter pogojih okrepljene uspešnosti bančnega sektorja na vseh trgih JVE. Po uspešnem zaključku prve faze privatizacije Banke se Skupina razvija naprej v regionalnega prvaka, odslej pa še bolj pripravljena za spopadanje s prihodnjimi izzivi z namenom ohranjanja dobičkonosnosti in doseganja rasti.

Aktualna strategija

Skupina še naprej sledi svoji viziji, da bi postala inovativna, zagotavljala preproste rešitve, usmerjene h kupcu, ter bila osredotočena na Slovenijo in države JVE.

Strateške prioritete Skupine so:

• Inovativne rešitve, ki izpolnjujejo potrebe strank (večkanalna distribucija, celostne rešitve in partnerski programi)
• Preprostost (preprosti in razumljivi produkti, hitri in stroškovno učinkoviti procesi, učinkovita nabava, avtomatizacija itn.)
• Regionalna osredotočenost (utrjevanje in krepitev strateškega položaja, samofinancirana hčerinska podjetja)
• Pametno bančništvo (večji poudarek na svetovalnih storitvah kot na transakcijah v poslovalnicah, izboljšave prodajnih procesov, uporaba podatkov o komitentih z namenom ustvarjanja dodane vrednosti)
• Preudarno prevzemanje tveganj (izboljšave kreditnih procesov, upravljanje tveganj, modeliranje in izterjava)
• Angažirani zaposleni (spodbujanje sodelovanja in stimulativnega delovnega okolja, pobude za izboljšanje kompetenc in sposobnosti itn.)

Ponovna presoja strategije

Po uspešnem zaključku prve faze privatizacije Banke je ena njenih prednostnih nalog kot delniške družbe, da ponovno oceni svojo dosedanjo strategijo in jo osveži. Banka ima novo strukturo delničarjev in zato tudi nova pričakovanja. Poleg tega, nekatere omejitve, ki jih je EK naložila v zvezi z državno pomočjo Banki, ne obstajajo več, nekatere od preostalih pa so očitno samo začasne. Zato je zaradi spremenjenih pogojev poslovanja in tržnih pogojev potrebno ponovno preučiti aktualno strategijo ter določiti nove cilje in prioritete. Cilj je opredeliti novo srednjeročno strategijo, ki bo segala do leta 2025.

Trendi in priložnosti

Na strategijo Skupine in njen nadaljnji poslovni model bi lahko vplivali nekateri od naslednjih ključnih trendov in priložnosti. Skupaj s procesom konsolidacije trga, ki trenutno poteka v Sloveniji in celotni regiji, na strateška prizadevanja vplivajo tudi zahtevne gospodarske razmere, ki jih povzroča okolje nizkih obrestnih mer ter lokalni in mednarodni regulativni posegi. Poleg tega zahtevnejši in bolje poučeni komitenti, ki dajejo prednost digitalnim potem, na eni strani in pojav finančnotehnoloških podjetij, ki predstavljajo nizkocenovno konkurenco, na drugi strani, spreminjajo tradicionalne poslovne modele bančne panoge. Skupina je že sedaj tehnološko vodilna med bankami v regiji JVE. Banka se še naprej prilagaja z inovativnimi novimi rešitvami na podlagi razumevanja strank z uporabo velikih podatkov (angl. big data) in družabnih medijev, pa tudi z usmerjanjem v digitalizacijo.

Usmerjenost v digitalizacijo

Skupina je prepoznala pomembnost digitalne preobrazbe in nadaljuje z vlaganjem obsežnih strateških prizadevanj v digitalizacijo tako prodajnih poti kot tudi notranjih operacij, na primer delovnega okolja in avtomatizacije procesov. To bo imelo znaten pozitiven vpliv na prihodke in stroške. Pričakuje se, da bodo nove digitalne poti prinesle razširitev nabora finančnih produktov Skupine in prodajnih poti ter prispevale k izboljšanju dejavnosti navzkrižne prodaje. To zadnje je tudi eden glavnih poudarkov Skupine z vidika rasti. Z vidika stroškov bi poudarek na digitalizaciji moral zagotoviti boljšo skrb za stranke in večjo učinkovitost procesov, s tem pa tudi dodatne prihranke pri stroških dela. Lahko bi privedel tudi do nadaljnje racionalizacije mreže poslovalnic v prihodnosti, in sicer zaradi zmanjšanja števila osebnih stikov s komitenti v primerih izvedbe določenih transakcij.

Ker uspešna digitalizacija zahteva konkurenčno informacijsko infrastrukturo in zmogljivosti, bo Skupina nadaljevala z znatnimi vlaganji na teh področjih v skladu z ugotovljenimi prioritetami.

Zaveze EK

Za Skupino še vedno veljajo omejitve, ki jih je EK naložila v povezavi z državno pomočjo, ki jo je Banka prejela v preteklosti. Vendar pa je uspešen zaključek prve faze privatizacije Banke izpolnil glavni pogoj za odpravo večine omejitev. Ker pa Banka ni bila privatizirana v celotnem dogovorjenem obsegu (75 % minus ena delnica), nekatere od zavez EK ostajajo v veljavi, dokler privatizacija ne bo izvedena do konca (predvidoma bo zaključena do 31. decembra 2019). Pričakuje se, da ima popolna odprava omejitev EK lahko velik vpliv na strategijo Skupine, saj bo to odprlo nove priložnosti za rast, še posebno na področjih poslovanja, ki so bila omejena zaradi zavez EK (npr. leasing, faktoring). Ker je Skupina dobro kapitalizirana in beleži presežno likvidnost, je dobro opremljena za izkoriščanje tovrstnih priložnosti.

Dokler vse zaveze EK ne bodo odpravljene, se Banka ne bo lotevala združitev in prevzemov ter ne bo razmišljala o takšnih priložnostih. Po odpravi zavez EK pa bi Banka lahko preučila priložnosti za združitve in prevzeme v regiji, vendar samo v tesnem sodelovanju z drugimi pomembnimi deležniki.

Ena od omenjenih zavez nalaga tudi dezinvestiranje NLB Vite, zavarovalniškega segmenta NLB Skupine. Ta je pomemben del Skupine in je kot takšen v celoti vključen v strateške načrte. Ker pa to potencialno dezinvestiranje predstavlja nepredvidljiv dogodek, ki je še vedno v funkciji zavez EK, je trenutno težko napovedati izid pogajanj z EK.

Vpliv brexita na poslovanje NLB Skupine

Ker je poslovanje Skupine povezano samo z regijo JVE, se ocenjuje, da brexit ne bo imel bistvenega vpliva na poslovno uspešnost Skupine.

Srednjeročni cilji

Na podlagi opisanih ukrepov in potencialov je Banka opredelila naslednje srednjeročne finančne cilje za Skupino kot del petletnega načrta za obdobje 2019–2023, ki ga je Nadzorni svet odobril septembra 2018, in posodobila nekatere cilje »Strategije 2020« Skupine, ki jo je Nadzorni svet odobril avgusta 2016:

• neto obrestna marža > 2,7 %
• LTD < 95 %
• količnik skupnega kapitala okoli 17 %19
• razmerje med stroški in prihodki (CIR)
• okoli 50 % • strošek tveganja < 90 b.t.
• delež nedonosnih izpostavljenosti < 4 %
• ROE > 12 %
• Izplačilo dividend (kot odstotek dobička Skupine) ~ 70 %

Srednjeročni cilji in poslovna strategija predpostavljajo nadaljevanje gospodarske rasti v regiji JVE. To bo imelo pozitiven vpliv na rast v vseh segmentih kreditov. Poleg tega strategija pri doseganju teh ciljev predpostavlja postopno povečanje obrestnih mer v evroobmočju zaradi sprememb v monetarni politiki.

Ključna tveganja za strategijo, ki jih je treba upoštevati, so možnost, da se donosi in obrestne mere ne bi povečevali in razvijali v skladu s predpostavkami Banke, nižja gospodarska rast in potencialno nižanje marž zaradi konkurenčnosti na trgu, ki je posledica nedavne konsolidacije bančne panoge v regiji.

Navedeni srednjeročni cilji so samo cilji in ne napoved dobička. Cilji so predvidevanja in ne zagotovila za finančno uspešnost v prihodnosti.

Dividendna politika

Izplačilo dividend s strani Banke bo odvisno od več dejavnikov, vključno s kapitalsko strukturo Banke, pripravljenostjo za prevzemanje tveganj, dobičkom, finančnim stanjem, regulativnimi zahtevami, splošnimi gospodarskimi in poslovnimi razmerami ter obeti za prihodnost.

Na dan 31. decembra 2018 je imela Skupina količnik CET 1 16,7 %, kar vključuje rezultat prve polovice leta 2018 v višini 109 mio EUR. Banka namerava še naprej krepiti in tudi optimizirati kapitalsko strukturo Skupine z izdajo podrejenega instrumenta za vključitev v dodatni kapital (Tier 2) v letu 2019.

Namen Banke v prihodnosti je izplačevanje dividend v obsegu presežka ciljnega količnika skupnega kapitala Skupine. Omenjeni količnik trenutno znaša 17 %, vendar bo njegova vrednost revidirana, tako da bo odražal novo (nižjo) kapitalsko zahtevo (TSCR), ki velja od 1. marca 2019. Dividendna politika Banke predvideva vsakoletno izplačilo dividend v višini približno 70 % dobička Skupine.

Bilančni dobiček na dan 31. decembra 2018 znaša 194.491 tisoč EUR.

1. Ciljni količnik skupnega kapitala okoli 17 % bodo redno revidirali pristojni organi, tako da bo odražal trenutno veljavne kapitalske zahteve. Od 1. marca 2019 bo veljal novi TSCR 11,25 % (do takrat velja TSCR 11,50 %). Za več informacij glejte oddelek Kapital in kapitalska ustreznost v poglavju Pregled finančnega poslovanja NLB Skupine in poglavje Dogodki po zaključku poslovnega leta 2018.

2. poglavje

Regulativno okolje

Leta 2018 je bilo veliko sprememb evropskih in slovenskih zakonodajnih zahtev, ki jih je Banka izvajala pri dnevnem poslovanju. To poglavje se osredotoča na bistvene spremembe.

Na področju plačilnih storitev je bil februarja 2018 sprejet Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), ki je v nacionalno zakonodajo prenesel Direktivo 2015/2366 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD2). Ta direktiva razširja obseg plačilnih storitev in njihovih ponudnikov, jasneje opredeljuje izjeme teh pravil, izboljšuje sodelovanje in izmenjavo informacij med organi ter uvaja strožje varnostne zahteve za elektronska plačila. Poleg ZPlaSSIED je Banka v letu 2018 nadaljevala z izvedbenimi dejavnostmi neposredno veljavnih regulativnih tehničnih standardov (RTS), ki nadalje urejajo zahteve PSD2, ki jih bo treba izpolnjevati in ki se med drugim nanašajo na razpoložljivost upravljanja vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) v okviru sistema PSD2. S tem namenom so bile izvedbene dejavnosti Banke osredotočene na spremljanje zahtev RTS o močni avtentikaciji strank ter skupni in varni komunikaciji, sprejetih na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/389, izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s podrobnostmi in strukturo informacij, ki jih pristojni organi vnesejo

v svoje javne registre in ki se priglasijo EBA, RTS v zvezi s tehničnimi zahtevami glede razvoja, upravljanja in vzdrževanja elektronskega centralnega registra ter dostopa do informacij, ki jih vsebuje, Smernic o poročanju prevar na podlagi člena 96(6) Direktive (EU) 2015/2366 (PSD2), Smernic o varnostnih ukrepih za operativna in varnostna tveganja pri plačilnih storitvah na podlagi Direktive (EU) 2015/2366 (PSD2) in Smernic o poročanju o večjih incidentih v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 (PSD2).

Banka je opravljala več izvedbenih dejavnosti za zagotovitev pravočasnega izvajanja Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, GDPR), ki je bila objavljena že maja 2016 in se uporablja od maja 2018, kot tudi za zagotovitev vzpostavitve sistema varovanja poslovnih in osebnih podatkov skladno z zahtevami GDPR. GDPR je nadgradila področje varstva podatkov v EU, da bi sledili intenzivnemu razvoju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, obsegu, intenzivnosti in prenosu osebnih podatkov (npr. razvoju in razširitvi uporabe računalništva v oblaku, družbenih omrežij in pametnih telefonov), vse to pa zahteva

prilagoditev in posodobitev okvira zakonodaje EU. GDPR je pomemben mejnik pri zagotavljanju ustrezne zaščite temeljnih pravic posameznikov do varstva osebnih podatkov, razvoja digitalnega gospodarstva in krepitve boja proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu. GDPR ureja pravice fizičnih oseb, katerih osebni podatki se obdelujejo. Uvaja tudi obveznost oseb, ki so odgovorne za obdelavo podatkov, v zvezi z zagotavljanjem preglednih in lahko dostopnih informacij posameznikom o obdelavi njihovih podatkov. GDPR določa tudi splošne obveznosti subjektov in oseb, ki obdelujejo osebne podatke v imenu obdelovalcev. Te obveznosti vključujejo obveznost za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov in obveznost za sporočanje kršitev osebnih podatkov. Med drugim ta uredba daje večji poudarek (predhodni) analizi učinkov varstva osebnih podatkov v primeru incidentov, kot je izguba osebnih podatkov, in vzpostavlja obveznost poročanja nadzornemu organu in v nekaterih primerih tudi vsem prizadetim posameznikom. Nacionalna zakonodaja, ki bo določala nadaljnja pravila na podlagi GDPR (tj. slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov; ZVOP-2), bo po pričakovanjih sprejeta v prvi polovici leta 2019.

EK je julija 2016 sprejela MSRP 9, in sicer z Uredbo Komisije (EU) 2016/2067. Skladno s to uredbo so kreditne ustanove, ki svoje računovodske izkaze pripravljajo na podlagi MSRP, dolžne uporabljati MSRP 9 od datuma začetka njihovega prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2018 ali pozneje.

Junija 2018 je začel veljati nov Gradbeni zakon, s katerim je bil spremenjen obseg gradnje objektov in ki je nadomestil Zakon o graditvi objektov. Bistvene novosti za banko med drugim vključuje 93. člen, v katerem so opredeljeni posebni primeri, ko ni dovoljeno sklepati kreditnih pogodb zaradi gradnje na črno.

Na področju finančnih trgov je več organizacijskih enot Banke leta 2018 sodelovalo pri izvedbi pravil iz direktive MiFID II in uredbe MiFIR. MiFID II je začela veljati julija 2014, spremenila pa jo je Direktiva (EU) 2016/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016; večina določil pa je začela veljati šele januarja 2018. ESMA in EK sta leta 2016 objavili dokončne regulativne in tehnične standarde in smernice glede izvajanja različnih določb. Nacionalna zakonodaja, s katero bo prenesena direktiva MiFID II, je bila sprejeta novembra 2018, za banko pa bo veljala od junija 2019. Z direktivo MiFID II je bilo uvedenih več novih ukrepov, ki so namenjeni prenovi obstoječih pravil za tržne infrastrukture (vključno z uporabo regulativnih zahtev v novi kategoriji multilateralnih, diskrecijskih mest trgovanja za nelastniške vrednostne papirje, tj. sistem organiziranega trgovanja), povečanju transparentnosti v zahtevah po poročanju o transakcijah, izboljšanju obstoječega izvrševanja poslovnih zahtev in nadzorniških izvršilnih pooblastil, povečanju urejenosti poslovanja s surovinami in uvajanju novih pravil za podjetja iz tretjih držav, ki dostopajo do trgov EU. Nove zahteve uvajajo več sprememb v tržno strukturo in izvrševanje pravil bančnega sektorja (vključno z izboljšanimi zahtevami glede stabilnosti) ter nove ukrepe za zaščito vlagateljev, vključno z zahtevami glede upravljanja produktov.

Na področju informacijske varnosti je maja 2018 začel veljati Zakon o informacijski varnosti, ki ureja ukrepe za doseganje visoke ravni omrežne in informacijske varnosti, ki med drugim zagotavlja osnovne storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti. Prav tako zagotavlja zahteve glede minimalne varnosti in poročanja incidentov. Zakon prenaša Direktivo NIS v slovensko zakonodajo. Leta 2018 je začel veljati tudi Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI), ki opredeljuje finančni sektor kot nosilca kritične infrastrukture. Zavezanci, ki jih bo vlada določila v 6 mesecih po datumu uveljavitve zakona,

bodo morali vzpostaviti ustrezne ukrepe in oceno tveganj v primeru nedelovanja ali odpovedi kritične infrastrukture.

Dne 19. julija 2018 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (ZVKNNLB), ki je začel veljati 14. avgusta 2018. Skladno z ZVKNNLB bo Sklad RS za nasledstvo (»Sklad«) Banki povrnil zneske, ki jih je prejel od Banke s prisilno izpolnitvijo pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih vlog (in sicer znesek glavnice, pripisane obresti, sodne stroške, stroške odvetnika in druge stroške tožeče stranke ter stroške v zvezi z uveljavljanjem pripisanih obresti). Skladno z ZVKNNLB in v skladu s sporazumom med Banko in Skladom, ki ga predvideva ZVKNNLB, mora Banka nasprotovati zahtevkom, ki so proti njej vloženi v sodnih postopkih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, in proti odločitvam sodišč, ki so neugodne za Banko, uporabiti vsa smiselna pravna sredstva in še naprej aktivno nasprotovati sodnim odločbam sodišč v Republiki Hrvaški v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, na podlagi katerih je bila prisilna izpolnitevzvršba opravljena, kar bo na podlagi ZVKNNLB temelj za nadomestilo zneskov, ki so bili Banki odvzeti s prisilno izpolnitvijo.

Od 14. novembra 2018 finančni instrumenti Banke (delnice in GDR, ki predstavljajo delnice banke) kotirajo na Londonski borzi vrednostnih papirjev in na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Kot družba, katere GDR, ki predstavljajo delnice, kotirajo na Londonski borzi vrednostnih papirjev, mora Banka stalno upoštevati ustrezne določbe Pravil uvrstitve (Listing Rules - LR), Smernic o razkritju ter pravila o preglednosti (Disclosure Guidance and Transparency Rules - DTR) in Pravil za prospekt FCA, Standarde za sprejem in razkritja Londonske borze vrednostnih papirjev ter Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi

trga (MAR) ter vse predpise, sprejete na podlagi MAR. Kot družba, katere delnice kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, mora Banka stalno upoštevati tudi ustrezne predpise Pravil Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, Navodila za izdajatelje vrednostnih papirjev na borznem trgu, Priporočila javnim družbam za obveščanje, Slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb in Zakon o prevzemih.

Evropski parlament in Svet EU sta decembra 2018 dosegla politični dogovor o bančnem paketu, ki bo spremenil CRD, CRR in BRRD. Dogovorjene spremembe bodo med drugim vključevale ukrepe za okrepitev odpornosti bank EU in podporo odobravanju bančnih posojil gospodarstvu EU, uvedene pa bodo tudi nove regulativne, bonitetne in druge zahteve za Banko.

Dne 10. avgusta 2018 je EK sprejela Sklep (EU) 2018/1840 z dne 10. avgusta 2018 o državni pomoči, s katerim so bile spremenjene zaveze glede prestrukturiranja Banke. Novi paket zavez je podaljšal obstoječe zaveze in dodal nekaj novih. V novih zavezah je navedeno, da se stare zaveze nehajo uporabljati 31. decembra 2017. Za izpolnitev različnih obveznosti iz novih zavez so bili določeni različni časovni roki, zadnji možni rok za izpolnitev ali spoštovanje določene obveznosti pa se izteče 31. decembra 2019 (razen če se delež RS v Banki do tega datuma ne zmanjša na 25 % plus ena delnica, v tem primeru se namreč zadnji rok izteče, ko se delež RS v Banki zmanjša na 25 % plus ena delnica).

Nadalje je bila junija 2018 objaviljena Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU. Namen direktive (imenovane tudi Peta direktiva o preprečevanju pranja denarja) ni le odkrivati in preiskovati primere pranja denarja, ampak jih tudi

preprečevati. Direktivo je treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 10. januarja 2020. Ključne spremembe Direktive (EU) 2015/849 vključujejo razširitev dostopa do informacij o dejanskem lastništvu in izboljšanje preglednosti lastništva podjetij in skladov, obravnavo tveganj v zvezi s predplačniškimi karticami in virtualnimi valutami, sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami in izboljšanje pregledov transakcij z visoko tveganimi tretjimi državami ter izboljšanje identifikacije strank in potrjevanja njihove identitete.

ECB je novembra 2018 sprejela nov Vodnik o procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) in Vodnik o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP). Namen Vodnika ECB o procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) je zagotoviti preglednost z javno objavo stališča ECB glede zahtev likvidnostnega tveganja na podlagi 86. člena CRD IV. Namen Vodnika ECB o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) pa je zagotoviti preglednost z javno objavo stališča ECB o zahtevah glede procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala na podlagi 73. člena CRD IV. Namen obeh vodnikov je zagotoviti pomoč ustanovam pri krepitvi njihovih procesov ILAAP in ICAAP in spodbuditi uporabo najboljših praks z natančnejšim pojasnjevanjem pričakovanj ECB glede ICAAP in ILAAP, kar bo omogočilo doslednejši in učinkovitejši nadzor.

Leta 2016 je ECB sprejela Uredbo (EU) 2016/867 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13 - AnaCredit), ki določa obveznost poročanja o vseh kreditnih instrumentih in dolžnikih, ki presegajo prag 25.000 EUR. To poročanje bo izvedeno mesečno in četrtletno prek nacionalnih centralnih bank (BS), začelo pa se je leta 2018.

Novembra 2018 je ECB sprejela Uredbo (EU) 2018/1845 o izvajanju diskrecijske pravice iz člena 178(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s pragom za oceno pomembnosti kreditnih obveznosti v zamudi (ECB/2018/26). Ta uredba se uporablja izključno za kreditne ustanove, razvrščene kot pomembne, in določa prag, ki vključuje dve komponenti: omejitev glede vsote vseh zneskov, že zapadlih v plačilo, ki jih dolžnik dolguje kreditni instituciji, in omejitev glede deleža, ki ga znesek kreditne obveznosti v zamudi predstavlja v skupnem znesku vseh bilančnih izpostavljenosti kreditne institucije do tega dolžnika. Kreditne ustanove uporabijo prag za ocenjevanje pomembnosti kreditne obveznosti v zamudi, ki ga določa ta uredba, najpozneje 31. decembra 2020.

BS je decembra 2018 sprejela Sklep o spremembi Sklepa Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, ki med drugim ureja funkcijo upravljanja informacijske varnosti (ISM). Nova funkcija ISM spremlja in nadzira postopke informacijske varnosti z namenom preprečevanja nepooblaščenega dostopa do informacij in njihovega spreminjanja, vključno z obvladovanjem povezanih tveganj in pripravo analize tveganj za namene procesa ICAAP.

1. poglavje

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Poslovanje s prebivalstvom ostaja trden temelj Banke, kar potrjuje njen vodilni položaj na slovenskem trgu na področju kreditov in depozitov prebivalstva. Široko mrežo poslovalnic dopolnjujeta nadgrajena digitalna izkušnja in zadovoljstvo strank. Nenehno razvijamo nove produkte in storitve ter s tem pripravljamo Banko na prihodnje izzive. Banka je zavezana k izboljševanju odnosov s strankami. S poenostavitvijo enostavnih in standardiziranih storitev je Banka prek digitalne izkušnje strankam na voljo 24 ur na dan vse dni v tednu. Osebni stiki v poslovalnicah so namenjeni bolj zapletenim transakcijam in svetovanju.

Dobiček pred davki segmenta Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji je znašal 40,9 mio EUR oziroma 2 % manj kot v enakem obdobju lani. Rezultat temelji na višjih čistih prihodkih iz poslovanja (4 %), višjih stroških (6 %) ter dodatnih oslabitvah in rezervacijah (26 %).

Pritisk na čiste obrestne prihodke se je nadaljeval zaradi okolja nizkih obrestnih mer, ne glede na to pa je bila zabeležena 9-odstotna rast zaradi povečanja obsega kreditov prebivalstvu in rasti obrestnih mer na nove kredite.

Na čiste neobrestne prihodke je vplival negativni učinek prodaje 28,13-odstotnega manjšinskega deleža v Skupni pokojninski

družbi (-0,5 mio EUR) in višji regulatorni izdatki (DGS, SRF). Kljub temu so se čiste opravnine povečale za 4 % glede na leto prej, kar lahko pripišemo rasti prihodkov od poslov upravljanja premoženja in novim paketnim ponudbam za fizične osebe.

Krediti prebivalstvu v Sloveniji so se povečali za 121,0 mio EUR oziroma 6 %, depoziti pa za 277,3 mio EUR oziroma 5 % glede na leto prej.

Vodilna banka na trgu pri poslovanju s prebivalstvom v Sloveniji

Banka je ohranila svoj vodilni položaj s tržnim deležem na področju kreditov prebivalstvu v višini 23,2 % (2017: 23,4 %) in 30,3 % (2017: 30,7 %) pri depozitnih poslih. Tržni delež na področju stanovanjskih kreditov je 22,2 % (2017: 22,3 %), pri potrošniških kreditih pa 25,2 % (2017: 25,1 %).

Glavna prodajna pot Banke ostaja poslovna mreža s 94 poslovalnicami, kar je največja mreža poslovalnic v Sloveniji. V procesu racionalizacije in optimizacije stroškov je bilo v letu 2018 zaprtih 14 poslovalnic, s čimer se sledi prehodu iz tradicionalnih na digitalne prodajne poti. Banka upravlja tudi največjo mrežo bankomatov (551 bankomatov, kar predstavlja 34,9-odstotni tržni delež v Sloveniji).

Stranke

738.835 vseh strank

651.675 aktivnih strank

473.912 strank, ki prejemajo plačo*

12.085 novih strank v letu 2018

* plača in/ali pokojnina

Digitalne storitve

39,4 % digitalnih uporabnikov

179.289 uporabnikov mobilne banke

92 % digitalnih plačil

60,7 % brezstičnih plačil

Tabela 13: Rezultati segmenta Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

			v mio EUR na konsolidirani osnovi
	2018	2017		Sprememba
Čiste obresti	79,3	72,8	6,6	9 %
Čisti neobrestni prihodki	67,1	67,8	-0,7	-1 %
Skupaj čisti prihodki	146,4	140,6	5,9	4 %
Stroški skupaj	-107,3	-100,8	-6,5	-6 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	39,1	39,8	-0,7	-2 %
od tega enkratni prihodki	-0,5	-	-0,5	-
Oslabitve in rezervacije	-3,7	-2,9	-0,8	-26 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov	5,4	4,8	0,7	14 %
Rezultat pred davki	40,9	41,7	-0,8	-2 %

	31. 12. 2018	31. 12. 2017		Sprememba
Neto krediti strankam	2.217,4	2.083,9	133,6	6 %
Bruto krediti strankam	2.243,4	2.122,5	121,0	6 %
Stanovanjski krediti	1.374,6	1.324,6	49,9	4 %
Obrestna mera na stanovanjske kredite	2,50 %	2,46 %		0,04 o.t.
Potrošniški krediti	599,0	525,0	74,0	14 %
Obrestna mera na potrošniške kredite	5,88 %	5,60 %		0,28 o.t.
Ostalo	269,9	272,9	-3,0	-1 %
Depoziti strank	5.814,5	5.537,1	277,3	5 %
Obrestna mera na depozite	0,08 %	0,14 %		-0,06 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	43,0	50,0	-7,0	-14 %
Strošek tveganja (v b.t.)	17	14		4
CIR	73,3 %	71,7 %		1,6 o.t.
Obrestna marža	2,02 %	1,95 %		0,07 o.t.

Digitalne prodajne poti postajajo vse pomembnejše, Banka pa je vodilna na trgu pri zagotavljanju priložnosti za poslovanje strank. Medtem ko je elektronska banka NLB Klik že uveljavljena platforma pri strankah Banke, pa postaja mobilna banka Klikin vse bolj priljubljena, saj jo uporablja že več kot četrtina strank Banke.

Stranke lahko stopijo v stik z Banko tudi prek NLB Kontaktnega centra, največjega bančnega kontaktnega centra v Sloveniji in edinega, ki deluje 24 ur na dan vse dni v tednu; ta lahko strankam svetuje o bančnih produktih in izvede nekatere bančne transakcije. NLB Kontaktni center je dostopen prek telefona, klepeta in video klica prek mobilne in elektronske banke ali prek drugih digitalnih poti.

Poudarki:

• • Uvedena je bila mobilna denarnica NLB Pay, napredna metoda plačevanja s karticami prek mobilnega telefona.
• • Strankam so bili ponujeni paketi za fizične osebe, ki poenostavljajo uporabo najpogosteje uporabljanih bančnih storitev.
• • Klikin se je uvrstil na prvo mesto med mobilnimi bankami v Sloveniji, pri tem pa število njegovih uporabnikov še naprej narašča, širijo se tudi funkcionalnosti.
• • Portal »Ustvarjam dom« je bil znatno posodobljen.
• • Ohranjanje vodilnega položaja na področju privatnega bančništva.
• • NLB Skladi so največja družba za upravljanje vzajemnih skladov na slovenskem trgu s tržnim deležem prek 32 %.
• • NLB Vita je uspešno povečala pokritost strank Banke s svojimi zavarovalnimi produkti; Banka je posredovala pri več kot 70 % vseh življenjskih zavarovanj prodanih prek bank.

Slika 35: NLB Pay v številkah

Banka je številka ena na področju kartic in plačilnih rešitev v Sloveniji

V začetku leta je Banka uvedla mobilno denarnico NLB Pay, ki strankam omogoča brezstično, preprosto, hitro in varno plačevanje s karticama NLB MasterCard in Maestro prek mobilnega telefona na brezstičnih POS terminalih (v Sloveniji in tujini), omogoča pa tudi plačevanje na obroke. Aplikacijo je v letu 2018 preneslo 7.160 uporabnikov, ki so izvedli več kot 140 tisoč transakcij v skupnem obsegu skoraj 3 mio EUR. NLB Pay se postopoma uvaja tudi v drugih bankah Skupine.

Tržni delež kartic Banke znaša 28,3 % slovenskega trga. Obsegi plačilnih transakcij z debetnimi in kreditnimi osebnimi karticami so skupaj znašali 2.078 mio EUR (2017: 1.892 mio EUR), gotovinski dvigi pa skupaj 2.531 mio EUR (2017: 2.483 mio EUR).

Banka je kot prva na slovenskem trgu strankam ponudila brezstične bankomate (254 bankomatov). Z uvedbo brezstičnih funkcionalnosti se je povečala raven varnosti.

Slika 36: Premoženje v upravljanju in število strank privatnega bančništva

Vodilno mesto v privatnem bančništvu z najboljšimi storitvami in upravljanjem premoženja

Privatno bančništvo ima vodilni položaj med ponudniki privatnega bančništva v Sloveniji ter beleži naraščajoče število strank (5,4 % v primerjavi s preteklim letom) in porast premoženja v upravljanju. Stranke privatnega bančništva so bile v letu 2018 še posebno zadovoljne z odnosom do strank in večinoma zadovoljne s produkti/ storitvami in uporabniško izkušnjo. Vse to je vodilo v nadpovprečno zvestobo Banki

glede na raziskavo zadovoljstva strank, ki jo je izvedla družba GfK v letu 2018.

Za stranke je pomembna bančna izkušnja

Banka strankam zagotavlja prave rešitve ob pravem času in na pravem mestu. Ena od takšnih rešitev je ponudba paketov za fizične osebe (Paket Osnovni, Paket Mladostni, Paket Aktivni in Paket Premium), ki so strankam na voljo od začetka leta in vključujejo bančne produkte, ki se uporabljajo in potrebujejo najpogosteje; na ta način strankam močno poenostavijo vsakdanje bančne storitve. Različne možnosti in postopki strankam omogočajo, da obstoječi osebni račun spremenijo v paket brez obiska poslovalnice.

Kot prva banka v Sloveniji je Banka za stranke privatnega bančništva uvedla povsem novo storitev imenovano »NLB Lifestyle« , ki vključuje storitve Mastercard Concierge in Mastercard LoungeKey.

Izboljšanje bančne izkušnje zagotavlja tudi uvedba celostne stanovanjske rešitve, ki financiranje dopolnjuje s svetovanjem v predprodajni fazi in podporo v poprodajni fazi odobritve stanovanjskega kredita. Portal »Ustvarjam dom« je bil nadgrajen tako, da strankam omogoča dostop do posebnih ponudb za nakup stanovanjske opreme prek partnerjev Banke. Na povpraševanje na trgu smo se odzvali z uvedbo financiranja vseh vrst gradnje hiš na ključ. Za še boljšo uporabniško izkušnjo pa smo kreditojemalcem ponudili možnost uporabe akreditivov za črpanje kredita.

• Rezultati NLB 2018 Rezultati NLB 2017
• Povprečje konkurenčnih bank 2018

Slika 37: Skupni indeks zadovoljstva strank na področju poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji

S storitvijo NLB Welcome lahko stranka katere koli banke članice v Skupini uporablja bančne storitve katere koli druge banke članice. S to storitvijo strankam omogočamo povečanje limita na računih in kreditnih karticah ter nakazila. Dvig gotovine na bankomatih je brez provizije.

Slika 38: Pokritost spletne in mobilne banke

Visoko kakovost uporabniške izkušnje zagotavljajo izkušeni in dobro usposobljeni osebni svetovalci. Strokovnost in raven obravnave potrjuje kazalnik zadovoljstva strank (raziskava zadovoljstva strank, ki jo je izvedla družba GfK v letu 2018), ki je, če ga primerjamo s konkurenco, nad povprečjem pri zadovoljstvu z odnosom do strank in uporabniško izkušnjo, vključno z digitalno uporabo storitev.

Prehod na digitalno

Uporaba mobilne banke Klikin še naprej raste; skupno število uporabnikov je zraslo na 179.289 (76.854 novih uporabnikov v letu 2018) in je doseglo že več kot četrtino vseh strank Banke (povečanje pokritosti za 11 o.t.) V letu 2018 je bilo izvedenih več nadgradenj Klikina, med drugim možnost prijave s prepoznavo obraza, vključitev klepeta in video klica za pomoč 24 ur na dan vse dni v tednu, vpogled v podrobnosti NLB Paketa in možnost sklenitve izbranih zavarovanj NLB Vite.

Število »Hitrih kreditov«, sklenjenih prek Klikina, še naprej narašča v primerjavi s »Hitrimi krediti«, sklenjenimi v poslovalnicah.

Glede na analizo neodvisne tržne raziskave v letu 2018 (mBančništvo v Sloveniji 2018, ki jo je izvedel E-laborat) ostaja Banka najbolj digitalno razvita banka v Sloveniji – s poudarkom na uporabniku prijaznem poslovanju, že četrto leto zapored, spletna banka NLB Klik in mobilna banka Klikin pa se uvrščata na prvo mesto med primerljivimi bankami v Sloveniji.

Rastoči posli, ki dopolnjujejo osnovne bančne produkte

NLB Skladi, največja družba za upravljanje sredstev in vzajemnih skladov v Sloveniji, je povečala svoj tržni delež na 32,11 % (2017: 29,93 %) in je zasedla prvo mesto tudi glede na znesek neto prilivov (54,8 mio EUR) v okolju, v katerem druge družbe za upravljanje sredstev beležijo neto odlive. Skupna sredstva v upravljanju znašajo 1.215 mio EUR (2017: 1.202 mio EUR), od česar je bilo 792,8 mio EUR v vzajemnih skladih (2017: 795,3 mio EUR) in 422,5 mio EUR v sredstvih gospodarjenja s finančnimi instrumenti (2017: 407,0 mio EUR). Družba je v letu 2018 uvedla dva nova vzajemna sklada: NLB Skladi – Finance delniški in NLB Skladi – Družbeno odgovorni razviti trgi delniški.

NLB Vita se uvršča na tretje mesto med klasičnimi življenjskimi zavarovalnicami v Sloveniji z naraščujočim tržnim deležem (brez upoštevanja pokojninskih družb) v višini 14,6 % (2017: 13,5 %). Družba je obračunala 76,9 mio EUR bruto premij (9 % povečanje glede na enako obdobje lani; 2017: 70,8 mio EUR), od česar je bilo 73,1 mio EUR življenjskih zavarovanj (2017: 67,6 mio EUR), z ocenjeno bilančno vsoto 459 mio EUR (2017: 453,0 mio EUR). NLB Vita je uspešno povečala delež rednih vplačanih premij v skupnem znesku bruto obračunanih premij, še posebno pri naložbenem zavarovanju NLB Vita Varčevanje +. Najbolje prodajani produkt NLB Vite ostaja NLB Vita Multi, naložbeno zavarovanje z enkratnim vplačilom premije z delnim jamstvom ohranitve vrednosti vloženih sredstev imetnika police.

V sodelovanju z GENERALI Zavarovalnico d.d. Banka svojim strankam zagotavlja produkte premoženjskih zavarovanj, ki vključujejo avtomobilsko in stanovanjsko zavarovanje. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo sklenjenih 5,1 % več polic. Bruto obračunane premije so znašale 3,38 mio EUR (2017: 3,01 mio EUR), kar predstavlja 12,3 % povečanje glede na enako obdobje lani.

Slika 39: Rast tržnega deleža družb NLB Skladi in NLB Vita (klasična življenjska zavarovanja)

Slika 40: Pokritost strank z dopolnilnimi storitvami (v %)

94

poslovalnic

28,3 % tržni delež kartic

46,1 % delež brezstičnih bankomatov

9. poglavje

Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Korporativno bančništvo

Strateški poudarek Banke ostaja razvoj ustreznih rešitev s poglobljenim razumevanjem potreb strank. Z razvojem partnerskega odnosa je Banka zanesljiv partner za vse segmente pravnih oseb. Banka ponuja svojim strankam celovit nabor finančnih storitev, pa tudi storitve svetovanja o kapitalskih trgih, in še naprej zagotavlja podporo z uporabo tradicionalnih storitev ter elektronskega in mobilnega bančništva.

Segment Korporativnega bančništva v Sloveniji je ustvaril dobiček pred davki v višini 60,4 mio EUR oziroma 14 % več glede na leto prej, večinoma zaradi večjega sproščanja oslabitev in rezervacij (19 %) in višjih čistih prihodkov iz finančnih poslov zaradi učinkov vrednotenja kreditov po pošteni vrednosti v prestrukturiranju in upravljanju problematičnih naložb. Na rezultate sta kljub vsemu še vedno vplivala okolje nizkih obrestnih mer in na splošno zelo visoka likvidnost na trgu.

Strošek tveganja je bil negativen (tj. sproščanje kreditnih oslabitev in rezervacij na neto osnovi), kar je bila posledica nadaljnjega uspeha v prestrukturiranju in upravljanju problematičnih naložb ter pozitivnih trendov v gospodarskem okolju. Krediti ključnih, srednjih in malih podjetij v Sloveniji so se zmanjšali za 170,0 mio EUR (-8 % glede na leto prej). Znižanje bruto kreditov je posledica zapadlih kreditov velikih in srednjih podjetij (-10 % oziroma -7 % glede na leto prej) ter predčasnih odplačil nekaterih večjih izpostavljenosti (večje znižanje sindiciranih kreditov), medtem ko so bruto krediti malih podjetij še naprej beležili rast (9 % glede na leto prej). Depoziti podjetij so se zvišali za 39,9 mio EUR (4 % glede na leto prej).

Vodilna banka na trgu, ki je močno osredotočena na potrebe komitentov

NLB je vodilna banka na področju poslovanja s podjetji v Sloveniji, z daleč največjo bazo strank in tržnim deležem 18,2 % na področju kreditov pravnim osebam (2017: 20,8 %) ter 24,5 % (v letu 2017: 25,6 %) na področju garancij in akreditivov, pri čemer svojo prednost ohranja v vseh segmentih strank. Banka se vedno bolj osredotoča na segment srednjih in malih podjetij, in sicer zaradi nizkih donosov v segmentu velikih podjetij. Eden od glavnih ciljev Banke je oseben odnos s komitenti, tako da se lahko prodajno osebje še bolje seznani s poslovnimi modeli strank, ključnimi priložnostmi in tveganji ter s tem ponudi strokoven in primeren nabor storitev.

Pravne osebe

44.153 vseh strank

36.872 aktivnih strank

889 novih strank v letu 2018

Digitalne storitve

98,1 % digitalnih uporabnikov

17.627 uporabnikov mobilne banke

36,4 % pokritost trga s POS terminali

Tabela 14: Rezultat segmenta Korporativno bančništvo v Sloveniji

2018 2017 Sprememba Čiste obresti 42,5 42,9 -0,4 Čisti neobrestni prihodki 34,1 31,0 3,1 Skupaj čisti prihodki 76,7 73,9 2,7 Stroški skupaj -43,0 -43,6 0,6 Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami 33,7 30,3 3,4 Oslabitve in rezervacije 26,6 22,5 4,2 Rezultat pred davki 60,4 52,8 7,5 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Sprememba Neto krediti strankam 1.950,4 2.026,3 -75,9 Bruto krediti strankam 2.061,0 2.188,6 -127,6
	-1 %
	10 %
	4 %
	1 %
	11 %
	19 %
	14 %
	-4 %
	-6 %
Gospodarstvo 1.854,4 1.939,3 -84,9	-4 %
Ključna/srednja/mala podjetja 1.643,2 1.770,7 -127,5	-7 %
Obrestna mera na kredite ključnih/ 1,88 % 2,03 % -0,15 o.t. srednjih/malih podjetij
Prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb 211,2 168,6 42,6	25 %
Država 206,1 248,7 -42,6	-17 %
Obrestna mera na kredite državi 1,69 % 1,51 % 0,19 o.t.
Depoziti strank 1.120,8 1.080,9 39,9	4 %
Obrestna mera na depozite 0,07 % 0,09 % -0,02 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto) 179,7 262,8 -83,1	-32 %
Strošek tveganja (v b.t.) -135 -104 -30
CIR 56,0 % 59,0 % -2,9 o.t.
Obrestna marža 2,61 % 2,29 % 0,31 o.t.

Banka želi svojim strankam zagotoviti kreativne, ciljno usmerjene in primerne rešitve, ki bodo zagotovile predvsem odnose z obstoječimi strankami in ji omogočile prepoznavo, nagovarjanje in pridobivanje novih strank. Banka je svojim strankam na voljo prek različnih kanalov, s svetovanjem predvsem v prostorih Banke ali strank, medtem ko se manj zahtevne transakcije lahko izvedejo prek mobilne in spletne banke, odvisno od informacije ali produkta, za katerega se stranka zanima.

Banka zagotavlja široko paleto produktov trgovinskega bančništva, pri katerih je posebna pozornost posvečena garancijam, s katerimi Banka podpira velike infrastrukturne projekte v Sloveniji.

Poudarki:

• • Mobilna denarnica NLB Pay je bila uvedena za poslovni kartici NLB Maestro in MasterCard.
• • Klikpro je bil nadgrajen s hitrim kreditom/limitom, ter s funkcionalnostmi video klica in klepeta.
• • Uvedena je bila enotna ponudba plačilnega prometa za pravne osebe v Skupini.
• • Uvedena je bila nova paketna ponudba za podjetja.
• • Banka je sodelovala v projektu »Štartaj Slovenija«.
• • NLB Poslovni račun ali Poslovni paket je zdaj mogoče odpreti prek spleta.

24,5 % tržni delež pri garancijah in akreditivih

36,4 %

tržni delež na področju pridobivanja trgovcev

Za izvoznike, ki predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, je nabor produktov trgovinskega bančništva in prilagojenih rešitev, kot so dokumentarni akreditivi in inkaso ter bančna plačilna obveza in druge moderne oblike, ki zagotavljajo varno financiranje v celotni dobaviteljski verigi, širša v primerjavi s tradicionalnimi produkti trgovinskega bančništva. Izboljšana bonitetna ocena Banke in obširna mreža korespondenčnih bank sta pomagali pri nadaljnjem razvoju mednarodnega dela poslovanja s ponudbo vseh vrst garancij za izvoznike in uvoznike, kar se odraža tudi v opaznem tržnem deležu.

Širok nabor produktov, ki jih dopolnjujeta prilagodljivost in strokovna podpora

Z namenom poenostavitve in olajšanja vsakodnevnega poslovanja je Banka za mala podjetja pripravila novo ponudbo paketov – NLB Poslovni začetek Osnovni, NLB Poslovni začetek Mobilni, NLB Poslovni začetek Napredni, NLB Poslovni paket Osnovni, NLB Poslovni paket Celoviti in NLB Poslovni paket Neprofitni, v katerih so vključeni najpogosteje uporabljeni bančni produkti, ki so prilagojeni potrebam različnih segmentov strank. Pravne osebe, podjetniki in zasebniki lahko zdaj oddajo naročilo za odprtje NLB Poslovnega računa ali katerega koli paketa prek spleta, ostalo pa uredijo poslovni skrbniki.

Banka ni samo dobro seznanjena s poslovnim okoljem, zaveda se tudi, da so prvi koraki v svet podjetništva najtežji, zato je ponovno sodelovala pri projektu »Štartaj Slovenija«. Za vse nove podjetnike in za tiste, ki še razmišljajo o tem, je bila na spletno stran Banke dodana vsebina s poudarkom na različnih vidikih podjetništva.

Mednarodne poslovne priložnosti za podjetja v JVE

Zahodni Balkan predstavlja regijo priložnosti za Banko, zato si prizadeva postati regionalni prvak. To je dokazala tudi organizacija NLB Poslovnega foruma, na katerem so se povezale stranke (obstoječe in potencialne) in banke članice. Na ta način je Banka prispevala pri iskanju potencialnih priložnosti za slovenska podjetja za njihovo rast in naložbe v infrastrukturne projekte.

Po delni odpravi omejitev s strani EK, Banka po več letih ponovno išče priložnosti za mednarodno financiranje, predvsem v regiji JVE. Pričakuje pa se, da bo v prihodnjih letih izkoristila nadaljnje poslovne priložnosti na mednarodni ravni. Prvi tak posel je bil sklenjen v sodelovanju med Banko in NLB Banko, Beograd ob koncu leta 2018 v Srbiji z udeležbo v sindiciranem kreditu.

Digitalizacija ponudbe produktov

Nadaljnja digitalizacija se odraža tudi v prednostih Klikproja, ki zdaj omogoča prijavo s prepoznavo obraza ter funkcionalnosti video klica in klepeta za podporo 24 ur na dan vse dni v tednu. Kar 56,7-odstotno povečanje števila uporabnikov Klikpro glede na enako obdobje lani (17.627 uporabnikov ob koncu leta 2018) pomeni, da je platforma dostopna skoraj polovici vseh strank pravnih oseb. Banka je prva banka v Sloveniji, ki je uvedla razpoložljivost Hitrega kredita in Hitrega limita v znesku do 15.000 EUR, 24 ur na dan vse dni v tednu, pri čemer se proces odobritve zaključi v nekaj minutah.

Banka je uvedla mobilno denarnico NLB Pay, ki strankam omogoča brezstično, enostavno, hitro in varno plačevanje s poslovnima karticama NLB MasterCard in NLB Maestro na brezstičnih POS terminalih (v Sloveniji in tujini). NLB Pay omogoča tudi plačevanje na obroke.

Plačila, kartice in pridobivanje prodajnih mest prispevajo k prihodkom iz nadomestil na področju poslovanja s podjetji

Za potrebe strank Banke, ki poslujejo v regiji, so vse bančne članice Skupine uvedle enotno ponudbo na področju izvajanja mednarodnega plačilnega prometa strank pravnih oseb, ki poslujejo na trgih bančnih članic Skupine.

Banka ohranja položaj na področju poslovnih debetnih in kreditnih kartic, saj se je obseg poslovanja povečal za 12,9 % glede na enako obdobje lani, v zahtevnem poslovnem okolju, ki vključuje nove tehnologije (npr. mobilno plačevanje), ki jih uvajajo finančno-tehnološki ponudniki. Ključne izvršene pobude so: pospeševanje prodaje nereguliranih poslovnih (komercialnih) kartic, uvedba plačilnih kartic z odloženim plačilom s funkcionalnostjo obročnega odplačevanja ter uvedba rešitev mobilnega plačevanja z NLB Pay.

Banka je vodilna na področju pridobivanja prodajnih mest, na katerih sprejemajo Visa, MasterCard, Maestro in Karanta kartice, ter je prva slovenska banka s popolnoma brezstično mrežo POS terminalov.

Slika 41: Obseg transakcij z NLB poslovnimi karticami (v mio EUR)

Slika 42: Obseg transakcij na NLB POS terminalih (v mio EUR)

Investicijsko bančništvo in storitve na področju vrednostnih papirjev

Banka ostaja vodilni ponudnik investicijskega bančništva in storitev na področju vrednostnih papirjev v Sloveniji. S ponudbo storitev na trgih dolžniškega in lastniškega kapitala ter na področju združitev, prevzemov ter svetovalnih storitev in zakladniških rešitev celovito pokriva podjetja in institucije. S široko paleto produktov in regionalnim znanjem bo Banka zasledovala svoje cilje, ki so vezani in osredotočeni na regijo, v kateri je Skupina prisotna.

Rezultat investicijskega bančništva in skrbniških storitev pred davki se je znižal za 0,6 mio EUR glede na leto prej. Manjši obseg sklenjenih poslov ščitenja obrestnih tveganj in posledično upad prihodka pri trgovanju s strankami je bil nadomeščen z rastjo prihodkov na področju podjetniških financ, prihodkov iz naslova borznoposredniških provizij in prihodkov na področju skrbniških storitev.

Skupna vrednost premoženja v skrbništvu je bila 15,9 mrd EUR, kar predstavlja 8,23-odstotno povečanje glede na leto prej.

Trgi dolžniškega kapitala ter svetovanje pri združitvah in prevzemih

Banka je svojim strankam ponudila celovito ponudbo rešitev na področju podjetniških financ:

• Pomoč podjetjem pri širitvi baze financiranja in organizacija izdaje tako dolgoročnih kot kratkoročnih finančnih instrumentov na dolžniških kapitalskih trgih v skupni vrednosti 62 mio EUR.
• Organizator sindiciranih kreditov v Sloveniji v skupnem znesku transakcij v višini 453 mio EUR.
• Vodenje aktivnosti v zvezi z združitvami in prevzemi ter drugimi posli finančnega svetovanja. Uspešna organizacija prodajnega procesa enega slovenskega podjetja in izvedba petih ponudb za prevzem.

Januarja je Banka nastopila kot eden od glavnih organizatorjev pri izdaji 10-letne referenčne obveznice za RS v vrednosti 1,5 mrd EUR.

Borzno posredništvo in zakladništvo

Banka je stabilizirala svoj položaj kot vodilna banka na trgu v segmentu borznoposredniških storitev za prebivalstvo in institucije v Sloveniji, ki jih izvaja prek široke mreže finančnih posrednikov na domačem in mednarodnih trgih. Skupni promet iz borznoposredniških poslov je znašal 954 mio EUR, kar predstavlja 6,7-odstotno rast prometa in 30-odstotno rast čistih neobrestnih prihodkov glede na leto prej.

Banka zagotavlja standardne zakladniške produkte za podjetja in institucionalne komitente. Poleg klasičnih deviznih

Tabela 15: Rezultat investicijskega bančništva in skrbniških storitev v Sloveniji*

				v mio EUR na konsolidirani osnovi Sprememba
Skupaj čisti prihodki	2018	2017
	8,5	8,8	-0,3	-3 %
Stroški skupaj	-6,1	-5,8	-0,3	-5 %
Rezultat pred davki	2,4	3,0	-0,6	-20 %

* Rezultat Investicijskega bančništva v Sloveniji je vključen v rezultat Finančnih trgov v Sloveniji v revidiranih finančnih izkazih NLB in NLB Skupine, ki so del Letnega poročila. V letu 2018 je bila sprejeta drugačna metodologija porazdelitve prihodkov med Finančnimi trgi v Sloveniji in Investicijskim bančništvom; vsi podatki za prejšnja obdobja so prilagojeni novi metodologiji.

Poudarki:

• • Banka je uspešno zaključila svoj prvi projekt v vlogi koordinatorja ščitenja obrestnih tveganj.
• • Banka je okrepila svoj položaj kot vodilna banka na domačem trgu na področju sindiciranih transakcij ter izdaje dolgoročnih in kratkoročnih finančnih instrumentov.
• • Širitev baze komitentov na področju skrbniških storitev, vrednost sredstev strank v skrbništvu je dosegla 15,9 mrd EUR.

promptnih poslov Banka s komitenti trguje tudi z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih komitenti v okviru svojega poslovanja uporabljajo za ščitenje valutnih in obrestnih tveganj. V letu 2018 je skupni obseg teh transakcij dosegel 1,3 mrd EUR (2017: 2,0 mrd EUR), kar je mogoče pripisati ciklični naravi transakcij in specifičnim pogojem na trgu. Zaradi nihajočega in nepredvidljivega poslovnega okolja je bila posebna pozornost posvečena poslovnim komitentom, ki izvajajo aktivnosti varovanja pred obrestnim in valutnim tveganjem. Banka je v povezavi z organizacijo sindiciranega posojila uspešno upravljala in zaključila svoj prvi projekt v vlogi koordinatorja ščitenja obrestnih tveganj.

Skrbništvo

Banka ostaja eden glavnih slovenskih akterjev na področju skrbniških storitev za slovenske in mednarodne stranke. Svoj položaj je okrepila s širitvijo baze komitentov tako na področju skrbniških storitev kot pomožnih investicijskih storitev kot tudi področju storitev za investicijske sklade.

Sredstva komitentov v skrbništvu so glede na leto prej narasla za približno 1,2 mrd EUR na skupaj 15,9 mrd EUR. Banka predstavlja vhod v regijo ter uporablja lastno mrežo in partnerske institucije za nemoteno zagotavljanje storitev strankam. Banka ostaja ponudnik storitev, ki je trdno usmerjen v komitenta.

10. poglavje

Strateški tuji trgi

Strateški del Skupine na tujih trgih sestavlja šest bank in dve namenski družbi. Banke imajo velik ugled in stabilen položaj na trgu. Izmenjava dobrih praks med članicami Skupine je prispevala k neprekinjeni in dobičkonosni rasti poslovanja. Na štirih od šestih trgov bančne članice presegajo 10 % tržni delež. Strateške članice Skupine v tujini, ki so ključni členi ustvarjanja dobička Skupine, so zabeležile dobiček pred davki v višini 99,7 mio EUR (2017: 102,0 mio EUR), kar je nekoliko manj, tj. 2 %, glede na leto 2017. Prispevek strateških tujih članic k dobičku Skupine pred davki je znašal 39 % (2017: 43 %). Vseh šest bank je ustvarilo najvišji dobiček pred oslabitvami in rezervacijami do sedaj (114,3 mio EUR). Uspešno poslovanje je rezultat intenzivnega kreditiranja, zlasti na segmentu prebivalstva, boljše stroškovne učinkovitosti, nižjih stroškov tveganja, zavez k razvoju strankam usmerjenih digitalnih rešitev, upravljanja talentov in aktivnega sodelovanja na področju družbene odgovornosti.

Leto je bilo uspešno za vse strateške članice Skupine na tujih trgih – vse so zabeležile dobiček pred davki v skupnem znesku 99,7 mio EUR (2017: 102,0 mio EUR), vključno z rezultatom manjšinskih delničarjev. Prispevek strateških tujih članic k dobičku Skupine pred davki je znašal 39 %20 (2017: 43 %). Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju in močnemu pritisku na obrestne mere, so se čisti obrestni prihodki zvišali za 4 % glede na leto prej. Močna rast je bila zabeležena na področju čistih neobrestnih prihodkov (36 % glede na leto 2017), večinoma zaradi enkratnega prihodka. Zmerna rast je bila zabeležena pri čistih opravninah (4 % glede na leto 2017). V letu 2017 je na dobiček pozitivno vplivalo sproščanje oslabitev in rezervacij v višini 7,6 mio EUR (sproščanje skupinskih rezervacij v prvem četrtletju leta 2017). V primerjavi z letom 2017 se je poslovni rezultat izboljšal predvsem zaradi višjih prihodkov iz poslovanja ter nižjih oslabitev in rezervacij.

Bančne članice so nadaljevale z intenzivnim kreditiranjem in zabeležile 10 % rast obsega bruto kreditov z zelo nizkim stroškom tveganja v vseh članicah. Depoziti so se prav tako precej povečali, in sicer za 359,8 mio EUR oziroma 12 % glede na leto 2017.

Posli, povezani z nadomestili, so se ravno tako okrepili, čisti neobrestni prihodki pa so se zvišali za 36 % glede na leto 2017.

Poudarki:

• • 1,14 mio aktivnih komitentov na šestih trgih.
• • Močna mreža 233 poslovalnic.
• • Prispevek strateških tujih članic k dobičku NLB Skupine pred davki je znašal 39 % (2017: 43 %).
• • Izplačilo dividend v višini 39,3 mio EUR (2017: 50,8 mio EUR).

Osredotočenost je bila na operativno učinkovitost in racionalizacijo procesov, kar je vplivalo na CIR, ki je znašal 47 % in se je zmanjšal za 4,0 o.t. glede na leto 2017.

Rezultati omogočajo solidno in trdno podlago za nadaljnje osredotočanje na nove poslovne priložnosti, strankam prijazno tehnološko podporo in vlaganje v razvoj zaposlenih. Regulatorni okvir se v večini držav spreminja in se postopoma približuje bančnim pravilom EU.

Bančne članice ostajajo zavezane strategiji organske rasti ob spodbujanju poslovnih priložnosti in odličnosti svojih storitev. Pomemben vzvod predstavlja izkoriščanje sinergij pri osredotočenosti na stranke, uvajanju sodobnih tehnologij in digitalizacije, povečevanju učinkovitosti poslovanja in upravljanju talentov. Z delno privatizacijo Banke in posledično z iztekom zavez do EK, ki so omejevale članice Skupine na določenih področjih poslovanja, bodo bančne članice lahko realizirale nove priložnosti v regionalnem bančnem sektorju.

1. Pri NLB Banki, Skopje, je izključen pozitiven učinek enkratnega prihodka od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje v vrednosti 8,5 mio EUR.

Tabela 16: Rezultati segmenta strateških tujih trgov

	2018	2017		v mio EUR na konsolidirani osnovi Sprememba
Čiste obresti	150,1	144,6	5,5	4 %
Čisti neobrestni prihodki	63,9	47,1	16,8	36 %
Skupaj čisti prihodki	214,0	191,7	22,3	12 %
Stroški skupaj	-100,0	-97,2	-2,8	-3 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	114,0	94,5	19,6	21 %
od tega enkratni prihodki	12,2	-	-	-
Oslabitve in rezervacije	-14,3	7,6	-21,8	-
Rezultat pred davki	99,7	102,0	-2,3	-2 %
od tega Rezultat manjšinjskih lastnikov	7,9	8,2	-0,3	-4 %
	31. 12. 2018	31. 12. 2017		Sprememba
Neto krediti strankam	2.718,0	2.393,5	324,5	14 %
Bruto krediti strankam	2.932,7	2.660,6	272,1	10 %
Poslovanje s prebivalstvom	1.438,1	1.276	161,9	13 %
Obrestna mera na kredite prebivalstva	7,09 %	7,50 %		-0,42 o.t.
Korporativno bančništvo	1.405,0	1.277,9	127,1	10 %
Obrestna mera na korporativne kredite	4,92 %	5,41 %		-0,49 o.t.
Država	89,6	106,5	-16,9	-16 %
Obrestna mera na kredite državi	4,33 %	4,82 %		-0,50 o.t.
Depoziti strank	3.438,1	3.078,3	359,8	12 %

Obrestna mera na depozite 0,61 % 0,86 % -0,25 o.t. Obseg slabih posojil (bruto) 219,9 252,0 -32,1 -13 %

Strošek tveganja (v b.t.) 35 -39 74 CIR 46,7 % 50,7 % -4,0 o.t. Obrestna marža 3,85 % 4,04 % -0,19 o.t.

Slika 43: Dobiček po davkih (v mio EUR)

Slika 46: Stroški poslovanja (v mio EUR)

Slika 45: Čisti obrestni prihodki (v mio EUR)

17,2 16,4 18,0 14,7 18,0 19,8

313 322 343 ^{120 134 161} 145 144 156 ^{206 238 292 78 62} 82 ^{95 145} 195

2016 2017 2018

Slika 47: CIR

• NLB Banka, Podgorica NLB Banka, Banja Luka
• NLB Banka, Priština

38 % 37 % 34 % 47 % 46 % 43 % 57 % 55 % 55 % 40 % 39 % 36 % 59 % 58 % 52 %

2016 2017 2018

81 % 78 % 76 %

Slika 44: ROE po davkih

• NLB Banka, Skopje

Slika 49: Neto krediti podjetjem (v mio EUR)

NLB Banka, Skopje

Banka je tretja največja banka v Makedoniji s tržnim deležem 16,3 % po bilančni vsoti, druga največja banka s tržnim deležem 17,6 % pri bruto kreditih nebančnemu sektorju in tretja največja banka s tržnim deležem 17,4 % v depozitih, na visoko koncentriranem trgu. Prevladujoče prednosti banke se kažejo predvsem pri poslovanju s prebivalstvom. Banka zagotavlja celovito paleto finančnih storitev za prebivalstvo in podjetja ter je vodilna na trgu pri uvajanju digitalnih platform za množično prodajo, ki jih uporabljajo tretje osebe (kreditni posredniki), ter distribuciji produktov življenjskih zavarovanj. Z razvojem in vzdrževanjem platforme NLB mKlik in NLB Proklik je bila vodilna tudi na področju inovacij v lokalnem bančnem sektorju.

Leto je bilo za Makedonijo dinamično in zahtevno. Vendar pa se je gospodarstvo v letu 2018 v primerjavi z zmerno rastjo leta 2017 razvijalo hitreje, predvsem zahvaljujoč rasti potrošnje gospodinjstev in države. Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 37,1 mio EUR (2017: 40,0 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 47,7 mio EUR (2017: 39,1 mio EUR), vključno s kapitalskim dobičkom od prodaje NLB Novega penziskega fonda, Skopje, v višini 8,5 mio EUR. ROE po davkih je še vedno visok (19,9 %), CIR se je izboljšal in zdaj znaša 34,4 %, kapitalska ustreznost pa ostaja stabilna na 16,7 % (2017: 14,4 %). Na izid so vplivali aktivno kreditiranje prebivalstva, kartične transakcije, plačilne storitve, prodaja zavarovalniških produktov in dodatno tudi prej omenjeni kapitalski dobiček. Bilančna vsota banke je narasla za 9,2 % ob 7,8-odstotni rasti neto kreditov nebančnemu sektorju in 7-odstotni rasti depozitov nebančnega sektorja. Delež slabih posojil se je zmanjšal na 5,1 % (2017: 5,2 %).

Na področju poslovanja s prebivalstvom, ki je glavna prednost banke, je banka zabeležila rast neto kreditov (9,6 %) in depozitov (9,3 %). V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali potrošniški krediti(56,7 %

portfelja kreditov prebivalstvu). Obrestna Poudarki: marža za potrošniške kredite je še vedno visoka, vendar pod občutnim pritiskom konkurentov, ki ponujajo kredite po nižjih obrestnih merah in z manjšimi zahtevami glede zavarovanj. Ob rasti neto kreditov prebivalstvu, ki je bila večinoma posledica povečanja stanovanjskih kreditov (15,7 %), je banka ohranila 21,1-odstotni tržni delež na področju bruto kreditov prebivalstvu. Glavni poudarek je bil na okrepitvi kreditnih aktivnosti neposredno ali prek kreditnih posrednikov ter platform za množično prodajo, izpolnjevanju pričakovanj komitentov, podpori tradicionalnim stanovanjskim kreditom in ponudbi nebančnih storitev. Depoziti prebivalstva predstavljajo glavnino depozitne baze.

Banka je vlagala v tehnično podporo digitalnih storitev. Uvedena je bila nova storitev Mobilna denarnica NLB Pay, ki zagotavlja varna plačila in preprosto uporabo. Funkcije bankomatov so bile nadgrajene tako, da se bankomate lahko uporablja kot prodajno pot za predhodno odobrene potencialne produkte (predhodno odobrene kreditne kartice in predhodno odobrene limite za kreditne kartice). Da bi zagotovili večje ugodnosti za komitente osebnega bančništva in izboljšali raven zadovoljstva, sta bila uvedena program zvestobe NLB Club in nova spletna stran za NLB Club. Banka je razširila svojo prisotnost z novo poslovalnico, ki je komitentom samopostrežno na voljo 24 ur na dan.

Poslovanje s podjetji je naraslo na področju neto kreditov (6,6 %) in depozitov (1 %). V portfelju kreditov podjetjem prevladujejo MSP, ki ostajajo v središču pozornosti banke. Zabeležena je bila rast neto kreditov podjetjem v višini 6,6 %, banka pa je imela tržni delež 14,3 % na področju bruto posojil podjetjem. Banka vzdržuje spodbudno poslovno klimo za MSP ter nudi zanesljive storitve podjetjem ob nenehnem izpopolnjenju znanja svojega prodajnega osebja.

• • 16,3-odstotni tržni delež po bilančni vsoti.
• • Neprekinjena dobičkonosnost.
• • Inovativni produkti in storitve ter raznolike prodajne poti.

Banka vidi priložnosti na področju rasti kreditov, depozitov in plačilnih storitev s poudarkom na visoko donosnih tržnih produktih za prebivalstvo in obogatitvi ponudbe nebančnih produktov s poudarkom na bančnem zavarovalništvu. Na strani poslovanja s podjetji banka stremi k širitvi nabora finančnih produktov, od komercialnega bančništva, projektnega financiranja, skrbniških storitev, garancijskih poslov in e-bančnih storitev, ter k oblikovanju skupnih ponudb komitentom s ciljem krepitve tržnega položaja v celotni regiji.

Banka je prejela več priznanj za najboljšo banko v Makedoniji (ki so jih podelili The Banker, Euromoney in European Banking Awards), za najboljše družbeno odgovorne prakse za leto 2018 (od makedonskega ministrstva za gospodarstvo), najboljšo finančno/bančno spletno stran v Makedoniji (iz letnega natečaja »Stran leta«) ter najboljši oglas za kartico NLB haPPy (na tekmovanju za Zlato pikapolonico 2018). Banka je prejela tudi naziv Najboljša banka v Makedoniji po ROE in ROA, ki ga podeljuje časnik Finance Central Europe. Poleg tega je bila po glasovanju bralcev spletnega finančnega časnika bankarstvo.mk NLB Banka, Skopje, izglasovana za najboljšo v državi v treh kategorijah: uvajanje inovativnih produktov in storitev, največje število poslovalnic in bankomatov ter prepoznavnost blagovne znamke.

V letu 2018 je banka aktivno sodelovala v različnih podjetniških in družbeno odgovornih dejavnostih, ki jih je bilo skupaj kar 85 in so dodatno še bolj okrepile odnos med zaposlenimi, s komitenti, potencialnimi komitenti in širšo skupnostjo.

Antonio Argir predsednik uprave

Tabela 17: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Skopje*

Kazalci izkaza poslovnega izida	2018	2017	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	48.781	49.665	-1,8 %
Čisti neobresti prihodki	23.972	12.846	86,6 %
Stroški skupaj	-25.049	-23.381	-7,1 %
Oslabitve in rezervacije	-6.796	5.481	-
Rezultat pred davki	40.908	44.611	-8,3 %
Rezultat po davkih	37.068	40.004	-7,3 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	1.350.054	1.235.914	9,2 %
Krediti strankam (neto)	858.592	796.678	7,8 %
Depoziti strank	1.076.154	1.005.282	7,0 %
Kapital	199.808	156.609	27,6 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	16,7 %	14,4 %	2,3 o.t.
Obrestna marža**	4,0 %	4,3 %	-0,3 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	19,9 %	27,8 %	-7,9 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	3,0 %	3,5 %	-0,5 o.t.
Stroški v neto prihodkih (CIR)	34,4 %	37,4 %	-3,0 o.t.
Slaba posojila (NPL)	55.967	53.800	4,0 %
Delež slabih posojil (NPL) v celotnih kreditih	5,1 %	5,2 %	-0,1 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	16,3 %	16,2 %	0,1 o.t.
LTD (Krediti strankam (neto)/depoziti strank)	79,8 %	79,2 %	0,5 o.t.

* Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

** Obrestna marža za 2017 je prilagojena novi metodologiji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2018.

Slika 50: Prispevek k dobičku po davkih NLB Skupine – na konsolidirani podlagi

Prispevek NLB Banke, Skopje ne vključuje ustvarjenega kapitalskega dobička od prodaje družbe NLB Nov penziski fond, Skopje, v višini 8,5 mio EUR, ki predstavlja 49-odstotni lastniški delež. Konsolidirani dobiček od prodaje NLB Novega penziskega fonda, Skopje, je znašal 12,2 mio EUR.

* Nanaša se na tržni delež nefinančnih pravnih oseb.

Slika 51: 3-letni razvoj tržnega deleža

NLB Banka, Banja Luka

Banka je tretja največja banka v Republiki Srbski z 18,3-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti na dan 31. decembra 2018 (preliminarni podatki). Bančne storitve zagotavlja prek široke mreže poslovalnic s 57 poslovalnicami in 74 bankomati. Banka je usmerjena v oba segmenta, poslovanje s podjetji in prebivalstvom ter ima zelo močno depozitno bazo. Dodatno pozornost je posvetila posodobitvi prodajnih kanalov in storitev z izboljšanjem elektronskih in mobilnih bančnih storitev, tudi z uvajanje e-računov z izbranimi javnimi podjetji in lastno mobilno banko.

Šibkejša rast potrošnje gospodinjstev in nižji izvoz sta upočasnjevala rast v BiH, na drugi strani pa je na rast pozitivno vplivalo upadanje brezposelnosti in rast turističnega sektorja. Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 16,2 mio EUR (2017: 23,7 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 17,0 mio EUR (2017: 15,0 mio EUR), ROE po davkih 18,7 % (2017: 29,3 %), izboljšan CIR v višini 43,5 %; (2017: 46,1 %) ob povečani kapitalski ustreznosti v višini 15,6 % (2017: 15,3 %). Glavni dejavnik tega izida so bili čisti obrestni prihodki, banka pa je tudi zabeležila zelo močno rast čistih neobrestnih prihodkov glede na leto 2017, tj. 13,5 %, kar izhaja predvsem iz plačilnih in kartičnih transakcij, pa tudi iz nadomestil za vodenje računov. Čisti neobrestni prihodki predstavljajo 36 % skupnih prihodkov, kar je največ med vsemi odvisnimi bankami NLB Skupine. Bilančna vsota banke je narasla za 7,5 %, ob 10-odstotni rasti neto kreditov nebančnemu sektorju in 8-odstotni rasti depozitov nebančnega sektorja. Delež slabih posojil se je dodatno znižal na 3,2 % (2017: 3,7 %).

Na področju poslovanja s prebivalstvom Poudarki: je banka zabeležila 12-odstotno rast pri kreditih, kjer je svoji tradicionalno visoki uspešnosti na področju stanovanjskih kreditov, ki predstavljajo 50 % portfelja kreditov prebivalstvu, dodala še visoko rast potrošniških kreditov. Tržni delež na področju bruto kreditov prebivalstvu na dan 31. decembra 2018 (preliminarni podatki) je znašal 16,1 % (2017: 15,2 %). Glavni poudarek ostaja na navzkrižni prodaji med podjetji in prebivalstvom ter povečevanju prodaje s pomočjo nadgradnje orodij, ki omogočajo boljše poznavanje komitentov in njihovih potreb. Banka je bila še posebno uspešna v sodelovanju z lokalnimi investitorji v nepremičnine, ki so banko priporočali kot kreditodajalca. Banka je v postopku pridobivanja licence za bančno zavarovalništvo, s čimer bo razširila svojo ponudbo produktov.

Na področju poslovanja s podjetji je zabeležila 20-odstotno rast kreditov; omenjena rast je nadomestila 16-odstotni padec kreditov državi. Tržni delež na področju bruto kreditov podjetjem na dan 31. decembra 2018 (preliminarni podatki) je znašal 15,4 % (2017: 14,2 %). Banka je okrepila sodelovanje z NLB Banko, Sarajevo, kar je omogočilo skupno in močnejše financiranje komitentov na trgu BiH in s tem doseganje višjega skupnega ustvarjenega prihodka. Poleg tega je banka združila moči z NLB Banko, Podgorica pri prvem čezmejnem financiranju na ravni Skupine in zagotovila finančno podporo za turistični projekt v Črni gori.

• • 18,3-odstotni tržni delež po bilančni vsoti.
• • 14-odstotna rast čistih neobrestnih prihodkov glede na leto prej.
• • Dodatne sinergije z NLB Banko Sarajevo pri nudenju storitev komitentom.

Za nadaljnje izboljšanje sodelovanja in doseganje sinergij z NLB Banko, Sarajevo sta obe banki okrepili skupni pristop do komitentov, uvedli skupno pozdravno spletno stran in osvežili spletni mesti z večjim poudarkom na blagovni znamki in podobi NLB. Poleg tega sta obe banki uskladili trženjske aktivnosti in posledično je banka zabeležila zelo dobre rezultate akcije oglaševanja stanovanjskih kreditov. Maja je bil v Sarajevu organiziran dogodek »I feel Slovenia«, ki sta ga sponzorirala slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve in slovensko veleposlaništvo v Sarajevu, z namenom spodbujanja mreženja med slovenskimi podjetji, ki so prisotna v BiH, in njihovimi poslovnimi partnerji; obe banki sta bili soorganizatorki dogodka. Glavne priložnosti banke so potrošniški krediti, odličnost procesov in nadaljnji razvoj digitalnih poti.

Banka je prejela nagrado Zlati BAM za najvišji ROE in ROA med bankami v BiH za leto 2017 in ostala aktivna članica skupnosti s podporo mladim športnikom.

Radovan Bajić predsednik uprave

Tabela 18: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Banja Luka*

Kazalci izkaza poslovnega izida	2018	2017	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	19.057	18.146	5,0 %
Čisti neobresti prihodki	10.939	9.636	13,5 %
Stroški skupaj	-13.046	-12.803	-1,9 %
Oslabitve in rezervacije	1.387	10.579	-86,9 %
Rezultat pred davki	18.337	25.558	-28,3 %
Rezultat po davkih	16.184	23.694	-31,7 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	720.509	669.949	7,5 %
Krediti strankam (neto)	384.806	349.102	10,2 %
Depoziti strank	575.775	532.546	8,1 %
Kapital	87.218	84.440	3,3 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	15,6 %	15,3 %	0,3 o.t.
Obrestna marža**	2,8 %	2,8 %	0,0 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	18,7 %	29,3 %	-10,6 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	2,3 %	3,6 %	-1,3 o.t.
Stroški v neto prihodkih (CIR)	43,5 %	46,1 %	-2,6 o.t.
Slaba posojila (NPL)	19.199	20.151	-4,7 %
Delež slabih posojil (NPL) v celotnih kreditih	3,2 %	3,7 %	-0,5 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti***	18,3 %	18,6 %	-0,3 o.t.
LTD (Krediti strankam (neto)/depoziti strank)	66,8 %	65,6 %	1,2 o.t.

* Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

** Obrestna marža za 2017 je prilagojena novi metodologiji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2018.

*** Preliminarni podatki.

Slika 52: Prispevek k dobičku po davkih NLB Skupine – na konsolidirani podlagi Slika 53: 3-letni razvoj tržnega deleža

NLB Banka, Sarajevo

Banka je šesta največja banka v Federaciji BiH s 5,1-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti na dan 30. septembra 2018. Raznoliko paleto bančnih storitev strankam banka zagotavlja prek široke mreže poslovalnic z 38 poslovalnicami po vsej Federaciji. V procesu posodobitve mreže poslovalnic je bilo kar nekaj poslovalnic že prenovljenih v skladu s standardi sodobnih poslovalnic odprtega tipa. Z uvedbo novih digitalnih produktov in rešitev je banka dosegla izboljšanje izkušnje strank.

Šibkejša rast potrošnje gospodinjstev in nižji izvoz sta upočasnevala rast v BiH, na drugi strani pa je na rast pozitivno vplivalo upadanje brezposelnosti in rast turističnega sektorja. Banka je ustvarila najvišji dobiček po davkih doslej, in sicer 8,8 mio EUR (2017: 8,3 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 11,7 mio EUR (2017: 11,5 mio EUR) kljub močni konkurenci in padajočim obrestnim meram na trgu, ob stabilni stroškovni učinkovitosti (CIR 54,8 %; 2017: 54,8 %) in povečani kapitalski ustreznosti na 16,4 % (2017: 15,2 %). Banka je pri čistih neobrestnih prihodkih zabeležila močno 11-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Bilančna vsota banke je narasla za 11,5 % ob 8-odstotni rasti neto kreditov nebančnemu sektorju in 10-odstotni rasti depozitov nebančnega sektorja. Delež slabih posojil se je še naprej zmanjševal na 5,7 % (2017: 6,9 %).

Neto krediti prebivalstvu so narasli za 8 %, predvsem zaradi rasti potrošniških kreditov, tržni delež na področju bruto posojil prebivalstvu pa je znašal 6,1 % (2017: 6,1 %). Banka je na svoji spletni strani uvedla spletno vlogo za kredite in uvedla nove produkte za komitente, kot je plačilna kartica MasterCard, ki omogoča plačilo na obroke prek SMS sporočila na vseh POS terminalih doma in v tujini. Banka je pridobila licenco za prodajo bančnih zavarovalnih produktov, kar ji odpira nove priložnosti pri komitentih, in je v zadnji fazi uvedbe mobilne denarnice NLB Pay.

Neto krediti podjetjem so narasli za 8 %, Poudarki: tržni delež na področju bruto posojil podjetjem pa se je znižal na 4,7 % (2017: 5,0 %) kljub velikim pritiskom glede refinanciranja v tem segmentu. Banka je okrepila sodelovanje z NLB Banko, Banja Luka, kar je omogočilo skupno in močnejše financiranje komitentov na trgu BiH in s tem doseganje višjega skupnega ustvarjenega prihodka.

Banka vidi svoje priložnosti v segmentih kreditov SME ter stanovanjskih kreditov in ocenjuje, da obstaja dodaten potencial za povečanje prihodkov v uvedbi novih bančno zavarovalnih produktov, poleg možnosti ki jih prinaša iniciativa International Desk na ravni Skupine. Posebno pozornost bo posvetila uporabi in razvoju digitalnih poti (E-banka, Mbanka, spletni klepet itn.), pri tem pa bo raziskovala tudi druge sinergijske možnosti z namenom optimiziranja poslovanja in izboljšanja upravljanja stroškov na ravni države.

Banka je bila izbrana za drugega najbolj zaželenega delodajalca v finančnem sektorju BiH, predsednica uprave Lidija Žigić pa je bila imenovana za žensko, ki je največ prispevala k razvoju finančnega in bančnega sektorja v Federaciji BiH. Banka je aktivno sodelovala v več kot petdesetih podjetniških in družbeno odgovornih pobudah ter je bila aktivno udeležena v različnih humanitarnih projektih, sponzorstvih in donacijah, na primer kot sponzor drugega Gospodarskega foruma v BiH ter več kulturnih in športnih dogodkov. Donacije so bile namenjene večinoma za podporo izboljšanja zdravja ter za izobraževanje in spodbujanje mladih.

• • Najvišji dobiček po davkih do zdaj v višini 8,8 mio EUR.
• • Posodobitev mreže poslovalnic banke.
• • Pridobljena licenca za prodajo produktov bančnega zavarovalništva.

Lidija Žigić predsednica uprave

Tabela 19: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Sarajevo*

Kazalci izkaza poslovnega izida	2018	2017	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	17.586	18.059	-2,6 %
Čisti neobresti prihodki	8.271	7.453	11,0 %
Stroški skupaj	-14.170	-13.973	-1,4 %
Oslabitve in rezervacije	-1.965	-2.000	1,8 %
Rezultat pred davki	9.722	9.539	1,9 %
Rezultat po davkih	8.757	8.300	5,5 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	592.166	531.016	11,5 %
Krediti strankam (neto)	359.499	332.557	8,1 %
Depoziti strank	472.297	427.932	10,4 %
Kapital	80.174	69.086	16,0 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	16,4 %	15,2 %	1,2 o.t.
Obrestna marža**	3,2 %	3,5 %	-0,3 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	11,6 %	12,8 %	-1,3 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	1,6 %	1,6 %	0,0 o.t.
Stroški v neto prihodkih (CIR)	54,8 %	54,8 %	0,0 o.t.
Slaba posojila (NPL)	30.805	34.014	-9,4 %
Delež slabih posojil (NPL) v celotnih kreditih	5,7 %	6,9 %	-1,2 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti***	5,1 %	5,2 %	-0,1 o.t.
LTD (Krediti strankam (neto)/depoziti strank)	76,1 %	77,7 %	-1,6 o.t.

* Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

** Obrestna marža za 2017 je prilagojena novi metodologiji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2018.

*** Podatki za 2018 so na dan 30. september 2018.

4 %

Slika 54: Prispevek k dobičku po davkih NLB Skupine – na konsolidirani podlagi Slika 55: 3-letni razvoj tržnega deleža

NLB Banka, Priština

Banka je tretja največja banka na Kosovu s 16,8-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti (2017: 15,7 %) in eden od glavnih udeležencev na konkurenčnem trgu s potencialom za rast tako v segmentu prebivalstva kot v segmentu pravnih oseb. Banka pri svojem poslovanju posveča pozornost komitentom in digitalizaciji, pri čemer banka spodbuja komitente k uporabi sodobnih digitalnih poti; število uporabnikov e-banke in m-banke je naraslo za 56 % glede na leto prej, medtem ko se je število vseh transakcij v istem obdobju povečalo za 38 %.

Rast na Kosovu se je nekoliko umirila, delno zaradi zmanjšanja izvoza, delno pa zaradi krčenja državne potrošnje. Na drugi strani pa je povečanje v potrošnji gospodinjstev prispevalo h gospodarski rasti. Banka je poslovala zelo dobro in je dosegla dobiček po davkih v višini 14,8 mio EUR (2017: 14,2 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 20,6 mio EUR (2017: 17,8 mio EUR). Skupni prihodki, čisti obrestni prihodki in čisti neobrestni prihodki so bili nad ravnmi iz leta 2017 zaradi zvišanja kreditnega portfelja, povečanega obsega kartičnega poslovanja in elektronskih bančnih transakcij. CIR se je še dodatno zmanjšal na 36,4 % (2017: 38,7 %) predvsem zaradi večjih prihodkov, ki so odtehtali povečanje stroškov. Bilančna vsota se je povečala za 14,4 %, na kar je najbolj vplivala rast neto kreditov nebančnemu sektorju, za 21 %. Obseg depozitov nebančnega sektorja se je povečal za 16 %. Že tako nizek delež slabih posojil se je še zmanjšal na 2,4 % (2017: 2,9 %), večinoma zaradi povečanja kreditnega portfelja. Kapitalska ustreznost je dosegla 14,6 % (2017: 15,9 %).

Na področju poslovanja s prebivalstvom Poudarki: je banka zabeležila visoko rast neto kreditov v višini 17,3 % (tržni delež na področju neto posojil prebivalstvu je znašal 17,9 %). Obseg neto kreditov je znašal 175 mio EUR. Stanovanjski krediti so narasli za 23 % in predstavljali 60 % vseh kreditov prebivalstvu, medtem ko so se potrošniški krediti povečali za 4 %. Glavni pospeševalniki rasti so bile ponudbe po meri za določene ciljne skupine. Visoka konkurenčnost trga je povzročila blag pritisk na obrestne mere.

Kreditni portfelj pravnih oseb je zrasel za 23 % in dosegel 292 mio EUR. Tržni delež na področju neto posojil podjetjem je narasel na 17,6 % (2017: 16,2 %). Glavni dejavnik povečanja so bili naložbeni krediti, ki so porasli za 32 %. Tudi v tem segmentu je visoka konkurenčnost trga povzročila blag pritisk na obrestne mere.

Banka vidi glavne priložnosti za prihodnjo rast na področju navzkrižne prodaje, v segmentu velikih podjetij, v razvoju kmetijskega segmenta in v nadgradnji uporabniške izkušnje.

Nagrade, ki jih je banka prejela, so posledica odličnosti; banka je bila prepoznana kot najbolj aktivna banka pri izdajanju garancij na Kosovu (EBRD), najboljša banka na Kosovu ter »Najboljši delodajalec leta« (Gospodarska zbornica Kosova). Banka je bila zelo aktivna tudi na področju podjetniških in družbenih dejavnosti, saj je podpirala projekte na področju zdravstvenega varstva, donirala bolnišnicam in izvajala druge humanitarne, športne in okoljske projekte.

• • Stalno dobičkonosno poslovanje ob znatnem potencialu za izplačilo dividend.
• • Povečanje števila uporabnikov e-banke in m-banke.
• • Nizek CIR 36,4 %.

Albert Lumezi predsednik uprave

Tabela 20: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Priština*

Kazalci izkaza poslovnega izida	2018	2017	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	27.372	24.471	11,9 %
Čisti neobresti prihodki	5.034	4.611	9,2 %
Stroški skupaj	-11.801	-11.242	-5,0 %
Oslabitve in rezervacije	-3.792	-2.176	-74,3 %
Rezultat pred davki	16.813	15.664	7,3 %
Rezultat po davkih	14.836	14.197	4,5 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	668.127	584.086	14,4 %
Krediti strankam (neto)	466.854	386.804	20,7 %
Depoziti strank	585.851	506.672	15,6 %
Kapital	71.786	66.705	7,6 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	14,6 %	15,9 %	-1,3 o.t.
Obrestna marža**	4,4 %	4,5 %	-0,1 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	21,6 %	22,2 %	-0,6 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	2,4 %	2,6 %	-0,2 o.t.
Stroški v neto prihodkih (CIR)	36,4 %	38,7 %	-2,2 o.t.
Slaba posojila (NPL)	14.362	14.804	-3,0 %
Delež slabih posojil (NPL) v celotnih kreditih	2,4 %	2,9 %	-0,5 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	16,8 %	15,7 %	1,1 o.t.
LTD (Krediti strankam (neto)/depoziti strank)	79,7 %	76,3 %	3,3 o.t.

* Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

** Obrestna marža za 2017 je prilagojena novi metodologiji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2018.

Slika 56: Prispevek k dobičku po davkih NLB Skupine – na konsolidirani podlagi Slika 57: 3-letni razvoj tržnega deleža

NLB Banka, Podgorica

Banka je peta največja banka v Črni gori z 11,1-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti. Banka je pomemben igralec na trgu stanovanjskih in potrošniških kreditov prebivalstvu. Poleg tega banka krepi svoj položaj tudi v sektorju pravnih oseb, osredotočena je na komitente in digitalizacijo. Eden najuspešnejših produktov za prebivalstvo, predstavljen v preteklem letu, je bil potrošniški kredit NLB Super hitri gotovinski kredit.

Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju je banka že peto leto zapored zabeležila uspešno poslovanje in najboljši rezultat v svoji zgodovini (odkar je v lasti NLB). To zagotavlja osnovo za izplačilo dividend že drugo leto zapored.

Rast v Črni gori se je nekoliko umirila, je pa še vedno visoka tako zaradi uspešnega domačega gospodarstva kot tudi zunanjega sektorja. Banka je dosegla dobiček po davkih v višini 10,0 mio EUR (2017: 5,4 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 11,5 mio EUR (2017: 9,1 mio EUR). Izredna poslovna uspešnost se odraža tudi v povečanem ROE po davkih 14,9 % (2017: 7,0 %), znižanem CIR v višini 51,8 % (2017: 57,7 %) in kapitalski ustreznosti v višini 16,2 % (2017: 14,9 %). Dober rezultat je bil posledica višjega dobička red rezervacijami in nižjih neto oslabitev in rezervacij ob povečanju čisti obrestnih prihodkov za 9,9 % (zaradi rastočega portfelja donosnih kreditov in izboljšane strukture v korist kreditov z višjimi donosi) in 12,9-odstotni rasti čistih neobrestnih prihodkov (posledica povečanja kartičnih poslov, nadomestil od osnovnih računov in drugih neto prihodkov iz prodaje zaseženega premoženja), pri tem pa je uspela znižati raven skupnih stroškov za 0,6 %. Bilančna vsota banke je narasla za 7 % ob 17,2-odstotni rasti neto kreditov nebančnemu sektorju in 9-odstotni rasti depozitov nebančnega sektorja. Kakovost sredstev se je prav tako izboljšala, delež slabih posojil pa se je znižal na 5,2 % (2017: 8 %).

Na področju poslovanja s prebivalstvom Poudarki: je banka zabeležila 15-odstotno rast neto kreditov, kar je več kot 13,8-odstotna rast v bančnem sektorju, njen tržni delež na področju bruto posojil prebivalstvu pa je dosegel 16,0 % (2017: 15,9 %). Poslovanje je bilo odlično, glavni dejavnik rasti pa so bila potrošniški krediti – novi produkt, imenovan »Super hitri gotovinski kredit«, ki zahteva samo en obisk komitenta v poslovalnici. Banka je vodilna na trgu na področju stanovanjskih kreditov s 25-odstotnim tržnim deležem in 23-odstotnim tržnim deležem v obsegu novih kreditov (2017: 27 % oziroma 23 %). Povečevanje stanovanjskih kreditov je bilo opazno v četrtem trimesečju zaradi stanovanjskega projekta 1000+, ki ga je izvajala država. Boljša struktura obrestonosnih sredstev je vplivala na povečanje povprečne aktivne obrestne mere in s tem povečane neto obrestne marže.

Na področju poslovanja s podjetji je banka zabeležila 17,2-odstotno rast neto kreditov, bančni sektor zgolj 8,4-odstotno rast, njen tržni delež na področju bruto posojil podjetjem pa se je povečal na 7,6 % (2017: 7,1 %). Rezultati na področju poslovanja s podjetji so bili prav tako izjemni s 97,6 mio EUR novih poslov, kar pomeni 20,3-odstotno rast (rast na področju velikih podjetij je znašala 19,5 %, pri poslovanju z MSP pa 22,5 %). Obrestne mere se znižujejo, vendar počasneje kot leta 2017.

Glavne priložnosti banke v prihodnosti so: segment MSP v turizmu, nadgradnja celovite podpore za komitente, nadgradnja izkušnje za komitente v vseh segmentih z uporabo sodobne tehnologije, razvoj prodajnega osebja, da bo lahko zagotavljalo podporo in ustrezno svetovanje strankam pri njihovih odločitvah s ciljem optimalnega zadovoljstva.

• • Najboljši rezultat v zgodovini banke z dobičkom po davkih v višini 10,0 mio EUR.
• • Več kot 17-odstotna rast neto kreditov.
• • Občutno povečanje ROE po davkih, ki je dosegel 14,9 %.

Banka je bila aktivna na vseh področjih družbenega razvoja in s tem je poglobila tudi vpliv na finančnem trgu. Svoje družbeno odgovorne dejavnosti izvaja prek donacij, ki jih podeljuje predvsem organizacijam družbenega pomena (izobraževalnim, zdravstvenim in javnim organizacijam, ustanovam za osebe s posebnimi potrebami itn.), pa tudi organizacijam, registriranim za pomoč skupnosti z neposrednim izvajanjem dobrodelnih dejavnosti.

Najpomembnejši družbeno odgovorni projekti v letu so bili donacija prvega električnega avtobusa eni od črnogorskih občin, premium sponzorska pogodba s košarkarskim klubom »Budučnost Voli« in akcija »Mali koraci mijenjaju svijet nabolje«, ki je izboljšala pogoje v več črnogorskih porodnišnicah.

Martin Leberle predsednik uprave

Tabela 21: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Podgorica*

Kazalci izkaza poslovnega izida	2018	2017	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	18.047	16.416	9,9 %
Čisti neobresti prihodki	5.771	5.110	12,9 %
Stroški skupaj	-12.340	-12.414	0,6 %
Oslabitve in rezervacije	-1.267	-3.807	66,7 %
Rezultat pred davki	10.211	5.305	92,5 %
Rezultat po davkih	10.033	5.385	86,3 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	489.283	457.236	7,0 %
Krediti strankam (neto)	310.692	265.062	17,2 %
Depoziti strank	391.750	359.736	8,9 %
Kapital	68.937	66.975	2,9 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	16,2 %	14,9 %	1,3 o.t.
Obrestna marža**	4,1 %	3,7 %	0,4 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	14,9 %	7,0 %	7,9 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	2,1 %	1,1 %	1,0 o.t.
Stroški v neto prihodkih (CIR)	51,8 %	57,7 %	-5,9 o.t.
Slaba posojila (NPL)	20.627	31.054	-33,6 %
Delež slabih posojil (NPL) v celotnih kreditih	5,2 %	8,0 %	-2,8 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	11,1 %	11,0 %	0,1 o.t.
LTD (Krediti strankam (neto)/depoziti strank)	79,3 %	73,7 %	5,6 o.t.

* Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

** Obrestna marža za 2017 je prilagojena novi metodologiji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2018.

Slika 58: Prispevek k dobičku po davkih NLB Skupine – na konsolidirani podlagi Slika 59: 3-letni razvoj tržnega deleža

NLB Banka, Beograd

Banka je po velikosti na 17. mestu v Srbiji, s tržnim deležem 1,5 % po bilančni vsoti, posebno pozornost posveča podpori kmetijske dejavnosti, kjer je dosegla tržni delež v višini 12,6 %. Ker je Srbija trg z velikim potencialom, banka veliko pozornost posveča dokumentarnim poslom, nadgradnji izkušnje za komitente, prenovljenemu izgledu poslovalnic, izboljšanim rešitvam za e- in m-bančništvo ter novim storitvam, kot je na primer takojšnje plačilo, ki je na voljo 24 ur na dan vse dni v tednu in komitentom omogoča, da do 300.000 dinarjev plačajo v realnem času.

Gospodarska rast v Srbiji se je izboljšala, pretežno zaradi naraščajočega razpoložljivega dohodka in nakazil zdomcev, ki spodbujajo zasebno potrošnjo. Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 5,2 mio EUR (2017: 3,7 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 5,6 mio EUR (2017: 4,7 mio EUR). Boljši izid je bil v glavnem posledica pospešenega novega kreditiranja, ki je prispevalo k višjemu ROE po davkih 7,9 % (2017: 6,7 %). Banka je zabeležila 27-odstotno rast čistih neobrestnih prihodkov glede na leto prej. CIR je bil še vedno sorazmerno visok (76,2 %), vendar je beležil trend upadanja v primerjavi z letom prej (2017: 77,8 %), medtem ko je kapitalska ustreznost znašala 16,7 % (2017: 20,1 %). Bilančna vsota banke je narasla za 31 % ob 34-odstotni rasti neto kreditov in 36-odstotni rasti depozitov nebančnega sektorja. Delež slabih posojil se je znižal na 2,4 % (2017: 5,0 %).

Vloženi napori so privedli do rasti depozitov tako v segmentu podjetij kot tudi v segmentu poslovanja s prebivalstvom; banka ima tržni delež 1,5 % (2017: 1,4 %).

Pri poslovanju s prebivalstvom je banka Poudarki: zabeležila 32-odstotno rast neto kreditov, daleč nad dinamiko srbskega bančnega sektorja, ki je dosegla 11,2-odstotno rast, in povečan tržni delež na področju bruto posojil prebivalstvu v višini 1,6 % (2017: 1,5 %). V kreditnem portfelju prevladujejo gotovinski/potrošniški krediti v lokalni valuti, ki predstavljajo 82 % portfelja kreditov prebivalstvu. Obrestna marža na gotovinske kredite je visoka, vendar pod velikim pritiskom. S ciljem večje raznolikosti ponudbe produktov je bilo več pozornosti posvečene stanovanjskim kreditom. To je povzročilo 41-odstotno rast portfelja stanovanjskih kreditov z dobrimi obeti za naslednja leta in priložnostmi za navzkrižno prodajo.

Pri poslovanju s podjetji je banka zabeležila 37-odstotno rast neto kreditov, kar je dobro v primerjavi z 2,7-odstotnim znižanjem v srbskem bančnem sektorju, in tržni delež na področju bruto posojil podjetjem v višini 1,6 % (2017: 1,2 %). V portfelju prevladujejo krediti MSP (79 % portfelja kreditov podjetjem). Višje povpraševanje je opazno na področju deviznih kreditov, in sicer zaradi nižjih nominalnih obrestnih mer. Delež kreditov v lokalni valuti RSD v novih kreditov stalno narašča. Obrestne mere se znižujejo, vendar počasneje kot v letu 2017 (2018: 2,9 %, 2017: 3,2 %). Glavna prednost banke je kmetijstvo s tržnim deležem 12,6 % (2017: 10,1 %). V tem letu je bila banka vodilna na trgu pri kreditih kmetom, ki jih je subvencioniralo srbsko ministrstvo za kmetijstvo (22-odstotni delež v skupnih novih kreditih v bančnem sektorju).

• • Dober položaj v kmetijskem segmentu (12,6-odstotni tržni delež).
• • Bilančna vsota banke se je povečala za 31 %.
• • Nadgradnja e-banke in m-banke.

Strategija banke se osredotoča na rast kreditov in depozitov z glavnimi priložnostmi na področju navzkrižne prodaje, segment velikih podjetij, nadaljevanje zelo uspešnega dela v kmetijskem segmentu in izboljševanje izkušnje komitentov.

Združenje novinarjev za kmetijstvo je banko nagradilo za njen prispevek k razvoju kmetijstva. Že sedmo leto zapored je banka organizirala tekmovanje NLB Organic, pomemben projekt, ki prepoznava in nagrajuje najboljše projekte ekološke pridelave, s čimer podpira varovanje okolja in trajnostni razvoj. Banka je kmetijstvu pomagala tudi s sponzoriranjem kmetijskih dogodkov v Srbiji. Na področju družbeno odgovornega poslovanja banka posveča posebno pozornost humanitarnim akcijam in je večkrat z donacijami podprla bolnišnice, šole, vrtce in druge ustanove.

Branko Greganović predsednik uprave

Tabela 22: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Beograd*

Kazalci izkaza poslovnega izida	2018	2017	v tisoč EUR Sprememba
Čiste obresti	19.764	17.984	9,9 %
Čisti neobresti prihodki	3.832	3.015	27,1 %
Stroški skupaj	-17.981	-16.336	-10,1 %
Oslabitve in rezervacije	-377	-919	59,0 %
Rezultat pred davki	5.238	3.744	39,9 %
Rezultat po davkih	5.202	3.731	39,4 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	484.492	370.807	30,7 %
Krediti strankam (neto)	318.792	238.795	33,5 %
Depoziti strank	352.940	259.755	35,9 %
Kapital	67.686	61.444	10,2 %
Ključni finančni kazalci
Količnik kapitalske ustreznosti	16,7 %	20,1 %	-3,5 o.t.
Obrestna marža**	4,9 %	5,8 %	-0,9 o.t.
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	7,9 %	6,7 %	1,2 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	1,2 %	1,2 %	0,1 o.t.
Stroški v neto prihodkih (CIR)	76,2 %	77,8 %	-1,6 o.t.
Slaba posojila (NPL)	9.884	15.184	-34,9 %
Delež slabih posojil (NPL) v celotnih kreditih	2,4 %	5,0 %	-2,6 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti***	1,5 %	1,2 %	0,2 o.t.
LTD (Krediti strankam (neto)/depoziti strank)	90,3 %	91,9 %	-1,6 o.t.

* Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

** Obrestna marža za 2017 je prilagojena novi metodologiji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2018.

*** Podatki za 2018 so na dan 30. september 2018.

Slika 60: Prispevek k dobičku po davkih NLB Skupine – na konsolidirani podlagi Slika 61: 3-letni razvoj tržnega deleža

11. poglavje

Finančni trgi

Segment je osredotočen na dejavnosti Skupine na mednarodnih finančnih trgih, vključno z zakladniškimi posli. V zahtevnem okolju nizkih obrestnih mer na finančnih trgih je bil poudarek še naprej na preudarnem upravljanju likvidnostnih rezerv. Pridobivanje virov financiranja Skupine vključuje aktivnosti na grosističnih trgih z namenom razpršitve virov financiranja in izpolnjevanja regulativnih zahtev.

