Lokalno in regionalno

poročilo 2019

Lokalno in regionalno

Letno poročilo 2019

Letno poročilo NLB Skupine 2019

Kazalo

Pregled strateških članic	7
Ključni poudarki	8
Makroekonomsko okolje	18

Poslovno poročilo	23
Nagovor uprave NLB	24
Nagovor predsednika nadzornega sveta NLB	28
Strategija	32
Pregled finančnega poslovanja	36
Regulativno okolje	52
Segmentna analiza	55
Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	56
Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	62
Strateški tuji trgi	67
Finančni trgi	88
Nestrateške članice	92
Spremljava in IT	94
Upravljanje tveganj	98
Upravljanje kadrov	104
Korporativno upravljanje	108
Skladnost poslovanja in krepitev integritete	128
Notranja revizija	131
Izjave o korporativnem upravljanju	133
Razkritja o delnicah in delničarjih NLB	158
Korporativna in družbena odgovornost	162
Dogodki po zaključku poslovnega leta 2019	164

Finančno poročilo	167

Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja	336
Organigram NLB Skupine	351
Organizacijska struktura NLB	354
Imenik NLB Skupine	356
Opredelitve in slovar izbranih izrazov	360

Pregled strateških članic

318 1.855.132 14.174 7.605 11.612 193,6

NLB Skupina

550¹

Slovenija

NLB Vita, Ljubljana

1.514²

NLB Skladi, Ljubljana

5,5

34,0 %4 ⁵ ⁶

3,3 0,8 17,5

52 401.748 1.462 915 1.176 32,9 16,0 %

NLB Banka, Skopje

Severna

53 218.455 773 412 618 17,1 18,8 %

NLB Banka, Banja Luka

2,7 0,9 33,1

5,6 -0,9 -4,7 -3,9 -16,0 -6,3

0,5 -2,1 1,0 -1,1 -2,6 -0,1

Makedonija Bosna in Hercegovina Kosovo Srbija

NLB Banka, Sarajevo

35 215.633 801 540 685 19,5 17,6 %

NLB Banka, Priština

4,1 2,7 25,3

5,3 %7 11,9 % 1,7 %8

NLB Banka, Podgorica

Črna gora

3,2 0,4 14,7

NLB Banka, Beograd

3,7 1,9 10,7

93 680.031 9.802 4.589 7.761 176,1 23,8 %

NLB, Ljubljana

9,0 15,6 %³

2,4 1,7 4,6

Sredstva kritnih skladov brez lastnih virov.
Tržni delež sredstev na trgu tradicionalnih življenjskih zavarovanj. 4. Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih. 5. Tržni delež v Severni Makedoniji na dan 30. septembra 2019. 6. Tržni delež v Republiki Srbiji na dan 30. septembra 2019. 7. Tržni delež v Federaciji BiH na dan 30. septembra 2019. 8. Tržni delež v Srbiji na dan 30. septembra 2019.
Obseg sredstev v upravljanju.

Tržni položaj v letu 2019

Bilančna vsota (v mio EUR) Neto krediti strankam (v mio EUR)

Rezultat po davkih (v mio EUR) Depoziti strank (v mio EUR)

Tržni delež po bilančni vsoti

Stopnja brezposelnosti (v %) Povprečna inflacija (v %)

Tekoči račun plačilne bilance

Proračunski primanjkljaj / presežek (v % BDP)

BDP (realna rast v %)

(v % BDP)

Poslovalnice Aktivne stranke

Makroekonomski kazalniki za leto 2019

Pregled strateških članic

		Slovenija		Severna	Makedonija Bosna in Hercegovina		Kosovo	Črna gora	Srbija
	NLB Skupina	NLB, Ljubljana	NLB Vita, Ljubljana	NLB Skladi, Ljubljana	NLB Banka, Skopje	NLB Banka, Banja Luka	NLB Banka, Sarajevo	NLB Banka, Priština	NLB Banka, Podgorica	NLB Banka, Beograd
Tržni položaj v letu 2019
Poslovalnice	318	93			52	53	38	35	19	28
Aktivne stranke	1.855.132	680.031			401.748	218.455	134.256	215.633	65.517	139.492
Bilančna vsota (v mio EUR)	14.174	9.802	550¹	1.514²	1.462	773	638	801	548	614
Neto krediti strankam (v mio EUR)	7.605	4.589			915	412	399	540	346	412
Depoziti strank (v mio EUR)	11.612	7.761			1.176	618	515	685	437	437
Rezultat po davkih (v mio EUR)	193,6	176,1	9,0	5,5	32,9	17,1	9,0	19,5	7,6	4,1
Tržni delež po bilančni vsoti		23,8 %	15,6 %³	34,0 %4	16,0 % 5	18,8 % 6	5,3 %7	17,6 %	11,9 %	1,7 %8
Makroekonomski kazalniki za leto 2019
BDP (realna rast v %)			2,4		3,3	2,7		4,1	3,2	3,7
Povprečna inflacija (v %)			1,7		0,8	0,9		2,7	0,4	1,9
Stopnja brezposelnosti (v %)			4,6		17,5	33,1		25,3	14,7	10,7
Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)			5,6		-0,9	-4,7		-3,9	-16,0	-6,3
Proračunski primanjkljaj / presežek (v % BDP)			0,5		-2,1	1,0		-1,1	-2,6	-0,1

Sredstva kritnih skladov brez lastnih virov.
Obseg sredstev v upravljanju.

ENOSTAVNOST

KULTURA

ZAUPANJE

DIGITALNO

KULTURA

ŠPORT

DIGITALNE STORITVE

E E G

MENTORSTVO

KLIKIN

NAPREDNO

FLEKSIBILNOST

ŠPORT

SKRB

NLB WHEEL

KULTURA

KLIKIN

SKRB

ŠPORT

TOP EMPLOYER KAKOVOST STORITEV DRUŽINSKI DAN

ENOSTAVNOST

NLB KLIK

KULTURA

ZAUPANJE

BANČNI PAKETI

ZAUPANJE

DIGITALNO

ŠPORT MLADIH

DRUŽINSKI DAN

KULTURA

KAKOVOST STORITEV

OKOLJEVARSTVO

KLIKIN

CSR

DOBRODELNOST

KULTURA

IZOBRAŽEVANJA

OKOLJEVARSTVO

CSR

NAPREDNO

SKRB

ŠPORT

5800+ ZAPOSLENIH

DRUŽINSKI DAN

SPLETNA BANKA

FINANČNI NASVETI

DONACIJE PORODNIŠNICAM

SARAJEVO

ŠPORTNE IGRE

BANJA LUKA BEOGRAD

LOKALNA SKUPNOST ENOSTAVNOST

DONACIJE PORODNIŠNICAM

RAZUMEVANJE

BANČNI PAKETI

CSR

SKRB

KAKOVOST ŽIVLJENJA

FLEKSIBILNOST

RAZUMEVANJE

BANČNI PAKETI

SPLETNA BANKA

MENTORSTVO

DOSTOPNOST

REGIONALNI PROJEKTI

SPONZORSTVA

FINANČNO OPISMENJEVANJE

MENTORSTVO

FINANČNI NASVETI

PODGORICA

DOSTOPNOST

KULTURA

MENTORSTVO

FLEKSIBILNOST

DRUŽBENA ODGOVORNOST

VLAGANJE V RAZVOJ

DIGITALNE STORITVE

SPLETNA BANKA

KAKOVOST STORITEV

DIGITALNO

DRUŽINSKI DAN

PRODORNOST

ŠPORT

KAKOVOST STORITEV

SVETOVANJE

STABILNOST

IZOBRAŽEVANJA

KULTURA

KLIKIN

TOP EMPLOYER

DONACIJE PORODNIŠNICAM

DRUŽINSKI DAN

FINANČNO OPISMENJEVANJE

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE

327 POSLOVALNIC

5.800+ ZAPOSLENIH

BANČNA GARANCIJA

VARNOST

KLIKIN

TOP EMPLOYER KAKOVOST STORITEV DRUŽINSKI DAN

RAZUMEVANJE

BANČNI PAKETI

T C

SPLETNA BANKA

ŠPORT

BANČNI PAKETI

BORZNO POSREDNIŠTVO

SKOPJE

CSR

KLIKIN

SKRB

BANČNI PAKETI RAZUMEVANJE

SPLETNA BANKA

ZNANJE DIGITALNE STORITVE LOKALNA SKUPNOST

PRIŠTINA

PRIVATNO BANČNIŠTVO

MOBILNI BANČNIKI

DIGITALNE STORITVE

SPONZORSTVA

PRIVATNO BANČNIŠTVO DONACIJE PORODNIŠNICAM

FINANČNO OPISMENJEVANJE

ŠPORT

KULTURA

DIGITALNO

CSR

ŠPORTNE IGRE ZDRAVA BANKA OKOLJEVARSTVO

ZAUPANJE

KULTURA

KLIKIN

ŠPORT MLADIH

327 POSLOVALNIC

NAPREDNO DIGITALNO

KULTURA

KLIKIN

BANČNI PAKETI

NLB TELEDOM

VLAGANJE V RAZVOJ 24/7

KULTURA

ZAUPANJE

DRUŽINSKI DAN PRODORNOST

ŠPORT MLADIH

CSR

KULTURA

KAKOVOST ŽIVLJENJA

LOKALNA SKUPNOST

ENOSTAVNOST

NAPREDNO

NLB TELEDOM

SKRB

FINANČNI NASVETI

GLEDALIŠKI TOLMAČ SPONZORSTVA

ODLIČNOST KULTURA

KAKOVOST ŽIVLJENJA

KULTURA

STROKOVNOST DOBRODELNOST

LJUBLJANA

Tržni delež sredstev na trgu tradicionalnih življenjskih zavarovanj.
Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih.
Tržni delež v Severni Makedoniji na dan 30. septembra 2019.
Tržni delež v Republiki Srbiji na dan 30. septembra 2019.
Tržni delež v Federaciji BiH na dan 30. septembra 2019.
Tržni delež v Srbiji na dan 30. septembra 2019.

1. poglavje

Ključni poudarki

Pregled NLB Skupine

Skupina je največja bančna in finančna skupina v Sloveniji, ki se osredotoča na izbrane strateške trge JVE. Pokriva tržišča s populacijo okoli 17 milijonov prebivalcev. Skupino sestavljajo NLB kot glavni subjekt v Sloveniji in kot matična družba šestih odvisnih bančnih članic v JVE, več družb za pomožne storitve (upravljanje sredstev, upravljanje nepremičnin itn.) in manjše število nestrateških odvisnih podjetij, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja. NLB je javna delniška družba. Največja delničarka je RS, ki ima lastniški delež v višini 25 % in ene delnice.

Največja bančna in finančna skupina v Sloveniji

NLB je največja banka v Sloveniji s 93 poslovalnicami, 680.031 aktivnimi komitenti in 23,8-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti.

Velik obseg prejetih depozitov, s 30,5-odstotnim tržnim deležem merjenim z depoziti strank.

Vodilna na trgu bančnih produktov in inovativnih rešitev ter vodilni ponudnik produktov na področju upravljanja premoženja in bančnega zavarovalništva.

Bonitetna agencija Standard and Poor's je izboljšala oceno NLB: zvišanje z BB+ na BBB- (obeti: stabilni). Dve bonitetni agenciji sta potrdili oceno za NLB; Fitch: BB+ (obeti: stabilni) in Moody's: Baa2 (obeti: pozitivni).

Vodilni položaj na izbranih trgih JVE s potencialom rasti

Trgi JVE še vedno beležijo krepko rast BDP, ki presega povprečje evroobmočja. Domača potrošnja na teh trgih je močna, uporaba finančnih produktov pa je občutno pod evropskim povprečjem.

NLB je prisotna v petih državah JVE (Severna Makedonija, Kosovo, dve bančni članici v BiH, Črna gora in Srbija). Nekatere bančne članice Skupine so vodilne na trgu, na štirih od šestih trgov tržni delež presega 10 %.

Vse bančne članice v regiji so dobro integrirane v Skupino, poslujejo z dobičkom, so visoko likvidne, z močnim kapitalskim položajem, in se v veliki meri financirajo z lastnimi viri, zato so v dobrem položaju za izkoriščanje stopenj rasti v regiji.

Skupina ima močno mrežo 225 podružnic in 1,18 mio aktivnih komitentov samo v JVE (brez NLB).

Koraki za krepitev položaja Skupine so bili storjeni v Srbiji, kjer je bila Banka decembra 2019 izbrana kot ponudnik, s katerim prodajalec nadaljuje pogajanja (preferred bidder) za potencialni nakup lastniškega deleža Republike Srbije v Komercijalni Banki a.d. Beograd, dne 26. februarja 2020 pa je Banka sklenila kupoprodajno pogodbo z Republiko Srbijo za nakup 83,23-odstotnega navadnega lastniškega deleža Komercijalne banke a.d. Beograd.

Stabilno in dobičkonosno poslovanje

Poslovanje z dobičkom šest zaporednih let in v 2019 z najvišjim dobičkom Skupine pred oslabitvami in rezervacijami (212,2 mio EUR).

Rast prihodkov, ki jo spodbujata stabilna neto obrestna marža in naraščajoči prihodki od opravnin. Struktura se je spremenila v korist posojil prebivalstvu, zaradi česar so zrasli obrestni prihodki.

Veliko povečanje prispevka mednarodnih poslov k rasti prihodkov in dobičkonosnosti.

Neprekinjena prizadevanja za omejevanje stroškov.

Donosnost kapitala (ROE) po davkih v višini 11,7 % in trden količnik skupnega kapitala v višini 16,3 %.

Negativen strošek tveganja kot posledica stabilnega makroekonomskega okolja in uspešne proaktivne izterjave slabih naložb.

Lastni viri financiranja in močan kapitalski položaj

Zelo trden likvidnostni položaj, dobro razpršena struktura likvidnostnih rezerv. Rezultati likvidnostnega stresnega testa ECB v letu 2019 so pokazali, da ima Skupina tudi v primeru nastopa izjemnih stresnih okoliščin zadostne likvidnostne rezerve. Večina virov financiranja izvira iz depozitov prebivalstva (predvsem vpogledni depoziti), obrestovanih po nizkih obrestnih merah.

Nizek kazalnik LTD 65,5 % je posledica rasti depozitov, ki presega rast danih kreditov.

Visoka raven kapitalske ustreznosti, ki se odraža v količniku skupnega kapitala v višini 16,3 %. Količnik CET 1 znaša 15,8 % in presega povprečje EU, kot ga je objavila EBA (konec tretjega kvartala 2019: 14,6 %), kar odraža močan kapitalski položaj, ki podpira nadaljnja stabilna izplačila dividend.

Stalno izboljševanje kreditnega portfelja

Pozitiven trend zagotavljanja visoke kakovosti kreditnega portfelja se je nadaljeval. Zelo stabilna kakovost kreditnega portfelja z naraščajočimi izpostavljenostmi v 1. skupini. Strateška zdrava rast na segmentu poslovanja s prebivalstvom. Nadaljuje se trend zelo majhnega prirasta novih slabih posojil (2019: 0,6 % bruto portfelja posojil, kar je enako 55,8 mio EUR).

Delež nedonosnih izpostavljenosti, kot ga opredeljuje EBA, se je še dodatno znižal s 4,6 % leta 2018 na 2,7 % v letu 2019 (povprečje EU konec tretjega kvartala 2019: 2,5 %), pri čemer stopnja pokritja slabih posojil 29 ostaja stabilna v višini 65 %, visoko nad povprečjem EU, ki je konec tretjega kvartala 2019 znašalo 44,6 %.

Celostna strategija za zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti (ukrepi opredeljeni v strategiji ter drugi dejavniki/ukrepi). Velik poudarek je na intenzivni in proaktivni obravnavi komitentov, ki se soočajo s finančnimi težavami, v že zelo zgodnji fazi.

Kontinuiran proces likvidacije nestrateških članic Skupine in nestrateških kreditnih portfeljev.

Strateška naravnanost

Novembra 2019 je Skupina sprejela novo, celovito petletno strategijo za ohranitev in krepitev svojega tržnega položaja v domači regiji ter aktivno sodelovanje pri rasti in konsolidaciji trga. Ponovno je potrdila poslanstvo in vizijo Skupine, ki jasno opredeljuje njeno identiteto in osredotočenost na JVE - njeno domačo regijo.

Ker uspešna digitalizacija zahteva konkurenčno informacijsko infrastrukturo in zmogljivosti, bo Skupina še naprej veliko vlagala v ta področja.

Po uspešno zaključenem postopku privatizacije in umiku vseh omejitev zaradi zavez RS Evropski komisiji (EK), bo Banka končno lahko začela poslovati s polnim potencialom doma in na trgih JVE.

Stopnja pokritja slabih posojil 2: stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

Srednjeročni strateški in finančni cilji

Tabela 1: Uspešnost na trgu in cilji (srednjeročni strateški in finančni cilji)

	Poslovanje v letu 2019	Srednjeročni cilji
Neto obrestna marža**	2,48 %	> 2,7 %
LTD	65,5 %	< 95 %
Količnik skupnega kapitala	16,3 %	16,25 %*
CIR	58,7 %	~ 50 %
Strošek tveganja	-20 b.t.	< 90 b.t.
Delež nedonosnih izpostavljenosti	2,7 %	< 4 %
ROE po davkih	11,7 %	~ 12,0 %
Izplačilo dividend	70 %	~ 70 %

* Pristojni organi redno pregledujejo ciljni količnik skupnega kapitala, tako da se stalno upoštevajo veljavne kapitalske zahteve.

** Izračunana na podlagi povprečne obrestonosne aktive.

Ključni kazalniki poslovanja

Tabela 2: Ključni finančni kazalniki za NLB Skupino in NLB

	2019		2018		2017
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Kazalci izkaza poslovnega izida (v mio EUR)
Čisti obrestni prihodki	318	158	313	158	309	159
Čisti neobrestni prihodki	195	195	180	165	178	171
Stroški skupaj	-301	-190	-289	-179	-285	-176
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	212	164	205	144	203	154
Oslabitve in rezervacije	-1	14	23	33	30	31
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	4	-	5	-	5	-
Rezultat pred davki	215	178	233	177	237	185
Rezultat manjšinskih lastnikov	8	-	8	-	8	-
Rezultat po davkih	194	176	204	165	225	189
Kazalci izkaza finančnega položaja (v mio EUR)
Bilančna vsota	14.174	9.802	12.740	8.811	12.238	8.713
Bruto krediti strankam	7.938	4.718	7.627	4.704	7.641	4.987
Oslabitve in odmiki od poštene vrednosti	-334	-129	-479	-226	-647	-317
Neto krediti strankam	7.605	4.589	7.148	4.478	6.994	4.670
Finančna sredstva	3.830	3.169	3.399	2.869	2.963	2.460
Depoziti strank	11.612	7.761	10.464	7.033	9.879	6.812
Kapital	1.686	1.333	1.616	1.295	1.654	1.381
Kapital manjšinskih lastnikov	45	-	41	-	35	-
Obseg zunajbilančnega poslovanja	4.222	3.644	3.996	3.473	3.880	3.389
Ključni finančni kazalci
a) Kapitalska ustreznost
Količnik skupnega kapitala*	16,3 %	22,6 %	16,7 %	24,1 %	15,9 %	21,8 %
Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 količnik)*	15,8 %	21,8 %	16,7 %	24,1 %	15,9 %	21,8 %
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1 količnik)*	15,8 %	21,8 %	16,7 %	24,1 %	15,9 %	21,8 %
Skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) (v mio EUR)	9.186	5.225	8.678	5.024	8.546	5.234
Skupna izpostavljenost tveganjem (RWA) / Bilančna vsota	64,8 %	53,3 %	68,1 %	57,0 %	69,8 %	60,1 %
b) Kvaliteta aktive
Stopnja pokritja slabih posojil 1 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila)	89,2 %	76,2 %	77,1 %	65,8 %	77,5 %	67,8 %
Stopnja pokritja slabih posojil 2 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila)	65,0 %	56,7 %	64,6 %	57,1 %	62,2 %	56,0 %
Stopnja pokritja slabih posojil (EBA definicija)**	64,5 %	55,5 %	63,7 %	55,0 %	-	-
NPL – obseg slabih posojil (v mio EUR)	375	169	622	343	844	478
Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	3,8 %	2,8 %	6,9 %	6,3 %	9,2 %	8,1 %
Delež neto NPL (interna definicija: neto slaba posojila (NPL) / neto posojila)	1,4 %	1,3 %	2,6 %	2,8 %	3,8 %	3,8 %
Delež NPL (EBA definicija)**	4,6 %	3,3 %	7,9 %	6,8 %	-	-
Delež NPE (EBA definicija)	2,7 %	2,0 %	4,7 %	3,9 %	6,7 %	5,8 %

	2019		2018		2017
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Prejeta zavarovanja / nedonosne izpostavljenosti	66,6 %	72,0 %	67,4 %	71,1 %	66,5 %	70,0 %
Prejeta zavarovanja / obseg nedonosnih posojil (EBA definicija)	35,4 %	33,6 %	41,2 %	39,9 %	-	-
Kreditne oslabitve in rezervacije / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA)	-0,1 %	-0,3 %	-0,3 %	-0,6 %	-0,5 %	-0,8 %
c) Profitabilnost
Neto obrestna marža***	2,4 %	1,7 %	2,5 %	1,8 %	2,6 %	1,8 %
Marža finančnega posredništva	3,9 %	3,8 %	3,9 %	3,7 %	4,1 %	3,8 %
Donos na kapital pred davki (ROE pred davki)	12,7 %	13,4 %	13,2 %	12,4 %	14,8 %	14,1 %
Donos na sredstva pred davki (ROA pred davki)	1,6 %	1,9 %	1,9 %	2,0 %	2,0 %	2,1 %
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	11,7 %	13,3 %	11,8 %	11,6 %	14,4 %	14,4 %
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	1,5 %	1,9 %	1,6 %	1,9 %	1,9 %	2,2 %
d) Stroški poslovanja
Operativni stroški / povprečna aktiva	2,3 %	2,1 %	2,3 %	2,0 %	2,4 %	2,0 %
Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR)	58,7 %	53,7 %	58,5 %	55,3 %	58,4 %	53,3 %
Stroški / skupna izpostavljenost tveganjem (RWA)	3,3 %	3,6 %	3,3 % 3,6 %		3,3 %	3,4 %
Stroški / bilančna vsota	2,1 %	1,9 %	2,3 %	2,0 %	2,3 %	2,0 %
e) Likvidnost
Likvidna sredstva / kratkoročne finančne obveznosti do nebančnega sektorja	54,7 %	63,8 %	54,1 %	48,2 %	54,5 %	61,6 %
Likvidna sredstva / povprečna aktiva	44,7 %	52,1 %	38,0 %	42,5 %	41,4 %	46,6 %
f) Drugo
Tržni delež glede na bilančno vsoto	-	23,8 %	-	22,7 %	-	23,0 %
Razmerje med krediti in depoziti (LTD)	65,5 %	59,1 %	68,3 %	63,7 %	70,8 %	68,6 %
Čisti prihodki / tveganjem prilagojena aktiva (RWA)	5,6 %	6,8 %	5,7 %	6,4 %	5,7 %	6,3 %
Ključni kazalci na delnico
Število delničarjev****	-	2.100	-	1.716	-	1
Število delnic	-	20.000.000	-	20.000.000	-	20.000.000
Pripadajoči znesek ene delnice (v EUR)	-	10	-	10	-	10
Knjigovodska vrednost (v EUR)	84,3	66,7	80,8	64,8	82,7	69,1
Mednarodne bonitetne ocene
S&P	BBB-		BB+		BB
Fitch	BB+		BB+		BB
Moody's*	Baa2		Baa2		Ba1
Zaposleni
Število zaposlenih	5.878	2.659	5.887	2.690	6.029	2.789

***** Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov.

Več informacij glede definicij določenih kazalcev v tej tabeli je na voljo v poglavju Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja.

* 31. dec. 2018 vključuje tudi rezultat prvega polletja 2018 (109 mio EUR). 31. dec. 2019 vključuje 35 mio EUR rezultata leta 2019.

** Razkirtje tega kazalnika je zahtevano od 31. dec. 2019. ***Izračunana na podlagi povprečne aktive.

**** Po delniški knjigi KDD. Delnice kotirajo na Ljubljanski borzi. Banka New York Mellon (»depozitar GDR«), ki je v delniški knjigi KDD navedena kot upravičeni imetnik, ni dejanski lastnik delnic; delnice ima zaradi svoje vloge depozitarja GDR za imetnike GDR. GDR, ki predstavljajo delnice, so izdane na podlagi deponiranih delnic in kotirajo na Londonski borzi. Zato številka upravičenih lastnikov v registru delnic KDD ne predstavlja vseh upravičenih lastnikov delnic Banke. Pravice na podlagi deponiranih delnic lahko imetniki GDR uveljavljajo le prek depozitarja GDR, posamezni imetniki GDR pa nimajo neposredne pravice do udeležbe na skupščini delničarjev Banke ali do uveljavljanja glasovalnih pravic na podlagi deponiranih delnicah.

**Tabela 3: Podatki o LCR* (v tisoč EUR)**

	Q1 2019 (jan. - mar.)		Q2 2019 (apr. - jun.)		Q3 2019 (jul. - sep.)		Q4 2019 (okt. - dec.)
	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB	NLB Skupina	NLB
Količnik likvidnostnega kritja	345 %	397 %	356 %	412 %	355 %	410 %	341 %	389 %
Likvidnostni blažilnik	2.957.708	2.760.435	3.105.974	2.897.806	3.223.801	2.998.890	3.386.824	3.144.193
Neto likvidnostni odlivi	861.677	700.855	875.421	709.125	913.087	736.886	996.379	811.172

* Tabela 3 ponazarja vrednosti in podatke za vsako od štirih koledarskih četrtletij (januar-marec, april-junij, julij-september, oktober-december). Izračunane so kot enostavno povprečje opazovanj na zadnji koledarski dan posameznega meseca za obdobje 12 mesecev pred iztekom vsakega četrtletja.

Tabela 4: Informacije o delnicah NLB

Informacije o delnicah	31. december 2019
Skupno število izdanih delnic	20.000.000
Najvišji zaključni tečaj (v 2019)	EUR 65,00
Najnižji zaključni tečaj (v 2019)	EUR 54,00
Zaključni tečaj na dan 30. decembra 2019*	EUR 62,00
Knjigovodska vrednost NLB Skupine na delnico	EUR 84,3
Dobiček NLB Skupine na delnico (EPS)	EUR 9,7
Cena / knjigovodska vrednost NLB Skupine (P/B)	0,73
Dividenda na delnico (za preteklo poslovno leto)	EUR 7,13
Tržna kapitalizacija na dan 30. decembra 2019*	EUR 1.240.000.000

* 31. decembra 2019 ni bilo trgovanja.

Letno poročilo NLB Skupine 2019 13

Ključni dogodki

DELODAJALEC DOBIČEK BBB- OBVEZNICE JULIJ AVGUST REZULTATI S&P BONITETNA OCENA JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL KONČANA PRIVATIZACIJA PRIZNANJA ZA ODLIČNOST JUNIJ NAJBOLJŠI MAJ PODREJENE

Februar

Banka je četrto leto zapored prejela certifikat najboljšega delodajalca (Top Employer), ki ga podeljuje neodvisna nizozemska organizacija (Top Employers Institute).

Banka je razkrila nov sklep o izvajanju bonitetne zahteve ECB, ki velja od 1. marca in ki nalaga, da NLB na konsolidirani podlagi vzdržuje skupno kapitalsko zahtevo SREP (TSCR) v višini 11,25 %, ki obsega minimalno kapitalsko zahtevo v okviru prvega stebra v višini 8 % (P1R) in kapitalsko zahtevo v okviru drugega stebra v višini 3,25 % (P2R), ki jo je treba imeti nad minimalno kapitalsko zahtevo. S tem sklepom je ECB zmanjšala zahtevo v okviru drugega stebra (P2R) s 3,5 % na 3,25 % CET1. Ta sklep skupaj z zahtevo po skupnem blažilniku (CBR) vodi do celotne kapitalske zahteve (OCR) v višini 14,75 %.

Maj

Banka je izdala podrejene obveznice 10NC5 Tier 2 v skupnem nominalnem znesku 45 mio EUR. Nespremenljiva kuponska obrestna mera obveznic znaša 4,2 % letno za prvih pet let od izdaje. Po tem obdobju bo kuponska obrestna mera določena na osnovi vsote takrat veljavne petletne obrestne zamenjave (mid-swap

rate) in fiksnega pribitka, določenega ob izdaji obveznic (tj. 4,159 % letno). Obveznice s simbolom NLB27 in oznako ISIN SI0022103855 so bile 8. maja uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu Ljubljanske borze, in sicer v segment obveznic.

Banka je prejela sklep BS o zahtevi MREL (minimalna višina kapitala in kvalificiranih obveznosti), ki znaša 17,93 % TLOF (vsota vseh obveznosti in kapitala) na podkonsolidirani ravni Skupine za reševanje NLB. Prehodno obdobje za izpolnitev zahteve MREL traja do 30. junija 2023, po tem datumu pa bo morala biti stalno izpolnjena.

Bonitetna agencija Standard and Poor's je dvignila bonitetno oceno NLB za eno stopnjo z BB+ na BBB-, s čimer je ta dosegla investicijsko raven (investment grade). Obeti so stabilni. Drugi bonitetni oceni Banke sta BB+ (stabilni obeti) agencije Fitch in Baa2 (pozitivni obeti) agencije Moody's.

Junij

Na 33. Skupščini Banke so delničarji izvolili štiri nove člane Nadzornega sveta NLB, ki so: Mark William Lane Richards, Shrenik Dhirajlal Davda, Andreas Klingen in

Gregor Rok Kastelic. Vsi so bili imenovani za štiriletni mandat.

SEPTEMBER

OSVEŽENA STRATEGIJA

OKTOBER NOVEMBER

IZPOLNITEV

MSCI FRONTIER MARKETS

DECEMBER

ZAVEZ EK

IZBRANI PONUDNIK ZA NAKUP KB

Delničarjem so bile v skladu s sklepom 33. Skupščine Banke izplačane dividende v višini 142.600.000,00 EUR (7,13 EUR bruto na delnico).

Postopek privatizacije NLB je bil uspešno končan s prodajo po metodi Pospešenega postopka zbiranja ponudb dobro poučenih vlagateljev (Accelerated book build) za preostali 10-odstotni lastniški delež RS v osnovnem kapitalu NLB manj ena delnica. Po zaključku prodajnega postopka RS ostaja največja delničarka NLB s 25-odstotnim lastniškim deležem plus eno delnico. Z omenjeno prodajo so prenehale veljati skoraj vse omejitve iz zavez, ki jih je RS dala EK.

Julij

NLB je razglasila, da so tri članice Skupine prejele priznanje za odličnost finančne revije Euromoney (Euromoney Excellence Awards). NLB je prejela priznanje za najboljšo slovensko banko in priznanje za najboljšo preobrazbo na območju JVE, NLB Banka, Podgorica je prejela priznanje za najboljšo banko v Črni gori, NLB Banka, Skopje pa za najboljšo banko v Severni Makedoniji.

DELODAJALEC DOBIČEK AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER OSVEŽENA STRATEGIJA MSCI FRONTIER MARKETS IZPOLNITEV IZBRANI PONUDNIK ZA NAKUP KB PRIZNANJA ZA ODLIČNOST ZAVEZ EK

September

BBB- OBVEZNICE

APRIL

KONČANA PRIVATIZACIJA

REZULTATI S&P BONITETNA OCENA

MAREC

FEBRUAR

NAJBOLJŠI

JANUAR

JULIJ

JUNIJ

MAJ PODREJENE

Nadzorni svet NLB se je sestal na svoji 57. seji, na kateri je obravnaval poslovanje Skupine v prvih šestih mesecih leta. Seznanil se je tudi s ključnimi elementi nove strategije NLB Skupine in odobril ustanovitev nove leasing družbe.

NLB je sklenila pogodbo o najemu podrejenega posojila (Tier 2) v višini 45 mio EUR z namenom okrepitve in optimizacije kapitalske strukture.

Oktober

Na 34. Skupščini delničarjev je bil sprejet sklep o nagrajevanju članov Nadzornega sveta NLB in njegovih komisij.

Nadzorni svet NLB in László Pelle, član Uprave NLB pristojen za področje operativnega poslovanja (COO), sta se dogovorila o predčasnem prenehanju njegovega mandata. G. Pelle je vodil področje operativnega poslovanja (COO) do 31. januarja 2020, tako da je Banka nadaljevala poslovanje kot običajno.

November

Banka je izdala podrejene obveznice 10NC5 Tier 2 v skupnem nominalnem znesku 120 mio EUR. Nespremenljiva kuponska obrestna mera obveznic znaša 3,65 % letno za prvih pet let od izdaje. Po tem obdobju bo kuponska obrestna mera določena na osnovi vsote takrat veljavne petletne obrestne zamenjave (mid-swap rate) in fiksnega pribitka, določenega ob izdaji obveznic (tj. 3,833 % letno). Obveznice s kodo ISIN XS2080776607 in bonitetno oceno BB bonitetne agencije S&P so bile 19. novembra uvrščene v trgovanje na Luksemburško borzo, Euro MTF trg.

Družba MSCI je 27. novembra delnice NLB uvrstila v MSCI Slovenija in MSCI Frontier Markets.

Banka je 28. novembra razglasila, da je od ECB prejela nov sklep o določitvi bonitetnih zahtev, ki se uporablja od 1. januarja 2020 in ki nalaga, da NLB na konsolidirani podlagi vzdržuje skupno kapitalsko zahtevo SREP (TSCR) v višini 10,75 %, ki obsega minimalno kapitalsko zahtevo v okviru prvega stebra v višini 8 % (P1R) in kapitalsko zahtevo v okviru drugega stebra v višini 2,75 % (P2R; trenutna zahteva P2R je bila znižana s 3,25 % na 2,75 %), ki jo je treba imeti nad minimalno kapitalsko zahtevo. Odločitev skupaj z zahtevo po skupnem kapitalskem blažilniku (CBR) vodi do skupne kapitalske zahteve (OCR) v višini 14,25 %.

Nadzorni svet NLB je 29. novembra imenoval Petra Brunclíka za člana Uprave s petletnim mandatom od dne, ko pridobi soglasje ECB. Prevzel bo funkcijo člana uprave za operativno poslovanje (COO) in bo odgovoren za področje informacijske tehnologije, operativo poslovanje, nabavo in upravljanje poslovnih nepremičnin. Petr Brunclík ima skoraj 20 let raznovrstnih poslovnih izkušenj na področju bančništva, storitev za stranke, procesnih izboljšav, elektronskega poslovanja in tehnologije.

December

NLB in KBC Insurance NV sta 27. decembra v okviru skupnega prodajnega postopka podpisali pogodbo o prodaji njunih 50-odstotnih deležev v skupni življenjski zavarovalnici NLB Vita Sava Re, matični družbi Zavarovalne skupine Sava. Po mnenju NLB je Banka s tem izpolnila svojo zadnjo zavezo EK v zvezi s postopkom državne pomoči.

Banka je bila izbrana kot ponudnik, s katerim prodajalec nadaljuje pogajanja (preferred bidder) za potencialni nakup lastniškega deleža Republike Srbije v Komercijalni Banki a.d. Beograd.

Delniška struktura NLB

Delnice Banke so uvrščene v Prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (ISIN SI0021117344, trgovalni simbol delnice na Ljubljanski borzi: NLBR); GDR, ki predstavljajo delnice, so uvrščeni na glavni trg Londonske borze

(ISIN: US66980N2036 in US66980N1046, trgovalni simbol GDR na Londonski borzi: NLB in 55VX). Pet GDR predstavlja eno delnico NLB.

Tabela 5: Glavni delničarji NLB na dan 31. decembra 2019*

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon v imenu imetnikov GDR**	12.464.548	62,32
od tega Brandes Investment Partners, L.P.***	/	>5 in <10
od tega EBRD***	/	>5 in <10
od tega Schroders plc***	/	>5 in <10
Republika Slovenija (RS)	5.000.001	25,00
Drugi delničarji	2.535.451	12,68
Skupaj	20.000.000	100,00

* Informacije so pridobljene iz delniške knjige NLB, dostopne prek spletne storitve KDD (Centralna Klirinško depotna družba) in na voljo članom KDD. Podatki o pomembnih deležih temeljijo na samoprijavi posameznih imetnikov v skladu z veljavnimi določbami slovenskega prava, ki zahteva, da imetniki delnic družbe, ki kotirajo na borzi, obvestijo družbo, kadar njihovi neposredni in/ali posredni deleži prestopijo določene pragove, in sicer 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 1/3, 50 % ali 75 %. V tabeli so navedeni vsi samoprijavljeni imetniki pomembnih deležev, katerih obvestila so bila prejeta. Glede na to obveznost imetnikov pomembnih deležev Banka predpostavlja, da nobena druga pravna ali fizična oseba ni imetnik neposredno in/ali posredno deset ali več odstotkov delnic Banke.

** Bank of New York Mellon ima delnice v vlogi depozitarja (depozitar GDR) za imetnike GDR in ni upravičeni lastnik teh delnic. Imetniki GDR imajo pravico zamenjati GDR za delnice. Imetniki GDR lahko pravice iz naslova deponiranih delnic uveljavljajo samo preko depozitarja GDR in se nimajo pravice neposredno udeležiti na skupščini delničarjev ali izvrševati glasovalne pravice iz naslova deponiranih delnic.

***Informacija o lastništvu GDR temelji na samoprijavi s strani posameznih imetnikov GDR na podlagi določil slovenskega prava.

Gibanja cen vrednostnih papirjev NLB na trgu (delnice in GDR)

Slika 1: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev (delnice) Slika 2: Londonska borza vrednostnih papirjev (GDR)

Tržna kapitalizacija NLB

Tabela 6: Tržna kapitalizacija

	Simbol	Tržna kapitalizacija na dan 30. decembra 2019*
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev (delnice)	NLBR	1.240.000.000 EUR

* 31. decembra 2019 ni bilo trgovanja.

Indeksi

Indeks FTSE Frontier: NLB (GDR) je bila dodana v indeks FTSE Frontier dne 27. novembra 2018.

Indeks SBITOP: Indeks SBITOP Ljubljanske borze vrednostnih papirjev prav tako vključuje delnice NLB od 12. decembra 2018.

Indeksi MSCI: Delnice NLB so bile 27. novembra 2019 vključene v indeks MSCI Slovenija in indeks MSCI Frontier Markets.

Funkcija odnosov z vlagatelji

Od uvrstitve delnic in GDR Banke novembra 2018 na borzo se je pomen funkcije odnosov z vlagatelji (Investor Relations – IR) občutno povečal, kar zahteva komunikacijo z vlagatelji in širšo skupnostjo. Banka je uporabljala različne vrste komunikacije, vključno s predstavitvami (roadshow), sestanki z vlagatelji, klici in konferencami, kar odraža raznolikost lastništva Banke. Odkrita in redna komunikacija z vlagatelji in analitiki je krepila dialog o strateških dogodkih, pa tudi o aktualnem finančnem poslovanju Skupine. Banka je spodbujala večjo obveščenost in razumevanje operativnega poslovanja, novosti in dogodkov, ki vplivajo na gibanje cene delnic Banke.

Slika 2: Londonska borza vrednostnih papirjev (GDR)

Del spletne strani Banke, ki je namenjen odnosom z vlagatelji, je pomemben komunikacijski kanal, ki zagotavlja celovite informacije o Skupini in gibanju cene delnic Banke. Poleg tega omogoča učinkovito podajanje informacij trgu na jasen in dosleden način. Predstavitve v okviru odnosov z vlagatelji, finančna poročila in pomembne informacije se redno nalagajo na spletno stran Banke.

Od uvrstitve na borzo v novembru 2018 so štirje analitiki izdali poročila o raziskavah o Skupini. Delnico Banke so obravnavali analitiki iz JP Morgan, Deutsche Bank, Wood & Company in Citi. Leta 2019 je bila delnica Banke obravnavana v dveh dodatnih raziskovalnih poročilih, in sicer InterCapital in Raiffeisen Centrobank.

Makroekonomsko okolje

Svetovno in evropsko gospodarstvo

Svetovna gospodarska rast se je leta 2019 zmanjšala na 2,6 % po že prej bolj umirjeni rasti leta 2018 (+3,2 %), upočasnitev v evro območju pa je bila še opaznejša, saj je rast leta 2019 padla na 1,2 % z 1,9 % v letu 2018. Trgovinske negotovosti in trgovinske vojne so skupaj z zrelimi cikli rasti dodatno pritiskale na pojenjajoči svetovni gospodarski zagon. Industrijska proizvodnja se je v številnih gospodarstvih zmanjšala in je bila potisnjena v območje krčenja, medtem ko je skupna rast ostala osredotočena na storitveni sektor. Zaradi gospodarske upočasnitve so bile centralne banke prisiljene razmisliti o dodatni spodbudi. Ameriška centralna banka (FED) je znižala ciljni razpon svoje obrestne mere na 1,50 % do 1,75 %, medtem ko je ECB napovedala nov sveženj spodbud z znižanjem obrestne mere na depozite na –0,50 % in blažilnimi ukrepi za banke (pogoji za ciljne operacije dolgoročnega refinanciranja (TLTRO) in stopenjski sistem depozitne obrestne mere), skupaj s ponovno uvedbo odprtega kvantitativnega sproščanja (QE) ali programom neto odkupa sredstev (APP) v višini 20 mrd EUR mesečno. ECB je pozvala tudi k dejavni fiskalni politiki.

Svetovni gospodarski zagon naj bi leta 2020 ostal stabilen. Šibkejša gospodarska rast v razvitih državah in na Kitajskem naj bi bila uravnotežena z močnejšo rastjo v drugih

državah v razvoju. Ključna tveganja za svetovne gospodarske obete so nadaljnje trgovinske negotovosti in nadaljevanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, morebitna trgovinska eskalacija med ZDA in EU ter morebitni nadaljnji socialni nemiri in naraščajoč vpliv podnebnih sprememb. Naslednji odločilni dejavnik bo enajstmesečno prehodno obdobje (do konca leta 2020), v katerem se bo Združeno kraljestvo pogajalo o prihodnjem trgovinskem dogovoru z EU. Če dogovor ne bo sklenjen, bo sledil trd brexit z negativnimi posledicami. Nestanovitno okolje in šibkejša svetovna rast lahko nadalje omejita izvoz in investicijsko dejavnost na evro območju. Kljub temu bi morala biti zmerna rast na evro območju podprta z močno zasebno potrošnjo ter stabilnim trgom delovne sile in višjimi plačami. Ta scenarij pa je mogoč le v primeru, da izbruh koronavirusa na Kitajskem ne bo imel katastrofalnih dolgoročnih globalnih učinkov. Consensus Forecast (FocusEconomics) napoveduje svetovno rast v višini 2,6 % leta 2020 in 2,8 % leta 2021, medtem ko se na evro območju pričakuje rast v višini 1,0 % leta 2020 in 1,2 % leta 2021.

Gospodarstvo v regiji Skupine

Gospodarska rast v regiji Skupine se je v povprečju rahlo zmanjšala, in sicer s 3,9 % v 2018 na ocenjenih 3,2 % v 2019. Znižale so

2,6 % svetovna gospodarska rast leta 2019

1,2 % gospodarska rast na evro območju leta 2019

2,4 % gospodarska rast v Sloveniji leta 2019

3,2 % gospodarska rast v regiji Skupine leta 2019

		BDP (realna rast v %)					Povprečna inflacija (v %)				Stopnja brezposelnosti (v %)
	2017	2018	2019	2020	2021	2017	2018	2019	2020	2021	2017	2018	2019	2020	2021
Evroobmočje	2,7	1,9	1,2	1,0	1,2	1,5	1,8	1,2	1,3	1,4	9,1	8,2	7,6	7,5	7,5
Slovenija	4,8	4,1	2,4	2,6	2,7	1,6	1,9	1,7	1,7	1,9	6,6	5,1	4,6	4,3	4,2
BiH	3,0	3,4	2,7	2,7	3,0	0,8	1,4	0,9	1,4	1,7	38,4	36,0	33,1	31,0	29,0
Črna gora	4,7	5,1	3,2	2,8	2,9	2,4	2,6	0,4	1,5	1,7	16,1	15,2	14,7	14,3	14,2
S. Makedonija	1,1	2,7	3,3	3,2	3,3	1,4	1,4	0,8	1,4	1,9	22,4	20,7	17,5	16,8	16,1
Srbija	2,0	4,4	3,7	3,5	3,5	3,2	2,0	1,9	2,1	2,3	13,5	12,7	10,7	10,1	9,4
Kosovo	4,2	3,8	4,1	3,9	3,9	1,5	1,1	2,7	1,8	1,9	30,5	29,5	25,3	26,0	25,3

Tabela 7: Gibanje ključnih makroekonomskih kazalnikov v evroobmočju in v regiji NLB Skupine

Vir: Statistični uradi držav, FocusEconomics

Opomba: Registrirana brezposelnost uporabljena za BiH; Napovedi (Consensus Forecasts) so označene v sivem.

Tabela 8: Gibanje plačilne bilance in javnofinančnih kazalnikov v evro območju in v regiji NLB Skupine

		Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP)					Proračunska bilanca (v % BDP)					Javni dolg (v % BDP)
	2017	2018	2019	2020	2021	2017	2018	2019	2020	2021	2017	2018	2019	2020	2021
Evroobmočje	3,1	3,1	2,7	2,8	2,6	-0,9	-0,5	-0,8	-1,0	-1,1	87,8	85,9	85,1	84,4	83,1
Slovenija	6,1	5,7	5,6	5,2	4,9	0,0	0,8	0,5	0,3	0,3	74,1	70,4	66,9	64,0	61,1
BiH	-4,2	-3,6	-4,7	-4,7	-4,6	2,6	2,3	1,0	0,7	0,6	39,2	34,3	33,3	31,7	31,3
Črna gora	-16,1	-17,0	-16,0	-15,3	-14,3	-5,5	-3,6	-2,6	-0,2	1,0	64,2	70,1	72,3	69,2	64,9
S. Makedonija	-1,1	-0,1	-0,9	-1,2	-1,3	-2,7	-1,8	-2,1	-2,4	-2,4	39,4	40,6	40,4	42,0	42,4
Srbija	-5,2	-5,2	-6,3	-5,9	-5,7	1,1	0,6	-0,1	-0,4	-0,5	59,3	53,7	51,9	49,4	47,5
Kosovo	-5,4	-7,6	-3,9	-7,8	-7,8	-1,1	-2,6	-1,1	-2,9	-2,7	16,2	17,1	16,9	19,7	21,6

Vir: Statistični uradi, FocusEconomics

Opomba: Napovedi (Consensus Forecasts) so označene v sivem.

se tudi cene življenjskih potrebščin, in sicer s povprečno 1,7 % v 2018 na 1,4 % v 2019. Najvišja gospodarska rast na letni ravni je bila zabeležena v Severni Makedoniji, kjer se je povečala z 2,7 % na 3,3 %, medtem ko je bil največji padec zabeležen v Črni gori, in sicer s 5,1 % na še vedno solidnih 3,2 %. Sledila ji je Slovenija z zmanjšanjem s 4,1 % na 2,4 %. Javnofinančna uravnoteženost kot delež BDP je bila pozitivna v Sloveniji in BiH, medtem ko je bila v drugih državah negativna. Saldo tekočega računa kot delež BDP je negativen v vseh državah razen v Sloveniji.

V Sloveniji se je gospodarska rast zniževala celotno leto 2019, zaradi evropske upočasnitve se je zmanjšal izvoz v države članice EU, pešajoč avtomobilski sektor v EU pa je oslabil industrijsko proizvodnjo. Po drugi strani je močno domače povpraševanje z robustno zasebno potrošnjo, zmanjšano brezposelnostjo, višjimi plačami ter solidnimi investicijami v osnovna sredstva in javno porabo podprlo rast, ki je ostala precej nad povprečjem evro območja. V BiH se je rast leta 2019 upočasnila. V drugi polovici leta 2019 se je industrijska proizvodnja zmanjšala, predelovalni sektor je oslabel in izvoz je močno upadel, po drugi strani pa se je v

istem obdobju zmanjšala tudi brezposelnost. V Črni gori se je gospodarski zagon v drugi polovici leta 2019 pospešil. K močni rasti sta prispevala veliko povečanje investicij v osnovna sredstva in uspešni turistični sektor, medtem ko se je potrošnja gospodinjstev umirila. V Severni Makedoniji je naraščajoče zaupanje vlagateljev po rešenem političnem sporu s sosednjo Grčijo prispevalo k večji gospodarski rasti v drugi polovici leta 2019. Poleg tega sta se okrepila turistični sektor in gradbeništvo, medtem ko je zunanji sektor upočasnjeval rast. V Srbiji se je gospodarska rast v drugi polovici leta 2019 povečala, k čemur so prispevali

	Posojila podjetjem		Posojila gospodinjstvom		Depoziti podjetij		Depoziti gospodinjstev		Neto obrestna marža		NPL		CAR/TCR
	v mn	EUR ∆ % YoY	v mn	EUR ∆ % YoY	v mn	EUR ∆ % YoY	v mn	EUR ∆ % YoY	2018, v %	2019, v %		v % ∆ pp YoY		v % ∆ pp YoY
Slovenija	8.877	4,8	10.703	6,2	6.758	-0,4	20.365	8,7	1,8	1,8	2,9	-2,7	18,2*	0,1
BiH	4.612	4,6	5.100	7,9	2.072	8,8	6.770	9,0	3,0	2,8*	7,7*	-1,7	18,1*	2,6
Črna gora	1.075	4,2	1.358	8,6	1.049	-4,6	1.317	-0,8	4,3	4,5*	4,7*	-2,0	19,5**	2,3
S. Makedonija	2.731	1,9	2.797	10,5	1.820	14,6	4.433	7,9	3,2	2,9*	5,0*	0,0	16,9*	0,6
Srbija	9.889	8,2	9.457	9,9	7.603	4,5	13.255	12,5	5,2	4,9	5,2	-0,2	23,2**	0,0
Kosovo	1.917	9,8	1.103	10,4	837	24,1	2.650	11,5	5,3	5,4	2,0	-0,7	15,9	-1,1

Tabela 9: Gibanje ključnih kazalnikov bančnih sistemov v regiji NLB Skupine, 2019

Vir: Statistični uradi držav, Centralne banke, NLB

Opomba: Neto obrestna marža izračunana na obrestonosni aktivi.

* Podatki za Q3 2019.

** Podatki za Q2 2019.

večja zasebna potrošnja in javna poraba, investicije v osnovna sredstva ter vedno boljša poslovna klima. Na Kosovu se je gospodarska rast krepila tudi v drugi polovici leta 2019 po že solidni rasti v prvi polovici leta 2019. Zasebna potrošnja, javna poraba in nakazila so prispevali k močni rasti leta 2019.

V Sloveniji naj bi se po poročanju FocusEconomics rast leta 2020 umirila zaradi nadaljnjega upočasnjevanja v zunanjem sektorju in slabljenja domače aktivnosti. Manjši izkoristek sredstev EU in nižja javna poraba naj bi zmanjšala skupno domače povpraševanje. Zasebna potrošnja naj bi ostala močna, k čemur naj bi prispevale visoke plače. V BiH naj bi rast leta 2020 ostala stabilna. S koncem politične blokade naj bi se izboljšala poslovna klima. V Črni gori naj bi gospodarstvo leta 2020 upadlo, vendar ostalo trdno. Okrevanje industrijskega sektorja, napredujoči trg delovne sile in močan turizem naj bi ublažili upočasnitev zasebne potrošnje. V Severni Makedoniji bo rast leta 2020 predvidoma ostala trdna. Zasebna potrošnja z ohlapnejšo fiskalno politiko in močnimi investicijami naj bi podprla rast. V Srbiji naj bi se močna gospodarska rast nadaljevala tudi leta 2020, okrepljena pa naj bi bila s finančnimi spodbudami in rekordno visokimi tujimi neposrednimi investicijami, potrošniško porabo in izboljšanjem v industrijski proizvodnji. Na Kosovu naj bi gospodarski zagon po pričakovanjih rahlo oslabel, vendar ostal trden, medtem ko se zagon v Evropi ohlaja in zavira izvoz. Tudi regionalne politične napetosti še naprej zavirajo obete.

Gospodarska rast v regiji Skupine se bo leta 2020 znižala na približno 3 %. Zaradi šibkejše gospodarske rasti v evro območju se zmanjšuje izvoz, vendar naj bi trdni temelji, podprti z močno zasebno potrošnjo, zmanjšano brezposelnostjo, še vedno stabilno fiskalno podporo, močnim turističnim sektorjem in nakazili prispevali k solidni rasti leta 2020. Poleg tveganj na svetovni ravni so ključna tveganja regionalni trgovinski protekcionizem in politične napetosti, zlasti med Kosovom in Srbijo, ter politične blokade, kot na primer v BiH ali na Kosovu. Preložena ali z vetom blokirana pogajanja o vstopu v EU se lahko po drugi strani vsaj delno nadomestijo z oblikovanjem tako imenovanega »mini Schengenskega sporazuma«, ki bi omogočil prosti pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala v regiji.

Bančni sistemi v regiji Skupine

Bančni sistemi v regiji Skupine so se leta 2019 izboljšali. Najvišja letna rast posojil podjetjem je bila zabeležena na Kosovu (+9,8 %) in v Srbiji (8,2 %), medtem ko je bila po drugi strani letna rast v Severni Makedoniji precej zmernejša z 1,9 %. Največja porast posojil gospodinjstvom je bila zabeležena na Kosovu, v Severni Makedoniji in Srbiji, z letno rastjo okrog 10 %, druge države pa so zabeležile solidno letno rast med 6 % in 8 %. Največji dvig rasti na področju depozitov podjetij je bil zabeležen na Kosovu, in sicer 24,1 % na letni ravni, medtem ko je bila letna rast v Črni gori in Sloveniji negativna, in sicer –4,6 % ter –0,4 %. Rast depozitov gospodinjstev ostaja solidna v celotni regiji Skupine in se je povečala od 8 % do 12 % na letni ravni, z izjemo Črne gore, kjer je bila negativna, namreč –0,8 %. Neto obrestna marža je bila najvišja na Kosovu in v Srbiji z okrog 5 %. Neto obrestna marža v Sloveniji je ostala zmerna, 1,8 %, zaradi omejitev, ki jih določa obrestna politika ECB. Delež NPL kot merilo kakovosti bančnega posojilnega portfelja se je v vseh bančnih sistemih v regiji Skupine izboljšal, in sicer najbolj v Sloveniji, za 2,7 o.t. na letni ravni. Kapitalska ustreznost bančnih sistemov ostaja na solidni ravni. Izbojšala se

Vir: ECB, nacionalne centralne banke, NLB Opomba: Q2 2019 podatki za Srbijo.

Vir: ECB, nacionalne centralne banke

Opomba: Donos na povprečni kapital (ROAE) uporabljen za BiH in Kosovo; Q2 2019 podatki za Srbijo; Q3 2019 podatki za evro območje, BiH, S. Makedonijo in Črno goro.

Slika 4: Donosnost lastniškega kapitala (ROE) v evro območju in v regiji NLB Skupine

Posojila nefinančnim družbam, v % BDP Posojila gospodinjstvom, v % BDP

Vir: ECB, nacionalne centralne banke, NLB

Opomba: Na letno raven preračunani podatki za Q3 2019.

Slika 5: Posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom v evro območju in v regiji NLB Skupine v letu 2019

je praktično v vseh državah Skupine, razen na Kosovu, kjer se je rahlo znižala.

Količnik LTD se je povečal le v Srbiji in Črni gori, medtem, ko se je donosnost lastniškega kapitala (ROE) povečala v Sloveniji, BiH in Črni gori, zmanjšala pa v Srbiji, Severni Makedoniji in na Kosovu.

Opazimo lahko, da ima na področju posojil nefinančnim družbam in posojil gospodinjstvom kot delež BDP celotna Skupina še precejšen potencial za nadaljnjo rast v primerjavi z evro območjem. Bančni sistem v regiji Skupine naj bi leta 2020 ohranil pozitivne obete. Trdna gospodarska rast naj bi presegla rast na evro območju, čeprav obstajajo znaki umirjanja. Lahko pričakujemo, da bo potencial za rast posojil ostal velik. Vse tri komponente potrošnje v BDP bodo še naprej omogočale solidno rast BDP v regiji poslovanja Skupine, ki je lahko podprta s kreditnim financiranjem. Zasebna potrošnja kot najmočnejši del BDP naj bi leta 2020 rasla v vseh državah regije Skupine, od 2,8 % v BiH in Črni gori do 3,5 % v Srbiji, povprečno pa 3 %. Tudi napovedana rast investicij v osnovna sredstva in večja državna poraba leta 2020 bosta še naprej podpirali skupno gospodarsko rast v vseh državah.

Poslovno poročilo

Letno poročilo NLB Skupine 2019 23

PODJETNIŠTVO

SREDSTVA

RAST

ZAUPANJE

PROFESIONALNO

24/7

NLB TELEDOM

STRATEGIJA

FINANČNI NASVET

DELNIŠKI TRG

NAKUP TERJATEV

PROFESIONALNO

SODOBNO

318 POSLOVALNIC

5.800+ ZAPOSLENIH

KONTAKTNI CENTER

KAKOVOST ŽIVLJENJA MOBILNO BANČNIŠTVO

ZNANJE

REGIONALI PROJEKTI

MOBILNA DENARNICA NLB PAY

INTEGRITETA

PODJETNIŠTVO

NAJBOLJŠA IZKUŠNJA

ODLIČNOST

3. poglavje

Nagovor uprave NLB

Dragi deležniki,

Konec desetletja je NLB Skupini prinesel pomemben preobrat. S prodajo preostalih 10 odstotkov minus ena delnice deleža Republike Slovenije v Banki junija 2019 je bil zaključen postopek privatizacije, s prodajo 50-odstotnega deleža v življenjski zavarovalnici NLB Vita decembra 2019 pa smo izpolnili še zadnjo od zelo omejujočih zavez, ki jih je NLB naložila EK. Tako smo lahko začeli poslovati in konkurirati na trgu z vsem svojim potencialom, predvsem pa smo se lahko osredotočili in začeli izkoriščati svojo glavno konkurenčno prednost – to, da je regija, v kateri poslujemo, naš dom.

Skupina je namreč edina mednarodna univerzalna bančna skupina, ki je prisotna v Sloveniji, in s prebivalstvom posluje na vseh trgih nekdanje Jugoslavije z območja zahodnega Balkana10. Smo tudi edini, ki imamo tu sedež, in edini z izključnim strateškim interesom v tej regiji. Strankam na svojih trgih zagotavljamo dodano vrednost, ker govorimo jezike, razumemo lokalne posebnosti in miselnost ter si delimo skupno preteklost in vrednote. Tukaj ni le glava Skupine, temveč tudi njeno srce, zaradi česar je naš pristop k tej regiji resnično pristop strateškega partnerja.

Ta vloga je še toliko pomembnejša zaradi relativno omejenega interesa globalnih igralcev v regiji, kar nam posledično predstavlja številne poslovne priložnosti, po drugi strani pa nalaga tudi odgovornost za razvoj in distribucijo najsodobnejših finančnih storitev prebivalcem in podjetjem, ki tu delajo in živijo. Z nekaterimi, na primer s čezmejnim financiranjem, smo se že začeli ukvarjati, pričakujemo pa, da bomo v svoj nabor storitev kmalu dodali še druge aktivnosti, kot so leasing, regionalna trgovina in financiranje oskrbovalnih verig. Priložnosti iščemo tudi na trgu mednarodnih sindiciranih posojil, v stanovanjskih nepremičninah, infrastrukturnih projektih in drugem projektnem financiranju ter na podlagi izkušenj iz Slovenije na trge JVE uvajamo vodilne storitve bančnega zavarovanja

in upravljanja premoženja. Prvič po omejitvah, ki jih je zahtevala EU v decembru 2013, lahko Banka naposled začne razmišljati o možnosti prevzemov v okviru procesa konsolidacije bančnega sektorja v JVE, vključno z morebitnim vstopom na nove trge, kot je Albanija in sčasoma tudi Hrvaška. Doslej so nekatere od omenjenih priložnosti deloma prepoznale in naslavljale nekatere članice Skupine, zdaj pa lahko – in tudi bomo – uporabili zmogljivosti celotne Skupine.

Pomemben korak v tej smeri je bil narejen februarja 2020, ko sta Republika Srbija in NLB podpisali Pogodbo o nakupu 83,23-odstotnega deleža Komercijalne Banke a.d. Beograd, četrte največje banke v Srbiji. Za zaključek transakcije je treba pridobiti odobritve različnih regulativnih organov, kar bo po pričakovanjih trajalo od šest do devet mesecev po podpisu pogodbe. Kljub vsemu pa je bil podpis izjemno pomemben mejnik na naši poti pozicioniranja NLB Skupine kot ene od treh največjih bančnih ustanov z vsaj 10-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti na vseh trgih, kjer poslujemo s prebivalstvom. S tem je bila vzpostavljena regionalna platforma za spodbujanje in podporo trgovinski izmenjavi v regiji. Zagovarjamo ideje o odpiranju meja za prost pretok blaga, storitev in kapitala, še zlasti pa talentov in njihovega ustvarjalnega delovanja v regiji.

Rezultati naše osredotočenosti na regijo govorijo sami zase. V Skupini se je leta 2019 nadaljeval trend stabilnega in dobičkonosnega poslovanja. Ustvarjen je bil čisti dobiček v višini 193,6 mio EUR, pri čemer so vse odvisne banke v JVE ustvarile dobiček in znatno prispevale k rezultatu Skupine – 39 odstotkov. Še posebej spodbudno pa je dejstvo, da v nestabilnem makroekonomskem in regulativnem okolju rezultati vedno znova kažejo na spodbuden trend ter da je bila na področju dobička pred rezervacijami in oslabitvami zabeležena štiriodstotna letna rast.

Matična družba NLB pa je zabeležila tudi druge zelo pomembne mejnike. Prvo obletnico uvrstitve delnic banke v trgovanje na ljubljanski in londonski borzi vrednostnih papirjev smo, denimo, novembra lani obeležili z odprtjem trgovanja na Londonski borzi. Naša prizadevanja in rezultate so prepoznale tudi bonitetne agencije, ki so izboljšale bonitetne ocene in obete Banke. Med drugim smo se samozavestno vrnili tudi na mednarodne kapitalske trge z uspešno izvedbo dveh izdaj podrejenih obveznic, vključenih v dodatni kapital (Tier 2), ki so jo podprli mednarodni in regionalni vlagatelji (eno transakcijo je Banka organizirala sama). Svoje uspešno poslovanje in velik potencial smo dokazali z izplačilom dividend v višini 7,13 EUR bruto na delnico oziroma skupaj 142,6 mio EUR, kar je glede na ceno delnice ob prvi javni ponudbi (IPO) novembra 2018 pomenilo 13,84-odstotni donos. Ostajamo zavezani k stalnemu izboljševanju in rasti poslovanja ter s tem dodatno opravičujemo zaupanje delničarjev in si še naprej prizadevamo, da bi izpolnili njihova pričakovanja.

Kot ustanovo sistemskega pomena na regionalni ravni pa nas ne zanimajo le strogo poslovne teme. Nismo zgolj univerzalna finančna skupina in niti nismo le seštevek številk, bilanc in finančnih rezultatov, ki ustvarja dodano vrednost za deležnike in prispeva h gospodarskemu

razvoju. Smo ljudje, ki poznamo in razumemo panogo, v kateri delamo, razvijamo inovativne, strankam prilagojene produkte in storitve, čutimo povezanost z okoljem in regijo, v kateri živimo, ter želimo prispevati k boljši kakovosti življenja. Smo edinstveni v svoji regiji, saj JVE za nas ni le točka na zemljevidu. To je naš dom.

Prizadevamo si doseči svoj cilj – izboljšati kakovosti življenja v regiji z uporabo svojega znanja in z univerzalnimi finančnimi rešitvami, osredotočenimi na stranke, kjer koli in kadar koli jih potrebujejo. Po drugi strani pa na kakovost življenja vplivamo tudi s širokim naborom svojih družbenoodgovornih dejavnosti na področju varstva okolja, trajnosti, humanitarnosti, kulture ter spodbujanja športa mladih in zdravega življenjskega sloga kot pomembnih elementov današnje virtualne dobe. Predvsem pa vlagamo v znanje in dobrobit svojih zaposlenih. Verjamemo namreč, da je zadovoljen in učinkovit zaposleni tisti, ki zna uskladiti zasebno in poslovno življenje. Tak zaposleni pa je tudi tisti, ki ve, da je njegov potencial prepoznan in koristno uporabljen. S tem v mislih skrbimo za izobraževanje, mentorstvo in razvoj naših zaposlenih ter s tem negujemo njihove talente in jih podpiramo na njihovi poti, pri čemer prepoznavamo njihove potrebe in potrebe Skupine ter skupaj gradimo zgodbo o uspehu.

Na splošno smo lahko zelo ponosni na dosežke NLB Skupine v zadnjih letih, ne smemo pa pozabiti, da nas tudi v prihodnje čakajo veliki izzivi. Napete politične okoliščine in trenja ob gospodarski ohladitvi, prodor finančno-tehnoloških podjetij, vedno strožji in bolj omejujoč regulativni okvir ter konsolidacija bančnega sektorja v regiji ustvarjajo negotove poslovne razmere. Kljub vsemu pa je lahko s poglobljenim poznavanjem in razumevanjem okolja ter osredotočenimi, a odločnimi prizadevanji poslovanje vseeno uspešno. To trdno verjamemo in to smo opredelili v svoji novi poslovni strategiji, ki je osredotočena na krepitev našega tržnega položaja v domači regiji z nadaljnjo obširno digitalizacijo, ki temelji na realnih potrebah komitentov, učinkovitosti poslovanja in pomembnih ter vplivnih programih družbene odgovornosti. Prepričani smo, da lahko skupaj z deležniki dosežemo izjemen in pomemben napredek. Zakaj? Ker ustvarjamo in skrbimo za svoj dom. Kot že omenjeno, za nas to ni le točka na zemljevidu – dom je tam, kjer so ljudje, ki nam pomenijo največ, kjer se dobro počutimo ter kjer se odločno, zavzeto in strastno spoprijemamo z izzivi. Kjer poskrbimo, da smo pripravljeni in imamo odgovore – za vse, kar sledi.

Uprava NLB

Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave predsednik uprave

26 Letno poročilo NLB Skupine 2019

Archibald Kremser član uprave

Andreas Burkhardt član uprave

Letno poročilo NLB Skupine 2019 27

Blaž Brodnjak predsednik uprave Petr Brunclík član uprave*

* 29. novembra 2019 je bil imenovan s strani nadzornega sveta NLB;

g. Brunclík še pričakuje dovoljenje ECB za prevzem funkcije člana uprave NLB.

4. poglavje

Nagovor predsednika nadzornega sveta NLB

Spoštovani delničarji,

Tradicionalni model bančnega poslovanja se neprestano nadgrajuje zaradi težnje po rasti, bodisi v obliki vztrajanja v okolju izjemno nizkih evrskih obrestnih marž bodisi v obliki hitro razvijajočih se novih konkurenčnih modelov, ki se zajedajo v posamezne vire prihodkov banke, bodisi v obliki dodatnih stroškov zaradi regulativnih zahtev in vedno večje zapletenosti poslovanja.

Kljub temu pa verjamem, da je samovšečni način razmišljanja največji izziv in ovira za rast tradicionalne univerzalne banke. V tem smislu člani Nadzornega sveta menimo, da je naša dolžnost pomagati usmerjati, spremljati in nadzirati Skupino pri njenih prizadevanjih, da bi se uspešno spopadla z vsemi izzivi in ovirami na področju rasti, s katerimi se Banka srečuje in se bo srečevala na trgu, pri tem pa se posebej in v celoti osredotočati na razvoj talentov in na zaposlene. Talent je tisti, ki je v središču vsega dogajanja in s katerim se začne veriga ustvarjanja vrednosti v naši bančni skupini, veriga, s katero ustvarjamo pomembno dodano vrednost za svoje komitente, dobre in dosledne rezultate za delničarje, obsežne pozitivne učinke za družbo in pomemben prispevek za okolje, v katerem delujemo. Ni treba posebej poudarjati, da zaposleni v Skupini nikoli ne smejo biti preveč zadovoljni s svojim delom.

Strategija in načrt poslovanja Skupine sta bila natančno opredeljena in sta povsem jasna: Skupina je sprejela novo, celovito petletno strategijo za zaščito in krepitev svojega tržnega položaja v domači regiji ter dejavno sodelovanje pri rasti in konsolidaciji trga. Ponovno je potrdila tudi poslanstvo in vizijo Skupine, ki jasno opredeljuje njeno identiteto in osredotočenost na trge JVE, njeno domačo regijo. Strateška osredotočenost Skupine ostaja nespremenjena. Nadaljevali bomo na enak način in hkrati krepili svoj edinstveni način poslovanja, s čvrsto bilanco stanja, s hčerinskimi družbami, ki se same financirajo in stalno rastejo ter s stabilnim financiranjem iz naslova depozitov.

Kot regionalni specialist mora Skupina izkoristiti vse nove priložnosti, ki se ji ponujajo. Po uspešnem dokončanju privatizacije bo Skupina končno lahko začela poslovati s polnim potencialom doma in na trgih JVE. Skupina bo ponovno brez omejitev zagotavljala leasing, faktoring in druge oblike lokalnega in čezmejnega projektnega financiranja ter še intenzivneje vlagala v digitalizacijo, razvoj novih poti in doseganje najvišje možne ravni izkušnje strank. Prizadevati si moramo, in si tudi bomo, da bi ujeli ugodne tokove rasti v sicer neugodnem in izjemno konkurenčnem poslovnem okolju.

Zelo sem ponosen na vse, kar je Skupina v letu 2019 zagotavljala vsem svojim ključnim deležnikom (delničarjem, komitentom, zaposlenim in družbi), zato ponovno z velikimi pričakovanji zrem v prihodnost te Skupine, ki jo podpiram v trdnem prepričanju, da bo zagotovila to, kar obljublja.

Poslovno dogajanje v letu 2019

Gospodarska rast v regiji Skupine se je leta 2019 nekoliko umirila v primerjavi z vrhom, doseženim leta 2018. Trgovinske negotovosti so skupaj z zrelimi cikli rasti dodatno pritiskale na pojenjajoči svetovni gospodarski zagon. Zaradi oslabljene gospodarske rasti v evro območju in zlasti krčenja industrijske proizvodnje se je zmanjšal obseg izvoza. Kljub temu pa naj bi trdni temelji, podprti z močno zasebno potrošnjo, zmanjšano brezposelnostjo, močnim turističnim sektorjem in nakazili prispevali k solidni rasti leta 2019, ki je bila precej nad povprečjem evro območja.

Po uspešno končani prvi fazi privatizacije Banke novembra 2018, je bila junija 2019 končana tudi druga faza privatizacije, skladno z zavezami, ki jih je RS dala EK ob dokapitalizaciji Banke decembra 2013. S končano drugo fazo privatizacije in sklenjeno Prodajno pogodbo hčerinske zavarovalnice NLB Vita d.d. decembra 2019 so po našem prepričanju izpolnjene zaveze, dane EK. V zvezi s tem Banko še vedno čaka zadnje polletno poročilo skrbnika za spremljanje. Kljub nekaterim prepovedim in omejitvam zaradi zavez EK (prepoved čezmejnega financiranja, ki je povzročila visoko likvidnost in s tem dodatne stroške, omejitev donosnosti kapitala (ROE), omejitev novih prevzemov), je Skupini uspelo zabeležiti solidne rezultate in ugodne trende na področjih vzvoda sredstev, upravljanja bilance, navzkrižne prodaje, nadzora stroškov in stroškov tveganja.

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Kljub pomembnim spremembam v 2019 je NLB Skupina nemoteno nadaljevala svojo pot v pozitivni smeri

V poslovnem letu 2019 se je za Skupino nadaljeval trend stabilnega in dobičkonosnega poslovanja, z letno rastjo prihodkov iz poslovanja v višini 513,6 mio EUR, s čimer je prvič presegla mejo 500 mio EUR oziroma dosegla 4-odstotno rast.

Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami se je povečal za 4 % in dosegel rekordnih 212,2 mio EUR. Neto dobiček Skupine je v tem obdobju znašal 193,6 mio EUR, medtem ko je bil dobiček NLB 176,1 mio EUR. Vse hčerinske banke iz JVE so leto končale z dobičkom in so pomembno prispevale k rezultatu Skupine.

Poslovanje Skupine je bilo podprto z močnimi likvidnostnimi in kapitalskimi pozicijami, pri čemer je skupni količnik kapitalske ustreznosti dosegel 16,3 % in s tem presegel regulativne zahteve.

Celoten profil tveganosti Skupine še naprej odraža konzervativen način razmišljanja. Trend izboljšanja kakovosti kreditnega portfelja Skupine se je nadaljeval, delež slabih naložb pa se je zmanjšal na 3,8 %.

Skupina uspešno nadaljuje aktivnosti, namenjene doseganju zastavljenih srednjeročnih finančnih ciljev.

NLB Skupina ohranja svoja načela korporativnega upravljanja v skladu z najvišjimi standardi

Skladno z dvotirnim sistemom upravljanja Banke daje Nadzorni svet Banke med drugim soglasje Upravi Banke pri določanju poslovne politike in finančnega načrta Banke, soglasje k strategiji Banke in Skupine, organizaciji sistema notranjih kontrol, pripravi načrta dela notranje revizije, obravnava ugotovitve regulatorjev, preverja letna poročila in druga finančna poročila ter izdela pisno poročilo za Skupščino delničarjev Banke, daje soglasje k izvajanju

vseh finančnih poslov (npr. izdaji lastnih vrednostnih papirjev, kapitalski udeležbi v družbah in drugih pravnih osebah), hkrati pa tudi nadzira delovanje notranje revizije ter skladnosti in integritete.

Nadzorni svet je od 1. januarja do 28. februarja 2019 sestavljalo 8 članov, in sicer: Primož Karpe, predsednik, Andreas Klingen, namestnik predsednika, in naslednji člani: Alexander Bayr, David Eric Simon, László Urbán, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek in Peter Groznik. Dve članici Nadzornega sveta sta odstopni izjavi podali 30. novembra 2018 s trimesečnim odpovednim rokom, in sicer zaradi spremenjene zaveze EK (le-te je RS dala EK leta 2018), o neodvisnosti vseh članov Nadzornega sveta.

Ob polnem zavedanju evropskega bančnega povprečja v smislu sodelovanja žensk na ključnih vodstvenih funkcijah in kljub temu, da je bil proces izbire štirih novih članov Nadzornega sveta odprt za kandidate obeh spolov, predstavnice ženskega spola v njem, žal, niso sodelovale.

Zato so bili na Skupščini dne 10. junija 2019 imenovani trije člani Nadzornega sveta (Mark William Lane Richards, Shrenik Dhirajlal Davda in Gregor Rok Kastelic), enemu članu pa je bil podaljšan mandat (Andreas Klingen). Dne 28. junija 2019 je imel Nadzorni svet prvo sejo z vsemi devetimi člani, kot to določa Statut NLB. Na tej seji je Nadzorni svet imenoval člane obstoječih komisij (za revizijo, tveganja, nagrajevanje in imenovanja) ter ustanovil novo Komisijo za operativo in IT.

Glede vprašanja raznolikosti je bila na 33. Skupščini delničarjev dne 10. junija 2019 sprejeta druga verzija Politike raznolikosti upravljalnega organa in višjega vodstva, s katero so bile razširjene zahteve glede raznolikosti ne le na člane Nadzornega sveta in člane Uprave, ampak tudi na višje vodstvo. Druge ključne spremembe politike vključujejo določitev ciljev politike in način

doseganja teh ciljev, hkrati pa politika opredeljuje tudi izvajanje in poročanje.

Nadzorni svet je sestavljen iz devetih predstavnikov z raznolikimi kvalifikacijami, delovnimi izkušnjami, starostjo in področjem dela. Starost članov Nadzornega sveta je med 47 in 72 let. Njihova paleta znanj je zelo raznolika in pokriva različna področja, vključno z bančništvom in investicijskim bančništvom, zasebnim kapitalom, zavarovalništvom in proizvodnim sektorjem. V svojih karierah so upravljali in nadzirali že mnoga podjetja in družbe.

Člani Nadzornega sveta imajo ustrezna in komplementarna znanja, izkušnje in spretnosti za opravljanje svojih dolžnosti, hkrati pa imajo različno strokovno usposobljenost, nacionalnost in izobrazbo. Nadzorni svet je uravnotežena skupina strokovnjakov, ki se medsebojno dopolnjujejo in osredotočajo na učinkovitost opravljanja svojih osnovnih funkcij. Vsi člani Nadzornega sveta izpolnjujejo kriterije osebne integritete in profesionalne etičnosti za svoje položaje, kar je bilo potrjeno s pozitivno oceno (Fit&Proper) sposobnosti in primernosti, izvedeno marca 2019. To zagotavlja, da lahko opravljajo svoje nadzorniške vloge odgovorno in sprejemajo odločitve, ki koristijo Banke in povečujejo dodano vrednost Skupine. Bistvo naših načel odločanja je sprejemanje kritičnih in odločnih mnenj, pri čemer vedno aktivno sodelujejo vsi člani.

Nadzorni svet spremlja in nadzoruje upravljanje in poslovanje Skupine. Pri tem se drži neomajnih načel strokovnosti in profesionalnosti ter ohranja močno predanost integriteti, etiki in poštenju. Nadzorni svet je vse leto vzdrževal uravnotežen korekten odnos z upravo, ki mu je pravočasno dostavljala celovite in s podatki podprte informacije ter mu tako omogočala sprejemanje odločitev, skladno s poslovnimi interesi Banke ter zagotavljanje stalne skladnosti z bančnimi predpisi in zakonskimi pooblastili.

Postopkovno je Nadzorni svet opravljal delo v skladu s pristojnostmi in določili Poslovnika o delu Nadzornega sveta NLB. Izvajal je učinkovit nadzor upravljanja Banke in Skupine ter preudarno in skrbno nadzoroval poslovanje na podlagi svojih pristojnosti, kot je določeno v veljavnih zakonih in drugih predpisih ter v internih aktih Banke. Nadzorni svet je pri opravljanju svojih nalog upošteval tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb.

Nadzorni svet ravna v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja ob upoštevanju preprečevanja navzkrižja interesov. Člani Nadzornega sveta so skozi vse leto sprejemali previdnostne ukrepe, da bi se izognili nasprotju interesov, ki bi lahko vplivali na njihove odločitve. Nadzorni svet je aktivno upravljal nasprotja interesov svojih članov in dajal soglasje svojim članom za zasedanje položajev v nadzornih svetih nepovezanih družb.

Z vidika korporativnega upravljanja je bilo leto 2019 precej intenzivno, saj se je Nadzorni svet sestal na sedmih rednih in desetih korespondenčnih sejah in eni izredni. Nadzorni svet je prejemal strokovno pomoč petih operativnih komisij (in sicer za revizijo, za tveganja, za imenovanja, za prejemke in za operativo in IT). Komisije Nadzornega sveta so se sestale na štirih do šestih rednih sejah, obravnavale teme in sprejemale odločitve na področjih, za katera so zadolžene (z izjemo novoustanovljene Komisije za operativo in IT, ki je imela dve redni seji).

Nadzorni svet je potrdil dosežene cilje Uprave in predlagal nove cilje Uprave, imenoval novega operativnega direktorja (COO), sprejemal odločitve o načrtovanju nasledstva članov Uprave, poročilo o samoocenjevanju Nadzornega sveta ter se seznanil s kandidati za člane Nadzornega sveta.

Vse leto se je seznanjal z rednimi poročili o dokumentih, prejetih od regulatorjev, in sicer BS ter ECB in o izvajanju njihovih zahtev, sprejemal redna četrtletna poročila o državni pomoči, sprejemal spremembe Politike korporativnega upravljanja NLB, se seznanjal s spremembami Politike korporativnega upravljanja NLB Skupine in sprejemal spremembe internih aktov. Nadzorni svet je tudi sprejemal odločitve (ali se seznanjal) o ustanovitvi novih družb, čezmejnem financiranju in mednarodnem sindiciranem financiranju, velikih izpostavljenostih, prodaji terjatev, odpisu terjatev, dezinvestiranju družb Skupine, pravnih postopkih, v katere je vključena Banka in članice Skupine, posli z osebami v posebnem razmerju z Banko itd.

Skupina ima poleg uspešnega poslovanja tudi pomembno družbeno odgovorno poslanstvo, saj želi prispevati k boljši kakovosti življenja širše družbe. Naše poslanstvo na področju korporativne in družbene odgovornosti je odgovornost do naših komitentov, zaposlenih in širše družbe. Področja družbene odgovornosti vključujejo mnoge humanitarne projekte, mentorstvo, podporo profesionalnim športnikom in mladim športnikom, zaščito kulturne dediščine, spodbujanje podjetništva, skrb za zaposlene, varovanje okolja ter skladnost in integriteto.

Zaradi zavezanosti do razvoja in ohranjanja odlične kadrovske prakse in razvojnih programov za zaposlene je Banka že peto leto zapored pridobila certifikat za najboljšega delodajalca »Top Employer« Slovenija. Banka je postala prva slovenska družba in edina banka, ki je leta 2016 prejela ta prestižni mednarodni certifikat in je od takrat vsa leta nadgrajevala svoje prakse upravljanja zaposlenih. Banka svoje znanje in izkušnje deli z drugimi družbami v Skupini, saj si želimo in prizadevamo, da bi tudi druge članice pridobile omenjeni certifikat.

Nadzorni svet je, skladno z drugim odstavkom 282. člena ZGD-1, sestavil to pisno izjavo k Letnemu poročilu NLB Skupine za leto 2019, in sicer z namenom točne in verodostojne predstavitve dejavnosti Nadzornega sveta v zadevnem letu.

Nadzorni svet, na podlagi 272. in 281.a člena ZGD-1 in določil te izjave, ugotavlja in potrjuje, da je, v okviru svojih pristojnosti, redno in temeljito spremljal poslovanje družbe NLB in Skupine v letu 2019, pri čemer je ustrezno nadzoroval upravljanje in poslovanje družbe NLB in Skupine ter nadzoroval delo Notranje revizije NLB.

Pregled in potrditev Letnega poročila NLB Skupine za leto 2019

Uprava NLB je Nadzornemu svetu predložila Letno poročilo NLB Skupine za leto 2019, ki vključuje poslovno poročilo in finančno poročilo z revidiranimi računovodskimi izkazi NLB, revidiranimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi NLB Skupine in mnenjem revizorja. Po mnenju revizorja računovodski izkazi s pojasnili v vseh pomembnih vidikih resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje na dan 31. decembra 2019 ter finančni izid in denarne tokove Banke in Skupine za to leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU. Revizor ugotavlja tudi vsebinsko skladnost informacij v poslovnem delu Letnega poročila z revidiranimi računovodskimi izkazi Banke in Skupine.

Skladno s 34. členom Statuta NLB je Nadzorni svet preveril predloženo Letno poročilo, na podlagi česar bo pripravil poročilo za Skupščino delničarjev. Nadzorni svet ni imel pripomb k poročilu revizijske družbe Ernst & Young, Ljubljana. Po skrbni preveritvi Letnega poročila NLB Skupine za leto 2019 Nadzorni svet k poročilu ni imel pripomb in ga je soglasno potrdil.

S spoštovanjem!

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Strategija

Novembra 2019 je Skupina sprejela novo, celovito petletno strategijo za ohranitev in krepitev svojega tržnega položaja v domači regiji ter aktivno sodelovanje pri rasti in konsolidaciji trga. Nova strategija opredeljuje, da se Skupina osredotoča na nadaljnjo obširno digitalizacijo, znatno povečanje osredotočenosti na stranko in stroškovno učinkovitost. V okviru oblikovanja nove strategije je bilo potrjeno tudi novo poslanstvo in vizija Skupine, ki jasno opredeljuje njeno identiteto in osredotočenost na JVE - njeno domačo regijo.

Dobri temelji za novo obdobje

Skupina ima zaradi svoje prisotnosti na pomembnih geografskih področjih dobre temelje, na katerih lahko gradi: dobro zasidrana, močne tržne deleže v zelo razdrobljeni regiji, pozitivno zaznavanje blagovne znamke v odvisnih družbah ter dobre poslovne rezultate. Banka svoj razvoj poslovanja usmerja v implementacijo digitalnih inovacij. Obenem vidi izziv v veliki stopnji neizkoriščenega tehnološkega potenciala, ki ga je mogoče izkoristiti v različnih tržnih segmentih in operacijah.

Po uspešnem prestrukturiranju, privatizaciji in ponovno vzpostavljeni dobičkonosnosti so bile ključne omejitve v zvezi z zavezami EK končno odpravljene. Medtem ko so se napovedi tržne rasti v zadnjem času znatno upočasnile (ali celo obrnile navzdol), so se pojavili novi izzivi in priložnosti. Zaradi nepredvidljivih ekonomskih gibanj je banka posodobila strategijo v kateri je, podrobno opredelila nove cilje za celotno Skupino v naslednjih letih.

Nova vizija in poslanstvo

V okviru nove strategije Skupine sta bili oblikovani in potrjeni nova vizija in poslanstvo, kot je navedeno v nadaljevanju.

Temelji nove vizije so:

Skupaj bomo poskrbeli za finančne potrebe svojih strank in vplivali na kakovost življenja v naši regiji.
Do leta 2025 bo NLB Skupina na vseh ključnih trgih sistemski ponudnik univerzalnih finančnih storitev, pomembnih za stranke.
V regiji, kjer smo doma, bomo poskrbeli za boljšo kakovost življenja.

Temelji novega poslanstva so:

Radi imamo svoj dom, zato si skupaj prizadevamo k njegovemu razvoju in izboljševanju tako za sedanje kot prihodnje generacije.
V tej regiji smo doma, zato razumemo njeno poslovno okolje, običaje in predvsem njene ljudi. S predanostjo, znanjem in našimi inovativnimi rešitvami odlično skrbimo za svoje stranke ter ustvarjamo boljše življenje, boljšo prihodnost za nas vse.
Dobrodošli pri nas doma.

Strateške usmeritve

Banka si prizadeva zaščititi in okrepiti svoj tržni položaj kot sistemski akter v domači regiji ter dejavno sodelovati pri rasti in pričakovani konsolidaciji trga. Kot vodilni akter želi Banka kar najbolje zadovoljiti finančne potrebe svojih strank. V poslovanju s prebivalstvom si Banka prizadeva približati stranki s temeljnimi produkti in ponudbo digitalnih storitev (npr. večkanalnost, spletna tržnica), ki ustrezajo sodobnemu

življenjskemu slogu. V poslovanju s podjetji želi Banka pokrivati kompleksnejše, čezmejne potrebe strank in najti stične točke za zadovoljitev vseh njihovih potreb.

Banka želi okrepit temelj svojega poslovanje in povečati dobičkonosnost s pristopom, ki je bolj osredotočen na stranko. Poleg tega namerava pospešiti rast z vstopom v izbrane primerljive segmente ali okrepitvijo svoje prisotnosti v njih (npr. leasing, bančno zavarovanje) ter razvejati storitve na horizontalni ravni. Zaradi velike gospodarske negotovosti Banka hkrati išče dodatne priložnosti (znotraj procesa konsolidacije v bančnih sektorjih JVE), ki niso del sedanjega strateškega načrta.

Skupina še naprej usmerja celovita strateška prizadevanja v digitalno preobrazbo. Banka si prizadeva poenostaviti, avtomatizirati in digitalizirati postopke za namen optimizacije stroškov, kar zagotavlja boljše storitve za komitente in večjo učinkovitost procesov. Ker uspešna digitalizacija zahteva konkurenčno informacijsko infrastrukturo in sposobnosti, bo Skupina še naprej veliko vlagala v ta področja. Pozornost bo zlasti namenjena optimizaciji hitrosti informacijskih postopkov z uporabo načel agilnosti, da se zagotovi najboljša spletna izkušnja za stranko v JVE. Z novimi postopki se povečajo zmogljivosti obdelave podatkov in uveljavi se razvoj ponudbe ustreznih storitev za stranko.

Načrt celovite preobrazbe

Banka je izdelala celovit podroben programski načrt nove strategije za dosego ciljev. Opredeljeni so bili projekti in pobude, z namenom ustvariti spremembe, usmerjene v oblikovanje enega krovnega programa strateške preobrazbe.

Nova strategija temelji na krepitvi tržnega deleža in osredotočenosti na stranko z vzpostavitvijo stranki prilagojenega upravljanja trga, izboljšanjem razumevanja stranke, iskanjem novih digitalnih poti za stranko in pospeševanjem inovacij za

zagotovitev storitev v vrednostni verigi, ki ustrezajo življenjskemu slogu, z namenom ohranjanja poslovnih odnosov.

S programom preobrazbe si prizadevamo za večjo operativno učinkovitost ter optimizacijo stroškov in kapitala Skupine. Hkrati se krepijo operativne zmogljivosti z učinkovitejšim upravljanjem človeškega kapitala, optimizacijo IT, digitalizacijo internih procesov in povečanjem informacijskega kapitala.

Za pospešitev preobrazbe je bila vzpostavljena tudi nova platforma za upravljanje sprememb.

Vpliv brexita na poslovanje Skupine

Ker je poslovanje Skupine povezano samo z regijo JVE, se ocenjuje, da brexit ne bo imel bistvenega vpliva na poslovno uspešnost Skupine.

Vizija trajnostnega razvoja

Skupina ima pomembno poslanstvo družbene odgovornosti, in sicer prispevati k višji kakovosti življenja vseh prebivalcev v okolju, kjer posluje. Banka je odgovorna strankam, svojim zaposlenim, okolju in družbi kot celoti.

Skupina je v procesu razvoja strategije na področju okolja, družbe in upravljanja ter je v zvezi s tem opredelila konkretne zaveze in cilje.

Po izpolnitvi EK zavez

Junija je bil uspešno dokončan proces privatizacije Banke. S prodajo preostalega 10-odstotnega deleža Banke minus ena delnica so bile umaknjene skoraj vse omejitve zaradi zavez, ki jih je RS dala EK, ko je leta 2013 odobrila državno pomoč. RS ostaja največji delničar Banke in ima v lasti 25-odstotni delež in eno delnico. Zadnja zaveza EK v zvezi s postopkom državne pomoči je bila izpolnjena decembra s prodajo deleža Banke (50 %) v slovenski življenjski zavarovalnici NLB Vita.

Banka bo končno lahko začela poslovati s polnim potencialom v JVE, domači regiji Skupine – v državah, kjer je Skupina prisotna z bančnimi članicami. Skupina bo lahko kot regionalni specialist iskala priložnosti za krepitev položaja kot sistemski akter na vseh trgih. Banka bo lahko ponovno brez omejitev zagotavljala leasing, faktoring in druge oblike lokalnega in čezmejnega projektnega financiranja ter še intenzivneje vlagala v digitalizacijo, razvoj novih poti in najvišjo raven izkušnje strank.

Banka si že prizadeva za ustanovitev nove leasing družbe, da bi ponudbo produktov dopolnila z najsodobnejšimi leasing rešitvami, osredotočenimi na mobilnost v Sloveniji in pozneje v vsej domači regiji.

Srednjeročni cilji

Na podlagi ukrepov in potencialov, začrtanih v zgornji strategiji, so bili potrjeni že objavljeni srednjeročni cilji za obdobje 2020–2023:

neto obrestna marža > 2,7 %
LTD < 95 %
količnik skupnega kapitala 16,25 %11
razmerje med stroški in prihodki (CIR) ~ 50 %
strošek tveganja < 90 b.t.
delež nedonosnih izpostavljenosti < 4 %
ROE ~ 12 %
izplačilo dividend (kot odstotek dobička Skupine) ~ 70 %
Pristojni organi redno pregledujejo ciljni količnik skupnega kapitala, tako da stalno odraža trenutno veljavne kapitalske zahteve.

Skupina izvaja vrsto dejavnosti, da bi dosegla svoje strateške finančne cilje. Okolje se je vidno spremenilo, zlasti na evrskem območju, glede na slabe obete v zvezi z obrestno mero in morebitna nadaljnja znižanja depozitnih obrestnih mer ECB. Glavna ambicija je, da je Banka kljub slabšanju razmer na trgu zavezana doseganju srednjeročnih ciljev, postavljenih za NLB.

Navedeni srednjeročni cilji so samo cilji in ne napoved dobička. Cilji so predvidevanja, na katere vplivajo številni dejavniki tveganja, in ne zagotovila za finančno uspešnost v prihodnosti.

Dividendna politika

Izplačilo dividend s strani Banke bo odvisno od več dejavnikov, vključno s kapitalsko strukturo Banke, pripravljenostjo za prevzemanje tveganj, dobičkom, finančnim stanjem, regulativnimi zahtevami, splošnimi gospodarskimi in poslovnimi razmerami ter obeti za prihodnost.

Skupine je imela na dan 31. decembra 2019 količnik CET1 15,8 %, kar vključuje zadevni del neto dobička za leto 2019 v višini 35 mio EUR. Banka je leta 2019 kapitalsko strukturo optimizirala tudi z izdajo instrumentov dodatnega kapitala; en instrument je bil 31. decembra 2019 že pripoznan v kapitalu.

Namen Banke v prihodnosti je izplačevanje dividend v obsegu presežka ciljnega količnika skupnega kapitala Skupine. Omenjeni količnik trenutno znaša 16,25 %, vendar je njegova vrednost v procesu revidiranja, tako da bo odražal nov (nižji) TSCR, ki velja od 1. januarja 2020. Dividendna politika Banke predvideva vsakoletno izplačilo dividend v višini približno 70 % dobička Skupine ob hkratnem izpolnjevanju vseh regulativnih zahtev, vključno z napotki kapitalske smernice v okviru 2. stebra.

Glede na uspešno ponudbo Banke za nakup Komercijalne Banke a.d. Beograd bo izplačilo dividend za poslovno leto 2019 odvisno od pravočasne izvedbe kapitalskih ukrepov, ki so v teku (sklicujemo se na podatke, razkrite v predstavitvi z dne 26. februarja 2020) in usklajenostjo s postopkom zaključka prevzema.

Za morebitne nadaljnje prevzeme (npr. vstop na albanski trg) veljajo enako stroga merila z vidika rasti donosnosti delnic in ustvarjanja vrednosti za delničarje. Jasno je, da bodo potencialne prevzemne tarče – če bodo – bistveno manjše kot Komercijalna Banka a.d. Beograd.

Bilančni dobiček na dan 31. decembra 2019 znaša 228.040 tisoč EUR.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja, ki vplivajo na poslovne napovedi, so med drugim: občutljivost gospodarstev na morebitno upočasnitev rasti v evrskem območju, poslabšane napovedi glede obrestnih mer, regulativni in davčni ukrepi, ki vplivajo na banke, ter geopolitične negotovosti.

Makroekonomske razmere v regiji, kjer deluje Skupina, se postopoma upočasnjujejo, kar je posledica upočasnitve globalne gospodarske rasti in rasti v evrskem območju, vendar kljub temu še ostajajo ugodne. Gospodarska rast v regiji ostaja zmerna. Poleg tega strukturna neravnovesja na trgih in upočasnitev gospodarske rasti v tej regiji lahko vplivajo na manjšo potrošnjo prebivalstva in šibkejšo industrijsko proizvodnjo ter na povečanje brezposelnosti. Dodatno lahko nadaljnja konsolidacija bančnega sektorja v Sloveniji vpliva na konkurenco na trgu.

Takšne okoliščine bi lahko negativno vplivale na trenutne poslovne rezultate Skupine in s tem povezano dobičkonosnost. V trenutnih razmerah se ne pričakuje, da bi omenjene okoliščine lahko imele materialno pomemben vpliv. Potencialni negativni

učinki bi izvirali predvsem iz okolja nizkih obrestnih mer, nižjih obrestnih marž, nadaljnjega poslabšanja makroekonomskih razmer in nestabilnosti na finančnih trgih.

V zvezi s tem Skupina natančno spremlja makroekonomske kazalce, ki so relevantni za poslovanje Skupine:

trend gibanja BDP
rast posojil v bančnem sektorju
gospodarska klima
brezposelnost
zaupanje potrošnikov
klima in napovedi na področju gradbeništva
devizni tečaji
razvoj obrestnih mer in s tem povezane napovedi
drugi relevantni tržni kazalniki

Skupina je vzpostavila obsežen okvir stresnega testiranja in sisteme zgodnjega opozarjanja za različna področja tveganj z vgrajenimi dejavniki tveganja, ki so relevantni za poslovni model Skupine. Okvir stresnega testiranja je vgrajen v opredelitev prevzemanja tveganj (risk appetite), ICAAP, ILAAP in plan reševanja (recovery plan), da bi preverili, kako lahko nepričakovane in močno zaostrene spremembe v poslovnem in makroekonomskem okolju vplivajo na kapitalsko ustreznost ali likvidnostno pozicijo Skupine. Okvir stresnega testiranja in sistemi zgodnjega opozarjanja podpirajo proaktivno upravljanje profila tveganj Skupine, s poudarkom na dolgoročnem zagotavljanju ustrezne višine kapitala in likvidnostne pozicije.

Razpoložljivi ukrepi za obvladovanje tveganj na ravni Skupine so opredeljeni v različnih internih politikah ter se lahko uporabijo, kadar je to potrebno. Poleg tega izbira in uporaba razpoložljivih ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem temelji na triplastnem pristopu, ki upošteva izvedljivost ukrepa, vpliv ukrepa na poslovni model Skupine ter jakost učinka izbranega ukrepa.

Napoved za leto 2020

Makroekonomske napovedi kažejo, da bodo države, v katerih je Skupina prisotna, v primeru ohlapnih monetarnih pogojev, fiskalnih spodbud in solidnega domačega povpraševanja imele gospodarsko rast okrog treh odstotkov. Javni dolg na vseh teh trgih je pod povprečjem EU, spremlja pa ga nizka zadolženost gospodinjstev in solidno varčevanje.

Ob upoštevanju teh okoliščin je pričakovati rast na vseh trgih, kjer je Skupina prisotna, razen na trgu poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji zaradi regulatornih omejitev kreditiranja prebivalstva, ki so pričele veljati proti koncu leta 2019. Kot je bilo mogoče opaziti v letu 2019, je pričakovati dodaten pritisk na marže, pri čemer bo omenjenemu trendu bolj izpostavljeno poslovanje s podjetji kot poslovanje s prebivalstvom. Skupina si prizadeva povišati marže z osredotočenjem na aktivnosti z višjimi maržami in z iskanjem novih priložnosti, kot je leasing. Izgube obrestnih prihodkov bodo delno premoščene s krepitvijo neobrestnih prihodkov.

Čeprav je še preuranjeno trditi, je zaradi omejitev kreditiranja pričakovati omejeno rast prihodkov pri poslovanju s prebivalstvom v Sloveniji. Rast na strateških tujih trgih naj bi bila podobna kot v letu 2019. Poudariti je treba, da so neto neobrestni prihodki v preteklih letih vključevali enkratne postavke, ki so nepredvidljive.

Stroški bodo leta 2020 po pričakovanjih še naprej rasli enako hitro kot leta 2019, vendar naj bi se po tem ustalili. Razlog za to je nadaljevanje investicij na področju nadgradenj IT, izvajanje strategije ter povečanje stroškov dela v celotni regiji. Nadaljnje povečevanje stroškov se omejuje s stalnimi strateškimi prizadevanji za preureditev fizičnega odtisa Banke ter nadaljevanja prizadevanj za doseganje odličnosti operativnih procesov.

Strošek tveganja se bo po pričakovanjih še naprej normaliziral, vendar naj bi ostal na razumno nizki ravni. Kakovost sredstev je stabilna. Znatno poslabšanje razmer ni predvideno.

NLB je trenutno v procesu morebitnega prevzema Komercijalne banke a.d. Beograd v Srbiji (pogodba o nakupu deleža podpisana, zaključek transakcije je v teku). Ker je časovni okvir in dejanski izid transakcije odvisen od regulativnih in protimonopolnih odobritev v več jurisdikcijah, v napoved niso vključeni morebitni učinki.

V obete niso vključeni potencialni negativni učinki pojava in širjenja koronavirusa (COVID-19).

Pregled finančnega poslovanja

Skupina je poslovala z dobičkom že šesto leto zapored, in sicer je dosegla dobiček 193,6 mio EUR, kar je 5 % manj kot v letu 2018 (2018: 203,6 mio EUR). Dober rezultat je odraz rasti poslovanja z naraščajočimi obrestnimi prihodki ob stabilnih maržah, višjimi čistimi opravninami in negativnim stroškom tveganja.

Poslovni izid temelji na naslednjih ključnih dejavnikih:

Izjemno poslovanje Banke z rezultatom 176,1 mio EUR ob koncu leta. Na trgih JVE so vse bančne članice Skupine prispevale pomemben delež h konsolidiranemu dobičku Skupine (39 % oziroma 74,8 mio EUR).
Visok obseg skupnih čistih prihodkov iz poslovanja zaradi višjih čistih obrestnih prihodkov, predvsem zaradi rasti obsega kreditov in nižjih obrestnih odhodkov, ter višjih čistih opravnin.
Nadaljevanje rasti obsega kreditov, predvsem v segmentih Strateški tuji trgi (8 % v tem letu) in Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji (7 % v tem letu).
Trden količnik skupnega kapitala s 16,3 %, medtem ko je ROE po davkih znašal 11,7 %.
Nadaljevanje dobrega poslovanja, z negativnim stroškom tveganja kot posledica sproščanja oslabitev in rezervacij.
Raven slabih posojil se je dodatno znižala zaradi ukrepov restrukturiranja in spodbudnega makroekonomskega okolja, kar se kaže z znižanjem deleža slabih posojil po EBA definiciji na 4,6 % (2018: 7,9 %) ter znižanjem deleža nedonosnih izpostavljenosti po EBA definiciji za 2 odstotni točki na 2,7 %.
Portfelj likvidnih sredstev je znašal 6.488 mio EUR (46 % bilančne vsote).

Dobri rezultati Strateških segmentov12 Skupine

Strateški segmenti so dosegli rezultat pred davki v višini 218,5 mio EUR. Strateški tuji trgi so prispevali največji delež k rezultatu pred davki v višini 92,9 mio EUR, sledi segment Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji s 56,8 mio EUR, Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji s 47,5 mio EUR in Finančni trgi v Sloveniji s 27,6 mio EUR. Segment Ostalo je posloval z izgubo pred davki v višini 6,4 mio EUR, predvsem zaradi oblikovanja kadrovskih rezervacij za reorganizacijo (5,5 mio EUR).

Strateški tuji trgi so dosegli najvišje čiste obrestne prihodke v višini 157,5 mio EUR, sledita jim segmenta Poslovanje s prebivalstvom in Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji, s EUR 87,4 mio EUR in 37,3 mio EUR. Finančni trgi v Sloveniji so k čistim obrestnim prihodkom Skupine prispevali 33,6 mio EUR.

Čisti neobrestni prihodki so bili najvišji v segmentu Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, in sicer 78,2 mio EUR, sledila sta mu segmenta Strateški tuji trgi in Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji z 52,9 mio EUR oziroma 43,0 mio EUR.

Nestrateške članice: rahla izguba zaradi nadaljevanja dezinvestiranja

Celotna sredstva nestrateških članic so upadla za 94,2 mio EUR. Segment je ustvaril izgubo pred davki v višini 3,1 mio EUR, kar je v skladu z načrtom prestrukturiranja.

Od leta 2019 je bilo uvedenih nekaj sprememb pri poročanju poslovnih segmentov (glej str. 55). Strateški segmenti vključujejo Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji, Strateški tuji trgi, Finančni trgi v Sloveniji in segment Ostalo.

* Skupna letna stopnja rasti.

Slika 7: Rezultati segmentov NLB Skupine (v mio EUR)

v mio EUR

Izkaz poslovnega izida

Tabela 10: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine in NLB

		NLB Skupina
	2019	2018		Letna sprememba	Q4 2019	Q3 2019	Q2 2019	Q1 2019	Q4 2018		Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	318,5	312,9	5,6	2 %	79,7	79,8	79,7	79,4	81,0	-0,1	0 %
Čiste opravnine	170,3	160,6	9,7	6 %	43,5	44,6	42,1	40,1	40,7	-1,2	-3 %
Prejete dividende	0,2	0,1	0,1	76 %	0,0	0,0	0,1	0,1	0,0	0,0	55 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	33,8	14,7	19,1	130 %	5,8	5,1	10,7	12,3	3,1	0,7	14 %
Čisti drugi prihodki	-9,3	4,9	-14,2	-	-0,1	-2,1	-9,0	2,0	-0,5	2,0	94 %
Čisti neobrestni prihodki	195,1	180,4	14,8	8 %	49,2	47,6	43,9	54,4	43,3	1,6	3 %
Skupaj čisti prihodki	513,6	493,3	20,3	4 %	128,9	127,4	123,6	133,8	124,3	1,5	1 %
Stroški dela	-171,2	-165,1	-6,1	-4 %	-48,0	-41,8	-41,4	-40,1	-43,2	-6,2	-15 %
Drugi administrativni stroški	-99,3	-96,3	-3,0	-3 %	-31,4	-23,3	-23,4	-21,2	-28,4	-8,1	-35 %
Amortizacija	-31,0	-27,2	-3,7	-14 %	-7,7	-7,9	-7,7	-7,7	-6,7	0,3	3 %
Stroški skupaj	-301,4	-288,7	-12,8	-4 %	-87,0	-73,0	-72,4	-69,0	-78,3	-14,0	-19 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	212,2	204,6	7,6	4 %	41,9	54,4	51,2	64,8	46,0	-12,5	-23 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	13,3	30,2	-16,9	-56 %	-2,3	16,4	-4,0	3,3	7,0	-18,7	-
Druge oslabitve in rezervacije	-14,3	-6,9	-7,4	-107 %	-8,4	-1,1	-0,8	-3,9	-2,7	-7,3	-
Oslabitve in rezervacije	-1,0	23,3	-24,3	-	-10,7	15,2	-4,9	-0,6	4,3	-26,0	-
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	4,2	5,4	-1,2	-23 %	0,0	1,6	1,4	1,1	1,3	-1,6	-97 %
Rezultat pred davki	215,4	233,3	-17,9	-8 %	31,2	71,2	47,7	65,3	51,7	-40,1	-56 %
Davek iz dohodka	-13,6	-21,8	8,2	38 %	2,2	-0,9	-9,5	-5,4	-5,1	3,1	-
Rezultat manjšinskih lastnikov	8,2	7,9	0,3	4 %	2,0	2,4	1,8	2,0	1,2	-0,4	-15 %
Rezultat po davkih	193,6	203,6	-10,1	-5 %	31,3	67,9	36,4	57,9	45,3	-36,6	-54 %

v mio EUR

	2019	2018		Letna sprememba	Q4 2019	Q3 2019	Q2 2019	Q1 2019	Q4 2018		Sprememba v zadnjem kvartalu

Čisti obrestni prihodki	158,1	158,0	0,1	0 %	39,1	39,4	39,9	39,8	40,5	-0,2	-1 %
Čiste opravnine	104,0	100,2	3,8	4 %	25,9	27,0	25,9	25,2	24,8	-1,1	-4 %
Prejete dividende	71,2	49,7	21,5	43 %	0,0	1,3	65,5	4,4	0,0	-1,3	-99 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	24,0	8,4	15,5	184 %	2,6	2,7	8,5	10,1	1,5	-0,1	-3 %
Čisti drugi prihodki	-4,0	7,1	-11,1	-	1,1	-0,7	-6,0	1,6	1,6	1,8	-
Čisti neobrestni prihodki	195,2	165,4	29,8	18 %	29,6	30,2	94,0	41,4	27,9	-0,7	-2 %
Skupaj čisti prihodki	353,3	323,4	29,9	9 %	68,7	69,6	133,8	81,2	68,3	-0,9	-1 %
Stroški dela	-108,6	-103,8	-4,7	-5 %	-31,2	-26,3	-26,2	-25,0	-27,6	-4,9	-19 %
Drugi administrativni stroški	-63,2	-57,6	-5,6	-10 %	-21,4	-14,8	-14,2	-12,7	-17,7	-6,6	-45 %
Amortizacija	-18,0	-17,5	-0,5	-3 %	-4,6	-4,7	-4,4	-4,3	-4,4	0,0	1 %
Stroški skupaj	-189,8	-179,0	-10,8	-6 %	-57,2	-45,8	-44,8	-42,0	-49,8	-11,5	-25 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	163,5	144,4	19,0	13 %	11,5	23,8	89,0	39,2	18,6	-12,4	-52 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	17,1	29,8	-12,8	-43 %	2,2	14,1	-2,0	2,8	11,7	-11,8	-84 %
Druge oslabitve in rezervacije	-2,8	3,2	-6,1	-	-6,2	0,0	0,1	3,3	3,2	-6,2	-
Oslabitve in rezervacije	14,2	33,1	-18,8	-57 %	-4,0	14,0	-1,9	6,1	14,8	-18,0	-
Rezultat pred davki	177,7	177,5	0,2	0 %	7,4	37,9	87,1	45,3	33,4	-30,4	-80 %
Davek iz dohodka	-1,6	-12,2	10,6	87 %	5,7	2,6	-6,8	-3,1	-2,7	3,2	124 %
Rezultat po davkih	176,1	165,3	10,8	7 %	13,2	40,4	80,4	42,2	30,7	-27,2	-67 %

NLB

* Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov. * Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov,

Slika 8: Čisti dobiček NLB Skupine (v mio EUR) - sprememba v letu

Rezultat odraža poslovno rast z naraščajočimi čistimi obrestnimi prihodki in prihodki iz čistih opravnin

Skupina je ustvarila 193,6 mio EUR dobička po davkih, kar je 10,1 mio EUR oziroma 5 % manj kot v letu 2018.

Rezultat Skupine je temeljil na naslednjih ključnih dejavnikih in spremembah v letu:

Za 5,6 mio EUR oziroma 2 % višji čisti obrestni prihodki, predvsem zaradi večjega obsega posojil, zlasti v segmentih Strateški tuji trgi in Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, in nižjih obrestnih odhodkov zaradi nižjih povprečnih obrestnih mer na depozite v Banki pa tudi v večini bančnih članic Skupine v JVE.
Za 9,7 mio EUR oziroma 6 % višji prihodki iz čistih opravnin, predvsem v segmentu prebivalstva v Banki in bančnih članicah Skupine v JVE. Večina tujih bank je zabeležila povečanje števila strank.
Za 12,8 mio EUR oziroma 4 % višji stroški, večinoma zaradi višjih stroškov dela (poprivatizacijska prilagoditev prejemkov članom uprave in višjemu vodstvu), tehnologije (predvsem licence) ter stroškov svetovanja in nadzora.
Oblikovanje oslabitev in rezervacij v višini 1,0 mio EUR v letu 2019, medtem ko je leta 2018 prišlo do sproščanja v višini 23,3 mio EUR. Sproščanje oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja v višini 13,3 mio EUR (30,2 mio EUR v 2018). Oblikovanje drugih oslabitev in rezervacij v višini 14,3 mio EUR, predvsem kadrovskih rezervacij za reorganizacijo v Banki (5,5 mio EUR), na ravni Skupine pa rezervacij za nerešene pravne spore (5,7 mio EUR) in oslabitve nefinančnih sredstev (3,2 mio EUR).
Davek iz dohodka je bil nižji za 8,2 mio EUR, in sicer predvsem zaradi povečanja pripoznanih terjatev za odloženi davek (DTA) (na podlagi stabilnih rezultatov in projekcije dobička v Banki se je ocenjena petletna poraba DTA povečala).
Na čiste neobrestne prihodke so pozitivno vplivali enkratni prihodki, in sicer

delno poplačilo večje izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, in aktivno upravljanje vrednostnih papirjev bančne knjige v višini 4,5 mio EUR.

• Leta 2019 so bili realizirani pozitivni enkratni učinki iz prevrednotenja nestrateškega lastniškega deleža v višini 6,3 mio EUR v drugem četrtletju (prodaja tega deleža v četrtem četrtletju), medtem ko je na čiste neobrestne prihodke leta 2018 pozitivno vplivala prodaja družbe NLB Nov penziski fond, Skopje v višini 12,2 mio EUR in negativno prodaja 28,13-odstotnega manjšinskega deleža v Skupni pokojninski družbi v višini 0,5 mio EUR.

Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju in močni konkurenci so vse banke v Skupini poslovale z višjim dobičkom pred oslabitvami in rezervacijami.

Rezultat Banke se je glede na leto prej zvišal za 7 % na 176,1 mio EUR, iz 165,3 mio EUR doseženega v letu 2018. Ključni dejavniki za to so 21,5 mio EUR višje dividende, 15,5 mio EUR višji čisti prihodki iz finančnih poslov (predvsem

na račun prevrednotenja nestrateškega lastniškega deleža in delnega poplačila večje izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida), 10,6 mio EUR nižji davek iz dohodka in 10,8 mio EUR višji stroški.

Nižji dobiček v primerjavi s preteklim letom v NLB Banki, Skopje zaradi enkratnega učinka prodaje družbe NLB Nov penziski fond, Skopje, ki je imel pozitiven vpliv na dobiček v letu 2018, in NLB Banki, Podgorica in NLB Banki, Beograd zaradi oblikovanja rezervacij za nerešene pravne spore. Znatno povišanje rezultata je bilo zabeleženo v NLB Banki, Priština predvsem zaradi rasti kreditnega portfelja in posledično povišanja obrestnih prihodkov kot tudi čistih opravnin.

Dobiček pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 212,2 mio EUR, kar je 7,6 mio EUR oziroma 4 % več glede na leto 2018. Znaten negativen efekt na račun regulatornih odhodkov v višini 16,2 mio EUR, od tega se 14,2 mio EUR nanaša na DGS, 2,0 mio EUR pa na SRF. Redni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami je bil v prvih treh četrtletjih leta 2019 stabilen, padec v zadnji četrtini pa je predvsem posledica višjih stroškov, kar je bilo deloma nadomeščeno z višjimi čistimi opravninami.

Čisti obrestni prihodki

Čisti obrestni prihodki so predstavljali 62 % čistih prihodkov Skupine in so se glede na leto prej zvišali za 2 % na 318,5 mio EUR, in sicer zaradi povečanja obrestnih prihodkov v večini bank Skupine, kar je bilo podprto z rastjo obsega posojil. Višji obrestni odhodki v tretjem in četrtem četrtletju so posledica najema novih podrejenih Tier 2 instrumentov s strani Banke, medtem ko se obrestni odhodki za depozite strank zmanjšujejo.

Izredni neto neobrestni prihodki Regulatorni stroški

Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami brez izrednih prihodkov in regulatornih stroškov

* Od junija 2019 dalje je v uporabi drugačna predstavitev enkratnih dogodkov.

Slika 10: Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami NLB Skupine (v mio EUR)*

Slika 11: Čisti obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Na čiste obrestne prihodke so negativno vplivale nižje aktivne obrestne mere, kar je bilo več kot nadomeščeno z rastjo obsega kreditov. Manjši pozitivni učinki so bili doseženi tudi na strani depozitov, iz naslova aktivnega upravljanja pri določanju cen depozitov, kljub rasti obsega depozitov.

Neto obrestna marža Skupine se je v primerjavi z letom 2018 znižala za 0,08 o.t. in je znašala 2,48 %. Obrestni marži Banke in bančnih članic Skupine v JVE sta se v primerjavi z letom 2018 znižali in sta znašali 1,85 % oziroma 3,59 %.

Čisti neobrestni prihodki

Čisti neobrestni prihodki so znašali 195,1 mio EUR, kar pomeni rast v višini 14,8 mio EUR oziroma 8 % glede na leto 2018. Na dinamiko v primerjavi s preteklim letom so vplivali naslednji dejavniki:

Čiste opravnine so bile višje za 9,7 mio EUR oziroma 6 % glede na leto 2018, predvsem v segmentu prebivalstva v Banki in bančnih članicah Skupine v JVE. Večina tujih bank je zabeležila povečanje števila strank.
Redni ostali čisti neobrestni prihodki so znašali 3,9 mio EUR (-1,2 mio EUR glede na leto 2018), na njih so vplivali predvsem regulatorni stroški (SRF in DGS) v skupni višini 16,2 mio EUR in višji čisti prihodki iz naslova deviznega poslovanja.
Na čiste neobrestne prihodke je pozitivno vplival enkratni prihodek – delno poplačilo večje izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, in aktivno upravljanje vrednostnih papirjev bančne knjige v višini 4,5 mio EUR.
Izračunana na podlagi povprečne obrestonosne aktive.

Slika 12: Učinki na spremembo čistih obrestnih prihodkov (v mio EUR) – sprememba v letu

3,85 %	3,71 %	3,67 %	3,63 %	3,59 %
2,56 %	2,56 %	2,54 %	2,51 %	2,48 %
1,89 %	1,92 %	1,91 %	1,88 %	1,85 %
1-12 2018	1-3 2019	1-6 2019	1-9 2019	1-12 2019
NLB	NLB Skupina	Strateške tuje banke

* Podatki za obrestne mere za Skupino in strateške tuje banke za 2018 so prilagojeni na novo metodologijo (izračun temelji na številu dni v obdobju).

Slika 13: Neto obrestna marža13 NLB Skupine (v %)*

Redni ostali čisti neobrestni prihodki Dividende

* Od junija 2019 dalje je v uporabi drugačna predstavitev enkratnih dogodkov.

Slika 14: Čisti neobrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)*

Slika 15: Stroški NLB Skupine (v mio EUR)

• Leta 2019 so bili realizirani pozitivni enkratni učinki iz prevrednotenja nestrateškega lastniškega deleža v višini 6,3 mio EUR v drugem četrtletju (prodaja tega deleža v četrtem četrtletju), medtem ko je leta 2018 na čiste neobrestne prihodke pozitivno vplivala prodaja članice NLB Nov penziski fond, Skopje v višini 12,2 mio EUR in negativno prodaja 28,13-odstotnega manjšinskega deleža v Skupni pokojninski družbi v višini 0,5 mio EUR.

Stroški

Stroški so znašali 301,4 mio EUR (od tega 1,6 mio EUR predstavljajo enkratni stroški, povezani s prestrukturiranjem, in 3,0 mio EUR nagrade za uspešnost, izplačanih decembra) in so bili za 12,8 mio EUR oziroma 4 % višji kot v letu 2018. Povečanje je predvsem posledica višjih stroškov dela v višini 6,1 mio EUR (poprivatizacijska prilagoditev prejemkov članom uprave in višjemu vodstvu) ter drugih administrativnih stroškov (licence, svetovanje in nadzor).

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) je znašal 58,7 %, kar pomeni zvišanje za 0,2 o.t. v primerjavi z letom 2018.

Oblikovanje oslabitev in rezervacij

Skupina je v letu 2019 oblikovala oslabitve in rezervacije v višini 1,0 mio EUR, medtem ko jih je v letu 2018 sprostila v višini 23,3 mio EUR.

Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile sproščene v neto višini 13,3 mio EUR, strošek tveganja pa je bil negativen, -20 b.t. (v letu 2018 -43 b.t.).

Ostale oslabitve in rezervacije leta 2019 so bile oblikovane v neto vrednosti 14,3 mio EUR, predvsem kadrovske rezervacije za reorganizacijo v Banki (5,5 mio EUR), na ravni Skupine pa rezervacije za nerešene pravne spore (5,7 mio EUR) in oslabitve

Kakovost kreditnega portfelja

Pozitiven trend zagotavljanja visoke kakovosti kreditnega portfelja se je nadaljeval v letu 2019. Strategija kreditiranja Skupine je osredotočena na ključne trge prebivalstva, MSP in izbrane poslovne dejavnosti v JVE. Zagotavljanje ustrezne kakovosti kreditnega portfelja je najpomembnejši cilj na področju upravljanja tveganj, s poudarkom na kakovosti novih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Kakovost kreditnega portfelja v letu 2019 je bila stabilna, pri čemer se je izpostavljenost v Skupini 1 povečala, obenem pa se je zmanjšal obseg slabih posojil, ki je pod slovenskim povprečjem. Visok delež naložb v Skupini 1 je odraz preudarne kreditne politike, medtem ko je delež naložb v Skupini 2 razmeroma nizek. Pretežni del znižanja naložb v tej skupini se nanaša na poplačila obveznosti s strani strank. Tovrstna prizadevanja so privedla do kumulativno nizkega obsega novih slabih posojil, ki je znašal 55,8 mio EUR, kar predstavlja 0,6 % celotnega kreditnega portfelja.

Bruto prirast slabih posojil od leta 2015 dalje je nizek.

nefinančnih sredstev (3,2 mio EUR). Slika 16: Oslabitve in rezervacije NLB Skupine (v mio EUR)

Obseg novih slabih posojil / bruto posojila

* Vezano na kredite podjetjem, odobrene po letu 2014, in kredite prebivalstvu, odobrena po letu 2015.