Segment vključuje prihodke iz naslova likvidnostnih rezerv ter presežek iz internih transfernih cen v drugih poslovnih segmentih v Sloveniji. Kljub negativnim obrestnim meram in nizkim donosom na mednarodnem trgu obveznic so finančni trgi v Sloveniji zabeležili dobiček pred davki v višini 24,0 mio EUR.

Čisti obrestni prihodki finančnih trgov v Sloveniji so se znižali za 1 % glede na leto prej zaradi zniževanja donosov portfelja vrednostnih papirjev (dospelost nekaterih naložb z visokimi donosi in reinvestiranje portfelja v okolju nizkih donosov) in višjih stroškov, ki so posledica povečane ravni presežne likvidnosti. Padajoč LTD se je odrazil v večjih pozicijah denarnih sredstev z negativnim donosom, ki so bile delno preusmerjene v vrednostne papirje bančne knjige. Cilj upravljanja strukture in obsega portfelja vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov za obrestno varovanje je optimizacija čistih obrestnih prihodkov, na katere bo pozitivno vplivalo pričakovano izboljšanje razmer na trgu obrestnih mer.

ALM Skupine

Namen ALM procesa Skupine je upravljanje bilance Skupine z vidika obrestnega, valutnega in likvidnostnega tveganja, ob hkratnem upoštevanju sprememb makroekonomskega okolja

86 Letno poročilo NLB Skupine 2018

Izpostavljeno:

• • Optimizacija upravljanja sredstev banke in bančnih odvisnih družb.
• • Dobro razpršen portfelj bančne knjige z vidika geografske porazdelitve in vrste sredstev.

in dogajanja na finančnih trgih. Izpostavljenost Skupine tržnemu tveganju se spremlja in upravlja decentralizirano. Vzpostavljene so enotne usmeritve in limiti za posamezne vrste tveganj po posameznih članicah. Metodologije so usklajene z regulatornimi zahtevami na posamični in konsolidirani ravni, tekoče poročanje regulatorju na konsolidirani ravni pa se izvaja po standardiziranem pristopu. Skladno s politikami so članice Skupine dolžne spremljati in upravljati izpostavljenost tržnim tveganjem ter o tem poročati Banki. Redno se izvajata spremljanje in poročanje izpostavljenosti posameznih članic Skupine v okviru Odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO Skupine).

Z vidika obrestnega tveganja sta okolje nizkih obrestnih mer in presežna likvidnost Skupine prispevala k nadaljnji rasti obsega kreditov s fiksno obrestno

mero, zlasti kreditov prebivalstvu in naložb v visokokakovostne dolžniške vrednostne papirje. Z vidika financiranja so se depoziti nebančnega sektorja še naprej povečevali, pretežno v obliki vpoglednih vlog in varčevalnih računov. Skupina upravlja obrestne pozicije in stabilizira obrestno maržo z aktivnim prilagajanjem cenovne politike, za upravljanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju pa uporablja tudi klasične izvedene finančne instrumente (plain vanilla), v skladu s konzervativnim pristopom Skupine za prevzemanje tveganj. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se dodatno upravlja prek internih transfernih cen in politike določanja eksternih cen. Aktivno upravljanje donosnosti je bilo podprto z izjemno disciplinirano politiko

Tabela 23: Poslovanje segmenta finančnih trgov v Sloveniji*

			v mio EUR na konsolidirani osnovi
	2018	2017	Sprememba
Čiste obresti	31,4	31,9	-0,4	-1 %
Čisti neobrestni prihodki	-1,1	-0,9	-0,2	-26 %
Skupaj čisti prihodki	30,3	31,0	-0,7	-2 %
Stroški skupaj	-6,5	-6,7	0,1	2 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	23,8	24,3	-0,5	-2 %
Oslabitve in rezervacije	0,2	0,0	0,3	-
Rezultat pred davki	24,0	24,3	-0,3	-1 %
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	Sprememba
Stanje na računih pri CB	575,0	350,8	224,2	64 %
Dolžniški vrednostni papirji bančne knjige	2.755,2	2.337,4	417,9	18 %
Obrestna mera na dolžniške vrednostne papirje bančne knjige	1,25 %	1,40 %	-0,16 o.t.
Grosistični viri	244,1	260,7	-16,6	-6 %
Obrestne mere na grosistične vire	0,48 %	0,51 %	-0,03 o.t.

* Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve kot del segmenta Finančni trgi v Sloveniji je predstavljen kot poseben del poglavja Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji. Leta 2018 je bila sprejeta drugačna metodologija porazdelitve prihodkov med segmentoma Finančnih trgov v Sloveniji in Investicijskega bančništva; vsi podatki za prejšnja obdobja so prilagojeni novi metodologiji.

oblikovanja cen depozitov, ki je omogočala odziv na zelo konkurenčen trg kreditov na vseh strateških trgih, kjer posluje Skupina.

Valutno tveganje Skupine se meri in upravlja s kombinacijo analiz občutljivosti, VaR in scenarijev stresnih testov.

Z vidika upravljanja likvidnostnega tveganja je vsaka članica Skupine odgovorna za zagotavljanje primerne likvidnosti s potrebnimi viri financiranja ter njihovo ustrezno razpršitev, kot tudi za upravljanje likvidnih sredstev in upoštevanje zahtev predpisov s področja likvidnosti.

Upravljanje likvidnostnih rezerv

Upravljanje likvidnosti v Skupini je osredotočeno na zagotavljanje ustrezne ravni likvidnih sredstev za poravnavanje vseh zapadlih obveznosti, minimizacijo stroškov za potrebe vzdrževanja likvidnosti, optimizacijo strukture likvidnostnih rezerv, zagotavljanje ustrezne ravni likvidnosti za različne situacije in stresne scenarije ter predvidevanje nujnih in kriznih pogojev in izvajanje ustreznih kriznih načrtov.

Upravljanje likvidnostnih rezerv v Skupini se izvaja decentralizirano. Vsaka posamezna bančna članica je odgovorna za svoj portfelj, Finančni trgi v Sloveniji pa upravljajo likvidna sredstva Banke.

Likvidna sredstva Skupine so bila konec leta sestavljena iz denarnih sredstev (1.705 mio EUR), portfelja dolžniških vrednostnih papirjev (3.327 mio EUR) in kreditov, primernih za operacije zavarovanega financiranja pri centralni banki (141 mio EUR). Portfelj likvidnih sredstev predstavlja 41 % vseh sredstev oziroma 5.172 mio EUR (na dan 31. decembra 2017: 45 %). Glavna sprememba je povezana z obsegom kreditov, primernih za zastavo pri ECB, ki se je zmanjšal zaradi spremenjenih meril ECB primernosti, sprejetih dne 7. februarja 2018 s Smernicami ECB (EU) 2018/570. Manjši del likvidnih sredstev (konec leta 426 mio EUR) je bil zastavljen za operativne in regulatorne namene. Likvidnostne rezerve predstavljajo likvidna sredstva, ki niso zastavljena in se lahko v prihodnosti uporabijo za financiranje strateške rasti.

41 % likvidnih sredstev (delež

bilančne vsote)

73 % državnih vrednostnih papirjev v portfelju bančne knjige Skupine

4,15 leta povprečna zapadlost portfelja

bančne knjige Skupine

Slika 62: Razvoj likvidnih sredstev NLB Skupine (v mio EUR)

»Ostalo« v razdelitvi portfelja glede na bonitetno oceno predstavlja pretežno izpostavljenosti do enot centralne ravni domačih držav bančnih subsidiark.

Slika 63: Portfelj bančne knjige NLB Skupine glede na bonitetno oceno agencije Fitch, vrsto sredstev in geografsko strukturo na dan 31. decembra 2018

					v mio EUR
	2019	2020-2021	2022-2023	2024+	Skupaj
Domači vrednostni papirji (strateški trgi Skupine)	371,2	415,2	151,7	478,9	1.417,0
Slovenija	192,3	239,2	66,6	467,4	965,4
Druge države JVE	179,0	176,0	85,1	11,5	451,6
Tuji vrednostni papirji	287,6	287,3	583,2	702,8	1.860,9
Skupaj	658,8	702,6	734,9	1.181,7	3.278,0

Tabela 24: Profil zapadlosti vrednostnih papirjev bančne knjige NLB Skupine na dan 31. decembra 2018

Dolžniški vrednostni papirji bančne knjige so konec leta predstavljali 63 % likvidnih sredstev Skupine. Namen vrednostnih papirjev v bančni knjigi je zagotavljanje likvidnosti skupaj s stabilizacijo obrestne marže in upravljanjem obrestnega tveganja. Pri upravljanju portfelja Skupina upošteva konzervativna načela, še posebej glede sestave portfelja glede na boniteto izdajateljev.

Portfelj je dobro razpršen tako geografsko kot tudi z vidika vrste sredstev, preudarnost glede ročnosti naložbe pa prav tako odraža konzervativni pristop Skupine k prevzemanju tveganj.

Povprečna ročnost vrednostnih papirjev bančne knjige leta 2018 je bila približno 4,15 leta (3,95 leta v letu 2017).

Povprečni donos vrednostnih papirjev Skupine je znašal 1,4 % (leta 2017: 1,6 %). Portfelj likvidnih sredstev Skupine je konec leta predstavljal naložbe z donosom med -0,40 % (plasmaji pri ECB) in višjih donosov, ki jih na trgu dosegajo določene vrste sredstev.

Grosistično financiranje

Aktivnosti grosističnega financiranja v NLB Skupini se izvajajo z namenom razpršitve, izboljšanja strukturne likvidnosti in izpolnjevanjem regulatornih zahtev. Skupina je bila aktivna pri upravljanju in optimizaciji dolgoročnih obveznosti z izboljšanjem finančnih pogojev nekaterih pogodb.

12. poglavje

Nestrateški trgi in dejavnosti

Segment nestrateških trgov in dejavnosti vključuje delovanje nestrateških članic Skupine in nestrateški del portfelja Banke, ki ga sestavljajo krediti tujim komitentom in omejeno število preostalih kapitalskih deležev v lasti banke, ki bodo dezinvestirani. Glavni cilj tega segmenta je zmanjšanje vseh nestrateških portfeljev in posledično znižanje stroškov. Zmanjševanje se je izvajalo z različnimi ukrepi, vključno s prodajo portfeljev, prodajo posameznih sredstev, izterjavo ali prestrukturiranjem posameznih terjatev in aktivnim upravljanjem nepremičnin.

Rezultat pred davki nestrateških trgov in dejavnosti je bil ponovno pozitiven in je znašal 8,2 mio EUR (2017: 31,2 mio EUR). Rezultat se je na letni ravni zmanjšal zaradi manjšega obsega nestrateškega portfelja in posledično zmanjšanja čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Stroški so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali kar za 16 % na 18,2 mio EUR (2017: 21,7 mio EUR).

Bilančna vsota segmenta nestrateških trgov in dejavnosti Skupine je konec leta 2018 znašala 263,7 mio EUR. V primerjavi s koncem predhodnega leta se je znižala za 127,6 mio EUR, kar je v skladu z načrtom prestrukturiranja in strategijo dezinvestiranja nestrateških dejavnosti.

Veliko večino nestrateških naložb predstavljajo kreditne izpostavljenosti (približno 61 %), manjši delež pa odpade na naložbene nepremičnine ter nepremičnine in opremo, prejete za poplačilo kreditov (približno 26 %) in drugo.

Zmanjševanje nestrateškega segmenta je v letu 2018 vključevalo:

• zmanjšanje kreditnega poslovanja banke s tujimi komitenti,
• dezinvestiranje nestrateških članic Skupine,
• prodajo kapitalskih naložb banke,
• aktivno upravljanje nepremičnin.

Zmanjšanje kreditnega poslovanja banke s tujimi komitenti

Likvidacija nestrateškega portfelja se je nadaljevala skladno z načrtom prestrukturiranja. Banka je razrešila in tako iz svoje izpostavljenosti izključila pomembno število posameznih terjatev na Hrvaškem, v BiH, Črni gori, Bolgariji, Češki republiki, Avstriji in Nemčiji, s pozitivnim učinkom na izkaz uspeha.

Izpostavljeno:

• • Pozitiven prispevek k rezultatu banke.
• • Znižanje stroškov poslovanja, ki so se v primerjavi z letom prej znižali za 16 % na 18,2 mio EUR (2017: 21,7 mio EUR).
• • Razrešenih je bilo več posamičnih izpostavljenosti do komitentov na različnih tujih trgih, kar je prispevalo k zmanjšanju obsega slabih posojil in zunajbilančne izpostavljenosti.

Dezinvestiranje nestrateških članic NLB Skupine

Nestrateške članice Skupine, vključno z družbami, ki so se ukvarjale z leasingom, faktoringom, trade finance posli in nepremičninami, so v postopku dezinvestiranja in ne sklepajo novih poslov. Celotni portfelj nestrateških hčerinskih družb se zmanjšuje z rednim odplačevanjem, izterjavo in prestrukturiranjem. V obdobju 2015–2017 je bil začet postopek likvidacije v skoraj vseh nestrateških družbah. Proces likvidacije se izvaja s preudarnim upravljanjem stroškov in učinkovitimi postopki izterjave, nekatere nestrateške članice so bile uspešno dezinvestirane, kot npr. NLB Propria v letu 2018.

Prodaja lastniških naložb Banke

Banka še naprej prodaja tudi svoje lastniške naložbe. Skupen obseg sredstev lastniških naložb je ob koncu leta znašal 0,99 mio EUR (2017: 0,90 mio EUR) zaradi zvišanja tržnih cen nekaterih preostalih naložb. Konec leta 2018 je bilo v portfelju še 9 naložb.

Tabela 25: Rezultati segmenta nestrateških trgov in dejavnosti

	2018	2017	v mio EUR na konsolidirani osnovi Sprememba
Čiste obresti	9,3	16,8	-7,5	-44 %
Čisti neobrestni prihodki	5,2	23,2	-18,0	-78 %
Skupaj čisti prihodki	14,5	40,0	-25,5	-64 %
Stroški skupaj	-18,2	-21,7	3,5	16 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	-3,7	18,2	-22,0	-
od tega enkratni prihodki	-	10,7	-	-
Oslabitve in rezervacije	11,9	12,9	-1,0	-8 %
Rezultat pred davki	8,2	31,2	-22,9	-74 %
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	Sprememba
Sredstva segmenta	263,7	391,3	-127,6	-33 %
Neto krediti strankam	160,9	269,9	-109,0	-40 %
Bruto krediti strankam	288,6	448,5	-159,9	-36 %
Naložbene nepremičnine in opredmetena osnovna sredstva prejeta za poplačilo terjatev	68,5	81,6	-13,0	-16 %
Ostala aktiva	34,3	39,9	-5,6	-14 %
Depoziti strank	9,6	10,2	-0,6	6 %
Obseg slabih posojil (bruto)	179,7	279,7	-100,0	-36 %

Aktivno upravljanje nepremičnin

Postopek dezinvestiranja preostale izpostavljenosti iz naslova slabih posojil izvaja specializirana ekipa za zaseg zastavljenih nepremičnin ter njihovo upravljanje in dezinvestiranje. Članicam Skupine nudi storitve in strokovno svetovanje na področju nepremičnin, tako da lahko kar najbolj učinkovito zmanjšajo obseg preostalih slabih posojil ali zasežejo zastavljene nepremičnine. Poleg sektorja za Upravljanja naložbenih nepremičnin Skupine se ohranjajo lokalne družbe za upravljanje naložbenih nepremičnin na štirih ključnih trgih: Slovenija, Hrvaška, Srbija in Črna gora, ki zagotavljajo lokalno podporo tudi za druge trge Skupine.

Glavna naloga teh lokalnih družb je zagotavljanje ohranjanja vrednosti nepremičnin oziroma vrednosti zavarovanj zastavljenih za slaba posojila, bodisi z začasnim odvzemom nepremičnin bodisi z zagotavljanjem ohranjanja vrednosti v postopku dezinvestiranja nepremičnine ali terjatve. V obdobju 2015–2018 je ekipa izvedla oziroma nudila podporo pri izvedbi nepremičninskih poslov s celotnim obsegom prodaje prek 123,58 mio EUR in neposredno ali posredno prispevala k zmanjšanju portfelja slabih posojil v višini 407,95 mio EUR, od tega 77,90 mio EUR samo v 2018.

Več kot

159,9 mio EUR

Zmanjšanje bruto portfelja kreditov tujim komitentom v 2018

Več kot

26,1 mio EUR

vrednost poslov prodaje nepremičnin, ki jih je v letu 2018 izvedla oziroma podprla skupina za upravljanje naložbenih nepremičnin

1. poglavje

Spremljava in IT

Spremljava, Plačilni sistemi ter Trezor in oskrba z gotovino, predstavljajo pomemben del poslovanja Skupine, ki zahteva posebna strokovna znanja in stalno vlaganje v razvoj tehnične in infrastrukturne podpore. Z zagotavljanjem visokokakovostnih storitev in podpore poslovanju Skupine je Banka poznana kot najbolj zaupanja vreden ponudnik plačilnih storitev in storitev oskrbe z gotovino v Sloveniji. Skupina se sooča s stalnimi izzivi, kako ohraniti svojo vlogo in sedanji tržni položaj tudi v prihodnje, ki izvirajo iz vedno večjih in novih zahtev strank in hitro spreminjajočega se okolja.

Plačilni sistemi

V zadnjih letih je bil opazen stalen pozitiven trend rasti obsega plačil in izboljšanja ustreznih finančnih rezultatov, ki se je nadaljeval tudi v letu 2018. Skupina je obdelala 146 milijonov plačilnih transakcij v skupni vrednosti 263 mrd EUR, kar predstavlja povečanje za 1,0 % v primerjavi z letom 2017. Večji obseg obdelanih transakcij je prispeval k boljšemu finančnemu rezultatu. Realizirani prihodki Skupine iz naslova plačilnih transakcij so se povečali za 50 mio EUR in predstavljajo pomemben delež provizij in opravnin Skupine (34,0 %). To potrjuje, da je Skupina uspešno ohranila vlogo

Spremljava potrebe Skupine. Na dveh trgih (Slovenija pomembnega akterja na trgu in zaupanja vrednega ponudnika plačilnih storitev, kar dokazuje tudi velik tržni delež. Tržni delež Banke na področju plačilnih sistemov v Sloveniji se je povečal na 24,1 % (v primerjavi s 23,9 % leta 2017).

Da bi lahko zadovoljila vedno večje potrebe strank, Skupina stalno izboljšuje učinkovitost obdelave in s tem zagotavlja najboljšo uporabniško izkušnjo. Zaradi novih trendov na plačilnih trgih (digitalizacija) in vedno večjih pričakovanj strank je poseben poudarek namenjen enostavnim in učinkovitim storitvam. S tega vidika je bil leta 2018 dosežen pomemben napredek na področju razvoja in postopne uvedbe takojšnjih plačil, s čimer se je čas izvedbe skrajšal na nekaj sekund.

Ugodno nadomestilo za podjetja za plačila znotraj Skupine in dostop Banke do SWIFT GPI – Global Payments Innovation sta bila pomembna koraka pri izboljšanju storitev čezmejnih plačil.

Oskrba z gotovino in obdelava gotovine

Gotovinske storitve so pomemben del ponudbe Banke za zadovoljitev potreb strank. Banka uspešno zasleduje cilj standardizacije in poenotenja storitev na ravni Skupine, kar je tudi ena ključnih nalog v prihodnje. Na vseh trgih, kjer deluje Skupina, se storitve oskrbe z gotovino zagotavlja z lastnimi kapacitetami za

in Makedonija) pa Skupina zagotavlja tudi celovite storitve oskrbe z gotovino za več drugih poslovnih bank. Banke Skupine skupaj zagotavljajo storitve oskrbe z gotovino za 873 poslovalnic in 1.210 bankomatov, vključno z bankami Skupine ter poslovalnicami in bankomati drugih bank.

Znanje, lastna aplikativna podpora za posle oskrbe z gotovino in visoko zmogljiva tehnologija omogočajo Skupini nadaljnjo avtomatizacijo poslovanja, zlasti v regijah z največjimi obsegi tovrstnih poslov.

Eden najpomembnejših ciljev v zadnjem obdobju je zagotavljanje visoke ravni učinkovitosti delovanja bankomatske mreže ter vzpostavitev še boljših kontrol nad poslovanjem bankomatov in sistematične odprave napak.

24,1 % tržni delež plačilnih storitev banke

2.083

gotovinskih mest, ki jih oskrbuje Skupina

873

bančnih podružnic, ki jih oskrbuje Skupina

1.210

bankomatov, ki jih oskrbuje Skupina

Informacijska tehnologija

Skupina svojim strankam zagotavlja trajnostne in zadovoljive storitve, ki so podprte z zanesljivimi in varnimi tehnološkimi platformami. Začela se je izvedbena faza strategije tehnološkega preoblikovanja, ki temelji na preverjenih vodilnih inovativnih tehnologijah z namenom nadaljnjega izboljšanja izkušnje stranke. Skupina je sprejela tudi pomembne ukrepe na področju izboljšanja regionalnega upravljanja in združitve skupnih prizadevanj, s čimer bo povečala obseg novih naložb za stranke celotne Skupine.

Infrastruktura in zanesljivost IT

Učinkovitost delovanja IT se spremlja prek niza pomembnih kazalnikov, ki so povezani z uravnoteženim sistemom kazalnikov. Kazalniki kažejo veliko uspešnost delovanja IT in uspešno obvladovanje tveganj na tem področju. Razpoložljivost informacijskega sistema je na zelo visoki ravni (99,9 %), delež nenačrtovanih prekinitev pa je zelo majhen (0,04 %). Z uporabniki informacijskega sistema so vzpostavljeni dogovori o ravni storitev, ki jih banka izpolnjuje v zelo velikem deležu. Zadovoljstvo uporabnikov IT se redno spremlja z indeksom zadovoljstva uporabnikov, ki za notranje uporabnike znaša 83 %, za zunanje pa 93 %. Skupina si stalno prizadeva za izboljšanje procesov IT in njihovo ohranitev vsaj na tretji ravni zrelosti (COBIT). Visoko raven uspešnosti delovanja beležijo tudi članice Skupine.

Izpostavljeno:

• • Razpoložljivost informacijskega sistema je na izjemno visoki ravni (99,9 %).
• • Banka uvaja ključne nove platforme vodilnih svetovnih ponudnikov za digitalno bančništvo, integracijo in upravljanje podatkov.
• • Zmogljivosti kibernetske varnosti so pod stalnim nadzorom in se ves čas izboljšujejo z namenom zagotavljanja varnih in zanesljivih storitev.

Glavne pobude IT

Leta 2018 se je Banka osredotočala zlasti na nabavo in načrtovanje izvajanja strateških platform v okviru pobude tehnološkega preoblikovanja. Banka je najela vodilne ponudnike na trgu za implementacijo platforme celovitega upravljanja podatkov, hibridne integracijske platforme in platforme digitalnega bančništva. Banka bo še naprej vlagala v te tehnologije in zmogljivosti za podporo poslovne strategije in doseganje nadpovprečne izkušnje za stranke v smislu kakovosti, inovacij, zanesljivosti in varnosti.

Poleg pobude za preoblikovanje je banka uvedla nekaj večjih izboljšav v ponudbi storitev mobilnega bančništva poleg v celoti mobilnega postopka odobravanja posojil za zasebnike in mala podjetja. Banka je vodilna na trgu pri uvajanju mobilnih plačil s produktom NLB Pay. Banka zagotavlja pravočasno izvedbo pobude takojšnih plačil, podpira uvedbo paketnih produktov s cenovnimi pobudami in je uspešno podprla proces privatizacije, vključno s prodajo navadnih delnic v poslovalnicah NLB.

Tehnološko preoblikovanje Skupine sledi načelom odprte arhitekture. Zato vse hčerinske družbe vlagajo v zagotavljanje standardiziranega dostopa do svojih ključnih sistemov, kar bo okrepilo možnost integracije in inovacij.

Banka ima pomembne sinergije pri centralizaciji regionalnega upravljanja IT, vključno s praksami najemanja virov in nabave.

Kibernetska varnost

Skupina posebno pozornost posveča kibernetski varnosti in posledično zagotavljanju zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti podatkov ter informacij in sistemov IT, ki podpirajo bančne storitve in produkte za stranke. Kibernetska varnost v Skupini se stalno preverja in nadgrajuje z aplikacijami, omrežjem in ocenjevanjem varnosti infrastrukture IT, neodvisnimi pregledi in varnostnim testiranjem. Kibernetsko varnost redno obravnavata Nadzorna skupina za informacijsko varnost Banke in uprava na svojih sejah. Leta 2018 je bil v Skupini vzpostavljen Varnostno operativni center z namenom spremljanja varnostnih dogodkov, odkrivanja nepravilnosti v informacijskih sistemih in omogočanja hitrega odzivanja na incidente, če je to potrebno. Leta 2018 ni bilo nobenega incidenta kibernetske varnosti, ki bi vplival na storitve za stranke ali podporo IT.

Vsi zaposleni v Skupini se stalno izobražujejo o pomembnosti informacijske/ kibernetske varnosti. Bančne članice Skupine svojim zaposlenim in strankam zagotavljajo varnostna obvestila, zlasti v primeru nevarnosti v (globalnem) okolju, ki bi lahko vplivala na sisteme IT bank oziroma njihove produkte ali storitve. Banka tudi preverja ozaveščenost svojih zaposlenih s simulacijami napadov socialnega inženiringa.

Pokritost digitalnih kanalov po trgih

Slika 64: Pokritost elektronskega bančništva za podjetja po bankah Skupine

Slika 65: Pokritost elektronskega bančništva za fizične osebe po bankah Skupine

1. poglavje

Upravljanje tveganj

Financiranje na podlagi lastnih virov, močna likvidnost in kapitalski položaj so se nadaljevali tudi v letu 2018 ter potrdili visoko finančno moč Skupine. Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Skupina je celovito vgradila okvir upravljanja tveganj v svoje postopke odločanja, upravljanja in zmanjšanja tveganj, z namenom proaktivne podpre svojega poslovanja. Področje za upravljanje tveganj v Skupini je pristojno za upravljanje, ocenjevanje in spremljanje tveganj v Banki, ki je matična družba v Sloveniji, obenem pa je tudi kompetenčni center za šest odvisnih bančnih članic Skupine. Poleg tega je odgovorno tudi za več družb, ki opravljajo pomožne storitve, in nestrateške odvisne družbe, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja.

V letu 2018 je Skupina ohranila visoko kakovost kreditnega portfelja ter jo še dodatno izboljšala, kar se odraža prek stabilne bonitetne strukture in razpršenosti portfelja. Skupina je zabeležila zdravo rast posojil in sproščanje oslabitev za kreditna tveganja (negativen strošek tveganja), kar je posledica ugodnejšega makroekonomskega okolja in aktivnega upravljanja slabih posojil. Obseg nedonosnih izpostavljenosti se je dodatno zmanjšal zaradi uspešnega prestrukturiranja nekaterih večjih izpostavljenosti in izterjave slabih posojil ter se tako približal povprečju bančnega sektorja v EU. Poleg tega ostaja stopnja pokritja visoko nad povprečjem EU, kar omogoča dodatno zmanjševanje nedonosnih izpostavljenosti brez večjega vpliva na strošek tveganja v prihodnjih letih. V celotni regiji JVE, v kateri posluje Skupina, so opazni pozitivni trendi, ki se odražajo v večjem zaupanju komitentov glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezani potrošnji in okrevanju nepremičninskega trga.

V okolju, kjer so obrestne mere še vedno negativne, je Skupina beležila vedno večjo presežno likvidnost in posvečala veliko pozornosti strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv, vključujoč tudi sistem zgodnjega obveščanja v primeru potencialno neugodnih gibanj na trgu. Zaradi presežne likvidnosti in povpraševanja na trgu po produktih s fiksno obrestno mero se je nekoliko povečala izpostavljenost obrestnemu tveganju, ki je ostala znotraj opredeljene pripravljenosti za prevzemanje tega tveganja. Poleg tega je kapitalski in likvidnostni položaj Skupine leta 2018 ostal močan tako na ravni Skupine kot tudi na ravni posameznih bank članic, skladno z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

Skupina je bila vključena v stresno testiranje ECB 2018, kvalitativni rezultati tega testiranja pa so se upoštevali pri določitvi zahtev iz drugega stebra (Pillar 2 requirement), in sicer kot element sistema upravljanja tveganj, in pri opredelitvi usmeritev drugega stebra (Pillar 2 Guidance). Končni rezultati stresnega testiranja za obdobje 2018–2020 so pokazali, da je kapitalska ustreznost Skupine dovolj robustna tudi v primeru nastopa zelo neugodnih tržnih pogojih, kot sta jih opredelili EBA in ECB. Skupina je predčasno uspešno zaključila stresno testiranje v drugem od skupaj treh ciklov, ker je predložila vsa ustrezna zagotovila kakovosti.

Načela upravljanja tveganj

Kot sistemska banka je NLB vključena v enotni mehanizem nadzora, v okviru katerega nadzor izvaja skupna nadzorniška skupina ECB in BS. Predpise ECB upoštevajo vse članice Skupine, odvisne družbe Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, pa spoštujejo tudi pravila, ki jih določajo lokalni regulatorji. Spremljanje in upravljanje tveganj v Skupini se izvaja na poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice Skupine, v skladu s Standardi upravljanja tveganj v Skupini.

Poslovno in operativno okolje, pomembno za poslovanje Skupine, se spreminja skupaj s trendi, kot so spremembe obnašanja strank, razvoj novih tehnologij in konkurentov ter vedno večji obseg regulativnih zahtev. Skladno s tem se stalno prilagaja in nadgrajuje sistem upravljanja

in upravljanja novih potencialnih tveganj.

Skupina pripisuje velik pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Glavna načela so vgrajena v Strategijo prevzemanja in upravljanja tveganj v Skupini, ki je zasnovana skladno s poslovno strategijo in usmeritvami glede prevzemanja tveganj (Risk appetite). Poseben poudarek je na vključitvi analize tveganj v postopek odločanja na strateški in operativni ravni, diverzifikaciji (z namenom preprečevanja nastopa visoke koncentracije), optimalni porabi kapitala in njegovi alokaciji, ustrezni cenovni politiki, ki upošteva tudi obseg prevzetih tveganj, rednem izobraževanju/usposabljanju na vseh vodstvenih ravneh ter zagotavljanju splošne skladnosti z notranjimi akti in zadevno regulativo.

Upravljanje tveganj je osredotočeno na upravljanje in obvladovanje tveganj skladno s Strategijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj (Risk appetite) in Strategijo upravljanja tveganj Skupine (Risk strategy), ki predstavljata temelj okvirja za upravljanja tveganj Skupine. V tem okviru Skupina spremlja različne metrike tveganj in tako zagotavlja, da je njen profil tveganosti skladen z opredeljeno pripravljenostjo za prevzemanje tveganj. Poleg tega Skupina nenehno nadgrajuje svoj sistem upravljanja tveganj, pri čemer je ključno vključevanje procesov ICAAP in ILAAP, Plana reševanja in drugega internega testiranja izjemnih situacij v sistem upravljanja tveganj. Proces ICAAP 2018 je bil tudi pomembno nadgrajen skladno z novimi objavljenimi smernicami ECB, vključno z večjo integracijo v celovit sistem upravljanja tveganj z namenom zagotovitve proaktivne podpore za sprejemanje informiranih odločitev.

Proaktivno upravljanje tveganj v letu 2018

Dne 30. aprila 2018 je Skupina prejela odločbo BS o določitvi zahteve MREL

tveganj, predvsem z namenom odkrivanja Izpostavljeno: (minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti), ki temelji na pristopu reševanja z več vstopnimi točkami (Multiple Point of Entry – MPE). MREL je izražen kot razmerje med celotnimi obveznostmi in lastnimi sredstvi (Total Liabilities and Own Funds – TLOF) na ravni Skupine, opredeljene za potrebe reševanja. MREL zahteva je bila določena v višini 17,40 % TLOF ter jo je potrebno izpolnjevati najkasneje do 31. marca 2019. Skupina je opredelila kriterije izpolnjevanja MREL zahteve v okviru opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

Eden izmed ključnih ciljev upravljanja tveganj je ohranjanje preudarne ravni kapitalske ustreznosti Skupine. Skupina sledi ravni kapitalske ustreznosti, opredeljeni v okviru vzpostavljenega procesa ICAAP, na ravni Skupine in posameznih bančnih članic, upoštevaje normalne pogoje poslovanja in stresne razmere. Skupina po stanju na 31. december 2018 izkazuje visoko raven kapitalske ustreznosti, CET 1 količnik v višini 16,7 %, kar je nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga je objavila EBA. Skladno s SREP zahtevo Skupina izpolnjuje obe kapitalski zahtevi določeni za leto 2019 v polnem znesku (fully-loaded regulatory requirements).

Ohranjati visoko raven in stabilno strukturo likvidnosti predstavlja naslednji ključni cilj na področju upravljanja tveganj. Skupina izkazuje zelo dober likvidnostni položaj na konsolidirani ravni in ravni posameznih bančnih članic, kar se odraža tudi v preseganju mejne vrednosti LCR, ki znaša 361 %, upoštevaje pripravljenost za prevzemanje tveganj, ter višini razpoložljivih rezerv, ki znašajo 4.742 mio EUR. Tudi v primeru nastopa stresnega scenarija Skupina razpolaga z zadostno višino likvidnostnih rezerv v obliki plasmajev pri ECB, prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev in naložb na denarnem trgu. Financiranje Skupine in posameznih bank članic temelji predvsem na nebančnih depozitih, predvsem na

• • Več kot 77,7 % znižanje obsega portfelja slabih posojil v zadnjih 5 letih; Skupina je zmanjšala portfelj slabih posojil iz prejšnjih obdobij z 2.798 mio EUR na 622 mio EUR v obdobju od decembra 2013 do decembra 2018, in sicer s proaktivno strategijo zmanjševanja obsega slabih posojil, obseg slabih posojil iz naslova novoodobrenih poslov pa je zelo nizek, kot posledica izboljšanja standardov kreditiranja in nadgradnje drugih orodij za obvladovanje tveganj. Leta 2018 se je obseg slabih posojil zmanjšal za 222 mio EUR, kar je bilo nad zastavljenimi cilji, določenimi v Strategiji NPL Skupine.
• • Ugodni makroekonomski pogoji, preudarna načela politike kreditiranja in proaktivni pristop pri upravljanju slabih posojil so dejavniki, zaradi katerih je bil strošek tveganja v zadnjih dveh letih negativen. V zadnjih petih letih je bilo gibanje tega stroška relativno stabilno in skladno s srednjeročnimi strateškimi usmeritvami.
• • Skupina je zabeležila stabilno in zdravo rast portfelja na področju poslovanja s prebivalstvom, ki se je v zadnjih 5 letih povečal za 29,3 o.t.

segmentu prebivalstva, ki predstavlja zelo stabilen vir s tendenco stalne rasti. To se odraža prek LTD kazalnika, ki znaša 68,3 % in daje Skupini potencial za nadaljnje povečanje obsega kreditiranja.

Zagotavljanje visoke kakovosti kreditnega portfelja je najpomembnejši cilj na področju tveganj, s poudarkom na kakovosti novo odobrenih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Velik poudarek je namenjen tudi intenzivni in proaktivni obravnavi strank, ki se soočajo s finančnimi težavami, spremembam v kreditnem procesu in sistemu zgodnjega opozarjanja za odkrivanje povečanega kreditnega tveganja. Pristopi za prestrukturiranje so osredotočeni na zgodnje odkrivanje strank s potencialnimi finančnimi težavami in njihovo proaktivno obravnavo. Poleg tega Skupina stalno razvija širok nabor naprednih pristopov, ki so podprti z matematičnimi in statističnimi modeli na področju ocene kreditnih tveganj skladno z najboljšimi bančnimi praksami, in sicer z namenom nadaljnje nadgradnje obstoječih orodij za upravljanje tveganj ter sočasnega zagotavljanja hitrejše odzivnosti do strank.

Strategija kreditiranja NLB Skupine je osredotočena na naslednje osrednje tržne segmente – prebivalstvo, MSP ter izbrane poslovne dejavnosti. Na slovenskem trgu se Banka osredotoča na zagotavljanje celovitih storitev za segmente poslovanja s prebivalstvom, MSP, v segmentu poslovanja z velikimi podjetji pa vzpostavlja sodelovanje z izbranimi podjetji (preko zagotavljanja različnih vrst kreditiranja/ investicijskih instrumentov). Vse druge bančne članice v JVE, kjer je prisotna Skupina, so univerzalne banke, ki se osredotočajo predvsem na segment srednje velikih in malih podjetij ter na poslovanje s prebivalstvom. Eden od ključnih ciljev je zagotavljanje celovitih storitev strankam ob sočasnem preudarnem prevzemanju tveganj. V obstoječi strukturi kreditnega portfelja (bruto posojila) znaša delež danih naložb prebivalstvu 41 %, delež naložb velikim podjetjem 19 %, delež naložb

Bruto izpostavljenost vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah.

Slika 67: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po boniteti komitentov (v mio EUR) konec leta

• Delež nedonosnih izpostavljenosti po metodologiji EBA
• Delež slabih posojil (bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)

Slika 68: Delež nedonosnih izpostavljenosti – NPE NLB Skupine (% NPE po EBA) in delež slabih posojil – NPL

• Stopnja pokritja slabih posojil 1 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila)
• Stopnja pokritja slabih posojil 2: stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila

Slika 69: Stopnja pokritja slabih posojil NLB Skupine in stopnja pokritja slabih posojil

Slika 66: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine (bruto krediti) po segmentih

MSP ter mikro družbam 23 %, preostanek portfelja pa predstavljajo druge likvidne naložbe. V nobeni industrijski panogi ali segmentu strank ni prisotna visoka koncentracija.

Skupina je aktivno prisotna na trgu prek financiranja obstoječih in novih kreditno sposobnih komitentov. Uspešna razdolžitev podjetij in novi investicijski projekti v Sloveniji so pozitivno vplivali na odobravanje novih kreditov. V segmentu prebivalstva, še posebej na področju potrošniških posojil, so v celotni regiji, v kateri posluje Skupina, opazni pozitivni trendi, ki se odražajo v izboljšanem zaupanju komitentov glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezani potrošnji in okrevanju nepremičninskega trga. V letu 2018 so tovrstna prizadevanja privedla do kumulativno zelo nizkega obsega novih slabih posojil, ki znaša 64 mio EUR, kjer samo 19 mio EUR izhaja iz novih poslov, kar predstavlja 0,2 % celotnega kreditnega portfelja. Poleg tega se je ugodno makroekonomsko okolje v regiji odrazilo tudi v sproščanju oslabitev za kreditna tveganja (negativen strošek tvganja), katerega razvoj je bil drugače zelo stabilen in nižji v primerjavi s srednjeročnimi strateškimi usmeritvami na tem področju.

Učinki, ki izhajajo iz implementacije MSRP 9, so okrepili kapitalsko osnovo Skupine. Glede na zelo ugodna makroekonomska gibanja in izboljšano kakovost kreditnega portfelja so bili zabeleženi pozitivni učinki na ravni Skupine, ki izhajajo predvsem iz naslova skupinskih oslabitev. Pretežni del kreditnega portfelja Skupine je razporejen v Skupino 1 (Stage 1; 86,7 %), medtem ko je 6,4 % posojil razporejenih v Skupino 2 (Stage 2) ter preostalih 6,4 % posojil v Skupino 3 (Stage 3). Posojila v Skupinah 1-3 so knjižena po odplačni vrednosti, medtem ko je preostali manjši del (0,5 %) izkazan po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Kakovost portfelja v letu 2018 je bila zelo stabilna, pri čemer se je izpostavljenost v Skupini 1 povečala, obenem pa zmanjšal

obseg slabih posojil. Večji del povišanja v Skupini 2 izhaja iz prerazvrstitve slabih posojil.

Skupina si prizadeva v večini primerov zagotoviti najboljše možno zavarovanje za dana dolgoročna posojila, predvsem v obliki hipoteke. Tako je hipoteka na nepremičnini najpogostejša oblika zavarovanja posojil za pravne in fizične osebe. Pri posojilih podjetjem sledijo garancije, izdane s strani države, in druga poroštva. Pri posojilih fizičnim osebam najpogostejše vrste zavarovanj za dana posojila predstavlja zavarovanje s strani zavarovalnice in poroštva.

Skupina je tudi v letu 2018 dala zelo velik poudarek nadaljnjemu zmanjševanju slabih posojil. Natančno opredeljeni cilji, aktivna izterjava ter makroekonomsko okrevanje so omogočili precejšnje dodatno zmanjšanje obsega nedonosnega portfelja, kljub zmanjševanju obsega vseh posojil. Obseg obstoječega nedonosnega kreditnega portfelja v Skupini se je zmanjšal s 844 mio EUR na 622 mio EUR na letni ravni, s čimer so bili preseženi načrtovani cilji. Vsi učinki skupaj so povzročili zmanjšanje deleža slabih posojil s 9,2 % na 6,9 % na letni ravni, medtem ko se je ta delež po mednarodno bolj primerljivem razmerju NPE po metodologiji EBA zmanjšal z 6,7 % na 4,7 %. Aktivni pristop upravljanja slabih posojil daje močan poudarek prestrukturiranju ter vse večjo uporabo drugih orodij za upravljanje slabih posojil, kot so zaplemba zavarovanj, prodaja terjatev, aktivno trženje in prodaja zastavljenih sredstev.

Pomembna prednost Skupine je visoka stopnja pokritja slabih posojil 121, ki je znašala 77,1 %. Stopnja pokritja slabih posojil 222 je znašala 64,6 %, kar je precej nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga je objavila EBA (45,7 % za tretje četrtletje 2018). To omogoča nadaljnje zmanjševanje obsega slabih posojil brez pomembnega vpliva na višino dodatno potrebnih oslabitev v naslednjih letih.

361 % LCR Skupine

4,7 % % NPE Skupine po EBA

• 43 b.t. Negativen strošek tveganja na ravni Skupine

• Stopnja pokritja slabih posojil 1: stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

• Stopnja pokritja slabih posojil 2: stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

Pri obravnavi tržnih tveganj Skupina zasleduje usmeritev, da je pripravljenost za prevzemanje teh tveganj nizka. Izpostavljenost iz naslova trgovanja (skladno z določili CRR) je dovoljena samo v Banki kot matični družbi ter je zelo omejena. Tržna tveganja izhajajo predvsem iz osnovnih poslovnih aktivnosti, katerih cilj je upravljanje pozicij bančne knjige ter upravljanje portfelja likvidnostnih rezerv. Poleg tega Banka ohranja majhen trgovalni portfelj, predvsem z vidika spremljanja tržnih signalov na svetovnih trgih. Kot tak ne predstavlja pomembnega tveganja za poslovanje Skupine, toleranca za prevzemanje obrestnega tveganja in tveganje kreditnega pribitka je zelo nizka.

Skupina opravlja glavnino poslovnih dejavnosti v evrih, odvisne bančne članice pa v svojih domačih valutah in delno tudi v evrih; evro je valuta poročanja za celotno Skupino. Neto odprta devizna pozicija Skupine iz naslova transakcijskega valutnega tveganja je nizka in predstavlja manj kot 2 % kapitala. Strukturne devizne pozicije na konsolidirani ravni, ki vključujejo sredstva in obveznosti odvisnih družb, se preračunajo v valuto evro po zaključnem tečaju na dan bilance stanja. Tečajne razlike med sredstvi in obveznostmi, ki niso v eurih, so pripoznane v drugem vseobsegajočem izidu ter posledično vplivajo višino na lastniškega kapitala in CET 1. Področje, ki upravlja bilanco Skupine (Asset Liability Management), uporablja različne strategije za upravljanje izpostavljenosti v tujih valutah.

Izpostavljenost Skupine obrestnemu tveganju je na zmerni ravni in izhaja predvsem iz pozicij bančne knjige. V zadnjih treh letih je Skupina zabeležila rast posojil s fiksno obrestno mero, povišanje obsega dolgoročnih vrednostnih papirjev v bančni knjigi na strani sredstev ter preoblikovanje vezanih depozitov v depozite na vpogled, kot posledica nizkih tržnih obrestnih mer in presežne likvidnosti. Skupina upravlja obrestne pozicije ter zagotavlja stabilno obrestno maržo predvsem preko opredeljene cenovne politike in politike transfernih cen. Pomemben del pri upravljanju obrestnega tveganja predstavlja portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige, katerega namen je vzdrževanje ustreznih likvidnostnih rezerv, hkrati pa prispeva k stabilnosti obrestne marže. Poleg tega Skupina pri upravljanju obrestnega tveganja uporablja tudi osnovne vrste izvedenih finančnih instrumentov, kot so obrestne zamenjave, zamenjave indeksov čez noč, medvalutne zamenjave in terminske pogodbe.

Občutljivost čistih obrestnih prihodkov Skupine bi v primeru zvišanja tržnih obrestnih mer za 50 b.t. znašala 13,1 mio EUR, pri čemer bi bilo znižanje izpostavljenosti manjše zaradi uporabe pogodbene klavzule, ki vključuje obrestno dno. Z ekonomskega vidika občutljivost vrednosti bazične točke (BPV) za 200 b.t. znaša 7,0 % kapitala Skupine.

Na področju upravljanja z operativnim tveganjem, kjer je Skupina vzpostavila robustno kulturo, se glavne kvalitativne aktivnosti nanašajo na poročanje o škodnih dogodkih ter identifikacijo, ocenjevanje in obvladovanje operativnih tveganj. Na tej osnovi se izvaja stalno izboljševanje kontrolnih dejavnosti, procesov in / ali organizacije. V letu 2018 si je Skupina prizadevala za dodatno proaktivno preprečevanje in zmanjševanje morebitnih potencialnih škod v prihodnosti. Posebna pozornost je bila namenjena vzpostavitvi sistema stresnega testiranja, ki temelji na analizi scenarijev, ki se nanašajo na potencialne malo verjetne dogodke, katerih učinek pa je lahko velik, ter modeliranju škodnih dogodkov. Poleg tega so bili vzpostavljeni ključni kazalniki tveganj, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja za širše področje operativnih tveganj (kot so človeški viri, procesi, sistemi in zunanji pogoji), dodatno nadgrajeni. Njihova nadgradnja omogoča podrobnejše

informacije za učinkovitejše načrtovanje ukrepov in obvladovanje operativnega tveganja, izboljšuje obstoječe notranje kontrole in zagotavlja pravočasni odziv, ko je to potrebno.

Poleg tega je Skupina skrbno upravljala tudi druga nefinančna tveganja, kot del procesa ICAAP, ki se nanašajo na poslovni model Skupine ali na druge zunanje okoliščine. Enoten okvir za testiranje izjemnih situacij, ki vključuje interno razvite modele, stresne scenarije in analize občutljivosti, je bil nadgrajen na področju relevantnih pričakovanih makroekonomskih dejavnikov ter s principi MSRP 9. Takšen okvir testiranja izjemnih situacij je predmet rednih internih validacij in postopkov testiranja.

Korporativno upravljanje

Korporativno upravljanje Banke temelji na veljavni zakonodaji RS, zlasti na določbah ZGD-1 in ZBan-2, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice ter ustreznih Smernic organa EBA o notranjem upravljanju, Smernic EBA o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij ter Smernic EBA o praksah nagrajevanja. Banka ima v skladu s slovensko zakonodajo dvotirno strukturo upravljanja, v okviru katere so odnosi med posameznimi organi vzpostavljeni na podlagi medsebojne delitve pravic in odgovornosti. Skladno s statutom so organi upravljanja in nadzora banke Skupščina, Nadzorni svet in Uprava.

Skupščina

Skupščina delničarjev (Skupščina) je organ Banke, prek katerega delničarji uveljavljajo svoje pravice, ki med drugim vključujejo: odločitve o korporativnih spremembah (spremembe statuta, povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala) in pravno prestrukturiranje (združitve, prevzemi), sprejemanje odločitev o vseh zakonskih zadevah v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo članov Nadzornega sveta ter imenovanjem revizorja in delitvijo dobička (delitev bilančnega dobička), podelitvijo razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu. Skupščina ima pristojnosti, kot jih določajo ZGD-1, ZBan-2 in statut banke.

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zvezi z zadevami banke na Skupščini banke. Pravice RS kot edinega delničarja Banke na skupščini je do 14. novembra 2018 zastopal SDH. Prva faza privatizacije Banke je bila tako zaključena 14. novembra 2018. Na dan 31. decembra 2018 je imela RS v lasti 35 % odstotkov delnic NLB, 55,36 % delnic v obliki GDR pa je v hrambi pri depozitarju (The Bank of New York Mellon).

Leta 2018 se je Skupščina banke sestala trikrat, in sicer:

Dne 9. aprila 2018 na 30. redni Skupščini delničarjev. Skupščina je sprejela sklep, s katerim je upravo Banke pooblastila za sprejetje določenih ukrepov v zvezi z izdajo prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev.

Dne 27. junija 2018 je potekala 31. redna Skupščina delničarjev. Skupščina se je seznanila z Letnim poročilom za leto 2017, odločila o delitvi bilančnega dobička za leto 2017 ter podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu za poslovno leto 2017.

Na dan 31. decembra 2017 je bilančni dobiček znašal 270,6 mio EUR in je vključeval neto dobiček poslovnega leta 2017 v višini 189,1 mio EUR in zadržane dobičke iz preteklih let v višini 81,5 mio EUR. Skupščina je odločila, da celoten bilančni dobiček v višini 270,6 EUR ostane nerazporejen kot zadržani dobiček.

Skupščina se je seznanila tudi s Poročilom Notranje revizije za leto 2017 in imenovala Ernst & Young d.o.o., Ljubljana, za revizorja Banke za leta 2018, 2019, 2020, 2021 in 2022.

Dne 12. oktobra 2018 je potekala 32. redna skupščina delničarjev. Na podlagi predhodnega soglasja ECB je skupščina sprejela sklep o razdelitvi bilančnega dobička Banke v višini 270,6 mio EUR (kar vključuje 189,1 mio EUR dobička za leto 2017 in 81,5 mio EUR zadržanega dobička Banke iz prejšnjih let) delničarjem v obliki dividende, kar je pomenilo 13,53 EUR bruto na delnico, preostalih 26.683,47 EUR pa je ostalo nerazporejenih kot zadržan dobiček.

Poleg tega je Skupščina sprejela spremembe 20. člena statuta, ki ureja imenovanja in članstvo v Nadzornem svetu skladno s sklepom EK, ki RS zavezuje, da v Nadzorni svet imenuje le neodvisne strokovnjake.

Splošne informacije o sklicu zasedanja skupščine delničarjev, udeležbi na skupščini delničarjev in metodi odločanja na skupščini delničarjev, kot so zahtevane na podlagi 70. člena ZGD-1(odstavek 5, točka 5), so podane v poglavju »Izjava o upravljanju«.

Korporativno upravljanje Skupine

NLB kot nadrejena banka v Skupini upravlja in nadzoruje članice Skupine skladno z zakonodajo EU in RS, lokalno zakonodajo in regulativnimi zahtevami, ki veljajo za posamezne članice Skupine, ob hkratnem upoštevanju notranjih pravil, zavez EK, ECB in drugim zadevnim regulatorjem.

Vloge, pristojnosti in odgovornosti posameznih organov in organizacijskih enot ter zagotavljanje njihovega enotnega delovanja za uresničevanje poslovnih ciljev celovito ureja Politika korporativnega upravljanja Skupine. V Banki je sektor Upravljanje NLB Skupine glavni partner Uprave banke pri upravljanju strateških in nestrateških članic Skupine ter je odgovoren za ustrezno korporativno upravljanje, usklajevanje strategij in doseganje ciljev odvisnih družb.

Skupino se upravlja:

• skladno s temeljnimi korporacijskimi pravili prek organov članic Skupine:
• z glasovanjem na skupščinah članic Skupine,
• s predlogi za imenovanje vodstev članic Skupine,
• s predlogi za imenovanje predstavnikov Banke v nadzorne organe,
• z izvajanjem nadzora prek nadzornih organov članic Skupine,
• s sodelovanjem predstavnikov banke v različnih odborih in komisijah članic Skupine,
• z mehanizmi, ki zagotavljajo učinkovit poslovni nadzor po vseh poslovnih področjih, harmonizacijo standardov poslovanja ter medsebojno informiranje članic Skupine po poslovnih področjih (oziroma po t. i. načelu »business line«),
• z dodatnim nadzorom članic Skupine, ki ga izvajajo Notranja revizija NLB, Skladnost poslovanja in krepitev integritete NLB in zunanji nadzorniki (ECB, BS, zunanji revizorji, lokalni regulatorji).

V zadnjih letih je bil nadgrajen koncept korporativnega upravljanja Skupine in okrepili vlogo članov Uprave Banke ter vodstev članic Skupine. Vzpostavili smo tudi ciljne sestave nadzornih organov članic Skupine, optimizirali delovanje nadzornih organov ter poenostavili poročanje in standarde na področju harmonizacije poslovanja.

V skladu s strateškimi cilji je bil uveden koncept »regionalnih managerjev« (Country Managers), katerih glavni cilj je podpirati in usmerjati članice. Predstavljajo tudi močno povezavo med članicami in Banko. Poleg tega pospešujejo izmenjavo dobre prakse na različnih ravneh. Konec leta 2018 je en regionalni manager pokrival področje Srbije in Črne gore, drugi področje obeh entitet BiH, tretji pa Makedonijo in Kosovo. Konec leta 2018 so bili uvedeni linijski koordinatorji, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem bolj poglobljenega poznavanja poslovnih področij ter boljše integracije med linijami in članicami Skupine, boljšega prenosa aktualnih informacij, potreb in drugih zahtev članic Skupine ter z izkoriščanjem sinergij na ravni Skupine in koordinacijo regionalnih projektov.

Pristojnosti upravnih organov, statut in drugi podatki, povezani s korporativnim upravljanjem, so na voljo na spletni strani: https://www.nlb.si/upravljanje-druzbe.

Nadzorni svet

Nadzorni svet Banke (Nadzorni svet) nadzira upravljanje Banke skrbno, preudarno in skladno s pooblastili, ki mu jih podeljujejo ZGD-1, določbe 48. člena ZBan-2, drugi predpisi in notranji pravilniki Banke (statut in poslovnik o delu Nadzornega sveta).

Skladno s statutom je Nadzorni svet sestavljen iz devetih članov, ki jih imenuje Skupščina. Sestava Nadzornega sveta je bila nazadnje spremenjena 8. septembra 2017, ko je skupščina imenovala tri nove člane Nadzornega sveta. Od navedenega datuma in skozi celotno leto 2018 je imel Nadzorni svet osem članov, in sicer: Primož Karpe, predsednik, Andreas Klingen, namestnik predsednika, in naslednje člane: Alexander Bayr, David Eric Simon, László Urban, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek in Peter Groznik. Dne 30. novembra 2018 se je Nadzorni svet seznanil z odstopno izjavo članic Simone Kozjek in Vide Šeme Hočevar. Članici Nadzornega sveta sta odstopni izjavi podali s trimesečnim odpovednim rokom, skladno s statutom, ki upošteva zaveze EK o neodvisnosti vseh članov Nadzornega sveta (na področju korporativnega upravljanja), ki jih je RS dala EK leta 2018. Po poteku odpovednega roka bo Nadzorni svet nadaljeval z delom z vsemi pooblastili.

Nadzorni svet daje v skladu z dvotirnim sistemom upravljanja Banke in pristojnostmi za nadzor nad upravo soglasje Upravi pri določanju poslovne politike in finančnega načrta banke, soglasje k strategiji banke in bančne skupine, organizaciji sistema notranjih kontrol, letnem programu dela notranje revizije in izvajanju vseh finančnih poslov. Nadzorni svet ravna v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja ob upoštevanju preprečevanja nasprotja interesov.

Nadzorni svet je imel v letu 2018 sedem rednih in štiri korespondenčne seje. Poleg zgoraj navedenih odobritev je Nadzorni svet sprejel naslednje odločitve:

• Odobritev gradiva za skupščino banke; Informacija o odstopu dveh članic Nadzornega sveta; Predlog za skupščino o izbiri zunanjega revizorja letnih računovodskih izkazov NLB in NLB Skupine
• Odobritev Letnega poročila NLB Skupine za leto 2017 in Poročila o družbeni odgovornosti za leto 2017
• Odobritev ključnih odločitev o upravljanju tveganj (ICAAP, ILAAP, plan reševanja, pripravljenost za prevzemanj tveganj, strategija upravljanja tveganj, strategija likvidacije slabih naložb)
• Odobritev Letnega načrta Notranje revizije in Skladnosti poslovanja in krepitev integritete
• Seznanitev z rednimi četrtletnimi poročili funkcij revizije, skladnosti in tveganj itn.
• Seznanitev z rednimi četrtletnimi poročili o državni pomoči – statusna poročila; poročili o tveganjih, povezanih z nedokončanimi postopki pred EK v zvezi z državno pomočjo
• Seznanitev z rednimi poročili o prejetih dokumentih regulatorjev
• Izdaja vnaprejšnih soglasij/odobritev glede velike izpostavljenosti, prodaji terjatev, odpisu terjatev in prodaji družb Skupine.

Dodatne informacije o delu in pooblastilih Nadzornega sveta so na voljo v poglavju »Izjava o upravljanju NLB«.

Mag. Primož Karpe

predsednik nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

• Magisterij z Univerze v San Diegu (Master of Science – Business Administration)
• Univerzitetna diploma iz ekonomije, smer Finance – Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Karierna pot:

• Direktor Angler Ltd., Zagreb, Hrvaška (od 2015)
• Partner (pasivni vlagatelj) v Blue Sea Capital SCSp, Luksemburg (od 2011 dalje)
• Partner (aktivni operativni) v Blue Sea Capital SCSp, Luksemburg/Zagreb (2011–2015)
• Soustanovitelj, vodilni partner v podjetju Vafer Ltd. (2008–2010)
• Direktor družbe Publikum Korpfin d.o.o. (2007–2008)
• Vodja službe za razvoj poslovanja (združitve in prevzemi) Telekoma Slovenije d.d. (2006-2007)
• Pomočnik generalnega direktorja Mobitel d.d. (2002-2006)
• Operativni direktor pri Eon d.o.o. (2000-2002)
• Devizni trgovec/direktor Sektorja za Upravljanje z bilanco pri SKB banki d.d. (1996-2000)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Partner v skladu zasebnega kapitala, ki vlaga v MSP, ki poslujejo v tradicionalno stabilnih ali hitro razvijajočih se panogah znotraj regije nekdanje Jugoslavije (prvenstveno zdravstvene storitve na primarni in sekundarni ravni, prehrana in nišna proizvodnja)
• Specializacija na delovnih področjih priprave, ocenjevanja ter strukturiranja kompleksnih kapitalskih in dolžniških transakcij ter prestrukturiranja/ upravljanja podjetij

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za imenovanja (predsednik)
• Komisija za revizijo (član)
• Komisija za prejemke (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Angler d.o.o. - direktor

Andreas Klingen

namestnik predsednika nadzornega sveta Mandat: 2015-2019

Izobrazba:

• Zaključil študij MBA na Rotterdam School of Management, Rotterdam, Nizozemska
• Magisterij iz fizike na Tehnični univerzi v Berlinu, Nemčija

Karierna pot:

• Neodvisni bančni svetovalec, podjetnik, Berlin, Nemčija (od 2014 dalje)

• Namestnik predsednika uprave, finančni direktor, vodja zakladništva in korporativnega bančništva v PC Erste Bank, Kijev, Ukrajina (2010–2013)
• Vodja strateškega razvoja skupine v Erste Group Bank, Dunaj, Avstrija (2005–2010)
• Višji podpredsednik, Investicijsko bančništvo, skupina finančnih inštitucij v JP Morgan, London, Združeno kraljestvo (1998–2005)
• Višji sodelavec v Lazard, Frankfurt/ Pariz/London (1993–1998)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Član nadzornega sveta pri Kyrgyz Investment and Credit Bank (od decembra 2016 dalje)
• Član nadzornega sveta pri Credit Bank of Moscow (od novembra 2016)
• Član uprave Komercialne banke Beograd a.d. (november 2014 - november 2018)
• Član nadzornih svetov bank v SVE in Rusiji (2005–2013)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za imenovanja (namestnik predsednika)
• Komisija za tveganja (predsednik)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• nobeno

Mag. Alexander Bayr

član nadzornega sveta

Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

• Ekonomska fakulteta v Innsbrucku (1985)

Karierna pot:

• Direktor sektorja za poslovanje s podjetji in nepremičnine, BAWAG PSK, Dunaj (od 2013 dalje)
• Generalni direktor, BAWAG banka d.d., Ljubljana (2009–2012)
• Nepremičninski projekti, BAWAGPSK, Dunaj (2008–2012)
• Član uprave, Istrobanka a.s. Bratislava, Slovaška (BAWAG) (2004–2008)
• Član uprave, Ludova banka a.s., Bratislava, Slovaška (Volksbank) (2000–2004)
• Vodja prodaje, Ascom Austria (1998–2000)
• Namestnik direktorja sektorja za velika podjetja, Deutsche Bank, Avstrija (1997–1998)
• Skrbnik ključnih strank, Österreichische Volksbanken AG (1987–1997)
• Vodja prodaje, Unilever (1985–1987)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Član upravnega odbora Avstrijskoslovaške trgovinske zbornice (2000–2012)
• Član nadzornega sveta WKBG Bank, Avstrija (od 2016 dalje)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za revizijo (namestnik predsednika)
• Komisija za imenovanja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• WKBG Bank, Dunaj; član nadzornega sveta (od 2016 dalje)

David Eric Simon

član nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

• IFS School of Finance (1974)
• City of London College, Združeno kraljestvo (1970)

Karierna pot:

• Izvršni direktor za prestrukturiranje in svetovalec generalnemu direktorju, Czech Export Bank a.s. (2013-2014)
• Svetovalec, PricewaterhouseCoopers, Praga (2012–2013)
• Svetovalec (1994–2012), direktor sektorja prestrukturiranja (2004–2007), vodja enote za slaba posojila v srednji Evropi (od 2007) in višji referent za prestrukturiranje (2007–2012), Ceskoslovenska Obchodni Banka a.s.
• Neodvisni bančni svetovalec, sodeloval z USAID in EBRD (1992–1994)
• Mednarodni bančni svetovalec, Morgan Grenfell & Co (1993–1994)
• Pomočnik generalnega direktorja pri Tijari Finance Limited (odvisna družba

v 100-odstotni lasti Commercial Bank of Kuwait), (1988–1992)

• Direktor poslovalnice, Byblos Bank Sal, London (1986–1988)
• Pomočnik podpredsednika, American Express Bank, London (1980–1986)
• Višji kreditni analitik, Manufacturers Hanover Trust, London (1978–1980)
• National Westminster Bank, London (1971–1977)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Strokovnjak predvsem za kredite, prestrukturiranje in slabe kredite

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za revizijo (predsednik)
• Komisija za tveganja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Jihlavan a.s., predsednik nadzornega sveta
• Czech Aerospace industries sro, pravni zastopnik
• Central Europe Industry Partners a.s., edini član nadzornega sveta

Dr. László Urbán

član nadzornega sveta

Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

• Zaključil napredni poslovni program na Poslovni šoli Harvard, Harvard Business School, Cambridge, MA (2000)

• Doktoriral na Ekonomski univerzi v Budimpešti, Madžarska (1985)
• Magistriral na Ekonomski univerzi v Budimpešti, Madžarska (1982)

Karierna pot:

• Izredni profesor na Central European University Business School (2012–2017)
• Član nadzornega sveta EBRD (2010–2011)
• Finančni direktor in član uprave pri OTP Bank (2007–2009)
• Direktor generalnega sekretariata v Narodni banki Madžarske (2005–2006)
• Podpredsednik in direktor poslovnega načrtovanja družbe Citigroup, New York (2000–2005)
• Namestnik generalnega direktorja in član uprave v Postalbank, Madžarska (1998–2000)
• Direktor načrtovanja in glavni ekonomist pri ABN - AMRO Bank, Madžarska (1996–1998)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Gostujoči profesor in ekonomist pri Svetovni banki, Washington DC (1995–1996)
• Poslanec v parlamentu, Madžarska (1993–1994)
• Izredni profesor na Eötvös University v Budimpešti (1985–1992)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za tveganja (namestnik predsednika)
• Komisija za prejemke (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• nobeno

Dr. Vida Šeme Hočevar

članica nadzornega sveta Mandat: 2017-2021

(30. novembra 2018 je predložila odstopno izjavo s trimesečnim odpovednim rokom, ki se je iztekel 28. februarja 2019)

Izobrazba:

• Doktorica pravnih znanosti Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru (2006)
• Magistrica prava Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani (1996)
• Diplomirana pravnica Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani (1991)

Karierna pot:

• Članica uprave Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana (od decembra 2018 dalje)
• Pooblaščenka uprave Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana (2017–2018)
• Generalna sekretarka/izvršna direktorica – BS, Ljubljana (2006–2017)
• Podsekretarka, članica uprave Urad za preprečevanje pranja denarja, Ministrstvo za finance, Ljubljana (2004–2006)
• A13 tehnična pomočnica, svetovalka – IMF, Washington D.C., ZDA (2003–2004)
• Svetovalka vlade, Vodja oddelka za preprečevanje in nadzor Urada za preprečevanje pranja denarja, Ministrstvo za finance, Ljubljana (1997–2003)
• Svetovalka ministra Ministrstvo za finance, Ljubljana – Davčni oddelek – mednarodne zadeve (1995-1997)
• Višja svetovalka Ministrstvo za finance, Ljubljana – Oddelek za mednarodne odnose (1993–1995)
• Vršilka dolžnosti vodje kabineta Ministrstvo za finance, Ljubljana (1992–1993)
• Pravnica Center inovativnega podjetništva, Ljubljana (1991–1992)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Članica Agencije za zavarovalni nadzor, Odbor za ključne funkcije (od 2017 dalje)
• Delo v sodelovanju z IMF, WB, OECD, FATF, EBRD, EIB, ECB, UNO
• Članica skupine EGMONT (1997–2006)
• Članica in ocenjevalka odbora CoE MONEYVAL (1997–2006)
• Leta 1994 je opravila podiplomski individualni tečaj o pravnih zadevah (en trimester) (del magistrskega študija prava), štipendija British Council – Chevening Scholarship – Pravna fakulteta, Univerza v Cambridgeu, Združeno kraljestvo (Gonville and Caius College; Jesus College)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za prejemke (predsednica)
• Komisija za imenovanja (članica)
• Komisija za revizijo (članica)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Kot navedno zgoraj (članica uprave Skupne pokojninske družbe d.d., Ljubljana)

Mag. Simona Kozjek

članica nadzornega sveta

Mandat: 2017-2021

(30. novembra 2018 je predložila odstopno izjavo s trimesečnim odpovednim rokom, ki se je iztekel 28. februarja 2019)

Izobrazba:

• Magistrica znanosti Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (2007)
• Diplomirala na Ekonomski fakulteti, Univerza v Ljubljani (1999)

Karierna pot:

• Predsednica uprave Nama d.d. (od 2017 do danes)
• Direktorica spremljave poslovanja Zavarovalnica Triglav d.d. (2013–2017)
• Analitičarka in upravljavka premoženja Zavarovalnica Triglav d.d. (2000–2013)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Leta 2014 je postala pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij pri Slovenskem inštitutu za revizijo
• Predsednica nadzornega sveta Avrigo, d.o.o. (2009-2012)
• Predsednica nadzornega sveta Triglav naložbe, finančna družba d.d. (2009-2013)
• Članica nadzornega sveta Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. (2013-2017)
• Članica nadzornega sveta Nama d.d. (2014-2017)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za prejemke (namestnica predsednice)
• Komisija za tveganja (članica)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb v preteklosti:

• Članica nadzornega sveta Hit d.d. (od decembra 2018 dalje)

Dr. Peter Groznik

član nadzornega sveta

Mandat: 2017-2021

Izobrazba:

• Doktor znanosti Kelley School of Business, Indiana Univerza Bloomington, ZDA (2003)
• Magister poslovnih znanosti Kelley School of Business, Indiana Univerza Bloomington, ZDA (2001)
• Diplomirani ekonomist Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (1996)

Karierna pot:

• Lastnik in direktor NorthGrant, svetovanje d.o.o., Ljubljana (od 2017 dalje)
• Član uprave Gorenje d.d. (2012-2017)
• Lastnik in direktor NorthGrant, svetovanje d.o.o., Ljubljana (2010–2012)
• Predsednik uprave KD Skladi d.o.o., Ljubljana (2009–2010)
• Direktor oddelka za naložbe KD, NPD do 2008, KD Skladi in KD Holding od 2008 do 2009 (2005–2009)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

• Komisija za imenovanja (član)
• Komisija za tveganja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• nobeno

Komisije nadzornega sveta banke

Nadzorni svet imenuje komisije, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, zagotavljajo njihovo izvajanje in opravljajo druge strokovne naloge. Konec leta 2017 je imel Nadzorni svet štiri delujoče komisije.

Komisija za revizijo

Komisija za revizijo spremlja in pripravlja predloge sklepov za nadzorni svet s področja računovodskega poročanja, notranjih kontrol in obvladovanja tveganj, notranje revizije, skladnosti poslovanja in zunanje revizije in nadzira implementacijo regulatornih ukrepov.

V letu 2018 je bila sestava komisije naslednja: David E. Simon (predsednik), Alexander Bayr (namestnik predsednika), Primož Karpe in Vida Šeme Hočevar (člana). Komisija za revizijo je imela pet rednih in dve korespondenčni seji. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za revizijo:

• Letni načrt Notranje revizije in Skladnosti
• Redna četrtletna poročila o poslovanju Skupine, poročilo Notranje revizije, poročilo o delu Skladnosti poslovanja in krepitve integritete v letu 2018
• Poročilo o prejetih dokumentih BS in ECB ter poročilo o izpolnjevanju zahtev BS in ECB
• Odobritev Letnega poročila NLB Skupine in Poročila družbene odgovornosti za leto 2017
• Informacije o učinkih prehoda na MSRP 9
• Sodelovanje z zunanjim revizorjem pri reviziji letnega poročila Skupine, zlasti z izmenjavo informacij o glavnih vprašanjih, povezanih z revizijo

Komisija za tveganja

Komisija za tveganja spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet na vseh področjih tveganj, ki so pomembna za poslovanje Skupine. Obravnava obstoječo in prihodnjo opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj in strategijo upravljanja tveganj, in sicer z namenom zagotavljanja podpore pri spremljavi izvajanja strategije Skupine. Stalno nadziranje in redna obravnava omogočata ustrezno uravnoteženost med sprejemljivo ravnjo prevzetih tveganj in cilji Banke na področju uspešnosti poslovanja. Naloge komisije vključujejo tudi pregled in po potrebi izdajanje priporočil v zvezi s sistemom upravljanja tveganj Skupine ter s tem povezane kulture tveganj, okvirom notranjih kontrol v povezavi z upravljanjem tveganj in zagotavljanjem skladnosti poslovanja, vključno s spremembami zakonodajnega okvira.

V letu 2018 je bila sestava komisije naslednja: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (podpredsednik), Simona Kozjek, Peter Groznik in David E. Simon (člani). Komisija za tveganja se je v letu 2018 sestala petkrat.

Komisija za tveganja pregleduje in izdaja priporočila višjemu vodstvu v zvezi z izvajanjem opredelitve nagnjenosti k prevzemanju tveganj, strategije upravljanja tveganj in povezanega profila tveganosti Skupine, z osredotočenostjo na kreditna, operativna, likvidnostna, obrestna in druga pomembna tveganja. S tem namenom komisija prejema redna četrtletna poročila o tveganjih v Skupini, vključno s pregledom ukrepov za blaženje tveganj, kadar so le-ti potrebni.

Poleg tega je komisija za tveganja obravnavala in odobrila naslednje ključne teme:

• Izjava o pripravljenosti za prevzemanje tveganj, ki določa skupen obseg tveganj ter vrste tveganj, ki jih je Skupina

pripravljena sprejeti ali se jim izogniti, da bi dosegla svoje poslovne cilje.

• Strategija upravljanja tveganj, ki opredeljuje vsebinska načela glede prevzemanja in upravljanja posameznih vrst tveganj ter s tem povezanih segmentov poslovanja oz. vrst poslov, ki izvaja Skupina.
• ICAAP in ILAAP proces, skladno z novimi Smernicami ECB, ki omogočata dolgoročno zagotavljanje ustrezne višine kapitalistke ustreznosti, ustrezen likvidnostni položaj, aktivno in učinkovito upravljanje tveganj, v normalnih in potencialno stresnih okoliščinah.
• Plan reševanja, v katerem Skupina celostno ocenjuje zmožnost ponovne vzpostavitve finančne stabilnosti na podlagi možnih ekstremnih scenarijev ter opredeljuje indikatorje, postopke in ukrepe, ki zagotavljajo, da je vodstvo pravočasno seznanjeno z ogroženo finančno stabilnostjo.
• Strategija upravljanja nedonosnih izpostavljenosti in zaseženega premoženja v NLB Skupini v obdobju 2018–2022, z natančno določenimi srednjeročnimi cilji po posameznih segmentih ter s tem povezane pričakovane rezultate posameznih ukrepov, ki so namenjeni nadaljnjemu zniževanju obsega slabih naložb. Poleg tega je Komisija obravnavala in odobrila tudi odpise dolgov nekaterih komitentov, skladno z ukrepi Strategije upravljanja slabih naložb.
• Razkritja v okviru III. stebra, kjer je razkrit sistem upravljanja tveganj in okvir notranjih kontrol na ravni Skupine skladno s Smernicami EBA.
• Redni pregled največjih in najpomembnejših skupin povezanih oseb na ravni Skupine, spremljanje, ali so pogoji poslovanja komitentov skladni s

poslovnim modelom Banke, načeli glede upravljanja tveganj ter ciljnim profilom tveganosti.

• Predlog za izdajo vnaprejšnjega soglasja Nadzornega sveta skladno s prvim odstavkom 164. člena ZBan-2 k sklenitvi pravnega posla ali poslov, s katerimi se doseže celotna izpostavljenost, vključno s posredno kreditno izpostavljenostjo, do 10 % kapitala Banke.

Komisija za tveganja je nudila podporo Komisiji za nagrajevanje pri presoji in oceni, ali je sistem nagrajevanja usklajen s poslovno strategijo Skupine, ki je osredotočena na trajnostni razvoj institucije.

Komisija za imenovanja

Komisija za imenovanja pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet na področjih imenovanja in razreševanja članov Uprave, priporoči Skupščini kandidate za člane Nadzornega sveta, priporoči Nadzornemu svetu razrešitev članov Uprave in Nadzornega sveta, pripravi vsebino individualnih pogodb predsednika in članov Uprave, oceni uspešnost delovanja Uprave in Nadzornega sveta ter oceni znanje, veščine in izkušnje posameznih članov Uprave in Nadzornega sveta ter organa kot celote. Komisija predlaga spremembe politike uprave glede izbire in imenovanja primernih kandidatov za člane višjega vodstva Banke.

V letu 2018 je bila sestava komisije naslednja: Primož Karpe (predsednik), Andreas Klingen (podpredsednik), Alexander Bayr, Vida Šeme Hočevar in Peter Groznik (člani). Komisija za imenovanja se je v letu 2018 sestala štirikrat.

V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za imenovanja:

• Ocenjevanje kolektivne primernosti članov Nadzornega sveta
• Vidiki neodvisnosti članov Nadzornega sveta skladno z novimi zavezami EK
• Informacija o odstopu članov Nadzornega sveta NLB.

Komisija za prejemke

Komisija za prejemke izvaja strokovne in neodvisne ocene politik in praks prejemkov ter oblikuje pobude za ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj Banke, kapitala in likvidnosti Banke, pripravlja predloge odločitev za Nadzorni svet v zvezi s prejemki ter nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravljajo funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja.

V letu 2018 je bila sestava komisije naslednja: Vida Šeme Hočevar (predsednica), Simona Kozjek (podpredsednica), Primož Karpe in László Urbán (člana). Komisija za prejemke se je v letu 2018 sestala trikrat.

V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za prejemke:

• Sprememba Politike prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela
• Realizacija ciljev Uprave NLB za leto 2017 in določitev ciljev Uprave NLB za leto 2018.

Uprava banke

Uprava Banke (Uprava) vodi, predstavlja in zastopa banko samostojno in na lastno odgovornost, za kar ima vsa pooblastila skladno z zakonom in statutom Banke. Odločitve iz pristojnosti Uprave sprejemajo člani Uprave praviloma soglasno, v primeru če soglasja ni ali je s statutom določeno drugače, pa z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov odloča glas predsednika Uprave.

Uprava ima lahko skladno s statutom od tri do šest članov (predsednika uprave in do pet članov). Predsednika in člane Uprave imenuje Nadzorni svet za obdobje petih let, lahko so ponovno imenovani, lahko pa so tudi predčasno odpoklicani skladno z zakonom in statutom. Pri izbiri sledi ne le zakonskim pogojem, ampak tudi internim aktom ter priporočenim nacionalnim in evropskim smernicam dobre prakse. Vsak član mora ustrezati strokovnemu profilu, ki se pripravi pred postopkom izbora.

V letu 2018 so Upravo sestavljali Blaž Brodnjak, član od 1. decembra 2012, namestnik predsednika Uprave od 5. februarja 2016 in predsednik uprave od 6. julija 2016, in člani Archibald Kremser kot član Uprave, pristojen za finančno poslovanje, od 31. julija 2013, Andreas Burkhardt kot član Uprave, pristojen za področje upravljanja tveganj od 18. septembra 2013, in László Pelle kot član Uprave, pristojen za področje operativnega poslovanja od 26. oktobra 2016. Predsedniku Uprave Blažu Brodnjaku ter članoma Uprave Archibaldu Kremserju in Andreasu Burkhardtu se 5-letni mandat izteče 6. julija 2021, članu Uprave Lászlu Pelleju pa 26. oktobra 2021.

Uprava si je leta 2018 s pomočjo notranje projektne skupine Banke in zunanjih pravnih svetovalcev aktivno prizadevala dokončati prvo fazo postopka prodaje Banke, ki ga je vodil SDH. Dne 26. oktobra 2018 sta SDH in Banka objavila prospekt za ponudbo delnic in GDR javnosti v RS ter uvrstitev v trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev in Londonski borzi vrednostnih papirjev. V oktobru in novembru so se Uprava, predstavniki SDH in sindikati bank srečali na številnih sestankih s potencialnimi vlagatelji. Dne 14. novembra 2018 so bile navadne delnice Banke uvrščene v Prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Istočasno so bili GDR, ki predstavljajo navadne delnice Banke, uvrščeni v trgovanje na Londonski borzi vrednostnih papirjev. S tem je bila končana prva faza privatizacije Banke in izpolnjena ustrezna zaveza EK, kot je bila spremenjena Avgusta 2018.

Uprava si je skozi celo leto intenzivno prizadevala za digitalizacijo, racionalizacijo in posodobitev procesov in storitev Banke, s čimer je celotni Skupini omogočila tehnološki razvoj in nove priložnosti digitalizacije za rast v prihodnje.

Dodatne informacije o delu in pooblastilih Uprave so na voljo v poglavju »Izjava o upravljanju NLB«.

Blaž Brodnjak predsednik uprave Mandat: 2016-2021

Izobrazba:

• MBA, IEDC poslovna šola Bled (2009)
• Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (1998)

Karierna pot:

• Predsednik in član uprave, odgovoren za poslovanje s prebivalstvom, privatno bančništvo ter korporativno bančništvo (CMO) (od julija 2016 dalje), namestnik predsednika uprave (2016), član uprave (2012–2016) v NLB
• Vodja divizije za poslovanje z gospodarskimi družbami in javnim sektorjem v celovški Hypo Alpe-Adria (2010–2012)
• Pooblaščenec uprave Zavarovalnice Triglav (2009–2010)
• Član uprave Bawag banke (2005–2009)
• Vodja poslovanja z gospodarskimi družbami v Raiffeisen Krekovi banki (2004–2005)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Bil je predsednik ali član nadzornih odborov v 11 bankah, treh zavarovalnicah in enem proizvodnem podjetju

Neposredna odgovornost:

• Strategija in poslovni razvoj
• Pravne zadeve in sekretariat
• Komuniciranje
• Kadri in razvoj organizacije
• Upravljanje NLB Skupine
• Bančništvo na drobno in privatno bančništvo ter korporativno bančništvo

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Predsednik nadzornega sveta: NLB Banka, Sarajevo NLB Banka, Banja Luka NLB Banka, Skopje
• Član nadzornega sveta: NLB Vita, Ljubljana
• Predsednik nadzornega sveta: Združenje bank Slovenije

Izobrazba:

• MBA, Univerza v Daytonu (1999)
• Univerza v Augsburgu, diploma Fakultete za poslovno upravljanje in ekonomijo (Diplom-Kaufmann) (1999)

Karierna pot:

• Član uprave, odgovoren za področje upravljanja tveganj (CRO) (do 2013 dalje)
• Vodja obvladovanja tveganj pri Volksbank na Madžarskem, vključen v nadgradnjo in racionalizacijo izterjave in postopka prestrukturiranja podjetja (do januarja 2013)
• Član uprave v banki Volksbank v Romuniji, odgovoren za področje financ ter prestrukturiranje in izterjavo (2010–2011)
• Član uprave v banki Volksbank BiH v Sarajevu, odgovoren za finančni del poslovanja in tveganj (2003–2009)
• Od leta 2000 je opravljal druge funkcije v zgoraj navedeni banki.

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• 17 let izkušenj na področju bančništva, predvsem na območju srednje Evrope.

Neposredna odgovornost:

• Notranja revizija
• Skladnost poslovanja in krepitev integritete
• Tveganja (CRO)
• Upravljanje problematičnih naložb
• Prestrukturiranje

Andreas Burkhardt član uprave Mandat: 2016-2021

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Predsednik odbora direktorjev: NLB Banka, Priština
• Član nadzornega sveta: NLB Banka, Sarajevo
• NLB Banka, Banja Luka

Archibald Kremser

član uprave Mandat: 2016-2021

Izobrazba:

• MBA (INSEAD, Francija), specializacija iz vodenja bank in podjetniških financ (2004)
• Univ. dipl. ing. strojništva, Tehnična univerza na Dunaju (1997)

Karierna pot:

• Član uprave, odgovoren za finančno področje (CFO) (od 2013 dalje)
• Osem let na različnih vodilnih položajih in direktorskih mestih v skupini Dexia/ Kommunalkredit (prej v lasti Dexia SA in Volksbanken Austria AG)
• Nadziral vzpostavitev in poslovanje hčerinskih družb banke Dexia Kommunalkredit Bank v SVE z bilančno vsoto približno 10 mrd EUR (2005–2008)
• Vodil prizadevanja za prestrukturiranje skupine Kommunalkredit z ustanovitvijo »slabe banke« ter zapiranjem in dezinvestiranjem nestrateških sredstev in podjetij (2008–2011)
• Vodil prizadevanja za ponovno uveljavitev Kommunalkredit Austria kot infrastrukturne banke, specializirane za svetovanja pri pripravah na njeno nadaljnjo privatizacijo (2011–2013)
• Delal v vodilnih mednarodnih svetovalnih podjetjih Ernst & Young/Cap Gemini (1997–2004), Bain & Company (2004–2005) in tam vodil projekte strateškega preoblikovanja na področju IT/operative in projekte izboljšanja učinkovitosti v številnih mednarodnih finančnih ustanovah v Avstriji, Nemčiji, Švici in celotni SVE

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Več kot 19 let izkušenj v panogi finančnih storitev v Avstriji, SVE in JVE z osredotočanjem na upravljanje financ in premoženja, strategijo in razvoj podjetij in naloge izboljševanja uspešnosti

Neposredna odgovornost:

• Finančno računovodstvo
• Kontroling
• Finančni trgi
• Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve
• Upravljanje naložbenih nepremičnin NLB Skupine

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Predsednik odbora direktorjev: NLB Banka, Beograd NLB Banka, Podgorica

Izobraževanje in usposabljanje:

• Magister elektrotehniških znanosti, Tehnološka univerza v Budimpešti (1991)
• Diplomirani inženir elektrotehnike, Visoka šola za elektrotehniko Kandó Kálmán v Budimpešti (1988)

Karierna pot:

• Član uprave, odgovoren za operativno področje (COO) (od 2016 dalje)
• COO, odgovoren za IT, poslovanje, prostore in nabavo v ERSTE Bank Zrt., Madžarska (2009–2015)
• COO v HSBC CEE (PL, CZ, SK, HU), odgovoren za regionalno poslovanje HSBC Premier v SVE. Uvedba regionalne platforme za IT in poslovanje OneBank. HSBC CEE, Češka republika (2007–2009)
• Direktor za operacije in tehnologijo v banki za podjetja in potrošnike, odgovoren za upravljanje celotnega poslovanja, procesov IT, storitev za stranke Ustanovil skupni storitveni center Citi v Citibank Rt v Budimpešti, Madžarska (2002–2007)
• Direktor za operacije in tehnologijo v banki za potrošnike, odgovoren za upravljanje poslovanje in tehnologijo Vzpostavitev začetne bančne infrastrukture za kreditne kartice in potrošniško bančništvo v Citibank Handlowy v Varšavi, Poljska (1997–2002)
• Direktor za regionalno poslovno načrtovanje in analize za kartične produkte, vodil funkcijo poslovnega načrtovanja in analiz (pacifiške države in države SVE, Bližnjega vzhoda in Afrike – CEEMEA) v Citibank N.A. Azijsko-pacifiška regionalna poslovalnica CEEMEA, Singapur (1996–1997)
• Direktor kartičnega poslovanja, sistemskega razvoja in podpore uporabi, uvedba platform banke za prebivalstvo in kartične produkte (Diners Club) v svetovni potrošniški banki Citibank Budapest Rt, Madžarska (1994–1996)
• Vodja oddelka za kartice, vodja projekta za izvedbo VISA, začel program kartice VISA na Madžarskem Uvedba omrežja bankomatov in POS v poslovalnicah Postbank and Savings Bank Corporation na Madžarskem (1992–1994)

László Pelle član uprave Mandat: 2016-2021

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• 24 let izkušenj na področju vodenja bančnih operacij in IT v različnih državah Srednje in JVE

Neposredna odgovornost:

• Upravljanje inovacij in poslovna analiza
• Nabava in upravljanje nepremičnin
• Razvoj informacijskih sistemov, Upravljanje podatkov, IT infrastruktura
• Plačilni sistemi
• Trezor in oskrba z gotovino
• Zaledne storitve za posle finančnih trgov
• Zaledne storitve za posle s pravnimi osebami
• Zaledne storitve za posle s fizičnimi osebami

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Predsednik nadzornega sveta: Bankart d.o.o., Ljubljana

Dodatne informacije o delu in pooblastilih uprave so na voljo v poglavju »Izjava o upravljanju«.

Kolektivni organi odločanja

Uprava lahko imenuje različne odbore, komisije, telesa in delovne organe za izvajanje posameznih nalog, ki sodijo v njeno pristojnost.

Kreditni odbor za pravne osebe

Kreditni odbor za pravne osebe določa bonitetne ocene in sprejema odločitve o prerazvrstitvi komitentov ter odobrava naložbe na področju komercialnega bančništva in limite, ki so zunaj pristojnosti kreditnega pododbora. Odbor sprejema odločitve, ki presegajo pooblastila direktorjev ali pododbora, kot tudi odločitve o naložbah na področju komercialnega bančništva skladno z zakonskimi pooblastili za poslovanje Banke s podjetji (vse družbe, banke in finančne ustanove), o poslovanju s komitenti v intenzivni obravnavi ter o nedonosnih terjatvah in poslovanju z nestrateškimi komitenti.

Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor ima sedem članov. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO).

Kreditni pododbor za pravne osebe

Kreditni pododbor za pravne osebe določa bonitetne ocene in sprejema odločitve o prerazvrstitvi komitentov ter odobrava naložbe na področju komercialnega bančništva in limite, ki so zunaj pristojnosti direktorjev na nivoju B-1. Pododbor sprejema odločitve, ki sodijo v okvir bančne naložbene politike in poslovnega načrta kot tudi zakonskih pooblastil. Pododbor se sestane enkrat na teden. Pododbor ima štiri člane. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO). Omenjeni pododbor je bil ukinjen z dne 1. marca 2019.

Odbor za upravljanje bilance NLB Skupine

Odbor za upravljanje bilance NLB Skupine spremlja razmere makroekonomskega okolja, analizira stanja, spremembe in trende v bilancah Skupine in njenih članic ter oblikuje sklepe in usmeritve za doseganje strukture bilance Banke in Skupine. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat mesečno. Odbor ima štiri člane. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje financ (CFO).

Odbor za upravljanje naložbenih nepremičnin NLB Skupine

Odbor za upravljanje naložbenih nepremičnin NLB Skupine je pristojen za izdajanje mnenj o prevzemni/nakupni ceni nepremičnin in dodatnih naložbah v nepremičnine, ki so zastavljene kot zavarovanje za problematične naložbe, o prodajni ceni lastnih nepremičnin in prevzemni/nakupni ceni za zastavljene nepremičnine pri prodaji terjatev. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor ima tri člane. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za področje financ (CFO).

Odbor za spremembe

Odbor za spremembe je pristojen za sprejemanje odločitev s področja portfelja razvoja z namenom preoblikovanja Banke in odločitev v zvezi s sprejemanjem razvojnih smernic. Odbor ima štiri člane. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Predsednik odbora je predsednik uprave (CEO).

Razvojni svet

Razvojni svet sprejema odločitve v zvezi z razvojnimi projekti z IT komponento. Sestaja se praviloma enkrat na mesec. Šteje šest članov. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje operative (COO).

Kolegij prodaje

Kolegij prodaje sprejema odločitve o upravljanju ponudbe in produktov ter odnosov s strankami na področju prodaje. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor šteje 10 članov. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za poslovanje s prebivalstvom, privatno bančništvo in poslovanje s pravnimi osebami (CMO).

Odbor za operativna tveganja NLB

Odbor za operativna tveganja NLB je odgovoren za spremljanje, usmerjanje in nadzor upravljanja operativnega tveganja v Banki ter prenos metodologije v članice Skupine. Odbor se praviloma sestane vsaka dva meseca. Odbor šteje 15 članov. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO).

Kreditni odbor NLB za fizične osebe

Kreditni odbor NLB za fizične osebe odloča o odobritvah kreditnih in drugih naložbenih predlogov, kjer pogoji kreditiranja odstopajo od redne bančne ponudbe in predstavljajo dodatna tveganja za Banko. Seje odbora se praviloma skličejo po potrebi. Odbor ima pet članov. Predseduje mu direktor Kreditnih analiz pravnih in fizičnih oseb.

Posvetovalna telesa uprave

Odbor za spremljanje komitentov na opazovanem seznamu (WL)

Odbor za spremljanje komitentov na opazovalnem seznamu je posvetovalno telo, ki se seznanja s potekom aktivnosti komitentov na opazovanem seznamu (WL). Seje odbora so praviloma četrtletno. Odbor ima sedem članov. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO).

Komisija za tveganja

Komisija za tveganja spremlja in redno pregleduje zadeve, povezane s tveganjem in poslovnim tveganjem, ter pripravlja gradiva za sklepe Uprave. Komisija šteje 12 članov. Njen predsednik je član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO).

Uprava je imenovala delovne organe, ki delujejo na nižji ravni, in sicer:

• Odbor za nove in obstoječe produkte
• Pododbor odbora za upravljanje z naložbenimi nepremičninami NLB Skupine

• Odbor za preprečevanje pranja denarja.

• poglavje

Skladnost poslovanja in krepitev integritete

Banka stalno gradi, krepi in podpira kulturo skladnosti poslovanja in dolžne skrbnosti v Banki in Skupini. Skupina se z izzivi stroge regulative in regulativnih zahtev spopada s sistematičnim pristopom k zmanjševanju tveganj skladnosti. Pomembno je zagotoviti, da zaposleni in nosilci odločanja poznajo in razumejo namen ter cilje predpisov. Sistematično spremljanje pravnega in regulativnega okolja ter ocenjevanje njegovega vpliva na Banko sta zato pomemben del vsakdanjega poslovanja. Skupina stalno krepi funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja in dolžno skrbnost pri poslovanju. Politike skladnosti poslovanja Skupine temeljijo na okviru mednarodno priznanih standardov upravljanja skladnosti poslovanja. Ključni element za dolgotrajen uspeh Skupine je upoštevanje razumno dogovorjenih pravil in vrednot. V Banki je skladnost vgrajena v vsakodnevno poslovanje Banke in tako pripomore k močnemu internemu kontrolnemu okolju ter zagotavlja zmanjševanje tveganj skladnosti.

Režim notranjih informacij (MAR)

Skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), Uredbo o zlorabi trga (MAR) in drugimi ustreznimi predpisi je banka vzpostavila sistem na ravni Banke in Skupine za upravljanje in javno razkrivanje notranjih informacij na način,

ki ji omogoča zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, povezanimi z identifikacijo notranjih informacij in razkritjem, skladno z vsakokrat veljavnimi pravili in predpisi.

Skladnost poslovanja in krepitev integritete je okrepila sistem preprečevanja zlorabe trga v skladu z MAR zaradi uvrstitve finančnih instrumentov Banke v trgovanje na Londonski in Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Notranja pravila Banke so bila spremenjena tako, da je zagotovljena uporaba dobrih praks. Med drugim je bil sestavljen seznam imetnikov notranjih informacij na ravni Skupine skupaj s postopki pravočasnega posodabljanja.

Druge spremembe zaradi uvrstitev delnic in GDR v trgovanje na Londonski in Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev

Zaradi uvrstitve delnic Bnke v Prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev mora Banka izpolnjevati določene dodatne zahteve, kot so računovodsko poročanje skladno z MSRP, objava informacij v angleškem jeziku, objava četrtletnih izjav, objava izjave o skladnosti s slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb in objava finančnega koledarja. Banka je vsa ta pravila upoštevala že prej. Dejstvo, da so bili GDR vpisani na seznam FCA vrednostnih papirjev s katerimi se trguje na glavnem trgu (Main Market)

Londonske borze vrednostnih papirjev pomeni, da mora Banka upoštevati pravila uvrstitve (LR) FCA in Smernice o razkritju ter pravila o preglednosti (DTR) v zvezi z načinom objave nadzorovanih informacij, ki veljajo za izdajatelje vrednostnih papirjev, ki kotirajo v Združenem kraljestvu, ne glede na matično državo članico.

V zvezi s pravili o preglednosti so zahteve, ki se nanašajo na razkritje občasnih in rednih informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, ki delujejo ali imajo sedež v EU (tj. javne družbe), opredeljene v Direktivi 2004/109/ES (Direktiva o preglednosti) in nacionalni zakonodaji o izvajanju Direktive o preglednosti. Banka mora upoštevati primarne določbe slovenske zakonodaje, ki se nanašajo na razkritje občasnih in rednih informacij banke, ter pravila o preglednosti v Združenem kraljestvu, ki veljajo za GDR, s katerimi se trguje na Londonski borzi vrednostnih papirjev.

Upravljanje tveganj regulativne skladnosti

Banka se sooča z zahtevnimi procesi prilagoditve novemu regulativnemu okolju in kompleksnim zahtevam na področju varstva osebnih podatkov (GDPR), plačilnih storitev (PSD2), trga finančnih instrumentov (MiFID II, MiFIR) ter novim zahtevam v zvezi s trgovanjem na borzi zaradi uvrstitve finančnih instrumentov banke na Londonsko in Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Vse omenjene regulativne spremembe je bilo treba uvesti v poslovanje banke ter njene notranje postopke, pri čemer je funkcija skladnosti zagotavljala podporo in usklajevala te postopke z namenom zagotovitve pravočasne izvedbe.

Zaradi stalno spreminjajočega se regulativnega okolja so bile potrebne mnoge dejavnosti uvedbe tudi v Skupini. Za zagotovitev dobrega pretoka informacij in reševanja zadev funkcija skladnosti poroča Upravi in Nadzornemu svetu. Funkcije

skladnosti v strateških članicah Skupine posredujejo četrtletna poročila Skladnosti poslovanja in krepitvi integritete Banke in svojim odborom. Vodstveni delavci in drugi zaposleni so bili pravočasno obveščeni o zadevah regulativne skladnosti, in sicer v obliki rednih mesečnikov na področju skladnosti in integritete, ki zagotavljajo ustrezne informacije za krepitev ozaveščenosti o etiki in integriteti.

Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Banka spoštuje nacionalno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s smernicami BS. RS je članica EU, zato zanjo veljajo standardi Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in evropska zakonodaja, sprejeta na njihovi podlagi. Za skupino je uspešno zmanjševanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma izjemnega pomena. Zaradi tega za pravila, postopke in tehnologijo na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma veljajo strogi in enotni standardi/politike. Enak pristop se uporablja za preverjanje sankcij in embargov. Na sedežih družb se stalno spremlja izvajanje in skladnost s standardi na ravni Skupine na mestu samem in na terenu.

Banka je zabeležila povečano število strank z indici za tveganje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Skladno z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je o vseh poročala pristojnim nacionalnim organom in v primerih, ko so bila izpolnjena merila, prekinila poslovno sodelovanje. Banka je sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje privabljanja novih strank z novimi vrstami indicev za tveganje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Leta 2018 je Banka zaposlila nove kadre na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Informacijska varnost in varstvo osebnih podatkov

Področje informacijske varnosti se je med drugim osredotočalo na nadgradnjo Varnostno operativnega centra na ravni članic Skupine z namenom zagotavljanja neprekinjenega izvajanja dejavnosti na ravni Skupine in v tesnem sodelovanju s strokovnjaki IT v Skupini. Nadalje je bilo skladno z načrtom izvedenih več notranjih ocen/pregledov skladnosti na podlagi ISO 27001, tudi v zvezi z zunanjimi ponudniki (tj. obdelovalci osebnih podatkov in zunanjimi ponudniki programske opreme). To leto je bilo izvedeno tudi testiranje ozaveščenosti glede socialnega inženiringa kot del preventivnih ukrepov na tem področju.

Nadalje je Banka z namenom pravočasnega zagotavljanja skladnosti z GDPR in nadaljnjega razvoja področja varstva osebnih podatkov opravila več izvedbenih dejavnosti in tako zagotovila, da je vzpostavljen sistem varovanja poslovnih in osebnih podatkov skladen z zahtevami GDPR. Uskladitev z GDPR je bila po mnenju Banke pomemben mejnik pri nadgradnji zaščite pravic posameznikov na področju varstva njihovih osebnih podatkov. Banka je skladno z GDPR nadgradila potrebne obrazce in predloge ter postopke in interne akte, da bi tako zagotovila vzpostavitev vseh potrebnih ukrepov skladno z novimi zahtevami. V Skupini je Banka opazila napredek na tem področju, kar zadeva prenos tega zakonodajnega akta EU, namreč bančne članice na tem in tudi na drugih področjih zagotavljajo stalno izpolnjevanje obveznosti. Po potrebi bodo izvedene dodatne uskladitve, nacionalna zakonodaja, ki bo določala nadaljnja pravila na podlagi GDPR (tj. slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov; ZVOP-2), pa bo po pričakovanjih sprejeta v prvi polovici leta 2019.

118

Leta 2018 je bilo ugotovljenih in spremljanih več kot 100 regulativnih sprememb v zvezi z NLB. Poleg tega jih 61 od teh velja neposredno in jih je treba nemudoma vključiti v procese Banke za zagotovitev regulativne skladnosti.

1.959,5

Svetovanju na področju vprašanj skladnosti je Skladnost poslovanja in krepitev integritete v NLB namenila več kot 1.900 ur.

24

Leta 2018 je bilo organiziranih več kot 20 različnih vrst usposabljanja za različne fokusne skupine z različnimi temami na področju skladnosti v NLB.

Preventiva

Izvedena je bila ponovna ocena tveganj skladnosti (ECRA – Enterprise Compliance Risk Assessment) na ravni Skupine skladno z metodologijo, ki jo je Banka pripravila že leta 2016 in prvič izvedla leta 2017. Ocenjevanje Skupini omogoča, da stalno zmanjšuje tveganja skladnosti in integritete z že pripravljenimi ukrepi za njihovo zmanjševanje. Kot del programa skladnosti Skladnost poslovanja in krepitev integritete med drugim sodeluje tudi pri ocenah tveganj v zvezi z novimi in spremenjenimi produkti, ocenah ustreznosti in primernosti za ključne nosilce funkcij ter ocenah tveganj, povezanih z zunanjimi sodelavci in dobavitelji.