Izkaz finančnega položaja

Tabela 11: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine in NLB

		NLB Skupina
	31. dec. 2019	31. dec. 2018		Letna sprememba	31. dec. 2019	30. sep. 2019	30. jun. 2019	31. mar. 2019	31. dec. 2018		Sprememba v zadnjem kvartalu
AKTIVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	2.101,3	1.588,3	513,0	32 %	2.101,3	1.531,4	1.460,7	1.589,0	1.588,3	570,0	37 %
Krediti bankam	93,4	118,7	-25,3	-21 %	93,4	90,3	108,1	108,9	118,7	3,1	3 %
Krediti strankam	7.604,7	7.148,4	456,3	6 %	7.604,7	7.496,0	7.280,8	7.264,3	7.148,4	108,7	1 %
Bruto krediti	7.938,3	7.627,5	310,8	4 %	7.938,3	7.905,1	7.721,1	7.719,0	7.627,5	33,2	0 %
- gospodarstvo	3.646,3	3.540,4	105,8	3 %	3.646,3	3.661,5	3.565,7	3.593,1	3.540,4	-15,2	0 %
- prebivalstvo	4.013,5	3.726,5	287,0	8 %	4.013,5	3.931,5	3.842,1	3.780,7	3.726,5	82,0	2 %
- država	278,6	360,5	-82,0	-23 %	278,6	312,1	313,3	345,2	360,5	-33,5	-11 %
Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam	-333,6	-479,0	145,4	30 %	-333,6	-409,0	-440,2	-454,7	-479,0	75,4	18 %
Finančna sredstva	3.829,7	3.399,2	430,5	13 %	3.829,7	3.841,4	3.787,4	3.608,0	3.399,2	-11,7	0 %
- trgovalna knjiga	24,0	63,6	-39,6	-62 %	24,0	87,6	116,9	38,4	63,6	-63,5	-73 %
- bančna knjiga	3.805,7	3.335,6	470,0	14 %	3.805,7	3.753,9	3.670,5	3.569,6	3.335,6	51,8	1 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	7,5	37,1	-29,6	-80 %	7,5	7,5	42,3	42,9	37,1	0,0	-1 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	247,9	236,0	11,9	5 %	247,9	247,5	251,6	252,2	236,0	0,5	0 %
Neopredmetena sredstva	39,5	35,0	4,6	13 %	39,5	35,7	33,5	33,2	35,0	3,9	11 %
Druga sredstva	250,0	177,1	72,8	41 %	250,0	239,8	199,9	167,3	177,1	10,2	4 %
SKUPAJ SREDSTVA	14.174,1	12.740,0	1.434,1	11 %	14.174,1	13.489,5	13.164,4	13.065,8	12.740,0	684,5	5 %
PASIVA
Depoziti strank	11.612,3	10.464,0	1.148,3	11 %	11.612,3	11.038,2	10.753,5	10.675,8	10.464,0	574,1	5 %
- gospodarstvo	2.772,0	2.337,3	434,7	19 %	2.772,0	2.429,9	2.294,6	2.255,3	2.337,3	342,1	14 %
- prebivalstvo	8.582,9	7.865,6	717,3	9 %	8.582,9	8.330,2	8.178,9	8.017,4	7.865,6	252,7	3 %
- država	257,4	261,1	-3,7	-1 %	257,4	278,0	280,0	403,1	261,1	-20,7	-7 %
Depoziti bank in centralnih bank	42,8	26,8	16,1	60 %	42,8	56,3	44,8	24,6	26,8	-13,5	-24 %
Krediti	234,8	320,3	-85,4	-27 %	234,8	242,7	306,8	317,4	320,3	-7,9	-3 %
Druge obveznosti	342,6	256,5	86,1	34 %	342,6	357,6	386,8	305,7	256,5	-15,0	-4 %
Podrejene obveznosti	210,6	15,1	195,5	-	210,6	90,3	44,9	15,3	15,1	120,3	133 %
Kapital	1.685,9	1.616,2	69,7	4 %	1.685,9	1.661,5	1.587,4	1.683,8	1.616,2	24,4	1 %
Kapital manjšinskih lastnikov	45,0	41,2	3,8	9 %	45,0	42,9	40,3	43,2	41,2	2,1	5 %
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	14.174,1	12.740,0	1.434,1	11 %	14.174,1	13.489,5	13.164,4	13.065,8	12.740,0	684,6	5 %

v mio EUR

	NLB
	31. dec. 2019	31. dec. 2018		Letna sprememba	31. dec. 2019	30. sep. 2019	30. jun. 2019	31. mar. 2019	31. dec. 2018		Sprememba v zadnjem kvartalu
AKTIVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.292,2	795,1	497,1	63 %	1.292,2	712,7	757,6	877,6	795,1	579,5	81 %
Krediti bankam	144,4	110,3	34,1	31 %	144,4	147,9	130,4	94,0	110,3	-3,5	-2 %
Krediti strankam	4.589,2	4.478,1	111,1	2 %	4.589,2	4.602,7	4.463,0	4.531,3	4.478,1	-13,5	0 %
Bruto krediti	4.718,0	4.703,7	14,4	0 %	4.718,0	4.781,4	4.654,5	4.734,2	4.703,7	-63,4	-1 %
- gospodarstvo	2.154,5	2.190,3	-35,8	-2 %	2.154,5	2.225,4	2.137,0	2.202,9	2.190,3	-70,9	-3 %
- prebivalstvo	2.376,8	2.241,6	135,2	6 %	2.376,8	2.339,7	2.286,9	2.267,8	2.241,6	37,1	2 %
- država	186,8	271,7	-85,0	-31 %	186,8	216,4	230,6	263,5	271,7	-29,6	-14 %
Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam	-128,9	-225,6	96,7	43 %	-128,9	-178,8	-191,5	-202,9	-225,6	49,9	28 %
Finančna sredstva	3.168,6	2.869,4	299,2	10 %	3.168,6	3.198,5	3.158,1	3.013,5	2.869,4	-29,9	-1 %
- trgovalna knjiga	24,1	63,6	-39,5	-62 %	24,1	87,6	117,0	38,3	63,6	-63,5	-73 %
- bančna knjiga	3.144,5	2.805,8	338,7	12 %	3.144,5	3.110,9	3.041,1	2.975,2	2.805,8	33,6	1 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	353,2	355,5	-2,3	-1 %	353,2	355,5	355,5	355,5	355,5	-2,3	-1 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	89,9	86,9	3,0	3 %	89,9	87,6	88,9	88,1	86,9	2,3	3 %
Neopredmetena sredstva	26,0	23,4	2,6	11 %	26,0	24,0	22,6	22,1	23,4	1,9	8 %
Druga sredstva	138,1	92,3	45,8	50 %	138,1	160,5	166,8	106,1	92,3	-22,4	-14 %
SKUPAJ SREDSTVA	9.801,6	8.811,0	990,5	11 %	9.801,6	9.289,4	9.143,0	9.088,2	8.811,0	512,2	6 %
PASIVA
Depoziti strank	7.760,7	7.033,4	727,3	10 %	7.760,7	7.344,0	7.210,0	7.217,6	7.033,4	416,7	6 %
- gospodarstvo	1.674,9	1.392,2	282,7	20 %	1.674,9	1.379,4	1.318,6	1.334,0	1.392,2	295,5	21 %
- prebivalstvo	5.985,0	5.522,1	462,8	8 %	5.985,0	5.854,5	5.764,2	5.645,4	5.522,1	130,5	2 %
- država	100,9	119,1	-18,2	-15 %	100,9	110,1	127,2	238,3	119,1	-9,2	-8 %
Depoziti bank in centralnih bank	89,8	48,9	40,9	84 %	89,8	85,5	71,4	66,0	48,9	4,3	5 %
Krediti	164,1	248,3	-84,2	-34 %	164,1	173,8	238,9	247,7	248,3	-9,7	-6 %
Druge obveznosti	243,1	185,2	57,9	31 %	243,1	267,7	289,8	214,7	185,2	-24,6	-9 %
Podrejene obveznosti	210,6	0,0	210,6	-	210,6	90,3	44,9	0,0	0,0	120,3	133 %
Kapital	1.333,2	1.295,2	38,0	3 %	1.333,2	1.328,1	1.288,0	1.342,2	1.295,2	5,1	0 %
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	9.801,6	8.811,0	990,5	11 %	9.801,6	9.289,4	9.143,0	9.088,2	8.811,0	512,2	6 %

Bilančna vsota Skupine se je povečala na 14.174,1 mio EUR, predvsem zaradi nenehnega priliva depozitov, ki so bili plasirani večinoma v likvidnostne rezerve, deloma pa v kredite strankam.

Sredstva

Slovenija predstavlja več kot 66 % bilančne vsote Skupine, medtem ko je velika večina preostalih sredstev (34 %) v državah JVE.

Skupina je zabeležila porast bruto kreditov strankam (310,8 mio EUR oziroma 4 % glede na leto prej), prebivalstvu (287,0 mio EUR oziroma 8 % glede na leto prej) in podjetjem (105,8 mio EUR oziroma 3 % glede na leto prej), medtem ko se je obseg kreditnega portfelja državi znižal (82,0 mio EUR oziroma 23 % glede na leto prej).

Ključne dejavnosti poslovanja so glede na leto 2018 dosegle 8-odstotno povečanje bruto kreditov strankam, ki so tako znašali 7.559,6 mio EUR. Rast bruto kreditov strankam je bila glede na leto 2018 dosežena v vseh segmentih ključnih dejavnosti, Strateških tujih trgih (229,4 mio EUR), Poslovanju s prebivalstvom v Sloveniji (166,8 mio EUR, od tega 38,1 mio EUR zaradi prenosa mikro strank iz segmenta Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji) in Ključnih, srednjih in malih podjetjih (143,9 mio EUR).

* Geografska analiza glede na lokacijo članice Skupine.

Slika 18: Bilančna vsota NLB Skupine po državah (v %)*

Druga sredstva Finančna sredstva Neto krediti strankam

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah, vpogledne vloge pri bankah in krediti bankam

Slika 19: Skupni obseg sredstev NLB Skupine (v mio EUR) – struktura

* Vključujejo bruto kredite podjetjem in državi.

Slika 20: Bruto krediti strankam po ključnih dejavnostih poslovanja NLB Skupine (v mio EUR)

* Kreditni portfelj vključuje tudi terjatve bankam in centralnim bankam.

** Država vključuje izpostavljenost do centralnih bank.

***Največji del predstavljajo članice EU.

**Slika 21: Kreditni portfelj* po segmentih, geografsko, po valutah in vrsti obrestne mere**

Kreditni portfelj Skupine je dobro razpršen, v nobenem segmentu ali panogi ni prisotnih velikih koncentracij. Večina kreditnega portfelja se nanaša na valuto evro, medtem ko preostanek izhaja iz lokalnih valut bančnih članic Skupine. S stališča vrste obrestne mere je polovica kreditnega portfelja vezana na fiksno obrestno mero, preostanek pa na spremenljivo obrestno mero (večinoma Euribor kot referenčno mero).

Obveznosti

Obveznosti Skupine so se povečale in so znašale 12.443,2 mio EUR. V celotnih virih Skupine največji delež predstavljajo depoziti strank, in sicer 82 %, med katerimi prevladujejo vpogledne vloge (81 % v primerjavi z 79 % ob zaključku leta 2018). Večino depozitov strank (74 %) predstavljajo vloge prebivalstva. Kar 67 % depozitov je bilo zbranih v Sloveniji, preostanek pa v bankah članicah Skupine v JVE.

Depoziti strank so se glede na konec leta 2018 zvišali za 11 % in so znašali 11.612,3 mio EUR. Rast izhaja predvsem iz depozitov prebivalstva (717,3 mio EUR oziroma 9 %), medtem ko je bila rast depozitov podjetij (19 % glede na leto 2018) v veliki meri povezana z enkratnim dogodkom ob koncu leta 2019.

Slika 22: Skupaj obveznosti NLB Skupine (v mio EUR) – struktura

Krediti bank ter depoziti bank in centralnih bank Podrejene obveznosti

Aktivnosti grosističnega financiranja v Skupini se izvajajo z namenom razpršitve, izboljšanja strukturne likvidnosti in kapitala ter izpolnitve regulatornih zahtev. Z namenom okrepitve in optimizacije kapitalskega položaja je Banka na grosističnih trgih pridobila za 210,6 mio EUR (knjigovodska vrednost) virov (podrejeni instrumenti dodatnega kapitala (Tier 2)). Dve bančni članici Skupine sta zaradi dobrega likvidnostnega položaja predčasno odplačali dva podrejena instrumenta v skupni višini 15 mio EUR.

Količnik LTD je na ravni Skupine znašal 65,5 %, to pomeni znižanje za 2,8 o.t. glede na konec leta 2018 zaradi povečanja depozitov, kar pa je bilo delno nadomeščeno z rastočim, a še vedno skromnim povpraševanjem po kreditih. Zaradi okolja z nizkimi obrestnimi merami se ročnost depozitov še naprej skrajšuje, medtem ko se ročnost kreditov podaljšuje. To povečuje neusklajenost ročnosti med naložbami in financiranjem.

Kapital in kapitalska ustreznost

Celotna kapitalska zahteva (OCR) je za Banko znašala 14,75 % na konsolidirani ravni, kar vključuje:

11,25 % TSCR (8 % zahteva iz 1. stebra in 3,25 % zahteva iz 2. stebra) in
3,5 % CBR (2,5 % varovalni kapitalski blažilnik, 1 % kapitalski blažilnik DSPI in 0 % proticiklični blažilnik).

Veljavna zahteva OCR za leto 2019 se je zvišala na 14,75 % zaradi zakonsko predpisanega postopnega uvajanja varovalnega kapitalskega blažilnika ter uvedbe kapitalskega blažilnika DSPI. Po drugi strani pa se je zaradi boljše celotne ocene SREP zahteva 2. stebra znižala za 0,25 o.t. na 3,25 %. Kapitalske smernice v okviru 2. stebra (P2G) znašajo 1,0 % CET1.

Slovenija

Tabela 12: Kapitalske zahteve in blažilniki NLB Skupine

		2020	2019	2018
	CET1	4,5 %	4,5 %	4,5 %
Zahteva 1. stebra (P1R)	AT1	1,5 %	1,5 %	1,5 %
	Tier 2	2,0 %	2,0 %	2,0 %
Zahteva 2. stebra (P2R)	CET1	2,75 %	3,25 %	3,5 %
	CET1	7,25 %	7,75 %	8,0 %
Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR)	Temeljni kapital	8,75 %	9,25 %	9,5 %
	Skupni kapital	10,75 %	11,25 %	11,5 %
Zahteva po skupnem blažilniku (CBR)
Varovalni kapitalski blažilnik	CET1	2,5 %	2,5 %	1,875 %
DSPI blažilnik	CET1	1,0 %	1,0 %	0,0 %
Proticiklični blažilnik	CET1	0,0 %	0,0 %	0,0 %
	CET1	10,75 %	11,25 %	9,875 %
Celotna kapitalska zahteva (OCR) = MDA prag	Temeljni kapital	12,25 %	12,75 %	11,375 %
	Skupni kapital	14,25 %	14,75 %	13,375 %
Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (P2G)	CET1	1,0 %	1,0 %	1,5 %
OCR + P2G	CET1	11,75 %	12,25 %	11,375 %

Od 1. januarja 2020 mora NLB dosegati Celotno kapitalsko zahtevo (OCR) v višini 14,25 % za Banko na konsolidirani ravni, kar vključuje:

10,75 % TSCR (8 % zahteva iz 1. stebra in 2,75 % zahteva iz 2. stebra) in
3,5 % CBR (2,5 % varovalni kapitalski blažilnik, 1 % kapitalski blažilnik DSPI in 0 % proticiklični blažilnik).

Zaradi boljše celotne ocene SREP se je zahteva 2. stebra znižala za 0,5 o.t. na 2,75 %.

Kapital Banke in Skupine izpolnjuje vse sedanje in tudi napovedane regulatorne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in ostalimi trenutno znanimi zahtevami ter napotki iz 2. stebra.

Za okrepitev in optimizacijo strukture kapitala je Banka 6. maja 2019 izdala podrejene Tier 2 obveznice (10NC5) v skupnem nominalnem znesku 45 mio EUR, ki so vključene v kapital od 30. junija 2019 dalje. Poleg tega je Banka 19. novembra

2019 izdala podrejene Tier 2 obveznice (10NC5) v skupnem nominalnem znesku 120 mio EUR, ki jih morata BS in ECB še odobriti in na dan 31. december 2019 še niso bile vključene v kapital14.

Banka je 17. septembra 2019 sklenila pogodbo o najemu podrejenega Tier 2 posojila v višini 45 mio EUR. Ker Banka do konca leta 2019 ni prejela ECB dovoljenja za vključitev posojila v izračun dodatnega kapitala, niti njegove izdaje ni bilo mogoče utemeljeno pričakovati v bližnji prihodnosti, je Banka dne 17. januarja 2020 izvedla predčasno poplačilo posojila.

Konec decembra 2019 je količnik skupnega kapitala za Skupino znašal 16,3 % (ali 0,5 o.t. manj kakor konec leta 2018) in za NLB 22,6 % (ali 1,4 o.t. manj kakor konec leta 2018). Količnik temeljnega kapitala in količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1) (15,8 % ali 0,9 o.t. manj kakor konec leta 2018) se razlikujeta od količnika skupnega kapitala zaradi podrejene Tier 2 obveznice, izdane maja. Znižanje kapitalske ustreznosti NLB Skupine v primerjavi s koncem leta 2018 izhaja iz višje RWA

(507,9 mio EUR za Skupino) v primerjavi s koncem leta 2018. Junija 2019 je NLB izplačala dividende v znesku 142,6 mio EUR, kar predstavlja 7,13 EUR bruto na delnico. Celotni kapital se je povečal za 42,4 mio EUR, predvsem zaradi podrejene Tier 2 obveznice (44,6 mio EUR).

RWA za kreditna tveganja se je povečala za 540,6 mio EUR glede na konec leta 2018, od tega v segmentih podjetij in prebivalstva15 za 397,3 mio EUR zaradi rasti posojil. Znižanje RWA za tržna tveganja in CVA za -20,8 mio EUR izhaja zlasti iz nižjih valutnih pozicij v domačih valutah v ne-evrskih podrejenih bankah. Znižanje RWA za operativna tveganja (-11,9 mio EUR) izhaja iz nižjega triletnega povprečja ustreznih prihodkov, določenih v členu 316 CRR, ki predstavlja osnovo za izračun.

Več informacij o kapitalu in kapitalski ustreznosti je na voljo v opombi 5.22 k revidiranim letnim finančnim izkazom.

^14. Dodatne informacije so v poglavju Dogodki po zaključku poslovnega leta 2019.

^15. Na osnovi segmentacije COREP.

Tabela 13: Skupna izpostavljenost tveganju NLB Skupine (v mio EUR)

			Sprememba
9.186	8.678	8.546	5,9 %
7.720	7.180	7.096	7,5 %
524	544	501	-3,8 %
942	953	949	-1,2 %
			31. dec. 2019 31. dec. 2018 31. dec. 2017

Likvidnostni položaj

Likvidnost Skupine ostaja zelo močna, z visokim deležem likvidnih sredstev v bilančni vsoti (46 %), kar se odraža v količniku LCR, ki je znašal 325 % (na dan 31. decembra 2018 je znašal 361 %). Likvidnostni položaj Skupine ostaja močan tako na ravni Skupine kot tudi na ravni posameznih bank članic, ter precej nad ciljnim profilom pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

Visokokakovostna likvidna sredstva Neto likvidnostni odlivi

Slika 26: Kvartalno gibanje LCR v NLB Skupini

7. poglavje

Regulativno okolje

V letu 2019 je bilo sprejetih več kot 200 sprememb v evropskem in slovenskem regulativnem okviru, zato v nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše vplive na Banko in Skupino.

Regulativne spremembe v zvezi z Uredbo (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov (BMR), ki je uvedla skupni okvir za zagotavljanje točnosti in celovitosti indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti (npr. EURIBOR, LIBOR) v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah, ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov v Uniji, vključno s pooblastilom, ki ga je belgijska Agencija za nadzor finančnih trgov in storitev (FSMA) izdala Evropskemu inštitutu za denarne trge (EMMI) kot administratorju EURIBOR-ja po BMR; zaradi česar EURIBOR šteje za skladnega z BMR in je bil dodan v referenčni register ESMA. Tako lahko Banka uporablja EURIBOR tudi po koncu veljavnega prehodnega obdobja BMR. Delovna skupina za evrske netvegane obrestne mere, ki je bila ustanovljena za ugotavljanje in priporočanje netveganih obrestnih mer, ki bi lahko služile kot podlaga za alternativo trenutnim referenčnim vrednostim, ki se uporabljajo pri različnih finančnih instrumentih in pogodbah v evrskem območju, kot sta povprečje

indeksa transakcij čez noč v evrih (EONIA) in evrska medbančna obrestna mera (EURIBOR), je objavila več poročil, med drugim nadomestno (fallback) ureditev za uporabnike evrske netvegane obrestne mere čez noč (€STR) in uvedbo nadomestnih (fallback) določb za EURIBOR na podlagi €STR. Novembra 2019 je delovna skupina objavila poročilo s priporočili na visoki ravni za nadomestne (fallback) določbe v pogodbah, ki kot referenco uporabljajo EURIBOR. ECB se je odločila, da bo razvila €STR, ki bo odražala ceno izposoje denarnih sredstev bank v evrskem območju na grosističnem denarnem trgu. €STR je bila prvič objavljena 2. oktobra 2019. Banka je zato sprejela potrebne ukrepe in vključila nove okoliščine v ustrezno dokumentacijo in procese.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (GDPR) je bila objavljena maja 2016 in velja od maja 2018. Banka je opravila več izvedbenih dejavnosti in tako zagotovila, da je bil vzpostavljeni sistem varovanja poslovnih in osebnih podatkov usklajen z zahtevami GDPR. Nov slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki ureja dodatne zahteve o zaščiti osebnih podatkov, ni bil sprejet v 2019; namesto tega je bil pripravljen nov vladni predlog, kar

pomeni, da se dodatne izvedbene aktivnosti pričakujejo v 2020, ko se pričakuje sprejem ZVOP-2 (odvisno od končnega besedila novega zakona, ki bo poleg zahtev GDPR predpisoval še dodatne zahteve).

Februarja 2019 je EBA objavila spremenjene Smernice o zunanjem izvajanju, s katerimi so bile prenovljene Smernice CEBS o zunanjem izvajanju iz leta 2006. Cilj smernic je določiti, kateri dogovori z zunanjimi strankami štejejo kot zunanje izvajanje. Smernice razlikujejo med zahtevami o kritičnih in pomembnih dogovorih o zunanjem izvajanju ter drugih dogovorih o zunanjem izvajanju. Namen novih smernic, ki so skladne z zahtevami o zunanjem izvajanju po Direktivi o plačilnih storitvah (PSD2), Direktivi o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/565, je zagotoviti, da lahko ustanove uporabljajo enotni okvir zunanjega izvajanja za vse svoje bančne, investicijske in plačilne dejavnosti ter storitve.

Prav tako je februarja 2019 slovenski državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, ki v slovensko zakonodajo prenaša Direktivo 2016/97 o distribuciji zavarovalnih produktov (IDD) in ureja koncepte, ki se nanašajo na distribucijo zavarovalnih produktov. Banka je opravila več izvedbenih dejavnosti in tako zagotovila skladnost z novimi zahtevami.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je maja 2019 objavilo predlog spremembe Zakona o gospodarskih družbah, ki v slovensko zakonodajo prenaša Direktivo (EU) 2017/828 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev. Predlagane spremembe bodo vključevale določbe o izvajanju pravic delničarjev (pravice in dolžnosti iz naslova delnic v zvezi z družbo, zagotavljanje informacij in navodil za uveljavljanje pravic, obdelava osebnih podatkov delničarjev itd.). Sprejetje zakona se pričakuje do konca leta 2020.

Nadalje je bil junija 2019 sprejet paket bančnih reform, ki uvaja dodatne pomembne elemente okvira Basel III. Ključne spremembe, ki jih je uvedel paket bančnih reform, predlagan v 2018, so sestavljene iz dveh uredb in dveh direktiv: Uredbe (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012; Direktive (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala; in Direktive (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2014/59/EU glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter Direktive 98/26/ ES ter Uredbe (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo.

Banka je podvržena tem pravilom glede kapitalske ustreznosti in likvidnosti, ki jih nalaga EU (med drugim Direktiva 2013/36/EU o kapitalskih zahtevah, kot je bila spremenjena z Direktivo 2019/878 (»CRD V«), in Uredba (EU) št. 575/2013, kot je bila vsakokrat spremenjena, zamenjana ali dopolnjena (vključno s spremembo z Uredbo 876/2019 (»CRR2«)), ki urejajo dejavnosti, ki jih lahko izvajajo banke in so namenjene ohranjanju varnosti in stabilnosti bank ter omejevanju njihove izpostavljenosti tveganjem. Kljub

dejstvu, da se večina teh novih določb uporablja od junija 2021, je Banka že začela z izvedbenimi dejavnostmi za zagotovitev pravočasne izvedbe določb CRR2. Dodatna pravila nacionalne zakonodaje, opredeljena skladno s CRD V (tj. Zakon o bančništvu, ZBan-2) in BRRD 2 (Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank; ZRPPB) bodo po pričakovanjih sprejeta decembra 2020.

Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (»Zakon o plačilih«), ki prenaša zahteve PSD2 na evropski ravni, je začel veljati 22. februarja 2018. Regulativni tehnični standardi za močno avtentikacijo stranke in varno komunikacijo po PSD2 so bili objavljeni v Uradnem listu EU dne 13. marca 2018 in v celoti veljajo od 14. septembra 2019. Skladnost z Zakonom o plačilih in Regulativnimi tehničnimi standardi je zahtevala pomembne spremembe v sistemih IT Banke.

Zaradi zmanjšanja učinkov prekomernega posojanja potrošnikom je BS sprejela Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki je začel veljati 1. novembra 2019. Cilj ukrepa je omilitev in preprečitev prekomernega kreditiranja in prevelikega finančnega vzvoda. Sklep določa dva zavezujoča makrobonitetna instrumenta: najvišjo dovoljeno vrednost razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika (DSTI) ob sklenitvi kreditne pogodbe ter omejitve zapadlosti. Sklep prav tako določa nezavezujoč makrobonitetni instrument, in sicer najvišjo priporočeno vrednost razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe. BS je s tema makrobonitetnima instrumentoma določila zavezujoče minimalne standarde kreditiranja za stanovanjska posojila in potrošniška posojila ter hkrati razveljavila prejšnje nezavezujoče makrobonitetne instrumente.

Novembra 2019 je Ministrstvo za finance objavilo predlog spremembe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, potrebne za prenos Direktive (EU) 2018/843 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma v slovensko zakonodajo. Namen direktive (imenovane tudi Peta direktiva o preprečevanju pranja denarja) ni le odkrivati in preiskovati primere pranja denarja, ampak jih tudi preprečevati. Ključne spremembe Direktive (EU) 2015/849 vključujejo razširitev dostopa do informacij o dejanskem lastništvu in izboljšanje preglednosti lastništva podjetij in skladov, obravnavo tveganj v zvezi s predplačniškimi karticami in virtualnimi valutami, sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami in izboljšanje pregledov transakcij z visoko tveganimi tretjimi državami ter izboljšanje identifikacije strank in potrjevanja njihove identitete.

Nova Prospektna uredba (Uredba (EU) 2017/1129) je bila objavljena v Uradnem listu EU dne 30. junija 2017 in je začela veljati dne 20. julija 2017. Od 21. julija 2019 je uredba bistveno razveljavila in nadomestila Prospektno direktivo EU Direktiva 2003/71/ES in vse povezane ukrepe na drugi ravni ter je, kot uredba EU, neposredno učinkovita v vseh državah članicah EU brez kakršnekoli potrebe po prenosu v nacionalno zakonodajo. Sprejeti bodo dodatni nacionalni izvedbeni zakoni o nekaterih določbah, ki med drugim urejajo obseg in izvzetja iz novega režima, imenovanje pristojnih organov, njihovih pooblastil ter režim sankcij.

8. poglavje

Segmentna analiza

Segmenti Skupine se delijo na strateške in nestrateške.

Strateški segmenti so:

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, ki zajema poslovanje s posamezniki in upravljanje premoženja, kot tudi poslovanje skupno obvladovane družbe NLB Vita in pridružene družbe Bankart.
Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji, ki vključuje Poslovanje s ključnimi, srednjimi in malimi podjetji, Investicijsko bančništvo in skrbništvo, Prestrukturiranje ter upravljanje problematičnih naložb.
Strateški tuji trgi, ki vključujejo poslovanje strateških bančnih članic Skupine na strateških trgih (BiH, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija).
Finančni trgi v Sloveniji, ki vključujejo zakladništvo in trgovanje s finančnimi instrumenti, prikazujejo pa tudi rezultat upravljanja bilance banke (ALM).
Segment ostalo vsebuje kategorije Banke, katerih poslovnih rezultatov ni mogoče razporediti v posamezne segmente.

Nestrateške članice vključujejo poslovanje nestrateških članic Skupine v skladu z zavezami EK, članice REAM, NLB Srbijo in NLB Črno goro.

Od leta 2019 je bilo uvedenih nekaj sprememb pri poročanju poslovnih segmentov, in sicer zaradi zaključka procesa prestrukturiranja, zahtevanega s strani EK, in strateške racionalizacije poslovnih dejavnosti v okviru segmenta Poslovanje s podjetji:

Rezultat Investicijskega bančništva in skrbniških storitev je bil iz Finančnih trgov v Sloveniji prenesen v razširjeno Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji.
Mikro podjetja v Sloveniji so bila prenesena iz Poslovanja s podjetji in investicijskega bančništva v Sloveniji v Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji.
Izpostavljenosti do podjetij, ki so bile prej poročane v Nestrateških trgih in aktivnostih, so bile prenesene v Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji, ker so posebne zaveze poročanja iz zavez do EK prenehale veljati. Preostali del segmenta se je preimenoval v Nestrateške članice, v njem pa so nestrateške članice, ki so večinoma v likvidaciji.
Skupni podjemi (SPV), ki so bili ustanovljeni za prenos slabih posojil iz bank v Srbiji in Črni gori (NLB Srbija in NLB Črna gora), so bili preneseni iz Strateških tujih trgov v Nestrateške članice.

Zaradi nove metodologije rezultati segmentov za leto 2019 niso neposredno primerljivi z rezultati segmentov za preteklo leto. V spodnji tabeli so prikazani ocenjeni učinki zaradi spremembe segmentov za celo leto 2018.

Tabela 14: Ocenjeni učinki spremembe metodologije segmentov za 2018

v mio EUR	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo	v Sloveniji Strateški tuji trgi	Finančni trgi v Sloveniji	Nestrateške članice	Ostalo
Čisti obrestni prihodki	3,1	1,8	0,5	-0,3	-5,1
Čisti neobrestni prihodki	4,6	2,3	-1,8	-8,2	3,2
Stroški skupaj*	-6,1	-4,4	1,4	6,1	3,0	brez učinkov
Oslabitve in rezervacije*	-0,9	6,6	1,4	0,0	-7,1
Rezultat pred davki	0,7	6,3	1,5	-2,4	-6,1
Skupaj sredstva	37,1	-9,5	-43,5	47,9	-32,1
Bruto krediti strankam	38,1	111,8	-69,0	-0,1	-80,8	brez učinkov
Depoziti strank	188,1	-107,6	0,0	-71,0	-9,6

*negativna vrednost=povečanje, pozitivna vrednost=zmanjšanje

9. poglavje

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Banka ohranja vodilni položaj pri poslovanju s prebivalstvom, kar potrjuje tržni delež posojil in depozitov. Široko mrežo poslovalnic dopolnjujejo digitalne rešitve in ponudba celovitih produktov in storitev, s čimer se Banka pripravlja na prihodnje izzive. Banka je zavezana k izboljšanju strankine izkušnje, zato poenostavlja standardne storitve ter je strankam prek različnih poti na voljo 24 ur na dan vse dni v tednu. Osebni stiki v poslovalnicah so namenjeni bolj zapletenim transakcijam in svetovalnim storitvam.

Dobiček segmenta pred davki je znašal 47,5 mio EUR, kar pomeni 16-odstotno rast glede na leto 2018 predvsem zaradi višjih obrestnih in neobrestnih prihodkov.

Čisti obrestni prihodki so bili glede na leto 2018 višji za 10 % zaradi višjih obrestnih mer in rasti obsega bruto kreditov v višini 166,8 mio EUR glede na leto 2018, pri čemer je 38,1 mio EUR povečanja povezanega s prenosom mikro podjetij iz segmenta Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji. Obseg novih potrošniških kreditov je znašal 368,6 mio EUR (336,2 mio EUR v letu 2018), kar je vodilo k povečanju stanja za 89,3 mio EUR glede na konec leta 2018. Stanje stanovanjskih kreditov se je povečalo za 50,5 mio EUR glede na konec leta 2018.

Delež potrošniških kreditov v vseh bruto kreditih se je povečal na 29 % (s 27 % konec leta 2018).

Segment je zabeležil 78,2 mio EUR čistih neobrestnih prihodkov, kar predstavlja povečanje za 11,1 mio EUR (17 %) glede na leto 2018, od tega 8,8 mio EUR iz naslova čistih opravnin; 0,5 mio EUR tega povečanja je povezanega z vzajemnimi skladi in 0,6 mio EUR s posli bančnega zavarovalništva. Učinek prenosa mikro podjetij iz segmenta Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji v segment Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji je ocenjen na 4,6 mio EUR.

Ob upoštevanju učinka sprememb v prikazu segmentacije (približno 6,1 mio EUR) so bili stroški za 10,6 mio EUR višji kot v letu 2018.

Rast depozitov strank glede na konec leta 2018 (641,7 mio EUR) je večinoma posledica rasti depozitov prebivalstva in prenosa mikro podjetij iz segmenta Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji (188,1 mio EUR).

Stranke

728.691 vseh strank

644.003 aktivnih strank

472.409

strank, ki prejemajo dohodek*

4.924 novih strank v letu 2019

* plača in/ali pokojnina

Digitalne storitve

43,8 % digitalnih uporabnikov

228.557 uporabnikov mobilne banke

74,3 % brezstičnih plačil

Prispevek k NLB Skupini Poudarki:

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Slika 27: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)

• Klikin in NLB Klik sta bila uvrščena na prvo mesto med mobilnimi oziroma spletnimi bankami v Sloveniji.
• Mobilna denarnica NLB Pay z digitaliziranimi karticami Maestro, Mastercard in Visa omogoča plačevanje, dvig gotovine in upravljanje kartic.
• Vodilni položaj na področju privatnega bančništva.
• NLB Skladi, največja družba za upravljanje vzajemnih skladov na slovenskem trgu s tržnim deležem prek 34 %, je uvedla tudi mobilno aplikacijo za preprost pregled nad privarčevanimi sredstvi.

Tabela 15: Rezultati segmenta Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

			v mio EUR na konsolidirani osnovi
	2019	2018		Letna sprememba
Čisti obrestni prihodki	87,4	79,3	8,1	10 %
Čisti neobrestni prihodki	78,2	67,1	11,1	17 %
od tega čiste opravnine	81,9	73,2	8,8	12 %
Skupaj čisti prihodki	165,6	146,4	19,2	13 %
Stroški skupaj	-117,9	-107,3	-10,6	-10 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	47,7	39,1	8,6	22 %
Oslabitve in rezervacije	-4,4	-3,7	-0,7	-19 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov	4,2	5,4	-1,2	-23 %
Rezultat pred davki	47,5	40,9	6,6	16 %

	31. dec. 2019	31. dec. 2018		Letna sprememba
Neto krediti strankam	2.385,1	2.217,4	167,7	8 %
Bruto krediti strankam	2.410,2	2.243,4	166,8	7 %
Stanovanjski krediti	1.425,0	1.374,6	50,5	4 %
Obrestna mera na stanovanjske kredite	2,54 %	2,50 %		0,04 o.t.
Potrošniški krediti	688,3	599,0	89,3	15 %
Obrestna mera na potrošniške kredite	6,33 %	5,88 %		0,45 o.t.
Ostalo	296,9	269,9	27,0	10 %
Depoziti strank	6.456,2	5.814,5	641,7	11 %
Obrestna mera na depozite	0,05 %	0,08 %		-0,03 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	40,8	43,0	-2,2	-5 %
	2019	2018		Letna sprememba
Strošek tveganja (v b.t.)	19	17		2
CIR	71,2 %	73,3 %		-2,1 o.t.
Obrestna marža	2,04 %	2,02 %		0,02 o.t.

Zaradi nove metodologije rezultati tega segmenta za leto 2019 niso neposredno primerljivi z rezultati segmenta iz preteklega leta.

Tržni delež depozitov strank

Q4 2018 Q1 2019 Q2 2019 Q3 2019 Q4 2019

Slika 29: Uporaba video klica (št. stikov)

Slika 28: Tržni delež NLB v segmentu poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji

Vodilna banka na trgu v poslovanju s prebivalstvom v Sloveniji

Tržni delež potrošniških kreditov

Glavna prodajna pot Banke ostaja največja poslovna mreža v Sloveniji s 93 poslovalnicami, ki jo dopolnjuje največja bankomatska mreža s 551 bankomati (35,7-odstotni tržni delež v Sloveniji), od katerih je 327 brezstičnih (59,3 % mreže bankomatov Banke). Poleg intenzivne digitalizacije Banka prenavlja poslovalnice, da bi izboljšala strankine izkušnje. Banka je leta 2019 zaključila (popolno ali delno) prenovo sedmih poslovalnic.

Digitalne prodajne poti postajajo vse pomembnejše, Banka pa je vodilna na trgu pri zagotavljanju strankinih možnosti za opravljanje bančnih storitev. Banka je že 25 let dostopna prek NLB Kontaktnega centra, največjega in edinega bančnega kontaktnega centra v Sloveniji, ki je dostopen 24 ur na dan vse dni v tednu. Banka lahko tako vedno svetuje strankam glede bančnih produktov in jim omogoča opravljanje nekaterih bančnih transakcij. NLB je edina banka v Sloveniji, ki že dve leti 24 ur na dan vse dni v tednu nudi video klic. Z video klicem se digitalna izkušnja približuje klasični poslovalnici, kar je razvidno tudi v velikem porastu uporabe te poti (119-odstotno povečanje glede na enako obdobje lani). S prisotnostjo tolmača je Banka video klic prilagodila tudi gluhim uporabnikom, zaradi česar lažje uporabljajo osnovne bančne storitve in so lahko bolje vključeni v svet slišečih.

Kartice in plačilne rešitve

Mobilna denarnica NLB Pay strankam z digitaliziranimi karticami Maestro, Mastercard in Visa omogoča plačevanje na POS terminalih, ter dvig gotovine na brezstičnih bankomatih v Sloveniji in tujini. Poleg dviga gotovine, NLB Pay omogoča tudi preverjanje razpoložljivega limita na karticah Maestro, Mastercard in Visa. Uporabnik lahko tudi upravlja z omejitvami uporabe kartice na bankomatih, pri spletnem nakupovanju in v tujini. Banka z nadgradnjami aplikacije zagotavlja še boljšo uporabniško izkušnjo in povečuje varnost kartičnih transakcij. Aplikacijo je preneslo

že skoraj 13 tisoč uporabnikov, ki so z več kot 20 tisoč digitaliziranimi karticami v letu 2019 opravili prek 350 tisoč transakcij (151-odstotno povečanje glede na lansko leto) v skupnem obsegu prek 8 mio EUR (182-odstotno povečanje glede na lansko leto). NLB Pay se postopno uvaja tudi v ostalih bankah Skupine.

Plačevanje z brezstičnimi in digitaliziranimi karticami je še hitrejše in lažje, saj se je limit za posamezno plačilo brez vnosa PIN povišal s 15 EUR na 25 EUR, ne da bi to vplivalo na varnost plačil.

Tržni delež kartic Banke znaša 27,2 % (leta 2018: 28,3 %) slovenskega trga. Obsegi plačilnih transakcij z debetnimi in kreditnimi osebnimi karticami so skupaj znašali 2.269 mio EUR (2018: 2.078 mio

Slika 30: NLB Pay v številkah

EUR), gotovinski dvigi pa skupaj 2.556 mio EUR (2018: 2.531 mio EUR).

Privatno bančništvo

Privatno bančništvo ima vodilni položaj med ponudniki privatnega bančništva v Sloveniji ter beleži naraščajoče število strank (6 % v primerjavi z enakim obdobjem lani) in porast premoženja v upravljanju (21 % v primerjavi z enakim obdobjem lani).

Izboljševanje bančne izkušnje strank

Zaradi znanja, izkušenj in razumevanja potreb strank je Banka vodilna na slovenskem trgu pri številnih rešitvah, s čimer utira pot novim strankam in spreminja njihove navade. Banka strankam zagotavlja prave rešitve ob pravem času in na pravem mestu, s čimer zadovoljuje njihove potrebe. Izkušnjo strank smo na višjo raven dvignili tudi z izkušenimi in usposobljenimi osebnimi svetovalci. Strokovnost in raven storitev vsako leto potrdi kazalnik zadovoljstva strank, zlasti zadovoljstva z odnosom do strank in uporabniško izkušnjo, vključno z digitalnimi storitvami (Merjenje zadovoljstva strank, Valicon 2019).

Večina strank že ima pakete, ki jim omogočajo pregledno, sodobno in preprosto vsakodnevno bančno poslovanje. Banka tudi spodbuja stranke k uporabi brezpapirnih rešitev, med drugim so vsem strankam od prvega četrtletja 2019 brezplačno na voljo e-izpiski.

Pregled stroškov, ki jih imajo stranke z uporabo bančnih storitev, je bil zelo poenostavljen že z uvedbo bančnih paketov, zaradi česar naše stranke natančno vedo, katere storitve vsebuje paket in koliko bodo zanje odštele. Te informacije so še jasnejše in preglednejše zaradi uvedbe letnega pregleda obračunanih nadomestil.

Slika 31: Premoženje v upravljanju in število strank privatnega bančništva

Prehod na digitalno

Trendi digitalizacije dajejo poudarek uporabi mobilnih telefonov, zaradi česar se Banka osredotoča na izboljšanje uporabniške izkušnje prek mobilnih naprav. Skupno število uporabnikov mobilne banke Klikin se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 28 % (na 35,4 % strank Banke), s čimer ta hitro postaja najbolj priljubljena pot poslovanj z Banko.

Glede na analizo neodvisne tržne raziskave (mBančništvo v Sloveniji 2019, ki jo je opravil E-laborat), ostaja Banka najbolj digitalno razvita banka v Sloveniji, s poudarkom na uporabniku prijaznem poslovanju. Spletna banka NLB Klik in mobilna banka Klikin pa se uvrščata na prvo mesto med primerljivimi bankami v Sloveniji.

Storitve, ki dopolnjujejo bančne produkte

NLB Skladi, največja družba za upravljanje sredstev in vzajemnih skladov v Sloveniji, je povečala svoj tržni delež na 34,02 % (31. december 2018: 32,11 %) in je zasedla prvo mesto tudi glede na znesek neto prilivov (87,6 mio EUR) v okolju, v katerem so nekatere izmed družb za upravljanje premoženja beležile neto odlive. Skupna sredstva v upravljanju so znašala 1.513,8 mio EUR (31. december 2018: 1.215 mio EUR), od česar je bilo 1.023,8 mio EUR v vzajemnih skladih (31. december 2018: 792,8 mio EUR) in 490,0 mio EUR v sredstvih gospodarjenja s finančnimi instrumenti (31. december 2018: 422,5 mio EUR). Julija 2019 je bila uvedena nova mobilna aplikacija, prek katere je mogoče preprosto in varno pregledovati stanja sredstev ter zgodovino vplačil in izplačil, simulirati potencialne davčne obveznosti, dostopati do publikacij in urejati osebne podatke.

Slika 34: Gibanje tržnega deleža družb NLB Skladi in NLB Vita (klasična življenjska zavarovanja)

NLB Vita16 se uvršča na tretje mesto med klasičnimi življenjskimi zavarovalnicami v Sloveniji s povečanim tržnim deležem (brez upoštevanja pokojninskih družb), ki je znašal 15,7 % (31. december 2018: 14,6 %). Družba je obračunala za 84,6 mio EUR bruto premij (10-odstotno povečanje glede na lansko leto; 2018: 76,9 mio EUR), od česar je bilo 80,4 mio EUR življenjskih zavarovanj (2018: 73,1 mio EUR), ocenjena bilančna vsota pa je znašala 557 mio EUR (31. december 2018: 459 mio EUR).

Banka v sodelovanju z GENERALI Zavarovalnico d.d. svojim strankam zagotavlja produkte premoženjskih zavarovanj, ki vključujejo avtomobilsko in stanovanjsko zavarovanje. V primerjavi z lanskim letom je bilo v letu 2019 sklenjenih 12,5 % več polic. Bruto obračunane premije so znašale 3,88 mio EUR (2018: 3,38 mio EUR), kar predstavlja 15 % povečanje glede na lansko leto.

35,7 % tržni delež bankomatov

1.513,8 mio EUR sredstev v upravljanju NLB Skladov

NLB je družbo prodala 27. decembra 2019, da bi izpolnila zaveze, ki jih je naložila EK.

Pravne osebe

44.075 vseh strank

36.028 aktivnih strank

1.121 novih strank v letu 2019

Investicijsko bančništvo

285 mio EUR sindiciranih posojil

980 mio EUR borznoposredniških poslov

778 mio EUR kupoprodaj tuje valute

14,8 mrd EUR sredstev v skrbništvu

Digitalne storitve

36.482 digitalnih uporabnikov

20.921 uporabnikov mobilne banke

36,6 % pokritost trga s POS terminali

Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Strateški poudarek Banke ostaja razvoj ustreznih rešitev s poglobljenim razumevanjem strankinih potreb. Z razvojem partnerskega odnosa je Banka zanesljiv partner vsem segmentom pravnih oseb ne le v Sloveniji, temveč tudi v širši domači regiji Skupine – regiji, v kateri Skupina posluje prek svojih bančnih članic. Banka strankam nudi celovit nabor finančnih storitev, vključno s kreditiranjem, upravljanjem denarnih sredstev, plačilnimi storitvami, storitvami trgovinskega bančništva in storitvami svetovanja o kapitalskih trgih, ter še naprej zagotavlja podporo z uporabo tradicionalnih in digitalnih rešitev.

Dobiček segmenta pred davki je znašal 56,8 mio EUR, kar pomeni 6-odstotni padec glede na leto 2018.

Čisti obrestni prihodki so se glede na leto 2018 znižali za 5,3 mio EUR, predvsem zaradi zmanjšanja stanja kreditov v prestrukturiranju in upravljanju problematičnih naložb ter deloma zaradi nižjih obrestnih marž. Na rast bruto kreditov strankam v višini 89,9 mio EUR je vplivala sprememba prikaza segmentacije v neto znesku 111,8 mio EUR (149,8 mio EUR zaradi prenosa iz nestrateškega dela NLB in -38,1 mio EUR zaradi prenosa mikro podjetij v segment Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji). Ključna, srednja in mala podjetja so zabeležila rast bruto

kreditov predvsem zaradi novih dolgoročnih kreditov, zlasti v drugem polletju 2019. Bruto krediti državi so se glede na konec leta 2018 znižali za 32,5 mio EUR.

Čiste opravnine so glede na leto 2018 višje za 2,5 mio EUR, od tega glavnino predstavlja učinek spremembe v prikazu segmentacije (pozitivna učinka v višini 6,2 mio EUR in 0,8 mio EUR zaradi vključitve Investicijskega bančništva oziroma izpostavljenosti do podjetij iz tega segmenta, in negativni učinek v višini -4,8 mio EUR zaradi prenosa mikro podjetij v segment Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji).

Stroški so se povečali za 1,5 mio EUR v primerjavi z letom 2018 predvsem zaradi sprememb v prikazu segmentacije (4,4 mio EUR).

Oslabitve in rezervacije so bile sproščene v višini 21,0 mio EUR kot rezultat uspešnega prestrukturiranja in prodaje zastavljenih nepremičnin.

10. poglavje

Prispevek k NLB Skupini

Slika 36: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki) Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Tabela 16: Rezultati segmenta Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Poudarki:

22 %

• Banka dejavno izkorišča priložnosti na področju čezmejnega financiranja.
• Nova spletna aplikacija za odkup terjatev (NLB Odkup terjatev) omogoča enostaven dostop do kratkoročnih finančnih virov.
• Povečana prisotnost na trgih dolžniškega kapitala z organizacijo izdaj vrednostnih papirjev v višini prek 400 mio EUR za slovenske izdajatelje na domačem in mednarodnih trgih.

	2019	2018	v mio EUR na konsolidirani osnovi Letna sprememba
Čisti obrestni prihodki	37,3	42,5	-5,3	-12 %
Čisti neobrestni prihodki	43,0	34,1	8,8	26 %
od tega čiste opravnine	32,4	29,9	2,5	8 %
Skupaj čisti prihodki	80,2	76,7	3,6	5 %
Stroški skupaj	-44,4	-43,0	-1,5	-3 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	35,8	33,7	2,1	6 %
Oslabitve in rezervacije	21,0	26,6	-5,6	-21 %
Rezultat pred davki	56,8	60,4	-3,5	-6 %
	31. dec. 2019	31. dec. 2018	Letna sprememba
Neto krediti strankam	2.049,6	1.950,4	99,2	5 %
Bruto krediti strankam	2.150,9	2.061,0	89,9	4 %
Gospodarstvo	1.976,8	1.854,4	122,4	7 %
Ključna/srednja/mala podjetja	1.819,3	1.643,2	176,1	11 %
Obrestna mera na kredite ključnih/ srednjih/malih podjetij	1,82 %	1,88 %		-0,06 o.t.
Investicijsko bančništvo*	0,1	0,1		-
Prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb	157,4	211,2	-53,8	-25 %
Država	173,6	206,1	-32,5	-16 %
Obrestna mera na kredite državi	1,88 %	1,69 %		0,19 o.t.
Depoziti strank	1.299,1	1.120,8	178,3	16 %
Obrestna mera na depozite	0,07 %	0,07 %	0,00 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	128,7	179,7	-51,1	-28 %
	2019	2018	Letna sprememba
Strošek tveganja (v b.t.)	-103	-135		32
CIR	55,4 %	56 %		-0,6 o.t.
Obrestna marža	2,20 %	2,61 %		-0,41 o.t.

Zaradi nove metodologije rezultati tega segmenta za leto 2019 niso neposredno primerljivi z rezultati segmenta iz preteklega leta.

* Investicijsko bančništvo je bilo prikazano kot ločen del tega segmenta pred letom 2019. Rezultat pred davki Investicijskega bančništva je konec leta 2018 znašal 2,4 mio EUR.

Tržni delež garancij in akreditivov

Slika 37: Tržni delež NLB v segmentu poslovanja s podjetji v Sloveniji

Vodilna na trgu in osredotočena na potrebe strank

Banka je vodilna banka na področju poslovanja s podjetji v Sloveniji, z daleč največjo bazo strank, pri čemer svojo prednost ohranja v vseh segmentih strank.

Banka se osredotoča na segment malih in srednje velikih podjetij ter dejavno izkorišča poslovne priložnosti v JVE v segmentu velikih podjetij. Po več letih upadanja kreditnega portfelja velikih podjetij, predvsem zaradi zavez EK, je bila leta 2019 zabeležena rast kreditnega portfelja, ki temelji tudi na transakcijah čezmejnega kreditiranja. Eden od ključnih ciljev Banke ostaja kakovost pred količino in osebni stiki s strankami, da lahko razume njihove priložnosti in tveganja.

Banka svojim strankam ponuja široko paleto finančnih storitev, ki vključuje kreditiranje, upravljanje denarnih sredstev, plačilne storitve in storitve svetovanja o kapitalskih trgih.

Banka je prepoznavna tudi na področju trgovinskega bančništva, s čimer podpira izvozno gospodarstvo na mednarodnih trgih. Zagotavlja širok nabor produktov trgovinskega bančništva, pri katerih je posebna pozornost posvečena garancijam, s katerimi Banka podpira velike infrastrukturne projekte v Sloveniji in širši

domači regiji. Za izvoznike, ki predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, nabor produktov trgovinskega bančništva in prilagojenih rešitev obsega vse od tradicionalnih produktov trgovinskega bančništva do sodobnih mehanizmov, ki zagotavljajo varno financiranje v celotni dobavni verigi. Močan položaj na trgu se odraža tudi v aktivnem svetovanju strankam Skupine.

Kot članica Factor Chain International Banka izvoznikom in uvoznikom nudi mednaroden odkup terjatev ter jim s tem omogoča sodoben, hiter in preprost način financiranja, kar je še dodatna spodbuda za mednarodno poslovanje.

Banka je strankam na voljo prek različnih tradicionalnih in digitalnih poti, medtem ko se manj zahtevne transakcije opravljajo z uporabo aplikacij spletnega in mobilnega bančništva.

Banka že šesto leto zapored organizira poslovno izobraževalna srečanja za podjetja. Tema srečanja v letu 2019 je bila Kako bomo poslovali in delali v prihodnosti. Banka je s tem povezala podjetja in vodilne strokovnjake v Sloveniji, tako da lahko skupaj poiščejo rešitve za poslovne izzive, s katerimi se soočajo v vsakdanjem poslovanju.

Mednarodne poslovne priložnosti v domači regiji in v EGP

Banka je v JVE sklenila več poslov v skupni vrednosti 126 mio EUR. S temi transakcijami so Banka in posamezne članice Skupine še nadalje utrdile svoj položaj ključnega regionalnega bančnega partnerja v domači regiji, ki ponuja celovit nabor storitev korporativnega in investicijskega bančništva.

Poleg financiranja v domači regiji, Banka vidi priložnosti tudi v sodelovanju pri izbranih sindiciranih posojilih v celotnem EGP.

Digitalizacija ponudbe produktov

Podjetjem je na voljo v celoti digitalizirana in uporabnikom prijazna spletna aplikacija za odkup terjatev (NLB Odkup terjatev). Prek aplikacije je brez dodatnega zadolževanja omogočen hiter in preprost dostop do kratkoročnih virov financiranja.

Tudi število uporabnikov Klikpro je še naprej naraščalo in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 21 %. Uporaba te digitalne poti in možnosti, ki jih ponuja, vključno s Hitrim kreditom in Hitrim limitom na računu do 30.000 EUR brez dodatne dokumentacije, zavarovanja ali obiska poslovalnice, je bila pri strankah dobro sprejeta. Skladno z evropsko uredbo PSD2, katere namen je med drugim še dodatno okrepiti varnost uporabnikov pri izvajanju plačilnih storitev na daljavo, sta bili aplikaciji NLB Proklik in Klikpro nadgrajeni.

Bančna aplikacija mobilna denarnica NLB Pay strankam omogoča brezstično, preprosto, hitro in varno plačevanje s karticami NLB Poslovni MasterCard in NLB Poslovni Maestro na brezstičnih POS terminalih (v Sloveniji in tujini). NLB Pay omogoča tudi plačevanje na obroke.

Slika 38: Obseg transakcij z NLB poslovnimi karticami (v mio EUR)

Investicijsko bančništvo in storitve na področju vrednostnih papirjev

Za slovenske izdajatelje je Banka organizirala za 444 mio EUR izdaj vrednostnih papirjev, ki so bili namenjeni tako domačim kot tujim vlagateljem. Banka je kot vodilni organizator organizirala več sindiciranih posojil v skupni višini 285 mio EUR. Bila je dejavna tudi na področju združitev in prevzemov ter drugih poslov finančnega svetovanja, kjer je kot samostojni finančni svetovalec uspešno organizirala več prevzemnih ponudb. V okviru borznoposredniških storitev je Banka za stranke izvršila naročila za nakup oziroma prodajo v skupni vrednosti 980 mio EUR (2018: 954 mio EUR), na področju trgovanja s finančnimi instrumenti pa je s strankami sklenila posle kupoprodaje tujih valut v skupnem znesku 778 mio EUR (2018: 855,6 mio EUR) in za 310 mio EUR (2018: 434 mio EUR) poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Na področju skrbniških storitev za slovenske in mednarodne vlagatelje ostaja Banka vodilna ponudnica teh storitev v Sloveniji. Skupna vrednost sredstev v skrbništvu, skupaj s storitvami skrbniške banke, je znašala 14,8 mrd EUR (2018: 15,9 mrd EUR).

Slika 39: Obseg transakcij na NLB POS terminalih (v mio EUR)

Plačila, kartice in pridobivanje prodajnih mest prispevajo k prihodkom iz nadomestil

Banka ohranja položaj na področju poslovnih kartic, obseg poslovanja pa se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 5 %, kljub zahtevnem poslovnem okolju, ki vključuje nove tehnologije (npr. mobilno plačevanje), ki jih uvajajo finančno-tehnološki ponudniki. Ključni pobudi ostajata plačilne kartice z odloženim plačilom in z obročnim odplačevanjem ter uvedba rešitve mobilnega plačevanja NLB Pay.

Banka je vodilna na področju pridobivanja prodajnih mest, na katerih sprejemajo Visa, MasterCard, Maestro in Karanta kartice, ter je prva slovenska banka s popolnoma brezstično mrežo POS terminalov, njen tržni delež v pridobivanju trgovcev pa znaša 36,6 %.

11. poglavje

Strateški tuji trgi

Strateški del Skupine na tujih trgih sestavlja šest bank. Banke so lokalno priznane kot pomembne finančne institucije in/ali prepoznavne kot vodilne na trgu v svojem segmentu ali v inovativnosti. Imajo stabilen tržni položaj in so si pridobile močan ugled. Izboljšanje učinkovitosti poslovanja, stalen razvoj na področju inovacij in uspešno izvajanje skupnih projektov in pobud na ravni Skupine so privedli do neprekinjene in dobičkonosne rasti bank iz rednega poslovanja. Na štirih od šestih trgov tržni deleži hčerinskih bank presegajo 10 %. Strateške članice Skupine na tujih trgih, ki so ključni člen ustvarjanja dobička Skupine, so zabeležile dobiček pred davki v višini 92,9 mio EUR, in tako prispevale 43 % k rezultatu Skupine pred davki. Skupni čisti prihodek iz poslovanja vseh bank je znašal 210,4 mio EUR. To je rezultat intenzivne rasti na področju kreditiranja, posebno v segmentu prebivalstva, kjer so štiri od šestih bank zabeležile dvomestno stopnjo rasti, pa tudi izboljšane stroškovne učinkovitosti in zavezanosti k uvajanju digitalnih rešitev, osredotočenih na stranko. K dobrim rezultatom pomembno prispeva skrb za zaposlene, upravljanje talentov in aktivno sodelovanje v številnih družbeno odgovornih aktivnostih.

Leto je bilo uspešno za vse strateške članice Skupine na tujih trgih – vse so zabeležile dobiček pred davki v skupnem znesku 92,9 mio EUR (2018: 99,7 mio EUR), vključno z rezultatom manjšinskih delničarjev. Razlog za 7 % znižanje v primerjavi z letom 2018 je enkratni učinek prodaje družbe NLB Nov penziski fond, Skopje v prvem četrtletju 2018.

Rast čistih obrestnih prihodkov v višini 7,4 mio EUR je bila zabeležena zaradi večjega obsega poslov (rast bruto kreditov strankam za 229,4 mio EUR glede na leto 2018) kljub padajočemu trendu obrestnih marž.

Čisti neobrestni prihodki so bili v primerjavi z letom 2018 nižji za 11,0 mio EUR, predvsem zaradi enkratnega pozitivnega učinka prodaje družbe NLB Nov Penziski Fond, Skopje v prvem četrtletju 2018. Redni del čistih neobrestnih prihodkov – čisti prihodki od opravnin in provizij so se povečali za 4,9 mio EUR oziroma 10 %.

Skupni stroški so se v primerjavi z letom 2018 povečali za 6,2 mio EUR kljub znižanju za 1,4 mio EUR zaradi sprememb v prikazu segmentacije.

Oslabitve in rezervacije so bile leta 2019 oblikovane v višini 11,3 mio EUR (od tega 4,9 mio EUR oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja in 3,1 mio EUR zaradi oblikovanih rezervacij iz naslova nerešenih pravnih sporov v NLB Banki, Podgorica), medtem ko so bile leta 2018 oblikovane v višini 14,3 mio EUR.

Bruto krediti strankam so se glede na konec leta 2018 zaradi rasti bruto kreditov v večini bančnih članic povečali za 229,4 mio EUR, pri tem sta največji porast zabeležili NLB Banka, Beograd (91,7 mio EUR) in NLB Banka, Priština (73,2 mio EUR). Na visok porast je negativno vplivala sprememba prikaza segmentacije (-69,0 mio EUR).

CIR je znašal 50,5 %, kar pomeni povišanje glede na leto 2018 za 3,7 o.t.

Bančne članice ostajajo zavezane strategiji organske rasti na lokalnih trgih. Rast je bila dosežena kot rezultat visoke gospodarske rasti in splošno pozitivnih makroekonomskih dejavnikov v regiji na eni strani, in internih poslovnih dejavnikov kot na primer poslovne in storitvene odličnosti na drugi strani. Aktivnosti bank so bile osredotočene na stranke in njihovo doseganje pozitivne izkušnje. Aktivno angažiranje v dejavnostih na področju družbene odgovornosti v Skupini je še bolj okrepilo odnos z zaposlenimi, strankami in lokalno skupnostjo.

Uvajanje sodobnih tehnologij je omogočilo uvedbo več novih produktov, ki so jih stranke lepo sprejele. Tudi višja raven poslovne odličnosti je občutno prispevala k izboljšanju podobe bank pri strankah. Po tem, ko so bile zaveze EK izpolnjene in je bila 1. januarja 2019 odpravljena prepoved financiranja tujih komitentov, so bili ponovno uspešno vzpostavljeni posli čezmejnega financiranja. Banka in članice Skupine so komitentom v regiji skupaj ponovno lahko ponudile kreditne aranžmaje višjih vrednosti in projektno financiranje uglednim strankam, kar predstavlja dobro priložnost za plasiranje sredstev v današnjem bančnem sektorju, ki se sooča s presežno likvidnostjo.

Prispevek k NLB Skupini

Strateški tuji trgi

Slika 40: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)

Tabela 17: Rezultati segmenta Strateških tujih trgov

	2019	2018	v mio EUR na konsolidirani osnovi Letna sprememba
Čisti obrestni prihodki	157,5	150,1	7,4	5 %
Čisti neobrestni prihodki	52,9	63,9	-11,0	-17 %
od tega čiste opravnine	55,0	50,1	4,9	10 %
Skupaj čisti prihodki	210,4	214,0	-3,6	-2 %
Stroški skupaj	-106,2	-100,0	-6,2	-6 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	104,2	114,0	-9,8	-9 %
Oslabitve in rezervacije	-11,3	-14,3	3,0	21 %
Rezultat pred davki	92,9	99,7	-6,8	-7 %
od tega Rezultat manjšinjskih lastnikov	8,2	7,9	0,3	4 %
	31. dec. 2019	31. dec. 2018	Letna sprememba
Neto krediti strankam	3.024,6	2.718,0	306,6	11 %
Bruto krediti strankam	3.162,1	2.932,7	229,4	8 %
Prebivalstvo	1.603,8	1.438,1	165,7	12 %
Obrestna mera na kredite prebivalstva	6,71 %	7,09 %		-0,38 o.t.
Gospodarstvo	1.470,3	1.405,0	65,3	5 %
Obrestna mera na korporativne kredite	4,49 %	4,92 %	-0,43 o.t.
Država	88,0	89,6	-1,7	-2 %
Obrestna mera na kredite državi	4,00 %	4,33 %	-0,32 o.t.
Depoziti strank	3.856,7	3.438,1	418,6	12 %
Obrestna mera na deposite	0,53 %	0,61 %	-0,09 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	111,6	219,9	-108,3	-49 %
	2019	2018	Letna sprememba
Strošek tveganja (v b.t.)	17	35	-18
CIR	50,5 %	46,7 %	3,7 o.t.
Obrestna marža	3,59 %	3,85 %	-0,26 o.t.

Zaradi nove metodologije rezultati tega segmenta za leto 2019 niso neposredno primerljivi z rezultati segmenta iz preteklega leta.

Rezultat po davkih (v mio EUR)

Skupni stroški (v mio EUR)

2017 2018 2019

Neto krediti gospodarstvu (v mio EUR)

27,8 % 19,9 % 29,3 % 18,7 % 12,8 % 11,6 % 22,2 % 21,6 % 7,0 % 14,9 % 6,7 % 7,9 % 2017 2018 2019 16,2 % 19,9 % 11,2 % 25,1 % 11,2 % 5,9 %

CIR (v %)

ROE po davkih (v %)

37,4 % 34,4 % 46,1 % 43,5 % 54,8 % 54,8 % 38,7 % 36,4 % 57,7 % 51,8 % 77,8 % 76,2 %

2017 2018 2019

Čisti obrestni prihodki (v mio EUR)

Neto krediti prebivalstvu (v mio EUR)

NLB Banka, Skopje NLB Banka, Podgorica NLB Banka, Banja Luka NLB Banka, Beograd NLB Banka, Sarajevo NLB Banka, Priština

Slika 41: Pregled poslovanja Strateških tujih trgov (bančnih članic)

41,0 % 43,2 % 53,3 % 31,9 % 51,4 % 78,3 % 49,0

NLB Banka, Skopje

Banka je tretja največja banka v Severni Makedoniji s tržnim deležem po bilančni vsoti 16,0 % (na dan 30. septembra 2019). Bančne storitve strankam zagotavlja z mrežo 52 podružnic, 172 bankomati, s spletnim in mobilnim bančništvom, kreditnimi posredniki in kontaktnim centrom. Na svojem lokalnem trgu je banka uvrščena v skupino sistemsko pomembnih bank.

Prevladujoča prednost banke je v servisiranju segmenta prebivalstva; sicer pa banka nudi celovito paleto finančnih storitev tako prebivalstvu kot podjetjem. Na trgu je vodilna pri uvajanju digitalnih rešitev za množično prodajo, ki jih uporabljajo tretje osebe (kreditni posredniki), ter posredovanju produktov življenjskih zavarovanj. S promocijo prvega NLB Bančnega asistenta 24/7 je banka postala prva banka v državi, ki je na voljo preko aplikacije Viber, vodilno vlogo na področju inovacij ohranja tudi s stalno nadgradnjo ponudbe. NLB mKlik in mobilno denarnico NLB Pay pa je nadgradila s številnimi novimi funkcionalnostmi. Kampanja »Misli zeleno« je spodbujala stranke banke k uporabi elektronskih bančnih izpiskov.

Banka vidi nadaljnje priložnosti na področju rasti posojil, depozitov in plačilnih storitev s poudarkom na visoko donosnih storitvah za prebivalstvo in obogatitvi ponudbe nebančnih produktov s poudarkom na bančnem zavarovalništvu. Na strani poslovanja s podjetji namerava banka uvesti nove posojilne produkte in produkte za navzkrižno prodajo, posebne ponudbe glede na panogo in ponudbe za zagonska podjetja s kombinirano paleto finančnih produktov, in izgraditi močno regijsko blagovno znamko z aktivno udeležbo v čezmejnem sodelovanju s članicami Skupine. Pričakujejo, da bosta mobilno in elektronsko bančništvo v bodoče postali še bolj pomembni prodajni poti.

Finančno poslovanje

Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 32,9 mio EUR (2018: 37,1 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 38,3 mio EUR (2018: 47,7 mio EUR z vključenim kapitalskim dobičkom od prodaje NLB Novega penziskega fonda, Skopje, v višini 8,5 mio EUR). Ta enkratni dogodek v letu 2018 se je odražal tudi v ROE po davkih, ki se je znižal na 16,2 % (2018: 19,9 %) in CIR, ki se je povečal na 41,0 % (2018: 34,4 %). Količnik skupnega kapitala ostaja stabilen na 16,4 % (2018: 16,7 %). Na rezultat so vplivali aktivno kreditiranje prebivalstva, kartično poslovanje, plačilne storitve in prodaja zavarovalniških produktov. Bilančna vsota banke je narasla za 8 % ob 7-odstotni rasti neto kreditov strankam in 9-odstotni rasti depozitov strank. Delež NPL se je dodatno zmanjšal na 4,2 % (2018: 5,1 %).

Poslovanje s prebivalstvom

Na področju poslovanja s prebivalstvom je banka zabeležila rast bruto kreditov (8 %) in depozitov (7 %). V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali potrošniški krediti (55 % bruto kreditov prebivalstvu), medtem ko so stanovanjski krediti obsegali 33 % bruto kreditov prebivalstvu. Obrestna marža na področju poslovanja s prebivalstvom je še vedno visoka, vendar pod občutnim pritiskom konkurentov, ki ponujajo posojila z nižjimi obrestnimi merami in z manjšimi zahtevami glede zavarovanj. Zabeležena je bila rast bruto kreditov prebivalstvu, pretežno zaradi povečanja obsega stanovanjskih kreditov (14 %). Ključna gonilna sila rasti prihodkov so bili novi krediti in kartične transakcije.

Makroekonomska slika

V Severni Makedoniji je naraščajoče zaupanje vlagateljev po rešenem političnem sporu s sosednjo Grčijo prispevalo k večji gospodarski rasti v drugi polovici leta 2019. Poleg tega sta se okrepila turistični sektor in gradbeništvo, medtem ko je zunanji sektor upočasnjeval rast.

BDP (realna rast v %)

Povprečna inflacija (v %)

Stopnja brezposelnosti (v %)

Slika 42: Rast BDP, inflacija, brezposelnost

Obeti

Rast bo leta 2020 predvidoma ostala trdna. Zasebna potrošnja z ohlapnejšo fiskalno politiko in močnimi investicijami naj bi podprla rast.

Prispevek k NLB Skupini

NLB Banka, Skopje

Slika 43: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)

Tabela 18: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Skopje***

			v tisoč EUR
Kazalci izkaza poslovnega izida	2019	2018	Sprememba
Čisti obrestni prihodki	49.022	48.781	0,5 %
Čisti neobresti prihodki	15.868	23.972	-33,8 %
Stroški skupaj	-26.578	-25.049	-6,1 %
Oslabitve in rezervacije	-2.224	-6.796	67,3 %
Rezultat pred davki	36.088	40.908	-11,8 %
Rezultat po davkih	32.877	37.068	-11,3 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	1.462.306	1.350.054	8,3 %
Neto krediti strankam	915.149	858.592	6,6 %
Bruto krediti strankam	969.213	918.140	5,6 %
Depoziti strank	1.175.612	1.076.154	9,2 %
Kapital	209.664	199.808	4,9 %
Ključni finančni kazalci
Količnik skupnega kapitala	16,4 %	16,7 %	-0,3 o.t.
Obrestna marža*	3,7 %	4,0 %	-0,3 o.t.
ROE po davkih	16,2 %	19,9 %	-3,7 o.t.
ROA po davkih	2,4 %	3,0 %	-0,6 o.t.
CIR	41,0 %	34,4 %	6,5 o.t.
NPL - obseg slabih posojil	48.311	55.967	-13,7 %
Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	4,2 %	5,1 %	-0,9 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti**	16,0 %	16,3 %	-0,3 o.t.
LTD	77,8 %	79,8 %	-1,9 o.t.

* Obrestna marža za 2018 je prilagojena novi metodologiji (izračun na podlagi števila dni v obdobju).

** Podatki za 2019 so na dan 30. septembra 2019.

***Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.

Slika 44: 3-letni razvoj tržnega deleža*

* Podatki o tržnih deležih za 2019 so na dan 30. septembra 2019.

Glavni poudarek je bil na okrepitvi kreditnih aktivnosti neposredno ali prek kreditnih posrednikov ter nadaljnji razvoj rešitev za množično prodajo, izpolnjevanju pričakovanj komitentov, podpori tradicionalnim stanovanjskim posojilom in ponudbi nebančnih storitev. Banka je vlagala v tehnično podporo digitalnih storitev.

Poslovanje s podjetji

V segmentu poslovanje s podjetji je banka rasla na področju bruto kreditov (3 %) in depozitov (16 %). V portfelju kreditov so prevladovali krediti malim in srednje velikim podjetjem. Zabeležena rast bruto kreditov je predvsem posledica rasti obsega kreditov velikim podjetjem. Ključna gonilna sila rasti prihodkov je bilo tudi na segmentu poslovanja s podjetji povečanje obsega kreditov in kartično poslovanje.

Banka je imela tržni delež 14,4 % na področju bruto kreditov podjetjem in nadaljevala je predvsem s spodbujanjem sodelovanja z malimi in srednje velikimi podjetji in nudila zanesljive storitve podjetjem, ki so vključevale ponudbo paketov po meri za potrebe različnih segmentov pravnih oseb in razširjene storitve z uvedbo novih vrst kreditnih linij.

Kot primer utrjevanja položaja regijskega bančnega partnerja je Skupina uspešno finančno podprla lokalno pomemben tehnološki projekt, ki je vključeval nadgradnjo, obnovo in celovito prenovo proizvodnega obrata.

Nagrade

Banka je že desetič prejela prestižno nagrado Banka leta v Severni Makedoniji, ki jo podeljuje finančna revija The Banker. Euromoney London ji je podelil naziv Najboljša banka v Severni Makedoniji v letu 2018, finančna revija EMEA pa jo je že tretjič zapored nominirala za Najboljšo banko v Severni Makedoniji na Evropskih bančnih nagradah. Skrb banke za njene zaposlene je bila nagrajena s plaketo »Ljudem prijazno podjetje«, ki jo podeljuje makedonsko združenje za človeške vire.

Vloga v družbi

Banka je aktivno sodelovala v različnih podjetniških dejavnostih in družbeno odgovornih dejavnostih, ki so še dodatno okrepile odnos z zaposlenimi, obstoječimi in potencialnimi strankami in širšo skupnostjo. Ob mesecu varčevanja so po poslovalnicah in v NLB Galeriji banke organizirali dobrodelni dogodek in izobraževalne dejavnosti za otroke. Podprli so številne športne dogodke ter donirali športnim klubom in nadarjenim posameznikom, vključno s športnimi aktivnostmi, pri katerih so sodelovali zaposleni banke. Ob koncu leta je banka organizirala novoletno dobrodelno akcijo zbiranja daril za otroke žensk, ki so žrtve nasilja v družini in bivajo v ESE – Združenju za emancipacijo, solidarnost in enakost žensk.

NLB Banka, Banja Luka

Banka je tretja največja banka v Republiki Srpski z 18,8-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti (na dan 30. septembra 2019). Bančne storitve zagotavlja prek široke poslovne mreže 53 poslovalnic in 74 bankomatov.

Glavna prednost banke je močan položaj na trgu v segmentu poslovanja s podjetji in poslovanja s prebivalstvom ter stabilna depozitna baza. Banka se osredotoča na posodobitev prodajnih poti in storitev ter zagotavlja izboljšave elektronskih in mobilnih bančnih storitev. Za izboljšanje komunikacije in dostopnosti banke strankam in za bolj učinkovito predstavitev svojih storitev je banka posodobila spletno stran in izboljšala svojo prisotnost na najpogosteje uporabljanih družbenih omrežjih.

Banka ocenjuje, da so njene glavne priložnosti krepitev prodaje potrošniških posojil, nadaljnje izboljšanje procesov in nadaljnja digitalizacija poslovanja.

Finančno poslovanje

Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 17,1 mio EUR (2018: 16,2 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 17,2 mio EUR (2018: 17,0 mio EUR). ROE po davkih se je povečal na 19,9 % (2018: 18,7 %), CIR pa se je izboljšal na 43,2 % (2018: 43,5 %). Količnik skupnega kapitala se je prav tako povečal na 15,9 % (2018: 15,6 %). Ključni dejavniki tega rezultata so bili čisti obrestni prihodki, banka pa je zabeležila rast čistih neobrestnih prihodkov v višini 6 % glede na leto prej, kar izhaja predvsem iz plačilnih in kartičnih transakcij. Čisti neobrestni prihodki predstavljajo 38,5 % skupnih prihodkov, kar je največ med vsemi hčerinskimi bankami NLB. Bilančna vsota banke je narasla za 7 % ob 7-odstotni rasti neto kreditov strankam in 7-odstotni rasti depozitov strank. Banka je uspešno rešila več primerov slabih posojil in še dodatno zmanjšala delež NPL na 1,3 % (2018: 3,2 %).

Poslovanje s prebivalstvom

V segmentu poslovanja s prebivalstvom je banka zabeležila rast bruto posojil (11 %) in depozitov (8 %). V portfelju posojil prebivalstvu so prevladovala stanovanjska posojila (50 % bruto posojil prebivalstvu), medtem ko so potrošniški krediti predstavljali 44 % bruto posojil prebivalstvu. Rast bruto posojil prebivalstvu je pretežno posledica povečanja obsega potrošniških posojil (13 %) in stanovanjskih posojil (11 %). Ključni gonilni sili rasti prihodkov sta bili povečan obseg posojil in kartične transakcije.

Glavni poudarek ostaja na navzkrižni prodaji storitev v segmentu podjetij in prebivalstva. Banka je bila še posebno uspešna v sodelovanju z lokalnimi investitorji v nepremičnine, ki so banko svojim potencialnim kupcem priporočali kot posojilodajalca. Banka je svojo klasično bančno ponudbo dopolnila tudi z uvedbo bančno zavarovalnih produktov.

Banka je uspešno zaključila prenos obdelave kartičnih poslov na novega ponudnika, s čimer bo omogočen hitrejši razvoj storitev za komitente in doseganje sinergije na ravni Skupine. Poleg tega je posodobila tudi 92 % svoje mreže bankomatov.

Poslovanje s podjetji

V segmentu poslovanja s podjetji je bila zabeležena rast depozitov (8 %), medtem ko so bruto posojila podjetjem ostala približno enaka kot leto prej. V portfelju odobrenih posojil so prevladovala posojila komitentom v panogah storitev in trgovine. Ključna dejavnika rasti prihodkov sta bili obseg novih posojil in navzkrižna prodaja.

Makroekonomska slika

V BiH se je rast leta 2019 upočasnila. V drugi polovici leta 2019 se je industrijska proizvodnja zmanjšala, predelovalni sektor je oslabel in izvoz je močno upadel, po drugi strani pa se je v istem obdobju zmanjšala tudi brezposelnost.

BDP (realna rast v %)

Stopnja brezposelnosti (v %)

Slika 45: Rast BDP, inflacija, brezposelnost

Obeti

Rast naj bi leta 2020 ostala stabilna. S koncem politične blokade naj bi se izboljšala poslovna klima.

Tabela 19: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Banja Luka***

			v tisoč EUR
Kazalci izkaza poslovnega izida	2019	2018	Sprememba
Čisti obrestni prihodki	18.547	19.057	-2,7 %
Čisti neobresti prihodki	11.606	10.939	6,1 %
Stroški skupaj	-13.018	-13.046	0,2 %
Oslabitve in rezervacije	1.535	1.387	10,7 %
Rezultat pred davki	18.670	18.337	1,8 %
Rezultat po davkih	17.101	16.184	5,7 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	773.410	720.509	7,3 %
Neto krediti strankam	411.739	384.806	7,0 %
Bruto krediti strankam	426.844	408.312	4,5 %
Depoziti strank	618.095	575.775	7,4 %
Kapital	88.745	87.218	1,8 %
Ključni finančni kazalci
Količnik skupnega kapitala	15,9 %	15,6 %	0,4 o.t.
Obrestna marža*	2,5 %	2,8 %	-0,3 o.t.
ROE po davkih	19,9 %	18,7 %	1,2 o.t.
ROA po davkih	2,3 %	2,3 %	-0,1 o.t.
CIR	43,2 %	43,5 %	-0,3 o.t.
NPL - obseg slabih posojil	7.620	19.199	-60,3 %
Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	1,3 %	3,2 %	-1,9 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti**	18,8 %	18,3 %	0,5 o.t.
LTD	66,6 %	66,8 %	-0,2 o.t.

* Obrestna marža za 2018 je prilagojena novi metodologiji (število dni v obdobju).

** Podatki za 2019 so na dan 30. septembra 2019.

***Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.

25,0 %

Tržni delež depozitov strank Tržni delež kreditov prebivalstvu

Slika 47: 3-letni razvoj tržnega deleža*

* Podatki o tržnih deležih za 2019 so na dan 30. septembra 2019.

Prispevek k NLB Skupini

NLB Banka, Banja Luka

Slika 46: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki) Banka je okrepila sodelovanje z NLB Banko, Sarajevo, kar je privedlo do večje izpostavljenosti in ustvarjenega prihodka od skupnega financiranja komitentov na trgu BiH. Poleg tega je bila banka aktivna v dejavnostih čezmejnega financiranja v sodelovanju z NLB, s čimer je zagotovila financiranje za veliko lokalno podjetje.

Nagrade

Banka je prejela nagrado Zlati BAM za najvišji ROE in ROA med bankami v BiH za leto 2018, ki jo podeljuje revija za finance in bančništvo Banke i biznis u BiH.

Vloga v družbi

Banka ostaja dejaven član skupnosti s svojo vpetostjo in donacijami lokalnim skupnostim. Aktivnosti so bile usmerjene predvsem v podporo mladim, s promocijo varčevanja in omogočanjem mladim diplomantom, da si po študiju pridobijo prve delovne izkušnje. Banka je tudi dolgoročni sponzor lokalnih športnih dogodkov in spodbuja aktivnosti, ki imajo širši družbeni vpliv na lokalno družbo.

NLB Banka, Sarajevo

Banka je šesta največja banka v Federaciji BiH s 5,3-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti (na dan 30. septembra 2019). Raznolike bančne storitve zagotavlja prek široke mreže 38 poslovalnic in 83 bankomatov.

Glavna prednost banke so potrošniška posojila in razvijanje inovativnih produktov za prebivalstvo, ki so največ prispevali k visokemu deležu čistih neobrestnih prihodkov (35 %). S selitvijo sedeža banke v novo stavbo v Sarajevu, ki so jo odprli oktobra 2019, se je še okrepila osredotočenost na komitente. Izboljšanje uporabniške izkušnje strank je banka dosegla tudi z uvedbo novih digitalnih produktov in rešitev.

Osrednje priložnosti banke predstavljajo segmenti posojil malim in srednje velikim podjetjem, stanovanjskih posojil za prebivalstvo in bančno zavarovalnih produktov.

Finančno poslovanje

Banka je ustvarila doslej najvišji dobiček po davkih v višini 9,0 mio EUR (2018: 8,8 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 12,8 mio EUR (2018: 11,7 mio EUR) kljub močni konkurenci in padajočim obrestnim meram na trgu ob izboljšani stroškovni učinkovitosti (CIR 53,3 %; 2018: 54,8 %). Banka je imela količnik skupnega kapitala v višini 16,0 % (2018: 16,4 %) in je po več kot desetih letih izplačala dividende. Banka je zabeležila visoko, 15 % rast čistih neobrestnih prihodkov glede na predhodno leto, še posebno pri prihodkih od plačil, poslovanja s karticami in bančno zavarovalnih produktov. Bilančna vsota banke je narasla za 8 % ob 11-odstotni rasti neto kreditov strankam in 9-odstotni rasti depozitov strank. Delež NPL se je še znižal na 3,3 % (2018: 5,7 %).

Poslovanje s prebivalstvom

V segmentu poslovanja s prebivalstvom so zrasli tako bruto krediti (7 %) kot tudi depoziti (7 %). V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali potrošniški krediti (80 % bruto kreditov prebivalstvu), medtem ko so stanovanjski krediti imeli 14-odstotni delež. Rast bruto kreditov prebivalstvu je bila v glavnem rezultat povečanja obsega potrošniških kreditov in kreditnih kartic. Ključna dejavnika rasti prihodkov so bili visoko donosni produkti (limiti, kreditne kartice).

Banka je uvedla hiter gotovinski kredit »NLB Keš kredit« prek spletne aplikacije na svoji spletni strani; ponuja pa tudi kartico, ki omogoča nakupe na obroke prek SMS sporočila na vseh terminalih POS v državi in v tujini. Kot ena prvih bank na trgu je za svoje komitente uvedla mobilno denarnico NLB Pay.

Poslovanje s podjetji

V segmentu poslovanja s podjetji so zrasli bruto krediti (7 %) in depoziti (6 %). Rast bruto kreditov je bila zabeležena kljub občutnemu predčasnemu odplačevanju obveznosti komitentov. Ključna gonila sila rasti prihodkov so bili povečani obsegi posojil, sprememba cen nadomestil za storitve in povečanje dokumentarnega poslovanja.

Banka je okrepila sodelovanje z NLB Banko, Banja Luka, v segmentu poslovanja s podjetji, kar je privedlo do večje izpostavljenosti in prihodka od skupnega financiranja komitentov na trgu BiH.

Makroekonomska slika

BDP (realna rast v %)

Povprečna inflacija (v %)

Stopnja brezposelnosti (v %)

Slika 48: Rast BDP, inflacija, brezposelnost

Obeti

Rast naj bi leta 2020 ostala stabilna. S koncem politične blokade naj bi se izboljšala poslovna klima.

Prispevek k NLB Skupini

NLB Banka, Sarajevo

Slika 49: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)

Tabela 20: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Sarajevo***

Kazalci izkaza poslovnega izida	2019	2018	v tisoč EUR Sprememba

Čisti obrestni prihodki	17.962	17.586	2,1 %
Čisti neobresti prihodki	9.513	8.271	15,0 %
Stroški skupaj	-14.654	-14.170	-3,4 %
Oslabitve in rezervacije	-2.486	-1.965	-26,5 %
Rezultat pred davki	10.335	9.722	6,3 %
Rezultat po davkih	9.047	8.757	3,3 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	637.739	592.166	7,7 %
Neto krediti strankam	399.299	359.499	11,1 %
Bruto krediti strankam	420.236	391.567	7,3 %
Depoziti strank	515.230	472.297	9,1 %
Kapital	81.499	80.174	1,7 %
Ključni finančni kazalci
Količnik skupnega kapitala	16,0 %	16,4 %	-0,4 o.t.
Obrestna marža*	3,0 %	3,2 %	-0,2 o.t.
ROE po davkih	11,2 %	11,6 %	-0,3 o.t.
ROA po davkih	1,5 %	1,6 %	-0,1 o.t.
CIR	53,3 %	54,8 %	-1,5 o.t.
NPL - obseg slabih posojil	18.582	30.805	-39,7 %
Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	3,3 %	5,7 %	-2,4 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti**	5,3 %	5,2 %	0,1 o.t.
LTD	77,5 %	76,1 %	1,4 o.t.

* Obrestna marža za 2018 je prilagojena novi metodologiji (število dni v obdobju).

** Podatki za 2019 so na dan 30. septembra 2019.

***Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.

Tržni delež kreditov prebivalstvu

Slika 50: 3-letni razvoj tržnega deleža

Tržni delež depozitov strank

* Podatki o tržnih deležih za 2019 so na dan 30. septembra 2019.

Nagrade

Med 350 nominiranimi družbami je bila NLB Banka, Sarajevo uvrščena med 10 najboljših delodajalcev v BiH in bila izbrana kot drugi najbolj zaželeni delodajalec v finančnem sektorju v BiH. Predsednica uprave banke Lidija Žigić je od finančne in poslovne revije Banke i biznis u BiH prejela nagrado Zlati BAM za najuspešnejšo žensko menedžerko v bančnem sektorju.

Vloga v družbi

Banka je za svoje komitente in zaposlene gostila Podjetniško akademijo, ki so jo pripravili v sodelovanju z EFSE in družbo Deloitte. Poleg tega je bil organiziran poslovni forum skupaj z NLB Banko, Banja Luka za več kot 200 komitentov iz vse države z močno medijsko pokritostjo.

Banka je aktivno sodelovala pri več kot 50 pobudah s področja podjetništva in družbene odgovornosti, pri različnih humanitarnih projektih, sponzorstvih in donacijah, na primer s sponzoriranjem dogodka Sarajevo Marketing Summit, prvega festivala »Live Stage«, regionalne informacijske konference »Tech Cruise«, projekta »Očistimo Zemljo v enem dnevu – Tuzla« in drugih. Donacije so bile namenjene večinoma za podporo izboljšanja zdravja ter za izobraževanje in spodbujanje mladih.

NLB Banka, Priština

Banka je tretja največja banka na Kosovu s tržnim deležem po bilančni vsoti 17,6 %. Raznolike bančne storitve zagotavlja prek široke mreže 35 poslovalnic 71 bankomatov. Na lokalnem trgu je banka vodilna z najvišjo doseženo rastjo v letu 2019.

Glavna prednost banke je, da zagotavlja celovito paleto finančnih storitev za prebivalstvo in podjetja ter je v lokalnem bančnem okolju vodilna na področju inovacij. V letu 2019 je bila prva banka na lokalnem trgu, ki je uvedla digitalno denarnico NLB Pay v obliki aplikacije za mobilni telefon. Izboljšana izkušnja za stranke pri uporabi elektronskih bančnih storitev je prispevala k 12,7-odstotnem zvišanju števila uporabnikov e-bančništva.

Banka vidi glavne priložnosti za rast v prihodnje na področjih segmenta poslovanja s podjetji, razvoja kmetijskega segmenta, navzkrižne prodaje in nadaljnjega izboljšanja uporabniške izkušnje strank.

Finančno poslovanje

Za banko je bilo to finančno najboljše leto od njene ustanovitve; ustvarila je dobiček po davkih v višini 19,5 mio EUR (2018: 14,8 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 25,1 mio EUR (2018: 20,6 mio EUR). ROE po davkih je znašal 25,1 % (2018: 21,6 %), CIR pa se je izboljšal na 31,9 % (2018: 36,4 %) in je najnižji v Skupini. Količnik skupnega kapitala se je okrepil na 16,4 % (2018: 14,6 %). Glavni dejavnik poslovanja je bilo povečanje obsega poslovanja. Bilančna vsota banke se je povečala za 20 %, pri čemer je bil glavni dejavnik obseg neto kreditov strankam in depozitov strank. Delež NPL se je dodatno znižal na 1,5 % (2018: 2,4 %).

Poslovanje s prebivalstvom

V segmentu poslovanja s prebivalstvom so zrasli bruto krediti (16 %) in depoziti (13 %). V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali stanovanjski krediti (65 % bruto krediti prebivalstvu), medtem ko so potrošniški krediti predstavljali 26 % bruto kreditov prebivalstvu. Zabeležena rast bruto kreditov prebivalstvu je večinoma rezultat povečanja obsega stanovanjskih kreditov (22-odstotna rast). Ključni dejavnik rasti prihodkov so bili stanovanjski krediti.

Pozitiven prispevek k rasti v segmentu poslovanja s prebivalstvom je imela tudi sklenitev več partnerskih dogovorov z gradbenimi in trgovinskimi podjetji za financiranje njihovih produktov. Banka je uvedla tudi nove kartice (debetne kartice Mastercard, ki so nadomestile vse debetne produkte Visa) in nove pakete storitev, kar je vplivalo na povečanje čistih neobrestnih prihodkov.

Poslovanje s podjetji

V segmentu poslovanja s podjetji je banka zabeležila rast bruto kreditov (14 %) in depozitov (27 %), večinoma zaradi navzkrižne prodaje produktov prek obstoječih komitentov, s pomočjo katerih je banka poskušala doseči nove komitente tudi na področju prebivalstva ter malih in srednje velikih podjetij. Ključni dejavniki rasti prihodkov so bila posojila za osnovna sredstva in limiti.

Banka je ponujala hitro, varno in zanesljivo izvajanje plačil, konkurenčne cene so bile osnova za povečanje obsega plačil, ki je privedlo do rasti neobrestnih prihodkov. Rezultat sodelovanja na ravni Skupine je bilo financiranje gradnje velikega lokalno prepoznavnega projekta, ki bo občutno prispeval k proizvodnji čiste energije iz obnovljivih virov.

Makroekonomska slika

Na Kosovu se je gospodarska rast krepila tudi v drugi polovici leta 2019 po že solidni rasti v prvi polovici leta 2019. Zasebna potrošnja, javna poraba in nakazila so prispevali k močni rasti leta 2019.

Stopnja brezposelnosti (v %)

Slika 51: Rast BDP, inflacija, brezposelnost

Obeti

Gospodarski zagon naj bi po pričakovanjih rahlo oslabel, vendar ostal trden, medtem ko se zagon v Evropi ohlaja in zavira izvoz. Tudi regionalne politične napetosti še naprej zavirajo obete.

Tabela 21: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Priština**

Kazalci izkaza poslovnega izida	2019	2018	v tisoč EUR Sprememba

Čisti obrestni prihodki	31.014	27.372	13,3 %
Čisti neobresti prihodki	5.774	5.034	14,7 %
Stroški skupaj	-11.731	-11.801	0,6 %
Oslabitve in rezervacije	-3.069	-3.792	19,1 %
Rezultat pred davki	21.988	16.813	30,8 %
Rezultat po davkih	19.545	14.836	31,7 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	801.085	668.127	19,9 %
Neto krediti strankam	540.073	466.854	15,7 %
Bruto krediti strankam	567.103	493.950	14,8 %
Depoziti strank	685.385	585.851	17,0 %
Kapital	84.927	71.786	18,3 %
Ključni finančni kazalci
Količnik skupnega kapitala	16,4 %	14,6 %	1,8 o.t.
Obrestna marža*	4,3 %	4,4 %	-0,1 o.t.
ROE po davkih	25,1 %	21,6 %	3,5 o.t.
ROA po davkih	2,7 %	2,4 %	0,3 o.t.
CIR	31,9 %	36,4 %	-4,5 o.t.
NPL - obseg slabih posojil	10.939	14.362	-23,8 %
Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	1,5 %	2,4 %	-0,9 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	17,6 %	16,8 %	0,8 o.t.
LTD	78,8 %	79,7 %	-0,9 o.t.

* Obrestna marža za 2018 je prilagojena novi metodologiji (število dni v obdobju).

** Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.

Slika 53: 3-letni razvoj tržnega deleža

Prispevek k NLB Skupini

NLB Banka, Priština

Slika 52: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)

Nagrade

EBRD je ponovno nagradila NLB Banko, Priština, za njeno uspešnost v okviru programa EBRD za olajševanje trgovine (TFP) kot »Najaktivnejšo banko na Kosovu«.

MasterCard Direct Services je NLB Banki, Priština podelil nagrado »MCDS Market Shaker Award« za uvedbo digitalne denarnice, aplikacije za mobilne telefone, ki podpira vse kartice Mastercard.

Vloga v družbi

Banka je sklenila pogodbo o sodelovanju s šolami na področju sprejemanja študentov na pripravništvo, na prošnjo študentov pa sklepa tudi individualne dogovore s študenti.

Poleg tega je banka podpirala človekoljubne projekte, in namenja donacije pretežno za socialne namene, šport in izobraževanje.

NLB Banka, Podgorica

Banka je tretja največja banka v Črni gori z 11,9 % tržnim deležem po bilančni vsoti. Bančne storitve zagotavlja prek mreže 19 poslovalnic in 64 bankomatov. Na svojem lokalnem trgu je banka uvrščena med sistemsko pomembne banke.

Glavna prednost banke je v segmentu stanovanjskih in potrošniških posojil prebivalstvu, kjer je banka pomemben igralec na lokalnem trgu. Večja osredotočenost na stranko je bila v segmentu poslovanja s podjetji dosežena s pomočjo uvedenih digitalnih rešitev. Eden najuspešnejših produktov za prebivalstvo, ki ga je banka ponudila svojim strankam v letu 2019, je bil potrošniški kredit NLB Super hitri gotovinski kredit. Banka je v Podgorici odprla tudi prvo »brezgotovinsko« poslovalnico.

Glavne priložnosti za prihodnost so v segmentu malih in srednje velikih podjetij v turizmu, izboljšanje podpore strankam prek ponudbe novih paketov v sodelovanju z zavarovalnicami ter izboljšanje uporabniške izkušnje vseh segmentov preko inovativne ponudbe produktov, podprte s sodobnimi e-potmi in izkušenim prodajnim osebjem, ki lahko strankam svetuje pri odločanju.

Finančno poslovanje

Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 7,6 mio EUR (2018: 10,0 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 12,8 mio EUR (2018: 11,5 mio EUR). ROE po davkih je znašal 11,2 % (2018: 14,9 %), CIR pa se je izboljšal na 51,4 % (2018: 51,8 %). Količnik skupnega kapitala je znašal 15,0 % (2018: 16,2 %). Glavni dejavnik rezultata je bila dvomestna rast portfelja kreditov prebivalstvu, ki je bil tudi glavni generator čistih obrestnih prihodkov. Bilančna vsota banke je narasla za 12 %, predvsem zaradi rasti neto kreditov strankam. Delež NPL se je še bolj znižal na 4,0 % (2018: 5,2 %).

Poslovanje s prebivalstvom

Poslovanje s prebivalstvom je beležilo rast na področju bruto kreditov (14 %) in depozitov (10 %). V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali stanovanjski krediti (54 % bruto krediti prebivalstvu), medtem ko so potrošniški krediti predstavljali 43 % bruto kreditov prebivalstvu. Zabeležena rast bruto kreditov prebivalstvu je večinoma posledica porasta stanovanjskih kreditov. Ključna dejavnika rasti prihodkov sta bili obseg novoodobrenih kreditov in plačilne transakcije.

Banka je uvedla petminutni proces odločanja v poslovalnici ali prek aplikacije Viber za NLB Super hitri gotovinski kredit – potrošniški kredit, ki se je pokazal za posebno priljubljeno pri mlajših posojilojemalcih v Črni gori. Banka je odprla prvo brezgotovinsko poslovalnico na lokalnem trgu, ki strankam ponuja drugačno uporabniško izkušnjo pri upravljanju financ.

Poslovanje s podjetji

V segmentu poslovanja s podjetji je bila zabeležena rast na področju bruto kreditov (12 %) in depozitov (16 %). V portfelju kreditov so prevladovala posojila velikim podjetjem. Zabeležena rast bruto kreditov je predvsem posledica rasti posojil prevladujočemu segmentu. Ključna dejavnika rasti prihodkov sta bili povečanje obsega posojil in boljša izterjava slabih posojil.

Banka je koordinirala prvo skupno čezmejno financiranje z NLB za projekt nepremičninske gradnje, ki je dokazal, da Skupina lahko postane ključni bančni partner v regiji.

Makroekonomska slika

V Črni gori se je gospodarski zagon v drugi polovici leta 2019 pospešil. K močni rasti sta prispevala veliko povečanje investicij v osnovna sredstva in uspešni turistični sektor, medtem ko se je potrošnja gospodinjstev umirila.

BDP (realna rast v %)

Stopnja brezposelnosti (v %)

Slika 54: Rast BDP, inflacija, brezposelnost

Obeti

Gospodarstvo naj bi leta 2020 upadlo, vendar ostalo trdno. Okrevanje industrijskega sektorja, napredujoči trg delovne sile in močan turizem naj bi ublažili upočasnitev zasebne potrošnje.

Prispevek k

NLB Banka, Podgorica

Slika 55: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)

Tabela 22: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Podgorica**

			v tisoč EUR
Kazalci izkaza poslovnega izida	2019	2018	Sprememba
Čisti obrestni prihodki	20.276	18.047	12,4 %
Čisti neobresti prihodki	5.985	5.771	3,7 %
Stroški skupaj	-13.489	-12.340	-9,3 %
Oslabitve in rezervacije	-3.808	-1.267	-
Rezultat pred davki	8.964	10.211	-12,2 %
Rezultat po davkih	7.565	10.033	-24,6 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	548.483	489.283	12,1 %
Neto krediti strankam	346.299	310.692	11,5 %
Bruto krediti strankam	359.180	323.914	10,9 %
Depoziti strank	436.545	391.750	11,4 %
Kapital	67.532	68.937	-2,0 %
Ključni finančni kazalci
Količnik skupnega kapitala	15,0 %	16,2 %	-1,3 o.t.
Obrestna marža*	4,3 %	4,1 %	0,2 o.t.
ROE po davkih	11,2 %	14,9 %	-3,7 o.t.
ROA po davkih	1,5 %	2,1 %	-0,7 o.t.
CIR	51,4 %	51,8 %	-0,4 o.t.
NPL - obseg slabih posojil	18.129	20.627	-12,1 %
Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	4,0 %	5,2 %	-1,2 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti	11,9 %	11,1 %	0,8 o.t.
LTD	79,3 %	79,3 %	0,0 o.t.

* Obrestna marža za 2018 je prilagojena novi metodologiji (število dni v obdobju).

** Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.

Tržni delež depozitov strank Tržni delež kreditov prebivalstvu

Slika 56: 3-letni razvoj tržnega deleža

Nagrade

Euromoney je banki podelil nagrado za najboljšo banko v Črni gori v letu 2019 na podlagi dosežkov, povezanih z rastjo, učinkovitostjo in napredkom pri inovativnosti.

Vloga v družbi

Banka izvaja svoje družbeno odgovorne dejavnosti prek donacij, odobrenih zlasti organizacijam družbenega pomena, pa tudi organizacijam, registriranim za pomoč skupnosti in dobrodelne dejavnosti.

Decembra je banka organizirala NLB poslovni forum »Ženske v poslovnem svetu; nova vrednost črnogorskega gospodarstva« s ciljem podpreti pomemben dialog o ženskem podjetništvu in prispevati k ustvarjanju ugodnejšega okolja za njegov razvoj.

NLB Banka, Beograd

Banka je 16. največja banka v Srbiji z 1,7-odstotnim tržnim deležem po bilančni vsoti (na dan 30. septembra 2019). Bančne storitve zagotavlja prek mreže 28 poslovalnic in 63 bankomatov.

Najperspektivnejše področje poslovanja banke je kmetijstvo, segment trga, kjer obvladuje 13 % (2018: 12,6 %) trga.

Glavne priložnosti banke predstavljajo segment velikih podjetij, navzkrižna prodaja, izboljševanje izkušnje komitentov ter nadaljevanje zelo uspešnega dela v kmetijskem segmentu. Lokalni trg ima obetaven potencial, zato se banka osredotoča na dokumentarno poslovanje, izboljšanje uporabniške izkušnje, prenovljene formate poslovalnic, izboljšane rešitve za e-bančništvo in m-bančništvo, faktoring, financiranje dobavnih verig in bančno zavarovalništvo.

Finančno poslovanje

Banka je ustvarila dobiček po davkih v višini 4,1 mio EUR (2018: 5,2 mio EUR) ter dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 5,4 mio EUR (2018: 5,6 mio EUR). ROE po davkih je znašal 5,9 % (2018: 7,9 %), CIR se je povečal na 78,3 % (2018: 76,2 %), količnik skupnega kapitala pa se je povečal na 19,5 % (2018: 16,7 %). Ključna dejavnika rezultata sta bili povečanje obsega poslovanja in nizek strošek tveganja. Bilančna vsota banke se je povečala za 27 %, pri čemer so bila glavni dejavnik novi krediti. Delež NLP se je še dodatno znižal, in sicer na 1,6 % (2018: 2,4 %).

Poslovanje s prebivalstvom

Pri poslovanju s prebivalstvom je banka dosegla rast tako bruto kreditov (29 %) kot depozitov (36 %). V portfelju kreditov prebivalstvu so prevladovali potrošniški krediti (76 % bruto krediti prebivalstvu), medtem ko so stanovanjski krediti obsegali 22 % bruto kreditov prebivalstvu. Krediti v lokalni valuti (RSD) so predstavljali 78 % portfelja posojil, depoziti pa so bili večinoma (81 %) v tujih valutah. Obrestna marža v segmentu prebivalstva je še vedno visoka, vendar pod občutnim pritiskom konkurence. Zabeležena rast bruto kreditov prebivalstvu je predvsem posledica zelo visoke rasti obsega stanovanjskih kreditov (72 %), pri čemer potrošniški krediti prav tako močno prispevajo k povečanim nominalnim vrednostim. Ključna dejavnika rasti prihodkov sta bili novi krediti in sprememba tarife za tekoče račune.

S ciljem večje raznolikosti ponudbe produktov se je banka še naprej osredotočala na produkt stanovanjskih kreditov (povečanje deleža s 16,1 % na 21,6 %), tržni segment z dobrimi obeti, in na priložnosti za navzkrižno prodajo.

Poslovanje s podjetji

Pri poslovanju s podjetji je banka zabeležila rast bruto kreditov (28 %) in depozitov (16 %). Krediti v EUR so predstavljali 96 % portfelja kreditov, depoziti pa so bili večinoma (72 %) v lokalni valuti (RSD). Večje povpraševanje po kreditih v tuji valuti je posledica nižjih nominalnih obrestnih mer, zato se je delež kreditov v RSD v novih kreditih znižal v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Zabeležena rast bruto kreditov je predvsem rezultat novoodobrenih kreditov malim in srednje velikim podjetjem. Ključna dejavnika rasti prihodkov so bili novi krediti in garancije.

Makroekonomska slika

V Srbiji se je gospodarska rast v drugi polovici leta 2019 povišala, h čemur so prispevali večja zasebna potrošnja in javna poraba, investicije v osnovna sredstva ter vedno boljša poslovna klima.

BDP (realna rast v %)

Povprečna inflacija (v %)

Stopnja brezpolselnosti (v %)

Slika 57: Rast BDP, inflacija, brezposelnost

Obeti

Močna gospodarska rast naj bi se nadaljevala tudi leta 2020, okrepljena pa naj bi bila s finančnimi spodbudami in rekordno visokimi tujimi neposrednimi investicijami, potrošniško porabo in izboljšanjem v industrijski proizvodnji.

Tabela 23: Glavni kazalniki uspešnosti za NLB Banko, Beograd***

			v tisoč EUR
Kazalci izkaza poslovnega izida	2019	2018	Sprememba
Čisti obrestni prihodki	20.722	19.764	4,8 %
Čisti neobresti prihodki	4.141	3.832	8,1 %
Stroški skupaj	-19.471	-17.981	-8,3 %
Oslabitve in rezervacije	-1.254	-377	-
Rezultat pred davki	4.138	5.238	-21,0 %
Rezultat po davkih	4.142	5.202	-20,4 %
Kazalci izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	614.268	484.492	26,8 %
Neto krediti strankam	412.046	318.792	29,3 %
Bruto krediti strankam	419.521	327.847	28,0 %
Depoziti strank	437.268	352.940	23,9 %
Kapital	72.954	67.686	7,8 %
Ključni finančni kazalci
Količnik skupnega kapitala	19,5 %	16,7 %	2,8 o.t.
Obrestna marža*	4,0 %	4,9 %	-0,9 o.t.
ROE po davkih	5,9 %	7,9 %	-2,0 o.t.
ROA po davkih	0,8 %	1,2 %	-0,5 o.t.
CIR	78,3 %	76,2 %	2,1 o.t.
NPL - obseg slabih posojil	8.004	9.884	-19,0 %
Delež NPL (interna definicija; bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	1,6 %	2,4 %	-0,9 o.t.
Tržni delež po bilančni vsoti**	1,7 %	1,5 %	0,2 o.t.
LTD	94,2 %	90,3 %	3,9 o.t.

* Obrestna marža za 2018 je prilagojena novi metodologiji (število dni v obdobju).

** Podatki za 2019 so na dan 30. septembra 2019.

***Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine.

Slika 59: 3-letni razvoj tržnega deleža*

* Podatki o tržnih deležih za 2019 so na dan 30. septembra 2019.

NLB Banka, Beograd

Slika 58: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki) Banka je bila drugo leto zapored vodilna na trgu pri kreditih kmetom, ki jih je subvencioniralo srbsko Ministrstvo za kmetijstvo (23-odstotni delež v skupnih novih takšnih kreditih v bančnem sektorju).

Banka je dokazala, da je dragocen partner pri čezmejnih transakcijah projektnega financiranja v okviru Skupine.

Vloga v družbi

Že osmo leto zapored je banka organizirala tekmovanje »NLB Organic«, pomemben projekt, ki prepoznava in nagrajuje najboljše projekte ekološke pridelave, s čimer podpira varovanje okolja in trajnostni razvoj, podporo kmetijstvu je namenila tudi s sponzoriranjem drugih kmetijskih dogodkov v Srbiji. Banka nadaljuje program NLB Galerija, ki ga je začela leta 2017, v okviru katerega omogoča razstave mladih umetnikov. Na področju družbeno odgovornega poslovanja banka posveča posebno pozornost humanitarnim akcijam in je večkrat z donacijami podprla bolnišnice, šole, vrtce in druge ustanove.

12. poglavje

Finančni trgi

Segment je osredotočen na dejavnosti Skupine na mednarodnih finančnih trgih, vključno z zakladniškimi posli. V zahtevnem okolju nizkih obrestnih mer na finančnih trgih je bil poudarek še naprej na preudarnem upravljanju likvidnostnih rezerv. Pridobivanje virov financiranja Skupine vključuje aktivnosti na grosističnih trgih z namenom razpršitve virov financiranja in izpolnjevanja regulativnih zahtev.

Segment vključuje prihodke iz naslova likvidnostnih rezerv ter presežek iz internih transfernih cen v drugih poslovnih segmentih v Sloveniji. Dobiček pred davki Finančnih trgov v Sloveniji je znašal 27,6 mio EUR, kar pomeni rast 15 % glede na leto 2018, kljub negativnemu vplivu sprememb v prikazu segmentacije v višini -2,4 mio EUR.

Čisti obrestni prihodki so se v primerjavi z letom 2018 povečali za 2,1 mio EUR, predvsem zaradi večjih obsegov, saj so se donosi na vrednostne papirje glede na leto 2018 znižali.

Čisti neobrestni prihodki so bili v primerjavi z letom 2018 višji za 3,1 mio EUR, predvsem zaradi aktivnega upravljanja vrednostnih papirjev bančne knjige, kar je pozitivno vplivalo na čiste prihodke iz finančnih poslov zlasti v prvem četrtletju 2019.

Zabeleženo je bilo povečanje stanj na računih centralne banke (469,1 mio EUR glede na konec leta 2018) zaradi visokega priliva depozitov (enkratni učinek) ter porast dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige (338,3 mio EUR glede na konec leta 2018) zaradi presežka likvidnosti.

ALM Skupine

Namen ALM procesa Skupine je upravljanje bilance Skupine z vidika obrestnega, valutnega in likvidnostnega tveganja, ob hkratnem upoštevanju sprememb makroekonomskega okolja in dogajanja na finančnih trgih. Izpostavljenost Skupine tržnemu tveganju se spremlja in upravlja decentralizirano. Vzpostavljene so enotne usmeritve in limiti za posamezne vrste tveganj po posameznih članicah. Metodologije so usklajene z regulatornimi zahtevami na posamični in konsolidirani ravni, tekoče poročanje regulatorju na konsolidirani ravni pa se izvaja po standardiziranem pristopu. Skladno s politikami so članice Skupine dolžne spremljati in upravljati izpostavljenost tržnim tveganjem ter o tem poročati Banki. Redno se izvajata spremljanje in poročanje izpostavljenosti posameznih članic Skupine v okviru Odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO Skupine).

Z vidika obrestnega tveganja sta okolje nizkih obrestnih mer in presežna likvidnost Skupine prispevala k nadaljnji rasti obsega kreditov s fiksno obrestno mero, zlasti stanovanjskih kreditov in naložb v visokokakovostne dolžniške vrednostne papirje. Z vidika financiranja so se depoziti nebančnega sektorja še naprej povečevali, pretežno v obliki vpoglednih vlog in varčevalnih računov. Skupina upravlja obrestne pozicije in stabilizira obrestno maržo z aktivnim prilagajanjem cenovne politike, za upravljanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju pa uporablja tudi klasične izvedene finančne instrumente (plain vanilla), v skladu s konzervativnim pristopom Skupine za prevzemanje tveganj. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se dodatno upravlja prek internih transfernih cen in politike določanja eksternih cen. Aktivno upravljanje donosnosti je bilo podprto z izjemno disciplinirano politiko oblikovanja cen depozitov, ki je omogočala odziv na zelo konkurenčen trg kreditov na vseh strateških trgih, kjer posluje Skupina.

Valutno tveganje Skupine se meri in upravlja s kombinacijo analiz občutljivosti, VaR in scenarijev stresnih testov.

Finančni trgi

Slika 60: Prispevek k NLB Skupini (rezultat pred davki, čisti obrestni prihodki, čisti neobrestni prihodki)

Tabela 24: Rezultati segmenta Finančni trgi v Sloveniji

	2019	2018	v mio EUR na konsolidirani osnovi Letna sprememba
Čisti obrestni prihodki	33,6	31,4	2,1	7 %
Čisti neobrestni prihodki	2,0	-1,1	3,1	-
Skupaj čisti prihodki	35,6	30,3	5,3	17 %
Stroški skupaj	-7,5	-6,5	-1,0	-15 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	28,1	23,8	4,3	18 %
Oslabitve in rezervacije	-0,5	0,2	-0,7	-
Rezultat pred davki	27,6	24,0	3,6	15 %

	31. dec. 2019	31. dec. 2018	Letna sprememba
Stanje na računih CB	1.044,1	575,0	469,1	82 %
Dolžniški vrednostni papirji bančne knjige	3.093,6	2.755,2	338,3	12 %
Obrestna mera na dolžniške vrednostne papirje bančne knjige	1,03 %	1,25 %	-0,22 o.t.
Grosistični viri*	161,6	244,1	-82,6	-34 %
Obrestne mere na grosistične vire*	0,50 %	0,50 %	0,00 o.t.
Podrejeni dolg	210,6		-
Obrestna mera na podrejeni dolg	4,03 %		-

Segment Finančni trgi v Sloveniji je bil v prejšnjih poročilih prikazan brez Investicijskega bančništva, zato so rezultati primerljivi s preteklim letom.

* Postavka vključuje samo najete kredite, do 30. junija 2019 so se v postavko vključevali tudi depoziti bank.

Poudarki:

• Optimizacija upravljanja sredstev banke in bančnih odvisnih družb.
• Dobro razpršen portfelj bančne knjige z vidika geografske porazdelitve in vrste sredstev.
• V letu 2019 je Banka izdala dve podrejeni obveznici (Tier 2) v skupni vrednosti 165 mio EUR.

46 %

likvidnih sredstev (delež bilančne vsote)

75 %

državnih vrednostnih papirjev v portfelju bančne knjige Skupine

4,09 leta

povprečna zapadlost portfelja bančne knjige Skupine

Likvidna sredstva v celotnih sredstvih

Vrednostni papirji namenjeni trgovanju Vrednostni papirji bančne knjige Zastavljena sredstva

Slika 61: Razvoj likvidnih sredstev NLB Skupine (v mio EUR)

Z vidika upravljanja likvidnostnega tveganja je vsaka članica Skupine odgovorna za zagotavljanje primerne likvidnosti s potrebnimi viri financiranja ter njihovo ustrezno razpršitev, kot tudi za upravljanje likvidnih sredstev in upoštevanje zahtev predpisov s področja likvidnosti.

Upravljanje likvidnostnih rezerv

Upravljanje likvidnosti v Skupini je osredotočeno na zagotavljanje ustrezne ravni likvidnih sredstev za poravnavanje vseh zapadlih obveznosti, minimizacijo stroškov za potrebe vzdrževanja likvidnosti, optimizacijo strukture likvidnostnih rezerv, zagotavljanje ustrezne ravni likvidnosti za različne situacije in stresne scenarije ter predvidevanje nujnih in kriznih pogojev in izvajanje ustreznih kriznih načrtov.

Upravljanje likvidnostnih rezerv v Skupini se izvaja decentralizirano. Vsaka posamezna bančna članica je odgovorna za svoj portfelj, Finančni trgi v Sloveniji pa upravljajo likvidna sredstva Banke.

Likvidna sredstva Skupine so bila konec leta sestavljena iz denarnih sredstev (2.192 mio EUR), portfelja dolžniških vrednostnih

Slika 62: Portfelj bančne knjige NLB Skupine glede na vrsto sredstev in geografsko strukturo na dan 31. decembra 2019

	2020	2021–2022	2023–2024	2025+	v mio EUR Skupaj
Domači vrednostni papirji (strateški trgi Skupine)	402,6	361,2	184,8	539,1	1.487,7
Slovenija	215,6	178,0	65,2	494,0	952,8
Druge države JVE	187,0	183,2	119,6	45,1	534,9
Tuji vrednostni papirji	394,5	356,7	725,4	781,0	2.257,6
Skupaj	797,1	717,9	910,2	1.320,1	3.745,2

Tabela 25: Profil zapadlosti vrednostnih papirjev bančne knjige NLB Skupine na dan 31. decembra 2019

papirjev (3.750 mio EUR) in kreditov, primernih za operacije zavarovanega financiranja pri centralni banki (545 mio EUR). Portfelj likvidnih sredstev predstavlja 46 % vseh sredstev oz. 6.488 mio EUR (2018: 41 %). Manjši del likvidnih sredstev (486 mio EUR) je bil zastavljen za operativne in regulatorne namene. Likvidnostne rezerve predstavljajo likvidna sredstva, ki niso zastavljena in se lahko v prihodnosti uporabijo za financiranje strateške rasti.

Dolžniški vrednostni papirji bančne knjige so predstavljali 58 % likvidnih sredstev Skupine. Namen vrednostnih papirjev v bančni knjigi je zagotavljanje likvidnosti skupaj s stabilizacijo obrestne marže in upravljanjem obrestnega tveganja. Pri upravljanju portfelja Skupina upošteva konzervativna načela, še posebej glede sestave portfelja po vrstah sredstev.

Portfelj je dobro razpršen tako geografsko kot tudi z vidika vrste sredstev, preudarnost glede ročnosti naložbe pa prav tako odraža konzervativni pristop Skupine k prevzemanju tveganj.

Povprečna ročnost vrednostnih papirjev bančne knjige leta 2019 je bila približno 4,09 leta (4,15 leta v letu 2018).

Povprečni donos vrednostnih papirjev Skupine je znašal 1,2 % (leta 2018: 1,4 %).

Grosistično financiranje

Aktivnosti grosističnega financiranja v Skupini se izvajajo z namenom razpršitve, izboljšanja strukturne likvidnosti, kapitalskega položaja in izpolnitve regulatornih zahtev. Banka je pridobila 210,6 mio EUR (knjigovodska vrednost) grosističnega financiranja (podrejeni instrumenti Tier 2) za krepitev in optimizacijo kapitalskega položaja. Dve bančni članici Skupine sta zaradi svojega trdnega likvidnostnega položaja predčasno odplačali dva podrejena instrumenta v skupnem znesku 15 mio EUR.

13. poglavje

Nestrateške članice

Nestrateški segment vključuje delovanje nestrateških članic Skupine in nestrateški del portfelja Banke, ki ga sestavljajo slaba posojila tujim komitentom in omejeno število preostalih kapitalskih deležev v lasti Banke, ki bodo prodani. Glavni cilj nestrateškega segmenta je zmanjšanje vseh portfeljev in posledično znižanje stroškov. Zmanjšanje se je izvajalo z različnimi ukrepi, vključno s prodajo portfeljev, prodajo posameznih sredstev, izterjavo ali prestrukturiranjem posameznih sredstev in aktivnim upravljanjem nepremičnin.

Segment je zabeležil padec čistih prihodkov v višini 3,5 mio EUR, kar vključuje prenos nestrateškega dela NLB v segment Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo (približno -3,3 mio EUR) in prenos NLB Srbije in NLB Črne gore iz Strateških tujih trgov (1,3 mio EUR); učinek na čiste neobrestne prihodke od pogodbene kazni (1,3 mio EUR) v prvem četrtletju 2019.

Padec stroškov za 4,3 mio EUR v primerjavi z letom 2018 je bil predvsem posledica pozitivnega učinka dezinvestiranja nestrateških članic Skupine, prenosa nestrateškega dela NLB v segment Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo (približno 4,4 mio EUR) in negativnega učinka prenosa NLB Srbije in

NLB Črne gore iz Strateških tujih trgov (1,4 mio EUR).

Občutno znižanje bilančne vsote segmenta glede na leto 2018 (94,2 mio EUR, od tega 32,1 mio EUR zaradi sprememb v prikazu segmentacije), kar je v skladu s strategijo dezinvestiranja nestrateškega segmenta.

Likvidacija nestrateškega segmenta je v letu 2019 vključevala:

zmanjšanje kreditne izpostavljenosti Banke do tujih komitentov
dezinvestiranje nestrateških članic Skupine
prodajo kapitalskih naložb Banke
aktivno upravljanje nepremičnin

Zmanjšanje kreditnega poslovanja Banke s tujimi komitenti

Nestrateške kreditne izpostavljenosti so se zniževale v skladu z načrtovano dinamiko. Banka je razrešila več večjih izpostavljenosti v BiH, na Hrvaškem, v Črni gori, Italiji in Češki republiki, s čimer je prispevala k znižanju obsega slabih posojil in drugih zunajbilančnih izpostavljenosti, kar je pozitivno vplivalo na poslovni izid.

Poudarki:

• Pozitiven prispevek k rezultatu Banke in znižanju slabih posojil ali zunajbilančne ravni le-teh.
• Zmanjšanje skupnih stroškov, ki so padli kar za 23 % na letni ravni na 14,0 mio EUR (2018: 18,2 mio EUR).
• Nekatere pomembne izpostavljenosti komitentom v različnih državah v regiji so bile razrešene.