Funkcija Skladnosti je pripravila več delavnic in obveznih usposabljanj o etiki, preprečevanju korupcije, nasprotju interesov, varstvu osebnih podatkov, preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT) ter drugih zadevnih temah v zvezi z vsakdanjim delom. Za vse zaposlene so obvezna letna e-usposabljanja o temah, kot so etika, preprečevanje korupcije, preprečevanje nasprotij interesov, zaščita osebnih podatkov, informacijska varnost in podobno. Kot del izvedbe zahtev v zvezi z GDPR so bile organizirane posebne delavnice in usposabljanje za ciljne skupine (vključno z e-usposabljanjem). Tovrstna usposabljanja so bila tudi vključena v standarde programa skladnosti poslovanja in integritete za strateške odvisne družbe Skupine. Skupina spodbuja poslovno kulturo, ki omogoča skladnost poslovanja in stalno dviga ozaveščenost, na primer z obveščanjem prek mesečnih novic o skladnosti poslovanja, ki ne vsebujejo zgolj informacij o pomembnih regulativnih spremembah, temveč tudi najnovejše informacije in študije primerov o različnih temah, povezanih s skladnostjo poslovanja in etiko. Skupina veliko pozornosti posveča preprečevanju škodljivega ravnanja in incidentov v Banki. Leta 2018 so vse ravni prejele informacije o usposabljanju

o preprečevanju škodljivega ravnanja, postopkih in kanalih za prijavo kršiteljev. Skupina je nadaljevala z uvajanjem posebnega orodja IT za prijavitelje, imenovanega Whistler, vzpostavljen in delujoč pa je tudi postopek notranjih preiskav. Zaposleni Banke so se dolžni vsakoletno usposabljati in izobraževati na področju skladnosti.

Posebna pozornost je namenjena svetovanju zaposlenim, ki se srečuje z dilemami pri vprašanjih skladnosti. Skladnost poslovanja in krepitev integritete je več kot 1.960 ur namenila svetovalnim dejavnostim, kar je bistveno več kot 1.300 ur v letu 2017.

Standardi etike in integritete na ravni Skupine

V okviru programa zagotavljanja skladnosti poslovanja se Skupina ukvarja tudi z etiko in integriteto organizacije. Tak program spodbuja zaposlene in druge deležnike k poslovanju, ki je skladno z močno pozitivno organizacijsko kulturo. Vrednote Skupine, ki jih vsebuje Kodeks ravnanja Skupine, podajajo smernice in načela vedenja glede etičnega obnašanja ter predpisujejo ustrezno obnašanje zaposlenih na vseh ravneh organizacije, vključno s pogodbenimi izvajalci.

Skladnost poslovanja in krepitev integritete v banki pokriva naslednja področja: preprečevanje in preiskovanje prevar; preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma; varovanje osebnih podatkov in informacijska varnost; sodelovanje z regulatorji (ECB in BS); regulativna skladnost; preprečevanje korupcije; nasprotje interesov, darila ter upravljanje gostiteljstva; postopki ocenjevanja primernosti (kot del ocene ugleda, finančnega položaja, časovne razpoložljivosti in nasprotja interesov); ugotavljanje, ocena in upravljanje tveganj skladnosti in integritete v Banki in Skupini; nadzor, spremljanje, vodenje in upravljanje funkcije skladnosti poslovanja programa (vzpostavljene s standardi za skladnost poslovanja in krepitev integritete za Skupino ter uvedbo spremljanja z analizo podatkov in obiski na terenu) ter poslovna etika in korporativna identiteta.

1. poglavje

Notranja revizija

Notranja revizija pregleduje ključna tveganja pri poslovanju, svetuje poslovodstvu na vseh ravneh in poglablja razumevanje poslovanja Banke. Daje neodvisna in nepristranska zagotovila glede upravljanja ključnih tveganj, upravljanja Banke in delovanja notranjih kontrol ter s tem krepi in ščiti vrednost Banke.

Notranja revizija je neodvisno, objektivno in svetovalno orodje za sistematično in profesionalno ocenjevanje učinkovitosti postopkov upravljanja tveganj, popolnosti in funkcionalnosti sistemov notranjih kontrol ter vodenja poslovanja Skupine. V letu 2018 je Notranja revizija dala Upravi in Nadzornemu svetu nepristranska zagotovila o upravljanju tveganj na ključnih področjih Banke, tj. kibernetska varnost, upravljanje podatkov, GDPR, trezorsko poslovanje, gotovinsko poslovanje, upravljanje IT in projektov IT, oblikovanje rezervacij, upravljanje slabih posojil, kreditni proces in drugih.

Izvedene revizije

Notranja revizija svoje naloge in odgovornosti izvaja po lastni presoji in v skladu z letnim načrtom revizij, ki ga odobri Uprava in potrdi Nadzorni svet. Na podlagi interne metodologije in celovite analize tveganj za leto 2018 je Notranja revizija v Banki načrtovala 46 revizijskih pregledov, od katerih jih je opravila 43, tri pa odložila

zaradi objektivnih razlogov. Opravljenih je bilo tudi 6 izrednih revizijskih pregledov. Večina priporočil, danih v letu 2018, je bila izvedena v dogovorjenih rokih.

Izvajanje enotnih pravil

Notranja revizija ves čas izboljšuje učinkovitost. Osredotoča se na spremljanje izvrševanja revizijskih priporočil, usposabljanje in izobraževanje, prenovo priročnika in listine za notranje revidiranje, svetovanje poslovodstvu ter zagotavljanje visoko kakovostnega in profesionalnega delovanja funkcije notranje revizije v Skupini. Notranja revizija uvaja tudi enotna pravila delovanja notranjerevizijske funkcije v Skupini in redno nadzoruje njihovo spoštovanje.

Upoštevani so bili najvišji standardi

Notranja revizija in druge notranjerevizijske službe v Skupini delujejo v skladu z:

• Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju
• Zakonom o bančništvu ali drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje članice Skupine
• Kodeksom etike notranjih revizorjev in
• Kodeksom načel notranjega revidiranja.

19.122 ur, porabljenih za

revizijske preglede

860

ur, porabljenih za svetovanje

24

strokovnjakov Notranje revizije

49

izvedenih načrtovanih in izrednih revizijskih pregledov

1. poglavje

Upravljanje kadrov

Upravljanje kadrov vpeljuje in vodi inovativne prakse za spodbujanje visoke zavzetosti zaposlenih in dobrih poslovnih rezultatov. Po mnenju Skupine so naložbe v zaposlene ključno gonilo sprememb. Kot strateški partner Banki se Upravljanje kadrov osredotoča na potrebo po organizacijskem in kulturnem razvoju. V letu 2018 je bila pozornost usmerjena predvsem na razvoj upravljanja s talenti na najvišji ravni, vitke procese, dejavnosti socialnega učenja in izvedba praks za krepitev učinkovitosti zaposlenih. Skupina se strinja, da so investicije v zaposlene ključne pri uspešnem uvajanju sprememb.

Na poti do učinkovitejše organizacije

V zadnjih letih je Skupina znatno napredovala pri izboljšanju funkcije upravljanja kadrov z uvedbo sistemov za upravljanje uspešnosti poslovanja, programov za spodbujanje, načrtov nagrajevanja, organizacijske kulture in programa za aktivno upravljanje talentov, pri čemer so vsi zaposleni deležni rednega usposabljanja. Sprememba organizacijske kulture ostaja glavna prednostna naloga Upravljanja kadrov, pri čemer nenehno vpeljuje nove prakse. Skupina se je tudi odločila za oblikovanje skupne znamke voditeljstva (t.i. leadership brand) s premišljeno določenimi voditeljskimi vedenji, kar je podlaga za upravljanje s spremembami na poslovnem področju.

Skupina si je v zadnjih letih prizadevala postopoma optimizirati število zaposlenih skladno s trenutno organizacijsko strukturo. V zadnjih petih letih je Skupina zmanjšala število zaposlenih za 14,8 % (1.026 zaposlenih, sama Banka pa 735 zaposlenih) in izvedla več pomembnih reorganizacij. Poslovne potrebe Skupine so bile podrobno analizirane v okviru celostne kadrovske strategije, zasnovani pa so bili tudi načrti kadrovskih potreb. Tako so bili na ravni celotne Skupine zasnovani načrti razvoja kompetenc in razvoja talentov, ki zagotavljajo podporo prihodnjim poslovnim potrebam.

Za zagotavljanje nadaljnjega posodabljanja kadrovskih postopkov in kakovostne analitike je Banka uvedla novo orodje IT za podporo ključnih kadrovskih procesov (ključni kadrovski podatki, upravljanje delovne uspšenosti, kadrovanje, učenje in razvoj, upravljanje talentov in razvoj kariere). To IT orodje bo v naslednjih letih uvedeno v vseh članicah Skupine.

Ponosni, da smo privlačni delodajalec

Zaradi uvedenih kadrovskih praks so številne uveljavljene mednarodne in lokalne ustanove Skupino priznale kot privlačnega delodajalca. Banka je že četrto leto zapored prejela certifikat »Top Employer« in »Družini prijazno podjetje«, banka v Prištini je prejela lokalno priznanje »Delodajalec leta«, banka v Sarajevu pa je bila med najboljšimi delodajalci na državni ravni. Skupina bo še naprej razvijala svoje kadrovske prakse na podlagi povratnih informacij iz različnih certifikacijskih postopkov in si prizadevala biti najboljša v svojem razredu.

Nadaljevanje dolge tradicije vlaganja v zaposlene

Vlaganje v razvoj in usposabljanje zaposlenih v veliki meri prispeva k organizacijski kulturi in pomaga pri vzpostavitvi najboljših poslovnih praks na podlagi strategije Skupine. Zaposlene opolnomoči, da izpolnjujejo poslovne cilje Skupine, ravnajo socialno odgovorno v odnosu do deležnikov in dosegajo lastne cilje in osebni razvoj. Poseben poudarek je na vodenju, prodaji, mentorstvu, pripravništvu in različnih oblik socialnega učenja v kombinaciji z e-učenjem. Leta 2018 je Skupina razvila in uporabila sistematične programe usposabljanja zaposlenih za spodbujanje in motiviranje zaposlenih z razvojem znanj in veščin, vezanih na posamezna delovna mesta. Izobraževalni center banke deluje že skoraj 45 let.

Tabela 26: Zaposleni v NLB Skupini po državah

Država Število zaposlenih (dne 31. decembra 2018)

Slovenija*	2.786 (NLB: 2.690, drugi: 96)
Srbija	471
BiH (Republika Srpska, Federacija BiH)	939
Črna gora	308
Makedonija	893
Kosovo	476
Nemčija	1
Švica	4
Hrvaška	9
Skupaj (Skupina)	5.887

* brez družb Bankart, Prvi Faktor, NLB Vita.

Intenziven razvoj talentov za prihodnje izzive

Progam talentov v Skupini sistematično podpira karierni razvoj zaposlenih glede na ugotovljeni potencial. Leta 2018 so bili vzpostavljeni razvojni okviri za krepitev vodstvenih in drugih pomembnih strokovnih znanj in kompetenc zaposlenih. Izobraževalne dejavnosti so potekale v obliki delavnic in različnih programov usposabljanja, ki so pokrivali najnovejše vsebine.

Sistem nagrajevanja kot motivacija za zavzete in predane zaposlene

Plača zaposlenega, ki dela v družbi znotraj Skupine, je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del plače se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, variabilni del pa je odvisen od uspešnosti zaposlenega. Poleg mesečnega nadomestila so zaposleni nagrajeni tudi z letnimi izplačili glede na poslovno uspešnost banke, v kateri delajo. Ocenjevanje uspešnosti izvede vodja organizacijske enote zaposlenega na podlagi pristopa od zgoraj navzdol, in sicer z ocenjevanjem dosežkov zaposlenega glede na cilje, določene za posamezno ocenjevalno obdobje (četrtletje

ali polletje). Cilji so določeni po metodi SMART, kar pomeni, da morajo biti jasni, merljivi, izvedljivi, ustrezni in časovno opredeljeni.

Pozitivni trendi organizacijske klime in zavzetost zaposlenih

Skupina redno izvaja raziskave o organizacijski klimi in zavzetosti zaposlenih, s katerimi oceni raven motiviranosti zaposlenih in njihovo zadovoljstvo. Raziskava leta 2018 je pokazala, da se pozitivni trend nadaljuje v vseh bankah. Z namenom nadaljnjega izboljševanja so bile opredeljene številne pobude in razviti akcijski načrti za obravnavo določenih elementov zavzetosti.

160.180 ur izobraževanja v 2018

280

talentov v razvojnem programu leta 2018

5.887

zaposlenih v Skupini v 2018 19. poglavje

Izjave o korporativnem upravljanju

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava potrjuje navedbe v poslovnem poročilu, ki so skladne s priloženimi računovodskimi izkazi po stanju na dan 31. december 2018 ter predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja NLB in NLB Skupine ter izidov

Uprava NLB

njunega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2018.

Uprava potrjuje, da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja NLB in NLB Skupine ter

njunega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim banka in družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Vrste storitev, za opravljanje katerih ima NLB dovoljenje

Skladno z določili 14. člena Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 69/17), ki ga je BS sprejela na podlagi pooblastila iz 93. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 in nadaljnje spremembe; v nadaljevanju ZBan-2), NLB navaja vse vrste finančnih storitev, ki jih je v skladu z dovoljenjem Banke Slovenije opravljala v obdobju, za katerega je izdelano poslovno poročilo.

NLB ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev po 5. členu ZBan-2. Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

Banka ima dovoljenje za opravljanje vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev.

Banka lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 5. členu ZBan-2:

• 1. sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev;
• 1. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
  2. potrošniške kredite,
  3. hipotekarne kredite,
  4. odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),
  5. financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
• 1. plačilne storitve;
• 1. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke;
• 1. izdajanje garancij in drugih jamstev;
• 1. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
  2. z instrumenti denarnega trga,
  3. s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
  4. s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
  5. z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,
  6. s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
• 1. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem;
• 1. svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;
• 1. denarno posredništvo na medbančnih trgih;
• 1. svetovanje v zvezi z upravljanjem naložb;
• 1. hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo;
• 1. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti;
• 1. oddajanje sefov;
• 1. investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po ZTFI.

Banka lahko opravlja naslednje dodatne finančne storitve po 6. členu ZBan-2:

• 1. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
• 1. skrbniške storitve po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
• 1. kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih.

Pooblastilo za opravljanje bančnih storitev je objavljeno na uradni strani BS (https://www.bsi.si/ financna-stabilnost/subjektinadzora/banke-v-sloveniji/8/ nova-ljubljanska-banka-dd-ljubljana).

Izjava o upravljanju NLB

V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-123 NLB podaja Izjavo o upravljanju, ki je del poslovnega poročila, vključenega v Letno poročilo NLB Skupine za leto 2018.

1. IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSOM O UPRAVLJANJU

Informacije v tej točki predstavljajo »Izjavo o skladnosti s kodeksom o upravljanju«, kot jo definira pravilnik Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (člena 25 in 26).

1.1. SKLICEVANJE NA DVA KODEKSA, PRIPOROČILA IN DRUGE NOTRANJE PREDPISE O UPRAVLJANJU

Upravljanje banke temelji na veljavni zakonodaji Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS), še posebno na določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o bančništvu (ZBan-2), Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Ur.l. RS, št. 81/18) ter smernicah EBA o notranjem upravljanju (EBA/GL/2017/11; 21. marec 2018). Poleg zavezujočega zakonskega okvira NLB d.d. (v nadaljnjem besedilu: NLB ali Banka) sledi tudi kodeksom upravljanja, ki predstavljajo dopolnitev regulatornim določbam in se jih uporablja kot priporočila dobrih praks doma in v tujini.

Leta 2018 je NLB pri svojem poslovanju delovala v skladu z naslednjimi priporočenimi standardi:

• Kodeks upravljanja javnih delniških družb (trenutno veljavni kodeks je bil sprejet 27. oktobra 2016 in je stopil v veljavo 1. januarja 2017. Kodeks je objavljen na spletnem portalu

Ljubljanske borze vrednostnih papirjev http://www.ljse.si);

• Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet maja 2017, na voljo na spletnem portalu http://www.sdh.si) – do 14. novembra 2018; in
• Priporočila in pričakovanja SDH (sprejeta marca 2018, na voljo na spletnem portalu http://www.sdh.si) - do 14. novembra 2018.

V letu 2018 je NLB pri nadaljnjem razvoju transparentnega, jasnega in uspešnega sistema korporativnega upravljanja poskušala v največji možni meri izpolnjevati regulatorne določbe in najvišje standarde odgovornega in dovršenega sistema upravljanja, ki jih določa zgoraj omenjeni kodeks ter s tem izboljšati zaupanje vlagateljev, strank, posojilodajalcev in zaposlenih v banki.

Poleg tega je NLB kot družba, v kateri je imela RS večinsko kapitalsko naložbo (do 14. novembra 2018), delovala tudi v skladu s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Namen kodeksa je določitev standardov upravljanja in nadzora v podjetjih v državni lasti in skrb, da ta podjetja razvijejo transparenten in celovit sistem upravljanja, katerega cilj je zagotovitev uspešne in dolgoletne rasti njihovih sredstev.

Glede na to, da je bila večina delnic Banke prodana v prvi fazi privatizacije, saj so bile le-te 14. novembra 2018 uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, poleg tega pa so bila globalna potrdila o lastništvu, ki predstavljajo delnice NLB, uvrščena v trgovanje na Londonski borzi vrednostnih papirjev, je NLB postala družba, ki kotira na borzi. Od 14. novembra 2018 NLB upošteva le Kodeks upravljanja javnih delniških

družb (Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije, sprejet 27. oktobra 2016, ki velja od 1. januarja 2017). Kodeks je javno objavljen na spletni strani: http:// www.ljse.si.

Poleg tega je NLB pri izvajanju korporativnega upravljanja upoštevala tudi Katalog zavez, ki jih je RS dala Evropski Komisiji (v nadaljevanju EK) v zvezi z odobritvijo državne pomoči NLB decembra 2013, in sicer v delu, ki se nanaša na korporativno upravljanje. Omenjene zaveze so bile spremenjene s Spremembo odločbe o prestrukturiranju NLB maja 2017 in s spremembo zavez glede prestrukturiranja NLB z dne 10. avgust 2018 (javne različice omenjenih odločb so na voljo na:

• http://ec.europa.eu/ competition/state\_aid/ cases/269184/269184\_1911771\_145\_2. pdf in
• https://eur-lex.europa.eu/legalcontent/EN/TXT/?uri=uriserv:- OJ.L_.2018.298.01.0017.01. ENG&toc=OJ:L:2018:298:TOC)

Politika korporativnega upravljanja NLB Skupine ureja upravljanje NLB Skupine. Odvisne družbe v Skupini večinoma sledijo načelom in priporočilom obeh omenjenih kodeksov na podlagi Politike korporativnega upravljanja NLB Skupine (minimalni standardi po posameznih poslovnih področjih), upoštevajo pa tudi lokalno zakonodajo in regulativne zahteve ter načelo sorazmernosti (npr. organizacijske zmožnosti družb).

V skladu z ZGD-1 (70. člen, odstavek 5) banka razkriva svojo skladnost z omenjenima kodeksoma na podlagi načela »spoštuj ali pojasni«. Izjava se nanaša na sistem upravljanja banke od začetka do konca poslovnega leta, ki pa sta enaka tudi

^23. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1; Ur.l. RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – sklep Ustavnega sodišča, 82/13, 55/15 in 15/17).

začetku in koncu koledarskega leta (od januarja do decembra 2018).

Banka svojo izjavo objavlja kot ločeno poročilo na svoji spletni strani (https://) www.nlb.si/nlb/nlb-portal/eng/investor)relations)). Sistem upravljanja banke in vse pomembne informacije o upravljanju banke, ki presegajo zahteve tega zakona, so objavljene v Politiki korporativnega upravljanja NLB d.d. in drugih dokumentih, ki so posredovani deležnikom tako, da so objavljeni na spletni strani NLB (http://www.nlb.si/corporate-governance).

1.2. KORPORATIVNO UPRAVLJANJE NLB ODSTOPA OD NASLEDNJIH PRIPOROČIL:

Posebna odstopanja od omenjenih kodeksov in priporočil ter njihove utemeljitve so razložene v nadaljevanju.

A) Kodeks upravljanja delniških družb Priporočilo št. 4.3: Trenutna Politika zagotavljanja raznolikosti nadzornega sveta je bila sprejeta na skupščini dne 4. avgusta 2016. Omenjena politika ne opredeljuje načinov izvajanja zastavljenih ciljev ter vplivov na postopke s človeškimi viri in druge postopke v družbi. Vendar pa so spremembe politike v postopku sprejemanja na ustreznih organih upravljanja. Revidirana različica politike bo vključevala določila o raznolikosti za nadzorni svet, upravo in ključne zaposlene v banki. S spremembami politike bodo določeni merljivi cilji na področju raznolikosti glede na izkušnje, starost, spol in mednarodne izkušnje.

Priporočilo št. 8.5: NLB v pojasnilu predlogov Skupščini ne navaja preteklega članstva v drugih vodstvenih ali nadzornih organih ali morebitnega navzkrižja interesov (ker so že vključeni v postopek Fit & Proper).

Priporočilo št. 8.7: Omejitev glede nagrajevanja uprave iz petega odstavka Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD) je prenehala veljati 14. novembra 2018. Za nagrajevanje članov uprave so veljale tudi omejitve na podlagi Odločbe EK o državni pomoči z dne 18. decembra 2014 in sprememba sklepa o prestrukturiranju z dne 11. maja 2017. S Spremembo zavez o prestrukturiranju NLB z dne 10. avgusta 2018 ta omejitev ne velja več. Ne glede na zgoraj omenjeno so bile omejitve glede nagrajevanja v letu 2018 še vedno v veljavi. Navedeno ne zagotavlja ustreznega plačila članom uprave glede na njihove odgovornosti in na predvidene kazni, določene v ZBan-2. V Banki potekajo aktivnosti z namenom odprave neskladnosti.

Priporočilo št. 8.9: V letu 2018 predstavniki zunanjega revizorja niso bili povabljeni na skupščino, ki se je seznanila s sprejetim Letnim poročilom NLB Skupine.

Priporočilo št. 10.1: Pri ocenjevanju primernosti kandidata za člana nadzornega sveta se uporablja zakonsko določena merila, vendar kandidati nimajo potrdil o specializirani strokovni usposobljenosti za članstvo v nadzornem svetu, kot je na primer certifikat Združenja nadzornikov Slovenije ali drug podoben certifikat.

Priporočilo št. 12.2: V Poslovniku nadzornega sveta NLB niso navedene vse vrste transakcij, za katere uprava potrebuje predhodno odobritev nadzornega sveta; kot tudi ne sistem iskanja zunanjih sodelavcev za namene nadzornega sveta in ocenjevanje, izobraževanje in usposabljanje članov nadzornega sveta. Navedene določbe so del drugih internih dokumentov ali sklepov organov upravljanja.

Priporočilo št. 12.3: V Poslovniku nadzornega sveta NLB ni pregleda tem in časovnega okvira, ki ju mora uprava spoštovati pri svojem rednem poročanju nadzornemu svetu. Vendar pa sta pregled tem in časovni okvir rednega poročanja nadzornemu svetu vključena v letni Načrt dela nadzornega sveta in tudi v Statut. Strokovne službe banke skrbijo,

da nadzorni svet pravočasno prejme informacije.

Priporočilo št. 12.5: Material za redne seje nadzornega sveta ni poslan prek informacijske tehnologije, ampak v papirnati obliki. Vendar pa namerava Banka v bližnji prihodnosti začeti z uporabo elektronskih kanalov.

Priporočilo št. 12.11: V poročilu, ki ga je nadzorni svet predstavil na skupščini, ni bilo podatkov o tem, do katere mere je samoocenjevanje nadzornega sveta prispevalo k izboljšanju uspešnosti nadzornega sveta. Samoocenjevanje je bilo opravljeno ob koncu leta 2018. Rezultati samoocenjevanja bodo vključeni v poročilo nadzornega sveta, predstavljeno na letni skupščini v letu 2019.

Priporočilo št. 15.3: NLB odstopa od tega priporočila, ker je predsednik nadzornega sveta hkrati tudi predsednik komisije za imenovanja.

Priporočilo št. 16.2: Sekretarka nadzornega sveta ni podpisala ločene izjave, v kateri bi se zavezala, da bo varovala zaupnost podatkov na enaki ravni kot člani nadzornega sveta. Določila o varovanju zaupnosti ima vključena v svoji pogodbi o zaposlitvi, hkrati pa je v skladu z določili ZBan-2 in zakonodajo o delovnih razmerjih zavezana varovati zaupnost informacij.

Priporočilo št. 17: Po naši oceni banka članom nadzornega sveta ne zagotavlja ustreznega plačila glede na njihove odgovornosti in glede na predvidene kazni, določene v ZBan-2.

Priporočilo št. 20.1: Sestava predloga za načrt nasledstva uprave v letu 2018 ni bila potrebna; vendar pa se bo nadzorni svet pogovoril/sprejel načrt nasledstva uprave na svoji seji marca 2019.

Priporočili št. 21 in 21.1: Po zaključku prve faze privatizacije NLB 14. novembra

2018 je omejitev glede nagrajevanja uprave, iz petega odstavka Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD) prenehala veljati. Ta omejitev je predstavljala resno oviro za pridobivanje in ohranjanje primernega kadra. Vendar pa omejitve, ki jih nalaga ZBan-2, še vedno veljajo (170. člen) glede zneska nagrajevanja (vsota, spremenljiva nagrada/fiksna plača, količnik itd.) Ne glede na zgoraj navedeno so bile omejitve glede nagrajevanja v letu 2018 še vedno v veljavi, kar pa ne zagotavlja ustreznega plačila članom uprave glede na njihove odgovornosti in na predvidene kazni, kot so določene v ZBan-2. V Banki potekajo aktivnosti z namenom odprave neskladnosti.

Priporočila št. 21.4 do 21.6: V letu 2018 banka ni zagotavljala variabilnega nagrajevanja v obliki delnic, prav tako delniške opcije in primerljivi finančni instrumenti ne predstavljajo večine variabilnega plačila za katerega koli člana uprave NLB. Vendar pa obstajajo pobude, da bi del variabilne nagrade izplačali v drugih oblikah, kot so navedene v prejšnjem stavku. NLB upošteva tudi Smernice Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: BS) z dne 22. novembra 2016 o uporabi načela sorazmernosti pri izvajanju politike nagrajevanja. V Banki potekajo aktivnosti z namenom odprave neskladnosti.

Priporočilo št. 25.3: Banka odstopa od priporočila glede rotacije zunanjih revizorjev. V letu 2018 je banka upoštevala določila ZBan-2 in Priporočila in pričakovanja SDH glede rotacije zunanjih revizorjev, ki določajo daljše obdobje rotacije (le-ta pa znaša 10 let).

Priporočilo št. 27.4: NLB pripravi svoj finančni koledar, ki je objavljen na spletnem portalu banke, vendar ne vsebuje informacij o pričakovanih datumih skupščin, napovedih referenčnega datuma

za izplačilo dividend in datuma izplačila dividend.

Priporočilo št. 29.3: Banka še nima programa nakupa svojih lastnih delnic. Upravljalni organi banke bodo o sprejemu omenjenega programa razpravljali v letu 2019.

Priporočilo št. 29.7: NLB razkriva višino nagrade za vsakega posamičnega člana uprave in nadzornega sveta, razčlenjeno po vseh točkah, navedenih v Prilogah C.3 in C.4 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (razen v Prilogi C.3 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v katerem NLB ne razkriva bruto variabilnih prejemkov članov uprave, na podlagi kriterijev količine in kakovosti, ampak samo kot skupni znesek).

Priporočilo št. 29.9: NLB na svojem spletnem portalu ne objavlja poslovnikov organov banke (uprave, nadzornega sveta in skupščine).

B) Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države Priporočilo št. 6.3.1.: NLB je, kot sistemsko pomembna banka, poročanje nadzornega sveta prilagodila v skladu s kompleksno veljavno zakonodajo, pri čemer upošteva tudi priporočila Združenja nadzornikov Slovenije o poročanju nadzornim svetom.

Priporočilo št. 6.6: Vsi člani zadnje sestane nadzornega sveta NLB (izvoljenega 8. septembra 2017) so se v izjavah o neodvisnosti izrekli za neodvisne. Morebitno nasprotje interesov za člane nadzornega sveta ne obstaja več, ker je enemu članu nadzornega sveta, ki je bil član odbora direktorjev določene srbske banke, funkcija potekla, drugi dve članici, pri katerih bi lahko nastopilo nasprotje interesov v skladu z evropskimi zavezami, pa sta ponudili svoj odstop. Potencialno nasprotje interesov je bilo ustrezno upravljano.

Priporočilo št. 7.2.1: NLB deluje skladno s priporočili o poročanju nadzornim svetom (Združenje nadzornikov Slovenije, 25. oktober 2011 in 10. marec 2014), pri čemer pri določenih priporočilih nekoliko odstopa.

Priporočilo št. 8.3: V letu 2018 je NLB v Letnem poročilu NLB Skupine razkrila prejemke in druge pravice članov nadzornega sveta v Prilogi C Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (ki je priložena tej izjavi). Ob razkrivanju prejemkov članov uprave bruto variabilni prejemki niso razkriti na podlagi kriterijev količine in kakovosti, ampak samo skupaj. V letnem poročilu NLB Skupine niso objavljene nagrade članov Skupine.

Priporočilo št. 8.5: NLB na svojem javnem spletnem portalu objavlja finančni koledar, ki vključuje letne nerevidirane računovodske izkaze, objavo letnih in polletnih poročil ter dve medletni poročili. V finančnem koledarju ni datumov skupščin in datumov izplačila dividend. Finančni koledar je objavljen na https:// www.nlb.si/financni-koledar.

Priporočilo št. 9.2.7: Praviloma se priporočila izvršujejo v okviru postavljenih rokov. Uprava in nadzorni svet trimesečno spremljata status revizijskih priporočil in razloge za zamude pri izvrševanju.

Priporočilo št. 9.3.1.: V letu 2018 je bil SDH, prek rednih srečanj uprave, v okviru zakonsko dovoljenih meja, obveščen o tveganjih in vseh odprtih vprašanjih in predlogih za njihovo odpravo.

C) Priporočila in pričakovanja SDH

NLB se opredeljuje tudi do sprejetih Priporočil in pričakovanj SDH, in sicer:

Priporočilo št. 1.1: V letu 2018 je NLB pravočasno izpolnila pričakovanja iz tega priporočila, ob upoštevanju veljavne zakonodaje in v skladu s postopkom planiranja Skupine, ki temelji na zadnjih razpoložljivih podatkih o delovanju NLB

in Skupine. NLB je podala osnutek načrta vseh potrebnih kazalnikov družbe/Skupine v dogovoru z SDH in skladno s terminskim načrtom SDH glede okvira njihovih pričakovanj.

Priporočilo št. 1.2: V letu 2018 je NLB pravočasno izpolnjevala pričakovanja v tem priporočilu ob upoštevanju veljavne zakonodaje. NLB je v skladu s sporazumom in usmeritvami SDH podala osnutek načrta kazalnikov družbe/Skupine, ki so v skladu z veljavnimi Kriteriji za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države.

Priporočilo št. 1.3: V letu 2018 je NLB pravočasno izpolnjevala pričakovanja v tem priporočilu ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Priporočilo št. 3.7: Banka enkrat letno ne razkriva vrednosti transakcij, ki se nanašajo na pogodbe o opravljanju storitev.

Priporočilo št. 4.4: V zvezi z izvedenimi plačili iz priporočila 4.3.2 je bil v sistemu COGNOS, za Skupino, vzpostavljen sistem poročanja. Podatki o opravljenih plačilih na intranetni strani NLB niso bili objavljeni.

Priporočilo št. 4.5: Ker sta obe veljavni kolektivni pogodbi javno dostopni na spletni strani Sindikata NLB, ki zastopa zaposlene v banki, banka besedila kolektivnih pogodb ne objavlja na svoji spletni strani. NLB ne objavlja zavezujočih kolektivnih pogodb ali pogodb s predstavniki delavcev za odvisne družbe.

Priporočila št. 5.1 do 5.4: Zaradi aktivnosti osveževanja poslovne in informacijske/digitalne strategije samoocenjevanje po priznanem evropskem modelu odličnosti še ni bilo izvedeno. Z namenom izboljšanja kakovosti nova strategija uvaja nove pobude na področju vitke organizacije in procesov. Banka je začela uvajati lastništvo procesov in doseganje ciljev KPI v smislu optimizacije in izboljšanja kakovosti in nadaljevala z »vitko optimizacijo«.

V banki poteka na desetine projektov. Eden od njih je uvedba lastništva procesov od začetka do konca in zapadlost procesov. Na podlagi analize bosta projekt in 2. faza izvedena na osnovi t. i. »vitke optimizacije procesov«. Izbranih bo prvih 5 do 7 procesov, kasneje pa bodo prenovljeni vsi. Prenovili smo že dva procesa, enega bomo v bližnji prihodnosti, uvajamo pa tudi projekt poslovne odličnosti.

Priporočilo št. 6.2: Skupščine so bile v letu 2018 sklicane v dogovoru z SDH.

Priporočilo št. 6.3: V letu 2018 je bil na spletnem mestu banke objavljen le sklic skupščine, utemeljitve predlogov pa so bile delničarju poslane najprej po e-pošti in nato tudi prek kurirja. Takšen način obveščanja delničarja je bil možen zato, ker je bil SDH edini delničar.

Priporočilo št. 6.4: Če je imel edini delničar kakšna vprašanja, jih NLB ni objavila, ampak je vodstvo nanje odgovorilo na skupščini.

2. GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

NLB mora upoštevati določbe ZBan-2 in Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, ki med drugim ureja obveznost banke, da vzpostavi in vzdržuje ustrezne sisteme notranje kontrole in upravljanja tveganj. Zaradi zgoraj navedenega je NLB razvila trden in zanesljiv sistem notranjega upravljanja, ki obsega:

• jasen organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji na področju odgovornosti;
• učinkovite postopke upravljanja tveganj za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, upravljanje in spremljanje

tveganj, vključno s pripravljenostjo za prevzemanje tveganj, strategijo upravljanja tveganj, ICAAP, ILAAP, načrtom sanacije in poročanjem tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila Skupina izpostavljena pri svojem poslovanju;

• vključitev glavnih smernic na področju strateških tveganj v letni pregled poslovnega načrta, postopek priprave proračuna in sprejemanje drugih pomembnih odločitev;
• primerne mehanizme notranjega nadzora, ki vključujejo tudi ustrezne administrativne in računovodske postopke; ter
• ustrezne politike in prakse nagrajevanja, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in s tem spodbujajo upravljanje tveganj.

2.1. Mehanizmi notranjih kontrol

Primernost mehanizmov notranjih kontrol določa neodvisnost, kakovost in uveljavljenost:

• pravil in kontrol nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov Banke (notranje kontrole) in
• funkcij in služb notranjih kontrolnih (notranje kontrolne funkcije).

2.1.1 Notranje kontrole

Notranje kontrole morajo biti vzpostavljene na vseh ravneh organizacijske strukture banke, zlasti na ravneh poslovnih, kontrolnih in podpornih funkcij ter na ravni vsake finančne storitve Banke. Banka v vsakodnevnem poslovanju uporablja interni akt Sistem notranjih kontrol, ki določa sistem notranjih kontrol v NLB in odgovornosti za njegovo vzpostavitev, neprekinjeno delovanje in nadgrajevanje. Banka je na organizacijski ravni vzpostavila spremljavo poslovanja in zaledne pisarne.

Če so v procesu izvajanja notranjih kontrol ugotovljene pomanjkljivosti, nepravilnosti ali kršitve, jih obravnava Odbor za operativna tveganja, ki tudi sprejme ustrezne ukrepe. V primeru namernih kršitev pravil banke, kot so opredeljene v

Kodeksu ravnanja NLB Skupine, se taki primeri obravnavajo skladno s Politiko o integriteti in skladnosti poslovanja v NLB in NLB Skupini.

2.1.2. Funkcije notranjih kontrol

Funkcije notranjih kontrol so del sistema notranjega upravljanja banke. Funkcije notranjih kontrol vključujejo:

a) Notranja revizija

Funkcija Notranje revizije je organizirana skladno z Listino o delovanju funkcije Notranje revizije v NLB, ki jo je uprava sprejela 13. novembra 2018 v soglasju z nadzornim svetom NLB (30. novembra 2018).

Listina o delovanju Notranje revizije v NLB je krovni dokument o razumevanju in vlogi notranje revizije v NLB, ki opredeljuje namen, pristojnosti, odgovornosti in naloge Notranje revizije v NLB, skladno z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Omenjena listina določa položaj notranje revizije v organizaciji, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila notranjim revizorjem za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, ki so pomembni za izvajanje njihovih nalog ter opredeljuje področje in dejavnosti Notranje revizije.

Uprava NLB je vzpostavila neodvisno notranje revizijsko funkcijo, ki daje zagotovila in svetuje na področjih upravljanja s tveganji, notranjega kontrolnega sistema in upravljanja NLB. Poslanstvo in glavna naloga Notranje revizije sta krepitev in zaščita vrednosti banke s podajanjem objektivnih zagotovil na podlagi ocene tveganj, s svetovanjem in poglobljenim razumevanjem delovanja banke. Poleg tega Notranja revizija izvaja reden nadzor nad kakovostjo delovanja ostalih notranje revizijskih služb v NLB Skupini ter skrbi za nenehen razvoj funkcije notranjega revidiranja.

Skladno z zakonskimi določili je banka organizirala Notranjo revizijo kot neodvisno organizacijsko enoto, ki je primarno odgovorna nadzornemu svetu NLB, sekundarno pa upravi banke.

Nadzorni svet NLB obvezno poda soglasje k imenovanju, nagrajevanju in razrešitvi direktorja Notranje revizije, s čimer se zagotavlja njegova neodvisnost in s tem tudi neodvisnost delovanja Notranje revizije.

b) Funkcija upravljanja tveganj

Funkcija upravljanja tveganj je organizirana skladno z Listino o delovanju funkcije upravljanja tveganj v NLB, ki jo je uprava sprejela 6. novembra 2015 v soglasju z nadzornim svetom NLB. Listina o delovanju funkcije upravljanja tveganj v NLB predstavlja krovni dokument o razumevanju in vlogi funkcije upravljanja tveganj; opredeljuje namen, veljavo in način delovanja ter pooblastila in odgovornosti funkcije upravljanja tveganj, skladno z zahtevami ZBan-2 ter Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice.

Funkcija upravljanja tveganj je v NLB organizirana v okviru Področja tveganj (CRO), ki ga pokriva član uprave, odgovoren za tveganja. Področje tveganj vključuje naslednje organizacijske enote:

• Tveganja
• Kreditne analize pravnih in fizičnih oseb
• Vrednotenje in kontrola
• Prestrukturiranje
• Upravljanje problematičnih naložb
• Nestrateška podjetja (od 1. januarja 2016 dalje).

Funkcijo upravljanja tveganj izvajajo Tveganja, nosilec oz. vodja funkcije upravljanja tveganj je direktor Tveganj. Funkcionalno in organizacijsko so Tveganja ločena od drugih funkcij, kjer se sprejemajo poslovne odločitve in pri katerih lahko prihaja do nasprotja interesov s

funkcijo upravljanja tveganj. Vodja funkcije upravljanja tveganj ima neposreden dostop do uprave NLB, hkrati pa tudi neoviran in neodvisen dostop do nadzornega sveta NLB in komisije za tveganja pri nadzornem svetu NLB. Pristojnosti, pooblastila in odgovornosti Tveganj zastopa direktor sektorja.

Funkcija upravljanja tveganj je v posameznih članicah NLB Skupine urejena skladno z lokalno zakonodajo, upoštevajoč izhodišča za postavitev, organizacijo ter aktivnosti na področju upravljanja s tveganji v članicah, ki je opredeljena v dokumentu »Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini«. Opisani standardi na področju upravljanja tveganj pomenijo za članice NLB Skupine osnovna izhodišča, katerim morajo prilagoditi svoje interne politike, organizacijo, postopke dela, metodologije ter sistem poročanja.

Funkcija upravljanja tveganj je pomemben del celotnega procesa vodenja in upravljanja Skupine. Skupina pripisuje velik pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Glavni cilj upravljanja tveganj je upravljanje, ocenjevanje in spremljanje tveganj skladno s Strategijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj in Strategijo upravljanja tveganj Skupine, ki predstavljata temelj okvira upravljanja tveganj v Skupini. Skupina je celovito vgradila okvir upravljanja tveganj v svoje postopke odločanja, usmerjanja in zmanjšanja tveganj z namenom, da bi proaktivno podprla svoje poslovanje. Poleg tega so glavne strateške smernice glede tveganj vključene v pregled letnega poslovnega načrta in proces finančnega načrtovanja. Vendar pa Skupina ves čas izboljšuje svoj sistem upravljanja tveganj, pri čemer so bistveni dosledno vključevanje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP), procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP), Načrta sanacije in druge zmogljivosti notranjih stresnih testov.

Kot sistemska banka je NLB vključena v enotni mehanizem nadzora (SSM) pod nadzorom ECB in njene skupne nadzorniške skupine ter BS. Vse članice Skupine upoštevajo predpise ECB, ki veljajo za vso Skupino, in druge veljavne zahteve, odvisne družbe Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, pa spoštujejo tudi pravila, ki jih določajo lokalni regulatorji. Spremljanje in upravljanje tveganj v Skupini se izvaja na poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice Skupine, v skladu s Standardi upravljanja tveganj v Skupini.

Skupina načrtuje preudarno prevzemanje tveganj in zagotavljanje dolgoročno optimalno dobičkonosnega poslovanja, ob hkratnem izpolnjevanju vseh regulativnih zahtev. Ključne strateške dokumente Skupine v zvezi s tveganji in druge politike v zvezi s tveganji odobrita uprava in nadzorni svet NLB. Skupina redno spremlja svoj ciljni profil prevzemanja tveganj, ki je ključna sestavina postopka zmanjševanja tveganj. Profil prevzemanja tveganj omogoča podrobno spremljanje in proaktivno upravljanje, kjer se uporabo limitov tveganj in morebitna odstopanja od limitov redno poroča ustreznim komisijam in/ali upravi banke, komisiji za tveganja nadzornega sveta in nadzornemu svetu banke. Poleg tega je Skupina vzpostavila sisteme zgodnjega obveščanja na različnih področjih tveganj, in sicer z namenom krepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega ukrepanja, kadar je to potrebno.

NLB posebno pozornost namenja sistemu notranjih kontrol in upravljanju tveganj v Skupini ter skladno s Politiko korporativnega upravljanja Skupine, stalno nadgrajuje sistem notranjih kontrol v Skupini. Korporativno upravljanje Skupine je predstavljeno v poglavju Korporativno upravljanje NLB, podpoglavje Korporativno upravljanje Skupine. Profil tveganosti Skupine v povezavi s poslovno strategijo je predstavljen v sklopu

Upravljanje tveganj v računovodskem delu letnega poročila.

c) Funkciji Skladnosti in Informacijske varnosti

Banka je sprejela Politiko o integriteti in skladnosti poslovanja v NLB in NLB Skupini (Verzija 1, december 2016), ki ureja način in obseg dejavnosti funkcije skladnosti v banki. Nadzor nad skladnostjo poslovanja je v pristojnosti Skladnosti poslovanja in krepitve integritete.

Skladnost poslovanja in krepitev integritete je organizacijska enota banke, ki je glede na organizacijsko strukturo umeščena neposredno pod upravo banke. Na tak način je zagotovljeno neodvisno delovanje Skladnosti poslovanja in krepitve integritete od ostalih služb v banki. Vodja Skladnosti poslovanja in krepitve integritete v Banki ne opravlja nobene druge funkcije, ki bi lahko predstavljala kakršne koli možnosti za nastanek nasprotja interesov. V okviru svojih rednih delovnih nalog neposredno poroča članu uprave banke odgovornemu za skladnost, s čimer je dodatno zagotovljena neodvisnost delovanja Skladnosti poslovanja in krepitve integritete, prav tako pa ima neposreden dostop do nadzornega sveta banke, ki mu poroča ločeno. NLB je funkcijo skladnosti uvedla tudi v strateških članicah NLB Skupine. Prav tako je vzpostavila usklajen sistem standardov in praks na področju skladnosti in integritete v celotni NLB Skupini, strateških in nestrateških članicah, v obliki posebnih zavezujočih standardov na področju skladnosti in integritete.

2.2. Finančno poročanje

Za zagotovitev ustreznih postopkov računovodskega poročanja NLB sledi sprejeti Politiki računovodskega kontroliranja. Računovodsko kontroliranje se zagotavlja prek delovanja celotne računovodske funkcije, njegov namen pa je zagotavljanje kvalitetnih in zanesljivih računovodskih informacij ter s tem pravilnega in pravočasnega finančnega poročanja. Najpomembnejša identificirana tveganja na tem področju se obvladuje z ustreznim sistemom pooblastil, razmejitvijo dolžnosti, upoštevanjem računovodskih pravil, dokumentiranjem vseh poslovnih dogodkov, sistemom skrbništva, knjiženjem na dan poslovnega dogodka, vgrajenimi kontrolnimi mehanizmi v virnih aplikacijah ter arhiviranjem skladno z zakonodajo in internimi pravilniki. Poleg tega politika natančno opredeljuje primarno računovodsko kontroliranje, ki se v največji meri izvaja v analitičnih knjigovodstvih ter sekundarno računovodsko kontroliranje, katerega namen je preverjanje učinkovitosti izvajanja primarnih računovodskih kontrol. Z učinkovitim kontrolnim mehanizmom na področju računovodskega poročanja NLB zagotavlja:

• zanesljiv sistem za podporo poslovanju in odločanju;
• pravilne, popolne in pravočasne računovodske podatke ter posledično računovodska in druga poročila banke;
• skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami.

3. INFORMACIJA O 4. TOČKI 5. ODSTAVKA 70. ČLENA ZGD-1 o točkah 3, 4, 6, 8 in 9 točke, 6. odstavka istega člena

Pojasnilo glede pomembnega neposrednega in posrednega lastništva vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme (3. točka, 6. odstavka 70. člena ZGD-1)

Na dan 31. december 2018 je lastniški kapital NLB znašal 200 mio EUR in je bil razdeljen na 20 milijonov kosovnih delnic. Vse delnice so istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki. RS je bila 100 % delničar NLB od 18. decembra 2013 do 13. novembra 2018.

Struktura glavnih delničarjev NLB (na dan 31. december 2018):

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon v imenu imetnikov GDR*	11.071.394	55,36
od tega Brandes Investment Partners, L.P.**	1.342.035	6,71
od tega EBRD**	1.250.000	6,25
RS	7.000.000	35,00
OTP banka d.d. - račun komitenta	550.000	2,75
Addiko Bank d.d. - Pokojninski sklad 1 - fiduciarni račun	267.500	1,34
Ostali delničarji	1.111.106	5,55
Skupaj	20.000.000	100,00

* Bank of New York Mellon ima delnice v funkciji depozitarja upravičenih imetnikov GDR in ni upravičeni lastnik teh delnic.

** Informacija o lastništvu GDR temelji na samoprijavi posameznih imetnikov GDR, kot je to zahtevano v skladu z veljavnimi določili slovenske zakonodaje.

Več informacij o lastniškem kapitalu banke je na voljo na spletni strani: https://www. nlb.si/shares.

Pojasnilo o imetnikih vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice (točka 4 šestega odstavka 70. člena ZGD-1)

Delnice NLB ne zagotavljajo nobenih posebnih kontrolnih pravic.

Pojasnilo o omejitvah, glasovalnih pravic, zlasti: (i) omejitvah glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov, (ii) rokih za izvajanje glasovalnih pravic, in (iii) dogovorih, pri katerih so s sodelovanjem družbe finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev (6. točka, 6. odstavka, 70. člena ZGD-1)

V skladu c členom 5.a) Statuta NLB (z dne 12. oktober 2018) se vsak prenos delnic Banke, s katerim prevzemnik skupaj z delnicami, ki jih že ima v lasti pred novo pridobitvijo in delnicami, ki jih imajo tretje osebe v njegovem imenu in za njegov račun, preseže 25 % delnic Banke z glasovalno pravico, zahteva soglasje Banke. Pooblastilo za prenos poda nadzorni svet.

Banka lahko zavrne izdajo soglasja za prenos delnic, če bi prevzemnik skupaj z delnicami, ki jih že ima v lasti pred novo pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe v njegovem imenu in za njegov račun, presegel 25 % delnic banke z glasovalno pravico plus eno delnico.

Ne glede na zgornjo določbo, dovoljenje za prenos delnic ni potrebno v primeru, če je pridobitelj pridobil delnice za račun tretjih oseb, tako da ni upravičen izvrševati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, hkrati pa se Banki zaveže, da na podlagi navodil posamezne tretje osebe, za račun katere je imetnik delnic, ne bo izvrševal glasovalnih pravic, če od te osebe skupaj z navodili za glasovanje ne prejme pisnega zagotovila, da ima ta oseba delnice za svoj račun in da hkrati ni, neposredno ali posredno, imetnica več kot 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.

Pridobitelj, ki prekorači 25 % delnic Banke z glasovalno pravico, in ne zahteva izdaje dovoljenja za prenos delnic, ali ne prejme dovoljenja Banke, sme uresničevati glasovalno pravico iz 25 % delnic z glasovalno pravico.

Pojasnilo o (i) pravilih družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora, in (ii) spremembah statuta družbe (8. točka, 6. odstavka, 70. člena ZGD-1)

Uprava

V skladu s Statutom NLB nadzorni svet imenuje in razrešuje predsednika in druge člane uprave. Predsednik uprave lahko enega od članov uprave s predhodnim soglasjem nadzornega sveta določi za svojega namestnika.

Predsednik in drugi člani uprave Banke se imenujejo za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani.

Predsednika in člane uprave Banke se lahko predčasno odpokliče v skladu z zakonom in statutom NLB.

Vsak član uprave banke se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev.

Nadzorni svet

Člane nadzornega sveta izvoli skupščina za dobo štirih let v skladu s Statutom NLB. Nadzorni svet Banke na svoji prvi seji po imenovanju izmed svojih članov izvoli predsednika in najmanj enega namestnika predsednika nadzornega sveta banke.

Članstvo članov nadzornega sveta preneha po izteku njihovega mandata ali na podlagi sklepa o razrešitvi, ki ga sprejme skupščina. Člani nadzornega sveta lahko odstopijo kadarkoli z odpovednim rokom treh mesecev.

Spremembe statuta družbe

V skladu z določbami ZGD-1 in 18. členom Statuta je za sprejem in vse spremembe Statuta Banke potrebna kvalificirana večina najmanj 75 % oddanih glasov delničarjev.

Pojasnilo o pooblastilih članov poslovodstva, zlasti pooblastilih za izdajo ali nakup lastnih delnic (9. točka, 6. odstavka, 70. člena ZGD-1)

V skladu z ZGD-1 pooblastilo s strani skupščine za nakup lastnih delnic banke ni bilo sprejeto.

4. PODATKI O DELOVANJU IN KLJUČNIH PRISTOJNOSTIH SKUPŠČINE TER OPIS PRAVIC DELNIČARJEV IN NAČINA NJIHOVEGA UVELJAVLJANJA

Skupščina ima pristojnosti, kot jih določajo ZGD-1, ZBan-2 in Statut Banke (Statut). Skupščina je organ banke, prek katerega delničarji uveljavljajo svoje pravice, ki med drugim vključujejo: odločitve o korporativnih spremembah (spremembe Statuta, povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala) in pravno prestrukturiranje (združitve, prevzemi), sprejemanje odločitev o vseh zakonskih zadevah v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo članov nadzornega sveta ter imenovanjem revizorja in delitvijo dobička (delitev bilančnega dobička), podelitvijo razrešnice upravi in nadzornemu svetu.

Skupščino sklicuje uprava. Skupščino lahko skliče tudi nadzorni svet Banke, zlasti takrat, ko uprava skupščine ne skliče pravočasno ali ko je sklic potreben za nemoteno delovanje Banke. Nadzorni svet lahko dopolni dnevni red sklicane skupščine v skladu s Statutom.

Praviloma je skupščina Banke sklicana v kraju sedeža banke, lahko pa tudi v drugem kraju, ki ga določi sklicatelj. Skupščina sprejema sklepe z navadno večino oddanih glasov, razen če zakon ali statut ne določata višje večine ali drugih pogojev.

Delničarji imajo pravico do udeležbe na skupščini Banke, glasovalno pravico, predkupno pravico do vpisa novih delnic v primeru dokapitalizacije, pravico do udeležbe v dobičku (dividende) in pravico do udeležbe v presežku v primeru likvidacije ali stečaja banke ter pravico do obveščanja.

5. PODATKE O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVIH KOMISIJ

Podroben opis sestave uprave in nadzornih organov ter njihovih komisij je v Prilogah C.1 in C.2 Kodeksa upravljanja delniških družb, ki je priloga k tej izjavi.

5.1. Uprava

Uprava je organ odločanja in zastopanja banke. Upravlja družbo, samostojno in neodvisno sprejema poslovne odločitve, sprejema strategijo razvoja, zagotavlja trdno in učinkovito upravljanje tveganj, deluje z najvišjo stopnjo profesionalne integritete, varuje poslovne skrivnosti in odgovarja za zakonitost poslovanja banke v okvirih, ki jih določajo ustrezni predpisi.

V letu 2018 so upravo banke sestavljali Blaž Brodnjak, ki je njen član od 1. decembra 2012, namestnik predsednika od 5. februarja 2016 in predsednik uprave/CEO od 6. julija 2016; ter člani Archibald Kremser v vlogi CFO od 31. julija 2013; Andreas Burkhardt kot CRO od 18. septembra 2013; in László Pelle kot COO od 26. oktobra 2016. Predsedniku uprave Blažu Brodnjaku ter članoma uprave Archibaldu Kremserju in Andreasu Burkhardtu se 5-letni mandat izteče 6. julija 2021, članu uprave Lászlu Pelleju pa 26. oktobra 2021.

Uprava ima v skladu s statutom NLB tri do šest članov, od katerih se enega imenuje za predsednika uprave banke.

Predsednika in člane uprave banke se imenuje za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in

člani uprave banke so lahko predčasno odpoklicani v skladu z zakonom in Statutom Banke. Vsak član uprave Banke se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev.

Za člana uprave Banke je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave Banke po zakonu, ki ureja bančništvo, in ki je pridobila dovoljenje BS ali ECB, v skladu s Statutom.

Uprava si je v letu 2018 s pomočjo notranje projektne skupine Banke in zunanjih pravnih svetovalcev aktivno prizadevala dokončati prvo fazo postopka prodaje banke, ki ga je vodil SDH. Prva faza privatizacije NLB se je zaključila 14. novembra 2018. Uprava Banke si je skozi vse leto intenzivno prizadevala za digitalizacijo, racionalizacijo in posodobitev procesov in storitev banke, s čimer je celotni NLB Skupini omogočila tehnološki razvoj in nove priložnosti digitalizacije za rast v prihodnje.

Podrobnejša določila o načinu dela uprave banke določa Poslovnik o delu uprave banke, ki ga sprejme nadzorni svet banke.

5.2. Nadzorni svet

Nadzorni svet opravlja svoje naloge v skladu z določili veljavnih zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb, Statutom banke in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorni svet lahko najame pravne in druge svetovalce in institucije, ki jih on ali njegove komisije potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

Skozi celotno leto 2018 je imel nadzorni svet osem članov, in sicer: Primož Karpe, predsednik, Andreas Klingen, namestnik predsednika, in naslednji člani: Alexander Bayr, David Eric Simon, László Urbán, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek in Peter Groznik. Dne 30. novembra 2018 se je nadzorni svet seznanil z odstopno izjavo članic Simone Kozjek in Vide Šeme Hočevar s trimesečnim odpovednim rokom, ki se je iztekel 28. februarja 2019.

Nadzorni svet Banke, v skladu z dvotirnim sistemom upravljanja in pristojnostmi za nadzor nad upravo, med drugim podaja soglasja upravi banke v zvezi s poslovno politiko in finančnim načrtom Banke, potrjuje strategijo Banke in skupine ter organizacijo sistema notranjih kontrol, letni načrt dela notranje revizije in vse finančne transakcije, opredeljene v Statutu. Nadzorni svet ravna v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja ob upoštevanju preprečevanja nasprotja interesov.

Nadzorni svet je imel v letu 2018 sedem rednih in štiri korespondenčne seje. Poleg zgoraj navedenih odobritev je nadzorni svet sprejel naslednje odločitve:

• Odobritev gradiva za skupščino Banke; Informacija o odstopu dveh članic nadzornega sveta; Predlog za skupščino o izbiri zunanjega revizorja letnih računovodskih izkazov NLB in NLB Skupine;
• Potrditev Letnega poročila NLB Skupine za leto 2017 in Letnega poročila družbene odgovornosti NLB Skupine za leto 2017;
• Potrditev ključnih odločitev o upravljanju tveganj (ICAAP, ILAAP, načrt sanacije, strategija upravljanja tveganj, pripravljenost na prevzemanje tveganj, strategija likvidacije slabih naložb itn.);
• Letni načrt Notranje revizije in Skladnosti poslovanja in krepitve integritete;
• Redna četrtletna poročila funkcij revizije, skladnosti in tveganj itn.;
• Redna četrtletna poročila o državni pomoči – statusna poročila; poročila o tveganjih, povezanih z nedokončanimi postopki pred EK v zvezi z državno pomočjo;
• Redna poročila o prejetih dokumentih regulatorjev;

• Odločitve o velikih izpostavljenostih, prodaji terjatev, odpisu terjatev in prodaji družb NLB Skupine.

5.3. Komisije nadzornega sveta

Vse štiri komisije nadzornega sveta delujejo kot posvetovalna telesa nadzornega sveta NLB in obravnavajo gradiva in predloge uprave NLB s posameznega področja, namenjena za seje nadzornega sveta.

Vsaka od štirih komisij je sestavljena iz najmanj treh članov nadzornega sveta. Predsednik komisije je lahko imenovan samo izmed članov nadzornega sveta.

Predsednika in njegovega namestnika ter člane komisije imenuje nadzorni svet s sklepom. Predsednik, namestnik in člani komisije so lahko imenovani najdlje za čas njihovega mandata v nadzornem svetu. Nadzorni svet lahko odpokliče predsednika, namestnika ali člana komisije tudi pred tem rokom brez kakršnekoli obrazložitve.

5.3.1 Komisija za revizijo nadzornega sveta NLB

V letu 2018 je bila sestava komisije naslednja: David E. Simon (predsednik), Alexander Bayr (namestnik predsednika), Primož Karpe in Vida Šeme Hočevar (člana). Komisija za revizijo je imela pet rednih in dve korespondenčni seji. Sestava komisije za revizijo v letu 2018 je podrobno opisana v Prilogi C.2 Kodeksa upravljanja delniških družb (kot priloga k tej izjavi).

Komisija za revizijo spremlja in pripravlja predloge sklepov za nadzorni svet s področja računovodskega poročanja, notranjih kontrol in obvladovanja tveganj, notranje revizije, skladnosti poslovanja in zunanje revizije.

Komisija za revizijo opravlja naloge, določene z zakonom, s Statutom Banke, Poslovnikom komisije za revizijo nadzornega sveta NLB, sklepi nadzornega sveta in drugimi predpisi, pri čemer komisija predvsem spremlja in pripravlja

predloge sklepov za nadzorni svet z naslednjih področij:

• računovodsko in finančno poročanje;
• notranje kontrole in upravljanje tveganj;
• notranja revizija;
• skladnost poslovanja;
• zunanja revizija.

V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala komisija za revizijo:

• Letni načrt Notranje revizije in Skladnosti poslovanja in krepitve integritete;
• Redna četrtletna poročila o poslovanju NLB Skupine, poročilo Notranje revizije, poročilo o delu Skladnosti poslovanja in krepitve integritete v letu 2018;
• Poročilo o prejetih dokumentih BS in ECB ter poročilo o izpolnjevanju zahtev BS in ECB;
• Odobritev Letnega poročila NLB Skupine in Poročila družbene odgovornosti za leto 2017;
• Informacije o učinkih prehoda na MSRP 9;
• Sodelovanje z zunanjim revizorjem pri reviziji letnega poročila Skupine, zlasti z izmenjavo informacij o glavnih vprašanjih, povezanih z revizijo.

5.3.2 Komisija za tveganja nadzornega sveta NLB

V letu 2018 je bila sestava komisije naslednja: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (podpredsednik), Simona Kozjek, Peter Groznik in David E. Simon (člani). Komisija za tveganja se je v letu 2018 sestala petkrat. Sestava komisije za tveganja v letu 2018 je podrobno opisana v Prilogi C.2 Kodeksa upravljanja delniških družb (kot priloga k tej izjavi).

V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala komisija za tveganja:

• Redna četrtletna poročila o tveganjih v NLB in NLB Skupini;
• Načrt sanacije Recovery Plan;
• Strategija upravljanja nedonosnih izpostavljenosti in zaseženega premoženja v NLB Skupini v obdobju 2018–2022;
• ICAAP in ILAAP;
• Odobritev Strategije upravljanja tveganj NLB Skupine;
• Predlog za izdajo vnaprejšnjega soglasja nadzornega sveta NLB skladno s prvim odstavkom 164. člena ZBan-2 k sklenitvi pravnega posla ali poslov, s katerimi se doseže celotna izpostavljenost, vključno s posredno kreditno izpostavljenostjo, do 10 % kapitala Banke.

Odgovornosti komisije so opredeljene v Poslovniku o delu komisije za tveganja nadzornega sveta NLB.

5.3.3 Komisija za imenovanja nadzornega sveta NLB

V letu 2018 je bila sestava komisije naslednja: Primož Karpe (predsednik), Andreas Klingen (podpredsednik), Alexander Bayr, Vida Šeme Hočevar in Peter Groznik (člani). Sestava komisije za imenovanja v letu 2018 je podrobno opisana v Prilogi C.2 Kodeksa upravljanja delniških družb (kot priloga k tej izjavi).

V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala komisija za imenovanja:

• Ocenjevanje kolektivne primernosti članov nadzornega sveta;
• Vidiki neodvisnosti članov nadzornega sveta skladno z novimi zavezami EK;
• Informacija o odstopu članov nadzornega sveta NLB.

Odgovornosti komisije so opredeljene v Poslovniku o delu komisije za imenovanja nadzornega sveta NLB.

5.3.4 Komisija za prejemke nadzornega sveta NLB

V letu 2018 je bila sestava komisije naslednja: Vida Šeme Hočevar (predsednica), Simona Kozjek (podpredsednica), Primož Karpe in László Urbán (člana). Komisija za prejemke se je v letu 2018 sestala trikrat. Sestava komisije za prejemke v letu 2018 je podrobno opisana v Prilogi C.2 Kodeksa upravljanja delniških družb (kot priloga k tej izjavi).

V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala komisija za prejemke:

• Sprememba Politike prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela;
• Realizacija ciljev uprave NLB za leto 2017 in cilji uprave NLB za leto 2018.

Odgovornosti komisije glede prejemkov so opredeljene v Poslovniku o delu komisije za prejemke nadzornega sveta NLB.

6. OPIS POLITIKE ZAGOTAVLJANJA RAZNOLIKOSTI

6.1. Nadzorni svet

Politika zagotavljanja raznolikosti nadzornega sveta je bila sprejeta na 27. skupščini dne 4. avgusta 2016. Z omenjeno politiko je NLB v skladu s 34. členom ZBan-2 vzpostavila okvir, ki omogoča in promovira sestavo nadzornega sveta banke, ki ima za posledico, da ima le-ta kot kolektivni organ ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki se štejejo za potrebne za poglobljeno razumevanje aktivnosti banke in tveganj, ki jim je izpostavljena ter za realizacijo ciljev strategije.

Za zagotovitev raznolikosti nadzornega sveta morajo imeti člani nadzornega sveta, poleg izpolnjevanja vseh zakonskih in statutarnih zahtev, tudi ustrezne izkušnje, veščine, znanje in kompetence, vključno z osebno integriteto in zmožnostjo zagotovitve zadostnega časa za opravljanje funkcije, tako da lahko učinkovito nadzirajo delo uprave in poslovanje banke. Člani nadzornega sveta se morajo

s svojimi različnimi znanji ter izkušnjami dopolnjevati, da delujejo v skladu s cilji, strategijami in politikami banke v njenem najboljšem interesu.

V strukturi članstva v nadzornem svetu Banke si je treba prizadevati tudi za ustrezno zastopanost obeh spolov.

Kot je opisano v poglavju Korporativno upravljanje pri sestavi nadzornega sveta v letu 2018, sta bili v njem dve članici ženskega spola. Vendar pa sta na seji nadzornega sveta dne 30. novembra 2018 Vida Šeme Hočevar in Simona Kozjek podali odstopni izjavi z odpovednim rokom tri mesece.

6.2. Uprava

Politika izbora primernih kandidatov za člane uprave banke je bila sprejeta s strani nadzornega sveta NLB 28. avgusta 2015. V skladu s 34. členom ZBan-2 s to politiko nadzorni svet postavlja okvire, ki omogočajo, da uprava Banke kot celota razpolaga z ustreznim znanjem, veščinami in izkušnjami svojih članov.

Namen omenjene politike je zagotoviti, da bo uprava Banke sestavljena iz posameznikov z različnimi znanji in izkušnjami, da bo uprava kot celota imela uravnotežen nabor veščin, znanj in izkušenj, glede na velikost, kompleksnost in profil tveganosti banke. S to politiko se spodbuja tudi doseganje raznolikosti v sestavi uprave, vključno z ustrezno ciljno zastopanostjo obeh spolov v upravi.

V sestavi uprave v letu 2018 ni bilo sprememb. Dne 31. december 2018 so upravo banke sestavljali Blaž Brodnjak, predsednik, CEO in CMO; Archibald Kremser, CFO; Andreas Burkhardt, CRO; in László Pelle, COO.

Trenutna Politika zagotavljanja raznolikosti nadzornega sveta (ki jo je sprejela skupščina 4. avgusta 2016) ne opredeljuje načinov izvajanja zastavljenih ciljev ter vplivov na postopke s človeškimi viri in druge

procese v družbi. Vendar pa so spremembe politike v postopku sprejemanja na ustreznih organih upravljanja. Revidirana različica politike bo vključevala določila o raznolikosti za nadzorni svet, upravo in ključne zaposlene v banki. S spremembami politike bodo določeni merljivi cilji na področju raznolikosti glede na izkušnje, starost, spol in mednarodne izkušnje.

7. KORPORATIVNA INTEGRITETA

Skladno z določili priporočila št. 3.4.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države NLB v Izjavi o upravljanju podaja tudi opis sistema korporativne integritete v družbi.

V letu 2018 je bilo izvajanje programa skladnosti dodatno izboljšano z novo organizacijsko strukturo oddelka Skladnosti poslovanja in krepitve integritete, ki tako bolje odraža ključne aktivnosti programa skladnosti. Po tem so bile v okviru omenjenega oddelka vzpostavljene štiri ekipe: (i) Obveščanje o predpisih in

preprečevanju (obveščanje o predpisih, spremljanje skladnosti, dejavnosti, izobraževanje in usposabljanje, (ii) notranje preiskave, (iii) CISO in pooblaščenec za varovanje podatkov, (iv) preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Ekipa Skladnosti poslovanja in krepitve integritete je bila intenzivno angažirana na področju izobraževanja, preventive, nadzora in dejavnosti preiskovanja v matični družbi in v Skupini.

Od leta 2017 na podlagi nove metodologije za ocenjevanje tveganj skladnosti vsako leto zaznamo, ocenimo in blažimo tveganja za skladnost in integriteto v NLB in Skupini. Poleg tega so standardi skladnosti, kakršne je sprejela matična družba, zavezujoči za vse članice NLB Skupine, zato matična družba ves čas spremlja upoštevanje standardov.

V letu 2018 je ekipa Skladnosti poslovanja in krepitve integritete izvedla usposabljanja ali izobraževanja v živo z več kot 1,000 udeleženci in video ali e-učenje z več

kot 2,000 udeleženci, s ciljem izboljšanja znanja in primernosti zaposlenih, in s tem prispevala k nadaljnjemu povečanju zavedanja o tveganjih v okviru NLB in Skupine.

Ohranjamo učinkovito in agilno sposobnost zaznavanja poskusov prevar nanje ali na aktivnosti, ki so usmerjene proti našim strankam ali banki, pa se odzivamo s pristopom ničelne tolerance.

NLB se zato lahko poistoveti z vsemi navedbami v preambuli, prav tako lahko sprejme splošno zavezo glede korporativne integritete in ničelne tolerance do nezakonitega in neetičnega ravnanja v smislu, da zaznane kršitve ustrezno obravnava ter primerno in sorazmerno ukrepa.

Ta Izjava o upravljanju je javno objavljena na spletni strani NLB: https://www.nlb.si/ korporativno-upravljanje.

Ljubljana, 12. april 2019

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Uprava NLB

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

industrija, investicijsko bančništvo

Članstvo v nadzornih organih drugih družb ali institucij

Bank, Credit Bank of Moscow, Komercialna banka Beograd a.d. (do novembra 2018)

Industry Partners a.s.

DA DA Kyrgyz Investment and Credit

DA NE WKBG Bank, Dunaj

DA NE Jihlavan a.s., Central Europe

DA DA Hit, d.d. (od decembra 2018)

upravljanje informacijske tehnologije

Obstoj nasprotja interesov, v poslovnem letu (DA/NE)

DA NE

DA NE

DA DA

DA NE

Neodvisnost po 23.členu Kodeksa (DA/NE)

Tabela 27: Sestava uprave v poslovnem letu 2018 (C.1)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Področje dela, ki ga pokriva v okviru uprave	Prvo imenovanje na to funkcijo
Blaž Brodnjak	predsednik	CEO	06. julij 2016
Andreas Burkhardt	član	CRO	13. september 2013
Archibald Kremser	član	CFO	31. julij 2013
László Pelle	član	COO	26. oktober 2016

Tabela 28: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2018 (C.2)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član)	Prvo imenovanje na to funkcijo	Zaključek funkcije/ mandata	Predstavnik kapitalske sestave družbe / zaposlenih,	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS (na primer 5/7), ki se nanaša na njegov/njen mandat
Primož Karpe	predsednik	10. februar 2016	2020	Ne	7/7
Andreas Klingen	namestnik predsednika	22. junij 2015	2019	Ne	7/7
Alexander Bayr	član	04. avgust 2016	2020	Ne	7/7
David Eric Simon	član	04. avgust 2016	2020	Ne	7/7
László Urbán	član	10. februar 2016	2020	Ne	7/7
Vida Šeme Hočevar	članica	08. september 2017	2021	Ne	7/7
Simona Kozjek	članica	08. september 2017	2021	Ne	7/7
Peter Groznik	član	08. september 2017	2021	Ne	7/7

Tabela 27: Sestava uprave v poslovnem letu 2018 (C.1)

Tabela 28: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2018 (C.2)

Članstvo v nadzornih organih drugih družb ali institucij	Obstoj nasprotja interesov, v poslovnem letu (DA/NE)	Neodvisnost po 23.členu Kodeksa (DA/NE)	Strokovni profil	Kvalifikacija	Leto rojstva	Državljanstvo	Spol
	NE	DA	bančništvo / finance	magister znanosti	1970	slovensko	moški
Kyrgyz Investment and Credit Bank, Credit Bank of Moscow, Komercialna banka Beograd a.d. (do novembra 2018)	DA	DA	bančništvo / finance	univerzitetna diploma	1964	nemško	moški
WKBG Bank, Dunaj	NE	DA	bančništvo / finance	univerzitetna diploma	1960	avstrijsko	moški
Jihlavan a.s., Central Europe Industry Partners a.s.	NE	DA	bančništvo / finance	diploma prve stopnje iz poslovnih študij	1948	britansko	moški
	NE	DA	bančništvo / finance	doktorat	1959	madžarsko	moški
	DA	DA	finance/ zavarovalništvo	doktorat	1967	slovensko	ženska
Hit, d.d. (od decembra 2018)	DA	DA	bančništvo / finance	magister znanosti	1975	slovensko	ženska
	NE	DA	finance, industrija, investicijsko bančništvo	doktorat	1971	slovensko	moški

Članstvo v komisijah (za revizijo, imenovanja, prejemke itn.)	Prvo imenovanje		Predsednik/član	Udeležba na sejah komisije NS glede na skupno število sej NS (glede na njegov/njen mandat)
Vida Šeme Hočevar Komisija za prejemke		2021	predsednik	3/3
Komisija za prejemke	06. oktober 2017	2021	namestnik predsednika	3/3
Komisija za prejemke	15. april 2017	2020	član	2/3
Komisija za prejemke	06. oktober 2017	2020	član	3/3
Komisija za imenovanja	15. april 2016	2020	predsednik	4/4
Komisija za imenovanja	19. februar 2016	2019		4/4
Komisija za imenovanja	06. oktober 2017	2020	član	4/4
Komisija za imenovanja	06. oktober 2017	2021	Članica	4/4
Komisija za imenovanja	06. oktober 2017	2021	član	4/4
Komisija za revizijo	07. april 2016	2020	predsednik	5/5
Komisija za revizijo	26. avgust 2016	2020	namestnik predsednika	5/5
Komisija za revizijo	19. februar 2016	2020	član	5/5
Komisija za revizijo	06. oktober 2017	2021	članica	5/5
Komisija za tveganja	19. februar 2016	2019	predsednik	5/5
Komisija za tveganja	26. avgust 2016	2020	namestnik predsednika	5/5
Komisija za tveganja	06. oktober 2017	2021	članica	5/5
Komisija za tveganja	06. oktober 2017	2021	član	5/5
Komisija za tveganja	26. avgust 2016	2020	ćlan	5/5
		06. oktober 2017	na to funkcijo Zaključek funkcije/mandata	namestnik predsednika

Zunanji član v komisijah (za revizijo, imenovanja, prejemke itd.) - Zakon o bančništvu (ZBan-2), ki je pričel veljati 13. maja 2015, vsebuje določbo, ki pravi, da je ne glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v komisije nadzornega sveta mogoče imenovati samo člane nadzornega sveta.

Ime in priimek	Udeležba na sejah komisije NS glede na skupno število sej NS (na primer 5/7)	Spol	Kvalifikacija	Leto rojstva	Strokovni profil	Članstvo v nadzornih organih družb, ki niso povezane z družbo
nihče

Tabela 29: Sestava in znesek prejemkov članov uprave v poslovnem letu 2018 (C.3)

			Variabilni prejemki - bruto
Ime in priimek	Funkcija (predsed nik, član)	Fiksni prejemki -bruto (1)	na podlagi kriterijev kvantitete:	na podlagi kriterijev kvalitete:	Skupaj (2)	Zadržani prejemki (3)	Odpravnine (4)	Bonitete (5)	Odtegljaj (6)	Skupaj bru to(1+2+3+ 4+5-6)	Skupaj neto*
Blaž Brodnjak	predsednik	146.804,55			40.773,00	0,00	0,00	1.987,75	0,00	189.565,3	87.097,17
Archibald Kremser	član	146.804,55			40.773,00	0,00	0,00	19.555,77	0,00	207.133,32	77.131,36
Andreas Burkhardt	član	146.804,55			40.773,00	0,00	0,00	20.080,27	0,00	207.657,82	76.057,2
László Pelle	član	146.804,55			20.886,26	0,00	0,00	32.283,22	0,00	199.974,03	64.324,44

* Ta pregled ne vsebuje drugih ugodnosti in povračil stroškov.

Tabela 30: Sestava in znesek prejemkov članov nadzornega sveta in članov komisij v poslovnem letu 2018 (v EUR) (C.4)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije)	Plačilo za opravljanje storitev - bruto na leto (1)	Sejnine za NS in komisije - bruto na leto (2)	Skupaj bruto (1+2)	Skupaj neto*	Potni stroški
Primož Karpe	predsednik	37.500,00	5.445,00	42.945,00	42.945,00	9.858,10
Andreas Klingen	namestnik predsednika	27.750,00	4.565,00	32.315,00	21.287,41	11.702,39
László Urbán	član	22.500,00	4.345,00	26.845,00	17.683,97	6.930,59
Alexander Bayr	član	22.500,00	5.005,00	27.505,00	18.118,73	10.935,71
David Eric Simon	član	26.250,00	5.225,00	31.475,00	20.734,09	16.205,86
Simona Kozjek	članica	22.500,00	4.345,00	26.845,00	19.524,46	0,00
Vida Šeme Hočevar	članica	30.000,00	5.665,00	35.665,00	25.939,24	266,18
Peter Groznik	član	22.500,00	4.565,00	27.065,00	19.684,47	1.487,00

* Po plačilu akontacije dohodnine, ki ni upoštevana v morebitnih kasnejših izravnalnih plačilih dohodnine.

Izjava o upravljanju tveganj

Uprava in nadzorni svet NLB d.d. izdajata strnjeno izjavo o upravljanju tveganj skladno s 17. členom Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Ur. l. RS, št. 73/2015, 49/2016, 68/17, 33/18 in 81/18) ter točkama (e) in (f) člena 435 (Cilji in politike upravljanja tveganj) Uredbe EU 575/2013 (datum objave 21. december 2015) ter Smernicami EBA o zahtevah po razkritju (EBA GL/2016/11).

Upravljanje tveganj v NLB Skupini je organizirano v skladu z uveljavljenimi internimi politikami in postopki, ki upoštevajo evropske bančne predpise, predpise Banke Slovenije, trenutne smernice EBA ter ustrezne dobre bančne prakse. Predpise EU upoštevajo vse članice NLB Skupine, odvisne družbe NLB Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, pa spoštujejo tudi pravila, ki jih določajo lokalni regulatorji. NLB Skupina daje velik pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Poslovno in operativno okolje, pomembno za poslovanje Skupine, se spreminja skupaj s trendi, kot so spremembe obnašanja strank, razvoj novih tehnologij in konkurentov ter vedno večji obseg regulativnih zahtev. Zato se način upravljanja tveganj stalno spreminja, in sicer z namenom identifikacije in upravljanja potencialnih novih tveganj.

Funkcija upravljanja tveganj kot druga obrambna linija predstavlja pomemben del celotnega procesa vodenja in upravljanja Skupine. Okvir upravljanja tveganj v NLB Skupini je opredeljen in organiziran glede na pričakovani prihodnji poslovni profil in profil tveganosti Skupine ter zasleduje doseganje internih ciljev in izpolnjevanje vseh zunanjih zahtev. Proaktivno upravljanje tveganj in kontrolni sistem temeljita na Opredelitvi pripravljenosti za prevzemanje tveganj in Strategiji prevzemanja in upravljanja tveganj, ki sta skladni s Poslovno strategijo Skupine ter osredotočeni na zgodnje odkrivanje in učinkovito obvladovanje tveganj. Vzpostavljen sistem upravljanja in različna orodja za obvladovanje tveganj omogočajo ustrezen nadzor nad profilom tveganosti Skupine, proaktivno podpirajo njeno poslovanje prek vgrajenih postopkov eskalacije in uporabe različnih omilitvenih ukrepov, kadar je to potrebno. Neglede na to pa Skupina stalno krepi in dopolnjuje obstoječe metodologije in postopke na vseh segmentih upravljanja tveganj.

Skupina načrtuje preudaren profil tveganosti, optimalno porabo kapitala in dobičkonosno poslovanje na dolgi rok, ob upoštevanju prevzetih tveganj. Poslovna strategija, Opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj, Strategija tveganj in ključne interne politike na področju tveganj NLB Skupine, ki jih potrjujeta uprava in nadzorni svet NLB d.d., določajo strateške cilje in smernice o prevzemanju tveganj, pristopih in metodologijah, merjenju, omilitvi in upravljanju vseh vrst tveganj različnih ravneh upravljanja. Poleg tega so ključne strateške smernice glede prevzemanja tveganj vključene v proces finančnega planiranja. NLB Skupina redno spremlja svoj ciljni profil tveganosti, ki predstavlja ključno orodje za blaženje tveganj. Profil tveganosti omogoča podrobno spremljanje in proaktivno upravljanje tveganj. Izpostavljenost tveganjem in morebitna odstopanja od limitov ali ciljnih vrednosti se redno poročajo ustreznim komisijam in/ali upravi banke, komisiji za tveganja nadzornega sveta in nadzornemu svetu banke.

NLB Skupina je poleg tega vzpostavila celovit okvir stresnega testiranja in druge sisteme zgodnjega obveščanja na različnih področjih tveganj, in sicer z namenom zagotavljanja podpore pri oblikovanju in uresničevanju poslovne strategije Skupine, pri sprejemanju poslovnih odločitev, krepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega ukrepanja, kadar je to potrebno. Okvir stresnega testiranja vključuje vse pomembne vrste tveganj in več različnih stresnih scenarijev ali analiz občutljivosti v skladu

z ranljivostjo poslovnega modela Skupine. Stresno testiranje igra pomembno vlogo pri ocenjevanju odpornosti poslovnega modela Skupine na stresne okoliščine, predvsem z vidika pričakovane dobičkonosnosti, kapitalske ustreznosti in likvidnosti. Kot takšno je kot pomemben element preudarnega upravljanja tveganj vključeno v sistem upravljanja tveganj Skupine, in sicer v okviru opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj, procesa ICAAP in ILAAP ter Plan reševanja. Poleg internega stresnega testiranja NLB Skupina kot sistemsko pomembna banka sodeluje tudi v regulatorno opredeljenih stresnih testiranjih, ki jih izvaja ECB.

NLB Skupina je največja slovenska bančna in finančna skupina, ki je pomemben akter tudi na trgih regije JVE. Skladno s svojimi strateškimi usmeritvami namerava biti vzdržno dobičkonosna ter poslovati predvsem s komitenti na strateških trgih, ki jim zagotavlja inovativne, vendar enostavne rešitve, osredotočene na stranko. NLB Skupina ima dobro diverzificiran poslovni model. Na podlagi poslovne strategije Skupine prevladuje kreditno tveganje, ki mu sledijo operativno tveganje, obrestno tveganje v bančni knjigi, likvidnostno tveganje, tržno tveganje in druga nefinančna tveganja. Redna identifikacija tveganj in njihovo ocenjevanje se izvajata v okviru procesa ICAAP s ciljem zagotavljanja celostnega nadzora nad tveganji in njihovega učinkovitega upravljanja. Proces ICAAP je bil v letu 2018 pomembno nadgrajen skladno z novimi objavljenimi Smernicami ECB, vključno z večjo integracijo v celovit sistem upravljanja tveganj z namenom zagotovitve proaktivne podpore za sprejemanje ustreznih poslovnih odločitev.

Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Upravljanje kreditnega tveganja, ki je najpomembnejše tveganje v Skupini, se osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj – razpršen kreditni portfelj, ustrezno

kakovost kreditnega portfelja, vzdržen strošek tveganja in zagotavljanje optimalnega donosa glede na prevzeta tveganja. Toleranca do likvidnostnega tveganja je nizka. NLB Skupina mora ves čas ohranjati ustrezno raven likvidnosti, da lahko poravnava svoje kratkoročne obveznosti, če se uresniči določen stresni scenarij. Poleg tega se Skupina z namenom minimizacije likvidnostnega tveganja osredotoča na ustrezno strukturo virov financiranja. Pri prevzemanju operativnih tveganj NLB Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja ne smejo pomembno vplivati na njeno poslovanje. Pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj je nizka do zmerna, s poudarkom na ukrepih za blaženje pomembnih tveganj in ključnih kazalnikih tveganosti, ki služijo kot sistem zgodnjega obveščanja. Temeljna usmeritev NLB Skupine pri upravljanju obrestnih tveganj je omejevanje nepričakovanih negativnih učinkov na prihodke in kapital, ki izvirajo iz spremenjenih obrestnih mer na trgu, zato je toleranca do tega tveganja zmerna. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB d.d. je omejeno predvsem na servisiranje strank in varovanje lastnih postavk pred tveganji. Na področju valutnega tveganja NLB Skupina tako zasleduje cilj nizke do zmerne izpostavljenosti. Toleranca do prevzemanja vseh ostalih vrst tveganj, vključno z nefinančnimi, je nizka, s poudarkom na minimizaciji njihovega morebitnega vpliva na poslovanje Skupine.

Glavni cilji pri pripravljenosti za prevzemanje tveganj v NLB Skupini so:

• ohranitev primerne ravni kapitalske ustreznosti, upoštevajoč regulativne zahteve in relevantne kapitalske blažilnike ter ohranjanje nizke stopnje finančnega vzvoda,
• ohranjanje ustrezne ravni in strukture likvidnosti, kjer stabilni depoziti komitentov predstavljajo glavni vir financiranja,
• ustrezna kakovost in razpršenost kreditnega portfelja, zadostno pokritje slabih naložb in vzdržen strošek tveganja skozi celoten gospodarski cikel,
• razpršitev tveganj iz naslova izpostavljenosti do bank in držav,
• vzdržna toleranca do neto izgub iz naslova operativnega tveganja,
• omejena izpostavljenost obrestnemu tveganju v bančni knjigi in valutnemu tveganju,
• vzdržna dobičkonosnost v smislu razmerja med tveganjem in donosom,
• vzdržna velikost odvisnih bank.

Vrednosti najpomembnejših kazalnikov v okviru opredelitve pripravljenosti na prevzemanje tveganj NLB Skupine konec leta 2018, ki so odražali povezanost med strateškimi poslovnimi usmeritvami, strategijo prevzemanja glede tveganj in ciljnim profilom tveganosti, so bile:

• količnik kapitalske ustreznosti (CAR) v višini 16,7 %,
• strošek tveganja v višini -43 b.t.,
• delež nedonosne izpostavljenosti po EBA (NPE) v višini 4,7 %,
• razmerje med krediti in depoziti (LTD) v višini 68,3 %,
• količnik likvidnostnega kritja (LCR) v višini 361 %,
• količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR) v višini 158,7 %,
• neto izgube iz naslova operativnega tveganja v višini 5,7 % kapitalske zahteve za operativno tveganje,
• občutljivost BPV (200 b.t.) v višini 7,0 % kapitala.

NLB Skupina je zaključila leto 2018 kot bančna skupina, katere financiranje temelji lastnih virih ter ima trden likvidnostni in kapitalski položaj, kar potrjuje finančno odpornost Skupine.

V letu 2018 ni bilo poslov, ki bi bistveno vplivali na profil tveganosti NLB Skupine ali porazdelitev tveganj v NLB Skupini.

Strnjena izjava uprave o tveganjih je objavljena na intranetu NLB, in sicer z namenom, da bi zaposleni banke pri vsakodnevnih opravilih in sprejemanju tekočih poslovnih odločitev dosledno upoštevali opredelitev nagnjenosti k prevzemanju tveganj.

Ljubljana, 12. april 2019

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Uprava NLB

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Izjava o ureditvi notranjega upravljanja

organa,

(Sistem upravljanja banke), ter poglavja 6 (Ureditev notranjega upravljanja in ustrezni notranji kapital), v delu zahtev, ki veljajo za banko/hranilnico ali za člane upravljalnega

1. Sklep o ureditvi notranjega upravljanja,

ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala

upravljalnem organu in procesu

1. Smernice organa EBA, ki urejajo notranje upravljanje, Smernice organa EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij ter Smernice organa EBA o politikah in praksah prejemkov, na podlagi

za banke in hranilnice25 in

NLB d.d. uresničuje ureditev notranjega upravljanja, vključno s korporativnim upravljanjem, skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju svojih internih aktov.

Pri tem NLB d.d. v celoti upošteva akte iz drugega odstavka 9. člena Zakona o bančništvu24.

Z namenom krepitve ureditve notranjega upravljanja pri svojem poslovanju zlasti upoštevamo:

1. določbe veljavnega Zakona o bančništvu, ki opredeljujejo ureditev notranjega upravljanja, zlasti določbe poglavja 3.4

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Uprava NLB

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

ustreznih sklepov Banke Slovenije o uporabi teh smernic26.

S podpisom te izjave se tudi zavezujemo k nadaljnjemu proaktivnemu delovanju za krepitev in promocijo ustrezne ureditve notranjega upravljanja in korporativne integritete v širši strokovni, finančni, gospodarski in drugi javnosti.

Ta izjava je javno objavljena na spletnih straneh NLB d.d.: https://www.nlb.si/ korporativno-upravljanje.

Ljubljana, 12. april 2019

1. Zakon o bančništvu (ZBan-2), Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR in 41/17.

2. Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Uradni list RS, št. 81/18.

3. https://www.bsi.si/financna-stabilnost/predpisi/ seznam-predpisov/ureditev-notranjega-upravljanja

Izjava o nefinančnih informacijah

Skladno s 70.c členom ZGD-127 je Banka v svoje Poročilo o družbeni odgovornosti za leto 2018 vključila Izjavo o nefinančnih informacijah, ki je objavljena ločeno od Letnega poročila Skupine za leto 2018.

Razkritja o delnicah in delničarjih NLB

1. Informacije skladno s 6. odstavkom 70. člena ZGD-1

1.1. Struktura osnovnega kapitala banke Banka je izdala le navadne imenske kosovne delnice, katerih imetniki imajo

glasovalno pravico, pravico do udeležbe na Skupščini delničarjev, predkupno pravico do vpisa novih delnic v primeru dokapitalizacije, pravico do dela dobička (dividende) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju Banke ter pravico do obveščenosti. Vse delnice so delnice enakega razreda in so izdane v nematerializirani obliki.

Tabela 31: Struktura največjih delničarjev NLB (na dan 31. decembra 2018)

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon v imenu imetnikov GDR	11.071.394	55,36
- od tega Brandes Investment Partners, L.P.*	1.342.035	6,71
- od tega EBRD*	1.250.000	6,25
RS	7.000.000	35,00
OTP banka d.d. - račun komitenta	550.000	2,75
Addiko Bank d.d. - Pokojninski sklad 1 - fiduciarni račun	267.500	1,34
Drugi delničarji	1.111.106	5,55
Skupaj	20.000.000	100,00

* Informacija o lastništvu GDR-jev temelji na podatkih, ki jih sporočajo posamezni imetniki GDR-jev, v skladu z veljavnimi določili slovenske zakonodaje.

The Bank of New York Mellon je imetnica delnic, kot depozitar GDR-jev za imetnike GDR-jev in ni dejanska imetnica zadevnih delnic. GDR-ji se izdajo na podlagi deponacije delnic banke skladno s pogoji, kot so dogovorjeni med banko in The Bank of New York Mellon v vlogi depozitarja GDR-jer ter so uvrščeni v trgovanje na Londonski borzi vrednostnih papirjev. Imetniki GDR-jev imajo pravico, da svoje GDR-je pretvorijo v delnice. Pravice, ki izhajajo iz deponiranih delnic, lahko imetniki GDR-jev uresničujejo samo preko depozitarja GDR-jev, individualni imetniki GDR-jev pa nimajo nobene neposredne pravice do udeležbe na skupščini delničarjev ali neposrednega uveljavljanja glasovalnih pravic na podlagi deponiranih delnic.

1.2. Vse omejitve prenosa delnic in omejitve glasovalnih pravic

Delnice Banke so prosto prenosljive skladno z določbami Statuta Banke, ki zahteva

dovoljenje Banke za prenos delnic Banke, o izdaji katerega odloča Nadzorni svet, in sicer se dovoljenje Banke zahteva za prenos delnic Banke, s katerim delež pridobitelja, skupaj z delnicami, ki jih že ima v lasti pred novo pridobitvijo, in delnic, ki jih imajo tretje osebe za račun pridobitelja, preseže 25 % delnic banke z glasovalno pravico. Odobritev za prenos delnic izda Nadzorni svet.

Banka zavrne zahtevo za dovoljenje za prenos delnic, če bi pridobitelj skupaj z delnicami, katerih imetnik je bil pred pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe za račun pridobitelja, prekoračil delež 25 % delnic banke z glasovalno pravico, povečan za eno delnico.

Ne glede na navedeno v prvem odstavku pa dovoljenje za prenos delnic ni potrebno, če je pridobitelj delnice pridobil za račun tretjih oseb, tako da ni upravičen izvrševati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni

presoji, hkrati pa se Banki zaveže, da na podlagi navodil posamezne tretje osebe, za račun katere je imetnik delnic, ne bo izvrševal glasovalnih pravic, če od te osebe skupaj z navodili za glasovanje ne prejme pisnega zagotovila, da ima ta oseba delnice za svoj račun in da hkrati ni, neposredno ali posredno, imetnica več kot 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.

Pridobitelj, ki prekorači delež 25 % delnic Banke z glasovalno pravico in ne zahteva izdaje dovoljenja za prenos delnic, ali ne prejme dovoljenja Banke, sme uresničevati glasovalno pravico iz 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.

Poleg zgoraj navedenih in splošnih omejitev, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje, ni drugih omejitev.

1.3. Kvalificirani deleži

Tabela 32: Neposredni in posredni imetniki delnic NLB v smislu doseganja kvalificiranega deleža po zakonu ki ureja prevzeme (na dan 31. decembra 2018)

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic	Vrsta lastništva
RS	7.000.000	35,00	delnice
Brandes Investment Partners, L.P.*	1.342.035	6,71	GDR
EBRD*	1.250.000	6,25	GDR

* V obliki GDR-jev.

1.4. Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice Banka ni izdala nobenih vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

1.5. Delniška shema za delavce, če jo družba ima, delnic, na katere se le-ta nanaša, in o načinu izvajanja kontrole nad njo, če kontrolnih pravic ne izvajajo delavci neposredno

Banka nima delniške sheme za delavce.

1.6. Vsi družbi znani sporazumi med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic

Banki tovrstni dogovori niso znani.

1.7. Pravila družbe, ki se nanašajo na: Imenovanje ali zamenjava članov organov vodenja ali nadzora

Uprava ima tri do šest članov, od katerih se eden imenuje za predsednika Uprave. Število članov Uprave določi Nadzorni svet banke s sklepom. Predsednika in druge člane Uprave imenuje in razrešuje Nadzorni svet, pri čemer lahko predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu v imenovanje ali odpoklic posameznega ali preostale člane Uprave. Predsednik in člani Uprave se imenujejo za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani Uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z zakonom in Statutom. Vsak član Uprave se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku Nadzornega sveta. Odpovedni rok je lahko krajši od treh mesecev, če v pisni odpovedi

tako zahteva član Uprave in če s tem soglaša Nadzorni svet.

Za člana Uprave je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana Uprave po zakonu, ki ureja bančništvo, in ki je pridobila dovoljenje BS ali ECB, kadar izvaja pristojnosti in naloge nadzora iz člena 4(1)(e) Uredbe (EU) št. 1024/2013 za opravljanje funkcije člana uprave banke po zakonu, ki ureja bančništvo. Banka vsakega kandidata pred imenovanjem na položaj oceni na podlagi Politike ocenjevanja primernosti.

Nadzorni svet ima 9 članov, ki jih izvoli in odpokliče Skupščina izmed oseb, ki jih predlagajo delničarji ali Nadzorni svet. Člane Nadzornega sveta izvoli Skupščina z navadno večino glasov delničarjev. Člani Nadzornega sveta se izvolijo za obdobje, ki prične teči z dnem njihove izvolitve in traja do zaključka letne Skupščine, ki odloča o uporabi bilančnega dobička za četrto poslovno leto od njihove izvolitve, če ni ob imenovanju posameznih članov določeno drugače. Skupščina lahko tudi pred potekom mandata razreši posamezne ali vse člane Nadzornega sveta. Sklep o razrešitvi je veljaven, če je sprejet z večino najmanj treh četrtin oddanih glasov. Nadzorni svet na svoji prvi seji po imenovanju izvoli izmed svojih članov predsednika in najmanj enega namestnika predsednika Nadzornega sveta. Vsi člani Nadzornega sveta morajo biti neodvisni strokovnjaki, kot je določeno v Statutu.

Za zagotovitev raznolikosti Nadzornega sveta morajo imeti člani Nadzornega sveta, poleg izpolnjevanja vseh zakonskih in statutarnih zahtev, tudi ustrezne izkušnje,

veščine, znanje in kompetence, vključno z osebno integriteto in zmožnostjo zagotovitve zadostnega časa za opravljanje funkcije, tako da lahko učinkovito nadzirajo delo Uprave in poslovanje Banke. Člani Nadzornega sveta se morajo s svojimi različnimi znanji ter izkušnjami dopolnjevati, da delujejo v skladu s cilji, strategijami in politikami Banke v njenem najboljšem interesu.

Zagotoviti je treba komplementarnost in raznolikost sestave Nadzornega sveta, pri čemer je treba upoštevati kompetence Nadzornega sveta, prav tako pa mora ta odražati:

• različno izkušenost, starost, izobrazbo in strokovna znanja na ravni posameznih članov Nadzornega sveta ter posledično na ravni Nadzornega sveta kot celote, zlasti s področja kapitalskih trgov, finančnih analiz in finančnih poročil, zadev, povezanih s finančno trdnostjo, strateškim načrtovanjem, upravljanjem družb in poznavanjem predpisov,
• poznavanje lokalnega, regionalnega in, če je to primerno, globalnega gospodarskega trga kakor tudi značilnosti pravnega in regulativnega okolja, pri čemer se upošteva tudi mednarodne izkušnje posameznih članov Nadzornega sveta,
• primeren način komunikacije, sodelovanje in kritično presojo oziroma razpravo v procesu odločanja o upravljanju, k čemur prispevajo lastnosti vsakega posameznega člana.

V strukturi članstva v Nadzornem svetu si je treba prizadevati tudi za ustrezno zastopanost obeh spolov.

Spremembe Statuta:

Za sprejetje kakršnih koli sprememb Statuta je potrebna kvalificirana večina najmanj 75 % (petinsedemdeset odstotkov) oddanih glasov delničarjev na skupščini banke.

1.8. Pooblastila članom poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo ali nakup lastnih delnic

Člani poslovodstva nimajo pooblastil za izdajo ali nakup lastnih delnic.

1.9. Vsi pomembni dogovori, katerih stranka je družba, ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, in učinki takšnih dogovorov.

Ni pomembnih dogovorov, katerih stranka je Banka, ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v Banki, ki je posledica ponudbe.

1.10. Vsi dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali če njihovo delovno razmerje preneha.

V skladu s pogodbami o zaposlitvi so člani Uprave v primeru predčasne prekinitve mandata zaradi razrešitve na podlagi »drugih poslovnih in ekonomskih razlogov« upravičeni do izplačila zneska kot nadomestila za predčasno prenehanje mandata. Člani Uprave niso upravičeni do nadomestila za predčasno prekinitev mandata, če ostane po prenehanju mandata še naprej zaposlen v Banki ali Skupini. V primeru odstopa član Uprave nima pravice do nadomestila zaradi predčasnega prenehanja mandata, če Nadzorni svet ne odloči drugače.

2. Število delnic v lasti članov

Nadzornega sveta in Uprave

Tabela 33: Število delnic v lasti članov Nadzornega sveta in Uprave (na dan 14. novembra in 31. decembra 2018)

	Delnice v lasti na dan 14. november 2018		Delnice v lasti na dan 31. december 2018
	Število	%	Število	%
Ime člana Nadzornega sveta
Primož Karpe	606	0,003 %	606	0,003 %
Andreas Klingen	378	0,002 %	378	0,002 %
Alexander Bayr	—	—	—	—
David E. Simon*	582	0,003 %	582	0,003 %
László Urbán	303	0,002 %	303	0,002 %
Peter Groznik**	350	0,002 %	350	0,002 %
Simona Kozjek	160	0,001 %	160	0,001 %
Vida Šeme Hočevar	—	—	—	—
Ime člana Uprave
Blaž Brodnjak	1.136	0,006 %	1.136	0,006 %
Archibald Kremser	151	0,001 %	151	0,001 %
Andreas Burkhardt	151	0,001 %	151	0,001 %
László Pelle	151	0,001 %	151	0,001 %

* David E. Simon ima v lasti 2.910 GDR, kar pomeni 582 delnic (ker ena delnica predstavlja 5 GDR).