Odprodaja nestrateških članic Skupine

Nestrateške članice Skupine v dejavnostih leasinga, faktoringa in poslovanja z nepremičninami so v postopku zapiranja in ne sklepajo novih poslov. Portfelj nestrateških družb se zmanjšuje z rednim odplačevanjem in ukrepi izterjave. V obdobju 2015–2019 je bil začet postopek likvidacije v skoraj vseh nestrateških družbah. Proces likvidacije se izvaja s preudarnim upravljanjem stroškov in učinkovitimi postopki izterjave. Dezinvestiranje več nestrateških članic je bilo v letu 2019 uspešno zaključeno, in sicer Prospera Plus d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji, NLB InterFinanz Praha s.r.o. Praha v likvidaci in CBSinvest d.o.o., Sarajevo.

Prodaja kapitalskih naložb NLB

Banka še naprej prodaja nestrateške kapitalske naložbe, zato se je stanje sredstev kapitalskih naložb konec leta znižalo na 0,31 mio EUR (2018: 0,99 mio EUR).

Tabela 26: Rezultati segmenta nestrateških članic

		v mio EUR na konsolidirani osnovi
	2019	2018	Letna sprememba
Čisti obrestni prihodki	2,7	9,3	-6,6	-71 %
Čisti neobrestni prihodki	8,2	5,2	3,0	59 %
Skupaj čisti prihodki	11,0	14,5	-3,5	-24 %
Stroški skupaj	-14,0	-18,2	4,3	23 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	-3,0	-3,7	0,7	19 %
Oslabitve in rezervacije	-0,1	11,9	-12,0	-
Rezultat pred davki	-3,1	8,2	-11,3	-

		31. dec. 2019 31. dec. 2018	Letna sprememba
Sredstva segmenta	169,5	263,7	-94,2	-36 %
Neto krediti strankam	67,4	160,9	-93,5	-58 %
Bruto krediti strankam	137,2	288,6	-151,4	-52 %
Naložbene nepremičnine in opredmetena osnovna sredstva prejeta za poplačilo terjatev	75,6	68,5	7,0	10 %
Ostala aktiva	26,5	34,3	-7,8	-23 %
Depoziti strank	0,0	9,6	-9,6	-
Obseg slabih posojil (bruto)	93,6	179,7	-86,1	-48 %
	2019	2018	Letna sprememba
Strošek tveganja (v b.t.)	-218	-705		487
CIR	127,2 %	125,5 %		1,7 o.t.

Zaradi nove metodologije rezultati tega segmenta za leto 2019 niso neposredno primerljivi z rezultati segmenta iz preteklega leta.

Aktivno upravljanje nepremičnin

Postopek dezinvestiranja preostale izpostavljenosti iz naslova slabih posojil tako na nivoju Banke kot na nivoju nestrateških članic izvaja specializirana ekipa za upravljanje in dezinvestiranje zaseženih zastavljenih nepremičnin. Članicam Skupine so na voljo storitve in strokovno svetovanje na področju nepremičnin, tako lahko kar najbolj učinkovito dezinvestirajo preostala slaba posojila ali zasežejo zastavljene nepremičnine.

Glavna naloga te ekipe je zagotavljanje strategij za ohranitev vrednosti pri upravljanju nepremičnin oziroma vrednosti zavarovanj terjatev iz problematičnih posojil z začasnim odvzemom nepremičnin ali zagotavljanjem ohranjanja vrednosti v procesu dezinvestiranja nepremičnine ali terjatve. V obdobju 2015–2019 je ekipa izvedla ali pomagala pri izvedbi nepremičninskih poslov s celotnim obsegom prodaje prek 154,2 mio EUR in tako neposredno ali posredno prispevala k zmanjšanju portfelja slabih posojil v višini 471,18 mio EUR, od tega 63,23 mio EUR samo v letu 2019.

Več kot

151,4 mio EUR

manjši bruto portfelj posojil tujim komitentom v 2019

Več kot

30,62 mio EUR

znaša celotna vrednost poslov prodaje nepremičnin, kjer je v letu 2019 pri izvedbi sodelovala ali pomagala ekipa nepremičninskih strokovnjakov.

14. poglavje

Spremljava in IT

Spremljava

Z zagotavljanjem visokokakovostnih storitev in podpore poslovanju Skupine je Banka poznana kot najbolj zaupanja vreden ponudnik plačilnih storitev in storitev oskrbe z gotovino v Sloveniji. Zaradi vedno večjih in novih zahtev strank ter hitro spreminjajočega se okolja, se Skupina vedno znova sooča z izzivom, kako ohraniti svojo vlogo in sedanji tržni položaj tudi v prihodnje.

Plačilni sistemi

Skupina je ohranila svojo vlogo pomembnega akterja na trgu plačilnih storitev ne le v Sloveniji, ampak tudi v domači regiji Skupine – tam, kjer Skupina deluje z bančnimi članicami. Skupno število plačilnih transakcij je preseglo 156 milijonov, kar z vidika celotne vrednosti pomeni več kot 284 milijard EUR.

Skupina je zaslužila več kot 55 milijonov EUR nadomestil iz naslova plačil in gotovinskega poslovanja.

Konkurenca na trgu plačilnega prometa stalno raste, hkrati pa uporabniki plačilnih storitev od svojih ponudnikov zahtevajo vedno večjo prilagodljivost. Zato zagotavljanje pozitivne izkušnje uporabnika ostaja na vrhu seznama prednostnih nalog Banke. Banka je tako uspešno uvedla

takojšnja plačila, tj. plačila, ki se izvedejo v le nekaj sekundah. Hkrati je Banka pristopila k slovenski shemi takojšnjih plačil, imenovani »Flik«, saj se pričakuje, da bodo takojšnja plačila kmalu postala prevladujoč plačilni instrument.

Banka je uporabniško izkušnjo izboljšala tudi na področju mednarodnih plačil z uvedbo storitve »Global Payments Innovation« (GPI), ki omogoča boljšo preglednost stroškov, hitrejše izvrševanje plačil in enostavnejše sledenje mednarodnih plačilnih transakcij.

Posebno pozornost je namenila varnosti elektronskih in mobilnih plačil ter ustrezni obdelavi plačil. Z izpolnitvijo zahtev PSD2 je bil storjen pomemben korak v smeri še učinkovitejšega preprečevanja prevar in s tem zagotavljanja boljše zaščite za uporabnike plačilnih storitev.

S pomočjo vseh zgoraj navedenih dejavnosti Banka krepi svojo vlogo zanesljivega in zaupanja vrednega ponudnika plačilnih storitev. To potrjuje tudi visok tržni delež, ki ga Banka uspešno ohranja že vrsto let.

Oskrba z gotovino in obdelava gotovine

Gotovinske storitve so pomemben del ponudbe Banke za zadovoljitev potreb strank. Banka uspešno zasleduje cilj standardizacije in poenotenja storitev na ravni Skupine, kar je tudi ena ključnih nalog v prihodnje. Na vseh trgih, kjer deluje Skupina, se storitve oskrbe z gotovino zagotavljajo z lastnimi kapacitetami za potrebe Skupine. Na dveh trgih (Slovenija in Severna Makedonija) pa Skupina zagotavlja tudi celovite storitve oskrbe z gotovino za več drugih poslovnih bank. Banke Skupine v domači regiji skupaj zagotavljajo storitve oskrbe z gotovino za 873 poslovalnic in 1.272 bankomatov, vključno z bankami Skupine ter poslovalnicami in bankomati drugih bank.

Znanje, lastna aplikativna podpora za posle oskrbe z gotovino in visoko zmogljiva tehnologija Skupini omogočajo nadaljnjo avtomatizacijo poslovanja, zlasti v državah z največjimi obsegi tovrstnih poslov (Slovenija in Severna Makedonija).

Eden najpomembnejših ciljev v zadnjem obdobju je zagotavljanje visoke ravni učinkovitosti delovanja bankomatske mreže ter vzpostavitev še boljših kontrol nad poslovanjem bankomatov in sistematične odprave napak.

24,6 % tržni delež plačilnih storitev Banke

2.145 gotovinskih mest, ki

jih oskrbuje Skupina

873

bančnih podružnic, ki jih oskrbuje Skupina

1.272

bankomatov, ki jih oskrbuje Skupina

Informacijska tehnologija

Skupina svojim strankam zagotavlja trajnostne in zadovoljive storitve, ki so podprte z zanesljivimi in varnimi tehnološkimi platformami. Banka zelo aktivno izvaja program tehnološkega preoblikovanja, v okviru katerega sta bili leta 2019 uvedeni dve novi veliki platformi. Skupina aktivno upravlja dejavnosti centralizacije regionalnega upravljanja in si prizadeva za postopno standardizacijo aplikacij in infrastrukture.

Infrastruktura in zanesljivost IT

Učinkovitost delovanja IT se spremlja prek niza ključnih kazalnikov v sklopu vodenja sistema uravnoteženih kazalnikov. Kazalniki kažejo visoko uspešnost delovanja IT in uspešno obvladovanje tveganj na tem področju. Razpoložljivost informacijskega sistema je na zelo visoki ravni 99,93 % (2018: 99,90 %), delež nenačrtovanih prekinitev pa je zelo majhen 0,02 % (2018: 0,04 %). Leta 2019 je bil odstotek dni brez prekinitev sistema/storitev 83 % (2018: 81 %). Z uporabniki informacijskega sistema so vzpostavljeni dogovori o ravni storitev, ki jih Banka izpolnjuje v visokem deležu. Skupina si stalno prizadeva za izboljšanje procesov IT in njihovo ohranitev vsaj na tretji ravni zrelosti (COBIT). Visoko raven uspešnosti delovanja beležijo tudi članice Skupine.

Glavne pobude IT

V zadnjih letih je bil glavni poudarek na izvajanju in zagotavljanju novih tehnoloških platform, ki bodo izboljšale zmožnosti vpogleda strank in okrepile njihovo vključenost s pristopom pametnih digitalnih poti. Prvi rezultati platform digitalnega bančništva in integracij so že v produkciji, s čimer smo dokazali operativne zmogljivosti in izboljšave hitrosti razvoja ob uvedbi novih tehnologij. Nove platforme centralizirajo upravljanje poti, kar celovito podpira Banko pri uvajanju pobude PSD2 in bo omogočilo nadaljnje uresničevanje inovativnih rešitev.

Poudarki:

• Razpoložljivost informacijskega sistema je na izjemno visoki ravni (99,93 %).
• Banka uvaja ključne nove platforme vodilnih svetovnih ponudnikov za digitalno bančništvo, integracijo in upravljanje podatkov.
• Zmogljivosti kibernetske varnosti so pod stalnim nadzorom in se ves čas izboljšujejo z namenom zagotavljanja varnih in zanesljivih storitev.

Prav tako je Banka dosegla več mejnikov v izvajanju platforme upravljanja podatkov na ravni Skupine, ki zajema podatkovno skladišče podjetja, velike količine podatkov, napredno analitiko, analitiko obvladovanja tveganj, dobičkonosnost, upravljanje podatkov in konsolidirano poročanje regulatorju.

Poleg pobude za preoblikovanje je Banka dodatno optimizirala avtomatizirano odločanje odobravanja posojil za mala podjetja in izboljšala učinkovitost izterjave z novo avtomatizacijo določb o pobotu. Upravljanje odnosov s pravnimi osebami smo nadgradili z uvedbo podpore celovitemu pregledu stranke. Pomemben napredek pri digitalizaciji procesov smo dosegli tudi z uvedbo spletne platforme za odkup terjatev, ki ji priljubljenost med podjetji že raste.

Uspešna uvedba avtomatizacije testiranja ne izboljšuje le kakovosti programske opreme, ampak zagotavlja tudi pomemben mejnik pri doseganju kontinuiranega procesa razvoja in testiranja. Z novo rešitvijo za upravljanje dokumentov in digitalno podporo za upravljanje sestankov smo izboljšali notranjo učinkovitost. Banka je uvedla tudi novo kadrovsko rešitev za povečanje vključenosti zaposlenih in podporo njihovemu usposabljanju ter pridobivanju novih kompetenc. Uvedba sodobnega orodja za upravljanje portfelja projektov izboljšuje učinkovitost preoblikovanja in upravljanja projektov.

Prav tako Skupina pričakuje pomembno izboljšanje poslovnih rezultatov z uvedbo pilotnega projekta robotizirane avtomatizacije procesov (RPA). V vseh bančnih članicah Skupine poteka intenzivna prenova tehnologije. Leta 2019 so se uspešno uvedli standardizirani programski vmesniki osrednjih bančnih sistemov v več bančnih članicah Skupine, s čimer smo izboljšali sposobnost integracije uvedbe aplikacij na ravni Skupine. Prav tako je skupina nadalje razširila Kompetenčni center Skupine s petimi dodatnimi področji in investirala v standardizacijo več večjih elementov infrastrukture.

Banka bo v naslednjih letih še naprej vlagala v nove tehnologije za podporo poslovne strategije in doseganje nadpovprečne izkušnje za stranke v smislu kakovosti, inovacij, zanesljivosti in varnosti.

Kibernetska varnost

Skupina posebno pozornost posveča kibernetski varnosti in posledično zagotavljanju zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti podatkov ter informacij in sistemov IT, ki podpirajo bančne storitve in produkte za stranke. Kibernetska varnost v Skupini se stalno preverja in nadgrajuje z aplikacijami, omrežjem in ocenjevanjem varnosti infrastrukture IT, neodvisnimi pregledi in varnostnim testiranjem. Kibernetsko varnost redno obravnavajo Nadzorna skupina za informacijsko varnost Banke, Odbor za operativna tveganja in Uprava na svojih sejah. Leta 2019 je bil Varnostno operativni center okrepljen z uporabo zunanje strokovne forenzične službe za upravljanje incidentov in odzivov, poročanje o nevarnostih in odziv v nujnih primerih. Zaposleni so bili dodatni

kadri na področju kibernetske varnosti. Uspešno so bili dopolnjeni številni ukrepi za omilitev ranljivosti in izvedeni ustrezni zaščitni ukrepi z namenom dviga splošne ravni odpornosti na področju kibernetske varnosti.

Vsi zaposleni v Skupini se stalno izobražujejo o pomembnosti informacijske/ kibernetske varnosti in tehnikah socialnega inženiringa. Bančne članice Skupine svojim zaposlenim in strankam zagotavljajo varnostna obvestila, zlasti v primeru nevarnosti v (globalnem) okolju, ki bi lahko vplivala na sisteme IT bank oziroma njihove produkte, storitve in stranke. Banka tudi preverja ozaveščenost svojih zaposlenih s simulacijami napadov socialnega inženiringa.

% digitalnih uporabnikov

15. poglavje

Upravljanje tveganj

Financiranje na podlagi lastnih virov, močna likvidnost in trden kapitalski položaj so se nadaljevali tudi v letu 2019 in potrdili visoko finančno moč Skupine. Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Skupina je celovito vgradila robusten okvir upravljanja tveganj v svoje postopke odločanja, usmerjanja in zmanjšanja tveganj z namenom proaktivne podpre svojega poslovanja. Področje upravljanja tveganj v Skupini je pristojno za upravljanje, ocenjevanje in spremljanje tveganj v Banki, ki je matična družba v Sloveniji, obenem pa je tudi kompetenčni center za šest odvisnih bančnih družb. Poleg tega je odgovorno tudi za več družb, ki opravljajo pomožne storitve, in nestrateške odvisne družbe, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja.

Skupina je ohranila visoko kakovost kreditnega portfelja, ki se je se še dodatno izboljšala, kar se odraža prek stabilne bonitetne strukture in razpršenosti portfelja. Skupina je zabeležila zdravo rast posojil in sproščanje oslabitev za kreditna tveganja (negativen strošek tveganja), kar je posledica stabilnega makroekonomskega okolja, preudarnega novega financiranja in aktivnega upravljanja slabih posojil. Obseg nedonosnih izpostavljenosti se je dodatno zmanjšal zaradi uspešnega prestrukturiranja nekaterih večjih izpostavljenosti in izterjave slabih posojil ter se tako približal povprečju bančnega sektorja v EU (44,6 % za tretje trimesečje leta 2019). Poleg tega ostaja stopnja pokritja visoko nad povprečjem EU, kar omogoča dodatno zmanjševanje nedonosnih izpostavljenosti brez večjega vpliva na strošek tveganja v prihodnjih letih. Pozitivni trendi so bili zabeleženi v skoraj celotni JVE regiji, kljub temu da se je gospodarska rast rahlo upočasnila, vendar je še vedno ostala relativno visoka, vključno z nadaljnjimi vse večjimi nastajajočimi negotovostmi v mednarodnem okolju.

Poudarki:

• Negativen strošek tveganja v zadnjih treh letih zaradi ugodnih makroekonomskih pogojev, preudarnih načel politike kreditiranja in proaktivnega upravljanja slabih posojil.
• Pozitiven trend na področju naložbenega portfelja se je nadaljeval. Skupina je dosegla strateško zdravo rast portfelja na segmentu poslovanja s prebivalstvom, ki se je v zadnjih 3 letih povečal za 20,5 o.t.

povpraševanja po produktih s fiksno obrestno mero se je nekoliko povečala izpostavljenost obrestnemu tveganju, ki je ostala znotraj opredeljene pripravljenosti za prevzemanje tega tveganja. Poleg tega je kapitalski in likvidnostni položaj Skupine ostal močan tako na ravni Skupine kot tudi na ravni posameznih odvisnih bank.

Načela upravljanja tveganj

Kot sistemska banka je NLB vključena v enotni mehanizem nadzora, v okviru katerega nadzor izvaja skupna nadzorniška skupina ECB in BS. Predpise ECB upoštevajo vse članice Skupine, odvisne družbe Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, pa spoštujejo tudi pravila, ki jih določajo lokalni regulatorji. Spremljanje in upravljanje tveganj v Skupini se izvaja na poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice Skupine, v skladu s Standardi upravljanja tveganj v Skupini.

Poslovno in operativno okolje, pomembno za poslovanje Skupine, se spreminja skupaj s trendi, kot so spremembe vedenja strank, razvoj novih tehnologij in konkurentov ter vedno večji obseg regulativnih zahtev. Skladno s tem se stalno prilagaja in nadgrajuje sistem upravljanja tveganj, predvsem z namenom odkrivanja in upravljanja novih potencialnih tveganj.

Skupina daje velik poudarek kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Glavna načela so določena v Strategiji prevzemanja in upravljanja tveganj v Skupini, ki je zasnovana skladno s poslovno strategijo. Poseben poudarek je na vključitvi analize tveganj v postopek odločanja na strateški in operativni ravni, diverzifikaciji (z namenom preprečevanja nastopa visoke koncentracije), optimalni porabi kapitala in njegovi alokaciji, ustrezni cenovni politiki, ki upošteva tudi obseg prevzetih tveganj ter zagotavljanju splošne skladnosti z notranjimi akti in zadevnimi predpisi.

Upravljanje tveganj je osredotočeno na upravljanje in obvladovanje tveganj skladno s Strategijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj in Strategijo upravljanja tveganj Skupine, ki predstavljata temelj okvira za upravljanje tveganj Skupine. V tem okviru Skupina spremlja različne metrike tveganj in tako zagotavlja, da je njen profil tveganj Skupine skladen z opredeljeno pripravljenostjo za prevzemanje tveganj. Poleg tega Skupina nenehno nadgrajuje svoj sistem upravljanja tveganj, pri čemer je ključno vključevanje procesov ICAAP in ILAAP, Načrta sanacije in drugega internega testiranja izjemnih situacij v sistem upravljanja tveganj. Skupina posveča veliko pozornost njihovi integraciji v celovit sistem upravljanja tveganj z namenom zagotavljanja proaktivne podpore pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Proaktivno upravljanje tveganj v letu 2019

MREL zahteva za Skupino temelji na pristopu reševanja z več vstopnimi točkami (MPE). MREL je izražen kot razmerje med celotnimi obveznostmi in lastnimi sredstvi (Total Liabilities and Own Funds – TLOF) na ravni Skupine, opredeljene za potrebe reševanja. Banka je 17. maja 2019 prejela sklep BS glede MREL zahteve, ki znaša 17,93 % TLOF, ki temelji na pristopu reševanja z več vstopnimi točkami (Multiple Point of Entry – MPE). Prehodno obdobje

za izpolnitev zahteve MREL traja do 30. junija 2023, po tem datumu pa mora stalno zagotavljati njeno izpolnjevanje. Skupina je opredelila kriterije izpolnjevanja MREL zahteve v okviru opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj in redno spremlja gibanje MREL kazalnik.

Eden izmed ključnih ciljev upravljanja tveganj je ohranjanje preudarne ravni kapitalske ustreznosti Skupine. Skupina sledi ravni kapitalske ustreznosti, opredeljeni v okviru vzpostavljenega procesa ICAAP, na ravni Skupine in posameznih bančnih članic, upoštevaje normalne pogoje poslovanja in stresne razmere. Skupina po stanju na 31. december 2019 izkazuje visoko raven kapitalske ustreznosti (CET 1) v višini 16,3 %, kar še ne vključuje 120 mio EUR dodatnega kapitala (Tier 2), ki ga je Skupina uspešno izdala na mednarodnih kapitalskih trgih 19. novembra 2019.17 Količnik CET1, ki predstavlja kapital najvišje kakovosti, je znašal 15,8 %, kar je nad povprečjem EU, ki ga je objavila EBA (14,4 % za tretje trimesečje leta 2019). Na dan 31. decembra 2019 Skupina izpolnjuje vse regulatorne zahteve za leto 2020 (vključno z novo zahtevo SREP) v polnem znesku. Poleg tega je v zadnjih dveh letih izboljšano celovito upravljanje privedlo do znižanja zahteve iz drugega stebra (P2R), in sicer s 3,5 % v letu 2018 na 2,75 %, ki velja za leto 2020, medtem ko zahteva smernic drugega stebra (P2G) ostaja nizka, v višini 1 % za 2019 in 2020.

Ohranjati visoko raven in stabilno strukturo likvidnosti predstavlja naslednji ključni cilj na področju upravljanja tveganj. Skupina izkazuje zelo dober likvidnostni položaj na konsolidirani ravni in ravni posameznih bančnih članic, kar se odraža tudi v preseganju mejne vrednosti LCR, ki znaša 325 %, upoštevaje pripravljenost za prevzemanje tveganj, ter višini razpoložljivih rezerv, ki znašajo 6.002 mio EUR. Tudi v primeru nastopa

Slika 64: Razvoj zahteve drugega stebra na ravni NLB Skupine

^17. Dodatne informacije so v poglavju Dogodki po zaključku poslovnega leta 2019.

stresnega scenarija Skupina razpolaga z zadostno višino likvidnostnih rezerv v obliki plasmajev pri ECB, prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev in naložb na denarnem trgu. Financiranje Skupine in posameznih bank članic temelji predvsem na nebančnih depozitih, predvsem na segmentu prebivalstva, ki predstavlja zelo stabilen vir s tendenco stalne rasti. To se odraža prek LTD kazalnika, ki znaša 65,5 % in daje Skupini potencial za nadaljnje povečanje obsega kreditiranja. Skupina je bila v letu 2019 vključena v stresno testiranje ECB. Končni rezultati stresnega testiranja so pokazali, da ima Skupina zadostne likvidnostne rezerve tudi v primeru nastopa zelo neugodnega (skrajnega) stresnega scenarija scenariju, kot ga je opredelila ECB.

Zagotavljanje visoke kakovosti kreditnega portfelja je najpomembnejši cilj na področju tveganj, s poudarkom na kakovosti novo odobrenih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Velik poudarek je tudi na intenzivni in proaktivni obravnavi strank, ki se soočajo s finančnimi težavami in sistemu zgodnjega opozarjanja za odkrivanje povečanega kreditnega tveganja. Pristopi za prestrukturiranje so osredotočeni na zgodnje odkrivanje strank s potencialnimi finančnimi težavami ter njihovo proaktivno obravnavo. Poleg tega Skupina stalno razvija širok razpon naprednih pristopov, ki so podprti z matematičnimi in statističnimi modeli na področju ocene kreditnih tveganj

skladno z najboljšimi bančnimi praksami, in sicer z namenom nadaljnje nadgradnje obstoječih orodij za upravljanje tveganj ter sočasnega zagotavljanja hitrejše odzivnosti do strank.

Strategija kreditiranja Skupine je osredotočena na naslednje osrednje tržne segmente – prebivalstvo, srednje velika in mala podjetja (MSP) ter izbrane poslovne dejavnosti. Na slovenskem trgu se Banka osredotoča na zagotavljanje celovitih rešitev za segmente poslovanja s prebivalstvom, srednje velikimi in malimi podjetji, v segmentu poslovanja z velikimi podjetji pa je vzpostavila sodelovanje z izbranimi podjetji (preko zagotavljanja različnih vrst kreditiranja/investicijskih instrumentov). Vse druge bančne članice v regiji JVE, kjer je prisotna Skupina, so univerzalne banke, ki se osredotočajo predvsem na segment poslovanja s prebivalstvom ter srednje

velikimi in malimi podjetji. Njihov glavni cilj je komitentom zagotavljati celovitih storitev strankam ob sočasnem preudarnem prevzemanju tveganj. V obstoječi strukturi kreditnega portfelja (bruto posojila) znaša delež danih naložb prebivalstvu 41 %, delež naložb velikim podjetjem 19 %, delež naložb malim in srednje velikim podjetjem ter mikro družbam 20 %, preostanek portfelja pa predstavljajo druge likvidne naložbe. V primerjavi s predhodnim letom se je v strukturi kreditnega portfelja povišal delež naložb danih prebivalstvu. V nobeni industrijski panogi ali segmentu strank ni prisotna velika koncentracija.

Pretežni del kreditnega portfelja Skupine je razporejen v Skupino 1 (Stage 1; 91,4 %), medtem ko je 4,8 % posojil razporejenih v Skupino 2 (Stage 2) ter preostalih 3,6 % posojil v Skupino 3 (Stage 3). Posojila v Skupinah 1-3 so knjižena po odplačni

Bruto izpostavljenost vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah.

Slika 66: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine (bruto krediti) po segmentih in po bonitetni strukturi

Slika 67: Kreditni portfelj NLB Skupine (po odplačni vrednosti) po skupinah

vrednosti, medtem ko je preostali manjši del (0,3 %) izkazan po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Kakovost portfelja v letu 2019 je bila stabilna, pri čemer se je izpostavljenost v Skupini 1 povečala, obenem pa se je zmanjšal obseg slabih posojil, ki je pod slovenskim povprečjem. Visok delež naložb v Skupini 1 je odraz preudarne kreditne politike, medtem ko je delež naložb v Skupini 2 razmeroma nizek. Pretežni del znižanja naložb v tej skupini se nanaša na poplačila obveznosti ali izboljšano poslovanje komitentov.

Skupina je aktivno prisotna na trgih JVE prek financiranja obstoječih in novih kreditno sposobnih komitentov. Uspešna razdolžitev podjetij in novi investicijski projekti v Sloveniji so pozitivno vplivali na odobravanje novih kreditov. Ne glede na to je Skupina zabeležila zmerno rast na segmentu kreditiranja podjetij. V segmentu prebivalstva, še posebej na področju potrošniških posojil, so v celotni regiji, v kateri posluje Skupina, opazni pozitivni trendi. Razmeroma nizka stopnja nezaposlenosti in dokaj visoka rast plač sta vplivali na porast potrošnje skupaj z naraščajočimi cenami stanovanjskih nepremičnin.

Novembra 2019 je BS sprejela Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki je vpeljal zavezujoč makrobonitetni ukrep na področju odobravanja posojil prebivalstvu prek opredelitve najvišjega razpoložljivega

zneska potrošniškega ali stanovanjskega kredita glede na dohodek posojilojemalca (DSTI), s tem povezane omejitve ročnosti danih potrošniških kreditov in najvišje stopnje možnih odstopanj od teh kriterijev na ravni posamezne banke. Novi sklep bi lahko imel negativen vpliv na kreditiranje prebivalstva v Sloveniji, predvsem na segmentu dolgoročnih potrošniških posojil.

Prizadevanja in številne aktivnosti na tem področju so privedla do kumulativno nizkega obsega novih slabih posojil, ki je znašal 55,8 mio EUR, kar predstavlja 0,6 % celotnega kreditnega portfelja. Poleg tega je stabilno makroekonomsko okolje v regiji vplivalo tudi na negativne odhodke iz naslova oslabitev za kreditno tveganje (cost of risk), katerih razvoj je bil drugače zelo stabilen in nižji v primerjavi s srednjeročnimi strateškimi usmeritvami na tem področju.

Skupina si prizadeva v večini primerov zagotoviti najboljše možno zavarovanje za dana dolgoročna posojila, predvsem v obliki hipotek. Tako je hipoteka na nepremičnini najpogostejša oblika zavarovanja posojil za pravne in fizične osebe. Pri posojilih podjetjem sledijo garancije, izdane s strani države, in druga poroštva. Pri posojilih fizičnim osebam so najpogostejša vrsta zavarovanja za dana posojila zavarovanje s strani zavarovalnice in poroštva.

Tudi v letu 2019 je bila Skupina močno osredotočena na nadaljnje zmanjšanje slabih posojil. Natančno opredeljeni cilji v Strategiji NPL Skupine, aktivna izterjava in makroekonomsko okrevanje so omogočili precejšnje dodatno zmanjšanje obsega nedonosnega portfelja. Aktivni pristop upravljanja slabih posojil daje velik poudarek prestrukturiranju ter uporabi drugih orodij za upravljanje slabih posojil, kot so zaplemba zavarovanj, prodaja terjatev in zastavljenih sredstev. Obseg obstoječega nedonosnega kreditnega portfelja v Skupini se je v letu 2019 v primerjavi s preteklim letom zmanjšal s 622 mio EUR na 375 mio EUR, pri čemer je znižanje preseglo zastavljene cilje. Vsi učinki skupaj so povzročili zmanjšanje deleža slabih posojil s 6,9 % na 3,8 % na letni ravni, medtem ko se je ta delež po mednarodno bolj primerljivem razmerju NPE po metodologiji EBA zmanjšal s 4,7 % na 2,7 % na letni ravni. Poleg tega se je kazalnik delež bruto slabih posojil, ki ga opredeljuje EBA, znižal na 4,6 %, ter se spustil pod regulatorno opredeljeno mejo, ki zahteva, da ima Banka vzpostavljeno strategijo zniževanja slabih naložb.

Pomembna prednost Skupine je visoka stopnja pokritja slabih posojil 1, ki ostaja visoka in znaša 89,2 %. Stopnja pokritja slabih posojil 2 je znašala 65,0 %, kar je precej nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga objavlja EBA (44,6 % za tretje trimesečje leta 2019). To omogoča dodatno zmanjšanje slabih posojil brez pomembnega vpliva na višino stroška tveganja v naslednjih letih. Poleg tega dokazuje, da je bilo preteklo znižanje opravljeno v povprečju brez negativnega vpliva na izkaz poslovnega izida.

Pri obravnavi tržnih tveganjih Skupina zasleduje usmeritev, da je pripravljenost za prevzemanje tržnih tveganj v trgovalni knjigi nizka. Izpostavljenost iz naslova trgovanja (skladno z določili CRR) je dovoljena samo v Banki kot matični družbi, ter je zelo omejena. Banka ohranja majhen trgovalni portfelj, predvsem z vidika spremljanja tržnih signalov na svetovnih trgih. Kot tak ne predstavlja pomembnega tveganja za poslovanje Skupine, toleranca za prevzemanje obrestnega tveganja in tveganje kreditnega pribitka je zelo nizka.

Skupina opravlja glavnino poslovnih dejavnosti v evrih, odvisne bančne članice pa v svojih domačih valutah in tudi v evrih; evro je valuta poročanja za celotno Skupino. Neto odprta devizna pozicija Skupine, ki izhaja iz transakcijskega valutnega tveganja, je nizka in predstavlja manj kot 2 % kapitala. Strukturne devizne pozicije na konsolidirani ravni, ki vključujejo sredstva in obveznosti odvisnih družb, se preračunajo v valuto evro po zaključnem tečaju na dan bilance stanja. Tečajne razlike med sredstvi in obveznostmi, ki niso v eurih, so pripoznane v drugem vseobsegajočem izidu ter posledično vplivajo na višino lastniškega kapitala (CET1).

Izpostavljenost Skupine obrestnemu tveganju je zmerna in izhaja predvsem iz pozicij bančne knjige. V zadnjih treh letih je Skupina zabeležila rast posojil s fiksno obrestno mero, povišanje obsega dolgoročnih vrednostnih papirjev v bančni knjigi na strani sredstev ter preoblikovanje vezanih depozitov v depozite na vpogled, kot posledica nizkih obrestnih mer in presežne likvidnosti.

* Po mednarodni definiciji.

Slika 70: Razvoj ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE) NLB Skupine

Skupina upravlja obrestne pozicije in zagotavlja stabilno obrestno maržo predvsem preko opredeljene cenovne politike in politike za določanje transfernih cen. Pomemben del pri upravljanju obrestnega tveganja predstavlja portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige, katerega namen je vzdrževanje ustreznih likvidnostnih rezerv, hkrati prispeva k stabilnosti obrestne marže. Poleg tega Skupina pri upravljanju obrestnega tveganja uporablja tudi osnovne vrste izvedenih finančnih instrumentov, kot so obrestne zamenjave, zamenjave indeksov čez noč, medvalutne zamenjave in terminske pogodbe.

Občutljivost neto obrestnih prihodkov Skupine bi v primeru povišanja tržnih obrestnih mer za 50 b.t. znašala 15,4 mio EUR, medtem ko bi bilo znižanje izpostavljenosti manjše zaradi uporabe pogodbene klavzule, ki vključuje obrestno dno. (14,7 mio EUR). Z vidika ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE) bi občutljivost v primeru spremembe vrednosti bazične točke za 200 znašala 6,1 % kapitala Skupine.

Na področju upravljanja operativnega tveganja, kjer je Skupina vzpostavila robustno kulturo glede operativnih tveganj, se glavne kvalitativne dejavnosti nanašajo na poročanje škodnih dogodkov ter identifikacijo, ocenjevanje in obvladovanje operativnih tveganj. Na tej osnovi se izvaja stalno izboljševanje kontrolnih dejavnosti, procesov in/ali organizacije. V letu 2019 si je Skupina prizadevala za dodatno proaktivno preprečevanje in zmanjševanje morebitnih potencialnih škod v prihodnosti. Posebna pozornost je bila namenjena sistemu stresnega testiranja, ki temelji na analizi scenarijev, ki se nanašajo na potencialne malo verjetne dogodke, katerih učinek pa je lahko velik, in modeliranju podatkov o škodnih dogodkih. Poleg tega so bili nadgrajeni ključni kazalniki tveganj v okviru sistema zgodnjega opozarjanja za širše področje operativnih tveganj (kot so človeški viri, procesi, sistemi in zunanji

pogoji). Njihova nadgradnja omogoča podrobnejše informacije za učinkovitejše načrtovanje ukrepov in obvladovanje operativnih tveganj, izboljšuje obstoječe notranje kontrole in omogoča pravočasen odziv, kadar je potrebno.

Poleg tega je Skupina preudarno upravljala druga nefinančna tveganja, ki se nanašajo na poslovni model Skupine ali izhajajo iz zunanjih okoliščin, v okviru vzpostavljenega procesa ICAAP. Enoten okvir za testiranje izjemnih situacij, ki vključuje interno razvite modele, stresne scenarije in analize občutljivosti, je bil dodatno nadgrajen. Takšen okvir testiranja izjemnih situacij je podvržen rednemu ciklu internega potrjevanja in s tem povezanih postopkov, pri čemer je bil na tem področju v letu 2019 dosežen opazen napredek. Cilj Skupine je imeti robusten proces potrjevanja in preverjanja uporabljenih izbranih pristopov in notranjih modelov za presojo tveganj.

Več informacij o upravljanju tveganj je na voljo v pojasnilu 6.0 k revidiranim letnim finančnim izkazom in razkritjem po 3. stebru.

325 % LCR Skupine

65 % Stopnja pokritja

slabih posojil Skupine

–20 b.t.

Strošek tveganja Skupine je bil negativen

16. poglavje

Upravljanje kadrov

Upravljanje kadrov vpeljuje in izvaja inovativne prakse za spodbujanje visoke zavzetosti zaposlenih in dobrih poslovnih rezultatov. Skupina vidi naložbe v zaposlene kot ključno gonilo pri omogočanju sprememb. Kot strateški partner Banki se Upravljanje kadrov osredotoča na potrebo po organizacijskem in kulturnem razvoju. V letu 2019 so bili vsi zaposleni vključeni v ciljni razvoj, pozornost je bila usmerjena predvsem na vodstvene in prodajne profile, vitke procese, dejavnosti socialnega učenja in izvedbo praks za krepitev učinkovitosti zaposlenih. Skupina verjame, da so investicije v zaposlene ključne pri uspešnem uvajanju sprememb.

Na poti do učinkovitejše organizacije

V zadnjih letih je Skupina znatno napredovala pri izboljšanju funkcije upravljanja kadrov z izvajanjem sistemov za upravljanje delovne uspešnosti, napredovanj, nagrajevanja, organizacijske kulture in ciljnega razvoja ključnih skupin zaposlenih. Sprememba organizacijske kulture ostaja glavna prednostna naloga Upravljanja kadrov, pri čemer nenehno vpeljuje nove inovativne prakse. Skupina se je tudi odločila za oblikovanje skupne znamke voditeljstva (t. i. leadership brand) s premišljeno določenimi voditeljskimi vedenji, ki so potrebna za upravljanje sprememb na poslovnem področju.

Skupina si je v zadnjih letih prizadevala postopoma optimizirati število zaposlenih skladno s trenutno organizacijsko strukturo. V zadnjih petih letih je Skupina zmanjšala število zaposlenih za 13,6 % (925 zaposlenih, sama Banka pa 434) in izvedla več pomembnih reorganizacij. Poslovne potrebe Skupine so bile podrobno analizirane v okviru celostne kadrovske strategije, zasnovani pa so bili tudi načrti kadrovskih potreb. V skladu s tem so bile izvedene aktivnosti za razvoj kariere talentov na ravni Skupine, ki zagotavljajo podporo prihodnjim poslovnim potrebam.

Za zagotavljanje nadaljnjega nadgrajevanja kadrovskih postopkov in kakovostne analitike je Banka uvedla novo orodje IT za podporo ključnih kadrovskih procesov (ključni kadrovski podatki, upravljanje delovne uspešnosti, zaposlovanje, učenje in razvoj, upravljanje talentov in razvoja kariere). To IT orodje bo v naslednjih letih uvedeno v vseh članicah Skupine.

Ponosni, da smo prepoznani kot privlačen delodajalec

Skupina še naprej razvija svoje kadrovske prakse na podlagi povratnih informacij in primerjave z najboljšimi kadrovskimi praksami, ki jih prejmemo iz strani priznanih ustanov, ki pokrivajo to področje.

Slika 71: Zmanjšanje števila zaposlenih v NLB Skupini

Tabela 27: Zaposleni v NLB Skupini po državah

Država Število zaposlenih (31. december 2019)

Slovenija*	2.750 (NLB: 2.659, drugi: 91)
Srbija	494
BiH (Republika Srbska, Federacija BiH)	934
Črna gora	312
Severna Makedonija	903
Kosovo	474
Nemčija	1
Švica	3
Hrvaška	7
Skupaj (Skupina)	5.878

* Brez družb Bankart, Prvi Faktor, NLB Vita.

Banka je ponovno, že peto leto zapored, prejela priznanje »Top Employer«, ki ga podeljuje Top Employer Institute. NLB Banka, Sarajevo je bila izbrana kot drugi najboljši delodajalec v finančnem sektorju. V NLB Banki, Skopje je bilo priznanja deležno dejstvo, da je Banka visoko osredotočena na ljudi, zaradi česar je prejela priznanje Makedonskega kadrovskega združenja »Družba, osredotočena na ljudi«.

Nadaljevanje dolge tradicije vlaganja v zaposlene

Skrb za naše zaposlene je ključna vrednota, ki se odraža v številnih dejavnostih in priložnostih, ki so namenjene vsem našim zaposlenim. Z delovanjem na različnih področjih, povezovanjem med članicami, omogočanjem kroženja zaposlenih in s tem spreminjanje delovnega okolja, s spodbujanjem osebnega razvoja, razmišljanjem izven okvirjev in spreminjanjem vedenj, spreminjamo organizacijsko kulturo.

Znanje za vse, kar sledi

Skupina si prizadeva za visoko kakovost in skladnost s standardi sodobne učeče se organizacije. Namen, različnih dejavnosti usposabljanja, je dvigniti ozaveščenost in spodbuditi zaposlene, da sprejmejo in uvajajo spremembe. Cilj teh dejavnosti je

usposobiti zaposlene, da bodo dosegali svoje poslovne cilje ter s tem izpolnjevali tudi svoja osebna pričakovanja in ob tem delovati družbeno odgovorno do vseh deležnikov.

Za zaposlene se organizira različna kakovostna izobraževanja, namenjena pridobivanju novih veščin in poglabljanju strokovnih znanj. V razvoj vodstvenih veščin so vključeni zaposleni na različnih ravneh vodenja, od talentov za vodenje do direktorjev. Zaposleni pridobivajo veščine v obliki modularnih izobraževanj, v katerih se vsebine ustrezno nadgrajujejo. Skupina je začela razvijati skupno znamko voditeljstva za spodbujanje in razvoj konstruktivnih vodstvenih vedenj. Namen je opredeliti enotna ključna vodstvena vedenja, ki bodo jasno predstavljala vodjo NLB na vseh ravneh v celotni Skupini.

Razvoj talentov Skupine je sledil postavljenim načrtom kariernega razvoja posameznikov. Nekatere članice Skupine so v 2019 identificirale nove talente in zanje pripravile razvojne načrte.

Posebna pozornost se namenja novo zaposlenim, v prvem letu so vključeni v posebne programe usposabljanja, na katerih pridobijo znanja za doseganje pričakovanj v njihovih novih vlogah. Z uvajalnim programom za novo zaposlene jim pomagamo, da se počutijo vključeni v novo okolje in bolje povezani z novimi sodelavci.

34,6

ur izobraževanja na zaposlenega v 2019

465

novo zaposlenih v pomembnih članicah skupine v 2019

5.878

zaposlenih v Skupini

Poleg klasičnih načinov učenja velik del internega usposabljanja poteka na delovnem mestu – z mentorstvom, coachingom, izmenjavo izkušenj s sodelavci in s kroženjem delavcev v drugih oddelkih ali članicah. To so učinkovite oblike socialnega učenja.

Skupina podpira vse zaposlene in njihove vodje pri organizaciji različnih neformalnih oblik druženja za izboljšanje organizacijske klime, večje zavzetosti in dobrega počutja na delovnem mestu.

Cilj Skupine je izvesti večino programov usposabljanja interno, s prenosom znanja med zaposlenimi. V proces prenosa znanja so vključeni vsi; strokovnjaki na posameznih področjih sodelujejo v vlogi internih predavateljev, mentorjev ali coachev.

Ena najpomembnejših vrednot je zdravje

Skupina je zavezana k posredovanju znanja za ozaveščanje o lastni odgovornosti za svoje zdravje ter ustvarjanju delovnega okolja, ki omogoča kakovostne medsebojne odnose in spodbuja dejavnosti za krepitev dobrega zdravja in zadovoljstva zaposlenih.

Vse banke si v okviru tako imenovanega programa zdravja prizadevajo pokrivati ključne elemente dobrega počutja: fizičnega, čustvenega in psihološkega. Tako vse zaposlene spodbujamo, da se redno udeležujejo različnih organiziranih dejavnosti: skupne športne igre Skupine dvakrat letno, delavnice o zdravem življenjskem slogu, zdravi prehrani, telovadbi, obvladovanju stresa na delovnem mestu, posebni športni dogodki in zdravstveni pregledi.

Sistem nagrajevanja kot motivacija za zavzete in predane zaposlene

Plača zaposlenega, ki dela v družbi znotraj Skupine, je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del plače se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, variabilni del pa je odvisen od uspešnosti zaposlenega. Poleg četrtletne ali polletne nagrade, so zaposleni nagrajeni tudi z letnimi izplačili glede na poslovno uspešnost banke, v kateri delajo. Ocenjevanje uspešnosti izvede vodja organizacijske enote zaposlenega na podlagi pristopa od zgoraj navzdol, in sicer z ocenjevanjem dosežkov zaposlenega glede na cilje, določene za posamezno ocenjevalno obdobje (četrtletje ali polletje). Cilji so določeni po metodi »SMART«, kar pomeni, da morajo biti jasni, merljivi, izvedljivi, ustrezni in časovno opredeljeni.

Za zaposlene s posebno naravo dela je bila na ravni Skupine pripravljena in sprejeta nova politika nagrajevanja. Glavne spremembe se nanašajo na opredelitev kategorij zaposlenih in uvedbo meril, potrebnih za umestitev zaposlenih v ustrezne kategorije. Pri kontrolnih in nadzornih funkcijah se priznava večja pomembnost vplivanja na obvladovanje tveganj, v katero je vključenih več kategorij zaposlenih, njihov model nagrajevanja pa se razlikuje od drugih zaposlenih s posebno naravo dela.

Politika nagrajevanja opredeljuje okoliščine za naknadno prilagoditev plačil glede na tveganja, ki obvezno zmanjšujejo odložen variabilni del plače na nič (zadržanje) ali okoliščine, ki potencialno zmanjšujejo odložen del variabilnega dela plače na nič (vračilo).

17. poglavje

Korporativno upravljanje

Korporativno upravljanje Banke temelji na veljavni zakonodaji RS, zlasti na ZGD-1 in ZBan-2, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice ter ustreznih Smernic organa EBA o notranjem upravljanju, Smernic EBA o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij ter Smernic EBA o preudarnih politikah prejemkov.

Poleg omenjene zavezujoče zakonodaje Banka od datuma, ko je bila zaključena prva faza privatizacije Banke (14. novembra 2018) kot javna družba, ki kotira na borzi, ravna tudi skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb (oktober 2016). Odstopanja od priporočil kodeksa so objavljena v Izjavi o korporativnem upravljanju NLB, ki je del poslovnega poročila v okviru Letnega poročila NLB Skupine ter na spletni strani Banke: https://www.nlb.si/ korporativno-upravljanje.

Okvir korporativnega upravljanja, ki ga oblikujeta Uprava in Nadzorni svet Banke, je Politika upravljanja NLB (marec 2019, objavljena na spletni strani: https://www. nlb.si/korporativno-upravljanje), v kateri se zavežeta in javno razkrijeta delničarjem, strankam, upnikom, zaposlenim in drugim deležnikom kot celoti, kako bosta upravljala in nadzirala Banko. Uprava in Nadzorni svet se tudi odločita, kateri kodeks korporativnega upravljanja bo pri svojem poslovanju Banka uporabljala. Omenjena politika je usklajena in se uporablja skupaj s Politiko korporativnega upravljanja NLB Skupine, v kateri so določena načela in mehanizmi korporativnega upravljanja v članicah Skupine (razen NLB).

Banka ima v skladu s slovensko zakonodajo dvotirni sistem upravljanja, v okviru katerega so odnosi med posameznimi

organi vzpostavljeni na podlagi medsebojne delitve pravic in odgovornosti, kot je opredeljeno v Statutu Banke (Statut), objavljenem na spletnem mestu https:// www.nlb.si/korporativno-upravljanje. Skladno s Statutom Banke so organi upravljanja in nadzora Banke Skupščina, Nadzorni svet in Uprava.

Skupščina

Skupščina delničarjev (Skupščina) je najvišji organ Banke, prek katerega delničarji uveljavljajo svoje pravice, ki med drugim vključujejo: odločitve o korporativnih spremembah (spremembe statuta, povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala) in pravno prestrukturiranje (združitve, prevzemi), odločitve o vseh zakonskih zadevah v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo članov Nadzornega sveta ter imenovanjem zunanjega revizorja in delitvijo dobička (delitev bilančnega dobička), podelitvijo razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu. Skupščina ima pristojnosti, kot jih določajo ZGD-1, ZBan-2 in Statut Banke.

Skupščino sklicuje Uprava vsaj enkrat letno. V primerih, določenih v Statutu, jo lahko skliče tudi Nadzorni svet. Sklic Skupščine je treba objaviti najmanj 30 dni pred dnem zasedanja Skupščine.

Leta 2019 se je Skupščina Banke sestala dvakrat, in sicer:

Delničarji Banke so se srečali 10. junija 2019 na 33. Skupščini, prvi po uspešno izvedeni javni ponudbi delnic dne 14. novembra 2018, ko je Banka postala delniška družba z razpršenim domačim in tujim lastništvom. Na Skupščini so se delničarji seznanili s sprejetim Letnim poročilom NLB Skupine za leto 2018, poročilom Nadzornega sveta o rezultatih pregleda Letnega poročila in informacijo o nagrajevanju članov Uprave in Nadzornega sveta za predhodno leto. Poleg tega so delničarji odločali o delitvi bilančnega dobička za leto 2018 ter podelili razrešnico

Upravi in Nadzornemu svetu za poslovno leto 2018. Odločili so se, da za izplačilo delničarjem nameni 142.600.000,00 EUR od celotnega bilančnega dobička v višini 194.491.264,58 EUR na dan 31. decembra 2018, kar pomeni 7,13 EUR bruto na delnico. Preostalih 51.891.264,58 EUR ostane nerazporejenih in predstavlja prenesni dobiček.

Skupščina je izvolila štiri nove člane Nadzornega sveta, in sicer: Mark William Lane Richards, Shrenik Dhirajlal Davda, Gregor Rok Kastelic in Andreas Klingen (ki se mu je iztekel mandat). Vsi štirje so bili imenovani za štiriletni mandat, od datuma imenovanja do zaključka letne Skupščine, ki odloča o uporabi bilančnega dobička za četrto poslovno leto od njihove izvolitve, pri čemer je prvo leto poslovno leto, v katerem so bili imenovani. Skupščina je v postopku izbire upoštevala spremembe 20. člena Statuta (sprejete na Skupščini dne 12. oktobra 2018), ki ureja imenovanja in članstvo v Nadzornem svetu skladno z Odločbo EK, ki RS zavezuje, da v Nadzorni svet imenuje le neodvisne strokovnjake.

Skupščina je prav tako pooblastila Upravo za odkup lastnih delnic in izključitev predkupne pravice obstoječih delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic v obdobju 36 mesecev od sprejetja sklepa na Skupščini. Skladno z določili ZBan-2 in drugih ustreznih predpisov mora Banka izplačati variabilni del nagrade določenim zaposlenim (delno) v delnicah NLB. Pooblastilo velja do pridobitve največ 36.542 lastnih delnic NLB, medtem ko celoten delež delnic, pridobljenih na podlagi tega pooblastila, skupaj z delnicami, ki jih ima Banka že v lasti, ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala Banke (2.000.000 delnic).

Skupščina se je prav tako seznanila s sprejetim Poročilom Notranje revizije za leto 2018 in mnenjem Nadzornega sveta, sprejeto Politiko raznolikosti upravljavskega organa in višjega vodstva ter sprejela

Politiko izbora primernih kandidatov za člane Nadzornega sveta.

Dne 21. oktobra 2019 so se delničarji Banke sestali na 34. Skupščini in potrdili predlagano povečanje izplačil članom Nadzornega sveta in njegovih komisij, kot osnovi za primernejšo tržno raven in nagrajevanja primerljivih strokovnjakov in konkurentov.

Glede na to, da je Banka po dokončani prvi fazi privatizacije dne 14. novembra 2018 postala javna delniška družba, pri svojem poslovanju sledi priporočilom Kodeksa o upravljanju javnih delniških družb ter posledično tudi Priporočilom javnim družbam za obveščanje (Ljubljanska borza). Zaradi zagotavljanja načela enakopravne obravnave delničarjev so sklici in nasprotni predlogi Skupščine Banke na voljo na spletni strani Banke (www.nlb.si) in objavljeni na sistemu SEONet Ljubljanske borze, na RNS (Regulatory News Service - Služba za objavo nadzorovanih informacij) na Londonski borzi in na spletni strani AJPES (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve). Gradivo s predlaganimi sklepi in pojasnili ter druga gradiva so na voljo delničarjem na sedežu Banke. Na omenjeni spletni strani Banke NLB objavlja tudi informacije o strošku Skupščin.

Korporativno upravljanje Skupine

NLB kot nadrejena banka v Skupini upravlja in nadzoruje članice Skupine skladno z zakonodajo EU in RS, lokalno zakonodajo in regulativnimi zahtevami, ki veljajo za posamezne članice Skupine, ob hkratnem upoštevanju notranjih pravil, zavez EK in ECB ter drugih veljavnih predpisov.

Vloge, pristojnosti in odgovornosti posameznih organov in organizacijskih enot ter način zagotavljanja njihovega enotnega delovanja za uresničevanje poslovnih ciljev celovito ureja Politika upravljanja in nadzora Skupine. V Banki je sektor

Upravljanje NLB Skupine glavni partner Uprave Banke pri upravljanju strateških in nestrateških članic Skupine ter je odgovoren za ustrezno korporativno upravljanje, usklajevanje strategij in doseganje ciljev članic.

Upravljanje Skupine se izvaja:

Skladno s temeljnimi korporacijskimi pravili prek organov članic Skupine:
- z glasovanjem na skupščinah članic Skupine
- z izvajanjem nadzora prek nadzornih organov članic Skupine
- s predlogi za imenovanje vodstev članic Skupine
- s predlogi za imenovanje predstavnikov Banke v nadzorne organe
- s sodelovanjem predstavnikov Banke v različnih odborih in komisijah članic Skupine
z mehanizmi, ki zagotavljajo učinkovit poslovni nadzor in upravljanje, kot so:
- harmonizacija poslovanja po poslovnih področjih, po t.i. »Competence Line« principu
- seje Uprave Skupine, seje vodstva Skupine, seje ALCO Skupine in podobno
- razvojne dejavnosti, ki jih izvajajo medfunkcionalne skupine, skupinski projekti, kompetenčni centri, centri odličnosti itd.
- z dodatnimi oblikami nadzora v članicah Skupine, ki se izvajajo prek kontrolnih funkcij (tveganje, revizija, skladnost) in ki jih izvajajo zunanji nadzorni organi (ECB, lokalni nadzorni organi, zunanji revizorji)

V zadnjih letih je bil nadgrajen koncept korporativnega upravljanja Skupine in okrepili vlogo članov Uprave Banke ter vodstev članic Skupine. Vzpostavili smo tudi ciljne sestave nadzornih organov članic Skupine, optimizirali delovanje nadzornih organov ter poenostavili poročanje in standarde na področju harmonizacije poslovanja.

V skladu s strateškimi cilji je bil uveden koncept »regionalnih managerjev« (Country Managers), katerih glavni cilj je podpirati in usmerjati članice. Predstavljajo tudi močno povezavo med članicami in Banko. Poleg tega pospešujejo izmenjavo dobre prakse na različnih

ravneh. Konec leta 2018 so bili uvedeni »linijski koordinatorji«, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem bolj poglobljenega poznavanja kompetenčnih področij ter boljše integracije med linijami in članicami Skupine, boljšega prenosa aktualnih informacij, potreb in drugih zahtev članic Skupine ter z izkoriščanjem sinergij na ravni Skupine in koordinacijo regionalnih projektov.

Pristojnosti upravnih organov, statut in drugi podatki, povezani s korporativnim upravljanjem, so na voljo na spletni strani: https://www.nlb.si/ korporativno-upravljanje.

Nadzorni svet

Nadzorni svet Banke (Nadzorni svet) nadzira upravljanje Banke skrbno, preudarno in skladno s pooblastili, na podlagi ZGD-1, določil 48. člena ZBan-2 ter skladno z drugimi predpisi in notranji akti Banke (Statut in Poslovnik o delu Nadzornega sveta). Nadzorni svet daje soglasje Upravi pri določanju poslovne politike in finančnega načrta Banke, soglasje k strategiji Banke in Skupine, organizaciji sistema notranjih kontrol, letnemu programu dela Notranje revizije in soglasje k izvajanju vseh finančnih poslov, kjer je tako soglasje potrebno. Nadzorni svet ravna v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja ob upoštevanju preprečevanja nasprotja interesov.

Skladno s Statutom je Nadzorni svet sestavljen iz devetih članov, ki jih imenuje Skupščina. Nadzorni svet je bil do 28. februarja 2019 sestavljen iz 8 članov, in sicer: Primož Karpe, predsednik, Andreas Klingen, namestnik predsednika, in naslednji člani: Alexander Bayr, David Eric Simon, László Urbán, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek in Peter Groznik. Dve članici Nadzornega sveta sta odstopni izjavi podali 30. novembra 2018 s trimesečnim odpovednim rokom, in sicer zaradi spremenjene zaveze EK, ki jih je RS dala EK leta 2018, o neodvisnosti vseh članov Nadzornega sveta. Po poteku odpovednega roka dne 28. februarja 2019 je Nadzorni svet nadaljeval z delom z vsemi pooblastili.

Skladno z navedenim so bili na Skupščini dne 10. junija 2019 imenovani štirje člani Nadzornega sveta (Mark William Lane Richards, Shrenik Dhirajlal Davda in Gregor Rok Kastelic), enemu članu pa je bil podaljšan mandat (Andreas Klingen). Dne 28. junija 2019 je imel Nadzorni svet prvo sejo z vsemi devetimi člani, kot določa Statut. Na omenjeni seji je Nadzorni svet imenoval člane obstoječih komisij (za revizijo, tveganja, nagrajevanje in imenovanja) ter ustanovil novo komisijo za operativo in IT.

V začetku julija 2019 so vsi člani Nadzornega sveta podpisali Izjave o neodvisnosti članov Nadzornega sveta, s katerimi so se vsi opredelili kot neodvisni člani. Izjave so objavljene na spletni strani Banke: https://www.nlb.si/ korporativno-upravljanje.

Leta 2019 se je Nadzorni svet sestal na sedmih rednih, desetih korespondenčnih ter eni izredni seji, na katerih je:

sprejel Plan NLB Skupine za leto 2020 in se seznanil s finančnimi projekcijami za obdobje 2021–2024
sprejel Izjavo o korporativnem upravljanju NLB ter sprejel Izjavo o upravljanju tveganj NLB
odobril Letno poročilo NLB Skupine za leto 2018, sprejel Poročilo Nadzornega sveta o rezultatih pregleda Letnega poročila NLB Skupine za leto 2018, sprejel Letno poročilo Notranje revizije za leto 2018 za Skupščino
odobril Letno poročilo družbene odgovornosti za leto 2018 in odobril Izjavo o nefinančnem poslovanju NLB Skupine v letu 2018
odobril predlog sklica redne Skupščine NLB dne 10. junija 2019 in predlog sklica izredne Skupščine NLB dne 21. oktobra 2019
odobril proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP), proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP), Poročilo o prevzemanju tveganj, Razkritja po 3. stebru za NLB Skupino za leto 2018, dejavnost optimizacije kapitala v NLB in NLB Skupini za leto 2019, strategijo likvidacije slabih naložb NLB Skupine, poročilo o 50 največjih komitentih po izpostavljenosti v NLB Skupini, o odpisu terjatev iz zabilance
odobril Letni načrt Notranje revizije, Letni načrt Skladnosti in integritete, Medletna poročila o poslovanju NLB Skupine, spremembe Listine o delovanju Notranje revizije, redne letne Ocene tveganj na področju skladnosti in integritete in se seznanil s Celovitim mnenjem Notranje revizije za leto 2018
odobril dosežene cilje Uprave v letu 2018 in odobril cilje Uprave za leto 2019, odobril imenovanje novega operativnega direktorja (COO), sprejel odločitve o načrtovanju nasledstva članov Uprave, poročilo o samoocenjevanju Nadzornega sveta ter se seznanil s kandidati za člane Nadzornega sveta
seznanil s predstavitvijo IT, seznanitev s kazalniki uspešnosti IT
sprejel redna četrtletna poročila o državni pomoči – statusna poročila; sprejetje poročil o tveganjih, povezanih z nedokončanimi postopki pred EK v zvezi z državno pomočjo
se seznanil z rednimi poročili regulatorjev BS in ECB o izvajanju zahtev
se seznanil s statusnim poročilom o izvajanju dejavnosti v zvezi z odnosi z vlagatelji

Člani Nadzornega sveta (od leve proti desni): dr. László Urbán, mag. Primož Karpe (predsednik), mag. Alexander Bayr, Gregor Rok Kastelic, Mark William Lane Richards, Shrenik Dhirajlal Davda, dr. Peter Groznik in David Eric Simon.

112 Letno poročilo NLB Skupine 2019

* Na fotografiji manjka Andreas Klingen (namestnik predsednika).

sprejel spremembe Poslovnika Komisije za tveganja Nadzornega sveta NLB, Poslovnika Komisije za revizijo Nadzornega sveta NLB, sprejel spremembe Politike korporativnega upravljanja NLB, se seznanil s spremembami Politike korporativnega upravljanja NLB Skupine, odobril Pravilnik o notranjih informacijah, odobril Politiko o izbiri primernih kandidatov za člane Uprave Banke
sprejel odločitve (oz. se seznanil) o ustanovitvi novih družb, čezmejnega financiranja in mednarodnega sindiciranega financiranja, velikih izpostavljenostih, prodaji terjatev, odpisu terjatev, dezinvestiranju družb Skupine, pravnih postopkih, v katere so vključene NLB in članice Skupine, posli z osebami v posebnem razmerju z Banko itd.

Dodatne informacije o delu in pooblastilih Nadzornega sveta so na voljo v »Izjavi o korporativnem upravljanju NLB«.

Mag. Primož Karpe

Predsednik Nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

Magisterij z Univerze v San Diegu (Master of Science – Business Administration)
Univerzitetna diploma iz ekonomije, smer Finance – Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Karierna pot:

Direktor družbe Angler Ltd., Zagreb, Hrvaška (od 2015)
Partner (pasivni vlagatelj) v družbi Blue Sea Capital SCSp, Luksemburg (od 2011)
Partner (aktivni operativni vodja) v družbi Blue Sea Capital SCSp, Luksemburg/Zagreb (2011–2015)
Soustanovitelj, vodilni partner v družbi Vafer Ltd. (2008–2010)
Direktor družbe Publikum Korpfin d.o.o. (2007–2008)
Vodja službe za razvoj poslovanja (združitve in prevzemi) v družbi Telekom Slovenije d.d. (2006–2007)
Pomočnik generalnega direktorja družbe Mobitel d.d. (2002–2006)
Operativni direktor v družbi Eon d.o.o. (2000–2002)
Devizni trgovec/direktor Sektorja za Upravljanje z bilanco pri SKB banki d.d. (1996–2000)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Soustanovitelj in partner neodvisnega, izjemno uspešnega sklada zasebnega kapitala v regiji, ki si je ime ustvaril z vlaganjem v proticiklične sektorje zdravstvenih storitev, znanih prehrambnih blagovnih znamk in farmacevtske embalaže
Mentor številnih perspektivnih regionalnih zagonskih podjetij in specialist za zbiranje sredstev
Svetovalec upravi v regionalnih skladih tveganega kapitala in regionalnih odkupov
Koordinator skupine EBRD za program IPO pred kotacijo
Obsežne delovne izkušnje z velikimi institucionalnimi in vladnimi investitorji, vključno z ameriškim AID (DAI) kot neodvisen pogodbeni izvajalec

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

Komisija za imenovanja (predsednik)
Komisija za revizijo (član)
Komisija za operativno poslovanje in IT (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Angler d.o.o. – direktor

Andreas Klingen

Namestnik predsednika Nadzornega sveta Mandat: 2015–2019, podaljšan za obdobje 2019–2023

Izobrazba:

Zaključil študij MBA na Rotterdam School of Management, Rotterdam, Nizozemska
Magisterij iz fizike na Tehnični univerzi v Berlinu, Nemčija

Karierna pot:

Neodvisni strokovnjak/svetovalec, podjetnik, Berlin, Nemčija (od 2014)
Namestnik predsednika uprave, finančni direktor, vodja zakladništva in korporativnega bančništva v PC Erste Bank, Kijev, Ukrajina (2010–2013)
Vodja strateškega razvoja skupine v Erste Group Bank, Dunaj, Avstrija (2005–2010)
Višji podpredsednik, Investicijsko bančništvo, skupina finančnih inštitucij v družbi JP Morgan, London, Združeno kraljestvo (1998–2005)
Višji sodelavec v družbi Lazard, Frankfurt/Pariz/London (1993–1998)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Neodvisni neizvršni direktor v družbi Nepi Rockcastle plc (od aprila 2019)
Član nadzornega sveta v Kyrgyz Investment and Credit Bank CISC (od decembra 2016)
Član nadzornega sveta v Credit Bank of Moscow PJSC (od novembra 2016)
Član uprave Komercijalne banke a.d. Beograd (november 2014–november 2018)
Član nadzornih svetov bank v SVE in CIS (2005–2013)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

Komisija za imenovanja (namestnik predsednika)
Komisija za tveganja (predsednik)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• nobeno

Mag. Alexander Bayr

Član Nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

• Ekonomska fakulteta v Innsbrucku (1985)

Karierna pot:

Direktor sektorja za poslovanje s podjetji in nepremičnine, BAWAG PSK, Dunaj (od 2013 dalje)
Generalni direktor, BAWAG banka d.d., Ljubljana (2009–2012)
Nepremičninski projekti, BAWAG PSK, Dunaj (2008–2012)
Član uprave, Istrobanka a.s. Bratislava, Slovaška (BAWAG) (2004–2008)
Član uprave, Ludova banka a.s., Bratislava, Slovaška (Volksbank) (2000–2004)
Vodja prodaje, Ascom Austria (1998–2000)
Namestnik direktorja sektorja za velika podjetja, Deutsche Bank, Avstrija (1997–1998)
Skrbnik ključnih strank, Österreichische Volksbanken AG (1987–1997)
Vodja prodaje, Unilever (1985–1987)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Član upravnega odbora Avstrijskoslovaške trgovinske zbornice (2000–2012)
Član nadzornega sveta, WKBG Bank, Avstrija (od 2016 dalje)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

Komisija za prejemke (predsednik)
Komisija za revizijo (namestnik predsednika)
Komisija za imenovanja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• WKBG Bank, Dunaj; član nadzornega sveta (od 2016)

David Eric Simon

Član Nadzornega sveta

Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

IFS School of Finance (1974)
City of London College, Združeno kraljestvo (1970)

Karierna pot:

• Izvršni direktor za prestrukturiranje in svetovalec generalnemu direktorju, Czech Export Bank a.s. (2013–2014)

Svetovalec, PricewaterhouseCoopers, Praga (2012–2013)
Svetovalec (1994–2012), direktor sektorja prestrukturiranja (2004–2007), vodja enote za slaba posojila v srednji Evropi in višji referent za prestrukturiranje (2007–2012), Ceskoslovenska Obchodni Banka a.s.
Neodvisni bančni svetovalec, sodeloval z USAID in EBRD (1992–1994)
Mednarodni bančni svetovalec, Morgan Grenfell & Co (1993–1994)
Pomočnik generalnega direktorja pri Tijari Finance Limited (odvisna družba v 100-odstotni lasti Commercial Bank of Kuwait), (1988–1992)
Direktor poslovalnice, Byblos Bank Sal, London (1986–1988)
Pomočnik podpredsednika, American Express Bank, London (1980–1986)
Višji kreditni analitik, Manufacturers Hanover Trust, London (1978–1980)
National Westminster Bank, London (1971–1977)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Strokovnjak predvsem za kredite, prestrukturiranje in slabe kredite

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

Komisija za revizijo (predsednik)
Komisija za tveganja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

Jihlavan a.s., predsednik nadzornega sveta
Czech Aerospace industries sro, pravni zastopnik
Central Europe Industry Partners a.s., edini član nadzornega sveta

Dr. László Urbán

Član Nadzornega sveta Mandat: 2016–2020

Izobrazba:

Zaključil napredni poslovni program na poslovni šoli Harvard Business School, Cambridge, MA (2000)
Doktoriral na Ekonomski univerzi v Budimpešti, Madžarska (1985)
Magistriral na Ekonomski univerzi v Budimpešti, Madžarska (1982)

Karierna pot:

Član nadzornega sveta v banki Ukreximbank, Ukrajina (od novembra 2019)
Izredni profesor na poslovni šoli Central European University Business School (2012–2017)
Član nadzornega sveta pri EBRD (2010–2011)
Finančni direktor in član uprave pri OTP Bank (2007–2009)
Direktor generalnega sekretariata v Narodni banki Madžarske (2005–2006)
Podpredsednik in direktor poslovnega načrtovanja družbe Citigroup, New York (2000–2005)
Namestnik generalnega direktorja in član uprave v banki Postalbank, Madžarska (1998–2000)
Direktor načrtovanja in glavni ekonomist pri ABN-AMRO Bank, Madžarska (1996–1998)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

Gostujoči profesor in ekonomist pri Svetovni banki, Washington DC (1995–1996)
Poslanec v parlamentu, Madžarska (1993–1994)
Izredni profesor na Eötvös University v Budimpešti (1985–1992)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

Komisija za tveganja (namestnik predsednika)
Komisija za prejemke (namestnik predsednika)
Komisija za operativno poslovanje in IT (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• nobeno

Dr. Peter Groznik Član Nadzornega sveta

Mandat: 2017–2021

Izobrazba:

Doktor znanosti Kelley School of Business, Indiana University Bloomington, ZDA (2003)
Magister poslovnih znanosti Kelley School of Business, Indiana University Bloomington, ZDA (2001)

• Diplomirani ekonomist – Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (1996)

Karierna pot:

Predsednik upravnega odbora Skupina CETIS (od septembra 2019)
Direktor MSIN, družba za investicije in svetovanje (od marca 2019)
Lastnik in direktor NorthGrant, svetovanje d.o.o., Ljubljana (2017-2019)
Član uprave Gorenje d.d. (2012–2017)
Lastnik in direktor NorthGrant, svetovanje d.o.o., Ljubljana (2010–2012)
Predsednik uprave KD Skladi d.o.o., Ljubljana (2009–2010)
Direktor oddelka za naložbe KD, NPD do 2008, KD Skladi in KD Holding od 2008 do 2009 (2005–2009)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

Komisija za imenovanja (član)
Komisija za tveganja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

MSIN
CETIS

Shrenik Dhirajlal Davda Član Nadzornega sveta

Mandat: 2019–2023

Izobrazba:

Magister poslovnega vodenja (MBA), INSEAD. Fontainebleau, Francija
Diplomirani pravnik, London School of Economics and Political Science London, Združeno kraljestvo

Karierna pot:

Predsednik nadzornega sveta Ukrgasbank Kijev, Ukrajina (od 2015)
Partner, NECP LLP London, Združeno kraljestvo (od 2013)
Predsednik uprave, Gryphon Emerging Markets Ltd. London, Združeno kraljestvo (2011–2013)
Svetovalec, Blackfish Capital Ltd. London, Združeno kraljestvo (2010–2011)
Direktor, Deutsche Bank Ltd. London, Združeno kraljestvo (2007–2010)
Soustanovitelj, New Europe Capital Partners Ltd. London, Združeno kraljestvo
Vodja IB Baltik, Balkan, Ukrajina, JP Morgan Ltd. London, Združeno kraljestvo (1989–2005)
Direktor, Gulf International Bank Ltd London, Združeno kraljestvo (1982–1987)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

Komisija za operativno poslovanje in IT (namestnik predsednika)
Komisija za prejemke (član)

• Komisija za revizijo (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• nobeno

Mark William Lane Richards

Član nadzornega sveta Mandat: 2019–2023

Izobrazba:

Univerza Oxford: Magisterij iz moderne zgodovine in ekonomije, 1. razred (1984–1987)
London Business School: Pospešeni razvojni program (1995)
Chartered Institute of Bankers: Sodelavec (1990)

Karierna pot:

Neizvršni direktor, predsednik komisije za tveganja, CIB banka, Egipt (od 2014)
Neizvršni direktor, Sheffield Haworth Ltd. (londonska družba za finančne storitve in iskanje vodstvenih delavcev na globalni ravni) (od 2016)
Neizvršni direktor Vencap International (britanska investicijska družba, osredotočena na tvegani kapital) (od 2019)
Glavni izvršni direktor IPGL Ltd. (družinsko podjetje, osredotočeno na finančne storitve) (2016–2018)
Partner in vodja finančnih storitev, Actis Private Equity (pomembna zasebna kapitalska družba na razvijajočih se trgih) (2005–2016)

• Barclays Bank Plc., vodilne izvršne funkcije, med drugim direktor korporativnega razvoja, strateški direktor in glavni finančni direktor International Offshore Banking, najprej je delal kot bančnik na področju poslovanja s podjetji (1987–2005)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

Komisija za operativno poslovanje in IT (predsednik)
Komisija za imenovanja (član)
Komisija za tveganja (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• nobeno

Gregor Rok Kastelic

Član Nadzornega sveta Mandat: 2019–2023

Izobrazba:

Mednarodni MBA, Univerza v Južni Karolini, ZDA
Diplomirani ekonomist, Univerza v Ljubljani, Slovenija

Karierna pot:

Izvršni Direktor, vodja evropskih trgov v razvoju, korporativne finance, ING Bank, London (od 2010)
Izvršni Direktor, so-vodja področja zasebnega kapitala, Silkroutefinancial Ltd. (UK), London (2009–2010)
Direktor, ekipa finančnih institucij, Morgan Stanley, London (2006–2008)
Glavni bančnik, ekipa finančnih institucij, EBRD, London (2003–2006)
Višji sodelavec, ekipa za naložbeno bančništvo CEEMEA, Schroder Salomon Smith Barney, London (1999–2002)
Višji borzni analitik, CAIB Investmentbank, London (1995–1999)

Članstvo v komisijah nadzornega sveta NLB:

Komisija za prejemke (član)
Komisija za revizijo (član)

Članstvo v upravnih organih povezanih ali nepovezanih družb:

Skupina Triglav, Slovenija, namestnik predsednika nadzornega sveta (2012–2017)
SIB Banka, Slovenija, član nadzornega sveta (2009–2012)
Komercijalna banka a.d. Beograd, Srbija, član nadzornega sveta (2006)
NLB Montenegrobanka a.d. Podgorica, Črna gora, član nadzornega sveta (2006)
Komercijalna banka a.d. Skopje, Makedonija, član nadzornega sveta (2005–2006)
ABN Amro Bank N.B., Uzbekistan, član nadzornega sveta (2004–2006)

Komisije Nadzornega sveta Banke

Nadzorni svet imenuje komisije, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, zagotavljajo njihovo izvajanje in opravljajo druge strokovne naloge. Od 28. junija 2019 je imel Nadzorni svet Banke pet kolektivnih odločevalskih in svetovalnih organov, in sicer:

Komisija za revizijo
Komisija za tveganja
Komisija za imenovanja
Komisija za prejemke in
Komisija za operativno poslovanje in IT

Komisija za revizijo

Komisija za revizijo spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet s področja računovodskega poročanja, notranjih kontrol in obvladovanja tveganj, notranje revizije, skladnosti poslovanja in zunanje revizije ter nadzira implementacijo regulatornih ukrepov.

Od 1. januarja 2019 je bila sestava komisije naslednja: David Eric Simon (predsednik), Alexander Bayr (namestnik predsednika), Primož Karpe in Vida Šeme Hočevar (člana). Novi člani komisije so bili izvoljeni na Skupščini dne 10. junija 2019. Od 28. junija 2019 je bila sestava komisije naslednja: David Eric Simon (predsednik), Alexander Bayr (namestnik predsednika), Primož Karpe, Shrenik Dhirajlal Davda in Gregor Rok Kastelic (člani).

Komisija za revizijo je imela v 2019 pet rednih in štiri korespondenčne seje. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za revizijo:

Letno poročilo Notranje revizije za leto 2018 za Skupščino
Letni načrt Notranje revizije in Skladnosti poslovanja in krepitve integritete
redna medletna poročila o poslovanju NLB Skupine, poročilo Notranje revizije, poročilo o delu Skladnosti poslovanja in krepitve integritete v letu 2018
spremembe Listine o delovanju Notranje revizije NLB
redna poročila o zapadlih priporočilih Notranje revizije
redne letne ocene tveganj na področju skladnosti in krepitve integritete
poročilo o prejetih dokumentih BS in ECB ter poročilo o izpolnjevanju zahtev BS in ECB
odobritev Letnega poročila NLB Skupine in odobritev Poročila družbene odgovornosti za leto 2018
informacija o sodelovanju z zunanjim revizorjem pri reviziji letnega poročila NLB Skupine, zlasti z izmenjavo informacij o glavnih vprašanjih, povezanih z revizijo

Komisija za tveganja

Komisija za tveganja spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet na vseh področjih tveganj, ki so pomembna za poslovanje Banke. Svetuje glede sedanje in prihodnje pripravljenosti Banke za prevzemanje tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije upravljanja tveganj.

Od 1. januarja 2019 je bila sestava komisije naslednja: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (podpredsednik), Simona Kozjek, Peter Groznik in David Eric

Simon (člani). Novi člani komisije so bili izvoljeni na Skupščini dne 10. junija 2019. Od 28. junija 2019 je bila sestava komisije naslednja: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (podpredsednik), Peter Groznik, Mark William Lane Richards in David Eric Simon (člani).

Komisija za tveganja se je v letu 2019 sestala na petih rednih sejah. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za tveganja:

redna četrtletna poročila o tveganjih v NLB in NLB Skupini
priročnik ICAAP in ILAAP ter Izjava o ustreznosti likvidnosti ter redna poročila ICAAP in ILAAP
razkritja po 3. stebru baselskih standardov za NLB Skupino za leto 2018
poročila o pripravljenosti za prevzemanje tveganj
odobritev posodobljene različice dokumenta o pripravljenosti za prevzemanje tveganj NLB Skupine ter aktivnosti glede optimizacije kapitala
strategija dezinvestiranja slabih naložb NLB Skupine
poročilo o 50 največjih komitentih po izpostavljenosti v NLB Skupini
poročilo o 20 največjih izpostavljenostih do komitentov v postopkih prestrukturiranja
predlog za izdajo vnaprejšnjega soglasja Nadzornega sveta NLB skladno s prvim odstavkom 164. člena ZBan-2 k sklenitvi pravnega posla, s katerim se doseže ali preseže celotna izpostavljenost do posameznega komitenta ali skupine povezanih komitentov v višini 10 % sprejemljivega kapitala Banke (ali če se poviša za vsakih naslednjih 5 % sprejemljivega kapitala Banke)

Komisija za imenovanja

Komisija za imenovanja spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet na področjih imenovanja in razreševanja članov Uprave, priporoči Skupščini kandidate za člane Nadzornega sveta, priporoči Nadzornemu svetu razrešitev članov Uprave in Nadzornega sveta, pripravi vsebino individualnih pogodb predsednika in članov Uprave, oceni uspešnost delovanja Uprave in Nadzornega sveta ter oceni znanje, veščine in izkušnje posameznih članov Uprave in Nadzornega sveta ter organa kot celote. Komisija predlaga spremembe politike Uprave glede izbire in imenovanja primernih kandidatov za člane višjega vodstva Banke.

Od 1. januarja 2019 je bila sestava komisije naslednja: Primož Karpe (predsednik), Andreas Klingen (podpredsednik), Alexander Bayr, Vida Šeme Hočevar in Peter Groznik (člani). Novi člani komisije so bili izvoljeni na Skupščini dne 10. junija 2019. Od 28. junija 2019 je bila sestava komisije naslednja: Primož Karpe (predsednik), Andreas Klingen (podpredsednik), Alexander Bayr, Peter Groznik in Mark William Lane Richards (člani).

Komisija za imenovanja se je v letu 2019 sestala na petih rednih sejah. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za imenovanja:

ocenjevanje kolektivne primernosti članov Nadzornega sveta (Fit&Proper)
redno ocenjevanje primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta
izbira člana Uprave, odgovornega za področje operativnega poslovanja (COO)
predstavitev predlaganih novih kandidatov Nadzornemu svetu
ocena primernosti kandidatov za člane Nadzornega sveta NLB
spremembe Poslovnika Komisije za imenovanja Nadzornega sveta NLB
spremembe Politike o izbiri primernih kandidatov za člane Nadzornega sveta, spremembe Politike o izbiri primernih kandidatov za člane Uprave, spremembe Politike raznolikosti upravljavskega organa in višjega vodstva

Komisija za prejemke

Komisija za prejemke izvaja strokovne in neodvisne ocene politik in praks prejemkov ter oblikuje pobude za ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj Banke, kapitala in likvidnosti Banke, pripravlja predloge odločitev za Nadzorni svet v zvezi s prejemki ter nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkciji upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja.

Od 1. januarja 2019 je bila sestava komisije naslednja: Vida Šeme Hočevar (predsednica), Simona Kozjek (podpredsednica), Primož Karpe in László Urbán (člana). Novi člani komisije so bili izvoljeni na Skupščini dne 10. junija 2019. Od 28. junija 2019 je bila sestava komisije naslednja: Alexander Bayr (predsednik), László Urbán (namestnik predsednika), Shrenik Dhirajlal Davda in Gregor Rok Kastelic (člana).

Komisija za prejemke se je v letu 2019 sestala štirikrat. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za prejemke:

realizacija ciljev Uprave NLB za leto 2018 in informacija o zastavljenih ciljih za leto 2019
ocena uspešnosti in predlagan variabilni del nagrade za direktorje Notranje revizije, Skladnosti in krepitve integritete ter Tveganj
predlagane spremembe Politike prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela

Komisija za operativno poslovanje in IT

Komisija spremlja in pripravlja osnutke sklepov za Nadzorni svet, pri čemer opravlja zlasti naslednje naloge: spremljanje izvajanja Strategije IT, Strategije informacijske varnosti in Operativne strategije, spremljanje ključnih operacij in ključnih kazalnikov uspešnosti IT ter kazalnikov kakovosti storitev, spremljanje ključnih operacij in IT projektov ter pobud, spremljanje ključnih tveganj na področju operacij, IT in varnosti, spremljanje priporočil za zagotavljanje in povečevanje ravni informacijske/kibernetske varnosti, ki jih izda vodja informacijske varnosti (CISO), obravnavanje poročila o morebitnih kršitvah, dogodkih in incidentih na področju informacijske varnosti in spremljanja izvajanja ciljnega operativnega modela na področju IT, operacijskega sistema varnosti, kompetenčnega centra in operative.

Na seji Nadzornega sveta dne 28. junija 2019 je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi nove Komisije za operativno poslovanje in IT. Nadzorni svet je prav tako sprejel odločitev o sestavi komisije, ki je naslednja: Mark William Lane Richards (predsednik), Shrenik Dhirajlal Davda (namestnik predsednika), Primož Karpe, Andreas Klingen in László Urbán (člani).

Komisija za operativno poslovanje in IT se je v letu 2019 sestala dvakrat. Komisija za operativno poslovanje in IT se je seznanila s:

ključnimi IT kazalniki uspešnosti poslovanja
5 najpomembnejšimi prioritetnimi nalogami na področju IT
predstavitvijo IT in operative (delovna tabla prednostnih nalog)

Uprava Banke

Uprava Banke (Uprava) vodi, predstavlja in zastopa Banko samostojno in na lastno odgovornost, za kar ima vsa pooblastila skladno z zakonom in statutom Banke. Nadzorni svet lahko skladno s Statutom imenuje (in odpokliče) od tri do šest članov Uprave (predsednika Uprave in do pet članov). Predsednik in člani so imenovani za obdobje petih let, lahko so ponovno imenovani, lahko pa so tudi predčasno odpoklicani skladno z zakonom in statutom. Pri izbiri sledi ne le zakonskim pogojem, ampak tudi internim aktom ter priporočenim nacionalnim in evropskim smernicam dobre prakse. Vsak član mora ustrezati strokovnemu profilu, ki se pripravi pred postopkom izbora.

V letu 2019 so Upravo Banke sestavljali Blaž Brodnjak (član od 1. decembra 2012, namestnik predsednika Uprave od 5. februarja 2016 ter predsednik, CEO in član Uprave, pristojen za trženje (CMO) od 6. julija 2016, z novim petletnim mandatom od 6. julija 2016), in člani Archibald Kremser kot član Uprave, pristojen za finančno poslovanje (CFO; od 31. julija 2013, z novim petletnim mandatom od 6. julija 2016), Andreas Burkhardt kot član Uprave, pristojen za področje upravljanja tveganj (CRO; od 18. septembra 2013, z novim petletnim mandatom od 6. julija 2016), in László Pelle kot član Uprave, pristojen za področje operativnega poslovanja (COO) od 26. oktobra 2016. Predsedniku Uprave Blažu Brodnjaku ter članoma Uprave Archibaldu Kremserju in Andreasu Burkhardtu se petletni mandat izteče 6. julija 2021.

Dne 30. oktobra 2019 sta se Nadzorni svet NLB in László Pelle, član Uprave in operativni direktor (COO), dogovorila o prekinitvi mandata z dne 31. januarja 2020. Dne 29. novembra 2019 je Nadzorni svet imenoval Petra Brunclíka za člana Uprave s petletnim mandatom od dneva, ko prejme soglasje ECB. Prevzel bo funkcijo operativnega direktorja (COO) in

bo odgovoren za IT, operativo, nabavo in oddelke upravljanja poslovnih nepremičnin. Novi COO se bo Banki pridružil v času intenzivnega digitalnega in informacijskega preoblikovanja. Čakajo ga tudi mnogi izzivi v bančnem sektorju, ki so posledica številnih fintech podjetij in stalnih zahtev po izboljšanju izkušnje za stranko.

Petr Brunclík ima skoraj 20 let izkušenj na področju bančništva, storitev za stranke, procesnih izboljšav, elektronskega poslovanja in tehnologije. Študiral je informacijske tehnologije in uporabno informatiko na Ekonomski univerzi v Pragi. Preden se je pridružil NLB, je bogate izkušnje pridobival kot glavni direktor na področju IT in operative (CIO in COO) v družbi Home Credit Philippines (od junija 2017), ki je del skupine Home Credit, mednarodnega ponudnika potrošniškega financiranja, ki deluje v 11 državah v SVE, Aziji in Severni Ameriki.

SDH je junija 2019 dokončal prvo fazo privatizacije NLB in s tem izpolnil ustrezno zavezo EK (kot je bila spremenjena avgusta 2018). Uprava Banke si je skozi vse leto intenzivno prizadevala za digitalizacijo, racionalizacijo in posodobitev procesov in storitev Banke, s čimer je celotni Skupini omogočila tehnološki razvoj in nove priložnosti digitalizacije za rast v prihodnje.

Nagrajevanje članov Uprave se določi v njihovih individualnih pogodbah o zaposlitvi. Za variabilni del nagrade velja Politika nagrajevanja zaposlenih s posebno naravo dela (november 2019). Politika o nagrajevanju opredeljuje pravila in merila za prilagoditev variabilnega dela nagrade uspešnosti tveganjem pred dodelitvijo variabilnega dela nagrade ter pravila in merila uporabe malusa v povezavi z odloženim delom variabilnega dela nagrade ter vračila. Pogodbe o zaposlitvi članov Uprave določajo tudi druge pravice članov Uprave skladno s Pravilnikom o določanju drugih pravic iz pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb oz. drugih aktov Banke (oktober 2016).

V letu 2019 Banka ni zagotavljala variabilnega nagrajevanja v obliki delnic NLB nobenemu članu Uprave, prav tako delniške opcije in primerljivi finančni instrumenti ne predstavljajo večine variabilnega plačila za katerega koli člana Uprave. Glede plačila variabilnega prejemka v lastnih delnicah, NLB deluje skladno z ZBan-2 in Usmeritvami BS z dne 22. novembra 2016 v zvezi z uporabo načela sorazmernosti pri izvajanju politik prejemkov (Usmeritve BS). Glede na to, da so delnice Banke uvrščene na organizirani trg in na podlagi 7. točke 1. odstavka 170. člena ZBan-2, ki temelji na Direktivi 2013/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta, mora biti vsaj 50 % variabilnega prejemka (med drugim) vsakega člana Uprave NLB izplačanega v lastnih delnicah NLB. Ta zahteva velja za neodloženi in odloženi del variabilnega prejemka (za razliko od priporočil 21.4 in 21.6, ki določata, da se variabilni prejemek, dodeljen v delnicah, ne izplača vsaj 3 leta po dodelitvi). Če variabilni prejemek posameznega identificiranega zaposlenega v določenem letu ne presega 50.000 EUR, Usmeritve BS dopuščajo izjemo od zahteve, da mora biti del variabilnega prejemka izplačan v lastnih delnicah banke. Ker omenjeni prag ni bil presežen, NLB v 2019 ni zagotavljala variabilnega nagrajevanja v obliki delnic nobenemu članu Uprave.

Več informacij o politikah nagrajevanja je na voljo v poglavju »Upravljanje kadrov« in v Razkritjih po 3. stebru baselskih standardov. Konkretni zneski nagrad članom Uprave za leto 2019 so opisani v poglavju »Izjave o korporativnem upravljanju« in v »Finančni izkazi« (posli s povezanimi osebami).

V odločbi z dne 13. junija 2019 je Ustavno sodišče RS razveljavilo 4. odstavek 33. člena ZBan-2, ki je skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) določal izjemo za banke, na področju sodelovanja zaposlenih v upravljanju družbe. Na podlagi omenjene odločbe Ustavnega sodišča mora Banka omogočiti delavcem, da sodelujejo v njenih upravljavskih organih. S tem namenom je Banka s Svetom delavcev dne 28. novembra 2019 sklenila dogovor, po katerem bo Banka pripravila in redni Skupščini v letu 2020 predložila spremembo Statuta, ki bo omogočala, da zaposleni Banke imenujejo največ eno tretjino članov Nadzornega sveta Banke. Dodatno je bilo dogovorjeno, da Svet delavcev ne bo uveljavljal pravice, da imenuje delavskega direktorja v Upravo Banke pred koncem avgusta 2021. V kolikor bo sprememba Statuta sprejeta, bodo imeli delavci Banke, organizirani v Svet delavcev, možnost sodelovati v upravljanju Banke. Odločitev o tem, ali bodo to pravico uveljavljali, pa bo sprejel Svet delavcev.

Izobrazba:

MBA, IEDC poslovna šola Bled (2009)
Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (1998)

Karierna pot:

Predsednik in član Uprave, odgovoren za poslovanje s prebivalstvom, privatno bančništvo in korporativno bančništvo (CMO) (od julija 2016 dalje), namestnik predsednika Uprave (2016), član Uprave (2012–2016) v NLB
Vodja divizije za poslovanje z gospodarskimi družbami in javnim sektorjem v celovški Hypo Alpe-Adria (2010–2012)
Pooblaščenec uprave Zavarovalnice Triglav (2009–2010)
Član uprave Bawag banke (2005–2009)
Vodja poslovanja z gospodarskimi družbami v Raiffeisen Krekovi banki (2004–2005)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Bil je predsednik ali član nadzornih odborov v 11 bankah, treh zavarovalnicah in enem proizvodnem podjetju

Neposredna odgovornost:

Strategija in poslovni razvoj
Pravne zadeve in sekretariat
Komuniciranje
Kadri in razvoj organizacije
Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve
Bančništvo na drobno in privatno bančništvo ter korporativno bančništvo

Blaž Brodnjak Predsednik Uprave Mandat: 2016–2021

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

Predsednik nadzornega sveta: NLB Banka, Sarajevo NLB Banka, Banja Luka NLB Banka, Skopje
Član nadzornega sveta: NLB Vita, Ljubljana
Predsednik Združenja bank Slovenije (od 1. novembra 2017)
Član odbora guvernerjev: AmCham Slovenija

Andreas Burkhardt

Član Uprave Mandat: 2016–2021

Izobrazba:

MBA, Univerza v Daytonu (1999)
Univerza v Augsburgu, diploma Fakultete za poslovno upravljanje in ekonomijo (Diplom-Kaufmann) (1999)

Karierna pot:

Član Uprave, odgovoren za področje upravljanja tveganj (CRO) (od 2013)
Vodja obvladovanja tveganj pri Volksbanki na Madžarskem, vključen v nadgradnjo in racionalizacijo izterjave in postopka prestrukturiranja podjetja (do januarja 2013)
Član uprave v banki Volksbank v Romuniji, odgovoren za področje financ ter prestrukturiranje in izterjavo (2010–2011)
Član uprave v banki Volksbank BiH v Sarajevu, odgovoren za finančni del poslovanja in tveganj (2003–2009)
Od leta 2000 je opravljal druge funkcije v zgoraj navedeni banki.

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• 18 let izkušenj na področju bančništva, predvsem na območju srednje Evrope

Neposredna odgovornost:

Notranja revizija
Skladnost poslovanja in krepitev integritete
Tveganja (CRO)
Upravljanje problematičnih naložb
Prestrukturiranje

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Predsednik upravnega odbora: NLB Banka, Priština

Izobrazba:

MBA (INSEAD, Francija), specializacija iz vodenja bank in podjetniških financ (2004)
Univ. dipl. ing. strojništva, Tehnična univerza na Dunaju (1997)

Karierna pot:

Član Uprave, odgovoren za finančno področje (CFO) (od 2013)
Osem let na različnih vodilnih položajih in direktorskih mestih v skupini Dexia/ Kommunalkredit (prej v lasti Dexia SA in Volksbanken Austria AG)
- Nadziral vzpostavitev in poslovanje hčerinskih družb banke Dexia Kommunalkredit Bank v SVE z bilančno vsoto približno 10 mrd EUR (2005–2008)
- Vodil prizadevanja za prestrukturiranje skupine Kommunalkredit z ustanovitvijo »slabe banke« ter zapiranjem in dezinvestiranjem nestrateških sredstev in podjetij (2008–2011)
Vodil prizadevanja za ponovno uveljavitev Kommunalkredit Austria kot infrastrukturne banke, specializirane za svetovanja pri pripravah na njeno nadaljnjo privatizacijo (2011–2013)
Delal v vodilnih mednarodnih svetovalnih podjetjih Ernst & Young/Cap Gemini (1997–2004), Bain & Company (2004–2005) in tam vodil projekte strateškega preoblikovanja na področju IT/operative in projekte izboljšanja učinkovitosti v številnih mednarodnih finančnih ustanovah v Avstriji, Nemčiji, Švici in celotni SVE

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• Več kot 20 let izkušenj v panogi finančnih storitev v Avstriji, SVE in JVE z osredotočanjem na upravljanje financ in premoženja, strategijo in razvoj podjetij in naloge izboljševanja uspešnosti

Archibald Kremser Član Uprave Mandat: 2016–2021

Neposredna odgovornost:

Finančno računovodstvo
Kontroling
Finančni trgi
Upravljanje naložbenih nepremičnin Skupine
Nabava in upravljanje nepremičnin
Upravljanje Skupine

Članstvo v upravnih in nadzornih organih povezanih ali nepovezanih družb:

• Predsednik upravnega odbora: NLB Banka, Beograd NLB Banka, Podgorica

László Pelle

Član Uprave Mandat: 2016–2021; predčasna prekinitev z dne 31. januarja 2020

Izobraževanje in usposabljanje:

Magister elektrotehniških znanosti, Tehnološka univerza v Budimpešti (1991)
Diplomirani inženir elektrotehnike, Visoka šola za elektrotehniko Kandó Kálmán v Budimpešti (1988)

Karierna pot:

COO v NLB (2016–31. januar 2020)
COO, odgovoren za IT, poslovanje, prostore in nabavo v ERSTE Bank Zrt., Madžarska (2009–2015)
COO v HSBC CEE (PL, CZ, SK, HU), odgovoren za regionalno poslovanje HSBC Premier v SVE. Uvedba regionalne platforme za IT in poslovanje OneBank HSBC CEE, Češka republika (2007–2009)
Direktor za operacije in tehnologijo v banki za podjetja in potrošnike, odgovoren za upravljanje celotnega poslovanja, IT procesov, storitev za stranke. Začel v skupnem storitvenem centru Citi v Citibank Rt v Budimpešti, Madžarska (2002–2007)
Direktor za operacije in tehnologijo v banki za potrošnike, odgovoren za upravljanje poslovanja in tehnologijo. Vzpostavitev začetne bančne infrastrukture za kreditne kartice in potrošniško bančništvo v Citibank Handlowy v Varšavi, Poljska (1997–2002)
Direktor za regionalno poslovno načrtovanje in analize za kartične produkte, vodil funkcijo poslovnega načrtovanja in analiz (pacifiške države in države SVE, Bližnjega vzhoda in Afrike – CEEMEA) v Citibank N.A. Azijsko-pacifiška regionalna poslovalnica CEEMEA, Singapur (1996–1997)
Direktor kartičnega poslovanja, sistemskega razvoja in podpore uporabi, uvedba platform banke za prebivalstvo in kartične produkte (Diners Club) v svetovni potrošniški banki Citibank Budapest Rt, Madžarska (1994–1996)
Vodja oddelka za kartice, vodja projekta za izvedbo VISA, začel program kartice VISA na Madžarskem. Uvedba omrežja bankomatov in POS v poslovalnicah Postbank and Savings Bank Corporation na Madžarskem (1992–1994)

Druge pomembne funkcije in dosežki:

• 25 let izkušenj na področju vodenja bančnih operacij in IT v različnih državah Srednje in JVE

Neposredna odgovornost:

Upravljanje inovacij in poslovna analiza
Razvoj informacijskih sistemov, Upravljanje podatkov, IT infrastruktura
Plačilni sistemi
Trezor in oskrba z gotovino
Zaledne storitve za posle finančnih trgov
Zaledne storitve za posle s pravnimi osebami
Zaledne storitve za posle s fizičnimi osebami

Dodatne informacije o delu in pooblastilih Uprave so na voljo v »Izjavi o korporativnem upravljanju NLB«.

Kolektivni organi odločanja

Uprava lahko imenuje različne odbore, komisije, telesa in delovne organe za izvajanje posameznih nalog, ki sodijo v njeno pristojnost. Ključni kolektivni odločevalski in svetovalni organi Uprave so:

Kreditni odbor za pravne osebe

Kreditni odbor za pravne osebe določa bonitetne ocene in sprejema odločitve o prerazvrstitvi komitentov ter odobrava naložbe na področju komercialnega bančništva in limite, ki so zunaj pristojnosti direktorjev. Odbor sprejema odločitve, ki presegajo pooblastila direktorjev, kot tudi odločitve o naložbah na področju komercialnega bančništva skladno z zakonskimi pooblastili za poslovanje Banke s podjetji (vse družbe, banke in finančne ustanove), o poslovanju s komitenti prestrukturiranja in problematičnih naložb.

Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor šteje osem članov. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO).

Odbor za upravljanje bilance NLB Skupine

Odbor za upravljanje bilance NLB Skupine spremlja razmere makroekonomskega okolja, analizira stanja, spremembe in trende v bilancah NLB in članic Skupine ter oblikuje sklepe in usmeritve za doseganje strukture bilance Banke in Skupine. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat mesečno. Odbor ima štiri člane. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje financ (CFO).

Odbor za upravljanje naložbenih nepremičnin NLB Skupine

Odbor za upravljanje naložbenih nepremičnin NLB Skupine je pristojen za izdajanje mnenj o prevzemni/nakupni ceni nepremičnin in dodatnih naložbah v nepremičnine, ki so zastavljene kot

zavarovanje za problematične naložbe, o prodajni ceni lastnih nepremičnin in prevzemni/nakupni ceni za zastavljene nepremičnine pri prodaji terjatev. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Odbor ima tri člane. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje financ (CFO).

Odbor za preoblikovanje banke

Odbor za preoblikovanje banke je pristojen za sprejemanje odločitev s področja portfelja razvoja z namenom preoblikovanja Banke in odločitev v zvezi s sprejemanjem razvojnih smernic. Odbor ima štiri člane. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat mesečno. Predsednik odbora je predsednik Uprave (CEO).

Kolegij prodaje

Kolegij prodaje sprejema odločitve o upravljanju ponudbe in produktov ter odnosov s strankami na področju prodaje. Seje odbora so praviloma sklicane enkrat tedensko. Šteje enajst članov. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za poslovanje s prebivalstvom, privatno bančništvo in poslovanje s pravnimi osebami (CMO).

Odbor za operativna tveganja NLB

Odbor za operativna tveganja NLB je odgovoren za spremljanje, usmerjanje in nadzor upravljanja operativnega tveganja v Banki ter prenos metodologije v članice Skupine. Odbor se praviloma sestane vsaka dva meseca. Odbor šteje 15 članov. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO).

Kreditni odbor NLB za fizične osebe

Kreditni odbor NLB za fizične osebe odloča o odobritvah kreditnih in drugih naložbenih predlogov, kjer pogoji kreditiranja odstopajo od redne bančne ponudbe in predstavljajo dodatna tveganja za Banko. Seje odbora se praviloma skličejo po potrebi. Odbor ima štiri člane. Predsednik odbora je direktor Kreditnih analiz pravnih in fizičnih oseb.

Uprava je imenovala tudi druge delovne organe, ki delujejo na nižji ravni, in sicer:

Odbor za nove in obstoječe produkte
Pododbor odbora za upravljanje z naložbenimi nepremičninami NLB Skupine
Odbor za poslovno arhitekturo IT
Odbor za upravljanje podatkov
Komisija za preprečevanje pranja denarja

Posvetovalna telesa Uprave

Odbor za spremljanje komitentov na opazovalnem seznamu (Watch List)

Odbor za spremljanje komitentov na opazovalnem seznamu je posvetovalno telo, ki se seznanja s potekom aktivnosti komitentov na opazovalnem seznamu (Watch List). Seje odbora so praviloma četrtletno. Odbor ima sedem članov. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO).

Odbor za tveganja

Odbor za tveganja spremlja in redno pregleduje zadeve, povezane s tveganjem in poslovnim tveganjem, ter pripravlja gradiva za sklepe Uprave. Odbor šteje 12 članov. Predsednik odbora je član Uprave, zadolžen za področje tveganj (CRO).

Elektronski sistem upravljanja podatkov (EDMS)

Leta 2019 je bil dokončan projekt Elektronskega sistema upravljanja podatkov (EDMS). Z EDMS je bil narejen pomemben korak k elektronskemu vodenju sej organov Banke. Vse seje Uprave, Nadzornega sveta in njegovih komisij, Uprave Skupine, skupinskih odločevalskih organov in svetovalnih organov Uprave Banke se tako vodijo elektronsko.

Skladnost poslovanja in krepitev integritete

Banka stalno gradi, krepi in podpira kulturo skladnosti poslovanja in dolžne skrbnosti v Banki in Skupini. Skupina se z izzivi obsežne regulative in regulativnih zahtev spopada s sistematičnim pristopom k zmanjševanju tveganj skladnosti. Pomembno je zagotoviti, da zaposleni in nosilci odločanja poznajo in razumejo namen ter cilje predpisov. Sistematično spremljanje pravnega in regulativnega okolja ter ocenjevanje njegovega vpliva na Banko sta zato pomemben del vsakdanjega poslovanja. Skupina stalno krepi funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja in dolžno skrbnost pri poslovanju. Politike skladnosti poslovanja Skupine temeljijo na okviru mednarodno priznanih standardov upravljanja skladnosti poslovanja. Ključni element za dolgotrajen uspeh Skupine je upoštevanje razumno opredeljenih pravil in vrednot. V Banki je skladnost vgrajena v vsakodnevno poslovanje Banke in tako pripomore k močnemu internemu kontrolnemu okolju ter zagotavlja zmanjševanje tveganj skladnosti.

Standardi etike in integritete na ravni Skupine

Skladnost poslovanja in krepitev integritete v Banki pokriva naslednja področja: preprečevanje in preiskovanje prevar; preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma; varovanje osebnih podatkov in

informacijska varnost; regulativna skladnost; preprečevanje korupcije; pravila s področja nasprotij interesov, daril in gostoljubnosti; postopki ocenjevanja primernosti (v delu ocene ugleda, finančnega položaja, časovne razpoložljivosti in nasprotja interesov); ugotavljanje, ocenjevanje in upravljanje tveganj skladnosti in integritete v Banki in Skupini; nadzor, spremljanje, vodenje in upravljanje funkcij skladnosti poslovanja in programa skladnosti v Skupni (vzpostavljenih s standardi za skladnost poslovanja in krepitev integritete za Skupino ter spremljanja z analizo podatkov in obiski na terenu) ter poslovna etika in korporativna integriteta.

V okviru programa zagotavljanja skladnosti poslovanja se Skupina ukvarja tudi z etiko in integriteto organizacije. Tak program spodbuja zaposlene in druge deležnike k poslovanju, ki je skladno z močno pozitivno organizacijsko kulturo. Vrednote Skupine, ki jih opredeljuje Kodeks ravnanja Skupine, podajajo smernice in načela pričakovanega vedenja glede etičnega ravnanja ter predpisujejo ustrezno vedenje in ravnanje zaposlenih na vseh ravneh organizacije, vključno s pogodbenimi izvajalci.

Režim notranjih informacij (MAR)

Skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), Uredbo o zlorabi trga (MAR) in drugimi ustreznimi predpisi je Banka vzpostavila sistem na ravni Banke in Skupine za upravljanje in javno razkrivanje notranjih informacij na način, ki ji omogoča zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, povezanimi z identifikacijo notranjih informacij in razkritjem, skladno z vsakokrat veljavnimi pravili in predpisi. Banka ima poleg tega vzpostavljen sistem izvajanja režima za preprečevanja zlorabe trga skladno z MAR, in sicer z namenom preprečevanja trgovanja na podlagi notranjih informacij, tržnih manipulacij in nezakonitega razkritja notranjih informacij.

Upravljanje tveganj regulativne skladnosti

Banka se sooča z zahtevnimi procesi prilagoditve novemu regulativnemu okolju in kompleksnim zahtevam. Leta 2019 je bil glavni poudarek na področjih, kot so med drugim plačilne storitve (PSD2 in povezane regulativne zahteve, izvedbeni tehnični standardi ter smernice EBA), trg finančnih instrumentov (MiFID II, MiFIR), nove bonitetne regulativne zahteve na področju bančništva (CRR, CRD in posledično številni tehnični standardi in smernice, ki bodo v prihodnje še pripravljeni), predlagane spremembe zakonov in predpisov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, novi regulativni akti glede indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti (BMR) in makrobonitetne zahteve, ki jih je izdala BS v zvezi s potrošniškimi posojili. Vse omenjene in tudi druge spremembe v pravnem okolju Skupine je bilo treba uvesti v poslovanje Banke ter njene notranje postopke. Funkcija skladnosti je zagotavljala podporo in usklajevala te procese, da bi tako omogočila pravočasno izvedbo, hkrati pa stalno nadzira te procese, da se zagotavlja skladnost z zahtevami, ki veljajo za Banko in Skupino.

Zaradi stalno spreminjajočega se regulativnega okolja so bile potrebne mnoge dejavnosti uvedbe tudi v Skupini. Funkcija skladnosti poroča Nadzornemu svetu in Upravi Banke. Funkcije skladnosti v strateških članicah Skupine svoja četrtletna poročila posredujejo Skladnosti poslovanja

in krepitvi integritete Banke in svojim odborom. Vodstveni delavci in drugi zaposleni so bili pravočasno obveščeni o zadevah regulativne skladnosti, in sicer v obliki rednih mesečnikov na področju skladnosti in integritete, ki zagotavljajo tudi ustrezne informacije za krepitev ozaveščenosti o etiki in integriteti.

Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Banka spoštuje nacionalno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s smernicami BS. RS je članica EU, zato zanjo veljajo standardi Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in evropska zakonodaja, sprejeta na njihovi podlagi. Za Skupino je uspešno zmanjševanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma izjemnega pomena. Zaradi tega za pravila, postopke in tehnologijo na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma veljajo strogi in enotni standardi/ politike. Enak pristop se uporablja za izvajanje mednarodnih omejevalnih ukrepov (finančne sankcije in embargo). Leta 2020 so bile sprejete nadgrajene politike Skupine na področju preprečevanja pranja denarja in sprejemljivosti, ki uvajajo nadaljnje izboljšave upravljanja preprečevanja pranja denarja na ravni Skupine skladno z usmeritvami BS. Na sedežih družb se stalno spremljata izvajanje in skladnost s standardi na ravni Skupine na mestu samem in na terenu.

Banka je zabeležila povečano število strank z indikatorji za tveganje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Skladno z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je o vseh poročala pristojnim nacionalnim organom in v primerih, ko so bila merila izpolnjena, prekinila poslovno sodelovanje. Banka je sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje sprejemanja novih strank z novimi vrstami indikatorjev za tveganje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Po širitvi ekipe za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v letu 2018, se je v letu 2019 Banka odločila ekipo dodatno razširiti.

Informacijska varnost in varstvo osebnih podatkov

Področje informacijske varnosti se je med drugim osredotočalo na nadgradnjo Varnostno operativnega centra na ravni članic Skupine z namenom zagotavljanja neprekinjenega izvajanja dejavnosti na ravni Skupine, v tesnem sodelovanju s strokovnjaki IT v Skupini. Nadalje je bilo skladno z načrtom izvedenih več notranjih ocen/pregledov skladnosti na podlagi ISO 27001:2013 in ISO 27002:2013, tudi v zvezi z zunanjimi ponudniki (tj. obdelovalci osebnih podatkov in zunanjimi ponudniki programske opreme). Pripravljeno je bilo posebno obvezno e-izobraževanje za vse zaposlene na področju informacijske varnosti, ki mu je sledil preizkus ozaveščenosti o socialnem inženiringu, in sicer vse v okviru preventivnih ukrepov na tem področju.

Banka posluje skladno z zahtevami GDPR, vključno s hrambo in obdelavo osebnih podatkov, imenovala je pooblaščenca za varovanje zasebnosti podatkov, skrbi pa tudi za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Nov slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ni bil sprejet leta 2019; pričakuje se, da bo sprejet v 2020. Po potrebi bodo po sprejetju nacionalne zakonodaje izvedene dodatne uskladitve.

Preventiva

Izveden je bil postopek ponovne ocene tveganj skladnosti (ECRA – Enterprise Compliance Risk Assessment) na ravni Skupine skladno s posodobljeno metodologijo v letu 2019, po tem ko je bila ocena prvič izvedena leta 2017. Ocenjevanje Skupini omogoča, da stalno zmanjšuje tveganja skladnosti in integritete z že pripravljenimi ukrepi za njihovo zmanjševanje ter razume preostala tveganja na področju skladnosti. Kot del

200

Leta 2019 je bilo identificiranih in spremljanih več kot 200 regulativnih sprememb v slovenskem in evropskem okolju, ki vplivajo na Banko, od tega jih 82 velja neposredno. Na ravni Skupine je bilo skupaj identificiranih in spremljanih okrog 300 pomembnih regulativnih sprememb.

2.090

Svetovanju na področju vprašanj skladnosti je Skladnost poslovanja in krepitev integritete v NLB namenila več kot 2.090 ur.

11

Leta 2019 je bilo izdanih in izvedenih 11 politik in postopkov na področju skladnosti, s katerimi so bile nadgrajene prakse skladnosti in integritete v Banki in Skupini.

programa skladnosti Skladnost poslovanja in krepitev integritete med drugim sodeluje tudi pri ocenah tveganj v zvezi z novimi in spremenjenimi produkti, ocenah ustreznosti in primernosti za nosilce ključnih funkcij, zunanjem izvajanju in drugih spremembah, ki pomembno vplivajo na poslovanje Banke.

Funkcija Skladnosti je pripravila več delavnic in obveznih e-izobraževanj o etiki, preprečevanju korupcije, nasprotju interesov, varstvu osebnih podatkov, preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT) ter drugih zadevnih temah v zvezi z vsakdanjim delom. Za vse zaposlene so obvezna letna e-izobraževanja o temah, kot so preprečevanje trgovanja na podlagi notranjih informacij in prepovedi tržne manipulacije, etika, preprečevanje korupcije, preprečevanje nasprotij interesov, zaščita osebnih podatkov, informacijska varnost in podobno. Kot del izvedbe zahtev so bile organizirane posebne delavnice in izobraževanje za ciljne skupine (vključno z e-izobraževanjem). Tovrstna usposabljanja

so bila tudi vključena v standarde programa skladnosti poslovanja in integritete za strateške članice Skupine. Skupina spodbuja poslovno kulturo, ki omogoča skladnost poslovanja in stalno dviga ozaveščenost, na primer z obveščanjem prek mesečnih novičnikov o skladnosti poslovanja, ki ne vsebujejo zgolj informacij o pomembnih regulativnih spremembah, temveč tudi najnovejše informacije in študije primerov o različnih temah, povezanih s skladnostjo poslovanja in etiko. Skupina veliko pozornosti posveča preprečevanju škodljivega ravnanja in incidentov v Banki. Leta 2019 so vse ravni prejele informacije o usposabljanju o preprečevanju škodljivega ravnanja, postopkih in kanalih za prijavo sumov škodljivih ravnanj. Skupina je nadaljevala z uvajanjem posebnega orodja IT za prijavitelje, imenovanega Whistler, vzpostavljen pa je tudi postopek notranjih preiskav. Zaposleni Banke so se dolžni vsakoletno usposabljati in izobraževati na področju skladnosti.

75

Leta 2019 smo organizirali več kot 75 usposabljanj ter dejavnosti na področju izobraževanja in dvigovanja ozaveščenosti, ki so pokrivale različne teme s področja skladnosti in integritete v Banki, medtem ko jih je bilo izvedenih na ravni Skupine več kot 100.

10

Leta 2019 je funkcija skladnosti opravila 10 obiskov v članicah Skupine z vseh področjih skladnosti in integritete. Obiski na lokacijah so le del programa skladnosti in integritete Skupine, katerega namen je zagotoviti ustrezno raven standardov skladnosti in integritete ter praks v Skupini.

19. poglavje

Notranja revizija

Notranja revizija pregleduje ključna tveganja pri poslovanju, svetuje poslovodstvu na vseh ravneh in poglablja razumevanje poslovanja Banke. Daje neodvisna in nepristranska zagotovila glede upravljanja ključnih tveganj, upravljanja Banke in delovanja notranjih kontrol ter s tem krepi in ščiti vrednost Banke.

Notranja revizija je neodvisno, objektivno in svetovalno orodje za sistematično in profesionalno ocenjevanje učinkovitosti postopkov upravljanja tveganj, popolnosti in funkcionalnosti sistemov notranjih kontrol ter vodenja poslovanja Skupine. Notranja revizija je dala Upravi in Nadzornemu svetu nepristranska zagotovila o upravljanju tveganj na ključnih področjih, tj. kibernetska varnost, upravljanje podatkov, trezorsko poslovanje, gotovinsko poslovanje, upravljanje razvoja IT, upravljanje incidentov, izračun tveganju prilagojene aktive in okvir za ocenjevanje tveganj, oblikovanje rezervacij, upravljanje slabih posojil, upravljanje zavarovanj in drugih.

Izvedene revizije

Notranja revizija svoje naloge in odgovornosti izvaja po lastni presoji in v skladu z letnim načrtom revizij, ki ga odobri Uprava in potrdi Nadzorni svet. Na podlagi interne metodologije in celovite analize tveganj za leto 2019 je Notranja revizija v Banki načrtovala 49 revizijskih pregledov, od katerih jih je opravila 46, tri pa odložila zaradi objektivnih razlogov. Poleg tega so

revizorji opravili 18 pregledov poslovalnic in kot svetovalci sodelovali v strateškem projektu. Večina priporočil, danih v letu 2019, je bila izvedena v dogovorjenih rokih.

Izvajanje enotnih pravil

Notranja revizija ves čas izboljšuje učinkovitost. Osredotoča se na spremljanje izvrševanja revizijskih priporočil, usposabljanje in izobraževanje, prenovo priročnika in listine za notranje revidiranje, svetovanje poslovodstvu ter zagotavljanje visokokakovostnega in profesionalnega delovanja funkcije notranje revizije v Skupini. Notranja revizija uvaja tudi enotna pravila delovanja notranjerevizijske funkcije v Skupini in redno nadzoruje njihovo spoštovanje.

Upoštevani so bili najvišji standardi

Notranja revizija in druge notranjerevizijske službe v Skupini delujejo v skladu z:

Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju
ZBan-2 ali drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje članice Skupine
Kodeksom etike notranjih revizorjev
Kodeksom načel notranjega revidiranja

19.686

ur, porabljenih za revizijske preglede

709 ur, porabljenih za svetovanje

24 strokovnjakov Notranje revizije

46

izvedenih načrtovanih in izrednih revizijskih pregledov Letno poročilo NLB Skupine 2019

20. poglavje

Izjave o korporativnem upravljanju

finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim Banka in družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava potrjuje navedbe v poslovnem poročilu, ki so skladne s priloženimi računovodskimi izkazi po stanju na dan 31. decembra 2019 ter predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Banke in NLB Skupine ter izidov njunega

Uprava NLB

član uprave član uprave predsednik uprave

poslovanja za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2019.

Uprava potrjuje, da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz dogodkov in izidov poslovanja Banke in Skupine ter njunega

Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

izpostavljene.

Vrste storitev, za opravljanje katerih ima NLB dovoljenje

V skladu z določbami 14. člena (1. odstavek) Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 69/17 in 73/19), ki ga je sprejela BS na podlagi pooblastil iz 93. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 in kasnejše spremembe, ZBan-2), NLB navaja vse vrste finančnih storitev, ki so se v skladu z dovoljenjem BS izvajale v obdobju, za katerega je bilo pripravljeno poslovno poročilo.

NLB ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev po 5. členu ZBan-2. Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

Banka ima dovoljenje za opravljanje vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev.

Opravlja lahko naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 5. členu ZBan-2, in sicer:

1. sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti
1. dajanje posojil, kar vključuje: • potrošniška posojila
2. hipotekarna posojila
3. odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring)
4. financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfetiranje)
1. plačilne storitve
1. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke tega člena
1. izdajanje garancij in drugih jamstev
1. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
2. z instrumenti denarnega trga
3. s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z deviznimi posli
4. s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami
5. z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti
6. s prenosljivimi vrednostnimi papirji
1. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in s tem povezane storitve
1. svetovanje podjetjem v zvezi s strukturo kapitala, poslovno strategijo in sorodnimi zadevami ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in prevzemi podjetij
1. denarno posredništvo na medbančnih trgih
1. svetovanje glede upravljanja portfelja
1. hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo
1. storitve bonitetnega ocenjevanja: zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij v zvezi s kreditno sposobnostjo
1. oddajanje sefov v najem
1. naložbene storitve in transakcije ter pomožne naložbene storitve v skladu z Zakonom o trgu finančnih inštrumentov (ZTFI)

Banka lahko opravlja naslednje dodatne finančne storitve po 6. členu ZBan-2:

1. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo
1. skrbniške storitve po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje
1. kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih

Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev je objavljeno na uradni spletni strani BS: https://www.bsi.si/financna-stabilnost/ subjekti-nadzora/banke-v-sloveniji/8/ nova-ljubljanska-banka-dd-ljubljana.

Izjava o korporativnem upravljanju NLB

V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-118 podaja NLB Izjavo o korporativnem upravljanju, kot del poslovnega poročila, ki je vključen v Letno poročilo NLB Skupine za leto 2019.

1. IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSOM UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

NLB kot družba, katere delnice kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, razkriva skladnost s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb, ki velja za banko. Informacije v tej točki predstavljajo »Izjavo o skladnosti s kodeksom upravljanja javnih delniških družb«, kot jo definirajo Pravila Ljubljanske borze, ki veljajo od 9. decembra 2019 (členi od 24 do 26).

1.1. SKLICEVANJE NA KODEKSE, PRIPOROČILA IN DRUGE NOTRANJE PREDPISE O KORPORATIVNEM UPRAVLJANJU

Korporativno upravljanje Banke temelji na veljavni zakonodaji RS, še posebno na določbah ZGD-1 in ZBan-2, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Ur. l. RS, št. 73/15, z nadaljnjimi spremembami) ter smernicah EBA o notranjem upravljanju (EBA/GL/2017/11; 21/03/2018).

Okvir korporativnega upravljanja Banke, ki ga oblikujeta Uprava in Nadzorni svet Banke, je Politika upravljanja NLB (marec 2019, objavljena na spletni strani: https:// www.nlb.si/korporativno-upravljanje), v kateri se zavežeta in javno razkrijeta delničarjem, strankam, upnikom, zaposlenim in drugim deležnikom kot celota, kako bosta upravljala in nadzirala Banko. Uprava in Nadzorni svet se tudi odločita, kateri kodeks korporativnega

upravljanja bo Banka uporabljala pri svojem poslovanju.

Poleg zavezujočega pravnega okvira NLB upošteva tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije, sprejet 27. oktobra 2016, ki velja od 1. januarja 2017). Priporočeni standardi pomagajo oblikovati transparenten in razumljiv sistem upravljanja, kar zvišuje raven zaupanja tako domačih kot tujih vlagateljev, zaposlenih, drugih deležnikov (regulatorji, dobavitelji itd.) in tudi širše javnosti. Ker je bila večina delnic Banke prodana v prvi fazi privatizacije, ki je bila končana 14. novembra 2018, je NLB postala družba, ki kotira na borzi (njene delnice so bile uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, poleg tega pa so bila globalna potrdila o lastništvu (GDR), ki predstavljajo delnice NLB, uvrščena v trgovanje na Londonski borzi vrednostnih papirjev). Od navedenega datuma dalje NLB upošteva izključno priporočila omenjenega kodeksa. Kodeks je javno objavljen na spletni strani: www.ljse.si.

Politika korporativnega upravljanja NLB je usklajena in se uporablja skupaj s Politiko korporativnega upravljanja NLB Skupine, v kateri so določena načela in mehanizmi korporativnega upravljanja v članicah Skupine, upošteva pa tudi lokalno zakonodajo in regulativne zahteve.

Poleg tega je NLB leta 2019 pri izvajanju sistema upravljanja upoštevala tudi Katalog zavez, ki jih je RS dala EK v zvezi z odobritvijo državne pomoči NLB decembra 2013 (zaveze glede korporativnega upravljanja). Omenjene zaveze so bile spremenjene z Odločbo EK maja 2017 in z Odločbo EK z dne 10. avgusta 2018 (javne različice omenjenih odločb so na voljo na:

http://ec.europa.eu/ competition/state_aid/cases/269184/269184_1911771_145_2. pdf and
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uris erv:OJ.L_.2018.298.01.0017.01. ENG&toc=OJ:L:2018:298:TOC).

Glede na to, da so dne 31. decembra 2019 vse zaveze potekle in so bile po oceni NLB tudi izpolnjene, omejitve, ki so izhajale iz teh zavez, ne veljajo več.

NLB si prizadeva dvigniti raven transparentnosti poslovanja ter obvešča svoje delničarje in drugo strokovno javnost skladno s Priporočili javnim družbam za obveščanje (Ljubljanska borza, 19. avgust 2019) v elektronskem sistemu obveščanja Ljubljanske borze (SEOnet) in skladno s Pravili Londonske borze, prek regulativne poročevalske službe Londonske borze (RNS).

Skladno z ZGD-1 (70. člen, 5. odstavek) Banka razkriva svojo skladnost z omenjenimi kodeksi na podlagi načela »upoštevaj ali pojasni«. Izjava se nanaša na sistem korporativnega upravljanja banke od začetka do konca poslovnega leta, ki pa sta enaka tudi začetku in koncu koledarskega leta (od 1. januarja do 31. decembra 2019).

^18. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1; Ur. l. RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odločba Ustavnega sodišča, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZposS).

Banka to izjavo objavi v poslovnem poročilu v okviru Letnega poročila NLB Skupine za leto 2019 ter v posebnem poročilu na svoji spletni strani (https://www.nlb.si/vlagatelji). Sistem korporativnega upravljanja Banke in vse pomembne informacije o upravljanju Banke, ki presegajo zahteve tega zakona, so objavljeni v Politiki korporativnega upravljanja NLB in drugih dokumentih, ki so posredovani deležnikom tako, da so objavljeni na spletni strani NLB (http:// www.nlb.si/korporativno-upravljanje).

2. IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSOM UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

NLB odstopa od priporočil, kot je opisano v nadaljevanju, kjer tudi pojasnjuje odstopanja.

Priporočilo št. 8.1: Ob sklicu Skupščine delničarjev, predvidene za 10. junija 2019, NLB na svoji spletni strani ni objavila vseh zahtevanih informacij skladno s tem priporočilom. V prihodnje bo NLB na svoji spletni strani objavila tudi vse zahtevane informacije o organiziranem zbiranju pooblastil.

Priporočilo št. 8.5: NLB v pojasnilu predlogov Skupščini ne navaja preteklega članstva posameznih predlaganih kandidatov za člane Nadzornega sveta v drugih vodstvenih ali nadzornih telesih ali morebitnega navzkrižja interesov (ker so že vključeni v postopek (Fit&Proper)).

Priporočilo št. 10.1: Pri ocenjevanju primernosti kandidata za člana Nadzornega sveta se uporabljajo zakonsko določena merila, vendar kandidati nimajo potrdil o svoji specializirani strokovni usposobljenosti za članstvo v Nadzornem svetu, kot je na primer certifikat Združenja nadzornikov Slovenije ali drug podoben certifikat.

Priporočilo št. 12.2: V Poslovniku o delu Nadzornega sveta NLB niso navedene vse vrste transakcij, za katere Uprava potrebuje predhodno odobritev Nadzornega sveta, na podlagi odločitve Nadzornega sveta, ampak le sklicevanje na 24. člen Statuta. Omenjeni poslovnik prav tako ne vključuje ocenjevanja, izobraževanja in usposabljanja članov Nadzornega sveta. Navedene določbe so del drugih internih dokumentov ali sklepov organov upravljanja.

Priporočilo št. 12.3: V poslovniku o delu Nadzornega sveta NLB ni nabora vsebin in časovnega okvira, ki ju mora Uprava spoštovati pri svojem rednem poročanju Nadzornemu svetu. Vendar pa sta pregled vsebin in časovni okvir rednega poročanja Nadzornemu svetu vključena v letni Akcijski načrt Nadzornega sveta in tudi v Statut Banke. Strokovne službe Banke skrbijo, da Nadzorni svet pravočasno prejme ustrezne odločitve in informacije.

Priporočilo št. 15.3: NLB odstopa od tega priporočila, ker je predsednik Nadzornega sveta hkrati tudi predsednik Komisije za imenovanja.

Priporočilo št. 16.2: Sekretarka Nadzornega sveta ni podpisala ločene izjave, v kateri bi se zavezala, da bo varovala zaupnost podatkov na enaki ravni kot člani Nadzornega sveta. Določila o varovanju zaupnosti ima namreč vključena v svoji pogodbi o zaposlitvi, hkrati pa je zavezana varovati zaupnost informacij v skladu z določili ZBan-2 in Zakona o delovnih razmerjih.

Priporočilo št. 17: Po naši oceni Banka članom Nadzornega sveta ne zagotavlja ustreznega plačila glede na njihove odgovornosti in glede na predvidene kazni, določene v ZBan-2. Vendar pa je dne 21. oktobra 2019 Skupščina delničarjev sprejela spremembe nagrajevanja Nadzornega sveta in njegovih komisij, tako da bolje odražajo odgovornosti in naloge članov Nadzornega sveta.

Priporočila št. 21.4 do 21.6: V letu 2019 NLB ni zagotavljala variabilnega nagrajevanja v obliki delnic NLB nobenemu članu Uprave, prav tako delniške opcije in primerljivi finančni instrumenti niso predstavljali večine variabilnega plačila kateregakoli člana Uprave NLB. Glede plačila variabilnega dela nagrade v lastnih delnicah NLB deluje skladno z določili ZBan-2 in Smernicami BS z dne 22. novembra 2016 o uporabi načela sorazmernosti pri izvajanju politike nagrajevanja (v nadaljevanju: Smernice BS). Glede na to, da so delnice NLB uvrščene na organizirani trg mora, na podlagi 7. točke 1. odstavka 170. člena ZBan-2, ki temelji na Direktivi 2013/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta, vsaj 50 % variabilnega dela nagrade (med drugim) vsakega člana Uprave NLB obsegati navadne delnice NLB. Ta zahteva velja za neodloženi in odloženi del variabilne nagrade (za razliko od priporočil 21.4 in 21.6, ki določata, da se variabilna nagrada, dodeljena v delnicah, ne izplača vsaj 3 leta po dodelitvi). Če variabilna nagrada posameznega identificiranega zaposlenega v določenem letu ne presega 50.000 EUR, Smernice BS dopuščajo izjemo od zahteve, da mora biti variabilni del nagrade izplačan v lastnih delnicah banke. Ker omenjeni prag ni bil presežen, NLB v 2019 ni zagotavljala variabilnega nagrajevanja v obliki delnic NLB nobenemu članu Uprave.

Priporočilo št. 25.3: Banka odstopa od priporočila glede zamenjave zunanjih revizorjev. V letu 2018 je banka upoštevala določila ZBan-2 in Priporočila in pričakovanja SDH glede zamenjeve zunanjih revizorjev, ki določajo daljše obdobje rotacije (10 let).

Priporočilo št. 27.4: NLB pripravi finančni koledar, ki je objavljen na spletni strani banke (https://www.nlb.si/ financni-koledar), ki vsebuje informacije o pričakovanih datumih skupščin, ne vsebuje pa informacij o datumu izplačila dividend. Datum izplačila dividend je naveden v objavi dnevnega reda in predlaganih sklepov, ki naj bi jih sprejela Skupščina (oba dokumenta sta objavljena na https:// www.nlb.si/skupscine). Datum izplačila dividend se določi na podlagi Pravil poslovanja KDD (Centralna Klirinško depotna družba).

Priporočilo št. 29.3: Banka še nima programa nakupa svojih lastnih delnic. Upravljalni organi Banke bodo o sprejemu omenjenega programa razpravljali v letu 2020.

Priporočilo št. 29.7: NLB razkriva višino nagrade za vsakega posamičnega člana Uprave in Nadzornega sveta, razčlenjeno po vseh točkah, navedenih v Prilogah C.3 in C.4 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (razen v Prilogi C.3 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v kateri NLB ne razkriva bruto variabilnih prejemkov članov Uprave, na podlagi kriterijev količine in kakovosti, ampak samo kot skupni znesek).

Priporočilo št. 29.9: NLB na svoji spletni stani ne objavlja poslovnikov svojih organov (Uprave, Nadzornega sveta in Skupščine).

3. GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

NLB mora upoštevati določbe ZBan-2 in Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, ki med drugim ureja obveznost Banke, da vzpostavi in vzdržuje ustrezne sisteme notranjih kontrol in upravljanja tveganj. Zaradi

zgoraj navedenega je NLB razvila trden in zanesljiv sistem notranjega upravljanja, ki obsega:

jasen organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji na področju odgovornosti
učinkovite postopke upravljanja tveganj za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, upravljanje in spremljanje tveganj, vključno s pripravljenostjo za prevzemanje tveganj, strategijo upravljanja tveganj, ICAAP, ILAAP, načrtom sanacije in poročanjem tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila Skupina izpostavljena pri svojem poslovanju
vključitev glavnih smernic na področju strateških tveganj v letni pregled poslovnega načrta, postopek priprave proračuna in sprejemanje drugih pomembnih odločitev
primerne mehanizme notranjega nadzora, ki vključujejo tudi ustrezne administrativne in računovodske postopke
ustrezne politike in prakse nagrajevanja, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in s tem spodbujajo upravljanje tveganj

3.1. Mehanizmi notranjih kontrol

Ustreznost mehanizmov notranjih kontrol je določena na podlagi neodvisnosti, kakovosti in veljavnosti:

pravilnikov in kontrol nad izvedbo organizacijskih, poslovnih in delovnih procesov banke (notranje kontrole) in
notranjih kontrolnih funkcij in oddelkov (notranje kontrolne funkcije)

3.1.1. Notranje kontrole

Notranje kontrole morajo biti vzpostavljene na vseh ravneh organizacijske strukture Banke, zlasti na ravneh komercialnih, kontrolnih in podpornih funkcij ter na ravni vsake od finančnih storitev Banke. Banka v vsakodnevnem poslovanju uporablja interni akt Sistem notranjih kontrol, ki določa sistem notranjih kontrol v NLB in odgovornosti za njegovo vzpostavitev, neprekinjeno delovanje in nadgrajevanje. Banka je na organizacijski ravni vzpostavila spremljavo poslovanja in zaledne pisarne.

Če so v procesu izvajanja notranjih kontrol ugotovljene pomanjkljivosti, nepravilnosti ali kršitve, jih obravnava Odbor za operativna tveganja, ki tudi sprejme ustrezne ukrepe. V primeru namernih kršitev pravil Banke, kot so opredeljene v Kodeksu ravnanja NLB Skupine, se taki primeri obravnavajo skladno s Politiko o integriteti in skladnosti poslovanja v NLB in NLB Skupini.

3.1.2. Funkcije notranjih kontrol

Funkcije notranjih kontrol so del sistema notranjega upravljanja Banke. Funkcije notranjih kontrol vključujejo:

a) Notranja revizija

Funkcija Notranje revizije je organizirana skladno z Listino o delovanju funkcije Notranje revizije v NLB, ki jo je Uprava sprejela 13. novembra 2018 (in dopolnila 13. avgusta 2019) v soglasju z Nadzornim svetom NLB (30. novembra 2018 in 6. septembra 2019).

Listina o delovanju Notranje revizije v NLB je krovni dokument o razumevanju in vlogi notranje revizije v NLB, ki opredeljuje namen, pristojnosti, odgovornosti in naloge Notranje revizije v NLB, skladno z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Omenjena listina določa položaj notranje revizije v organizaciji, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila notranjim revizorjem za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, ki so pomembni za izvajanje njihovih nalog ter opredeljuje področje in dejavnosti Notranje revizije.

Uprava NLB je vzpostavila neodvisno notranjerevizijsko funkcijo, ki daje zagotovila in svetuje na področjih upravljanja tveganj, notranjega kontrolnega sistema in upravljanja NLB. Poslanstvo in glavna naloga Notranje revizije sta krepitev in zaščita vrednosti Banke s podajanjem objektivnih zagotovil na podlagi ocene tveganj, s svetovanjem in poglobljenim razumevanjem delovanja Banke. Poleg tega Notranja revizija izvaja reden nadzor nad kakovostjo delovanja ostalih notranjerevizijskih služb v Skupini ter skrbi za nenehen razvoj funkcije notranjega revidiranja.

Skladno z zakonskimi določili je banka organizirala Notranjo revizijo kot neodvisno organizacijsko enoto, ki je primarno odgovorna Nadzornemu svetu NLB, sekundarno pa Upravi Banke.

Nadzorni svet NLB obvezno poda soglasje k imenovanju, nagrajevanju in razrešitvi direktorja Notranje revizije, s čimer se zagotavlja njegova neodvisnost in s tem tudi neodvisnost delovanja Notranje revizije.

b) Funkcija upravljanja tveganj

Funkcija upravljanja tveganj je organizirana skladno z Listino o delovanju funkcije upravljanja tveganj v NLB, ki jo je Uprava sprejela 6. novembra 2015 v soglasju z Nadzornim svetom NLB. Listina o delovanju funkcije upravljanja tveganj v NLB predstavlja krovni dokument o razumevanju in vlogi funkcije upravljanja tveganj; opredeljuje namen, veljavo in način delovanja ter pooblastila in odgovornosti funkcije upravljanja tveganj, skladno z zahtevami ZBan-2 ter Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice.

Funkcija upravljanja tveganj je pomemben del celotnega procesa vodenja in upravljanja Skupine. Funkcija upravljanja tveganj je v NLB organizirana v okviru

Področja tveganj, ki ga pokriva član Uprave, odgovoren za tveganja (CRO). Področje tveganj vključuje naslednje organizacijske enote:

Tveganja
Kreditne analize pravnih in fizičnih oseb
Vrednotenje in kontrola
Prestrukturiranje
Upravljanje problematičnih naložb

Funkcijo upravljanja tveganja opravlja sektor Tveganja. Pristojnosti, pooblastila in odgovornosti Tveganj zastopa direktor sektorja. Funkcionalno in organizacijsko so Tveganja ločena od drugih funkcij, kjer se sprejemajo poslovne odločitve in pri katerih lahko prihaja do potencialnega nasprotja interesov s funkcijo upravljanja tveganj. Vodja funkcije upravljanja tveganj ima neposreden dostop do Uprave NLB, hkrati pa tudi neoviran in neodvisen dostop do Nadzornega sveta NLB in Komisije za tveganja pri Nadzornem svetu NLB.

Področje za upravljanje tveganj v Skupini je pristojno za upravljanje, ocenjevanje in spremljanje tveganj v Banki, ki je matična družba v Sloveniji, obenem pa je tudi kompetenčni center za šest odvisnih bančnih članic Skupine. Poleg tega je odgovorno tudi za več družb, ki opravljajo pomožne storitve in nestrateške odvisne družbe, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja. Funkcija upravljanja tveganj je v posameznih članicah Skupine urejena skladno z lokalno zakonodajo, upoštevajoč izhodišča za postavitev, organizacijo ter aktivnosti na področju upravljanja tveganj v članicah, ki je opredeljena v dokumentu »Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini«. Opisani standardi na področju upravljanja tveganj pomenijo za članice Skupine osnovna izhodišča, katerim morajo prilagoditi svoje usmeritve glede strateških tveganj, interne politike, organizacijo, postopke dela, metodologije ter sistem poročanja.

NLB je kot sistemska banka vključena v enotni mehanizem nadzora (SSM) pod nadzorom ECB in njene skupne nadzorniške skupine ter BS. Vse članice Skupine upoštevajo predpise ECB, ki veljajo za vso Skupino in druge veljavne zahteve, odvisne družbe Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, pa spoštujejo tudi pravila, ki jih določajo lokalni regulatorji. Spremljanje in upravljanje tveganj v Skupini se izvaja na poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice Skupine, v skladu s Standardi upravljanja tveganj v Skupini.

Skupina pripisuje velik pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Glavni cilj upravljanja tveganj je upravljanje, ocenjevanje in spremljanje tveganj skladno s Strategijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj in Strategijo upravljanja tveganj Skupine, ki predstavljata ključne cilje in usmeritve na področju strateških tveganj. Skupina je celovito vgradila okvir upravljanja tveganj v svoje postopke odločanja, usmerjanja in zmanjšanja tveganj z namenom, da bi proaktivno podprla svoje poslovanje. Poleg tega so glavne strateške smernice glede tveganj vključene v pregled letnega poslovnega načrta in proces finančnega načrtovanja. Skupina stalno krepi in spreminja sistem upravljanja tveganj, in sicer z namenom identifikacije in ustreznega upravljanja obstoječih in potencialnih novih tveganj.

Skupina načrtuje preudarno prevzemanje tveganj in zagotavljanje dolgoročno optimalno dobičkonosnega poslovanja, ob hkratnem izpolnjevanju vseh regulativnih zahtev. Ključne strateške dokumente Skupine v zvezi s tveganji in druge politike v zvezi s tveganji odobrita Uprava in Nadzorni svet NLB. Skupina redno spremlja svoj ciljni profil prevzemanja tveganj in interne dodelitve kapitala, ki sta ključni sestavini postopka proaktivnega upravljanja tveganj v Skupini. Omogočata pravočasno in podrobno spremljanje, upravljanje in omilitev, kadar je to potrebno. Uporaba omejitev in morebitna odstopanja se redno poročajo ustreznim komisijam in/ali Upravi banke, Komisiji za tveganja Nadzornega sveta in Nadzornemu svetu Banke. Poleg tega je Skupina vzpostavila sisteme zgodnjega obveščanja in stresnega testiranja na različnih področjih tveganj, in sicer z namenom krepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega ukrepanja, kadar je to potrebno.

NLB posebno pozornost namenja sistemu notranjih kontrol in upravljanju tveganj v Skupini ter skladno s Politiko korporativnega upravljanja Skupine, stalno nadgrajuje sistem notranjih kontrol v Skupini. Korporativno upravljanje Skupine je predstavljeno v poglavju Korporativno upravljanje NLB, podpoglavje Korporativno upravljanje Skupine. Profil tveganosti Skupine v povezavi s poslovno strategijo je predstavljen v sklopu Upravljanje tveganj v računovodskem delu letnega poročila.

c) Funkcija skladnosti, funkcija informacijske varnosti in funkcija preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma

Skladnost poslovanja in krepitev integritete v Skupini v svoji vlogi funkcije notranje kontrole izvaja kontrolne dejavnosti na naslednjih področjih:

preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
informacijska varnost in varovanje podatkov
varstvo osebnih podatkov
upravljanje regulativne skladnosti
preprečevanje prevar in notranjih preiskav
razvoj metodologij tveganj na področju skladnosti in določitev ter spremljanje standardov na področju etičnosti in integritete
usklajevanje politik in praks znotraj Skupine (področje kompetenc znotraj

Skladnosti poslovanja in krepitve integritete)

Skladnost poslovanja in krepitev integritete je organizacijska enota Banke, ki je glede na organizacijsko strukturo umeščena neposredno pod Upravo Banke. Banka je sprejela Politiko o integriteti in skladnosti poslovanja v NLB in NLB Skupini (verzija 1, december 2016), ki ureja način in obseg dejavnosti funkcije skladnosti v Banki. Ločene politike urejajo različna področja, ki so organizirana v okviru Skladnosti poslovanja in krepitve integritete v NLB.

Nadzor nad skladnostjo poslovanja je v pristojnosti Skladnosti poslovanja in krepitve integritete. Na ta način je zagotovljeno neodvisno delovanje Skladnosti poslovanja in krepitve integritete od ostalih služb v Banki. Direktor Skladnosti poslovanja in krepitve integritete v Banki ne opravlja nobene druge funkcije, ki bi lahko predstavljala kakršnekoli možnosti za nastanek nasprotja interesov. Za zagotavljanje te neodvisnosti direktor poroča neposredno članu Uprave Banke, odgovornemu za skladnost (vključno s funkcijami informacijske varnosti in PPDFT), s čimer je dodatno zagotovljena neodvisnost delovanja Skladnosti poslovanja in krepitve integritete. Ker sta funkciji informacijske varnosti in PPDFT organizirani znotraj Skladnosti poslovanja in krepitve integritete, imata vodja informacijske varnosti (CISO) in vodja PPDFT zagotovljeno popolno neodvisnost v enakih linijah poročanja kot direktor Skladnosti poslovanja in krepitve integritete. Vsi trije imajo tudi neposreden dostop do Nadzornega sveta Banke in ločeno linijo poročanja.

Na podlagi modela NLB je bila funkcija skladnosti vzpostavljena tudi v strateških članicah Skupine. Prav tako obstaja usklajen sistem standardov in praks na področju skladnosti in integritete v celotni Skupini, strateških in nestrateških članicah, v obliki posebnih zavezujočih standardov na področju skladnosti in integritete.

3.2. Finančno poročanje

Za zagotovitev ustreznih postopkov računovodskega poročanja NLB sledi sprejeti Politiki računovodskega kontroliranja. Računovodsko kontroliranje se zagotavlja preko delovanja celotne računovodske funkcije, njegov namen pa je zagotavljanje kvalitetnih in zanesljivih računovodskih informacij ter s tem pravilnega in pravočasnega finančnega poročanja. Najpomembnejša identificirana tveganja na tem področju se obvladujejo z ustreznim sistemom pooblastil, razmejitvijo dolžnosti, upoštevanjem računovodskih pravil, dokumentiranjem vseh poslovnih dogodkov, sistemom skrbništva, knjiženjem na dan poslovnega dogodka, vgrajenimi kontrolnimi mehanizmi v virnih aplikacijah ter arhiviranjem skladno z zakonodajo in internimi pravilniki. Poleg tega politika natančno opredeljuje primarno računovodsko kontroliranje, ki se v največji meri izvaja v analitičnih knjigovodstvih ter sekundarno računovodsko kontroliranje, katerega namen je preverjanje učinkovitosti izvajanja primarnih računovodskih kontrol. Z učinkovitim kontrolnim mehanizmom na področju računovodskega poročanja NLB zagotavlja:

zanesljiv sistem za podporo poslovanju in odločanju
pravilne, popolne in pravočasne računovodske podatke ter posledično računovodska in druga poročila banke
skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami

4. INFORMACIJA O 4. TOČKI 5. ODSTAVKA 70. ČLENA ZGD-1, o podatkih iz 3, 4, 6, 8 in 9 točke 6. odstavka istega člena

Pojasnilo glede pomembnega neposrednega in posrednega lastništva vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ko ureja prevzeme (3. točka, 6. odstavka 70. člena ZGD-1)

Spremembe kapitala so bile izvedene 21. junija 2019, ko je RS prodala preostale delnice NLB in obdržala le manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve (25 % plus 1 delnica). Na dan 31. decembra 2019 je lastniški kapital NLB znašal 200 mio EUR, razdeljenih na 20 milijonov delnic. Vse delnice so istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki. Delnice so uvrščene v segment prve kotacije Ljubljanske borze, globalna potrdila o lastništvu (GDR), ki predstavljajo delnice, pa v trgovanje na glavnem trgu Londonske borze. Pet GDR predstavlja eno delnico Banke.

Glavni delničarji NLB na dan 31. decembra 2019*

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon v imenu imetnikov GDR **	12.464.548	62,32
od tega Brandes Investment Partners, L. P. ***	/	>5 in <10
od tega EBRD***	/	>5 in <10
od tega Schroders plc***	/	>5 in <10
RS	5.000.001	25,00
Drugi delničarji	2.535.451	12,68
Skupaj	20.000.000	100,00

** The Bank of New York Mellon je imetnica delnic v svoji vlogi depozitarja (Depozitar GDR) za imetnike GDR in ni dejanska lastnica zadevnih delnic. Imetniki GDR imajo pravico, da svoje GDR pretvorijo v delnice. Pravice, ki izhajajo iz deponiranih delnic, lahko imetniki GDR uveljavljajo samo prek Depozitarja GDR, individualni imetniki GDR pa nimajo nobene neposredne pravice do udeležbe na skupščini delničarjev ali uveljavljanja glasovalnih pravic na podlagi deponiranih delnic.

***Informacija o lastništvu GDR temelji na podatkih, ki jih sporočajo posamezni imetniki GDR, v skladu z veljavnimi določili slovenske zakonodaje.

Več informacij o lastniškem kapitalu Banke je na voljo na spletni strani: https://www. nlb.si/lastniski-kapital.

Pojasnilo o imetnikih vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice (4. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1)

Delnice NLB ne zagotavljajo nobenih posebnih kontrolnih pravic.

Pojasnilo o omejitvah, glasovalnih pravic, zlasti: (i) omejitvah glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov, (ii) rokih za izvajanje glasovalnih pravic, in (iii) dogovorih, pri katerih so s sodelovanjem družbe finančne

pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev (6. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1)

V skladu s členom 5.a) Statuta NLB (z dne 12. oktober 2018) se vsak prenos delnic Banke, s katerim prevzemnik skupaj z delnicami, ki jih že ima v lasti pred novo pridobitvijo in delnicami, ki jih imajo tretje osebe v njegovem imenu in za njegov račun, preseže 25 % delnic Banke z glasovalno pravico, zahteva soglasje Banke. Pooblastilo za prenos poda Nadzorni svet.

Banka lahko zavrne izdajo soglasja za prenos delnic, če bi prevzemnik skupaj z delnicami, ki jih že ima v lasti pred novo pridobitvijo in delnicami, ki jih imajo

tretje osebe v njegovem imenu in za njegov račun, presegel 25 % delnic Banke z glasovalno pravico plus eno delnico.

Ne glede na zgornjo določbo, dovoljenje za prenos delnic ni potrebno v primeru, če je pridobitelj pridobil delnice za račun tretjih oseb, tako da ni upravičen izvrševati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, hkrati pa se Banki zaveže, da na podlagi navodil posamezne tretje osebe, za račun katere je imetnik delnic, ne bo izvrševal glasovalnih pravic, če od te osebe skupaj z navodili za glasovanje ne prejme pisnega zagotovila, da ima ta oseba delnice za svoj račun in da hkrati ni, neposredno ali posredno, imetnica več kot 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.

Pridobitelj, ki prekorači 25 % delnic Banke z glasovalno pravico in ne zahteva izdaje dovoljenja za prenos delnic ali ne prejme dovoljenja Banke, sme uresničevati glasovalno pravico iz 25 % delnic z glasovalno pravico.

Pojasnilo o (i) pravilih družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora, in (ii) spremembah statuta družbe (8. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1)

Uprava

V skladu s Statutom NLB Nadzorni svet imenuje in razrešuje predsednika in druge člane Uprave. Predsednik Uprave lahko enega od članov Uprave s predhodnim soglasjem Nadzornega sveta določi za svojega namestnika.

Predsednik in drugi člani Uprave Banke se imenujejo za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani.

Predsednik in člani Uprave Banke so lahko predčasno odpoklicani v skladu z zakonom in Statutom NLB.

Vsak član Uprave Banke se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev.

Nadzorni svet

Člane Nadzornega sveta izvoli Skupščina za dobo štirih let v skladu s Statutom NLB. Nadzorni svet Banke na svoji prvi seji po imenovanju izmed svojih članov izvoli predsednika in najmanj enega namestnika predsednika Nadzornega sveta Banke. Članstvo članov Nadzornega sveta preneha po izteku njihovega mandata ali na podlagi sklepa o razrešitvi, ki ga sprejme Skupščina. Člani Nadzornega sveta lahko odstopijo kadarkoli z odpovednim rokom treh mesecev.

Ustavno sodišče RS je v Odločbi št. U-I-56-19 z dne 13. junija 2019 razveljavilo četrti odstavek 33. člena ZBan-2 o nesodelovanju delavcev v upravljavskih

telesih bank. Leta 2019 pravica delavcev, da sodelujejo v upravljavskih telesih banke, skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), še ni bila uresničena.

Spremembe statuta družbe

V skladu z določbami ZGD-1 in 18. členom Statuta je za sprejem in vse spremembe Statuta Banke potrebna kvalificirana večina najmanj 75 % oddanih glasov delničarjev.

Pojasnilo o pooblastilih članov poslovodstva, zlasti pooblastilih za izdajo ali nakup lastnih delnic (9. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1)

Skupščina je 10. junija 2019 pooblastila Upravo Banke za odkup lastnih delnic in izključitev predkupne pravice obstoječih delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic v obdobju 36 mesecev od sprejetja sklepa na Skupščini. Skladno z določili ZBan-2 in drugih ustreznih predpisov mora Banka izplačati variabilni del nagrade določenim zaposlenim (delno) v delnicah NLB. Pooblastilo velja do pridobitve največ 36.542 lastnih delnic NLB, medtem ko celoten delež delnic, pridobljenih na podlagi tega pooblastila, skupaj z delnicami, ki jih ima NLB že v lasti, ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala NLB (2.000.000 delnic).

5. PODATKI O DELOVANJU IN KLJUČNIH PRISTOJNOSTIH SKUPŠČINE TER OPIS PRAVIC DELNIČARJEV IN NAČINA NJIHOVEGA UVELJAVLJANJA

Skupščina ima pristojnosti, kot jih določajo ZGD-1, ZBan-2 in Statut Banke. Skupščina je organ Banke, prek katerega delničarji uveljavljajo svoje pravice, ki med drugim vključujejo: odločitve o korporativnih spremembah (spremembe Statuta, povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala) in pravno prestrukturiranje (združitve, prevzemi), sprejemanje odločitev o vseh zakonskih zadevah v zvezi z imenovanjem in

razrešitvijo članov Nadzornega sveta ter imenovanjem zunanjega revizorja in delitvijo dobička (delitev bilančnega dobička), podelitvijo razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu.

Skupščino sklicuje Uprava. Skupščino lahko skliče tudi Nadzorni svet Banke, zlasti takrat, ko Uprava Skupščine ne skliče pravočasno ali ko je sklic potreben za nemoteno delovanje Banke. V skladu s Statutom lahko Nadzorni svet dopolni dnevni red sklicane Skupščine.

Praviloma je Skupščina Banke sklicana v kraju sedeža Banke, lahko pa tudi v drugem kraju, ki ga določi sklicatelj. Skupščina sprejema sklepe z navadno večino oddanih glasov, razen če zakon ali Statut ne določata višje večine ali drugih pogojev.

Delničarji imajo pravico do udeležbe na Skupščini Banke, glasovalno pravico, predkupno pravico do vpisa novih delnic v primeru dokapitalizacije, pravico do udeležbe v dobičku (dividende) in pravico do udeležbe v presežku v primeru likvidacije ali stečaja Banke ter pravico do obveščanja.

Na podlagi 296. člena (peta alineja 3. odstavka) ZGD-1 NLB obvešča delničarje o njihovih pravicah, ki jih imajo kot delničarji, v Informacijah o pravicah delničarjev, ki so objavljene med dokumenti o sklicu vsake Skupščine (tj. v dnevnem redu, predlogih delničarjev, predlogih za glasovanje delničarjev in pravicah delničarjev glede obveščenosti).

6. PODATKI O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVIH KOMISIJ

Podroben opis sestave Uprave in Nadzornih organov ter njihovih komisij je v Prilogah C.1 in C.2 kot ju določa Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta prilogi te izjave.

6.1. Uprava

Uprava je organ odločanja in zastopanja Banke. Upravlja družbo, samostojno in neodvisno sprejema poslovne odločitve, sprejema strategijo razvoja, zagotavlja trdno in učinkovito upravljanje tveganj, deluje z najvišjo stopnjo profesionalne integritete, varuje poslovne skrivnosti in odgovarja za zakonitost poslovanja Banke v okvirih, ki jih določajo ustrezni predpisi. Uprava ima v skladu s Statutom NLB tri do šest članov, od katerih se enega imenuje za predsednika Uprave Banke.

V letu 2019 so Upravo Banke sestavljali Blaž Brodnjak, član od 1. decembra 2012, namestnik predsednika Uprave od 5. februarja 2016 ter predsednik, CEO in član Uprave, pristojen za trženje (CMO) (od 6. julija 2016, z novim petletnim mandatom od 6. julija 2016), in člani Archibald Kremser kot član Uprave, pristojen za finančno poslovanje (CFO; od 31. julija 2013, z novim petletnim mandatom od 6. julija 2016), Andreas Burkhardt kot član Uprave, pristojen za področje upravljanja tveganj (CRO; od 18. septembra 2013, z novim petletnim mandatom od 6. julija 2016), in László Pelle kot član Uprave, pristojen za področje operativnega poslovanja (COO) od 26. oktobra 2016. Predsedniku Uprave Blažu Brodnjaku ter članoma Uprave Archibaldu Kremserju in Andreasu Burkhardtu se petletni mandat izteče 6. julija 2021.

Dne 30. oktobra 2019 sta se Nadzorni svet NLB in László Pelle, član Uprave in operativni direktor (COO), dogovorila o prekinitvi mandata z dne 31. januarja

Dne 29. novembra 2019 je Nadzorni svet imenoval Petra Brunclíka za člana Uprave s petletnim mandatom od dneva, ko prejme soglasje ECB. Prevzel bo funkcijo operativnega direktorja (COO) in bo odgovoren za IT, operativo, nabavo in oddelke upravljanja poslovnih nepremičnin.

Predsednik in člani Uprave se imenujejo za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani Uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z zakonom in Statutom. Vsak član Uprave se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev. Za člana Uprave Banke je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave banke po zakonu, ki ureja bančništvo, in ki je pridobila dovoljenje BS ali ECB, v skladu s Statutom.

Uprava si je v letu 2019 s pomočjo notranje projektne skupine Banke in zunanjih pravnih svetovalcev aktivno prizadevala dokončati drugo fazo postopka prodaje Banke, ki ga je vodil SDH. Dne 21. junija 2019 je bila zaključena druga faza privatizacije NLB s prodajo delnic NLB do kontrolnega deleža (25 % plus 1 delnica). Po mnenju NLB so bile z uspešno končanim procesom privatizacije in prodajo zavarovalnice NLB Vita d.d. decembra 2019 izpolnjene zaveze, dane EK. Uprava Banke si je skozi vse leto intenzivno prizadevala za digitalizacijo, racionalizacijo ter posodobitev procesov in storitev Banke, s čimer je celotni Skupini omogočila tehnološki razvoj in nove priložnosti digitalizacije za rast v prihodnje.

Podrobnejša določila o načinu dela Uprave Banke določa Poslovnik o delu Uprave Banke.

6.2. Nadzorni svet

Nadzorni svet opravlja svoje naloge v skladu z določili veljavnih zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb, Statutom Banke in Poslovnikom o delu Nadzornega sveta. Nadzorni svet lahko najame pravne in druge svetovalce in institucije, ki jih on ali njegove komisije potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

Nadzorni svet je od 1. januarja do 28. februarja 2019 sestavljalo 8 članov, in sicer: Primož Karpe, predsednik, Andreas Klingen, namestnik predsednika, in naslednji člani: Alexander Bayr, David Eric Simon, László Urbán, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek in Peter Groznik. Dve članici Nadzornega sveta sta odstopni izjavi podali 30. novembra 2018, s trimesečnim odpovednim rokom, in sicer zaradi spremenjene zaveze EK o neodvisnosti vseh članov Nadzornega sveta, ki jih je RS dala EK leta 2018.

Zato so bili na Skupščini dne 10. junija 2019 imenovani štirje člani Nadzornega sveta (pri čemer so bili trije člani imenovani na novo - Mark William Lan Richards, Shrenik Dhirajlal Davda in Gregor Rok Kastelic), enemu članu pa je bil podaljšan mandat (Andreas Klingen). Dne 28. junija 2019 je imel Nadzorni svet NLB prvo sejo z vsemi devetimi člani, kot določa Statut NLB. Na omenjeni seji je Nadzorni svet imenoval člane obstoječih komisij (za revizijo, tveganja, nagrajevanje in imenovanja) ter ustanovil novo Komisijo za operativo in IT.

Nadzorni svet Banke, v skladu z dvotirnim sistemom upravljanja in pristojnostmi za nadzor nad Upravo, med drugim podaja soglasja Upravi Banke v zvezi s poslovno politiko in finančnim načrtom Banke, potrjuje strategijo Banke in Skupine ter organizacijo sistema notranjih kontrol, letni načrt dela notranje revizije in vse finančne transakcije, opredeljene v Statutu. Nadzorni svet ravna v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja

ob upoštevanju preprečevanja nasprotja interesov.

Leta 2019 se je Nadzorni svet sestal na sedmih rednih in desetih korespondenčnih ter eni izredni seji in obravnaval naslednje ključne teme:

sprejel Proračun NLB Skupine za leto 2020 in se seznanil s finančnimi projekcijami za obdobje 2021–2024,
sprejel Izjavo o korporativnem upravljanju NLB ter sprejel Izjavo o upravljanju tveganj NLB
odobril Letno poročilo NLB Skupine za leto 2018, sprejel Poročilo Nadzornega sveta o rezultatih pregleda Letnega poročila NLB Skupine za leto 2018, sprejel Letno poročilo Notranje revizije za leto 2018 za Skupščino
odobril Letno poročilo družbene odgovornosti za leto 2018 in odobril Izjavo o nefinančnem poslovanju NLB Skupine v letu 2018
odobril predlog sklica redne Skupščine NLB dne 10. junija 2019 in predlog sklica izredne Skupščine NLB dne 21. oktobra 2019
odobril proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP), proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP), Poročilo o prevzemanju tveganj, Razkritja skladno s stebrom III za NLB Skupino za leto 2018, dejavnost optimizacije kapitala v NLB in NLB Skupini za leto 2019, strategijo likvidacije slabih naložb NLB Skupine, poročilo o 50 največjih komitentih po izpostavljenosti v NLB Skupini, poročilo o odpisu terjatev iz zabilance
odobril Letni načrt Notranje revizije, Letni načrt Skladnosti in integritete, vmesna poročila o poslovanju NLB Skupine, spremembe Listine o delovanju Notranje revizije, redno letno Ocena tveganj na področju skladnosti in integritete in se seznanil s Celovitim mnenjem Notranje revizije za leto 2018
odobril dosežene cilje Uprave v letu 2018 in odobril cilje Uprave za leto 2019, imenoval novega operativnega

direktorja (COO), sprejel odločitve o načrtovanju nasledstva članov Uprave, poročilo o samoocenjevanju Nadzornega sveta ter se seznanil s kandidati za člane Nadzornega sveta

se seznanil s predstavitvijo IT, seznanitev s kazalniki uspešnosti IT
sprejel redna četrtletna poročila o državni pomoči – statusna poročila; sprejel poročila o tveganjih, povezanih z nedokončanimi postopki pred EK v zvezi z državno pomočjo
se seznanil z rednimi poročili regulatorjev BS in ECB o izvajanju zahtev
se seznanil s statusnim poročilom o izvajanju dejavnosti v zvezi z odnosi z vlagatelji
sprejel spremembe Poslovnika Komisije za tveganja Nadzornega sveta NLB, Poslovnika Komisije za revizijo Nadzornega sveta NLB, sprejel spremembe Politike korporativnega upravljanja NLB, se seznanil s spremembami Politike korporativnega upravljanja NLB Skupine, odobril Pravilnik o notranjih informacijah, odobril Politiko o izbiri primernih kandidatov za člane Uprave Banke
sprejel odločitve (ali se seznanil) o ustanovitvi novih družb, čezmejnem financiranju in mednarodnem sindiciranem financiranju, velikih izpostavljenostih, prodaji terjatev, odpisu terjatev, dezinvestiranju družb Skupine, pravnih postopkih, v katere so vključene NLB in članice NLB Skupine, poslih z osebami v posebnem razmerju z Banko itd.

6.3. Komisije Nadzornega sveta

Vseh pet komisij Nadzornega sveta deluje kot posvetovalna telesa Nadzornega sveta NLB in obravnavajo gradiva in predloge Uprave NLB s posameznega področja, namenjena za seje Nadzornega sveta. Nadzorni svet ima naslednje komisije:

Komisija za revizijo
Komisija za tveganja
Komisija za imenovanja
Komisija za prejemke
Komisija za operativno poslovanje in IT

Komisija je sestavljena iz najmanj treh članov Nadzornega sveta. Predsednik komisije je lahko imenovan samo izmed članov Nadzornega sveta. Predsednika in njegovega namestnika ter člane komisije imenuje Nadzorni svet s sklepom. Predsednik, namestnik in člani komisije so lahko imenovani najdlje za čas njihovega mandata v Nadzornem svetu. Nadzorni svet lahko odpokliče predsednika, namestnika ali člana komisije tudi pred tem rokom brez kakršnekoli obrazložitve.

6.3.1. Komisija za revizijo Nadzornega sveta NLB

Komisija za revizijo opravlja naloge, določene z zakonom, s Statutom Banke, poslovnikom Komisije za revizijo Nadzornega sveta NLB, sklepi Nadzornega sveta in drugimi predpisi, pri čemer komisija predvsem spremlja in pripravlja predloge sklepov za Nadzorni svet z naslednjih področij:

računovodsko in finančno poročanje
notranje kontrole in upravljanje tveganj
notranja revizija
skladnost poslovanja

• zunanja revizija

Komisija za revizijo je imela v 2019 pet rednih in štiri korespondenčne seje. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za revizijo:

Letno poročilo Notranje revizije za leto 2018, za Skupščino
Letni načrt Notranje revizije in Skladnosti
redna vmesna poročila o poslovanju Skupine, poročilo Notranje revizije, poročilo o delu Skladnosti poslovanja in krepitve integritete v letu 2018
spremembe Listine o delovanju Notranje revizije NLB
redna poročila o zapadlih priporočilih Notranje revizije
redne letne ocene tveganj na področju skladnosti in integritete
poročilo o prejetih dokumentih BS in ECB ter poročilo o izpolnjevanju zahtev BS in ECB
odobritev Letnega poročila NLB Skupine in odobritev Poročila družbene odgovornosti za leto 2018
informacija o sodelovanju z zunanjim revizorjem pri reviziji letnega poročila Skupine, zlasti z izmenjavo informacij o glavnih vprašanjih, povezanih z revizijo

6.3.2. Komisija za tveganja Nadzornega sveta NLB

Od 1. januarja 2019 je bila sestava komisije naslednja: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (podpredsednik), Simona Kozjek, Peter Groznik in David Eric Simon (člani). Novi člani komisije so bili izvoljeni na Skupščini dne 10. junija 2019. Od 28. junija 2019 je bila sestava komisije naslednja: Andreas Klingen (predsednik), László Urbán (podpredsednik), Peter Groznik, Mark William Lane Richards in David Eric Simon (člani).

Komisija za tveganja se je v letu 2019 sestala na petih rednih sejah. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za tveganja:

redna četrtletna poročila o tveganjih v NLB in NLB Skupini
priročnika ICAAP in ILAAP, Izjava o ustreznosti likvidnosti ter redna poročila ICAAP in ILAAP
razkritja v okviru III. stebra baselskih standardov za NLB Skupino za leto 2018
poročila o pripravljenosti za prevzemanje tveganj
odobritev posodobljene različice dokumenta o pripravljenosti za prevzemanje tveganj NLB Skupine ter dejavnost optimizacije kapitala
strategija likvidacije slabih naložb NLB Skupine
poročilo o 50 največjih komitentih po izpostavljenosti v NLB Skupini
poročilo o 20 največjih izpostavljenostih do komitentov v postopkih prestrukturiranja
predlog za izdajo vnaprejšnjega soglasja Nadzornega sveta NLB skladno s prvim odstavkom 164. člena ZBan-2 k sklenitvi pravnega posla, s katerim se doseže ali preseže celotna izpostavljenost do posameznega komitenta ali skupine povezanih komitentov v višini 10 % sprejemljivega kapitala Banke (ali če se poviša za vsakih naslednjih 5 % sprejemljivega kapitala Banke)

Odgovornosti komisije so opredeljene v Poslovniku o delu Komisije za tveganja Nadzornega sveta NLB.

6.3.3. Komisija za imenovanja Nadzornega sveta NLB

Komisija za imenovanja se je v letu 2019 sestala na petih rednih sejah. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za imenovanja:

ocenjevanje kolektivne primernosti članov Nadzornega sveta (Fit&Proper)
redno ocenjevanje primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta
izbira člana Uprave, odgovornega za področje operativnega poslovanja (COO)
predstavitev predlaganih novih kandidatov Nadzornemu svetu
ocena primernosti kandidatov za člane Nadzornega sveta
spremembe Poslovnika Komisije za imenovanja Nadzornega sveta, spremembe Politike o izbiri primernih kandidatov za člane Nadzornega sveta, spremembe Politike o izbiri primernih kandidatov za člane Uprave, spremembe Politike raznolikosti upravljavskega organa in višjega vodstva

Odgovornosti komisije so opredeljene v Poslovniku o delu Komisije za imenovanja Nadzornega sveta NLB.

6.3.4. Komisija za prejemke Nadzornega sveta NLB

Komisija za prejemke se je v letu 2019 sestala štirikrat. V nadaljevanju je povzetek ključnih tem, ki jih je obravnavala Komisija za prejemke:

• realizacija ciljev Uprave NLB za leto 2018 in informacija o zastavljenih ciljih za leto 2019

ocena uspešnosti in predlagan variabilni del nagrade za direktorje Notranje revizije, Skladnosti in integritete ter Tveganj
predlagane spremembe Politike prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela

Odgovornosti komisije za prejemke Nadzornega sveta so opredeljene v Poslovniku o delu komisije za prejemke Nadzornega sveta NLB.

6.3.5. Komisija za operativno poslovanje in IT Nadzornega sveta NLB

Komisija za operativno poslovanje in IT se je v letu 2019 sestala dvakrat. Komisija za operativno poslovanje in IT se je seznanila s:

ključnimi kazalniki poslovanja
5 najpomembnejšimi prioritetnimi nalogami na področju IT
predstavitvijo IT in operative (delovna tabla prednostnih nalog)

Odgovornosti Komisije za operativno poslovanje in IT Nadzornega sveta NLB so opredeljene v Poslovniku o delu Komisije za operativo in IT NLB.

Sestava Komisij Nadzornega sveta NLB v letu 2018 je podrobno opisana v Prilogi C.2, kot jo opredeljuje Kodeks upravljanja javnih delniških družb (kot priloga k tej izjavi).

7. OPIS POLITIKE ZA ZAGOTAVLJANJE RAZNOLIKOSTI UPRAVLJALNEGA ORGANA IN VIŠJEGA VODSTVA

7.1. Nadzorni svet, Uprava in višje vodstvo

Druga različica Politike raznolikosti upravljalnega organa in višjega vodstva je bila sprejeta na 33. Skupščini delničarjev dne 10. junija 2019. Prejšnja Politika raznolikosti članov Nadzornega sveta (2006) je bila dopolnjena in razširjena tudi na člane Uprave in člane višjega vodstva.

S Politiko raznolikosti upravljalnega organa in višjega vodstva NLB

določa okvir na področju raznolikosti in zastopanosti obeh spolov v organih vodenja in nadzora (Uprava in Nadzorni svet) ter višjem vodstvu. Prav tako določa proces izbire in imenovanja kandidatov (kot je podrobneje opredeljeno v Politiki o izbiri primernih kandidatov za člane Nadzornega sveta in Politiki o izbiri primernih kandidatov za člane Uprave), ki upravljalnemu organu omogoča sestavo takega članstva, da ima kot celota ustrezno znanje, sposobnosti in izkušnje za poglobljeno razumevanje strategije in izzivov, s katerimi se srečuje Banka, ter tveganj, ki jim je izpostavljena.

Ključne spremembe v drugi različici politike vključujejo določitev ciljev politike in način doseganja teh ciljev, hkrati pa politika opredeljuje tudi izvajanje in poročanje.

Kot je opisano v poglavju Korporativno upravljanje v NLB v Letnem poročilu NLB Skupine 2019, sta bili v Nadzornem svetu do 28. februarja 2019 dve članici ženskega spola. Kljub temu da je bil proces izbire štirih novih članov Nadzornega sveta odprt za kandidate obeh spolov, predstavnice ženskega spola v njem niso sodelovale, zato je Skupščina dne 10. junija 2019 kot nove člane Nadzornega sveta NLB izvolila samo predstavnike moškega spola.

V sestavi Uprave v letu 2019 ni bilo sprememb. Dne 31. decembra 2019 so Upravo banke sestavljali Blaž Brodnjak (predsednik, CEO in CMO), Archibald Kremser (CFO), Andreas Burkhardt (CRO) in László Pelle (COO). Dne 30. oktobra 2019 sta se Nadzorni svet NLB in László Pelle dogovorila o prekinitvi mandata z 31. januarjem 2020. Dne 29. novembra 2019 je Nadzorni svet imenoval Petra Brunclíka za člana Uprave.

Ljubljana, 2. april 2020

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Uprava NLB

član uprave član uprave predsednik uprave

Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

Članstvo v nadzornih organih drugih družb ali institucij

Bank CISC, Credit Bank of Moscow PJSC, Nepi Rockcastle plc

Industry Partners a.s.

CETIS d.d., Ljubljana

Ltd, Vencap International

DA DA Kyrgyz Investment and Credit

DA NE WKBG Bank, Dunaj

DA NE Jihlavan a.s., Central Europe

DA NE Ukreximbank, Ukraine

DA DA Hit, d.d. (od decembra 2018)

DA NE MSIN d.o.o., Ljubljana,

DA NE CIB Bank Egypt, Sheffield Haworth

upravljanje informacijske tehnologije

Obstoj nasprotja interesov, v poslovnem letu (DA/NE)

DA NE

DA DA

finance DA NE Ukrgasbank, Kyiv, Ukraine

DA DA

Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)

Tabela 28: Sestava uprave v poslovnem letu 2019 (C.1)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Področje dela, ki ga pokriva v okviru uprave	Prvo imenovanje na to funkcijo
Blaž Brodnjak	predsednik	CEO	6. julij 2016
Andreas Burkhardt	član	CRO	13. september 2013
Archibald Kremser	član	CFO	31. julij 2013
László Pelle	član	COO	26. oktober 2016

Tabela 29: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2019 (C.2)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član)	Prvo imenovanje na to funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitalske sestave družbe / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS (na primer 5/7), ki se nanaša na njegov/njen mandat
Primož Karpe	predsednik	10. februar 2016	2020	Ne	7/7
Andreas Klingen	namestnik predsednika	22. junij 2015 / 10. junij 2019	2019 /2023	Ne	7/7
Alexander Bayr	član	4. avgust 2016	2020	Ne	7/7
David Eric Simon	član	4. avgust 2016	2020	Ne	7/7
László Urbán	član	10. februar 2016	2020	Ne	6/7
Vida Šeme Hočevar	članica	8. september 2017	28. februar 2019	Ne	1/1
Simona Kozjek	članica	8. september 2017	28. februar 2019	Ne	1/1
Peter Groznik	član	8. september 2017	2021	Ne	6/7
Mark William Lane Richards	član	10. junij 2019	2023	Ne	3/3
Shrenik Dhirajlal Davda	član	10. junij 2019	2023	Ne	3/3
Gregor Rok Kastelic	član	10. junij 2019	2023	Ne	3/3

Tabela 28: Sestava uprave v poslovnem letu 2019 (C.1)

Tabela 29: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2019 (C.2)

Članstvo v nadzornih organih drugih družb ali institucij	Obstoj nasprotja interesov, v poslovnem letu (DA/NE)	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Strokovni profil	Kvalifikacija	Leto rojstva	Državljanstvo	Spol
	NE	DA	bančništvo / finance	magister znanosti	1970	slovensko	moški
Kyrgyz Investment and Credit Bank CISC, Credit Bank of Moscow PJSC, Nepi Rockcastle plc	DA	DA	bančništvo / finance	univerzitetna diploma	1964	nemško	moški
WKBG Bank, Dunaj	NE	DA	bančništvo / finance	univerzitetna diploma	1960	avstrijsko	moški
Jihlavan a.s., Central Europe Industry Partners a.s.	NE	DA	bančništvo / finance	diploma prve stopnje iz poslovnih študij	1948	britansko	moški
Ukreximbank, Ukraine	NE	DA	bančništvo / finance	doktorat	1959	madžarsko	moški
	DA	DA	finance/ zavarovalništvo	doktorat	1967	slovensko	ženska
Hit, d.d. (od decembra 2018)	DA	DA	bančništvo / finance	magister znanosti	1975	slovensko	ženska
MSIN d.o.o., Ljubljana, CETIS d.d., Ljubljana	NE	DA	finance, industrija, investicijsko bančništvo	doktorat	1971	slovensko	moški
CIB Bank Egypt, Sheffield Haworth Ltd, Vencap International	NE	DA	bančništvo / finance	magister znanosti	1966	britansko	moški
Ukrgasbank, Kyiv, Ukraine	NE	DA	finance	magister znanosti	1960	britansko	moški
	DA	DA	bančništvo / finance	magister znanosti	1968	slovensko	moški

Ime in priimek	Članstvo v komisijah (za revizijo, imenovanja, prejemke itn.)	Prvo imenovanje na to funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predsednik / član	Udeležba na sejah komisije NS glede na skupno število sej NS (glede na njegov/njen mandat)
Vida Šeme Hočevar	Komisija za prejemke	6. oktober 2017	28. februar 2019	predsednik	0/0
Simona Kozjek	Komisija za prejemke	6. oktober 2017	28. februar 2019	namestnik predsednika	0/0
Primož Karpe	Komisija za prejemke	15. april 2017	27. junij 2019	član	3/3
László Urbán	Komisija za prejemke	6. oktober 2017 / 1. marec 2019		2020 član / namestnik predsednika	4/4
Alexander Bayr	Komisija za prejemke	1. marec 2019	2020	predsednik	4/4
Shrenik Dhirajlal Davda	Komisija za prejemke	28. junij 2019	2023	član	1/1
Gregor Rok Kastelic	Komisija za prejemke	28. junij 2019	2023	član	1/1
Primož Karpe	Komisija za imenovanja	15. april 2016	2020	predsednik	5/5
Andreas Klingen	Komisija za imenovanja	19. februar 2016	2023	namestnik predsednika	5/5
Alexander Bayr	Komisija za imenovanja	6. oktober 2017	2020	član	5/5
Vida Šeme Hočevar	Komisija za imenovanja	6. oktober 2017	28. februar 2019	članica	0/0
Peter Groznik	Komisija za imenovanja	6. oktober 2017	2021	član	5/5
Mark William Lane Richards	Komisija za imenovanja	28. junij 2019	2023	član	1/1
David Eric Simon	Komisija za revizijo	7. april 2016	2020	predsednik	5/5
Alexander Bayr	Komisija za revizijo	26. avgust 2016	2020	namestnik predsednika	5/5
Primož Karpe	Komisija za revizijo	19. februar 2016	2020	član	5/5
Vida Šeme Hočevar	Komisija za revizijo	6. oktober 2017	28. februar 2019	članica	0/0
Shrenik Dhirajlal Davda	Komisija za revizijo	28. junij 2019	2023	član	2/2
Gregor Rok Kastelic	Komisija za revizijo	28. junij 2019	2023	član	2/2
Andreas Klingen	Komisija za tveganja	19. februar 2016	2019 / 2023	predsednik	5/5
László Urbán	Komisija za tveganja	26. avgust 2016	2020	namestnik predsednika	5/5
Simona Kozjek	Komisija za tveganja	6. oktober 2017	28. februar 2019	članica	0/0
Peter Groznik	Komisija za tveganja	6. oktober 2017	2021	član	4/5
David Eric Simon	Komisija za tveganja	26. avgust 2016	2020	član	5/5
Mark William Lane Richards	Komisija za tveganja	28. junij 2019	2023	član	2/2
Mark William Lane Richards	Komisija za operativno poslovanje in IT	28. junij 2019	2023	predsednik	2/2
Shrenik Dhirajlal Davda	Komisija za operativno poslovanje in IT	28. junij 2019	2023	namestnik predsednika	2/2
László Urbán	Komisija za operativno poslovanje in IT	28. junij 2019	2020	član	2/2
Andreas Klingen	Komisija za operativno poslovanje in IT	28. junij 2019	2023	član	2/2
Primož Karpe	Komisija za operativno poslovanje in IT	28. junij 2019	2020	član	2/2

Zunanji član v komisijah (za revizijo, imenovanja, prejemke itd.) - Zakon o bančništvu (ZBan-2), ki je pričel veljati 13. maja 2015, vsebuje določbo, ki pravi, da je ne glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v komisije nadzornega sveta mogoče imenovati samo člane nadzornega sveta.

Ime in priimek	Udeležba na sejah komisije NS glede na skupno število sej NS (na primer 5/7)	Spol	Kvalifikacija	Leto rojstva	Strokovni profil	Članstvo v nadzornih organih družb, ki niso povezane z družbo
nihče

Tabela 30: Sestava in znesek prejemkov članov uprave v poslovnem letu 2019 (c.3)

			Variabilni prejemki - bruto
Ime in priimek	Funkcija (predsed nik, član)	Fiksni prejemki bruto (1)	na podlagi kriterijev kvantitete:	na podlagi kriterijev kvalitete:	Skupaj (2)	Zadržani prejemki (3)	Odpravnine (4)	Bonitete (5)	Odtegljaj (6)	Skupaj bruto (1+2+3+ 4+5-6)	Skupaj neto*
Blaž Brodnjak	predsednik	433.881,77			45.496,87		0,00	2.172,98	0,00	481.551,62	201.966,35
Archibald Kremser	član	412.972,63			45.496,87		0,00	25.392,87	0,00	483.862,37	180.419,32
Andreas Burkhardt	član	397.290,83			45.496,87		0,00	18.515,24	0,00	461.302,94	178.521,29
László Pelle	član	355.472,71			25.000,00		0,00	30.363,58	0,00	410.836,29	149.729,16

* Ta pregled ne vsebuje drugih ugodnosti in povračil stroškov.

Tabela 31: Sestava in znesek prejemkov članov nadzornega sveta in članov komisij v poslovnem letu 2019 (v EUR) (C.4)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik predsednika, član, zunanji član komisije)	Plačilo za opravljanje storitev - bruto na leto (1)	Sejnine za NS in komisije - bruto na leto (2)	Skupaj bruto (1+2)	Skupaj neto*	Potni stroški
Primož Karpe	predsednik	48.979,84	7.260,00	56.239,84	56.239,84	9.698,01
Andreas Klingen	namestnik predsednika	41.136,09	5.940,00	47.076,09	32.408,09	17.535,50
László Urbán	član	33.384,07	5.445,00	38.829,07	25.578,50	6.758,55
Alexander Bayr	član	38.758,06	6.765,00	45.523,06	29.988,11	15.991,69
David Eric Simon	član	36.993,95	6.380,00	43.373,95	28.572,48	16.770,34
Simona Kozjek	članica	3.750,00	935,00	4.685,00	3.407,42	0,00
Vida Šeme Hočevar	članica	5.000,00	1.155,00	6.155,00	4.476,55	22,00
Peter Groznik	član	32.213,71	5.720,00	37.933,71	27.589,29	4.056,69
Mark William Lane Richards	član	26.008,06	2.200,00	28.208,06	18.581,99	4.119,19
Shrenik Dhirajlal Davda	član	23.071,57	2.200,00	25.271,57	16.647,60	6.136,43
Gregor Rok Kastelic	član	21.901,21	1.980,00	23.881,21	17.368,83	4.406,03

* Po plačilu akontacije dohodnine, ki ni upoštevana v morebitnih kasnejših izravnalnih plačilih dohodnine.

Izjava o upravljanju tveganj

Uprava in Nadzorni svet NLB izdajata strnjeno izjavo o upravljanju tveganj skladno s 17. členom Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Ur. l. RS, št. 73/15, 49/16, 68/17, 33/18 in 81/18), točkama (e) in (f) člena 435 (Cilji in politike upravljanja tveganj) Uredbe EU 575/2013 (datum objave 21. december 2015) ter Smernicami EBA o zahtevah po razkritju (EBA GL/2016/11).

Upravljanje tveganj, ki v Skupini predstavlja pomemben element celostnega korporativnega upravljanja Skupine, je organizirano v skladu s strateškimi usmeritvami, uveljavljenimi internimi politikami in postopki, ki upoštevajo evropske bančne predpise, predpise BS, trenutne smernice EBA ter ustrezne dobre bančne prakse. Predpise EU upoštevajo vse članice Skupine, članice Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, pa spoštujejo tudi pravila, ki jih določajo lokalni regulatorji. Skupina daje velik pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Zagotavljanje ozaveščenosti o tveganjih je sestavni del poslovne strategije Skupine. Poslovno in operativno okolje, pomembno za poslovanje Skupine, se spreminja skupaj s trendi, kot so spremembe obnašanja strank, razvoj novih tehnologij in konkurentov ter vedno večji obseg regulativnih zahtev. Zato se način upravljanja tveganj stalno spreminja, in sicer z namenom identifikacije in upravljanja novih potencialnih tveganj.

Skupina kot pomemben element internega upravljanja uporablja koncept »treh obrambnih linij«, pri čemer funkcija upravljanja tveganj predstavlja drugo obrambno linijo. Robusten in celovit okvir upravljanja tveganj je opredeljen in organiziran glede na pričakovani prihodnji poslovni profil in profil tveganosti Skupine ter zasleduje doseganje interno zastavljenih strateških ciljev in izpolnjevanje vseh zunanjih zahtev. Proaktivno upravljanje tveganj in kontrolni sistem temeljita predvsem na Opredelitvi pripravljenosti za prevzemanje tveganj in Strategiji prevzemanja in upravljanja tveganj, ki sta skladni s Poslovno strategijo Skupine ter osredotočeni na zgodnje odkrivanje in učinkovito obvladovanje tveganj. Vzpostavljeni sistem upravljanja in različna orodja za obvladovanje tveganj omogočajo ustrezen nadzor nad profilom tveganosti Skupine, proaktivno podpirajo njeno poslovanje prek vgrajenih postopkov eskalacije in uporabe različnih mitigacijskih ukrepov, kadar je to potrebno. S tega vidika Skupina stalno nadgrajuje in dopolnjuje obstoječe metodologije in postopke na vseh segmentih upravljanja tveganj. Poleg tega je izboljšano celovito upravljanje Skupine v zadnjih dveh letih privedlo do znižanja SREP zahteve za leto 2020.

Skupina načrtuje preudaren profil tveganosti, optimalno porabo kapitala in dobičkonosno poslovanje na dolgi rok, ob upoštevanju prevzetih tveganj. Poslovna strategija, Opredelitev pripravljenost za prevzemanje tveganj, Strategija tveganj in ključne interne politike na področju tveganj Skupine, ki jih potrjujeta Uprava in Nadzorni svet NLB, določajo strateške cilje in smernice o prevzemanju tveganj, pristopih in metodologijah, merjenju, mitigaciji in upravljanju vseh vrst tveganj na različnih ravneh upravljanja. Poleg tega so ključne strateške smernice glede prevzemanja tveganj dosledno vgrajene v redni pregled poslovne strategije, proces finančnega planiranja in druge strateške odločitve, s čemer je zagotovljeno informirano odločanje. Skupina redno spremlja svoj ciljni profil tveganosti in porabo internega kapitala, ki predstavljata ključna elementa proaktivnega upravljanja. Izpostavljenost tveganjem in morebitna odstopanja od limitov ali ciljnih vrednosti se redno poročajo ustreznim komisijam in/ali Upravi Banke, Komisiji za tveganja Nadzornega sveta in Nadzornemu svetu Banke.

Skupina je poleg tega vzpostavila celovit okvir stresnega testiranja in druge sisteme zgodnjega obveščanja na različnih področjih tveganj, in sicer z namenom zagotavljanja podpore pri oblikovanju in uresničevanju poslovne strategije Skupine ter sprejemanju poslovnih odločitev, krepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega ukrepanja, kadar je to potrebno. Okvir stresnega testiranja vključuje vse pomembne vrste tveganj in več različnih stresnih scenarijev ali analiz občutljivosti v skladu z ranljivostjo poslovnega modela Skupine. Stresno testiranje igra pomembno vlogo pri ocenjevanju odpornosti Skupine na stresne okoliščine, in sicer z vidika pričakovane dobičkonosnosti, kapitalske ustreznosti in likvidnosti. Kot takšno je kot pomemben element preudarnega upravljanja tveganj vključeno v sistem upravljanja tveganj Skupine, in sicer v okviru opredelitve pripravljenosti na prevzemanje tveganj, procesa ICAAP in ILAAP ter Načrt sanacije. Poleg internega stresnega testiranja Skupina kot sistemsko pomembna banka sodeluje tudi v stresnih testiranjih regulatorjev, ki jih izvaja ECB.

Skupina je največja slovenska bančna in finančna skupina, ki je pomemben akter tudi na trgih regije JVE.

Skladno s svojimi strateškimi usmeritvami namerava biti vzdržno dobičkonosna in sodelovati predvsem s komitenti na strateških trgih, ki jim zagotavlja inovativne, vendar enostavne rešitve, osredotočene na stranko. Skupina ima dobro diverzificiran poslovni model. Učinkovito upravljanje

tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Na podlagi poslovne strategije Skupine prevladuje kreditno tveganje, ki mu sledijo tveganje kreditnega pribitka, obrestno tveganje v bančni knjigi, operativno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje in druga nefinančna tveganja. Redna identifikacija tveganj in njihovo ocenjevanje se izvajata v okviru procesa ICAAP s ciljem zagotavljanja stalnega in celostnega nadzora nad tveganji in njihovega učinkovitega upravljanja.

Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Upravljanje kreditnega tveganja, ki je najpomembnejše tveganje v Skupini, se osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj – razpršen kreditni portfelj, ustrezna kakovost kreditnega portfelja, vzdržen strošek tveganj in zagotavljanje optimalnega donosa glede na prevzeta tveganja. Toleranca do likvidnostnega tveganja je nizka. Skupina mora ves čas ohranjati ustrezno raven likvidnosti, da lahko poravnava svoje kratkoročne obveznosti, če se uresniči določen stresni scenarij. Poleg tega se z namenom zmanjšanja tveganja Skupina osredotoča na ustrezno strukturo virov financiranja. Skupina je omejila izpostavljenost tveganju kreditnega pribitka, ki izhaja iz vrednotenja portfelja dolžniških vrednostnih papirjev, ki služijo kot likvidnostna rezerva, na zmerno raven. Temeljna usmeritev Skupine pri upravljanju obrestnih tveganj je omejevanje nepričakovanih negativnih učinkov na prihodke in kapital, ki izvirajo iz spremenjenih obrestnih mer na trgu, zato je toleranca do tega tveganja zmerna. Pri prevzemanju operativnih tveganj Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja ne smejo pomembno vplivati na njeno poslovanje. Pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj je nizka do zmerna, s poudarkom na mitigaciji pomembnih tveganj in ključnih kazalnikih tveganj, ki služijo kot sistem zgodnjega obveščanja.

Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB je omejeno predvsem na servisiranje strank in varovanje lastnih postavk pred tveganji. Na področju valutnega tveganja Skupina tako zasleduje cilj nizke do zmerne izpostavljenosti. Toleranca do prevzemanja vseh ostalih vrst tveganj, vključno z nefinančnimi, je nizka, s poudarkom na minimizaciji njihovega morebitnega vpliva na poslovanje Skupine.

Glavni cilji Izjave o pripravljenosti za prevzemanje tveganj v NLB Skupini so:

zagotavljanje regulativne kapitalske ustreznosti
zagotavljanje interne kapitalske ustreznosti
izpolnjevanje MREL zahteve
vzdrževanje nizkega finančnega vzvoda
izboljšanje kakovosti kreditnega portfelja, zadostno pokritje slabih naložb, vzdržna volatilnost kreditnega tveganja, vzdržen strošek tveganja skozi celoten gospodarski cikel, vzdržna panožna koncentracija, vzdržna izpostavljenost projektnemu financiranju
zagotavljanje ustrezne ravni in strukture likvidnosti, zagotavljanje dolgoročno stabilnega obsega depozitov, ki predstavljajo glavni vir financiranja
razpršitev tveganj iz naslova izpostavljenosti do bank in držav
omejena izpostavljenost tveganju kreditnega pribitka
omejena izpostavljenost obrestnemu tveganju
omejena izpostavljenost valutnemu tveganju
vzdržna toleranca do neto izgub iz naslova operativnega tveganja

Vrednosti najpomembnejših kazalnikov v okviru opredelitve pripravljenosti na prevzemanje tveganj Skupine konec leta 2019, ki so odražali povezanost med strateškimi poslovnimi usmeritvami, strategijo prevzemanja glede tveganj in ciljnim profilom tveganosti, so bili:

količnik skupnega kapitala v višini 16,3 %
količnik temeljnega kapitala v višini 15,8 %
količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) v višini 15,8 %
količnik finančnega vzvoda 8,7 %
strošek tveganja (cost of risk) -20 b.t.
delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) po EBA 2,7 %
stopnja pokritja slabih naložb (NPL CR) 65,0 %
razmerje med posojili in depoziti (LTD) 65,5 %
količnik likvidnostnega kritja (LCR) 325 %
količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR) 160 %
občutljivost vrednosti lastniškega kapitala (EVE) (200 b.t.) v višini 6,1 % kapitala
transakcijsko valutno tveganje v višini 1,7 % kapitala
neto izgube iz naslova operativnega tveganja v višini 5,2 % kapitalske zahteve za operativno tveganje

Skupina je zaključila leto 2019 kot bančna skupina, katere financiranje temelji na lastnih virih ter ima močan likvidnostni in stabilen kapitalski položaj, kar potrjuje finančno odpornost Skupine.

V letu 2019 ni bilo poslov, ki bi bistveno vplivali na profil tveganosti Skupine ali porazdelitev tveganj v Skupini.

Strnjena izjava Uprave o tveganjih je objavljena na intranetu NLB, in sicer z namenom, da bi zaposleni Banke pri vsakodnevnih opravilih strogo upoštevali opredelitve in pomen doslednosti pri prevzemanju tveganj ter načine upoštevanja le-teh pri sprejemanju vsakodnevnih poslovnih odločitev.

Ljubljana, 2. april 2020

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Uprava NLB

Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak član uprave član uprave predsednik uprave

Izjava o ureditvi notranjega upravljanja

NLB uresničuje ureditev notranjega upravljanja, vključno s korporativnim upravljanjem, skladno z zakonodajo, veljavno v RS, ob hkratnem upoštevanju svojih internih aktov.

Pri tem NLB v celoti upošteva akte iz drugega odstavka 9. člena ZBan-2.

Z namenom krepitve ureditve notranjega upravljanja pri svojem poslovanju zlasti upoštevamo:

1) določbe veljavnega ZBan-2, ki opredeljujejo ureditev notranjega upravljanja, zlasti določbe poglavja 3.4 (Sistem upravljanja banke), ter poglavja 6 (Ureditev notranjega upravljanja in ustrezni notranji

kapital), v delu zahtev, ki veljajo za banko/hranilnico ali za člane upravljalnega organa,

2) Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljanem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice; in
3) Smernice EBA, ki urejajo notranje upravljanje, smernice EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij ter smernice EBA glede politike in prakse prejemkov, na podlagi ustreznih sklepov BS o uporabi teh smernic.

S podpisom te izjave se tudi zavezujemo k nadaljnjemu proaktivnemu delovanju za krepitev in promocijo ustrezne ureditve notranjega upravljanja in korporativne integritete v širši strokovni, finančni, gospodarski in drugi javnosti.

Ta Izjava NLB je javno objavljena tudi na spletni strani NLB: https://www.nlb.si/ korporativno-upravljanje.

Ljubljana, 2. april 2020

Nadzorni svet NLB

Primož Karpe predsednik nadzornega sveta

Uprava NLB

član uprave član uprave predsednik uprave

Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

Izjava o nefinančnem poslovanju

V skladu s 70.c členom ZGD19 Banka poroča nefinančne informacije ločeno od Letnega poročila NLB Skupine za leto 2019. Razkritja o nefinančnih informacijah Banke so pripravljena v obliki Izjave o nefinančnem poslovanju NLB Skupine 2019 in so vključena v njeno Letno poročilo o družbeni odgovornosti 2019, z uporabo standardov trajnostnega poročanja GRI, s čimer je zagotovljena skladnost z zahtevami predpisov glede razkritja nefinančnih informacij.

Letno poročilo o družbeni in okoljski politiki NLB za leto 2019 in Izjava o nefinančnem poslovanju NLB Skupine za leto 2019 sta na voljo na spletni strani Banke: https://www.nlb.si/ druzbena-odgovornost-letna-porocila.

Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odločba Ustavnega sodišča, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 (Zakon o poslovni skrivnosti – ZPosS).

Letno poročilo NLB Skupine 2019 157

21. poglavje

Razkritja o delnicah in delničarjih NLB

1. Informacije skladno s 6. odstavkom 70. člena ZGD-1

1.1. Struktura osnovnega kapitala Banke

Banka je izdala le navadne imenske kosovne delnice, katerih imetniki imajo glasovalno

pravico, pravico do udeležbe na Skupščini delničarjev, predkupno pravico do vpisa novih delnic v primeru dokapitalizacije, pravico do dela dobička (dividende), pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju Banke in pravico do obveščenosti. Vse delnice so delnice enakega razreda in so izdane v nematerializirani obliki.

Tabela 32: Struktura največjih delničarjev NLB (na dan 31. decembra 2019)*
----------------------------------------------------------------------------	--

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon v imenu imetnikov GDR	12.464.548	62,32
od tega Brandes Investment Partners, L.P.**	/	> 5 in < 10
od tega EBRD**	/	> 5 in < 10
od tega Schroders plc**	/	> 5 in < 10
RS	5.000.001	25,00
Drugi delničarji	2.535.451	12,68
Skupaj	20.000.000	100,00

** Informacija o lastništvu GDR temelji na podatkih, ki jih sporočajo posamezni imetniki GDR, v skladu z veljavnimi določili slovenske zakonodaje.

The Bank of New York Mellon je imetnica delnic, kot depozitar GDR za imetnike GDR in ni dejanska imetnica zadevnih delnic. GDR se izdajo na podlagi deponacije delnic Banke skladno s pogoji, kot so dogovorjeni med Banko in The Bank of New York Mellon v vlogi depozitarja GDR, ter so uvrščeni v trgovanje na Londonski borzi vrednostnih papirjev. Imetniki GDR imajo pravico, da svoje GDR pretvorijo v delnice. Pravice, ki izhajajo iz deponiranih delnic, lahko imetniki GDR uresničujejo samo preko depozitarja GDR, individualni imetniki GDR pa nimajo nobene neposredne pravice do udeležbe na Skupščini delničarjev ali neposrednega uveljavljanja glasovalnih pravic na podlagi deponiranih delnic.

1.2. Vse omejitve prenosa delnic in omejitve glasovalnih pravic

Delnice Banke so prosto prenosljive skladno z določbami Statuta Banke, ki zahteva odobritev Nadzornega sveta, in sicer za prenos delnic Banke, s katerim delež pridobitelja, skupaj z delnicami, ki jih že ima v lasti pred novo pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe za račun pridobitelja, preseže 25 % delnic Banke z glasovalno pravico. Odobritev za prenos delnic izda Nadzorni svet.

Banka zavrne zahtevo za dovoljenje za prenos delnic, če bi pridobitelj skupaj z delnicami, katerih imetnik je bil pred pridobitvijo, in delnicami, ki jih imajo tretje osebe za račun pridobitelja, prekoračil delež 25 % delnic Banke z glasovalno pravico, povečan za eno delnico.

Ne glede na navedeno v prvem odstavku pa dovoljenje za prenos delnic ni potrebno, če je pridobitelj delnice pridobil za račun tretjih oseb, tako da ni upravičen izvrševati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, hkrati pa se Banki zaveže, da na podlagi navodil posamezne tretje osebe, za račun katere je imetnik delnic, ne bo izvrševal glasovalnih pravic, če od te osebe skupaj z navodili za glasovanje ne prejme pisnega zagotovila, da ima ta oseba delnice za svoj račun in da hkrati ni, neposredno ali posredno, imetnica več kot 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.

Pridobitelj, ki prekorači delež 25 % delnic Banke z glasovalno pravico in ne zahteva izdaje dovoljenja za prenos delnic ali ne prejme dovoljenja Banke, sme uresničevati glasovalno pravico iz 25 % delnic Banke z glasovalno pravico.

Poleg zgoraj navedenih in splošnih omejitev, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje, ni drugih omejitev.

1.3. Kvalificirani deleži

Tabela 33: Neposredni in posredni imetniki delnic NLB v smislu doseganja kvalificiranega deleža po zakonu, ki ureja prevzeme (na dan 31. decembra 2019)

Število delnic	Odstotek delnic	Vrsta lastništva
5.000.001	25,00	delnice
/	> 5 in < 10	GDR
/	> 5 in < 10	GDR
/	> 5 in < 10	GDR

* V obliki GDR.

1.4. Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Banka ni izdala nobenih vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

1.5. Delniška shema za delavce, če jo družba ima, za delnice, na katere se le-ta nanaša, in glede načina izvajanja kontrole nad njo, če kontrolnih pravic ne izvajajo delavci neposredno

Banka nima delniške sheme za delavce.

1.6. Vsi družbi znani sporazumi med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic

Banki tovrstni dogovori niso znani.

1.7. Pravila družbe, ki se nanašajo na:

• Imenovanje ali zamenjavo članov organov vodenja ali nadzora

Uprava ima tri do šest članov, od katerih se eden imenuje za predsednika Uprave. Število članov Uprave določi Nadzorni svet Banke s sklepom. Predsednika in druge člane Uprave imenuje in razrešuje Nadzorni svet, pri čemer lahko predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu v imenovanje ali odpoklic posameznega ali preostale člane Uprave. Predsednik in člani Uprave se imenujejo za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani Uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z zakonom in Statutom. Vsak

član Uprave se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev. Pisno odpoved je treba poslati predsedniku Nadzornega sveta. Odpovedni rok je lahko krajši od treh mesecev, če v pisni odpovedi tako zahteva član Uprave in če s tem soglaša Nadzorni svet.

Za člana Uprave je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana Uprave po zakonu, ki ureja bančništvo, in ki je pridobila dovoljenje BS ali ECB, kadar izvaja pristojnosti in naloge nadzora iz člena 4(1)(e) Uredbe (EU) št. 1024/2013 za opravljanje funkcije člana uprave Banke po zakonu, ki ureja bančništvo. Banka vsakega kandidata pred imenovanjem na položaj oceni na podlagi Politike ocenjevanja primernosti.

Nadzorni svet ima 9 članov, ki jih izvoli in odpokliče Skupščina izmed oseb, ki jih predlagajo delničarji ali Nadzorni svet. Člane Nadzornega sveta izvoli Skupščina z navadno večino glasov delničarjev. Člani Nadzornega sveta se izvolijo za obdobje, ki prične teči z dnem njihove izvolitve in traja do zaključka letne Skupščine, ki odloča o uporabi bilančnega dobička za četrto poslovno leto od njihove izvolitve, če ni ob imenovanju posameznih članov določeno drugače. Skupščina lahko tudi pred potekom mandata razreši posamezne ali vse člane Nadzornega sveta. Sklep o razrešitvi je veljaven, če je sprejet z večino najmanj treh četrtin oddanih glasov. Nadzorni svet

na svoji prvi seji po imenovanju izvoli izmed svojih članov predsednika in najmanj enega namestnika predsednika Nadzornega sveta. Vsi člani Nadzornega sveta morajo biti neodvisni strokovnjaki, kot je določeno v Statutu.

Druga različica Politike raznolikosti upravljavskega organa in višjega vodstva je bila sprejeta na 33. Skupščini dne 10. junija 2019. Prejšnja Politika raznolikosti upravljavskega organa in višjega vodstva (2006) je bila dopolnjena in razširjena na člane Uprave in člane višjega vodstva.

S Politiko raznolikosti upravljavskega organa in višjega vodstva NLB določa okvir na področju raznolikosti in zastopanosti obeh spolov v vodstvenih in nadzornih organih (Nadzorni svet in Uprava) ter višjem vodstvu. Prav tako določa proces izbire in imenovanja kandidatov (kot je podrobneje opredeljeno v Politiki o izbiri primernih kandidatov za člane Nadzornega sveta in Politiki o izbiri primernih kandidatov za člane Uprave), ki upravljavskemu organu omogoča sestavo takega članstva, da ima kot celota ustrezno znanje, sposobnosti in izkušnje za poglobljeno razumevanje strategije in izzivov, s katerimi se srečuje Banka, ter tveganj, ki jim je izpostavljena.

Ključne spremembe v drugi različici politike vključujejo določitev ciljev politike in način doseganja teh ciljev, hkrati pa politika opredeljuje tudi izvajanje in poročanje.

Kot je opisano v poglavju Korporativno upravljanje v Letnem poročilu NLB Skupine 2019, sta bili v Nadzornem svetu do 28. februarja 2019 dve članici ženskega spola. Kljub temu da je bil proces izbire štirih novih članov Nadzornega sveta odprt za kandidate obeh spolov, predstavnice ženskega spola v njem niso sodelovale, zato je Skupščina dne 10. junija 2019 kot nove člane Nadzornega sveta NLB izvolila samo predstavnike moškega spola.

V sestavi Uprave v letu 2019 ni bilo sprememb. Dne 31. decembra 2019 so Upravo banke sestavljali Blaž Brodnjak (predsednik, CEO in CMO), Archibald Kremser (CFO), Andreas Burkhardt (CRO) in László Pelle (COO). Dne 30. oktobra 2019 sta se Nadzorni svet NLB in László Pelle dogovorila o prekinitvi mandata z dnem 31. januarja 2020. Dne 29. novembra 2019 je Nadzorni svet imenoval Petra Brunclíka za člana Uprave.

• Spremembe Statuta:

Za sprejetje kakršnihkoli sprememb Statuta je potrebna kvalificirana večina najmanj 75 % (petinsedemdeset odstotkov) oddanih glasov delničarjev na Skupščini Banke.

1.8. Pooblastila članom poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo ali nakup lastnih delnic

Skupščina je 10. junija 2019 prav tako pooblastila Upravo za odkup lastnih delnic in izključitev predkupne pravice obstoječih delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic v obdobju 36 mesecev od sprejetja sklepa na Skupščini. Skladno z določili ZBan-2 in drugih ustreznih predpisov mora Banka izplačati variabilni del nagrade določenim zaposlenim (delno) v delnicah NLB. Pooblastilo velja do pridobitve največ 36.542 lastnih delnic NLB, medtem ko celoten delež delnic, pridobljenih na podlagi tega pooblastila, skupaj z delnicami, ki jih ima NLB že v lasti, ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala NLB (2.000.000 delnic).

1.9. Vsi pomembni dogovori, katerih stranka je družba, ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, in učinki takšnih dogovorov

Ni pomembnih dogovorov, v katerih je je Banka stranka in pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v Banki, ki je posledica ponudbe.

1.10. Vsi dogovori med Banko in člani njenih organov vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če odstopijo zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

V skladu s pogodbami o zaposlitvi so člani Uprave v primeru predčasne prekinitve mandata zaradi razrešitve na podlagi »drugih poslovnih in ekonomskih razlogov« upravičeni do izplačila zneska kot nadomestila za predčasno prenehanje mandata. Člani Uprave niso upravičeni do nadomestila za predčasno prenehanje mandata, če po prenehanju mandata ostanejo še naprej zaposleni v Banki ali Skupini. V primeru odstopa člani Uprave nimajo pravice do nadomestila zaradi predčasnega prenehanja mandata, razen če Nadzorni svet ne odloči drugače.

2. Število delnic v lasti članov

Nadzornega sveta in Uprave

Tabela 34: Število delnic v lasti članov Nadzornega sveta in Uprave (na dan 31. decembra 2019)

		Delnice v lasti na dan 31. decembra 2019
	Število	%
Ime člana Nadzornega sveta
Primož Karpe	936	0,005 %
Andreas Klingen	1.198	0,006 %
Alexander Bayr	110	0,001 %
David Eric Simon*	582	0,003 %
László Urbán	303	0,002 %
Peter Groznik**	350	0,002 %
Gregor Rok Kastelic	—	—
Shrenik Dhirajlal Davda	—	—
Mark William Lane Richards	—	—
Ime člana Uprave
Blaž Brodnjak	1.136	0,006 %
Archibald Kremser	151	0,001 %
Andreas Burkhardt	151	0,001 %
László Pelle	151	0,001 %

* David Eric Simon ima v lasti 2.910 GDR, kar pomeni 582 delnic (ker ena delnica predstavlja 5 GDR).

** Peter Groznik ima delnice Banke v posredni lasti prek družbe v celotni lasti Petra Groznika.

3. Opcijske pogodbe

Banka nima opcijskih pogodb v zvezi z delnicami, ki kotirajo na borzi.

4. Obdavčitev dividend

Davčni odtegljaj

Slovenski izplačevalec mora odtegniti in zadržati znesek slovenskega davka od dohodka fizičnih ali pravnih oseb iz naslova izplačil dividend določenim kategorijam prejemnikov plačil:

Posamezniki: 27,5 %20
Posredniki: 27,5 %
Pravne osebe (razen posrednikov): 15 %

Obstajajo določene izjeme v primerih, ko se dividende plačajo posrednikom in pravnim osebam

Za namene slovenske davčne zakonodaje se depozitar GDR šteje kot posrednik. Zato so dividende, ki jih skrbnik plača depozitarju GDR, predmet odtegnitve in plačila slovenskega davka v višini 27,5 %. Imetnik, lastnik GDR ali dejanski lastnik lahko v dovoljenem obsegu zahteva vračilo plačanega davka.

Uporaba konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčenju

Če prejemnik plačila ni posrednik, lahko slovenski davčni organi odobrijo uporabo nižje davčne stopnje, kot jo opredeljuje konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med RS in državo rezidentstva prejemnika plačila, če slovenski plačnik predloži določene informacije in potrdilo, ki ga izda davčni organ zadevne države, da je prejemnik plačil rezident za namene obdavčitve v tej državi.

Povračilo davčnega odtegljaja

Če je bil slovenski davek odtegnjen in plačan po višji stopnji, kot bi veljala, če bi slovenski izplačevalec dividende plačal neposredno taki osebi kot prejemniku plačila, ali višji stopnji, kot je navedena v pogodbi o izogibanju dvojne obdavčitve, lahko prejemnik plačila iz naslova dividende zahteva povračilo preveč plačanega davka. Za vračilo davka je treba vložiti zahtevek Finančni upravi RS.

Pravne osebe

Dividende v povezavi z delnicami, ki jih prejme pravna oseba, ki je rezident Slovenije, so oproščene davka od dohodkov pravnih oseb.

Posamezniki

Višina davka, ki je bil odtegnjen pri izplačilu dividend, ki ga je prejela fizična oseba, predstavlja končno višino slovenske dohodnine v povezavi z izplačilom teh dividend.

22. poglavje

Korporativna in družbena odgovornost

Skupina se kot sistemsko pomembna ustanova v regiji ne osredotoča le na poslovne teme, na številke, bilance stanja in finančne rezultate. Njeno poslanstvo je veliko širše in njen cilj je, da bi s svojo aktivnostjo na različnih področjih družbe, kot so šport, človekoljubni projekti in okolje prispevala k dobrobiti vseh ljudi, tako zaposlenih kot ostalih deležnikov. Skupina razvija inovativne produkte in storitve, osredotočene na stranko, s čimer ustvarja dodano vrednost za deležnike in pripomore h gospodarskemu razvoju, poleg tega pa se posveča zlasti svoji domači regiji, JVE, kjer je njen glavni cilj prispevati k izboljšanju kakovosti življenja. Za Skupino namreč ta regija ni le točka na zemljevidu. Tu je naš dom.

Cilj Skupine je izboljšati kakovost življenja v regiji z izpolnjevanjem tega družbeno odgovornega poslanstva. Leta 2019 je Skupina uspešno izvedla 352 projektov na področju korporativne in družbene odgovornosti, vse v skladu s Politiko družbene odgovornosti Skupine. Proces spremljanja in odločanja o sponzorstvih in donacijah je bil posodobljen, tako da zdaj zagotavlja še več sinergije med članicami Skupine.

Poudarek je bil na varovanju okolja, trajnosti, človekoljubnih dejavnostih, spodbujanju finančne pismenosti in podjetnosti ter podpiranju kulture, športa in zdravega življenjskega sloga. Skupina je prav tako vlagala v znanje in dobro počutje svojih zaposlenih.

Skrb za zaposlene v Skupini

Prva in najpomembnejša skrb Skupine je dobrobit njenih zaposlenih. Dobro poznavanje prednosti in potenciala vsakega posameznega zaposlenega je osnova za pripravo njegovega razvojnega načrta, katerega napredek se skrbno spremlja. Zadovoljen in učinkovit zaposleni, ki zna uravnavati zasebno in poslovno življenje ve, da je njegov potencial prepoznan in cenjen. V Banki k boljši usklajenosti obeh delov življenja prispevamo s pomočjo niza ukrepov v okviru programa Družini prijazno podjetje, med njimi je tudi na primer NLB Družinski dan, ki je bil prvič organiziran prav leta 2019.

Naša prizadevanja za zagotavljanje dobrega počutja zaposlenih je kot uspešna prepoznal tudi Top Employer Institute, ki je NLB že četrtič zapored podelil prestižni certifikat, s čimer je Banka postala eden najboljših delodajalcev na svetu. V letu 2019 je bila tudi NLB Banka, Sarajevo izbrana kot drugi najbolj zaželen delodajalec v finančnem sektorju, s čimer se je ta članica Skupine povzpela med 10 najboljših delodajalcev v BiH.

Finančna pismenost in spodbujanje podjetništva

Banka je kot generalni sponzor podprla poslovni forum Kopaonik, na katerem se je zbralo okrog 1.300 poslovnežev, predstavnikov državnih ustanov in nevladnih organizacij. Regionalni poslovni forumi so bili organizirani tudi v BiH in Črni gori: v BiH sta ga skupaj organizirali NLB Banka, Sarajevo in NLB Banka, Banja Luka, poudarek pa je bil na talentih; v Črni gori pa je bil organiziran forum »Ženske v gospodarstvu: nova vrednost črnogorskega gospodarstva«, predstavljene pa so bile zgodbe o poslovnem uspehu komitentk NLB Banke, Podgorica.

Leta 2019 je NLB Banka, Sarajevo podprla nov cikel predavanj na Akademiji za podjetništvo, ki je bila pripravljena v sodelovanju z EFSE in Deloitte; NLB je prav tako podprla razvoj podjetniškega duha med mladimi z organiziranjem finančno-podjetniških delavnic v okviru programa Moje podjetje, ki ga izvaja pod pokroviteljstvom Inštituta za spodbujanje podjetništva med mladimi.

Skupina je z namenom promocije finančne pismenosti organizirala številne finančne delavnice za otroke – člane športnih klubov, ki sodelujejo v projektu Šport mladih; organizirala pa je tudi finančno delavnico za ljudi z okvaro sluha, na kateri je bil prisoten tolmač za znakovni jezik.

Človekoljubne pobude

Banka je veliko pozornosti namenila gluhim in slabše slišečim s podporo pobude Gledališki tolmač. V okviru te pobude je bilo izvedenih več gledaliških predstav, na katerih je bil prisoten tolmač za znakovni jezik, s čimer je omogočila bolj enakopravno vključitev gluhih in naglušnih v vsakodnevno življenje. Ob tem je Banka nadgradila svojo storitev video klica s prisotnostjo znakovnega tolmača enkrat tedensko in tako tej specifični skupini omogočila opravljanje osnovnih bančnih opravil.

Podprla je tudi druge ranljive skupine, zlasti otroke, ki potrebujejo pomoč, in številne bolnišnice. Tako je na primer Banka zbirala staro slovensko valuto in zbrano vsoto podarila združenju Europa Donna, NLB Banka, Priština pa je posebno pozornost namenila invalidom in socialno ogroženim družinam.

Podpiranje profesionalnega športa in spodbujanje športa mladih

Skupina je podprla profesionalne športnike in otroke – člane športnih klubov, ki sodelujejo v projektu Šport mladih, da bi jih spodbudila, da se začnejo ukvarjati s športom, se naučijo zmagovati ter po drugi strani tudi dostojanstveno izgubljati. Banka je po vsej Sloveniji podprla 36 lokalnih športnih klubov in skoraj 2.000 otrokom omogočila ogled kvalifikacijske nogometne tekme za Evropsko prvenstvo 2020.

K temu poslanstvu so prispevale tudi druge bančne članice Skupine. NLB Banka, Priština je na primer finančno podprla prvenstvo v ragbiju za moške in šahovske turnirje; NLB Banka, Podgorica je združila promocijo športa s človekoljubno pobudo in dolgoročnim projektom »Z majhnimi koraki spreminjamo svet na bolje«, v okviru katerega je donirala sredstva črnogorskim porodnišnicam.

Ohranjanje okolja in kulturne dediščine

Poleg navedenega se je Skupina osredotočala tudi na kulturo in ohranjanje kulturne dediščine ter varovanje okolja. V NLB Banki, Beograd, NLB Banki, Skopje in NLB Galeriji Avla so bile organizirane številne razstave; poleg tega pa so bili narejeni pomembni koraki pri pripravah na ustanovitev Slovenskega muzeja bančništva.

NLB Banka, Beograd je nadaljevala s pomembnim projektom Organic, v okviru katerega podpira proizvodnjo organske

hrane, družinsko podjetništvo, trajnostni razvoj in skrb za okolje ter splošno zdravje ljudi; NLB Banka, Sarajevo pa je sodelovala v pobudi očiščenja mesta v enem samem dnevu.

Na ravni Skupine je bilo podprto financiranje velikega projekta za pridobivanje obnovljive energije na Kosovu, kar naj bi bistveno povečalo proizvodnjo zelene energije v tem delu regije.

Skupina si bo v prihodnje še bolj intenzivno prizadevala za varovanje okolja in trajnostno delovanje v okviru Trajnostne strategije, ki je v pripravi. S tem bo nadgradila sedanje dejavnosti na področju družbene odgovornosti z dejavnostmi, povezanimi z varovanjem okolja, v katerem živimo, delamo in sanjamo.

Razkritje trajnostnega poročanja Skupine na podlagi standardov GRI (Global Reporting Initiative) je del Letnega poročila o družbeni odgovornosti 2019, ki je javnosti na voljo na spletni strani Banke: https:// www.nlb.si/druzbena-odgovornost.

Slika 72: Sestava projektov na področju družbene odgovornosti v NLB Skupini leta 2019

23. poglavje

Dogodki po zaključku poslovnega leta 2019

Banka je 5. februarja izdala podrejene Tier 2 obveznice (10NC5) v skupnem nominalnem znesku 120 mio EUR. Prvih pet let je kupon nespremenljiv v višini 3,40 % letno, nato pa se višina kupona določi kot vsota tedaj veljavne obrestne zamenjave (mid-swap rate) v evrih z ročnostjo 5 let in fiksnega pribitka, ki je bil določen ob izdaji obveznic (tj. 3,658 % letno). Obveznice z ISIN kodo XS2113139195 in ocenjene BB s strani rating agencije S&P so bile 5. februarja uvrščene v trgovanje na Euro MTF trg, ki ga upravlja Luksemburška borza vrednostnih papirjev.

Dne 26. februarja je NLB sklenila kupoprodajno pogodbo z Republiko Srbijo za nakup 83,23-odstotnega navadnega lastniškega deleža Komercijalne banke a.d. Beograd. Zaključek transakcije je predviden v četrtem kvartalu 2020 in je odvisen od pridobitve soglasij regulatorjev, med drugim ECB, BS in Narodne Banke Srbije. Cena za nakup 83,23-odstotnega deleža znaša 387 mio EUR, ki bo ob zaključku transakcije plačana v gotovini. V skladu s pravili o privatizaciji srbskih bank NLB ni zavezana k izdaji obvezne ponudbe za odkup manjšinskih deležev v Komercijalne banke a.d. Beograd.

Vezano na 19. novembra 2019 izdano podrejeno obveznico NLB za uvrstitev v dodatni kapital (Tier 2) v skupnem nominalnem znesku 120 milijonov evrov in z ISIN kodo XS2080776607, je 4. marca NLB pridobila dovoljenje ECB za vključitev podrejenih obveznic v izračun dodatnega kapitala.

Ob indikacijah izbruha koronavirusa – COVID-19 (v nadaljevanju koronavirus) v Sloveniji in JVE je Skupina sprejela potrebne ukrepe za zaščito vlagateljev, strank in zaposlenih, z zagotavljanjem varnosti in nemotenega opravljanja storitev. Ker se izbruh in širjenje koronavirusa še naprej razvijata, je težko napovedati obseg in trajanje posledic na poslovanje in gospodarstvo. Ukrepi vladnih organov in politik, ki so se že pričeli izvajati oziroma se lahko pričnejo izvajati v prihodnje, lahko posledično članicam Skupine v veliki meri otežijo poslovanje. Tovrstni ukrepi in politike lahko bistveno otežijo delovanje ene ali več članic Skupine, zato bo Skupina razmislila o izvajanju ukrepov za podporo gospodarstev v regiji JVE. Skupina ocenjuje da bi koronavirus lahko imel negativni vpliv na kreditni portfelj, kakovost sredstev, oslabitve in rezervacije, merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev itd. Obsega vplivov na finančno uspešnost NLB Skupine trenutno ni mogoče oceniti z visoko stopnjo gotovosti.

Letno poročilo NLB Skupine 2019 165

Finančno poročilo

166 Letno poročilo NLB Skupine 2019

Finančno poročilo

Letno poročilo NLB Skupine 2019 167

PRIHODEK IZ OBRESTI

KAPITALSKA USTREZNOST

OSLABITEV

BANKE HČERE

DELNIŠKI KAPITAL

POSOJILO

DAVEK

UPRAVLJANJE TVEGANJ

SEGMENT

RAZMERJE

PRISTOJBINA

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA

DENAR

PREVZEMI IN ZDRUŽITVE

PRIVATNO BANČNIŠTVO

RAČUNOVODSTVO

OBVEZNOST

INDIKATORJI POSLOVANJA

Kazalo

4.1. 4.2.	Obrestni prihodki in odhodki Prihodki iz dividend	205 206
4.	Razkritja k izkazu poslovnega izida	205
3.	Spremembe v sestavi NLB Skupine	204
	2.35. Predstavitev učinkov ob prehodu na MSRP 16 na dan 1. januarja 2019	203
	2.34. Implementacija novih računovodskih standardov	201
	2.33. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene	199
	2.32. Poročanje po segmentih	199
	2.31. Delniški kapital	199
	2.30. Ugodnosti zaposlenih	198
	2.29. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun	198
	2.28. Davki	198
	2.27. Prevzete finančne obveznosti	197
	2.26. Rezervacije	197
	2.25. Drugi izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala	197
	2.24. Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji z lastnostmi dolga	197
	2.23. Denar in denarni ustrezniki	197
	2.22. Računovodsko obračunavanje najemov	196
	2.21. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo	195
	2.20. Naložbene nepremičnine	195
	2.19. Neopredmetena sredstva	195
	2.18. Opredmetena osnovna sredstva	195
	2.17. Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev	194
	2.16. Pobot	194
	2.15. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev	194
	2.14. Restrukturirana posojila	194
	2.13. Oslabitev finančnih sredstev	191
	2.12. Finančni instrumenti	187
	2.11. Prihodki iz dividend	187
	2.10. Prihodki in odhodki iz opravnin (provizij)	187
2.9.	Obrestni prihodki in odhodki	187
2.8.	Prevedba tujih valut	186
2.7.	Poslovne združitve družb pod skupnim upravljanjem	186
2.6.	Dobro ime in izpogajani nakup	186
2.5.	Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	186
2.4.	Konsolidacija	185
2.3.	Primerjalne informacije	185
2.2.	Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov	185
2.1.	Izjava o skladnosti	185
2.	Pomembnejše računovodske usmeritve	185
1.	Osnovni podatki	185
	Pojasnila k računovodskim izkazom	185
	Izkaz denarnih tokov za leto, končano na dan 31. decembra	183
	Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto, končano na dan 31. decembra	181
	Izkaz finančnega položaja na dan 31. december	179
	Izkaz vseobsegajočega donosa za leto, končano na dan 31. decembra	178
	Izkaz poslovnega izida za leto, končano na dan 31. decembra	177
	Izjava o odgovornosti poslovodstva	176
	Poročilo neodvisnega revizorja	170

4.3.	Prihodki in odhodki pri opravninah	206
4.4.	Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	207
4.5.	Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	208
4.6.	Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje	208
4.7.	Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	208
4.8.	Drugi poslovni prihodki	209
4.9.	Drugi poslovni odhodki	209
	4.10. Administrativni stroški	210
	4.11. Amortizacija	211
	4.12. Rezervacije	211
	4.13. Oslabitve	212
	4.14. Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi povezanimi obveznostmi	212
	4.15. Davek iz dohodka	213
	4.16. Dobiček na delnico	214
5.	Razkritja k izkazu finančnega položaja	215

5.1.	Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	215
5.2.	Finančni instrumenti, namenjeni trgovanju	215
5.3.	Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje	216
5.4.	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	217
5.5.	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	218
5.6.	Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti	221
5.7.	Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	223
5.8.	Opredmetena osnovna sredstva	224
5.9.	Naložbene nepremičnine	227
	5.10. Neopredmetena sredstva	228
	5.11. Najemi	229
	5.12. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	232
	5.13. Druga sredstva	238
	5.14. Gibanje popravkov vrednosti	238
	5.15. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	242
	5.16. Rezervacije	245
	5.17. Odloženi davek	251
	5.18. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	253
	5.19. Druge obveznosti	253
	5.20. Kapital Banke	253
	5.21. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos in rezerve	254
	5.22. Kapitalska ustreznost	255
	5.23. Zunajbilančne obveznosti	257
	5.24. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun	258
6.	Upravljanje tveganj	260
6.1.	Kreditna tveganja	263
6.2.	Tržna tveganja	285
6.3.	Likvidnostno tveganje	295
6.4.	Upravljanje nefinančnih tveganj	308
6.5.	Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti	309
6.6.	Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti	319
7.	Segmentna analiza NLB Skupine	321
8.	Razkritja glede povezanih oseb	325
9.	Dogodki po obdobju poročanja	333

Poročilo neodvisnega revizorja

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

Namenjeno delničarjem Nove Ljubljanske Banke, d.d.

Mnenje

Revidirali smo priložene posamične računovodske izkaze Nove Ljubljanske Banke, d.d. (v nadaljevanju "banka") in skupinske računovodske izkaze NLB Skupine (v nadaljevanju "skupina"), ki vključujejo izkaz finančnega položaja in skupinski izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2019, izkaz poslovnega izida in skupinski izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa in skupinski izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala in skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala ter izkaz denarnih dokov in skupinski izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne informacije.

Po našem mnenju so priloženi posamični in skupinski računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja banke in skupine na dan 31. decembra 2019 in njunega posamičnega in skupinskega poslovnega izida in posamičnih in skupinskih denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.

Podlaga za mnenje

Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa ("Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta". Naše odgovornosti na podlagi teh pravil so opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov. V skladu s Kodeksom etike za računovodske strokovnjake, ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od banke in skupine in, da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.

Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.

Ključne revizijske zadeve

Ključne revizijske zadeve so tiste, ki so po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov tekočega obdobja. Te zadeve smo upoštevali pri reviziji posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju našega mnenja o teh posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih, in o teh ključnih revizijskih zadevah ne izražamo ločenega mnenja. Za vsako zadevo, ki jo posebej navajamo v nadaljevanju, v tem smislu opisujemo njeno obravnavo v okviru revizije

Izpolnili smo vse svoje obveznosti, ki so opisane v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov, vključno s tistimi, ki so povezane s temi zadevami. Zato je revizija vključevala izvedbo postopkov, ki smo jih določili na podlagi naše ocene tveganja pomembno napačne navedbe v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih. Rezultati naših revizijskih postopkov, vključno s postopki, ki smo jih opravili v zvezi z zadevami, ki jih navajamo v nadaljevanju, služijo kot podlaga za naše revizijsko mnenje o priloženih posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih.

Kreditno tveganje in oslabitve kreditov strankam, ki niso banke

Neodpisana vrednost kreditov strankam, ki niso banke merjene po odplačni vrednosti znaša 7,6 milijard evrov ali 54% vseh sredstev skupine, oziroma 4,6 milijard evrov ali 47% vseh sredstev banke na 31. december 2019. Skupaj popravek vrednosti na 31. december 2019 v skupini znaša 322 milijone evrov oz. 119 milijone evrov v banki. Zaradi pomembne presoje poslovodstva pri določanju oslabitev, je oslabitev kreditov strankam, ki niso banke, zelo subjektivno področje, zlasti z vidika pričakovane izgube v celotni dobi trajanja kredita, izgube ob neplačilu (LGD) in verjetnosti neplačil kreditov (PD) iz 1. in 2. skupine. Predvsem je visoko tveganje povezano z oslabitvami za kredite strankam, ki niso banke, v 3. skupini, saj so te pripoznane na podlagi upoštevanja posameznih scenarijev in verjetnosti njihove uresničitve. Ti scenariji temeljijo na poplačila dolga iz poslovanja in zavarovanja. Obenem vsebujejo ti scenariji zelo kompleksne, subjektivne predpostavke in ocene v povezavi z opredelitvijo pomembnih sprememb kreditnega tveganja, sprožilcev oslabitve, verjetnosti scenarijev pri napovedovanju denarnega toka in unovčenja zavarovanja. Na dan 31. decembra 2019 ima banka pripoznanih bruto znesek kreditov strankam, ki niso banke, v 3. skupini v višini 144 milijonov evrov (skupina: 344 milijonov evrov) in oslabitev v višini 85 milijonov evrov (skupina: 231 milijonov evrov).

V 1. in 2. skupini so oslabitve za kredite strankam, ki niso banke, pripoznane z uporabo kompleksnih modelov in parametrov, ki vključujejo pomembne predpostavke in ocene poslovodstva o verjetnosti neplačila v dobi trajanja kredita, o višini izgube ob neplačilu in opredelitvi pomembnih sprememb kreditnega tveganja, upoštevaje v prihodnost usmerjene elemente in segmentacijo izpostavljenosti. Na dan 31. decembra 2019 ima banka pripoznanih bruto znesek kreditov strankam, ki niso banke, v 1. in 2. skupini v višini 4.540 milijonov evrov (skupina: 7.563 milijonov evrov) in skupni znesek oslabitev v višini 32 milijonov evrov (skupina: 90 milijonov evrov).

Glede na to, da so oslabitve za kredite strank, ki niso banke, pomembne za razumevanje računovodskih izkazov kot celote in vsebujejo pomembne poslovodske presoje, smo to področje določili kot pomembno postavko za našo revizijo in ključno revizijsko zadevo. Za več informacij glejte pojasnilo 6.1. Obvladovanje kreditnega tveganja v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih.

Pridobili smo razumevanje in ocenili postopek identifikacije znakov oslabitve kreditov, ter ocenili postopek določanja oslabitev za kreditni portfelj.

Na podlagi vzorca donosnih kreditov z značilnostmi, ki kažejo na morebitno tveganje neplačila, smo presodili o sodilih za določitev, ali je prišlo pri kreditih do dogodka neplačila in, ali mora posledično banka oz. skupina pripoznati oslabitve skladno z metodologijo slabitev za 3. skupino.

Za vzorec posamično oslabljenih kreditov 3. skupine smo pridobili razumevanje najnovejših razmer pri posojilojemalcu in podlago za merjenje oslabitev. Obenem smo presodili o tem, ali ključne presoje ustrezno odražajo okoliščine, v katerih delujejo posojilojemalci. Prav tako smo preverili matematično pravilnost izračuna oslabitev. Dodatno smo preizkusili ključne vhodne podatke pri izračunu oslabitev, vključno s pričakovanimi prihodnjimi denarnimi tokovi in vrednotenjem zavarovanj ter se s poslovodstvom pogovorili o tem, ali so vrednotenja posodobljena in usklajena s strategijo banke oz. skupine z vidika posameznega posojilojemalca ter ustrezna glede na njihov namen.

Pri preverjanju statističnih modelov za oceno kreditnih izgub zaradi oslabitve kreditov v 1. in 2. skupini smo pri presoji dokumentacije uporabljenih modelov in drugih s tem povezanih dokazov kot so upravljanje modelov, usmeritve segmentacije ter postopka ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub, uporabili veščake in preverili usklajenost s standardom MSRP 9. Prav tako smo svojo pozornost usmerili na vse pomembne spremembe v modelih tveganja, ki jih je banka oz. skupina uvedla v tekočem obdobju. Uporabo modelov smo preverili s preračunom oslabitev za kreditne izgube, popravkov vrednosti in rezervacij za kreditna tveganja kot jih opredeljuje MSRP 9.

Presodili smo o ustreznosti razkritij banke in skupine v pojasnilu 6.1. Kreditna tveganja k posamičnim in skupinskim računovodskim izkazom.

Informacijski sistem in kontrole v postopku računovodskega poročanja

Pomemben del postopka poročanja banke in skupine ter pripoznavanje obresti in provizij je v veliki meri odvisno od avtomatiziranih procesov in kontrol v sistemu IT v povezavi z zajemanjem, shranjevanjem in pridobivanjem informacij. Temeljna sestavina teh procesov in kontrol je upoštevanje ustreznih protokolov uporabniških dostopov in upravljanja sprememb.

Ti protokoli so pomembni, ker zagotavljajo, da so dostopi do IT sistemov ter spremembe IT sistemov in z njimi povezanih podatkov, ustrezno odobreni.

V okviru revizije smo se želeli zanesti na sisteme IT in aplikativne kontrole povezane z računovodskim poročanjem, zato smo temu področju namenili pomemben delež našega celotnega revizijskega dela. Poleg tega kompleksnosti IT sistemov in narava aplikativnih kontrol zahteva specifična znanja za opravljanje revizije. Zato smo to področje določili za ključno revizijsko zadevo.

Revizijo smo osredotočili na tiste informacijske sisteme in kontrole, ki so pomembni za računovodsko poročanje banke in skupine. Glede na to, da postopki za pregled IT sistemov in aplikativnih kontrol zahtevajo posebno strokovno znanje, smo v revizijo vključili tudi veščaka s področja informacijske tehnologije.

Pridobili smo razumevanje in ocenili celotno kontrolno okolje informacijskega sistema in obstoječe kontrole, , ki urejajo nadzor nad dostopi do sistemov in podatkov ter nadzor nad spremembami sistema. Revizijski pristop smo prilagodili glede na pomembnost sistema in obstoj avtomatiziranih postopkov, ki jih ta sistem podpira.

V okviru revizijskih postopkov smo preizkusili učinkovitost delovanja notranjih kontrol nad ustreznimi pravicami dostopa ter presodili, ali smejo samo ustrezni uporabniki ustvarjati, spreminjati ali brisati uporabniške račune v aplikacijah vključenih v naš pregled. Prav tako smo preizkusili učinkovitost delovanja notranjih kontrol nad razvojem sistema in spremembami programov ter določili, ali so bile spremembe sistema ustrezno odobrene, razvite in izvedene. Preverili in testirali smo tudi zasnovo in učinkovitost delovanja aplikativnih kontrol vgrajenih v postopke, ki so pomembni za revizijo

Druge informacije

Druge informacije obsegajo informacije v letnem poročilu, razen posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov banke in skupine in našega mnenja o teh posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih. Poslovodstvo je odgovorno za te druge informacije.

Naše mnenje o posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih ne vključuje drugih informacij in zato o njih ne izražamo nikakršnega zagotovila ali sklepa.

V zvezi z revizijo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov je naša odgovornost, da te druge informacije preberemo in presodimo, ali so pomembno neskladne s posamičnimi in skupinskimi računovodskimi izkazi ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali kako drugače zgledajo pomembno napačne. Poleg tega je naša odgovornost da ocenimo, ali so bile druge informacije v vseh pomembnih pogledih pripravljene v skladu z veljavnim zakonom ali predpisi in predvsem, ali so te druge informacije usklajene z zakonom ali predpisi glede formalnih zahtev in postopkov za pripravo drugih informacij z vidika pomembnosti in, ali bi neskladnost s temi zahtevami lahko vplivala na presoje, zasnovane na teh drugih informacijah.

Na podlagi opravljenih postopkov poročamo, kolikor lahko ocenimo, da:

· so druge informacije, ki opisujejo dejstva predstavljena v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih,
- v vseh pomembnih pogledih usklajene s posamičnimi in skupinskimi računovodskimi izkazi; in
· so druge informacije pripravljene v skladu z veljavnim zakonom ali predpisi.

Poleg tega je naša odgovornost, da na podlagi našega poznavanja in razumevanja banke in skupine, ki smo ju pridobili pri reviziji, poročamo o tem, ali druge informacije vsebujejo pomembno napačno navedbo. Na podlagi opravljenih postopkov v zvezi z drugimi pridobljenimi informacijami poročamo, da nismo ugotovili nobenih pomembnih napačnih navedb.

Odgovornost poslovodstva, nadzornega sveta in revizijske komisije za posamične in skupinske računovodske izkaze

Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, in za tàko notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.

Poslovodstvo je pri pripravi posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov banke in skupine odgovorno za oceno njune sposobnosti, da nadaljujeta kot delujoče podjetje/skupina, razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem in uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje, razen če namerava poslovodstvo banko/skupino likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali če nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo.

Revizijska komisija in nadzorni svet sta odgovorna za nadzor nad pripravo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov. Nadzorni svet je odgovoren za potrditev revidiranega letnega poročila.

Revizorjeva odgovornost za revizijo posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov

Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so posamični in skupinski računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo nudi visoko stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamično ali skupaj, vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov.

Med izvajanjem revidiranja v skladu s pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:

• prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih, bodisi zaradi napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, da ne bomo odkrili napačne navedbe, ki izvira iz prevare, je višje od tistega, povezanega z napako, saj prevara lahko vključuje skrivne dogovore, ponarejanje, namerno opustitev, napačno razlago ali izogibanje notranjih kontrol;

• pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnimi za revizijo z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol banke in skupine;

• presodimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij poslovodstva;

• na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov in okoliščin, ki zbujajo dvom v sposobnost banke in skupine, da nadaljujeta kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujočega podjetja, kot podlage računovodenja. Če sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila. Vendar kasnejši dogodki ali okoliščine lahko povzročijo prenehanje banke in skupine kot delujočega podjetja;

• ovrednotimo splošno predstavitev, strukturo, vsebino posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov vključno z razkritji in ali posamični in skupinski računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežena poštena predstavitev;

• pridobimo zadostne in ustrezne revizijske dokaze v zvezi s finančnimi informacijami podjetij ali poslovnih dejavnosti v skupini, da izrazimo mnenje o skupinskih računovodskih izkazih. Odgovorni smo za ustrezno usmerjanje, nadzor in izvedbo revizije skupine. Obenem smo izključno mi sami odgovorni za naše revizijsko mnenje.

Revizijsko komisijo in nadzorni svet med drugim obveščamo o načrtovanem obsegu in času revidiranja in o pomembnih revizijskih ugotovitvah vključno s pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med našo revizijo.

Obenem smo revizijski komisiji in nadzornemu svetu predložili našo izjavo, da smo izpolnili vse etične zahteve v zvezi z neodvisnostjo ter jih obvestili o vseh razmerjih in drugih zadevah, za katere bi se lahko upravičeno menilo, da vplivajo na našo neodvisnost, in jih seznanili s tem povezanimi nadzornimi ukrepi.

Od vseh zadev, s katerimi smo seznanili revizijsko komisijo in nadzorni svet, smo zadeve, ki so bile najpomembnejše pri reviziji posamičnih in skupinskih računovodskih izkazov tekočega obdobja, določili kot ključne revizijske zadeve.

Druge zahteve v zvezi z vsebino revizorjevega poročila v skladu z Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta

Imenovanje in potrditev revizorja

Za zakonitega revizorja revidirane družbe smo bili imenovani na skupščini delničarjev banke dne 27.6.2018, predsednik nadzornega sveta je pogodbo o revidiranju podpisal dne 7.9.2018. Pogodba je bila sklenjena za obdobje 5 let.

Celotno neprekinjeno obdobje našega sodelovanja z družbo, vključno s predhodnimi podaljšanji (podaljšanje prvotnega obdobja za katerega smo bili imenovani za revizorja družbe) in ponovnimi imenovanji za zakonitega revizorja družbe, znaša 7 let. V imenu revizijske družbe Ernst & Young d.o.o. sta za opravljeno revizijo odgovorna pooblaščena revizorja Janez Uranič in Simon Podvinski.

Skladnost z dodatnim poročilom revizijski komisiji

Naše mnenje o posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih v tem poročilu je skladno z dodatnim poročilom revizijski komisiji banke, ki smo ga izdali na isti dan kot revizijsko poročilo.

Nerevizijske storitve

Za revidirano banko in za njene odvisne družbe nismo opravili nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka petega člena Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta, in smo pri opravljanju revizije zagotovili našo neodvisnost od revidirane banke in njenih odvisnih družb.

Poleg storitev obvezne revizije in tistih, ki so razkrite v letnem poročilu in posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih, nismo za banko in njene odvisne družbe opravili nobenih drugih storitev.