** Peter Groznik ima delnice banke v posredni lasti prek družbe v celotni lasti Petra Groznika.

3. Opcijske pogodbe

Banka nima opcijskih pogodb v zvezi z delnicami, ki kotirajo na borzi.

4. Obdavčitev dividend

Davčni odtegljaj

Slovenski izplačevalec mora odtegniti in zadržati znesek slovenskega davka od dohodka fizičnih ali pravnih oseb iz naslova izplačil dividend določenim kategorijam prejemnikov plačil:

• Posamezniki: 25 %
• Posredniki: 25 %
• Pravne osebe (razen posrednikov): 15 %

Obstajajo določene izjeme v primerih, ko se dividende plačajo posrednikom in pravnim osebam

Za namene slovenske davčne zakonodaje se depozitar GDR šteje kot posrednik. Zato so dividende, ki jih skrbnik plača depozitarju GDR, predmet odtegnitve in plačila slovenskega davka v višini 25 %.

Imetnik, lastnik GDR ali dejanski lastnik lahko v dovoljenem obsegu zahteva vračilo plačanega davka.

Uporaba konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčenju

Če prejemnik plačila ni posrednik, lahko slovenski davčni organi odobrijo uporabo nižje davčne stopnje, kot jo opredeljuje konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med RS in državo rezidentstva prejemnika plačila, če slovenski plačnik predloži določene informacije in potrdilo, ki ga izda davčni organ zadevne države, da je prejemnik plačil rezident za namene obdavčitve v tej državi.

Povračilo davčnega odtegljaja

Če je bil slovenski davek odtegnjen in plačan po višji stopnji, kot bi veljala, če bi slovenski izplačevalec dividende plačal neposredno taki osebi kot prejemniku plačila, ali višji stopnji, kot je navedena v pogodbi o izogibanju dvojne obdavčitve, lahko prejemnik plačila iz naslova dividende zahteva povračilo preveč

plačanega davka. Za vračilo davka je treba vložiti zahtevek Finančni upravi Republike Slovenije.

Pravne osebe

Dividende v povezavi z delnicami, ki jih prejme pravna oseba, ki je rezident Slovenije, so oproščene davka od dohodkov pravnih oseb.

Posamezniki

Višina davka, ki je bil odtegnjen pri izplačilu dividend, ki ga je prejela fizična oseba, predstavlja končno višino slovenske dohodnine v povezavi z izplačilom teh dividend.

20. poglavje

Korporativna in družbena odgovornost

Poudarki:

• Ključni stebri korporativne in družbene odgovornosti Skupine so znanje in vseživljenjsko učenje, spodbujanje podjetništva, človekoljubnost, podpora športu ter podpora umetnosti in ohranjanje kulturne dediščine.

Skupina ima pomembno poslanstvo na področju družbene odgovornosti – poleg uspešnega poslovanja želi dati pomemben prispevek družbi in zagotavljati višjo kakovost življenja v državah, kjer posluje. Leta 2018 so članice Skupine izvedle številne dejavnosti na področju korporativne in družbene odgovornosti skladno s skupno Politiko korporativne in družbene odgovornosti, pri čemer so iskale sinergije, izmenjavale najboljše prakse in naslavljale nove priložnosti, da bi bil njihov vpliv na družbo pomemben in vreden truda. Kot skrben mentor se je Skupina zavezala, da bo ravnala odgovorno do komitentov, zaposlenih, družbe in okolja. Ključni stebri družbeno odgovornega ravnanja Skupine so znanje in vseživljenjsko učenje, spodbujanje podjetništva, človekoljubnost, spodbujanje zdravega življenjskega sloga s podporo športu ter podpora umetnosti in ohranjanje kulturne dediščine. Podprti projekti odražajo vrednote Skupine in podpirajo njeno identiteto skupaj z vsem, kar predstavlja.

Prispevek Skupine z dejavnostmi korporativne in družbene odgovornosti priznava tudi družba in potrjujejo številne nagrade, ki so jih članice Skupine prejele v letu 2018, ki kažejo, da dejanja štejejo. Banka je že tretje leto zapored prejela prestižno nagrado za najboljšega delodajalca (»Top Employer«) in je že drugo leto zapored imetnica certifikata »Družini prijazno podjetje«. Oba certifikata dokazujeta prizadevanja za zagotavljanje družini prijaznega delovnega okolja za zaposlene in za boljše ravnovesje med delovnimi in domačimi obveznostmi. Tudi druge članice Skupine si prizadevajo za enake cilje. NLB Banka Priština je prejela nagrado Delodajalec leta 2018, ki jo podeljuje Obrtna zbornica Kosova. NLB Banka Sarajevo je bila izbrana kot drugi najbolj zaželen delodajalec v finančnem sektorju v BiH, predsednica uprave Lidija Žigić pa je bila imenovana za žensko, ki je največ prispevala k razvoju finančnega in bančnega sektorja v Federaciji BiH. NLB Banka Skopje je prejela nacionalno nagrado za najboljše prakse na področju družbene odgovornosti za leto 2018 s projektom »Prijatelji Specialne olimpijade Makedonije«, ki jo podeljuje Ministrstvo za gospodarstvo Republike Makedonije.

Skrb za zaposlene

Nagrade, ki jih je Skupina prejela na področju skrbi za zaposlene, kažejo na stalen razvoj in prizadevanja za izboljšanje delovnih pogojev in drugih pomembnih področij, ki prispevajo k bolj zdravemu življenju. Že več kot tri leta zapored poteka stalni projekt »Zdrava banka«, ki spodbuja zdrav način življenja, krepi ozaveščenost in spodbuja zdrav življenjski slog med zaposlenimi. Poudarek je na preprečevanju bolezni, prepoznavanju simptomov in učenju za zdrave spremembe življenjskega sloga.

Banka spodbuja izobraževanje svojih zaposlenih in je zavezana k visokim standardom kakovosti kot učeča se organizacija. V Izobraževalnem centru NLB se zaposleni usposabljajo na različnih področjih, kjer pridobivajo strokovno znanje in različne socialne veščine v sodelovanju s priznanimi zunanjimi in notranjimi strokovnjaki banke.

Tik pred začetkom poletne sezone Skupina organizira dvodnevni športni dogodek NLB Športne igre za zaposlene iz vseh članic Skupine. Sodelujejo v različnih športnih disciplinah, vedno pa v času dogodka poteka tudi družbeno odgovorna dejavnost. V letu 2018 je tako Skupina donirala novo odbojkarsko igrišče občini Murska Sobota. Tudi praznovanje novega leta je

bil velik dogodek Skupine, saj je hkrati potekalo v vseh državah članicah. To je bil popoln zaključek leta 2018 s poudarkom na skupnih ciljih in v duhu enotne, velike ekipe zaposlenih s šestih trgov JVE.

Spodbujanje finančne pismenosti in podjetništva

Skupina posebno pozornost namenja znanju in vseživljenjskemu učenju. V pomoč mladim na njihovi poti k finančni neodvisnosti, je Skupina podprla različne pobude za spodbujanje odgovornega ravnanja za boljšo in uspešnejšo prihodnost.

Program finančne pismenosti je namenjen predšolskim otrokom, učencem, dijakom, študentom in srednješolskim učiteljem. Oblikovani so bili prilagojeni programi s splošnimi in posebnimi vsebinami o upravljanju denarja, odvisno od starosti in potreb otrok in mladostnikov. V večini osnovnih in srednjih šol je finančno izobraževanje še vedno nezadostno, čeprav je to zelo pomemben temelj za finančno neodvisno življenje.

Podobna pobuda je opolnomočenje podjetnikov. Leta 2018 je NLB Center inovativnega podjetništva, ki je bil ustanovljen za izboljšanje poslovne klime in finančnega mentorstva v Sloveniji, nadaljeval z izobraževalnimi in poslovnimi dogodki, ki jih je organiziral na lastno pobudo ali v sodelovanju s priznanimi slovenskimi partnerji. Najpomembnejši projekti v letu 2018 so vključevali izvedbo številnih programov finančnega opismenjevanja za srednješolce in mladino. Prav tako je bil izveden nov projekt s predstavitvijo modela CANVAS za srednje šole. Banka je že drugo leto sodelovala v projektu »Štartaj, Slovenija«, ki je odskočna deska za mlade slovenske podjetnike in njihove blagovne znamke. Banka jim aktivno posreduje svoje znanje o tem, kateri finančni dejavniki so z njenega vidika pomembni pri odobritvi financiranja podjetnikom, o zavarovanju poslov itn., vse z namenom uspešnega poslovanja.

Podpiranje profesionalnega športa in spodbujanje športa mladih

Banka nadaljuje podporo slovenskim vrhunskim športnikom, ki so največji ambasadorji Slovenije v svetu. Že dvajseto leto zapored je tradicionalni zlati sponzor slovenske reprezentance alpskega smučanja, veliki sponzor slovenske nogometne reprezentance, uradni sponzor Rokometne zveze Slovenije in sponzor NLB rokometne lige za moške.

Pobuda »NLB Šport mladih« je bila leta 2018 uspešno razširjena, da bi spodbudila in odgovorno poučila mlade. Banka se je povezala z 38 športnimi klubi različnih disciplin po vseh regijah v Sloveniji in jih finančno podprla. Ta pobuda podpira vsebino programa, ki se posveča izobraževanju o pošteni igri, spodbuja odgovorno ravnanje in poudarja pomen rekreacije na splošno. Program je bil ustanovljen tudi zato, da bi povezal različne lokalne skupnosti v Sloveniji in dvignil raven sodelovanja v športu, pa tudi družbeno odgovornih praks med mladimi. Vse članice Skupine so se začele osredotočati na ključne športne panoge in spodbujati mlade, da bi se ukvarjali s športom.

Človekoljubnost

Človekoljubnost je pomemben steber družbene odgovornosti. Članice Skupine pomagajo bolnišnicam in drugim humanitarnim ustanovam z doniranjem sredstev za opremo, ki jo potrebujejo za zdravljenje različnih bolezni.

Leta 2018 je Skupina nadaljevala s projektom zdravstvene oskrbe otrok, ki ga je začela v preteklih letih, in hkrati podpirala druge bolnišnične ustanove, vse z namenom izboljšanja ravni storitev. NLB Banka Priština in NLB Banka Skopje donirata večinoma sirotišnicam v svojih regijah in tako pomagata najbolj ranljivim otrokom.

Skupina je še zlasti ponosna na številne humanitarne projekte, ki jih podpira v sodelovanju s strankami in zaposlenimi, tj. tradicionalno krvodajalstvo, zagotavljanje infrastrukture za zbiranje sredstev prek NLB Kontaktnega centra itn.

Podpora umetnosti in skrb za kulturno dediščino

Skupina ostaja podpornica umetnosti in skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. V 2018 je bilo organiziranih 23 dobro obiskanih razstav v galerijah v prostorih bank članic Skupine v Ljubljani, Beogradu in Skopju. Banka je ponosna na svojo Umetniško zbirko del slovenskih avtorjev 20. stoletja, ki je bila oktobra 2018, skupaj z Muzejsko zbirko, kot pomembna kultura dediščina proglašena za nacionalno bogastvo Slovenije.

Razkritja NLB Skupine po smernicah trajnostnega poročanja GRI

Ekonomski

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
GRI 201 – Ekonomska uspešnost	201-1: Neposredna ustvarjena in razdeljena gospodarska vrednost		V Letnem finančnem poročilu NLB Skupine za leto 2018.
	a. Neposredna ustvarjena in razdeljena gospodarska vrednost (EVG&D) na podlagi razmejitev, vključno z osnovnimi sestavinami za globalne operacije organizacije, kot so naštete spodaj. Če so podatki predstavljeni na osnovi denarnih sredstev, naj poročilo vsebuje tudi utemeljitev te odločitve, poleg naslednjih osnovnih sestavin:		V Letnem finančnem poročilu NLB Skupine za leto 2018.
	i. Neposredna ustvarjena gospodarska vrednost: prihodki;		V Letnem finančnem poročilu NLB Skupine za leto 2018.
	ii. Razdeljena gospodarska vrednost: stroški poslovanja, plače in nadomestila zaposlenih, plačila ponudnikom kapitala, plačila vladam po državah in naložbe v skupnost;		V Letnem finančnem poročilu NLB Skupine za leto 2018.
	iii. Zadržana gospodarska vrednost: 'neposredna ustvarjena gospodarska vrednost' minus 'razdeljena gospodarska vrednost'.		V Letnem finančnem poročilu NLB Skupine za leto 2018.
	b. Kjer je to pomembno, poročajte o EVG&D ločeno na ravni države, regije ali trga ter o merilih, ki ste jih uporabili za opredelitev pomembnosti.		V Letnem finančnem poročilu NLB Skupine za leto 2018.

GRI 202 – Prisotnost 202-2: Delež višjega vodstva, na trgu najetega iz lokalne skupnosti
a. Odstotek višjega vodstva na 98 % Republika Slovenija pomembnih lokacijah delovanja, 100 % Republika Srbija najetega iz lokalne skupnosti 100 % Republika Kosovo 100 % Federacija Bosna in Hercegovina 93,3 % Črna gora 100 % Republika Srpska (Bosna in Hercegovina) 100 % Republika Makedonija	Postopek kadrovanja: V primeru, da NLB oceni, da v naboru talentov ni primernega kandidata za prosto višje vodstveno delovno mesto, NLB pripravi razpis. Razpis se objavi na spletni strani NLB in v prostorih Zavoda za zaposlovanje. S prijavljenimi kandidati se opravi več razgovorov za delo, prav tako morajo opraviti izbirne teste. Kandidati dobijo tudi oceno Fit & Proper. Izbrani kandidati se zaposlijo v NLB za nedoločen čas, s 6-mesečno poskusno dobo.
	V Makedoniji kandidati podpišejo prvo pogodbo za obdobje enega leta, kar se šteje za poskusno dobo. Po preteku trajanja te pogodbe se podpiše nova pogodba s podaljšanjem.
b. Definicija 'višjega vodstva'	Višje vodstvo: Glavni direktorji, ki so neposredno podrejeni upravi (B-1), direktorji, ki so podrejeni glavnim direktorjem na ravni B-2, drugi zaposleni, ki imajo individualno pogodbo o zaposlitvi (svetovalec, namestnik direktorja, vodja enote).
c. Geografska definicija pojma 'lokalen' v organizaciji.	RS in lokacije članic NLB Skupine.
d. Definicija 'pomembne lokacije delovanja'.	RS in lokacije članic NLB Skupine.

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
GRI 205 – Preprečevanje korupcije	205-2: Komunikacije in usposabljanje na področju protikorupcijskih politik in postopkov
	a. Skupno število in odstotek članov organov vodenja, ki so jim bile sporočene protikorupcijske politike in postopki organizacije, po regijah.	Uprava NLB (Uprava): 4 člani (100 %), Nadzorni svet NLB (Nadzorni svet): 8 članov (100 %) NLB Skupina: 119 članov (91 %)	Člani nadzornega sveta so bili seznanjeni s to temo v okviru posebnega izobraževanja s področja skladnosti poslovanja in integritete, v okviru katerega so bila 24. maja 2018 predstavljena tveganja korupcije in interne ureditve področja. NLB Skupina: Strateške članice NLB Skupine morajo izpolnjevati enake zahteve s področja skladnosti poslovanja in integritete, kot NLB Protikorupcijska politika in posebna usposabljanja) Nestrateške članice NLB Skupine pa so seznanjene in usposobljene z uvedbo kodeksa ravnanja NLB Skupine. Člani Uprave in nadzornih organov so seznanjeni 100 %, ostali člani so zunanji.
	b. Skupno število in odstotek zaposlenih, ki so jim bile sporočene protikorupcijske politike in postopki organizacije, po kategorijah zaposlenih in regijah.	NLB: 2.748 (100 %) zaposlenih NLB Skupina: 5.535 (100 %) zaposlenih * podatek se razlikuje od podatka na drugih mestih v Poslovnem poročilu zaradi načina poročanja	NLB Skupina: Strateške članice NLB Skupine morajo izpolnjevati enake zahteve s področja skladnosti poslovanja in integritete, kot NLB Protikorupcijska politika in posebna usposabljanja) Nestrateške članice NLB Skupine pa so seznanjene in usposobljene z uvedbo kodeksa ravnanja NLB Skupine. Člani Uprave in nadzornih organov so seznanjeni 100%, ostali člani so zunanji.
	d. Skupno število in odstotek članov organov vodenja, ki so se usposabljali na področju protikorupcijskih politik, po regijah.	NLB: Uprava NLB: 4 člani (100 %) Nadzorni svet NLB: 8 članov (100 %) NLB Skupina: Uprava in Nadzorni sveti: 105 članov (70 %)	NLB: Člani nadzornega sveta NLB so bili seznanjeni s to temo v okviru posebnega izobraževanja s področja skladnosti poslovanja in integritete, v okviru katerega so bila 5. septembra 2018 predstavljena tveganja korupcije in interne ureditve področja. NLB Skupina: Strateške članice NLB Skupine morajo izpolnjevati enake zahteve s področja skladnosti poslovanja in integritete, kot NLB Protikorupcijska politika in posebna usposabljanja) Nestrateške članice NLB Skupine pa so seznanjene in usposobljene z uvedbo kodeksa ravnanja NLB Skupine. Člani Uprave in nadzornih organov so seznanjeni 100 %, ostali člani so zunanji.
	e. Skupno število in odstotek zaposlenih, ki so se usposabljali na področju protikorupcijskih politik, po kategorijah zaposlenih in regijah.	NLB: V letu 2018 je bilo uspešno zaključeno izobraževanje: 2.323 zaposlenih, kar je 85 % od vseh zaposlenih z vključenimi dolgotrajnimi bolniški odsotnostmi in materinskimi dopusti. NLB Skupina: V letu 2018 je bilo uspešno zaključeno izobraževanje: 4.590 zaposlenih, kar je 83 % od vseh zaposlenih z vključenimi dolgotrajnimi bolniški odsotnostmi in materinskimi dopusti.	NLB: Usposabljanje na področju protikorupcijskih politik je obvezno za vse zaposlene. NLB Skupina: NLB Skupina: Strateške članice NLB Skupine morajo izpolnjevati enake zahteve s področja skladnosti poslovanja in integritete, kot NLB Protikorupcijska politika in posebna usposabljanja) Nestrateške članice NLB Skupine pa so seznanjene in usposobljene z uvedbo kodeksa ravnanja NLB Skupine. Člani Uprave in nadzornih organov so seznanjeni 100%, ostali člani so zunanji.

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
GRI 205 – Preprečevanje korupcije	205-3: Potrjeni primeri korupcije in izvedeni ukrepi		To vključuje primere korupcije (vključno s podkupovanjem, poneverbo in pranjem denarja) ter izvedene ukrepe.
	a. Skupno število in narava potrjenih primerov korupcije.	NLB: 3 potrjeni primeri korupcije
		NLB Skupina: 3 potrjeni primeri korupcije
	b. Skupno število potrjenih primerov, v katerih so bili zaposleni odpuščeni ali v disciplinskem postopku zaradi korupcije.	NLB: 3
		NLB Skupina: 3
	c. Skupno število potrjenih primerov, ko	NLB: 0
	so bile pogodbe s poslovnimi partnerji prekinjene ali se niso podaljšale zaradi kršitev, povezanih s korupcijo.	NLB Skupina: 0
	d. Javni pravni primeri, povezani s korupcijo, ki so bili sproženi proti organizaciji	NLB: 0
	ali njenim zaposlenim v obdobju poročanja in izidi teh primerov.	NLB Skupina: 0

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
GRI 301 –Materiali	301-1: Teža ali količina uporabljenih materialov
	a. Skupna teža ali količina materialov, uporabljenih za proizvodnjo ali pakiranje glavnih proizvodov in storitev organizacije v obdobju poročanja, in sicer:
	uporabljeni obnovljivi materiali.	NLB: 30,07 A4 strani papirja na zaposlenega na delovni dan NLB Skupina: Sistem pridobivanja podatkov je v vzpostavljanju	NLB: Podatek pomeni uporabljene strani papirja A4 formata na zaposlenega na delovni dan. Število strani se nenehno zmanjšuje od leta 2014 (42). V primerjavi z letom 2016 se je količina uporabljenega papirja ponovno znižala (z 39,6 strani na 30,07 strani v letu 2018). NLB Skupina: sistem pridobivanja podatkov je v vzpostavljanju.
GRI 302 – Energija	302-1: Poraba energije v organizaciji
	poraba elektrike v kWh	NLB: 12.475.496 NLB Skupina: Sistem pridobivanja podatkov je v vzpostavljanju.	NLB: V letu 2018 smo nadaljevali z zmanjševanjem porabe električne energije, ki je bila za 3,5 % nižja kot v letu 2017. NLB Skupina: Sistem pridobivanja podatkov je v vzpostavljanju.
GRI 306 – Odplake in odpadki	306-2: Odpadki po vrstah in načinih odstranjevanja		NLB: Odpadke predeluje najeta družba za ravnanje z odpadki. NLB Skupina: Sistem pridobivanja podatkov
GRI 307 – Okoljska skladnost	307-1: Neupoštevanje okoljske zakonodaje in predpisov		je v vzpostavljanju. NLB: NLB ni prejela nobenih glob ali kazni zaradi neupoštevanja okoljske zakonodaje. NLB Skupina: Sistem pridobivanja podatkov je v vzpostavljanju.

Družbeni

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
GRI 401 – Zaposlovanje	401-1: Nove zaposlitve in fluktuacija zaposlenih
	a. Skupno število in delež novih zaposlitev v obdobju poročanja, glede na starost, spol in regijo.	NLB: 148 novih zaposlitev Vsi zaposleni so bili iz Republike Slovenije. NLB Skupina skupaj 441 novih zaposlitev v strateških članicah NLB Skupine. 99 % novozaposlenih je bilo kadrovanih na lokalnem trgu.	NLB: Skupno je bilo v letu 2018 148 novozaposlenih delavcev. 68 je bilo mlajših od 30 let, 45,9 % 73 med 30 in 50 let, 49,3 % 7 starejših od 50 let. 4,7 % NLB Skupina: Skupno 441 novih zaposlenih. 204 mlajših od 30 let, 46,3 %, 224 med 30 in 50 let, 50,8 % 13 starejših od 50 let, 2,9 %
	b. Skupno število in delež fluktuacije zaposlenih v obdobju poročanja, glede na starost, spol in regijo.	NLB: 248 odhodov zaposlenih v 2018 NLB Skupina: 501 odhodov zaposlenih v 2018	NLB: V letu 2018 je NLB zapustilo skupaj 248 zaposlenih. 13 je bilo mlajših od 30 let, 5,2 % 107 med 30 in 50 let, 43,2 % 198 starejših od 50 let, 51,6 % NLB Skupina:
			V letu 2018 je NLB Skupino skupaj zapustil 501 zaposleni. 55 je bilo mlajših od 30 let, 11 % 248 starih med 30 in 50 let, 49,5 % 198 starejših od 50 let, 39,5 % 34,1 % novozaposlenih je bilo moškega spola in 65,9 % novozaposlenih pa ženskega spola.
	401-2: Ugodnosti, ki so predvidene za delavce, zaposlene s polnim delovnim časom, in niso predvidene za delavce, zaposlene za določen čas oziroma s krajšim delovnim časom		NLB Skupina: Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, sta urejena z zakoni, kolektivnimi pogodbami in internimi akti. Vsi zaposleni imajo pravice, ki jim pripadajo po zakonu, kolektivnih pogodbah in internih aktih.
	401-3: Starševski dopust
	a. Skupno število zaposlenih, ki so bili upravičeni do starševskega dopusta.	NLB Skupina: 245 zaposlenih	NLB Skupina: 244 žensk in 1 moški
	b. Skupno število zaposlenih, ki so izkoristili starševski dopust.	NLB Skupina: 245 zaposlenih	NLB Skupina: 244 žensk in 1 moški
	c. Skupno število zaposlenih, ki so se vrnili na delo v obdobju poročanja po zaključku starševskega dopusta, po spolu.	NLB Skupina: 245 zaposlenih	NLB Skupina: 244 žensk in 1 moški
	d. Skupno število zaposlenih, ki so se vrnili na delo po zaključku starševskega dopusta in so bili zaposleni še 12 mesecev po vrnitvi na delo.	NLB Skupina: 245 zaposlenih	NLB Skupina: 244 žensk in 1 moški
	e. Vrnitev na delo in stopnja ohranitve delovnega mesta po starševskem dopustu.	NLB Skupina: 100 %
GRI 402 – Odnos delovna sila/vodstvo	402-1: Minimalni roki za izdajo obvestil v zvezi z operativnimi spremembami		NLB Skupina: Način sodelovanja s sindikati in delavskim svetom je opredeljen v kolektivnih pogodbah, v Aktu o zaposlenih in vodstvu ter v Pogodbi o sodelovanju delavskega sveta in delodajalca. Roki za obveščanje sindikatov in delavski svet so najmanj 30 dni.

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
GRI 403 – Zdravje in varnost na delovnem mestu	403-1: Zastopanje zaposlenih v formalnih skupnih odborih delavcev in vodstva za zdravje in varnost
	a. Najmanjše število obvestil, ki jih delavci in njihovi zastopniki običajno prejmejo pred izvedbo pomembnih operativnih sprememb, ki lahko pomembno vplivajo nanje.	NLB Skupina: Najmanj 4 tedne pred izvedbo novih operativnih sprememb s pomembnim vplivom.
	403-4: Teme zdravja in varnosti, ki so zajete v formalnih sporazumih s trgovinskimi združenji
	a. Ali formalni sporazumi (lokalni ali globalni) s trgovinskimi združenji zajemajo zdravje in varnost?	NLB Skupina: Splošni sporazum s sindikatom.
	b. Če je odgovor pritrdilen, obseg, v odstotkih, v katerem ti sporazumi zajemajo različne teme zdravja in varnosti.	NLB Skupina: 100 %
GRI 404 – Usposabljanje in izobraževanje	401-1: Nove zaposlitve in fluktuacija zaposlenih
	a. Povprečno število ur izobraževanj, ki so jih opravili zaposleni v organizaciji v obdobju poročanja.	NLB Skupina: 37,9 ur na zaposlenega v letu 2018.	NLB Skupina: V letu 2018 se je 12.692 zaposlenih udeležilo internega izobraževanja in delavnic. 3.143 zaposlenih se je udeležilo eksternih izobraževanj.
	404-2: Programi za nadgradnjo znanj zaposlenih in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost zaposlenih
	a. Vrsta in obseg izvedenih programov ter ponujene pomoči za nadgradnjo znanj zaposlenih.	NLB Skupina: Interno izobraževanje (predavanja in delavnice), e-izobraževanja, zunanja usposabljanja, tečaji za nove zaposlene.	Vsake tri mesece Sektor za kadrovske posle objavi seznam vseh izobraževanj za naslednje obdobje. Seznam v povprečju vključuje 30 različnih izobraževalnih programov.
	b. Programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost zaposlenih in jim pomagajo pri upravljanju s kariernimi zaključki zaradi upokojitve ali prenehanja zaposlitve.	NLB Skupina: Zagotovljeni so vsem zaposlenim v primeru prenehanja zaposlitve zaradi strukturnega zmanjšanja obsega zaposlenih.
	404-3: Odstotek zaposlenih, ki prejemajo redne preglede njihove uspešnosti in poklicnega napredovanja
	a. Odstotek vseh zaposlenih, ki so bili vključeni v redne razgovore o uspešnosti in poklicnem napredovanju v obdobju poročanja, glede na spol in kategorijo zaposlenih.	NLB Skupina: 100 %	NLB Skupina: Cilj organizacije je bil, da vsi zaposleni dobijo reden pregled njihove uspešnosti in poklicnega napredovanja.

Tema GRI	Razkritje GRI	Vrednost	Komentar
GRI 405 – Raznolikost in enake možnosti	405-1: Raznolikost organov vodenja in zaposlenih
	a. Odstotek posameznikov v organih vodenja organizacije v vsaki od naslednjih kategorij raznolikosti:		Kot organe vodenja v organizaciji štejemo upravo NLB in Nadzorni svet NLB.
	Spol:	NLB Skupina (uprave): 27,9 % ženski spol 72,1 % moški spol NLB Skupina (višje vodstvo – B-1): 52 % ženski spol 48 % moški spol	NLB Skupina: V upravnih odborih članic je 28 oseb, od tega 25 moških in 3 ženske. V nadzornih svetih je 58 oseb, od tega 37 moških in 21 žensk. Višje vodstvo: Direktorji podrejeni upravi (B-1) sestavlja 127 oseb (61 moških in 66 žensk).
	Starostna skupina: manj kot 30 let, 30–50 let, več kot 51 let.	NLB Skupina: Manj kot 30 let 0 31–50 let 65,6 % več kot 51 let 34,4 %
	Delež zaposlitve po posamezni kategoriji (%).	NLB Skupina: Manj kot 30 let 8,5 % 31–50 let 62,3 % Več kot 51 let 29,2 %
	405 – 2 Primerjava osnovne plače glede na spol zaposlenih
	405 – 2A Razmerje za osnovno plačo pri nagrajevanju med moškimi in ženskami za vsako kategorijo ključnih področij delovanja		Višino plač v banki urejajo interni pravilniki in kolektivne pogodbe in je odvisna od zahtevnosti delovnega mesta ter uspešnosti zaposlenih. Raven zahtevnosti posameznega delovnega mesta se določi na podlagi preračuna kriterijev določenih v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest z uporabo faktorske analize po modelu vrednotenja delovnih mest. Vsi zaposleni v banki imajo tako enake možnosti in priložnosti ne glede na spol, starost in lokacijo zaposlitve.
	405 – 2B Definicija za ključna področja delovanja		Republika Slovenija in lokacije članic NLB Skupine.
GRI 406 – Nediskriminacija	406-1: Primeri diskriminacije in izvedeni korektivni ukrepi		NLB Skupina ima politiko ničelne tolerance do kakršnekoli oblike diskriminacije in nasilja.
	a. Skupno število primerov diskriminacije v obdobju poročanja.	0

22. poglavje

Dogodki po zaključku poslovnega leta 2018

1. januarja 2019 je bila registrirana pripojitev REAM, Beograd k SR-RE, Beograd.

2. januarja 2019 je bilo registrirano znižanje osnovnega kapitala družbe NLB Leasing, Sarajevo za 6.500.759,20 KM.

3. decembra 2018 je bila podpisana pogodba o prenosu 100 % lastniškega deleža družbe REAM, Zagreb z Banke na S-REAM. Sprememba lastništva je bila vpisana v register 21. januarja 2019.

4. januarja 2019 je bila po zaključku likvidacije iz registra izbrisana družba NLB Lizing dooel, Skopje.

5. februarja 2019 se je Banka vključila v nov plačilni sistem Bankart Instant Payment Settlement (BIPS), ki omogoča izvajanje takojšnjih plačil med bankami na slovenskem ozemlju.

6. februarja 2019 je Banka že četrto leto zapored prejela certifikat za najboljšega delodajalca »Top Employer«.

7. februarja 2019 je Banka razkrila sklep ECBja o določitvi bonitetnih zahtev, ki se uporablja od 1. marca 2019 in ki nalaga, da Banka na konsolidirani podlagi vzdržuje skupno kapitalsko zahtevo SREP (TSCR) v višini 11,25 %, ki obsega minimalno kapitalsko zahtevo v okviru 1. stebra (Pillar 1 Requirement) v višini 8 % in kapitalsko zahtevo v okviru 2. stebra (Pillar 2 Requirement) v višini 3,25 %, ki jo je treba imeti nad minimalno kapitalsko zahtevo. S tem sklepom je ECB znižala kapitalsko zahtevo v okviru 2. stebra (Pillar 2 Requirement) iz 3,5 % na 3,25 % CET 1. Sklep skupaj s pripadajočo zahtevo po skupnem blažilniku vodi do OCR v višini 14,75 %.

8. februarja 2019 je Banka objavila, da je začela z analiziranjem možnosti za optimizacijo kapitala Banke z izdajo dodatnega kapitala (Tier 2).

Finančni izkazi

Revidirani računovodski izkazi NLB Skupine in NLB skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija

Kazalo

	Poročilo neodvisnega revizorja	166
	Izjava o odgovornosti poslovodstva
	Uprava NLB	171
	Izkaz poslovnega izida	173
	Izkaz vseobsegajočega donosa	174
	Izkaz finančnega položaja	175
	Izkaz sprememb lastniškega kapitala	177
	Izkaz denarnih tokov	179
	Pojasnila k računovodskim izkazom	181
1.	Osnovni podatki	181
2.	Pomembnejše računovodske usmeritve	181
2.1.	Izjava o skladnosti	181
2.2.	Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov	181
2.3.	Primerjalne informacije	181
2.4.	Konsolidacija	182
2.5.	Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	182
2.6.	Dobro ime in izpogajani nakup	183
2.7.	Poslovne združitve družb pod skupnim upravljanjem	183
2.8.	Prevedba tujih valut	183
2.9.	Obrestni prihodki in odhodki	184
	2.10. Prihodki in odhodki pri opravninah (provizijah)	184
	2.11. Prihodki iz dividend	184
	2.12. Finančni instrumenti	184
	2.13. Oslabitev finančnih sredstev	189
	2.14. Restrukturirana posojila	192
	2.15. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev	192
	2.16. Pobot	192
	2.17. Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev	192
	2.18. Opredmetena osnovna sredstva	193
	2.19. Neopredmetena sredstva	193
	2.20. Naložbene nepremičnine	193
	2.21. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	193
	2.22. Računovodsko obračunavanje najemov	194
	2.23. Denar in denarni ustrezniki	194
	2.24. Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji z lastnostmi dolga	194
	2.25. Drugi izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala	194
	2.26. Rezervacije	194
	2.27. Prevzete finančne obveznosti	194
	2.28. Davki	195
	2.29. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun	195
	2.30. Ugodnosti zaposlenih	196
	2.31. Delniški kapital	196
	2.32. Poročanje po segmentih	196
	2.33. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene	196
	2.34. Implementacija novih računovodskih standardov	198
	2.35. Predstavitev učinkov prehoda na MSRP 9 s 1. januarjem 2018	202
3.	Spremembe v sestavi NLB Skupine	209
4.	Razkritja k izkazu poslovnega izida	210
4.1.	Obrestni prihodki in odhodki	210
4.2.	Prihodki iz dividend	211

4.3.	Prihodki in odhodki pri opravninah	211
4.4.	Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	212
4.5.	Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	213
4.6.	Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje	213
4.7.	Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	214
4.8.	Drugi poslovni prihodki	214
4.9.	Drugi poslovni odhodki	214
	4.10. Administrativni stroški	215
	4.11. Amortizacija	216
	4.12. Rezervacije	216
	4.13. Oslabitve	217
	4.14. Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi povezanimi obveznostmi	218
	4.15. Davek iz dohodka	218
	4.16. Dobiček na delnico	219
5.	Razkritja k izkazu finančnega položaja	220
5.1.	Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	220
5.2.	Finančni instrumenti, namenjeni trgovanju	221
5.3.	Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje	222
5.4.	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	224
5.5.	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	226
5.6.	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	227
5.7.	Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti	229
5.8.	Krediti in terjatve (MRS 39)	233
5.9.	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	236
	5.10. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	236
	5.11. Opredmetena osnovna sredstva	239
	5.12. Naložbene nepremičnine	241
	5.13. Neopredmetena sredstva	242
	5.14. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	243
	5.15. Druga sredstva	249
	5.16. Gibanje popravkov vrednosti	249
	5.17. Gibanje popravkov vrednosti kreditov bankam, strankam, ki niso banke, in drugih finančnih sredstev (MRS 39)	252
	5.18. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	253
	5.19. Rezervacije	255
	5.20. Odloženi davek	261
	5.21. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	263
	5.22. Druge obveznosti	264
	5.23. Kapital banke	264
	5.24. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos in rezerve	264
	5.25. Kapitalska ustreznost	265
	5.26. Zunajbilančne obveznosti	268
	5.27. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun	269
6.	Upravljanje tveganj	271
6.1.	Kreditna tveganja	274
6.2.	Tržna tveganja	297
6.3.	Likvidnostno tveganje	308
6.4.	Upravljanje nefinančnih tveganj	321
6.5.	Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti	322
6.6.	Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti	330
7.	Segmentna analiza NLB Skupine	332
8.	Razkritja glede povezanih oseb	336
9.	Dogodki po obdobju poročanja	343

Poročilo neodvisnega revizorja

Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa ("Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta". Naše odgovornosti na podlagi teh pravil so opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov. V skladu s Kodeksom etike za računovodske strokovnjake, ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od banke in skupine in, da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.

Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.

Ključne revizijske zadeve

Ključne revizijske zadeve so tiste, ki so po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov tekočega obdobja. Te zadeve smo upoštevali pri reviziji posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju našega mnenja o teh posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih, in o teh ključnih revizijskih zadevah ne izražamo ločenega mnenja.

Izpolnili smo vse svoje obveznosti, ki so opisane v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov, vključno s tistimi, ki so povezane s temi zadevami. Zato je revizija vključevala izvedbo postopkov, ki smo jih določili na podlagi naše ocene tveganja pomembno napačne navedbe v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih. Rezultati naših revizijskih postopkov, vključno s postopki, ki smo jih opravili v zvezi z zadevami, ki jih navajamo v nadaljevanju, služijo kot podlaga za naše revizijsko mnenje o priloženih posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih.

-

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava potrjuje računovodske izkaze NLB Skupine in NLB za leto končano, na dan 31. decembra 2018, ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila NLB Skupine in NLB skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, ter z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu, tako

da to prikazuje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja NLB Skupine in NLB ter izidov njunega poslovanja za leto, končano na dan 31. decembra 2018.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi NLB Skupine in NLB skupaj s pojasnili izdelani na podlagi

predpostavke o nadaljnjem poslovanju ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Uprava NLB

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Izkaz poslovnega izida

		NLB Skupina		NLB	v tisoč EUR
	Pojasnila	2018	2017	2018	2017
Prihodki iz obresti pripoznani po efektivni obrestni meri		351.773	356.932	174.296	181.454
Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere		7.084	6.801	7.135	6.801
Prihodki iz obresti in podobni prihodki	4.1.	358.857	363.733	181.431	188.255
Odhodki za obresti in podobni odhodki	4.1.	(45.947)	(54.417)	(23.399)	(29.466)
Čiste obresti		312.910	309.316	158.032	158.789
Prihodki iz dividend	4.2.	118	179	49.692	58.062
Prihodki iz opravnin (provizij)	4.3.	218.559	207.908	132.677	127.749
Odhodki za opravnine (provizije)	4.3.	(57.944)	(52.490)	(32.514)	(29.240)
Čiste opravnine (provizije)		160.615	155.418	100.163	98.509
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	4.4.	45	12.242	(365)	11.711
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	4.5.	9.500	13.067	2.885	7.065
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	4.6.	4.036	-	5.284	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida		(56)	75	(56)	-
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji	5.6.a)	472	(813)	472	(813)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	4.7.	745	2.149	218	(1.007)
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo		2.644	1.748	123	249
Drugi poslovni prihodki	4.8.	18.680	26.424	9.768	12.172
Drugi poslovni odhodki	4.9.	(28.268)	(29.411)	(14.637)	(15.249)
Administrativni stroški	4.10.	(261.432)	(256.907)	(161.439)	(157.877)
Amortizacija	4.11.	(27.224)	(27.802)	(17.531)	(18.010)
Rezervacije za kreditne izgube	4.12.	3.156	3.460	1.157	2.296
Druge rezervacije	4.12.	(1.512)	(8.711)	2.258	(9.640)
Oslabitve finančnih sredstev	4.13.	27.047	39.988	28.659	39.181
Oslabitve nefinančnih sredstev	4.13.	(5.414)	(5.207)	981	(1.173)
Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne podvige (v primeru uporabe kapitalske metode)	5.14.c)	5.446	4.782	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi povezanimi obveznostmi	4.14.	11.828	(2.686)	11.822	610
Dobiček iz rednega poslovanja		233.336	237.311	177.486	184.875
Davek iz dohodka	4.15.	(21.759)	(3.997)	(12.187)	4.219
Čisti dobiček poslovnega leta		211.577	233.314	165.299	189.094
Lastnikov obvladujoče banke		203.647	225.069	165.299	189.094
Manjšinskih lastnikov		7.930	8.245	-	-
Dobiček na delnico/popravljeni dobiček na delnico (v EUR na delnico)	4.16.	10,2	11,3	8,3	9,5

Izkaz vseobsegajočega donosa

					v tisoč EUR
	Pojasnila	NLB Skupina		NLB
		2018	2017	2018	2017
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi		211.577	233.314	165.299	189.094
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi		(14.337)	(3.100)	(8.361)	(8.882)
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Aktuarski čisti dobiček/(izguba) zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki		1.166	(810)	884	(950)
Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	5.4.c)	1.015	-	(10)	-
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi		(1.120)	(11)	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	5.21.	141	89	(73)	90
Postavke, ki se lahko prerazvrstijo v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto		(1.128)	3.035	-	-
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja		(1.128)	3.035	-	-
Dobički/(izgube), v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		(12.343)	-	(11.311)	-
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	5.4.c)	(12.073)	-	(11.371)	-
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	4.4., 4.13.	(270)	-	60	-
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (MRS 39)		-	(7.261)	-	(9.904)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	5.5.c)	-	4.955	-	1.781
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	4.4., 4.13.	-	(12.216)	-	(11.685)
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi		(5.375)	236	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	5.21.	3.307	1.622	2.149	1.882
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi		197.240	230.214	156.938	180.212
Lastnikov obvladujoče banke		189.430	221.852	156.938	180.212
Manjšinskih lastnikov		7.810	8.362	-	-

Izkaz finančnega položaja v tisoč EUR

	NLB Skupina				NLB
	Pojasnila	31. 12. 2018	1. 1. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	1. 1. 2018	31. 12. 2017
Denar v blagajni, stanje na računih pri centalnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	1.588.349	1.255.824	1.256.481	795.102	569.943	570.010
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	5.2.a)	63.609	72.189	72.189	63.611	72.180	72.180
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	5.3.a)	32.389	32.913	-	29.141	32.748	-
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	5.3.b)	-	-	5.003	-	-	634
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	5.4.	1.898.079	1.654.856	-	1.528.314	1.283.767	-
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	5.7.a)	1.428.962	1.301.413	-	1.274.978	1.178.088	-
- krediti bankam	5.7.b)	118.696	509.970	-	110.297	461.830	-
- krediti strankam, ki niso banke	5.7.c)	7.124.633	6.956.362	-	4.451.477	4.594.286	-
- druga finančna sredstva	5.7.d)	75.171	67.046	-	42.741	38.915	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	5.5.a)	-	-	2.276.493	-	-	1.777.762
Krediti in terjatve (MRS 39)
- dolžniški vrednostni papirji		-	-	82.133	-	-	82.133
- krediti bankam	5.8.a)	-	-	510.107	-	-	462.322
- krediti strankam, ki niso banke	5.8.b)	-	-	6.912.333	-	-	4.587.477
- druga finančna sredstva	5.8.c)	-	-	66.077	-	-	38.389
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	5.9.	-	-	609.712	-	-	609.712
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	5.6.b)	417	1.188	1.188	417	1.188	1.188
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	5.6.c)	2.517	719	719	2.517	719	719
Naložbe v kapital odvisnih družb	5.14.a)	-	-	-	350.733	349.945	349.945
Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	5.14.b)	37.147	43.765	43.765	4.777	6.932	6.932
Opredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva	5.11.	177.404	188.355	188.355	86.934	87.051	87.051
Naložbene nepremičnine	5.12.	58.644	51.838	51.838	12.026	9.257	9.257
Neopredmetena sredstva	5.13.	34.968	34.974	34.974	23.391	23.911	23.911
Terjatve za davek iz dohodka		877	599	2.795	-	-	2.196
Terjatve za odloženi davek	5.20.	22.847	19.745	18.603	22.234	20.318	19.758
Druga sredstva	5.15.	70.971	93.349	93.349	10.637	8.692	8.692
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	5.10.a)	4.349	11.631	11.631	1.720	2.564	2.564
Skupaj sredstva		12.740.029	12.296.736	12.237.745	8.811.047	8.742.334	8.712.832
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	5.2.b)	12.300	9.502	9.502	12.256	9.398	9.398
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	5.3.	4.190	5.815	635	3.981	5.166	635
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	5.18.a)	26.775	40.602	40.602	48.903	72.072	72.072
- krediti bank in centralnih bank	5.18.b)	258.423	279.616	279.616	244.133	260.747	260.747
- depoziti strank, ki niso banke	5.18.a)	10.464.017	9.878.378	9.878.378	7.033.409	6.810.967	6.810.967
- krediti strank, ki niso banke	5.18.b)	61.844	74.286	74.286	4.128	5.726	5.726
- podrejene obveznosti	5.18.c)	15.050	27.350	27.350	-	-	-
- druge finančne obveznosti	5.18.d)	100.887	111.019	111.019	62.212	71.534	71.534
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	5.6.b)	29.474	25.529	25.529	29.474	25.529	25.529
Obveznosti, razvrščene v skupino za odtujitev v posesti za prodajo	5.10. a)	-	440	440	-	-	-
Rezervacije	5.19.	80.134	93.989	88.639	56.994	67.232	70.817
Obveznosti za davek iz dohodka		12.152	3.908	2.894	10.784	1.014	-
Obveznosti za odloženi davek	5.20.	2.499	2.558	1.096	-	-	-
Druge obveznosti	5.22.	14.840	9.467	9.596	9.543	4.057	4.181
Skupaj obveznosti		11.082.585	10.562.459	10.549.582	7.515.817	7.333.442	7.331.606
Delniški kapital
Osnovni kapital	5.23.	200.000	200.000	200.000	200.000	200.000	200.000
Kapitalske rezerve	5.24.a)	871.378	871.378	871.378	871.378	871.378	871.378
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	5.24.b)	7.823	24.300	26.752	15.839	24.244	25.699
Rezerve iz dobička	5.24.a)	13.522	13.522	13.522	13.522	13.522	13.522
Zadržani dobiček		523.493	588.186	541.901	194.491	299.748	270.627
		1.616.216	1.697.386	1.653.553	1.295.230	1.408.892	1.381.226
Kapital manjšinskih lastnikov		41.228	36.891	34.610	-	-	-
Skupaj kapital		1.657.444	1.734.277	1.688.163	1.295.230	1.408.892	1.381.226
Skupaj obveznosti in kapital		12.740.029	12.296.736	12.237.745	8.811.047	8.742.334	8.712.832

Uprava Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila.

Ljubljana, 26. marec 2019

László Pelle Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave član uprave predsednik uprave

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

v tisoč EUR

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

		Presežek iz
Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	nja za finanč na sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajo čega donosa	razlike	Druge kapi talske rezerve	Rezerve iz dobička	dobiček	Kapital lastni kov obvladu joče banke	Kapital manjšinskih	lastnikov Skupaj kapital
200.000	871.378	47.595	(17.248)	(3.595)	13.522	541.901	1.653.553	34.610	1.688.163
-	-	(2.452)	-	-	-	46.285	43.833	2.281	46.114
200.000	871.378	45.143	(17.248)	(3.595)	13.522	588.186	1.697.386	36.891	1.734.277
-	-	-	-	-	-	203.647	203.647	7.930	211.577
-	-	(14.200)	(1.027)	1.010	-	-	(14.217)	(120)	(14.337)
-	-	(14.200)	(1.027)	1.010	-	203.647	189.430	7.810	197.240
-	-	-	-	-	-	(270.600)	(270.600)	(3.133)	(273.733)
-	-	(2.241)	-	(19)	-	2.260	-	-	-
-	-	-	-	-	-	-	-	(340)	(340)
200.000	871.378	28.702	(18.275)	(2.604)	13.522	523.493	1.616.216	41.228	1.657.444
			prevrednote		Tečajne			Zadržani

v tisoč EUR

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

			Presežek iz prevrednote
NLB Skupina	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	nja za finanč na sredstva razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	Tečajne razlike	Druge kapi talske rezerve	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Kapital lastni kov obvladu joče banke	Kapital manjšinskih	lastnikov Skupaj kapital
Stanje 1. januarja 2017	200.000	871.378	52.971	(20.139)	(2.863)	13.522	380.444	1.495.313	30.347	1.525.660
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	-	225.069	225.069	8.245	233.314
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(5.376)	2.891	(732)	-	-	(3.217)	117	(3.100)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(5.376)	2.891	(732)	-	225.069	221.852	8.362	230.214
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	-	(63.780)	(63.780)	(3.752)	(67.532)
Drugo	-	-	-	-	-	-	168	168	(347)	(179)
Stanje 31. decembra 2017	200.000	871.378	47.595	(17.248)	(3.595)	13.522	541.901	1.653.553	34.610	1.688.163

Stanje 31. decembra 2018	200.000	871.378	18.620	(2.781)	13.522	194.491	1.295.230
Prenos presežka iz prevrednotenja	-	-	(44)	-	-	44	-
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	(270.600)	(270.600)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(9.077)	716	-	165.299	156.938
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(9.077)	716	-	-	(8.361)
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	165.299	165.299
Otvoritveno stanje po prehodu na MSRP 9	200.000	871.378	27.741	(3.497)	13.522	299.748	1.408.892
Učinki prehoda na MSRP 9	-	-	(1.455)	-	-	29.121	27.666
Stanje 1. januarja 2018	200.000	871.378	29.196	(3.497)	13.522	270.627	1.381.226
NLB	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz pre vrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajoče ga donosa	Druge kapitalske rezerve	Rezerve iz	dobička Zadržani dobiček	Skupaj kapital
			vseobsegajoči donos	Akumulirani drugi

v tisoč EUR

Stanje 31. decembra 2017	200.000	871.378	29.196	(3.497)	13.522	270.627	1.381.226
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	(63.780)	(63.780)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(8.022)	(860)	-	189.094	180.212
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(8.022)	(860)	-	-	(8.882)
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	189.094	189.094
Stanje 1. januarja 2017	200.000	871.378	37.218	(2.637)	13.522	145.313	1.264.794
NLB	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	Druge kapitalske rezerve	Rezerve iz	dobička Zadržani dobiček	Skupaj kapital
			Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Izkaz denarnih tokov

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2018	2017	2018	2017
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti	390.588	383.615	216.528	210.292
Plačane obresti	(46.022)	(60.165)	(23.503)	(33.714)
Prejete dividende	1.830	4.394	49.692	58.062
Prejete provizije	216.603	206.100	130.488	125.760
Plačane provizije	(62.739)	(56.855)	(32.535)	(29.385)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	1.201	12.455	791	11.883
Čisti dobički/(izgube) iz trgovanja	10.045	9.421	3.819	3.646
Plačila zaposlencem in dobaviteljem	(260.052)	(254.877)	(163.014)	(160.484)
Drugi prejemki	21.462	27.135	8.252	12.391
Drugi izdatki	(24.758)	(28.775)	(14.843)	(15.075)
(Plačani)/vrnjeni davek iz dohodka pravnih oseb	(12.262)	(10.557)	(335)	(509)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti	235.896	231.891	175.340	182.867
(Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev	(85.235)	(227.829)	209.016	45.391
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju	10.773	9.001	10.773	9.001
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	1.801	-	1.487
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	3.288	-	8.464	-
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	(266.865)	-	(266.349)	-
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (MRS 39)	-	(228.936)	-	(216.235)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov merjenih po odplačni vrednosti	148.042	(18.524)	454.865	250.062
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev	19.527	8.829	1.263	1.076
Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti	525.311	86.953	160.647	(130.582)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	(691)	(1.487)	(691)	(1.487)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti	527.007	361.928	161.004	145.241
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	-	(274.200)	-	(274.200)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti	(1.005)	712	334	(136)
Neto denarni tokovi pri poslovanju	675.972	91.015	545.003	97.676
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju	498.388	108.446	409.337	71.247
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	5.841	37.274	80	75
Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih družb	19.629	38	12.526	38
Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	4.600	238	4.600	238
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	301	493	158	493
Prejemki ob prodaji dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	468.017	-	391.973	-
Prejemki ob unovčitvi finančnih sredstev v posesti do zapadlosti (MRS 39)	-	70.403	-	70.403
Izdatki pri naložbenju	(634.727)	(96.991)	(521.369)	(99.762)
Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	(16.962)	(10.793)	(10.442)	(5.776)
Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev	(12.671)	(10.801)	(9.931)	(7.605)
Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb in dokapitalizacija odvisnih družb	-	(1.596)	(2.100)	(12.580)
Izdatki pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	(605.094)	-	(498.896)	-
Izdatki za nakup finančnih naložb v posesti do zapadlosti (MRS 39)	-	(73.801)	-	(73.801)
Neto denarni tokovi pri naložbenju	(136.339)	11.455	(112.032)	(28.515)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Izdatki pri financiranju	(285.708)	(67.557)	(270.600)	(63.780)
Plačane dividende	(273.733)	(67.512)	(270.600)	(63.780)
Odplačila podrejenih obveznosti	(11.975)	-	-	-
Druga izplačila, povezana s financiranjem	-	(45)	-	-
Neto denarni tokovi pri financiranju	(285.708)	(67.557)	(270.600)	(63.780)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike	(546)	(8.474)	(453)	(13.644)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov	253.925	34.913	162.371	5.381
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja	1.475.714	1.449.275	662.419	670.682
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja	1.729.093	1.475.714	824.337	662.419

					v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	Pojasnila	2018	2017	2018	2017
Denar in denarni ustrezniki obsegajo:
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	1.588.819	1.256.481	795.190	570.010
Krediti bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev		72.170	148.784	29.147	92.409
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, z originalno zapadlostjo do treh mesecev		68.104	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, z originalno zapadlostjo do treh mesecev (MRS 39)		-	70.449	-	-
Skupaj		1.729.093	1.475.714	824.337	662.419

Pojasnila k računovodskim izkazom

1. Osnovni podatki

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. NLB Skupino sestavljajo NLB in odvisne družbe v devetih državah. Sestava NLB Skupine je razkrita v pojasnilu 5.14. Druge informacije v zvezi s povezanimi osebami so razkrite v pojasnilu 8.

NLB je registrirana in locirana v Sloveniji. Poslovni naslov NLB je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, Ljubljana. Delnice NLB kotirajo na Ljubljanski borzi, globalna potrdila o lastništvu (»GDR«), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa kotirajo na Londonski borzi. Pet GDR predstavlja eno delnico NLB.

Na dan 31. decembra 2018 je največji delničar banke, ki ima pomemben vpliv, Republika Slovenija, ki ima v lasti 35,00 % delnic banke. Na dan 31. decembra 2017 je bil končni obvladujoči delničar NLB Republika Slovenija, ki je bila edini delničar.

Vsi zneski v računovodskih izkazih in spremnih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni navedeno drugače.

2. Pomembnejše računovodske usmeritve

Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju. Usmeritve so bile dosledno uporabljene za predstavljeni leti, razen za spremembe računovodskih usmeritev, ki izhajajo iz uporabe novih standardov ali sprememb standardov.

2.1. Izjava o skladnosti

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju: EU). Kjer je potrebno, so dodana pojasnila skladno z zahtevami lokalne zakonodaje.

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi obsegajo izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov, pomembnejše računovodske usmeritve ter pojasnila.

2.2. Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju in modela nabavne vrednosti ter so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (MRS 39), finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9), ter finančnih sredstev in finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, izvedenih finančnih instrumentov ter naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti.

Priprava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na poročevalski datum ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. NLB Skupina uporabljene računovodske ocene in predpostavke sproti posodablja, pri

čemer se popravki pripoznajo v obdobju spremembe. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene so predstavljene v pojasnilu 2.33.

2.3. Primerjalne informacije

Vsi podatki so razkriti s primerjalnimi podatki, razen kadar standard ali dopolnitve dovoljujejo oziroma določajo drugače. Skladno z uporabo MRS 8 so primerjalni podatki prilagojeni spremembam, ki se nanašajo na podatke v tekočem letu.

V primerjavi s predstavitvijo računovodskih izkazov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, sta se shemi za prikaz izkaza poslovnega izida in izkaza finančnega položaja spremenili zaradi prilagoditve ob uvedbi MSRP 9 in sprememb, kot jih je predpisala Banka Slovenija. Primerjalni podatki za 31. december 2017 se ob uvedbi MSRP 9 niso preračunali, zato je predstavitev teh računovodskih izkazov kombinacija kategorij razvrščanja in merjenja v skladu z zahtevami MRS 39 (za stanja na dan 31. decembra 2017 in učinke, pripoznane v letu 2017) in MSRP 9 (za stanja na dan 31. decembra 2018 in učinke, pripoznane v letu 2018). Zaradi uvedbe MSRP 9 se je spremenil tudi MRS 1, ki zahteva ločeno prikazovanje »prihodkov od obresti, izračunanih po metodi efektivnih obrestnih mer«, zaradi česar so bili primerjalni podatki v izkazu poslovnega izida prilagojeni.

Druge spremembe računovodskih izkazov, ki jih je predpisala Banka Slovenije, se nanašajo na predstavitev učinkov, ki izhajajo iz naložb v odvisne in pridružene družbe ter skupne podvige, v izkazu poslovnega izida. Tem spremembam je NLB Skupina prilagodila tudi predstavitev primerjalnih podatkov.

		NLB Skupina		NLB
	2017			2017
	stara predstavitev	nova predstavitev	sprememba	stara predstavitev	nova predstavitev	sprememba
Prihodki iz dividend	179	179	-	50	58.062	58.012
Čisti dobički/(izgube) iz naložb v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	3.852	-	(3.852)	58.171	-	(58.171)
Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne podvige (v primeru uporabe kapitalske metode)	-	4.782	4.782	-	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi povezanimi obveznostmi	(1.756)	(2.686)	(930)	451	610	159

Namreč, v Izkazu poslovnega izida za leto, ki se konča 31. decembra 2017, vrstica »Čisti dobički/(izgube) iz naložb v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige« vključuje dividende in učinke od prodaje naložb v odvisne in pridružene družbe ter skupne podvige in učinke kapitalske metode od naložb v pridružene družbe in skupne podvige. V teh računovodskih izkazih so dividende od naložb v odvisne in pridružene družbe ter skupne podvige vključene v vrstico »Prihodki od dividend«, učinki od prodaje naložb v odvisne in pridružene družbe ter skupne podvige pa v vrstico »Čisti dobički/ (izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi povezanimi obveznostmi«.

V letu 2018 se je predstavitev obveznosti za neizkoriščene dopuste spremenila. Namreč, v izkazu poslovnega izida za leti 2018 in 2017 so obveznosti za neizkoriščene dopuste vključene v postavki »Administrativni stroški«, spremenila pa se je podrobnejša členitev v pojasnilu 4.10. Za leto 2017 so obveznosti za neizkoriščene dopuste vključene v postavki »Drugi zaslužki zaposlencev«, za leto 2018 pa so te obveznosti vključene v postavki »Bruto plače, nadomestila in druge kratkoročne ugodnosti«. V izkazu finančnega položaja za leto, ki se konča 31. decembra 2017, so bile obveznosti za neizkoriščene dopuste vključene v postavki »Rezervacije«, za leto, ki se konča 31. decembra 2018, pa v postavki »Druge obveznosti« (31. decembra 2017: NLB Skupina: 3.613 tisoč EUR, NLB: 2.312 tisoč EUR).

2.4. Konsolidacija

Odvisne družbe, ki jih neposredno ali posredno usmerja oziroma obvladuje NLB, so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po metodi polne konsolidacije. Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve nadzora oziroma obvladovanja.

NLB družbo obvladuje, če so izpolnjeni vsi trije elementi obvladovanja:

• ima vpliv na družbo;
• je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v družbi in
• lahko prek svojega vpliva na družbo vpliva na znesek svojega donosa.

NLB ponovno oceni, ali obvladuje družbo, v kateri ima naložbo, če dejstva in okoliščine kažejo, da se je spremenil en ali več od treh elementov obvladovanja. Če NLB več ne obvladuje odvisne družbe, je ta izključena iz konsolidacije z datumom izgube nadzora oziroma obvladovanja.

Računovodske usmeritve odvisnih družb so za potrebe zagotovitve skladnosti poenotene z računovodskimi usmeritvami NLB. Računovodski izkazi konsolidiranih odvisnih družb so pripravljeni na poročevalski datum NLB. Kapital manjšinskih lastnikov je predstavljen v konsolidiranem izkazu sprememb lastniškega kapitala. Delež manjšinskih lastnikov je tisti del čistega poslovnega izida in kapitala odvisne družbe, v katerem NLB nima neposrednega ali posrednega deleža v kapitalu. NLB Skupina se za vsako transakcijo posebej odloča, ali meri delež manjšinskih lastnikov po pošteni vrednosti ali pa glede na delež manjšinskih lastnikov v čistih sredstvih odvisne družbe.

Medsebojne transakcije, stanja in nerealizirani dobički s transakcijami v NLB Skupini so izločeni. Nerealizirane izgube iz medsebojnih transakcij so izločene, razen če se ob prenosu sredstev pokaže potreba po oslabitvi.

V NLB Skupini se transakcije z manjšinskimi lastniki obravnavajo enako kot transakcije z drugimi lastniki v NLB Skupini. Pri nakupih deležev odvisnih družb od manjšinskih lastnikov se razlika med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto premoženju odvisne družbe poračuna prek kapitala. Dobički oziroma izgube, ki nastanejo pri prodaji manjšinskim lastnikom, se pripoznajo v kapitalu. Ravno tako se pri prodaji manjšinskim lastnikom v kapitalu pripoznajo razlike med prejetim nadomestilom in ustreznim deležem manjšinskih lastnikov. Vsi omenjeni učinki se prikažejo v posebni postavki kapitala – kapital manjšinskih lastnikov.

2.5. Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov se v posamičnih računovodskih izkazih vodijo po naložbeni metodi. Dividende odvisnih družb, pridruženih družb ali skupnih podvigov se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica NLB do prejetja dividende.

Naložbe v kapital pridruženih družb so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi. Pridružene družbe so praviloma tiste, v katerih ima NLB Skupina neposredno ali posredno med 20 % in 50 % glasovalnih pravic ter ima v njih pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje.

Skupni podvigi so družbe, ki jih NLB Skupina na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje. V konsolidiranih računovodskih izkazih so naložbe v skupne podvige obračunane po kapitalski metodi.

Pripadajoči dobiček ali izguba pridruženih družb in skupnih podvigov se pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Pripadajoči učinki, ki so vključeni v drugi vseobsegajoči donos pridružene družbe in skupnega podviga, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Naložba v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov je prilagojena glede na pripoznane učinke. Ko pripadajoča izguba preseže vrednost naložbe v konsolidiranem izkazu finančnega položaja, se izguba ne pripozna več, razen če bi iz tega naslova nastala obveznost, ki bi jo NLB Skupina morala poravnati. NLB Skupina začne ponovno pripoznavati svoj delež dobička naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov šele po tem, ko delež dobička doseže znesek nepriznane izgube (pojasnilo 5.14.b).

Seznam odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov je v pojasnilu 5.14.

2.6. Dobro ime in izpogajani nakup

Dobro ime se pripozna kot presežek vsote danega nadomestila, merjenega po pošteni vrednosti, zneska neobvladujočega deleža v prevzetem podjetju in poštene vrednosti predhodnega kapitalskega deleža v prevzetem podjetju na datum prevzema nad čistim zneskom pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je razlika negativna, se pred pripoznanjem dobička iz izpogajanega nakupa ponovno preveri, ali je NLB Skupina pri merjenju zajela vsa pridobljena sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti vključno z izračuni in postopki računovodskega evidentiranja, in šele nato se dobiček v celoti pripozna v izkazu poslovnega izida.

Dano nadomestilo se meri kot vsota poštenih vrednosti danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov, izdanih kapitalskih instrumentov in poštene vrednosti pogojnih nadomestil. Dano nadomestilo ne vključuje stroškov svetovanja, pravnih stroškov, stroškov cenilcev in stroškov drugih svetovalcev, ki so neposredno povezani z izvedbo poslovne združitve. Stroški, povezani z izdajo kapitalskih instrumentov, se pripoznajo neposredno v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. Vsi drugi stroški, neposredno povezani s poslovno združitvijo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Dobro ime za pridružene družbe in skupne podvige je vključeno v knjigovodsko vrednost naložbe.

2.7. Poslovne združitve družb pod skupnim upravljanjem

Pripojitve družb znotraj NLB Skupine se štejejo za poslovno združitev pod skupnim upravljanjem. Članice NLB Skupine za take pripojitve uporabljajo združitveno metodo, in sicer združijo knjigovodske vrednosti prevzete in prevzemne družbe, kot se o njih poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih. Ob pripojitvi družb znotraj NLB Skupine se ne pripozna dobro ime.

Pripojitev družb znotraj NLB Skupine ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

2.8. Prevedba tujih valut Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke, prikazane v računovodskih izkazih posameznih družb članic NLB Skupine, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, kjer družba posluje (funkcijska valuta). Računovodski izkazi so izkazani v evrih, ki je predstavitvena valuta NLB Skupine.

Prevedba poslovnih dogodkov in postavk Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi takih transakcij in prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen kadar so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu kot uspešno varovanje denarnega toka pred tveganjem.

Tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti denarnih postavk v tuji valuti, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (MRS 39), ali finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9), se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega izida kot del čistih dobičkov oziroma izgub iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (MRS 39), ali finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9), se prikažejo skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu, ki se akumulira v kapitalu.

Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički oziroma izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Članice NLB Skupine

Računovodski izkazi članic NLB Skupine, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se pretvorijo v predstavitveno valuto na naslednji način:

• sredstva in obveznosti se pretvorijo po končnem tečaju na datum izkaza finančnega položaja;

• • prihodki, odhodki in stroški se pretvorijo po povprečnem tečaju;
• sestavine kapitala se pretvorijo po izvirnem tečaju.

Dobro ime in prilagoditve prevzetega premoženja tuje odvisne družbe na pošteno vrednost se obravnavajo enako kot sredstva in terjatve tuje odvisne družbe ter se prevedejo v predstavitveno valuto po končnem tečaju.

V konsolidiranih računovodskih izkazih se tečajne razlike, povezane s pretvorbo čiste naložbe v družbo v tujini, pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Ko NLB Skupina izgubi nadzor nad družbo v tujini, se prejšnje pripoznane tečajne razlike, ki so nastale zaradi pretvorbe v predstavitveno valuto, prerazvrstijo iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida. Pri delni prodaji odvisne družbe, pri kateri NLB Skupina ne izgubi nadzora, je povezan delež akumuliranih prevedbenih tečajnih razlik prerazvrščen v kapital manjšinskih lastnikov.

2.9. Obrestni prihodki in odhodki

Obrestni prihodki in odhodki iz finančnih instrumentov merjenih po odplačni vrednosti, iz finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo (MRS 39) in iz finančnih sredstev merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9), se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške instrumente ob uporabi metode efektivne obrestne mere. Obrestni prihodki iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju in finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida se pripoznajo ob uporabi pogodbene obrestne mere. Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter porazdelitve obrestnih prihodkov ali odhodkov skozi ustrezno obdobje. Efektivna obrestna mera je tista, ki natančno razobresti ocenjene prihodnje denarne tokove v pričakovani življenjski dobi (oziroma v krajšem obdobju, če je to bolj primerno) finančnega sredstva ali finančne obveznosti. Obrestni prihodki

vključujejo obresti od naložb s fiksnim donosom in finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, ter obračunane diskonte in premije pri obveznicah. V izračun efektivne obrestne mere se vključijo vsa plačila med strankami, vključno s transakcijskimi stroški, vendar brez upoštevanja prihodnjih izgub zaradi kreditnega tveganja.

NLB Skupina izračunava obrestne prihodke z uporabo efektivne obrestne mere na bruto knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, razen za tista, ki so kreditno oslabljena.

Ko finančno sredstvo postane kreditno oslabljeno in je razvrščeno v 3. skupino, se obrestni prihodki izračunajo z uporabo efektivne obrestne mere na neto odplačno vrednost finančnega sredstva. Če finančna sredstva niso več kreditno oslabljena, se obrestni prihodki ponovno izračunajo na bruto osnovi.

2.10. Prihodki in odhodki pri opravninah (provizijah)

Provizije se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Provizije vključujejo zlasti provizije od kartičnega in bankomatskega poslovanja, transakcijskih računov strank, plačilnega prometa, danih jamstev ter provizije od garancij. Provizije, ki so vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva ali finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.

2.11. Prihodki iz dividend

Prihodki iz dividend so pripoznani v izkazu poslovnega izida, v postavki »Prihodki iz dividend«, ko nastane pravica NLB Skupine do prejetja plačila in obstaja verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane s transakcijo. V konsolidiranih računovodskih izkazih dividende, prejete od pridruženih družb in skupnih podvigov, zmanjšujejo knjigovodsko vrednost naložbe.

2.12. Finančni instrumenti

NLB Skupina je vpeljala MSRP 9, kot ga je julija 2014 izdal Odbor za mednarodne računovodskega standarde z datumom veljave od 1. januarja 2018 naprej. MSRP 9 uvaja nov pristop glede razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov ter nov model pričakovanih izgub.

a) Razvrščanje in merjenje v skladu z MSRP 9

Z vidika razvrščanja in merjenja MSRP 9 predpisuje, da se vsa dolžniška finančna sredstva ocenjujejo na podlagi kombinacije poslovnega modela NLB Skupine za upravljanje sredstev in njihove značilnosti pogodbenih denarnih tokov. Kategorije merjenja finančnih sredstev po MRS 39 so nadomestile naslednje skupine:

• finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti,
• finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa,
• finančna sredstva v posesti za trgovanje in
• finančna sredstva, ki niso namenjena trgovanju, obvezno pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Finančna sredstva se merijo po odplačni vrednosti, če sodijo v okvir poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov (v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov) ter če denarni tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.

Dolžniški finančni instrumenti se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, če sodijo v okvir poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov in prodajo (v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov in prodaje) ter če denarni tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Pri modelu po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se dolžniški finančni instrumenti pripoznajo po pošteni vrednosti v izkazu finančnega položaja in po odplačni vrednosti v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, razen pričakovanih kreditnih izgub in tečajnih razlik, se

pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, dokler ni pripoznanje odpravljeno. Ob odpravi pripoznanja dolžniškega finančnega instrumenta se kumulativni dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.

Za kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje, se lahko nepreklicno določi, da se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa brez poznejše prerazvrstitve dobička ali izgube v izkaz poslovnega izida, razen dividend, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Vsa druga finančna sredstva je treba meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, med drugim tudi finančna sredstva iz drugih poslovnih modelov, ki se upravljajo na podlagi poštene vrednosti ali so namenjena trgovanju, in finančna sredstva s pogodbenimi denarnimi tokovi, ki ne predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti. V izkazu finančnega položaja so prikazana v vrstici »Finančna sredstva, namenjena trgovanju« ali »Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje«. V nekaterih primerih je poštena vrednost lahko negativna (na primer poštena vrednost za nečrpane odobrene kredite) ter se v tem primeru poroča v vrstici »Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«.

Kot MRS 39 tudi MSRP 9 omogoča pripoznavo finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če to odpravi ali bistveno zmanjša nedoslednost pri merjenju ali pripoznavanju, ki bi sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti oziroma pripoznavanja z njimi povezanih dobičkov in izgub na različnih podlagah.

Obračunavanje finančnih obveznosti je ostalo na splošno enako kot pri zahtevah MRS 39, z izjemo dobička in izgube, ki izhaja iz lastnega kreditnega tveganja banke za obveznosti, ki so merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Takšna gibanja se pripoznajo v drugem

vseobsegajočem donosu brez poznejše prerazporeditve v izkaz poslovnega izida.

NLB Skupina in NLB sta izbrali politiko, ki jo kot možnost ponuja MSRP 9, da nadaljujeta z uporabo zahtev glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz MRS 39. Ne glede na to pa je NLB Skupina uvedla spremenjeno zahtevo MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« v letnem poročilu 2018, ki je bila uvedena v povezavi s spremembo MSRP 9 glede obračunavanja varovanja pred tveganjem. V skladu z MSRP 9 se vgrajeni izvedeni finančni instrumenti ne ločijo več od gostiteljskega finančnega sredstva. Namesto tega se finančna sredstva razvrstijo na podlagi poslovnega modela in njihovih pogodbenih pogojev. Obračunavanje izvedenih finančnih instrumentov, vgrajenih v finančne obveznosti in nefinančne gostiteljske pogodbe, se ni spremenilo.

Ocena poslovnega modela NLB Skupine

NLB Skupina je svoj poslovni model opredelila ločeno za vsako enoto poročanja v NLB Skupini. Njen poslovni model temelji na dostopnih dejavnikih za različne portfelje, ki najbolje odražajo, kako NLB Skupina upravlja skupine finančnih sredstev z namenom doseganja svojega poslovnega cilja, in ki zajemajo:

• način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o tem ključnemu poslovodnemu osebju;
• tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela, in zlasti način, kako se navedena tveganja obvladujejo;
• način določanja nadomestil ključnega poslovodstva, odgovornega za te posle (na primer, ali nadomestila temeljijo na pošteni vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov); in
• pričakovano pogostost, vrednost in čas prodaj.

Ocena poslovnega modela temelji na utemeljeno pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih scenarijev. Na splošno lahko oceno poslovnega modela NLB Skupine povzamemo, kot sledi:

• dana posojila in depoziti so vključeni v poslovni model »v posesti z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov«, saj je v zvezi s kreditnim portfeljem glavni namen NLB Skupine prejemanje pogodbenih denarnih tokov.
• dolžniški vrednostni papirji so razdeljeni v tri osnovne modele, in sicer:
  • dolžniški vrednostni papirji »v posesti za trgovanje«;
  • dolžniški vrednostni papirji v okviru modela »v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov in prodaje« z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje finančnih sredstev kot del likvidnostnih rezerv Skupine;
  • dolžniški vrednostni papirji v okviru poslovnega modela »v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov«.

Kar zadeva dolžniške vrednostne papirje v poslovnem modelu za posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov, so dovoljene prodaja, povezana s povečanjem kreditnega tveganja izdajatelja, koncentracijo tveganja, prodaja blizu končne zapadlosti ali prodaja zaradi izpolnjevanja likvidnostnih potreb po stresnem scenariju. Prodaje, ki niso povezane s povečanjem kreditnega tveganja, so lahko prav tako skladne s poslovnim modelom, katerega cilj je posedovanje finančnih sredstev z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov, če so postranske glede na skupni poslovni model in

• če so zanemarljive vrednosti, tako posamično kot skupaj, tudi če so pogoste ali
• če so občasne, tudi če so velike vrednosti.

Pregled značilnosti pogodbenih denarnih tokov instrumentov (test SPPI – izključno plačilo glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice)

Drugi korak pri razvrščanju finančnih sredstev v portfelje, katerih cilj je »posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov« ali »posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje«, se nanaša na oceno, ali so pogodbeni denarni tokovi skladni s testom SPPI. Glavnica predstavlja pošteno vrednost finančnega sredstva ob začetnem pripoznanju, zmanjšano za poznejše spremembe, npr. zaradi odplačila. Obresti morajo zajemati samo nadomestilo za časovno vrednost denarja, kreditno tveganje, druga osnovna tveganja, povezana z dajanjem posojil, in maržo, skladno z osnovnimi lastnostmi posojila. Če bi denarni tokovi povzročili več kot zanemarljivo izpostavljenost tveganju, ki ni v skladu z osnovnimi posojilnimi značilnostmi, se finančno sredstvo obvezno pripozna po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (FVTPL).

NLB Skupina je pregledala portfelj sredstev »v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov« ali »v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje« za standardizirane produkte na ravni produkta ter za nestandardizirane produkte na ravni posamezne izpostavljenosti. NLB Skupina je uvedla postopek za test SPPI v sklopu rednega naložbenega postopka in opredelila odgovornosti za primarni in sekundarni nadzor nad izvajanjem tega testa. Poseben poudarek je na novih in nestandardiziranih posojilnih pogodbah.

Politika računovodske obravnave spremenjenih finančnih sredstev

Ob spremembi pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva NLB Skupina oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere, da se finančno sredstvo bistveno spremeni, tj. postane novo. Za ocenitev se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:

• razlog za spremembo denarnih tokov (komercialne ali strankine finančne težave);
• sprememba valute posojila;
• uvedba možnosti konverzije v lastniški kapital;
• zamenjava prvotno dogovorjenega dolžnika z novim dolžnikom, ki ni povezana stranka prvotnega dolžnika; in
• ali je sprememba takšna, da spremeni rezultat testa SPPI.

Če sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba od odprave pripoznanja, če izguba zaradi oslabitve še ni bila evidentirana. Če pa sprememba ne povzroči bistveno drugačnih denarnih tokov, posledično tudi ne povzroči odprave pripoznanja. Na podlagi spremembe denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri, NLB Skupina evidentira dobiček ali izgubo zaradi spremembe, če izguba zaradi oslabitve še ni bila evidentirana.

b) Razvrščanje in merjenje v skladu z MRS 39

Razvrščanje finančnih instrumentov ob začetnem pripoznanju je odvisno od namena pridobitve posameznega finančnega instrumenta in njegovih značilnosti. V splošnem pa NLB Skupina sledi naslednjim pravilom:

Finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Ta kategorija vključuje dve skupini: finančne instrumente, namenjene trgovanju, in finančne instrumente, pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Finančni instrument se razvrsti v to kategorijo, če je bil pridobljen izključno z namenom nadaljnje prodaje v kratkem času oziroma ustvarjanja dobičkov na kratek rok ali če se je za to klasifikacijo odločilo poslovodstvo.

NLB Skupina razvršča finančne instrumente v skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, pripoznanih po

pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• z razvrstitvijo v to skupino se odpravi oziroma pomembno zmanjša nedoslednost merjenja ali pripoznavanja, ki bi sicer izhajala iz vrednotenja finančnih sredstev in obveznosti na različnih podlagah; ali
• NLB Skupina upravlja in spremlja uspešnost finančnih sredstev oziroma obveznosti na podlagi njihove poštene vrednosti ter ima to strategijo ustrezno dokumentirano in na tej podlagi tudi poroča poslovodstvu; ali
• finančni instrument vsebuje enega ali več vstavljenih izvedenih finančnih instrumentov, ki lahko pomembno vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta.

Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, razen če gre za uspešne instrumente varovanja pri uporabi računovodskih pravil za obračunavanje varovanj pred tveganji.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, razen (a) tistih, ki jih NLB Skupina namerava prodati takoj ali kratkoročno in se razvrstijo kot namenjena trgovanju, ali tistih, ki jih NLB Skupina po začetnem pripoznanju označi kot pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; (b) tistih, ki jih NLB Skupina po začetnem pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo; ali (c) tistih, za katere NLB Skupina morda ne dobi popolnoma povrnjene celotne pripoznane začetne naložbe, vendar ne zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so kotirajoče neizvedene finančne naložbe z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki jih NLB Skupina nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Naložba ni razvrščena v

skupino finančna sredstva v posesti do zapadlosti, če ima NLB Skupina pravico zahtevati, da izdajatelj vrne ali odkupi finančno sredstvo pred zapadlostjo v plačilo, ker plačilo za prodajno možnost pri finančnem sredstvu ni skladno z izraženim namenom posesti do zapadlosti.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizvedena finančna sredstva, ki jih NLB Skupina namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen.

Finančna sredstva, razen finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, transakcijski stroški pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida.

Nakupi in prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančnih sredstev v posesti do zapadlosti ter finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo, ko se strankam zagotovijo denarna sredstva.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se akumulirani dobički in izgube zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti prikažejo v drugem vseobsegajočem donosu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko se za finančno sredstvo odpravi pripoznanje ali pa je oslabljeno. Obresti, izračunane z metodo efektivne obrestne mere, in tečajne razlike iz denarnih postavk, razvrščenih v

skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pa so pripoznane neposredno v izkazu poslovnega izida.

Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti.

c) Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami v skladu z MSRP 9

Finančna sredstva se lahko prerazvrsti samo v primeru, če se spremeni poslovni model NLB Skupine za upravljanje finančnih sredstev. V primeru prerazvrstitve finančnih sredstev je treba prerazvrstitev uporabljati za naprej od datuma prerazvrstive. Pričakuje se, da bodo take spremembe zelo redke. Prerazvrstitve finančnih obveznosti niso dopustne.

d) Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami v skladu z MRS 39

Če zaradi spremembe namena instrumenta ni več ustrezno uvrstiti finančnega instrumenta v skupino za trgovanje ter je instrument primeren za uvrstitev v skupino posojila in terjatve, je prerazvrščanje dopustno. Finančni instrumenti, ki ne ustrezajo razvrstitvi v skupino posojila in terjatve, so lahko iz skupine za trgovanje prerazvrščeni samo v izjemnih primerih. Prerazporeditve iz skupine finančnih instrumentov, pripoznanih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, niso dopustne.

e) Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju

Najboljši dokaz poštene vrednosti ob začetnem pripoznanju je transakcijska cena, ki predstavlja pošteno vrednost danega oziroma prejetega nadomestila, razen če je pošteno vrednost mogoče dokazati z drugimi primerljivimi tržnimi transakcijami ali na podlagi tehnike vrednotenja, ki temelji na izključno tržnih predpostavkah.

Kadar se nabavna cena finančnega instrumenta na nedelujočem trgu razlikuje od cene primerljivih transakcij z enakim

instrumentom ali od cene, ugotovljene na podlagi metode vrednotenja, ki upošteva izključno tržne vhodne podatke, NLB Skupina takoj pripozna razliko med nabavno ceno in pošteno vrednostjo v izkazu poslovnega izida (»Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju«).

Če vsi vhodni podatki, potrebni za vrednotenje, ne izhajajo s trga, se dobiček oziroma izguba ob začetnem pripoznanju v izkazu poslovnega izida ne pripozna takoj. O načinu začetnega pripoznanja odloženega dobička oziroma izgube se odloča za vsak primer posamično. V nekaterih primerih se začetni dobiček oziroma izguba prenaša v izkaz poslovnega izida postopno skozi življenjsko dobo transakcije, v nekaterih primerih se pripozna v trenutku, ko je mogoče določiti pošteno vrednost, v nekaterih primerih pa šele na koncu oziroma ob poravnavi posla.

f) Odprava pripoznanja

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje merila za odpravo pripoznanja. Pripoznanje finančne obveznosti se odpravi samo, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

g) Odpisi

NLB Skupina delno ali v celoti odpisuje finančna sredstva, ko je izčrpala vsa praktična prizadevanja za njihovo izterjavo in glede izterjave nima več razumnih pričakovanj. Merila, ki določajo, da pričakovanja, vezana na izterjavo niso razumna, vključujejo obdobje zamude, kakovost zavarovanja in različne stopnje izvršilnih postopkov. NLB Skupina lahko odpiše finančna sredstva, ki so še v postopku izvrševanja, vendar to ne vpliva na njene pravice v izvršilnih postopkih. NLB Skupina si še vedno prizadeva v celoti izterjati vse zneske, do katerih je zakonito upravičena. Odpis zmanjša bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva in popravke vrednosti zaradi oslabitve. Poznejše izterjave se evidentirajo v dobro

kreditnih izgub. Odpisi in izterjave so razkriti v pojasnilu 5.16.a).

h) Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti

Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, temelji na ceni, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali prenosu obveznosti (izhodna cena) na datum izkaza finančnega položaja, to je na ceni, ki predstavlja najboljše povpraševanje brez upoštevanja transakcijskih stroškov. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali na podlagi cenovnega modela.

Pri uporabi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov se denarni tokovi določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega instrumenta s primerljivimi lastnostmi na zadnji dan poročevalskega obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja.

i) Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji

Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in terminskimi pogodbami, zamenjavami ter opcijami, so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi cenovnih modelov. V izkazu finančnega položaja so pripoznani kot sredstvo ob pozitivni pošteni vrednosti oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.

Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od

vrste varovanja. NLB Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za:

• varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev, obveznosti ali trdnih obvez;
• varovanje prihodnjih denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznim pripoznanim sredstvom, obveznostim ali zelo verjetnim predvidenim poslom; ali
• varovanje neto naložbe v družbo v tujini.

Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja, kadar so izpolnjeni določeni pogoji.

Ob uvedbi varovanja pred tveganjem NLB Skupina izdela formalni dokument, v katerem opiše razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako dokumentira oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem ob izpostavljenosti spremembam poštene vrednosti varovane postavke ali varovanih denarnih tokov posla, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. NLB Skupina oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v obdobju trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu od 80 % do 125 %.

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem

Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. Neučinkovito varovanje iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je v izkazu poslovnega izida prikazano v

postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Če varovalno razmerje ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, se prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega finančnega instrumenta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se vključi v izkaz poslovnega izida ob prodaji.

Varovanje denarnih tokov pred tveganjem

Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, se pripozna neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Neuspešni del dobička ali izgube se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida.

Zneski, pripoznani neposredno v kapitalu, se iz drugega vseobsegajočega donosa prerazvrstijo v poslovni izid v tistih obdobjih, ko varovanje predvidenega posla vpliva na poslovni izid.

Ko instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati, ko se proda ali ko varovanje pred tveganjem ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, ostane nabrani dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem posebej pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu in se akumulira v kapitalu, dokler ni v izkazu poslovnega izida pripoznan napovedani posel. Če se ne pričakuje več, da se bo predvideni posel uresničil, se z njim povezani nabrani dobiček ali izguba, ki je bila pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, takoj prenese v izkaz poslovnega izida.

Varovanje neto naložbe v družbo v tujini Varovanje neto naložbe v družbo v tujini pred tveganjem se v konsolidiranih računovodskih izkazih obračuna podobno kot varovanje denarnih tokov pred

tveganjem. Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje, se pripozna neposredno v kapitalu. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela, se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pripoznajo v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju. Dobički in izgube, ki so akumulirani v drugem vseobsegajočem donosu, se vključijo v izkaz poslovnega izida ob odtujitvi poslovanja v tujini kot del dobičkov ali izgub ob odtujitvi.

2.13. Oslabitev finančnih sredstev a) Oslabitve finančnih instrumetov v skladu z MSRP 9

V skladu z MSRP 9 je NLB Skupina prešla z modela nastalih kreditnih izgub na model pričakovanih izgub, ki zagotavlja nepristranske in z verjetnostjo tehtane ocene kreditnih izgub z ovrednotenjem vrste možnih izidov, ki vključujejo tudi napovedi prihodnjih gospodarskih razmer. NLB Skupina mora pripoznati ne samo kreditne izgube, ki so že nastale, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube je treba pripoznati za vsa posojila in druga dolžniška finančna sredstva, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, skupaj z obvezami iz posojil in pogodbami o finančnem poroštvu.

Popravek vrednosti temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačila (PD) v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja; v tem primeru popravek vrednosti temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva (LECL). NLB Skupina na podlagi primernih in dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali prizadevanj, določi, ali se je tveganje neplačila znatno povečalo od začetnega pripoznanja. To zajema kvalitativne in kvantitativne informacije ter analizo na podlagi preteklih informacij, izkušenj in strokovnih kreditnih ocen ter v prihodnost usmerjene informacije.

Razvrščanje v skupine

NLB Skupina je pripravila metodologijo za pričakovane kreditne izgube, ki opredeljuje merila za razvrščanje v skupine, prehod med njimi, izračun kazalnikov tveganj in validiranje modelov. Skupina razvršča finančne instrumente v 1. skupino, 2. skupino in 3. skupino na podlagi uporabljene metodologije oslabitev, kot je opisano v nadaljevanju:

• 1. skupina donosni portfelj: od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, NLB Skupina pripozna popravek vrednosti na podlagi 12-mesečnega obdobja,
• 1. skupina nedonosni portfelj: od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, NLB Skupina pripozna popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva in
• 1. skupina oslabljeni portfelj: NLB Skupina pripoznava življenjske izgube za ta nedonosni del portfelja. Banka uporablja enotno definicijo zamujenih in nedonosnih terjatev, ki je usklajena s 178. členom Uredbe EU 575/2013. Nedonosne terjatve so na podlagi internega sistema razvrščanja razporejene v D, DF in E bonitetni razred in vključujejo tako terjatve v zamudi nad 90 dni kot tudi terjatve z majhno verjetnostjo poplačila (»unlikely to be paid«). Na segmentu fizičnih oseb razvrščanje v bonitetne skupine poteka na ravni posamezne terjatve, vendar pa se lahko končna razvrstitev poslabša na podlagi bonitete ostalih terjatev istega komitenta.

Znatno povečanje kreditnega tveganja se predvideva:

• ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem pripoznanju,
• kadar je finančno sredstvo v zamudi s plačilom več kot 30 dni (dnevi zamude so vključeni tudi pri določitvi bonitetne ocene),
• če NLB ali NLB Skupina namerava odobriti kreditojemalcu restrukturiranje ali
• če se kredit uvrsti na opazovalni seznam (»watch list«).

Metodologija bonitetnega razvrščanja bank in držav je odvisna od obstoja oz. neobstoja bonitetne ocene mednarodnih bonitetnih hiš Fitch, Moody's ali S&P. Bonitetne ocene se določijo na podlagi povprečne mednarodne bonitetne ocene. Če mednarodnih bonitetnih ocen ni, se za razvrstitev uporabi interna metodologija NLB Skupine.

Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 1. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v 12 mesecih ali krajšem obdobju, če je zapadlost finančnega sredstva krajša od 1 leta. Verjetnost neplačila v 12 mesecih že vključuje učinek makroekonomskih napovedi. Izgube zaradi oslabitev v 1. skupini odražajo izgube, ki so že nastale v donosnem portfelju, vendar še niso identificirane.

Pričakovane kreditne izgube iz 2. skupine se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v celotnem obdobju trajanja sredstva, ker se je njegovo kreditno tveganje znatno povečalo od začetnega pripoznanja. Izračun prav tako temelji na večjem številu ekonomskih scenarijev za prepoznavanje verjetnosti izgub, ki so usmerjene v prihodnost in povezane s predvidenimi makroekonomskimi napovedmi.

Finančni instrumenti v 3. skupini se obravnavajo enako kot oslabljeni finančni instrumenti v skladu z MRS 39. Za izpostavljenosti, ki ne dosegajo praga materialnosti, se oblikujejo skupinske oslabitve in rezervacije ob upoštevanju 100-odstotne verjetnosti neplačila. Finančni instrumenti se prerazvrstijo iz 3. skupine, ko ne izpolnjujejo več meril za oslabljena finančna sredstva po poskusni dobi. Posebna obravnava je namenjena finančnim sredstvom, oslabljenim ob nakupu ali izdaji (POCI), pri katerih se popravki vrednosti pripoznajo samo za

pričakovane izgube v obdobju od začetnega pripoznanja naprej.

Oslabitve na skupinski ravni se izračunajo tako, da se izpostavljenost ob neplačilu (EAD) konec vsakega meseca pomnoži z ustrezno verjetnostjo neplačila in izgubo ob neplačilu (LGD). Izpostavljenost ob neplačilu je vsota bilančnih izpostavljenosti in zunajbilančnih izpostavljenosti, pomnožena s kreditnim konverzijskim faktorjem (CCF). Rezultat za posamezni mesec se diskontira na sedanjost. Pri izpostavljenostih iz 1. skupine se pričakovana kreditna izguba nanaša samo na 12 mesecev, pri izpostavljenostih iz 2. skupine pa so vključene celotne pričakovane izgube do datuma zapadlosti.

Za namen ocenjevanja izgub ob neplačilu (LGD) NLB za posamezni segment komitentov uporablja odbitek pri vrednotenju zavarovanja (HC) za vsako vrsto zavarovanja in stopnjo poplačila za nezavarovano izpostavljenost (URR) v skladu s Smernicami Banke Slovenije. Oba parametra se izračunavata na podlagi zgodovinskih podatkov banke o poplačilih.

Pričakovana življenjska doba

Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub mora NLB Skupina upoštevati najdaljše pogodbeno obdobje, v katerem je izpostavljena kreditnemu tveganju. Za določene revolving izpostavljenosti iz naslova odobrenih kreditnih linij, ki so brez končnega roka zapadlosti, se pričakovano obdobje za izračun oslabitev določi na podlagi obdobja, v katerem je banka izpostavljena kreditnem tveganju in v katerem se pričakovane izgube ne bi zmanjšale z ukrepi za obvladovanje tveganj.

Informacije, usmerjene v prihodnost

Skupina vključuje informacije, usmerjene v prihodnost, tako v oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja kot v merjenje pričakovanih kreditnih izgub. Skupina upošteva informacije, usmerjene v prihodnost, kot so makroekonomski dejavniki (npr. stopnja brezposelnosti, rast BDP, obrestne mere in cene stanovanj) ter ekonomske napovedi. Izhodiščni scenarij

je verjetnejši izid običajnega finančnega načrtovanja Skupine, medtem ko boljši in najslabši možni scenariji napovedujejo bolj optimističen oziroma pesimističen izid (podobno kot v ICAAP).

Vsi parametri tveganj se izračunavajo enkrat letno oziroma pogosteje, če se gospodarske napovedi spremenijo občutneje v primerjavi s predhodnimi napovedmi; v tem primeru se parametri preračunajo glede na nove napovedi.

b) Popravki vrednosti za individualno ocenjene pričakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9 Finančna sredstva, merjena po odplačni

vrednosti

NLB Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva, ki so razvrščena v 3. skupino; preostala finančna sredstva slabi skupinsko. Meja materialnosti za posamične slabitve v NLB znaša 0,5 milijona EUR za pravne in 0,1 milijona EUR za fizične osebe, med tem ko so meje v članicah ustrezno nižje glede na velikost njihovega portfelja.

Višina izgube se oceni kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva ter neto sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov, ki so diskontirani na presečni datum ocenjevanja. Scenarij ocene pričakovanih kreditnih izgub lahko temelji na predpostavki delujočega podjetja (going concern), kjer se upoštevajo denarni tokovi iz rednega delovanja, kakor tudi iz naslova prodaje zavarovanj, če ta niso ključna za prihodnje poslovanje. V primeru predpostavke prenehanja poslovanja (gone concern) se pričakuje poplačila izključno iz naslova prodaje zavarovanj. Višina poplačil iz naslova zavarovanj temelji na oceni tržne vrednosti zavarovanja, odbitka od tržne vrednosti skladno z Metodologijo odbitkov in na diskontni stopnji. Zunajbilančne obveznosti se prav tako ocenjujejo posamično, pripadajoče pričakovane kreditne izgube se evidentirajo na strani obveznosti.

Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, se zmanjša v dobro popravka vrednosti, izguba pa se pripozna v izkazu poslovnega izida v okviru »Oslabitve finančnih sredstev«. Če se znesek popravkov za pričakovane kreditne izgube pozneje zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve (npr. odplačilo v postopku izterjave presega ocenjeno pričakovano plačilo iz zavarovanja), se odprava izgube pripozna v breme popravka vrednosti, dobiček pa se pripozna v isti vrstici izkaza poslovnega izida kot izguba. Za zunajbilančne izpostavljenosti se znesek pričakovane kreditne izgube pripozna v izkazu finančnega položaja v vrstici »Rezervacije« in v izkazu poslovnega izida v vrstici »Rezervacije za kreditne izgube«.

Pričakovane kreditne izgube za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ne zmanjšujejo knjigovodske vrednosti teh finančnih sredstev v izkazu finančnega položaja, ki ostajajo pripoznana po pošteni vrednosti. Namesto tega je znesek, enak popravku vrednosti, ki bi nastal, če bi se sredstva merila po odplačni vrednosti, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu kot nabrana vrednost oslabitve, z ustrezno bremenitvijo poslovnega izida. Nabrana izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, se prenese v poslovni izid ob odpravi pripoznanja sredstev ali ko se znesek popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve.

V kolikor se znesek popravkov vrednosti za pričakovane kreditne izgube pozneje zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve (npr. odplačilo v postopku izterjave presega ocenjeno pričakovano plačilo iz zavarovanja), se odprava izgube pripozna kot zmanjšanje popravka vrednosti za oslabitev posojil, dobiček pa se pripozna v izkazu poslovnega izida.

c) Oslabitev finančnih instrumentov v skladu z MRS 39

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

NLB Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva, pri katerih so zaznani znaki o oslabitvi teh sredstev; preostala finančna sredstva slabi skupinsko. Po Sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja Banke Slovenije se kot posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah šteje celotna izpostavljenost do enega dolžnika, katere vrednost presega 0,5 % kapitala banke. V letu 2017 so kot posamično pomembne terjatve, ki jih je treba ocenjevati individualno, opredeljene vse izpostavljenosti do bank, vse izpostavljenosti do drugih pravnih oseb, ki presegajo 500 tisoč EUR, ter vse izpostavljenosti do fizičnih oseb, katerih višina presega 100 tisoč EUR. Če NLB Skupina ugotovi, da pri individualno ocenjenem finančnem sredstvu ni znakov oslabitve, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja, ki jih slabi skupinsko.

Za posamično pomembna finančna sredstva NLB Skupina na vsak poročevalski datum izkaza finančnega položaja oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva kot posledica dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

Merila, na podlagi katerih NLB Skupina oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, vključujejo:

• zamude pri poravnavi pogodbeno določenih obresti ali glavnice;
• kršenje drugih pogodbenih določil;
• finančne težave posojilojemalca;
• restrukturiranje finančnih obveznosti posojilojemalca, pri čemer se pripozna materialna izguba;
• začetek stečajnega ali insolvenčnega postopka in

• druge dogovore, ki poslabšujejo položaj banke oziroma družbe.

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo do izgube zaradi oslabitve pri posojilu ali finančnem sredstvu v posesti do zapadlosti, se znesek oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z oblikovanjem popravka vrednosti in se prikaže kot izguba v izkazu poslovnega izida. Če je pri komitentih, ki so neplačniki, poplačilo obstoječih obveznosti mogoče le iz unovčenja zavarovanja, se pri oblikovanju oslabitev upošteva pričakovano poplačilo iz zavarovanja. Ta se izračuna na podlagi ocenjene tržne vrednosti zavarovanja in uporabljenega diskonta, kot ga predvideva Priročnik za zavarovanje naložb. Prevzete zunajbilančne obveznosti do dolžnika, kjer obstaja dokaz o slabitvi, morajo biti prav tako ocenjene individualno, morebitne rezervacije pa se pripoznajo kot obveznost.

Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitev NLB Skupina uporablja prehodne matrike, ki prikazujejo pričakovane prehode med bonitetnimi razredi. Verjetnost prehodov je ocenjena na podlagi izkušenj iz preteklih let, in sicer letnih prehodnih matrik za različne vrste/segmente komitentov. Ti podatki se lahko ustrezno prilagodijo za predvidena gibanja v prihodnosti, saj pretekle izkušnje ne odražajo vedno aktualnih razmer v gospodarstvu. Izpostavljenost do fizičnih oseb se dodatno analizira tudi z vidika vrste posla. Oslabitve se ocenijo na podlagi pričakovanih prehodov komitentov in s tem terjatev iz dobrih bonitetnih skupin v bonitetni skupini D in E (kamor spadajo neplačniki) ter individualno ocenjene povprečne izterljivosti terjatev do komitentov D in E.

Če se pozneje znesek izgube zaradi oblikovane oslabitve zmanjša kot posledica dogodka, ki je nastopil po pripoznani oslabitvi (na primer poplačilo iz prejetega zavarovanja v postopku izterjave presega ocenjeno pričakovano poplačilo iz

zavarovanja), se odprava oslabitve izvede z zmanjšanjem popravka vrednosti.

NLB Skupina dokončno odpiše finančno sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti, če med izterjavo oceni, da ne bo več povrnjeno, in so izpolnjeni pogoji za prenehanje pripoznavanja tega sredstva.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Ob koncu vsakega poročevalskega obdobja NLB Skupina oceni, ali se pojavljajo znaki, da so finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, oslabljena. Pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko pomeni nepristranski dokaz o oslabitvi. Če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, se nabrana izguba prerazvrsti iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida kot odhodek zaradi oslabitve. Odprava oslabitve pri lastniškem instrumentu se ne izvede prek izkaza poslovnega izida. Poznejše povečanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu.

Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razpoložljivega za prodajo, poveča in je povečanje mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve, se odprava oslabitve izvede prek izkaza poslovnega izida.

NLB Skupina na podlagi spodaj navedenih meril presoja, ali so dolžniški instrumenti oslabljeni:

• zamude pri odplačevanju obresti ali glavnice;
• likvidnostne težave izdajatelja;
• kršenje pogodbenih določil;
• začetek stečajnega postopka izdajatelja;
• poslabšanje tržnega položaja izdajatelja in
• znižanje bonitetne ocene pod sprejemljivo mejo.

Oslabitev v izkazu poslovnega izida predstavlja razliko med knjigovodsko in manjšo trenutno pošteno vrednostjo. Trenutno pošteno vrednost predstavlja aktualna tržna cena, če pa ta ne obstaja, se vrednost določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih tokov.

2.14. Restrukturirana posojila

Restrukturirana terjatev nastane kot posledica nezmožnosti odplačevanja dolga po prvotno dogovorjenih pogojih, bodisi s spremembo pogojev prvotne pogodbe (z aneksom) ali z novo pogodbo (refinanciranje), s katero se pogodbeni stranki dogovorita za delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga. Ko imajo terjatve do komitenta status restrukturiranja, mora biti dolžnik razvrščen v bonitetni razred C, D ali E.

Definicija restrukturiranih posojil je usklajena z definicijo Evropskega bančnega nadzornega organa (EBA). Cilj definicije je celovito kritje izpostavljenosti, za katero je razširjena uvedba ukrepov restrukturiranja.

Računovodska obravnava restrukturiranih posojil je odvisna od vrste restrukturiranja. Ob pristopu k restrukturiranju s spremembami pogojev odplačevanja, ki izhajajo iz podaljšanja roka vračila glavnice in/ali obresti ali odloga vračila glavnice in/ali obresti, NLB Skupina popravi knjigovodsko vrednost restrukturiranega finančnega sredstva na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida. Ob zmanjšanju terjatve do dolžnika zaradi znižanja višine terjatve kot posledice pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega prestrukturiranja ali konverzije terjatev v naložbo v kapital dolžnika NLB Skupina odpravi pripoznanje terjatve v delu, ki se nanaša na odpis oziroma pogodbeno dogovorjeni odpust dolga. Nova ocena prihodnjih denarnih tokov za preostali del še neodpisane terjatve temelji na osveženi oceni verjetnosti izgube. Pri tem NLB Skupina upošteva spremenjeni položaj dolžnika, ekonomska pričakovanja in zavarovanja za restrukturirano finančno

sredstvo. Če NLB Skupina pristopi k restrukturiranju terjatev s prevzemom drugih sredstev (opredmetenih osnovnih sredstev, vrednostnih papirjev in drugih finančnih sredstev), vključno z naložbami v kapital dolžnikov, pridobljenih s konverzijo bančnih terjatev do teh dolžnikov, pridobljena sredstva pripozna v izkazu finančnega položaja po pošteni vrednosti ter razliko med izkazano pošteno vrednostjo tega sredstva in knjigovodsko vrednostjo izknjižene terjatve pripozna v izkazu poslovnega izida.

Restrukturirane izpostavljenosti so lahko identificirane tako v donosnem kot v nedonosnem delu portfelja. Če je restrukturirana terjatev uvrščena v nedonosni del portfelja, se lahko ta prerazvrsti v donosni del, če uvedba restrukturiranja ne vodi v pripoznanje oslabitev ali neplačil, če je od uvedbe ukrepov restrukturiranja minilo eno leto in če v obdobju restrukturiranja ni bilo zapadlih neplačanih zneskov ali dvomov o celotnem odplačilu izpostavljenosti. Odsotnost dvomov se potrdi tudi z analizo finančnega položaja dolžnika.

Oznaka, da je terjatev restrukturirana, se umakne, ko:

• analiza dolžnikovega finančnega položaja pokaže, da dolžnik ne izpolnjuje več pogojev, ko bi se izpostavljenost štela za nedonosno;
• je od trenutka, ko se je restrukturirana izpostavljenost štela za donosno, minilo vsaj dveletno poskusno obdobje;
• so se vsaj polovico poskusnega obdobja izvajala redna plačila glavnice ali obresti v znatnem skupnem znesku;
• nobena izpostavljenost do dolžnika ni več kot 30 dni v zamudi ob koncu poskusnega obdobja.

2.15. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

V nekaterih primerih se terjatev poplača tako, da se zaseže zastavljeno sredstvo. NLB Skupina pripozna zasežena sredstva ob začetnem pripoznanju v svojih računovodskih izkazih po njihovih poštenih vrednostih in jih razvrsti v ustrezno kategorijo sredstev glede na njihov namen. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, poskuša NLB Skupina prodati takoj, ko je to izvedljivo, zato da zmanjšuje izpostavljenost (pojasnilo 6.1.s). Po začetnem pripoznanju se sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, merijo skladno z usmeritvami teh kategorij sredstev, tako se jih tudi obračunava. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev kot posledica unovčenih zavarovanj, so večinoma nepremičnine; te NLB Skupina uvršča med naložbene nepremičnine, ki se merijo skladno z MRS 40 Naložbene nepremičnine (pojasnilo 2.20.), ter med druga sredstva, ki se merijo skladno z MRS 2 Zaloge.

Nepremičnine, pridobljene za poplačilo posojil in terjatev, ki so razvrščene med druga sredstva, se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (iztržljiva vrednost), pri čemer se lahko upoštevajo zgolj neposredni stroški prodaje. Ob poznejšem merjenju se iztržljiva vrednost preverja najmanj enkrat letno. Cenitve poštenih vrednosti izvajajo pooblaščeni cenilci nepremičnin. Če knjigovodska vrednost presega iztržljivo vrednost, se nepremičnine oslabijo. Učinek oslabitve se izkaže med oslabitvami drugih sredstev, odprava oslabitve pa med prihodki iz odprave oslabitve drugih sredstev.

2.16. Pobot

Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, če za to obstajata pravna pravica in namen neto poravnave ali sočasna realizacija sredstva in poravnava obveznosti.

2.17. Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev

Vrednostni papirji, ki so predmet pogodbe o začasni prodaji finančnih sredstev (repo posli), ostanejo pripoznani v izkazu finančnega položaja, z njimi povezane obveznosti pa so izkazane med finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja. Začasno prodani vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka pogodbeno pravico te vrednostne papirje prodati ali jih nadalje zastaviti. Začasno kupljeni vrednostni papirji (obratni repo posli) so v izkazu finančnega položaja prikazani kot dano posojilo.

Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega odkupa se v računovodskih izkazih obravnava kot obresti, ki se obračunavajo v celotnem obdobju trajanja pogodbe ob uporabi efektivne obrestne mere.

2.18. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Pozneje se opredmetena osnovna sredstva vodijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.

Vsako leto NLB Skupina oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabitev osnovnih sredstev. Če se ugotovi, da taka znamenja obstajajo, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, upošteva pa se tista, ki je večja. Če je nadomestljiva vrednost večja od knjigovodske vrednosti, sredstev ni treba oslabiti, sicer pa se pripozna izguba v izkazu poslovnega izida v višini razlike med nadomestljivo in knjigovodsko vrednostjo.

Osnovna sredstva, ki ne ustvarjajo individualnih denarnih tokov, se vključijo v denar ustvarjajoče enote in se nato kot celota preverjajo za morebitne oslabitve.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjenem obdobju njihove koristnosti.

Uporabljene letne stopnje amortizacije so:

NLB Skupina in NLB	v %
Gradbeni objekti	2 - 5
Vlaganja v tuje objekte	5 - 25
Računalniška oprema	14,3 - 50
Pohištvo in oprema	10 - 33,3
Motorna vozila	12,5 - 25

Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

Preostala vrednost in doba koristnosti sredstva se pregledujeta na vsak datum izkaza finančnega položaja in se ustrezno prilagodita, če so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen. Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tekoča vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. Vlaganja v obstoječe gradbene objekte in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev. Če se je ob tem del osnovnega sredstva zamenjal, se za ta del odpravi pripoznanje.

2.19. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva vključujejo programsko opremo in dobro ime (pojasnilo 2.6.). V izkazu finančnega položaja so pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.

Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob uporabi takih amortizacijskih stopenj, da je vrednost neopredmetenih sredstev razporejena v stroške v ocenjeni življenjski dobi sredstva. Amortizacijska doba osnovne bančne programske opreme je deset let in amortizacijska doba druge programske opreme od tri do pet let.

Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

2.20. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih NLB Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem ali povečanja vrednosti dolgoročne naložbe. Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost temelji na trenutnih tržnih cenah. Dobički in izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti se vključujejo v izkaz poslovnega izida.

2.21. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo

V nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo sodijo sredstva, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana zlasti s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Pogoj za uvrstitev v kategorijo nekratkoročnih sredstev in skupine za odtujitev v posesti za prodajo je izpolnjen zgolj takrat, ko je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Poslovodstvo je zavezano prodajnemu načrtu, ki mora biti praviloma izpeljan v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo se merijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

Pri skupini za odtujitev so ob poznejšem merjenju sredstva in obveznosti, ki so zunaj področja merjenja MSRP 5, merjeni skladno z veljavnimi standardi (na primer terjatve za odloženi davek, sredstva iz zaslužkov zaposlencev, finančni instrumenti, naložbene nepremičnine, merjene po pošteni vrednosti, in pogodbene pravice iz zavarovalnih pogodb). Opredmetena in neopredmetena sredstva se ne amortizirajo. Učinki zaradi prodaje in vrednotenja so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

Obveznosti, ki so neposredno povezane s skupino za odtujitev, so v izkazu finančnega položaja razvrščene in predstavljene ločeno.

2.22. Računovodsko obračunavanje najemov

Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjeni čas. Najemne pogodbe se računovodsko vodijo kot finančni ali poslovni najem skladno s svojo začetno razvrstitvijo. Ključni dejavnik pri razvrstitvi najemov je obseg, v okviru katerega se tveganja in koristi, povezani z lastništvom predmeta najema, prenesejo z najemodajalca na najemnika.

NLB Skupina v vlogi najemnika

Najemi, pri katerih večino tveganj in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, nosi najemodajalec, se obravnavajo kot poslovni najemi. Pri poslovnih najemih so dana plačila vključena v izkaz poslovnega izida sorazmerno s časom trajanja pogodbe. Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v obdobju prekinitve pogodbe.

Finančni najem se pripozna kot sredstvo in dolg v višini poštene vrednosti najetega sredstva ali sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin, če je ta manjša. Amortizacija najetega sredstva je usklajena z računovodskimi usmeritvami lastnih amortiziranih sredstev, pri čemer je obdobje amortiziranja krajše od dobe koristnosti predmeta najema ali pogodbeno določenega obdobja najema. Plačane najemnine se porazdelijo med obrestne odhodke in zmanjšanje dolga tako, da se dobi stalna obrestna mera za preostalo stanje dolga.

NLB Skupina v vlogi najemodajalca

Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine vključene med prihodke sorazmerno s časom trajanja pogodbe. Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja prikazana med naložbenimi nepremičninami ali opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Kadar je večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom predmeta najema, prenesena z najemodajalca na najemnika, se najem razvrsti kot finančni najem. Pri sredstvu, danem v finančni najem, se sedanja vrednost prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega najema. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivne obrestne mere v celotni življenjski dobi najema. Terjatve iz finančnega najema so prikazane v višini neto naložbe v finančni najem vključno z nezajamčeno preostalo vrednostjo.

Prodaja in povratni najemi

NLB Skupina nastopa tudi kot najemodajalec v transakcijah prodaj in povratnih najemov, na podlagi katerih od najemnika najprej odkupi predmet najema in ga ponudi nazaj v najem. Omenjene pogodbe se razvrstijo kot finančni oziroma poslovni najem glede na pogodbena določila posameznega najema.

2.23. Denar in denarni ustrezniki

V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki prikazujejo denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah, dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju, posojila bankam in dolžniški vrednostni papirji, ki niso v posesti za trgovanje, z originalno zapadlostjo do 90 dni. Denar in denarni ustrezniki so razkriti v izkazu denarnih tokov.

2.24. Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji z lastnostmi dolga

Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se ob začetnem pripoznanju pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je navadno enaka nabavni vrednosti, zmanjšani za transakcijske stroške. Ob poznejšem merjenju se merijo po odplačni vrednosti, razlika med vrednostjo ob začetnem pripoznanju in končno vrednostjo se v izkazu poslovnega izida pripozna med obrestnimi odhodki ob uporabi efektivne obrestne mere.

Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti v izkazu finančnega položaja. Razlika med knjigovodsko vrednostjo in ceno, po kateri je bil lastni dolg odkupljen, se prikaže v izkazu poslovnega izida.

2.25. Drugi izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala

Drugi izdani finančni instrumenti se ob začetnem pripoznanju delno ali v celoti razvrstijo kot kapitalski instrument, če so pogodbene značilnosti instrumenta take, da ga mora NLB Skupina razvrstiti kot kapitalski instrument skladno z MRS 32 Finančni instrumenti: razkrivanje in predstavljanje. Izdani finančni instrument se šteje kot kapitalski instrument, samo če ne pomeni nobene pogodbene obveze plačila.

Izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala, se v izkazu finančnega položaja pripoznavajo kot kategorija lastniškega kapitala. Stroški, neposredno povezani z izdajo teh instrumentov, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. Pripadajoče obresti se pripoznavajo neposredno iz rezerv iz dobička.

Celotna knjigovodska vrednost izdanega finančnega instrumenta, ki ima lastnosti kapitala, je razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala v kategoriji drugi kapitalski instrumenti.

2.26. Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima NLB Skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

2.27. Prevzete finančne obveznosti

Finančne in storitvene garancije Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem

ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. Izdane so bankam, drugim finančnim institucijam in drugim strankam kot oblika zavarovanja za kredite, limite in druge bančne storitve.

Storitvene garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker izvajalec storitev ni izpolnil pogodbenih obveznosti.

Finančne in storitvene garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je navadno evidentirana kot znesek prejetih provizij. Prejete provizije se prenašajo v izkaz poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripoznanju se izdane garancije v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini, ki je višja od:

• višine nerazmejene provizije; ali
• po MRS 39 višine ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo finančne obveznosti po garancijski pogodbi; ali
• po MSRP 9 pričakovane kreditne izgube, skladno z usmeritvijo v pojasnilu 2.13.

Dokumentarni akreditivi

Dokumentarni (in »stand by«) akreditiv pomeni pisno nepreklicno obvezo akreditivne (otvoritvene) banke v imenu nalogodajalca (uvoznika), da bo plačala upravičencu (izvozniku) vrednost dokumentov v okviru določenega roka:

• če je akreditiv plačljiv na vpogled, bo plačala na vpogled;
• če je akreditiv plačljiv z odloženim plačilom, bo plačala na dan zapadlosti pod pogojem, da upravičenec (izvoznik) predloži banki dokumente, ki so skladni s pogoji in roki, predpisanimi v akreditivu.

Obveznost se lahko prevzame tudi v obliki konfirmacije (potrditve) akreditiva, ki jo običajno na zahtevo ali po pooblastilu akreditivne (otvoritvene) banke prevzame potrdilna banka. Potrdilna banka dodatno

k obvezi akreditivne banke samostojno prevzame obveznost do upravičenca, in sicer pod določenimi pogoji.

Druge prevzete finančne obveznosti

Med druge prevzete finančne obveznosti sodijo še prevzete obveznosti iz nečrpanih kreditov, nepokriti dokumentarni akreditivi in drugo.

Nominalne pogodbene vrednosti garancij, dokumentarnih akreditivov in nečrpanih kreditov, ki so sklenjeni po tržnih pogojih, se ne zavedejo v izkazu finančnega položaja.

2.28. Davki

Davek od dohodka je sestavljen iz tekočega in odloženega davka od dohodka.

Tekoči davek od dohodka v NLB Skupini je obračunan po trenutno veljavnih davčnih stopnjah od ugotovljenih pozitivnih davčnih osnov posameznih članic. Davčna stopnja v Sloveniji za leto 2018 znaša 19 % (2017: 19 %).

Odloženi davki se obračunavajo po metodi obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo v predvidljivi prihodnosti pojavil razpoložljiv obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev po pošteni vrednosti, ki so uvrščena v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (MRS 39), z vrednotenjem finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9), z varovanjem denarnih tokov pred tveganjem in aktuarskimi dobički ali izgubami zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Terjatve in obveznosti za odloženi davek so obračunane po davčnih stopnjah, ki so ali bodo veljavne ob koncu poročevalskega obdobja in za katere se pričakuje, da bodo uporabljene v obdobju, ko bo terjatev povrnjena in obveznost poravnana. Pri tem NLB Skupina na vsak datum izkaza finančnega položaja pregleda knjigovodsko vrednost terjatev za odložene davke in oceni razpoložljivost prihodnjega dobička, v korist katerega se lahko začasne razlike poračunajo.

Terjatve za odloženi davek se pri začasnih razlikah iz naložb v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige pripoznajo le, če je verjetno, da:

• bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in
• bo na razpolago obdavčljiv dobiček.

Slovenska davčna zakonodaja ne določa omejitev oziroma roka za uveljavljanje nepokrite davčne izgube.

Plačana nadomestila za predpisane opravljene finančne storitve (finančne storitve, ki so oproščene plačila davka na dodano vrednost (z izjemo transakcij z vrednostnimi papirji) ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov) so v Sloveniji obdavčene z davkom na finančne storitve. Davčna stopnja znaša 8,5 % (2017: 8,5 %), davek se plačuje mesečno. Ker je davek na finančne storitve prometni davek, v računovodskih izkazih znižuje obračunane prihodke.

2.29. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

NLB Skupina ponuja svojim strankam tudi storitve upravljanja premoženja. Ta sredstva niso vključena v izkaz finančnega položaja NLB Skupine, saj ne predstavljajo sredstev NLB Skupine. Prihodki oziroma odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko je storitev opravljena. Za te storitve se strankam zaračuna provizija, ki je razčlenjena po posameznih postavkah v pojasnilu 4.3.b. Podrobnosti o

poslovanju v tujem imenu in za tuj račun so predstavljene v pojasnilu 5.27.

Dodatno so skladno s slovensko zakonodajo v pojasnilu 5.27. za storitve sprejemanja in posredovanja naročil, izvrševanja naročil, gospodarjenja s finančnimi instrumenti in skrbništva finančnih instrumentov, opravljenih za stranke, razčlenjeni podatki o terjatvah in obveznostih računov, na katerih NLB Skupina vodi finančna sredstva strank iz posredniškega poslovanja.

2.30. Ugodnosti zaposlenih

Ugodnosti zaposlenih vključujejo:

• kratkoročne zaslužke zaposlenih (kot so plače, prispevki za socialno varnost, nadomestila in nedenarne ugodnosti);
• odpravnine ob upokojitvi (pozaposlitvene ugodnosti); in
• jubilejne nagrade (druge zaposlitvene ugodnosti).

Kratkoročni zaslužki zaposlenih se pripoznajo v obdobju na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida pripoznani v postavki »Administrativni stroški«. Med drugim vključujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki skladno z lokalno zakonodajo (za delodajalca) znašajo 8,85 % bruto plače.

Skladno z zakonodajo se zaposleni upokojijo po 35–40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja v banki.

Te obveznosti so izmerjene v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, upoštevaje rasti prihodnjih plač in druge pogoje, ki se porazdelijo na ugodnosti za zaposlene iz pretekle in prihodnje delovne dobe.

Stroški službovanja so v izkaz poslovnega izida v postavko administrativni stroški vključeni kot stroški dela, medtem ko so obresti za obveznosti iz odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade pripoznane v vrstici odhodki za obresti

in podobni odhodki. Te obresti pomenijo spremembo sedanje vrednosti obveznosti, ki nastane zaradi približevanja zapadlosti v plačilo. Za pozaposlitvene ugodnosti so aktuarski dobički ali izgube zaradi sprememb aktuarskih predpostavk in izkustvene prilagoditve (razlike med dejanskimi in predvidenimi izplačili iz aktuarskih izračunov) pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu v vrstici aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe in niso nikoli prerazvrščeni v izkaz poslovnega izida. Aktuarski dobički in izgube, ki se nanašajo na druge ugodnosti zaposlenih, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot stroški dela.

2.31. Delniški kapital Dividende na navadne delnice

Dividende na navadne delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki NLB.

Lastne delnice

Če NLB ali druga članica NLB Skupine z nakupom pridobi delnice NLB, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. Pri poznejši prodaji lastnih delnic se dobički in izgube pripoznajo v kapitalu. Za delnice NLB, ki jih pridobi bodisi NLB sama bodisi druga družba, članica NLB Skupine, oblikuje NLB rezerve za lastne deleže v kapitalu.

Stroški izdaje novih delnic

Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv.

2.32. Poročanje po segmentih

O poslovnih segmentih se poroča na način, skladen notranjemu poročanju upravi banke, ki je izvršni organ in sprejema odločitve o porazdelitvi sredstev ter ocenjuje uspešnost posameznega segmenta.

Transakcije med organizacijskimi enotami (OE) so vodene po običajnih pogojih poslovanja. Obrestni prihodki so med OE znotraj matične banke (NLB) razporejeni ob uporabi internih transfernih cen in prikazani v postavki neto obrestni prihodki posamezne OE. Neto neobrestni prihodki

se pripišejo OE, ki dejansko opravi storitev, iz katere prihodki izhajajo. Direktni stroški se pripišejo segmentu, ki je neposredno povezan z opravljeno storitvijo, indirektni stroški storitev, ki jih storitveni centri opravljajo za profitne centre, se prav tako pripišejo segmentu, za katerega je storitev opravljena, režijski stroški pa se delijo po dogovorjenih splošnih ključih. Eksterni neto prihodki so neto prihodki NLB Skupine v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Davek iz dohodka se ne razporeja med segmente (pojasnilo 7.a).

Skladno z MSRP 8 se poslovanje NLB Skupine razvršča v naslednje segmente: korporativno bančništvo v Sloveniji, poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, finančni trgi v Sloveniji, strateški tuji trgi, nestrateški trgi in dejavnosti ter ostale dejavnosti.

2.33. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene

Za pripravo računovodskih izkazov NLB Skupine so potrebne usmeritve, predpostavke in ocene poslovodstva. NLB Skupina sprejema usmeritve in predpostavke, ki bodo vplivale na izkazana sredstva in obveznosti v prihodnjem obračunskem letu. Vse ocene in predpostavke so skladno z MSRP najboljše ocene, izvedene v skladu z veljavnimi standardi. Ocene in predpostavke temeljijo na načelu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji glede prihodnjih dogodkov.

a) Oslabitve posojil in terjatev

NLB Skupina spremlja in preverja kakovost portfelja posojil, tako na posamični kot portfeljski ravni, zaradi tekočega ocenjevanja potrebne višine popravkov vrednosti za pričakovane kreditne izgube. Za posamično pomembna finančna sredstva razvrščena v skupino 3, NLB Skupina oblikuje individualne oslabitve. Razvrstitev temelji na informaciji o poslabšanju plačilne sposobnosti ali finančnih težavah dolžnika ali drugih pomembnih dejstvih. Individualne ocene so pripravljene na podlagi pričakovanih

diskontiranih denarnih tokov iz poslovanja in/ali pričakovanih poplačil iz zavarovanja.

Finančna sredstva, ki so razvrščena v skupino 1 ali 2 oziroma v skupino 3, vendar ne presegajo meje materialnosti, se slabijo skupinsko. Pričakovane kreditne izgube se v tej skupini finančnih sredstev ocenjujejo na podlagi pričakovanih vrednosti kazalnikov tveganja, ki so ocenjeni na podlagi historičnih podatkov in prihodnjih makroekonomskih napovedi. Modeli, ki se uporabljajo za ocenjevanje pričakovanih vrednosti kazalnikov tveganja, se redno preverjajo na podlagi podatkov preteklega leta (backtesting) in testirajo (validation).

Stresni scenarij predvideva upočasnitev gospodarske rasti, katere rezultat je povečanje stopnje neplačila (»default rate« oz. verjetnost prehoda iz donosnih v nedonosne terjatve) in tudi stopnje izgube (»loss rate« oz. pričakovana izguba po nastanku neplačila). Neugoden scenarij makro stresa napoveduje resnično gospodarsko krizo, podaljšan makroekonomski šok, ki vodi v neugodno okolje za poslovne banke. Scenarij delno temelji na scenarijih EBA in ESRB. Scenarij temelji na podatkih o odstopanju bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja od osnovnega scenarija v situaciji stresa v bančnem sektorju, ki predvideva negativno povratno zanko med šibko donosnostjo bank in nizko nominalno rastjo ob strukturnih izzivih v bančnem sektorju EU.

Na področju kreditnih tveganj opisani makroekonomski obremenitveni test vpliva na povečanje stopnje neplačila, ter stopnje izgube. Na osnovi trenutne izpostavljenosti (ob predpostavki statične bilance) se ocenijo dodatni popravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube za obstoječe nedonosne terjatve in terjatve, ki so iz donosnih prešle v nedonosne. Na ta način stresni scenarij združuje tveganje neplačila ter tveganje migracije.

Rezultat stresnega scenarija za NLB Skupino prikazuje povečanje pričakovanih kreditnih izgub za 75,2 mio EUR (2017:

69,5 mio EUR) in povišanje stopnje pokritja kreditnega portfelja z oslabitvami za 0,89 odstotne točke (2017: 0,86 odstotne točke) (pojasnilo 5.16.).

b) Poštene vrednosti finančnih instrumentov

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na podlagi objavljene tržne cene na datum poročanja, to je na podlagi cene, ki pomeni najboljše povpraševanje po finančnih sredstvih, oziroma na podlagi cene, ki pomeni najboljšo ponudbo za finančne obveznosti.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z modeli vrednotenja. Ti vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih transakcijah, uporabo modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov, vrednotenje na podlagi primerljivih podjetij in druge najpogostejše metode vrednotenja. Ti modeli vrednotenja po kar najboljši oceni odražajo tržne razmere na dan merjenja, ki pa se lahko razlikujejo od tržnih razmer pred tem dnem ali po njem. Na datum izkaza finančnega položaja je poslovodstvo preverilo vse uporabljene modele, da bi zagotovilo, da ustrezno odražajo tržne razmere – vključno z upoštevanjem relativne likvidnosti trga in ustreznosti uporabljenih kreditnih pribitkov. Spremembe ocene glede teh dejavnikov bi lahko vplivale na poročano pošteno vrednost finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (MRS 39), in finančnih sredstev merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se določajo na podlagi tržnih podatkov, skladno s sprejeto metodologijo vrednotenja finančnih instrumentov NLB Skupine. Pri vrednotenju so uporabljeni tržni tečaji valut, tržne obrestne mere, krivulje donosov in krivulje volatilnosti po načelu preseka trga (»Market Snapshot«). Dnevno se ob 16. uri shranijo tržni podatki, ki so pozneje uporabljeni za izračun

poštenih vrednosti (»Market Value«, NPV) finančnih instrumentov. Za vrednotenje NLB Skupina uporablja tržne krivulje donosov, upošteva pa tudi kreditno tveganje nasprotne stranke.

Hierarhija finančnih instrumentov glede na določitev poštenih vrednosti je razkrita v pojasnilu 6.5.

c) Oslabitev naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

Proces identifikacije in ocenjevanja oslabitev je po svoji zasnovi negotov, saj napovedovanje denarnih tokov zahteva izdatno uporabo ocen, ki so kot take občutljive za vključene predpostavke. Pregled oslabitev pomeni kar najboljšo oceno poslovodstva o naslednjih predpostavkah in dejstvih:

• Prihodnji denarni tokovi posameznih naložb so ocenjeni denarni tokovi za obdobja, za katera obstajajo sprejeti poslovni plani. Ocenjeni denarni tokovi za strateške članice temeljijo na petletnih poslovnih planih, za nestrateške članice pa na obdobju, skladnem s strategijo dezinvestiranja. Poslovni plani posameznih družb temeljijo na oceni prihodnjih gospodarskih razmer, ki bodo vplivale na poslovanje in kakovost kreditnega portfelja posamezne članice.
• Stopnja stabilne rasti denarnih tokov v obdobju, ki sledi sprejetim poslovnim planom, je ocenjena na 1 do 1,5 %.
• Ciljne stopnje kapitalske ustreznosti posamezne banke so predvidene v višini od 13 do 17 %.
• Diskontna stopnja, ki je bila pridobljena po modelu CAPM (»Capital Asset Pricing Model«) in se je uporabila za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov, temelji na konceptu stroškov kapitala posamezne naložbe. Diskontna stopnja izraža vpliv vrste finančnih in gospodarskih spremenljivk, vključno z netvegano obrestno mero in premijo za tveganje. Vrednosti uporabljenih spremenljivk v času nihajo in so zunaj nadzora poslovodstva. Diskontne stopnje so uporabljene v višini od 9,66

do 15,18 % (31. december 2017: od 9,66 do 19,07 %).

Za strateške članice NLB Skupine v letih 2018 in 2017 niso bili ugotovljeni znaki oslabitve kapitalskih naložb.

NLB je v letu 2018 oslabila kapitalske naložbe v nestrateške družbe v skupni vrednosti 544 tisoč EUR.

d) Ugodnosti zaposlenih

Obveznosti za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, so:

	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Aktuarske predpostavke
Diskontna stopnja	1,01 % - 5,0 %	0,8 % - 3,1 %	1,05 %	1,0 %
Rast plač v skladu s koeficientom inflacije, napredovanji in rastjo plač glede na pretečeno delovno dobo	1,4 % - 3,8 %	1,6 % - 4,0 %	1,8 % - 2,3 %	2,5 %
Ostale predpostavke
Število zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti	5.044	5.442	2.662	2.779

Analiza občutljivosti znatnih aktuarskih predpostavk za pozaposlitvene ugodnosti

	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2018	Diskontna stopnja			Rast plač		Diskontna stopnja		Rast plač
	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.
Vpliv na rezervacije za ugodnosti zaposlenih iz naslova odpravnin (v %)	(5,2)	5,7	5,6	(5,3)	(5,3)	5,7	5,6	(5,3)

e) Davki

NLB Skupina posluje v državah z različno zakonodajo. Podlaga za pripoznanje odloženih terjatev za davke po stanju na dan 31. decembra 2018 so napovedi prihodnjih dobičkov in način, s katerim si bo NLB Skupina povrnila naložbo v sredstvo, to je nadaljnja uporaba, prodaja ali likvidacija. Sprememba predpostavk glede predvidene povrnitve naložbe lahko pomeni pripoznanje terjatev za odložene davke ali odpravo terjatev za odložene davke, ki jih je NLB Skupina oblikovala v preteklosti. Če se predpostavke o prihodnjem poslovanju spremenijo, bo NLB Skupina ustrezno prilagodila terjatve za odloženi davek (pojasnili 4.15. in 5.20.).

2.34. Implementacija novih računovodskih standardov

V poslovnem letu je NLB Skupina vpeljala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki sta jih izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju: OMRS) in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov

računovodskega poročanja (v nadaljevanju: OPMSRP), katerih uporaba je obvezna za letno poročevalsko obdobje, ki se začne s 1. januarjem 2018.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki veljajo od vključno 1. januarja 2018, ter jih je EU potrdila in NLB Skupina vpeljala

• MSRP 9 (nov standard) – Finančni instrumenti velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde izdal MSRP 9 Finančni instrumenti, ki je nadomestil MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. MSRP 9 uvaja nov pristop glede razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov ter nov model pričakovanih izgub, ki je bolj usmerjen v prihodnost in spreminja zahteve za obračunavanje varovanja pred tveganji.

V skladu z zahtevami glede prehoda na MRSP 9 primerjalni podatki niso bili preračunani. Prilagoditev zaradi sprejetja MSRP 9 je bila pripoznana v zadržanem dobičku in drugem vseobsegajočem donosu na dan 1. januarja 2018. Zaradi prehoda na zahteve MSRP 9 se je kapital NLB Skupine povečal za 43,8 milijona EUR in kapital NLB za 27,7 milijona EUR (pojasnilo 2.35.). Količnik temeljnega kapitala NLB Skupine se je povečal za 0,4 odstotne točke. NLB Skupina ob uvedbi modela pričakovanih izgub ne bo uporabila možnosti postopnega vpliva na regulatorni kapital, ki jo omogoča Uredba (EU) 2017/2395.

• MSRP 15 (nov standard) – Prihodki iz pogodb s strankami velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Standard nadomešča obstoječe zahteve MSRP glede prihodkov (MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 18 Prihodki, OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev, OPMSRP 15 Dogovori o izgradnji nepremičnin, OPMSRP 18

Prenosi sredstev od odjemalcev in SOP 31 Prihodki – transakcije neposredne zamenjave, ki vključujejo storitve oglaševanja) in velja za vse prihodke iz pogodb s strankami. Standard določa načela merjenja in pripoznanja prihodkov. Osnovno načelo standarda je, da se prihodki pripoznajo v višini, ki odraža znesek kupnine, ki ga družba pričakuje v zameno za prenos blaga ali storitev h kupcu. Novi standard ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

• MSRP 15 (dopolnitev) Pojasnila k prihodkom iz pogodb s strankami velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnitve k standardu Prihodki ne spreminjajo temeljnih načel standarda, ampak pojasnjujejo, kako je treba ta načela uporabljati. Dopolnila pojasnjujejo, kako prepoznati izvršitveno obvezo v pogodbi, določiti, ali je podjetje naročnik in ali prihodke iz izdane licence pripoznati v trenutku ali v daljšem časovnem obdobju. Poleg pojasnil dopolnitve vključujejo tudi dve dodatni olajšavi za zmanjšanje stroškov in kompleksnosti za družbe, ki prvič uporabljajo nov standard. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
• MSRP 4 (dopolnitev) Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnila obravnavajo pomisleke, ki izhajajo iz uporabe novega standarda o finančnih instrumentih MSRP 9 pred uvedbo novega nadomestnega standarda MSRP 4. Dopolnitve uvajajo dva pristopa: prekrivni pristop in začasno izjemo od uporabe MSRP 9. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine, saj je MSRP 9 že v celoti vpeljan.

• MSRP 2 (dopolnitev) Razvrščanje in merjenje plačilnih transakcij z delnicami velja za letna obdobja, ki se začnejo

• januarja 2018 ali pozneje. Dopolnitve pojasnjujejo, kako obravnavati določene vrste plačilnih transakcij z delnicami. Zagotavljajo zahteve, ki se nanašajo na tri glavna področja: računovodsko obravnavo učinkov odmernih pogojev in pogojev, ki niso odmerni, pri merjenju z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami, razvrstitev plačilnih transakcij z delnicami na podlagi sodil za neto poravnavo davčnega odtegljaja in računovodsko obravnavo sprememb pogojev plačilne transakcije z delnicami, ki imajo za posledico prerazvrstitev postavke v kapital. NLB Skupina nima plačilnih transakcij z delnicami.

• Letne dopolnitve MSRP 2014–2016. Dopolnitve so manjše spremembe, ki pojasnjujejo, popravljajo ali odstranjujejo odvečno besedilo v standardih. Dopolnitve se nanašajo na tri standarde: MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja ter MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige veljata za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

• MRS 40 (dopolnitev) Prenos naložbenih nepremičnin velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Dopolnitve pojasnjujejo zahteve ob prenosu na naložbene nepremičnine ali z njih. Družba naj bi prenesla nepremičnino na naložbene nepremičnine ali z njih, ko in samo ko obstaja dokaz o spremembi uporabe. Sprememba uporabe nastane, če nepremičnina izpolnjuje ali ne izpolnjuje več definicije naložbene nepremičnine. Samo spremenjena namera poslovodstva glede uporabe nepremičnine še ne predstavlja dokazila o spremembi uporabe. Trenutno dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

• Pojasnilo OPMSRP 22 Transakcije v tuji valuti in predplačilo kupnine velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Pojasnilo obravnava uporabo menjalnega tečaja pri poslih, ki vključujejo predčasno plačilo ali prejem predplačila v tuji valuti. Zadeva transakcije v tuji valuti, kadar podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost iz naslova plačila ali prejema predplačila, pred pripoznanjem s tem povezanih sredstev, odhodkov ali prihodkov. To pa ne velja, če podjetje pri prvotnem pripoznanju izmeri povezana sredstva, odhodke ali prihodke po pošteni vrednosti. Trenutno pojasnilo ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih je EU potrdila in jih NLB Skupina ni predčasno vpeljala

• MSRP 16 (novi standard) – Najemi velja za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje in nadomešča računovodski standard MRS 17 Najemi. MSRP 16 določa načela za pripoznavanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje najemov za obe pogodbeni stranki, tj. najemnika in najemodajalca. Novi standard zahteva, da najemniki večino najemov pripoznajo v svojih računovodskih izkazih ter uvaja enoten računovodski model za vse najemne pogodbe (podobno kot obračunavanje finančnih najemov skladno z MRS 17) z nekaterimi izjemami (tj. sredstva majhne vrednosti in kratkoročni najemi). Najemnik na datum začetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Na datum začetka najema najemnik meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, po nabavni vrednosti. Vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, prilagojen za vsa plačila najemnin, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, morebitne najemne

spodbude, začetne neposredne stroške, ki so nastali najemniku, in oceno stroškov, ki jih bo imel najemnik ob koncu trajanja najema. Obveznost iz najema pa se izračuna kot neto sedanja vrednost bodočih najemnin.

V primerjavi z MRS 17, računovodska obravnava najemov pri najemodajalcu po MSRP 16 ostaja bistveno nespremenjena.

NLB Skupina je skladno z zahtevami MSRP 16 identificirala pogodbe, ki ustrezajo opredelitvi najema. Najpomembnejša vrsta najemov so najemi poslovnih prostorov, sledijo najemi vozil in majhno število parkirnih mest. Ena najpomembnejših predpostavk za izračun neto sedanje vrednosti je bila pogodba o najemu, sklenjena za nedoločen čas. NLB Skupina je v teh primerih predpostavila petletno najemno obdobje z izjemo poslovnih prostorov na strateških lokacijah, kjer je poslovodstvo ocenilo daljše trajanje najema. Naslednja pomembna predpostavka za izračun neto sedanje vrednosti prihodnjih najemnin je bila diskontna stopnja, pri kateri je NLB Skupina uporabila interno transferno ceno za depozite prebivalstva.

Ob prehodu na MSRP 16 je NLB Skupina izbrala modificiran retrospektivni pristop, pri katerem se sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, merijo kot znesek, ki je enak obveznosti iz najema. Sprejetje zahtev MSRP 16 ni imelo pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine na dan 1. 1. 2019. Zaradi pripoznanja sredstev iz naslova pravice do uporabe in obveznosti iz najema so se konsolidirana sredstva in obveznosti povečale za 19,0 mio EUR (NLB: 2,6 mio EUR). Vpliv na regulatorni kapital ni pomemben.

• MSRP 9 (dopolnitev) – Oktobra 2017 je bila izdana sprememba MSRP 9: Lastnosti predplačil z negativnim

nadomestilom, ki prične veljati s 1. januarjem 2019 z možnostjo predčasne uporabe. Dopolnitev omogoča, da se določena finančna sredstva, ki vsebujejo možnost predčasnega odplačila za razumno negativno nadomestilo, izmerijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, če znesek predplačila predstavlja izključno plačilo neodplačane glavnice in obresti ter razumno nadomestilo. Razumno nadomestilo je lahko pozitivno ali negativno. Pred to spremembo finančna sredstva z negativnim nadomestilom za predčasno poplačilo ne bi prestala kriterija plačila izključno glavnice in obresti (SPPI testa) ter bi bila obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dopolnitev ne bo imela vpliva na računovodske izkaze NLB Skupine.

• Pojasnilo OPMSRP 23 – Negotovost pri obračunavanju davka iz dobička (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje). Pojasnilo obravnava obračunavanje davka iz dobička takrat, ko morda ni jasno, kako se davčna zakonodaja uporablja za določeno transakcijo ali okoliščino oziroma ali bo davčni organ sprejel davčno obravnavo družbe. MRS 12 – Davek iz dobička določa, kako obračunati tekoči in odloženi davek, ne pa kako odraziti učinke negotovih davčnih obravnav. OPMSRP 23 uvaja smernice, ki v MRS 12 dodajajo določila, kako odraziti učinke negotovosti pri obračunavanju davka iz dobička. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih EU še ni potrdila

• MSRP 17 (nov standard) – Zavarovalne pogodbe velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Novi standard zagotavlja celovit okvir za merjenje in predstavitev vseh zavarovalnih pogodb. Standard bo

nadomestil MSRP 4 Zavarovalne pogodbe in zahteva, da se zavarovalne pogodbe merijo z upoštevanjem trenutnih dejanskih denarnih tokov in da se prihodki pripoznajo skozi celotno obdobje izvajanja storitve. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

• MRS 28 (dopolnitev) Dolgoročne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Dopolnitev pojasnjuje, da MSRP 9 Finančni instrumenti veljajo za dolgoročne naložbe v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki so po vsebini sestavni del »čiste naložbe« v pridruženi družbi ali skupnem podvigu, če se zanje ne uporablja kapitalska metoda. NLB Skupina ne pričakuje vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.
• Letne dopolnitve MSRP 2015–2017. Dopolnitve so sestavljene iz vsebinskih sprememb in pojasnil ter so veljavne za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Dopolnitve MSRP 3 pojasnjujejo, da kadar podjetje pridobi nadzor nad podjetjem, ki je skupno delovanje, ponovno izmeri prej navedene deleže v tem podjetju. Dopolnitve MSRP 11 pojasnjujejo, da kadar podjetje pridobi skupni nadzor nad podjetjem, ki je skupno delovanje, podjetje ne izmeri ponovno prej navedenih deležev v tem podjetju. Dopolnitve MRS 12 pojasnjujejo, da je treba vse davčne posledice dividend pripoznati v poslovnem izidu, ne glede na to, kako davek nastane. Dopolnitve MRS 23 pojasnjujejo, da v kolikor prejeto posojilo ostane neodplačano, potem ko je z njim povezano sredstvo že pripravljeno za njegovo nameravano uporabo ali prodajo, to posojilo postane del najetih sredstev za potrebe izračunavanja stopnje kapitalizacije prejetih posojil. NLB Skupina ocenjuje vpliv pojasnil na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
• MRS 19 (dopolnitev) Sprememba, omejitev ali poravnava programa velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje, z dovoljeno zgodnjo uporabo dopolnitev, če je to razkrito. Dopolnitev pojasnjuje računovodsko obravnavo v primeru spremembe, omejitve ali poravnave programa. Od podjetij zahteva, da uporabijo posodobljene predpostavke za določitev (tekočih) stroškov zaslužkov zaposlencev in neto obresti za obdobje po spremembi, omejitvi ali poravnavi. Dopolnila obenem pojasnjujejo vpliv obračunavanja sprememb, omejitev ali poravnave programa na zahtevane mejne vrednosti sredstev. Dopolnitev ne bo vplivala na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
• Spremembe sklicev na temeljni okvir standardov MSRP veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Sprejete so bile z namenom zagotavljanja podpore pri prehodu na prenovljen Temeljni okvir za podjetja, ki računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi navodil temeljnega okvira v primeru, ko določenih transakcij ne obravnava noben standard MSRP.
• MSRP 3 (dopolnitev) Poslovne združitve velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje.

Namen dopolnitve je odpraviti negotovost, ki nastane pri določanju, ali gre za pridobitev poslovnega subjekta ali skupine sredstev. Dopolnitev med drugim pojasnjuje in zožuje opredelitev poslovnega subjekta in zagotavlja dodatne smernice in ilustrativne primere. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

• MRS 1 in MRS 8 (dopolnitve) – Opredelitev materialnosti veljata za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje (dovoljena je zgodnejša uporaba). Dopolnitve se nanašajo na spremenjeno opredelitev »materialnosti«, in navajajo: »Informacije so pomembne, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo njihova opustitev, napačna navedba ali prikrivanje vplivala na splošne odločitve primarnih uporabnikov računovodskih izkazov, ki sprejemajo odločitve na podlagi računovodskih izkazov, ki zagotavljajo finančne informacije določenega podjetja«. Posebej so poudarjeni in opredeljeni trije novi vidiki (nove) definicije: »prikrivanje«, »če se lahko upravičeno pričakuje« in »primarni uporabniki«. Nova opredelitev »materialnosti« in spremni pojasnjevalni odstavki so v MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov.

Opredelitev »materialnosti« v MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake pa je bila nadomeščena s sklicevanjem na MRS 1; dopolnitve zato zagotavljajo doslednost definicije »materialnosti« v vseh standardih MSRP. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

• MSRP 10 in MRS 28 (dopolnitev) – Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti dopolnitev standardov glede prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom odložil za nedoločen čas. Dopolnitev standarda obravnava neskladje med zahtevami MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Skladno z dopolnitvijo družba celoten znesek dobička ali izgube pri prodaji pripozna, kadar gre za poslovanje, ne glede na to, ali je del odvisne družbe ali ne. Delni dobiček ali izgubo družba pripozna, kadar je v posel vključeno sredstvo, ki ne predstavlja poslovanja, tudi če so sredstva del odvisne družbe. NLB Skupina ne pričakuje vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.

2.35. Predstavitev učinkov prehoda na MSRP 9 s 1. januarjem 2018

Na podlagi predstavljenega poslovnega modela, značilnosti pogodbenih denarnih tokov dolžniških instrumentov in uvedbe modela pričakovanih kreditnih izgub je spodaj predstavljena primerjava kategorij merjenja po MRS 39 in MSRP 9 skupaj

z učinki prehoda na MSRP 9 na dan 1. januarja 2018:

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
Vpliv na kapital ob prehodu na MSRP 9 - podrobnosti
Sprememba metodologije za oslabitve in rezervacije	58.160	37.319
Prevrednotenje kreditov na pošteno vrednost	36	(687)
Pripoznanje izgub spremenjenih finančnih sredstev	(1.049)	(1.049)
Prerazvrstitev in prevrednotenje vrednostnih papirjev	(7.504)	(5.267)
Davek iz dohodka ob prehodu	(3.529)	(2.650)
Skupaj	46.114	27.666
Delež manjšinskih lastnikov	(2.281)	-
Skupaj vpliv na pripadajoči kapital lastnikov	43.833	27.666

Spodnja tabela prikazuje primerjavo kategorij merjenja za finančna sredstva po MRS 39 in kategorij merjenja po MSRP 9 na dan 1. januarja 2018:

						v tisoč EUR
			NLB Skupina		NLB
	Originalna razvrstitev v skladu z MRS 39	Nova razvrstitev v skladu z MSRP 9	Originalna knjigovodska vrednost v skladu z MRS 39	Nova knjigovodska vrednost v skladu z MSRP 9	Originalna knjigovodska vrednost v skladu z MRS 39	Nova knjigovodska vrednost v skladu z MSRP 9
Finančna sredstva - 1. januar 2018
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	Krediti in terjatve	Odplačna vrednost	1.256.481	1.255.824	570.010	569.943
Krediti in terjatve - dolžniški vrednostni papirji	Krediti in terjatve	Odplačna vrednost	82.133	79.880	82.133	79.880
Krediti in terjatve - bankam	Krediti in terjatve	Odplačna vrednost	510.107	509.970	462.322	461.830
Krediti in terjatve - strankam, ki niso banke	Krediti in terjatve	Odplačna vrednost	6.887.300	6.956.362	4.556.105	4.594.286
Krediti in terjatve - strankam, ki niso banke	Krediti in terjatve	FVTPL obvezno	25.033	24.649	31.372	30.055
Krediti in terjatve - druga finančna sredstva	Krediti in terjatve	Odplačna vrednost	66.077	67.046	38.389	38.915
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	FVTPL	FVTPL	72.189	72.189	72.180	72.180
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	FVTPL pripoznana	FVTPL obvezno	5.003	5.003	634	634
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - dolžniški instrumenti	Razpoložljiva za prodajo	FVOCI	1.604.940	1.604.940	1.238.977	1.238.977
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - dolžniški instrumenti	Razpoložljiva za prodajo	Odplačna vrednost	618.376	612.317	491.936	488.992
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - delnice	Razpoložljiva za prodajo	FVTPL obvezno	3.261	3.261	2.059	2.059
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - delnice	Razpoložljiva za prodajo	FVOCI pripoznana	49.916	49.916	44.790	44.790
Finančne sredstva v posesti do zapadlosti	V posesti do zapadlosti	Odplačna vrednost	609.712	609.216	609.712	609.216
Skupaj			11.790.528	11.850.573	8.200.619	8.231.757

Spodnja tabela prikazuje primerjavo knjigovodskih vrednosti za finančna sredstva po MRS 39 s knjigovodskimi vrednostmi finančnih sredstev po

MSRP 9 na dan 1. januarja 2018:

					v tisoč EUR
		MRS 39 knjigovodska vrednost			MSRP 9 knjigovodska vrednost
NLB Skupina	Pojasnilo	31. december 2017		Prerazvrstitev Ponovno merjenje	1. januar 2018
Odplačna vrednost
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah
Začetno stanje		1.256.481
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				(657)
Končno stanje					1.255.824
Krediti in terjatve - bankam
Začetno stanje		510.107
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				(137)
Končno stanje					509.970
Krediti in terjatve - strankam, ki niso banke
Začetno stanje		6.912.333
Zmanjšanje: na finančna sredstva FVTPL (obvezno)	(A)		(25.033)
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				76.471
Ponovno merjenje: spremembe pogodbenih določil				(7.409)
Končno stanje					6.956.362
Druga finančna sredstva
Začetno stanje		66.077
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				838
Ponovno merjenje: druge prilagoditve				131
Končno stanje					67.046
Dolžniški vrednostni papirji
Začetno stanje		82.133
Povečanje: iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(B)		618.376
Povečanje: iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti	(C )		609.712
Ponovno merjenje: iz poštene vrednosti na odplačno vrednost				(4.476)
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				(2.096)
Ponovno merjenje: prerazvrščene obveznice	(D)			(2.236)
Končno stanje					1.301.413
Finančne sredstva v posesti do zapadlosti
Začetno stanje		609.712
Zmanjšanje: na dolžniške vrednostne papirje - odplačna vrednost	(C )		(609.712)
Končno stanje					-
Skupaj finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti		9.436.843			10.090.615
Poštena vrednost prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI)
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Začetno stanje		2.276.493
Zmanjšanje: na FVOCI - dolžniški instrumenti	(E)		(1.604.940)
Zmanjšanje: na FVOCI - lastniški instrumenti	(F)		(49.916)
Zmanjšanje: na odplačno vrednost - dolžniški vrednostni papirji	(B)		(618.376)
Zmanjšanje: na FVTPL (obvezno)	(G)		(3.261)

					v tisoč EUR
NLB Skupina	Pojasnilo	MRS 39 knjigovodska vrednost 31. december 2017		Prerazvrstitev Ponovno merjenje	MSRP 9 knjigovodska vrednost 1. januar 2018
Končno stanje					-
FVOCI - dolžniški instrumenti
Začetno stanje		-
Povečanje: iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(E)		1.604.940
Končno stanje					1.604.940
FVOCI - lastniški instrumenti
Začetno stanje		-
Povečanje: iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(F)		49.916
Končno stanje					49.916
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		2.276.493			1.654.856
Poštena vrednost prek poslovnega izida (FVTPL)
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Začetno in končno stanje		72.189			72.189
Finančna sredstva FVTPL (pripoznana)
Začetno stanje		5.003
Zmanjšanje: na finančna sredstva FVTPL (obvezno)	(H)		(5.003)
Končno stanje					-
Finančna sredstva FVTPL (obvezno)
Začetno stanje		-
Povečanje: iz finančnih sredstev FVTPL (pripoznana)	(H)		5.003
Povečanje: iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(G)		3.261
Povečanje: iz kreditov in terjatev - strankam, ki niso banke	(A)		25.033
Ponovno merjenje: iz odplačne vrednosti na pošteno vrednost				(384)
Končno stanje					32.913
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida		77.192			105.102

					v tisoč EUR
		MRS 39 knjigovodska vrednost			MSRP 9 knjigovodska vrednost
NLB	Pojasnilo	31. december 2017		Prerazvrstitev Ponovno merjenje	1. januar 2018
Odplačna vrednost
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah
Začetno stanje		570.010
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				(67)
Končno stanje					569.943
Krediti in terjatve - bankam
Začetno stanje		462.322
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				(492)
Končno stanje					461.830
Krediti in terjatve - strankam, ki niso banke
Začetno stanje		4.587.477
Zmanjšanje: na finančna sredstva FVTPL (obvezno)	(A)		(31.372)
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				45.590
Ponovno merjenje: spremembe pogodbenih določil				(7.409)
Končno stanje					4.594.286
Druga finančna sredstva
Začetno stanje		38.389
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				526
Končno stanje					38.915
Dolžniški vrednostni papirji
Začetno stanje		82.133
Povečanje: iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(B)		491.936
Povečanje: iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti	(C )		609.712
Ponovno merjenje: iz poštene vrednosti na odplačno vrednost				(2.232)
Ponovno merjenje: kreditne oslabitve				(1.225)
Ponovno merjenje: prerazvrščene obveznice	(D)			(2.236)
Končno stanje					1.178.088
Finančne sredstva v posesti do zapadlosti
Začetno stanje		609.712
Zmanjšanje: na dolžniške vrednostne papirje - odplačna vrednost	(C )		(609.712)
Končno stanje					-
Skupaj finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti		6.350.043			6.843.062
Poštena vrednost prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI)
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Začetno stanje		1.777.762
Zmanjšanje: na FVOCI - dolžniški instrumenti	(E)		(1.238.977)
Zmanjšanje: na FVOCI - lastniški instrumenti	(F)		(44.790)
Zmanjšanje: na odplačno vrednost - dolžniški vrednostni papirji	(B)		(491.936)
Zmanjšanje: na FVTPL (obvezno)	(G)		(2.059)
Končno stanje					-

					v tisoč EUR
NLB	Pojasnilo	MRS 39 knjigovodska vrednost 31. december 2017		Prerazvrstitev Ponovno merjenje	MSRP 9 knjigovodska vrednost 1. januar 2018
FVOCI - dolžniški instrumenti
Začetno stanje		-
Povečanje: iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(E)		1.238.977
Končno stanje					1.238.977
FVOCI - lastniški instrumenti
Začetno stanje		-
Povečanje: iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(F)		44.790
Končno stanje					44.790
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		1.777.762			1.283.767
Poštena vrednost prek poslovnega izida (FVTPL)
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Začetno in končno stanje		72.180			72.180
Finančna sredstva FVTPL (pripoznana)
Začetno stanje		634
Zmanjšanje: na finančna sredstva FVTPL (obvezno)	(H)		(634)
Končno stanje					-
Finančna sredstva FVTPL (obvezno)
Začetno stanje		-
Povečanje: iz finančnih sredstev FVTPL (pripoznana)	(H)		634
Povečanje: iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(G)		2.059
Povečanje: iz kreditov in terjatev - strankam, ki niso banke	(A)		31.372
Ponovno merjenje: iz odplačne vrednosti na pošteno vrednost				(1.317)
Končno stanje					32.748
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida		72.814			104.928

• (A) Določeni krediti in terjatve strankam, ki niso banke, ki so bili v skladu z MRS 39 razvrščeni kot Krediti in terjatve, merjeni po odplačni vrednosti, v skladu z MSRP 9 izpolnjujejo pogoje za obvezno merjene po FVTPL, ker pogodbeni denarni tokovi teh sredstev ne predstavljajo samo plačila glavnice in obresti na neodplačano glavnico.
• (B) Določeni dolžniški vrednostni papirji, ki jih ima Skupina, se lahko prodajo, vendar se za takšne prodaje pričakuje, da bodo zelo redke oziroma nepomembne. Ti vrednostni papirji se posedujejo v okviru poslovnega

modela, katerega cilj je posedovanje sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, in se zato merijo po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9.

• (C) Dolžniški vrednostni papirji, ki so bili prej razvrščeni v posesti do zapadlosti, so bili prerazvrščeni na odplačno vrednost v skladu z MSRP 9, ker je njihova prejšnja kategorija v skladu z MRS 39 ukinjena.
• (D) V letu 2009 je NLB Skupina prerazvrstila določene obveznice iz skupine finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, v skupino

posojil in terjatev. NLB Skupina namreč ni imela namena trgovati s temi obveznicami, temveč je imela namen in sposobnost, da jih obdrži v posesti v predvidljivi prihodnosti oz. do njihove zapadlosti. Poštena vrednost prerazvrščenih obveznic na dan prerazvrstitve je postala njihova nova odplačna vrednost. Ob prehodu na MSRP 9 je NLB Skupina preračunala odplačno vrednost obveznic na način, kot da bi bile že od začetnega pripoznanja dalje merjene po odplačni vrednosti.

(E) NLB Skupina ima določene dolžniške vrednostne papirje za potrebe

vsakdanje likvidnosti. V skladu z MSRP 9 se ti vrednostni papirji posedujejo v okviru poslovnega modela, katerega cilj je posedovanje sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje finančnih sredstev ter se zato merijo po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa.

(F) Določeni lastniški vrednostni papirji, ki jih ima Skupina, so bili pripoznani v skladu z MSRP 9 po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI), ker niso strateški in ker jih Skupina ne more nadzorovati. Spremembe v pošteni vrednosti takšnih vrednostnih papirjev ne bodo več pripoznane v poslovnem izidu, niti v primeru odtujitve. Pred sprejetjem MSRP 9 so bili ti vrednostni papirji

razporejeni kot razpoložljivi za prodajo.

• (G) Za določene lastniške vrednostne papirje se poslovodstvo ob začetnem pripoznanju ni nepreklicno odločilo, da bodo poznejše spremembe poštene vrednosti merjene po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa. Ta sredstva so v skladu z MSRP 9 razvrščena kot obvezno merjena po FVTPL. Prav tako so v to skupino razvrščene tudi določene delnice, ki ne izpolnjujejo definicije kapitalskih instrumentov.
• (H) Pred sprejetjem MSRP 9 so bile določene naložbe v sklade obravnavane in vrednotene na podlagi poštene vrednosti. V skladu z MSRP 9 so te naložbe del »drugega« poslovnega modela in tako morajo

biti razvrščene kot FVTPL. Poleg tega so bile nekatere lastniške naložbe pripoznane kot FVTPL z namenom odpravljanja oziroma znatnega zmanjšanja nedoslednosti pri merjenju finančnih sredstev, ki bi sicer izhajale iz merjenja na različnih podlagah. V skladu z MSRP 9 so te naložbe obvezno merjene po FVTPL.

Spodnja tabela prikazuje primerjavo med:

• končnim stanjem kreditnih oslabitev za finančna sredstva v skladu z MRS 39 in rezervacijami za kreditna tveganja za nečrpane odobrene kredite in finančne garancije v skladu z MRS 37 na dan 31. decembra 2017; in
• začetnim stanjem kreditnih oslabitev, izračunanih v skladu z MSRP 9 na dan 1. januarja 2018.

	NLB Skupina
Kategorija merjenja	31. december 2017 kreditne oslabitve v skladu z MRS 39/ rezervacije v skladu z MRS 37	Oslabitve obresti 31. december 2017	Prerazvrstitev	Ponovno merjenje	1. januar 2018 kreditne oslabitve v skladu z MSRP 9
Krediti in terjatve v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	657	657
Krediti in terjatve - dolžniški vrednostni papirji	-	-	-	17	17
Krediti in terjatve - bankam	576	-	-	137	713
Krediti in terjatve - strankam, ki niso banke	646.752	7.347	(27.737)	(76.471)	549.891
Krediti in terjatve - druga finančna sredstva	11.705	1	-	(838)	10.868
Finančne sredstva v posesti do zapadlosti v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9	73	-	-	496	569
Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9	-	-	-	1.583	1.583
Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo v skladu z MRS 39 / dolžniška finančna sredstva po FVOCI v skladu z MSRP 9	-	-	-	4.487	4.487
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in izdane finančne garancije	36.915	-	(5.435)	10.785	42.265
Skupaj	696.021	7.348	(33.172)	(59.147)	611.050

NLB

Kategorija merjenja	31. december 2017 kreditne oslabitve v skladu z MRS 39/ rezervacije v skladu z MRS 37	Oslabitve obresti 31. december 2017	Prerazvrstitev	Ponovno merjenje	1. januar 2018 kreditne oslabitve v skladu z MSRP 9
Krediti in terjatve v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	67	67
Krediti in terjatve - dolžniški vrednostni papirji	-	-	-	17	17
Krediti in terjatve - bankam	-	-	-	492	492
Krediti in terjatve - strankam, ki niso banke	317.063	6.738	(25.753)	(45.590)	252.458
Krediti in terjatve - druga finančna sredstva	3.191	1	-	(526)	2.666
Finančne sredstva v posesti do zapadlosti v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9	73	-	-	496	569
Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9	-	-	-	712	712
Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo v skladu z MRS 39 / dolžniška finančna sredstva po FVOCI v skladu z MSRP 9	-	-	-	2.190	2.190
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in izdane finančne garancije	34.257	-	(5.037)	1.452	30.672
Skupaj	354.584	6.739	(30.790)	(40.690)	289.843

Za finančna sredstva, ki so se prerazvrstila v kategorijo finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, spodnja tabela

prikazuje njihove poštene vrednosti na dan 31. decembra 2018 in dobiček ali izgubo pri merjenju na pošteno vrednost, ki bi

bil(a) pripoznana, če se ta finančna sredstva ne bi prerazvrstila v kategorijo po odplačni vrednosti ob prehodu na MSRP 9.

		v tisoč EUR
Iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo v skladu z MRS 39	NLB Skupina	NLB
Poštena vrednost na dan 31. decembra 2018	209.521	160.051
Dobiček/izguba iz vrednotenja na pošteno vrednost, ki bi bila pripoznana med letom v drugem vseobsegajočem donosu, v kolikor finančna sredstva ne bi bila prerazvrščena	1.654	1.787

Ob prehodu na MSRP 9 s 1. januarjem 2018 je NLB Skupina ugotovila le nekaj kreditinih izpostavljenosti, ki niso prestale testa SPPI zaradi spremenjenega elementa časovne vrednosti denarja in se zato

obvezno merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

3. Spremembe v sestavi NLB Skupine

Spremembe v letu 2018

Spremembe kapitala:

• Povečanje kapitala z denarjem v Prospera plus d.o.o., Ljubjana – v likvidaciji v višini 300 tisoč EUR za pokrivanje stroškov poslovanja.
• Povečanje kapitala z denarjem v S-REAM d.o.o., Ljubljana v višini 1.300 tisoč EUR za zagotavljanje rednega obsega poslovanja.

Druge spremembe:

• Marca 2018 je NLB Skupina prodala svojo odvisno družbo NLB Nov Penziski Fond a.d., Skopje (pojasnili 4.14. in 5.10.c).
• NLB Interfinanz, Praga v likvidaci in NLB Interfinanz, Beograd – u likvidaciji sta formalno v postopku likvidacije.
• Maja 2018 je bila ustanovljena družba S-REAM poslovanje z nepremičninami, d.o.o. Ljubljana, ki bo upravljala določene nepremičnine v NLB Skupini. NLB ima v njej 100-odstotni delež.
• V družbi NLB Propria d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji je bil zaključen postopek likvidacije. Skladno s sklepom sodišča je bila družba izbrisana iz sodnega registra.
• Septembra 2018 je NLB prodala svojo pridruženo družbo Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana (pojasnilo 4.14.).
• Decembra 2018 je NLB prejela 958 tisoč EUR iz naslova likvidacije NLB Lizinga Skopje (pojasnilo 4.13.). Januarja 2019 je bil postopek likvidacije zaključen in je bila družba izbrisana iz sodnega registra.
• Decembra 2018 je NLB prodala svojo odvisno družbo REAM d.o.o., Zagreb družbi S-REAM poslovanje z nepremičninami, d.o.o. Ljubljana (pojasnilo 4.14.).

Spremembe v letu 2017

Spremembe kapitala:

• Povečanje kapitala z denarjem v NLB Banko Beograd, REAM d.o.o., Beograd in REAM d.o.o., Zagreb v višini 10.909 tisoč EUR za zagotavljanje večjega obsega poslovanja.

• Povečanje kapitala z denarjem v CBS Invest, Sarajevo v višini 75 tisoč EUR zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije.
• NLB je od manjšinskih delničarjev odkupila delnice NLB Banke, Podgorica in s tem povečala lastniški delež v banki z 99,36 % na 99,83 %. Povečanje kapitalske naložbe je bilo pripoznano v višini 125 tisoč EUR.
• Povečanje kapitala z denarjem v Prvi Faktor d.o.o., Beograd – v likvidaciji v višini 212 tisoč EUR za zagotavljanje kapitalske ustreznosti do zaključka likvidacije. S tem je NLB pridobila 5-odstotni neposredni lastniški delež v družbi.

Druge spremembe:

• V družbi Kreditni biro SISBON je bil zaključen postopek likvidacije. Skladno s sklepom sodišča je bila družba izbrisana iz sodnega registra.
• Ustanovljena je bila družba SPV 2 d.o.o., Novi Sad, ki bo upravljala določene nepremičnine v NLB Skupini. NLB ima v njej 100-odstotni delež. V avgustu 2017 je bil sedež družbe prestavljen v Beograd. Družba se po novem imenuje SPV 2 d.o.o., Beograd.
• NLB je v juliju 2017 prodala kapitalsko naložbo v nestrateški odvisni družbi NLB Factoring – »v likvidaci«, Brno.
• Družbi Prospera plus d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji in NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana sta formalno v postopku likvidacije.

4. Razkritja k izkazu poslovnega izida

4.1. Obrestni prihodki in odhodki

Razčlenitev po vrstah sredstev in obveznosti

	v tisoč EUR NLB Skupina NLB
Prihodki iz obresti in podobni prihodki	2018	2017	2018	2017
Prihodki iz obresti pripoznani po efektivni obrestni meri	351.773	356.932	174.296	181.454
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti	304.652	-	139.235	-
Vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti	23.107	-	19.152	-
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	20.749	-	12.937	-
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti	2.070	-	2.394	-
Krediti in terjatve strankam, ki niso banke (MRS 39)	-	311.581	-	148.229
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	-	26.476	-	14.045
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	-	16.446	-	16.446
Krediti in terjatve bankam in centralnim bankam (MRS 39)	-	1.548	-	2.304
Vloge pri centralnih bankah in bankah	1.195	881	578	430
Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere	7.084	6.801	7.135	6.801
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	5.571	6.801	5.571	6.801
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	1.513	-	1.564	-
Skupaj	358.857	363.733	181.431	188.255
Odhodki za obresti in podobni odhodki
Depoziti strank, ki niso banke	25.039	29.476	5.616	8.852
Izdani vrednostni papirji	-	4.357	-	4.357
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	4.814	5.896	4.814	5.896
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	8.372	6.249	8.372	6.249
Krediti bank in centralnih bank	1.505	2.243	1.221	1.670
Krediti strank, ki niso banke	1.160	1.561	-	-
Podrejene obveznosti	1.275	1.593	-	-
Negativne obresti	3.364	2.436	2.987	2.115
Odhodki za obresti za ugodnosti zaposlenih (pojasnili 2.30., 5.19.d)	221	242	126	110
Depoziti bank in centralnih bank	184	220	258	166
Druge finančne obveznosti	13	144	5	51
Skupaj	45.947	54.417	23.399	29.466
Čiste obresti	312.910	309.316	158.032	158.789

Postavka negativne obresti vključuje obresti iz depozitov pri bankah in centralnih bankah v višini 3.179 tisoč EUR za NLB Skupino (2017: 2.107 tisoč EUR) in 2.802 tisoč EUR za NLB (2017: 1.786

tisoč EUR) ter tudi obresti iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa z negativno efektivno obrestno mero, kupljenih s premijo v višini 185 tisoč EUR za NLB Skupino in NLB (v 2017 obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo v višini 329 tisoč EUR).

4.2. Prihodki iz dividend

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	95	-	-	-
- naložbe odpravljene v obdobju	12	-	-	-
- naložbe v lasti ob koncu obdobja	83	-	-	-
Naložbe v odvisne družbe	-	-	47.955	53.797
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	-	-	1.714	4.215
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje	23	-	23	-
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	-	179	-	50
Skupaj	118	179	49.692	58.062

4.3. Prihodki in odhodki pri opravninah

a) Prihodki in odhodki pri opravninah v zvezi s posli za lasten račun

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Prihodki iz opravnin
Prihodki iz opravnin iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	66.552	60.976	41.015	39.459
Transakcijski računi strank	48.829	43.485	36.378	32.699
Drugi prihodki iz opravnin
Plačilni promet	56.472	56.997	27.151	28.408
Upravljanje pooblaščenih investicijskih družb	16.369	17.070	4.991	5.000
Dana jamstva	10.840	11.111	7.095	7.306
Posredovanje zavarovalnih produktov	4.757	4.073	4.199	4.060
Druge storitve	5.467	5.810	3.897	3.900
Skupaj	209.286	199.522	124.726	120.832
Odhodki za opravnine
Odhodki za opravnine iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	43.461	38.064	26.131	22.980
Drugi odhodki iz opravnin
Plačilni promet	6.125	5.675	829	812
Zavarovanje imetnikov osebnih računov in zlatih kartic	1.148	1.465	906	983
Investicijsko bančništvo	2.062	1.433	764	345
Prejeta jamstva	161	231	30	170
Druge storitve	2.200	2.891	1.059	1.210
Skupaj	55.157	49.759	29.719	26.500
Čiste opravnine iz poslov za lasten račun	154.129	149.763	95.007	94.332

b) Prihodki in odhodki pri opravninah v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za stranke

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Prihodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke
Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	1.418	1.171	1.367	1.153
Gospodarjenje s finančnimi instrumenti	1.240	1.351	-	-
Izvedba prvih in nadaljnjih prodaj brez obveznosti odkupa	574	123	574	123
Skrbništvo in sorodne storitve	5.151	5.090	5.120	4.979
Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank	795	613	795	613
Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij	95	38	95	49
Skupaj	9.273	8.386	7.951	6.917
Odhodki za opravnine v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke
Opravnine v zvezi s KDD in njej podobnimi organizacijami	2.728	2.697	2.736	2.706
Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami	59	34	59	34
Skupaj	2.787	2.731	2.795	2.740
Čiste opravnine iz investicijskih storitev in poslov za stranke	6.486	5.655	5.156	4.177
Skupaj prihodki iz opravnin	218.559	207.908	132.677	127.749
Skupaj odhodki za opravnine	57.944	52.490	32.514	29.240
Skupaj a) in b)	160.615	155.418	100.163	98.509

4.4. Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
- dobički	941	-	785	-
- izgube	(697)	-	(697)	-
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti
- dobički	6	-	6	-
- izgube	(459)	-	(459)	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)
- dobički	-	12.455	-	11.883
- izgube	-	(213)	-	(172)
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- dobički	254	-	-	-
Skupaj	45	12.242	(365)	11.711

4.5. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

			v tisoč EUR
NLB Skupina			NLB
2018	2017	2018	2017
18.762	19.469	10.947	11.243
(8.145)	(8.851)	(6.943)	(7.093)
551	1.093	551	1.093
(933)	(1.135)	(933)	(1.135)
260	1.232	257	1.698
(753)	1.170	(752)	1.170
-	(77)	-	(77)
(242)	166	(242)	166
9.500	13.067	2.885	7.065

4.6. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	2018	2018
Lastniški vrednostni papirji
- dobički	1.121	1.088
- izgube	(834)	(543)
Dolžniški vrednostni papirji
- izgube	(10)	-
Krediti strankam, ki niso banke
- dobički	3.759	4.739
Skupaj	4.036	5.284

4.7. Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2018	2017	2018	2017
Finančna sredstva in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	782	(381)	255	(892)
Prodaja odvisne družbe	(2)	2.614	-	-
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	(37)	(177)	(37)	(177)
Drugo	2	93	-	62
Skupaj	745	2.149	218	(1.007)

4.8. Drugi poslovni prihodki

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Prihodki od nebančnih storitev	8.176	12.099	5.653	8.255
- storitve informacijske tehnologije	988	3.531	988	3.531
- storitve prevoza gotovine	3.328	3.617	3.328	3.617
- poslovni najem premičnin	2.152	2.798	437	439
- drugo	1.708	2.153	900	668
Najemnine od naložbenih nepremičnin	4.759	5.440	543	381
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost (pojasnilo 5.12.)	730	2.242	169	396
Prodaja naložbenih nepremičnin	121	1.821	69	62
Drugi poslovni prihodki	4.894	4.822	3.334	3.078
Skupaj	18.680	26.424	9.768	12.172

4.9. Drugi poslovni odhodki

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2018	2017	2018	2017
Jamstva vlog vlagateljev	13.818	13.393	5.746	4.732
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost (pojasnilo 5.12.)	774	3.396	65	2.382
Enotni sklad za reševanje	2.506	2.590	2.506	2.590
Drugi davki in dajatve	2.772	2.993	1.001	1.093
Odhodki, povezani z izdajo storitvenih garancij	3.068	589	3.068	589
Članarine in podobno	840	1.122	361	700
Odhodki povezani s tožbami hrvaških varčevalcev (pojasnilo 5.19.)	635	2.202	635	2.202
Drugi poslovni odhodki	3.855	3.126	1.255	961
Skupaj	28.268	29.411	14.637	15.249

Drugi poslovni odhodki vključujejo predvsem odhodke, povezane z licencami, donacijami in škodami.

4.10. Administrativni stroški

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2018	2017	2018	2017
Stroški dela
Bruto plače, nadomestila in druge kratkoročne ugodnosti	146.171	139.918	91.742	88.429
Dajatve za pokojninsko zavarovanje	10.351	11.323	6.776	6.718
Dajatve za socialno zavarovanje	8.457	9.195	5.551	5.503
Ugodnosti zaposlenih (pojasnilo 5.19.d)	139	4.049	(225)	3.046
Odpravnine	343	94	69	462
Drugi zaslužki zaposlencev	(204)	3.955	(294)	2.584
Skupaj	165.118	164.485	103.844	103.696
Splošni in administrativni stroški
Stroški materiala	5.284	5.413	2.330	2.488
Stroški storitev	26.372	25.957	16.842	15.032
Stroški intelektualnih storitev	10.933	10.317	6.854	5.660
Stroški opravljanja nadzora	2.900	2.542	1.444	1.176
Stroški drugih storitev	12.539	13.098	8.544	8.196
Stroški za službena potovanja	1.300	1.189	515	419
Stroški marketinga	8.993	7.031	5.486	3.739
Stroški zgradb in opreme	27.094	26.609	14.200	14.087
Stroški energije	4.138	4.124	2.321	2.117
Najemnine in zakupnine	6.385	6.070	1.242	1.256
Stroški vzdrževanja zgradb, vozil in druge opreme	6.956	6.211	5.219	4.597
Stroški varovanja zgradb	3.712	3.499	1.652	1.441
Stroški zavarovanja za osnovna sredstva	2.052	2.725	1.120	1.722
Drugi obratovalni stroški	3.851	3.980	2.646	2.954
Stroški tehnologije	16.377	15.492	10.895	10.873
Vzdrževanje strojne in programske opreme	8.496	8.355	5.851	5.493
Stroški licenc	3.949	2.950	2.341	2.560
Stroški dostopa do podatkovnih baz	2.059	1.904	1.535	1.262
Drugi stroški tehnologije	1.873	2.283	1.168	1.558
Stroški komunikacij	8.757	8.505	6.025	6.055
Stroški poštnih storitev	4.547	4.322	4.010	3.880
Stroški telekomunikacij in interneta	2.149	2.178	765	874
Stroški drugih komunikacijskih storitev	2.061	2.005	1.250	1.301
Drugi splošni in administrativni stroški	2.137	2.226	1.302	1.488
Skupaj	96.314	92.422	57.595	54.181
Adminstrativni stroški skupaj	261.432	256.907	161.439	157.877
Število zaposlenih	5.887	6.029	2.690	2.789

Stroški drugih storitev vključujejo stroške prevoza gotovine, stroške arhiviranja,

stroške zavarovanja oseb ter sodne stroške in takse.

V predstavljenih letih sta NLB Skupina in NLB plačali naslednje stroške zakonitemu revizorju:

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Stroški plačil revizorjem
Revidiranje letnega poročila	497	559	206	198
Druge storitve revidiranja	492	361	479	361
Druge nerevizijske storitve	6	253	6	253
Skupaj	995	1.173	691	812

4.11. Amortizacija

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Amortizacija neopredmetenih sredstev (pojasnilo 5.13.)	10.794	10.916	8.135	8.555
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 5.11.)	16.430	16.886	9.396	9.455
Skupaj	27.224	27.802	17.531	18.010

4.12. Rezervacije

NLB Skupina		NLB
2018	2017	2018	2017
(3.156)	(3.460)	(1.157)	(2.296)
(21)	8.588	-	8.400
1.533	682	(2.258)	1.831
-	(559)	-	(591)
(1.644)	5.251	(3.415)	7.344

4.13. Oslabitve

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2018	2017	2018	2017
Oslabitve finančnih sredstev
Stanje na računih pri centralnih bankah in vpoglene vloge pri bankah	(175)	-	21	-
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.16.a)	7.724	-	3.155	-
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.16.a)	(35.902)	-	(31.988)	-
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnilo 5.16.b)	(26)	-	148	-
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.16.b)	733	-	25	-
Druga finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.16.a)	599	-	(20)	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39) (pojasnilo 5.5.b)	-	23	-	23
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39) (pojasnilo 5.9.b)	-	(10)	-	(10)
Krediti bankam (MRS 39) (pojasnilo 5.17.b)	-	187	-	-
Krediti državi (MRS 39) (pojasnilo 5.17.b)	-	(7.706)	-	(1.891)
Krediti finančnim organizacijam (MRS 39) (pojasnilo 5.17.b)	-	(2.244)	-	(15.569)
Krediti fizičnim osebam (MRS 39) (pojasnilo 5.17.a)	-	8.916	-	2.968
Krediti drugim strankam (MRS 39) (pojasnilo 5.17.b)	-	(40.284)	-	(25.289)
Druga finančna sredstva (MRS 39) (pojasnilo 5.17.c)	-	1.130	-	587
Skupaj	(27.047)	(39.988)	(28.659)	(39.181)
Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov
Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb	-	-	(958)	674
Oslabitve naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	20	19
Skupaj	-	-	(938)	693
Oslabitve drugih sredstev
Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.11.)	643	717	-	390
Druga sredstva	4.771	4.490	(43)	90
Skupaj	5.414	5.207	(43)	480
Oslabitve skupaj	(21.633)	(34.781)	(29.640)	(38.008)

NLB je v letu 2018 slabila kapitalske naložbe v nestrateške odvisne družbe in pridruženo družbo v skupni vrednosti 544 tisoč EUR (2017: 731 tisoč EUR) in odpravila oslabitev v višini 1.482 tisoč EUR v največji meri zaradi poplačila iz likvidacijske mase nestrateških odvisnih družb (2017: 38 tisoč EUR). Oslabitve

naložb v kapital odvisnih družb in pridruženih družb so vključene v segment Nestrateški trgi in dejavnosti.

4.14. Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi povezanimi obveznostmi

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2018	2017	2018	2017
Čiste izgube iz odprave pripoznanja odvisnih družb	12.178	(928)	9.203	-
Čiste izgube iz odprave pripoznanja pridruženih družb	(477)	(2)	2.465	159
Pripadajoči čisti dobički iz osnovnih sredstev	127	(1.756)	154	451
Skupaj	11.828	(2.686)	11.822	610

V letu 2018 je NLB prodala svoji odvisni družbi NLB Nov Penziski fond a.d., Skopje in REAM d.o.o, Zagreb. Ob prodaji NLB Nov Penziski Fond a.d., Skopje je NLB Skupina realizirala dobiček v višini 12.178

tisoč EUR in NLB dobiček v višini 8.840 tisoč EUR.

V letu 2018 je NLB prodala svojo pridruženo družbo Skupna pokojninska družba d.o.o., Ljubljana. Ob prodaji je NLB Skupina realizirala izgubo v višini 477 tisoč EUR in NLB dobiček v višini 2.465 tisoč EUR.

4.15. Davek iz dohodka

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Davek iz dohodka	22.679	12.688	12.027	2.945
Odloženi davek (pojasnilo 5.20.)	(920)	(8.691)	160	(7.164)
Skupaj	21.759	3.997	12.187	(4.219)

Davek iz dohodka se od davka, ugotovljenega ob uporabi predpisane

davčne stopnje v Sloveniji, razlikuje, kot sledi:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Dobiček pred obdavčitvijo	233.336	237.311	177.486	184.875
Davek, izračunan po predpisani davčni stopnji 19 %	44.334	45.089	33.722	35.126
Neobdavčeni prihodki	(3.100)	(2.089)	(10.223)	(11.133)
Davčno nepriznani odhodki	(2.438)	3.238	838	(1.007)
Učinki iz nepripoznanih odloženih davkov za oslabitve naložb za družbe v NLB Skupini	(141)	(14.810)	(319)	(14.202)
Davčne olajšave	(1.920)	(1.550)	(1.536)	(1.436)
Učinek iz nepripoznanih odloženih davkov za davčno izgubo	(8.715)	(10.919)	(11.957)	(4.589)
Učinek različnih davčnih stopenj med državami	(8.324)	(9.081)	-	-
Spremembe v pripoznanju in merjenju odloženih davkov	-	(5.066)	-	(6.734)
Prenos terjatev za davek po odbitku med odhodke	1.605	2.302	1.605	2.302
Davek iz prejšnjih let	27	(2.688)	1	(2.117)
Drugo	431	(429)	56	(429)
Skupaj	21.759	3.997	12.187	(4.219)

Davčne stopnje v NLB Skupini se gibljejo med 9 in 32 %. V Sloveniji za leto 2018

velja 19-odstotna davčna stopnja (2017: 19 %).

Večina neobdavčenih prihodkov se nanaša na prihodke iz dividend in prihodke,

podobne dividendam. NLB je iz davčne osnove za leto 2018 izvzela 48.072 tisoč EUR prihodkov iz dividend in dividendam podobnih prihodkov (2017: 57.053 tisoč EUR).

Učinki iz nepripoznanih odloženih davkov za oslabitve naložb za družbe v NLB Skupini predstavljajo pretežno znižanje davčne osnove NLB zaradi uveljavljanja v preteklosti davčno nepriznanih odhodkov za oslabitev družb v Skupini, ki so bile odtujene.

NLB evidentira odložene terjatve, obračunane na podlagi začasnih razlik, v višini, za katero ob upoštevanju ocen prihodnjih dobičkov pričakuje, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti (to je v petih letih). Zaradi določenih negotovosti, povezanih z zunanjimi dejavniki (regulatorno okolje, tržne razmere itn.) je bil za namene izračuna odloženih terjatev pri oceni odprave začasnih razlik upoštevan nižji obseg pričakovanih poslovnih rezultatov. NLB ni evidentirala odloženih terjatev za davek za davčno izgubo. NLB je evidentirala odložene terjatve za davek za vse začasne razlike, razen za oslabitve nestrateških kapitalskih

naložb, za katere je evidentirala odložene terjatve v takšni višini, da ob upoštevanju ostalih evidentiranih odloženih terjatev doseže skupno stanje terjatev, ki bo predvidoma odpravljeno v petih letih. Iz tega izračuna so izključene terjatve za začasno davčno nepriznane odhodke za oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, saj se istočasno z evidentiranjem odloženih terjatev v istem znesku pripoznajo tudi odložene obveznosti za davek v drugem vseobsegajočem donosu.

Preostale članice NLB Skupine niso pripoznale odloženih davkov za davčne izgube, kjer obstaja negotovost glede porabe davčne izgube zaradi negotovosti prihodnjih dobičkov, v korist katerih bi se lahko odloženi davki za davčne izgube porabili, in kjer je uveljavljanje davčne izgube omejeno na obdobje pet let.

NLB na začasne razlike iz oslabitev strateških kapitalskih naložb v odvisne družbe, za katere ni verjetno, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti, ni pripoznala odloženih davkov, ki na dan 31. decembra 2018 znašajo 321.561 tisoč EUR (31. december 2017: 322.186

tisoč EUR). Oslabitve nestrateških kapitalskih naložb, za katere NLB ni pripoznala odloženih terjatev za davek zaradi preseganja skupnega stanja terjatev, ki bo predvidoma odpravljeno v petih letih, znašajo 382.055 tisoč EUR (31. december 2017: 382.462 tisoč EUR).

Efektivna davčna stopnja NLB Skupine, ki se nanaša na poslovanje v letu 2018, znaša 9,3 % (2017: 1,7 %) (izračunana kot razmerje med odhodkom za davek iz dohodka in dobičkom pred obdavčitvijo), in za NLB znaša 6,9 % (2017: -2,3 %).

4.16. Dobiček na delnico

Dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čistega poslovnega izida s tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic, znižanih za lastne delnice.

Čisti popravljeni dobiček na delnico je enak kot osnovni čisti dobiček na delnico za NLB Skupino in NLB, saj podrejeni krediti in izdani dolžniški vrednostni papirji nimajo pravice za zamenjavo za kapital in posledično ne predstavljajo potencialno novih navadnih delnic.

	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Čisti dobiček lastnikov obvladujoče banke (v tisoč EUR)	203.647	225.069	165.299	189.094
Tehtano povprečno število navadnih delnic (v tisočih)	20.000	20.000	20.000	20.000
Osnovni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico)	10,2	11,3	8,3	9,5
Popravljeni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico)	10,2	11,3	8,3	9,5

5. Razkritja k izkazu finančnega položaja

5.1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Stanje na računih in obvezne rezerve pri centralnih bankah	1.075.378	798.758	575.088	350.804
Blagajna	312.748	269.696	153.315	143.726
Vpogledne vloge pri bankah	200.693	188.027	66.787	75.480
	1.588.819	1.256.481	795.190	570.010
Popravki vrednosti	(470)	-	(88)	-
Skupaj	1.588.349	1.256.481	795.102	570.010

Slovenske banke morajo izpolnjevati obvezno rezervo na računu pri Banki Slovenije, katere višina je odvisna od obsega in strukture prejetih depozitov. Druge banke članice NLB Skupine imajo obvezno rezervo opredeljeno z lokalnimi predpisi, ki se med državami razlikujejo. Banke članice NLB Skupine in NLB izpolnjujejo obvezno rezervo.

5.2. Finančni instrumenti, namenjeni trgovanju

a) Finančna sredstva, namenjena trgovanju

	NLB Skupina			v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	13.561	11.739	13.563	11.734
- valutne	1.081	384	1.083	379
- obrestne	12.480	11.355	12.480	11.355
Opcijske pogodbe	414	847	414	847
- obrestne	85	276	85	276
- na vrednostne papirje	329	571	329	571
Terminski posli	937	439	937	435
- valutni	937	439	937	435
Skupaj izvedeni finančni instrumenti	14.912	13.025	14.914	13.016
Vrednostni papirji
Obveznice	18.659	4.117	18.659	4.117
- Republike Slovenije	6.770	-	6.770	-
- drugih izdajateljev	11.889	4.117	11.889	4.117
Zakladne menice - Republike Slovenije	30.038	55.047	30.038	55.047
Skupaj vrednostni papirji	48.697	59.164	48.697	59.164
Skupaj	63.609	72.189	63.611	72.180
- kotirajo na borzi	48.697	59.164	48.697	59.164
od tega dolžniški vrednostni papirji	48.697	59.164	48.697	59.164

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so predstavljene v pojasnilu 5.26.b.

b) Finančne obveznosti, namenjene trgovanju

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	11.343	8.855	11.302	8.751
- valutne	956	367	915	263
- obrestne	10.387	8.488	10.387	8.488
Opcijske pogodbe	86	276	86	276
- obrestne	86	276	86	276
Terminski posli	871	371	868	371
- valutni	871	371	868	371
Skupaj	12.300	9.502	12.256	9.398

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so navedene v pojasnilu 5.26.b.

5.3. Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje

a) Finančni instrumenti, obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2018
Sredstva
Delnice	2.513	2.513
Investicijski skladi	4.067	34
Obveznice	2.009	-
Krediti podjetjem	23.800	26.594
Skupaj	32.389	29.141
- kotirajo na borzi
od tega lastniški vrednostni papirji	4.657	624
od tega dolžniški vrednostni papirji	2.009	-
- ne kotirajo na borzi
od tega lastniški vrednostni papirji	1.923	1.923

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med svojimi

finančnimi sredstvi, merjenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, na dan

1. decembra 2018 znaša 624 tisoč EUR (pojasnilo 6.1.s).

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2018
Obveznosti
Krediti	4.190	3.981

b) Finančni instrumenti, pripoznani po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2017
Sredstva
Naložbe sklada tveganega kapitala	634	634
Druge naložbe	4.369	-
Skupaj	5.003	634
Obveznosti
Strukturiran depozit	635	635
Skupaj	635	635

Na dan 31. decembra 2017 so v NLB naložbe sklada tveganega kapitala v višini 634 tisoč EUR pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida zaradi odpravljanja oziroma znatnega zmanjšanja nedoslednosti pri merjenju finančnih sredstev, ki bi sicer izhajale iz merjenja na različnih podlagah. Finančne obveznosti,

pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v višini 635 tisoč EUR, so strukturirani depoziti strank, za katere so donosi odvisni od donosov naložb v sklade tveganega kapitala, ki so razvrščeni kot finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

V NLB Skupini so, poleg zgoraj

omenjenega, finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tudi naložbe v druge sklade, ki se upravljajo in ocenjujejo na podlagi poštene vrednosti.

• 5.4. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
• a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2018
Obveznice	1.648.863	1.433.476
- držav	1.051.199	837.347
- Republika Slovenija	425.114	402.783
- druge članice EU	427.862	417.233
- nečlanice EU	198.223	17.331
- bank	588.180	588.180
- drugih izdajateljev	9.484	7.949
Delnice	4.577	248
Sklad za reševanje bank	44.484	44.484
Zakladne menice	99.398	50.106
- Republika Slovenija	50.106	50.106
- nečlanice EU	49.292	-
Komercialni zapisi	100.757	-
Skupaj	1.898.079	1.528.314
Popravek vrednosti	(4.470)	(2.339)
- kotirajo na borzi	1.685.708	1.483.582
od tega lastniški vrednostni papirji	3.185	-
od tega dolžniški vrednostni papirji	1.682.523	1.483.582
- ne kotirajo na borzi	212.371	44.732
od tega lastniški vrednostni papirji	45.876	44.732
od tega dolžniški vrednostni papirji	166.495	-

b) Gibanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB
	2018	2018
Stanje 1. januarja	1.654.856	1.283.767
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(209)	-
Povečanja	1.579.126	481.507
Prodaje in zapadlosti	(1.350.103)	(243.219)
Neto prihodki od obresti (pojasnilo 4.1.)	20.564	12.752
Tečajne razlike	964	1.038
Sprememba poštene vrednosti	(7.119)	(7.531)
Stanje 31. decembra	1.898.079	1.528.314

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med svojimi finančnimi sredstvi, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, na

dan 31. decembra 2018 znaša 3.185 tisoč EUR (pojasnilo 6.1.s).

S prodajo lastniških finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, je NLB Skupina realizirala čisti dobiček v višini 2.101 tisoč EUR, NLB pa 44 tisoč EUR. Dobiček je bil prenesen v zadržane dobičke (pojasnilo 5.4.c).

c) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB 2018
	2018
Stanje 1. januarja	45.315	27.741
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(18)	-
Prodaja odvisne družbe	(65)	-
Neto dobiček/(izguba) zaradi sprememb poštene vrednosti	(10.969)	(11.381)
Prenos dobičkov/izgub v izkaz poslovnega izida ob prodaji (pojasnilo 4.4.)	(244)	(88)
Oslabitve (pojasnilo 4.13.)	(26)	148
Prenos dobičkov/izgub v zadržane dobičke	(2.101)	(44)
Odloženi davek (pojasnilo 5.20.)	2.394	2.244
Delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih družb in skupnih podvigov	(5.425)	-
Stanje 31. decembra	28.861	18.620
- dolžniški vrednostni papirji	26.818	18.477
- lastniški vrednostni papirji	2.043	143

5.5. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2017
Obveznice	1.805.250	1.554.565
- držav	1.210.080	959.395
- Republika Slovenija	377.612	377.612
- druge članice EU	571.669	571.669
- nečlanice EU	260.799	10.114
- bank	548.623	548.623
- drugih izdajateljev	46.547	46.547
Delnice	8.670	2.334
Sklad za reševanje bank	44.514	44.514
Zakladne menice	136.182	40.070
- Republika Slovenija	40.070	40.070
- nečlanice EU	96.112	-
Komercialni zapisi	281.877	136.279
Skupaj	2.276.493	1.777.762
- kotirajo na borzi	1.816.373	1.595.115
od tega lastniški vrednostni papirji	3.598	480
od tega dolžniški vrednostni papirji	1.812.775	1.594.635
- ne kotirajo na borzi	460.120	182.647
od tega lastniški vrednostni papirji	49.586	46.368
od tega dolžniški vrednostni papirji	410.534	136.279

b) Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	2017	2017
Stanje 1. januarja	2.072.153	1.594.094
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	3.564	-
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.10.b)	(3.790)	-
Povečanja	2.105.251	881.646
Prodaje in zapadlosti	(1.911.882)	(695.299)
Neto prihodki od obresti (pojasnilo 4.1.)	26.148	13.716
Tečajne razlike	(4.454)	(3.253)
Sprememba poštene vrednosti	(10.474)	(13.119)
Oslabitve (pojasnilo 4.13.)	(23)	(23)
- oslabitve lastniških vrednostnih papirjev	(23)	(23)
Stanje 31. decembra	2.276.493	1.777.762

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med svojimi finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, na dan 31. decembra 2017 znaša 3.536 tisoč EUR, za NLB pa 480 tisoč EUR (pojasnilo 6.1.s).

S prodajo lastniških finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, je NLB Skupina realizirala čisti dobiček v višini 9.964 tisoč EUR, NLB pa 9.835 tisoč EUR, ki je vključen v postavko realizirani čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (pojasnilo 4.4.).

c) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

	NLB Skupina	NLB
	2017	2017
Stanje 1. januarja	53.001	37.218
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(2)	-
Neto dobiček/(izguba) zaradi sprememb poštene vrednosti	4.957	1.781
Prenos dobičkov/izgub v izkaz poslovnega izida ob prodaji ali oslabitvi vrednostnih papirjev	(12.216)	(11.685)
Odloženi davek (pojasnilo 5.20.)	1.657	1.882
Delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih družb in skupnih podvigov	201	-
Stanje 31. decembra	47.598	29.196
- dolžniški vrednostni papirji	43.865	28.346
- lastniški vrednostni papirji	3.733	850

5.6. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju

Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju članice NLB Skupine uporabljajo metodo obrestnih razmikov, hkrati pa izračunavajo občutljivost bilančnih in zunajbilančnih postavk tudi z vidika ekonomske vrednosti kapitala. Pri upravljanju vrednostnih papirjev v bančni knjigi se kot mera tveganja uporablja trajanje (»duration«) portfelja.

Odprte pozicije v posameznem časovnem žepku članice NLB Skupine zapirajo z različnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so obrestne zamenjave (IRS) in valutno-obrestne zamenjave (CIRS). Pri tem uporabljajo mikro- in makrovarovanja poštene vrednosti, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz nespremenljive v spremenljivo obrestno mero, ter tudi mikrovarovanja denarnih tokov, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz spremenljive v nespremenljivo obrestno mero. Vsa varovanja denarnih tokov so se izvedla pri varovanju pasivnih postavk, varovanja

poštene vrednosti pa na strani pasivnih in tudi aktivnih postavk.

Pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (varovanja poštene vrednosti in denarnega toka) se uporabljajo pri varovanju obrestnega tveganja z obrestnimi zamenjavami. Ta varovana razmerja so oblikovana tako, da se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke ujemajo (»principal terms match«). Hkrati se redno meri retrospektivna učinkovitost varovanja z dolarsko nadomestitveno metodo (»dollar-offset method«). Pri makrovarovanjih, kjer se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke v varovanem razmerju ne ujemajo popolnoma, se redno izvajajo tudi prospektivni testi učinkovitosti varovanja, pri katerih se primerja sprememba poštene vrednosti obeh postavk ob premiku krivulje donosnosti.

Pri varovanju s CIRS se pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji niso uporabljala, učinki vrednotenja se zato izkazujejo v izkazu poslovnega izida v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

a) Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji, pripoznana v izkazu poslovnega izida

		v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB	2018	2017
Varovanje poštene vrednosti	472	(813)
Neto učniki iz instrumentov za varovanje	(4.224)	5.599
- obrestna zamenjava za mikro varovanje	(2.425)	5.656
- obrestna zamenjava za makro varovanje	(1.799)	(57)
Neto učinki iz varovanih postavk	4.696	(6.412)
- krediti merjeni po odplačni vrednosti - mikro varovanje	(170)	-
- obveznice merjene po odplačni vrednosti - mikro varovanje	(783)	-
- obveznice merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - mikro varovanje	3.850	-
- krediti merjeni po odplačni vrednosti - makro varovanje	1.799	-
- posojila in terjatve - mikro varovanje	-	(2.468)
- obveznice razvrščene kot kredit - mikro varovanje	-	(3.211)
- finančna sredstva razpoložljiva za prodajo - mikro varovanje	-	(775)
- posojila in terjatve - makro varovanje	-	42

Na dan 31. decembra 2018 in 2017 NLB Skupina in NLB nimata sklenjenih instrumentov za varovanje denarnih tokov.

b) Pogodbene vrednosti za obrestne zamenjave

	Pogodbena vrednost	Poštena vrednost	v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB		Sredstvo	Obveznost
Varovanje poštene vrednosti
31. 12. 2018	493.677	417	29.474
31. 12. 2017	406.218	1.188	25.529

c) Akumulirana sprememba poštene vrednosti iz naslova nadaljnjih varovanj pred tveganjem

V spodnji tabeli je prikazana akumulirana sprememba poštenih vrednosti iz naslova nadaljnjih varovanj pred tveganjem, ne glede na to, ali je med letom prišlo do

spremembe varovanja. Akumulirana sprememba poštene vrednosti je prikazana v isti postavki izkaza finančnega položaja kot varovana postavka, razen za makro varovanje poštene vrednosti. V primeru makro varovanja poštene vrednosti so varovane postavke prikazane v postavki

»Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti«, akumulirana sprememba poštene vrednosti pa je prikazana v posebni postavki »Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem«.