Ljubljana, 17. marec 2020

Janez Uranič Simon Podvinski Direktor pooblaščen revizor Pooblaščeni revizor

Ernst & Young d.o.o. Dunajska 111, Ljubljana

Letno poročilo NLB Skupine 2019 175

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava potrjuje računovodske izkaze NLB Skupine in NLB za leto, končano na dan 31. decembra 2019, ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila NLB Skupine in NLB skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, ter z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu, tako

Uprava NLB

član uprave član uprave predsednik uprave

da to prikazuje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja NLB Skupine in NLB ter izidov njunega poslovanja za leto, končano na dan 31. decembra 2019.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi NLB Skupine in NLB skupaj s pojasnili izdelani na podlagi

predpostavke o nadaljnjem poslovanju ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

Izkaz poslovnega izida za leto, končano na dan 31. decembra

	Pojasnila	NLB Skupina		NLB	v tisoč EUR
		2019	2018	2019	2018
Prihodki iz obresti pripoznani po efektivni obrestni meri		357.412	351.773	175.598	174.296
Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere		7.406	7.084	7.310	7.135
Prihodki iz obresti in podobni prihodki	4.1.	364.818	358.857	182.908	181.431
Odhodki za obresti in podobni odhodki	4.1.	(46.331)	(45.947)	(24.782)	(23.399)
Čiste obresti		318.487	312.910	158.126	158.032
Prihodki iz dividend	4.2.	208	118	71.231	49.692
Prihodki iz opravnin (provizij)	4.3.	234.979	218.559	137.898	132.677
Odhodki za opravnine (provizije)	4.3.	(64.640)	(57.944)	(33.943)	(32.514)
Čiste opravnine (provizije)		170.339	160.615	103.955	100.163
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	4.4.	4.643	45	4.512	(365)
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	4.5.	10.465	9.500	3.335	2.885
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	4.6.	18.765	4.036	16.289	5.284
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida		-	(56)	-	(56)
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji	5.5.a)	(555)	472	(555)	472
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	4.7.	706	745	396	218
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo		3.355	2.644	432	123
Drugi poslovni prihodki	4.8.	16.270	18.680	8.508	9.768
Drugi poslovni odhodki	4.9.	(28.214)	(28.268)	(12.347)	(14.637)
Administrativni stroški	4.10.	(270.442)	(261.432)	(171.749)	(161.439)
Amortizacija	4.11.	(30.964)	(27.224)	(18.046)	(17.531)
Čisti dobički/(izgube) zaradi modifikacije		(182)	-	-	-
Rezervacije za kreditne izgube	4.12.	(312)	3.156	368	1.157
Druge rezervacije	4.12.	(11.135)	(1.512)	(5.586)	2.258
Oslabitve finančnih sredstev	4.13.	13.630	27.047	16.661	28.659
Oslabitve nefinančnih sredstev	4.13.	(3.177)	(5.414)	2.795	981
Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne podvige (v primeru uporabe kapitalske metode)	5.12.c)	4.197	5.446	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi povezanimi obveznostmi	4.14.	(687)	11.828	(579)	11.822
Dobiček iz rednega poslovanja		215.397	233.336	177.746	177.486
Davek iz dohodka	4.15.	(13.579)	(21.759)	(1.597)	(12.187)
Čisti dobiček poslovnega leta		201.818	211.577	176.149	165.299
Lastnikov obvladujoče banke		193.576	203.647	176.149	165.299
Manjšinskih lastnikov		8.242	7.930	-	-
Dobiček na delnico/popravljeni dobiček na delnico (v EUR na delnico)	4.16.	9,7	10,2	8,8	8,3

Izkaz vseobsegajočega donosa za leto, končano na dan 31. decembra

					v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	Pojasnila	2019	2018	2019	2018
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi		201.818	211.577	176.149	165.299
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi		19.040	(14.337)	4.446	(8.361)
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Aktuarski čisti dobiček/(izguba) zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki		(1.777)	1.166	(1.523)	884
Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	5.4.c)	284	1.015	213	(10)
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi		1.233	(1.120)	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	5.18.	(146)	141	104	(73)
Postavke, ki se lahko prerazvrstijo v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto		1.299	(1.128)	-	-
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja		1.299	(1.128)	-	-
Dobički/(izgube), v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		13.129	(12.343)	6.977	(11.311)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	5.4.c)	16.526	(12.073)	11.202	(11.371)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	4.4., 4.13.	(3.397)	(270)	(4.225)	60
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi		8.440	(5.375)	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	5.18.	(3.422)	3.307	(1.325)	2.149
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi		220.858	197.240	180.595	156.938
Lastnikov obvladujoče banke		212.266	189.430	180.595	156.938
Manjšinskih lastnikov		8.592	7.810	-	-

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz finančnega položaja na dan 31. december

				v tisoč EUR
	Pojasnila	NLB Skupina 31. 12. 2019	31. 12. 2018	NLB 31. 12. 2019	31. 12. 2018
Denar v blagajni, stanje na računih pri centalnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	2.101.346	1.588.349	1.292.211	795.102
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	5.2.a)	24.038	63.609	24.085	63.611
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	5.3.a)	25.359	32.389	23.287	29.141
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	5.4.	2.141.428	1.898.079	1.656.657	1.528.314
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	5.6.a)	1.653.848	1.428.962	1.485.166	1.274.978
- krediti bankam	5.6.b)	93.403	118.696	144.352	110.297
- krediti strankam, ki niso banke	5.6.c)	7.589.724	7.124.633	4.568.599	4.451.477
- druga finančna sredstva	5.6.d)	97.415	75.171	67.279	42.741
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	5.5.b)	788	417	788	417
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	5.5.c)	8.991	2.517	8.991	2.517
Naložbe v kapital odvisnih družb	5.12.a)	-	-	351.883	350.733
Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	5.12.b)	7.499	37.147	1.366	4.777
Opredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva	5.8.a)	195.605	177.404	89.904	86.934
Naložbene nepremičnine	5.9.	52.316	58.644	9.303	12.026
Neopredmetena sredstva	5.10.	39.542	34.968	25.980	23.391
Terjatve za davek iz dohodka		6.284	877	5.463	-
Terjatve za odloženi davek	5.17.	29.500	22.847	29.569	22.234
Druga sredstva	5.13.	63.811	70.971	11.142	10.637
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	5.7.a)	43.191	4.349	5.532	1.720
Skupaj sredstva		14.174.088	12.740.029	9.801.557	8.811.047
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	5.2.b)	17.903	12.300	17.892	12.256
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	5.3.b)	7.998	4.190	7.746	3.981
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	5.15.a)	42.840	26.775	89.820	48.903
- krediti bank in centralnih bank	5.15.b)	170.385	258.423	161.564	244.133
- depoziti strank, ki niso banke	5.15.a)	11.612.317	10.464.017	7.760.737	7.033.409
- krediti strank, ki niso banke	5.15.b)	64.458	61.844	2.537	4.128
- podrejene obveznosti	5.15.c)	210.569	15.050	210.569	-
- druge finančne obveznosti	5.15.d)	158.484	100.887	98.342	62.212
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	5.5.b)	49.507	29.474	49.507	29.474
Rezervacije	5.16.	88.414	80.134	60.384	56.994
Obveznosti za davek iz dohodka		2.271	12.152	-	10.784
Obveznosti za odloženi davek	5.17.	2.833	2.499	-	-
Druge obveznosti	5.19.	15.212	14.840	9.234	9.543
Skupaj obveznosti		12.443.191	11.082.585	8.468.332	7.515.817
Delniški kapital
Osnovni kapital	5.20.	200.000	200.000	200.000	200.000

Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	5.21.a) 5.21.b)	871.378 26.493	871.378 7.823	871.378 20.285	871.378 15.839

Rezerve iz dobička Zadržani dobiček	5.21.a)	13.522 574.489	13.522 523.493	13.522 228.040	13.522 194.491
		1.685.882	1.616.216	1.333.225	1.295.230
Kapital manjšinskih lastnikov		45.015	41.228	-	-
Skupaj kapital		1.730.897	1.657.444	1.333.225	1.295.230
Skupaj obveznosti in kapital		14.174.088	12.740.029	9.801.557	8.811.047

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Uprava Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana odobrava objavo računovodskih izkazov in njihovih pojasnil.

član uprave član uprave predsednik uprave

Archibald Kremser Andreas Burkhardt Blaž Brodnjak

Ljubljana, 17. marec 2020

Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto, končano na dan 31. decembra

v tisoč EUR

NLB Skupina	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Tečajne razlike	Drugo	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Kapital lastnikov obvladujoče banke	Kapital manjšinskih	lastnikov Skupaj kapital
Stanje 1. januarja 2019	200.000	871.378	28.702	(18.275)	(2.604)	13.522	523.493	1.616.216	41.228	1.657.444
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	-	193.576	193.576	8.242	201.818
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	19.178	1.220	(1.708)	-	-	18.690	350	19.040
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	19.178	1.220	(1.708)	-	193.576	212.266	8.592	220.858
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	-	(142.600)	(142.600)	(4.805)	(147.405)
Prenos aktuarskih dobičkov	-	-	-	-	(20)	-	20	-	-	-
Stanje 31. decembra 2019	200.000	871.378	47.880	(17.055)	(4.332)	13.522	574.489	1.685.882	45.015	1.730.897

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

			Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
NLB Skupina	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Tečajne razlike	Drugo	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Kapital lastnikov obvladujoče banke	Kapital manjšinskih	lastnikov Skupaj kapital
Stanje 1. januarja 2018	200.000	871.378	45.143	(17.248)	(3.595)	13.522	588.186	1.697.386	36.891	1.734.277
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	-	203.647	203.647	7.930	211.577
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(14.200)	(1.027)	1.010	-	-	(14.217)	(120)	(14.337)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(14.200)	(1.027)	1.010	-	203.647	189.430	7.810	197.240
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	-	(270.600)	(270.600)	(3.133)	(273.733)
Prenos presežka iz prevrednotenja	-	-	(2.241)	-	(19)	-	2.260	-	-	-
Drugo	-	-	-	-	-	-	-	-	(340)	(340)
Stanje 31. decembra 2018	200.000	871.378	28.702	(18.275)	(2.604)	13.522	523.493	1.616.216	41.228	1.657.444

Stanje 31. decembra 2019	200.000	871.378	24.444	(4.159)	13.522	228.040	1.333.225
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	(142.600)	(142.600)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	5.824	(1.378)	-	176.149	180.595
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	5.824	(1.378)	-	-	4.446
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	176.149	176.149
Stanje 1. januarja 2019	200.000	871.378	18.620	(2.781)	13.522	194.491	1.295.230
NLB	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Drugo	Rezerve iz	dobička Zadržani dobiček	Skupaj kapital
			Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

v tisoč EUR

Stanje 31. decembra 2018	200.000	871.378	18.620	(2.781)	13.522	194.491	1.295.230
Prenos presežka iz prevrednotenja	-	-	(44)	-	-	44	-
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	(270.600)	(270.600)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(9.077)	716	-	165.299	156.938
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(9.077)	716	-	-	(8.361)
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	165.299	165.299
Stanje 1. januarja 2018	200.000	871.378	27.741	(3.497)	13.522	299.748	1.408.892
NLB	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Drugo	Rezerve iz	dobička Zadržani dobiček	Skupaj kapital
			Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz denarnih tokov za leto, končano na dan 31. decembra

	NLB Skupina			NLB	v tisoč EUR
	Pojasnila	2019	2018	2019	2018
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti		407.372	390.588	228.618	216.528
Plačane obresti		(44.062)	(46.022)	(21.335)	(23.503)
Prejete dividende		2.985	1.830	71.229	49.692
Prejete provizije		232.860	216.603	134.530	130.488
Plačane provizije		(68.000)	(62.739)	(34.041)	(32.535)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida		4.644	1.201	4.513	791
Čisti dobički/(izgube) iz trgovanja		10.776	10.045	4.072	3.819
Plačila zaposlencem in dobaviteljem		(264.452)	(260.052)	(171.633)	(163.014)
Drugi prejemki		18.378	21.462	7.859	8.252
Drugi izdatki		(26.698)	(24.758)	(12.724)	(14.843)
(Plačani)/vrnjeni davek iz dohodka pravnih oseb		(34.225)	(12.262)	(23.283)	(335)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti		239.578	235.896	187.805	175.340
(Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev		(575.987)	(85.235)	(229.476)	209.016
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju		44.214	10.773	44.214	10.773
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje		29.084	3.288	25.948	8.464
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		(250.506)	(266.865)	(126.152)	(266.349)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov merjenih po odplačni vrednosti		(411.170)	148.042	(173.964)	454.865
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev		12.391	19.527	478	1.263
Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti		1.067.045	525.311	679.366	160.647
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida		-	(691)	-	(691)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti		1.067.440	527.007	679.366	161.004
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti		(395)	(1.005)	-	334
Neto denarni tokovi pri poslovanju		730.636	675.972	637.695	545.003
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju		251.424	498.388	224.834	409.337
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin		6.556	5.841	3.684	80
Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih družb		8	19.629	3.437	12.526
Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov		-	4.600	-	4.600
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo		269	301	269	158
Prejemki ob prodaji dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti		244.591	468.017	217.444	391.973
Izdatki pri naložbenju		(500.106)	(634.727)	(448.106)	(521.369)
Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin		(19.257)	(16.962)	(10.787)	(10.442)
Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev		(13.311)	(12.671)	(9.125)	(9.931)
Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb in dokapitalizacija odvisnih družb		-	-	(1.744)	(2.100)
Izdatki pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti		(467.538)	(605.094)	(426.450)	(498.896)
Neto denarni tokovi pri naložbenju		(248.682)	(136.339)	(223.272)	(112.032)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju		208.321	-	208.321	-
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti	5.15.c)	208.321	-	208.321	-
Izdatki pri financiranju		(162.246)	(285.708)	(142.600)	(270.600)
Plačane dividende		(147.244)	(273.733)	(142.600)	(270.600)
Odplačila podrejenih obveznosti		(15.002)	(11.975)	-	-
	5.15.c)
Neto denarni tokovi pri financiranju		46.075	(285.708)	65.721	(270.600)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike		3.693	(546)	1.189	(453)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov		528.029	253.925	480.144	162.371
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja		1.729.093	1.475.714	824.337	662.419

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz denarnih tokov za leto, končano na dan 31. decembra

					v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	Pojasnila	2019	2018	2019	2018
Denar in denarni ustrezniki obsegajo:
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	2.101.871	1.588.819	1.292.345	795.190
Krediti bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev		85.369	72.170	5.770	29.147
Dolžniški vrednostnih papirji, merjeni po odplačni vrednosti z originalno zapadlostjo do treh mesecev		10.007	-	10.007	-
Dolžniški vrednostnih papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, z originalno zapadlostjo do treh mesecev		66.020	68.104	-	-
Skupaj		2.263.267	1.729.093	1.308.122	824.337

Pojasnila k računovodskim izkazom

1. Osnovni podatki

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. NLB Skupino sestavljajo NLB in odvisne družbe v devetih državah. Sestava NLB Skupine je razkrita v pojasnilu 5.12. Druge informacije v zvezi s povezanimi osebami so razkrite v pojasnilu 8.

NLB je registrirana in locirana v Sloveniji. Poslovni naslov NLB je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, Ljubljana. Delnice NLB kotirajo na Ljubljanski borzi, globalna potrdila o lastništvu (»GDR«), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa kotirajo na Londonski borzi. Pet GDR predstavlja eno delnico NLB.

Na dan 31. decembra 2019 je največji delničar Banke, ki ima pomemben vpliv, Republika Slovenija, ki ima v lasti 25,00 % plus eno delnico Banke (31. december 2018: 35,00 % delnic).

Vsi zneski v računovodskih izkazih in spremnih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni navedeno drugače.

2. Pomembnejše računovodske usmeritve

Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju. Usmeritve so bile dosledno uporabljene za predstavljeni leti, razen za spremembe računovodskih usmeritev, ki izhajajo iz uporabe novih standardov ali sprememb standardov.

2.1. Izjava o skladnosti

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju:

EU). Kjer je potrebno, so dodana pojasnila skladno z zahtevami lokalne zakonodaje.

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi obsegajo izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov, pomembnejše računovodske usmeritve ter pojasnila.

2.2. Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju in modela nabavne vrednosti ter so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, finančnih sredstev in finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti in varovanimi postavkami v razmerjih računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji pri varovanju poštene vrednosti in vrednotenje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo ter naložbenih nepremičnin.

Priprava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na poročevalski datum ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. NLB Skupina uporabljene računovodske ocene in predpostavke sproti posodablja, pri čemer se popravki pripoznajo v obdobju spremembe. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene so predstavljene v pojasnilu 2.33.

2.3. Primerjalne informacije

Vsi podatki so razkriti s primerjalnimi podatki, razen kadar standard ali dopolnitve dovoljujejo oziroma določajo drugače. Skladno z uporabo MRS 8 so primerjalni podatki prilagojeni spremembam, ki se nanašajo na podatke v tekočem letu.

Ob implementaciji MSRP 16 (pojasnilo 5.11.) se je NLB Skupina odločila za modificiran retrospektivni pristop, brez prilagoditve primerjalnih informacij. Zneski, ki se nanašajo na leto 2019, so predstavljeni skladno z MSRP 16, zneski, ki se nanašajo na 2018, pa skladno z MRS 17.

2.4. Konsolidacija

Odvisne družbe, ki jih neposredno ali posredno usmerja oziroma obvladuje NLB, so v konsolidirane računovodske izkaze (NLB Skupina) vključene po metodi polne konsolidacije. Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve nadzora oziroma obvladovanja.

NLB družbo obvladuje, če so izpolnjeni vsi trije elementi obvladovanja:

ima vpliv na družbo;
je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v družbi in
lahko prek svojega vpliva na družbo vpliva na znesek svojega donosa.

NLB ponovno oceni, ali obvladuje družbo, v kateri ima naložbo, če dejstva in okoliščine kažejo, da se je spremenil en ali več od treh elementov obvladovanja. Če NLB več ne obvladuje odvisne družbe, je ta izključena iz konsolidacije z datumom izgube nadzora oziroma obvladovanja.

Računovodske usmeritve odvisnih družb so za potrebe zagotovitve skladnosti poenotene z računovodskimi usmeritvami NLB. Računovodski izkazi konsolidiranih odvisnih družb so pripravljeni na poročevalski datum NLB. Kapital

manjšinskih lastnikov je predstavljen v konsolidiranem izkazu sprememb lastniškega kapitala. Delež manjšinskih lastnikov je tisti del čistega poslovnega izida in kapitala odvisne družbe, v katerem NLB nima neposrednega ali posrednega deleža v kapitalu. NLB Skupina se za vsako transakcijo posebej odloča, ali meri delež manjšinskih lastnikov po pošteni vrednosti ali pa glede na delež manjšinskih lastnikov v čistih sredstvih odvisne družbe.

Medsebojne transakcije, stanja in nerealizirani dobički s transakcijami v NLB Skupini so izločeni. Nerealizirane izgube iz medsebojnih transakcij so izločene, razen če se ob prenosu sredstev pokaže potreba po oslabitvi.

V NLB Skupini se transakcije z manjšinskimi lastniki obravnavajo enako kot transakcije z drugimi lastniki v NLB Skupini. Pri nakupih deležev odvisnih družb od manjšinskih lastnikov se razlika med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto premoženju odvisne družbe poračuna prek kapitala. Dobički oziroma izgube, ki nastanejo pri prodaji manjšinskim lastnikom, se pripoznajo v kapitalu. Ravno tako se pri prodaji manjšinskim lastnikom v kapitalu pripoznajo razlike med prejetim nadomestilom in ustreznim deležem manjšinskih lastnikov. Vsi omenjeni učinki se prikažejo v posebni postavki kapitala – kapital manjšinskih lastnikov.

2.5. Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov se v posamičnih računovodskih izkazih (NLB) vodijo po naložbeni metodi. Dividende odvisnih družb, pridruženih družb ali skupnih podvigov se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica NLB do prejetja dividende.

Naložbe v kapital pridruženih družb so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi. Pridružene družbe so praviloma tiste, v katerih ima NLB Skupina neposredno ali posredno med 20 % in 50 % glasovalnih pravic ter ima v njih pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje.

Skupni podvigi so družbe, ki jih NLB Skupina na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje. V konsolidiranih računovodskih izkazih so naložbe v skupne podvige obračunane po kapitalski metodi.

Pripadajoči dobiček ali izguba pridruženih družb in skupnih podvigov se pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Pripadajoči učinki, ki so vključeni v drugi vseobsegajoči donos pridružene družbe in skupnega podviga, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Naložba v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov je prilagojena glede na pripoznane učinke. Ko pripadajoča izguba preseže vrednost naložbe v konsolidiranem izkazu finančnega položaja, se izguba ne pripozna več, razen če bi iz tega naslova nastala obveznost, ki bi jo NLB Skupina morala poravnati. NLB Skupina začne ponovno pripoznavati svoj delež dobička naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov šele po tem, ko delež dobička doseže znesek nepriznane izgube (pojasnilo 5.12.b).

Seznam odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov je v pojasnilu 5.12.

2.6. Dobro ime in izpogajani nakup

Dobro ime se pripozna kot presežek vsote danega nadomestila, merjenega po pošteni vrednosti, zneska neobvladujočega deleža v prevzetem podjetju in poštene vrednosti predhodnega kapitalskega deleža v prevzetem podjetju na datum prevzema nad čistim zneskom pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je razlika negativna, se pred pripoznanjem dobička iz izpogajanega nakupa ponovno preveri, ali je NLB Skupina pri merjenju zajela vsa pridobljena sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti, vključno z izračuni in postopki računovodskega evidentiranja, in šele nato se dobiček v celoti pripozna v izkazu poslovnega izida.

Dano nadomestilo se meri kot vsota poštenih vrednosti danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov, izdanih kapitalskih instrumentov in poštene vrednosti pogojnih nadomestil. Dano nadomestilo ne vključuje stroškov svetovanja, pravnih stroškov, stroškov cenilcev in stroškov drugih svetovalcev, ki so neposredno povezani z izvedbo poslovne združitve. Stroški, povezani z izdajo kapitalskih instrumentov, se pripoznajo neposredno v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. Vsi drugi stroški, neposredno povezani s poslovno združitvijo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Dobro ime za pridružene družbe in skupne podvige je vključeno v knjigovodsko vrednost naložbe.

2.7. Poslovne združitve družb pod skupnim upravljanjem

Pripojitve družb znotraj NLB Skupine se štejejo za poslovno združitev pod skupnim upravljanjem. Članice NLB Skupine za take pripojitve uporabljajo združitveno metodo, in sicer združijo knjigovodske vrednosti prevzete in prevzemne družbe, kot se o njih poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih. Ob pripojitvi družb znotraj NLB Skupine se ne pripozna dobro ime.

Pripojitev družb znotraj NLB Skupine ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

2.8. Prevedba tujih valut Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke, prikazane v računovodskih izkazih posameznih družb članic NLB Skupine, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, kjer družba posluje (funkcijska valuta). Računovodski izkazi so izkazani v evrih, ki je predstavitvena valuta NLB Skupine.

Prevedba poslovnih dogodkov in postavk

Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi takih transakcij in prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen kadar so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem

donosu kot uspešno varovanje denarnega toka pred tveganjem.

Tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti denarnih postavk v tuji valuti, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega izida kot del čistih dobičkov oziroma izgub iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se prikažejo skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu, ki se akumulira v kapitalu.

Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički oziroma izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Članice NLB Skupine

Računovodski izkazi članic NLB Skupine, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se pretvorijo v predstavitveno valuto na naslednji način:

sredstva in obveznosti se pretvorijo po končnem tečaju na datum izkaza finančnega položaja;
prihodki, odhodki in stroški se pretvorijo po povprečnem tečaju;
sestavine kapitala se pretvorijo po izvirnem tečaju.

Dobro ime in prilagoditve prevzetega premoženja tuje odvisne družbe na pošteno vrednost se obravnavajo enako kot sredstva in terjatve tuje odvisne družbe ter se prevedejo v predstavitveno valuto po končnem tečaju.

V konsolidiranih računovodskih izkazih se tečajne razlike, povezane s pretvorbo čiste naložbe v družbo v tujini, pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Ko NLB Skupina izgubi nadzor nad družbo v tujini, se prejšnje pripoznane tečajne razlike, ki so nastale zaradi pretvorbe v predstavitveno valuto, prerazvrstijo iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida. Pri delni prodaji odvisne družbe, pri kateri NLB Skupina ne izgubi nadzora, je povezani delež akumuliranih prevedbenih tečajnih razlik prerazvrščen v kapital manjšinskih lastnikov.

2.9. Obrestni prihodki in odhodki

Obrestni prihodki in odhodki iz finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške instrumente ob uporabi metode efektivne obrestne mere. Obrestni prihodki iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, in finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se pripoznajo ob uporabi pogodbene obrestne mere. Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter porazdelitve obrestnih prihodkov ali odhodkov skozi ustrezno obdobje. Efektivna obrestna mera je tista, ki natančno razobresti ocenjene prihodnje denarne tokove v pričakovani življenjski dobi (oziroma v krajšem obdobju, če je to bolj primerno) finančnega sredstva ali finančne obveznosti. Obrestni prihodki vključujejo obresti od naložb s fiksnim donosom in finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, ter obračunane diskonte in premije pri obveznicah. V izračun efektivne obrestne mere se vključijo vsa plačila med strankami, vključno s transakcijskimi stroški, vendar brez upoštevanja prihodnjih izgub zaradi kreditnega tveganja.

NLB Skupina izračunava obrestne prihodke z uporabo efektivne obrestne mere na bruto knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, razen za tista, ki so kreditno oslabljena.

Ko finančno sredstvo postane kreditno oslabljeno in je razvrščeno v 3. skupino, se obrestni prihodki izračunajo z uporabo efektivne obrestne mere na neto odplačno vrednost finančnega sredstva. Če finančna sredstva niso več kreditno oslabljena, se obrestni prihodki ponovno izračunajo na bruto osnovi.

2.10. Prihodki in odhodki iz opravnin (provizij)

Provizije se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Provizije vključujejo zlasti provizije od kartičnega in bankomatskega poslovanja, transakcijskih računov strank, plačilnega prometa, upravljanja pooblaščenih investicijskih družb ter provizije od garancij. Provizije, ki so vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva ali finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.

2.11. Prihodki iz dividend

Prihodki iz dividend so pripoznani v izkazu poslovnega izida, v postavki »Prihodki iz dividend«, ko nastane pravica NLB Skupine do prejetja plačila in obstaja verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane s transakcijo. V konsolidiranih računovodskih izkazih dividende, prejete od pridruženih družb in skupnih podvigov, zmanjšujejo knjigovodsko vrednost naložbe.

2.12. Finančni instrumenti a) Razvrščanje in merjenje

Ob začetnem pripoznanju se finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, ki ji je, če gre za finančno sredstvo ali finančno obveznost, ki ni merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, potrebno prišteti ali odšteti tudi transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva ali finančne obveznosti. Kasnejše merjenje je odvisno od razvrstitve instrumenta.

Finančna sredstva

Vsa dolžniška finančna sredstva se ocenjujejo na podlagi kombinacije poslovnega modela NLB Skupine za upravljanje sredstev in njihove značilnosti pogodbenih denarnih tokov. Kategorije merjenja finančnih sredstev so:

finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti,
finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa,
finančna sredstva v posesti za trgovanje in
finančna sredstva, ki niso namenjena trgovanju, obvezno pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Finančna sredstva se merijo po odplačni vrednosti, če sodijo v okvir poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov (v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov) ter če denarni tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.

Dolžniški finančni instrumenti se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, če sodijo v okvir poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov in prodajo (v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov in prodaje) ter če denarni tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Pri modelu po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se dolžniški finančni instrumenti pripoznajo po pošteni vrednosti v izkazu finančnega položaja in po odplačni vrednosti v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, razen pričakovanih kreditnih izgub in tečajnih razlik, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, dokler ni pripoznanje odpravljeno. Ob odpravi pripoznanja dolžniškega finančnega instrumenta se kumulativni dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.

Za kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje, se lahko nepreklicno določi, da se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa brez poznejše prerazvrstitve dobička ali izgube v izkaz poslovnega izida, razen dividend, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Vsa druga finančna sredstva je treba meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, med drugim tudi finančna sredstva iz drugih poslovnih modelov, ki se upravljajo na podlagi poštene vrednosti ali so namenjena trgovanju, in finančna sredstva s pogodbenimi denarnimi tokovi, ki ne predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.

MSRP 9 omogoča pripoznavo finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če to odpravi ali bistveno zmanjša nedoslednost pri merjenju ali pripoznavanju, ki bi sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti oziroma pripoznavanja z njimi povezanih dobičkov in izgub na različnih podlagah.

Finančne obveznosti

Finančne obveznosti se kasneje merijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če so namenjene trgovanju, če gre za izvedene finančne instrumente ali pa je bilo ob začetnem pripoznanju nepreklicno določeno, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Ob začetnem pripoznanju se lahko finančno obveznost nepreklicno določi kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če to odpravi ali bistveno zmanjša nedoslednost pri merjenju ali pripoznavanju, ki bi sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti oziroma pripoznavanja z njimi povezanih dobičkov ali izgub na različnih podlagah, ali če so obveznosti del skupine finančnih instrumentov, ki se upravlja, njena uspešnost pa vrednoti na podlagi poštene vrednosti v skladu z dokumentirano strategijo obvladovanja tveganj ali naložbeno strategijo. Spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, razen gibanja poštene vrednosti finančnih obveznosti, ki se nanaša na spremembo kreditnega tveganja NLB Skupine. Takšne spremembe so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu brez poznejše prerazporeditve v izkaz poslovnega izida.

Ocena poslovnega modela NLB Skupine NLB Skupina je svoj poslovni model opredelila ločeno za vsako enoto poročanja v NLB Skupini. Njen poslovni model temelji na dostopnih dejavnikih za različne portfelje, ki najbolje odražajo, kako NLB Skupina upravlja skupine finančnih sredstev z namenom doseganja svojega poslovnega cilja, in ki zajemajo:

način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o tem ključnemu poslovodnemu osebju;
tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela, in zlasti način, kako se navedena tveganja obvladujejo;
način določanja nadomestil ključnega poslovodstva, odgovornega za te posle (na primer, ali nadomestila temeljijo na pošteni vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov); in
pričakovano pogostost, vrednost in čas prodaj.

Ocena poslovnega modela temelji na utemeljeno pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih scenarijev. Na splošno lahko oceno poslovnega modela NLB Skupine povzamemo, kot sledi:

Dana posojila in depoziti so vključeni v poslovni model »v posesti z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov«, saj je v zvezi s kreditnim portfeljem glavni namen NLB Skupine prejemanje pogodbenih denarnih tokov.
Dolžniški vrednostni papirji so razdeljeni v tri osnovne modele, in sicer:
- dolžniški vrednostni papirji »v posesti za trgovanje«;
- dolžniški vrednostni papirji v okviru modela »v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov in prodaje« z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje finančnih sredstev kot del likvidnostnih rezerv Skupine;
dolžniški vrednostni papirji v okviru poslovnega modela »v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov«.

Kar zadeva dolžniške vrednostne papirje v poslovnem modelu za posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov, so dovoljene prodaja, povezana s povečanjem kreditnega tveganja izdajatelja oz. koncentracijo tveganja, prodaja blizu končne zapadlosti ali prodaja zaradi izpolnjevanja likvidnostnih potreb po stresnem scenariju. Prodaje, ki niso povezane s povečanjem kreditnega tveganja, so lahko prav tako skladne s poslovnim modelom, katerega cilj je posedovanje finančnih sredstev z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov, če so postranske glede na skupni poslovni model in

če so zanemarljive vrednosti, tako posamično kot skupaj, tudi če so pogoste ali
če so občasne, tudi če so velike vrednosti.

Pregled značilnosti pogodbenih denarnih tokov instrumentov (test SPPI – izključno plačilo glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice)

Drugi korak pri razvrščanju finančnih sredstev v portfelje, katerih cilj je »posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov« ali »posedovanje z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje«, se nanaša na oceno, ali so pogodbeni denarni tokovi skladni s testom SPPI. Glavnica predstavlja pošteno vrednost finančnega sredstva ob začetnem pripoznanju, zmanjšano za poznejše spremembe, npr. zaradi odplačila. Obresti morajo zajemati samo nadomestilo za časovno vrednost denarja, kreditno tveganje, druga osnovna tveganja, povezana z dajanjem posojil, in maržo, skladno z osnovnimi lastnostmi posojila. Če bi denarni tokovi povzročili več kot zanemarljivo izpostavljenost tveganju, ki ni v skladu z osnovnimi posojilnimi značilnostmi, se finančno sredstvo obvezno meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

NLB Skupina preverja portfelj sredstev »v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov« ali »v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje« za standardizirane produkte na ravni produkta ter za nestandardizirane produkte na ravni posamezne izpostavljenosti. NLB Skupina je uvedla postopek za test SPPI v sklopu rednega naložbenega postopka ter opredelila odgovornosti za primarni in sekundarni nadzor nad izvajanjem tega testa. Poseben poudarek je na novih in nestandardiziranih posojilnih pogodbah.

Politika računovodske obravnave

spremenjenih finančnih sredstev Ob spremembi pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva NLB Skupina oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere, da se finančno sredstvo bistveno spremeni, tj. postane novo. Za ocenitev se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:

razlog za spremembo denarnih tokov (komercialne ali strankine finančne težave);
sprememba valute posojila;
uvedba možnosti konverzije v lastniški kapital;
zamenjava prvotno dogovorjenega dolžnika z novim dolžnikom, ki ni povezana stranka prvotnega dolžnika; in
ali je sprememba takšna, da spremeni rezultat testa SPPI.

Če sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba iz odprave pripoznanja, če izguba zaradi oslabitve še ni bila evidentirana. Če pa sprememba ne povzroči bistveno drugačnih denarnih tokov, posledično tudi ne povzroči odprave pripoznanja. Na podlagi spremembe denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri, NLB Skupina evidentira dobiček ali izgubo zaradi spremembe, če izguba zaradi oslabitve še ni bila evidentirana.

b) Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami

Finančna sredstva se lahko prerazvrstijo samo v primeru, če se spremeni poslovni model NLB Skupine za upravljanje finančnih sredstev. V primeru prerazvrstitve finančnih sredstev je treba prerazvrstitev uporabljati za naprej od datuma prerazvrstive. Pričakuje se, da bodo take spremembe zelo redke. V predstavljenih obdobjih ni bilo nobene prerazvrstitve. Prerazvrstitve finančnih obveznosti niso dopustne.

c) Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju

Najboljši dokaz poštene vrednosti ob začetnem pripoznanju je transakcijska cena, ki predstavlja pošteno vrednost danega oziroma prejetega nadomestila, razen če je pošteno vrednost mogoče dokazati z drugimi primerljivimi tržnimi transakcijami ali na podlagi tehnike vrednotenja, ki temelji na izključno tržnih predpostavkah.

Kadar se nabavna cena finančnega instrumenta na nedelujočem trgu razlikuje od cene primerljivih transakcij z enakim instrumentom ali od cene, ugotovljene na podlagi metode vrednotenja, ki upošteva izključno tržne vhodne podatke, NLB Skupina takoj pripozna razliko med nabavno ceno in pošteno vrednostjo v izkazu poslovnega izida (»dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju«).

Če vsi vhodni podatki, potrebni za vrednotenje, ne izhajajo s trga, se dobiček oziroma izguba ob začetnem pripoznanju v izkazu poslovnega izida ne pripozna takoj. O načinu začetnega pripoznanja odloženega dobička oziroma izgube se odloča za vsak primer posamično. V nekaterih primerih se začetni dobiček oziroma izguba prenaša v izkaz poslovnega izida postopno skozi življenjsko dobo transakcije, v nekaterih primerih se pripozna v trenutku, ko je mogoče določiti pošteno vrednost, v nekaterih primerih pa šele na koncu oziroma ob poravnavi posla.

d) Odprava pripoznanja

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje merila za odpravo pripoznanja. Pripoznanje finančne obveznosti se odpravi samo, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

e) Odpisi

NLB Skupina delno ali v celoti odpisuje finančna sredstva, ko je izčrpala vsa praktična prizadevanja za njihovo izterjavo in glede izterjave nima več razumnih pričakovanj. Merila, ki določajo, da pričakovanja, vezana na izterjavo, niso razumna, vključujejo obdobje zamude, kakovost zavarovanja in različne stopnje izvršilnih postopkov. NLB Skupina lahko odpiše finančna sredstva, ki so še v postopku izvrševanja, vendar to ne vpliva na njene pravice v izvršilnih postopkih. NLB Skupina si še vedno prizadeva v celoti izterjati vse zneske, do katerih je zakonito upravičena. Odpis zmanjša bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva in popravke vrednosti zaradi oslabitve. Poznejše izterjave se evidentirajo kot znižanje kreditnih izgub. Odpisi in poplačila odpisanih finančnih sredstev so razkriti v pojasnilu 5.14.a).

f) Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti

Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, temelji na ceni, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali prenosu obveznosti (izhodna cena) na datum izkaza finančnega položaja, to je na ceni, ki predstavlja najboljše povpraševanje brez upoštevanja transakcijskih stroškov. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali na podlagi cenovnega modela.

Pri uporabi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov se denarni tokovi določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega instrumenta s primerljivimi

lastnostmi na zadnji dan poročevalskega obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja.

g) Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji

Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in terminskimi pogodbami, zamenjavami ter opcijami, so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi cenovnih modelov. V izkazu finančnega položaja so pripoznani kot sredstvo ob pozitivni pošteni vrednosti oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.

Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od vrste varovanja. NLB Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za:

varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev, obveznosti ali trdnih obvez,
varovanje prihodnjih denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznim pripoznanim sredstvom, obveznostim ali zelo verjetnim predvidenim poslom, ali
varovanje neto naložbe v družbo v tujini.

Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja, kadar so izpolnjeni določeni pogoji. NLB Skupina in NLB sta izbrali politiko, ki jo kot možnost ponuja MSRP 9, da nadaljujeta z uporabo zahtev glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz MRS 39. Ne glede na to pa so predstavljena razkritja skladno s spremenjenimi zahtevami MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja«, ki so bile uvedene v povezavi s spremembo MSRP 9.

Ob uvedbi varovanja pred tveganjem NLB Skupina izdela formalni dokument, v katerem opiše razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako dokumentira oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem ob izpostavljenosti spremembam poštene vrednosti varovane postavke ali varovanih denarnih tokov posla, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. NLB Skupina oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v obdobju trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu od 80 % do 125 %.

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem

Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. Neučinkovito varovanje iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je v izkazu poslovnega izida prikazano v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Če varovalno razmerje ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, se prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega finančnega instrumenta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se vključi v izkaz poslovnega izida ob prodaji.

Varovanje denarnih tokov pred tveganjem Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje

pred tveganjem, se pripozna neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Neuspešni del dobička ali izgube se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida.

Zneski, pripoznani neposredno v kapitalu, se iz drugega vseobsegajočega donosa prerazvrstijo v poslovni izid v tistih obdobjih, ko varovanje predvidenega posla vpliva na poslovni izid.

Ko instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati, ko se proda ali ko varovanje pred tveganjem ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, ostane nabrani dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem posebej pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu in se akumulira v kapitalu, dokler ni v izkazu poslovnega izida pripoznan napovedani posel. Če se ne pričakuje več, da se bo predvideni posel uresničil, se z njim povezani nabrani dobiček ali izguba, ki je bila pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, takoj prenese v izkaz poslovnega izida.

Varovanje neto naložbe v družbo v tujini

Varovanje neto naložbe v družbo v tujini pred tveganjem se v konsolidiranih računovodskih izkazih obračuna podobno kot varovanje denarnih tokov pred tveganjem. Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje, se pripozna neposredno v kapitalu. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela, se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pripoznajo v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju. Dobički in izgube, ki so akumulirani v drugem vseobsegajočem donosu, se vključijo v izkaz poslovnega izida ob odtujitvi poslovanja v tujini kot del dobičkov ali izgub ob odtujitvi.

2.13. Oslabitev finančnih sredstev a) Oslabitve finančnih instrumentov

MSRP 9 zahteva uporabo modela pričakovanih izgub, ki zagotavlja nepristranske in z verjetnostjo tehtane ocene kreditnih izgub z ovrednotenjem vrste možnih izidov, ki vključujejo tudi napovedi prihodnjih gospodarskih razmer. Skladno z modelom pričakovanih izgub mora NLB Skupina pripoznati ne samo kreditne izgube, ki so že nastale, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube je treba pripoznati za vsa posojila in druga dolžniška finančna sredstva, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, skupaj z obvezami iz posojil in pogodbami o finančnem poroštvu.

V splošnem modelu, popravek vrednosti temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačila (PD) v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja; v tem primeru popravek vrednosti temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva (LECL). NLB Skupina na podlagi primernih in dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali prizadevanj, določi, ali se je tveganje neplačila znatno povečalo od začetnega pripoznanja. To zajema kvalitativne in kvantitativne informacije ter analizo na podlagi preteklih informacij, izkušenj in strokovnih kreditnih ocen ter v prihodnost usmerjene informacije.

Razvrščanje v skupine

NLB Skupina je pripravila metodologijo za pričakovane kreditne izgube, ki opredeljuje merila za razvrščanje v skupine ter prehod med njimi, razvila je modele za izračun kazalnikov tveganj in scenarijev za ugotavljanje njihovih vrednosti v prihodnje ter vzpostavila validiranje modelov. Skupina razvršča finančne instrumente v 1. skupino, 2. skupino in 3. skupino na podlagi uporabljene metodologije oslabitev, kot je opisano v nadaljevanju:

• 1. skupina – donosni portfelj: od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, NLB Skupina pripozna popravek vrednosti na podlagi 12-mesečnega obdobja,

1. skupina nedonosni portfelj: od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, NLB Skupina pripozna popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva in
1. skupina oslabljeni portfelj: NLB Skupina pripoznava življenjske izgube za ta nedonosni del portfelja.

Banka uporablja enotno definicijo zamujenih in nedonosnih terjatev, ki je usklajena s 178. členom Uredbe EU 575/2013. Nedonosne terjatve so na podlagi internega sistema razvrščanja razporejene v bonitetni razred D, DF oz. E in vključujejo tako terjatve v zamudi nad 90 dni kot tudi terjatve z majhno verjetnostjo poplačila (»unlikely to be paid«). Na segmentu fizičnih oseb razvrščanje v bonitetne skupine poteka na ravni posamezne terjatve, vendar pa se lahko končna razvrstitev poslabša na podlagi bonitete ostalih terjatev istega komitenta.

Znatno povečanje kreditnega tveganja se predvideva:

ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem pripoznanju (kar spremlja tudi povečanje verjetnosti neplačila),
kadar je finančno sredstvo v zamudi s plačilom več kot 30 dni (dnevi zamude so vključeni tudi pri določitvi bonitetne ocene),
če NLB Skupina odobri kreditojemalcu restrukturiranje ali
če se kredit uvrsti na opazovalni seznam (»watch list« ali »intensive care list«).

Metodologija bonitetnega razvrščanja bank in držav je odvisna od obstoja oz. neobstoja bonitetne ocene mednarodnih bonitetnih hiš Fitch, Moody's ali S&P. Bonitetne ocene se določijo na podlagi povprečne mednarodne bonitetne ocene. Če mednarodnih bonitetnih ocen ni, se za razvrstitev uporabi interna metodologija NLB Skupine.

Razvrščanje v skupine se izvaja na nivoju posameznega finančnega sredstva, vendar pa se pojav zamud na enem od finančnih sredstev komitenta lahko razprši še na preostala finančna sredstva istega komitenta. Ko so indikatorji, ki odražajo povečanje kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, odpravljeni, se terjatev lahko ponovno uvrsti v ugodnejšo skupino, vendar šele po poteku prehodnega obdobja.

Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 1. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v 12 mesecih ali krajšem obdobju, če je preostala zapadlost finančnega sredstva krajša od 1 leta. Verjetnost neplačila v 12 mesecih že vključuje učinek makroekonomskih napovedi. Izgube zaradi oslabitev v 1. skupini odražajo izgube, ki so že nastale v donosnem portfelju, vendar še niso identificirane.

Pričakovane kreditne izgube iz 2. skupine se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v celotnem obdobju trajanja sredstva, ker se je njegovo kreditno tveganje znatno povečalo od začetnega pripoznanja. Izračun prav tako temelji na večjem številu ekonomskih scenarijev za prepoznavanje verjetnosti izgub, ki so usmerjene v prihodnost in povezane s predvidenimi makroekonomskimi napovedmi.

Finančni instrumenti v 3. skupini se obravnavajo kot oslabljeni finančni instrumenti. Za izpostavljenosti, ki ne dosegajo praga materialnosti, se oblikujejo skupinske oslabitve in rezervacije ob upoštevanju 100-odstotne verjetnosti neplačila. Finančni instrumenti se prerazvrstijo iz 3. skupine, ko ne izpolnjujejo več meril za oslabljena finančna sredstva po poskusni dobi. Posebna obravnava je namenjena finančnim sredstvom, oslabljenim ob nakupu ali izdaji (POCI), pri katerih se popravki vrednosti pripoznajo samo za kumulativne spremembe pričakovanih izgub v celotnem obdobju trajanja od začetnega pripoznanja naprej.

Oslabitve na skupinski ravni se izračunajo tako, da se izpostavljenost ob neplačilu (EAD) konec vsakega meseca pomnoži z ustrezno verjetnostjo neplačila in izgubo ob neplačilu (LGD). Pridobljeni rezultat za posamezni mesec je diskontiran z originalno efektivno diskontno stopnjo posla. Za finančna sredstva v prvi skupini se za pričakovane kreditne izgube upošteva obdobje prvih 12 mesecev, medtem ko se za skupini 2 in 3 upoštevajo vse pričakovane izgube do konca življenjske dobe.

Izpostavljenost ob neplačilu (EAD) odraža pričakovano stanje finančnih sredstev v primeru nastopa neplačila in se izračuna kot seštevek bilančnih izpostavljenosti in zunajbilančnih izpostavljenosti, pomnoženih s kreditnim konverzijskim faktorjem (CCF); slednji se izračuna na podlagi preteklih izkušenj Banke s podobnimi produkti.

PD odraža verjetnost nastanka neplačila v danem časovnem obdobju. Ocena se pripravi ločeno po skupinah produktov oziroma segmentih komitentov. Povprečni PD za obdobje celotnega gospodarskega cikla se nadgradi z informacijami, usmerjenimi v prihodnost na osnovi večjega števila scenarijev.

LGD odraža pričakovano izgubo, ki bo nastala v primeru neplačila. Kazalnik se oceni na podlagi historičnih podatkov o poplačilih iz naslova različnih tipov zavarovanj ter iz drugih virov, kot so na primer redna/delna poplačila, poplačila v pravnih postopkih, prodaja terjatev in podobno. Povprečni LGD za obdobje celotnega gospodarskega cikla je nadgrajen z vidika pričakovanih sprememb v prihodnjem obdobju.

Podatke za izračun kazalnikov tveganja prispeva vsaka posamezna odvisna družba, medtem ko izračuni in razvoj modelov potekajo centralno. V primeru nezadostnega števila podatkov so za kazalnike določene mejne vrednosti, ki temeljijo na regulatornih kazalnikih ali drugih primerljivih vrednostih.

Pričakovana življenjska doba Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub mora NLB Skupina upoštevati najdaljše pogodbeno obdobje, v katerem je izpostavljena kreditnemu tveganju. Za določene revolving izpostavljenosti iz naslova odobrenih kreditnih linij, ki so brez končnega roka zapadlosti, se pričakovano obdobje za izračun oslabitev določi na podlagi obdobja, v katerem je Banka izpostavljena kreditnem tveganju in v katerem se pričakovane izgube ne bi zmanjšale z ukrepi za obvladovanje tveganj.

Informacije, usmerjene v prihodnost Skupina vključuje informacije, usmerjene v prihodnost, tako v oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja kot v merjenje pričakovanih kreditnih izgub.

Makroekonomski scenariji, ki jih NLB Skupina uporablja za merjenje pričakovanih kreditnih izgub, temeljijo na obstoječem okviru testiranja izjemnih situacij. Skupina za upravljanje kapitala (CMG), skupina za upravljanje likvidnosti (LMG), ustrezni odbori (ALCO, RICO in Odbor za operativna tveganja) in Uprava redno spremljajo in razpravljajo o vsebini aktualnih scenarijev. Scenariji in statistični modeli so enaki za vse članice NLB Skupine, lokalne posebnosti odvisnih družb so zajete s postopkom umerjanja rezultatov scenarijev. V MSRP 9 se uporabljajo trije različni scenariji, in sicer osnovni, optimistični in pesimistični scenarij.

Izhodiščni scenarij predstavlja neposredno uporabo uradnih napovedi BDP (IMF, ES in UMAR) z dodatnimi spremembami za ublažitev morebitnega prevelikega optimizma ali pesimizma v napovedih. Pesimistični scenarij predvideva zmerno ciklično upočasnitev gospodarstva – glavni razlog za upočasnitev je izvoz zaradi umirjanja mednarodne rasti in trgovine. Rast cen stanovanj se ocenjuje z notranjimi modeli, ki kot osnovo uporabljajo uradne napovedi BDP. Optimistični scenarij preprosto sprejme najboljše napovedi napovedi BDP v obdobju 5 let, medtem ko se pesimistični scenarij nanaša na neugoden makro scenarij iz procesa ICAAP.

Vsak scenarij se tehta glede na verjetnost pojava, nato pa se izračuna tehtani povprečni scenarij. Uteži izhajajo iz preteklih podatkov na podlagi njihovih

lastnosti porazdelitve. Ponderirani povprečni scenarij se uporablja kot osnova za MSRP 9 izračun pričakovanih kreditnih izgub. Trenutno NLB Skupina uporablja

BDP za PD in rast cen stanovanj za napovedne projekcije LGD.

Makroekonomski scenariji in pojasnjevalne spremenljivke kazalnikov tveganja

			Napoved 5-letne rasti BDP
Kazalnik tveganja	Scenarij	Verjetnost scenarija (povprečje obdobja)	2019	2020	2021	2022	2023
PD	Osnovni	43 %	2,70	2,39	2,23	1,81	1,63
	Optimistični	36 %	3,40	3,10	2,80	2,32	2,08
	Pesimistični	21 %	(1,77)	(2,56)	1,47	1,08	0,84
	Tehtano povprečje	-	2,80	2,57	2,09	1,82	1,66

			Napoved 5-letne rasti cen stanovanj
Kazalnik tveganja	Scenarij	Verjetnost scenarija	2019	2020	2021	2022	2023
LGD*	Tehtano povprečje	-	(0,06)	(0,15)	(0,34)	(0,45)	(0,51)

* Scenarij tehtanega povprečnega BDP je bil uporabljen v notranjem ekonometričnem modelu za napovedovanje rasti cen stanovanj.

Vsi parametri tveganj se izračunavajo enkrat letno oziroma pogosteje, če se gospodarske napovedi spremenijo občutneje v primerjavi s predhodnimi napovedmi; v tem primeru se parametri preračunajo glede na nove napovedi.

b) Popravki vrednosti za individualno ocenjene pričakovane kreditne izgube

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

NLB Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva, ki so razvrščena v 3. skupino; preostala finančna sredstva slabi skupinsko. Meja materialnosti za posamične slabitve v NLB znaša 0,5 milijona EUR za pravne in 0,1 milijona EUR za fizične osebe, medtem ko so meje v članicah ustrezno nižje glede na velikost njihovega portfelja. Vsa ostala finančna sredstva se slabijo skupinsko.

Višina izgube se oceni kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva ter neto sedanjo vrednostjo pričakovanih

denarnih tokov, ki so diskontirani na presečni datum ocenjevanja. Scenarij ocene pričakovanih kreditnih izgub lahko temelji na predpostavki delujočega podjetja (going concern), kjer se upoštevajo denarni tokovi iz rednega delovanja kakor tudi iz naslova prodaje zavarovanj, če ta niso ključna za prihodnje poslovanje. V primeru predpostavke prenehanja poslovanja (gone concern) se pričakujejo poplačila izključno iz naslova prodaje zavarovanj. Višina poplačil iz naslova zavarovanj temelji na oceni tržne vrednosti zavarovanja, odbitka od tržne vrednosti skladno z Metodologijo odbitkov in na diskontni stopnji. Zunajbilančne obveznosti se prav tako ocenjujejo posamično, pripadajoče pričakovane kreditne izgube se evidentirajo na strani obveznosti.

Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, se zmanjša v dobro popravka vrednosti, izguba pa se pripozna v izkazu poslovnega izida v vrstici »Oslabitve finančnih sredstev«. Če se znesek popravkov za pričakovane kreditne izgube pozneje zmanjša zaradi dogodka,

ki je nastal po pripoznanju oslabitve (npr. odplačilo v postopku izterjave presega ocenjeno pričakovano plačilo iz zavarovanja), se odprava izgube pripozna v breme popravka vrednosti, dobiček pa se pripozna v isti vrstici izkaza poslovnega izida kot izguba. Za zunajbilančne izpostavljenosti se znesek pričakovane kreditne izgube pripozna v izkazu finančnega položaja v vrstici »Rezervacije« in v izkazu poslovnega izida v vrstici »Rezervacije za kreditne izgube«.

Pričakovane kreditne izgube za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ne zmanjšujejo knjigovodske vrednosti teh finančnih sredstev v izkazu finančnega položaja, ki ostajajo pripoznana po pošteni vrednosti. Namesto tega je znesek, enak popravku vrednosti, ki bi nastal, če bi se sredstva merila po odplačni vrednosti, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu kot nabrana vrednost oslabitve, z ustrezno bremenitvijo poslovnega izida. Nabrana izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, se prenese v

poslovni izid ob odpravi pripoznanja sredstev ali ko se znesek popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve.

2.14. Restrukturirana posojila

Restrukturirana terjatev nastane kot posledica nezmožnosti odplačevanja dolga po prvotno dogovorjenih pogojih, bodisi s spremembo pogojev prvotne pogodbe (z aneksom) ali z novo pogodbo, s katero se pogodbeni stranki dogovorita za delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga. Ko dobijo terjatve do komitenta status restrukturiranja, mora biti dolžnik razvrščen v bonitetni razred C ali nižje.

Definicija restrukturiranih posojil je usklajena z definicijo Evropskega bančnega nadzornega organa (EBA). Cilj definicije je celovito kritje izpostavljenosti, za katero je razširjena uvedba ukrepov restrukturiranja.

Računovodska obravnava restrukturiranih posojil je odvisna od vrste restrukturiranja. Ob pristopu k restrukturiranju s spremembami pogojev odplačevanja, ki izhajajo iz podaljšanja roka vračila glavnice in/ali obresti ali odloga vračila glavnice in/ali obresti, NLB Skupina popravi knjigovodsko vrednost restrukturiranega finančnega sredstva na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida. Ob zmanjšanju terjatve do dolžnika zaradi znižanja višine terjatve kot posledice pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega prestrukturiranja ali konverzije terjatev v naložbo v kapital dolžnika NLB Skupina odpravi pripoznanje terjatve v delu, ki se nanaša na odpis oziroma pogodbeno dogovorjeni odpust dolga. Nova ocena prihodnjih denarnih tokov za preostali del še neodpisane terjatve temelji na osveženi oceni verjetnosti izgube. Pri tem NLB Skupina upošteva spremenjeni položaj dolžnika, ekonomska pričakovanja in zavarovanja za restrukturirano finančno sredstvo. Če NLB Skupina pristopi k restrukturiranju terjatev s prevzemom drugih sredstev (opredmetenih osnovnih

sredstev, vrednostnih papirjev in drugih finančnih sredstev), vključno z naložbami v kapital dolžnikov, pridobljenih s konverzijo bančnih terjatev do teh dolžnikov, pridobljena sredstva pripozna v izkazu finančnega položaja po pošteni vrednosti ter razliko med pošteno vrednostjo tega sredstva in knjigovodsko vrednostjo izknjižene terjatve pripozna v izkazu poslovnega izida.

Restrukturirane izpostavljenosti so lahko identificirane tako v donosnem kot v nedonosnem delu portfelja. Če je restrukturirana terjatev uvrščena v nedonosni del portfelja, se lahko ta prerazvrsti v donosni del, če se izpostavljenost ne šteje več za oslabljeno ali v neplačilu, če so bili odplačani določeni zneski, če je minilo eno leto od zadnjega od definiranih dogodkov (uvedba ukrepov restrukturiranja, prerazvrstitev v nedonosni del, poplačila zadnjega zapadlega in neplačanega zneska, prenehanja moratorija) in če v obdobju restrukturiranja ni bilo zapadlih neplačanih zneskov ali dvomov o celotnem odplačilu izpostavljenosti. Odsotnost dvomov se potrdi tudi z analizo finančnega položaja dolžnika.

Oznaka, da je terjatev restrukturirana, se umakne, ko:

je minilo vsaj dveletno poskusno obdobje od trenutka, ko (upošteva se, kar je bilo kasneje):
- je bil uveden zadnji ukrep restrukturiranja ali
- se je restrukturirana izpostavljenost štela za donosno;
so se vsaj polovico poskusnega obdobja izvajala redna plačila glavnice ali obresti v znatnem skupnem znesku;
nobena izpostavljenost v poskusnem obdobju ni v zamudi več kot 30 dni nad 100 EUR.

2.15. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

V nekaterih primerih se terjatev poplača tako, da se zaseže zastavljeno sredstvo. NLB Skupina pripozna zasežena sredstva ob začetnem pripoznanju v svojih računovodskih izkazih po njihovih poštenih vrednostih in jih razvrsti v ustrezno kategorijo sredstev glede na njihov namen. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, poskuša NLB Skupina prodati takoj, ko je to izvedljivo, zato da zmanjšuje izpostavljenost (pojasnilo 6.1.l). Po začetnem pripoznanju se sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, merijo in obračunavajo skladno z usmeritvami, ki veljajo za posamezno kategorijo sredstev. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev kot posledica unovčenih zavarovanj, so večinoma nepremičnine; te NLB Skupina uvršča med naložbene nepremičnine, ki se merijo skladno z MRS 40 Naložbene nepremičnine (pojasnilo 2.20.), ter med druga sredstva, ki se merijo skladno z MRS 2 Zaloge.

Nepremičnine, pridobljene za poplačilo posojil in terjatev, ki so razvrščene med druga sredstva, se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (iztržljiva vrednost), pri čemer se lahko upoštevajo zgolj neposredni stroški prodaje. Ob poznejšem merjenju se iztržljiva vrednost preverja najmanj enkrat letno. Cenitve poštenih vrednosti izvajajo pooblaščeni cenilci nepremičnin. Če knjigovodska vrednost presega iztržljivo vrednost, se nepremičnine oslabijo. Učinek oslabitve se izkaže med oslabitvami drugih sredstev, odprava oslabitve pa med prihodki iz odprave oslabitve drugih sredstev.

2.16. Pobot

Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, če za to obstajata pravna pravica in namen neto poravnave ali sočasna realizacija sredstva in poravnava obveznosti.

2.17. Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev

Vrednostni papirji, ki so predmet pogodbe o začasni prodaji finančnih sredstev (repo posli), ostanejo pripoznani v izkazu

finančnega položaja, z njimi povezane obveznosti pa so izkazane med finančnimi obveznostmi, merjenimi po odplačni vrednosti. Začasno prodani vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka pogodbeno pravico te vrednostne papirje prodati ali jih nadalje zastaviti. Začasno kupljeni vrednostni papirji (obratni repo posli) so v izkazu finančnega položaja prikazani kot dano posojilo.

Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega odkupa se v računovodskih izkazih obravnava kot obresti, ki se obračunavajo v celotnem obdobju trajanja pogodbe ob uporabi efektivne obrestne mere.

2.18. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Pozneje se opredmetena osnovna sredstva vodijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.

Vsako leto NLB Skupina oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabitev osnovnih sredstev. Če se ugotovi, da taka znamenja obstajajo, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, upošteva pa se tista, ki je večja. Če je nadomestljiva vrednost večja od knjigovodske vrednosti, se sredstva ne oslabijo, sicer pa se pripozna izguba v izkazu poslovnega izida v višini razlike med nadomestljivo in knjigovodsko vrednostjo.

Osnovna sredstva, ki ne ustvarjajo individualnih denarnih tokov, se vključijo v denar ustvarjajoče enote in se nato kot celota preverjajo za morebitne oslabitve.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjenem obdobju njihove koristnosti. Uporabljene letne stopnje amortizacije so:

NLB Skupina in NLB	v %
Gradbeni objekti	2 - 5
Vlaganja v tuje objekte	5 - 25
Računalniška oprema	14,3 - 50
Pohištvo in oprema	10 - 33,3
Motorna vozila	12,5 - 25

Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

Preostala vrednost in doba koristnosti sredstva se pregledujeta na vsak datum izkaza finančnega položaja in se ustrezno prilagodita, če so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen. Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tekoča vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. Vlaganja v obstoječe gradbene objekte in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev. Če se je ob tem del osnovnega sredstva zamenjal, se za ta del odpravi pripoznanje.

2.19. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva vključujejo programsko opremo in dobro ime (pojasnilo 2.6.). V izkazu finančnega položaja so pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve. Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob uporabi takih amortizacijskih stopenj, da je vrednost neopredmetenih sredstev razporejena v stroške v ocenjeni življenjski dobi sredstva. Amortizacijska doba osnovne bančne programske opreme je deset let in amortizacijska doba druge programske opreme od tri do pet let. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

2.20. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih NLB Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem ali povečanja vrednosti dolgoročne naložbe. Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost temelji na trenutnih tržnih cenah. Dobički in izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti se vključujejo v izkaz poslovnega izida.

2.21. Nekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo

V nekratkoročna sredstva in skupino za odtujitev v posesti za prodajo sodijo sredstva, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana zlasti s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Pogoj za uvrstitev v kategorijo nekratkoročnih sredstev in skupine za odtujitev v posesti za prodajo je izpolnjen zgolj takrat, ko je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Poslovodstvo je zavezano prodajnemu načrtu, ki mora biti praviloma izpeljan v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo se merijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

Pri skupini za odtujitev so ob poznejšem merjenju sredstva in obveznosti, ki so zunaj področja merjenja MSRP 5, merjeni skladno z veljavnimi standardi (na primer terjatve za odloženi davek, sredstva iz zaslužkov zaposlencev, finančni instrumenti, naložbene nepremičnine, merjene po pošteni vrednosti, in pogodbene pravice iz zavarovalnih pogodb). Opredmetena in neopredmetena sredstva se ne amortizirajo. Učinki zaradi prodaje in vrednotenja so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

Obveznosti, ki so neposredno povezane s skupino za odtujitev, so v izkazu finančnega položaja razvrščene in predstavljene ločeno.

2.22. Računovodsko obračunavanje najemov

a) Računovodsko obračunavanje najemov v skladu z MSRP 16

Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe določenega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Posledično MSRP 16 zahteva določitev, ali gre pri pogodbi za najemno pogodbo oziroma ali vsebuje najem.

NLB Skupina v vlogi najemnika

NLB Skupina na datum začetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe (tj. pravica do uporabe sredstva) in obveznost iz najema. To velja za vse najeme razen za kratkoročne in najeme majhne vrednosti. Kot kratkoročni najemi so opredeljeni tisti, ki imajo na datum začetka najema trajanje najema največ 12 mesecev, brez možnosti nakupa osnovnega sredstva. Najemi osnovnega sredstva z vrednostjo nižjo ali enako 5 tisoč EUR so opredeljeni kot najemi majhne vrednosti. V teh primerih se najemnine obravnavajo kot strošek na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema.

Pravica do uporabe sredstva

Na datum začetka najema NLB Skupina izmeri pravico do uporabe sredstva po nabavni vrednosti, zmanjšano za nabrano amortizacijo, izgube zaradi oslabitve, ter prilagojeno za vsako ponovno merjenje obveznosti iz najema. Vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem, začetne neposredne stroške, ki so nastali pri najemniku in oceno stroškov, ki bodo nastali pri najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot se zahteva v pogojih najema. Po datumu začetka najema NLB Skupina meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, z uporabo modela nabavne vrednosti in ga amortizira skozi

ocenjeno dobo najema. Ločeno pripozna tudi obresti na obveznost iz najema.

Obveznosti iz najema

Najemnine zajemajo nespremenljive najemnine, spremenljive najemnine, zneske, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost, izpolnitveno ceno možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema odraža, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema. Po datumu začetka najema pa meri obveznost iz najema tako, da:

poveča knjigovodsko vrednost za obresti na obveznost iz najema,
zmanjša knjigovodsko vrednost za izvedena plačila najemnine,
ponovno izmeri knjigovodsko vrednost zaradi morebitnih sprememb uporabljenih predpostavk ali pogodbenih lastnosti najema.

NLB Skupina v vlogi najemodajalca

NLB Skupina kot najemodajalec ni izpostavljena finančnim najemom. Najemi so razvrščeni med poslovne, saj se na najemnika bistveno ne prenašajo tveganja in koristi, povezani z lastništvom osnovnega sredstva. Najemnine iz poslovnega najema se pripoznajo kot dohodek na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema; stroški, vključno z amortizacijo, nastali ob pridobivanju najemnin, pa se pripoznajo kot odhodek. Začetni neposredni stroški, ki nastanejo pri pridobivanju poslovnega najema, se prištejejo knjigovodski vrednosti najetega sredstva in se pripoznajo v času trajanja najema na isti osnovi kot prihodki iz najema.

b) Računovodsko obračunavanje najemov v skladu z MRS 17

Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjeni čas. Najemne pogodbe se računovodsko vodijo kot finančni ali poslovni najem skladno s

svojo začetno razvrstitvijo. Ključni dejavnik pri razvrstitvi najemov je obseg, v okviru katerega se tveganja in koristi, povezani z lastništvom predmeta najema, prenesejo z najemodajalca na najemnika.

NLB Skupina v vlogi najemnika

Najemi, pri katerih večino tveganj in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, nosi najemodajalec, se obravnavajo kot poslovni najemi. Pri poslovnih najemih so dana plačila vključena v izkaz poslovnega izida sorazmerno s časom trajanja pogodbe. Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v obdobju prekinitve pogodbe.

Finančni najem se pripozna kot sredstvo in dolg v višini poštene vrednosti najetega sredstva ali sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin, če je ta manjša. Amortizacija najetega sredstva je usklajena z računovodskimi usmeritvami lastnih amortiziranih sredstev, pri čemer je obdobje amortiziranja krajše od dobe koristnosti predmeta najema ali pogodbeno določenega obdobja najema. Plačane najemnine se porazdelijo med obrestne odhodke in zmanjšanje dolga tako, da se dobi stalna obrestna mera za preostalo stanje dolga.

NLB Skupina v vlogi najemodajalca

Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine vključene med prihodke sorazmerno s časom trajanja pogodbe. Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja prikazana med naložbenimi nepremičninami ali opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Kadar je večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom predmeta najema, prenesena z najemodajalca na najemnika, se najem razvrsti kot finančni najem. Pri sredstvu, danem v finančni najem, se sedanja vrednost prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega najema. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivne obrestne mere v celotni življenjski dobi najema. Terjatve iz finančnega najema so prikazane v višini neto naložbe v finančni najem, vključno z nezajamčeno preostalo vrednostjo.

Prodaja in povratni najemi

NLB Skupina nastopa tudi kot najemodajalec v transakcijah prodaj in povratnih najemov, na podlagi katerih od najemnika najprej odkupi predmet najema in ga ponudi nazaj v najem. Omenjene pogodbe se razvrstijo kot finančni oziroma poslovni najem glede na pogodbena določila posameznega najema.

2.23. Denar in denarni ustrezniki

V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki prikazujejo denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah, dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju, posojila bankam in dolžniški vrednostni papirji, ki niso v posesti za trgovanje, z originalno zapadlostjo do treh mesecev. Denar in denarni ustrezniki so razkriti v izkazu denarnih tokov.

2.24. Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji z lastnostmi dolga

Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se ob začetnem pripoznanju pripoznajo po pošteni vrednosti. Ob poznejšem merjenju se merijo po odplačni vrednosti, razlika med vrednostjo ob začetnem pripoznanju in končno vrednostjo se v izkazu poslovnega izida pripozna med obrestnimi odhodki ob uporabi efektivne obrestne mere.

Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti v izkazu finančnega položaja. Razlika med knjigovodsko vrednostjo in ceno, po kateri je bil lastni dolg odkupljen, se prikaže v izkazu poslovnega izida.

2.25. Drugi izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala

Drugi izdani finančni instrumenti se ob začetnem pripoznanju delno ali v celoti razvrstijo kot kapitalski instrument, če so pogodbene značilnosti instrumenta take, da ga mora NLB Skupina razvrstiti kot

kapitalski instrument skladno z MRS 32 Finančni instrumenti: razkrivanje in predstavljanje. Izdani finančni instrument se šteje kot kapitalski instrument samo, če ne pomeni nobene pogodbene obveze plačila.

Izdani finančni instrumenti, ki imajo lastnosti kapitala, se v izkazu finančnega položaja pripoznavajo kot kategorija lastniškega kapitala. Stroški, neposredno povezani z izdajo teh instrumentov, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. Pripadajoče obresti se pripoznavajo neposredno iz rezerv iz dobička.

Celotna knjigovodska vrednost izdanega finančnega instrumenta, ki ima lastnosti kapitala, je razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala v kategoriji drugi kapitalski instrumenti.

2.26. Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima NLB Skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

2.27. Prevzete finančne obveznosti Finančne in storitvene garancije

Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. Izdane so bankam, drugim finančnim institucijam in drugim strankam kot oblika zavarovanja za kredite, limite in druge bančne storitve.

Storitvene garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker izvajalec storitev ni izpolnil pogodbenih obveznosti.

Finančne in storitvene garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni

vrednosti, ki je navadno evidentirana kot znesek prejetih provizij. Prejete provizije se prenašajo v izkaz poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripoznanju se izdane garancije v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini, ki je višja od:

zneska začetnega pripoznanja, zmanjšanega za amortizacijo, ki se v obdobju garancije pripozna kot prihodek iz provizij;
pričakovane kreditne izgube, skladno z usmeritvijo v pojasnilu 2.13.

Dokumentarni akreditivi

Dokumentarni (in »stand by«) akreditiv pomeni pisno nepreklicno obvezo akreditivne (otvoritvene) banke v imenu nalogodajalca (uvoznika), da bo plačala upravičencu (izvozniku) vrednost dokumentov v okviru določenega roka:

če je akreditiv plačljiv na vpogled, bo plačala na vpogled;
če je akreditiv plačljiv z odloženim plačilom, bo plačala na dan zapadlosti pod pogojem, da upravičenec (izvoznik) predloži banki dokumente, ki so skladni s pogoji in roki, predpisanimi v akreditivu.

Obveznost se lahko prevzame tudi v obliki konfirmacije (potrditve) akreditiva, ki jo običajno na zahtevo ali po pooblastilu akreditivne (otvoritvene) banke prevzame potrdilna banka. Potrdilna banka dodatno k obvezi akreditivne banke samostojno prevzame obveznost do upravičenca, in sicer pod določenimi pogoji.

Druge prevzete finančne obveznosti

Med druge prevzete finančne obveznosti sodijo še prevzete obveznosti iz nečrpanih kreditov, nepokriti dokumentarni akreditivi in drugo.

Nominalne pogodbene vrednosti garancij, dokumentarnih akreditivov in nečrpanih kreditov, ki so sklenjeni po tržnih pogojih, se ne zavedejo v izkazu finančnega položaja.

2.28. Davki

Davek od dohodka je sestavljen iz tekočega in odloženega davka od dohodka.

Tekoči davek od dohodka v NLB Skupini je obračunan po trenutno veljavnih davčnih stopnjah od ugotovljenih pozitivnih davčnih osnov posameznih članic. Davčna stopnja v Sloveniji za leto 2019 znaša 19 % (2018: 19 %).

Tekoči in odloženi davek sta pripoznana v izkazu poslovnega izida, razen v primeru davka, ki se nanaša na postavke, evidentirane neposredno v kapitalu (odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev po pošteni vrednosti, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, z varovanjem denarnih tokov pred tveganjem in aktuarskimi dobički ali izgubami zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu).

Odloženi davki se obračunavajo po metodi obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo v predvidljivi prihodnosti pojavil razpoložljiv obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Terjatve in obveznosti za odloženi davek so obračunane po davčnih stopnjah, ki so ali bodo veljavne ob koncu poročevalskega obdobja in za katere se pričakuje, da bodo uporabljene v obdobju, ko bo terjatev povrnjena in obveznost poravnana. Pri tem NLB Skupina na vsak datum izkaza finančnega položaja pregleda knjigovodsko vrednost terjatev za odložene davke in oceni razpoložljivost prihodnjega dobička, v korist katerega se lahko začasne razlike poračunajo.

Terjatve za odloženi davek se pri začasnih razlikah iz naložb v odvisne družbe,

pridružene družbe in skupne podvige pripoznajo le, če je verjetno, da:

bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in
bo na razpolago obdavčljiv dobiček.

Slovenska davčna zakonodaja ne določa omejitev oziroma roka za uveljavljanje nepokrite davčne izgube.

Plačana nadomestila za predpisane opravljene finančne storitve (finančne storitve, ki so oproščene plačila davka na dodano vrednost (z izjemo transakcij z vrednostnimi papirji) ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov) so v Sloveniji obdavčene z davkom na finančne storitve. Davčna stopnja znaša 8,5 % (2018: 8,5 %), davek se plačuje mesečno. Ker je davek na finančne storitve prometni davek, v računovodskih izkazih znižuje obračunane prihodke.

2.29. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

NLB Skupina ponuja svojim strankam tudi storitve upravljanja premoženja. Ta sredstva niso vključena v izkaz finančnega položaja NLB Skupine, saj ne predstavljajo sredstev NLB Skupine. Prihodki oziroma odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko je storitev opravljena. Za te storitve se strankam zaračuna provizija, ki je razčlenjena po posameznih postavkah v pojasnilu 4.3.b. Podrobnosti o poslovanju v tujem imenu in za tuj račun so predstavljene v pojasnilu 5.24.

Dodatno so skladno s slovensko zakonodajo v pojasnilu 5.24. za storitve sprejemanja in posredovanja naročil, izvrševanja naročil, gospodarjenja s finančnimi instrumenti in skrbništva finančnih instrumentov, opravljenih za stranke, razčlenjeni podatki o terjatvah in obveznostih računov, na katerih NLB Skupina vodi finančna sredstva strank iz posredniškega poslovanja.

2.30. Ugodnosti zaposlenih

Ugodnosti zaposlenih vključujejo:

kratkoročne zaslužke zaposlenih (kot so plače, prispevki za socialno varnost, nadomestila in nedenarne ugodnosti);
odpravnine ob upokojitvi (pozaposlitvene ugodnosti) in
jubilejne nagrade (druge zaposlitvene ugodnosti).

Kratkoročni zaslužki zaposlenih se pripoznajo v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida pripoznani v postavki »Administrativni stroški«. Med drugim vključujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki skladno z lokalno zakonodajo (za delodajalca) znašajo 8,85 % bruto plače.

Skladno z zakonodajo se zaposleni upokojijo po 35–40 letih službovanja in so takrat, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja v Banki.

Te obveznosti so izmerjene v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, upoštevaje rasti prihodnjih plač in druge pogoje, ki se porazdelijo na ugodnosti za zaposlene iz pretekle in prihodnje delovne dobe.

Stroški službovanja so v izkaz poslovnega izida v postavko administrativni stroški vključeni kot stroški dela, medtem ko so obresti za obveznosti iz odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade pripoznane v vrstici odhodki za obresti in podobni odhodki. Te obresti pomenijo spremembo sedanje vrednosti obveznosti, ki nastane zaradi približevanja zapadlosti v plačilo. Za pozaposlitvene ugodnosti so aktuarski dobički ali izgube zaradi sprememb aktuarskih predpostavk in izkustvene prilagoditve (razlike med dejanskimi in predvidenimi izplačili iz aktuarskih izračunov) pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu v vrstici aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe in niso nikoli prerazvrščeni v izkaz poslovnega izida. Aktuarski dobički in izgube, ki se nanašajo na druge ugodnosti zaposlenih, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot stroški dela.

2.31. Delniški kapital

Dividende na navadne delnice

Dividende na navadne delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki NLB.

Lastne delnice

Če NLB ali druga članica NLB Skupine z nakupom pridobi delnice NLB, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. Pri poznejši prodaji lastnih delnic se dobički in izgube pripoznajo v kapitalu. Za delnice NLB, ki jih pridobi bodisi NLB sama bodisi druga družba, članica NLB Skupine, oblikuje NLB rezerve za lastne deleže v kapitalu.

Stroški izdaje novih delnic

Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv.

2.32. Poročanje po segmentih

O poslovnih segmentih se poroča na način, skladen notranjemu poročanju Upravi Banke, ki je izvršni organ in sprejema odločitve o porazdelitvi sredstev ter ocenjuje uspešnost posameznega segmenta.

Transakcije med organizacijskimi enotami (OE) so vodene po običajnih pogojih poslovanja. Obrestni prihodki so med OE znotraj matične banke (NLB) razporejeni ob uporabi internih transfernih cen in prikazani v postavki neto obrestni prihodki posamezne OE. Neto neobrestni prihodki se pripišejo OE, ki dejansko opravi storitev, iz katere prihodki izhajajo. Direktni stroški se pripišejo segmentu, ki je neposredno povezan z opravljeno storitvijo, indirektni stroški storitev, ki jih storitveni centri opravljajo za profitne centre, se prav tako pripišejo segmentu, za katerega je storitev opravljena, režijski stroški pa se delijo po dogovorjenih splošnih ključih. Eksterni neto prihodki so neto prihodki NLB Skupine v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Davek iz dohodka se ne razporeja med segmente (pojasnilo 7.a).

Skladno z MSRP 8 se poslovanje NLB Skupine razvršča v naslednje segmente: poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji,

poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji, strateški tuji trgi, finančni trgi v Sloveniji, nestrateške družbe in ostale dejavnosti.

2.33. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene

Za pripravo računovodskih izkazov NLB Skupine so potrebne usmeritve, predpostavke, ocene in presoja poslovodstva. NLB Skupina sprejema usmeritve in predpostavke, ki bodo vplivale na izkazana sredstva in obveznosti v prihodnjem obračunskem letu. Vse ocene in predpostavke so skladno z MSRP najboljše ocene, izvedene v skladu z veljavnimi standardi. Ocene in predpostavke temeljijo na načelu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji glede prihodnjih dogodkov.

a) Oslabitve posojil in terjatev

NLB Skupina spremlja in preverja kakovost portfelja posojil, tako na posamični kot portfeljski ravni, zaradi tekočega ocenjevanja potrebne višine popravkov vrednosti za pričakovane kreditne izgube. Za posamično pomembna finančna sredstva razvrščena v Skupino 3, NLB Skupina oblikuje individualne oslabitve. Razvrstitev temelji na informaciji o poslabšanju plačilne sposobnosti ali finančnih težavah dolžnika ali drugih pomembnih dejstvih. Individualne ocene so pripravljene na podlagi pričakovanih diskontiranih denarnih tokov iz poslovanja in/ali pričakovanih poplačil iz zavarovanja.

Finančna sredstva, ki so razvrščena v Skupino 1 ali 2 oziroma v Skupino 3, vendar ne presegajo meje materialnosti, se slabijo skupinsko. Pričakovane kreditne izgube se v tej skupini finančnih sredstev ocenjujejo na podlagi pričakovanih vrednosti kazalnikov tveganja, ki so ocenjeni na podlagi historičnih podatkov in prihodnjih makroekonomskih napovedi. Modeli, ki se uporabljajo za ocenjevanje pričakovanih vrednosti kazalnikov tveganja, se redno preverjajo na podatkih preteklega leta (backtesting) in testirajo (validation).

NLB Skupina izvaja redna testiranja izjemnih situacij kot del normativnega pristopa k postopku ICAAP, kjer se triletni finančni plan preizkuša za neugodne okoliščine. Izbrani stresni scenarij napoveduje neugodne gospodarske razmere, v katerih upočasnitev politike trgovanja v svetovnem gospodarstvu vpliva na gospodarsko rast, še bolj v majhnih odprtih gospodarstvih, kot je Slovenija.

Kar zadeva kreditno tveganje, ima scenarij neugoden vpliv na verjetnost nastanka neplačila (prenos sredstev iz donosnih v nedonosna) in stopnjo izgube (pričakovane izgube po nastanku neplačila). Poleg tega je predvideno poslabšanje kreditne kvalitete znotraj skupine donosnih sredstev. Na podlagi obstoječih izpostavljenosti (predpostavka statične bilance stanja) se oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije za pričakovane kreditne izgube na obstoječem nedonosnem portfelju in novem nedonosnem portfelju ter na preostalem delujočem portfelju.

Rezultati stresnega scenarija za NLB Skupino kažejo povečanje oslabitev v prvem letu stresa za 73,6 milijona EUR (2018: 75,2 milijona EUR) in povečanje kritja kreditnega portfelja z oslabitvami za 1,16 odstotne točke (2018: 0,89 odstotne točke).

b) Poštene vrednosti finančnih instrumentov

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na podlagi objavljene tržne cene na datum poročanja, to je na podlagi cene, ki pomeni najboljše povpraševanje po finančnih sredstvih, oziroma na podlagi cene, ki pomeni najboljšo ponudbo za finančne obveznosti.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z modeli vrednotenja. Ti vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih transakcijah, uporabo modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov, vrednotenje na podlagi primerljivih podjetij in druge najpogostejše metode vrednotenja. Ti modeli vrednotenja po kar najboljši oceni odražajo tržne razmere na dan merjenja, ki pa se lahko razlikujejo od tržnih razmer pred tem dnem ali po njem. Na datum izkaza finančnega položaja je poslovodstvo preverilo vse uporabljene modele, da bi zagotovilo, da ustrezno odražajo tržne razmere – vključno z upoštevanjem relativne likvidnosti trga in ustreznosti uporabljenih kreditnih pribitkov. Spremembe ocene glede teh dejavnikov bi lahko vplivale na poročano pošteno vrednost finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju in finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se določajo na podlagi tržnih podatkov, skladno s sprejeto metodologijo vrednotenja finančnih instrumentov NLB Skupine. Pri vrednotenju so uporabljeni tržni tečaji valut, tržne obrestne mere, krivulje donosov in krivulje volatilnosti po načelu preseka trga (»Market Snapshot«). Dnevno se ob 16. uri shranijo tržni podatki, ki so pozneje uporabljeni za izračun poštenih vrednosti (»Market Value«, NPV) finančnih instrumentov. Za vrednotenje NLB Skupina uporablja tržne krivulje donosov, upošteva pa tudi kreditno tveganje nasprotne stranke.

Hierarhija finančnih instrumentov glede na določitev poštenih vrednosti je razkrita v pojasnilu 6.5.

c) Oslabitev naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov

Proces identifikacije in ocenjevanja oslabitev odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov je po svoji zasnovi negotov, saj napovedovanje denarnih tokov zahteva izdatno uporabo ocen, ki so kot take občutljive za vključene predpostavke. Pregled oslabitev pomeni kar najboljšo oceno poslovodstva o naslednjih predpostavkah in dejstvih:

Prihodnji denarni tokovi posameznih naložb so ocenjeni denarni tokovi za obdobja, za katera obstajajo sprejeti poslovni plani. Ocenjeni denarni tokovi za strateške članice temeljijo na petletnih poslovnih planih, za nestrateške članice pa na obdobju, skladnem s strategijo dezinvestiranja. Poslovni plani posameznih družb temeljijo na oceni prihodnjih gospodarskih razmer, ki bodo vplivale na poslovanje in kakovost kreditnega portfelja posamezne članice.
Stopnja stabilne rasti denarnih tokov v obdobju, ki sledi sprejetim poslovnim planom, je ocenjena na 1 do 1,5 %.
Ciljne stopnje kapitalske ustreznosti posamezne banke so predvidene v višini od 13 do 17 %.
Diskontna stopnja, ki je bila pridobljena po modelu CAPM (»Capital Asset Pricing Model«) in se je uporabila za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov, temelji na konceptu stroškov kapitala posamezne naložbe. Diskontna stopnja izraža vpliv vrste finančnih in gospodarskih spremenljivk, vključno z netvegano obrestno mero in premijo za tveganje. Vrednosti uporabljenih spremenljivk v času nihajo in so zunaj nadzora poslovodstva. Diskontne stopnje so uporabljene v višini od 9,66 do 15,81 % (31. december 2018: od 9,66 do 15,18 %).

Za strateške članice NLB Skupine v letih 2019 in 2018 niso bili ugotovljeni znaki oslabitve kapitalskih naložb.

NLB je v letu 2019 oslabila kapitalske naložbe v nestrateške družbe v skupni vrednosti 590 tisoč EUR.

d) Ugodnosti zaposlenih

Obveznosti za nekatere ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, so:

	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Aktuarske predpostavke
Diskontna stopnja	0,2 % - 3,2 %	1,01 % - 5,0 %	0,2 %	1,05 %
Rast plač v skladu s koeficientom inflacije, napredovanji in rastjo plač glede na pretečeno delovno dobo	1,8 % - 3,7 %	1,4 % - 3,8 %	3,0 % - 3,3 %	2,8 % - 3,3 %
Ostale predpostavke
Število zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti	5.010	5.044	2.608	2.662

Analiza občutljivosti pomembnejših aktuarskih predpostavk za pozaposlitvene ugodnosti

		NLB Skupina	NLB
31. 12. 2019	Diskontna stopnja			Rast plač		Diskontna stopnja		Rast plač
	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.	+0,5 o.t.	-0,5 o.t.
Vpliv na rezervacije za ugodnosti zaposlenih iz naslova odpravnin (v %)	(5,5)	2,9	5,9	(5,5)	(5,4)	2,3	5,8	(5,5)

Upošteva se, da je najnižja diskontna stopnja 0 %.

e) Davki

NLB Skupina posluje v državah z različno zakonodajo. Podlaga za pripoznanje odloženih terjatev za davke po stanju na dan 31. decembra 2019 so napovedi prihodnjih dobičkov in način, s katerim si bo NLB Skupina povrnila naložbo v sredstvo. Spremembe predpostavk glede predvidene povrnitve naložbe ali spremembe v napovedih dobička lahko pomenijo pripoznanje terjatev za odložene davke ali odpravo terjatev za odložene davke, ki jih je NLB Skupina oblikovala v preteklosti. Če bi se napovedi dobička za NLB, uporabljene za oceno zneska odloženih terjatev za davek, za katere se pričakuje, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti (to je v petih letih), povečale (zmanjšale) za 10 %, bi se ocenjeni znesek odprave odloženih terjatev za davek povečal za 6.126 tisoč EUR (zmanjšal za 6.126 tisoč EUR). Če se predpostavke o prihodnjem poslovanju spremenijo, bo NLB Skupina ustrezno prilagodila terjatve za odloženi davek (pojasnili 4.15. in 5.17.).

2.34. Implementacija novih računovodskih standardov

V poslovnem letu je NLB Skupina vpeljala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki sta jih izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju: OMRS) in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: OPMSRP), katerih uporaba je obvezna za letno poročevalsko obdobje, ki se začne s 1. januarjem 2019.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki veljajo od vključno 1. januarja 2019 ter jih je EU potrdila in NLB Skupina vpeljala

• MSRP 16 (novi standard) – Najemi velja za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje in nadomešča računovodski standard MRS 17 Najemi. MSRP 16 določa načela za pripoznavanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje najemov za obe pogodbeni stranki, tj. najemnika in najemodajalca. Novi standard zahteva, da najemniki

večino najemov pripoznajo v svojih računovodskih izkazih ter uvaja enoten računovodski model za vse najemne pogodbe (podobno kot obračunavanje finančnih najemov skladno z MRS 17) z nekaterimi izjemami (tj. sredstva majhne vrednosti in kratkoročni najemi). Najemnik na datum začetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Na datum začetka najema najemnik meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, po nabavni vrednosti. Vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, prilagojen za vsa plačila najemnin, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, morebitne najemne spodbude, začetne neposredne stroške, ki so nastali najemniku, in oceno stroškov, ki jih bo imel najemnik ob koncu trajanja najema. Obveznost iz najema pa se izračuna kot neto sedanja vrednost bodočih najemnin.

V primerjavi z MRS 17 računovodska obravnava najemov pri najemodajalcu po MSRP 16 ostaja bistveno nespremenjena. Prikaz učinkov ob prehodu na MSRP 16 je razkrit v pojasnilu 2.35.

• MSRP 9 (dopolnitev) – Lastnosti predplačil z negativnim nadomestilom velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Dopolnitev omogoča, da se določena finančna sredstva, ki vsebujejo možnost predčasnega odplačila za razumno negativno nadomestilo, izmerijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, če znesek predplačila predstavlja izključno plačilo neodplačane glavnice in obresti ter razumno nadomestilo. Razumno nadomestilo je lahko pozitivno ali negativno. Pred to spremembo finančna sredstva z negativnim nadomestilom za predčasno poplačilo ne bi prestala kriterija plačila izključno glavnice in obresti (SPPI testa) ter bi bila obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dopolnitev ne

vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

Pojasnilo OPMSRP 23 Negotovost pri obračunavanju davka od dohodkov pravnih oseb, ki velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Pojasnilo obravnava obračunavanje davka iz dobička takrat, ko morda ni jasno, kako se davčna zakonodaja uporablja za določeno transakcijo ali okoliščino oziroma ali bo davčni organ sprejel davčno obravnavo družbe. MRS 12 – Davek iz dobička določa, kako obračunati tekoči in odloženi davek, ne pa kako odraziti učinke negotovih davčnih obravnav. OPMSRP 23 uvaja smernice, ki v MRS 12 dodajajo določila, kako odraziti učinke negotovosti pri obračunavanju davka iz dobička. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
Letne dopolnitve MSRP 2015–2017. Dopolnitve so sestavljene iz vsebinskih sprememb in pojasnil ter so veljavne za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Dopolnitve MSRP 3 pojasnjujejo, da kadar podjetje pridobi nadzor nad podjetjem, ki je skupno delovanje, ponovno izmeri prej navedene deleže v tem podjetju. Dopolnitve MSRP 11 pojasnjujejo, da kadar podjetje pridobi skupni nadzor nad podjetjem, ki je skupno delovanje, podjetje ne izmeri ponovno prej navedenih deležev v tem podjetju. Dopolnitve MRS 12 pojasnjujejo, da je treba vse davčne posledice dividend pripoznati v poslovnem izidu, ne glede na to, kako davek nastane. Dopolnitve MRS 23 pojasnjujejo, da v kolikor prejeto posojilo ostane neodplačano, potem ko je z njim povezano sredstvo že pripravljeno za njegovo nameravano uporabo ali prodajo, to posojilo postane del najetih sredstev za potrebe izračunavanja stopnje kapitalizacije prejetih posojil. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.
MRS 28 (dopolnitev) Dolgoročne naložbe v pridružena podjetja in skupne

podvige velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Dopolnitev pojasnjuje, da MSRP 9 Finančni instrumenti veljajo za dolgoročne naložbe v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki so po vsebini sestavni del »čiste naložbe« v pridruženi družbi ali skupnem podvigu, če se zanje ne uporablja kapitalska metoda. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

• MRS 19 (dopolnitev) – Sprememba, omejitev ali poravnava programa velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Dopolnitev pojasnjuje računovodsko obravnavo v primeru spremembe, omejitve ali poravnave programa. Od podjetij zahteva, da uporabijo posodobljene predpostavke za določitev (tekočih) stroškov zaslužkov zaposlencev in neto obresti za obdobje po spremembi, omejitvi ali poravnavi. Dopolnila obenem pojasnjujejo vpliv obračunavanja sprememb, omejitev ali poravnave programa na zahtevane mejne vrednosti sredstev. Dopolnitev ne bo vplivala na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine. Dopolnitev ne vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih je EU potrdila in jih je NLB Skupina predčasno vpeljala

• Banka je predčasno vpeljala dopolnitve k MSRP 9, MRS 39 in MSRP 7 'Reforma obrestne mere'. Dopolnitve spreminjajo nekatere posebne zahteve, vezane na računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, z namenom olajšanja morebitnih učinkov negotovosti zaradi reforme IBOR. Omenjena reforma v splošnem ne bo povzročila okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba prekiniti računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji. Kot je razvidno iz računovodskih usmeritev, je NLB Skupina izbrala politiko, ki jo kot možnost ponuja MSRP 9, da nadaljuje z uporabo zahtev glede obračunavanja

varovanja pred tveganjem iz MRS 39. MRS 39 zahteva, da mora biti za varovanje denarnih tokov predvidena transakcija zelo verjetna. Hkrati standard določa, da razmerje varovanja pred tveganjem izpolnjuje pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem samo, če je razmerje varovanja pred tveganjem zelo učinkovito pri doseganju nadomestitve sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ocena učinkovitosti varovanja se izvede za prihodnost in za nazaj. Zaradi reforme referenčne obrestne mere se lahko pojavijo negotovosti glede časovnega razporeda ali zneska denarnih tokov varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem v obdobju pred zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z nadomestno, skoraj netvegano, obrestno mero. To lahko privede do negotovosti, ali je predvidena transakcija zelo verjetna in ali se pričakuje, da bo razmerje varovanja pred tveganji zelo učinkovito. Dodatne informacije o reformi referenčne obrestne mere so navedene v pojasnilu 5.5. d).

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih je EU potrdila in jih NLB Skupina ni predčasno vpeljala

• MRS 1 in MRS 8 (dopolnitve) – Opredelitev materialnosti velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje (dovoljena je zgodnejša uporaba). Dopolnitve se nanašajo na spremenjeno opredelitev »bistvenosti«, in navajajo: »Informacije so bistvene, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo njihova opustitev, napačna navedba ali prikrivanje vplivala na splošne odločitve primarnih uporabnikov računovodskih izkazov, ki sprejemajo odločitve na podlagi računovodskih izkazov, ki zagotavljajo finančne informacije določenega podjetja«. Posebej so poudarjeni in opredeljeni trije novi vidiki (nove) definicije: »prikrivanje«, »če se lahko upravičeno pričakuje, da bo vplivalo« in »primarni uporabniki«. Nova opredelitev »bistvenosti« in spremni

pojasnjevalni odstavki so vključeni v MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov. Opredelitev »bistvenosti« v MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake pa je bila nadomeščena s sklicevanjem na MRS 1. Dopolnitve zato zagotavljajo doslednost definicije »bistvenosti« v vseh standardih MSRP. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

• Spremembe sklicev na temeljni okvir standardov MSRP veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Sprejete so bile z namenom zagotavljanja podpore pri prehodu na prenovljeni Temeljni okvir za podjetja, ki računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi navodil temeljnega okvira v primeru, ko določenih transakcij ne obravnava noben standard MSRP.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih EU še ni potrdila

MSRP 17 (nov standard) Zavarovalne pogodbe velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Novi standard zagotavlja celovit okvir za merjenje in predstavitev vseh zavarovalnih pogodb. Standard bo nadomestil MSRP 4 Zavarovalne pogodbe in zahteva, da se zavarovalne pogodbe merijo z upoštevanjem trenutnih dejanskih denarnih tokov in da se prihodki pripoznajo skozi celotno obdobje izvajanja storitve. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.
MSRP 3 (dopolnitev) Poslovne združitve velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Namen dopolnitve je odpraviti negotovost, ki nastane pri določanju, ali gre za pridobitev poslovnega subjekta ali skupine sredstev. Dopolnitev med drugim pojasnjuje in zožuje opredelitev poslovnega subjekta ter zagotavlja dodatne smernice in ilustrativne primere. NLB Skupina ne pričakuje vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

• MSRP 10 in MRS 28 (dopolnitev) – Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti dopolnitev standardov glede prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom odložil za nedoločen čas. Dopolnitev standarda obravnava neskladje med zahtevami MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Skladno z dopolnitvijo družba celoten znesek dobička ali izgube pri prodaji pripozna, kadar gre za poslovanje, ne glede na to, ali je del odvisne družbe ali ne. Delni dobiček ali izgubo družba pripozna, kadar je v posel vključeno sredstvo, ki ne predstavlja poslovanja, tudi če so sredstva del odvisne družbe. NLB Skupina ne pričakuje vpliva dopolnitev na konsolidirane računovodske izkaze.

2.35. Predstavitev učinkov ob prehodu na MSRP 16 na dan 1. januarja 2019 V pojasnilu je razložen vpliv sprejetja MSRP 16 na računovodske izkaze NLB Skupine.

NLB Skupina je skladno z zahtevami MSRP 16 identificirala pogodbe, ki ustrezajo opredelitvi najema. Najpomembnejša vrsta najemov so najemi poslovnih prostorov, sledijo najemi vozil in majhno število parkirnih mest. Ena najpomembnejših predpostavk za izračun neto sedanje vrednosti je bila pogodba o najemu, sklenjena za nedoločen čas. NLB Skupina je v teh primerih predpostavila petletno najemno obdobje z izjemo poslovnih prostorov na strateških lokacijah, kjer je poslovodstvo ocenilo daljše trajanje najema. Naslednja pomembna predpostavka za izračun neto sedanje vrednosti prihodnjih najemnin je bila diskontna stopnja, pri kateri je NLB

Skupina uporabila interno transferno ceno za depozite prebivalstva. Tehtana povprečna stopnja posojil najemnika, uporabljena za najemne obveznosti 1. januarja 2019, je za NLB Skupino znašala od 0,97 % do 3 % (NLB: od 1,05 % do 1,52 %).

Ob prehodu na MSRP 16 je NLB Skupina izbrala modificiran retrospektivni pristop, pri katerem se sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, merijo kot znesek, ki je enak obveznosti iz najema. Sprejetje zahtev MSRP 16 ni imelo pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine na dan 1. 1. 2019. Zaradi pripoznanja sredstev iz naslova pravice do uporabe in obveznosti iz najema so se konsolidirana sredstva in obveznosti povečale za 19.045 tisoč EUR (NLB: 2.578 tisoč EUR). Vpliv na regulatorni kapital ni pomemben.

Merjenje obveznosti iz najema

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
Obveznosti iz poslovnega najema na dan 31. 12. 2018	24.848	3.711
Diskontirano z uporabo najemniške obrestne mere, na dan začetne uporabe	(2.487)	(80)
Znižano za kratkoročne najeme, ki niso pripoznani kot obveznost	(600)	(242)
Znižano za najeme nizke vrednosti, ki niso pripoznani kot obveznost	(1.893)	-
Znižano za najeme neopredmetenih sredstev, ki niso pripoznani kot obveznost	(823)	(811)
Obveznost iz najema na dan 1. 1. 2019	19.045	2.578

3. Spremembe v sestavi NLB Skupine

Spremembe v letu 2019

Spremembe kapitala:

Januarja 2019 je bilo v NLB Leasing d.o.o. Sarajevo registrirano zmanjšanje osnovnega kapitala v višini 3.324 tisoč EUR. Od marca 2019 je družba formalno v postopku likvidacije.
Povečanje kapitala z denarjem v REAM d.o.o., Podgorica v višini 1.740 tisoč EUR za zagotavljanje rednega poslovanja.

Druge spremembe:

Januarja 2019 se je družba REAM d.o.o., Beograd združila s SR-RE d.o.o., Beograd. Aprila 2019 se je družba SR-RE d.o.o., Beograd preimenovala v REAM d.o.o., Beograd.
Od 1. januarja 2019 se NLB Srbija d.o.o., Beograd in NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica uvrščata med nestrateške članice.
Junija 2019 je bil v družbah Prospera plus d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji in NLB Interfinanz Praha s.r.o., Praga – vo likvidaci zaključen postopek likvidacije. Skladno s sklepom sodišča sta bili družbi izbrisani iz sodnega registra.
Junija 2019 je NLB prodala svojo odvisno družbo CBS Invest d.o.o., Sarajevo.
Decembra 2019 sta NLB in KBC Insurance NV v okviru skupnega prodajnega postopka podpisali pogodbo o prodaji življenjske zavarovalnice NLB Vita. Glede na to, da obstaja pričakovanje, da bo prodaja v enem letu po datumu poročanja izpolnila pogoje za pripoznanje kot dokončana prodaja, je bila naložba v skupni podvig NLB Vita prenesena iz vrstice »Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov« v vrstico »Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo«.

Spremembe v letu 2018

Spremembe kapitala:

Povečanje kapitala z denarjem v Prospera plus d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji v višini 300 tisoč EUR za kritje stroškov poslovanja.
Povečanje kapitala z denarjem v S-REAM d.o.o., Ljubljana v višini 1.300

tisoč EUR za zagotavljanje rednega poslovanja.

Druge spremembe:

Marca 2018 je NLB Skupina prodala svojo odvisno družbo NLB Nov Penziski Fond a.d., Skopje (pojasnilo 4.14).
NLB Interfinanz Praha s.r.o., Praga vo likvidaci in NLB Interfinanz, Beograd – u likvidaciji sta formalno v postopku likvidacije.
Maja 2018 je bila ustanovljena družba S-REAM poslovanje z nepremičninami, d.o.o. Ljubljana, ki bo upravljala določene nepremičnine v NLB Skupini. NLB ima v njej 100-odstotni delež.
Junija 2018 je bil v družbi NLB Propria d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji zaključen postopek likvidacije. Skladno s sklepom sodišča je bila družba izbrisana iz sodnega registra.
Septembra 2018 je NLB prodala svojo pridruženo družbo Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana (pojasnilo 4.14).
Decembra 2018 je NLB prejela 958 tisoč EUR iz naslova likvidacije NLB Lizinga Skopje (pojasnilo 4.13). Januarja 2019 je bil postopek likvidacije zaključen in je bila družba izbrisana iz sodnega registra.
Decembra 2018 je NLB prodala svojo odvisno družbo REAM d.o.o., Zagreb družbi S-REAM poslovanje z nepremičninami, d.o.o. Ljubljana (pojasnilo 4.14).

4. Razkritja k izkazu poslovnega izida

4.1. Obrestni prihodki in odhodki

Razčlenitev po vrstah sredstev in obveznosti

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2019	2018	2019	2018
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
Prihodki iz obresti pripoznani po efektivni obrestni meri	357.412	351.773	175.598	174.296
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti	311.541	304.652	141.345	139.235
Vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti	23.215	23.107	19.119	19.152
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	20.606	20.749	11.656	12.937
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti	1.235	2.070	3.065	2.394
Vloge pri centralnih bankah in bankah	815	1.195	413	578
Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere	7.406	7.084	7.310	7.135
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	6.097	5.571	6.097	5.571
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	1.300	1.513	1.204	1.564
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	9	-	9	-
Skupaj	364.818	358.857	182.908	181.431
Odhodki za obresti in podobni odhodki
Depoziti strank, ki niso banke	23.111	25.039	4.317	5.616
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	5.100	4.814	5.100	4.814
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	8.969	8.372	8.969	8.372
Krediti bank in centralnih bank	1.285	1.505	1.110	1.221
Krediti strank, ki niso banke	940	1.160	-	-
Podrejene obveznosti	2.716	1.275	2.271	-
Negativne obresti	3.488	3.364	2.578	2.987
Odhodki za obresti za ugodnosti zaposlenih (pojasnili 2.30., 5.16.c)	184	221	96	126
Depoziti bank in centralnih bank	216	184	298	258
Obveznosti iz najema (pojasnilo 5.11.a)	316	-	38	-
Druge finančne obveznosti	6	13	5	5
Skupaj	46.331	45.947	24.782	23.399
Čiste obresti	318.487	312.910	158.126	158.032

Postavka negativne obresti vključuje obresti iz depozitov pri bankah in centralnih bankah v višini 2.970 tisoč EUR za NLB Skupino (2018: 3.179 tisoč EUR) in 2.060 tisoč EUR za NLB (2018: 2.802 tisoč EUR) ter tudi obresti na vrednostne papirje z negativnim donosom, kupljene s premijo v višini 518 tisoč EUR za NLB Skupino in NLB (2018: 185 tisoč EUR).

4.2. Prihodki iz dividend

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	111	95	-	-
- naložbe odpravljene v obdobju	-	12	-	-
- naložbe v lasti ob koncu obdobja	111	83	-	-
Naložbe v odvisne družbe	-	-	68.353	47.955
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	-	-	2.781	1.714
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje	97	23	97	23
Skupaj	208	118	71.231	49.692

4.3. Prihodki in odhodki pri opravninah

a) Prihodki in odhodki pri opravninah v zvezi s posli za lasten račun

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Prihodki iz opravnin
Prihodki iz opravnin iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	69.423	66.552	39.369	41.015
Transakcijski računi strank	60.686	48.829	45.606	36.378
Drugi prihodki iz opravnin
Plačilni promet	54.697	56.472	23.477	27.151
Upravljanje pooblaščenih investicijskih družb	17.621	16.369	5.506	4.991
Dana jamstva	11.282	10.840	7.192	7.095
Posredovanje zavarovalnih produktov	6.384	4.757	4.832	4.199
Druge storitve	5.619	5.467	4.141	3.897
Skupaj	225.712	209.286	130.123	124.726
Odhodki za opravnine
Odhodki za opravnine iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	49.685	43.461	28.261	26.131
Drugi odhodki iz opravnin
Plačilni promet	6.605	6.125	875	829
Zavarovanje imetnikov osebnih računov in zlatih kartic	955	1.148	771	906
Investicijsko bančništvo	1.989	2.062	487	764
Prejeta jamstva	114	161	30	30
Druge storitve	2.529	2.200	753	1.059
Skupaj	61.877	55.157	31.177	29.719
Čiste opravnine iz poslov za lasten račun	163.835	154.129	98.946	95.007

b) Prihodki in odhodki pri opravninah v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za stranke

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Prihodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke
Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	1.281	1.418	1.227	1,367
Gospodarjenje s finančnimi instrumenti	1.513	1.240	-	-
Izvedba prvih in nadaljnjih prodaj brez obveznosti odkupa	256	574	256	574
Skrbništvo in sorodne storitve	4.877	5.151	4.953	5,120
Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank	1.162	795	1.162	795
Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij	178	95	177	95
Skupaj	9.267	9.273	7.775	7,951
Odhodki za opravnine v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke
Opravnine v zvezi s KDD in njej podobnimi organizacijami	2.711	2.728	2.714	2,736
Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami	52	59	52	59
Skupaj	2.763	2.787	2.766	2,795
Čiste opravnine iz investicijskih storitev in poslov za stranke	6.504	6.486	5.009	5,156
Skupaj prihodki iz opravnin	234.979	218.559	137.898	132,677
Skupaj odhodki za opravnine	64.640	57.944	33.943	32,514
Skupaj a) in b)	170.339	160.615	103.955	100,163

4.4. Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

			v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
- dobički	4.528	941	4.397	785
- izgube	(1)	(697)	(1)	(697)
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti
- dobički	116	6	116	6
- izgube	-	(459)	-	(459)
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- dobički	-	254	-	-
Skupaj	4.643	45	4.512	(365)

4.5. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2019	2018	2019	2018
Nakup in prodaja tujih valut
- dobički	24.102	18.762	16.058	10.947
- izgube	(12.574)	(8.145)	(11.338)	(6.943)
Dolžniški vrednostni papirji
- dobički	1.455	551	1.455	551
- izgube	(1.459)	(933)	(1.459)	(933)
Izvedeni finančni instrumenti
- valutni	363	260	41	257
- obrestni	(1.900)	(753)	(1.900)	(752)
- na vrednostne papirje	478	(242)	478	(242)
Skupaj	10.465	9.500	3.335	2.885

4.6. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Lastniški vrednostni papirji
- dobički	9.277	1.121	8.061	1.088
- izgube	(945)	(834)	(945)	(543)
Dolžniški vrednostni papirji
- dobički	6	-	-	-
- izgube	(66)	(10)	-	-
Krediti strankam, ki niso banke
- dobički	10.493	3.759	9.173	4.739
Skupaj	18.765	4.036	16.289	5.284

4.7. Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik

NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
2019	2018	2019	2018
662	782	372	255
19	(2)	-	-
39	(37)	39	(37)
(14)	2	(15)	-
706	745	396	218

4.8. Drugi poslovni prihodki

			v tisoč EUR
NLB Skupina			NLB
2019	2018	2019	2018
6.605	8.176	5.694	5.653
3.170	3.328	3.170	3.328
985	2.152	455	437
863	988	863	988
1.587	1.708	1.206	900
4.124	4.759	697	543
849	730	11	169
361	121	220	69
4.331	4.894	1.886	3.334
16.270	18.680	8.508	9.768

4.9. Drugi poslovni odhodki

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2019	2018	2019	2018
Jamstva vlog vlagateljev	14.173	13.818	4.984	5.746
Drugi davki in dajatve	2.757	2.772	1.027	1.001
Odhodki, povezani z izdajo storitvenih garancij	2.477	3.068	2.477	3.068
Enotni sklad za reševanje	2.050	2.506	2.050	2.506
Članarine in podobno	815	840	322	361
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost (pojasnilo 5.9.)	541	774	86	65
Drugi poslovni odhodki	5.401	4.490	1.401	1.890
Skupaj	28.214	28.268	12.347	14.637

Drugi poslovni odhodki vključujejo

predvsem odhodke, povezane z donacijami, škodami in licencami.

4.10. Administrativni stroški

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2019	2018	2019	2018
Stroški dela
Bruto plače, nadomestila in druge kratkoročne ugodnosti	151.634	146.171	95.934	91.742
Dajatve za pokojninsko zavarovanje	10.484	10.351	6.826	6.776
Dajatve za socialno zavarovanje	8.317	8.457	5.591	5.551
Ugodnosti zaposlenih (pojasnilo 5.16.c)	741	139	218	(225)
Odpravnine	447	343	54	69
Drugi zaslužki zaposlencev	294	(204)	164	(294)
Skupaj	171.176	165.118	108.569	103.844
Splošni in administrativni stroški
Stroški materiala	4.562	5.284	1.834	2.330
Stroški storitev	29.841	26.372	20.674	16.842
Stroški intelektualnih storitev	13.908	10.933	9.894	6.854
Stroški opravljanja nadzora	3.494	2.900	1.931	1.444
Stroški drugih storitev	12.439	12.539	8.849	8.544
Stroški za službena potovanja	1.205	1.300	512	515
Stroški marketinga	9.625	8.993	5.985	5.486
Stroški zgradb in opreme	22.243	27.094	13.101	14.200
Stroški energije	4.113	4.138	2.230	2.321
Najemnine in zakupnine	1.899	6.385	528	1.242
Stroški vzdrževanja zgradb, vozil in druge opreme	6.975	6.956	5.049	5.219
Stroški varovanja zgradb	3.669	3.712	1.619	1.652
Stroški zavarovanja za osnovna sredstva	2.056	2.052	1.152	1.120
Drugi obratovalni stroški	3.531	3.851	2.523	2.646
Stroški tehnologije	20.282	16.377	13.581	10.895
Vzdrževanje strojne in programske opreme	9.342	8.496	6.556	5.851
Stroški licenc	7.061	3.949	4.514	2.341
Stroški dostopa do podatkovnih baz	2.096	2.059	1.503	1.535
Drugi stroški tehnologije	1.783	1.873	1.008	1.168
Stroški komunikacij	9.305	8.757	6.002	6.025
Stroški poštnih storitev	5.215	4.547	4.001	4.010
Stroški telekomunikacij in interneta	2.002	2.149	751	765
Stroški drugih komunikacijskih storitev	2.088	2.061	1.250	1.250
Drugi splošni in administrativni stroški	2.203	2.137	1.491	1.302
Skupaj	99.266	96.314	63.180	57.595
Administrativni stroški skupaj	270.442	261.432	171.749	161.439
Število zaposlenih	5.878	5.887	2.659	2.690

Stroški drugih storitev vključujejo stroške prevoza gotovine, stroške arhiviranja,

stroške zavarovanja oseb ter sodne stroške in takse.

V predstavljenih letih sta NLB Skupina in NLB plačali naslednje stroške za storitve zakonitega revizorja:

			v tisoč EUR NLB
	NLB Skupina
	2019	2018	2019	2018
Stroški plačil revizorjem
Revidiranje letnega poročila	570	497	211	206
Druge storitve revidiranja	10	492	10	479
Druge nerevizijske storitve	-	6	-	6
Skupaj	580	995	221	691

Poleg storitev, ki so vključene v zgornjo tabelo, je zakoniti revizor opravil tudi določene storitve, vezane na izdaje

podrejenih instrumentov, in sicer v višini 330 tisoč EUR. Ta plačila so vključena v izračun efektivne obrestne mere izdanih podrejenih instrumentov.

4.11. Amortizacija

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Amortizacija neopredmetenih sredstev (pojasnilo 5.10.)	9.994	10.794	7.348	8.135
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev:
- lastna opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.8.b)	16.393	16.430	9.922	9.396
- pravica do uporabe sredstev (pojasnilo 5.11.a)	4.577	-	776	-
Skupaj	30.964	27.224	18.046	17.531

4.12. Rezervacije

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2019	2018	2019	2018
Rezervacije za prevzete obveznosti (pojasnilo 5.16.b)	312	(3.156)	(368)	(1.157)
Rezervacije za reorganizacijo (pojasnilo 5.16.d)	5.478	(21)	5.500	-
Rezervacije za pravna tveganja (pojasnilo 5.16.e)	5.696	1.533	191	(2.258)
Druge rezervacije (pojasnilo 5.16.f)	(39)	-	(105)	-
Skupaj	11.447	(1.644)	5.218	(3.415)

4.13. Oslabitve

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Oslabitve finančnih sredstev
Stanje na računih pri centralnih bankah in vpoglene vloge pri bankah	63	(175)	46	21
Krediti fizičnim osebam, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.14.a)	8.010	7.724	3.772	3.155
Krediti pravnim osebam, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.14.a)	(23.856)	(35.902)	(21.606)	(31.988)
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnilo 5.14.b)	1.130	(26)	171	148
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.14.b)	237	733	293	25
Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.14.a)	786	599	663	(20)
Skupaj	(13.630)	(27.047)	(16.661)	(28.659)
Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov
Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb	-	-	(2.843)	(958)
Oslabitve naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	1	20
Skupaj	-	-	(2.842)	(938)
Oslabitve drugih sredstev
Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.8.)	171	643	-	-
Druga sredstva	3.006	4.771	47	(43)
Skupaj	3.177	5.414	47	(43)
Oslabitve skupaj	(10.453)	(21.633)	(19.456)	(29.640)

NLB je v letu 2019 slabila kapitalske naložbe v nestrateške odvisne družbe in pridruženo družbo v skupni vrednosti 591 tisoč EUR (2018: 544 tisoč EUR). Odprava oslabitev v višini 3.433 tisoč EUR se v največji meri nanaša na zmanjšanje

osnovnega kapitala v nestrateški odvisni družbi in posledično povračilo sredstev NLB (2018: 1.482 tisoč EUR, v največji meri zaradi poplačila iz likvidacijske mase nestrateških odvisnih družb).

Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb in pridruženih družb so vključene v segment Nestrateške družbe.

4.14. Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi povezanimi obveznostmi

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Čiste izgube iz odprave pripoznanja odvisnih družb	(110)	12.178	-	9.203
Čiste izgube iz odprave pripoznanja pridruženih družb	(1)	(477)	(1)	2.465
Pripadajoči čisti dobički iz osnovnih sredstev	(576)	127	(578)	154
Skupaj	(687)	11.828	(579)	11.822

V letu 2018 je NLB prodala svoji odvisni družbi NLB Nov Penziski fond a.d., Skopje in REAM d.o.o, Zagreb. Ob prodaji družbe NLB Nov Penziski Fond a.d., Skopje je NLB Skupina realizirala dobiček v višini 12.178 tisoč EUR in NLB dobiček v višini 8.840 tisoč EUR.

V letu 2018 je NLB prodala svojo pridruženo družbo Skupna pokojninska družba d.o.o., Ljubljana. Ob prodaji je NLB Skupina realizirala izgubo v višini 477 tisoč EUR in NLB dobiček v višini 2.465 tisoč EUR.

4.15. Davek iz dohodka

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2019	2018	2019	2018
Davek iz dohodka	21.620	22.679	10.153	12.027
Odloženi davek (pojasnilo 5.17.)	(8.041)	(920)	(8.556)	160
Skupaj	13.579	21.759	1.597	12.187

Davek iz dohodka se od davka,

ugotovljenega ob uporabi predpisane davčne stopnje v Sloveniji, razlikuje, kot

sledi:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Dobiček pred obdavčitvijo	215.397	233.336	177.746	177.486
Davek, izračunan po predpisani davčni stopnji 19 %	40.925	44.334	33.772	33.722
Neobdavčeni prihodki	(3.102)	(3.100)	(13.632)	(10.223)
Davčno nepriznani odhodki	3.829	(2.438)	627	838
Učinki iz nepripoznanih odloženih davkov za oslabitve naložb za družbe v NLB Skupini	(2.112)	(141)	(2.650)	(319)
Davčne olajšave	(2.929)	(1.920)	(1.864)	(1.536)
Učinek iz nepripoznanih odloženih davkov za davčno izgubo	(8.531)	(8.715)	(9.155)	(11.957)
Učinek različnih davčnih stopenj med državami	(9.110)	(8.324)	-	-
Spremembe v pripoznanju in merjenju odloženih davkov	(8.393)	-	(8.393)	-
Prenos terjatev za davek po odbitku med odhodke	2.870	1.605	2.870	1.605
Davek iz prejšnjih let	113	27	3	1
Drugo	19	431	19	56
Skupaj	13.579	21.759	1.597	12.187

Vsaka članica NLB Skupine (razkrita v pojasnilu 5.12) je obdavčena skladno z zahtevami lokalne davčne zakonodaje. Davčne stopnje v NLB Skupini se gibljejo med 9 in 32 %. V Sloveniji za leto 2019 velja 19-odstotna davčna stopnja (2018: 19 %).

Večina neobdavčenih prihodkov se nanaša na prihodke iz dividend. NLB je iz davčne osnove za leto 2019 izvzela 67.605 tisoč EUR prihodkov iz dividend (2018: 47.208 tisoč EUR).

Učinki iz nepripoznanih odloženih davkov za oslabitve naložb za družbe v NLB Skupini predstavljajo pretežno znižanje

davčne osnove NLB zaradi uveljavljanja v preteklosti davčno nepriznanih odhodkov za oslabitev družb v Skupini, ki so bile odtujene.

NLB evidentira odložene terjatve, obračunane na podlagi začasnih razlik, v višini, za katero ob upoštevanju ocen prihodnjih dobičkov pričakuje, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti (to je v petih letih). Zaradi določenih negotovosti, povezanih z zunanjimi dejavniki (regulatorno okolje, tržne razmere itn.) je bil za namene izračuna odloženih terjatev pri oceni odprave začasnih razlik upoštevan nižji obseg pričakovanih poslovnih rezultatov.

V letu 2019 je NLB nadaljevala s trendom stabilnega in dobičkonosnega poslovanja in je na osnovi 5-letnih ocen prihodnjih dobičkov povečala pripoznane terjatve za odloženi davek za 6.739 tisoč EUR (vključeno v Spremembe v pripoznanju in merjenju odloženih davkov).

NLB ni evidentirala odloženih terjatev za davek za davčno izgubo. NLB je evidentirala odložene terjatve za davek za vse začasne razlike, razen za oslabitve nestrateških kapitalskih naložb, za katere je evidentirala odložene terjatve v takšni višini, da ob upoštevanju ostalih evidentiranih odloženih terjatev doseže skupno stanje terjatev, ki bo predvidoma odpravljeno v

petih letih. Iz tega izračuna so izključene terjatve, v zvezi s katerimi se istočasno evidentirajo odložene obveznosti za davek (npr. odložene terjatve za začasno davčno nepriznane odhodke za oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in odložene terjatve iz naslova varovanja finančnih instrumentov).

Preostale članice NLB Skupine niso pripoznale odloženih davkov za davčne izgube, kjer obstaja negotovost glede porabe davčne izgube zaradi negotovosti prihodnjih dobičkov, v korist katerih bi se lahko odloženi davki za davčne izgube porabili, in kjer je uveljavljanje davčne izgube omejeno na obdobje petih let.

NLB na začasne razlike iz oslabitev strateških kapitalskih naložb v odvisne družbe, za katere ni verjetno, da bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti, ni pripoznala odloženih davkov, ki na dan 31. decembra 2019 znašajo 322.077 tisoč EUR (31. december 2018: 321.561 tisoč EUR).

Oslabitve nestrateških kapitalskih naložb, za katere NLB ni pripoznala odloženih terjatev za davek zaradi preseganja skupnega stanja terjatev, ki bo predvidoma odpravljeno v petih letih, znašajo 291.357 tisoč EUR (31. december 2018: 382.055 tisoč EUR).

Davčni inšpekcijski pregled, ki lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni, se praviloma lahko začne kadarkoli v roku od 4 do 6 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati ali od leta, v katerem bi bilo treba davek odmeriti. NLB ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

V letu 2018 je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) NLB podelila poseben davčni status za obdobje treh let. Namen statusa je vzpostavljanje sodelovanja med FURS in davčnimi zavezanci, s ciljem spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti in zmanjšanja administrativnih bremen finančnega nadzora. FURS

sodeluje z NLB in se hitro odziva pri reševanju težav, povezanih z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, kar znižuje davčno tveganje in negotov davčni položaj.

Efektivna davčna stopnja NLB Skupine, ki se nanaša na poslovanje v letu 2019, znaša 6,3 % (2018: 9,3 %) (izračunana kot razmerje med odhodkom za davek iz dohodka in dobičkom pred obdavčitvijo), in za NLB znaša 0,9 % (2018: 6,9 %).

4.16. Dobiček na delnico

Dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čistega poslovnega izida s tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic, znižanih za lastne delnice.

Čisti popravljeni dobiček na delnico je enak kot osnovni čisti dobiček na delnico za NLB Skupino in NLB, saj podrejeni krediti in izdani dolžniški vrednostni papirji nimajo pravice za zamenjavo za kapital in posledično ne predstavljajo potencialno novih navadnih delnic.

		NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Čisti dobiček lastnikov obvladujoče banke (v tisoč EUR)	193.576	203.647	176.149	165.299
Tehtano povprečno število navadnih delnic (v tisočih)	20.000	20.000	20.000	20.000
Osnovni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico)	9,7	10,2	8,8	8,3
Popravljeni čisti dobiček na delnico (v EUR na delnico)	9,7	10,2	8,8	8,3

5. Razkritja k izkazu finančnega položaja

5.1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Stanje na računih in obvezne rezerve pri centralnih bankah	1.569.753	1.075.378	1.044.255	575.088
Blagajna	339.897	312.748	164.725	153.315
Vpogledne vloge pri bankah	192.221	200.693	83.365	66.787
	2.101.871	1.588.819	1.292.345	795.190
Popravki vrednosti	(525)	(470)	(134)	(88)
Skupaj	2.101.346	1.588.349	1.292.211	795.102

Slovenske banke morajo izpolnjevati obvezno rezervo na računu pri Banki Slovenije, katere višina je odvisna od obsega in strukture prejetih depozitov. Druge banke članice NLB Skupine imajo obvezno rezervo opredeljeno z lokalnimi predpisi, ki

se med državami razlikujejo. Banke članice NLB Skupine in NLB izpolnjujejo obvezno rezervo.

5.2. Finančni instrumenti, namenjeni trgovanju

a) Finančna sredstva, namenjena trgovanju

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	18.169	13.561	18.216	13.563
- valutne	2.056	1.081	2.103	1.083
- obrestne	16.113	12.480	16.113	12.480
Opcijske pogodbe	810	414	810	414
- obrestne	3	85	3	85
- na vrednostne papirje	807	329	807	329
Terminski posli	734	937	734	937
- valutni	734	937	734	937
Skupaj izvedeni finančni instrumenti	19.713	14.912	19.760	14.914
Vrednostni papirji
Obveznice	4.325	18.659	4.325	18.659
- Republika Slovenija	1.041	6.770	1.041	6.770
- druge članice EU	40	10.121	40	10.121
- nečlanice EU	3.244	1.768	3.244	1.768
Zakladne menice - Republike Slovenije	-	30.038	-	30.038
Skupaj vrednostni papirji	4.325	48.697	4.325	48.697
Skupaj	24.038	63.609	24.085	63.611
- kotirajo na borzi	4.325	48.697	4.325	48.697
od tega dolžniški vrednostni papirji	4.325	48.697	4.325	48.697

b) Finančne obveznosti, namenjene trgovanju

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	17.238	11.343	17.238	11.302
- valutne	1.983	956	1.983	915
- obrestne	15.255	10.387	15.255	10.387
Opcijske pogodbe	3	86	3	86
- obrestne	3	86	3	86
Terminski posli	662	871	651	868
- valutni	662	871	651	868
Skupaj	17.903	12.300	17.892	12.256

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so navedene v pojasnilu 5.23.b.