		2018		2017
NLB Skupina in NLB	Knjigovodska vrednost varovane postavke	Akumulirana sprememba poštene vrednosti varovane postavke	Knjigovodska vrednost varovane postavke	Akumulirana sprememba poštene vrednosti varovane postavke
Mikro varovanje poštene vrednosti	439.374	11.554	397.669	8.187
Krediti podjetjem s fiksno obrestno mero merjeni po odplačni vrednosti	4.422	446	-	-
Obveznice s fiksno obrestno mero merjene po odplačni vrednosti	78.655	1.974	-	-
Obveznice s fiksno obrestno mero merjene po pošteni vrednosti prej drugega vseobsegajočega donosa	356.297	9.134	-	-
Krediti podjetjem s fiksno obrestno mero (MRS 39)	-	-	5.123	616
Obveznice s fiksno obrestno mero razvrščene kot krediti (MRS 39)	-	-	82.133	2.287
Obveznice s fiksno obrestno mero razvrščene kot sredstva razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	-	-	310.413	5.284
Makro varovanje poštene vrednosti	114.224	2.517	71.345	719
Krediti prebivalstvu s fiksno obrestno mero	114.224	2.517	71.345	719

5.7. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah kreditov

	NLB Skupina 31. 12. 2018	v tisoč EUR NLB
		31. 12. 2018
Dolžniški vrednostni papirji	1.428.962	1.274.978
Krediti bankam	118.696	110.297
Krediti strankam, ki niso banke	7.124.633	4.451.477
Druga finančna sredstva	75.171	42.741
Skupaj	8.747.462	5.879.493

a) Dolžniški vrednostni papirji

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2018 31. 12. 2018
Država	1.138.415	982.856
Gospodarstvo		81.990 81.990
Banke		183.715 183.715
Finančne organizacije		27.740 27.740
	1.431.860	1.276.301
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.16.c)		(2.898) (1.323)
Skupaj	1.428.962	1.274.978

b) Krediti bankam

	NLB Skupina 31. 12. 2018	v tisoč EUR NLB
		31. 12. 2018
Krediti	1.710	40.073
Vezane vloge	116.450	69.639
Odkupljene terjatve	662	662
	118.822	110.374
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.16.a)	(126)	(77)
Skupaj	118.696	110.297

c) Krediti strankam, ki niso banke

	NLB Skupina 31. 12. 2018	NLB 31. 12. 2018
Krediti	7.051.289	4.408.703
Terjatve iz finančnega najema	86.842	-
Okvirni krediti	311.366	178.590
Posojilne kartice	120.611	60.130
Terjatve iz danih jamstev	8.092	6.613
	7.578.200	4.654.036
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.16.a)	(453.567)	(202.559)
Skupaj	7.124.633	4.451.477

Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, po sektorjih

	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2018
Država	352.746	267.716
Finančne organizacije	88.676	177.744
Gospodarstvo	3.041.159	1.790.350
Fizične osebe	3.642.052	2.215.667
Skupaj	7.124.633	4.451.477

v tisoč EUR

Finančni najem

Krediti strankam, ki niso banke, v NLB Skupini vključujejo terjatve iz finančnega najema:

	v tisoč EUR
NLB Skupina	31. 12. 2018
Bruto naložbe v finančni najem po zapadlosti
- do 1 leta	37.818
- od 1 do 5 let	53.450
- nad 5 let	3.874
	95.142
Dolgoročno razmejeni prihodki iz finančnega najema	(8.300)
Neto naložbe v finančni najem	86.842
- sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin	86.842
Neto naložbe v finančni najem po zapadlosti
- do 1 leta	34.164
- od 1 do 5 let	49.050
- nad 5 let	3.628
Skupaj	86.842

Posli finančnega in poslovnega najema se v okviru NLB Skupine izvajajo prek odvisnih družb, ki so specializirane za izvajanje lizinške dejavnosti in ponujajo lizing osebnih vozil, komercialne in proizvodne opreme ter drugo.

Največji del najemnih pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemodajalec, so pogodbe o finančnem najemu (pogodbe o poslovnem najemu pomenijo manj kot 10 % vseh). Večina omenjenih pogodb je sklenjena za nepreklicno obdobje od 48 do 60 mesecev, pri čemer nezajamčeni del preostale vrednosti običajno predstavlja odkupni obrok v višini od 1 do 2 % bruto naložbe.

Popravki vrednosti kreditov vključujejo tudi popravke vrednosti za neizterljive

terjatve iz finančnega najema, in sicer na dan 31. decembra 2018 znašajo 6.335 tisoč EUR.

Večina pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemnik, se nanaša na pogodbe o poslovnem in finančnem najemu službenih vozil ter na pogodbe o poslovnem najemu poslovnih prostorov.

d) Druga finančna sredstva

Razčlenitev po vrstah drugih finančnih sredstev

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB 31. 12. 2018
	31. 12. 2018
Terjatve iz kartičnega poslovanja	18.355	12.705
Terjatve v obračunu	19.127	16.110
Terjatve do kupcev	6.015	820
Terjatve za opravnine	5.591	4.013
Terjatve za dane finančne predujme	5.131	-
Terjatve iz naslova kupoprodajnih pogodb za lastniške vrednostne papirje	610	610
Terjatve za dividende	44	44
Druga finančna sredstva	28.494	10.327
	83.367	44.629
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.16.a)	(8.196)	(1.888)
Skupaj	75.171	42.741

Terjatve v obračunu so terjatve prehodnega značaja, ki bodo na ustrezne postavke prenesene v naslednjih dneh po nastanku.

Druga finančna sredstva vključujejo terjatve do pokojninskega sklada za predčasno izplačane pokojnine, terjatve do zavarovalnic, terjatve v pravni izterjavi, terjatve za prodajo vrednostnih papirjev in skrbniških poslov, terjatve iz naslova refundacij, plačane takse in sodne stroške.

v tisoč EUR

Razčlenitev drugih finančnih sredstev po sektorjih

	NLB Skupina 31. 12. 2018	NLB
		31. 12. 2018
Banke	20.398	11.686
Država	17.923	2.903
Finančne organizacije	11.420	7.170
Gospodarstvo	4.757	1.505
Fizične osebe	20.673	19.477
Skupaj	75.171	42.741

e) Gibanje unovčenih storitvenih garancij

	v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
Stanje 1. januarja 2018	1.375	1.263
Unovčene garancije	1.127	457
Plačane garancije	(898)	(251)
Odpisi	(921)	(921)
Stanje 31. decembra 2018	683	548

5.8. Krediti in terjatve (MRS 39)

	NLB Skupina 31. 12. 2017	v tisoč EUR NLB
		31. 12. 2017
Dolžniški vrednostni papirji (gospodarstvo)	82.133	82.133
Krediti bankam	510.107	462.322
Krediti strankam, ki niso banke	6.912.333	4.587.477
Druga finančna sredstva	66.077	38.389
Skupaj	7.570.650	5.170.321

a) Krediti bankam

Razčlenitev po vrstah kreditov

	NLB Skupina 31. 12. 2017	NLB 31. 12. 2017
Krediti	2.856	23.390
Vezane vloge	506.322	437.427
Odkupljene terjatve	1.505	1.505
	510.683	462.322
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.17.b)	(576)	-
Skupaj	510.107	462.322

b) Krediti strankam, ki niso banke

Razčlenitev po vrstah kreditov

	NLB Skupina 31. 12. 2017	v tisoč EUR NLB
		31. 12. 2017
Krediti	6.958.796	4.661.317
Terjatve iz finančnega najema	169.806	-
Okvirni krediti	305.600	176.171
Posojilne kartice	115.225	59.394
Terjatve iz danih jamstev	9.658	7.658
	7.559.085	4.904.540
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.17.)	(646.752)	(317.063)
Skupaj	6.912.333	4.587.477

Razčlenitev kreditov po sektorjih

	NLB Skupina 31. 12. 2017	v tisoč EUR NLB
		31. 12. 2017
Država	457.080	358.675
Finančne organizacije	77.202	268.184
Gospodarstvo	3.006.105	1.878.056
Fizične osebe	3.371.946	2.082.562
Skupaj	6.912.333	4.587.477

Finančni najem

Krediti strankam, ki niso banke, v NLB Skupini vključujejo terjatve iz finančnega najema:

NLB Skupina	31. 12. 2017
Bruto naložbe v finančni najem po zapadlosti
- do 1 leta	57.816
- od 1 do 5 let	121.986
- nad 5 let	8.550
	188.352
Dolgoročno razmejeni prihodki iz finančnega najema	(18.548)
Neto naložbe v finančni najem	169.804
- sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin	169.804
Neto naložbe v finančni najem po zapadlosti
- do 1 leta	51.539
- od 1 do 5 let	110.277
- nad 5 let	7.988
Skupaj	169.804

Popravki vrednosti kreditov vključujejo tudi popravke vrednosti za neizterljive terjatve iz finančnega najema, in sicer na dan 31. decembra 2017 znašajo 23.240 tisoč EUR.

Večina pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemnik, se nanaša na pogodbe o poslovnem in finančnem najemu službenih vozil ter na pogodbe o poslovnem najemu poslovnih prostorov.

c) Druga finančna sredstva

Razčlenitev po vrstah drugih finančnih sredstev

	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2017
Terjatve iz kartičnega poslovanja	24.522	19.642
Terjatve v obračunu	13.398	10.467
Terjatve do kupcev	8.018	1.029
Terjatve za opravnine	6.170	4.723
Terjatve za dane finančne predujme	2.204	-
Terjatve iz naslova kupoprodajnih pogodb za lastniške vrednostne papirje	163	163
Druga finančna sredstva	23.307	5.556
	77.782	41.580
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.17.c)	(11.705)	(3.191)
Skupaj	66.077	38.389

Druga finančna sredstva vključujejo terjatve do pokojninskega sklada za predčasno izplačane pokojnine, terjatve do zavarovalnic, terjatve v pravni izterjavi, terjatve za prodajo vrednostnih papirjev

in skrbniških poslov, terjatve iz naslova refundacij, plačane takse in sodne stroške.

Razčlenitev drugih finančnih sredstev po sektorjih

	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2017	31. 12. 2017
Banke	16.519	10.308
Država	14.819	1.761
Finančne organizacije	13.855	9.222
Gospodarstvo	5.387	2.157
Fizične osebe	15.497	14.941
Skupaj	66.077	38.389

d) Gibanje unovčenih storitvenih garancij

	v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
Stanje 1. januarja 2017	4.229	3.509
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	12	-
Unovčene garancije	4.101	1.167
Plačane garancije	(4.062)	(508)
Odpisi	(2.905)	(2.905)
Stanje 31. decembra 2017	1.375	1.263

v tisoč EUR

5.9. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

	v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB	31. 12. 2017
Obveznice	609.785
- držav	560.565
- Republika Slovenija	353.634
- druge članice EU	206.931
- bank	45.885
- drugi izdajatelji	3.335
	609.785
Popravki vrednosti	(73)
Skupaj	609.712
- kotirajo na borzi	609.712

b) Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

NLB Skupina in NLB
Stanje 1. januarja 2017	611.449
Nakupi	74.108
Znižanja	(91.071)
Prihodki od obresti (pojasnilo 4.1.)	16.446
Oslabitev (pojasnilo 4.13.)	10
Tečajne razlike	(1.230)
Stanje 31. decembra 2017	609.712

5.10. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo

a) Razčlenitev po vrstah nekratkoročnih sredstev in skupine za odtujitev v posesti za prodajo

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Opredmetena osnovna sredstva	4.349	4.105	1.720	1.483
Kapitalska naložba	-	-	-	1.081
Sredstva skupine za odtujitev v posesti za prodajo	-	7.526	-	-
Skupaj sredstva v posesti za prodajo	4.349	11.631	1.720	2.564
Skupaj obveznosti skupine za odtujitev v posesti za prodajo	-	440	-	-

Postavka »Opredmetena osnovna sredstva« vključuje poslovne objekte in sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, ki so v postopku prodaje.

b) Pomembnejše postavke skupine za odtujitev v posesti za prodajo

	v tisoč EUR
NLB Skupina	31. 12. 2017
Sredstva
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	3.790
Krediti bankam	3.354
Druga finančna sredstva	180
Opredmetena osnovna sredstva	20
Neopredmetena sredstva	44
Druga sredstva	138
Skupaj sredstva v posesti za prodajo	7.526
Obveznosti
Druge finančne obveznosti	335
Rezervacije	61
Druge obveznosti	44
Skupaj obveznosti v posesti za prodajo	440
NETO SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO	7.086
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
Čisti dobički, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala (kumulativni)	42
Vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	65

c) Prodaja NLB Nov Penziski Fond a.d., Skopje

Odtujena sredstva in obveznosti na dan prodaje (marec 2018) ter kupnina od prodaje so razvidni iz spodnje tabele:

Denar v blagajni in stanje na računih centralnih bank	v tisoč EUR 12
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	3.961
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Krediti bankam	3.967
Druga finančna sredstva	174
Opredmetena osnovna sredstva	18
Neopredmetena sredstva	41
Druga sredstva	137
Druge finančne obveznosti	409
Rezervacije	60
Druge obveznosti	59
Neto sredstva odvisne družbe	7.782
Manjšinski lastniki	(496)
Knjigovodska vrednost neto prodanih sredstev	7.286
Skupaj kupnina od prodaje	19.464
Denar in denarni ustrezniki odvisne družbe	(793)
Denarni tok pri prodaji	18.671
Dobički pri prodaji odvisne družbe obsegajo:
Kupnina od prodaje odvisne družbe	19.464
Knjigovodska vrednost neto odtujenih sredstev, brez manjšinskih lastnikov	7.286
Kumulativni uskupinjevalni popravek kapitala za tuje poslovanje, recikliran iz drugega obsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida	(2)
Dobički pri prodaji odvisne družbe	12.176

d) Gibanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Stanje 1. januarja	11.631	4.263	2.564	1.788
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	5	104	-	-
Povečanja	32	-	-	-
Prenos iz/(na) opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.11.)	381	2.588	242	67
Prenos iz/(na) druga sredstva	-	67	-	67
Prenos iz/(na) naložbene nepremične (pojasnilo 5.12.)	-	(201)	-	(201)
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo	-	7.526	-	1.081
Zmanjšanja	(7.779)	(745)	(1.195)	(493)
Vrednotenje	79	(1.971)	109	255
Stanje 31. decembra	4.349	11.631	1.720	2.564

5.11. Opredmetena osnovna sredstva

	NLB Skupina				NLB
	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2018	321.712	69.940	105.461	497.113	197.666	47.009	58.064	302.739
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(101)	(27)	(86)	(214)	-	-	-	-
Povečanja	5.264	6.607	4.428	16.299	3.048	4.885	2.130	10.063
Zmanjšanja	(488)	(7.286)	(8.686)	(16.460)	-	(4.873)	(4.780)	(9.653)
Oslabitev (pojasnilo 4.13.)	(169)	-	-	(169)	-	-	-	-
Prenos z/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.12.)	(13.012)	-	-	(13.012)	(1.930)	-	-	(1.930)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.10.d)	(748)	-	-	(748)	(604)	-	-	(604)
Stanje 31. decembra 2018	312.458	69.234	101.117	482.809	198.180	47.021	55.414	300.615
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2018	165.545	53.757	89.456	308.758	128.987	35.336	51.365	215.688
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(18)	(26)	(69)	(113)	-	-	-	-
Zmanjšanja	(321)	(7.263)	(8.058)	(15.642)	-	(4.872)	(4.779)	(9.651)
Amortizacija (pojasnilo 4.11.)	7.487	4.880	4.063	16.430	5.061	3.103	1.232	9.396
Oslabitev (pojasnilo 4.13.)	474	-	-	474	-	-	-	-
Prenos z/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.12.)	(4.135)	-	-	(4.135)	(1.390)	-	-	(1.390)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.10.d)	(367)	-	-	(367)	(362)	-	-	(362)
Stanje 31. decembra 2018	168.665	51.348	85.392	305.405	132.296	33.567	47.818	213.681
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2018	143.793	17.886	15.725	177.404	65.884	13.454	7.596	86.934
Stanje 1. januarja 2018	156.167	16.183	16.005	188.355	68.679	11.673	6.699	87.051

	NLB Skupina			NLB
	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2017	327.240	73.525	108.068	508.833	201.618	50.659	59.276	311.553
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	1.410	217	463	2.090	-	-	-	-
Povečanja	3.269	5.254	5.555	14.078	2.057	3.982	2.098	8.137
Zmanjšanja	(351)	(8.955)	(8.512)	(17.818)	(9)	(7.632)	(3.310)	(10.951)
Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.12.)	(5.846)	-	-	(5.846)	(5.825)	-	-	(5.825)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.10.b) in d)	(4.010)	(101)	(113)	(4.224)	(175)	-	-	(175)
Stanje 31. decembra 2017	321.712	69.940	105.461	497.113	197.666	47.009	58.064	302.739
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2017	162.455	57.006	92.523	311.984	127.710	39.580	53.767	221.057
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	416	170	365	951	-	-	-	-
Zmanjšanja	(190)	(8.289)	(7.522)	(16.001)	(6)	(7.631)	(3.309)	(10.946)
Amortizacija (pojasnilo 4.11.)	7.732	4.954	4.200	16.886	5.161	3.387	907	9.455
Oslabitev (pojasnilo 4.13.)	717	-	-	717	390	-	-	390
Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.12.)	(4.163)	-	-	(4.163)	(4.160)	-	-	(4.160)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.10.b) in d)	(1.422)	(84)	(110)	(1.616)	(108)	-	-	(108)
Stanje 31. decembra 2017	165.545	53.757	89.456	308.758	128.987	35.336	51.365	215.688
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2017	156.167	16.183	16.005	188.355	68.679	11.673	6.699	87.051
Stanje 1. januarja 2017	164.785	16.519	15.545	196.849	73.908	11.079	5.509	90.496

NLB Skupina in NLB na dan 31. decembra 2018 in 2017 nimata sredstev, pridobljenih na podlagi finančnega najema.

Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina na dan 31. decembra 2018 pripoznala med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi, znaša 1.418 tisoč EUR (31. december 2017: 1.355 tisoč EUR), za NLB pa znaša 7 tisoč EUR (31. december 2017: 7 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.s).

NLB Skupina na dan 31. decembra 2018 izkazuje knjigovodsko vrednost sredstev,

ki so dana v poslovni najem, v višini 2.334 tisoč EUR (31. december 2016: 2.913 tisoč EUR). Pri tem se 44,9 % vseh sredstev, danih v poslovni najem, nanaša na motorna vozila (31. december 2017: 58,2 %).

5.12. Naložbene nepremičnine

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2018	2017	2018	2017
Stanje 1. januarja	51.838	83.663	9.257	8.151
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(9)	94	-	-
Povečanja	99	1.277	-	-
Zmanjšanja	(5.687)	(34.743)	(53)	(60)
Prenos iz/(na) opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 5.11.)	8.877	1.683	540	1.665
Prenos iz/(na) nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.10.d)	-	201	-	201
Prenos iz/(na) druga sredstva	3.570	817	2.178	1.286
Vrednotenje (pojasnilo 4.8. in 4.9.)	(44)	(1.154)	104	(1.986)
Stanje 31. decembra	58.644	51.838	12.026	9.257

Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med naložbenimi nepremičninami, znaša 38.747 tisoč EUR (31. december 2017:

40.809 tisoč EUR) za NLB pa znaša 6.464 tisoč EUR (31. december 2017: 4.286 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.s).

Poslovni odhodki za naložbene nepremičnine:

			v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Oddane v najem	1.155	1.076	432	323
Niso oddane v najem	455	27	412	3
Skupaj	1.610	1.103	844	326

Prihodnji minimalni prihodki iz poslovnega najema iz naložbenih nepremičnin:

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Prihodki, ki zapadejo do enega leta	2.941	2.859	603	430
Prihodki, ki zapadejo od enega leta do petih let	5.801	3.038	2.097	1.424
Prihodki, ki zapadejo v več kot petih letih	336	97	236	-
Skupaj	9.078	5.994	2.936	1.854

Prihodki iz najemnin naložbenih nepremičnin v NLB Skupini znašajo 4.759 tisoč EUR (2017: 5.440 tisoč EUR), v NLB pa znašajo 543 tisoč EUR (2017: 381 tisoč EUR) (pojasnilo 4.8.).

5.13. Neopredmetena sredstva

	NLB Skupina			v tisoč EUR NLB
	Programska oprema	Dobro ime		Skupaj Programska oprema
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2018	232.296	32.336	264.632	203.742
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(43)	-	(43)	-
Povečanja	10.798	-	10.798	7.615
Odpisi	(28.708)	-	(28.708)	(28.649)
Stanje 31. decembra 2018	214.343	32.336	246.679	182.708
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2018	200.851	28.807	229.658	179.831
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(35)	-	(35)	-
Amortizacija (pojasnilo 4.11.)	10.794	-	10.794	8.135
Odpisi	(28.706)	-	(28.706)	(28.649)
Stanje 31. decembra 2018	182.904	28.807	211.711	159.317
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2018	31.439	3.529	34.968	23.391
Stanje 1. januarja 2018	31.445	3.529	34.974	23.911

	NLB Skupina			v tisoč EUR NLB
	Programska oprema	Dobro ime		Skupaj Programska oprema
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2017	222.605	32.336	254.941	196.455
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	340	-	340	-
Povečanja	15.246	-	15.246	12.466
Prenos iz/(med) nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.10.b)	(293)	-	(293)	-
Odpisi	(5.602)	-	(5.602)	(5.179)
Stanje 31. decembra 2017	232.296	32.336	264.632	203.742
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2017	192.164	28.807	220.971	173.110
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	233	-	233	-
Amortizacija (pojasnilo 4.11.)	10.916	-	10.916	8.555
Prenos iz/(med) nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo (pojasnilo 5.10.b)	(249)	-	(249)	-
Odpisi	(2.213)	-	(2.213)	(1.834)
Stanje 31. decembra 2017	200.851	28.807	229.658	179.831
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2017	31.445	3.529	34.974	23.911
Stanje 1. januarja 2017	30.441	3.529	33.970	23.345

5.14. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

a) Razčlenitev po vrstah naložb v odvisne družbe

		v tisoč EUR
NLB	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Banke	277.160	277.160
Druge finančne organizacije	18.819	18.819
Nefinančne družbe	54.754	53.966
Skupaj	350.733	349.945

Podatki odvisnih družb, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine na dan 31. decembra 2018:

	Dejavnost	Sedež	Velikost kapitala družbe na dan 31. 12. 2018	Poslovni izid družbe v 2018	Udeležba NLB v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB v %	Udeležba NLB Skupine v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Republika Makedonija	199.808	37.068	86,97	86,97	86,97	86,97
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Republika Črna gora	68.937	10.033	99,83	99,83	99,83	99,83
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	87.218	16.184	99,85	99,85	99,85	99,85
NLB Banka sh.a., Priština	Bančništvo	Republika Kosovo	71.786	14.836	81,21	81,21	81,21	81,21
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	80.174	8.757	97,34	97,35	97,34	97,35
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	Republika Srbija	67.686	5.202	99,997	99,997	99,997	99,997
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	30.110	(536)	100	100	100	100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	9.321	4.324	100	100	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	450	(870)	100	100	100	100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	15.472	4.582	100	100	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji" Finance		Republika Hrvaška	2.884	(946)	-	-	100	100
NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - "u likvidaciji"	Finance	Republika Črna gora	105	(453)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Republika Srbija	5.448	259	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Sarajevo	Finance	Republika Bosna in Hercegovina	4.577	(180)	100	100	100	100
NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje - vo likvidacija	Finance	Republika Makedonija	1.062	87	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Republika Črna gora	18.496	1.568	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Republika Slovenija	20.377	(648)	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji	Nepremičnine	Republika Hrvaška	1.726	1.184	-	-	100	100
BH-RE d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	29	(15)	-	-	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	167	(143)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	135	(99)	100	100	100	100
SR-RE d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	2.027	(328)	100	100	100	100
SPV 2 d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	862	(753)	100	100	100	100
S-REAM d.o.o, Ljubljana	Nepremičnine	Republika Slovenija	1.753	(47)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Republika Hrvaška	1.597	928	-	-	100	100
CBS Invest d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	22	(36)	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation	Finance	Švica	7.682	210	100	100	100	100
NLB InterFinanz Praha s.r.o., Praga - v likvidaci	Finance	Češka republika	177	(30)	-	-	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Republika Srbija	(21)	(5)	-	-	100	100
Prospera plus d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Turizem in gostinstvo	Republika Slovenija	162	(323)	100	100	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Republika Nemčija	3.543	780	100	100	100	100

Podatki odvisnih družb, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine na dan 31. decembra 2017:

	Dejavnost	Sedež	Velikost kapitala družbe na dan 31. 12. 2017	Poslovni izid družbe 2017	Udeležba NLB v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB v %	Udeležba NLB Skupine v kapitalu %	v tisoč EUR Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Republika Makedonija	156.609	40.004	86,97	86,97	86,97	86,97
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Republika Črna gora	66.975	5.385	99,83	99,83	99,83	99,83
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	84.440	23.694	99,85	99,85	99,85	99,85
NLB Banka sh.a., Priština	Bančništvo	Republika Kosovo	66.705	14.197	81,21	81,21	81,21	81,21
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Republika Bosna in Hercegovina	69.086	8.300	97,34	97,35	97,34	97,35
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	Republika Srbija	61.443	3.731	99,997	99,997	99,997	99,997
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	30.582	1.484	100	100	100	100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	8.744	3.747	100	100	100	100
NLB Nov penziski fond a.d., Skopje		Zavarovalništvo Republika Makedonija	7.513	1.218	51	51	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	1.320	82	100	100	100	100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	11.119	951	100	100	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji" Finance		Republika Hrvaška	3.821	(967)	-	-	100	100
NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - "u likvidaciji"	Finance	Republika Črna gora	558	(295)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Republika Srbija	5.181	489	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Sarajevo	Finance	Republika Bosna in Hercegovina	6.011	6.730	100	100	100	100
NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje - vo likvidacija	Finance	Republika Makedonija	981	101	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Republika Črna gora	16.927	154	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Republika Slovenija	21.025	1.213	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji	Nepremičnine	Republika Hrvaška	538	(124)	-	-	100	100
BH-RE d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	12	(12)	-	-	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Republika Hrvaška	665	(114)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Republika Črna gora	309	(133)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	231	(77)	100	100	100	100
SR-RE d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	2.349	426	100	100	100	100
SPV 2 d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Republika Srbija	1.613	(25)	100	100	100	100
NLB Propria d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Republika Slovenija	398	(483)	100	100	100	100
CBS Invest d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Republika Bosna in Hercegovina	55	(38)	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation	Finance	Švica	7.750	(1.771)	100	100	100	100
NLB InterFinanz Praha s.r.o., Praga	Finance	Češka republika	209	302	-	-	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	Republika Srbija	(16)	(17)	-	-	100	100
Prospera plus d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Turizem in gostinstvo	Republika Slovenija	185	(240)	100	100	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Republika Nemčija	6.412	3.916	100	100	100	100

Podatki odvisnih družb s pomembnim deležem manjšinskih lastnikov pred izločenimi transakcijami z odvisnimi družbami

				v tisoč EUR
	NLB Banka, Skopje			NLB Banka, Priština
	2018	2017	2018	2017
Delež udeležbe manjšinskih lastnikov v kapitalu v %	13,03	13,03	18,79	18,79
Delež glasovalnih pravic manjšinskih lastnikov v %	13,03	13,03	18,79	18,79
Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa
Prihodki	82.103	82.983	38.462	34.741
Čisti dobiček/(izguba) iz poslovnega leta	37.068	40.004	14.836	14.197
Manjšinskih lastnikov	4.830	5.213	2.788	2.668
Drugi vseobsegajoči donos	(938)	1.311	721	(183)
Skupaj vseobsegajoči donos	36.130	41.315	15.557	14.014
Manjšinskih lastnikov	4.708	5.383	2.923	2.633
Plačane dividende manjšinjskim lastnikom	1.122	1.795	1.974	1.908
Izkaz finančnega položaja
Kratkoročna sredstva	662.750	657.436	338.536	320.580
Dolgoročna sredstva	687.301	578.475	329.591	263.506
Kratkoročne obveznosti	936.248	871.453	494.208	430.501
Dolgoročne obveznosti	213.995	207.849	102.133	86.880
Kapital	199.808	156.609	71.786	66.705
Manjšinskih lastnikov	26.035	20.406	13.489	12.534

b) Razčlenitev po vrstah naložb v pridružene družbe in skupne podvige

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Druge finančne organizacije	37.147	43.765	4.465	6.600
Nefinančne družbe	-	-	312	332
Skupaj	37.147	43.765	4.777	6.932

V letu 2018 je NLB prodala svojo

pridruženo družbo Skupna pokojninska družba, d.o.o., Ljubljana (pojasnilo 4.13.)

Pridružene družbe NLB Skupine

						v tisoč EUR
			2018		2017
	Dejavnost	Sedež	Udeležba v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %	Udeležba v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %
Bankart d.o.o., Ljubljana	Kartično poslovanje Republika Slovenija		39,44	39,44	39,44	39,44
Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana	Zavarovalništvo	Republika Slovenija	-	-	28,13	28,13
ARG - Nepremičnine d.o.o., Horjul	Nepremičnine	Republika Slovenija	75,00	75,00	75,00	75,00

NLB v ARG-Nepremičnine, Horjul na podlagi družbene pogodbe med lastniki nima obvladujočega, temveč le pomemben vpliv, zato družbo računovodsko obravnavamo kot pridruženo družbo. Knjigovodska vrednost deležev v pridruženih družbah, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine

		v tisoč EUR
	2018	2017
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	7.243	11.781
Delež NLB Skupine
- v dobičku poslovnega leta	1.281	1.338
- v drugem vseobsegajočem donosu	(59)	40
- v vseobsegajočem donosu	1.222	1.378

NLB Skupina v letu 2018 ni pripoznala dobička pridružene družbe v višini 83 tisoč EUR (2017: nepripoznani dobiček 65 tisoč EUR), ker kumulativno nepripoznani delež izgub iz pridružene družbe na dan

1. decembra 2018 znaša 2.254 tisoč EUR (31. december 2017: 2.337 tisoč EUR).

Skupni podvigi NLB Skupine

			2018	2017
	Dejavnost	Sedež	Delež glasovalnih pravic v %	Delež glasovalnih pravic v %
NLB Vita d.d., Ljubljana	Zavarovalništvo	Republika Slovenija	50	50
Skupina Prvi faktor, Ljubljana	Finance	Republika Slovenija	50	50

Povzetek finančnih informacij pomembnega skupnega podviga NLB Vita, Ljubljana, ki je vključen v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine:

		v tisoč EUR
NLB Vita d.d., Ljubljana	2018	2017
Prihodki	88.492	80.747
Prihodki iz obresti	7.829	7.310
Odhodki za obresti	(2)	(2)
Stroški amortizacije	(241)	(212)
Davek iz dohodka	(1.835)	(1.520)
Čisti dobiček poslovnega leta	8.330	6.889
Drugi vseobsegajoči donos	(10.424)	298
Skupaj vseobsegajoči donos	(2.094)	7.186
Delež NLB Skupine
- v dobičku poslovnega leta	4.165	3.444
- v drugem vseobsegajočem donosu	(5.212)	149
	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Skupaj sredstva	457.929	453.028
Denar in denarni ekvivalenti	35	28
Skupaj obveznosti	398.122	389.060
Kapital	59.807	63.968
Delež NLB Skupine v kapitalu skupnih podvigov, vključenih v konsolidirane izkaze NLB Skupine	29.904	31.984
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	29.904	31.984

c) Gibanje naložb v pridružene družbe in skupne podvige

		v tisoč EUR
NLB Skupina	2018	2017
Stanje 1. januarja	43.765	43.248
Prodaja	(5.077)	-
Delež v poslovnih rezultatih pred obdavčitvijo	7.201	5.585
Delež v davkih	(1.755)	(803)
Neto dobički/(izgube), pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu	(5.273)	189
Prejete dividende	(1.714)	(4.215)
Likvidacija pridružene družbe	-	(239)
Stanje 31. decembra	37.147	43.765

5.15. Druga sredstva

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev (pojasnilo 6.1.s)	60.173	77.500	5.815	4.811
Zaloge	3.346	8.879	378	335
Nevračunani stroški	5.247	4.324	3.862	2.886
Terjatve za davke	1.421	1.675	400	375
Terjatve za dane predujme	784	971	182	285
Skupaj	70.971	93.349	10.637	8.692

Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, in zaloge NLB Skupine v višini 59.540 tisoč EUR (31. december 2017: 76.222 tisoč EUR) in NLB v višini 5.815 tisoč EUR (31. december 2017: 4.811 tisoč EUR), predstavljajo nepremičnine.

5.16. Gibanje popravkov vrednosti

a) Gibanje popravkov vrednosti kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti

NLB Skupina	Stanje 1. januarja 2018	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ Zmanjšanja	Odpisi	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018	v tisoč EUR Poplačila odpisanih terjatev
12-mesečne pričakovane izgube
Krediti fizičnim osebam	15.291	-	14.182	(12.238)	-	(74)	1	17.162	-
Krediti pravnim osebam	20.040	(54)	6.104	(144)	(29)	(1.540)	39	24.416	-
Duga finančna sredstva	171	-	85	(49)	(33)	6	2	182	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	8.307	-	(8.357)	7.849	-	461	3	8.263	-
Krediti pravnim osebam	25.896	(59)	4.216	(2.856)	(13)	118	(28)	27.274	-
Duga finančna sredstva	25	-	71	(40)	(25)	(1)	28	58	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	60.513	-	(5.825)	13.578	(10.685)	1.426	47	59.054	3.278
Krediti pravnim osebam	420.557	1.345	(10.320)	(8.640)	(84.270)	(173)	(975)	317.524	22.667
Duga finančna sredstva	10.672	1	(156)	1.143	(3.496)	7	(215)	7.956	467
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Krediti pravnim osebam	1.680	-	-	504	-	-	-	2.184	-
Duga finančna sredstva	-	-	-	1	-	-	-	1	-

NLB	Stanje 1. januarja 2018	Prenosi	Povečanja/ Zmanjšanja	Odpisi	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018	Poplačila odpisanih terjatev
12-mesečne pričakovane izgube
Krediti fizičnim osebam	4.908	5.288	(3.651)	-	(191)	1	6.355	-
Krediti pravnim osebam	11.396	(661)	156	(28)	(379)	27	10.511	-
Duga finančna sredstva	24	12	(9)	(4)	4	-	27	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	2.050	(2.701)	1.619	-	284	3	1.255	-
Krediti pravnim osebam	4.266	13.054	(7.165)	(11)	1.261	-	11.405	-
Duga finančna sredstva	5	18	(17)	-	-	-	6	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	20.009	(2.587)	5.286	(5.529)	1.121	47	18.347	1.313
Krediti pravnim osebam	210.321	(12.393)	(16.468)	(26.750)	58	(5)	154.763	9.451
Duga finančna sredstva	2.637	(30)	419	(1.174)	3	-	1.855	420
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Krediti pravnim osebam	1.680	-	489	-	-	-	2.145	-
Druga finančna sredstva	-	-	1	-	-	-	1	-

Neporavnani pogodbeni znesek za finančna sredstva, ki so bila odpisana v letu, ki se je končalo 31. decembra 2018, in so še vedno predmet izterjave, znaša za NLB Skupino 41.116 tisoč EUR in za NLB 9.598 tisoč

EUR.

b) Sprememba bruto knjigovodske vrednosti finančnih sredstev

V letu 2018 se je bruto knjigovodska vrednost kreditov bankam na NLB Skupini znižala za 391.861 tisoč EUR in na NLB

za 352.025 tisoč EUR. Krediti bankam so uvrščeni v 1. skupino, kar je samo znižalo stanje popravkov vrednosti za 587 tisoč EUR na NLB Skupini in za 415 tisoč EUR na NLB. Sprememba bruto knjigovodske

vrednosti kreditov strankam, ki niso banke, je bila manj pomembna (povečanje za 1,7 % v NLB Skupini in znižanje za 3,1 % v NLB) in tudi ni materialno pomembno vplivala na stanje popravkov vrednosti.

c) Gibanje popravkov vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev

NLB Skupina Stanje 1. januarja 2018 Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb Prenosi Povečanja/ Zmanjšanja Spremembe modelov/ parametrov tveganja Tečajne razlike in druga gibanja Stanje 31. decembra 2018 12-mesečne pričakovane izgube Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti 2.169 (4) - ^{728 5} - 2.898 Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 3.696 1 (108) 28 (21) 1 3.597 Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - - 108 (33) - - 75 Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 798 - - - - - 798

							v tisoč EUR
NLB	Stanje 1. januarja 2018	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ Zmanjšanja	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018
12-mesečne pričakovane izgube
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti	1.298	-	-	20	5	-	1.323
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.392	-	-	169	(21)	1	1.541
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	798	-	-	-	-	-	798

5.17. Gibanje popravkov vrednosti kreditov bankam, strankam, ki niso banke, in drugih finančnih sredstev (MRS 39)

a) Popravki vrednosti kreditov fizičnim osebam

					v tisoč EUR
NLB Skupina	Okvirni krediti	Stanovanjski krediti	Potrošniški krediti	Drugi krediti	Skupaj
Stanje 1. januarja 2017	16.138	31.867	36.366	14.845	99.216
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	40	84	252	(413)	(37)
Oslabitve (pojasnilo 4.13.)	2.157	(1.072)	4.408	3.423	8.916
Odpisi	(4.725)	(1.405)	(1.546)	(4.421)	(12.097)
Poplačila odpisanih terjatev	823	210	235	750	2.018
Tečajne razlike	-	(236)	(3)	434	195
Drugo	-	-	-	(4)	(4)
Stanje 31. decembra 2017	14.433	29.448	39.712	14.614	98.207

NLB	Okvirni krediti	Stanovanjski krediti	Potrošniški krediti	Drugi krediti	Skupaj
Stanje 1. januarja 2017	12.754	18.422	6.211	1.682	39.069
Oslabitve (pojasnilo 4.12.)	1.513	97	(18)	1.376	2.968
Odpisi	(1.817)	(976)	(456)	(359)	(3.608)
Poplačila odpisanih terjatev	-	20	-	354	374
Tečajne razlike	-	(198)	-	-	(198)
Stanje 31. decembra 2017	12.450	17.365	5.737	3.053	38.605

b) Popravki vrednosti kreditov pravnim osebam

NLB Skupina	Krediti državi	Krediti bankam	Krediti finančnim organizacijam	Krediti velikim podjetjem	Krediti malim in srednjim podjetjem	Skupaj
Stanje 1. januarja 2017	16.676	349	29.833	242.499	515.177	804.534
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	14	4	3	(465)	(249)	(693)
Oslabitve (pojasnilo 4.13.)	(7.706)	187	(2.244)	(34.422)	(5.862)	(50.047)
Odpisi	(352)	-	(22.596)	(45.633)	(141.024)	(209.605)
Poplačila odpisanih terjatev	318	36	22	2.659	10.842	13.877
Tečajne razlike	(10)	-	(22)	742	1.609	2.319
Prodaja odvisne družbe	-	-	-	(4.153)	(6.898)	(11.051)
Drugo	-	-	-	-	(213)	(213)
Stanje 31. decembra 2017	8.940	576	4.996	161.227	373.382	549.121

v tisoč EUR

NLB	Krediti državi	Krediti finančnim organizacijam	Krediti velikim podjetjem	Krediti malim in srednjim podjetjem	Skupaj
Stanje 1. januarja 2017	6.057	50.797	167.142	241.683	465.679
Oslabitve (pojasnilo 4.13.)	(1.891)	(15.569)	(22.068)	(3.221)	(42.749)
Odpisi	-	(23.522)	(40.580)	(84.507)	(148.609)
Poplačila odpisanih terjatev	210	-	1.617	2.383	4.210
Tečajne razlike	-	(22)	(21)	(30)	(73)
Stanje 31. decembra 2017	4.376	11.684	106.090	156.308	278.458

v tisoč EUR

c) Popravki vrednosti drugih finančnih sredstev

	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB
Stanje 1. januarja 2017	15.453	3.771
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	65	-
Oslabitve (pojasnilo 4.13.)	1.130	587
Odpisi	(5.043)	(1.189)
Tečajne razlike	(17)	-
Poplačila odpisanih terjatev	117	22
Stanje 31. decembra 2017	11.705	3.191

5.18. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Depoziti bank in centralnih bank	26.775	40.602	48.903	72.072
Krediti bank in centralnih bank	258.423	279.616	244.133	260.747
Depoziti strank, ki niso banke	10.464.017	9.878.378	7.033.409	6.810.967
Krediti strank, ki niso banke	61.844	74.286	4.128	5.726
Podrejene obveznosti	15.050	27.350	-	-
Druge finančne obveznosti	100.887	111.019	62.212	71.534
Skupaj	10.926.996	10.411.251	7.392.785	7.221.046

a) Depoziti bank in centralnih bank in strank, ki niso banke

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Vloge na vpogled
- bank in centralnih bank	23.191	36.331	41.949	71.383
- strank, ki niso banke	8.281.230	7.332.344	6.084.776	5.455.657
- države	214.770	203.228	83.258	80.325
- finančne organizacije	120.906	156.713	106.060	140.379
- gospodarstvo	1.857.646	1.692.840	1.111.963	1.042.298
- fizične osebe	6.087.908	5.279.563	4.783.495	4.192.655
Prejeti depoziti
- bank in centralnih bank	3.584	4.271	6.954	689
- strank, ki niso banke	2.182.787	2.546.034	948.633	1.355.310
- države	46.328	52.727	35.838	44.343
- finančne organizacije	91.906	129.030	8.196	66.826
- gospodarstvo	266.857	281.527	165.952	185.156
- fizične osebe	1.777.696	2.082.750	738.647	1.058.985
Skupaj	10.490.792	9.918.980	7.082.312	6.883.039

b) Krediti bank in centralnih bank in strank, ki niso banke

			v tisoč EUR
NLB Skupina
31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
258.423	279.616	244.133	260.747
61.844	74.286	4.128	5.726
10.582	17.058	-	-
45.417	49.257	-	-
5.845	7.971	4.128	5.726
320.267	353.902	248.261	266.473
			NLB

NLB Skupina in NLB na dan

1. decembra 2018 izkazujeta 343.653 tisoč

EUR odobrenih nečrpanih kreditov (31. december 2017: 341.691 tisoč EUR).

c) Podrejene obveznosti

							v tisoč EUR
NLB Skupina			Obrestna mera	31. 12. 2018		31. 12. 2017
	Valuta	Datum zapadlosti		Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost
Podrejeni krediti
	EUR	30. 6. 2018	6-mesečni EURIBOR + 5 % p. a.	-	-	12.221	12.000
	EUR	30. 6. 2020	6-mesečni EURIBOR + 7,7 % p. a.	5.110	5.000	5.132	5.000
	EUR		26. 6. 2025 6-mesečni EURIBOR + 6,25 % p. a.	9.940	10.000	9.997	10.000
Skupaj				15.050	15.000	27.350	27.000

d) Druge finančne obveznosti

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Obveznosti po plačilnih karticah	22.567	36.578	20.511	32.132
Obveznosti za neizvršena izplačila	20.360	20.931	4.451	4.393
Vnaprej vračunani stroški	11.988	11.343	4.741	4.456
Obveznosti do dobaviteljev	16.404	14.826	13.191	11.146
Obveznosti za plače	9.510	9.665	6.595	6.662
Obveznosti za opravnine	1.861	1.682	1.802	1.627
Obveznosti za neizkoriščene dopuste (pojasnilo 2.3.)	3.645	-	2.389	-
Druge finančne obveznosti	14.552	15.994	8.532	11.118
Skupaj	100.887	111.019	62.212	71.534

Druge finančne obveznosti vključujejo obveznosti do zavarovalnic, obveznosti do zaposlenih, prejete varščine ter obveznosti za nakup vrednostnih papirjev in obveznosti iz skrbniških poslov.

5.19. Rezervacije

a) Razčlenitev po vrstah rezervacij

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Rezervacije za prevzete obveznosti (pojasnilo 5.26.a)	39.082	36.915	29.516	34.257
Rezervacije za ugodnosti zaposlenih	15.404	20.440	13.158	16.712
Rezervacije za reorganizacijo	12.363	15.284	11.942	14.687
Rezervacije za pravna tveganja	13.076	15.786	2.180	4.958
Druge rezervacije	209	214	198	203
Skupaj	80.134	88.639	56.994	70.817

Pravne tožbe

Rezervacije za pravna tveganja so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida sodnih postopkov.

Proti NLB Skupini je na dan 31. decembra 2018 vloženih 34 (31. december 2017: 38) materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov v skupni višini 374.620 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2017: 585.406 tisoč EUR). Na dan 31. decembra 2018 je proti NLB vloženih 17 materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov (31. december 2017: 19) v skupni višini 205.686 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2017: 399.824 tisoč EUR).

Največji znesek med materialno pomembnimi tožbenimi zahtevki predstavljajo tožbeni zahtevki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebačke banke (ZaBa) proti NLB, ki se nanašajo na stare devizne vloge varčevalcev v LB Glavni Filiali Zagreb, ki so bile prenesene na ti dve banki in znašajo v približnem glavničnem znesku 168,5 mio EUR. Zaradi dolgotrajnosti postopkov skupni znesek obresti že presega glavnico. NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, zato z navajanjem številnih procesnih in vsebinskih razlogov tem zahtevkom vselej nasprotuje. Ključna razloga, da NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, sta, da je bila ustanovljena šele z ustavnim zakonom 27. julija 1994 (NLB v času,

ko so bile vloge položene pri LB Glavni Filiali Zagreb, še ni obstajala), in da NLB ni prevzela nobenih obveznosti iz tega naslova. Poleg tega gre za sukcesijsko vprašanje nekdanje Jugoslavije, saj sta se vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške z Memorandumom o soglasju, ki je bil podpisan leta 2013, dogovorili, da se rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke na Hrvaškem (LB) najde na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva ter da bo Republika Hrvaška do dokončne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami začeli PBZ in ZaBa.

Kljub dogovoru v Memorandumu o soglasju (Memorandum) o ustavitvi začetih sodnih postopkov je v petih postopkih, kot podrobneje obrazloženo spodaj, drugostopenjsko sodišče Županijski sud v Zagrebu odločilo v korist tožeče stranke. V treh primerih je NLB vložila ustavno tožbo na Ustavno sodišče Republike Hrvaške, v štirih pa izredno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče Republike Hrvaške (od tega sta dva postopka zaključena pred Vrhovnim sodiščem RH in se izpodbijanje sodnih odločitev v teh primerih nadaljuje pred Ustavnim sodiščem Republike Hrvaške).

Nasprotno z zgoraj navedenimi odločitvami sodišča pa je bil v enem izmed primerov tožbeni zahtevek PBZ pravnomočno končan v korist NLB. Revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške, ki jo

je vložila tožeča stranka, je Vrhovno sodišče 16. junija 2015 zavrnilo.

V drugih primerih, glede katerih tečejo zgoraj opisani postopki, še niso bile izdane pravnomočne sodne odločbe.

V spodnji tabeli so povzeti zneski, kot izhajajo iz pravnomočnih sodnih odločb (brez pripadajočih zamudnih obresti).

Datum sodbe	Tožeča stranka	Glavnični znesek v EUR	Stroški postopka v HRK	Izvedeni ukrepi s strani NLB
Maj 2015	PBZ	254,76	15.781,25	Vložitev ustavne tožbe, saj NLB meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in ustavnimi načeli ter sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ustavno sodišče Republike Hrvaške je dne 21.5.2018 zavrnilo ustavno tožbo NLB d.d.
April 2018	PBZ	222.426,39	253.283,37	Vložitev ustavne tožbe proti sodnim odločbam (vključno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RH v revizijskem postopku), saj NLB meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in ustavnimi načeli ter sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
September 2017	ZaBa	492.430,53	748.583,75	Vložitev ustavne tožbe proti sodnim odločbam (vključno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RH v revizijskem postopku), saj NLB meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in ustavnimi načeli ter sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
November 2017	PBZ	220.115,98	688.268,12	NLB sodbe spodbija z revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške
December 2018	PBZ	375.938,42	679.926,08	in kasneje, če bo to potrebno, jih bo izpodbijala tudi z vsemi ostalimi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, saj obveznosti starega deviznega varčevanja v skladu s slovenskim ustavnim zakonom niso obveznosti NLB.

Skupščina NLB je podala navodila upravi za ravnanje v primeru obstoječih in morebitnih bodočih pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč proti LB in NLB v zvezi s prenesenimi starimi deviznimi vlogami, še posebej, da NLB prostovoljno ne poravna dosojenih zneskov, in podala dodatne usmeritve glede uporabe pravnih sredstev in glede upravljanja premoženja s tega vidika.

Dne 19. julija 2018 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKNNLB), ki je začel veljati 14. avgusta 2018. V skladu z ZVKNNLB Sklad za nasledstvo, javni sklad (v nadaljevanju: Sklad), nadomesti NLB zneske, ki so prisilno izterjani od nje na podlagi pravnomočnih sodnih odločb sodišč Republike Hrvaške, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge, in sicer znesek glavnice, pripadajočih obresti, sodnih, odvetniških in drugih stroškov nasprotne stranke, stroškov prisilnega poplačila in zneske pripadajočih obresti od navedenega, ne pa tudi lastnih stroškov NLB ali razlike med knjižno vrednostjo njenega premoženja, prodanega v postopkih izvršbe, in ceno, doseženo za to premoženje v postopkih izvršbe. Prav tako se ne nadomestijo zneski, ki jih NLB

plača prostovoljno. V skladu z ZVKNNLB in pogodbo med NLB in Skladom, kot jo predvideva ZVKNNLB (ki je bila sklenjena 14. avgusta 2018), mora NLB aktivno nasprotovati zahtevkom, postavljenim v sodnih postopkih zoper njo v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami ter zoper NLB neugodne sodne odločbe izkoristiti vsa smiselna pravna sredstva ter še naprej nadaljevati z aktivnim izpodbijanjem sodnih odločb sodišč Republike Hrvaške v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, na podlagi katerih je prišlo do prisilne izpolnitve, zaradi katere je na podlagi ZVKNNLB prišlo do nadomestitve od NLB prisilno izterjanih zneskov. V zgoraj opisanem primeru sodbe iz maja 2015 je Sklad NLB že povrnil znesek, ki ji bil prisilno izterjan od NLB.

Vsi postopki, vezani na terjatve PBZ in ZaBa, ter pogled NLB na to zadevo so bili obravnavani tudi z ECB kot nadzornikom obeh hrvaških bank.

Rezervacije za pravna tveganja iz tožbenih zahtevkov PBZ in ZaBa niso oblikovane, saj NLB na podlagi dejanske in pravne presoje meni, da je več možnosti, da bodo sodni postopki zaključeni v korist NLB kot nasprotno.

b) Gibanje rezervacij za prevzete obveznosti

							v tisoč EUR
NLB Skupina	Stanje 1. januarja 2018	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ Zmanjšanja	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018
12-mesečne pričakovane izgube
Prevzete obveznosti	6.928	(12)	2.424	169	(470)	5	9.044
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	4.833	(8)	(1.779)	337	(110)	(9)	3.264
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	30.504	(6)	(645)	(2.869)	(213)	3	26.774
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Prevzete obveznosti	-	-	-	688	-	-	688
							v tisoč EUR
NLB	Stanje 1. januarja 2018	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ Zmanjšanja	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018
12-mesečne pričakovane izgube
Prevzete obveznosti	2.946	-	273	1.040	(189)	1	4.071
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	450	-	10	328	33	-	821
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	27.276	-	(283)	(2.365)	(4)	-	24.624
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Prevzete obveznosti	-	-	-	688	-	-	688

c) Gibanje rezervacij za prevzete obveznosti (MRS 39)

Finančne garancije

	NLB Skupina 2017	v tisoč EUR NLB 2017
Stanje 1. januarja	25.327	23.131
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	11	-
Oblikovane/ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.12.)	(2.587)	(2.069)
Porabljene rezervacije	(13.254)	(13.254)
Tečajne razlike	(3)	(2)
Stanje 31. decembra	9.494	7.806

Storitvene garancije

		v tisoč EUR
	NLB Skupina 2017	NLB 2017
Stanje 1. januarja	22.745	21.777
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	4	-
Oblikovane/ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.12.)	(3.024)	(2.716)
Tečajne razlike	(1)	8
Stanje 31. decembra	19.724	19.069

Druge prevzete finančne obveznosti

	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB
	2017	2017
Stanje 1. januarja	5.609	4.957
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	2	-
Oblikovane/ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.12.)	2.151	2.489
Tečajne razlike	(65)	(64)
Stanje 31. decembra	7.697	7.382

d) Gibanje rezervacij za ugodnosti zaposlenih

Odpravnine

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Stanje 1. januarja	14.144	13.130	12.338	10.886
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(3)	9	-	-
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo	-	(9)
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.10.)	928	559	599	462
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.10.)	(585)	(465)	(530)	-
Odhodki za obresti (pojasnilo 4.1.)	172	188	108	93
Porabljene rezervacije (izplačila)	(333)	(90)	(43)	(53)
Aktuarski dobički in izgube	(1.166)	822	(884)	950
Stanje 31. decembra	13.157	14.144	11.588	12.338

Drugi zaslužki zaposlencev

	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Stanje 1. januarja	6.296	6.628	4.374	4.498
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(3)	11	-	-
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo	-	(52)	-	-
Prenos na druge obveznosti (pojasnilo 2.3.)	(3.613)	-	(2.312)	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.10.)	243	4.131	91	2.584
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.10.)	(447)	(176)	(385)	-
Odhodki za obresti (pojasnilo 4.1.)	49	54	18	17
Porabljene rezervacije	(278)	(4.300)	(216)	(2.725)
Stanje 31. decembra	2.247	6.296	1.570	4.374

Drugi zaslužki zaposlencev vključujejo obveznosti NLB Skupine za jubilejne nagrade.

e) Gibanje rezervacij za reorganizacijo

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2018	2017	2018	2017
Stanje 1. januarja	15.284	10.014	14.687	8.750
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	1	5	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.12.)	3	8.588	-	8.400
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.12.)	(24)	-	-	-
Porabljene rezervacije	(2.901)	(3.323)	(2.745)	(2.463)
Stanje 31. decembra	12.363	15.284	11.942	14.687

NLB Skupina je sprejela poslovno strategijo ter začela s ključnimi pobudami prestrukturiranja v smeri vitkejše organizacije, optimizacije procesov, implementacije nove strategije na področju informacijske tehnologije s poudarkom na digitalizaciji in poenostavitvi ter prilagoditve organizacijske strukture. Te pobude se bodo posledično odrazile v nižjem številu zaposlenih v prihodnjih letih. Oblikovane rezervacije bodo za izplačilo odpravnin porabljene predvidoma v naslednjih treh letih.

f) Gibanje rezervacij za pravna tveganja

			v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Stanje 1. januarja	15.786	15.194	4.958	3.282
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	8	175	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.12.)	4.529	4.940	293	1.831
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.12.)	(2.996)	(4.258)	(2.551)	-
Porabljene rezervacije	(4.250)	(245)	(520)	(155)
Tečajne razlike	(1)	(20)	-	-
Stanje 31. decembra	13.076	15.786	2.180	4.958

g) Gibanje drugih rezervacij

NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
2018	2017	2018	2017
214	2.267	203	2.265
-	32	-	-
-	(591)	-	(591)
(5)	(1.494)	(5)	(1.471)
209	214	198	203

5.20. Odloženi davek

a) Razčlenitev po vrstah odloženih davkov

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Terjatve za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	25.834	25.513	25.747	25.475
Oslabitev kreditov in terjatev	905	170	697	2
Rezervacije za obveznosti in stroške	3.671	4.018	2.915	3.432
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	1.627	976	157	162
Skupaj terjatve za odloženi davek	32.037	30.677	29.516	29.071
Obveznosti za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov	7.205	10.077	6.606	9.067
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	1.179	1.097	232	246
Oslabitev kreditov in terjatev	3.305	1.996	444	-
Skupaj obveznosti za odloženi davek	11.689	13.170	7.282	9.313
Neto terjatve za odloženi davek	22.847	18.603	22.234	19.758
Neto obveznosti za odloženi davek	(2.499)	(1.096)	-	-
		NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Vključeno v izkaz poslovnega izida	920	8.691	(160)	7.164
- vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	248	6.710	147	6.565
- oslabitev kreditov in terjatev	282	1.214	33	-
- rezervacije za obveznosti in stroške	(180)	724	(349)	606
- amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	570	37	9	(7)
- drugo	-	6	-	-
Vključeno v drugi vseobsegajoči donos	2.226	1.747	2.076	1.972
- prevrednotenja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	2.394	-	2.244	-
- prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	-	1.657	-	1.882
- aktuarske predpostavke in izkustvo	(168)	90	(168)	90

NLB ima na dan 31. decembra 2018 pripoznanih 29.516 tisoč EUR terjatev za odloženi davek (31. december 2017: 29.071 tisoč EUR). Znesek nepripoznanih terjatev za odloženi davek znaša 262.081

tisoč EUR (31. december 2017: 277.325 tisoč EUR) in se nanaša na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova davčne izgube v višini 189.491 tisoč EUR (31. december 2017: 204.657 tisoč EUR) ter na

nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova oslabitev nestrateških kapitalskih naložb v višini 72.590 tisoč EUR (31. december 2017: 72.668 tisoč EUR).

b) Gibanje odloženih davkov

Terjatve za odloženi davek

					v tisoč EUR
NLB Skupina	Rezervacije za obveznosti in stroške	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Oslabitev kreditov in terjatev	Skupaj
Stanje 1. januarja 2017	3.208	19.301	1.113	387	24.009
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	-	7	6	13
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo	(4)	-	-	-	(4)
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	724	6.607	(144)	(223)	6.964
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	90	(395)	-	-	(305)
Stanje 31. decembra 2017	4.018	25.513	976	170	30.677
Prehod na MSRP 9	-	(246)	-	720	474
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	1	-	-	1	2
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	(180)	38	651	14	523
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	(168)	529	-	-	361
Stanje 31. decembra 2018	3.671	25.834	1.627	905	32.037

NLB Rezervacije za obveznosti in stroške Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev Oslabitev kreditov in terjatev Skupaj Stanje 1. januarja 2017 2.736 19.424 175 2 22.337 V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida 606 6.462 (13) - 7.055 V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa 90 (411) - - (321) Stanje 31. decembra 2017 3.432 25.475 162 2 29.071 Prehod na MSRP 9 - (246) - 662 416 V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida (349) 38 (5) 33 (283) V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa (168) 480 - - 312 Stanje 31. decembra 2018 2.915 25.747 157 697 29.516

Obveznosti za odloženi davek

NLB Skupina	Oslabitev kreditov in terjatev	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Drugo	Skupaj
Stanje 1. januarja 2017	3.471	12.233	1.278	19	17.001
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	1	7	-	-	8
Prenos na nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo	-	(8)	-	(13)	(21)
Prodaja odvisne družbe	(39)	-	-	-	(39)
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	(1.437)	(103)	(181)	(6)	(1.727)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	-	(2.052)	-	-	(2.052)
Stanje 31. decembra 2017	1.996	10.077	1.097	-	13.170
Prehod na MSRP 9	1.547	(754)	-	-	793
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(11)	(2)	1	-	(12)
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	(268)	(210)	81	-	(397)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	41	(1.906)	-	-	(1.865)
Stanje 31. decembra 2018	3.305	7.205	1.179	-	11.689

v tisoč EUR

v tisoč EUR

NLB	Oslabitev kreditov in terjatev	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Skupaj
Stanje 1. januarja 2017	-	11.463	252	11.715
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	-	(103)	(6)	(109)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	-	(2.293)	-	(2.293)
Stanje 31. decembra 2017	-	9.067	246	9.313
Prehod na MSRP 9	416	(560)	-	(144)
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	-	(109)	(14)	(123)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	28	(1.792)	-	(1.764)
Stanje 31. decembra 2018	444	6.606	232	7.282

5.21. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

		NLB Skupina			NLB
2018	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Aktuarski dobički in izgube	1.166	(168)	998	884	(168)	716
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	(11.328)	2.394	(8.934)	(11.321)	2.244	(9.077)
Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov	(6.495)	1.222	(5.273)	-	-	-
Skupaj	(16.657)	3.448	(13.209)	(10.437)	2.076	(8.361)

v tisoč EUR

		NLB Skupina			NLB
2017	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Aktuarski dobički in izgube	(810)	90	(720)	(950)	90	(860)
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	(7.261)	1.657	(5.604)	(9.904)	1.882	(8.022)
Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov	225	(36)	189	-	-	-
Skupaj	(7.846)	1.711	(6.135)	(10.854)	1.972	(8.882)

5.22. Druge obveznosti

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Obveznosti za davke	4.210	3.409	3.185	2.770
Odloženi prihodki	8.269	3.101	5.698	1.034
Obveznosti za prejete predujme	2.361	3.086	660	377
Skupaj	14.840	9.596	9.543	4.181

5.23. Kapital banke

V letu 2018 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu NLB, ki znaša 200.000 tisoč EUR. Sestavljen je iz 20.000.000 navadnih kosovnih delnic z nominalno vrednostjo 10,0 EUR na delnico. Vse izdane delnice so v celoti vplačane in NLB nima neizdanih odobrenih delnic. Na dan 31. decembra 2018 je največji delničar NLB, ki ima pomemben vpliv, Republika Slovenija, ki ima v lasti 35,00 % delnic. Na dan 31. decembra 2017 je bila Republika Slovenija edini delničar NLB. NLB Skupina nima lastnih delnic.

Knjigovodska vrednost delnice na konsolidirani ravni na dan 31. decembra 2018 znaša 80,8 EUR (31. december 2017: 82,7 EUR), na ravni NLB pa 64,8 EUR (31. december 2017: 69,1 EUR). Izračunana je kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala brez izdanih drugih kapitalskih instrumentov in številom izdanih delnic.

Bilančni dobiček na dan

1. decembra 2018 znaša 194.491 tisoč EUR (31. december 2017: 270.627 tisoč EUR) ter je sestavljen iz čistega dobička NLB za leto 2018 v višini 165.299 tisoč EUR (2017: 189.094 tisoč EUR), učinka prehoda na MSRP 9 v višini

29.121 tisoč EUR, prenosa presežka iz prevrednotenja za finančne instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v višini 44 tisoč EUR in prenesenega dobička iz preteklih let v višini 27 tisoč EUR. O njegovi uporabi bo odločala skupščina NLB. Predlog za skupščino bosta pripravila uprava in nadzorni svet, upoštevajoč pripravljenost za prevzemanje tveganj in ciljno kapitalsko ustreznost na ravni NLB Skupine ter dejansko prevladujočo kapitalsko pozicijo v času podanega predloga.

Aprila 2018 je ECB odločila, da mora NLB pridobiti njeno odobritev pred kakršnimkoli izplačilom delničarjem, saj je ocenjevala, da je NLB izpostavljena potencialnim izgubam zaradi nerešenih tožb na Hrvaškem. Avgusta 2018 je začel veljati Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki, d.d., Ljubljana (pojasnilo 5.19). Po predložitvi dodatnih argumentov in dokumentacije s strani NLB je ECB sprostila omenjeno omejitev, vezano na izplačila dividend (za zadržani dobiček in za prihodnja izplačila dividend). NLB je posledično v letu 2018 izplačala dividende za preteklo leto v višini 13,53 EUR na delnico (2017: 3,189 EUR), kar je znižalo

zadržani dobiček za 270.600 tisoč EUR (2017: 63.780 tisoč EUR).

5.24. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos in rezerve

a) Rezerve

Kapitalske rezerve na dan 31. decembra 2018 in na dan 31. decembra 2017 vključujejo 822.173 tisoč EUR vplačanega presežka kapitala in 49.205 tisoč EUR iz odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Rezerve iz dobička v višini 13.522 tisoč EUR se na dan 31. decembra 2018 in na dan 31. decembra 2017 v celoti nanašajo na zakonske rezerve skladno z Zakonom o gospodarskih družbah.

V letu 2018 je imela NLB 165.299 tisoč EUR čistega dobička, ki je na dan 31. decembra 2018 vključen v zadržane dobičke.

b) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

	v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - dolžniški vrednostni papirji	27.166	-	18.504	-
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - lastniški vrednostni papirji	1.536	-	116	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - dolžniški vrednostni papirji (MRS 39)	-	43.860	-	28.346
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - lastniški vrednostni papirji (MRS 39)	-	3.735	-	850
Aktuarski pokojninski načrti z določenimi zaslužki	(3.358)	(4.349)	(2.781)	(3.497)
Tečajne razlike	(18.275)	(17.248)	-	-
Varovanje neto naložbe v družbe v tujini	754	754	-	-
Skupaj	7.823	26.752	15.839	25.699

5.25. Kapitalska ustreznost

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Vplačani kapitalski instrumenti	200.000	200.000	200.000	200.000
Vplačani presežek kapitala	871.378	871.378	871.378	871.378
Zadržani dobički	293.026	296.773	29.192	81.533
Priznani dobiček tekočega leta	108.829	29.280	103.335	-
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	3.598	(11.450)	15.839	(20)
Druge rezerve	13.522	13.522	13.522	13.522
Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednotenju (AVA)	(1.983)	(2.389)	(1.607)	(1.886)
(-) Dobro ime	(3.529)	(3.529)	-	-
(-) Druga neopredmetena sredstva	(31.439)	(31.445)	(23.391)	(23.911)
NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL (CET1)	1.453.402	1.362.140	1.208.268	1.140.616
Dodatni temeljni kapital (AT1)	-	-	-	-
TEMELJNI KAPITAL (T1)	1.453.402	1.362.140	1.208.268	1.140.616
Dodatni kapital (T2)	-	-	-	-
KAPITAL Skupaj	1.453.402	1.362.140	1.208.268	1.140.616
Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju	7.179.678	7.096.413	4.150.987	4.369.557
Skupna izpostavljenost tržnemu tveganju	541.901	499.726	273.476	269.988
Skupna izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja	2.563	850	2.563	850
Skupna izpostavljenost operativnemu tveganju	953.482	949.493	596.586	593.750
SKUPNA IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU (RWA)	8.677.624	8.546.482	5.023.612	5.234.145
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (količnik CET1)	16,7 %	15,9 %	24,1 %	21,8 %
Količnik temeljnega kapitala (količnik Tier 1)	16,7 %	15,9 %	24,1 %	21,8 %
Količnik skupnega kapitala	16,7 %	15,9 %	24,1 %	21,8 %

Evropska bančna kapitalska zakonodaja, ki vključuje uredbo CRR in direktivo CRD IV, temelji na smernicah Basel III. Zakonodaja predpisuje izpolnjevanje treh količnikov kapitalske ustreznosti, ki izražajo različno kakovost kapitala:

• količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (razmerje med navadnim (CET 1) kapitalom in tehtano izpostavljenostjo tveganjem (RWA), ki mora znašati vsaj 4,5 %;

• količnik temeljnega kapitala (razmerje med temeljnim (T1) kapitalom in RWA), ki mora znašati vsaj 6 %;
• količnik skupnega kapitala (razmerje med celotnim kapitalom in RWA), ki mora znašati vsaj 8 %.

Poleg navedenih količnikov, ki tvorijo zahtevo 1. stebra, mora banka izpolnjevati tudi druge zahteve in priporočila, ki jih posamezni banki lahko predpiše nadzorna institucija ali pa so predpisane že z zakonodajo:

• zahteva 2. stebra (SREP zahteva): banki lastna obvezna zahteva, ki jo določi nadzorna institucija v okviru SREP procesa (skupaj z zahtevami iz 1. stebra predstavlja skupno kapitalsko zahtevo SREP – TSCR (Total SREP capital requirement);
• veljavna zahteva po skupnem blažilniku (CBR – Combined buffer requirement): sistem kapitalskih blažilnikov, ki se jih doda nad zahtevo TSCR – neizpolnjevanje CBR ni kršitev kapitalskih zahtev, temveč sproži omejitve v razdelitvi dividend in drugih izplačilih iz dobička. Nekateri blažilniki so zakonsko predpisani za vse banke,

nekateri pa so specifični za posamezno banko in jih predpiše nadzorna institucija (CBR in TSCR skupaj tvorita celotno kapitalsko zahtevo – OCR – Overall capital requirement);

• priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (Pillar 2 Guidance): banki lastno kapitalsko priporočilo nad zahtevo OCR, ki ga določi nadzorna institucija skozi SREP proces. Kot priporočilo ni obvezno, neizpolnjevanje ne vpliva na razdelitev dividend ali druga izplačila iz dobička, vendar lahko vodi v okrepljen nadzor in naložitev ukrepov za povrnitev ustrezne ravni kapitala.

Predpisana celotna kapitalska zahteva na konsolidirani osnovi

	2018	2017
CET1	4,5 %	4,5 %
AT1	1,5 %	1,5 %
T2	2,0 %	2,0 %
CET1	3,5 %	3,5 %
CET1	8,0 %	8,0 %
AT1	9,5 %	9,5 %
T2	11,5 %	11,5 %
CET1	1,875 %	1,25 %
CET1	0 %	0 %
CET1	0 %	0 %
CET1	9,875 %	9,25 %
AT1	11,375 %	10,75 %
T2	13,375 %	12,75 %
CET1	1,5 %	2,25 %
CET1	11,375 %	11,50 %

Od 1. januarja 2018 je morala NLB na konsolidirani osnovi izpolnjevati OCR v višini 13,375 %, sestavljen iz 11,5 % TSCR in 1,875 % CBR, in na konsolidirani osnovi dosegati naslednje kapitalske zahteve:

• 9,875 % količnik navadnega lastniškega kapitala,
• 11,375 % količnik temeljnega kapitala,
• 13,375 % količnik skupnega kapitala.

Zgornji kapitalski količniki vključujejo 3,5-odstotno zahtevo 2. stebra (P2R) in 1,875-odstotni varovalni kapitalski količnik (CCB).

Od 1. marca 2019 mora NLB na konsolidirani osnovi ohranjati celotno kapitalsko zahtevo v višini 14,75 %, ki jo sestavljata 11,25 % TSCR in 3,5 % CBR. Povečanje zahteve v primerjavi z letom 2018 je predvsem posledica postopnega uvajanja zakonsko predpisanega

varovalnega kapitalskega blažilnika in uvedbe blažilnika DSPB. Skladno z direktivo CRD IV in Zakonom o bančništvu (ZBan-2) je varovalni kapitalski količnik linearno naraščal in v letu 2019 dosegel polno vrednost 2,5 %, medtem ko Banka Slovenije od NLB zahteva uporabo DSPB blažilnika na konsolidirani ravni v višini 1 % od leta 2019 dalje. Po drugi strani pa se je zaradi boljše celotne SREP ocene zahteva drugega stebra (P2R) znižala za 0,25 o. t. na 3,25 %. Z namenom

izboljšanja in optimizacije sestave kapitala NLB Skupine namerava NLB v letu 2019 izdati T 2 instrument.

Na dan 31. decembra 2018 so kapitalski količniki na konsolidirani osnovi sledeči:

• 16,7 % količnik navadnega lastniškega kapitala,
• 16,7 % količnik temeljnega kapitala,
• 16,7 % količnik skupnega kapitala.

Kapitalska ustreznost NLB Skupine in NLB ob koncu leta 2018 ostaja visoka v skladu z usmeritvami pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»risk appetite«), na stopnji, ki pokriva vse trenutne in napovedane kapitalske zahteve, vključno z zahtevami glede kapitalskih količnikov in preostalimi trenutno znanimi zahtevami, ter priporočila v okviru 2. stebra (Pillar 2 Guidance).

Kapital NLB Skupine in NLB je v letu 2018 sestavljen zgolj iz sestavin najkakovostnejšega kapitala CET 1 (brez podrejenih instrumentov, ki bi se vključevali v nižje kategorije kapitala), zaradi česar so tudi vsi trije kapitalski količniki enaki. Kapitalska ustreznost NLB Skupine z vidika CET 1 je bila znotraj določenih meja pripravljenosti za prevzemanje tveganj in nad povprečjem EU, ki ga objavlja Evropski bančni organ (EBA).

V okviru regulatornih tveganj, kamor sodijo kreditna, operativna in tržna tveganja, NLB Skupina uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja, medtem ko se izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja izvaja po enostavnem pristopu. Za izračun kapitalskih zahtev za NLB na solo osnovi se uporabljajo isti pristopi, razen za izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja, kjer se uporablja standardiziran pristop.

Konec leta 2018 znašajo količniki kapitalske ustreznosti za NLB Skupino 16,7 % (ali 0,8 odstotne točke več kakor konec 2017) in za NLB 24,1 % (ali 2,3 odstotne točke več kakor konec 2017). Izboljšanje kapitalske ustreznosti NLB Skupine izhaja iz višjega kapitala, predvsem zaradi vključitve dobička za prvo polletje 2018 (NLB Skupina 108,8 mio EUR), nižjega zadržanega dobička (-81,5 mio EUR) kot dela izplačila dividend, vključitve pozitivnega učinka uvedbe MSRP 9 (43,8 mio EUR za NLB Skupino in 27,7 mio EUR za NLB) ter prenehanja prehodnih določb, ki so veljale pri izračunu kapitala do konca leta 2017.

RWA za kreditna tveganja se je povečala za 83,3 mio EUR predvsem zaradi rasti posojil na segmentu prebivalstva (244,2 mio EUR) in segmentu podjetij (158,7 mio EUR) kot posledica povečanega poslovanja. Povečanje RWA za tržna tveganja in CVA za 43,9 mio EUR izhaja zlasti iz višjih valutnih pozicij v domačih valutah v ne-evrskih podrejenih bankah. Povečanje RWA za operativna tveganja (4,0 mio EUR) izhaja iz višjega triletnega povprečja prihodkov, ki predstavlja osnovo za izračun.

Pri pripravi interne ocene kapitalskih potreb (ICAAP) NLB Skupina prepoznava tveganja, ki niso vključena v izračun po regulatornem pristopu (zahteve 1. stebra), vendar pomembno vplivajo na njeno poslovanje. V okvir dodatnih kreditnih tveganj sodi tveganje koncentracije, ki se nanaša na posamezne komitente oziroma na skupine povezanih oseb in dejavnosti. NLB Skupina izračunava kapitalsko zahtevo za nefinančna tveganja (kamor se uvrščajo tveganje dobičkonosnosti, strateško tveganje, pravno tveganje, tveganje iz naslova dezinvestiranja in tveganje ugleda), če oceni, da je posamezno tveganje ključno za NLB Skupino. Poleg tega so v okvir tveganj po zahtevah 2. stebra zajeti tudi učinki stresnih scenarijev za kreditno (poslabšanje bonitetne strukture, znižanje tržnih vrednosti nepremičnin), valutno in likvidnostno tveganje, obrestno tveganje v bančni knjigi, tveganje iz naslova kreditnih pribitkov ter tržna tveganja.

Z ekonomske perspektive Skupina upravlja kapitalsko ustreznost ob zagotavljanju ustrezne pokritosti vseh tveganj z notranjim kapitalom. Normativni vidik je večletna ocena NLB Skupine, ki kaže na njeno sposobnost izpolnjevanja vseh kapitalskih

regulativnih in nadzornih zahtev ter pripravljenosti za prevzemanje tveganj v NLB Skupini. V okviru teh kapitalskih omejitev NLB Skupina določa svoj interni blažilnik oziroma pribitek, ki je opredeljen v okviru pripravljenosti za prevzemanje tveganj nad regulativnimi in nadzorniškimi zahtevami ter potrebami po notranjem kapitalu, kar NLB Skupini omogoča, da uresničuje svojo dolgoročno poslovno strategijo. Normativni vidik vključuje več stresnih scenarijev, ki so vključeni v letni proces načrtovanja NLB Skupine.

5.26. Zunajbilančne obveznosti

a) Razčlenitev pogodbenih vrednosti zunajbilančnih finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Kratkoročne garancije	204.513	187.917	122.273	109.698
- finančne	116.547	105.233	66.184	50.791
- storitvene	87.966	82.684	56.089	58.907
Dolgoročne garancije	604.793	551.725	451.053	406.408
- finančne	241.231	207.380	161.606	125.646
- storitvene	363.562	344.345	289.447	280.762
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	1.207.642	1.130.250	945.856	898.927
Nepokriti dokumentarni akreditivi	18.155	14.614	5.302	375
Drugo	10.415	6.007	5.200	1.967
	2.045.518	1.890.513	1.529.684	1.417.375
Rezervacije (pojasnilo 5.19.b), c)	(39.082)	(36.915)	(29.516)	(34.257)
Skupaj	2.006.436	1.853.598	1.500.168	1.383.118

Prihodki iz opravnin za vse izdane storitvene garancije so v NLB Skupini znašali 5.096 tisoč EUR (2017: 5.240 tisoč EUR), medtem ko so v NLB znašali 4.267 tisoč EUR (2017: 4.617 tisoč EUR).

b) Razčlenitev pogodbenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov po vrstah

v tisoč EUR NLB Skupina NLB 31. 12. 2018 31. 12. 2017 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Zamenjave 42.121 1.790.411 158.109 1.696.447 35.723 1.790.411 141.137 1.696.447 - valutne 42.121 65.834 158.109 - 35.723 65.834 141.137 - - obrestne - 1.724.577 - 1.696.447 - 1.724.577 - 1.696.447 Opcijske pogodbe 11.954 30.750 11.262 26.125 11.954 30.750 11.262 26.125 - obrestne - 30.750 - 26.125 - 30.750 - 26.125 - na vrednostne papirje 11.954 - 11.262 - 11.954 - 11.262 - Terminski posli 65.979 8.953 67.918 29.927 65.590 8.953 67.329 29.927 - valutni 65.979 8.953 67.918 29.927 65.590 8.953 67.329 29.927 Skupaj 120.054 1.830.114 237.289 1.752.499 113.267 1.830.114 219.728 1.752.499 1.950.168 1.989.788 1.943.381 1.972.227

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, znašajo za NLB Skupino oziroma NLB 493.677 tisoč EUR (31. december 2017: 406.218 tisoč EUR). Izvedeni finančni instrumenti,

ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.

Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v pojasnilih 5.2., 5.7. in 5.3.b).

c) Obveznosti iz poslovnega najema

V primeru, kjer je NLB oziroma družba iz NLB Skupine najemnik, so minimalna

prihodnja plačila iz naslova nepreklicnega najema naslednja:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Nepremičnine
Obveznosti, ki zapadejo do enega leta	3.753	3.591	604	801
Obveznosti, ki zapadejo od enega leta do petih let	11.582	12.037	1.424	2.982
Obveznosti, ki zapadejo v več kot petih letih	1.883	3.049	120	1.399
Drugo
Obveznosti, ki zapadejo do enega leta	1.935	1.534	489	342
Obveznosti, ki zapadejo od enega leta do petih let	5.270	3.842	1.074	531
Obveznosti, ki zapadejo v več kot petih letih	425	395	-	-
Skupaj	24.848	24.448	3.711	6.055

d) Prihodnje obveznosti

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Prihodnje obveznosti za nakup:
- osnovnih sredstev	2.476	129	2.476	129
- neopredmetenih sredstev	1.839	3.023	1.787	2.855
Skupaj	4.315	3.152	4.263	2.984

5.27. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

NLB Skupina sredstva, ki jih upravlja v tujem imenu in za tuj račun, vodi ločeno od svojih sredstev, prihodki in stroški pa pripadajo nalogodajalcu oziroma bremenijo nalogodajalca. NLB Skupina za svoje storitve zaračunava opravnino.

Sredstva, upravljana v tujem imenu in za tuj račun

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Posredniško poslovanje	24.879.612	24.638.065	24.062.542	23.532.746
Poravnalno poslovanje in ostali posli	1.251.416	1.684.218	1.220.641	1.647.375
Skupaj	26.131.028	26.322.283	25.283.183	25.180.121

Posredniško poslovanje

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Sredstva
Terjatve poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank	24.815.258	24.596.576	24.003.252	23.498.114
- iz finančnih instrumentov	24.808.718	24.591.369	23.997.062	23.493.388
- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	8.945.528	9.802.973	8.643.063	9.200.568
- gospodarjenje s finančnimi instrumenti	437.066	422.222	-	-
- skrbniški posli	15.426.124	14.366.174	15.353.999	14.292.820
- do KDD oziroma obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente	608	685	258	204
- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (kupcev)	5.932	4.522	5.932	4.522
Denarna sredstva strank	64.354	41.489	59.290	34.632
- na poravnalnem računu za sredstva strank	13.788	12.789	8.724	5.932
- na transakcijskih računih strank	50.566	28.700	50.566	28.700
Obveznosti
Obveznosti poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank	24.879.612	24.638.065	24.062.542	23.532.746
- do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov	24.876.258	24.634.743	24.059.499	23.530.705
- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	8.965.387	9.807.819	8.662.922	9.205.414
- gospodarjenje s finančnimi instrumenti	442.169	428.279	-	-
- skrbniški posli	15.468.702	14.398.645	15.396.577	14.325.291
- do KDD oziroma obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente	344	225	344	225
- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (dobaviteljev)	2.615	2.670	2.304	1.389
- do banke oziroma poravnalnega računa banke za provizije, stroške ipd.	395	427	395	427

Prihodki iz opravnin od poslov v tujem imenu in za tuj račun

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2018	2017	2018	2017
Posredniško poslovanje (pojasnilo 4.3.b)	9.273	8.386	7.951	6.917
Poravnalno poslovanje in ostali posli	1.570	1.296	1.166	943
Skupaj	10.843	9.682	9.117	7.860

6. Upravljanje tveganj

Upravljanje tveganj se v NLB Skupini izvaja v skladu z uveljavljenimi notranjimi politikami in postopki, ki upoštevajo evropske bančne predpise, predpise Banke Slovenije, veljavne smernice EBA in ustrezne dobre bančne prakse. Poleg tega NLB Skupina stalno izboljšuje in dopolnjuje obstoječe metode in procese v vseh segmentih upravljanja tveganj.

Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Skupina je celovito vgradila okvir upravljanja tveganj v svoje postopke odločanja, upravljanja in zmanjšanja tveganj. NLB Skupina namenja veliko pozornost in pomembnost kulturi tveganj in zavedanju o vseh pomembnih tveganjih znotraj celotne NLB Skupine.

Okvir za upravljanje tveganj NLB Skupine podpira poslovno odločanje na strateški in operativni ravni, celovito upravljanje in proaktivno obvladovanje tveganj ter vključuje:

• izjavo o pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»Risk appetite«) in usmeritve glede prevzemanja posameznih vrst tveganj (»Risk strategy«),
• letni pregled strateških ciljev, pripravo poslovnega plana in proces načrtovanja kapitala,
• proces notranjega ocenjevanja ustreznosti kapitala (ICAAP) in proces notranjega ocenjevanja likvidnosti (ILAAP),
• aktivnosti na področju plana reševanja,
• druge aktivnosti za testiranje zmogljivosti v stresnih situacijah in redne analize tveganj,
• regulatorno in drugo interno poročanje za potrebe sprejemanja odločitev.

Vzpostavljen sistem upravljanja tveganj ter različna orodja za obvladovanje tveganj omogočajo ustrezen nadzor nad profilom tveganosti Skupine. Poleg tega tak okvir podpira proaktivno sprejemanje poslovnih odločitev in omogoča učinkovito obvladovanje tveganj z opredelitvijo pristojnosti in odgovornosti v okviru odločevalskega procesa kakor tudi različnih ukrepov za obvladovanje tveganj, kadar je to potrebno.

a) Strategije in procesi na področju upravljanja tveganj

Temeljni cilj na področju upravljanja tveganj so proaktivno upravljanje, spremljanje in merjenje izpostavljenosti tveganjem na ravni NLB Skupine. Dobro in celovito razumevanje upravljanja tveganj je vgrajeno znotraj celotne organizacije in je osredotočeno na zaznavanje tveganj v zelo zgodnji fazi, učinkovito obvladovanje tveganj in njihovo ublažitev z namenom zagotoviti preudarno in gospodarno porabo kapitala, ustrezno likvidnostno strukturo ter s tem povezane blažilnike, ki zagotavljajo finančno moč Skupine.

Ključne strateške usmeritve NLB Skupine na področju tveganj so opredeljene v nagnjenosti oziroma pripravljenosti prevzemanja tveganj (»Risk appetite«) in usmeritvah glede prevzemanja posameznih vrst tveganj (»Risk strategy«), upoštevaje poslovni model Skupine ter s tem povezane bodoče strateške usmeritve. Dokumenta sta predmet redne revizije in nadgradnje. Strategija NLB Skupine, pripravljenost za prevzemanje tveganj, strategija prevzemanja tveganj ter ključne interne politike NLB Skupine, ki jih potrdita uprava in nadzorni svet, opredeljujejo strateške cilje in usmeritve za prevzemanje tveganj ter pristope in metodologije spremljanja, merjenja in obvladovanja vseh vrst tveganj z namenom doseganja notranjih ciljev in izpolnjevanja vseh zunanjih zahtev. Poleg tega so glavne strateške usmeritve glede prevzemanja tveganj vključene v letni pregled strateških poslovnih ciljev in proces planiranja.

NLB Skupina načrtuje preudaren profil tveganosti, optimalno porabo kapitala in donosno poslovanje na dolgi rok ob upoštevanju prevzetih tveganj. Upravljanje kreditnega tveganja, ki predstavlja najpomembnejše tveganje v NLB Skupini, se osredotoča na sprejemanje zmernih

tveganj – diverzificiran kreditni portfelj, ustrezna kakovost kreditnega portfelja, dolgoročno vzdržen obseg dodatno oblikovanih oslabitev in rezervacij ter zagotavljanje optimalnega donosa glede na prevzeta tveganja. Kar zadeva likvidnostno tveganje, je pripravljenost za prevzemanje tega tveganja nizka, medtem ko so aktivnosti usmerjene v nenehno zagotavljanje ustrezne ravni tako kratkoročne kot dolgoročne likvidnosti. Pri prevzemanju tržnih in operativnih tveganj NLB Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja ne smejo pomembno vplivati na njeno poslovanje. Toleranca do sprejemanja vseh preostalih vrst tveganj je nizka, s poudarkom na minimizaciji njihovega možnega vpliva na poslovanje celotne Skupine.

Upravljanje tveganj je osredotočeno na upravljanje in obvladovanje tveganj skladno s Strategijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»Risk appetite«) in Strategijo upravljanja tveganj Skupine (»Risk strategy«), ki predstavljata temelj okvirja za upravljanje tveganj Skupine. V tem okviru Skupina spremlja različne metrike tveganj in tako zagotavlja, da je njen profil tveganj skladen z opredeljeno pripravljenostjo za prevzemanje tveganj. O spremljanju izpostavljenosti znotraj opredeljenih limitov oziroma ciljnih vrednosti ter morebitnih odstopanjih se redno poroča pristojnim odborom in/ali upravi banke. Celovito poročilo o izpostavljenosti tveganjem celotne Skupine četrtletno obravnavajo uprava banke, Komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet banke. Tak pristop spremljanja ciljnega profila tveganosti je vzpostavljen tudi v posameznih bančnih članicah NLB Skupine. Poleg tega je Skupina vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja (»early warning system«) na različnih segmentih tveganj z namenom okrepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega odziva, kadar je to potrebno.

NLB Skupina za potrebe učinkovitega upravljanja oziroma ublažitve tveganj uporablja enotne standarde na področju zavarovanj naložb fizičnih in pravnih oseb, ki predstavljajo sekundarni vir poplačila obveznosti, z namenom učinkovitega upravljanja kreditnega tveganja kot tudi racionalnejše porabe kapitala. Skupina ima vzpostavljen sistem spremljanja in poročanja zavarovanj po pošteni (tržni) vrednosti skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). Primernost zavarovanj po vrstah in zahtevano razmerje pokritosti temeljijo na merilih preudarnega kreditiranja ter so opredeljeni v okviru internih usmeritev za kreditiranje. Načela in pravila za zmanjšanje kreditnega tveganja v NLB Skupini so bolj podrobno opisana v poglavju »Kreditno tveganje«. NLB Skupina upošteva pri varovanju tržnih tveganj (predvsem obrestnem in valutnem tveganju) opredeljeno pripravljenost za prevzemanje tveganj. To izvaja prek načela nevtralizacije tveganj, ki temelji na upravljanju pozicij prek sklepanja finančnih poslov (»natural hedge«) ali uporabi izvedenih finančnih instrumentov, upoštevaje računovodska načela varovanja (»hedge accounting principles«).

NLB Skupina je vzpostavila celovit sistem stresnega testiranja in drugih sistemov zgodnjega opozarjanja na različnih področjih tveganja z namenom okrepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega odziva, kadar je to potrebno. Robusten in enoten okvir stresnega testiranja vključuje vse pomembne vrste tveganj in izbrane relevantne stresne scenarije, upoštevaje ranljivost poslovnega modela Skupine. Sistem stresnega testiranja je vgrajen v opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj, ICAAP, ILAAP in načrt sanacije. Kot tak zagotavlja podporo za proaktivno in celostno upravljanje profila tveganosti Skupine, predvsem pa dolgoročno zagotavljanje ustreznega obsega kapitala in likvidnostne pozicije. Skupina izvaja tudi povratni stresni test (»reverse stress test«), kjer testira maksimalno kapaciteto za potrebe plana reševanja. Poleg tega izvaja tudi druge delne ocene tveganj, ki so zajete v analizah občutljivosti, ki temeljijo na relevantnih stresnih parametrih ter so vgrajene v proces določanja limitov na področju tveganj.

b) Struktura in organizacija področja za upravljanje tveganj

NLB Skupina je vzpostavila koncept treh obrambnih linij z namenom učinkovitega obvladovanja tveganj. Koncept treh obrambnih linij zagotavlja jasno delitev aktivnosti ter opredeljuje pristojnosti in odgovornosti za obvladovanje tveganj na različnih ravneh znotraj Skupine. Tveganja v Skupini delujejo kot druga obrambna linija, ki je pristojna za upravljanje, ocenjevanje in spremljanje tveganj v banki, ki je matična družba v Sloveniji, obenem pa je tudi kompetenčni center za šest odvisnih bančnih članic Skupine. Poleg tega je odgovorno tudi za več družb, ki opravljajo pomožne storitve, in nestrateške odvisne družbe, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja.

Organizacija in razmejitev pristojnosti področja upravljanja tveganj NLB Skupine sta zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov ter zagotavljata pregleden in dokumentiran proces sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij navzgor in navzdol. Upravljanje tveganj v NLB Skupini je centralizirano v okviru specializiranega področja za tveganja (»Business Line Risk«), v katerega je vključenih več organizacijskih enot (Tveganja, Kreditne analize pravnih in fizičnih oseb ter Vrednotenje in kontrola), ki poročajo Odboru za upravljanje z bilanco (ALCO) ter Komisiji za tveganja nadzornega sveta. To področje je pristojno za oblikovanje politik upravljanja tveganj NLB Skupine in nadzor nad njihovim izvajanjem, nadziranje usklajevanja teh politik v NLB Skupini, opredelitev limitov, vzpostavitev metodologij, izvajanje nadzora glede harmonizacije politik na področju tveganj, spremljanje izpostavljenosti NLB Skupine tveganjem ter pripravo zunanjih in notranjih poročil.

Vse članice NLB Skupine, ki se vključujejo v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine, o izpostavljenosti tveganjem poročajo pristojnim strokovnim službam v okviru specializiranega področja za tveganja. Slednje nato poroča vse ustrezne

informacije o tveganjih Odboru za upravljanje z bilanco (ALCO) ter Komisiji za tveganja nadzornega sveta, kjer uprava in nadzorni svet sprejemata odločitve in ustrezne ukrepe.

Bonitetno razvrščanje materialno pomembnih komitentov NLB Skupine in oblikovanje mnenj o kreditnih tveganjih se izvajata centralizirano, prek Kreditnega odbora NLB. Postopek poteka po načelu soodločanja, pri čemer kreditni odbor zadevne članice Skupine najprej sprejme odločitev, nato poda mnenje še Kreditni odbor NLB. Sklep Kreditnega odbora NLB je sprejet na podlagi vse razpoložljive dokumentacije, vključno z bonitetnim mnenjem, ki ni zavezujoče in ga pripravijo v enoti Kreditne analize v NLB. Enako načelo in proces se uporabljata tudi za kreditne izpostavljenosti do materialno pomembnih komitentov NLB Skupine.

Spremljanje tveganj v članicah NLB Skupine poteka centralizirano, v okviru samostojne in/ali ločene organizacijske enote. Centralizirano spremljanje tveganj zagotavlja uveljavitev standardiziranih in sistemsko urejenih pristopov upravljanja tveganj ter s tem celovit pogled na dogajanja v izkazu finančnega položaja NLB Skupine in posamezne članice. Skladno s Standardi upravljanja tveganj NLB Skupine je spremljanje tveganj v vsaki članici NLB Skupine organizirano tako, da je spremljanje tveganj ločeno od njene upravljalske in/ali poslovne funkcije z namenom ohraniti objektivnost, ki je potrebna pri presojanju poslovnih odločitev. Organizacijska enota za upravljanje tveganj je odgovorna neposredno upravi oziroma njenim odborom (kreditnemu odboru, odboru za upravljanje z bilanco banke in odboru za operativna tveganja), ta pa nadzornemu organu (odboru za tveganja pri nadzornemu svetu ali upravnemu odboru).

c) Merjenje in poročanje tveganj

NLB je kot sistemsko pomembna banka vključena v enotni nadzorni mehanizem (SSM), katerega nadzor je v pristojnosti skupne nadzorniške skupine (»Joint

Supervisory Team«) v okviru Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Vse članice NLB Skupine poslujejo skladno z določili regulative ECB, obenem pa hčerinske družbe NLB Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, delujejo tudi skladno s pravili, ki jih določajo lokalni regulatorji.

Sistemi merjenja ter načela upravljanja tveganj v NLB Skupini so sestavni del politik upravljanja tveganj, ki so za potrebe nadzora na konsolidirani ravni usklajene z vsemi regulatornimi zahtevami Evropske centralne banke in Banke Slovenije, upoštevaje določila direktive (CRD), Uredbe (CRR) ter smernice EBA. NLB Skupina na področju kapitalske ustreznosti uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja ter enostavni pristop (enostavni pristop z manjšo zahtevo po razčlenjenosti podatkov) za operativna tveganja, z izjemo NLB, ki uporablja standardizirani pristop.

Ocenjevanje in upravljanje tveganj v NLB Skupini se izvaja na poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice NLB Skupine v skladu s Standardi upravljanja tveganj NLB Skupine. Za potrebe merjenja izpostavljenosti kreditnim, tržnim, obrestnim, operativnim in nefinančnim tveganjem v NLB Skupini se poleg regulatornih uporabljajo tudi interne metodologije, ki omogočajo podrobnejše spremljanje in upravljanje tveganj. Interne metodologije so usklajene z baselskimi smernicami in smernicami EBA ter splošno uveljavljenimi metodološkimi pristopi v bančni praksi.

Poročanje o tveganjih v NLB Skupini poteka skladno z internimi usmeritvami, ki glede vsebine in pogostosti poročanja poleg internih potreb upoštevajo zahteve Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Na ravni posamezne članice NLB Skupine se upoštevajo tudi zahteve njihove lokalne regulative. Poročanje o tveganjih poteka v obliki standardiziranih poročil. Slednja omogočajo smiselno poenotene politike upravljanja tveganj z metodologijami za merjenje in

uravnavanje izpostavljenosti tveganjem, ustrezno vzpostavljene baze podatkov ter avtomatizacijo priprave poročil na ravni Skupine, kar zagotavlja tudi njihovo kakovost in zmanjšuje možnosti napak.

d) Podatkovne osnove in IT sistem

Večina podatkov, ki jih Skupina uporablja za potrebe spremljanja tveganj, se pripravi oz. izračuna ter shrani v podatkovnem skladišču banke (DWH). Podatki se zbirajo iz transakcijskih izvornih sistemov, podatkovnih skladišč ostalih članic Skupine in drugih izvornih sistemov (npr. glavne knjige). Vzpostavljen proces zagotavlja integrirane informacije v enotni referenčni strukturi, kjer lahko poslovni uporabniki do njih dostopajo v formatu, ki je dosleden in predmetno usmerjen. Podatki se tekoče preverjajo in so predmet rednega potrjevanja. Podatki, uporabljeni za interne ocene in analize tveganj ter s tem povezano upravljanje in poročanje, so identični podatkom, ki jih NLB Skupina uporablja za regulatorno poročanje.

e) Ključni poudarki na področju obvladovanja tveganj v letu 2018

NLB Skupina je dodatno okrepila robustnost sistema za obvladovanje tveganj, ki vključuje vse relevantne vrste tveganj, z namenom njihovega proaktivnega, celostnega in preudarnega upravljanja. Glavni poudarek je na prepoznavanju tveganj v zelo zgodnji fazi, učinkovitem upravljanju in ublažitvi tveganj. Poslovno in operativno okolje, pomembno za poslovanje Skupine, se spreminja skupaj s trendi, kot so spremembe obnašanja strank, razvoj novih tehnologij in konkurentov ter vedno večji obseg regulativnih zahtev. Skladno s tem se stalno prilagaja in nadgrajuje sistem upravljanja tveganj, predvsem z namenom odkrivanja in upravljanja novih potencialnih tveganj.

Poseben poudarek je na vključitvi analize tveganj v postopek odločanja na strateški in operativni ravni, diverzifikaciji (z namenom preprečevanja nastopa visoke koncentracije), optimalni porabi kapitala in njegovi alokaciji, ustrezni cenovni politiki, ki upošteva tudi obseg prevzetih tveganj,

rednem izobraževanju/usposabljanju na vseh vodstvenih ravneh ter zagotavljanju splošne skladnosti z notranjimi akti in zadevno regulativo. Proces ICAAP 2018 je bil pomembno nadgrajen skladno z novimi objavljenimi smernicami ECB, vključno z večjo integracijo v celovit sistem upravljanja tveganj z namenom zagotovitve proaktivne podpore za sprejemanje informiranih odločitev.

Skupina je bila vključena v stresno testiranje ECB 2018, kvalitativni rezultati tega testiranja pa so se upoštevali pri določitvi zahtev iz drugega stebra (Pillar 2 requirement), in sicer kot element sistema upravljanja tveganj, in pri opredelitvi usmeritev drugega stebra (Pillar 2 Guidance). Končni rezultati stresnega testiranja za obdobje 2018–2020 so pokazali, da je kapitalska ustreznost Skupine dovolj robustna tudi v primeru nastopa zelo neugodnih tržnih pogojih, kot sta jih opredelili EBA in ECB. Skupina je predčasno uspešno zaključila stresno testiranje v drugem od skupaj treh ciklov, ker je predložila vsa ustrezna zagotovila kakovosti.

Aprila 2018 je Skupina prejela odločbo Banke Slovenije o določitvi zahteve MREL (minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti). MREL je izražen kot razmerje med celotnimi obveznostmi in lastnimi sredstvi (Total Liabilities and Own Funds – TLOF) na ravni Skupine, opredeljeno za potrebe reševanja, ter ga je treba izpolniti najkasneje do 31. marca 2019. MREL zahteva za Skupino temelji na pristopu reševanja z več vstopnimi točkami (Multiple Point of Entry – MPE) in je bila določena v višini 17,40 % TLOF. Skupina je opredelila kriterije izpolnjevanja MREL zahteve v okviru opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»risk appetite«).

Najpomembnejše tveganje v NLB Skupini, upoštevaje strateške usmeritve, ostaja kreditno tveganje. NLB Skupina daje velik poudarek izboljševanju kakovosti naložbenega (kreditnega) portfelja, kjer sta ključna cilja kakovost novo odobrenih

poslov na segmentu podjetij in prebivalstva ter razpršenost kreditnega portfelja. Učinki, ki izhajajo iz uvedbe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 9, so okrepili kapitalsko osnovo Skupine. Kakovost portfelja v letu 2018 je bila zelo stabilna, pri čemer se je izpostavljenost v Skupini 1 (Stage 1) povečala, obenem pa zmanjšal obseg slabih posojil, ki so pod slovenskim povprečjem. Večji del povišanja v Skupini 2 (Stage 2) izhaja iz prerazvrstitve slabih posojil. Skupini je uspelo še dodatno zmanjšati obseg nedonosnih izpostavljenosti, s čimer se je približala povprečni ravni bančnega sistema v EU. Poleg tega ostaja stopnja pokritja visoka, kar omogoča nadaljnje zmanjševanje obsega slabih posojil brez pomembnega vpliva na višino dodatno potrebnih oslabitev v naslednjih letih. Ugodno makroekonomsko okolje in drugi enkratni dogodki so se odrazili v sproščanju oslabitev za kreditna tveganja (negativen strošek tvganja), katerega razvoj je bil drugače zelo stabilen in nižji v primerjavi s srednjeročnimi strateškimi usmeritvami na tem področju.

V okolju, kjer so obrestne mere še vedno negativne, je Skupina beležila vedno večjo presežno likvidnost in posvečala veliko pozornost strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv, vključujoč tudi sistem zgodnjega obveščanja v primeru potencialno neugodnih gibanj na trgu. Zaradi presežne likvidnosti in povpraševanja na trgu po produktih s fiksno obrestno mero se je nekoliko povečala izpostavljenost obrestnemu tveganju, ki je ostala znotraj opredeljene pripravljenosti za prevzemanje tega tveganja. Poleg tega je kapitalski in likvidnostni položaj Skupine leta 2018 ostal močan tako na ravni Skupine kot tudi na ravni posameznih hčerinskih bank, skladno z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

Velik poudarek je bil tudi na upravljanju operativnih tveganj, pri čemer NLB Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja nimajo znatnega vpliva na njeno poslovanje. V letu 2018 si je Skupina prizadevala za dodatno proaktivno

preprečevanje in zmanjševanje morebitnih škod v prihodnosti. Posebna pozornost je bila namenjena vzpostavitvi sistema stresnega testiranja, ki temelji na analizi scenarijev, ki se nanašajo na potencialne malo verjetne dogodke, katerih učinek pa je lahko velik, ter modeliranju škodnih dogodkov. Poleg tega so bili dodatno nadgrajeni že vzpostavljeni ključni kazalniki tveganj, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja za širše področje operativnih tveganj. Njihova nadgradnja izboljšuje obstoječe notranje kontrole in zagotavlja pravočasen odziv, ko je to potrebno.

6.1. Kreditna tveganja a) Uvodni del

NLB Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena zlasti kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do Skupine, zato ga proaktivno spremlja in celostno ocenjuje. Pri tem NLB Skupina sledi Mednarodnim standardom računovodskega poročanja in zakonodaji Banke Slovenije, upoštevaje smernice EBA. Natančneje je področje urejeno z internimi metodologijami in postopki, zapisanimi v internih aktih.

NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno s standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, tako da so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki na konsolidirani ravni.

Upravljanje kreditnih tveganj v NLB Skupini poteka na dveh ravneh:

• na ravni posameznega komitenta, kjer se izvajajo ustrezni postopki v različnih fazah odnosa s komitentom pred sklenitvijo pogodbe, ob njej in po njej. Pred sklenitvijo pogodbe se presojata komitentova uspešnost poslovanja in njegovo finančno stanje oziroma morebitno preteklo sodelovanje z banko. Poleg tega je pomembna tudi pridobitev kakovostnih zavarovanj, ki pa ne vpliva na bonitetno razvrstitev komitenta. Temu sledijo različne oblike spremljanja

komitenta, zlasti presoja zmožnosti dolgoročnega generiranja zadostnega denarnega toka za redno odplačevanje obveznosti in izpolnjevanje pogodbenih zavez. Z vidika zgodnjega zaznavanja tveganj je pomembna redna spremljava komitentov v okviru sistema zgodnjega zaznavanja poslabšanega poslovanja (EWS). Z namenom celovite objektivne presoje poslovanja komitenta poteka tudi razvoj internih točkovalnih modelov za posamezen segment komitentov;

• na ravni celotnega portfelja NLB oziroma NLB Skupine, kjer se aktivno spremlja in analizira kvaliteta naložbenega (kreditnega) portfelja, ki vključuje bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti, se izvajata tekoče spremljanje in analiziranje trendov. Celovite analize, ki obsegajo vidik segmentacije komitentov (glede na vrsto in velikost komitenta), bonitetno strukturo, zamude oziroma obseg nedonosnih terjatev 2. skupine, pokritost s popravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube, prejeta zavarovanja, valutno izpostavljenost ter druge kazalnike tveganosti naložbenega (kreditnega) portfelja, se redno izvajajo. Velik poudarek je na tekočem spremljanju oziroma analizi novih poslov ter drugih sprememb oziroma trendov s poudarkom na zgodnjem zaznavanju povečanih tveganj in njihovi optimizaciji v povezavi z donosnostjo. NLB Skupina zasleduje ustrezno diverzifikacijo portfelja, da bi tako zmanjševala specifične komponente kreditnega tveganja (to je tveganje, ki izhaja iz poslovanja s posameznim komitentom, panog, pozicij v finančnih instrumentih ali drugih specifičnih dogodkov). Vedno večji je tudi poudarek na stresnih scenarijih, ki napovedujejo vpliv neugodnih makroekonomskih gibanj na portfelj, na obseg dodatno potrebnih nadomestil za pričakovane kreditne izgube ter s tem povezano porabo kapitala po notranjem pristopu. Izračun kapitalske zahteve za kreditna tveganja v okviru prvega stebra se izvaja po standardiziranem

pristopu, v okviru drugega stebra pa se za potrebe izračuna tehtane tvegane aktive pri tveganju neplačila uporablja približek pristopa, ki temelji na internih bonitetah, medtem ko se za tveganje koncentracije oceni pribitek za koncentracijo na podlagi indeksa koncentracije HHI.

Višino izgub iz kreditnega tveganja NLB in članice NLB Skupine posamično ocenjujejo za pomembne terjatve oziroma na skupinski ravni za preostali del portfelja.

Posamična ocena pričakovanih kreditnih izgub se pripravlja za finančna sredstva iz 3. skupine, ki so bila ocenjena kot nedonosna na podlagi informacij o pomembnih finančnih težavah komitenta, dejanskem kršenju pogodbenih zavez, kot je zamuda pri poravnavi obveznosti do banke, o dejstvu, da bo zaradi ekonomskih ali pravnih razlogov prišlo do restrukturiranja finančnih sredstev, o obstoju verjetnosti, da bo komitent šel v stečaj ali finančno reorganizacijo. Pri posamičnem pregledu se tako ocenjujejo pričakovani prihodnji denarni tokovi (iz rednega poslovanja in morebitnega unovčenja zavarovanj), in če njihova diskontirana vrednost odstopa od knjigovodske vrednosti finančnega sredstva, je treba pripoznati kreditno izgubo.

Za preostali del portfelja, ki ni posamično ocenjen, se oslabitve oblikujejo skupinsko. Skladno z zahtevami standarda MSRP 9 so sredstva, merjena po odplačni vrednosti, razporejena v skupine na podlagi ocenjenega povečanja kreditnega tveganja posameznega sredstva od začetnega pripoznanja. Od skupine, v katero je sredstvo razporejeno, je odvisno, ali se bodo oblikovale 12-mesečne ali vseživljenjske kreditne izgube. Izračun pričakovanih kreditnih izgub temelji na prihodnji verjetnosti prehoda med neplačnike (»probability of default« – PD) in glede na povprečno stopnjo nepoplačljivosti (»loss given default« – LGD) slabih terjatev. Kazalnika tveganj sta ocenjena na podlagi preteklih podatkov, statističnih modelov ter napovedi makroekonomskih parametrov.

Pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub za prevzete obveznosti na skupinski ravni se na podlagi empiričnih podatkov o unovčevanju garancij v preteklosti določi tudi verjetnost unovčenja garancij, ki se upošteva pri oblikovanju skupinskih rezervacij. Modeli, ki se uporabljajo za ocenjevanje pričakovanih vrednosti parametrov tveganja, se redno testirajo in preverjajo z namenom zagotavljanja čim bolj pravilne ocene izgub.

b) Ključni poudarki v letu 2018

V okviru stalne nadgradnje in dopolnjevanja obstoječega sistema za obvladovanje kreditnih tveganj se NLB Skupina osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj, sočasno pa tudi na doseganje optimalne donosnosti glede na prevzeta tveganja. Skupina daje velik poudarek novemu financiranju podjetij in prebivalstva, vzdrževanju kvalitete kreditnega portfelja ter s tem povezanih odhodkov iz naslova pričakovanih kreditnih izgub, vključno z vzdržno velikostjo odvisnih bank. Skupina stalno razvija širšo paleto naprednih pristopov, ki so podprti z matematičnimi in statističnimi modeli, v skladu z najboljšimi bančnimi praksami. Tako želi dodatno izboljšati obstoječa orodja za obvladovanje tveganj, hkrati pa komitentom zagotoviti tudi hitrejšo odzivnost.

Zagotavljanje ustrezne strukture in kvalitete kreditnega portfelja predstavlja najpomembnejši cilj na področju upravljanja tveganj, s poudarkom na kakovosti novih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. NLB Skupina daje velik poudarek financiranju obstoječih in novih kreditno sposobnih strank. Na odobravanje novih posojil sta pozitivno vplivala nižja zadolženost podjetij in njihovo uspešno prestrukturiranje. Na področju prebivalstva se pozitivni trendi odražajo prek izboljšanega zaupanja glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezane potrošnje in okrevanja na trgu nepremičnin. Prizadevanja za zniževanje slabih posojil, ki izhajajo iz izboljšanih kreditnih standardov, so se odrazila v zelo nizkem obsegu novih slabih posojil. Ugodne makroekonomske razmere so se odrazile v sproščanju oslabitev in rezervacij na ravni NLB Skupine, katerih razvoj je bil sicer zelo stabilen in v skladu s strateškimi usmeritvami in pričakovanji.

Pristopi prestrukturiranja, vzpostavljeni v preteklosti, so osredotočeni na zgodnje odkrivanje strank s potencialnimi finančnimi težavami in njihovo proaktivno reševanje. Trdna zavezanost k zmanjšanju nedonosnih izpostavljenosti (NPE) iz preteklega obdobja na ravni Skupine se je nadaljevala tudi v letu 2018. Natančno določeni cilji in stalno spremljanje realizacije so pripomogli k nadaljnjemu znatnemu zmanjšanju obsega nedonosnih izpostavljenosti. Na dan 31. decembra 2018 je delež nedonosnih izpostavljenosti po metodologiji EBA za NLB Skupino znašal 4,7 % (zmanjšan s 6,7 % konec leta 2017). Stopnja pokritosti NLB Skupine ostaja visoka in znaša 62 %, kar je precej nad povprečjem EU, ki ga objavlja EBA (45,7 % v tretjem četrtletju leta 2018).

c) Interni bonitetni sistem in pooblastila

		NLB Skupina 31. 12. 2017
	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %
A	4.952.528	60,7	24.149	0,5
B	1.972.025	24,2	57.310	2,9
C	393.247	4,8	47.711	12,1
D in E	837.455	10,3	518.158	61,9
Skupaj	8.155.255	100,0	647.328	7,9

*Druga finančna sredstva niso vključena.

				v tisoč EUR
		NLB
		31. 12. 2017
	Bruto krediti	Krediti v %	Oslabitve kreditov	Oslabitve kreditov v %
A	3.493.876	64,1	10.889	0,3
B	1.320.299	24,2	28.653	2,2
C	163.861	3,0	16.614	10,1
D in E	470.959	8,6	260.907	55,4
Skupaj	5.448.995	100,0	317.063	5,8

*Druga finančna sredstva niso vključena.

Bonitetno razvrščanje komitentov v NLB Skupini temelji na interno razviti metodologiji. Ta temelji tako na internih statističnih analizah in dobrih bančnih praksah kot tudi na predpisih Banke Slovenije ter usmeritvah in predpisih ECB in EBA. Metodologija bonitetnega razvrščanja se uporablja v celotni NLB Skupini. Zajema enotno bonitetno lestvico z 12 bonitetnimi razredi, od katerih jih 9 predstavlja donosne komitente in 3 razredi nedonosne komitente.

Bonitetna skupina A (bonitetni razredi AAA do A) zajema najboljše komitente z nizko stopnjo verjetnosti neplačila, ki jih odlikujeta visoka kapitalska ustreznost in visoka pokritost finančnih obveznosti s prostim denarnim tokom. Naložbena strategija bonitetne skupine A je »investiraj«.

Skupina B (bonitetni razredi BBB do B) zajema komitente z nizkim kreditnim tveganjem, ki je za stopnjo višje od kreditnega tveganja komitentov v skupini A. Komitenti poslujejo uspešno, imajo sprejemljive finančne kazalnike in kvalitativne elemente ter zadostno raven denarnega toka za poravnavanje obveznosti, vendar so bolj občutljivi na spremembe v panogi ali gospodarstvu. Naložbena strategija bonitetne skupine B vključuje strategijo »investiraj« za bonitetni razred BBB in strategijo »investiraj pazljivo« v primeru bonitetnih razredov BB in B.

Bonitetna skupina C (bonitetni razredi CCC do C) zajema komitente, ki izkazujejo zvišano in nadpovprečno stopnjo kreditnega tveganja. Banka komitente z bonitetno oceno CCC financira le v primeru, če ima takšna podpora pozitivne

učinke, toda na splošno za bonitetno skupino C velja, da predstavlja znatno tveganje. Banka sodelovanje s takimi komitenti smiselno omejuje in zmanjšuje izpostavljenost do njih.

Bonitetni skupini D (bonitetna razreda D in DF) in E zajemata nedonosne komitente, ki veljajo za neplačnike.

Komitenti v bonitetnih razredih D, DF in E so praviloma preneseni na specializirane enote za prestrukturiranje (ki izvajajo poslovno in finančno prestrukturiranje s ciljem zmanjšati izgube ali povrniti komitenta med donosne komitente) ali upravljanje problematičnih naložb in izterjavo (s ciljem zmanjšati izgube zaradi neplačila).

Standardna metodologija za bonitetno razvrščanje komitentov s predpisanim

sklopom parametrov (kvalitativnih in kvantitativnih) se uporablja v vseh članicah NLB Skupine. Skupine povezanih komitentov se obravnavajo kot materialno pomembne za NLB Skupino, če izpostavljenost presega 5 mio EUR.

Materialno pomembni komitenti so v pristojnosti obravnave kreditnega (pod) odbora NLB.

NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da

te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno z minimalnimi standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. S tem so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki upravljanja in poročanja kreditnega tveganja na konsolidirani ravni.

d) Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju brez upoštevanja prejetih zavarovanj

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.588.349	1.256.481	795.102	570.010
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	63.609	72.189	63.611	72.180
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	25.809	-	26.594	-
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	102	-	-
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.849.018	-	1.483.582	-
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji	1.428.962	-	1.274.978	-
Krediti državi	352.746	-	267.716	-
Krediti bankam	118.696	-	110.297	-
Krediti finančnim organizacijam	88.676	-	177.744	-
Krediti fizičnim osebam	3.642.052	-	2.215.667	-
Krediti drugim strankam	3.041.159	-	1.790.350	-
Druga finančna sredstva	75.171	-	42.741	-
Krediti in terjatve (MRS 39)
Dolžniški vrednostni papirji	-	82.133	-	82.133
Krediti državi	-	457.080	-	358.675
Krediti bankam	-	513.461	-	462.322
Krediti finančnim organizacijam	-	77.202	-	268.184
Krediti fizičnim osebam	-	3.371.946	-	2.082.562
Krediti drugim strankam	-	3.006.105	-	1.878.056
Druga finančna sredstva	-	66.257	-	38.389
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	-	2.227.099	-	1.730.914
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	-	609.712	-	609.712
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	1.188	417	1.188
Skupaj neto finančna sredstva	12.274.664	11.740.955	8.248.799	8.154.325
Garancije	809.306	741.540	573.326	518.004
Finančne garancije	357.778	312.613	227.790	176.437
Storitvene garancije	451.528	427.029	345.536	339.669
Odobreni krediti	1.207.642	1.130.250	945.856	898.927
Druge potencialne obveznosti	28.570	20.621	10.502	2.342
Skupaj pogojne obveznosti	2.045.518	1.892.411	1.529.684	1.419.273
Skupaj maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju	14.320.182	13.633.366	9.778.483	9.573.598

Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja prikaz izpostavljenosti NLB Skupine kreditnemu tveganju, ločeno po posameznih vrstah finančnih sredstev

in pogojnih obveznosti. Izpostavljenosti, navedene v zgornji preglednici, so za bilančne postavke prikazane v višini njihove neto knjigovodske vrednosti, kot so poročane v izkazu finančnega položaja, za zunajbilančne postavke pa v višini njihove nominalne vrednosti.

e) Zavarovanja kreditno oslabljenih finančnih sredstev

31. 12. 2018	NLB Skupina
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Krediti državi	3.463	8.261	860	-
Krediti finančnim organizacijam	-	-	18	-
Krediti fizičnim osebam	29.828	98.207	11.955	9.344
Krediti drugim strankam	93.655	557.261	57.088	119.392
Druga finančna sredstva	120	12.894	1.743	128
Skupaj	127.066	676.623	71.664	128.864

v tisoč EUR

v tisoč EUR

31. 12. 2018	NLB
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Krediti državi	3.462	8.170	-	-
Krediti finančnim organizacijam	-	-	5	-
Krediti fizičnim osebam	18.442	43.043	6.240	2.560
Krediti drugim strankam	59.646	289.742	38.196	64.966
Druga finančna sredstva	66	1.976	847	79
Skupaj	81.616	342.931	45.288	67.605

f) Zavarovanja finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

	NLB Skupina
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
31. 12. 2018	Poštena vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Poštena vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Krediti obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	23.800	39.465	-	-

	NLB
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
31. 12. 2018	Poštena vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Poštena vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Krediti obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	21.596	34.756	-	-

g) Zavarovanja kreditov in terjatev (MRS 39)

31. 12. 2017	NLB Skupina
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	82.133	-	-
Krediti državi	160.860	226.325	296.220	6.979
Krediti bankam	-	-	513.461	-
Krediti finančnim organizacijam	27.812	68.696	49.390	366
Krediti fizičnim osebam	2.024.762	3.748.858	1.347.184	73.767
Krediti drugim strankam	1.773.629	4.142.117	1.232.476	384.075
Druga finančna sredstva	421	19.429	65.836	551
Skupaj	4.069.617	8.287.558	3.504.567	465.738

v tisoč EUR

31. 12. 2017		NLB
		V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	82.133	-	-
Krediti državi	157.829	171.317	200.846	3.528
Krediti bankam	-	-	462.322	-
Krediti finančnim organizacijam	27.364	64.781	240.820	205
Krediti fizičnim osebam	1.572.108	2.614.244	510.454	26.702
Krediti drugim strankam	1.077.102	2.075.580	800.954	285.985
Druga finančna sredstva	22	1.996	38.367	487
Skupaj	2.916.558	5.010.051	2.253.763	316.907

h) Politika na področju zavarovanj

NLB Skupina uporablja enotne standarde na področju zavarovanj naložb fizičnih in pravnih oseb, ki so jih članice vzpostavile v skladu z regulativnimi zahtevami. Krovni dokument, ki v NLB Skupini ureja zavarovanja naložb, je Politika za zavarovanje naložb v NLB Skupini in

NLB. Politiko je sprejela uprava NLB, v preostalih članicah NLB Skupine pa nadzorni organ posamezne članice. Politika povzema temeljne usmeritve, ki jih morajo bančni delavci upoštevati pri sklepanju, vrednotenju, spremljavi in poročanju zavarovanj z namenom zmanjševanja kreditnega tveganja.

NLB Skupina prioritetno sprejema zavarovanja, ki izpolnjujejo zahteve Basla II, s čimer želimo doseči izboljšano upravljanje kreditnega tveganja in tudi racionalnejšo porabo kapitala. V skladu z Baslom II sprejemamo in spremljamo zavarovanja z zastavo depozitov, jamstvom države, garancijami bank, dolžniškimi

v tisoč EUR

vrednostnimi papirji, izdanimi pri enotah centralne ravni držav in centralnih bankah, in dolžniškimi vrednostnimi papirji bank ter zastavo nepremičnin (za priznanje učinkov na kapital mora biti lokacija nepremičnine v Evropskem gospodarskem prostoru).

Za zavarovanje naložb na področju pravnih oseb in zasebnikov se sprejemajo tudi druge oblike zavarovanj (na primer zastava premičnin, zastava kapitalskega deleža, zavarovanje z zastavo/odstopom terjatev), če se oceni, da bi lahko, če bi bilo potrebno, kot sredstvo sekundarnega poplačila ustvarilo denarni tok. Če se oceni, da obstaja majhna možnost, da bo katero od tovrstnih zavarovanj ustvarilo denarni tok, sledimo konservativnemu načelu: takšno zavarovanje sicer sprejmemo, vendar za poročanje upoštevamo vrednost nič.

i) Procesi za vrednotenje zavarovanja s premoženjem

Skladno z zakonodajo je NLB Skupina vzpostavila sistem spremljanja in poročanja zavarovanj po pošteni (tržni) vrednosti.

Tržno vrednost zastavljenih nepremičnin praviloma pridobimo iz cenitvenih poročil cenilcev z ustreznimi licencami. Tržno vrednost zastavljenih premičnin pa iz cenitvenih poročil cenilcev z ustreznimi licencami oziroma kupoprodajnih pogodb. Tako cenitvena poročila kot kupoprodajne pogodbe ne smejo biti starejše od enega leta. Tržno vrednost finančnih instrumentov v NLB Skupini pridobimo na organiziranem trgu – borzi, če finančni instrument kotira na borzi, oziroma se določi skladno z interno metodologijo, če finančni instrument ne kotira na borzi (tovrstna zavarovanja se uporabljajo izjemoma in v majhnem obsegu na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom).

NLB ima oblikovan referenčni spisek primernih cenilcev z ustreznimi licencami za opravljanje cenitev nepremičnin. Vse cenitve morajo biti opravljene za namen zavarovanega posojanja in skladno z mednarodnimi standardi ocenjevanja

vrednosti (MSOV, EVS, RICS). Cenitve na področju kreditiranja fizičnih oseb banka praviloma naroča pri cenilcih, s katerimi ima sklenjeno pogodbo za izdelavo ocen vrednosti nepremičnin. Cenitve na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom praviloma predložijo komitenti. Če komitent predloži cenitev, ki je ni izdelal cenilec z referenčnega spiska banke, jo preveri strokovna služba banke, ki ima zaposlene ocenjevalce z ustreznimi licencami (sodni cenilci gradbene stroke z licencami Ministrstva za pravosodje ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin z licencami Slovenskega inštituta za revizijo). V pristojnosti omenjene strokovne službe je tudi pregledovanje cenitev nepremičnin, ki služijo za zavarovanje naložb večjih vrednosti.

V preostalih članicah NLB Skupine vrednotenje izvajajo pri njih zaposleni cenilci in zunanji cenilci, oboji z ustreznimi licencami. NLB Skupina ima oblikovan poseben referenčni spisek primernih cenilcev za izvajanje cenitev nepremičnin z lokacijo zunaj Republike Slovenije. Cenitve morajo biti opravljene skladno z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Za večja posojila mora cenitve nepremičnin pregledati notranji cenilec, ki ima ustrezno licenco ter pozna lokalni trg nepremičnin.

Pri pridobivanju zavarovanj NLB Skupina upošteva interna pravila, ki določajo minimalne zastavne količnike. V NLB Skupini težimo k pridobitvi zavarovanj z vrednostjo, ki je večja od zavarovane izpostavljenosti (v odvisnosti od bonitete dolžnika, ročnosti naložbe in drugega), s ciljem zmanjšati negativne posledice ob vsakem večjem nihanju tržnih cen zastavljenega premoženja.

Pri zavarovanju z zastavo nepremičnin, premičnin in finančnih instrumentov velja usmeritev, da mora biti zastavna pravica banke vpisana z najboljšim vrstnim redom. Izjemoma, v primeru dovolj velike vrednosti zastavljene nepremičnine,

je lahko zastavna pravica vpisana z drugačnim vrstnim redom.

NLB Skupina spremlja vrednost zavarovanja v odplačilni dobi naložb v skladu z zakonsko obveznimi obdobji in internimi navodili. Tako na primer se vrednost zavarovanj z zastavo nepremičnin spremlja letno, bodisi z izdelavo individualnih cenitev bodisi z uporabo interne metodologije za izdelavo lastne ocene vrednosti nepremičnin (velja za Republiko Slovenijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino), ki temelji na javnih podatkih oziroma indeksih vrednosti nepremičnin, ki jih objavljajo pristojne državne institucije (v Republiki Sloveniji je to Geodetska uprava Republike Slovenije).

j) Glavne vrste zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema banka NLB Skupina na področju zavarovanja naložb sprejema različne oblike stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj.

S stvarnimi kreditnimi zavarovanji pridobimo ob dolžnikovem (kreditojemalčevem) neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti pravico prodati določeno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve, pravico obdržati določeno nedenarno premoženje ali denarne zneske ter pravico zmanjšati oziroma pobotati znesek izpostavljenosti za znesek terjatve nasprotne stranke do banke.

NLB Skupina sprejema naslednja stvarna kreditna zavarovanja:

• zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami;
• zavarovanje s premičninami;
• zavarovanje z denarnimi terjatvami;
• zavarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge ali denarju podobni instrumenti, dolžniški vrednostni papirji različnih izdajateljev, enote investicijskih skladov, lastniški vrednostni papirji ali zamenljive obveznice);
• zastava kapitalskega deleža;
• zastava oziroma odstop terjatev v zavarovanje;

• drugo stvarno kreditno zavarovanje (police naložbenega življenjskega zavarovanja, zastavljene banki).

Osebno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, kjer se tretja oseba zaveže, da bo plačala dolgovani znesek ob neizpolnitvi osnovnega dolžnika (kreditojemalca).

NLB Skupina sprejema naslednja osebna kreditna zavarovanja:

• solidarna poroštva fizičnih in pravnih oseb;
• garancije bank;
• jamstva države (na primer Republike Slovenije);
• jamstva regionalnih in nacionalnih razvojnih agencij;
• druga osebna kreditna zavarovanja (npr. zavarovanje pri zavarovalnici).

Zelo pogosto je tudi zavarovanje naložb s kombinacijo različnih oblik zavarovanja.

Splošna priporočila glede zavarovanosti naložb so opredeljena z internimi navodili in vključujejo v nadaljevanju navedene elemente. Odločitev o vrsti zavarovanja in pokritosti naložbe z zavarovanjem je odvisna predvsem od kreditne kakovosti dolžnika (bonitete) in ročnosti naložbe ter se razlikuje glede na to, ali je naložba odobrena fizični ali pravni osebi.

V NLB je na področju zavarovanj naložb z nepremičninami vzpostavljena spletna povezava z Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki omogoča neposredno in takojšnje preverjanje obstoja nepremičnine.

NLB Skupina teži k temu, da bi bile predvsem dolgoročne naložbe v kar največji meri zavarovane z ustreznimi zavarovanji, posebej z zastavo nepremičnin, kjer je to možno. Tako je zastava nepremičnin najpogostejša oblika zavarovanja naložb pravnih in fizičnih oseb. Na področju naložb pravnih oseb ji sledijo poroštvo države in v nadaljevanju poroštva pravnih oseb. Na področju fizičnih oseb

pa zavarovanje pri zavarovalnici in zavarovanje s poroki.

k) Tveganja, ki izhajajo iz vrednotenja prejetih zavarovanj

Pri odobravanju naložb je ključnega pomena kreditno tveganje komitenta oziroma nasprotne stranke v poslu. Zavarovanje predstavlja sekundarni vir poplačila obveznosti, zato sprejemanje odločitev o odobritvi naložbe primarno ne temelji le na kakovosti prejetega zavarovanja. Zavarovanja imajo sicer pomembno vlogo v procesu odobravanja naložb in so potrebna glede na kreditno sposobnost komitenta. NLB Skupina ima predpisana minimalna razmerja med vrednostjo zavarovanja in naložbe, vezano na vrsto prejetega zavarovanja in kreditno sposobnost komitenta. Količniki so določeni na podlagi izkušenj in regulatornih usmeritev, predpisani pa so v Priročniku za zavarovanje naložb.

V obstoječih tržnih razmerah NLB Skupina še posebno pozorno in skrbno spremlja pošteno vrednost prejetih zavarovanj. Prejeta zavarovanja redno in neodvisno vrednoti, upoštevaje mednarodne standarde na področju cenitev. Hkrati je s podrobnim pregledom vseh prejetih zavarovanj zagotovljeno, da se upoštevajo le tista zavarovanja, iz katerih je realno pričakovati poplačilo ob unovčenju.

NLB Skupina ima največjo koncentracijo iz naslova zavarovanj na področju hipotek na zastavljenih nepremičninah, ki predstavljajo razmeroma zanesljivo in kakovostno vrsto zavarovanja. NLB Skupina zaradi trenda upadanja tržne vrednosti nepremičnin v preteklem obdobju skrbno spremlja pošteno vrednost prejetih zavarovanj. Kjer je potrebno, oblikuje večje oziroma dodatne oslabitve in rezervacije na podlagi ocenjenih diskontov vrednosti nepremičnin (opredeljenih v Priročniku za zavarovanje naložb), katerih realizacija je pričakovana v postopku prodaje (tako imenovano pričakovano poplačilo iz zavarovanja).

Zavarovanje z vrednostnimi papirji vključuje izpostavljenost tržnim tveganjem, še zlasti tveganjem spremembe cene vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih. Da bi omejili obseg tovrstnih tveganj oziroma možnost, da bi vrednost instrumentov, prejetih v zavarovanje, padla pod vrednost naložbe, so v Pravilniku o določanju zastavnih količnikov za zavarovanje naložb na osnovi zastave vrednostnih papirjev natančno predpisana minimalna razmerja med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev. Odstopanje od določil pravilnika je mogoče le ob predhodnem soglasju pristojnih organov odločanja v banki. Razmerje med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev se določa glede na likvidnost papirjev, njihovo ročnost in stopnjo korelacije z gibanji tržnih indeksov, torej glede na ključne lastnosti, ki odražajo stopnjo fluktuacije tržne vrednosti papirjev in zmožnost njihove prodaje po tržni ceni. Hkrati se pri določenih vrstah papirjev razmerje določa tudi glede na boniteto izdajatelja, ki odraža kreditno tveganje zavarovanja z vrednostnim papirjem. Ob neugodnih gibanjih na kapitalskih trgih se lahko razmerje med vrednostjo zavarovanja in naložbe zniža pod predpisano mejo, takrat se od dolžnika zahteva zagotavljanje dodatnih vrednostnih papirjev oziroma drugih vrst zavarovanj.

Pri zavarovanju s poroštvi pravnih oseb, poroštvi fizičnih oseb in garancijami bank se pojavlja kreditno tveganje do dajalca tega zavarovanja. NLB Skupina višino prejetega poroštva všteva v limit za odobravanje naložb poroka oziroma garanta, pri čemer se poroštva upoštevajo le v višini njihove kreditne sposobnosti.

Priročnik za zavarovanje naložb opredeljuje, katere vrste zavarovanj so sprejemljive in katere pogoje mora izpolnjevati posamezna vrsta zavarovanja, da ta predstavlja ustrezno in sprejemljivo obliko prejetega zavarovanja.

l) Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

	NLB Skupina					NLB				v tisoč EUR
31. 12. 2018	12-mesečne pričakova ne kreditne izgube	Vse življenske pričakova ne kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vse življenske pričakova ne kreditne izgube - kreditno oslabljene	Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva	Skupaj	12-mesečne pričakova ne kreditne izgube	Vse življenske pričakova ne kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vse življenske pričakova ne kreditne izgube - kreditno oslabljene	Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji po odplačni vrednosti
A	1.144.444	-	-	-	1.144.444	1.144.444	-	-	-	1.144.444
B	287.416	-	-	-	287.416	131.857	-	-	-	131.857
C	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
D in E	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Popravek vrednosti	(2.898)	-	-	-	(2.898)	(1.323)	-	-	-	(1.323)
Knjigovodska vrednost	1.428.962	-	-	-	1.428.962	1.274.978	-	-	-	1.274.978
Krediti in terjatve bankam po odplačni vrednosti
A	95.110	-	-	-	95.110	108.931	-	-	-	108.931
B	23.212	-	-	-	23.212	1.443	-	-	-	1.443
C	500	-	-	-	500	-	-	-	-	-
D in E	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Popravek vrednosti	(126)	-	-	-	(126)	(77)	-	-	-	(77)
Knjigovodska vrednost	118.696	-	-	-	118.696	110.297	-	-	-	110.297
Krediti in terjatve strankam po odplačni vrednosti
A	4.621.756	66.636	-	-	4.688.392	3.095.962	9.340	-	-	3.105.302
B	1.747.074	174.010	-	-	1.921.084	987.771	52.167	-	-	1.039.938
C	57.990	337.289	-	-	395.279	63.011	146.684	-	-	209.695
D in E	-	-	567.236	6.209	573.445	-	-	293.852	5.249	299.101
Popravek vrednosti	(41.452)	(35.537)	(374.394)	(2.184)	(453.567)	(16.789)	(12.660)	(170.965)	(2.145)	(202.559)
Knjigovodska vrednost	6.385.368	542.398	192.842	4.025	7.124.633	4.129.955	195.531	122.887	3.104	4.451.477
Druga finančna sredstva po odplačni vrednosti
A	46.518	87	-	-	46.605	34.797	4	-	-	34.801
B	25.959	254	-	-	26.213	6.692	161	-	-	6.853
C	181	549	-	-	730	156	51	-	-	207
D in E	-	-	9.793	26	9.819	-	-	2.765	3	2.768
Popravek vrednosti	(182)	(58)	(7.955)	(1)	(8.196)	(27)	(6)	(1.854)	(1)	(1.888)
Knjigovodska vrednost Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	72.476	832	1.838	25	75.171	41.618	210	911	2	42.741
A	1.501.073	-	-	-	1.501.073	1.429.332	-	-	-	1.429.332
B	347.707	-	-	-	347.707	54.250	-	-	-	54.250
C	-	238	-	-	238	-	-	-	-	-
D in E	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Popravek vrednosti	(3.597)	(75)	(798)	-	(4.470)	(1.541)	-	(798)	-	(2.339)
Prevzete obveznosti
A	983.559	10.759	-	-	994.318	793.590	932	-	-	794.522
B	784.251	86.332	-	-	870.583	539.091	59.892	-	-	598.983
C	16.435	94.641	-	-	111.076	9.119	62.477	-	-	71.596
D in E	-	-	66.283	3.258	69.541	-	-	61.325	3.258	64.583
Popravek vrednosti	(9.044)	(3.264)	(26.086)	(688)	(39.082)	(4.071)	(821)	(23.936)	(688)	(29.516)
Knjigovodska vrednost	1.775.201	188.468	40.197	2.570	2.006.436	1.337.729	122.480	37.389	2.570	1.500.168

m) Neto krediti in terjatve, ki niso niti v zamudi niti oslabljeni (MRS 39)

										v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2017	A	B	C	D in E	Skupaj	A	B	C	D in E	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	-	-	82.133	82.133	-	-	-	82.133
Krediti državi	289.716	152.180	7.460	11	449.367	282.201	72.564	244	-	355.009
Krediti bankam	397.689	115.001	751	-	513.441	341.512	120.559	251	-	462.322
Krediti finančnim organizacijam	45.448	17.955	13.692	-	77.095	40.522	180.631	46.933	-	268.086
Krediti fizičnim osebam	3.219.833	38.474	27.055	159	3.285.521	2.019.919	2.446	12.308	-	2.034.673
Krediti drugim strankam	861.666	1.557.306	270.397	6.334	2.695.703	700.560	912.760	82.940	4.218	1.700.478
Druga finančna sredstva	42.706	13.147	1.342	72	57.267	26.432	9.740	810	1	36.983
Skupaj	4.939.191	1.894.063	320.697	6.576	7.160.527	3.493.279	1.298.700	143.486	4.219	4.939.684

n) Neto krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso individualno oslabljeni (MRS 39)

		NLB Skupina			NLB
31. 12. 2017	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj	Do 30 dni	Do 90 dni	Nad 90 dni	Skupaj
Krediti državi	2.059	1.936	-	3.995	-	-	-	-
Krediti bankam	20	-	-	20	-	-	-	-
Krediti finančnim organizacijam	15	-	-	15	6	-	-	6
Krediti fizičnim osebam	27.979	16.180	827	44.986	16.447	5.242	8	21.697
Krediti drugim strankam	33.298	10.309	15.287	58.894	1.451	242	10.730	12.423
Druga finančna sredstva	6.768	118	46	6.932	10	16	4	30
Skupaj	70.139	28.543	16.160	114.842	17.914	5.500	10.742	34.156

* Krediti in terjatve, ki so razkriti v zgornjih preglednicah niso individualno oslabljeni, saj so v celoti zavarovani ali nadzavarovani.

o) Individualno oslabljeni krediti in terjatve (MRS 39)

NLB
Neto vrednost
3.666
92
26.192
165.155
1.376
196.481

p) Razčlenitev neto kreditov in terjatev (MRS 39)

	NLB Skupina
31. 12. 2017	Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	-	82.133
Krediti državi	449.367	3.995	3.718	457.080
Krediti bankam	513.441	20	-	513.461
Krediti finančnim organizacijam	77.095	15	92	77.202
Krediti fizičnim osebam	3.285.521	44.986	41.439	3.371.946
Krediti drugim strankam	2.695.703	58.894	251.508	3.006.105
Druga finančna sredstva	57.267	6.932	2.058	66.257
Skupaj	7.160.527	114.842	298.815	7.574.184

v tisoč EUR

v tisoč EUR

Krediti in terjatve, ki niso v zamudi niti oslabljeni	Krediti in terjatve, ki so v zamudi, vendar niso oslabljeni	Individualno oslabljeni krediti in terjatve	Skupaj
82.133	-	-	82.133
355.009	-	3.666	358.675
462.322	-	-	462.322
268.086	6	92	268.184
2.034.673	21.697	26.192	2.082.562
1.700.478	12.423	165.155	1.878.056
36.983	30	1.376	38.389
4.939.684	34.156	196.481	5.170.321

NLB

r) Restrukturirani krediti

	NLB Skupina
31. 12. 2018			Vse restrukturirane izpostavljenosti	Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
		Donosne	Nedonosne				Zavarovanja in finančna poroštva,
	Skupaj		Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti)	405.761	73.018	332.743	332.743	(5.174)	(203.851)	128.942
Država	7.264	-	7.264	7.264	-	(3.802)	3.462
Druge finančne organizacije	1.971	36	1.935	1.935	(1)	(1.935)	-
Nefinančne organizacije	360.203	59.192	301.011	301.011	(4.694)	(190.200)	111.554
Gospodinjstva	36.323	13.790	22.533	22.533	(479)	(7.914)	13.926
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	405.761	73.018	332.743	332.743	(5.174)	(203.851)	128.942
Dane obveze iz posojil	5.233	1.173	4.061	4.061	(10)	(1.055)	2.438
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	410.994	74.191	336.804	336.804	(5.184)	(204.906)	131.380

v tisoč EUR

NLB Skupina

	Vse restrukturirane izpostavljenosti				Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
31. 12. 2017	Skupaj	Donosne	Nedonosne				Zavarovanja in finančna poroštva,
			Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti)	606.884	78.035	528.849	528.849	(9.110)	(317.912)	194.738
Država	7.522	-	7.522	7.522	-	(3.882)	3.640
Druge finančne organizacije	2.944	48	2.896	2.896	(3)	(2.806)	2
Nefinančne organizacije	558.775	67.871	490.904	490.904	(7.969)	(299.399)	176.317
Gospodinjstva	37.643	10.116	27.527	27.527	(1.138)	(11.825)	14.779
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	606.884	78.035	528.849	528.849	(9.110)	(317.912)	194.738
Dane obveze iz posojil	10.638	1.128	9.510	9.510	(1)	(6.081)	3.421
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	617.522	79.163	538.359	538.359	(9.111)	(323.993)	198.159

Oslabitve, rezervacije in

v tisoč EUR

	NLB
		Vse restrukturirane izpostavljenosti		Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
		Donosne	Nedonosne				Zavarovanja in finančna poroštva,
31. 12. 2018	Skupaj		Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti)	272.395	54.691	217.704	217.704	(3.794)	(115.793)	100.986
Država	5.870	-	5.870	5.870	-	(2.408)	3.462
Druge finančne organizacije	1.971	36	1.935	1.935	(1)	(1.935)	-
Nefinančne organizacije	239.301	43.733	195.568	195.568	(3.430)	(108.016)	87.148
Gospodinjstva	25.253	10.922	14.331	14.331	(363)	(3.434)	10.376
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	272.395	54.691	217.704	217.704	(3.794)	(115.793)	100.986
Dane obveze iz posojil	5.216	1.156	4.060	4.060	(8)	(1.055)	2.438
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	277.611	55.847	221.764	221.764	(3.802)	(116.848)	103.424

v tisoč EUR

NLB

		Vse restrukturirane izpostavljenosti			popravki vrednosti	Zavarovanja in finančna poroštva,
31. 12. 2017		Donosne	Nedonosne
	Skupaj		Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (tudi po odplačni in pošteni vrednosti)	398.889	57.609	341.280	341.280	(5.762)	(186.782)	139.111
Država	6.017	-	6.017	6.017	-	(2.373)	3.643
Druge finančne organizacije	2.944	48	2.896	2.896	(3)	(2.806)	2
Nefinančne organizacije	365.879	50.535	315.344	315.344	(4.962)	(174.989)	125.712
Gospodinjstva	24.049	7.026	17.023	17.023	(797)	(6.614)	9.754
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	398.889	57.609	341.280	341.280	(5.762)	(186.782)	139.111
Dane obveze iz posojil	9.490	1.118	8.372	8.372	(1)	(5.414)	2.951
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	408.379	58.727	349.652	349.652	(5.762)	(186.782)	142.062

Restrukturirane izpostavljenosti glede na obdobje restrukturiranja

	v tisoč EUR
	NLB Skupina
31. 12. 2018		Do 3 mesecev Od 3 do 6 mesecev Od 6 do 12 mesecev		Nad 12 mesecev
Donosne izpostavljensoti	4.527	14.911	11.042	37.364
Nedonosne izpostavljensoti	1.309	5.081	3.096	126.178
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	5.836	19.992	14.138	163.542
31. 12. 2017
Donosne izpostavljensoti	3.656	910	2.259	62.100
Nedonosne izpostavljensoti	12.313	6.054	17.189	175.381
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	15.969	6.964	19.448	237.481

	NLB
31. 12. 2018		Do 3 mesecev Od 3 do 6 mesecev Od 6 do 12 mesecev		Nad 12 mesecev
Donosne izpostavljensoti	2.264	12.821	7.329	28.483
Nedonosne izpostavljensoti	1.070	4.670	2.741	98.353
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	3.334	17.491	10.070	126.836
31. 12. 2017
Donosne izpostavljensoti	2.950	420	1.446	47.031
Nedonosne izpostavljensoti	11.512	5.311	14.717	122.958
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	14.462	5.731	16.163	169.989

NLB Skupina in NLB uporabljata v največji meri naslednje možnosti restrukturiranja: podaljšanje ročnosti, znižanje obrestne mere, prevzem unovčenega zavarovanja za delno poplačilo terjatev in druge ukrepe prestrukturiranja, in sicer kot samostojni ukrep ali kot kombinacijo naštetih.

s) Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

NLB Skupina oziroma NLB izkazuje na dan poročanja naslednja sredstva, prejeta za poplačilo terjatev:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Vrsta sredstva		Neto vrednost		Neto vrednost
Lastniški vrednostni papirji obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (pojasnilo 5.3.a)	624	-	624	-
Lastniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnilo 5.4.b)	3.185	-	-	-
Vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo (MRS 39) (pojasnilo 5.5.b)	-	3.536	-	480
Naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.12.)	38.747	40.809	6.464	4.286
Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.11.)	1.418	1.355	7	7
Naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb	-	-	2.444	2.464
Nepremičnine (pojasnilo 5.15.)	59.540	76.222	5.815	4.811
Druga sredstva (pojasnilo 5.15.)	633	1.278	-	-
Skupaj	104.147	123.200	15.354	12.048

t) Analiza kreditov in terjatev po dejavnostih

NLB Skupina		31. 12. 2018		31. 12. 2017
Dejavnost	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %
Banke	118.822	(126)	118.696	1,62	514.037	(576)	513.461	6,78
Finance	72.219	(3.012)	69.207	0,94	60.485	(3.065)	57.420	0,76
Elektrika, plin in voda	139.953	(4.232)	135.721	1,85	155.911	(8.846)	147.065	1,94
Gradbeništvo	253.536	(61.675)	191.861	2,61	236.617	(69.045)	167.572	2,21
Industrija	851.033	(60.441)	790.592	10,77	819.887	(79.497)	740.390	9,78
Izobraževanje	12.593	(447)	12.146	0,17	14.230	(872)	13.358	0,18
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	55.129	(7.439)	47.690	0,65	52.168	(8.264)	43.904	0,58
Javna uprava	248.448	(5.144)	243.304	3,31	314.481	(6.285)	308.196	4,07
Prebivalstvo	3.726.531	(84.479)	3.642.052	49,60	3.470.153	(98.207)	3.371.946	44,52
Rudarstvo	17.171	(4.103)	13.068	0,18	15.404	(1.675)	13.729	0,18
Samostojni podjetniki	143.636	(3.944)	139.692	1,90	128.534	(5.585)	122.949	1,62
Storitve	599.224	(69.137)	530.087	7,22	662.657	(123.226)	539.431	7,12
Transport in komunikacije	703.935	(25.090)	678.845	9,25	839.171	(35.281)	803.890	10,61
Trgovina	752.807	(122.910)	629.897	8,58	840.189	(204.457)	635.732	8,39
Zdravstvo in socialno varstvo	25.785	(1.514)	24.271	0,33	31.331	(2.447)	28.884	0,38
Druga finančna sredstva	83.367	(8.196)	75.171	1,02	77.962	(11.705)	66.257	0,87
Skupaj	7.804.189	(461.889)	7.342.300	100,00	8.233.217	(659.033)	7.574.184	100,00

Letno poročilo NLB Skupine 2018 289

NLB		31. 12. 2018		v tisoč EUR 31. 12. 2017
Dejavnost	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %
Banke	110.374	(77)	110.297	2,38	462.322	-	462.322	8,94
Finance	162.765	(4.645)	158.120	3,41	251.303	(9.150)	242.153	4,68
Elektrika, plin in voda	100.813	(2.665)	98.148	2,12	109.457	(3.498)	105.959	2,05
Gradbeništvo	97.225	(38.375)	58.850	1,27	111.832	(41.618)	70.214	1,36
Industrija	561.905	(15.306)	546.599	11,80	551.816	(30.004)	521.812	10,09
Izobraževanje	7.314	(38)	7.276	0,16	8.779	(33)	8.746	0,17
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	14.373	(268)	14.105	0,30	15.087	(958)	14.129	0,27
Javna uprava	151.818	(1.534)	150.284	3,25	199.650	(1.710)	197.940	3,83
Prebivalstvo	2.241.624	(25.957)	2.215.667	47,84	2.121.167	(38.605)	2.082.562	40,28
Rudarstvo	9.645	(657)	8.988	0,19	7.454	(626)	6.828	0,13
Samostojni podjetniki	51.173	(1.451)	49.722	1,07	50.923	(2.040)	48.883	0,95
Storitve	404.209	(43.929)	360.280	7,78	494.815	(74.158)	420.657	8,14
Transport in komunikacije	616.781	(10.986)	605.795	13,08	747.971	(17.192)	730.779	14,13
Trgovina	249.004	(55.673)	193.331	4,17	304.589	(96.358)	208.231	4,03
Zdravstvo in socialno varstvo	11.981	(1.075)	10.906	0,24	11.830	(1.113)	10.717	0,21
Druga finančna sredstva	44.629	(1.888)	42.741	0,92	41.580	(3.191)	38.389	0,74
Skupaj	4.835.633	(204.524)	4.631.109	100,00	5.490.575	(320.254)	5.170.321	100,00

u) Geografska analiza neto kreditov

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
Država	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Republika Slovenija	4.302.730	4.469.598	4.297.956	4.478.793
Druge države Evropske unije	168.657	484.919	100.769	428.772
Drugo	2.870.913	2.619.667	232.384	262.756
Skupaj	7.342.300	7.574.184	4.631.109	5.170.321

v) Geografska analiza dolžniških vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov

31. 12. 2018			NLB Skupina						v tisoč EUR
					NLB
Država	Finančna sredstva, mer jena po odplač ni vrednosti	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, mer jena po poš teni vrednosti prek drugega vseobsegajo čega donosa	Finančna sredstva, merjena po pošteni vred nosti prek po slovnega izida	Izvedeni finančni instrumenti	Finančna sredstva, mer jena po odplač ni vrednosti	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, mer jena po poš teni vrednosti prek drugega vseobsegajo čega donosa	Izvedeni finančni instrumenti
Republika Slovenija	452.212	36.808	513.229	-	10.797	452.212	36.808	460.838	10.797
Druge države Evropske unije	748.529	10.121	984.904	1.271	4.203	748.529	10.121	974.281	4.203
- Italija	22.807	-	23.566	520	-	22.807	-	23.566	-
- Irska	16.049	-	50.744	-	-	16.049	-	48.356	-
- Francija	132.083	-	127.192	103	90	132.083	-	123.040	90
- Belgija	75.679	4.028	61.166	-	337	75.679	4.028	58.135	337
- Nizozemska	33.769	-	114.376	-	77	33.769	-	114.376	77
- Avstrija	76.278	3.088	34.086	-	-	76.278	3.088	34.086	-
- Nemčija	81.050	3.005	111.820	-	167	81.050	3.005	111.820	167
- Finska	36.312	-	80.679	648	-	36.312	-	79.627	-
- Švedska	3.005	-	36.700	-	-	3.005	-	36.700	-
- Danska	-	-	36.241	-	-	-	-	36.241	-
- Luksemburg	91.963	-	29.619	-	-	91.963	-	29.619	-
- Velika Britanija	1.122	-	106.763	-	3.257	1.122	-	106.763	3.257
- Slovaška	11.019	-	43.043	-	-	11.019	-	43.043	-
- Španija	49.593	-	19.261	-	-	49.593	-	19.261	-
- Portugalska	27.357	-	3.667	-	-	27.357	-	3.667	-
- Poljska	6.388	-	46.617	-	-	6.388	-	46.617	-
- Španija	1.023	-	19.717	-	-	1.023	-	19.717	-
- Madžarska	25.706	-	3.607	-	-	25.706	-	3.607	-
- Romunija	23.730	-	-	-	-	23.730	-	-	-
- Drugo	33.596	-	36.040	-	275	33.596	-	36.040	275
ZDA	43.419	1.768	15.730	-	-	43.419	1.768	7.003	-
Drugo	184.802	-	335.155	738	329	30.818	-	41.460	331
- Makedonija	127.473	-	69.169	-	-	-	-	1.065	-
- Srbija	-	-	60.063	-	-	-	-	1.791	2
- Bosna in Hercegovina	-	-	80.902	-	-	-	-	-	-
- Črna gora	26.511	-	24.929	-	-	-	-	1.055	-
- Švica	-	-	-	360	-	-	-	-	-
- Kosovo	-	-	62.543	-	329	-	-	-	329
- Islandija	5.130	-	-	-	-	5.130	-	-	-
- Norveška	992	-	16.555	-	-	992	-	16.555	-
- Drugo	24.696	-	20.994	378	-	24.696	-	20.994	-
Skupaj	1.428.962	48.697	1.849.018	2.009	15.329	1.274.978	48.697	1.483.582	15.331

Druge države Evropske unije v postavki »Drugo« predstavljajo Bolgarijo, Ciper, Hrvaško, Litvo in Latvijo.

Druge države v postavki »Drugo«

predstavljajo Kanado, Avstralijo in Rusijo.

Država	Krediti in terjatve (MRS 39)	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslov nega izida	Finančna sredstva, razpoložlji va za proda jo (MRS 39)	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	Izvedeni finančni instrumenti	Krediti in terjatve (MRS 39)	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložlji va za proda jo (MRS 39)	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	Izvedeni finančni instrumenti
Republika Slovenija	82.133	55.047	-	507.643	356.896	8.395	82.133	55.047	432.494	356.896	8.395
Druge države Evropske unije	-	-	102	1.257.881	252.816	5.238	-	-	1.257.881	252.816	5.238
- Italija	-	-	-	46.196	-	-	-	-	46.196	-	-
- Irska	-	-	-	48.639	-	-	-	-	48.639	-	-
- Francija	-	-	102	156.078	47.443	1	-	-	156.078	47.443	1
- Belgija	-	-	-	55.131	26.120	75	-	-	55.131	26.120	75
- Nizozemska	-	-	-	118.611	27.180	313	-	-	118.611	27.180	313
- Avstrija	-	-	-	40.911	48.858	29	-	-	40.911	48.858	29
- Nemčija	-	-	-	177.541	57.785	79	-	-	177.541	57.785	79
- Finska	-	-	-	56.876	12.500	-	-	-	56.876	12.500	-
- Švedska	-	-	-	64.406	-	-	-	-	64.406	-	-
- Danska	-	-	-	42.487	-	-	-	-	42.487	-	-
- Luksemburg	-	-	-	69.382	31.907	-	-	-	69.382	31.907	-
- Velika Britanija	-	-	-	120.749	-	4.632	-	-	120.749	-	4.632
- Slovaška	-	-	-	45.025	-	-	-	-	45.025	-	-
- Španija	-	-	-	31.357	-	-	-	-	31.357	-	-
- Portugalska	-	-	-	13.378	-	-	-	-	13.378	-	-
- Poljska	-	-	-	49.459	-	-	-	-	49.459	-	-
- Češka	-	-	-	22.082	1.023	-	-	-	22.082	1.023	-
- Madžarska	-	-	-	22.401	-	-	-	-	22.401	-	-
- Romunija	-	-	-	21.830	-	-	-	-	21.830	-	-
- Drugo	-	-	-	55.342	-	109	-	-	55.342	-	109
ZDA	-	4.117	-	17.229	-	-	-	4.117	17.229	-	-
Drugo	-	-	-	444.346	-	580	-	-	23.310	-	571
- Makedonija	-	-	-	171.751	-	4	-	-	-	-	-
- Srbija	-	-	-	56.615	-	5	-	-	-	-	-
- Bosna in Hercegovina	-	-	-	78.421	-	-	-	-	-	-	-
- Črna gora	-	-	-	49.401	-	-	-	-	-	-	-
- Kosovo	-	-	-	64.848	-	571	-	-	-	-	571
- Islandija	-	-	-	3.218	-	-	-	-	3.218	-	-
- Norveška	-	-	-	11.260	-	-	-	-	11.260	-	-
- Drugo	-	-	-	8.832	-	-	-	-	8.832	-	-

31. 12. 2017 NLB Skupina NLB

Druge države Evropske unije v postavki »Drugo« predstavljajo Bolgarijo, Ciper, Hrvaško, Litvo in Latvijo.

Druge države v postavki »Drugo« predstavljajo Kanado in Rusijo.

Skupaj 82.133 59.164 102 2.227.099 609.712 14.213 82.133 59.164 1.730.914 609.712 14.204

z) Struktura dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige glede na bonitetno oceno agencije Fitch

								v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
	31. 12. 2018		31. 12. 2017		31. 12. 2018		31. 12. 2017
Boniteta	Knjigovodska vrednost		v % Knjigovodska vrednost		v % Knjigovodska vrednost		v % Knjigovodska vrednost	v %
AAA	529.385	16,1	365.985	12,6	520.658	18,9	365.985	15,1
AA	500.702	15,3	373.302	12,8	492.466	17,9	373.302	15,4
A	1.367.418	41,7	1.486.656	51,0	1.312.639	47,6	1.411.405	58,3
BBB	164.439	5,0	200.019	6,9	164.439	6,0	200.019	8,3
Drugo	716.037	21,8	489.294	16,8	268.358	9,7	72.048	3,0
Skupaj	3.277.980	100,0	2.915.256	100,0	2.758.560	100,0	2.422.759	100,0

aa) Struktura dolžniških vrednostnih papirjev trgovalne knjige glede na bonitetno oceno agencije Fitch

		v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB		31. 12. 2018
Boniteta	Knjigovodska vrednost	v %	Knjigovodska vrednost	v %
A	36.808	75,6	-	-
AA	7.116	14,6	-	-
AAA	4.773	9,8	4.117	7,0
F1	-	-	15.016	25,4
Drugo	-	-	40.031	67,7
Skupaj	48.697	100,0	59.164	100,0

bb) Interna bonitetna ocena strank, s katerimi ima NLB Skupina sklenjene izvedene finančne instrumente

		v tisoč EUR
	31. 12. 2018	31. 12. 2017
NLB Skupina in NLB	v %	v %
A	70,92	71,47
B	19,17	28,24
C	9,91	0,29
Skupaj	100,00	100,00

Izvedeni finančni instrumenti za bančno knjigo so sklenjeni s strankami z dobro zunanjo bonitetno oceno.

Izvedeni finančni instrumenti, ki jih NLB Skupina sklepa za potrebe servisiranja strank, večinoma nimajo zunanje bonitetne ocene, vendar pa so vsi taki posli takoj zaprti z nasprotnim poslom s tretjo stranko, ki ima dobro zunanjo bonitetno oceno.

cc) Naložbe v dolžniške finančne instrumente, ki pri izdajateljih predstavljajo podrejene obveznosti

31. 12. 2018	NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
Interna bonitetna ocena	A	B	C	Skupaj	A	B	C	Skupaj
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	523	-	-	523	523	-	-	523
- krediti bankam	-	-	-	-	24.024	-	-	24.024
- krediti strankam, ki niso banke	-	-	-	-	-	-	5.833	5.833
Skupaj	523	-	-	523	24.547	-	5.833	30.380

				NLB
A	B	C	Skupaj	A	B	C	Skupaj
581	-	-	581	581	-	-	581
-	-	-	-	10.962	-	-	10.962
-	-	-	-	-	-	5.506	5.506
581	-	-	581	11.543	-	5.506	17.049
			NLB Skupina

dd) Predstavitev neto finančnih instrumentov po računovodskih kategorijah

	NLB Skupina
31. 12. 2018	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po poš teni vrednosti prek drugega vseobsegajo čega donosa	Finančna sredstva merjena po odplačni	vrednosti Finančni najemi	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	1.588.349	-	-	1.588.349
Vrednostni papirji	48.697	8.589	1.898.079	1.428.962	-	-	3.384.327
- Obveznice	18.659	2.009	1.648.863	1.414.007	-	-	3.083.538
- Delnice	-	2.513	49.061	-	-	-	51.574
- Komercialni zapisi	-	-	100.757	-	-	-	100.757
- Zakladne menice	30.038	-	99.398	14.955	-	-	144.391
- Investicijski skladi	-	4.067	-	-	-	-	4.067
Izvedeni finančni instrumenti	14.912	-	-	-	-	417	15.329
Krediti in terjatve	-	23.800	-	7.162.822	80.507	-	7.267.129
- Krediti državi	-	-	-	345.838	6.908	-	352.746
- Krediti bankam	-	-	-	118.696	-	-	118.696
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	88.611	65	-	88.676
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	3.601.829	40.223	-	3.642.052
- Krediti drugim strankam	-	23.800	-	3.007.848	33.311	-	3.064.959
Druga finančna sredstva	-	-	-	75.171	-	-	75.171
Skupaj finančna sredstva	63.609	32.389	1.898.079	10.255.304	80.507	417	12.330.305

	NLB Skupina
31. 12. 2017	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	Krediti in terjatve (MRS 39)	Finančni najemi (MRS 39)	Sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	1.256.481	-	-	-	1.256.481
Vrednostni papirji	59.164	5.003	2.280.283	82.133	-	609.712	-	3.036.295
- Obveznice	4.117	102	1.809.040	82.133	-	609.712	-	2.505.104
- Delnice	-	-	53.184	-	-	-	-	53.184
- Komercialni zapisi	-	-	281.877	-	-	-	-	281.877
- Zakladne menice	55.047	-	136.182	-	-	-	-	191.229
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	634	-	-	-	-	-	634
- Druge naložbe	-	4.267	-	-	-	-	-	4.267
Izvedeni finančni instrumenti	13.025	-	-	-	-	-	1.188	14.213
Krediti in terjatve	-	-	-	7.279.228	146.566	-	-	7.425.794
- Krediti državi	-	-	-	448.198	8.882	-	-	457.080
- Krediti bankam	-	-	-	513.461	-	-	-	513.461
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	77.121	81	-	-	77.202
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	3.295.336	76.610	-	-	3.371.946
- Krediti drugim strankam	-	-	-	2.945.112	60.993	-	-	3.006.105
Druga finančna sredstva	-	-	-	66.257	-	-	-	66.257
Skupaj finančna sredstva	72.189	5.003	2.280.283	8.684.099	146.566	609.712	1.188	11.799.040

		NLB
31. 12. 2018	Finančna Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	795.102	-	795.102
Vrednostni papirji	48.697	2.547	1.528.314	1.274.978	-	2.854.536
- Obveznice	18.659	-	1.433.476	1.264.958	-	2.717.093
- Delnice	-	2.513	44.732	-	-	47.245
- Zakladne menice	30.038	-	50.106	10.020	-	90.164
- Investicijski skladi	-	34	-	-	-	34
Izvedeni finančni instrumenti	14.914	-	-	-	417	15.331
Krediti in terjatve	-	26.594	-	4.561.774	-	4.588.368
- Krediti državi	-	-	-	267.716	-	267.716
- Krediti bankam	-	-	-	110.297	-	110.297
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	177.744	-	177.744
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	2.215.667	-	2.215.667
- Krediti drugim strankam	-	26.594	-	1.790.350	-	1.816.944
Druga finančna sredstva	-	-	-	42.741	-	42.741
Skupaj finančna sredstva	63.611	29.141	1.528.314	6.674.595	417	8.296.078

v tisoč EUR

31. 12. 2017	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	Sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	Krediti in terjatve (MRS 39)	Sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	570.010	-	-	570.010
Vrednostni papirji	59.164	634	1.777.762	82.133	609.712	-	2.529.405
- Obveznice	4.117	-	1.554.565	82.133	609.712	-	2.250.527
- Delnice	-	-	46.848	-	-	-	46.848
- Komercialni zapisi	-	-	136.279	-	-	-	136.279
- Zakladne menice	55.047	-	40.070	-	-	-	95.117
- Naložbe sklada tveganega kapitala	-	634	-	-	-	-	634
Izvedeni finančni instrumenti	13.016	-	-	-	-	1.188	14.204
Krediti in terjatve	-	-	-	5.049.799	-	-	5.049.799
- Krediti državi	-	-	-	358.675	-	-	358.675
- Krediti bankam	-	-	-	462.322	-	-	462.322
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	268.184	-	-	268.184
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	2.082.562	-	-	2.082.562
- Krediti drugim strankam	-	-	-	1.878.056	-	-	1.878.056
Druga finančna sredstva	-	-	-	38.389	-	-	38.389
Skupaj finančna sredstva	72.180	634	1.777.762	5.740.331	609.712	1.188	8.201.807

NLB

Na dan 31. decembra 2018 in na dan 31. decembra 2017 so vse obveznosti NLB Skupine, razen izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju, in finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, merjene po odplačni vrednosti.

6.2. Tržna tveganja

NLB opredeljuje tržno tveganje kot tveganje potencialnih finančnih izgub, ki izhajajo iz neugodnih sprememb obrestnih mer in/ ali tržnih cen (deviznih tečajev, kreditnih razmikov, tečajev vrednostnih papirjev itn.) ali parametrov, ki vplivajo na cene (korelacija, stopnja volatilnosti). Izgube lahko neposredno vplivajo na poslovni rezultat, na primer v primeru pozicij iz trgovalne knjige, medtem ko se v primeru pozicij iz bančne knjige odražajo v presežku iz prevrednotenja. Izpostavljenost do tržnih tveganj je do določene stopnje vgrajena v bančništvo ter ponuja priložnost za ustvarjanje finančnih rezultatov in vrednosti.

Organizacijska enota Tveganja v NLB je neodvisna od trgovalnih aktivnosti in poroča odboru ALCO banke ter spremlja in upravlja izpostavljenost tržnim tveganjem, ločeno za bančno in trgovalno knjigo. Izpostavljenosti in limiti za tržna tveganja se spremljajo dnevno ter se tekoče poročajo odboru ALCO.

Banka uporablja širok nabor kvantitativnih in kvalitativnih orodij za merjenje, upravljanje in poročanje tržnih tveganj, kot so: »value-atrisk« (VaR), analize občutljivosti, stresni testi, »back-testing«, scenariji, drugi blažilci tržnih tveganj (koncentracija izpostavljenosti, gap limiti, stop-loss limiti itn.), občutljivost neto obrestnih prihodkov (»net interest income sensitivity«), ekonomska vrednost delnic ter ekonomski kapital. Stresni testi opozarjajo na potencialne izgube, ki bi se lahko zgodile v izjemnih tržnih pogojih.

Na področju valutnega tveganja NLB Skupina zasleduje cilj nizke do srednje izpostavljenosti. NLB tekoče spremlja odprte pozicije NLB Skupine v tuji valuti. Osnovna usmeritev NLB Skupine pri upravljanju obrestnega tveganja je preprečevanje

negativnih dohodkovnih učinkov, ki bi izhajali iz spremenjenih tržnih obrestnih mer. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB je omejeno na servisiranje strank in varovanje lastnih odprtih pozicij pred tveganji. Skladno z določbami Strategije trgovanja s finančnimi instrumenti v NLB Skupini so aktivnosti trgovanja v drugih članicah v NLB Skupini zelo omejene. Tako je NLB edina članica v skupini, ki ima trgovalno knjigo skladno z zahtevami CRR.

Upravljanje tržnih tveganj v NLB Skupini poteka decentralizirano. Vzpostavljene so enotne usmeritve in limiti za posamezne vrste tveganj po posameznih članicah. Metodologije so usklajene z zahtevami regulatorjev na posamični in konsolidirani ravni, tekoče poročanje regulatorju na konsolidirani ravni pa se izvaja po standardiziranem pristopu. Skladno s politikami so članice dolžne spremljati in upravljati izpostavljenost tržnim tveganjem ter o tem poročati NLB. Redno se izvajata spremljanje in poročanje o izpostavljenosti posameznih članic v okviru odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO Skupine).

6.2.1. Valutno tveganje

Valutno tveganje banke predstavlja tveganje potencialnih izgub iz odprtih pozicij v tuji valuti zaradi spremembe deviznih tečajev. Vpliv izpostavljenosti NLB do gibanja deviznih tečajev se odrazi v finančni poziciji in denarnih tokovih banke. Banka meri in upravlja valutno tveganje s kombinacijo analiz občutljivosti, VaR, scenarijev in stresnih testov.

V trgovalni knjigi se, tako kot preostala tržna tveganja, upravlja na podlagi limitov VaR, ki jih sprejme uprava banke in skladno s sprejeto Politiko upravljanja tržnih tveganj v trgovalni knjigi NLB. Devizne (FX) pozicije v trgovalni knjigi upravljamo na integrirani osnovi na ravni portfelja.

NLB spremlja in upravlja valutno tveganje v bančni knjigi skladno s Politiko upravljanja valutnih tveganj NLB. Ta politika je sestavljena zlasti zaradi varovanja temeljnega kapitala (»Common Equity Tier 1«) pred

negativnimi učinki spremenljivosti deviznih tečajev in limitiranjem spremenljivosti izkaza poslovnega izida. FX pozicija iz bančne knjige izhaja predvsem iz osnovnih bančnih poslov.

Članice NLB Skupine valutna tveganja upravljajo decentralizirano. Vsaka članica skladno z lokalno regulativo ter smernicami in standardi, ki jih je določila matična banka, sprejme svojo politiko upravljanja valutnih tveganj, v kateri so opredeljeni tudi limitni sistemi in ki jo potrdi lokalna uprava ali nadzorni svet. NLB izpostavljenost valutnim tveganjem na ravni celotne Skupine spremlja in upravlja mesečno.

Bančne članice NLB Skupine sledijo Smernicam za obvladovanje FX kreditiranja v NLB Skupini. Cilji Smernic so obravnavati tveganj, ki izhajajo iz potencialnih dodatnih rasti FX kreditiranja, prepoznati potencialna skrita tveganja in tveganja malo verjetnih dogodkov, ki so povezana z FX kreditiranjem, ter ublažiti potencialne učinke iz teh tveganj, da bi upoštevali zadevne stroške in vzdrževali zadostne kapitalske rezerve za kritje potencialnih tveganj.

Dnevno se spremljajo pozicije vseh valut v izkazu finančnega položaja NLB, za katere je določen dnevni limit. Odprta devizna pozicija se upravlja dnevno po posameznih valutah tako, da je ta vedno znotraj limitov.

V zvezi s strukturnimi FX pozicijami na konsolidirani ravni banka prevede sredstva in obveznosti v tujih valutah v evro valuto po FX zaključnem tečaju na dan izkaza finančnega stanja. Tečajne razlike neevrskih sredstev in obveznosti proti evru so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in tako vplivajo na lastniški kapital in CET 1 kapital. ALM NLB Skupine uporablja strategije za upravljanje te vrste FX izpostavljenosti, vključno z ujemanjem financiranja sredstev in obveznosti.

Izpostavljenost valutnim tveganjem se obravnava na vsakodnevnih likvidnostnih posvetih in mesečno na sejah Odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO) in kvartalno na konsolidirani ravni.

a) Analiza finančnih instrumentov glede na izpostavljenost po valutah

	v tisoč EUR NLB Skupina
31.12.2018	EUR	USD	CHF	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.096.342	34.242	45.790	411.975	1.588.349
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	61.841	1.768	-	-	63.609
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	32.389	-	-	-	32.389
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.713.873	32.988	3.185	148.033	1.898.079
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.250.734	49.632	-	128.596	1.428.962
- krediti bankam	31.097	54.084	6.292	27.223	118.696
- krediti strankam, ki niso banke	6.013.913	45.751	61.923	1.003.046	7.124.633
- druga finančna sredstva	41.506	6.517	28	27.120	75.171
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	-	-	-	417
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	2.517	-	-	-	2.517
Skupaj finančna sredstva	10.244.629	224.982	117.218	1.745.993	12.332.822
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.259	-	-	41	12.300
Krediti obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	3.656	428	-	106	4.190
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	-	-	-	29.474
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	11.867	4.403	3.256	7.249	26.775
- krediti bank in centralnih bank	230.186	16.675	11.562	-	258.423
- depoziti strank, ki niso banke	8.866.912	194.343	77.315	1.325.447	10.464.017
- krediti strank, ki niso banke	61.844	-	-	-	61.844
- podrejene obveznosti	15.050	-	-	-	15.050
- druge finančne obveznosti	82.091	1.191	1.498	16.107	100.887
Skupaj finančne obveznosti	9.313.339	217.040	93.631	1.348.950	10.972.960
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	931.290	7.942	23.587	397.043	1.359.862
Valutni izvedeni finančni instrumenti	21.590	434	(16.473)	(14.992)	(9.441)
Neto valutna izpostavljenost	952.880	8.376	7.114	382.051	1.350.421
31. 12. 2017
Skupaj finančna sredstva	9.932.783	208.375	113.510	1.537.767	11.792.435
Skupaj finančne obveznosti	8.941.347	210.040	94.250	1.201.280	10.446.917
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	991.436	(1.665)	19.260	336.487	1.345.518
Valutni izvedeni finančni instrumenti	11.906	-	(12.818)	(8.014)	(8.926)
Neto valutna izpostavljenost	1.003.342	(1.665)	6.442	328.473	1.336.592

	NLB
31.12.2018	EUR	USD	CHF	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	735.423	16.832	16.295	26.552	795.102
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	61.843	1.768	-	-	63.611
Finančna srestva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	29.141	-	-	-	29.141
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.487.423	23.806	-	17.085	1.528.314
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.224.223	49.632	-	1.123	1.274.978
- krediti bankam	88.165	8.730	-	13.402	110.297
- krediti strankam, ki niso banke	4.339.281	40.613	63.334	8.249	4.451.477
- druga finančna sredstva	35.147	6.488	1	1.105	42.741
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	-	-	-	417
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	2.517	-	-	-	2.517
Skupaj finančna sredstva	8.003.580	147.869	79.630	67.516	8.298.595
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.256	-	-	-	12.256
Krediti obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	3.553	428	-	-	3.981
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	-	-	-	29.474
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	12.819	16.265	7.469	12.350	48.903
- krediti bank in centralnih bank	215.896	16.675	11.562	-	244.133
- depoziti strank, ki niso banke	6.853.796	105.825	43.662	30.126	7.033.409
- krediti strank, ki niso banke	4.128	-	-	-	4.128
- druge finančne obveznosti	59.670	253	216	2.073	62.212
Skupaj finančne obveznosti	7.191.592	139.446	62.909	44.549	7.438.496
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	811.988	8.423	16.721	22.967	860.099
Valutni izvedeni finančni instrumenti	21.509	-	(16.033)	(14.845)	(9.369)
Neto valutna izpostavljenost	833.497	8.423	688	8.122	850.730
31. 12. 2017
Skupaj finančna sredstva	7.915.113	137.869	80.675	68.869	8.202.526
Skupaj finančne obveznosti	6.999.721	138.414	67.114	51.359	7.256.608
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	915.392	(545)	13.561	17.510	945.918
Valutni izvedeni finančni instrumenti	11.906	-	(12.818)	(8.014)	(8.926)
Neto valutna izpostavljenost	927.298	(545)	743	9.496	936.992

b) Analiza valutne občutljivosti

Scenariji		NLB Skupina in NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017
USD	+/-6 %	+/-6 %
CHF	+/-4 %	+/-5 %
CZK	+/-3 %	+/-3 %
RSD	+/-2 %	+/-2 %
MKD	+/-2 %	+/-3 %
JPY	+/-7 %	+/-7 %
AUD	+/-5 %	+/-7 %
HUF	+/-4 %	+/-3 %
HRK	+/-1 %	+/-2 %
BAM	+/-0 %	+/-0 %
		v tisoč EUR

	NLB Skupina		NLB
31. 12. 2018	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos
Apreciacija
USD	275	-	239	1
CHF	(263)	218	15	-
CZK	3	-	1	-
RSD	10	2.374	12	-
MKD	2	3.178	22	-
Druge valute	31	148	87	-
Učinek na vseobsegajoči donos	58	5.918	376	1
Depreciacija
USD	(244)	-	(212)	(1)
CHF	241	(200)	(13)	-
CZK	(3)	-	(1)	-
RSD	(10)	(2.280)	(12)	-
MKD	(2)	(3.077)	(22)	-
Druge valute	(22)	(145)	(77)	-
Učinek na vseobsegajoči donos	(40)	(5.702)	(337)	(1)

	NLB Skupina		NLB
31. 12. 2017	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos
Apreciacija
USD	221	-	92	-
CHF	(308)	211	26	-
CZK	2	-	1	-
RSD	7	2.125	8	-
MKD	47	5.412	64	-
Druge valute	(72)	338	6	-
Učinek na vseobsegajoči donos	(103)	8.086	197	-
Depreciacija
USD	(196)	-	(82)	-
CHF	281	(192)	(24)	-
CZK	(2)	-	(1)	-
RSD	(7)	(2.046)	(8)	-
MKD	(44)	(5.048)	(60)	-
Druge valute	70	(327)	(6)	-
Učinek na vseobsegajoči donos	102	(7.613)	(181)	-

6.2.2. Upravljanje tržnih tveganj v trgovalni knjigi

Tržno tveganje v trgovalni knjigi nastane ob spremembi vrednosti kot posledica spremembe obrestnih mer, kreditnih razmikov, deviznih tečajev in cen delnic.

Uprava vsako leto določi skupno pripravljenost za prevzemanje tveganj in limite po vrstah tveganj. Te limite oddelek Tržna in likvidnostna tveganja spremlja dnevno.

Na področju tržnih tveganj NLB uporablja interni model VaR (Value at Risk), ki temelji na variančno-kovariančni metodi. Dnevni izračun vrednosti VaR je prilagojen zahtevam baselskih standardov (99-odstotni interval zaupanja, opazovalno obdobje 250 delovnih dni, 10-dnevno obdobje ohranjanja pozicije).

6.2.3. Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je tveganje spremembe ekonomske vrednosti kapitala in tveganje spremembe obrestnih prihodkov NLB Skupine zaradi spremembe tržnih

obrestnih mer. Upravljanje obrestnega tveganja v NLB Skupini poteka na podlagi upravljanja obrestne zapadlosti bilančnih in zunajbilančnih obrestno občutljivih sredstev in obveznosti, ki so v skladu z regulativo razvrščene v bančno in trgovalno knjigo. Pri tem so upoštevani vsi posli po vseh valutah. Upravljanje obrestnega tveganja NLB Skupine je oblikovano skladno s strategijo in temelji na splošnih baselskih standardih upravljanja obrestnega tveganja v bančni knjigi (IRRBB; v nadaljevanju Standardi) in končnih smernicah Evropskega bančnega organa (EBA – European Banking Authority).

Obrestno tveganje se v trgovalni knjigi upravlja na osnovi sprejete Politike upravljanja tržnih tveganj v trgovalni knjigi v NLB, in sicer na osnovi metode VaR in metode ekonomske vrednosti (Basis Point Value – BPV).

Obrestno tveganje v bančni knjigi se meri in spremlja skladno s Politiko upravljanja obrestnega tveganja, kjer so opredeljene metodologije, modeli in limitni sistemi. Skupina upravlja izpostavljenost obrestnemu tveganju z uporabo dveh glavnih metod merjenja:

• mera ekonomske vrednosti z uporabo metode BPV, ki meri spremembo neto sedanje vrednosti pozicije bančne knjige zaradi spremembe tržnih obrestnih mer glede na izbran scenarij;
• mera neto obrestnih prihodkov z uporabo metode EaR (Earnings at Risk), ki meri spremembo gibanja obrestnih prihodkov v prihodnjem enoletnem obdobju kot posledico spremembe obrestnih mer, ob predpostavki nespremenjenega obsega in strukture bilance banke.

NLB Skupina redno meri izpostavljenost obrestnemu tveganju v bančni knjigi na podlagi različnih standardiziranih in dodatnih scenarijev spremembe višine in naklona krivulje obrestnih mer, ob upoštevanju vedenjskih predpostavk in predpostavk modeliranja. Del depozitov brez zapadlosti, obravnavanih kot stabilni del, se z uporabo metode replikacijskega

modela razporeja v dolgoročne pozicije. Opcijsko tveganje v večji meri izhaja iz vedenjskih opcij, ki se odražajo v predčasnih plačilih kreditov in predčasnih razvezavah depozitov, in vgrajenih opcij, kot so obrestno dno in obrestna kapica. Poleg tega se, v luči upoštevanja prihodnjih denarnih tokov, v merjenje obrestnega tveganja vključujejo tudi nedonosne izpostavljenosti in izvenbilančne postavke. Modeli za merjenje opcijskega tveganja v večji meri temeljijo na osnovi linearne regresije.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri, spremlja in upravlja znotraj predpisanih limitov in kontrol. Skupina upravlja obrestne pozicije in stabilizira obrestno maržo preko obrestne politike in sistema internih transfernih cen. Pomembno vlogo pri upravljanju obrestnega tveganja ima tudi portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige, katerega glavni namen je vzdrževanje likvidnostnih rezerv, hkrati pa zagotavlja večjo stabilizacijo obrestne marže, zaradi česar banka v model merjenja obrestnega tveganja vključuje tudi tveganje ponovne določitve vrednosti vrednostnih papirjev bančne knjige.

NLB upravlja obrestno tveganje tudi s sklepanjem klasičnih izvedenih finančnih instrumentov (obrestne zamenjave, obrestne zamenjave čez noč, medvalutne zamenjave obrestnih mer in dogovori o terminski obrestni meri), ki se večinoma obravnavajo po načelu računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji (»hedge accounting«). Obrestno tveganje izhaja predvsem iz bilančnih postavk bančne knjige, zlasti v trenutnem okolju nizkih obrestnih mer, kjer NLB Skupina na aktivni strani bilance beleži povečanje obsega kreditov z nespremenljivo obrestno mero in dolgoročnih vrednostnih papirjev bančne knjige ter transformacijo vezanih depozitov v depozite na vpogled na pasivni strani bilance.

Upravljanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju v NLB Skupini je decentralizirano. Vsaka članica NLB Skupine v skladu z lokalno regulativo in smernicami ter standardi, ki jih določa matična banka, sprejme politiko upravljanja obrestnega tveganja, v kateri so opredeljeni tudi limitni sistemi. NLB redno spremlja izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine skladno s sprejetimi Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, kjer so opredeljene usmeritve, ki zagotavljajo učinkovit in hkrati poenoten pristop bančne skupine k upravljanju obrestnega tveganja.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri, spremlja in poroča v primeru NLB tedensko s strani Tveganj, medtem ko je njegovo upravljanje v pristojnosti Finančnih trgov; na ravni NLB Skupine pa mesečno. Izpostavljenost NLB obrestnemu tveganju se obravnava na ALCO mesečno na ravni NLB in kvartalno na konsolidirani ravni.

a) Analiza finančnih instrumentov glede na izpostavljenost obrestnemu tveganju Prikazane so knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov, razvrščene glede na preostalo obdobje, v katerem se skladno s pogodbo spremeni obrestna mera oziroma zapade finančni instrument.

NLB Skupina 31. 12. 2018 Skupaj Neobrestovano Obrestovano Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Finančna sredstva Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 1.588.349 468.535 1.119.814 1.119.814 - - - - Finančna sredstva, namenjena trgovanju 63.609 14.912 48.697 - 26.828 10.039 - 11.830 Finančna srestva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 32.389 6.580 25.809 ⁶⁵⁹ 3.727 17.822 3.446 ¹⁵⁵ Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.898.079 49.061 1.849.018 120.332 90.886 259.901 831.419 546.480 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - dolžniški vrednostni papirji 1.428.962 - 1.428.962 40.896 79.979 122.692 566.502 618.893 - krediti bankam 118.696 27 118.669 96.853 10.423 11.377 16 - - krediti strankam, ki niso banke 7.124.633 72.813 7.051.820 1.576.821 1.087.822 2.499.063 1.295.776 592.338 - druga finančna sredstva 75.171 75.171 - - - - - - Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 417 417 - - - - - - Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem 2.517 2.517 - - - - - - Skupaj finančna sredstva 12.332.822 690.033 11.642.789 2.955.375 1.299.665 2.920.894 2.697.159 1.769.696 Finančne obveznosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 12.300 12.300 - - - - - - Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 4.190 4.190 - - - - - - Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 29.474 29.474 - - - - - - Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - depoziti bank in centralnih bank 26.775 - 26.775 26.775 - - - - - krediti bank in centralnih bank 258.423 - 258.423 4.498 74.431 162.384 16.811 299 - depoziti strank, ki niso banke 10.464.017 73.980 10.390.037 8.699.749 350.176 895.822 440.544 3.746 - krediti strank, ki niso banke 61.844 - 61.844 1.619 5.410 10.113 20.830 23.872 - podrejene obveznosti 15.050 - 15.050 133 - 14.917 - - - druge finančne obveznosti 100.887 100.887 - - - - - - Skupaj finančne obveznosti 10.972.960 220.831 10.752.129 8.732.774 430.017 1.083.236 478.185 27.917 Neto obrestna izpostavljenost (5.777.399) 869.648 1.837.658 2.218.974 1.741.779

	NLB Skupina
31. 12. 2017		Skupaj Neobrestovano Obrestovano		Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.256.481	531.414	725.067	725.067	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	72.189	13.025	59.164	-	55.060	5	2.438	1.661
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	5.003	4.901	102	-	-	102	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	2.276.493	53.184	2.223.309	100.425	143.970	538.822	818.030	622.062
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	1.188	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve (MRS 39)
- dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	82.133	-	-	1.896	-	80.237
- krediti bankam	510.107	18	510.089	176.384	28.839	304.676	190	-
- krediti strankam, ki niso banke	6.912.333	49.484	6.862.849	1.657.695	1.188.308	2.473.342	1.072.627	470.877
- druga finančna sredstva	66.077	66.077	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	609.712	-	609.712	38.070	40.228	6.874	260.537	264.003
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	719	719	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	11.792.435	720.010	11.072.425	2.697.641	1.456.405	3.325.717	2.153.822	1.438.840
Finančna obveznost
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.502	9.502	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	635	635	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	25.529	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	40.602	5.788	34.814	34.573	-	-	241	-
- krediti bank in centralnih bank	279.616	-	279.616	4.681	78.127	177.165	19.459	184
- depoziti strank, ki niso banke	9.878.378	58.429	9.819.949	7.777.903	489.698	1.140.149	407.809	4.390
- krediti strank, ki niso banke	74.286	-	74.286	850	2.685	9.069	36.099	25.583
- podrejene obveznosti	27.350	-	27.350	326	12.054	14.970	-	-
- druge finančne obveznosti	111.019	111.019	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	10.446.917	210.902	10.236.015	7.818.333	582.564	1.341.353	463.608	30.157
Neto obrestna izpostavljenost				(5.120.692)	873.841	1.984.364	1.690.214	1.408.683

	NLB
31. 12. 2018		Skupaj Neobrestovano Obrestovano		Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	795.102	153.315	641.787	641.787	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	63.611	14.914	48.697	-	26.828	10.039	-	11.830
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	29.141	2.547	26.594	298	6.903	18.684	554	155
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.528.314	44.732	1.483.582	45.335	45.929	187.225	672.455	532.638
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.274.978	-	1.274.978	38.025	76.090	101.186	440.784	618.893
- krediti bankam	110.297	11	110.286	30.244	17.086	54.573	8.383	-
- krediti strankam, ki niso banke	4.451.477	47.373	4.404.104	1.175.203	892.032	1.641.273	376.628	318.968
- druga finančna sredstva	42.741	42.741	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	417	-	-	-	-	-	-
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	2.517	2.517	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	8.298.595	308.567	7.990.028	1.930.892	1.064.868	2.012.980	1.498.804	1.482.484
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.256	12.256	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	3.981	3.981	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	29.474	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	48.903	-	48.903	48.903	-	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	244.133	-	244.133	85	74.431	156.870	12.747	-
- depoziti strank, ki niso banke	7.033.409	-	7.033.409	6.422.293	210.091	327.967	70.233	2.825
- krediti strank, ki niso banke	4.128	-	4.128	1	-	4.088	32	7
- druge finančne obveznosti	62.212	62.212	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	7.438.496	107.923	7.330.573	6.471.282	284.522	488.925	83.012	2.832
Neto obrestna izpostavljenost				(4.540.390)	780.346	1.524.055	1.415.792	1.479.652

	NLB
31. 12. 2017		Skupaj Neobrestovano Obrestovano		Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	570.010	143.725	426.285	426.285	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	72.180	13.016	59.164	-	55.060	5	2.438	1.661
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	634	634	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	1.777.762	46.848	1.730.914	18.190	50.856	384.130	663.277	614.461
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	1.188	-	-	-	-	-	-
Krediti in terjatve (MRS 39)
- dolžniški vrednostni papirji	82.133	-	82.133	-	-	1.896	-	80.237
- krediti bankam	462.322	9	462.313	105.616	23.889	325.375	7.433	-
- krediti strankam, ki niso banke	4.587.477	44.318	4.543.159	1.354.311	1.019.785	1.615.885	309.278	243.900
- druga finančna sredstva	38.389	38.389	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	609.712	-	609.712	38.070	40.228	6.874	260.537	264.003
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	719	719	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	8.202.526	288.846	7.913.680	1.942.472	1.189.818	2.334.165	1.242.963	1.204.262
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.398	9.398	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	635	635	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	25.529	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	72.072	-	72.072	72.072	-	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	260.747	-	260.747	85	77.786	170.702	12.174	-
- depoziti strank, ki niso banke	6.810.967	-	6.810.967	5.866.793	348.703	514.937	78.363	2.171
- krediti strank, ki niso banke	5.726	-	5.726	-	-	2	5.716	8
- izdani vrednostni papirji	-	-	-	-	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	71.534	71.534	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	7.256.608	107.096	7.149.512	5.938.950	426.489	685.641	96.253	2.179
Neto obrestna izpostavljenost				(3.996.478)	763.329	1.648.524	1.146.710	1.202.083

Denarni tokovi so prikazani ob upoštevanju njihove pogodbene zapadlosti in v skladu z amortizacijskim načrtom. Finančni instrumenti brez zapadlosti, kot so vpogledne vloge in zapadli finančni instrumenti, kot so nedonosna posojila, so prikazani v prvi vrzeli, ne glede na njihove značilnosti in pričakovanja banke. Za namene obvladovanja tveganj banke se

uporabljajo različne tehnike modeliranja denarnih tokov.

b) Analiza dohodkovnega in

ekonomskega vidika obrestnega tveganja Analiza občutljivosti obrestnih prihodkov v prihodnjem 12-mesečnem obdobju predpostavlja nenaden vzporedni premik krivulje tržnih obrestnih mer navzdol za 50 bazičnih točk za valute EUR, USD in

CHF, medtem ko se za ostale relevantne valute upošteva nenaden vzporedni premik krivulje tržnih obrestnih mer navzdol za 100 bazičnih točk. Analiza občutljivosti predpostavlja nespremenjeno strukturo bilance oziroma pozicije. Ocena vpliva spremembe obrestne mere za 50/100 bazičnih točk na višino neto obrestnih prihodkov za pozicijo bančne knjige:

		NLB Skupina		NLB
2018	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Občutljivost neto obrestnih prihodkov
EUR	9.430	6.398	12.404	8.706	7.290	11.220
USD	473	379	546	301	217	374
CHF	149	22	195	148	22	186
Drugo	3.167	2.653	3.467	28	21	35

		NLB Skupina		NLB
2017	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)	Povprečje (ocena)	Minimum (ocena)	Maksimum (ocena)
Občutljivost neto obrestnih prihodkov
EUR	11.682	9.027	14.764	10.729	7.867	13.486
USD	464	378	544	308	234	380
CHF	171	134	226	174	134	227
Drugo	1.293	953	1.641	33	24	41

Vrednosti v preglednici so bile izračunane na podlagi mesečnih izračunov kratkoročnih obrestnih razmikov, kjer uporabljeni vzporedni premik krivulje donosnosti za -50/100 bazičnih točk za banko pomeni zmeren in verjeten scenarij. »Povprečna vrednost« je aritmetično povprečje mesečnih izračunov vrednosti, »visoka vrednost« in »nizka vrednost« pa sta minimalna in maksimalna vrednost, izračunani v navedenem obdobju. Izračuni občutljivosti neto obrestnih prihodkov se izvajajo v tehnološki podpori.

Metoda BPV (Basis Point Value) je mera občutljivosti vrednosti finančnih instrumentov za tržne obrestne mere, to je spremembo zahtevane donosnosti. Na podlagi metode ocenimo, za koliko bi se spremenila vrednost pozicije, če bi se tržne obrestne mere spremenile za +/- 200 bazičnih točk. Pri omenjeni

metodi predpostavljamo vzporeden premik krivulje donosnosti. Vrednost bazične točke BPV je mera spremembe tržne vrednosti pozicije ob predvideni spremembi tržnih obrestnih mer za določeno število bazičnih točk in je izražena v denarnih enotah. V banki se vrednost potencialnih negativnih ekonomskih učinkov meri na osnovi šestih scenarijev šoka tržnih obrestnih mer.

v tisoč EUR

Ocena vpliva spremembe obrestne mere za 200 bazičnih točk na ekonomske vrednosti pozicije bančne knjige:

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
2018	Povprečje (ocena) Minimum (ocena)		Maksimum	(ocena) Povprečje (ocena) Minimum (ocena)		Maksimum (ocena)
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV	257.758	225.435	291.727	194.646	172.179	224.718
Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV kot % od kapitala	18,00 %	16,55 %	20,00 %	16,39 %	15,10 %	18,55 %

v tisoč EUR NLB Skupina NLB 2017 Povprečje (ocena) Minimum (ocena) Maksimum (ocena) Povprečje (ocena) Minimum (ocena) Maksimum (ocena) Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV 210.157 193.355 225.787 159.149 149.053 172.964 Obrestno tveganje v bančni knjigi - BPV kot % od kapitala 15,82 % 14,47 % 16,94 % 14,00 % 13,05 % 15,14 %

Vrednosti v preglednici so bile izračunane na podlagi tedenskih (za NLB) oziroma mesečnih (na ravni NLB Skupine) izračunov obrestnih razmikov, kjer uporabimo vzporedni premik krivulje donosnosti za 200 bazičnih točk, ki za NLB Skupino hkrati predstavlja najslabšega od predpisanih scenarijev. »Povprečna vrednost« je aritmetično povprečje, »visoka vrednost« in »nizka vrednost« pa sta minimalna in maksimalna vrednost, izračunani v navedenem obdobju. Izračun ne upošteva razporeditve stabilnega dela vpoglednih depozitov.

Izpostavljenost obrestnim tveganjem bančne knjige je v glavnem izhajala iz portfelja dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev in kreditov z nespremenljivo obrestno mero ter transformacije vezanih depozitov v vpogledne depozite. Dolgoročne obrestne pozicije preostalih članic NLB Skupine, od koder izvira glavnina njihovega obrestnega tveganja z ekonomskega vidika, izhajajo zlasti iz portfelja dolgoročnih

nepremičninskih kreditov z nespremenljivo obrestno mero.

6.2.4. Upravljanje tveganja spremembe cen za portfelj lastniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi

V okviru Strategije poslovanja s finančnimi instrumenti v NLB Skupini so na področju investicijskega bančništva pripravljene usmeritve za članice NLB Skupine z namenom učinkovitega upravljanja tveganj, ki pri tem nastajajo. Odvisnim družbam ni dovoljeno trgovati z lastniškimi vrednostnimi papirji, izvajajo se le aktivnosti borznega posredovanja.

Za naložbe v lastniške vrednostne papirje je NLB sprejela politike upravljanja naložb, ki sta jih potrdila uprava in nadzorni svet. Politike se nanašajo na dovoljeno sestavo naložb v portfelju, njihovo razpršitev, spremljanje in upravljanje tveganj. Za spremljanje in merjenje tveganja delniškega portfelja uporablja NLB poleg standardizirane metodologije tudi notranji model, prilagojen zahtevam baselskih standardov.

Knjigovodska vrednost portfelja lastniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi v NLB Skupini in NLB je prikazana v pojasnilih 5.3. in 5.4. za leto 2018 in za leto 2017 v pojasnilu 5.5.

6.3. Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da NLB Skupina ne bo pravočasno poravnala vseh svojih obstoječih in potencialnih plačilnih obveznosti in obveznosti iz zavarovanj, kot tudi tveganje, da NLB Skupina ne bo financirala rasti svoje aktive v določenem trenutku oziroma po ugodni ceni.

Obstajata dve vrsti tveganja:

• Likvidnostno tveganje financiranja je tveganje neizpolnitve pričakovanih in nepričakovanih obstoječih in bodočih denarnih odlivov ali potrebnih zavarovanj zaradi nezadostnih razpoložljivih denarnih sredstev. To tveganje vpliva na dnevno poslovanje Skupine ali njeno pozicijo.
• Likvidnostno tržno tveganje je tveganje, da Skupina ne more prodati naložb pravočasno in za primerno ceno zaradi nezadostne globine trga (nezadostna ponudba in povpraševanje) ali tržnih negotovosti. Tržno tveganje vključuje občutljivost na likvidnostno vrednost portfelja zaradi spremenjenih pribitkov in tržne vrednosti.

Likvidnostno tveganje je opredeljeno kot eno izmed pomembnejših tveganj v NLB Skupini, ki ga je treba skrbno upravljati. NLB Skupina ima celovit sistem upravljanja likvidnostnega tveganja, ki pripomore k vzdrževanju nizke tolerance do likvidnostnega tveganja. Vzpostavljen je sklop likvidnostnih metrik in limitov za upravljanje likvidnostne pozicije. NLB Skupina ohranja stabilnost virov financiranja, omejuje odvisnost od medbančnega trga in vzdržuje zadostne likvidne rezerve ter ohranja robustno likvidnostno pozicijo, tudi v primeru stresnih situacij.

Uprava banke potrjuje Politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki določa ključna načela upravljanja likvidnostnega tveganja banke. ALCO redno prejema poročilo o likvidnostnem položaju glede na odobrene limite in cilje. ALCO nadzoruje financiranje in likvidnostno pozicijo NLB Skupine in se odloča o likvidnostnem položaju NLB Skupine.

Toleranca do likvidnostnega tveganja je v NLB Skupini nizka, zato NLB Skupina skladno s strateškimi usmeritvami vedno zagotavlja ustrezno raven likvidnosti za potrebe izpolnjevanja svojih kratkoročnih obveznosti, tudi ob uresničitvi katerega izmed opredeljenih stresnih scenarijev. NLB Skupina meri in upravlja likvidnostno tveganje v treh korakih:

• trenutna izpostavljenost in izpolnjevanje limitov;
• pogled naprej in stresno testiranje;
• likvidnost v izjemnih okoliščinah.

Spremljanje in upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini in njenih članicah ima naslednje cilje:

• zagotavljati zadostna likvidna sredstva;
• minimizirati stroške vzdrževanja likvidnosti;
• optimizirati stanje likvidnostnih rezerv;
• zagotavljati ustrezno raven likvidnosti za različne primere in stopnje stresnih položajev;
• predvidevati nastop izrednih okoliščin oziroma kriznih razmer in izvajati sprejete krizne načrte, če se pojavijo izredne okoliščine;
• pripraviti dinamične projekcije likvidnosti z upoštevanjem več scenarijev denarnih tokov banke;
• pripraviti predloge za vzpostavitev dodatnega finančnega premoženja za zavarovano financiranje.

Celovita ocena likvidnostne pozicije NLB Skupine je ocenjena skozi interni proces ocenjevanja ustreznosti likvidnosti (ILAAP), ki se opravi vsaj enkrat letno za NLB Skupino in vključuje jasno formalno izjavo o ustreznosti likvidnosti banke ter je podprta z analizo ILAAP zaključkov. NLB Skupina vzdržuje velik obseg likvidnostnih rezerv v obliki zelo kakovostnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki omogočajo refinanciranje pri ECB/centralni banki ali na medbančnem trgu. V danih razmerah poskuša NLB Skupina v čim večji meri slediti tudi dolgoročnemu trendu razpršitve tveganj, tako na strani virov kot naložb. NLB Skupina tekoče preverja odpornost proti likvidnostnemu tveganju z likvidnostnimi stresnimi scenariji, na podlagi katerih spremlja odlive in razpoložljivost likvidnostnih rezerv v različnih stresnih situacijah. Poleg tega posebno pozornost namenja tudi izpolnjevanju likvidnostne zakonodaje (direktiva CRR/CRD), ki vključuje spremljanje in poročanje kazalnika likvidnostnega kritja (LCR) skladno z delegiranim aktom in kazalnika stabilnega financiranja (NSFR), ter doseganju njunih predpisanih vrednosti. To vključuje tudi spremljanje in poročanje dodatnih likvidnostnih poročil (ALMM) na ravni banke ter na konsolidirani ravni. Skladno z zakonodajo EU (CRR) NLB Skupina redno spremlja in četrtletno poroča regulatorju o zastavljenih sredstvih.

NLB Skupina mesečno pripravlja statične likvidnostne razmike po preostali zapadlosti in dinamične projekcije likvidnosti ob upoštevanju različnih scenarijev prilivov in odlivov, da zagotavlja ustrezen nadzor likvidnosti pri posamezni članici NLB Skupine.

NLB Skupina upravlja likvidnost na dnevni ravni (upravljanje likvidnosti v obdobju

enega dne), za nekaj dni oziroma tednov vnaprej, in sicer na podlagi spremljanja in načrtovanja denarnih tokov. Upravljanje likvidnosti na operativni ravni poteka v NLB Skupini decentralizirano, vsaka članica NLB Skupine je odgovorna za svoj likvidnostni položaj, pri čemer izvaja naslednje dejavnosti:

• upravlja likvidnost znotraj enega dne;
• spremlja in načrtuje denarne tokove;
• spremlja in zagotavlja izpolnjevanje regulative centralne banke s področja likvidnosti;
• sprejema poslovne odločitve;
• oblikuje in upravlja portfelj likvidnostnih rezerv;
• izvaja likvidnostne stres teste za določitev likvidnostnih potreb za nemoteno delovanje plačilnih sistemov v stresnih okoliščinah.

Banka upošteva značilnosti za poravnavo plačil pri aktivnem upravljanju likvidnosti znotraj enega dne, da zagotovi pravočasno poravnavo zapadlih obveznosti ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja plačilnega prometa in izrednih likvidnostnih razmer.

NLB Skupina ima opredeljen načrt upravljanja likvidnosti v izjemnih okoliščinah, ki postavlja smernice, in načrt dejavnosti za prepoznavanje težav, iskanje rešitev in ravnanje v izjemnih okoliščinah ter vzpostavitev sistema upravljanja likvidnosti, ki zagotavlja ohranjanje likvidnosti NLB Skupine ter varovanje poslovnih interesov komitentov in lastnikov banke.

Upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini je decentralizirano in pod strogim nadzorom NLB kot matične banke. Poročanje matični banki s strani vseh članic Skupine se izvaja dnevno, Tveganja pa izdajajo smernice in določajo minimalne standarde za članice NLB Skupine glede likvidnostnega tveganja v dokumentu Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. Decentralizacija upravljanja likvidnostnega tveganja pomeni, da mora vsaka članica sama zagotoviti likvidnost z

zbiranjem potrebnih virov financiranja ter poskrbeti za njihovo ustrezno razpršenost in ročnost, ob tem pa upravljati likvidne rezerve in izpolnjevati zahteve regulatorja. Izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine likvidnostnemu tveganju se redno spremlja in poroča na ALCO in na lokalnih odborih za upravljanje bilance.

a) Upravljanje likvidnostnih rezerv v NLB Skupini

NLB Skupina ima za pokrivanje zapadlih in potencialnih obveznosti na razpolago likvidnostne rezerve, pri čemer morajo

Likvidnostne naložbe

biti te na voljo v zelo kratkem časovnem obdobju. Likvidnostne rezerve sestavljajo gotovina, sredstva na poravnalnem računu pri centralni banki, vpogledne in kratkoročne vloge pri bankah, dolžniški vrednostni papirji in posojila, primerna za zavarovanje Evrosistemovih operacij povečevanja likvidnosti v obtoku, na podlagi katerih lahko banka v vsakem trenutku pride do potrebne likvidnosti. Razpoložljive likvidnostne rezerve so likvidnostne rezerve, zmanjšane za obvezno rezervo in nujen obseg stanj za nemoteno delovanje plačilnega prometa, ter

zastavljeni vrednostni papirji in/ali bančna posojila za različne namene (zavarovano financiranje).

Minimalni in optimalni obseg likvidnostnih rezerv je določen na podlagi metodologije za likvidnostne stres teste. Obseg predstavlja znesek likvidnostnih rezerv, ki bi omogočile preživetje močnega stresa v obdobju treh mesecev in z upoštevanjem kombiniranega scenarija.

Struktura likvidnostnih rezerv je prikazana v naslednji preglednici.

v tisoč EUR

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Likvidnostne naložbe
Denar v blagajni, sredstva pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah	1.588.349	1.256.481	795.102	570.010
Vezane vloge pri bankah	116.450	506.322	69.639	437.427
Vrednostni papirji trgovalne knjige	48.697	59.164	48.697	59.164
Vrednostni papirji bančne knjige	3.277.980	2.915.154	2.758.560	2.422.759
ECB primerna posojila	140.777	717.503	140.777	717.503
Skupaj likvidnostne naložbe	5.172.253	5.454.624	3.812.775	4.206.863

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige na ravni NLB Skupine je pretežno sestavljen iz 77,5 % (31. december 2017: 74,6 %) državnih vrednostnih papirjev (vključujoč obveznice z državno garancijo – GGB) in 9,7 % senior nezavarovanih obveznic (31 December 2017: 18,0 %).

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige je namenjen sočasnemu zagotavljanju likvidnosti, stabilizaciji obrestne marže in upravljanju obrestnega tveganja banke. Pri upravljanju portfelja NLB Skupina upošteva konservativna načela poslovanja, še zlasti glede sestave

portfelja po boniteti in sektorju izdajateljev. Okvir za upravljanje vrednostnih papirjev bančne knjige sestavljata Politika upravljanja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige v Finančnih trgih in Politika upravljanja domačih (slovenskih) podjetniških dolžniških vrednostnih papirjev v organizacijski enoti Poslovanje s ključnimi komitenti, kjer so jasno opredeljeni cilji in značilnosti portfelja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige.

Med ECB primerna posojila so vključena vsa posojila, ki izpolnjujejo visoka merila ECB; za domača posojila so ta merila

določena v Splošnih pogojih o izvajanju okvira denarne politike (4. del) Banke Slovenije. NLB je v okviru NLB Skupine edina članica, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med primerne nasprotne stranke Evrosistema. Zaradi tega se med likvidnostne rezerve štejejo navedena ECB primerna posojila.

Članice NLB Skupine decentralizirano upravljajo lastne likvidnostne naložbe, in sicerskladno z lokalno likvidnostno regulativo in veljavnimi politikami NLB Skupine.

b) Obremenjena/prosta sredstva banke

	NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
2018	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev
Vloge na vpogled	-	-	1.275.601	-	-	-	641.787	-
Lastniški vrednostni papirji	-	-	55.641	55.641	-	-	47.279	47.279
Dolžniški vrednostni papirji	59.696	64.791	3.268.990	3.302.832	59.696	64.791	2.747.561	2.781.400
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	59.421	-	7.282.879	-	54.928	-	4.576.181	-
Druga sredstva	-	-	737.801	-	-	-	683.615	-
Skupaj	119.117		12.620.912		114.624		8.696.423

v tisoč EUR

	NLB Skupina				NLB
2017	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev
Vloge na vpogled	-	-	986.785	-	-	-	426.284	-
Lastniški vrednostni papirji	-	-	58.085	58.085	-	-	47.482	47.482
Dolžniški vrednostni papirji	63.341	69.441	2.911.079	2.951.137	62.625	68.725	2.419.298	2.459.356
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	58.763	-	7.429.754	-	53.964	-	5.034.224	-
Druga sredstva	-	-	729.938	-	-	-	668.955	-
Skupaj	122.104		12.115.641		116.589		8.596.243

c) Prejeto zavarovanje

Nominalna vrednost prejetega zavarovanja ali lastnih izdanih obveznic, ki niso

razpoložljive za zastavo, je prikazana v

preglednici spodaj:

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Lastniški vrednostni papirji	215.033	193.439	199.652	180.034
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	117.661	118.179	23.303	29.024
Druga sredstva	7.360.279	7.415.905	3.735.514	3.763.844
Skupaj	7.692.973	7.727.523	3.958.469	3.972.902

d) Obremenjena sredstva/prejeto zavarovanje in povezane obveznosti

	NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
	2018		2017		2018		2017
	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje
Izvedeni finančni instrumenti	39.597	54.928	33.529	53.964	39.597	54.928	33.529	53.964
Depoziti in posojila	5.533.871	59.696	5.277.263	63.341	5.533.871	59.696	5.276.547	62.625
Drugi viri obremenitve	4.296	4.493	4.570	4.799	-	-	-	-
Skupaj	5.577.764	119.117	5.315.362	122.104	5.573.468	114.624	5.310.076	116.589

NLB Skupina in NLB po stanju

1. decembra 2018 izkazujeta velik delež razpoložljivih likvidnih sredstev, ki so prosta oziroma niso zastavljena. Stanje zastavljenih sredstev na ravni NLB Skupine znaša 119,1 mio EUR in se nanaša zlasti na zahteve iz jamstvene sheme za prejete vloge, preostali del pa na najeto zavarovano financiranje s strani mednarodnih finančnih organizacij.

e) Denarni tokovi iz neizvedenih finančnih instrumentov

Spodnji preglednici prikazujeta pogodbene denarne tokove iz neizvedenih finančnih instrumentov glede na preostalo zapadlost

ob koncu leta. Razkriti so pogodbeni nediskontirani denarni zneski, določeni na podlagi tržnih tečajev, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja.

		NLB Skupina
31. 12. 2018	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	103	106	3.981	-	4.190
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	26.453	5	12	325	-	26.795
- krediti bank in centralnih bank	1.701	814	22.541	74.910	163.859	263.825
- depoziti strank, ki niso banke	8.657.887	289.160	910.094	602.592	34.090	10.493.823
- krediti strank, ki niso banke	673	2.438	11.390	25.895	26.253	66.649
- podrejene obveznosti	-	-	1.076	7.594	10.844	19.514
- druge finančne obveznosti	87.241	4.263	8.997	386	-	100.887
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	526.366	169.129	479.819	227.540	191.136	1.593.990
Storitvene garancije	23.879	37.234	129.124	196.226	65.065	451.528
Skupaj	9.324.200	503.146	1.563.159	1.139.449	491.247	13.021.201
Skupaj finančna sredstva	2.593.275	519.820	1.893.782	5.054.574	3.521.023	13.582.474

	NLB Skupina
31. 12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	635	-	-	635
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	40.270	-	91	241	-	40.602
- krediti bank in centralnih bank	1.713	1.054	24.459	84.451	172.238	283.915
- depoziti strank, ki niso banke	7.731.796	410.400	1.083.863	633.462	60.026	9.919.547
- krediti strank, ki niso banke	968	3.207	9.413	42.712	24.499	80.799
- podrejene obveznosti	-	470	13.331	7.951	11.511	33.263
- druge finančne obveznosti	96.322	4.367	10.330	-	-	111.019
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	559.723	169.374	398.157	224.571	111.659	1.463.484
Storitvene garancije	33.400	36.611	108.823	174.670	73.525	427.029
Skupaj	8.464.192	625.483	1.649.102	1.168.058	453.458	12.360.293
Skupaj finančna sredstva	2.369.713	623.597	2.198.452	4.662.531	3.158.566	13.012.859

31. 12. 2018	NLB
	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	-	3.981	-	3.981
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	48.904	-	-	-	-	48.904
- krediti bank in centralnih bank	85	814	18.488	66.920	162.890	249.197
- depoziti strank, ki niso banke	6.373.622	146.121	357.259	127.540	32.594	7.037.136
- krediti strank, ki niso banke	1	-	4.088	32	7	4.128
- druge finančne obveznosti	58.511	3.230	471	-	-	62.212
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	465.022	145.198	299.398	162.577	111.953	1.184.148
Storitvene garancije	16.693	28.418	97.807	170.993	31.625	345.536
Skupaj	6.962.838	323.781	777.511	532.043	339.069	8.935.242
Skupaj finančna sredstva	1.285.864	319.997	1.072.658	3.500.232	2.827.595	9.006.346

	NLB
31. 12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	635	-	-	635
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	72.072	-	-	-	-	72.072
- krediti bank in centralnih bank	85	700	18.127	73.935	171.768	264.615
- depoziti strank, ki niso banke	5.798.144	256.865	570.680	137.951	53.610	6.817.250
- krediti strank, ki niso banke	-	-	2	5.716	8	5.726
- druge finančne obveznosti	67.530	3.703	301	-	-	71.534
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	470.604	151.287	266.874	140.326	48.615	1.077.706
Storitvene garancije	27.411	29.058	83.344	155.612	44.244	339.669
Skupaj	6.435.846	441.613	939.963	513.540	318.245	8.649.207
Skupaj finančna sredstva	1.147.586	385.419	1.445.862	3.269.949	2.656.192	8.905.008

Pri ugotavljanju razmika med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi v razredu ročnosti do enega meseca je treba upoštevati dejstvo, da so med finančne obveznosti vključene vpogledne vloge v celotnem znesku, medtem ko NLB pri izpolnjevanju regulative centralne banke lahko pri izračunu likvidnostne

pozicije upošteva vpogledne vloge z utežjo stabilnosti 60 %. NLB Skupina oziroma NLB je za zagotavljanje likvidnosti že v preteklih letih s svojim pristopom k sprejemanju tveganj oblikovala velik obseg zelo kakovostnih likvidnih naložb, večinoma v obliki državnih vrednostnih papirjev in izbranih kreditov, ki sodijo med primerno finančno premoženje po merilih ECB.

Finančne in pogojne obveznosti so prikazane v časovnih žepkih glede na preostale pogodbene zapadlosti.

f) Analiza izkaza finančnega položaja po preostali zapadlosti

	NLB Skupina
31.12. 2018	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.588.349	-	-	-	-	1.588.349
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	14.912	26.828	10.039	-	11.830	63.609
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	664	350	1.793	22.827	6.755	32.389
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	225.528	74.604	236.704	778.004	583.239	1.898.079
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	16.443	80.873	123.364	589.389	618.893	1.428.962
- krediti bankam	97.853	10.051	10.109	662	21	118.696
- krediti strankam, ki niso banke	533.437	285.692	1.331.729	3.041.040	1.932.735	7.124.633
- druga finančna sredstva	72.238	156	2.777	-	-	75.171
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	-	-	-	-	417
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	-	-	-	294	2.223	2.517
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	4.349	-	-	4.349
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	19.290	158.114	177.404
Naložbene nepremičnine	-	-	-	43.262	15.382	58.644
Neopredmetena sredstva	-	-	-	11.801	23.167	34.968
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	37.147	37.147
Terjatve za davek iz dohodka	294	-	583	-	-	877
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	22.668	179	22.847
Druga sredstva	5.598	1.525	33.488	30.208	152	70.971
Skupaj sredstva	2.555.733	480.079	1.754.935	4.559.445	3.389.837	12.740.029
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.300	-	-	-	-	12.300
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	103	106	3.981	-	4.190
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	-	-	-	-	29.474
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	26.450	-	-	325	-	26.775
- krediti bank in centralnih bank	1.670	743	21.444	71.453	163.113	258.423
- depoziti strank, ki niso banke	8.656.216	286.558	900.073	587.656	33.514	10.464.017
- krediti strank, ki niso banke	604	2.249	10.731	23.692	24.568	61.844
- podrejene obveznosti	-	-	133	5.000	9.917	15.050
- druge finančne obveznosti	87.241	4.263	8.997	386	-	100.887
Rezervacije	2.021	462	29.885	45.268	2.498	80.134
Obveznosti za davek iz dohodka	1.047	337	10.768	-	-	12.152
Obveznosti za odloženi davek	-	-	-	2.200	299	2.499
Druge obveznosti	6.642	459	3.125	4.614	-	14.840
Skupaj obveznosti	8.823.665	295.174	985.262	744.575	233.909	11.082.585
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	526.367	169.129	479.819	227.540	191.135	1.593.990
Storitvene garancije	23.879	37.234	129.124	196.226	65.065	451.528
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	9.373.911	501.537	1.594.205	1.168.341	490.109	13.128.103

	NLB Skupina
31.12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.256.481	-	-	-	-	1.256.481
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	13.025	55.060	5	2.438	1.661	72.189
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	102	-	-	4.901	5.003
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	209.496	122.418	471.898	804.389	668.292	2.276.493
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	-	-	-	-	1.188
Krediti in terjatve (MRS 39)
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	1.896	-	80.237	82.133
- krediti bankam	176.371	28.837	304.431	468	-	510.107
- krediti strankam, ki niso banke	600.801	338.179	1.226.362	2.967.158	1.779.833	6.912.333
- druga finančna sredstva	64.608	91	1.160	218	-	66.077
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	4.512	40.233	18.024	282.908	264.035	609.712
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	98	-	-	352	269	719
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	11.631	-	-	11.631
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	17.708	170.647	188.355
Naložbene nepremičnine	-	-	-	45.300	6.538	51.838
Neopredmetena sredstva	-	-	-	14.036	20.938	34.974
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	43.765	43.765
Terjatve za davek iz dohodka	-	-	2.795	-	-	2.795
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	18.389	214	18.603
Druga sredstva	5.862	1.128	32.988	53.221	150	93.349
Skupaj sredstva	2.332.442	586.048	2.071.190	4.206.585	3.041.480	12.237.745
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.502	-	-	-	-	9.502
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	635	-	-	635
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	-	-	-	-	25.529
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	40.270	-	91	241	-	40.602
- krediti bank in centralnih bank	1.655	1.012	23.474	82.015	171.460	279.616
- depoziti strank, ki niso banke	7.729.809	406.897	1.069.764	613.155	58.753	9.878.378
- krediti strank, ki niso banke	863	2.917	8.395	39.665	22.446	74.286
- podrejene obveznosti	-	167	12.213	5.000	9.970	27.350
- druge finančne obveznosti	96.322	4.367	10.330	-	-	111.019
Obveznosti, razvrščene v skupino za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	440	-	-	440
Rezervacije	1.104	561	36.437	49.994	543	88.639
Obveznosti za davek od dohodka	1.062	564	1.268	-	-	2.894
Obveznosti za odloženi davek	670	-	111	198	117	1.096
Druge obveznosti	5.728	173	2.817	878	-	9.596
Skupaj obveznosti	7.912.514	416.658	1.165.975	791.146	263.289	10.549.582
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	559.723	169.374	398.157	224.571	111.659	1.463.484
Storitvene garancije	33.400	36.611	108.823	174.670	73.525	427.029
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	8.505.637	622.643	1.672.955	1.190.387	448.473	12.440.095

	NLB
31. 12. 2018	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	795.102	-	-	-	-	795.102
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	14.914	26.828	10.039	-	11.830	63.611
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	297	37	1.749	24.336	2.722	29.141
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	45.335	45.929	187.225	672.455	577.370	1.528.314
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	14.909	76.089	101.470	463.617	618.893	1.274.978
- krediti bankam	26.269	17.087	32.025	10.999	23.917	110.297
- krediti strankam, ki niso banke	354.219	135.063	649.426	1.957.856	1.354.913	4.451.477
- druga finančna sredstva	41.478	152	1.111	-	-	42.741
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	-	-	-	-	417
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	-	-	-	294	2.223	2.517
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	1.720	-	-	1.720
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	13.977	72.957	86.934
Naložbene nepremičnine	-	-	-	12.026	-	12.026
Neopredmetena sredstva	-	-	-	10.851	12.540	23.391
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	30.576	324.934	355.510
Terjatve za davek iz dohodka	-	-	-	22.234	-	22.234
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	-	-	-
Druga sredstva	4.444	-	6.193	-	-	10.637
Skupaj sredstva	1.297.384	301.185	990.958	3.219.221	3.002.299	8.811.047
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.256	-	-	-	-	12.256
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	-	3.981	-	3.981
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	-	-	-	-	29.474
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	48.903	-	-	-	-	48.903
- krediti bank in centralnih bank	85	743	17.511	63.636	162.158	244.133
- depoziti strank, ki niso banke	6.373.382	145.793	356.270	125.847	32.117	7.033.409
- krediti strank, ki niso banke	1	-	4.088	32	7	4.128
- druge finančne obveznosti	58.511	3.230	471	-	-	62.212
Rezervacije	640	360	19.832	36.162	-	56.994
Obveznosti za davek od dohodka	230	-	10.544	-	-	10.784
Druge obveznosti	3.796	159	1.068	4.520	-	9.543
Skupaj obveznosti	6.527.278	150.285	409.794	234.178	194.282	7.515.817
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	465.022	145.198	299.398	162.577	111.953	1.184.148
Storitvene garancije	16.693	28.418	97.807	170.993	31.625	345.536
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	7.008.993	323.901	806.999	567.748	337.860	9.045.501

	NLB
31. 12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	570.010	-	-	-	-	570.010
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	13.016	55.060	5	2.438	1.661	72.180
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	-	-	634	634
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	18.190	50.856	384.130	663.277	661.309	1.777.762
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.188	-	-	-	-	1.188
Krediti in terjatve (MRS 39)
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	1.896	-	80.237	82.133
- krediti bankam	105.585	23.902	314.626	7.257	10.952	462.322
- krediti strankam, ki niso banke	404.586	199.815	638.382	1.947.576	1.397.118	4.587.477
- druga finančna sredstva	37.639	91	509	150	-	38.389
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	4.512	40.233	18.024	282.908	264.035	609.712
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	98	-	-	352	269	719
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	-	2.564	-	-	2.564
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	12.453	74.598	87.051
Naložbene nepremičnine	-	-	-	9.257	-	9.257
Neopredmetena sredstva	-	-	-	13.225	10.686	23.911
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	31.532	325.345	356.877
Terjatve za davek iz dohodka	-	-	2.196	-	-	2.196
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	19.758	-	19.758
Druga sredstva	3.547	-	5.145	-	-	8.692
Skupaj sredstva	1.158.371	369.957	1.367.477	2.990.183	2.826.844	8.712.832
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	9.398	-	-	-	-	9.398
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	635	-	-	635
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	25.529	-	-	-	-	25.529
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	72.072	-	-	-	-	72.072
- krediti bank in centralnih bank	85	666	17.312	71.687	170.997	260.747
- depoziti strank, ki niso banke	5.797.927	256.230	568.109	136.144	52.557	6.810.967
- krediti strank, ki niso banke	-	-	2	5.716	8	5.726
- druge finančne obveznosti	67.530	3.703	301	-	-	71.534
Rezervacije	358	437	25.024	44.998	-	70.817
Druge obveznosti	3.072	10	221	878	-	4.181
Skupaj obveznosti	5.975.971	261.046	611.604	259.423	223.562	7.331.606
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	470.604	151.287	266.874	140.326	48.615	1.077.706
Storitvene garancije	27.411	29.058	83.344	155.612	44.244	339.669
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	6.473.986	441.391	961.822	555.361	316.421	8.748.981

g) Denarni tokovi iz izvedenih

finančnih instrumentov

Spodnja preglednica prikazuje denarne tokove iz izvedenih finančnih instrumentov, razvrščene v ustrezna obdobja glede na preostalo zapadlost. Prikazani so nediskontirani pogodbeni denarni tokovi, določeni na podlagi tržnih tečajev, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja.

v tisoč EUR

31. 12. 2018		NLB Skupina
	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni izvedeni finančni instrumenti
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(39.633)	(16.404)	(15.567)	(3.396)	-	(75.000)
- Priliv	39.670	16.422	15.589	3.399	-	75.080
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(23.400)	(21.077)	(3.754)	(60.135)	-	(108.366)
- Priliv	23.258	21.141	3.754	60.244	-	108.397
Obrestni izvedeni finančni instrumenti
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.059)	(2.608)	(11.474)	(45.680)	(32.056)	(92.877)
- Priliv	116	1.325	6.125	24.231	35.234	67.031
Skupaj odliv	(64.092)	(40.089)	(30.795)	(109.211)	(32.056)	(276.243)
Skupaj priliv	63.044	38.888	25.468	87.874	35.234	250.508

	NLB Skupina
31. 12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni izvedeni finančni instrumenti
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(7.112)	(14.222)	(76.426)	-	-	(97.760)
- Priliv	7.120	14.240	76.483	-	-	97.843
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(83.863)	(57.151)	-	-	-	(141.014)
- Priliv	83.904	57.233	-	-	-	141.137
Obrestni izvedeni finančni instrumenti
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.156)	(2.160)	(8.995)	(44.240)	(36.237)	(92.788)
- Priliv	330	1.006	4.341	26.782	39.799	72.258
- Obrestne kapice in obrestna dna
- Odliv	-	-	-	(277)	-	(277)
- Priliv	-	-	-	277	-	277
Skupaj odliv	(92.131)	(73.533)	(85.421)	(44.517)	(36.237)	(331.839)
Skupaj priliv	91.354	72.479	80.824	27.059	39.799	311.515

NLB
Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
(39.124)	(16.378)	(15.567)	(3.396)	-	(74.465)
39.160	16.395	15.589	3.399	-	74.543
(23.545)	(14.020)	(3.754)	(60.135)	-	(101.454)
23.409	14.150	3.754	60.244	-	101.557
(1.059)	(2.608)	(11.474)	(45.680)	(32.056)	(92.877)
116	1.325	6.125	24.231	35.234	67.031
(63.728)	(33.006)	(30.795)	(109.211)	(32.056)	(268.796)
62.685	31.870	25.468	87.874	35.234	243.131

v tisoč EUR

31. 12. 2017	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni izvedeni finančni instrumenti
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(6.718)	(14.115)	(76.345)	-	-	(97.178)
- Priliv	6.727	14.131	76.399	-	-	97.257
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(83.863)	(57.151)	-	-	-	(141.014)
- Priliv	83.904	57.233	-	-	-	141.137
Obrestni izvedeni finančni instrumenti
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.156)	(2.160)	(8.995)	(44.240)	(36.237)	(92.788)
- Priliv	330	1.006	4.341	26.782	39.799	72.258
- Obrestne kapice in obrestna dna
- Odliv	-	-	-	(277)	-	(277)
- Priliv	-	-	-	277	-	277
Skupaj odliv	(91.737)	(73.426)	(85.340)	(44.517)	(36.237)	(331.257)
Skupaj priliv	90.961	72.370	80.740	27.059	39.799	310.929

NLB

6.4. Upravljanje nefinančnih tveganj a) Operativno tveganje

Ob prevzemanju operativnih tveganj NLB Skupina sledi usmeritvi, da takšno tveganje ne sme materialno vplivati na njeno poslovanje, zato je pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj nizka do zmerna. Tveganje se postopoma zmanjšuje tudi na način zmanjšanja kompleksnosti poslovanja v NLB Skupini, in sicer z načrtovanim zapiranjem nestrateških dejavnosti. V NLB Skupini so za izvedbo kvalitativnega upravljanja operativnega tveganja vzpostavljeni sistem zbiranja podatkov o škodnih dogodkih ter identifikacija, ocenjevanje in obvladovanje operativnih tveganj. Slednje je v veljavi zlasti v strateških bančnih članicah.

Bančne članice NLB Skupine spremljajo zgornjo mejo tolerance do operativnega tveganja, opredeljeno kot limit v višini neto škode, ki jo posamezna članica še dopušča v svojem poslovanju. Če vsota neto škode preseže tolerančno mejo, je potrebna posebna obravnava največjih škodnih dogodkov in po potrebi izvajanje dodatnih ukrepov za preprečitev ali druge načine obvladovanja istega ali podobnih škodnih dogodkov. Opredeljena je tudi kritična meja škodnih dogodkov, ki ob preseganju zahteva presojo morebitnega potrebnega povišanja kapitalske zahteve za operativno tveganje v okviru notranjega kapitala in morebitne dodatne ukrepe za upravljanje tveganja. Poleg tega banka določenih tveganj ne dopušča v svojem poslovanju – za tovrstna tveganja je opredelila t. i. ničelno toleranco. Za spremljanje določenih pomembnejših kazalnikov tveganj, ki bi kot sistem zgodnjega opozarjanja lahko nakazovali morebitno povečevanje operativnega tveganja, je banka razvila posebno metodologijo. Tovrstna tveganja se obdobno spremljajo na različnih področjih poslovanja, rezultati pa se obravnavajo na Odboru za operativna tveganja. Ta je bil imenovan kot najvišji odločitveni organ na področju upravljanja operativnega tveganja v NLB. Ustrezni odbori za operativna tveganja so imenovani tudi v bankah NLB Skupine, v preostalih družbah pa v tej vlogi deluje

uprava družbe. Glavne naloge omenjenih organov so obravnava najpomembnejših operativnih tveganj in škodnih dogodkov ter spremljanje in zagotavljanje učinkovite podpore pri upravljanju operativnega tveganja v posamezni entiteti. Vse družbe, ki se konsolidirajo, so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB. Ti dokumenti se v bančnih članicah skladno z razvojem upravljanja operativnega tveganja redno posodabljajo. V celotni NLB Skupini se uporablja enotna aplikativna podpora, ki se redno nadgrajuje.

Poročana nastala neto izguba na podlagi škodnih dogodkov v letu 2018 je bila v NLB Skupini na približno enaki ravni kot leto poprej in predstavlja razmeroma majhen del v primerjavi s kapitalsko zahtevo za operativno tveganje. V splošnem se veliko pozornosti namenja poročanju škodnih dogodkov, ukrepom za njihovo obvladovanje in opredelitvi operativnih tveganj v vseh segmentih. Z namenom ustrezne in čimprejšnje obravnave najpomembnejših ter največjih škodnih dogodkov je banka vpeljala lestvico eskalacije poročanja o škodnih dogodkih najvišjim ravnem odločanja v NLB ter nadzornemu svetu NLB. Dodatna pozornost se namenja poročanju potencialnih škodnih dogodkov, in sicer s ciljem izboljševanja notranjih kontrol ter minimiziranja verjetnosti nastanka teh in podobnih dogodkov.

S celovito identifikacijo operativnih tveganj se ugotavljajo, ocenjujejo in ustrezno obvladujejo možne prihodnje izgube. Najpomembnejša operativna tveganja se aktivno obvladujejo z ukrepi zmanjševanja. Na podlagi izvedene identifikacije operativnih tveganj se enkrat letno izdela profil operativne tveganosti banke. Posebna pozornost se posveča najbolj aktualnim tveganjem, med katerimi so v ospredju zlasti tista, ki imajo majhno verjetnost nastanka in zelo velik možen finančni vpliv. V ta namen je banka razvila tudi metodologijo stresnega testiranja za področje operativnega tveganja kot kombinacijo modeliranja podatkov o

škodnih dogodkih in analize scenarijev izjemnih, a vendar verjetnih dogodkov. Slednje se izdelajo na podlagi izkušenj in znanja strokovnjakov posameznih kritičnih področij.

Kapitalska zahteva za operativno tveganje se na ravni NLB Skupine izračunava po enostavnem pristopu, v NLB pa po standardiziranem pristopu.

b) Upravljanje neprekinjenega poslovanja

Upravljanje neprekinjenega poslovanja se v NLB Skupini izvaja z namenom obvarovanja življenj, dobrin in ugleda. Za primere naravnih nesreč, nesreč na področju IT in neželenih vplivov okolja so pripravljeni načrti neprekinjenega poslovanja, ki omilijo posledice nesreč.

Načrt aktivnosti, ki se pripravi vsako leto, je zasnovan tako, da aktivnosti pripomorejo k nadgradnji oziroma izboljševanju sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja. Izhodišče za posodobitev načrtov neprekinjenega poslovanja je vsakoletna redna analiza vpliva na poslovanje (BIA). Na njeni podlagi se preveri vzdržnost načrtov za poslovne stavbe in načrtov IT. Najboljši kazalnik vzdržnosti načrtov neprekinjenega poslovanja so testiranja. V letu 2018 je bilo v NLB izvedenih 41 testiranj (34 internih in 7 z zunanjimi poslovnimi partnerji), pri katerih niso bila ugotovljena večja neskladja.

V NLB Skupini poteka prenos znanj in metodologij na njene članice (razen malih družb). Družbe so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB, in jih posodabljajo skladno z razvojem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Aktivnosti članic se spremljajo skozi vse leto, prav tako se jim po potrebi nudi strokovna pomoč.

Za učinkovitejše delovanje sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja v NLB Skupini se izvajajo tudi izobraževanja in obiski posameznih bančnih članic. V letu 2018 je bilo tako v NLB izvedeno izobraževanje za člane in nadomestne

člane kriznega štaba, člane kriznih skupin poslovnih stavb in udeležencev izvedbe redne letne BIA.

Ob nesrečah/prekinitvah na področju IT in ob »ne-IT« nesrečah (poplave, orkanski veter) je banka uspešno uporabila načrte IT, navodila za ročne postopke in načrte neprekinjenega poslovanja za poslovne stavbe ter tako zagotovila poslovanje tudi v izrednih razmerah.

c) Upravljanje drugih vrst nefinančnih tveganj – kapitalsko in strateško tveganje, tveganje ugleda in dobičkonosnosti

Tveganja, ki niso vključena v izračun kapitalske zahteve po regulatornem pristopu, vendar so za profil tveganosti NLB Skupine prav tako pomembna, se redno ocenjujejo, spremljajo in upravljajo. Poleg tega je njihovo upravljanje integrirano v proces ocenjevanja notranjega kapitala (proces ICAAP). NLB Skupina je vzpostavila interne metodologije za identifikacijo in ocenjevanje posameznih vrst tveganj, ki se nanašajo na poslovni model Skupine ali na druge zunanje okoliščine. Če je določeno tveganje ocenjeno kot materialno pomembno tveganje, se uporabijo ustrezni preventivni in blažilni ukrepi, vključno z rednim spremljanjem njihove učinkovitosti. Na tej osnovi se upoštevajo tudi interne kapitalske zahteve kot del procesa ICAAP.

6.5. Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti

Poštena vrednost je določena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na glavnem ali najugodnejšem trgu na datum merjenja. NLB Skupina za določitev poštene vrednosti uporablja različne metode vrednotenja. MSRP 13 določa hierarhijo poštenih vrednosti glede na vhodne podatke in predpostavke, uporabljene pri merjenju finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti. Tržni vhodni podatki izhajajo iz neodvisnih virov, netržni vhodni podatki pa so posledica predvidevanj NLB Skupine. V hierarhiji poštene vrednosti imajo

največjo vrednost tržni vhodni podatki, kadar so na voljo, najmanjšo vrednost pa netržni vhodni podatki. NLB Skupina pri vrednotenju sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, to zahtevo dosledno upošteva. Hierarhija poštenih vrednosti ima naslednje ravni:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga. Ta raven vključuje na primer delnice, obveznice, izvedene finančne instrumente, ki kotirajo na aktivnih trgih, točke investicijskih skladov ter druge neprilagojene tržne cene sredstev in obveznosti. Kadar je sredstva in obveznosti mogoče izmenjati na več delujočih trgih, je treba določiti glavni trg za sredstva in obveznosti, če glavnega trga ni, pa najugodnejši trg.
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih. Vhodni podatki na tej ravni vključujejo na primer kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih ter kotirane cene za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih. Vir drugih tržnih podatkov za finančne instrumente, kot so krivulje donosnosti, kreditni pribitki, valutni tečaji, volatilnost obrestnih mer in tečajev, sta sistema Reuters in Bloomberg.
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Netržni vhodni podatki se uporabljajo, kadar ustrezni tržni vhodni podatki niso na voljo. Netržni vhodni podatki izražajo predpostavke, ki bi jih pri določanju poštene vrednosti uporabili tudi drugi udeleženci na trgu. Ta raven vključuje na primer netržne delnice, obveznice in z njimi povezane izvedene finančne instrumente ter druga sredstva in obveznosti, za katere na podlagi tržnih vhodnih podatkov ni mogoče določiti poštene vrednosti.

Kjer je mogoče, je poštena vrednost določena na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identična sredstva in obveznosti. Delujoči trg je trg, na katerem

se izvajajo transakcije med udeleženci na trgu dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno pridobivajo informacije o cenah. Sredstva in obveznosti, ki se merijo po poštenih vrednostih in so uvrščena na delujoči trg, se določijo kot tržna cena ene enote (na primer delnice) na datum merjenja, pomnožena s številom enot (na primer delnic) v lasti NLB Skupine. Za tista sredstva in obveznosti, ki nimajo delujočega trga, se poštena vrednost določi ob uporabi različnih tehnik vrednotenja. Tehnike vrednotenja vsebujejo različne stopnje jakosti ocen in predpostavk, odvisno od razpoložljivosti tržnih vhodnih podatkov za sredstvo ali obveznost, ki je predmet ocenjevanja. Ocene in predpostavke so netržni vhodni podatki ter so take, kakršne bi upoštevali tudi drugi udeleženci na trgu.

Za nefinančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, ki niso uvrščena na 1. raven, se poštena vrednost določi na podlagi cenitvenih poročil neodvisnih ocenjevalcev vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV).

a) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti, merjeni po pošteni vrednosti, glede na raven določanja poštene vrednosti

					v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
31. 12. 2018	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva
Finančni instrumenti za trgovanje	48.697	14.583	329	63.609	48.697	14.585	329	63.611
Dolžniški instrumenti	48.697	-	-	48.697	48.697	-	-	48.697
Izvedeni finančni instrumenti	-	14.583	329	14.912	-	14.585	329	14.914
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	417	-	417	-	417	-	417
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.638.822	255.297	3.960	1.898.079	1.475.633	52.433	248	1.528.314
Dolžniški instrumenti	1.638.660	210.358	-	1.849.018	1.475.633	7.949	-	1.483.582
Lastniški instrumenti	162	44.939	3.960	49.061	-	44.484	248	44.732
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	6.666	-	25.723	32.389	624	-	28.517	29.141
Dolžniški instrumenti	2.009	-	-	2.009	-	-	-	-
Lastniški instrumenti	4.657	-	1.923	6.580	624	-	1.923	2.547
Krediti	-	-	23.800	23.800	-	-	26.594	26.594
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti za trgovanje	-	12.300	-	12.300	-	12.256	-	12.256
Izvedeni finančni instrumenti	-	12.300	-	12.300	-	12.256	-	12.256
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	29.474	-	29.474	-	29.474	-	29.474
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	4.190	4.190	-	-	3.981	3.981
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	58.644	-	58.644	-	12.026	-	12.026
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	4.349	-	4.349	-	1.720	-	1.720
Med letom oslabljena nefinančna sredstva
Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva	-	6.025	-	6.025	-	-	-	-
Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	-	312	1.029	1.341

		NLB Skupina			NLB
31. 12. 2017	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva
Finančni instrumenti za trgovanje	59.164	12.454	571	72.189	59.164	12.445	571	72.180
Dolžniški instrumenti	59.164	-	-	59.164	59.164	-	-	59.164
Lastniški instrumenti	-	-	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti	-	12.454	571	13.025	-	12.445	571	13.016
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	1.188	-	1.188	-	1.188	-	1.188
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	5.003	-	-	5.003	634	-	-	634
Dolžniški instrumenti	102	-	-	102	-	-	-	-
Lastniški instrumenti	4.901	-	-	4.901	634	-	-	634
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	1.915.634	355.428	5.431	2.276.493	1.586.927	188.982	1.853	1.777.762
Dolžniški instrumenti	1.914.963	308.346	-	2.223.309	1.586.447	144.467	-	1.730.914
Lastniški instrumenti	671	47.082	5.431	53.184	480	44.515	1.853	46.848
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti za trgovanje	-	9.502	-	9.502	-	9.398	-	9.398
Izvedeni finančni instrumenti	-	9.502	-	9.502	-	9.398	-	9.398
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	25.529	-	25.529	-	25.529	-	25.529
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	635	-	635	-	635	-	635
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	51.838	-	51.838	-	9.257	-	9.257
Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	-	11.631	-	11.631	-	2.564	-	2.564
Med letom oslabljena nefinančna sredstva
Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva	-	6.867	-	6.867	-	436	-	436
Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	-	332	413	745

b) Pomembnejši prenosi finančnih

sredstev med ravnmi vrednotenja

Politika prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja NLB Skupine je predstavljena v spodnji preglednici.

					Derivatives
Raven hierarhije poštene vrednosti	Delnice	Kapitalski deleži	Skladi	Obveznice	Delnice, kapitalski deleži	Valutni	Obrestni
1	vrednotenje po tržnih tečajih		tekoča objava vrednosti sklada od DZU	vrednotenje po tržnih tečajih
2				model vrednotenja	model vrednotenja (osnovni instrument na 1. ravni)	model vrednotenja	model vrednotenja
3	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja (osnovni instrument na 3. ravni)
Prenosi	s 1. na 3. raven		s 1. na 3. raven	s 1. na 2. raven	z 2. na 3. raven
	ko je delnica umaknjega z organiziranega trga		s prenehanjem tekoče objave vrednosti sklada	ko je obveznica umaknjena z organiziranega trga	ko je osnovni instrument umaknjen z organiziranega trga
	s 1. na 3. raven		s 3. na 1. raven	s 1. na 2. raven	s 3. na 2. raven
	v primeru začetka insolvenčnega postopka		z začetkom tekoče objave vrednosti sklada	ko obveznica postane nelikvidna (ni trgovanja 6 mesecev)	ko je osnovni instrument uvrščen na organizirani trg
	s 3. na 1. raven			s 1. na 3. in z 2. na 3. raven
	ko je delnica uvrščena na organizirani trg			v primeru začetka insolvenčega postopka
				z 2. na 1. in s 3. na 1. raven
				ko se z obveznico začne aktivno trgovati na organiziranem trgu
				s 3. na 2. raven
				ob potrditvi predpostavk modela za vrednotenje (najmanj kvartalno)

V letih 2018 in 2017 v NLB Skupini oziroma NLB ni bilo pomembnejših prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja.

c) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 2. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti Finančne instrumente, uvrščene na 2. raven hierarhije poštene vrednosti, za NLB Skupino oziroma NLB predstavljajo:

• dolžniški vrednostni papirji: večinoma obveznice, ki ne kotirajo na delujočih organiziranih trgih in se vrednotijo po modelu;

• izvedeni finančni instrumenti: izvedeni finančni instrumenti, razen terminskih poslov in opcij na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu; in
• sklad za reševanje bank.

Za potrebe vrednotenja obveznic, uvrščenih na 2. raven, NLB Skupina uporablja na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost.

Pri vrednotenju dolžniških finančnih sredstev so bile uporabljene vrednosti netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).

Za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se uporablja model diskontiranih denarnih tokov skupaj z netvegano krivuljo donosnosti, za vrednotenje opcij pa se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes).

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin se uporablja najmanj eden izmed treh načinov ocenjevanja vrednosti. Večina cenitev tržne vrednosti nepremičnin je opravljena po na donosu zasnovanem načinu ocenjevanja

vrednosti, kjer se ocenjuje sedanja vrednost prihodnjih pričakovanih donosov. Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije, ki je sestavljena iz netvegane donosnosti, premije za tveganje, premije za nelikvidnost, premije za gospodarjenje z naložbo in premije za ohranitev kapitala. Tržne najemnine so pridobljene iz različnih virov, kot so podatki od samih najemnikov in najemodajalcev, spletnih portalov in lastnih zbirk podatkov. NLB Skupina za vse naložbene nepremičnine razpolaga s tržnimi podatki. Če NLB Skupina ne bi razpolagala s primerljivimi tržnimi podatki iz ožje okolice ocenjevane naložbene nepremičnine, bi uporabila podatke iz širše okolice in jih ustrezno prilagodila.

d) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 3. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti

Finančne instrumente, uvrščene na 3. raven hierarhije poštene vrednosti, predstavljajo:

• lastniški vrednostni papirji: lastniški vrednostni papirji pretežno slovenskih gospodarskih in finančnih družb, ki ne kotirajo na organiziranih trgih;
• izvedeni finančni instrumenti: terminski posli in opcije na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu. Poštena vrednost terminskih poslov se izračuna po modelu diskontiranih denarnih tokov. Za vrednotenje opcij se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes). Netržni vhodni podatek je poštena vrednost osnovnega instrumenta, ki je določena z modelom vrednotenja. Vir tržnih vhodnih podatkov je sistem Reuters; in
• posojila, merjena po pošteni vrednosti, ki skladno z MSRP 9 ne izpolnjujejo t. i. SPPI testa. Poštena vrednost se izračuna na podlagi diskontiranja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov z ustrezno zahtevano stopnjo donosa. Pri posojilih, razvrščenih med slaba posojila, se pri opredelitvi pričakovanih denarnih tokov lahko upoštevata tudi

vrednost zavarovanja in druga ocena poplačljivosti.

Za vrednotenje lastniških finančnih sredstev iz prve alineje zgoraj NLB Skupina uporablja tri metode ocenjevanja vrednosti, in sicer na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti in na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti.

Najpogosteje uporabljen je na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost. Eden ključnih elementov ocenjevanja vrednosti je projekcija denarnih tokov, ki jih je družba sposobna ustvariti v prihodnje. V ta namen se izdelajo projekcije izkazov poslovnega izida in izkazov finančnega položaja, iz katerih se izpeljejo projekcije denarnih tokov za daljše obdobje. Med ključne spremenljivke, ki vplivajo na višino denarnih tokov in tako na ocenjeno pošteno vrednost finančnega sredstva, spada tudi predpostavka o dolgoročni marži EBITDA. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja diskontna stopnja, ki je primerna za tveganja, povezana z uresničitvijo teh koristi. Diskontna stopnja se določi kot tehtani strošek kapitala. Napovedovanje prihodnjih denarnih tokov in izračun tehtanega stroška kapitala se izvedeta zlasti za obdobje natančnega napovedovanja (praviloma 10 let po datumu napovedovanja vrednosti) in za obdobje po obdobju natančnega napovedovanja. Za obdobje po obdobju natančnega napovedovanja se uporabi predpostavka dolgoročne stabilne rasti v višini 2,5 %.

NLB Skupina lahko izbere vrednosti netržnih vhodnih podatkov v razumno mogočem obsegu, izbere pa tiste, za katere meni, da bi jih izbrali tudi drugi neodvisni udeleženci na trgu.

Gibanje finančnih sredstev in obveznosti, uvrščenih na 3. raven

NLB Skupina	Finančni instrumenti za trgovanje Izvedeni finančni instrumenti	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39) Lastniški instrumenti	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Lastniški instrumenti	Lastniški instrumenti	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje Krediti in druge finančne obveznosti	Skupaj finančna sredstva	v tisoč EUR Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Krediti in druge finančne obveznosti
Stanje 1. januarja 2017	405	5.903	-	-	-	6.308	-
Tečajne razlike	-	(271)	-	-	-	(271)	-
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	166	(26)	-	-	-	140	-
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	235	-	-	-	235	-
Zmanjšanja	-	(410)	-	-	-	(410)	-
Stanje 31. decembra 2017	571	5.431	-	-	-	6.002	-
Prehod na MSRP 9	-	(5.431)	3.853	1.578	24.649	24.649	5.180
Tečajne razlike	-	-	127	-	-	127	20
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	(242)	-	-	345	2.749	2.852	(1.010)
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	(7)	-	-	(7)	-
Povečanja	-	-	-	-	26.399	26.399	-
Zmanjšanja	-	-	(13)	-	(29.997)	(30.010)	-
Stanje 31. decembra 2018	329	-	3.960	1.923	23.800	30.012	4.190

	Finančni instrumenti za trgovanje	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39) Lastniški instrumenti	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Lastniški instrumenti		Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje		v tisoč EUR Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
NLB	Izvedeni finančni instrumenti			Lastniški instrumenti	Krediti in druge finančne obveznosti	Skupaj finančna sredstva	Krediti in druge finančne obveznosti
Stanje 1. januarja 2017	405	1.810	-	-	-	2.215	-
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	166	(26)	-	-	-	140	-
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	241	-	-	-	241	-
Povečanja	-	-	-	-	-	-	-
Zmanjšanja	-	(172)	-	-	-	(172)	-
Stanje 31. decembra 2017	571	1.853	-	-	-	2.424	-
Prehod na MSRP 9	-	(1.853)	275	1.578	30.055	30.055	4.531
Tečajne razlike	-	-	-	-	-	-	20
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	(242)	-	-	345	4.169	4.272	(570)
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	(24)	-	-	(24)	-
Povečanja	-	-	-	-	26.161	26.161	-
Zmanjšanja	-	-	(3)	-	(33.791)	(33.794)	-
Stanje 31. decembra 2018	329	-	248	1.923	26.594	29.094	3.981

Za finančne instrumente, namenjene trgovanju, so učinki vrednotenja za NLB Skupino in NLB pripoznani v postavki izkaza poslovnega izida »čisti dobički/ (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«, in tečajne razlike v postavki izkaza poslovnega izida »čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik«. V letu 2017 so učinki iz vrednotenja

za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, pripoznani v postavki izkaza poslovnega izida »Oslabitve finančnih sredstev« in v drugegem vseobsegajočem donosu v postavki »Finančna sredstva, razpoložljivima za prodajo«. V letu 2018 so učinki iz vrednotenja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem

donosu v postavki »Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa«.

V letu 2018 sta NLB Skupina in NLB pripoznali naslednje nerealizirane dobičke in izgube za finančne instrumente, ki so po stanju na dan 31. decembra 2018 uvrščeni na 3. raven:

		NLB Skupina		NLB
31. 12. 2018	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	(242)	-	-	(242)	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	-	-	4.104	-	-	5.084
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-	(7)	-	-	(24)	-

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
31. 12. 2017	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	166	-	166	-
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (MRS 39)	-	337	-	334

e) Poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti

	NLB Skupina				NLB
	31. 12. 2018		31. 12. 2017		31. 12. 2018		31. 12. 2017
	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.428.962	1.471.050	-	-	1.274.978	1.313.913	-	-
- krediti bankam	118.696	118.973	-	-	110.297	123.377	-	-
- krediti strankam, ki niso banke	7.124.633	7.186.301	-	-	4.451.477	4.472.075	-	-
- druga finančna sredstva	75.171	75.171	-	-	42.741	42.741	-	-
Krediti in terjatve (MRS 39)
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	82.133	79.974	-	-	82.133	79.974
- krediti bankam	-	-	510.107	523.943	-	-	462.322	468.599
- krediti strankam, ki niso banke	-	-	6.912.067	6.494.021	-	-	4.587.477	4.584.217
- druga finančna sredstva	-	-	66.077	66.077	-	-	38.389	38.389
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	-	-	609.712	658.029	-	-	609.712	658.029
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	26.775	26.754	40.602	40.608	48.903	48.901	72.072	72.072
- krediti bank in centralnih bank	258.423	268.003	279.616	287.165	244.133	253.376	260.747	267.866
- depoziti strank, ki niso banke	10.464.017	10.478.309	9.878.378	9.892.052	7.033.409	7.039.583	6.810.967	6.817.618
- krediti strank, ki niso banke	61.844	62.226	74.286	74.677	4.128	4.135	5.726	5.728
- podrejene obveznosti	15.050	15.209	27.350	26.923	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	100.887	100.887	111.019	111.019	62.212	62.212	71.534	71.534

Krediti bankam

Ocenjena poštena vrednost temelji na diskontiranih denarnih tokovih z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo. Poštena vrednost depozitov čez noč je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.

Krediti strankam, ki niso banke

Pri izračunu poštenih vrednosti je NLB Skupina uporabila pristop ocenjenih diskontiranih denarnih tokov. To pomeni, da izračun temelji na pričakovanih pogodbenih denarnih tokovih, ki so diskontirani po trenutnih tržnih obrestnih merah za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo.

Depoziti in krediti od strank, ki niso banke

Poštena vrednost vpoglednih vlog in depozitov čez noč je izkazana v višini njihove odplačne (knjigovodske) vrednosti. Dejansko pa je njihova vrednost za NLB Skupino, ki te vloge prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov teh depozitov, od višine trenutnih obrestnih mer na trgu in kreditnega tveganja same depozitne ustanove. Del vpoglednih depozitov so namreč stabilne vloge, podobno kot vezane vloge, zato je njihova ekonomska vrednost dejansko drugačna od knjigovodske vrednosti.

Ocenjena poštena vrednost preostalih depozitov in prejetih kreditov od strank temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih z upoštevanjem tržne

obrestne mere, ki bi jo morala NLB Skupina trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)

Poštena vrednost finančnih sredstev v posesti do zapadlosti temelji na objavljeni tržni ceni ali izračunu z metodo diskontiranja prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere.

Druga finančna sredstva in obveznosti Knjigovodska vrednost drugih finančnih sredstev in obveznosti je približek njihove poštene vrednosti, saj večino predstavljajo kratkoročne terjatve in obveznosti.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti glede na raven določanja poštene vrednosti

	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2018	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.392.741	78.309	-	1.471.050	1.235.604	78.309	-	1.313.913
- krediti bankam	-	118.973	-	118.973	-	123.377	-	123.377
- krediti strankam, ki niso banke	-	7.186.301	-	7.186.301	-	4.472.075	-	4.472.075
- druga finančna sredstva	-	75.171	-	75.171	-	42.741	-	42.741
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	26.754	-	26.754	-	48.901	-	48.901
- krediti bank in centralnih bank	-	268.003	-	268.003	-	253.376	-	253.376
- depoziti strank, ki niso banke	-	10.478.309	-	10.478.309	-	7.039.583	-	7.039.583
- krediti strank, ki niso banke	-	62.226	-	62.226	-	4.135	-	4.135
- podrejene obveznosti	-	15.209	-	15.209	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	-	100.887	-	100.887	-	62.212	-	62.212

	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2017	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Krediti in terjatve (MRS 39)
- dolžniški vrednostni papirji	-	79.974	-	79.974	-	79.974	-	79.974
- krediti bankam	-	523.943	-	523.943	-	468.599	-	468.599
- krediti strankam, ki niso banke	-	6.494.021	-	6.494.021	-	4.584.217	-	4.584.217
- druga finančna sredstva	-	66.077	-	66.077	-	38.389	-	38.389
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	658.029	-	-	658.029	658.029	-	-	658.029
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	40.608	-	40.608	-	72.072	-	72.072
- krediti bank in centralnih bank	-	287.165	-	287.165	-	267.866	-	267.866
- depoziti strank, ki niso banke	-	9.892.052	-	9.892.052	-	6.817.618	-	6.817.618
- krediti strank, ki niso banke	-	74.677	-	74.677	-	5.728	-	5.728
- podrejene obveznosti	-	26.923	-	26.923	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	-	111.019	-	111.019	-	71.534	-	71.534

6.6. Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

NLB Skupina ima z nekaterimi bankami in podjetji sklenjene bilateralne sporazume o pobotu poravnav valutnih poslov, na podlagi katerih izvaja pobote na način, da se za vse valutne posle s posamezno

banko ali podjetjem na dan zapadlosti izvrši poravnava v eni valuti z enim samim (neto) denarnim tokom. V izkazu finančnega položaja sredstva in obveznosti niso pobotani, saj neto poravnava velja za

posamezne denarne tokove in ne za celotno finančno sredstvo oziroma obveznost.

v tisoč EUR

Poleg navedenega je NLB Skupina v letu 2013 skladno z uredbo EMIR nekatere standardizirane posle z izvedenimi finančnimi instrumenti prenesla na

klirinško hišo oziroma centralno nasprotno stranko. S sistemom dnevne poravnave začetnih in gibljivih kritij so doseženi tako pobot in zavarovanje izpostavljenosti kot

tudi poravnave rednih dnevnih zapadlosti neto zneskov v določeni valuti.

v tisoč EUR

	NLB Skupina in NLB
31. 12. 2018		Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	15.002	2.111	1.027	11.864
Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti	41.730	2.111	35.898	3.721

v tisoč EUR

	NLB Skupina in NLB
31. 12. 2017
Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	13.633	4.301	875	8.457
Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti	34.253	4.301	29.267	685

NLB Skupina in NLB nimata pobotanih finančnih sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja.

7. Segmentna analiza NLB Skupine

a) Segmenti

	NLB Skupina
2018	Korporativno bančništvo v Sloveniji	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Finančni trgi v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Nestrateški trgi in dejavnosti	Ostale	dejavnosti Nerazporejeno	Skupaj
Celotni neto prihodki	76.663	146.429	38.829	213.979	14.515	4.849	-	495.263
Eksterni neto prihodki	80.264	147.981	30.779	214.934	14.510	4.801	-	493.269
Neto prihodki med segmenti	(3.602)	(1.552)	8.051	(955)	4	48	-	1.994
Celotni neto obrestni prihodki	42.535	79.325	31.686	150.113	9.334	(83)	-	312.910
Eksterni neto obrestni prihodki	46.137	81.235	23.892	151.850	9.927	(131)	-	312.910
Neto obrestni prihodki med segmenti	(3.602)	(1.910)	7.794	(1.737)	(593)	48	-	-
Administrativni stroški	(38.963)	(96.960)	(11.487)	(90.863)	(16.794)	(8.358)	-	(263.426)
Amortizacija	(3.996)	(10.350)	(1.098)	(9.098)	(1.423)	(1.260)	-	(27.224)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami	33.703	39.119	26.244	114.018	(3.703)	(4.769)	-	204.613
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	5.446	-	-	-	-	-	5.446
Oslabitve in rezervacije	26.648	(3.692)	241	(14.286)	11.938	2.428	-	23.277
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	60.351	40.874	26.485	99.732	8.236	(2.341)	-	233.336
Lastnikov obvladujoče banke	60.351	40.874	26.485	91.802	8.236	(2.341)	-	225.406
Manjšinskih lastnikov	-	-	-	7.930	-	-	-	7.930
Davek iz dohodka	-	-	-	-	-	-	(21.759)	(21.759)
Dobiček poslovnega leta								203.647
Sredstva segmenta	1.975.803	2.347.174	3.634.975	4.293.207	263.690	188.033	-	12.702.882
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	-	37.147	-	-	-	-	-	37.147
Obveznosti segmenta	1.157.405	5.821.282	391.145	3.596.397	18.334	98.023	-	11.082.585
Povečanje nekratkoročnih sredstev	4.061	11.138	673	8.928	161	2.069	-	27.031

	NLB Skupina
2017	Korporativno bančništvo v Sloveniji	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Finančni trgi v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Nestrateški trgi in dejavnosti	Ostale	dejavnosti Nerazporejeno	Skupaj
Celotni neto prihodki	73.919	140.558	39.804	191.655	39.976	4.307		490.219
Eksterni neto prihodki	78.301	140.898	31.039	193.264	39.789	4.416	-	487.708
Neto prihodki med segmenti	(4.383)	(340)	8.764	(1.609)	187	(109)	-	2.511
Celotni neto obrestni prihodki	42.888	72.768	32.490	144.585	16.785	(201)	-	309.316
Eksterni neto obrestni prihodki	47.271	73.440	23.694	146.596	18.419	(103)	-	309.316
Neto obrestni prihodki med segmenti	(4.383)	(672)	8.796	(2.011)	(1.633)	(98)	-	-
Administrativni stroški	(39.287)	(90.455)	(11.414)	(87.881)	(20.447)	(9.933)	-	(259.418)
Amortizacija	(4.295)	(10.310)	(999)	(9.322)	(1.280)	(1.595)	-	(27.802)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami	30.337	39.793	27.391	94.452	18.249	(7.221)	-	202.999
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	4.782	-	-	-	-		4.782
Oslabitve in rezervacije	22.475	(2.923)	(55)	7.552	12.930	(10.449)	-	29.530
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	52.811	41.652	27.336	102.004	31.179	(17.670)	-	237.311
Lastnikov obvladujoče banke	52.811	41.652	27.336	93.759	31.179	(17.670)	-	229.066
Manjšinskih lastnikov	-	-	-	8.245	-	-	-	8.245
Davek iz dohodka					-		(3.997)	(3.997)
Dobiček poslovnega leta	-	-	-	-	-	-	-	225.069
Sredstva segmenta	2.055.734	2.204.045	3.508.467	3.851.214	391.308	183.212	-	12.193.980
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	-	43.765	-	-	-	-	-	43.765
Obveznosti segmenta	1.122.742	5.542.818	501.609	3.264.781	19.287	98.346	-	10.549.582
Povečanje nekratkoročnih sredstev	5.357	12.768	778	8.722	1.357	1.627	-	30.609

Segmenti poslovanja NLB Skupine so opredeljeni skladno s strategijo in organizacijsko strukturo NLB Skupine, ki se uporablja za interno finančno poročanje rezultatov poslovanja.

Segmenti poslovanja NLB Skupine so enote, ki se osredotočajo na različne stranke in trge ter se zaradi različnih strategij in vodenja obravnavajo ločeno.

Druge članice NLB Skupine se v segmentno analizo glede na svojo dejavnost uvrščajo tako, da se prispevek vsake članice uvršča izključno v en sam segment. Poslovanje NLB se razvršča v več segmentov. Obrestni prihodki so razporejeni med segmenti ob uporabi internih transfernih cen (ITC).

Opis segmentov NLB Skupine:

• Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji vključuje poslovanje s fizičnimi osebami v NLB in dejavnost upravljanja premoženja – družbo NLB Skladi. Zajema še deleže v rezultatu skupnega podviga NLB Vita ter pridruženih družb Skupna pokojninska družba in Bankart.
• Korporativno bančništvo v Sloveniji vključuje poslovanje z velikimi (ključnimi), srednjimi, malimi in mikro podjetji ter področje za intenzivno obravnavo/prestrukturiranje podjetij in problematične naložbe.
• Finančni trgi v Sloveniji vključujejo dejavnosti zakladništva, upravljanje bilance banke, trgovanje s finančnimi instrumenti, posredništvo in skrbništvo vrednostnih papirjev ter finančno svetovanje.
• Strateški tuji trgi vključujejo celotno poslovanje družb NLB Skupine na strateških trgih (Bosna in Hercegovina,

Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija), razen lizinških družb.

• Nestrateški trgi in dejavnosti vključujejo celotno poslovanje družb NLB Skupine na nestrateških trgih (Hrvaška, Nemčija, Švica, Češka) in vse lizinške družbe. Zajemajo še rezultate poslovanja nefinančnih družb NLB Propria d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji in Prospera plus d.o.o., Ljubjana - v likvidaciji ter nestrateški del portfelja NLB.
• Ostale dejavnosti vključujejo kategorije izkaza poslovnega izida NLB, ki jih ni mogoče razporediti v posamezne segmente.

NLB Skupina je zlasti finančna skupina in glavnino njenih prihodkov predstavljajo neto obrestni prihodki. Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki.

NLB Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov NLB Skupine.

b) Informacije o geografskih območjih

Geografska analiza vključuje razdelitev postavk glede na državo, kjer se nahaja posamezna družba članica NLB Skupine.

		Prihodki		Neto prihodki	Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja		Davek iz dohodka
NLB Skupina	2018	2017	2018	2017	2018	2017	2018	2017
Slovenija	327.594	328.111	284.157	289.892	136.206	121.015	(12.823)	5.008
Jugovzhodna Evropa	249.344	243.213	208.551	195.934	96.166	112.403	(8.930)	(8.999)
Makedonija	82.710	86.397	69.410	66.214	36.332	46.261	(3.879)	(4.756)
Srbija	29.307	25.401	24.323	23.784	4.368	5.180	(219)	(59)
Črna gora	30.114	28.629	24.855	21.900	9.729	4.766	406	386
Hrvaška	-	137	1.115	337	1.148	(1.208)	(143)	-
Bosna in Hercegovina	68.751	67.908	56.476	54.578	27.832	41.796	(3.118)	(3.103)
Kosovo	38.462	34.741	32.372	29.121	16.757	15.608	(1.977)	(1.467)
Zahodna Evropa	596	494	561	(159)	994	2.018	(6)	(6)
Nemčija	8	8	(122)	96	779	3.915	-	-
Švica	588	486	683	(255)	215	(1.897)	(6)	(6)
Češka	-	2	-	2.041	(30)	1.875	-	-
Skupaj	577.534	571.820	493.269	487.708	233.336	237.311	(21.759)	(3.997)

V stolpcu Prihodki so vključeni prihodki iz obresti in podobni prihodki, prihodki iz dividend in prihodki iz opravnin (provizij). V stolpcu Neto prihodki so vključeni čisti obrestni prihodki, prihodki iz dividend, čiste opravnine, učinki iz finančnih instrumentov, čiste tečajne razlike, učinki iz odprave pripoznanja sredstev, čisti poslovni prihodki ter čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

	Nekratkoročna sredstva		Skupaj sredstva		v tisoč EUR Število zaposlenih
NLB Skupina	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Slovenija	179.526	189.928	8.373.933	8.293.381	2.786	2.922
Jugovzhodna Evropa	128.416	128.768	4.346.277	3.913.015	3.096	3.102
Makedonija	31.537	32.320	1.341.154	1.235.163	893	901
Srbija	24.086	24.394	511.119	406.959	471	447
Črna gora	28.811	29.686	518.083	466.155	308	319
Hrvaška	2.827	1.923	23.945	29.312	9	12
Bosna in Hercegovina	28.240	26.876	1.282.643	1.190.435	939	942
Kosovo	12.915	13.569	669.333	584.991	476	481
Zahodna Evropa	221	236	19.641	31.140	5	5
Nemčija	209	218	1.335	1.876	1	1
Švica	12	18	18.306	29.264	4	4
Češka	-	-	178	209	-	-
Skupaj	308.163	318.932	12.740.029	12.237.745	5.887	6.029

Spodnja preglednica prikazuje podatke članic NLB Skupine pred izločitvijo

transakcij z odvisnimi družbami in konsolidacijskimi knjižbami.

	Prihodki		Neto prihodki		Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja		Davek iz dohodka
	2018	2017	2018	2017	2018	2017	2018	2017
Slovenija	388.060	398.851	341.840	353.327	186.366	191.115	(13.201)	3.167
Jugovzhodna Evropa	249.748	243.566	212.235	179.911	100.806	98.698	(8.815)	(8.005)
Makedonija	82.692	86.447	73.592	65.520	41.283	46.079	(3.879)	(4.756)
Srbija	29.520	25.570	25.005	23.523	3.844	5.076	(104)	935
Črna gora	30.264	28.680	24.561	7.633	9.729	(8.693)	406	386
Hrvaška	30	192	786	(50)	1.309	(1.205)	(143)	-
Bosna in Hercegovina	68.780	67.936	55.885	54.203	27.828	41.777	(3.118)	(3.103)
Kosovo	38.462	34.741	32.406	29.082	16.813	15.664	(1.977)	(1.467)
Zahodna Evropa	634	650	202	(569)	996	2.151	(6)	(6)
Nemčija	4	9	(126)	87	780	3.916	-	-
Švica	630	641	328	(656)	216	(1.765)	(6)	(6)
Češka	-	1	-	294	(30)	189	-	-
Skupaj	638.442	643.068	554.277	532.963	288.138	292.153	(22.022)	(4.844)

8. Razkritja glede povezanih oseb

Povezana oseba je podjetje ali posameznik, povezan z NLB Skupino na način, da jo obvladuje ali skupno obvladuje, ima pomemben vpliv ali je član ključnega poslovodstva NLB Skupine. Med povezane osebe NLB Skupine oziroma NLB so zajeti ključno poslovodstvo (uprava, ostalo ključno poslovodstvo ter njihovi družinski člani), člani nadzornega sveta, podjetja, ki jih člani uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali

njihovi družinski člani obvladujejo ali imajo nanje pomemben vpliv, največji delničar banke, ki ima pomemben vpliv, odvisne in pridružene družbe ter skupni podvigi.

Transakcije s člani uprave in ostalim ključnim poslovodstvom, njihovimi družinskimi člani in družbami, ki jih te povezane osebe obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami. Obseg bančnih poslov s povezanimi strankami je naslednji:

Podjetja, ki jih člani

v tisoč EUR

	Člani uprave in ostalo ključno poslovodstvo		Družinski člani uprave in ostalega ključnega poslovodstva		uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv		Člani nadzornega sveta
NLB Skupina in NLB	2018	2017	2018	2017	2018	2017	2018	2017
Dani krediti
Stanje 1. januarja	2.021	2.110	413	492	242	371	435	-
Povečanja	946	1.180	221	245	441	385	53	500
Zmanjšanja	(1.064)	(1.269)	(287)	(324)	(452)	(514)	(75)	(65)
Stanje 31. decembra	1.903	2.021	347	413	231	242	413	435
Prihodki iz obresti	34	36	8	8	4	7	10	10
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	1.981	2.079	769	697	593	480	240	130
Povečanja	1.868	2.653	656	692	648	504	769	660
Zmanjšanja	(2.117)	(2.751)	(978)	(620)	(1.139)	(391)	(668)	(550)
Stanje 31. decembra	1.732	1.981	447	769	102	593	341	240
Odhodki za obresti	(4)	(9)	(1)	(3)	-	-	-	-
Druge finančne obveznosti	2.552	2.408	-	-	6	7	-	-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	221	224	83	76	59	116	26	31
Prihodki iz prejetih opravnin	9	11	6	4	10	10	2	2
Drugi prihodki	5	-	-	-	-	-	-	-
Drugi odhodki	(3)	(5)	(1)	-	(58)	(77)	-	-

Člani uprave, zaposleni na podlagi individualne pogodbe, in člani nadzornega sveta

Uspešnost ključnega poslovodstva se ugotavlja na podlagi finančnih in nefinančnih meril. Pripada mu letni variabilni del plače, ki se izplača v odvisnosti od doseganja finančnih in nefinančnih ciljev, kar obsega cilje NLB Skupine oziroma NLB, cilje organizacijske enote in osebne cilje ključnega poslovodstva s posebno naravo dela.

Članom uprave pripada pogodbeno dogovorjena bruto plača, ki je v celoti skladna z omejitvami iz zakonodaje.

Obenem članom uprave po pogodbi pripada dodatek za uspešnost na podlagi kriterijev, ki jih določi nadzorni svet banke. Nadzorni svet banke določi navedena

merila nagrajevanja vsako leto ob sprejetju letnega poslovnega načrta banke. Nadzorni svet banke dodatek za uspešnost določi s sklepom na koncu vsakega poslovnega leta. Letni dodatek za uspešnost v nobenem primeru ne more presegati 30 odstotkov izplačanih bruto plač članov uprave v poslovnem letu, skladno z omejitvami iz zakonodaje. Poleg tega so člani uprave upravičeni do dodatka za uspešnost samo v sorazmernem delu, glede na dejanski

čas zaposlitve v banki v obdobju, na katerega se dodatek za uspešnost nanaša. Prvih 50 odstotkov dodatka za uspešnost zapade v plačilo v 15 dneh po skupščini banke, ki je odločala o uporabi dobička za preteklo leto in podelitvi razrešnice upravi. Izplačilo preostalih 50 odstotkov dodatka za uspešnost se odloži skladno z omejitvami iz zakonodaje.

Člani nadzornega sveta banke na podlagi odločitve skupščine delničarjev prejemajo plačilo za opravljanje svoje funkcije in sejnine, pri čemer so zgornji zneski omejeni na podlagi skupščinske odločitve in v celoti skladni z veljavnimi priporočili korporacijskega upravljanja.

		Člani uprave		Zaposleni na podlagi individualne pogodbe	Člani nadzornega sveta
NLB Skupina in NLB	2018	2017	2018	2017	2018	2017
Kratkoročne ugodnosti	661	633	4.734	4.686	251	237
Povračila stroškov	5	5	88	105	57	50
Dolgoročne ugodnosti
- odpravnine	-	-	4	25	-	-
- druge ugodnosti	6	6	73	73	-	-
- variabilni del prejemkov	143	63	1.352	673	-	-
Skupaj	815	707	6.251	5.562	308	287

Kratkoročne ugodnosti vključujejo:

• denarne ugodnosti (bruto plače, dodatna zavarovanja, regres in druge bonitete);
• nedenarne ugodnosti (avtomobili, zdravstvena oskrba, stanovanja in podobno).

Povračila stroškov vključujejo prehrano med delom ter prevoz na delo in z dela.

Izplačani prejemki članom uprave

			v EUR
Član		2018	2017
Blaž Brodnjak 1.12.2012	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	146.805	140.565
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	1.988	2.349
	Povračila stroškov	1.126	1.193
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.409
	- variabilni del prejemkov	40.773	20.447
	Skupaj	192.101	165.963
Andreas Burkhardt	Kratkoročne ugodnosti:
18.9.2013	- bruto plače in regres	146.805	140.565
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	20.080	20.372
	Povračila stroškov	1.163	1.077
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.409
	- variabilni del prejemkov	40.773	20.447
	Skupaj	210.230	183.870
Archibald Kremser 31.7.2013	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	146.805	140.565
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	19.556	18.753
	Povračila stroškov	1.052	1.132
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.409
	- variabilni del prejemkov	40.773	20.447
	Skupaj	209.595	182.306
László Pelle 26.10.2016	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	146.805	140.565
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	32.283	29.379
	Povračila stroškov	1.206	1.224
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.409
	- variabilni del prejemkov	20.886	2.036
	Skupaj	202.589	174.613

Izplačani prejemki članom nadzornega sveta

			v EUR
Član		2018	2017
Andreas Klingen 22.6.2015	sejnine	4.565	5.335
	plačilo za opravljanje funkcije	27.750	28.858
	povračila stroškov	11.702	10.356
Primož Karpe 11.2.2016	sejnine	5.445	6.270
	plačilo za opravljanje funkcije	37.500	37.661
	povračila stroškov	9.858	5.796
Laszlo Zoltan Urban	sejnine	4.345	5.610
11.2.2016	plačilo za opravljanje funkcije	22.500	21.149
	povračila stroškov	6.931	6.276
Alexander Bayr 4.8.2016	sejnine	5.005	5.830
	plačilo za opravljanje funkcije	22.500	21.490
	povračila stroškov	10.936	10.206
David Eric Simon	sejnine	5.225	6.490
4.8.2016	plačilo za opravljanje funkcije	26.250	27.092
	povračila stroškov	16.206	16.916
Peter Groznik	sejnine	4.565	1.375
8.9.2017	plačilo za opravljanje funkcije	22.500	6.483
	povračila stroškov	1.487	90
Simona Kozjek 8.9.2017	sejnine	4.345	1.155
	plačilo za opravljanje funkcije	22.500	6.483
	povračila stroškov	-	-
Vida Šeme Hočevar 8.9.2017	sejnine	5.665	1.595
	plačilo za opravljanje funkcije	30.000	8.257
	povračila stroškov	266	151
David Kastelic 4.8.2016 - 8.9.2017	sejnine	-	4.015
	plačilo za opravljanje funkcije	-	15.500
	povračila stroškov	-	-
Matjaž Titan	sejnine	-	2.805
4.8.2016 - 21.4.2017	plačilo za opravljanje funkcije	-	6.937
	povračila stroškov	-	44
Uroš Ivanc 12.6.2013 - 7.4.2017	sejnine	-	2.310
	plačilo za opravljanje funkcije	-	7.073
	povračila stroškov	-	44
Sergeja Slapničar	sejnine	-	1.430
12.6.2013 - 20.3.2017	plačilo za opravljanje funkcije	-	6.117
	povračila stroškov	-	345

Transakcije z odvisnimi družbami, pridruženimi družbami in skupnimi podvigi

	v tisoč EUR NLB Skupina
		Pridružene družbe		Skupni podvigi
	2018	2017	2018	2017
Dani krediti
Stanje 1. januarja	1.296	1.418	4.333	19.857
Povečanja	120	134	58	210
Zmanjšanja	(240)	(256)	(1.410)	(15.734)
Stanje 31. decembra	1.176	1.296	2.981	4.333
Prihodki iz obresti	38	42	40	59
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	20	22	99	1.767
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	4.958	5.838	6.856	5.198
Tečajne razlike na otvoritvena stanja	-	-	5	31
Povečanja	14.750	3.030	90.948	139.077
Zmanjšanja	(18.986)	(3.910)	(93.385)	(137.450)
Stanje 31. decembra	722	4.958	4.424	6.856
Odhodki za obresti	-	-	(34)	(19)
Druga finančna sredstva	22	27	347	347
Prihodki/(odhodki) iz oslabitev	-	-	-	(1)
Druge finančne obveznosti	1.131	1.109	231	103
Odhodki za obresti	-	-	-	(43)
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	35	38	26	29
Prihodki iz prejetih opravnin	107	140	4.325	4.155
Odhodki za dane opravnine	(12.496)	(11.547)	(2.020)	(1.894)
Drugi prihodki	196	224	132	132
Drugi odhodki	(853)	(1.004)	(26)	(13)
Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/obveznosti v posesti za trgovanje	(1)	-	-	-

	NLB
	Odvisne družbe		Pridružene družbe		Skupni podvigi
	2018	2017	2018	2017	2018	2017
Dani krediti
Stanje 1. januarja	278.064	320.724	1.296	1.418	4.272	19.822
Povečanja	63.853	250.537	120	134	53	140
Zmanjšanja	(154.173)	(293.197)	(240)	(256)	(1.385)	(15.690)
Stanje 31. decembra	187.744	278.064	1.176	1.296	2.940	4.272
Prihodki iz obresti	4.453	6.369	38	42	38	57
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	798	17.697	20	22	99	1.767
Dani depoziti
Stanje 1. januarja	36.470	28.431	-	-	-	-
Povečanja	358.462	451.462	-	-	-	-
Zmanjšanja	(338.148)	(443.423)	-	-	-	-
Stanje 31. decembra	56.784	36.470	-	-	-	-
Prihodki iz obresti	27	30	-	-	-	-
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	56.129	54.556	4.958	5.838	4.855	4.443
Povečanja	14.565.179	12.988.335	14.750	3.030	80.802	75.571
Zmanjšanja	(14.580.995)	(12.986.762)	(18.986)	(3.910)	(83.069)	(75.159)
Stanje 31. decembra	40.313	56.129	722	4.958	2.588	4.855
Odhodki za obresti	(207)	(88)	-	-	-	(3)
Izdani vrednostni papirji	-	-	-	-	-	-
Odhodek za obresti	-	-	-	-	-	-
Druga finančna sredstva	745	730	22	27	347	347
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	-	-	-	-	-	(1)
Druge finančne obveznosti	86	61	1.078	1.008	140	25
Odhodki za obresti	-	-	-	-	-	(43)
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	25.413	25.718	35	38	26	28
Prihodki/(odhodki) iz rezervacij za garancije in odobrene kredite	(29)	(322)	-	-	-	-
Prejeti odobreni krediti in finančne garancije	4.811	1.000	-	-	-	-
Prihodki iz prejetih opravnin	5.746	5.723	107	140	4.203	4.041
Odhodki za dane opravnine	(33)	(45)	(11.029)	(10.178)	(906)	(983)
Drugi prihodki	587	525	196	224	131	132
Drugi odhodki	(799)	(1.298)	(538)	(754)	(26)	(13)
Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/ obveznosti v posesti za trgovanje	-	-	(1)	-	-	-

Transakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv

Obseg bančnih poslov z največjim

delničarjem, ki ima pomemben vpliv, je bil konec leta naslednji:

		NLB Skupina Delničar banke*		v tisoč EUR NLB Delničar banke*
	2018	2017	2018	2017
Dani krediti
Stanje 1. januarja	127.781	178.589	123.659	173.160
Povečanja	16.862	5.531	16.778	5.416
Zmanjšanja	(65.487)	(56.339)	(64.063)	(54.917)
Stanje 31. decembra	79.156	127.781	76.374	123.659
Prihodki iz obresti	2.579	4.137	2.495	4.022
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	-	70.005	-	70.005
Povečanja	-	5	-	5
Zmanjšanja	-	(70.010)	-	(70.010)
Stanje 31. decembra	-	-	-	-
Odhodki za obresti	-	(5)	-	(5)
Naložbe v vrednostne papirje
Stanje 1. januarja	901.511	934.336	826.362	869.941
Tečajne razlike na otvoritvena stanja	-	1	-	-
Povečanja	543.501	768.063	451.642	692.835
Zmanjšanja	(532.384)	(803.950)	(417.190)	(739.302)
Vrednotenje	(4.365)	3.061	(4.923)	2.888
Stanje 31. decembra	908.263	901.511	855.872	826.362
Prihodki iz obresti	18.276	21.130	18.508	20.891
Druga finančna sredstva	648	18	648	18
Druge finančne obveznosti	7	8	7	8
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	1.153	932	1.153	932
Prihodki iz prejetih opravnin	657	174	657	174
Odhodki za dane opravnine	(37)	(41)	(37)	(41)
Drugi prihodki	184	58	184	58
Drugi odhodki	(203)	(106)	(203)	(106)
Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	366	-	366	-
Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/obveznosti v posesti za trgovanje	(334)	-	(334)	-

* V letu 2017 je bila Republika Slovenija edini delničar NLB

NLB Skupina in NLB razkrivata vse transakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv. Za transakcije z drugimi z državo povezanimi podjetji NLB Skupina razkriva le posamično pomembne transakcije.

	v tisoč EUR

NLB Skupina in NLB	Znesek pomembnih transakcij, sklenjenih med letom		Število pomembnih transakcij, sklenjenih med letom
	2018	2017	2018	2017
Dani krediti	-	117.924	-	1
	Stanje vseh pomembnih poslov konec leta		Število pomembnih poslov konec leta
	2018	2017	2018	2017
Dani krediti	539.116	575.024	5	5
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti	76.680	-	1	-
Dolžniški vrednostni papirji, uvrščeni med kredite	-	82.133	-	1
Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi	135.063	135.006	2	2
	Učinki v izkazu poslovnega uspeha med letom
	2018	2017
Prihodki iz obresti od danih kreditov	1.281	4.933
Prihodki iz obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	(81)	-
Prihodki iz obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščenih med kredite (MRS 39)	-	(526)
Odhodki za obresti od dolgoročnih prejetih kreditov, vezanih vlog in poslovni računi	(63)	(93)

9. Dogodki po obdobju poročanja

Februarja 2019 je NLB prejela sklep ECB o določitvi bonitetnih zahtev, ki se uporablja od 1. marca 2019 in nalaga, da NLB na konsolidirani podlagi vzdržuje skupno kapitalsko zahtevo SREP. Podrobnejše informacije so razkrite v pojasnilu 5.25.

Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja

CR 1 – Stopnja pokritja slabih posojil 1: stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

CR 2 – Stopnja pokritja slabih posojil 2: stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

FVTPL – finančna sredstva obvezno pripoznana po pošteni vrednosti preko poslovnega izida niso razvrščena v skupine in so posledično prikazana ločeno (pred znižanjem za pošteno vrednost iz naslova kreditnega tveganja; kreditov s pogodbenim denarnim tokom, kjer niso izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice).

LTD – Neto krediti nebančnemu sektorju deljeno z depoziti nebančnega sektorja.

MSRP 9 razvrščanje v skupine za portfelj kreditov:

MSRP 9 zahteva uporabo modela pričakovanih izgub, kjer se oblikujejo popravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube. Krediti, merjeni po odplačni vrednosti, se razvrščajo v naslednje skupine (pred znižanjem za popravke vrednosti):

1. skupina – donosni portfelj: od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek vrednosti na podlagi 12-mesečnega obdobja;

2. skupina – nedonosni portfelj: od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva;

3. skupina – oslabljeni portfelj: Skupina pripoznava popravek vrednosti v celotnem obdobju trajanja teh finančnih sredstev. Definicija neplačila je usklajena s smernicami EBA.

Znatno povečanje kreditnega tveganja se predvideva: ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem pripoznanju; kadar je finančno sredstvo v zamudi s plačilom več kot 30 dni (dnevi zamude so vključeni tudi pri določitvi bonitetne ocene); če namerava NLB Skupina odobriti restrukturiranje ali če je komitent uvrščen na opazovalni seznam (»watch list«).

NPE – Nedonosne izpostavljenosti vključujejo tvegano izpostavljenost do D in E bonitetno razvrščenih komitentov (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, ki so vključene v poročilo Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube).

NPE % – Delež nedonosne izpostavljenosti v skladu z EBA definicijo: nedonosne izpostavljenosti izražene kot odstotek vseh nedonosnih izpostavljenosti do strank v poročilu Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve; kazalnik izraža bruto vrednost.

NPL – Slaba posojila vključujejo posojila do D in E bonitetno razvrščenih komitentov; posojila z zapadlostjo najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve).

NPL % – Delež slabih posojil v vseh posojilih: slaba posojila so izražena kot odstotek bruto slabih posojil med vsemi bruto posojili pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve; kazalnik izraža bruto vrednost.

Neto obrestna marža – Izračunana na podlagi obrestonosne aktive (čisti obrestni prihodki deljeno z neto obrestno aktivo).

Strošek tveganja – Kreditne oslabitve in rezervacije iz izkaza poslovnega izida deljeno s povprečnimi neto krediti strankam.

Organigram NLB Skupine

Finančne institucije

100 % 100 %

50 % 50 %

100 % 100 % NESTRATEŠKE ČLANICE

90 % 95 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

0 % 0 %

Družbe Slovenija

Prospera plus, Ljubljana

PRO-REM, Ljubljana in liquidation

in liquidation

100 % 100 %

100 % 100 %

75 % 75 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

100 % 100 %

12,71 % 100 %

CBS Invest, Sarajevo

Tujina

S-REAM d.o.o., Ljubljana

ARG Nepremičnine, Horjul

BH-RE, Sarajevo

OL Nekretnine, Zagreb in liquidation

REAM, Podgorica

REAM, Beograd****

REAM, Zagreb***

SR-RE, Beograd****

SPV 2 DOO Beograd

Tara Hotel, Budva

Slovenija

Optima Leasing, Zagreb

Prvi faktor, Beograd v likvidaciji**

Prvi faktor, Sarajevo v likvidaciji

Prvi faktor, Zagreb v likvidaciji

NLB InterFinanz, Zürich

v likvidaciji

NLB Lizing, Skopje v likvidaciji*****

NLB Leasing, Sarajevo

NLB Leasing, Beograd

NLB Leasing, Podgorica

LHB AG, Frankfurt

Sophia Portfolio BV*

v likvidaciji

v likvidaciji

NLB InterFinanz, Beograd

Tujina

NLB InterFinanz Praha, Praga v likvidaciji

v likvidaciji

NLB Leasing, Ljubljana

v likvidaciji

Prvi faktor, Ljubljana

v likvidaciji

v likvidaciji

V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah. V skupino so vključene osebe po definiciji iz Zakona o finančnih konglomeratih (2. člen).

Odvisne banke/družbe

Pridružene banke/družbe

Skupaj obvladovane banke/družbe

Ime družbe	%
	%

nep. udeležbe

% posr. udeležbe na ravni NLB Skupine

* Udeležba NLB d.d. pri upravljanju družbe na podlagi pogodbe.

^{** 90 %} neposredno lastništvo Prvi Faktor, Ljubljana v likvidaciji, 5 % NLB d.d., 5 % SID banka d.d.

^{*** 17.12.2018} podpisana pogodba o prenosu 100 % lastniškega deleža družbe REAM Zagreb z NLB d.d. na S-REAM d.o.o., Ljubljana, 21.1.2019 vpisano v sodni register **** 8.1.2019 je bila družba REAM, Beograd izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve družbi SR-RE, Beograd

^{***** 28.1.2019} je bila družba NLB Lizing Skopje v likvidacijiizbrisana iz sodnega registra ***** The company NLB Lizing Dooel Skopje -v likvidaciji was deleted from the Trade Registry on 28 of January 2019

NESTRATEŠKE ČLANICE

Tujina

NLB InterFinanz, Zürich 100 % v likvidaciji 100 %
NLB InterFinanz, Beograd v likvidaciji		100 % 100 %
NLB InterFinanz Praha, Praga v likvidaciji		100 % 100 %
NLB Lizing, Skopje 100 % v likvidaciji* 100 %
NLB Leasing, Sarajevo 100 % 100 %
NLB Leasing, Beograd 100 % v likvidaciji 100 %
NLB Leasing, Podgorica 100 % v likvidaciji 100 %
LHB AG, Frankfurt 100 % 100 %
Sophia Portfolio BV*	0 % 0 %

Pridružene banke/družbe

% %

**** 8.1.2019 je bila družba REAM, Beograd izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve družbi SR-RE, Beograd

** 90 % neposredno lastništvo Prvi Faktor, Ljubljana v likvidaciji, 5 % NLB d.d., 5 % SID banka d.d.

Ime družbe

Odvisne banke/družbe

* Udeležba NLB d.d. pri upravljanju družbe na podlagi pogodbe.

Banke Finančne institucije

99,997 % 99,997 %

99,83 %

81,21 % 81,21 %

99,85 % 99,85 %

86,97 % 86,97 %

97,35 %

NLB Banka, Beograd

NLB Banka, Priština

NLB Banka, Banja Luka

NLB Banka, Skopje

NLB Banka, Podgorica 99,83 %

NLB Banka, Sarajevo 97,35 %

Slovenija

NLB Skladi, Ljubljana

NLB Vita, Ljubljana

Tujina Slovenija

100 % 100 %

50 % 50 %

Skupaj obvladovane banke/družbe

STRATEŠKE ČLANICE

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Družbe

Tujina

Bankart, Ljubljana

NLB Srbija, Beograd

NLB Crna Gora, Podgorica

39,44 % 39,44 %

100 % 100 %

100 % 100 %

V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah. V skupino so vključene osebe po definiciji iz Zakona o finančnih konglomeratih (2. člen).

nep. udeležbe

% posr. udeležbe na ravni NLB Skupine

*** 17.12.2018 podpisana pogodba o prenosu 100 % lastniškega deleža družbe REAM Zagreb z NLB d.d. na S-REAM d.o.o., Ljubljana, 21.1.2019 vpisano v sodni register

Tujina

CBS Invest, Sarajevo	100 % 100 %
REAM, Podgorica	100 %
	100 %
REAM, Beograd****	100 %
	100 %
REAM, Zagreb***	100 %
	100 %
SR-RE, Beograd****	100 %
	100 %
Tara Hotel, Budva	12,71 %
	100 %
SPV 2 DOO Beograd	100 %
	100 %

***** 28.1.2019 je bila družba NLB Lizing Skopje v likvidacijiizbrisana iz sodnega registra ***** The company NLB Lizing Dooel Skopje -v likvidaciji was deleted from the Trade Registry on 28 of January 2019

Organizacijska struktura NLB

skladno z opredelitvami po (vsakokratnem veljavnem) Zban.

Imenik NLB Skupine

Nova Ljubljanska banka d.d, Ljubljana

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 39 00 / +386 1 477 20 00 Faks: +386 1 252 24 22 E-pošta: info@nlb.si www.nlb.si Blaž Brodnjak, predsednik uprave Archibald Kremser, član uprave Andreas Burkhardt, član uprave László Pelle, član uprave

Poslovna mreža

Podružnica Osrednjeslovenska - Jug

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 23 30 Faks: +386 1 252 26 45

Podružnica Osrednjeslovenska - Sever Celovška 89

1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 57 02 Faks: +386 1 519 53 16

Podružnica Domžale, Kamnik, Zasavje

Ljubljanska cesta 62 1230 Domžale, Slovenija Tel.: +386 1 724 55 01 Faks: +386 1 724 53 09

Podružnica Savinjsko-Koroška

Glavni trg 30 2380 Slovenj Gradec, Slovenija Tel.: +386 2 884 9150 Faks: +386 2 884 9245

Podružnica Podravsko-Pomurska

Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel.: +386 2 234 45 04 Faks: +386 2 234 45 34

Podružnica Dolenjska, Bela Krajina in Posavje

Seidlova cesta 3 8000 Novo mesto, Slovenija Tel.: +386 7 339 14 56 Faks: +386 7 339 13 84

Podružnica Primorska, Goriška in Notranjska

Pristaniška 45 6000 Koper, Slovenija Tel.: +386 5 610 30 10 Faks: +386 5 627 65 08

Poslovanje z mikro podjetji*

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 50 01 Faks: +386 1 540 03 45

Mobilno bančništvo*

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 44 39 Faks: +386 1 252 26 45

Privatno bančništvo

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 23 66 Faks: +386 1 476 23 33

Poslovanje z malimi in srednjimi podjetji*

Poslovanje z malimi podjetji I*

Trg republike 2 1000 Ljubljana, Slovenia Tel.: +386 1 476 49 52 Faks: +386 1 476 23 26

Poslovanje z malimi podjetji II*

Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenia Tel.: +386 2 234 45 09 Faks: +386 2 234 45 55

Osrednjeslovenska regija

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 26 11 Faks: +386 1 251 05 72

Severozahodna regija

Ljubljanska cesta 62 1230 Domžale, Slovenija Tel.: +386 1 724 54 75 Faks: +386 1 724 55 08

Jugozahodna regija

Pristaniška ulica 45 6000 Koper, Slovenija Tel.: +386 5 610 30 29 Faks: +386 5 610 30 75

Podravsko-Pomurska regija

Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel.: +386 2 234 45 00 Faks: +386 2 234 45 53

Savinjsko-Koroška regija

Kocenova 1 3000 Celje, Slovenija Tel.: +386 3 424 01 11 Faks: +386 3 544 24 66

Center inovativnega podjetništva

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 31 49 Faks: +386 1 476 23 26

Ključni komitenti

Poslovni center za poslovanje z državo in institucionalnimi investitorji

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 24 92 Faks: +386 1 252 24 61

Poslovni center za poslovanje s ključnimi komitenti

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 26 92 Faks: +386 1 425 51 90

Članice NLB Skupine

NLB Banka a.d., Beograd

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 22 25 101 Faks: +381 11 22 25 194 E-mail: info@nlb.rs www.nlb.rs E-pošta: info@nlb.rs www.nlb.rs Branko Greganović, predsednik izvršnega odbora Vlastimir Vuković, član izvršnega odbora Dejan Janjatović, član izvršnega odbora

NLB Banka a.d., Podgorica

Bulevar Stanka Dragojevića 46 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 402 000 Faks: +382 20 402 038 E-pošta: info@nlb.me www.nlb.me Martin Leberle, predsednik uprave Marko Popovič, izvršni direktor Dino Redžepagić, izvršni direktor

NLB Banka sh.a., Priština

Rr. Ukshin Hoti nr. 124 10000 Priština, Kosovo Tel.: +383 38 744 000 Faks: +381 38 610 113 E-mail: info@nlb-kos.com http://nlbprishtina-kos.com/ Albert Lumezi, predsednik uprave Bogdan Podlesnik, član uprave Lavdim Koshutova, član uprave

NLB Banka a.d. Banja Luka

Milana Tepića 4 78000 Banja Luka, Republika Srbska, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 51 221 610 Faks: +387 51 221 623 E-pošta: helpdesk@nlbbl.com www.nlb.ba Radovan Bajić, predsednik uprave Marjana Usenik, članica uprave Dragan Injac, član uprave

NLB Banka AD Skopje

Majka Tereza 1 1000 Skopje, Makedonija Tel.: +389 2 5 100 865 Faks: +389 2 3 105 681 E-pošta: info@nlb.mk www.nlb.mk Antonio Argir, predsednik uprave Günter Friedl, član uprave Damir Kuder, član uprave

NLB Banka d.d., Sarajevo

Džidžikovac 1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 720 300 Faks: +387 35 302 802 E-pošta: info@nlb.ba www.nlb.ba Lidija Žigić, predsednica uprave Denis Hasanić, član uprave Jure Peljhan, član uprave

NLB Leasing d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji

Šlandrova ulica 2 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 586 29 10 Faks: +386 1 586 29 40 E-pošta: info@nlbleasing.si www.nlbleasing.si Andrej Pucer, likvidacijski upravitelj Anže Pogačnik, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing d.o.o. Beograd – u likvidaciji

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 222 01 01 Faks: +381 11 222 01 02 E-pošta: info@nlbleasing.rs Veljko Tanić, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - "u likvidaciji"

Bulevar Stanka Dragojevića 44a 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 81 667 655 Faks: +382 81 667 656 E-pošta: info@nlbleasing.me Milan Marković, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing d.o.o. Sarajevo

Trg solidarnosti 2a 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 789 345 Faks: +387 33 789 346 E-pošta: info@nlbleasing.ba Denis Silajdžić, direktor Tanja Ibišbegović, izvršna direktorica

NLB Lizing dooel, Skopje – vo likvidacija*

Majka Tereza 1 1000 Skopje, Makedonija Tel.: +389 2 329 05 50 Faks: +389 2 329 05 51 E-pošta: info@nlblizing.com.mk www.nlblizing.com.mk Ana Narašanova, likvidacijska upraviteljica

Optima Leasing d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Miramarska 24 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 61 77 225 Faks: +385 1 61 77 228 E-pošta: info@optima-leasing.hr Vjekoslav Budimir, likvidacijski upravitelj Vito Cigoj, prokurist

Prvi faktor d.o.o., v likvidaciji, Ljubljana

Slovenska cesta 17 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 200 54 10 Faks: +386 1 200 54 30 E-pošta: klemen.hauko@prvifaktor.si E-pošta: marcel.osti@prvifaktor.si Klemen Hauko, likvidacijski upravitelj Marcel Mišanović Osti, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor – faktoring d.o.o., Beograd – u likvidaciji

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Novi Beograd, Srbija Tel.: +381 11 222 54 00 Faks: +381 11 222 54 44 E-pošta: zeljko.atanaskovic@prvifaktor.rs

Željko Atanasković, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor, d.o.o., u likvidaciji, Sarajevo

Mis Irbina 26/1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 61 066 055 E-pošta: denan.bogdanic@prvifaktor.ba Đenan Bogdanić, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Hektorovičeva 2 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 6165 000 Faks: +385 1 6176 629 E-pošta: jure.hartman@prvifaktor.hr E-pošta: marko.ugarkovic@prvifaktor.hr Jure Hartman, likvidacijski upravitelj Marko Ugarković, likvidacijski upravitelj

NLB InterFinanz AG in Liquidation, Zürich

Beethovenstrasse 48 8002 Zürich, Švica Tel.: +41 44 283 17 17 E-pošta: info@nlbinterfinanz.ch Jean-David Barnezet Llort, likvidacijski upravitelj Polona Žižmund, likvidacijska upraviteljica

NLB InterFinanz d.o.o., Beograd – u

likvidaciji Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 22 25 350 Faks: +381 11 22 25 354 Vladan Tekić, likvidacijski upravitelj

NLB InterFinanz Praha s.r.o., v likvidaci

Muchova 240/6, Dejvice 160 00 Praga 6, Češka republika CZECH DTMR Partners s.r.o., likvidacijski upravitelj

NLB Vita d.d., Ljubljana

Trg republike 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 58 00 Faks: +386 1 476 58 18 E-pošta: info@nlbvita.si www.nlbvita.si Irena Prelog, predsednica uprave Tine Pust, član uprave

NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Ljubljana

Tivolska cesta 48 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 52 70 Faks: +386 1 476 52 99 E-pošta: info@nlbskladi.si www.nlbskladi.si Kruno Abramovič, predsednik uprave Blaž Bračič, član uprave

Bankart d.o.o., Ljubljana

Celovška cesta 150 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 583 42 02 Faks: +386 1 583 41 96 E-pošta: info@bankart.si www.bankart.si Aleksander Kurtevski, direktor Miran Vičič, direktor

LHB Aktiengesellschaft, Frankfurt am Main

Große Bockenheimer Str. 33-35 60313 Frankfurt, Nemčija Tel.: +49 69 21 06 816 Faks: +49 69 21 06 199 E-pošta: info@lhb.de Matjaž Jevnišek, uprava

Prospera plus d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji

Šmartinska cesta 132 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 524 82 91 E-pošta: info@prospera-plus.si Mateja Uršič, likvidacijska upraviteljica Boris Anže Dugar, likvidacijski upravitelj

CBSinvest d.o.o., Sarajevo

Džidžikovac 1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 61 162 618 Eldin Teskeredžić, direktor

PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji

Čopova 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 586 29 16 E-pošta: info@prorem.si www.nlbrealestate.com Jovica Jakovac, likvidacijski upravitelj Lamija Hadžiosmanović, likvidacijski upravitelj

REAM d.o.o., Podgorica

Bul. Džordža Vašingtona br. 102 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 674 900 E-pošta: gligor.bojic@nlb.me Gligor Bojić, Director Marko Furlan, pooblaščeni zastopnik

REAM d.o.o., Beograd – Novi Beograd*

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 60 34 96 923 E-pošta: office@ream-srb.com Vladimir Vasilijević, direktor Veljko Tanić, direktor

REAM d.o.o., Zagreb*

Miramarska 24/6 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 56 25 914 Tel.: +385 1 56 25 918 E-pošta: lamija.hadziosmanovic@ream-cro. com E-pošta: klemen.fajmut@ream-cro.com Lamija Hadžiosmanović, direktorica Klemen Fajmut, direktor

OL Nekretnine d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Miramarska 24/6 10000 Zagreb, Hrvaška Tel.: +385 1 56 25 914 Faks: +385 1 56 25 918 E-pošta: lamija.hadziosmanovic@ream-cro.com E-pošta: ivan.strek@ream-cro.com Lamija Hadžiosmanović, likvidacijska upraviteljica Ivan Štrek, likvidacijski upravitelj

SR-RE d.o.o., Beograd – Novi Beograd*

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 60 34 96 923 E-pošta: office@ream-srb.com Vladimir Vasilijević, direktor Veljko Tanić, direktor

SPV2 d.o.o., Beograd – Novi Beograd

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 60 34 96 923 E-pošta: office@ream-srb.com Vladimir Vasilijević, direktor

Hotel Tara d.o.o., Budva

Bečići, Budva Uradni poštni naslov: Bulevar Džordža Vašingtona 102 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 675 900 E-pošta: gligor.bojic@nlb.me Gligor Bojić, direktor

BH-RE d.o.o., Sarajevo

Ul. Danijela Ozme 2 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel.: +387 33 720 304 Faks: +387 35 302 802 E-pošta: satka.kahrimanovic@nlb.ba Satka Kahrimanović, direktor

NLB Srbija d.o.o., Belgrade

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel.: +381 11 22 25 369 Faks: +381 11 22 25 365 E-pošta: office@nlbsrbija.co.rs www.nlbsrbija.co.rs Vladan Tekić, direktor

NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica

Bulevar Džorža Vašingtona 102, I sprat/20 81000 Podgorica, Črna gora Tel.: +382 20 675 900 E-pošta: gligor.bojic@nlb.me Gligor Bojić, izvršni direktor

S-REAM d.o.o., Ljubljana

Čopova 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 586 29 16 E-pošta: info@prorem.si www.nlbrealestate.com Jovica Jakovac, direktor Lamija Hadžiosmanović, direktor

Podružnice in zastopništva članic NLB Skupine zunaj države sedeža

NLB InterFinanz AG v likvidaciji

Podružnica Ljubljana Puharjeva ulica 3 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: info@nlbinterfinanz.ch Marko Čelebić, direktor

NLB d.d., Ljubljana Trg republike 2 1000 Ljubljana Slovenija

T: (01) 476 3900 F: (01) 252 2422 E-pošta: info@nlb.si Internet: nlb.si SWIFT: LJBASI2X Reuter: LB LJ

IBAN SI56 0290 0000 0200 020 Številka računa: 02900-0000200020 Identifikacijska številka za DDV: SI91132550

Teksti: NLB d.d. Produkcija: Gigodesign d.o.o. in Taktik d.o.o. Fotografije: Primož Korošec in arhivi NLB Skupine

Letno poročilo je dostopno tudi na nlb.si. Ponatis in razmnoževanje nista dovoljena.

Ljubljana, april 2019