5.3. Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje

a) Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Sredstva
Delnice	3.167	2.513	2.716	2.513
Investicijski skladi	5.475	4.067	-	34
Obveznice	1.756	2.009	-	-
Krediti podjetjem	14.961	23.800	20.571	26.594
Skupaj	25.359	32.389	23.287	29.141
- kotirajo na borzi	2.207	6.666	-	624
od tega lastniški vrednostni papirji	451	4.657	-	624
od tega dolžniški vrednostni papirji	1.756	2.009	-	-
- ne kotirajo na borzi	8.191	1.923	2.716	1.923
od tega lastniški vrednostni papirji	8.191	1.923	2.716	1.923

NLB Skupina in NLB na dan 31. decembra 2019 nimata pripoznanih lastniških vrednostnih papirjev, prejetih za poplačilo terjatev med svojimi finančnimi sredstvi, merjenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (31. december 2018: 624 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.l).

b) Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Obveznosti
Krediti podjetjem	7.998	4.190	7.746	3.981

5.4. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Obveznice	1.913.623	1.648.863	1.509.559	1.433.476
- držav	1.330.137	1.051.199	930.561	837.347
- Republika Slovenija	434.168	425.114	362.694	402.783
- druge članice EU	557.783	427.862	528.359	417.233
- nečlanice EU	338.186	198.223	39.508	17.331
- bank	561.596	588.180	561.596	588.180
- drugih izdajateljev	21.890	9.484	17.402	7.949
Delnice	4.936	4.577	259	248
Sklad za reševanje bank	44.687	44.484	44.687	44.484
Zakladne menice	112.162	99.398	102.152	50.106
- Republika Slovenija	93.184	50.106	87.170	50.106
- druge članice EU	14.982	-	14.982	-
- nečlanice EU	3.996	49.292	-	-
Komercialni zapisi	66.020	100.757	-	-
Skupaj	2.141.428	1.898.079	1.656.657	1.528.314
Popravek vrednosti	(5.597)	(4.470)	(2.512)	(2.339)
- kotirajo na borzi	1.952.920	1.685.708	1.611.711	1.483.582
od tega lastniški vrednostni papirji	3.288	3.185	-	-
od tega dolžniški vrednostni papirji	1.949.632	1.682.523	1.611.711	1.483.582
- ne kotirajo na borzi	188.508	212.371	44.946	44.732
od tega lastniški vrednostni papirji	46.335	45.876	44.946	44.732
od tega dolžniški vrednostni papirji	142.173	166.495	-	-

Analiza finančnih sredstev in prevzetih obveznosti glede na kreditno tveganje je razkrita v pojasnilu 6.1 j), gibanje popravkov vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev pa v pojasnilu 5.14 b).

b) Gibanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Stanje 1. januarja	1.898.079	1.654.856	1.528.314	1.283.767
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	977	(209)	-	-
Povečanja	1.958.648	1.579.126	802.625	481.507
Prodaje in zapadlosti	(1.767.198)	(1.350.103)	(711.020)	(243.219)
Neto prihodki od obresti	20.142	20.564	11.192	12.752
Tečajne razlike, ki nastanejo pri denarnih postavkah	1.135	964	1.268	1.038
Sprememba poštene vrednosti	29.645	(7.119)	24.278	(7.531)
Stanje 31. decembra	2.141.428	1.898.079	1.656.657	1.528.314

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med svojimi finančnimi sredstvi, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, na dan 31. decembra 2019 znaša 3.289 tisoč

EUR (31. december 2018: 3.185 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.l).

V letu 2019 NLB Skupina in NLB nista realizirali nobenega dobička ali izgube s prodajo lastniških finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (2018: NLB Skupina čisti dobiček v višini 2.101 tisoč EUR in NLB čisti dobiček v višini 44 tisoč EUR). Realiziran dobiček v letu 2018 je bil prenesen v zadržane dobičke (pojasnilo 5.4.c).

c) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

				v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	2019	2018	2019	2018
Stanje 1. januarja	28.861	45.315	18.620	27.741
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	29	(18)	-	-
Prodaja odvisne družbe	-	(65)	-	-
Neto dobiček/(izguba) zaradi sprememb poštene vrednosti	16.782	(10.969)	11.415	(11.381)
Prenos dobičkov/izgub v izkaz poslovnega izida ob prodaji (pojasnilo 4.4.)	(4.527)	(244)	(4.396)	(88)
Oslabitve (pojasnilo 4.13.)	1.130	(26)	171	148
Prenos dobičkov/izgub v zadržane dobičke	-	(2.101)	-	(44)
Odloženi davek (pojasnilo 5.17.)	(1.859)	2.394	(1.366)	2.244
Delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih družb in skupnih podvigov	7.900	(5.425)	-	-
Stanje 31. decembra	48.316	28.861	24.444	18.620
- dolžniški vrednostni papirji	43.933	26.818	24.156	18.477
- lastniški vrednostni papirji	4.383	2.043	288	143

5.5. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju

Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju članice NLB Skupine uporabljajo metodo obrestnih razmikov, hkrati pa izračunavajo občutljivost bilančnih in zunajbilančnih postavk tudi z vidika ekonomske vrednosti kapitala. Pri

upravljanju vrednostnih papirjev v bančni knjigi se kot mera tveganja uporablja trajanje (»duration«) portfelja.

Odprte pozicije v posameznem časovnem žepku članice NLB Skupine zapirajo z različnimi izvedenimi finančnimi

instrumenti, kot so obrestne zamenjave (IRS) in valutno-obrestne zamenjave (CIRS). Pri tem uporabljajo mikro- in makrovarovanja poštene vrednosti, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz nespremenljive v spremenljivo obrestno mero, ter tudi mikrovarovanja

denarnih tokov, to je spremembo obrestne mere varovane postavke iz spremenljive v nespremenljivo obrestno mero. Vsa varovanja denarnih tokov so se izvedla pri varovanju pasivnih postavk, varovanja poštene vrednosti pa na strani pasivnih in tudi aktivnih postavk.

Pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (varovanja poštene vrednosti in denarnega toka) se uporabljajo pri varovanju obrestnega tveganja z obrestnimi zamenjavami. Ta varovana razmerja so oblikovana tako, da se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke ujemajo (»principal terms match«). Hkrati se redno meri retrospektivna učinkovitost varovanja z dolarsko nadomestitveno metodo (»dollar-offset method«). Pri makrovarovanjih, kjer se lastnosti instrumenta varovanja in varovane postavke v varovanem razmerju ne ujemajo popolnoma, se redno izvajajo tudi prospektivni testi učinkovitosti varovanja, pri katerih se primerja sprememba poštene vrednosti obeh postavk ob premiku krivulje donosnosti.

Pri varovanju s CIRS se pravila za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji niso uporabljala, učinki vrednotenja se zato izkazujejo v izkazu poslovnega izida v postavki čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Morebitni viri neučinkovitosti varovanja so med drugim lahko posledica diskontnih obrestnih mer, ki se uporabljajo za vrednotenje instrumenta varovanja, razlik v glavnicah (nominalah) varovane postavke in instrumenta varovanja kot tudi razlik v samem amortizacijskem načrtu varovane postavke in instrumenta varovanja.

a) Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji, pripoznana v izkazu poslovnega izida

		v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB	2019	2018
Varovanje poštene vrednosti	(555)	472
Neto učniki iz instrumentov za varovanje	(19.482)	(4.224)
- obrestna zamenjava za mikro varovanje	(12.968)	(2.425)
- obrestna zamenjava za makro varovanje	(6.514)	(1.799)
Neto učinki iz varovanih postavk	18.927	4.696
- krediti merjeni po odplačni vrednosti - mikro varovanje	(153)	(170)
- obveznice merjene po odplačni vrednosti - mikro varovanje	(257)	(783)
- obveznice merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - mikro varovanje	12.864	3.850
- krediti merjeni po odplačni vrednosti - makro varovanje	6.473	1.799

V obeh predstavljenih letih so bila vsa varovanja poštenih vrednosti učinkovita, z dejanskimi izidi varovanja v razponu 80–125 %, zato v nobenem primeru ni bilo treba prenehati z obračunavanjem varovanja pred tveganjem.

Na dan 31. decembra 2019 in 2018 NLB Skupina in NLB nimata sklenjenih instrumentov za varovanje denarnih tokov ali za varovanje neto naložbe v družbo v tujini. NLB Skupina je v letih 2011 in 2012 uporabila varovanje neto naložbe v družbo v tujini in je v drugem vseobsegajočem

donosu pripoznala 754 tisoč EUR dobička iz instrumenta varovanja (pojasnilo 5.21.b). Ta dobiček bo vključen v konsolidirani izkaz poslovnega izida ob odtujitvi poslovanja v tujini kot del dobičkov ali izgub ob odtujitvi.

b) Pogodbene vrednosti za obrestne zamenjave

	Pogodbena vrednost	Poštena vrednost	v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB		Sredstvo	Obveznost
Varovanje poštene vrednosti
31. 12. 2019	561.500	788	49.507
31. 12. 2018	493.677	417	29.474

c) Akumulirana sprememba poštene vrednosti iz naslova nadaljnjih varovanj pred tveganjem

V spodnji tabeli je prikazana akumulirana sprememba poštenih vrednosti iz naslova nadaljnjih varovanj pred tveganjem, ne glede na to, ali je med letom prišlo do

spremembe varovanja. Akumulirana sprememba poštene vrednosti je prikazana v isti postavki izkaza finančnega položaja kot varovana postavka, razen za makro varovanje poštene vrednosti. V primeru makro varovanja poštene vrednosti so varovane postavke prikazane v postavki

»Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti«, akumulirana sprememba poštene vrednosti pa je prikazana v posebni postavki »Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem«.

	2019		v tisoč EUR 2018
NLB Skupina in NLB	Knjigovodska vrednost varovane postavke	Akumulirana sprememba poštene vrednosti varovane postavke	Knjigovodska vrednost varovane postavke	Akumulirana sprememba poštene vrednosti varovane postavke
Mikro varovanje poštene vrednosti	479.098	35.668	439.374	11.554
Krediti podjetjem s fiksno obrestno mero merjeni po odplačni vrednosti	3.582	293	4.422	446
Obveznice s fiksno obrestno mero merjene po odplačni vrednosti	117.811	13.378	78.655	1.974
Obveznice s fiksno obrestno mero merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	357.705	21.997	356.297	9.134
Makro varovanje poštene vrednosti	149.198	8.991	114.224	2.517
Krediti prebivalstvu s fiksno obrestno mero	149.198	8.991	114.224	2.517

d) Reforma IBOR

Skladno z odločitvijo globalnih regulatorjev o postopni ukinitvi IBOR-jev in njihovi nadomestitvi z alternativnimi referenčnimi stopnjami je Banka ustanovila projekt za upravljanje prehoda za katerokoli od pogodb, na katero bi to lahko imelo vpliv. Projekt sodi pod pokroviteljstvo člana Uprave, odgovornega za finančno področje, vodijo pa ga izkušeni predstavniki z vseh

funkcij Banke, vključno s prodajo, pravno pisarno, finančnimi trgi, tveganji ter informacijsko tehnologijo. O četrtletnih napredkih, vezanih na ta projekt, se poroča Odboru za upravljanje bilance NLB Skupine.

Spodnja tabela prikazuje nominalno in tehtano povprečno zapadlost izvedenih finančnih instrumentov v razmerjih

varovanja pred tveganjem, na katere bo vplivala reforma IBOR, analizirano na podlagi obrestnih mer. Izvedeni finančni instrumenti za varovanje pred tveganjem se zelo približajo obsegu izpostavljenosti tveganju, ki ga NLB Skupina upravlja prek razmerij varovanja pred tveganjem.

31. 12. 2019	Nominalna vrednost (v tisoč EUR)	Tehtana povprečna zapadlost (v letih)
Obrestna zamenjava
EURIBOR (3-mesečni)	186.472	6,23
EURIBOR (6-mesečni)	375.028	8,95

Kot je razvidno iz tabele, so vsi izvedeni finančni instrumenti v razmerjih varovanja pred tveganjem izpostavljeni EURIBORju, zato negotovost, ki izhaja iz reforme

referenčne obrestne mere, izhaja predvsem iz izvedenih finančnih instrumentov z daljšo zapadlostjo, ko se pričakuje sprememba EURIBOR-ja. Izvedeni finančni

instrumenti s preostalo zapadlostjo 5 ali več let na dan 31. decembra 2019 znašajo 441.189 tisoč EUR.

5.6. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah kreditov

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Dolžniški vrednostni papirji	1.653.848	1.428.962	1.485.166	1.274.978
Krediti bankam	93.403	118.696	144.352	110.297
Krediti strankam, ki niso banke	7.589.724	7.124.633	4.568.599	4.451.477
Druga finančna sredstva	97.415	75.171	67.279	42.741
Skupaj	9.434.390	8.747.462	6.265.396	5.879.493

Analiza finančnih sredstev in prevzetih obveznosti glede na kreditno tveganje je razkrita v pojasnilu 6.1 j), gibanje popravkov vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev pa v pojasnilu 5.14 a).

a) Dolžniški vrednostni papirji

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Država	1.285.540	1.138.415	1.115.335	982.856
Gospodarstvo	81.350	81.990	81.350	81.990
Banke	264.323	183.715	264.323	183.715
Finančne organizacije	25.775	27.740	25.775	27.740
	1.656.988	1.431.860	1.486.783	1.276.301
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.b)	(3.140)	(2.898)	(1.617)	(1.323)
Skupaj	1.653.848	1.428.962	1.485.166	1.274.978

b) Krediti bankam

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Krediti	2.213	1.710	81.633	40.073
Vezane vloge	91.076	116.450	62.651	69.639
Odkupljene terjatve	209	662	209	662
	93.498	118.822	144.493	110.374
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.a)	(95)	(126)	(141)	(77)
Skupaj	93.403	118.696	144.352	110.297

c) Krediti strankam, ki niso banke

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Krediti	7.408.374	7.051.289	4.446.843	4.408.703
Okvirni krediti	328.947	311.366	179.381	178.590
Terjatve iz finančnega najema (pojasnilo 5.11 b)	49.017	86.842	-	-
Posojilne kartice	122.730	120.611	60.688	60.130
Terjatve iz danih jamstev	3.100	8.092	452	6.613
	7.912.168	7.578.200	4.687.364	4.654.036
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.a)	(322.444)	(453.567)	(118.765)	(202.559)
Skupaj	7.589.724	7.124.633	4.568.599	4.451.477

Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, po sektorjih

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Država	271.389	352.746	182.582	267.716
Finančne organizacije	100.054	88.676	131.442	177.744
Gospodarstvo	3.280.246	3.041.159	1.901.950	1.790.350
Fizične osebe	3.938.035	3.642.052	2.352.625	2.215.667
Skupaj	7.589.724	7.124.633	4.568.599	4.451.477

d) Druga finančna sredstva

Razčlenitev po vrstah drugih finančnih sredstev

	NLB Skupina			NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Terjatve v obračunu	18.901	19.127	16.029	16.110
Terjatve iz kartičnega poslovanja	18.497	18.355	12.194	12.705
Terjatve do kupcev	6.360	6.015	1.525	820
Terjatve za opravnine	5.315	5.591	3.524	4.013
Terjatve iz naslova kupoprodajnih pogodb za lastniške vrednostne papirje	612	610	610	610
Terjatve za dividende	46	44	46	44
Terjatve za dane finančne predujme	38	5.131	-	-
Druga finančna sredstva	52.552	28.494	35.192	10.327
	102.321	83.367	69.120	44.629
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.14.a)	(4.906)	(8.196)	(1.841)	(1.888)
Skupaj	97.415	75.171	67.279	42.741

Terjatve v obračunu so terjatve prehodnega značaja, ki bodo na ustrezne postavke prenesene v naslednjih dneh po nastanku.

Druga finančna sredstva vključujejo terjatve do pokojninskega sklada za predčasno izplačane pokojnine, terjatve do zavarovalnic, terjatve v pravni izterjavi, terjatve za prodajo vrednostnih papirjev in skrbniških poslov, terjatve iz naslova refundacij, plačane takse in sodne stroške.

Razčlenitev drugih finančnih sredstev po sektorjih

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Banke	21.749	20.398	14.994	11.686
Država	25.500	17.923	24.905	2.903
Finančne organizacije	10.810	11.420	6.920	7.170
Gospodarstvo	3.857	4.757	1.506	1.505
Fizične osebe	35.499	20.673	18.954	19.477
Skupaj	97.415	75.171	67.279	42.741

e) Gibanje unovčenih storitvenih garancij

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Stanje 1. januarja	683	1.375	548	1.263
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	2	-	-	-
Unovčene garancije	1.828	1.127	278	457
Plačane garancije	(397)	(898)	(204)	(251)
Odpisi	(257)	(921)	(257)	(921)
Stanje 31. decembra	1.859	683	365	548

5.7. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo

a) Razčlenitev po vrstah nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Opredmetena osnovna sredstva	4.308	4.349	2.123	1.720
Naložba v skupni podvig	38.883	-	3.409	-
Skupaj nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	43.191	4.349	5.532	1.720

Postavka »Opredmetena osnovna sredstva« vključuje poslovne objekte in sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, ki so v postopku prodaje.

NLB Skupina in NLB sta razvrstila skupni podvig NLB Vita kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo, zaradi pričakovane prodaje v letu 2020 (pojasnilo 3). Naložba v NLB Vito je vključena v segment »Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji.«

b) Gibanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

			v tisoč EUR
			NLB
2019	2018	2019	2018
4.349	11.631	1.720	2.564
21	5	-	-
-	32	-	-
1.328	381	1.249	242
85	-	-	-
38.883	-	3.409	-
(550)	-	-	-
(320)	(7.779)	(248)	(1.195)
(605)	79	(598)	109
43.191	4.349	5.532	1.720
		NLB Skupina

5.8. Opredmetena osnovna sredstva

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Lastna opredmetena osnovna sredstva	179.060	177.404	87.120	86.934
Pravica do uporabe sredstev (pojasnilo 5.11)	16.545	-	2.784	-
Skupaj	195.605	177.404	89.904	86.934

b) Gibanje lastnih opredmetenih osnovnih sredstev

	NLB Skupina						NLB
	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema		Skupaj	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema		Skupaj
										za lastno uporabo	v poslovnem najemu	za lastno uporabo	v poslovnem najemu
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2019	312.458	69.234	94.313	6.804	482.809	198.180	47.021	50.206	5.208	300.615
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	222	56	122	-	400	-	-	-	-	-
Povečanja	4.561	11.816	4.369	363	21.109	2.952	6.614	1.488	363	11.417
Zmanjšanja	(700)	(4.881)	(8.231)	(981)	(14.793)	-	(3.559)	(5.507)	(130)	(9.196)
Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.)	(473)	-	-	-	(473)	-	-	-	-	-
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.)	(2.900)	-	-	-	(2.900)	(2.819)	-	-	-	(2.819)
Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.)	-	(40)	(341)	-	(381)	-	-	-	-	-
Stanje 31. decembra 2019	313.168	76.185	90.232	6.186	485.771	198.313	50.076	46.187	5.441	300.017
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2019	168.665	51.348	80.922	4.470	305.405	132.296	33.567	43.897	3.921	213.681
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	80	44	108	-	232	-	-	-	-	-
Zmanjšanja	(241)	(4.820)	(7.522)	(604)	(13.187)	(1)	(3.504)	(5.549)	(82)	(9.136)
Amortizacija (pojasnilo 4.11.)	7.010	6.643	1.981	759	16.393	4.603	3.744	1.047	528	9.922
Oslabitev (pojasnilo 4.13.)	171	-	-	-	171	-	-	-	-	-
Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.)	(350)	-	-	-	(350)	-	-	-	-	-
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.)	(1.572)	-	-	-	(1.572)	(1.570)	-	-	-	(1.570)
Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3.)	-	(40)	(341)	-	(381)	-	-	-	-	-
Stanje 31. decembra 2019	173.763	53.175	75.148	4.625	306.711	135.328	33.807	39.395	4.367	212.897
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2019	139.405	23.010	15.084	1.561	179.060	62.985	16.269	6.792	1.074	87.120
Stanje 1. januarja 2019	143.793	17.886	13.391	2.334	177.404	65.884	13.454	6.309	1.287	86.934

	NLB Skupina				NLB
	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj	Zemljišča in gradbeni objekti	Računalniška oprema	Druga oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2018	321.712	69.940	105.461	497.113	197.666	47.009	58.064	302.739
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(101)	(27)	(86)	(214)	-	-	-	-
Povečanja	5.264	6.607	4.428	16.299	3.048	4.885	2.130	10.063
Zmanjšanja	(488)	(7.286)	(8.686)	(16.460)	-	(4.873)	(4.780)	(9.653)
Oslabitev (pojasnilo 4.13.)	(169)	-	-	(169)	-	-	-	-
Prenos z/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.)	(13.012)	-	-	(13.012)	(1.930)	-	-	(1.930)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.)	(748)	-	-	(748)	(604)	-	-	(604)
Stanje 31. decembra 2018	312.458	69.234	101.117	482.809	198.180	47.021	55.414	300.615
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2018	165.545	53.757	89.456	308.758	128.987	35.336	51.365	215.688
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(18)	(26)	(69)	(113)	-	-	-	-
Zmanjšanja	(321)	(7.263)	(8.058)	(15.642)	-	(4.872)	(4.779)	(9.651)
Amortizacija (pojasnilo 4.11.)	7.487	4.880	4.063	16.430	5.061	3.103	1.232	9.396
Oslabitev (pojasnilo 4.13.)	474	-	-	474	-	-	-	-
Prenos z/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.)	(4.135)	-	-	(4.135)	(1.390)	-	-	(1.390)
Prenos z/na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 5.7.)	(367)	-	-	(367)	(362)	-	-	(362)
Stanje 31. decembra 2018	168.665	51.348	85.392	305.405	132.296	33.567	47.818	213.681
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2018	143.793	17.886	15.725	177.404	65.884	13.454	7.596	86.934
Stanje 1. januarja 2018	156.167	16.183	16.005	188.355	68.679	11.673	6.699	87.051

NLB Skupina in NLB na dan 31. decembra 2018 nimata sredstev, pridobljenih na podlagi finančnega najema. Na dan 31. decembra 2019 so sredstva pridobljena na podlagi finančnega najema predstavljena v sklopu pravice do uporabe sredstev, v pojasnilu 5.11.

Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina na dan 31. decembra 2019 pripoznala med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi, znaša 1.440 tisoč EUR (31. december 2018: 1.418 tisoč EUR), za NLB pa znaša 7 tisoč EUR (31. december 2018: 7 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.l).

Na dan 31. decembra 2018 NLB Skupina izkazuje knjigovodsko vrednost sredstev, ki so dana v poslovni najem, v višini 2.334 tisoč EUR, NLB pa v višini 1.287 tisoč EUR. Za NLB Skupino se 44,9 % vseh sredstev, danih v poslovni najem, nanaša na motorna vozila, za NLB pa se vsa sredstva, dana v poslovni najem, nanašajo na drugo opremo.

5.9. Naložbene nepremičnine

		v tisoč EUR NLB

2019	2018	2019	2018
58.644	51.838	12.026	9.257
84	(9)	-	-
1.024	99	923	-
(8.417)	(5.687)	(3.571)	(53)
123	8.877	-	540
550	-	-	-
-	3.570	-	2.178
308	(44)	(75)	104
52.316	58.644	9.303	12.026
		NLB Skupina

Vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, ki jih je NLB Skupina pripoznala med naložbenimi nepremičninami, znaša 32.465 tisoč EUR (31. december 2018:

38.747 tisoč EUR), za NLB pa znaša 3.464 tisoč EUR (31. december 2018: 6.464 tisoč EUR) (pojasnilo 6.1.l).

Poslovni odhodki za naložbene nepremičnine:

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2019	2018	2019	2018
Oddane v najem	1.135	1.155	456	432
Niso oddane v najem	235	455	175	412
Skupaj	1.370	1.610	631	844

5.10. Neopredmetena sredstva

	NLB Skupina			v tisoč EUR NLB
	Programska oprema	Dobro ime		Skupaj Programska oprema
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2019	214.343	32.336	246.679	182.708
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	109	-	109	-
Povečanja	14.534	-	14.534	9.937
Odpisi	(69)	-	(69)	(64)
Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3)	(225)	-	(225)	-
Stanje 31. decembra 2019	228.692	32.336	261.028	192.581
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2019	182.904	28.807	211.711	159.317
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	75	-	75	-
Amortizacija (pojasnilo 4.11.)	9.994	-	9.994	7.348
Odpisi	(69)	-	(69)	(64)
Prodaja odvisne družbe (pojasnilo 3)	(225)	-	(225)	-
Stanje 31. decembra 2019	192.679	28.807	221.486	166.601
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2019	36.013	3.529	39.542	25.980
Stanje 1. januarja 2019	31.439	3.529	34.968	23.391

	NLB Skupina			NLB
	Programska oprema	Dobro ime		Skupaj Programska oprema
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2018	232.296	32.336	264.632	203.742
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(43)	-	(43)	-
Povečanja	10.798	-	10.798	7.615
Odpisi	(28.708)	-	(28.708)	(28.649)
Stanje 31. decembra 2018	214.343	32.336	246.679	182.708
Popravek vrednosti in oslabitve
Stanje 1. januarja 2018	200.851	28.807	229.658	179.831
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(35)	-	(35)	-
Amortizacija (pojasnilo 4.11.)	10.794	-	10.794	8.135
Odpisi	(28.706)	-	(28.706)	(28.649)
Stanje 31. decembra 2018	182.904	28.807	211.711	159.317
Neodpisana vrednost
Stanje 31. decembra 2018	31.439	3.529	34.968	23.391
Stanje 1. januarja 2018	31.445	3.529	34.974	23.911

5.11. Najemi

a) NLB Skupina kot najemojemalec

	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB 31. 12. 2019
	31. 12. 2019
Pravica do uporabe sredstev
Zemljišča in gradbeni objekti	13.481	1.691
Motorna vozila	1.256	1.049
Pohištvo in oprema	1.808	44
Skupaj	16.545	2.784
Obveznosti iz najema	16.713	2.784

Pravica do uporabe sredstev je v izkazu finančnega položaja vključena v postavko »Opredmetena osnovna sredstva«, obveznosti iz najema pa v postavko »Druge finančne obveznosti«.

Dodatki k sredstvom, ki predstavljajo pravico do uporabe, so v letu 2019 v NLB Skupini znašali 3.650 tisoč EUR, v NLB pa 1.114 tisoč EUR.

Izkaz poslovnega izida prikazuje naslednje zneske, vezane na najeme:

	NLB Skupina	v tisoč EUR NLB
	2019	2019
Amortizacija pravice do uporabe sredstev
Zemljišča in gradbeni objekti	3.446	425
Motorna vozila	522	349
Pohištvo in oprema	609	2
Skupaj	4.577	776

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	2019	2019
Odhodki za obresti (pojasnilo 4.1.)	(316)	(38)
Odhodki za kratkoročne najeme (vključeno v administrativne stroške)	(506)	(375)
Odhodki za najeme sredstev z nizko vrednostjo, ki zgoraj niso prikazani kot kratkoročni najemi (vključeno v administrativne stroške)	(787)	(151)
Prihodki iz podnajema sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe (vključeno v druge poslovne prihodke)	114	-

Skupni denarni odliv, vezan na najeme, je v letu 2019 v NLB Skupini znašal 5.558 tisoč EUR in v NLB 752 tisoč EUR.

NLB Skupina ima v najemu nekatere pisarne, poslovalnice, vozila in drugo opremo, ki jih uporablja pri svojem poslovanju. Najemne pogodbe za pisarne in poslovalnice so običajno sklenjene za obdobje od 5 do 20 let, medtem ko so nekatere najemne pogodbe sklenjene za

nedoločen čas. Pogodbe za nedoločen čas so vključene v pripoznanje obveznosti iz najema skladno s planskimi ocenami. Običajno se predvideva 5-letno najemno obdobje, razen za poslovne prostore na strateških lokacijah, za katere poslovodstvo oceni drugačen (daljši najemni rok). Najemi vozil in druge opreme so običajno sklenjeni za obdobje od 1 do 5 let. Več najemnih pogodb vključuje možnost podaljšanja in možnost odpovedi najema. O teh

možnostih se dogovori poslovodstvo skladno s poslovnimi potrebami NLB Skupine. Najemnine v obdobjih, za katere velja možnost podaljšanja najema, so vključene v merjenje obveznosti iz najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil.

Pogoji posameznega najema se dogovorijo za vsak primer posebej in vsebujejo različne pogoje. Razen zavez, ki v povezavi z najetimi sredstvi nudijo zaščito

najemodajalcu, najemne pogodbe ne vključujejo nobenih drugih zavez. Najeta sredstva ne smejo biti uporabljena kot zavarovanje za najete kredite.

NLB Skupina ima v najemu tudi določeno opremo z dobo najema 12 mesecev ali manj in opremo majhne vrednosti. Za te najeme NLB Skupina uporablja izvzetje

iz obveznosti pripoznanja za kratkoročne najeme in za najeme majhnih vrednosti. Najemnine za kratkoročne najeme in najeme predmetov majhne vrednosti se pripoznajo kot strošek na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema.

Za izračun neto sedanje vrednosti prihodnjih najemnin NLB Skupina kot diskontno stopnjo uporablja interno transferno ceno za depozite prebivalstva.

NLB Skupina in NLB nimata stroškov v zvezi s spremenljivimi najemninami in dobički ali izgubami, ki bi izhajale iz transakcij prodaje s povratnim najemom.

Analiza zapadlosti najemnih obveznosti je razkrita v pojasnilu 6.3.f).

Obveznosti iz poslovnega najema (MRS 17)

V primeru, kjer je NLB oziroma družba iz NLB Skupine najemnik, so minimalna prihodnja plačila iz naslova nepreklicnega najema naslednja:

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2018	31. 12. 2018
Nepremičnine
Obveznosti, ki zapadejo do enega leta	3.753	604
Obveznosti, ki zapadejo od enega leta do petih let	11.582	1.424
Obveznosti, ki zapadejo v več kot petih letih	1.883	120
Drugo
Obveznosti, ki zapadejo do enega leta	1.935	489
Obveznosti, ki zapadejo od enega leta do petih let	5.270	1.074
Obveznosti, ki zapadejo v več kot petih letih	425	-
Skupaj	24.848	3.711

b) NLB Skupina kot najemodajalec

Večina pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemodajalec, se nanaša na pogodbe o finančnem in poslovnem najemu službenih vozil ter na pogodbe o poslovnem najemu poslovnih prostorov in POS terminalov.

Največji del najemnih pogodb, v katerih NLB Skupina nastopa kot najemodajalec, so pogodbe o finančnem najemu (pogodbe o poslovnem najemu pomenijo manj kot 10 % vseh pogodb o najemu). Večina pogodb o finančnem najemu je sklenjena za nepreklicno obdobje od 48 do 60 mesecev. S plačilom zadnjega obroka najemnine ob koncu pogodbe, postane predmet najema last najemnika. Terjatve finančnega najema so zavarovane s predmetom najema. NLB Skupina nima pogodb o finančnem najemu s spremenljivimi najemninami.

Naložbene nepremičnine so dane v najem najemnikom po pogodbi o operativnem najemu z mesečnimi najemninami. NLB Skupina nima spremenljivih najemnin, odvisnih od indeksa ali stopnje. Naložbene nepremičnine se običajno oddajajo v najem za obdobje od 2 do 10 let. Nekatere pogodbe so sklenjene za nedoločen čas.

Popravki vrednosti kreditov vključujejo tudi popravke vrednosti za neizterljive terjatve iz finančnega najema, in sicer na dan 31. decembra 2019 znašajo 4.505 tisoč EUR (na dan 31. decembra 2018 6.335 tisoč EUR).

Finančni najem

Krediti strankam, ki niso banke, v NLB Skupini vključujejo terjatve iz finančnega najema.

Spodnja tabela prikazuje analizo zapadlosti terjatev iz najema – nediskontirane najemnine, ki bodo prejete po datumu poročanja.

	v tisoč EUR
NLB Skupina (MSRP 16)	2019
Manj kot eno leto	25.351
Eno do dve leti	13.119
Dve do tri leta	7.317
Tri do štiri leta	3.632
Štiri do pet let	1.758
Več kot pet let	1.860
Skupaj nediskontirana terjatev iz najema	53.037
Nezasluženi finančni prihodki	(4.020)
Čista naložba v najem	49.017

NLB Skupina je v letu 2019 pripoznala prihodke iz obresti na terjatve iz najema v višini 3.776 tisoč EUR.

v tisoč EUR
31. 12. 2018

37.818
53.450
3.874
95.142
(8.300)
86.842
86.842

34.164
49.050
3.628
86.842

Poslovni najem

Spodnja tabela prikazuje analizo zapadlosti najemnin – nediskontirane najemnine, ki bodo prejete po datumu poročanja (MSRP 16).

		v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	2019	2019
Manj kot eno leto	1.855	405
Eno do dve leti	1.447	392
Dve do tri leta	1.200	315
Tri do štiri leta	484	293
Štiri do pet let	445	285
Več kot pet let	697	326
Skupaj	6.128	2.016

Prihodnji minimalni prihodki iz poslovnega najema iz naložbenih nepremičnin (MRS 17):

	NLB Skupina
	2018	2018
Prihodki, ki zapadejo do enega leta	2.941	603
Prihodki, ki zapadejo od enega leta do petih let	5.801	2.097
Prihodki, ki zapadejo v več kot petih letih	336	236
Skupaj	9.078	2.936

V NLB Skupini prihodki iz najemnin naložbenih nepremičnin znašajo 4.124 tisoč EUR (2018: 4.759 tisoč EUR), iz najemnin

od premičnin pa 985 tisoč EUR (2018: 2.152 tisoč EUR). V NLB prihodki iz najemnin naložbenih nepremičnin znašajo 697 tisoč EUR (2018: 543 tisoč EUR), iz najemnin od premičnin pa 455 tisoč EUR (2018: 437 tisoč EUR) (pojasnilo 4.8).

5.12. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov a) Razčlenitev po vrstah naložb v odvisne družbe

Skupaj	351.883	350.733
Nefinančne družbe	55.904	54.754
Druge finančne organizacije	18.819	18.819
Banke	277.160	277.160
NLB	31. 12. 2019	31. 12. 2018
		v tisoč EUR

Podatki odvisnih družb, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine na dan 31. decembra 2019:

	Dejavnost	Sedež	Velikost kapitala družbe na dan 31. 12. 2019	Poslovni izid družbe v 2019	Udeležba NLB v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB v %	Udeležba NLB Skupine v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Severna Makedonija	209.664	32.877	86,97	86,97	86,97	86,97
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Črna gora	67.532	7.565	99,83	99,83	99,83	99,83
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Bosna in Hercegovina	88.745	17.101	99,85	99,85	99,85	99,85
NLB Banka sh.a., Priština	Bančništvo	Kosovo	84.927	19.545	81,21	81,21	81,21	81,21
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Bosna in Hercegovina	81.499	9.047	97,34	97,35	97,34	97,35
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	Srbija	72.954	4.142	99,997	99,997	99,997	99,997
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Slovenija	10.509	5.512	100	100	100	100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana	Finance	Slovenija	16.786	1.332	100	100	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji" Finance		Hrvaška	2.373	(502)	-	-	100	100
NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - "u likvidaciji"	Finance	Črna gora	(1.558)	(1.662)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Srbija	5.930	430	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Sarajevo	Finance	Bosna in Hercegovina	632	(365)	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Črna gora	17.618	480	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Slovenija	20.518	141	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji	Nepremičnine	Hrvaška	1.556	(161)	-	-	100	100
BH-RE d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Bosna in Hercegovina	18	(13)	-	-	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Črna gora	1.818	(89)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Srbija	1.912	(267)	100	100	100	100
SPV 2 d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Srbija	814	(57)	100	100	100	100
S-REAM d.o.o, Ljubljana	Nepremičnine	Slovenija	1.585	(168)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Hrvaška	2.045	458	-	-	100	100
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Srbija	30.933	557	100	100	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Črna gora	615	165	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation	Finance	Švica	9.817	2.302	100	100	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	Srbija	(21)	(1)	-	-	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Nemčija	2.164	(275)	100	100	100	100

Podatki odvisnih družb, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine na dan 31. decembra 2018:

v tisoč EUR

	Dejavnost	Sedež	Velikost kapitala družbe na dan 31. 12. 2018	Poslovni izid družbe 2018	Udeležba NLB v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB v %	Udeležba NLB Skupine v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Severna Makedonija	199.808	37.068	86,97	86,97	86,97	86,97
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Črna gora	68.937	10.033	99,83	99,83	99,83	99,83
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Bosna in Hercegovina	87.218	16.184	99,85	99,85	99,85	99,85
NLB Banka sh.a., Priština	Bančništvo	Kosovo	71.786	14.836	81,21	81,21	81,21	81,21
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Bosna in Hercegovina	80.174	8.757	97,34	97,35	97,34	97,35
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	Srbija	67.686	5.202	99,997	99,997	99,997	99,997
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Srbija	30.110	(536)	100	100	100	100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Slovenija	9.321	4.324	100	100	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Črna gora	450	(870)	100	100	100	100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana	Finance	Slovenija	15.472	4.582	100	100	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji" Finance		Hrvaška	2.884	(946)	-	-	100	100
NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - "u likvidaciji"	Finance	Črna gora	105	(453)	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Srbija	5.448	259	100	100	100	100
NLB Leasing d.o.o., Sarajevo	Finance	Bosna in Hercegovina	4.577	(180)	100	100	100	100
NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje - vo likvidacija	Finance	Severna Makedonija	1.062	87	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Črna gora	18.496	1.568	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Slovenija	20.377	(648)	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji	Nepremičnine	Hrvaška	1.726	1.184	-	-	100	100
BH-RE d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Bosna in Hercegovina	29	(15)	-	-	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Črna gora	167	(143)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Srbija	135	(99)	100	100	100	100
SR-RE d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Srbija	2.027	(328)	100	100	100	100
SPV 2 d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Srbija	862	(753)	100	100	100	100
S-REAM d.o.o, Ljubljana	Nepremičnine	Slovenija	1.753	(47)	100	100	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Hrvaška	1.597	928	-	-	100	100
CBS Invest d.o.o., Sarajevo	Nepremičnine	Bosna in Hercegovina	22	(36)	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation	Finance	Švica	7.682	210	100	100	100	100
NLB InterFinanz Praha s.r.o., Praga	Finance	Češka republika	177	(30)	-	-	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	Srbija	(21)	(5)	-	-	100	100
Prospera plus d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Turizem in gostinstvo	Slovenija	162	(323)	100	100	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Nemčija	3.543	780	100	100	100	100

Spremembe lastniških deležev NLB Skupine v odvisnih družbah v letih 2019 in 2018 so pojasnjene v pojasnilu 3.

Podatki odvisnih družb s pomembnim deležem manjšinskih lastnikov pred izločenimi transakcijami z odvisnimi družbami

				v tisoč EUR
		NLB Banka, Skopje		NLB Banka, Priština
	2019	2018	2019	2018
Delež udeležbe manjšinskih lastnikov v kapitalu v %	13,03	13,03	18,79	18,79
Delež glasovalnih pravic manjšinskih lastnikov v %	13,03	13,03	18,79	18,79
Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa
Prihodki	84.105	82.103	45.066	38.462
Čisti dobiček/(izguba) iz poslovnega leta	32.877	37.068	19.545	14.836
Manjšinskih lastnikov	4.284	4.830	3.673	2.788
Drugi vseobsegajoči donos	1.092	(938)	1.025	721
Skupaj vseobsegajoči donos	33.969	36.130	20.570	15.557
Manjšinskih lastnikov	4.426	4.708	3.865	2.923
Plačane dividende manjšinjskim lastnikom	3.139	1.122	1.396	1.974
Izkaz finančnega položaja
Kratkoročna sredstva	668.866	662.750	379.090	338.536
Dolgoročna sredstva	793.433	687.301	421.995	329.591
Kratkoročne obveznosti	1.049.358	936.248	597.505	494.208
Dolgoročne obveznosti	203.277	213.995	118.653	102.133
Kapital	209.664	199.808	84.927	71.786
Manjšinskih lastnikov	27.319	26.035	15.958	13.489

b) Razčlenitev po vrstah naložb v pridružene družbe in skupne podvige

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine Druge finančne organizacije Nefinančne družbe	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
	7.499	37.147	1.056	4.465
	-	-	310	312
Skupaj	7.499	37.147	1.366	4.777

V letu 2018 je NLB prodala svojo pridruženo družbo Skupna pokojninska družba d.o.o., Ljubljana (pojasnilo 4.14.)

Pridružene družbe NLB Skupine

			2019		2018
	Dejavnost	Sedež	Udeležba v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %	Udeležba v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %
Bankart d.o.o., Ljubljana	Kartično poslovanje	Slovenija	39,44	39,44	39,44	39,44
ARG - Nepremičnine d.o.o., Horjul	Nepremičnine	Slovenija	75,00	75,00	75,00	75,00

NLB v ARG-Nepremičnine, Horjul na podlagi družbene pogodbe med lastniki nima obvladujočega, temveč le pomemben vpliv, zato družbo računovodsko

obravnavamo kot pridruženo družbo.

Knjigovodska vrednost deležev v pridruženih družbah, vključenih v

konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine

		v tisoč EUR
	2019	2018
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	7.499	7.243
Delež NLB Skupine
- v dobičku poslovnega leta	1.036	1.281
- v drugem vseobsegajočem donosu	(81)	(59)
- v vseobsegajočem donosu	955	1.222

NLB Skupina v letu 2019 ni pripoznala dobička pridružene družbe v višini 5 tisoč EUR (2018: nepripoznani dobiček 39 tisoč EUR), ker kumulativno nepripoznani delež izgub iz pridružene družbe na dan 31.

decembra 2019 znaša 2.295 tisoč EUR (31. december 2018: 2.299 tisoč EUR).

Skupni podvigi NLB Skupine

			2019	2018
	Dejavnost	Sedež	Delež glasovalnih pravic v %	Delež glasovalnih pravic v %
NLB Vita d.d., Ljubljana	Zavarovalništvo	Slovenija	50	50
Skupina Prvi faktor, Ljubljana	Finance	Slovenija	50	50

NLB Skupina v letu 2019 ni pripoznala izgube skupnega podviga v višini 183 tisoč EUR (2018: nepripoznana izguba 135 tisoč EUR). Kumulativno nepripoznani delež izgub iz skupnega podviga na dan 31. decembra 2019 znaša 14.687 tisoč EUR (31. december 2018: 14.505 tisoč EUR).

Povzetek finančnih informacij pomembnega skupnega podviga NLB Vita, Ljubljana, ki

je vključen v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine:

		NLB Vita d.d., Ljubljana
	1. 1. - 30. 9. 2019	2018
Prihodki	62.604	88.492
Prihodki iz obresti	6.119	7.829
Odhodki za obresti	(27)	(2)
Stroški amortizacije	(285)	(241)
Davek iz dohodka	(1.483)	(1.835)
Čisti dobiček obdobja	6.323	8.330
Drugi vseobsegajoči donos	21.756	(10.424)
Skupaj vseobsegajoči donos	28.079	(2.094)
Delež NLB Skupine
- v dobičku obdobja	3.162	4.165
- v drugem vseobsegajočem donosu	10.878	(5.212)
	30. 9. 2019	31. 12. 2018
Skupaj sredstva	541.801	457.929
Denar in denarni ustrezniki	362	35
Skupaj obveznosti	458.081	398.122
Kapital	83.720	59.807
Delež NLB Skupine v kapitalu skupnih podvigov, vključenih v konsolidirane izkaze NLB Skupine	41.860	29.904
Knjigovodska vrednost lastniškega deleža NLB Skupine	41.860	29.904

Podatki za leto 2019 so predstavljeni na dan 30. september 2019, saj je bila naložba

takrat, zaradi pričakovane prodaje v letu

2020, razvrščena med nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (pojasnilo 3).

c) Gibanje naložb v pridružene družbe in skupne podvige

	v tisoč EUR
2019	2018
37.147	43.765
-	(5.077)
5.051	7.201
(854)	(1.755)
7.819	(5.273)
(2.781)	(1.714)
(38.883)	-
7.499	37.147

5.13. Druga sredstva

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev (pojasnilo 6.1.l)	51.322	60.173	5.292	5.815
Nevračunani stroški	6.005	5.247	4.935	3.862
Zaloge	2.513	3.346	378	378
Terjatve za davke	2.021	1.421	435	400
Terjatve za dane predujme	1.950	784	102	182
Skupaj	63.811	70.971	11.142	10.637

Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev NLB Skupine v višini 50.467 tisoč EUR (31.

december 2018: 59.540 tisoč EUR) in NLB v višini 5.292 tisoč EUR (31. december

2018: 5.815 tisoč EUR), predstavljajo nepremičnine (pojasnilo 6.1 l).

5.14. Gibanje popravkov vrednosti

a) Gibanje popravkov vrednosti kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti

NLB Skupina	Stanje 1. januarja 2019	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Odpisi	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Prodaja odvisne družbe	Stanje 31. decembra 2019	Poplačila odpisanih terjatev
12-mesečne pričakovane izgube
Krediti fizičnim osebam	17.162	50	11.754	(7.474)	-	120	1	-	21.613	-
Krediti pravnim osebam	24.416	18	9.598	4.184	(197)	(2.825)	16	-	35.210	-
Druga finančna sredstva	182	2	20	11	(31)	(7)	-	-	177	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	8.263	1	(8.321)	3.980	(3)	2.182	1	-	6.103	-
Krediti pravnim osebam	27.274	22	(1.317)	(1.369)	(38)	2.510	(6)	-	27.076	-
Druga finančna sredstva	58	(1)	(63)	24	(2)	11	-	-	27	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	59.054	189	(3.433)	13.661	(21.117)	(638)	21	-	47.737	3.821
Krediti pravnim osebam	317.524	1.000	(8.281)	(12.839)	(112.266)	(18)	(320)	-	184.800	13.499
Druga finančna sredstva	7.956	(3)	43	795	(2.073)	8	(4)	(2.020)	4.702	56
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Krediti pravnim osebam	2.184	-	-	(298)	-	-	1	-	1.887	-
Druga finančna sredstva	1	-	-	2	-	-	-	-	3	-

NLB Skupina	Stanje 1. januarja 2018	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Odpisi	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018	Poplačila odpisanih terjatev
12-mesečne pričakovane izgube
Krediti fizičnim osebam	15.291	-	14.182	(12.238)	-	(74)	1	17.162	-
Krediti pravnim osebam	20.040	(54)	6.104	(144)	(29)	(1.540)	39	24.416	-
Druga finančna sredstva	171	-	85	(49)	(33)	6	2	182	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	8.307	-	(8.357)	7.849	-	461	3	8.263	-
Krediti pravnim osebam	25.896	(59)	4.216	(2.856)	(13)	118	(28)	27.274	-
Druga finančna sredstva	25	-	71	(40)	(25)	(1)	28	58	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	60.513	-	(5.825)	13.578	(10.685)	1.426	47	59.054	3.278
Krediti pravnim osebam	420.557	1.345	(10.320)	(8.640)	(84.270)	(173)	(975)	317.524	22.667
Druga finančna sredstva	10.672	1	(156)	1.143	(3.496)	7	(215)	7.956	467
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Krediti pravnim osebam	1.680	-	-	504	-	-	-	2.184	-
Druga finančna sredstva	-	-	-	1	-	-	-	1	-

NLB	Stanje 1. januarja 2019	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Odpisi	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2019	Poplačila odpisanih terjatev
12-mesečne pričakovane izgube
Krediti fizičnim osebam	6.355	3.991	(2.377)	-	(775)	1	7.195	-
Krediti pravnim osebam	10.511	2.036	728	(5)	380	20	13.670	-
Druga finančna sredstva	27	15	25	(4)	(8)	-	55	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	1.255	(2.875)	1.854	(3)	1.164	1	1.396	-
Krediti pravnim osebam	11.405	6.433	(8.882)	(34)	870	-	9.792	-
Druga finančna sredstva	6	(2)	4	-	1	-	9	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	18.347	(1.116)	5.833	(6.962)	(545)	19	15.576	1.382
Krediti pravnim osebam	154.763	(8.469)	(7.892)	(66.998)	(139)	12	71.277	6.671
Druga finančna sredstva	1.855	(13)	659	(722)	(2)	-	1.777	16
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Krediti pravnim osebam	2.145	-	(290)	-	-	1	1.856	-
Druga finančna sredstva	1	-	2	-	-	-	3	-

NLB	Stanje 1. januarja 2018	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Odpisi	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018	Poplačila odpisanih terjatev
12-mesečne pričakovane izgube
Krediti fizičnim osebam	4.908	5.288	(3.651)	-	(191)	1	6.355	-
Krediti pravnim osebam	11.396	(661)	156	(28)	(379)	27	10.511	-
Druga finančna sredstva	24	12	(9)	(4)	4	-	27	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	2.050	(2.701)	1.619	-	284	3	1.255	-
Krediti pravnim osebam	4.266	13.054	(7.165)	(11)	1.261	-	11.405	-
Druga finančna sredstva	5	18	(17)	-	-	-	6	-
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Krediti fizičnim osebam	20.009	(2.587)	5.286	(5.529)	1.121	47	18.347	1.313
Krediti pravnim osebam	210.321	(12.393)	(16.468)	(26.750)	58	(5)	154.763	9.451
Druga finančna sredstva	2.637	(30)	419	(1.174)	3	-	1.855	420
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Krediti pravnim osebam	1.656	-	489	-	-	-	2.145	-
Druga finančna sredstva	-	-	1	-	-	-	1	-

Neporavnani pogodbeni znesek za finančna sredstva, ki so bila odpisana v letu, ki se je končalo 31. decembra 2019, in so še vedno

predmet izterjave, znaša za NLB Skupino 99.782 tisoč EUR (31. december 2018: 41.116 tisoč EUR) in za NLB 51.137 tisoč EUR (31. december 2018: 9.598 tisoč EUR).

b) Gibanje popravkov vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev

NLB Skupina	Stanje 1. januarja 2019	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2019
12-mesečne pričakovane izgube
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti	2.898	4	-	292	(55)	1	3.140
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	3.597	(4)	19	1.332	(188)	1	4.757
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	75	-	(19)	(24)	10	-	42
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	798	-	-	-	-	-	798

v tisoč EUR

NLB Skupina	Stanje 1. januarja 2018	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018
12-mesečne pričakovane izgube
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti	2.169	(4)	-	728	5	-	2.898
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	3.696	1	(108)	28	(21)	1	3.597
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-	-	108	(33)	-	-	75
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	798	-	-	-	-	-	798
							v tisoč EUR
					Spremembe modelov/

NLB	Stanje 1. januarja 2019	Povečanja/ (Zmanjšanja)	parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2019
12-mesečne pričakovane izgube
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti	1.323	342	(49)	1	1.617
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.541	182	(11)	2	1.714
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	798	-	-	-	798

					v tisoč EUR
NLB	Stanje 1. januarja 2018	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018
12-mesečne pričakovane izgube
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti	1.298	20	5	-	1.323
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.392	169	(21)	1	1.541
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	798	-	-	-	798

c) Pojasnilo, kako so znatne spremembe bruto knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov prispevale k spremembam popravka vrednosti za izgubo

V letu 2019 se je bruto knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, povečala za 225.128 tisoč EUR za NLB Skupino in 210.482 tisoč EUR za NLB, ker pa so vsi uvrščeni v 1. skupino, je to le povečalo stanje popravkov vrednosti samo za 242 tisoč EUR za NLB Skupino in 294 tisoč EUR za NLB. Spremembe bruto knjigovodske vrednosti kreditov bankam

prav tako niso povzročile pomembnih sprememb v popravkih vrednosti. Za NLB Skupino se je bruto knjigovodska vrednost kreditov bankam zmanjšala za 25.324 tisoč EUR, popravki vrednosti pa za 31 tisoč EUR; za NLB pa se je bruto knjigovodska vrednost kreditov bankam povečala za 34.119 tisoč EUR, popravki vrednosti pa za 64 tisoč EUR.

Znižanje popravkov vrednosti za druga finančna sredstva za NLB Skupino v višini 3.290 tisoč EUR je v glavnem posledica zmanjšanja knjigovodske vrednosti zaradi

odtujitve odvisne družbe (2.020 tisoč EUR) in odpisov (2.106 tisoč EUR). Za NLB se je popravek vrednosti za druga finančna sredstva zmanjšal le za 47 tisoč EUR.

Največja sprememba popravkov vrednosti je bila pri kreditih strankam, ki niso banke, saj so se na ravni NLB Skupine znižali za 131.123 tisoč EUR in na ravni NLB za 83.794 tisoč EUR, ne glede na to, da se je bruto knjigovodska vrednost povečala za 333.968 tisoč EUR na NLB Skupini in 33.328 tisoč EUR na NLB. Največje znižanje bruto knjigovodske vrednosti

je bilo realizirano v skupinah 2 in 3 z vseživljenjskimi pričakovanimi kreditnimi izgubami, povečanje pa v skupini 1 z

12-mesečnimi pričakovanimi kreditnimi izgubami. Spodnja tabela prikazuje, kako so spremembe bruto knjigovodske vrednosti kreditov strankam, ki niso banke, prispevale k spremembam popravka vrednosti.

v tisoč EUR

		NLB Skupina			NLB
	12-mesečne pričakovane izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube kreditno oslabljene	Skupaj	12-mesečne pričakovane izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube kreditno oslabljene	Skupaj
Stanje 1. januarja 2019	6.426.820	577.935	573.445	7.578.200	4.146.744	208.191	299.101	4.654.036
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	4.896	587	2.110	7.593	-	-	-	-
Prenosi	(6.887)	(17.381)	24.268	-	(12.370)	9.872	2.498	-
Povečanja/(Zmanjšanja)	666.177	(90.175)	(116.728)	459.274	213.446	(28.728)	(80.394)	104.324
Odpisi	(197)	(41)	(133.383)	(133.621)	(5)	(37)	(73.960)	(74.002)
Tečajne razlike	1.515	92	(885)	722	2.734	128	144	3.006
Stanje 31. decembra 2019	7.092.324	471.017	348.827	7.912.168	4.350.549	189.426	147.389	4.687.364

5.15. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Depoziti bank in centralnih bank	42.840	26.775	89.820	48.903
Krediti bank in centralnih bank	170.385	258.423	161.564	244.133
Depoziti strank, ki niso banke	11.612.317	10.464.017	7.760.737	7.033.409
Krediti strank, ki niso banke	64.458	61.844	2.537	4.128
Podrejene obveznosti	210.569	15.050	210.569	-
Druge finančne obveznosti	158.484	100.887	98.342	62.212
Skupaj	12.259.053	10.926.996	8.323.569	7.392.785

a) Depoziti bank in centralnih bank in strank, ki niso banke

				v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Vloge na vpogled
- bank in centralnih bank	31.298	23.191	86.366	41.949
- strank, ki niso banke	9.463.888	8.281.230	6.917.810	6.084.776
- države	214.472	214.770	69.855	83.258
- finančne organizacije	134.735	120.906	114.836	106.060
- gospodarstvo	2.212.002	1.857.646	1.352.522	1.111.963
- fizične osebe	6.902.679	6.087.908	5.380.597	4.783.495
Prejeti depoziti
- bank in centralnih bank	11.542	3.584	3.454	6.954
- strank, ki niso banke	2.148.429	2.182.787	842.927	948.633
- države	42.909	46.328	31.027	35.838
- finančne organizacije	126.156	91.906	32.147	8.196
- gospodarstvo	299.094	266.857	175.368	165.952
- fizične osebe	1.680.270	1.777.696	604.385	738.647
Skupaj	11.655.157	10.490.792	7.850.557	7.082.312

b) Krediti bank in centralnih bank in strank, ki niso banke

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Krediti
- bank in centralnih bank	170.385	258.423	161.564	244.133
- strank, ki niso banke	64.458	61.844	2.537	4.128
- države	16.657	10.582	-	-
- finančne organizacije	44.157	45.417	-	-
- gospodarstvo	3.644	5.845	2.537	4.128
Skupaj	234.843	320.267	164.101	248.261

NLB Skupina in NLB na dan 31. decembra 2019 izkazujeta 344.687 tisoč EUR odobrenih nečrpanih kreditov (31. december 2018: 343.653 tisoč EUR).

c) Podrejene obveznosti

											v tisoč EUR
				NLB Skupina				NLB
					31. 12. 2019		31. 12. 2018		31. 12. 2019		31. 12. 2018
	Valuta	Datum zapadlosti	Obrestna mera	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost
Podrejene obveznice
	EUR	6. 5. 2029	4,2 % do 6. 5. 2024, potem 5Y MS + 4,159 % p.a.	45.826	45.000	-	-	45.826	45.000	-	-
	EUR	19. 11. 2029	3,65 % do 19. 11. 2024, potem 5Y MS + 3,833 % p.a.	119.376	120.000	-	-	119.376	120.000	-	-
Podrejeni krediti
	EUR	20. 9. 2029	3,826 % do 20. 9. 2024, potem 5Y IRS + 4,21 % p.a.	45.367	45.000	-	-	45.367	45.000	-	-
	EUR	30. 6. 2020	6 mesečni EURIBOR + 7,7 % p.a.	-	-	5.110	5.000	-	-	-	-
	EUR	26. 6. 2025	6 mesečni EURIBOR + 6,25 % p.a.	-	-	9.940	10.000	-	-	-	-
Skupaj				210.569	210.000	15.050	15.000	210.569	210.000	-	-

Obe v letu 2019 izdani obveznici predstavljata nekonvertibilne instrumente dodatnega kapitala (pojasnilo 5.22.). Podrejene obveznosti iz instrumentov dodatnega kapitala se v primeru stečaja ali likvidacije izdajatelja poplačajo:

a) ob poplačilu vseh nepodrejenih obveznosti izdajatelja in morebitnih podrejenih terjatev, za katere je določeno, da se poplačajo pred instrumenti dodatnega kapitala;
b) hkrati in sorazmerno z obveznostmi iz naslova drugih instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje za instrumente dodatnega kapitala ali imajo pri poplačilu isti vrstni red kot instrumenti dodatnega kapitala; in
c) pred obveznostmi iz naslova delnic in drugih instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali dodatnega temeljnega kapitala ali imajo pri poplačilu isti vrstni red.

NLB je septembra 2019 sklenila pogodbo o najemu podrejenega kredita v višini 45 milijonov EUR za vključitev v dodatni kapital z namenom okrepitve in optimizacije kapitalske strukture. NLB mora za vključitev kredita v izračun dodatnega kapitala v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti predhodno dovoljenje ECB. Ker do 23. 12. 2019 dovoljenje ni bilo izdano in njegove izdaje ni bilo mogoče utemeljeno pričakovati v bližnji prihodnosti, je NLB napovedala predčasno odplačilo kredita, ki je bilo izvedeno v januarju 2020.

Gibanje podrejenih obveznosti

		NLB Skupina
	2019	2018	2019	2018
Stanje 1. januarja	15.050	27.350	-	-
Tečajne razlike na otvoritvena stanja	6	(143)	-	-
Denarne postavke:	193.319	(11.975)	208.321	-
- novo izdane podrejene obveznosti	208.321	-	208.321	-
- poplačila podrejenih obveznosti	(15.002)	(11.975)	-	-
Nedenarne postavke:	2.194	(182)	2.248	-
- obračunane obresti	2.194	(182)	2.248	-
Stanje 31. decembra	210.569	15.050	210.569	-

d) Druge finančne obveznosti

31. 12. 2018	NLB 31. 12. 2019	31. 12. 2018


20.360	4.960	4.451
22.567	20.014	20.511
16.404	16.259	13.191
-	2.784	-
11.988	10.481	4.741
12.683	9.666	9.151
3.645	2.455	2.389
1.861	1.660	1.802
11.379	30.063	5.976
100.887	98.342	62.212

Druge finančne obveznosti vključujejo obveznosti do zavarovalnic, prejete varščine ter obveznosti za nakup vrednostnih papirjev in obveznosti iz skrbniških poslov.

5.16. Rezervacije

a) Razčlenitev po vrstah rezervacij

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Rezervacije za prevzete obveznosti (pojasnilo 5.23.a)	39.421	39.082	29.163	29.516
Rezervacije za ugodnosti zaposlenih	17.704	15.404	14.743	13.158
Rezervacije za reorganizacijo	14.500	12.363	14.182	11.942
Rezervacije za pravna tveganja	16.627	13.076	2.211	2.180
Druge rezervacije	162	209	85	198
Skupaj	88.414	80.134	60.384	56.994

Pravna tveganja

Rezervacije za pravna tveganja so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida sodnih postopkov. Proti NLB Skupini je na dan 31. decembra 2019 vloženih 31 (31. december 2018: 34) materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov v skupni višini 340.492 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2018: 374.620 tisoč EUR). Na dan 31. decembra 2019 je proti NLB vloženih 16 materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov (31. december 2018: 17) v skupni višini 177.075 tisoč EUR, brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2018: 205.686 tisoč EUR).

Največji znesek med materialno pomembnimi tožbenimi zahtevki predstavljajo tožbeni zahtevki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebačke banke (ZaBa) proti NLB, ki se nanašajo na stare devizne vloge varčevalcev v LB Glavni Filiali Zagreb, ki so bile prenesene na ti dve banki in znašajo v približnem glavničnem znesku 170 mio EUR (preračunano po stanju na dan 31. december 2019). Zaradi dolgotrajnosti postopkov skupni znesek

obresti že presega glavnico. NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, zato z navajanjem številnih procesnih in vsebinskih razlogov tem zahtevkom vselej nasprotuje. Ključna razloga, da NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, sta, da je bila ustanovljena šele z ustavnim zakonom 27. julija 1994 (NLB v času, ko so bile vloge položene pri LB Glavni Filiali Zagreb, še ni obstajala), in da NLB ni prevzela nobenih obveznosti iz tega naslova. Poleg tega gre za sukcesijsko vprašanje nekdanje Jugoslavije, saj sta se vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške z Memorandumom o soglasju, ki je bil podpisan leta 2013, dogovorili, da se rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke na Hrvaškem (LB) najde na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva ter da bo Republika Hrvaška do dokončne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami začeli PBZ in ZaBa.

Kljub dogovoru v Memorandumu o soglasju (Memorandum) o ustavitvi začetih sodnih postopkov je v šestih postopkih,

kot je podrobneje obrazloženo spodaj, drugostopenjsko sodišče Županijski sud v Zagrebu odločilo v korist tožeče stranke. V treh primerih je NLB vložila ustavno tožbo na Ustavno sodišče Republike Hrvaške potem, ko je bila neuspešna z izrednim pravnim sredstvom pred Vrhovnim sodiščem Republike Hrvaške, v treh pa je vložila izredno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče Republike Hrvaške.

Nasprotno z zgoraj navedenimi odločitvami sodišča pa je bil v enem izmed primerov tožbeni zahtevek PBZ pravnomočno končan v korist NLB. Revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške, ki jo je vložila tožeča stranka, je Vrhovno sodišče 16. junija 2015 zavrnilo.

V drugih primerih, glede katerih tečejo zgoraj opisani postopki, še niso bile izdane pravnomočne sodne odločbe.

V spodnji tabeli so povzeti zneski, kot izhajajo iz pravnomočnih sodnih odločb (brez pripadajočih zamudnih obresti).

Datum sodbe	Stroški postopka Tožeča stranka Glavnični znesek v HRK			Izvedeni ukrepi s strani NLB
Maj 2015	PBZ	254.76 EUR	15.781,25 HRK	Vložitev ustavne tožbe, saj NLB meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in ustavnimi načeli ter sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ustavno sodišče Republike Hrvaške je dne 21. 5. 2018 zavrnilo ustavno tožbo NLB d.d.
April 2018	PBZ	222.426,39 EUR	253.283,37 HRK	Vložitev ustavne tožbe proti sodnim odločbam (vključno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RH v revizijskem postopku), saj NLB meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in ustavnimi načeli ter sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
September 2017	ZaBa	492.430,53 EUR	748.583,75 HRK	Vložitev ustavne tožbe proti sodnim odločbam (vključno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RH v revizijskem postopku), saj NLB meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in ustavnimi načeli ter sklenjenim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
November 2017	PBZ	220.115,98 EUR	688.268,12 HRK	NLB sodbe spodbija z revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške
December 2018	PBZ	375.938,42 EUR	679.926,08 HRK	in kasneje, če bo to potrebno, jih bo izpodbijala tudi z vsemi ostalimi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, saj obveznosti starega deviznega varčevanja v skladu s slovenskim ustavnim zakonom niso obveznosti NLB.
Marec 2019	PBZ	9.185.141,76 USD	3.198.760,00 HRK	NLB sodbo izpodbija z revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške in kasneje, če bo to potrebno, jo bo izpodbijala tudi z vsemi ostalimi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, saj obveznosti starega deviznega varčevanja v skladu s slovenskim ustavnim zakonom niso obveznosti NLB.

Skupščina NLB je podala navodila Upravi za ravnanje v primeru obstoječih in morebitnih bodočih pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč proti LB in NLB v zvezi s prenesenimi starimi deviznimi vlogami, še posebej, da NLB prostovoljno

ne poravna dosojenih zneskov, in podala dodatne usmeritve glede uporabe pravnih sredstev in glede upravljanja premoženja s tega vidika.

Dne 19. julija 2018 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKNNLB), ki je začel veljati 14. avgusta 2018. V skladu

z ZVKNNLB Sklad za nasledstvo, javni sklad (v nadaljevanju: Sklad), nadomesti NLB zneske, ki so prisilno izterjani od nje na podlagi pravnomočnih sodnih odločb sodišč Republike Hrvaške, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge, in sicer znesek glavnice, pripadajočih obresti, sodnih, odvetniških in drugih stroškov nasprotne stranke, stroškov prisilnega poplačila in zneske pripadajočih obresti od navedenega, ne pa tudi lastnih stroškov NLB ali razlike med knjižno vrednostjo njenega premoženja, prodanega v postopkih izvršbe, in ceno, doseženo za to premoženje v postopkih izvršbe. Prav tako se ne nadomestijo zneski, ki jih NLB plača prostovoljno. V skladu z ZVKNNLB in pogodbo med NLB in Skladom, kot jo predvideva ZVKNNLB (ki je bila sklenjena 14. avgusta 2018), mora NLB aktivno

nasprotovati zahtevkom, postavljenim v sodnih postopkih zoper njo v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, ter zoper NLB neugodne sodne odločbe izkoristiti vsa smiselna pravna sredstva ter še naprej nadaljevati z aktivnim izpodbijanjem sodnih odločb sodišč Republike Hrvaške v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, na podlagi katerih je prišlo do prisilne izpolnitve, zaradi katere je na podlagi ZVKNNLB prišlo do nadomestitve od NLB prisilno izterjanih zneskov. V zgoraj opisanem primeru sodbe iz maja 2015 je Sklad NLB že povrnil znesek, ki je bil prisilno izterjan od NLB.

Vsi postopki, vezani na terjatve PBZ in ZaBa, ter pogled NLB na to zadevo so bili obravnavani tudi z ECB kot nadzornikom obeh hrvaških bank.

Rezervacije za pravna tveganja iz tožbenih zahtevkov PBZ in ZaBa niso oblikovane, saj NLB na podlagi dejanske in pravne presoje meni, da je več možnosti, da bodo sodni postopki zaključeni v korist NLB kot nasprotno.

V zvezi z negativno sodbo NLB Skupina v računovodskih izkazih ni pripoznala negativnega učinka na rezultat glede na zaščito, ki jo zagotavlja ZVKNNLB. Za končne sodbe je NLB Skupina pripoznala obveznosti in s tem povezana sredstva, ki trenutno znašajo približno 22 milijonov EUR. Vključene so med druga finančna sredstva (pojasnilo 5.6.d) in druge finančne obveznosti (pojasnilo 5.15.d).

NLB Skupina	Stanje 1. januarja 2019	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2019
12-mesečne pričakovane izgube
Prevzete obveznosti	9.044	8	2.318	2.596	(1.058)	1	12.909
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	3.264	1	(1.721)	655	245	-	2.444
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	26.774	3	(597)	(2.114)	(12)	14	24.068
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Prevzete obveznosti	688	-	-	1.296	-	-	1.984

b) Gibanje rezervacij za prevzete obveznosti

NLB Skupina	Stanje 1. januarja 2018	Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018
12-mesečne pričakovane izgube
Prevzete obveznosti	6.928	(12)	2.424	169	(470)	5	9.044
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	4.833	(8)	(1.779)	337	(110)	(9)	3.264
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	30.504	(6)	(645)	(2.869)	(213)	3	26.774
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Prevzete obveznosti	-	-	-	688	-	-	688

NLB	Stanje 1. januarja 2019	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2019
12-mesečne pričakovane izgube
Prevzete obveznosti	4.071	513	2.223	(663)	1	6.145
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	821	(261)	28	65	-	653
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	24.624	(252)	(2.013)	(8)	14	22.365
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Prevzete obveznosti	688	-	1.296	-	-	1.984

NLB						v tisoč EUR
	Stanje 1. januarja 2018	Prenosi	Povečanja/ (Zmanjšanja)	Spremembe modelov/ parametrov tveganja	Tečajne razlike in druga gibanja	Stanje 31. decembra 2018
12-mesečne pričakovane izgube
Prevzete obveznosti	2.946	273	1.040	(189)	1	4.071
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	450	10	328	33	-	821
Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Prevzete obveznosti	27.276	(283)	(2.365)	(4)	-	24.624
Od tega: Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva
Prevzete obveznosti	-	-	688	-	-	688

c) Gibanje rezervacij za ugodnosti zaposlenih

Odpravnine

			v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Stanje 1. januarja	13.157	14.144	11.588	12.338
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	2	(3)	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.10.)	1.155	928	724	599
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.10.)	(708)	(585)	(670)	(530)
Odhodki za obresti (pojasnilo 4.1.)	147	172	85	108
Porabljene rezervacije (izplačila)	(210)	(333)	(85)	(43)
Aktuarski dobički in izgube	1.777	(1.166)	1.523	(884)
Stanje 31. decembra	15.320	13.157	13.165	11.588

Drugi zaslužki zaposlencev

NLB

2019	2018
1.570	4.374
-	-
-	(2.312)
164	91
-	(385)
11	18
(167)	(216)
1.578	1.570

Drugi zaslužki zaposlencev vključujejo obveznosti NLB Skupine za jubilejne nagrade.

d) Gibanje rezervacij za reorganizacijo

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2019	2018	2019	2018
Stanje 1. januarja	12.363	15.284	11.942	14.687
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	1	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.12.)	5.523	3	5.500	-
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.12.)	(45)	(24)	-	-
Porabljene rezervacije	(3.341)	(2.901)	(3.260)	(2.745)
Stanje 31. decembra	14.500	12.363	14.182	11.942

NLB Skupina je sprejela poslovno strategijo ter začela s ključnimi pobudami prestrukturiranja v smeri vitkejše organizacije, optimizacije procesov,

implementacije nove strategije na področju informacijske tehnologije s poudarkom na digitalizaciji in poenostavitvi ter prilagoditve organizacijske strukture. Te

pobude se bodo posledično odrazile v nižjem številu zaposlenih v prihodnjih letih.

e) Gibanje rezervacij za pravna tveganja

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Stanje 1. januarja	13.076	15.786	2.180	4.958
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	24	8	-	-
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.12.)	5.837	4.529	251	293
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.12.)	(141)	(2.996)	(60)	(2.551)
Porabljene rezervacije	(2.168)	(4.250)	(160)	(520)
Tečajne razlike	(1)	(1)	-	-
Stanje 31. decembra	16.627	13.076	2.211	2.180

f) Gibanje drugih rezervacij

	NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Stanje 1. januarja	209	214	198	203
Oblikovane rezervacije (pojasnilo 4.12.)	66	-	-	-
Ukinjene rezervacije (pojasnilo 4.12.)	(105)	-	(105)	-
Porabljene rezervacije	(8)	(5)	(8)	(5)
Stanje 31. decembra	162	209	85	198

5.17. Odloženi davek

a) Razčlenitev po vrstah odloženih davkov

		NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Terjatve za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	36.286	25.834	36.244	25.747
Oslabitev kreditov in terjatev	910	905	784	697
Rezervacije za obveznosti in stroške	4.109	3.671	3.196	2.915
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	1.087	1.627	154	157
Skupaj terjatve za odloženi davek	42.392	32.037	40.378	29.516
Obveznosti za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov	11.159	7.205	10.131	6.606
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	1.296	1.179	201	232
Oslabitev kreditov in terjatev	3.270	3.305	477	444
Skupaj obveznosti za odloženi davek	15.725	11.689	10.809	7.282
Neto terjatve za odloženi davek	29.500	22.847	29.569	22.234
Neto obveznosti za odloženi davek	(2.833)	(2.499)	-	-
		NLB Skupina		NLB
	2019	2018	2019	2018
Vključeno v izkaz poslovnega izida	8.041	920	8.556	(160)
- vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	8.305	248	8.305	147
- oslabitev kreditov in terjatev	100	282	87	33
- rezervacije za obveznosti in stroške	293	(180)	136	(349)
- amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	(657)	570	28	9
Vključeno v drugi vseobsegajoči donos	(1.714)	2.226	(1.221)	2.076
- prevrednotenja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	(1.859)	2.394	(1.366)	2.244
- aktuarske predpostavke in izkustvo	145	(168)	145	(168)

NLB ima na dan 31. decembra 2019 pripoznanih 40.378 tisoč EUR terjatev za odloženi davek (31. december 2018: 29.516 tisoč EUR). Znesek nepripoznanih terjatev za odloženi davek znaša 235.693

tisoč EUR (31. december 2018: 262.081 tisoč EUR) in se nanaša na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova davčne izgube v višini 180.335 tisoč EUR (31. december 2018: 189.491 tisoč EUR) ter na

nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova oslabitev nestrateških kapitalskih naložb v višini 55.358 tisoč EUR (31. december 2018: 72.590 tisoč EUR).

b) Gibanje odloženih davkov

Terjatve za odloženi davek

NLB Skupina	Rezervacije za obveznosti in stroške	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Oslabitev kreditov in terjatev	Skupaj
Stanje 1. januarja 2018	4.018	25.267	976	890	31.151
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	1	-	-	1	2
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	(180)	38	651	14	523
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	(168)	529	-	-	361
Stanje 31. decembra 2018	3.671	25.834	1.627	905	32.037
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	-	2	-	2
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	293	8.190	(542)	5	7.946
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	145	2.262	-	-	2.407
Stanje 31. decembra 2019	4.109	36.286	1.087	910	42.392

NLB Rezervacije za obveznosti in stroške Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev Oslabitev kreditov in terjatev Skupaj Stanje 1. januarja 2018 3.432 25.229 162 664 29.487 V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida (349) 38 (5) 33 (283) V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa (168) 480 - - 312 Stanje 31. decembra 2018 2.915 25.747 157 697 29.516 V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida 136 8.190 (3) 87 8.410 V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa 145 2.307 - - 2.452 Stanje 31. decembra 2019 3.196 36.244 154 784 40.378

Obveznosti za odloženi davek

NLB Skupina	Oslabitev kreditov in terjatev	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Skupaj
Stanje 1. januarja 2018	3.543	9.323	1.097	13.963
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(11)	(2)	1	(12)
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	(268)	(210)	81	(397)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	41	(1.906)	-	(1.865)
Stanje 31. decembra 2018	3.305	7.205	1.179	11.689
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	6	2	2	10
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	(95)	(115)	115	(95)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	54	4.067	-	4.121
Stanje 31. decembra 2019	3.270	11.159	1.296	15.725

v tisoč EUR

NLB	Oslabitev kreditov in terjatev	Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	Skupaj
Stanje 1. januarja 2018	416	8.507	246	9.169
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	-	(109)	(14)	(123)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	28	(1.792)	-	(1.764)
Stanje 31. decembra 2018	444	6.606	232	7.282
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	-	(115)	(31)	(146)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	33	3.640	-	3.673
Stanje 31. decembra 2019	477	10.131	201	10.809

5.18. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

	NLB Skupina			NLB
2019	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Aktuarski dobički in izgube	(1.777)	145	(1.632)	(1.523)	145	(1.378)
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	13.413	(1.859)	11.554	7.190	(1.366)	5.824
Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov	9.673	(1.854)	7.819	-	-	-
Skupaj	21.309	(3.568)	17.741	5.667	(1.221)	4.446

						v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
2018	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Aktuarski dobički in izgube	1.166	(168)	998	884	(168)	716
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	(11.328)	2.394	(8.934)	(11.321)	2.244	(9.077)
Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigov	(6.495)	1.222	(5.273)	-	-	-
Skupaj	(16.657)	3.448	(13.209)	(10.437)	2.076	(8.361)

5.19. Druge obveznosti

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Odloženi prihodki	9.012	8.269	6.142	5.698
Obveznosti za davke	4.209	4.210	3.039	3.185
Obveznosti za prejete predujme	1.991	2.361	53	660
Skupaj	15.212	14.840	9.234	9.543

5.20. Kapital Banke

V letu 2019 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu NLB, ki znaša 200.000 tisoč EUR. Sestavljen je iz 20.000.000 navadnih kosovnih delnic z nominalno vrednostjo 10,0 EUR na delnico. Vse izdane delnice so v celoti vplačane in NLB nima neizdanih odobrenih delnic. Na dan 31. decembra

2019 je največji delničar NLB, ki ima pomemben vpliv, Republika Slovenija, ki ima v lasti 25,00 % delnic plus eno delnico. Na dan 31. decembra 2018 je bila Republika Slovenija največji delničar s pomembnim vplivom – v lasti je imela 35,00 % delnic.

Knjigovodska vrednost delnice na konsolidirani ravni na dan 31. decembra 2019 znaša 84,3 EUR (31. december 2018: 80,8 EUR), na ravni NLB pa 66,7 EUR (31. december 2018: 64,8 EUR). Izračunana je kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala brez

v tisoč EUR

izdanih drugih kapitalskih instrumentov in številom izdanih delnic.

Bilančni dobiček na dan 31. decembra 2019 znaša 228.040 tisoč EUR (31. december 2018: 194.491 tisoč EUR) ter je sestavljen iz čistega dobička NLB za leto 2019 v višini 176.149 tisoč EUR (2018: 165.299 tisoč EUR) in prenesenega dobička iz preteklih let v višini 51.891 tisoč EUR. O njegovi uporabi bo odločala Skupščina NLB. Predlog za Skupščino bosta pripravila Uprava in Nadzorni svet, upoštevajoč pripravljenost za prevzemanje tveganj in ciljno kapitalsko ustreznost na ravni NLB Skupine ter dejansko prevladujočo kapitalsko pozicijo v času podanega predloga.

Delnice dajejo njihovim imetnikom pravico glasovati na skupščini NLB, pri čemer imetniku za vsako delnico praviloma pripada en glas. Izjema je pridobitelj delnic, ki skupaj z delnicami, ki jih je že imel pred takšno pridobitvijo in delnicami, ki jih imajo tretje osebe za njegov račun, predstavljajo več kot 25 % vseh delnic NLB z glasovalno pravico, ki je upravičen izvrševati glasovalne pravice iz takšnih delnic le, če je Nadzorni svet NLB izdal dovoljenje za takšno pridobitev. Nadzorni svet lahko odobritev zavrne le, če bi po taki pridobitvi takšen delničar imel v lasti delnice, ki skupaj z delnicami, ki jih imajo tretje osebe za njegov račun, predstavljajo

b) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

več kot 25 % in eno delnico. Šteje se, da je odobritev dana, če ni izrecno zavrnjena v 20 dneh. Takšna odobritev ni potrebna za delnice, ki jih pridobi oseba za račun tretjih oseb, pod pogojem, da ni upravičena po lastni presoji uveljavljati glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh delnic in da se zaveže NLB, da ne bo uveljavljal glasovalnih pravic na podlagi navodil za glasovanje, če skupaj z navodili za glasovanje ne bo prejel pisne potrditve, da je oseba, ki daje navodila, upravičeni lastnik delnic, na podlagi katerih daje navodilo za glasovanje, in da hkrati nima skupaj, neposredno ali posredno, 25 % ali več delnic NLB z glasovalno pravico.

Delnice dajejo imetnikom tudi pravico do obveščenosti, prednostno pravico do sorazmernega deleža novih delnic ob povečanju osnovnega kapitala, pravico do sorazmernega dela preostanka premoženja v primeru stečaja ali likvidacije NLB in pravico do dividend.

NLB je v letu 2019 izplačala dividende za preteklo leto v višini 7,13 EUR na delnico (2018: 13,53 EUR), kar je znižalo zadržani dobiček za 142.600 tisoč EUR (2018: 270.600 tisoč EUR).

Na dan 31. decembra 2019 in 31. decembra 2018 NLB ni imetnica lastnih delnic. V juniju 2019 je Skupščina NLB pooblastila Upravo, da lahko v obdobju

36 mesecev od sprejema skupščinskega sklepa kupuje lastne delnice banke za izplačilo variabilnih prejemkov določenim zaposlenim, skladno z zahtevo Zakona o bančništvu in drugimi relevantnimi predpisi. Pri odsvajanju lastnih delnic, ki jih bo NLB pridobila na podlagi tega pooblastila, je prednostna pravica dosedanjih delničarjev do pridobitve delnic v celoti izključena, če so lastne delnice odsvojene za izplačilo variabilnih prejemkov zaposlenim NLB v obliki delnic NLB.

5.21. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos in rezerve a) Rezerve

Kapitalske rezerve na dan 31. decembra 2019 in na dan 31. decembra 2018 vključujejo 822.173 tisoč EUR vplačanega presežka kapitala in 49.205 tisoč EUR iz odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Rezerve iz dobička v višini

13.522 tisoč EUR se na dan 31. decembra 2019 in na dan 31. decembra 2018 v celoti nanašajo na zakonske rezerve skladno z Zakonom o gospodarskih družbah.

V letu 2019 je imela NLB 176.149 tisoč EUR čistega dobička, ki je na dan 31. decembra 2019 vključen v zadržane dobičke.

NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
45.040	27.166	24.156	18.504
2.840	1.536	288	116
(5.086)	(3.358)	(4.159)	(2.781)
(17.055)	(18.275)	-	-
754	754	-	-
26.493	7.823	20.285	15.839

5.22. Kapitalska ustreznost

	NLB Skupina		NLB	v tisoč EUR
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Vplačani kapitalski instrumenti	200.000	200.000	200.000	200.000
Vplačani presežek kapitala	871.378	871.378	871.378	871.378
Zadržani dobički	358.648	293.026	51.891	29.192
Priznani dobiček tekočega leta	35.000	108.829	8.166	103.335
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	14.364	3.598	20.285	15.839
Druge rezerve	13.522	13.522	13.522	13.522
Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednotenju (AVA)	(2.194)	(1.983)	(1.701)	(1.607)
(-) Dobro ime	(3.529)	(3.529)	-	-
(-) Druga neopredmetena sredstva	(36.013)	(31.439)	(25.980)	(23.391)
NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL (CET1)	1.451.176	1.453.402	1.137.561	1.208.268
Dodatni temeljni kapital (AT1)	-	-	-	-
TEMELJNI KAPITAL (T1)	1.451.176	1.453.402	1.137.561	1.208.268
Dodatni kapital (T2)	44.595	-	44.595	-
KAPITAL SKUPAJ	1.495.771	1.453.402	1.182.156	1.208.268
Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju	7.720.232	7.179.678	4.344.829	4.150.987
Skupna izpostavljenost tržnemu tveganju	523.050	541.901	274.025	273.476
Skupna izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja	663	2.563	663	2.563
Skupna izpostavljenost operativnemu tveganju	941.594	953.482	605.581	596.586
SKUPNA IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU (RWA)	9.185.539	8.677.624	5.225.098	5.023.612
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (količnik CET1)	15,8 %	16,7 %	21,8 %	24,1 %
Količnik temeljnega kapitala (količnik Tier 1)	15,8 %	16,7 %	21,8 %	24,1 %
Količnik skupnega kapitala	16,3 %	16,7 %	22,6 %	24,1 %

Evropska bančna kapitalska zakonodaja, ki vključuje uredbo CRR in direktivo CRD IV, temelji na smernicah Basel III. Zakonodaja predpisuje izpolnjevanje treh količnikov kapitalske ustreznosti, ki izražajo različno kakovost kapitala:

količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (razmerje med navadnim (CET1) kapitalom in tehtano izpostavljenostjo tveganjem (RWA)), ki mora znašati vsaj 4,5 %;
količnik temeljnega kapitala (razmerje med temeljnim (T1) kapitalom in RWA), ki mora znašati vsaj 6 %;
količnik skupnega kapitala (razmerje med celotnim kapitalom in RWA), ki mora znašati vsaj 8 %.

Poleg navedenih količnikov, ki tvorijo zahtevo 1. stebra, mora NLB izpolnjevati tudi druge zahteve in priporočila, ki jih posamezni banki lahko predpiše nadzorna institucija ali pa so predpisane že z zakonodajo:

zahteva 2. stebra (SREP zahteva): banki lastna obvezna zahteva, določena s strani nadzorne institucije v okviru procesa SREP (skupaj z zahtevami iz 1. stebra predstavlja skupno kapitalsko zahtevo SREP – TSCR (Total SREP capital requirement);
veljavna zahteva po skupnem blažilniku (CBR – Combined buffer requirement): sistem kapitalskih blažilnikov, ki se jih doda nad zahtevo TSCR – neizpolnjevanje CBR ni kršitev kapitalskih zahtev, temveč sproži

omejitve v razdelitvi dividend in drugih izplačilih iz kapitala. Nekateri blažilniki so zakonsko predpisani za vse banke, nekateri pa so specifični za posamezno banko in so jih predpisale nadzorne institucije (CBR in TSCR skupaj tvorita celotno kapitalsko zahtevo – OCR – Overall capital requirement);

• priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (Pillar 2 Guidance, P2G): banki lastno kapitalsko priporočilo, določeno s strani nadzorne institucije skozi proces SREP. Kot priporočilo ni obvezno, neizpolnjevanje ne vpliva na razdelitev dividend ali druga izplačila iz dobička, vendar lahko vodi v okrepljen nadzor in naložitev ukrepov za povrnitev ustrezne ravni kapitala (vključujoč pripravo načrta ponovne vzpostavitve kapitala).

Celotna kapitalska zahteva za NLB na konsolidirani ravni

SREP zahteva		2019	2018
	CET1	4,5 %	4,5 %
Zahteva 1. stebra (P1R)	AT1	1,5 %	1,5 %
	T2	2,0 %	2,0 %
Zahteva 2. stebra (P2R)	CET1	3,25 %	3,50 %
	CET1	7,75 %	8,00 %
Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR)	Temeljni kapital	9,25 %	9,50 %
	Skupni kapital	11,25 %	11,50 %
Zahteva po skupnem blažilniku (CBR)
Varovalni kapitalski blažilnik	CET1	2,500 %	1,875 %
DSPB blažilnik	CET1	1,0 %	0,0 %
Proticiklični blažilnik	CET1	0,0 %	0,0 %
	CET1	11,250 %	9,875 %
Celotna kapitalska zahteva (OCR) = MDA prag	Temeljni kapital	12,750 %	11,375 %
	Skupni kapital	14,750 %	13,375 %
Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2.stebra (P2G)	CET1	1,0 %	1,5 %
OCR + P2G	CET1	12,250 %	11,375 %

Celotna kapitalska zahteva (OCR) znaša 14,75 % na konsolidirani osnovi, kar vključuje:

11,25 % TSCR (8 % zahteva prvega stebra in 3,25 % zahteva drugega stebra) in
3,5 % CBR (2,5 % varovalni kapitalski blažilnik, 1 % kapitalski blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI) in 0 % proticiklični blažilnik).

Celotna kapitalska zahteva za 2019 se je povečala na 14,75 % zaradi postopnega uvajanja zakonsko predpisanega varovalnega kapitalskega blažilnika in uvedbe DSPI blažilnika. Po drugi strani pa se je zaradi boljše celotne ocene SREP zahteva drugega stebra (P2R) znižala za 0,25 o. t. na 3,25 %. Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (P2G) ostaja na relativno nizki stopnji, 1,0 % CET 1.

Od 1. januarja 2020 mora NLB na konsolidirani osnovi ohranjati celotno kapitalsko zahtevo v višini 14,25 %, kar vključuje:

10,75 % TSCR (8 % zahteva prvega stebra in 2,75 % zahteva drugega stebra) in
3,5 % CBR (2,5 % varovalni kapitalski blažilnik, 1 % kapitalski blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI) in 0 % proticiklični blažilnik).

Zahteva 2. stebra se je od 1. januarja 2020 dalje dodatno znižala za 0,5 o. t. na 2,75 % kot rezultat izboljšanega celotnega korporativnega upravljanja, ki je izboljšalo celotno oceno SREP.

Z namenom krepitve in optimizacije kapitalske strukture je NLB 6. maja 2019 izdala podrejene Tier 2 obveznice (10NC5), v skupnem nominalnem znesku 45 mio EUR, ki so od 30. junija 2019 dalje vključene v kapital. Poleg tega je NLB 19. novembra 2019 izdala podrejene Tier 2 obveznice (10NC5) v skupnem nominalnem znesku 120 mio EUR, ki niso vključene v kapital na dan 31. december 2019, dovoljenje za njihovo vključitev je NLB pridobila 4. marca 2020.

septembra 2019 je NLB sklenila bilateralni dogovor za najetje 45 mio EUR podrejenega (10NC5) Tier 2 posojila. Ker do konca leta 2019 NLB ni prejela dovoljenja ECB za vključitev v kapital, in dovoljenja ni mogoče utemeljeno pričakovati v bližnji prihodnosti, je NLB izvedla predčasno poplačilo kredita 17. januarja 2020.

Kapitalska ustreznost NLB Skupine in NLB ob koncu leta 2019 ostaja visoka v skladu z usmeritvami pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»risk appetite«), na stopnji, ki pokriva vse trenutne in napovedane kapitalske zahteve, vključno z zahtevami glede kapitalskih količnikov in preostalimi trenutno znanimi zahtevami, ter priporočila v okviru 2. stebra (Pillar 2 Guidance).

Na dan 31. decembra 2019 so kapitalski količniki na konsolidirani osnovi sledeči:

15,8 % količnik navadnega lastniškega kapitala;
15,8 % količnik temeljnega kapitala;
16,3 % količnik skupnega kapitala.

Kapitalska ustreznost NLB Skupine z vidika CET1, ki predstavlja najkakovostnejši kapital, je bila znotraj določenih meja

pripravljenosti za prevzemanje tveganj in nad povprečjem EU (14,6 % za 3 kvartal 2019), ki ga objavlja Evropski bančni organ (EBA).

V okviru regulatornih tveganj, kamor sodijo kreditna, operativna in tržna tveganja, NLB Skupina uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja, medtem ko se izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja izvaja po enostavnem pristopu. Za izračun kapitalskih zahtev za NLB na solo osnovi se uporabljajo isti pristopi, razen za izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja, kjer se uporablja standardizirani pristop.

Konec leta 2019 znaša količnik skupnega kapitala za NLB Skupino 16,3 % (ali 0,5 o. t. nižje kakor konec 2018) in za NLB 22,6 % (ali 1,4 o. t. nižje kakor konec 2018). Količnik temeljnega kapitala in količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (15,8 % ali 0,9 o. t. nižje kakor konec 2018) se razlikujeta od količnika skupnega kapitala zaradi izdaje T2 instrumenta v maju. Znižanje kapitalske ustreznosti glede na 2018 izhaja iz višje skupne izpostavljenosti tveganju (+507,9 mio EUR za NLB Skupino). V juniju 2019 je NLB izplačala dividende v skupni višini 142,6 mio EUR, kar znaša 7,13 EUR bruto na delnico. Skupni kapital se je povečal za 42,4 mio EUR, predvsem zaradi izdaje T2 obveznic (44,6 mio EUR).

RWA za kreditna tveganja se je v 2019 povečala za 540,6 mio EUR predvsem zaradi rasti posojil na segmentu prebivalstva in segmentu podjetij. Znižanje RWA za tržna tveganja in CVA za –20,8 mio EUR izhaja zlasti iz nižjih valutnih pozicij v domačih valutah v neevrskih podrejenih bankah. Znižanje RWA za operativna tveganja (–11,9 mio EUR) izhaja iz nižjega triletnega povprečja ustreznih prihodkov, določenih v členu 316 CRR, ki predstavlja osnovo za izračun.

Najpomembnejši cilj procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP) v NLB Skupini, implementiranega v skladu s smernicami ECB, je zagotavljanje ustrezne višine kapitala ter dolgoročno preudarnega in vzdržnega poslovanja. Namen tega postopka je oblikovanje zanesljivih, učinkovitih in celovitih strategij ter procesov za dolgoročno zagotavljanje internega kapitala ter ustrezno interno distribucijo kapitala za kritje tveganj, katerim je

NLB Skupina izpostavljena oziroma bo lahko izpostavljena v prihodnosti. Poleg tega daje NLB Skupina velik poudarek celoviti vključenosti koncepta notranjega kapitala v sistem upravljanja tveganj z namenim zagotavljanja proaktivne in celostne podpore pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Z ekonomske perspektive NLB Skupina upravlja kapitalsko ustreznost ob zagotavljanju ustrezne pokritosti vseh tveganj z notranjim kapitalom. Normativni vidik je večletna ocena NLB Skupine, ki kaže na njeno sposobnost izpolnjevanja vseh kapitalskih regulativnih in nadzornih zahtev ter pripravljenosti za prevzemanje tveganj v NLB Skupini. V okviru teh kapitalskih omejitev NLB Skupina določa svoj interni blažilnik oziroma pribitek, ki je opredeljen v okviru pripravljenosti za prevzemanje tveganj nad regulativnimi in nadzorniškimi zahtevami ter potrebami po notranjem kapitalu, kar NLB Skupini omogoča, da uresničuje svojo dolgoročno poslovno strategijo. Normativni vidik vključuje več stresnih scenarijev, ki so vključeni v letni proces načrtovanja NLB Skupine.

5.23. Zunajbilančne obveznosti

a) Razčlenitev pogodbenih vrednosti zunajbilančnih finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti

				v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Kratkoročne garancije	210.469	204.513	112.461	122.273
- finančne	111.526	116.547	58.920	66.184
- storitvene	98.943	87.966	53.541	56.089
Dolgoročne garancije	705.989	604.793	502.012	451.053
- finančne	272.071	241.231	171.989	161.606
- storitvene	433.918	363.562	330.023	289.447
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	1.346.012	1.207.642	1.072.458	945.856
Nepokriti dokumentarni akreditivi	22.871	18.155	6.243	5.302
Drugo	8.742	10.415	14.106	5.200
	2.294.083	2.045.518	1.707.280	1.529.684
Rezervacije (pojasnilo 5.16.b)	(39.421)	(39.082)	(29.163)	(29.516)
Skupaj	2.254.662	2.006.436	1.678.117	1.500.168

Prihodki iz opravnin za vse izdane storitvene garancije so v NLB Skupini znašali 4.801 tisoč EUR (2018: 5.096 tisoč EUR), medtem ko so v NLB znašali 4.375 tisoč EUR (2018: 4.267 tisoč EUR). Poleg instrumentov, predstavljenih v

zgornji tabeli, NLB Skupina in NLB s svojimi komitenti sklepata tudi pogodbe o garancijskih linijah. Ob sklenitvi se banka in stranka dogovorita o vseh pogojih izdaje garancij, vendar ima NLB Skupina vedno možnost prenehanja oz. zaustavitve izdajanja garancij. Po stanju na dan 31. december 2019 stanje neizkoriščenega dela garancijskih linij na NLB Skupini znaša 307.199 tisoč EUR in na NLB 247.485 tisoč EUR.

b) Razčlenitev pogodbenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov po vrstah

								v tisoč EUR
		NLB Skupina				NLB
	31. 12. 2019		31. 12. 2018		31. 12. 2019		31. 12. 2018
	Kratkoročni	Dolgoročni	Kratkoročni	Dolgoročni	Kratkoročni	Dolgoročni	Kratkoročni	Dolgoročni
Zamenjave	42.736	1.706.073	42.121	1.790.411	52.299	1.706.073	35.723	1.790.411
- valutne	42.736	69.328	42.121	65.834	52.299	69.328	35.723	65.834
- obrestne	-	1.636.745	-	1.724.577	-	1.636.745	-	1.724.577
Opcijske pogodbe	12.864	28.875	11.954	30.750	12.864	28.875	11.954	30.750
- obrestne	-	28.875	-	30.750	-	28.875	-	30.750
- na vrednostne papirje	12.864	-	11.954	-	12.864	-	11.954	-
Terminski posli	108.640	28.298	65.979	8.953	107.936	28.298	65.590	8.953
- valutni	108.640	28.298	65.979	8.953	107.936	28.298	65.590	8.953
Skupaj	164.240	1.763.246	120.054	1.830.114	173.099	1.763.246	113.267	1.830.114
	1.927.486		1.950.168		1.936.345		1.943.381

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, znašajo za NLB Skupino oziroma NLB 561.500 tisoč EUR (31. december 2018: 493.677 tisoč EUR)

(pojasnilo 5.5.b). Izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.

Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v pojasnilih 5.2. in 5.5.

c) Prihodnje obveznosti

			v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Prihodnje obveznosti za nakup:
- osnovnih sredstev	7.286	2.476	7.201	2.476
- neopredmetenih sredstev	2.122	1.839	2.084	1.787
Skupaj	9.408	4.315	9.285	4.263

5.24. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

NLB Skupina sredstva, ki jih upravlja v tujem imenu in za tuj račun, vodi ločeno od svojih sredstev, prihodki in stroški pa pripadajo nalogodajalcu oziroma bremenijo nalogodajalca. NLB Skupina za svoje storitve zaračunava opravnino.

Sredstva, upravljana v tujem imenu in za tuj račun

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Posredniško poslovanje	24.495.725	24.879.612	23.259.665	24.062.542
Poravnalno poslovanje in ostali posli	1.012.492	1.251.416	980.964	1.220.641
Skupaj	25.508.217	26.131.028	24.240.629	25.283.183

Posredniško poslovanje

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Sredstva
Terjatve poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank	24.431.766	24.815.258	23.202.008	24.003.252
- iz finančnih instrumentov	24.431.355	24.808.718	23.201.641	23.997.062
- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	9.574.811	8.945.528	8.930.064	8.643.063
- gospodarjenje s finančnimi instrumenti	522.263	437.066	-	-
- skrbniški posli	14.334.281	15.426.124	14.271.577	15.353.999
- do KDD oziroma obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente	124	608	80	258
- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (kupcev)	287	5.932	287	5.932
Denarna sredstva strank	63.959	64.354	57.657	59.290
- na poravnalnem računu za sredstva strank	28.250	13.788	21.948	8.724
- na transakcijskih računih strank	35.709	50.566	35.709	50.566
Obveznosti
Obveznosti poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank	24.495.725	24.879.612	23.259.665	24.062.542
- do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov	24.492.746	24.876.258	23.258.161	24.059.499
- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil	9.606.633	8.965.387	8.961.886	8.662.922
- gospodarjenje s finančnimi instrumenti	527.134	442.169	-	-
- skrbniški posli	14.358.979	15.468.702	14.296.275	15.396.577
- do KDD oziroma obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente	83	344	83	344
- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (dobaviteljev)	2.514	2.615	1.039	2.304
- do banke oziroma poravnalnega računa banke za provizije, stroške ipd.	382	395	382	395

Prihodki iz opravnin od poslov v tujem imenu in za tuj račun

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2019	2018	2019	2018
Posredniško poslovanje (pojasnilo 4.3.b)	9.267	9.273	7.775	7.951
Poravnalno poslovanje in ostali posli	1.435	1.570	1.185	1.166
Skupaj	10.702	10.843	8.960	9.117

6. Upravljanje tveganj

Upravljanje tveganj se v NLB Skupini izvaja v skladu z opredeljenimi strateškimi smernicami, uveljavljenimi notranjimi politikami in postopki, ki upoštevajo evropske bančne predpise, predpise Banke Slovenije, veljavne smernice EBA in ustrezne dobre bančne prakse. Poleg tega NLB Skupina stalno izboljšuje in dopolnjuje obstoječe metode in procese v vseh segmentih upravljanja tveganj z namenom proaktivne in celostne podpore pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za Skupino pri ohranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Skupina je celovito vgradila okvir upravljanja tveganj v svoje postopke odločanja, upravljanja in zmanjšanja tveganj. NLB Skupina namenja veliko pozornosti kulturi tveganj in zavedanju o vseh pomembnih tveganjih znotraj celotne NLB Skupine.

Okvir za upravljanje tveganj NLB Skupine podpira poslovno odločanje na strateški in operativni ravni, celovito upravljanje in proaktivno obvladovanje tveganj ter njihovo zmanjševanje. Okvir vključuje:

izjavo o pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»Risk appetite«) in usmeritve glede prevzemanja posameznih vrst tveganj (»Risk strategy«),
letni pregled strateških ciljev, pripravo poslovnega plana in proces načrtovanja kapitala,
proces notranjega ocenjevanja ustreznosti kapitala (ICAAP) in proces notranjega ocenjevanja likvidnosti (ILAAP),
aktivnosti na področju plana reševanja,
druge aktivnosti za testiranje zmogljivosti v stresnih situacijah, sisteme zgodnjega opozarjanja in redne analize tveganj,
regulatorno in drugo interno poročanje za potrebe sprejemanja odločitev.

NLB Skupina je vzpostavila koncept »treh obrambnih linij«, ki predstavlja pomemben del sistema upravljanja Skupine, kjer funkcija upravljanja tveganj predstavlja

drugo obrambno linijo. Vzpostavljeni sistem upravljanja tveganj ter različna orodja za obvladovanje tveganj omogočajo ustrezen nadzor nad profilom tveganosti Skupine. Poleg tega tak okvir podpira proaktivno sprejemanje poslovnih odločitev in omogoča učinkovito obvladovanje tveganj z opredelitvijo pristojnosti in odgovornosti v okviru odločevalskega procesa kakor tudi različnih ukrepov za obvladovanje tveganj, kadar je to potrebno.

a) Strategije in procesi na področju upravljanja tveganj

Temeljni cilj na področju upravljanja tveganj so proaktivno upravljanje, spremljanje in merjenje izpostavljenosti tveganjem na ravni NLB Skupine. Dobro in celovito razumevanje upravljanja tveganj je vgrajeno znotraj celotne organizacije in je osredotočeno na zaznavanje tveganj v zelo zgodnji fazi, učinkovito obvladovanje tveganj in njihovo ublažitev z namenom zagotoviti preudarno in gospodarno porabo kapitala ter ustrezno likvidnostno strukturo, ki zagotavljata ustrezno finančno moč Skupine.

Ključne strateške usmeritve NLB Skupine na področju tveganj so opredeljene v nagnjenosti oziroma pripravljenosti prevzemanja tveganj (»Risk appetite«) in usmeritvah glede prevzemanja posameznih vrst tveganj (»Risk strategy«), upoštevaje poslovni model Skupine ter s tem povezane bodoče strateške usmeritve. Strategija NLB Skupine, pripravljenost za prevzemanje tveganj, strategija prevzemanja tveganj ter ključne interne politike NLB Skupine, ki jih potrdita Uprava in Nadzorni svet, opredeljujejo strateške cilje in usmeritve za prevzemanje tveganj ter pristope in metodologije spremljanja, merjenja in obvladovanja vseh vrst tveganj z namenom doseganja notranjih strateških ciljev in izpolnjevanja vseh zunanjih zahtev. Poleg tega so glavne strateške usmeritve glede prevzemanja tveganj celostno vključene v postopke sprejemanja poslovnih odločitev, vključno letni pregled strateških poslovnih ciljev in proces planiranja.

NLB Skupina načrtuje preudaren profil tveganosti in optimalno porabo kapitala kot pomemben element poslovne strategije in z njo povezanih srednjeročnih finančnih ciljev. Upravljanje kreditnega tveganja, ki predstavlja najpomembnejše tveganje v NLB Skupini, se osredotoča na sprejemanje zmernih tveganj - diverzificiran kreditni portfelj, ustrezna kakovost kreditnega portfelja, dolgoročno vzdržen obseg dodatno oblikovanih oslabitev in rezervacij ter zagotavljanje optimalnega donosa glede na prevzeta tveganja. Kar zadeva likvidnostno tveganje, je pripravljenost za prevzemanje tega tveganja nizka, medtem ko so aktivnosti usmerjene v nenehno zagotavljanje ustrezne ravni likvidnosti. Skupina je omejila tudi izpostavljenost iz naslova vrednotenja, ki izhaja iz portfelja dolžniških vrednostnih papirjev, katerega namen je zagotavljanje ustreznih likvidnostnih rezerv, na zmerno raven. Temeljna usmeritev pri obvladovanju obrestnega tveganja je omejevanje potencialnih negativnih učinkov na prihodke in kapital, zato je opredeljena toleranca za to tveganje zmerna. Na področju operativnih tveganj Skupina zasleduje opredelitev, da tovrstna tveganja ne smejo imeti pomembnega vpliva na njeno poslovanje. Opredelitev prevzemanja tveganj na področju operativnega tveganja je nizka do zmerna, z osredotočenostjo na ukrepe za zmanjšanje pomembnih identificiranih tveganj in ključne kazalnike tveganja, ki služijo kot sistem zgodnjega opozarjanja. Pri prevzemanju tržnih tveganj Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja ne smejo pomembno vplivati na njeno poslovanje. Toleranca do sprejemanja vseh preostalih vrst tveganj je nizka, s poudarkom na minimizaciji njihovega možnega vpliva na poslovanje celotne Skupine.

Upravljanje tveganj je osredotočeno na upravljanje in obvladovanje tveganj skladno s Strategijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj (»Risk appetite«) in Strategijo upravljanja tveganj Skupine (»Risk strategy«), ki predstavljata temelj okvirja za upravljanje tveganj Skupine. V tem okviru Skupina spremlja različne

matrike tveganj, ki vključujejo tudi alokacijo internega kapitala, ter tako zagotavlja, da je njen profil tveganj skladen z opredeljeno pripravljenostjo za prevzemanje tveganj. O spremljanju izpostavljenosti znotraj opredeljenih limitov oziroma ciljnih vrednosti ter morebitnih odstopanjih se redno poroča pristojnim odborom in/ali Upravi Banke. Tak pristop spremljanja in upravljanja ciljnega profila tveganosti je vzpostavljen tudi v posameznih bančnih članicah NLB Skupine. Poleg tega je Skupina vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja na različnih segmentih tveganj z namenom okrepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega odziva, kadar je to potrebno.

NLB Skupina je vzpostavila celovit sistem stresnega testiranja in drugih sistemov zgodnjega opozarjanja na različnih področjih tveganja z namenom okrepitve obstoječih notranjih kontrol in pravočasnega odziva, kadar je to potrebno. Robusten in enoten okvir stresnega testiranja vključuje vse pomembne vrste tveganj in izbrane relevantne stresne scenarije, upoštevaje ranljivost poslovnega modela Skupine. Sistem stresnega testiranja je vgrajen v opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj, ICAAP, ILAAP in načrt sanacije. Kot tak zagotavlja podporo za proaktivno in celostno upravljanje profila tveganosti Skupine, predvsem pa dolgoročno zagotavljanje ustreznega obsega kapitala in likvidnostne pozicije. Skupina izvaja tudi povratni stresni test (»reverse stress test«), kjer testira maksimalno kapaciteto za potrebe plana reševanja. Poleg tega izvaja tudi druge delne ocene tveganj, ki so zajete v analizah občutljivosti, ki temeljijo na relevantnih stresnih parametrih ter so vgrajene v proces določanja limitov na področju tveganj.

NLB Skupina za potrebe učinkovitega upravljanja oziroma ublažitve tveganj uporablja enotne standarde na področju zavarovanj naložb fizičnih in pravnih oseb, ki predstavljajo sekundarni vir poplačila obveznosti, z namenom učinkovitega upravljanja kreditnega tveganja kot tudi optimalne porabe kapitala. Skupina

ima vzpostavljen sistem spremljanja in poročanja zavarovanj po pošteni (tržni) vrednosti skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). Primernost zavarovanj po vrstah in zahtevano razmerje pokritosti temeljijo na merilih preudarnega kreditiranja ter so opredeljeni v okviru internih usmeritev za kreditiranje. Načela in pravila za zmanjšanje kreditnega tveganja v NLB Skupini so bolj podrobno opisana v poglavju »Kreditno tveganje«. NLB Skupina upošteva pri varovanju tržnih tveganj (predvsem obrestnem in valutnem tveganju) opredeljeno pripravljenost za prevzemanje tveganj. To izvaja prek načela nevtralizacije tveganj, ki temelji na upravljanju pozicij prek sklepanja finančnih poslov (»natural hedge«) ali uporabi izvedenih finančnih instrumentov, upoštevaje računovodska načela varovanja (»hedge accounting principles«).

b) Struktura in organizacija področja za upravljanje tveganj

NLB Skupina je vzpostavila okvir korporativnega upravljanja, ki temelji na načelih dobrega in odgovornega upravljanja, v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, zlasti z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o bančništvu (ZBan-2), Uredbe o dogovorih o notranjem upravljanju, upravnem organu in postopku notranjega ocenjevanja kapitalske ustreznosti za banke in hranilnice, smernicami EBA o notranjem upravljanju, smernicami EBA o oceni primernosti članov organa upravljanja in nosilcev ključnih funkcij ter smernicami EBA o praksah nagrajevanja. Več ravni upravljanja zagotavlja celovito korporativno upravljanje na področju tveganj v Skupini.

NLB Skupina je vzpostavila koncept treh obrambnih linij z namenom učinkovitega obvladovanja tveganj. Koncept treh obrambnih linij zagotavlja jasno delitev aktivnosti ter opredeljuje pristojnosti in odgovornosti za obvladovanje tveganj na različnih ravneh znotraj Skupine. Tveganja v Skupini delujejo kot druga obrambna linija, ki je pristojna za upravljanje, ocenjevanje, spremljanje in poročanje o

izpostavljenosti tveganjem v Banki, ki je matična družba v Sloveniji, obenem pa tudi kompetenčni center za šest odvisnih bančnih članic Skupine. Poleg tega je odgovorno tudi za več družb, ki opravljajo pomožne storitve, in nestrateške odvisne družbe, ki so v postopku nadzorovanega zaprtja.

Organizacija in razmejitev pristojnosti področja upravljanja tveganj NLB Skupine sta zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov ter zagotavljata pregleden in dokumentiran proces sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij navzgor in navzdol. Upravljanje tveganj v NLB Skupini je centralizirano v okviru specializiranega področja za tveganja (»Business Line Risk«), v katerega je vključenih več organizacijskih enot (Tveganja, Kreditne analize pravnih in fizičnih oseb ter Vrednotenje in kontrola), ki poročajo Odboru za upravljanje bilance (ALCO) ter Komisiji za tveganja Nadzornega sveta. To področje je pristojno za oblikovanje politik upravljanja tveganj NLB Skupine in nadzor nad njihovim izvajanjem, nadziranje usklajevanja teh politik v NLB Skupini, opredelitev limitov, vzpostavitev metodologij, izvajanje nadzora glede harmonizacije politik na področju tveganj, spremljanje izpostavljenosti NLB Skupine tveganjem ter pripravo zunanjih in notranjih poročil.

Vse članice NLB Skupine, ki se vključujejo v konsolidirane računovodske izkaze NLB Skupine, o izpostavljenosti tveganjem poročajo pristojnim strokovnim službam v okviru specializiranega področja za tveganja. Slednje nato poroča vse ustrezne informacije o tveganjih Odboru za upravljanje bilance (ALCO) ter Komisiji za tveganja Nadzornega sveta, kjer Uprava in Nadzorni svet sprejemata odločitve in ustrezne ukrepe.

Bonitetno razvrščanje materialno pomembnih komitentov NLB Skupine in oblikovanje mnenj o kreditnih tveganjih se izvajata centralizirano, prek Kreditnega odbora NLB. Postopek poteka po načelu soodločanja, pri čemer kreditni odbor

zadevne članice Skupine najprej sprejme odločitev, nato poda mnenje še Kreditni odbor NLB. Sklep Kreditnega odbora NLB je sprejet na podlagi celotne razpoložljive dokumentacije, vključno z bonitetnim mnenjem, ki ni zavezujoče in ga pripravijo v enoti Kreditne analize v NLB. Enako načelo in proces se uporabljata tudi za kreditne izpostavljenosti do materialno pomembnih komitentov NLB Skupine.

Spremljanje tveganj v članicah NLB Skupine poteka centralizirano, v okviru samostojne in/ali ločene organizacijske enote. Centralizirano spremljanje tveganj zagotavlja uveljavitev standardiziranih in sistemsko urejenih pristopov upravljanja tveganj ter s tem celovit pogled na dogajanja v izkazu finančnega položaja NLB Skupine in posamezne članice. Skladno s strateškimi usmeritvami in internimi politikami upravljanja tveganj na ravni NLB Skupine je spremljanje tveganj v vsaki članici NLB Skupine organizirano tako, da je spremljanje tveganj ločeno od njene upravljavske in/ali poslovne funkcije z namenom ohraniti objektivnost, ki je potrebna pri presojanju poslovnih odločitev. Organizacijska enota za upravljanje tveganj je odgovorna neposredno Upravi oziroma njenim odborom (Kreditnemu odboru, Odboru za upravljanje bilance Banke in Odboru za operativna tveganja), ta pa nadzornemu organu (Odboru za tveganja pri Nadzornemu svetu ali Upravnemu odboru).

c) Merjenje in poročanje tveganj

Kot sistemsko pomembna bančna skupina je NLB Skupina vključena v enotni nadzorni mehanizem (SSM), katerega nadzor je v pristojnosti skupne nadzorniške skupine (»Joint Supervisory Team«) v okviru Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Vse članice NLB Skupine poslujejo skladno z določili regulative ECB, obenem pa hčerinske družbe NLB Skupine, ki poslujejo zunaj Slovenije, delujejo tudi skladno s pravili, ki jih določajo lokalni regulatorji.

Sistemi merjenja ter načela upravljanja tveganj v NLB Skupini so sestavni del

politik upravljanja tveganj, ki so za potrebe nadzora na konsolidirani ravni usklajene z vsemi regulatornimi zahtevami Evropske centralne banke in Banke Slovenije, upoštevaje določila direktive (CRD), Uredbe (CRR) ter smernice EBA. NLB Skupina na področju kapitalske ustreznosti uporablja standardizirani pristop za kreditna in tržna tveganja ter enostavni pristop (enostavni pristop z manjšo zahtevo po razčlenjenosti podatkov) za operativna tveganja, z izjemo NLB, ki uporablja standardizirani pristop.

Ocenjevanje in upravljanje tveganj v NLB Skupini se izvajata na poenoten način, upoštevaje tudi specifike trgov, na katerih delujejo posamezne članice NLB Skupine v skladu s Standardi upravljanja tveganj NLB Skupine. Za potrebe merjenja izpostavljenosti kreditnim, tržnim, obrestnim, operativnim, nefinančnim tveganjem in tveganju vrednotenja NLB Skupina poleg regulatornih pristopov uporablja tudi interne metodologije, ki omogočajo podrobnejše spremljanje in upravljanje tveganj. Interne metodologije so usklajene z baselskimi smernicami in smernicami EBA ter splošno uveljavljenimi metodološkimi pristopi v bančni praksi.

Poročanje o tveganjih v NLB Skupini poteka skladno z internimi usmeritvami, ki glede vsebine in pogostosti poročanja poleg internih potreb upoštevajo zahteve Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Na ravni posamezne članice NLB Skupine se upoštevajo tudi zahteve njihove lokalne regulative. Poročanje o tveganjih poteka v obliki standardiziranih poročil. Slednje omogočajo smiselno poenotene politike upravljanja tveganj z metodologijami za merjenje in uravnavanje izpostavljenosti tveganjem, vzpostavljene standardizirane strukture podatkovnih baz znotraj podatkovnega skladišča (DWH), celostnega zagotavljanja kakovosti podatkov prek vzpostavljenih kontrol ter avtomatizirane priprave poročil, kar zagotavlja tudi njihovo kakovost in zmanjšuje možnosti napak.

d) Podatkovne osnove in IT sistem

Večina podatkov, ki jih Skupina uporablja za potrebe upravljanja tveganj, se pripravi v podatkovnih skladiščih Banke in bančnih članic Skupine. Vzpostavljen proces zagotavlja integrirane informacije v enotni referenčni strukturi, kjer lahko poslovni uporabniki do njih dostopajo v formatu, ki je dosleden in predmetno usmerjen. Podatki se tekoče preverjajo in so predmet redne validacije. Podatki, uporabljeni za interne ocene in analize tveganj ter s tem povezano upravljanje in poročanje, so identični podatkom, ki jih NLB Skupina uporablja za regulatorno poročanje.

e) Ključni poudarki na področju obvladovanja tveganj v letu 2019

Učinkovito obvladovanje tveganj in upravljanje kapitala je za NLB Skupino ključnega pomena, saj omogoča ohranjanje dolgoročno donosnega poslovanja. Skupina je dodatno okrepila robustnost sistema za obvladovanje tveganj, ki vključuje vse relevantne vrste tveganj, z namenom njihovega proaktivnega, celostnega in preudarnega upravljanja. Glavni poudarek je na prepoznavanju tveganj v zelo zgodnji fazi, učinkovitem upravljanju in ublažitvi tveganj. Poslovno in operativno okolje, pomembno za poslovanje Skupine, se spreminja skupaj s trendi, kot so spremembe obnašanja strank, razvoj novih tehnologij in konkurentov ter vedno večji obseg regulativnih zahtev. Skladno s tem se stalno prilagaja in nadgrajuje sistem upravljanja tveganj, predvsem z namenom odkrivanja in upravljanja novih potencialnih tveganj.

Poseben poudarek je na vključitvi analize tveganj v postopek odločanja na strateški in operativni ravni, diverzifikaciji (z namenom preprečevanja nastopa visoke koncentracije), optimalni porabi internega kapitala, ustrezni cenovni politiki, ki upošteva tudi obseg prevzetih tveganj, rednem izobraževanju/usposabljanju na vseh vodstvenih ravneh ter zagotavljanju splošne skladnosti z notranjimi akti in zadevno regulativo.

Najpomembnejše tveganje v NLB Skupini, upoštevaje strateške usmeritve, ostaja kreditno tveganje. NLB Skupina daje velik poudarek izboljševanju kakovosti naložbenega (kreditnega) portfelja, kjer sta ključna cilja kakovost novo odobrenih poslov na segmentu podjetij in prebivalstva ter razpršenost kreditnega portfelja. V letu 2019 je ostala kakovost kreditnega portfelja NLB Skupine dobra ter se še dodatno izboljšala, kar se odraža v stabilni bonitetni strukturi in ustrezni diverzifikaciji portfelja. NLB Skupina je zabeležila zdravo rast kreditnega portfelja in negativni strošek tveganja (cost of risk) kot posledico stabilnega makroekonomskega okolja, preudarnega novega financiranja in aktivnega upravljanja slabih posojil.

Kakovost portfelja je bila zelo stabilna, pri čemer se je izpostavljenost v Skupini 1 (Stage 1), kamor je razporejen pretežni del kreditnega portfelja, povečala, obenem pa zmanjšal obseg slabih posojil, ki so pod slovenskim povprečjem. Visok delež naložb v Skupini 1 je odraz preudarne kreditne politike, medtem ko je delež naložb v Skupini 2 (Stage 2) razmeroma nizek. Pretežni del znižanja naložb v tej skupini se nanaša na poplačila obveznosti ali izboljšano poslovanje komitentov. Skupini je uspelo še dodatno zmanjšati obseg nedonosnih izpostavljenosti, s čimer se je približala povprečni ravni bančnega sistema v EU. Poleg tega ostaja stopnja pokritja visoka, kar omogoča nadaljnje zmanjševanje obsega slabih posojil brez pomembnega vpliva na višino dodatno potrebnih oslabitev v naslednjih letih.

V okolju, kjer so obrestne mere še vedno negativne, je Skupina beležila vedno večjo presežno likvidnost in posvečala veliko pozornost strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv, vključujoč tudi sistem zgodnjega obveščanja v primeru potencialno neugodnih gibanj na trgu. Zaradi presežne likvidnosti in povpraševanja na trgu po produktih s fiksno obrestno mero se je povečala izpostavljenost obrestnemu tveganju, ki je ostala znotraj opredeljene pripravljenosti za prevzemanje tega tveganja. Poleg tega je kapitalski in

likvidnostni položaj Skupine v letu 2019 ostal močan tako na ravni Skupine kot tudi na ravni posameznih hčerinskih bank, skladno z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

Velik poudarek je bil tudi na upravljanju operativnih tveganj, pri čemer NLB Skupina zasleduje usmeritev, da tovrstna tveganja nimajo znatnega vpliva na njeno poslovanje. V letu 2019 si je Skupina prizadevala za dodatno proaktivno preprečevanje in zmanjševanje morebitnih škod v prihodnosti. Poleg tega so bili nadgrajeni vzpostavljeni ključni kazalniki tveganj, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja za širše področje operativnih tveganj. Njihova nadgradnja omogoča bolj podrobne informacije za učinkovito načrtovanje ukrepov in obvladovanje operativnih tveganj, izboljšuje obstoječe notranje kontrole in zagotavlja pravočasen odziv, ko je to potrebno.

6.1. Kreditna tveganja a) Uvodni del

NLB Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena zlasti kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do Skupine, zato ga proaktivno spremlja in celostno ocenjuje. Pri tem NLB Skupina sledi Mednarodnim standardom računovodskega poročanja in zakonodaji Evropske centralne banke ali Banke Slovenije, upoštevaje smernice EBA. Natančneje je področje urejeno z internimi metodologijami in postopki, zapisanimi v internih aktih.

NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno s standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, tako da so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki na konsolidirani ravni.

Upravljanje kreditnih tveganj v NLB Skupini poteka na dveh ravneh:

• Na ravni posameznega komitenta, kjer se izvajajo ustrezni postopki v različnih fazah odnosa s komitentom pred sklenitvijo pogodbe, ob njej in po njej. Pred sklenitvijo pogodbe se presojata komitentova uspešnost poslovanja in njegovo finančno stanje oziroma morebitno preteklo sodelovanje z Banko. Z namenom celovite objektivne presoje poslovanja komitenta poteka tudi razvoj internih točkovalnih modelov za posamezen segment komitentov. Poleg tega je pomembna tudi pridobitev kakovostnih zavarovanj, ki pa ne vpliva na bonitetno razvrstitev komitenta. Temu sledijo različne oblike spremljanja komitenta, zlasti presoja zmožnosti dolgoročnega generiranja zadostnega denarnega toka za redno odplačevanje obveznosti in izpolnjevanje pogodbenih zavez. V tem delu kreditnega procesa je pomembna redna spremljava komitentov v okviru sistema zgodnjega zaznavanja poslabšanega poslovanja (EWS). V primeru neplačila stranke se začne prestrukturiranje ali izterjava, odvisno od resnosti položaja stranke.

• Na ravni celotnega portfelja NLB oziroma NLB Skupine, kjer se aktivno spremlja in analizira kvaliteta naložbenega (kreditnega) portfelja, ki vključuje bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti, se izvajata tekoče spremljanje in analiziranje trendov.

Redno se pripravljajo celovite analize portfelja z namenom spremljanja gibanja portfelja skozi čas, kakor tudi zaznave preseganja limitov ali ciljnih vrednosti. Posebna pozornost je posvečena analizi strukture portfelja z vidika segmentacije komitentov, bonitetne strukture, strukture po skupinah (iz IFRS9 regulative) in NPL kazalnikov. Kazalnik pokritja slabih posojil z rezervacijami je prav tako pomemben z vidika možnih bodočih izgub, zato ga je treba skrbno spremljati.

Poleg statične analize celotnega portfelja je ključno spremljanje novih poslov, ki omogoča ugotavljanje konservativnosti standardov kreditiranja, ki morajo zagotavljati, da se kvaliteta portfelja ohranja v okvirih, ki jih predpisuje »Risk Apetite« Skupine.

Poleg tveganja neplačila (default risk) se na kreditnem portfelju spremlja tudi tveganje posamične koncentracije in koncentracije v dejavnostih ter tveganje posojil v tuji valuti. Vedno večji poudarek je tudi na izvajanju stresnih scenarijev, s katerimi se ocenjujejo učinki, ki bi jih neugodne makroekonomske razmere imele na nivo slabitev in rezervacij ter na kapitalsko ustreznost. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje v NLB Skupini se izračunava po standardiziranem pristopu za namen prvega stebra, medtem ko se za potrebe drugega stebra aplicira interni IRB pristop, s pomočjo katerega izvajamo izračun tehtane tvegane aktive za tveganje neplačila, tveganje poslabšanja kreditne kvalitete (migration risk), financiranja v tuji valuti. Pribitki za tveganje posamične koncentracije in koncentracije po dejavnostih pa so ocenjeni z uporabo indeksov koncentracije HHI.

Višino izgub iz kreditnega tveganja NLB in članice NLB Skupine posamično ocenjujejo za pomembne terjatve oziroma na skupinski ravni za preostali del portfelja.

Posamična ocena pričakovanih kreditnih izgub se pripravlja za finančna sredstva iz 3. skupine, ki so bila ocenjena kot nedonosna na podlagi informacij o pomembnih finančnih težavah komitenta, o dejanskem kršenju pogodbenih zavez, kot je zamuda pri poravnavi obveznosti do Banke, o dejstvu, da bo zaradi ekonomskih ali pravnih razlogov prišlo do restrukturiranja finančnih sredstev ter o obstoju verjetnosti, da bo komitent šel v stečaj ali finančno reorganizacijo. Pri posamičnem pregledu se tako ocenjujejo pričakovani prihodnji denarni tokovi (iz rednega poslovanja in morebitnega unovčenja zavarovanj), in če njihova diskontirana vrednost odstopa od knjigovodske vrednosti finančnega sredstva, je treba pripoznati kreditno izgubo.

Za preostali del portfelja, ki ni posamično ocenjen, se oslabitve oblikujejo skupinsko. Skladno z zahtevami standarda MSRP 9 so sredstva, merjena po odplačni vrednosti, razporejena v skupine na podlagi ocenjenega povečanja kreditnega tveganja posameznega sredstva od začetnega pripoznanja. Od skupine, v katero je sredstvo razporejeno, je odvisno, ali se bodo oblikovale 12-mesečne ali vseživljenjske kreditne izgube. Izračun pričakovanih kreditnih izgub temelji na prihodnji verjetnosti prehoda med neplačnike (»probability of default« – PD) in glede na povprečno stopnjo nepoplačljivosti (»loss given default« – LGD) slabih terjatev. Kazalnika tveganj sta ocenjena na podlagi preteklih podatkov, statističnih modelov ter napovedi makroekonomskih parametrov. Pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub za prevzete obveznosti na skupinski ravni se na podlagi empiričnih podatkov o unovčevanju garancij v preteklosti določi tudi verjetnost unovčenja garancij, ki se upošteva pri oblikovanju skupinskih rezervacij. Modeli, ki se uporabljajo za ocenjevanje pričakovanih vrednosti parametrov tveganja, se redno testirajo in preverjajo z namenom zagotavljanja čim bolj pravilne ocene izgub.

b) Ključni poudarki v letu 2019

V okviru stalne nadgradnje in dopolnjevanja obstoječega sistema za obvladovanje kreditnih tveganj se NLB Skupina osredotoča na prevzemanje zmernih tveganj, sočasno pa tudi na doseganje optimalne donosnosti glede na prevzeta tveganja. Zagotavljanje ustrezne strukture in kvalitete kreditnega portfelja predstavlja najpomembnejši cilj na področju upravljanja tveganj, s poudarkom na kakovosti novih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja.

NLB Skupina daje velik poudarek financiranju obstoječih in novih kreditno sposobnih strank iz regije. Na odobravanje novih posojil sta pozitivno vplivala nižja zadolženost podjetij in njihovo uspešno prestrukturiranje, ne glede na to pa rast financiranja pravnih oseb ostaja zmerna. Na področju prebivalstva, zlasti na segmentu potrošniških posojil, se kažejo pozitivni trendi. Ti se odražajo prek nizkih stopenj brezposelnosti ter v relativno visoki rasti dohodkov, ki vodijo v povečanje porabe in rast cen stanovanjskih nepremičnin. Prizadevanja za zniževanje slabih posojil, ki izhajajo iz izboljšanih kreditnih standardov, so se v 2019 odrazila v zelo nizkem obsegu novih slabih posojil. Ugodne makroekonomske razmere so se odrazile v sproščanju oslabitev in rezervacij na ravni NLB Skupine, katerih razvoj je bil sicer zelo stabilen in v skladu s strateškimi usmeritvami in pričakovanji.

Novembra 2019 je Banka Slovenije uvedla makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, ki omejujejo največji obseg potrošniških in stanovanjskih kreditov glede na dohodek komitenta (DSTI), maksimalno ročnost potrošniških posojil ter omogočajo omejen obseg preseganj omenjenih kazalnikov na nivoju posamezne banke. BS pričakuje, da bodo sprejete omejitve zajezile relativno visoko stopnjo rasti potrošniškega kreditiranja, posebej na področju dolgoročnega kreditiranja.

Skupina stalno razvija širšo paleto naprednih pristopov, ki so podprti z matematičnimi in statističnimi modeli, v skladu z najboljšimi bančnimi praksami. Tako želi dodatno izboljšati obstoječa orodja za obvladovanje tveganj, hkrati pa komitentom zagotoviti tudi hitrejšo odzivnost.

Intenzivno in proaktivno upravljanje problematičnih komitentov je ena od pomembnih prioritet, ki jih je Banka dosegla s spremembo kreditnega procesa ter razvojem zgodnjega sistema zaznavanja poslabšanja kreditne kvalitete v zelo zgodnjih fazah. Trdna zavezanost k zmanjšanju nedonosnih izpostavljenosti (NPE) iz preteklega obdobja na ravni Skupine se je nadaljevala tudi v letu 2019, s čimer je bil konec leta 2019 presežen limit zadan v finančnem planu. Na dan 31. decembra 2019 je delež nedonosnih izpostavljenosti po metodologiji EBA za NLB Skupino znašal 2,7 % (zmanjšan s 4,7 % konec leta 2018). Stopnja pokritosti NLB Skupine ostaja visoka in znaša 65,0 %, kar je precej nad povprečjem EU, ki ga objavlja EBA (44,6 % v tretjem četrtletju leta 2019).

c) Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju brez upoštevanja prejetih zavarovanj

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	2.101.346	1.588.349	1.292.211	795.102
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	24.038	63.609	24.085	63.611
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	16.717	25.809	20.571	26.594
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	2.091.805	1.849.018	1.611.711	1.483.582
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji	1.653.848	1.428.962	1.485.166	1.274.978
Krediti državi	271.389	352.746	182.582	267.716
Krediti bankam	93.403	118.696	144.352	110.297
Krediti finančnim organizacijam	100.054	88.676	131.442	177.744
Krediti fizičnim osebam	3.938.035	3.642.052	2.352.625	2.215.667
Krediti drugim strankam	3.280.246	3.041.159	1.901.950	1.790.350
Druga finančna sredstva	97.415	75.171	67.279	42.741
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	788	417	788	417
Skupaj neto finančna sredstva	13.669.084	12.274.664	9.214.762	8.248.799
Garancije	916.458	809.306	614.473	573.326
Finančne garancije	383.597	357.778	230.909	227.790
Storitvene garancije	532.861	451.528	383.564	345.536
Odobreni krediti	1.346.012	1.207.642	1.072.458	945.856
Druge potencialne obveznosti	31.613	28.570	20.349	10.502
Skupaj pogojne obveznosti	2.294.083	2.045.518	1.707.280	1.529.684
Skupaj maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju	15.963.167	14.320.182	10.922.042	9.778.483

Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja prikaz izpostavljenosti NLB Skupine kreditnemu tveganju, ločeno po posameznih vrstah finančnih sredstev in pogojnih obveznosti. Izpostavljenosti, navedene v zgornji preglednici, so za bilančne postavke prikazane v višini njihove neto knjigovodske vrednosti, kot so poročane v izkazu finančnega položaja, za zunajbilančne postavke pa v višini njihove nominalne vrednosti.

d) Zavarovanja kreditno oslabljenih finančnih sredstev

31. 12. 2019	NLB Skupina
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Krediti državi	3.219	6.405	1.273	-
Krediti fizičnim osebam	26.984	88.119	12.786	9.161
Krediti drugim strankam	45.571	274.472	26.457	66.348
Druga finančna sredstva	177	4.055	992	93
Skupaj	75.951	373.051	41.508	75.602

v tisoč EUR

31. 12. 2018	NLB Skupina
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Krediti državi	3.463	8.261	860	-
Krediti finančnim organizacijam	-	-	18	-
Krediti fizičnim osebam	29.828	98.207	11.955	9.344
Krediti drugim strankam	93.655	557.261	57.088	119.392
Druga finančna sredstva	120	12.894	1.743	128
Skupaj	127.066	676.623	71.664	128.864

NLB

31. 12. 2019	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Krediti državi	3.219	6.405	-	-
Krediti fizičnim osebam	18.101	42.505	6.948	1.954
Krediti drugim strankam	21.683	94.608	10.585	22.802
Druga finančna sredstva	9	1.519	352	39
Skupaj	43.012	145.037	17.885	24.795

31. 12. 2018		NLB
		V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve		Nezavarovani in podzavarovani krediti in terjatve
	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Neto vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Krediti državi	3.462	8.170	-	-
Krediti finančnim organizacijam	-	-	5	-
Krediti fizičnim osebam	18.442	43.043	6.240	2.560
Krediti drugim strankam	59.646	289.742	38.196	64.966
Druga finančna sredstva	66	1.976	847	79
Skupaj	81.616	342.931	45.288	67.605

e) Zavarovanje kreditov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

			NLB Skupina	v tisoč EUR
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve
		31. 12. 2019		31. 12. 2018
	Poštena vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj	Poštena vrednost kreditov in terjatev	Poštena vrednost zavarovanj
Krediti in terjatve obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	14.961	28.981	23.800	39.465

		NLB		v tisoč EUR
	V celoti zavarovani in nadzavarovani krediti in terjatve
	31. 12. 2019		31. 12. 2018
	Poštena vrednost Poštena vrednost Poštena vrednost Poštena vrednost kreditov in terjatev zavarovanj kreditov in terjatev zavarovanj
Krediti in terjatve obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	20.571	25.085	26.594	38.511

f) Politika na področju zavarovanj

NLB Skupina uporablja enotne standarde za zavarovanja naložb fizičnih in pravnih oseb, ki so jih članice vzpostavile v skladu z regulatornimi zahtevami. Krovni dokument, ki ureja zavarovanja naložb v NLB Skupini, je Politika za zavarovanje naložb v NLB d.d. in NLB Skupini. Politiko je sprejela Uprava NLB, v preostalih članicah NLB Skupine pa nadzorni organ posamezne članice. Politika vsebuje osnovne smernice, ki jih morajo upoštevati zaposleni v Banki pri sprejemanju, vrednotenju, spremljavi in poročanju zavarovanj z namenom zmanjševanja kreditnega tveganja.

Skladno s politiko je primarni vir poplačila naložb plačilna sposobnost dolžnika, sprejeta zavarovanja pa predstavljajo sekundarni vir poplačila v primeru, da dolžnik preneha z odplačevanjem pogodbenih obveznosti.

NLB Skupina prednostno sprejema zavarovanja, ki izpolnjujejo zahteve Basla II, s čimer želimo doseči tako izboljšano upravljanje kreditnega tveganja kot tudi racionalnejšo porabo kapitala. V skladu z Baslom II sprejemamo in spremljamo zavarovanja z zastavo depozitov, jamstvom države, garancijami bank, dolžniškimi

vrednostnimi papirji, izdanimi pri enotah centralne ravni držav in centralnih bankah, in dolžniškimi vrednostnimi papirji bank ter zastavo nepremičnin (za priznanje učinkov na kapital mora biti med drugim lokacija nepremičnine v Evropskem gospodarskem prostoru).

Za zavarovanje naložb na področju pravnih oseb in zasebnikov se sprejemajo tudi druge oblike zavarovanj (na primer zastava premičnin, zastava kapitalskega deleža, investicijskih kuponov, zavarovanje z zastavo/odstopom terjatev…), če se oceni, da bi lahko, če bi bilo treba, kot sredstvo sekundarnega poplačila ustvarila denarni tok. V primeru manjše verjetnosti, da bo tako zavarovanje ustvarilo denarni tok, se uporabi konservativni pristop, kar pomeni, da se lahko tako zavarovanje sprejme, vendar je za namene poročanja njegova vrednost nič.

g) Procesi za vrednotenje zavarovanja s premoženjem

NLB Skupina je v skladu z zakonodajo vzpostavila sistem spremljanja in poročanja zavarovanj po pošteni (tržni) vrednosti.

Tržno vrednost zastavljenih nepremičnin pridobimo iz cenitvenih poročil cenilcev z ustreznimi licencami. Tržno vrednost

zastavljenih premičnin pa iz cenitvenih poročil cenilcev z ustreznimi licencami oziroma kupoprodajnih pogodb. Tako cenitvena poročila kot kupoprodajne pogodbe ne smejo biti starejše od enega leta. V NLB in članicah NLB Skupine se poročila zunanjih cenilcev kontrolirajo. Kontrole izvajajo notranji cenilci. Predmet kontrole so vsebina, vrednost, obseg in oblika poročila, njegova skladnost z mednarodnimi standardi vrednotenja in ocenjena vrednost. Če so ugotovljena odstopanja, se oceni potreben popravek vrednosti zunanje ocene (v %) in popravi vrednost zunanje ocene. Popravek vrednosti je lahko samo negativen in se lahko uporabi samo v omejenem obsegu. Za namene poslovnih odločitev ter izračun potrebnih oslabitev in rezervacij se uporabijo dodatni odbitki ("hair-cuts") od potencialno prilagojene tržne vrednosti glede na vrsto zavarovanja. Pri zavarovanju z nepremičninami znašajo odbitki za oceno likvidacijske vrednosti med 30 in 70 %, odvisno od vrste in lokacije nepremičnine, pri premičninah pa znašajo med 50 in 100 %, odvisno od vrste premičnine.

Za finančne inštrumente, ki kotirajo na borzi, se tržna vrednost določi na podlagi kotacije na organiziranem trgu – borzi. Za finančne instrumente, ki ne kotirajo na borzi (tovrstna zavarovanja se uporabljajo izjemoma in v majhnem obsegu na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom), pa se tržna oz. poštena vrednost določi v skladu z interno metodologijo.

NLB ima oblikovan referenčni seznam cenilcev z ustreznimi licencami. Vse cenitve morajo biti opravljene za namen zavarovanega posojanja in v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV, EVS, RICS). Cenitve na področju kreditiranja fizičnih oseb Banka praviloma naroča pri cenilcih, s katerimi ima sklenjeno pogodbo za izdelavo ocen vrednosti nepremičnin. Cenitve na področju odobravanja naložb pravnim osebam in zasebnikom praviloma predložijo komitenti. Če komitent predloži cenitev, ki je ni izdelal cenilec z referenčnega seznama Banke, jo preveri strokovna služba Banke, ki ima zaposlene ocenjevalce z ustreznimi licencami (sodni cenilci gradbene stroke z licencami Ministrstva za pravosodje ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin z licencami Slovenskega inštituta za revizijo). V pristojnosti omenjene strokovne službe je tudi pregledovanje cenitev nepremičnin, ki se uporabijo za zavarovanje naložb večjih vrednosti.

V preostalih članicah NLB Skupine vrednotenje izvajajo pri njih zaposleni cenilci in zunanji cenilci, oboji z ustreznimi licencami. NLB Skupina ima oblikovan poseben referenčni seznam cenilcev za izvajanje cenitev nepremičnin z lokacijo zunaj Republike Slovenije. Cenitve se izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Za večja posojila mora cenitve nepremičnin pregledati notranji cenilec, ki ima ustrezno licenco ter pozna lokalni trg nepremičnin. Če cenitev ni skladna z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ali če je popravek vrednosti večji od določene meje, se cenitev zavrne kot neustrezna.

Pri zagotavljanju zavarovanja NLB Skupina upošteva notranje akte, ki opredeljujejo minimalno stopnjo zavarovanja oz. zastavne količnike. NLB Skupina si prizadeva za pridobitev zavarovanja v višji vrednosti, kot je zadevna izpostavljenost (glede na boniteto dolžnika, ročnost naložbe itd.), s ciljem zmanjšati negativne posledice ob vsakem večjem nihanju tržnih cen zastavljenega premoženja. Pri zavarovanju z zastavo nepremičnin, premičnin in finančnih instrumentov velja usmeritev, da mora biti zastavna pravica Banke vpisana z najboljšim vrstnim redom. Izjemoma, v primeru dovolj velike vrednosti zastavljene nepremičnine, je lahko zastavna pravica vpisana z drugačnim vrstnim redom.

NLB Skupina spremlja vrednost zavarovanja v odplačilni dobi naložb v skladu z zakonsko obveznimi obdobji in internimi navodili. Tako na primer se vrednost zavarovanj z zastavo nepremičnin spremlja letno, bodisi z izdelavo individualnih cenitev bodisi z uporabo interne metodologije za izdelavo lastne ocene vrednosti nepremičnin (velja za Republiko Slovenijo in za segment stanovanj v Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini), ki temelji na javnih podatkih oziroma indeksih vrednosti nepremičnin, ki jih objavljajo pristojne državne ustanove (v Republiki Sloveniji je to Geodetska uprava Republike Slovenije). Vrednost zastavljenih premičnin se spremlja enkrat letno (v NLB avtomatsko, z linearno amortizacijo za preostanek življenjske dobe).

h) Glavne vrste zavarovanj, ki jih sprejema Banka

NLB Skupina za zavarovanje naložb sprejema različne oblike stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj.

S stvarnimi kreditnimi zavarovanji pridobimo v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani dolžnika (kreditojemalca) pravico prodati določeno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve, pravico obdržati določeno nedenarno premoženje ali denarne zneske ter pravico zmanjšati oziroma pobotati znesek izpostavljenosti za znesek terjatve nasprotne stranke do Banke.

NLB Skupina sprejema naslednje vrste stvarnih kreditnih zavarovanj:

zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami: zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v večnadstropnih stanovanjskih ali poslovnih stavbah, na primer zemljišča v območju, predvidenem za gradnjo, stanovanja, stanovanjske stavbe, garaže in počitniške hiše, poslovni prostori, proizvodni objekti, pisarne, lokali, hoteli, podružnice in skladišča, gozdovi, parkirišča ... Objekti so lahko dokončani ali v gradnji. Prednost imajo nepremičnine, kjer je zastavna pravica Banke vpisana na prvem mestu in je nepremičnina že v lasti dolžnika in/ ali zastavitelja. Za nepremičnino mora obstajati trg in mora biti unovčljiva v razumnem času;
zavarovanje s premičninami: prednost imajo premičnine, ki se bodo v primeru izvršbe z veliko verjetnostjo prodale, prejeta sredstva pa porabila za poplačilo zavarovanih terjatev (njihova tržna vrednost mora biti ocenjena z veliko zanesljivostjo). Med ustrezne vrste premičnin Banka vključuje motorna vozila, kmetijsko mehanizacijo, gradbeno mehanizacijo, proizvodne linije in serijsko proizvedene stroje ter nekatere stroje, izdelane po meri;
zavarovanje z zastavo finančnega premoženja (bančne vloge ali denarju podobni instrumenti, dolžniški vrednostni papirji različnih izdajateljev, enote investicijskih skladov, lastniški vrednostni papirji ali zamenljive obveznice):
- zavarovanje z denarnimi terjatvami; bančne vloge in prihranki pri Banki so ustrezni tako v domači kot tudi v tuji valuti;
- dolžniški vrednostni papirji: delnice in obveznice, ki so po oceni Banke primerne za zavarovanje naložb in se z njimi trguje na organiziranem trgu (prodajljivi vrednostni papirji višje kakovosti slovenskih in tujih izdajateljev);
- zastava investicijskih kuponov vzajemnih skladov, ki jih upravljajo

družbe za upravljanje (prioritetno podjetje NLB Skladi, družba za upravljanje premoženja d.o.o.) in so po oceni Banke primerni za zavarovanje naložb;

zastava kapitalskega deleža: netržni kapitalski deleži s kreditno oceno vsaj B so ustrezni;
zastava oz. odstop terjatev kot zavarovanje: denarne terjatve morajo imeti daljšo ročnost, kot je ročnost naložbe, ne smejo biti zapadle in ne smejo biti plačane;
druge oblike stvarnih zavarovanj posojil (police življenjskega zavarovanja, zastavljene Banki itn.): Banka sprejema produkte NLB Vite, življenjske zavarovalnice d.d. Ljubljana – zastava police naložbenega življenjskega zavarovanja in police življenjskega zavarovanja z zajamčenim donosom, ki vključuje varčevanje, poleg zavarovanja.

Osebno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, kjer se tretja oseba zaveže, da bo plačala dolgovani znesek v primeru neizpolnitve osnovnega dolžnika (kreditojemalca).

NLB Skupina sprejema naslednja osebna kreditna zavarovanja:

solidarna poroštva komitentov s področja prebivalstva in podjetij: za zavarovanje posojil posameznikom so ustrezni poroki zaposleni ali upokojenci. Ti pa ne smejo biti v postopku osebnega stečaja. Odgovarjajo za poplačilo dolžnikovih obveznosti za posojila z dobo odplačevanja, ki ni daljša od 60 mesecev. Za zavarovanje naložb pravnih oseb so primerni poroki pravne osebe, posamezniki ali zasebniki;
garancije bank;
jamstva države (na primer Republike Slovenije);
garancije nacionalnih ali regionalnih razvojnih agencij, s katerimi ima Banka pogodbo o sprejemanju garancij (npr. Slovenski podjetniški sklad);
druga osebna kreditna zavarovanja.

Zelo pogosto je tudi zavarovanje naložb s kombinacijo različnih oblik zavarovanja.

Splošna priporočila glede zavarovanosti naložb so opredeljena z internimi navodili in vključujejo v nadaljevanju navedene elemente. Odločitev o vrsti zavarovanja in pokritosti naložbe z zavarovanjem je odvisna predvsem od kreditne kakovosti dolžnika (bonitete) in ročnosti naložbe. Razlikuje se glede na to, ali je naložba odobrena fizični ali pravni osebi.

V NLB d.d. je na področju zavarovanj naložb z nepremičninami v okviru postopka sklepanja zavarovanj vzpostavljena spletna povezava z Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki omogoča neposredno in takojšnje preverjanje obstoja nepremičnine.

NLB Skupina teži k temu, da bi zagotovila najboljše zavarovanje za dolgoročne naložbe, največkrat z zastavo nepremičnin. Tako je zastava nepremičnin najpogostejša oblika zavarovanja naložb pravnih in fizičnih oseb. Pri naložbah pravnim osebam temu sledijo državna jamstva in garancije podjetij. Pri posojilih fizičnim osebam temu sledijo poroki.

i) Tveganja, ki izhajajo iz vrednotenja prejetih zavarovanj

Pri odobravanju naložb je ključnega pomena kreditno tveganje komitenta oziroma nasprotne stranke v poslu. Zavarovanje predstavlja sekundarni vir poplačila obveznosti, zato sprejemanje odločitev o odobritvi naložbe primarno ne temelji le na kakovosti prejetega zavarovanja. Zavarovanja imajo sicer pomembno vlogo v procesu odobravanja naložb in so potrebna glede na kreditno sposobnost komitenta. NLB Skupina ima predpisana minimalna razmerja med vrednostjo zavarovanja in naložbe, vezano na vrsto prejetega zavarovanja in kreditno sposobnost komitenta. Količniki so določeni na podlagi izkušenj in regulatornih usmeritev, predpisani pa so v Poslovnih pravilih.

V obstoječih tržnih razmerah NLB Skupina še posebno pozorno in skrbno spremlja

pošteno vrednost prejetih zavarovanj. Prejeta zavarovanja redno in neodvisno vrednoti, upoštevaje mednarodne standarde na področju cenitev. Hkrati je s podrobnim pregledom vseh prejetih zavarovanj zagotovljeno, da se upoštevajo le tista zavarovanja, iz katerih je realno pričakovati poplačilo ob unovčenju.

NLB Skupina ima največjo koncentracijo iz naslova zavarovanj na področju hipotek na zastavljenih nepremičninah, ki predstavljajo razmeroma zanesljivo in kakovostno vrsto zavarovanja. NLB Skupina zaradi trenda upadanja tržne vrednosti nepremičnin v preteklem obdobju skrbno spremlja pošteno vrednost prejetih zavarovanj. Kjer je potrebno, oblikuje večje oziroma dodatne oslabitve in rezervacije na podlagi ocenjenih diskontov vrednosti nepremičnin, katerih realizacija je pričakovana v postopku prodaje (tako imenovano pričakovano poplačilo iz zavarovanja). Prednost imajo nepremičnine, pri katerih je zastavna pravica Banke vpisana kot prva, nepremičnine pa so že v lasti dolžnika in/ ali zastavitelja. Za nepremičnine mora obstajati trg, kjer se prodaja lahko izvede v razumnem roku.

Zavarovanje z vrednostnimi papirji vključuje izpostavljenost tržnim tveganjem, še zlasti tveganjem spremembe cene vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih. Da bi omejili obseg tovrstnih tveganj oziroma možnost, da bi vrednost instrumentov, prejetih v zavarovanje, padla pod vrednost naložbe, so v Pravilniku o določanju zastavnih količnikov za zavarovanje naložb na osnovi zastave vrednostnih papirjev natančno predpisana minimalna razmerja med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev. Odstopanje od določil pravilnika je mogoče le ob predhodnem soglasju pristojnih organov odločanja v Banki. Razmerje med vrednostjo naložbe in vrednostjo papirjev se določa glede na likvidnost papirjev, njihovo ročnost in stopnjo korelacije z gibanji tržnih indeksov, torej glede na ključne lastnosti, ki odražajo stopnjo fluktuacije tržne vrednosti papirjev in zmožnost njihove prodaje po tržni ceni.

Pri zavarovanju s poroštvi pravnih oseb, poroštvi fizičnih oseb in garancijami bank se pojavlja kreditno tveganje do dajalca tega zavarovanja. NLB Skupina višino prejetega poroštva všteva v limit za odobravanje naložb poroka oziroma garanta, pri čemer se poroštva upoštevajo le v višini njihove kreditne sposobnosti.

Priročnik za zavarovanje naložb opredeljuje, katere vrste zavarovanj so sprejemljive in katere pogoje mora izpolnjevati posamezna vrsta zavarovanja, da ta predstavlja ustrezno in sprejemljivo obliko prejetega zavarovanja.

j) Analiza finančnih sredstev in prevzetih obveznosti glede na kreditno tveganje

			NLB Skupina			NLB				v tisoč EUR
31. 12. 2019	12-me sečne pričakova ne kreditne izgube	Vse življenske pričakova ne kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vse življenske pričakova ne kreditne izgube - kreditno oslabljene	Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva	Skupaj	12-me sečne pričakova ne kreditne izgube	Vse življenske pričakova ne kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vse življenske pričakova ne kreditne izgube - kreditno oslabljene	Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji po odplačni vrednosti
A	1.316.405	-	-	-	1.316.405	1.316.405	-	-	-	1.316.405
B	340.583	-	-	-	340.583	170.378	-	-	-	170.378
C	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
D in E	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Popravek vrednosti	(3.140)	-	-	-	(3.140)	(1.617)	-	-	-	(1.617)
Knjigovodska vrednost	1.653.848	-	-	-	1.653.848	1.485.166	-	-	-	1.485.166
Krediti in terjatve bankam po odplačni vrednosti
A	68.270	-	-	-	68.270	144.392	-	-	-	144.392
B	24.728	-	-	-	24.728	101	-	-	-	101
C	500	-	-	-	500	-	-	-	-	-
D in E	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Popravek vrednosti	(95)	-	-	-	(95)	(141)	-	-	-	(141)
Knjigovodska vrednost	93.403	-	-	-	93.403	144.352	-	-	-	144.352
Krediti in terjatve strankam po odplačni vrednosti
A	4.887.014	47.299	-	-	4.934.313	3.173.430	10.940	-	-	3.184.370
B	2.180.375	132.989	-	-	2.313.364	1.155.231	38.324	-	-	1.193.555
C	24.935	290.729	-	-	315.664	21.888	140.162	-	-	162.050
D in E	-	-	344.050	4.777	348.827	-	-	143.605	3.784	147.389
Popravek vrednosti	(56.728)	(33.179)	(230.650)	(1.887)	(322.444)	(20.724)	(11.188)	(84.997)	(1.856)	(118.765)
Knjigovodska vrednost	7.035.596	437.838	113.400	2.890	7.589.724	4.329.825	178.238	58.608	1.928	4.568.599
Druga finančna sredstva po odplačni vrednosti
A	71.271	33	-	-	71.304	59.971	6	-	-	59.977
B	24.439	49	-	-	24.488	6.720	18	-	-	6.738
C	192	466	-	-	658	179	88	-	-	267
D in E	-	-	5.855	16	5.871	-	-	2.129	9	2.138
Popravek vrednosti	(177)	(27)	(4.699)	(3)	(4.906)	(55)	(9)	(1.774)	(3)	(1.841)
Knjigovodska vrednost	95.725	521	1.156	13	97.415	66.815	103	355	6	67.279
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
A	1.631.116	-	-	-	1.631.116	1.504.437	-	-	-	1.504.437
B	460.427	262	-	-	460.689	107.274	-	-	-	107.274
C	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
D in E	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Popravek vrednosti	(4.757)	(42)	(798)	-	(5.597)	(1.714)	-	(798)	-	(2.512)
Prevzete obveznosti
A	982.227	3.442	-	-	985.669	782.113	806	-	-	782.919
B	1.108.696	43.620	-	-	1.152.316	781.518	20.201	-	-	801.719
C	17.348	65.554	-	-	82.902	11.580	41.422	-	-	53.002
D in E	-	-	66.252	6.944	73.196	-	-	62.696	6.944	69.640
Popravek vrednosti	(12.909)	(2.444)	(22.084)	(1.984)	(39.421)	(6.145)	(653)	(20.381)	(1.984)	(29.163)
Knjigovodska vrednost	2.095.362	110.172	44.168	4.960	2.254.662	1.569.066	61.776	42.315	4.960	1.678.117

	NLB Skupina					NLB				v tisoč EUR
31. 12. 2018	12-meseč ne priča kovane kreditne izgube	Vse življenske priča kovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vse življenske pričakova ne kredi tne izgube - kreditno oslabljene	Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva	Skupaj	12-meseč ne priča kovane kreditne izgube	Vse življenske priča kovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vse življenske pričakova ne kredi tne izgube - kreditno oslabljene	Kupljena kreditno oslabljena finančna sredstva	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji po odplačni vrednosti
A	1.144.444	-	-	-	1.144.444	1.144.444	-	-	-	1.144.444
B	287.416	-	-	-	287.416	131.857	-	-	-	131.857
C	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
D in E	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Popravek vrednosti	(2.898)	-	-	-	(2.898)	(1.323)	-	-	-	(1.323)
Knjigovodska vrednost	1.428.962	-	-	-	1.428.962	1.274.978	-	-	-	1.274.978
Krediti in terjatve bankam po odplačni vrednosti
A	95.110	-	-	-	95.110	108.931	-	-	-	108.931
B	23.212	-	-	-	23.212	1.443	-	-	-	1.443
C	500	-	-	-	500	-	-	-	-	-
D in E	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Popravek vrednosti	(126)	-	-	-	(126)	(77)	-	-	-	(77)
Knjigovodska vrednost	118.696	-	-	-	118.696	110.297	-	-	-	110.297
Krediti in terjatve strankam po odplačni vrednosti
A	4.621.756	66.636	-	-	4.688.392	3.095.962	9.340	-	-	3.105.302
B	1.747.074	174.010	-	-	1.921.084	987.771	52.167	-	-	1.039.938
C	57.990	337.289	-	-	395.279	63.011	146.684	-	-	209.695
D in E	-	-	567.236	6.209	573.445	-	-	293.852	5.249	299.101
Popravek vrednosti	(41.452)	(35.537)	(374.394)	(2.184)	(453.567)	(16.789)	(12.660)	(170.965)	(2.145)	(202.559)
Knjigovodska vrednost	6.385.368	542.398	192.842	4.025	7.124.633	4.129.955	195.531	122.887	3.104	4.451.477
Druga finančna sredstva po odplačni vrednosti
A	46.518	87	-	-	46.605	34.797	4	-	-	34.801
B	25.959	254	-	-	26.213	6.692	161	-	-	6.853
C	181	549	-	-	730	156	51	-	-	207
D in E	-	-	9.793	26	9.819	-	-	2.765	3	2.768
Popravek vrednosti	(182)	(58)	(7.955)	(1)	(8.196)	(27)	(6)	(1.854)	(1)	(1.888)
Knjigovodska vrednost	72.476	832	1.838	25	75.171	41.618	210	911	2	42.741
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
A	1.501.073	-	-	-	1.501.073	1.429.332	-	-	-	1.429.332
B	347.707	-	-	-	347.707	54.250	-	-	-	54.250
C	-	238	-	-	238	-	-	-	-	-
D in E	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Popravek vrednosti	(3.597)	(75)	(798)	-	(4.470)	(1.541)	-	(798)	-	(2.339)
Prevzete obveznosti
A	983.559	10.759	-	-	994.318	793.590	932	-	-	794.522
B	784.251	86.332	-	-	870.583	539.091	59.892	-	-	598.983
C	16.435	94.641	-	-	111.076	9.119	62.477	-	-	71.596
D in E	-	-	66.283	3.258	69.541	-	-	61.325	3.258	64.583
Popravek vrednosti	(9.044)	(3.264)	(26.086)	(688)	(39.082)	(4.071)	(821)	(23.936)	(688)	(29.516)

Knjigovodska vrednost 1.775.201 188.468 40.197 2.570 2.006.436 1.337.729 122.480 37.389 2.570 1.500.168

Bonitetno razvrščanje komitentov v NLB Skupini temelji na interno razviti metodologiji. Ta temelji tako na internih statističnih analizah in dobrih bančnih praksah kot tudi na predpisih Banke Slovenije ter usmeritvah in predpisih ECB in EBA. Metodologija bonitetnega razvrščanja se uporablja v celotni NLB Skupini. Zajema enotno bonitetno lestvico z 12 bonitetnimi razredi, od katerih jih 9 predstavlja donosne komitente in 3 razredi nedonosne komitente.

Bonitetna skupina A (bonitetni razredi AAA do A) zajema najboljše komitente z nizko stopnjo verjetnosti neplačila, ki jih odlikuje visoka pokritost finančnih obveznosti s prostim denarnim tokom. Naložbena strategija bonitetne skupine A je »investiraj«.

Skupina B (bonitetni razredi BBB do B) zajema komitente z nizkim kreditnim tveganjem, ki je za stopnjo nižje od kreditnega tveganja komitentov v skupini A. Komitenti poslujejo uspešno, imajo sprejemljive finančne kazalnike in kvalitativne elemente ter zadostno raven denarnega toka za poravnavanje obveznosti, vendar so bolj občutljivi na spremembe v panogi ali gospodarstvu. Naložbena strategija bonitetne skupine B vključuje strategijo »investiraj« za bonitetni razred BBB in strategijo »investiraj pazljivo« v primeru bonitetnih razredov BB in B.

Bonitetna skupina C (bonitetni razredi CCC do C) zajema komitente, ki izkazujejo zvišano in nadpovprečno stopnjo kreditnega tveganja. Banka komitente z bonitetno oceno CCC financira le v primeru, če ima takšna podpora pozitivne učinke, toda na splošno za bonitetno skupino C velja, da predstavlja znatno tveganje. Banka sodelovanje s takimi komitenti smiselno omejuje in zmanjšuje izpostavljenost do njih.

Bonitetni skupini D (bonitetna razreda D in DF) in E zajemata nedonosne komitente, ki veljajo za neplačnike.

Komitenti v bonitetnih razredih D, DF in E so praviloma preneseni na specializirane enote za prestrukturiranje (ki izvajajo poslovno in finančno prestrukturiranje s ciljem zmanjšati izgube ali povrniti komitenta med donosne komitente) ali upravljanje problematičnih naložb in izterjavo (s ciljem zmanjšati izgube zaradi neplačila).

Standardna metodologija za bonitetno razvrščanje komitentov s predpisanim sklopom parametrov (kvalitativnih in kvantitativnih) se uporablja v vseh članicah NLB Skupine. Skupine povezanih komitentov se obravnavajo kot materialno pomembne za NLB Skupino, če izpostavljenost presega 7 mio EUR. Materialno pomembni komitenti so v pristojnosti obravnave Kreditnega odbora NLB.

NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno z minimalnimi standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. S tem so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki upravljanja in poročanja kreditnega tveganja na konsolidirani ravni.

k) Restrukturirani krediti

	NLB Skupina
		Vse restrukturirane izpostavljenosti		Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
			Nedonosne				Zavarovanja in finančna poroštva,
31. 12. 2019	Bruto knjigovodska vrednost	Donosne	Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (po odplačni in pošteni vrednosti)	278.449	65.090	213.359	213.359	(4.940)	(139.455)	130.954
Država	5.945	-	5.945	5.945	-	(2.725)	3.219
Druge finančne organizacije	1.959	24	1.935	1.935	-	(1.935)	24
Nefinančne organizacije	237.588	53.970	183.618	183.618	(4.464)	(128.327)	104.518
Gospodinjstva	32.957	11.096	21.861	21.861	(476)	(6.468)	23.193
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	278.449	65.090	213.359	213.359	(4.940)	(139.455)	130.954
Dane obveze iz posojil	2.414	1.520	894	894	(7)	(835)	1.309
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	280.863	66.610	214.253	214.253	(4.947)	(140.290)	132.263

v tisoč EUR

	NLB Skupina
		Vse restrukturirane izpostavljenosti		Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
			Nedonosne				Zavarovanja in finančna poroštva,
31. 12. 2018	Bruto knjigovodska vrednost	Donosne	Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti	Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (po odplačni in pošteni vrednosti)	405.761	73.018	332.743	332.743	(5.174)	(203.851)	128.942
Država	7.264	-	7.264	7.264	-	(3.802)	3.462
Druge finančne organizacije	1.971	36	1.935	1.935	(1)	(1.935)	-
Nefinančne organizacije	360.203	59.192	301.011	301.011	(4.694)	(190.200)	111.554
Gospodinjstva	36.323	13.790	22.533	22.533	(479)	(7.914)	13.926
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	405.761	73.018	332.743	332.743	(5.174)	(203.851)	128.942
Dane obveze iz posojil	5.233	1.173	4.061	4.061	(10)	(1.055)	2.438
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	410.994	74.191	336.804	336.804	(5.184)	(204.906)	131.380

	NLB
31. 12. 2019		Vse restrukturirane izpostavljenosti		Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
			Nedonosne			Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	Zavarovanja in finančna poroštva, prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
	Bruto knjigovodska vrednost	Donosne	Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (po odplačni in pošteni vrednosti)	168.852	45.830	123.022	123.022	(2.910)	(69.783)	92.366
Država	5.627	-	5.627	5.627	-	(2.407)	3.219
Druge finančne organizacije	1.959	24	1.935	1.935	-	(1.935)	24
Nefinančne organizacije	137.872	37.670	100.202	100.202	(2.610)	(62.157)	71.389
Gospodinjstva	23.394	8.136	15.258	15.258	(300)	(3.284)	17.734
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	168.852	45.830	123.022	123.022	(2.910)	(69.783)	92.366
Dane obveze iz posojil	2.389	1.495	894	894	(7)	(835)	1.283
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	171.241	47.325	123.916	123.916	(2.917)	(70.618)	93.649

v tisoč EUR

NLB

	Vse restrukturirane izpostavljenosti				Oslabitve, rezervacije in popravki vrednosti
31. 12. 2018		Donosne	Nedonosne			Nedonosne restrukturirane izpostavljenosti	Zavarovanja in finančna poroštva, prejeta za restrukturirane izpostavljenosti
	Bruto knjigovodska vrednost		Oslabljene	Neplačane	Donosne restrukturirane izpostavljenosti
Posojila in druga finančna sredstva (po odplačni in pošteni vrednosti)	272.395	54.691	217.704	217.704	(3.794)	(115.793)	100.986
Država	5.870	-	5.870	5.870	-	(2.408)	3.462
Druge finančne organizacije	1.971	36	1.935	1.935	(1)	(1.935)	-
Nefinančne organizacije	239.301	43.733	195.568	195.568	(3.430)	(108.016)	87.148
Gospodinjstva	25.253	10.922	14.331	14.331	(363)	(3.434)	10.376
Dolžniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje	272.395	54.691	217.704	217.704	(3.794)	(115.793)	100.986
Dane obveze iz posojil	5.216	1.156	4.060	4.060	(8)	(1.055)	2.438
Vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	277.611	55.847	221.764	221.764	(3.802)	(116.848)	103.424

Restrukturirane izpostavljenosti dolžniških instrumentov glede na obdobje restrukturiranja

	NLB Skupina
31. 12. 2019		Do 3 mesecev Od 3 do 6 mesecev Od 6 do 12 mesecev		Nad 12 mesecev
Donosne izpostavljenosti	5.745	3.819	8.166	42.420
Nedonosne izpostavljenosti	3.759	1.286	1.967	70.114
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	9.504	5.105	10.133	112.534
31. 12. 2018
Donosne izpostavljenosti	4.527	14.911	11.042	37.364
Nedonosne izpostavljenosti	1.309	5.081	3.096	126.178
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	5.836	19.992	14.138	163.542

	NLB
31. 12. 2019			Do 3 mesecev Od 3 do 6 mesecev Od 6 do 12 mesecev	Nad 12 mesecev
Donosne izpostavljenosti	3.298	309	5.083	34.230
Nedonosne izpostavljenosti	3.129	967	722	48.421
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	6.427	1.276	5.805	82.651
31. 12. 2018
Donosne izpostavljenosti	2.264	12.821	7.329	28.483
Nedonosne izpostavljenosti	1.070	4.670	2.741	98.353
Skupine izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja	3.334	17.491	10.070	126.836

NLB Skupina in NLB uporabljata v največji meri naslednje možnosti restrukturiranja: podaljšanje ročnosti, znižanje obrestne mere, prevzem unovčenega zavarovanja za delno poplačilo terjatev in druge ukrepe prestrukturiranja, in sicer kot samostojni ukrep ali kot kombinacijo naštetih.

v tisoč EUR

l) Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

NLB Skupina oziroma NLB izkazuje na dan poročanja naslednja sredstva, prejeta za poplačilo terjatev:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina	NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Vrsta sredstva	Neto vrednost		Neto vrednost
Lastniški vrednostni papirji obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (pojasnilo 5.3.a)	-	624	-	624
Lastniški vrednostni papirji merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnilo 5.4.b)	3.289	3.185	-	-
Naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.9.)	32.465	38.747	3.464	6.464
Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.8.)	1.440	1.418	7	7
Naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb	-	-	2.442	2.444
Nepremičnine (pojasnilo 5.13.)	50.467	59.540	5.292	5.815
Druga sredstva (pojasnilo 5.13.)	855	633	-	-
Skupaj	88.516	104.147	11.205	15.354

m) Analiza kreditov in terjatev po dejavnostih

NLB Skupina		31. 12. 2019				31. 12. 2018
Dejavnost	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %	Bruto krediti	Popravek vrednosti	Neto krediti	v %
Banke	93.498	(95)	93.403	1,20	118.822	(126)	118.696	1,62
Finance	93.479	(2.763)	90.716	1,16	72.219	(3.012)	69.207	0,94
Elektrika, plin in voda	178.504	(4.352)	174.152	2,23	139.953	(4.232)	135.721	1,85
Gradbeništvo	236.394	(29.669)	206.725	2,65	253.536	(61.675)	191.861	2,61
Industrija	857.269	(42.368)	814.901	10,45	851.033	(60.441)	790.592	10,77
Izobraževanje	10.762	(559)	10.203	0,13	12.593	(447)	12.146	0,17
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	61.261	(6.770)	54.491	0,70	55.129	(7.439)	47.690	0,65
Javna uprava	184.435	(4.533)	179.902	2,31	248.448	(5.144)	243.304	3,31
Prebivalstvo	4.013.488	(75.453)	3.938.035	50,52	3.726.531	(84.479)	3.642.052	49,60
Rudarstvo	18.441	(1.596)	16.845	0,22	17.171	(4.103)	13.068	0,18
Samostojni podjetniki	151.217	(3.609)	147.608	1,89	143.636	(3.944)	139.692	1,90
Storitve	599.180	(55.871)	543.309	6,97	599.224	(69.137)	530.087	7,22
Transport in komunikacije	745.260	(18.099)	727.161	9,33	703.935	(25.090)	678.845	9,25
Trgovina	752.835	(75.264)	677.571	8,69	752.807	(122.910)	629.897	8,58
Zdravstvo in socialno varstvo	24.604	(1.538)	23.066	0,30	25.785	(1.514)	24.271	0,33
Druga finančna sredstva	102.321	(4.906)	97.415	1,25	83.367	(8.196)	75.171	1,02
Skupaj	8.122.948	(327.445)	7.795.503	100,00	7.804.189	(461.889)	7.342.300	100,00

NLB		31. 12. 2019				v tisoč EUR 31. 12. 2018
		Popravek				Popravek
Dejavnost	Bruto krediti	vrednosti	Neto krediti	v %	Bruto krediti	vrednosti	Neto krediti	v %
Banke	144.493	(141)	144.352	3,01	110.374	(77)	110.297	2,38
Finance	125.521	(3.441)	122.080	2,54	162.765	(4.645)	158.120	3,41
Elektrika, plin in voda	138.587	(2.497)	136.090	2,83	100.813	(2.665)	98.148	2,12
Gradbeništvo	67.427	(11.545)	55.882	1,16	97.225	(38.375)	58.850	1,27
Industrija	557.861	(13.994)	543.867	11,33	561.905	(15.306)	546.599	11,80
Izobraževanje	6.078	(56)	6.022	0,13	7.314	(38)	7.276	0,16
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	14.714	(809)	13.905	0,29	14.373	(268)	14.105	0,30
Javna uprava	92.924	(1.689)	91.235	1,90	151.818	(1.534)	150.284	3,25
Prebivalstvo	2.376.791	(24.166)	2.352.625	49,00	2.241.624	(25.957)	2.215.667	47,84
Rudarstvo	6.495	(47)	6.448	0,13	9.645	(657)	8.988	0,19
Samostojni podjetniki	49.732	(1.604)	48.128	1,00	51.173	(1.451)	49.722	1,07
Storitve	398.059	(29.139)	368.920	7,68	404.209	(43.929)	360.280	7,78
Transport in komunikacije	645.791	(3.822)	641.969	13,37	616.781	(10.986)	605.795	13,08
Trgovina	217.068	(24.849)	192.219	4,00	249.004	(55.673)	193.331	4,17
Zdravstvo in socialno varstvo	10.887	(1.107)	9.780	0,20	11.981	(1.075)	10.906	0,24
Druga finančna sredstva	69.120	(1.841)	67.279	1,40	44.629	(1.888)	42.741	0,92
Skupaj	4.921.548	(120.747)	4.800.801	100,00	4.835.633	(204.524)	4.631.109	100,00

n) Geografska analiza neto kreditov in drugih finančnih sredstev

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
Država	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Slovenija	4.405.416	4.302.730	4.401.362	4.297.956
Druge države Evropske unije	180.385	168.657	100.261	100.769
Drugo	3.209.702	2.870.913	299.178	232.384
Skupaj	7.795.503	7.342.300	4.800.801	4.631.109

o) Geografska analiza dolžniških vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov

									v tisoč EUR
31. 12. 2019			NLB Skupina				NLB
Država	Finančna sred stva, merjena po odplačni vrednosti	Finančna sred stva, namenje na trgovanju	Finančna sred stva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsega jočega donosa	Finančna sredstva, ob vezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Izvedeni finančni instrumenti	Finančna sred stva, merjena po odplačni vrednosti	Finančna sred stva, namenje na trgovanju	Finančna sred stva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsega jočega donosa	Izvedeni finančni instrumenti
Slovenija	417.611	1.041	535.160	-	13.278	417.611	1.041	457.671	13.278
Druge države Evropske unije	976.304	40	1.103.666	1.391	6.416	976.304	40	1.074.241	6.416
- Italija	8.720	-	15.463	109	-	8.720	-	15.463	-
- Irska	40.754	10	56.834	-	-	40.754	10	51.425	-
- Francija	164.488	10	234.174	-	622	164.488	10	223.049	622
- Belgija	124.649	-	62.276	-	16	124.649	-	57.515	16
- Nizozemska	50.642	-	99.586	-	3	50.642	-	99.586	3
- Avstrija	79.096	-	34.066	-	-	79.096	-	34.066	-
- Nemčija	120.107	10	91.484	302	426	120.107	10	88.479	426
- Finska	41.312	-	80.712	625	-	41.312	-	79.645	-
- Švedska	8.091	-	42.029	-	-	8.091	-	42.029	-
- Danska	-	-	18.288	-	-	-	-	18.288	-
- Luksemburg	78.891	-	48.042	355	-	78.891	-	48.042	-
- Velika Britanija	1.193	-	79.053	-	4.941	1.193	-	79.053	4.941
- Slovaška	21.721	-	42.630	-	-	21.721	-	42.630	-
- Španija	63.600	10	51.105	-	-	63.600	10	47.047	-
- Portugalska	44.704	-	22.863	-	-	44.704	-	22.863	-
- Poljska	13.873	-	43.741	-	-	13.873	-	43.741	-
- Češka	1.024	-	19.180	-	-	1.024	-	19.180	-
- Madžarska	27.252	-	1.841	-	-	27.252	-	1.841	-
- Romunija	18.161	-	5.239	-	-	18.161	-	5.239	-
- Bolgarija	35.880	-	3.301	-	-	35.880	-	3.301	-
- Litva	9.082	-	24.654	-	-	9.082	-	24.654	-
- Latvija	13.534	-	12.123	-	-	13.534	-	12.123	-
- Drugo	9.530	-	14.982	-	408	9.530	-	14.982	408
ZDA	46.724	3.244	36.442	-	-	46.724	3.244	16.678	-
Drugo	213.209	-	416.537	365	807	44.527	-	63.121	854
- Severna Makedonija	141.909	-	99.914	-	-	-	-	-	2
- Srbija	-	-	84.118	-	-	-	-	9.801	45
- Bosna in Hercegovina	-	-	87.464	-	-	-	-	-	-
- Črna gora	26.773	-	24.852	-	-	-	-	3.271	-
- Kosovo	-	-	70.140	-	807	-	-	-	807
- Islandija - Norveška	5.070 6.304	- -	- 17.706	- -	- -	5.070 6.304	- -	- 17.706	- -
- Drugo	33.153	-	32.343	365	-	33.153	-	32.343	-
Skupaj	1.653.848	4.325	2.091.805	1.756	20.501	1.485.166	4.325	1.611.711	20.548

Druge države Evropske unije v postavki »Drugo« predstavljajo Grčijo, Ciper in Hrvaško.

Druge države v postavki »Drugo« predstavljajo Kanado, Avstralijo in Rusijo.

v tisoč EUR
-------------	--	--	--

31. 12. 2018			NLB Skupina			NLB
Država	Finančna sred stva, merjena po odplačni vrednosti	Finančna sred stva, namenje na trgovanju	Finančna sred stva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsega jočega donosa	Finančna sredstva, ob vezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Izvedeni finančni instrumenti	Finančna sred stva, merjena po odplačni vrednosti	Finančna sred stva, namenje na trgovanju	Finančna sred stva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsega jočega donosa	Izvedeni finančni instrumenti
Slovenija	452.212	36.808	513.229	-	10.797	452.212	36.808	460.838	10.797
Druge države Evropske unije	748.529	10.121	984.904	1.271	4.203	748.529	10.121	974.281	4.203
- Italija	22.807	-	23.566	520	-	22.807	-	23.566	-
- Irska	16.049	-	50.744	-	-	16.049	-	48.356	-
- Francija	132.083	-	127.192	103	90	132.083	-	123.040	90
- Belgija	75.679	4.028	61.166	-	337	75.679	4.028	58.135	337
- Nizozemska	33.769	-	114.376	-	77	33.769	-	114.376	77
- Avstrija	76.278	3.088	34.086	-	-	76.278	3.088	34.086	-
- Nemčija	81.050	3.005	111.820	-	167	81.050	3.005	111.820	167
- Finska	36.312	-	80.679	648	-	36.312	-	79.627	-
- Švedska	3.005	-	36.700	-	-	3.005	-	36.700	-
- Danska	-	-	36.241	-	-	-	-	36.241	-
- Luksemburg	91.963	-	29.619	-	-	91.963	-	29.619	-
- Velika Britanija	1.122	-	106.763	-	3.257	1.122	-	106.763	3.257
- Slovaška	11.019	-	43.043	-	-	11.019	-	43.043	-
- Španija	49.593	-	19.261	-	-	49.593	-	19.261	-
- Portugalska	27.357	-	3.667	-	-	27.357	-	3.667	-
- Poljska	6.388	-	46.617	-	-	6.388	-	46.617	-
- Češka	1.023	-	19.717	-	-	1.023	-	19.717	-
- Madžarska	25.706	-	3.607	-	-	25.706	-	3.607	-
- Romunija	23.730	-	-	-	-	23.730	-	-	-
- Bolgarija	12.770	-	3.316	-	-	12.770	-	3.316	-
- Litva	2.022	-	20.750	-	-	2.022	-	20.750	-
- Latvija	13.603	-	11.974	-	-	13.603	-	11.974	-
- Drugo	5.201	-	-	-	275	5.201	-	-	275
ZDA	43.419	1.768	15.730	-	-	43.419	1.768	7.003	-
Drugo	184.802	-	335.155	738	329	30.818	-	41.460	331
- Severna Makedonija	127.473	-	69.169	-	-	-	-	1.065	-
- Srbija	-	-	60.063	-	-	-	-	1.791	2
- Bosna in Hercegovina	-	-	80.902	-	-	-	-	-	-
- Črna gora	26.511	-	24.929	-	-	-	-	1.055	-
- Švica	-	-	-	360	-	-	-	-	-
- Kosovo	-	-	62.543	-	329	-	-	-	329
- Islandija	5.130	-	-	-	-	5.130	-	-	-
- Norveška	992	-	16.555	-	-	992	-	16.555	-
- Drugo	24.696	-	20.994	378	-	24.696	-	20.994	-

Druge države Evropske unije v postavki »Drugo« predstavljajo Ciper in Hrvaško. Druge države v postavki »Drugo« predstavljajo Kanado, Avstralijo in Rusijo.

Skupaj 1.428.962 48.697 1.849.018 2.009 15.329 1.274.978 48.697 1.483.582 15.331

p) Interna bonitetna ocena strank, s katerimi ima NLB Skupina sklenjene izvedene finančne instrumente

	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
	v %		v %
A	74,14	70,92	74,27	70,92
B	16,34	19,17	16,26	19,17
C	9,52	9,91	9,47	9,91
Skupaj	100,00	100,00	100,00	100,000

Izvedeni finančni instrumenti za bančno knjigo so sklenjeni s strankami z dobro zunanjo bonitetno oceno.

Izvedeni finančni instrumenti, ki jih NLB Skupina sklepa za potrebe servisiranja strank, večinoma nimajo zunanje bonitetne ocene, vendar pa so vsi taki posli takoj

zaprti z nasprotnim poslom s tretjo stranko, ki ima dobro zunanjo bonitetno oceno.

r) Naložbe v dolžniške finančne instrumente, ki pri izdajateljih predstavljajo podrejene obveznosti

31. 12. 2019	NLB Skupina					NLB	v tisoč EUR

Interna bonitetna ocena	A	B	C	Skupaj	A	B	C	Skupaj
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	523	-	-	523	523	-	-	523
- krediti bankam	-	-	-	-	67.167	-	-	67.167
- krediti strankam, ki niso banke	-	-	-	-	-	-	5.915	5.915
Skupaj	523	-	-	523	67.690	-	5.915	73.605

31. 12. 2018	NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
Interna bonitetna ocena	A	B	C	Skupaj	A	B	C	Skupaj
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	523	-	-	523	523	-	-	523
- krediti bankam	-	-	-	-	24.024	-	-	24.024
- krediti strankam, ki niso banke	-	-	-	-	-	-	5.833	5.833
Skupaj	523	-	-	523	24.547	-	5.833	30.380

s) Predstavitev neto finančnih instrumentov po računovodskih kategorijah

	NLB Skupina
31. 12. 2019	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, mer jena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajoče ga donosa	Finančna sredstva merjena po odplačni	vrednosti Finančni najemi	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	2.101.346	-	-	2.101.346
Vrednostni papirji	4.325	10.398	2.141.428	1.653.848	-	-	3.809.999
- Obveznice	4.325	1.756	1.913.623	1.617.272	-	-	3.536.976
- Delnice	-	3.167	49.623	-	-	-	52.790
- Komercialni zapisi	-	-	66.020	28.013	-	-	94.033
- Zakladne menice	-	-	112.162	8.563	-	-	120.725
- Investicijski skladi	-	5.475	-	-	-	-	5.475
Izvedeni finančni instrumenti	19.713	-	-	-	-	788	20.501
Krediti in terjatve	-	14.961	-	7.638.615	44.512	-	7.698.088
- Krediti državi	-	-	-	267.796	3.593	-	271.389
- Krediti bankam	-	-	-	93.403	-	-	93.403
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	100.010	44	-	100.054
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	3.914.839	23.196	-	3.938.035
- Krediti drugim strankam	-	14.961	-	3.262.567	17.679	-	3.295.207
Druga finančna sredstva	-	-	-	97.415	-	-	97.415
Skupaj finančna sredstva	24.038	25.359	2.141.428	11.491.224	44.512	788	13.727.349

v tisoč EUR

	NLB Skupina
31. 12. 2018	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, mer jena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajoče ga donosa	Finančna sredstva merjena po odplačni	vrednosti Finančni najemi	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	1.588.349	-	-	1.588.349
Vrednostni papirji	48.697	8.589	1.898.079	1.428.962	-	-	3.384.327
- Obveznice	18.659	2.009	1.648.863	1.414.007	-	-	3.083.538
- Delnice	-	2.513	49.061	-	-	-	51.574
- Komercialni zapisi	-	-	100.757	-	-	-	100.757
- Zakladne menice	30.038	-	99.398	14.955	-	-	144.391
- Investicijski skladi	-	4.067	-	-	-	-	4.067
Izvedeni finančni instrumenti	14.912	-	-	-	-	417	15.329
Krediti in terjatve	-	23.800	-	7.162.822	80.507	-	7.267.129
- Krediti državi	-	-	-	345.838	6.908	-	352.746
- Krediti bankam	-	-	-	118.696	-	-	118.696
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	88.611	65	-	88.676
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	3.601.829	40.223	-	3.642.052
- Krediti drugim strankam	-	23.800	-	3.007.848	33.311	-	3.064.959
Druga finančna sredstva	-	-	-	75.171	-	-	75.171
Skupaj finančna sredstva	63.609	32.389	1.898.079	10.255.304	80.507	417	12.330.305

		NLB
31. 12. 2019	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	1.292.211	-	1.292.211
Vrednostni papirji	4.325	2.716	1.656.657	1.485.166	-	3.148.864
- Obveznice	4.325	-	1.509.559	1.457.153	-	2.971.037
- Delnice	-	2.716	44.946	-	-	47.662
- Komercialni zapisi	-	-	-	28.013	-	28.013
- Zakladne menice	-	-	102.152	-	-	102.152
Izvedeni finančni instrumenti	19.760	-	-	-	788	20.548
Krediti in terjatve	-	20.571	-	4.712.951	-	4.733.522
- Krediti državi	-	-	-	182.582	-	182.582
- Krediti bankam	-	-	-	144.352	-	144.352
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	131.442	-	131.442
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	2.352.625	-	2.352.625
- Krediti drugim strankam	-	20.571	-	1.901.950	-	1.922.521
Druga finančna sredstva	-	-	-	67.279	-	67.279
Skupaj finančna sredstva	24.085	23.287	1.656.657	7.557.607	788	9.262.424

		NLB
31. 12. 2018	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	-	-	-	795.102	-	795.102
Vrednostni papirji	48.697	2.547	1.528.314	1.274.978	-	2.854.536
- Obveznice	18.659	-	1.433.476	1.264.958	-	2.717.093
- Delnice	-	2.513	44.732	-	-	47.245
- Komercialni zapisi	30.038	-	50.106	10.020	-	90.164
- Investicijski skladi	-	34	-	-	-	34
Izvedeni finančni instrumenti	14.914	-	-	-	417	15.331
Krediti in terjatve	-	26.594	-	4.561.774	-	4.588.368
- Krediti državi	-	-	-	267.716	-	267.716
- Krediti bankam	-	-	-	110.297	-	110.297
- Krediti finančnim organizacijam	-	-	-	177.744	-	177.744
- Krediti fizičnim osebam	-	-	-	2.215.667	-	2.215.667
- Krediti drugim strankam	-	26.594	-	1.790.350	-	1.816.944
Druga finančna sredstva	-	-	-	42.741	-	42.741
Skupaj finančna sredstva	63.611	29.141	1.528.314	6.674.595	417	8.296.078

Na dan 31. decembra 2019 in na dan 31. decembra 2018 so vse obveznosti NLB Skupine, razen izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju, in finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, merjene po odplačni vrednosti.

6.2. Tržna tveganja

NLB opredeljuje tržno tveganje kot tveganje potencialnih finančnih izgub, ki izhajajo iz neugodnih sprememb obrestnih mer in/ ali tržnih cen (deviznih tečajev, kreditnih razmikov in tečajev vrednostnih papirjev) ali parametrov, ki vplivajo na cene (korelacija, stopnja volatilnosti). Izgube lahko neposredno vplivajo na poslovni rezultat, na primer v primeru pozicij iz trgovalne knjige, medtem ko se v primeru pozicij iz bančne knjige odražajo v presežku iz prevrednotenja. Izpostavljenost do tržnih tveganj je do določene stopnje vgrajena v bančništvo ter ponuja priložnost za ustvarjanje finančnih rezultatov in vrednosti.

Organizacijska enota Tveganja v NLB je neodvisna od trgovalnih aktivnosti in poroča odboru ALCO Banke ter spremlja in upravlja izpostavljenost tržnim tveganjem, ločeno za bančno in trgovalno knjigo. Izpostavljenosti in limiti se spremljajo dnevno ter se tekoče poročajo odboru ALCO.

Banka uporablja širok nabor kvantitativnih in kvalitativnih orodij za merjenje, upravljanje in poročanje tržnih tveganj, kot so: »value-atrisk« (VaR), analize občutljivosti, stresni testi, »back-testing«, scenariji, drugi blažilci tržnih tveganj (koncentracija izpostavljenosti, gap limiti, stop-loss limiti itn.), občutljivost neto obrestnih prihodkov (»net interest income sensitivity«), ekonomska vrednost delnic ter ekonomski kapital. Stresni testi opozarjajo na potencialne izgube, ki bi se lahko zgodile v izjemnih tržnih pogojih.

Na področju valutnega tveganja NLB Skupina zasleduje cilj nizke do srednje izpostavljenosti. NLB tekoče spremlja odprte pozicije NLB Skupine v tuji valuti. Osnovna usmeritev NLB Skupine pri upravljanju obrestnega tveganja je preprečevanje

negativnih dohodkovnih učinkov, ki bi izhajali iz spremenjenih tržnih obrestnih mer. Sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v NLB je omejeno na servisiranje strank in varovanje lastnih odprtih pozicij pred tveganji. Skladno z določbami Strategije trgovanja s finančnimi instrumenti v NLB Skupini so aktivnosti trgovanja v drugih članicah v NLB Skupini zelo omejene. Tako je NLB edina članica v Skupini, ki ima trgovalno knjigo skladno z zahtevami CRR.

Upravljanje tržnih tveganj v NLB Skupini poteka decentralizirano. Vzpostavljene so enotne usmeritve in limiti za posamezne vrste tveganj po posameznih članicah. Metodologije so usklajene z zahtevami regulatorjev na posamični in konsolidirani ravni, tekoče poročanje regulatorju na konsolidirani ravni pa se izvaja po standardiziranem pristopu. Skladno s politikami so članice dolžne spremljati in upravljati izpostavljenost tržnim tveganjem ter o tem poročati NLB. Redno se izvajata spremljanje in poročanje o izpostavljenosti posameznih članic v okviru odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO Skupine).

6.2.1. Valutno tveganje

Valutno tveganje Banke predstavlja tveganje potencialnih izgub iz odprtih pozicij v tuji valuti zaradi spremembe deviznih tečajev. Vpliv izpostavljenosti NLB do gibanja deviznih tečajev se odrazi v finančni poziciji in denarnih tokovih Banke. Banka meri in upravlja valutno tveganje s kombinacijo analiz občutljivosti, VaR, scenarijev in stresnih testov.

V trgovalni knjigi se, tako kot preostala tržna tveganja, upravlja na podlagi limitov VaR, ki jih sprejme Uprava Banke, in skladno s sprejeto Politiko upravljanja tržnih tveganj v trgovalni knjigi NLB. Devizne (FX) pozicije v trgovalni knjigi upravljamo na integrirani osnovi na ravni portfelja.

NLB spremlja in upravlja valutno tveganje v bančni knjigi skladno s Politiko upravljanja valutnih tveganj NLB. Ta politika je sestavljena zlasti zaradi varovanja temeljnega kapitala (»Common Equity Tier 1«) pred

negativnimi učinki spremenljivosti deviznih tečajev in limitiranjem spremenljivosti izkaza poslovnega izida. FX pozicija iz bančne knjige izhaja predvsem iz osnovnih bančnih poslov.

Članice NLB Skupine valutna tveganja upravljajo decentralizirano. Vsaka članica skladno z lokalno regulativo ter smernicami in standardi, ki jih je določila matična banka, sprejme svojo politiko upravljanja valutnih tveganj, v kateri so opredeljeni tudi limitni sistemi in ki jo potrdi lokalna Uprava ali Nadzorni svet. NLB izpostavljenost valutnim tveganjem na ravni celotne Skupine spremlja in upravlja mesečno.

Bančne članice NLB Skupine sledijo Smernicam za obvladovanje FX kreditiranja v NLB Skupini. Cilji Smernic so obravnavati tveganja, ki izhajajo iz potencialnih dodatnih rasti FX kreditiranja, prepoznati potencialna skrita tveganja in tveganja malo verjetnih dogodkov, ki so povezana z FX kreditiranjem, ter ublažiti potencialne učinke iz teh tveganj, da bi upoštevali zadevne stroške in vzdrževali zadostne kapitalske rezerve za kritje potencialnih tveganj.

Dnevno se spremljajo pozicije vseh valut v izkazu finančnega položaja NLB, za katere je določen dnevni limit. Odprta devizna pozicija se upravlja dnevno po posameznih valutah tako, da je ta vedno znotraj limitov.

V zvezi s strukturnimi FX pozicijami na konsolidirani ravni Banka prevede sredstva in obveznosti v tujih valutah v evro valuto po FX zaključnem tečaju na dan izkaza finančnega stanja. Tečajne razlike neevrskih sredstev in obveznosti proti evru so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in tako vplivajo na lastniški kapital in CET1 kapital. ALM NLB Skupine uporablja strategije za upravljanje te vrste FX izpostavljenosti, vključno z ujemanjem financiranja sredstev in obveznosti.

Izpostavljenost valutnim tveganjem se obravnava na vsakodnevnih likvidnostnih posvetih in mesečno na sejah Odbora za upravljanje bilance NLB Skupine (ALCO) ter kvartalno na konsolidirani ravni.

a) Analiza finančnih instrumentov glede na izpostavljenost po valutah

	v tisoč EUR NLB Skupina
31. 12. 2019	EUR	USD	CHF	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.575.186	33.621	37.527	455.012	2.101.346
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	20.795	3.243	-	-	24.038
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	24.908	451	-	-	25.359
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.928.168	52.774	3.289	157.197	2.141.428
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.458.013	58.379	-	137.456	1.653.848
- krediti bankam	35.119	37.594	11.488	9.202	93.403
- krediti strankam, ki niso banke	6.366.058	43.663	53.464	1.126.539	7.589.724
- druga finančna sredstva	42.600	30.402	50	24.363	97.415
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	788	-	-	-	788
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	8.991	-	-	-	8.991
Skupaj finančna sredstva	11.460.626	260.127	105.818	1.909.769	13.736.340
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	17.903	-	-	-	17.903
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	7.520	382	-	96	7.998
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	49.507	-	-	-	49.507
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	7.488	7.214	1.440	26.698	42.840
- krediti bank in centralnih bank	147.041	14.389	8.955	-	170.385
- depoziti strank, ki niso banke	9.872.408	187.862	79.921	1.472.126	11.612.317
- krediti strank, ki niso banke	64.458	-	-	-	64.458
- podrejene obveznosti	210.569	-	-	-	210.569
- druge finančne obveznosti	110.743	22.863	1.302	23.576	158.484
Skupaj finančne obveznosti	10.487.637	232.710	91.618	1.522.496	12.334.461
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	972.989	27.417	14.200	387.273	1.401.879
Valutni izvedeni finančni instrumenti	16.442	(14.336)	(4.232)	(7.707)	(9.833)
Neto valutna izpostavljenost	989.431	13.081	9.968	379.566	1.392.046
31. 12. 2018
Skupaj finančna sredstva	10.244.629	224.982	117.218	1.745.993	12.332.822
Skupaj finančne obveznosti	9.313.339	217.040	93.631	1.348.950	10.972.960
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	931.290	7.942	23.587	397.043	1.359.862
Valutni izvedeni finančni instrumenti	21.590	434	(16.473)	(14.992)	(9.441)
Neto valutna izpostavljenost	952.880	8.376	7.114	382.051	1.350.421

	NLB
31. 12. 2019	EUR	USD	CHF	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.231.447	13.864	9.148	37.752	1.292.211
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	20.842	3.243	-	-	24.085
Finančna srestva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	23.287	-	-	-	23.287
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.600.023	32.345	-	24.289	1.656.657
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.425.594	58.379	-	1.193	1.485.166
- krediti bankam	139.709	-	-	4.643	144.352
- krediti strankam, ki niso banke	4.470.822	38.314	56.880	2.583	4.568.599
- druga finančna sredstva	36.274	30.371	-	634	67.279
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	788	-	-	-	788
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	8.991	-	-	-	8.991
Skupaj finančna sredstva	8.957.777	176.516	66.028	71.094	9.271.415
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	17.892	-	-	-	17.892
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	7.364	382	-	-	7.746
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	49.507	-	-	-	49.507
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	60.118	7.505	7.565	14.632	89.820
- krediti bank in centralnih bank	138.220	14.389	8.955	-	161.564
- depoziti strank, ki niso banke	7.581.040	98.706	45.238	35.753	7.760.737
- krediti strank, ki niso banke	2.537	-	-	-	2.537
- podrejene obveznosti	210.569	-	-	-	210.569
- druge finančne obveznosti	75.116	21.413	241	1.572	98.342
Skupaj finančne obveznosti	8.142.363	142.395	61.999	51.957	8.398.714
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	815.414	34.121	4.029	19.137	872.701
Valutni izvedeni finančni instrumenti	21.804	(21.784)	(2.760)	(7.168)	(9.908)
Neto valutna izpostavljenost	837.218	12.337	1.269	11.969	862.793
31. 12. 2018
Skupaj finančna sredstva	8.003.580	147.869	79.630	67.516	8.298.595
Skupaj finančne obveznosti	7.191.592	139.446	62.909	44.549	7.438.496
Neto valutna izpostavljenost izkaza finančnega položaja	811.988	8.423	16.721	22.967	860.099
Valutni izvedeni finančni instrumenti	21.509	-	(16.033)	(14.845)	(9.369)
Neto valutna izpostavljenost	833.497	8.423	688	8.122	850.730

b) Analiza valutne občutljivosti

Scenariji		NLB Skupina in NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018
USD	+/-4 %	+/-6 %
CHF	+/-3 %	+/-4 %
CZK	+/-3 %	+/-3 %
RSD	+/-2 %	+/-2 %
MKD	+/-2 %	+/-2 %
JPY	+/-5 %	+/-7 %
AUD	+/-5 %	+/-5 %
HUF	+/-4 %	+/-4 %
HRK	+/-1 %	+/-1 %
BAM	+/-0 %	+/-0 %

	NLB Skupina		NLB
31. 12. 2019	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos
Apreciacija
USD	340	-	298	(11)
CHF	(218)	164	8	-
CZK	1	-	1	-
RSD	11	2.083	14	-
MKD	3	4.310	13	-
Druge valute	78	237	80	-
Učinek na vseobsegajoči donos	215	6.794	414	(11)
Depreciacija
USD	(314)	-	(276)	10
CHF	204	(154)	(7)	-
CZK	(1)	-	(1)	-
RSD	(10)	(2.009)	(13)	-
MKD	(3)	(4.132)	(12)	-
Druge valute	(71)	(236)	(73)	-
Učinek na vseobsegajoči donos	(195)	(6.531)	(382)	10

	NLB Skupina		NLB
31. 12. 2018	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos	Vpliv na izkaz poslovnega izida	Vpliv na drugi vseobsegajoči donos
Apreciacija
USD	275	-	239	1
CHF	(263)	218	15	-
CZK	3	-	1	-
RSD	10	2.374	12	-
MKD	2	3.178	22	-
Druge valute	31	148	87	-
Učinek na vseobsegajoči donos	58	5.918	376	1
Depreciacija
USD	(244)	-	(212)	(1)
CHF	241	(200)	(13)	-
CZK	(3)	-	(1)	-
RSD	(10)	(2.280)	(12)	-
MKD	(2)	(3.077)	(22)	-
Druge valute	(22)	(145)	(77)	-
Učinek na vseobsegajoči donos	(40)	(5.702)	(337)	(1)

6.2.2. Upravljanje tržnih tveganj v trgovalni knjigi

Tržno tveganje v trgovalni knjigi nastane ob spremembi vrednosti kot posledica spremembe obrestnih mer, kreditnih razmikov, deviznih tečajev in cen delnic.

Uprava vsako leto določi skupno pripravljenost za prevzemanje tveganj in limite po vrstah tveganj. Te limite oddelek Tržna in likvidnostna tveganja spremlja dnevno.

Na področju tržnih tveganj NLB uporablja interni model VaR (Value at Risk), ki temelji na variančno-kovariančni metodi. Dnevni izračun vrednosti VaR je prilagojen zahtevam baselskih standardov (99-odstotni interval zaupanja, opazovalno obdobje 250 delovnih dni, 10-dnevno obdobje ohranjanja pozicije).

6.2.3. Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je tveganje spremembe ekonomske vrednosti kapitala in tveganje spremembe obrestnih prihodkov NLB Skupine zaradi spremembe tržnih

obrestnih mer. Upravljanje obrestnega tveganja v NLB Skupini poteka na podlagi upravljanja obrestne zapadlosti bilančnih in zunajbilančnih obrestno občutljivih sredstev in obveznosti, ki so v skladu z regulativo razvrščene v bančno in trgovalno knjigo. Pri tem so upoštevani vsi posli po vseh valutah. Upravljanje obrestnega tveganja NLB Skupine je oblikovano skladno s strategijo in temelji na splošnih baselskih standardih upravljanja obrestnega tveganja v bančni knjigi (IRRBB; v nadaljevanju Standardi) in končnih smernicah Evropskega bančnega organa (EBA – European Banking Authority).

Obrestno tveganje se v trgovalni knjigi upravlja na osnovi sprejete Politike upravljanja tržnih tveganj v trgovalni knjigi v NLB, in sicer na osnovi metode VaR in metode ekonomske vrednosti (Basis Point Value – BPV).

Obrestno tveganje v bančni knjigi se meri in spremlja skladno s Politiko upravljanja obrestnega tveganja, kjer so opredeljene metodologije, modeli in limitni sistemi. Skupina upravlja izpostavljenost obrestnemu tveganju z uporabo dveh glavnih metod merjenja:

mera ekonomske vrednosti z uporabo metode BPV, ki meri spremembo ekonomske vrednosti pozicije bančne knjige zaradi spremembe tržnih obrestnih mer glede na scenarij;
mera neto obrestnih prihodkov z uporabo metode EaR (Earnings at Risk), ki meri spremembo gibanja obrestnih prihodkov v prihodnjem enoletnem obdobju kot posledico spremembe obrestnih mer, ob predpostavki nespremenjenega obsega in strukture bilance Banke.

NLB Skupina redno meri izpostavljenost obrestnemu tveganju v bančni knjigi na podlagi različnih standardiziranih in dodatnih scenarijev spremembe višine in naklona krivulje obrestnih mer, ob upoštevanju vedenjskih predpostavk in predpostavk modeliranja. Del depozitov brez zapadlosti, obravnavanih kot stabilni del, se z uporabo metode replikacijskega

modela razporeja v dolgoročne pozicije. Opcijsko tveganje v večji meri izhaja iz vedenjskih opcij, ki se odražajo v predčasnih plačilih kreditov in predčasnih razvezavah depozitov, in vgrajenih opcij, kot so obrestno dno in obrestna kapica. Poleg tega se, v luči upoštevanja prihodnjih denarnih tokov, v merjenje obrestnega tveganja vključujejo tudi nedonosne izpostavljenosti in izvenbilančne postavke. Modeli za merjenje opcijskega tveganja v večji meri temeljijo na osnovi linearne regresije, ob upoštevanju pretekle časovne vrste.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri, spremlja in upravlja znotraj predpisanih limitov in kontrol. Skupina upravlja obrestne pozicije in stabilizira obrestno maržo preko obrestne politike in sistema internih transfernih cen. Pomembno vlogo pri upravljanju obrestnega tveganja ima tudi portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige, katerega glavni namen je vzdrževanje likvidnostnih rezerv, hkrati pa zagotavlja večjo stabilizacijo obrestne marže, zaradi česar Banka v model merjenja obrestnega tveganja vključuje tudi tveganje ponovne določitve vrednosti vrednostnih papirjev bančne knjige.

NLB upravlja obrestno tveganje tudi s sklepanjem klasičnih izvedenih finančnih instrumentov (obrestne zamenjave, obrestne zamenjave čez noč, medvalutne zamenjave obrestnih mer in dogovori o terminski obrestni meri), ki se večinoma obravnavajo po načelu računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji (»hedge accounting«). Obrestno tveganje izhaja predvsem iz bilančnih postavk bančne knjige, zlasti v trenutnem okolju nizkih obrestnih mer, kjer NLB Skupina na aktivni strani bilance beleži povečanje obsega kreditov z nespremenljivo obrestno mero in dolgoročnih vrednostnih papirjev bančne knjige ter transformacijo vezanih depozitov v depozite na vpogled na pasivni strani bilance.

Upravljanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju v NLB Skupini je decentralizirano. Vsaka članica NLB Skupine v skladu z lokalno regulativo in smernicami ter standardi, ki jih določa matična banka, sprejme politiko upravljanja obrestnega tveganja, v kateri so opredeljeni tudi limitni sistemi. NLB redno spremlja izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine skladno s sprejetimi Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, kjer so opredeljene usmeritve, ki zagotavljajo učinkovit in hkrati poenoten pristop bančne skupine k upravljanju obrestnega tveganja.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri, spremlja in poroča v primeru NLB tedensko s strani Tveganj, medtem ko je njegovo upravljanje v pristojnosti Finančnih trgov; na ravni NLB Skupine pa mesečno. Izpostavljenost NLB obrestnemu tveganju se obravnava na ALCO mesečno na ravni NLB in kvartalno na konsolidirani ravni.

a) Analiza finančnih instrumentov glede

na izpostavljenost obrestnemu tveganju Prikazane so knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov, razvrščene glede na preostalo obdobje, v katerem se skladno s pogodbo spremeni obrestna mera oziroma

zapade finančni instrument.

NLB Skupina 31. 12. 2019 Skupaj Neobrestovano Obrestovano Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Finančna sredstva Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 2.101.346 644.013 1.457.333 1.457.333 - - - - Finančna sredstva, namenjena trgovanju 24.038 19.713 4.325 1.040 21 37 - 3.227 Finančna srestva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 25.359 8.642 16.717 7.165 3.760 1.728 3.781 ²⁸³ Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 2.141.428 49.623 2.091.805 112.049 238.266 177.088 996.792 567.610 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - dolžniški vrednostni papirji 1.653.848 - 1.653.848 100.245 106.742 103.961 561.810 781.090 - krediti bankam 93.403 533 92.870 65.918 23.860 2.188 902 2 - krediti strankam, ki niso banke 7.589.724 71.720 7.518.004 1.653.925 1.281.613 2.443.003 1.415.059 724.404 - druga finančna sredstva 97.415 97.415 - - - - - - Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 788 788 - - - - - - Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem 8.991 8.991 - - - - - - Skupaj finančna sredstva 13.736.340 901.438 12.834.902 3.397.675 1.654.262 2.728.005 2.978.344 2.076.616 Finančne obveznosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 17.903 17.903 - - - - - - Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 7.998 7.998 - - - - - - Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 49.507 49.507 - - - - - - Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - depoziti bank in centralnih bank 42.840 805 42.035 34.576 2.552 4.907 - - - krediti bank in centralnih bank 170.385 - 170.385 2.845 5.559 146.993 14.838 150 - depoziti strank, ki niso banke 11.612.317 79.124 11.533.193 9.837.184 356.977 856.938 479.620 2.474 - krediti strank, ki niso banke 64.458 - 64.458 1.287 2.011 7.322 24.395 29.443 - podrejene obveznosti 210.569 - 210.569 45.367 - 1.754 163.448 - - druge finančne obveznosti 158.484 158.438 46 6 - 11 29 - Skupaj finančne obveznosti 12.334.461 313.775 12.020.686 9.921.265 367.099 1.017.925 682.330 32.067 Neto obrestna izpostavljenost (6.523.590) 1.287.163 1.710.080 2.296.014 2.044.549

	NLB Skupina
31. 12. 2018	Skupaj	Ne	obrestovano Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.588.349	468.535	1.119.814	1.119.814	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	63.609	14.912	48.697	-	26.828	10.039	-	11.830
Finančna srestva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	32.389	6.580	25.809	659	3.727	17.822	3.446	155
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.898.079	49.061	1.849.018	120.332	90.886	259.901	831.419	546.480
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.428.962	-	1.428.962	40.896	79.979	122.692	566.502	618.893
- krediti bankam	118.696	27	118.669	96.853	10.423	11.377	16	-
- krediti strankam, ki niso banke	7.124.633	72.813	7.051.820	1.576.821	1.087.822	2.499.063	1.295.776	592.338
- druga finančna sredstva	75.171	75.171	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	417	-	-	-	-	-	-
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	2.517	2.517	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	12.332.822	690.033	11.642.789	2.955.375	1.299.665	2.920.894	2.697.159	1.769.696
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.300	12.300	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	4.190	4.190	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	29.474	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	26.775	-	26.775	26.775	-	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	258.423	-	258.423	4.498	74.431	162.384	16.811	299
- depoziti strank, ki niso banke	10.464.017	73.980	10.390.037	8.699.749	350.176	895.822	440.544	3.746
- krediti strank, ki niso banke	61.844	-	61.844	1.619	5.410	10.113	20.830	23.872
- podrejene obveznosti	15.050	-	15.050	133	-	14.917	-	-
- druge finančne obveznosti	100.887	100.887	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	10.972.960	220.831	10.752.129	8.732.774	430.017	1.083.236	478.185	27.917
Neto obrestna izpostavljenost				(5.777.399)	869.648	1.837.658	2.218.974	1.741.779

	NLB
31. 12. 2019	Skupaj	Ne	obrestovano Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.292.211	164.725	1.127.486	1.127.486	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	24.085	19.760	4.325	1.040	21	37	-	3.227
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	23.287	2.716	20.571	7.845	6.610	2.821	3.012	283
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.656.657	44.946	1.611.711	25.798	186.222	115.877	795.629	488.185
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.485.166	-	1.485.166	97.672	73.519	84.662	453.767	775.546
- krediti bankam	144.352	18	144.334	15.880	12.010	97.210	4.124	15.110
- krediti strankam, ki niso banke	4.568.599	49.123	4.519.476	1.086.078	1.022.248	1.557.001	440.464	413.685
- druga finančna sredstva	67.279	67.279	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	788	788	-	-	-	-	-	-
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	8.991	8.991	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	9.271.415	358.346	8.913.069	2.361.799	1.300.630	1.857.608	1.696.996	1.696.036
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	17.892	17.892	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	7.746	7.746	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	49.507	49.507	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	89.820	-	89.820	89.820	-	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	161.564	-	161.564	85	5.559	142.871	13.049	-
- depoziti strank, ki niso banke	7.760.737	-	7.760.737	7.233.733	194.230	256.289	74.580	1.905
- krediti strank, ki niso banke	2.537	-	2.537	-	-	32	2.505	-
- podrejene obveznosti	210.569	-	210.569	45.367	-	1.754	163.448	-
- druge finančne obveznosti	98.342	98.296	46	6	-	11	29	-
Skupaj finančne obveznosti	8.398.714	173.441	8.225.273	7.369.011	199.789	400.957	253.611	1.905
Neto obrestna izpostavljenost				(5.007.212)	1.100.841	1.456.651	1.443.385	1.694.131

	NLB
31. 12. 2018	Skupaj	Ne	obrestovano Obrestovano	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev	do 1 leta Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	795.102	153.315	641.787	641.787	-	-	-	-
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	63.611	14.914	48.697	-	26.828	10.039	-	11.830
Finančna srestva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	29.141	2.547	26.594	298	6.903	18.684	554	155
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.528.314	44.732	1.483.582	45.335	45.929	187.225	672.455	532.638
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.274.978	-	1.274.978	38.025	76.090	101.186	440.784	618.893
- krediti bankam	110.297	11	110.286	30.244	17.086	54.573	8.383	-
- krediti strankam, ki niso banke	4.451.477	47.373	4.404.104	1.175.203	892.032	1.641.273	376.628	318.968
- druga finančna sredstva	42.741	42.741	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	417	-	-	-	-	-	-
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	2.517	2.517	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančna sredstva	8.298.595	308.567	7.990.028	1.930.892	1.064.868	2.012.980	1.498.804	1.482.484
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.256	12.256	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	3.981	3.981	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	29.474	-	-	-	-	-	-
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	48.903	-	48.903	48.903	-	-	-	-
- krediti bank in centralnih bank	244.133	-	244.133	85	74.431	156.870	12.747	-
- depoziti strank, ki niso banke	7.033.409	-	7.033.409	6.422.293	210.091	327.967	70.233	2.825
- krediti strank, ki niso banke	4.128	-	4.128	1	-	4.088	32	7
- druge finančne obveznosti	62.212	62.212	-	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti	7.438.496	107.923	7.330.573	6.471.282	284.522	488.925	83.012	2.832
Neto obrestna izpostavljenost				(4.540.390)	780.346	1.524.055	1.415.792	1.479.652

Denarni tokovi so prikazani ob upoštevanju njihove pogodbene zapadlosti in v skladu z amortizacijskim načrtom. Finančni instrumenti brez zapadlosti, kot so vpogledne vloge in zapadli finančni instrumenti, kot so nedonosna posojila, so prikazani v prvi vrzeli, ne glede na njihove značilnosti in pričakovanja Banke. Za namene obvladovanja tveganj Banke se uporabljajo različne tehnike modeliranja denarnih tokov.

b) Analiza dohodkovnega in

ekonomskega vidika obrestnega tveganja Analiza občutljivosti obrestnih prihodkov v prihodnjem 12-mesečnem obdobju predpostavlja nenaden vzporedni premik krivulje tržnih obrestnih mer navzdol za 50 bazičnih točk za valute EUR, USD in CHF, medtem ko se za ostale relevantne valute upošteva nenaden vzporedni premik krivulje tržnih obrestnih mer navzdol za 100 bazičnih točk. Analiza občutljivosti predpostavlja nespremenjeno strukturo bilance oziroma pozicije.

Ocena vpliva spremembe obrestne mere za 50/100 bazičnih točk na višino neto

obrestnih prihodkov za pozicijo bančne knjige:

	NLB Skupina		NLB	v tisoč EUR
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Občutljivost neto obrestnih prihodkov	14.689	13.099	8.488	7.835
Občutljivost neto obrestnih prihodkov - kot % od kapitala	1,01 %	0,90 %	0,75 %	0,65 %

Vrednosti v preglednici so bile izračunane na podlagi kratkoročnih obrestnih razmikov, kjer uporabljeni vzporedni premik krivulje donosnosti za –50/100 bazičnih točk za Banko pomeni zmeren in verjeten scenarij. Izračuni občutljivosti neto obrestnih prihodkov se izvajajo v tehnološki podpori.

Metoda EVE (Economic Value of Equity) je mera občutljivosti ekonomske vrednosti

finančnih instrumentov na spremembo tržnih obrestnih mer. Omenjena metoda predstavlja sedanjo vrednost prihodnjih neto denarnih tokov in hkrati zagotavlja celovit pregled dolgoročnih učinkov na spremembo tržnih obrestnih mer. V Banki se vrednost potencialnih negativnih ekonomskih učinkov meri na osnovi šestih scenarijev šoka tržnih obrestnih mer ali več, če je potrebno glede na tržna dogajanja.

V izračun so vključene tako vedenjske in avtomatske opcije kot tudi razporeditev stabilnega dela vpoglednih depozitov.

Ocena vpliva spremembe obrestne mere za 200 bazičnih točk na ekonomske vrednosti pozicije bančne knjige:

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Obrestno tveganje v bančni knjigi - EVE	88.355	102.397	71.979	77.131
Obrestno tveganje v bančni knjigi - EVE kot % od kapitala	6,09 %	7,02 %	6,33 %	6,37 %

Pri izračunu je upoštevan vzporedni premik tržnih obrestnih mer za 200 bazičnih točk, ki za NLB Skupino hkrati predstavlja najslabšega od predpisanih scenarijev. V izračun je vključena razporeditev stabilnih vpoglednih depozitov in ostale vedenjske predpostavke.

Izpostavljenost obrestnim tveganjem bančne knjige v glavnem izhaja iz portfelja dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev in kreditov z nespremenljivo obrestno mero ter transformacije vezanih depozitov v vpogledne depozite kot posledice trenutne ravni nizkih obrestnih mer. Dolgoročne obrestne pozicije preostalih članic NLB Skupine, od koder izvira glavnina njihovega obrestnega tveganja z ekonomskega vidika, izhajajo zlasti iz portfelja dolgoročnih nepremičninskih kreditov z nespremenljivo obrestno mero.

6.3. Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da NLB Skupina ne bo pravočasno poravnala vseh svojih obstoječih in potencialnih plačilnih obveznosti in obveznosti iz zavarovanj, kot tudi tveganje, da NLB Skupina ne bo financirala rasti svoje aktive v določenem trenutku oziroma po ugodni ceni.

Obstajata dve vrsti tveganja:

Likvidnostno tveganje financiranja je tveganje neizpolnitve pričakovanih in nepričakovanih obstoječih in bodočih denarnih odlivov ali potrebnih zavarovanj zaradi nezadostnih razpoložljivih denarnih sredstev. To tveganje vpliva na dnevno poslovanje Skupine ali njeno pozicijo.
Likvidnostno tržno tveganje je tveganje, da Skupina ne more prodati naložb pravočasno in za primerno ceno zaradi nezadostne globine trga (nezadostna ponudba in povpraševanje) ali tržnih

negotovosti. Tržno tveganje vključuje občutljivost na likvidnostno vrednost portfelja zaradi spremenjenih pribitkov in tržne vrednosti.

Likvidnostno tveganje je opredeljeno kot eno izmed pomembnejših tveganj v NLB Skupini, ki ga je treba skrbno upravljati. NLB Skupina ima celovit sistem upravljanja likvidnostnega tveganja, ki pripomore k vzdrževanju nizke tolerance do likvidnostnega tveganja. Vzpostavljen je sklop likvidnostnih metrik in limitov za upravljanje likvidnostne pozicije. NLB Skupina ohranja stabilnost virov financiranja, omejuje odvisnost od medbančnega trga in vzdržuje zadostne likvidne rezerve ter ohranja robustno likvidnostno pozicijo, tudi v primeru stresnih situacij.

Uprava Banke potrjuje Politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki določa ključna

načela upravljanja likvidnostnega tveganja Banke. ALCO redno prejema poročilo o likvidnostnem položaju glede na odobrene limite in cilje. ALCO nadzoruje financiranje in likvidnostno pozicijo NLB Skupine in se odloča o likvidnostnem položaju NLB Skupine.

Toleranca do likvidnostnega tveganja je v NLB Skupini nizka, zato NLB Skupina skladno s strateškimi usmeritvami vedno zagotavlja ustrezno raven likvidnosti za potrebe izpolnjevanja svojih kratkoročnih obveznosti, tudi ob uresničitvi katerega izmed opredeljenih stresnih scenarijev. NLB Skupina meri in upravlja likvidnostno tveganje v treh korakih:

trenutna izpostavljenost in izpolnjevanje limitov;
pogled naprej in stresno testiranje;
likvidnost v izjemnih okoliščinah.

Spremljanje in upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini in njenih članicah ima naslednje cilje:

zagotavljati zadostna likvidna sredstva;
minimizirati stroške vzdrževanja likvidnosti;
optimizirati stanje likvidnostnih rezerv;
zagotavljati ustrezno raven likvidnosti za različne primere in stopnje stresnih položajev;
predvidevati nastop izrednih okoliščin oziroma kriznih razmer in izvajati sprejete krizne načrte, če se pojavijo izredne okoliščine;
pripraviti dinamične projekcije likvidnosti z upoštevanjem več scenarijev denarnih tokov Banke;
pripraviti predloge za vzpostavitev dodatnega finančnega premoženja za zavarovano financiranje.

Celovita ocena likvidnostne pozicije NLB Skupine je ocenjena skozi interni proces ocenjevanja ustreznosti likvidnosti (ILAAP), ki se opravi vsaj enkrat letno za NLB Skupino in vključuje jasno formalno izjavo o ustreznosti likvidnosti Banke ter je podprta z analizo ILAAP zaključkov. NLB Skupina vzdržuje velik obseg likvidnostnih

rezerv v obliki zelo kakovostnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki omogočajo refinanciranje pri ECB/centralni banki ali na medbančnem trgu. V danih razmerah poskuša NLB Skupina v čim večji meri slediti tudi dolgoročnemu trendu razpršitve tveganj tako na strani virov kot naložb. NLB Skupina tekoče preverja odpornost proti likvidnostnemu tveganju z likvidnostnimi stresnimi scenariji, na podlagi katerih spremlja odlive in razpoložljivost likvidnostnih rezerv v različnih stresnih situacijah. Poleg tega posebno pozornost namenja tudi izpolnjevanju likvidnostne zakonodaje (direktiva CRR/CRD), ki vključuje spremljanje in poročanje kazalnika likvidnostnega kritja (LCR) skladno z delegiranim aktom in kazalnika stabilnega financiranja (NSFR), ter doseganju njunih predpisanih vrednosti. To vključuje tudi spremljanje in poročanje dodatnih likvidnostnih poročil (ALMM) na ravni Banke ter na konsolidirani ravni. Skladno z zakonodajo EU (CRR) NLB Skupina redno spremlja in četrtletno poroča regulatorju o zastavljenih sredstvih.

NLB Skupina mesečno pripravlja statične likvidnostne razmike po preostali zapadlosti in dinamične projekcije likvidnosti ob upoštevanju različnih scenarijev prilivov in odlivov, da zagotavlja ustrezen nadzor likvidnosti pri posamezni članici NLB Skupine.

NLB Skupina upravlja likvidnost na dnevni ravni (upravljanje likvidnosti v obdobju enega dne), za nekaj dni oziroma tednov vnaprej, in sicer na podlagi spremljanja in načrtovanja denarnih tokov. Upravljanje likvidnosti na operativni ravni poteka v NLB Skupini decentralizirano, vsaka članica NLB Skupine je odgovorna za svoj likvidnostni položaj, pri čemer izvaja naslednje dejavnosti:

upravlja likvidnost znotraj enega dne;
spremlja in načrtuje denarne tokove;
spremlja in zagotavlja izpolnjevanje regulative centralne banke s področja likvidnosti;
sprejema poslovne odločitve;
oblikuje in upravlja portfelj likvidnostnih rezerv;
izvaja likvidnostne stres teste za določitev likvidnostnih potreb za nemoteno delovanje plačilnih sistemov v stresnih okoliščinah.

NLB Skupina upošteva značilnosti za poravnavo plačil pri aktivnem upravljanju likvidnosti znotraj enega dne, da zagotovi pravočasno poravnavo zapadlih obveznosti ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja plačilnega prometa in izrednih likvidnostnih razmer.

NLB Skupina ima opredeljen načrt upravljanja likvidnosti v izjemnih okoliščinah, ki postavlja smernice, in načrt dejavnosti za prepoznavanje težav, iskanje rešitev in ravnanje v izjemnih okoliščinah ter vzpostavitev sistema upravljanja likvidnosti, ki zagotavlja ohranjanje likvidnosti NLB Skupine ter varovanje poslovnih interesov komitentov in lastnikov Banke.

Upravljanje likvidnostnega tveganja v NLB Skupini je decentralizirano in pod strogim nadzorom NLB kot matične banke. Poročanje matični banki s strani vseh članic Skupine se izvaja dnevno, Tveganja pa izdajajo smernice in določajo minimalne standarde za članice NLB Skupine glede likvidnostnega tveganja v dokumentu Standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini. Decentralizacija upravljanja likvidnostnega tveganja pomeni, da mora vsaka članica sama zagotoviti likvidnost z zbiranjem potrebnih virov financiranja ter poskrbeti za njihovo ustrezno razpršenost in ročnost, ob tem pa upravljati likvidne rezerve in izpolnjevati zahteve regulatorja. Izpostavljenost posamezne članice NLB Skupine likvidnostnemu tveganju se redno spremlja in poroča na ALCO in na lokalnih odborih za upravljanje bilance.

a) Upravljanje likvidnostnih rezerv v NLB Skupini

NLB Skupina ima za pokrivanje zapadlih in potencialnih obveznosti na razpolago likvidnostne rezerve, pri čemer morajo biti te na voljo v zelo kratkem časovnem

obdobju. Likvidnostne rezerve sestavljajo gotovina, sredstva na poravnalnem računu pri centralni banki, vpogledne in kratkoročne vloge pri bankah, dolžniški vrednostni papirji in posojila, primerna za zavarovanje Evrosistemovih operacij povečevanja likvidnosti v obtoku, na podlagi katerih lahko Banka v vsakem trenutku pride do potrebne likvidnosti. Razpoložljive likvidnostne rezerve so

likvidnostne rezerve, zmanjšane za obvezno rezervo in nujen obseg stanj za nemoteno delovanje plačilnega prometa, ter zastavljeni vrednostni papirji in/ali bančna posojila za različne namene (zavarovano financiranje).

Minimalni in optimalni obseg likvidnostnih rezerv je določen na podlagi metodologije za likvidnostne stres teste. Obseg predstavlja znesek likvidnostnih rezerv, ki bi omogočile preživetje močnega stresa v obdobju treh mesecev in z upoštevanjem kombiniranega scenarija.

Struktura likvidnostnih rezerv je prikazana v naslednji preglednici.

Likvidnostne naložbe				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Likvidnostne naložbe
Denar v blagajni, sredstva pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah	2.101.346	1.588.349	1.292.211	795.102
Vezane vloge pri bankah	91.076	116.450	62.651	69.639
Vrednostni papirji trgovalne knjige	4.325	48.697	4.325	48.697
Vrednostni papirji bančne knjige	3.745.653	3.277.980	3.096.877	2.758.560
ECB primerna posojila	545.247	140.777	545.247	140.777
Skupaj likvidnostne naložbe	6.487.647	5.172.253	5.001.311	3.812.775

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige na ravni NLB Skupine je pretežno sestavljen iz 78,9 % (31. december 2018: 77,5 %) državnih vrednostnih papirjev (vključujoč obveznice z državno garancijo – GGB) in 7,8 % senior nezavarovanih obveznic (31 December 2018: 9,7 %).

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige je namenjen sočasnemu zagotavljanju likvidnosti, stabilizaciji obrestne marže in upravljanju obrestnega tveganja Banke. Pri upravljanju portfelja NLB Skupina upošteva konservativna načela poslovanja, še zlasti glede sestave portfelja po boniteti in sektorju izdajateljev. Okvir za upravljanje vrednostnih papirjev bančne knjige sestavljata Politika upravljanja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige v Finančnih trgih in Politika upravljanja domačih (slovenskih) podjetniških dolžniških vrednostnih papirjev v organizacijski enoti Poslovanje s ključnimi komitenti, kjer so jasno opredeljeni cilji in značilnosti portfelja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige.

Med ECB primerna posojila so vključena vsa posojila, ki izpolnjujejo visoka merila ECB; za domača posojila so ta merila določena v Splošnih pogojih o izvajanju okvira denarne politike (4. del) Banke Slovenije. NLB je v okviru NLB Skupine edina članica, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med primerne nasprotne stranke Evrosistema. Zaradi tega se med likvidnostne rezerve štejejo navedena ECB primerna posojila.

Članice NLB Skupine decentralizirano upravljajo lastne likvidnostne naložbe, in sicer skladno z lokalno likvidnostno regulativo in veljavnimi politikami NLB Skupine.

b) Obremenjena/prosta sredstva

								v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
2019	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev
Vloge na vpogled	443.953	-	1.317.496	-	86.302	-	1.041.184	-
Lastniški vrednostni papirji	-	-	58.265	58.265	-	-	47.662	47.662
Dolžniški vrednostni papirji	50.944	57.697	3.700.790	3.755.463	50.944	57.697	3.050.258	3.101.857
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	71.105	-	7.724.398	-	64.711	-	4.736.090	-
Druga sredstva	-	-	807.137	-	-	-	724.406	-
Skupaj	566.002		13.608.086		201.957		9.599.600

v tisoč EUR

		NLB Skupina				NLB
2018	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost zastavljenih sredstev	Poštena vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev	Knjigovodska vrednost prostih sredstev	Poštena vrednost prostih vrednostnih papirjev
Vloge na vpogled	410.200	-	865.401	-	78.807	-	562.980	-
Lastniški vrednostni papirji	-	-	55.641	55.641	-	-	47.279	47.279
Dolžniški vrednostni papirji	59.696	64.791	3.268.990	3.305.827	59.696	64.791	2.747.561	2.781.400
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	50.767	-	7.291.533	-	44.271	-	4.586.838	-
Druga sredstva	-	-	737.800	-	-	-	683.615	-
Skupaj	520.663		12.219.365		182.774		8.628.273

c) Prejeto zavarovanje

Nominalna vrednost prejetega zavarovanja ali lastnih izdanih obveznic, ki niso

razpoložljive za zastavo, je prikazana v preglednici spodaj:

	NLB Skupina		v tisoč EUR NLB
	2019	2018	2019	2018
Lastniški vrednostni papirji	197.157	215.033	176.532	199.652
Krediti in terjatve, ki niso vloge na vpogled	111.726	117.661	20.249	23.303
Druga sredstva	7.361.858	7.360.279	3.703.078	3.735.514
Skupaj	7.670.741	7.692.973	3.899.859	3.958.469

d) Obremenjena sredstva/prejeto zavarovanje in povezane obveznosti

		NLB Skupina				NLB		v tisoč EUR
	2019		2018		2019		2018
	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje	Zavarovana obveznost	Sredstva, zavarovanje
Izvedeni finančni instrumenti	65.056	78.174	39.597	54.919	65.056	78.174	39.597	54.919
Depoziti in posojila	8.955	14.553	11.561	21.891	8.955	14.553	11.561	21.891
Drugi viri obremenitve	4.107	473.274	4.296	443.854	-	109.230	-	105.965
Skupaj	78.118	566.001	55.454	520.664	74.011	201.957	51.158	182.775

NLB Skupina in NLB po stanju 31. decembra 2019 izkazujeta velik delež razpoložljivih likvidnih sredstev, ki so prosta oziroma niso zastavljena. Drugi viri obremenitve v največjem znesku vključujejo obvezno rezervo. Stanje zastavljenih sredstev na ravni NLB Skupine znaša 566 mio EUR in se nanaša zlasti na zahteve iz

jamstvene sheme za prejete vloge, preostali del pa na najeto zavarovano financiranje s strani mednarodnih finančnih organizacij.

e) Denarni tokovi iz neizvedenih finančnih instrumentov

Spodnji preglednici prikazujeta pogodbene denarne tokove iz neizvedenih finančnih

instrumentov glede na preostalo zapadlost ob koncu leta. Razkriti so pogodbeni nediskontirani denarni zneski, določeni na podlagi tržnih tečajev, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja.

	NLB Skupina
31. 12. 2019	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	129	96	7.773	-	7.998
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	34.762	3.171	4.728	179	-	42.840
- krediti bank in centralnih bank	829	713	20.183	132.649	19.175	173.549
- depoziti strank, ki niso banke	9.748.905	310.184	923.914	646.400	11.446	11.640.849
- krediti strank, ki niso banke	547	2.384	6.592	29.818	28.387	67.728
- podrejene obveznosti	45.447	-	6.801	25.080	194.798	272.126
- druge finančne obveznosti	99.576	7.984	13.629	34.037	3.258	158.484
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	519.894	141.560	542.244	291.615	265.909	1.761.222
Storitvene garancije	26.319	47.942	146.477	244.240	67.883	532.861
Skupaj	10.476.279	514.067	1.664.664	1.411.791	590.856	14.657.657
Skupaj finančna sredstva	3.089.393	766.986	1.897.395	5.418.262	3.864.711	15.036.747

	NLB Skupina
31. 12. 2018	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	103	106	3.981	-	4.190
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	26.453	5	12	325	-	26.795
- krediti bank in centralnih bank	1.701	814	22.541	74.910	163.859	263.825
- depoziti strank, ki niso banke	8.657.887	289.160	910.094	602.592	34.090	10.493.823
- krediti strank, ki niso banke	673	2.438	11.390	25.895	26.253	66.649
- podrejene obveznosti	-	-	1.076	7.594	10.844	19.514
- druge finančne obveznosti	87.241	4.263	8.997	386	-	100.887
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	526.366	169.129	479.819	227.540	191.136	1.593.990
Storitvene garancije	23.879	37.234	129.124	196.226	65.065	451.528
Skupaj	9.324.200	503.146	1.563.159	1.139.449	491.247	13.021.201
Skupaj finančna sredstva	2.593.275	519.820	1.893.782	5.054.574	3.521.023	13.582.474

	NLB
31. 12. 2019	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	-	7.746	-	7.746
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	89.820	-	-	-	-	89.820
- krediti bank in centralnih bank	85	713	17.004	128.181	18.537	164.520
- depoziti strank, ki niso banke	7.192.671	138.709	274.599	148.107	10.017	7.764.103
- krediti strank, ki niso banke	-	-	32	2.505	-	2.537
- podrejene obveznosti	45.447	-	6.801	25.080	194.798	272.126
- druge finančne obveznosti	63.098	6.403	3.053	25.707	81	98.342
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	462.738	112.337	357.075	198.855	192.711	1.323.716
Storitvene garancije	19.401	37.667	92.882	197.417	36.197	383.564
Skupaj	7.873.260	295.829	751.446	733.598	452.341	10.106.474
Skupaj finančna sredstva	1.835.982	455.148	1.027.315	3.627.280	3.080.579	10.026.304

Pri ugotavljanju razmika med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi v razredu ročnosti do enega meseca je treba upoštevati dejstvo, da so med finančne obveznosti vključene vpogledne vloge v celotnem znesku, medtem ko NLB

pri izpolnjevanju regulative centralne banke lahko pri izračunu likvidnostne pozicije upošteva vpogledne vloge z utežjo stabilnosti 60 %.

NLB Skupina oziroma NLB je za zagotavljanje likvidnosti že v preteklih letih s svojim pristopom k sprejemanju tveganj oblikovala velik obseg zelo kakovostnih likvidnih naložb, večinoma v obliki državnih vrednostnih papirjev in izbranih kreditov, ki sodijo med primerno finančno premoženje po merilih ECB.

Finančne in pogojne obveznosti so prikazane v časovnih žepkih glede na preostale pogodbene zapadlosti.

	v tisoč EUR

31. 12. 2018	NLB
	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Finančne in pogojne obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	-	3.981	-	3.981
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	48.904	-	-	-	-	48.904
- krediti bank in centralnih bank	85	814	18.488	66.920	162.890	249.197
- depoziti strank, ki niso banke	6.373.622	146.121	357.259	127.540	32.594	7.037.136
- krediti strank, ki niso banke	1	-	4.088	32	7	4.128
- druge finančne obveznosti	58.511	3.230	471	-	-	62.212
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	465.022	145.198	299.398	162.577	111.953	1.184.148
Storitvene garancije	16.693	28.418	97.807	170.993	31.625	345.536
Skupaj	6.962.838	323.781	777.511	532.043	339.069	8.935.242
Skupaj finančna sredstva	1.285.864	319.997	1.072.658	3.500.232	2.827.595	9.006.346

f) Analiza izkaza finančnega položaja po preostali pogodbeni zapadlosti

	NLB Skupina
31. 12. 2019	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	2.101.346	-	-	-	-	2.101.346
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	20.753	21	37	-	3.227	24.038
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	600	461	2.428	12.945	8.925	25.359
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	246.264	220.646	157.256	956.226	561.036	2.141.428
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	74.571	108.115	127.645	562.425	781.092	1.653.848
- krediti bankam	63.799	24.393	2.764	2.440	7	93.403
- krediti strankam, ki niso banke	487.218	367.641	1.420.888	3.185.043	2.128.934	7.589.724
- druga finančna sredstva	73.005	1.012	912	22.486	-	97.415
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	788	-	-	-	-	788
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	-	-	-	903	8.088	8.991
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	-	43.191	-	-	43.191
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	28.441	167.164	195.605
Naložbene nepremičnine	-	-	-	40.760	11.556	52.316
Neopredmetena sredstva	-	-	-	11.147	28.395	39.542
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	7.499	7.499
Terjatve za davek iz dohodka	202	29	6.053	-	-	6.284
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	29.419	81	29.500
Druga sredstva	18.684	8.282	29.249	7.596	-	63.811
Skupaj sredstva	3.087.230	730.600	1.790.423	4.859.831	3.706.004	14.174.088
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	17.903	-	-	-	-	17.903
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	129	96	7.773	-	7.998
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	49.507	-	-	-	-	49.507
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	34.762	3.171	4.728	179	-	42.840
- krediti bank in centralnih bank	815	705	19.393	130.528	18.944	170.385
- depoziti strank, ki niso banke	9.747.598	307.696	913.343	632.382	11.298	11.612.317
- krediti strank, ki niso banke	485	2.202	5.980	27.547	28.244	64.458
- podrejene obveznosti	45.367	-	1.754	-	163.448	210.569
- druge finančne obveznosti	99.205	7.300	11.001	24.265	-	141.771
- obveznosti iz najema	371	684	2.628	9.772	3.258	16.713
Rezervacije	10.559	641	32.464	42.888	1.862	88.414
Obveznosti za davek iz dohodka	1.798	473	-	-	-	2.271
Obveznosti za odloženi davek	-	-	-	2.478	355	2.833
Druge obveznosti	8.653	544	1.397	4.000	618	15.212
Skupaj obveznosti	10.017.023	323.545	992.784	881.812	228.027	12.443.191
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	519.894	141.560	542.244	291.615	265.909	1.761.222
Storitvene garancije	26.319	47.942	146.477	244.240	67.883	532.861
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	10.563.236	513.047	1.681.505	1.417.667	561.819	14.737.274

	NLB Skupina
31. 12. 2018	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.588.349	-	-	-	-	1.588.349
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	14.912	26.828	10.039	-	11.830	63.609
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	664	350	1.793	22.827	6.755	32.389
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	225.528	74.604	236.704	778.004	583.239	1.898.079
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	16.443	80.873	123.364	589.389	618.893	1.428.962
- krediti bankam	97.853	10.051	10.109	662	21	118.696
- krediti strankam, ki niso banke	533.437	285.692	1.331.729	3.041.040	1.932.735	7.124.633
- druga finančna sredstva	72.238	156	2.777	-	-	75.171
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	-	-	-	-	417
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	-	-	-	294	2.223	2.517
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	-	4.349	-	-	4.349
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	19.290	158.114	177.404
Naložbene nepremičnine	-	-	-	43.262	15.382	58.644
Neopredmetena sredstva	-	-	-	11.801	23.167	34.968
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	37.147	37.147
Terjatve za davek iz dohodka	294	-	583	-	-	877
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	22.668	179	22.847
Druga sredstva	5.598	1.525	33.488	30.208	152	70.971
Skupaj sredstva	2.555.733	480.079	1.754.935	4.559.445	3.389.837	12.740.029
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.300	-	-	-	-	12.300
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	103	106	3.981	-	4.190
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	-	-	-	-	29.474
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	26.450	-	-	325	-	26.775
- krediti bank in centralnih bank	1.670	743	21.444	71.453	163.113	258.423
- depoziti strank, ki niso banke	8.656.216	286.558	900.073	587.656	33.514	10.464.017
- krediti strank, ki niso banke	604	2.249	10.731	23.692	24.568	61.844
- podrejene obveznosti	-	-	133	5.000	9.917	15.050
- druge finančne obveznosti	87.241	4.263	8.997	386	-	100.887
Rezervacije	2.021	462	29.885	45.268	2.498	80.134
Obveznosti za davek iz dohodka	1.047	337	10.768	-	-	12.152
Obveznosti za odloženi davek	-	-	-	2.200	299	2.499
Druge obveznosti	6.642	459	3.125	4.614	-	14.840
Skupaj obveznosti	8.823.665	295.174	985.262	744.575	233.909	11.082.585
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	526.367	169.129	479.819	227.540	191.135	1.593.990
Storitvene garancije	23.879	37.234	129.124	196.226	65.065	451.528
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	9.373.911	501.537	1.594.205	1.168.341	490.109	13.128.103

	NLB
31. 12. 2019	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.292.211	-	-	-	-	1.292.211
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	20.800	21	37	-	3.227	24.085
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	365	144	785	18.994	2.999	23.287
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	25.798	186.222	115.877	795.629	533.131	1.656.657
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	74.400	73.519	107.934	453.767	775.546	1.485.166
- krediti bankam	8.925	12.011	48.149	8.358	66.909	144.352
- krediti strankam, ki niso banke	360.469	162.053	659.576	1.937.129	1.449.372	4.568.599
- druga finančna sredstva	43.901	314	600	22.464	-	67.279
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	788	-	-	-	-	788
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	-	-	-	903	8.088	8.991
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	-	5.532	-	-	5.532
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	19.637	70.267	89.904
Naložbene nepremičnine	-	-	-	9.303	-	9.303
Neopredmetena sredstva	-	-	-	10.199	15.781	25.980
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	1.719	65.170	286.360	353.249
Terjatve za davek iz dohodka	-	23	5.440	-	-	5.463
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	29.569	-	29.569
Druga sredstva	5.472	-	5.670	-	-	11.142
Skupaj sredstva	1.833.129	434.307	951.319	3.371.122	3.211.680	9.801.557
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	17.892	-	-	-	-	17.892
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	-	7.746	-	7.746
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	49.507	-	-	-	-	49.507
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	89.820	-	-	-	-	89.820
- krediti bank in centralnih bank	85	705	16.296	126.165	18.313	161.564
- depoziti strank, ki niso banke	7.192.603	138.492	273.855	145.898	9.889	7.760.737
- krediti strank, ki niso banke	-	-	32	2.505	-	2.537
- podrejene obveznosti	45.367	-	1.754	-	163.448	210.569
- druge finančne obveznosti	63.067	6.269	2.452	23.770	-	95.558
- obveznosti iz najema	31	134	601	1.937	81	2.784
Rezervacije	231	309	22.313	37.531	-	60.384
Druge obveznosti	3.949	333	334	4.000	618	9.234
Skupaj obveznosti	7.462.552	146.242	317.637	349.552	192.349	8.468.332
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	462.738	112.337	357.075	198.855	192.711	1.323.716
Storitvene garancije	19.401	37.667	92.882	197.417	36.197	383.564
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	7.944.691	296.246	767.594	745.824	421.257	10.175.612

	NLB
31. 12. 2018	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	795.102	-	-	-	-	795.102
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	14.914	26.828	10.039	-	11.830	63.611
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	297	37	1.749	24.336	2.722	29.141
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	45.335	45.929	187.225	672.455	577.370	1.528.314
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	14.909	76.089	101.470	463.617	618.893	1.274.978
- krediti bankam	26.269	17.087	32.025	10.999	23.917	110.297
- krediti strankam, ki niso banke	354.219	135.063	649.426	1.957.856	1.354.913	4.451.477
- druga finančna sredstva	41.478	152	1.111	-	-	42.741
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	417	-	-	-	-	417
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	-	-	-	294	2.223	2.517
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	-	1.720	-	-	1.720
Opredmetena osnovna sredstva	-	-	-	13.977	72.957	86.934
Naložbene nepremičnine	-	-	-	12.026	-	12.026
Neopredmetena sredstva	-	-	-	10.851	12.540	23.391
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	30.576	324.934	355.510
Terjatve za odloženi davek	-	-	-	22.234	-	22.234
Druga sredstva	4.444	-	6.193	-	-	10.637
Skupaj sredstva	1.297.384	301.185	990.958	3.219.221	3.002.299	8.811.047
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.256	-	-	-	-	12.256
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	-	3.981	-	3.981
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	-	-	-	-	29.474
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	48.903	-	-	-	-	48.903
- krediti bank in centralnih bank	85	743	17.511	63.636	162.158	244.133
- depoziti strank, ki niso banke	6.373.382	145.793	356.270	125.847	32.117	7.033.409
- krediti strank, ki niso banke	1	-	4.088	32	7	4.128
- druge finančne obveznosti	58.511	3.230	471	-	-	62.212
Rezervacije	640	360	19.832	36.162	-	56.994
Obveznosti za davek od dohodka	230	-	10.554	-	-	10.784
Druge obveznosti	3.796	159	1.068	4.520	-	9.543
Skupaj obveznosti	6.527.278	150.285	409.794	234.178	194.282	7.515.817
Pogojne obveznosti, izpostavljene kreditnemu tveganju	465.022	145.198	299.398	162.577	111.953	1.184.148
Storitvene garancije	16.693	28.418	97.807	170.993	31.625	345.536
Skupaj obveznosti in pogojne obveznosti	7.008.993	323.901	806.999	567.748	337.860	9.045.501

g) Denarni tokovi iz izvedenih

finančnih instrumentov

Spodnja preglednica prikazuje denarne tokove iz izvedenih finančnih instrumentov, razvrščene v ustrezna obdobja glede na preostalo zapadlost. Prikazani so nediskontirani pogodbeni denarni tokovi, določeni na podlagi tržnih tečajev, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja.

v tisoč EUR

NLB Skupina
Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj


(28.609)	(79.443)	(7.913)	(20.868)	-	(136.833)
28.636	79.494	7.919	20.886	-	136.935

(34.425)	(3.893)	(73.630)	-	-	(111.948)
34.370	3.897	73.797	-	-	112.064


(1.170)	(2.772)	(12.146)	(44.445)	(23.811)	(84.344)
94	1.024	6.359	15.742	14.139	37.358

-	-	-	(4)	-	(4)
-	-	-	4	-	4
(64.204)	(86.108)	(93.689)	(65.317)	(23.811)	(333.129)
63.100	84.415	88.075	36.632	14.139	286.361

		NLB Skupina
31. 12. 2018	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni izvedeni finančni instrumenti
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(39.633)	(16.404)	(15.567)	(3.396)	-	(75.000)
- Priliv	39.670	16.422	15.589	3.399	-	75.080
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(23.400)	(21.077)	(3.754)	(60.135)	-	(108.366)
- Priliv	23.258	21.141	3.754	60.244	-	108.397
Obrestni izvedeni finančni instrumenti
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.059)	(2.608)	(11.474)	(45.680)	(32.056)	(92.877)
- Priliv	116	1.325	6.125	24.231	35.234	67.031
Skupaj odliv	(64.092)	(40.089)	(30.795)	(109.211)	(32.056)	(276.243)
Skupaj priliv	63.044	38.888	25.468	87.874	35.234	250.508

		NLB
31. 12. 2019	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni izvedeni finančni instrumenti
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(27.908)	(79.443)	(7.913)	(20.868)	-	(136.132)
- Priliv	27.935	79.494	7.919	20.886	-	136.234
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(36.436)	(7.021)	(78.099)	-	-	(121.556)
- Priliv	36.380	7.019	78.228	-	-	121.627
Obrestni izvedeni finančni instrumenti
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.170)	(2.772)	(12.146)	(44.445)	(23.811)	(84.344)
- Priliv	94	1.024	6.359	15.742	14.139	37.358
- Obrestne kapice in obrestna dna
- Odliv	-	-	-	(4)	-	(4)
- Priliv	-	-	-	4	-	4
Skupaj odliv	(65.514)	(89.236)	(98.158)	(65.317)	(23.811)	(342.036)
Skupaj priliv	64.409	87.537	92.506	36.632	14.139	295.223

		NLB
31. 12. 2018	Do 1 meseca	Od 1 do 3 mesecev	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
Valutni izvedeni finančni instrumenti
- Terminski (forward) posli
- Odliv	(39.124)	(16.378)	(15.567)	(3.396)	-	(74.465)
- Priliv	39.160	16.395	15.589	3.399	-	74.543
- Zamenjave (swap)
- Odliv	(23.545)	(14.020)	(3.754)	(60.135)	-	(101.454)
- Priliv	23.409	14.150	3.754	60.244	-	101.557
Obrestni izvedeni finančni instrumenti
- Obrestne in medvalutne obrestne zamenjave
- Odliv	(1.059)	(2.608)	(11.474)	(45.680)	(32.056)	(92.877)
- Priliv	116	1.325	6.125	24.231	35.234	67.031
Skupaj odliv	(63.728)	(33.006)	(30.795)	(109.211)	(32.056)	(268.796)
Skupaj priliv	62.685	31.870	25.468	87.874	35.234	243.131

6.4. Upravljanje nefinančnih tveganj a) Operativno tveganje

Ob prevzemanju operativnih tveganj NLB Skupina sledi usmeritvi, da takšno tveganje ne sme materialno vplivati na njeno poslovanje, zato je pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj nizka do zmerna. Tveganje se postopoma zmanjšuje tudi na način zmanjšanja kompleksnosti poslovanja v NLB Skupini, in sicer z načrtovanim zapiranjem nestrateških dejavnosti in optimizacijo notranjih procesov. V NLB Skupini so za izvedbo kvalitativnega upravljanja operativnega tveganja vzpostavljeni sistem zbiranja podatkov o škodnih dogodkih ter identifikacija, ocenjevanje in obvladovanje operativnih tveganj. Slednje je v veljavi zlasti v strateških bančnih članicah.

Bančne članice NLB Skupine spremljajo zgornjo mejo tolerance do operativnega tveganja, opredeljeno kot limit v višini neto škode, ki jo posamezna članica še dopušča v svojem poslovanju. Če vsota neto škode preseže tolerančno mejo, je potrebna posebna obravnava največjih škodnih dogodkov in po potrebi izvajanje dodatnih ukrepov za preprečitev ali druge načine obvladovanja istega ali podobnih škodnih dogodkov. Opredeljena je tudi kritična meja škodnih dogodkov, ki ob preseganju zahteva presojo morebitnega potrebnega povišanja kapitalske zahteve za operativno tveganje v okviru notranjega kapitala in morebitne dodatne ukrepe za upravljanje tveganja. Poleg tega Banka določenih tveganj ne dopušča v svojem poslovanju – za tovrstna tveganja je opredelila t. i. ničelno toleranco. Za spremljanje določenih pomembnejših kazalnikov tveganj, ki bi kot sistem zgodnjega opozarjanja lahko nakazovali morebitno povečevanje operativnega tveganja, je Banka razvila posebno metodologijo. Tovrstna tveganja se obdobno spremljajo na različnih področjih poslovanja, rezultati pa se obravnavajo na Odboru za operativna tveganja. Ta je bil imenovan kot najvišji odločitveni organ na področju upravljanja operativnega tveganja v NLB. Ustrezni odbori za operativna tveganja so imenovani tudi v bankah NLB Skupine,

v preostalih družbah pa v tej vlogi deluje uprava družbe. Glavne naloge omenjenih organov so obravnava najpomembnejših operativnih tveganj in škodnih dogodkov ter spremljanje in zagotavljanje učinkovite podpore pri upravljanju operativnega tveganja v posamezni entiteti. Vse družbe, ki se konsolidirajo, so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB. Ti dokumenti se v bančnih članicah skladno z razvojem upravljanja operativnega tveganja redno posodabljajo. V celotni NLB Skupini se uporablja enotna aplikativna podpora, ki se redno nadgrajuje.

Poročana nastala neto izguba na podlagi škodnih dogodkov v letu 2019 je bila v NLB Skupini sicer nekoliko višja kot leto poprej, kljub temu pa še vedno predstavlja razmeroma majhen del v primerjavi s kapitalsko zahtevo za operativno tveganje.

V splošnem se veliko pozornosti namenja poročanju škodnih dogodkov, ukrepom za njihovo obvladovanje in opredelitvi operativnih tveganj v vseh segmentih. Z namenom ustrezne in čimprejšnje obravnave najpomembnejših ter največjih škodnih dogodkov je Banka vpeljala lestvico eskalacije poročanja večjih oz. pomembnejših škodnih dogodkov najvišjim ravnem odločanja v NLB ter Nadzornemu svetu NLB. Dodatna pozornost se namenja poročanju potencialnih škodnih dogodkov, in sicer s ciljem izboljševanja notranjih kontrol ter minimiziranja verjetnosti nastanka teh in podobnih dogodkov.

S celovito identifikacijo operativnih tveganj se ugotavljajo, ocenjujejo in ustrezno obvladujejo možne prihodnje izgube. Najpomembnejša operativna tveganja se aktivno obvladujejo z ukrepi zmanjševanja. Na podlagi izvedene identifikacije operativnih tveganj se enkrat letno izdela profil operativne tveganosti Banke. Posebna pozornost se posveča najbolj aktualnim tveganjem, med katerimi so v ospredju zlasti tista, ki imajo majhno verjetnost nastanka in zelo velik možen finančni vpliv. V ta namen je Banka razvila tudi metodologijo stresnega testiranja za področje operativnega tveganja kot

kombinacijo modeliranja podatkov o škodnih dogodkih in analize scenarijev izjemnih, a vendar verjetnih dogodkov. Slednje se izdelajo na podlagi izkušenj in znanja strokovnjakov posameznih kritičnih področij.

Kapitalska zahteva za operativno tveganje se na ravni NLB Skupine izračunava po enostavnem pristopu, v NLB pa po standardiziranem pristopu.

b) Upravljanje neprekinjenega poslovanja Upravljanje neprekinjenega poslovanja se v NLB Skupini izvaja z namenom obvarovanja življenj, dobrin in ugleda. Za primere naravnih nesreč, nesreč na področju IT in neželenih vplivov okolja so pripravljeni načrti neprekinjenega poslovanja, ki omilijo posledice nesreč.

Načrt aktivnosti, ki se pripravi vsako leto, je zasnovan tako, da aktivnosti pripomorejo k nadgradnji oziroma izboljševanju sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja. Izhodišče za posodobitev načrtov neprekinjenega poslovanja je vsakoletna redna analiza vpliva na poslovanje (BIA). Na njeni podlagi se preveri vzdržnost načrtov za poslovne stavbe in načrtov IT. Najboljši kazalnik vzdržnosti načrtov neprekinjenega poslovanja so testiranja. V letu 2019 je bilo v NLB izvedenih 44 testiranj (35 internih in 9 z zunanjimi poslovnimi partnerji), pri katerih niso bila ugotovljena večja neskladja.

V NLB Skupini poteka prenos znanj in metodologij na njene članice (razen malih družb). Družbe so sprejele ustrezne dokumente, ki so skladni s standardi NLB, in jih posodabljajo skladno z razvojem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Aktivnosti članic se spremljajo skozi vse leto, prav tako se jim po potrebi nudi strokovna pomoč.

Za učinkovitejše delovanje sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja v NLB Skupini se izvajajo tudi izobraževanja in obiski posameznih bančnih članic. V letu 2019 je bilo tako v NLB izvedeno izobraževanje za vse zaposlene v NLB

(e-izobraževanje), člane kriznih skupin poslovnih stavb in udeležencev izvedbe redne letne BIA.

Ob nesrečah/prekinitvah na področju IT je Banka uspešno uporabila načrte IT in navodila za ročne postopke ter tako zagotovila poslovanje tudi v izrednih razmerah.

c) Upravljanje drugih vrst nefinančnih tveganj – kapitalsko in strateško tveganje, tveganje ugleda in dobičkonosnosti

Tveganja, ki niso vključena v izračun kapitalske zahteve po regulatornem pristopu, vendar so za profil tveganosti NLB Skupine prav tako pomembna, se redno ocenjujejo, spremljajo in upravljajo. Poleg tega je njihovo upravljanje integrirano v proces ocenjevanja notranjega kapitala (proces ICAAP). NLB Skupina je vzpostavila interne metodologije za identifikacijo in ocenjevanje posameznih vrst tveganj, ki se nanašajo na poslovni model Skupine ali na druge zunanje okoliščine. Če je določeno tveganje ocenjeno kot materialno pomembno tveganje, se uporabijo ustrezni preventivni in blažilni ukrepi, vključno z rednim spremljanjem njihove učinkovitosti. Na tej osnovi se upoštevajo tudi interne kapitalske zahteve kot del procesa ICAAP.

6.5. Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti

Poštena vrednost je določena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na glavnem ali najugodnejšem trgu na datum merjenja. NLB Skupina za določitev poštene vrednosti uporablja različne metode vrednotenja. MSRP 13 določa hierarhijo poštenih vrednosti glede na vhodne podatke in predpostavke, uporabljene pri merjenju finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti. Tržni vhodni podatki izhajajo iz neodvisnih virov, netržni vhodni podatki pa so posledica predvidevanj NLB Skupine. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo vrednost tržni vhodni podatki, kadar so na voljo, najmanjšo vrednost pa netržni vhodni podatki. NLB Skupina pri vrednotenju sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, to zahtevo dosledno upošteva. Hierarhija poštenih vrednosti ima naslednje ravni:

1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga. Ta raven vključuje na primer delnice, obveznice, izvedene finančne instrumente, ki kotirajo na aktivnih trgih, točke investicijskih skladov ter druge neprilagojene tržne cene sredstev in obveznosti. Kadar je sredstva in obveznosti mogoče izmenjati na več delujočih trgih, je treba določiti glavni trg za sredstva in obveznosti, če glavnega trga ni, pa najugodnejši trg.
1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih. Vhodni podatki na tej ravni vključujejo na primer kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih ter kotirane cene za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih. Vir drugih tržnih podatkov za finančne instrumente, kot so krivulje donosnosti, kreditni pribitki, valutni tečaji, volatilnost obrestnih mer in tečajev, je sistem Bloomberg.
1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Netržni vhodni podatki se uporabljajo, kadar ustrezni tržni vhodni podatki niso na voljo. Netržni vhodni podatki izražajo predpostavke, ki bi jih pri določanju poštene vrednosti uporabili tudi drugi udeleženci na trgu. Ta raven vključuje na primer netržne delnice, obveznice in z njimi povezane izvedene finančne instrumente ter druga sredstva in obveznosti, za katere na podlagi tržnih vhodnih podatkov ni mogoče določiti poštene vrednosti.

Kjer je mogoče, je poštena vrednost določena na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identična sredstva in obveznosti. Delujoči trg je trg, na katerem se izvajajo transakcije med udeleženci na trgu dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno pridobivajo informacije o cenah. Sredstva in obveznosti, ki se merijo po poštenih vrednostih in so uvrščena na

delujoči trg, se določijo kot tržna cena ene enote (na primer delnice) na datum merjenja, pomnožena s številom enot (na primer delnic) v lasti NLB Skupine. Za tista sredstva in obveznosti, ki nimajo delujočega trga, se poštena vrednost določi ob uporabi različnih tehnik vrednotenja. Tehnike vrednotenja vsebujejo različne stopnje jakosti ocen in predpostavk, odvisno od razpoložljivosti tržnih vhodnih podatkov za sredstvo ali obveznost, ki je predmet ocenjevanja. Ocene in predpostavke so netržni vhodni podatki ter so take, kakršne bi upoštevali tudi drugi udeleženci na trgu.

Za nefinančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, ki niso uvrščena na 1. raven, se poštena vrednost določi na podlagi cenitvenih poročil neodvisnih ocenjevalcev vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV).

a) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti, merjena po pošteni vrednosti, glede na raven določanja poštene vrednosti

								v tisoč EUR
		NLB Skupina				NLB
31. 12. 2019	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva
Finančni instrumenti za trgovanje	4.325	18.906	807	24.038	4.325	18.953	807	24.085
Dolžniški instrumenti	4.325	-	-	4.325	4.325	-	-	4.325
Izvedeni finančni instrumenti	-	18.906	807	19.713	-	18.953	807	19.760
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	788	-	788	-	788	-	788
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.847.901	289.418	4.109	2.141.428	1.603.904	52.494	259	1.656.657
Dolžniški instrumenti	1.847.739	244.066	-	2.091.805	1.603.904	7.807	-	1.611.711
Lastniški instrumenti	162	45.352	4.109	49.623	-	44.687	259	44.946
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	7.682	-	17.677	25.359	-	-	23.287	23.287
Dolžniški instrumenti	1.756	-	-	1.756	-	-	-	-
Lastniški instrumenti	5.926	-	2.716	8.642	-	-	2.716	2.716
Krediti	-	-	14.961	14.961	-	-	20.571	20.571
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti za trgovanje	-	17.903	-	17.903	-	17.892	-	17.892
Izvedeni finančni instrumenti	-	17.903	-	17.903	-	17.892	-	17.892
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	49.507	-	49.507	-	49.507	-	49.507
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	7.998	7.998	-	-	7.746	7.746
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	23.383	28.933	52.316	-	9.303	-	9.303
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	43.191	-	43.191	-	5.532	-	5.532
Med letom oslabljena nefinančna sredstva
Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva	-	4.299	-	4.299	-	-	-	-
Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	-	310	5.222	5.532

		NLB Skupina				NLB
31. 12. 2018	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva
Finančni instrumenti za trgovanje	48.697	14.583	329	63.609	48.697	14.585	329	63.611
Dolžniški instrumenti	48.697	-	-	48.697	48.697	-	-	48.697
Izvedeni finančni instrumenti	-	14.583	329	14.912	-	14.585	329	14.914
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	417	-	417	-	417	-	417
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.638.822	255.297	3.960	1.898.079	1.475.633	52.433	248	1.528.314
Dolžniški instrumenti	1.638.660	210.358	-	1.849.018	1.475.633	7.949	-	1.483.582
Lastniški instrumenti	162	44.939	3.960	49.061	-	44.484	248	44.732
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	6.666	-	25.723	32.389	624	-	28.517	29.141
Dolžniški instrumenti	2.009	-	-	2.009	-	-	-	-
Lastniški instrumenti	4.657	-	1.923	6.580	624	-	1.923	2.547
Krediti	-	-	23.800	23.800	-	-	26.594	26.594
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti za trgovanje	-	12.300	-	12.300	-	12.256	-	12.256
Izvedeni finančni instrumenti	-	12.300	-	12.300	-	12.256	-	12.256
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	29.474	-	29.474	-	29.474	-	29.474
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	4.190	4.190	-	-	3.981	3.981
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	26.436	32.208	58.644	-	12.026	-	12.026
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	4.349	-	4.349	-	1.720	-	1.720
Med letom oslabljena nefinančna sredstva
Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva	-	6.025	-	6.025	-	-	-	-
Nadomestljiva vrednost v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih podvigov	-	-	-	-	-	312	1.029	1.341

Izvedeni finančni instrumenti

b) Pomembnejši prenosi finančnih

sredstev med ravnmi vrednotenja

Politika prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja NLB Skupine je predstavljena v spodnji preglednici.

Raven hierarhije poštene vrednosti	Delnice	Kapitalski deleži	Skladi	Obveznice	Delnice, kapitalski deleži	Valutni	Obrestni
1	vrednotenje po tržnih tečajih		tekoča objava vrednosti sklada od DZU	vrednotenje po tržnih tečajih
2				model vrednotenja	model vrednotenja (osnovni instrument na 1. ravni)	model vrednotenja	model vrednotenja
3	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja	model vrednotenja (osnovni instrument na 3. ravni)
Prenosi	s 1. na 3. raven		s 1. na 3. raven	s 1. na 2. raven	z 2. na 3. raven
	ko je delnica umaknjega z organiziranega trga		s prenehanjem tekoče objave vrednosti sklada	ko je obveznica umaknjena z organiziranega trga	ko je osnovni instrument umaknjen z organiziranega trga
	s 1. na 3. raven		s 3. na 1. raven	s 1. na 2. raven	s 3. na 2. raven
	v primeru začetka insolvenčnega postopka		z začetkom tekoče objave vrednosti sklada	ko obveznica postane nelikvidna (ni trgovanja 6 mesecev)	ko je osnovni instrument uvrščen na organizirani trg
	s 3. na 1. raven
	ko je delnica uvrščena na organizirani trg			s 1. na 3. in z 2. na 3. raven
				v primeru začetka insolvenčega postopka
				z 2. na 1. in s 3. na 1. raven
				ko se z obveznico začne aktivno trgovati na organiziranem trgu
				s 3. na 2. raven
				ob potrditvi predpostavk modela za vrednotenje (najmanj kvartalno)

V letih 2019 in 2018 v NLB Skupini oziroma NLB ni bilo pomembnejših prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja.

c) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 2. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti Finančne instrumente, uvrščene na 2. raven hierarhije poštene vrednosti, za NLB Skupino oziroma NLB predstavljajo:

• dolžniški vrednostni papirji: večinoma obveznice, ki ne kotirajo na delujočih organiziranih trgih in se vrednotijo po modelu;

izvedeni finančni instrumenti: izvedeni finančni instrumenti, razen terminskih poslov in opcij na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu; in
sklad za reševanje bank.

Nefinančna sredstva na 2. ravni določanja poštene vrednosti v NLB Skupini in NLB vključujejo naložbene nepremičnine.

Za potrebe vrednotenja obveznic, uvrščenih na 2. raven, NLB Skupina uporablja na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih

časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost.

Pri vrednotenju dolžniških finančnih sredstev so bile uporabljene vrednosti netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).

Za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se uporablja model diskontiranih denarnih tokov skupaj z netvegano krivuljo donosnosti, za vrednotenje opcij pa se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in

Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes).

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin se uporablja najmanj eden izmed treh načinov ocenjevanja vrednosti. Večina cenitev tržne vrednosti nepremičnin je opravljena po na donosu zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kjer se ocenjuje sedanja vrednost prihodnjih pričakovanih donosov. Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije, ki je sestavljena iz netvegane donosnosti, premije za tveganje in premije za ohranitev kapitala. Tržne najemnine so pridobljene iz različnih virov, kot so podatki od samih najemnikov in najemodajalcev, spletnih portalov in lastnih zbirk podatkov. NLB Skupina za vse naložbene nepremičnine razpolaga s tržnimi podatki. Če NLB Skupina ne bi razpolagala s primerljivimi tržnimi podatki iz ožje okolice ocenjevane naložbene nepremičnine, bi uporabila podatke iz širše okolice in jih ustrezno prilagodila.

d) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 3. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti Finančne instrumente, uvrščene na 3. raven hierarhije poštene vrednosti, predstavljajo:

lastniški vrednostni papirji: lastniški vrednostni papirji pretežno slovenskih gospodarskih in finančnih družb, ki ne kotirajo na organiziranih trgih;
izvedeni finančni instrumenti: terminski posli in opcije na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu. Poštena vrednost terminskih poslov se izračuna po modelu diskontiranih denarnih tokov. Za vrednotenje opcij se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes). Netržni vhodni podatek je poštena vrednost osnovnega instrumenta, ki je določena z modelom vrednotenja. Vir tržnih vhodnih podatkov je sistem Bloomberg;
posojila, merjena po pošteni vrednosti, ki skladno z MSRP 9 ne izpolnjujejo

t. i. SPPI testa. Poštena vrednost se izračuna na podlagi diskontiranja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov z ustrezno zahtevano stopnjo donosa. Pri posojilih, razvrščenih med slaba posojila, se pri opredelitvi pričakovanih denarnih tokov lahko upoštevata tudi vrednost zavarovanja in druga ocena poplačljivosti.

Nefinančna sredstva na 3. ravni določanja poštene vrednosti v NLB Skupini in NLB vključujejo naložbene nepremičnine.

Za vrednotenje lastniških finančnih sredstev iz prve alineje zgoraj NLB Skupina uporablja tri metode ocenjevanja vrednosti, in sicer na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti in na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti.

NLB Skupina izbere model vrednotenja in vrednosti netržnih vhodnih podatkov v razumno mogočem obsegu, izbere pa tiste, za katere meni, da bi jih izbrali tudi drugi neodvisni udeleženci na trgu.

Gibanje finančnih sredstev in obveznosti, uvrščenih na 3. raven

NLB Skupina	Finančni instrumenti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Lastniški instrumenti	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje		Skupaj finančna sredstva	Finančne obveznosti. merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
	Izvedeni finančni instrumenti		Lastniški instrumenti	Krediti in druga finančna sredstva		Krediti in druge finančne obveznosti
Stanje 1. januarja 2018	571	3.853	1.578	24.649	30.651	5.180
Tečajne razlike	-	127	-	-	127	20
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	(242)	-	345	2.749	2.852	(1.010)
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	(7)	-	-	(7)	-
Povečanja	-	-	-	26.399	26.399	-
Zmanjšanja	-	(13)	-	(29.997)	(30.010)	-
Stanje 31. decembra 2018	329	3.960	1.923	23.800	30.012	4.190
Tečajne razlike	-	-	-	-	-	10
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	106	-	-	106	-
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	478	-	7.128	14.291	21.897	3.798
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	43	-	-	43	-
Povečanja	-	-	-	7.147	7.147	-
Zmanjšanja	-	-	(6.935)	(30.277)	(37.212)	-
Prenos v 3. raven vrednotenja	-	-	600	-	600	-
Stanje 31. decembra 2019	807	4.109	2.716	14.961	22.593	7.998

NLB	Finančni instrumenti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Lastniški instrumenti	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje		Skupaj finančna sredstva	Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
	Izvedeni finančni instrumenti		Lastniški instrumenti	Krediti in druga finančna sredstva		Krediti in druge finančne obveznosti
Stanje 1. januarja 2018	571	275	1.578	30.055	32.479	4.531
Tečajne razlike	-	-	-	-	-	20
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	(242)	-	345	4.169	4.272	(570)
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	(24)	-	-	(24)	-
Povečanja	-	-	-	26.161	26.161	-
Zmanjšanja	-	(3)	-	(33.791)	(33.794)	-
Stanje 31. decembra 2018	329	248	1.923	26.594	29.094	3.981
Tečajne razlike	-	-	-	-	-	10
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	478	-	7.128	12.927	20.533	3.755
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	11	-	-	11	-
Povečanja	-	-	-	10.908	10.908	-
Zmanjšanja	-	-	(6.935)	(29.858)	(36.793)	-
Prenos v 3. raven vrednotenja	-	-	600	-	600	-
Stanje 31. decembra 2019	807	259	2.716	20.571	24.353	7.746

NLB Skupina in NLB pripoznata učinke vrednotenja instrumentov v posesti za trgovanje v postavki izkaza poslovnega izida »čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje«, učinke vrednotenja kapitalskih instrumentov, ki niso v posesti za trgovanje in posojil, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v vrstici izkaza poslovnega izida »čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje«, in učinke vrednotenja za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa, pripoznana v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu v postavki »Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa«.

NLB Skupina in NLB sta pripoznali naslednje nerealizirane dobičke in izgube za finančne instrumente, ki so po stanju na dan 31. decembra uvrščeni na 3. raven:

NLB Skupina	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje		Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
31. 12. 2019	Izvedeni finančni instrumenti	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Krediti in druga finančna sredstva	Krediti in druge finančne obveznosti
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	478	-	-	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso namenjena trgovanju	-	-	845	14.291	(3.798)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	-	-	-	-	(10)
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-	43	-	-	-

v tisoč EUR

NLB Skupina	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
31. 12. 2018	Izvedeni finančni instrumenti	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Krediti in druga finančna sredstva	Krediti in druge finančne obveznosti
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	(242)	-	-	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso namenjena trgovanju	-	-	345	2.749	1.010
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	-	-	-	-	(20)
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-	(7)	-	-	-

NLB	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
31. 12. 2019	Izvedeni finančni instrumenti	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Krediti in druga finančna sredstva	Krediti in druge finančne obveznosti
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	478	-	-	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso namenjena trgovanju	-	-	845	12.927	(3.755)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	-	-	-	-	(10)
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-	11	-	-	-

v tisoč EUR

NLB	Finančna sredstva, namenjena trgovanju	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje		Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
31. 12. 2018	Izvedeni finančni instrumenti	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Krediti in druga finančna sredstva	Krediti in druge finančne obveznosti
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju	(242)	-	-	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso namenjena trgovanju	-	-	345	4.169	570
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	-	-	-	-	(20)
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-	(24)	-	-	-

Gibanje nefinančnih sredstev uvrščenih na 3. raven

	NLB Skupina
Naložbene nepremičnine	2019	2018
Stanje 1. januarja	32.208	24.119
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	84	(9)
Povečanja	-	99
Zmanjšanja	(4.188)	(891)
Prenos z/(na) opredmetena osnovna sredstva	(363)	7.600
Prenos z/(na) nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	550	-
Prenos z/(na) druga sredstva	-	1.392
Vrednotenje	642	(102)
Stanje 31. decembra	28.933	32.208

e) Poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti

	NLB Skupina				v tisoč EUR NLB
	31. 12. 2019		31. 12. 2018		31. 12. 2019		31. 12. 2018
	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.653.848	1.715.350	1.428.962	1.471.050	1.485.166	1.543.518	1.274.978	1.313.913
- krediti bankam	93.403	93.503	118.696	118.973	144.352	150.520	110.297	123.377
- krediti strankam, ki niso banke	7.589.724	7.775.128	7.124.633	7.186.301	4.568.599	4.713.622	4.451.477	4.472.075
- druga finančna sredstva	97.415	97.415	75.171	75.171	67.279	67.279	42.741	42.741
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	42.840	42.690	26.775	26.754	89.820	89.820	48.903	48.901
- krediti bank in centralnih bank	170.385	178.374	258.423	268.003	161.564	169.312	244.133	253.376
- depoziti strank, ki niso banke	11.612.317	11.630.157	10.464.017	10.478.309	7.760.737	7.768.365	7.033.409	7.039.583
- krediti strank, ki niso banke	64.458	63.868	61.844	62.226	2.537	2.548	4.128	4.135
- podrejene obveznosti	210.569	211.889	15.050	15.209	210.569	211.889	-	-
- druge finančne obveznosti	158.484	158.484	100.887	100.887	98.342	98.342	62.212	62.212

Krediti bankam

Ocenjena poštena vrednost temelji na diskontiranih denarnih tokovih z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in s podobno preostalo zapadlostjo. Poštena vrednost depozitov čez noč je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.

Krediti strankam, ki niso banke

Pri izračunu poštenih vrednosti je NLB Skupina uporabila pristop ocenjenih diskontiranih denarnih tokov. To pomeni, da izračun temelji na pričakovanih pogodbenih denarnih tokovih, ki so diskontirani po trenutnih tržnih obrestnih merah za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in s podobno preostalo zapadlostjo.

Depoziti in krediti od strank, ki niso banke Poštena vrednost vpoglednih vlog in depozitov čez noč je izkazana v višini njihove odplačne (knjigovodske) vrednosti. Dejansko pa je njihova vrednost za NLB Skupino, ki te vloge prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov teh depozitov, od višine trenutnih obrestnih mer na trgu in

kreditnega tveganja same depozitne ustanove. Del vpoglednih depozitov so namreč stabilne vloge, podobno kot vezane vloge, zato je njihova ekonomska vrednost dejansko drugačna od knjigovodske vrednosti.

Ocenjena poštena vrednost preostalih depozitov in prejetih kreditov od strank temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih z upoštevanjem tržne obrestne mere, ki bi jo morala NLB Skupina trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo.

Druga finančna sredstva in obveznosti

Knjigovodska vrednost drugih finančnih sredstev in obveznosti je približek njihove poštene vrednosti, saj večino predstavljajo kratkoročne terjatve in obveznosti.

								v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2019	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.464.677	250.673	-	1.715.350	1.437.771	105.747	-	1.543.518
- krediti bankam	-	93.503	-	93.503	-	150.520	-	150.520
- krediti strankam, ki niso banke	-	7.775.128	-	7.775.128	-	4.713.622	-	4.713.622
- druga finančna sredstva	-	97.415	-	97.415	-	67.279	-	67.279
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	42.690	-	42.690	-	89.820	-	89.820
- krediti bank in centralnih bank	-	178.374	-	178.374	-	169.312	-	169.312
- depoziti strank, ki niso banke	-	11.630.157	-	11.630.157	-	7.768.365	-	7.768.365
- krediti strank, ki niso banke	-	63.868	-	63.868	-	2.548	-	2.548
- podrejene obveznosti	166.349	45.540	-	211.889	166.349	45.540	-	211.889
- druge finančne obveznosti	-	158.484	-	158.484	-	98.342	-	98.342

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti glede na raven določanja poštene vrednosti

v tisoč EUR

	NLB Skupina				NLB
31. 12. 2018	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.392.741	78.309	-	1.471.050	1.235.604	78.309	-	1.313.913
- krediti bankam	-	118.973	-	118.973	-	123.377	-	123.377
- krediti strankam, ki niso banke	-	7.186.301	-	7.186.301	-	4.472.075	-	4.472.075
- druga finančna sredstva	-	75.171	-	75.171	-	42.741	-	42.741
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	26.754	-	26.754	-	48.901	-	48.901
- krediti bank in centralnih bank	-	268.003	-	268.003	-	253.376	-	253.376
- depoziti strank, ki niso banke	-	10.478.309	-	10.478.309	-	7.039.583	-	7.039.583
- krediti strank, ki niso banke	-	62.226	-	62.226	-	4.135	-	4.135
- podrejene obveznosti	-	15.209	-	15.209	-	-	-	-
- druge finančne obveznosti	-	100.887	-	100.887	-	62.212	-	62.212

6.6. Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

NLB Skupina ima z nekaterimi bankami in podjetji sklenjene bilateralne sporazume o pobotu poravnav valutnih poslov, na podlagi katerih izvaja pobote na način, da se za vse valutne posle s posamezno banko ali podjetjem na dan zapadlosti izvrši poravnava v eni valuti z enim samim (neto) denarnim tokom. Podobno je v

primeru poravnave obrestnih zamenjav, kjer se na dan poravnave pobota izvede pobot obeh nog/delov transakcije. V izkazu finančnega položaja sredstva in obveznosti niso pobotani, saj neto poravnava velja za posamezne denarne tokove in ne za celotno finančno sredstvo oziroma obveznost.

Poleg navedenega je NLB Skupina v letu 2013 nekatere standardizirane posle z

izvedenimi finančnimi instrumenti (nekatere obrestne zamenjave) prenesla na klirinško hišo oziroma centralno nasprotno stranko. S sistemom dnevne poravnave začetnih in gibljivih kritij so doseženi tako pobot in zavarovanje izpostavljenosti kot tudi poravnave rednih dnevnih zapadlosti neto zneskov v določeni valuti.

Banka ima za poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti s tujimi bankami podpisane krovne ISDA pogodbe z dodatki ter slovensko različico okvirne pogodbe s podjetji, ki Banki omogočajo dnevno

vrednotenje in izmenjavo zavarovalnih kritij.

v tisoč EUR

	NLB Skupina
31. 12. 2019	Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	19.695	4.061	16	15.618
Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti	67.399	4.061	59.657	3.681

v tisoč EUR

	NLB
31. 12. 2019		Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja
Finančna sredstva/obveznosti	Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti	Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori	Zavarovanje s finančnimi instrumenti	Neto vrednost
Izvedeni finančni instrumenti - sredstva	19.742	4.061	16	15.665
Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti	67.399	4.061	59.657	3.681

NLB Skupina in NLB 31. 12. 2018 Vrednosti, ki niso pobotane v izkazu finančnega položaja Finančna sredstva/obveznosti Bruto vrednost finančnega sredstva/obveznosti Izvršljive okvirne pogodbe in podobni dogovori Zavarovanje s finančnimi instrumenti Neto vrednost Izvedeni finančni instrumenti - sredstva 15.002 2.111 1.027 11.864 Izvedeni finančni instrumenti - obveznosti 41.730 2.111 35.898 3.721

NLB Skupina in NLB nimata pobotanih finančnih sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja.

7. Segmentna analiza NLB Skupine

a) Segmenti

		NLB Skupina
2019	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Finančni trgi v Sloveniji	Nestrateške družbe	Ostale dejavnosti	Ne razporejeno	Skupaj
Celotni neto prihodki	165.637	80.226	210.415	35.586	10.967	12.741	-	515.571
Eksterni neto prihodki	172.677	84.992	213.184	19.201	10.865	12.681	-	513.600
Neto prihodki med segmenti	(7.041)	(4.766)	(2.769)	16.385	102	60	-	1.971
Celotni neto obrestni prihodki	87.409	37.264	157.543	33.604	2.740	(73)	-	318.487
Eksterni neto obrestni prihodki	94.829	41.348	160.463	17.703	4.277	(133)	-	318.487
Neto obrestni prihodki med segmenti	(7.420)	(4.084)	(2.920)	15.901	(1.537)	60	-	-
Administrativni stroški	(106.402)	(40.508)	(93.255)	(6.862)	(12.653)	(12.090)	-	(271.770)
Amortizacija	(11.546)	(3.937)	(12.931)	(621)	(1.300)	(1.271)	-	(31.607)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami	47.689	35.780	104.229	28.103	(2.986)	(621)	-	212.194
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	4.197	-	-	-	-	-	-	4.197
Oslabitve in rezervacije	(4.382)	21.043	(11.295)	(475)	(108)	(5.776)	-	(994)
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	47.504	56.823	92.934	27.628	(3.094)	(6.397)	-	215.397
Lastnikov obvladujoče banke	47.504	56.823	84.692	27.628	(3.094)	(6.397)	-	207.155
Manjšinskih lastnikov	-	-	8.242	-	-	-	-	8.242
Davek iz dohodka	-	-	-	-	-	-	(13.579)	(13.579)
Dobiček poslovnega leta								193.576
Sredstva segmenta	2.551.708	2.042.200	4.731.350	4.412.561	169.456	259.314	-	14.166.589
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	7.499	-	-	-	-	-	-	7.499
Obveznosti segmenta	6.464.417	1.341.878	4.043.172	465.168	8.791	119.766	-	12.443.191
Povečanje nekratkoročnih sredstev	13.310	4.618	13.995	342	291	4.111	-	36.667

2018	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Poslovanje s podjetji v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Finančni trgi in investicijsko bančništvo v Sloveniji	Nestrateški trgi in dejavnosti	Ostale dejavnosti	Ne razporejeno	Skupaj
Celotni neto prihodki	146.429	76.663	213.979	38.829	14.515	4.849	-	495.263
Eksterni neto prihodki	147.981	80.264	214.934	30.779	14.510	4.801	-	493.269
Neto prihodki med segmenti	(1.552)	(3.602)	(955)	8.051	4	48	-	1.994
Celotni neto obrestni prihodki	79.325	42.535	150.113	31.686	9.334	(83)	-	312.910
Eksterni neto obrestni prihodki	81.235	46.137	151.850	23.892	9.927	(131)	-	312.910
Neto obrestni prihodki med segmenti	(1.910)	(3.602)	(1.737)	7.794	(593)	48	-	-
Administrativni stroški	(96.960)	(38.963)	(90.863)	(11.487)	(16.794)	(8.358)	-	(263.426)
Amortizacija	(10.350)	(3.996)	(9.098)	(1.098)	(1.423)	(1.260)	-	(27.224)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami	39.119	33.703	114.018	26.244	(3.703)	(4.769)	-	204.613
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	5.446	-	-	-	-	-	-	5.446
Oslabitve in rezervacije	(3.692)	26.648	(14.286)	241	11.938	2.428	-	23.277
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	40.874	60.351	99.732	26.485	8.236	(2.341)	-	233.336
Lastnikov obvladujoče banke	40.874	60.351	91.802	26.485	8.236	(2.341)	-	225.406
Manjšinskih lastnikov	-	-	7.930	-	-	-	-	7.930
Davek iz dohodka	-	-	-	-	-	-	(21.759)	(21.759)
Dobiček poslovnega leta								203.647
Sredstva segmenta	2.347.174	1.975.803	4.293.207	3.634.975	263.690	188.033	-	12.702.882
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	37.147	-	-	-	-	-	-	37.147
Obveznosti segmenta	5.821.282	1.157.405	3.596.397	391.145	18.334	98.023	-	11.082.585
Povečanje nekratkoročnih sredstev	11.138	4.061	8.928	673	161	2.069	-	27.031

Segmenti poslovanja NLB Skupine so opredeljeni skladno s strategijo in organizacijsko strukturo NLB Skupine, ki se uporablja za interno finančno poročanje rezultatov poslovanja. Segmenti poslovanja NLB Skupine so enote, ki se osredotočajo na različne stranke in trge ter se zaradi različnih strategij in vodenja obravnavajo ločeno.

Poslovanje NLB se razvršča v več segmentov. Obrestni prihodki so razporejeni med segmenti ob uporabi internih transfernih cen (ITC). Druge članice NLB Skupine se v segmentno analizo glede na svojo dejavnost uvrščajo tako, da se prispevek vsake članice uvršča izključno v en sam segment.

Z letom 2019 je NLB Skupina spremenila način upravljanja in spremljanja poslovnih segmentov zaradi sprememb kriterijev v tržni segmentaciji in obravnavi strank pravnih oseb v NLB, prenehanja zavez Evropske komisije, ki so se nanašale na dezinvestiranje določenih panog, ter drugih strateških odločitev. Navedeno je povzročilo naslednje spremembe v poročanih segmentih:

Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve so iz segmenta Finančni trgi v Sloveniji prešle v segment Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji.
Del segmenta strank pravnih oseb z osnovno obravnavo je prešlo iz segmenta Poslovanje s podjetji in investicijsko

bančništvo v Sloveniji v segment Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji.

Zaradi prenehanja zavez Evropske komisije glede zmanjšanja kreditnega poslovanja v določenih panogah (gradbeništvo, promet, finančni holdingi, tuje stranke) ni več potrebe po posebnem spremljanju nestrateškega segmenta na NLB. Posledično so tovrstne stranke prešle v segment Poslovanja s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji iz segmenta Nestrateških trgov in dejavnosti, ki je bil v letu 2019 preimenovan v Nestrateške družbe.
Prenos družb NLB Srbija in NLB Črna Gora iz segmenta Strateški tuji trgi v segment Nestrateške družbe.

Zaradi teh sprememb rezultati segmentov za leto 2019 niso neposredno primerljivi z rezultati segmentov za preteklo leto.

Opis segmentov NLB Skupine:

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji vključuje poslovanje s fizičnimi osebami in pravnimi osebami z osnovno obravnavo v NLB ter dejavnost upravljanja premoženja – družbo NLB Skladi. Zajema še deleže v rezultatu skupnega podviga NLB Vita ter pridružene družbe Bankart.
Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji vključuje poslovanje z velikimi (ključnimi), srednjimi, malimi in mikro podjetji ter področje za intenzivno obravnavo/

prestrukturiranje podjetij in problematične naložbe, posredništvo in skrbništvo vrednostnih papirjev ter finančno svetovanje.

Strateški tuji trgi vključujejo celotno poslovanje bančnih članic NLB Skupine na strateških trgih (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija, Srbija), razen lizinških in REAM družb.
Finančni trgi v Sloveniji vključujejo dejavnosti zakladništva, upravljanje bilance Banke in trgovanje s finančnimi instrumenti.
Nestrateške družbe vključujejo celotno poslovanje družb NLB Skupine na nestrateških trgih (Hrvaška, Nemčija, Švica) ter vse lizinške in REAM družbe.
Ostale dejavnosti vključujejo kategorije izkaza poslovnega izida NLB, ki jih

ni mogoče razporediti v posamezne segmente.

NLB Skupina je zlasti finančna skupina in glavnino njenih prihodkov predstavljajo neto obrestni prihodki. Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki.

NLB Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov NLB Skupine.

b) Informacije o geografskih območjih

Geografska analiza vključuje razdelitev postavk glede na državo, kjer se nahaja posamezna družba članica NLB Skupine.

		Prihodki		Neto prihodki		Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	Davek iz dohodka
NLB Skupina	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018
Slovenija	332.511	327.594	295.254	284.157	114.711	136.206	(2.821)	(12.823)
Jugovzhodna Evropa	266.923	249.344	216.347	208.551	100.034	96.166	(10.692)	(8.930)
Severna Makedonija	84.134	82.710	66.498	69.410	36.216	36.332	(3.211)	(3.879)
Srbija	33.578	29.307	25.390	24.323	4.997	4.368	(172)	(219)
Črna gora	33.121	30.114	28.091	24.855	8.353	9.729	(1.909)	406
Hrvaška	63	-	783	1.115	(105)	1.148	(100)	(143)
Bosna in Hercegovina	70.975	68.751	58.403	56.476	28.738	27.832	(2.857)	(3.118)
Kosovo	45.052	38.462	37.182	32.372	21.835	16.757	(2.443)	(1.977)
Zahodna Evropa	571	596	1.998	561	665	994	(66)	(6)
Nemčija	7	8	61	(122)	(276)	779	-	-
Švica	564	588	1.937	683	941	215	(66)	(6)
Češka	-	-	1	-	(13)	(30)	-	-
Skupaj	600.005	577.534	513.600	493.269	215.397	233.336	(13.579)	(21.759)

V stolpcu Prihodki so vključeni prihodki iz obresti in podobni prihodki, prihodki iz dividend in prihodki iz opravnin (provizij).

V stolpcu Neto prihodki so vključeni čisti obrestni prihodki, prihodki iz dividend, čiste opravnine, učinki iz finančnih instrumentov, čiste tečajne razlike, učinki iz odprave pripoznanja sredstev, čisti poslovni prihodki ter čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

	Nekratkoročna sredstva		Skupaj sredstva		v tisoč EUR Število zaposlenih
NLB Skupina	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Slovenija	151.934	179.526	9.350.558	8.373.933	2.750	2.786
Jugovzhodna Evropa	142.870	128.416	4.811.617	4.346.277	3.124	3.096
Severna Makedonija	34.971	31.537	1.448.179	1.341.154	903	893
Srbija	25.549	24.086	639.351	511.119	494	471
Črna gora	30.089	28.811	533.849	518.083	312	308
Hrvaška	2.045	2.827	12.497	23.945	7	9
Bosna in Hercegovina	34.246	28.240	1.381.718	1.282.643	934	939
Kosovo	15.970	12.915	796.023	669.333	474	476
Zahodna Evropa	158	221	11.913	19.641	4	5
Nemčija	152	209	1.787	1.335	1	1
Švica	6	12	10.126	18.306	3	4
Češka	-	-	-	178	-	-
Skupaj	294.962	308.163	14.174.088	12.740.029	5.878	5.887

Spodnja preglednica prikazuje podatke članic NLB Skupine pred izločitvijo transakcij z odvisnimi družbami in konsolidacijskimi knjižbami.

Prihodki		Neto prihodki		rednega poslovanja		Davek iz dohodka
2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018
415.437	388.060	371.079	341.840	185.857	186.366	(2.926)	(13.201)
267.546	249.748	214.111	212.235	99.862	100.806	(10.635)	(8.815)
84.105	82.692	64.890	73.592	36.088	41.283	(3.211)	(3.879)
33.798	29.520	26.171	25.005	4.919	3.844	(115)	(104)
33.381	30.264	27.904	24.561	8.368	9.729	(1.909)	406
142	30	756	786	(105)	1.309	(100)	(143)
71.054	68.780	57.602	55.885	28.604	27.828	(2.857)	(3.118)
45.066	38.462	36.788	32.406	21.988	16.813	(2.443)	(1.977)
1.688	634	2.882	202	2.033	996	(6)	(6)
2	4	56	(126)	(275)	780	-	-
1.686	630	2.826	328	2.308	216	(6)	(6)
-	-	1	-	(13)	(30)	-	-
684.671	638.442	588.073	554.277	287.739	288.138	(13.567)	(22.022)
						Dobiček/(izguba) iz

8. Razkritja glede povezanih oseb

Povezana oseba je podjetje ali posameznik, povezan z NLB Skupino na način, da jo obvladuje ali skupno obvladuje, ima pomemben vpliv ali je član ključnega

poslovodstva NLB Skupine. Med povezane osebe NLB Skupine oziroma NLB so zajeti ključno poslovodstvo (Uprava, ostalo ključno poslovodstvo ter njihovi družinski člani), člani Nadzornega sveta, podjetja, ki jih člani Uprave, ostalo ključno

poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo ali imajo nanje pomemben vpliv, največji delničar Banke, ki ima pomemben vpliv, odvisne in pridružene družbe ter skupni podvigi.

Transakcije s člani Uprave in ostalim ključnim poslovodstvom, njihovimi družinskimi člani in družbami, ki jih te povezane osebe obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami. Obseg bančnih poslov s povezanimi strankami je naslednji:

				v tisoč EUR
	Člani Uprave in ostalo ključno poslovodstvo		Družinski člani Uprave in ostalega ključnega poslovodstva		Podjetja, ki jih člani Uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv		Člani Nadzornega sveta
NLB Skupina in NLB	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018
Dani krediti
Stanje 1. januarja	1.903	2.021	347	413	231	242	413	435
Povečanja	1.192	946	492	221	245	441	43	53
Zmanjšanja	(976)	(1.064)	(319)	(287)	(346)	(452)	(208)	(75)
Stanje 31. decembra	2.119	1.903	520	347	130	231	248	413
Prihodek iz obresti	41	34	8	8	3	4	5	10
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	1.732	1.981	447	769	102	593	341	240
Povečanja	1.367	1.868	1.175	656	265	648	158	769
Zmanjšanja	(1.520)	(2.117)	(751)	(978)	(174)	(1.139)	(301)	(668)
Stanje 31. decembra	1.579	1.732	871	447	193	102	198	341
Odhodek za obresti	(4)	(4)	-	(1)	-	-	-	-
Druge finančne obveznosti	2.759	2.552	-	-	4	6	-	-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	246	221	82	83	91	59	18	26
Prihodek iz prejetih opravnin	11	9	6	6	5	10	2	2
Drugi prihodki	20	5	-	-	-	-	-	-
Drugi odhodki	(8)	(3)	-	(1)	(54)	(58)	-	-

Člani Uprave, zaposleni na podlagi individualne pogodbe, in člani Nadzornega sveta

Uspešnost ključnega poslovodstva se ugotavlja na podlagi finančnih in nefinančnih meril. Pripada mu letni variabilni del plače, ki se izplača v odvisnosti od doseganja finančnih in nefinančnih ciljev, kar obsega cilje NLB Skupine oziroma NLB, cilje organizacijske enote in osebne cilje ključnega poslovodstva s posebno naravo dela.

Članom Uprave pripada pogodbeno dogovorjena bruto plača, ki je v celoti skladna z omejitvami iz zakonodaje (ZBan-2). V zvezi z variabilnim delom prejemka za uspešnost se uporablja vsakokrat veljavna Politika prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela v NLB d.d., ki ureja prejemke

članov Uprave oz. zaposlenih s posebno naravo dela in se nanaša na obdobje, na katerega se nanaša variabilni del prejemka za uspešnost.

Članom Uprave po pogodbi pripada variabilni del prejemka za uspešnost na podlagi kriterijev, ki jih določi Nadzorni svet Banke. Nadzorni svet Banke določi navedena merila nagrajevanja vsako leto ob sprejetju letnega poslovnega načrta Banke.

Variabilni del prejemka za uspešnost za določeno poslovno leto ne sme presegati 8 povprečnih bruto mesečnih plač člana Uprave v poslovnem letu. Člani Uprave so upravičeni do variabilnega dela prejemka za uspešnost samo v sorazmernem delu, glede na dejanski čas zaposlitve v Banki v obdobju, na katerega se variabilni del prejemka za uspešnost nanaša.

Neodloženi variabilni del prejemka za uspešnost se izplača najkasneje tri mesece po tem, ko je sprejeto letno poročilo

NLB d.d. za poslovno leto, na katero se variabilni del nanaša. Variabilni prejemek zaposlenega s posebno naravo dela za posamezno poslovno leto se, če ne presega 50 tisoč EUR bruto in če je to v skladu z relevantnimi predpisi dopustno, dodeli in izplača v denarju.

Če variabilni prejemek zaposlenega s posebno naravo dela za posamezno poslovno leto presega 50 tisoč EUR in če je to v skladu z relevantnimi predpisi obvezno, mora biti najmanj 50 odstotkov variabilnega prejemka vsakega posameznika sestavljenih iz instrumentov, pri čemer lahko pridobitelj te instrumente prenese le z dovoljenjem Banke, ki se lahko izda šele po poteku najmanj dveh let od pridobitve, kar se nanaša tako na

neodloženi kakor tudi na odloženi del variabilnega prejemka.

Odloženi del variabilnega dela prejemka za uspešnost se odloži skladno z določili ZBan-2 oz. za obdobje najmanj 3 in največ 5 let od dne, ko je izplačan neodloženi del tega variabilnega prejemka.

Člani Nadzornega sveta Banke na podlagi odločitve Skupščine delničarjev prejemajo plačilo za opravljanje svoje funkcije in sejnine, pri čemer so zgornji zneski omejeni na podlagi skupščinske odločitve in v celoti skladni z veljavnimi priporočili korporacijskega upravljanja.

Tabela spodaj prikazuje prejemke v predstavljenih obdobjih.

v tisoč EUR

	Člani Uprave		Zaposleni na podlagi individualne pogodbe		Člani Nadzornega sveta
NLB Skupina in NLB	2019	2018	2019	2018	2019	2018
Kratkoročne ugodnosti	1.676	661	5.064	4.734	357	251
Povračila stroškov	4	5	86	88	85	57
Dolgoročne ugodnosti
- odpravnine	-	-	-	4	-	-
- druge ugodnosti	6	6	72	73	-	-
- variabilni del prejemkov	162	143	1.316	1.352	-	-
Skupaj	1.848	815	6.538	6.251	442	308

Kratkoročne ugodnosti vključujejo:

denarne ugodnosti (bruto plače, dodatna zavarovanja, regres in druge bonitete);
nedenarne ugodnosti (avtomobili, zdravstvena oskrba, stanovanja in podobno).

Povračila stroškov vključujejo prehrano med delom ter prevoz na delo in z dela.

Izplačani prejemki članom Uprave

			v EUR
Član		2019	2018
Blaž Brodnjak	Kratkoročne ugodnosti:
1. 12. 2012	- bruto plače in regres	433.882	146.805
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	2.173	1.988
	Povračila stroškov	1.016	1.126
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.409
	- variabilni del prejemkov	45.497	40.773
	Skupaj	483.977	192.101
Andreas Burkhardt	Kratkoročne ugodnosti:
18. 9. 2013	- bruto plače in regres	397.291	146.805
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	18.515	20.080
	Povračila stroškov	1.047	1.163
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.409
	- variabilni del prejemkov	45.497	40.773
	Skupaj	463.759	210.230
Archibald Kremser 31. 7. 2013
	Kratkoročne ugodnosti:
	- bruto plače in regres	412.973	146.805
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	25.393	19.556
	Povračila stroškov	1.028	1.052
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.409
	- variabilni del prejemkov	45.497	40.773
	Skupaj	486.300	209.595
László Pelle	Kratkoročne ugodnosti:
26. 10. 2016	- bruto plače in regres	355.473	146.805
	- bonitete in druge kratkoročne ugodnosti	30.364	32.283
	Povračila stroškov	1.261	1.206
	Dolgoročne ugodnosti:
	- druge ugodnosti	1.409	1.409
	- variabilni del prejemkov	25.000	20.886
	Skupaj	413.507	202.589

Izplačani prejemki članom Nadzornega sveta

			v EUR
Član		2019	2018
Andreas Klingen 22. 6. 2015	sejnine	5.940	4.565
	plačilo za opravljanje funkcije	41.136	27.750
	povračila stroškov	17.200	11.702
Primož Karpe	sejnine	7.260	5.445
11. 2. 2016	plačilo za opravljanje funkcije	48.980	37.500
	povračila stroškov	9.698	9.858
Laszlo Zoltan Urban	sejnine	5.445	4.345
11. 2. 2016	plačilo za opravljanje funkcije	33.384	22.500
	povračila stroškov	6.759	6.931

Alexander Bayr 4. 8. 2016	sejnine	6.765	5.005
	plačilo za opravljanje funkcije	38.758	22.500
	povračila stroškov	15.992	10.936
David Eric Simon	sejnine	6.380	5.225
4. 8. 2016	plačilo za opravljanje funkcije	36.994	26.250
	povračila stroškov	16.770	16.206
Peter Groznik 8. 9. 2017	sejnine	5.720	4.565
	plačilo za opravljanje funkcije	32.214	22.500
	povračila stroškov	4.056	1.487
Simona Kozjek 8. 9. 2017	sejnine	935	4.345
	plačilo za opravljanje funkcije	3.750	22.500
	povračila stroškov	-	-
Vida Šeme Hočevar	sejnine	1.155	5.665
8. 9. 2017	plačilo za opravljanje funkcije	5.000	30.000
	povračila stroškov	22	266

Gregor Rok Kastelic 10. 6. 2019	sejnine	1.980	-
	plačilo za opravljanje funkcije	21.901	-
	povračila stroškov	4.406	-
Shrenik Dhirajlal Davda 10. 6. 2019	sejnine	2.200	-
	plačilo za opravljanje funkcije	23.072	-
	povračila stroškov	6.136	-
Mark William Lane Richards	sejnine	2.200	-
10. 6. 2019	plačilo za opravljanje funkcije	26.008	-
	povračila stroškov	4.119	-

Transakcije z odvisnimi družbami, pridruženimi družbami in skupnimi podvigi

		v tisoč EUR NLB Skupina
	Pridružene družbe			Skupni podvigi
	2019	2018	2019	2018
Dani krediti
Stanje 1. januarja	1.176	1.296	2.981	4.333
Povečanja	112	120	37	58
Zmanjšanja	(222)	(240)	(1.813)	(1.410)
Stanje 31. decembra	1.066	1.176	1.205	2.981
Prihodek iz obresti	34	38	21	40
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	21	20	66	99
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	722	4.958	4.424	6.856
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	-	17	5
Povečanja	1.920	14.750	92.618	90.948
Zmanjšanja	(1.800)	(18.986)	(88.604)	(93.385)
Stanje 31. decembra	842	722	8.455	4.424
Odhodek za obresti	-	-	(66)	(34)
Druga finančna sredstva	18	22	539	347
Druge finančne obveznosti	1.294	1.131	250	231
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	31	35	26	26
Prihodek iz prejetih opravnin	9	107	4.985	4.325
Odhodek za dane opravnine	(14.101)	(12.496)	(2.138)	(2.020)
Drugi prihodki	192	196	134	132
Drugi odhodki	(545)	(853)	(23)	(26)
Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/obveznosti v posesti za trgovanje	-	(1)	-	-

	NLB
	Odvisne družbe		Pridružene družbe		Skupni podvigi
	2019	2018	2019	2018	2019	2018
Dani krediti
Stanje 1. januarja	187.744	278.064	1.176	1.296	2.940	4.272
Povečanja	95.047	63.853	112	120	35	53
Zmanjšanja	(122.157)	(154.173)	(222)	(240)	(1.801)	(1.385)
Stanje 31. decembra	160.634	187.744	1.066	1.176	1.174	2.940
Prihodek iz obresti	4.694	4.453	34	38	19	38
(Odhodki)/prihodki iz oslabitev	1.461	798	21	20	66	99
Dani depoziti
Stanje 1. januarja	56.784	36.470	-	-	-	-
Povečanja	376.939	358.462	-	-	-	-
Zmanjšanja	(363.254)	(338.148)	-	-	-	-
Stanje 31. decembra	70.469	56.784	-	-	-	-
Prihodek iz obresti	34	27	-	-	-	-
Prihodki iz oslabitev	(12)	24	-	-	-	-
Prejeti depoziti
Stanje 1. januarja	40.313	56.129	722	4.958	2.588	4.855
Povečanja	13.862.854	14.565.179	1.920	14.750	82.911	80.802
Zmanjšanja	(13.822.361)	(14.580.995)	(1.800)	(18.986)	(80.081)	(83.069)
Stanje 31. decembra	80.806	40.313	842	722	5.418	2.588
Odhodek za obresti	(228)	(207)	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti
Poštena vrednost	47	2	-	-	-	-
Pogodbena vrednost	9.743	588	-	-	-	-
Druga finančna sredstva	984	745	18	22	539	347
Druge finančne obveznosti	235	86	1.174	1.078	116	140
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	32.727	25.413	31	35	26	26
Prihodki/(odhodki) iz rezervacij za garancije in odobrene kredite	(461)	(29)	-	-	-	-
Prejeti odobreni krediti in finančne garancije	3.297	4.811	-	-	-	-
Prihodek iz prejetih opravnin	6.276	5.746	9	107	4.847	4.203
Odhodek za dane opravnine	(19)	(33)	(11.918)	(11.029)	(771)	(906)
Drugi prihodki	533	587	192	196	133	131
Drugi odhodki	(443)	(799)	(542)	(538)	(23)	(26)
Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/ obveznosti v posesti za trgovanje	(225)	(57)	-	(1)	-	-
Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev obvezno merjenih po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje	(419)	1.214	-	-	-	-

Transakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv

Obseg bančnih poslov z največjim

delničarjem, ki ima pomemben vpliv, je bil

konec leta naslednji:

		NLB Skupina Delničar banke		v tisoč EUR NLB Delničar banke

	2019	2018	2019	2018
Dani krediti
Stanje 1. januarja	79.156	127.781	76.374	123.659
Povečanja	3.320	16.862	3.270	16.778
Zmanjšanja	(54.270)	(65.487)	(51.438)	(64.063)
Stanje 31. decembra	28.206	79.156	28.206	76.374
Prihodek iz obresti	1.563	2.579	1.513	2.495
Naložbe v vrednostne papirje
Stanje 1. januarja	908.263	901.511	855.872	826.362
Povečanja	767.386	543.501	630.949	451.642
Zmanjšanja	(836.044)	(532.384)	(720.857)	(417.190)
Vrednotenje	11.360	(4.365)	12.124	(4.923)
Stanje 31. decembra	850.965	908.263	778.088	855.872
Prihodek iz obresti	13.014	18.276	14.047	18.508
Druga finančna sredstva	651	648	651	648
Druge finančne obveznosti	22	7	22	7
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	1.168	1.153	1.168	1.153
Prihodek iz prejetih opravnin	144	657	144	657
Odhodek za dane opravnine	(35)	(37)	(35)	(37)
Drugi prihodki	181	184	181	184
Drugi odhodki	(5)	(203)	(5)	(203)
Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	2.809	366	2.809	366
Čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev/obveznosti v posesti za trgovanje	(360)	(334)	(360)	(334)

NLB Skupina in NLB razkrivata vse transakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv. Za transakcije z drugimi z državo povezanimi podjetji NLB Skupina razkriva le posamično pomembne transakcije.

	Znesek pomembnih transakcij, sklenjenih med letom		v tisoč EUR Število pomembnih transakcij, sklenjenih med letom
NLB Skupina in NLB	2019	2018	2019	2018
Dani krediti	57.113	-	1	-
Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi	179.309	-	2	-
	Stanje vseh pomembnih poslov konec leta		Število pomembnih poslov konec leta
	2019	2018	2019	2018
Dani krediti	582.081	539.116	6	5
Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti	78.014	76.680	1	1
Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi	115.500	135.063	2	2
	Učinki v izkazu poslovnega izida med letom
	2019	2018
Prihodki iz obresti od danih kreditov	3.175	1.281
Prihodki iz opravnin	175	15
Prihodki iz obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	2.139	(81)

Odhodki za obresti od prejetih kreditov, vezanih vlog in poslovni računi (849) (63)

9. Dogodki po obdobju poročanja

Dne 17. januarja 2020 je NLB predčasno odplačala podrejeni kredit v višini 45 milijonov EUR (pojasnilo 5.15.c).

Dne 5. februarja 2020 je NLB izdala podrejene obveznice v skupnem nominalnem znesku 120 milijonov EUR in dospelostjo čez deset let, z možnostjo predčasnega odpoklica po petih letih. Nespremenljiva obrestna mera podrejenih obveznic za prvih pet let znaša 3,40 % letno; od petega leta dalje bo obrestna mera določena na osnovi takrat veljavne referenčne obrestne mere (5-letnega MS) in fiksnega pribitka, določenega ob izdaji obveznic (t. j. 3,658 % letno). Končna prodajna cena obveznic je enaka 100 % njihove nominalne vrednosti. Obveznice z ISIN kodo XS2113139195 in bonitetno oceno BB s strani rating agencije S&P so bile 5. februarja 2020 uvrščene v trgovanje na Luksemburško borzo, trg Euro MTF.

Dne 26. februarja 2020 je NLB sklenila kupoprodajno pogodbo z Republiko Srbijo za nakup 83,23-odstotnega navadnega lastniškega deleža Komercijalne banke a.d. Beograd (KB). Cena za nakup 83,23-odstotnega deleža znaša 387 mio EUR in bo ob zaključku transakcije plačana v gotovini. Nakupna cena bo povišana za 2 % letno obrestno mero v obdobju med 1. januarjem 2020 in zaključkom transakcije, pri čemer bo NLB v omenjenem obdobju upravičena do dobička KB (locked-box). V skladu s pravili o privatizaciji srbskih bank NLB ni zavezana k izdaji obvezne ponudbe za odkup manjšinskih deležev v KB. Zaključek transakcije je predviden v četrtem kvartalu 2020 in je odvisen od pridobitve soglasij regulatorjev, med drugim Evropske centralne banke, Banke Slovenije in Narodne Banke Srbije.

Ob indikacijah izbruha koronavirusa – COVID-19 (v nadaljevanju koronavirus) v Sloveniji in JVE je Skupina sprejela potrebne ukrepe za zaščito vlagateljev, strank in zaposlenih, z zagotavljanjem varnosti in nemotenega opravljanja storitev. Ker se izbruh in širjenje koronavirusa še naprej razvijata, je težko napovedati obseg in trajanje posledic na poslovanje in gospodarstvo. Ukrepi vladnih organov in politik, ki so se že pričeli izvajati oziroma se lahko pričnejo izvajati v prihodnje, lahko posledično članicam NLB Skupine v veliki meri otežijo poslovanje. Tovrstni ukrepi in politike lahko bistveno otežijo delovanje ene ali več članic Skupine, zato bo Skupina razmislila o izvajanju ukrepov za podporo gospodarstev v regiji JVE. Skupina ocenjuje da bi koronavirus lahko imel negativni vpliv na kreditni portfelj, kakovost sredstev, oslabitve in rezervacije, merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev itd. Obsega vplivov na finančno uspešnost NLB Skupine trenutno ni mogoče oceniti z visoko stopnjo gotovosti.

Letno poročilo NLB Skupine 2019 335

Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja

Banka predstavlja te alternativne kazalnike uspešnosti, ker se tudi sicer pogosto uporabljajo v bančništvu ali pri vlagateljih in so zato uporabni pri razkritju. Uporabljajo se interno za spremljavo in upravljanje poslovanja Banke in Skupine

ter niso neposredno primerljivi s podobnimi ključnimi kazalniki uspešnosti, ki jih predstavljajo druge družbe. V nadaljevanju so predstavljeni alternativni kazalniki uspešnosti Banke z definicijami.

Strošek tveganja – izračunan kot razmerje med anualiziranimi kreditnimi oslabitvami in rezervacijami iz izkaza poslovnega izida in povprečnimi neto krediti prebivalstvu.

		(v mio EUR in b.t.)
	NLB Skupina
	2018	2019
Števec
Kreditne oslabitve in rezervacije*	30,0	14,5
Imenovalec
Povprečni neto krediti prebivalstvu**	7.012,3	7.339,4
Strošek tveganja	-43	-20

* Interni podatki NLB. Kreditne oslabitve in rezervacije so anualizirane, izračunane kot vse oblikovane in sproščane oslabitve posojil in rezervacije za zunajbilanco (iz izkaza poslovnega izida) v obdobju deljene s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnoženo z 12.

** Interni podatki NLB. Povprečni neto krediti prebivalstvu so izračunani kot vsota stanja konec preteklega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t, deljena s (t+1).

Delež stroškov v čistih prihodkih

(CIR) – pokazatelj stroškovne učinkovitosti, izračunan kot razmerje med stroški in čistimi prihodki.

						(v mio EUR in %)
		NLB Skupina		NLB
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Stroški skupaj	284,7	288,7	301,4	175,9	179,0	189,8
Imenovalec
Čisti prihodki	487,7	493,3	513,6	330,1	323,4	353,3
Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR)	58,4 %	58,5 %	58,7 %	53,3 %	55,3 %	53,7 %

		NLB Banka, Skopje		NLB Banka, Banja Luka NLB Banka, Sarajevo				NLB Banka, Priština			NLB Banka, Podgorica			(v mio EUR in %) NLB Banka, Beograd
	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Stroški skupaj	23,4	25,0	26,6	12,8	13,0	13,0	14,0	14,2	14,7	11,2	11,8	11,7	12,4	12,3	13,5	16,3	18,0	19,5
Imenovalec
Čisti prihodki	62,5	72,8	64,9	27,8	30,0	30,2	25,5	25,9	27,5	29,1	32,4	36,8	21,5	23,8	26,3	21,0	23,6	24,9
Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR)					37,4 % 34,4 % 41,0 % 46,1 % 43,5 % 43,2 % 54,8 % 54,8 % 53,3 % 38,7 % 36,4 % 31,9 % 57,7 % 51,8 % 51,4 % 77,8 % 76,2 % 78,3 %

FVTPL – finančna sredstva obvezno pripoznana po pošteni vrednosti preko poslovnega izida niso razvrščena v skupine in so posledično prikazana ločeno (pred znižanjem za pošteno vrednost iz naslova kreditnega tveganja; kreditov s pogodbenim denarnim tokom, kjer niso izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice).

MSRP 9 razvrščanje v skupine za portfelj kreditov:

MSRP 9 zahteva uporabo modela pričakovanih izgub, kjer se oblikujejo popravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube. Krediti, merjeni po odplačni vrednosti, se razvrščajo v naslednje skupine (pred znižanjem za popravke vrednosti):

1. skupina – donosni portfelj: od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, NLB Skupina pripozna popravek vrednosti na podlagi 12-mesečnega obdobja;

2. skupina – nedonosni portfelj: od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, NLB Skupina pripozna popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva;

3. skupina – oslabljeni portfelj: NLB Skupina pripoznava popravek vrednosti v celotnem obdobju trajanja teh finančnih sredstev. Definicija neplačila je usklajena s smernicami EBA.

Znatno povečanje kreditnega tveganja se predvideva: ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem pripoznanju; kadar je finančno sredstvo v zamudi s plačilom več kot 30 dni (dnevi zamude so vključeni tudi pri določitvi bonitetne ocene); če namerava NLB Skupina odobriti restrukturiranje ali če je komitent uvrščen na opazovalni seznam (»watch list«).

Preostali manjši del (0,3 odstotka v decembru 2019; 0,5 odstotka v decembru 2018) predstavlja finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida (FVTPL). Razvrstitev v posamezno skupino je odvisna od izračuna na podlagi internega vira podatkov, s katerim NLB Skupina meri kakovost kreditnega portfelja in je tudi objavljen v Letnem in Medletnih poročilih.

	(v mio EUR in %) NLB Skupina
	31. december 2018	31. december 2019
Števec
Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 1. skupini	7.817	8.948
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov	9.017	9.793
Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino	86,7 %	91,4 %

(v mio EUR in %)

	NLB Skupina
	31. december 2018	31. december 2019
Števec
Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 2. skupini	578	471
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov	9.017	9.793
Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino	6,4 %	4,8 %

(v mio EUR in %)

	NLB Skupina
	31. december 2018 31. december 2019
Števec
Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 3. skupini	573	349
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov	9.017	9.793
Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino	6,4 %	3,6 %

Količnik likvidnostnega kritja - LCR se nanaša na visoko likvidna sredstva, ki jih ima finančna institucija za kritje neto odlivov likvidnosti v obdobju 30 koledarskih dni stresnega obdobja.

LCR od finančnih institucij zahteva, da vzdržujejo zadosten obseg likvidnostnega blažilnika za premostitev krize, ki vpliva na njihove denarne tokove. Obseg sredstev naj bi bil enak ali večji od neto odliva v 30-dnevnem obdobju stresa (z vsaj 100-odstotnim pokritjem). Parametre stresnega scenarija opredeljujejo smernice iz zahtev Basel III. V nadaljevanju predstavljamo izračune na podlagi notranjega vira podatkov.

	(v mio EUR in %) NLB Skupina

	31. december 2018	31. december 2019
Števec
Likvidnostni blažilnik	3.151	3.985
Imenovalec
Neto likvidnostni odliv	873	1.226
LCR	361 %	325 %

Na podlagi zakona EK o LCR.

Razmerje med neto krediti in depoziti (LTD) – izračunano kot razmerje med neto krediti strankam in

depoziti strank. Ni zakonsko določenih omejitev glede kazalnika LTD, vendar je namen tega kazalnika omejitev preobsežne rasti kreditnega portfelja.

		NLB Skupina
		31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Neto krediti strankam	6.994,5	7.148,4	7.604,7	4.669,6	4.478,1	4.589,2
Imenovalec
Depoziti strank	9.879,0	10.464,0	11.612,3	6.811,6	7.033,4	7.760,7
Razmerje med neto krediti in depoziti (LTD)	70,8 %	68,3 %	65,5 %	68,6 %	63,7 %	59,1 %

												(v mio EUR in %)
	NLB Banka, Skopje		NLB Banka, Banja Luka		NLB Banka, Sarajevo		NLB Banka, Priština		NLB Banka, Podgorica		NLB Banka, Beograd
		31. december
	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019
Števec
Neto krediti strankam	858,6	915,1	384,8	411,7	359,5	399,3	466,9	540,1	310,7	346,3	318,8	412,0
Imenovalec
Depoziti strank	1.076,2	1.175,6	575,8	618,1	472,3	515,2	585,9	685,4	391,8	436,5	352,9	437,3
Razmerje med neto krediti in depoziti (LTD)	79,8 %	77,8 %	66,8 %	66,6 %	76,1 %	77,5 %	79,7 %	78,8 %	79,3 %	79,3 %	90,3 %	94,2 %

Neto obrestna marža na

obrestonosno aktivo – izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in povprečno obrestonosno aktivo.

	NLB Skupina		NLB Skupina
			1-3	1-6	1-9
	2018	2019	2019
Števec
Čisti obrestni prihodki*	312,9	318,5	321,8	320,7	319,3
Imenovalec
Povprečna obrestonosna aktiva**	12.220,7	12.845,9	12.585,6	12.617,0	12.714,6
Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo	2,56 %	2,48 %	2,56 %	2,54 %	2,51 %

	JVE banke skupaj			(v mio EUR in %)
			1-3	1-6	1-9
	2018	2019		2019
Števec
Čisti obrestni prihodki*	150,6	157,5	156,6	157,0	157,2
Imenovalec
Povprečna obrestonosna aktiva**	3.915,5	4.390,9	4.226,5	4.275,5	4.333,0
Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo	3,85 %	3,59 %	3,71 %	3,67 %	3,63 %

	NLB			NLB	(v mio EUR in %)
			1-3	1-6	1-9
	2018	2019		2019
Števec
Čisti obrestni prihodki*	158,0	158,1	161,2	160,5	159,1
Imenovalec
Povprečna obrestonosna aktiva**	8.339,6	8.537,9	8.395,4	8.407,5	8.461,6
Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo	1,89 %	1,85 %	1,92 %	1,91 %	1,88 %

												(v mio EUR in %)
	NLB Banka, Skopje		NLB Banka, Banja Luka		NLB Banka, Sarajevo			NLB Banka, Priština		NLB Banka, Podgorica		NLB Banka, Beograd
	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019
Števec
Čisti obrestni prihodki*	48,8	49,0	19,1	18,5	17,6	18,0	27,4	31,0	18,0	20,3	19,8	20,7
Imenovalec
Povprečna obrestonosna aktiva**	1.224,6	1.338,5	683,4	738,9	549,6	608,1	616,7	715,8	439,3	475,2	401,9	514,4
Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo	4,0 %	3,7 %	2,8 %	2,5 %	3,2 %	3,0 %	4,4 %	4,3 %	4,1 %	4,3 %	4,9 %	4,0 %

* Čisti obrestni prihodki so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v obdobju, deljena s številom dni v obdobju in pomnoženo s številom dni v letu. ** Interni podatki NLB. Povprečna obrestonosna aktiva za NLB Skupino in JVE banke je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1). Povprečna obrestonosna aktiva za NLB je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in dnevnih stanj v obdobju (1. januar – zadnji dan poročanega meseca) deljena z (d+1).

Neto obrestna marža na celotno

aktivo – izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in povprečno aktivo.

		NLB Skupina		(v mio EUR in %) NLB
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Čisti obrestni prihodki*	309,3	312,9	318,5	158,8	158,0	158,1
Imenovalec
Povprečna aktiva**	12.046,3	12.515,5	13.311,6	8.704,9	8.870,9	9.206,3
Neto obrestna marža na celotno aktivo	2,6 %	2,5 %	2,4 %	1,8 %	1,8 %	1,7 %

* Čisti obrestni prihodki so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v obdobju, deljena s številom dni v obdobju in pomnoženo s številom dni v letu. ** Interni podatki NLB. Povprečna aktiva za NLB Skupino je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1). Povprečna aktiva za NLB je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in dnevnih stanj v obdobju (1. januar – zadnji dan poročanega meseca) deljena z (d+1).

NPE – Nedonosne izpostavljenosti vključujejo tvegano izpostavljenost do D in E bonitetno razvrščenih komitentov (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, ki so vključene v poročilo Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube). Nedonosne izpostavljenosti, ki so merjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida (FVTPL), so upoštevane po pošteni vrednosti povečani za znesek negativnih sprememb poštene vrednosti za kreditno tveganje.

NPE % (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti) / Razvrščene bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti – Delež nedonosne izpostavljenosti v skladu z EBA definicijo: nedonosne izpostavljenosti izražene kot odstotek vseh nedonosnih izpostavljenosti do strank v poročilu Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve; kazalnik izraža bruto vrednost.

Nedonosne izpostavljenosti vključujejo tvegano izpostavljenost do D in E bonitetno razvrščenih komitentov (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, ki so vključene v poročilo Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube). Delež

nedonosne izpostavljenosti je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim NLB Skupina spremlja kakovost portfelja.

V nadaljevanju predstavljamo izračune na podlagi notranjega vira podatkov.

						(v mio EUR in %)
		NLB			NLB Skupina
	31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Skupen obseg nedonosne bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti v Finrep18	560	385	221	933	675	433
Imenovalec
Skupen obseg bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti vključene v poročilo Finrep18	9.676	9.763	11.088	13.941	14.410	16.229
Odstotek nedonosne izpostavljenosti	5,8 %	3,9 %	2,0 %	6,7 %	4,7 %	2,7 %

NPL – Slaba posojila vključujejo posojila do D in E bonitetno razvrščenih komitentov; posojila z zamudo nad 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve).

Odstotek slabih posojil – Delež slabih posojil v vseh posojilih: slaba posojila so izražena kot odstotek vseh posojil komitentom pred znižanjem vrednosti za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve; kazalnik izraža bruto vrednost. Slaba posojila vključujejo posojila do D in E bonitetno razvrščenih komitentov, posojila z zapadlostjo

najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve). Delež slabih posojil je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim NLB Skupina spremlja kakovost portfelja.

	NLB			NLB Skupina
	31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Skupen obseg slabih posojil	478	343	169	844	622	375
Imenovalec
Skupen obseg bruto kreditov	5.866	5.455	5.990	9.130	9.017	9.793
Odstotek slabih posojil	8,1 %	6,3 %	2,8 %	9,2 %	6,9 %	3,8 %

	(v mio EUR in %)

	NLB Banka, Skopje		NLB Banka, Banja Luka		NLB Banka, Sarajevo		NLB Banka, Priština		NLB Banka, Podgorica		NLB Banka, Beograd
	31. december
	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019
Števec
Skupen obseg slabih posojil	56	48	19	8	31	19	14	11	21	18	10	8
Imenovalec
Skupen obseg bruto kreditov	1.102	1.147	599	598	544	564	599	714	397	455	408	513
Odstotek slabih posojil	5,1 %	4,2 %	3,2 %	1,3 %	5,7 %	3,3 %	2,4 %	1,5 %	5,2 %	4,0 %	2,4 %	1,6 %

Stopnja pokritja slabih posojil

1 – Pokritje portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila. Prikazuje stopnjo kreditnih rezervacij, ki jih je družba že absorbirala v izkaz uspeha glede na skupen obseg oslabljenih kreditov. Kazalnik stopnje pokritja slabih posojil 1 je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s

katerim NLB Skupina spremlja kakovost kreditnega portfelja.

		NLB			NLB Skupina	(v mio EUR in %)
		31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Oslabitve za vsa posojila	324	226	129	655	480	334
Imenovalec
Skupen obseg slabih posojil	478	343	169	844	622	375
Stopnja pokritja slabih posojil 1 (NPL CR 1)	67,8 %	65,8 %	76,2 %	77,5 %	77,1 %	89,2 %

Stopnja pokritja slabih posojil

2 - Pokritje portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za portfelj slabih posojil.

Kazalnik stopnje pokritja slabih posojil 2 je izračunan na podlagi notranjega vira

podatkov, s katerim NLB Skupina spremlja kakovost kreditnega portfelja.

		NLB			NLB Skupina	(v mio EUR in %)
	31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Oslabitve za slaba posojila	267	196	96	525	402	244
Imenovalec
Skupen obseg slabih posojil	478	343	169	844	622	375
Stopnja pokritja slabih posojil 2 (NPL CR 2)	56,0 %	57,1 %	56,7 %	62,2 %	64,6 %	65,0 %

Neto količnik slabih posojil – Delež neto slabih posojil v celotnem obsegu neto posojil: slaba posojila po znižanju za popravke vrednosti na portfelju slabih posojil izražen kot odstotek vseh

posojilih komitentom po znižanju za popravke vrednosti; neto količnik. Spodaj predstavljeni izračuni so pripravljeni na podlagi notranjih virov podatkov.

		NLB			NLB Skupina	(v mio EUR in %)
	31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Neto obseg slabih posojil	210	147	73	319	220	131
Imenovalec
Skupen obseg neto kreditov	5.543	5.230	5.861	8.476	8.538	9.459
Neto odstotek količnika slabih posojil (% neto NPL)	3,8 %	2,8 %	1,3 %	3,8 %	2,6 %	1,4 %

Prejeta zavarovanja za slaba posojila / slaba posojila – Pokritje bruto portfelja

slabih posojil z zavarovanji za slaba posojila.

Pri tem izračunu se upošteva tržna vrednost zavarovanja.

Spodaj predstavljeni izračuni so pripravljeni na podlagi notranjega vira podatkov.

						(v mio EUR in %)
		NLB			NLB Skupina
	31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Bruto obseg slabih posojil pokritih z zavarovanjem	334	244	122	562	419	250
Imenovalec
Skupen obseg slabih posojil	478	343	169	844	622	375
Prejeta zavarovanja za slaba posojila / slaba posojila	70,0 %	71,1 %	72,0 %	66,5 %	67,4 %	66,6 %

Bruto delež slabih posojil po metodologiji EBA

Slaba posojila (po def. EBA) – slaba posojila vključujejo kredite in druga finančna sredstva v skladu z metodologijo EBA, do strank razvrščenih v D ali E boniteto in vključujejo posojila v zamudi nad 90 dni ali pa se poplačila ne pričakuje brez unovčenja zavarovanj (pred popravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube).

Bruto delež slabih posojil (po

def. EBA) – bruto delež slabih posojil je razmerje med bruto knjigovodsko vrednostjo slabih posojil in drugih finančnih sredstev ter skupno bruto vrednostjo posojil in drugih finančnih sredstev v skladu z

metodologijo EBA (poročilo Finrep18). V ta izračun niso vključena kratkoročna sredstva v posesti za prodajo, stanje denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog, tako v števcu kot tudi imenovalcu. Spodnji izračuni so pripravljeni na osnovi internih virov podatkov.

	NLB				NLB Skupina
	31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Bruto znesek slabih posojil brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog	-	328	164	-	614	373
Imenovalec
Bruto znesek posojil iz poročila Finrep18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog	-	4.841	4.923	-	7.811	8.126
Bruto delež slabih posojil (%)	-	6,8 %	3,3 %	-	7,9 %	4,6 %

Stopnja pokritja slabih posojil (po

def. EBA) – stopnja pokritja slabih posojil in drugih finančnih sredstev je razmerje

med akumuliranim zneskom oslabitev oziroma negativnimi spremembami poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in

obsegom slabih posojil in drugih finančnih sredstev v skladu z metodologijo EBA (poročilo Finrep18).

						(v mio EUR in %)
		NLB			NLB Skupina
	31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Znesek popravkov vrednosti za pričakovane kreditne izgube pri slabih posojilih in drugih finančnih sredstvih	-	181	91	-	391	240
Imenovalec
Bruto znesek slabih posojil in drugih finančnih sredstev	-	328	164	-	614	373
Stopnja pokritja slabih posojil (%)	-	55,0 %	55,5 %	-	63,7 %	64,5 %

Prejeta zavarovanja / slaba posojila

(po def. EBA) – količnik zavarovanj slabih posojil in drugih finančnih sredstev je količnik med prejetimi zavarovanji za slaba posojila in druga finančna sredstva in bruto knjigovodsko vrednostjo zavarovanih slabih posojil in drugih finančnih sredstev v skladu z metodologijo EBA (poročilo Finrep18). Izračun je pripravljen na osnovi posameznega posojila. V izračun

so vključena posojila, pri katerih znesek prejetega zavarovanja presega neto izpostavljenost posameznega posojila.

	NLB			NLB Skupina
	31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Znesek prejetih zavarovanj do knjigovodske vrednosti posameznega posojila	-	23	13	-	46	24
Imenovalec
Bruto znesek zavarovanega slabega posojila	-	59	38	-	112	67
Stopnja zavarovanja slabih posojil (%)	-	39,9 %	33,6 %	-	41,2 %	35,4 %

Količnik neto stabilnih virov financiranja (Net Stable Funding Ratio - NSFR) – količnik neto stabilnih virov financiranja je standardna zahteva pri likvidnostnem tveganju, v skladu s katero morajo finančne institucije imeti dovolj stabilnih virov financiranja za kritje dolgoročnih sredstev.

Količnik neto stabilnih virov financiranja je določen v znesku razpoložljivih stabilnih virov financiranja glede na zahtevan znesek stabilnih virov financiranja, v skladu s trenutnimi smernicami Baselskega odbora za bančni nadzor. Količnik mora v vsakem trenutku znašati vsaj 100 %. »Razpoložljivi stabilni viri financiranja« so opredeljeni kot zanesljiv delež kapitala in obveznosti znotraj časovnega obdobja vključenega

v izračun količnika neto stabilnih virov financiranja, kar znaša eno leto. Zahtevan znesek tovrstnih stabilnih virov financiranja za posamezno institucijo predstavlja funkcijo njenih likvidnostnih značilnosti ter preostale dospelosti različnih sredstev, kakor tudi izvenbilančnih izpostavljenosti. Spodnji izračuni so pripravljeni na osnovi internih virov podatkov.

	(v mio EUR in %)
	NLB Group
	31. december 2018	31. december 2019
Števec
Znesek razpoložljivih stabilnih virov financiranja	10.994	11.958
Imenovalec
Znesek zahtevanih stabilnih virov financiranja	6.929	7.496
Količnik neto stabilnih virov financiranja	159 %	160 %

Ekonomska vrednost lastniškega kapitala - metodo ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE – Economic Value of Equity) se uporablja za merjenje vpliva sprememb tržnih obrestnih mer na ekonomsko vrednost finančnih instrumentov. Ekonomska vrednost

lastniškega kapitala (EVE) predstavlja sedanjo vrednost prihodnjih neto denarnih tokov ter zagotavlja celosten pogled na potencialne dolgoročne učinke sprememb obrestnih mer na osnovi šestih standardnih scenarijev šoka tržnih obrestnih mer, ali več če je potrebno, glede na stanje na finančnih trgih. V izračun so vključene tako vedenjske kot tudi avtomatske opcije ter razporeditev stabilnega dela vpoglednih depozitov.

Ocena učinka spremembe obrestnih mer v višini 200 b.t. na ekonomsko vrednost pozicije v bančni knjigi:

(v mio EUR in %)

	NLB Skupina
	31. december 2018	31. december 2019
Obrestno tveganje v bančni knjigi – ekonomska vrednost lastniškega kapitala	102.397	88.355
Obrestno tveganje v bančni knjigi – ekonomska vrednost lastniškega kapitala izražena v % kapitala	7,02 %	6,09 %

Donos na kapital pred davki (ROE

pred davki) – izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom pred davki in povprečnim kapitalom skupaj (vključno s kapitalom manjšinjskih lastnikov).

	NLB Skupina			NLB
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Rezultat pred davki*	237,3	233,3	215,4	184,9	177,5	177,7
Imenovalec
Povprečni kapital skupaj**	1.599,2	1.768,7	1.700,7	1.310,1	1.426,8	1.328,7
ROE pred davki	14,8 %	13,2 %	12,7 %	14,1 %	12,4 %	13,4 %

* Rezultat pred davki je anualiziran, izračunan kot rezultat pred davki v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.

** Interni podatki NLB. Povprečni kapital skupaj (vključno s kapitalom manjšinjskih lastnikov) je izračunan kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1).

Donos na kapital po davkih (ROE po

davkih) – izračunan kot razmerje med

anualiziranim rezultatom po davkih in

povprečnim kapitalom.

	NLB Skupina				NLB	(v mio EUR in %)
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Rezultat po davkih*	225,1	203,6	193,6	189,1	165,3	176,1
Imenovalec
Povprečni kapital**	1.566,7	1.729,9	1.658,0	1.310,1	1.426,8	1.328,7
ROE po davkih	14,4 %	11,8 %	11,7 %	14,4 %	11,6 %	13,3 %

(v mio EUR in %)

	NLB Banka, Skopje			NLB Banka, Banja Luka			NLB Banka, Sarajevo			NLB Banka, Priština			NLB Banka, Podgorica			NLB Banka, Beograd
	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Rezultat po davkih*	40,0	37,1	32,9	23,7	16,2	17,1	8,3	8,8	9,0	14,2	14,8	19,5	5,4	10,0	7,6	3,7	5,2	4,1
Imenovalec
Povprečni kapital**	143,7	186,3	202,8	81,0	86,6	86,1	64,7	75,8	80,5	64,0	68,8	78,0	77,4	67,3	67,6	55,9	65,8	69,8
ROE po davkih					27,8 % 19,9 % 16,2 % 29,3 % 18,7 % 19,9 % 12,8 % 11,6 % 11,2 % 22,2 % 21,6 % 25,1 %									7,0 % 14,9 % 11,2 %		6,7 %	7,9 %	5,9 %

* Rezultat po davkih je anualiziran, izračunan kot rezultat po davkih v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.

** Interni podatki NLB. Povprečni kapital je izračunan kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1).

Donos na sredstva (ROA pred davki) -

izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom pred davki in povprečnimi sredstvi.

		NLB Skupina		(v mio EUR in %) NLB
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Rezultat pred davki*	237,3	233,3	215,4	184,9	177,5	177,7
Imenovalec
Povprečna sredstva**	12.046,3	12.515,5	13.311,7	8.711,5	8.847,4	9.215,3
ROA pred davki	2,0 %	1,9 %	1,6 %	2,1 %	2,0 %	1,9 %

* Rezultat pred davki je anualiziran, izračunan kot rezultat pred davki v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.

** Interni podatki NLB. Povprečna sredstva so izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1).

Donos na sredstva po davkih (ROA

po davkih) - izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom po davkih in povprečnimi sredstvi.

						(v mio EUR in %)
		NLB Skupina			NLB
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Rezultat po davkih*	225,1	203,6	193,6	189,1	165,3	176,1
Imenovalec
Povprečna sredstva**	12.046,3	12.515,5	13.311,7	8.711,5	8.847,4	9.215,3
ROA po davkih	1,9 %	1,6 %	1,5 %	2,2 %	1,9 %	1,9 %

	NLB Banka, Skopje		NLB Banka, Banja Luka		NLB Banka, Sarajevo		NLB Banka, Priština		NLB Banka, Podgorica		NLB Banka, Beograd
	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019
Števec
Rezultat po davkih*	37,1	32,9	16,2	17,1	8,8	9,0	14,8	19,5	10,0	7,6	5,2	4,1
Imenovalec
Povprečna sredstva**	1.258,1	1.377,1	700,3	759,3	554,9	620,0	619,8	720,6	469,7	520,3	418,6	537,1
ROA po davkih	3,0 %	2,4 %	2,3 %	2,3 %	1,6 %	1,5 %	2,4 %	2,7 %	2,1 %	1,5 %	1,2 %	0,8 %

* Rezultat po davkih je anualiziran, izračunan kot rezultat po davkih v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.

Količnik skupnega kapitala (Total

capital ratio, TCR) – količnik skupnega kapitala je izračunan kot razmerje med

skupnim kapitalom institucije in skupno izpostavljenostjo tveganjem.

		(v mio EUR in %)
		31. december
	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Števec
Skupni kapital	1.140,6	1.208,3	1.182,2	1.362,1	1.453,4	1.495,8
Imenovalec
Skupna izpostavljenost tveganju	5.234,1	5.023,6	5.225,1	8.546,5	8.677,6	9.185,5
Količnik skupnega kapitala	21,8 %	24,1 %	22,6 %	15,9 %	16,7 %	16,3 %

(v mio EUR in %)

NLB Banka, Skopje NLB Banka, Banja Luka NLB Banka, Sarajevo NLB Banka, Priština NLB Banka, Podgorica NLB Banka, Beograd

	31. december
	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019	2018	2019
Števec
Skupni kapital	174,5	188,4	66,5	70,1	63,0	68,9	74,9	98,2	44,7	46,1	54,4	81,1
Imenovalec
Skupna izpostavljenost tveganju	1.045,8	1.149,2	427,2	439,9	384,9	431,1	513,8	599,1	275,7	308,1	326,1	416,3
Količnik skupnega kapitala	16,7 %	16,4 %	15,6 %	15,9 %	16,4 %	16,0 %	14,6 %	16,4 %	16,2 %	15,0 %	16,7 %	19,5 %

Letno poročilo NLB Skupine 2019

Organigram NLB Skupine

Finančne inštitucije

100 % 100 %

50 % 50 %

100 % 100 % Nestrateške članice

90 % 95 %

100 % 100 %

0 % 0 %

Družbe Slovenija

REAM, Zagreb

ARG-Nepremičnine, Horjul

REAM, Podgorica

Tara Hotel, Budva

SPV 2 DOO Beograd

NLB Srbija, Beograd

NLB Crna Gora, Podgorica

REAM, Beograd***

Tujina

v likvidaciji

S-REAM d.o.o., Ljubljana

PRO-REM, Ljubljana v likvidaciji

BH-RE, Sarajevo

OL Nekretnine, Zagreb

100 % 100 %

75 % 75 %

100 % 100 %

Slovenija

Optima Leasing, Zagreb

Prvi faktor, Beograd v likvidaciji**

Prvi faktor, Sarajevo v likvidaciji

Prvi faktor, Zagreb v likvidaciji

NLB InterFinanz, Zürich

v likvidaciji

NLB Leasing, Sarajevo

NLB Leasing, Beograd

NLB Leasing, Podgorica

LHB AG, Frankfurt

Sophia Portfolio BV*

NLB InterFinanz, Beograd

Tujina

v likvidaciji

NLB Leasing, Ljubljana

v likvidaciji

Prvi faktor, Ljubljana

v likvidaciji

V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah. V skupino so vključene osebe po definiciji iz Zakona o finančnih konglomeratih (2. člen).

NLB Banka, Skopje

Pridružene banke/družbe

% %

Odvisne banke/družbe Skupaj obvladovane banke/družbe

Naziv družbe

posr. udeležbe na ravni NLB Skupine nep. udeležbe

* Udeležba NLB pri upravljanju družbe na podlagi pogodbe.

** 90 % neposredno lastništvo Prvi Faktor, Ljubljana v likvidaciji, 5 % NLB, 5 % SID banka d.d.

86,97 % 86,97 %

*** 23. aprila 2019 je bila družba SR-RE preimenovana v REAM d.o.o. Beograd.

**** 27. decembra 2019 je bila podpisana prodajna pogodba za celoten lastniški delež družbe NLB Vita d.d., Ljubljana.

Banke Finančne institucije

99,997 % 99,997 %

99,83 %

81,21 % 81,21 %

99,85 % 99,85 %

86,97 % 86,97 %

97,35 %

NLB Banka, Beograd

NLB Banka, Prishtina

NLB Banka, Banja Luka

NLB Banka, Skopje

NLB Banka, Podgorica 99,83 %

NLB Banka, Sarajevo 97,35 %

Naziv družbe

* Udeležba NLB pri upravljanju družbe na podlagi pogodbe.

Slovenija

NLB Skladi, Ljubljana

posr. udeležbe na ravni NLB Skupine

nep. udeležbe

Odvisne banke/družbe Skupaj obvladovane banke/družbe

V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah. V skupino so vključene osebe po definiciji iz Zakona o finančnih konglomeratih (2. člen).

Pridružene banke/družbe

**** 27. decembra 2019 je bila podpisana prodajna pogodba za celoten lastniški delež družbe NLB Vita d.d., Ljubljana.

% %

** 90 % neposredno lastništvo Prvi Faktor, Ljubljana v likvidaciji, 5 % NLB, 5 % SID banka d.d.

*** 23. aprila 2019 je bila družba SR-RE preimenovana v REAM d.o.o. Beograd.

NLB Vita****

Tujina Slovenija

100 % 100 %

50 % 50 %

Strateške članice

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Družbe

Bankart, Ljubljana

39,44 % 39,44 %



Finančne inštitucije			Družbe
Slovenija		Slovenija
NLB Leasing, Ljubljana v likvidaciji	100 % 100 %		PRO-REM, Ljubljana v likvidaciji	100 % 100 %
Optima Leasing, Zagreb v likvidaciji	100 % 100 %		BH-RE, Sarajevo		100 % 100 %
Prvi faktor, Ljubljana v likvidaciji	50 % 50 %		OL Nekretnine, Zagreb v likvidaciji		100 % 100 %
Prvi faktor, Beograd v likvidaciji**	90 % 95 %		S-REAM d.o.o., Ljubljana	100 % 100 %
Prvi faktor, Sarajevo v likvidaciji	100 % 100 %		REAM, Zagreb		100 % 100 %
Prvi faktor, Zagreb v likvidaciji	100 % 100 %		ARG-Nepremičnine, Horjul	75 % 75 %

Tujina

NLB InterFinanz, Zürich 100 % v likvidaciji 100 %
NLB InterFinanz, Beograd v likvidaciji		100 % 100 %
NLB Leasing, Sarajevo	100 % 100 %
NLB Leasing, Beograd v likvidaciji	100 % 100 %
NLB Leasing, Podgorica v likvidaciji	100 % 100 %
LHB AG, Frankfurt	100 % 100 %
Sophia Portfolio BV*	0 % 0 %

Tujina

REAM, Beograd***	100 % 100 %
REAM, Podgorica	100 % 100 %
Tara Hotel, Budva	100 % 100 %
SPV 2 DOO Beograd	100 % 100 %
NLB Srbija, Beograd	100 % 100 %
NLB Crna Gora, Podgorica	100 % 100 %

Strategija in poslovni razvoj

Notranja revizija

Svet delavcev*

Skladnost poslovanja in krepitev integritete

Upravljanje NLB Skupine

Področje operativnega poslovanja (COO)

Upravljanje inovacij in poslovna analiza

Razvoj informacijskih sistemov

Upravljanje podatkov

IT infrastruktura

Plačilni sistemi

Trezor in oskrba z gotovino

Zaledne storitve za posle finančnih trgov

Zaledne storitve za posle s fizičnimi osebami

Zaledne storitve za posle s pravnimi osebami

Štabno področje banke (CEO)

Bančništvo na drobno in privatno bančništvo ter korporativno bančništvo (CMO)

Razvoj in upravljanje prodaje

Svetovanje ustrezne strukture virov in čezmejno financiranje

Poslovanje s ključnimi komitenti

Poslovanje z malimi in srednjimi podjetji

Trgovinsko bančništvo

Investicijsko bančništvo in skrbniške storitve

Privatno bančništvo

NLB Kontaktni center

Poslovna mreža

Podružnica Dolenjska, Bela krajina in Posavje

Podružnica Primorska, Goriška in Notranjska

Mobilno bančništvo

Podpora poslovanja v Poslovni mreži

Poslovanje z mikro podjetji

Podružnica Osrednjeslovenska - Jug

Podružnica Osrednjeslovenska - Sever

Podružnica Domžale, Kamnik in Zasavje

Podružnica Savinjsko - Koroška

Podružnica Podravsko - Pomurska

Podpora prodaji

UPRAVA

Nadzorni svet

Pravne zadeve in sekretariat

Komuniciranje

Upravljanje s kadri in razvoj organizacije

Področje tveganj (CRO) Finančno področje (CFO)

Finančni trgi Upravljanje problematičnih

Upravljanje z naložbenimi nepremičninami NLB Skupine

Kontroling

Nabava in upravljanje nepremičnin

Finančno računovodstvo in operativa

Tveganja

Kreditne analize pravnih in fizičnih oseb

Vrednotenje in kontrola

Prestrukturiranje

naložb in izterjava

Razumevanje nalog in pristojnosti Tveganj, Skladnosti poslovanja in krepitve integritete ter Notranje revizije se upošteva skladno z opredelitvami po

* Svet delavcev je neodvisna organizacijska enota kateri ni podrejena, niti nadrejena katerakoli druga organizacijska enota in deluje skladno z ZSDU.

(vsakokratno veljavnem) Zban.

Organizacijska struktura NLB

Razumevanje nalog in pristojnosti Tveganj, Skladnosti poslovanja in krepitve integritete ter Notranje revizije se upošteva skladno z opredelitvami po (vsakokratno veljavnem) Zban.

* Svet delavcev je neodvisna organizacijska enota kateri ni podrejena, niti nadrejena katerakoli druga organizacijska enota in deluje skladno z ZSDU.

Imenik NLB Skupine

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 39 00, +386 1 477 20 00 Fax: +386 1 252 24 22 E-pošta: [email protected] www.nlb.si Blaž Brodnjak, predsednik uprave Archibald Kremser, član uprave Andreas Burkhardt, član uprave László Pelle, član uprave21

Poslovna mreža

Podružnica Osrednjeslovenska - Jug Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 23 30

Podružnica Osrednjeslovenska - Sever Celovška 89 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 57 02

Podružnica Domžale, Kamnik, Zasavje Ljubljanska cesta 62 1230 Domžale, Slovenija Tel: +386 1 724 55 01

Podružnica Savinjsko-Koroška Glavni trg 30 2380 Slovenj Gradec, Slovenija Tel: +386 2 884 9150

Podružnica Podravsko-Pomurska Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel: +386 2 234 45 04

Podružnica Dolenjska, Bela Krajina in Posavje

Seidlova cesta 3 8000 Novo mesto, Slovenija Tel: +386 7 339 14 56

Podružnica Primorska, Goriška in Notranjska Pristaniška 45 6000 Koper, Slovenija Tel: +386 5 610 30 10

Privatno bančništvo

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 23 66

Poslovanje z mikro podjetji

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 50 01

Mobilno bančništvo

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 44 39

Poslovanje z malimi in srednjimi podjetji

Poslovanje z malimi podjetji I Trg republike 2 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 49 52

Poslovanje z malimi podjetji II Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel.: +386 2 234 45 09

Osrednjeslovenska regija Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 476 26 11

Severozahodna regija Ljubljanska cesta 62 1230 Domžale, Slovenija Tel.: +386 1 724 54 75

Jugozahodna regija Pristaniška ulica 45 6000 Koper, Slovenija Tel.: +386 5 610 30 29

Podravsko-Pomurska regija Titova cesta 2 2000 Maribor, Slovenija Tel.: +386 2 234 45 00

Savinjsko-Koroška regija Kocenova 1 3000 Celje, Slovenija Tel.: +386 3 424 01 11

Center inovativnega podjetništva Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 31 49

Svetovanje ustrezne strukture virov in čezmejno financiranje

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 26 18

Poslovanje s ključnimi komitenti

Poslovanje z državo in institucionalnimi investitorji Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 24 92

Poslovanje z velikimi podjetji

Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 26 92

Članice NLB Skupine

NLB Banka a.d., Beograd

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel: +381 11 22 25 101 Fax: +381 11 22 25 194 E-pošta: [email protected] www.nlb.rs Branko Greganović, predsednik izvršnega odbora Vlastimir Vuković, član izvršnega odbora Dejan Janjatović, član izvršnega odbora

NLB Banka a.d., Podgorica

Bulevar Stanka Dragojevića 46 81000 Podgorica, Črna gora Tel: +382 20 402 000 Fax: +382 20 402 038 E-pošta: [email protected] www.nlb.me Martin Leberle, predsednik uprave Marko Popovič, izvršni direktor Dino Redžepagić, izvršni direktor

NLB Banka sh.a., Priština

Rr. Ukshin Hoti nr. 124 10000 Priština, Kosovo Tel: +383 38 744 000 Fax: +381 38 610 113 E-pošta: [email protected] http://nlbprishtina-kos.com/ Albert Lumezi, predsednik uprave Bogdan Podlesnik, član uprave22 Lavdim Koshutova, član uprave

NLB Banka a.d. Banja Luka

Milana Tepića 4 78000 Banja Luka, Republika Srbska, Bosna in Hercegovina Tel: +387 51 221 610 Fax: +387 51 221 623 E-pošta: [email protected] www.nlb.ba Radovan Bajić, predsednik uprave Marjana Usenik, članica uprave Dragan Injac, član uprave

NLB Banka AD Skopje

Majka Tereza 1 1000 Skopje, Makedonija Tel: +389 2 5 100 865 Fax: +389 2 3 105 681 E-pošta: [email protected] www.nlb.mk Antonio Argir, predsednik uprave Günter Friedl, član uprave Damir Kuder, član uprave23

NLB Banka d.d., Sarajevo

Ul. Koševo br. 3, 71000 Sarajevo - Centar 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel: +387 33 720 300 Fax: +387 35 302 802 E-pošta: [email protected] www.nlb.ba Lidija Žigić, predsednica uprave Denis Hasanić, član uprave Jure Peljhan, član uprave

NLB Leasing d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji

Šlandrova ulica 2 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 586 29 10 Fax: +386 1 586 29 40 E-pošta: [email protected] www.nlbleasing.si Andrej Pucer, likvidacijski upravitelj Anže Pogačnik, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing d.o.o. Beograd – u likvidaciji

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel: +381 11 222 01 01 Fax: +381 11 222 01 02 E-pošta: [email protected] Veljko Tanić, likvidacijski upravitelj

NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica - u likvidaciji

Bulevar Stanka Dragojevića 44a 81000 Podgorica, Črna gora Tel: +382 81 667 655 Fax: +382 81 667 656 E-poršta: [email protected] Milan Marković, likvidacijski upravitelj

Član do 1. januarja 2020; Gem Maloku, član od 1. januarja 2020. 23. Član do 1. januarja 2020; Peter Zelen, član od 1. januarja 2020. Naknadno, Igor Davchevski je bil imenovan za člana od 1. januarja 2020.

NLB Leasing d.o.o. Sarajevo

Trg solidarnosti 2a 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel: +387 33 789 345 Fax: +387 33 789 346 E-pošta: [email protected] Denis Silajdžić, direktor Tanja Ibišbegović, izvršna direktorica

Optima Leasing d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Miramarska 24 10000 Zagreb, Hrvaška Tel: +385 1 61 77 225 Fax: +385 1 61 77 228 E-pošta: [email protected] Vjekoslav Budimir, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor d.o.o., v likvidaciji, Ljubljana

Slovenska cesta 17 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 200 54 10 Fax: +386 1 200 54 30 E-pošta: [email protected] Klemen Hauko, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor – faktoring d.o.o., Beograd – u likvidaciji

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Novi Beograd, Srbija Tel: +381 11 222 54 00 Fax: +381 11 222 54 44 E-pošta: [email protected] Željko Atanasković, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor d.o.o. u likvidaciji, Sarajevo

Mis Irbina 26/1 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel: +387 61 066 055 E-pošta: [email protected] Đenan Bogdanić, likvidacijski upravitelj

Prvi faktor d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Hektorovičeva 2 10000 Zagreb, Hrvaška Tel: +385 1 6165 000 Fax: +385 1 6176 629 E-pošta: [email protected] Jure Hartman, likvidacijski upravitelj

NLB InterFinanz AG in Liquidation, Zürich

Beethovenstrasse 48 8002 Zürich, Švica Tel: +41 44 283 17 17 E-pošta: [email protected] Jean-David Barnezet Llort, likvidacijski upravitelj Polona Žižmund, likvidacijska upraviteljica

NLB InterFinanz d.o.o., Beograd – u likvidaciji

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel: +381 11 22 25 350 Fax: +381 11 22 25 354 Vladan Tekić, likvidacijski upravitelj

NLB Vita d.d., Ljubljana

Trg republike 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 58 00 Fax: +386 1 476 58 18 E-pošta: [email protected] www.nlbvita.si Irena Prelog, predsednica uprave Tine Pust, član uprave (glej organigram NLB Skupine)

NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Ljubljana

Tivolska cesta 48 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 476 52 70 Fax: +386 1 476 52 99 E-pošta: [email protected] www.nlbskladi.si Kruno Abramovič, predsednik uprave Blaž Bračič, član uprave

Bankart d.o.o., Ljubljana

Celovška cesta 150 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 583 42 02 Fax: +386 1 583 41 96 E-pošta: [email protected] www.bankart.si Aleksander Kurtevski, direktor Jure Kvaternik, direktor Rainer Schamberger, direktor

LHB Aktiengesellschaft, Frankfurt am Main

Große Bockenheimer Str. 33-35 60313 Frankfurt, Nemčija Tel: +49 69 21 06 816 Fax: +49 69 21 06 199 E-pošta: [email protected] Matjaž Jevnišek, predsednik uprave

PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji

Čopova 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 586 29 16 E-pošta: [email protected] www.nlbrealestate.com Jovica Jakovac, likvidacijski upravitelj Lamija Hadžiosmanović, likvidacijska upraviteljica

REAM d.o.o., Podgorica

Bul. Džordža Vašingtona br. 102 81000 Podgorica, Črna gora Tel: +382 20 674 900 E-pošta: [email protected] Gligor Bojić, direktor Marko Furlan, pooblaščeni zastopnik

REAM d.o.o., Zagreb

Miramarska 24/6 10000 Zagreb, Hrvaška Tel: +385 1 56 25 914 Tel: +385 1 56 25 918 E-pošta: lamija.hadziosmanovic@ ream-cro.com E-pošta: [email protected] Lamija Hadžiosmanović, direktorica Julijana Milić, direktorica (glej organigram NLB Skupine)

OL Nekretnine d.o.o. u likvidaciji, Zagreb

Miramarska 24/6 10000 Zagreb, Hrvaška Tel: +385 1 56 25 914 Fax: +385 1 56 25 918 E-pošta: lamija.hadziosmanovic@ ream-cro.com E-pošta: [email protected] Lamija Hadžiosmanović, likvidacijska upraviteljica Ivan Štrek, likvidacijski upravitelj

REAM d.o.o., Beograd – Novi Beograd

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel: +381 60 34 96 923 E-pošta: [email protected] Vladimir Vasilijević, direktor Veljko Tanić, direktor (glej organigram NLB Skupine)

SPV2 d.o.o., Beograd – Novi Beograd

Bulevar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel: +381 60 34 96 923 E-pošta: [email protected] Vladimir Vasilijević, direktor (glej Organigram NLB Skupine)

Tara Hotel d.o.o., Budva

Bulevar Džordža Vašingtona 102, Podgorica 81000 Podgorica, Črna gora Tel: +382 20 675 900 E-pošta: [email protected] Gligor Bojić, direktor

BH-RE d.o.o., Sarajevo

Ul. Danijela Ozme 2 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Tel: +387 33 789 345 Fax: +387 33 789 346 E-pošta: [email protected] Denis Silajdžić, direktor

NLB Srbija d.o.o., Belgrade

Bulevar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beograd, Srbija Tel: +381 11 22 25 366 Fax: +381 11 22 25 365 E-pošta: [email protected] www.nlbsrbija.co.rs Vladan Tekić, direktor

NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica

Bulevar Džorža Vašingtona 102, I sprat/20 81000 Podgorica, Črna gora Tel: +382 20 675 900 E-pošta: [email protected] Marko Čelebić, izvršni direktor Barbara Šink, pooblaščena zastopnica

S-REAM d.o.o., Ljubljana

Čopova 3 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 586 29 16 E-pošta: [email protected] www.nlbrealestate.com Jovica Jakovac, direktor Lamija Hadžiosmanović, direktorica

Podružnice in zastopništva članic NLB Skupine zunaj države sedeža

NLB InterFinanz AG v likvidaciji

Podružnica Ljubljana v likvidaciji Puharjeva ulica 3 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: [email protected] Marko Čelebić, direktor

Opredelitve in slovar izbranih izrazov

ALM	Upravljanje bilance
BDP	Bruto domači proizvod
BiH	Bosna in Hercegovina
BMR	Regulativa o uporabi referenčnih vrednosti
BRRD 2	Direktiva o sanaciji in reševanju bank
BS	Banka Slovenije
b.t.	Bazična točka(-e)
CAGR	Skupna letna stopnja rasti
CBR	Zahteva po skupnem blažilniku
CEBS	Odbor evropskih bančnih nadzornikov
CEO	Predsednik uprave
CET 1	Navaden lastniški temeljni kapital
CFO	Član uprave, zadolžen za finančno področje
CIR	Razmerje med stroški in prihodki
CMO	Član uprave, zadolžen za bančništvo na drobno
	in privatno bančništvo ter korporativno bančništvo
COO	Član uprave, zadolžen za področje operativnega poslovanja
CRD	Direktiva o kapitalskih zahtevah
CRO	Član uprave, zadolžen za področje tveganj
CRR	Uredba o kapitalskih zahtevah
CVA	Prilagoditve kreditnega vrednotenja
DGS	Sistem jamstva za vloge
DSTI	Razmerje med stroški servisiranja dolga in dohodkom
DTR	Smernic o razkritju ter pravila o preglednosti
EBA	Evropski bančni organ
EBRD	Evropska banka za obnovo in razvoj
ECB	Evropska centralna banka
EGP	Evropski gospodarski prostor
EK	Evropska komisija
ESMA	Evropski organ za vrednostne papirje in trge
EU	Evropska unija
EVE	Občutljivost vrednosti lastniškega kapitala
FVTPL	Merjeno po pošteni vrednosti preko poslovnega izida
GDPR	Splošna uredba o varstvu podatkov
GDR	Globalna potrdila o lastništvu
HICP	Harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin
ICAAP	Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala

ILAAP	Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti
JVE	Jugovzhodna Evropa
KDD	Centralna klirinško depotna družba
LCR	Količnik likvidnostnega kritja
LTD	Razmerje med krediti in depoziti
MAR	Uredba o zlorabi trga
MiFID II	Direktiva o trgih finančnih instrumentov
MiFIR	Uredba o trgih finančnih instrumentov
MREL	Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti
MRS 39	Mednarodni računovodski standard 39
MSP	Mala in srednje velika podjetja
MSRP 9	Mednarodni standard računovodskega poročanja 9
NLB ali Banka	NLB d.d.
NPE	Nedonosne izpostavljenosti
NPL	Slaba posojila
o.t.	Odstotna točka(-e)
OCR	Celotna kapitalska zahteva
POS	Prodajna mesta
PSD2	Direktiva o plačilnih storitvah
REAM	Upravljanje naložbenih nepremičnin
ROA	Donos na sredstva
ROE	Donos na kapital
RS	Republika Slovenija
RWA	Skupna izpostavljenost tveganjem
SDH	Slovenski državni holding
Skupina	NLB Skupina
SREP	Proces nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja
SRF	Enotni sklad za reševanje
SVE	Srednja in vzhodna Evropa
TLOF	Vsota kapitala in vseh obveznosti
TSCR	Skupna kapitalska zahteva SREP
ZBan-2	Zakon o bančništvu
ZDA	Združene države Amerike
ZGD-1	Zakon o gospodarskih družbah
ZTFI-1	Zakon o trgu finančnih instrumentov
ZVOP-2	Zakon o varstvu osebnih podatkov
€STR	Evrska netvegana obrestna mera čez noč

NLB d.d., Ljubljana Trg republike 2 1000 Ljubljana Slovenija

T: (01) 476 3900 F: (01) 252 2422 Internet: nlb.si

SWIFT: LJBASI2X Reuter: LB LJ

Teksti: NLB d.d.

IBAN SI56 0290 0000 0200 020 Številka racuna: 02900-0000200020 Identifikacijska številka za DDV: SI91132550

Fotografije: Primož Korošec

Ljubljana, april 2020

Produkcija: Gigodesign d.o.o. in Taktik d.o.o.

Letno porocilo je dostopno tudi na nlb.si. Ponatis in razmnoževanje nista dovoljena.

E-pošta: [email protected]

AI Terminal

NLB

1985_rns_2020-04-03_e790dd00-c9ea-4f99-b8fe-81f5dc5d2844.pdf

Lokalno in regionalno

Lokalno in regionalno

Letno poročilo NLB Skupine 2019

Kazalo

Pregled strateških članic

Ključni poudarki

Pregled NLB Skupine

Vodilni položaj na izbranih trgih JVE s potencialom rasti

Stabilno in dobičkonosno poslovanje

Lastni viri financiranja in močan kapitalski položaj

Stalno izboljševanje kreditnega portfelja

Strateška naravnanost

Srednjeročni strateški in finančni cilji

Ključni kazalniki poslovanja

Tabela 2: Ključni finančni kazalniki za NLB Skupino in NLB

Tabela 3: Podatki o LCR* (v tisoč EUR)

Tabela 4: Informacije o delnicah NLB

Ključni dogodki

DELODAJALEC DOBIČEK BBB- OBVEZNICE JULIJ AVGUST REZULTATI S&P BONITETNA OCENA JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL KONČANA PRIVATIZACIJA PRIZNANJA ZA ODLIČNOST JUNIJ NAJBOLJŠI MAJ PODREJENE

Februar

Maj

Junij

Julij

DELODAJALEC DOBIČEK AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER OSVEŽENA STRATEGIJA MSCI FRONTIER MARKETS IZPOLNITEV IZBRANI PONUDNIK ZA NAKUP KB PRIZNANJA ZA ODLIČNOST ZAVEZ EK

September

Oktober

November

December

Delniška struktura NLB

Tabela 5: Glavni delničarji NLB na dan 31. decembra 2019*

Gibanja cen vrednostnih papirjev NLB na trgu (delnice in GDR)

Tržna kapitalizacija NLB

Tabela 6: Tržna kapitalizacija

Indeksi

Funkcija odnosov z vlagatelji

Makroekonomsko okolje

Svetovno in evropsko gospodarstvo

Gospodarstvo v regiji Skupine

Tabela 7: Gibanje ključnih makroekonomskih kazalnikov v evroobmočju in v regiji NLB Skupine

Tabela 8: Gibanje plačilne bilance in javnofinančnih kazalnikov v evro območju in v regiji NLB Skupine

Tabela 9: Gibanje ključnih kazalnikov bančnih sistemov v regiji NLB Skupine, 2019

Bančni sistemi v regiji Skupine

Nagovor uprave NLB

Dragi deležniki,

4. poglavje

Nagovor predsednika nadzornega sveta NLB

Spoštovani delničarji,

Poslovno dogajanje v letu 2019

Kljub pomembnim spremembam v 2019 je NLB Skupina nemoteno nadaljevala svojo pot v pozitivni smeri

NLB Skupina ohranja svoja načela korporativnega upravljanja v skladu z najvišjimi standardi

Pregled in potrditev Letnega poročila NLB Skupine za leto 2019

Nadzorni svet NLB

Strategija

Dobri temelji za novo obdobje

Nova vizija in poslanstvo

Strateške usmeritve

Načrt celovite preobrazbe

Vpliv brexita na poslovanje Skupine

Vizija trajnostnega razvoja

Po izpolnitvi EK zavez

Srednjeročni cilji

Dividendna politika

Dejavniki tveganja

Napoved za leto 2020

Pregled finančnega poslovanja

Dobri rezultati Strateških segmentov12 Skupine

Nestrateške članice: rahla izguba zaradi nadaljevanja dezinvestiranja

Izkaz poslovnega izida

Tabela 10: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine in NLB

Rezultat odraža poslovno rast z naraščajočimi čistimi obrestnimi prihodki in prihodki iz čistih opravnin

Čisti obrestni prihodki

Čisti neobrestni prihodki

Stroški

Oblikovanje oslabitev in rezervacij

Kakovost kreditnega portfelja

Izkaz finančnega položaja

Tabela 11: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine in NLB

**Tabela 3: Podatki o LCR* (v tisoč EUR)**

**Slika 21: Kreditni portfelj* po segmentih, geografsko, po valutah in vrsti obrestne mere**